SI 78
Nina Čuk, Zala Mavrić, Alenka Pavko Čuden Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafi ko in oblikovanje, Snežniška 5, 1000 Ljubljana
Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli Blue and White Decoration of Textiles: Potential of Cross-Curricular Links in Elementary School
Strokovni članek/Proff essional Article Prispelo/Received 9-2019 • Sprejeto/Accepted 9-2019
Izvleček Tehnike modro-belega okraševanja tekstilij imajo kljub različni zgodovini, razvoju in vzorčnim učinkom skup- no lastnost: družba jih želi znova obuditi in vključiti v vsakdanje življenje na različnih področjih uporabe. Eden od načinov za njihovo implementacijo in prenos na mlajše generacije je načrtovanje medpredmetnih povezav v osnovnošolskem izobraževanju, ki temelji na raznolikosti teoretičnih osnov, veščin, materialov in postopkov, potrebnih za modro-belo okraševanje tekstilij. V članku so opisane in komentirane nekatere pre- proste tehnike modro-belega okraševanja tekstilij, ki so lahko temelj medpredmetnih povezav in so izvedlji- ve v okviru obveznih in izbirnih predmetov osnovnošolskega izobraževanja. Ključne besede: modro-bele tekstilije, tekstilne tehnike, medpredmetne povezave, osnovnošolsko izobraževanje
Abstract Despite diff erent history, development and pattern eff ects, the techniques of blue and white textile decoration have a common feature – society namely wants to reawaken and integrate them into daily life in diff erent application fi elds. One way to implement and transfer them to younger generations is to design cross-curricular connections in elementary education, based on the diversity of theoretical backgrounds, skills, materials, and procedures re- quired for blue and white textile decorating. The paper describes and comments on some simple techniques of blue and white textile decoration that can form the basis of cross-curricular connections and are feasible within the ob- ligatory and elective subjects of elementary education. Keywords: blue-white textiles, textile techniques, cross-curricular connections, elementary education
1 Uvod katerimi je bilo mogoče spremeniti temeljno barvo tekstilij [3]. Eno pomembnejših barvil je še danes in- Človekova želja po estetskem preoblikovanju teksti- digo, ki tekstilije in oblačila obarva značilno modro. lij obstaja že tisočletja, v sodobnih preoblekah pa je Indigo je bil v preteklosti drago barvilo, saj ga je bilo okraševanje prisotno tudi danes. Okraševanje tek- treba uvažati z drugih celin. Zato so modro barvo stilij je stara umetniška dejavnost, ki se je razvila iz oblačil v večjem delu sveta začeli povezovati in isto- človekove potrebe po olepševanju [1]. vetiti z bogastvom, uglednim družbenim položajem Tekstilije in oblačila so bili sprva izdelani iz narav- in eleganco. Prav nasprotno je veljalo v Indiji, kjer so nih vlaken rastlinskega, živalskega ali mineralnega indigo zaradi izkušenj s pridobivanjem barvila pove- izvora [2]. Naravni viri so poleg pridelave in prede- zovali z nečistočo in nižjim položajem v družbi [4]. lave vlaken omogočili tudi uporabo prvih naravnih Spreminjanju temeljne barve tekstilij je sledilo okraše- barvil, ki so vsebovala različne barvne pigmente, s vanje z vzorci. Prvi zametki tiskanja tekstilij so nastali
Korespondenčna avtorica/Corresponding author: Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Prof. dr. Alenka Pavko Čuden E-pošta: [email protected] Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 79 povezav v osnovni šoli pred približno 2500 leti na Kitajskem, tehnika tiska- Po predvidevanjih so indigo uporabljali že v neolitiku. nja z lesenimi modeli pa se je začela razvijati šele po- Dokazi o njegovi rabi v dolini Inda in Nila segajo v zneje, v tretjem stol. n. št. [5]. Modro-belo okraševa- tretje tisočletje pr. n. št., iz Kitajske pa v drugo tisočlet- nje tekstilij z ročnim tiskanjem, modrotiskom, se je v je pr. n. št. Prav tako so ga tisočletja uporab ljali Maji in Evropi razvilo v 17. stoletju in je cvetelo vse do raz- Azteki. Kako so ga uporabljali v Indiji, je leta 1293 prvi voja prvih tekstilnih tovarn in industrijskega tiskanja opisal Marko Polo. V Evropo so indigo že v srednjem blaga. Z razvojem tekstilne industrije so ročno mo- veku prinesli Benečani. Uvažali so ga iz Indije in zanj drotiskani vzorci postali simbol konservativnosti in plačevali visoke davke, z njim barvali blago in ga pro- ljudske tradicije ter so delno izgubili svojo priljublje- dajali po Evropi. V evropske dežele se je uvoz indiga nost [6]. V tem času se je iz fotografi je v tekstilstvo povečal leta 1498, ko je Vasco da Gama obplul Afriko prenesla tudi cianotipija, posebna tehnika, pri kateri in s tem odprl pomorsko pot do Indije. Zasenčil je se modro-belo vzorčenje doseže s pomočjo nanosa evropsko proizvod njo oblajsta ali siline, barvila iz ra- in delnega osvetljevanja svetlobno občutljivih spojin. stline Isatis tinctoria, ki prav tako vsebuje moder pig- Manjši obrtniki in umetniki jo obujajo ter uporablja- ment indigotin, vendar v precej manjši koncentraciji jo še danes. V 20. stoletju se je kot specializirana obrt [8−11]. Zato so v nekaterih državah, ki so pridobivale v Afriki razvila tehnika adire ‒ eleko, pri kateri vzorci barvilo iz siline, uvoz indiga leta 1598 prepovedali. Sto nastanejo z rezerviranjem in obarvanjem določenih let poz neje se je trgovanje z naravno pridobljenim in- mest na površini tekstilije. Za rezervo se uporablja digom izkazalo kot dobičkonosen posel, saj je bilo mo- tapiokina oz. mešana škrobna pasta. Podoben je ja- goče indigovce gojiti na velikih plantažah s pomočjo ponski postopek rezervnega tiska tsutsugaki, pri ka- poceni delovne sile [7]. Pridelava naravnega indiga je terem se uporablja riževa pasta. Po principu rezervi- bila zamudna in z njo ni bilo mogoče zadovoljiti po- ranja, tj. prevezovanja in stiskanja po vzorcu ter treb rastoče oblačilne proizvodnje. Do spremembe je obarvanja nerezerviranih površin se izvaja japonska prišlo leta 1883, ko je Adolf von Baeyer odkril kemij- tehnika prevezovanja šibori, ki izvira iz 8. stoletja, v sko strukturo indiga, ki jo je za razvoj sintetičnega pri- sodobnosti pa je znova postala zelo priljubljena. dobivanja barvila uporabil Karl Heumann [12]. V 19. Vse naštete tehnike modro-belega okraševanja teksti- stoletju se je barvilo indigo med drugim uporabljalo lij imajo kljub različni zgodovini, razvoju in vzorčnim za modrotisk; ta tehnika se je uporabljala tudi na Slo- učinkom skupno lastnost: družba jih želi obuditi in venskem ozemlju. Danes pa je indigo nepogrešljiv pri vključiti v vsakdanje življenje na različnih področjih barvanju svetovno razširjenega džinsa [13, 14]. uporabe. Z željo po njihovem nadaljnjem razvoju in Barvilo indigo (slika 1), tako naravno kot sintetično, prenosu na mlajše generacije so nastali različni pred- ni topno v vodi. Za pripravo barvalne kopeli ga je tre- logi za njihovo implementacijo. Eden teh je načrtova- ba reducirati. Tekstilije se z namakanjem v barvalni nje medpredmetnih povezav v osnovnošolskem izo- kopeli obarvajo zeleno, po izvlečenju iz kopeli pa pri- braževanju, ki temelji na raznolikosti teoretičnih de do nasprotnega procesa, oksidacije, pri kateri se vo- osnov, veščin, materialov in postopkov, potrebnih za dotopna oblika barvila spremeni v vodonetopno, bar- modro-belo okraševanje tekstilij. V članku so opisane va tekstilije pa postopoma iz zelene v značilno indigo nekatere preproste tehnike modro-belega okraševa- modro (slika 2). Prednost redukcijskih barvil, je ob- nja tekstilij, ki so lahko temelj medpredmetnih pove- stojnost proti različnim zunanjim dejavnikom, kate- zav in so izvedljive v okviru obveznih in izbirnih rim so izpostavljene tekstilije in oblačila med noše- predmetov osnovnošolskega izobraževanja. njem in uporabo [15], vendar je indigo glede barvnih obstojnosti izjema med redukcijskimi barvili, saj ima izredno slabe barvne obstojnosti na svetlobi, pri drg- 2 Modro-belo okraševanje tekstilij njenju, pranju in na klorova belilna sredstva. 2.1 Barvila Barvilo indigo, ki tekstilije obarva modro, so v pre- teklosti najpogosteje pridobivali s fermentacijo li- stov dveh različnih rastlin rodu indigovca. V Južni in Srednji Ameriki je prevladovala rastlinska vrsta Indigofera suff ructiosa, za azijski in indijski predel pa je bila značilna vrsta Indigofera tinctoria [7]. Slika 1: Kemijska struktura barvila indigo [16]
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 SI 80 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli
predmetov ali šablon na tekstilno površino in prše- njem raztopine barvila (slika 3). Po sušenju je treba barvilo na obarvanih površinah utrditi, najpogoste- je toplotno, z likanjem [17, 18].
