OBČINA ŠENTJUR Občinska uprava

Številka: 9000-0001/2014 (232) Šentjur, 15. februar 2016

OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTJUR

ZADEVA: Odgovori na zastavljena vprašanja in pobude svetnikov na 9. redni seji Občinskega sveta Občine Šentjur, ki je bila 15. decembra 2015

1. Marko VOUK (SMC) je pisno podal naslednje pobude: a) da se na Direkcijo Republike Slovenije za ceste pošlje dopis za omejitev hitrosti na Regionalni cesti Loke – Ledinščica v zaselku Tajhte v Krajevni skupnosti (R3 - 682 -1441). Zaradi varnosti krajanov, ki živijo tik ob tej cesti (pešci, težavno vključevanje v promet, nepreglednost zaradi ovinkov, visokih hitrosti predvsem težkih tovornih vozil…) bi bilo potrebno postaviti tablo omejitev hitrosti, oziroma tablo za naselje. Trenutno ob avtobusnem postajališču Tajhte in križišču za vas Tajhte ni omejitve in je hitrost 90 km/h absolutno prevelika. Varnost krajanov, predvsem otrok, ki gredo na avtobusno postajo, je zelo ogrožena, zato bi bilo potrebno ukrepati, preden pride do nesreče. Pobuda svetnika je bila posredovana Direkciji RS za infrastrukturo, odgovora še nismo prejeli.

b) Na Planini pri Sevnici je potrebno uredit smerne označevalne table za Zdravstveni dom, Osnovno šolo in Vrtec Šentjur – Enota Planina. Postavitev označevalne table bi bilo potrebno urediti v križišču pred gostiščem Montparis proti Zdravstvenemu domu. Kolikor mi je znano je zakonsko potrebno označiti določene javne ustanove v kraju. Zaradi enotnosti tabel po celotni Občini prosi za ukrepanje. V tem primeru gre za ureditev signalizacije ob občinski cesti, kjer table postavljajo krajevne skupnosti (primer KS , ), v občinski upravi pa jim nudimo vso strokovno pomoč, saj so tovrstne oznake predpisane in tipizirane.

c) Na pobudo OZPM za doniranje sredstev socialno ogroženim družinam osebno podpira idejo o donaciji sredstev svetnikov. Na pobudo več svetnikov pa predlaga, da se po e- pošti pošlje spisek ogroženih družin in da vsak po svojih zmožnostih direktno nakaže sredstva potrebnim, saj bo verjetno večji odziv, kot če se daruje društvom ali organizacijam. Vse čestitke OZPM za trud in pomoč občanom, ki potrebujejo pomoč. Pobudo smo posredovali na OZPM Šentjur. Sporočili so nam, da zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo po e-pošti poslati spiska ogroženih družin. V kolikor bi kakšen svetnik želel podatke o posamezni družini, ki potrebuje pomoč, predlagajo, da se za te podatke neposredno obrnejo na OZPM, kjer se bodo dogovorili za način donacije – npr. neposredno nakazilo za prehrano otroka na posamezno šolo ali neposredno nakazilo na OZPM Šentjur.

2. Peter JEVŠINEK (SMC) je pisno podal vprašanje: V kraju nastaja deponija oz. nasipavajo odpadni material (zemlja, gramoz, gradbeni material…) v naravo z namenom izravnave terena. Zanima ga, ali ima lastnik vsa dovoljenja za zasipavanje. Prav tako je dobil informacijo, da na omenjeno mesto odpadni material vozi tudi gradbeno podjetje VOC s težkimi kamioni. Cesta, po

Mestni trg 10  3230 Šentjur  Slovenija  telefon: +386 (0)3 747 13 20  telefax: +386 (0)3 574 34 46 e-mail: [email protected]  www.sentjur.si  ID: (SI) 20341253  MS: 5884799  TRR: 01320-0100004983

kateri se dnevno vozijo kamioni, ni konstruirana za tako velike obremenitve in nastaja pri dovozu odpadnega materiala škoda na cestišču. Zanima ga ali ima lastnik vsa potrebna dovoljenja. Ali je v dovoljenju specificirano, kateri gradbeni material je dovoljeno voziti na deponijo? Ali se je pri izdaji dovoljenja upoštevala konstrukcija ceste? Kdo bo poravnal škodo, ki nastaja na cestišču in bankini? Kdo zagotavlja, da se na deponijo ne odvaža nevaren material? Vprašanje svetnika smo naslovili na Medobčinski inšpektorat. Inšpektor si je zadevo ogledal. Ker gre za odlaganje gradbenih odpadkov v naravo, je zadevo predal ustrezni inšpekcijski službi za okolje in prostor.

