Haloze:Haloze: Manjmanj Razvitorazvito Območjeobmočje Realnostrealnost Aliali Lele Zaznava?Zaznava?

GGEOGRAFSKIEOGRAFSKI OBZORNIKOBZORNIK leto 2012 letnik 59 številka 1-2

RazvojniRazvojni potencialipotenciali HalozHaloz

SpreminjanjeSpreminjanje raberabe zemljiščzemljišč vv HalozahHalozah

HaloškoHaloško kmetijstvokmetijstvo medmed preteklostjopreteklostjo inin prihodnostjoprihodnostjo

TurizemTurizem vv HalozahHalozah

Haloze:Haloze: manjmanj razvitorazvito območjeobmočje RealnostRealnost aliali lele zaznava?zaznava?

HalozeHaloze predpred izziviizzivi prihodnostiprihodnosti Haloze na razvojnem razpotju

Regionalni razvoj je odvisen od številnih dejavnikov, med katerimi so največ- krat v ospredju položajni, naravnogeografski ter socioekonomski, v prostorskem pogledu pa segajo od lokalnih do globalnih. Z naraščanjem vpliva globalnih procesov se regionalno razvojne razlike večinoma poglabljajo, pa tudi spreminjajo. Nobena še tako razvita država nima svojega ozemlja razvitega enakomerno. Zato že desetletja govorimo in se v slovenski geografiji tudi ukvarjamo s koncentracijo in dekoncentracijo pojavov, pri prebivalstvu pa z GEOGRAFSKI OBZORNIK depopulacijo. Tudi Slovenija ima zakon o spodbujanju skladnega regionalnega strokovna revija za popularizacijo geografije razvoja, kar pa ni zmanjšalo koncentracije razvoja ob slovenskem razvojnem, Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, cestnem in prebivalstvenem križu. Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Za izdajatelja: dr. Stanko Pelc ISSN: 0016-7274 Med nerazvitimi slovenskimi pokrajinami izstopajo Haloze, ki so zaradi sou- Odgovorni urednik: dr. Simon Kušar činkovanja številnih razvojnih, žal omejitvenih dejavnikov posebnost. Kratek Uredniški odbor: Maja Besednjak, dr. Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc pogled v razvojno problematiko regije prikaže njeno pestrost. Oddaljena je Klun, dr. Drago Kladnik, Miha Koderman, dr. Irena Mrak, mag. Miha Pavšek, le 30 km od Maribora, od Ptuja še manj. Površje je izrazito dinamično, zato dr. Irma Potočnik Slavič, dr. Mimi Urbanc, se uvršča med območja z omejitvenimi dejavniki za dostopnost in moderno ddr. Ana Vovk Korže, dr. Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič kmetijstvo (z izjemo vinogradništva in sadjarstva na vzhodu pokrajine ter Lektoriranje: Tea Erjavec, Drago Kladnik govedoreje na zahodu). Haloze strukturno in funkcionalno delimo na dva Elektronski naslov uredništva: [email protected] dela: na višje in strmejše Gozdnate ter na položnejše Vinorodne. Pestri soci- Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/ oekonomski odnosi so v preteklosti zavirali razvoj pokrajine, ki je doživljala Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Tiskarna Oman kmetijsko specializacijo in komercializacijo, v današnjem času pa tudi ogoz- Finančna podpora: Javna agencija za knjigo dovanje in opuščanje obdelovalnih zemljišč. Viničarstvo, ki je pred drugo sve- Republike Slovenije (razpis za sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij) tovno vojno pomenilo popolno socialno degradacijo pokrajine, je zamenjala Naklada: 1000 izvodov močna depopulacija: agrarno prenaseljenost je v novejšem času nadomestilo Cena: 2,7 € Transakcijski račun: 02010-0014166331 pomanjkanje delovne sile. Haloze so tako dolga leta relativno in absolutno Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, razvojno zaostajale za državnim povprečjem. Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izhaja 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Z razvojem prometne infrastrukture, prevrednotenjem kmetijske pridela- Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. ve in vrednosti bivalnega okolja in ne nazadnje tudi zaradi sedmih novih Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, občinskih središč, so se Haloz dotaknili novi razvojni procesi v kmetijski krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. proizvodnji, infrastrukturni opremljenosti, urbanizaciji in turistični privlačno- Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju sti. Slednja ima v Halozah verjetno največ razvojnih možnosti. Ali so Haloze na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih še vedno podpovprečno razvite ali se razvijajo relativno hitreje? Kakšni so prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. razvojni procesi v kmetijstvu, v prebivalstvenem razvoju in urbanizaciji, v turizmu in v razvoju infrastrukture? Ali komercialno vinogradništvo ponovno GEOGRAPHIC HORIZON prinaša "moderno viničarstvo", odtujevanje domače in slovenske zemlje? Ali professional magazine for popularization of geography se bo kmetijstvo usmerilo v ekološko pridelavo hrane? Ali se bodo Haloze Publisher: Association of Slovenian Geographers, prekomerno urbanizirale? Ali bodo postale bivališče petičnih Slovencev in Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Stanko Pelc celo Evropejcev sredi vedno bolj degradirane Evrope in ali bodo postale ISSN: 0016-7274 turistično ena najbolj zaželenih destinacij? Na ta in na številna druga vpra- Editor: Simon Kušar Editorial board: Maja Besednjak, Dejan Cigale, šanja razvoja Haloz naj bi poskušala odgovoriti geografska proučevanja, ki Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, so po tistih, ki jih je opravil Vladimir Bračič v šestdesetih letih preteklega Miha Koderman, Irena Mrak, Miha Pavšek, Irma Potočnik Slavič, Mimi Urbanc, stoletja, ponovno oživela ob Zborovanju slovenskih geografov na Ptuju leta Ana Vovk Korže, Igor Žiberna 1996. V zadnjih letih, ko so okrepljeni razvojni procesi prinesli nove pozitivne Administrator: Primož Gašperič Lector: Tea Erjavec, Drago Kladnik in tudi negativne težnje in procese, se zanimanje slovenskih geografov nada- E-mail: [email protected] ljuje s ciljem prispevati k čim bolj racionalnemu, skladnejšemu in hitrejšemu www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/ Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx regionalnem razvoju, k večji prepoznavnosti Haloz v širšem prostoru in ne Print: Oman nazadnje k večjemu zanimanju gospodarstva za investiranje v pokrajino. V tej Financial support: Slovenian Book Agency Price: 2,7 € dvojni številki Geografskega obzornika je prikazan del teh prizadevanj. Number of copies printed: 1000 copies Bank account: 02010-0014166331 Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Mirko Pak Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia

The magazine is indexed in SCOPUS.

2 g eografski o bzornik Mirko Pak Razvojni potenciali Haloz 4 Igor Žiberna Spreminjanje rabe zemljišč v Halozah v obdobju med letoma 2000 - 2011 12 Vladimir Korošec Haloško kmetijstvo med preteklostjo in prihodnostjo 20 Fotografija na naslovnici: HALOZE – TRADICIJA Dejan Cigale IN NOVI IZZIVI Turizem v Halozah 27

Avtorica: Simon Kušar, Andrej Černe VLADIMIR KOROŠEC Haloze: manj razvito območje Realnost ali le zaznava? 36 Mirko Pak, Vladimir Korošec, Simon Kušar Haloze pred izzivi prihodnosti - ugotovitve, predlogi in pobude 44 Barbara Lampič, Irena Mrak, Irma Potočnik Slavič DERREG – Učinki globalizacije na razvoj evropskega podeželja 49 Miha Bajer, Irena Mrak, Marjan Luževič, Bojan Erhartič Poročila o delu geografskih društev v letu 2011 50 Ana Vovk Korže Nova razvojna prizadevanja na območju Haloz in Dravinjske doline 53 Naja Marot Slovenija V 54 Lucija Lapuh Blaž Repe in Robert Brus, 2012: Kalifornija 55 Valentina Brečko Grubar, Janja Turk, Jerneja Križan Diplomanti geografije v letu 2011 56

3 RazvojniRazvojni potencialipotenciali

IZVLEČEK Haloze spadajo med najmanj razvite pokrajine v HalozHaloz Sloveniji. Na jugu se površje dviga poti hrvaški meji. Vzhodni, nižji del gričevja (Vinorodne Haloze) je eno najbolj kakovostnih vinorodnih območij v naši državi. Razmere za kmetijstvo so slabe, kar polovico površja pokriva gozd. Zaradi depopulacije v kmetijstvu primanj- kuje delovne sile, dobri potenciali za razvoj pa se kažejo v turizmu. Zadnja leta je obrobje pokrajine, širše doline in sedem občinskih središč zajela urbanizacija.

Ključne besede: regionalni razvoj, nerazvitost, razvojni potenciali, Haloze.

ABSTRACT Haloze so prijeten svet razgibanih goric, pokra Development potentials of Haloze hills jina žlahtnega vina, ki si je pridobila svetovni slo Haloze in north-eastern Slovenia is one of the least "ves, pa tudi predel naše ožje slovenske domovine, developed regions in Slovenia. In the south the surfa- ki so mu specifične poteze v dosedanjem zgodo ce stretches towards the Croatian border. The eastern vinskem in gospodarsko socialnem razvoju pustile lower part of the hills, (Vinorodne Haloze) is one of nekaj samosvojega, kar ga kljub marsikateri sorodni the best high-quality wine-growing regions in the coun- potezi loči od ostalih vinorodnih območij" (1). Tako try. Haloze is characterised by poor conditions for agri- je Haloze predstavil njihov najplodnejši raziskova culture and one half of the area is covered by forests. Depopulation resulted in insufficient labour in agricul- lec, domačin Vladimir Bračič v svoji doktorski diser ture. Haloze has also favourable conditions for tourism. taciji "Vinorodne Haloze". In recent years, the outskirt, wider valleys and seven municipality centres have been experiencing urbanisa- Zaradi viničarskih odnosov so Haloze dolgo veljale tion. za primer skrajne nerazvitosti in socialne degrada cije. Kmetijstvo je temeljna gospodarska dejavnost Key words: regional development, underdevelopment, deve- v pokrajini, vendar naravne razmere omogočajo le lopment potentials, Haloze. intenzivno vinogradništvo, ki zahteva velika vlaga nja, in sadjarstvo, ki doslej ni bilo ustrezno razvito. Avtor besedila: Nerazvitost je pospeševala nadaljnjo nerazvitost, MIRKO PAK, dr. geogr. tako da se pokrajina vso povojno obdobje ni mogla Pod vrbami 1, 1000 Ljubljana ustrezno razvijati brez zunanje pomoči. Doživljala je E-pošta: [email protected] depopulacijo in deagrarizacijo. Avtorji fotografij: VLADIMIR KOROŠEC, SIMON KUŠAR, MIRKO PAK Ali bo razvojno vlogo opravila najnovejša urbaniza cija, ki s severa prodira v robna območja Haloz in se COBISS 1.04 strokovni članek širi okrog občinskih središč?

4 g eografski o bzornik haloze

Razvojni dejavniki Nekdanji domači posestniki so postali agrarni delavci – viničarji, o čemer podrobneje piše Bračič v knjigi Haloze so izredno raznolika pokrajina tako iz narav Vinorodne Haloze (1). Obsežna sklenjena vinograd nega, kot tudi družbenega in gospodarskega vidika niška zemljišča predvsem nedomačinov so po drugi (6). Razprostirajo se od Makol in Jelovškega potoka svetovni vojni prešla v posest Kmetijskega kombinata na zahodu do Goričaka in Drenovca na vzhodu, na Ptuj, ki je na večjih sklenjenih položnejših zemljiš severu do Dravinje in Drave ter slovensko-hrvaške čih uredil terasne nasade. Ob odpravi družbenih meje na jugu. Pokrajina, ki meri 241 km2, je reliefno kmetijskih posestev na začetku devetdesetih let so ena najbolj pestrih slovenskih pokrajin. Iz ravnin bili terasni vinogradi oddani v obdelavo različnim skega sveta Dravskega in Ptujskega polja se dviga posameznikom. Zaradi pomanjkanja delovne sile in do 300 metrov nadmorske višine visoko gričevje. drugih gospodarskih razlogov je znaten del teh, v Prepreženo z globoko vrezanimi dolinami se vzpenja Halozah skoraj edinih intenzivno izkoriščenih kme proti jugu do 460 m nad morjem. Tu se Haloze nasla tijskih zemljišč, v različnih fazah obdelave oziroma njajo na mejno Bočko-Maceljsko hribovje. Od leta opuščanja. Pomemben delež zemljišč v Vinorodnih 1997 so Haloze razdeljene na sedem občin: Cirkulane, Halozah, še posebej vinogradov, prehaja z denacio Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm (delno), Zavrč nalizacijo in nakupi ponovno v posest nedomači in Žetale. nov ali kupcev iz tujine, večinoma Avstrije. Tako se zlasti v primeru vinogradniških zemljišč ponavljajo Razvejenost reliefa, strmine, težka prometna pre sto let stari procesi in ponovno vzpostavljajo lastni hodnost, nekakovostne prsti in njihova erozija ter ški odnosi, ki so podobni nekdanjim. Takšne procese obrobni in obmejni položaj so temeljni dejavniki pospešuje pomanjkanje domače delovne sile, saj je tradicionalne gospodarske ter socialne nerazvitosti odseljevanje v zaposlitvena središča pokrajino dodo pokrajine (5). Tržna pridelava visoko kakovostnih bra izpraznilo. vin je že v 19. stoletju najboljše vinograde odtujila domačemu kmetu. Te so po različnih poteh preha Kljub bližini manj kot 30 km oddaljenega regional jali v roke Nehaložanov: premožnejših kmetov s sose nega središča Ptuja, manjših regionalnih središč dnjih ravnin, vinskih trgovcev, drugih meščanov s Slovenske Bistrice in Kidričevega ter nekoliko bolj Ptuja in drugih bližnjih urbanih središč ter tujcev. oddaljenega makroregionalnega središča Maribora

Ime občine Občinsko središče Turistična privlačnost Pomembnejša cesta Kartografija: Dejan Cigale Slika 1: Območje Haloz.

5 haloze

Slika 2: Haloze v šestdesetih letih 20. stoletja. Že takrat je bilo opazno zaraščanje kmetijskih zemljišč (foto: Mirko Pak). se Haloze soočajo z ekstremnimi razvojnimi prob Delovnih mest v Halozah in na obrobju skoraj ni bilo, lemi (7). V razvitih delih Evrope je takšna oddalje skromna industrija v Majšperku je nazadovala, pa nost od zaposlitvenih središč območje najbolj inten tudi redki drugi tovrstni poskusi niso uspeli. Izjema zivne dnevne migracije delovne sile. Kombinacija je podjetje ADK v Dolanah, ki ima več kot 100 zapo za kmetijstvo neugodnih naravnih in lastniškopose slenih. Od sredine prejšnjega stoletja je bila depopu stnih razmer, odsotnost delovnih mest v pokrajini in lacija tako močna, da se je gostota prebivalstva od na njenem obrobju, izredno neugodna kvalifikacijska 71 ljudi na kvadratni kilometer leta 1961 zmanjšala sestava prebivalstva, pomanjkljiva komunalna in pro na 50 ljudi na kvadratni kilometer leta 2003, indeks metna infrastruktura ter nizka socialna raven prebi gibanja števila prebivalcev pa je bil z izjemo občine valstva na eni strani ter ustrezna delovna mesta, pred Zavrč v vseh drugih haloških občinah negativen. vsem za nekvalificirano delovno silo v hitro se razvi jajoči mariborski industriji in v novi Tovarni glinice Razgiban relief z obsežnimi površinami vinogradov in aluminija v Kidričevem na drugi, so že v petdese in gozdov postavlja Haloze med najlepše in s tem tih letih prejšnjega stoletja pospeševali depopulacijo. turistično najbolj privlačne slovenske pokrajine. Svoje turistične potenciale lahko povezujejo z bližnjimi kul turnozgodovinskimi točkami in objekti, predvsem s Ptujem in njegovimi termalnimi kopališči ter z dru gimi turistično privlačnimi lokacijami. Ne nazadnje je turistično privlačna tudi bližina državne meje, torej stik različnih kultur, socialnih in fizičnih okolij.

Ob tem pa je turizem v Halozah zaradi različnih razlo gov v velikem razvojnem zaostanku, predvsem zaradi splošne nerazvitosti regije same in širšega območja, pa tudi zaradi nerazvitosti obmejnih regij v sosed njih državah, od koder zato tudi v prihodnje ni pri čakovati občutnejšega turističnega prometa. Zato ni naključje, da sta se že desetletja zaprtim, nekdaj naj Slika 3: Največji zaposlovalec na območju Haloz je podjetje bolj atraktivnim in daleč naokrog znanim turističnim ADK v Dolanah (foto: Vladimir Korošec). objektom, gradovoma Borl in Štatenberg ter Gorci pri

6 g eografski o bzornik haloze

Podlehniku, v zadnjih desetletjih pridružila še gosti V Halozah med kamninami prevladujejo peščeni šče Švabovo ter motel v Podlehniku. Glavna promet laporji, v njihovem zahodnem delu pa se pojavljajo nica, ki iz Avstrije prek Maribora vodi proti Zagrebu tudi kremenovi peščenjaki. Višji deli Zahodnih Haloz in naprej v Dalmacijo ter v Jugovzhodno Evropo, je so zgrajeni iz litotamnijskega apnenca, ki ga v naj skozi Haloze speljana po dolini Rogatnice, vendar večjem obsegu najdemo med Zavrčem in Borlom. zaenkrat nima pomembnejšega vpliva na razvoj turi Najlepše je viden po skali, na kateri je grad Borl (1). stične infrastrukture v sami dolini, še manj pa na Na lapornatih apnencih je relief bolj strm, pobočja razvoj turizma v pokrajini. porašča gozd. Izredna naravnogeografska V Vzhodnih Halozah je relief najmočneje obliko valo dokaj gosto vodno omrežje. Vodotoki Rogatnica, pestrost Haloz Škrabca, Jesenica, Peklača, Psičina, Bela in Turški potok so ustvarili širše doline, v katerih so tudi tri Haloze se razprostirajo ob slovensko-hrvaški meji občinska središča (Goričak – Občina Zavrč, Cirkulane, med Makolami na zahodu in Goričakom na vzhodu. Podlehnik), zato so izpostavljena močnejši urbaniza So svet nizkih terciarnih goric v dolžini 31 km in v ciji (1). Za pokrajino med dolino Peklače in Jelovškim širini 10 km, proti zahodu pa se zožijo na okrog 6 km potokom na zahodu so značilna bolj strma pobočja, (1). Z ozkimi dolinami razrezan svet gričev in krajših priostreni vrhovi, manjša slemena, ozke doline ter slemen se na severu dviga od 280 do 380 m nad mor višje absolutne in relativne višine (2). Naravne raz jem, posamezni vrhovi tudi nad 400 m. Proti zahodu mere sicer omogočajo kmetijsko dejavnost, vendar le se pokrajina vzpne tudi prek 500 m nad morsko gla specializacijo s tržno usmeritvijo v vinogradništvo, saj dino, ko se Haloze naslonijo na Donačko goro, Resnik tudi tradicionalno sadjarstvo že dolga desetletja nima in Macelj. Najvišji vrh v Halozah so 624 m visoke pomembnega tržnega deleža (7). Zaradi naklonov, ki Jelovice (2). so v Vzhodnih Halozah od 6 do 20° in v Zahodnih

Slika 4: Gorca pri Podlehniku bi bila lahko s svojo slikovito lokacijo eden od najprivlačnejših ponudnikov turističnih storitev v Halozah (foto: Simon Kušar).

7 haloze od 12 do 30° (9), so bili številni vinogradi v šestdese Korošec (6) je v Halozah iz funkcionalnih razlogov tih letih prejšnjega stoletja, ob prehodu z motičnega na in z njimi povezano rabo zemljišč opredelil nasle mehanizirano obdelavo in ob hkratni močni depopu dnje štiri pokrajinske enote: doline haloških potokov, laciji, opuščeni. Leta 2010 je bilo 4,7 % površine Haloz Vzhodne Haloze, Srednje Haloze in Zahodne Haloze. in okrog 10 % kmetijskih zemljišč poraščenih z vinsko K Halozam je iz podobnih razlogov priključil še ter trto, kar 46,9 % Haloz pa je poraščal gozd (6). ciarni greben Savinsko med Dravinjo in Polskavo na severozahodnem robu pokrajine. V naravnem in iz tega izhajajočem družbenogeograf skem (socioekonomskem) pogledu kažejo Haloze Večji haloški vodotoki so oblikovali dokaj široke izrazito pokrajinsko dvojnost s številnimi sorodnimi doline haloških potokov, ki so zapolnjene z debe strukturnimi in razvojnimi problemi. Bračič jo je limi naplavinami. Strmec vodotokov je v spodnjem dokazal s tem, da je opravil dve temeljiti družbeno delu majhen, zato so tu okljuki in marsikje mokrotna geografski študiji in ju izdal v dveh knjigah. Mejo območja, ob obilnejših padavinah tudi poplave. Danes med obema deloma Haloz, ki so jo pred tem posta je večina večjih vodotokov regulirana, kar je marsikje vljali v dolino Rogatnice, je Bračič glede na delež spremenilo rabo zemljišč in omogočilo razmeroma vinogradniških površin prestavil proti zahodu v dobro prometno dostopnost ter prehodnost v smeri dolino Peklače (2). Na območju gričevnatih Vino sever–jug in urbanizacijo (1). rodnih Haloz so leta 1963 vinogradi pokrivali 33 % obdelovalnih zemljišč (2), leta 2010 pa je bilo name Vzhodne Haloze imajo najboljše vinogradniške lege njeno vinogradom še 10 % kmetijskih zemljišč (6). na vzhodu in jugu pokrajine na nižjih in daljših sle Višje in strmejše Zahodne Haloze so imele le 2,7 % menih, razpotegnjenih v smeri vzhod–zahod. Leta kakovostnih vinogradov (6). Zahodno od Peklače 2008 so tukaj vinogradi pokrivali še 9,6 % vseh ozi ima pokrajina hribovit značaj (2). roma 15,7 % kmetijskih zemljišč.

Slika 5: Urbanizacija ni zajela samo občinskih središč in najbolj dostopnih naselij, ampak tudi slemena v njihovi okolici. Na njih pogosto prevladujejo počitniška bivališča, ki se postopoma preobražajo v stalna bivališča (foto: Vladimir Korošec).

8 g eografski o bzornik haloze

Slika 6: Dna dolin so mokrotna in izpostavljena poplavam (foto: Vladimir Korošec).

K Srednjim Halozam štejemo nekoliko višji svet Haloze v ospredju med Peklačo, osrednjim porečjem Rogatnice in zgor njim porečjem Psičine. So nekoliko višje in strmejše geografskega zanimanja od Vzhodnih Haloz, s krajšimi uravnavami ter ožjimi Splošni prostorski razvojni procesi so v zadnjih letih in krajšimi dolinami. Podobno kot drugod v Halozah močneje zajeli tudi Haloze. Prometna in druga infra se tudi tukaj njive in vinogradi krčijo. Vinogradov je struktura je pokrajino približala bližnjim razvoj danes le še 13,2 % kmetijskih zemljišč, povečujeta nim središčem, vključno z Mariborom. Vprašanje se deleža gozdov in travnikov. Večje strmine so opu kakovosti bivalnega okolja kot čedalje pomembnej ščene ali slabo izkoriščane. šega razvojnega dejavnika zadnja leta vpliva tudi na živahno urbanizacijo obrobnih predelov, širših dolin Naslednja pokrajinska enota v Halozah so po mnenju in sedmih občinskih središč. Najnovejše geografske Korošca Zahodne Haloze. Zahodne Haloze so izra raziskave so kljub nedvomnemu razvojnemu zaosta zito gozdnato hribovje, ki sega tudi več kot 600 m nad janju Haloz opozorile na razvojno raznolikost pokra morsko gladino. Med antiklinalo z visokimi kopastimi jine. Zastavlja se vprašanje o današnji razvitosti ali vrhovi Jelovice, Bolfenkom, Vildonom in Janškim nerazvitosti pokrajine in njenih posameznih delov vrhom ter drugim pasom visokih Haloz na jugu je (7). Najnovejši regionalnorazvojni procesi so zato sklenjeno podolje, ki v osredju prehaja v obsežno in sprožili ponovno zanimanje za Haloze, za vrednote razvejano Žetalsko kotlino. Gozd prekriva nad 60 % nje dejavnikov in možnosti za skladnejši regionalni površja. Zaradi odseljevanja in posledičnega opušča razvoj ter vrednotenje pokrajine kot celote. nja obdelave zemlje se povečujeta deleža gozdov in travnikov. Sicer slikovita pokrajina je po Korošcu za Že med svetovnima vojnama so slabe socioekonomske območje z omejenimi dejavniki za bivanje in gospo razmere pritegnile sociologe, med katerimi je izsto darsko dejavnost (6). pal Franjo Žgeč. Njegov obsežen rokopis je bil osnova

9 haloze

Vladimirju Bračiču pri njegovi temeljiti analizi socio ekonomskega stanja in razvoja regije, podprti z narav nogeografskimi in zgodovinskimi razvojnimi dejav niki. Knjigi Vinorodne Haloze (1965) in Gozdnate Haloze (1982) sta zagotovo najbolj kompleksni regi onalnogeografski študiji katere od slovenskih pokra jin. Bračič je prikazal spreminjanje in opuščanje rabe zemljišč, lastništva in posestne sestave ter prehajanje kmetijske zemlje, še posebej obdelovalnih zemljišč in vinogradov, v last tujcev. Pred sto leti so bili to kme tje z Dravskega in Ptujskega polja ter meščani iz sose dnjih avstrijskih mest z Gradcem na čelu. Danes so lastniškoposestni procesi vse bolj podobni tistim pred sto leti. O tej problematiki, še posebej o najnovejših procesih, je Bračič pisal še v geografskih, drugih stro kovnih in regionalnih zbornikih. Slika 8: Naslovnica zbornika Spodnje Podravje s Prlekijo (9). Bračičevo raziskovanje Haloz sovpada z ustanovi tvijo Katedre za geografijo na Pedagoški akademiji v Kar 30 let je minilo do naslednjega temeljitejšega Mariboru. Tako so se mariborski geografi že takoj na geografskega proučevanja Haloz, ko je pred zborova začetku svojega institucionalnega višješolskega dela, ki njem slovenskih geografov na Ptuju leta 1996 kar 40 je kmalu preraslo v visokošolsko, uspešno vključili v raziskovalcev izvajalo doslej največji geografski razi organizirano geografsko znanstvenoraziskovalno delo skovalni projekt "Možnosti regionalnega in prostor ne le v slovenskem, temveč tudi v mednarodnem pro skega razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo". V zbor storu, praviloma kot sodelavci ljubljanske socialnogeo niku Spodnje Podravje s Prlekijo (9) objavljeni rezul grafske šole. Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani tati so bili dobro sprejeti tako v strokovnih krogih kot je tesno sodeloval z münchenskim socialnogeografskim v praksi, bili pa so tudi podlaga praktičnim odločit inštitutom in z geografskim inštitutom poljske akade vam in posegom. mije znanosti iz Varšave. V Haloze, pa tudi Slovenske gorice, so prihajali vodilni evropski geografi. Tu so bile Tudi v najnovejših geografskih raziskovanjih Haloz je izvedene številne mednarodne raziskave, zato so se v ospredju razvojna dinamika. Haloze kot ena najmanj Haloze pojavile v evropski geografski literaturi. razvitih pokrajin Slovenije so bile s svojima občinama Zavrč in Podlehnik leta 2006 in 2007 predmet raz iskovanja študentov in učiteljev Oddelka za geogra fijo ljubljanske Filozofske fakultete v okviru širšega meddisciplinarnega projekta "Strukturni problemi in razvojni izzivi slovenskega podeželja v evropski raz sežnosti". Izsledki zelo zanimivih raziskav in primer jalnih analiz so objavljeni v znanstveni monografiji GeograFF 3 (3).

