OB ČINA GORNJA RADGONA

Ob činski prostorski na črt (predlog)

ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE GORNJA RADGONA

Murska Sobota, april 2015

Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12, 76/1-odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 20. člena Statuta Ob čine Gornja Radgona (Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1 in št. 47 z dne 2.12.2008) je Ob činski svet Ob čine Gornja Radgona na … seji dne … sprejel

ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE GORNJA RADGONA

I. UVODNI DOLO ČBI

1. člen (podlaga za prostorski na črt in njegov namen )

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: prostorski na črt).

(2) Prostorski na črt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb ob čine in varstvenih zahtev, dolo čijo cilji in izhodiš ča prostorskega razvoja ob čine, na črtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter dolo čijo pogoji umeš čanja objektov v prostor.

(3) Prostorski na črt velja za celotno obmo čje občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: ob čina) in je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov in izdajo dovoljenj za posege v prostor ter za pripravo ob činskih podrobnih prostorskih na črtov.

(4) Prostorski na črt je usklajen z smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter upravljavcev gospodarske javne infrastrukture oz. s predpisi z njihovih delovnih podro čij. Na prostorski na črt je pridobljena tudi Odlo čba o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorskega na črta na okolje.

2. člen (vsebina prostorskega na črta )

(1) Prostorski na črt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del prostorskega na črta dolo ča: - izhodiš ča in cilje prostorskega razvoja ob čine - zasnovo prostorskega razvoja ob čine - zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, - dolo čitev okvirnih območji naselij z obmo čji razpršene poselitve in obmo čji razpršene gradnje - usmeritve za prostorski razvoj ob čine (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č, usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 2

(3) Izvedbeni del prostorskega na črta dolo ča: - obmo čja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora - enote in podenote urejanja prostora - prostorske izvedbene pogoje - obmo čja, za katere se pripravijo ob činski podrobni prostorski na črti (v nadaljnjem besedilu: OPPN)

(4) Sestavni deli prostorskega na črta so: - besedilo prostorskega na črta: - Odlok (uvodni dolo čbi, strateški del prostorskega na črta, izvedbeni del prostorsekga na črta ter predhodne in kon čne dolo čbe) - s prilogami (Priloga 1: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in za časnimi objekti, ki so dopustni za posamezno obmo čje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in Priloga 2: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v prostorskem na črtu) - kartografski del prostorskega na črta: - kartografski prikazi strateškega dela prostorskega na črta in - kartografski prikazi izvedbenega dela prostorskega na črta - priloge prostorskega na črta: - Izvle ček iz hierarhi čno višjih prostorskih aktov - Prikaz stanja prostora - Strokovne podlage (npr. urbanisti čni na črti, poplavne študije, ipd.) - Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture - Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta - Povzetek za javnost - Okoljsko poro čilo - Dodatna gradiva

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 3

II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NA ČRTA

1. IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

3. člen (analiza stanja in teženj prostorskega razvoja ter razvojne potrebe v ob čini )

(1) Ob čina leži v severovzhodni Sloveniji , na meji gri čevnatih in ravninskih pokrajinskih enot. Tako se na obmo čju ob čine stikajo obronki Slovenskih goric oz. tako imenovane Radgonsko – Kapelske gorice z Radenskim poljem na severovzhodu in Apaškim poljem na severozahodu. Obširnejši ravninski svet v ob čini predstavlja na jugu še Š čavniška dolina z reko Š čavnico, ki se razprostira v smeri severozahod – jugovzhod. (2) Ob čina sodi med obmejne ob čine, saj na severu, po reki Muri poteka 22 km dolga državna meja s sosednjo Republiko Avstrijo. Na vzhodu ob čina meji na ob čino Radenci, na jugu na ob čine Sveti Jurij ob Š čavnici, Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na zahodu na ob čini Benedikt in Sveta Ana ter na severozahodu na občino Apa če. (3) Najpomembnejši gospodarski panogi v ob čini predstavljata kmetijska dejavnost in industrija. Glede na dejansko rabo zemljiš č velik del ob čine zajemajo kmetijska in gozdna zemljiš ča. V ravninskem delu ob čine prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, medtem ko ponekod v gri čevnatem delu ob čine prednja čita vinogradništvo in sadjarstvo. Na osnovi intenzivne kmetijske pridelave se je v preteklosti razvila mo čna živilsko predelovalna industrija. Kmetijska dejavnost je iz nekdanjih malih kme čkih gospodarstev, kjer so se ukvarjali z vsemi kmetijskimi panogami, prerasla v intenzivno, tržno in specializirano usmerjeno kmetovanje na ve čjih kmetijah. Vsesplošna kriza je spodbudila ohranjanje posami čnih kmetij v kme čkih oz. podeželskih naseljih, ki se usmerjajo v rejo živine, sadjarstvo, vinogradništvo ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ohranja se tudi samooskrbo oz. ljubiteljsko kmetovanje. Neugodne klimatske razmere (razporeditev padavin, suša, ipd.), zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljiš č, zato se pojavlja vse ve č teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in tudi ogrevanjem (geotermalna voda). Samo tradicijo kmetijske dejavnosti nakazuje tudi že ve č kot 50-letno organiziranje Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma. Sam pomen vinogradniške dejavnosti pa že ve č kot 160 let obstajajo če podjetje Radgonske Gorice, kjer pridelujejo vrhunska vina, predvsem pa so znani po svojih peninah. Ob čina bo tako tudi v prihodnje vzpodbujala razvoj kmetijske dejavnosti v vseh njenih panogah . Razvoj kmetijske dejavnosti je pogojeval tudi razvoj industrijske dejavnosti. Le ta je sprva temeljil na živilsko predelovalni industriji, pozneje pa so se razvile tudi druge gospodarske, obrtne oz. industrijske panoge. Danes na obmo čju ob čine obratuje industrijska cona Mele , ki glede na razpoložljivo površino, število podjetij in število zaposlenih, predstavlja eno izmed najuspešnejših industrijskih oz. gospodarskih con v severovzhodni Sloveniji, ki hkrati predstavlja tudi enega izmed najve čjih zaposlovalcev delovne sile v Pomurju. Kljub vsesplošni krizi se industrijska cona Mele razvija naprej, na kar vpliva tudi njena obmejna lega, za kar pa nujno potrebuje nove površine stavbnih zemljiš č za razvoj industrijske oz. gospodarske dejavnosti . Poleg industrijske cone Mele, znotraj mesta Gornja Radgona obstaja še par ve čjih industrijsko - gospodarskih obratov. Za ve čje obrate se pojavljajo težnje po preselitvi v industrijsko cone Mele, medtem ko se manjši, manj intenzivni ohranjajo. Ohranja se tudi manjše gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki so razpršene po ostalem delu ob čine. Poleg kmetijske dejavnosti in industrije je gospodarski razvoj ob čine usmerjen tudi v razvoj sonaravnega turizma, ki temelji na naravnih danostih ob čine, sama obmejna lega pa omogo ča razvoj trgovine in prometa . Težnje po razvoju razvoj turizma in športno - rekreacijskih dejavnosti se pojavljajo predvsem na obmo čjih, ki isto časno predstavljajo tudi varovana obmo čja naravne in kulturne dediš čine (vinorodne gorice, obmo čje ob reku Muri, Negovsko jezero, ipd.). Posebna težnja za razvoj teh dejavnosti se

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 4

pojavlja na obronkih mesta Gornja Radgona in na obmo čju, kjer je predvidena navezava na že opredeljena obmo čja za turizem ter šport in rekreacijo v sosednji Republiki Avstriji.

(4) Naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj poselitve . Do ve čje koncentracije prebivalstva je prišlo na nižinskem delu ob čine, v dolinah rek oz. potokov ter na slemenih gri čevnatega dela ob čine, kjer so se izoblikovala strnjena, obcestna ali gru časta naselja, razporejena ob lokalnih cestah. Ve čina teh naselij ima že urbani pridih, čeprav so ponekod ohranjene tudi tradicionalne kme čke sestavine naselij. V gri čevnatem delu ob čine prevladuje razpršena poselitev, ki na celotnem obmo čju Slovenskih goric predstavlja avtohtoni poselitveni vzorec, ki se ohranja. Prevladujejo podeželska naselja z ohranjeno kmetijsko funkcijo. Poseben tip poselitve v gri čevnatem delu ob čine predstavljajo obmo čja kjer prihaja do prepletanja obmo čja vinskih kleti, vikendov, posami čnih kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji prevladujejo. V omrežju naselij imata posebno vlogo mesto Gornja Radgona in naselje Negova, kjer se pojavljajo težnje po njunem nadaljnjem razvoju in krepitvi položaja v omrežju naselij . Osnovna težnja ob čine na podro čju poselitve je zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev v doma čem kraju , s čimer bi prepre čili izseljevanje in hkrati pove čali priseljevanje od drugod. Za zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev mora ob čina poleg ustreznih oblikovnih in funkcionalnih meril na posameznih obmo čjih stavbnih zemljiš č zagotoviti tudi zadostne površine prostih stavbnih zemljiš č za stanovanjsko gradnjo. V ob čini namre č, glede na to, da gre za podeželski prostor prevladuje individualna stanovanjska gradnja na lastnih parcelah, kar zniža sam strošek novogradnje.

(5) Nižinski del je v primerjavi z gri čevnatim delom ob čine bolje opremljen z gospodarsko javno infrastrukturo . V nižinskem delu ob čine so ve činoma urejene vse ceste in ulice v mestu Gornja Radgona in v strnjenih naseljih. Asfaltiran je tudi pretežni del cest v gri čevnatem delu ob čine. Lo čene prometne površine za peš in kolesarski promet so zgrajene ob državnih in nekaterih pomembnejših prometno obremenjujo čih ob činskih cestah v nižinskem delu ob čine. V gri čevnatem delu ob čine posebnih površin za peš če in kolesarje ni. Na obmo čju prometne infrastrukture se tako pojavljajo predvsem težnje po vzdrževanju in obnovi cestnih površin na celotnem obmo čju ob čine, kakor tudi v zagotavljanju prometne varnosti vseh udeležencev v prometu (npr. izgradnja plo čnikov, kolesarskih stez, prehodov, razširitev cestiš č, ureditev izogibališ č, ipd.). Skozi ob čino poteka tudi železniška proga, ki se trenutno uporablja le za tovorni promet. V prihodnosti je predvidena oživitev potniškega pometa in navezava avstrijskega železniškega omrežja na slovensko železniško omrežje. Na obmo čju ob čine javna oskrba s pitno vodo ni zagotovljena v vseh naselij in na obmo čjih razpršene poselitve. Osrednje vodno zajetje v ob čine predstavlja vodno zajetje Podgrad, ki s pitno vodo oskrbuje predvsem severni del ob čine in je tudi ustrezno zavarovano. Ostali del ob čine se s pitno vodo oskrbuje ve činoma iz javnega vodovodnega sistema sosednjih ob čin ter iz zasebnih in manjših, lokalnih vodnih zajetij, ki niso ustrezno zavarovana. Na osnovi tega se na podro čju vodooskrbe pojavljajo predvsem težje po obnovi in posodobitvi obstoje čih vodovodnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, u činkovite in strokovno nadzorovane sisteme, zaradi česar je ob čina vklju čena tudi v projekte izvajanja celovite vodooskrbe Pomurja, v okviru t.i. sistema C. Kanalizacijski sistemi za odvajanje komunalnih odpadnih voda so zgrajeni le v mestu Gornja Radgona in njegovi suburbani okolici ter v naselju Negova. Prav tako imajo v industrijski coni Mele nekateri industrijski obrati zgrajene lastne čistilne naprave za čiš čenje tehnoloških odpadnih vod. Na osnovi tega se pojavljajo težnje po izgradnji kanalizacijskih sistemov tudi v preostalih delih ob čine. Na obmo čju strnjenih naselij se spodbuja gradnja skupnih kanalizacijskih sistemov z čistilnimi napravami, medtem ko je na obmo čju razpršene poselitve smiselna gradnja manjših kanalizacijskih sistemov ali individualnih čistilnih naprav. Oskrba z elektri čno energijo je v ob čini zagotovljena do vsakega objekta, saj upravljalec sproti nadomeš ča in gradi nove transformatorske postaje ter nizkonapetostne daljnovode. Plinovodno omrežje je zgrajeno v mestu Gornja Radgona in v njegovi urbani oz. suburbani okolici, kjer se tudi postopno dograjuje. Na obmo čjih, kjer je plinovodno omrežje zgrajeno se

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 5

spodbuja njegova dogradnja, medtem ko gradnja plinovodnega omrežja v ostalih naseljih v ob čini, zaradi majhnega števila in razdrobljenosti potrošnikov ekonomsko za enkrat še ni upravi čena. Na obmo čju energetike se pojavljajo predvsem težnje po smotrni rabi energije in prizadevanja po čim ve čji uporabi razpoložljivi obnovljivih virov energije (npr. geotermalna energija, son čna energija in energija biomase). Na obmo čju ob čine so elektronske komunikacije dobro razvite. Prebivalcem je v ve čjem delu zagotovljen dostop do fiksne in mobilne telefonije, kabelskega in optičnega omrežja. Pojavljajo se predvsem težnje po nadaljnjem razvoju elektronskih komunikacij , težnje za vklju čitev čim širšega kroga prebivalcev v sodobno informacijsko družbo, kakor tudi težnje po povezovanju in združevanju obstoje čih elektronskih komunikacij.

(6) V občini so opredeljena posebna obmo čja varstvenih in pravnih režimov (obmo čja varstva narave, obmo čja varstva kulturne dediš čine, poplavna obmo čja, erozijsko ogrožena obmo čja, ipd.) ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeš čanje dejavnosti v prostor, isto časno pa predstavljajo tudi priložnost za razvoj turisti čne in športno - rekreacijske dejavnosti. Opredeljena posebna obmo čja varstvenih in pravnih režimov predstavljajo obvezno izhodiš če pri umeš čanju posegov in dejavnosti v prostor, s čimer želi ob čina zagotoviti ustrezno varovanje tako naravnih kot ustvarjalnih kvalitet prostora, isto časno pa tudi ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesre čami. Ne glede na navedeno se v skladu z varovanjem in ohranjanjem naravnih in ustvarjalnih kvalitet prostora razvijata tudi turisti čna in športno - rekreacijska dejavnost, ki pove čujeta samo vrednost teh obmo čij.

4. člen (možnosti prostorskega razvoja )

(1) Možnosti prostorskega razvoja ob čine izhajajo iz njenih naravnih danosti, ki so pogojevale družbeni razvoj ob čine.

(2) Na celotnem obmo čju ob čine se tako pojavljajo možnosti za razvoj kmetijske dejavnosti . Razvoj intenzivne kmetijske dejavnosti je mogo č na obmo čjih z visokim predelovanim potencialom izven obmo čij varstva narave in izven zavarovanih vodovarstvenih obmo čij, kjer se spodbuja razvoj ekstenzivnega okolju prijaznega kmetijstva. Obstoje če kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljiš č. Medtem, ko se spodbuja umeš čanje novih kmetij in farme izven strnjenih delov naselij, na njihove robove oz. na obmo čja razpršene poselitve.

(3) Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja predvsem v industrijsko cono Mele, kje je predvidena tudi širitev, za zagotovitev dodatnih površin. Glede na samo lego industrijske cone Mele so v njeni neposredni bližini zagotovljene tudi površine za njen dolgoro čni razvoj. Ostali industrijsko – gospodarski objekti znotraj mesta Gornja Radgona so prostorsko omejeni, zato se za njih dolgoro čno predvidi preselitev v industrijsko cone Mele, manjši oz. tisti, ki ne potrebujejo dodatnih površin in ne predstavljajo mote čega dejavnika v prostoru pa se ohranjajo. V skladu s prostorskimi možnostmi se ohranjajo tudi ostale gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki se nahajajo izven mesta Gornja Radgona.

(4) Možnosti za prostorski razvoj turisti čne dejavnosti so omejene na obstoje če kapacitete (turizem na kmetiji, gostiš ča, Radgonski grad, Negovski grad, ipd). Oblikovane novega turisti čnega obmo čja je predvideno na obmo čju opuš čene lagune farme v Podgradu, kjer je v neposredni bližini predvidena tudi kompleksna ureditev športno - rekreacijskih površin in navezava le teh na sorodna obmo čja v sosednji Republiki Avstriji. Za potencialni razvoj turizma je zanimivo tudi obmo čje ob Negovskem jezeru, ki pa trenutno ne razpolaga s površinami, namenjenimi za turizem.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 6

(5) Poleg omenjenih športno – rekreacijskih obmo čij v prejšnjem odstavku je razvoj športno rekreacijske dejavnosti (pešpoti, kolesarske poti, učne poti, ipd.) mogo č na celotnem obmo čju ob čine. Najbolj zanimiva obmo čja za razvoj teh dejavnosti predstavljajo obmo čja varstva narave, kjer se lahko razvija samo mehke oblike športa in rekreacije, brez ve čjih posegov, ki bi ogrožale varovano vrednoto obmo čja. Obstoječe športno – rekreacijske površine (igriš ča) se ohranjajo in po potrebi v skladu s svojimi možnostmi tudi širijo.

(6) Možnosti prostorskega razvoja mesta Gornja Radgona so omejene. Na eni strani ga omejuje reka Mura in njeno poplavno obmo čje, na drugi strani Radgonsko – Kapelske gorice. Trenutno se v mestu nahaja zadosti površin za stanovanjsko gradijo ter za umestitev ostalih dejavnosti v prostor. Primanjkuje le površin za razvoj gospodarskih dejavnosti, zaradi česar je predvidena širitev industrijske cone Mele. Dolgoro čno se v neposredni bližini nahajajo tudi potencialna zemljiš ča za nadaljnjo širjene industrijske cone Mele (npr. obmo čje ob cesti proti Črešnjevcem, obmo čje ob železniški progi poroti Melem,..).

(7) Prostorski razvoj ostalih naselij in obmo čij razpršene poselitve je usmerjen v pozidavo obstoje čih nepozidanih stavbnih zemljiš č, zaradi boljše izkoriš čenosti gospodarske javne infrastrukture pa tudi v zapolnitev vrzeli znotraj naselij in na njihove robove. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tudi tradicionalna struktura naselij.

(8) Pri prostorskem razvoju ob čine ter umeš čanju poselitve in razli čnih dejavnosti v prostor se upošteva posebna obmo čja varstvenih in pravnih režimov. Poselitev in dejavnosti se prednostno usmerjajo izven teh obmo čij, v kolikor pa to iz razli čnih vidikov ni možno, se lahko poselitev in razvoj dejavnosti, pod posebnimi pogoji in s soglasjem pristojnih služb umeš ča tudi na ta obmo čja.

5. člen (medsebojni vplivi in povezave z obmo čji sosednjih ob čin )

(1) Vloga in pomen občine oz. mesta Gornja Radgona v širšem prostoru izhaja že iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SPRS), kjer je mesto Gornja Radgona opredeljeno kot središ če regionalnega pomena oz. središ če medob činskega pomena ter kot pomembnejše lokalno središ če.

(2) Mesto Gornja Radgona je svoj pomen v širšem prostoru dobilo na osnovi svoje lege na prometnem vozliš ču, ki je omogo čala razvoj številnih funkcij. Na osnovi tega ob čina oz. mesto Gornja Radgona predstavlja upravo, socialno, izobraževalno, oskrbno, kulturno in zaposlitveno središ če širšega medob činskega prostora .

(3) Obmejna lega ob čine iz razvoj dveh mest (Gornja Radgona in Bad Radkersburg) v dveh razli čnih državah predstavlja osnovo za številne meddržavne projekte . Med obema mestoma je dobro razvito medsebojno sodelovanje tudi na podro čju urejanja prostora v okviru katerega so bile predvidene skupne ureditve na obeh bregovih reke Mure (npr. ureditev vhoda v mesta, ureditev brežine reke Mure, ipd.) in celotno urejanje ter dopolnjevanje obmo čja ob reki Muri. V obmejnem obmo čju v smeri proti Podgradu in v okolici Trat je namre č predvidena ureditev športno - rekreacijskih poti (pešpoti, kolesarske poti, ipd.) ter urbane opreme, ki se bodo navezovale na obstoječe poti, ne samo v ob čini ampak tudi v sosednji državi Republiki Avstriji. Za povezanost obeh obmo čij je predvidena izgradnja brvi preko reke Mure, ki bodo obe mesti še dodatno povezale med seboj. V prihodnosti je z izgradnjo železniškega mostu predvidena tudi navezava avstrijskega železniškega omrežja na slovensko in s tem na transevropsko železniško omrežje.

(4) Na meddržavnem nivoju je predvidena tudi vzpostavitev nove prometne razvojne osi Grabonoš (priklju ček na avtocesto - ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici) – Gornja Radgona –

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 7

Feldbach (Republika Avstrija), ki bo navezala avstrijsko Štajersko na slovensko avtocestno omrežje.

(5) V zadnjem času se pojavlja tudi vedno ve č sodelovanja na medob činski ravni na podro čju razvoja gospodarske javne infrastrukture. Tako je ob čina skupaj z ostalimi ob činami, na desnem bregu reke Mure, pristopila k projektu »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C«, v okviru katerega se bo zagotovila celovita oskrba s pitno vodo vsem prebivalcem desnega brega reke Mure.

(6) Ob čina bo skupaj z ostalimi občinami ob reki Muri in Republiko Avstrijo sodelovala tudi pri morebitni energetski izrabi reke Mure.

6. člen (cilji prostorskega razvoja ob čine )

(1) Na osnovi analize stanja, teženj, razvojnih potreb in možnosti prostorskega razvoja ob čine so dolo čeni naslednji cilji prostorskega razvoja ob čine: - zagotovitev trajnostnega prostorskega razvoja celotnega obmo čja ob čine, ob ohranjanju biotske raznovrstnosti in obmo čij varstva narave, kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja, celostnem ohranjanju in trajnostni rabi kulturne dediš čine ter ohranjanju kulturne krajine, - zagotovitev zadostnih površin stavbnih zemljiš č za stanovanjsko gradnjo znotraj mesta Gornja Radgona in v ostalih strnjenih naseljih, - zagotovitev kvalitetnega bivalnega okolja v mestu Gornja Radgona in v ostalih strnjenih naseljih z vklju čitvijo oz. na črtovanjem zelenih površin, opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo, itd., - zagotovitev zadostnih površin za razvoj centralnih dejavnosti, zelenih površin, turizma in športno - rekreacijskih dejavnosti, - zagotovitev zadostnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti, - povezovanje in združevanje obstoje čih in novih športno – rekreacijskih ter turisti čnih poti ter njihovo navezovanje na turisti čno zanimive lokacije, - razvoj turizma in športno – rekreacijskih površin v skladu z omejitvami v prostoru, - ohranjanje prekomejnega sodelovanja pri urejanju prostora in drugih meddržavnih projektih, - ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti v skladu z omejitvami v prostoru, - izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizi čne integracije prometnih podsistemov, - obnavljanje, dograjevanje in posodabljanje gospodarske javne infrastrukture, - zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, - zagotoviti u činkovito rabo energije ter pove čanje rabe obnovljivih virov energije, ipd.

2. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

7. člen (zasnova prostorskega razvoja ob čine )

(1) Zasnova prostorskega razvoja ob čine dolo ča: - prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, - omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, - temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, - druga za ob čino pomembna obmo čja, kot so: obmo čja prepoznavnih naravnih in ustvarjalnih kvalitet prostora, površinske vode, obmo čja mineralnih surovin, odlagališ ča odpadkov, - urbana središ ča, za katera so izdelani urbanisti čni na črti.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 8

8. člen (prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti )

(1) Poselitev se prednostno usmerja na proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe gospodarske javne infrastrukture pa tudi na nova obmo čja v vrzelih obstoje čih naselij in na njihovih robovih.

(2) V gri čevnatem delu ob čine predstavlja avtohtono obliko poselitve razpršena poselitev , zaradi česar le ta, na obmo čju ob čine, ne predstavlja negativnega pojava prostora. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega obmo čja Slovenskih goric. Zaradi navedenega je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoje ča stavbna zemljiš ča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev, ipd.) ter jo isto časno varovati pred novo oz. množi čno širitvijo.

(3) Poselitev v vseh oblikah se usmerja izven obmo čij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst. Tam kjer to, iz razli čnih razlogov ni mogo če, se poselitev umeš ča v prostor pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.

(4) Kmetijska dejavnost se zaradi njenega prispevka k ohranjanju poselitve in kulturne krajine ohranja na celotnem obmo čju ob čine. Intenzivna kmetijska dejavnost se usmerja izven vodovarstvenih obmo čij in obmo čij varstva narave. V gri čevnatem delu ob čine se ohranja vinogradniška in sadjarska dejavnost. Ohranjajo se obstoje če kmetije, ki se razvijajo znotraj svojih prostorskih zmožnosti, medtem ko se spodbuja umeš čanje novih kmetij in farm na robe in izven naselij oz. na obmo čja razpršene poselitve.

(5) Gospodarske dejavnosti se usmerja v obstoje čo industrijo cono Mele, za katero je v prostorskem na črtu predvidena širitev. Glede na samo lego industrijske cone Mele so v njeni neposredni bližini zagotovljene tudi površine za njen dolgoro čni razvoj, med drugim tudi na območje ob cesti proti Črešnjevcem, zaradi česar se na tem obmo čju omeji obstoje ča stanovanjska gradnja. Za obstoje če industrijske obrate, ki so ostali ujeti v središ ču mesta Gornja Radgona, kamor zaradi samega razvoja naselja ne sodijo ve č, se dolgoro čno predvidi preselitev na obmo čje industrijske cone Mele. Manjše, manj intenzivne dejavnosti, ki ne rabijo dodatnega prostora se v mestu ohranja. Ostale obstoje če manjše obrtniške, gospodarske in poslovne dejavnosti, ki so razpršene po celotnem obmo čju ob čine se ohranja in smiselno dopolnjuje, do take mere, da vizualno ne predstavljajo negativnega pojava v prostoru.

(6) Centralne dejavnosti se prednostno razvija v mestu Gornja Radgona, kjer je ve čji del obstoje čih centralnih dejavnosti (upravna enota, ob čina, sodstvo, socialne službe, osnovna šola, vrtec, ob čina, zdravstveni dom, dom za ostarele, kulturni dom, ipd.) in naselju Negova, kjer se je ob obstoje čem Negovskem gradu v preteklosti razvil manjši centralni del naselja (grad, cerkev, župnija, osnovna šola, vrtec, trgovina, vaški – gasilski dom, ipd). V preostalih naselij in na obmo čju razpršene poselitve ni ve čjih obmo čij centralnih dejavnosti. Kot posamezna obmo čja centralnih dejavnosti se tako pojavljajo vaški, gasilski, kulturni in lovski domovi, kapelice, vrtec v Črešnjevcih, ipd., ki se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi prostorskimi možnostmi.

(7) Turisti čna dejavnost se prednostno razvija na celotnem obmo čju ob čine. Turisti čno posebej zanimiva obmo čja predstavljajo mesto Gornja Radgona, naselje Negova z Negovskim gradom in Negovskim jezerom, Lisjakova šuma, obmo čja mineralnih vrelcev, vinorodno obmo čje Slovenskih goric, obmo čje ob reki Muri, zapuš čene gramoznice, ribniki, obmo čja varstva narave, ipd. Glede na to, da celotno obmo čje ob čine predstavlja ranljiv podeželski prostor z ohranjenimi kulturnimi in naravnimi prvinami se spodbuja razvoj nemasivnega, mehkega in trajnostnega turizma, ki ga lahko prostor sprejme brez ve čjih

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 9

posledic. Novo obmo čje turisti čne dejavnosti je predvideno na obmo čju opuš čenih lagun nekdanje farme v Podgradu, kjer je predvidena izdelava OPPN.

(8) Razvoj športno – rekreacijske dejavnosti se usmerja na že obstoje če športno – rekreacijske površine. Na obmo čju mesta Gornja Radgona se športno – rekreacijske dejavnosti usmerja v obstoje či športno – rekreacijski center Trate. Manjše športno - rekreacijske površine v preostalem delu ob čine predstavljajo obstoje ča športna igriš ča in pripadajo či objekti, ki se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi prostorskimi možnostmi. Razvoj mehkih oblik športno – rekreacijskih dejavnosti (hoja, tek, trim, kolesarjenje, ipd.) se v nemasovni obliki razvija na celotnem obmo čju ob čine, posebno zanimiva za to obliko športa in rekreacije so vinorodne Slovenske gorice, obmo čje ob reki Muri ter okolica Negovskega jezera.

(9) Ne glede na tip poselitve in vrsto dejavnosti je pri njihovem razvoju in umeš čanju v prostor potrebno upoštevati sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediš čine, varstva narave in omejitve, ki jih narekujejo ostali pravni režimi oz. omejitve v prostoru.

(10) Prav tako se nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali prostorske ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzro čijo naravne nesre če ne na črtujejo na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazovitih obmo čjih. V kolikor se tem obmo čjem ni mogo če izogniti je poseganje na njih dovoljeno le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnih služb.

9. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij )

(1) Omrežje naselij v ob čini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v prostorskem na črtu opredeljena naselja.

(2) Centralno naselje v ob čini tvori mesto Gornja Radgona , ki se prednostno razvija kot središ če regionalnega pomena in isto časno predstavlja tudi središ če medob činskega pomena in pomembnejše lokalno središ če.

(3) Središ ča regionalnega pomena so najpomembnejša središ ča dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarska obmo čja in prometna vozliš ča. Vanje se usmerja najpomembnejše javne funkcije. Središ ča regionalnega pomena so tudi primerna lokacija za terciarno in sekundarno raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje izobraževanje, višje strokovno izobraževanje, sodne in upravne institucije in bolj specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije.

