Zbornik Ob 110-Letnici Organiziranega Kulturnega Delovanja V Cirkulanah

1899 2009

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH

2009 POTI LJUBITELJSKE KULTURE Zbornik ob 110-letnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah

Zalo`ilo Kulturno dru{tvo Cirkulane

Uredni{ki odbor Antonija @umbar, odgovorna urednica Mira Jerenec, ~lanica Miro Lesjak, ~lan

Slikovno gradivo arhiv dru{tva in avtorji

Karikature Aljana Primo‘i~

Tekst h karikaturam Milan Fridauer – Fredi

Jezikovni pregled Nata{a Podhostnik, prof. slov.

Oblikovanje Prepress, Ljubljana

Tisk Grafika Zlate~an, Celje

Naklada 700 izv.

Cirkulane, september 2009

Vse pravice pridr‘ane. Reproduciranje, razmno‘evanje in fotokopiranje dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah brez soglasja avtorice in zalo‘be ni dovoljeno.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

061.2:379.82(497.4Cirkulane)(091)(082)

POTI ljubiteljske kulture : zbornik ob 110-letnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah / uredni{ki odbor Antonija @umbar, Mira Jerenec, Miro Lesjak ; fotografije arhiv dru{tva - Cirkulane : Kulturno dru{tvo, 2009

ISBN 978-961-269-099-1 1. @umbar, Antonija 246846976 Kazalo KAZALO

I. del: »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« ...... 5

Uvod (Antonija @umbar) ...... 7 Prizadevanje za kulturo na{e prihodnosti (Janez Jurgec) ...... 10 Kronolo{ki pregled organiziranega delovanja v Cirkulanah v obdobju od 1899 do 2009 (Mira Jerenec) ...... 12 Pregled delovanja dru{tva od leta 1999 do leta 2009 (Mateja Mur{ec in Antonija @umbar) ...... 15 Kulturno dru{tvo – ambasador doma~ega kraja (Antonija @umbar) ...... 23 Dramska skupina kulturnega dru{tva Cirkulane – zadnjih 10 let (Miro Lesjak) ...... 27 Tambura{i iz Cirkulan skozi zadnjih 10 let (dr. Bo{tjan Polajèr) 31 Vsaka pesem je doìvljaj (Terezija [tumberger) ...... 38 Delovanje sekcije ljudskih pevcev (Joè Petrovi~) ...... 44 @ivljenje (Lidija Tement) ...... 47 Vokalna skupina Mladi veseljaki (Ale{ Klinc) ...... 48 Pesem sester Kopinskih (Marija in Terezija Kokol) ...... 51 Delovanje folklorne sekcije (Bo{tjan @umbar) ...... 54 Knji`nica KD Cirkulane (Marica Zebec) ...... 58 »Udnina ne zna{a mnogo, a du{evni hasek bode velik« (Mira Jerenec) ...... 59 »ê ne poskusi{, ne ve{, kako se je vse skupaj za~elo« (Mateja Mur{ec) ...... 64 Moji vtisi (Alojz Domnik) ...... 67 Malo okrogla (Joè Petrovi~) ...... 69 Mladost in otro{tvo (Lidija Tement) ...... 70 Moj kraj (Mateja Mur{ec) ...... 70 @elje (Mateja Mur{ec) ...... 70 Prejemniki pomembnej{ih priznanj v zadnjih 10 letih iz vrst KD Cirkulane ...... 71-76

3 II. del: PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA IN ÂSTNEGA ^LANA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ ...... 77

Ne jo~i mama (Mateja Mur{ec) ...... 78 Potek simpozija o `ivljenju in delu dr. Vladimirja Bra~i~a (Antonija @umbar) ...... 79 Vabilo na strokovni simpozij – 23. maj 2009 ...... 82 Spomin na ~astnega ~lana KD Cirkulane dr. Vladimirja Bra~i~a (Miro Lesjak) ...... 83 Dr. Vladimir Bra~i~ v lu~i svojih rojakov (mag. Martin Pra{ni~ki) 86 Vloga Vladimirja Bra~i~a pri razvoju visokega {olstva v Mariboru (doc. dr. Lu~ka Lorber) ...... 95 Bra~i~ev pogled na naravne vire Haloz (prof. dr. Ana Kor`e) ..... 99

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Kako urejati naselja v Halozah? (prof. dr. Vladimir Drozg) ...... 102

Sponzorji ...... 108-120 I. DEL

»Udnina ne zna{a mnogo, a du{evni hasek bode velik« . Uvod UVOD

Spo{tovane ~lanice in ~lani KD Cirkulane, spo{tovani vsi, ki boste vzeli to knjigo v roke, naj vam vzbudi prijetne spomine ali vas seznani s potmi ljubiteljske kulture v Cirkulanah in okolici. Pred vami je izbor vsebine, povezane s 110-letnim organiziranim kulturnim delovanjem v Cirkulanah s poudarkom na zadnjih desetih letih. Prvih devet- deset je opisanih v knjigi z naslovom: 90 let organiziranega kulturnega delovanja v krajevni skupnosti Cirkulane, avtor je prof. dr. Vladimir Bra~i~ s pomo~jo Jo‘eka Vidovi~a (dru{tvenega kronista), ki je gradivo zbiral tudi v arhivih in knji‘nicah. Celotna vsebina stotih let pa je zajeta v Zborniku ob stoletnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah in okolici, za katerega sta gradivo zbrali in ga dopolnili Mateja Mur{ec in Mira Jerenec. Uredni{ki odbor si je zadal nalogo zbrati prispevke neposredno od ~lanov dru{tva, jih urediti in dopolniti s fotografijami. Odziv na na{o pobudo je bil od ~lanstva morda nekoliko manj{i, kot smo pri~akovali. Kljub temu zbrani prispevki odsevajo pregled delovanja dru{tva v zadnjih desetih letih, dose‘ke in te‘ave, s katerimi se sre~ujemo. Jubilejno leto Kulturnega dru{tva Cirkulane (v nadaljevanju KD) sovpada z jubilejem ~astnega ~lana KD, z rojstvom, ‘al, ‘e pokojnega dr. Vladimirja Bra~i~a. Zato smo se v KD odlo~ili, da v ta namen po~astimo njegov spomin. Ker smo v jubilejnem letu v ~ast dr. Vladimirju Bra~i~u skupaj z ob~ino Cirkulane izvedli simpozij na temo @ivljenje in delo dr. Vladimirja Bra~i~a, smo se odlo~ili, da objavimo tudi prispevke predavateljev, uglednih profesorjev Filozofske fakultete Maribor. Tako smo knjigo razdelili v dva sklopa: prvi je namenjen pregledu desetletnega delovanja dru{tva, posameznih sekcij in njenih ~lanov v zadnjih desetih letih, obogaten s prispevki Aljane in Fredija; v drugem sklopu pa opisujemo potek simpozija ter objavljamo prispevke predavateljev.

7 Da je knjiga v tak{ni vsebini, je torej zasluga velikega {tevila sodelujo~ih, za kar smo jim danes in jim bodo tudi prihodnji rodovi zagotovo hvale‘ni. [e posebej bi se rada ob tem zahvalila Miri Jerenec, ki je s svojimi izku{njami, modrimi nasveti in odlo~itvami nesebi~no zelo veliko pomagala pri soustvarja- nju tega dela. Brez nje bi bila ta knjiga zagotovo bistveno revnej{a. Hvala za njeno delo – izdelavo razstave dru{tva pod naslovom »Udnina ne zna{a mnogo, a du{evni hasek bode velik«, ki je bila odprta od 23. maja do 17. septembra 2009. Hvala Miru Lesjaku za njegovo pripravljenost poiskati vse tiste vire, ki niso bili dosegljivi v dru{tvenih zapisih. Zahvaljujemo se Aljani Primo‘i~ za izvrstne karikature, Milanu Fridauerju – Frediju za humoristi~ni tekst, Nata{i Podhostnik za lektoriranje. V veliko pomo~ nam je bilo strokovno svetovanje Zalo‘be Pivec, za kar se iskreno zahvaljujemo. V dru{tvenem ‘ivljenju je zelo veliko vseh, katerih kamen~ek je sestavni del

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH mozaika zgodovine. Oprostite mi, da vseh ne morem na{teti, saj bi bil seznam predolg. Dovolite pa mi, da izpostavim tiste, ki so {e posebej zaznamovali obdobje zadnjih deset let in s svojim delom, posebej z aktivnostjo in organizacijo doprinesli k prepoznavnosti dru{tva in njegovega ustvarjanja. Zahvaljujem se posameznim ~lanom, ki so dali {e poseben prispevek v zadnjem desetletnem obdobju zgodovine dru{tva in sicer dr. Bo{tjanu Polaj‘erju, Toniju [tumbergerju, Danielu Polaj‘erju, Jerneju Golcu, Jo‘etu Dernikovi~u, Francu Korenjaku, Anici Hebar, Mariji Kokol, Zinki [tumberger, Gordani ^rnivec, Anici ^rnivec, Marjanu Pra{ni~kemu, Lojzetu Matja{i~u, Jo‘etu Petrovi~u, Ale{u Klincu, Milanu ^rnivcu in Jo‘etu Klincu. Zahvaljujem se mladim, ki so se opogumili in pod re‘ijo Alojza Domnika stopili na odrske deske; Kaji Vr{ec, Davorju Hr‘enjaku, Doroteji Arbeiter, Nejcu Bel- {aku, Nataliji Cafuta. @elim jim veliko u‘itka na odrskih deskah {e v prihodnje. Hvala mladim v Folklorni sekciji, da so vztrajali in pokazali tradicijo plesa, predvsem Bo{tjanu @umbarju, da je uspel skupino sestaviti, Tadeju Jurgecu, Dominiku Solini in Poloni Kapun, da jih spremljajo z instrumenti, Bojanu Glaserju za kostumografijo, Maji Glaser pa, da je uspela vnesti motivacijo v mlado skupino, Nini Gabrovec, ki poskrbi, ko je potrebno, za vodenje prireditev. Naj vam obdobje va{ega dru‘enja pusti obilo lepih spominov, za dru{tveno zgodovino pa ustvarjate zaklad. In na koncu, najlep{a hvala dragi Mateji Mur{ec, ki ‘e toliko let vodi korespon- denco dru{tva, ustvarja tekste in poezijo in neopazno ‘ivi ‘ivljenje z dru{tvom. Hvala za njeno nesebi~no pomo~, kadar koli in kjer koli smo jo potrebovali. Brez nje bi bilo dru{tveno ‘ivljenje osiroma{eno. Nobene prireditve v kraju ne bi mogli tako dobro izvesti brez pomo~i Ob~ine Cirkulane, za kar se iskreno zahvaljujemo. Hvala O[ Cirkulane–Zavr~ za

8 sodelovanje, prav tako @upnijskemu uradu Cirkulane, hvala vsem dru{tvom na na{em podro~ju, saj nam nikoli niste odklonili pomo~i, ~e smo vas zanjo UVOD prosili. Ob tem bi {e posebej izpostavila Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Dru{tvo gospodinj, Dru{tvo za o‘ivitev gradu Borl in Turisti~no dru{tvo, s katerimi smo skupaj izvedli najve~ prireditev. Hvala za nesebi~no pomo~ in podporo. Hvala tudi vsem donatorjem in sponzorjem, brez katerih prireditve zagotovo ne bi bile tak{ne, kot so, kar izkazuje ‘e pri~ujo~a knjiga. Hvala vam, drage sokrajanke in sokrajani, ljubitelji na{ega amaterskega udejstvovanja. Brez va{e podpore in aplavza nas ne bi bilo. Hvala in podpi- rajte nas {e naprej v ustvarjanju skupne, krajevne zgodovine.

Antonija @umbar, predsednica KD Cirkulane, odgovorna urednica

9 Prizadevanje za kulturo na{e prihodnosti

Spo{tovane ~lanice in ~lani KD, spo{tovane ob~anke, spo{tovani ob~ani!

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Pred vami je publikacija Kulturnega dru{tva Cirkulane, ki v leto{njem jubilejnem letu praznuje 110-letnico svojega delovanja. Publikacija govori o tem, kako bogato kulturno dedi{~ino so nam zapustili na{i predniki. To nam pove tudi, da moramo na{o kulturo gojiti {e naprej, da bodo na{i zanamci lahko pisali o bogati kulturni zapu{~ini, ki so jo dobili od nas. Obdobje 110 let delovanja je bilo pestro, zanimivo in nadvse plodno. V vsem tem ~asu se je kulturno delovanje {e okrepilo, zavest in pripadnost temu delu pa sta se {e oja~ali. Zadnjih deset let delovanja kulturnega dru{tva je bilo tako izredno delovnih in pestrih. Dve publikaciji, ki sta nastali ob 90-letnici in ob 100- letnici, nazorno pri~ata o zavesti in nadaljevanju dela, ki so ga generacije pred tem pri~ele gojiti. To delo so v kulturnem dru{tvu nadaljevali izredno uspe{no tudi zadnjih deset let. Zato so vsekakor zaslu‘ni vsi posamezniki, ki delujejo v dru{tvu, saj en sam ne pomeni dosti. Skupno delo dru{tva je zasnovano tako, da je uspeh zagotovljen tudi vsakemu posamezniku. Tako kot prej, tudi teh deset let kulturno dru{tvo zagotovo dokazuje, da si zaslu‘i svoj prostor v dru‘bi in delovanje zagotavlja s svojo nenehno aktivnostjo, kontinuiteto. Tako svoje delovanje uresni~uje in vzdr‘uje. Prepri~an sem, da nih~e od tistih, ki so ustanavljali bralno dru{tvo, ni vedel, kako dragoceno delo je opravljal. Iz bralnega dru{tva se je razvilo kulturno dru{tvo, ki je s svojimi vzponi in padci, vendar z voljo, delom in trudom dokazovalo, da se lahko velika kultura dogaja tudi sredi vasi. Ta ni ni~ manj pomembna za zgodovinski obstoj nekega naroda kot kultura v ve~jih mestnih sredi{~ih. Opomniti pa je potrebno, da je za uspe{no delovanje potrebno veliko ve~ dela in volje ravno v tak{nih, manj{ih kulturnih dru{tvih. V mestih so imeli zagotovljeno pomo~ in predvsem finance, kar jim je olaj{alo delovanje, ~esar pa ne moremo trditi za kraje, kot je na{. Na razvoj kulture in ‘ivljenja nasploh je vplivalo veliko dejavnikov in prav tako tudi ve~ posameznikov. Eden izmed teh je vsekakor na{ rojak dr. Vladi-

10 mir Bra~i~, ki je h kulturi in delovanju kulture v Cirkulanah veliko pripomogel. S svojimi ustvarjalnimi deli je pomembno vplival na dogajanje v samem delovanju kulturnega dru{tva. Vstop v Evropsko skupnost nas je kot narod naredil {e manj{ega, prostor pa se nam je precej pove~al, zato sta za nas kultura in skupno delovanje na{ega kraja, na{ega dru{tva {e toliko bolj pomembna. ^e ho~emo biti razpoznavni in si zagotoviti svoj obstoj na tako velikem podro~ju, bomo morali spremeniti miselnost, se bogatiti in ohranjati nas, na{o dejavnost, kulturo, tako, kot so to po~eli na{i predniki v dolgih stoletjih na{e zgodovine. Upam, da se vsi skupaj zavedamo, da imamo pomembno nalogo. Kultura je na{a ‘ivljenjska izbira, na{a sopotnica in vodnica narodne samozavesti. Ne da se je meriti s preprostimi PRIZADEVANJE ZA KULTURO NAŠE PRIHODNOSTI merili, lahko pa re~emo, da je merilo celotnega naroda. Z vstopom v Evropsko skupnost smo postali velika dru‘ina. Vsak s svojimi ‘eljami, potrebami in pri~akovanji, vse pa nas dru‘i prizadevanje za bolj{i jutri, izobrazbo, vzgojo in za kulturo na{e prihodnosti. Del te velike dru‘ine ste postali tudi vi, ~lanice in ~lani Kulturnega dru{tva Cirkulane. Iskrene ~estitke vsem vam, spo{tovane ~lanice in ~lani kulturnega dru{tva, ob va{em in na{em prazniku. Ob 110-letnici delovanja vam ‘elim {e naprej veliko uspehov. Vsem bralcem ‘elim, da bi ob ustvarjanju na{ih kulturnikov {e naprej u‘ivali, jim stali ob strani, jih vzpodbujali in jim omogo~ali delo tudi v prihodnje.