Najnovejše procese in razvojne možnosti v Spodnjem Podravju je v letih 2009 in 2010 s sodelovanjem štu dentov proučila ožja skupina sodelavcev ljubljanskega geografskega oddelka v okviru projekta "Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja". Rezultati so objavljeni v znanstveni monografiji GeograFF 9 (4).

Za ponovno oživitev geografskih proučevanj regi Slika 7: Naslovnica znanstvene monografije Vinorodne Haloze onalnorazvojnih vprašanj Haloz je zaslužen pred avtorja Vladimirja Bračiča (1). vsem Vladimir Korošec z magistrskim delom

10 g eografski o bzornik haloze

Večfunkcionalna raba podeželja na primeru Haloz • nova občinska središča so lokalna žarišča novih (1988), s prispevki o demografski, socioekonomski in delovnih mest in šibke urbanizacije, ki je zajela kmetijski problematiki v Geografskem vestniku (2010) nižje obrobje Haloz. Sredi devetdesetih let je bilo in Delih (2010), še posebej pa z zbornikom Haloze, priseljevanje v Haloze še redkost, zdaj že lahko pokrajina, ljudje in vino, ki ga je leta 2008 tudi ure govorimo o urbanizaciji, ki, razen v doline in dil, ter s sodelovanjem pri terenskih vajah v okviru na obrobje pokrajine, sega že tudi na nekatera predmeta Geografsko terensko delo II (družbenogeo slemena. grafski del) Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Regionalni razvoj Haloz je bil vedno odvisen od naravne, predvsem reliefne raznolikosti. Spodbujanje Ker je hitrejši razvoj zajel tudi Haloze (kmetijstvo, še hitrejšega razvoja pokrajine je zato občutljiva dejav posebej vinogradništvo, turizem, prostorsko močno nost. Za to delo je treba Haloze in Haložane dobro raznolika urbanizacija), potrebujejo Haloze stalno poznati. "Male" Haloze so pokrajinski biser v središču geografsko proučevanje. Evrope, v katerega bi bilo treba vložiti več tudi zato, da bo ostal v slovenskih rokah. Sklep Sedanje raziskave o možnostih za skladnejši regio nalni razvoj Haloz (3, 7) in raziskave, opravljene sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, kažejo naslednje razvojne premike štirih težiščnih razvojnih dejavnikov: • izboljšana prometna infrastruktura je bistveno izboljšala prehodnost, dostopnost in možnosti za dnevno migracijo; • zmanjševanje površine vinogradov in njiv, povečanje površine travnikov in gozda, prehajanje zemlje v last nedomačinov in tujih državljanov, močno zmanjšanje in pomanjkanje kmetijske delovne sile in posledično priseljevanje delovne sile, lahko pripelje do spremembe narodnostne Slika 9: Dr. Vladimir Korošec na Švabovem maja 2011 sestave haloškega prebivalstva; predstavlja študentom 2. letnika geografije na Oddelku za • v turizmu z zaprtjem najpomembnejših geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani geografske turističnih točk o pomembnejšem napredku ne značilnosti Vinorodnih Haloz. Levo od dr. Korošca stoji moremo govoriti; prof. dr. Andrej Černe (foto: Simon Kušar).

Viri in literatura 1. Bračič, V. 1967: Vinorodne Haloze. Maribor. 2. Bračič, V. 1982: Gozdnate Haloze. Maribor. 3. Klemenčič, M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. 2008: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. GeograFF 3. Ljubljana. 4. Lampič, B., Rebernik, D. (ur.) 2011: Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. GeograFF 9. Ljubljana. 5. Korošec, V. 2008: Raznolikost razvojnih priložnosti na območju Haloz. Haloze – pokrajina, ljudje in vino. Ptuj. 6. Korošec, V., Pak, M. 2010: Razvojna problematika Haloz na primerih katastrskih občin Gorca in Slatina. Dela 34. Ljubljana. 7. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajina in ljudje. Ljubljana. 8. Pak, M. 1996 (ur.): Spodnje Podravje s Prlekijo. Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. Ljubljana.

11 SpreminjanjeSpreminjanje raberabe zemljiščzemljišč vv HalozahHalozah

v obdobju med letoma IZVLEČEK Haloze sodijo med prebivalstveno najbolj ogrože- 2000 in 2011 ne slovenske pokrajine, neugodna prebivalstveni in 2000 in 2011 gospodarski razvoj pa se zrcalita tudi v spremenjeni rabi zemljišč. Procesi spreminjanja rabe zemljišč v zadnjem desetletju kažejo na ekstenzifikacijo kmetijske pridelave zaradi izrazitega procesa ozelenjevanja in ogozdovanja. V članku so predstavljene spremembe v rabi zemljišč v obdobju med letoma 2000 in 2011. Ključne besede: Haloze, raba zemljišč, lege. HHaloze sodijo med tipične gričevnate obpanon ske pokrajine severovzhodne Slovenije, kljub temu pa ABSTRACT so zanje značilne naravno- in družbenogeografske Changes in land use in Haloze between 2000 and posebnosti. 2011 Haloze belongs among the Slovenian demographical- Med naravnimi dejavniki je treba izpostaviti nadpov ly most endangered areas. Unfavorable demographic prečno razgibanost reliefa, saj imajo pobočja Haloz and economic development are also reflected in med vsemi gričevnatimi pokrajinami v severovzho changes in land use. Processes of changes in land use dni Sloveniji največje naklone, relativne višinske raz over the last decade show extensification of agricul- like pa so v primerjavi z ostalimi gričevji obpanon tural production because of the distinctive afforesta- skih pokrajin daleč največje. Po morfoloških kriteri tion and grassing over process. The paper presents jih tako nekatera območja v Zahodnih Halozah sodijo changes in land use between 2000 and 2011. med nizko hribovje. Key words: Haloze, land use, positions. Haloze so poseljene že od najstarejših obdobij, ven dar so bile pogosto obrobno območje selitvenih tokov Avtor besedila in kart: (2). Posebnost družbenogospodarskega razvoja Haloz IGOR ŽIBERNA, dr. geogr. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, je prav gotovo viničarski odnos, ki se je oblikoval že v Koroška cesta 160, 2000 Maribor fevdalizmu. E-pošta: [email protected] V času po drugi svetovni vojni so Haloze zaznamovali Avtor fotografij: procesi deagrarizacije, depopulacije, ozelenjevanja in VLADIMIR KOROŠEC ogozdovanja. Prav zadnja dva procesa se v zadnjem desetletju zaradi sovpadanja nekaterih neugodnih COBISS 1.04 strokovni članek okoliščin le še stopnjujeta.

12 g eografski o bzornik raba zemljišč

Metodologija dela nadmorskih višin z velikostjo celice 25 x 25 m (1), podatke o globalnem sončnem obsevanju pa smo za V članku so obravnavane spremembe rabe zemljišč vsako celico modelirali s pomočjo programa ArcGIS. med letoma 2000 in 2011. Podatke o rabi zemljišč Pri omejitvi Haloz smo se naslonili na Bračičevo smo povzeli po Ministrstvu za kmetijstvo, gozdar regionalizacijo (3,4). stvo in prehrano (MKGP), ki podatke o kmetijski rabi zemljišč letno objavlja v shp formatu (7). Vektorske Podatke o rabi zemljišč za leti 2000 in 2011 smo podatke smo za vsako kategorijo spremenili v rastr medsebojno primerjali in ugotavljali smeri spre ske z velikostjo celice 25 x 25 m. Metodologija zaje minjanja rabe, intenzivnost teh sprememb ter nji manja rabe zemljišč se je vmes spremenila, tako da hovo povezanost z legami. Pri tem smo posebno so vse oblike rabe zemljišč za leto 2000 uvrščene v 21 pozornost namenili intenzivnejšim oblikam rabe kategorij, za leto 2011 pa v 25. Z združevanjem razre zemljišč, predvsem njivam in vrtovom, vinogradom dov smo ustvarili enajst primerljivih kategorij rabe ter sadovnjakom. zemljišč: 1. njive in vrtovi Spremembe rabe zemljišč 2. vinogradi 3. sadovnjaki na območju Haloz od srede 4. ostali trajni nasadi 19. do konca 20. stoletja 5. travniki 6. zemljišča v zaraščanju Prvotna poselitev Haloz je bila omejena na pleistocen 7. mešana raba zemljišč ske terase v dolinah. Danes značilna razložena pose 8. gozd litev po slemenih je posledica kolonizacije v 18. in 19. 9. pozidana in sorodna zemljišča stoletju (2). Zelo razčlenjen relief v Halozah nikoli ni 10. ostalo dopuščal velikih sklenjenih kmetijskih zemljišč. Ta so 11. vode. bila zato oblikovana v celkih, na prisojnih pobočjih pa so nastale vinogradniške grude. Večji vinogradni Podatke o rabi zemljišč smo primerjali s podatki o ški kompleksi so bili predvsem v Vinorodnih Halozah legah (nadmorskih višinah, naklonih in ekspozicijah na vzhodu, medtem ko so v reliefno bolj razgibanih pobočij) ter globalnem sončnem obsevanju. Podatke Gozdnatih Halozah na zahodu obstajali le na obmo o legah smo prikazali s pomočjo digitalnega modela čju Janškega Vrha.

Slika 1: Nadmorske višine na območju Haloz. Morfologija Haloz kaže dvojni značaj. Zahodni del (Gozdnate Haloze) ima na območju Jelovic zaradi velikih absolutnih in relativnih višin že značaj nizkega hribovja. Vzhodne Haloze (tudi Vinorodne Haloze) so nižje, manj razčlenjene in primernejše za vinogradništvo.

13 raba zemljišč

O prvih vinogradih na območju Haloz lahko z veliko letine in gospodarska kriza med letoma 1875 in 1893, zanesljivostjo govorimo že v času antike. Rimska kro ki so prehajanje zemljišč v roke nedomačinov le še nista Strabo in Dio Cassius navajata, "da v Panoniji pospešile. Vinogradništvu je veliko škode naredil pojav uspeva vino, ki je sicer slabo", na nagrobni svetilki bolezni oidija, peronospore in na koncu še trtne uši, ki v Hajdini pri Ptuju pa najdemo napis "Hrano reve se je v Halozah prvič pojavila leta 1886 in je v desetle žev sestavljajo kruh, redkev in vino". Najdene vin tju zatem okužila 70 %, povsem uničila pa 25 % halo ske amfore, vinske kleti in delavnice za vinske sode ških vinogradov. Obdobje na prehodu v 20. stoletje je na Ptuju nakazujejo, da je bilo v bližnjih Halozah in zaznamovala obnova vinogradov, pri čemer so zaradi Slovenskih goricah veliko vinogradov (3). bolj občutljive ameriške podlage vinograde ohranili praviloma le na bolj kakovostnih legah. Kljub temu je O rabi zemljišč v času fevdalizma lahko sklepamo zgolj površina vinogradov leta 1900 dosegla največji obseg. na podlagi urbarjev in imenjskih cenitev. Bolj zanes V Halozah so pokrivali 3168 ha, od tega v Vinorodnih ljive podatke o rabi zemljišč daje jožefinski kataster s Halozah 2279 ha (16,3 % vsega površja), v Gozdnatih konca 18. stoletja, ki na zemljevidih v merilu 1 : 28.800 pa 889 ha (8 %). Od takrat naprej se je njihova povr kaže razširjenost njiv, vinogradov, pašnikov in gozdov. šina zmanjševala, vendar je ta proces le del širšega pro Bogat vir podatkov o rabi zemljišč dajejo tudi opisi kra cesa opuščanja intenzivnih oblik kmetijskega gospo jev v posameznih sekcijah (9). Še natančnejše podatke darjenja. Temu se v zadnjih desetletjih pridružujeta nam nudita franciscejski kataster iz dvajsetih let 19. še ozelenjevanje in ogozdovanje. Do začetka devetde stoletja in Schmutzov statistični leksikon (10). Iz fran setih let 20. stoletja se je na območju Haloz površina ciscejskega katastra lahko ugotovimo, da je bilo leta njiv zmanjšala za 1709 ha, vinogradov za 1026 ha, trav 1824 na območju Haloz 3824 ha njiv (15,2 % oze nikov in gozdov pa se je povečala; prvih za 1978 ha, mlja), 2244 ha vinogradov (8,9 %), 105 ha sadovnja drugih pa za 210 ha (2). Površina vinogradov se je v kov (0,4 %) in 3068 ha travnikov (12,2 %). Velik del večjem delu 20. stoletja torej zmanjševala z dinamiko najboljših vinogradniških leg so imeli v lasti nedoma 210 ha na vsakih deset let. čini – večinoma meščani ter kmetje s Ptujskega in z Dravskega polja (3). V Halozah se je takrat že pojavljala Čas po osamosvojitvi je z denacionalizacijo dodal novo velika razslojenost. Stanje se je poslabšalo po zemlji komponento v razvoju Haloz. Zaradi razmaha grad ški odvezi, ki je podložnikom sicer prinesla osebno svo nje počitniških bivališč v šestdesetih in sedemdesetih bodo, a so bili po novem obvezani do denarnih dajatev letih že od prej veliko lastnikov vinogradov in sadov in odplačevanja zemlje. Temu so se pridružile še slabe njakov ni prihajalo iz Haloz oziroma se s to pokrajino

Slika 2: Nakloni pobočij na območju Haloz. Haloze so med vsemi gričevnatimi pokrajinami severovzhodne Slovenije najbolj strme. Veliki nakloni pobočij so predvsem na območju Gozdnatih Haloz, kjer so doline ožje, gostota slemen pa večja.

14 g eografski o bzornik raba zemljišč

Slika 3: Globalno sončno obsevanje na območju Haloz (v kWh/m2). Zaradi velikih strmin je letna količina globalnega sončnega obsevanja sorazmerno velika, kar je primerno predvsem za vinogradništvo in sadjarstvo. K ugodnemu topoklimatskemu potencialu botruje tudi dejstvo, da so relativne višine velike, kar vpliva na velik delež površja v termalnem pasu. ni poosebljalo. Mnogi ljubiteljski vinogradniki opuš Do leta 2011 so se površine njiv in vrtov zmanjšale za čajo pridelavo in prodajajo zemljišča. Po denaciona 212,8 ha (ali za slabih 18 %), vinogradov za 366,3 ha lizaciji in vstopu Slovenije v Evropsko unijo so prav (za 26,4 %), medtem ko so se zemljišča v zaraščanju tujci postali lastniki kakovostnih vinogradov. S tem povečala za 385,9 ha (ali za 80,7 ha), površina gozdov se – v času krize še toliko bolj – že nakazujejo neka pa za 850,7 ha (za 8,2 %). Zanimivo je, da so se sadov teri neugodni procesi, ki so bili značilni že v času pred njaki povečali za 154,8 ha ali za 36,2 %. Podatki torej drugo svetovno vojno (6). nakazujejo splošno težnjo ozelenjevanja in zaraščanja ter ekstenzifikacije kmetijske pridelave. Z vidika obre Spremembe rabe zemljišč menjevanja okolja bi to sicer lahko ocenili za pozi tivno okoliščino, vendar pa se za tem skrivajo pred na območju Haloz v obdobju vsem neugodni prebivalstveni in gospodarski procesi. med letoma 2000 in 2011 Najpogostejše kombinacije sprememb rabe zemljišč v obdobju med letoma 2000 in 2011 na območju Haloz Po podatkih MKGP je bilo leta 2000 na območju so bile: travniki v gozd (671,6 ha), travniki v zemljišča Haloz 1209,6 ha njiv in vrtov (5,7 % ozemlja), vino v zaraščanju (535,7 ha), njive v travnike (445,4 ha), gradov 1389,2 ha (6,5 %), sadovnjakov pa 427,7 ha zemljišča v zaraščanju v gozd (285,1 ha), travniki v (2,0 %). Kar 48,7 % Haloz so pokrivali gozdovi, 28,6 % njive (!) (256,6 ha), vinogradi v travnike (245,8 ha), pa travniki. Pozidanih in ostalih sorodnih zemljišč je travniki v sadovnjake (242,8 ha), gozdovi v travnike bilo 1038,2 ha (4,9 %). (215,3 ha), sadovnjaki v travnike (166,7 ha), mešana raba zemljišč v gozdove (132,4 ha) in travniki v pozi Leta 2011 so na območju Haloz njive in vrtovi pokri dana zemljišča (109,4 ha). vali 996,8 ha vsega površja (4,7 %), vinogradi 1022,9 ha (4,8 %), sadovnjaki 582,4 ha (2,7 ha), travniki Njive in vrtovi so v zadnjem desetletju prehajali 5598,3 ha (26,3 %), zemljišča v zaraščanju 864,0 ha zlasti v travnike (445,4 ha) ter v zemljišča v zarašča (4,1 %) in gozd 11.196,1 ha (52,7 %). nju (23,3 ha), po 19,9 ha pa je prešlo v gozd oziroma

15 raba zemljišč

45 v pozidana zemljišča. Njive so v travnike prehajale predvsem na dnu dolin in na spodnjih delih pobo 40 čij, to je na nadmorskih višinah do 350 m, višje je bil prehod manj izrazit. Proces prehajanja njiv v trav 35 nike je bil najizrazitejši na položnejših legah, torej tam, kjer so razmere za poljedelstvo ugodnejše. Kar 30 151 ha ali 33,9 % vseh prehodov njiv v travnike se je izvršil na naklonih pod 5°, nadaljnjih 120,8 ha (ali 25 27,1 %) pa na naklonih med 5° in 10°. Podobno lahko ugotavljamo za prehode njiv v gozd. Ekspozicije na 20 intenzivnost zmanjševanja njiv niso imele pomemb nega vpliva, nekoliko manj intenzivno je bilo nji 15 hovo zmanjševanje v severovzhodnih in severoza hodnih legah. Najbolj izrazito krčenje njiv je bilo na 10 sorazmerno dobro obsevanih legah, in sicer takšnih z od 1000 do 1200 kWh/m2. Prostorsko najbolj opa 5 zen je umik njiv v dolini Rogatnice in v okolici Žetal. Izginotje njiv je mogoče zaznati tudi na dnu dolin 0 Psičine, Bele in Turškega ter Kojuhovskega potoka. V Gozdnatih Halozah je umik njiv najbolj opazen v 1824 2000 2011 zgornjem delu doline Jesenice ter na območju med travniki vinogradi Planjskim in Kočicami. sadovnjaki njive Vinogradi so v omenjenem obdobju najpogosteje pre Slika 4: Struktura obdelovalnih zemljišč v Halozah leta 1824, hajali v travnike (245,8 ha), zemljišča v zaraščanju 2000 in 2011 v %. (96,4 ha) in sadovnjake (30,5 ha). 28,3 ha vinogradov

Slika 5: Raba zemljišč na območju Haloz leta 2011. Opazimo lahko nasprotje med Zahodnimi Halozami, kjer je večji delež gozdnih zemljišč, in Vzhodnimi Halozami, kjer je večji delež vinogradniških zemljišč. Njive so v večjih sklenjenih kompleksih predvsem na dnu širših dolin.

16 g eografski o bzornik raba zemljišč

Slika 6: Zmanjševanje površin njiv je najočitnejše na dnu doline Rogatnice in nekaterih širših dolin predvsem v Vzhodnih Halozah. Površina vinogradov se je v obdobju med letoma 2010 in 2011 najbolj zmanjšala na območju Vinorodnih Haloz. je prešlo v gozd, 26,7 ha pa se je umaknilo pozida Med intenzivnejšimi oblikami rabe zemljišč v nim zemljiščem. Najizraziteje so se vinogradi umi zadnjem desetletju niso nazadovali le sadovnjaki, saj kali v nižjem delu termalnega pasu (med 250 in 300 se je njihova površina skupno povečala za 154,8 ha. oziroma med 300 in 350 m nadmorske višine). Umik Najpogosteje so v sadovnjake prehajali travniki in vinogradniških leg na najbolj strmih (a dobro obseva gozdovi, po drugi strani pa so se tudi sadovnjaki spre nih) legah po drugi svetovni vojni smo običajno inter minjali v travnike, gozd in zemljišča v zaraščanju. pretirali z oteženo uporabo mehanizacije na velikih Površina travnikov se je v obravnavanem obdobju naklonih in s tem povezanimi višjimi stroški pride zmanjšala za 486,6 ha (ali za 8 %). Najpogosteje so pre lave. V zadnjem desetletju pa so se vinogradi umikali hajali v gozd, zemljišča v zaraščanju, njive in sadov predvsem na manj strmih do zmerno strmih legah njake. Travniki so se najbolj umikali na nadmorskih z naklonom do 25°, ki vsaj še pogojno omogočajo strojno obdelavo. Najbolj izrazito nazadovanje vino gradov je bilo na jugovzhodnih, južnih in jugozaho dnih legah. Prav zato ne preseneča dejstvo, da je bil delež umika vinogradov najintenzivnejši na najbolj obsevanih legah, ki prejemajo več kot 1000 kWh/m2. Če so se vinogradi od začetka 20. stoletja do devetde setih let umikali z dinamiko 209,6 ha na desetletje, potem se je v zadnjem obdobju njihovo krčenje inten ziviralo, saj se je povečalo na kar 333 ha na desetletje.

Prostorsko je umik vinogradov opaznejši na območju Vinorodnih Haloz. V večjih strnjenih kompleksih so se vinogradi umaknili predvsem na območ ju Sedlaška, na pobočjih vzhodno od Podlehnika, Slika 7: Zaraščanje kmetijskih zemljišč je najpomembnejši Strmca, Dravinjskega Vrha, Gradišč, Belskega Vrha, proces spreminjanja rabe zemljišč v Halozah Gruškovca in Turškega Vrha. (foto: Vladimir Korošec).

17 raba zemljišč višinah med 250 in 400 m, torej na pobočjih, in sicer (prst, dostopnost). Neugodna okoliščina za prihodnji predvsem na večjih naklonih. Kar 27,2 % travnikov razvoj vinogradništva je tudi dejstvo, da so vinogradi je prešlo v gozd na naklonih med 20° in 25°, nadalj v Podravju sorazmerno stari. V štajerskem vinoro njih 26,2 % na naklonih med 15° in 20°, 18,8 % pa na dnem okolišu je obnova vinogradov v obdobju med naklonih med 25° in 30°. Ta proces je najintenzivneje letoma 2007 in 2011 dosegla manj kot polovico eno potekal na vzhodnih in zahodnih legah. Na območju stavne reprodukcije, pri čemer je stanje najslabše Haloz se je tako v obdobju med letoma 2000 in 2011 prav v Halozah. Vinogradov, starih od 5 do 25 let, je v najbolj povečala površina gozdov (za 850,7 ha ali za Sloveniji 58 %, v Halozah pa 64 %, vinogradov, starih 8,2 %) in zemljišč v zaraščanju (385,9 ha ali 80,7 %). več kot 25 let, je v Sloveniji 58 % in v Halozah 35 % (8). Druga težava haloškega vinogradništva je velika Spreminjanje rabe zemljišč v smeri ekstenzifika razdrobljenost vinogradniških zemljišč. Leta 2004 je cije zveni še bolj neugodno, če upoštevamo naravni bila povprečna velikost vinograda v Halozah 0,73 ha potencial za nekatere oblike rabe zemljišč, ki so v pre (5), medtem ko je bila v primorskem vinorodnem teklosti tu našle svoj domicil in so Halozam prinašale okolišu 1,42 ha (11). ne le pomemben del dohodka, ampak so tej pokra jini vtisnile tudi identiteto. Vinogradništvo je v takih Sklep naravnih razmerah najbrž edina kmetijska dejavnost, ki daje pomemben dohodek (5). Izkoriščenost ugo Haloze so bile v preteklosti znane predvsem po dnih leg za vinogradništvo je daleč pod možnostmi. odličnih vinogradniških legah. Zlasti Vinorodnim Primerjava med rabo zemljišč leta 2011 in prvo Halozam je vinogradništvo v povezavi s sadjarstvom razrednimi topoklimatskimi legami (tistimi v ter znotraj kmetijske dejavnosti po eni strani prinašalo malnem pasu, to je med 300 in 450 m, ter z nad večji del dohodka, po drugi pa gradilo identiteto 1200 kWh/m2 globalnega sončnega obsevanja) kaže, in prispevalo k zunanji prepoznavnosti pokrajine. da je v Halozah izkoriščenost kakovostnih vinogra Ozelenjevanje in ogozdovanje te pokrajine, ki sta se dniških leg majhna. Le 14,3 % prvorazrednih topokli začela že po 2. svetovni vojni, sta se v zadnjem deset matskih leg pokrivajo vinogradi, večina teh leg pa je letju še stopnjevala. Kljub prometni odmaknjenosti, pod gozdom (37,9 %) ali travniki (33,4 %). 7,5 % prvo neugodnim prebivalstvenim procesom in razdroblje razrednih leg se zarašča, 3,7 % je zasajenih s sadov nosti posesti pa naravne razmere omogočajo kakovo njaki. Seveda bi bilo pri načrtovanju prihodnjih vino stno vinogradništvo, ki bi skupaj s sadjarstvom lahko gradniških leg treba upoštevati še druge dejavnike omogočala večji dohodek domačemu prebivalstvu.