(4) Mesto Gornja Radgona je kot središ če regionalnega pomena opredeljeno predvsem, zaradi svoje zgodovinske vloge v širšem regijskem prostoru (prometno vozliš če), obmejne lege in posledi čno stopnje razvitosti številnih funkcij na podro čju uprave, izobraževanja, sociale, sodstva, zdravstva, oskrbe, zaposlovanja, itd., s katerimi zagotavlja dnevno oskrbo prebivalstva tudi izven okvira ob čine.

(5) Posebno vlogo v omrežju naselij v ob čini ima tudi naselje Neg ova , ki se prednostno razvija kot drugo lokalno središ če.

(6) Lokalno središ če zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(7) Naselje Negova je kot drugo lokalno središ če opredeljeno predvsem, zaradi svoje vloge v ob činskem prostoru v primerjavi z ostalimi naselji in stopnje razvitosti funkcij (vsakodnevno

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 10

oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje, druženje, itd.) s katerimi dnevno oskrbuje prebivalstvo širšega obmo čja.

(8) Ostala naselja v ob čini nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij v občini. Opredeljena so kot podeželska naselja , kjer se poleg bivanja zagotavlja tudi razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoj obrti oz. podjetništva, razvoj površin družbene infrastrukture, oskrbe, rekreacije in turizma.

10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v ob čini in regiji )

(1) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v ob čini in regiji potekajo po obstoje čem cestnem omrežju, ki poteka ve činoma v smeri vzhod – zahod in sever – jug.

(2) Družbene in naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj temeljnih smeri prometnega povezovanja naselij v ob čini . Avtohtona razpršena poselitev je pogojevala razvoj goste cestne mreže cest nižjega ranga (lokalne ceste, javne poti), ki posamezna strnjena naselja, zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste) ter jim s tem omogo čajo dostop do obeh v 9. členu opredeljenih središ č, ter isto časno tudi do naselij v sosednjih ob činah.

(3) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo po cestnem omrežju višjega ranga (državne ceste). Državne ceste, ki pre čkajo ob čino, povezujejo naselja v ob čini z širšim regijskim prostorom in sosednjo Republiko Avstrijo, isto časno pa služijo tudi tranzitnemu prometu med sosednjimi ob činami ter Republiko Avstrijo.

(4) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo v smeri proti sosednjim ob činam, središ čema nacionalnega pomena, mestoma Maribor in Murska Sobota, središ čema regionalnega pomena, mestoma Ljutomer in Lendava (Madžarska) in sosednjo Republiko Avstrijo. Z izgradnjo avtoceste se je oblikovala nova temeljna smer prometnega povezovanja v smeri sever – jug, med mestom Gornja Radgona in priklju čkom na avtocesto v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici.

(5) Po ozemlju ob čine poteka tudi železniška povezava Ljutomer – Gornja Radgona , ki pa se trenutno uporablja le ob časno za tovorni promet.

(6) V prihodnosti je predvidena obnova obstoje če železniške proge v mestu Gornja Radgona in njena navezava na železniško progo v sosednji Republiki Avstriji (Bad Radkersburg), s čimer bi se le ta navezala na slovensko železniško omrežje. Navedena železniška povezava bi povezala širšo okolico mesta Graz s pomursko regijo in v nadaljevanju, preko obstoje čega slovenskega železniškega omrežja na transevropske železniške povezave v smeri proti Trstu, Zagrebu, Budimpešti, itn.

(7) Isto časno je na meddržavnem nivoju predvidena vzpostavitev nove prometne razvojne osi Grabonoš (priklju ček na avtocesto - ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici) – Gornja Radgona – Feldbach (Republika Avstrija), ki bo navezala avstrijsko Štajersko na slovensko avtocestno omrežje.

11. člen (druga pomembna obmo čja )

(1) Obmo čja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora na obmo čju ob čine predstavljajo obmo čja varstva narave med katere poleg obmo čij naravnih vrednot, ekološko pomembnih obmo čji, posebnih varstvenih obmo čij (obmo čja Natura 2000), obmo čja krajinskega parka

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 11

Negova in Negovsko jezero ter varovalnih gozdov, sodijo tudi obmo čja habitatov izven zavarovanih obmo čij (npr. mokrotni travniki, vegetacija teko čih voda, ipd.) ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci, ipd.). Na teh obmo čjih se pri na črtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z isto časnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma in rekreacije, ekološko kmetijstvo, itd.).

(2) Obmo čja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na obmo čju ob čine vse enote kulturne dediš čine , varovane po predpisih s podro čja kulturne dediš čine (objekti in obmo čja kulturne dediš čine). Kulturna dediš čina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena obmo čja dediš čine in registrirane enote kulturne dediš čine). V obmo čju ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ravnanja, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je obmo čje pridobilo status obmo čja, varovanega po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine, niso dopustni.

(3) Na obmo čju ob čine trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali gospodarsko izkoriš čanje mineralnih surovin ali geotermalnega energetskega vira. Perspektivna nahajališ ča mineralnih surovin se nahajajo ob reki Muri, nahajališ ča geotermalnih virov pa na obmo čju Radenskega polja in Ščavniške doline. V primeru izkazanega interesa za izkoriš čanje mineralnih surovin na novih obmo čjih bo ob čina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno dolo čeno obmo čje z podrobnejšo namensko rabo prostora opredeliti kot obmo čja mineralnih surovin. Za namen izkoriš čanja mineralnih surovin je potrebno izdelati in sprejeti OPPN. Na obmo čju ob čine se pojavljajo tudi posami čni manjši nelegalni kopi (zapuš čene gramoznice), ki se z ustreznimi sanacijskimi ukrepi sanirajo v športno - rekreacijska obmo čja, brez možnosti nadaljnjega izkoriš čanja mineralnih surovin. Sanacija nelegalnih kopov (zapuš čene gramoznice) se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) Na obmo čju ob čine se nahaja vodovarstveno obmo čje vodnega zajetja Segovci (ob čina Apa če) in Podgrad, ki je zavarovano z državno Uredbo, ki omejuje poseganje na to obmo čje.

(5) Na delu ob čine (Radensko polje in Š čavniška dolina) je s posebnim odlokom o varovanju zavarovano vrel čno obmo čje z bogatimi ležiš či naravne mineralne vode , ki se izkoriš ča v obratu podjetja Radenska v Bora čevi (ob čina Radenci) in se varuje pred prekomernim onesnaženjem.

(6) Med druga pomembna obmo čja, ki predstavljajo omejitve v prostorskem razvoju ob čine sodijo tudi poplavna in erozijska obmo čja , na katerih so dopustni posegi v prostor v skladu s podro čnimi predpisi.

(7) Druga pomembna obmo čja, katerih obmo čja so jasno definirana v prostoru so prikazana v prilogi prostorskega na črta, Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov.

12. člen (obmo čja urbanisti čnih na črtov )

(1) Urbanisti čni na črt je podlaga za celovito na črtovanje urbanih središ č. Izdela se lahko tudi za tista naselja, kjer je zaradi posebnosti razvoja ali drugih razlogov izdelava urbanisti čnega na črta utemeljena.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 12

(2) Na obmo čju ob čine je urbanisti čen na črt izdelan za mesto Gornja Radgona , ki je v SPRS, opredeljeno kot središ če regionalnega in medob činskega pomena. Isto časno predstavlja mesto Gornja Radgona, zaradi obmejne lege na križiš ču prometnih koridorjev tudi pomembno prometno vozliš če. Mesto Gornja Radgona je urbano središ če širšega pomena, kjer se prepletajo površine z razli čno namembnostjo, zato se v urbanisti čnem na črtu, na podlagi analize prostora dolo či ustreznejša razporeditev površin, sanirajo degradirane in nezadostno izkoriš čene površine, podajo prometne rešitve isto časno pa zagotovijo tudi nova zemljiš ča za razvoj poselitve, centralnih, gospodarskih, športno – rekreacijskih in drugih dejavnosti.

(3) Urbanisti čni na črt je izdelan tudi za drugo lokalno središ če, naselje Negova . Naselje Negova je kot drugo lokalno središ če opredeljeno predvsem, zaradi svoje vloge v ob činskem prostoru v primerjavi z ostalimi naselji in stopnje razvitosti funkcij, zaradi česar je izdelava urbanisti čnega na črta utemeljena. V zasnovi prostorskega razvoja se preverijo obstoje ča stavbna zemljiš ča in dolo či nova razporeditev površin. Dolo či se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja.

(4) Obmo čja urbanisti čnih na črtov zajemajo obmo čja stavbnih zemljiš č, ki so v prostorskih sestavinah ob čine bila opredeljena kot obmo čje stavbnih zemljiš č mesta Gornja Radgona in naselja Negova. Prav tako so v obmo čja urbanisti čnih na črtov vklju čena tudi vsa zemljiš ča, ki so predvidena za kratkoro čno oz. dolgoro čno širitev mesta Gornja Radgona in naselja Negova.

3. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

13. člen (prometna infrastruktura )

(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentri čnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj obmo čij s skupnimi prostorsko razvojnimi zna čilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih obmo čij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Z optimalnim izkoriš čanjem vseh elementov prometnega sistema se razvija uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme. Pri tem se spodbuja gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in u činkovite oblike in poteke prometa. Z razvojem prometnih omrežij se omogo ča izkoriš čanje potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti, rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanje naselij in obmo čij drugih dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se na črtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno dediš čino in varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ter naravne vrednote.

(2) Prometno infrastrukturo na obmo čju ob čine sestavlja obstoje če cestno omrežje (državne in ob činske ceste) in v ve čjem delu opuš čena železniška proga Ljutomer - Gornja Radgona.

(3) Ozemlje ob čine pre čkajo naslednje državne ceste: - regionalna cesta I. reda (230) , Gornja Radgona (most) – Radenci – Vu čja vas – Križevci – Ljutomer – Ormož, - regionalna cesta II. reda (449) , Pesnica – Lenart – Gornja Radgona (most zasnovo prostorskega razvoja ob čine, - regionalna cesta II. reda (438) , Šentilj – Trate- Gornja Radgona in - regionalna cesta III. reda (714) , Sveti Jurij ob Š čavnici – Grabonoš – Spodnji Ivanjci – Gornja Radgona.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 13

(4) Urejanje in vzdrževanje državnih cest je v domeni države. Regionalna cesta I. reda (230) ima v mestu Gornja Radgona urejene lo čene površine za pešce, izven mesta v smeri proti industrijski coni Mele in naselju Mele pa tudi lo čene površine za kolesarje. Regionalna cesta II. reda (449) ima urejene lo čene površine za pešce znotraj strnjenih naselij in ponekod med posameznimi naselji. Lo čenih površin za kolesarje ni. Regionalna cesta II. reda (438) in regionalna cesta III. reda (714) nimata urejenih ločenih površin za peš in kolesarski promet. V prihodnosti se mora zagotoviti ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcija in obnova obstoje čih državnih cest, v okviru katerih se morajo zagotoviti dodatne površine za ureditev lo čenih površin za peš in kolesarski promet predvsem znotraj strnjenih naselij in tudi med samimi naselji, s čimer se bo zagotovila dodatna prometna varnost. Posebno pozornost je potrebno nameniti rekonstrukciji in obnovi državnih cest ter ureditvi lo čenih površin za peš in kolesarski promet v mestu Gornja Radgona.

(5) Na državne ceste se navezujejo ob činske ceste (lokalne ceste, javne poti in ostale poti), katerih urejanje in vzdrževanje je v domeni ob čine. Na podro čju ob činskih cest je poseben poudarek potrebno nameniti ureditvi ob činskih cest za izboljšanje prometne varnosti, predvsem v gri čevnatem delu ob čine, kjer so ceste ve činoma preozke, brez urejenih izogibališ č, obvoznih elementov in ponekod z oteženimi dovoznimi potmi do objektov, zaradi česar ne zadostujejo prometnim obremenitvam in ne zagotavljajo ustrezne prometne varnosti. Pomanjkljiva je tudi prometna signalizacija in oprema na ob činskih cestah, prav tako ni urejenih lo čenih površin za peš in kolesarski promet, ki se odvija kar po cestiš ču. Nekoliko boljše razmere (v tehni čnem smislu) ob činskih cest veljajo za ravninski del ob čine in v strnjenih naseljih, kjer so ponekod zgrajene tudi lo čene površine za pešce. V prihodnosti se bo tudi na teh obmo čjih prizadevalo za ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcijo in obnovo obstoje čih cest, v okviru katerih se morajo zagotoviti tudi dodatne površine za ureditev lo čenih površin za peš in kolesarski promet znotraj strnjenih naselij in tudi med samimi naselji, s čimer se bo zagotovila dodatna prometna varnost. Isto časno se mora na obmo čju ob čine zagotoviti izgradnja in ureditev cestnih povezav do obstoje čih in na novo priklju čenih stavbnih zemljiš čih.

(6) Znotraj mesta Gornja Radgona in sosednjih večinoma urbaniziranih naselij (Mele, Črešnjevci, Nori čki Vrh, Podgrad in Lomanoše) se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža plo čnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogo či varno peša čenje in kolesarjenje prebivalcem ter isto časno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine, upravne stavbe, ipd.). Ob objektih javnega zna čaja, trgovskih centrih, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.

(7) Isto časno se v centralnih delih mesta Gornja Radgona kakor tudi ostalih naselij, zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen obmo čja. Pomembno je, da se pri na črtovanju novih obmo čij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoje če parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno ozna čiti.

(8) Po ozemlju ob čine poteka kar nekaj turisti čno - rekreativnih peš in kolesarskih poti (vinske ceste, Mura – Drava Bike, Apolonijina pot, Panoramska pot, Trstenjakova pot, Pomurska planinska pot, itd.). V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno ozna čitev obstoje čih in predvidenih peš in kolesarskih poti, kakor tudi ustrezno prometno varnost z izgradnjo lo čenih prometnih površin, kjer je to iz tehni čnih vidikov mogo če in množi čne uporabe smiselno.

(9) Sistem javnega potniškega prometa je na podro čju avtobusnega prometa v ob čini dobro razvit. Avtobusni promet je urejen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti okoliškim regijskim središ čem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi na lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi). Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih cestah, kjer so urejena tudi avtobusna postajališ ča. Lokalni medkrajevni promet

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 14

je razvit po celotnem obmo čju ob čine in služi tako šolskemu kot tudi ostalemu potniškemu prevozu prebivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven ob čine. Za potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena tudi avtobusna postajališ ča, v ve čini primerov pa se avtobus ustavlja kar na cestiš ču. V prihodnosti bo ob čina še naprej na črtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi ob činami oz. na ravni regije za zagotavljanje dostopa do ve čjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba, ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno na črtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oz. delih naselij, kjer postajališ č javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le-te na črtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.

(10) Po ozemlju ob čine poteka tudi železniška proga Ljutomer - Gornja Radgona, ki se trenutno uporablja le ob časno za tovorni promet do industrijske cone Mele. V prihodnosti je predvidena ponovna oživitev obstoje če železniške proge tako za tovorni kakor tudi za potniški promet. V industrijski coni Mele je predvidena izgradnja nove železniške postaje in dodatnih tirov za tovorni promet, ki bi služila predvsem za potrebe industrijske cone Mele. Medtem, ko je skozi mesto Gornja Radgona predvidena oživitev obstoje če železniške proge tudi za potniški promet, na katero bi se z izgradnjo železniškega mostu navezava obstoje ča železniška proge iz sosednje Republike Avstrije (Bad Radkersburg), s čimer bi se širša okolica avstrijskega mesta Graz preko slovenskega železniškega omrežja navezana na obstoje čo transevropsko železniško omrežje. V okviru oživitve železniške proge je v mestu Gornja Radgona predvidena tudi ureditev nove železniške postaje za potniški promet.

(11) Država spodbuja fizi čno integracijo prometnih podsistemov, ki bo uporabnikom omogo čala u činkovito prestopanje med razli čnimi prevoznimi sredstvi. Na osnovi tega ob čina v prihodnosti želi urediti skupni terminal za javni potniški promet , kjer bo ob novi železniški postaji isto časno uredila tudi novo avtobusno postajo in zagotovila zadostno število parkirnih mest s čimer bo omogo čila razvoj sistema »parkiraj in se pelji«. Obstoje ča avtobusna postaja v mestu se bo opustila, obmo čje pa se bo namenilo drugi dejavnosti.

(12) Obmo čje ob čine se ne nahaja v vplivnem obmo čju katerega od slovenskih letališ č. Preko njenega ozemlja potekajo zra čne poti , zato se pri na črtovanju posegov v prostor, ki bi zaradi svoje višine lahko vplivali na varnost zra čnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva.

(13) V ob čini formalno ni plovnih poti . Vodotoki, ki se nahajajo na obmo čju ob čine, so razen reke Mure premajhni, da bi omogo čali kakršno koli plovbo. Ve čji stoje či površini v ob čini predstavljata Negovsko jezero, ki je sestavni del zavarovanega obmo čja in ribnik v Hercegovš čaku. Glede na to, da je ve čina vodnih površin (Mura in Negovsko jezero), ki so primerna za plovbo, zavarovanih kot posebna obmo čja varstva narave je plovbna na njih možna le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnih služb.

(14) V prihodnosti je na obmo čju ob reki Muro predvidena postavitev brvi, ki bi še bolj povezala obe mesti med seboj in omogo čila povezavo obstoje čih in na novo oblikovanih športno – rekreacijskih poti na obeh straneh reke Mure oz. v obeh državah.

14. člen (elektronske komunikacije )

(1) Ustrezno razvite elektronske komunikacije spodbujajo družbeni, kulturni in regionalni razvoj, zmanjšujejo probleme razdalj, spodbujajo oblikovanje novih storitev ter olajšujejo dostop do informacij in storitev. Z razvitimi elektronskimi komunikacijami se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe in u činkovito delovanje sistemov za potrebe varnosti, obrambe, zaš čite

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 15

in reševanja. Zato se elektronske komunikacije razvija kot u činkovit, zanesljiv in prostorsko racionalen sistem.

(2) Obmo čje ob čine je dobro pokrito s elektronskimi komunikacijami, ki potekajo deloma v zemeljski in deloma v zra čni izvedbi, prav tako se na obmo čju ob čine nahajajo posami čni objekti in naprave za potrebe elektronskih komunikacij.

(3) Ob čina spodbuja nadaljnji razvoj elektronskih komunikacij na celotnem ozemlju ob čine, v smislu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij (GOŠO), ki ga spodbuja tudi država in Evropska unija.

(4) Isto časno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih omrežij elektronskih komunikacij ter dodatna izgradnja, modernizacija in rekonstrukcija obstoje čega omrežja.

(5) Nove trase elektronskih komunikacij se prednostno predvidi v obstoje čih oz. na črtovanih infrastrukturnih koridorjih. Prav tako se pri umeš čanju novih naprav in objektov elektronskih komunikacij v prostor, v čim ve čji meri združuje in prednostno uporabi že obstoje če naprave in objekte, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.

15. člen (energetska infrastruktura )

(1) Omrežje energetske infrastrukture na obmo čju ob čine sestavljajo: - vodi, naprave in objekti za prenos elektri čne energije ter - vodi, naprave in objekti plinovodnega sistema.

(2) Po obmo čju ob čine potekajo naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti : - visokonapetostni daljnovod 110 kV (Radelci - Sladki Vrh), - srednjenapetostno omrežje (20 kV in 35 k V), - transformatorske postaje (20/0,4 k V) ter - pripadajo če nizkonapetostno omrežje.

(3) Visokonapetostno elektroenergetsko omrežje je nadzemne izvedbe, srednje in nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje pa nadzemne in podzemne izvedbe.

(4) Zgrajeno elektroenergetsko omrežje na obmo čju ob čine zadovoljuje trenutne potrebe ob čine po elektri čni energiji.

(5) Za pridobitev elektri čne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oz. nadomeš ča obstoje če proizvodne enote z novejšimi in u činkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(6) V primeru pove čanega odjema elektri čne energije ter ob izkazanih potrebah po dodatni mo či, bodo na posameznih obmo čjih zgrajeni novi elektroenergetski vodi, naprave in objekti, ki bodo omogo čali nemoteno oskrbo z elektri čno energijo. Pri gradnji novih elektroenergetskih vodih, napravah in objektov je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.

(7) Na obmo čju ob čine je v prihodnosti poleg srednje in nizkonapetostnih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav predvidena tudi izgradnja visokonapetostnega daljnovoda 2 * 110 kV Lenart – Radenci za katerega je izdelan državni prostorski na črt ( Uredba o državnem lokacijskem na črtu za daljnovod DV 2 * 110 kV Lenart – Radenci (URL RS, št. 20/09) ).

(8) Sistem visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja se na črtuje in dograjuje tako, da omogo ča vklju čitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 16

zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih ve čjih porabnikov z elektri čno energijo po celotnem ozemlju Slovenije.

(9) Z namenom smotrne rabe prostora se novi energetski sistemi za proizvodnjo elektri čne energije v čim ve čji meri na črtujejo na lokacijah obstoje čih sistemov in na degradiranih obmo čjih proizvodnih dejavnosti. Pri prostorskem umeš čanju se prou čijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati tudi prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Na pozidanih oz. stanovanjskih obmo čjih in na obmo čjih kulturne dediš čine se daje prednost kabelski izvedbi.

(10) Ob čina bo v skladu z lokalnim energetskim konceptom pri na črtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije , predvsem energijo biomase, son čno energijo in geotermalno energijo, z upoštevanjem u činkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(11) Na obmo čju Trat je predvidena ureditev energetskega objekta in izvedba geotermalne vrtine, ki predstavlja potencialni energetski vir za daljinsko ogrevanje okoliškega obmo čja in tudi možnost uporabe ob morebitni izgradnji kopališča v športno – rekreacijskem centru Trate.

(12) V okviru u činkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji elektri čne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in obstoje čih ve čjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje elektri čne in toplotne energije.

(13) Za doseganje ciljne vrednosti porabe elektri čne energije je potrebna posodobitev obstoje če javne razsvetljave z ustreznimi svetili, v skladu z veljavnimi predpisi.

(14) Na obmo čje ob čine sega tudi obmo čje predvidenega državnega prostorskega na črta za izgradnjo hidroelektrarne Hrastje Mota na reki Muri, zato bo ob čina pri na črtovanju posegov v prostoru upoštevala izhodiš ča iz SPRS o energetski izrabi reke Mure.

(15) Po obmo čju ob čine potekajo vodi, naprave in objekti prenosnega in distribucijskega plinovodnega sistema.

(16) Plinovodni sistem je vzpostavljen v mestu Gornja Radgona, naselju Črešnjevci in obstoje či industrijski coni Mele.

(17) Vzpodbuja se dodatno priklju čevanje na plinovodno omrežje, zato se obstoje č plinovodni sistem po potrebi dogradi in okrepi tako, da omogo ča zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in dejavnosti, na črtuje njegova pove čana raba ter je izgradnja plinovodnega sistema tudi ekonomsko upravi čena.

(18) Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se pove ča preto čno fleksibilnost, ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zanke oz. okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti. Za zagotovitev čim bolj u činkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno na črtovanje prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja.

16. člen (oskrba s pitno vodo )

(1) V ob čini se oskrba s pitno vodo ureja na podlagi programa oskrbe s pitno vodo, ki ga ima izdelanega izvajalec javne službe.

(2) Trenutno v ob čini ni zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnih sistemov vsem prebivalcem ob čine. Ve čji del ob čine se oskrbuje s pitno vodo iz javnih sistemov doma če in

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 17

sosednjih ob čin, ki so ustrezno varovani z vodovarstvenimi pasovi, medtem ko je v posami čni primerih oskrba s pitno vodo zagotovljena iz zasebnih sistemov in lastnih vodnjakov, ki niso ustrezno nadzorovani niti varovani.

(3) Glavno vodno zajetje v ob čini predstavlja vodno zajetje Podgrad, ki skupaj z vodnim zajetjem Segovci (občina Apa če) s pitno vodo oskrbuje ve čji del prebivalcev ob čine (mesto Gornja Radgona, naselja Aženski Vrh, Črešnjevci, Hercegovš čak, Ivanjševci ob Š čavnici, Ivanjševski Vrh, Lastomerci, Lomanoše, Mele, Nori čki Vrh, Orehovci, Orehovski Vrh, Plitvi čki Vrh, Podgrad, Police, Ptujska Cesta, Rodmošci, Spodnja Š čavnica, Stavešinci in Zbigovci). Naselja Kunova, Lokavci, Negova, Radvenci in Zagajski Vrh imajo dobavo pitne vode zagotovljeno iz sistema Mariborskega vodovoda. Naselja Gornji Ivanjci, Spodnji Ivanjci, Ivanjski Vrh, O česlavci in Stavešinski Vrh imajo oskrbo s pitno vodo zagotovljeno iz zasebnih vodovodnih sistemov. Preostali prebivalci se s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih vodnjakov.

(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, u činkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen se je ob čina vklju čila v regijski projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C« v okviru katerega se bo zagotovila javna oskrba s pitno vodo vsem prebivalcem ob čine.

(4) Zaradi zmanjševanja izgub, prepre čevanje defektov predvsem pa zaradi neustreznostni azbestno cementnih (salonitnih) vodovodnih cevi v vodovodnem sistemu se bo v prihodnosti postopoma pristopilo k zamenjavi posameznih odsekov omrežja.

(5) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoje če in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja var čno in smotrno rabo pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oz. druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda in pre čiš čena odpadna voda.

(6) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umeš ča na obmo čja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot koli čina podzemnih voda. Poselitev se praviloma na črtuje tam, kjer je možno brez ve čjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih obmo čjih, zato se na taka obmo čja umeš ča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike koli čine vode oz. je ve čja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravi čena.

(7) Na obmo čju ob čine poleg vodnih zajetij najdemo tudi številne izvire mineralne vode , ki se uporabljajo tako v eksploatacijske namene podjetja Radenska iz Bora čeve (ob čina Radenci) kakor tudi v turisti čne namene, kjer si prebivalci lahko prosto postrežejo z mineralno vodo. Navedeni izviri mineralne vode so ustrezno varovani z vrel čnim vodovarstvenim obmo čjem.

17. člen (zbiranje , odvajanje in čiš čenje odpadnih voda )

(1) Na obmo čju ob čine se odvajanje in čiš čenje odpadnih voda ureja na podlagi programa odvajanja in čiš čenja komunalne odpadne vode, ki ga ima izdelanega izvajalec javne službe.

(2) Na obmo čju ob čine trenutno obratujeta dve čistilni napravi. Centralna čistilna naprav v mestu Gornja Radgona, ki odvaja in čisti odpadne vode samega mesta in dela sosednjih ve činoma urbaniziranih naselij Mele, Črešnjevci, Nori čki Vrh in Podgrad, ter manjša čistilna naprava v naselju Negovi, ki odvaja in čisti odpadne vode naselja Negova.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 18

(3) Znotraj mesta Gornja Radgona so zgrajene tudi posami čne manjše individualne komunalne in industrijske čistilne naprave. Slednje odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo z ali brez predhodnega čiš čenja.

(4) V preostalih naselji kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, zato se odpadne vode odvajajo ve činoma v dva ali tro prekatne greznice, iz katerih izvajalec javne službe zagotavlja praznjenje po naro čilu stranke in odvoz odpadnih voda na centralno čistilno napravo v mestu Gornja Radgona.

(5) V prihodnosti je predvidena izgradnja osnovnega in dodatnega kanalizacijskega omrežja v mestu Gornja Radgona kakor tudi v ve čini preostalih strnjenih naseljih ali delih strjenih naselij ob čine. Izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav za odvajanje in čiš čenje odpadne vode je tako predvidena v naselij Spodnji Ivanjci, Ivanjševci ob Š čavnici, Očeslavski Vrh, Stavešinski Vrh, Ptujska Cesta, Orehovci, Zgajski Vrh, Spodnja Š čavnica in Police.

(6) Na obmo čju razpršene poselitve se odvajanje in čiš čenje odpadnih voda izvaja z individualnimi sistemi ali malimi oz. skupnimi komunalnimi čistilnima napravami. Tam kjer to ni mogo če, zaradi tehni čnih, okoljskih ali drugih razlogov, se odpadne vode lahko odvaja v vodotesne individualne greznice brez odtoka, pri čemer se mora zagotoviti njihov odvoz na čistilne naprave in prepovedati izpust na kmetijske površine.

(7) Novi kanalizacijski sistemi se gradijo v smislu lo čenega odvajanje padavinske in odpadne vode. Pri obnovah obstoje čega kanalizacijskega sistema se opuš ča mešane sisteme in se ureja lo čeno odvajanje padavinske in odpadne vode. Padavinsko vodo se čim dalje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Posebej je potrebno poskrbeti, da se odvod padavinskih voda odvaja preko oljnih lovilcev.

18. člen (ravnanje z odpadki )

(1) Ob čina zagotavlja lo čeno zbiraje odpadkov (papir, steklo, embalaža, biološki odpadki, ostali komunalni odpadki) na izvoru ter vzpodbuja recikliranje in ponovno uporabo nekaterih lo čeno zbranih snovi. V ob čini ni odlagališ ča odpadkov, ti se zbirajo in vozijo na regijsko odlagališ če v Puconcih.

(2) Na obmo čju ob čine je v industrijski coni Mele urejen zbirni center za kosovne in tudi druge odpadke, od koder je zagotovljen odvoz na regijsko odlagališ če v Puconcih.

19. člen (vodno gospodarstvo )

(1) Na obmo čju ob čine sta vodotoka 1. reda reka Mura in Š čavnica, med vodotoke 2. reda pa sodijo Črešnjevski potok, Ihovski potok, Kunovski potok in ostali manjši potoki. Med vodne površine na obmo čju ob čine sodijo tudi Negovsko jezero, opuš čene gramoznice, ribniki, ipd.