Janez Jurgec, ‘upan ob~ine Cirkulane

11 12 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH prosvetna sekcija, vkaterisezberejo nekdanjigodbeniki inigralci. V okvirukrajevneorganizacije osvobodilnefronte jeustanovljena kulturno uni~ena. vanja; vsadru{tvavkraju soukinjena,njihovabogatadokumentacijapa Nacisti~na okupacijaprekinevsakooblikoslovenskega kulturnegadelo- dru{tva, mednjimiKSID. Nova zakonodajadelovanjedru{tevmo~noomeji; razpu{~enasomnoga ter knji‘nica. rega delujejotelovadniodsek,igralskaskupina,tambura{ki inpevskizbor Ustanovljeno 1. svetovnavojna,javnokulturnodelovanjejeza~asnoprekinjeno. Ustanovljeno mo{ki pevskizbor,tambura{kizborinigralskaskupina. Ustanovljeno od 1899do2009 v Cirkulanahobdobju kulturnega delovanja organiziranega Kronolo{ki pregled Bralno dru{tvoNaprej Kr{~ansko slovenskoizobra‘evalnodru{tvo(KSID). Sokolsko dru{tvoSv.BarbaravHalozah 1915–1918 1930 1908 1899 1945 1941 1931 , vokvirukateregadelujejoknji‘nica, , vokvirukate- Na osrednjislovesnosti jedr.Bra~i~imenovan za~astnega~lana dru{tva. v kraju;izdanajejubilejna publikacija,kijonapi{edr.VladimirBra~i~. PD Fran~ekKozelproslavi 90-letnicoorganiziranega kulturnegadelovanja 17. 11.jevzidantemeljni kamenzanjegovogradnjo. Gradnja domaob~anovjevklju~enavob~inskiprogram samoprispevka; Kozel vse razli~neorganizacije,mednjimitudi Podan jepredlogzagradnjodomaob~anov, vkaterem bidobileprostore doma vBrezovcu(aktivnidol.1985). sekcija –tambura{i,kiimajoprvinastop4.julija obotvoritviLovskega Aktivno delujejo{tirisekcije:pevskizbor,igralskaskupina,knji‘nicainnova pevskega zbora»JoèKro{l«zistimpevovodjem. me{anega cerkvenega ki hkrati~lani sestavljajo ga ve~inomapevci, so V dru{tvojepristopilme{anipevskizborpodvodstvomJoètaDernikovi~a; V osnovni{oliorganizirajomladinskitambura{kizbor,kidelujedol.1968. Upraviteljsko stanovanjev{olipreuredijo vdvoranozodrom zanastope. V okvirudru{tvasoaktivnitudilutkarjiinharmonikarji. slovesnost potekavvite{kidvoraniletovi{~aBorl. V IZUDproslavijo55-letnicoustanovitveBralnegadru{tvaNaprej,osrednja in pevskasekcijaterknji‘nica. prvem padlempartizanuizCirkulan.Dru{tvosestavljajodramska,glasbena Fran~ku Kozelu po poimenuje dasedru{tvo sprejmejosklep, IZUD Na zboru ob~nem Ustanovljeno je . Izobra‘evalno umetni{kodru{tvo(IZUD)Cirkulane. , nekdanjemigralcuintelovadcupriSokolski~etiter 1981 1971 1963 1961 1954 1951 1948 1989 1986 1982 Prosvetno dru{tvo(PD)Fran~ek 13 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 14 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Vladimirja Bra~i~a. desetletnici rojstva ~astnega~lanaKD Cirkulanein~astnegaob~anadr. Ob~ina CirkulanepredO[ Cirkulane–Zavr~odkrijedoprsnikipobdevet- na Mladiveseljaki,SestreKopinske,Folklornaskupina, dru{tvenaknji‘nica. ska sekcija,Tambura{iizCirkulan,Ljudskipevci vokalnaskupi- V okviruKulturnegadru{tvaCirkulanedelujejo:Me{ani pevskizbor,Dram- Praznovanje 110-letniceorganiziranegakulturnegadelovanja vCirkulanah. V okviruKDCirkulanepri~nezdelovanjemFolklorna sekcija. Sestre Kopinskesepridru‘ijoKDkotsamostojnasekcija znotrajdru{tva. Kulturno dru{tvoCirkulane Na ob~nemzborujesprejetsklep,daseKPDFran~ekKozelpreimenujev Na osrednjislovesnostiodkrijejospominskoplo{~odr.VladimirjuBra~i~u. zbornika inrazstavovprostorih osnovne{ole. 100-letnico kulturnegadelovanjaobele‘ijos{tevilnimiprireditvami,izdajo Znotraj KDFran~ekKozelpri~nedelovativokalnaskupinaMladiveseljaki. pevci. Kot samostojnasekcijaznotrajKDFran~ekKozelseorganizirajoLjudski skupina prvi~nastopinamartinovanjuletokasneje. Po ve~neuspelihposkusiho‘ivitambura{kadejavnost;mlada Knjige izdru{tveneknji‘niceprenesejovknji‘nicoOsnovne{oleCirkulane. 12. junijaslovesnopredajonamenunovove~namenskodvorano. . 2006 2003 1999 1998 1997 1994 1993 1992 2009 2008 zbrala Mira Jerenec Redni ob~ni zbor jeimelodru{tvo12. marca. in mandolinskihskupin. janje sejezaklju~ilovza~etku decembrazObmo~nimsre~anjemtambura{kih pod naslovomLjudskepesmi, {egeinobla~ilnano{avinorodnih Haloz.Doga- vanja naBorlu.Konecmeseca jevdvoraniCirkulanahpotekalaprireditev Novembra jedru{tvoaktivnosodelovalopriorganizaciji inizvedbimartino- jega delovanjajedru{tvoizdalozbornik. Osnovne {oleCirkulanenaogledrazstavaorazvoju dru{tva.Ozgodovinisvo- torju omenjeneuniverze,dr. VladimirjuBra~i~u.So~asnojebilavprostorih Univerze vMariboruodkrilspominskoplo{~ona{emu rojaku inprvemurek- nje vkrajusoustvarjali~etrtstoletjainve~.Predsamo prireditvijojerektor okolici, nakaterisodru{tvenapriznanjaprejeli~lani, kisokulturnodogaja- prireditev obstoletniciorganiziranegakulturnegadelovanja vCirkulanahin bila slavnostnasejaIOinNOdru{tva.Tridnikasneje pajepotekalaosrednja To~no stoletpoustanovitviBralnegadru{tvaNaprej, 8.septembra1999,je Pesem klopotcev. skupin Slovenije.Naveliki{marenjebilatam‘etradicionalnaprireditev Meseca majajenaBorlupotekalo19.sre~anjetambura{kihinmandolinskih plaketo izrokpredstavnika Republi{kegaskladazakulturo. dru‘i ‘e100let.Nanjemjenjegova~lanicaAngelaKlincprejelaspominsko mo‘. Vza~etkumarcajeMePZorganiziralkoncertpodnaslovomPesemnas zapojmo, zatempasejepredstavila{eDramskaskupinaskomedijoPoslednji veseljaki inTambura{iskupajpripravilikoncertpodnaslovomZaigrajmo vije pevskihzborov. Marca staseodvijalikardveprireditvi.Najprej soMladi ~elo vza~etkufebruarja,kojeCirkulanahpotekalprvidel25.obmo~nere- sekcije oziromadru{tvokotcelota.Pestro dogajanjevjubilejnemletusejepri- pravljali. Skozivseletososevrstile{tevilneprireditve,kijihorganizirale Stoto obletnicosmo‘eleli{eposebejproslaviti insmosenanjoskrbnopri- 1999 doleta2009 dru{tva odleta Pregled delovanja 1999 15 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 16 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Oktobra jevCirkulanahpotekal kulturnimaraton. bene pedagogikeJanaKova~ec. Vodenje vokalneskupineMladiveseljakijeseptembraprevzela {tudentkaglas- Jeseni jedru{tvodobilosvojo spletnostran. Tambura{i sokon~nouspelinabavitinujnopotrebne noveinstrumente. ob~ine Gori{nicenastopilemanj{evokalneinljudske skupine. Na avgustovskiprireditvi Pesemklopotcev soposklepuKomisijezakulturo turni dru{tvitakratskupneob~ineGori{nica. ob kulturnempraznikuindnevudr‘avnosti,kista jo izmeni~noprirejalikul- Po sklepuob~inskegasvetasejeodslejnaBorluorganizirala skupnaproslava Micikijetrebamo‘a. Dramska sekcijajenavdu{ilazuprizoritvijokomedije vdoma~emnare~ju Vidovi~. Umrl jedolgoletni,zeloprizadeveninaktiven~landru{tva,kronist,Jo‘e postala MatejaMur{ec,kijetodelosiceropravljala‘evseodjubilejnegaleta. Namesto [email protected] zasedel Ale{Klinc,kijebilnaprvinaslednjisejiIOizvoljenzapodpredsednika. vec jenamestublagajnikazamenjalMiro Lesjak,njenomestovIOpaje mesta predsednika,jenasledilapodpredsednicaTanja Maroh. Dragico^rni- {tevilne spremembe.Bo{tjanaPolaj‘erja,kijeizosebnihrazlogovodstopilz Leto sicernibilovolilno,anaob~nemzboru24.marcastaIOinNOdo‘ivela Ra~unovodske posledru{tvajepoletiprevzelaMarijaLesjak. Na pobudoMladihveseljakovjebiljeseniorganiziranizletcelotnegadru{tva. potcev. gradnikov insadjarjevHalozepripravilotradicionalnoprireditevPesemklo- Avgusta jedru{tvoskupajzob~ino,Turisti~nimdru{tvominDru{tvomvino- so kon~nodobilinoveobleke. lovale prisnemanjuoddajeRadiaPtujRaj‘amoizkrajavkraj.^laniMePZ cijo kasete,kisojoposnelikonecprej{njegaleta.Posameznesekcijesode- Tambura{i soposnelikaseto100let.Ljudskipevcipanadaljevali spromo- v prihodnjihletihpostalazelopriljubljena. njeni ~lanio‘ivililikaHanzekainMicike–dvehpreprostih Halo‘anov, kista samostojnih prireditev.TudiDramskaskupinanipripravilanoveigre,sopa daha. Sodelovalesonavsehprireditvahvob~ini,nisopaorganiziraleve~jih ^rnivec. Ponapornemjubilejnemletusosisekcijevglavnemvzelemalopre- nosti izNOizstopilaGordana^rnivec,jebilananjenomestoizvoljenaAnica Redni ob~nizborjeimelodru{tvo18.marca.Kerzaradislu‘benihobvez- 2001 2000 vendar dorealizacijenipri{lo. V za~etkuletasosepojavileprvepobudezaustanovitevFolklornesekcije, gradu BorlpodnaslovomTamburanjeobve~erih. Tambura{i soorganiziraliprviciklustrehkoncertov(julijainavgusta)na seje vednopovabitudipredstavnikaO[. Zaradi bolj{egapretokainformacijjeIOnajunijskisejisprejelsklep,dase V poletnihmesecihjepotekalaobnovaodra. nem sre~anjutambura{kihinmandolinskihskupinSlovenije. Tambura{i soprejelinagradozanajbolj{oizvedboljudskeskladbenaDr‘av- radi. ska skupinajefebruarjapremiernouprizorilakomedijoVsi,kismogaimeli Ob petiobletnicidelovanjasoLjudskipevciorganiziraliVeselive~er.Dram- ga izkupi~eksonamenilizanujnavzdr‘evalnadelanacerkviSveteKatarine. Konec mesecaaprilasoMladiveseljakipripravilidobrodelnikoncert,katere- nem zborujebilToni[tumbergerimenovanzapodpredsednikadru{tva. postali AnicaHebar,^rnivecinBo{tjanPolaj‘er.NaprvisejiIOpoob~- Mira Jerenec, Toni [tumberger, Ale{KlincinJo‘ePetrovi~. ^laniNOso Korenjak, MarjanPra{ni~ki,Miro Lesjak(blagajnik),MatejaMur{ec(tajnica), je [email protected]{eFranc Na aprilskemob~nemzborujedru{tvodobilonovovodstvo.Zapredsednico koncertov, kjersepolegtambura{ke skupinepredstavi{evinogradnik. Tambura{i spetpripravili Tamburanjeobve~erih.Tojeskloptambura{kih prejeli nagradozanajbolj{o izvedboljudskeskladbe.Vjulijuinavgustuso so naDr‘avnemsre~anju tambura{kihinmadolinskihskupinvRate~ah Tambura{i soposnelinovo kasetoinzgo{~enkoznaslovomHojladrija.Aprila Dramska skupinajeuprizorilaburkoMaksek. vi~a in60-letnicofarnega‘upnikadekanazavr{ke dekanijeEmilaDreva. katerim jepo~astil70-letnicorojstvazborovodje inorganista Jo‘etaDerniko- Marca jeMePZprvi~organiziralsedaj‘etradicionalni Jo‘efovkoncert,s Vodenje Dramskeskupinejeprevzel KostjaJankovi~. Cirkulane. je bilsprejetnovstatutdru{tva,kitegadneskraj{alo svojeimevKD Redni ob~inzborjeimelodru{tvopoproslaviobkulturnem prazniku.Nanjem 2003 2002 17 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 18 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Ljudski pevcisobiliorganizatorjiVeselegave~era. Prvi~ jebilizbranNAJMARTIN. turnega dru{tvainTuristi~negapotekalomartinovanjenagraduBorl. Novembra jevorganizacijiDru{tvavinogradnikovinsadjarjevHaloze,Kul- Wald naBavarskem. gradu Borl.Udele‘ilisosefestivalaljudskeglasbevmuzejskivasiBayerischer Tambura{i souspe{nopripravilivsetrikoncerteTamburanjaobve~erihna Petrovi~ (KD). Zelenik (predstavnikO[),BrankoMajhen(svetnik),Antonija@umbarinJo‘e aprila imenovalogradbeniodborvsestavi:RajkoKlajderi~([D),Matja‘ Poleti jepotekalaobnovave~namenskedvorane.Vtanamendru{tvo‘e Predzadnji vikendvmarcujeorganizacijiMePzpotekalJo‘efovkoncert. Letni inBo‘i~nikoncert. Mladi veseljaki,kijihjevza~etkuletaprevzelFrancLa~en,sopripravili Dramska skupinajepripravilakomedijoPogospodenabu~a. Jerenec, nanjenomestopabilaizvoljenaBojanaVoglar. Na ob~nemzboruaprilajezaradislu‘benihobveznostiizIOizstopilaMira gradu Borl. Dru{tvo jeskupajzob~inoGori{nicanabavilonovioderzaprireditvena Ljudski pevcisotoletopripravilidvaVeselave~era(vmajuinnovembru). ljudske pevke SestreKopinske,kijebila tegadnesprejetavdru{tvo. Kostjo sprememb. VIOjebila imenovana MarijaKokolkotpredstavnicaskupine Leto jebilovolilno.Naob~nem zboru1.aprilastaIOinNOdo‘ivelamanj Decembra jeiz{laknjigaCirkulane–SvetBelanov. Vse sekcijesosvojetradicionalneprireditveuspe{no izvedle. orkestrov vKumanovemMakedoniji. prireditev septembranastopili{enaMednarodnem festivalutambura{kih Tambura{i soslavilidesetletnicodelovanjainpoleg svojihtradicionalnih prireditvah vob~ini. dvorani nimoglapripravitinoveigre.Jepazatoaktivno sodelovalanavseh Dramska skupina,kijojesedajvodilMiro Lesjak,zaradiobnovitvenihdelv tudi otvoritevobnovljeneve~namenskedvorane. Ob tradicionalnemJo‘efovemkoncertu,kigajeorganiziralMePZ,potekala 2005 2004 2006 vili {ekraj{i prikaz koledovanjav‘upnijski cerkvi. Ljudski pevcisopolegtradicionalnega Veselegave~eravza~etkuletapripra- Alojzom Domnikominpod njegovotaktirkopri~elapripravenanovopremiero. stovanj zigro izpretekle sezone.Vjesenipasejepovezalaz novimre‘iserjem Zaradi boleznivansamblu Dramskaskupinaniuspelaizvestipredvidenihgo- Javnega skladazakulturnedejavnostiinmariborske {kofije. umetni{kega vodenja.Pravtakomujebilopodeljeno posebnopriznanje je natemkoncertuzborovodjaJo‘eDernikovi~prejel priznanjeKDza50let MePZ jeorganiziraltradicionalni,5.Jo‘efovkoncert, {eposebejslovesno,saj Voglar, natopa,pomanj{iprekinitvi, pod vodstvomMajeGlaser. Delovati jepri~elanovaFolklornasekcija,najprej podvodstvomBojane Zavr~. kulturnem prazniku,kisojopripravilevsesekcije skupajzO[Cirkulane– V novonastaliob~iniCirkulanejebilaorganizirana proslavaob slovenskem so bilishranjeninujnopotrebnipredmetiinopremazaprireditve. uporabniki. Dramskasekcijajeposedovalaleenprostorzaodrom, vkaterem ostal vprostorih ve~namenskedvoranepododrom,kijihuporabljajo{edrugi v stavbiKmetijskezadruge.Delovanjedru{tvajeote‘eno.Arhiv dru{tvo deliprostore zdrugimidru{tvi,va{kimiodbori,politi~nimistrankami tvo odstopilosvojeprostore vuporaboob~inskiupravi.Odtakratnaprejsi S 1.januarjemjeza~eladelovatinovaob~inaCirkulane.Vtanamendru{- njen najnujnej{imvzdr‘evalnimdelomnagradu. oddiha inu‘itka,nakaterisonastopilevsesekcije;prihodekpajebilname- pripravili dobrodelno prireditevnagradu BorlznaslovomGrad–mesto utrdbam inmestnimobzidjem,smoskupajzDru{tvomzao‘ivitevgraduBorl Ker sobilidnevievropske kulturnededi{~inetegaletaposve~eni gradovom, pa sonaBo‘i~nemkoncertugostiliSlovenskioktet. Mladi veseljakisonastopilinafestivaluCantemus2006vZrenjaninu,decembra bavarskem mestuRegennafestivaluljudskeglasbe. Tambura{i soobizvedenihkoncertihTamburanjave~erihgostovaliv Pohorju. raje izvedejovprvipolovicileta,sonastopilinadr‘avnireviji[martnem Ljudski pevci,kisosezaradimuhastegavremenaodlo~ili,daVeselive~er re‘ija LojzetaMatja{i~aVCirkulanah. Dramska skupinajepripravilakomedijoZakonskivrtiljak.Tobilazadnja odbor soponovemsestavljali:DanielPolaj‘er,Milan^rnivecinAnicaHebar. Jankovi~a jezamenjalpodpredsednikDramskeskupineMiro Lesjak.NO 2007 19 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 20 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH ljaki patradicionalniBo‘i~nikoncertvcerkviSv.Barbare. Ljudski pevcisopripravilitradicionalnoprireditevVeselive~er,Mladivese- grofice SauerMiro LesjakinAna^rnivec.SodelovalesotudidrugesekcijeKD. du BorlprireditevBarbarino,nakateristazelodobro odigralavlogigrofain V Cirkulanahjepotekala4.decembravorganizacijiDru{tvazao‘ivitevgra- dijo Poro~nilist. zamenjal SebastjanMeznari~.Marcajeskupinapremiernouprizorilakome- Ker jeMiroLesjakodstopilkotvodjaDramskeskupine,ganatemmestu odmevno pripravilaFolklornasekcija. Novembra jesvojprvikoncertpodnaslovomInvinoveritaszelouspe{noin ob~inskega praznovanja. Prvi ve~erTamburanjajebilpomaknjennazadnjomajskosobotovsklop dru{tev vob~iniCirkulane. praznika. NadaPolaj‘erjeskupajzdru{tvipripravilarazstavoorazvoju Vse sekcijesoaktivnosodelovalepriprireditvahvokviruprvegaob~inskega smo biliveselipodmladka. @umbar. ^laniFolklornesekcijesobilivpovpre~justari20let.dru{tva je, kijojeumetni{kovodilaMajaGlaser,predsedniksekcijebilBo{tjan Na ob~nemzborumesecamajasobilisprejetivdru{tvo~laniFolklornesekci- Septembra sijedru{tvovmariborskemSNGogledalobaletGrkZorba. prireditvah vokvirunoveob~ine. Sekcije souspe{noorganiziralevsepredvideneprireditveinsodelovalenavseh re‘iserskim vodenjem AlojzaDomnika. Dramska skupinajeuprizorila komedijoNititatnemorepo{tenokrastipod ~enki. vec inMarjanPra{ni~kis ske~em Prizdravnici.Prireditevjeposnetanazgo{- Kulturnega dru{tva@etale. ZapopestritevprireditvestaposkrbelaAna^rni- petja vCirkulanahobsodelovanjuzO[Cirkulane–Zavr~ in@enskimzborom MePZ jeorganiziraltradicionalni,7.Jo‘efovkoncert, namenjen110-letnici Sv. Barbaredoma~obi~ajkoledovanjainpetjaza»tri kralje«. Ljudski pevcisopripraviliskupajzgostiizStopercin Podlehnikavfarnicerkvi zacija za~rtanegauspela. delovanja vCirkulanah.Program dru{tvajeambiciozen.Upajmo,daboreali- To letojejubilejno,sajdru{tvopraznuje110letorganiziranega kulturnega 2009 2008 na graduBorl. Mladi veseljakisopodumetni{kim vodstvomPetraGojko{kaizvedlikoncert Tambura{i soizvedlidva koncerta Tamburanjaobve~erihnagraduBorl. Cirkulane. KD Cirkulanejezadolgoletno ustvarjalnodeloprejelovelikopriznanjeob~ine O[ Cirkulane–Zavr~. kulturnem deluKD,naprireditvipasosodelovalizraven sekcijKD{eu~enci Potekalo jedrugopraznovanjeob~ineCirkulane,katerega moderatorjebilov je uredildr.Bo{tjanPolaj‘er. Izdelana jenovaspletnastrandru{tvananaslovuwww.kd-cirkulane.si, kijo vrtca instempo~astilo90-letnicorojstvaprof. dr. VladimirjaBra~i~a. Isto~asno jeDru{tvozao‘ivitevgraduBorlizdelalorazstavo vprostorihstarega deset let. izvedlo razstavovstaremvrtcuspoudarkompredvsemnadelovanjuzadnjih Ob 110-letniciorganiziranegakulturnegaudejstvovanjavCirkulanahjeKD Bra~i~a. Po simpozijujepotekalaslovesnostodkritjadoprsnegakipadr.Vladimirja temo @ivljenjeindeloprof.dr. VladimirjaBra~i~a. V mesecumajujeKDskupajzob~inoCirkulaneorganiziralosimpozijna @umbar sezahvaljujezaizjemnopo‘rtvovalnodelo. Bel{ak (zborovodja),MatejaMur{ec(tajnicadru{tva).Predsednicadru{tvaAntonija Korenjak (Me{anipevskizbor),Terezija[tumberger(O[Cirkulane–Zavr~),Daniel berger (Tambura{i),Jo‘ePetrovi~(Ljudskipevci),MarijaKokol(SestreKopinske),Franc Klinc (Mladiveseljaki),AlojzDomnik(re‘iser),Ana^rnivec(Dramskasekcija),Toni[tum- Na ob~nemzborudru{tvaleta2009 z leve: Bo{tjan@umbar(Folklornasekcija),Ale{ 21 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 22 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Predvidene prireditvedokoncaletaso: Mur{ec, Toni[tumberger,AnicaHebarinAle{Klinc Marija Kokol,MiroLesjak,Jo‘ePetrovi~,Terezija[tumberger,FrancKorenjak,Mateja Od leveprotidesni: Upravni innadzorniodborob110-letnici. Bo‘i~ni koncert. drugi koncertFolklornesekcije; osrednja slovesnostobpraznovanju110-letnice; priznanj JSKD; proslava spredstavitvijo delaKD v zadnjihdesetihletihterpodelitev slavnostna sejaIOinNO; Cirkulane vsodelovanjusKD; otvoritev prveetapeBra~i~evepoti,kijoboizvedloPlaninskodru{tvo katero boobele‘ila40letodrskegadela; Monoigra TonetaPartlji~aznaslovomAnicavizvedbiAne^rnivec,s Daniel Polaj‘er,MiraJerenec,Antonija@umbar,Ana^rnivec, Mateja Mur{ec in Antonija@umbar delovali celodveDramskisekciji,kistaizvedlinaletopopredstavi.Prav Dru{tveno ‘ivljenjejebilovCirkulanahzelopestro. Vza~etku20.stoletjasta dajejo vsimladi,kisodelujejoalivzpodbujajokustvarjanju. delom v{ijenovonitko.Tosebonadaljevalotudijutri.Potrditevzatopanam doma~ihlogov.izven Preproga spominajeneskon~nainvsakdannekdossvojim tvarjajo ‘ivljenjevkraju,pona{ajopeseminbesedoterkulturnoizro~ilotudi kulturno ‘ivljenje.Pravjetudi,daobjubilejihpomislimonatiste,kisous- kulturo. Pravtakopatudivsehtistih,kisovtemobdobjuprinasustvarjali nega leta1899za~eliorganiziranodelovativkraju,obujatinarodnozavestin s spomini.Praznovanjejubilejevjeprilo‘nost,dasespomnimotistih,kisodav- preteklo velikovode.@ivljenjejedanesbistvenodruga~no,pavendarpre‘eto K razglednic. Pogled naCirkulanev30-tih letih 20.stoletja.HraniKnji`nicaIvanaPotr~aPtuj,zbirka let jeminilo,odkarbiloustanovljenoBralnodru{tvo ulturno dru{tvoCirkulane(vnadaljevanjuKD)letospraznujejubilej.110 doma~ega kraja ambasador Kulturno dru{tvo– Naprej . Inodtakratje 23 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 24 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH ske pevceiz Cirkulaninljudskepevke SestreKopinske,vokalno skupino Kulturno dru{tvoCirkulane imadanesvrstosekcij:Me{anipevskizbor,Ljud- sledile tudivsekasnej{egeneracije, vklju~nozdana{njo. vati vseob~oomikoinizobrazbo terbuditinarodnozavest.Temu ciljuso tamburanjem. Glavnicilj dru{tva vom 25. januarja1900jebilaodigranaprvagledali{ka predstava prinasznaslo- ra{ki zborinigralnoskupino. dru{tva: Danes jevKDCirkulaneorganiziranih8sekcij,karnajve~zgodovini obdobju pajerazli~nedejavnostispremljalopetje. od vsegaza~etkapadodaneszmanj{imipresledkiigrajoTambura{i,vvsem zbora Bralnegadru{tva predniki. @eleta1899,natan~neje8.septembra,so ~lani ustanovnegaob~nega pesmi inobi~ajih.Potreboposlednjemsoèpredstoletjem za~utilitudina{i »Kulturno izro~ilojeedennajve~jihzakladov~love{tva. Izraàsevljudski lagateljev velikegapriznanjazaKDCirkulane,kije zapisal: Svet ob~ineCirkulanejesprejelsklepnaosnoviobrazlo‘itve enegaizmedpred- sti. dru{tva stazaznamovalarazvojinutripkraja,takovpreteklostikotsedanjo- lane. Trud,kiga~laninamenjajoljubiteljskikulturi,jepopla~an.Delovanje lane vletu2009podelilaKulturnemudru{tvuvelikopriznanjeob~ineCirku- Kot priznanjezadolgoletnoamaterskodelovanjevkulturijeob~inaCirku- biv{i skupniob~iniGori{nica,odleta2007pavsamostojniCirkulane. KD Cirkulanejevvsehtehletihzelodobrosodelovalozvsemidru{tvi,tako klorna sekcija. pridru‘ili sekcijaljudskepevkeSestreKopinskeinleta2008najmlaj{aFol- V obdobjuzadnjihdesetihletstasenaob~nemzborudru{tvaleta2006 Cirkulane–Zavr~. Knji‘nica, zakatero skrbiMarinkaZebec,knji‘ni~arkavokviruO[ Glaser; Folklorna sekcija,kijovodiBo{tjan@umbar,umetni{kivodjajeMaja Ljudske pevkeSestreKopinske,kijihvodiMarijaKokol; pred njimFrancLa~en,JanaKova~ecinJo‘eDernikovi~; Mladi veseljaki,kijihvodiAle{Klinc,umetni{kivodjajePeterGojko{ek, Ljudski pevci,kijihvodiJo‘ePetrovi~; Bo{tjan Polaj‘er; Tambura{i izCirkulan,kijihvodiToni[tumberger,umetni{kivodjajedr. Meznari~, re‘iserjeAlojzDomnik,prednjimLojzeMatja{i~; Dramska sekcija,kijojevodilMiroLesjak,vzadnjemletuSebastjan Jo‘e Dernikovi~inDaniBel{ak; Me{ani pevskizbor,kigavodiFrancKorenjak,umetni{kavodjapasta Kje jemeja? Isto~asnosov{olskihprostorihprirediliveselicos petjem in Naprej ustanoviliknji`nico,mo{kipevskizbor,tambu- Naprej jebilmeddru{tvenimiudi pospe{e- premalo damo. @eprav, da smo delcelotnesvetovne in evropskeskupnosti. bila inje{evednotemelj narodne zavesti,nakateroSlovenke inSlovenci lec dru‘benegarazvoja,velikokrat vnasprotju zinteresi politike. Kulturaje pa pozabljamonakulturo vvsehnjenihpomenih.Kulturaje vedno bilanosi- ski kulturi.Velikokrat obtemtudipozabljamogojitinarodno zavest.[ebolj javnosti dedovinbabicter ustvarjalnientuziazemdana{njih~lanovvamater- Danes, vtemhitremtempu‘ivljenja,velikokratpozabljamo napreteklede- predvsem vduhovnemsmislu. soustvarjamo zvsemiskupajbolj{ijutri,nesamo vmaterialnem,pa~pa je prav,dakolikorseleprispevamokbogatitvi krajevnezgodovine, dru‘beno ‘ivljenjedanes.Tadogajanjabipogre{ali, ~ejihve~nebibilo.Zato dru{tvenega ‘ivljenja,kotgaimaob~inaCirkulane, site‘kopredstavljamo vseh, kisoustvarjajodaneszajutribrezmaterialnih nagrad.Brezbogatega tistim, kiamaterskokulturopodpirajo.Obtak{nih prilo‘nostih sespomnimo Prejeto priznanjejetudizaslugavsehpredhodnikov. Zaslugagretudivsem veliko priznanjeob~ineCirkulane«. zelo uspe{noinaktivnodru{tvo,zatoseKulturnemudru{tvuCirkulanepodeli dogajanja napodro~jukulturevCirkulanah.Gre zazavidljivjubilejingre za V temletudru{tvoproslavlja 110.obletnicoodprvihzapisov dru{tvenega ob~ine, sajna{akulturnaizro~ilaprena{a pocelotniSloveniji inizvennje. turno dru{tvoCirkulanejebiloinedenizmednajve~jihambasadorjevna{e uvr{~amo mednajve~jadru{tvavob~ini.Njihovprispevekjeneizmerljiv.Kul- sekcijo inknji‘nico.Potradiciji{tevilu~lanovlahkotodru{tvoupravi~eno Mladi veseljaki,Dramskosekcijo,sekcijoTambura{evizCirkulan,Folklorno 25 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 26 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Alp. ~udovitih krajihobpotokuBela,invseh,ki‘ivimonazeleni,son~nistrani v Kulturnemdru{tvustorimonekajzato.Tojenalogavseh,ki‘ivimo Zato jeprav,dasetegazavedamointudivna{emkraju,ob~ini,predvsempa ne bomove~obstajalikotSlovenkeinSlovenci. naslednjih dvestoletihizumrl.êsebotozgodilo,bomoizgubiliidentiteto, narod. Pesimisti~nenapovedigovorijo,danajbina{jeziksloven{~inav okolja. To jebogastvonaroda.Indoklerimamoohranjensvojjezik,smotudi slovenske besedeinpesem,junegovati,tudikotjezikvdialektuposameznega Je topravapot?Ni~esarnebomospremenili,~eza~nemoprisebiceniti Premalo sezavedamosvojihkorenin,kotdanekdoho~e,jihpozabimo. dru‘bena skupnost.Pavendarsemizdi,dajetegadanesbistvenopremalo. oblikujemo star{i,oblikujejojoizobra‘evalneinstitucije,oblikujesplo{na je tako.Mo‘nostrazvojavsodelovanjuinpovezovanju.Narodno zavest Globalizacija ustvarjapogojehitregainenostavnegakomuniciranja.Prav tega sevsidanespremalozavedamo. vami svetaedinstveni.Edinstvenismomed27~lanicamiEvropskeunije.In Pa vendar. SlovenkeinSlovencismomedtiso~iminarodnostmi198dr‘a- Antonija @umbar G vstopnic zagotovimoobisk. pozitivno nulo.Zatozadnje~aseigramove~kratdomainsispredprodajo prevelik stro{ek invelikokratsezgodi,dasprodajovstopnicdose‘emokomaj Skorba inZavr~.Zadnjidvesezonismoopustiligostovanja,sajpredstavljajo v sosednjihob~inah,kotsoMarkovci,Gori{nica,VelikaNedelja,Maj{perk, da sepoka‘emo~imve~jemu{tevilugledalcev.Zatosmotudigostovaliinto Miciki jetrebamo‘a mo‘ dije inburke.Takosmovtem~asuodigralinaslednjeigre: gledalci znavdu{enjemogledali.Delajevednoizbralmentor,pove~inikome- Matja{i~. Skupinajepodnjegovimmentorstvomuprizorilave~del,kisosijih ~il pisatiodeluDramskesekcije,katereuspe{nimentorjebilre‘iserLojze letnici obstoja‘ezbornika,vkaterihjeopisanodelovsehsekcij,semseodlo- lede nato,dajeKulturnodru{tvoCirkulaneizdaloob90-letniciin100- , Pokondirana tikvaalipogospodenabu~a zadnjih 10let Cirkulane – kulturnega dru{tva Dramska skupina , Zakonski vrtiljak inburko , Maksek Vsi, kisogaimeliradi . Na{a‘eljajebila, Doktor (leta 2000). skozi re{eto v ske~u Miro Lesjak Ana ^rnivecin , Poslednji Spoved , 27 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 28 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH re‘iserja prikomediji sekcije SebastjanuMeznari~u,bomopisalsamomojavidenjare‘ijenovega ske Glede nato,dasemzaradizdravstvenihte‘avpredalmestopredsednikaDram- Niti tatnemorepo{tenokrasti Domnika. Podnjegovotaktirkosmozaigralidvekomediji: V letu2007,natan~neje2007/08,smodobilinovegare‘iserja,Lojzeta Bratu{ek, MajdaLesjak,MarinkaArbeiter,Milan^rnivecinLidijaTement. Meznari~, ZvonkoBratu{ek,Marica@uran,OlgaDernikovi~,KostjaJankovi~,Marta Maroh, TadejaLesjak; Marica Hrastnik,MatejaMur{ec,MarjanPra{ni~ki,Ana^rnivec,IvanDernikovi~,Tanja Sodelujo~i vkomedijileta2002podnaslovom smo gabilivajeni.Biljeskrbno na~rtovanindodelandonajmanj{epodrobnosti. nikakor panerazpu{~eni. Njegovna~inre‘ijejebilbistvenodruga~en,kot odlo~ni, odgovorni,karje nakazalzbesedami,damoramobitispro{~eni, dogovorili,dasemedseboj tikamo.Pritempajepovedal,damoramobiti samem za~etkunamjeLojze jasnopokazal,dabomoprijatelji,sajsmose vedeli, sajbinas‘enanaslednjihvajahbilomanjali pasplohnikogar.@ena vodenjem igralibrezkakr{nekolipomo~iizzazaves. Bilojedobro, danismo re‘iserjem, AlojzomDomnikom,senamninitisanjalo, dabomopodnjegovim Ko smose12.oktobra2007dobilinaprvihvajah Dramske skupineznovim Komedija Poro~ni list Poro~ni stojijo: Poro~ni list MiroLesjak,Jo‘eKlinc,Ale{StankoMeznari~,Franc brez{epetalke . . @alujo~i ostali