2.2.2 Šibori Šibori je starodavna tehnika okraševanja tekstilij, pri kateri po barvanju nastanejo posebni vzorci ali Slika 2: Barvanje z indigom teksture. Zaradi barvnih prehodov vzorci niso plo- skovni, temveč delujejo prostorsko. Izraz šibori izvi- 2.2 Tehnike ra iz japonske besede šiboru, ki pomeni zvijati, stis- Eden od načinov okraševanja tekstilij je rezervira- kati, pritiskati. Tehnika ni značilna le za Japonsko; nje, to je zaščita površine tekstilije z mehanskimi ali podobne tekstilne tehnike, le drugače imenovane, kemičnimi sredstvi, ter poznejše namakanje v bar- uporabljajo tudi v Afriki, na Kitajskem, v Evropi, valni kopeli. Zaščitene površine se v nasprotju z ne- Indiji, Indoneziji, Koreji, Maleziji ter Severni in Juž- zaščitenimi ne obarvajo, zato na površini tekstilije ni Ameriki [9, 19, 20]. nastane vzorec. Izbrane preproste tehnike modro- Tehnika šibori se je uporabljala za okraševanje ce- belega okraševanja tekstilij, primerne za kreativno sarskih oblačil, pasov in kimonov že v času fevdalne ustvarjanje in medpredmetno povezovanje v okviru Japonske, obdržala in razvijala pa se je do današnjih osnovnošolskega izobraževanja, so: dni. Višji sloji so s to tehniko okraševali svilene tka- – razprševanje barvila po tekstilni površini, nine, nižji pa bombažne in konopljine. Zgodovinski – zaščitene s predmeti, ki ne prepuščajo barvila, primeri japonskih tkanin šibori cesarja Šōmuja so – šibori in podobne tehnike rezerviranja tekstilne npr. shranjeni v budističnem templju Todaji; po nje- površine s prevezovanjem in stiskanjem, govi smrti leta 756 jih je templju podarila cesarica – modrotisk in podobne tehnike rezerviranja tekstilne [19, 21−23]. površine s pasto, npr. adire ‒ eleko in tsutsugaki, in Šibori je tehnika rezervnega okraševanja tekstilij, – cianotipija. pri kateri se blago pregiba, zavezuje, prevezuje, šiva, nabira, spenja, zvija, prepogiba, stiska med plošča- 2.2.1 Pršenje raztopine barvila mi, nabira na cev ipd., da po barvanju nastanejo Med vsemi naštetimi tehnikami modro-belega okra- zelo različni vzorci. Blago se barva večkrat zapore- ševanja tekstila je pršenje raztopine barvila po rezer- doma, da se doseže načrtovana globina barvnega virani površini tekstilije najpreprostejše, saj ne zahte- tona. Tehnika rezerviranja je odvisna tudi od vrste va posebnih kemijskih in tehnoloških znanj. Tehnika in debeline blaga. [9, 19, 22, 24] je dostopna najširšemu krogu ljudi, tako najmlajšim Znanih je sedem različnih tehnik šibori [20, 24]: kot tudi najstarejšim. Kljub preprostosti omogoča • Mokume šibori; gube nastanejo z vzporednim kakovostno okraševanje tekstilij in oblačil skladno s prešivanjem in nabiranjem blaga. posameznikovimi željami. Za ustvarjanje ni potreb- • Karamasto šibori; krožni vzorci nastanejo s pre- na predpriprava, saj se za okraševanje lahko uporabi gibanjem in prešivanjem blaga vzdolž pregiba v že pripravljena, v hobijskih trgovinah dostopna raz- krožnih linijah. topina modrega barvila z nizko viskoznostjo na vodni • Ori-nui šibori; vzorec nastane s prešivanjem osnovi. Vzorci nastanejo s polaganjem različnih vzdolž pregiba blaga. • Maki-nui šibori; za vzorec se uporabi tehnika ob- šivanja blaga. • Maki-age šibori; nastane s tesnim ovijanjem iz- bočenih delov blaga z nitjo (slika 4). • Tesuji šibori; nastane z zlaganjem blaga v obliki harmonike in povezovanjem z nitjo. • Itajime šibori; geometrijski vzorec nastane s pre- Slika 3: Modro-belo okraševanje tekstilij s pršenjem pogibanjem in vpenjanjem med plošče in podob- raztopine barvila ne trde predmete.