Spreminjanje rabe tal na območju Haloz med leti 2000 in 2011 1000

800

600

400

200

0 Površina (ha) Površina

-200

-400

-600 njive vinogradi sadovnjaki ostali travniki zemljišča mešana gozd in vrtovi trajni v raba nasadi zaraščanju zemljišč Slika 8: Spremembe v rabi zemljišč v zadnjem desetletju je zaznamovalo nazadovanje površin njiv, vinogradov in travnikov ter povečanje površin zemljišč v zaraščanju in gozda.

18 g eografski o bzornik raba zemljišč

Intenzivnejše oblike pridelave ne kaže razumeti v v pozidane ali ekstenzivnejše oblike njihove rabe, smislu konvencionalnega kmetijstva. Nasprotno, v zagotovo ne bo dovolj. V tem pogledu Haloze pred času, ko zdrava hrana pridobiva pomen in ceno, bi stavljajo morda najbolj jasno prispodobo za procese, ekološko pridelovanje lahko predstavljalo eno od ki jih lahko spremljamo v ostalih delih Slovenije. možnosti prihodnjega razvoja Haloz. Deklarativno Velika škoda bi bila, če bi čez nekaj desetletij ugoto ugotavljanje, da se samooskrbnost s kmetijskimi vili, da so bile Haloze zamujena priložnost za to, da pridelki in pridelki v Sloveniji zmanjšuje in da je trajnostno naravnanemu kmetijstvu damo veljavo, ki treba zaustaviti prehajanje obdelovalnih zemljišč bi jo moralo imeti.

Slika 9: Dna dolin prekrivajo predvsem travniki (foto: Vladimir Korošec).

Viri in literatura 1. Arhiv Geodetske uprave Republike Slovenije 2011. 2. Belec, B. 1994: Haloze. Gradivo za Regionalno geografsko monografijo Slovenije. Elaborat. Maribor. 3. Bračič, V. 1967: Vinorodne Haloze. Maribor. 4. Bračič, V. 1982: Gozdnate Haloze. Maribor. 5. Korošec, V. 2008: Raznolikost razvojnih priložnosti na območju Haloz. Haloze – pokrajina, ljudje in vino. Ptuj. 6. Korošec, V., Pak, M. 2010: Razvojna problematika Haloz na primerih katastrskih občin Gorca in Slatina. Dela 34. Ljubljana. 7. Medmrežje: http://rkg.gov.si/GERK/. 8. Rajher, Z. 2008: Vinogradništvo v Halozah na prelomnici. Haloze – pokrajina, ljudje in vino. Ptuj. 9. Rajšp, V. 2000: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. 6. zvezek. Ljubljana. 10. Schmutz, C. 1822–23: Historisch-Topographisches Lexicon I–IV. Graz. 11. Željan, K. 2012: Skoraj polovica vinogradov izumira. Delo.

19 Haloško kmetijstvo med preteklostjo in prihodnostjo

IZVLEČEK Za haloško kmetijstvo je značilna velikostna, parcelna in lastniška razdrobljenost, skromna tržna usmerjenost ter neustrezna starostna in izobrazbena sestava kmetijske delovne sile. Kmetijstvo ne daje le dohodka domačinom, temveč ohranja poseljenost, preprečuje zaraščanje, varuje kulturno pokrajino in spodbuja razvoj nekmetijskih dejavnosti. Prispevek pojasnjuje pomen kmetijstva za prebivalstveni, gospodarski in okoljski razvoj Haloz.

Ključne besede: Haloze, kmetijstvo, vinogradništvo, aloze so tradicionalna kmetijska pokrajina, kmetije, zaraščanje, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, HH regionalni razvoj. ki jo po mnenju nekaterih raziskovalcev in zgodo vinarjev celo ime povezuje z najpomembnejšo kmetij ABSTRACT sko dejavnostjo, vinogradništvom (1). Tradicionalnost Agriculture in Haloze between the past and the future haloškega kmetijstva se kaže v današnji socioekonom The characteristic of agriculture in Haloze is land ski sestavi ter v videzu kulturne pokrajine. Haloško fragmentation as regards the size, plot, the owner- kmetijstvo v veliki meri določajo naravne razmere, ki ship, as well as low market orientation. From the so posredno sooblikovale specifične socialne razmere, development point of view the characteristics are zemljiško posestno sestavo, pridelovalno usmerjenost also an inadequate age and educational structure of in danes vse bolj obremenjujejo pridelavo z visokimi the farm owners. Agriculture does not only provide stroški ter zahtevnimi tehnološkimi postopki. the source of income for the local population but also preserves settling, prevents overgrowing, pro- Z donosnostjo kmetijske pridelave v Halozah se je tects cultural landscape and encourages the deve- ukvarjal že Bračič v študiji Vinorodne Haloze (1), v lopment of non-agricultural activities. kateri ugotavlja, da med vsemi pokrajinskimi eno tami ptujske občine haloške kmetije dosegajo naj Key words: Haloze, agriculture, winegrowing, farms, nižjo vrednost. Po vrednosti kmetijske pridelave so overgrowing, supplementary activities on farms, regional Haloze še vedno pod slovenskim poprečjem in v pri development. merjavi z ostalimi primerljivimi vinogradniškimi Avtor besedila in fotografij: območji v izrazito slabem položaju. Iz Vrišerjeve VLADIMIR KOROŠEC, dr. geogr. ocene vrednosti kmetijske pridelave iz leta 2005 Proletarska ulica 14, 2325 Kidričevo ugotovimo, da je bila njena vrednost v državi v pri E-pošta: [email protected] merjavi s Halozami višja za 15 %, v Slovenskih gori cah za 38 % in na Dravskem ter Ptujskem polju sko COBISS 1.04 strokovni članek raj za 65 % (14).

20 g eografski o bzornik kmetijstvo

Razvoj kmetijstva je pomemben cilj lokalnih in regij pasu). Kljub tehnološko zahtevni in dragi pridelavi skih razvojnih programov. Vzhodnih Haloz si brez pa naravne razmere niso odločilen dejavnik stagna vinogradništva namreč ne moremo predstavljati, v cije ali celo opuščanja vinogradništva. zahodnem delu pa izstopa mešani agrarni sistem s prevladujočo živinorejo, v katerem ima pomembno Kot je ugotavljal že Bračič (1), haloško kmetijstvo tudi dopolnilno vlogo tudi vinogradništvo. danes obremenjujejo parcelna in lastniška razdro bljenost, spreminjanje zemljišč in opuščanje obde Naravni in družbeni pogoji lave kmetijskih zemljišč, šibka tržna usmerjenost kmetij, odseljevanje prebivalcev, drobitev zemljišč za razvoj kmetijstva in spreminjanje lastništva (8). Naravni dejavniki so odločilni za socioekonomsko sestavo in usmeri Na haloško vinogradništvo in kmetijstvo vplivajo tev kmetijstva, vendar je za pridelovalno uspešnost številni kompleksni naravni in družbeni dejavniki, ter usmeritev najpomembnejša vloga ljudi, kmetov katerih učinki se kažejo v dinamičnih in preplete (9), ki kljub omejenim dejavnikom za kmetijsko pri nih socioekonomskih, prebivalstvenih, prostorskih delavo v takšnem okolju odkrijejo gospodarske in in okoljskih procesih. Posledice njihovega delovanja osebne razvojne priložnosti. na celotno regionalno zgradbo se od sredine prete klega stoletja zaradi neučinkovitih lokalnih in nacio Skladno s slovensko in evropsko kmetijsko zakono nalnih ukrepov za preprečevanje in odpravljanje sla dajo so Haloze uvrščene v skupino hribovskih in bosti v kmetijstvu niso bistveno spremenile. gorskih območij, kjer je zaradi precejšnje nadmorske višine in strmine površja raba zemljišč močno ome Za Haloze je značilna močna navpična in vodo jena ter se uporablja dražja, specializirana meha ravna razčlenjenost površja s številnimi ozkimi in nizacija. Na podlagi te razporeditve so kmetije na strmimi erozijskimi grapami, zato je značilno inten območjih z omejitvenimi dejavniki upravičene do zivno površinsko izpiranje ter pojavljanje usadov in višjih subvencij za obdelavo in drugih ukrepov kme zemeljskih plazov. V primerjavi s Slovenskimi gori tijske politike. Neposredna plačila sicer preprečujejo cami so v Halozah pobočja zelo razčlenjena in strma, zaraščanje in spreminjanje rabe zemljišč ter prispe slemena pa ožja in manj uravnana (3). Kmetijsko vajo k izboljšanju gospodarnosti pridelave, vendar v rabo najbolj omejujejo razmeroma velike strmine, haloškem kmetijstvu temeljnih razvojnih problemov saj v Vzhodnih Halozah prevladujejo nakloni med dolgoročno ne rešujejo. 10 in 20°, medtem ko v Zahodnih pogosto presegajo 20°. Kmetijsko rabo omejuje tudi ekspozicija, saj je v Halozah severnih leg dvakrat toliko kot južnih, v občini Majšperk pa ima tako usmeritev pobočja četr tina vseh zemljišč (4). V večini jih prekriva gozd.

Na prisojnih in razmeroma strmih pobočjih se v kombinaciji z optimalnimi temperaturnimi, pada vinskimi ter talnimi razmerami oblikuje nadvse ugo dno okolje za gojenje vinske trte, ki zahteva zadostno količino padavin v rastni dobi, manjšo v dobi cvete nja in zorenja, predvsem pa daljše sončno obseva nje. Bračič uvršča Vzhodne Haloze med 5 % obmo čij z najugodnejšimi ekološkimi pogoji za vinogra dništvo na svetu (1), haloška vina pa se lahko kosajo z vrhunskimi vini, ki jih pridelujejo v nekaterih naj bolj znanih vinorodnih območjih (11). Večina vino gradov je danes v optimalnih vinogradniških legah, saj je od druge polovice preteklega stoletja opušča nje obsežnih vinogradov povezano tudi z naravnimi Slika 1: Drobno lastništvo vinogradov na Velikem Vrhu (foto: omejitvami (strmina, ekspozicija, višina termalnega Vladimir Korošec).

21 kmetijstvo

Socioekonomske in realne pridelovalne vrednosti. V Vzhodnih Halozah se je v primerjavi z Zahodnimi raba zemljišč zaradi pridelovalne spremembe agrarne prenaseljenosti, drobne parcelne sestave in, v kmetijstvu razen vinogradništva, izrazito ekstenzivnega ter samo oskrbnega kmetijstva hitreje spreminjala. Danes je Socialna in prebivalstvena sestava. Za Haloze je raba zemljišč v obeh delih Haloz razmeroma podobna. značilna velikostna, parcelna in lastniška razdroblje Razlike so le v deležih vinogradniških zemljišč, ki jih je nost, šibka tržna usmerjenost ter z razvojnega pogleda v vzhodnem delu 7,2 %, v zahodnem pa le 1,5 %. neustrezna starostna in izobrazbena sestava lastnikov kmetij. To dejstvo se od sredine prejšnjega stoletja do Preglednica 1: Raba zemljišč v Halozah po zemljiških danes ni bistveno spremenilo. Prav tako se niso spre kategorijah v letih 1963, 1997 in 2010 (1). leto njive sadov- vino- travniki pašniki neplo- gozd menili ključni dejavniki, ki vplivajo na gospodarsko njaki gradi dno učinkovitost kmetijstva in na videz kulturne pokra 1963 12,5 3,1 6,1 16,3 13,7 3,3 45,0 jine. Razvojne procese je zaznamovala depopulacija, 1997 9,6 2,7 4,8 18,8 14,0 4,2 45,9 ki je povzročila pomanjkanje delovne sile v tej dejav 2010 7,8 2,6 4,7 18,7 14,7 4,6 46,9 nosti, spreminjanje rabe in zaraščanje zemljišč ter drobitev zemljišč in spremembe lastništva (8). Pričakovati je, da se bodo v prihodnje najbolj krčila Večina kazalcev razvoja prebivalstva med letoma 1981 vinogradniška zemljišča malih vinogradnikov in in 2010 ne kaže bistvenega izboljšanja. V ospredju lastnikov vikendov, ki obdelujejo skoraj 20 % vseh so pomanjkanje ustrezno usposobljene in motivi vinogradov. Njihova obdelava je nadvse zahtevna in rane delovne sile v kmetijstvu, ostarelo prebivalstvo, v večini primerov ekonomsko neracionalna. Lastniki premalo delovnih mest zunaj kmetijstva, neodziven teh vinogradov nimajo ne potreb ne motivov za ohra razvojni potencial za spremembe, premalo mladih njanje pridelave. v kmetijski dejavnosti ter napredujoča depopulacija v obrobnih in težje dostopnih naseljih. Za Haložane Spreminjanje rabe zemljišč in celo opuščanje pride je bilo kmetijstvo v preteklosti temeljni vir prežive lave napovedujejo tudi podatki o velikostni sestavi tja, danes pa je za večino predvsem način življenja, kmetij, parcelni razdrobljenosti in starostni sestavi ki ustvari premalo dohodka celo za kmečka gospo lastnikov. Leta 2007 je bilo v Halozah 57 % kmetij dinjstva, kar sili prebivalce k iskanju zaposlitve v nek manjših od 5 ha (9), ob popisu kmetijskih gospodar metijskih dejavnostih. Sedanje razmere v kmetijstvu stev leta 2000 celo 68 % (6). V odročnih in slemen kažejo, da po letu 1991 nekoliko okrepljeni socialni skih naseljih se hitro spreminjata socialna in staro kapital za uveljavljanje organizacijskih in proizvodnih stna sestava gospodinjstev. Leta 2010 je bilo v nase novosti ne prispeva bistveno k večji motiviranosti ljih Gorca in Slatina 46 % prebivalstveno neperspek prebivalcev. Razvoj kmetijstva, zlasti vinogradništva, tivnih gospodinjstev, med katera uvrščamo ostarela spodbujajo vinogradniška in turistična društva, ki so in starejša gospodinjstva ter gospodinjstva s starejšo v zadnjem obdobju okrepila svojo dejavnost in opra vljajo pomembno izobraževalno funkcijo.

Spreminjanje rabe zemljišč. Haloška kmetijska zemljišča so od druge polovice preteklega stoletja naj bolj izpostavljena zaraščanju in ogozdovanju. Proces spreminjanja ni zajel zgolj reliefno bolj razgibanih in za kmetijstvo manj primernih Zahodnih Haloz, temveč zaradi različnih razlogov tudi zemljišča z dobrimi raz merami za intenzivno kmetijsko pridelavo. V obdobju med letoma 1963 in 2010 se je najbolj, skoraj za 40 % oziroma za 1194 ha, zmanjšala površina njiv, manj je tudi vinogradov, in sicer za 357 ha, ter sadovnjakov, za 106 ha. Zastarele travniške nasade sadnega drevja so Slika 2: Zaraščanje kmetijskih zemljišč v Halozah lastniki bodisi izsekali ali opustili, zato sadjarstvo nima (foto: Vladimir Korošec).

22 g eografski o bzornik kmetijstvo srednjo generacijo (8). Ker so opuščena zemljišča obi 1,0% čajno za obdelavo manj primerna, jih le redko naje 13,5% majo ali odkupijo proizvodno uspešne kmetije ozi 34,4% roma republiški sklad kmetijskih zemljišč.

Pridelovalne in organizacijske spremembe v kmetijstvu. Na spreminjanje rabe kmetijskih zemljišč v Halozah je poleg depopulacije od konca sedemdese tih let preteklega stoletja vplivala z razvojem prome tnih sredstev naraščajoča dnevna migracija domači nov v bližnja zaposlitvena središča. Tudi zaradi tega se je ohranjal in celo krepil tip mešane pridelave, ki je zaradi naravnih dejavnikov in zemljiškoposestne sestave že od nekdaj prevladujoča oblika kmetijstva v Halozah. Dobrih 50 % haloških kmetij se ukvarja z živinorejo. Prevladujejo govedorejske kmetije, največ jih je na območju Žetal, Stoperc in Majšperka, med tem ko je v Vzhodnih Halozah živinoreja skoraj pov sem izginila, ponekod jo nadomešča perutninarstvo. 51,1% Vinogradništvo je najbolj razširjena kmetijska dejav nost, saj ima skoraj vsaka kmetija lasten vinograd. S specializiranim vinogradništvom se je leta 2000 poljedelstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo sadjarstvo ukvarjalo okrog 13 % kmetij, v Vzhodnih Halozah 18 %, v občini Zavrč pa celo 35 % (6). živinoreja mešana pridelava

V Halozah lahko okrog 40 % kmetij še vedno oprede Slika 3: Družinske kmetije v Halozah po tipu kmetovanja leta limo za kmečke, kar kaže na močno povezanost prebi 2000 (v %) (12). valcev s kmetijstvom in odvisnost posameznih social nih skupin od pridelave lastne hrane. Velika večina socioekonomskega razvoja v strukturi kmetijstva kmetij je samooskrbnih in ne ustvarja tržnih viškov. kažejo velike razlike. Ne samo, da se je v Vzhodnih Kar 82 % kmetij ustvari manj kot četrtino dohodka Halozah za razliko od Zahodnih, kjer prevladuje živi iz kmetijstva (9). Možnost pridelave hrane za lastne noreja, kot prevladujoča dejavnost uveljavilo vino potrebe je eden od poglavitnih motivov, ki ljudi spod gradništvo, ampak se obe območji razlikujeta tudi buja, da ostajajo na podeželju in na ta način ohranjajo po velikosti in parcelni razdrobljenosti kmetij ter minimalno raven gospodarske aktivnosti. predvsem po njihovi gospodarski sestavi in razvojni usmerjenosti. Po ocenah kmetijskih svetovalcev in Med Vzhodnimi in Zahodnimi Halozami se kot domačinov so razlike rezultat razmeroma stabilnih posledica naravnih dejavnikov in dosedanjega zemljiškoposestnih razmer v Zahodnih Halozah, ki se z denacionalizacijo niso bistveno spremenile, in Preglednica 2: Primerjava nekaterih kazalcev kmetijske nedvomno tudi v zadnjem desetletju nekoliko ugo dejavnosti med Vzhodnimi in Zahodnimi Halozami (12). dnejših gospodarskih razmer v govedoreji ter stabilne

Izbrani kazalci Vzhodne Haloze Zahodne Haloze pridelave in prodaje živali ter mleka. Vinogradništvo v Vzhodnih Halozah obremenjujejo visoki stroški 1 – vinogradništvo 1 – živinoreja pridelovalna usmeritev območja 2 – mešana pridelava 2 – mešana pridelava pridelave, prevelika odvisnost vinogradnikov od pro poprečna velikost kmetije leta 2000 6,2 8,9 daje grozdja, razdrobljeno lastništvo vinogradov in (KZU) nepovezano ter neorganizirano trženje. Položaj vino poprečna velikost parcel v ha 0,305 0,438 gradništva je dodatno oslabila denacionalizacija. kmečka gospodinjstva leta 2000 (%) 36,5 47,5 Vinograde so namreč pridobili tudi lastniki, ki se z lastniki kmetij brez kmetijske 63,5 65,0 vinogradništvom ne ukvarjajo, zato je veliko prvo izobrazbe leta 2000 (%) delovna mesta v odnosu do aktivnih vrstnih vinogradniških zemljišč izpostavljenih zara 7,8 21,3 prebivalcev leta 2007 (%) ščanju ali pa so jih lastniki prodali tujcem oziroma

23 kmetijstvo posameznikom, ki jim nakup zemljišč predstavlja S trenutnimi poklicnimi namerami haloških otrok se zgolj finančno naložbo. S tako sproščenimi zemljišči izobrazbena sestava gospodarjev kmetij dolgoročno se niso okrepili niti domači vinogradniki niti sklad ne bo izboljšala. Ob predpostavki, da imajo kmetijsko kmetijskih zemljišč. Pozitivne spremembe v vinogra izobrazbo le gospodarji tržno usmerjenih kmetij, bi dniško pridelavo vnašajo leta 2010 uvedena plačila se moralo v srednješolske kmetijske programe vsako za obdelavo strmih vinogradov, kar bo dolgoročno leto vpisati osem do deset prihodnjih kmetovalcev. gospodarsko uspešnost vinogradništva na območjih z Ocenjujemo, da je v Halozah okrog 1200 kmetij, od omejenimi naravnimi dejavniki vsaj delno izboljšalo. tega jih je več kot 300 specializiranih za kmetijsko pri delavo ali usmerjenih v dopolnilne dejavnosti. Kadrovski potenciali v kmetijstvu. Razvoj kme tijstva, zlasti uveljavljanje pridelovalnih in organiza Haloško kmetijstvo cijskih sprememb, je odvisen od znanja in usposo bljenosti gospodarjev kmetij. Leta 2000 je bilo brez pred izzivi prihodnosti kmetijske izobrazbe okrog 75 % gospodarjev halo ških kmetij, le manj kot desetina pa jih je imela eno Kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč izmed oblik kmetijske izobrazbe (12). V zadnjem nenadomestljiv dejavnik trajnostnega razvoja pode desetletju se sicer izobrazbena sestava gospodarjev želskih območij. Slednje je še posebej pomembno kmetij izboljšuje, vendar Haloze na tem področju v v Halozah, ki so zaradi težjih pridelovalnih razmer primerjavi z ostalimi pokrajinami v regiji še vedno izpostavljene socialni in okoljski degradaciji. Obstoj zaostajajo (9). in nadaljnji razvoj kmetijstva ni odvisen le od kme tov in njihove pripravljenosti za spremembe, temveč O položaju kmetijstva v pokrajini in prihodnosti te je potrebno vzpostaviti regionalno usklajen razvojni gospodarske dejavnosti govorijo tudi namere mladih model, ki poleg kmetov vključuje občine, državne za pridobitev kmetijskih poklicev. V ptujsko bioteh organizacije, razvojne agencije, strokovne ustanove, niško šolo se vsako leto vpiše povprečno devet halo društva in številne posameznike. ških otrok, od tega le pet v poklicne in srednje stro kovne programe: pomočnik v biotehniki in oskrbi, Govorimo o ciljno usmerjenih sistemskih ukrepih, gospodar na podeželju, vrtnar in kmetijsko podjetni usklajenih na lokalni, regionalni ali državni ravni. ški tehnik (15). Gre za usklajevanje zakonodaje z razvojnimi cilji,

kmetijski programi ostali programi Slika 4: Vpis haloških otrok v prvi letnik ptujske biotehniške šole v obdobju med letoma 2002 in 2011 (15).

24 g eografski o bzornik kmetijstvo

spodbujanje investicij na področju infrastrukture, Za prihodnji razvoj haloškega kmetijstva bodo odlo kmetijske pridelave, predelave in trženja, davčne olaj čilni družbeni dejavniki, kot so pomanjkanje delovne šave, višja neposredna plačila, odpravljanje admini sile, šibka motiviranost prebivalcev za spremembe, strativnih ovir, spodbujanje povezovanja med kme popolna odsotnost strokovnega in poslovnega povezo tovalci, enotno promocijo območja in druge ukrepe. vanja med kmetovalci ter neorganizirano in nepove Dosedanji ukrepi regionalne politike so bili neuspešni zano trženje. Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov tudi zaradi neusklajenega delovanja različnih sektor je razen pogodbeno vezane prodaje grozdja v ptujsko jev na področjih kmetijstva, okolja in gospodarstva, klet, čeprav v zadnjem obdobju veliko grozdja odku kar se med drugim kaže pri sprejemanju prostorskih pijo tujci, povsem naključna. Sistemsko neučinkovita načrtov. Ob tem je potrebno izpostaviti nujnost sode prodaja povečuje pridelovalne stroške posamezne lovanja med haloškimi občinami pri oblikovanju in kmetije, ne zagotavlja gospodarske stabilnosti in ne uresničevanju skupnih razvojnih pobud na področjih spodbuja specializacije ali širitve pridelave. kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti. Ker je kmetijstvo kompleksna dejavnost, zahtevajo Sklep razvojni ukrepi interdisciplinarni pristop, usklajeva nje med različnimi dejavniki in dejavnostmi na pode Natančnejši vpogled v najnovejše strukturne, organi želju ter predvsem sodelovanje pri uresničevanju zacijske in proizvodne spremembe v haloškem kmetij skupnih razvojnih ciljev. Uveljavljanje sprememb in stvu bodo omogočili šele objavljeni statistični podatki, novih idej v kmetijski pridelavi ter predelavi je pove zbrani v popisu kmetijskih gospodarstev leta 2010. zano z velikimi finančnimi sredstvi, ki jih haloško Kljub trenutno nepopolnim podatkom lahko na pod kmetijstvo iz lastne akumulacije ne more zagotoviti. lagi spremljanja nekaterih procesov zaznamo nadalj Za doseganje višje kakovosti in gospodarske učinko nje slabšanje ekonomskega položaja kmetovalcev, zla vitosti so nujna vlaganja v obnovo zastarelih vino sti vinogradnikov, zmanjševanje pridelave grozdja, gradov, predelavo grozdja in opremo vinskih kleti, opuščanje vinogradniških in za obdelavo manj pri izgradnjo hlevov za govedorejo ter obsežna vlaganja mernih zemljišč, zmanjševanje števila kmetij ter sta v različne dopolnilne dejavnosti. Velikopotezni in ranje kmečkega prebivalstva. Med pozitivne spre finančno zahtevni načrti so uresničljivi le s sistema membe lahko uvrstimo skromno povečanje velikosti tičnim in načrtnim črpanjem sredstev iz evropskih kmetij in v povprečju nekoliko izboljšano izobrazbo skladov, predvsem pa s premišljenimi finančnimi in njihovih lastnikov. davčnimi ukrepi, ki spodbujajo razvojne investicije na različnih področjih. V Halozah se je v zadnjem obdobju še dodatno spre menilo lastništvo zemljišč. Poleg maloštevilnih velikih kmetij, ki so se pridelovalno in gospodarsko nekoliko okrepile, obvladujejo kmetijska zemljišča kot naje mniki vinogradov tudi nekdanji delavci Kmetijskega kombinata Ptuj, tuji lastniki vinogradov, ki so vino grade najpogosteje pridobili z nakupom, velika sku pina lastnikov počitniških bivališč in manjših vinogra dov, še vedno številni mali kmetje ali polkmetje ter lastniki zemljišč in gozdov, vrnjenih po denacionali zaciji.

