UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT
Športno treniranje Nogomet
ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA (LIGA PRVAKOV – SEZONA 2014/2015) DIPLOMSKO DELO
Mentor: izr. prof. dr. Marko Šibila, Somentor: asist. dr. Marko Pocrnjič Avtor: Borut Petkovič Recenzent: doc. dr. Stanislav Pinter
Ljubljana, 2016
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Stran 2
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
ZAHVALA: Zahvaljujem se mentorjema dr. Marku Pocrnjiču in dr. Marku Šibili za strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela. Hvala tudi mojemu dekletu Asji, ki mi je vseskozi nudila oporo in razumevanje. Posebna zahvala je namenjena moji mami, ki mi je omogočila študij na Fakulteti za šport in mi v času študija stala ob strani.
Stran 3
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Ključne besede: analiza igre, model igre, faza napada, Liga prvakov, nogometni klub FC Barcelona Naslov diplomskega dela: Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – 2015/2016) Avtor: Borut Petkovič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 157 strani, 130 tabel, 12 grafov, 46 slik, 20 virov.
IZVLEČEK Namen raziskave je bil, da ugotovimo značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona, zmagovalca Lige prvakov v tekmovalni sezoni 2014/2015. V diplomskem delu smo primerjali izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre v napadu med nogometnim klubom FC Barcelona in njegovimi tekmeci. Analizirali smo vseh 13 tekem nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi prvakov v tekmovalni sezoni 2014/2015. V skupinskem delu je igral v skupini F, skupaj s francoskim Paris Saint- Garmainom, nizozemskim Ajaxom in ciprskim APOEL-om. V osmino finala so napredovali kot prvouvrščena ekipa in se pomerili z angleškim prvakom Manchester Cityjem. V četrtfinalu so znova premagali Paris Saint-Garmain. V polfinalu so se pomerili še z nemškim prvakom Bayernom iz Münchna. V finalnem dvoboju so premagali prvaka Italije, Juventus z rezultatom 3:1. Na podlagi rezultatov v sedmih osnovnih ter ostalih podrejenih spremenljivkah, smo sklepali na značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona. Najprej smo primerjali vse rezultate spremenljivk za vsako tekmo posebej. Po končani analizi tekem pa smo tekme FC Barcelone združili in primerjali z rezultati nasprotnih ekip. Posamezne spremenljivke smo statistično obdelali z osnovnimi postopki deskriptivne statistike in jih nato predstavili v tabelah. S končno analizo smo ugotovili sledeče značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona v primerjavi s tekmeci: da je imel v povprečju žogo več v svoji posesti od nasprotnih moštev, da je do zadetkov prihajal bolj na kontinuiran način, z daljšimi napadi in z večjim številom podaj kot nasprotna moštva, da je izvedel povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna moštva, da je izvedel povprečno največ kontinuiranih napadov, da je izvaja največ udarcev na vrata znotraj kazenskega prostora, da si je največ priložnosti za dosego zadetka ustvaril po podaji v globino, da si je največ priložnosti za zadetek ustvaril po napadih, izvedenih skozi sredino, da izvedejo največ udarcev na vrata vsi trije napadalci, da je največ zadetkov dosegel po individualnih prodorih in podajah v globino, da je v napad preko vratarja največkrat prehajal s kratko podajo vratarja, da je osvojil povprečno več dvobojev in izvedel povprečno manj prekrškov na tekmo kot nasprotna moštva.
Stran 4
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Keywords: game analysis, game model, attacking phase, League of Champions, FC Barcelona football club Title: Characteristics of the game model of attacking of the FC Barcelona football club (League of Champions – 2014/15) Author: Borut Petkovič University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016 157 pages, 130 tables, 12 charts, 46 figures, 20 sources.
ABSTRACT The aim of this research was to determine the characteristics of the game model of attacking of the FC Barcelona football club, the winner of the League of Champions tournament in the 2014/2015 season. In my thesis I have compared the execution of the technical and tactical elements of the attacking game of FC Barcelona during their matches with competitors. I have analized all 13 matches that FC Barcelona has played in the 2014/2015 season of the League of Champions. In the group stage they played in group F, alongside Paris Saint- Germain (France), Ajax (the Netherlands) and APOEL (Cyprus). They have advanced to the eighth-finals as the leading club of their group, playing a match with the English champions, the club Manchester City. In the quarter-finals they, once again, played Paris Saint-Germain. They advanced to the semi-finals, playing against FC Bayern Munich. In the finals they clashed with Juventus FC from Turin, Italy. They won the final match with a result of 3:1. The observed variables associated with the game of attacking, have been sorted into seven core and numerous secondary variables. The results showed the characteristics of the club's game model of attacking. First we have compared the variables for each match separately. After the individual match analysis all of the club's matches were merged and compared with the results of the opposing clubs. The variables have been statistically analized with the help of basic methods of descriptive statistics and the results were presented in spreadsheets. With the final analysis we have concluded the presence of the following characteristics of the game model of attacking of the FC Barcelona football club, who have: on average, possessed the ball more of the time than their opponents, scored goals in a more continuous manner with longer attacks and a higher number of passes than their opponents, on average, attempted more shots than their opponents, on average, executed the highest number of continuous attacks, had the highest number of attmpted shots within the penalty area, created the most opportunities to score a goal by passing in depth, created the most opportunities to score a goal by attacking through the middle, the highest number of shots by all three attackers, scored the highest number of goals through individual advances and passes in depth, most frequently transitioned into an attack over the goalkeeper through the goalkeeper's short pass, on average, prevailed in more duels and carried out less fouls than their opponents.
Stran 5
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
KAZALO
1.0 UVOD ...... 9 2.0 PREDMET IN PROBLEM ...... 10 2.2 ANALIZA IGRE ...... 11 2.3 DOSEDANJE RAZISKAVE NA PODROČJU NOGOMETNE IGRE ...... 11 2.3.1 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V TUJINI ...... 12 2.3.2 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V SLOVENIJI ...... 14
3.0 CILJI IN NALOGE ...... 18 4.0 HIPOTEZE ...... 19 5.0 METODE DELA ...... 20 5.1 VZOREC MERJENCEV ...... 20 5.1.1 OPAZOVANE TEKME ...... 20 5.2 VZOREC SPREMENLJIVK ...... 21 5.2.1 VRSTE NAPADOV ...... 21 5.2.2 TRAJANJE NAPADOV ...... 22 5.2.3 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ V NAPADU ...... 22 5.2.4 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG ...... 23 5.2.5 NAČIN PREHODA V NAPAD PREKO VRATARJA ...... 24 5.2.6 ANALIZA UDARCEV NA VRATA IN ZADETKOV ...... 25 5.3 POTEK ZBIRANJA PODATKOV ...... 30 Obrazec za spremljanje zadetkov in udarcev na vrata ...... 32 5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV ...... 34
6.0 REZULTATI IN DISKUSIJA ...... 35 6.1 PRIMERJAVA NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA Z NJEGOVIMI NASPROTNIKI NA POSAMEZNMIH TEKMAH V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH IGRE V NAPADU ..... 36 6.1.1 FC BARCELONA : APOEL 1:0 (1:0) ...... 36 6.1.2 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 3:2 (2:1) ...... 42 6.1.3 FC BARCELONA : AJAX AMSTERDAM 3:1 (2:0) ...... 49 6.1.4 AJAX AMSTERDAM : FC BARCELONA 0:2 (0:1) ...... 56 6.1.5 APOEL : FC BARCELONA 0:4 (0:2) ...... 62 6.1.6 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 3:1 (2:1) ...... 70
Stran 6
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.7 MANCHESTER CITY: FC BARCELONA 1:2 (0:2) ...... 77 6.1.8 FC BARCELONA : MANCHESTER CITY 1:0 (1:0) ...... 83 6.1.9 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 1:3 (0:1) ...... 89 6.1.10 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 2:0 (2:0) ...... 97 6.1.11 FC BARCELONA : BAYERN MÜNCHEN 3:0 ( 0:0) ...... 103 6.1.12 BAYERN MÜNCHEN : FC BARCELONA 3:2 (1:2) ...... 110 6.1.13 JUVENTUS : FC BARCELONA 1:3 (0:1) ...... 118 6.1.14 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA IN PRIMERJAVA Z VSEMI NASPROTNIMI EKIPAMI SKUPAJ ...... 125 6.1.15 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA ...... 141
7.0 PREVERJANJE HIPOTEZ ...... 143 8.0 ZAKLJUČEK ...... 154 9.0 LITERATURA IN VIRI ...... 156
Stran 7
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
SIMBOLI IN OKRAJŠAVE Slike posameznih zadetkov na tekmi
- FC Barcelona
- Nasprotnik - Podaja - Vodenje žoge - Tek brez žoge - Strel na gol - Netočna podaja
Okrajšave v tabelah FCB – FC Barcelona NES – Nasprotne ekipe skupaj Slike glede na mesto odvzema žoge pri zaključku napada
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Slike glede na mesto zaključka napada
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Stran 8
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
1.0 UVOD Lepota in popularnost nogometne igre se skriva v njeni enostavnosti: dve ekipi, ki sta sestavljeni iz enajstih igralcev, morata žogo spraviti v nasprotni gol. V primerjavi z ostalimi ekipnimi športi je v nogometu manj pravil, igra je tekoča, brez daljših prekinitev in je zelo razburljiva. Glede na to, da nogomet skoraj v vsaki državi igra in spremlja res veliko prebivalcev različne starosti, ni presenetljivo, da je najpopularnejši šport na svetu. Kot piše Elsner (2011), je nogomet kot športna igra zelo privlačen za večino otrok in odraslih, pa ne samo moškega spola. Zadovoljuje zahteve po gibanju in dinamiki ter obenem zahteva ustvarjalnost. Otroci lahko svoje sposobnosti primerjajo med seboj, hkrati pa se morajo podrejati tudi skupini. Navdušenje otrok in mladih ljudi za nogometno igro je lahko razložljivo: igra z okroglim »usnjem« je organizacijsko preprosta, vzbuja motive, zagotavlja dinamiko in intenzivnost ter ima splošen pozitivni vpliv na bio-psiho-socialni razvoj organizma. Športna oprema je sorazmerno poceni in zato dostopna vsem slojem prebivalstva. Današnja nogometna igra se razlikuje od tistih v preteklosti. Igra se je od svojih začetkov nenehno razvijala, kar potrjuje zgodovinski pregled njenega nastajanja in razvoja. Vzroki sprememb so bili različni, predvsem pa so posledica analiziranja igre kot človekove ustvarjalne dejavnosti. Tudi zdajšnja igra je le trenutno stanje v njenem razvoju (Elsner, 2004). Skozi čas se je nogomet kot šport razvijal v vseh pogledih. Igralci so se izpopolnili v tehniki, taktiki, kondicijski pripravi. Zaradi njihove boljše telesne pripravljenosti pa je tudi nogometna igra postala vse hitrejša in bolj dinamična. Različne etape razvoja nogometne igre so bile v začetku pogojene z izboljšanjem tehničnih sposobnosti, v nadaljnjih etapah pa z izboljšanjem taktičnih in motorično-funkcionalnih sposobnosti posameznih igralcev. Nogometno igro sedanjosti lahko označimo za dinamično in visoko organizirano, toda tudi kot igro, ki omogoča svobodo in ustvarjalnost igralca. Tudi v prihodnosti bo igra usmerjena k čim večji ustvarjalnosti posameznikov, vendar podrejeni organizirani igri. Glavna značilnost nogometne igre je medsebojno skupno delo (komunikacija) vseh igralcev (Elsner, 2011). Za organizirano igro in da bodo ključni igralci imeli dovolj svobode v napadu, skrbijo nogometni trenerji s svojimi idejami in zamislimi. S svojimi zamislimi poizkusijo presenetiti nasprotnike, v igro želijo vnesti nekaj novega, da bi na ta način presenetili in premagali nasprotnike. V današnjem modernem času, ko si tekmo lahko ogledamo in analiziramo iz vseh mogočih perspektiv, je še toliko bolj pomembno, da si izviren in nepredvidljiv. Tako so rezerve nogometne igre predvsem v univerzalnosti in tehničnem mojstrstvu igralcev ter izdelanih taktičnih načrtih, kjer disciplina in improvizacija dosežeta optimalen odnos v igri. Strokovnjaki, ki so jih zanimali predvsem zmagovalci ter razlike med njimi in poraženci, ker so zmagovalci tisti, ki kažejo nove smernice v razvoju nogometne igre, so z različnimi analizami to tudi potrdili in ugotovili, da so razlike med najboljšimi moštvi na svetu danes veliko manjše, kot so bile v preteklosti (Kopasič, 2008).
Stran 9
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
2.0 PREDMET IN PROBLEM Predmet proučevanja je sodobni model nogometne igre v fazi napada. Problem, ki sem ga proučeval, je vezan na opazovanje in analizo modela igre v fazi napada nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi prvakov v sezoni 2014/2015. Namen dela je strokovno proučiti vse tekme moštva FC Barcelona v Ligi prvakov v sezoni 2014/2015 in ugotoviti, kateri dejavniki so tisti, ki so najbolj vplivali na njihov uspeh. 2.1 SODOBEN MODEL IGRE Da bi razumeli problematiko naloge, je potrebno poznati tudi sodobni model igre in kaj so njene značilnosti. Model igre je zamišljena predstava igre, je vzorec igre, organiziran sistem, ki imitira želeno organiziranost in usklajenost delovanja igralcev v vseh fazah igre. Njegova značilnost je sodelovanje med igralci, ki je večstransko, motorično, informativno, sociološko itd. sodelovanje, katero v igri oblikuje različne igralne situacije, ki sestavljajo stvarno obliko – model igre na posamezni tekmi. V preteklosti so bili modeli igre vezani predvsem na posamezne »šole«. Znane so zlasti angleška, dunajska, italijanska, češka in madžarska šola. Kasneje so model – vzorec predstavljala moštva, ki so dosegala vrhunske rezultate na svetovnih prvenstvih (Nemčija, Anglija, Brazilija …). Razlike v modelih, zlasti med evropskim in južnoameriškim, so bile razmeroma velike. Danes so manjše, toda ne zanemarljive. Na model igre so vplivali nova teoretična spoznanja na temelju znanstvenih informacij, izkušnje in izmenjava informacij na strokovnih posvetih, praktične izkušnje, še posebej pri razvoju sistema igre, taktike in motoričnih sposobnosti. Poseben vpliv so imeli tudi najboljši, zunaj serijski igralci, saj so s svojimi lastnostmi in sposobnostmi, prirojenimi ali pridobljenimi v procesu treninga, oblikovali nove, drugačne, boljše rešitve igralnih situacij. Ne le standardnih (kot so prosti streli, enajstmetrovka, zid …) ob prekinitvah igre, ampak tudi v vseh fazah tekoče igre. Nadigravanje v igri, stalno preoblikovanje komunikacijske mreže v napadu v komunikacijsko mrežo obrambe, sta značilnosti sodobne igre. To prožno obliko igre, ki v svetu čedalje bolj prevladuje, označuje zlasti svoboda v igri ob sočasni organiziranosti. Svoboda v igri pomeni, da igralci niso natančno vezani na igralno mesto, določeno s sistemom igre. Vključujejo se v akcijo, glede na potek igre. Zato je za uspešnost v igri še posebej pomembna ustvarjalnost, ki jo omogoča prav svoboda v igri. Organiziranost se kaže v usklajenem delovanju vseh igralcev, ko naloge enega igralca prevzame soigralec. V tej igri ni več stroge razporeditve igralcev na igrišču (Elsner, 2004). Sodobni model v nogometu je torej model, ki ga uporabljajo najboljša moštva v Evropi in tudi po svetu. Pomeni način sodelovanja v obeh fazah nogometne igre, torej tako v obrambi kot napadu. Znotraj tega sodelovanja pa so določene zakonitosti, ki so se razvile skupaj z nogometno igro. V današnjem času pa lahko govorimo o enotnem modelu igre, kajti med najboljšimi moštvi ni veliko razlik v načinu igranja, kot je bilo nekoč. Razlike med najboljšimi in slabšimi nogometnimi ekipami se manjšajo vsako leto, v preteklosti so bile te razlike občutnejše. V zdajšnjem modelu igre pa moramo vse bolj upoštevati čas in prostor.
Stran 10
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zaradi boljše telesne priprave in organizacije igralcev je prostora in časa na igrišču, v narekovajih, vse manj. Tako v fazi napada, kot v fazi obrambe. Dejavnik prostora zahteva v prvi vrsti pravočasno izkoriščanje nastalega praznega dela igrišča glede na igro nasprotnika, kar omogoča spreminjanje igralnih položajev igralcev v vzdolžni in prečni smeri. Tako kot časa, je tudi prostora za igro vse manj. Stisnjena formacija branečega moštva, zlasti ko je igra počasna, ne omogoča uspešnega zaključevanja napada. Danes je uspešnejši model igre, pri katerem so akcije hitre (od odvzema žoge do zaključka 1´–10´), usmerjene neposredno proti vratom, s čim manjšim številom dotikov žoge, akcije se izvedejo iz dobro organizirane obrambe, na lastni polovici, in se končajo s hitrim protinapadom, v katerem sodeluje več igralcev in ne le posameznik (Elsner, 2004). V sedanji fazi razvoja nogometne igre, vsekakor pa tudi vsaj v bližnji prihodnosti, se model sodobne igre verjetno ne bo bistveno spremenil. Razporeditev igralcev, cone delovanja in linije gibanja (sistem igre), če to predstavimo shematsko, variirajo trenutno v razporeditvi igralcev: 1-4-4-2, 1-4-3-3, 1-4-2-3-1, 1-3-5-2, 1-4-5-1. Vse razporeditve v osnovni obliki kažejo, da so v igri poleg univerzalnih igralcev potrebni tudi specialisti. Poleg vratarja, enega ali dveh napadalcev, potrebujemo še vsaj dva osrednja branilca, na ostalih mestih pa model igre zahteva univerzalne igralce. Ne glede na shemo razporeditve igralcev, pa so v fazi napada in obrambe osnovna načela organizacije igre enaka (Elsner, 2004). 2.2 ANALIZA IGRE Poudarili smo že, da se današnja nogometna igra v veliki meri razlikuje od nogometne igre v preteklosti in našteli smo tudi nekaj vzrokov za to. Pri analizi nogometne igre je naš cilj, da pridobimo informacije o moštvu, igralcih in o situacijah, ki se v igri pojavljajo in večkrat ponovijo. Z vidika izvajanja analize igre je ta lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna je takrat, kadar strokovnjak z določenega področja (trener, psiholog, kineziolog ali zbiralec statističnih podatkov) samo na osnovi opazovanja igralcev ali moštev da določeno mnenje oziroma oceno o zgradbi igre določenega moštva. Pri objektivnem analiziranju pridobivamo določene informacije s pomočjo beleženja vnaprej določenih statističnih podatkov oziroma spremenljivk. Zaželeno je, da se uporabljajo preverjeni in metodološko ustrezni načini tako zbiranja podatkov kot njihova obdelava in analiza (Kopasič, 2008). 2.3 DOSEDANJE RAZISKAVE NA PODROČJU NOGOMETNE IGRE Analiza nogometne igre je raziskovalce začela zanimati šele v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot metodo zbiranja podatkov se je najpogosteje uporabljala metoda deskriptivne analize. Pri vseh dosedanjih raziskavah in analizah s področja nogometa lahko zasledimo skupno izhodiščno točko avtorjev, in sicer pridobiti čim več informacij s področja nogometne igre. Avtorje je predvsem zanimalo področje tehnično-taktičnih elementov igre, kjer želijo ugotoviti: pogostost uporabe tehnično-taktičnih elementov, natančnost izvedbe tehnično-taktičnih elementov, uspešnost izvedbe tehnično-taktičnih elementov (Draškovič, 2015).
Stran 11
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
2.3.1 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V TUJINI Kuhn in Meier (1974) sta analizirala igro štirinajstih ekip na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Analizirala sta 24 tekem izmed skupno 38. Povprečno število podatkov na tekmo je bilo 250, po selekciji podatkov pa jih je ostalo 95. Strokovna ekipa je te podatke razdelila na 16 področij: osebni podatki, sestava moštva, posest žoge, udarci na vrata, kršitve pravil igre, tehnične napake, število, trajanje in vrsta napadov, podaje, agresivnost, način branjenja v vratih, širina delovanja, igra v širino in globino, krilni položaj oziroma sredina, vzdrževanje tempa, tempo igre, izvajanje kotov. Raziskava je pokazala, da lahko z reducirano baterijo spremenljivk prikažemo podatke, ki ocenjujejo kvaliteto igre moštva takoj po tekmi. To je pomembno predvsem za trenerja, saj mu omogoča kontrolo tako moštva kot posameznega igralca (povzeto po Rozina, 2000). Dujmovič (1979) je ugotovil, da je od skupnega števila prekinitev na tekmi 36,4 % prostih strelov, 17,6 % stranskih avtov, 14 % kotov, 7,7 % vratarjevih strelov, 5,4 % nedovoljenih položajev, 1,9 % indirektnih udarcev, 1,3 % zadetkov, 1,2 % kazenskih strelov in 0,4 % sodniških metov. Ugotovil je tudi to, da od skupnega gibanja igralca v polju 50 % odpade na tek brez žoge, 19 % na podaje žog, 12 % na sprejemanje žoge, 7 % na vodenje žoge, 4 % na odvzemanje žoge, 3,4 % na udarce z glavo, 1,7 % na varanje, 1,6 % na udarce proti vratom in 1,4 % na izvajanje avta (povzeto po Rozina, 2000). Yiannakos in Armatas (2006) sta raziskovala vzorce načina doseganja zadetkov na evropskem prvenstvu 2004 na Portugalskem. Med drugim sta ugotovila, da je bilo največ golov doseženih po kontinuiranih napadih, in sicer 44,1 %. Po protinapadih je bilo doseženo 20,3 % zadetkov, preostalih 33,6 % zadetkov pa je bilo doseženih po prekinitvah. Raziskava je pokazala, da so igralci največ zadetkov dosegli po dolgih podajah (34,1 %), po kombinirani igri (29,3 %) in po individualnih akcijah (17,1 %). Ugotovila sta, da je bilo največ golov doseženih v kazenskem prostoru (44,4 %), v vratarjevem prostoru pa 32,2 %. Skupno je bilo
Stran 12
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
torej znotraj kazenskega prostora doseženih 79,6 % vseh zadetkov. Izven kazenskega prostora je bilo doseženih najmanj zadetkov (20,4 %) (Yiannakos in Armatas, 2006). Lago-Ballesteros, J. in Lago-Peñas, C. (2010) sta raziskala indikatorje, kateri so ločevali najboljše ekipe od ostalih v španski nogometni ligi v sezoni 2008/2009. Spremljali so dosežene zadetke, napad in obrambo. Dobljene podatke sta analizirala z enosmerno ANOVO in ugotovila, da so najboljše ekipe imele večje povprečje zadetkov, strelov na vrata in vseh strelov na tekmi (p<0,05). Ekipe, ki so se nahajale na dnu ligaške tabele, so v primerjavi z ostalimi skupinami ekip, potrebovale večjo količino strelov, da so dosegle zadetek (p<0,05). Ekipe, ki so se uvrstile na sredino ligaške razpredelnice, so pokazale manjše vrednosti v asistencah in posesti žoge v primerjavi z najboljšimi ekipami (p<0,05) (povzeto po Draškovič, 2015). Bradly idr. (2011) so raziskovali učinek igralnega sistema v povezavi z visoko intenzivnimi teki in izvedbo tehničnih elementov. Raziskava je zajela 20 tekem prve angleške lige, za analizo so uporabili večkamerni računalniški zasledovalni sistem. V raziskavi so opazovali 153 igralcev. Prišli so do ugotovitve, da pri posesti žoge ni statistično značilnih razlik med sistemi 4-4-2, 4-3-3 in 4-5-1 (50 %, 49 %, 44 %). Prav tako ni bilo opaženih razlik pri izvedenih visoko intenzivnih tekih med omenjenimi igralnimi sistemi. V primerjavi s sistemoma 4-4-2 (433 m) in 4-3-3 (410 m) so igralci sistema 4-5-1 (312 m) izvedli manj visoko intenzivnih tekov, ko so imeli žogo v svoji posesti in več takrat, ko žoge niso imeli (461 m, 459 m, 537 m). Napadalci v sistemu 4-3-3 so opravili 30 % več visoko intenzivnih tekov kot napadalci v sistemu 4-4-2 in 4-5-1. Delež uspešnih podaj je bil najvišji v formaciji 4-4-2 v primerjavi z 4-3-3 in 4-5-1. Dobljeni rezultati sugerirajo, da igralni sistemi ne vplivajo na aktivnost igralca na tekmi, razen na aktivnost napadalcev. Igralni sistem pa vpliva na visoko intenzivne teke z žogo in brez nje ter tudi na nekatere tehnične elemente nogometne igre. UEFA (2013) je v tehničnem poročilu o tekmovanju Lige prvakov 2012/2013 prišla do sledečih zaključkov in ugotovitev: na tekmo je bilo doseženih 2,91 zadetka, največ zadetkov je bilo doseženih v obdobju od 76. do 90. minute, ekipe, ki so prve dosegle zadetek na tekmi, so na koncu tekme slavile v več kot polovici primerov (66,4 %), v tekmovanju je bila ugotovljena zelo nizka korelacija med posestjo žoge in ustvarjenimi priložnostmi, v povprečju je največ podaj na tekmo izvedel nogometni klub FC Barcelona, in sicer 783 in bil hkrati najbolj natančen pri podajah (88 %), največ prekrškov na tekmo so izvedle ekipe, ki so izpadle že v skupinskem delu tekmovanja, na tekmo je bilo dosojenih 5,34 prepovedanih položajev, kar se ujema s sezono 2011/2012 (5,42) in 2010/2011 (5,57), upad prepovedanih položajev od leta 2008/2009 je bil pripisan predvsem večji sposobnosti napadalcev in bolj pogostega globokega branjenja na svoji polovici (povzeto po Draškovič, 2015),
Stran 13
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Harper, West, Stevenson in Russel (2014) so raziskovali izvedbo nekaterih tehničnih elementov v rednem delu nogometne tekme in v podaljških. Posebno pozornost so namenili izvedbi nekaterih tehničnih elementov v podaljških. V raziskavi so zajeli 18 tekem, ki so jih odigrala profesionalna evropska moštva. Tekme so bile odigrane med letoma 2011 in 2014. Posamezno tekmo so razdelili na 15 minutna obdobja (E1: 00:00-14:59 min, E2: … E8: 105:00–119:59 min) in znotraj teh obdobij so analizirali izvedbo tehničnih elementov. Analiza je pokazala, da je bilo v obdobju E8 izvedenih manj uspešnih podaj kot v obdobjih E1-4 in obdobju E7. V primerjavi z obdobji E1, E3-4 in E7 je bilo v obdobju E8 izvedeno manjše število podaj. Prav tako je bilo v obdobju E8 manj uspešnih preigravanj v primerjavi z obdobjem E1 in E3. V primerjavi obdobij E1 in E8 je bila v obdobju E8 manj časa žoga v igri. Shamardin in Khorkavyy (2015) sta se zanimala za organizacijsko strukturo tehnično- taktičnega treninga nogometnega vratarja. Pri študiji sta opazovala 40 vratarjev od 21. do 39. leta, ki nastopajo v ukrajinski ligi. V študiji sta ugotovila, da se tehnično-taktične aktivnosti vratarja na tekmi delijo na fazo obrambe in fazo napada in dodala 8 tipičnih igralnih situacij, s katerimi sta prišla do zaključka, da bi bilo priporočljivo izboljšati igro vratarja v obeh fazah igre z uporabo nespecifičnih vaj v standardnih situacijah, ki se pojavljajo med tekmo. Rezultati raziskave so pokazali, da se nogometni vratar večkrat znajde v napadalni kot obrambni akciji, ampak je v praksi na treningih temu elementu posvečeno premalo pozornosti (povzeto po Draškovič, 2015). 2.3.2 DOSEDANJE RAZISKAVE ANALIZE NOGOMETNE IGRE V SLOVENIJI Zickero in Pocrnjič (1991) sta ugotavljala značilnosti modela igre v fazi branjenja moštev na svetovnem prvenstvu v Italiji. Zanimala sta se za razlike med rezultatsko uspešnimi in rezultatsko manj uspešnimi ekipami v določenih spremenljivkah, ki so vezane na število odvzemanj, dvobojev, prekrškov, protinapadov, hitrih napadov, strelov na vrata, prostih strelov, napačnih podaj, nedovoljenih položajev in kotov. Raziskava je pokazala, da: Rezultatsko uspešnejše ekipe so imele na tekmo več odvzemanj od rezultatsko manj uspešnih ekip, rezultatsko uspešnejše ekipe so dobile več dvobojev od rezultatsko manj uspešnih ekip, rezultatsko uspešnejše ekipe so naredile manj prekrškov od rezultatsko manj uspešnih ekip, rezultatsko uspešnejše ekipe so nasprotniku omogočile manj strelov proti vratom, kot so jih imele same, rezultatsko uspešnejše ekipe so bile v tehnično-taktičnih elementih odvzemanj in borbenosti boljše od manj uspešnih. Pivk (1999) je analiziral nogometno igro v fazi branjenja, z ugotavljanjem morebitnih kvantitativnih razlik pri izvajanju tehnično-taktičnih aktivnosti nogometne igre. Analiziral je sedemindvajset tekem, in sicer tekme štirih polfinalistov svetovnega prvenstva v Franciji leta 1998. Z analizo je prišel do sklepa, da v načinu igre obstajajo razlike med uspešnimi in manj uspešnimi reprezentancami. Bistvene razlike so :
Stran 14
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Rezultatsko uspešne ekipe so dobile veliko več dvobojev od rezultatsko manj uspešnih ekip, Rezultatsko uspešnejše ekipe so omogočale nasprotniku veliko manj strelov na vrata kot rezultatsko manj uspešne ekipe, Rezultatsko uspešne ekipe so omogočale nasprotniku manj protinapadov kot rezultatsko manj uspešne ekipe, Rezultatsko uspešne ekipe so imele žogo večinoma v svoji posesti in s tem več možnosti za zaključek napada kot rezultatsko manj uspešne ekipe, Rezultatsko uspešne ekipe so na lažji način nasprotniku odvzemale žogo kot rezultatsko manj uspešne ekipe. Bezjak (1999) je ugotavljal značilnosti modela igre slovenske reprezentance v napadu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998 in ga primerjal z njenimi nasprotnicami. Raziskava je pokazala, da: Slovenska reprezentanca najpogosteje uporablja hitri kontinuirani napad; žogo so igralci Slovenije imeli v svoji posesti 42,6 %, slovenska reprezentanca je izgubila v povprečju 72,1 žog na tekmo, za prehod v napad preko vratarja največ uporablja dolge podaje Fenko (2002) je ugotavljal nekatere značilnosti modela igre prvih štirih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Franciji v fazi napada. Izvedel je primerjavo nekaterih tehnično- taktičnih aktivnosti nogometne igre v napadu med polfinalisti prvenstva. Ugotovil je, da: Tri od štirih reprezentanc igra v sistemu 4-4-2, se napada predvsem preko kontinuiranih hitrih napadov, se večina žog izgubi zaradi netočne podaje, se v napad prehaja preko vratarja večkrat z degažiranjem žoge, kot po kratki podaji z nogo ali podaji z roko, reprezentance največkrat pridejo v priložnost po kontinuiranem hitrem napadu, reprezentance na vrata poizkušajo s strelom povprečno 12,2-krat na tekmo, je povprečna dolžina napada 15,2 sekunde, je na tekmi sproženih več strelov v kazenskem prostoru kot izven njega. Tobijas (2002) je analiziral prekinitve na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem leta 2000. V nalogi je analiziral pet glavnih spremenljivk prekinitev igre, in sicer prosti strel, kot, stranski avt, kazenski strel, sodniško žogo. Bistvene ugotovitve so: Zadetki iz prekinitev predstavljajo nekaj manj kot tretjino vseh zadetkov na prvenstvu, največji delež zadetkov iz prekinitev je bil dosežen po prostih strelih in kazenskih strelih, rezultatsko uspešne ekipe so naredile manj prekinitev igre in dosegle skoraj 80 % vseh zadetkov iz prekinitev, veliko rezerv je še pri izvedbi stranskih avtov, uspešnost udarcev iz kota se je zmanjšala, met sodniške žoge se je pokazal kot nepomemben pri vplivu na igro in rezultat.
Stran 15
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Gajser (2007) je ugotavljal značilnosti modela igre italijanske reprezentance v fazi napada na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006. Dobljene rezultate je primerjal z rezultati nasprotnih moštev na svetovnem prvenstvu. Analiza je pokazala, da je: italijanska reprezentanca povprečno izvedla največ kontinuiranih hitrih napadov in najmanj protinapadov, italijanska reprezentanca izvedla povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna moštva, italijanska reprezentanca si je ustvarila povprečno več priložnosti kot nasprotna moštva, italijanska reprezentanca si je največ priložnosti ustvarila po podaji v globino, italijanska reprezentanca je največ zadetkov dosegla po prekinitvah. Kopasič (2008) je ugotavljal značilnosti modela igre v fazi napada nogometnega kluba FC Barcelona, ki je v sezoni 2005/2006 osvojila Ligo prvakov. Primerjal je izvedbo tehnično- taktičnih elementov nogometne igre v napadu med FC Barcelono in njenimi nasprotnicami. Bistvene ugotovitve so: da je Barcelona imela žogo dlje časa v svoji posesti kot njene nasprotnice, da je izvedla povprečno največ kontinuiranih napadov, da so igralci Barcelone povprečno izvedli več udarcev na vrata kot nasprotna moštva, da so igralci Barcelone izvedli največ udarcev na vrata znotraj kazenskega prostora, da so si največ priložnosti priigrali po podaji v globino, da so igralci Barcelone osvojili več dvobojev in naredili manj prekrškov kot nasprotna moštva. Kajtazović (2009) je analiziral zakonitosti nogometne igre v fazi napada najboljših ekip v Ligi prvakov v sezoni 2008/2009. Zanimala ga je predvsem igra po odvzeti žogi na nasprotni polovici igrišča. V svoji nalogi je analiziral in izrisal sestavne situacije iz igre ter na njihovi osnovi priredil igralne situacije za proces treninga. Posebej se je posvečal igralnim situacijam, kjer gre za podajo v globino ali prodor v globino po predhodni kombinatorni igri. Ugotovil je, da je ekipa Barcelone, kasnejša zmagovalka LP, stremela k zaključevanju napada skozi sredino. Večina njihovih napadov se konča po predhodni globinski podaji skozi sredino. Velikokrat pa je prihajalo do tega, da so se igralci zvezne vrste vključevali v pripravo zaključka napada. Černuta (2010) je ugotavljal značilnosti modela igre reprezentance Španije v fazi napada na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki leta 2010. Dobljene rezultate je nato primerjal z rezultati nasprotnih reprezentanc. Analiza je pokazala, da: Španska reprezentanca največ napadal s kontinuiranimi počasnimi napadi (40,6 %), je španska reprezentanca v povprečju izvajala daljše napade z več zaporednimi podajami kot nasprotna moštva, je Španija imela v povprečju večjo posest žoge (58 %) kot nasprotna moštva, so Španci v napad preko vratarja največkrat prešli po kratki podaji (77,7 %), je Španija imela v povprečju več podaj na srečanje kot nasprotna moštva, so si Španci največ priložnosti ustvarili s podajo v globino (29,2 %),
Stran 16
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
so se največkrat znašli v priložnosti po kontinuiranem počasnem napadu (34,7 %), sta si največ priložnosti ustvarila centralni napadalec (27,8 %) in levi krilni napadalec (26,4 %). Kovačič (2011) je ugotavljal značilnosti modela igre francoske nogometne reprezentance v fazi napada in rezultate primerjal z rezultati nasprotnih moštev na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006. Po končani analizi je prišel do sledečih ugotovitev: Francoska nogometna reprezentanca je največkrat napadala s hitrimi kontinuiranimi napadi in najmanj s protinapadi, francoska nogometna reprezentanca je v povprečju osvojila več dvobojev kot nasprotna moštva, francoska nogometna reprezentanca je izvedla več udarcev na vrata kot njeni nasprotniki, pri francoski reprezentanci so najpogosteje udarjali na vrata nasprotnika srednji napadalec (23,8 %), levi krilni napadalec (15,5 %) in desni krilni napadalec (11,9 %), francoska nogometna reprezentanca si je v povprečju ustvarila več priložnosti na tekmo kot njena nasprotna moštva, francoska nogometna reprezentanca si je največ priložnosti ustvarila po kontinuiranem hitrem napadu, francoska nogometna reprezentanca je največ zadetkov dosegla po podaji v globino. Košir (2014) je analiziral model igre v napadu nogometnega kluba Real Madrid. Primerjal je izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre Reala iz Madrida z njegovimi nasprotniki. Po analizi je prišel do sledečih ugotovitev: Real je imel žogo dlje časa v svoji posesti od nasprotnih moštev, Real je več poizkušal s streli proti nasprotnim vratom kot nasprotna moštva, Real je v povprečju izvedel največ kontinuiranih napadov, Real je dosegel največ zadetkov po podaji s krilnega položaja, da so igralci Reala osvojili več dvobojev in izvedeli manj prekrškov kot nasprotna moštva. Brinjovc (2015) je primerjav model igre reprezentanc Nemčije in Brazilije na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2014. Analiziral je vse tekme teh dveh reprezentanc na svetovnem prvenstvu in prišel do sledečih ugotovitev: nemška reprezentanca je igrala bolj kolektivno in imela več podaj ter boljšo uspešnost pri podajah, brazilska reprezentanca pa je uporabljala več individualnih akcij, v katerih so bili uspešnejši, nemška reprezentanca je bila natančnejša pri zaključkih in dosegla gole v notranjosti kazenskega prostora, brazilska reprezentanca pa je dosegla veliko golov tudi z večje razdalje, nemška reprezentanca je postavljala obrambo višje in večkrat poskušala tudi s presingom, brazilska reprezentanca je imela na voljo več izvedb prekinitev igre, vendar so dosegli manj zadetkov iz prekinitev.