3. Mihaela ROŽEJ (SLS) je ustno podala naslednjo pobudo: OO SLS je prejel dopis Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur z naslednjo vsebino: »Prošnja za pomoč družinam v stiski. V Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur se več let trudimo, da pomagamo najbolj socialno ogroženim družinam. Stiska družin je vsak mesec večja, družine so na robu obupa, ne vidijo poti naprej. Najbolj so na udaru družine, kjer sta zaposlena oba starša na minimalnih dohodkih. Poskrbeli smo, da imamo v programu »Botrstvo« 112 otrok, ki jim plačujemo vrtec, šole v naravi, kosila, obšolske dejavnosti, prevoze srednješolcev, obleko, obutev, položnice. S pomočjo donatorjev, smo poleti zbrali 10.000,00 EUR in tako omogočili brezplačno letovanje 74. otrokom. Vsi donatorji so bili izven naše občine, v naši občini ni bilo odziva. Na naši mizi imamo 18 prošenj šolskih svetovalnih delavk za plačilo kosila. Zato prosimo vse člane Občinskega sveta in člane odborov, da prisluhnejo našim prošnjam. Radi bi, da se v mesecu decembru odrečete sejnini ali prispevate manjši znesek za pomoč otrokom. Želimo, da vsaj v mesecu decembru prisluhnemo željam naših otrok in jim zagotovimo vsaj topel obrok. Najprej starši odpovedo v šoli kosilo, ker jim je to prevelik strošek. Lahko se tudi vprašamo, kakšna je kvaliteta domačega kosila. Po pripovedovanju nekaterih mamic so to testenine, riž cel teden brez mesa. Najbolj me je prizadelo pismo deklice, ki je napisala, da ji Dedek mraz prinese dosti snega in naj poskrbi, da otroci ne bodo lačni. Deklici smo zaradi izgube službe mamice plačali kosilo v šoli in je bila najbrž zelo prizadeta, ker ni mogla imeti obroka s svojimi vrstniki. Zelo bom hvaležna vsem, ki nam bodo pomagali pri naši akciji. Naj vam ne bo vseeno kaj doživljajo naši otroci v krizi, ki je doletela našo družbo. Zato vem, da boste srca za naše otroke in jim pomagali za boljši jutri. Podpisana: predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur Albina Karmuzel.« Mihaela ROŽEJ je podala pobudo, da naj vsak po svojih močeh poskuša pomagati. Pobudi so se odzvali tudi zaposleni v občinski upravi s prostovoljnimi prispevki.

4. Stanislav ARTIČEK (DeSUS) je ustno podal pobudo, in sicer, da bi bila med vikendi, torej ob sobotah, nedeljah in tudi praznikih, v Šentjurju odprta dežurna lekarna. Z navedeno pobudo smo seznanili obe lekarni, ki delujeta v Šentjurju. Na skupnem sestanku so sporočili, da je Lekarna Sveti Jurij ob vikendih odprta v soboto od 8. do 12. ure, v nedeljo od 9. do 11. ure, ob praznikih pa je zaprta. Kot lekarna s koncesijo niso vključeni v mrežo dežurnih lekarn, dežurstva ob vikendih izvajajo na podlagi lastne iniciative. JZ Celjske lekarne, izpostava Šentjur, pa je ob vikendih odprta v soboto od 7. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih je zaprta. Te lekarne izvajajo dežurstva v skladu z potrjeno mrežo dežurstev v Celjski regiji. JZ Celjske lekarne bo poslal na ZZZS pobudo glede možnosti širitve mreže dežurstva v naši občini.

Po 9. redni seji, natančneje 1. 2. 2016, smo prejeli še pisna vprašanja člana Občinskega sveta, ki jih povzemamo v nadaljevanju.