Velika verjetnost je, da se bo v prihodnje lastniška sestava haloških kmetijskih zemljišč zaradi spreme njenega socialnega položaja in različnih interesov lastnikov dodatno spreminjala. Povsem negotova je usoda obsežnih terasnih vinogradov, ki so v državni lasti in jih obdelujejo nekdanji delavci Kmetijskega Slika 5: Novi vinogradi na Goričaku pri Zavrču. kombinata Ptuj. Mnogi bodo verjetno po zaključku (foto: Vladimir Korošec). delovne dobe v večini dotrajane vinograde vrnili v

25 kmetijstvo

veliko kmetijskih zemljišč, njihova kmetijska raba pa je zaradi staranja lastnikov, visokih stroškov in nizke produktivnosti močno ogrožena. Zaraščanju so izpo stavljene tudi obsežna vinogradniška in druga kme tijska zemljišča, ki so jih lastniki dobili vrnjena v postopku denacionalizacije, vendar jih zaradi različ nih razlogov ne obdelujejo, njihova prihodnja raba pa je prav tako negotova. Zaradi takšnih razmer se zmanjšujejo obnove vinogradov in druge naložbe v kmetijstvu. V zadnjih desetih letih je večjo površino vinogradov obnovil le eden izmed tujih lastnikov, ki s sajenjem trte na ozkih terasah, odkupom grozdja od okoliških vinogradnikov in načrtovano gradnjo vinske kleti v tradicionalno haloško vinogradništvo vnaša nekatere tehnološke in organizacijske novosti.

Na haloških kmetijah se zelo počasi uveljavljajo dopolnilne dejavnosti, novosti in intenzivne oblike kmetovanja, kot so ekološko kmetovanje, zelenjadar stvo, čebelarstvo in druge oblike obdelave, za katere so ugodne naravne razmere. Prav tako še vedno ni ustrezno ovrednoten in izkoriščen gozd. Zaradi pre prečevanja zaraščanja se je močneje razvila le reja drobnice. Slika 6: Najpomembnejša kmetijska dejavnost v Vinorodnih Halozah je vinogradništvo. To se izraža tudi v krajinski podobi Haloško kmetijstvo je v vseh pogledih slabotno in ne pokrajine (foto: Vladimir Korošec). kaže stabilnih razvojnih teženj. Uvajanje novosti, pri delovalnih in organizacijskih sprememb je zahteven državni sklad, saj vsi najemniki niso razvili družinske in dolgotrajen proces, njegova uspešnost pa je odvi tradicije vinogradništva. Vinogradniško in kmetijsko sna od učinkovitega usklajevanja različnih interesov pridelavo bodo zmanjševali tudi lastniki počitniških ter predvsem od sodelovanja vseh ključnih nosilcev bivališč in malih kmetij, ki imajo v lasti razmeroma razvoja, ki so zavezani načelom trajnostnega razvoja.

Viri in literatura 1. Bračič, V. 1967: Vinorodne Haloze. Maribor. 2. Bračič, V. 1982: Gozdnate Haloze. Maribor. 3. Brečko, V. in ostali 1996: Ranljivost okolja. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana. 4. Fridl, J. in ostali 1996: Tipi pokrajin in naravne nesreče. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana. 5. Korošec, V. 1988: Večfunkcionalna raba podeželja na primeru Haloz. Magistrsko delo, Sveučilište Univerze v Zagrebu. Zagreb. 6. Korošec, V. 2008: Raznolikost razvojnih priložnosti na območju Haloz. Haloze – pokrajina, ljudje in vino. Ptuj. 7. Korošec, V. 2010: Demografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja. Geografski vestnik 82-1. Ljubljana. 8. Korošec, V., Pak, M. 2010: Razvojni problemi Haloz na primerih katastrskih občin Gorca in Slatina. Dela 34. Ljubljana. 9. Lampič, B. 2011: Sedanjost in prihodnost kmetijstva. Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. GeograFF 9. Ljubljana 10. Potočnik Slavič, I. 2009: Socialni kapital na slovenskem podeželju. Dela 31. Ljubljana. 11. Rajher, Z., 2008: Vinogradništvo v Halozah na prelomnici. Haloze – pokrajina, ljudje in vino. Ptuj.

26 g eografski o bzornik TurizemTurizem vv HalozahHalozah

IZVLEČEK Haloze so privlačna in slikovita gričevnata pokrajina z raznovrstnimi turističnimi potenciali. Kljub temu sodijo med turistično najmanj razvite slovenske pokrajine. Na voljo je le malo nastanitvenih zmogljivosti, skromen pa je tudi turistični obisk. Znane so predvsem po vinskem turizmu in turistični ponudbi, namenjeni bolj aktivnim turistom. V zadnjem obdobju je prišlo do številnih pozitivnih premikov, na pozitiven odnos do turizma pa kažejo tudi stališča lokalnega prebivalstva, kar predstavlja dober obet za razvoj turizma v prihodnje.

Ključne besede: Haloze, turizem, rekreacija, turistična ponudba. ABSTRACT LLeta 1963 je velik poznavalec Haloz Vladimir Tourism in Haloze Bračič o tej gričevnati obmejni pokrajini zapisal nasle Haloze is an attractive and picturesque hilly region dnje (1): "Turizem si v te kraje kljub izredno prijetni with heterogeneous tourism potentials. Despite this it pokrajini le s težavo utira pot zaradi prometne odre is among the least developed tourist areas in Slovenia. zanosti in sorazmerne oddaljenosti od večjih mestnih There are only a few accommodations and numbers of naselij. Turistično pomembnejši je le grad Borl, zgra tourists are very modest. The region is well-known as jen na pečini tik nad Dravo. Med NOB-jem so ga naci a wine tourism destination but it offers also opportuni- sti spremenili v koncentracijsko taborišče, sedaj pa ties for more active tourists. In the last decades some je priljubljeno letovišče in izletišče z manjšim kopal positive trends can be observed and also the attitude nim bazenom. V zasnovi je nekaj manjših turističnih of local population towards tourism development is postojank (Hrastovec, Vel. Okič, Podlehnik)." Čeprav positive. This shows a good promise for future tourism je vmes minilo skoraj pol stoletja, današnja podoba development. razvoja turizma ni bistveno drugačna. Razlogov za Key words: Haloze, tourism, recreation, tourism supply. njegovo skromno razvitost ni več mogoče iskati samo v omenjeni prometni odrezanosti temveč imajo pri Avtor besedila: tem pomembno vlogo tudi številni drugi dejavniki, DEJAN CIGALE, dr. geogr. kot na primer neugodni demografski procesi, zapo Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, slovanje domačega prebivalstva v zaposlitvenih sredi Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana ščih zunaj Haloz in podobno. E-pošta: [email protected] Jeršič (7) je precejšen del Zahodnih Haloz uvr Avtorja fotografij: stil med pokrajinska območja, posebej ustrezna za DEJAN CIGALE, VLADIMIR KOROŠEC planinstvo in izletništvo, večino Haloz pa ozna čil kot "pokrajinska območja vinskih turističnih COBISS 1.04 strokovni članek cest". Vinogradništvo je namreč dejavnost, ki že na

27 turizem zunaj daje pokrajini izrazit pečat in hkrati predsta Nastanitvene zmogljivosti vlja precejšnjo (potencialno) turistično privlačnost za številne turiste. Zaradi razgibanosti in pokrajin in turistični obisk ske slikovitosti je območje Haloz lahko turistično privlačno tudi za turiste, ki jih z vinom povezana Če bi kot merilo razvitosti turizma na območju ponudba ne pritegne. Čeprav podatki o turistič Haloz vzeli podatke Statističnega urada Republike nih zmogljivostih in turističnem obisku pričajo o Slovenije (SURS), bi lahko prišli do sklepa, da turizma zelo skromni razvitosti turizma, vidijo domačini v v Halozah skorajda ni. Edini kraj z območja Haloz, turizmu eno večjih razvojnih priložnosti tega obmo za katerega obstaja daljši podatkovni niz s področja čja (8). Tudi v okviru anketiranja, ki so ga spomladi turizma, je Podlehnik, in sicer po zaslugi tamkajšnjega 2011 izvajali študenti geografije, je več kot četrtina motela, ki pa je zdaj že nekaj časa zaprt. SURS je obja anketiranih domačinov menila, da so možnosti za vljal podatke o turističnem obisku tega kraja od leta razvoj turizma v Halozah dokaj ugodne. Kot največje 1979 do leta 2006. Motel je izkoriščal ugodno prome potencialne turistične privlačnosti območja so izpo tno lego ob cesti proti sosednji Hrvaški. V njem so pre stavili vinogradništvo, naravo, okolje in mir, poho nočevali tranzitni gosti, ki pa se na tem območju niso dništvo, posamezne naravne znamenitosti, kulina zadrževali, zato motel k razvoju turizma v Halozah ni riko oziroma domačo hrano ter kulturno dediščino. prispeval skoraj ničesar. Vseeno je bil edini večji nasta Pri tem so najpogosteje omenjali ravno vinogradni nitveni objekt v okolici. O značilnostih njegovega turi štvo. Že navedbe anketiranih Haložanov zelo dobro stičnega obiska največ pove povprečna doba bivanja, opozarjajo na raznolike turistične potenciale obmo ki je bila na primer leta 1980 le en dan (natančneje čja, ki pa so le deloma izkoriščeni. 1,04 dneva). Značilen je bil izrazit višek turističnega obiska v poletnih mesecih, povezan s povečanim obse V nadaljevanju bo obravnavan turizem na obmo gom prometnih tokov proti Hrvaški, le-ti pa so bili v čju šestih haloških občin (Cirkulane, Majšperk, veliki meri pogojeni s turizmom na hrvaški obali. Tako Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale). Čeprav se tako je bilo leta 1980 v dveh poletnih mesecih (julij, avgust) opredeljeno območje ne ujema povsem z obsegom zabeleženih 26,6 % vseh prenočitev in kar 34,4 % pre Haloz (2), omogoča uporabo statističnih podatkov s nočitev tujih turistov. Sezonska razporeditev obiska področja turizma. (tedanjih) domačih turistov, ki so bili sicer v manjšini,

2500 2 5 0 2 3

2000 2 8 1 1 8 4 1500 1 1 5 1 1 5 2 1

1000 9 7 5 3 6 5 7 9 8 3 7 5 4 6 1 6 5 6 7 2 7 1 1 7 7 1 7 7 9 7 7 7 5 7 1 7 4 6 7 6 0 9 9 4 5 6 5 5 0 2 5 8 5 4 1

500 7 3

0 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. domače tuje Slika 1: Prenočitve turistov v naselju Podlehnik po mesecih leta 1980 (11).

28 g eografski o bzornik turizem

25000 20328

20000 19281 17447 17269 16871 16812 16714 16595 16368 15806 15223 15000 13382

10000 5.906 5771 5.606 5.391 5.184 5027 4380 4334 4312 4197 4167 5000 4113 3420 2957 2192 1540

0 0 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 2: Število prihodov turistov v naselju Podlehnik v obdobju 1979–2007 (11, 16). je bila precej bolj enakomerna, saj so bili prostoča Preglednica 1: Število ležišč v haloških občinah v obdobju sni motivi pri njih zastopani v bistveno manjši meri. 2008–2010 (nova metodologija) (17). Dolgoročni trend obsega turističnega obiska je naka zoval stagnacijo oziroma rahlo upadanje. Od leta 1979 občina 2008 2009 2010 do leta 1990 je število prihodov turistov z 20.328 naza Cirkulane 31 31 15 dovalo na 13.383. Po osamosvojitvi Slovenije se je turi stični obisk bistveno zmanjšal (leta 1992 je bilo zabe Majšperk 12 12 12 leženih le 1640 prihodov) in se ni nikoli več niti pri Podlehnik 41 36 36 bližal vrednostim iz časa Jugoslavije, čeprav je kasneje številka spet presegla 5000 prihodov (5908 leta 2006). Videm 14 43 25 Zavrč 11 10 10 Po zaprtju motela v Podlehniku so ostale na obmo čju šestih haloških občin zelo skromne nastanitvene Žetale - - - zmogljivosti. Po podatkih SURS-a naj bi bile na pri SKUPAJ 109 132 98 mer leta 2007 nastanitvene zmogljivosti na voljo le v občini Zavrč (devet ležišč). Z letom 2010 je SURS začel predstavljati podatke po novi metodologiji (za obdobje Zelo skromen je tudi turistični obisk. Zaradi majh od leta 2008 naprej), ki je zagotovila nekoliko boljše nega števila ponudnikov SURS podatkov o turi zajetje podatkov o obstoječih zmogljivostih in turistič stičnem obisku za večino občin niti ne objavlja (po nega obiska. Na manjšo zanesljivost starejših podatkov Zakonu o državni statistiki je SURS individualne opozorijo navedbe za leto 2009, za katero so na voljo podatke dolžan varovati), zato ni mogoče dobiti vpo tako podatki stare kot nove metodologije. Prvi govo gleda v trende ali druge osnovne značilnosti turistič rijo o 72, drugi pa o kar 132 ležiščih. Ta so bila zasto nega obiska, kot sta na primer sezonska razporedi pana v vseh haloških občinah z izjemo Žetal. Glede na tev obiska ali državni izvor turistov. Podatki za obdo podatke za leto 2010 je bilo v petih haloških občinah bje 2008–2010 so tako objavljeni le za občino Videm 98 ležišč, kar kaže na njihovo upadanje. Tako je bila v in še to samo za leto 2009, ko je bilo zabeleženih 47 tem letu med 177 slovenskimi občinami z nastanitve prihodov turistov in 94 prenočitev. Tega leta je bila nimi zmogljivostmi občina Podlehnik po številu ležišč torej povprečna doba bivanja natančno dva dneva, na 141. mestu, ostale haloške občine pa so bile še bolj kar je precej pod slovenskim povprečjem (leta 2009 v ozadju. 3,02 dni).

29 turizem

Preglednica 2: Prihodi in prenočitve turistov v haloških občinah v obdobju 2006–2009 (stara metodologija) (16). 2006 2007 2008 2009 prihodi število prihodi število prihodi število prihodi število občina turistov prenočitev turistov prenočitev turistov prenočitev turistov prenočitev Cirkulane - - 37 79 37 93 4 8 Majšperk ------Podlehnik 6114 6237 123 152 110 122 216 216 Videm - - - - 4 18 5 7 Zavrč 16 62 38 73 31 83 11 18 Žetale ------SKUPAJ 6130 6299 161 225 145 223 232 241

Podatki, zbrani po stari metodologiji, so sicer na voljo dejavnost (ogled kmetije, njenih značilnosti in oko za več občin (glej preglednico 2), a le do leta 2009. lice, oddaja površin za piknike, prikaz značilnih kme Ti podatki kažejo na največji turistični obisk v občini tijskih in gozdarskih opravil, ježa živali, izposoja špor Podlehnik, torej v občini, ki je razpolagala (in razpo tnih rekvizitov). V nekaterih primerih se dejavnost laga še danes) tudi z največjim številom turističnih turizma na kmetiji dopolnjuje tudi s predelavo kmetij ležišč. skih pridelkov. Slednja lahko za obiskovalce turistične kmetije predstavlja tudi dodatno turistično ponudbo. Predstavljene navedbe za občino Videm opozarjajo na veliko podcenjenost starejših podatkov. Tako ti v Čeprav je število turističnih kmetij razmeroma skro primeru občine Videm govorijo le o sedmih prenoči mno, so pomemben segment turistične ponudbe, saj tvah v letu 2009, po podatkih nove metodologije pa jih najdemo tudi na območjih, ki so bolj oddaljena od jih je bilo 94. Potemtakem ni na razpolago podatkov, glavnih prometnih poti in kjer drugače ni (ali skoraj ki bi omogočili bolj zanesljiv vpogled v dejanski turi ni) druge turistične ponudbe. S tega vidika si zaslu stični obisk, v vsakem primeru pa so številke razme žijo večjo pozornost kot bi lahko sklepali na podlagi roma skromne, na kar je mogoče sklepati že iz majh skromnih absolutnih številk. nega števila ležišč. Leta 2011 je bilo na sedmih turističnih kmetijah Turistične kmetije kot (kmetijah, ki so opravljale turistično oziroma s turiz mom povezano dopolnilno dejavnost) izvedeno anke pomembna sestavina tiranje (6). Anketirani so bili nosilci dopolnilne dejav haloške turistične ponudbe nosti. Ankete so bile opravljene na treh vinotočih, dveh izletniških kmetijah, na eni kmetiji s prenoči Po zaprtju motela v Podlehniku na območju Haloz tvenimi zmogljivostmi in na kmetiji, kjer prodajajo delujejo le še manjši nastanitveni objekti. Še naj domače pridelke in izdelke. Anketa je pokazala, da so večji je gostišče in penzion "Ob ribniku" v občini se za opravljanje turistične dopolnilne dejavnosti na Podlehnik. Med maloštevilnimi turističnimi objekti kmetiji odločali predvsem iz gospodarskih razlogov kaže posebej omeniti turistične kmetije, čeprav le tri (zaradi možnosti dodatnega zaslužka, izgube službe), med njimi ponujajo tudi prenočišča. nekateri pa so to dejavnost začeli opravljati zaradi veselja do takšnega dela. Kot pomemben dejavnik Po podatkih registra dopolnilnih dejavnosti je bilo odločanja za tovrstno dejavnost so trije anketiranci spomladi 2011 v šestih haloških občinah 13 kmetij, navedli tudi predhodne izkušnje s turizmom, in sicer ki imajo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji regi delo v gostinstvu. Pri izvajanju dopolnilne dejavnosti striran turizem. Največ jih je bilo v občini Videm, in sodelujejo le člani matičnega gospodinjstva. sicer kar pet. Izrazito prevladuje gostinska dejavnost, ki je zastopana na devetih kmetijah. Kot že omenjeno, Anketa je opozorila tudi na temeljne značilnosti turi ponujajo nastanitev le na treh kmetijah, na štirih pa stičnega obiska na turističnih kmetijah. Tako po izja imajo registrirano negostinsko turistično dopolnilno vah anketirancev največ gostov spada v starostno

30 g eografski o bzornik turizem

št. objektov nepremične kulturne dediščine po naseljih 9 in več 5 1

število turističnih ležišč turizem na kmetiji po občinah Natura 2000 cesta zavarovano območje Viri podatkov: Statistični urad RS, Agencija RS za pomembnejši turistični kraj okolje, Register nepremične kulturne dediščine, Register dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Kartografija: Dejan Cigale

Slika 3: Turistični potenciali in ponudba v Halozah.

skupino srednjih let. Večina jih prihaja v skupinah, vinsko turistična cesta – VTC 11. Kljub temu turi med katerimi so tudi družine. Največji obisk kme stična ponudba ne temelji zgolj na vinogradništvu, tij je ob koncu tedna, saj jih je večina med delovnim ampak so se vinskemu turizmu pridružile še različne tednom zaprta. Na takšne rezultate je seveda vplivala druge oblike, usmerjene tako v športno rekreacijo kot struktura anketiranih kmetij, med katerimi je bila le tudi (v manjši meri) v ponudbo kulturne dediščine ena, ki je ponujala tudi nastanitve. Večina ponujene območja. hrane in pijače pri vseh izprašanih je domače, kar je skladno z zakonsko predpisanim minimumom, po Razgibana pokrajina, ki ponuja obsežne razglede, katerem mora lastna kmetijska dejavnost zagotavljati je zelo primerna za pohodništvo, kar je še pose najmanj 30 % vrednosti uporabljenih surovin (21). bej pomembno zato, ker v severovzhodni Sloveniji Povpraševanje je čez leto enakomerno razporejeno, ni veliko območij s primerljivimi razmerami. Poleg le pozimi je gostov nekoliko manj. Na edini anketirani tega nizke nadmorske višine omogočajo nadpov kmetiji z nastanitvijo gostje ostajajo povprečno od tri prečno dolgo planinsko oziroma pohodniško sezono. do pet dni. Na območju med drugim najdemo Haloško planin sko pot, Evropsko pešpot E7 in Bračičevo planinsko Druga turistična ponudba pot, poimenovano po geografu Vladimirju Bračiču (1919-1996). Na planinsko privlačnost območja vpliva Haloz tudi bližina Donačke gore (884 m) kot enega pri vlačnejših planinskih ciljev v vzhodni Sloveniji. Na Ker so Haloze (tudi) vinogradniška pokrajina, je območju ni planinskih koč, je pa v neposredni bližini na vinogradništvo vezan pomemben del turistične Rudijev dom na Donački gori (590 m). Obiskovalci ponudbe. Vinorodni podokoliš Haloze je del vinoro planin lahko prenočijo na turističnih kmetijah in v dnega okoliša Štajerska Slovenija. Čez območje poteka drugih nastanitvenih objektih.

31 turizem

turistično nadpovprečno privlačnih enot. Izjema je predvsem grad Borl, ki pa žal zaenkrat ne izkori šča teh potencialov. Med tistimi, ki z vidika turizma imajo (ali pa bi lahko imele) pomembnejšo vlogo, je treba kot izjemno pomemben romarski cilj ome niti zlasti Ptujsko Goro (občina Majšperk), podobno, čeprav manj pomembno vlogo, pa ima tudi cerkev svete Ane v Velikem Vrhu blizu Cirkulan. Številni ostali objekti so zanimivi predvsem kot drugotne turistične privlačne točke, saj po svojem pomenu v širšem prostoru ne izstopajo. Čeprav so sami po sebi le zmerno privlačni, je v številnih primerih pre cej bolj privlačna celotna pokrajina, saj pri mno gih objektih za slikovito "kuliso" poskrbi razgibano haloško gričevje. Slika 4: Stoperška planinska pot je ena izmed označenih poti, ki vodijo obiskovalce po razgibanem svetu Haloz V zadnjih letih je bilo veliko storjenega prav na (foto: Dejan Cigale). področju vključevanja kulturne dediščine v turi stično ponudbo. To je bilo v veliki meri povezano z Na obravnavanem območju se je uveljavilo tudi kole izvajanjem nekaterih projektov, ki so bili sofinanci sarjenje. O pomenu Haloz za to športnorekreacijsko rani tudi s strani Evropske unije. Med rezultati tovr dejavnost med drugim priča tudi vključitev kolesarskih stnih projektov je mogoče omeniti obnovo Vukove tur s tega območja v različne kolesarske vodnike (npr. domačije v Žetalah in Vinogradniškega muzeja 10, 12). Prednost Haloz je razgiban relief, saj omogoča v Veliki Varnici, ureditev Pohodne ekološke poti doživljajsko privlačno kolesarjenje, ki je zanimivo tudi s Žetale in več drugih. športnega vidika. Pozitivna okoliščina je tudi le zmerna obremenjenost cest z avtomobilskim prometom. Z vidika razvoja turizma v Halozah je pomembna bli žina nekaterih dobro obiskanih turističnih krajev, zla Med preostalimi rekreacijskimi dejavnostmi lahko sti Ptuja in Rogaške Slatine. Turisti v teh turističnih omenimo še ribolov, lovski turizem, jadralno padal središčih so lahko potencialni enodnevni obiskovalci stvo in nabiranje gob. Haloz. Na drugi strani je mogoče povezati bivanje

Območje je privlačno tudi zaradi naravnih vrednot in kulturne dediščine. Med prvimi kaže omeniti pragoz dni rezervat na Donački gori (Rogaški) in Reseniku, ki sega na območje občine Majšperk, pa tudi obse žna območja Nature 2000 (Boč–Haloze–Donačka gora, Dravinjska dolina, Vinorodne Haloze, Drava), ki obsegajo večinske dele občin Majšperk, Žetale in Cirkulane ter znatne dele ostalih treh občin. Res pa med temi naravnimi vrednotami ni takšnih, ki bi po svoji turistični privlačnosti izrazito izstopale v širšem prostoru.

Pomemben turistični potencial je tudi prisotnost kulturne dediščine. Na območju šestih obravnava nih občin je po registru nepremične kulturne dedi ščine (15) skoraj 200 enot. Največ jih je v občinah Slika 5: Etnografski muzej v Veliki Varnici je bil razširjen tudi Majšperk (55) in Videm (48). Podobno kot pri narav s pomočjo sredstev EU v okviru Programa pobude Skupnosti nih vrednotah je tudi pri kulturni dediščini mogoče INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija–Madžarska– ugotoviti, da je le malo res izstopajočih oziroma Hrvaška 2004–2006 (foto: Dejan Cigale).

32 g eografski o bzornik turizem

Slika 6: V Vukovi Domačiji pri Žetalah je prikazan način življenja Haložanov v 19. stoletju. Ob domačiji stoji najobširnejša turistično informativna tabla turistične cone Haloze-Zagorje (foto: Vladimir Korošec). v Halozah z obiskom teh turističnih krajev (na pri dostopnost oziroma manj kakovostna cestna infra mer kopanje v termalni vodi, igranje golfa na Ptuju in struktura, ki je za vinski turizem praviloma še bolj podobno), kar privlačnost bivanja na območju Haloz pomembna kot pri drugih vrstah turizma. Na drugi še povečuje. strani je, v nasprotju z večino drugih vinogradni ških območij v Sloveniji in soseščini, večji doživljaj Sklep ski potencial pokrajine izrazita prednost Haloz. Območje Haloz ima raznovrstne turistične poten Drugo obetavno področje je ponudba za turiste, kate ciale. Kljub temu sodi med turistično najmanj raz rih motivi so predvsem športnorekreacijski. Pri tem vite slovenske pokrajine. Znano je predvsem po vin slabša cestna infrastruktura za pohodnike in kolesarje skem turizmu, ki pa je razmeroma skromno raz ni moteča, vpliva pa tudi na manjši avtomobilski pro vit. Poleg tega je na širšem območju severovzhodne met, kar je dobrodošlo za oboje. Čeprav v okviru seve Slovenije na tem področju velika konkurenca. Zaradi rovzhodne Slovenije Haloze nedvomno sodijo med slabše gospodarske razvitosti kot v osrednji Sloveniji območja z najboljšimi možnostmi za razvoj športnore je kupna moč prebivalstva manjša, kar vpliva na kreacijskega turizma, do zdaj ni prišlo do razvoja "kri manjše lokalno povpraševanje. Pomemben segment tične mase" tovrstne ponudbe, ki bi vplivala na večjo bi lahko predstavljali obiskovalci iz nekoliko bolj prepoznavnost med to skupino turistov. Gostinska oddaljenih urbanih območij (Zagreb, Gradec) ali ponudba takšnim obiskovalcem ni posebej prilago stacionarni turisti, nastanjeni na območju Haloz in jena, čeprav povpraševanje bolj aktivnih turistov ni v njihovi okolici, vendar zaenkrat njihovega večjega enako povpraševanju "vinskih" turistov, katerim sta obiska ni mogoče zaznati. Problem ostaja slabša uživanje vina in hrane glavna motiva za obisk.