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 81 povezav v osnovni šoli
začetku 18. stoletja, pozneje, v 19. stoletju, pa se je predvsem zaradi možnosti, da se tiska platno, ki so ga kmetje izdelovali sami, uveljavilo tudi med kmeč- kim prebivalstvom. Prednost modrotiskanih oblačil je bila neopaznost nečistoč na temni podlagi. Mo- Slika 4: Modro-belo okra- drotiskani vzorci so bili najrazličnejši: pikčasti, črta- ševanje tekstilij s tehniko sti, karirasti, geometrijski, rožasti, to je bilo odvisno šibori maki-age od kraja, kjer se je tiskanje izvajalo, in od njegovih značilnosti [10, 12, 25−27]. 2.2.3 Modrotisk Pri modrotisku se rezerva nanaša s pomočjo lese- Modrotisk je način ročnega okraševanja blaga z re- nih, kovinskih ali kombiniranih leseno-kovinskih zervnim ali negativnim tiskom. S pomočjo vzorčne- modelov z različnimi motivi. Zlikano blago se polo- ga modela se na blago nanese kašasta, lepljiva snov – ži na mizo z mehko podlago. Nanj se z modelom, ki rezerva, ki ob barvanju tkanine v modrem barvilu ima na površini reliefni vzorec, nanese rezerva iz prepreči dostop in vezanje barvila na vlakna [10]. gumiarabike, kaolina in drugih snovi – receptura še Že pred našim štetjem so tehniko modrotiska po- danes ostaja skrivnost modrotiskarskih mojstrov. znali v Indiji, Tibetu, na Kitajskem in Javi, omenjajo Na mestih, kjer je nanesena rezerva, po barvanju ga tudi antični pisci. V Evropo so tehniko modroti- ostane blago belo. Potiskano blago se suši od štiri do ska prinesli v drugi polovici 17. stoletja, ko so začeli šest tednov. Blago z dobro posušeno rezervo se za uvažati barvilo indigo. Prvi so jo prevzeli Nizozem- približno deset minut pomoči v hladno indigo ko- ci, ki so v 17. stoletju postavili tudi prvo modroti- pel. Nato se dvigne iz kopeli, da med oksidacijo na skarsko tovarno. Znanje se je hitro razširilo v bližnji zraku postane modro vzorčasto (slika 5). Postopek deželi, v Nemčijo in Češkoslovaško. Modrotisk je se- potapljanja se lahko ponovi od šestkrat do enajst- gel tudi na slovensko območje, na začetku v okviru krat, to je odvisno od želene globine modrega barv- različnih cehov, v 18. stoletju pa je bil ustanovljen nega tona. Rezerva se nato odstrani mehansko in s tudi lasten cehovski red. Modrotiskano blago se je pranjem, pri čemer se spere tudi odvečno, nevezano v oblačenju višjih družbenih slojev uveljavilo na barvilo [10, 28].
Slika 5: Okraševanje tekstilij z modrotiskom
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 SI 82 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli
2.2.4 Adire – eleko sredi druge svetovne vojne skoraj izgubila. Tekstilije, Adire – eleko je rezervna tehnika, nastala okrog leta ki se uporabljajo za tehniko okraševanja tsutsugaki, 1910, ki je značilna za območje Joruba v jugozahodni so največkrat bombažne, motivi pa pogosto bitja iz Nigeriji in jo tradicionalno izvajajo ženske. Ljudstvo japonske mitologije, kot so žerjav ali želva, družinski Joruba je znano po svojih obrteh (steklarska, kera- grbi, rože ali drevesa [31−33]. mična, usnjarska, tekstilna, kovinarska in podobne) in trgovanju. Danes je tehniko adire – eleko mogoče 2.2.6 Cianotipija zaslediti tudi v drugih zahodnoafriških državah, kjer Cianotipija je ena zgodovinsko najstarejših fotograf- so se naselili potomci ljudstva Joruba [29, 30]. skih tehnik, s pomočjo katere je mogoče ustvariti in- Tehnika adire – eleko obsega rezerviranje temeljne tenzivne modro-bele slike in vzorce. S hitrim razvo- tkanine s škrobno pasto iz kasave ali tapioke (Mani- jem sodobnejših fotografskih tehnik je bila cianotipija hot esculenta) in barvanje z naravnim barvilom – sčasoma pozabljena, a se je v zadnjem času znova indigom v velikih lončenih posodah (slika 6). Re- obudilo zanimanje za stare, alternativne fotografske zerva se lahko nanaša z risanjem s čopičem, s tehnike, cianotipija pa je znova postala prepoznana pomočjo šablone ali s tiskanjem. Tradicionalni vzor- kot ena najlažjih in najvarnejših tehnik. Postopek je ci so kvadratni ali pravokotni, na tekstiliji razpore- leta 1842 razvil angleški naravoslovec in astronom jeni v obliki mreže [9, 29, 30]. Sir John Frederick William Herschel. V nasprotju s S tehniko adire – eleko so bili sprva potiskani pra- prejšnjimi fotografskimi tehnikami, ki temeljijo na vokotni kosi blaga za oblačila, ki so jih ženske nosile uporabi srebrnih premazov, cianotipija temelji na ovite okrog telesa. Sredi šestdesetih let prejšnjega uporabi železovih (III) kompleksov, občutljivih na stoletja so iz adire – eleko potiskanega blaga začeli svetlobo, zato je tudi cenovno ugodna tehnika. Kma- izdelovati tudi moške srajce [29, 30]. lu po odkritju je botaničarka Ana Atkins uporabila cianotipijo za fotograme rastlin, ki jih je objavila v delu Album Britanskih alg (British Algea: Cyanotype Impressions). Fotogram je podoba, izdelana po foto- grafskem postopku brez uporabe kamere ali poveče- valnika, ki nastane s polaganjem različnih predme- tov, npr. rastlin na svetlobno občutljivo površino. Po osvetljevanju nastane modro-bel vzorec, pri polaga- nju prosojnih ali polprosojnih predmetov pa nasta- Slika 6: Modro-belo okraševanje tekstilij s tehniko nejo vzorci v različnih odtenkih modre. Cianotipija adire – eleko je bila nekoč v tehničnih krogih uporabljena tudi za izdelavo kopij gradbenih in strojnih risb, kjer modra 2.2.5 Tsutsugaki barva ni bila moteča [35−38]. Tsutsugaki je japonska tehnika rezervnega okraševa- Pri cianotipiji se svetlobno občutljiva raztopina iz nja tekstilij z risanjem in barvanjem z indigom, pri enakih količin kalijevega železovega cianida in železo- kateri se za rezervo uporablja riževa pasta (slika 7). vega amonijevega citrata v zatemnjenem prostoru na- Tsutsugaki je izpeljanka iz besed „tsutsu“, kar pome- nese na površino, papir in tekstil pa sta najpogosteje ni cev, in „gaki“, kar pomeni risba. Tehnika izhaja iz uporabljena vpojna medija. Nanjo se položijo izbrani leta 1337, zelo priljubljena je bila v 16. stoletju. Po- predmeti ali fotografski negativ ter prekrije s stekleno tem je njena priljubljenost počasi upadala in se ploščo. Tudi polaganje predmetov poteka v zatemnje- nem prostoru. Po osvetljevanju z naravno ali umetno ultravijolično svetlobo zaradi kemične reakcije nasta- ne slika, ki se v celoti razvije pri spiranju z vodo [39]. Slika 7: Nana- Ciantotipija je uporabna tudi za modro-belo okra- šanje škrob- ševanje tekstilij (slika 8). Najprimernejše so teksti- ne paste s cev- lije iz naravnih, vpojnih materialov, npr. bombaža, ko pri tehniki svile, volne ali lanu. Zaradi slabše obstojnosti okraševanja okrašenih tekstilij proti drgnjenju je cianotipija tsutsugaki [34] uporabna predvsem za izdelke, ki se ne perejo zelo
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 83 povezav v osnovni šoli