(2) Vode se izkoriš ča za oskrbne, gospodarske in turisti čno - rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri na črtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih obmo čjih se ne na črtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Obmo čja, kjer ni bivališ č ali gospodarskih dejavnosti, se prepuš čajo naravni dinamiki.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 19

(3) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem obmo čju na črtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališ č in odvajanja zalednih voda.

(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega obmo čja, če se z njimi pove ča varnost pred škodljivim delovanjem voda.

4. DOLO ČITEV OKVIRNIH OBMO ČIJ NASELIJ Z OBMO ČJI RAZPRŠENE POSELITVE IN OBMO ČJI RAZPRŠENE GRADNJE

20. člen (strnjena naselja )

(1) Strnjena naselja so vsa naselja, ki so v prostoru evidentna kot obmo čje s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in se delijo na urbana in podeželska naselja.

(2) Poselitveno obmo čje naselij se dolo či na podlagi osnovne namenske rabe zemljiš č iz prostorskih sestavin in na podlagi novo priklju čenih oz. izklju čenih stavbnih zemljiš č.

(3) Kot samostojna strnjena naselja oz. deli strnjenih naselij so v ob čini opredeljena naslednja naselja: mesto Gornja Radgona ter strnjena naselja oz. njihovi strnjeni deli Črešnjevci, Gornji Ivanjci, Hercegovš čak, Ivanjski Vrh, Ivanjševci ob Š čavnici, Ivanjševski Vrh, Kunova, Lastomerci, Lokavci, Lomanoše, Mele, Negova, Negovski Vrh, Nori čki Vrh, Očeslavci, Očeslavski Vrh, Orehovci, Orehovski Vrh, Plitvi čki vrh, Podgrad, Police, Ptujska Cesta, Radvenci, Rodmošci, Spodnja Š čavnica, Spodnji Ivanjci, Stavešinci, Stavešinski Vrh, Zagajski Vrh in Zbigovci.

21. člen (obmo čja razpršene poselitve )

(1) Obmo čja razpršene poselitve so obmo čja, kjer je zna čilna nizka gostota poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Poselitev se pojavlja v obliki samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, isto časno pa je za celotno obmo čje zna čilna tudi demografska ogroženost.

(2) Razpršena poselitev predstavlja v gri čevnatem delu ob čine avtohtono obliko poselitve , zato se jo ohranja in smiselno dopolnjuje obstoje ča stavbna zemljiš ča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev, ipd.) ter se jo isto časno varuje pred novo oz. množi čno širitvijo.

22. člen (razpršena gradnja )

(1) Razpršena gradnja je po definiciji obmo čje z nizko gostoto naselitve, z nestrjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je ve č kot 100 m nepozidanih oz. kmetijskih zemljiš č in predstavlja negativen pojav v prostoru, ki ga je potrebno sanirati.

(2) Kot obmo čja razpršene gradnje so v ob čini opredeljeni posamezni novejši objekti (pretežno kmetijsko - gospodarski objekti, vinske kleti, vikendi ter tudi posami čni stanovanjski objekti), ki so bili zgrajeni na podlagi ustreznih dovoljenj in jih ni mogo če strniti v nova naselja, jih priklju čiti k obstoje čim naseljem oz. oblikovati posebno zaklju čeno obmo čje.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 20

(3) Objekti razpršene gradnje nimajo opredeljenega stavbnega zemljiš ča in se v prostorskem na črtu prikažejo kot fundus (kataster stavb). Za njih je možna le obnova, vzdrževanje in rekonstrukcija. Nova razpršena gradnja ni dovoljena.

5. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OB ČINE

5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

5.1.1. Usmeritve za razvoj naselij

23. člen (usmeritve za razvoj naselij )

(1) Razvoj naselij je možen z notranjim razvojem, prenovo ali širitvijo naselja. Notranji razvoj in prenova naselja imata prednost pred širitvijo naselja, zato je tudi v ob čini razvoj naselij usmerjen v notranji razvoj naselij oz. v zapolnitev prostih nepozidanih stavbnih zemljiš č.

24. člen (notranji razvoj naselij )

(1) Notranji razvoj naselij obsega površine znotraj naselij, kjer se s prenovo in sanacijo oz. racionalnejšo izrabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljiš č, ohranjanjem kvalitetne urbane in arhitekturne dediš čine zagotavljajo kvalitetnejše bivalne razmere.

(2) V prostorskih sestavinah je bilo na obmo čju ob čine, znotraj naselij definiranih veliko nepozidanih stavbnih zemljiš č, ki so se v postopku priprave prostorskega na črta ve činoma izlo čile iz obmo čja stavbnih zemljiš č. Tako se znotraj strnjenih naselij ohranjajo le posami čna obmo čja prostih nepozidanih stavbnih zemljiš č, ki so dejansko primerna za gradnjo. Ve čina nepozidanih stavbnih zemljiš č namre č predstavlja funkcionalna zemljiš ča obstoje čih stanovanjih objektov in kmetij, ki niso primerna za novogradnje in na katerih se funkcionalna zemljiš ča ohranjajo.

(3) Ve čja obmo čja nepozidanih stavnih zemljiš č za stanovanjsko gradnjo je na obmo čju ob čine mogo če zaslediti le v mestu Gornja Radgona ter v naselij Črešnjevci, Podgrad, Lomanoše in Negova, kjer je predvidena izdelava OPPN.

25. člen (prenova naselij )

(1) S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehni čne, prostorsko - oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v dolo čenem naselju ali delu naselja oz. se z ohranitvijo identitetnih vrednosti naselja, arhitekture in kulturne dediš čine ustvarjajo kvalitetni pogoji za razvoj naselja.

(2) V občini so kot obmo čja delne prenove naselij opredeljena posamezna obmo čja znotraj mesta Gornja Radgona , kjer gre za opuš čeno dosedanjo rabo, nezadostno izkoriš čenost oz. neprimerno namembnost obmo čja. Kot obmo čje prenove je tako opredeljeno obmo čje obstoje če železniške proge skozi mesto, obmo čje obstoje če avtobusne postaje in obmo čje gradu Šahenturn ter obmo čje obstoje čih industrijskih obratov Elti in Var.

(3) Celovita prenova je predvidena na obmo čju naselbinske kulturne dediš čine »Gornja Radgona – Mestno jedro« (EŠD 6681). Prenova se na obmo čju kulturne dediš čine izvaja z ohranjanjem prepoznavnih zna čilnosti prostora in kulturnih vrednot varovanega obmo čja.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 21

Prenova naselja Gornja Radgona, ki je opredeljeno kot kulturni spomenik naselbinske dediš čine, se na črtuje na podlagi konservatorskega na črta za prenovo v okviru izdelave OPPN, s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.

(4) Celovita prenova je predvidena tudi izven strnjenega dela naselja Podgrad, na obmo čju opuš čene farme Podgrad in njene lagune, kjer je prav tako predvidena izdelava OPPN za namene razvoja dodatnih stanovanjskih površin in razvoja turisti čne dejavnosti.

(4) Prenovo naselij oz. objektov je treba na črtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Samo prenovo objektov pa mora spremljati tudi energetska sanacija.

26. člen (širitev naselij )

(1) Širitev naselij omogo ča načrtno usmerjanje poselitve in dolgoro čno zagotovitev primernih površin za gradnjo stanovanj in ostalih dejavnosti, ter isto časno tudi ve čjo izkoriš čenost obstoje če gospodarske javne infrastrukture.

(2) Strnjena naselja se prednostno širijo na obmo čja vrzeli znotraj naselja in na njihove robove, kjer je to možno. Na tak na čin se ohranja struktura naselja in omogo ča boljša izkoriš čenost gospodarske javne infrastrukture.

(3) Širitev naselja je dopustna, če znotraj obstoje čega naselja nadaljni prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja se pervenstveno usmerja na zemljiš ča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, varstva kmetijskih zemliš č, ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

(4) Pri širitvi naselij je potrebno upoštevati možnost priklju čitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacije ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiš čenja odpadne in padavinske vode, skladno s programi opremljanja zemljiš č.

(5) Širitev poselitve se tam kjer je to mogo če, usmerja izven obmo čij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst. Tam kjer to, iz razli čnih razlogov ni mogo če, se poselitev umeš ča v prostor pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.

(6) V ob čini, razen v naselju Negova ni predvidenih ve čjih širitev naselij za potrebe stanovanjske gradnje, pojavljajo se le posamezne razširitve v vrzelih obstoje čih naselij in na njihovih robovih.

(7) Ve čja razširitev za potrebe nadaljnjega razvoja gospodarske dejavnosti je predvidena južno ob obstoje či industrijski coni Mele. V njeni neposredni bližini so zagotovljene tudi površine za njen nadaljnji razvoj. Drugih širitev za razvoj ostalih dejavnosti ob čina ne predvideva.

(8) V odprtem prostoru ob čine so predvidene posami čne razširitve obstoje če razpršene poselitve v smislu ohranjanja in smiselnega dopolnjevanja obstoje čih stavbnih zemljiš č (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev, ipd.). Ve čje razširitve obstoje če razpršene poselitve so predvidene le za nadaljnji razvoj obstoje čih kmetij.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 22

5.1.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti

27. člen (razvoj dejavnosti v mestu Gornja Radgona )

(1) Razvoj dejavnosti v mestu Gornja Radgona izhaja iz obstoje če namenske rabe zemljiš č, ki je v dolo čenem delu definirana s sprejetimi lokalnimi izvedbenimi akti, v katerih je poleg pogojev za izvedbo dolo čena tudi namembnost posameznega obmo čja. Na ta na čin se ureja predvsem obmo čje Trat in okolica zdravstvenega doma.

(2) Glede na sam pomen, ki ga ima mesto Gornja Radgona v širšem prostoru prihaja do prepletanja razli čnih dejavnosti, katerih prostorska razporeditev se, razen v primerih za katere je predvidena sanacija, ohranja.

(3) Ohranja se centralni del naselja, kjer prihaja do prepletanja razli čnih storitveno – oskrbnih dejavnosti, v katerega se po potrebi locirajo tudi nove storitveno – oskrbne dejavnosti.

(4) Gospodarska dejavnost se koncentrira na obmo čje obstoje če industrijske cone Mele, kjer je predvidena tudi njena razširitev za zagotovitev dodatnih površin za razvoj. Glede na samo lego industrijske cone Mele so v njeni neposredni bližini zagotovljene tudi površine za njen dolgoro čni razvoj. Obstoje če gospodarske obrate izven industrijske cone Mele, se ohranja, razen na obmo čjih za katera je predvidena prenova.

(5) Športno - rekreacijske dejavnosti se razvijajo na obmo čju obstoje čega Športno rekreacijskega centra Trate. Isto časno se v povezavi s sosednjo Republiko Avstrijo, ob reki Muri, uredijo dodatne športno - rekreacijske površine.

28. člen (razvoj dejavnosti v naselju Negova )

(1) Razvoj dejavnosti v naselju Negova izhaja iz obstoje če namenske rabe zemljiš č. Ohranja se centralni del naselja, v katerega se usmerja storitveno – oskrbne dejavnosti.

(2) V preostalem delu naselja se ohranja stanovanjska raba. Drugih dejavnosti se na obmo čju naselja ne na črtuje.

29. člen (razvoj dejavnosti v ostalih naseljih )

(1) V ostalih naselij prevladuje bivalno – delovna (kmetijska) funkcija , ki se ohranja. Ohranjanje navedene kombinacije funkcij je pomembno saj gre za podeželski prostor, kjer se z ohranjanjem kmetijske dejavnosti ohranja tudi poselitev in kulturna krajina. V strnjenih naseljih, kjer ni razvita intenzivna kmetijska dejavnost se slednja ohranja.

(2) Naselja, z izrazito kmetijsko dejavnostjo , med katera sodijo naselja Radvenci, Ivanjševci ob Š čavnici, Stavešinci in Spodnji Ivanjci, najdemo v Š čavniški dolini. V navedenih naseljih se nahajajo velika kmetijska gospodarstva, katerim se omogo ča nadaljnji razvoj.

(3) Razvoj intenzivnih velikih kmetijskih gospodarstev se spodbuja tudi na obmo čju razpršene poselitve, na robovih in izven strnjenih naselij.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 23

(4) V posameznih strnjenih naselij so izoblikovani manjši centralni deli naselij , definirani z vaško - gasilskimi domovi, kapelicami, športno – rekreativnimi površinami, ipd., ki se ohranjajo ter smiselno dopolnjujejo, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji.

(5) Posebnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti se izven mesta Gornja Radgona ne na črtuje. Obstoje če gospodarske, obrtne in storitveno - oskrbne dejavnosti se ohranja in se jim isto časno omogo ča nadaljnji razvoj v okviru, ki je še sprejemljiv za podeželski prostor in ki zaradi svojih arhitekturnih zna čilnosti (velikost, oblika, ipd.) ne predstavljajo negativnega pojava v prostoru.

(6) Ohranjajo se tudi obstoje če športno – rekreativne površine (športna igriš ča) v odprtem prostoru, ki se jim zagotovijo možnosti za nadaljnji prostorski razvoj, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji.

(7) V nobenem naselju ob čine trenutno ni definiranih posebnih površin za razvoj turisti čne dejavnosti . Slednja se razvija v okviru obstoje čih drugih dejavnostih npr. turizem na kmetiji, gostiš ča, Negovski grad, Radgonski grad ipd. S prostorskim na črtom ob čina v svoj prostor umeš ča novo turisti čno obmo čje na obmo čju opuš čenih lagun farme v naselju Podgrad, za katerega je predvidena izdelava OPPN.

(8) Razvoj športno – rekreativnih in turisti čnih dejavnosti se tako usmerja izven strnjenih naselij, na obmo čje odprtega prostora (obmo čje ob reki Muri, vinorodno obmo čje Radgonsko – Kapelskih goric, obmo čje Negovskega jezera, ipd.), ki so zavarovane tudi kot posebna obmo čja varstva narave, zato se razvoj teh dejavnosti zagotavlja na osnovi trajnostnega ohranjanja varovanih obmo čij narave.

(9) Izven poselitvenih obmo čij je možna gradnja objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanje voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami in za potrebe gospodarske javne infrastrukture. Pri tem se upošteva javna korist in možnost komunalne opreme brez ve čjega stroška. Isto časno pa gradnja izven poselitvenih obmo čij ne sme povzro čati škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov.

5.1.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje

30. člen (sanacija in prenova razpršene gradnje )

(1) Na obmo čju ob čine ni obmo čij razpršene gradnje, ki bi jih lahko sanirali z vklju čitvijo v obstoje če naselje, opredelitvijo novega naselja ali posebnega zaklju čenega obmo čja poselitve.

(2) Razpršeno gradnjo na obmo čju ob čine predstavljajo posami čni objekti grajeni izven poselitvenih obmo čij naselij in razpršene poselitve, ki so v prostorskem na črtu prikazani kot fundosi (kataster stavb), brez opredeljenega stavbnega zemljiš ča, za katere je možna le obnova, vzdrževanje in rekonstrukcija obstoje čih objektov.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 24

5.1.4. Ohranjanje obmo čij razpršene poselitve

31. člen (ohranjanje obmo čij razpršene poselitve )

(1) Razpršena poselitev predstavlja v gri čevnatem delu ob čine avtohtono obliko poselitve , zaradi česar le ta, na obmo čju ob čine, ne predstavlja negativnega pojava prostora. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega obmo čja Slovenskih goric. Zaradi navedenega je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoje ča stavbna zemljiš ča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev, ipd.) ter jo isto časno varovati pred novo oz. množi čno širitvijo.

5.1.5. Urbanisti čno oblikovanje naselij

32. člen (urbanisti čno oblikovanje v mestu Gornja Radgona ) se povzame iz UN za mesto Gornja Radgona

33. člen (urbanisti čno oblikovanje naselja Negova ) se povzame iz UN za naselje Negova

34. člen (urbanisti čno oblikovanje ostalih naselij )

(1) V strnjenih nižinskih naseljih ob čine je potrebno ohranjati obstoje čo obliko posameznega naselja in obstoje čo gradbeno linijo. Ohranja se obcestna pozidava z zna čilno zaporednostjo; ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rasto ča doma čija, zato se omogo či nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju parcel. Ohranjajo se zna čilni zeleni robovi naselij, kjer je dopustna gradnja kmetijsko - gospodarskih objektov. Gradnja stanovanjskih objektov v drugi liniji ni dovoljena, razen v primerih, ko stanovanjski objekti v drugi liniji že obstajajo in je zagotovljen ustrezen dostop ter ostala gospodarska javna infrastruktura.

(2) V strnjenih nižinskih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest, javna razsvetljava, ureditev lo čenih prometnih površin za peš in kolesarski promet, ureditev oz. izgradnja avtobusnih postajališ č, ureditev površin za mirujo či promet ter ureditev zelenih površin ob objektih družbene infrastrukture (vaško – gasilski domovi, športno – rekreativni objekti, ipd.). Centralne dele naselij se opremi tudi z ustrezno urbano opremo (klopce, koši, potke, ipd.).

(3) V centralnih delih naselij je tam, kjer za to obstajajo prostorske možnosti, dovoljenja dopolnilna gradnja objektov z javnim programov, ki pa se morajo oblikovno in urbanisti čno prilagajati obstoje čim gradbenim linijam in urbanisti čni kompoziciji obstoje čih dominantnih objektov.

(4) Novogradnje v strnjenih nižinskih naseljih se morajo oblikovno in urbanisti čno prilagajati obstoje čim objektom, isto časno se mora ohranjati velikostno razmerje grajene strukture.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 25

(5) V strnjenih gri čevnatih naselij se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti, ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture, z omejitvijo gradnje objektov ve čjih tlorisov in višin. Velikost ali prostornina objektov ne sme odstopati od povpre čne velikosti objektov v naselju. Isto časno se v gri čevnatem delu ob čine dolo či tudi strožje prostorske izvedbene pogoje za oblikovanje objektov.

(6) V strnjenih naseljih, kjer se nahajajo posami čna obmo čja in objekti nepremi čne kulturne dediš čine se urbanisti čno oblikovanje naselij oz. delov naselij uskladi s pristojno službo.

(7) Pri oblikovanju, legi in velikosti objektov v vseh naselij se upošteva zna čilna arhitekturna tipologija obmo čja.

5.2. Usmeritve za razvoj v krajini

35. člen (usmeritve za razvoj v krajini )

(1) V okviru usmeritev za razvoj v krajini se dolo čijo: - razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, - posebna obmo čja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisti čnih in arhitekturnih zna čilnosti, - obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, - obmo čja zaš čite in reševanja ter - obmo čja in objekti za potrebe obrambe.

36. člen (razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire )

(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj tistih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih ob čine. Med take dejavnosti na obmo čju ob čine sodijo kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem, rekreacija in mineralne surovine.

(2) Kmetijska dejavnost se zaradi samega pomena, ki ga ima med drugim tudi z vidika razvoja krajine prednostno ohranja na celotnem območju ob čine. Intenzivna kmetijska dejavnost se usmerja na obmo čja z najvišjim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, izven vodovarstvenih obmo čij in izven obmo čij varstva narave, kjer se spodbuja tudi intenzivna pridelava pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem. V gri čevnatem delu ob čine se ohranja vinogradniška in sadjarska dejavnost. Na vodovarstvenih obmo čjih in obmo čjih varstva narave se spodbuja razvoj ekstenzivnega ekološkega oz. integriranega kmetijstva, s čimer se zagotovi zaš čita vodnih virov, ki so pomembni za oskrbo s pitno vodo ter varovanje in ohranjanje posebnih obmo čij varstva narave. Na obmo čju ve čjih kmetijskih kompleksov se ohranjajo in na novo vzpostavljajo mejice, živice, gozdni otoki, ipd., s čimer se ohranja biotska raznovrstnost.

(3) Na delu ob čine so bile v preteklosti že izvedene agrarne operacije oz. natan čneje melioracije (osuševanje in namakanje), z namenom izboljšanja kmetijskih zemljiš č oz. izboljšanja pogojev obdelave.

(4) Agrarne operacije so v ob čini dovoljene na vseh zemljiš čih, izven obmo čij varstva narave oz. skladno z veljavnimi predpisi. Na zemljiš čih znotraj obmo čij varstva narave so dovoljene le nezahtevne agromelioracije .

(5) Velik del ob čine pokrivajo gozdne površine . Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo in niso opredeljeni kot varovalni gozdovi oz. gozdovi s 1. stopnjo poudarjenosti katere ekološke funkcije. Na obmo čju ob čine najdemo varovalne

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 26

gozdove na posameznih obmo čjih ob reki Muri. Gozdovi s 1. stopnjo katerekoli ekološke funkcije pa so razporejeni na obmo čju ob reki Muri, na Radenskem polju, v Š čavniški dolini, na obmo čju južno od naselja Negova in v neposredni bližini Negovskega jezera.

(6) V gozdovih se omogo či dejavnosti, ki dolgoro čno ne vplivajo na spremembo stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom. Gospodarjenje se prilagodi v gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen.

(7) Ravninskih gozdov, skupin dreves ali posami čnih dreves v kmetijski krajini se praviloma ne kr či. Na kmetijskih obmo čjih z majhnim deležem visoke vegetacije in na obmo čjih varstva vodnih virov se dopuš ča pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.

(8) Gozdove v naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in vklju či v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje.

(9) Na obmo čju ob čine se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna obmo čja in posebna varstvena obmo čja (obmo čja Natura 2000)).

(10) Vode se izkoriš ča za oskrbne, gospodarske in turisti čno – rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Obmo čja, kjer ni bivališ č ali gospodarskih dejavnosti, se prepuš čajo naravni dinamiki.

(11) Vodne površine na obmo čju ob čine predstavljata vodotoka 1. reda reka Mura in Ščavnica, vodotoki 2. reda med katere sodijo Črešnjevski potok, Ihovski potok, Kunovski potok in ostali manjši potoki, Negovsko jezero, opuš čene gramoznice, ribniki, ipd. Ve čina obmo čij primernih za razvoj vodnih in obvodnih športno – rekreacijskih dejavnosti se nahaja znotraj obmo čij varstva narave, zato je razvoj teh dejavnosti možen le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.

(12) V odprti krajini so za turizem zanimiva predvsem obmo čja varstva narave (obmo čje ob reki Muri, vinorodno obmo čje Radgonsko – Kapelskih goric, obmo čje Negovskega jezera, ipd.) in obmo čja ter objekti ohranjanja kulturne dediš čine, zaradi česar se razvoj te dejavnosti zagotavlja na osnovi trajnostnega ohranjanja varovanih obmo čij naravne in kulturne dediš čine (mehke oblike turizma). Novih površin za razvoj turizma ob čina v odprti krajini ne na črtuje. Posebno turisti čno obmo čje se bo v prihodnosti izoblikovalo na obmo čju opuš čene lagune farme v Podgradu. Potencialno zanimivo obmo čje za razvoj tako turisti čne kot tudi športno – rekreativne dejavnosti ostaja obmo čje Negovskega jezera.

(13) Kot zaklju čena športno - rekreacijska obmo čja so v odprti krajini opredeljena posami čna športna igriš ča, ki se nahajajo izven strnjenih delov naselij. Slednja se ohranjajo, isto časno pa se tam, kjer je za to izkazana potreba in je prostorsko možno, zagotavlja njihov nadaljnji razvoj.

(14) Na obmo čju ob čine je v odprti krajini dobro razvita mreža številnih tematskih športno – rekreacijskih poti, ki potekajo ve činoma po gri čevnatem vinorodnem obmo čju ob čine in na obmo čju ob reki Muri. Obstoje če športno – rekreacijske poti se ohranja, smiselno dopolnjuje in vklju čuje nove odseke. Spodbuja se ureditev lo čenih prometnih površin znotraj strnjenih delov poselitve in tam kjer je to mogo če. Isto časno se zagotavlja ustrezna ozna čitev, ureditev in vzpostavitev urbane opreme (razsvetljava, po čivališ ča, koši, informativne table, ipd.). Ureditev zaklju čenih obmo čij športno – rekreacijskih dejavnosti (poti, urbana oprema, ipd.) je predvidena na obmo čjih v neposredni bližini reke Mure, ki mejijo na mesto Gornja Radgona.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 27

Zaključeno obmo čje v okolici Trat se vklju či v zeleni sistem mesta, medtem ko je za obmo čje na severozahodnem delu mesta Gornja Radgona predvidena navezava na športno - rekreativne poti in obmo čja v sosednji državi Republiki Avstriji.

(15) Na obmo čju ob čine trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali gospodarsko izkoriš čanje mineralnih surovin ali geotermalnega energetskega vira. Perspektivna nahajališ ča mineralnih surovin se nahajajo ob reki Muri, nahajališ ča geotermalnih virov pa na obmo čju Radenskega polja in Ščavniške doline. Nelegalni kopi (zapuš čene gramoznice) se z ustreznimi sanacijskimi ukrepi sanirajo v rekreacijska obmo čja.

37. člen (posebna obmo čja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisti čnih in arhitekturnih zna čilnosti )

(1) Posebna obmo čja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisti čnih in arhitekturnih zna čilnosti na obmo čju ob čine prestavljajo obmo čja varstva narave in obmo čja in objekti nepremi čne kulturne dediš čine.

(2) Med obmo čja varstva narave na ozemlju ob čine sodijo obmo čij naravnih vrednot, ekološko pomembnih obmo čji, posebnih varstvenih obmo čij (obmo čja Natura 2000), obmo čja krajinskega parka Negova in Negovsko jezero ter varovalnih gozdov. Med posebna obmo čja varovanja sodijo tudi obmo čja habitatov izven zavarovanih obmo čij (npr. mokrotni travniki, vegetacija teko čih voda, gozdovi, ipd.) ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci, ipd.). Na teh obmo čjih se pri na črtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z isto časnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma in rekreacije, ekološko kmetijstvo, ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin, ohranjanje obdelovanega vzorca, itd.).

(3) Obmo čja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na obmo čju ob čine vse enote kulturne dediš čine , varovane po predpisih s podro čja kulturne dediš čine (objekti in obmo čja kulturne dediš čine). Kulturna dediš čina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena obmo čja dediš čine in registrirane enote kulturne dediš čine). V obmo čju ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ravnanja, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je obmo čje pridobilo status obmo čja, varovanega po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine, niso dopustni.

(4) Ohranjanje in razvijanje prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora je potrebo, zaradi ohranjanja krajinskih, urbanisti čnih in arhitekturnih zna čilnosti celotnega prostora ob čine. Sama pomembnost ohranjanja in razvijanja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora izhaja tudi iz SPRS, kjer je del ozemlja ob čine spoznan kot krajinsko obmo čje s prepoznavnimi zna čilnostmi na nacionalni ravni (obmo čje Negove in obmo čje Kapelskih goric), obmo čje ob reku Muri pa je opredeljeno kot zasnovano obmo čje naravnih kakovosti .

38. člen (obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami )

(1) Kot obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami so opredeljena obmo čja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih ali antropogenih procesov in jim je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo oz. varovanje.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 28

(2) Na obmo čju ob čine taka obmo čja predstavljajo poplavno, erozijsko, plazovito, požarno in potresno ogrožena obmo čja. Kot posebna obmo čja varstva so na obmo čju ob čine opredeljena tudi vodovarstvena obmo čja.

(3) Poplavno ogrožena obmo čja se v ob čini nahajajo znotraj visokovodnega nasipa reke Mure, v Š čavniški dolini ob reki Š čavnici ter ob Črešnjevskem potoku in Hercegovš čaku.

(4) Kot poplavna obmo čja so dolo čena vodna, priobalna in druga zemljiš ča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov ob časno prelije izven vodnega zemljiš ča.

(5) Na poplavnem obmo čju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljiš ča ali pove čujejo poplavno ogroženost obmo čja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohranjati je potrebno obstoje če retenzijske površine, vse ureditve pa na črtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(6) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeš čati izven obmo čij, kjer je voda stalno ali ob časno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljiš ču ohranjata dostopnost in nepozidanost.

(7) Z ureditvami se ne sme povzro čiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima oz. se morajo zagotoviti izravnalni ali omilitveni ukrepi. Ohranja se retenzijske sposobnosti obmo čja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogo če. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima mogo č le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ali omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. Premostitve voda in gradnja na vodnem ter priobalnem zemljiš ču se na črtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(8) Za vodotoke na obmo čju ob čine oz. natan čneje za reko Muro, reko Š čavnico, Črešnjevski potok in Hercegovš čak je bila izdelana strokovna podlaga oz. poplava študija » Izdelava kart poplavne in kart razredov poplavne nevarnosti za obmo čje OPN Gornja Radgona, VGB, oktober 2010 in november 2012) , ki je priložena kot strokovna priloga prostorskega na črta in v kateri so dolo čeni razredi poplavne nevarnosti.

(9) Erozijsko ogrožena obmo čja najdemo v gri čevnatem delu ob čine in na erozijskih obmo čjih ob vodotokih. Erozijska ogroženost isto časno, zaradi razmo čene podlage, pove ča tudi ogroženost obmo čij zaradi plazov oz. usadov .

(10) Potencialna obmo čja proženja plazov oz. usadov prestavljajo strma pobo čja v gri čevnatem delu ob čine, kjer ni ve čje vegetacijske podlage, ki bi zadržala nestabilne razmo čene zemeljske gmote.

(11) Na erozijsko ogroženih obmo čjih in plazovitih obmo čjih je potrebno izvajati ustrezne zaš čitne ukrepe v skladu z veljavnimi predpisi. Isto časno se na teh obmo čjih ne na črtuje ureditev, dejavnosti in objektov, ki bi lahko sprožili ali pove čali samo ogroženost obmo čja.

(12) Na obmo čju ob čine ve čja sklenjena obmo čja požarne ogroženosti prestavljajo požarno ogroženi gozdovi, za katere velja srednja in majhna požarna ogroženost.

