Življenje in Delo Franca Černigoja

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Življenje in Delo Franca Černigoja UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO BARBARA KOREN Življenje in delo Franca Černigoja Diplomsko delo Mentor: doc. dr. Aleksander Bjelčevič Univerzitetni študijski program: Slovenski jezik in književnost Col, februar 2013 Rebeki, moji pridni študentki. Zahvala Hvala vsem trem družinam ‒ za vso ljubezen in podporo, ki mi ju vsak dan izkazujete. Izvleček Diplomsko delo skuša celovito predstaviti življenje Franca Černigoja in podrobneje osvetliti dve področji njegovega delovanja, izražanje prek subtilne pesniške osebnosti in trganje »gotovemu izginu marsikateri drobec duha naših prednikov« (Černigoj 1988: 17). Prvo se kaže predvsem v objavljenih pesniških zbirkah Svetlobne luske, Krušeči se sejalec, Amanita, Iz vode dlan; pesniških listih Vlažni žarki in Nerezine ter antološkem izboru Gora in pesem. Druga dejavnost je vezana na široko zasnovano Černigojevo povezovanje in sodelovanje, ki sta nujna pri zapisovanju, zbiranju, urejanju in končni izdaji zbirk slovstvene folklore. Na področju Trnovske planote in Zgornje Vipavske doline so tako izšle zbirke s folklornimi pripovedmi in obrazci Javorov hudič, Nace ima dolge tace, Mož in čemerika, Znamenje na Gori in Hoja za besedo. Franc Černigoj je uredil več obsežnih zbornikov, kot pisec je avtor mnogih člankov, ocen, priložnostnih zapisov, lovske kratke proze, vodičev; v sklopu pedagoškega dela pa spodbujajoč mentor. Ključne besede: slovenska književnost, poezija, slovstvena folklora, Franc Černigoj Abstract The goal of the undergraduate thesis is an attempt to offer a complete presentation of Franc Černigoj's life and further highlight two areas of his work: expression through the subtle poetic personality and rupture "from the final disappearance many pieces of our ancestors' spirit" (Černigoj 1988: 17). The first is mainly reflected in published collections of poetry Svetlobne luske, Krušeči se sejalec, Amanita, Iz vode v dlan, in poetry papers Vlažni žarki and Nerezine as well as in the selected anthology Gora in pesem. The second activity is linked to a broadly-designed integration and cooperation work of Černigoj, which are both essential for recording, collecting, editing, and issuing of literary folklore collections. The area of Trnovo Plateau and the Upper Vipava Valley inspired collections of folk narratives and formulas Javorov hudič, Nace ima dolge tace, Mož in čemerika, Znamenje na gori and Hoja za besedo. Franc Černigoj edited several extensive miscellanies. As a writer he is the author of many articles, reviews, occasional writings, short stories about hunting, and guides. In the context of pedagogical work, he is an encouraging mentor. Key words: Slovene literature, poetry, literary folklore, Franc Černigoj Kazalo 1 Uvod ................................................................................................................................. 11 2 Življenje in delo Franca Černigoja ..................................................................................... 13 2.1 Rojstvo in otroštvo ...................................................................................................... 13 2.2 Šolanje ........................................................................................................................ 13 2.3 Poklicna pot ................................................................................................................ 14 2.4 Družina ....................................................................................................................... 15 2.5 Družbeno udejstvovanje .............................................................................................. 15 3 Literarno ustvarjanje .......................................................................................................... 18 3.1 Pesništvo .................................................................................................................... 18 3.1.1 Pesniške zbirke .................................................................................................... 18 3.1.1.1 Svetlobne luske .............................................................................................. 19 3.1.1.2 Vlažni žarki - Praoblike .................................................................................. 19 3.1.1.3 Krušeči se sejalec ........................................................................................... 20 3.1.1.4 Nerezine ......................................................................................................... 21 3.1.1.5 Amanita ......................................................................................................... 21 3.1.1.6 Iz vode dlan .................................................................................................... 22 3.1.1.7 Gora in pesem ................................................................................................ 23 3.1.2 Tematika in motivika ........................................................................................... 24 3.1.2.1 Gora ‒ zemlja in kamen .................................................................................. 24 3.1.2.2 Slovo od mladosti ........................................................................................... 26 3.1.2.3 Ljubezenska tematika ..................................................................................... 27 3.1.2.4 Iskanje smisla ................................................................................................. 30 3.1.2.5 Pesniška tematika ........................................................................................... 