z leveprotidesni:sedijo Poro~ni list in utrinkov, {eposebejtistim,kisipredstavenisoogledali. saj jetozapisanovDnevnikuDramskeskupine. @elimpredstavitinekaj o tem,kakojepotekalodelonavajahinskak{nimi te‘avami smosesre~evali, v zakulisju,kijihgledalciponavadinevidijo.Mojnamendanesni,dabipisal vsi. Zapredstavopanismozaslu‘nisamore‘iserinigralci,ampaktudi~lani vih navodil.Lenatak{enna~inpridedouspeha,kateregasmoponosni meznik jemoraldoma{evelikodelatinau~enjutekstazupo{tevanjemnjego- Na~rtovanih jebilo30vajpotriure,~esarsedoslednodr‘al.Vsakposa- Sodelujo~i vkomediji gledalci tudi strokovna selektorkazaocenjevanje zaigraneigre, mednamini res je{lo.Dvoranase napolnila. Kljubtemu,dasmovedeli,jemed da bihotelpovedati:»Dajte vseodsebe,sajbo{lo,znateinzmorete.«In Vsakega igralcainigralko posebejjeobjel.Taobjembilpristen,topel,kot od{el medgledalcevdvorano, jenaredilnekaj,~esardosedajnismobilivajeni. opazili. Pri{eljevzakulisje inrazenpozdravasplohnigovoril.Predenje dogovor, dasedobimoob19.uri,anjeganibilo. Po 15minutahsmogale no jebilto~enoziromapri{eldesetminutpredpri~etkom vaj.Tokrat jebil Napetost medigralcijenara{~ala,toda~utitibilo, datudiprire‘iserju.Ved- Premiera komedije,1.marec2008 (manjka Jo‘eKlinc). Alojz Domnik,Zinka[tumbarger,SebastjanMeznari~,StankoLidijaTement Ivan Dernikovi~,Milan^rnivec,MarjanPra{ni~ki,TadejaLesjak, Ana ^rnivec,MiroLesjak, Poro~ni list napremierileta2007 zleveprotidesni: 29 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 30 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH ve~ nasbo,tolikove~jiin bolj{ibodouspehi! prijateljstvo inzatojekulturno dru{tvopravinaslov.Pridru‘itesenam,kajti Zaklju~ujem zmislijo:Ptica pletegnezdo,pajekmre‘o,~lovekspleta pirajo, seiskrenozahvaljujem. Vsem, kisovpredstavisodelovali,intudivsemtistim, kinaspridelupod- izven na{eob~ine,hkratipabomovjesenipri~eliz u~enjemnovegadela. odlo~ili, dabomojesenitokomedijoponovili.Na~rtujemo tudigostovanja smo doma zaigralitrikrat.Nekateridoma~ininas{enisovideli,zatosmose zahvalila Po kon~anipremierisejepredsednicaKDCirkulane, Ton~ka@umbar, takrat, koseposameznikizaradizdravstvenihte‘av nismopo~utilinajbolje. vaje, {eposebejtakrat,kosobilena{emislikje drugjekotnavajah,ali dobili. Vtrenutkusmopozabilinadolgeureu~enja vloge,v~asihzelote‘avne z dolgimploskanjemto{eboljpotrdili.Pla~ilozadobro opravljeno delosmo hovem spremljanjuinmo~nemaplavzu‘epo1.sliki.Todanakoncusonam Da sobiligledalcizadovoljni,smoopazili‘emedigro.To smoza~utiliobnji- pospe{il, toda‘epoprvihizgovorjenihbesedahsejevrnilvnormalnetirnice. bilo ~utitinervozeintreme.Resje,dasejesr~niutripobzatemnitviprivsakem Dernikovi~, StankoMeznari~(manjkaJo‘eKlinc). Pra{ni~ki, Ana^rnivec,Ale{Klinc,JanjaSolina,AlojzDomnik,MilanIvan Natalija Cafuta,SebastjanMeznari~,KajaVr{ec,DavorHr‘enjak,NejcBel{ak,Marjan desni: Sodelujo~i napredstavivkomediji celotni ekipiinre‘iserjutergatakopredstavilaob~instvu. Predstavo Niti tatnemorepo{tenokrasti (2008) Miro Lesjak z leveproti C ptujskega Tednika. Potemsmoserodili slavi zaigraletamburice.»Kajpapotem?«sejezapisalonekemunovinarju vsem sciljem,dabodoob100-letnicidelovanjakulturnegadru{tvanapro- obdobja, kovCirkulanahtambura{evnibilo.Mismosezbralileta1994,pred- po pisnihvirihsegavleto1899.Zasedbesosemenjavale,bilatudidalj{a Meta Trop. Zaoriginalenzvokje poskrbel resodli~en veseljaki inprofesoricavioline izptujskeglasbene{ole pesmi invi‘,nasnemanju pa sosodelovalitudina{iMladi z vlakomspetnazaj.Skupno smoposneli14ljudskih ~er zapadloskorajpolmetra snega.Innaslednjejutro Mojce, prvidanvrnilidomov. Intozvlakom,sajjezve- ljani nismoimelipreno~i{~a,smosevsi,razenBojane in smo semoraliokrep~ativgostilni~ezcesto.KerLjub- snemanje nepozabno,kljubtemudanamv~asihni{lo in torej, kakordabinastopalinaodru.Sevedajebilo samo Radia Slovenijainto~isto»natur«breznasnemavanj, Snemali smo21.in22.novembra1999vstudiu 14 Ljubljano inna{o»muziko«posnamemo,kotjetreba. obisk sejekon~alvva{kigostilni,sevedapasmo dogovorili,dapridemov mogli iztamburicspravitiskorajnobenegamilozvo~nega tona.Skratka,njen vklju~ila mikrofon inpotem–no,smoimelitak{notremo,danismo je bilotakoprisrcu,danaskmaluzatemobiskalavCirkulanahnavajah, urednica programazaljudskoglasbonaRadiuSlovenija.Na{etamburanjeji nju tambura{kihskupininorkestrovopazilaJasnaVidakovi~, tedanjaglavna Na{i za~etkisobilizeloobetavni,sajnasje‘eleta1997naDr‘avnemsre~a- in do‘ivetjavzadnjihdesetihletih. ali kjedale~vtujemkraju.Vtehzapisihopisujemona{askupnado‘ivljanja sre~anjih, festivalih,panajsibovdoma~emkraju,nadrugemkoncuSlovenije prepevamo povsod,kjernamradiprisluhnejo;naporokah, proslavah,revijah, irkulanski tambura{ismoponosninaslednikivelikostarej{etradicije,ki zadnjih 10let iz Cirkulanskozi Tambura{i Tambura{i izCirkulan . Tamburamo in Ana Vurcer 31 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 32 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH nili« tudiorganizatorji;takosonasnafestivalu Bo{tjan Polajèr Mira Jerenec tala {pil«na takratna vodjaptujskeizpostaveJavnegaskladazakulturnedejavnosti»zrih- stavili kotPrekmurce.Inpri{lojeleto2001,konamga.NevenkaGerl, azil in dogovorilismose,danjegovazalo‘ba na~ine. Intakojeobkvintiinzasekistekelpogovor Du{an Hedl,jenana{osre~o~lovek,kiseukvarjazglasbovsemogo~e je mislil,dabomonaodru‘agaliscirkularkami, nek {tudent,kinamjevopojuno~irazlagal,kako ~ista eksotika;no,ponastopujezaoderknampri{el v Ljubljani.Zatamkaj{njopublikosmobiliseveda nose~a, pasmosezna{linaogromnemodru [ele mesecdnikasneje,kojebilaNada‘evisoko nas jevsehdevetsplohspravilonatakomajhenoder. v Mariboruleta2001,kjerjebildose‘ek‘eto,dase zapomnili igranjenaJur~kovemodru Du{an po{iljal{irom poSloveniji.[eposebejsmosi Seveda pasejestemna{apot{eleza~ela,sajnas v ~ast~astitljivitradicijitamburanjaCirkulanah. izdana{ozgo{~enko,kismojonaslovili Ciklusu etnokoncertov pa {enismobilipreve~poznani,sogatuintam»biks- 2000 vBeltincih,kjersmogapo{teno»biksnili«.Ker ma prehuda,kotnaprimer vsemu smobili{evednoza~etnikiinv~asihjebilatre- Radence, vrstilipasosetudiraznovrstninastopi.Kljub intenzivne vajevtoplice–najpogostejesmo{li pridno vadilinove»komade«,takratsmo{ehodilina ko pasmomorali{emalopo~akati.Sevedaves~as Kaseta jeiz{lapravkmaluvsamozalo‘bi,nazgo{~en- kaseto. nared, asevedasmo‘eleliizdatizgo{~enkoalivsaj tonski mojsterMiranKazafura.Posnetkisobilikmalu pravijo tam doli, »tisti,kinepijemalvazije, nebo {avrinskih hribih,inseveda brezmalvazijeni{lo.Kot oder. Zve~erpanalignje in sardelicepodbrajdamiv smo zelo»pridni«in zatomorali{eenkratna sonca inmorja.Nafestivalu vOspusonamrekli,da [avrinski godci bil Tonijev»‘lahtnik«,kiigrapriljudskizasedbi minu gostovanjevslovenskiIstri,kamornasjepova- imeli 33nastopov.[eposebejpanamjeostalovspo- Leta 2002smotemposamo{eoja~ali,skupno sam programskivodjafestivalaJaniKova~i~. ta nastopsmo{eposebejponosni,sajnasjeizbral navsezadnje smoleiz»Cirkulan«.Kakorkoli‘e,na vMariboru.Glavni{eftegaciklusa, Festivala Lent iz[marij.Resnepozabni trijednevi Subkulturni Trnfesta 100 let Tamburanje vaKostele , Folklornem festivalu Danijel Polajèr pred- leta skladbe, insicerza smo leta2002nadr‘avnirevijidobilipriznanjezanajbolj{oizvedboljudske pa nismoizpustilinitienetambura{kerevije,regijskedr‘avne.Tako precej otvoritvahcestvob~ini,into{evednozveseljempo~nemo.Pravtako Tambura{i smosetudiredno udele‘evalivsehob~inskihproslavinigralina vinogradnikov insadjarjevHaloze halo{kih vin,kisojihzve~inedobrodu{nopripravili~laniinprijatelji tri koncerteletno,pravvsakkoncertpasmozaklju~ilizdegustacijoizbranih saj sejeravnomedzadnjoskladboulilokotiz{kafa.Pravilomasmoprirejali KUD Varteks klasi~ne glasbe.Naenemizmedkoncertov,kjerjeigral cionalnega tambura{kegaprograma,ljudskihpesmiinvi‘,padopopevk skupin inorkestrovizbli‘njedaljneokolice,kisopreigravale vseodtradi- Haloz ingraduBorl.VvsehletihTamburanjanaBorlusejezvrstilopreko20 Seveda jebil‘eodsamegaza~etkana{namenpromocijatambura{keglasbe, manje ob~instvaizredno,zatojebilopotrebnokoncertedelatiboljnaveliko. rodnih Haloz.Asmo ‘epriorganizacijiprvegakoncertaugotovili,dajezani- gradu, kibijihzdru‘iliskulinari~noponudbovino- slila kotkomornekoncertevgrajskikapeliborlskega Tamburanje obve~erih in pogostitvijoobbaklahnagrajskiterasi. Poletno no~smozaklju~ilizdegustacijohalo{kihvin odli~ni, takokotmi,insopo‘elihuronskiaplavz. Tamburanje obve~erih redili prvikoncertizciklusa,kismogapoimenovali saj smonaAninosoboto,27.julija2002,Borlupri- jerce spodobi,povabiliknam.Inpri{lisopravkmalu, seveda nihotelobitikonec,sajsmojih,kotseza[ta- vidu neBogaMarije«.PrijateljevanjasPrimorcipa smo posneli kasneje, 13.februarjain 16.maja,pri februarja 2003posnelivse instrumentalnedele.Petje na meji sta pripravilidvevokalni izvedbi. Insmo{liv igrali pripolno~nicahvfarni cerkvi,NadainMirapa pesmi invi‘,dodalismo{e dvebo‘i~ni,kismojuravno bomo kajposneli.«Nabraloseje‘ekarnekajnovih Na{e uspehejeopaziltudiDu{aninrekel:»No, sebi rekel:»Totisopana{i.« ko jesli{alimena{eskupine,sponosomsampri rezultatov naRadiuSlovenijaravnopeljalzavtom in ob~inskim svetnikomrazlagal,dasejeobrazglasitvi ‘upana ob~ineGori{nicaSlavkaVisenjaka,kako je sem izjemni, sajsmotudinaslednjeletozaizvedbopesmi nadr‘avnirevijizasedliprvomesto.[esedajsespominjamo takratnega , vKozjakpriCer{aku, kjersmo8.in9. izVara‘dina,jedirigentopernisolistkicelomoraldr‘atide‘nik, Primorske val~ke svasizJernejemsprvazami- . Na{igostjeiz[marijsobili . . Vsvojikategorijismobilio~itnores Studio Mandolinski orkestar Stara sem,nevolna Slavko Bel{ak Nada Polajèr Dru{tva 33 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 34 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Mojca, kisejenavajevozilaizMiklav‘apriOrmo‘u, jevztrajala{ekarnekaj bra~, ob~asnosevra~ale{ekotpevka,nopazalon~enibastudiprime. enkrat vtak{ni,drugi~druga~nizasedbi.Nadajezavednozapustilaprvi kot gostjesmocelonastopilinakoncerturadia[tajerskival.Igralipa prilo‘nostih intudinaTV-ekranihradijskihvalovihnasjebilosli{ati– Na{o hojladrijamuzikosmopodolgeminpo~ezpredstavljaliobnajrazli~nej{ih drija, juhej.«(MLADINA,11.8.2003). temve~ samoodmeditiratedrgnjenjepojo~ihkitaric.Zelospro{~ujo~e.Hojla- pa takole,cedevtaknetenoterinsevamnitrebaobremenjevatissporo~ili, li~ne konceSlovenije,predvsemjih(jasno,[tajerce)rajcaprimorskikonec.Je podedovalo vdoma~ihkrajihalidoma~ipokrajini,ampakjihzanesenaraz- 2. 10.2003) ‘ivljenjske, karpredvsemohranjana{oizvirnokulturnodedi{~ino.«(STOP, Na kolinah na najboljprvinskina~in.…Nekaterevi‘e,kotso Slavko, kinamesto bugarijeigrakitaro. ob~asno spetvra~ala.Na njenem ~asu sejena{aMojcanenehno poslavljalainseseveda in sicerv[entjan‘uRo‘u obbokus Sloveniji. Gostovalismotudi naavstrijskemKoro{kem razgrabili na{ezgo{~enke inpromocijski materialo v muzejskivasiBayerisherWald.Inmimoido~i so smo igralinaprostemvvla‘nemjesenskemvremenu Menschen inEuropa Passau vsklopuprireditevpodskupnimnaslovom ske glasbe,kisejeodvijalvbli‘ininem{kegamesta predstavniki Slovenijenamednarodnemdnevuljud- pomembnih festivalihvtujini.Leta2004smobili Mitja. Vtemobdobjusmogostovalinanekaterih ~asa, vmesjojenabugarijizamenjalcelonjenbrat Ton~ek Milo{i~ , in Pesem odsv. Florjana »Tambura{i pasene naslanjajosamonatisto,karjeljudstvo . Resnepozabnodo‘ivetje,saj tere skladbeprojicirajovdoma~oetni~nosedanjost takole: morali ponatisniti.Glasbenimkritikomsejezapisalo pesmi invi‘,jebilazelodobro sprejeta insmojo‘e Zgo{~enka strokovnjak inocenjevalectambura{kihskupin. tokrat »boter«DamirZajec,priznanitambura{ki mojster DanijelBauman.Na{inovizgo{~enkijebil posnetke {euredili,glavnobesedopajeimeltonski {e Nada.Vvmesnem~asusmovDu{anovemstudiu Najprej jerodilaMojca,nekajmesecevzanjopa dober tedendnipajemoralavbolni{nico{eNada. je Mojca‘enaslednjidanmoralavbolni{nico,~ez Sploh senismozavedali,kak{nosre~osmoimeli,saj »basiranju« panamjepomagalFrancKorenjak. »Albumjezanimivpredvsem,kernasneka- in Hojladrija mestu jesedaj [ukarji Tam stojipahlev~ek . Vtem , ki,takokotprva,vsebuje14 Stara sem,nevolnasem Toni [tumberger , sonaravnein , krenili proti domu.Kmaluzatemjeizzasedbeod{latudina{adrugabra~istka sre~anje, kosmonekateriigraliinplesalidodvehzjutraj,natopadopoldan je kasnejepovedalTonijevbratranec.Naslednjidansmoimeli{edru‘abno ska nacionalnatelevizijainpolicistinana{imejisonasgledaliv‘ivo,kotnam nagradila zbu~nimaplavzom.Prireditevjeprekosatelitaprena{alamakedon- ne izvsehrepublikbiv{eJugoslavije,na{epolkeinval~kepajepublika vanje nahrva{ko-srbskimeji.NafestivaluvKumanovemsosodelovaleskupi- ‘e odsamegaza~etka,kosmopopravljalilu~inakombijuinkupovalizavaro- Damir sam,sajnitiMojcaSlavkonistamoglaznami.Potjebilazanimiva v Makedoniji.Zveseljemsmosepodalinapot,bugarijopajezaigralkar V letu2005jepri{lopriporo~ilo‘eomenjenegaDamirjaZajcazagostovanje 2005 orkestrov vKumanovem,Makedonija, Mednarodni festivaltambura{kih Dru‘enje ponastopuvKumanovem 2004 na Bavarskem, Bayerischer Wald v muzejskivasi ljudske glasbe Nastop nafestivalu 35 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 36 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH zasedbi: Bo{tjan Polaj‘er, in jezanami‘eve~kot desetletjeskupnegaustvarjanja.Trenutnosmov Danes smoTambura{iizCirkulan {evednoisti,pa~eravnonasjenekajmanj ponosen. pri cerkviSv.Ane.Na{‘upan JanezJurgecjebilpresene~eninupajmo,tudi na{a mladaob~inanamre~ prejelanjenopotomko,kisedajponosnoraste najstarej{e trte–modrekav~inenamariborskemLentu. Obtejprilo‘nostije sre~anje. Mednedavniminastopijezelopomemben tistinaprireditviobrezu Folklorno skupinoizDolene,skaterosmoselani uspeli uvrstitinadr‘avno violine tudidanesskorajnemoremove~,saj‘edve letizaporedspremljamo zapolnila praznino,kijenastala,zatokerbilaMira naporodni{kem.Brez Ptuja, inpotrebovalismoviolinistko.Vletu2007 jeAnave~kotuspe{no pomagala ‘eprej,atoletonasjeksodelovanjupovabila Folklornaskupinaiz iz Trnovskevasi,kiznamiob~asnogodenaviolino. Sicernamjenarevijah V letu2006sejena{izasedbivednopogostejepridru‘evala tudiAnaVurcer bas, Slavkopaseverjetnonajboljspominjazobobolanapotiprotidomu. gostilnah.ZnamijebilaceloMojca,kitokratpelainigralanalon~eni trpanih {tevilnih odrihpomestu,mnogisoigralitudinaulicah,vparkuinprena- festivalu ljudskeglasbe gostovanju vbavarskemmestecuRegen,kjersmoleta2006sodelovalina Bojana, kidanesvaruje‘edvamal~ka.Slavkojesvojognjenikrstdo‘ivelna Pri sv. AnivVelikem vrhu,2008 Drumherum bisernica , . Tamsmosemuzikantisre~evalina vokal , MiraJerenec, prvi bra~ , vokal , berde Toni [tumberger, Nada Polaj‘er,DanielPolaj‘erinSlavkoBel{ak. Od leve: Tambura{i leta2009 bugarija kitara Nada Polaj‘er, Bojana Voglar, Biv{i ~lanizasedbe: bistveno boljbogatoinprvinsko,kotsegasplohzavedamo. ostajamo zvestiHalozam,sajjeljudskoglasbenoizro~ilovinorodnih Haloz vedno znovavra~amoktistemuna{emuna~inupetjaintamburanja.Pritem vedno i{~emonoveoblikemuziciranjainpoustvarjanjaljudskeglasbe,ase . , Ton~ekMilo{i~, AnaVurcer, MiraJerenec,Bo{tjanPolaj‘er, Toni [tumberger, Ton~ek Milo{i~, , vokal drugi bra~ , KarmenKlinc, vokal, drugi bra~