(13) Potencialna obmo čja požarne ogroženosti v ob čini predstavljajo tudi strnjena naselja in obmo čje industrijske cone Mele, kjer imajo lahko posledice požara, zaradi ogrožanja človeških življenj in potencialne materialne škode, ve čjo razsežnost.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 29

(14) Za zagotavljanje požarne varnosti v mestu Gornja Radgona in ostalih ve čjih naselij delujejo prostovoljne gasilske enote, ki so zadolžene za interventno gašenje lokalnih požarov.

(15) Na obmo čju celotne ob čine se upoštevajo ukrepi za varstvo pred požarom, ki izhajajo iz podro čnih predpisov. Predvsem pa morajo biti zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, ustrezno dolo čeni odmiki med objekti, zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zagotovljeni viri za zadostno oskrbo s požarno vodo.

(16) Območje ob čine se glede na 12 – stopenjsko evropsko markoseizmi čno lestvico (EMS) uvrš ča v obmo čje VI. in VII. stopnje potresne nevarnosti oz. v obmo čje z najnižjim projektnim pospeškom tal, kar je potrebno upoštevati pri gradnji objektov in umeš čanju dejavnosti v prostor.

(17) Prisotnost ve čjih industrijskih obratov v mestu Gornja Radgona predstavlja potencialna obmo čja industrijskih nesre č, kljub temu, da so v obratih že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim procesom in dodanimi zaš čitnimi ukrepi.

(18) Kot posebna obmo čja varstva so na obmo čju ob čine opredeljena tudi vodovarstvena obmo čja . Severozahodni del obmo čja ob čine pokrivajo vodovarstveni pasovi vodnih zajetij Segovci (ob čina Apa če) in Podgrad, ki predstavljata glavna vodna vira za oskrbo s pitno vodo v ob čini in se ju zato ustrezno varuje. Na severovzhodnem delu ob čine in obmo čju Ščavniške doline se razprostira vrle čno vodovarstveno obmo čje v okviru katerega se varuje obstoje če vrelce in izvire mineralne vode.

(19) Varovanje vodnih virov ima na obmo čju ob čine poseben pomen tudi zato, ker je osrednji in južni del ob čine opredeljen kot vododeficitarno obmo čje , kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Na teh obmo čjih se prebivalcem prednostno zagotavlja ustrezno oskrbo s pitno vodo. Isto časno se na vododeficitarnih obmo čjih praviloma ne locira dejavnosti, ki predstavljajo velikega porabnika vode.

39. člen (obmo čja zaš čite in reševanja )

(1) Ob čina ima za posamezne naravne ali druge nesre če izdelane Na črte zaš čite in reševanja, ki predpisujejo ustrezno ravnaje pristojnih institucij v primeru pojava dolo čene oblike nesre če.

(2) V kolikor je ob pojavu naravne ali druge nesre če potrebna evakuacija prebivalstva , se nadomestne nastanitvena zmogljivosti poskušajo zagotoviti čim bliže njihovim domovom oz. na varnem mestu izven obmo čja nesre če. Prednostno se kot obmo čja evakuacije uporabljajo javni objekti (šole, vrtci, vaško - gasilski domovi, ipd.), kjer je mogo če zagotoviti tudi oskrbo prebivalstva.

(3) V mestu Gornja Radgona se na obmo čju Trat nahaja javno zakloniš če, ki je namenjeno zaš čiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi.

(4) V primeru naravnih ali drugih nesre č se informacijski centri oblikujejo na sedežu ob čine oz. v vaško – gasilskih domovih v neposredni bližini pojava nesre če.

(5) V sistem zaš čite in reševanja so vklju čeni štab civilne zaš čite in obmo čna gasilska društva. Nujna medicinska pomo č je zagotovljena v Zdravstvenem domu Gornja Radgona.

(6) Deponija ruševin je na obmo čju ob čine predvidena na obmo čju industrijske cone Mele, kjer je predvideno zbiranje gradbenega materiala in odvoz v ustrezno predelavo.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 30

(7) Posebna obmo čja za množi čne pokope na obmo čju ob čine niso dolo čena, saj obstoje či pokopališ či v Gornji Radgoni in Negovi, zagotavljata dovolj prostora v primeru potrebe po množi čnih pokopih.

(8) Prav tako niso posebej dolo čena obmo čja za pokop kadavrov . V primeru ve čjega pomora živali je dolo čeno zbirno mesto na obmo čju industrijske cone Mele, od koder se jih odvaža v predelavo izven obmo čja ob čine.

40. člen (obmo čja in objekti za potrebe obrambe )

(1) Na obmo čju ob čine ni obmo čij za potrebe obrambe.

41. člen (blagovne rezerve )

(1) Na obmo čju ob čine ni objektov ali površin za skladiš čenje blaga državnih blagovnih rezerv, prav tako ni na črtovana izgradnja novih objektov.

5.3. Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č

42. člen (usmeritve za dolo čitev osnovne namenske rabe zemljiš č)

(1) Osnovna namenska raba zemljiš č se dolo či na podlagi sedanje pretežne in predvidene namenske rabe zemljiš č ter se deli na stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljiš ča.

(2) Kot stavbna zemljiš ča so na obmo čju ob čine opredeljena vsa zemljiš ča v mestu Gornja Radgona, v strnjenih naseljih in na obmo čjih razpršene poselitve, kjer je dopustna gradnja objektov oz. so ti že zgrajeni. Posami čni objekti, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja, se v prostorskem na črtu prikažejo kot stavbiš če (fundus) brez pripadajo čega stavbnega zemljiš ča.

(3) Kot kmetijska zemljiš ča so na obmo čju ob čine opredeljena vsa zemljiš ča, ki so že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za kmetijsko rabo in dejansko predstavljajo obmo čja kmetijskih zemljiš č.

(4) Kot gozdna zemljiš ča so na obmo čju ob čine opredeljena zemljiš ča, ki so že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za gozdno rabo ter so porasla z drevjem in grmi čevjem.

(5) Kot vodna zemljiš ča so na obmo čju ob čine opredeljene ve čje vodne površine (reka Mura, Š čavnica, Negovsko jezero, posami čni ribniki in opuš čene gramoznice). Obvodna zemljiš ča, so del širše osnovne namenske rabe zemljiš č.

(6) Obmo čij, ki bi bila opredeljena kot druga zemljiš ča na obmo čju ob čine ni.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 31

43. člen (usmeritve za dolo čitev podrobnejše namenske rabe zemljiš č)

(1) Obmo čja osnovne namenske rabe zemljiš č se v prostorskem na črtu na podlagi pretežne rabe oz. na podlagi na črtovanih razmestitev dejavnosti v prostoru delijo naprej na obmo čja podrobnejše namenske rabe zemljiš č.

(2) Stavbna zemljiš ča se na obmo čju ob čine podrobneje delijo na: - obmo čja stanovanj – ki se na obmo čju ob čine delijo na stanovanjske površine oz. mešane stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene ter površine podeželskih naselij, - obmo čja centralnih dejavnosti - ki se na obmo čju ob čine delijo na osrednja obmo čja centralnih dejavnosti in na druga obmo čja centralnih dejavnosti, - obmo čja proizvodnih dejavnosti - ki se na obmo čju ob čine delijo na gospodarske cone in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, - posebna obmo čja - ki se na obmo čju ob čine delijo na mešane površine za turizem, površine drugih obmo čij in športne centre, - obmo čja zelenih površin - ki se na obmo čju ob čine delijo na površine za oddih, rekreacijo in šport, parke, druge urejene zelene površine ter pokopališ ča. - obmo čja prometne infrastrukture - ki se na obmo čju ob čine delijo na površine cest, površine železnic in ostale prometne površine, - obmo čja komunikacijske infrastrukture, - obmo čja energetske infrastrukture, - obmo čja okoljske infrastrukture ter - površine razpršene poselitve .

(3) Kmetijska zemljiš ča se na obmo čju ob čine podrobneje delijo na obmo čja najboljših in drugih kmetijskih zemljiš č. Navedena delitev izhaja že iz prostorskih sestavin.

(4) Gozdna zemljiš ča se na obmo čju ob čine ne delijo na podrobnejšo namensko rabo.

(5) Vodna zemljiš ča se na obmo čju ob čine podrobneje delijo na obmo čja površinskih voda oz. na celinske vode ter na obmo čja vodne infrastrukture.

(6) V postopku izdelave prostorskega na črta so bila na podlagi strokovnih podlag, korigirana obmo čja kmetijskih in gozdni zemljiš č v smislu uskladitve dejanske in namenske rabe teh zemljiš č.

5.4. Usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev

44. člen (usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev )

(1) Za celotno obmo čje ob čine so bile na podlagi celovite analize prostora, njegovih vrednot, zna čilnosti, prepoznavnosti in na črtovanih prostorskih ureditev dolo čene enote in podenote urejanja prostora.

(2) V prostorskem na črtu so za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora na podlagi dolo čene osnovne oz. podrobnejše namenske rabe zemljiš č dolo čeni prostorski izvedbeni pogoji.

(3) Prostorski izvedbeni pogoji dolo čajo zlasti:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 32

- podrobne pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, - merila in pogoje za parcelacijo, - pogoje glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, - pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter - pogoje varovanja zdravja ljudi.

(4) Pri dolo čanju prostorskih izvedbenih pogojev glede lege, velikosti in oblikovanja objektov se upošteva zna čilnosti arhitekturne tipike obmo čja, obstoječe gradbene linije in zaporednost zazidave. Ohranja se morfologija naselij, zeleni robovi naselij in ostale zelene površine.

(5) Pri dolo čanju pogojev in meril za parcelacijo zemljiš č v naseljih se upošteva zna čilno obstoje čo parcelacijo, tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljiš č.

(6) Pri dolo čanju prostorsko izvedbenih pogojev glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upoštevajo dolo čila in pogoji priklju čevanja iz veljavnih predpisov s podro čja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(7) Pri dolo čanju pogojev glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami se upošteva veljavne predpise iz posameznih podro čij ter zahteve posameznih nosilcev urejanja prostora.

(8) Pri dolo čanju prostorsko izvedbenih pogojev varovanja zdravja ljudi se upošteva veljavne predpise iz posameznih podro čij, ki urejajo varovanje zdravja.

(9) V enotah urejanja prostora, kjer velja državni prostorski na črt , se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz državnega prostorskega na črta.

(10) V enotah urejanja prostora, kjer veljajo ob činski podrobni prostorski na črti (ZN, LN, UN in OPPN), se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz veljavnih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov.

(11) V enotah in podenotah urejanja prostora za katere je predvidena izdelava OPPN bodo prostorski izvedbeni pogoji dolo čeni v postopku priprave OPPN.

45. člen (usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev v mestu Gornja Radgona )

PIP-i za mesto Gornja Radgona se povzamejo iz konceptualnega dela UN

46. člen (usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev v naselju Negova )

PIP-i za naselje Negova se povzamejo iz konceptualnega dela UN

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 33

III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NA ČRTA

1. OBMO ČJA OZNOVNE IN PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA

47. člen (osnovna in podrobnejša namenska raba prostora )

(1) Za celotno obmo čje ob čine je glede na pretežno namensko rabo dolo čena osnovna oz. podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1, Pravilnika o vsebini, obliki in na činu priprave ob činskega prostorskega na črta ter pogojih za dolo čitev obmo čij sanacij razpršene gradnje in obmo čij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).

(2) Obmo čja osnovne namenske rabe prostora se delijo na: - obmo čja stavbnih zemljiš č, - obmo čja kmetijskih zemljiš č, - obmo čja gozdnih zemljiš č, - obmo čja voda in - obmo čja drugih zemljiš č.

(3) V prostorskem na črtu ob čine so dolo čene naslednje vrste obmo čij ali površine osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora:

I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠ Č – na obmo čju stavbnih zemljiš č so naslednja obmo čja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:

S - OBMO ČJA STANOVANJ , ki so namenjena bivanju in spremljajo čim dejavnostim:

SS - stanovanjske površine , ki so namenjene bivanj u brez ali s spremljajo čimi dejavnostmi SSm - mešane stanovanjske površine , ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajo čimi dejavnostmi SB - stanovanjske površine za posebne namene , ki so namenjene ob časnemu ali stalnemu bivanju razli čnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) SK n - površine podeželskega naselja v nižinskem delu ob čine , ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju SKg - površine podeželskega naselja v gri čevnatem delu ob čine , ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju

C - OBMO ČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI , ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:

CU - osrednja obmo čja centralnih dejavnosti , kot so obmo čja histori čnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih, in podobnih dejavnosti ter bivanje CD - druga obm očja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje dolo čena dejavnost, razen stanovanj

I - OBMO ČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI , ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajo čim storitvenim ter servisnim dejavnostim:

IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiš čnim, prometnim,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 34

trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo , ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali

B - POSEBNA OBMO ČJA , ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središ ča in podobno:

BTm – mešane površine za turizem , ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turisti čno ponudbo in nastanitev BD – površine drugih obmo čij , ki so namenjene zlasti ve čjim nakupovalnim centrom, sejmiš čem, zabaviš čnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim BC – športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam

Z - OBMO ČJA ZELENIH POVRŠIN , ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja:

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport , ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem ZP – parki kot urejena obmo čja odprtega prostora v naselju ZD – druge urejene zelene površine , kot zeleni pasovi z zaš čitno oz. drugo funkcijo ZK – pokopališ ča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle

P - OBMO ČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja prometa:

PC – površine cest PŽ – površine železnic PO – ostale prometne površine , ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, ve čja postajališ ča avtobusnega in železniškega prometa)

T - OBMO ČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE , ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja telekomunikacij

E - OBMO ČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE , ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja energetike

O - OBMO ČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE , ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja oskrbe z vodo, čiš čenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki

A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gru časta naselja).

RAZPRŠENA GRADNJA , kot zemljiš če pod stavbo izven obmo čij stavbnih zemljiš č (informacija o dejanskem stanju).

II. OBMO ČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠ Č – na obmo čju kmetijskih zemljiš č so naslednja obmo čja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 35

K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA

K2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA

III. OBMO ČJA GOZDNIH ZEMLJIŠ Č – na obmo čju gozdnih zemljiš č so naslednja obmo čja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:

G - GOZDNA ZEMLJIŠ ČA, kot zemljiš ča porasla z gozdnim drevjem, zemljiš ča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriš čanju gozdov ter zemljiš ča v zaraš čanju, ki so skladno z veljavnimi predpisi dolo čena kot gozd

IV. OBMO ČJA VODA – na obmo čju voda so naslednja obmo čja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:

V - OBMO ČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja rabe voda:

VC – celinske vode

VI - OBMO ČJA VODNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena vodnim zemljiš čem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno

(4) Dolo čitev osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora je razvidna v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega na črta na kartah 3. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.

2. ENOTE IN PODENOTE UREJANJA PROSTORA

48. člen (enote in podenote urejanja prostora )

(1) Za celotno obmo čje ob čine so na podlagi celovite analize prostora, njegovih vrednot, zna čilnosti, prepoznavnosti, na črtovanih prostorskih ureditev, omejitev in pravnih režimov v prostoru ter pretežne namenske rabe prostora dolo čene enote in podenote urejanja prostora.

(2) Enote in podenote urejanja prostora so na obmo čju ob čine, obmo čja v mestu Gornja Radgona, posamezna strnjena naselja ali deli strnjenih naselij, samostojni zaselki ter ostala obmo čja stavbnih zemljiš č (družbeni objekti, pokopališ ča, rekreacijska obmo čja, posebne površine, ipd.), ki zaradi svojih skupnih zna čilnosti oblikujejo neko zaklju čeno prostorsko celoto. Posebne enote in podenote urejanja prostora so tudi obmo čja zunanjega prostora oz. krajine, ki so pretežno dolo čene glede na omejitve in pravne režime v prostoru.

(3) Za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora je v prostorskem na črtu na podlagi pretežnosti dolo čena osnovna oz. podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.

(4) Dolo čitev enot in podenot urejanja prostora je razvidna iz 49. člena tega odloka in v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega na črta na kartah 3. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 36

3. PREGLED ENOT IN PODENOT UREJANJA PROSTORA TER DOLO ČITEV OBMO ČIJ IN POVRŠIN OSNOVNE OZ. PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA

49. člen (razdelitev prostora ob čine na enote oz. podenote urejanja prostora, z določitvijo osnove oz. podrobnejše namenske rabe prostora )

(1) Na obmo čju prostora ob čine so dolo čene naslednje enote oz. podenote urejanja prostora , znotraj katerih so dolo čena obmo čja oz. površine osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljeni režimi oz. posebna obmo čja varstvenih in pravnih režimov, ki se nahajajo znotraj posamezne enote oz. podenote urejanja prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji objektov in na črtovanju posegov v prostor ter za posamezne enote oz. podenote urejanja prostora opredeljeni načini urejanja obmo čij:

a) Enote oz. podenote urejanja prostora dolo čene v naseljih, zaselkih in ostalih obmo čjih stavbnih zemljiš č

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora Črešnjevci SSm – mešane KD (6718) stanovanjske površine EPO Črešnjevci Naselje ČR 1 PC – površine cest VVO (vrelci) O – obmo čja okoljske erozija (OU) infrastrukture Pm, Ps, Pp EPO Nepozidano obmo čje SSm – mešane Črešnjevci ČR 1 ČR 1/1 VVO (vrelci) pOPPN znotraj naselja stanovanjske površine erozija (OU) Nepozidano obmo čje SSm – mešane EPO Črešnjevci ČR 1 ČR 1/2 pOPPN znotraj naselja stanovanjske površine erozija (OU) EPO Črešnjevci »Stara Mura« ČR 2 IG – gospodarska cona VVO (vrelci) erozija (OU) SSm – mešane Nepozidano obmo čje EPO Črešnjevci ČR 3 stanovanjske površine pOPPN na robu naselja erozija (OU) PC – površine cest SSm – mešane KD(18059) Črešnjevci Naselje ČR 4 stanovanjske površine EPO PC – površine cest erozija (OU) SSm – mešane EPO Črešnjevci Novi del naselja ČR 5 stanovanjske površine erozija (OU) PC – površine cest SK g – površine KD(6727) Črešnjevci Naselje ČR 6 podeželskega naselja EPO PC – površine cest erozija (OU) CD – druga obmo čja EPO Črešnjevci Vrtec ČR 6 ČR 6/1 centralnih dejavnosti erozija (OU) SK g – površine podeželskega naselja PC – površine cest EPO Črešnjevci Črešnjevski Vrh ČR 7 K1 – najboljša kmetijska erozija (OU) zemljiš ča K2 – druga kmetijska zemljiš ča KD(18055) SKn – površine EPO Črešnjevci Črešnjevska vas ČR 8 podeželskega naselja VVO (vrelci) PC – površine cest erozija (OU, ZU) CD – druga obmo čja EPO Črešnjevci Vaško – gasilski dom ČR 8 ČR 8/1 centralnih dejavnosti VVO (vrelci) ZD – druge urejene zelene EPO Črešnjevci Ribnik ČR 9 površine erozija (OU) VC – celinske vode Črešnjevci Zaselek v gri čevju ČR 10 SK g – površine EPO

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 37

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora podeželskega naselja erozija (OU) PC – površine cest K2 – druga kmetijska zemljiš ča Gornji Ivanjci EPO SKg – površine VVO (vrelci) Gornji Ivanjci Zaselek GI 1 podeželskega naselja erozija (OU, ZU) Gornja Radgona CD – druga obmo čja KD(6674, Gornja centralnih dejavnosti 150) Grad GR 1 Radgona ZP – park EPO PC – površine cest erozija (OU) KD Gornja ZD – druge urejene zelene (6674, 150) Grajski hrib GR 1 GR 1/1 Radgona površine EPO erozija (OU) KD(6674, Gornja ZD – druge urejene zelene 150) Grajski hrib GR 1 GR 1/2 Radgona površine EPO erozija (OU) KD(6674, IG – gospodarska cona 150) Gornja Radgonska klet pod PC – površine cest NV(7469) GR 2 Radgona grajskim hribom PO – ostale prometne EPO površine Natura 2000 erozija (OU) KD (6674, 6741, SSm – mešane Gornja Naselje na grajskem 6681, 150) GR 3 stanovanjske površine Radgona hribu EPO PC – površine cest erozija (OU)

KD (6674, 6685, SSm – mešane Gornja Naselje ob Apaški 150,) GR 4 stanovanjske površine Radgona cesti EPO PC – površine cest Natura 2000 erozija (OU) Gornja CD – druga obmo čja EPO Gasilski dom GR 5 Radgona centralnih dejavnosti erozija (OU) Gornja IG – gospodarska cona EPO Elsa GR 6 Radgona PC – površine cest erozija (OU) Gornja ZD – druge urejene zelene EPO Suhi zadrževalnik GR 7 Radgona površine erozija (OU) SSm – mešane KD(6674) Gornja Stanovanjsko obmo čje GR 8 stanovanjske površine EPO Radgona »Velclov vrt« PC – površine cest erozija (OU) SSm – mešane Gornja Stanovanjsko obmo čje GR 8 GR 8/1 stanovanjske površine erozija (OU) Radgona »Velclov vrt« PC – površine cest SK g – površine Gornja EPO Vrtnarija »Velcel« GR 9 podeželskega naselja Radgona erozija (OU) PC – površine ceste KD (6741, 150, 6681, 27534, 6674, CU – osrednja obmo čja 6694,6693, centralnih dejavnosti 6691, 2989, Gornja Obmo čje zavarovano ZP – park GR 10 6700, 6692, pOPPN Radgona kot »Mestno jedro ZD – druge urejene zelene 6703, 6707, površine 6695, 6696, PC – površine cest 6697, 6698, 6699, 6701, 6704, 6702, 6705, 6708, 6703)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 38

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora NV(7469) EPO Natura 2000 erozija (OU) KD (6681, 6705) NV Obmo čje ob BD – površine drugih Gornja (7469, 4424) nekdanjem mejnem GR 11 obmo čij Radgona EPO prehodu PC – površine cest Natura 2000 erozija (OU) Ps, Pv EPO Gornja BD – površine drugih Maximus GR 12 erozija (OU) Radgona obmo čij Ps, Pv KD Ve čstanovanjsko CU – osrednja obmo čja Gornja (6681, 6706) obmo čje med Lackovo GR 13 centralnih dejavnosti Radgona EPO in Panonsko ulico PC – površine cest erozija (OU) Stanovanjsko obmo čje CU – osrednja obmo čja EPO Gornja ob Lackovi, Panonski GR 14 centralnih dejavnosti erozija (OU) Radgona in Vrtni ulici ter Ciril – PC – površine cest Pv Metodovi cesti Gornja EPO Elektro GR 15 IG – gospodarska cona Radgona erozija (OU) KD CU – osrednja obmo čja Gornja (6681, 6708) Elti in Var GR 16 centralnih dejavnosti pOPPN Radgona EPO PC – površine cest erozija (OU) KD (18303, 24158, CU – osrednja obmo čja 27312, centralnih dejavnosti 6686, 6709, Gornja Centralni del mesta GR 17 ZD – druge urejene zelene 6710, Radgona površine 14273, PC – površine cest 6720, 6711) EPO erozija (OU) Pm, Ps, Pp KD (6686, Obmo čje avtobusne CU – osrednja obmo čja Gornja 14273, postaje in grada GR 18 centralnih dejavnosti pOPPN Radgona 6720) Šahenturn PC – površine cest EPO erozija (OU) CD – druga obmo čja KD centralnih dejavnosti (15291, ZD – druge urejene zelene 6742, Gornja površine Pokopališ če GR 19 14273, Radgona ZK – pokopališ če 6686) PC – površine cest EPO PO – ostale prometne erozija (OU) površine EPO SSm – mešane Gornja Naselje ob Prežihovi erozija (OU) GR 20 stanovanjske površine Radgona ulici Pm, Ps, Pv, PC – površine cest Pp CD – druga obmo čja EPO Gornja Osnovna šola GR 21 centralnih dejavnosti erozija (OU) Radgona PC – površine cest Pp EPO Gornja Športne površine ob GR 21 GR 21/1 BC – športni center erozija (OU) Radgona osnovni šoli Pm, Ps, Pp SSm – mešane EPO Gornja Stanovanjsko obmo čje GR 22 stanovanjske površine erozija (OU) Radgona ob Prešernovi cesti PC – površine cest Pm, Ps, Pp Stanovanjsko obmo čje OPPN CU – osrednja obmo čja EPO Gornja med Prešernovo cesto (UOOGR, GR 23 centralnih dejavnosti erozija (OU) Radgona in Zdravstvenim Prepih, št. PC – površine cest Pm, Ps, Pp domom 23/99)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 39

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora ZD – druge urejene zelene EPO Gornja Potok Hercegovš čak GR 24 površine erozija (OU) Radgona PC – površine cest Pm, Ps, Pp OPPN CU – osrednja obmo čja EPO (UOOGR, Gornja Zdravstveni dom GR 25 centralnih dejavnosti erozija (OU) Prepih, št. Radgona PC – površine cest Pm, Ps, Pp 23/06 in 85/14) Stanovanjsko obmo čje ob Cankarjevi cesti, Vodovodni ulici, Ulici Silvire Tomassini, Delavski poti, Prvomajski ulici, Ulici Moše Pijade, Vrazovi ulici, SSm – mešane EPO Gornja Mali ulici, GR 26 stanovanjske površine erozija (OU) Radgona Pre čni ulici, PC – površine cest Pm, Ps, Pp Pintari čevi cesti, Mariborski cesti, Trubarjevi ulici, Poli čki cesti, Ulici Marije Rožman, Kajuhovi ulici in Ob potoku Nepozidano EPO Gornja SSm – mešane stanovanjsko obmo čje GR 27 erozija (OU) pOPPN Radgona stanovanjske površine nad Vodovodno ulico Ps, Pp OPPN Gornja Stanovanjsko obmo čje CU – osrednja obmo čja (UOOGR, GR 28 EPO Radgona ob Delavski poti centralnih dejavnosti Prepih, št. 49/09) SSm – mešane stanovanjske površine Gornja KD (7610) Kunejev dvorec GR 29 SK – površine podeželskega Radgona EPO naselja ZP – park Nepozidano Gornja stanovanjsko obmo čje SSm – mešane EPO GR 30 pOPPN Radgona ob cesti v Nori čkem stanovanjske površine Pm, Ps, Pp Vrhu Trgovsko obmo čje ob BD – površine drugih Gornja Ljutomerski cesti GR 31 obmo čij EPO Radgona (Hofer, Tuš) PC – površine cest SSm – mešane stanovanjske površine OPPN IG – gospodarska cona (UOOGR, EPO Gornja Poslovno obrtna cona ZD – druge urejene zelene Prepih, št. GR 32 erozija (OU) Radgona Element površine 39/07, Pp PC – površine cest 81/13 in PO – ostale prometne xxx) površine Gornja SSm – mešane EPO Cestno podjetje GR 33 Radgona stanovanjske površine Pm, Pp SSm – mešane Gornja Stanovanjsko obmo čje EPO GR 34 stanovanjske površine Radgona Ob progi Pm, Pp PC – površine cest SSm – mešane stanovanjske površine EPO BTm – mešane površine za Gornja Stanovanjsko obmo čje Natura 2000 GR 35 turizem Radgona ob Ljutomerski cesti Pm, Ps, Pp ZD – druge urejene zelene poplave površine PC – površine cest SSm – mešane NV (7469) stanovanjske površine Nepozidano obmo čje EPO Gornja ZS – površine za oddih, med železniško progo GR 36 Natura 2000 pOPPN Radgona rekreacijo in šport in gozdom Ps, Pv, Pp ZD – druge urejene zelene poplave površine Gornja Stanovanjsko obmo čje SSm – mešane EPO GR 37 Radgona med železniško progo stanovanjske površine erozija (OU)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 40

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora ter Partizansko in PC – površine cest Pp Ljutomersko cesto NV (7469) OPPN Gornja BD – površine drugih EPO Trate »sejem« GR 38 (URL RS, Radgona obmo čij Pm, Ps, Pp št. 22/00) poplave NV (7469) Gornja Trate »geotermalna E – obmo čje energetske GR 39 EPO pOPPN Radgona vrtina« infrastrukture Pm, Ps, Pv CU – osrednja obmo čja centralnih dejavnosti NV BC – športni center (7469, 4424) OPPN Gornja Trate »enota 5 in ZP – park EPO (UOOGR, GR 40 Radgona TŠC« PC – površine cest Natura 2000 Prepih, št. G – gozdna zemljiš ča Pm, Ps, Pv 43/08) VI – obmo čja vodne poplave infrastrukture OPPN (URL RS, št. 22/00 SB – stanovanjske površine Gornja Trate »dom starejših in 69/02 GR 41 za posebne namene EPO Radgona ob čanov« ter PC – površine cest UOOGR, Prepih, št. 23/06) OPPN (URL RS, KD (6712) št. 22/00 NV ter CU – osrednja obmo čja (7469, 4424) Gornja UOOGR, Trate »bloki« GR 42 centralnih dejavnosti EPO Radgona Prepih, št. PC – površine cest Natura 2000 5/04, erozija (OU) 47/08, Pv 54/09 in 83/13) OPPN (URL RS, BD – površine drugih EPO št. 22/00 Gornja Trate »igralnica« GR 43 obmo čij erozija (OU) ter Radgona PC – površine cest Pp UOOGR, Prepih, št. 6/04) KD (6746) NV Železniška proga Gornja (7469, 4424) skozi mesto do GR 44 PŽ – površine železnic Radgona EPO Ljutomerske ceste erozija (OU) Pm, Pv, Pp BC – športni center NV Obmo čje med PC – površine cest (7469, 4424, Tratami, reko Muro, G – gozdna zemljiš ča 7023) Gornja čistilno napravo in K2 – druga kmetijska EPO GR 45 Radgona nepozidanim zemljiš ča Natura 2000 stanovanjskim VC – celinske vode Pm, Ps, Pv, obmo čjem VI – obmo čja vodne Pp infrastrukture poplave NV (7469 , 4424, 7088) OPPN Gornja O – obmo čja okoljske EPO (UOOGR, Čistilna naprava GR 46 Radgona infrastrukture Natura 2000 Prepih, št. VVO (vrelci) 23/99) Ps, Pv poplave NV (7469) EPO Industrijska cona Mele Gornja IG – gospodarska cona Natura 2000 severno od železniške GR 47 Radgona PC – površine cest VVO (vrelci) proge Ps poplave Gornja BD – površine drugih EPO OPPN Trgovski center Hofer GR 48 Radgona obmo čij VVO (vrelci) (UOOGR,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 41