33 turizem

Slika 7: "Dolina Winettu" je priljubljen cilj obiskovalcev, ki si zaželijo ribjih jedi (foto: Dejan Cigale).

Med slabostmi Haloz na področju turizma za staci nih projektov, ki so jih oblikovalci programa veči onarne turiste je mogoče omeniti malo nastanitve noma uvrstili med lokalne projekte. Njihovo vsebin nih zmogljivosti, pa tudi njihovo precej enostran sko težišče je zlasti na uporabi lokalne kulturne dedi sko strukturo. Manjka tudi nadpovprečno privlačnih ščine kot turističnega potenciala, pa tudi na turizmu točk, ki bi lahko prispevale k večji turistični prepo v povezavi z vinogradništvom (na primer izgradnja in znavnosti območja. Nekatere izrazito privlačne loka obnova vinskih turističnih cest). cije (Borl, Gorca ...) ostajajo premalo izkoriščene ali pa sploh neizkoriščene, kar je z vidika razvoja turizma Uspešnost razvojnih prizadevanj na podeželju je v na celotnem območju negativno. Kot sta opozorila veliki meri odvisna od angažiranosti lokalnega prebi Korošec in Pak (9), ostaja turistično prometni koridor valstva in od njegovih znanj, sposobnosti ter pripra proti Balkanu neizkoriščen. S tranzitnim prometom je vljenosti za povezovanje. Haloze sodijo med tiste slo bilo povezano delovanje motela v Podlehniku, ki pa je venske pokrajine, ki so v preteklosti doživljale nega zdaj že nekaj let zaprt. tivne demografske procese, deloma pa so ti prisotni še danes. Prebivalci so se že tradicionalno zaposlovali v Številni domačini vidijo turizem kot eno bolj perspek bližnjih urbanih središčih (8). To z vidika nadaljnjega tivnih razvojnih možnosti območja. Takšnega mnenja razvoja turizma ni ugodno, saj mnoga haloška nase so bili tudi ustvarjalci Območnega razvojnega pro lja postajajo predvsem spalna naselja za prebivalce, grama Spodnje Podravje za obdobje 2007–2013 (13), zaposlene drugod. Kljub temu mnenja lokalnega pre ki je turizmu namenil precejšnjo pozornost. Med bivalstva kažejo na pozitiven odnos do turizma, v ukrepe je vključil tudi tiste s področja turizma. Pri zadnjem obdobju pa je prišlo tudi do številnih pozi tem je bilo na območju Haloz predvidenih več razvoj tivnih premikov.

34 g eografski o bzornik turizem

Na področju turistične organiziranosti je treba ome turistov. Stanje se je izboljšalo tudi glede razpolo niti pomembno vlogo Lokalne razvojne agencije žljivosti ustreznih informacij za (potencialne) turi Halo iz Cirkulan, ki skrbi za trženje Haloz kot turi ste. Tako so zdaj poleg tiskanih vodnikov (na primer stične destinacije. Halo predstavlja pomembno gonilo 3, 4) na voljo tudi številne spletne strani, ki pred razvoja na področju turizma, sodelovala pa je tudi v stavljajo turistično ponudbo Haloz (na primer 5, 14, nekaj projektih, ki so pripomogli k obogatitvi turi 18, 19, 20). Vse to v povezavi z naravnimi in kultur stične ponudbe Haloz. Opazna sta pozitivna trenda nimi potenciali ni slaba popotnica za prihodnji razvoj na področju razvoja turizma na kmetiji in vključeva turizma, ki bi bil dobrodošel tudi zaradi pomanjka nja kulturne dediščine v turistično ponudbo. Slednje nja delovnih mest na območju Haloz in bližnjih večjih prispeva h krepitvi identitete območja tudi v očeh zaposlitvenih središč.

Viri in literatura 1. Bračič, V. 1963: Turistična geografija. Maribor. 2. Bračič, V. 1967: Vinorodne Haloze. Maribor. 3. Čehok, D., Milošič, F. 2007: Haloze-Zagorje : turistična cona. Cirkulane. Medmrežje: http://www.haloze-zagorje.eu/_pdf/haloze-vodnik-pomanjsano.pdf (5. 1. 2012). 4. Golub, Z. 2010: Vodnik po občini Podlehnik. Grosuplje. 5. Haloze.net. Medmrežje: http://haloze.net/ (5. 1. 2012). 6. Jerebic, M. 2011: Turizem na kmetijah na območju Haloz: seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Jeršič, M. 1999: Prostorsko planiranje rekreacije na prostem. Ljubljana. 8. Korošec, V. 2010: Demografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja. Geografski vestnik 82-1. 9. Korošec, V., Pak, M. 2010: Razvojna problematika Haloz na primerih katastrskih občin Gorca in Slatina. Dela 34. 10. Krajnc, P. 2002: Štajerska in Koroška. Kolesarski vodnik. Ljubljana. 11. Letni pregledi turizma 1979–2002. Ljubljana. 12. Maher, I. 1996: Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji. Ljubljana. 13. Območni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007–2013: Strateški in programski del, 2006. Medmrežje: http://www.bistra.si/pdf/ORP_spodnje_podravje.pdf (5. 1. 2012). 14. Poslovni center Halo, Turistični programi. Medmrežje: http://www.halo.si/turisticni_programi (5. 1. 2012). 15. Register nepremične kulturne dediščine. Medmrežje: http://rkd.situla.org/ (5. 1. 2012). 16. Statistični urad RS: Nastanitvena statistika po vrstah turističnih krajev – stara metodologija. Statistični urad RS. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/90_nastanitev_arhiv/02_21182_ nastanitev_kraji_stara/02_21182_nastanitev_kraji_stara.asp (5. 1. 2012). 17. Statistični urad RS: Nastanitvena statistika, letni podatki – vsi objekti. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/02_21645_ nastanitev_letno.asp (5. 1. 2012). 18. Turistična cona Haloze – Zagorje. Medmrežje: http://www.haloze-zagorje.eu/ (5. 1. 2012). 19. Turistično društvo Podlehnik. Medmrežje: http://www.td-podlehnik.nevladna.org/domov/ (5. 1. 2012). 20. Turistično društvo Žetale. Medmrežje: http://www.td-zetale.net/ (5. 1. 2012). 21. Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Uradni list RS, št. 61/2005. Ljubljana.

35 Haloze:Haloze: manjmanj razvitorazvito območjeobmočje

IZVLEČEK Realnost ali le zaznava? Haloze so bile zaradi svoje nerazvitosti v okviru koncepta pomoči manj razvitim območjem deležne razvojnih spodbud države. Analiza statističnih podatkov in rezultati anketiranja kažejo, da na nekaterih območjih Haloz prihaja do pozitivnih razvojnih premikov.

Ključne besede: Slovenija, Haloze, socioekonomska struktura, manj razvito območje, regionalno planiranje.

ABSTRACT Haloze so vsakemu slovenskemu razumniku sino Haloze: less developed area nim za revščino, zaostalost, nerazsvetljenost, alkoho "lizem, za Ljubljančana so nekje na robu zemlje, zunaj Due to its developmental challenges, Haloze has " been declared as less developed area by the nati- cest in železnic." Takšno splošno mnenje o Halozah onal regional policy. The analysis of statistical data in Haložanih je v uvodu potopisa o "romanju" od and of the questionnaires showed that some parts of Majšperka do Svetih gor zapisal Taras Kermauner Haloze are experiencing positive development shifts. (2). S svojimi kolegi je želel preveriti, če to drži. V pristnem stiku s pokrajino in njenimi ljudmi je ugoto Key words: Slovenia, Haloze, socioeconomic structure, vil, da so bili bistveni dejavniki, ki so vodili do razvoj less developed area, regional planning. nega zaostajanja Haloz, socioposestna struktura, vre dnote prebivalcev, nerazvita temeljna infrastruktura Avtorja besedila: in neugodne naravne razmere. Od sedemdesetih let SIMON KUŠAR, dr. geogr. 20. stoletja so bile Haloze poleg drugih manj razvi Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, tih območij v Sloveniji deležne posebne pozornosti Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana republiške oblasti. Čeprav so prek koncepta spod E-pošta: [email protected] bujanja manj razvitih območij tudi Haložani okusili sladkosti modernizacije, so Haloze ostale manj raz ANDREJ ČERNE, dr. geogr. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, vita pokrajina. Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] V članku so poleg kratke analize pomoči manj razvi tim območjem v okviru regionalne politike prikazani Avtorja fotografij: tudi najpomembnejši razvojni dejavniki, ki so ome SIMON KUŠAR, VLADIMIR KOROŠEC jevali hitrejši razvoj Haloz: obmejna lega, odseljeva nje prebivalcev, pomanjkanje delovnih mest in slaba COBISS 1.04 strokovni članek oskrba s temeljnimi življenjskimi potrebščinami ter

36 g eografski o bzornik nerazvitost storitvami. V zadnjih nekaj letih je prišlo do nekaterih pozitivnih razvojnih premikov, kar pomeni, da manj Regionalna politika obsega ukrepe države, razvite Haloze mogoče kmalu ne bodo več sinonim namenjene spodbujanju razvoja v regijah. za revščino. Razvojna pomoč Halozam: Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja iz leta 1975 je, ob upoštevanju večjega števila Haloze kot prednostno meril, kljub bližini Ptuja Haloze opredelil kot manj območje delovanja slovenske razvito območje. Čeprav so se merila za določitev manj razvitih območij v letih 1980 in 1985 spreme regionalne politike nila, so Haloze ostale manj razvito območje (6).

Knjiga Siti in lačni Slovenci (2), iz katere je uvodni V obdobju spodbujanja razvoja demografsko ogro citat, je pomenila enega od ključnih korakov za obli ženih območij (1991–1999) so bile Haloze uvrščene kovanje posebne razvojne politike za manj razvita med demografsko ogrožena obmejna območja, kamor območja v Sloveniji. Do konca šestdesetih let 20. sto so spadali vse krajevne skupnosti in območja nase letja je veljalo prepričanje, da obstajajo manj raz lij, ki so izkazovali negativne prebivalstvene težnje, vita območja samo na ravni jugoslovanske federacije. opredeljene s kazalnikoma gibanje števila prebival Razvojna pomoč je bila zato usmerjena predvsem v cev in staranje prebivalstva. Obmejnost je bila prepo republike v južnem delu skupne države. Toda knjiga znana kot omejitveni razvojni dejavnik, kar je veljalo Siti in lačni Slovenci je razkrila, da obstajajo velike še zlasti za območja ob meji z Republiko Hrvaško. razvojne razlike tudi znotraj Slovenije in da povojna Med obmejne krajevne skupnosti so se uvrstile tiste, industrializacija ni prinesla blaginje vsem slovenskim ki so bile v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Konec pokrajinam. devetdesetih let 20. stoletja med demografsko ogro žena obmejna območja niso spadale celotne Haloze. Kot odgovor na številne ugotovljene razvojne izzive Iz sistema manj razvitih območij so bila izvzeta nase je bil leta 1971 sprejet prvi v nizu zakonov, namenje lja z boljšo prometno dostopnostjo, posebno ob glavni nih razreševanju problematike velikih razvojnih raz cesti med Mariborom in Zagrebom (6). lik v Sloveniji. Manj razvita območja so bila oprede ljena predvsem v severovzhodni Sloveniji. Že takrat Leta 1999 se je na področju spodbujanja regionalnega so se Haloze skupaj s celotno občino Ptuj uvrstile med razvoja zgodil pomemben preobrat. S sprejemom manj razvita območja (6). Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

Preglednica 1: Spodbujanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji v letih 1971–2011 (7). leto zakon tipi manj razvitih območij

Zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj 1971 manj razvita območja razvitih območij manj razvita območja; Zakon o pospeševanju skladnejšega 1975 manj razvita obmejna območja (1981–1990); regionalnega razvoja v SR Sloveniji območja v prehodnem obdobju (1981–1990); demografsko ogrožena območja; Zakon o spodbujanju razvoja demografsko demografsko ogrožena obmejna območja; 1990 ogroženih območij v Republiki Sloveniji gorsko-višinska območja; območja v prehodnem obdobju (1991–1997); območja s posebnimi razvojnimi problemi in ekonomsko šibka območja; Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega 1999 območja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo; razvoja (ZSRR) razvojno omejevana obmejna in območja z omejitvenimi dejavniki; Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega 2005 / razvoja (ZSRR-1) Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega obmejna problemska območja; 2011 razvoja (ZSRR-2) problemska območja z visoko brezposelnostjo (začasni ukrep).

37 nerazvitost se je spodbujanje razvoja z manj razvitih območij pre neslo na vse razvojne (statistične) regije. Kljub temu Haloze: V središču, a na robu je zakon za spodbujanje razvoja problemskih obmo Študenti 2. letnika ljubljanskega Oddelka za čij (manj razvitih, v strukturni krizi) predvidel obmo čja s posebnimi razvojnimi problemi. Opredeljeni so geografijo (enopredmetni in dvodisciplinarni bili trije tipi: ekonomsko šibka območja, območja s študij) so v okviru terenskih vaj iz Družbene strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo ter geografije (predmet Geografsko terensko delo razvojno omejevana obmejna in območja z omejitve nimi dejavniki. Haloške občine so se uvrščale med 2) 24. maja 2011 na območju sedmih halo- ekonomsko šibka območja, območja s strukturnimi ških naselij (Stoperce, Kočice, Sedlašek, Velika problemi zaradi visoke stopnje brezposelnosti, viso Varnica, Veliki Vrh, Drenovec, Goričak) izve- kega deleža aktivnih prebivalcev, zaposlenih v kmetij stvu, in obmejne lege (6). dli anketo z naslovom "Haloze: V središču, a na robu". Oblikovali so jo prof. dr. Andrej Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Černe, doc. dr. Dejan Cigale, dr. Vladimir je bil leta 2005 spremenjen in ni predvideval pred nostnih območij delovanja regionalne politike. Leta Korošec, doc. dr. Simon Kušar in prof. dr. 2011 je bil sprejet nov zakon o spodbujanju skladnega Mirko Pak. Z njo so zbrali veliko podatkov o regionalnega razvoja, ki ponovno opredeljuje manj razvita obmejna območja. Mednje se zaradi obmejne značilnostih poselitve, odnosu domačinov do lege spet uvrščajo tudi vse haloške občine (občina meje in turizma, veliko vprašanj pa je bilo Majšperk zaradi visokega deleža Nature 2000). namenjenih preučitvi temeljnih značilnosti In učinki izvajanja razvojnih ukrepov? Ker sistema kmetijskih gospodarstev v Halozah. V anketi spodbujanja skladnega regionalnega razvoja ni spre je sodelovalo 138 domačinov. mljal sistem spremljanja in vrednotenja in ker v ta namen ni bila izvedena posebna raziskava, na to vpra šanje ni mogoče odgovoriti neposredno. Učinke lahko spodbujal se je gospodarski razvoj v središčnih nase ocenimo le posredno, s pomočjo analize regionalne ljih nižje stopnje na obrobju pokrajine (Majšperk). strukture. Skupaj z okolico Ptuja so se od sedemdesetih let 20. stoletja zlasti na področju gospodarske infrastruk Haloze so bile tako kot druga manj razvita območja ture razvijale hitreje kot nekatere druge pokrajine v v Sloveniji deležna modernizacije. Zgrajena je bila Sloveniji. Kljub temu se razvojni zaostanek ni zmanj temeljna infrastruktura (vodovod, elektrika, telefon), šal. Haloze so se uvrščale med manj razvita območja v vseh obdobjih spodbujanja njihovega razvoja (7). Razvojnega preboja glede na opredelitev manj razvi tih območij v Sloveniji torej niso doživele. Razvojni problemi Haloz: mnenja domačinov

Manj razvita območja se soočajo s številnimi izzivi, ki otežujejo kakovostno življenje in uspešno gospodarje nje. Kateri so največji problemi, s katerimi se sreču jejo domačini v Halozah? Njihovo mnenje smo pre verili z anketo "Haloze: V središču, a na robu" (1). V njej je sodelovalo 138 domačinov. Anketiranci so Slika 1: Ceste v Halozah so zaradi strmega reliefa in neodpornih lahko izbrali tri izmed 11 ponujenih odgovorov, imeli kamnin večinoma neprimerne za tovornjake in avtobuse, kar pa so tudi možnost, da še sami dodajo odgovor, ki ga otežuje gospodarski razvoj Haloz (foto: Simon Kušar). anketa ni vključevala.

38 g eografski o bzornik nerazvitost

Prebivalci Haloz so kot tri največje probleme oprede Opremljenost z infrastrukturo (vodovod, kanaliza lili staranje in odseljevanje prebivalcev (54 odgovo cija, internet) z izjemo slabih cest med opredeljenimi rov), pomanjkanje delovnih mest (48 odgovorov) in razvojnimi problemi v Halozah ni posebej izstopala, slabe ceste (45 odgovorov). Glede na majhne razlike kar kaže na uspešnost opremljanja naselij s temeljno pri treh največkrat omenjenih problemih (vsi odgo infrastrukturo (voda, elektrika), pa tudi na manjše vori so bili izbrani okrog 50-krat) lahko sklepamo, da povpraševanje po okoljski in telekomunikacijski infra v Halozah ne prevladuje specifičen razvojni problem, strukturi v pokrajini. ampak prihaja do medsebojnega součinkovanja raz ličnih razvojnih problemov, ki so pogosto med seboj Obmejna lega povezani ali celo odvisni. Slabe ceste in pomanjka nje delovnih mest na primer spodbujajo depopula kot razvojna priložnost? cijo, kar pa vpliva na hitro staranje prebivalstva. Med pogosteje izbranimi odgovori sta tudi neustrezna Eden izmed ključnih razvojnih dejavnikov v Halozah politika do manj razvitih območij (40 odgovorov) in je obmejna lega. Ta namreč deloma onemogoča stike, oteženo kmetijstvo (38 odgovorov). Slednje je posle saj so ti bolj ali manj omejeni izključno na posebne dica naravnogeografskih značilnosti pokrajine, med točke, kjer je prehod meje mogoč. tem ko kritičnost do pomoči manj razvitim obmo čjem problematizira dosedanje sisteme spodbujanja Meja med Slovenijo in Hrvaško na območju Haloz se razvoja manj razvitih območij. uvršča med stare meje, ki so se izoblikovale med 12. in 14. stoletjem. Večinoma ne poteka po slemenih, ampak Kar 21 odgovorov se je nanašalo na pomanjkanje prečka površje goric, kjer se menjavajo kmetijska zemlji delovne sile v Halozah. Takšen odgovor je po eni šča (ponekod v zaraščanju), gozd in razložena naselja, strani pričakovan, saj zaradi odseljevanja mladega zato je njen potek v pokrajini komaj viden. Na območju prebivalstva ustrezne delovne sile najbrž ni več. Po Haloz ceste prečkajo mejo kar 52-krat, oziroma na vsa drugi strani so v Halozah potenciali za zaposlitev, ki kih 650 m. To kaže na stare povezave med območjem niso izkoriščeni. Haloz in sosednjo pokrajino na Hrvaškem (11).

drugo staranje slabe ceste ni prostora ni kanalizacije in odseljevanje težave z oskrbo neustrezna politika oteženo kmetovanje neustrezen vodovoddostop do interneta premalo delovnih mest za družabno življenje pomanjkanje delovne sile do manj razvitih območij Slika 2: Največji problemi v Halozah po mnenju anketiranih domačinov (1).

39 nerazvitost

stopanje meje je obdelava zemljišč. Vsaj enkrat na teden gre na Hrvaško 9,8 % domačinov, pri čemer kot motiv prevladuje obisk sorodnikov in prijate ljev. Anketiranci, ki gredo v sosednjo državo pona vadi le enkrat na mesec (6,1 %), to izkoristijo pred vsem za nakupe v Zagrebu, Krapini in Cvetlinu. Največ Haložanov (40,9 %) gre na Hrvaško le enkrat ali največ nekajkrat na leto in to večinoma na izlet ali dopust.

Stiki Haložanov s sosednjo Republiko Hrvaško so torej razmeroma skromni. Le desetina anketiranih ima pogostejše stike, medtem ko velika večina omejuje te Slika 3: "Pozor! Državna meja". V Halozah je to pogost znak, ki stike na dopust ali pa na Hrvaško sploh ne hodi. opozarja na obmejno lego pokrajine (foto: Vladimir Korošec). Na vprašanje, kako schengenska meja vpliva na delo Meja z Republiko Hrvaško je zunanja meja in življenje ljudi, je večina anketirancev podala oceno, Evropske unije in hkrati meja držav, ki so podpi da nanje strog mejni režim ne vpliva. Ostali so ome snice Schengenskega sporazuma. Potovanje znotraj nili le večjo prisotnost policije. Podobno redkobe "šengena" je mogoče brez ovir (pregledov potnih sedni so bili tudi pri vprašanju, katere so prednosti listin), medtem ko je za prestop schengenske meje in priložnosti obmejnega položaja Haloz. Večina se treba opraviti stroge mejne formalnosti. Na obmo je strinjala, da meja nima pomembnejših pozitivnih čju Haloz sta dva mejna prehoda za mednarodni vplivov. Kot potencial omenjajo možnosti za razvoj promet (Gruškovje, Zavrč), mejni prehod za meddr turizma in mirno okolje, saj so Haloze odmaknjene od žavni promet pa je v Zgornjem Leskovcu. Na obmo čju Haloz sta tudi mejna prehoda za obmejni promet (Drenovec, Meje) (9). 4,6 6 Ob osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 Haložani na vzpostavitev formalne državne meje niso bili pri 7 26,7 pravljeni. Največje težave imajo lastniki zemljišč, ki imajo posamezne zemljiške parcele tudi na drugi strani meje. Ob meji je stalen policijski in carinski nadzor (11).

Kakšne izkušnje imajo z mejo in obmejno lego, smo povprašali tudi prebivalce Haloz. O (ob)mejni proble matiki so bili najbolj zgovorni prebivalci Vinorodnih Haloz, ki jih v večji meri zaznamuje bolj neposredna obmejna lega. 54,7 Večina od 138 anketiranih (54,7 %) Haložanov obišče Hrvaško zaradi izleta, zabave in dopusta. Zaradi obde lovanja zemljišč, zaposlitve ali druge vrste poslov delo nih obveznosti obiskuje Hrvaško le 7 % anketiranih Haložanov. Pomemben motiv je še obisk sorodnikov nakupi izlet, zabava, dopust in prijateljev, kar je kot razlog navedlo 26,7 % vpraša nih. 40,9 % anketiranih na Hrvaško sploh ne gre. obisk sorodnikov, drugo prijateljev Na Hrvaško gre vsak dan le 3 % anketiranih prebival Slika 4: Najpogostejši razlog za obisk Republike Hrvaške; cev Haloz. Najpogostejši motiv za vsakodnevno pre N = 138 (1).

40 g eografski o bzornik nerazvitost

Preglednica 2: Pogostost čezmejnih stikov in motivi obiska Hrvaške (1). Odseljevanje prebivalcev?

delež prevladujoč Od druge svetovne vojne do danes se je število prebi pogostost stikov število (%) motiv valcev Haloz zmanjšalo za več kot tretjino. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja se je število prebi vsak dan 4 3,0 obdelava zemljišč valcev zmanjševalo zaradi odseljevanja domačinov v bližnja industrijska središča in celo v tujino, medtem večkrat na teden 2 1,5 ko v zadnjem obdobju prebivalstveni razvoj ogroža negativen naravni prirast (4), ki je posledica staranja obisk sorodnikov in enkrat na teden 7 5,3 prijateljev prebivalcev. Na minimalno rast števila prebivalcev po letu 2002 vpliva priseljevanje lastnikov počitniških večkrat na mesec 3 2,3 bivališč in širitev zazidalnih zemljišč v nekaterih sre diščnih naseljih. Na statistične podatke o demografski obisk sorodnikov in enkrat na mesec 8 6,1 strukturi Haloz vpliva tudi dejstvo, da je veliko prebi prijateljev, nakupi valcev v Halozah zgolj prijavljenih, prebivajo pa zunaj večkrat na leto 18 13,6 izlet, dopust pokrajine (5). enkrat na leto 36 27,3 izlet, dopust Da postajajo Haloze zanimive za bivanje, dokazujejo tudi rezultati naše ankete. Od 138 anketiranih se jih nikoli 54 40,9 je kar četrtina v Haloze priselila. Priseljeni so bodisi podedovali hišo in parcelo (39,5 % priseljenih) bodisi so hišo ali parcelo kupili (60,5 % priseljenih). Kupci najpomembnejših prometnih poti. Slabosti in nevar nepremičnin v Halozah so se na to območje priselili nosti obmejnega položaja so po mnenju anketiranih v različnih časovnih obdobjih, skoraj polovica pred povezane predvsem s slabšanjem razvojnih možnosti: letom 1990. Prevladujoči motiv za priselitev je bila z nadaljnjim odseljevanjem mladih, staranjem prebi ohranjena narava. Ostali so se preselili po letu 1990, valstva, težavami s prisotnostjo policije in nelegalnim od tega četrtina po letu 2000. Priseljeni po letu 1990 prečkanjem meje. so kupili hiše ali vikende (36,3 % priseljenih po letu

Slika 5: Demografski razvoj v Halozah: tipologija naselij (4).

41 nerazvitost

Posledice depopulacije vplivajo na starostno, izobraz beno in dejavnostno sestavo prebivalcev. Po statistič nih podatkih iz leta 2007 je bilo v Halozah 13 % pre bivalcev starih do 14 let, kar je manj od regijskega in državnega poprečja. Nizek delež mladih je v dobri polovici haloških naselij, od tega je v dvajsetih nase ljih celo nižji od 10 %. Največ takšnih naselij je na območju Leskovca, Žetal in Majšperka (4). Pozitivnim demografskim spremembam sledimo v izobrazbeni sestavi, ki se najhitreje spreminja v naseljih, v kate rih število prebivalcev narašča in se socialno ter gospodarsko razvijajo (3). Žal je stopnja izobrazbe Haložanov še vedno močno pod regijskim in republi škim poprečjem. Slika 6: Majšperk z industrijskim Bregom je bil pomembno zaposlitveno središče na obrobju Haloz. Zaradi deindustrializacije Malo možnosti je večina industrije propadla, tudi tovarna obutve Planika. V eni od njenih opuščenih hal je zdaj trgovski center (foto: Simon Kušar). za delo in oskrbo?