5. Jože KORŽE (SDS) je pisno zastavil sledeča svetniška vprašanja: a) Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS je v Sloveniji v porastu delež bolniških staležev v javni upravi. Kazalnik, ki kaže izgubljene koledarske dneve na zaposlenega v javni upravi je v Sloveniji malo manj kot 25%. Občina Šentjur je vključena v project Zdravo mesto. V okviru tega projekta potekajo različni preventivni programi po

2/6

celotni Sloveniji. Ugotavlja se, da tudi delodajalci v javnem sektorju premalo pozornosti namenjajo zdravju zaposlenih. Nekateri delodajalci zagotavljajo zaposlenim preventivne zdravstvene preglede, osveščajo o zdravem načinu življenja in na druge načine skrbijo za zdravje svojih zaposlenih. Predvsem iz razloga, da se zmanjšajo bolniški staleži in da je poskrbljeno za pozitivno delovno okolje. - Na kakšen način Občina Šentjur, kot ustanova, ki je del javnega sektorja in je vključena v project Zdravo mesto, skrbi za pozitivno delovno okolje svojih zaposlenih? - Ali Občina Šentjur omogoča svojim zaposlenim preventivne zdravstvene preglede? - Kolikšen je delež bolniških staležev zaposlenih na Občini Šentjur v zadnjih dveh letih? - Koliko zaposlenih je zaradi zdravstvenih razlogov zaposlenih za skrajšan delovni čas? - Kateri so glavni razlogi za bolniški stalež oz. koliko zaposlenih je v preteklih dveh letih bilo v bolniškem staležu zaradi poškodb, psihosomatskih obolenj, bolezni živčevja in drugih bolezni? - Ali se na občini morda soočate tudi s pritožbami glede mobinga na delovnem mestu? Občinska uprava Občine Šentjur skrbi za pozitivno delovno okolje svojih zaposlenih predvsem s preventivnimi ukrepi v okviru sprejete Izjave o varnosti z oceno tveganja, ki terja stalno preverjanje delovnih pogojev in njihovo izboljševanje. Skladno s tem dokumentom se izvajajo obdobne preiskave delovnega okolja (meritve toplotnega udobja in osvetljenosti), usposabljanja iz varnosti pri delu in varstva pred požarom, ter obdobni preventivni zdravstvene preglede zaposlenih. Pozitivna organizacijska klima se ustvarja z dobro organiziranostjo, obsežnim notranjim komuniciranjem in informiranjem (kolegiji, programskimi sestanki, oddelčne koordinacije), z možnostjo izobraževanja in z izmenjavo znanj ter izkušenj pri delu. Pomemben ukrep predstavljajo tudi redni letni razgovori med vodjem in zaposlenim, katere obravnavamo kot priložnost za ugotavljanje preteklih rezultatov zaposlenih ter motivacijskih dejavnikov za bodoče delo. V občinski upravi Občine Šentjur zaposleni redno opravljajo obdobne preventivne zdravstvene preglede. Na podlagi sprejete Izjave o varnosti z oceno tveganja vodilni in vodstveni delavci, strokovno tehnični delavci in uradniki opravljajo pregled do 50. leta starosti na vsakih 60 mesecev, po 50. letu starosti pa na 36 mesecev. Na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je od leta 2011 zaposlena ena uslužbenka s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa 4 ure dnevno. Na podlagi odločbe o začasni nezmožnosti za delo trenutno opravlja en uslužbenec delo s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, na podlagi bolniškega lista za odsotnost do 30 dni pa trenutno opravlja delo s skrajšanim delovnim časom ena uslužbenka. Zaposleni so bili v bolniškem staležu predvsem iz razlogov poškodb, nujnih operativnih posegov ter raznih drugih bolezenskih stanj. Delež bolniškega staleža zaposlenih je v letu 2014 bil 3,38%, v preteklem letu pa 5,77%. V občinski upravi Občine Šentjur do sedaj nismo prejeli nobene pritožbe v zvezi z mobingom na delovnem mestu.