ljudski instrumenti, kontrabas , vokal , DanielPolaj‘er, , MojcaNovak, vokal , vokal , Matja‘Golc, , ob~asnopasenampridru‘ita{e inAnaVurcer, bugarija ~elo bugarija, , vokal , dr. Bo{tjanPolaj‘er vokal violina, vokal , SlavkoBel{ak, inJernejGolc, , MitjaNovak, . [e 37 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 38 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Prva vrsta z leve Druga vrsta z leve Zadnja vrsta z leve z vrsta Zadnja 1957 dalje),kije bil tegaletanaslu‘enjuvoja{kega roka. Fotografirano leta1953.^lanpevskega zborajebiltudiJo‘eDernikovi~,kasnej{izborovodja(odleta KrajncAnica(Gege~ova) 11. GavezAnica(Lipasova) 10. leve z vrsta Druga Prva vrstazleve PRVA ZNANAFOTOGRAFIJAME[ANEGAPEVSKEGAZBORA .KicAgl .Dbla nc .KelcIvan(Obadov) 5. Hercog Ivan (Tu~inov) Milo{i~Martin (Lipov) 9. 10. Jakob Hercog 6. Anica Debeljak 5. Klinc Franc (Petajov) 8. Korenjak Franc 9. Kolednik Ivan (Jür~inov) 8. Tilika @uran Alojzija Hrn~i~ Hercog Anton (@utecov) 6. 9. 4. Jo‘e Bel{ak ArbeiterAnica (Hostjakova) 3. Hvalec Vinko (Cenekov) 8. 1. Petrovi~Fanika(Mrka~ova) 7. Gavez Ivan (Krühekov) 4. @umbar Ton~ek dr.Kro{lJo‘e,farni‘upnik ([ubarov) Rihtari~Jurij(Ganzov) 2. 6. 3. Krajnc Franc (Labi{ov) Angela Klinc 1. Petrovi~ Stanko (Mrka~ov) 5. 2. Pintari~Elizabeta(Len~ekova) 4. LesjakAna(Fege‘evaNanika) 3. ArbeiterTerezija(Arbejterova) 2. GavezMarica(Kruhekova) 1. nzoooj .Fj~oAgl .BrodnjakFranc(Ciglarekov) 7. Angela Fija~ko 7. zborovodja in (IvanCankar) in vsakapesemjedo‘ivljaj,kiostanevdu{ineizbrisen. vrata naste‘ajmisliminspominombrez{tevila; svoj ‘ivpogled,svojobesedoinkretnjo.Vsakaodpre Vsaka melodijajebitjezase,imasvojtelesenobraz, je do‘ivljaj Vsaka pesem svojim glasom,petjem,dobrovoljoinodrekanjem pripomoglikmilozvo~nosti vzpone inpadce.Vnjemjeprepevalovelikoodli~nihposameznikov,kisos Skozi razgibanih110letjepevskizbordo‘ivljalsvojedobreinslabe~ase, mi nastopi. pevovodje Vinka [erone. @eleta1900sonavdu{ilisprvimiuspe{nimijavni- ziranem zboruterza~elizrednimivajamipodvodstvotakratnegau~iteljain 1899 nekateridoma~ientuziastiza~utilipotreboinsepri~elizbirativorgani- kulane pona{as110-letnotradicijoorganiziranegapetja,sajsodavnegaleta In ni~nenavadnegatorejni,daseMe{anipevskizborKulturnegadru{tvaCir- uteho inmotivacijozasvojetrdodelo‘ivljenje. {erni vriskpretrgalano~nimirinti{ino.Halo‘anisovpesmivelikokratiskali halo{ke gorice,kolovoze,lazeingozdove,v~asihpastaveselapesempre- Po te‘kemdelusosezbralipodve~er–milainoto‘napesemjerazlilamed Fantovska pesemjebilatudivna{ihkrajihnekajobi~ajnegainvsakdanjega. doma~o mizo,navasi,dekletompodoknom,obdelu,rojstvualismrti. dar insmisel.@eodnekdajsejepeloobvsakiprilo‘nostipovsod:za saj tudipregovorpravi,dakdorpoje,slabonemisli.Zapetjeimamovelik Sploh patoveljazaSlovence.Slovencizvelikimveseljeminradostjopojemo, ali trpljenju,hrepenenjuin‘eljah. krat namestobesedizra‘atanjegovopo~utje,govoritaoveseljuali‘alosti,sre~i Spremljata ganavsakemkoraku,ob~asuindelu.Veliko- zibeli dogroba. P Nastop MePZob 100-letnici. esem inglasba,ljudskaaliumetna,sta~lovekovizvestispremljevalkiod 39 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 40 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH prispevamo k lepemuinubranemupetju, kjerkoli‘enastopamo. po svojihnajbolj{ihmo~eh, dasledimo‘eljaminciljemzborovodje tertako se dru‘imozasvojodu{o. Letominobveznostimnavkljubsetrudimo,vsak redno pojetudivdoma~i cerkvipriSv.Barbari,predvsempapojemoin Jo‘e Dernikovi~–Pep~ek. Zbornastopazapotrebeprosvetnedejavnostiin ~astitljivih 52letvodidoma~in, zborovodja invelikljubiteljzborovskega petja, Danes {tejezborle{e19~lanov,vglavnemstarej{ih pevkinpevcev.Zbor‘e velika ~astinprivilegij,hkratipatudiodgovornost inpo‘rtvovalnost. Ubrano peti,izkoristitidanitalentinznjimrazveseljevati {edrugeljudi,je zbora teraktivnostizadnjihnekajlet. svojim delominpetjem.Vnadaljevanjubomposku{ala orisatideloin‘ivljenje trdno stojiinkljubujeviharjem,takotudizbor ~asuinnadaljujes Me{ani pevskizborKDCirkulanepaostajainvztraja. Kakorponosnihrast redki sevra~ajo. za lep{im‘ivljenjem…Vmesta,vtovarne,bolj{im kosomkruha…Le Fantovska pesemnavasijeutihnila.Mladisoodhajali…Popra{nihcestah organiziranega kulturnegadelovanjavCirkulanahinokolici1899–1999. delovanja vkrajevniskupnostiCirkulane1899–1989inZbornikaobstoletnici in dela,karlahkorazberemotudiizbro{ure 90letorganiziranegakulturnega jim znanjem{tevilnizborovodje, kisozborvodiliskoziprvih 100let‘ivljenja in prepoznavnostizboradoma{ir{e.Neizbrisenpe~atpasomudalissvo- Martinovanje leta2004nagraduBorl. Emila Dreva. jubilej pevovodjeJo‘etaDernikovi~a ter60-letnicodekanainfarnega‘upnika pesem, jebilozeloslovesno inprazni~no,sajsmopo~astili70.‘ivljenjski Na prvemJo‘efovemkoncertu, kismogapoimenovaliKnjiga‘ivljenja– Posebno mestopapravgotovo zaslu‘itaprvi(leta2003)inpeti2007). nega petjaindobrevolje. izzvenel ‘esedmi.Vsakposvojelepinzanimiv,poln do‘ivetegainraznovrst- in Jo‘ic,PepekovPepcvsehdrugih,kitegadne praznujejo.Takojeletos postal tradicionalen.Znjimnajbipo~astiligodna{ega pevovodje,vsehJo‘efov mesecu marcu,okrog godaSv. Jo‘efa,priredili»Jo‘efovkoncert«,kinajbi Leta 2003sejepoidejiAntonije@umbar,kiso jo ~lanipodprli,dabiv Angela Klinc,kateresejekrajanispominjamopo~udovitem sopranu. umrla dolgoletna~lanicazbora(kije‘enafotografiji izleta1953)insolistka v kronikizbora,kijovsataletamarljivopi{eFranc Korenjak. Leta2002je velika praznina.Natemmestute‘kona{tejemovse, se jihpaspominjamotudi zapustili zborizosebnihrazlogov,nekateripa,‘al,umrliinzanjimijeostala izstopili fantjeinustanovilivokalnoskupinoMladiveseljaki.Nekateri~laniso V vsehtehletihsejevzboruzvrstilokarnekajpevkinpevcev.Izzboraso nam jeljubo. pa prilagajamopevskimsposobnostiminzmo‘nostimpevcevterpojemo,kar Pri na~rtovanjudelaupo{tevamo‘eljevseh~lanov,pevskirepertoarinpesmi nik MePZFrancKorenjak. Priznanje KDCirkulanestapodelilapredsednicadru{tvaAntonija@umbarinpredsed- Jo‘e Dernikovi~prejemapriznanjeob50.letniciumetni{kegavodenjaMePZleta2007. 41 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 42 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH smo navsehdoma~ihproslavah inprireditvah,prisv. ma{ah,ssvojimpetjem {e kje.Takojenastalotudivelikonovihznanstevinprijateljstev.Rednigostje pri Sv.AnivSlovenskihgoricah,Pi{ecah,Cirkovcah,Zavr~u,Gere~jivasiin svoj del~eknastopanakoncertihaliprireditvahvHajdo{ah,@etalah,Lenartu, pom pona{amoimezborainCirkulanpona{idomovini.Takosmo‘edodali Prav takoseodzovemovsakemupovabiluodblizuindale~terssvojimnasto- pevskih revijahincerkvenihrevijah,katerihstalnigostjesmo. V svojihletnihprogramihna~rtujemotudipripraveinudele‘bonaobmo~nih in sodelovanje. Sabler inSandija[ijanca,skaterimajeDernikovi~stkaliskrenoprijateljstvo certov stazagotovooba{olskapevskazborapodvodstvomzborovodijIrene druge skupineizdoma~egakulturnegadru{tva.RednagostaJo‘efovihkon- Markovci, @enskipevskizborKulturnegadru{tvaiz@etalinostalepevske zbor PGDHajdo{e,MPZdru{tvaupokojencevPtuj,Cerkvenipevski pa tisti,kijihjeDernikovi~kdajvodilali{evednovodi:Mo{kipevski Med {tevilnimipovabljenimivsataletasobilitudipevcidrugihzborov, zlasti tudi zanaprej. in »Pep~ekovo«okosejepo{tenoorosiloobiskrenih ~estitkahinlepih‘eljah kega vodenjapevskihzborov Jo‘etaDernikovi~a.Bilojereslepoinslovesno Peti Jo‘efovkoncertleta2007jebilposve~en~astitljivi50.obletniciumetni{- Franc Korenjak, TrezikaPetrovi~,Jo‘e LidijaTement. Anica Hebar,Stanko[tumberger, PepikaKolednik,Ton~ek@umbar,Trezika[incek, Jo‘e Dernikovi~,ZefikaArne~i~, BetkaForstneri~,Zinka[tumberger,StankoVidovi~, MePZ ob110-letnici iz leveprotidesni: Dani Bel{ak,MarijaKokol,Ton~ka @umbar, neko~ predasvojimpotomcem. za~eto inprehojenopotsvojidedkovbabictudinadaljujenegujeter mladem rodu je,dakljubnovim,sodobnim oblikamglasbe,petjainmedijem, [e enkratiskrenovabljenivsi,kivamlepapeseminpetjekajpomenita.Na Cirkulanah. bo lahkonadaljevalnjegovodeloinbogatotradicijozborovskegapetjav pomaga nekajzadnjihletinpridnonabiratovrstnoznanjeizku{nje,da delu jepritegnilmladegaorganistainpevovodjoDanijaBel{aka,kimu To, kar{etorej niuspelonampevcem,je‘ezborovodji Dernikovi~u.K generacijami temeljazaobstojindelovanjevsakedru‘be,dru{tvaalizbora. pritegniti novepevcevsehstarosti,sajstalespo{tljivodnosinso‘itjemed pomladili svojihvrst,botudiprihodnostzbora‘alostna.Na{avelika‘eljaje In ~espregovorim{enekajona~rtihzaprihodnost.ênebomookrepiliin ‘enje inklepetsprijatelji,oddihponapornemdnevu. ne predstavljajo samodela.Pomenijonampredvsem sprostitevzadu{o,dru- prijatelja MartinaKolednikaizMedribnika.Sevedanampevskevajeinnastopi smo seletoszveliko‘alostjovsrcuposlovilitudioddolgoletnegapevcain pa pospremimoskorajvsakegana{egakrajanananjegovizadnjipoti.Tako Terezija [tumberger 43 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 44 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH L Nastop nadr‘avni revijina[martnemPohorju leta1999 tokrat smoopazilitudisolze,daoaplavzunegovorimo. kot {enikoli.sevedasmozapelienopesem(Dale~,dale~vkrajutujem)in Na [martnemnaPohorjusmoobdvehzapetihpesmihdo‘ivelitak{enaplavz pove, kajjebilopravaline. poteka vsakoleto,sopovabljenivodjeskupinintakratstrokovni spremljevalec ki skupina oble~ena.Skupina,kiseobla~ienako,niza‘elena.Obkoncurevije, dene natakna~in,kotjetobilopredmnogimileti.Zelova‘noje,kako ljudskega izro~ila.Ocenjujese,dasopesmialiskladbe~imboljstare inizve- na Pohorju.Pokak{nihkriterijihseskupinaizbere,vestrokovni spremljevalec izbrani naregijskorevijo,natopadr‘avno,kisejeodvijala6.[martnem eta 1999smobilinaobmo~nirevijiljudskihpevcevizmed35skupin ljudskih pevcev Delovanje sekcije se napovabilo ljudskihpevk»Pu{elc« odpeljalivMozirje,kjer jebiltudi V januarjusmosiprivo{~ili intenzivnevajevRadencih.Vjanuarju2004smo prireditvi »Pesemklopotcev«. Luko inPepija,dasmose lahkoodsrcanasmejali.Vsaki~smosodelovalina prireditev, kismojovedno poimenovali»Veselive~er«,povabilihumorista V letu2003smonaTV3 posnelidvavideospota.Obpetletnicismonana{o pokrovitelj jebilaHi{ausnjaHermanKokolizDolan. Andreja Makoter,Tambura{iizCirkulan,Ljudski pevci izCirkulan.Glavni Davor Borno,ZlatkoDobri~,Karizma,Nata{aP.Damjan, ansambelPomlad, bor. Naprireditvisosodelovalislede~inastopajo~i: VladoKalember,Brina, z RadiomMaribor,kijojevodilaIdaBa{,takratna voditeljica naRadiuMari- Novembra 2003smoprinasorganiziraliprireditev »Petano~«vsodelovanju enourni program, nakateremjebiloodli~novzdu{je. Krasu. Vletu2002smosepojavilitudivTermah âte‘,kjersmoizvedli se [trekljevihdnispetudele‘ilinapovabiloKDKarla [trekljaizKomnana ki sobili8.in9.oktobra2001vKomnu–Kobjeglava.24.septembrasmo Intersparu vLjubljani.Nepozabnojebilonanastopu»[trekljevihdnevih«, lanah. Vletih2001in2002smosodelovalivprogramu martinovanjav Predstavitev navedenihjebila25.11.2001vve~namenskidvoraniCirku- V letu2000smoposneliprvokasetoinv2001drugozgo{~enko. Predstavitev kaseteleta1999 45 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 46 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Korenjak, Anton @umbar,DanielPolaj‘er Na fotografijiizleta2009z leve: Pesem klopotcevnagraduBorlleta2001 Ivan Hercog,TerezijaPetrovi~, Jo‘ePetrovi~,Franc na~inom delovanjabodouspehi.Pregovorpravi:vslogijemo~. delujemo tako{enaprejindasidrugdrugemupomagamo.Samostakim dru{tva vna{emkraju,ki‘e110letdelujeaktivno.Na{aiskrena‘eljaje,da Ljudski pevcismonaleto{njeletozeloponosni,saj~laninajstarej{ega na regijskorevijo,katerisebodoizbraleskupinezadr‘avnorevijo. dati {eto,dasmoletosnaobmo~nirevijibiliizmed46skupintudimiizbrani Prav natemvrhu,vtejhi{kijebiloljudskegapetjapretek!Morampove- Paradi‘u na»Duli{ovidoma~iji.«Hi{ica,kijeogled,staraokrog 200let. Ker setrudimoobuditiinohranitistaroljudskoizro~ilo, smosefotografiraliv dogodkih, kotsorojstni dnevi,Abrahami,razneobletnice,proslave inpodobno. od 35do40nastopovporazli~nihkrajihSlovenije.Zapojemoob dovolj. Morampovedati{eto,dadelujemoaktivnonaprej.Letnoimamo zanimiv nastop.Nebomomenjal,kjeinkakojebilonana{ihnastopih,najbo Lidija Tement se pakislodr‘i. ker vincave~nima, in vsejihboli, Ah, sostariata so samekosti. a njengamo‘ica in beledlani, Ma li~kerde~e je njenipap. vse tojinavleka je hlodovcelkup, Bogastvo vkupleze, le maloprespi. in delatimore, na kratkodr‘i Ga spretnonavije, si pejbadobi! otro{tvo jimine, ko perjespusti, Le kajbozdeklino, pa vincekali. na Lidijosimisli pred {talosedi, Ata »Fra~asti«,Franc @ivljenje Jo‘e Petrovi~ 47 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 48 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH besede. fantje, dastepomagaliuresni~itiidejopoohranjanjulepeslovenskepevske tudi trenutki,kibijihsam,pavsakizmednasnajrajepozabil.Hvalavam re{ pozabitinikdar,trenutki,kiostanejozapisanivtebizazmeraj,bilipaso ~asa inodrekanja.Vendarsespla~a.Verjemite.Bilisotrenutki,kijihnemo- 10 letjedolgadoba.Pomenikarnekaj,nekajve~,recimo raje,ogromno vendar namje.Uspelonamre~.Samsemves~asverjelvto. praznih sede‘ih,daseneboizpla~alo,in{emnogopodobnihpripomb.Pa da smopremajhni,namnebouspelo,interesa,bomosedeliob nam jeuspelo,uspelotisto,zakarso{enajve~jiskeptikitrdili,danesmiselno, Zato lahkozadovoljni,presre~ni,znavdu{enjeminzanosomdanestrdimo,da kdaj resni~nodo‘iveli10letobstojavistizasedbi. Cirkulan. Takratni18-letnifanti~isinitipredstavljatinismomogli,dabomo iz je rodilaleta1998podtakratnimumetni{kimvodstvomJo‘etaDernikovi~a delovanja. Skupinamladihpevskihnavdu{encevzalepoinubranopesemse V okalna skupina Mladi veseljaki Vokalna skupina Mladi veseljaki jeleta2008praznovalasvojo10.obletnico in IvanDebeljak. Andrej Ranfl,Du{anBratu{ek Ale{ Klinc,MarjanPra{ni~ki, Darko Fajfar,Du{anDebeljak, (zborovodja), DaniBel{ak, Emer{i~, Jo‘eDernikovi~ delovanja; Mladi veseljakivza~etku od leve: Bo{tjan pri~eli podnovimumetni{kimvodstvommladegaintalentiranegaprofesorja Pred namisonovi~asi,novadoba,novih10let.Takosmosezono2008/2009 glasilke. da stenamzva{imstrokovnimznanjemvlivalitoidejovglavo,recimoraje Hvala tudiJo‘etuDernikovi~u–Pep~eku,JanijuKova~ecuinFrancuLa~nu, Klemen~i~, dastetudivissvojimglasompomagaliuresni~evatitoidejo. Hvala vamDarkoFajfar, AndrejRanfl,MitjaZagor{ek,Uro{ Klinc,Matic slovensko pevskoizro~ilo. fantje, dastepomagaliuresni~itiidejo,kismosijozadali,tojeohranjatilepo peljati toskupinodotega,karlahkodanespoka‘emoob~intvu.Hvalavam vodje oz.predsednika,najti~asinvoljoterzvozitimedvsemi~ermipri- Ni mi‘al,dasemsamuspelvvsehtehletih,kosofantjezaupalinalogo sv. Barbareleta2006. Nepozaben bo‘i~nikoncertMladihveseljakovskupajsSlovenskimoktetomvfarnicerkvi Pra{ni~ki, Bo{tjan Emer{i~inDaniBel{ak. Andrej Mau~i~,SebastijanMeznari~, DarkoFajfar,FrancLa~en(zborovodja),Marjan Nastop vZrenjaninuleta2006; odleve: Du{an Debeljak,Bratu{ek, Ale{Klinc, 49 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 50 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Emer{i~, DaniBel{ak, Du{anDebeljak,Ale{Klinc, kijimdirigiraFrancLa~en. Mau~i~, IvanDebeljak,Jo‘iZavec, MarjanPra{ni~ki,SebastjanMeznari~,DarkoFajfar,Bo{tjan Mladi veseljakivkarikaturiAljane Primo‘i~; nagrada. Zatrud,odrekanjeinpo‘rtvovalnost.Hvalavam! na{o zvestopublikozlepimfantovskimpetjem.Inaplavzjena{anajve~ja Tako kotvsak,situdimiposvojihnajbolj{ihmo~eh‘elimorazveseljevati Pa najzakonecdodam{eenomisel. pesem {edolgosli{alainodmevalavna{ihkrajihkottudiizvennjih. uspelo dokazati,dasmoHalo‘anidobripevciinsebolepaslovenska doma~in DavidHamer{akizCirkulan.Verjamemo,danamboponovno glasbe, gospodaPetraGojko{kaizCirkovc.Pridru‘ilsenamjetudinovpevec, Mladi veseljakiob10-letnicidelovanjanakoncertuvvite{kidvoranigraduBorl. od leve: AndrejRanfl,Du{anBratu{ek, Andrej Ale{ Klinc Sester Kopinskih Pesem Edinole pesminiinnjih,kibiprepevali. stari kri‘,klopotci… {e vednosono~iinzvezde, Saj jezdaj{evednojesen, in pelisopravnaglas. Fantje sosezbiralipodkri‘em ko soru‘iliklopotci. Najlep{e sobilejeseni, so zvezdetakleposvetile. o, kaklepesoblev~asihno~i, Stara mamapravimi, M.K. Valenko in Zinka Kokol. Marija Kokol,Slavica Pavla Milo{i~,Angela[prah, sestri~na ZinkaBrec,sestre Skupino sestavljajo: z lev e 51 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 52 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH petje zadu{ila. »vrheh«. Danes‘altemunive~tako.Ljudijemanj,pa{etelevizijavse dovoljstva. Preddavnimi50letijedoma~ahalo{kapesemodmevalapovseh cionirale vse{tevilnedru‘ine,takosmoodra{~ali.Nibilonasiljainneza- govorili, tudipeli.Takosmosilep{aliinkraj{ali~as.Vbistvusotakofunk- na pe~iobpetrolejki prepevali. Tako soprihajaliotrociinisto~asno,kot praznikih, zimskihve~erih.KovHalozah{enibiloelektrike,smoobve~erih nih opravilihdoma(trgatev,koline,ko‘ühanje,cüfanjeperja,obrezovanje…), otro{tva, pred ~asomrazvojatehnikeinmedijev. Takrat smoprepevaliobraz- polo‘ili slovenskoljudskopesem.Pojemotako,kotsmopelivdobina{ega Izhajamo izskromnedelavsko-kme~kedru‘ine.Na{istar{isonam{evzibelko vesele sedaj,kersenamjepridru‘ilasestri~naZinkaBrec. dru‘ine, pa{eobveznosti,takodasestraMilenaleporedkosodeluje.Smo Haloze, smosepridru‘ilena{emukulturnemudru{tvu.Nienostavno,vseimamo In kersejena{asestraMicika,vodjaskupine,upokojilainvrnilavrodne dru‘bi, vkaterisopravevrednoteizgubilete‘o. Marija K.,rojene Milo{i~)odlo~ilespetprepevati, sajravnotomanjkana{i Pa smosesestre(SlavicaV.,MilenaK.,PavlaM,Angela[.,ZinkaK.in dana{njem ~asumedijev,zlastiinterneta. babe, kisinimajokajza~eti…«Tak{nepripombeso‘alprisotneve~kratv » E h, kajteljudskopetje,brezveze,itakjihjeveliko,kdopatoposlu{a, 2003 in blagoslov@upskegakri‘a leta ceste Pristava–SlatinaMali Oki~ Nastop naotvoritviasfaltirane @elimo sizdravjain{evelikopetja. pohvalo, tetodvigne,{eposebej,~etijoizre~eLjoba Jen~e. v{e~ vsemljudem,pavendarjetako,da~epo kak{nem nastopudo‘ivi{ pohvale odljudi,kiseukvarjajozljudskimpetjem. êpravljudskopetjeni V~asih smodele‘neupravi~enekritike,vzadnjem~asupado‘iveletudi pravi poti. odnosih vve~smereh,breztekmovalnostiinocenjevanja.Upamo,dasmona na{ega KD.Kajtiradebiohranilepreprosto ljudskopetjeinljudskosttudiv @elimo indelamonatem,daposnamemona{oprvozgo{~enkoob110-letnici pih dru‘invAndra‘upodgoroOljko. Do‘ivljamo raznedogodke,kinasspremljajovsakdan,{eposebejnanasto- mivi, veselidogodki,kijihdo‘ivljamosprotiprivajialiobkak{nemnastopu. Na sre~opajenamuspeloohranitinekajpovezanosti,dru‘inaspesem,zani- Polzeli leta2007 Sestre Kopinskepeti~nasre~anjupevskihdru‘inznaslovomDru‘inapoje,Andra‘pri Marija in TerezijaKokol 53 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 54 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH @ Antonija @umbar (predsednicaKD). Gabrovec, DarjaBratu{ek,Maja Glaser,MinkaRihtari~,RobiPintari~,Primo‘Horvat, @umbar, NinaGabrovec,Bojan Glaser,PolonaKapun(violina),MarkoLetonja,Martin {i~, DorotejaArbeiter,Nata{a Vnuk,KajaVr{ec,MihaToli~,MartinaKolednik,Bo{tjan desni: Skupinska slikapouspe{nem prvemkoncertuleta2008vCirkulanah; prinesla mednasmlade.Asprvanibiloposebnegazanimanja.Kerjessvojimi je aktualnapredsednicaKDCirkulaneAntonija@umbartopobudonekajkrat vendar nikolinibilopraveiskrice,kibitaogenjtudipri‘gala.Decembra2006 ~a folklornaskupina,jekotnevidenogenjtlelavna{emkraju‘evrstolet.Pa elja, dabineko~polegraznovrstnekulturneponudbezaplesalatudidoma- TadejJurgec(harmonika),Dominik Solina(kontrabas),Ur{kaKolednik,IgorEmer- sekcije folklorne Delovanje z leveproti nju posameznikov inskupinekotcelote. Kjerjeuspeh,tudi zadovoljstvo. turne dedi{~ine,kisoga prinesli sseboj,soprispevalikhitremunapredova- Bojana inTon~eka. Izku{njeinbogatoznanjespodro~ja slovenskeplesnekul- Kolednik, rojen vPristavi.Majaje ksodelovanjuprivabila{esvojadvabrata, Maja jeposrednona{egore list,sajjenjeno~e,zdaj‘al‘epokojniTon~ek plesalka Folklorneskupine Ro‘marinizDoleneinKUD[tudentMaribora. dobili novomentorico.TojepostalaMajaGlaseriz Dolene,sicerdolgoletna ni zagonskupine.Imelismotudisre~o, da smo relativnohitroinenostavno cirkulanske mladine,sajsejenanovovklju~iloravno dovoljparov zaponov- Mraz inmeglalanskihnovembrskihdnipastaprinesla otoplitvevmi{ljenju Folklorne skupine. med tempreselila vMaribor. Obetalasejetorej kratkausodakomajrojene prvotno zasedboprecejoklestile.Skupinojezapustila tudimentorica,sajseje maja leta2007.Pokon~aniprvisezonisoslediledolge vro~epo~itnice,kiso bila doma~inkaBojanaVoglar. Ta za~etnaevforijajetrajalaodjanuarjado Na prvihnekajvajahsenasjezbiralopovpre~nopetnajst. Prvamentoricaje 12. 1.2007ustanoviliFolklornosekcijo. pri doma~imizi,smomladinaposledleugotovili,daveljaposkusiti.Tako pobudami nadaljevalainkersotirazgovoribilivednopogostejeprisotnitudi Miha Toli~,IgorEmer{i~,Bo{tjan@umbarinMartinGabrovec. Gabrovec, Ur{kaKolednik,DorotejaArbeiter,Nata{aVnuk,MarkoBel{ak,Primo‘Horvat, z levepa Skupinska slikaponastopupredmestnohi{onaPtujuleta2009: TadejJurgec(harmonika),KajaVr{ec,MinkaRihtari~,MartinaKolednik,Nina sedi DarjaBratu{ek, 55 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 56 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH svojih dru‘in, prijateljevinsorodnikov. Imamopodporona{ega mati~nega na nassuvereno prena{a svojeznanjeinizku{nje.Imamo moralnopodporo in delamovkoristna{esekcije, dru{tvainob~ine.Imamodobro mentorico, ki stari zavidljivih20let.Imamo voljo,mo~inenergijo,davztrajamo,setrudimo Lahko birekli,daimamo danesvse.Najprejmladost,sajsmovpovpre~ju ~emer namjebilvvelikopomo~BojanGlaser. sponzorjev smonaza~etkuureditvelastnihno{in druge kostumografije,pri pridru‘ila zviolino{ePolonaKapunizTrnovske vasi. Spomo~joob~inein se jekharmoniki,kijoigraTadejJurgec,inkontrabasu DominikaSoline, Vzporedno smoiskalinove~lane.Okrepilitudi glasbenospremljavo,saj skem prazniku. obmo~ni revijifolklornihskupin,junijasmozaplesali tudinana{emob~in- napotkom na{ementoriceinobvajahtudinastopali. Sodelovalismona kmalu dose~i.Zatosmopridnovadili,seu~ilinovih innovihkorakov,sledili za skupinoza~elvzpon.Vedelismo,dauspehakar tako innasilonemoremo {e dolgozvenelvna{ihu{esih.Vsebismoob~utilinekonovomo~.Takoseje dalci. Tojebilovdoma~idvoraniobkulturnemprazniku.Tistiprviaplavz smo za~elitudinastopati.Osmegafebruarjaletosprvi~zaplesalipredgle- Ko smo~utili,dadovoljdobroobvladamoosnovnekorakefolklorneumetnosti, ljalo napotrazvoja. in po{eboljveselem.Vsetojeskupinonotranjepovezalo,joutrdilopope- Kjer jezadovoljstvo,veselje,motivacijain‘eljapove~,{ebolj{em Na prvemkoncertupodnaslovomInvinoveritasvCirkulanahleta2008 pozni jeseni. ki jobomozveseljeminponosom predstavilinaleto{njemdrugemkoncertuv S pomo~joob~ineindonatorjevnamjeuspelonabaviti nujnopotrebnoopremo, vzpodbuda zanaprej. Ro‘marin izDolene.Mo~anaplavzgledalcevobkoncu prireditvejeresni~na Mladi veseljakiterTambura{i,kisoglasbenospremljali tudiFolklornoskupino koncertu sosodelovalenaslednjeskupine:SestreKopinske, Ljudskipevciin leta 2008,jebillepoizpeljan,gledalcisonasznavdu{enjem spremljali.Na Prvi koncert,kismogaizvedlipodnaslovomInvino veritaskonecnovembra jutri {ebolj{i. ni najbolj{e.Inpravzato,kersmotak{ni,kotsmo, smodanesdobriinbomo izpostavljeni. Gledalciopazijovsetisto,karjedobro, intudivsetisto,kar{e si zamerili.Vtejdru‘inismovsienakopravni,enakoodgovorniin smo dru‘inavmalem.Setudikdajspremo,vendarnikolitakohudo,dabi V tem~asusosemed~laniskupinestkaleprijateljskevezi.Lahkobirekli,da dovolj. jemo. Imamotorejskorajdavse,~aspabopokazal,alijevsetobilotudi dru{tva, ob~ineinfinan~nopodporodonatorjev. Vsemseiskreno zahvalju- Nastop nakurentovanjuleta2009Ptuju. Bo{tjan @umbar 57 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 58 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH K ne{tetih razmerij. ker jevsakaknjigataka.Knjiganistvarbrezkomunikacije:razmerje,opora Ta dialogjeneskon~en,knji‘evnostneiz~rpna,intozaradipreprostega razloga – Knjiga jenekajve~kotbesednastruktura.Jedialog,kigaza~nessvojimbralcem. ni~na dejavnostna{laustreznomestovdoma~emokolju. socialne stikeinmedsebojnoizmenjavomnenjizku{enj. Takobitudiknji‘- knji‘nica KDCirkulanepostalakulturnosredi{~e, kibiomogo~alotudi potujo~o enotoKnji‘niceIvanaPotr~aPtuj.Znabavo knji‘nihnovostibitudi mestiti, karka‘etudidejstvo,dadanesvelikoob~anov obiskujeBibliobus, ~ara inob~utkov,kijihnudiknjiga,vsasodobnatehnologijanemorenado- Branje knjigjevzadnjihletihnadomestilatudisodobnatehnologija.Vendar zaradi zastarelostiupadla. podatke zaizdelavoseminarskihnalog,referatov...Izposojaknjigjeravno podro~ij. Mlaj{ibralcipasevedapovpra{ujejopoknjigah,izkaterihbi~rpali s ~asomapogre{aliknji‘nenovosti,predvsem strokovne knjigezrazli~nih 100 novihknjig.Kasnejejebilododanihlemanj{e{teviloBralciso ji nakupnovihknjigjebilopravljenleta1996,takratknji‘nicoobogatelo njih nekajletniobnavljal,zatovknji‘niciprimanjkujeknji‘nihnovosti.Ve~- mladim bralcempatudinekajgradivazadoma~ebranje.Knji‘nifondsezad- za vsestarostne stopnje.Uporabnikomnudileposlovneinstrokovne knjige, ~arka MaricaZebec.Ponujaokoli900enotknji‘negagradiva,kijeprimerno nji‘nica KDCirkulanedelujevprostorihosnovne{oleinjovodiknji‘ni- KD Cirkulane Knji‘nica (Jorge L.Borges) Marica Zebec ... » 2009. Razstava jenaogledvprostorih staregavrtcavCirkulanahod23.majado17.septembra (ust. 1948),kidanesdelujepodimenomKulturnodru{tvo(KD)Cirkulane. beniki inigralciustanoviliIzobra‘evalnoumetni{kodru{tvo(IZUD)Cirkulane tovni vojni,ajevsaki~znovaza‘ivela.Podrugisvetovnivojnisonekdanji in vsedodanesnive~zamrlo.@ivahnoaktivnoststaza~asnoprekiniliobesve- mev, pri~adejstvo,dasejeodtakratkulturnodelovanjevkrajurazmahnilo Vandrov~ek. DasonjegovavabilamedBarbar~aninaletelanapozitivenod- dru{tvo S takimiinpodobnimizanosnimibesedamijel.1899kv~lanitvivBralno kot noviudje;sajudninanezna{amnogo,adu{evnihasekbodevelik...« O klenite se,Barbar~ani,zvnemonovegadru{tvainpristopajtepridno Naprej kulturnega delovanjavCirkulanah Razstava ob110-letniciorganiziranega hasek bodevelik« mnogo, adu{evni »Udnina nezna{a vabildopisnikSlovenskegagospodarja,znanpodimenom god- 59 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 60 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Za pomo~pripripravirazstavesezahvaljujemo: na{ih prednikov. stvo terna{amotivacijazanadaljevanjebogatetradicijekulturnegadelovanja ustvarjalnost ternjenerezultatepodelitizdrugimi.Tojenajve~jezadovolj- ustvarjalnosti: vkroguprijateljevinsomi{ljenikovizrazitisvojetalente velik. ki jezapisal,da Naslov razstavesmosiizposodiliizust‘eomenjenegadopisnikaVandrov~ka, okviru kateregadelujeosemzeloaktivnihsekcij. pa sslikoinbesedopredstavljamodana{njeKulturnodru{tvoCirkulane,v kulturne dejavnostipodrugisvetovnivojni.Vdrugem,ve~jemdelurazstave v krajumedleti1899in1941(kojihjeokupatorukinil)terorganizacijo razstave preglednoprikazujenastanekindelovanjedru{tev,kisodelovala Cirkulan innjihoveokolicejojeohranilavsedodana{njihdni.Prvidel membno vlogo,kijojeljubiteljskakulturnaustvarjalnostimelavzgodovini certi indogodki.Mednjimijetudirazstava,skatero‘elimoopozoritinapo- z dvemanovimasekcijama.Jubilejobele‘ujemos{tevilnimiprireditvami,kon- Leto{njo 110-letnicopri~akujemovsamostojniob~iniCirkulaneinokrepljeni slavili 100-letnicoorganiziranegakulturnegadelovanja. 1999 sprireditvami, izdajozbornikainrazstavovprostorih osnovne{ole obogatile inmudalenovpolet.Upravi~enoponosninasvojedelosmoleta dru{tva organiziralenoveskupinepevcev,plesalcevingodbenikov,kisoga V devetdesetihletihprej{njegastoletjatervzadnjihnekajsoseznotraj lizirano gradivo hraniarhivDgB. Cirkulanah medobemavojnama; nekajjihobjavljamonatemmestu.Digita- odkrili tudinekajstarej{ih fotografij,kiprikazujejodru{tvenodogajanjev Borl (DgB)sovokviruprojekta Evidentiranje predmetovkulturnededi{~ine ^lani sekcijezaohranjanje kulturnededi{~inepriDru{tvuzaoìvitevgradu Marjanu Fuksu,s.p.izPristave Halo d.o.o.izCirkulan Dru{tvu zao‘ivitevgraduBorl Dru{tvu gospodinjCirkulane Knji‘nici IvanaPotr~aPtuj Osnovni {oliCirkulane–Zavr~ Pokrajinskemu muzejuPtuj–Ormo‘ Ob~ini Cirkulane Pravtukajtudividimvrednostinpomendana{njeljubiteljskekulturne udnina (tj.~lanarina)nezna{amnogo,adu{evnihasekbode ~a (Baruneka),hraniVinko@ula. Iz albumafotografijJanezaEmer{i- nju dru{tevvCirkulanah. vojnih fotografij,kipri~ajoodelova- pred- nekaj kar ohranjenih imamo ski fotograf.Pravponjegovizaslugi Anton, glasbenik,igralecinamater- Plohl doma~in je fotografije Avtor napisani nahrbtnistranifotografije. o njihnavajamovobliki,kotso (igralec). Osebenaslikiinpodatki Bukovec Jo‘. Jak.Zadravec, @ula, desni: in tajnik). lec Janez Emer{i~,~ebelar,Paradi‘(igra- sin, Paradi‘1,Fr.Mislovi~(slep), vini~arski Fajt, Iv. Medribnik, ljak, Sedijo odleveprotidesni: ^lani Izobra‘evalnegadru{tva(KSID),1929. Korenjak, MarijaJurgec,Danica Ign.Pintari~,hlapec,Ant. ^lani Sokolavtridesetihletih Krajnc (Lebar),AntonPlohl. Iz zapu{~ineAntonaPlohla,