Stran 17
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
3.0 CILJI IN NALOGE Na osnovi dosedanjih raziskav in analiz ter predmeta in problema smo si v diplomski nalogi zadali sledeče cilje: Na osnovi opazovanja izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona, zmagovalke Lige prvakov v sezoni 2014/2015. Izvesti primerjavo v omenjenih spremenljivkah med nogometnim klubom FC Barcelona in njegovimi tekmeci. Ugotoviti, kateri dejavniki nogometne igre v napadu so ključno vplivali na potek in uspešnost igre nogometnega kluba FC Barcelona.
Stran 18
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
4.0 HIPOTEZE H1: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi posesti žoge med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi. H2: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi. H3: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količine osvojenih dvobojev med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi. H4: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količine kontinuiranega napada in količinah ostalih vrst napadov nogometnega kluba FC Barcelona. H5: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata po izvedbi kontinuiranega napada in številu udarcev na vrata po ostalih vrstah napadov nogometnega kluba FC Barcelona. H6: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata preko krilnih položajev in števila udarcev na vrata preko ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona. H7: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata iz kazenskega prostora in številom udarcev na vrata iz ostalih delov igrišča nogometnega kluba FC Barcelona. H8: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila udarcev na vrata igralcev v konici napada in številom udarcev na vrata ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona. H9: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila zadetkov po več kot treh podajah in številom zadetkov po ostalem številu podaj nogometnega kluba FC Barcelona. H10: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi števila zadetkov po akciji, ki traja v povprečju več kot 8 sekund in številu zadetkov po akcijah, ki v povprečju ne trajajo več kot 8 sekund. H11: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi števila prehodov v napad preko vratarja s kratko podajo z roko ali nogo in številu prehodov v napad preko drugih načinov. H12: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila prekrškov med igro med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Stran 19
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
5.0 METODE DELA
5.1 VZOREC MERJENCEV Podatke za diplomsko delo smo zbrali na podlagi spremljanja nogometnih tekem moštva FC Barcelona v sezoni 2014/2015 v Ligi prvakov. Tako smo analizirali vseh trinajst tekem moštva FC Barcelona, od tekem skupinskega dela pa do finala, kjer so premagali Juventus iz Torina. 5.1.1 OPAZOVANE TEKME SKUPINA F
FC Barcelona – APOEL 1 – 0 Paris Saint-Germain – FC Barcelona 3 – 2 FC Barcelona – Ajax 3 – 1 Ajax – FC Barcelona 0 – 2 APOEL – FC Barcelona 0 – 4 FC Barcelona – Paris Saint-Germain 3 – 1
LESTVICA SKUPINE F
1. FC Barcelona 15 točk
2. Paris Saint-Germain 13 točk
3. Ajax 5 točk
4. APOEL 1 točka
OSMINA FINALA
Manchester City – FC Barcelona 1 – 2 FC Barcelona – Manchester City 1 – 0
ČETRTINA FINALA
Paris Saint-Germain – FC Barcelona 1 – 3 FC Barcelona – Paris Saint-Germain 2 – 0
POLFINALE
FC Barcelona – Bayern Munchen 3 – 0 Bayern Munchen – FC Barcelona 3 – 2
FINALE
Juventus – FC Barcelona 1 – 3
Stran 20
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
5.2 VZOREC SPREMENLJIVK
Merski inštrument oziroma vzorec spremenljivk nam predstavljajo prirejeni obrazci iz diplomske naloge Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2005/2006) avtorja Dejana Kopasića iz leta 2008. Sestavljen je iz sedmih glavnih spremenljivk, znotraj katerih je še 58 spremenljivk. Za boljše razumevanje smo vse spremenljivke v nadaljevanju razložili in opisali.
5.2.1 VRSTE NAPADOV Napad smo šteli kot sodelovanje vsaj dveh igralcev v določeni situaciji ali uspešno preigravanje posameznega igralca. Kot kriterij za napad smo šteli posest žoge in da je bila ta pod kontrolo. Dvoboji in borba za žogo se ne štejejo za napad. Napad se zaključi, ko moštvo, ki napada, žoge dokončno ne izgubi. Za tem se vlogi branečega in napadalnega moštva zamenjata.
Uspešnost igre v napadu je odvisna od več dejavnikov; od sposobnosti igralcev napadajočega moštva, od načina branjenja nasprotnika, od sposobnosti igralcev branečega moštva, od sposobnosti menjave ritma in tempa igre, sposobnosti pravilnega izkoriščanja prostora, prilagajanja in izkoriščanja trenutnih situacij na igrišču (Elsner, 2004).
KONTINUIRANI NAPAD
Za kontinuirani napad je značilna dolga posest žoge in je napad počasnega ritma. Izvaja se v progresivnem, variabilnem in regresivnem tempu. Tak napad se uporablja, ko se nasprotno moštvo brani zelo globoko na svoji polovici ali ko se po zaključku napada hitro vrača v cono branjenja. Pri izvajanju takega napada si napadalno moštvo žogo podaja na dolge, srednje in kratke razdalje, smer podaj se spreminja. Veliko je podaj v širino, igralci pa z menjavanjem mest praznijo prostor in s tem omogočajo vtekanje soigralcev. Pri kontinuiranem napadu je prehod v zaključek enostavnejši po krilnih položajih, saj obramba na krilih ni tako strnjena. V določenih primerih lahko tudi posameznik s samostojno akcijo prevara enega ali več nasprotnikov in s tem svoji ekipi pomaga do lažjega nadaljevanja akcije.
PROTINAPAD
Protinapad je vsak hiter napad presenečenja po odvzeti žogi, kjer lahko pride do številčne premoči pred vrati nasprotnika. Protinapad je najhitrejša in najbolj učinkovita vrsta napada. Med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podaj, podaje so usmerjene v globini in diagonalno, glede na položaj igralcev na igrišču. Pri izvedbi protinapada je pomembno, da so podaje točne in predvsem močne, saj se podaja na daljše razdalje, tudi preko 50 metrov. Med protinapade smo šteli tudi neuspele protinapade, kjer ni prišlo do udarca na vrata, vendar je imel napad vse ostale značilnosti protinapada.
Stran 21
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
PROGRESIVNI NAPAD
Pri progresivnem napadu gre za napad z menjavo ritma oziroma tempa, ki se začne kot protinapad in se konča s kontinuiranim napadom. Hitro-počasen napad je neuspešen protinapad brez izgubljene žoge, ki se nato nadaljuje kot kontinuiran napad proti postavljeni obrambi.
VARIABILNI NAPAD
Variabilni napad je ena izmed vrst kontinuiranega napada, kjer je zelo pomemben ritem oziroma tempo napada. Napad, ki se začne počasi in nadaljuje hitro, pomeni presenečenje v spremembi ritma napada po dolgi posesti žoge. Sprememba ritma napada je razvidna v spremembi hitrosti gibanja igralcev in žoge pri pripravi napada in največkrat poudarjen hiter zaključek napada.
5.2.2 TRAJANJE NAPADOV Posamezen napad traja od začetnega dotika igralca v napadu po odvzeti žogi ali prekinitvi igre. Traja pa tako dolgo, dokler žoga ni dokončno izgubljena in je obstajala posredna ali neposredna nevarnost za nasprotnikova vrata. Merili smo čas trajanja napadov. Ti podatki nam razkrivajo, kako dolgo so trajali napadi oziroma kako dolgo so povprečno trajali. Daljši kot so napadi, bolj lahko trdimo za ekipo, da napada s kontinuiranimi napadi. Za tako ekipo je značilno, da napada po načelu širine z veliko podajami, kot pa da napada preko protinapadov.
POSEST ŽOGE
V času posesti žoge se meri le efektivni čas, ko je imela napadajoča ekipa žogo dejansko v svoji posesti. V ta čas se ne štejejo različne prekinitve in dvoboji z nogo oziroma glavo, ko žoga ni v kontroli nobenega moštva. V primeru, da se nasprotnik le dotakne žoge, ne uspe pa je odvzeti, se šteje kot posest žoge. Posest žoge nekega moštva dobimo tako, da seštejemo vse posamezne čase trajanja napadov.
5.2.3 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ V NAPADU Vrsta napadov, trajanje napadov in povprečno število zaporednih podaj so dejavniki, ki nam kažejo, na kakšen način je neka ekipa v večini primerov napadala. Medsebojno so močno povezani in razkrivajo, ali je ekipa kot vrsto napada bolj uporabljala protinapade, kontinuirane napade ali napade z različnimi menjavami ritma in tempa. Prav tako nam ti podatki razkrivajo, kako dolgo so trajali posamezni napadi ekipe in ali je ta ekipa napadala bolj po načelu globine ali po načelu širine v nogometu (Kopasić, 2008).
Podaje v globino so bolj nevarne od podaj v širini, z njimi se osvoji veliko prostora v smeri proti nasprotnikovim vratom. Ločimo dve vrsti podaj v globino: dolge diagonalne in vzporedne podaje, ki so večinoma izvedene po zraku, na večji razdalji, ter kratke podaje v globino po tleh igralcu v noge ali kratke podaje v prazen prostor.
Podaje v širino so manj nevarne in predstavljajo predvsem zagotovitev dovolj velikega prostora za napad. S podajami v širino prek krilnih položajev do zaključka napada mnogo
Stran 22
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
uspešnejše izkoriščamo razpoke v obrambi. Tak napad omogoča najracionalnejšo menjavo mest v sredini in na nasprotnem krilnem položaju ter možnost za nenadno vključevanje igralcev iz vezne in celo obrambne linije v napad (Kopasić, 2008).
5.2.4 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG Pod skupino spremenljivk izgubljene žogo, spadajo vse tiste izgubljene žoge po katerem je nasprotna ekipa pričela nov napad. Žogo lahko izgubimo po netočni podaji, slabem zaustavljanju žoge, po neuspešnem varanju ali po izgubljenem dvoboju. V nadaljevanju smo načine izgubljenih žog podrobneje opisali.
NETOČNA PODAJA
V nogometni igri netočna podaja pomeni prekinitev napada in je zato nezaželen element. Do netočne podaje pride v trenutku, ko posameznik slabo oceni neko igralno situacijo, lahko pa je tudi posledica dobre in organizirane obrambe nasprotnega moštva. Pri netočnih podajah nam nasprotni igralec žogo, ki je namenjena soigralcu, prestreže. V primeru, da se nasprotnik žoge le dotakne in se ta odbije nazaj k igralcu ekipe, ki je imela žogo v posesti, ne štejemo za netočno podajo. Prav tako ne štejemo za netočno tisto podajo, pri kateri igralec nasprotne ekipe izbije žogo preko vzdolžne ali prečne črte in ta pride nazaj v njihovo posest.
ZAUSTAVLJANJE
Pri sodobnem načinu igranja zaradi hitrejše igre zaustavljanje vedno bolj opuščamo, to pa ne pomeni, da smemo tej prvini posvečati manj pozornosti. Nasprotno, zaustavljanje žoge, kadar je to v igri potrebno, moramo še bolje obvladati. Žogo zaustavimo, ko igre ne moremo nadaljevati s prvim udarcem, ko želimo spremeniti smer gibanja in igro nadaljevati individualno in ko želimo zaradi taktičnih zahtev igro začasno zaustaviti (Elsner, 2004).
Kako zaustavimo žogo, je odvisno od več dejavnikov, in sicer od položaja igralca, ki žogo zaustavlja, smeri in hitrosti podane žoge in od položaja nasprotnih igralcev. Po napačnem zaustavljanju žoga preide v posest nasprotne ekipe.
VARANJE
Varanje je izvajanje določenih gibov ali gibanja z namenom, da nasprotnik ne bi razkril prave namere v igri. V nogometni igri ne moremo najpreprostejše rešiti vsake situacije, ker nas pri tem ovira nasprotnik. V tem primeru pa nam za uspešno nadaljevanje igre pomaga varanje. Varanje delimo na varanje brez žoge, varanje z žogo in sestavljeno varanje (Elsner, 2004).
V analizi izgubljenih žog bomo analizirali le varanja z žogo. Pri varanju z žogo moramo nasprotnika preigrati tako, da žoga ostane v naši posesti. Do napak pri varanju pride takrat, ko igralec, ki ima žogo v posesti, ne uspe preigrati nasprotnega igralca in žogo izgubi. Žogo lahko izgubi po lastni napaki ali pa si jo nasprotni igralec pribori z odvzemanjem. Izbijanje žoge obrambnega igralca preko vzdolžnih in prečnih črt ne štejemo kot napako pri varanju.
Stran 23
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
DVOBOJI
Dvoboji so sestavni deli vsake tekme. Že sama tekma izraža dvoboj dveh nasprotno stoječih si ekip, ki hočeta doseči čim boljši rezultat. Dvoboji ne izražajo samo rezultata, temveč tudi direktne medsebojne stike tekmecev. V nogometu so stalni medsebojni stiki dveh igralcev nekaj običajnega in prav od teh je velikokrat odvisen končni izid. V sodobni nogometni igri je vse manj praznega prostora in posledica tega je vse več dvobojev med tekmeci (Ilješ, 2008).
Za nogomet so značilni dvoboji za žogo na zemlji in v zraku. Dvoboje na zemlji predstavljajo vsi medsebojni stiki dveh igralcev, ki se na različne načine odvijajo na tleh. Poznamo osnovno odvzemanje, odvzemanje z odrivanjem in odvzemanje s podrsavanjem. Dvoboje v zraku pa predstavljajo vsi medsebojni stiki dveh igralcev, ki se odvijajo v zraku. Do teh dvobojev pride pri skokih po izbitih žogah, izvajanih kotih, izbitih žogah vratarjev, različno visokih podajah itd.
5.2.5 NAČIN PREHODA V NAPAD PREKO VRATARJA Pod skupino spremenljivk prehod v napad preko vratarja smo opisali na katere načine lahko vratar začne napad. Vratar lahko napad začne z udarjanjem žoge z nogo (»degažiranje«), dolgo podajo z nogo, kratko podajo z nogo in z kratko podajo z roko. V nadaljevanju načine prehoda v napad preko vratarja podrobneje opisali.
UDARJANJE ŽOGE Z NOGO (DEGAŽIRANJE)
Pri degažiranju vratar žogo udarja iz roke v igrišče iz zraka ali z dvojnim udarcem. Pri obeh načinih uporablja udarec z nartjo. Pri tem poda dolgo žogo v globino, po navadi na nasprotno polovico igrišča, kjer se igralci obeh ekip borijo za žogo. Ekipa, ki je uspešnejša v dvoboju, lahko začne z napadom.
Vratar lahko žogo degažira v polje le takrat, ko jo lahko prime z roko. To so situacije, ko žoga pride do vratarja po ujeti žogi pri poizkusu strela nasprotnika, napaki nasprotnika ali po podaji soigralca z glavo.
DOLGA PODAJA Z NOGO
Pri dolgi podaji z nogo vratar udarja žogo v igrišče s tal. Vratar dolgo podajo s tal lahko poda po napaki nasprotnika, po podaji soigralca bodisi z nogo ali glavo, po podaji iz avta ali po tem, ko žoga preide prečno (gol-avt) linijo.
KRATKA PODAJA Z NOGO
Pri tej podaji vratar žogo poda na kratki razdalji svojemu soigralcu. Vratar se za tako podajo odloči, kadar je njegov soigralec nepokrit in lahko žogo neovirani sprejme. Vratar lahko kratko podajo z nogo izvede po napaki nasprotnika, po podaji soigralca bodisi z nogo ali glavo, po podaji iz avta ali po tem, ko žoga preide prečno (gol-avt) linijo.
Stran 24
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
KRATKA PODAJA Z ROKO
Pri tej podaji vratar poda žogo z roko soigralcu po navadi po tleh. Vratar lahko poda žogo z roko le takrat, ko jo lahko tudi prime z roko. To lahko naredi, ko je žoga prišla k njemu po napaki nasprotnika, ko je žoga prišla k njemu po udarcu na vrata nasprotnega igralca, ko vratar zaustavi nasprotnikov strel in ujame žogo ali po podaji soigralca z glavo.
5.2.6 ANALIZA UDARCEV NA VRATA IN ZADETKOV Zadetek je del igre. Dosežemo ga takrat, ko žoga s svojim celim obsegom preide linijo gola pri zaključku napada. Osnovna zahteva za doseganje zadetkov in udarjanje na vrata je dobra tehnika udarca. Pri tem sta pomembna natančnost in moč udarca. Načeloma drži, da žogo udarjamo z nogo, ki je bližje žogi, vendar pa se pojavlja vse več udarcev na vrata z oddaljenejšo nogo, še posebej, kadar si vrhunski igralci izborijo dovolj časa in prostora za strel. Vsak napad, z izjemo avtogola, zaključuje posameznik z udarcem na nasprotnikova vrata. To lahko opravi iz neposredne bližine, iz srednje ali večje oddaljenosti od vrat, z udarcem z glavo ali z nogo. Zaključek napada je odvisen od oblike priprave zaključka napada, od postavitve in gibanja nasprotnih igralcev ter še posebej od vratarja in poprejšnjega gibanja strelca. Tipični zaključki napada so čisti in tako imenovani effe udarci v daljši ali bližnji kot vrat po zemlji in zraku, lobanje in varanje vratarja, udarec ob vratarjevi nogi itd (Kopasić, 2008).
Med udarce na vrata smo šteli vse udarce, ki so bili izvedeni z namenom doseganja zadetka, ne glede na to, s kakšne razdalje je bil strel izveden ali koliko je žoga zletela mimo gola. Med udarce pa nismo šteli tistih udarcev, ki so bili blokirani s strani obrambnega igralca v bližini napadalca in so se žoge odbile proti sredini igrišča. Za udarce na vrata pa smo šteli tiste blokirane udarce, ki jih je obrambni igralec prestregel v bližini vrat, oddaljen od napadalca. Prav tako smo šteli kazenske strele, proste in indirektne udarce, ki so bili izvedeni z namero doseganja zadetka. Med zadetke pa smo šteli tiste udarce, kjer je žoga s svojim celim obsegom prešla gol črto pri zaključku napada in jo je glavni sodnik priznal.
ŠTEVILO IN NATANČNOST UDARCEV NA VRATA
Rezultatsko uspešnejše ekipe po navadi izvedejo več strelov proti nasprotnim vratom, kot rezultatsko manj uspešne. Nasprotniku pa omogočajo manj udarcev na vrata. Zaradi tega je tudi nas zanimalo, kakšna je bila uspešnost zadevanja cilja, koliko udarcev je končalo znotraj okvirja vrat in koliko je šlo mimo gola ter koliko je bilo doseženih zadetkov.
MESTO ZAKLJUČKA NAPADA GLEDE NA PREDHODNO AKCIJO PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
Igralci lahko napad zaključijo z udarcem po predhodnem napadu skozi sredino ali pa s krilnega položaja. Za napade s krila smo šteli vse napade, kjer je prišlo do podaje, prodora ali neposrednega udarca na vrata v prostoru od roba stranske črte do kazenskega prostora ter od vzdolžne črte do polovice igrišča v globino. Za napade skozi sredino pa smo šteli tiste napade, ki so potekali v širini kazenskega prostora.
Stran 25
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
MESTO ZAKLJUČKA NAPADA GLEDE NA POLOŽAJ ŽOGE PRI UDARCIH NA VRATA OZIROMA ZADETKIH
V nogometu se večina zadetkov dosega po strelu na vrata znotraj kazenskega prostora. Naš namen je bil, da to potrdimo oziroma ugotovimo, iz kakšnih položajev FC Barcelona in njene nasprotnice izvajajo udarce na vrata oziroma dosegajo zadetke. Pri analizi tekem smo bili pozorni na to, koliko udarcev na vrata je bilo izvedenih znotraj kazenskega prostora in koliko izven, prav tako smo zabeležili, če je bil zadetek dosežen znotraj kazenskega prostora ali izven njega.
VRSTE UDARCEV NA VRATA PRI UDARCIH IN ZADETKIH
Udarce na vrata po navadi izvedemo z nogo ali z glavo. Pri udarcih z nogo igralci po navadi izberejo udarec z nartom ali s sprednjim notranjim delom stopala, udarec pa lahko izvedejo tudi z zunanjim delom stopala. Pri udarcih z glavo pa se uporablja udarec s čelom na vrata. S katerim delom telesa bo igralec napad zaključil, pa je odvisno od več dejavnikov. Odvisno je od položaja vratarja, postavitve nasprotnih igralcev, predhodnega gibanja igralca, ki izvede udarec, od oddaljenosti od vrat in od oblike priprave zaključka napada (ali je žoga podana visoko, polvisoko, nizko, naprej, nazaj …).
Pri vrsti udarcev na vrata smo bili pozorni na to, s katerim delom telesa je igralec, ki je zaključil napad, udaril na vrata oziroma dosegel zadetek. K udarcem na vrata smo šteli tudi proste udarce, indirektne udarce in kazenske udarce, ki so bili izvedeni z namero doseganja zadetka in so predstavljali posredno ali neposredno nevarnost za vratarja.
NAČIN USTVARJANJA PRILOŽNOSTI ZA IZVEDBO UDARCA NA VRATA OZIROMA DOSEGO ZADETKA
Načinov ustvarjanja priložnosti za izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka je v nogometu veliko. Med njimi pa so najbolj pogosti individualni prodori, podaje v globino, direktne podaje v globino, dvojne podaje, podaje s krilnega položaja in priložnosti, ki se ponudijo po napaki nasprotnega igralca.
Pri načinu ustvarjanja priložnosti za izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka smo šteli najbolj tipične načine ustvarjanja priložnosti, to so: individualni prodori, podaje v globino, direktne podaje v globino, dvojne podaje, podaje s krilnega položaja in priložnosti, ki se ponudijo po napaki nasprotnika. Poleg tega smo med načine ustvarjanja priložnosti za izvedbo udarca na vrata oziroma dosego zadetka šteli tudi vse prekinitve, po katerih je nato prišlo do udarca na vrata ali doseženega zadetka. Pod udarce na vrata oziroma zadetke iz prekinitev smo šteli le tiste udarce oziroma zadetke iz prekinitev, ki so bili namenjeni dosegu zadetka, bodisi direktno iz prekinitve ali pa je prekinitev predstavljala podajo, po kateri je nato igralec udaril proti vratom oziroma je dosegel zadetek.
INDIVIDUALNI PRODOR
Pri tem načinu napada posameznik z uporabo vodenja in različnih načinov varanja poizkuša prebiti obrambo in napad zaključiti s strelom na vrata. Ti prodori so lahko dolgi tudi več deset
Stran 26
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
metrov. Pri tej obliki napada ni sodelovanja med soigralci, lahko pa igralcu, ki prodira, soigralci s svojim gibanjem in postavljanjem vplivajo na uspešnost prodora.
Med uspešne individualne prodore smo šteli le tiste prodore, ki so se končali z udarcem na vrata oziroma z doseženim zadetkom.
PODAJA V GLOBINO IN DIREKTNA PODAJA V GLOBINO
Podaje v globino so nevarnejše od podaj v širino, saj napadalni ekipi omogočajo neposredno in predvsem hitro ogrožanje nasprotnikovih vrat. Ločimo lahko med dvema vrstama podaj v globino: dolge diagonalne in dolge vzporedne podaje, ki so po navadi izvedene po zraku na večji razdalji (30 metrov in več), kratke podaje v globino po tleh neposredno v noge odkritemu soigralcu ali kratke podaje v prazen prostor.
Med uspešne podaje v globino smo šteli le tiste, pri katerih je nato v nadaljevanju akcije ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata, oziroma je dosegel zadetek. Med uspešne direktne podaje v globino pa smo šteli le tiste, ki so bile izvedene le z enim dotikom.
DVOJNE PODAJE
Za izvedbo dvojne podaje sta potrebna dva igralca iste ekipe. Igralec v vodenju poda žogo soigralcu, ki se mu odkrije, sledi tek in sprememba smeri gibanja brez žoge, nato sprejem žoge nazaj od igralca, ki je žogo z enim dotikom podal v smer teka. Dvojne podaje se lahko izvajajo v vse smeri in na vseh delih igrišča. Posebej nevarne pa so v bližini nasprotnikovih vrat, saj se lahko po uspešni dvojni podaji napadalec znajde v priložnosti za zadetek. Največja prednost dvojnih podaj je ta, da se igralec, ki napada, izogne neposrednemu dvoboju 1:1 z nasprotnikom.
Med uspešne dvojne podaje smo šteli le tiste uspešne dvojne podaje, iz katerih je nato v nadaljevanju akcije ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata oziroma je dosegel zadetek.
PODAJE S KRILNEGA POLOŽAJA
Tako imenovani široki napad preko krilnih položajev do zaključka napada mnogo uspešneje izkorišča razpoke v obrambi. Pred zaključkom takega napada, ki pripelje do ustvarjene priložnosti, sledi podaja s krilnega položaja. Po navadi se pred tako podajo v prostoru od roba stranske črte do kazenskega prostora ter od vzdolžne črte do polovice igrišča v globino zgodi skupinska ali individualna akcija. Medtem pa se v sredini in na nasprotnem krilnem položaju navadno dogajajo najrazličnejše menjave mest ali nenadna vključevanja igralcev zvezne in obrambne linije v napad, ki nato tako podajo omogočijo (Kopasič, 2008).
Med uspešne podaje s krilnega položaja smo šteli le tiste podaje, pri katerih je nato v nadaljevanju akcije ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata oziroma je dosegel zadetek.
Stran 27
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
NAPAKA NASPROTNIKA
Napake so sestavni del vsake igre, tako tudi nogometa. Od vrhunskih ekip in igralcev pa se pričakuje, da naredijo, kar se da čim manj napak na tekmi, kajti prav zaradi napak pride do rezultatskega neuspeha ekipe, ki je naredila več napak na tekmi. Najnevarnejše napake so seveda tiste, ki jih posameznik naredi v bližini svojih vrat, saj se lahko nasprotna ekipa v zelo kratkem času znajde v priložnosti za dosego zadetka.
Do napake igralca pride v določenem trenutku, ko ta slabo oceni igralno situacijo, zaradi popuščanja zbranosti, utrujenosti, različnih zunanjih dejavnikov (igralna površina vreme, gledalci …), lahko pa igralec naredi napako zaradi dobre obrambe nasprotne ekipe.
Med strele po napaki nasprotnika smo upoštevali le tiste napake nasprotnika, ki so se dogajale v bližini lastnih vrat, zaradi katerih je nato nasprotna ekipa oziroma njen posameznik v zelo kratkem času izvedel udarce na vrata, oziroma je dosegel zadetek.
PREKINITVE PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
Med udarce na vrata iz prekinitev smo uvrstili vse udarce, ki so bili namenjeni dosegu zadetka, bodisi direktno iz prekinitve ali pa v primeru, da je prekinitev predstavljala podajo, po kateri je nato ekipa oziroma njen posameznik izvedel udarec na vrata, oziroma je dosegel zadetek.
IGRALNO MESTO PRI UDARCIH NA VRATA IN PRI ZADETKIH
Obliko, kako so igralci razporejeni na igrišču, na katerem delu igrišča delujejo, kako se gibljejo, imenujemo sistem. Ta igralcem določa njihove splošne naloge (Elsner, 2004). Igralci pa lahko znotraj sistema izvajajo različne menjave mest, praznjenja prostora in vtekanja z namenom presenetiti nasprotnika. Sistem igre igralcem odreja le osnovne naloge, zato se lahko v priložnosti za dosego zadetka znajdejo različni igralci. Dejstvo je, da se napadalci in vezni igralci znajdejo največkrat v priložnosti za dosego zadetka, vendar pa se tekom tekme, še posebej ob prekinitvah, lahko prav vsak igralec znajde v priložnosti za dosego zadetka (Kopasić, 2008).
V rubriki igralno mesto pri udarcih na vrata in doseženih zadetkih, smo označili, kolikokrat je igralec na posameznem igralnem mestu izvedel udarec na vrata oziroma dosegel zadetek.
VRSTA NAPADA PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
Katere vrste napadov poznamo, smo opisali pod točko 5.2.1, stran 16.
V tej rubriki smo označili, s kakšno vrsto napada si je ekipa priigrala priložnost za udarec na vrata, oziroma je dosegla zadetek. Označili smo, ali je do udarca na vrata oziroma zadetka prišlo po kontinuiranem napadu, protinapadu, progresivnem napadu, variabilnem napadu. V primeru, da je do udarca na vrata oziroma zadetka prišlo po prekinitvi, kazenskem strelu ali napaki nasprotnika, vrsto napada nismo označili.
Stran 28
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
MESTO ODVZEMA ŽOGE PRI ZADETKIH
Temelj vsake obrambe je obvladanje igralnih enot taktike v obrambi in nekaterih načel skupne obrambe. Brez osnovnega znanja o postavljanju – pokrivanju igralcev, odvzemanju in izbijanju žoge, ni mogoče medsebojno usklajeno delovanje. Poznamo dve obliki branjenja, in sicer individualno in consko (Elsner, 2004).
V sodobnem nogometu prevladuje predvsem conski način branjenja. Na mesto odvzema žoge v veliki meri vpliva to, na kakšen način se ekipa brani. Poleg načina branjenja, na mesto odvzema žoge vplivata še tako način napada nasprotnika kot kakovost ekipe.
Do odvzemanja žoge pride zaradi različnih napak ekipe oziroma posameznega igralca, ki napada. Napake pa so lahko posledica slabe tehnične izvedbe določenih elementov (podaje, varanja, zaustavljanja, dvoboji …).
V tej rubriki smo pri vsakem udarcu na vrata oziroma zadetku označili, ali je ekipa žogo osvojila na lastni polovici ali na polovici nasprotnika. Pri doseženih zadetkih pa smo mesto odvzema žogo še posebej označili na skici. Prikaz na sliki je subjektiven.
ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
V teh dveh rubrikah smo šteli števili zaporednih podaj od začetnega dotika igralca po odvzeti žogi ali prekinitvi igre pa do trenutka, ko je bila izvedena zadnja podaja, preko katere je nato ekipa izvedla udarec na vrata oziroma dosegla zadetek.
ČAS TRAJANJA NAPADA PRI UDARCIH NA VRATA IN ZADETKIH
V teh dveh rubrikah smo merili čas od začetnega dotika igralca po odvzeti žogi ali prekinitvi igre pa do trenutka, ko je bila izvedena zadnja podaja, preko katere je nato ekipa izvedla udarec na vrata oziroma dosegla zadetek.
Stran 29
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
5.3 POTEK ZBIRANJA PODATKOV Tekme smo posneli na DVD-medij. Vsako tekmo smo si nato večkrat ogledali in jo analizirali. Statistične podatke smo pridobili tako, da smo izbrane spremenljivke vpisovali v ustrezne obrazce. Obrazce smo priredili po eni izmed predhodnih raziskav (Kopasić, 2008).
IZBRANE SPREMENLJIVKE: 37. prekinitev pri udarcu na vrata (prosti 1. Število zadetkov, udarec, indirektni udarec, udarec iz 2. udarci na vrata (v vrata/mimo vrat), kota, podaja iz avta, kazenski 3. število zadetkov glede na število udarcev, udarec), 4. posest žoge (čas oziroma %), 38. vrsta napada pri udarcu na vrata, 5. prekrški, 39. mesto odvzemanja žoge pri udarcih, 6. rumeni in rdeči kartoni 40. število zaporednih podaj pri udarcih 7. število kotov, na vrata, 8. število prepovedanih položajev, 41. čas trajanja akcije pri udarcih na 9. kontinuiran napad, vrata, 10. protinapad, 42. zadetek po predhodnem napadu 11. progresivni napad, skozi sredino, 12. variabilni napad, 43. zadetek po predhodnem napadu 13. trajanje napada, 14. skupno število podaj, preko krilnega položaja, 15. število podaj v globino, 44. zadetek po udarcu na vrata znotraj 16. število direktnih podaj v globino, kazenskega prostora, 17. netočne podaje, 45. zadetek po udarcu na vrata izven 18. varanje, kazenskega prostora, 19. zaustavljanje, 46. vrsta udarca pri zadetkih (glava, 20. dvoboji z glavo, noga), 21. dvoboji z nogo, 47. individualni prodor pri zadetkih, 22. degažiranje vratarja, 48. podaja v globino pri zadetkih, 23. dolga podaja vratarja z nogo, 49. direktna podaja v globino pri
24. kratka podaja vratarja z nogo, zadetkih, 25. kratka podaja vratarja z roko, 50. podaja iz krilnega položaja pri 26. udarci na vrata po predhodnem napadu preko krilnega položaja, zadetkih, 27. udarci na vrat po predhodnem 51. dvojna podaja pri zadetkih, napadu skozi sredino, 52. napaka nasprotnika pri zadetkih, 28. udarec v kazenskem prostoru, 53. prekinitev pri zadetkih (prosti 29. udarec zunaj kazenskega prostora, udarec, indirektni udarec, udarec iz 30. vrsta udarca (glava, noga), kota, podaja iz avta, kazenski 31. individualni prodor pri udarcu, udarec), 32. podaja v globino pri udarcu, 54. igralno mesto pri zadetkih, 33. direktna podaja v globino pri udarcu, 55. vrste napadov pri zadetkih, 34. podaja s krilnega položaja pri udarcu, 56. mesto odvzema žoge pri zadetkih, 35. dvojna podaja pri udarcu, 57. število zaporednih podaj pri 36. napaka nasprotnika pri udarcu, zadetkih,
58. čas trajanja akcije pri zadetkih.