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora Prepih, št. 16/06) Zeleni pas med Gornja ZD – druge urejene zelene EPO industrijsko cono Mele GR 49 Radgona površine VVO (vrelci) in naseljem Mele Obmo čje nove Gornja PC – površine cest EPO železniške postaje v GR 50 pOPPN Radgona PŽ – površine železnic VVO (vrelci) industrijski coni Mele Železniška proga EPO Gornja PC – površine cest znotraj industrijske GR 51 VVO (vrelci) Radgona PŽ – površine železnic cone Mele Pm, Ps, Pp Del obstoje če EPO Gornja industrijske cone Mele IG – gospodarska cona VVO (vrelci) GR 52 Radgona južno od železniške PC – površine cest erozija (OU) proge Pm, Ps, Pp EPO Gornja Širitev industrijske GR 53 IG – gospodarska cona VVO (vrelci) pOPPN Radgona cone Mele erozija (OU) Hercegovš čak KD (18052) SKg – površine EPO Naselje v nadaljevanju Hercegovš čak HE 1 podeželskega naselja erozija (OU) Prežihove ulice PC – površine cest Pm, Ps, Pv, Pp ZD – druge urejene zelene Ribniki na koncu EPO Hercegovš čak HE 2 površine naselja erozija (OU) VC – celinske vode KD (18054) Zaselek ob vaško – SKg – površine NV (7083) Hercegovš čak gasilskem domu in HE 3 podeželskega naselja EPO streliš ču PC – površine cest erozija (OU) BC – športni center Vaško – gasilski dom EPO Hercegovš čak HE 4 ZS – površine za oddih, in streliš če erozija (OU) rekreacijo in šport SK g – površine podeželskega naselja EPO Hercegovš čak Ribnik ob naselju HE 5 ZD – druge urejene zelene erozija (OU) površine VC – celinske vode Ivanjševci ob Ščavnici in Ivanjševski Vrh EPO SKn – površine Ivanjševci ob VVO (vrelci) Nižinsko naselje IV 1 podeželskega naselja Ščavnici erozija (OU) PC – površine cest HMO Ivanjševci ob CD – druga obmo čja EPO Vaško – gasilski dom IV 1/1 IV 1/1 Ščavnici centralnih dejavnosti erozija (OU) SKg – površine EPO Ivanjševski Vrh Ivanjševski Vrh IV 2 podeželskega naselja Natura 2000 PC – površine cest erozija (OU) SKg – površine EPO Ivanjševski Vrh Ivanjševski Vrh IV 3 podeželskega naselja Natura 2000 PC – površine cest erozija (OU) BC – športni center Ivanjševci ob EPO Igriš če IV 4 ZS – površine za oddih, Ščavnici erozija (OU) rekreacijo in šport EPO VVO (vrelci) Ivanjševci ob Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske IV 5 erozija (OU) Ščavnici naprava infrastrukture Pm, Pp HMO NV (737) EPO Ivanjševci ob O – obmo čja okoljske Ivanjševska slatina IV 6 VVO (vrelci) Ščavnici infrastrukture erozija (OU) Pm, Pp ZD – druge urejene zelene Ivanjševski Vrh Ribnik IV 7 površine EPO VC – celinske vode Ivanjski Vrh

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 42

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora KP SKg – površine Naselje v gri čevnatem EPO Ivanjski Vrh VV 1 podeželskega naselja delu erozija PC – površine cest (OU, ZU) KD (7374) SKg – površine KP Zaselek ob Ivanjski Vrh VV 2 podeželskega naselja NV (199) Negovskem jezeru PC – površine cest EPO erozija (OU) SKn – površine EPO Ivanjski Vrh Zaselek v nižini VV 3 podeželskega naselja erozija (ZU) PC – površine cest Kunova KP SKg – površine EPO Kunova Zaselek KU 1 podeželskega naselja VVO (vrelci) PC – površine cest erozija (OU) SKg – površine KP Strnjeno gri čevnato podeželskega naselja Kunova KU2 EPO naselje PC – površine cest erozija (OU) G – gozdna zemljiš ča ZD – druge urejene zelene KP Kunova Ribnik KU3 površine EPO VC – celinske vode erozija (OU) ZD – druge urejene zelene KP Kunova Ribnik KU4 površine EPO VC – celinske vode erozija (OU) Lastomerci SKg – površine KD (6743) podeželskega naselja Strnjeno naselje v EPO Lastomerci LA 1 PC – površine cest gri čevnatem delu Natura 2000 K2 – druga kmetijska erozija (ZU) zemljiš ča EPO ZS – površine za oddih, Lastomerci Igriš če LA 1 LA 1/1 Natura 2000 rekreacijo in šport erozija (ZU) SKg – površine EPO Zaselek v gri čevnatem Lastomerci LA 2 podeželskega naselja Natura 2000 delu PC – površine cest erozija (ZU) SKg – površine Strnjeno naselje v EPO Lastomerci LA 3 podeželskega naselja gri čevnatem delu Natura 2000 PC – površine cest Lokavci SKg – površine EPO Zaselek v gri čevnatem Lokavci LK 1 podeželskega naselja VVO (vrelci) delu PC – površine cest erozija (ZU) EPO SKg – površine Strnjeno naselje v VVO (vrelci) Lokavci LK 2 podeželskega naselja gri čevnatem delu erozija PC – površine cest (OU, ZU) EPO SKg – površine Lokavci »Lon čari č« LK 3 VVO (vrelci) podeželskega naselja erozija (ZU) SKg – površine EPO Strnjeno naselje v Lokavci LK 4 podeželskega naselja VVO (vrelci) gri čevnatem delu PC – površine cest erozija (OU) Lomanoše EPO SKn – površine VVO (2,3) Lomanoše Zahodni del naselja LO 1 podeželskega naselja erozija (OU) PC – površine cest HMO BC – športni center EPO Lomanoše Igriš če LO 1 LO 1/1 ZS – površine za oddih, VVO (3) rekreacijo in šport erozija (OU) EPO SKn – površine VVO (2,3) Lomanoše Vzhodni del naselja LO 2 podeželskega naselja erozija (OU) PC – površine cest HMO Lomanoše Nepozidano obmo čje LO 3 SKn – površine EPO pOPPN

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 43

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora v vzhodnem delu podeželskega naselja VVO (3) naselja erozija (OU) Mele KD (454) NV (7469) SKn – površine EPO Mele Naselje ME 1 podeželskega naselja Natura 2000 PC – površine cest VVO (vrelci) Ps CD – druga obmo čja NV (880) Vaško – gasilski dom centralnih dejavnosti Mele ME 1 ME 1/1 EPO in igriš če ZS – površine za oddih, VVO (vrelci) rekreacijo in šport NV (7469) EPO BC – športni center Natura 2000 Mele Igriš če ME 2 ZS – površine za oddih, VG rekreacijo in šport VVO (vrelci) Ps, Pv NV (7469) EPO IG – gospodarska cona Roto in Vrtnarija Natura 2000 Mele ME 3 IK – površine z objekti za Kurbus VG kmetijsko proizvodnjo VVO (vrelci) Ps NV (7469) ZD – druge urejene zelene EPO Mele Opuš čena gramoznica ME 4 površine Natura 2000 VC – celinske vode VVO (vrelci) Ps, Pv Negova in Negovski Vrh CU – osrednja obmo čja centralnih dejavnosti EPO Negova Centralni del naselja NE 1 PC – površine cest VVO (vrelci) PO – ostale prometne erozija (ZU) površine KD (959, 27535) Grad, cerkev in CU – osrednja obmo čja Negova NE 1 NE 1/1 EPO župniš če centralnih dejavnosti VVO (vrelci) erozija (ZU) SKg – površine EPO Negova Strnjeno naselje NE 2 podeželskega naselja VVO (vrelci) PC – površine cest erozija (ZU) Nepozidano obmo čje SKg – površine EPO Negova NE 3 pOPPN v strnjenem naselju podeželskega naselja erozija (ZU) EPO Širitev strnjenega Negova NE 4 SS – stanovanjske površine VVO (vrelci) pOPPN naselja erozija (ZU) EPO O – obmo čja okoljske Negova Čistilna naprava NE 5 VVO (vrelci) infrastrukture erozija (ZU) Strnjeno naselje v SKg – površine EPO Negova gri čevnatem delu ob NE 6 podeželskega naselja erozija (ZU) pokopališ ču PC – površine cest SKg – površine EPO Strnjeno naselje v Negovski Vrh NE 7 podeželskega naselja Natura 2000 gri čevnatem delu PC – površine cest erozija (ZU) CD – druga obmo čja centralnih dejavnosti EPO Negova Pokopališ če NE 8 ZK – pokopališ če erozija (ZU) PO – ostale prometne površine BC – športni center EPO Negova Igriš če NE 9 ZS – površine za oddih, VVO (vrelci) rekreacijo in šport erozija (ZU) KP SKg – površine EPO Negova Zaselke pri Kunovi NE 10 podeželskega naselja VVO (vrelci) PC – površine cest erozija

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 44

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora (OU,ZU) EPO Negova Lovski dom NE 11 BC – športni center erozija (ZU) EPO ZD – druge urejene zelene Natura 2000 Negova Ribnik NE 12 površine VVO (vrelci) VC – celinske vode erozija (ZU) Nori čki Vrh Strnjeno naselje v SKg – površine EPO Nori čki Vrh nadaljevanju Poli čke NV 1 podeželskega naselja erozija (OU) ceste PC – površine cest Pm, Ps, Pp Strnjeno naselje v SKg – površine EPO Nori čki Vrh nadaljevanju NV 2 podeželskega naselja erozija (OU) Prežihove ulice PC – površine cest Pm, Ps, Pp Očeslavci KD (964) SKn – površine EPO Strnjeno nižinsko Očeslavci OČ 1 podeželskega naselja VVO (vrelci) naselje PC – površine cest erozija (OU) HMO EPO Zaselek ob vaško – SKg – površine VVO (vrelci) Očeslavci gasilskem domu in OČ 2 podeželskega naselja erozija (OU) igriš ču PC – površine cest HMO CD – druga obmo čja EPO Vaško – gasilski dom centralnih dejavnosti Očeslavci OČ 2 OČ 2/1 VVO (vrelci) in igriš če ZS – površine za oddih, erozija (OU) rekreacijo in šport NV (874) EPO O – obmo čja okoljske Očeslavci Očeslavska slatina OČ 3 VVO (vrelci) infrastrukture erozija (OU) poplave Očeslavski Vrh SKg – površine EPO Očeslavski Vrh Očeslavski Vrh OČ 4 podeželskega naselja VVO (vrelci) PC – površine cest erozija (OU) Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske EPO Očeslavski Vrh OČ 4 OČ 4/1 naprava infrastrukture VVO (vrelci) Orehovci SKn – površine EPO Strnjeno nižinsko Orehovci OR 1 podeželskega naselja VVO (vrelci) naselje PC – površine cest erozija (ZU) EPO CD – druga obmo čja Orehovci Vaško – gasilski dom OR 1 OR 1/1 VVO (vrelci) centralnih dejavnosti erozija (ZU) EPO Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske VVO (vrelci) Orehovci OR 1 OR 1/2 naprava infrastrukture erozija (ZU) HMO SKn – površine EPO Orehovci Zaselek OR 2 podeželskega naselja erozija (ZU) PC – površine cest Orehovski Vrh KD (27505) SKg – površine Strnjeno naselje v EPO Orehovski Vrh OV 1 podeželskega naselja gri čevnatem delu Natura 2000 PC – površine cest erozija (OU) SKg – površine Strnjeno naselje v EPO Orehovski Vrh OV 2 podeželskega naselja gri čevnatem delu erozija (ZU) PC – površine cest Ptujska Cesta SKn – površine EPO Zaselek v nižinskem Ptujska Cesta PC 1 podeželskega naselja VVO (vrelci) delu PC – površine cest erozija (ZU) Naselje v gri čevnatem SKg – površine EPO Ptujska Cesta PC 2 delu podeželskega naselja erozija (ZU)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 45

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora PC – površine cest Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske EPO Ptujska cesta PC 2 PC 2/1 naprava infrastrukture erozija (ZU) KD (18057) SKg – površine EPO Naselje v gri čevnatem Ptujska Cesta PC 3 podeželskega naselja VVO (vrelci) delu PC – površine cest erozija (OU, ZU) Podgrad KD (18051) SKn – površine EPO Naselje v nadaljevanju Podgrad PG 1 podeželskega naselja Natura 2000 Apaške ceste PC – površine cest VVO (3) erozija (OU) Nepozidano obmo čje SKn – površine EPO Podgrad PG 1 PG 1/1 pOPPN v naselju podeželskega naselja erozija (OU) EPO Podgrad »Refleks« PG 1 PG 1/2 IG – gospodarska cona erozija (OU) Obmo čje zelenih ZD – druge urejene zelene EPO Podgrad površin ob Apaški PG 1 PG 1/3 površine Natura 2000 cesti PC – površine cest erozija (OU) EPO Natura 2000 Opuš čene lagune BTm – mešane površine za Podgrad PG 2 VVO (3) pOPPN farme turizem erozija (OU) Pv BC – športni center EPO ZS – površine za oddih, Podgrad Ribnik PG 3 VVO (3) rekreacijo in šport erozija (OU) VC – celinske vode EPO SSm – mešane Podgrad Opuš čena farma PG 4 VVO (2,3) pOPPN stanovanjske površine erozija (OU) KD (14276) SKn – površine Naselje ob cesti proti EPO Podgrad PG 5 podeželskega naselja Apa čem VVO (1,2) PC – površine cest erozija (OU) EPO O – obmo čja okoljske Podgrad Vodno zajetje PG 6 VVO (1) infrastrukture erozija (OU) Predvidena čistilna EPO O – obmo čja okoljske Podgrad naprava ob vodnem PG 7 VVO (1) infrastrukture zajetju erozija (OU) Police SKg – površine podeželskega naselja EPO Police Naselje PL 1 PC – površine cest erozija (OU) VC – celinske vode SKg – površine Naselje v gri čevnatem EPO Police PL 2 podeželskega naselja delu erozija (OU) PC – površine cest SKg – površine podeželskega naselja EPO Naselje v gri čevnatem Police PL 3 CD – druga obmo čja Natura 2000 delu centralnih dejavnosti erozija (OU) PC – površine cest BC – športni center EPO Police Igriš če PL 4 ZS – površine za oddih, erozija (OU) rekreacijo in šport EPO Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske Police PL 5 erozija (OU) naprava infrastrukture Pm, Ps, PP SKg – površine Naselje v gri čevnatem EPO Police PL 6 podeželskega naselja delu erozija (OU) PC – površine cest SKg – površine KD (6733) Naselje v gri čevnatem Police PL 7 podeželskega naselja EPO delu PC – površine cest erozija (OU) Plitvi čki Vrh

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 46

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora Del naselja, ki se EPO SKg – površine Plitvi čki Vrh nadaljuje v sosednji PV 1 VVO (3) podeželskega naselja ob čini erozija (OU) Zaselek v gri čevnatem SKg – površine EPO Plitvi čki Vrh PV 2 delu podeželskega naselja VVO (3) SKg – površine podeželskega naselja EPO Naselje v gri čevnatem Plitvi čki Vrh PV 3 PC – površine cest Natura 2000 delu K2 – druga kmetijska VVO (3) zemljiš ča EPO SKg – površine Naselje v gri čevnatem Natura 2000 Plitvi čki Vrh PV 4 podeželskega naselja delu VVO (3) PC – površine cest erozija (OU) Radvenci EPO VVO (vrelci) SKn – površine erozija Radvenci Naselje v nižini RA 1 podeželskega naselja (OU, ZU) PC – površine cest poplave HMO SKg – površine EPO Zaselek v gri čevnatem Radvenci RA 2 podeželskega naselja VVO (vrelci) delu PC – površine cest erozija (OU) SKg – površine EPO Radvenci Radvenski Vrh RA 3 podeželskega naselja VVO (vrelci) PC – površine cest erozija (OU) Rodmošci SKg – površine EPO Naselje v gri čevnatem Rodmošci RD 1 podeželskega naselja Natura 2000 delu PC – površine cest erozija (OU) Spodnji Ivanjci KD (995) EPO SKn – površine VVO (vrelci) podeželskega naselja erozija Spodnji Ivanjci Naselje v nižini SI 1 PC – površine cest (OU, ZU) PO – ostale prometne Pm, Ps, Pv, površine Pp poplave HMO CD – druga obmo čja EPO Spodnji Ivanjci Vaško – gasilski dom SI 1 SI 1/1 centralnih dejavnosti erozija (ZU) EPO VVO (vrelci) ZS – površine za oddih, Spodnji Ivanjci Igriš če SI 1 SI 1/2 erozija (OU) rekreacijo in šport poplave HMO EPO VVO (vrelci) Spodnji Ivanjci Kmetijska zadruga SI 1 SI 1/3 IG – gospodarska cona erozija (OU) Pm, Pp EPO Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske VVO (vrelci) Spodnji Ivanjci SI 1 SI 1/4 naprava infrastrukture erozija (OU) HMO EPO VVO (vrelci) Spodnji Ivanjci Žaga SI 2 IG – gospodarska cona erozija (OU) poplave HMO EPO ZD – druge urejene zelene Spodnji Ivanjci Lovska remiza SI 3 VVO (vrelci) površine erozija (OU) Spodnja Š čavnica NV (7413) SKn – površine Spodnja Del naselja ob VVO (vrelci) SŠ 1 podeželskega naselja Ščavnica regionalni cesti erozija (OU) PC – površine cest Pm, Ps, Pv,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 47

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora Pp poplave HMO Spodnja Vaško – gasilski dom, CD – druga obmo čja EPO SŠ 1 SŠ 1/1 Ščavnica kapelica, trgovina centralnih dejavnosti VVO (vrelci) EPO VVO (vrelci) Spodnja Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske SŠ 1 SŠ 1/2 erozija (OU) Ščavnica naprava infrastrukture Pp poplave EPO Spodnja VVO (vrelci) »Tokam« SŠ 1 SŠ 1/3 IG – gospodarska cona Ščavnica erozija (OU) Pm, Pp EPO VVO (vrelci) Spodnja Kmetijska zadruga SŠ 1 SŠ 1/4 IG – gospodarska cona Erozija (OU) Ščavnica Pm, Pp HMO SKn – površine Spodnja Del naselja proti EPO SŠ 2 podeželskega naselja Ščavnica goricam VVO (vrelci) PC – površine cest Spodnja EPO Asfaltno igriš če SŠ 2 SŠ 2/1 BC – športni center Ščavnica VVO (vrelci) EPO BC – športni center Spodnja VVO (vrelci) Igriš če SŠ 2 SŠ 2/2 ZS – površine za oddih, Ščavnica Pm, Pp rekreacijo in šport HMO Spodnja SKn – površine EPO Blok SŠ 2 SŠ 2/3 Ščavnica podeželskega naselja VVO (vrelci) SKg – površine EPO Spodnja Zaselek v gri čevnatem podeželskega naselja SŠ 3 Natura 2000 Ščavnica delu PC – površine cest VVO (vrelci) VC – celinske vode SKg – površine EPO Spodnja Naselje ob regionalni SŠ 4 podeželskega naselja VVO (3) Ščavnica cesti PC – površine cest VVO (vrelci) SKg – površine EPO Spodnja Naselje v gri čevnatem SŠ 5 podeželskega naselja Natura 2000 Ščavnica delu PC – površine cest VVO (vrelci) EPO SKg – površine Spodnja Zaselek v gri čevnatem Natura 2000 SŠ 6 podeželskega naselja Ščavnica delu VVO (vrelci) PC – površine cest erozija (ZU) Stavešinci EPO SKn – površine VVO (vrelci) Stavešinci Zaselek v nižini ST 1 podeželskega naselja Pm, Pp PC – površine cest HMO CD – druga obmo čja EPO Vaško – gasilski dom centralnih dejavnosti Stavešinci ST 1 ST 1/1 VVO (vrelci) z igriš čem ZS – površine za oddih, HMO rekreacijo in šport Stavešinski Vrh SKg – površine EPO Naselje v gri čevnatem Stavešinski Vrh SV 1 podeželskega naselja Natura 2000 delu PC – površine cest VVO (vrelci) Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske EPO Stavešinski Vrh SV 1 SV 1/1 naprava infrastrukture VVO (vrelci) EPO SKg – površine Naselje v gri čevnatem Natura 2000 Stavešinski Vrh SV 2 podeželskega naselja delu VVO (vrelci) PC – površine cest Pm, Ps Zbigovci SKg – površine EPO Zaselek v gri čevnatem Zbigovci ZB 1 podeželskega naselja Natura 2000 delu PC – površine cest erozija (OU) CD – druga obmo čja EPO Zbigovci Vaško – gasilski dom ZB 1 ZB 1/1 centralnih dejavnosti Natura 2000

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 48

Oznaka in opis osnovne Opis enote / Oznaka Oznaka Na čin Naselje oz. podrobnejše Režimi* podenote enote podenote urejanja namenske rabe prostora erozija (OU) BC – športni center EPO ZS – površine za oddih, Zbigovci Igriš če ZB 2 Natura 2000 rekreacijo in šport erozija (OU) PC – površine cest KD (18060) SKg – površine Naselje v gri čevnatem EPO Zbigovci ZB 3 podeželskega naselja delu Natura 2000 PC – površine cest erozija (OU, ZU) SKg – površine EPO Zaselek v gri čevnatem Zbigovci ZB 4 podeželskega naselja Natura 2000 delu PC – površine cest erozija (ZU) SKg – površine EPO Zaselek v gri čevnatem Zbigovci ZB 5 podeželskega naselja Natura 2000 delu PC – površine cest erozija (ZU) Zagajski Vrh KD (18047) SKg – površine Naselje v gri čevnatem EPO Zagajski Vrh ZV 1 podeželskega naselja delu VVO (vrelci) PC – površine cest erozija (OU) EPO Predvidena čistilna O – obmo čja okoljske Zagajski Vrh ZV 2 VVO (vrelci) naprava infrastrukture erozija (OU)

b) Enote oz. podenote urejanja prostora dolo čene v odprtem prostoru oz. krajini

Katastrska Opis enote / Oznaka Oznaka in opis osnovne oz. Na čin Režimi* ob čina podenote enote podrobnejše namenske rabe prostora urejanja A – površine razpršene poselitve PC – površine cest EPO Vodovarstveno Plitvi čki Vrh EU 1 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča VVO (3) obmo čje K2 – druga kmetijska zemljiš ča erozija (OU) G – gozdna zemljiš ča KD (6675, 6677, 14277, 6683, Hercegovš čak 14275) A – površine razpršene poselitve Lomanoše NV PC – površine cest Plitvi čki Vrh Vodovarstveno (6948, 861) EU 2 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča Police obmo čje EPO K2 – druga kmetijska zemljiš ča Spodnja Natura 2000 G – gozdna zemljiš ča Ščavnica VVO (1,2,3) VVO (vrelci) erozija (OU) Pv HMO KD (6674, 150) NV (7469, 6948, PC – površine cest 4424) Gornja Vodovarstveno K2 – druga kmetijska zemljiš ča EPO Radgona obmo čje na obmejnem EU 3 G – gozdna zemljiš ča Natura 2000 Hercegovš čak obmo čju VC – celinske vode VG VVO (1,2,3) erozija (OU) Ps, Pv poplave KD (6674, 150) Obmo čje izven Gornja PC – površine cest NV (6948) vodovarstvenega Radgona EU 4 K2 – druga kmetijska zemljiš ča EPO obmo čja nad naseljem Hercegovš čak G – gozdna zemljiš ča Natura 2000 Podgrad VVO (3) erozija (OU) Gornja Obmo čje reke Mure in EU 5 A – površine razpršene poselitve NV

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 49

Katastrska Opis enote / Oznaka Oznaka in opis osnovne oz. Na čin Režimi* ob čina podenote enote podrobnejše namenske rabe prostora urejanja Radgona obmo čje varstva ZD – druge urejene zelene površine (7469, 4424) Mele narave v okolici Melov PC – površine cest EPO O – obmo čja okoljske infrastrukture Natura 2000 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča VG G – gozdna zemljiš ča VVO (vrelci) VC – celinske vode erozija (OU) Ps, Pv poplave

KD (18055, 27507, 27522, Gornja 18051, 77, Radgona 965, 6719, Hercegovš čak A – površine razpršene poselitve 6738, 6733, Lomanoše PC – površine cest 7610, Mele PŽ – površine železnic 973,6730, Orehovci Obmo čje izven T – obmo čja komunikacijske infrastrukture 6727) Orehovski Vrh obmo čja varstva EU 6 O – obmo čja okoljske infrastrukture NV Plitvi čki Vrh narave K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča (7469, 6986, Police K2 – druga kmetijska zemljiš ča 6985, 7006) Spodnja G – gozdna zemljiš ča EPO Ščavnica VC – celinske vode Natura 2000 Zbigovci VVO (3) Črešnjevci VVO (vrelci) erozija (OU, ZU) Pm, Ps, Pp HMO A – površine razpršene poselitve PC – površine cest KD (967) Mele Obmo čje izven O – obmo čja okoljske infrastrukture EPO Orehovci obmo čja varstva EU 7 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča VVO (vrelci) Orehovski Vrh narave K2 – druga kmetijska zemljiš ča erozija (ZU) Črešnjevci G – gozdna zemljiš ča HMO VC – celinske vode Obmo čje izven obmo čja varstva EPO Orehovci narave, med DPA in EU 8 K2 – druga kmetijska zemljiš ča erozija (ZU) naseljem Ptujska cesta A – površine razpršene poselitve KD (968) PC – površine cest EPO Orehovci Obmo čje med DPA in O – obmo čja okoljske infrastrukture Natura 2000 Orehovski Vrh obmo čjem varstva EU 9 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča VVO (vrelci) Stavešinci narave K2 – druga kmetijska zemljiš ča erozija G – gozdna zemljiš ča (OU, ZU) VC – celinske vode Obmo čje med mejo EPO Orehovci EU 10 G – gozdna zemljiš ča ob čine in DPA erozija (ZU) Obmo čje izven vodovarstvenega PC – površine cest EPO Plitvi čki Vrh obmo čja in obmo čja EU 11 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča Natura 2000 varstva narave K2 – druga kmetijska zemljiš ča VVO (3) (ob EUP PV 4) Obmo čje izven EPO Plitvi čki Vrh vodovarstvenega PC – površine cest Natura 2000 Spodnja obmo čja in obmo čja EU 12 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča VVO (3) Ščavnica varstva narave VVO (vrelci) (ob EUP SŠ 4) Obmo čje izven Plitvi čki Vrh vodovarstvenega EPO Spodnja obmo čja in obmo čja EU 13 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča Natura 2000 Ščavnica varstva narave VVO (vrelci) (ob EUP SŠ 5) EPO A – površine razpršene poselitve VVO (3) Obmo čje izven Plitvi čki Vrh PC – površine cest VVO (vrelci) vodovarstvenega Spodnja EU 14 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča erozija (OU) obmo čja in obmo čja Ščavnica K2 – druga kmetijska zemljiš ča Pm, Ps, Pv, varstva narave G – gozdna zemljiš ča Pp HMO

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 50

Katastrska Opis enote / Oznaka Oznaka in opis osnovne oz. Na čin Režimi* ob čina podenote enote podrobnejše namenske rabe prostora urejanja KD (949, 1476, 950, 6743, Ivanjševci 27499), Lastomerci NV Orehovci (7413, 7044, A – površine razpršene poselitve Orehovski Vrh 863, 864, PC – površine cest Plitvi čki Vrh Obmo čje varstva 867) K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča Police narave zahodno od EU 15 EPO K2 – druga kmetijska zemljiš ča Spodnja DPA Natura 2000 G – gozdna zemljiš ča Ščavnica VVO (vrelci) VC – celinske vode Stavešinci erozija Zbigovci (OU, ZU) Črešnjevci Pm, Ps, Pv, Pp poplave HMO Obmo čje varstva K2 – druga kmetijska zemljiš ča EPO Orehovci narave vzhodno od EU 16 G – gozdna zemljiš ča erozija (ZU) DPA Obmo čje varstva EPO Orehovci narave vzhodno od EU 17 G – gozdna zemljiš ča VVO (vrelci) DPA na meji ob čine erozija (ZU) Obmo čje varstva EPO Stavešinci narave vzhodno od EU 18 G – gozdna zemljiš ča Natura 2000 DPA na meji ob čine VVO (vrelci) PC – površine cest Obmo čje varstva EPO K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča narave vzhodno od EU 19 Natura 2000 Stavešinci K2 – druga kmetijska zemljiš ča DPA na meji ob čine VVO (vrelci) G – gozdna zemljiš ča EPO Obmo čje izven A – površine razpršene poselitve Natura obmo čja varstva PC – površine cest Stavešinci EU 20 2000 narave K2 – druga kmetijska zemljiš ča VVO (vrelci) (ob EUP SV 1) G – gozdna zemljiš ča erozija (OU) Obmo čje izven A – površine razpršene poselitve obmo čja varstva EPO Ivanjševci EU 21 PC – površine cest narave Natura 2000 K2 – druga kmetijska zemljiš ča (ob EUP IV 2) KD (18377, 27521, 18376,2222 2, 943, 6678, 936, 14278, 954, 14280, 933, 14279, 935) Gornji Ivanjci KP Ivanjševci NV Kunova A – površine razpršene poselitve (199, 7552, Lastomerci PC – površine cest 7019, 6994, Južni del ob čine izven Negova O – obmo čja okoljske infrastrukture 738, 7016, obmo čja varstva Očeslavci EU 22 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča 7018, 6981, narave zahodno od Radvenci K2 – druga kmetijska zemljiš ča 7086, 6987, DPA Spodnja G – gozdna zemljiš ča 859, 79, Ščavnica VC – celinske vode 7553, 856, Spodnji Ivanjci 7520, 736, Stavešinci 869, 862) EPO Natura 2000 VVO (vrelci) erozija (OU, ZU) Pm, Ps, Pv, Pp poplave HMO A – površine razpršene poselitve KD (18378) PC – površine cest NV (855) Obmo čje varstva Negova EU 23 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča EPO narave K2 – druga kmetijska zemljiš ča Natura 2000 G – gozdna zemljiš ča VVO (vrelci)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 51

