Country Reports

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Country Reports Country Reports Implementation of Mental Health Promotion and Prevention Policies and Strategies in the EU member states and appplicant countries (EMIP) Volume II Austria 3 Gerlinde Rohrauer1 EMIP Project - National Coordinator Fonds Gesundes Österreich (Austrian Health Promotion Foundation) Mariahilferstraße 176 1150 Vienna E-Mail Mail: [email protected] Report on the Expert workshop on “Mental Health – Health Promotion and Prevention Strategies in Austria” as part of the project “Implementation of Mental Health Promotion and Prevention Policies and Strategies in EU Member States and Applicant Countries (EMIP)” Vienna, 17. February 2006 1 Thanks to Christian Scharinger and Christina Dietscher for inputs and comments on this report 4 Table of Contents 1. Introduction ....................................................................................................... 6 2. Facts and figures about mental health............................................................ 6 2.1 Epidemiological data...............................................................................................6 2.2 Workforce for mental health...................................................................................7 3. Organisations, policies and legislation in the field of MHP/MDP.................. 8 3.1 Organisations in the field of MHP/MDP .................................................................8 3.2 MHP/MDP policies and programmes ...................................................................10 3.3 Legislation related to health promotion and prevention ...................................10 4. Expert workshop on mental health in Austria .............................................. 11 4.1 Preparation.............................................................................................................11 4.2 Implementation ......................................................................................................11 4.3 Working group results ..........................................................................................14 A Early childhood, family, parenting...................................................................................... 14 B School and out-of-school setting ....................................................................................... 15 C Workplace setting .............................................................................................................. 16 D Healthy ageing................................................................................................................... 17 E Addiction prevention ..........................................................................................................18 F Mental disorder prevention and reduction of discrimination and stigma............................ 19 G Research, education and further training in the field of MHP in Austria ........................... 20 5. Summary and outlook..................................................................................... 22 6. List of participants .......................................................................................... 24 7. References ....................................................................................................... 27 5 1. Introduction This report is intended to provide an overview of the field of Mental Health Promotion (MHP) and Mental Disorders Prevention (MDP) in Austria, and documents the results of the expert workshop “Mental Health – Health Promotion and Prevention Strategies in Austria“. This national workshop was held in Vienna on 7 November 2005 within the framework of the project “EMIP - Implementation of Mental Health Promotion and Prevention Policies and Strategies in EU Member States and Applicant Countries“ by the Austrian Health Promotion Foundation (FGÖ) and in collaboration with the Ludwig Boltzmann Institute for the Sociology of Health and Medicine/WHO Collaborating Centre for Health Promotion in Hospitals and Health Care (Prof. Pelikan, Christina Dietscher). 