Stran 30
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 1 Obrazec za spremljanje vrste napadov, trajanja napadov in posesti žoge, števila zaporednih podaj, načina in števila izgubljenih žog ter načina prehoda v napad preko vratarja
EKIPE BARCELONA NASPROTNIK BARCELONA NASPROTNIK POLČAS PRVI POLČAS PRVI POLČAS DRUGI POLČAS DRUGI POLČAS KONTINUIRANI NAPAD
PROTINAPAD PROGRESIVNI NAPAD
VARIABILNI NAPAD SKUPAJ TRAJANJE NAPADA POSEST ŽOGE (čas) POSEST ŽOGE (%) NETOČNA PODAJA
VARANJE ZAUSTAVLJANJE
DVOBOJI Z GLAVO DVOBOJI Z NOGO SKUPAJ
DEGAŽIRANJE VRATARJA DOLGA PODAJA Z NOGO
KRATKA PODAJA Z NOGO KRATKA PODAJA Z ROKO SKUPAJ SKUPNO ŠTEVILO PODAJ PODAJE V GLOBINO DIREKTNE P. V GLOBINO
Stran 31
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 2 Obrazec za spremljanje zadetkov in udarcev na vrata
EKIPE BARCELONA NASPOTNIK BARCELONA NASPOTNIK POLČAS PRVI POLČAS PRVI POLČAS DRUGI POLČAS DRUGI POLČAS UDARCI (U) ZADETEK (Z) U Z U Z U Z U Z ŠT. UDARCEVŠT. ZADETKOV V vrata
Mimo vrat Po predhodnem napadu skozi sredino Po predhodnem napadu preko krilnega položaja Znotraj kazenskega prostora Izven kazenskega prostora Z nogo Z glavo Po individualnem prodoru Po podaji v globino Po direktni podaji v globino Po dvojni podaji Po podaji s krilnega položaja Po napaki nasprotnika Prosti udarec Indirektni udarec Po podaji iz kota Po podaji iz avta Kazenski udarec Igralno mesto
Po kontinuiranem napadu Po protinapadu Po progresivnem napadu Po variabilnem napadu Po odzeti žogi Lastni polovici na: Nasprotni polovici Število zaporednih podaj Čas trajanja akcije
Stran 32
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
EKIPE FC BARCELONA NASPROTNIK
MESTO ODVZEMA ŽOGE IN POTEK NAPADA PRI DOSEŽENIH ZADETKIH
Slika 1. Obrazec za spremljanje tekem (skic) – mesto odvzema žoge.
Stran 33
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV
Analizirali smo izbrane spremenljivke (vrsta napada, posest žoge in trajanje napada, analiza izgubljenih žog, način prehoda v napad preko vratarja, analiza podaj v globino, analiza udarcev na vrata in doseženih zadetkih) v fazi napada med nogometnim klubom FC Barcelona in njenimi nasprotniki v Ligi prvakov.
S pomočjo predhodnih raziskav na tem področju smo izbrali naslednje metode:
1. Zbrane podatke smo obdelali z osnovnimi postopki deskriptivne statistike na izbranih spremenljivkah. Tako smo izračunali osnovne statistične parametre, kot so vsote, povprečne vrednosti in odstotkovne vrednosti.
2. S pomočjo programa Soccer Playbook smo grafično ponazorili mesto odvzema žoge, potek napada in mesto zaključka napada pri vseh doseženih zadetkih, tako za nogometni klub FC Barcelona, kot za njene nasprotnike.
3. Pri končni analizi vseh tekem smo spremenljivke poleg tabel predstavili tudi v grafični obliki.
4. S statistično analizo smo ugotavljali statistično pomembne razlike med posameznimi spremenljivkami pri nogometnemu klubu FC Barcelona in nasprotnimi ekipami skupaj. Razlike med spremenljivkama smo preverjali s tako imenovanim T-testom za povezane vzorce, analizo variance (Anova), Wilcoxonovim testom predznačenih rangov in Friedmanovim testom. Za statistično pomembno povezanost smo upoštevali tisto, kjer je bila statistična značilnost (p) 0,05 ali manj.
Stran 34
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.0 REZULTATI IN DISKUSIJA
Rezultate vseh spremenljivk smo predstavili številčno, opisno in tudi grafično. Ta del v nalogi predstavlja pomemben del analize igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona. Rezultate vseh spremenljivk smo predstavili številčno v tabelah, tako za moštvo FC Barcelona, kot za vsa nasprotna moštva. Pri končni primerjavi vseh tekem FC Barcelone in vseh nasprotnih ekip skupaj, pa smo zraven tabel dodali še grafične ponazoritve rezultatov, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Excel.
Posebno vlogo v nalogi imajo skice, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Soccer Playbook. S pomočjo skic smo prikazali potek in zaključek napada pri doseženih zadetkih tako FC Barcelone kot njenih tekmecih. Poleg tega smo izdelali še skici o mestu odvzemanja žoge in mestu zaključka napada pri doseženih zadetkih.
Stran 35
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1 PRIMERJAVA NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA Z NJEGOVIMI NASPROTNIKI NA POSAMEZNMIH TEKMAH V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH IGRE V NAPADU 6.1.1 FC BARCELONA : APOEL 1:0 (1:0)
Datum igranja: 17. 9. 2014 (sreda) Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp Število gledalcev: 62.832 Glavni sodnik: Deniz Aytekin (GER) Prvi pomočnik: Guido Kleve (GER) Drugi pomočnik: Markus Häcker (GER) Četrti sodnik: Stefan Lupp (GER) Sodnika pri golu: Christian Dingert (GER) in Robert Hartmann (GER)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 6 Xavi HERNÁNDEZ (C) (61´ INIESTA) 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 15 Marc BARTRA 20 Sergi ROBERTO (79´ RAFINHA) 21 ADRIANO 22 Dani ALVES 26 Sergi SAMPER 31 Munir EL HADDADI (68´ RAMIREZ)
Trener: Luis ENRIQUE
APOEL:
78 Urko PARDO 3 João GUILHERME 5 CARLÃO 8 Tiago GOMES (61´ MANDUCA) 9 Cillian SHERIDAN (75´ DJEBBOUR) 15 Marios ANTONIADES 16 VINICIUS 26 Nuno MORAIS (C) 28 Mário SÉRGIO 30 Tomás DE VINCENTI (79´ CHARALAMBIDES) 46 Stathis ALONEFTIS
Trener: Giorgos DONIS
Stran 36
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 3 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL Zadetki 1 0 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 12 (6/6) 4 (1/3) Posest žoge 36 min. 33 sek. (71 %) 14 min. 31 sek. (29 %) Prekrški 15 12 Rumeni kartoni (rdeči) 0 (0) 2 (0) Koti 8 4 Prepovedani položaji 2 3
Nogometaši Barcelone so svojo prvo tekmo v nogometni Ligi prvakov v sezoni 2014/2015 odigrali pred domačimi gledalci in slavili z rezultatom 1:0 (Tabela 3). Nasprotnik je bil ciprski APOEL . Zmagoviti zadetek je za FC Barcelono dosegel branilec Gerard Piqué.
Tabela 4 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL Kontinuiran napad (%) 42 (68) 7 (29) Protinapad (%) 11 (18) 15 (63) Progresivni napad (%) 0 (0) 1 (4) Variabilni napad (%) 9 (14) 1 (4) SKUPAJ 62 (100) 24 (100)
Analiza števila in vrste napada nam pove, da je Barcelona izvedla več kot dvakrat toliko napadov kot gostje iz Nikozije. Izmed 62 organiziranih napadov so domačini največkrat napadali preko kontinuiranih napadov, takih napadov je bilo kar dvainštirideset (68 %). Poleg tega so izvedli še enajst (18 %) protinapadov, devet (14 %) variabilnih napadov. Gostje pa so se osredotočili zgolj na organizirano branjenje čim bližje svojim vratom in so svoje priložnosti iskali po protinapadih. Izmed štiriindvajsetih organiziranih napadov so kar petnajstkrat (63 %) napadali s protinapadom (Tabela 4). Poleg tega so imeli še sedem (29 %) kontinuiranih napadov in po en variabilni in progresivni napad. Podatki o vrsti in številu napadov kažejo na premoč Barcelone na tekmi.
Tabela 5 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL Trajanje napada (povprečje) 20,5 sek. 10,1 sek. Posest žoge (%) 36 min. 33 sek. (71 %) 14 min. 31 sek. (29 %)
Analiza posesti žoge in trajanju napada sta močno na strani Barcelone. Žogo so imeli v svoji posesti kar dvajset minut več kot gostje. Njihovi napadi pa so v povprečju trajali kar dvakrat
Stran 37
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
toliko kot napadi APOEL-a (Tabela 5). To je tudi logično, saj je Barcelona na tekmi večinoma napadala s kontinuiranimi napadi.
Tabela 6 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL Netočna podaja (%) 46 (53) 37 (46) Neuspešno varanje (%) 16 (19) 7 (9) Neuspešno zaustavljanje (%) 3 (3) 11 (13) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 16 (19) 19 (23) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 5 (6) 7 (9) SKUPAJ 86 (100) 81 (100)
Primerjava skupnega števila izgubljenih žog med ekipama ne kaže večjih razlik med obema kluboma. Barcelona je, skupno gledano, izgubila pet žog več, od tekmeca na drugi strani. Igralci Barcelone so več žog izgubili z netočnimi podajami, skupno 46 (53%), APOEL 37 (46%). Vendar pa to ni presenetljivo, saj je Barcelona na tekmi naredila skoraj petsto podaj več kot ciprska ekipa. Barcelona je svoje žoge izgubila še z neuspešnimi varanji, 16 (19%), in izgubljenimi dvoboji, 21 (25%). APOEL pa je poleg neuspešnih podaj največ žog izgubil po dvobojih z glavo, 19 (23%). Število dvobojev z glavo kaže na to, da se je APOEL osredotočil predvsem na fazo branjenja in so večino osvojenih žog nekontrolirano izbijali proti svojim napadalcem. Te žoge pa so bile večinoma netočne ali pa so jih izgubili v dvobojih (Tabela 6).
Tabela 7 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 3 (10) Dolga podaja z nogo (%) 1 (7) 22 (73) Kratka podaja z nogo (%) 11 (73) 2 (7) Kratka podaja z roko (%) 3 (20) 3 (10) SKUPAJ 15 (100) 30 (100)
Pri načinu prehoda v napad preko vratarja je očitna razlika med obema ekipama, saj je Barcelona večinoma v napad preko vratarja prehajala s kratkimi podajami z nogo oziroma z roko. Tak način prehoda v napad je uporabila kar štirinajstkrat (93%). Vratar Barcelone se je na tej tekmi odločil le za eno dolgo podajo z nogo. Na drugi strani je APOEL za prehod v napad preko vratarja največkrat (83 %) izbral dolge podaje z nogo in degažiranje žoge. Kratke podaje bodisi z roko ali nogo je vratar gostov izbral le v petih primerih (17 %) (Tabela 7). Podatek, da je imel vratar APOEL-a večkrat žogo v svoji posesti, je razumljiv, saj so igralci Barcelone večkrat poizkušali s streli in imeli so tudi več napadov.
Stran 38
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 8 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona APOEL Skupno število podaj 700 213 Podaje v globino (%) 16 (2,3) 14 (6,6) Direktne podaje v globino (%) 2 (0,3) 7 (3,3)
Število podaj na tekmi kaže na premoč Barcelone, saj so naredili skoraj 500 podaj več od ciprske ekipe. Barcelona je igrala predvsem na dolge kontinuirane napade, izmed 700 podaj je izvedla le šestnajst (2,3 %) podaj v globino. Direktnih podaj v globino pa so igralci izvedli še manj, le dve (0,3 %). Na drugi strani je APOEL na tekmi izvedel 213 podaj, izmed katerih je bilo štirinajst (6,6 %) podaj v globino in sedem (6,6%) direktnih podaj v globino (Tabela 8). Tudi ta podatka nam kažeta na igro gostov, ki so poizkušali svoje napade čim hitreje zaključiti in se osredotočiti le na fazo branjenja.
Stran 39
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 9 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI FC Barcelona APOEL ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 12 1 4 0 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 4 (33) 0 (0) 2 (50) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 8 (67) 1 (100) 2 (50) 0 (0) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 6 (50) 1 (100) 3 (75) 0 (0) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 6 (50) 0 (0) 1 (25) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 10 (83) 0 (0) 3 (75) 0 (0) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 2 (17) 1 (100) 1 (25) 0 (0) V vrata (%) 6 (50) 1 (100) 1 (25) 0 (0) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 6 (50) 0 (0) 3 (75) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 12/1 1 (8) 4/0 0 (0) Individualni prodor (%) 3 (25) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po podaji v globino (%) 4 (33) 0 (0) 2 (50) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 1 (8) 0 (0) 1 (25) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 3 (25) 1 (100) 1 (25) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 1 (8) 1 (100) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 4 (33) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Napadalec (%) 3 (25) 0 (0) 3 (75) 0 (0) Kontinuirani napad (%) 5 (50) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 2 (17) 0 (0) 2 (50) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 10 (83) 1(100) 3 (25) 0 (0) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 2 (17) 0 (0) 1 (25) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 8,8 1 4,3 0 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 38,7 0 20 0
Barcelona je na tej tekmi izvedla več udarcev na vrata kot nasprotna ekipa. Od dvanajstih poizkusov je vrata zadela šestkrat in je bila enkrat uspešna. APOEL pa je proti vratom streljal štirikrat, od tega pa je v okvir zadel le enkrat. Pri Barceloni je največ poizkusov imel levi krilni napadalec, ki je poizkušal štirikrat (33 %) in napadalec, ki je imel tri (25 %) strele proti vratom. Pri APOEL-u pa je največkrat poizkušal napadalec, ki je imel tri (75 %) strele. Barcelona je do možnosti za udarce na vrata prihajala na različne načine. Štirikrat (33 %) po podajah v globino, po trikrat (25 %) preko prostih udarcev in individualnih prodorov in po enkrat (8 %) po podaji iz krilnega položaja in po napaki nasprotnika. APOEL je prav tako do možnosti za udarce proti vratom prihajal na različne načine, največkrat (50 %) pa po podaji v
Stran 40
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
globino. Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno s prejšnjimi tabelami in je veliko večji pri domači ekipi (Tabela 9).
Barcelona je v vodstvo prišla po prekinitvi. V 28. minuti je prosti strel z desne strani izvajal Messi (10-beli). Žogo je podal v sredino kazenskega prostora, kjer je bil najvišji Pique (8- beli) in s petih metrov zadel z glavo za zmago Barcelone.
Slika 2. Potek napada pri zadetku FC Barcelone.
Stran 41
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.2 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 3:2 (2:1)
Datum igranja: 30. 9. 2014 (torek) Kraj igranja: Paris, Parc des Princes Število gledalcev: 46.400 Glavni sodnik: Nicola Rizzoli (ITA) Prvi pomočnik: Renato Faverani (ITA) Drugi pomočnik: Andrea Stefani (ITA) Četrti sodnik: Riccardo Di Fiore (ITA) Sodnika pri golu: Daniele Orsato (ITA) in Paolo Mazzoleni (ITA)
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU 5 MARQUINHOS 7 LUCAS (91´ BAHEBECK) 8 Thiago MOTTA (C) 9 Edinson CAVANI 14 Blaise MATUIDI 17 MAXWELL 23 Gregory VAN DER WIEL 24 Marco VERRATTI (71´ CABAYE) 27 Javier PASTORE (86´CHANTÔNE) 32 David LUIZ
Trener: Laurent BLANC
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 4 Ivan RAKITIĆ (69´ XAVI) 5 Sergio BUSQUETS 7 Pedro RODRIGUEZ (62´EL HADDADI) 8 Andres INIESTA (C) 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES (83´ RAMIREZ) 24 Jeremy MATHIEU
Trener: Luis ENRIQUE
Stran 42
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 10 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Zadetki 3 2 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 11 (6/5) 12 (2/10) Posest žoge 19 min. 49 sek. (36 %) 35 min. 13 sek. (64 %) Prekrški 8 9 Rumeni kartoni (rdeči) 3 (0) 1 (0) Koti 3 8 Prepovedani položaji 0 0
Prvo gostovanje trenerja Luisa Enriqueja v Ligi prvakov se ni končalo po pričakovanjih. Ekipa Barcelone je na Parku princev klonila z rezultatom 3:2 (Tabela 10). Za PSG so zadeli David Luis, Verratti in Matuidi. Gol za FC Barcelono sta dosegla Lionel Messi in Neymar. Na tekmi so si igralci Barcelone pripravili veliko priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Proti golu PSG-ja so streljali dvanajstkrat, od tega so gol zadeli vsega dvakrat.
Tabela 11 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Kontinuiran napad (%) 12 (32) 39 (76) Protinapad (%) 21 (55) 5 (10) Progresivni napad (%) 3 (8) 2 (4) Variabilni napad (%) 2 (5) 5 (10) SKUPAJ 38 (100) 51 (100)
Iz analize števila in vrste napadov lahko vidimo premoč nogometašev Barcelone v igri. Na tekmi so vodili trinajst organiziranih napadov več od domačinov. Tudi vrsta napadov se razlikuje med ekipama. Barcelona je veliko igrala v širino in je poizkusila žogo zadržati v svoji posesti. Tako so gostujoči nogometaši večinoma napadali s kontinuiranimi napadi, takih napadov je bilo kar 39 (76 %). Poleg tega so gostje imeli še po pet (10 %) protinapadov in variabilnih napadov. Domačini se niso spustili v odprto igro in so se branili nekoliko bližje svojemu golu in svoje priložnosti čakali po protinapadih. Na tekmi so izvedli enaindvajset (55 %) protinapadov in dvanajst (32 %) kontinuiranih napadov (Tabela 11).
Tabela 12 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Trajanje napada (povprečje) 13,9 sek. 23 sek. Posest žoge (%) 19 min. 49 sek. (36 %) 35 min. 13 sek. (64 %)
Posest žoge in trajanje napada sta izrazito na strani Barcelone. Barcelona je večinoma napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi in tako žogo imela v svoji posesti. Barcelona je žogo imela v svoji posesti petnajst minut več od domačinov. Tako je tudi podatek o trajanju
Stran 43
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
napada logično večji pri gostih. Njihovi napadi so v povprečju trajali 23 sekund. Napadi domačinov pa 13,9 (Tabela 12).
Tabela 13 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Netočna podaja (%) 45 (55) 52 (57) Neuspešno varanje (%) 14 (17) 13 (14) Neuspešno zaustavljanje (%) 6 (7) 9 (10) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 10 (12) 12 (12) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 7 (9) 6 (7) SKUPAJ 82 (100) 92 (100)
Primerjava med skupnim številom izgubljenih žog ni velika. Barcelona je izgubila 92 žog, PSG pa 82. Obe ekipi sta največ žog izgubili po netočnih podajah, domačini so tako izgubili 45 (55 %) žog, igralci Barcelona pa 52 (57 %) (Tabela 13). Podatek, da so gostje več žog izgubili z netočnimi podajami, je tudi razumljiv, saj so si na tekmi izmenjali skoraj 300 podaj več kot domača ekipa. Ekipi pa sta v ostalih opazovanih spremenljivkah izgubljenih žog zelo izenačeni.
Tabela 14 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Degažiranje vratarja (%) 1 (3) 0 (0) Dolga podaja z nogo (%) 16 (52) 3 (13) Kratka podaja z nogo (%) 9 (29) 11 (49) Kratka podaja z roko (%) 5 (16) 9 (39) SKUPAJ 31 23
PSG se je za prehod v napad preko vratarja sedemnajstkrat (55 %) odločil za dolgo podajo z nogo ali degažiranje. Za kratko podajo z nogo oziroma roko pa se je odločil štirinajstkrat (45 %). Barcelona je v večini primerih za prehod v napad preko vratarja izbrala kratko podajo. Skupno so dvajsetkrat (88 %) prešli v napad s kratko podajo. Enajstkrat (49 %) je bila kratka podaja z nogo, devetkrat (39 %) pa z roko. Poleg tega se je vratar gostov trikrat (13 %) odločil za dolgo podajo z nogo, niti enkrat pa žoge ni degažiral v polje (Tabela 14). Tudi ta tabela nam kaže to, kako sta moštvi začeli organizirati svoje napade.
Tabela 15 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Skupno število podaj 354 627 Podaje v globino (%) 18 (5) 17 (2,7) Direktne podaje v globino (%) 4 (1,1) 2 (0,3)
Stran 44
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je imela tudi na drugi tekmi Lige prvakov veliko premoč v številu podaj. Na tekmi je izvedla kar 273 podaj več od domače ekipe. Ta podatek niti ni presenetljiv, saj smo videli, da je Barcelona večinoma napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi. Skoraj enako število podaj sta moštvi odigrali v globino. PSG je izvedel osemnajst (5 %) podaj v globino in štiri (1,1 %) direktne podaje v globino. Barcelona pa je izvedla sedemnajst (2,7 %) podaj v globino. Direktnih podaj v globino je bilo na tekmi le šest, kljub temu pa sta si moštvi po direktni podaji v globino pripravili po eno priložnost za udarec na vrata (Tabela 15).
Tabela 16 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI PSG FC Barcelona ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 11 3 12 2 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 3 (27) 2 (67) 3 (25) 1 (50) NAPADU Skozi sredino (%) 8 (73) 1 (33) 9 (75) 1 (50) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 7 (64) 3 (100) 7 (58) 2 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 4 (36) 0 (0) 5 (42) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 10 (91) 2 (67) 12 (100) 2 (100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 1 (9) 1 (33) 0 (0) 0 (0) V vrata (%) 6 (55) 3 (100) 2 (17) 2 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 5 (45) 0 (0) 10 (83) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 11/3 3 (27) 12/2 2 (17) Individualni prodor (%) 3 (27) 0 (0) 2 (17) 0 (0) Po podaji v globino (%) 1 (9) 0 (0) 3 (25) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 1 (9) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 1 (9) 1 (33) 2 (17) 1 (50) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 3 (27) 0 (0) 1 (8) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 1 (9) 1 (33) 1 (8) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 1 (9) 1 (33) 1 (8) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 1 (9) 1 (33) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 1 (9) 1 (33) 3 (25) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 3 (27) 1 (33) 0 (0) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 1 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 1 (9) 0 (0) 3 (25) 1 (50) Desni krilni napadalec (%) 1 (9) 0 (0) 2 (17) 1 (50) Napadalec (%) 3 (27) 0 (0) 2 (17) 0 (0) Kontinuirani napad (%) 1 (9) 1 (33) 6 (50) 1 (50) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 4 (36) 0 (0) 2 (17) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 1 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 7 (64) 2 (67) 6 (50) 2 (100) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 4 (36) 1 (33) 6 (50) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 3,3 7 7 15,5 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 14,1 21,7 20,5 41,5
Stran 45
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Na tekmi je bilo triindvajset udarcev na vrata, od tega je enajstkrat poizkušal PSG, dvanajstkrat pa Barcelona. Domačini so vrata zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke. Nogometaši Barcelone pa so vrata domačinov zadeli dvakrat in dosegli prav toliko zadetkov. Eden od vzrokov za poraz Barcelone je vsekakor njihova neučinkovitost pri zaključevanju akcij. Iz prejšnjih tabel smo lahko videli, da so igro vodili gostje, vendar so pri zaključkih bili premalo zbrani. Skoraj vsi streli so bili izvedeni z nogo, razen strela Verrattija, ki je po kotu zadel z glavo. Pri PSG-ju sta z udarcem na vrata po trikrat (27 %) poizkusila napadalec in desni zvezni igralec. Ostalih pet strelov je sprožilo pet različnih nogometašev. Udarce pri Barceloni so v večini primerov (59 %) izvedli vsi trije napadalci, ki so dosegli tudi oba zadetka za goste. Trikrat (25 %) je s strelom poizkusil še levi vezni igralec, po enkrat pa sta poizkusila še levi branilec in desni centralni branilec. Domačini so do svojih priložnosti prišli na zelo različne načine. Največkrat po individualnem prodoru (27 %) in napaki nasprotnika (27 %). Dva zadetka so domačini dosegli po prekinitvah, enega pa po podaji iz krilnega položaja. Tudi gostje so do svojih priložnosti prišli na različne načine. Največkrat po podaji v globino (25 %), po individualnem prodoru (17 %) in po podaji iz krilnega položaja (17 %). Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini največkrat uporabili protinapad (36 %). Gostje pa so do svojih priložnosti največkrat prišli po kontinuiranih napadih (50 %). Število zaporednih podaj in čas trajanja akcije je skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti večji pri Barceloni (Tabela 16).
Domačini so povedli po prekinitvi že v 10. minuti. Prosti strel je izvedel Lucas (3-modri). Žogo je podal v kazenski prostor, kjer je bil najspretnejši David Luiz (9-modri) in žogo s približno enajstih metrov poslal za hrbet Ter Stegena.
Slika 3. Potek napada pri prvem zadetku PSG-ja.
Stran 46
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je izenačila že iz naslednjega napada v 12. minuti. Zaradi dolgega napad, veliko menjav mest in večkratnih menjav strani, smo prikazali le zadnjih nekaj podaj. Žoga je potovala preko Alvesa (3-beli), Rakitića (2-beli) in Mascherana (4-beli) do Inieste (8-beli). Ta se je z žogo lepo obrnil proti golu in podal Neymarju (11-beli) ter vtekal za hrbtom Neymarja v kazenski prostor. Neymar je žogo podal do vtekajočega Messija (10-beli). Ta je žogo z enim dotikom podal do vtekajočega Inieste, ki je prav tako z enim dotikom podal do Messija, ki je z natančnim strelom po tleh zadel v oddaljenejši kot vratarja.
Slika 4. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Parižani so v ponovno vodstvo prišli že v 26. minuti. Ponovno so gol dosegli iz prekinitve, tokrat iz kota. Kot je izvedel Thiago Motta (2-modri) in podal na drugo vratnico, kamor je lepo vtekel Verratti (3-modri) in zadel z glavo. Pri zadetku domačinov je napako storil vratar Barcelone Ter Stegen, ki je slabo ocenil let žoge, zato ga je žoga preletela. Prav tako je slabo Verrattija pokrival Rakitić (2-modri).
Slika 5. Potek napada pri drugem zadetku PSG-ja.
Stran 47
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Igralci PSG-ja so povišali vodstvo na 3:1 v 54. minuti po dolgem kontinuiranem napadu. Zaradi dolgega napada, veliko menjav mest in večkratnih menjav strani, smo prikazali le zadnjih nekaj podaj. David Luiz (3-modri) je žogo podal do Van Der Wiela (5-modri), ki je žogo zavodil proti golu, nato pa jo podal v smer nazaj do Lucasa (11-modri) ter vtekel v prazen prostor po levi strani. Lucas je žogo podal do Pastoreja (10- modri), ki je podal v globino pred vtekajočega Van Der Wiela. Ta je podal močno v sredino, kjer je lepo vtekal Matuidi (8-modri) in zadel iz petih metrov.
Slika 6. Potek napada pri tretjem zadetku PSG-ja.
Barcelona je hitro znižala rezultat na 3:2. Zadela je v 56. minuti, po dolgem kontinuiranem napadu, zato smo tudi tukaj prikazali le zadnje podaje pred zadetkom. Žoga je potovala z leve strani od Albe (2-beli), do Rakitića (8-beli), ki se je obrnil proti golu in sledila je podaja v globino proti Pedru (9-beli). Ta je žogo brez zaustavljanja podal do vtekajočega Alvesa (6-beli), ki je brez zaustavljanja žogo podal po zraku v kazenski prostor. Igralci PSG-ja so slabo ocenili let žoge, tako je ta prišla do Neymarja (11-beli), ki si je žogo zaustavil in mirno zadel s plasiranim strelom v daljši vratarjev kot.
Slika 7. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Stran 48
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.3 FC BARCELONA : AJAX AMSTERDAM 3:1 (2:0) Datum igranja: 21. 10. 2014 (torek) Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp Število gledalcev: 79.357 Glavni sodnik: William Collum (SCO) Prvi pomočnik: Damien MacGraith (IRL) Drugi pomočnik: Graham Chambers (SCO) Četrti sodnik: Stuart Stevenson (SCO) Sodnika pri golu: Bobby Madden (SCO) in John Beaton (SCO)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUE 4 Ivan RAKITIĆ 7 Pedro RODRIGUEZ 8 Andres INIESTA (C) (76´ RAFINHA) 10 Lionel MESSI (67´ EL HADDADI) 11 NEYMAR (62´ RAMIREZ) 14 Javier MASCHERANO 15 Marc BARTRA 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Ajax:
22 Jasper CILLESSEN 2 Ricardo VAN RHIJN 3 Joël VELTMAN 4 Niklas MOISANDER (C) 9 Kolbeinn SIGHTÓRSSON (73´ EL GHAZI) 10 Davy KLAASSEN 11 Ricardo KISHNA (46´ MILIK) 16 Lukas ANDERSEN 20 Lasse SHÖNE 26 Nick VIERGEVER 32 Niki ZIMLING (56´ RIEDEWALD)
Trener: Frank DE BOER
Stran 49
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 17 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax Zadetki 3 1 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 15 (6/9) 7 (1/6) Posest žoge 30 min. 50 sek. 61% 19 min. 53 sek. 39% Prekrški 10 17 Rumeni kartoni (rdeči) 1 (0) 3 (0) Koti 3 3 Prepovedani položaji 3 0
Tretjo tekmo v skupini so nogometaši Barcelone odigrali proti Ajaxu iz Amsterdama in brez večjih težav zmagali s 3:1 (Tabela 17). Že v sedmi minuti je za Barcelono zadel Neymar, končni rezultat prvega polčasa pa je postavil Lionel Messi v štiriindvajseti minuti. Gostje so uspeli rezultat znižati dve minuti pred koncem, ko je zadel El Ghazi. Končni rezultat je z golom v sodnikovem podaljšku postavil Sandro.
Tabela 18 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax Kontinuiran napad (%) 36 (57) 24 (75) Protinapad (%) 16 (25) 7 (22) Progresivni napad (%) 3 (5) 1 (3) Variabilni napad (%) 8 (13) 0 (0) SKUPAJ 63 (100) 32 (100)
V Tabeli 18 vidimo analizo števila in vrste napadov, ki nam razkriva, da so domačini imeli skoraj dvakrat več organiziranih napadov od gostujoče ekipe. Obe ekipi sta večinoma napadali s kontinuiranimi napadi, Barcelona šestintridesetkrat (57 %), Ajax pa štiriindvajsetkrat (75 %). Poleg tega je Ajax večinoma napadal še preko protinapadov (22 %). Barcelona pa je napadala še šestnajstkrat (25 %) preko protinapadov, enajstkrat (18 %) pa z napadi z menjavo ritma.
Tabela 19 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Apoel Trajanje napada (povprečje) 18,7 sek. 12,9 sek. Posest žoge (%) 30 min. 50 sek. 61% 19 min. 53 sek. 39%
Posest žoge in trajanje napada sta izrazito na strani Barcelone. Domačini so imeli žogo v svoji posesti enajst minut več od nogometašev Ajaxa. Ta podatek ni presenetljiv, saj smo že v prejšnji tabeli lahko videli, da so domačini večkrat napadali preko kontinuiranih napadov.
Stran 50
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Povprečen napad je pri domačinih trajal 18,7 sekund, pri gostih pa 12,9 sekund (Tabela 19). Kljub temu da so nogometaši Ajaxa v večini primerov izvajali kontinuirane napade, je čas trajanja napada nižji zaradi tega, ker smo tukaj šteli vse napade, ne samo organizirane.
Tabela 20 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax Netočna podaja (%) 53 (54) 48 (47) Neuspešno varanje (%) 12 (12) 9 (9) Neuspešno zaustavljanje (%) 12 (12) 14 (14) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 14 (14) 18 (17) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 8 (8) 13 (13) SKUPAJ 99 (100) 102 (100)
Analiza števila izgubljenih žog kaže na to, da so igralci Ajaxa izgubili nekoliko več žog kot igralci Barcelone. Ta razlika je nastala kot posledica izgubljenih dvobojev z nogo in z glavo. V številu netočnih podaj sta ekipi skoraj izenačeni, igralci Barcelone so izgubili pet žog več od Ajaxa (Tabela 20). Tukaj pa moramo upoštevati tudi podatek, da so si igralci Barcelone izmenjali 238 podaj več od gostov.
Tabela 21 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (3) Dolga podaja z nogo (%) 10 (36) 15 (50) Kratka podaja z nogo (%) 13 (46) 9 (30) Kratka podaja z roko (%) 5 (18) 5 (17) SKUPAJ 28 (100) 30 (100)
Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja nam kaže na to, da je Barcelona poizkušala napade graditi že od vratarja. Največkrat je za to izbral kratko podajo z nogo oziroma z roko (64 %). Tudi gostje so z organizirano igro želeli žogo iznesti do napadalcev. Gostujoči vratar je štirinajstkrat (47 %) žogo poslal v igro s kratko podajo z nogo oziroma z roko. Poleg tega je vratar Ajaxa še petnajstkrat (50 %) žogo poslal v igro z dolgo podajo z nogo (Tabela 21). To je sicer počel predvsem v drugem polčasu tekme, ko je njegova ekipa že zaostajala.
Tabela 22 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Ajax Skupno število podaj 546 308 Podaje v globino (%) 20 (3,6) 18 (5.8) Direktne podaje v globino (%) 5 (0,9) 6 (1,9)
Stran 51
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Analiza podaj nam samo še potrdi prevlado Barcelona na tekmi proti Ajaxu. Barcelona je naredila kar 238 podaj več kot Ajax. Obe ekipi sta igrali predvsem v širino s kontinuiranimi napadi, kljub temu pa je bilo izvedenih relativno veliko podaj v globino in tudi direktnih podaj v globino.. Barcelona je direktno v globino podala petkrat (0,9 %), Ajax pa šestkrat (1,9 %). Več je bilo podaj v globino, domačini so podali dvajsetkrat (3,6 %) v globino, gostje pa osemnajstkrat (5,8 %) (Tabela 22).
Tabela 23 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI FC Barcelona Ajax ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 15 3 7 1 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 3 (20) 0 (0) 4 (57) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 12 (80) 3 (100) 3 (43) 1 (100) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 7 (47) 3 (100) 4 (57) 1 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 8 (53) 0 (0) 3 (43) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 15 (100) 3 (100) 7 (100) 1(100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) V vrata (%) 6 (40) 3 (100) 1 (14) 1 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 9 (60) 0 (0) 6 (86) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 15/3 3 (20) 7/1 1 (14) Individualni prodor (%) 5 (33) 1 (33) 1 (14) 0 (0) Po podaji v globino (%) 4 (27) 2 (67) 1 (14) 1 (100) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 2 (13) 0 (0) 3 (43) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 3 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0) Desni branilec (%) 2 (13) 0 (0) 1 (14) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 2 (13) 0 (0) 0 (0) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (14) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 2 (13) 2 (67) 1 (14) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 3 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Napadalec (%) 5 (34) 1 (33) 2 (29) 1 (100) Kontinuirani napad (%) 4 (27) 0 (0) 2 (29) 1 (100) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 5 (33) 2 (67) 2 (29) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 1 (7) 0 (0) 1 (14) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (7) 1 (33) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 8 (53) 2 (67) 4 (57) 0 (0) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 7 (47) 1 (33) 3 (43) 1 (100) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 6,8 5,6 8,4 7 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 19 12,3 26,4 16
Analiza udarcev na vrata kaže na veliko premoč nogometašev Barcelone, saj so le-ti imeli osem strelov več proti vratom kot igralci Ajaxa. Izmed petnajstih strelov so igralci Barcelone
Stran 52
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
cilj zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke. Ajax je izmed sedmih strelov cilj zadel le enkrat in iz tega poizkusa so dosegli gol. Zanimivo je, da so bili vsi streli proti vratom izvedeni z nogo. Udarce pri Barceloni so večinoma izvajali vsi trije napadalci, saj so proti vratom streljali kar desetkrat (67 %). Izmed njih pa je bil najbolj podjeten napadalec, ki je petkrat poizkušal s strelom. Po dvakrat (13 %) sta poizkusila s strelom še desni branilec in levi zvezni igralec, en (7 %) strel pa je izvedel desni zvezni igralec. Pri Ajaxu je največ strelov izvedel napadalec, in sicer dva strela (29 %). Ostalih pet strelov je izvedlo pet različnih nogometašev. Tabela kaže, da je Barcelona do možnosti za udarec največkrat prišla po individualnih akcijah (33 %) in podaji v globino (27 %). Poleg tega pa je trikrat (20 %) poizkusila iz prostega strela. Igralci Ajaxa so do možnosti za udarec na vrata prihajali na različne načine. Največkrat so poizkusili s strelom po podaji iz krilnega položaja (43 %). Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini največkrat uporabili protinapad (33 %) in kontinuiran napad (34 %). Iz protinapadov so domačini dosegli dva zadetka. Ajax je, prav tako kot Barcelona, za vrsto napada za ustvarjanje priložnosti največkrat uporabil protinapad in kontinuirani napad (Tabela 23). Na prvi pogled je nekoliko presenetljiv podatek o številu zaporednih podaj in času trajanja akcije pri udarcih na vrata. Moramo pa upoštevati, da so igralci Barcelone do večino udarcev prišli po prekinitvah, napaki nasprotnika in protinapadih, kjer je število podaj in čas akcije od odvzete žoge do zaključka zelo kratek, zato sta ta dva podatka razumljiva.