Od leveprotidesni: Stojijo od leveproti od Stojijo v dru‘inskilasti. Fr.Debe- 20. stol. Du{an 61 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 62 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Iz albumafotografijJanezaEmer{i~a(Baruneka),hraniVinko@ula. pogo{~eni.« nim avtomg.Mermoljeinkjersmo‘eliobilopriznanjabilidobroterbrezpla~no te igrejebilavVeliki nedelji,dne4.julija1926,kamorsmosevozilistukaj{njimoseb- pri Veliki Nedelji,kijepotomec slavnihdedov Zraven ‘upnikanadesnojeg.FricIrgoli~, in doma~i‘upnikIvanVogrin. Pisateljigrestojivzgornjivrsti–kaplanJanko Verbanj{ak. igralci seditudislavnostnigovornik,ministerinnarodniposlanec,prof. IvanVesenjak bra‘evalnega dru{tvazasklepnaprosvetnidanna{egadne27.6.1926.Med ljubezen insovra{tvo » Janez Emer{i~jenahrbtnostranfotografijezapisal: Prosvetni danzavsaprosvetnadru{tvavdekanijiZavr~priSv.Barbari,dne27.6.1926. Doma~i igralciinministerIvanVesenjak terposestnikFricIrgoli~izVelike Nedelje. Iz albumafotografij JanezaEmer{i~a(Baruneka), hraniVinko@ula. (s klobukom,nasredini)l.1928. Igralci ingodbenikiKSIDigre Igralci JankoVerbanj{akove tridejanskezgodovinskeigre , katerojeprvi~uprizorildramati~enodsekKatoli{kegaslov.izo- Zarika inSon~ika mlinar, veleposestnikin‘upanob~ineSodinci , okaterihgovorita spredsednikomMartinomKorenjakom Iz dedovslavnihdniali igra. Druga pred stava Iz zapu{~ineAntonaPlohla,vdru‘inskilasti. proti desni: Sedijo odleveprotidesni: Tambura{ki zborl.1930. Du{anKorenjak,[tefanArbajter, AntonPlohl,FrancKorenjak,Ivan neznan, Stanko Rajher. [migoc (?). Mira Jerenec Stojijo odleve 63 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 64 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH nas. Meni,kot za~etnici,sonameniline ravnomajhnoinvseprej kotlahko sestanku manj,kotjebilo razpolo‘ljivihvloginle-tesobile‘erazdeljenemed kot prvi~‘enekakoizmazala. Todazarazlikoodtakratnasjebilotokratna name. Kosomepovabili nasestanek,sembilaprepri~ana,dasebomtako pozabila. Nepatudi~lani Dramske skupine,kisosejeseni1995spetspomnili Minilo jeleto,minilistadve insamasemnapogovorpopremieripredleti‘e obveznosti) semmorala»‘al«sodelovanjeodpovedati. (zaradi bli‘ajo~egazaklju~negaizpitasinisemupala nalo‘iti{edodatnih A glejgazlomka!Poklicalisome{eistojesen. Zaradi {olskihobveznosti pozabili alivsajnevzeliresno. prepozno. Preostalomijezgoljupanje,dabodomoje nepremi{ljenebesede sama sebinajrajezavilavratalivsajodrezalajezik, apoto~izvonitije problem indabisejimjazzveseljempridru‘ila.Minutokasnejeseveda razmi{ljala, semkartakovtridnibleknila,da to pajanikakposeben kako te‘kosozbraliskupajpotrebno{teviloigralcev. Nedabikajposebej Matja{i~a vCirkulanah.Vpogovoruzenoodigralkpopremierisemizvedela, Prvi korakproti ~lanstvuvDramskiskupinijebilstorjenpoprvire‘iji Lojzeta obra~a, Bogobrne). pletejo druga~e,kotpri~akujemo(starej{ibimodro pripomnili,da~lovek njegovo du{evnozdravje.Av‘ivljenjuje‘etako,dasestvaripogostoraz- dejal, dabomneko~u‘ivalavnastopanjunaodru,biresnopodvomila mi jebilote‘kokajpovedati,{elepred{ir{opubliko.In~ebikdotedaj sem vednoostajalaboljvozadju,Bognedaj,dabiizstopala![epredso{olci uresni~ila najve~jaotro{ka ‘elja.Toda tobibilovseprej kotresnica. Kototrok si ‘eodzgodnjihotro{kihlet‘elelastatinaodruindasemijesprvovlogo Zgodbo oza~etkusvoje»igralskekariere«bilahkoza~elazbesedami,dasem drugi, sebomtokratosredoto~ilanasvojopotvskupini. Ker bodooskupini,njenizgodovini,sedanjostiinna~rtihzaprihodnostpisali P rosili some,najobjubilejudru{tvanapi{emprispevekoDramskiskupini. vse skupajza~elo… ne ve{,kakoseje ê neposkusi{, re‘iser Lojze. Verjetnojezaradimenedobil kak{ensivlasve~in bimebil,~e v dvoranipopolnomaspodrezala krila.Pravzanimame,kajsijetakratmisli obvladala tekstinvsepredvidene korake{evspanju,mijeprisotnostpublike sem ‘emislila,dajenajhuje ‘emimo,sejezgodilageneralka.êsemprej premetavajo semintja.[e sre~a,dajebilo‘enadrugivajivelikobolje.Inko tokrat problemgibanjein netekst.Po~utilasemsekotvre~a krompirja,kijo Znova sejeponovilazgodbasprvebralnevaje,samo storazliko,dajebilo pustila vseskupaj.Prvisejezgodilkmaluponovem letu,obprvivajinaodru. mi{ljala otem,dabivrglapu{kovkoruzooziroma pobrala{ilainkopitater Sama pasemvtejsezonido‘ivela{edvakriznatrenutka, kosemresnoraz- spore smore{ilitakojalinajpoznejenaprvinaslednji vaji. polno~i, ~epravnasjeve~inavstajalazelozgodaj.Tiste redkenesporazumein v no~.Postalismopravadru‘ina.Nemalokrat se poslovili{eletamokrog predstave. Tudipozaklju~kuvajsmoradiposedeli in obkavikramljalipozno nestrpno ~akalave~era,kosebomoznovazbraliv»prosvetni sobi«pri{tudiju mimogrede sovajeizobvezepostalepotreba.Zgodilo seje,dasemvesdan glavi). Patudiu~enjetekstaminipredstavljalokak{nihte‘av.Kartako vaji mo~nopopravilo(imampa~tosre~o,damituintam{ekajostanev celo ve~,kotzato,daostane{,verjemite).Nasre~osejestanje‘enanaslednji samo pomanjkanjupogumazabeg(ja,tudizanjjepotrebenpogum,v~asih bilo iztrenutka vtrenutek boljnerodno. Dasemostala,semoramzahvaliti ~rke. Re‘isermejepopravljaltakoreko~privsakiprebranibesediinmeni prvo{ol~ek, ki{e~rknepozna,medtemkonjegoviso{olciobvladajo‘episane Za~elo pasejevseprejkotdobro. Naprvibralnivajisem sepo~utilakot ~eprav sovistisapidodajali,dajejaztakoalinebompotrebovala. (kar bi,roko nasrce,najrajestorila),somevsibodriliinobljubljalipomo~, vlogo samske‘enskesrednjihlet.Vstrahu,danezbe‘im{epredza~etkom Jurgec. Nina GabrovecinTadej Vr{ec, Nata{aVnuk, Martina Kolednik,Kaja z leve: zboru leta2008; v dru{tvonaob~nem Novo sprejeti~lani Bo{tjan@umbar, 65 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 66 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH sem sepredleti.Kajpavi? volja, jenamre~tudipot. ê bisesama{eenkratodlo~ala,odlo~ila,kot kuje ~asa.Izizku{enjlahko re~em,dajeproblem zgoljorganizacija. Kjerje prostora. V~asihposlu{am ljudi,kipravijo,dajimzatak{nestvariprimanj- opisane trenutkein{emnoge druge,zakaterejevtemprispevkuzmanjkalo se pokoncupredstavevdvoranizasli{iaplavzin zamudili bostevsezgoraj poskusiti, verjemite!Sicernebostenikolivedeli,kako prijetenjeob~utek,ko Upam, dabomojazgodbakoganavdu{ila,okrepil na{evrste.Spla~ase besedilo, inkarjere‘iserjanajboljjezilo,nemirza odrom. padla naigralko,kivigrimalokasnejeresumre,do tega,dajekdopozabil manj sme{nihsituacij,odtega,dasenamjenaodru podrlakulisainskoraj od-igrala, paocenitesami.Sevedasejevvsehtehletih zgodilovelikoboljali kar nekajletlahkospremljalivmanj{ihalive~jih vlogah.Kakosemjih koncu sempotemvseletonestrpno~akalanaza~etek nove.Intakosteme znal zvabitinasmehnaobraz.Insezonajeminila,kotbimignil.Ponjenem naprej. Kopanibilovse,kotbimoralobiti,sejevednona{elkdo,kinam Kadar namjepredstava{eposebejuspela,smobilipolnina~rtovinidejza ugotavljali, kajinkakobilahkonarediliboljekovalina~rtezanaprej. Po vsakiodigranipredstavismo{edolgovno~obnavljaliminuledogodkein (najbr‘ jeostalanageneralki). presenetilo dejstvo,dakljubigralskemudebiju,nisem~utilanobenetreme vlogo dobroodigrala.êjetakorekelre‘iser, bo‘edr‘alo.Najboljmeje Navkljub mojimstrahovomjepremieraminilabrezzapletovinbajesemsvojo na svojoizto~nico,semsespra{evala:»Kajhudi~amijebilotegatreba?« kot envelikkupnesre~einvsaki~,kosemzakulisamimehkihkolen~akala bi nebilapremierapredvrati,takojzamenjal.Sicersemsesamasebizdela z leve: Milena Kelcspredsed- nico dru{tvaAntonijo Bel{ak, DavidHamer- v dru{tvonaob~nem {ak, NatalijaCafuta, Primo‘ Horvat,Robi Pintari~, MihaToli~, Uro{ Prelog,Davor Novo sprejeti~lani zboru leta2009; Hr‘enjak, Marko Ur{kaKolednik, @umbar. Mateja Mur{ec lahko samostojni insuvereni. pogoj zauspe{noigro! No,mojigledali{~nikisoizziv sprejeli inpokazali, da so poslu{a, kdajinkakomu bopomagal{epetalec.Obvladovanjetekstajetorej ciji naodru,nepadapani~no trepeta,alimubouspelopovedatisvojtekst,in obvlada besedilo,daselahko vcelotiposvetisvojemuliku,soigralceminsitua- ne bomoimeli{epetalca.Zelo pomembnojenamre~,daigralecnaodrutako presene~eni, kosemjih‘enaza~etkudelaseznanil, daprimojimetodidela razumeli insestrinjalizmojimipogledi‘eljami. Verjetnosobilinajbolj jaz svojna~ininpristopdodelasskupino.Menim,da someigralcidokajhitro sel zaigro, kigamorajoseveda{edaljerazvijati.Kotvsakre‘iser, imamtudi zahtevnej{e vloge.Tudimlaj{isopoza~etnihzadregah pokazalitalentinsmi- da jevskupininekajigralcevzmnogoletprakse, kisemjimlahkozaupal Mislim, dasmosezigralskoekipolepoujeli.Takoj vza~etkusemugotovil, torja–re‘iserja mladinskihinotro{kihpredstav. pa sembil{tirinajstletvPre{ernovemgledali{~u,kjer semopravljaldelomen- dejavnosti OIKranjkotstrokovnisvetovaleczagledali{ko dejavnost.Pred tem nosti. Takratsembilnamre~zaposlennaJavnemskladuRSzakulturne Bile sointenzivneinterminskovezanenakonectedna,sajsemimel{eobvez- E. Kishona.Zauprizoritevtezahtevneigresmopotrebovaliokolitridesetvaj. glede narazpolo‘ljiveigralce–odlo~ilizadru‘inskokomedijo sodobni komediji.Obprebiranjuiniskanjuustreznegabesedilasmose– nem branjusmougotovili,daimamopremalomo{kihigalcevzazasedbovtej V Ponudil semjimaktualentekstMarkaKurata: Gorenjskem. njo sezono,kljubdejstvu,dasembiltakrat{evdelovnemrazmerjuna so trenutnobrezre‘iserja.Radevoljesemsprejelnjihovopovabilozanasled- je tukaj‘ivodramskodelovanjeinvelikintereszanadaljnjedelovanje,dapa ki sokakorkolipovezanizDramskosekcijoCirkulane.Takosemizvedel,da klicu gledali{kire‘iser,sembilzelovesel,dasobilimedprvimitistikrajani, kmalu spoznaltudiokoli{keprijazneingostoljubnedoma~ine.Kersempopo- hajal tjaleobvikendih,semprelepinaravi,kimejepotegnilavtekraje, Medribnik. êpravsemvza~etkuzaradislu‘benihobveznostiKranjupri- letu2005semsepospletuokoli{~inpreselilvCirkulane,natan~neje Moji vtisi D‘amija nadvori{~u Poro~ni list . Poskup- 67 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 68 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH smo naoderpostavilikraj{edeloDariaFoa V Cirkulanahsemopravil‘edvere‘iji.Polegomenjenegadela nostjo ingledali{koradostjo. re‘iser, doklerbotopo~etjepre‘etozobojestranskimnavdu{enjem,ustvarjal- je vutehoinveseljedelatizvami,zatovamobljubim,dabomostalva{zvesti Gledali{~niki intehni~noosebjemeje‘edrugi~prijetnopresenetilo.Bilomi za vse,kismosiprizadevalipripraviti~imbolj{opredstavo. smejani inhvale‘nigledalci,kinisoskoparilizaplavzom,sonajve~jedarilo Delo zigralcijebilozahtevno,vendarsenamvlo‘entrudobrestoval.Na- njevalo. bo {tevilonovihnadebudnihgledali{~nikovpripostavitvahsamo{estop- najmo, dajeza~etekobetaveninsmolahkotegasamoveseli.Upajmo,se ti vzpodbudnojedejstvo,dasosevansambelvklju~ili{tirjenoviigralci.Priz- mlade igralce;torejvospredjujebilaskrbzapodmladek.Razveseljivoinhkra- @elje inambicijestarej{ih~lanovpritemprojektu sobilepritegnitiinvzgojiti Niti tatnemorepo{tenokrasti Alojz Domnik Poro~ni list . L Kaj bibilo,~e… pripeljali domov. smo semuzikantarjilahko brezskrbi nami ternamdajalidenar zagorivo,da kar prihajalikna{imizi,so~ustvovaliz bilo ponastopuveselodru‘enje,ljudjeso nismo do‘iveli.Kakorpovsod,jetuditam je biltak{enaplavz,kotga{enikdar resnico, kajsenamjezgodilo,intakrat {tiri pesmi.Nakoncupasempovedal zadnji nastopajo~i,smomoralizapetikar vzdu{je tak{no,kot{enikoli.Kersmobili izkrcali izkombijainjimzapeli,jebilo slili, dasopri{liPtujskih5.Kosmose ljudje karvriskaliodveselja,sajsomi- se ustavilipreddvoranovKri‘evcih,so grama. Samonasso{e~akali.Kosmo natankali natankali niso po{teni.êzkakouro sonampripeljali20lbencina,mi denar. Policistisoseodpeljali,mismo~akaliinnaj{ekdore~e,dapolicisti kazalo, kotlepoprositipoliciste,danamgredo pobencin,sevedazasvoj bomo tamkajzaslu‘ili!Policistiso{evedno~akalizravennas.Drugonamni imel ni~ssabo,sajsmomislili,daganepotrebujemo,gremonanastopin treba drugo kotbencin.Mehanikjerekel:»Vestekaj,dragikolegi,kombibo ki jenemudomapri{elpogledatkombi.Ugotovilje,dakombijunemanjka li policisti,kismojihustavili.Prosilizapomo~.Poklicalisomehanika, poznali, povrhuvsegaje{emo~node‘evalo.Ponaklju~jusosemimopripe pokvaril inostalismonacesti.Nismovedeli,kajnajstorimo.Nikogarnismo in smosepodalinapot.KopeljaliprotiLjutomeru,namjekombi in zatosmosevedatudi{li.SposodilisikombiodansamblaPtujskih5 V letu2000smobilipovabljenivKri‘evcenaGori~kem.Nastopobljubili »kak{no re~emo«. judski pevcismoznani,daveselenarave,siradizapojemointudi tankati Malo okrogla… in seodpeljaliprotiKri‘evcem.Tjasmopripeljalinakoncupro- pa sebostelahkopeljalinaprej.«Kajzdaj?Denarjaninih~e Na na{ihpotehpasenamve~kratzgodikajnepredvidenega. Jo‘e Petrovi~ smo kombi lja- 69 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 70 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Mateja Mur{ec in siobzvezdnemutrinkuza‘elela trenutekve~nosti. Skupaj staboopazovalaljubezen trav spremljala rojstvodneva. Rada bivzavetjutvojeljubezni @elje Mateja Mur{ec naglo drviprotiDravi. Zdaj prijazna,zdajpolnakalnihvoda V sredipaBelica. spet drugjetesnodrugaobdrugi. Enkrat dale~vsakasebi, Med dvahribarazlo‘enehi{e. zaobjamem vsotvojolepoto? Kako najvnekajskopihbesedah opi{em vsetvojelepote? Kako najznekajbesedami Moj kraj Lidija Tement ko prinasvednoprevladujezgaga. a kajnamu~enjepomaga, da u~itisemoramo, V {oliu~ilisonas, da smosekajnau~ili. v {olosmohodili, imeli smoseradi, Bili smomajhni, Mladost inotro{tvo v zadnjih10letihizvrstKDCirkulane Prejemniki pomembnej{ihpriznanj meja Slovenije,predvsem napodro~jutambura{keglasbe. k {irjenju tezvrstiglasbetudipoSlovenijiin izven meja,sajsodelujemotudizdru{tvi tambura{ke glasbeprinasvCirkulanah, ampakznovimiidejamiinvelikimiambicijamiprispeva Rate~ah. Dr. Bo{tjanPolaj‘er sijessvojimdelompridobilzaslugenelenapodro~juo‘ivljanja najbolj{o izvedboljudskeskladbe na Sre~anjutambura{kihinmandolinskihskupiniSlovenijev Tambura{ka skupinajedveleti zapored (2002in2003)doseglazelolaskavopriznanjeza dr. Bo{tjanaPolaj‘erja. posneta drugazgo{~enkainkasetapodnaslovomHojladrija,katerih skladbesovsevpriredbi kaseto pesmivpriredbiBo{tjanaPolaj‘erjaznaslovom100let.Prav takostabilavletu2003 vila seje{irom Slovenijeintudiizvenmejana{edr‘ave.Leta 1999 jeposnelazgo{~enkoin Tambura{ka skupinajepodvodstvomdr.Bo{tjanaPolaj‘erjadosegla izjemneuspehe.Predsta- bnega dogodkazadru{tvo,krajCirkulaneinnenazadnjetudi{ir{o skupnost. okolici terobpraznovanju100.obletniceuspe{noizvedelprojekt obele‘itvetegazelopomem- projektov –izdajaZbornikaobstoletniciorganiziranega kulturnegadelovanjavCirkulanahin Leta 1998jebilizvoljentudizapredsednikaKDCirkulanetervtem ~asuizvedelve~uspe{nih {olo, vendartazaradipremajhnegazanimanjanedeluje. obuditi zamrlotambura{kotradicijovCirkulanah.VdogovoruzO[ jeo‘iviltuditambura{ko jo zagnanostjodosegliizjemneuspehe.Takomujepove~letnihneuspe{nih prizadevanjihuspelo Leta 1994jeponovnoo‘ivilTambura{ko skupino,vkatero jepritegnil mlade~lane,kisossvo- na FinskeminvSloveniji. skupini naPtuju.Vletih1996in1997sejeudele‘iltudidvehmednarodnih glasbenihtaborov skupino vCirkulanah,kipajedelovalalekratek~as.Odleta1993igraltudipriFolklorni strokovnih sre~anj napodro~ju tambura{keglasbe.Vletihod1992do hkrati pasejevsestranskoudejstvovalnaglasbenempodro~ju –udele‘evalsejeseminarjevin Leta 1992jeprevzelvodstvoTambura{keskupinevGori{niciterjouspe{novodildoleta1997, leta 1985.Natojenekaj~asaigraltudipritambura{ihnaPtuju. tambura{ko {olo;natojeigralbra~pri ra{ko glasbo,kigaspremljavsedodanes,sejeprvi~sre~alleta1983,kovklju~ilvmalo pa ni‘joglasbeno{olonaPtujuinvMariboru(smerklavir)jotudiuspe{nokon~al.Stambu- podro~ju. Leta1981jeobiskovalu~neureklavirjapriJo‘etuDernikovi~u,vletih1982–1988 Bo{tjan Polaj‘erseje‘eodvsegaza~etkaizkazalkotizjemnonadarjenotrok naglasbenem ~itev jebilaopravljenavletu2003. doktorsko disertacijotertakodosegelznanstveninazivdoktorznanosti,katerega slovesnaizro- boru, kjerjeleta1997diplomiral.Izobra‘evanjenadaljevalter2002uspe{nozagovarjal trotehni{ki {oliinkasneje naFakultetizaelektrotehniko, ra~unalni{tvoininformatikovMari- Polaj‘er. Osnovno{olojekon~alvCirkulanah,izobra‘evanjenatonadaljevalnaptujskiElek- Dr. Bo{tjanPolaj‘ersejerodil 15.12.1972naPtuju,kotnajstarej{i otrok DanielainDanice Utemeljitev dr. BO[TJANUPOLAJ@ERJU za kulturnedejavnostiSlovenijePtuj Sveta obmo~neizpostavejavnegasklada Podelitev Tambura{ki skupinivCirkulanahvsedonjenegarazpada PRIZNANJA 1993 jevodilTambura{ko 71 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 72 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH podpori dru{tvenemudelovanju. sekcijah, kotpriorganizacijiinupravljanjule-tega,terve~kratni finan~niinmaterialni delovanja vCirkulanah,predvsemKulturnemdru{tvuCirkulane –takovraznihnjegovih Zaradi vsegapovedanega,{eposebejpazaradinjegovegaresni~no aktivnegainzavzetega je aktivenpriTambura{kiskupiniinLjudskihpevcih. je odleta1970;sodelovalvDramskisekcijiinMe{anempevskem zboru,trenutnopa obdobje pakotpredsednikva{kegaodboraCirkulane.^landoma~ega kulturnegadru{tva v ob~ini.Enomandatnoobdobjejedelovalkotsvetnikob~ine Gori{nica,enomandatno za{~ite vkrajevniskupnostiCirkulane,trenutnopajenamestnik poveljnikacivilneza{~ite Gori{nici. BiljetudipobudnikrazvojakozjerejevHalozahin deset letpoveljnikcivilne dru{tva SvobodanaPtuju,desetlet~lanTambura{ke skupineprosvetnega dru{tvav let (opravilizpitgasilskega~astnika),{estjebil~lanTambura{ke skupineprosvetnega tudi zdenarjem.Njegovodru‘benoudejstvovanjejepestro: kotgasilecjedelovaldvanajst biv{i ~lan{tevilnihdru{tevjevednoprisko~ilnapomo~ssvojimdelom,dobrobesedoin Vendar Danielovapodjetni{kapotnibilainzgoljtr‘nousmerjena.Kotaktivnialipa~ nimi partnerji,petzaposlenih. prodajo pisarni{kegamateriala.Trenutno jevpodjetju,kisodelujes{tevilnimipogodbe- valnico tudivMariboru,kjerizvajauslugefotokopiranjamajhnihinvelikihformatovter nekateri tudizacelotnopodro~je biv{eskupnedr‘ave.VzadnjihletihimaDanielobrato- tuji proizvajalcifotokopirnihstrojevpodjetjudodeliligeneralnozastopstvozaSlovenijo, poslovne partnerjetudivtujinitersepredstavljalona{tevilnihsejmih.Vsledtemusotrije velikosti ternaprodajo biroopreme in repro materiala.Podjetjejevtem~asupridobilo je podjetjeosnovnodejavnostraz{irilonaservisiranjeinprodajofotokopirnihstrojev vseh dr‘ave, pritempamujebilavvelikopomo~dru‘ina,predvsem‘enaDanica.Tekomlet za servisiranjekopirnihstrojev. Terensko delogajevodilopoSlovenijiinvbiv{eskupne Leta 1986sejeDanielkotpraviborecodlo~ilzasamostojnopot.Odprlobratovalnico nje naPtujuin~ez~asvMariboru. Agis naPtuju,leta1973vpodjetjuTehnoserviskasnejepa{eGore- na ‘eleznici,kjersejeizu~ilzapomo~nikastrojevodja. Leta1971sejezaposlil vpodjetju strijsko {olovMariboruinpostalstrojni klju~avni~ar. Svojoprvozaposlitevsijepoiskal in o~eta[tefana.Pokon~aniosnovni{olileta1968jeuspe{nozaklju~il‘elezni{koindu- Daniel Polaj‘erjebilrojen 4.julija1950,vParadi‘u,kotnajstarej{i sinmatere Terezije Utemeljitev Cirkulane 53a,2282 s.p.BIROSERVIS, POLAJ@ER DANIELU listino ob~ineGori{nica Ob~inski svetob~ineGori{nicapodeli sklep 10. 07.2003naslednji Ob~inski svetob~ineGori{nicaizdajapod{t.30-2003zdne Gori{nica. za dobrobit vsehinpreudarnosti obko~ljivihodlo~itvahse mu podeliplaketaob~ine Zaradi vsegategainzaradisvojeprizadevnostiprirazvojukraja terzaradi‘rtvovanja cerkveni klju~arzapodru‘ni~nocerkevSv.ElizabetenaPohorju. nega pevskegazborainLjudskihpevcevterkot~lan‘upnijskega pastoralnegasvetain Danes je{evednoaktivenvdvehsekcijahKulturnegadru{tva Cirkulane, kot~lanMe{a- Ptuj, RadioTednikPtuj). tetna naloga,sajsosezasredstvasamoprispevkapotegovalitudidrugi(Splo{nabolni{nica da jebilodokon~anjeizgradnjeve~namenskegaprostora instem{olsketelovadnicepriori- mo~i halo{kihindrugihposlancevtudiuspelo.Meddrugimjeuspelprepri~atiskup{~ino, Sloveniji. Vtem~asusijeprizadevalzapridobitvekraja,karmuobsolidarnostnipo- Od leta1990do1994jebilposlanecvprviob~inskiskup{~inisamostojnidr‘avi takratne Socialisti~nezvezedelovnegaljudstva. ve~jih pridobitevvnaseljuPohorje,kijeredkonaseljenoinzelohribovito.Biltudi~lan je vklju~iltudivpoliti~noinkrajevno‘ivljenje,sajbilpobudnikorganizatorvseh spremljala ljubezendopetja,sajjebilzmeraj~lanMe{anegapevskegazbora.Aktivnose Vsa delovnaleta,kisozahtevalavelikotruda,‘rtvovanja,posebejvpovojnem~asu,gaje prehrane. Upokojilsejekotupravnikgosti{~aBeliKri‘naPtujuleta1985. upravnik, leta1979pasejezaposlilvpodjetjuOlgaMegli~,kjerbilvodjadru‘bene Od leta1960do1970jeopravljaldeloposlovodjanaBorlu,natokratek~aspostal med gospodinjevkraju,sajjebilotakratizobra‘evanjeprebivalstvazelopomembno. Slovenije.Svojeznanjejeuspe{noprena{alnesamomedzaposlenenaBorlu,temve~tudi izu~il zanatakarja,kasnejejesvojeznanjenadgrajevaltudivnajpresti‘nej{ihhotelih kem rokusejezaposlilvtakratuspe{nemgostinskempodjetjunaBorlu.Obdelu Anton @umbarjebilrojen 6.junija1930vPohorjupriCirkulanah.Poodslu‘enemvoja{- Utemeljitev 2282 Cirkulane Pohodjre13, ANTONU @UMBARJU, plaketo ob~ineGori{nica Ob~inski svetob~ineGori{nicapodeli sklep 10. 07.2003naslednji Ob~inski svetob~ineGori{nicaizdajapod{t.30-2003zdne 73 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« 74 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH pospremil nazadnjopotmnogo sokrajanov. kot neko~,takodasooznanila vedno redkej{a.Zadnjaletajekotgovorniknapogrebih sredstev informiranja,kisodanes dostopna,le-tanimajove~takopomembnefunkcije vlogi Miklav‘a.OdMartina@uranajeprevzelslu‘bobralcaoznanil, todazaradirazli~nih sebej prikrstumo{ta),pustovanjuindrugihprireditvah,otroci pagadobro poznajov Je znanvoditeljkulturnihprireditev,sodelujepriPesmiklopotcev, namartinovanju(po- ni Gori{nicainvodjaodborazakulturoter~lanskladaljubiteljske kulturnedejavnosti. delovanja vKPDobnjegovi100-letnici…Vnovej{em~asujebil ob~inskisvetnikvob~i- delo pripripravahnadevetdesetletnicodru{tvaterpriznanjeza ve~kot25letaktivnega in ZKO,mednjimitudibronastoplaketoZKOPtuj6.2.1997, priznanjezapo‘rtvovalno Za dolgoletnodelonapodro~ju ljubiteljskekulture jedobilve~priznanj oddru{tva,ob~ine zadrego, kijenastalapridelu. ljalnega odborainjessvojimineprecenljivimiizku{njamipomagal razre{iti marsikatero val zauresni~itev tegavelikegaprojekta. Obpripravahnastoletnicojebil~lanpriprav- dr. VladimirjuBra~i~uinJo‘ekuVidovi~upredvsempoorganizacijski platinajve~prispe- Ob devetdesetletniciKPDjebilpredsednikodborazapripravoinizdajobro{ure injeob {ali o‘ivitivseodrazpadaprej{nje,leta1985. novimi knjigami,ponovnopajeza~eladelovatitudiTambura{kaskupina,kisojoposku- 98) sopridobiliosnovnasredstvazaopremove~namenskedvorane,obogatiliknji‘nicoz pin vdru{tvu,karjevelikimeritudidosegel.V~asunjegovegadrugegamandata(1994– tak sijeprizadevalpredvsemza~implodnej{edelovanjeinmedsebojnosodelovanjesku- Tri mandatejebil~lanupravnegaodboraKPDindvamandatanjegovpredsednik.Kot organizacijo gostovanj. ljivo pajenjegovoorganizacijskodelo;najgretuzaorganizacijovaj,pripravokulisali stav, vkaterih,odkarjeleta1970pristopilKPD,nebisodelovalkotigralec.Nepogre{- jega, boljzanimivegainnavsezadnjetudiranljivegaprikupnega.Lemalojepred- in stranskihvlog.Vsakemulikujeuspelvtisnitisvojstvenpe~atgatakonarediti{ebli‘- ski skupinijeostalzvestvsedodanes.Vdobrihtridesetihletihodigralkopicoglavnih kusil vigriVrnilseje,kijojeDramskaskupinaKPDpripravilasezoni1970/71.Dram- @e zelozgodajjeodkrilljubezendogledali{keigre.Prvi~sekotgledali{kiigralecpreiz- Mercatorju, kjerdela{edanes,terobdelukon~alSrednjokomercialno{olo. nah jenadaljeval{olanjenaPoklicnitrgovski{oliPtuju.Zaposlilsekotposlovodjav Rodil seje21.8.1955vVelikemOki~upriLeskovcu.Pokon~aniosnovni{oliCirkula- Utemeljitev 22. 06.2004naslednji Ob~inski svetob~ineGori{nicaizdajapod{t.47zdne 2282 Cirkulane Cirkulane53 MIRU LESJAKU, a, plaketo ob~ineGori{nica Ob~inski svetob~ineGori{nicapodeli sklep petja plaketaOb~ineCirkulane. Zato segospoduJo‘etuDernikovi~upodeliza‘ivljenjskodelo napodro~juzborovskega dran vdru{tvenem‘ivljenjuob~ineCirkulane. Mariborski {kofiji.Njegovprispevekkdru{tvenemurazvojujeneprecenljivintrdnozasi- zborovskega petjanamlaj{e,kakortudipou~evanjeorgel napodro~jucerkvenegapetjav Jo‘e Dernikovi~{evedno,kljubvisokemu‘ivljenjskemujubileju,prena{aizjemnoznanje prof. BrankaRaj{terja,poznejepapodvodstvomFrancaLa~na. in korepetitorjeosemletsodelovalpriKomornempevskemzboruvPtujupodvodstvom let jebilzborovodja tudiMe{anegazboraDru{tva slepih inslabovidnihvPtuju.Kotpevec ski zborDUDPDSvobodaPtuj,Mo{kiPGDHajdo{e,KDCirkovce,pet vodi. Vodil je{tevilnezbore, meddrugimMo{kipevskizborKomunalaPtuj,Me{anipev- terih drugihpevcevjeustanovilMe{anipevskizborCirkulane,kigapravtako{evedno je prevzelCerkvenipevskizborvCirkulanah,kigavodi{edanes.Izistegazborainneka- Cirkulane, kigajevodilu~iteljFranjoKorenjak. Nasvoj24.rojstnidan(19.3.1957)pa bare vCirkulanahpodvodstvomdr. prof.Jo‘etaKro{la inpriProsvetnemmo{kemzboru roku tudinadaljeval.Takrat, leta1955,je‘epelpriCerkvenempevskemzboruSv. Bar- V za~etkupetdesetihletjeobiskovalglasbeno{olovPtujuinjopokon~anemvoja{kem pesmijo inharmonikovrojstni halo{kiPristavi. let jeneutrudniumetni{kivodjaMe{anegapevskegazbora.Svojo‘ivljenjskopotza~els Jo‘e Dernikovi~jeedennajstarej{ihinnajaktivnej{ih~lanovKDCirkulane.@eve~kot50 Utemeljitev: JO@ETU DERNIKOVIÛ. plaketo ob~ineCirkulane Ob~inski svetob~ineCirkulanepodeli sklep 23. 5.2008sprejelnaslednji Ob~inski svetob~ineCirkulanejepod{t.007-32/2008zdne 75 I. DEL – »UDNINA NE ZNA[A MNOGO, A DU[EVNI HASEK BODE VELIK« Ob~inski svet je na 5. izredni seji pod {tevilko 007-39/2009, dne 19. 5. 2009, sprejel naslednji

sklep da se podeli plaketa ob~ine Cirkulane ANI ^RNIVEC.