1990), ki so zdaj namenjeni stalnemu prebivanju. V Haloških občinah je malo delovnih mest (brez samo Priselili so se predvsem iz širše okolice Maribora. Med zaposlenih na kmetijah). Največ jih imata občini motivi za nakup nepremičnine v Halozah prevladujejo Videm (508) in Majšperk (497), vendar je razmerje ugodna cena nepremičnin, ohranjena narava in prija med delovno aktivnimi prebivalci, ki potrebujejo zni ljudje. delo, in številom delovnih mest le 24 oziroma 34, kar pomeni, da sta občini kljub temu izrazito bivalni. V Za Haloze je značilen prostorsko izrazito neenakome obeh občinah je približno desetina delovno aktivnih ren prebivalstveni razvoj. Tako na eni strani število prebivalcev (samo)zaposlenih v kmetijstvu. Najmanjše prebivalcev v prometno dostopnejših središčnih in število delovnih mest imata občini Zavrč in Žetale, dolinskih naseljih narašča (tudi zaradi priselitev), na vsaka manj kot 150 (10). drugi strani pa se nadaljuje odseljevanje prebivalcev in gospodarsko nazadovanje naselij v obmejnem pasu Vse haloške občine imajo 2073 delovnih mest (brez in težje dostopnih delih gričevja (4). Medtem ko je samozaposlenih v kmetijstvu), a kar 6783 delovno leta 1981 v središčnih in njim bližnjih naseljih živela aktivnih prebivalcev, ki ne delajo na svojih kmetijah. dobra petina Haložanov, se je do leta 2010 njihov pre To pomeni, da mora teoretično skoraj 70 % delovno bivalstveni delež povečal na eno tretjino. aktivnih delati v občinah zunaj Haloz. S takšnim

Preglednica 3: Spodbujanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji v letih 1971–2011 (7). število delovno aktivnih prebivalcev: samo- število delovnih mest število delovno aktivnih zaposleni v kmetijstvu brez samo-zaposlenih v indeks delovne občina prebivalcev (jan. 2012) (jan. 2012) kmetijstvu (jan. 2012)* migracije tip občine Cirkulane 892 102 222 28 izrazito bivalna Majšperk 1640 156 497 34 izrazito bivalna Makole 849 99 244 33 izrazito bivalna Podlehnik 774 90 374 55 pretežno bivalna Videm 2360 210 508 24 izrazito bivalna Zavrč 522 56 133 29 izrazito bivalna Žetale 555 96 95 21 izrazito bivalna haloške občine 7592 809 2073 31 izrazito bivalna skupaj pokrajina Opombi: Občini Majšperk in Videm obsegata tudi naselja zunaj območja Haloz; * – število delovno aktivnih prebivalcev glede na občino zaposlitve.

42 g eografski o bzornik nerazvitost

razmerjem med delovno aktivnimi prebivalci in šte Sklep vilom delovnih mest se Haloze uvrščajo med izrazito bivalne pokrajine. Haloze so manj razvito območje. To dokazujeta ana liza izbranih razvojnih dejavnikov in izzivov, pa tudi Delovna mesta je mogoče najti predvsem v središč analiza formalno opredeljenih manj razvitih obmo nih naseljih. Leta 2008 opravljena raziskava je na čij v Sloveniji. V zadnjem času se je nazadovanje naj območju Haloz opredelila 8 središčnih naselij 1. ali bolj dostopnih območij v pokrajini zaustavilo. Tam 2. stopnje. Kot središčna naselja 1. stopnje so bila je zaznati zaustavitev odseljevanja, priseljevanje pre opredeljena Stoperce, Podlehnik in Zgornji Leskovec. bivalcev, ki kakovostno bivalno okolje zaznavajo kot Središčni naselji 2. stopnje sta Cirkulane in Videm pri bivanjsko prednost, v manjši meri je opazen tudi Ptuju. V Halozah je tudi 6 naselij, ki si delijo funkcije razvoj gospodarskih dejavnosti, predvsem v središč središčnega naselja 2. stopnje. Ta naselja so: Breg– nih naseljih, ki so okrepila svojo vlogo. Majšperk, Žetale– Čermožiše in Zavrč–Goričak (8). Kljub nerazvitosti imajo Haloze veliko razvojnih prilo V mreži središčnih naselij v Halozah je v primerjavi z žnosti. Domačini jih vidijo predvsem v kakovostnem letom 1996 prišlo do velikih sprememb. Takratna raz naravnem okolju, naravnih vrednotah in neokrnjeni iskava je opredelila 7 središčnih naselij, vendar so bila naravi, v manjši meri tudi v nižjih življenjskih stroških vsa, z izjemo Majšperka, središčna naselja 1. stopnje in možnostih za razvoj kmetijstva. Z izgradnjo avto (8). Reforma lokalne samouprave z ustanovitvijo majh ceste med Ptujem in slovensko-hrvaško mejo se bo nih občin, boljše možnosti samozaposlitve in spodbuja dostopnost pokrajine močno izboljšala, kar bo lahko nje podjetniškega razvoja so sistem središčnih naselij pomembna razvojna priložnost Haloz. Vprašanje v Halozah v samo dvanajstih letih temeljito preobliko pa je, če bodo Haložani znali in zmogli izkoristiti to vali. Primerjava mreže središčnih naselij v Spodnjem veliko razvojno priložnost. Podravju v letih 1996 in 2008 kaže, da so največ spre memb doživela prav haloška središčna naselja (8). Spreminja se tudi splošno mnenje o Halozah. Anketa med študenti geografije (N = 65), ki je bila izvedena Glede na rezultate ankete se Haložani z vsakodnev jeseni leta 2011, je pokazala, da Haloze niso več sino nimi potrebščinami oskrbujejo v bližnjih središčnih nim za nerazvitost. Prva in daleč najštevilčnejša aso naseljih, v nekaterih naseljih pa kot središčno naselje ciacija v povezavi s Halozami je bila vino (tri četrtine 2. stopnje nastopa kar Ptuj. Ptuj je tudi naselje, ker se odgovorov). Haloze torej že postajajo primer vinogra opravijo nakupi, značilni za naselja višje stopnje sre dniške in bivalne pokrajine, kar sta kot razvojno prilo diščnosti. žnost Haloz izpostavila tudi Korošec in Pak (5).

Viri in literatura 1. Haloze: V središču, a na robu. Anketa za gospodinjstva, 2011. 2. Kermauner, T. 1969: Od Majšperka do Svetih gor. Siti in lačni Slovenci. Maribor. 3. Korošec, V. 2008: Raznolikost razvojnih priložnosti na območju Haloz. Haloze – pokrajina, ljudje in vino. Ptuj. 4. Korošec, V. 2010: Demografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja. Geografski vestnik 82-1. Ljubljana. 5. Korošec, V., Pak, M. 2010: Razvojni problemi Haloz na primerih katastrskih občin Gorca in Slatina. Dela 34. Ljubljana. 6. Kušar, S. 2003: Problemska regija kot element za zasnovo regionalnega razvojnega programa. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Kušar, S. 2005: Manj razvita območja kot element politike skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji: pretekle izkušnje in prihodnji izzivi. Dela 24. Ljubljana. 8. Potočnik Slavič, I., Rebernik, D. 2011: Omrežje centralnih naselij in dnevna migracija. GeograFF 9. Ljubljana. 9. Predstavitev slovenskih meja in mejnih prehodov na zunanji schengenski meji. Medmrežje: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/119/526 (22. 3. 2012). 10. Statistični urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp (29. 3. 2012). 11. Zupančič, J. 2011: Obmejni značaj spodnjega Podravja. GeograFF 9. Ljubljana.

43 HalozeHaloze predpred izziviizzivi prihodnostiprihodnosti

IZVLEČEK Ugotovitve, Članek prinaša ključne ugotovitve o regionalni strukturi Haloz ter ponuja predloge in pobude za priho- predlogi in pobude dnji razvoj pokrajine.

Ključne besede: Slovenija, Haloze, regionalna struktura, regionalni razvoj, regionalno planiranje.

ABSTRACT Haloze and future challenges: findings, recommendations and initiatives The article brings key findings on regional structure Haloze so tudi tista naša slovenska pokrajina, of Haloze hills and suggests recommendations and ki zaradi svoje obrobnosti, odročnosti za slovensko ""znanstveno središče ter ob skoraj popolnem pomanj initiatives for the future development of the region. kanju lastnega izobraženstva, če izvzamemo pokoj Key words: Slovenia, Haloze, regional structure, regional nega dr. F. Žgeča, z družbeno-geografskega in tudi development, regional planning. drugih vidikov doslej v podrobnem skoraj ni bila nič proučena" (1). Tako je v uvodnem odstavku svoje Avtorji besedila: znanstvene monografije o Vinorodnih Halozah zapi MIRKO PAK, dr. geogr. sal Vladimir Bračič. Njegovo pionirsko delo pri pro Pod vrbami 1, 1000 Ljubljana učevanju Haloz je kasneje doživelo nadaljevanje, E-pošta: [email protected] vendar tako popolne raziskave o Halozah in njiho vih razvojnih problemih, kot jo je pripravil Bračič, VLADIMIR KOROŠEC, dr. geogr. ni bilo več. Proletarska ulica 14, 2325 Kidričevo E-pošta: [email protected] V tej tematski številki Geografskega obzornika o Halozah smo avtorji strokovnih člankov želeli pro SIMON KUŠAR, dr. geogr. učevanje omenjenega območja dopolniti z analizo Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, najpomembnejših sodobnih razvojnih dejavnikov. Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] V tem, zadnjem strokovnem članku tematske šte vilke Geografskega obzornika o Halozah poskušamo Avtor fotografije: avtorji na osnovi analize stanja in razvojnih teženj VLADIMIR KOROŠEC predstaviti temeljne ugotovitve o najpomembnejših razvojnih dejavnikih ter ponuditi svoje predloge in COBISS 1.04 strokovni članek pobude za prihodnji razvoj pokrajine.

44 g eografski o bzornik prihodnost

Demografski razvoj: temelj • spodbujati znanje in izobraževanje mladih na različnih ravneh; prihodnjega blagostanja • povečati število delovnih mest v Halozah; pokrajine • vključiti prebivalce v programe in ukrepe spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Med letoma 1981 in 2007 se je število prebivalcev v Halozah zmanjšalo za 1689 ali za 12,5 %, od tega Kmetijstvo: v Vinorodnih Halozah za 861 ali za skoraj 10 %, v Gozdnatih Halozah pa za 828 ali za več kot 17 %. na poti nazadovanja Dolgoletna depopulacija je pripeljala do staranja pre ali ponovnega oživljanja bivalstva in do pomanjkanja delovne sile za razvoj kmetijstva ter turizma, najbolj perspektivnih gospo Za Haloze je značilna močna deagrarizacija povezana darskih dejavnosti v pokrajini. z opuščanjem obdelave kmetijskih zemljišč, njihovim zaraščanjem in ogozdovanjem ter z neustrezno socio Za Haloze je značilna regionalno neenakomerna raz ekonomsko sestavo kmečkih gospodinjstev. poreditev prebivalstva. Na območjih rahle urbani zacije število prebivalcev zadnja leta celo narašča, v Stagnacija vinogradništva se kaže v splošnem naza oddaljenih predelih pa še naprej nazaduje. Nizka izo dovanju in ekstenzifikaciji obstoječih vinogradov brazbena raven Haložanov v primerjavi z regijskim in ter zmanjševanju njihovega obsega. Poleg domači državnim povprečjem ne zagotavlja zadostnega števila nov najemajo vinograde tudi nedomačini, ki so se nekmetijskih delovnih mest v regiji, hitrejšega razvoja usmerili v intenzivno tržno vinogradništvo, medtem podjetništva in hitrejšega regionalnega razvoja. ko tujci, ki prihajajo večinoma iz Avstrije, odkupu jejo najboljše vinograde. Takšen proces je iz gospo Po letu 1991 se pod vplivom višje izobrazbene ravni darskega vidika sicer razumljiv, iz narodnogospodar prebivalstva, socialnih sprememb, nove lokalne orga skega pa ne. Glede na majhen slovenski vinski trg niziranosti in višjega življenjskega standarda tudi v in slabo organizacijo prodaje vina bi bilo potrebno Halozah krepi socialni kapital, ki ga razumemo pred izdelati podrobno raziskavo tega procesa ter njego vsem kot povezovanje in sodelovanje med ljudmi za vih posledic v lastništvu, razvoju in socioekonomskih uresničevanje skupnega namena (3). Socialni kapital dejavnikih haloškega vinogradništva. na podeželju, ki se oblikuje v okviru društev, zdru ženj, gospodarskih družb, zavodov, političnih strank Ali je lahko proizvodno šibko haloško kmetijstvo ustre in lokalne organiziranosti, obsega usposobljenost, zna zen dejavnik regionalnega razvoja? Ali Haloze lahko nje, informiranost in motiviranost prebivalcev za uve oziroma morajo živeti od vinogradništva? Odgovor na ljavljanje družbenih in gospodarskih sprememb ter razmeroma zahtevno razvojno vprašanje je preprost: aktiviranje lokalnih razvojnih potencialov. Pomemben Haloze lahko in morajo živeti tudi od vinogradni kazalnik razvitosti socialnega kapitala je vključe štva in kmetijstva, vendar je uresničevanje zastavlje nost prebivalcev v delovanje društev. V njih posame nih razvojnih ciljev na področju kmetijstva zelo zaple zniki ne uveljavljajo zgolj osebnih interesov, temveč teno, zahtevno in dolgotrajno. Poglavitni dejavniki, so društva okolja za uresničevanje razvojnih ukrepov ki utemeljujejo predpostavko, da Haloze lahko živijo na lokalni ravni. Po podatkih za leto 2011 na obmo od kmetijstva in v vzhodnem delu od vinogradništva, čju Haloz deluje 121 društev z več kot 4500 člani, so tradicija in kakovost vinogradniške pridelave, zna kar pomeni, da je vsak tretji domačin vključen v eno nje, odlične vinogradniške lege, kakovost okolja ter v izmed tovrstnih povezav. Samo v različnih sekcijah šti novejšem času lokalnim potrebam prilagojena komu rinajstih kulturnih društev deluje več kot 900 članov. nalna infrastruktura.

Predlagani cilji in ukrepi na področju Haloško kmetijstvo ne zagotavlja le osnovnega ali doseganja skladnejšega demografskega dopolnilnega dohodka maloštevilnim domačinom, razvoja: temveč je to dejavnost, ki dolgoročno ohranja pose ljenost, preprečuje zaraščanje, varuje kulturno pokra • z ukrepi na področju gospodarskega razvoja jino in spodbuja razvoj nekmetijskih ter s kmetij zmanjšati odseljevanje; stvom povezanih dejavnosti.

45 prihodnost

Predlagani cilji in ukrepi na področju bivališč za turistične namene, domači ponudniki trajnostnega razvoja kmetijstva: ob avtocesti skozi Haloze); • z ukrepi kmetijske politike izboljšati posestno • povečati in izboljšati turistično ponudbo ter sestavo (povečati povprečno velikost posesti); infrastrukturo; • okrepiti vinogradništvo (obnoviti stare vinograde) • vzpostaviti ustrezno turistično organizacijo kot in druge naravnim razmeram prilagojene nosilko razvoja turizma v pokrajini; kmetijske dejavnosti; • funkcionalno povezati haloško turistično ponudbo • podpreti vinogradnike pri obnovi terasnih s Spodnjim Podravjem in Ptujem; vinogradov in povečanju površine vinogradov; • dvigniti turistično promocijo na višjo raven. • podpreti ponoven razvoj sadjarstva, poljedelstva in vrtnarstva; Razvoj obrti • domačim tržnim pridelovalcem pod ugodnimi pogoji omogočiti nakup zemljišč; in podjetništva • vzpostaviti učinkovito organizacijo tržnega kmetijstva, pridelave grozdja in prodaje vina; Po letu 1991 so globalne gospodarske razmere pospe • najbolj kakovostna kmetijska zemljišča zaščititi šile propadanje haloških industrijskih obratov, število pred pozidavo. delovnih mest pa se je zmanjšalo tudi v tradicionalnih zaposlitvenih središčih Haložanov. S preoblikovanjem Turizem: nova razvojna Kmetijskega kombinata Ptuj se je močno zmanjšalo število delovnih mest v kmetijstvu. Razmeroma nizka priložnost Haloz izobrazbena raven prebivalcev in šibke socialne raz mere ne omogočajo hitrejšega razvoja drobne obrti Tako kot kmetijstvo se tudi turizem na območju Haloz in podjetništva. V Halozah je kljub temu veliko neiz v zadnjih dvajsetih letih ne more izvleči iz postop koriščenih naravnih in družbenih možnosti ter prilo nega nazadovanja. Turistično najbolj zanimive loka žnosti, ki bi jih bilo mogoče izrabiti za razvoj različ cije Švabovo, Gorca ter gradova Borl in Štatenberg so nih gospodarskih dejavnosti in zaposlitev domačinov. zaprti: nimajo ne vsebine ne dolgoročnih razvojnih programov. Neizkoriščena sta promet po mednarodni Predlagani cilji in ukrepi na področju prometni smeri med Mariborom in Zagrebom (veja X. spodbujanja podjetništva in obrti: koridorja) ter bližina milijonske zagrebške in nekoliko manjše graške aglomeracije, šibka je tudi mreža turi • načrtno spodbujati in usposabljati mlade za razvoj stičnih kmetij. podjetništva na področju storitvenih dejavnosti, oskrbe, turizma in predelave kmetijskih pridelkov; Haloški turizem je slabo organiziran. Temelji predvsem • sistematično zagotavljati pogoje za razvoj javno- na lokalnih organizacijah in posameznikih, šibka je pro zasebnega partnerstva na področju obrti in mocija naravnih in družbenih vrednot. Pri njegovem podjetništva; razvoju občine ne sodelujejo niti med seboj niti z dru • spodbujati investicije na področju rabe obnovljivih gimi organizacijami. Razlogi za takšno stanje so mno virov energije; govrstni. Zagotovo je med njimi tudi dvom v uspešnost • razvijati in uveljaviti skupno blagovno znamko investicij v gospodarsko razmeroma neaktivnem okolju. "Haloze". Turizem in kmetijstvo sta v Halozah povezani dejav Preoblikovanje nosti, ki lahko dolgoročno le z vsebinskim in gospo darskim povezovanjem zagotavljata kakovosten regi poselitvene strukture onalni razvoj. in kulturne pokrajine Predlagani cilji in ukrepi na področju Z ustanovitvijo novih občin leta 1995 in v nasle razvoja turizma: dnjih letih se je v Halozah načrtno gradilo in obna vljalo komunalno infrastrukturo, kar je izboljšalo • razvijati turistično ponudbo in druge dopolnilne kakovost bivalnega okolja, pospešilo urbanizacijo in dejavnosti na kmetijah (uporaba počitniških vzpostavilo ustrezne razmere za gospodarski razvoj

46 g eografski o bzornik prihodnost na različnih področjih. V pokrajini je potekalo pre prometno odmaknjenost, ob tem pa izredno ugodne oblikovanje poselitvene strukture z vračanjem odse razmere za vinogradništvo in sadjarstvo. Skozi Haloze ljenih Haložanov, s prenavljanjem počitniških biva vodi ena od glavnih cestnih povezav med Srednjo in lišč in njihovim spreminjanjem v stalna bivališča ter Zahodno Evropo ter Balkanom z milijonsko zagrebško z gradnjo novih počitniških in stalnih bivališč, ki so urbano aglomeracijo v neposredni bližini. jih premožnejši lastniki zgradili na privlačnih legah. Vse to je vplivalo na preoblikovanje tradicionalne kul Pol stoletja kasneje so za Haloze značilni podobni turne pokrajine, ki jo na eni strani zaznamuje spre razvojni procesi, ki so pokrajino, kljub nekaterim ugo menjena raba kmetijskih zemljišč, zaraščanje in opu dnim razvojnim dejavnikom zlasti za razvoj kmetijstva ščanje malih vinogradov, na drugi pa propadanje in turizma, pustili na razvojnem obrobju. Ob pogla arhitekturne in poselitvene dediščine ter vnašanje za bljanju nekaterih neugodnih razvojnih procesov, kot Haloze netipičnih arhitekturnih in gradbenih prvin. so opuščanje obdelave zemlje, nazadovanje in odtu jevanje vinogradov, pomanjkanje ustrezne delovne Predlagani cilji in ukrepi za skladni sile za intenzivno kmetijstvo, nerazvita infrastruktura prostorski razvoj: ter skromna rast turističnega prometa, so severno in vzhodno obrobje ter široke doline na območjih občin • sistematično usklajevati prostorske načrte znotraj skih središč zajeli urbanizacija, širitev poselitve in rast poselitvenih območij med vsemi uporabniki števila prebivalcev. (natančno opredeliti poselitvena območja in funkcije znotraj naselij); Haloze ali vsaj njihov večji del ne morejo dohajati • okrepiti središčne dejavnosti in infrastrukturo v bolj razvitih regij. Največji razvojni potencial imajo za občinskih središčih ; razvoj turizma, saj ima izjemno obsežno, a žal gospo • graditi cestno in drugo infrastrukturo, ki omogoča darsko šibko vplivno območje. Eden največjih proble gospodarsko revitalizacijo območja; mov turizma je organizacija, kar bo vsaj do neke mere • vzpostaviti sodelovanje med haloškimi občinami rešeno šele z oživitvijo najbolj znanih turističnih točk pri usklajevanju regionalnega razvoja; in ureditvijo turistične infrastrukture ob mednaro • načrtno spodbujati ohranjevanje arhitekturne dni prometnici. Za temi načrti morajo stati gospodar dediščine in za to zagotoviti potrebna sredstva; sko močni subjekti in ne le lokalne skupnosti, kot so • usposobiti prebivalce za varovanje in revitalizacijo doslej le malo uspešna ptujska regija ali z razvojnimi naravne in kulturne dediščine, posebno problemi otepajoče se Podravje. Podobno velja tudi za arhitekturne dediščine. druge razvojne dejavnike, predvsem za nekdaj izredno kakovostno in daleč po Evropi znano vinogradništvo. Sklep Temeljni geografski analizi regionalno-razvojne pro Avtorji člankov se za sodelovanje pri njihovem nastanku blematike Haloz avtorja Vladimirja Bračiča Vinorodne ter za pomoč pri proučevanju Haloz zahvaljujemo Haloze in Gozdnate Haloze (1, 2) kot najpomembnejše županu Občine Podlehnik gospodu Marku Maučiču, regionalne razvojne dejavnike v Halozah izpostavljata mag. Ivanu Banu in gospodu Ludviku Maučiču iz izredno razgibano površje s strmimi pobočji, pomanj Občine Podlehnik, gospodu Stanetu Napastu in štu- kanje ravnih zemljišč za tržno kmetijstvo, neugodne dentom 2. letnika geografije na Oddelku za geografijo prsti ter neugodno socialno in gospodarsko strukturo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (enopredmetni obrobni in obmejni položaj, pomanjkanje kapitala in in dvodisciplinarni študij) v študijskem letu 2010/2011.

Viri in literatura 1. Bračič, V. 1967: Vinorodne Haloze. Maribor. 2. Bračič, V. 1982: Gozdnate Haloze. Maribor. 3. Potočnik Slavič, I. 2009: Socialni kapital na slovenskem podeželju. Dela 31. Ljubljana.

47 (foto: Vladimir Korošec)

48 g eografski o bzornik poročilo

DERREG – Učinki globalizacije na razvoj evropskega podeželja

Pod vplivom globalizacije tudi evrop- Pri projektu 7. okvirnega programa sko podeželje doživlja številne in Evropske Unije so člani Oddelka hitre spremembe. Le-te so razvi- za geografijo Filozofske fakulte- dne v dinamiki načina življenja, po- te Univerze v Ljubljani sodelova- javu novih dejavnosti na podeželju, li z osmimi partnerji. Obsežno te- pridobivanju novih funkcij podeže- rensko delo je potekalo na dese- lja, ustvarjanju novih odnosov in vre- tih podeželskih območjih: Övre dnot. Decembra 2011 se je končal Norrland na Švedskem, okrož- triletni projekt DERREG (Developing je Roscommon na Irskem, okrož- Europe`s Rural Regions in the Era je Alytus v Litvi, Commarca de Verin of Globalization), ki se je osredoto- v Španiji, Goriška in Pomurska stati- čil na opredelitev učinkov globaliza- stična regija v Sloveniji, Jihomoravsko cije na podeželje tako na gospodar- okrožje na Češkem, Westerkwartier skem (vpetost podeželskih podjetij v na Nizozemskem, Posarje in okrožje lokalno/regionalno/globalno gospo- Dresden v Nemčiji. darstvo), kot na migracijskem podro- čju (dinamika in učinki mednarodnih Oktobra 2011 je Oddelek za geogra- selitev na in s podeželja), pri spod- fijo v Murski Soboti organiziral med- bujanju trajnostnega razvoja in ra- narodno znanstveno konferenco z zvoju inovativnega modela "učečih naslovom "Globalizacija evropske- regij" kot temelja za regionalni ra- ga podeželja; učinki, izzivi in pripo- zvoj. Dokaze, da se različna podežel- ročila". Na njej smo želeli predstaviti ska območja in skupnosti zelo razno- znanstvene dosežke projekta in različ- Triletno skupno delo in druženje liko odzivajo na globalizacijske proce- ne primere delovanja domačih in tujih smo po konferenci zaključili s ce - se, je potrebno premišljeno uporabi- regionalnih deležnikov (javnih ustanov, lodnevno ekskurzijo po Prekmurju, ti pri načrtovanju razvoja podeželja. nevladnih organizacij, podjetij). kjer smo gostom lahko pokazali zelo poseben in drugačen košček slovenskega podeželja.

Več o globalizacijskih procesih, evropskem podeželju, uporabljenih metodah in rezultatih projekta DERREG si lahko ogledate na spletni strani http://www.derreg.eu/.

Preberete lahko tudi podrobna fazna in končna poročila ter številne znanstvene prispevke, ki so nastali v času izvajanja projekta in so objavljeni v odmevnih evropskih znanstvenih pu- blikacijah. Več kot uporabni sta tudi povezavi do krajših predstavitvenih filmov in portala dobrih praks.