Barcelona je prišla v vodstvo že v 8. minuti. Akcijo je začel Alba (2-beli) z metom iz avta do Mathieuja (3-beli), ki je podal do Piqueja (4-beli). Zatem je sledila kombinacija hitrih in kratkih podaj. Pique je podal do Rakitića (8-beli), ki jo je takoj podal do Messija (10-beli), ki je prav tako iz prve podal do Pedra (9-beli). Sledila je povratna podaja in slalom do roba kazenskega prostora ter podaja do vtekajočega Neymarja (11-beli). Ta je žogo brez zaustavljanja poslal v daljši kot gostujočega vratarja.
Slika 8. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 53
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je vodstvo povečala v 24. minuti. Po netočni podaji Shöneja (6- modri) je žoga prišla do Inieste (7-beli), ki je žogo zavodil proti kazenskemu prostoru ter odlično podal do vtekajočega Messija (10-beli), ki je po sprejemu žoge zadel v levi spodnji kot gostujočega vratarja. Za uspešen napad ima veliko zaslug tudi Luis Suarez (11-beli), ki je s svojim gibanjem naredil prostor za Messija.
Slika 9. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Ajax je rezultat znižal v 88. minuti in tako ohranil še nekaj upanja za morebitno izenačenje. Žogo je izgubil Daniel Alves (2-beli), ki je slabo podal, tako je prišla ta v posest gostujočih igralcev. Po nekaj kratkih podajah je žoga prišla do rezervista Riedewalda (7-modri), ki je odigral dvojno podajo z Milikom (3- modri) ter podal v globino za vtekajočega Milika. Ta je streljal proti vratom. Njegov strel je Bartra (4-beli) še uspel blokirati. Odbito žogo je v mrežo iz petih metrov zabil še en rezervist, El Ghazi (2-modri).
Slika 10. Potek napada pri zadetku Ajaxa.
Stran 54
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je zmago potrdila v sodnikovem podaljšku v 94. minuti, ko so zadeli po hitrem protinapadu. Po slabi podaji Viergevera (4-modri) se je žoga odbila do El Haddadija (6-beli), ki je odigral povratni podaji z Rakitićem (7- beli) in sledila je podaja v globino do Pedra (9-beli). Ta je nato žogo iz prve podal do Rafinhe (10-beli), ki je žogo zavodil proti kazenskemu prostoru Ajaxa ter podal do Sandra (11-beli), ki je preigral gostujočega branilca in s strelom v vratarjev daljši kot postavil končni rezultat tekme.
Slika 11. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Stran 55
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.4 AJAX AMSTERDAM : FC BARCELONA 0:2 (0:1)
Datum igranja: 05. 11. 2014 (sreda) Kraj igranja: Amsterdam, Amsterdam Arena Število gledalcev: 52.117 Glavni sodnik: Pedro Proença (POR) Prvi pomočnik: Bertino Miranda (POR) Drugi pomočnik: Tiago Trigo (POR) Četrti sodnik: Paulo Soares (POR) Sodnika pri golu: Manuel De Sousa (POR) in João Capela (POR)
Ajax:
22 Jasper CILLESSEN 2 Ricardo VAN RHIJN 3 Joël VELTMAN 4 Niklas MOISANDER (C) 5 Nicolai BOILESEN 9 Kolbeinn SIGHTÓRSSON (62´ MILIK) 10 Davy KLAASSEN 16 Lukas ANDERSEN (72´ RIEDEWALD) 20 Lasse SHÖNE 21 Anwar EL GHAZI 25 Thulani SERERO
Trener: Frank DE BOER
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 4 Ivan RAKITIĆ (80´ RAFINHA) 5 Sergio BUSQUETS 6 Xavi HERNÁNDEZ (C) 9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR (74´ PEDRO) 14 Javier MASCHERANO 15 Marc BARTRA 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES (83´ ADRIANO)
Trener: Luis ENRIQUE
Stran 56
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 24 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona Zadetki 0 2 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 5 (2/3) 13 (8/5) Posest žoge 20 min. 43 sek. (38 %) 33 min. 58 sek. (62 %) Prekrški 14 6 Rumeni kartoni (rdeči) 4 (1) 3 (0) Koti 1 4 Prepovedani položaji 0 3
Tudi na povratni tekmi proti Ajaxu je ekipa Barcelone brez večjih težav dosegla zmago. V Amsterdam Areni so zmagali z rezultatom 0:2, obakrat je zadel Lionel Messi (Tabela 24). Po kazni se je v Ligi prvakov v dresu Barcelone predstavil Luis Suárez.
Tabela 25 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona Kontinuiran napad (%) 29 (78) 42 (75) Protinapad (%) 6 (16) 6 (11) Progresivni napad (%) 2 (6) 2 (3) Variabilni napad (%) 0 (0) 6 (11) SKUPAJ 37 (100) 56 (100)
Primerjava števila napadov kaže na premoč nogometašev Barcelone. Igralci Barcelone so izvedli 19 napadov več na tekmi kot domača ekipa, pri čemer so največkrat uporabili kontinuirane napade (75 %). Domačini so skupno imeli 37 organiziranih napadov, od tega, tako kot na prvi tekmi, največ kontinuiranih, kar 29 (78 %) (Tabela 25). Vendar pa si kakšne večje priložnosti niso priigrali. Število kontinuiranih napadov kaže na to, da žoge niso le nekontrolirani izbijali, ampak so se trudili za organizirano igro.
Tabela 26 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona Trajanje napada (povprečje) 13,5 sek 19,9 sek Posest žoge (%) 20 min. 43 sek. (38 %) 33 min. 58 sek. (62 %)
Enako kot analiza v številu in vrsti napadov, tudi analiza v trajanju napada in časovni posesti žoge kaže na prevlado gostujoče ekipe iz Barcelone. Žogo so imeli v svoji posesti 13 minut več od domačinov, njihovi napadi pa so v povprečju trajali dlje časa kot napadi Ajaxa (Tabela 26). Obe ekipi pa imata relativno visoko povprečno vrednost trajanja napada, kar je razumljivo, saj sta obe ekipi večinoma napadali kontinuirano.
Stran 57
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 27 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona Netočna podaja (%) 60 (62) 56 (63) Neuspešno varanje (%) 8 (8) 11 (12) Neuspešno zaustavljanje (%) 12 (12) 8 (9) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 11 (11) 5 (6) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 7 (7) 9 (10) SKUPAJ 98 (100) 89 (100)
V Tabeli 27 vidimo skupno število izgubljenih žog, ki je nekoliko večje pri domači ekipi, izgubili so 98 žog. Od tega največ z netočnimi podajami, kar 60 (62 %). Veliko žog pa so domačini izgubili še z neuspešnimi zaustavljanji (12 %) in po izgubljenih dvobojih z glavo (11 %). Na drugi strani je Barcelona izgubila 89 žog, največ po netočni podaji, 56 (63 %), kar je v odstotkih gledano celo več kot pri domačinih. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so igralci Barcelone na tekmi izvedli 300 podaj več, kot jih je izvedla domača ekipa. Barcelona je nekoliko več žog izgubila z neuspešnimi varanji (12 %) in po izgubljenih dvobojih z nogo (10 %).
Tabela 28 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona Degažiranje vratarja (%) 2 (6) 0 (0) Dolga podaja z nogo (%) 13 (37) 11 (33) Kratka podaja z nogo (%) 15 (43) 19 (58) Kratka podaja z roko (%) 5 (14) 3 (9) SKUPAJ 35 (100) 33 (100)
V načinu prehoda v napad preko vratarja lahko vidimo, da je Barcelona večkrat uporabila kratke podaje z nogo (58 %) kot Ajax, ki je s kratkimi podajami prešel v napad petnajstkrat (43%). Ajax je poleg tega petkrat (14 %) prešel v napad preko vratarja po kratki podaji z roko, Barcelona pa trikrat (9 %). Za prehod v napad po dolgi podaji se je nekoliko večkrat odločil domači vratar, ki je tovrstne podaje uporabil trinajstkrat (37 %), poleg tega pa žogo tudi dvakrat (6 %) degažiral. Barcelona je enajstkrat (33 %) prešla v napad z dolgo podajo, za degažiranje pa se vratar ni odločil (Tabela 28). Tudi ta tabela potrjuje prejšnje, da sta se obe ekipi želeli napadati kontinuirano in organizirano, saj ni bilo nekontroliranega izbijanja žoge. Število dolgih podaj z nogo se je povečalo pri Ajaxu predvsem po izključitvi njihovega igralca.
Tabela 29 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Ajax FC Barcelona Skupno število podaj 319 603 Podaje v globino (%) 8 (2,5) 15 (2,5) Direktne podaje v globino (%) 4 (1,3) 1 (0,2)
Stran 58
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Enako kot na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov je Barcelona naredila več podaj in prevladovala na tekmi. Igrali so predvsem v širino z dolgimi kontinuiranimi napadi, petnajstkrat (2,5 %) so podali v globino in enkrat (0,2 %) izvedli direktno podajo v globino. Tudi Ajax je igral podobno igro, torej uporabljal je predvsem podaje v širini in napadal je z kontinuiranimi napadi. Pri domačinih je bilo nekoliko manj podaj v globino, in sicer osem (2,5 %) in nekoliko več direktnih podaj v globino, štiri (1,3 %) (Tabela 29). Čeprav so domačini izvedli številčno manj podaj v globino, je odstotek podanih žog v globino enak, saj je Barcelona izvedla skoraj tristo podaj več od Ajaxa.
Tabela 30 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI Ajax FC Barcelona ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 5 0 13 2 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 0 (0) 0 (0) 2 (15) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 5 (100) 0 (0) 11 (85) 2 (100) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 3 (60) 0 (0) 7 (54) 2 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 2 (40) 0 (0) 6 (46) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 3 (60) 0 (0) 10 (77) 1 (50) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 2 (40) 0 (0) 3 (23) 1 (50) V vrata (%) 2 (40) 0 (0) 8 (62) 2 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 3 (60) 0 (0) 5 (38) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 5/0 0 (0) 13/2 2 (15) Individualni prodor (%) 0 (0) 0 (0) 4 (31) 0 (0) Po podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 3 (23) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 1 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 1 (20) 0 (0) 2 (15) 1 (50) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 2 (40) 0 (0) 1 (8) 1 (50) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 1 (20) 0 (0) 2 (15) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 1 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 1 (20) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 0 (0) 0 (0) 2 (15) 0 (0) Napadalec (%) 1 (20) 0 (0) 7 (53) 2 (100) Kontinuirani napad (%) 1 (20) 0 (0) 7 (54) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 1 (20) 0 (0) 1 (8) 1 (50) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Variabilni napad (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 1 (20) 0 (0) 4 (31) 0 (0) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 4 (80) 0 (0) 9 (69) 2 (100) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 3,8 0 10 3,5 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 12,7 0 34 12
Stran 59
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tudi tabela udarcev na vrata kaže na premoč nogometašev Barcelone na tej tekmi. Gostje so izvedli 13 udarcev na vrata, od tega so cilj zadeli osemkrat in dosegli dva zadetka. Domačini pa so izvedli 5 udarcev, od tega so cilj zadeli dvakrat, zadetka pa tokrat niso dosegli. Več kot polovico udarcev je pri Barceloni izvedel napadalec, ki je poizkusil kar sedemkrat (53 %). Ostalih šest udarcev si med sabo deli pet igralcev. Pri Ajaxu pa je udarce izvedlo pet različnih nogometašev. Tabela kaže, da je Barcelona do priložnosti za udarce na vrata prihajala na različne načine. Štirikrat (31 %) je prišla Barcelona v priložnost po individualnih prodorih, trikrat (23%) po podaji v globino, po dvakrat (15%) po dvojni podaji in prostem udarcu, po enkrat (8%) pa še po podaji iz krilnega položaja in po napaki nasprotnika. Ajax je do dveh (40 %) udarcev prišel po napaki nasprotne ekipe, po enkrat (20 %) pa po dvojni podaji, podaji v globino in prostem udarcu. Podatek o številu zaporednih podaj in povprečnem času trajanja akcije za ustvarjanje priložnosti je skladno s prejšnjimi tabelami veliko večji pri Barceloni. Kljub temu da so igralci Ajaxa uporabljali kontinuirane napade, pa so do priložnosti preko teh napadov prišli le enkrat. Poleg tega pa so do priložnosti za udarec prišli še po protinapadu, prostem strelu in napaki nasprotnika, pri katerem je število podaj in čas napada od njenega začetka do zaključka zelo kratek. Zato je tudi število zaporednih podaj in čas trajanja akcije za ustvarjanje priložnosti tako nizek pri domačinih (Tabela 30).
Barcelona je na povratni tekmi povedla v 36. minuti. Napad se je začel s prostim strelom Messija (10-beli), njegov strel je Cillessen (GK-trikotnik) odbil. Zaradi zgoščenega prostora in velikega števila igralcev smo označili le zadnje podaje pred zadetkom. Po predložku si je žogo zaustavil Neymar (11-beli), ki je bil s hrbtom obrnjen proti golu, zato je žogo zavodil iz kazenskega prostora in podal do Alvesa (5-beli). Ta je po zraku podal žogo na stran, kamor je vtekal Bartra (8- beli). Hkrati je na podano žogo Alvesa šel vratar Cillessen. Domači vratar žoge ni uspel ujeti, Bartra pa je žogo iz obrata podal do Messija, ki je z glavo zadel prazen gol domačinov.
Slika 12. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 60
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je vodstvo povišala v 76. minuti. Žoga je prišla do Rakitića (6- beli), po neuspešnem zaustavljanju Boilesena (5-modri). Rakitić je žogo podal do Messija (10-beli), ki je v sprintu preigral domačega branilca ter podal žogo do vtekajočega Pedra (8- beli), sam pa nadaljeval s tekom proti petmetrskemu prostoru. Pedro je odlično opazil gibanje Messija in podal po tleh pred Messija, ki je zadel v prazna vrata domačinov. Spet je veliko dela opravil Luis Suarez (9-beli), ki je izpraznil prostor pred Messijem.
Slika 13. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Stran 61
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.5 APOEL : FC BARCELONA 0:4 (0:2)
Datum igranja: 25. 11. 2014 (torek) Kraj igranja: Nicosia, GSP Stadium Število gledalcev: 20.626 Glavni sodnik: Gianluca Rocchi (ITA) Prvi pomočnik: Gianluca Cariolato (ITA) Drugi pomočnik: Alessandro Giallatini (ITA) Četrti sodnik: Riccardo Di Fiore (ITA) Sodnika pri golu: Paolo Mazzoleni (ITA) in Carmine Russo (ITA)
APOEL:
78 Urko PARDO 3 João GUILHERME 5 CARLÃO 8 Tiago GOMES 9 Cillian SHERIDAN 15 Marios ANTONIADES 16 VINICIUS (74´ DJEBBOUR) 21 Gustavo MANDUCA (63´ DE VINCENTI) 26 Nuno MORAIS (C) 28 Mário SÉRGIO 46 Stathis ALONEFTIS (46´ EFREM)
Trener: Giorgos DONIS
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ (62´ XAVI) 7 Pedro RODRIGUEZ 9 Luis SUÁREZ (77´ BUSQUETS) 10 Lionel MESSI 12 RAFINHA 14 Javier MASCHERANO 15 Marc BARTRA 18 Jordi ALBA (62´ ADRIANO) 22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Stran 62
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 31 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona Zadetki 0 4 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 3 (1/2) 20 (11/9) Posest žoge 11 min. 55 sek. (22 %) 41 min. 30 sek. (78 %) Prekrški 16 5 Rumeni kartoni (rdeči) 3 (1) 3 (1) Koti 0 7 Prepovedani položaji 3 2 Povratno tekmo proti APOEL-u je Barcelona odigrala v Nikoziji na stadionu GSP. Barcelona je dosegla prepričljivo zmago, rezultat je bil 0:4 (Tabela 31). Kar trikrat je zadel Lionel Messi, en zadetek k zmagi pa je prispeval še Luis Suárez. Na tekmi smo videli tudi dva rdeča kartona, ki pa nista vplivala na potek srečanja. V 70. minuti je bil izključen igralec Barcelone Rafinha, v 84. minuti pa domači igralec João Guilherme. Oba sta bila izključena pri rezultatu 0:3.
Tabela 32 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona Kontinuiran napad (%) 7 (39) 57 (85) Protinapad (%) 11 (61) 4 (6) Progresivni napad (%) 0 (0) 2 (3) Variabilni napad (%) 0 (0) 4 (6) SKUPAJ 18 (100) 67 (100)
Skupno število organiziranih napadov jasno kaže na veliko premoč nogometašev Barcelone na tej tekmi. Barcelona je imela kar 49 napadov več kot domača ekipa. Izmed 67 organiziranih napadov je bilo kar 57 (85 %) kontinuiranih. Poleg tega je Barcelona vodila še po 4 (6 %) protinapade in variabilne napade, dvakrat (3 %) pa je napadala s progresivnim napadom. APOEL je na tej tekmi vodil le 18 napadov, večinoma je napadal preko protinapadov (61%). Poleg tega so še sedemkrat (39%) izvedli kontinuirano; večino takih napadov so vodili po izključitvi Rafinhe (Tabela 32). Iz števila in vrste napadov je razvidno, da se je domača ekipa osredotočila zgolj na fazo branjenja globoko na svoji polovici igrišča in svoje priložnosti iskala iz protinapadov.
Tabela 33 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona Trajanje napada (povprečje) 8,4 sek 24,4 sek Posest žoge (%) 11 min. 55 sek. (22 %) 41 min. 30 sek. (78 %)
Stran 63
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je imela na povratni tekmi teh dveh nasprotnikov še večjo premoč v posesti žoge in trajanju napada kot na prvi tekmi. Barcelona je večinoma napadala s kontinuiranimi napadi in imela žogo večino časa v svoji posesti. Zato ne preseneča podatek o visoki povprečni vrednosti trajanja napada, ki znaša kar 24,4 sekund. Na drugi strani je APOEL imel žogo v svoji posesti le 12 minut in večinoma napadal s protinapadi (Tabela 33). Povprečno trajanje napada je zato pri ciprski ekipi nižje in znaša 8,4 sekunde.
Tabela 34 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona Netočna podaja (%) 52 (63) 47 (61) Neuspešno varanje (%) 5 (6) 12 (16) Neuspešno zaustavljanje (%) 12 (14) 6 (8) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 10 (12) 7 (9) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 4 (5) 5 (6) SKUPAJ 83 (100) 77 (100)
Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri domači ekipi, izgubili so 83 žog. Največ, 52 (63 %), so jih izgubili z netočnimi podajami, 12 (14 %) so jih izgubili z neuspešnimi zaustavljanji in 14 (17 %) po neuspešnih dvobojih z glavo oziroma z nogo. Na drugi strani je Barcelona prav tako največ žog izgubila po netočnih podajah, izgubila jih je 47 (61 %) (Tabela 34). Ta podatek postane zanimiv, ko pogledamo, koliko podaj sta ekipi naredili na tekmi. APOEL je izvedel 164 podaj, Barcelona pa kar 776. Barcelona je po 12 žog izgubila z neuspešnimi varanji in po dvobojih z glavo oziroma z nogo.
Tabela 35 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona Degažiranje vratarja (%) 5 (17) 0 (0) Dolga podaja z nogo (%) 17 (59) 4 (16) Kratka podaja z nogo (%) 6 (21) 18 (72) Kratka podaja z roko (%) 1 (3) 3 (12) SKUPAJ 35 (100) 25 (100)
Pri načinu prehoda v napad preko vratarja lahko vidimo, da je APOEL večinoma v napad prehajal z dolgimi podajami z nogo oziroma je vratar žogo degažiral. Takih prehodov je bilo 22 (76 %). Na drugi strani je Barcelona v napad prešla enaindvajsetkrat (84 %) s kratko podajo z nogo oziroma roko. Za dolgo podajo se je vratar odločil le štirikrat (16 %) (Tabela 35). Ti podatki nakazujejo na to, da je ekipa APOEL-a želela čim hitreje spraviti žogo do napadalcev in tako priti do priložnosti. Barcelona pa je svoje želela izvesti kot organiziran napad.
Stran 64
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 36 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA APOEL FC Barcelona Skupno število podaj 164 776 Podaje v globino (%) 11 (6,7) 22 (2,8) Direktne podaje v globino (%) 3 (1,8) 3 (0,4)
Število podaj na tekmi jasno kaže na premoč igralcev Barcelone, ki je izvedla kar 500 podaj več od APOEL-a. Barcelona je večinoma napadala s kontinuiranimi napadi in si žogo podajala okoli obrambe domačinov, ki so se branili zelo »globoko« na svoji polovici. Barcelona je naredila 776 podaj, izmed teh je bilo dvaindvajset (2,8 %) podaj v globino in tri (0,4 %) direktno podane v globino. Barcelona je glede na prejšnje tekme v Ligi prvakov naredila relativno veliko število podaj v globino. APOEL je izvedel le 164 podaj, izmed katerih je bilo enajst (6,7 %) podaj v globino in tri (1,8 %) podaje so bile direktno podane v globino (Tabela 36).
Stran 65
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 37 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI APOEL FC Barcelona ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 3 0 20 4 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 2 (67) 0 (0) 5 (25) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 1 (33) 0 (0) 15 (75) 4 (100) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 1 (33) 0 (0) 14 (70) 4 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 2 (67) 0 (0) 6 (30) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 3 (100) 0 (0) 19 (95) 4 (100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0) V vrata (%) 1 (33) 0 (0) 11 (55) 4 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 2 (67) 0 (0) 9 (45) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 3/0 0 (0) 20/4 4 (20) Individualni prodor (%) 1 (33) 0 (0) 5 (25) 2 (50) Po podaji v globino (%) 1 (33) 0 (0) 3 (15) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 2 (10) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 0 (0) 0 (0) 4 (20) 1 (25) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (33) 0 (0) 3 (15) 1 (25) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 2 (10) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (5) 0 (0) Desni branilec (%) 1 (33) 0 (0) 2 (10) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 0 (0) 0 (0) 6 (30) 1 (25) Napadalec (%) 2 (67) 0 (0) 5 (25) 3 (75) Kontinuirani napad (%) 0 (0) 0 (0) 9 (45) 3 (75) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 2 (67) 0 (0) 2 (10) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 0 (0) 0 (0) 3 (15) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 1 (33) 0 (0) 12 (60) 2 (50) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 2 (67) 0 (0) 8 (40) 2 (50) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 2,7 0 10,3 15 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 9,3 0 31,7 46,2
Barcelona je na tej tekmi izvedla veliko več udarcev kot njena nasprotnica. Izmed dvajsetih poizkusov udarcev na vrata APOEL-a je 11 zadelo cilj in dosegli so 4 zadetke. Domačini so z udarci na vrata poizkušali trikrat, cilj so zadeli enkrat, zadetka pa niso dosegli. Več kot polovico udarcev na vrata so izvedli trije napadalci, kar štirinajstkrat so poizkušali z udarcem na vrata (70 %). Razpoložena sta bila predvsem desni krilni napadalec in napadalec, ki sta dosegla vse štiri zadetke za Barcelono. Trikrat (15 %) je poizkusil s strelom desni zvezni igralec, dvakrat (10 %) pa desni branilec. Pri APOEL-u je s strelom dvakrat (67 %) poizkusil napadalec, enkrat (33 %) pa desni branilec. Barcelona je do možnosti za udarce prihajala na zelo različne načine. Največkrat po individualnih prodorih (25 %), po podajah iz krilnega
Stran 66
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
položaja (20 %), po podaji v globino (15 %) in po napaki nasprotnika (15 %). APOEL je do možnosti za udarce na vrata prišel po individualnem prodoru, po podaji v globino in napaki nasprotnika. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti je Barcelona kar devetkrat (45 %) uporabila kontinuiran napad, trikrat (15 %) variabilni napad in dvakrat (10 %) protinapad. APOEL je za vrsto napada za ustvarjanje priložnosti dvakrat (67 %) uporabil protinapad. Podatka o številu zaporednih podaj in času trajanja akcije pri udarcih na vrata sta, tako kot večina statističnih spremenljivk, na strani nogometašev Barcelone. Igralci Barcelone so si pred strelom na vrata v povprečju izmenjali 10 podaj in njihov napad je trajal več kot 30 sekund. Napad APOEL-a pred strelom na vrata je v povprečju trajal 9 sekund, v povprečju pa so naredili 2,7 podaj (Tabela 37).
Barcelona je prišla v vodstvo po kontinuiranem napadu v 27. minuti. Podajo Gomesa (2-modri) je prestregel Pique (5-beli), sledilo je nekaj podaj na sredini, ko je žoga prišla do Albe (6- beli), ki je podal v globino do vtekajočega Suareza (9-beli). Ta je domačega branilca preigral s sprejemom žoge med nogami in hitrim obratom. Nato je žogo zavodil v kazenski prostor ter s strelom po tleh zadel v vratarjev daljši kot.
Slika 14. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 67
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je vodstvo povišala v 38. minuti. Zadeli so po dolgem kontinuiranem napadu, ki je trajal kar 95 sekund in v tem času so si igralci med sabo izmenjali kar 32 podaj. Zaradi dolgega napada, veliko menjav mest in večkratnih menjav strani, je prikazanih le zadnjih nekaj podaj. Po več menjavah strani je žoga prišla do Messija (10-beli), ki je odigral dvojno podajo z Rakitićem (8-beli) ter s prve podal do Rafinhe (7- beli). Ta je po obratu žogo zavodil bližje kazenskemu prostoru in udaril proti vratom. Njegov strel je v gol preusmeril vtekajoči Messi.
Slika 15. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Barcelona je tretji zadetek dosegla po napaki domačega igralca Antoniadesa (5- modri), ki je žogo podal do Alvesa (5- beli). Ta je odlično opazil Messija (10- beli), ki je vtekel v kazenski prostor. Messi je žogo sprejel in jo z desno nogo mirno podal mimo vratarja v njegov oddaljenejši kot.
Slika 16. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Stran 68
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Svoj tretji zadetek na tekmi je za končni rezultat 0:4 dosegel Messi (10-beli) v 87. minuti. Napad se je začel z metom iz avta, vendar smo zaradi dolgega napada in menjav strani označili le zadnje podaje pred zadetkom. Napad je trajal 42 sekund, igralci pa so med tem časom izvedli 15 podaj. Po nekaj menjavah strani je Busquets (5-beli) žogo po zraku podal do Alvesa (6-beli). Alves je žogo po tleh podal v kazenski prostor do Xavija (7-beli), ta je žogo podal na desno do Mascherana (9-beli), ki je s prvo podajo našel vtekajočega Pedra (8-beli). Pedro je nesebično žogo podal do Messija, ki je zadel iz neposredne bližine.
Slika 17. Potek napada pri četrtem zadetku Barcelone.
Stran 69
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.6 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 3:1 (2:1)
Datum igranja: 10. 12. 2014 (sreda) Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp Število gledalcev: 82.570 Glavni sodnik Martin Atkinson (ENG) Prvi pomočnik: Michael Mullarkey (ENG) Drugi pomočnik Darren Cann (ENG) Četrti sodnik: Stephen Child (ENG) Sodnika pri golu: Andre Marriner (ENG) in Anthony Taylor (ENG)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 5 Sergio BUSQUETS 7 Pedro RODRIGUEZ (68´ RAKITIĆ) 8 Andrés INIESTA (C) (73´ XAVI) 9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO 15 Marc BARTRA (92´ ADRIANO) 24 Jérémy MATHIEU
Trener: Luis ENRIQUE
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU 2 Thiago SILVA (C) 7 LUCAS 8 Thiago MOTTA 9 Edinson CAVANI 10 Zlatan IBRAHIMOVIĆ 14 Blaise MATUIDI (75´ LAVEZZI) 17 MAXWELL 23 Gregory VAN DER WIEL 24 Marco VERRATTI (62´ PASTORE) 32 David LUIZ
Trener: Laurent BLANC
Stran 70
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 38 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Zadetki 3 1 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 8 (4/4) 6 (3/3) Posest žoge 34 min. 16 sek. 62% 20 min. 48 sek. 38% Prekrški 12 12 Rumeni kartoni (rdeči) 0 (0) 1 (0) Koti 3 3 Prepovedani položaji 1 3
Zadnja tekma ekipe iz Barcelone v skupinskem delu proti PSG-ju, je odločala o tem, kdo bo napredoval iz skupine kot prvo uvrščena ekipa. Barcelona je potrebovala zmago, medtem ko je Parižanom zadoščal že neodločen rezultat. Gostje so z zadetkom Ibrahimovića v 15. minuti celo povedli. Barcelona je nadoknadila zaostanek in na koncu zmagala s 3:1 (Tabela 38). Zadetke za domačo ekipo so dosegli Lionel Messi, Neymar in Luis Suárez.
Tabela 39 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Kontinuiran napad (%) 35 (67) 23 (59) Protinapad (%) 11 (21) 11 (28) Progresivni napad (%) 4 (8) 3 (8) Variabilni napad (%) 2 (4) 2 (5) SKUPAJ 52 (100) 39 (100)
Analiza v številu in vrsti napadov kaže na premoč igralcev Barcelone. Domačini so vodili 13 organiziranih napadov več kot gostujoča ekipa. Največkrat so pa izvedli kontinuirani napad (67 %). Poleg tega so enajstkrat (21 %) izvedli s protinapadom, imeli štiri (8 %) progresivne napade in dva (4 %) variabilna napada. Gostujoča ekipa je skupno vodila 39 organiziranih napadov, največ je bilo kontinuiranih napadov (59 %). Enako kot Barcelona je tudi PSG izvedel 11 (28 %) protinapadov, 3 (8 %) progresivne napade in 2 (5 %) variabilna napada (Tabela 39).
Tabela 40 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Trajanje napada (povprečje) 20,8 sek. 13,2 sek. Posest žoge (%) 34 min. 16 sek. 62% 20 min. 48 sek. 38%
Analiza trajanja napada in časovne posesti žoge je močno na strani Barcelone. Pri prejšnji tabeli smo lahko videli, da je Barcelona imela 12 kontinuiranih napadov več kot PSG. Posledica tega je to, da je posest žoge in tudi povprečni čas trajanja napada na strani
Stran 71
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelone. Napadi Barcelone so bili v povprečju daljši za 7 sekund, žogo pa so imeli v svoji posesti skoraj 14 minut dlje kot PSG (Tabela 40).
Tabela 41 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Netočna podaja (%) 48 (54) 57 (61) Neuspešno varanje (%) 13 (15) 11 (12) Neuspešno zaustavljanje (%) 9 (10) 7 (7) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 10 (11) 8 (9) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 9 (10) 10 (11) SKUPAJ 89 (100) 93 (100)
Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog med ekipama kaže, da je Barcelona izgubila nekoliko manj žog kot PSG. Kljub temu da je Barcelona naredila več kot 200 podaj več, je naredila manj napak pri podajah kot gostujoča ekipa. Na račun netočnih podaj so izgubili 48 (54 %) žog, z neuspešnimi varanji 13 (15 %), 10 (11 %) žog so izgubili po dvoboju z glavo in po 9 (10 %) so izgubili po neuspešnem zaustavljanju žoge in izgubljenem dvoboju z nogo. Gotje so prav tako največ žog izgubili po netočni podaji (61 %), po neuspešnem varanju so jih izgubili 11 (12 %), 7 (7 %) so jih izgubili po neuspešnem zaustavljanju. Po izgubljenih dvobojih bodisi z glavo ali nogo pa so izgubili 18 (20 %) žog (Tabela 41).
Tabela 42 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (6) Dolga podaja z nogo (%) 7 (25) 11 (69) Kratka podaja z nogo (%) 15 (54) 4 (25) Kratka podaja z roko (%) 6 (21) 0 (0) SKUPAJ 28 (100) 16 (100)
Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja kaže na očitno razliko, kako sta ekipi želeli organizirati svoje napade. Barcelona je v napad preko vratarja večinoma prešla s kratko podajo bodisi z nogo ali z roko, takih prehodov je bilo 21 (75 %). Sedemkrat (25 %) pa so v napad prešli z dolgo podajo. Na drugi strani je PSG le štirikrat (25 %) v napad prešel s kratko podajo z nogo. V ostalih primerih pa je vratar izbral dolgo podajo (69 %) oziroma degažiranje (6 %) (Tabela 42). Iz tabele je razvidno, kakšen začetek organizacije napadov sta izbrali ekipi.
Tabela 43 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Skupno število podaj 613 387 Podaje v globino (%) 12 (1,9) 15 (3,8) Direktne podaje v globino (%) 5 (0,8) 7 (1,8)
Stran 72
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Število podaj nam jasno kaže premoč Barcelone, saj so skupno izvedli 226 podaj več kot PSG. Barcelona je tudi tokrat igrala večinoma v širino in napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi, izvedla pa je dvanajst (1,9 %) podaj v globino. Direktnih podaj v globino pa je bilo 5 (0,8 %). Gostje so izvedli nekoliko več podaj v globino, in sicer petnajst (3,8 %). Izvedli pa so še sedem (1,8 %) direktnih podaj v globino (Tabela 43).
Tabela 44 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI FC Barcelona PSG ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 8 3 6 1 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 0 (0) 0 (0) 1 (17) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 8 (100) 3 (100) 5 (83) 1 (100) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 5 (62,5) 2 (67) 4 (67) 1 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 8 (100) 3 (100) 6 (100) 1 (100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) V vrata (%) 4 (50) 3 (100) 3 (50) 1 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 4 (50) 0 (0) 3 (50) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 8/3 3 (37) 6/1 1 (17) Individualni prodor (%) 2 (25) 1 (33) 2 (33) 0 (0) Po podaji v globino (%) 2 (25) 2 (67) 1 (17) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 0 (0) 0 (0) 2 (33) 1 (17) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 1 (12,5) 0 (0) 1 (17) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (17) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 1 (12,5) 1 (33) 1 (17) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0) Napadalec (%) 3 (37,5) 1(33) 2 (33) 1 (100) Kontinuirani napad (%) 1 (12,5) 1 (33) 2 (33) 1 (100) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 2 (25) 1 (33) 2 (33) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 1 (12,5) 1 (33) 1 (17) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (12,5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 5 (62,5) 2 (67) 4 (67) 1 (100) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 3 (37,5) 1 (33) 2 (33) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 9,6 10 9 17 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 22,3 31,3 28,6 42
Na tej tekmi je bilo skupno 14 strelov na vrata, od tega je Barcelona streljala osemkrat, PSG pa šestkrat. Izmed osmih strelov je Barcelona cilj zadela štirikrat in dosegla tri zadetke. Igralci
Stran 73
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
PSG-ja pa so cilj zadeli trikrat in dosegli en zadetek. Pri Barceloni so bili razpoloženi vsi trije napadalci, saj so vsi trije dosegli po en zadetek in so tudi največkrat, sedemkrat (87,5 %), poizkusili z udarcem na vrata. Enkrat je z udarcem poizkusil centralni zvezni igralec. Dodajmo, da je bil to njegov prvi poizkus udarca v tekoči sezoni Lige prvakov. Tudi pri PSG- ju so bili najbolj podjetni napadalci, saj so z udarcem na vrata poizkusili petkrat (83 %). Enkrat (17 %) pa je poizkusil z udarcem desni centralni branilec. Obe ekipi sta do priložnosti za udarce prihajali različno, največkrat po individualnih prodorih, prekinitvah, podajah v globino in podajah s krilnega položaja. Tudi pri vrsti napada za ustvarjanje priložnosti je bilo podobno. Barcelona je dvakrat (25 %) prišla v priložnost po protinapadu, po enkrat pa po kontinuiranem, variabilnem in progresivnem napadu. PSG je do svojih priložnosti prišel po dvakrat (33 %) po kontinuiranem napadu in protinapadu, enkrat pa po progresivnem napadu. Podatka o času trajanja akcij in zaporednih podajah pri udarcih na vrata sta dokaj izenačena in sta skladna z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti. Nekoliko večja je razlika pri povprečnem času trajanja akcij in številu podaj pri zadetku (Tabela 44). Tukaj moramo omeniti, da je Barcelona en gol dosegla po protinapadu, ki je trajal sedem sekund in zgolj eno podajo so si izmenjali igralci pred zadetkom.