2. Facts and figures about mental health Below is a short overview of facts and figures which, owing to a lack of data on dimensions of positive mental health, is based primarily on mental disorders statistics. For a comprehensive treatment please consult the reports cited (especially the reports issued by the Federal Ministry for Health and Women and Statistics Austria). In addition, the professional workforce involved in the field of MHP and MDP is listed below. Epidemiological data Only sparse information is available on the epidemiology of mental disorders in Austria. According to a representative health survey (General Health Questionnaire – GHQ-12) conducted in 1991, which gathered information on psychological complaints, among other things, 16.3 % of the Austrian population experienced anxiety or symptoms of depression within a four-week period, with the percentage of women affected (17.5 %) somewhat higher than that of men (15.1 %).1 In a survey assessing people’s experience of mental health that was conducted in the European countries in 2003 (Eurobarometer 58.2), 21.2 % of the Austrian women and 17 % of men reported experiencing mental health problems. 64.3 % of the Austrian men and 62.1 of women reported psychological wellbeing, measured by the energy and vitality scale (EVI)”.2 WHO’s Health Behaviour in School-Aged Children study reports the incidence of psychological and/or psychosomatic complaints among young people at the ages of 11, 13 and 15. According to the study’s results, between one-fourth and one-third of Austrian schoolchildren regularly suffer from headaches, irritability, nervousness and insomnia. Nearly half (45%) of schoolchildren experience tiredness and/or exhaustion.3 6 Austria’s suicide rate has traditionally been high, although it has dropped significantly since 1986, when it had reached a level of more than 28 per 100,000 inhabitants. Since 1997 it has remained below 20 per 100,000, for the first time since 1945.1 In 2004 the rate was 17 per 100,000 inhabitants.4 Statistics on the utilization of hospital beds offer an indication of the prevalence of mental disorders. In 2002 ten percent of all 2.3 million episodes of in-patient episodes in Austria result in a psychiatric diagnosis (episodes with and without psychiatric diagnosis as main diagnosis). The absolute number of discharges with a psychiatric diagnosis rose considerably between 1996 (155,922) and 2002 (233,853) (+50%), while the percentage of such discharges relative to all hospital discharges increased from 7.8% to 10.1%. For 4.6% of all discharges a psychiatric diagnosis was reported as the main diagnosis (approximately one in twenty discharges). This percentage remained nearly unchanged between 1997 and 2002, with levels of 4.6% and 4.8%.5 After musculoskeletal diseases, psychiatric disorders are the most common causes of illness-related retirement in Austria. Some 19 % of all early retirements among women and men are the result of psychiatric disorders.1 Between 1990 and 1999, psychiatric disorders as a cause of sickness leave days increased by 50% (from 307 to 460 sickness leave days per 1,000 workers), while most other illness categories declined slightly as a cause of sickness leave days.1 Apart from statistics of in-patient episodes or work disability records, no regular, systematic data are available for mental disorders. In the past few years a sizeable increase in expenditure for psychotropic drugs in Austria has been observed. In 2003 these drugs accounted for costs of 187 million Euro in Austria (data from social insurance institutions), since 1995 the cost have increased by just under a factor of three. Doctors in private practice prescribed psychotropic drugs some 7 million times in 2003, primarily antidepressants (53%) and tranquilisers (22%), followed by neuroleptics at 15%. Over the last 10 years tranquiliser prescriptions have declined, while prescriptions for antidepressants have increased dramatically. Expenditures for health insurance funded psychotherapy have also risen substantially, amounting to some 38 million Euro in 2003, while spending on psychotropic drugs by the statutory health insurance companies amounts to five times that figure.5 Workforce for mental health A variety of different professions are involved in activities related to mental health promotion/mental disorder, which does not mean, though, that there is any common self- understanding of the involved professional groups as a “mental health promotion/prevention workforce”. The most important occupational groups are the following (based on a summary by Dietscher & Pelikan6, for a comprehensive summary see also Katschnig1): 7 • Psychologists: Since 1991, there is the state certified profession of “clinical” and “health” psychologists. There were 3,902 clinical and health psychologists registered in Austria in 20021. • Psychotherapists: The psychotherapy act (1991) regulates training of psychotherapists and the possibility for reimbursement of psychotherapeutic care by health insurance in some cases. In 2002, there were 5,632 trained psychotherapists (a ratio of 7 per 10,000 population)1. • Psychiatrists: In 2002, Austria had 893 certified psychiatrists (which is one per 9,000 inhabitants)1. • Psychiatric nurses (a specific nursing diploma which is available since 1997). Further important professions include occupational health experts and centres, occupational psychologists, social workers, teachers, health scientists and public health
Recommended publications
  • Zadobrova, Poročilo
    POROČILO o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) Naročnik Senad Vehabovič Rusjano trg 2, 1000 Ljubljana Izvajalec Arhej d.o.o. Drožanska 23 8290 Sevnica Kulturnovarstveno soglasje Št: 62240 – 455/2010/2 Nosilec naloge Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol. Avtor Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. Odgovorni konservator Boris Vičič, univ. dipl. arheol. konservator Ljubljana, Februar 2011 ARHEJ d.o.o. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) 10. 2. 2011 Izdelali Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geolog Robert Erjavec, univ. dipl. arheol. Iris Bekljanov Zidanšek, absolv. arheol. Ljubljana, februar 2011 KAZALO UVOD ....................................................................................................................................2 GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE OBMOČJA RAZISKAV ...................4 METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK ...................................................................6 Opis območja in delovni pogoji ..........................................................................................6 Delovni postopki ................................................................................................................7 Potek dela ...........................................................................................................................7 OPIS SOND ...........................................................................................................................8
    [Show full text]
  • Glasilo Ljubljana, Številka 7, 2014
    Lokalne volitve 2014 Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XV, številka 7, lokalne volitve 2014, ISSN 1318-797X 2 3 12 Kandidatke in Kandidatke Kandidatke in kandidati za in kandidati kandidati za člane župana MOL za člane svetov četrtnih Mestnega skupnosti MOL sveta MOL Lokalne volitve 2014 2 Kandidati in kandidatke za župana ali županjo Mestne občine Ljubljana 1. Ime kandidata: ALEŠ AVBREHT, roj. 24. 01. 1971, Ljubljana, OB DOLENJSKI ŽELEZNICI 188, poklic: ODVETNIK, POSLOVODEČI PARTNER, delo: ZASTOPANJE, PRAVNO SVETOVANJE, predlagatelj: SMC – STRANKA MIRA CERARJA 2. Ime kandidata: BORIS ŽULJ, roj. 24. 09. 1964, Ljubljana, ZALOŠKA CESTA 232 D, poklic: VOZNIK, delo: NEZAPOSLEN, predlagatelj: IZVRŠILNI ODBOR LOKALNEGA ODBORA SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO, LJUBLJANA 3. Ime kandidata: IRENA KUNTARIČ HRIBAR, roj. 06. 04. 1970, Ljubljana, DOLINARJEVA ULICA 5, poklic: UNIV. DIPL. PEDAGOG. IN PROF. ZGOD., delo: VODJA SEKTORJA NA MINISTRSTVU, predlagatelj: MESTNA ORGANIZACIJA SD LJUBLJANA 4. Ime kandidata: JOŽEF JARH, roj. 25. 01. 1946, Ljubljana, VIDE PREGARČEVE 22, poklic: UNIV. ING. STROJNIŠTVA, PROF., delo: PREDSEDNIK POLITIČNE STRANKE, predlagatelj: OBČINSKI ODBOR POLITIČNE STRANKE STRANKA ENAKOPRAVNIH DEŽEL (SED) KOT ORGAN STRANKE SED 5. Ime kandidata: MARIJA HORVAT, roj. 21. 04. 1953, Ljubljana, CESTA NA BRDO 117, poklic: DIPL. EKONOMISTKA, delo: UPOKOJENKA, predlagatelj: KANDIDACIJSKI ZBOR MO DeSUS – LJUBLJANA 6. Ime kandidata: MIHA JAZBINŠEK, roj. 04. 11. 1941, Ljubljana, ČESNIKOVA ULICA 8, poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ARH., URBANIST, delo: SVETNIK, UPOKOJENEC, predlagatelj: KONVENCIJA ZELENE KOALICIJE, OO LJUBLJANA 7. Ime kandidata: ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI, roj. 07. 01. 1948, Ljubljana, BLEIWEISOVA CESTA 13, poklic: M POLITOLOG. ZA DIPL., MR. PH., delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: PREDSEDSTVO MESTNEGA ODBORA SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE LJUBLJANA 8.