Slika 8: Cianotipija pogosto, npr. za spominke, okraske, hišne tekstilije Barvano in modrotiskano platno je bilo v prvi polo- ipd. Priporočljivo je ročno pranje v mlačni vodi in vici 19. stoletja v navadi predvsem za ženske noše brez drgnjenja [19]. na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in Dolenj- skem, proti koncu stoletja pa verjetno tudi na 2.3 Tradicija modro-belega okraševanja vzhodnem Štajerskem. Pri kmetih je bilo priljublje- tekstilij v Sloveniji no predvsem zato, ker so platno, ki so ga tkali sami, Na Slovenskem ima med opisanimi tehnikami mo- odnesli v modrotiskarne, kjer so ga potiskali. Blaga dro-belega okraševanja tekstilij najdaljšo in najbolj jim torej ni bilo treba kupovati, plačali so le njegovo razširjeno tradicijo modrotisk. Slovenski tiskarji so barvanje. Modrotisk so kmetje najprej uporabljali za se je priučili od češkoslovaških mojstrov. Modroti- praznična, pozneje pa tudi za delovna oblačila, red- skarska dejavnost je bila najpogosteje organizirana keje za hišne tekstilije. Konec stoletja je postalo na v okviru večjih mestnih, trških manufakturnih in deželi za izdelavo ženskih oblek in predpasnikov, tovarniških barvarskih obratov ali pa manjših, veči- zlasti pri starejših ženskah, priljubljeno industrijsko noma vaških barvarskih delavnic. Modrotiskarstvo potiskano blago. Obojestransko modrotiskani pred- se ni razvilo ločeno od drugih obrti, temveč so se pasniki so bili med vojnama in po vojni tudi v me- največkrat barvarji priučili tudi tiskarstva ter tako stih priljubljen dodatek k delovni obleki mestnih združili obe obrti pod eno streho. Največkrat so se gospodinj [18]. dodatno ukvarjali še z valjanjem sukna in s kmetij- Na Slovenskem modrotiskarstvo ni več živo. Z njim stvom. Modrotiskarstvo je bilo tesno povezano tudi se ukvarjajo v nekaterih manjših delavnicah v Av- s platnarstvom in drugim tkalstvom, saj so barvarji striji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in dru- za svojo dejavnost potrebovali blago, namenjeno god [10]. V zadnjem času ga z razstavo in v obliki barvanju [13, 25, 26, 40]. prostočasnih delavnic skuša oživiti Tržiški muzej. V nasprotju z nekaterimi obrati s starejšo barvarsko Druge tehnike se oživljajo in ohranjajo predvsem na tradicijo, kjer se je začelo, razvijalo in propadlo mo- ravni umetnosti in prostočasnih dejavnosti. V drotiskarstvo v obdobju več kot petdesetih let, npr. specia liziranih trgovinah je mogoče kupiti vnaprej v Tržiču in Škofj i Loki, so druge barvarne in mo- pripravljene kemikalije za cianotipijo. To staro foto- drotiskarne obratovale le po nekaj desetletij, npr. v grafsko tehniko sta pred leti z razstavo in delavnico Mozirju in Vitanju. Večji modrotiskarski obrati so oživila Muzej za arhitekturo in oblikovanje in Muzej propadli že proti koncu 19. stoletja, manjše delavni- za novejšo zgodovino. Občasno so organizirane tudi ce pa so delovale vse do prve svetovne vojne. Izdelki kreativne delavnice, a so namenjene predvsem foto- manufakturnih in tovarniških obratov so bili name- grafi ji in manj modro-belemu okraševanju tekstilij. njeni tudi tujim, ne le domačim kupcem, medtem Tudi tehnika okraševanja s pršenjem raztopine bar- ko so polkmečki, vaški barvarji in modrotiskarji za- vil in šibori se v zadnjem času, ko se obuja želja po dovoljevali predvsem potrebe bližnjih in malo bolj unikat nosti izdelkov, oživljata predvsem v okviru oddaljenih odjemalcev; večinoma so barvali le pri- prostočasnih in umetniških dejavnosti. Za šibori neseno blago. Nekdaj cenjeno modrotiskano blago, se poleg indiga uporabljajo tudi druga naravna ki je bilo za Slovence eno prvih potiskanih sploh, se barvila, s katerimi se posamezniki vračajo k naravi je umaknilo cenejši in masovnejši proizvodnji to- ter posegajo po okoljsko sprejemljivejših sredstvih. varniško tiskanega blaga. [13, 25, 26, 40]. [18, 19, 20, 41, 42]
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 SI 84 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli
3 Učni cilji predmetov za pozitiven in kritičen odnos do tehnike, tehnologije, medpredmetno povezovanje na organizacije dela in ekonomike ter pozitiven odnos do osebne varnosti, varovanja soljudi, narave, sred- področju tekstilstva stev in predmetov dela. 3.1 Gospodinjstvo Osnovnošolski predmet Gospodinjstvo [43], ki se 3.3 Kemija in ekologija izvaja v 5. in 6. razredu, vključuje različne vsebine 3.3.1 Izbirni predmet Poskusi v kemiji naravoslovnega in družboslovnega področja. Sestav- Izbirni predmet Poskusi v kemiji [45] je nadgradnja ljen je iz štirih različnih modulov: Ekonomika go- predmetov Kemija v 8. in 9. razredu in predmeta spodinjstva, Tekstil in oblačenje, Hrana in prehrana Naravoslovje v 7. razredu ter obsega 32 oz. 35 ur. Pri ter Bivanje in okolje. izbirnem predmetu Poskusi v kemiji učenci dopol- Učni cilji s področja tekstilstva in oblačilstva se na- nijo in poglobijo znanja in veščine, ki so jih prido- našajo na celoten proces, od pridobivanja vlaken do bili pri pouku kemije. Seznanijo se z eksperimental- uporabe končnih tekstilij. Učenci se v okviru modu- nim delom v kemiji in varnostjo pri različnih la Tekstil in oblačenje naučijo razlikovati naravna poskusih. Priučijo se opazovanja, opisovanja in be- od umetnih vlaken, spoznavajo postopke mehanske leženja rezultatov, postavljanja hipotez, predstavitev predelave vlaken; naučijo se, kako razlikovati tkani- rezultatov, sprotnih opažanj in sprememb pri po- ne, pletiva in vlaknovine. Spoznajo postopke pleme- skusih ter povezovanja teorije in eksperimentalnega nitenja blaga, vrste oblačil in druge tekstilije ter se dela z življenjskim in vsakdanjim okoljem. učijo odgovornega in preudarnega nakupovanja Glavni cilji izbirnega predmeta Poskusi v kemiji so: tekstilnih izdelkov. Oznake na tekstilnih izdelkih poglobljeno znanje in razumevanje pri uporabi ke- spoznavajo tako z namenom preudarnega nakupo- mijskih vsebin s samostojnim eksperimentalnim vanja tekstilnih izdelkov kot tudi poznavanja ustrez- delom; razvijanje razumevanja podobnosti in razlik nega načina vzdrževanja tekstilnih izdelkov. Učenci med snovmi z opazovanjem in eksperimentiranjem; tako razvijajo smisel za praktično in estetsko obla- poznavanje pomembnosti varnega dela pri eksperi- čenje z ekonomskega in funkcionalnega vidika, de- mentiranju ter obvladovanje osnovnih tehnik in lovne navade in natančnost za vsakodnevna opravi- operacij laboratorijskega in eksperimentalnega dela. la ter sprejemanje in vrednotenje odločitev na ravni osebne in družinske ekonomike. 