Parižani so, tako kot že na prvi tekmi, povedli v 15. minuti. Povedli so po kontinuiranem napadu, ki je trajal 42 sekund, zaradi tega smo prikazali le zadnjih nekaj podaj. Ključna je bila podaja Verrattija (6-modri), ki je odlično opazil luknjo v zvezni liniji Barcelone in podal do Matuidija (8-modri), ta je žogo sprejel in podal do Ibrahimovića (10- modri). Ta je žogo podal na bok do Lucasa (11- modri), ki je zavodil žogo proti kazenskemu prostoru Barcelone in po tleh podal do Matuidija. Ta je bil s hrbtom obrnjen proti golu, zato je raje podal do Ibrahimoviča, ki je z levico silovito streljal v vratarjev levi kot in zadel za vodstvo gostov.
Slika 18. Potek napada pri zadetku PSG-ja.
Stran 74
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je uspela hitro izenačiti, za 1:1 so zadeli po dolgem kontinuiranem napadu v 19. minuti. V tem napadu so si izmenjali kar 25 podaj, označili smo nekaj zadnjih podaj. Ključna je bila podaja po zraku Mascherana (6-beli) vtekajočemu Suarezu (9-beli). Ta je brez zaustavljanja podal v sredino, v petmetrski prostor, kamor je vtekal Messi in iz treh metrov žogo zabil pod prečko. Pred zadetkom je napako naredil gostujoči branilec David Luiz (4-modri), ki ni opazil prihajajočega Messija.
Slika 19. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona ju povedla v 42. minuti po strelu z razdalje. Žogo si je po neuspešnem zaustavljanju Ibrahimovića (7-modri) priboril Iniesta (7-beli) ter podal prostemu Neymarju (11-beli). Ta je žogo zavodil proti vratom PSG-ja in s približno 22 metrov močno sprožil. Žoga pa je končala v mreži nemočnega vratarja Siriguja.
Slika 20. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Stran 75
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je zmagovalca odločila v 77. minuti, ko je zadel Suarez (9-beli). Zadetek so dosegli po kontinuiranem napadu, ki je trajal 51 sekund, zato smo označili nekaj zadnjih podaj pred zadetkom. Po nekaj podajah v stran je Busquets (5-beli) podal do Suareza, ki se je lahko z žogo obrnil proti golu in žogo podal do Rakitića (8-beli). Ta je kratko podal do Messija (10-beli), ki je žogo zavodil proti kazenskemu prostoru in s podajo iskal Suareza, ki je uspel med padcem žogo podaljšat do Xavija (6-beli). Xavi je lepo opazil osamljenega Neymarja (11-beli) in podal žogo pred njega. Neymar je meril po tleh v daljši vratarjev kot, vendar je Sirigu njegov strel ubranil. Odbito žogo (rdeča črta) je v gol pospravil Suarez in Slika 21. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone. s tem zagotovil prvo mesto v skupini.
Stran 76
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.7 MANCHESTER CITY: FC BARCELONA 1:2 (0:2)
Datum igranja: 24. 02. 2015 (torek) Kraj igranja: Manchester, Etihad Stadium Število gledalcev: 45.081 Glavni sodnik: Felix Brych (GER) Prvi pomočnik: Mark Borsch (GER) Drugi pomočnik: Stefan Lupp (GER) Četrti sodnik: Mike Pickel (GER) Sodnika pri golu: Bastian Dankert (GER) in Marco Fritz (GER)
Manchester City:
1 Joe HART 4 Vincent KOMPANY (C) 5 Pablo ZABALETA 6 FERNANDO 7 James MILNER 8 Samir NASRI (62´ FERNANDINHO) 10 Edin DŽEKOV (68´ BONY) 16 Sergio AGÜERO 21 David SILVA (78´ SAGNA) 22 Gaël CLICHY 26 Martin DEMICHELIS
Trener: Manuel PELLEGRINI
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ (71´ MATHIEU) 5 Sergio BUSQUETS 8 Andrés INIESTA (C) 9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR (80´ PEDRO) 14 Javier MASCHERANO 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES (75´ ADRIANO)
Trener: Luis ENRIQUE
Stran 77
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 45 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona Zadetki 1 2 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 9 (5/4) 12 (7/5) Posest žoge 17 min. 29 sek. (34 %) 33 min. 35 sek. (66 %) Prekrški 13 13 Rumeni kartoni (rdeči) 3 (1) 3 (0) Koti 8 4 Prepovedani položaji 0 7
V osmini finala je žreb Barceloni namenil angleški Manchester City. Prva tekma je bila odigrana v Manchestru. Barcelona je po pol urah tekme vodila že z 0:2. Obakrat je zadel Luis Suárez. Domačini so v drugem polčasu izid uspeli znižati na 1:2, v 69. minuti je zadel Sergio Agüero (Tabela 45). Pri domačinih je bil po dveh rumenih kartonih v 74. minuti izključen branilec Gael Clichy. V izdihljajih tekme, v 93. minuti, je nemški sodnik dosodil enajstmetrovko nad Lionelom Messijem. Messi je kazenski udarec izvedel sam, vendar je njegov strel Joe Hart ubranil.
Tabela 46 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona Kontinuiran napad (%) 21 (57) 42 (74) Protinapad (%) 16 (43) 7 (12) Progresivni napad (%) 0 (0) 1 (2) Variabilni napad (%) 0 (0) 7 (12) SKUPAJ 37 (100) 57 (100)
Analiza števila napadov nam kaže na to, da je Barcelona imela kar 20 napadov več kot igralci Cityja. Domačini so izvedli enaindvajset (57 %) kontinuiranih napadov in šestnajst (43 %) protinapadov. Barcelona je uporabila vse vrste napada, ki smo jih opisali. Največkrat je uporabila kontinuirane napade (74 %), po sedemkrat (12 %) pa protinapad in variabilni napad (Tabela 46). Že tako je Barcelona tekmo nadzorovala, po izključitvi Clichyja, pa domačini niso uspeli sestaviti omembe vrednega napada. V času po izključitvi je Barcelona napadala z dolgimi kontinuiranimi napadi.
Tabela 47 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona Trajanje napada (povprečje) 11,9 sek 20,15 Posest žoge (%) 17 min. 29 sek. (34 %) 33 min. 35 sek. (66 %)
Analiza trajanja napada in časovne posesti žoge je na strani Barcelone. Vzrok za to pa ni samo izključitev v 74. minuti tekme. Barcelona je že pred izključitvijo Clichyja žogo imela več časa
Stran 78
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
(16 minut in 6 sekund) v svoji posest, prav tako pa so njeni napadi trajali dlje (8,25), kot napadi domačega moštva (Tabela 47). Iz podatkov lahko sklepamo, da so se domačini osredotočili na branjenje. Svoje priložnosti so iskali v protinapadih in prekinitvah.
Tabela 48 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona Netočna podaja (%) 52 (52) 62 (63) Neuspešno varanje (%) 8 (8) 9 (9) Neuspešno zaustavljanje (%) 8 (8) 6 (6) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 21 (21) 10 (10) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 11 (11) 12 (12) SKUPAJ 100 (100) 99 (100)
Analiza v številu izgubljenih žog je skoraj enaka, domačini so izgubili žogo večkrat kot gostujoča ekipa. Obe ekipi sta največ žog izgubili z netočnimi podajami. Barcelona jih je izgubila 62 (63 %), Manchester City pa 52 (52 %) (Tabela 48). Domačini so nekoliko več žog izgubili po dvobojih z glavo. V ostalih načinih izgubljanja žog pa sta ekipi dokaj izenačeni, tako po številu izgubljenih žog, kot po njihovem odstotku.
Tabela 49 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona Degažiranje vratarja (%) 5 (15) 1 (5) Dolga podaja z nogo (%) 21 (61) 6 (27) Kratka podaja z nogo (%) 4 (12) 11 (50) Kratka podaja z roko (%) 4 (12) 4 (18) SKUPAJ 34 (100) 22 (100)
Analiza v načinu prehoda v napad preko vratarja nam kaže na to, da so domačini v napad večinoma prešli z dolgimi podajami. Šestindvajsetkrat (76 %) so v napad preko vratarja prešli z dolgo podajo oziroma z degažiranjem. Domači vratar se je osemkrat (24 %) odločil za kratko podajo z roko oziroma z nogo. Barcelonin vratar pa se je petnajstkrat (68 %) odločil za kratko podajo z roko oziroma nogo. Za dolgo podajo z nogo se je odločil šestkrat (27 %) in prvič v sezoni je vratar Barcelone žogo degažiral (Tabela 49). Tudi ti podatki kažejo na to, da domačini niso želeli tvegati z igro pred svojim golom, raje so žogo podali v napad.
Tabela 50 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Manchester City FC Barcelona Skupno število podaj 297 585 Podaje v globino (%) 14 (4,7) 21 (3,6) Direktne podaje v globino (%) 5 (1,7) 3 (0,5)
Stran 79
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Nogometaši Barcelone so si na tekmi izmenjali skoraj dvakrat toliko podaj kot domača ekipa. Ta podatek nam tudi kaže premoč gostov na tekmi, ki so vodili dolge napade. Število podaj pri Barceloni se je še povečalo po izključitvi domačega igralca. Po izključitvi so želeli gostje žogo »skriti« domačinom in s tem preprečiti, da bi lahko izvedli kak napad. Barcelona je izvedla več podaj v globino, vendar v odstotkih je manjkrat podala v globino od Manchester Cityja. Barcelona je v globino podala enaindvajsetkrat (3,6 %), City pa štirinajstkrat (4,7 %). Domačini so izvedli še pet (1,7 %) direktnih podaj v globino, gostje pa le 3 (0,5 %) (Tabela 50).
Tabela 51 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI Manchester City FC Barcelona ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 9 1 12 2 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 5 (56) 0 (0) 2 (17) 1 (50) NAPADU Skozi sredino (%) 4 (44) 1 (100) 10 (83) 1 (50) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 6 (67) 1 (100) 9 (75) 2 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 3 (33) 0 (0) 3 (25) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 4 (44) 1 (100) 11 (92) 2 (100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 5 (56) 0 (0) 1 (8) 0 (0) V vrata (%) 5 (56) 1 (100) 7 (58) 2 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 4 (44) 0 (0) 5 (42) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 9/1 1 (11) 12/2 2 (17) Individualni prodor (%) 2 (22) 0 (0) 4 (34) 1 (50) Po podaji v globino (%) 1 (11) 1 (100) 3 (25) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 1 (11) 0 (0) 1 (8) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (11) 0 (0) 2 (17) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 1 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 3 (34) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 1 (50) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (8) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 1 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 1 (11) 0 (0) 1 (8) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 1 (11) 0 (0) 2 (17) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 2 (22) 1 (100) 1 (8) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 0 (0) 0 (0) 3 (25) 0 (0) Napadalec (%) 4 (44) 0 (0) 4 (34) 2 (100) Kontinuirani napad (%) 1 (11) 0 (0) 5 (42) 1 (50) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 3 (33) 1 (100) 0 (0) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 0 (0) 0 (0) 3 (25) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 3 (33) 0 (0) 6 (50) 0 (0) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 6 (67) 1 (100) 6 (50) 2 (100) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 3,1 3 10,1 12,5 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 8,9 7 30,1 33,5
Stran 80
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Manchester City je proti vratom gostujoče ekipe udaril devetkrat, od tega petkrat zadel cilj, domačini pa so dosegli en zadetek. Izmed devetih poizkusov so petkrat napad zaključili z glavo in štirikrat streljali z nogo. Barcelona je izvedla 12 udarcev, od tega so sedemkrat zadeli cilj in dosegli so dva zadetka. Večina strelov (92 %) je bilo izvedenih z nogo. Udarce pri domačinih je izvedlo pet različnih nogometašev. Štirikrat (44 %) je poizkusil s strelom napadalec, dvakrat (22 %) desni krilni napadalec, ostale tri strele so izvedli trije različni nogometaši. Tudi tokrat so udarce pri Barceloni v večini izvajali vsi trije napadalci. Trije skupaj so z udarcem poizkusili kar osemkrat (67 %). Med njimi pa je bil najbolj podjeten napadalec, ki je izvedel 4 udarce in dosegel 2 zadetka. Igralci Cityja so do možnosti za udarce na vrata prihajali na različne načine, največkrat po prekinitvah (45 %) in po individualnem prodoru (22 %). Po enkrat so prišli v priložnost po napaki nasprotnika, po podaji s krilnega položaja in po podaji v globino, iz katerega so dosegli tudi zadetek. Tudi Barcelona je do možnosti za udarce na vrata prihajala na različne načine. Štirikrat (34 %) po individualnem prodoru, trikrat (25 %) po podaji v globino, dvakrat (17 %) po napaki nasprotnika. Preostale tri udarce pa so izvedli po podaji iz krilnega položaja, podaji iz avta in izvedli so tudi kazenski strel, ki pa ga Messi ni izkoristil. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini trikrat uporabili protinapad in enkrat kontinuiran napad. Barcelona pa je za ustvarjanje priložnosti največkrat uporabila kontinuiran napad (42 %) in variabilni napad (25 %). Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladen z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti in je večji pri Barceloni (Tabela 51).
Za vodstvo Barcelone je v 16. minuti zadel Luis Suarez (9-beli). Žogo je v igro iz avta poslal Alves (2-beli), ki je podal do Messija (10-beli). Zatem sta si izmenjala povratno podajo, nato je Messi poslal predložek v kazenski prostor domačinov. Na žogo sta stekla Kompany (3-modri) in Suarez. Domači kapetan je želel žogo z glavo izbiti, pri tem pa je posredoval nekoliko nerodno in se je žoga odbila do Suareza. Ta je hitro reagiral in žogo z levico, s silovitim strelom poslal za hrbet vratarja Harta.
Slika 22. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 81
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je svoje vodstvo podvojila v 30. minuti. Po kontinuiranem napadu je svoj drugi zadetek na tekmi dosegel Suarez (9-beli). V tem napadu je bilo veliko prenosov žoge z ene na drugo stran, zato smo označili zadnjih nekaj podaj pred zadetkom. Iniesta (11-beli) je izmenjal povratno podajo s Suarezom, zatem podal na bok do Albe (2-beli) ter nadaljeval gibanje proti avt črti. S tem je naredil prostor za Rakitića (8-beli), ki je lahko žogo sprejel in zavodil proti kazenskemu prostoru. Iz obrambne linije je izstopil Kompany (3-modri), zatem je Rakitić žogo podaljšal do Messija (10- beli). Messi je preigral dva igralca in podal vtekajočemu Albi, ki je po sprejemu imel zadosti časa, da je lahko podal točno do Suareza, ki ni imel težav, Slika 23. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone. da zadene s treh metrov.
Manchester City je uspel rezultat znižati v 69. minuti in s tem ohranil nekoliko upanja za napredovanje. Akcijo je s podajo do Fernandinha (8-modri) začel Clichy (7-modri), zatem ko je dobil dvoboj proti Messiju (10-beli). Fernandinho je lepo opazil luknjo v obrambi Barcelone in podal v globino do vtekajočega Davida Silve (11-modri). Ta je žogo s peto podaljšal do Agüera (10- modri), ki je vtekal za njegovim hrbtom. Pique (3-modri) in Alba (5-modri) nista uspela ustaviti Agüera, ki je uspel žogo sprejeti med njima in jo poslal za hrbet vratarja Ter Stegena.
Slika 24. Potek napada pri zadetku Manchester Cityja.
Stran 82
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.8 FC BARCELONA : MANCHESTER CITY 1:0 (1:0)
Datum igranja: 18. 03. 2015 (sreda) Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp Število gledalcev: 92.551 Glavni sodnik: Gianluca Rocchi (ITA) Prvi pomočnik: Elenito Di Liberatore (ITA) Drugi pomočnik: Gianluca Cariolato (ITA) Četrti sodnik: Alessandro Giallatini (ITA) Sodnika pri golu: Paolo Tagliavento (ITA), Daniele Orsato (ITA)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ (84´ RAFINHA) 8 Andrés INIESTA (C) 9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES (91´ ADRIANO) 24 Jérémy MATHIEU
Trener: Luis ENRIQUE
Manchester City:
1 Joe HART 3 Bacary SAGNA 4 Vincent KOMPANY (C) 7 James MILNER (87´ LAMPARD) 8 Samir NASRI (46´ NAVAS) 11 Aleksandar KOLAROV 16 Sergio AGÜERO 21 David SILVA 25 FERNANDINHO 26 Martin DEMICHELIS 42 Yaya TOURÉ (72´ BONY)
Trener: Manuel PELLEGRINI
Stran 83
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 52 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City Zadetki 1 0 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 22 (12/10) 10 (5/5) Posest žoge 29 min. 43 sek. (61%) 19 min. 11 sek. (39%) Prekrški 6 12 Rumeni kartoni (rdeči) 1 (0) 5 (0) Koti 7 5 Prepovedani položaji 3 0
Povratno tekmo so igralci Barcelone začeli s prednostjo, saj so na prvi tekmi zmagali z rezultatom 2:1. Na domačem igrišču je Barcelona dominirala in ni dovolila nobenega presenečenja. Zmagali so z rezultatom 1:0, zadel je Ivan Rakitić (Tabela 52). Poleg tega je Barcelona dvakrat zadela okvir vrat, pred večjim porazom jih je z izjemnimi obrambami reševal vratar Hart. Dodajmo še, da so gostje v 78. minuti imeli kazenski udarec. Izvajal ga je Sergio Agüero, njegov strel je domači čuvaj mreže ubranil.
Tabela 53 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City Kontinuiran napad (%) 31 (61) 17 (50) Protinapad (%) 16 (31) 14 (41) Progresivni napad (%) 0 (0) 3 (9) Variabilni napad (%) 5 (9) 0 (0) SKUPAJ 52 (100) 34 (100)
Na povratni tekmi je Barcelona izvedla osemnajst organiziranih napadov več kot Manchester City. Večina napadov je bila spet kontinuiranih (61 %), vendar nekoliko manj kot na prvi tekmi. Poleg tega je Barcelona izvedla še šestnajst (31 %) protinapadov in pet (9 %) variabilnih napadov. Barcelona je izkoristila to, da je v rezultatski prednosti in se pomaknila nekoliko bližje svojim vratom. Zaradi tega so imeli hitri napadalci domačinov veliko prostora za protinapade, kjer so bili zelo nevarni. Igralci Cityja so polovico svojih napadov izvedli kontinuirano, izvedli so štirinajst (41 %) protinapadov in tri (9 %) progresivne napade (Tabela 53).
Tabela 54 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City Trajanje napada (povprečje) 17 sek. 11,5 sek. Posest žoge (%) 29 min. 43 sek. (61%) 19 min. 11 sek. (39%)
Stran 84
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je imela žogo v svoji posesti 10 minut 31 sekund več od Manchester Cityja. Iz Tabele 54 lahko vidimo tudi to, da so domačini v povprečju vodili daljše napade od gostov. Vzrok za to je v večjem številu kontinuiranih napadov, domačini so na tekmi izvedli kar 14 kontinuiranih napadov več kot ekipa iz Manchestra.
Tabela 55 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City Netočna podaja (%) 55 (60) 54 (56) Neuspešno varanje (%) 9 (10) 8 (8) Neuspešno zaustavljanje (%) 6 (7) 10 (10) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 13 (14) 10 (10) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 8 (9) 15 (16) SKUPAJ 91 (100) 97 (100)
Barcelona je na tekmi izgubila nekoliko manj žog od tekmeca. Skupaj je izgubila 91 žog, šest manj kot gostujoča ekipa. Spet je največ žog izgubila z netočnimi podajami (60 %). Po neuspešnih varanjih je izgubila 9 (10 %) žog, po dvobojih z nogo oziroma glavo 21 (23 %) in z neuspešnim zaustavljanjem 6 (7 %). Tudi gostje so izgubili največ žog z netočnimi podajami (56 %). Nekoliko več žog so izgubili po neuspešnih dvobojih z glavo oziroma nogo (26 %) in po neuspešnem zaustavljanju (10 %). Z neuspešnim varanjem so gostje izgubili 8 (8 %) žog (Tabela 55).
Tabela 56 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City Degažiranje vratarja (%) 1 (4) 2 (6) Dolga podaja z nogo (%) 4 (15) 21 (68) Kratka podaja z nogo (%) 14 (54) 5 (16) Kratka podaja z roko (%) 7 (27) 3 (10) SKUPAJ 26 (100) 31 (100)
Način prehoda v napad preko vratarja je zelo podoben, kot je bil na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov. Gostje so v napad preko vratarja večinoma prehajali z dolgimi podajami z nogo (68 %) in degažiranjem žoge (6 %). Za kratko podajo z roko ali nogo se je vratar gostov odločil le osemkrat (26 %). Domačini pa so za prehod v napad preko vratarja večinoma prešli po kratki podaji z nogo ali roko (81 %). Za dolge podaje ali degažiranje se je domači čuvaj mreže odločil le petkrat (19 %) (Tabela 56). City tudi na drugi tekmi ni želel tvegati z igro pred svojim golom, tako so raje žoge podali daleč od svojega gola.
Stran 85
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 57 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Manchester City Skupno število podaj 482 320 Podaje v globino (%) 26 (5,4) 16 (5) Direktne podaje v globino (%) 3 (0,6) 5 (1,6)
Razlika v številu skupnih podaj na tekmi je spet na strani Barcelone, tokrat so si izmenjali 162 podaj več od igralcev Cityja. Obe ekipi sta tudi veliko poizkušali s podajami v globino, predvsem pa domačini. Barcelona je izvedla šestindvajset (5,4 %) podaj v globino, kar je največ na do sedaj odigranih tekmah. Poleg tega so izvedli še tri (0,6 %) direktne podaje v globino. Domačini so želeli s temi podajami premagati obrambo gostov, ki je stala previsoko in je le stežka pokrivala vtekajoče napadalce Barcelone. Domačini so po podajah v globino izvedli kar deset udarcev na vrata gostov. Manchester City pa je imel šestnajst (5 %) podaj v globino in pet (1,6 %) direktnih podaj v globino (Tabela 57). Kljub temu da so tudi gostje relativno veliko poizkušali s podajami v globino, si večje priložnosti iz teh podaj niso uspeli priigrati.
Stran 86
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 58 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI FC Barcelona Manchester City ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 22 1 10 0 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 5 (23) 0 (0) 4 (40) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 17 (77) 1 (100) 6 (60) 0 (0) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 14 (64) 1 (100) 4 (40) 0 (0) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 8 (36) 0 (0) 6 (60) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 21 (95) 1 (100) 9 (90) 0 (0) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0) V vrata (%) 12 (55) 1 (100) 5 (50) 0 (0) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 10 (45) 0 (0) 5 (50) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 22/1 1 (5) 10/0 0 (0) Individualni prodor (%) 0 (0) 0 (0) 3 (30) 0 (0) Po podaji v globino (%) 10 (45) 1 (100) 3 (30) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 2 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 2 (9) 0 (0) 1 (10) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 4 (18) 0 (0) 1 (10) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 2 (9) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0) Levi branilec (%) 1 (5) 0 (0) 2 (20) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 1 (5) 0 (0) 1 (10) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 3 (13) 0 (0) 3 (30) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 4 (18) 1 (100) 0 (0) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 8 (36) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Napadalec (%) 5 (23) 0 (0) 3 (30) 0 (0) Kontinuirani napad (%) 6 (27) 0 (0) 4 (40) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 7 (32) 1 (5) 2 (20) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 1 (10) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 11 (50) 1(100) 7 (70) 0 (0) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 11 (50) 0 (0) 3 (30) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 6,4 4 5,6 0 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 20,9 18 18,1 0
Nogometaši Barcelone so proti vratom gostov izvedli kar dvaindvajset udarcev, od tega pa so cilj zadeli dvanajstkrat. Izmed mnogih priložnosti pa so uspeli doseči le en zadetek. Največkrat so proti vratom Cityja udarili trije napadalci, skupno kar sedemnajstkrat (77 %). Trikrat (13 %) je z udarcem poizkusil desni zvezni igralec, po enkrat (5 %) pa levi branilec in levi zvezni igralec. Manchester City je proti vratom domačinov izvedel deset udarcev, od tega pa so cilj zadeli petkrat, zadetka tokrat niso dosegli. Po trikrat (30 %) so udarili napadalec in desni zvezni igralec, dvakrat (20 %) je poizkusil levi branilec, po enkrat (10 %) pa sta proti vratom udarila levi zvezni igralec in desni centralni branilec. Večino udarcev na vrata sta obe
Stran 87
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
ekipi izvedli z nogo. Domačini so do priložnosti za udarce na vrata prišli zelo različno. Največkrat, kar desetkrat (45 %), po podaji v globino, sedemkrat (32 %) pa po različnih prekinitvah. Po dvakrat (9 %) so prišli do priložnosti za udarec po dvojni podaji in po podaji iz krilnega položaja, enkrat (5 %) pa po napaki nasprotnika. Igralci Cityja so po trikrat (30 %) prišli v priložnost za udarec na vrata po individualnem prodoru in podaji v globino. Po enkrat (10 %) pa so prišli v priložnost za udarec po napaki nasprotnika, po podaji iz krilnega položaja, prostem udarcu in kazenskem udarcu. Tako kot na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov, je kazenski strel ostal neizkoriščen. Tokrat so do kazenskega udarca prišli igralci Manchester Cityja. Ter Stegen je Agüerov strel ubranil. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti si je Barcelona največ priložnosti ustvarila po protinapadih (32 %) in kontinuiranih napadih (27 %). City pa si je štiri (40 %) priložnosti priigral po kontinuiranem napadu, dvakrat (20 %) je v priložnost prišel po protinapadu in enkrat (10 %) po progresivnem napadu. Čas trajanja akcij in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno z vrsto napadov za ustvarjanje priložnosti (Tabela 58).
Barcelona je povedla po hitrem protinapadu v 31. minuti. Nasri (8- modri) je izgubil žogo po neuspešnem preigravanju. Uspešnejši je bil Alba (5- beli), ki je žogo podal do Rakitića (7- beli), ki jo je sprejel in podal nazaj do Albe. Zatem je sledil sprint ter podaja Albe do Messija (10-beli). Branilci Manchester Cityja so bili pri pokrivanju Messija premalo konkretni in so mu dopustili, da žogo zavodi do roba kazenskega prostora, od koder je poslal točen predložek do vtekajočega Rakitića. Ta si je žogo zaustavil s prsmi in z lobom premagal vratarja Harta.
Slika 25. Potek napada pri zadetku Barcelone.
Stran 88
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.9 PARIS SAINT-GERMAIN : FC BARCELONA 1:3 (0:1)
Datum igranja: 15. 04. 2015 (sreda) Kraj igranja: Pariz, Parc des Princes Število gledalcev: 45.893 Glavni sodnik Mark Clattenburg (ENG) Prvi pomočnik: Simon Beck (ENG) Drugi pomočnik: Jake Collin (ENG) Četrti sodnik: Stuart Burt (ENG) Sodnika pri golu: Anthony Taylor (ENG), Andre Marriner (ENG)
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU 2 Thiago SILVA (C) (21´David LUIZ) 4 Yohan CABAYE 5 MARQUINHOS 9 Edinson CAVANI 14 Blaise MATUIDI 17 MAXWELL 22 Ezequiel LAVEZZI 23 Gregory VAN DER WIEL 25 Adrien RABIOT (65´ LUCAS) 27 Javier PASTORE
Trener: Laurent BLANC
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 2 Martin MONTOYA (80´ ADRIANO) 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ (74´ MATHIEU) 5 Sergio BUSQUETS 8 Andrés INIESTA (C) (53´ XAVI) 9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO 18 Jordi ALBA
Trener: Luis ENRIQUE
Stran 89
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 59 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Zadetki 1 3 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 6 (5/1) 9 (6/3) Posest žoge 19 min. 51 sek (35%) 37 min. 16 sek. (65%) Prekrški 10 12 Rumeni kartoni (rdeči) 1 2 Koti 4 4 Prepovedani položaji 6 1
V četrtfinalu se je Barcelona spet pomerila s Paris Saint-Germainom. Prvo srečanje je bilo odigrano v Parizu, kjer je Barcelona v skupinskem delu tekmovanja izgubila. Tokrat ji je šlo bolje od nog, saj so ob polčasu vodili z 0:1, zadel je Neymar. V drugem polčasu je prednost Barcelone z dvema zadetkoma še povečal Luis Suárez. Domačini so izid uspeli znižati z avtogolom Jérémyja Mathieuja (Tabela 59). Večino dela za vstop v polfinale so igralci Barcelone tako opravili že na prvem srečanju.
Tabela 60 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Kontinuiran napad (%) 19 (52) 51 (75) Protinapad (%) 14 (38) 9 (13) Progresivni napad (%) 2 (5) 2 (3) Variabilni napad (%) 2 (5) 6 (9) SKUPAJ 37 (100) 68 (100)
Tabela števila in vrste napadov nam kaže na veliko premoč igralcev Barcelone. Barcelona je skupaj vodila 68 organiziranih napadov, PSG pa 37. Tako so gostje imeli na tekmi kar 31 organiziranih napadov več kot PSG. Največkrat so napadali kontinuirano (75 %), poleg tega so izvedli še devet (13 %) protinapadov, šest (9 %) variabilnih napadov in dva (3 %) progresivna napada. Domačini pa so kot vrsto napada največkrat izbrali kontinuirani napad (52 %) in protinapad (38 %). Poleg tega so imeli še po dva (5 %) variabilna in progresivna napada (Tabela 60).
Tabela 61 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Trajanje napada (povprečje) 13 23,8 Posest žoge (%) 19 min. 51 sek (35%) 37 min. 16 sek. (65%)
V Tabeli 60 smo lahko videli, da je Barcelona izvedla večje število kontinuiranih napadov, zato je tudi logično, da je imela žogo več v svoji posesti kot domača ekipa. Skozi celotno srečanje so igralci Barcelone žogo imeli v svoji posesti 10 minut več kot domačini. Barcelona
Stran 90
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
je izvajala tudi daljše napade, njihovi napadi so povprečno trajali skoraj 24 sekund. Napadi domačinov pa so v poprečju trajali 13 sekund (Tabela 61).
Tabela 62 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Netočna podaja (%) 49 (64) 55 (66) Neuspešno varanje (%) 13 (17) 6 (7) Neuspešno zaustavljanje (%) 4 (5) 9 (11) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 5 (6) 9 (11) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 6 (8) 4 (5) SKUPAJ 77 (100) 83 (100)
V Tabeli 62 vidimo, da je skupno število izgubljenih žog nekoliko večje pri nogometaših Barcelone, izgubili so šest žog več od nasprotnika. Obe ekipi sta največ žog izgubili z netočnimi podajami, Barcelona jih je izgubila 55 (66 %), PSG pa 49 (64 %). Barcelona je nekoliko več žog izgubila po dvobojih z nogo oziroma glavo (16 %). Več žog pa je izgubila tudi z neuspešnim zaustavljanjem žoge. Domačini pa so poleg netočnih podaj največ žog izgubili z neuspešnimi varanji (17 %) .
Tabela 63 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Degažiranje vratarja (%) 1 (4) 0 (0) Dolga podaja z nogo (%) 15 (62) 3 (11) Kratka podaja z nogo (%) 4 (17) 23 (82) Kratka podaja z roko (%) 4 (17) 2 (7) SKUPAJ 24 (100) 28 (100)
Tako kot na večini do sedaj odigranih tekem v sezoni, je Barcelona za način prehoda v napad preko vratarja največkrat izbrala kratko podajo z nogo (82 %). Za dolgo podajo se je na tekmi vratar Barcelone odločil le trikrat (11 %). Iz tega lahko sklepamo, da so gostje svoje napade začeli pri svojem vratarju in se trudili, da bi žogo organizirano »iznesli« v napadalno tretjino. Velikokrat pa je Ter Stegen sodeloval tudi pri zadrževanju. Domačini so za prehod v napad preko vratarja največkrat izbrali dolgo podajo z nogo (62 %), za kratko podajo z nogo oziroma roko pa se je domači vratar odločil osemkrat (34 %) (Tabela 63). Domačini niso želeli tvegati z igro pred svojimi vrati, zato je njihov vratar žoge raje takoj podal proti napadalcem.
Stran 91
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 64 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA PSG FC Barcelona Skupno število podaj 347 706 Podaje v globino (%) 9 (2,6) 13 (1,8) Direktne podaje v globino (%) 3 (0,8) 6 (0,8)
Analiza skupnega števila podaj nam razkriva, da so si igralci Barcelone med sabo izmenjali 706 podaj, kar je dvakrat več podaj, kot so jih naredili igralci PSG-ja, ki so na koncu imeli 347 uspešnih podaj. Ta podatek nam pove to, da je Barcelona na tekmi imela veliko premoč in je napadala preko kontinuiranih napadov. Moštvi sta izvedli relativno malo podaj v globino in direktnih podaj v globino. PSG je izvedel tri (0,8 %) direktne podaje v globino in devet (2,6 %) podaj v globino. Barcelona pa je izvedla nekoliko več direktnih podaj v globino, in sicer šest (0,8 %), poleg tega pa so izvedli še trinajst (1,8 %) podaj v globino (Tabela 64). Prvi gol so igralci Barcelone dosegli po podaji v globino.
Stran 92
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 65 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI PSG FC Barcelona ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 6 1 9 3 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 5 (83) 1 (100) 4 (44) 1 (33) NAPADU Skozi sredino (%) 1 (17) 0 (0) 5 (56) 2 (67) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 3 (50) 0 (100) 6 (67) 3 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 3 (50) 1 (100) 3 (33) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 6 (100) 1 (100) 9 (100) 3 (100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) V vrata (%) 5 (83) 1 (100) 6 (67) 3 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 1 (17) 0 (0) 3 (33) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 6/1 1 (17) 9/3 3 (33) Individualni prodor (%) 0 (0) 0 (0) 4 (44) 2 (67) Po podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 1 (11) 1 (33) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 4 (67) 1 (100) 0 (0) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (16) 0 (0) 3 (33) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (11) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni branilec (%) 1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 1 (16) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 1 (16) 0 (0) 3 (33) 1 (33) Desni krilni napadalec (%) 0 (0) 0 (0) 3 (33) 0 (0) Napadalec (%) 3 (50) 0 (0) 3 (33) 2 (67) Kontinuirani napad (%) 3 (50) 1 (100) 3 (33) 2 (67) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 1 (16) 0 (0) 1 (33) 1 (33) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 0 (0) 0 (0) 1 (33) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 3 (50) 0 (0) 6 (67) 3 (100) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 3 (50) 1 (100) 3 (33) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 6 5 6,1 7,3 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 17,6 20 19,8 19,7
PSG je na tekmi izvedel šest strelov proti vratom Barcelone, od katerih je cilj zadelo kar pet strelov, kljub temu pa noben izmed udarcev ni bil uspešen. Zadetek za PSG je z avtogolom dosegel Jérémy Mathieu. Gostje iz Barcelone so proti vratom PSG-ja izvedli 9 strelov, od tega so cilj zadeli šestkrat in dosegli tri zadetke. Vseh 15 udarcev na vrata je bilo izvedeno z nogo. Pri domačinih je največkrat s strelom poizkusil napadalec, ki je streljal trikrat (50 %). Trije igralci pa so imeli po en strel. Pri Barceloni pa so vse strele proti vratom PSG-ja izvedli trije napadalci. Vsak je s strelom poizkušal po trikrat (33 %). Domačini so do možnosti za udarce na vrata največkrat (67 %) prišli po podaji iz krilnega položaja, po enkrat pa po podaji iz kota in napaki nasprotnika. Barcelona je do možnosti za udarce na vrata prišla na različne načine.