    [Show full text]
  • Starejša in Mlajša Naselja Okoli Ljubljane Y Zadnjem Letniku (1950) Geografskega Vestnika Je Objavil A
    MILKO KOS: STAREJŠA IN. MLAJŠA NASELJA OKOLI LJUBLJANE J57 Milko Kos Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane Y zadnjem letniku (1950) Geografskega Vestnika je objavil A. M e li k razpravo Ljubljana pred 800 leti. V okviru večjega dela o naselitveni zgodovini Gorenjske so me pred nedolgim časom prav tako zanimali problemi okoli začetkov Ljubljane in koloni- zacije okoli nje. Ker Melikova razprava postavlja historično geo- grafske poglede glede začetkov Ljubljane in kolonizacije v njenem okolišu izrecno v diskusijo, zdelo se mi je prav, da objavim svoje izsledke. Razpravo, napisano pred poldrugim letom, sem naknadno spopolnil in zanjo uporabil dragocene izsledke, do katerih je prišel S. Ilešič v svojem novem delu Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znan. in um., Razred za prirodo- slovne in medicinske vede, Dela Instituta za geografijo 2, 1950). Dognati kaj je v ljubljanskem Posavju starejše naselje in katera naselja so nastala v mlajših naselitvenih obdobjih srednjega veka, ni lahka naloga. Pisani viri so nam pri tem z najstarejšimi omembami vasi okoli Ljubljane le malo v pomoč. Do leta 1300 se, razen Ljubljane s prvo znano omembo leta 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, 201), v doslej znanih virih omenjajo v ljubljanskem Posavju samo še sledeči kraji, ki jih s prvo znano omembo navajam: D r a vi j e — Draulach, 1136—1168 (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 32, 91); U tik — Luttich, 1178 (Gra- divo, IV, 614); H ruši c a — Pirpovm, Pyrpovm, 1243 (Puschnig v časopisu Das Joanneum, I. 1940, 144,145); Game I j ne — Gemlein, 1260 (Schumi, Urkundenbuch... Krain, II, 213); Pod- gorica — Podgoriz, 1260 (prav tam); Rašica — Wrenschitz, 1260 (prav tam); Šentvid — Sanctus Vitus, 1262 (Schumi, Ur- kundenbuch..
    [Show full text]
  • Program Evropskega Tedna Mobilnosti 2016
    PROGRAM EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI 2016 TEDENSKE AKTIVNOSTI Novosti Pravilnika o prometni signalizaciji in cestni opremi – izdaja informativne zloženke Kdaj: 16.–22. september Kje: Točka.Zate. (Mestni trg) in na vseh prireditvah v sklopu ETM Kdo: Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL Aktivnosti vrtcev in osnovnih šol v času ETM Kdaj: 16.–22. september Kje: na prireditvah v sklopu ETM Kdo: Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL Informacijske točke za kakovostno mobilnost – MOB-i-LNICE Kdaj: 16.–22. september Kje: na Krekovem trgu 10 in Adamič-Lundrovem nabrežju 2 Kdo: JZ Turizem Ljubljana Varna pot v šolo za najmlajše Kdaj: 16.–22. september Kje: na območju MOL z zaključkom na Policijski postaji Grič Kdo: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL in Policijska uprava Ljubljana Brezplačna krožna vožnja z električnim vlakom Urban Kdaj: 16.–22. september Kje: mestno središče; odhod: Stritarjeva ulica Kdo: JP Ljubljanski potniški promet Izvajanje meritev kakovosti zraka in hrupa Kdaj: 16.–22. september Kje: na Slovenski cesti pri Drami Kdo: Oddelek za varstvo okolja MU MOL Kampanja za spodbujanje kolesarjenja in aplikacija #MestoKolesari Kdaj: 16.–22. september Kje: Točka.Zate. (Mestni trg) Kdo: Heineken Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu Kdaj: 16.–22. september Kje: Ljubljana Kdo: Mestno redarstvo MU MOL, Policijska uprava Ljubljana AKTIVNOSTI PO DNEVIH PETEK, 16. SEPTEMBER Stojnica z informativnim materialom ter kolo sreče z nagradnim kvizom Kdaj: 9.00–18.00 Kje: Breg 14 Kdo: Informacijsko središče Hiše EU Množični plesni dogodek Diham ples Kdaj: 9.15–11.00 Kje: Kongresni trg Kdo: Plesna šola Kazina, osnovne šole v MOL Razprava Trajnost zdaj! Kdaj: 10.00–12.00 Kje: Rdeča dvorana Mestne hiše, Mestni trg 1 Kdo: Mestna občina Ljubljana Kolesarski izlet z evropskimi poslankami in poslanci Kdaj: 10.00–12.00 Kje: Breg 14 Kdo: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta Otvoritev razstave likovnega natečaja in podelitev nagrad Kdaj: 10.30–11.30 Kje: pred Točko.Zate.