3.3.2 Izbirni predmet Kemija v okolju Izbirni predmet Kemija v okolju [45] je nadgradnja 3.2 Tehnika in tehnologija predmetov kemija v 8. in 9. razredu in s predmetom Tehnika in tehnologija [44] je osnovnošolski pred- naravoslovje v 7. razredu in obsega 32 oz. 35 ur. Pri met, ki se izvaja v 6., 7. in 8. razredu ter učence se- izbirnem predmetu Kemija v okolju učenci dopol- znani z načini in sredstvi, ki vplivajo na spreminja- nijo in poglobijo dosedanja znanja in veščine, ki so nje narave in z njihovimi učinki. Učenci spoznajo jih pridobili pri pouku kemije. Temeljni cilj izbirne- štiri področja, ki se med sabo prepletajo, to so: teh- ga predmeta Kemija v okolju je sposobnost in pri- nična sredstva, tehnologija, organizacija dela in eko- pravljenost zavzetega, odgovornega in utemeljenega nomika. Pri predmetu uporabljajo naravoslovna in ravnanja v domačem okolju. Predmet temelji na tehnična znanja, ki jih povezujejo s prakso. Pri prak- proučevanju treh naravnih virov: zrak, voda in zem- tičnem delu spoznavajo nevarnosti in varnostne lja ter vplivov onesnaževanja na zdravje ljudi. Sestav- ukrepe ter uporabo zaščitnih sredstev. ljen je iz treh modulov: Atmosferski procesi in ka- Glavni cilji predmeta Tehnika in tehnologija so: kovost zraka, Kakovost celinskih in morskih voda spoznavanje, raziskovanje, konstruiranje in graditev ter Kakovost tal in podtalnice. Izbirni predmet Ke- tehničnih predmetov; spoznavanje povezave med mija je posvečen predvsem eksperimentalnemu tehničnimi principi in naravoslovnimi zakoni; reše- delu, ki se izvaja v okviru terenskega dela in projekt- vanje tehničnih in tehnoloških problemov ter spo- nega učnega dela. Učence spodbuja k iskanju rešitev znavanje merilnih orodij in postopkov. Kompeten- za današnje probleme, iskanje trajnih rešitev in po- ce, ki jih pri tem pridobijo, so: razvite ustvarjalne vezovanje že pridobljenega znanja. sposobnosti, razvite delovne spretnosti, sposobnost Glavni cilji izbirnega predmeta Kemija v okolju so: uporabe ročnih in računalniških grafi čnih orodij, pridobivanje in povezovanje podatkov o stanju okolja
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 85 povezav v osnovni šoli in širše v Sloveniji s samostojnim eksperimentalnim Eden glavnih ciljev je, da učenci razvijejo akcijsko delom; spoznavanje značilnosti eksperimentalno-te- kompetenco – pripravljenost in sposobnost zavzete- renskega dela; ovrednotenje vpliva človeške dejavno- ga in odgovornega ravnanja v okolju. Temelj tako sti na okolje ter poznavanje pravilnega odvzemanja pojmovane okoljske vzgoje sta pozitiven odnos do vzorcev vode, zraka in zemlje. naravnega in grajenega okolja ter želja ohranjati na- ravno in kulturno dediščino ob hkratni usmerjenosti 3.3.3 Izbirni predmet Kemija v življenju v prihodnost z iskanjem in vrednotenjem novih al- Izbirni predmet Kemija v življenju [45] se izvaja ternativnih načinov življenja, proizvajanja in porabe. 32 ur na leto in je namenjen učencem 9. razreda. Glavna načela izbirnega predmeta Okoljska vzgoja Sestavljen je iz treh modulov: Tekmovanje snovi so: interdisciplinarnost (povezovanje naravoslovnih (Kromatografi ja), Svet brez barv bi bil dolgočasen in družboslovnih vidikov ob posamezni temi); holi- (Spoznavanje naravnih barvil) in Kemija tudi diši stičen oz. sistemski pristop (upoštevanje komplek- (Eterična olja). Glavni namen predmeta je spoznati snosti okoljskih problemov); izhajanje iz resničnih probleme kemije na različnih področjih uporabe v okoljsko pomembnih aktivnosti v lastnem okolju in tekstilni, farmacevtski in prehrambni industriji. njihovo povezovanje s problemi širšega okolja; pro- Pri modulu Svet brez barv bi bil dolgočasen učenci aktivnost (usmerjenost v prihodnost, iskanje in ute- spoznajo pojme: barvilna snov, pigment in barvanje. meljevanje alternativnih zamisli ob upoštevanju Izvajajo poskuse, pri katerih za barvanje tekstilij, pa- potreb prihodnjih rodov); uvajanje v aktivno sode- pirja in jajc uporabljajo naravna barvila, pri tem se lovanje v demokratičnih procesih odločanja o okolj- naučijo tudi prepoznavanja zgradbe naravnih barvil skih zadevah ter povezovanje spoznavnih in čustve- in razvrščanja v ustrezne skupine. Preizkušajo vpliv nih, etičnih in estetskih vidikov. naravne svetlobe na barve in spreminjanje obstojno- sti naravnih barvil. Proučujejo vpliv zgradbe na 3.4 Etnologija – kulturna dediščina in način obarvanost kemijskih spojin. Seznanijo se z uporabo življenja barvil in pridobivanjem naravnih barvil v zgodovini Izbirni predmet Etnologija – kulturna dediščina ter pomenom posameznih barv v umetnosti. [47] in način življenja se izvaja v obsegu 35 ur na Učni cilji predmeta se nanašajo na: poznavanje po- leto v 8., in 32 ur na leto v 9. razredu. Učenci se lah- mena metod ločevanja zmesi z uporabo kemije na ko za izbiro predmeta odločijo v obeh razredih ali le vseh industrijskih področjih; poznavanje kromato- v enem. Izbirni predmet temelji na poznavanju kul- grafi je; poznavanje naravnih barvil, eteričnih olj in turnih oblik v lokalnem kulturnem okolju ter narod- njihove zgradbe; poznavanje pomena načrtovanja nih manjšin in priseljencev v Republiki Sloveniji. poskusov pri raziskovanju; poznavanje uporabe V 8. razredu je izbirni predmet sestavljen iz štirih programov in baze podatkov za tridimenzionalne podpoglavij: Ljudstvo, ljudski, ljudska kultura, na- prikaze zgradbe molekul. rod, množična/popularna kultura; Istovetnost; Vsak- danjiki in prazniki in Kulturna in naravna dediščina. 3.3.4 Izbirni predmet Okoljska vzgoja V 9. razredu je izbirni predmet sestavljen iz sedem- Izbirni predmet Okoljska vzgoja [46] je zasnovan najstih podpoglavij: Človek v naravnem okolju in interdisciplinarno; povezuje in nadgrajuje znanja kulturni krajini; Kultura bivanja, stavbarstva in na- različnih naravoslovnih in družboslovnih predme- selbinske oblike; Vsakdanje gospodarsko prizadeva- tov v obveznem programu osnovne šole. Sestavlja nje; Kultura prehranjevanja, gastronomija in kulina- ga več vsebinskih sklopov: Voda; Zrak; Tla; Biotska rika, gostoljubnost; Kultura oblačenja; Transport, pestrost; Okolje kot povezan sistem; Okolje včeraj, promet, trgovanje in turizem; Družinsko-sorodstve- danes, jutri ter Okolje in način življenja. Okoljska ne vezi in življenje; Šege in navade; Družabno in dru- vzgoja je triletni izbirni predmet v zadnjem triletju štveno življenje; Duhovna in estetska ustvarjalnost; osnovne šole, ki obsega 35 oz. 32 ur na leto. Izkušnje, veščine in znanje; Medkrajevni in medet- Izbirni predmet temelji na spodbujanju okoljske pis- nični stiki; Kultura higiene; Spolno življenje; Etnolo- menosti in usposabljanju učencev za razumevanje ška ekologija; Karakterologija in Slovenci po svetu. okoljskih pojavov in problemov, njihovih vzrokov in V 9. razredu se tako pri izbirnem predmetu Etnolo- načina reševanja, vključno s tveganji in konfl ikti, ki gija – kulturna dediščina in način življenja učenci se- nastajajo ob izkoriščanju omejenih naravnih virov. znanijo z različnimi gospodarskimi dejavnostmi, ki so