Utemeljitev: Ana ^rnivec je ena izmed najaktivnej{ih ~lanic Kulturnega dru{tva Cirkulane, saj njegovo podobo soustvarja ‘e 40 let. V tem bogatem ustvarjalnem obdobju se je predstavila v ve~ kot 30 razli~nih vlogah. Za vlogo ministrice v Nu{i~evi komediji Gospa ministrica je leta 1997 prejela zlato Linhartovo zna~ko kot najvi{je priznanje na podro~ju amaterskega odra. ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Sodelovala je in {e vedno sodeluje na {tevilnih prireditvah, bodisi kot moderatorka bodisi v vlogi Dramske sekcije. Skupaj z Mirom Lesjakom pa je ustvarjala nepozabno vlogo Micike in Hanzeka, ki je marsikdaj »popoprala« resnico, ki je ni nih~e upal izgovoriti na glas. Za 40-letno aktivno udejstvovanje na podro~ju amaterske kulture v Cirkulanah se Ani ^rnivec podeli plaketa ob~ine Cirkulane.

76 II. DEL

Prispevki o `ivljenju in delu ~astnega ob~ana in ~astnega ~lana KD Cirkulane prof. dr. Vladimirja Bra~i~a

Odkod izvira ime Haloze? Poleg teorij, da gre izvor imena iskati v latinski besedi colles (vinorodne gorice) ali v staroslovanski besedi halonga (podro~je preple- teno z gri~i), v zadnjem ~asu vse bolj prodira izvirna razlaga skupine {tudentov poznove~ernega {tudija na Vare{kem kolid‘u zgodovine in vinogradni{tva. Tudi ti so na{li korenine imena v slovanskem svetu. Ko so namre~ na{i ju‘nej{i bratje Slovani pri{li do Borla in ugledali vinorodne gri~e, so vzhi~eno vzklikali: »HA – LOZE*; HA – LOZE*« …

* LOZE (VINOVE LOZE = VINSKA TRTA)

Zapisal: Fredi 78 ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Mateja Mur{ec kar simidala. ~e najbomznalceniti, ki moramjoizpiti, To je~a{apelina, ~e seho~emkdajvrniti. saj tojepotpokaterimoramiti, Ne jo~izdajmama,nenadmenoj, Druga zadrugotipolicupolzijo. Zastonj setrudi{skritisolze. le menenimednjimi. Vsi sevra~ajo Po pusti,hladniulicimetvojpogledi{~ezaman. Drobna, sklju~enanaslanja{glavonaokensko{ipo. da tevidimvoblakucigaretnegadima,mama. se mizatrenutekzazdi, Ko samsamcat~emimvkotumestnediskoteke, Ne jo~imama Potek simpozija o `ivljenju in delu dr. Vladimirja Bra~i~a

23. maja 2009 je KD Cirkulane skupaj z Ob~ino Cirkulane ob sodelovanju Filozofske fakultete Maribor in Dru{tva za o‘ivitev gradu Borl pripravilo simpozij pod naslovom: @ivljenje in delo prof. dr. Vladimirja Bra~i~a. Po uvodnem pozdravu predsednice KD in ‘upana ob~ine Cirkulane je kratek kulturni program izvedel Me{ani pevski zbor. Med drugimi pesmimi so zapeli Ave Mario s ~udovito solo izvedbo pevke Anice Hebar. Simpozija se je zraven spo{tovanih predavateljev udele‘il tudi nekdanji profesor Filozofske fakultete, prof. dr. Bo‘idar Kert, prof. dr. Belec pa se je opravi~il. – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ Prisotna sta bila tudi prijatelja pokojnega dr. Bra~i~a, mag. Franci Pivec in II. DEL Franjo Gnil{ek. Zagotovo pa predstavitve ne bi mogli izvesti v tak{nem obsegu brez podpore in sodelovanja dru‘ine (‘ene, h~erke in obeh sinov) pokojnega dr. Bra~i~a. Kot prvi predavatelj je nastopil Miro Lesjak, aktivni ~lan Kulturnega dru{tva ‘e skoraj 40 let. Ob devetdesetletnici delovanja KD je bil predsednik. Takrat je tudi v ve~ji meri sodeloval z dr. Bra~i~em, ki je v tem ~asu Kulturnemu dru{tvu Cirkulane naklonil veliko ~asa. Miro Lesjak je predstavil svoje razmi{ljanje o ~asu, ki ga je dr. Bra~i~ namenil na{emu kulturnemu dru{tvu in na{im ljudem. Drugi izmed predavateljev je bil doma~in mag. Martin Pra{ni~ki, ki se po upokojitvi posve~a rodoslovnim raziskavam in prou~uje preteklost rojstnega kraja. O dose‘kih je objavil nekaj samostojnih del (dve knjigi in nekaj strokovnih ~lankov). Z Vladimirjem Bra~i~em se je prvi~ osebno sre~al kot njegov dijak v ptujski gimnaziji, potem pa {e pogosto kot {tudent v Mariboru in kot rojak ob razli~nih prilo‘nostih. Z rodoslovnega vidika je predstavil dru‘inske korenine Vladimirja Bra~i~a. Doc. dr. Lu~ka Lorber je v uvodnem predavanju predstavila delo in zasluge Vladimirja Bra~i~a pri razvoju visokega {olstva, posebej mariborske univerze. 79 Dr. Lorberjeva je zagotovo kompetentna oseba za tak prikaz, saj je ve~ let opravljala delo glavne tajnice univerze in se ob tem dodobra seznanila z oseb- nostjo in dedi{~ino Vladimirja Bra~i~a. Danes opravlja {e funkcijo prodekanje Filozofske fakultete. Dr. Vladimir Bra~i~ ni bil dejaven le kot geograf, temve~ je bil aktiven tudi na podro~ju zgodovine. Njegov zgodovinski opus je predstavil prof. dr. Andrej Hozjan z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete, ki se je prijazno odzval vabilu k sodelovanju in s tem prispeval k celoviti predstavitvi Bra~i~evega znanstvenega opusa. Zelo velik pomen ima danes varovanje okolja. Prof. dr. Ana Vovk Kor‘e je profesorica na oddelku za geografijo FF, kjer se ukvarja z varovanjem okolja v {ir{em pomenu besede. Njeno delo zaznamuje uporabni vidik, posebej oblike sonaravnega urejanja okolja in mo‘nosti za izkori{~anje naravnih potencialov, o ~emer je govorila tudi na simpoziju. Pri tem je bilo zanimivo sli{ati, kako je Bra~i~ pred 30 leti vrednotil naravne razmere v Halozah in kako jih vrednotimo danes.

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Doc. dr. Uro{ Horvat je strokovnjak na podro~ju prebivalstva. V svojem prispevku je pokazal demografske razmere v halo{kih ob~inah. Dr. Bra~i~ je v svojih delih pogosto prikazoval razvoj in strukturo prebivalstva, po njegovem mnenju je to klju~ni dejavnik v gospodarskem razvoju dolo~enega obmo~ja. Zadnji, z zelo aktualno problematiko, je nastopil prof. dr. Vladimir Drozg. Govoril je o naseljih v Halozah, predvsem o tem, kako jih urejati. Naselja niso le skupek ~lovekovih bivali{~, temve~ se v njih odra‘a ~lovekov odnos do narave in kulturne dedi{~ine. Zato je pomembno, kako jih urejamo in s tem posredno skrbimo za podobo pokrajine, v kateri ‘ivimo. Vladimir Drozg je profesor geografije na Filozofski fakulteti in prostorski planer.

Doprsni kip prof. Doprsni kip v Cirkulanah sta odkrila Janez Jurgec, ‘upan dr. Vladimirja Bra~i~a Ob~ine Cirkulane in doc. dr. Uro{ Horvat, predstojnik v Cirkulanah. oddelka za geografijo FF Maribor (maj, 2009)

80 Po kon~anem simpoziju je potekala otvoritev doprsnega kipa dr. Vladimirja Bra~i~a pred stavbo O[ Cirkulane–Zavr~, ki sta ga izvedla ‘upan Ob~ine Cirkulane in dr. Uro{ Horvat, predstojnik oddelka za geografijo Filozofske fakultete Maribor. Doprsni kip je izdelal akademski kipar Franc Tobias. Nato smo dru‘enje nadaljevali z otvoritvijo razstav v prostorih »starega vrtca«. Mira Jerenec je predstavila razstavo pod naslovom »Udnina ne zna{a mnogo, a du{evni hasek bode velik«, ki jo je pripravila ob 110 letnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah. Mag. Martin Pra{ni~ki pa je pripravil razstavo pod naslovom Od vare‘a do vrha univerze, s katero je predstavil ‘ivljenje in delo prof.dr. Vladimirja Bra~i~a.

Mira Jerenec ob otvoritvi

razstave ob 110-letnici – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ organiziranega kulturnega

delovanja v Cirkulanah. II. DEL

Prijetno dru‘enje se je nadaljevalo v pozno no~ na terasi ob dobrotah, ki jih je pripravilo Dru{tvo gospodinj Cirkulane ter ob dobrem rumenem mu{katu halo{kega vinogradnika.

Antonija @umbar, moderatorka simpozija in predsednica KD Cirkulane

81 OB^INA CIRKULANE KULTURNO DRU[TVO CIRKULANE Cirkulane 40a, 2282 Cirkulane Cirkulane 40a, 2282 Cirkulane

STROKOVNI SIMPOZIJ »@IVLJENJE IN DELO prof. dr. VLADIMIRJA BRA^I^A«, ki je bil izveden v soboto, 23. maja 2009, v ve~namenski dvorani v Cirkulanah.

Prof. dr. Vladimir Bra~i~ je kot rojak bistveno prispeval k prepoznavnosti ‘ivljenja v Halozah. Kot ~astni ob~an in ~astni ~lan Kulturnega dru{tva Cirkulane je zapustil bogato dedi{~ino na podro~ju raziskovalnega in dru{tvenega ‘ivljenja. Ob 90-letnici njegovega rojstva in 110-letnici organiziranega delovanja KD Cirkulane smo njemu v spomin in ~ast izvedli simpozij.

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH PROGRAM SIMPOZIJA 13.45–14.00 Sprejem gostov 14.00–14.15 Pozdravne besede: predsednica Kulturnega dru{tva Cirkulane Antonija @umbar in ‘upan Ob~ine Cirkulane Janez Jurgec; kulturni program 14.15–14.30 Prof. dr. Vladimir Bra~i~ v na{em spominu kot ~astni ~lan Kulturnega dru{tva Cirkulane Miro Lesjak Kulturno dru{tvo Cirkulane 14.30–15.00 Vladimir Bra~i~ – v lu~i rojaka mag. Martin Pra{ni~ki Dru{tvo za o‘ivitev gradu Borl 15.00–15.30 Vloga Vladimirja Bra~i~a pri razvoju visokega {olstva v Mariboru doc. dr. Lu~ka Lorber Filozofska fakulteta Maribor 15.30–16.00 Zgodovinopisni opus Vladimirja Bra~i~a prof. dr. Andrej Hozjan Filozofska fakulteta Maribor 16.00–16.30 Odmor 16.30–17.00 Bra~i~ev vpogled na naravne vire Haloz prof. Ana Vovk Kor‘e Filozofska fakulteta Maribor 17.00–17.30 Demografske zna~ilnosti ob~in v Halozah doc. dr. Uro{ Horvat Filozofska fakulteta Maribor 17.30–18.00 Kako urejati naselja v Halozah prof. dr. Vladimir Drozg Filozofska fakulteta Maribor P o v a b i l o n a d o d a t e n p r o g r a m 18.00 Slavnostno odkritje doprsnega kipa prof. dr. Vladimirja Bra~i~a pred stavbo Osnovne {ole Cirkulane-Zavr~ v Cirkulanah 18.30 Otvoritev razstave ob 110-letnici Kulturnega dru{tva Cirkulane in 90-letnici rojstva prof. dr. Vladimirja Bra~i~a Dru‘abni ve~er

82 Spomin na ~astnega ~lana KD Cirkulane dr. Vladimirja Bra~i~a

Anekdota govori nekako tako. Neko~, ko je Bog delil svet in ga je ‘e skoraj razdelil, je opazil skupino ljudi, ki so stali ob strani in niso silili v ospredje. Vzbudili so mu usmiljenje, ko jih je videl, kako potrpe‘ljivi in skromni so bili. Zato jim je odstopil najlep{i del sveta. Ta del so bile Haloze. Halo‘ani smo preprosti ljudje, vajeni te‘kega dela na kmetijah ali v slu‘bi in tesno navezani na svojo zemljo. Po naravi smo veseli in v dru‘bi radi zapoje- mo ali zaigramo. Kaj pa je tisto, kar nas dela tak{ne? Upam trditi, da je to

zvok klopotca, ko naznanja skoraj{njo trgatev, da so to halo{ke gorice, ki se v – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ jeseni bogatijo z oblo‘enimi trsi, da so to sodi v kleteh, ki ~akajo, da bo v njih zorelo vino, in da je to trda ilovnata in laporna zemlja, ki jo tako skrbno obra- II. DEL ~amo in obdelujemo. V vsej tej bogati naravi, ki nas obdaja, pa ostajamo ljudje preprosti in skromni, morda velikokrat preskromni. S svojimi lepotami se nikoli nismo vedeli prav postaviti in marsikateri naklju~ni obiskovalec se je ~udil nad lepotami na{e vinorodne pokrajine, ~eprav si jo je ~isto druga~e pred- stavljal. Mogo~e je tudi to v na{i naravi, da nas te‘ko delo prej privede do tega, da potarnamo, kakor pohvalimo. Kljub temu pa je v nas tisti, skoraj skriti ponos, ki nam prebudi ob~utek pripadnosti in pomembnosti na{ega kraja, ko ga pohvalijo drugi. [ele takrat se zavemo, kaj vse imamo, ~esar mnogi nimajo, pa na to nismo dovolj ponosni. @iveti v kraju, kjer pomeni kultura ve~ kot samo na papir napisana beseda, ni naklju~je. To je na~rtovani dogodek v ~asu, ‘elja in potreba nas, ki ‘ivimo v tem kraju. Upravi~eno trdim, da so beseda, lepa pesem ali melodija del nas. Vse to je postalo na{e, v nadaljevanju za~etega, dana{njega in jutri{njega raz- dajanja lastnih talentov tudi za druge, ki so pripravljeni prisluhniti in dati priznanje takemu trudu. Vse to in {e ve~ pripelje do visokih jubilejev, kot ga letos slavi na{e Kulturno dru{tvo Cirkulane – 110 let obstoja. Skozi 11 desetletij so se menjavale generacije ~lanic in ~lanov, ki so s svojim delom prispevali vsak svoj kamen~ek v mozaik ter Kulturnemu dru{tvu Cir-

83 kulane omogo~ili tako dolg obstoj. Vsi, ki smo danes del te dru‘ine, smo ponosni na njihovo delo, ~eprav mnogih ni ve~ med nami. Ostajajo pa nam spomini in zapisi, za katere upamo, da ne bodo nikoli zbledeli. V spominih ostaja tudi pokojni ~astni ~lan prof. dr. Vladimir Bra~i~. Ko smo ga v juniju leta 1996 pospremili na cirkulansko pokopali{~e, je bilo ob slovesu povedano, da je slovo te‘ko, {e posebej, kadar se kraj in krajani za vedno poslavljajo od ~loveka, doma~ina, ki ga je uka ‘elja popeljala v svet, vendar na svoj rojstni kraj in na doma~e ljudi ni nikoli pozabil. ^eprav dale~ od Cirkulan, je bil tesno povezan s krajem in s prosvetnim dru{tvom. @e kot osnovno{olec je za~el z nastopanjem na odru in se tako ‘e kot otrok seznanil z gledali{ko umetnostjo, ko je nastopil v Fin‘garjevi igri »Veriga«. Imel je smi- sel za delo z ljudmi. Ker ga je zanimalo vse, kar je bilo povezano s kulturo, se je odlo~il za poklic u~itelja in se {olal na u~itelji{~u v Ljubljani. Ko se je kot dijak vra~al v rodne Haloze, ni prihajal samo na po~itnice. Njegova ideja je bila, da so doma~i dijaki v tem ~asu pripravili gledali{ke predstave, in sicer Molli~rovo komedijo »Scapinove zvija~e«. Tako je postal ~lan dru{tva, bil ve~krat v upravnem odboru, leta 1951/52, ko je bil na {tudijskem dopustu, je ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH opravljal funkcijo predsednika dru{tva, kasneje pa je postal njegov ~astni ~lan. Leta 1954 je bil glavni pobudnik in soorganizator proslave na Borlu ob 55-letnici ustanovitve Bralnega dru{tva »Naprej«. Najve~ji spomenik svojemu rojstnemu kraju – Halozam pa je postavil, ko je zagovarjal doktorsko disertacijo in postal doktor geografskih znanosti. Svoje ‘ivljenjsko delo – doktorat je posvetil Halozam in tako {ir{i slovenski javnosti razgrnil gospodarske in socialne probleme Haloz. Kasneje je temu dodal {e {tudijo, ki je iz{la v posebni publikaciji ob praznovanju 200-letnice osnovne {ole v Cirkulanah. Med halo{ke otroke in njihove u~itelje se je rad vra~al ter svoje bogate izku{- nje in znanje prena{al tudi na njih. Njegovo najve~je delo, ki ga je namenil Kulturnemu dru{tvu Cirkulane, pa je bro{ura, kjer je opisal in orisal ‘ivljenje kulturnega delovanja v kraju. Izdana je bila ob 90-letnici dru{tva leta 1989. Ne smemo pozabiti tudi tega, da je takrat na predlog tajnika, danes, ‘al, ‘e pokojnega Jo‘eta Vidovi~a, napisal obrazlo‘itev in da je ravno on zaslu‘en za dr‘avno odlikovanje – znak srebrne zvezde Zveze Socialisti~ne republike Jugoslavije, ki ga je prejelo dru{tvo. Veliko zaslug je imel tudi pri ustanovitvi knji‘nice prosvetnega dru{tva. Ni je podpiral samo moralno, pa~ pa ji je podaril tudi veliko knjig in knji‘nega gradiva. Skrbel je za obnovo in s tem za prosvetljenje preprostega halo{kega ~loveka. ^eprav se je zaradi svojega dela, znanja, strokovnosti in osebnosti gibal v krogih uglednih ljudi, pa kljub temu ni pozabil halo{kega nare~ja, ki ga je nau- ~ila mati. Na letnih konferencah prosvetnega dru{tva, ki se jih je vedno rad udele‘eval, se je bilo prijetno pogovarjati z njim. Kot slavnostni govornik ob

84 odprtju ve~namenske dvorane v Cirkulanah je mno‘ico pozdravil z besedami: »Dober den, moji Barbar~ani!«, kar je blagodejno delovalo na ljudi, na njih naredilo {e prijetnej{i vtis in {e lep{e po~utje ob tako pomembni pridobitvi za kraj. V enem izmed najinih osebnih pogovorov sva govorila tudi o uvedbi lokalne samouprave. Zaupal mi je, da odlo~itev za skupno ob~ino Gori{nica–Cirkulane ni bila dobra, saj smo geografsko in glede na konfiguracijo terena preve~ razli~ni. Menil je, da bi morale biti Cirkulane kljub majhnosti samostojna ob~ina, toliko bolj zato, ker so neko~ ‘e bile. Danes Cirkulane so samostojna ob~ina in ravno v teh dneh ‘e praznujemo 2. ob~inski praznik. 12. junija 1986 je takratna krajevna skupnost dr. Vladimirja Bra~i~a razglasila za ~astnega krajana. Zaradi velikih zaslug in delovanja na kulturnem in znanstvenem podro~ju je bil dr. Bra~i~ po smrti na 1. ob~inskem prazniku ob~ine Gori{nica–Cirkulane imenovan za ~astnega ob~ana ob~ine.

Miro Lesjak Kulturno dru{tvo Cirkulane – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ II. DEL

85 Dr. Vladimir Bra~i~ v lu~i svojih rojakov

Uvod Vladimir Bra~i~ (1919 – 1996) je nesporno eden tistih ljudi, ki so ime Haloz ponesli v {ir{i slovenski in mednarodni prostor. S svojim ustvarjalnim in organizacijskim

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH delom v {olstvu, kulturi, politiki, znanosti, voja{ki obrambi in v javnem ‘ivljenju nasploh, je dosegal visoke standarde in cilje, zaradi ~esar mu gre vidno mesto med zaslu‘nimi Slovenci. Bra~i~ je zaslu‘en, cenjen in upo{tevan slovenski geograf-pedagog in znanstvenik, kakor tudi pobudnik ustanovitve Univerze v Mariboru in njen prvi rektor. Bibliogra- fija njegovih prispevkov znanosti in dru‘benemu razvoju Slovenije {teje ve~ sto enot. Simpozij in razstava v Cirkulanah ob 90-letnici Bra~i~evega rojstva pa je prilo‘nost, da se tudi njegovi rojaki bli‘e seznanijo s pomenom njegovega dela. Hkrati je to prilo‘nost za vse, da spoznamo nekaj manj znanih podrobnosti iz njegovega ‘ivljenja, kakr{ne prina{a tudi ta prispevek.

Poreklo, dru‘ina, domovina Vladimir – Mirko Bra~i~ je bil rojen leta 1919 v veliki Reicherjevi hi{i sredi Cirkulan, ki jo je bil malo pred tem postavil Anton Reicher, prvi mo‘ Vladi- mirjeve matere Marije rojene Mesari~1. Marijo je bil Reicher leta 1910 pripe- ljal za ‘eno iz Selnice ob Dravi, z njo zgradil novo hi{o in nato leta 1913 umrl. Priimek Bra~i~ dobi Vladimir po svojem o~imu Francu Bra~i~u iz Cirkulan, ki se je z vdovo Reicher poro~il leta 1920. Franc Bra~i~ je po treh mesecih zakona umrl, nakar je na ple~ih gospe Mesari~-Reicher-Bra~i~ ostalo celotno breme kme~kega gospodarstva, kakor tudi velika gostilna in trgovina, ki je bila v domeni Reicherjev, odkar so bili okoli leta 1870 pri{li v te kraje iz Rogatca. Marija se je izkazala kot sposobna ‘enska v kmetovanju in gostinstvu, bila pa je tudi mecenka kulturnih dogodkov v Cirkulanah. Svojim trem sinovom Stanku

1 Cirkulane 7, danes 56 – V tej hi{i so sedaj poslovni prostori HALO d.o.o in nekaj stanovanjskih prostorov.

86 Rojstna hi{a prof. dr. Vladimirja Bra~i~a v Cirkula- nah 7 (Rajherjevo) med obema vojnama, danes Cirkulane 56.

Rajherju ter Vladimirju in Maksu Bra~i~u je omogo~ila spodobne pogoje za izbiro ‘ivljenjskih poti. Najmlaj{i sin Maks je v cvetu mladosti leta 1945 padel kot partizan. Ker je bil dom Marije in njenih sinov dom njenega prvega mo‘a Reicherja, se je vseh dru‘inskih ~lanov prijelo doma~e ime Reicherji ali Rajherji. Tako je bil sin Vladimir v doma~em kraju znan tudi kot Rajherjev Mirko. – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ V {olah II. DEL Najbr‘ je bila Marija Mesari~-Rajher-Bra~i~ tista, ki je odlo~ila, da bo najstarej{i sin Stanko Rajher prevzel imetje v Cirkulanah, sinova Bra~i~ pa se bosta iz{olala in si tako odprla mo‘nost za izbiro druga~nih ‘ivljenjskih poti, kot so jih obi~ajno ubirali doma~i mladeni~i. Vladimirja – Mirka je mati vpisala v ljudsko {olo pri Sv. Barbari v Halozah leta 1925, obiskoval pa jo je do zgodnje pomladi 1931. Njegov {olski uspeh je bil standardno prav dober. Zadnje polletje iz nerazumljivih razlogov ni bil ocenjen.2 Jeseni 1931 so ga vpisali na ptujsko ni‘jo gimnazijo. Na Ptuju je stanoval pri nekdanjem u~itelju na ljudski {oli pri sv. Barbari in vodji pevskega zbora ter godbeniku Vinku [eroni. Razrednik je zabele‘il v zaznamku vpisnice naslednje: »Skrbna mati mu je oskrbela zelo dobro domovanje«.3 Najbr‘ se je Vladimir pri [eroni lahko nekoliko ukvarjal z muziciranjem na kontrabas, saj ga na neki fotografiji iz poznej{ih let v dija{kem orkestru na ljubljanskem u~itelji{~u spoznamo prav ob tem instrumentu.

2 ZAP, Fond OŠ Cirkulane, vpisnice 1925–1931. 3 ZAP, Fond Gimnazija Ptuj, vpisnice 1934/35.

87 Na ptujski gimnaziji se je v tistih letih sre~al s konflikti, ki sta jih imela dijaka Du{an Kveder in Ivan Potr~ s {olskimi avtoritetami. Kvedra so izklju~ili kljub izjemni nadarjenosti. Pozneje je postal narodni heroj, po njem pa so poimenovali ptujsko gimnazijo. Tudi po izklju~enem in povrnjenem Ivanu Potr~u, ki ga je ‘e bilo usvojilo pisateljevanje in se za {olske ocene ni preve~ menil, se danes imenuje imenitna {tudijska knji‘nica na Ptuju. Kak{en je lahko bil neposreden vpliv obeh »revolucionarjev« na Vladimirja Bra~i~a, je nemogo~e ugotoviti, lahko pa domnevamo, da si je mladi Mirko ob burnih dogodkih z obema dijakoma ‘e postavljal vpra{anja o razlogih za njun revolt. Mirko je ni‘ji te~ajni izpit (malo maturo) na gimnaziji Ptuj opravil junija 1935 s prav dobrim uspehom. Ocene ka‘ejo njegovo nagnjenje za zgodovino in zem- ljepis, saj je pri teh predmetih prejel oceno odli~no.4 Po ni‘ji gimnaziji je bilo treba odlo~iti, kam dalje. V nekem intervjuju za ~asopis je Bra~i~ izjavil, da si je sam ‘elel postati mornari{ki ~astnik. ^e njegova mati ne bi rekla druga~e, bi Cirkulane morda dobile prvega admirala, ne pa prvega rektorja univerze. Mati ga je namre~ vpisala na u~itelji{~e v Mariboru.