Barbara Lampič, Irena Mrak, Projekt se je končal z ekskurzijo po Prekmurju (foto: Irena Mrak). Irma Potočnik Slavič

49 poročilo

Ostale mednarodne dejavnosti: Poročila o delu geografskih društev • EGEA Ljubljana – Balkanijada 2011 v letu 2011 (1.–5. 10. 2011): 7 udeležencev; • pre-uromed 2011 (1.–3. 5. 2011): 1 udeleženec; Društvo mladih geografov • 8. 11. 2011: potopisno predavanje • Groningen birthday party (3.–5. 6. Slovenije Kambodža; 2011), 1 udeleženec; • 13. 11. 2011: ekskurzija Kočevski • cottage weekend 3.0 (25.–28. 8. V letu 2011 je bilo v društvo včlanje- Rog, kočevska Mala gora; 2011), 2 udeleženca. nih 180 članov. Dejavni smo bili na • 29. 11. 2011: potopisno predava- domačem in mednarodnem podro- nje o strokovni ekskurziji Oddelka Miha Bajer čju. Pri domačih dejavnosti prevladu- za geografijo 2011: ZDA! jejo ekskurzije, potopisna predavanja • december 2011: GEOmix, zimska ter različni tabori. Pri mednarodnih številka. dejavnostih prevladujejo tedenske iz- Geomorfološko društvo menjave in EGEA kongresi. Mednarodne dejavnosti: Slovenije • izmenjava z EGEA St. Petersburg Domače dejavnosti: (19.–25.2.2011), 7 udeležencev; Geomorfološko društvo Slovenije je • 6. 1. 2011: potopisno predavanje • izmenjava z EGEA Varšava (27.4.– bilo ustanovljeno leta 1998. Kot dru- Madagaskar; 3.5.2011), 8 udeležencev; štvo, ki deluje v javnem interesu na • 13. 1. 2011: potopisno predavanje • regionalni kongres Zahodne regije področju raziskovalne dejavnosti, se Armenija in Gruzija; (WRC): 1 udeleženec; usmerja v: • 17.–21. 3. 2011: Geografsko – ge- • regionalni kongres Vzhodne regije • spodbujanje sodelovanja različ- ološki tabor Vipavska dolina 2011; (31. 3.–5. 4. 2011), 1 udeleženec; nih strok, ki so neposredno ali po- • maj 2011: GEOmix letnik 17, št. 2 • regionalni kongres Severne in sredno povezane z geomorfologi- (500 izvodov); Baltske regije (20.–25. 4. 2011), 3 jo (na primer geografija, geologija, • 9.–17. 7. 2011: 14. mladin- udeleženci; gradbeništvo, arhitektura, krajinska ski geografsko-raziskovalni tabor • regionalni kongres arhitektura); Žužemberk; Evromediteranske regije v Kranjski • sodelovanje članov društva v te- • 29. 10. 2011: kolesarska ekskurzija Gori (EMRC), 14 članov; meljnih raziskavah s področja geo- po Krasu; • letni kongres (AC), 4 udeleženci. morfologije, pri aplikaciji geomorfologije, izobraževalni funkciji in naravovarstveni funkciji – varovanje geomorfoloških vrednot; • spremljanje in odzivanje na aktualne dogodke s področja geomorfologije tako v Sloveniji kot tudi po svetu.

Društvene dejavnosti v letu 2011 so bile namenjene v prvi vrsti aktivira- nju večjega števila članov pri različ- nih dejavnostih, rednemu poslova- nju društva ter izvedbi načrtovanih dogodkov, med katerimi je potrebno izpostaviti predavanja in ekskurzije, ki so neposredno povezane z ge- omorfologijo. Tako smo organizirali štiri predavanja: • 23. 3. 2011: dr. Karel Natek, Društvo mladih geografov Slovenije v akciji (foto: arhiv Društva mladih geografov Slovenije). Oddelek za geografijo FF UL:

50 g eografski o bzornik poročilo

Geografsko društvo Gorenjske

• 28. 1.: predavanje o Muri in njeni energetski izrabi – Marjan Luževič, 28 prisotnih; • 28. 1.: občni zbor, 28 prisotnih; • februar 2011: priprave na strokovno ekskurzijo na Nizozemsko; • 25. 3.: predavanje o Patagoniji – Marjan Luževič, 30 prisotnih; • 23.– 30.4.: strokovna ekskurzija na Nizozemsko, 44 udeležencev; • 25.6.: ekskurzija po Groharjevi poti v Sorico – Jožica Grohar, 20 ude- ležencev; • 3. 9.: ekskurzija v dolino Mure od Tamswega do Judenburga – Marjan Luževič, 44 udeležencev; • 27. 10.: predavanje o gozdovih na Utrinek z ekskurzije "Kontaktni kras Matarskega podolja", 12.3.201 (foto: Irena Mrak). Slovenskem – dr. Jurij Diaci, 27 prisotnih; "Geomorfološki vtisi s potovanja "Geomorfološke posebnosti ob- • december 2011: priprave na stro- okrog sveta"; močja med Radenskim poljem, kovno ekskurzijo na Madžarsko. • 11. 5. 2011: dr. Maja Andrič, Lučkim dolom in izvirom Krke". Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Marjan Luževič "Poznoglacialna in holocenska ve- V letu 2012 z našimi ustaljenimi de- getacija v Sloveniji – posledica kli- javnostmi nadaljujemo, delovanje pa matskih nihanj ali človekovega vpli- želimo obogatiti in nadgraditi še z va na okolje?"; vzpostavitvijo diskusijskih večerov, Ljubljansko geografsko • 1. 12. 2011 (predavanje v so- kjer bomo obravnavali različne tema- društvo organizaciji s Slovenskim geolo- tike s področja geomorfologije. Naše škim društvom): dr. Karl Krainer z članice in člani so dejavni tudi pri od- 1. Ekskurzije Univerze v Innsbrucku: "Permafrost zivih na morebitne aktualne dogod- V letu 2011 je Ljubljansko geograf- and rock glaciers of the Alps: dis- ke, na primer naravne nesreče in po- sko društvo organiziralo šest eno- tribution, dynamics and problems”; sege v prostor. Velika večina članov dnevnih ekskurzij. Spomladanske ek- • 7. 12. 2011: dr. Jurij Kunaver: sodeluje tudi na mednarodnih stro- skurzije so nadaljevale večletni niz "Ledeniška erozija, splošno in po- kovnih in znanstvenih konferencah s potepov po zamejskih pokrajinah sebej z ozirom na slovenske Alpe področja geomorfologije. Italije. Vse tri dobro obiskane ek- (pomen, pojavne oblike, učinki in skurzije (povprečno 50 udeležen- problemi)". Društveni dogodki so zelo dobro cev) je vodil geograf Andrej Bandelj. obiskani ne le s strani članov ampak Ekskurziji sta potekali v spomladan- se jih udeležujejo tudi študenti geo- Marca smo spoznavali Terske do- skem času: grafije, geologije in drugih sorodnih line, aprila Rezijo in maja Karnijo. • 12. 3. 2011: vodja dr. Andrej ved, prav tako pa tudi drugi ljubite- Tema septembrske ekskurzije je bila Mihevc, Inštitut za raziskovanje lji geomorfologije. To pomeni, da so Dobroveljska planota, kamor nas je krasa ZRC SAZU: "Kontaktni kras tematike zanimive in aktualne, z or- vodila Martina Pečnik Herlah, med- Matarskega podolja"; ganiziranimi dogodki pa prispevamo tem ko smo oktobra z Aljažem • 9. 4. 2011: vodja: dr. Mitja k uveljavljanju stroke v širši javnosti. Celarcem in Teo Erjavec spoznavali Prelovšek, Inštitut za razi- odmaknjene dele Breginjskega kota. skovanje krasa ZRC SAZU: Irena Mrak Zadnjo, novembrsko ekskurzijo po

51 poročilo krajih ob Kolpi (Kostel in Osilnica) je gozdarstva v Sloveniji v 21. stoletju, geografsko društvo s finančnim pri- vodila Brigita Gregorčič. novembra pa nam je Klemen Jerina spevkom ponovno podprlo novole- približal intimne podrobnosti življenja tno srečanje geografov v organizaci- Tudi leta 2011 smo v času prvo- slovenskih medvedov kot jih razkri- ji Alumni kluba geografov Univerze majskih praznikov izvedli tradicio- vajo sateliti. v Ljubljani. nalno večdnevno ekskurzijo v tujino. Tokratno ekskurzijo v Pakistan smo 4. Ponudba strokovnih ekskurzij 8. Članstvo in obveščanje ponovno pripravili skupaj s Turistično Ljubljansko geografsko društvo je V letu 2011 so potekale običajne ak- agencijo Oskar in strokovno vodjo tudi leta 2011 srednjim šolam v širši cije pridobivanja novih članov in čla- Ireno Mrak. ljubljanski regiji ponudilo izvedbo nic ter obveščanja o delovanju dru- strokovnih ekskurzij za dijake v okvi- štva. Tako še vedno vabimo k včlani- V zimsko-spomladanskem času smo ru izbirnih vsebin. Strokovno vode- tvi pod ugodnimi pogoji vse nove di- izvedli tudi kratko ekskurzijo: Peter nje so izvajali člani Ljubljanskega geo- plomantke in diplomante Oddelka za Krečič nam je ponovno razkazal grafskega društva, prevoze in tehnič- geografijo ljubljanske Filozofske fakul- Ljubljanske Žale. no izvedbo pa je zagotavljalo podje- tete. Z zadovoljstvom ugotavljamo, tje Nered d.o.o. da se nam jih vsako leto nekaj pri- 2. Predavanja druži, kar zagotavlja pomladitev dru- Društvo lansko leto organiziralo 5. Sodelovanje z drugimi društvi štvenih vrst in spodbuja k nadaljeva- sedem predavanj o različnih drža- V letu 2011 smo nadaljevali uspešno nju akcije. Vsak novo včlanjeni član vah in območjih sveta. Prvo spomla- sodelovanje z Društvom mladih ge- prejme pismo dobrodošlice in darilo. dansko predavanje je bilo posveče- ografov Slovenije. Našim članom in no prečenju Grenlandije (vodil nas članicam smo tako ponovno posre- Člani so bili v preteklem letu o de- je Stane Klemenc), sledila je Irska v dovali izvode prednovoletne številke javnostih društva obveščeni s pe- organizaciji Društva mladih geogra- glasila GEOmix ter v sodelovanju s timi rednimi obvestili, poslanimi fov Slovenije (Nejc Trpin, Leni Ozis), študenti pripravili eno predavanje in preko elektronske ali navadne pošte. marca Kalifornija (po poteh prvo- eno ekskurzijo. Neposredno po izidu so prejeli tudi majske ekskurzije sta nas vodila vse številke revij Geografski vestnik in Blaž Repe in Robert Brus) in aprila 6. Založništvo Geografski obzornik, dodatno pa še Namibija (razkazal nam jo je Andrej V letu 2011 smo izdali tri publikaci- Geomix. Redno obveščanje članov Kranjc). Jesenski sklop predavanj se je je. V okviru zbirke društvenih vodni- poteka tudi preko prenovljenih dru- začel s predstavitvijo nepalskih prese- kov smo izdali vodnik Šrilanka avtor- štvenih spletnih strani ter objav na žnikov (zabaval nas je Jani Kozina), naja Matjaža Napokoja. Domače ek- geolisti, v geografskih revijah in dru- daljeval novembra s tematskim pre- skurzije smo strnili v že peti vodni- gih medijih. davanjem o Narodnih parkih v ZDA ček po Sloveniji (Slovenija V). Številni (Bojan Erhartič) in zaključil z de- avtorji (Vesna Zagoda Peperko, 9. Delo Izvršnega odbora Ljubljan cembrsko geografsko predstavitvijo Martina Pečnik Herlah, Rok Ciglič, skega geografskega društva Antarktike (Jurij Senegačnik). Anton Zelenc, Franc Malečkar, Tanja Izvršni odbor Ljubljanskega geo- Žnidaršič, Mateja Pirman in Lavinia grafskega društva se je sestajal vsak 3. Geografski večeri Hočevar) predstavljajo različne slo- mesec, in opravil predvidenih 10 re- Pomladanska geografska večera smo venske pokrajine, od podeželja dnih sej. Poleg rednih mesečnih sre- namenili pomembni temi – avtor- Koprskega primorja do Solčavskega čanj poteka stalna in obsežna komu- skim pravicam. Pravni vidik nam je in Rogaške Slatine. Na pobudo zalo- nikacija med člani Izvršnega odbora zelo razumljivo podal Jaka Repanšek žnika je v lanskem letu izšel tudi po- tudi po elektronski pošti. V letu 2011 (Avtorska pravica – med teorijo in natis vodnika Tržaško in Goriško, ki nismo zabeležili posebnih težav pri prakso), Aleš Veršič pa bolj geograf- so ga spisali trije avtorji in strokov- usklajevanju in delovanju Izvršnega sko praktičnega (Prostorski podatki ni vodje preteklih društvenih ekskur- odbora, delo vseh članov in članic – kje, kako in zakaj). Osrednja tema zij po obravnavanih območjih: Andrej Izvršnega odbora pa ocenjujemo za jesenskega niza geografskih večerov Bandelj, Samo Pahor in Aldo Rupel. uspešno in odgovorno ter v skladu z je sovpadala z mednarodnim letom vsemi pravili in statutom društva. gozdov. Oktobra nam je Jurij Diaci 7. Prireditve predstavil razvoj gozdov in izzive V decembru 2011 je Ljubljansko Bojan Erhartič

52 g eografski o bzornik poročilo

ponudbo in inovativni pristopi reše- Nova razvojna prizadevanja na območju vanja okoljskih problemov z ekore- Haloz in Dravinjske doline mediacijami) spodbudil tudi druge okoliške občine, da bi skupaj oblikovali nove inovativne razvojne progra- Globalizacija je prizadela lokalne V občini Poljčane v dolini Dravinje so me. Od leta 2009 dalje zato na ob- skupnosti predvsem z uničenjem tr- pred tremi leti zaživeli učni poligo- močju Haloz in Dravinjske doline po- žišča lokalno pridelanih proizvodov. ni za ekoremediacije in samooskrbo. tekajo številne dejavnosti, ki vodijo v To je povzročilo izseljevanje s po- Poligoni imajo pomemben vpliv na iz- oblikovanje funkcionalne regije. Ta naj deželja in izgubljanje vrednot pove- obraževanje in osveščanje prebivalcev, bi zajemala občine Slovenska Bistrica, zanih z ohranjanjem naravnih virov. saj številni mladi tukaj opravljajo obve- Poljčane, Makole, Majšperk, Rogatec, Lokalne skupnosti zato danes iščejo zno prakso, raziskave, projektno delo, Žetale, Podlehnik, Videm, Hajdina, nove poti k razvoju. Želijo si trajno- pouk v naravi in izvenšolske dejavno- Cirkulane in Zavrč. stnih oblik razvoja, pri katerih bodo sti. Ta razvojni pristop je povezal pre- lahko sodelovali predvsem mladi. bivalce in spodbudil željo po novih ra- Vzporedno z oblikovanjem trajnostne Razvojne potenciale iščejo v tradi- zvojnih pristopih v tem delu Slovenije. regije se dogaja tudi kulturno prebu- ciji, preteklih izkušnjah in lokalnem janje regije. V letu 2012 bo v okvi- znanju ter jih z veliko odgovorno- V letu 2010 in 2011 je poljčanski ru prireditev Evropske prestolnice stjo in ob pomoči univerz prenaša- zgled sodelovanja lokalne skupnosti kulture v Halozah in dolini Dravinje jo na mlade. S tem se krepi medge- pri novih razvojnih pristopih (učne potekal festival "Terra Parzival". neracijska solidarnost, znova se tudi regije, obujanje tradicionalnih praks Organizirata ga ustanova Gandin fun- utrjujejo vezi med lokalnimi sku- ohranjanja okolja, povezava kultur- dacija in Idriart fundacija (na pobu- pnostmi. ne in naravne dediščine v turistično do Miha Pogačnika). Potekal bo od 22. do 24. junija. Festival, ki združuje umetnost in gospodarstvo, za izhodi- šče uporablja zgodovinska dejstva. V devetem poglavju znamenitega sre- dnjeveškega epa Parzival Wolframa von Eschenbacha so namreč zapisani geografski podatki o številnih dogod- kih iz 9. stoletja na Štajerskem. Festival vpeljuje novo obliko lokalnega gospodarstva: mitični – ali "mytho" turizem. Leta 2013 bo festival potekal v okviru programa Maribor – Evropska pre- stolnica mladih.

Ker so novo smer razvoja prepoznali tudi domačini in ker so mladi na ob- močju Haloz in Dravinjskih goric za- interesirani za nove dejavnosti, se za razvoj tega območja ni bati. Število prebivalcev, predvsem mladih, se po- večuje. Novoustanovljena podjetja v povezavi z Razvojnim centrom narave in Mednarodnim centrom za ekoremediacije že uspešno izvajajo projekte za nov razvoj Dravinjske doline in Haloz.

V Halozah od iniciative pričakujejo nove razvojne ideje (foto: Vladimir Korošec). Ana Vovk Korže

53 recenzija

Slovenija V darstvo in druge družbene značil- V četrtem poglavju Rok Ciglič opisu- nosti), je vsako poglavje razdeljeno je pot po Kočevski, na kateri spozna- Vodniki Ljubljanskega geografske- na podpoglavja po točkah za pomo Kočevsko Reko, Kostel, prostra- ga društva. Ljubljana, Založba ZRC, stanke in temeljitejše oglede, pripo- nosti kočevskih gozdov, Rudniško je- ZRC SAZU, 151 str. ročene obiskovalcu. zero, jamski sistem Željnske jame in regionalno središče Kočevje. Anton Slovenija V je skupno sedemnajsti vo- V prvem poglavju nas Vesna Zelenc je pripravil itinerarij za rudnik Ljubljanskega geografskega dru- Peperko Zagoda popelje v Rogaško darsko obarvan sprehod po Idriji štva, deveti v skupini evropskih vo- Slatino in njeno okolico, tako da se z okolico, v katerega je vključil dnikov in peti, ki opisuje ekskurzije bralec podrobneje seznani z zdra- Antonijev Rov, Kamšt, Rake, Divje je- po Sloveniji. Od drugih vodnikov se viliško tradicijo kraja, hkrati pa spo- zero, Klavže in Topilnico. razlikuje po sveži grafični podobi, za zna lokalne posebnosti, kot so za- katero je poskrbel Brane Vidmar sku- ščiteno območje narave Drevenik, Zadnja tri poglavja so namenjena paj s kartografom Rokom Cigličem. izvire mineralne vode v Kostrevnici, obisku Primorske. V šestem poglav- Vodilna še vedno ostaja zelena barva, lokalno vinogradništvo in uspešno ju ima bralec možnost, da se sezna- vsebina vodnika je popestrena s šte- orglarsko obrt v naselju Brestovec. ni z značilnostmi Miljskega poloto- vilnimi barvnimi fotografijami, zemlje- ka, ki ga obiskovalci največkrat izpu- vidi in grafikoni. V drugem poglavju avtorica Martina stijo kot nekaj, kar je med Trstom in Pečnik Herlah opisuje pohodniško Koprom, čeprav skriva več ogleda Na 151 straneh formata A5 najde- pot po Solčavskem, ki vključuje vrednih znamenitosti. Pot se začne mo osem opisov opravljenih poti, po Muzej Potočke zijalke, hribovsko v Kaštelirju, nadaljuje po dolini po- katerih bralca vodi večinoma mladi vas Podolševa, Macesnikov plaz, Sol toka Fugnana in Kave, v Cereju in rod slovenskih geografov. Člani dru- čavsko tiso in obisk občine Solčava, Pišolonu, Lovranu in Resslovem štva so imeli v obdobju med sep- ene od najmanjših slovenskih občin gaju, konča pa v (Starih) Miljah. Tanja tembrom 2007 in junijem 2010 tri- po številu prebivalcev. Ista avto- Žnidaršič in Mateja Pirman predsta- krat priložnost obiskati slovensko rica je skupaj z Ido Jelenko vodi- vita poselitvene značilnosti zaledja Primorje z zaledjem, se odpravi- la tudi pohodniško ekskurzijo po Koprskega Primorja in možnosti poti na Kočevsko, Idrijsko, Solčavsko, v Golteh, bralcu pa predstavita teme, novne oživitve vaških naselij, kot so Rogaško Slatino in pohajkovati po kot so turizem, značilnosti krajinske- Abitanti, Truške, Lopar, pot pa zaklju- planoti Golte. Še najbližje skupni temi ga parka Golte, planinsko pašništvo, čita z opisom oljkarstva in obiskom ekskurzij je tematika zavarovanih ob- problematiko upravljanja z divjadjo, Debelega rtiča. močij ter celovit pristop k ohranjanju kraške pojave in značilnosti alpske in oživljanju kulturne dediščine. flore. V zadnjem poglavju nas Lavinia Hočevar seznani z enim od naj- Tokratni vodnik po Sloveniji sicer bolj obiskanih slovenskih turistič- predstavlja znane slovenske kraje, nih krajev Piranom, v program pa vendar vsako poglavje bralcu od- je vključila še obisk Strunjana in krije tudi znamenitosti in zanimivo- Sečoveljskih solin, ki sta zaradi soli- sti, ki vsakdanjemu obiskovalcu naj- narstva s Piranom tudi neposredno večkrat ostanejo skrite. Vse ekskur- povezana. zije vključujejo daljše ali krajše pohodne odseke, tiste po Solčavskem, Vodnik Slovenija V je tako učiteljem Golteh in Miljskem polotoku pa so geografije dobrodošel vir idej za šol- še posebej pohodniške in omogo- ske ekskurzije, druge, potepa željne čajo poglobljeno zaznavanje pokra- bralce, pa seznani z zanimivimi ide- jine in njenih značilnosti. jami za obisk izbranih slovenskih pokrajin, pojavi in procesi, ki v njih po- Poleg uvodnega dela, v katerem tekajo, ter znamenitostmi, ki so še so predstavljene temeljne geograf- posebej vredne ogleda. ske značilnosti obiskanega območja (lega, relief, podnebje, rastje, gospo- Naja Marot

54 g eografski o bzornik recenzija

Blaž Repe in gozdov, kjer rastejo drevesni orjaki: mamutovci, obalne sekvoje in dol- Robert Brus, 2012: goživi bori.

Kalifornija V drugem sklopu je predstavlje- Vodniki Ljubljanskega geografske- na priporočena pot sedemdnevne- ga društva. Ljubljana, Založba ZRC, ga potovanja, ki je pripravljena tako, ZRC SAZU, 210 str. da omogoči celovit vpogled v najpo- membnejše naravne in družbene la- Ljubljansko geografsko društvo je v stnosti tega dela Severne Amerike. sodelovanju z Založbo ZRC izda- Pot po Kalifornij se začne in sklene lo vodnik Kalifornija, ki sta ga napisa- v San Franciscu. Avtorja predlaga- la profesorja in raziskovalca dr. Blaž ta ogled Armstrongovega državnega Repe in dr. Robert Brus. Nastal je na rezervata sekvoj, najstarejšega naro- podlagi prvomajske strokovne ek- dnega parka v ZDA Yosemite, naro- skurzije Ljubljanskega geografskega dnega parka Kings Canyon, narodne- društva v Kalifornijo, ki je potekala od ga parka Sekvoja, mesta Bakersfield, 24. aprila do 2. maja 2010. Bralec se puščave Mojave, Doline smrti, lahko v njem seznani z geografskimi Alabamskih gričev v neposredni bli- značilnostmi ameriške zvezne drža- žini Lone Pina, jezera Topaz in Tahoe kot tudi za turiste, ki potujejo s turi- ve Kalifornije in priporočeno potjo ter mesta Sacramento. stičnimi agencijami. Vodnik prinaša iz- s številnimi ogledi. Vodnik obsega črpen geografski opis obravnavane- 211 strani, ki so obogatene z na- Kalifornija ima vzdevek Zlata država ga območja, ne zajema pa praktič- zornimi kartografskimi prikazi in ve- (Golden State). Čeprav to ime izha- nih in tehničnih nasvetov za potova- likimi barvnimi fotografijami. Vodniki ja iz časa zlate mrzlice, je še vedno nje, saj lahko slednje popotnik najde Ljubljanskega geografskega društva več kot upravičeno. Danes je gospo- na svetovnem spletu. Vodnik je torej izhajajo od leta 2002, ta pa je prvi iz darska sestava izredno pestra in ra- več kot uporaben za pripravo na po- zbirke, ki obravnava območje sever- znovrstna. K rasti števila prebivalcev tovanje in kot dobrodošel sopotnik noameriške celine. je največ prispevalo priseljevanje. na njem. K branju vabljeni tudi tisti, ki Vsak četrti prebivalec namreč priha- zaenkrat še ne razmišljate o poti na Vodnik je razdeljen na dva sklopa. ja zunaj meja ZDA. Kalifornija je od ameriški zahod, bi pa o njem radi iz- Po uvodnem poglavju, v katerem av- dvajsetih let prejšnjega stoletja sve- vedeli kaj več. torja bralca seznanita s stereotipi, ki tovno središče zabavne industrije jih ljudje povezujejo s Kalifornijo, in (Hollywood, Los Angeles). Lucija Lapuh rekordi, s katerimi se lahko pohva- lijo prebivalci te zvezne države, so Po mnenju avtorjev vodnika se je v prvem sklopu predstavljene fizič- Kalifornija razvila v eno najbogatejših nogeografske, zgodovinske in druž- regij ne le Severne Amerike ampak benogeografske lastnosti Kalifornije, celega sveta. Še vedno velja za de- tretje največje zvezne države želo sanj in svetle prihodnosti. V pri- Združenih držav Amerike (ZDA). hodnosti pa se bo soočala s težava- Avtorja bralcu na razumljiv in pri- mi z oskrbo z vodo, priseljenci, rastjo jazen način predstavita lastnosti ra- mest in posledično pomanjkanjem znolike pokrajine in družbe. Rezultat prostora ter prenaseljenostjo. velike geološke, reliefne, podneb- ne in pedološke raznolikosti je iz- Če je v vas vsaj malo radovednosti, jemna vrstna pestrost kalifornijske- kaj obeta vodnik, vabljeni, da prelista- ga rastlinstva. V Kaliforniji so padavi- te in preberete knjigo, ki je namenjene razporejene prostorsko zelo ne- na tako strokovni kot širši javnosti. V enakomerno, zato lahko najdemo tu njej so zapisane zanimive informaci- prav vse – od puščave do obsežnih je tako za popotnike in avanturiste