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 SI 86 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli značilne za lokalno in regionalno okolje, razlikami v svoja stališča in vrednote. Glede na svoje sposobnosti oblačilni kulturi, glede na družbeni položaj, ekonom- pridobivajo znanja na različnih likovnih področjih, ske zmožnosti in ideale posameznih skupin. Seznani- ki so povezana s pojmi iz likovne teorije, zgodovine jo se tudi z različnimi narodnimi nošami, njihovim umetnosti in likovne tehnologije. Predmet temelji na pomenom in funkcijami ter s pomenom in različno- zagotavljanju materialnih in konceptualnih možnosti stjo šeg in navad v lokalnem in regionalnem okolju. za razvoj likovne ustvarjalnosti. Učenci razvijajo ob- Nekateri cilji in kompetence, ki jih učenec pridobi čutljivost zaznavanja, likovno ustvarjalno mišljenje, pri izbirnem predmetu Etnologija – kulturna dedi- čustveno in gibalno občutljivost, natančno zaznava- ščina in način življenja, so: poznavanje razmerij nje, vizualni spomin, domišljijo in motorično spret- med posameznikom, družino, skupnostjo in naro- nost. V 7. razredu učenci pri tem izbirnem predmetu dom; poznavanje pomena povezovanja preteklega spoznavajo naslednja tri likovna področja: risanje, načina življenja s sodobnostjo; sposobnost umešča- slikanje in kiparstvo, v 8. spoznavajo pet likovnih po- nja oblik kulturne dediščine v čas in prostor; odkri- dročij: risanje, slikanje, grafi ka, prostorsko oblikova- vanje in razumevanje pomena kulturne dediščine; nje in kombinirana likovna področja ter v 9. razredu krepitev osebne samozavesti in poznavanje lastnega štiri likovna področja: risanje, kiparstvo, prostorsko kulturnega okolja. oblikovanje in vidna sporočanja. Učni cilji izbirnega predmeta Likovno snovanje so: 3.5 Likovna vzgoja in snovanje razvijanje likovnega mišljenja, spomina in domišlji- 3.5.1 Likovna vzgoja je; povečanje zmožnosti likovnega izražanja; izostri- Osnovnošolski predmet Likovna vzgoja [48] se iz- tev čuta za likovne vrednote; razvoj motorične vaja od 1. do 9. razreda in temelji na razvoju učen- spretnosti in občutljivosti; dojemanje povezave med čeve likovne zmožnosti razumevanja vizualnega li- vizualnim in likovnim svetom; razvijanje čuta za le- kovnega prostora. Predmet učence spodbuja k poto; razvijanje kiparskega odnosa; razvijanje zmož- ustvarjalnosti, inovativnosti in likovni občutljivosti. nosti doživljanja lepote v naravi in umetninah. Spoznavajo, doživljajo in vrednotijo dediščino li- kovne umetnosti. Glavni cilji in kompetence, ki jih učenci pridobijo 4 Medpredmetne povezave pri predmetu Likovna vzgoja, so: razvoj likovno iz- razne zmožnosti in razvoj individualnega likovnega Medpredmetno povezovanje lahko opišemo kot po- izraza; razvoj prostorske predstave, likovnega miš- vezovanje vsebin različnih predmetov v predmetni- ljenja, opazovanja in domišljije; poznavanje osnov- ku, s pomočjo katerih naj bi učenec uvidel povezave ne likovne teorije in različnih likovnih tehnik; raz- med različnimi, a vendar podobnimi, sorodnimi voj motoričnih spretnosti in občutljivosti; razvoj vsebinami, postopki in procesi [50]. Z ustreznimi socialnih, emocionalnih in estetskih osebnostnih metodami in oblikami dela se lahko doseže znanje, lastnosti ter razvoj občutka za likovno kulturno de- ki je trajnejše in uporabno v vsakdanjem življenju diščino in kulturne značilnosti. [51]. Za kakovostno poučevanje kompleksnih, med- Predmet se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdob- sebojno povezanih vsebin pa je potrebno sodelova- ja: prvo, drugo in tretje, pri vsaki stopnji pa se pose- nje večjega števila učiteljev. [52]. Rutar Ilc in Pavlič bej izvajajo posamezne likovne tehnike in likovni Škerjanc [53] navajata, da se medpredmetne pove- sklopi. V prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobra- zave odvijajo na linearni ravni ter izhajajo iz pred- ževalnem obdobju se seznanijo z risanjem, slika- metov, ki v medsebojnih povezavah iščejo višjo ka- njem, grafi ko, kiparstvom in arhitekturo. kovost doseganja predmetnih ciljev. Kurikularne povezave na ravni kurikula, torej na nadrejeni rav- 3.5.2 Likovno snovanje ni, sežejo v posamezne predmete ter jih ciljno in iz- Izbirni predmet Likovno snovanje [49] si lahko učen- vedbeno povežejo, prepletejo med seboj. ci izberejo v 7., 8. in 9. razredu; obsega 102 uri na Pri interdisciplinarni povezavi gre za doseganje skup- leto. Izbirni predmet dopolnjuje vsebino rednega nega oz. istega cilja v sklopu učnih ur pri različnih predmeta Likovna vzgoja na kognitivni in izrazni predmetih, kar vodi do znanj, ki so skupna različ- ravni. Pri tem izbirnem predmetu učenci poglobijo nim strokam. Multidisciplinarna povezava predvi- razumevanje prostora, izražajo občutja in oblikujejo deva obravnavo iste teme pri različnih predmetih z
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 87 povezav v osnovni šoli vidika in zakonitosti svoje vede [50]. Transdiscipli- – skrbno načrtovanje ter dobra vsebinska in orga- narni pristop narekuje pridobitev splošnih znanj, ki nizacijska izpeljava, so skupna vsem vključenim strokam. Povezovanje – poznavanje različnih vrst znanj, je lahko horizontalno, tj. omejeno na posamezen – poznavanje učnih načrtov predmetov, ki so v razred oz. letnik (povezovanje učnih vsebin v okvi- predmetniku, ru enega, dveh ali več predmetov) ali vertikalno, tj. – procesno-ciljna in vsebinska opredelitev temat- razširjeno na celoten učni načrt (nadgrajevanje že skih sklopov po predmetih in terminološka usvojenega znanja) [51, 52, 54]. usklajenost, Cilji različnih oblik medpredmetnega povezovanja – predstavitev načrtovanega dela učiteljem razred- se navezujejo predvsem na pridobitev celovitega, nega učiteljskega zbora, kakovostnega in trajnega znanja, ki obsega različna – spremljanje in vrednotenje medpredmetnega na- disciplinarna področja. Medpredmetno povezova- črtovanja [55, 56]. nje se nato nadaljuje na področje vseživljenjskega Na uspešnost izvedenih medpredmetnih povezav izobraževanja in pripravo učencev na kakovostno vplivajo nekateri problemi, ki so bili zaznani med življenje. Pri tem so v pomoč pridobljene sposobno- njihovim praktičnim izvajanjem. Med pogostimi te- sti samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega razmiš- žavami so nejasni cilji povezav in lastniški odnos ljanja ter presojanja [51]. posameznega učitelja do svojega področja. Proble- Medpredmetne povezave uporabljamo takrat, ko je to me pri izvedbi lahko povzročijo tudi pomanjkljivo smiselno, ko za to obstajajo razlogi in ustrezne mož- načrtovanje letne priprave, razdrobljenost šolskega nosti. Osnovni pogoj medpredmetnega povezovanja dela in posledična terminološka neusklajenost ter je timsko medpredmetno načrtovanje različnih peda- neprilagojenost učbenikov [50]. goških aktivnosti: pouk, dnevi dejavnosti, strokovne ekskurzije, šola v naravi in šolski projekti [55, 56]. Uspešnost medpredmetnega načrtovanja in njegove 5 Razprava realizacije je odvisna od prisotnosti številnih dejav- 5.1 Vsebine medpredmetnih povezav nikov, med katerimi so: V preglednici 1 so prikazane vsebine kot temelj – jasnost ciljev, medpredmetnih povezav za predmete s področja – skupno povezovanje učiteljev različnih predmetov, gospodinjstva, kemije, ekologije, etnologije in kul- – povezava vsebin, načina posredovanja znanja ter turne dediščine ter likovne vzgoje z vidika posamez- organizacije izpeljave, prilagojena razvojni stop- nega predmeta in skladno z glavnimi kompetenca- nji in predhodnemu znanju otrok, mi, ki jih učenci pridobijo pri teh predmetih.