Stran 93
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Štirikrat (44 %) po individualnem prodoru, dva zadetka sta bila dosežena po individualnem prodoru Luisa Suáreza. Trikrat (33 %) so streljali po napaki nasprotnika, po enkrat pa po podaji v globino in iz prostega strela. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti sta obe ekipi po trikrat prišli do priložnosti po kontinuiranem napadu in enkrat po protinapadu. Poleg tega je Barcelona enkrat prišla v priložnost tudi po variabilnem napadu. Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti je skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti in je dokaj izenačeno med ekipama (Tabela 65).
Barcelona je povedla po uspešno izvedenem protinapadu v 18. minuti. Do žoge je po neuspešnem preigravanju Rabiota (8-modri) prišel Busquets (6- beli), ki je v padcu žogo podal do Inieste (8-beli). Ta je žogo podal naprej proti Messiju (10-beli), ki je po krajšemu vodenju žogo podal v globino pred vtekajočega Neymarja (11-beli). Neymar je po sprejemu žogo s plasiranim udarcem poslal mimo Siriguja v daljši vratarjev kot.
Slika 26. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 94
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Do drugega zadetka so igralci Barcelone prišli v 67. minuti. Napad se je začel po prepovedanem položaju. Po nekaj podajah v širino je žoga prišla na desno stran do Montoye (5-beli). Ta je žogo podal v globino do Suareza (9-beli), ki je ob sprejemu preigral Davida Luiza (3- modri), tako da mu je žogo potisnil med nogama. Zatem je preigral še Marquinhosa (4-modri) ter zadel v krajši vratarjev kot. Sirigu se je žoge še dotaknil, vendar je bil strel zadosti močan, da je žoga končala v mreži.
Slika 27. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Barcelona je do svojega tretjega zadetka prišla v 79. minuti. Žoga je po neuspešni podaji prišla do Alvesa (2-beli). Po nekaj podajah in menjavi strani je žogo v globino Suarezu (9-beli) podal Alba (5- beli). Suarez je nato odigral dvojno podajo z Mascheranom (6-beli). Nato je žogo zavodil proti Davidu Luizu (3- modri) in ga spet preigral s podajo med nogami. Po preigravanju je z roba kazenskega prostora zadel neubranljivo v zgornji levi kot vrat Siriguja.
Slika 28. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Stran 95
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Domačini so izid uspeli znižati v 82. minuti. Akcijo so začeli z metom iz avta na desni strani igrišča. Po prenosu žoge na levo stran je Matuidi (11-modri) poslal predložek v kazenski prostor Barcelone. Predložek ni bil najbolj natančen in žogo je Alba (6-beli) podaljšal z glavo izven kazenskega prostora. Izbita žoga je prišla do Van Der Wiela (5-modri), ki je brez zaustavljanja ustrelil na vrata Barcelone. Njegov strel je poizkusil blokirati Mathieu (5-beli), ki pa je žogo preusmeril v lastno mrežo.
Slika 29. Potek napada pri zadetku PSG-ja.
Stran 96
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.10 FC BARCELONA : PARIS SAINT-GERMAIN 2:0 (2:0)
Datum igranja: 21. 04. 2015 (torek) Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp Število gledalcev: 62.832 Glavni sodnik: Svein Oddvar Moen (NOR) Prvi pomočnik: Kim Thomas Haglund (NOR) Drugi pomočnik: Frank Andås (NOR) Četrti sodnik: Sven Erik Midthjell (NOR) Sodnika pri golu: Ken Henry Johnsen (NOR) in Svein-Erik Edvartsen (NOR)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ 5 Sergio BUSQUETS (55´ ROBERTO) 8 Andrés INIESTA (C) (46´ XAVI) 9 Luis SUÁREZ (75´ PEDRO) 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Paris Saint-Germain:
30 Salvatore SIRIGU 4 Yohan CABAYE (66´ LUCAS) 5 MARQUINHOS 9 Edinson CAVANI (80´ LAVEZZI) 10 Zlatan IBRAHIMOVIĆ (C) 14 Blaise MATUIDI (80´ RABIOT) 17 MAXWELL 23 Gregory VAN DER WIEL 24 Marco VERRATTI 27 Javier PASTORE 32 David LUIZ
Trener: Laurent BLANC
Stran 97
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 66 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Zadetki 2 0 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 10 (6/4) 8 (3/5) Posest žoge 34 min. 6 sek. (56%) 26 min. 50sek. (44%) Prekrški 11 16 Rumeni kartoni (rdeči) 0 (0) 1 (0) Koti 5 1 Prepovedani položaji 1 4
Barcelona je večino dela za napredovanje v polfinale opravila že na prvi tekmi, ko je zmagala z rezultatom 3:1 (Tabela 66). Napredovanje pa je potrdila še z domačo zmago, rezultat je bil 2:0. Oba zadetka je v prvem polčasu dosegel Neymar.
Tabela 67 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Kontinuiran napad (%) 42 (62) 36 (69) Protinapad (%) 17 (25) 11 (21) Progresivni napad (%) 5 (7) 1 (2) Variabilni napad (%) 4 (6) 4 (8) SKUPAJ 68 (100) 52 (100)
Tudi na povratni tekmi teh dveh nasprotnikov je imela Barcelona premoč in je izvedla 16 organiziranih napadov več od PSG-ja. Tabela nam kaže, da so domačini največkrat izvedli kontinuirane napade, takih napadov je bilo 42 (62 %). Poleg tega so še sedemnajstkrat (25 %) izvedli protinapad in devet (13 %) napadov z menjavo ritma. Gostujoči nogometaši so prav tako največkrat izvedli kontinuirani napad. Izmed dvainpetdesetih napadov je bilo kar šestintrideset (69 %) kontinuiranih. Poleg tega so kot vrsto napada uporabili še enajstkrat (21 %) protinapad, petkrat pa so napad izvedli z menjavo ritma (Tabela 67).
Tabela 68 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Trajanje napada (povprečje) 19,8 sek. 17,1 sek. Posest žoge (%) 34 min. 6 sek. (56%) 26 min. 50sek. (44%)
Barcelona je tudi tokrat imela premoč v posesti žoge, kar je logično, glede na to, da je izvedla več kontinuiranih napadov od PSG-ja. Žogo so v svoji posesti imeli več kot sedem minut dlje od gostujočega moštva. Posledica števila kontinuiranih napadov je tudi to, da sta obe ekipi izvajali dolge napade. Barcelona je v povprečju izvajala 19,8 sekunde dolge napade, PSG pa 17,1 sekunde dolge napade (Tabela 68).
Stran 98
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 69 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Netočna podaja (%) 48 (57) 51 (59) Neuspešno varanje (%) 14 (17) 6 (7) Neuspešno zaustavljanje (%) 8 (9) 12 (14) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 9 (11) 11 (12) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 5 (6) 7 (8) SKUPAJ 84 (100) 87 (100)
Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri gostih, izgubili so tri žoge več od domačinov. Barcelona je več žog od PSG-ja izgubila le pri neuspešnih varanjih. Pri ostalih spremenljivkah pa so več žog izgubili igralci gostujočega moštva. Obe ekipi sta največ žog izgubili z neuspešnimi podajami, Barcelona 48 (57 %) in PSG 51 (59 %). V dvobojih so domačini izgubili štirinajst (17 %) žog, gostje osemnajst (20 %) (Tabela 69).
Tabela 70 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 0 (0) Dolga podaja z nogo (%) 5 (15) 9 (43) Kratka podaja z nogo (%) 21 (66) 4 (19) Kratka podaja z roko (%) 6 (19) 8 (38) SKUPAJ 32 (100) 21 (100)
Barcelona je za prehod v napad preko vratarja največkrat izbrala kratke podaje. Kratkih podaj z nogo je bilo 21 (66%), z roko pa 6 (19%), kar je skupno 27 (85%) kratkih podaj. Za dolgo podajo se je vratar domačih odločil v petih primerih (15 %). Vratar PSG je za prehod v napad največkrat izbral dolgo podajo z nogo, na tak način je podal devetkrat (43%). Poleg tega je še uporabil kratke podaje, in sicer je z nogo podal osemkrat (38%), z roko pa štirikrat (19%) (Tabela 70).
Tabela 71 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona PSG Skupno število podaj 670 506 Podaje v globino (%) 11 (1,6) 14 (2,7) Direktne podaje v globino (%) 3 (0,4) 3 (0,6)
Barcelona je na tekmi izvedla 164 podaj več od igralcev iz Pariza, skupno jih je naredila 670. Moštvi sta igrali predvsem na kontinuirane napade, kjer je cilj žogo zadržati v svoji posesti. Zaradi take igre ni bilo veliko podaj v globino. Barcelona je na tekmi izvedla enajst (1,6 %) podaj v globino in tri (0,6 %) direktne podaje v globino. Na drugi strani je PSG na tekmi
Stran 99
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
naredil 506 podaj in imel nekoliko več podaj v globino, in sicer štirinajst (2,7 %), direktnih podaj pa prav tako tri (0,6 %) (Tabela 71).
Tabela 72 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI FC Barcelona PSG ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 10 2 8 0 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 2 (20) 1 (50) 4 (50) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 8 (80) 1 (50) 4 (50) 0 (0) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 4 (40) 2 (100) 6 (75) 0 (0) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 6 (60) 0 (0) 2 (25) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 8 (80) 1 (50) 8 (100) 0 (0) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 2 (20) 1 (50) 0 (0) 0 (0) V vrata (%) 6 (60) 2 (100) 3 (38) 0 (0) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 4 (40) 0 (0) 5 (62) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 10/2 2 (20) 8/0 0 (0) Individualni prodor (%) 3 (30) 0 (0) 1 (12) 0 (0) Po podaji v globino (%) 2 (20) 1 (50) 2 (25) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 0 (0) 0 (0) 1 (12) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 1 (10) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 3 (30) 1 (50) 3 (38) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni branilec (%) 2 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 2 (25) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 1 (10) 0 (0) 3 (38) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 3 (30) 2 (100) 1 (12) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 2 (20) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Napadalec (%) 1 (10) 0 (0) 1 (12) 0 (0) Kontinuirani napad (%) 3 (30) 0 (0) 2 (25) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 2 (20) 0 (0) 3 (38) 0 (0) NAPADOV Progresivni napad (%) 2 (20) 1 (50) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 2 (20) 1 (50) 2 (25) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 6 (60) 1 (50) 4 (50) 0 (0) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 4 (40) 1 (50) 4 (50) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 7,3 8 5,6 0 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 24,2 33,5 18,7 0
Skupno število strelov proti vratom je bilo 18, od tega je Barcelona izvedla deset, PSG pa osem strelov. Barcelona je vrata zadela šestkrat in dosegla 2 zadetka, PSG pa le trikrat, zadetka pa gostje niso dosegli. Pri Barceloni je 3 (30 %) udarce na vrata imel levi krilni napadalec, ki je dosegel oba zadetka, po dvakrat (20 %) sta poizkusila desni krilni napadalec in desni branilec, po enkrat (10 %) pa so poizkusili še desni zvezni igralec, centralni zvezni igralec in napadalec. Pri PSG-ju je največkrat poizkusil centralni zvezni igralec, ki je izvedel
Stran 100
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
tri (38 %) strele na vrata. Dvakrat (25 %) je poizkusil levi zvezni igralec, po enkrat (12 %) pa so streljali desni zvezni igralec, levi krilni napadalec in napadalec. Barcelona je največkrat prišla do možnosti za udarec po individualnem prodoru in podaji s krilnega položaja. Barcelona je do svojih priložnosti za udarec na vrata prišla po kontinuiranem napadu (30 %), po dvakrat (20 %) pa po protinapadu, progresivnem napadu in variabilnem napadu. PSG je do svojih priložnosti prišel največkrat po podaji s krilnega položaja in različnih podajah v globino. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so trikrat (38 %) uporabili protinapad, po dvakrat (25 %) pa kontinuiran napad in variabilni napad. Čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti sta skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti večji pri domačem moštvu iz Barcelone (Tabela 72).
Tudi na drugi tekmi je Barcelona uspela povesti, in sicer v 14. minuti preko Neymarja (11-beli). Po neuspeli dvojni podaji je žogo pridobil Alves (2-beli), sledilo je nekaj podaj in žoga je prišla v posest Inieste (6-beli). Sledil je pravi slalom vezista Barcelone, ki je med tem preigral tri igralce PSG-ja in podal v globino do Neymarja. Ta je preigral vratarja gostov, ki je zapustil svoja vrata, in žogo poslal v prazen gol.
Slika 30. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 101
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zadetek za končnih 2:0 in je s svojim drugim golom na tekmi postavil Neymar (11-beli). Zadetek je bil dosežen po progresivnem napadu, zato smo označili le zadnjih nekaj podaj pred zadetkom. Žogo je z leve strani na desno, po podaji po zraku, prenesel Busquets (6-beli). Na desni strani je lepo vtekal Alves (4-beli), ki je uspel preigrati Maxwella (5-modri) in poslal predložek v kazenski prostor do Neymarja, ki je neovirano zadel z glavo za končnih 2:0 in napredovanje Barcelone v polfinale.
Slika 31. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Stran 102
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.11 FC BARCELONA : BAYERN MÜNCHEN 3:0 ( 0:0)
Datum igranja: 6. 5. 2015 (sreda) Kraj igranja: Barcelona, Nou Camp Število gledalcev: 95.639 Glavni sodnik: Nicola Rizzoli (ITA) Prvi pomočnik: Elenito Di Liberatore (ITA) Drugi pomočnik: Mauro Tonolini (ITA) Četrti sodnik: Gianluca Cariolato (ITA) Sodnika pri golu: Luca Banti (ITA) in Antonio Damato (ITA)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ (82´ XAVI) 5 Sergio BUSQUETS 8 Andrés INIESTA (C) (87´ RAFINHA) 9 Luis SUÁREZ 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO (89´ BARTRA) 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Bayern München:
1 Manuel NEUER 3 Xabi ALONSO 5 Medhi BENATIA 6 Thiago ALCÁNTARA 9 Robert LEWANDOWSKI 13 RAFINHA 17 Jérôme BOEATENG 18 Juan BERNAT 21 Philipp LAHM (C) 25 Thomas MÜLLER (79´ GÖTZE) 31 Bastian SCHWEINSTEIGER
Trener: Josep GUARDIOLA
Stran 103
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 73 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München Zadetki 3 0 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 17 (8/9) 6 (5/1) Posest žoge 23min. 38sek.(48%) 25 min. 44 sek. (52%) Prekrški 15 14 Rumeni kartoni (rdeči) 3 (0) 3 (0) Koti 2 3 Prepovedani položaji 3 2
Prva tekma polfinala je bila zelo izenačena in hkrati zanimiva. Barcelona je imela že v prvem polčasu lepe priložnosti, da doseže zadetek. Bayern pa je imel rahlo terensko premoč, vendar si kake večje priložnosti niso priigrali. Tekmo je odločil Lionel Messi, ki je zadel v 77. in 80. minuti, podal pa je tudi za gol Neymarja, ki je zadel za končnih 3:0 v sodnikovem podaljšku (Tabela 73).
Tabela 74 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München Kontinuiran napad (%) 33 (58) 30 (63) Protinapad (%) 13 (23) 11 (23) Progresivni napad (%) 5 (9) 3 (6) Variabilni napad (%) 6 (10) 4 (8) SKUPAJ 57 (100) 48 (100)
Na tej tekmi je izvedla Barcelona 9 organiziranih napadov več kot Bayern. Domačini so največkrat izvedli kontinuirani napad, na tak način so napadali triintridesetkrat (58 %). Barcelona je izvedla trinajst (23%) protinapadov, napadov s spremembo ritma pa je bilo enajst (15%). Bayern je največkrat napadal preko kontinuiranih napadov (63 %), izvedel je še enajst (23 %) protinapadov in sedem (14 %) napadov s spremembo ritma (Tabela 74). Razvidno je še, da sta obe ekipi napadali predvsem preko kontinuiranih napadov in sta izvedli približno enako število protinapadov. Barcelona je izvedla nekoliko več napadov s spremembo ritma.
Tabela 75 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München Trajanje napada (povprečje) 12,7 sek. 14,0 sek. Posest žoge (%) 23min. 38sek.(48%) 25 min. 44 sek. (52%)
Gostje so imeli žogo v svoji posesti dve minuti več od domače ekipa, vendar pa je bila razlika tako majhna, da ni vplivala na potek tekme. To prednost v posesti je Bayern pridobil ob koncu
Stran 104
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
tekme, po vodstvu Barcelone, ko so se domačini pomaknili nekoliko bližje k svojemu golu. Tudi zaradi tega so izvajali daljše napade, vendar je ta razlika mala, znaša sekundo in tri desetinke (Tabela 75).
Tabela 76 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München Netočna podaja (%) 56 (54) 62 (55) Neuspešno varanje (%) 14 (14) 11 (10) Neuspešno zaustavljanje (%) 9 (9) 10 (9) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 16 (15) 18 (16) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 8 (8) 11 (10) SKUPAJ 103 (100) 112 (100)
Domače moštvo je izgubilo 9 žog manj od nasprotne ekipa. Največ žog, šestinpetdeset (54 %), je Barcelona izgubila po netočnih podajah. Po izgubljenih dvobojih z glavo in nogo so domači igralci izgubili štiriindvajset (23 %) žog. Domačini so več žog od gostov izgubili tudi po varanjih, in sicer štirinajst (14 %). Gostje so največ žog prav tako izgubili po netočnih podajah, kar dvainšestdeset (55 %). Več žog od domačinov so izgubili tudi po dvobojih z nogo in glavo, na tak način so izgubili devetindvajset žog (26 %) (Tabela 76).
Tabela 77 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (2) Dolga podaja z nogo (%) 14 (41) 14 (34) Kratka podaja z nogo (%) 14 (41) 21 (50) Kratka podaja z roko (%) 6 (18) 6 (14) SKUPAJ 34 (100) 42 (100)
Obe ekipi sta za prehod v napad velikokrat uporabili ali kratko podajo z roko ali kratko podajo z nogo. Barcelona je ta način prehoda v napad uporabila dvajsetkrat (59 %), Bayern pa kar sedemindvajsetkrat (64 %). Oba vratarja sta se za dolgo podajo odločila po štirinajstkrat. V odstotkih to pomeni 41 % podaj pri Barceloni in 34 % podaj pri Bayernu (Tabela 77). Poleg tega je Bayernov vratar žogo enkrat tudi degažiral. Po prehodih v napad preko vratarja lahko vidimo, da sta se obe ekipi trudili, da bi svoje napade izvedli organizirano, zato ni bilo veliko dolgih podaj proti napadalcem. Večina dolgih podaj je bila izvedenih na stran, proti bočnim branilcem in te podajo so bile točne.
Stran 105
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 78 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA FC Barcelona Bayern München Skupno število podaj 375 488 Podaje v globino (%) 23 (6,1) 19 (3,9) Direktne podaje v globino (%) 4 (1) 8 (1,7)
Na tekmi so več podaj izvedli nogometaši Bayerna in sicer 488, medtem ko je domače moštvo izvedlo 375 podaj, kar 113 podaj manj. To, da so izvedli manj podaj od nasprotne ekipe, se je Barceloni zgodilo prvič v sezoni. Na tekmi je bilo relativno veliko podaj v globino, Barcelona je imela triindvajset (6,1 %) takih podaj, poleg tega je imela tudi štiri (1 %) direktne podaje v globino. Barcelona si je veliko priložnosti za strel (6) priigrala prav po podajah v globino in direktnih podajah v globino. Tudi zadetek Neymarja je bil dosežen po podaji v globino. Tudi nogometaši Bayerna so velikokrat uporabili globinske podaje. Na tekmi so izvedli devetnajst (3,9 %) podaj v globino in osem (1,7 %) direktnih podaj v globino (Tabela 78).
Stran 106
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 79 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI FC Barcelona Bayern München ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 17 3 6 0 S krilnega položaja (%) 5 (29,5) 1 (33) 3 (50) 0 (0) PO PREDHODNEM NAPADU Skozi sredino (%) 12 (70,5) 2 (67) 3 (50) 0 (0) Znotraj kazenskega prostora (%) 12 (70,5) 2 (67) 2 (33) 0 (0) ODDALJENOST OD VRAT Izven kazenskega prostora (%) 5 (29,5) 1 (33) 4 (67) 0 (0) GLEDE NA VRSTO UDARCEV Z nogo (%) 14 (82) 3 (100) 5 (83,5) 0 (0) NA VRATA Z glavo (%) 3 (18) 0 (0) 1 (16,5) 0 (0) V vrata (%) 8 (47) 3 (100) 1 (16,5) 0 (0) USPEŠNOST ZADEVANJA Mimo vrat (%) 9 (53) 0 (0) 5 (83,5) 0 (0) CILJA Zadetki (%) 17/3 3 (18) 6/0 0 (0) Individualni prodor (%) 3 (17) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0) Po podaji v globino (%) 4 (24) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 2 (12) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 2 (12) 0 (0) 2 (33) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA UDAREC Po napaki nasprotnika (%) 3 (17) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0) NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 1(6) 0(0) 1 (16,5) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 2 (12) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni branilec (%) 1 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 2 (33) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO MESTO Desni zvezni igralec (%) 1 (6) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 3 (17) 1 (33) 2 (33) 0 (0) Desni krilni napadalec (%) 7 (41) 2 (67) 0 (0) 0 (0) Napadalec (%) 5 (30) 0 (0) 2 (33) 0 (0) Kontinuirani napad (%) 6 (35) 1 (33) 3 (50) 0 (0) Protinapad (%) 4 (24) 1 (33) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA VRSTO NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (6) 0 (0) 1 (16,5) 0 (0) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 9 (53) 2 (67) 5 (83,5) 0 (0) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 8 (47) 1 (33) 1 (16,5) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 5,5 3,6 7,8 0 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje) 18,3 12,3 26,6 0
Nogometaši Barcelone so proti vratom gostujoče ekipe izvedli sedemnajst udarcev, od tega so vrata zadeli osemkrat in dosegli tri zadetke. Gostje pa so izvedli šest udarcev, cilj pa so zadeli le enkrat. Udarce pri Barceloni so večinoma izvajali vsi trije napadalci, izvedli so kar petnajst udarcev. Največ jih je izvedel desni krilni napadalec, in sicer sedem (41 %). Pri gostih pa so štiri udarce izvedli trije igralci, vsak je poizkusil po dvakrat. Tabela kaže, da je Barcelona do možnosti za udarce na vrata prišla na zelo različne načine, največkrat pa po podajah v globino. Bayern je največkrat prišel do možnosti za udarce na vrata po podaji s krilnega položaja. Kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti so domačini šestkrat uporabili kontinuirani napad, štirikrat protinapad in enkrat variabilni napad. Gostujoči nogometaši pa so
Stran 107
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
poleg variabilnega napada uporabili še trikrat kontinuirani napad za ustvarjanje priložnosti. Število zaporednih podaj in čas trajanja akcije za ustvarjanje priložnosti, je skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti, večji pri nogometaših Bayerna. Vzrok za nekoliko nižje število podaj pred zaključkom in nižji čas trajanja akcije lahko najdemo v tem, da so domači nogometaši Barcelone do priložnosti za udarce velikokrat prihajali po protinapadih, prekinitvah in napakah nasprotnika. Pri teh akcijah pa je čas od odvzema žoge in zaključka napada najkrajši (Tabela 79).
Barcelona je dokaj pozno dosegla vodstvo za 1:0, zadetek je namreč dosegla v 77. minuti tekme. Bernat (2- modri) je žogo izgubil po neuspešnem preigravanju proti Alvesu (2-beli). Alves je nato uspešno preigral Alonsa (6-modri) ter podal do Messija (10-beli). Ta je žogo na kratko zavodil ter z levico udaril na vrata Neuerja in zadel v bližnji vratarjev kot.
Slika 32. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 108
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Na 2:0 je s svojim drugim zadetkom na tekmi povišal Messi (10-beli). Po nekaj podajah na sredini igrišča sta sledili dve podaji v globino. Najprej je Busquets (6- beli) lepo našel samega Rakitića (5- beli), ki je iz dveh dotikov žogo podal do Messija. Messi je žogo zavodil proti kazenskemu prostoru in fantastično preigral Boatenga (4-modri), tako da je ta ob poizkusu odvzema žoge padel. Zatem je še mirno, iz petih metrov, z lobom premagal vratarja Neuerja.
Slika 33. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Za končnih 3:0 je v sodnikovem podaljšku v 94. minuti po protinapadu zadel Neymar (11-beli). Alves (3-beli) je dobil dvoboj proti Thiagu Alcantari (11- modri) po predložku Schweinstegerja (5- modri). Žogo si je priboril Suarez (9- beli), ki je začel protinapad. Nad Suarezom je Schweinsteger storil prekršek, sodnik pa je pustil prednost, ker je Suarez ob padcu žogo uspel spraviti do Messija (10-beli). Ta je nato lepo podal v globino do Neymarja, ki je sam šel proti vratom gostov. Akcijo je zaključil z zadetkom, zadel je med nogami vratarja Neuerja.
Slika 34. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Stran 109
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.12 BAYERN MÜNCHEN : FC BARCELONA 3:2 (1:2)
Datum igranja: 12. 5. 2015 (torek) Kraj igranja: München, Allianz Arena Število gledalcev: 70.000 Glavni sodnik: Mark Clattenburg (ENG) Prvi pomočnik: Simon Beck (ENG) Drugi pomočnik: Jake Collin (ENG) Četrti sodnik: Stuart Burt (ENG) Sodnika pri golu: Anthony Taylor (ENG) in Andre Marriner (ENG)
Bayern München:
1 Manuel NEUER 3 Xabi ALONSO 5 Medhi BENATIA 6 Thiago ALCÁNTARA 9 Robert LEWANDOWSKI 13 RAFINHA 17 Jérôme BOEATENG 18 Juan BERNAT 21 Philipp LAHM (C) (68´ RODE) 25 Thomas MÜLLER (87´ MARTINEZ) 31 Bastian SCHWEINSTEIGER (87´ GÖTZE)
Trener: Josep GUARDIOLA
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ (72´MATHIEU) 5 Sergio BUSQUETS 8 Andrés INIESTA (C) (75´ XAVI) 9 Luis SUÁREZ (46´ PEDRO) 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Stran 110
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 80 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona Zadetki 3 2 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 19 (8/11) 4 (4/0) Posest žoge 27 min. 51 sek. (53%) 24 min. 31 sek. (47%) Prekrški 19 12 Rumeni kartoni (rdeči) 5 (0) 2 (0) Koti 5 1 Prepovedani položaji 3 3
Po visoki zmagi Barcelone na prvi tekmi so imeli nogometaši Bayerna zelo težko nalogo za preboj v finale. Začeli so spodbudno, saj so povedli že v 7. minuti po zadetku Benatie z glavo. Barcelona je igrala sproščeno skozi celotno srečanje. Do polčasa so povedli z 1:2 po dveh zadetkih Neymarja, ki je zadel v 15. in 29. minuti. V drugem polčasu je Barcelona le čakala na končni žvižg sodnika in ni pokazala velikih ambicij za zmago. Igralci Bayerna pa so pokazali veliko željo za častno zmago, kar jim je tudi uspelo. Za zmago domačinov sta zadela Robert Lewandowski v 59. in Thomas Müller v 74. minuti.
Tabela 81 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona Kontinuiran napad (%) 37 (68) 24 (55) Protinapad (%) 8 (15) 11 (25) Progresivni napad (%) 0 (0) 4 (9) Variabilni napad (%) 9 (17) 5 (11) SKUPAJ 54 (100) 44 (100)
Tabela nam kaže, da je Bayern imel več organiziranih napadov od Barcelone. Veliko večino napadov je Bayern izvedel kontinuirano, takih napadov je bilo sedemintrideset (68 %). Poleg tega pa so domačini izvedli še osem (15 %) protinapadov in devet (17 %) variabilnih napadov. Barcelona je nekoliko več kot polovico (55 %) svojih napadov izvedela kontinuirano, enajstkrat (25 %) napadla preko protinapadov in devetkrat izvedla napad z menjavo ritma (Tabela 81). Igralci Barcelone niso kazali velike želje za zmago v gosteh, to je verjetno tudi vzrok za to, da so bili v nekoliko podrejenem položaju.
Tabela 82 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Bayern Munchen FC Barcelona Trajanje napada (povprečje) 14,5 sek. 13,4 sek Posest žoge (%) 27 min. 51 sek. (53%) 24 min. 31 sek. (47%)
Enako kot na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov, je Bayern imel žogo v svoji posesti nekoliko več časa. Tokrat je žogo zadržal v svoji posesti 3 minute in 20 sekunde več. Obe ekipi sta
Stran 111
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
večinoma izvajali kontinuirane napade, zato je tudi čas trajanja napadov dokaj visok. Pri domačinih je ta podatek za sekundo še višji, saj so izvedli več kontinuiranih napadov od Barcelone (Tabela 82).
Tabela 83 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona Netočna podaja (%) 50 (56) 53 (54) Neuspešno varanje (%) 11 (12) 12 (12) Neuspešno zaustavljanje (%) 5 (5) 10 (10) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 14 (16) 16 (17) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 10 (11) 7 (7) SKUPAJ 90 (100) 98 (100)
Skupno gledano so igralci Bayerna izgubili 8 žog manj od igralcev Barcelone. Obe moštvi sta največ žog izgubili z netočnimi podajami, Bayern petdeset (53 %), Barcelona pa triinpetdeset (55 %). Obe ekipi sta 12 % žog izgubili po neuspešnem varanju. Po dvobojih z nogo in glavo sta obe ekipi izgubili enako število žog in sicer 24. Več žog so igralci Barcelone od domačinov izgubili z netočnim zaustavljanjem žoge. Barcelona je izgubila tako deset (10 %) žog, Bayern pa pet (5 %) (Tabela 83).
Tabela 84 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 0 (0) Dolga podaja z nogo (%) 2 (9) 22 (45) Kratka podaja z nogo (%) 18 (78) 17 (35) Kratka podaja z roko (%) 3 (13) 10 (20) SKUPAJ 23 (100) 49 (100)
Že število žog, ki sta jih vratarja poslal v igro, jasno kaže na to, katera ekipa je močneje želela zmago in je več poizkušala na tekmi. Vratar Bayerna je žogo v igro poslal triindvajsetkrat. Največkrat je za prehod v napad izbral kratko podajo z roko ali nogo, kar enaindvajsetkrat je podal na ta način, kar je 91 % vseh žog. Vratar Bayerna je žoge brez težav podal svojim branilcem, saj so se igralci Barcelone postavili bližje k svojim vratom in so igro prepustili domačinom. Vratar Barcelone je v igro poslal kar devetinštirideset žog. Sedemindvajset žog (55 %) je v igro poslal po kratkih podajah z roko ali z nogo, dvaindvajsetkrat ( 45 %) pa ni želel tvegati s kratko podajo in je izbral dolgo podajo z nogo. Noben vratar pa za prehod v napad ni izbral degažiranja žoge (Tabela 84).
Stran 112
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 85 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Bayern München FC Barcelona Skupno število podaj 526 418 Podaje v globino (%) 23 (4,3) 9 (2,1) Direktne podaje v globino (%) 6 (1,1) 6 (1,4)
Analiza podaj potrjuje zgornje tabele in kaže na to, da so si igralci Bayerna močneje želeli zmago. Barcelona je v drugem polčasu bolj kot ne, le čakala konec tekme in posest prepustila Bayernu. Skozi tekmo je Barcelona naredila 418 podaj, Bayern pa 526, kar je 108 podaj več, kot jih je izvedla Barcelona. Za razliko od prve tekme, so več podaj v globino tokrat imeli igralci Bayerna. Izvedli so jih triindvajset (4,3 %), Barcelona pa je izvedla devet takih podaj (2,1 %). Moštvi sta izvedli enako število direktnih podaj v globino in sicer šest (Tabela 85). Zanimivo je, da sta obe moštvi dosegli po en gol po podaji v globino, po enega pa po direktni podaji v globino. Igralci Barcelone bi lahko ob večji želji bolje izkoristili visoko postavljeno obrambo Bayerna in skozi globinske podaje večkrat prišli v priložnost. Ampak ker je bilo napredovanje tako rekoč že zagotovljeno, je Barcelona raje varčevala z močmi za konec sezone.
Stran 113
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 86 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI Bayern München FC Barcelona ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 19 3 4 2 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 13 (68) 2 (67) 4 (100) 2 (100) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 13 (68) 1 (33) 4 (100) 2 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 6 (32) 2 (67) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 12 (63) 2 (67) 4 (100) 2 (100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 7 (37) 1 (33) 0 (0) 0 (0) V vrata (%) 8 (42) 3 (100) 4 (100) 2 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 11 (58) 0 (0) 0 (0) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 19/3 3 (16) 4/2 2 (50) Individualni prodor (%) 2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Po podaji v globino (%) 6 (32) 1 (33) 3 (75) 1 (50) Po direktni podaji v globino (%) 1 (5) 1 (33) 1 (25) 1 (50) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 4 (21) 1 (33) 0 (0) 0 (0) Podaja iz avta (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 1 (5) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 5 (26) 1 (33) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 2 (11) 0 (0) 0 (0) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0) Centralni zvezni igralec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 0 (0) 0 (0) 2 (50) 2 (100) Desni krilni napadalec (%) 5 (26) 1 (33) 1 (25) 0 (0) Napadalec (%) 6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0) Kontinuirani napad (%) 6 (32) 1 (33) 0 (0) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 3 (16) 0 (0) 2 (50) 1 (50) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 1 (25) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (5) 0 (0) 1 (25) 1 (50) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 7 (37) 0 (0) 4 (100) 2 (100) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 12 (63) 3 (100) 0 (0) 0 (0) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 4 4 7 4 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje) 16,4 15,5 24 14,5
Na tej tekmi je bilo skupaj izvedenih 23 strelov na vrata, enako kot na prvi tekmi. Za razliko od prve tekme, je zdaj več poizkušala ekipa Bayerna, proti vratom so izvedli kar devetnajst strelov. Od tega so vrata zadeli osemkrat (42 %) in dosegli 3 gole. Barcelona je imela le 4 strele, ki so bili vsi natančni, saj so vsi končali v okvirju vrat. Od štirih strelov pa so dosegli dva gola. Domačini so velikokrat prišli v priložnost po različnih prekinitvah, enega izmed golov so dosegli prav po podaji iz kota. Velikokrat so bili nevarni še po podajah v globino in direktni podaji v globino. Po takih podajah so dosegli dva gola izmed treh. Na tekmi je pri domačih največkrat poizkusil napadalec, ki je izvedel šest (32 %) strelov, desni centralni branilec in desni krilni napadalec pa sta izvedla po pet (26 %) strelov. Domačini so kot vrsto
Stran 114
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
napada največkrat izvedli kontinuiran napad, in sicer šestkrat (32 %). Trikrat (16 %) so izvedli protinapad in enkrat (5 %) variabilni napad. Gostje so na tej tekmi največkrat prišli v priložnost po podajah v globino (trikrat) in direktni podaji v globino (enkrat). Največ poizkusov, dva (50%), je imel levi krilni napadalec, ki je bil 100 % natančen in dosegel oba zadetka. Po en strel na vrata sta izvedla še desni zvezni igralec in desni krilni napadalec. Nogometaši Barcelone so kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti dvakrat uporabili protinapad, po enkrat pa so v priložnost prišli po variabilnem oziroma progresivnem napadu (Tabela 86).