55 diplomanti

PETAN Janja: Ekološke kmetije v krški in brežiški Diplomanti geografije v letu 2011 občini. Mentor: Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512747648 SOKOLIČ Tea: Ponudba izbranih ekoloških kmetij KANDUS Tomaž: Geografska problematika in značilnosti potrošnikov ekološke hrane na Leta 2011 je na vseh treh geograf- oljkarstva v Vipavski dolini. Mentor: Valentina območju Slovenske Istre. Mentor: Valentina Brečko skih izobraževalnih organizacijah di- Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512723328 Grubar. COBISS.SI-ID 512748160 plomiralo skupaj 138 študentk in štu- KRAPEŽ Boštjan: Ocena tveganja onesnaženja ŠTEFANIĆ Katia: Geografski informacijski sistemi kraškega izvira Rižana na vodovarstvenem kot orodje za prostorski prikaz krasoslovnih dentov: območju znotraj Mestne občine Koper. Mentor: bibliografskih zapisov: primer Inštituta za • Oddelek za geografijo Fakultete za Gregor Kovačič. COBISS.SI-ID 512710016 raziskovanje krasa ZRC SAZU. Mentor: Tadej Slabe. COBISS.SI-ID 512790400 humanistične študije Univerze na MARKOČIČ Maruša: Geografsko-krasoslovno načrtovanje razvoja na Divaškem Krasu. TRIPAR Martina: Spreminjanje gladin podtalnic Primorskem: 16 (star program) + Mentor: Tadej Slabe. COBISS.SI-ID 512783744 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji v obdobju 15 (prvostopenjski bolonjski pro- OVEN Aleš: Regionalni razvoj v Sloveniji v luči 1971 – 2008. Mentor: Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512779648 gram) diplomantov; porabe proračunskih sredstev in razvojnega napredka posameznih lokalnih okolij. VEBLE Diana: Zalivski tok, srčni utrip Atlantskega • Oddelek za geografijo Filozofske Mentor: Stanko Pelc. COBISS.SI-ID 512780160 oceana. Mentor: Valentina Brečko Grubar. fakultete Univerze v Ljubljani: 64 PODGORNIK Jana: Geografski oris doline COBISS.SI-ID 512779392 Tolminke. Mentor: Martin Knez. (star program) + 9 (prvostopenjski COBISS.SI-ID 687688 Pripravila: dr. Valentina Brečko bolonjski program) diplomantov; REMEC Metod: Geografski vidiki preobrazbe Grubar • Oddelek za geografijo Filozofske obalnega območja med Koprom in Izolo v luči načrtovanih prometnih ureditev. Mentor: Marjan fakultete Univerze v Mariboru: 25 Ravbar. COBISS.SI-ID 512692096 (star program) + 9 (prvostopenjski STANOJEVIĆ Manuela: Ocena izbranih dejavnikov Oddelek za geografijo bolonjski program) diplomantov. obremenjevanja okolja in vrednotenje njihovih vplivov v občini Sežana. Mentor: Valentina Brečko Filozofske fakultete Univerze Grubar. COBISS.SI-ID 512733568 Uredništvo Geografskega obzornika VILER Tjaša: Geografija državotvornosti: primerjava v Ljubljani vsem diplomantkam in diplomantom ZDA in Slovenije – izbrani primeri. Mentor: Anton Gosar. COBISS.SI-ID 512714624 iskreno čestita! V letu 2011 je na Oddelku za geo- ZUPANČIČ Matej: Madžarska manjšina v Republiki Sloveniji. Mentor: Milan Bufon. grafijo Filozofske fakultete Univerze Oddelek za geografijo COBISS.SI-ID 512746112 v Ljubljani diplomiralo 64 študen- Fakultete za humanistične tov po starem programu. V tem letu študije Univerze na 2. Diplomanti Geografije (bolonjski je tudi prvih 9 študentov zaključilo dodiplomski študij) prvo stopnjo bolonjskega študijske- Primorskem BONBEK Taja: Raba obnovljivih virov energije v ga programa. Sloveniji. Mentor: Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512781184 1. Diplomanti Geografije kontaktnih ČASL Maja: Kakovost reke Savinje in njenih Diplomska dela in zaključne seminar- prostorov pritokov med leti 1991 in 2010. Mentor: Valentina ske naloge so katalogizirane v raču- Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512780928 CANKAR Sabina: Zavarovana območja v obalno- nalniškem katalogu COBIB v siste- kraškem prostoru: stanje in perspektive. Mentor: DE VIVI Sara: Vegetacija Krasa v preteklosti in danes. Lovrenc Lipej, somentor: Simon Kerma. COBISS. Mentor: Martin Knez. COBISS.SI-ID 512790656 mu COBIBISS.SI in dostopne za či- SI-ID 2404687 GODLER Rok: Vode v občini Brežice. Mentor: talniško uporabo v geografski knji- ČERMELJ Jelka: Burja in njeni pokrajinski učinki v Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512747904 žnici na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vipavski dolini. Mentor: Valentina Brečko Grubar. GRLJ Aleš: Vpliv regulacij in zajezitev na pretok reke Digitalizirana besedila diplomskih del COBISS.SI-ID 512745856 Reke. Mentor: Valentina Brečko Grubar. DOPLIHAR Vesna in TRŠAR Špela: Koper – COBISS.SI-ID 512780672 in zaključnih seminarskih nalog so trenutno stanje, potenciali in možne perspektive v LEVIĆ Jasmina: Razvoj turizma v jami Vilenici. dostopna na spletni strani Oddelka razvoju turizma. Mentor: Stanko Pelc. COBISS.SI-ID Mentor: Tadej Slabe. COBISS.SI-ID 512781440 512720256 za geografijo v rubriki Knjižnica – MARC Tina: Geografska analiza prostorskega Katalog pisnih del. GEORGIJEVIČ Kristina: Parenzana – pot razvoja mesta Ajdovščina med leti 2000 in 2010 povezovanja naravnih vrednot. Mentor: Valentina na podlagi občinskega prostorskega načrta. Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 512771456 Mentor: Marjan Ravbar. COBISS.SI-ID 512778880 Diplomanti Oddelka za geografijo so GULIČ Saša: Občina Sežana kot del geoparka na MARINKO Primož: Analiza prebivalstvenih kazalcev Krasu. Mentor: Valentina Brečko Grubar COBISS.SI- na primeru Mestne občine Koper 1981 – 2002 s za diplomska dela prejeli več nagrad. ID 512771200 posebnim poudarkom na etničnih spremembah. Manja Žebre je dobitnica Prešernove Mentor: Anton Gosar. COBISS.SI-ID 512781696 IVANŠEK Simon: Geografska analiza prostorskih nagrade Univerze v Ljubljani, Jaroslav potencialov in usmeritve za nadaljnji razvoj občine PAVLIČ Dajana: Dejavniki obremenjevanja okolja Hrastnik. Mentor: Marjan Ravbar. v občini Komen. Mentor: Valentina Brečko Grubar. Obu in Jaka Ortar pa sta dobitnika COBISS.SI-ID 512779904 COBISS.SI-ID 512779136 Prešernove nagrade Filozofske fakul- KALAN Anja: Socialnogeografski odnosi ob PERKON Adrijana: Funkcija in stanje stavb v tete. Diplomant Jaroslav Obu je za iz- slovensko-hrvaški meji v Istri. Mentor: Milan Bufon. naselju Kal nad Kanalom. Mentor: Florinda Klevisser. COBISS.SI-ID 512776832 COBISS.SI-ID 512724096 redne študijske dosežke na področju

56 g eografski o bzornik diplomanti

INTIHAR Maja: Prostorske razvojne možnosti OŽIR Špela: Trajnostni mestni prometni načrt za razvoja in uporabe geografskih infor- občine Loška dolina. Mentor: Andrej Černe. mesto Celje. Mentor: Matej Ogrin. macijskih sistemov za diplome prejel COBISS.SI-ID 45736546 COBISS.SI-ID 44532066 nagrado ESRI za leto 2010/2011. JERMAN Keli: Družbenogospodarski in prostorski PAJEK Mira: Potrjevanje učbenikov s področja vidiki oskrbe starejšega prebivalstva na koprskem geografije. Mentorja: Miha Kovač in Tatjana Resnik podeželju. Mentor: Marijan M. Klemenčič, Planinc. COBISS.SI-ID 46534754 Priznanje Oddelka za geografijo za somentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 45111394 PETAN Marko: Kraška območja Luksemburga. študente najboljših diplomskih del, Mentor: Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 45703778 JERMAN Teja: Prostorski razvoj v občini Vodice. PILTAVER Uroš: Vinski turizem v vinorodnem zaključnih seminarskih nalog in semi- Mentor: Andrej Černe. COBISS.SI-ID 46883682 okolišu Dolenjska. Mentor: Dejan Cigale. narskih nalog so prejeli: Urban Furlan JUREČIČ Anita: Rekreacijska vloga počitniških COBISS.SI-ID 45697634 bivališč v občini Brežice. Na primeru Gorjancev. (zaključna seminarska naloga), Jure PINCOLIČ Alja: Divja odlagališča odpadkov v Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 44531554 Letič (diplomsko delo), Ana Marinčič občini Kostanjevica na Krki. Mentorica: Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 46340706 (diplomsko delo), Alja Pristovšek (di- KLISARIĆ Nina: Geomorfološke značilnosti Dleskovške planote. Mentor: Karel Natek. PIRNAT Teja: Ravnanje s komunalnimi odpadki v plomsko delo) in Jaka Šporn (di- COBISS.SI-ID 46878562 občini Domžale. Mentorica: Metka Špes. plomsko delo). KOBE Ana: Poplave v Pivški kotlini. COBISS.SI-ID 45695330 Mentor: Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 46339682 PLANTAN Mirjana: Identiteta slovenskega prostora KODER Nuša: Prenova mestnega jedra Murske v popularni glasbi. Mentor: Jernej Zupančič. Sobote. Mentor: Andrej Černe. COBISS.SI-ID 46907490 1. Diplomanti po starem programu COBISS.SI-ID 45735010 POLANC Petra: Prostorske razvojne možnosti (enopredmetni in dvopredmetni štu- KOKOT Gregor: Poplavna ogroženost Spodnje občine Ig. Mentor: Andrej Černe. Savinjske doline ter njeno reševanje v luči COBISS.SI-ID 45733474 dij geografije) načrtovanja prostorskega razvoja. Mentor: Andrej PRISTOVŠEK Alja: Geografski prispevek k Černe, somentor: Karel Natek. poznavanju subakvalnih prsti. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 46915682 COBISS.SI-ID 45097570 BARBA Urška: Turizem v občini Hrpelje-Kozina in možnosti za njegov nadaljnji razvoj. KRAJNC Matevž: Prostočasne in turistične navade RABZELJ Alja: Geografija Dobrniške uvale z Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 46884450 prebivalstva na primeru izbranih regij. Mentor: možnostmi nadaljnjega razvoja. Mentor: Marijan M. Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 45739618 Klemenčič. COBISS.SI-ID 46339426 BERGANT Janez: Relief kot pedogenetski dejavnik na krasu. Mentor: Blaž Repe, somentor: Borut LETIČ Jure: Geografski vidik rabe energetskih virov RUDNIK Nina: Geografija in zunanje preverjanje Vrščaj. COBISS.SI-ID 45098338 v Spodnjem Podravju. Mentorica: Katja Vintar Mally. znanja v osnovni šoli. Mentorica: Tatjana Resnik COBISS.SI-ID 44537698 Planinc. COBISS.SI-ID 46354530 BOHNEC Kogoj Maja: Raba tal in spreminjanje meje Mestne občine Ljubljana. Mentor: Andrej LIPUŠČEK Vesna: Geografski in okoljevarstveni RUŽIĆ Lea: Prostorsko načrtovanje in trajnostna Černe. COBISS.SI-ID 46924386 vidiki razvoja Tolmina. Mentor: Dušan Plut. mobilnost na primeru novega upravnega središča COBISS.SI-ID 45697122 "Cukrarna". Mentor: Andrej Černe, somentor: BOŽIČ Bernardka: Pomen in možnosti razvoja Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 45106274 turizma v občini Cerknica. Mentor: Dejan Cigale. MARINČIČ Ana: Geografska analiza enklave COBISS.SI-ID 45077858 Goražde. Mentor: Jernej Zupančič. SEČNIK Lipovec Vlasta: Prostorski dokumenti COBISS.SI-ID 45732450 Mestne občine Ljubljana za območje četrtne BRAČKO Jerneja: Geografske možnosti rabe MARINKO Blanka: Vključevanje zgodovine v skupnosti Vič. Mentor: Andrej Černe. obnovljivih virov energije v občini Žalec. COBISS.SI-ID 45737570 Mentorica: Metka Špes. COBISS.SI-ID 45696354 regionalno geografijo sveta. Mentorici: Tatjana Resnik Planinc in Danijela Trškan. SEČNIK Metod: Vpliv upravljanja mobilnosti na BREZNIK Barbara: Vpliv Festivala Lent na turizem COBISS.SI-ID 46359650 kakovost zraka v mestih. Mentor: Matej Ogrin. Maribora. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 46358370 COBISS.SI-ID 45708642 MESOJEDEC Nina: Razvojne možnosti Krajinskega parka Radensko polje. Mentorica: Metka Špes. SEDLAR Anja: Širjenje urbanizacije na kmetijska ČUFAR Natalija: Prostorsko planiranje na področju COBISS.SI-ID 45099362 zemljišča in zelene površine na primeru Mestne poplavne varnosti v občini Železniki. MIHIČINAC Miha: Možnost vzpostavitve mestne občine Novo mesto. Mentor: Andrej Černe. Mentor: Andrej Černe, somentor: Karel Natek. COBISS.SI-ID 45078626 COBISS.SI-ID 46863970 železnice na slovenski obali. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 45109346 STOPAR Anja: Geografske ekskurzije v ĆEHIĆ Mirela: Regionalno geografske značilnosti MILJEVIČ Andreja: Geografska analiza priseljevanja obsredozemske pokrajine. Mentorica: Tatjana območja med Logaškim poljem in izviri Ljubljanice Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 45740130 pri Vrhniki. Mentor: Uroš Stepišnik. iz Afrike v Slovenijo. Mentor: Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 45150818 COBISS.SI-ID 45738082 STOPAR Janja: Ekoturizem v Sloveniji. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 46885986 DURAKOVIĆ Sebina: Obravnava izbranih MIRKOVIĆ Petra: Geografski pristop k družbenogeografskih vsebin pri pouku večkriterijskemu vrednotenju nepremičnin na STOŠIĆ Petra: Evropska identiteta v šoli. Mentorici: družboslovja. Mentorica: Tatjana Resnik Planinc. izbranih primerih. Mentor: Marko Krevs. Tatjana Resnik Planinc in Alojzija Židan. COBISS.SI-ID 46354018 COBISS.SI-ID 45741154 COBISS.SI-ID 45149026 GORUP Ivana: Analiza primerov vasi na območju OBU Jaroslav: Prepoznavanje kraških kotanj na ŠADL Anja: Okoljevarstvena vloga Zdravilišča predlaganega Krajinskega parka Dragonja. Mentor: podlagi digitalnega modela višin. Mentor: Marko Radenci. Mentor: Dušan Plut. Andrej Černe. COBISS.SI-ID 45735522 Krevs, somentor: Tomaž Podobnikar. COBISS.SI-ID 45109858 COBISS.SI-ID 45077090 GRUDNIK Darjan: Občina Šoštanj in njen turistični ŠENIČAR Sandra: Prostorski razvoj Mestne občine razvoj. Mentor: Dejan Cigale. ORTAR Jaka: Tipizacija in regionalizacija slovenskih Novo mesto s poudarkom na namenski rabi COBISS.SI-ID 45698146 mrazišč. Mentor: Darko Ogrin, somentor: Matej prostora. Mentor: Andrej Černe. Ogrin. COBISS.SI-ID 45709154 COBISS.SI-ID 44541026 GRUM Ana: Ogroženost zaradi poplav in zemeljskih plazov v občini Cerkno. Mentor: Karel OVEN Anja: Prostorske razvojne možnosti Zgornje ŠIJANEC Kristina: Stanje in razvojne težnje v občini Natek. COBISS.SI-ID 45706338 Savinjske doline. Mentor: Andrej Černe. Brezovica. Mentor: Andrej Černe. COBISS.SI-ID 45101154 COBISS.SI-ID 44539234 HOČEVAR Lavinia: Medpredmetno poučevanje geografije in francoskega jezika. Mentorici: Tatjana OZIS Leni: Grafiti – prepoznaven element ŠIRCELJ Kristina: Bretanja – francoska periferna Resnik Planinc in Meta Lah. urbanega prostora na primeru mesta Celje. regija. Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 46914402 Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 46342754 COBISS.SI-ID 46343266

57 diplomanti

ŠPORIN Jaka: Prostorsko spreminjanje količine ZVONAR Sandra: Uporaba labquesta na področju padavin na profilu od Tuhinjske doline do Golt. Oddelek za geografijo kakovosti voda za pouk geografije v srednji šoli. Mentor: Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 45710178 Filozofske fakultete Univerze Mentor: Ana Vovk Korže, somentor: Karmen Kolenc Kolnik. TOJNKO Karmen: Opredelitev stanovanjskih v Mariboru površin za četrtni skupnosti Moste in Golovec v ŽERAK Janja: Vpliv turizma na razvoj rogaške prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana 2010. Slatine v zadnjem desetletju. Mentor: Uroš Horvat. Mentor: Andrej Černe. COBISS.SI-ID 45734754 1. Diplomanti po starem programu ŽIŽEK Jasna: Zastopanost ekoremediacij v Pomurju. URBANČIČ Sandra: Slovenska vojska in varstvo (dvopredmetni študij geografije) Mentor: Ana Vovk Korže. okolja. Primer strelišča Bač in vadišča Poček. Mentor: Vladimir Prebilič, somentorica: Metka Špes. COBISS.SI-ID 45133410 BARABA Marijana: Prsti v Mariboru. Mentor: Ana 2. Diplomanti po bolonjskem Vovk Korže. VENE Jurij: Geoinformacijska podpora programu opredeljevanju primernosti območij za izvenletališki BRDNIK Maja: Življenjski stili prebivalcev v blokovni pristanek lahkega enomotornega letala. soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v Mentor: Marko Krevs, somentor: Tadej Kosel. Podvinu. Mentor: Vladimir Drozg. ANCELJ Bojana, DOBNIK Tanja, DVORNIK COBISS.SI-ID 46906466 POLENIK Ivo, HOZJAN Karmen, KOSI Luka, ČREŠNJAR Anja: Proces depopulacije v občini SLEMNIK Matej, ŠPOLJAR Sandra, ŠTEFANE VOLK Anja: Brkini v postindustrijski dobi. Mentor: Slovenska Bistrica. Mentor: Uroš Horvat. Manuela, ŽIKOVŠEK Darja Marijan M. Klemenčič. COBISS.SI-ID 44537442 ČUČEK Jure: Značilnosti sezonskosti turističnega VOLK Martina: Razvoj Turistične zveze Slovenije obiska v Sloveniji. Mentor: Uroš Horvat. po letu 1991 s poudarkom na občini Brežice. Pripravila: Jerneja Križan Mentorja: Dejan Cigale in Božo Repe. ČUK Barbara: Turizem v Celju s poudarkom na COBISS.SI-ID 46364514 primerih tematskih poti po mestu. Mentor: Uroš Horvat. ZALOKAR Klementina: Divja odlagališča odpadkov v občini Laško. Mentorica: Katja Vintar Mally. ERŽEN Tomaž: Življenjski stili prebivalcev COBISS.SI-ID 45077602 Sebeborcev. Mentor: Vladimir Drozg. ŽEBRE Manja: Glaciokras Lovčena. Mentor: Uroš FRIDAU Sanja: Vključenost načel vzgoje in Stepišnik. COBISS.SI-ID 45704290 izobraževanja za trajnostni razvoj v srednješolske učne načrte za geografijo. Mentor: Karmen Kolenc Kolnik. Navodila za HERIČ Katja: Turizem v občini Ruše. M entor: Uroš Horvat. pripravo člankov 2. Diplomanti po bolonjskem progra- HRANJEC Boris: Kvaliteta bivalnega okolja v izbranih blokovskih stanovanjskih soseskah v mu (Prvostopenjski univerzitetni štu- Mariboru. Mentor: Vladimir Drozg. 1. Dolžina prispevka: besedilo naj ob- dijski program Geografija – enopred- HRIBERŠEK Sabina: Ekosistemska analiza prsti in sega 5 do 7 strani formata A4: vrsta metni) voda v občini Poljčane. Mentor: Ana Vovk Korže *.doc, pisava Times New Roman, ve- LAMPRET Primož: Turistični razvoj Term Ptuj z likost pisave 12, enojni razmik med bližnjo okolico. Mentor: Uroš Horvat. FURLAN Urban: Sonaravno življenje Majev. vrsticami, brez oblikovanja. Na sple- Mentorica: Metka Špes. COBISS.SI-ID 46338658 MARTINEK Andrej: Turistični potencial Triglavskega narodnega parka. Mentor: Uroš Horvat. tni strani Geografskega obzorni- KROŠELJ Tina: Vpliv gospodarskega središča Feniks ka http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/ na razvoj Spodnjeposavske statistične regije. NEMET Aleksandra: Vpliv regijskega centra za Mentor: Andrej Černe, somentorica: Katja Vintar odpadke v Puconcih na prsti. Mentor: Ana Vovk Korže Geografskiobzornik/tabid/302/ Mally. COBISS.SI-ID 46679138 PETERKA Mateja: Transformacija naselja Cankova. Default.aspx je kot pomoč pri obli- LIPIČ Tjaša: Možnost uporabe Sončeve energije v Mentor: Vladimir Drozg. kovanju besedila objavljena tipska izbranih območjih občine Šentilj. Mentorica: Metka PEVEC Mojca: Geografska učna pot skozi stran. Špes. COBISS.SI-ID 46679906 Podčetrtek in Olimje. Mentor: Kamen Kolenc Kolnik. RAKUŠ Tina: Uporaba geografskih informacijskih POJANEC Jasna: Učne težave zaradi pomanjkljive sistemov pri načrtovanju nakupovalnih središč. učne motivacije pri pouku geografije v osnovni 2. Sestavni deli strokovnega članka: Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 46679650 šoli pri otrocih in mladostnikih s čustvenimi in • naslov (v slovenskem in angleškem REPANŠEK Veronika: Pedogeografske in vedenjskimi motnjami na primeru OŠ Veržej. biogeografske značilnosti Čemšeniške planine. Mentor: Karmen Kolenc Kolnik. jeziku); Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 46758242 ŠIFRAR Sabina: Hudourniki Poljanske in Selške • izvleček (v slovenskem in angleškem Sore. Mentor: Ana Vovk Korže. SELČAN Anita: Hidrogeografija Avstralije. jeziku) do 600 znakov s presledki; Mentorica: Tatjana Resnik Planinc. ŠKRATEK Gregor: Delitev in upravno-teritorialna COBISS.SI-ID 46685282 organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 • ključne besede (do pet; v sloven- do leta 2010. Mentor: Lučka Lorber. TRPIN Jernej: Pleistocenska poledenitev na skem in angleškem jeziku) do 600 območju Snežnika. Mentor: Uroš Stepišnik. ŠMIT Natalija: Nekateri vidiki vrednotenja znakov s presledki; COBISS.SI-ID 46680418 učbenikov za pouk geografije v 7. razredu osnovne šole. Mentor: Karmen Kolenc Kolnik. • podatki o avtorju/avtorjih prispevka VURUNIĆ Suzana: Zasnova okoljske trajnosti (ime in priimek, naziv, naslov, e-pošta); kot prednostna naloga razvoja Celja. TURK Tadej: Razvoj turizma v Mariboru. Mentor: Dušan Plut. COBISS.SI-ID 46686306 Mentor: Uroš Horvat. • ime in priimek avtorja (avtorjev) ŽOHAR Špela: Ekonomska preobrazba Celja. VAČUN Monika: Svetlobno onesnaženje Savinjske grafičnih prilog; Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 46688866 ravni. Mentor: Igor Žiberna. • prispevek (uvod, naslovi poglavij, VERBOTEN Jerneja: Agrarno obremenjevanje okolja na Savinjski ravni in Ložniškem gričevju. sklep) do 20.000 znakov s pre- Pripravila: Janja Turk Mentor: Igor Žiberna. sledki oziroma 5-7 strani čistega

58 g eografski o bzornik napovednik

besedila (brez grafičnih prilog in matih: AI (Adobe Illustrator), CDR elektronski pošti na naslov: geografski. preglednic); (Corel Draw), ali pa v spodaj naštetih [email protected]. • navedba virov in literature med oblikah za fotografije (le v primeru, če Informativni roki za oddajo člankov za besedilom s številko (ki se ujema vektorski format ni na voljo). Če grafi- prvo naslednjo številko revije so 15. z zaporedno številko navedene- kon izdelate s pomočjo Excela, pošljite marec (za junijsko številko), 15. junij, ga vira ali literature v seznamu na Excelovo datoteko (*.xls). Shem, grafi- 15. september in 15. december. koncu članka) – avtorji naj povzeto konov in kart ne vstavljajte v besedilo. gradivo dosledno citirajo; 7. Prispevki so recenzirani. Če je po- • seznam virov in literature (pripra- 5. Fotografije, ki so v digitalni obliki trebno, se recenziran prispevek skupaj vljen na način, kot je to običajno za (format JPG), je potrebno: s priporočili vrne avtorju v popravek Geografski obzornik). • posredovati na zgoščenki ali poslati in/ali dopolnitev. po elektronski pošti; 3. Sestavni deli poročil: • pripraviti z ločljivostjo vsaj 300 dpi 8. Avtorji sami poskrbijo za jezikovno • naslov; in velikost cca. 2.100 x 1.500 točk. in slogovno ustreznost besedila. • kraj in datum dogodka/ekskurzije; Fotografij ne vstavljajte v besedilo. • poročilo (predvidoma 1 stran); Avtorji prispevkov lahko uredništvu 9. Prispevki, ki bodo bistveno odsto- • podatki o avtorju/avtorjih prispevka posredujejo tudi diapozitive ali razvi- pali od predloženih navodil, ne bodo (ime in priimek). te fotografije. objavljeni.

4. Prispevek naj vsebuje tudi pregle- 6. Prispevek pošljite po pošti na ure- 10. Članki in poročila niso honorirani. dnice (označba "preglednica, številka"), dništvo Geografskega obzornika karte, grafikone, skice, modele (označ- (Geografski obzornik, Filozofska fakul- 11. Več informacij lahko dobite po ba "slika, številka"). Sheme in grafiko- teta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva elektronski pošti: ni so lahko v sledečih vektorskih for- 2, 1000 Ljubljana), lahko pa tudi po [email protected].

"Mali Tibet" v Indijski Himalaji … ... v naslednji številki Geografskega obzornika.

Foto: Kristina Šijanec

59 Haloški utrinki

Foto: Vladimir Korošec.