Preglednica 1: Vsebine medpredmetnih povezav za predmete s področja gospodinjstva, kemije, ekologije, etno- logije in kulturne dediščine ter likovne vzgoje Učni cilji (povezani Dejavnosti, potrebne za Pred- Predlagana vsebina za s tekstilnimi učinkovito vpeljavo met medpredmetne povezave tehnikami) medpredmetnih povezav razlikovanje naravnih kemijska struktura tekstilnih učenje s pomočjo besedila, pridobi- in umetnih vlaken; surovin, barvil in pomožnih vanje informacij s pomočjo razlikovanje tkanin, tekstilnih sredstev (vse tehnike); sodobne IKT, didaktična igra, pletiv in vlaknovin; tekstilne surovine: rastline in metoda praktičnega dela in veščin, poznavanje pomena živali za pridobivanje vlaken praktično delo (materiali in orod ja, plemenitenja blaga; princip (kemijskih) tekstilnih ki se uporabljajo pri različnih poznavanje vrst blaga; procesov (barvanje, tiskanje, predmetih, zaščitni pripomočki); poznavanje različnih apretura); potrebno je predznanje (uvodna raz- Gospodinjstvo pralnih sredstev in šivanje, rezerviranje (šibori), laga in navodila; časovno načrtova- njihovega vpliva na šivanje izdelkov iz potiskanega na izvedba); okolje oz. okrašenega blaga prilagojena zahtevnost likovno izražanje (vse tehnike) (5. ali 6. razred)
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 SI 88 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli
Učni cilji (povezani Dejavnosti, potrebne za Pred- Predlagana vsebina za s tekstilnimi učinkovito vpeljavo met medpredmetne povezave tehnikami) medpredmetnih povezav spoznavanje, kon- izdelava lesenega tiskarskega prilagojena zahtevnost struiranje in graditev modela (modrotisk); (6., 7. in 8. razred tehničnih predmetov; izdelava lesene komore za potrebno predznanje (uvodna reševanje tehničnih zatemnitev (cianotipija) razlaga, navodila; načrtovanje in tehnoloških postopka izdelave, poznavanje problemov; varne uporabe orodij); razvijanje ustvarjalne praktično delo (potrebni materiali sposobnosti; in orodja, zaščitni pripomočki); razvijanje in urjenje samostojno delo (leseni model) in Tehnika in tehnologija Tehnika ročnih ter delovnih delo v skupini (komora za spretnosti zatemnitev) poznavanje pomemb- priprava barvalne kopeli praktično delo (potrebni materiali nosti varnega dela pri (modrotisk); in orodja, zaščitni pripomočki); eksperimentiranju priprava svetlobno občutljive potrebno predznanje (uvodna emulzije (cianotipija) razlaga: varno delo pri uporabi kemikalij); prilagojena zahtevnost (8. in 9. razred); Poskusi v kemiji Poskusi barvanje in tiskanje tekstilij (samostojno in skupinsko delo) ovrednotenje vpliva vpliv tehnik okraševanja tekstilij študij teoretičnih vsebin, brskanje človeške dejavnosti na okolje (vse tehnike) po informacijskih virih; na okolje potrebno predznanje (uvodna razlaga: poznavanje značilnosti uporabljenih barvil in pomožnih kemikalij); prilagojena zahtevnost
Kemija v okolju Kemija (8. in 9. razred); okrogla miza, vodena panelna razprava proučevanje, pridobi- recepture za pripravo naravnih praktično delo (potrebni materiali vanje in zgodovina barvil, priprava naravnih in orodja, zaščitni pripomočki); naravnih barvil; barvnih kopeli; potrebno predznanje (uvodna uporaba naravnih barvanje rezerviranih tekstilij z razlaga: poznavanje lastnosti barvil za barvanje naravnimi barvili naravnih barvil); tekstilij prilagojena zahtevnost (9. razred); samostojno delo (barvanje Kemija v življenju Kemija tekstilij), skupinsko delo (študij receptur, priprava barvnih kopeli)
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 89 povezav v osnovni šoli
Učni cilji (povezani Dejavnosti, potrebne za Pred- Predlagana vsebina za s tekstilnimi učinkovito vpeljavo met medpredmetne povezave tehnikami) medpredmetnih povezav proučevanje pomena značilnosti tiskarskih motivov in študij teoretičnih vsebin, brskanje povezovanja pretekle- njihov pomen (modrotisk, po informacijskih virih; ga načina življenja s adire – eleko, tsutsugaki); potrebno predznanje (zgodovin- sodobnostjo; tradicije okraševanja v Sloveniji sko ozadje svetovne in slovenske sposobnost umešča- (modrotisk, cianotipija, šibori) tekstilne tradicije, samorefl eksija, nja oblik kulturne izdelava lastnega motiva in abstraktno razmišljanje, osnovna dediščine v čas in razprava (modrotisk) psihološka znanja); prostor; prilagojena zahtevnost odkrivanje in (7. in 8. razred); življenja razumevanje pomena okrogla miza, panelna razprava: kulturne dediščine; sodobni modrotisk s simbolnega, poznavanje kulture družbenega, ekološkega in oblačenja; etičnega vidika. poznavanje razlik v Etnologija – kulturna dediščina in način – kulturna Etnologija oblačilni kulturi glede na družbeni položaj razvijanje socialne, tiskanje na tekstilije praktično delo (potrebni materiali emocionalne in (modrotisk); in orodja, zaščitni pripomočki); estetske osebnostne okraševanje s šivanjem in potrebno predznanje in izkušnje lastnosti; prevezovanjem (šibori): (ročne spretnosti; navodila: reševanje likovnih spoznavanje fotografske tehnike poznavanje zaporednih faz pri nalog na ploskvi in v (cianotipija); postopkih tiska oz. okraševanja); prostoru; izdelava voščilnic (vse tehnike) prilagojena zahtevnost uporaba različnih (7., 8. in 9. razred); Likovna vzgoja Likovna kompozicijskih samostojno delo (okraševanje rešitev tekstilij) in skupinsko delo (pripra- va barvila za modrotisk, priprava kemikalij za cianotipijo) razvijanje likovnega razvoj in likovna priprava praktično delo (potrebni materiali mišljenja, spomina in vzorca za tisk (modrotisk), in orodja, zaščitni pripomočki); domišljije; priprava razstave (vse tehnike) potrebno predznanje in izkušnje razvoj motorične (ročne spretnosti; navodila: spretnosti in občutlji- poznavanje zaporednih faz pri vosti postopkih tiska oz. okraševanja); prilagojena zahtevnost (7., 8. in 9. razred);
Likovno snovanje Likovno samostojno delo (okraševanje tekstilij) in skupinsko delo (pripra- va barvila za modrotisk, priprava kemikalij za cianotipijo)
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 SI 90 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli
5.2 Primeri medpredmetnih povezav 5.2.3 Šibori 5.2.1 Modrotisk Tehnika šibori se izvaja s povezavo predmetov Go- Medpredmetna povezava na temo modrotiska se spodinjstvo in Likovna vzgoja (5. ali 6. razred). Pri lahko izvede pri predmetih Tehnika in tehnologija, predmetu Gospodinjstvo so najprej podane teoretič- Likovna vzgoja in Kemija (8. razred). V sklopu ne osnove delitve vlaken, tekstilnih struktur in pre- predmeta Tehnika in tehnologija učenci izdelajo le- gled postopkov plemenitenja blaga. Tako se poveže- sen model (šablono, pečat) z motivom po lastni iz- jo teoretične vsebine s praktičnimi znanji; hkrati se biri, ki ga uporabijo pri modrotisku. Pred začetkom razvijajo ročne spretnosti. Pri Likovni vzgoji se ana- izdelave modela načrtujejo postopek dela in zapo- lizirajo možnosti rezerviranja tekstilij (prevezovanje, redje faz: pripravijo tehnično skico, si zamislijo mo- šivanje, stiskanje ipd). Vsak učenec izbere svojo teh- tiv in sestavijo seznam pripomočkov, ki jih bodo niko rezerviranja tekstilije in jo izvede. Pripravljeno potrebovali v posamezni fazi izdelave. Predmet se rezervirano blago se barva v pralnem stroju ali roč- izvaja časovno ločeno od preostalih predmetov, no, v barvalnem loncu. Pri barvanju z naravnimi medtem ko se predmeta Likovna vzgoja in Kemija barvili se pri predmetu Gospodinjstvo izvede raz- časovno združita. V združenem izvedbenem delu se prava o okoljski problematiki. Predstavi se možnost za tisk pripravijo vse potrebne kemikalije (predmet barvanja z ostanki živil (kurkuma, zeleni čaj, koščica Kemija), izvede se postopek modrotiskanja, kjer avokada, orehove lupine, olupki rdeče pese, čebula učenci s pomočjo lesenega modela potiskajo svoj ipd.), ki so v današnjem času zaradi čezmernega ko- vzorec (predmet Likovna vzgoja) ter delo zaključijo pičenja velik problem. S tem lahko povežemo vsebi- s teoretično razpravo o okraševanju blaga s kemij- ne pri samem predmetu (tekstil – prehrana). Vsebi- skega vidika (predmet Kemija). Vključi se lahko no je mogoče tudi razširiti; okrašeni kos blaga lahko tudi predmet Okoljska vzgoja, pri katerem se raz- učenci ročno sešijejo v poljuben izdelek. pravlja o vplivu barvanja in tiskanja tekstilij na oko- lje. Ob koncu praktičnega dela so učenci seznanjeni z načrtovanjem in pripravo dela za modrotisk ter z 6 Sklep novim likovnim postopkom, pri katerem uporabijo domišljijo in hkrati pokažejo lastno organiziranost, S postavitvijo jasnih, nedvoumnih ciljev in povezavo znanje pa podkrepijo s poglobljeno razpravo. Iz po- vsebin, skrbnega načrtovanja načina posredovanja tiskane tekstilije lahko nato samoiniciativno izdela- znanja ter dobro organizacijo izpeljave, prilagojeno jo končni izdelek, leseni model pa lahko uporabljajo razvojni stopnji in predhodnemu znanju otrok, je naprej, npr. pri tiskanju voščilnic itd. mogoče kakovostno izpeljati medpredmetno povezo- vanje na podlagi vsebin modro-belega okraševanja 5.2.2 Cianotipija tekstilij. V medpredmetne povezave so lahko vključe- Cianotipija se lahko predstavi v sklopu šolskih ur Ke- ni obvezni in izbirni predmeti: Gospodinjstvo, Tehni- mija in Etnologija – kulturna dediščina in način živ- ka in tehnologija, Poskusi v kemiji, Kemija v okolju, ljenja (8. razred). V sklopu predmeta Kemija se poja- Kemija v življenju, Etnologija – kulturna dediščina in snita svetlobna občutljivost in aktivacija kemijskega način življenja, Likovna vzgoja in Likovno snovanje. procesa. Izvede se postopek cianotipije, pri katerem Učinkovita izvedba medpredmetno zasnovane se opazuje časovna sprememba obarvanja tekstilije obravnave izbrane vsebine zahteva natančno vsebin- in obrazloži človeško dojemanje barv. Pri predmetu sko opredelitev tematskih sklopov po predmetih, za- Etnologija – kulturna dediščina in način življenja gotovitev ustreznih učnih sredstev, natančno časov- učenci razpravljajo o zgodovini fotografske tehnike ‒ no opredelitev izvedbe in konstruktivno sodelovanje cianotipije, ponovni uporabi v novejših obdobjih ter učiteljev predmetov, ki se povezujejo. Pri tem sta po- o njeni spremenjeni namembnosti. Cianotipija se membni tudi motivacija učiteljev za pridobivanje vrača v uporabo in tako povezuje preteklost s seda- različnih dodatnih znanj in podpora učiteljskega njostjo. Učenci razpravljajo o lastnem motivu, s kate- zbora in vodstva šole za tovrstno delo. Delo je treba rim so okrasili tekstilijo po postopku cianotipije, s tudi ustrezno evalvirati (med izvedbo in po njej), da simbolnega, družbenega in etičnega vidika. Učenci se zagotovi ustrezna kakovost pedagoškega dela. za izvedbo prinesejo lastno majico, da je končni iz- Tehnike modro-belega okraševanja tekstilij so pre- delek kar se da uporaben in hkrati kreativen. proste. Vsebinsko jih je mogoče povezovati tako z
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 91 povezav v osnovni šoli družboslovnimi kot z naravoslovnimi predmeti. Pre- 10. KNIFIC, Bojan. Klobčič in nit, stari modni hit. prosta izvedba, ki daje estetsko zanimive izdelke v Tržiški nogavičarki, tkalci in modrotiskarji. Tr- povezavi z znanji/zanimivostmi z različnih vsebin- žič : Tržiški muzej, 2018. skih področij, pa je lahko dobro motivacijsko izhodi- 11. Asian textile studies [dostopno na daljavo]. RI- šče za popularizacijo tekstilnih vsebin v osnovni šoli. CHARDSON, David, RICHARDSON, Sue. In- digo [citirano 19. 9. 2019]. Dostopno na svetov- nem spletu:
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 SI 92 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih povezav v osnovni šoli
PAVKO-ČUDEN, Alenka, ŠKOLČ, Jožef, 31. Tsutsugaki [dostopno na daljavo]. Th e craft atlas TURK, Maruša, VILAR, Andrej. Modro-bele [citirano 10. 8. 2019]. Dostopno na svetovnem tekstilije. 5. del. Tim : revija za tehnično in znan- spletu:
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93 Modro-belo okraševanje tekstilij: potencial medpredmetnih SI 93 povezav v osnovni šoli
barvanja z ekstraktom japonskega dresnika [citi- [citirano 10. 8. 2019]. Dostopno na svetovnem rano 10. 8. 2019]. Dostopno na svetovnem sple- spletu:
Tekstilec, 2019, 62(Priloga 2), SI 78-SI 93