Katastrska Opis enote / Oznaka Oznaka in opis osnovne oz. Na čin Režimi* ob čina podenote enote podrobnejše namenske rabe prostora urejanja VC – celinske vode erozija (OU, ZU) A – površine razpršene poselitve KP Gornji Ivanjci PC – površine cest NV Kunova Obmo čje KP Negova K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča (199, 8673) EU 24 Negova in Negovsko jezero K2 – druga kmetijska zemljiš ča EPO Spodnji Ivanjci G – gozdna zemljiš ča erozija VC – celinske vode (OU, ZU) KD (18039, 940, 9673) A – površine razpršene poselitve NV (6949) PC – površine cest Gornji Ivanjci Južni del ob čine izven EPO O – obmo čja okoljske infrastrukture Očeslavci obmo čja varstva VVO (vrelci) EU 25 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča Spodnji Ivanjci narave vzhodno od erozija K2 – druga kmetijska zemljiš ča Stavešinci DPA (OU, ZU) G – gozdna zemljiš ča Pm, Ps, Pv, VC – celinske vode Pp poplave HMO KD (937) A – površine razpršene poselitve Obmo čje varstva NV (365) PC – površine cest narave v južnem delu EPO Očeslavci EU 26 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča ob čine, vzhodno od VVO (vrelci) K2 – druga kmetijska zemljiš ča DPA erozija G – gozdna zemljiš ča (OU, ZU) Obmo čje izven obmo čja varstva EPO Stavešinci narave, med vzhodno EU 27 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča VVO (vrelci) od DPA na meji ob čine KD (950) SKg – površine podeželskega naselja Mele EPO A – površine razpršene poselitve Orehovci Natura 2000 DPA EU 28 - PC – površine cest Orehovski Vrh Obmo čje DPA VVO (vrelci) (URL RS, DPA K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča Stavešinci erozija (ZU) št. 20/09) K2 – druga kmetijska zemljiš ča Črešnjevci HMO G – gozdna zemljiš ča DPA EPO Natura 2000 SKn – površine podeželskega naselja VVO (vrelci) A – površine razpršene poselitve Gornji Ivanjci erozija PC – površine cest DPA Očeslavci EU 29 - (OU, ZU) Obmo čje DPA K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča (URL RS, Spodnji Ivanjci DPA Pm, Ps, Pv, K2 – druga kmetijska zemljiš ča št. 20/09) Stavešinci Pp G – gozdna zemljiš ča poplave VC – celinske vode HMO DPA EPO Orehovci Obmo čje znotraj DPA EU 30 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča erozija (ZU) EPO VVO (vrelci) Stavešinci Obmo čje znotraj DPA EU 31 K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča erozija (OU) Pm, Ps, Pp HMO

*Kratice v rubriki režimi pomenijo: KD – obmo čja in objekti nepremi čne kulturne dediš čine (šifra EŠD) KP - krajinski park NV – obmo čja naravnih vrednot (obmo čja in objekti) (identifikacijska številka) EPO - ekološko pomembna obmo čja Natura - obmo čja Nature 2000 VG – varovalni gozd VVO - vodovarstveni pasovi na državnem nivoju (kategorija vodovarstvenega pasu) VVO (vrelci) – vodovarstveni pas vrel čnega nivoja, erozija (OU, ZU) – erozijsko ogrožena obmo čja na podlagi SPRS (OU – obi čajni ukrepi, ZU – zahtevni ukrepi) Pm - obmo čje majhne nevarnosti, Ps - obmo čje srednje nevarnosti, Pv – obmo čje velike nevarnosti, Pp - obmo čje preostale nevarnost (Pm, Ps. Pv in Pp so razredi poplavne nevarnosti dolo čeni na podlagi študije Izdelava kart poplavne in kart razredov poplavne nevarnosti za obmo čje OPN Gornja Radgona, VGB MB, november 2012), poplave - poplavno obmo čje na podlagi opozorilne karte poplav (ARSO, januar 2011), HMO - obmo čja hidromelioracij, DPA – obmo čja državnih prostorskih aktov.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 52

4. SPLOŠNI PROSTORSKO IZVEDBENI POGOJI

50. člen (prostorsko izvedbeni pogoji za na črtovanje posegov v prostor )

(1) Prostorski izvedbeni pogoji na obmo čju ob čine dolo čajo: - podrobne pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, njihove lege, velikosti, tipologijo in oblikovanje, - merila in pogoje za parcelacijo, - pogoje glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, - pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter - pogoje varovanja zdravja ljudi in - druge pogoje.

(2) V vseh enotah oz. podenotah urejanja prostora so na obmo čju stavbnih zemljiš č in ostalih zemljiš čih, na katerih prostorski na črt dovoljuje posege, razen če za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora ali obmo čje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora ni dolo čeno druga če, dopustni naslednji posegi v prostor: - izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta (zajema gradnjo novega objekta ter dozidave in nadzidave obstoje čih objektov), - izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo rekonstrukcijo objekta, - izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo vzdrževanje objekta , - izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo odstranitev objekta , - sprememba namembnosti objekta , - pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoje či objekt , - izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje ali odstranitev gospodarske javne infrastrukture.

(3) Navedeni posegi, v drugem odstavku tega člena, se nanašajo na vse vrste objektov glede na zahtevnost gradnje , na osnovi katere se objekti razvrš čajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

(4) V enotah oz. podenotah urejanja prostora se na posameznih obmo čjih oz. površinah osnove oz. podrobnejše namenske rabe prostora dopustni posegi iz drugega odstavka tega člena za nezahtevne, enostavne in za časne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost gradnje in dolo čili, ki so za posamezno osnovno oz. podrobnejšo namensko rabo prostora dolo čena v Prilogi 1: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in za časnimi objekti, ki so dopustni za posamezno obmo čje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora , če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora ali obmo čjih osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora dolo čeno druga če.

(5) Pri dolo čanju posegov za vrsto objektov za posamezne enote oz. podenote urejanja prostora ali obmo čja osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora, predstavlja podlago za podrobno opredelitev objektov predpis o klasifikaciji vrste objektov .

(6) Poleg prostorsko izvedbenih pogojev dolo čenih za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora ali obmo čje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora se pri posegih v prostor upošteva tudi skupne prostorsko izvedbene pogoje , če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora ali obmo čjih osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora dolo čeno druga če.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 53

4.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrsti posegov v prostor

4.1.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrsti posegov v prostor na stavbnih zemljiš čih

51. člen (obmo čja stanovanj - S)

(1) Na obmo čjih stanovanjskih površin oz. mešanih stanovanjskih površin z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SS in SSm , ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajo čimi dejavnostmi, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) STANOVANJSKE STAVBE:

- enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, vile, vrstne hiše ali dvoj čki in podobne enostanovanjske stavbe - ve čstanovanjske stavbe - stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine b) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev - gostilne, restavracije in to čilnice - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo mladinsko preno čiš če, po čitniški domovi in druge gostinske stavbe za nastanitev, ki niso razvrš čene drugje - poslovne in upravne stavbe: - stavbe javne uprave - stavbe bank, pošt, zavarovalnic - druge poslovne stavbe - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe - bencinski servis, - stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij in z njimi povezane stavbe - garažne stavbe - industrijske stavbe in skladiš ča: - industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, pekarne, montažne hale, tiskarne, avtomehani čne, mizarske in podobne delavnice - rezervoarji, silosi in skladiš ča – in sicer samo pokrite skladiš če površine - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedrilo - muzeji in knjižnice - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo - stavbe za zdravstveno oskrbo - stavbe za šport - druge nestanovanjske stavbe: - druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (kolnice, ipd.)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 54

- stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi: - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SS in SSm, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

52. člen (stanovanjske površine za posebne namene – SB )

(1) Na obmo čjih stanovanjskih površin za posebne namene, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SB, ki so namenjene ob časnemu ali stalnemu bivanju razli čnih skupin prebivalstva, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) STANOVANJSKE STAVBE:

- stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine b) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - gostilne, restavracije in to čilnice – in sicer samo bari, bifeji ipd. - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki - stavbe za storitvene dejavnosti - in sicer samo frizerski in kozmeti čni saloni - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za zdravstveno oskrbo - druge nestanovanjske stavbe: - druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije ( lope ipd.) - stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje - in sicer samo pomožne stavbe c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture, - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, - industrijski gradbeni kompleksi : - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 55

- d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SB, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

53. člen (površine podeželskega naselja v nižinskem delu ob čine – SKn)

(1) Na obmo čjih površin podeželskega naselja v nižinskem delu ob čine, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SKn, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) STANOVANJSKE STAVBE:

- enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kme čke hiše, podeželske hiše, vrstne hiše ali dvoj čki (le v naselju Lomanoše) in podobne enostanovanjske hiše - ve čstanovanjske stavbe: - dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji b) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostiš ča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turisti čne kmetije, z ali brez restavracij - gostilne, restavracije in to čilnice - poslovne in upravne stavbe: - stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, razli čnih društev, ipd. - druge poslovne stavbe - in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd. - stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - industrijske stavbe in skladiš č: - industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehani čne, mizarske in podobne delavnice - rezervoarji, silosi in skladiš ča - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedritev – in sicer samo dvorane za družbene prireditve - muzeji in knjižnice – in sicer samo muzeji - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo - stavbe za zdravstveno oskrbo - in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante - druge nestanovanjske stavbe: - nestanovanjske kmetijske stavbe – vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3.000 m 2, ter brez kozolcev - stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 56

- druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi industrijski gradbeni kompleksi : - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SKn, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

54. člen (površine podeželskega naselja v gri čevnatem delu ob čine – SKg)

(1) Na obmo čjih površin podeželskega naselja v gri čevnatem delu ob čine, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SKg, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) STANOVANJSKE STAVBE:

- enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kme čke hiše, podeželske hiše, po čitniške hiše in podobne enostanovanjske hiše - ve čstanovanjske stavbe: - dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji b) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostiš ča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turisti čne kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotoriš ča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi) - gostilne, restavracije in to čilnice - druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo mladinska preno čiš ča, po čitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrš čene drugje - poslovne in upravne stavbe: - stavbe javne uprave – in sicer samo pisarne in poslovni prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, razli čnih društev ipd., - druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu, kot del druge dejavnosti - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd. - stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - industrijske stavbe in skladiš ča:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 57

- industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pivovarne, pekarne, montažne hale, tiskarne, avtomehani čne, mizarske in podobne delavnice - rezervoarji, silosi in skladiš ča - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedritev – in sicer samo dvorane za družbene prireditve, - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, - stavbe za zdravstveno oskrbo - in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante - druge nestanovanjske stavbe: - nestanovanjske kmetijske stavbe – vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3.000 m 2, ter brez kozolcev - stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi industrijski gradbeni kompleksi - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č

d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SKg, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

55. člen (osrednja obmo čja centralnih dejavnosti – CU )

(1) Na osrednjih obmo čjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora CU, ki so definirana kot obmo čja histori čnih ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) STANOVANJSKE STAVBE:

- enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, vile, vrstne hiše ali dvoj čki in podobne enostanovanjske stavbe - ve čstanovanjske stavbe - stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine b) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe - poslovne in upravne stavbe - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - industrijske stavbe in skladiš ča: - industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, pekarne, montažne hale, tiskarne, avtomehani čne, mizarske in podobne delavnice

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 58

- rezervoarji, silosi in skladiš ča – in sicer samo pokrite skladiš če površine - stavbe splošnega družbenega pomena - druge nestanovanjske stavbe: - druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope, ipd.) - stavbe za opravljanje verskih obredov - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi : - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CU, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

56. člen (druga obmo čja centralnih dejavnosti – CD )

(1) Na drugih obmo čjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora CD, kjer prevladuje dolo čena dejavnost, razen stanovanj, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostiš ča in podobne stavbe za nastanitev, z ali brez restavracij - gostilne, restavracije in to čilnice - poslovne in upravne stavbe: - stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, razli čnih društev, ipd. - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne - stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedritev – in sicer samo dvorane za družbene prireditve, - muzeji in knjižnice - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo - stavbe za zdravstveno oskrbo - in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante - stavbe za šport

- druge nestanovanjske stavbe:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 59

- druge nestanovanjske kmetijske stavbe - in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope, ipd.) - obredne stavbe - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTi: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi : - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki - d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CD, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

57. člen (gospodarske cone - IG)

(1) Na obmo čjih gospodarskih con, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora IG, ki so namenjene obrtnim, skladiš čnim, prometnim, trgovskim poslovnim in proizvodnim dejavnostim, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - gostilne, restavracije in to čilnice v okviru dejavnosti - poslovne in upravne stavbe: - stavbe javne uprave – in sicer samo policijska postaja in prostori državnih organov (npr. carina) - druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne, prodajne galerije in avtosaloni - sejemske dvorane, razstaviš ča - bencinski servisi - stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer kemi čne čistilnice, pralnice, avtopralnice, ipd. - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - industrijske stavbe in skladiš ča - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo - druge nestanovanjske stavbe: - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi –vsi razen objekti iz skupine elektrarne in drugi energetski objekti, iz katerih so dovoljene samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 60

- drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti –– in sicer vsi razen pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako IG, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

58. člen (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo - IK )

(1) Na obmo čju površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora IK, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - gostilne, restavracije in to čilnice – in sicer samo bari in bifeji v okviru dejavnosti - poslovne in upravne stavbe: - druge poslovne stavbe – samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne, ki služijo trženju izdelkov obstoje če dejavnosti (npr. vrtnarija, kmetija) - sejemske dvorane, razstaviš ča – in sicer samo razstaviš ča - stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer samo pralnice kmetijske mehanizacije - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - industrijske stavbe in skladiš ča – in sicer samo tiste za potrebe kmetijske dejavnosti - druge nestanovanjske stavbe: - nestanovanjske kmetijske stavbe – vse razen kozolcev - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje – in sicer samo pomožne stavbe c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi: - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti –– in sicer vsi razen pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako IK, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

59. člen (površine za turizem - BT )

(1) Na obmo čjih površin za turizem oz. mešanih površin za turizem z oznako podrobnejše namenske rabe prostora BT in BTm , ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turisti čno ponudbo in nastanitev, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 61

rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev - gostilne, restavracije in to čilnice - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo mladinsko preno čiš če, po čitniški domovi, bungalovi in druge gostinske stavbe za nastanitev, ki niso razvrš čene drugje (npr. kampi, šotoriš ča) - poslovne in upravne stavbe: - stavbe bank, pošt, zavarovalnic - druge poslovne stavbe - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe - bencinski servis, - stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedrilo - muzeji in knjižnice – in sicer samo muzeji - stavbe za šport - druge nestanovanjske stavbe: - druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (lope ipd.) - stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi: - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č - d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BT in BTm, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

60. člen (površine drugih obmo čij - BD )

(1) Na obmo čju površin drugih obmo čij, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora BD, ki so namenjene zlasti ve čjim nakupovalnim centrom sejmiš čem, zabaviš čnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 62

- gostinske stavbe : - gostilne, restavracije in to čilnice - poslovne in upravne stavbe : - druge poslovne stavbe - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - industrijske stavbe in skladiš ča: - industrijske stavbe – in sicer damo montažne hale - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedrilo - druge nestanovanjske stavbe: - druge stavbe, ki niso razvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi: - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BD, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

(2) Prodaja izven trgovin oz. prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob trgovskih in gostinskih objektih ter na obmo čjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja ustrezne ob činske službe ali upravljavca oz. lastnika površine.

61. člen (športni centri - BC )

(1) Na obmo čju športnih centrov, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora BC, ki so opredeljeni kot športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev - gostilne, restavracije in to čilnice - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - garažne stavbe - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedritev - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (namenjene dejavnosti na obmo čju) - stavbe za šport

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 63

- druge nestanovanjske stavbe: - druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope, ipd.) - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi : - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BC, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

62. člen (površine za oddih, rekreacijo in šport – ZS )

(1) Na obmo čju površin za oddih, rekreacijo in šport, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZS, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za šport – in sicer samo pomožne montažne stavbe na športnih igriš čih, - druge nestanovanjske stavbe: - druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope, ipd.) - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje – in sicer le pomožne montažne stavbe c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako ZS, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

63. člen (parki – ZP )

(1) Na obmo čju parkov, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZP, ki predstavljajo urejena obmo čja oprtega prostora v naselju, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu ni dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 64

a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo paviljoni - druge nestanovanjske stavbe: - stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti - vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako ZP, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

64. člen (druge urejene zelene površine – ZD)

(1) Na obmo čju drugih urejenih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZD, ki predstavljajo ostale zelene površine, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu ni dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- druge nestanovanjske stavbe: - druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope, ipd.) - stavbe za opravljanje verskih obredov - in sicer samo verska znamenja - druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje – in sicer le pomožne montažne stavbe c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako ZD, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

(2) Na obmo čju drugih zelenih površin se obstoje či objekti, ki niso posebej opredeljeni se na lahko ohranjajo.

65. člen (pokopališ ča – ZK )

(1) Na obmo čju pokopališ č, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZK, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na mrtve, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu ni dolo čeno druga če, dopustna gradnja,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 65

rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednjih vrst objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- druge nestanovanjske stavbe: - obredne stavbe c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti: - pokopališ ča - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrš čeni drugje d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako ZK, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

66. člen (površine cest - PC )

(1) Na obmo čju površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PC, ki so namenjena površinam cest, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - druge nestanovanjske stavbe: - stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrš čeni drugje d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako PC, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

(2) Navedeni posegi veljajo tudi za vse prometne površine, ki v kartografskih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo površine cest (PC), temve č so del osnovne namenske rabe zemljiš č ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljiš č, so pa razvidne iz zemljiškega katastra, digitalne topografske karte, prestavljajo kategorizirane ob činske ceste oz. so evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti), ipd. in so kot obstoje če ali predvidene prikazane v kartografskih prikazih izvedbenega dela prostorskega na črta na kartah št. 4. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture ter v obvezni prilogi prostorskega na črta Prikazu stanja prostora, na kartah št. 3 . Prikaz gospodarske javne infrastrukture.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 66

67. člen (površine železnic - PŽ)

(1) Na obmo čju površine železnic, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PŽ, ki so namenjena površinam železnic, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrš čeni drugje d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako PŽ, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

68. člen (ostale prometne površine - PO )

1) Na obmo čju ostalih prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PO, ki so namenjena objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje pometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, ve čja postajališ ča avtobusnega in železniškega prometa), je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrš čeni drugje d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako PO, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

69. člen (obmo čje komunikacijske infrastrukture – T)

1) Na obmo čju komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora T, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja telekominikacij, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 67

a) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrš čeni drugje d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako T, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

70. člen (obmo čje energetske infrastrukture - E)

1) Na obmo čju energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora E, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja energetike, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi: - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrš čeni drugje d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako E, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

71. člen (obmo čje okoljske infrastrukture - O)

1) Na obmo čju okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja oskrbe z vodo, čiš čenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - drugi gradbeno inženirski objekti: - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrš čeni drugje d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako O, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 68

72. člen (površine razpršene poselitve - A)

(1) Na obmo čjih površin razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora A, ki predstavljajo avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, je razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti naslednje vrste objektov: a) STANOVANJSKE STAVBE:

- enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kme čke hiše, podeželske hiše, po čitniške hiše in podobne enostanovanjske hiše - ve čstanovanjske stavbe: - dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji b) NESTANOVANJSKE STAVBE:

- gostinske stavbe : - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostiš ča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turisti čne kmetije, z ali brez restavracij, (kampi, šotoriš ča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi) - gostilne, restavracije in to čilnice - druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo mladinska preno čiš ča, po čitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrš čene drugje - poslovne in upravne stavbe: - stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, razli čnih društev, ipd. - druge poslovne stavbe - in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objekti oz. kot del druge dejavnosti - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: - trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd., kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objekti oz. kot del druge dejavnosti - stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - industrijske stavbe in skladiš ča: - industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehani čne, mizarske in podobne delavnice - rezervoarji, silosi in skladiš ča - stavbe splošnega družbenega pomena: - stavbe za kulturo in razvedritev – in sicer samo dvorane za družbene prireditve - muzeji in knjižnice – in sicer samo muzeji - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo - stavbe za zdravstveno oskrbo - in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante - druge nestanovanjske stavbe: - nestanovanjske kmetijske stavbe – vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3.000 m 2, ter brez kozolcev - stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja - kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge namene

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 69

- druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi - industrijski gradbeni kompleksi : - elektrarne in drugi energetski objekti - in sicer samo toplarne, kotlovnice, vetrne in son čne elektrarne, kot energetski objekti s pripadajo čo opremo in inštalacijami - gradbeno inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališ č d) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako A, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

73. člen (razpršena gradnja )

(1) Na obmo čju zemljiš čih pod stavbo izven obmo čij stavbnih zemljiš č je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo rekonstrukcijo in vzdrževanje obstoje čih objektov. Posegi se nanašajo na obstoje če objekte ne glede na njihovo namembnost, medtem ko sprememba namembnosti obstoje čih objektov ni dovoljena.

(2) Na funkcionalnem zemljiš ču, ki pripada obstoje čemu objektu, je dopustna postavitev NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora, na stiku katere oz. na kateri se nahajajo obstoje či objekti zgrajeni do sprejetja tega prostorskega na črta.

4.1.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrsti posegov v prostor na nestavbnih zemljiš čih

74. člen (obmo čja kmetijskih zemljiš č – K1 in K2 )

(1) Na obmo čju kmetijskih zemljiš čih z oznako podrobnejše namenske rabe prostora K1 in K2 , ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, je poleg primarne rabe dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje ali odstranitev naslednje vrste objektov: a) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - gradbeno inženirski objekti: - daljinski cevovodi, daljinska (hrbteni čna) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi - lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja - rekonstrukcija lokalnih cest – dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje na črtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepustni, protihrupne ograje, ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v obmo čju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste b) DRUGI POSEGI: - agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljiš č – na obmo čju varstva narave so dovoljene le nezahtevne agromelioracije med katerimi je dovoljena le izravnava mikrodepresij na njivskih površinah, nasipavanje rodovitne zemlje na njivskih površinah, ureditev obstoje čih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 70

cm, v okviru ureditve dodatnih novih poti je možna le izvedba t.i. »zelenih poljskih poti«, apnenje in založno gnojenje na njivskih površinah - posegi za za časne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami - premi čni čebelnjak, pomožna kmetijsko – gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, koli ček ži čna opora, opora za mrežo proti to či, opora za mrežo proti pti čem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premi čni tunel in nadkritje, zaš čitna mreža, lovska preža - smu čiš ča vklju čno z za časno postavljenimi montažnimi vle čnicami - objekt za rejo živali (npr. premi čni kokošnjaki) , ki se ga po prenehanju uporabe lahko odstrani. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljiš ču na katerem je bil zgrajen. c) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako K1 in K2, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

(2) Pomožne kmetijsko - gozdarske objekte se na kmetijskih zemljiš čih po prenehanju uporabe odstrani in zemljiš ča vzpostavi v prvotno stanje.

(3) Na vseh kmetijskih zemljiš čih izven obmo čij varstva narave se lahko izvaja komasacija zemljiš č, katerih predmet so lahko tudi gozdna, nezazidana stavbna in druga zemljiš ča na komasacijskem obmo čju ter naprave na teh zemljiš čih oz. v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) V enotah urejanja, kjer so izvedene hidromelioracije , se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoje če ceste, tako, da se ne poškoduje drenažni sistem.

(5) Na kmetijskih zemljiš čih v zaraš čanju , ki niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vklju čena v Gozdnogospodarskem na črtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino brez predhodnega dovoljenja Zavoda za gozdove.

(6) Na kmetijskih zemljiš čih, ki se nahajajo znotraj obmo čij varstva (ekološko pomembno obmo čje, Natura 2000, krajinski park) se raba, izkoriš čanje in urejanje na črtuje tako, da se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in krajinskotvorne funkcije. Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in polj se na črtuje na trajnostni in sonaravni na čin. Združevanje kmetijskih zemljiš č, ki bi vplivalo na krajinskotvorne, habitatske in biodivezitetne lastnosti obmo čij, ni dovoljeno. Na kmetijska zemljiš ča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemi čnih snovi, ki bi lahko imeli negativen vpliv na biodivezitetne zna čilnosti obmo čja.

75. člen (obmo čja gozdnih zemljiš č - G)

(1) Na obmo čju gozdnih zemljiš čih z oznako podrobnejše namenske rabe prostora G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, je poleg primarne rabe dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje ali odstranitev naslednje vrste objektov: a) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: - objekti prometne infrastrukture - cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – čistilne naprave se lahko umeš čajo le na rob gozdnega zemljiš ča

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 71

- drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen zahtevnih objektov iz skupine drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas ter objektov za ravnanje z odpadki b) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako G, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

(2) Na gozdnih zemljiš čih so dopustni vsi posegi, ki jih na črtujejo ali dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo biti na črtovane tako, da omogo čajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljiš č. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi na črti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oz. niso v nasprotju z interesi gozdarstva.

(3) Vsi posegi na gozdna zemljiš ča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje oz. soglasje Zavoda za gozdove.

(4) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture na črtovati tako, da se v čim ve čji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na obmo čju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v najve čji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(5) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno kr čiti. Linijski objekti se naj na črtujejo ob že obstoje čih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turisti čna in rekreativna dejavnost.

(6) Športno - rekreacijske in turisti čne poti se prednostno urejajo po obstoje čih poteh. Na obmo čju gozdov se lahko vzpostavijo tudi športno – rekreacijske površine (npr. paintbal, adrenalinski park), pri katerih ni potrebna odstranitev drevja.

(7) V ve čnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno funkcijo skladno z rabo gozda.

(8) Gradnja manj zahtevnih objektov (razen gradbeno inženirskih objektov) v gozdu je možna le na zemljiš čih, ki so v prostorskem na črtu opredeljena kot stavbno zemljiš če. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

(9) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na obmo čju gozdov, je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.

(10) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje Zavod za gozdove, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca loviš ča oz. loviš ča s posebnim namenom.

(11) Za postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje in soglasje Zavoda za gozdove.

(12) Kr čitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina kr čitve ne presega 0,5 ha. Za kr čitev gozda za kmetijske namene, je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 72

(13) Na kmetijskih zemljiš čih v zaraš čanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vklju čena v Gozdnogospodarskem na črtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za kr čitev gozda.

(14) Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Razen za primere, ki jih dovoljujejo podro čni predpisi.

(15) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer že od nekdaj potekajo ste čine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi Zavod za gozdove v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.

(16) Ohranja se vse obstoje če gozdne prometnice ter priklju čke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme na črtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.

(17) Zagotavlja se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.

(18) Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljiš č naj znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v kolikor to ni mogo če nosi vso materialno škodo in odgovornost v primeru padca drevesa oziroma njegovih delov na parcelo ali zgrajena objekte investitor.

(19) Za divja odlagališ ča odpadkov v gozdu, v kolikor ni možno ugotoviti povzro čitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljiš ča, na katerem se odlagališ če nahaja.

(20) Prepovedano je sekanje, požiganje ali druga čno uni čenje živih mej in grmiš č po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih, v času gnezdenja ptic in poleganja mladi čev, to je med 1. marcem in 1. avgustom.

(21) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puš čanjem ostalih dreves ne pove čamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.

(22) Ohranjati gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaš čito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno po čistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posami čno ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost.

(23) Odstranitev gozdnih ostankov, skupin dreves, posami čnih dreves, obmejkov, živih meja in biokoridorjev med posameznimi kmetijskimi površinami ki imajo varovalno ali krajinsko zna čilno funkcijo, ni dopustna. Za posege v ta obmo čja mora Zavod za gozdove lastniku izdati strokovna navodila za poseg.

(24) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkr čijo na golo, je potrebno še v letu kr čitve sanirati na na čin, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.

(25) Na obmo čju gozdnih zemljiš čih z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi oz. gozdovi s posebnim namenom, se posegi izvajajo v skladu z predpisi, ki dolo čajo ta obmo čja.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 73

(26) Na gozdnih zemljiš čih, ki so znotraj obmo čij varstva narave (ekološko pomembno obmo čje, Natura 2000, krajinski park) se raba, izkoriš čanje in urejanje na črtuje tako, da se ohranja gozdne površine in vse njihove funkcije (gospodarske, socialne, ekološke, klimatske, hidroregulacijske, protierozijske, habitatske in biodiverzitetne). Ureditev športnih in rekreacijskih površin je možna pod pogojem, da ni potrebna odstranitev drevja. Na gozdna zemljiš ča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemi čnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev.