b) Slovenijo je v zadnjem času močno razburkala afera o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost. Iz ministrstva za javno upravo so posredovali podatke, da so od leta 2010 v slovenskih občinah zaposlenim izplačali več kot četrt milijona evrov dodatkov za stalno pripravljenost na leto. Kot je razvidno iz podatkov o izplačilu dodatkov za stalno pripravljenost, o katerih občine poročajo v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju (ISPAP), so lani v prvih 11 mesecih leta izplačali 240.891 evrov dodatkov za stalno pripravljenost. Leta 2014 so dodatki znašali nekaj več kot 269.000 evrov, v letih 2011, 2012 in 2013 je ta znesek presegel 280.000 evrov, leta 2010 pa je bilo dodatkov več kot 307.000 evrov. Glede na Rebalans proračuna Občine

3/6

Šentjur za leto 2015, ki je bil obravnavan na 9. Seji Občinskega sveta Občine Šentjur z dne, 15. 12. 2015 je razvidno, da je bilo za plačo župana namenjenih 71.125,00 EUR, za plačo podžupanov 16.000,00 EUR in za plače zaposlenih OU 907.200,00 EUR. V okviru stroškov plač so tudi stroški za nadurno delo in delovno uspešnost. Prosi za odgovore na naslednja vprašanja: - ali je Občina Šentjur izplačevala svojim zaposlenim dodatke za stalno pripravljenost? - Če jih je izplačevala potem nas zanima kdo in zakaj je dobil ta dodatek - Kaj je glavni vzrok za izplačevanje nadur in katere službe na Občini imajo največ izplačil nadur? - Iz katerega naziva se izplačuje delovna uspešnost in kakšni so kriteriji za dodelitev delovne uspešnosti? - Katere službe na Občini imajo največ izplačil delovne uspešnosti? Uvodoma gre ugotoviti, da je podatek občinskega svetnika o obsegu sredstev za plačo župana, razviden iz sprejetega Rebalansa proračuna Občine Šentjur za leto 2015, netočen, saj izpostavljena proračunska postavka v kumulativni višini 71.125,00 EUR zajema tako plačo župana (realizacija za leto 2015 na proračunski postavki »013016 Plača župana« tako zajema osnovno plačo župana v višini 39.606,43 EUR in vse prispevke ter povračila stroškov) kot tudi nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana (realizacija v letu 2015 15.895,56 EUR) ter članarine SOS in ZOS v obsegu realizacije v preteklem letu v višini 5.104,57 EUR. V nadaljevanju pojasnjujemo, da Občinska uprava Občine Šentjur svojim zaposlenim ni izplačevala dodatkov za stalno pripravljenost, prav tako svojim zaposlenim ne izplačuje redne delovne uspešnosti. Izplačuje se pa delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela predvsem kot posledica nadomeščanja dlje časa odsotnih javnih uslužbencev in upokojenih javnih uslužbencev z obstoječimi kadrovskimi viri. Izplačevanje delovne uspešnosti se tako praviloma realizira za tiste zadeve oz. naloge, brez katerih rešitve oz. izvršitve ni mogoče zagotoviti učinkovitega izvajanja pristojnosti občine, zlasti zaradi nadpovprečnega povečanja števila zadev, pospešenega reševanja starejših zadev, reševanja nujnih zadev, reševanja večjega števila zadev povezanih z novo dejansko ali pravno problematiko in drugih okoliščin. Podobno so glavni vzroki za izplačevanje nadur obseg in narava dela, v zadnjih letih je bil glavni razlog velik obseg investicijske dejavnosti, deloma pa tudi nezasedenost določenih delovnih mest na podlagi sistemizacije in nenadomeščanja upokojenih javnih uslužbencev. Največ izplačil nadur in delovne uspešnosti so v preteklem letu imeli zaposleni Oddelka za gospodarske dejavnosti. Izplačevanje delovne uspešnosti je bilo v letu 2011 tudi del kontrole Računskega sodišča RS in nadzora Inšpektorata RS za javno upravo na področju uslužbenskega sistema v občinski upravi Občine Šentjur, ki na tem področju nista ugotovila nepravilnosti. c) V letu 2015 je potekala obnova in rekonstrukcija poslovnega objekta na Mestnem trgu 3. Objekt je od prejšnjega lastnika kupil - po meni znanih podatkih - za 170.000 eur Boštjan Maček s.p. UJlica talcev 5, Šentjur. Iz nekdanje trgovine Resevna je v spodnjih prostorih nastalo več manjših trgovskih lokalov, ki se tržijo za relativno visoko najemnino. Zgornji prostori so se uredili kot stanovanjski del objekta. Od zunaj je videti, kot da so stanovanja že naseljena. - Zakaj Občina Šentjur pri prodaji ni uveljavljala predkupno pravico in ta strateški del object odkupila? - Kdo je podpisal dokument o umiku Občine od nakupa objekta na Mestnem trgu 3? - Ali je investitor pridobil lokacijsko informacijo v kateri se opredeljuje kaj se sme graditi oz. spremaniti poslovni object? - Ali je in kdaj novi latnik pridobil gradbeno dovoljenje za obnovo in rekonstrukcjo objekta na Mestnem trgu 3? - Kdaj je občina izvedla spremambo prostorskega načrta za objekt na Metnem trgu 3?