31 3.1.2.6 Narava in impresionistične pesmi ................................................................... 32 3.1.2.7 Družbeno-politična tematika ........................................................................... 34 3.1.2.8 Trpljenje in smrt ............................................................................................. 35 3.1.2.9 Bajeslovje ...................................................................................................... 39 3.1.3 Pesniški slog ........................................................................................................ 40 3.1.3.1 Zvočni slog .................................................................................................... 40 3.1.3.2 Jezik ............................................................................................................... 42 3.1.3.3 Besedni slog ................................................................................................... 42 3.1.3.4 Stavčni slog .................................................................................................... 46 3.1.3.4.1 Ogovorne figure ....................................................................................... 46 3.1.3.4.2 Figure kopičenja ...................................................................................... 47 3.1.3.4.3 Logične figure .......................................................................................... 48 3.1.3.4.4 Sintaktične figure ..................................................................................... 50 3.1.4 Perspektiva........................................................................................................... 50 3.1.5 Recepcija Černigojeve poezije.............................................................................. 51 3.2 Slovstvena folklora ..................................................................................................... 54 3.2.1 Černigojevo zbiranje in zapisovanje slovstvene folklore ....................................... 54 3.2.1.1 Javorov hudič ................................................................................................. 57 3.2.1.1.1 Snov ........................................................................................................ 58 3.2.1.1.2 Pripovedništvo v Javorovem hudiču ......................................................... 59 3.2.1.1.2.1 Pravljice ............................................................................................ 60 3.2.1.1.2.1.1 Čudežne in pravljice .................................................................... 60 3.2.1.1.2.1.2 Realistične pravljice .................................................................... 61 3.2.1.1.2.1.3 Živalske pravljice ........................................................................ 61 3.2.1.1.2.2 Povedke ............................................................................................. 62 3.2.1.1.2.2.1 Bajčne povedke ........................................................................... 62 3.2.1.1.2.2.2 Legendne povedke ...................................................................... 64 3.2.1.1.2.2.3 Zgodovinske povedke ................................................................. 64 3.2.1.1.2.2.4 Razlagalne povedke .................................................................... 64 3.2.1.1.2.2.5 Socialne povedke ........................................................................ 65 3.2.1.1.2.2.6 Šaljive povedke ........................................................................... 65 3.2.1.1.2.3 Anekdote ........................................................................................... 65 3.2.1.2 Nace ima dolge tace ....................................................................................... 66 3.2.1.2.1 Snov in razdelitev ...................................................................................
Recommended publications
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]
  • Karst Brda Vipava Valley Nova Gorica
    Grape tendrils e / C l e i n u i s p W i n e / P e o B r d a ava Va ip l a V le oric y Nova G K ar st Just like our trails, grape tendrils wind between the Brda region, Vipava Valley and the Karst region and interweave at advanture crossroads in Nova Gorica and its vicinity. 492 km | Vienna-Nova Gorica | 240 km | Klagenfurt-Nova Gorica | 141 km | Ljubljana-Nova Gorica | BRDA 146 km VIPAVA | Venice-Nova Gorica | VALLEY 244 km KARST | Zagreb-Nova Gorica | 22 km | Trieste-Nova Gorica | Why grape tendrils? Grape vine - vitis vinifera - this noble plant which accompanies humans for thousands of years clings to a support with its at irst fragile, gentle, barely noticeable and light green tendrils which gradually become darker and stronger and in the autumn ligniied and almost indestructible. Just like locals who defy the time, changes and the speeding rhythm of everyday life in this region. Grape tendril – the symbol of vitality, relection of healthy growth, perseverance and ingenuity… It remains on viticulture wires even after all grape leaves have fallen off and after all grapes have long ago been picked… Short or long, more or less wrapped and winded, it resembles roads and trails of our wine-culinary explorations, discoveries and adventures. The Sunny Gorica Region Special and Diverse With its natural, historical and other wonders, completely painted in Mediterranean colours, the Gorica region offers a colourful bunch of adventures for each and every visitor. For years it has been attracting various admirers and experts who have explored it for different reasons due to its diversity and characteristics.