76. člen (obmo čja voda - V)

(1) Na obmo čjih celinskih voda z oznako podrobnejše namenske rabe prostora VC in na obmo čjih vodne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe prostora VI ter na njihovih priobalnih zemljiš čih so prepovedani vsi posegi, razen posegov ki jih dopuš čajo podro čni predpisi.

(2) Na vodnem in priobalnem zemljiš ču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, kot so: - gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priklju čkov na javno infrastrukturo - gradnja objektov grajenega javnega dobra, dolo čenih po razli čni zakonodaji - ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda - ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave - gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljiš ču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališ čih - gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem - gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaš čiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije

(3) Za obstoje če objekte in naprave , ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljiš ču, skladno z veljavnimi predpisi, velja, da je na teh objektih in napravah mogo ča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: - se s tem ne pove čuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost - se s tem ne poslabšuje stanja voda - je omogo čeno izvajanje javnih služb - se s tem ne ovira obstoje če posebne rabe voda - to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami - se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljiš ča ne zmanjšuje.

(4) Na vodnem in priobalnem zemljiš ču so prav tako prepovedane dejavnosti in posegi v prostor , ki bi lahko: - ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljiš č - zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda - ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja - onemogo čili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov

(5) Na vodno in priobalno zemljiš če je prepovedano : - odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, teko či ali plinasti obliki - odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi - odlaganje odpadkov

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 74

- gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin

(6) Na območjih voda je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje oz. odstranitev NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZA ČASNI OBJEKTI iz Priloge 1, ki so dopustni za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako VC in VI, razen če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora dolo čeno druga če.

(7) Za vse posege na obmo čja voda je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje z vodami.

(8) Na vodnih in priobalnih zemljiš čih, ki so v obmo čjih varstva narave ali so opredeljena kot naravne vrednote se upošteva varstvene režime in pogoje varstva narave.

(9) Za vsako rabo vodnega dobra , ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(10) V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiš čih, ki jih je potrebno zavarovati, oz. prepre čiti dostop ( čistilne naprave, pre črpališ ča, vrtine, vodnjaki, naravne vrednote, skladiš čenje nevarnih snovi, ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob teh objektih ali napravah si je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.

(11) V obmo čjih vodotokov je pri posegih v obmo čje voda potrebo uporabiti avtohtono vegetacijo, upoštevati geomorfologijo in naravni tok vodotoka.

4.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege in odmikov objektov

77. člen (lega objektov )

(1) Pri umeš čanju novih objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Nove objekte se locira v gradbeno linijo obstoje čih objektov.

(2) Pomožne, nezahtevne in enostavne objekte se na celotnem obmo čju ob čine, locira v notranjost parcele. Pred ali ob osnovni objekt se smejo umeš čati nadstrešnice za avto, garaže, vetrolovi, terase z nadstrešnico in zimski vrtovi, če so grajeni do gradbene linije obstoje čih objektov, montažni objekti pa se lahko v ustreznem odmiku in na podlagi soglasja upravljavca ceste, umeš čajo tudi izven gradbene linije. Tovrstne objekte se lahko gradi kot samostojne objekte ali kot prizidke k osnovnemu objektu. Steklenjak za gojenje rastlin, skladiš če, savna, fitnes, letna kuhinja, drvarnica, lopa, se prednostno umeš čajo v notranjost parcele oz. za stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni drugih prostorskih možnosti ali umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave ter se ne nahaja izven gradbene linije, če je le ta izrazita. Ograje, škarpe, dovozi, dvoriš ča, parkiriš ča, ipd. se gradijo v okolici objektov.

(3) V notranjost parcele se lahko umeš ča gostinske objekte, objekte za spremljajo če dejavnosti, trgovske objekte in obrtno - proizvodne objekte. Izjemoma se lahko stanovanjske objekte umeš ča v notranjosti parcel, če so v drugi vrsti že zgrajeni stanovanjski objekti in če je do parcele urejena dovozna pot (pod pogoji upravljavca prometne infrastrukture) in če si investitor zagotovi ostalo osnovno komunalno opremo (elektriko, vodo in kanalizacijo). Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor odmeriti ali zagotoviti služnost za dovozno pot, ki je širine 3,5 m.

(4) V podeželskih naseljih se kmetijske objekte ter nezahtevne in enostavne objekte locira v notranjosti parcele, razen na obmo čjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 75

druga čna, kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Objekti so lahko pravokotno priklju čeni na stanovanjski objekt, pravokotno lomljeni, lahko pa so tudi samostojni v notranjosti parcele. V kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oz. širitev kmetij in objektov za spremljajo če in dopolnilne dejavnosti se le te lahko uredi, kot samostojne objekte, na sosednjih stavbnih zemljiš čih v 10 m odmiku od obstoje če gradbene linije, v kolikor gradbene linije v prostoru ni zaznati pa v 20 m odmiku od javne ceste.

(5) Pri novogradnjah proizvodnih in servisnih objektov se ob gradbeno linijo umeš ča upravni (pisarniški) del v notranjost pa proizvodne obrate in skladiš ča. V kolikor upravnega dela objektov ni, se proizvodni in servisni objekti lahko umestijo v gradbeno linijo, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje objekte.

(4) Pri obstoje čih objektih je nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov možna v obstoje čih gradbenih linijah.

(3) V obmo čjih razpršene poselitve , kjer je razvidna gradbena linija, se objekte umešča v obstoje čo gradbeno linijo. V kolikor gradbena linija ni razvidna se objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoje čih objektov, oson čenosti ter dostopa. Stanovanjske objekte se prednostno locira ob cesto, kmetijske ter nezahtevne in enostavne objekte pa v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priklju čeni na stanovanjski objekt, pravokotno lomljeni, lahko pa so tudi samostojni v notranjosti parcele.

(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira zna čilnih pogledov na objekte ali obmo čja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad plo čnikom oz. pohodno površino.

78. člen (odmiki )

(1) Odmiki med objekti oz. napravami in parcelnimi mejami morajo biti tolikšni, da: - omogo čajo varstvo pred požarom, - omogo čajo intervencijo v notranjost parcele, - zagotavljajo sanitarne in druge pogoje, - zagotavljajo ustrezno oson čenost sosednje parcele ter - zagotavljajo možnost umestitve priklju čkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljiš ču.

(2) Odmiki objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej morajo biti 4 m, odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov 1 m, odmiki gospodarski objekti pa 5 m oz. tolikšni, da ne bo ovirana ali motena sosednja posest in bo omogo čeno redno vzdrževanje z lastnega zemljiš ča. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če je za to pridobljeno soglasje soseda.

(3) Odmiki od kategoriziranih državnih in ob činskih cest morajo biti v skladu z veljavnimi državnimi in ob činskimi predpisi, na osnovi katerih so bile ceste kategorizirane. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoje čih objektov ob cesti bliže od predpisanega odmika in če je za to pridobljeno soglasje upravljavca ceste.

(4) Odmiki od nekategoriziranih ob činskih cest morajo biti 4 m . Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoje čih objektov ob cesti bliže od navedenega odmika in če je zato pridobljeno soglasje upravljavca ceste.

(5) V obcestnih naseljih z uli čno gradbeno linijo se upošteva zaporedni odmik od bližnje parcelne meje, kar pomeni, da se odmiki ponavljajo le na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto. Bližnji odmik se dolo či glede na pretežnost obstoje če pozidave.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 76

(6) Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in oson čenost bivalnih prostorov.

(7) Kmetijski objekti za proizvodno (npr. hlevi) morajo biti od objektov na sosednjih parcelah, v katerih stalno ali ob časno bivajo ljudje, oddaljeni vsaj 15 m. (8) Gnojne jame in gnojiš ča morajo biti od objektov na sosednjih parcelah, v katerih stalno ali ob časno bivajo ljudje, oddaljene vsaj 15 m ter izvedene po sanitarnih predpisih (nepropustno zaprte). Manjši odmiki so dopustni le, če je za to pridobljeno soglasje soseda.

(9) Odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov morajo zagotavljati možnost umestitve priklju čkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljiš ču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel.

(10) Obstoje če objekte, ki so zgrajeni z manjšimi ali ve čjimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko nadzida, dozida, rekonstruira in vzdržuje v obstoje čih odmikih.

(11) Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoje ča razporeditev in namembnost objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, oz. če z manjšim odmikom soglaša sosed.

(12) Ventilacijske in druge odprtine na proizvodnih (kmetijskih) objektih naj ne bodo orientirane proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvoriš ču.

(12) Odmiki od zunanje meje priobalnih zemljiš č (brežine vodotokov in vodnih površin) so na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljiš ča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljiš ča. Zunanja meja priobalnega zemljiš ča na vodah 1. reda sega zunaj obmo čij naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljiš ča, na vodah 2. reda in ostalih vodnih površinah pa 5 m.

(13) Odmiki od gozdnih površin ob naselju morajo znašati eno drevesno višino.

4.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in višine objektov

79. člen (velikost in višina objektov )

(1) Velikost objektov na posamezni parceli se dolo ča glede na velikost parcele in glede na predpisane odmike.

(2) Pri dolo čanju velikosti objektov se upošteva faktor zazidanosti gradbene parcele (razmerje med zazidalno površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša na posameznih obmo čjih podrobnejše namenske rabe prostora, razen če ni v prostorskem na črtu za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora dolo čeno druga če: - v stanovanjskih obmo čjih ( SS in SSm ) ter v stanovanjskih obmo čjih za posebne namene (SB ) 0,4 - v stanovanjskih obmo čjih podeželskih naselij ( SKn in SKg ) 0,2 - v obmo čjih centralnih dejavnosti ( CD ) 0,6 - v obmo čjih urbanih središ č ( CU ) 0,9 - v mešanih obmo čjih ( BTm, BD, BC ) 0,6 - v obmo čjih proizvodnih dejavnosti ( IG, IK ) 0,8

(3) Vrednosti iz prejšnjega odstavka se izjemoma lahko prekora čijo, če pomenijo ve čjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 77

(4) Višina objektov: - višina stanovanjskih in gostinskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M nad raš čenim terenom - višina ve čstanovanjskih stavb, stanovanjskih stavbe za posebne družbene skupine, poslovnih in upravnih stavb, proizvodnih stavb in skladiš č, stavb družbenega pomena, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij se prilagodi višini že obstoje čih tovrstnih objektov (zgrajenih do sprejetja prostorskega na črta) - višina trgovskih stavb in objektov storitvenih dejavnosti je do P+1, pod objektom se lahko uredi garaže - višina kmetijskih objektov je do dve etaži nad terenom, silosov do 15 m - višina obrednih stavb se prilagodi namenu, višina vežic je do K+P - višina drugih stavb, ki niso uvrš čene drugje je do K+P+1, pomožne stavbe, nadstrešnice za potnike, javne sanitarije, zavetiš ča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno so pritli čne izvedbe, pokrita vojaška in podobna streliš ča se prilagodijo namenu - višina gradbenih inženirskih objektov se prilagodi namenu, pod pogojem, da objekt ni vizualno izpostavljen in ne predstavlja dominante v prostoru

(5) Objekti so lahko podkleteni , v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. Na teh obmo čjih je, če ni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora v prostornem na črtu dolo čeno druga če, kota tal pritli čja pri vseh objektih do 0,55 m nad raš čenim terenom.

(6) Višina stanovanjske etaže je do 3 m. Višina nestanovansjke etaže je do 4,5 m.

(7) Velikost obstoje čih objektov se lahko pove ča, če to dopuš ča velikost parcele, faktor zazidanosti ter odmiki od meja in sosednjih objektov.

(8) Odstopanja v višini nestanovanjskih objektov (proizvodnih, kmetijskih, družbenih, obrednih) so možna v primerih, ko objekt ne predstavlja dominante v prostoru in če to zahteva funkcija objekta.

(9) Pri dolo čanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki dolo čajo pogoje za gradnjo teh objektov.

4.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede tipologije in oblikovanja objektov

80. člen (tlorisna oblika objektov in naklon streh )

(1) Oblikovanje objektov je dolo čeno glede na namembnost in vrsto objektov.

(2) Oblikovanje enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb: - na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SSm in stanovanjskih objektov na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CU je tlorisna oblika objektov lahko kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so enakostrani čne dvokapnice z naklonom 25 0 – 45 0, dvokapna streha je lahko tudi vertikalno zamaknjena - na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SKn je tlorisna oblika objektov lahko pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so enakostrani čne dvokapnice z naklonom 35 0 – 45 0 - na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SKg je tlorisna oblika objektov lahko pravokotna, v razmerju stranic do 1:1,5, ki je lahko lomljena, strehe objektov so enakostrani čne dvokapnice z naklonom 35 0 – 45 0,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 78

- na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako A je tlorisna oblika objektov lahko pravokotna, v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2, ki je lahko lomljena, strehe objektov so enakostrani čne dvokapnice z naklonom 35 0 – 45 0,

(3) Oblikovanje ve čstanovanjskih stavb in stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine: - na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SSm in stanovanjskih objektov na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CU je tlorisna oblika objektov lahko kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so lahko dvokapne, enokapne, ravne in kombinirane

(4) Oblikovanje gostinskih stavb: - za oblikovanje gostinskih stavb veljajo dolo čila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so dolo čena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora

(5) Oblikovanje poslovnih in upravnih stavb: - oblikovanje poslovnih in upravnih stavb na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CU in CD je tlorisna oblika objektov lahko kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so lahko dvokapne, enokapne, ravne in kombinirane - za oblikovanje poslovnih in upravnih stavb na ostalih obmo čjih podrobnejših namenskih rab prostora veljajo dolo čila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so dolo čena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora

(6) Oblikovanje trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti: - oblikovanje trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BD se prilagodi namenu - za oblikovanje trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti na ostalih obmo čjih podrobnejših namenskih rab prostora veljajo dolo čila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so dolo čena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora

(7) Oblikovanje stavb za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: - oblikovanje stavb za promet in stavb za izvajanje komunikacij se oblikovno prilagodi namenu - pri oblikovanju tovrstnih objektov se priporo ča oblikovalske pogoje, ki so dolo čeni za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.

(8) Oblikovanje industrijskih stavb in skladiš č: - oblikovanje industrijskih stavb in skladiš č na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako IG in IK se prilagodi namenu - za oblikovanje industrijskih stavb in skladiš č na ostalih obmo čjih podrobnejših namenskih rab prostora veljajo dolo čila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so dolo čena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora

(9) Oblikovanje stavb splošnega družbenega pomena: - za oblikovanje stavb splošnega družbenega pomena veljajo dolo čila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so dolo čena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora

(10) Oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb: - za oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb na vseh obmo čjih podrobnejše namenske rabe prostora velja, kjer so tovrstni objekti dovoljeni, je tlorisna oblika objektov pravokotna, strehe objektov so enakostrani čne dvokapnice z naklonom od 15 0 do 45 0 za vse vrste objektov glede na zahtevnost

(11) Oblikovanje obrednih stavb:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 79

- oblikovanje obrednih stavb se oblikovno prilagodi namenu

(12) Oblikovanje drugih nestanovanjskih stavb, ki niso uvrš čene drugje: - za oblikovanje drugih stavb, ki niso uvrš čene drugje veljajo dolo čila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so dolo čena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora

(13) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov: - oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se oblikovno prilagodi namenu

(14) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: - za tlorisno obliko nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo dolo čila iz tega člena, ki so dolo čena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora - strehe objektov na enostavnih in nezahtevnih objektih (razen pomožnih kmetijsko – gozdarskih objektov) so lahko nižjih naklonov od predpisanih za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, ravne ali enokapne - nezahtevni in enostavni infrastrukturni objekti se oblikovno prilagodi namenu

(15) Oblikovanje za časnih objektov: - oblikovanje za časnih objektov se prilagodi namenu

81 člen (oblikovanje objektov )

(1) Odstopanja v naklonih streh so dopustna pri tipskih tehni čnih objektih. Na strehah vseh tipov objektov se lahko uredijo fr čade, pultna okna, zatrepi in čopi, ki ne smejo presegati slemena strehe. Na vse strehe, razen, če je za posamezno enota oz. podenoto urejanja prostora dolo čeno druga če, se lahko namestijo sprejemniki son čne energije ter drugi energetski objekti ali naprave, ki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti skladne oz. pritrjene v smeri naklona strehe. Na strehah objektov so prepovedane strehe z nezdružljivimi nakloni in slemeni. Vrtne ute in paviljoni imajo lahko tudi šotorasto ali stož často streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi uslo čeno obliko strehe.

(2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokon čne, razporedi se jih simetri čno. Na vseh fasadah so dopustni balkoni, pokrite terase, odprte in zaprte lože ter mansarde. Na po čitniških, vinskih, kme čkih in drugih podeželskih hišah so balkoni prepovedani.

(3) Fasade se opleska v svetlih ali pastelnih barvah, lahko so obdelane z opeko in lesom. Uporaba signalnih, kri čečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito mote če, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rde ča, vijoli čna, živo oz. travniško zelena, ipd.) ni dopustna. Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajo čih poševnin, ipd. Obdelava izpostavljenih fasad s keramiko in plasti čnimi oblogami ni dopustna.

(4) Na celotnem obmo čju ob čine se odsvetuje gradnja nesprejemljivih dodatkov na pro čeljih (polkrožni ali ve čkotni izzidki, stolpi či, fasadni pomoli) in strehah objektov (fr čade in strešni nakloni, ki niso zna čilni za avtohtono arhitekturo, prirobljeni, podaljšani čopi), uporaba prefabriciranih tujerodnih eklekti čnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji). Odsvetuje se uporaba lo čnih zaklju čkov oken na fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoje čega objekta, ki že ima takšno izvedbo premoš čanja razponov.

(5) K predpisanim tlorisom iz člena 80. člena je možno dodajanje in odvzemanje volumnov. V mestu Gornja Radgona ter ostalih centralnih delih naselij se ob javnih objektih in lokalih, ki mejijo na javne površine lahko uredijo gostinske terase ob uli čnih fasadah objektov. Pri tem

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 80

se zagotovi nemoten prehod po javni površini, širina plo čnika mora znašati najmanj 1,2 m. Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo za časno streho, ki se izven sezone odstrani.

(6) Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovano skladni z osnovnim objektom. Uporaba plasti čnih ali odpadnih materialov ni dopustna.

(7) Namestitev reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(8) Stavbe, ne glede na zahtevnost, morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipiko obmo čja. Pri neskladnosti projekta s prostorskim aktom, se za razjasnitev pojmov upošteva "Glosar arhitekturne tipologije« in »Arhitekturne krajine in regije Slovenije«, v delih kamor se uvrš ča obmo čje ob čine, ter pojmov iz predpisov, ki urejajo prostor ter graditev objektov.

(9) Za dozidave in nadzidave objekotv veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, razen pri rekonstrukciji in vzdrževanju obstoje čih objektov. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.

82. člen (ureditev parcele )

(1) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepre či zamakanje sosednjih zemljiš č.

(2) Višina ograje v naseljih ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,2 m (kar velja tudi za žive meje), v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,6 m (živa meja do 2 m).

(3) Na obmo čju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje višine do 4 m, ograje ob parcelni meji pa do 2 m. Ograje okoli ostalih nestanovnjskih objektov in naprav se višinsko prilagodijo namenu, ne smejo pa presegati višine 2,2 m.

(4) Postavitev ograje ne nestavbnih zemljiš čih je dopustna ob zemljiš čih, ki jih je potrebno zavarovati oz. če je potrebno prepre čiti dostop. Višina in oblika ograje se v teh primerih prilagodita namenu, pri čemer višine ograje ne sme presegati 2,2 m.

(5) Ograja med dvema sosednjima parcelama mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograjo je investitor dolžan postaviti tako, da bo omogo čeno redno vzdrževanje ograje z investitorjevega zemljiš ča. Ograje ob cestnih uvozih, priklju čkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti oddaljene najmanj 1 m od roba cestiš ča, ali od cestne parcelne meje, če se ugotovi, da zaradi postavitve ne bo oviran promet oz. manj, če je za to pridobljeno soglasje lastnika ceste. Obuli čne ograje morajo biti enake višine in oblikovane na enak na čin. Ograje so lahko lesene, kovinske, ži čne, betonske in zasajene. Prepovedane so bele plasti čne ograje, ograje kri čečih barv in okrasne betonske ograje.

4.5. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za oblikovanje parcele in parcelacijo

83. člen (oblikovanje parcele in parcelacija )

(1) Parcelacija stavbnih zemljiš č je združitev ali delitev dveh ali ve č parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali ve č gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 81

je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.

(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti na črtovanih objektov, tlorisne zasnove in tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine za odprte bivalne površine in za spremljajo če dejavnosti (parkiriš ča, manipulativne in intervencijske površine). Ob ve čstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25% parcele namenjene za ureditev zelenih površin. Pri dolo čanju velikosti parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uli čnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oz. vzporedne z obstoje čo parcelacijo. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti ožja od 14 m, razen če gre za strnjeno zazidavo. (3) Vsaka gradbena parcela mora omogo čati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajo čimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljiš ču.

(4) Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.

(5) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priklju ček na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s ob činskimi predpisi oz. predpisi o cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priklju čka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli.

(6) Za vsako novo parcelacijo, h kateri pristopi lastnik, pooblaš čenec ali investitor, kjer veljajo dolo čila prostorskega na črta, se mora pridobiti potrdilo ob čine, s pogoji parcelacije in soglasje ob čine k predlogu parcelacije.

84. člen (parkirna mesta )

(1) Če posebni predpis ne dolo ča druga če, se glede na namembnost objekta pri izra čunu parkirnih mest (v nadaljevanju: PM), upošteva minimalno število PM, prikazano v spodnji tabeli: VRSTE OBJEKTOV ŠTEVILO PARKIRNIH MEST STANOVANJSKE STAVBE ENOSTANOVANJSKE STAVBE Enostanovanjske stavbe 2 PM na objekt VE ČSTANOVANSJKE ST AVBE Dvostanovanjske stavbe 2 PM na stanovanje 1,5 PM na stanovanje ter Tri in ve čstanovanjske stavbe dodatno 10 % na terenu za obiskovalce STANOVANJSKE STAVBE Z POSEBNE DRUŽBENE SKUPINE 1 PM na stanovanje, Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji od tega 10 % na terenu za obiskovalce Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene 1 PM na 7 postelj skupine od tega 10 % na terenu za obiskovalce NESTANOVANJSKE STAVBE GOSTINSKE STAVBE Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno 1 PM na 1 sobo nastanitev 1 PM na 4 sedeže Gostilne, restavracije in to čilnice 1 PM na 8 sedežev Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1 PM na 2 sobi POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE Poslovne in upravne stavbe 1 PM na 30 m 2 neto površine TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITEVENE DEJAVNOSTI Trgovske stavbe do 500 m 2 1 PM na 30 m 2

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 82

VRSTE OBJEKTOV ŠTEVILO PARKIRNIH MEST Trgovske stavbe nad 500 m 2 1 PM na 15 m2 Sejemske dvorane, razstaviš ča 1 PM na 5 sedežev 1 PM na 30 m 2 prodajnih površin (ne manj kot 3 Bencinski servisi PM) Stavbe za storitvene dejavnosti 1 PM na 30 m 2 STAV BE ZA PROMET IN STAVBE ZA IZVJANJE KOMUNIKACIJ Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje 1 PM na 30 m 2 komunikacij ter z njimi povezane stavbe od teh najmanj 30 % za avtobuse Garažne stavbe št. PM se prilagodi velikosti garaže INDUSTRIJSKE STAVB E IN SKLADIŠ ČA 1 PM na 50 m 2 neto površine ali Industrijske stavbe 1 PM na 2 zaposlena 1 PM na 80–100 m 2 neto površine ali Rezervoarji, silosi in skladiš ča 1 PM na 2 zaposlena STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA Stavbe za kulturo in razvedrilo 1 PM na 5 sedežev Muzeji in knjižnice 1 PM na 80 m 2 neto površine Stavbe za izobraževanje in 1 PM na oddelek ter znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) dodatnih 3 do 9 PM Stavbe za izobraževanje in 2 PM na oddelek ter znanstvenoraziskovalno delo (jasli, vrtci) dodatnih 3 do 9 PM Stavbe za izobraževanje in 2 2 PM na 50 m znanstvenoraziskovalno delo Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni 2 1 PM na 30 m koristne površine domovi, ambulante, veterinarske ambulante) Stavbe za šport (športne dvorane brez prostorov 2 1 PM na 50 m površine dvorane za gledalce) Stavbe za šport (športne dvorane s prostori za 1 PM na 50 m 2 površine dvorane ter gledalce) 1 PM na 10–15 sedežev za gledalce Stavbe za šport (centri za fitnes, jogo in aerobiko) 1 PM na 20 m 2 neto površine DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE Nestanovanjske kmetijske stavbe 1 PM na 80 m 2 1 PM na 20 sedežev ali Obredne stavbe 2 1 PM na 600 m (najmanj 10 PM) Kulturna dediš čina, ki se ne uporablja v druge 2 1 PM na 50 m namene 1 PM na 50 m 2 ali Druge stavbe, ki niso uvrš čene drugje 1 PM na 2 zaposlena GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI 1 PM na 200 m 2 površine ali Športna igriš ča 1 PM na 10–15 sedežev za gledalce Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, 2 4 PM na 600 m rekreacijo in prosti čas Športna igriš ča (bazenska kopališ ča na prostem) 1 PM na 200–300 m 2 površine obmo čja

(2) Površine za mirujo či promet (parkiriš ča) je treba zagotoviti na zemljiš ču namenjenem gradnji. (3) V kolikor na gradbeni parceli oz. zemljiš ču namenjenem gradnji ni tehni čnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila PM, je mogo če manjkajo če število PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene ve č kot 200 m in če je omogo čena njihova trajna uporaba. Ureditev takih parkirišč je mogo ča na: - zemljiš ču, ki je v lasti ali posesti investitorja - najetem zemljiš ču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkiriš ča, za nedolo čen čas na podlagi notarsko overjene najeme pogodbe

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 83

- na javnem oz. zasebnem parkiriš ču, s soglasjem upravljavca parkiriš ča, ki jam či za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu in zagotavlja PM za čas obstoje objekta k katerem pripadajo

(4) Najmanj 1 PM oz. 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb .

(5) Pri urejanju novih in obnovi oz. rekonstrukciji obstoje čih parkiriš č se uredi ozelenitev parkiriš č in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM ali eno srednje veliko drevo na 3 PM. Za posamezno drevo mora biti zagotovljena tudi ustrezna zelena površina (premer odraslega dreva x 0,8 m).

(6) Ureditev parkiriš ča za tovorni promet je možna na površinah, ki so s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeljena kot prometne površine, površine za proizvodne dejavnosti ter na že v skladu z zakonodajo utrjenimi površinami, ki so del druge podrobnejše namenske rabe prostora, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico.

4.6. Prostorski izvdbeni pogoji za gradnjo nezahtevnih, enostavnih in za časnih objektov

85. člen (splošni prostorsko izvedbeni pogoji za gradnjo nezahtevnih, enostavnih in za časnih objektov)

(1) Gradnje nezahtevnih, enostavnih in za časnih objektov je možna po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost. Vrsta objektov, ki se lahko gradi na posamezni osnovni oz. podrobnejši namenski rabi prostora je dolo čena v Prilogi 1: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in za časnimi objekti, ki so dopustni za posamezno obmo čje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov iz uredbe. Gradnja teh objektov je možna pod pogoji, ki so navedeni v prostorskem na črtu in pogoji, ki so posebej navedeni kot opombe v Prilogi 1.

(2) Oblikovanje nezahtevnih, enostavnih in za časnih objektov in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoje čim objektom na obmo čju gradnje.

(3) Nezahtevni, enostavni in za časni objekti se lahko gradijo samostojno na zemljiš ču ali kot prizidek k primarnemu objektu, pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti.

(4) Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostojne priklju čke.

(5) Nezahtevni, enostavni in za časni objekti se lahko postavljajo tudi kot samostojni objekti na nepozidanih stavbnih zemljiš čih.

86. člen (stavbe manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev obstoje če pozidave )

(1) Majhna stavba se lahko izvede v pritli čni, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju.

87. člen (pomožni objekt v javni rabi in objekt za oglaševanje )

(1) Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogo čajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogo čeno samostojno gibanje.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 84

(2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(3) Objekti na obmo čju urejanja morajo biti enotno in kakovostno oblikovani. V celotni ob čini morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve. Tipski kontejnerji (razen kakovostno oblikovanih) ali plasti čni kioski so prepovedani.

(4) Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano, veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava, ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m visoko nad pohodno površino.

(5) Odmiki urbane opreme od parcelne meje so lahko ob strinjanju soseda manjši, kot je to dolo čeno za novogradnje tovrstnih objektov.

(6) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporo čena je postavitev na za četku ali koncu naselja ali drugih javnih površinah.

(7) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z dolo čili predpisa o plakatiranju in obveš čanju.

88. člen (ograje in podporni zidovi)

(1) Postavitev ograj se ureja skladno z dolo čili iz 82. člena tega prostorskega na črta.

(2) Sem niso uvrš čene protihrupne ograje, ki so del cestnega ali železniškega sveta (Zakon o cestah in Zakon o varnosti v železniškem prometu).

(3) Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama zemljiš ča, ki prepre čuje premik (zdrs) zemljine. Pri ra čunanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid.

(4) Protihrupne ograje – v primeru postavitve na obmo čju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediš čine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za prepre čevanje možnega zaletavanja ptic.