Bayern je za morebitno presenečenje potreboval hiter zadetek. To jim je uspelo doseči, saj so iz prekinitve zadeli že v 7. minuti. Bayern je prišel do kota, ki ga je izvajal Alonso (6-modri). Po njegovem predložku je v kazenskem prostoru najvišje skočil Benatia (8- modri) in z glavo zadel iz približno enajstih metrov. Pred zadetkom Benatie je napako pri pokrivanju storil Busquets (5-beli), saj je igralca Bayerna pokrival predaleč in ta je lahko neovirano skočil ter zadel za 1:0.
Slika 35. Potek napada pri prvem zadetku Bayerna.
Stran 115
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Barcelona je uspela rezultat izenačiti že v 15. minuti tekme. Po protinapadu je zadel Neymar (11-beli). Žoga je po netočni podaji Alonsa (6-modri) prišla do Inieste (6-beli), ki je iz prve podal do Neymarja, ta je žogo z leve strani igrišča zavodil proti sredini in podal nazaj do Messija (10-beli). Messi je opazil odlično vtekajočega Suareza (9- beli) in med dvema igralcema Bayerna podal do njega. Suarez se je sam znašel pred vratarjem Neuerjem, vendar je namesto udarca na vrata, nesebično podal do Neymarja, ki je tako zadel v prazen gol Bayerna.
Slika 36. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Barcelona je vprašanje o tem, kdo bo napredoval v finale, odločila v 29. minuti, ko je ponovno zadel Neymar (11-beli). Ter Stegen je žogo z roko kratko podal do Mascherana (2-beli), ta je podal dolgo žogo po zraku do Messija (10-beli), ki je dobil zračni dvoboj proti igralcu Bayerna in uspel žogo podaljšati do Suareza (9-beli). Suarez je žogo zavodil v kazenski prostor domačinov ter podal levo do Neymarja. Ta je po sprejemu žoge zadel v bližji vratarjev kot.
Slika 37. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Stran 116
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Bayern se je želel od Lige prvakov posloviti z zmago, rezultat so uspeli izenačiti v 59. minuti. Po netočni podaji Busquetsa (6-beli), je žogo prestregel Alonso (5-beli) in z drsečim startom žogo podal do Schweinstegera (6- modri). Ta je s prvim dotikom žogo podal do Lewandowskega (9-modri), ki je po lepem preigravanju zadel s plasiranim udarcem v levi kot nemočnega vratarja Barcelone.
Slika 38. Potek napada pri drugem zadetku Bayerna.
Bayern si je zmago na povratni tekmi zagotovil v 74. minuti, ko je zadel Müller (10-modri). Po izbiti žogi Pedra (2-beli), si je žogo zaustavil Boateng (4- modri). Sledilo je nekaj podaj na sredini igrišča, ko je žoga prišla na levo stran do Bernata (5-modri), ki je žogo podaljšal do Müllerja. Ta je s podajo v globino iskal vtekajočega Lewandowskega (9-modri), vendar je njegovo podajo Pique (3-beli) prestregel. Žoga se je zatem odbila na črto kazenskega prostora do Schweinstegera (7-modri), ki je na kratko podal pred Müllera. Napadalec Bayerna pa je z natančnim strelom, s približno sedemnajstih metrov, zadel v levi kot vratarja Barcelone in s tem postavil končni rezultat tekme. Slika 39. Potek napada pri tretjem zadetku Bayerna.
Stran 117
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.13 JUVENTUS : FC BARCELONA 1:3 (0:1)
Datum igranja: 6. 6. 2015 (sobota) Kraj igranja: Berlin, Olympiastadion Število gledalcev: 70.442 Glavni sodnik: Cüneyt Çakır (TUR) Prvi pomočnik: Bahattin Duran (TUR) Drugi pomočnik: Tarik Ongun (TUR) Četrti sodnik: Jonas Eriksson (SWE) Sodnika pri golu: Hüseyin Göçek (TUR) in Barış Şimşek (TUR)
Juventus:
1 Gianluigi BUFFON (C) 6 Paul POGBA 8 Claudio MARCHISIO 9 Álvaro MORATA (85´ LLORENTE) 10 Carlos TÉVEZ 15 Andrea BARZAGLI 19 Leonardo BONUCCI 21 Andrea PIRLO 23 Arturo VIDAL (79´ PEREYRA) 26 Stephan LICHTSTEINER 33 Patrice EVRA (89´ COMAN)
FC Barcelona:
1 Marc-André TER STEGEN 3 Gerard PIQUÉ 4 Ivan RAKITIĆ (91´MATHIEU) 5 Sergio BUSQUETS 8 Andrés INIESTA (C) (78´ XAVI) 9 Luis SUÁREZ (96´ PEDRO) 10 Lionel MESSI 11 NEYMAR 14 Javier MASCHERANO 18 Jordi ALBA 22 Dani ALVES
Trener: Luis ENRIQUE
Stran 118
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 87 Primerjava v osnovnih statističnih parametrih
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona Zadetki 1 3 Število udarcev (v vrata/mimo vrat) 13 (5/8) 17(7/10) Posest žoge 14 min. 38 sek. (35 %) 27 min. 26 sek. (65 %) Prekrški 24 12 Rumeni kartoni (rdeči) 2 (0) 1 (0) Koti 8 6 Prepovedani položaji 1 0
V finalu je Barcelona slavila z rezultatom 1:3 (Tabela 87). Za Barcelono so gol dosegli Ivan Rakitić, Luis Suárez in Neymar. Za Juventus pa je zadel Álvaro Morata. Barcelona, ki je prevladovala večino srečanja, je tudi povedla z 1:0, kar je Juventus še uspel izenačiti. Za kaj več pa igralci iz Torina niso imeli moči.
Tabela 88 Primerjava v številu in vrsti napadov
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona Kontinuiran napad (%) 14 (58) 27 (59) Protinapad (%) 9 (38) 9 (19) Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (4) 10 (22) SKUPAJ 24 (100) 46 (100)
Število organiziranih napadov je na strani Barcelone in kaže na njihovo premoč na tekmi. Imeli so 22 organiziranih napadov več od Juventusa. Največkrat so napadali s kontinuiranimi napadi, in sicer sedemindvajsetkrat (59 %), desetkrat (22 %) pa so uporabili variabilni napad. Ko se je tekma bližala koncu, je Barcelona imela vedno več prostora tudi za protinapade. Izmed skupno devetih (19 %) protinapadov jih je Barcelona 7 izvedla v drugem polčasu. Juventus je vodil veliko manj organiziranih napadov, skupno 24. Od tega je največkrat napadal s kontinuiranim napadom (58 % oz. 14 napadov) in s protinapadom (38 % oz. 9 napadov) (Tabela 88). Enkrat pa so igralci Juventusa uporabili variabilni napad. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je Juventus bil osredotočen predvsem na fazo branjenja.
Tabela 89 Primerjava v trajanju napada in časovni posesti žoge
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona Trajanje napada (povprečje) 11,2 16,5 Posest žoge (%) 14 min. 38 sek. (35 %) 27 min. 26 sek. (65 %)
Stran 119
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tako kot ostale tabele pri opazovani tekmi, tudi Tabela 89, ki opisuje trajanje napada in časovno posest žoge kaže, da je Barcelona tudi v teh dveh spremenljivkah dominirala. Žogo so imeli v svoji posesti skoraj 13 minut več, v povprečju pa so izvajali za 5,3 sekunde daljše napade kot ekipa iz Torina.
Tabela 90 Primerjava v številu in načinu izgubljenih žog
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona Netočna podaja (%) 53 (55) 49 (55) Neuspešno varanje (%) 6 (6) 9 (10) Neuspešno zaustavljanje (%) 13 (14) 12 (14) Izgubljeni dvoboj z glavo (%) 14 (15) 12 (14) Izgubljeni dvoboj z nogo (%) 10 (10) 6 (7) SKUPAJ 96 (100) 88 (100)
Skupno število izgubljenih žog je nekoliko večje pri Juventusu. Največ žog so izgubili z netočnimi podajami, in sicer 53 (55 %), poleg tega so še veliko žog izgubili po dvobojih z nogo ali glavo, skupno 24 (25 %) (Tabela 90). Barcelona je kljub temu, da je na tekmi naredila 219 podaj več od Juventusa, izgubila manj žog z netočnimi podajami 49 (55 %).
Tabela 91 Primerjava v načinu prehoda v napad preko vratarja
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona Degažiranje vratarja (%) 0 (0) 1 (3) Dolga podaja z nogo (%) 12 (44) 12 (39) Kratka podaja z nogo (%) 10 (37) 9 (29) Kratka podaja z roko (%) 5 (19) 9 (29) SKUPAJ 27 (100) 31 (100)
Obe ekipi sta se za prehod v napad preko vratarja nekoliko večkrat odločili za kratke podaje z roko oz. z nogo. Juventus je tako v napad preko vratarja prešel petnajstkrat (56 %) s kratkimi podajami, Barcelona pa osemnajstkrat (58 %). Juventus je poleg tega dvanajstkrat (44 %) prešel v napad z dolgo podajo, Barcelonin vratar pa prav tako dvanajstkrat (39 %) (Tabela 91). Poleg tega je Barcelona enkrat (3 %) prešla v napad z degažirano žogo, kar je bilo sploh prvič v sezoni.
Tabela 92 Primerjava v analizi podaj v globino
NOGOMETNA EKIPA Juventus FC Barcelona Skupno število podaj 286 505 Podaje v globino (%) 13 (4,5) 14 (2.7) Direktne podaje v globino (%) 2 (0,7) 4 (0,8)
Stran 120
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Analiza podaj potrjuje zgornje tabele in prevlado Barcelone v finalu. Barcelona je izvedla 505 podaj, nogometaši Juventusa pa so izvedli 286. Od tega je Juventus izvedel trinajst (4,5 %) podaj v globino, dvakrat (0,7 %) pa je direktno podal v globino. Moštvo Barcelone je izvedlo štirinajst (2,7 %) podaj v globino in štiri (0,8 %) direktne podaje v globino. Zanimivo pa je, da so bili po teh podajah igralci Barcelone zelo nevarni, saj so po en gol dosegli po podaji v globino in enega po direktni podaji v globino (Tabela 92).
Tabela 93 Primerjava v analizi udarcev na vrata in doseženih zadetkih
UDARCI NA VRATA ZADETKI Juventus FC Barcelona ŠTEVILO UDARCEV ZADETKI 13 1 17 3 PO PREDHODNEM S krilnega položaja (%) 4 (31) 0 (0) 3 (18) 0 (0) NAPADU Skozi sredino (%) 9 (69) 1 (100) 14 (82) 3 (100) ODDALJENOST OD Znotraj kazenskega prostora (%) 6 (46) 1 (100) 13 (76) 3 (100) VRAT Izven kazenskega prostora (%) 7 (54) 0 (0) 4 (24) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Z nogo (%) 10 (77) 1 (100) 17 (100) 3 (100) UDARCEV NA VRATA Z glavo (%) 3 (23) 0 (0) 0 (0) 0 (0) V vrata (%) 5 (38) 1 (100) 7 (41) 3 (100) USPEŠNOST Mimo vrat (%) 8 (62) 0 (0) 10 (59) 0 (0) ZADEVANJA CILJA Zadetki (%) 13/1 1 (8) 17/3 3 (18) Individualni prodor (%) 4 (31) 0 (0) 5 (29) 1 (33) Po podaji v globino (%) 2 (15) 0 (0) 3 (17) 0 (0) Po direktni podaji v globino (%) 1 (8) 0 (0) 2 (12) 1 (33) Po dvojni podaji (%) 0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0) NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja (%) 0 (0) 0 (0) 2 (12) 1 (33) PRILOŽNOSTI ZA Po napaki nasprotnika (%) 4 (31) 1 (100) 2 (12) 0 (0) UDAREC NA VRATA Prekinitve Prosti udarec (%) 1 (8) 0 (0) 1 (6) 0 (0) Indirektni udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Podaja iz kota (%) 1 (8) 0 (0) 1 (6) 0 (0) Podaja iz avta (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Kazenski udarec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0) Desni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0) Levi centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Desni centralni branilec (%) 0 (0) 0 (0) 1 (6) 0 (0) GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec (%) 2 (15) 0 (0) 1 (6) 0 (0) MESTO Desni zvezni igralec (%) 3 (23) 0 (0) 1 (6) 1 (33) Centralni zvezni igralec (%) 1 (8) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Levi krilni napadalec (%) 3 (23) 0 (0) 3 (17) 1 (33) Desni krilni napadalec (%) 1 (8) 0 (0) 3 (17) 0 (0) Napadalec (%) 3 (23) 1 (00) 6 (36) 1 (33) Kontinuirani napad (%) 2 (15) 0 (0) 4 (24) 0 (0) GLEDE NA VRSTO Protinapad (%) 4 (31) 0 (0) 5 (29) 2 (67) NAPADOV Progresivni napad (%) 0 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Variabilni napad (%) 1 (8) 0 (0) 4 (24) 1 (33) GLEDE NA MESTO Na lastni polovici (%) 6 (46) 0 (0) 8 (47) 2 (67) ODVZEMA ŽOGE Na nasprotnikovi polovici (%) 7 (54) 1 (100) 9 (53) 1 (33) ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 2,8 3 6,2 7,6 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje) 13,9 8 19,3 26
Na finalni tekmi je bilo skupno izvedenih 30 strelov na vrata, od tega je Juventus izvedel 13 strelov, Barcelona pa 17. Juventus je od trinajstih strelov na vrata cilj zadel petkrat in ena
Stran 121
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
žoga je končala v mreži nasprotnika. Nogometaši Barcelone pa so od sedemnajstih strelov cilj zadeli sedemkrat in dosegli tri zadetke. Veliko večino udarcev so pri Barceloni izvedli trije napadalci, kar dvanajst (70 %). Ostalih pet strelov pa je izvedlo pet različnih nogometašev. Na finalni tekmi sta brez strela na vrata pri Barceloni ostala le levi centralni branilec in centralni zvezni igralec. Pri Juventusu so po tri (23 %) udarce izvedli napadalec, levi krilni napadalec in desni zvezni igralec. Dvakrat (15 %) je poizkusil še levi zvezni igralec, po en (8 %) strel pa sta imela še desni krilni napadalec in centralni zvezni igralec. Juventus je do svojih priložnosti prišel največkrat po individualnih prodorih in napakah nasprotnika. Barcelona pa je do svojih priložnosti za strel na vrata prihajala na različne načine, največkrat (29 %) po individualnih prodorih in trikrat (17 %) so prišli do priložnosti po podaji v globino. Nogometaši Barcelone so kot vrsto napada za ustvarjanje priložnosti petkrat (29 %) uporabili protinapad, po štirikrat (24 %) pa kontinuiran in variabilni napad. Igralci Juventusa so štirikrat (31 %) uporabili protinapad, dvakrat (15 %) kontinuiran napad in enkrat (8 %) variabilni napad. Skladno z vrsto napada za ustvarjanje priložnosti je čas trajanja akcije in število podaj za ustvarjanje priložnosti večji pri igralcih Barcelone (Tabela 93).
Barcelona je hitro pokazala, kdo je favorit za zmago v finalu in preko Rakitića (8-beli) povedla že v 4. minuti tekme. Akcija za prvi gol se je začela po metu iz avta, ker pa je bilo veliko podaj in menjave mest igralcev, smo označili le zadnjih nekaj podaj pred golom. Messi (10-beli) je z dolgo diagonalno podajo našel Albo (4-beli) na levi strani igrišča, ki je s prvim dotikom podal do Neymarja (11-beli). Ta je žogo zavodil iz kazenskega prostora in na sebe povlekel kar dva branilca Juventusa, kar je izkoristil Iniesta (7-beli) in vtekel v prazen prostor. To je opazil Neymar in podal pred njega. Iniesta je po sprejemu žogo takoj podal prostemu Rakitiću, ki je zadel iz šestih metrov.
Slika 40. Potek napada pri prvem zadetku Barcelone.
Stran 122
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Igralci Juventusa se niso predali in uspeli so izenačiti v 55. minuti. Do žoge je prišel Lichtsteiner (4-modri), ki je podal do Marchisia (5-modri) ter vtekel za njegovim hrbtom. Marchisio je žogo zaustavil, nato pa s peto podal v globino do vtekajočega Lichsteinerja. Ta je žogo podal v sredino do Teveza (10-modri), ki je iz obrata udaril na vrata. Njegov strel je Ter Stegen uspel odbiti v desno stran, kjer pa je na odbito žogo čakal Morata (11- modri) in žogo z notranjim delom stopala spravil v mrežo.
Slika 41. Potek napada pri zadetku Juventusa.
Barcelona je prišla v vodstvo po hitrem protinapadu v 68. minuti tekme. Žogo je Alves (4-beli) uspel pod prekrškom podati do Rakitića (8-beli), ta jo je po nekaj dotikih podal do Messija (10-beli). Messi je žogo zavodil proti kazenskemu prostoru, preigral branilca Bonuccija (4- modri) ter z levico močno udaril na vrata. Njegov strel je Buffon uspel le odbiti. Odbito žogo pa je v mrežo zadel Suarez (9-beli), ki je napad Messija vseskozi spremljal.
Slika 42. Potek napada pri drugem zadetku Barcelone.
Stran 123
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Končni rezultat je postavil Neymar (11- beli) z zadetkom, doseženim globoko v sodniškem podaljšku v 97. minuti. Barcelona je prišla do žoge po dobljenem dvoboju z glavo Piqueja (3-beli). Žoga se je odbila do Messija (10-beli), ki je žogo iz prve podal naprej proti Neymarju. Ta je žogo zavodil proti golu Juventusa, nato pa podal do Pedra (13-beli), ki se je lepo vključeval v napad. Pedro je po zaustavljanju žogo podal nazaj do Neymarja, ki je z levico močno udaril mimo vratarja Buffona.
Slika 43. Potek napada pri tretjem zadetku Barcelone.
Stran 124
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.14 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA IN PRIMERJAVA Z VSEMI NASPROTNIMI EKIPAMI SKUPAJ Po analizi vseh trinajstih tekem FC Barcelone, smo primerjali še dobljene rezultate. Pri primerjanju smo dobili naslednjo podobo modela igre FC Barcelona in vseh njenih nasprotnih ekip skupaj (v nadaljevanju NES).
Tabela 94 Značilnosti modela igre glede na vrste napadov
Skupno Povprečno na Odstotki glede VRSTE NAPADOV Ekipa število tekmo na celoto (%) FCB 501 39 68 Kontinuiran napad NES 276 21 58 FCB 135 10 18 Protinapad NES 154 12 33 FCB 30 2 4 Progresivni napad NES 19 1 4 FCB 77 6 10 Variabilni napad NES 25 2 5 FCB 743 57 100 Organizirani napadi skupaj NES 474 36 100
Graf 1. Značilnosti modela igre glede na vrsto napada.
Stran 125
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Nogometaši Barcelone so na trinajstih tekmah skupno izvedli 743 napadov, oziroma 57 organiziranih napadov na posamezno tekmo. Nasprotne ekipe pa so izvedle 474 napadov, torej kar 269 napadov manj od Barcelone, kar je v povprečju 36 organiziranih napadov na tekmo. Tako Barcelona kot njeni nasprotniki so največkrat izvedli kontinuirani napad. Razlika je v številu in odstotku izvedenih napadov. Barcelona je v povprečju izvedla 39 (68 %) kontinuiranih napadov, nasprotna ekipa pa 21 (58 %). Število izvedenih protinapadov na tekmo pa je zelo podobno. Nogometaši Barcelone so jih v povprečju izvedli 10 (18 %), nasprotne ekipe pa 12 (33 %). Najmanj pa so se izvajali progresivni napadi. Barcelona je v povprečju na tekmi izvedla dva (4 %) taka napada, nasprotne ekipe pa enega (4 %) (Tabela 94 in Graf 1). Iz zgornje podatkov je razvidno, da Barcelona goji napadalnejšo igro. To lahko vidimo iz večjega števila napadov, predvsem iz večjega števila kontinuiranih napadov.
Tabela 95 Značilnosti modela igre glede na posest žoge
POSEST ŽOGE FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj Posest žoge skupno 422 min. 35 sek. 259 min. 19 sek. Povprečje na tekmo 32 min. 30 sek. 19 min. 57 sek. Odstotki glede na celoto (%) 62 38
Graf 2. Značilnosti modela igre glede na posest žoge.
Časovna posest žoge je bila izrazito na strani nogometnega kluba Barcelona, saj so žogo imeli v svoji posesti povprečno 32 minut in 30 sekund (62 %) na tekmo (Graf 2). Nasprotne ekipe pa so imele žogo v svoji posesti 19 minut in 57 sekund (38 %) (Tabela 95). Na trinajstih tekmah se je zgodilo le dvakrat, da je katera izmed ekip imela žogo v svoji posesti dlje časa od nogometašev Barcelone. Ti dve tekmi je Barcelona igrala proti ekipi Bayerna iz Münchna, pri katerih je trener Josep Guardiola, bivši trener FC Barcelone, ki je znan po tem, da »gradi« na posesti žoge.
Stran 126
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 96 Značilnosti modela igre glede na čas trajanja napada
TRAJANJE NAPADA FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj Trajanje napada - Skupno (v sekundah) 250,6 165,2 Povprečje trajanje napada na tekmo (v sekundah) 19,3 12,7
Graf 3. Značilnosti modela igre glede načas trajanja napada.
Skladno s časovno posestjo žoge so bili tudi posamezni napadi v povprečju veliko daljši pri nogometaših Barcelone. Pri Barceloni je napad v povprečju trajal kar 19,3 sekunde, pri nasprotnih ekipah pa 12,7 sekunde (Tabela 96 in Graf 3). Vzrok za daljše napade je v tem, da je Barcelona izvajala več kontinuiranih napadov od nasprotnih ekip. Ti kontinuirani napadi so se lahko začeli tudi pri vratarju in v njih je lahko sodelovala celotna ekipa, saj je imela Barcelona takšne posameznike, ki so lahko žogo zadržali v svoji posesti dlje časa. Ti posamezniki so sposobni žogo zadržati v svoji posesti s tekočimi podajami, ki so velikokrat iz enega, največ dveh dotikov ali pa s posamičnimi prodori. Tudi ko so imeli rezultatsko prednost, niso nehali izvajati dolgih kontinuiranih napadov, saj so na ta način imeli žogo v svoji posesti in nasprotnik ni mogel napadati.
Stran 127
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 97 Značilnosti modela igre v analizi izgubljenih žog
Skupno Povprečno Odstotki glede IZGUBLJENE ŽOGE Ekipa število na tekmo na celoto (%) FCB 680 52 57 Netočna podaja NES 670 51 56 FCB 150 13 13 Neuspešno varanje NES 117 9 10 FCB 107 8 9 Neuspešno zaustavljanje NES 124 10 10 FCB 149 11 13 Izgubljeni dvoboj z glavo NES 169 13 14 FCB 96 7 8 Izgubljeni dvoboj z nogo NES 118 9 10 FCB 1182 91 100 SKUPAJ NES 1198 92 100
Graf 4. Značilnosti modela igre v analizi izgubljenih žog.
Barcelona je povprečno na tekmo izgubila 91 žog, medtem ko so nasprotne ekipe v povprečju izgubile več žog, torej 92. Največ žog so igralci Barcelone izgubili z netočnimi podajami, in sicer 52 (57 %), najmanj žog pa so izgubili po dvoboju z nogo (7 %) in po neuspešnem zaustavljanju žoge (8 %). zelo identično sliko pa lahko vidimo tudi pri nasprotnih ekipah.
Stran 128
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Igralci Barcelone so nekoliko več žog izgubili po neuspešnih preigravanjih (13 %), kar ni presenetljivo, saj so več napadali in tudi večkrat poizkusili nasprotnika premagati v igri ena na ena (Tabela 97 in Graf 4).
Tabela 98 Primerjava v številu prekrškov
ŠTEVILO PREKRŠKOV FC Barcelona Nasprotne ekipe skupaj Skupno število prekrškov 138 187 Povprečno na tekmo 11 14 Odstotki glede na celoto (%) 42 48
Graf 5. Primerjava v številu prekrškov.
Število prekrškov je bilo večje pri nasprotnikih nogometnega kluba Barcelona, skupno so jih naredili 49 več od nogometašev Barcelone (Graf 5). Povprečno na tekmo so nogometaši Barcelone storili 11 prekrškov, nogometaši nasprotnih ekip pa 14 (Tabela 98). Vzrok za manjše število prekrškov lahko najdemo v tem, da je Barcelona dlje in več napadala kot nasprotne ekipe. Na ta način se je manj branila od nasprotnikov. Nasprotna moštva pa so bila veliko več časa v fazi branjenja. Proti ekipam kot je FC Barcelona, je zelo težko igrati obrambo, saj njihovi igralci izkoristijo že najmanjše napake pri oženju oziroma pokrivanju prostora. Tako da to od njih zahteva veliko teka in koncentracije, igralci pa so pod stalnim pritiskom. Pri takem načinu igre oziroma branjenju se lahko hitreje pojavita utrujenost, posledica tega pa je, da igralci ne uspejo pravočasno pokriti določenega prostora in s tem puščajo prostor za napadalca. V takem primeru pa ne preostane obrambnemu igralcu drugo, kot da prekine napad s prekrškom. Dobljeni podatki potrjujejo večino dosedanjih raziskav (Tobijas, 2002; Kopasić, 2008; Košir, 2014), da rezultatsko uspešnejša moštva naredijo manj prekrškov od rezultatsko manj uspešnih ekip.
Stran 129
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 99 Značilnosti modela igre pri načinu prehoda v napad preko vratarja
PREHOD V NAPAD PREKO Povprečno na Odstotki glede na Ekipa Skupno število VRATARJA tekmo celoto (%) FCB 3 0,2 1 Degažiranje vratarja NES 22 1,7 6 FCB 102 7,8 27 Dolga podaja z nogo NES 188 14,5 50 FCB 196 15 52 Kratka podaja z nogo NES 111 8,5 30 FCB 73 5,6 20 Kratka podaja z roko NES 52 4 14 FCB 374 28,7 100 SKUPAJ NES 373 21 100
Graf 6. Značilnosti modela igre pri načinu prehoda v napad preko vratarja.
FC Barcelona je v povprečju izvedela skoraj 29 prehodov v napad preko svojega vratarja, nasprotne ekipa pa 21. Barcelonin vratar se je največkrat odločil za prehod v napad s kratko podajo (52 %), manjkrat se je odločil za dolgo podajo z nogo (27 %) in za kratko podajo z roko (20 %), najmanjkrat pa je uporabil degažiranje (1 %). Nasprotne ekipe imajo nekoliko drugačen vzorec prehoda v napad preko vratarja. Nasprotne ekipe so v polovici primerov v napad prešle z dolgo podajo (50 %), manjkrat so prešle v napad s kratko podajo z nogo (30 %) in kratko podajo z roko (14 %), najmanjkrat pa z degažiranjem žoge (6 %). Lahko vidimo, da je FC Barcelona mnogo večkrat (72 %) v napad prešla s kratko podajo z nogo oziroma roko, nasprotniki pa so se za take vrste podaj odločili mnogo manjkrat (44 %) (Tabela 99 in Graf 6). Razlika pri prehodih v napad preko vratarja med nasprotnimi ekipami in Barcelono je očitna. Iz podatkov je razvidno, da so igralci Barcelone težili k organizaciji napada že iz zadnje linije. Za to pa so imeli tudi vse pogoje v tehnično izjemnih igralcih in tudi vratarju, ki so žogo lahko iznesli v napad brez tega, da bi jo izgubili. Nasprotne ekipe pa so v napad prehajale
Stran 130
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
večinoma z dolgimi podajami. S tem so se izognile nevarnosti, da bi izgubile žogo že na lastni polovici. V primeru dolge podaje vratarja, nevarnosti takojšnje izgube posesti žoge ni, žoga pa je tudi daleč od lastnih vrat.
Tabela 100 Značilnosti modela igre v analizi podaj v globino
Skupno Povprečno na Odstotki glede na IZVEDBA PODAJ Ekipa število tekmo celoto (%) FCB 7606 585 100 Število podaj NES 4515 347 100 FCB 219 17 3 Podaje v globino NES 192 15 4 FCB 47 4 0,6 Direktne podaje v globino NES 63 5 1,4 Priložnosti po podaji v globino/po FCB 45/6 4/0,5 0,6/0,08 direktni podaji NES 20/5 1,5/0,4 0,4/0,1 Zadetki po podaji v globino/po FCB 9/3 0,7/0,2 0,1/0,04 direktni podaji NES 3/1 0,2/0,07 0,06/0,02
Graf 7. Značilnosti modela igre glede na skupno število podaj.
Stran 131
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Graf 8. Značilnosti modela igre v analizi podaj v globino.
Igralci FC Barcelone so na trinajstih tekmah izvedli 7606 podaj, nasprotne ekipa pa so skupaj izvedle 4515 podaj (Graf 7). V povprečju na tekmo je FC Barcelona izvedla 585 podaj, nasprotne ekipe pa 347. Barcelona je v globino v povprečju podala 17 žog, nasprotniki pa 15 (Tabela 100). Direktne podaje v globino so nogometaši Barcelone v povprečju izvedli štirikrat, nasprotniki pa petkrat. Barcelona je štirikrat na tekmo prihajala v priložnost po podaji v globino, nasprotniki pa manj kot dvakrat. Razlogov za večje število izvedenih podaj je več. Eden izmed teh je sigurno individualna kvaliteta igralcev, ki so tehnično odlično podkovani in lahko žogo zadržijo v svoji posesti. Prav tako je njihov način igranja usmerjen k temu, da imajo žogo v svoji posesti in da imajo prevlado na igrišču. To pa najlažje dosežejo s hitrimi podajami, s številom dotikov žoge in z velikim številom kratkih in točnih podaj. Nogometaši Barcelone so bili sposobni zadržati žogo v svoji posesti tudi po več deset sekund, napadi dolgi po trideset sekund in več niso bili redkost na njihovih tekmah. S prihodom trenerja Luisa Enriqueja, so obdržali svoje osnove t. i. tiki-take in dodali stvari, ki jih v preteklosti nismo pogosto videli, na primer hitrejše zaključevanje akcij in več vtekanja v prazen prostor. Izmed tekmecev je uspelo le Bayernu zadržati žogo dlje časa v svoji posesti. Na obeh tekmah je bil Bayern boljši v tem elementu, resda so bile razlike v posesti minimalne.
Stran 132
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 101 Značilnosti modela igre v analizi udarcev na gol
Povprečno na Odstotki glede na Skupno število tekmo celoto (%) EKIPA FCB NES FCB NES FCB NES ŠTEVILO UDARCEV 171 107 13 8 100 100 USPEŠNOST ZADEVANJA V vrata 87 46 7 3,5 51 43 CILJA Mimo vrat 84 61 6 4,5 49 57 Zadetki 31 11 2,4 0,8 18 10 PO PREDHODNEM S krilnega položaja 38 43 3 3 22 40 NAPADU Skozi sredino 133 64 10 5 78 60 GLEDE NA MESTO Na lastni polovici 95 55 7 4 56 51 ODVZEMA ŽOGE Na nasprotni polovici 76 52 6 4 44 49 GLEDE NA ODDALJENOST Znotraj kazenskega prostora 108 62 8 5 63 58 OD GOLA Izven kazenskega prostora 63 45 5 3 37 42 Individualni prodor 40 20 3 1,5 23 19 Po podaji v globino 45 21 3,5 1,5 26 19 Po direktni podaji v globino 6 5 0,5 0,5 3,5 5 Po dvojni podaji 10 1 0,8 0,1 6 1 NAČIN USTVARJANJA Po podaji iz krilnega položaja 20 19 1,5 1,5 12 18 PRILOŽNOSTI ZA UDAREC Po napaki nasprotnika 20 18 1,5 1,5 12 17 NA VRATA Prosti udarec 19 10 1,5 0,8 11 9 Indirektni udarec 0 0 0 0 0 0 Podaja iz kota 7 11 0,5 1 4 10 Podaja iz avta 3 1 0,2 0,1 2 1 Kazenski udarec 1 1 0,1 0,1 0,5 1 Levi branilec 6 4 0,5 0,5 3,5 4 Desni branilec 9 4 0,5 0,5 5 4 Levi centralni branilec 0 1 0 0 0 1 Desni centralni branilec 3 9 0 0,5 2 8 GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec 10 12 1 1 6 11 MESTO Desni zvezni igralec 15 14 1 1 9 13 Centralni zvezni igralec 2 6 0 0,5 1 6 Levi krilni napadalec 33 13 2,5 1 19 12 Desni krilni napadalec 44 9 3,5 0,5 26 8 Napadalec 49 35 4 2,5 28,5 33 Kontinuirani napad 59 27 4,5 2 34,5 25 GLEDE NA VRSTO Protinapad 35 29 2,5 2 20,5 27 NAPADOV Progresivni napad 6 5 0,5 0,5 3,5 4,5 Variabilni napad 21 5 1,5 0,5 12 4,5 ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 101 66 7,7 5,1 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 322 231 25 17,8
Igralci FC Barcelone so na trinajstih tekmah izvedli 171 udarcev na vrata nasprotnikov, v povprečju je to 13 strelov na tekmo. Nasprotnikom so dopustili skupno 107 strelov na vrata, kar je v povprečju 8 strelov na tekmo. Tako Barcelona, kot njeni nasprotniki, so si večino priložnosti priigrali po napadu, izvedenem po sredini. Igralci Barcelone so si po napadu skozi sredino tako priigrali 133 strelov (78 %), nasprotne ekipe pa 64 (60 %). Barcelona si je več (56 %) udarcev priigrala z žogami, ki so bile odvzete na lastni polovici igrišča. Nasprotne ekipe so prav tako večkrat izvedle udarec po odvzeti žogi na lastni polovici igrišča (51 %). Tako Barcelona kot nasprotniki so več strelov izvedli znotraj kazenskega prostora (Barcelona 63 %, NES 58 %). Pri Barceloni so večino (78,5 %) udarcev na vrata izvedli vsi trije
Stran 133
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
napadalci, pri nasprotnikih pa je s streli na vrata izstopal napadalec (33 %). Barcelona je do priložnosti za dosego zadetka največkrat prišla po kontinuiranem napadu (34,5 %) in po protinapadu (20,5 %). Nasprotne ekipe pa so do svojih priložnosti prihajale po protinapadih (27 %) in kontinuiranih napadih (25 %). Barcelona je pred strelom na vrata v povprečju izvedla osem podaj, napad pa je v povprečju trajal kar 25 sekund. Nasprotne ekipa pa so pred udarcem v povprečju izvedle pet podaj, napad pa je trajal skoraj 18 sekund (Tabela 101). Iz zgornje tabele je razvidno tudi, da so igralci Barcelone več napadali in so izvedli več udarcev na vrata nasprotnikov. Do udarcev so prihajali po daljših napadih in pred strelom so si izmenjali več podaj kot nasprotne ekipe. Razvidno je tudi, da so največ strelov ustvarili po napadih skozi sredino, kjer je nasprotnikova obramba najbolj zgoščena in je zelo malo prostora za izvedbo napada. Ta podatek nam govori o tem, da so igralci Barcelone zelo uigrani in imajo veliko individualno kvaliteto.
Graf 9. Uspešnost zadevanja cilja - FC Barcelona.
Graf 10. Uspešnost zadevanja cilja - NES.
Primerjava uspešnosti zadevanja vrat nam kaže na večjo natančnost igralcev Barcelone od nasprotnikov. Barcelona je okvir vrat nasprotnikov zadela v 51 % strelov, nasprotne ekipe so vrata Barcelone zadela v 43 % strelov. Barcelona je zadetke dosegla v veliko večjem deležu, saj je 18 % vseh strelov končalo v mreži nasprotnikov. Nasprotne ekipe imajo slabši delež doseganja zadetka, ta znaša 10 % (Graf 9 in 10). Vzroke veliko večje uspešnosti zadevanja cilja nogometašev Barcelone lahko pripišemo večji individualni kvaliteti in dejstvu, da so
Stran 134
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
njeni igralci več strelov izvedli bližje vratom nasprotnika. Udarci, izvedeni znotraj kazenskega prostora, so za vratarje vselej nevarnejši, kot streli z razdalje.