    [Show full text]
  • Download Download
    Zbirka / Series OPERA INSTITUTI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAE 40 Uredniki zbirke / Editors of the series Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Jana Horvat, Irena Lazar, Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru Andrej Gaspari (ur. / eds.) Minor Roman settlements in Slovenia Recenzenta / Reviewed by Janez Dular, Ivan Šprajc Prevod / Translation Andreja Maver, Meta Osredkar, Gregor Pobežin, Lucija Jelenko Jezikovni pregled / Language Editors Urška Kosec, Špela Križ, Jana Volk, Terry T. Jackson Tehnična ureditev / Technical Editors Andreja Dolenc Vičič, Mateja Belak Oblikovanje ovitka / Front cover design Tamara Korošec Priprava slikovnega gradiva / Preparation of illustrations Drago Valoh, Mateja Belak Prelom / DTP Mateja Belak Založnik / Publisher Založba ZRC Zanj / Represented by Aleš Pogačnik Izdajatelj / Issued by ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo Zanj / Represented by Anton Velušček Tisk / Printed by Present d. o. o., Ljubljana Naklada / Print run 500 izvodov / copies Izid knjige sta podprla / Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (Slovenian Research Agency), Published with the support of Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts) Ljubljana 2020; prva izdaja, prvi natis / first edition, first print Prva e-izdaja knjige (pdf) je pod pogoji licence Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf) / First e-edition of the book (pdf) is freely available in e-form (pdf) under the Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502586 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 904(497.4-2)«652« MANJŠA rimska naselja na slovenskem prostoru = Minor Roman settlements in Slovenia / uredniki, edited by Jana Horvat, Irena Lazar, Andrej Gaspari ; [prevod Andreja Maver ..
    [Show full text]
  • Action C.2 C.4
    Funded by European Union Humanitarian Aid and Civil Protection Task C – Risk/Vulnerability assessment Action C.2/C.4: Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests; Assessing the risk/vulnerability of areas to high wind during storms For the Wind Risk prevention project University of Ljubljana Technical University of Dortmund University of Split Municipality of Ajdovščina »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests ‘Zastava clouds’ Source: Šterman Mirko: Ob burji se pojavijo zastave – Oblačne kape nad Goro, 2013 (Zastava air masses over mountain barriers) Igor Benko, Polonca Vodopivec, Tjaša Gulje, Urška Bajc, Mitja Plos, Goran Turk 1 »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests.................................................... 0 1. General and local winds over Earth .......................................................................................... 4 1.1. Sea breezes .............................................................................................................................. 5 1.2. Land
    [Show full text]
  • Vipava Valley
    Vipavska dolina Vipavska dolina – Toliko vsega! Vipava Valley – There’s More Than Meets the Eye! La valle del Vipava – È molto di più! Vipavska Vipava Valley – La Valle dolina – there’s more del Vipava (Vipacco) – toliko vsega than meets the eye E molto di più Slikovito dolino, ki je dobila ime po reki Vipavi, na severu This picturesque valley, named after the Vipava River, La pittoresca valle che prende il nome dal fiume Vipava obkrožajo planote Trnovski gozd, Hrušica in Nanos, na jugu is surrounded by the high plateaus of Trnovski gozd, Hrušica è circondata dall’altipiano del Trnovski gozd (Selva di pa Vipavski griči, ki se stapljajo s Krasom. Apnenec na severu, and Nanos in the north and by the Vipava Hills merging Tarnova), Hrušica e Nanos al Nord e dai colli di Vipava apnenec na jugu. Vmes dolina iz fliša, domačini mu rečejo with the Kras (Karst) in the south. Limestone in the north, che si fondono con il Carso al Sud. Il calcare è presente soudan, v njem pa se menjavajo plasti peščenjaka in laporja. limestone in the south, in-between a valley of flysch (locally dappertutto, al Nord e al Sud. In mezzo si trova la valle, Višje gori se rojevajo potoki in hudourniki, ki se izlivajo known as »Soudan«), a blend of sandstone and marl layers. composta di un tipo di flysch, chiamato »soudan«, in cui si v reko Vipavo. Creeks and torrents, flowing into the Vipava River, spring alternano degli strati di arenaria ad altri di marna. Nelle zone high up on the slopes of the plateaus.