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH V Mariboru je mladi dijak Bra~i~ obiskoval in uspe{no dokon~al dva letnika dr‘avne u~iteljske {ole, se celo vpisal v tretji letnik, vendar se je ‘e novembra 1937 izpisal in {olanje nadaljeval v Ljubljani. Kaj ga je pripravilo do tega? Pogoji za {olanje so bili v Mariboru gotovo dovolj dobri. Stanoval je pri Erne- stini Schechel, vdovi po {olskem nadzorniku. Ker je imel v Mariboru tudi teto po materi (lastnica znane Ilichove sla{~i~arne), ga pomanjkanje ali domoto‘je gotovo ni strlo. Tudi u~ni uspeh v prvih dveh letih je bil soliden. Slab{e ocene od trojke sploh ni poznal. Morda se da kaj razumeti iz zaznamka v vpisnici, ki bi lahko nakazoval dolo~ene probleme dijaka, na primer: »… se bavi preve~ izven{olskim poslom. Bil bi lahko bolj{i u~enec«.5 Morda je bil izven{olski posel povezan z njegovim bratrancem po materi Bojanom Ilichom, ki ga je zasledovala policija zaradi protire‘imskega delovanja, izklju~en pa je bil tudi iz gimnazije. Vladimir naj bi se ravno zaradi teh pripetljajev preselil v Ljub- ljano, kjer je lahko stanoval pri drugi materini sestri Kristini, in v miru dokon~al {olanje6. Njegov bratranec Bojan Ilich se je v Mariboru aprila leta 1941 med prvimi uprl nem{kemu okupatorju, bil zaprt in ‘e septembra ustreljen kot talec. Progla{en je bil za narodnega heroja. Leta 1940 je Bra~i~ prejel diplomo o opravljenem u~iteljskem diplomskem izpitu na u~itelji{~u v Ljubljani. Odli~ne ocene je prejel iz narodne zgodovine, ob~e zgodovine z zemljepisom Jugoslavije in iz narodne ekonomije z osnovami sociologije.7 Ni dvoma, da se je Vladimirjeva bodo~nost na podro~ju geografije in zgodovine v povezavi s socialnim vpra{anjem ljudi odpirala ‘e v tem ~asu.

4 Druìnski arhiv Bojana Bra~i~a: Spri~evalo Dràvne realne gimnazije v Ptuju, 1935. 5 PAMb Fond U~itelji{~e Maribor, vpisnice 1936/37. 6 Po pri~evanju njegovega sina Bojana, 2009. 7 Druìnski arhiv Bojana Bra~i~a: Diploma na Dr`. U~itelji{~u v Ljubljani, 1940.

88 S {tudijem na univerzi v Ljubljani je po vojni ta interes {e samo potrdil, saj je diplomiral z visoko oceno na ~isti znanstveni geografiji8.

Prva slu‘ba u~itelja, internacija, borec NOV Mladega u~itelja Vladimirja Bra~i~a je {olska oblast poslala na prvo slu‘beno mesto v Suho krajino v hribovski, od sveta odmaknjeni kraj z imenom Polom. Zakaj je bil poslan ravno v ta kraj, kjer je bil on edini u~itelj in je lahko pri{el do bli‘njega farnega sredi{~a ali do mesta le pe{ ali s kolesom? Najbr‘ ga je spremljal neugoden policijski dosje. V Polomu ga je doletela italijanska oku- pacija. Prvo leto se je vklju~il v OF, naslednje pa je od{el v partizane. Kot je dejal v nekem intervjuju mnoga leta pozneje, je od{el v boj za svobodo, ker je bil domoljub, ker so ga tako vzgojili doma in pri Sokolu in ker je smatral, da je treba prepre~iti iztrebljenje slovenskega naroda. Nobena ideologija ni poga- njala mladega u~itelja med partizane9. Kmalu za tem so ga tamkaj{nji doma- ~ini izdali Italijanom, ki so ga internirali v Italijo, od tam pa na otok Rab. Po enem letu se je vrnil v Slovenijo in se do konca vojne boril proti okupatorjem na Primorskem. Ker je bil ve{~ v pisanju in govorjeni besedi, so mu bile zau- pane {tevilne funkcije, na katerih je bila potrebna jasna in tehtna beseda. Med drugim je bil imenovan za komisarja Kosovelove brigade, pozneje pa za vodjo partizanske ~astni{ke {ole na terenu. Iz NOV se je vrnil s ~inom kapetana, vendar je kot rezervni ~astnik zaradi zaslug pozneje napredoval do ~ina polkov- nika. Do sredine junija 1945 je bil v {tabu za vra~anje Slovencev, ki so bili prisilno mobilizirani v nem{ko vojsko in poslani na prisilno delo v Nem~ijo, potem pa se je na lastno ‘eljo demobiliziral. Minister za prosveto narodne – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ vlade Slovenije ga je z odlokom dne 19. junija 1945 »postavil na razpolago II. DEL okro‘nemu izvr{nemu odboru v Mariboru za {olsko slu‘bo«10. In kdo je bil pravzaprav Mirko Bra~i~ v NOV Slovenije? Odgovor na vpra{anje je presenetljiv! Nekaj o tem lahko zvemo iz biografskega leksikona osebnosti Slovenije 11. V ~asu, ko je bil Halo‘an Vladimir Bra~i~ in- terniran v Italiji in na otoku Rabu, je na Notranjskem vodil partizane nek drug ~lovek s partizanskim imenom Mirko Bra~i~, ki pa je bil v resnici v Trstu rojeni Miran Brada~ 12. Doslej ni {e nih~e pojasnil, ali sta se Miran Brada~ alias Mirko Bra~i~, in Vladimir Bra~i~, po doma~e Mirko Bra~i~, po partizansko pa Mirko Polomski, kdaj sre~ala ali morda celo dogovorila za skupno rabo imena Mirko Bra~i~. Tudi Anton Vratu{a tega primera v svojem prispevku o na{em Bra~i~u ne pojasni.13

8 Dru`inski arhiv Bojana Bra~i~a: Diploma Prirodoslovno mati~ne fakultete Univerze v Ljubljani, 1952. 9 Kaj smo ponudili mladim – Komunist, 13. 3. 1987, str. 12 in 13. 10 Dru`inski arhiv Bojana Bra~i~a: Dekret Ministrstva za prosveto Narodne vlade Slovenije {t. II/1185, 1945. 11 OSEBNOST – veliki slovenski biografski leksikon, str. 96, Mladinska knjiga, 2008. 12 sl.wikipedia.org/wiki/Seznam slovenskih narodnih herojev. 13 Anton Vratu{a v: Mirko Polomski, vojak upora slovenskega naroda (1941–1945), ^ZN, 2004, {t. 2–3.

89 Gotovo pa je lahko zanimiva {e naslednja slu~ajnost. Ob raziskovanju ‘ivljenja Vladimirja Bra~i~a iz Cirkulan sem naletel na podatek, da je njegov brat Maks (po katerem se je imenovala O[ Cirkulane do leta 1992) v ~asu {olanja v Mariboru stanoval na Wildenrainerjevi ulici {t. 8, z njim pa pred odhodom v Ljubljano leta 1937 tudi brat Vladimir. To ulico so po vojni preimenovali v Ulico heroja Bra~i~a. ^lovek bi pomislil, da je poimenovanje v zvezi z Bra~i~i iz Cirkulan, pa ni. Ime je dobila prav po Mirku Bra~i~u – Miranu Brada~u, partizanskem heroju.14

Slu‘bovanja po vojni Po osvoboditvi izpod nacisti~ne okupacije se je Vladimir Bra~i~ z vso vnemo vklju~il v duhovno obnovo domovine. Njegovo podro~je dela je bila prosveta, {olstvo, kultura, znanost, razvoj. Tako je bil za dalj{i ali kraj{i ~as poslan v prosvetno in organizacijsko slu‘bo v razli~ne kraje, na primer v Lendavo, v Ormo‘, v Hrpelje, v Ljubljano, v Maribor, na Ptuj …, za skoraj celo leto pa celo v Albanijo. V letih 1945 do 1958 je bil {olski nadzornik, u~itelj, profesor, ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH ljudski poslanec. Na ptujski gimnaziji je pou~eval dve leti zgodovino in geografijo, eno leto pa je bil tam tudi direktor.

Pestrost Bra~i~evih slu‘b po vojni: na~elnik odseka za prosveto v Hrpeljah- Kozini, komite za strokovno {olstvo pri predsedstvu vlade LRS, Albanija, ministrstvo za prosveto LRS …

Otro{tvo v Halozah, slu‘ba v Suhi krajini, internacija, osvobodilni boj in pestrost povojnega dela na terenu so v mladem intelektualcu utrdila spoznanje, da je po vojni potrebno nadaljevati socialni boj za pravice malega ~loveka, ki ga je v njegovi zavesti poosebljal {tajerski mali kmet in vini~ar brez imetja. Zato se je kot poznavalec doma~ih razmer, ~lovek s socialnim ~utom, geograf in zgodovinar ter poslanec in politik vklju~il v boj za odpravo vini~arstva na

14 Sa{o Radovanovi}: Mariborske ulice, str. 254, Maribor: Kapital, 2005.

90 Slovenskem. Ko je kon~no postal visoko{olski u~itelj v Mariboru, je svoje razi- skave posvetil krajem in ljudem, ki so bili v preteklem stoletju najbolj priza- deti z izgubo lastnine na kme~kih posestvih. Haloze so bile zna~ilen primer, kjer so bogatej{i me{~ani Ptuja in Maribora, odvetniki, hranilne ustanove in sosednji Polanci prevzeli skoraj tretjino posesti malim halo{kim kmetom.

Raziskovalec, znanstvenik, pisec, urednik Bra~i~ je precej{en obseg svojega raziskovalnega dela posvetil prav Halozam. Analiziral je vzroke za razpad vinogradni{kega gospodarstva na geografskih podro~jih, ki so za pridelovanje vrhunskih vin izvrstna, a neorganizirani vino- gradniki nimajo zadostnih potencialov, da bi se obdr‘ali v konkurenci z drugimi vinogradni{kimi podro~ji, ki so za obdelavo la‘ja in cenej{a. Obravnaval pa ni le problemov halo{kega vinogradni{tva, saj je avtor {tevilnih znanstvenih del, v katerih je obdelal razvojne geneze geografskih regij v prostoru med Konjicami in Lendavo, med Halozami in Radgono. Za Halo‘ane je gotovo najpomembnej{e njegovo doktorsko delo o »Vinorodnih Halozah«, ki ga je obranil leta 1965 na Univerzi v Ljubljani.15 V njem je z vidika geografskih danosti, demografskih gibanj in zgodovinskega razvoja lastni{tev obravnaval tri katastrske ob~ine v vzhodnih Halozah: Gori~ak, Paradi‘ in Dolane. Podal je oceno razvojnih mo‘nosti teh krajev v sodobnem gospodarskem razvoju. Seznam Bra~i~evih znanstvenih, strokovnih, poljudnoznanstvenih, organizacij- skih in mnogih drugih vrst objav (bibliografija) je izjemno bogat in po neka- terih virih presega {tevilo {tiristo. ê pogledamo vidik Haloz in njegovih Cirku- – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ lan, lahko ocenimo, da je krajevna skupnost pri{la v zgodovinske vire prav po

Bra~i~evi zaslugi. Bra~i~ je namre~ bil med drugim tudi devet let urednik ^aso- II. DEL pisa za zgodovino in narodopisje (^ZN), v katerem je objavil ve~ prispevkov o Cirkulanah. Ko pi{e o Cirkulanah, ne misli le na naselje s tem imenom (vare‘), ampak na vseh 13 naselij, ki so zgodovinsko gledano predstavljala celoto v nekdanjem uradu Bela borlske gospo{~ine, ‘upnijo sv. Barbare v Halozah in {olski okoli{, kar obsega danes tudi samostojna ob~ina Cirkulane. Bra~i~ objavlja prispevke o kulturni in {olski dejavnosti v Cirkulanah16,17, pa tudi o zgodovini kraja18. Prav tako je analiziral in objavil znameniti cenilni zapisnik borlske gospo{~ine iz leta 1542, ki je prvi oprijemljivi vir za gospodarsko in socialno {tudijo stanja na{ih krajev tega obdobja19. Izpod njegovega peresa je iz{el pregleden prispevek o priimkih in imenih na obmo~ju cirkulanskega okoli{a, ki je koristen pripomo~ek za vsakogar, ki se poglobljeno ukvarja z zgodovino teh krajev20.

15 Vinorodne Haloze – socialnogeografski problemi s posebnim ozirom na vini~arstvo. Zalo`ba obzorja Maribor, 1967. 16 90 let kulturnega `ivljenja v halo{kih Cirkulanah, ^ZN {t. 1 – 1991. 17 200 let osnovnega {olstva v krajevni skupnosti Cirkulane 1780–1980, Izdal org. odbor leta 1982. 18 Prispevki za zgodovino krajevne skupnosti Cirkulane v Halozah. ^as. zgod. narodop., 1995, {t. 2. 19 Vzhodni del Haloz v lu~i cenilnega zapisnika gospo{~ine Borl iz leta 1542, ^ZN, {t. 3 – 1967. 20 Priimki, imena in doma~a hi{na imena v Cirkulanah (1542–1992), ^ZN, {t. 2 – 1994.

91 Vladimir Bra~i~ – prvi rektor Univerze v Mariboru. O Bra~i~evi vlogi za razvoj visokega {olstva in Univerze v Mariboru bo na simpoziju v Cirkulanah {e ve~ govora v drugih prispevkih. Na tem mestu pa vendarle naj izjemno pomembno vlogo na{ega halo{kega rojaka pri tem samo izpostavim. @e od leta 1960 naprej je bil vpet v ustanavljanje vi{jih in visokih {ol v Mariboru, katerih zdru‘enje je potem vodil tri mandate. Za tem si je nalo‘il projekt ustanovitve Univerze v Mariboru in z njim ob sodelovanju somi{ljenikov tudi uspel. ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH

Leta 1975 postane prof. dr. Vladimir Bra~i~ prvi rektor Univerze v Mariboru. Za njim ostaja veliko delo in doprsni kip v njegov spomin, ki stoji pred sede‘em univerze.

Leta 1975 je bila Univerza v Mariboru razgla{ena in prof. Bra~i~ je bil imenovan za njenega prvega rektorja. Kak{no pomembno dejanje je bilo to za Slo- venijo, Jugoslavijo, in za ta del Evrope, naj ilustrira podatek o visokih gostih na razglasitvi. Prisoten je bil celoten politi~ni in vladni vrh tedanje SR Slo- venije ter 24 rektorjev jugoslovanskih in evropskih univerz ali visokih {ol. Nekdo je pozneje dose‘ek primerjal s Slom{kovim prenosom sede‘a lavantin- ske {kofije v Maribor leta 1859.

Svetovljan, doma v kulturi in umetnosti, ~astni krajan Cirkulan Profesor Bra~i~ je bil zvest svojemu rojstnemu kraju do svoje smrti. Ne le da je rad prihajal med rojake ob vsaki prilo‘nosti, ampak je ljudi tudi vztrajno vzpodbujal k obele‘evanju pomembnih dogodkov v preteklosti kraja. Posebej se je zavzemal in pripomogel, da je Osnovna {ola Cirkulane dostojno proslavila 200-letnico obstoja, za kar je v posebni bro{uri opisal njen zgodovinski raz- voj21. Kot mladostni aktivni ~lan igralske skupine Bralnega dru{tva Naprej in

21 200 let osnovnega {olstva v krajevni skupnosti Cirkulane 1780–1980, Izdal org. odbor leta 1982.

92 pozneje nekaj ~asa celo predsednik nasledstvenega Kulturno prosvetnega dru{tva Fran~ek Kozel Cirkulane, je Bra~i~ s svojim tesnim pomo~nikom Jo‘efom Vidovi~em ‘e za 90-letnico pripravil bro{uro o kulturnem delovanju v Cirku- lanah, leta 1999 pa je bilo to delo uporabljeno v vzornem zborniku, ki sta ga dopolnili Mira Jerenec in Mateja Mur{ec, izdalo pa ga je Kulturno dru{tvo Cirkulane ob stoletnici organiziranega delovanja22. Bra~i~a je zelo zanimalo tudi dru‘beno dogajanje v njegovih rodnih Cirkula- nah. Tako je ve~krat izra‘al svoja strinjanja ali nestrinjanja z dogodki, kot so krajevna samouprava, vpra{anja {ole, pogoji delovanja dru{tev. Tudi z barbar{kim ‘upnikom in dekanom zavr{ke dekanije, g. Emilom Drevom, je vzdr- ‘eval pozitivne stike, kar je razvidno iz korespondence z doma~inom Jo‘efom Vidovi~em23. Ob‘aloval je odlo~itev krajanov, ki niso dovolili obnove starega ‘upni{~a, v katerem bi lahko bil center za zdravljenje narkomanov. Krajani so raje odlo~ili, da se monumentalna stavba sesuje v zemljo. Za {tevilne zasluge je profesor Bra~i~ prejel preko dvajset dr‘avnih in medna- rodnih priznanj in odlikovanj. Tudi lokalna skupnost ga je leta 1986 razglasila za ~astnega krajana Cirkulan. Vladimir Bra~i~ pa je bil tudi ~lovek, ki se je izjemno anga‘iral v javnih insti- tucijah in kazal svoj pozitiven odnos do umetnosti. Cenil in u‘ival je klasi~no – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ II. DEL

Leta 1986 mu rojaki podelijo naziv ~astnega ob~ana Krajevne skupnosti Cirkulane.

22 Zbornik ob stoletnici organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah in okolici, Cirkulane 1999. 23 Kronika Kulturnega dru{tva Cirkulane.

93 glasbo in petje, a tudi narodno pesem. To spoznamo iz stikov, ki jih je vzdr‘eval z doma~imi pevci v Cirkulanah. Tudi sam je neko~ prepeval v znamenitem u~iteljskem pevskem zboru Slavko Osterc, ki ga je vodil njegov prijatelj maestro Jo‘e Gregorc. Bra~i~ je bil dolga leta predsednik sveta Bor{tnikovih sre~anj slovenskih gledali{~ v Mariboru. Pisal je o razvoju in delovanju Mari- borske opere24, vodil slikarske kolonije na Ptuju. Njegovi osebni prijatelji so bili slikarji L. Pandur, O. Polak, B. Golija, A. Lugari~, T. Primo‘i~, S. Kores in pa slavni mojster Bo‘idar Jakac. V mladih letih se je Bra~i~ na Polomu celo sam presku{al s ~opi~em in platnom.25

Sklep ^e zapi{emo, da je bil poleg vsega navedenega prof. dr. Vladimir Bra~i~ tudi ~lan slovenske vlade in nosilec {tevilnih odlikovanj in dru‘benih priznanj, in kakor smo navedli, od leta 1986 tudi ~astni ob~an krajevne skupnosti Cirku- lane, potem smemo z vso pravico re~i, da smo njegovi rojaki nanj lahko izjemno ponosni. Ta ponos in zavest je spremljala tudi ob~ino Cirkulane, ko ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH se je letos odlo~ala za postavitev doprsnega kipa pred O[ Cirkulane-Zavr~, kakor tudi ~lane Dru{tva za o‘ivitev gradu Borl, ki so pripravili prilo‘nostno razstavo o njegovem ‘ivljenju in delu. To sta nemara prvi kip in razstava, ki ju Belani komu postavljajo – in Bra~i~ je gotovo ~lovek, ki mu po vsej pravici ta ~ast najbolj pripada. Gotovo pa prvi simpozij in razstava o njem ne moreta biti tudi zadnja spominska dogodka. Njegov bogati ‘ivljenjski opus naravnost vabi k novim analizam in ocenam …

Mag. Martin Pra{ni~ki Dru{tvo za o‘ivitev gradu Borl, leta 2009 je prejel naziv ~astni ob~an Ob~ine Cirkulane

24 65 let delovanja slovenske opere v Mariboru. Gledali{ki list SNG Maribor – Opera, 1985–86. 25 Pogovor s sinom Bojanom Bra~i~em.

94 Vloga Vladimirja Bra~i~a pri razvoju visokega {olstva v Mariboru

Vladimir Bra~i~ je bil ustanovitelj in prvi rektor Univerze v Mariboru. Vodil je posebno komisijo za pripravo in organizacijo vi{jih in visokih {ol v Mariboru. Trikrat je bil izvoljen za predstojnika Zdru‘enja visoko{olskih zavodov v Maribor, bil je ~lan Izvr{nega sveta skup{~ine SRS in dvakrat izvoljen za dekana Pedago{ke akademije. Kot visoko{olski profesor, doktor geografskih znanosti, strokovnjak in znanstvenik je z organizacijskim, pedago{kim in znanstveno-raziskovalnim delom pomembno vplival na razvoj mariborske univerze.

Vladimir Bra~i~ je sprejel insignije, simbol rektorske ~asti in odgovornosti, leta

1975. Postal je prvi rektor druge slovenske univerze, Univerze v Mariboru. Pot – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ do rektorske ~asti pa ni bila lahka in je trajala vrsto let. Neprecenljiva je bila njegova vloga pri nastanku in razvoju vi{jega in visokega {olstva, ki je dosegla II. DEL vi{ek z ustanovitvijo univerze, ki je spremenila zna~aj in ‘ivljenjski utrip mesta ter vpliva na dru‘beno-gospodarski razvoj Slovenije. Vladimir Bra~i~ je bil u~itelj. Na u~itelji{~u v Ljubljani je leta 1940 maturiral in nato je vse svoje ‘ivljenje pou~eval na razli~nih stopnjah izobra‘evanja, tako na enorazredni osnovni {oli v Polomu na Ko~evskem kot na gimnaziji na Ptuju in kasneje kot visoko{olski u~itelj v Mariboru. Ves ~as svojega osnovnega u~iteljskega dela je imel vizijo ustanoviti v Mariboru drugo slovensko univerzo, ki bo omogo~ala hitrej{i gospodarski razvoj severovzhodni Sloveniji in zagotovila mladi generaciji dostop do visoko{olske izobrazbe. Svoj cilj je lahko uresni~eval le z aktivnim dru‘beno-politi~nim ‘ivljenjem. Tako je leta 1959 postal na~elnik Oddelka za prosveto in kulturo na okrajnem ljud- skem odboru v Mariboru ter tajnik posebne komisije za ustanavljanje visokih {ol v Mariboru. To je bil ~as za~etkov ustanavljanja visokih {ol v Mariboru. Kot prva je bila leta 1959 ustanovljena Vi{ja komercialna {ola, ki v teh dne- vih praznuje petdesetletnico ustanovitve in kjer je bil tudi sam profesor za regionalno in turisti~no geografijo. Kmalu za tem je s sodelavci sooblikoval in ustanovil druge vi{je {ole: Vi{jo agronomsko {olo, Vi{jo tehni{ko {olo, Vi{jo kmetijsko {olo, Pedago{ko akademijo in Vi{jo zdravstveno {olo. 95 Zdru‘enje visoko{olskih zavodov v Mariboru, kot predhodnik univerze, je bilo ustanovljeno leta 1961 in je po dolo~ilih takratnega Zakona o visokem {olstvu opravljalo za vklju~ene zavode skoraj enako funkcijo kot univerza za svoje fakultete. Na ustanovni skup{~ini zdru‘enja je bil za predstojnika zdru‘enja imenovan Vladimir Bra~i~ in to dol‘nost je opravljal dve zaporedni mandatni dobi do leta 1967. V letih od 1962 do 1965 je bil tudi dekan Pedago{ke akademije v Mariboru. V tem ~asu, leta 1965, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dokto- riral na temo »Vinorodne Haloze, socialno-geografski problemi s posebnim ozirom na vini~arstvo«. Na isti univerzi je bil leta 1969 habilitiran v akademski naziv docent. Kot visoko{olski u~itelj geografije je bil zaposlen na Oddelku za geografijo na Pedago{ki akademiji v Mariboru vse od leta 1962 do svoje upokojitve leta 1979. Njegovo prizadevno delo na podro~ju vzgoje in izobra‘evanja ter dru‘beno- politi~na aktivnost sta leta 1967 pripomogli, da je bil kot poslanec prosvetno- kulturnega zbora republi{ke skup{~ine izvoljen za ~lana Izvr{nega sveta Skup{- ~ine Republike Slovenije, odgovoren za vzgojo in izobra‘evanje. ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH V osnutku resolucije o dolgoro~nem razvoju Socialisti~ne republike Slovenije iz leta 1971 je bilo zapisano, da naj bi Slovenija do leta 1985 imela dve univerzitetnih sredi{~i. Na pobudo Vladimirja Bra~i~a, ki je bil takrat ~lan Izvr{nega sveta Socialisti~ne republike Slovenije in hkrati ‘e izvoljen za dekana Pedago{ke akademije, so v mestu takoj za~eli z dejavnostjo za ustanovitev Univerze v Mariboru. Leta 1972 se je vrnil v Maribor, kjer je bil drugi~ izvoljen za dekana ter leta 1973 tretji~ za predstojnika Zdru‘enja visoko{olskih zavodov v Mariboru. Kot tretji~ izvoljeni predstojnik Zdru‘enja visoko{olskih zavodov v Mariboru je vodil posebno komisijo za pripravo in organizacijo vi{jih in visokih {ol. Prehodno obdobje, koncem {estdesetih v zgodnja sedemdeseta leta, so bila leta uspe{nega gospodarskega razvoja. @e v tistem obdobju je Vladimir Bra~i~ spoznal po- trebe gospodarstva in {ir{e dru‘be. Takrat mo~no mariborsko gospodarstvo z gravitacijskim zaledjem je nujno potrebovalo ve~je {tevilo vi{je in visoko izobra‘ene delovne sile. Zato je bila ustanovitev vi{jih {ol v Mariboru tako reko~ nuja gospodarstva in hitro razvijajo~ih se javnih slu‘b. Prvi vpisi v posamezne {ole so presegli vsa pri~akovanja, saj se je ob neomejenem vpisu, vpisalo tudi po trikrat ve~ {tudentov, kot je bilo predvideno. Tako se je potrdilo Bra~i~evo prepri~anje, kako potrebne so visoko{olske institucije v Mariboru. Med leti 1972–1973, ko mu je bila ponovno zaupana funkcija dekana Peda- go{ke akademije, se je za~ela, tudi po njegovi zaslugi, gradnja nove fakultetne stavbe na Koro{ki cesti in {tudentskega naselja na Gosposvetski cesti, ki je bila uspe{no zaklju~ena 1979. leta. Visoko{olski delavci in {tudenti so maja 1975 sprejeli Samoupravni sporazum o zdru‘itvi v Univerzo v Mariboru. Skup{~ina Socialisti~ne republike Slovenije je ta sporazum 2. julija 1975 z odlokom potrdila. Univerza v Mariboru je bila slovesno razgla{ena 19. septembra 1975.

96 dr. Bra~i~ med rektorji univerz

Vladimir Bra~i~ je bil promoviran za prvega rektorja novoustanovljene – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ univerze. S svojim {irokim znanjem, osebno prizadevnostjo in poznavanjem visokih {ol je oblikoval akademska merila in organiziranost univerze ter vseh II. DEL njenih institucij. Napisal je {tudijo z naslovom »Vsebinska zasnova in orga- nizacijski model Univerze v Mariboru«, kjer je postavil osnovne principe akademskega dela in institucionalne organiziranosti. Pri svojem delu je izhajal iz temeljnega na~ela: »Ne more biti dobrega in uspe{nega {olanja strokovnih kadrov brez tesne povezanosti z gospodarskimi organizacijami in drugimi porabniki.« (Bra~i~, 1979). Zagovarjal je razvoj univerze kot skupnosti profesorjev in {tudentov, nujnost povezovanja pedago{kega dela z raziskovalnim, vztrajal je, da mora biti izobrazba dostopna dobrina vsem in da mora biti univerza mednarodno odprta institucija. Veliko pozor- nost je namenjal zagotavljanju socialne varnosti {tudentov in razvoju univerze tudi kot kulturne institucije. Za razvoj znanstvene misli in krepitev narodne zavesti v tem delu Slovenije je imel odlo~ilni pomen âsopis za zgodovino in narodopisje (^ZN), katerega delo je po ve~ kot dvajsetih letih neizhajanja po drugi svetovni vojni ponovno obudil Vladimir Bra~i~. Zavedal se je pomena in vloge humanisti~ne revije za razvoj humanizma. S svojo uredni{ko politiko je ostal zvest temeljnemu po- slanstvu ~asopisa in z interdisciplinarnim konceptom revije je omogo~il razvoj razli~nim strokam.