    [Show full text]
  • Ob Primeru Vasi Moste Pri Ljubljani) Slavko Kremenšek
    VASCANI V OBMESTJU (Ob primeru vasi Moste pri Ljubljani) Slavko Kremenšek Začetek novejše dobe etnološke podobe Ljubljane bi kazalo postaviti v drugo polovico 18. stoletja. Za to govorijo vidnejši premiki v poklicno- socialni strukturi ter v številu prebivalstva. Upoštevan je pri tem tudi splošnejši družbenogospodarski razvoj. V teritorialnem pogledu je tedanja Ljubljana obsegala notranje mesto in predmestja — Šempeter, Poljane, Gradišče, Krakovo, Trnovo, Karlov- ško predmestje in Kapucinsko predmestje. Nekatera tedanja predmestja so imela dokaj vaški ali kmečki značaj. Z etnološkega vidika zanimive stike med mestnim in vaškim načinom življenja, med mestno in vaško kulturo, je zato iskati kajpak že v tedanjem teritorialnem okviru Ljub­ ljane. Bližnje vasi zunaj tega območja je po današnjih geografskih kla­ sifikacijah' šteti v tako imenovano obmestje. Sicer zgodaj urbanizirani naselji Vodmat in Spodnjo Šiško bi bilo tako že šteti v ljubljanski obmestni pas konca 18. in večjega dela 19. sto­ letja. V te okvire pa bi med drugim sodili še Selo, Moste, Zgornja Šiška, Stepanja vas, Glince in Vič. Tu gre za vaška naselja, ki postajajo s teri­ torialnim in populacijskim večanjem Ljubljane od zadnjih desetletij pre­ teklega stoletja naprej nova predmestja z značilnostmi, ki pritičejo pred­ mestjem. Obmestno območje je bilo s tem pomaknjeno na nove okoliške kraje. Zanimanje za obmestna vaška naselja v okviru preučevanja etnološke podobe ljubljanskega mesta izvira iz želje in potrebe po vzporeditvi mest­ nega načina življenja z vaškim življenjem v neposrednem sosedstvu. Gre pa tudi za preučevanje ene od osnov poznejšega predmestnega življenj­ skega istila. V pričujočem sestavku naj bi šlo za obe sestavini, le ho­ tenje je močno omejeno.
    [Show full text]
  • Prebivalstveni Razvoj Ljubljane Po Letu 1945
    Geografski vestnik 71, 1999, 41–60 Razprave RAZPRAVE PREBIVALSTVENI RAZVOJ LJUBLJANE PO LETU 1945 AV TO R Dejan Rebernik Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in profesor franco{~ine, asistent Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: [email protected] Telefon: 061 241 12 32 Faks: 061 125 93 37 UDK: 911.3:314(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 V prispevku je prikazan prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945. V prvem delu smo orisali razvoj pre- bivalstva za celotno obmo~je Ljubljane in njene okolice po posameznih letih ter dolo~ili, kolik{en del rasti prebivalstva je posledica selitvenega gibanja in kolik{en dele` naravnega gibanja prebivalstva. V drugem delu smo analizirali razvoj prebivalstva po posameznih delih mesta. KLJU^NE BESEDE geografija prebivalstva, urbana geografija, urbanizacija, prebivalstveni razvoj, migracije, naravni prira- stek prebivalstva, Ljubljana ABSTRACT Population development in Ljubljana after 1945 Presented is the development of Ljubljana population after the year 1945. The first part describes the deve- lopment of the population for the entire area of Ljubljana and its surroundings by individual years, and proportions were determined, of the population growth resultant from migrations and natural increase of the population. The second part offers the analysis of population development by individual town districts. KEY WORDS population geography, urban geography, urbanisation, population development, migrations, natural increase, Ljubljana 41 Dejan Rebernik Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 1. Uvod Prikaza prebivalstvenega razvoja Ljubljane in obmestnih naselji smo se lotili na dva na~ina.