    [Show full text]
  • Volilna Enota Nova Gorica
    Volilne komisije volilnih enot so na podlagi 32. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, UPB1, št. 69/04, 26/08, 7/09 - odl. US, 36/20 - ZIUPKGP) določile volišča za volitve v organe KGZS v letu 2020 Volilna enota Nova Gorica Oznaka Lokacija volišča Naselja, ki jih pokriva volišče volišča naselja v Občini Ajdovščina: Selo, Gojače, Malovše, Batuje, Črniče, Ravne, Kamnje, Potoče, V0101 Kulturni dom Selo, Selo na Vipavskem Vrtovin, Brje, Dobravlje, Stomaž, Skrilje, Male Žablje, Velike Žablje, Vrtovče, Šmarje, Zavino naselja v Občini Ajdovščina: Ajdovščina, Lokavec, Gaberje, Planina, Tevče, Ustje, Dolenje, Upravna enota Ajdovščina, Vipavska c. 11b, V0102 Grivče, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Budanje, Cesta, Vipavski Križ, Plače, Col, Malo Polje, Ajdovščina Križna Gora, Gozd, Žagolič, Predmeja, Otlica, Kovk, Podkraj, Bela, Višnje, Vodice Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, naselja v Občini Bovec: Bovec, Bavšica, Kal, Koritnica, Plužna, Log pod Mangartom, Strmec na V0103 Bovec Predelu, Čezsoča, Log Čezsoški, Žaga, Srpenica Turistično informacijski center, Trenta 31, Bovec, V0104 naselja v Občini Bovec: Trenta, Soča, Lepena Na Logu v Trenti Osnovna šola Dobrovo, Trg 25. maja 9, Dobrovo V0105 vsa naselja v Občini Brda v Brdih Društvo upokojencev Cerkno, Močnikova ul. 8, V0106 vsa naselja v Občini Cerkno Cerkno naselja v Občini Idrija: Idrija, Čekovnik, Idrijska Bela, Dole, Gore, Vojsko, Jelični vrh, Idršek, sedež Upravne enote Idrija, Študentovska ulica Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja,
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtor: Monika Štrancar Mentor: redni profesor dr. Jurij Kunaver Somentor : asistent dr. Zvonimir Bratun Lektoriranje: univ. dipl. slavist Ksenja Štrancar VIPAVSKA DOLINA – OBRAMBNOGEOGRAFSKA ANALIZA OBMOČJA Diplomska naloga Ljubljana, junij 2003 KAZALO VSEBINE: 1. Uvod....................................................................................................................................... 5 2. Metodološko-hipotetični del .................................................................................................. 7 2.1. Opredelitev predmeta proučevanja.................................................................................. 7 2.2. Temeljni pojmi ................................................................................................................ 7 2.3. Hipoteze ........................................................................................................................ 10 2.4. Metode dela................................................................................................................... 10 2.5. Zgradba diplomskega dela ............................................................................................ 11 3. Oznaka splošnih obrambnogeografskih dejavnikov Vipavske doline ................................. 12 3.1. Položaj........................................................................................................................... 12 3.2. Oblika...........................................................................................................................