4/6

- Ali ste pri omenjenem projektu Mestni trg 3 ocenili korupcijsko tveganje? Katero stopnjo korupcijskega tveganja je dala ocean? Prodaja nepremičnin v lasti podjetja Resevna d.d., Šentjur, se je vršila preko javne dražbe pri Okrajnem sodišču v Šentjurju, dne 30. 6. 2014. Občina je na javni dražbi sodelovala in uspela pri nakupu nepremičnin parc.št. 736/1 in 736/2 k.o. 1138 - Šentjur pri Celju, ki v naravi predstavljata asfaltirano parkirišče. Pri nakupu stavbe na naslovu Mestni trg 3 občina ni sodelovala, saj tega nakupa ni imela v Načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Šentjur, prav tako pa ni bilo v proračunu planiranih finančnih sredstev. Za nepremičnino parc. št. 596, k.o. 1138 - Šentjur pri Celju, na kateri stoji omenjena stavba, ni bilo podane vloge za pridobitev lokacijske informacije. Občina Šentjur v evidenci posredovanih gradbenih dovoljenj s strani UE Šentjur pri Celju nima gradbenega dovoljenja za objekt na Mestnem trgu 3. Na podlagi poizvedbe pri UE Šentjur pri Celju smo pridobili informacijo, da lastnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za izvedena dela. Od pričetka leta 2014 je v veljavi Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/2013). Z dnem uveljavitve je bil razveljavljen Odlok o zazidalnem načrtu Mestno jedro Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 1/79, 23/83, 40/87, 42/88 in Uradni list RS, št. 1/91, 11/94, 43/03), sprememba pa vsebinsko na namensko rabo območja ni bistveno vplivala. V zadevnem primeru gre ugotoviti, da izdelava posebne ocene korupcijskega tveganja ni bila predvidena oz. zahtevana. Uradne osebe morajo namreč biti skladno z zakonodajo pozorne na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov že po uradni dolžnosti in morajo storiti vse, da se mu izognejo. Zakon je tako naravnan predvsem preventivno z določitvijo pasivnih obveznosti, ki so vpete v delovanje občine kot celote (izogibanje nasprotju interesov, omejitev poslovanja, ipd), aktivna ravnanja pa so predvsem predpisana za primere ugotovljenih korupcijskih tveganj. d) Kot pobudo za oblikovanje točke dnevnega reda na naslednji seji, je podal vprašanja s pojasnilom: v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije izdelati so načrt integritete dolžni izdelati državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi. Načrt integritete je orodje, namenjeno krepitvi delovanja pravne države, krepitvi integritete in transparentnosti, preprečevanju korupcije, preprečevanju in odpravljanju nasprotja interesov. Javni funkcionarji in uslužbenci so pri uporabi javnih sredstev dolžni spoštovati in upoštevati načela učinkovitega, gospodarnega. V zvezi z Načrtom integritete Občine Šentjur me zanima naslednje: - Kdaj je župan sprejel Načrt integritete Občine Šentjur? - Kdo je oblikoval načrt integritete? - Katero področje tveganja je bilo ocenjeno z nizko stopnjo kritičnosti in katero z visoko stopnjo kritičnosti? - Kakšni so ukrepi pri tveganjih, ki so ocenjeni z visoko stopnjo kritičnosti? Kdo preverja in ocenjuje stopnje tveganj pri tveganjih z visoko stopnjo kritičnosti? - Kdaj je Občina sprejela Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v OU Občine Šentjur in zaščiti prijaviteljev koruptivnih, nezakonitih ali neetičnih ravnanj? - Kje na spletu lahko najdemo celotni Načrt integritete Občine Šentjur? Načrt integritete Občine Šentjur je bil sprejet dne 1. junija 2011, 29. 9. 2014 pa je bila skladno z izdanimi novimi Smernicami za izdelavo, uvedbo in izvajanje načrtov integritete z dne 27. 2. 2014 opravljena revizija vzpostavljenega registra koruptivnih ravnanj in tveganj drugih neetičnih ravnanj kot dela sprejetega načrta integritete. Za oblikovanje načrta integritete je bila s sklepom št. 100-0006/2011-1 (231) imenovana delovna skupina iz različnih oddelkov občinske uprave v sestavi: Mateja Močnik (vodja delovne skupine), Smilja Vončina, Marko Goričan, Marjetka Gajšek in Jerneja Železnik. Z nižjo stopnjo kritičnosti so ocenjene skupine tveganj v zvezi z vplivi in zahtevami, tveganj v zvezi z nasprotjem interesov, tveganj v zvezi z javnimi naročili in drugimi oblikami