    [Show full text]
  • CENIK Za Parkiranje (Parkirnina)
    C E N I K za parkiranje (parkirnina) velja od 4. november 2019 Čas, v katerem se parkirnina plačuje Cena parkirnine z DDV (v EUR) Obratovalni Javne parkirne površine Tarifni razred čas Dnevna cena Nočna cena Enotna Dnevna tarifa Nočna tarifa Enotna tarifa E/M E/M E/M z DDV z DDV cena z DDV 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Tarifni razred I. Petkovškovo nabrežje II. P-1 pon.-ned. 7.00-19.00 ure 19.00-7.00 ure (ni) 1,20 na uro 1,80 na noč (med Resljevo cesto in Rozmanovo ulico) P-1 AB** pon.-ned. (ni) (ni) mesečno 40,00 na mesec Sanatorij Emona (Kolodvorska ulica) P-1 pon.-ned. 7.00-19.00 ure 19.00-7.00 ure (ni) 1,20 na uro 1,80 na noč P-1 pon.-ned. 7.00-19.00 ure 19.00-7.00 ure (ni) 1,20 na uro 1,80 na noč NUK II. (Emonska cesta) P-2 AB** pon.-ned. (ni) (ni) mesečno 36,00 na mesec P-BV-1 pon.-ned. 7.00-19.00 ure (ni) (ni) 3,60 na uro Metelkova ulica P-1 pon.-ned. 7.00-19.00 ure 19.00-7.00 ure (ni) 1,20 na uro 1,80 na noč P-2 AB** pon.-ned. (ni) (ni) mesečno 36,00 na mesec Tarifni razred II. Bežigrad (Gospodarsko razstavišče) P-2 pon.-ned. 7.00-19.00 ure 19.00 -7.00 ure (ni) 0,70 na uro 1,80 na noč Mirje (Lepi pot) P-2 pon.-ned.
    [Show full text]
  • Seznam Poštnih Številk in Pošt Za Naslavljanje V Sloveniji
    SEZNAM POŠTNIH ŠTEVILK IN POŠT ZA NASLAVLJANJE V SLOVENIJI Poštna Naziv pošte številka A 8341 Adlešiči 5270 Ajdovščina 6280 Ankaran/Ancarano 9253 Apače 8253 Artiče B 4275 Begunje na Gorenjskem 1382 Begunje pri Cerknici 9231 Beltinci 2234 Benedikt 2345 Bistrica ob Dravi 3256 Bistrica ob Sotli 8259 Bizeljsko 1223 Blagovica 8283 Blanca 4260 Bled 4273 Blejska Dobrava 9265 Bodonci 9222 Bogojina 4263 Bohinjska Bela 4264 Bohinjska Bistrica 4265 Bohinjsko jezero 1353 Borovnica 8294 Boštanj 5230 Bovec 5295 Branik 3314 Braslovče 5223 Breginj 8280 Brestanica 2354 Bresternica 4243 Brezje 1351 Brezovica pri Ljubljani 8250 Brežice 4210 Brnik - aerodrom 8321 Brusnice 3255 Buče 8276 Bučka C 9261 Cankova 3000 Celje 3001 Celje - poštni predali 4207 Cerklje na Gorenjskem 8263 Cerklje ob Krki 1380 Cerknica 5282 Cerkno 2236 Cerkvenjak 2215 Ceršak 2326 Cirkovce 2282 Cirkulane 5273 Col SEZNAM POŠTNIH ŠTEVILK IN POŠT ZA NASLAVLJANJE V SLOVENIJI Poštna Naziv pošte številka Č 8251 Čatež ob Savi 1413 Čemšenik 5253 Čepovan 9232 Črenšovci 2393 Črna na Koroškem 6275 Črni Kal 5274 Črni Vrh nad Idrijo 5262 Črniče 8340 Črnomelj D 6271 Dekani 5210 Deskle 2253 Destrnik 6215 Divača 1233 Dob 3224 Dobje pri Planini 8257 Dobova 1423 Dobovec 5263 Dobravlje 3204 Dobrna 8211 Dobrnič 1356 Dobrova 9223 Dobrovnik/Dobronak 5212 Dobrovo v Brdih 1431 Dol pri Hrastniku 1262 Dol pri Ljubljani 1273 Dole pri Litiji 1331 Dolenja vas 8350 Dolenjske Toplice 1230 Domžale 2252 Dornava 5294 Dornberk 1319 Draga 8343 Dragatuš 3222 Dramlje 2370 Dravograd 4203 Duplje 6221 Dutovlje 8361 Dvor F 2343
    [Show full text]
  • 24/2004, Uredbeni