97 Nekatere vizije Vladimirja Bra~i~a na Univerzi v Mariboru so se uresni~evale pozneje, ko sam ve~ ni mogel aktivno sodelovati pri njihovem nastanku. Tako je bil leta 2000 obnovljen Rektorat Univerze v Mariboru, ki ga je s posebnim sporazumom, katerega podpisnik je bil Vladimir Bra~i~, mesto podarilo univerzi. Tudi njegova ‘elja, da dobi Maribor filozofsko fakulteto je bila uresni- ~ena leta 2007. Uresni~uje pa se tudi njegova ‘elja, da Univerza v Mariboru pridobi umetnostno akademijo. Kljub aktivnemu dru‘beno-politi~nemu delu se Vladimir Bra~i~ ni nikoli od- povedal u~iteljskemu poklicu in pedago{kemu ter znanstveno-raziskovalnemu delu. Bil je tudi moj profesor ekonomske geografije na Pedago{ki akademiji. S svojim socialnim ~utom, narodno zavestjo in izjemno ‘ivljenjsko energijo je bil {tudentom za vzor. Pogosto nam je rad svetoval in vzpodbujal pri na{ih na~rtih. Za njega ni bilo ni~ nemogo~e. Tako smo {tudentje, ki smo takrat prihajali iz skromnej{ih socialnih razmer, nadaljevali s svojim izobra‘evanjem in dosegali uspehe. Vladimir Bra~i~ je izredno tanko~utno vzpodbujal tudi ustanavljanje kulturno-

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH umetni{kega dru{tva KUD [tudent, {tudentskega lista Katedra in drugih oblik kulturne dejavnosti {tudentov. S svojo vedrino nas je razveseljeval. Ni bilo {tudentske ekskurzije ali {tudentskega sre~anja, da se ne bi sli{ala Bra- ~i~eva pesem. Na Univerzi v Mariboru se spominjamo rektorja Vladimirja Bra~i~a kot prvega rektorja, u~itelja, znanstvenika, predvsem pa kot vizionarja, ki je imel vizijo ustanoviti Univerzo v Mariboru. ^as je potrdil, kako dale~ je videl in kako velik humanist je bil.

Viri:

Bra~i~ V., (1979): 20 let visokega {olstva, zdru‘enega v Univerzo v Mariboru, Ob dvajsetletnici, Univerza v Maribor, Maribor. Bra~i~ V., (1984): Prispevki za zgodovino visokega {olstva v Mariboru, Univerza v Mariboru, Maribor. Curk J., (1989): Ob ‘ivljenjskem jubileju – sedemdesetletnici dr. Vladimirja Bra~i~a, ^asopis za zgodovino in narodopisje, Zalo‘ba obzorja Maribor. Belec B., (1994): Vladimir Bra~i~, petinsedemdesetletnik, ^asopis za zgodovino in narodopisje, Zalo‘ba obzorja Maribor. Belec B., (1996): Profesorju dr. Vladimirju Bra~i~u v spomin, Ve~er, 4. junij. Toplak L.; (1996): Ob smrti dr. Vladimirja Bra~i~a, prvega rektorja Univerze v Mariboru, Univerzitetna revija, Maribor.

Doc. dr. Lu~ka Lorber Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo

98 Bra~i~ev pogled na naravne vire Haloz

Zgodovina naravnih virov je nepretrgan proces njihovega odkrivanja in pove~ane porabe. Paleolitski ~lovek je uporabljal le nekaj virov – rastline in ‘ivali, voda, drva in kamen so predstavljali osnovne vire. Neolitska revolucija je preoblikovala zbiralca hrane v kmeta in izdelovalca kovin. Uporaba razli~- nih naravnih virov, njihovo preoblikovanje s pomo~jo tehnologij je spro‘ilo kumulativen proces sprememb v sestavi in organizaciji dru‘be. S pove~anjem svetovnega prebivalstva in so~asne rasti porabe naravnih virov na prebivalca se pritiski na okolje pove~ujejo. Onesna‘evanje je neizogiben stranski produkt izkori{~anja naravnih virov. Gre pravzaprav za povr{inski pojav, ki ga navadno ~uti ustvarjajo~a generacija. Iz~rpavanje naravnih virov pa praviloma priza- dene bolj oddaljene generacije (Plut, 1998, str. 34, 38). – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ II. DEL OBSTOJ ^LOVEKA NA ZEMLJI JE POGOJEN Z NARAVNIMI VIRI

Pojem naravni viri OKOLJSKI VIRI

DOBRINE IN DOBRINE NARAVE STORITVE NARAVE

OD SO@ITJA DO IZ^RPAVANJA Z NARAVO OKOLJSKIH VIROV

AKTUALNOST NARAVNIH VIROV

Naravni viri so deli narave, ki jih potrebuje ~lovek za svoje pre‘ivetje. 99 ^lovek je skozi stoletja spoznaval, kako lahko uporablja naravne vire. To spoznanje mu je ìvljenje naredilo la`je. Nekatere naravne vire je enostavneje pre- poznati in uporabljati, kot so sonce, voda, veter in prst. Vsekakor so naravni viri osnova preìvetja ~loveka, kar je poudarjal tudi dr. Bra~i~ v svoji knjigi Vinorodne Haloze. Predstavljajo velik izziv za na{o dru`bo (Darlene R. Sille, Natural resources, str. 4–6, http://books.google.si/books?id =_ltsPGFUGWIC & pg = PT5 & lpg = PT5 & dq = natural + resources & source = bl & ots = tHra2B10Pg & sig = 70Ca524hOgat-DeRezioBjWFqFQ & hl = sl & ei = -3 MMSqT9LNyOsAa08NWZCA & sa = X & oi = book_result & ct = result & resnum = 8#PPT6,M1, 14. 5. 2009). Dr. Bra~i~ je v knjigi Vinorodne Haloze (Bra~i~, 1967) opozoril predvsem na vizualno prepoznavnost tega dela Slovenije: »Haloze so prijeten svet mo~no razgibanih goric, pokrajina `lahtnega vina, ki si je pridobilo svetoven sloves«. Poudarjal je tudi heterogenost pokrajine v Halozah, to je menjavanje kmetijskih in gozdnih povr{in in je zapisal: »Pogled na halo{ke gri~e od juga prosti severu nam ustvarja podobo vinorodne pokrajine, pogled od severa proti jugu podobo prav mo~no gozdnate deèle.« Posebej je poudaril pomen oson~enosti ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH za Haloze in zapisal: »Nedvomno so v na{ih razmerah za vinogradni{tvo najbolj ugodne ju`ne lege, medtem ko so severne lege za vinsko trto navadno neprimerne«. Zemeljski naravni viri so torej klju~ni za pre‘ivetje in razvoj prebivalstva. Nekateri izmed teh virov, kot so minerali, vrste in habitati, so omejeni – ko se iz~rpajo ali uni~ijo, so izgubljeni za vedno. Drugi, kot so zrak, voda in les, so obnovljivi – ~eprav se obi~ajno zana{amo na naravne sisteme Zemlje, da omogo~ijo njihovo vnovi~no rast, jih za nas obnovijo in pre~istijo. êprav se {tevilni u~inki ~ezmernega izkori{~anja ob~utijo lokalno, pa je njihovo upravljanje zaradi nara{~ajo~e medsebojne odvisnosti dr‘av in mednarodne trgovine z naravnimi viri vpra{anje svetovnega pomena.

Aktualnost dr. Bra~i~a danes: Pomen naravnih virov za inovativni razvoj Haloz

Tradicija in vinska trta sta prepoznavna elementa za sonaravne oblike napredka. 100 Subpanonska Slovenija, kamor spadajo tudi Haloze, ima precej druga~no naravno sestavo kakor gri~evnate Haloze. Medtem ko so ob potokih majhne ravnine iz glinastih usedlin, na katerih je nastala obre~na prst, je ponekod tudi mokrotni psevdoglej. V gri~evju, na katerem zaradi zmerno celinskega podnebja, dobro uspeva vinska trta. Gozdovi pokrivajo strme in osojne lege, v zadnjih desetletjih pa se gozdnatost pove~uje tudi na ra~un zara{~anja vinogradov. Prav zato imajo ti naravni viri danes povsem druge mo‘nosti za sonaravni napredek. Z varovanjem ekosistemskih storitev in dobrin, kar imajo naravne vire v Halozah {e ohranjene, se podpira biotska pestrost, ki je genski kapital sveta. Upravljanje z naravnimi viri je zato svetovnega pomena. In svetovnega pomena je ohranjanje samo~istilnih zmogljivosti Zemlje za zagotavljanje ‘ivljenja na Zemlji, kar Haloze {e imajo. Dr. Bra~i~ je v svojih knjigah izpostavil omejitve in prednosti narave v Halozah, ki je omogo~ala pre‘ivetje ~loveka. Izpostavil je tudi spo{tovanje halo{kega ~loveka do narave, kar danes omogo~a nove mo‘nosti pre‘ivetja v tej hriboviti pokrajini. Prevladujo~i prvotni (naravni) ekosistemi so v Halozah gozdovi, med negozdnimi ekosistemi pa travnate povr{ine. Tudi Slovenija je de‘ela gozdov, saj le-ta pokriva ‘e 61 % povr{ine (Statistics yearbook of Slovenia 2003) in se po gozdnatosti uvr{~a na tretje mesto v Evropi. V ohranjenih velikih kompleksih strnjenih gozdov so se ohranile vrste, ki marsikje nimajo ve~ ustreznega ‘ivljenjskega prostora za pre‘i- vetje (npr. velike zveri). Pestra in mozai~na sestava slovenskih pokrajin je posledica naravnih danosti, tra- dicionalnih poselitvenih vzorcev, v zadnjem ~asu pa intenzivne urbanizacije in gradnje infrastrukture. Po Ile{i~evi geografski regionalizaciji iz leta 1979 delimo – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ Slovenijo na podlagi podnebnih in geolo{kih razmer na pet osnovnih regij, to je na alpsko, predalpsko, subpanonsko, kra{ko in primorsko. V vsaki od teh regij se II. DEL je razvilo specifi~no rastlinstvo.

Reference: Agency Republic Slovenia of Environment, 2001: Review state of Biodiversity and landscape variety in Slovenia, Ljubljana. Bra~i~, V., 1967: Vinorodne Haloze : socialno-geografski problemi s posebnim ozirom na vini~arstvo. Maribor : Obzorja, str. 251. Darlene R. Stille, Natural resources, str. 4–6, http://books.google.si books?id = _ltsPGFUGWIC & pg = PT5 & lpg = PT5 & dq = natural + resources & source = bl & ots = tHra2B10Pg & sig = 70Ca524hOgat-DeRezioBjWFqFQ & hl = sl & ei = 3MMSqT9LNyOsAa08NWZCA & sa = X & oi = book_result & ct = result & resnum = 8#PPT6,M1, 14. 5. 2009. Plut, Du{an, Varstvo geografskega okolja, Filozofka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1998. Vovk Kor‘e, Ana, Kopenske vode, Geografski obzornik, leto 2003, letnik 50, {t. 3–4, str. 5–6. Vovk Kor`e, Ana, Naravni potenciali in njihova raba, http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/ Publikacije/Dela/files/Dela_18/09%20vovk%20korze.pdf, 14. 5. 2009.

Prof. dr. Ana Vovk Kor‘e Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Mednarodni center za ekoremediacijo 101 Kako urejati naselja v Halozah?

Vladimir Bra~i~ se z naselji ni posebej ukvarjal, kajti ta tematika pred 40 leti {e ni bila toliko izostrena, kot je danes. Razlog je verjetno, zveni para- doksalno, v odtujenosti. Zna~ilnost sodobnega ‘ivljenja je vse ve~ja odtujenost

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH od kraja, v katerem ‘ivimo. Ne ~utimo ga ve~, ne ‘ivimo z njim, iz okolja ne ~rpamo navdiha za svoje delovanje, ne do‘ivljamo ga kot izku{njo za prihod- nost. Sodobni ~lovek je vse manj povezan z okoljem, v katerem ‘ivi. Ta primanjkljaj nadome{~a mno‘ica predpisov, vedenjski vzorci iz drugih okolij ter marketin{ka dejavnost gradbenih in trgovskih podjetij. Posledica tega je vse ve~ja uniformiranost bivalnega okolja, izgubljanje posebnosti regionalnega stavbarstva, s tem pa tudi zna~ilnosti kulturne pokrajine. Prav lahko bi urejanje bivalnega okolja potekalo tudi druga~e.

Izhodi{~a – kak{na bi naselja naj bila Pri urejanju naselij izhajamo iz naslednjih spoznanj: 1. Varovanje pejsa‘a pokrajine in podobe naselij je varovanje kulturnega izro- ~ila. Naselja so del kulture v {ir{em pomenu besede, podobno kot knji‘ev- nost, likovna umetnost, kulinarika, iz ~esar se napaja narodova samozavest in nacionalna identiteta. Varovanje kulturne pokrajine ne pomeni ohranja- nja pokrajinskih struktur, temve~ prilagajanje pokrajinskim strukturam. 2. Pri urejanju naselij in stanovanj se zgledujemo po preteklih izku{njah in razmerah v lokalnem okolju. Polo‘aj naselij je poiskan in izbran, kar pomeni, da je rezultat presoje, v kateri se skriva razumevanja narave, na~ina bivanja in estetskega (estetsko funkcionalnega) odnosa do okolja. Manj{e se obi~ajno zgleduje po ve~jem; ker je hi{a del naselja, naselje pa del pokrajine, sta naselje in pokrajina klju~na elementa pri ume{~anju novih objektov v prostor. 3. Naselja je potrebno urejati tako, da bo zagotovljena dru‘bena racionalnost glede rabe energije, omre‘ja komunalne in dru‘bene infrastrukture, dostop- nosti do storitvenih dejavnosti in varnosti napram naravnim nesre~am.

102 Stanje – kak{na so bila naselja neko~ in kak{na so danes

Poselitveni vzorec v Halozah je zelo razpr{en. Strnjenih naselij je malo, ta, ki so, so majhna. Prevladujejo razlo‘ena naselja, zaselki in posamezne kmetije. Te poselitvene oblike so razme{~ene po slemenih gri~ev in robovih dolin. Polo‘aj naselij je (bil) zelo poenoten – razmestitev poselitvenih oblik je bila povsem prilagojena topografiji terena. Objekti niso postavljeni v pobo~ju (zaradi nestabilnih, k plazenju nagnjenih tal), temve~ na slemenu, kjer je naklon najmanj{i. Praviloma so postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo izohips. Prav tako niso pozidana dna dolin, kjer je izpostavljenost poplavam in mokrotnim zemlji{~em najve~ja, pa~ pa robovi dolin, kjer so zemlji{~a bolj suha. Kme~ka hi{a na obmo~ju Haloz sodi v vzhodno osrednjeslovenski tip hi{e, katerega morfometrijske lastnosti so naslednje:

Elementi Lastnosti Tloris 1 : 2,5 do 2,7 Volumen 1 : 2,5 do 2,7 : 1 Naklon strehe, vrsta kritine 45°, slamnata streha, bobrovec Gradbeni material Butana hi{a, opeka, les, deloma kamen Konstrukcijski stavbni ~leni Napu{~, talni zidec Dekorativni stavbni ~leni Lesen zatrep, dekoracije v lesu – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ Kolorit Bela fasada, temen talni zidec, temna kritina

Polo‘aj objektov Na slemenu, redkeje na pobo~nih policah in na robu doline, II. DEL ve~inoma na vizualno manj izpostavljenih legah

Za dana{nje razmere je relevantna delitev na stanovanjska in po~itni{ka naselja; v prvih prevladujejo stanovanjske hi{e, v drugih pa po~itni{ke. Prva so prvenstveno v dolinah, druga na slemenih in v pobo~jih gri~ev. Naslednja zna~ilnost naselij je velika transformacija poselitvenega vzorca, s ~emer razumemo spremenjen polo‘aj objektov v pokrajini in spremenjeno obliko objektov. Transformacija poselitvenega vzorca je posledica oblike in umestitve v prostor {tevilnih novih objektov, oboje se namre~ zelo razlikuje od avtohtonih razmer. Pri tem so razmere v po~itni{kih naseljih nekoliko druga~ne od razmer v stanovanjskih naseljih. V treh vzor~nih naseljih smo anali- zirali 159 objektov in pri tem ugotovili: 55 % objektov v stanovanjskih naseljih in 18 % v po~itni{kih naseljih ne povzema oblike regionalnega stavbarstva, 37 % objektov v stanovanjskih naseljih in 44 % objektov v po~itni{kih naseljih zaradi oblike deluje degradacijsko na podobo naselja in pokrajine,

103 49 % objektov v stanovanjskih naseljih in 28 % objektov v po~itni{kih naseljih ne povzema zna~ilnega polo‘aja avtohtonih objektov, polo‘aj 41 % objektov v stanovanjskih naseljih in 33 % objektov v po~itni{kih naseljih zaradi neprimernega polo‘aja deluje degradacijsko na podobo pokrajine.

Morfometrijske zna~ilnosti novih stanovanjskih objektov se gibljejo okoli naslednjih vrednosti:

Semi urbana hi{a Po~itni{ka hi{a Tloris 1 : 1 do 1,2 1 : 1 do 1,7 Volumen 1 : 1 do 1,2 : 1 do 1,2 1 : 1 do 1,7 : 1 do 1,5 Naklon strehe, vrsta kritine 30°– 40°, svetla kritina, bobrovec 30°– 45°, temna kritina, salonit Gradbeni material Opeka, beton Opeka, beton, les Konstrukcijski stavbni ~leni Balkon, vetrolov, prizidki Balkon, prizidki Dekorativni stavbni ~leni Ograje, stebri Ograje, stebri

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH Kolorit Svetla fasada Svetla fasada Polo‘aj objektov Na vizualno izpostavljenih legah, na mokrotnih zemlji{~ih Napa~na orientacija slemena strehe in vi{ina objekta Oblikovno neusklajeni prizidki, prenizek naklon strehe Atipi~ni dekorativni elementi (npr. okrasje v lesenih ograjah)

Naslednja zna~ilnost naselij v Halozah je velika heterogenost stavbnih tipov, kar zmanj{uje skladnost podobe pokrajine in naselij. V obravnavanih naseljih smo razpoznali 6 tipov objektov:

STANOVANJSKA NASELJA PO^ITNI[KA NASELJA Tip objekta Dele‘ Tip objekta Dele‘ Kme~ka hi{a 6 Kme~ka hi{a 5 Obnovljena kme~ka hi{a 2 Obnovljena kme~ka hi{a 3 Adaptirana kme~ka hi{a 7 Adaptirana kme~ka hi{a 14 Semi urbana hi{a 62 Semi urbana hi{a 21 Ruralizirana hi{a 21 Ruralizirana hi{a 9 Modernizirana kme~ka hi{a 1 Modernizirana kme~ka hi{a 1 Po~itni{ka hi{a 1 Po~itni{ka semi urbana hi{a 47

Avtohtonih kme~kih hi{ je v halo{kih naseljih {e zelo malo, ve~ina pripada novogradnjam iz 60. in 70. let, ki so oblikovno najbolj druga~ne od avtohtonih objektov.

104 Poselitvene razmere v Halozah ozna~uje pojav razpr{ene gradnje. O razpr{eni gradnji govorimo, ko so novi stanovanjski objekti postavljeni v nasprotju z zna- ~ilnostmi avtohtone poselitve in ko se oblika novih stanovanjskih objektov mo~no razlikuje od oblike avtohtonih stanovanjskih hi{. Ta pojav ocenjujemo kot manj ustrezen iz naslednjih razlogov:

Oblikovna degradacija pokrajine. Pokrajina je kulturna, predvsem pa likovna kategorija. Slu‘i kot merilo za lepo. Vanjo bi morali posegati tako, da njena skladnost ne bo okrnjena. Draga, pogosto tudi zahtevna izgradnja tehni~ne infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija). Ugotovljeno je, da je dol‘ina komunalnih vodov v obmo~ju razpr{ene gradnje 5-krat dalj{a kot na obmo~ju strnjene poselitve, vzdr‘evanje komunalnih vodov pa 7-krat dra‘je. Zmanj{evanje naravnega prostora napram antropogenemu. S {irjenjem zazidanih zemlji{~ se zmanj{uje ‘ivljenjski prostor rastlin in ‘ivali, obseg pozidanega prostora pa bi se ob ve~ji strnjenosti zazidave manj pove~eval in po~asneje. Zmanj{evanje potencialnega prostora za kmetovanje; ‘e tako majhni kom- pleksi kmetijskih zemlji{~ so zaradi razpr{ene gradnje {e manj{i.

Pojav je posledica vrste sistemskih pomanjkljivosti. Ve~ina njih izvira iz pojava, ki je v Sloveniji zelo raz{irjen in skoraj samoumeven, to je samograditeljstvo. Prva sistemska napaka je, da je investitorju prepu{~eno iskanje zemlji{~a

za gradnjo (seveda ne i{~e vedno stavbnega zemlji{~a, temve~ tudi kmetijsko – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ zemlji{~e, katerega cena je ni‘ja), pridobivanje lokacijskega dovoljenja,

opremljanje stavbnega zemlji{~a s potrebno (beri: nujno) infrastrukturo in II. DEL gradnja objekta v »lastni re‘iji«. Objekt je zato postavljen in oblikovan po zamisli investitorja, kar ni vedno enako, kot bi storila strokovna slu‘ba, da je komunalno opremljen toliko, kot investitorju veleva ekolo{ka zavest in dopu{~ajo materialne mo‘nosti. Druga sistemska napaka je posledica prve: lokacijsko dovoljenje se pripravi za posamezen objekt, ne pa za {ir{o okolico oziroma celo naselje. Posledica tega so parcialne re{itve oziroma tako imenovan aditiven tloris naselja in oblikovna raznolikost stanovanjskih objektov, kjer se oblika enega objekta ne zgleduje po obliki sosednjega. Tretja sistemska napaka je, da imajo {tevilne institucije od tak{nega urejanja naselij korist: kmetijske organizacije, ~eprav so na~elno proti spremi- njanju kmetijskih zemlji{~ v stavbna, tak{ne posege podpirajo, ker so ob tem upravi~ene do sredstev iz naslova nadomestila za spreminjanje kmetijskih zemlji{~; komunalne organizacije z gradnjo dalj{ih komunalnih vodov zaslu‘ijo ve~ kot z gradnjo kratkih; nenazadnje tak sistem ustreza tudi ob~ini, ki na ta na~in pridobi novega davkopla~evalca, ne da bi za to bila primorana vlo‘iti sredstva v izdelavo prostorsko urbanisti~ne dokumenta- cije.

105 Samograditelj je z gradbenim dovoljenjem dobil pravico, da na lastni parceli zgradi objekt, ki ustreza njegovim ‘eljam in predstavam, ~eprav so te lahko druga~ne od predpisanih v pravnem aktu – in v tem je ~etrta sistemska napaka. In{pekcijske slu‘be delujejo tako, da jim ni nikogar potrebno oglobiti zaradi neupo{tevanja dolo~il iz gradbenega dovoljenja in da so vse nepravilnosti legalizirane. Rezultat tega je oblikovna neskladnost oziroma vizualna degradacija; mnogi objekti so v prav bole~em nasprotju s podobo avtohtonih stanovanjskih hi{; neprimeren polo‘aj objektov oziroma neupo{tevanje naravnih omejitev vodi v razvrednotenje podobe pokrajine in je v nasprotju s smotrnim ustrojem naselja.

Predlogi – kako do primernej{ih naselij in stanovanjskih hi{ Na~ini, s katerimi bo prekinjena praksa urejanja naselij in oblikovanja stanovanjskih objektov ter vzpostavljen ustreznej{i na~in urejanja, so naslednji:

ZBORNIK OB 110-LETNICI ORGANIZIRANEGA KULTURNEGA DELOVANJA V CIRKULANAH 1. Celovito na~rtovanje naselij. Za vsako naselje je potrebno pripraviti ure- ditveni na~rt (ali vsaj strokovne podlage zanj), v katerem bodo dolo~ena zemlji{~a, ki jih je mogo~e pozidati. 2. Sanacija razpr{ene gradnje. Pod tem pojmom si predstavljamo predvsem zgo{~anje zazidanosti. S tem ukrepom sicer ne bo mo‘no pridobiti veliko novih stavbnih zemlji{~ ali sanirati podobe pokrajine in naselij, nekaj pa vendar. V sklopu sanacije je potrebno predvideti ureditev novih zaselkov ali naselij, ki bodo delovala kot nova poselitvena sredi{~a – ne zgolj kot naklju~na skupina stanovanjskih objektov, temve~ z javnimi odprtimi povr{inami, ustrezno infrastrukturo, objekti simbolnega pomena. 3. Priprava regionalno tipskih projektov - novogradenj z upo{tevanjem zna- ~ilnosti regionalnega stavbarstva. Pomembno je v prostorskem dokumentu predpisati, kak{ni morajo biti novi stanovanjski in po~itni{ki objekti in kako morajo biti ume{~eni v pokrajino. Primer: volumen novih stanovanjskih objektov mora biti v razmerju 1 : 2 – 2.5 : 1, objekt pritli~en, mo‘no je izko- ristiti podstreho, naklon strehe 43° do 45°, temna kritina, sleme strehe mora potekati vzporedno s smerjo plastnic. 4. Prenova kme~kih hi{. Slednje bi morala postati obi~ajna oblika urejanja stanovanjskih, predvsem pa po~itni{kih objektov. Seveda ni namen, da bi prenovili objekt, ki ne bo uporaben za bivanje, zato je potrebno ohraniti samo zunanje gabarite in klju~ne oblikovne zna~ilnosti, ostalo pa prila- goditi sodobnim potrebam. 5. Prenova novih stanovanjskih hi{, zgrajenih pred 30 do 40 leti. Stanovanj- ske objekte, ki mo~no odstopajo od oblikovnih zna~ilnosti avtohtonih objektov in kazijo podobo pokrajine, bi bilo potrebno postopoma prenoviti – spremeniti njihov tloris, orientacijo slemena strehe, velikost okenskih odprtin, barvo fasade, odstraniti balkone v gornji eta‘i. Glede na to, da je veliko objektov blizu obdobja, ko bodo potrebna ve~ja vzdr‘evalna dela, bi kazalo zdru‘iti oba posega. 106 Kot povsod, se te‘ava skriva v podrobnostih, ne v splo{nih usmeritvah. Ena takih je finan~na sposobnost ob~in, da bi vnaprej kupovala stavbna zemlji{~a, jih komunalno opremila in prodala zainteresiranim, pa tudi materialne mo‘- nosti lastnikov stanovanjskih in po~itni{kih objektov za prenovo. Menim, da bi bilo koristno ustanoviti sklad za prenovo stavbne dedi{~ine in pripraviti tipske projekte za prenovo stanovanjskih hi{. Druga te‘ava je spremeniti raz{irjeno, a zmotno prepri~anje, da pomeni lastnina zemlji{~ tudi pravico, da z njimi neomejeno razpolagamo in da, kljub temu da gradimo lastno bivali{~e, to ne more ustrezati samo interesom graditelja, sprejemljivo mora biti tudi {ir{e, za pokrajino. V knjigi Gozdnate Haloze je Vladimir Bra~i~ ozna~il to gri~evnato pokrajino z besedami: »Vinska trta je vlila v Haloze svoje poezije, prime{ala ji je svojih slasti in svoje grenkobe, prevlekla je vzhodna, ju`na in jugozapadna rebra s svojo barvo, nasejala je po vrhovih in po pobo~jih vini~arske bajte in gospo- ske vile.« Ta poeti~na oznaka vsaj za poselitvene razmere ne bo ve~ dr`ala, v kolikor ne bo bolj poskrbljeno za varovanje podobe pokrajine in kakovost grajenih struktur.

Prof. dr. Vladimir Drozg Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo – PRISPEVKI O @IVLJENJU IN DELU ÂSTNEGA OBÂNA KD CIRKULANE PROF. DR. VLADIMIRJA BRAÎÂ II. DEL

107