Graf 11. Način ustvarjanja priložnosti.
Nogometaši Barcelone so najpogosteje prihajali do udarcev na vrata po podaji v globino (26 %) in po individualnih prodorih (23 %). Nekoliko manj udarcev so izvedli po podaji iz krilnega položaja (12 %), po napaki nasprotnika (12 %) in po prostem udarcu (11 %). Nasprotne ekipe so prav tako največkrat nevarne po individualnem prodoru (19 %), podaji v globino (19 %), podaji iz krilnega položaja (18 %) in napaki nasprotnika (17 %) (Graf 11). Veliko število priložnosti po podaji v globino je nekoliko nepričakovano, saj je Barcelona napadala preko kontinuiranih napadov in veliko igrala v širino. Barcelona je veliko igrala v širino predvsem zato, da s tem nekoliko »uspava« nasprotnika, oziroma je čakala na napako pri premikanju obrambe nasprotnika. Po menjavi strani pa so njihovi nogometaši iskali prazen prostor in vtekali v te prostore. Po prihodu Luisa Suareza se je Lionel Messi preselil nekoliko dlje od vrat na desno stran napada in je bil tisti igralec, ki je vtekajočim igralcem podajal. Te podaje so bile natančne ter so predstavljale presenečenje za nasprotnika in bile vselej zelo nevarne.
Stran 135
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 102 Značilnosti modela igre v analizi doseženih zadetkov
Odstotki glede na Skupno število Povprečno na tekmo celoto (%) EKIPA FCB NES FCB NES FCB NES ŠTEVILO ZADETKOV 31 11 2,4 0,8 100 100 PO PREDHODNEM S krilnega položaja 5 4 0,4 0,3 16 36 NAPADU Skozi sredino 26 7 2 0,5 84 64 GLEDE NA MESTO V kazenskem prostoru 29 8 2,3 0,6 94 73 ZAKLJUČKA NAPADA Izven kazenkega prostora 2 3 0,1 0,2 6 27 GLEDE NA VRSTO Z nogo 28 9 2,2 0,7 90 82 UDARCEV NA VRATA Z glavo 3 2 0,2 0,1 10 18 GLEDE NA MESTO Na lastni polovici 20 3 1,6 0,2 64 27 ODVZEMA ŽOGE Na nasprotni polovici 11 8 0,8 0,6 36 73 Individualni prodor 9 0 0,7 0 29 0 Po podaji v globino 9 3 0,7 0 29 27 NAČIN DOSEGANJA Po direktni podaji v globino 2 1 0 0 6 9 ZADETKOV Po dvojni podaji 2 0 0 0 6 0 Po podaji iz krilnega položaja 4 3 0,3 0 13 27 Po napaki nasprotnika 3 1 0 0 10 9 Prosti udarec 1 1 0 0 3 9 Indirektni udarec 0 0 0 0 0 0 GLEDE NA IZVEDBO Podaja iz kota 0 2 0 0 0 18 PREKINITVE Podaja iz avta 1 0 0 0 3 0 Kazenski udarec 0 0 0 0 0 0 Levi branilec 0 0 0 0 0 0 Desni branilec 0 1 0 0 0 9 Levi centralni branilec 0 1 0 0 0 9 Desni centralni branilec 1 1 0 0 3 9 GLEDE NA IGRALNO Levi zvezni igralec 0 1 0 0 0 9 MESTO Desni zvezni igralec 1 1 0 0 3 9 Centralni zvezni igralec 0 0 0 0 0 0 Levi krilni napadalec 12 1 1 0 39 9 Desni krilni napadalec 5 1 0,5 0 16 9 Napadalec 12 4 1 0,3 39 36 Kontinuirani napad 9 5 0,7 0,5 29 45 GLEDE NA VRSTO Protinapad 10 1 0,8 0 32 9 NAPADOV Progresivni napad 2 0 0 0 6 0 Variabilni napad 5 0 0,5 0 16 0 ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ (povprečje) 259 68 8,3 6,1 ČAS TRAJANJA AKCIJE (povprečje - v sekundah) 769 184 24,8 16,7
Barcelona je na trinajstih tekmah dosegla kar 31 zadetkov, prejela pa 11. To pomeni, da so v povprečju na tekmo dosegli skoraj 2,5 zadetka, prejeli pa manj kot zadetek. Tako Barcelona kot nasprotna moštva so več zadetkov dosegli po napadih po sredini. S tem, da je odstotek zadetkov, doseženih na tak način, veliko večji pri Barceloni in znaša 84 %, pri nasprotnih moštvih pa znaša 64 %. Vsi so veliko večino zadetkov dosegli znotraj kazenskega prostora. Tako je Barcelona kar 94 % udarcev za zadetek izvedla v kazenskem prostoru, nasprotna ekipa pa 73 %. Vse zadetke, razen dveh, so pri Barceloni dosegli vsi trije napadalci. Tako je
Stran 136
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
trio MSN skupno dosegel kar 29 zadetkov. Znotraj tri sta po 12 (39 %) zadetkov dosegla Lionel Messi in Luis Suarez, tretji član tria, Neymar, pa je dosegel 5 zadetkov (16 %). Pri nasprotnih moštvih je največ zadetkov dosegel napadalec, in sicer 4 (36 %). Preostalih 7 zadetkov je doseglo 7 različnih nogometašev. Nekoliko presenetljivo je Barcelona največ zadetkov dosegla po protinapadih, in sicer 10 (32 %), 9 (29 %) zadetkov je dosegla po kontinuiranih napadih, 5 (16 %) po variabilnih napadih. Nasprotna moštva so največ zadetkov dosegla po kontinuiranih napadih, in sicer 5 (45 %). Povprečna dolžina napadov pred doseženim zadetkom je pri Barceloni znašala 24, 8 sekunde, igralci pa so med sabo izmenjali 8,3 podaje. Pri nasprotnih ekipah je ta podatek manjši, njihovi napadi so trajali 16,7 sekunde in imeli so 6 podaj (Tabela 102).
Graf 12. Način doseganja zadetka.
Nogometaši Barcelone so največ zadetkov dosegli po individualnih prodorih (9) in po podajah v globino (9), relativno veliko zadetkov so dosegli še po podajah iz krilnega položaja (4) in po napakah nasprotnika (3). Po dva zadetka so dosegli še po direktnih podajah v globino in po dvojnih podajah, po en zadetek pa so dosegli iz prostega udarca in podaji iz avta. Nasprotne ekipe so največ zadetkov dosegle po podajah v globino in po podajah iz krilnega položaja, in sicer po tri. Dva zadetka so dosegli po podajah iz kota, po en gol pa iz prostega udarca, napaki nasprotnika in po direktni podaji v globino (Tabela 102 in Graf 12).
Stran 137
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Smer napada
napada
Slika 44. Mesto odvzema oziroma izgube žoge pri zadetkih.
Mesto odvzema žoge, tako pri Barceloni kot pri njenih nasprotnicah, nima nekega ponavljajočega vzorca. Točke odvzema žog so razporejene po celem igrišču, kar kaže na to, da se je ekipa branila na različne načine. Nekoliko več žog so si igralci Barcelone vendarle pridobili na svoji polovici igrišča.
Stran 138
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
- FC Barcelona
- Nasprotne ekipe
Slika 45. Mesto udarca pri zadetkih.
Mesto zaključka napada pri zadetkih nam kaže na to, da je bila velika večina zadetkov doseženih znotraj kazenskega prostora. Barcelona je izven kazenskega prostora dosegla le dva zadetka, nasprotna moštva pa tri. Le en zadetek pa je bil dosežen iz večje razdalje od dvajsetih metrov (zadetek Neymara proti PSG). Veliko zadetkov je Barcelona dosegla iz neposredne bližine, kar kaže na to, da so uspeli obrambo nasprotnikov izigrati in tako so prišli do izjemno lepih priložnosti za dosego zadetka. Iz takih priložnosti pa napadalci kot so Messi, Neymar in Suarez le redko grešijo.
Stran 139
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Slika 46. Sistem igre 1:4:3:3 pri nogometnem klubu FC Barcelona.
Trener Luis Enrique je skozi celotno sezono svoje igralce poslal na igrišče v sistemu 1:4:3:3. Ta sistem je pri Barceloni že prava tradicija, znotraj tega sistema pa igrajo tudi vse mlajše kategorije na njihovi sloviti šoli La Massia. Ne nazadnje pa ta sistem uporablja tudi veliko evropskih klubov. Znotraj sistema se je skozi sezono pojavilo malo rotacij. Messi je na začetku sezone še igral v sami konici napada, po preteku suspenza Suarezu, pa se je pomaknil na desni krilni položaj. Messi je imel v igri popolno svobodo in na tekmah se je pojavil v različnih vlogah. Velikokrat se je znašel na mestu vezistov in tako poizkušal s prodori oziroma podajami v globino prebiti obrambo nasprotnikov. Kako univerzalen igralec je Messi, kaže tudi podatek, da je bil skupaj z Neymarjem in Ronaldom najboljši strelec Lige prvakov v sezoni 2014/2015, poleg tega pa je imel največ podaj za zadetek.
Stran 140
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
6.1.15 ZNAČILNOSTI MODELA IGRE V NAPADU NOGOMETNEGA KLUBA FC BARCELONA Iz opravljene analize rezultatov trinajstih tekem nogometnega kluba FC Barcelona v Ligi prvakov v tekmovalni sezoni 2014/2015, je razvidno to, da je Barcelona v primerjavi z nasprotniki gojila napadalnejšo igro. To se vidi iz večje posesti žoge, večjega števila napadov, predvsem iz večjega števila kontinuiranih napadov. Časovna posest žoge je bila izrazito na strani nogometašev Barcelone, kar potrjuje nekatere dosedanje raziskave, ki pravijo, da imajo uspešnejša moštva več žogo v svoji posesti, od rezultatsko manj uspešnih ekip (Kopasič, 2008; Košir, 2014). Analiza udarcev na vrata nam razkriva, da so nogometaši Barcelone izvedli veliko več udarcev na vrata kot njeni nasprotniki. Največ udarcev pa so izvedli po podajah v globino in individualnih prodorih. Manjkrat pa so izvedli udarce na vrata po direktni podaji v globino, po podaji iz kota in po podaji iz avta. Dosedanje raziskave kažejo na to, da uspešnejša moštva izvedejo več udarcev na vrata nasprotnikov (Kopasić, 2008; Ilješ, 2008). V nasprotju s pričakovanji si je Barcelona priigrala največ priložnosti po podajah v globino. Omenjeni podatek potrjuje nekatere dosedanje raziskave (Ilješ, 2008; Gajser, 2007), da globinska podaja predstavlja najhitrejšo in najnevarnejšo pot do vrat nasprotnika, hkrati pa jo nasprotnikovi branilci zelo težko preprečijo. Nogometaši Barcelone so na trinajstih tekmah dosegli kar 31 zadetkov. Njihova obramba pa ni bila najbolj čvrsta, saj so na poti do prvaka prejeli 11 zadetkov. To pomeni, da so na tekmo dosegali več kot dva zadetka (2,4) in v povprečju prejeli zadetek na tekmo. Barcelona je največ zadetkov dosegla po napadih skozi sredino, velika večina zadetkov pa je bila doseženih znotraj kazenskega prostora. Barcelona je v igri največ uporabljala kontinuirane napade in je tudi največkrat izvedla udarec proti vratom po kontinuiranem napadu. Največ priložnosti so si igralci Barcelone ustvarili po podajah v globino in individualnih prodorih. Po podajah v globino in individualnih prodorih pa so dosegli največ zadetkov, in sicer 18. Analiza udarcev na vrata je pokazala, da so največ udarcev na vrata pri Barceloni izvedli vsi trije napadalci. Skupno so izvedli 73,5 % vseh strelov na vrata nasprotnikov, kar je v skladu z nekaterimi do sedaj izvedenimi raziskavami (Ilješ, 2008). Pri analizi števila dobljenih dvobojev z nogo oziroma z glavo, je bila ekipa Barcelone uspešnejša. Barcelona je dobila več dvobojev od nasprotnikov, kar je tudi v skladu z do sedaj izvedenimi raziskavami (Ilješ, 2008; Košir, 2014). Barcelona je izvedla veliko večje število podaj od nasprotnih moštev. Prav tako pa so njihovi igralci izvedli več podaj v globino kot nasprotna moštva. Nasprotna moštva pa so v povprečju na tekmo izvedla eno direktno podajo v globino več od Barcelone. Analiza prehoda v napad preko vratarja je bila očitna, saj je Barcelona veliko večkrat v napad prešla s kratko podajo z nogo oziroma roko. Igralci Barcelone so težili k igri že v obrambni vrsti. Za to pa so imeli na voljo tehnično odlično podkovane igralce in seveda vratarja, ki je žogo, tudi ob pritisku nasprotnika, mirno podal do soigralcev. Nasprotna moštva pa so
Stran 141
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
večinoma v napad preko vratarja prešla z dolgo podajo z nogo. Na ta način so se želeli izogniti izgubi posesti žoge na svoji polovici igrišča, oziroma blizu svojih vrat. Mesto odvzema žoge pri doseženih zadetkih, tako pri Barceloni kot pri nasprotnikih, nima nekega ponavljajočega se vzorca. To potrjuje dosedanje raziskave, da mesto odvzema žoge ni ključno za dosego zadetka. Barcelona je kot rezultatsko uspešnejše moštvo storila manj prekrškov od nasprotnih moštev. Vzroke za to lahko najdemo v dejstvu, da so igralci Barcelone več in dlje napadali od njihovih nasprotnikov in bili posledično manj časa v fazi branjenja. Ti podatki potrjujejo večino dosedanjih raziskav (Tobijas, 2002; Košir, 2014), da rezultatsko uspešnejša moštva naredijo manj prekrškov od rezultatsko manj uspešnih ekip. S končno analizo smo ugotovili sledeče značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona: nogometni klub FC Barcelona je imel v povprečju žogo večkrat v svoji posesti od nasprotnih moštev, nogometni klub FC Barcelona je do zadetkov prihajal bolj na kontinuiran način, z daljšimi napadi in z večjim številom podaj kot nasprotna moštva, nogometni klub FC Barcelona je izvedel povprečno več udarcev na vrata kot nasprotna moštva, nogometni klub FC Barcelona je izvedel povprečno največ kontinuiranih napadov, nogometni klub FC Barcelona izvaja največ udarcev na vrata znotraj kazenskega prostora, nogometni klub FC Barcelona si je največ priložnosti za dosego zadetka ustvaril po podaji v globino, nogometni klub FC Barcelona si je največ priložnosti za zadetek ustvaril po napadih, izvedenimi skozi sredino, pri nogometnemu klub FC Barcelona izvedejo največ udarcev na vrata vsi trije napadalci, nogometni klub FC Barcelona je največ zadetkov dosegel po individualnih prodorih in podajah v globino, nogometni klub FC Barcelona je v napad preko vratarja največkrat prehajal s kratko podajo vratarja, nogometni klub FC Barcelona je osvojil povprečno več dvobojev in izvedel povprečno manj prekrškov na tekmo kot nasprotna moštva.
Stran 142
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
7.0 PREVERJANJE HIPOTEZ
H1: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi posest žoge med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi. Tabela 103 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig.
PosestBarcelona ,933 13 ,378 PosestOstali ,933 13 ,378
a. Lilliefors Significance Correction
V našem primeru nobeden izmed vzorcev ne doseže meje statistične značilnosti 0,05 (za PosestBarcelona je p=0,378, za vzorec PosestOstali je p=0,378) kar pomeni, da imata oba vzorca normalno porazdelitev. Test porazdelitve smo izvedli, ker preverjamo enega izmed pogojev za izvedbo parametričnih testov (ANOVA in t-test). V tem primeru smo ta pogoj zadostili, zato nadaljujemo z izvedbo parametričnega testa.
Za primerjavo vzorcev smo uporabili parametrično metodo – Studentov t-test za povezane vzorce. Verzijo za povezane vzorce smo uporabili, ker so meritve bile narejene na enakih tekmah (merjenje posesti žoge za ekipo FC Barcelone in nasprotne ekipe na isti tekmi). Rezultati testa so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 104 Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences 95% Confidence Interval of the Difference Std. Std. Error Sig. (2- Mean Deviation Mean Lower Upper t df tailed) Pair PosestBarcelona – 24,000 16,67333 4,62435 13,92441 34,07559 5,190 12 ,000 1 PosestOstali 00
Rezultati t-testa za povezane vzorce kažejo, da statistično značilne razlike med vzorcema obstajajo (v prid ekipe FC Barcelona), saj je vrednost statistične značilnosti p (stolpec Sig.) pod mejo statistične značilnosti 0,05. S tem hipotezo 1 sprejmemo.
Stran 143
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
H2: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Tabela 105 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig.
UdarBarc ,944 13 ,516 UdarOstali ,903 13 ,148 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Rezultati testa normalne porazdelitve kažejo, da oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi.
Tabela 106 Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
95% Confidence Interval
Std. Std. Error of the Difference Sig. (2- Mean Deviation Mean Lower Upper t df tailed) Pair UdarBarc – 2,8461 3,97589 1,10271 ,44355 5,24876 2,581 12 ,024 1 UdarOstali 5
Rezultati t-testa so v zgornji tabeli in kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema v prid ekipe FC Barcelona. Vrednost statistične značilnosti je pod mejo 0,05 (p=0,024), s čimer hipotezo 2 sprejmemo.
H3: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količina osvojenih dvobojev med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi.
Tabela 107 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig. DvobojBarc ,911 13 ,192 DvobojOst ,951 13 ,616 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Stran 144
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato smo izedli parametrični t-test za povezane vzorce.
Tabela 108 Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences 95% Confidence Interval of the
Std. Std. Error Difference Sig. (2- Mean Deviation Mean Lower Upper t df tailed) Pair DvobojBarc – - 1 DvobojOst 3,5384 3,68817 1,02291 -5,76720 -1,30973 -3,459 12 ,005 6
Zadnji stolpec (Sig.), ki kaže vrednost statistične značilnosti, je pod mejo 0,05 (p=0,005) , s čimer hipotezo 3 sprejmemo.
H4: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi količina kontinuiranega napada in količinah ostalih vrst napadov nogometnega kluba FC Barcelona.
V tem primeru smo imeli več vzorcev, saj smo morali upoštevati vsako vrsto napada – tako smo dobili 4 različne vzorce, vsakega za svojo vrsto napada.
Tabela 109 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig.
Konti ,929 13 ,332 Proti ,955 13 ,677 Prog ,903 13 ,146 Varia ,905 13 ,159 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Vsi štirje vzorci ustrezajo normalni porazdelitvi, zato sledi primerjava vseh štirih vzorcev, kjer bomo najprej izvedli eno smerno ANOVA metodo za primerjavo več skupin.
Stran 145
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 110 Rezultati metode ANOVA
ANOVA Število Sum of Squares df Mean Square F Sig. Between Groups 31994,827 3 10664,942 247,046 ,000 Within Groups 2072,154 48 43,170 Total 34066,981 51
Rezultati metode ANOVA kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med skupinami (zadnji stolpec Sig.), saj je vrednost statistične značilnosti p pod mejo 0,05. Ampak to še ne pomeni, da smo potrdili našo hipotezo, saj ne vemo, med katerimi skupinami obstajajo statistično značilne razlike. Sled tako imenovana post-hoc procedura, kjer bomo preverili, med katerimi skupinami obstajajo statistično značilne razlike.
Tabela 111 Rezultati Bonferroni metode medsebojnih primerjav
Multiple Comparisons Dependent Variable: Število Bonferroni
Mean Difference 95% Confidence Interval (I) TipN (J) TipN (I-J) Std. Error Sig. Lower Bound Upper Bound Konti Proti 48,69231* 2,57711 ,000 41,6000 55,7846 Prog 63,00000* 2,57711 ,000 55,9077 70,0923 Variab 56,53846* 2,57711 ,000 49,4462 63,6307 *. The mean difference is significant at the 0.05 level.
Rezultati so nam pokazali, da je napada Konti statistično značilno več v primerjavi z ostalimi napadi (gledamo stolpec Sig. v vseh treh vrsticah). S tem hipotezo 4 sprejmemo.
H5: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata po izvedbi kontinuiranega napada in številu udarcev na vrata po ostalih vrst napadov nogometnega kluba FC Barcelona.
Stran 146
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 112 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig. Konti ,974 13 ,933 Proti ,872 13 ,056 Prog ,709 13 ,001 Varia ,654 13 ,000 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Rezultati Shapiro-Wilkovega testa kažejo, da nekateri vzorci (Prog in Varia) ne ustrezajo normalni porazdelitvi. Zato smo namesto parametričnih testov izvesti neparametrične teste. Ker imamo več vzorcev, smo najprej preverili, če sploh obstajajo razlike med vzorci.
Tabela 113 Rezultati Friedmanovega testa
Test Statisticsa
N 13 Chi-Square 19,726 df 3 Asymp. Sig. ,000 a. Friedman Test
Rezultati kažejo, da statistično značilne razlike med skupinami obstajajo (vrstica Asymp Sig.), saj je vrednost statistične značilnosti pod mejo 0,05.
Tabela 114 Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Proti - Konti Prog - Konti Varia - Konti Z -1,866b -2,957b -2,810b Asymp. Sig. (2-tailed) ,062 (,062) ,003 (,006) ,005 (,015) a. Wilcoxon Signed Ranks Test b. Based on positive ranks.
Ker smo izvedli več posthoc testov, smo morali izvesti korekcijo, da ne pride do napak. V ta namen smo izvedli Holm-Bonferroni korekcijo, katere rezultati so zapisani v vrstici Asymp. Sig. v oklepaju. V primerjavi vzorca Konti z vzorcema Varia in Prog je test pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike, saj dosežemo mejo 0,05 (pprog=0,006, pvaria=0,015). V
Stran 147
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
primerjavi vzorca Konti z vzorcem Proti pa ne dosežemo meje statistične značilnosti (p= 0,062). Posledica tega je, da hipoteze 5 ne sprejmemo.
H6: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata preko krilnih položajev in število udarcev na vrata preko ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona.
Tabela 115 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig. Indiv ,889 13 ,093 PodGlob ,683 13 ,000 Direkt ,638 13 ,000 Dvojn ,785 13 ,005 Kril ,909 13 ,178 Napak ,820 13 ,012 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Nekateri vzorci ne ustrezajo normalni porazdelitvi (PodGlob, Direkt, Dvojn, Napak) in zato smo ponovno izvedli neparametrične teste.
Tabela 116 Rezultati Friedmanovega testa
Test Statisticsa
N 13 Chi-Square 36,691 df 5 Asymp. Sig. ,000 a. Friedman Test
Tabela 117 Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Indiv - Kril PodGlob - Kril Direkt - Kril Dvojn - Kril Napak - Kril Z -2,419b -2,796b -2,354c -2,153c -,187c Asymp. Sig. (2-tailed) ,016 (,065) ,005 (,025) ,019 (,057) ,031 (,061) ,852 (,852)
a. Wilcoxon Signed Ranks Test b. Based on negative ranks. c. Based on positive ranks.
Stran 148
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Rezultati posthoc procedure – Wilcoxonov test predznačenih rangov z Bonferroni korekcijo (zadnja vrstica v oklepaju) – statistično značilne razlike med vzorcem Kril in ostalimi skupinami obstajajo samo v enem primeru. To je v primerjavi z vzorcem PodGlob. S tem hipoteze 6 ne sprejmemo.
H7: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata iz kazenskega prostora in številom udarcev na vrata iz ostalih delov igrišča nogometnega kluba FC Barcelona. Tabela 118 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig. ZnotrajKaz ,869 13 ,051 IzvenKaz ,932 13 ,363 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato izvedemo t-test za povezane vzorce.
Tabela 119 Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
95% Confidence Interval of the Difference Std. Std. Error Sig. (2- Mean Deviation Mean Lower Upper t df tailed) Pair ZnotrajKaz - 3,4615 3,52646 ,97806 1,33052 5,59255 3,539 12 ,004 1 IzvenKaz 4
Rezultati t-testa kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema (p = 0,004). S tem hipotezo 7 sprejmemo.
H8: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število udarcev na vrata igralcev v konici napada in številom udarcev na vrata ostalih igralcev nogometnega kluba FC Barcelona.
Stran 149
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 120 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig. Ostali ,901 13 ,139 Konica ,967 13 ,850 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Rezultati Shapiro-Wilkovega testa normalne porazdelitve kažejo, da noben vzorec ne ustreza normalni porazdelitvi. Zaradi tega smo izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov.
Tabela 121 Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Konica - Ostali Z -3,186b Asymp. Sig. (2-tailed) ,001
a. Wilcoxon Signed Ranks Test b. Based on negative ranks.
Rezultati Wilcoxonovega testa kažejo, da statistično značilne razlike med skupinama igralcev obstajajo – Konica napada res izvede statistično značilno več udarcev na vrata kot ostali igralci. Zaradi tega hipoteze 8 sprejmemo.
H9: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi števila zadetkov po več kot treh podajah in številom zadetkov po ostalem številu podaj nogometnega kluba FC Barcelona. Tabela 122 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig. Vec3 ,311 13 ,000 NeVec3 ,311 13 ,000 a. Lilliefors Significance Correction
Test normalne porazdelitve Shapiro-Wilkov test je pokazal, da vzorca nimata normalne porazdelitve. Tako smo izvedli neparametrični test Wilcoxonov test predznačenih rangov.
Stran 150
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tabela 123 Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
NeVec3 - Vec3 Z -3,051b Asymp. Sig. (2-tailed) ,002 a. Wilcoxon Signed Ranks Test b. Based on positive ranks.
Wilcoxonov test predznačenih rangov je pokazal, da statistično značilne razlike med vzorcema res obstajajo (zadnja vrstica Asymp. Sig. je pod mejo 0,05), kar pomeni, da ekipa FC Barcelone res doseže večino zadetkov po več kot treh predhodnih podajah. S tem hipotezo 9 sprejmemo.
H10: : Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi števila zadetkov po akciji, ki traja v povprečju več kot 8 sekund in številu zadetkov po akcijah, ki v povprečju ne trajajo več kot 8 sekund. Tabela 124 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig. Vec8s ,311 13 ,000 NeVec8s ,311 13 ,000 a. Lilliefors Significance Correction
Noben izmed vzorcev ne ustreza normalni porazdelitvi, zato smo izvedli neparametrični test Wilcoxonov test predznačenih rangov.
Tabela 125 Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
NeVec8s – Vec8s Z -3,051b Asymp. Sig. (2-tailed) ,002 a. Wilcoxon Signed Ranks Test b. Based on positive ranks.
Wilcoxonov test predznačenih rangov je pokazal, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema (p=0,002). S tem hipotezo 10 sprejmemo.
Stran 151
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
H11: Obstajajo statistično značilne razlike nogometnega kluba FC Barcelona v meritvi število prehodov v napad preko vratarja s kratko podajo z roko ali nogo in številu prehodov v napad preko drugih načinov.
Tabela 126 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig.
Dega ,465 12 ,000 Dolga ,865 12 ,056 Kratka ,936 12 ,454 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Eden izmed vzorcev (Dega) ne ustreza normalni porazdelitvi, zato nadaljujemo z neparametričnimi testi – najprej Friedmanov test za primerjavo več skupin.
Tabela 127 Rezultati Friedmanovega testa
Test Statisticsa
N 12 Chi-Square 24,000 Df 2 Asymp. Sig. ,000 a. Friedman Test
Friedmanov test je pokazal, da res obstajajo statistično značilne razlike med tremi vzorci (zadnja vrstica je pod mejo 0,05).
Tabela 128 Rezultati Wilcoxonovega testa
Test Statisticsa
Dolga - Kratka Dega - Kratka Z -3,065b -3,068b Asymp. Sig. (2-tailed) ,002 (,004) ,002 (,004) a. Wilcoxon Signed Ranks Test b. Based on positive ranks.
Za posthoc proceduro smo izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov s Holm-Bonferroni korekcijo, katere rezultati so v zadnji vrstici v oklepajih. V obeh primerjavah je statistična značilnost razlik pod mejo 0,05 (v obeh primerih je p=0,004), s čimer hipotezo 11 sprejmemo.
Stran 152
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
H12: Obstajajo statistično značilne razlike v meritvi število prekrškov med igro med nogometnim klubom FC Barcelona in nasprotnimi moštvi. Tabela 129 Test normalne porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom porazdelitve
Tests of Normality
Shapiro-Wilk Statistic df Sig.
PrekB ,908 13 ,171 PrekO ,949 13 ,580 *. This is a lower bound of the true significance. a. Lilliefors Significance Correction
Oba vzorca ustrezata normalni porazdelitvi, zato izvedemo parametrični t-test za povezane vzorce.
Tabela 130 Rezultati Studentove t-test metode za povezane vzorce
Paired Samples Test
Paired Differences
95% Confidence Interval of the Difference Std. Std. Error Sig. (2- Mean Deviation Mean Lower Upper t df tailed) Pair PrekB - - 1 PrekO 3,7692 5,15030 1,42844 -6,88153 -,65693 -2,639 12 ,022 3
Rezultati t-testa kažejo, da res obstajajo statistično značilne razlike med vzorcema (p=0,022). S tem hipotezo 12 sprejmemo.
Stran 153
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
8.0 ZAKLJUČEK Namen diplomskega dela ja bil, na podlagi opazovanih spremenljivk ugotoviti nekatere značilnosti modela igre nogometnega kluba FC Barcelona v napadu in izvesti primerjavo v omenjenih spremenljivkah med FC Barcelono in njenimi tekmeci.
Nogometni klub FC Barcelona je celotno sezono Lige prvakov igral napadalnejšo igro v primerjavi z nasprotnimi ekipami in imel večino časa pobudo v igri, kar je razvidno iz večjega številu napadov (predvsem kontinuiranih), večje posesti žoge in večjem številu izvedenih udarcev na vrata nasprotnika. Igra Barcelone je temeljila na dolgem zadrževanju žoge, veliko podajami v širino in prenosu žoge z ene strani igrišča na drugo, s čimer so si ustvarjali več prostora za igro. Te prazne prostore pa so igralci Barcelone izkoriščali za individualne prodore ali za vtekanja napadalcev oziroma veznih igralcev.
Nogometaši FC Barcelone so bili uspešnejši v številu dobljenih dvobojev in izvedli so več udarcev proti vratom nasprotnih moštev. Barcelona je sicer imela nekoliko več (deset) netočnih podaj, ampak izvedli so veliko več podaj (3091) od nasprotnih moštev, tako da je ta razlika zanemarljiva. Tako Barcelona kot njeni nasprotniki so izvajali relativno malo število podaj v globino oziroma direktnih podaj v globino, kljub temu pa so vsi po podaji v globino izvedli največ udarcev proti vratom. To dejstvo jasno kaže na to, kako nevarne so podaje v globino, še posebej takrat, kadar gre podaja v globino izza igralcev obrambne linije ali pa predstavlja element presenečenja tekmeca.
Luis Enrique je svoje varovance skozi celotno sezono poslal na igrišče v formaciji 1:4:3:3. Pri načinu igre, kot ga goji FC Barcelona, je zelo pomembno, da vratar dobro igra z nogo. Velikokrat sodeluje pri zadrževanju in iznosu žoge, velikokrat pa se znajde v položaju branilca in igra izven kazenskega prostora. V obrambni vrsti so igrali s štirimi branilci, od katerih sta se bočna branilca redno vključevala v napad. Zvezna vrsta je bila sestavljena iz treh igralcev, ki so bili postavljeni v formacijo z enim zadnjim in dvema prednjima zveznima igralcema. Vsi vezni igralci pa so bili tehnično in tudi taktično izjemno podkovani. Trije napadalci so imeli v napadalni tretjini popolno svobodo v igri. Veliko so poizkušali z individualnimi prodori, vtekanji v prazen prostor, prav tako pa so veliko menjali svoja mesta v napadu. Zlasti Messi je bil tisti, ki se je prosto premikal po igrišču in tudi nekoliko manj sodeloval v fazi branjenja. Kljub temu pa je bil nedvomno ključni igralec Barcelone za zmago v Ligi prvakov. Dosegel je deset zadetkov in s šestimi neposrednimi podajami za zadetek, je bil najboljši podajalec v sezoni 2014/2015.
Barcelona je na trinajstih tekmah prejela kar enajst zadetkov, vendar pa je obramba Barcelone v ključnih trenutkih bila vedno na mestu. Pod vodstvom Luisa Enriqueja se je Barcelona ob vodstvu znala taktično pomakniti nekoliko bližje k svojim vratom. Tako so ustvarili veliko prostora za protinapade, v katerih so bili zelo uspešni, saj so na ta način dosegli največ zadetkov, in sicer deset. Na tekmah pa so igralci Barcelone v povprečju osvojili več dvobojev od tekmecov, tako z nogo kot z glavo.
Največja razlika med Barcelono in njenimi tekmeci pa je bila, poleg večje kakovosti in tehnično-taktičnega znanja celotne ekipe, nedvomno napadalni trio Messi-Neymar-Suarez, ki je dosegel 27 od 31 zadetkov v sezoni 2014/2015 v Liga prvakov. Ti trije napadalci so bili za
Stran 154
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
nasprotnikovo obrambo nerešljiva uganka. Svojo individualno kakovost so uspeli povezati in tako so tudi skozi najbolj trdo obrambo našli pot do nasprotnikovega gola.
Stran 155
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
9.0 LITERATURA IN VIRI
Bezjak, R. (1999). Analiza modela igre slovenske nogometne reprezentance v napadu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Bradly, P.S., Carling, C., Archer, D., Roberts, J., Dodds, A., Di Mascio, M., idr. (2011). The effect of playing formation on high-intensity running and technical profiles in English FA Premier League soccer maches. Jurnal of Sports Sciences, vol. 8, 821-830.
Brinjovc, M. (2015). Primerjava značilnosti igre nogometnih reprezentanc Nemčije in Brazilije na SP 2014 v Braziliji. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Černuta, T. (2010). Analiza modela igre španske reprezentance v napadu na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južnoafriški republiki 2010. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Draškovič, M. (2015). Značilnosti modela igre v napadu nizozemske reprezentance U-17 na Evropskem prvenstvu v Sloveniji 2012. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Elsner, B. (2011). Nogomet – trening mladih: Program dolgoročnega načrta procesa treninga mladih in program treningov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Elsner, B. (2004). Nogomet – teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Fenko, I. (2002). Analiza igre v napadu prvih štirih reprezentanc na svetovnem prvenstvu 1998 v Franciji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Gajser, D. (2007). Analiza modela igre italijanske reprezentance v napadu – svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Ilješ, D. (2008). Analiza modela igre nemške reprezentance v napadu – svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Kajtazović, N. (2009). Struktura igre v napadu – priprava in zaključek napada skozi sredino – tipične sestavne situacije. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Kopasić, D. (2008). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2005/2006). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Stran 156
Petkovič, B. (2016). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2014/2015. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Košir, J. (2014). Analiza modela igre v napadu nogometnega kluba Real Madrid C.F. (Liga prvakov – sezona 2012/2013). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Kovačič, D. (2011). Analiza modela igre francoske reprezentance v napadu – svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v ljubljani, Fakulteta za šport.
Harper, L.D., West, D.J., Stevenson, E., Russel, M. (24.10.2014). Technical performance reduces during the extra-time period of professional socer mach-play. Plos One. Pridobljeno 23.5.2016 iz http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0110995
Pivk, D. (1999). Analiza nogometne igre finalistov svetovnega prvenstva v Franciji v fazi obrambe. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Pocrnjič, M. in Zickero, R. (1991). Analiza nogometne igre v fazi branjenja na svetovnem prvenstvu v Italiji 1990. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Rozina, T. (2000). Analiza modela igre nogometnega kluba Maribor Teatanic v fazi napada (Liga prvakov – sezona 1999/2000). Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Tobijas, Z. (2002). Analiza prekinitev nogometne igre na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemnskem leta 2000. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Yiannakos, A. in Armatas, V. (2006). Evaluation of the goal scoring in European Championship in Portugal 20004. International Journal of Performance Analysis in Sport, Vol.6, 178-188.
Stran 157