5/6

nakupa ali najema ter tveganj v zvezi s specifiko poslanstva institucije, z višjo stopnjo tveganja pa so ocenjene skupine tveganj v zvezi z nasprotjem interesov (na področju neupoštevanja omejitev poslovanja; višja ocena podana zaradi izkazane neodzivnosti funkcionarjev v preteklem obdobju pri sporočanju podatkov o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja), tveganj v zvezi z vplivi in zahtevami (področje nedovoljenega lobiranja; višja ocena podana zaradi izkazane visoke stopnje morebitnih posledic na poslovanje) ter tveganj v zvezi z javnimi naročili in drugimi oblikami nakupa ali najema (področje javnih naročil; višja ocena podana zaradi izkazane visoke stopnje posledic na poslovanje). Tako ukrepi kot nosilci posameznih ukrepov so glede na naravo ukrepa različno določeni, primeroma pa lahko ugotovimo, da gre po eni strani predvsem za ukrepe preventivne narave (seznanitev funkcionarjev in zaposlenih z zakonskimi določbami, obveznostmi in odgovornostmi (kot npr. predstavitev določb ZIntPK za člane občinskega sveta ob nastopu mandata – izvedeno na 2. redni seji OS dne 18. 11. 2014 - oz. periodično izobraževanje zaposlenih) ter komunikacija s Komisijo za preprečevanje korupcije, kar je oboje v domeni skrbnika načrta integritete), po drugi strani pa gre za ukrepe, ki se nanašajo na izvajanje določb ZInPK v praksi (funkcionarji in javni uslužbenci so tako opredeljeni kot nosilci ukrepov predvsem na področju lobiranja (izvajanje postopkov identifikacije lobistov, prijava nedovoljenega stika lobista); odgovorne osebe za izvajanje javnih naročil so odgovorne za skrbno načrtovanje JN...). Izpostavljamo, da so vsi javni uslužbenci tako ob nastopu mandata župana v letu 2010 kakor tudi ob začetku mandata v letu 2014 ponovno podpisali Etični kodeks ravnanja javnih uslužbencev Občinske uprave Občine Šentjur. Pravilnik z navedenim nazivom ni bil sprejet, ugotoviti pa gre, da je bilo dne 22. 3. 2011 sprejeto Navodilo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v Občinski upravi Občine Šentjur, glede zaščite prijaviteljev pa se neposredno uporabljajo določbe III. poglavja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11). Načrt integritete Občine Šentjur ni objavljen na spletni strani, je pa dosegljiv na občinski intranetni strani, posamezne skupine tveganj pa so skladno z zahtevami tudi vnesene v register tveganj, katerega upravlja KPK.

Pripravili: Jože Palčnik, vodje oddelkov, direktor OU sekretariata in služb

6/6