    [Show full text]
  • Sociološki Vidiki Razvojnih Dilem Ajdovščine
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Štrancar Mentor: doc. dr. Marjan Hočevar SOCIOLOŠKI VIDIKI RAZVOJNIH DILEM AJDOVŠČINE Diplomsko delo Ljubljana, 2006 KAZALO VSEBINE Seznam slik............................................................................................................................. III Seznam tabel ...........................................................................................................................IV 1 UVOD ..................................................................................................................................... 1 1.1 Metodologija .................................................................................................................... 3 2 OPREDELITEV POJMOV IN KONCEPTA PROSTORSKEGA RAZVOJA.............. 4 2.1 Družbeni razvoj................................................................................................................ 4 Koncept človekovega razvoja ............................................................................................ 6 Trajnostni družbeni razvoj ................................................................................................. 6 2.2 Koncept prostorskega razvoja .......................................................................................... 7 Odpiranje meja ................................................................................................................... 9 Vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na prostorski razvoj ........................... 11 Prostorsko
    [Show full text]
  • The Vipava Valley Over First, Cut the Leaves of Fresh Turnip, but Leave the Roots
    The Vipava The sweetness Through the villages, vineyards, The nobility Valley of our grapes across the fields, hills and meadows of the wine So magnificent and awesome, say many. And indeed, it is so. Each The sun warms the ground in this region much earlier than Along the Vertovec Trails. Set out along the walking path throu- Vipava Valley’s vinegrowers can produce as many as 25 varieties of traveller, may he be on his way from the central Slovenia to- in other parts. This makes the vital forces within the vine start gh the villages of the Upper Vipava Valley where Matija Vertovec wine. The most well known among the whites are: Rebula (Ribol- wards the coast or from the western border to the Slovene capital, circulating and the vinegrowers are forced to do the winter cut (1784 – 1851) once worked and lived. The excursion is organized la Gialla), Sauvignon (Sauvignon Blanc), Malvazija, Laški he will stop for a minute to admire Nanos. Then there is the Vipava of the vine tree already in February, at time which seems early for every first Sunday after St. Martin’s Sunday and begins at an old Rizling (Welsh Riesling) and Chardonnay, while the reds are: River which comes to life from under the very mountain and cre- other Slovenian regions. Next, the rains of the spring follow and oak in the village of Ustje near Ajdovščina. The tour takes four to Merlot, Barbera and Cabernet Sauvignon. Furthermore, Vipa- ated this unique valley millions of years ago, the Paradise itself, on water the earth.
    [Show full text]
  • 085/2015, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXV 85 9. 11. 2015 14. Krajevna skupnost Lokavec, ustanovljena na območju OBČINE naselja Lokavec, s sedežem v Lokavcu; 15. Krajevna skupnost Planina, ustanovljena na območju AJDOVŠČINA naselij Planina in Tevče, s sedežem na Planini; 16. Krajevna skupnost Podkraj, ustanovljena na območju 3357. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine naselij Podkraj, Višnje, Vodice in Bela, s sedežem v Podkraju; Ajdovščina 17. Krajevna skupnost Predmeja, ustanovljena na obmo- čju naselja Predmeja, s sedežem na Predmeji; Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni 18. Krajevna skupnost Selo, ustanovljena na območju list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, naselja Selo, s sedežem v Selu; 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – 19. Krajevna skupnost Skrilje, ustanovljena na območju ZUUJFO) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 10. redni seji naselja Skrilje, s sedežem v Skriljah; dne 29. 