    Priloga 4: Vodo varstvena območja Plačila za ukrepa XX. pokritost tal na vodo varstvenem območju in XXI. zatravljanje in praha iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na naslednjih najožjih vodo varstvenih območjih: OBČINA VODO VARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 001 AJDOVŠČINA 3073 SKUK - PREDMEJA 2370 DOL-OTLICA 3073 SKUK - PREDMEJA 2381 LOKAVEC 3073 SKUK - PREDMEJA 2382 STOMAŽ 3073 SKUK - PREDMEJA 2383 VRTOVIN 002 BELTINCI 7010 HRAŠČICA 129 GANČANI 7007 ODR-1 131 BELTINCI 003 BLED 2013 ALJAŽEV DOM 2187 ZGORNJE GORJE 2070 RADOVNA 2186 VIŠELNICA I 2070 RADOVNA 2187 ZGORNJE GORJE 150 BLOKE 4397 LUŽARJI-STRMICA 1685 KRAJIČ 4397 LUŽARJI-STRMICA 1686 STRMCA 4138 PODKLANEC 1689 BENETE 4015 POTOKI-GORA 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4266 SELO - DEDNIK 1667 HITENO 4094 VO-1 1691 HUDI VRH 4094 VO-1 1692 METULJE 4094 VO-1 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4094 VO-1 1688 RUNARSKO 4094 VO-1 1690 STUDENEC 4094 VO-1 1693 TOPOL 004 BOHINJ 2013 ALJAŽEV DOM 2198 STUDOR 005 BOROVNICA 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2004 BOROVNICA 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2005 BREG 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2006 ZABOČEVO 4066 BREZOVŠEK 2006 ZABOČEVO 4185 GADOVEC 2006 ZABOČEVO 4186 IZBER 2006 ZABOČEVO 4181 MALENCE 2004 BOROVNICA 4181 MALENCE 2005 BREG 4182 MALENCE 1 2004 BOROVNICA 4184 NAD OHONICO 2004 BOROVNICA 4183 PRISTAVA 2004 BOROVNICA 4068 ŠUMNIK 2006 ZABOČEVO 006 BOVEC 2013 ALJAŽEV DOM 2203 TRENTA LEVA 2010 ERJAVČEVA KOČA 2203 TRENTA LEVA 2001 NADIŽA 2205 STRMEC 2001 NADIŽA 2204 TRENTA DESNA 2001 NADIŽA
    [Show full text]
  • 9. Člen (Regionalne Ceste III. Reda) Regionalne Ceste III
    Stran 2188 / Št. 33 / 24. 4. 1998 Uradni list Republike Slovenije Številka Zaèetek Konec Dolžina Namen ceste na Potek ceste na (v km) uporabe 229 2 Ptuj – Rogoznica – Senarska – Lenart 3 23,050 MP 230 3 Radenci – Križevci – Ljutomer – Ormož 2 36,840 MP 231 meja HR Gibina – Razkrižje – Ljutomer 230 9,260 MP 232 meja H Hodoš – Petrovci – Murska Sobota 3 32,100 MP 8. èlen (regionalne ceste II. reda) Regionalne ceste II. reda so: Številka Zaèetek Konec Dolžina Namen ceste na Potek ceste na (v km) uporabe 401 203 Žaga – Učja meja I 7,340 MP 402 103 Solkan – Gonjače – Dobrovo – Neblo meja I 20,230 MP 403 102 Bača – Petrovo Brdo – Podrošt – Češnjica – Škofja Loka 210 60,150 MP 404 7 Podgrad – Ilirska Bistrica – Pivka 6 27,720 MP 405 409 Matavun – Ribnica 6 17,280 MP 406 11 Križišče Dekani – Lazaret meja I 8,800 MP 407 210 Gorenja vas – Ljubljanica – Vrhnika 409 29,290 MP 408 409 Logatec – Žiri – Trebija 210 28,735 MP 409 A1 Ljubljana (Vič) – Vrhnika – Logatec – po cesti 102 – Postojna – Razdrto – Kozina 10 82,440 MP 410 101 Bistrica pri Tržiču – Kokrica – Kranj 412 16,010 MP 411 412 Naklo – Podtabor – Gobovce – Črnivec H1 15,290 MP 412 H1 Naklo (Kranj Z) – Kranj – Kranj (Labore) 210 5,360 MP 413 211 Medvode – Vodice – Moste – Duplica 225 16,985 MP 414 225 Kamnik – Ločica 10 28,700 MP 415 10 Želodnik – Drtija – Izlake 221 26,370 MP 416 108 Litija – Šmartno – Radohova vas – Grm – Bič H1 20,800 MP 417 416 Šmartno – Vel.