10. 2015 sprejel 20. Krajevna skupnost Stomaž, ustanovljena na območju naselja Stomaž, s sedežem v Stomažu; 21. Krajevna skupnost Šmarje, ustanovljena na območju S P R E M E M B E naselij Šmarje, Vrtovče in Zavino, s sedežem v Šmarjah; I N D O P O L N I T V E S T A T U T A 22. Krajevna skupnost Ustje, ustanovljena na območju Občine Ajdovščina naselij Ustje in Dolenje, s sedežem na Ustjah; 23. Krajevna skupnost Velike Žablje, ustanovljena na 1. člen območju naselja Velike Žablje, s sedežem v Velikih Žabljah; V Statutu Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Moj Sin, Svoji Dobrodelnosti Ne Dodajaj Očitkov, Nobenemu Daru Žaljivih Bese
    Modri Sirah daje radodarnim tudi takšen nasvet: 'Moj sin, svoji dobrodelnosti ne dodajaj očitkov, nobenemu daru žaljivih besed! Mar rosa ne ublaži pripeke? Tako je tudi dobra beseda boljša kot darilo! Mar dobra beseda, glej, ne velja več kakor lepo darilo? In oboje se najde pri prijaznem človeku. Bedak pa dodaja bridke očitke in darilo zavistneža poganja solze v oči' (Sir 18,15-18). Škofijska Karitas je tudi lansko koledarsko leto napolnila s celo goro vsakovrstnih daril in darov, človekoljubja in dobrodelnosti, pričujoča knjižica pa naj prinaša in razodeva tiste dobre besede, ki veljajo več kakor lepo darilo, in naj med ljudstvo narahlo spušča tisto roso, ki blaži sleherno pripeko človeške stiske in tesnobe. Škof Dr. Jurij Bizjak Sklepamo devetindvajseto leto delovanja Škofijske karitas Koper in mnogi smo v tej zgodbi prisotni od samega začetka, mnogi ste se pridružili kasneje, vendar ni pomembno kdaj je kdo vstopil, pomembno je, kot bi rekla Mati Terezija, koliko ljubezni smo v naše delo vložili. Dolgo nas je na naslovnici nagovarjal ‘stari’ Usmiljeni Samarijan in prav letos smo, v želji po novih, mlajših sodelavcih, osvežili njegovo podobo. Prilika o Usmiljenem Samarijanu (Lk, 10, 25 -37) ostaja ista, Gospodovo naročilo »Pojdi in tudi ti tako deljaj« se ne spreminja. Zato vas prosim, da nadaljujemo iz korenin modrosti v moči mladosti. Trikotnik predstavlja tri stebre Cerkve, lahko tudi vero, upanje, ljubezen … ….razlago prepuščam vam. Veliko podatkov je zapisnih v tem zborniku, še več pa jih je v knjigi življenja tebe, mene, nas, dragi sodelavci Karitas. Hvala Bogu in vsem vam, da smo bili v letu 2018 vredni pustiti pečat ljubezeni do bližnjega.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Širokopasovnega Omrežja Naslednje Generacije V Občini Ajdovščina
    NAČRT RAZVOJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI AJDOVŠČINA December 2014 1 Projekt: NAČRT RAZVOJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI AJDOVŠČINA Naročnik: OBČINA AJDOVŠČINA, CESTA 5.MAJA 6a 5270 AJDOVŠČINA Izdelal: Zavod tehnološka mreža ICT Dunajska cesta 159 1000 Ljubljana Darja Goršek Nina Sega Eudace d.o.o. Odobril: _________ Datum: 10.12.2014 2 KAZALO VSEBINE 1. Namen izdelave načrta ................................................................ 5 1.1 Izhodišča ......................................................................................... 5 1.2 Cilji načrta ...................................................................................... 7 1.2.1 Strateški cilji in kazalniki .............................................................. 7 1.2.2 Projektni cilji in kazalniki .............................................................. 9 1.3 Izvajanje projekta .............................................................................. 10 1.4 Referenčni dokumenti ......................................................................... 10 2. Telekomunikacijske storitve in pomen širokopasovnega omrežja .. 2.1 Splošno o širokopasovnem omrežju ...................................................... 11 2.2 Odprto širokopasovno omrežje ............................................................. 13 3. Zahteve projekta gradnje odprtega širokopasovnega omrežja ... 14 3.1 Tehnična zasnova in kakovost rezultatov ............................................... 14 3.2 Ukrepi za spodbujanje
    [Show full text]