    [Show full text]
  • National Reviews 1998 Slovenia Technical Reports
    DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA TECHNICAL REPORTS Part A: Social and Economic Analysis Part B: Financing Mechanisms MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA TECHNICAL REPORTS Part A: Social and Economic Analysis Part B: Financing Mechanisms MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance Preface The National Reviews were designed to produce basic data and information for the elaboration of the Pollution Reduction Programme (PRP), the Transboundary Analysis and the revision of the Strategic Action Plan of the International Commission for the Protection of the Danube River (ICPDR). Particular attention was also given to collect data and information for specific purposes concerning the development of the Danube Water Quality Model, the identification and evaluation of hot spots, the analysis of social and economic factors, the preparation of an investment portfolio and the development of financing mechanisms for the implementation of the ICPDR Action Plan. For the elaboration of the National Reviews, a team of national experts was recruited in each of the participating countries for a period of one to four months covering the following positions: Socio-economist with knowledge in population studies, Financial expert (preferably from the Ministry of Finance), Water Quality Data expert/information specialist, Water Engineering expert with knowledge in project development. Each of the experts had to organize his or her work under the supervision of the respective Country Programme Coordinator and with the guidance of a team of International Consultants.
    [Show full text]
  • Ulice-Zupnije
    Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah LJUBLJANA Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Marko Čižman Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana 2006 Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Izdala in založila: Nadškofija Ljubljana Ciril-Metodov trg 4, p. p. 1990, 1001 Ljubljana Odgovarja: dr. Anton Jamnik generalni vikar Pripravil in uredil: Marko Čižman Fotografija na naslovnici: Tamino Petelinšek Grafična priprava: Družina d.o.o. Tehnično uredil: Jernej Dolšak Tisk: Formatisk Ljubljana 2006 Uvod Prvotna izdaja knjižice Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah je izšla leta 1978. Od takrat je v uličnem seznamu mesta Ljubljana nastalo že toliko spre- memb, da je bilo potrebno pripraviti prenovljeno izdajo. Tudi ta izdaja zaje- ma župnije, ki spadajo pod mesto Ljubljana v ožjem smislu. Primarni vir podatkov je prvotna izdaja knjižice, ki jo je pripravil g. prelat Rafko Lešnik. Druge podatke smo dobili na Statističnem uradu Republike Slovenije in na zemljevidu, ki ga je leta 1992 izdal I. arhidiakonat ljubljanske nadškofije (na tem zemljevidu so vrisane meje med župnijami). Veliko podat- kov smo dobili tudi od dekanov in župnikov ljubljanskih župnij, ki so stanje preverili na terenu. Prenovljeno izdajo sestavljata dva večja dela. V prvem delu so po abece- dnem vrstnem redu razporejene ulice, v drugem pa so po abecednem vr- stnem redu razporejene župnije. Zaradi hitrejšega iskanja podatkov so pri ulicah vnesene tudi opombe. Izkušnje namreč kažejo, da ob iskanju nekaterih podatkov za ulico običajno ni časa za prelistavanje celotne knjižice. V posebnem dodatku na koncu knjižice so navedene nekatere opuščne ulice in stara poimenovanja nekaterih ulic, kar je lahko v pomoč predvsem pri starejših vpisih v matične knjige.
    [Show full text]