89. člen (mala komunalna čistilna naprava in greznica )

(1) Mala komunalna čistilna naprava je (kot nezahtevni objekt: zmogljivost od 50 do 200 PE in kot enostavni objekt: zmogljivost do 50 PE) naprava za čiš čenje komunalne odpadne vode v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiš čenja obdeluje z biološko razgradnjo skladno s skupino standardov SIST EN 12255 in skupino standardov SIST EN 12566 ali z naravnim prezra čevanjem s pomo čjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom oz. napravami, ki lahko nadomestijo naštete v skladu s predpisi.

(2) Nepreto čna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiš čenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.

(3) Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je možna pod pogojem, da objekta ni možno priklju čiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 85

90. člen (rezervoar )

(1) Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. Lociran ne sme biti pred hišo oz. postavljen na stan glavne ceste razen, če je vkopan.

91. člen (priklju ček na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinsko ogrevanje )

(1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti na črtovane tako, da omogo čajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogo čeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in ži čniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.

(2) Na prometnih površinah je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 v soglasju z upravljavcem objekta.

(3) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od voziš ča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob voziš ču le plo čnik širine do 2 m je treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob cestiš ča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziš čnih površin nad njim oz. prepre čeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.

(4) Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoje če zazidave.

(5) Pri postavitvi objektov in naprav elektronskih komunikacij se upošteva dolo čila iz 102. člena iz tega prostorskega na črta.

92. člen (samostojno parkiriš če)

(1) Parkiriš če se šteje kot samostojen objekt, vklju čno z dovozi, kamor ne spada izvedba del za ureditev dvoriš ča in vrta.

93. člen (pomol )

(1) Grajen pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu.

(2) Pomol na teko čih in stoje čih celinskih vodah, s privezi, kamor ne spada plavajo či pomol – ponton, ki ni objekt.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 86

94. člen (športno igriš če na prostem )

(1) Športno igriš če na prostem je grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajo čih objektov ali tribun, sem ne spada travnata površina za igre na prostem (ni objekt). 95. člen (objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko - gozdarski objekti, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost )

(1) Pomožni kmetijsko – gozdarski objekti, ki se lahko gradijo na nestavbnih zemljiš čih, če gre za funkcionalno navezavo h kme čkemu gospodarstvu, kmetiji. Rastlinjaki, obore in ograje za pašo živine pa tudi, če ge za funkcionalno navezavo k stavbnemu zemljiš ču. Kme čke lope in pokrita skladiš ča za lesno gorivo se lahko umeš ča v 10 m pasu od roba stavbnega zemljiš ča. Pomožni kmetijsko – gozdarski objekti se lahko umeš čajo v odprti krajni ob pogoju, da se navezujejo na obstoje čo ali predvideno kmetijsko proizvodnjo (npr. paša, gojenje vrtnin, rastlinjak, vinograd, reja živali, sadovnjak, ipd.).

(2) Objekt za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen reji živali. Sem ne spada premi čni čebelnjak.

(3) Pomožni kmetijsko - gozdarski objekt so objekti, namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjena prebivanju. Sem ne spada pomožna kmetijsko - gozdarska oprema, ki ni objekt oz. ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, koli ček, ži čna opora, opora za mrežo proti to či, opora za mrežo proti pti čem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna prometnica, poljska pot, premi čni tunel in nadkritje, zaš čitna mreža, lovska preža.

(4) Obstoje či čebelnjaki se lahko ohranijo, odstranijo, vzdržujejo in rekonstruirajo. Novi čebelnjaki so lahko le premi čni, pod pogojem, da se jih umesti v okviru ali neposredni bližini obmo čja, na katerem že stoji kmetijski objekt, v oddaljenosti 25 m od roba stavbnega zemljiš ča vendar ne v bližini obmo čij, kjer se zadržuje ve čje število ljudi (kot so: šole, vrtci, igriš ča, hoteli, trgovine, kopališ če, gostilna, ipd.).

96. člen (pomožni komunalni objekt )

(1) Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

(2) Sem ne spada bazen za gašenje požara, pomožni objekt na plinovodu, vro čevodu, parovodu in toplovodu.

97. člen (začasni objekti )

(1) Odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.

(2) Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru.

(3) Oder z nadstreškom, sestavljeni iz montažnih elementov.

(4) Cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 87

(5) Za časna tribuna za gledalce na prostem.

(6) Objekti, namenjeni za časnemu skladiš čenju nenevarnih snovi.

(7) Kiosk oz. tipski zabojnik.

(8) Pomol, to je vstopni – izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov. (9) Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pri čakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane.

(10) Za časni objekti namenjeni skladiš čenju ne smejo biti postavljeni na uli čno stran objekta.

(11) Za časne objekte in naprave, namenjenih sezonski turisti čni ponudbi ali prireditvam, je dovoljeno postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

(12) Za časni objekti se obravnavajo po postopku, ki je predpisan za enostavne objekte, pod pogojem, da ima investitor pridobljeno soglasje ob čine in soglasje lastnika ali upravljavca zemljiš ča. Po odstranitvi za časnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljiš ču na katerem so bili grajeni.

98. člen (vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave )

(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Ohranijo se lahko obstoje či manjši nakloni streh, ki so bili zgrajeni do sprejetja prostorskega na črta. Za vzdrževalna dela se štejejo dela, ki so navedena v predpisu o razvrš čanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

(2) Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.

4.7. Odstopanja 99. člen (odstopanja )

(1) Na obmo čju ob čine se lahko pridobi gradbeno dovoljenje za obstoje či objekt , ki je bil zgrajen pred sprejetjem tega prostorskega na črta (razen za zahtevne in manj zahtevne objekte na obmo čju razpršene gradnje), zgrajen ali rekonstruiran brez ustreznih dovoljenj s podro čja graditve objektov, skladno z dolo čbami tega prostorskega na črta.

(2) V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, pri katerem gre za neskladnost izvedene gradnje z dolo čbami tega prostorskega na črta morajo v projektni dokumentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse neskladnosti, ki jih je potrebno odpraviti, navesti stopnjo odstopanja ter navesti utemeljitve v projektni dokumentaciji, vklju čno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami.

(3) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, če gre za poseg v konstrukcijske elemente ali menjavo strehe, fasade, ipd. objekta.

(4) Pri obstoje čih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoje či objekt zgrajenih do sprejetja prostorskega na črta, so dopustna odstopanja do

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 88

30% v naklonih dvokapnih streh in obstoje če kritine, če gre za razlike med slemenom osnovne stavbe in slemeni prizidkov in nadstreškov, odmikih in tlorisnem gabaritu, če so zagotovljene minimalne tehni čne zahteve za gradnjo dolo čene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom in bistveno ne odstopajo od pogojev v odloku.

(5) V primeru ve čjega neskladja izvedene gradnje od dovoljenega odstopanja, se lahko zanje pridobi gradbeno dovoljenje, če se s sanacijskimi ukrepi zagotovi integracija stavbe v obstoje čo grajeno strukturo, kar mora biti utemeljeno v projektni dokumentaciji, vklju čno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami.

5. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJU ČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

100. člen (obmo čja opremljanja zemljiš č ter splošni pogoji za izgradnjo cevovodov, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra )

(1) Stavbno zemljiš če je komunalno opremljeno , kadar so zagotovljeni priklju čki na najmanj naslednjo gospodarsko javno infrastrukturo; vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, elektroenergetsko omrežje in dovoz na javno cesto. Komunalna opremljenost stavbnega zemljiš ča lahko poleg navedenih priklju čkov vsebuje tudi priklju čke na druge infrastrukturne objekte in naprave.

(2) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiš č oz. na zemljiš čih na katerih je predvidena izgradnja komunalne opreme.

(3) Vsi objekti se morajo priklju čiti na obstoje če oz. naknadno zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo, v kolikor to dopuš čajo zmogljivosti omrežja in naprav.

(4) Za komunalno opremljanje stavbnih zemljiš č je zadolžena ob čina. Na obmo čjih, kjer ob čina ne na črtuje komunalnega opremljanja stavbnih zemljiš č, si komunalno opremljenost stavbnega zemljiš ča lahko zagotovi investitor sam.

(5) Komunalna opremljenost stavbnih zemljiš č se izvaja v skladu s prikazi in dolo čili prostorskega na črta ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije in izdanimi pogoji in soglasji upravljavcev.

(6) Gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture se izvaja pod pogoji in na podlagi soglasja upravljavcev.

(7) Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuš čajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. Prednostno se linijske infrastrukturne objekte umeš ča v bližino obstoje čih cest, poti, vodotokov, ipd. oz. njihovih koridorjev ter na obmo čja že obstoje čih infrastrukturnih koridorjev.

(8) Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno na črtuje tudi izven naravovarstveno ob čutljivih obmo čij , pri njeni gradnji pa se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Isto časno se mora predvidena gospodarska javna infrastruktura izogibati vidno izpostavljenim obmo čjem (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam, ipd.). Medtem ko se obstoje čo gospodarsko javno infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost ustrezno sanira.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 89

(9) Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno na črtuje izven obmo čij varstva kulturne dediš čine . V kolikor to ni mogo če se gospodarsko javno infrastrukturo v prostor umeš ča tako, da se ne prizadene varovalnih vrednot in materialne substance kulturne dediš čine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Prednost se daje podzemni izvedbi.

(10) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture na poplavnih in erozijsko ogroženih obmo čjih se upošteva poplavna oz. erozijska varnost ter predvidi celovite ali omilitvene ukrepe za prepre čevanje oz. zmanjšanje ogroženosti in varstvo teh objektov in širšega obmo čja. Z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture se ne sme pove čati ogroženost obmo čja isto časno se ne sme zmanjšati velikost retenzijskega obmo čja.

(11) Novo oz. nadomestno gospodarsko javno infrastrukturo se na pozidanih oz. stanovanjskih obmo čjih in obmo čij kulturne dediš čine prednostno izvede v podzemni izvedbi, na obmo čju odprtega prostora pa tudi v nadzemni izvedbi.

(12) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se prilagodi namenu, razen če v posameznem členu tega prostorskega na črta, za posamezne tovrstne objekte, ni dolo čeno druga če.

(13) Na obmo čju kmetijskih in gozdnih zemljiš č se gospodarsko javno infrastrukturo umeš ča prednostno izven oz. na rob sklenjenih kmetijskih ali gozdnih površin in v skupne koridorje. Po izvedeni gradnji se kmetijska ali gozdna zemljiš ča vzpostavi v prvotno stanje.

(14) Pri na črtovanju trase gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število pre čkanj vodotokov . Na delih kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom naj le ta ne posega na priobalno zemljiš če, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak na čin, da ne bo poslabšana obstoje ča stabilnost brežin vodotokov.

(15) Namenska raba zemljiš č pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov.

(16) Obstoje ča in predvidena gospodarska javna infrastruktura (v času priprave prostorskega na črta) je razvidna in kartografskih prikazov izvedbenega dela prostorskega na črta na kartah št. 4. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture ter v obvezni prilogi prostorskega na črta Prikazu stanja prostora, na kartah št. 3. Prikaz gospodarske javne infrastrukture.

101. člen (prometna infrastruktura )

(1) Posegi na obmo čje prometne infrastrukture morajo potekati skladno z veljavnimi predpisi in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda upravljavec.

(2) Kategorizirane državne in ob činske ceste imajo varovalni pas (merjen na vsako stran od cestnega sveta), znotraj katerega je raba prostora omejena, sami posegi pa so dovoljeni le pod pogoji in soglasjem upravljavca.

(3) Varovalni pas državnih cest na obmo čju ob čine znaša: - pri regionalnih cestah 15 m - pri državnih kolesarskih potek 5 m

(4) Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so mogo či le na podlagi pogojev in soglasja pristojne državne službe.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 90

(5) Varovalni pas ob činskih cest na obmo čju ob čine znaša: - pri lokalnih cestah 10 m - pri lokalnih zbirnih cestah 10 m - pri lokalnih krajevnih cestah 8 m - pri javnih poteh 5 m - pri javnih potek za kolesarje 2 m

(6) Posegi v cestni svet in varovalni pas ob činskih cest so mogo či le na podlagi pogojev in soglasja pristojne ob činske službe.

(7) Vsak objekt mora imeti zagotovljen in urejen dostop ter priklju ček na obstoje če cesto omrežje tako, da se z njim ne ovira promet in ne poškoduje cesta. Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogo čajo dostope invalidnim osebam. Dvoriš ča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih zemljiš č, ki morajo biti prevozna.

(8) Objekti, ki so locirani v neposredni bližini obstoje čih prometnih površin morajo imeti na strešni kritini snegobrane.

(9) Varovalni progovni pas železniške proge znaša 108 m, merjeno levo in desno od proge izven naselja in 106 m, merjeno levo in desno od proge v naselju. V tem pasu je dovoljeno graditi objekte in naprave: - visoke do 3 m v odprtem prostoru na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira, v naselju pa 6 m od osi skrajnega tira - visoke od 3 do 15 m na oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira proge, od industrijskega tira pa 8 m - višje od 15 m na oddaljenosti njihove višine, pove čane za 0,5 m

(10) Za vsak poseg v varovalni pas železniške proge je treba predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture k projektni dokumentaciji. Pred posegi v bližini železniške proge je treba sondirati in zakoli čiti železniške signalno varnostne in telekomunikacijske kable. Za morebitno zavarovanje ali prestavitev se izdela poseben projekt. Posebno pozornost je treba posvetiti dolo čilu o razdalji med posameznimi nivojskimi prehodi v skladu z zakonodajo.

(11) Obmo čje ob čine se ne nahaja v vplivnem obmo čju katerega od slovenskih letališ č. Preko obmo čja ob čine potekajo zra čne poti , zato se pri na črtovanju posegov v prostor, ki bi zaradi svoje višine lahko vplivali na varnost zra čnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva. Med ovire za zra čni promet štejejo: - objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za ve č kot 100 m, - vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo ve č kot 100 m od tal, ter daljnovodi, ži čnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po dolžini ve č kot 75 m, - za ovire pod zra čnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

102. člen (elektronske komunikacije )

(1) Pri na črtovanju posegov v prostor se upošteva trase, objekte in naprave obstoje čih in predvidenih omrežij elektronskih komunikacij .

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 91

(2) Za vse posege v varovalnem pasu omrežja elektronskih komunikacij oz. pri novogradnjah objektov in naprav, je treba od upravljavca pridobiti projektne pogoje, soglasje oz. soglasje za priklju čitev.

(3) V primeru, da predvideni posegi tangirajo obstoje če omrežje elektronskih komunikacij, je treba pri upravljavcu naro čiti zakoli čbo obstoje čega omrežja, njegovo zaš čito ali prestavitev na podlagi ustrezne dokumentacije.

(4) O predvideni prestavitvi obstoje čega omrežja elektronskih komunikacij in pripadajo če infrastrukture, mora investitor obvestiti operaterja oz. lastnika omrežja elektronskih komunikacij in pripadajo če infrastrukture, najmanj 30 dni pred predvidenim pri četkom del ter njegovi pooblaš čeni osebi omogo čiti prisotnost in nadzor pri izvedbi del.

(5) Za obmo čja kjer je predvidena gradnja blokovskih naselij, gradnja poslovnih con, gradnja stanovanjskh objekotv ter gradnja komunalne infrastrukture se v skupnih koridorjih na črtuje novo omrežje elektronskih kominikacij. Zato se pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem obmo čju o tem obvesti upravljavca omrežja elektronskih komunikacij.

(6) Nova omrežja elektronskih komunikacij in obnova obstoje čih omrežij elektronskih komunikacij se, razen sistemov brezži čnih povezav, izvedejo s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(7) Pri na črtovanju novega omrežja elektronskih komunikacij se spodbuja združevanje v obstoje če ali predvidene infrastrukturne koridorje. Spodbuja se tudi združevanje in povezovanje obstoje čih in predvidenih omrežij elektronskih komunikacij.

(8) Objekte in naprave elektronskih komunikacij (telekomunikacijske antene, oddajniki, bazne postaje, objekti in naprave mobilne telefonije) se lahko, razen če ni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu dolo čeno druga če, locira v vseh enotah urejanja prostora.

(9) Objektov in naprav elektronskih komunikacij ni dovoljeno umeš čati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter otroška igriš ča. V čim ve čji meri se jih umeš ča v obstoje če ali na črtovane infrastrukturne koridorje in naprave, njihove varstvene pasove ter na obmo čja izven strjenih naselij.

(10) Pri umeš čanju objektov in naprav elektronskih komunikacij na ali v neposredno bližino stanovanjskih obmo čjih se preveri vplive sevanja, ki izhajajo iz področne zakonodaje. Pri umeš čanju teh objektov v odprto krajino pa se preveri tudi ustreznost prostorske umestitve.

(11) Objekte in naprave elektronskih komunikacij je potrebno na črtovati tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za njihovo umestitev v prostor se v projektni dokumentaciji ali posebni strokovni podlagi preu či vpliv na vidne kvalitete prostora. V kolikor je ocenjen vpliv velik, se predlaga drugo lokacijo.

(12) Objekti in naprave elektronskih komunikacij se pri umeš čanju na obstoje če objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.

(13) Oblikovanje objektov in naprav elektronskih komunikacij se čim bolj prilagodi prevladujo či urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objektov pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 92

(14) Objekte in naprave elektronskih komunikacij je dopustno postavljati na obmo čja varstva narave ter na obmo čja in objekte nepremi čne kulturne dediš čine na podlagi veljavnih predpisov in pod pogoji ter soglasjem pristojnih služb.

103. člen (elektroenergetsko omrežje ) (1) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob dolo čenih pogojih in na dolo čeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.

(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oz. od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: - za 400 in 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, - za 400 in 220 kV kablovode 10 m na vsako stran, - za 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, - za 110 kV in 35 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 15 m na vsako stran, - za 110 kV in 35 kV kablovode 3 m na vsako stran, - za 1 do vklju čno 20 kV daljnovode 10 m na vsako stran, - za 1 do vklju čno 20 kV kablovode 1 m na vsako stran, - za do 1 kV daljnovode 1,5 m, - za razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.

(3) Pogoje, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti in naprave v varovalnem pasu sistemov elektrike, in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela na obmo čju varovalnih pasov sistemov elektrike, predpiše minister, pristojen za energijo. Za vse posege na obmo čje varovalnih pasov sistemov elektrike je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe.

(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja (vodov, objektov in naprav) ter predpisane odmike in projektne pogoje upravljavca .

(2) Objekte se priklju či na elektroenergetsko omrežje pod pogoji in na podlagi soglasja, ki jih izda upravljavec.

(3) Za pove čanje priklju čne mo či se mora pridobiti soglasje upravljavca elektroenergetskega omrežja.

(4) Nove in nadomestne elektroenergetske vode in priklju čke se v odprtem prostoru izvede v nadzemeljski izvedbi, v naseljih pa tudi v podzemni izvedbi.

(5) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzro čajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na ob čutljivost posameznega obmo čja preveri morebitne prekora čitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.

(6) Nove transformatorske postaje se gradi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz podro čnih predpisov.

(7) Za gradnjo ve čjih objektov, za katere bo potrebna ve čja priklju čna mo č je treba pri upravljavcu naro čiti raziskavo o možnostih napajanja z elektri čno energijo.

(8) Pri vseh posegih v bližini obstoje čih in na črtovanih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav se upošteva njihovo vplivno obmo čje , ki znaša za:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 93

- za 400 in 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, - za 400 in 220 kV kablovode 10 m na vsako stran, - za 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, - za 110 kV in 35 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 15 m na vsako stran, - za 110 kV in 35 kV kablovode 3 m na vsako stran, - za 1 do vklju čno 20 kV daljnovode 10 m na vsako stran, - za 1 do vklju čno 20 kV kablovode 1 m na vsako stran, - za do 1 kV daljnovode 1,5 m, - za razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m

(9) Znotraj vplivnega obmo čja elektroenergetskih vodov, objektov in naprav navedenih v prejšnjem odstavku veljajo pogoji omejene rabe prostora, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec elektroenergetskega omrežja, za posege v ta obmo čja pa je potrebno s strani upravljava elektroenergetskega omrežja pridobiti tudi ustrezno soglasje.

(10) Za vsako graditev objektov je potrebno v koridorjih obstoje čih in predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a. Pri na črtovanju se upošteva prilogo (tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v obmo čju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 –EZ-1) ozna čene z "-" prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoje čih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu je: obmo čje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in skladiš čni dejavnosti.

(11) Pri gradnji novih objektov, ve čji prenovi obstoje čih objektov oz. njihovih posameznih delov, ki po predpisih o graditvi objektov pomenijo rekonstrukcijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva tehni čna, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost teh sistemov.

(12) Pri gradnji novih javnih objektov oz. pri njihovi prenovi ter v strnjenih naselij se uredi javna razsvetljava. Pri tem se upošteva omejitve glede svetlobnega onesnaževanja posameznih objektov ali obmo čij. Omrežje javne razsvetljave se mora v naseljih izgraditi v podzemni izvedbi.

(13) V vseh enotah in podenotah urejanja je na območju stavbnih zemljiš č na strehah objektov, v kolikor za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem na črtu ni dolo čeno druga če, možna namestitev energetskih objektov (npr. son čne celice, fotovoltaika). 104. člen (plinovodno omrežje )

(1) Na obmo čjih kjer je zgrajeno plinovodno omrežje se spodbuja priklju čevanje objektov na plinovodno omrežje.

(2) Obstoje če plinovodno omrežje se dograjuje in gradi na podlagi izkazanih potreb in pri čakovanega pove čanega odjema zemeljskega plina, na podlagi izvedbenih na črtov ali posebnih strokovnih podlag.

(3) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno - regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 94

zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

(4) V varovalnem pasu sistema zemeljskega plina se smejo na črtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob dolo čenih pogojih in na dolo čeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.

(5) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi.

(6) V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo na črtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oz. gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov, če investitor oz. izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.

(7) Pogoje za posege na obmo čju varovalnega pasu predpiše minister, pristojen za energijo, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda. Za vse posege na obmo čje varovalnih pasov sistemov zemeljskega plina se mora izdelati ustrezna dokumentacija ter pridobiti soglasje pristojne službe.

(8) Splošni projektni pogoji za poseganje v varovalne pasove plinovoda so: - pred projektiranjem se z lokatorjem preveri položaj in globino plinovoda. Zakoli čenje za potrebe projektiranja lahko izvede le pooblaš čenec oz. upravljavec plinovodnega omrežja. - najmanjši prosti odmik pri križanju komunalnih vodov s plinovodom znaša 0,5 m. Pri lociranju jaškov komunalne infrastrukture in pri približevanju oziroma vzporednemu poteku se upošteva najmanj 5 m odmika od plinovoda. V slu čaju poteka pod plinovodom se v projektu obdela zaš čita plinovoda (posedanje materiala, zaš čita izolacije plinovoda pred poškodbo, opiranje sten izkopa). Pri pre čkanju kanalizacije nad plinovodom se med revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije (npr. obbetonirane plasti čne cevi s tesnili) in perforirani pokrovi obeh jaškov. Pri vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati požarno varnostne predpise in ukrepe. Pri križanju s plinovodom se komunalne vode kot so javna razsvetljava, elektro in ptt kabli položi v zaš čitno cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda. V primeru pre čkanja plinovoda, ki je katodno zaš čiten, z instalacijo v kovinski izvedbi (npr. elektri čni kabli s kovinskim opletom itd.) se predvidi zaš čitni ukrep (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po kon čanih delih) oziroma se navede, zakaj le – ta ni potreben. Morebitni ozemljitveni sistem mora biti oddaljen najmanj 3 m od plinovoda. Za del plinovoda pod morebitnimi novim povoznimi površinami je potrebno izdelati stati čni izra čun prenosa obremenitev v smeti proti plinovodu glede na prometne obremenitve in obremenitve v fazi izvedbe glede na geološko sestavo terena v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Če izra čun pokaže obremenitev plinovoda, se obdela ustrezno dimenzionirana zaš čita plinovoda (izdelati stati čen izra čun), pri čemer nižanje terena nad plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno. - predvidijo se posebni pogoji dela pri izvajanju del v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoli čenje in zaš čita plinovoda, ro čno izvajanje zemeljskih del, stati čno utrjevanje nasipanega materiala nad plinovodom brez vibracij, nadzor pristojne službe oziroma upravljavca). - pri hortikularni obdelavi (drevoredu ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograje in njenih stebri čkov, drogov, logotipov in podobno se upošteva najmanj 2,5 m odmik od plinovoda.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 95

105. člen (oskrba s pitno vodo )

(1) Oskrba s pitno vodo oz. priklju čevanje objektov na vodovodno omrežje poteka na podlagi veljavnih predpisov, ki na obmo čju ob čine urejajo oskrbo s pitno vodo in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda upravljavec.

(2) Ob čina mora zagotoviti oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja na vseh poselitvenih obmo čjih, razen na poselitvenem obmo čju, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališ čem ali je letna povpre čna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m 3 pitne vode na dan.

(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na obmo čju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javnega vodovodnega omrežja, če je vodovod v zasebni lastni, vodni vir pa oskrbuje poselitveno obmo čje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališ čem in z letno povpre čno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo manjšo kot 10 m 3 pitne vode na dan.

(4) Ostala vodovodna omrežja, ki oskrbujejo z vodo vsaj pet gospodinjstev oz. stanovanjskih stavb , so za časno lahko v upravljanju posameznih vodovodnih odborov.

(5) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja je potrebno pridobiti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(6) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(7) Na obmo čjih, kjer ob čina zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ni dovoljena oskrba s pitno vodo iz lasnih zajetij.

(8) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priklju ček in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena lo čeno, brez kakršne koli medsebojne povezave in če ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno vodno soglasje.

(9) Na poselitvenem obmo čju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priklju čitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priklju čka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na distribucijski (sekundarni) vodovod.

(10) Na poselitvenem obmo čju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je oddaljenost stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta od javnega vodovoda prevelika oz. je izvedba priklju čka stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.

(11) Nove stavbe in gradbeno inženirske objekte se ne sme priklju čiti na javno vodovodno omrežje, če ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiš čenje komunalne odpadne in padavinske vode. Prav tako na javno vodovodno omrežje ni dovoljena priklju čitev nestanovajskih stavb in gradbeno inženirskih objektov, če lastnik stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta ni pridobil vodnega soglasja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(12) Pri na črtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 96

(13) Uporabnik se sem oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na na čin, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov priklju čenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.

(14) Če objekti in naprave javnega vodovodnega omrežja ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo so časno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na podro čju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je potrebno za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravli čno lo čeni od javnega vodovodnega omrežja, razen če se s priklju čkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.

(15) Javno vodovodno omrežje je potrebno na črtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se pove čujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je potrebno upoštevati razvojne potrebe oskrbovanega obmo čja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(16) Priklju čitev stavb in gradbeno inženirskih objektov, kjer se pri čakuje pove čana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni prou čitvi zadostnih koli čin vode iz javnega vodnega vira.

106. člen (zbiranje, odvajanje in čiš čenje odpadnih voda )

(1) Zbiranje, odvajanje in čiš čenje odpadnih voda poteka na podlagi veljavnih predpisov, ki na obmo čju ob čine urejajo zbiranje, odvajanje in čiš čenje odpadnih voda in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda upravljavec.

(2) Vse objekte, ki bodo priklju čeni na vodovodno omrežje, se tam kjer ob čina zagotavlja odvajanje in čiš čenje odpadnih voda obvezno priklju či tudi na kanalizacijsko omrežje.

(3) Priklju čitev na kanalizacijsko omrežje je možna le na podlagi pogojev in soglasja upravljavca.

(4) Komunalnih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v javno kanalizacijo.

(5) Na obmo čjih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje in je nanj možno priklju čiti objekt, ni dovoljena gradnja greznic.

(6) Na delu ob čine (gri čevnat del ob čine, obmo čje razpršene poselitve, ipd.), kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se zbiranje, odvajanje in čiš čenje odpadnih voda reši v skladu z veljavnimi predpisi, z malimi oz. skupnimi komunalnimi čistilnimi napravami, če pa to ni mogo če zaradi tehni čnih, okoljskih ali drugih razlogov, pa tudi z individualnimi ali skupinskimi nepreto čnimi greznicami.

(7) Na obmo čjih, kjer v skladu z operativnim programom opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena izgradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoje čih objektov dolžni obstoje če preto čne greznice odstraniti ter jih nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami ali nepreto čnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonskim predpisanim standardom glede tehni čne izvedbe in čiš čenja odpadne vode do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno malo komunalno čistilno napravo s pripadajo čim kanalizacijskim omrežjem, ki nima status javne kanalizacije. Za upravljanje s temi objekti morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 97

(8) Blato iz nepreto čnih greznic in malih komunalnih čistilih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepreto čnih greznic se v sodelovanju z upravljavcem, odvaža na centralno čistilno napravo v mestu Gornja Radgona in se ne sme odlagati z. izpuš čati v vodotoke, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda.

(9) Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oz. predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo.

(10) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoje čega omrežja se morajo graditi v lo čenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno lo čiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oz. ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikniti.

(11) Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v najve čji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne ploš če, suhi zadrževalnik). Z ve čjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maš čob.

(12) V gri čevnatem delu ob čine se na obmo čjih stavbnih in ostalih zemljiš č, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepre či erozijo in plazenje. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzro čile škodo na objektih.

(13) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojni čne jame in gnojiš ča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojni čnih jam se odvaža na kmetijska zemljiš ča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla in v skladu z omejitvami v prostoru (obmo čja varstva narave, vodovarstvena obmo čja, ipd.).

107. člen (zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov )

(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja s strani ob čine izbral izvajalec.

(2) Pri novih objektih se zbirna mesta za odpadke predvidi tako, da niso vidno izpostavljena in so dostopna vozilom za odvoz.

(3) Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko – tehni čnim ter požarno – varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.

(4) Na obmo čju ob čine je dovoljeno zbiranje manjših koli čin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost, v ustrezno oblikovanih zabojnikih oz. kompostnikih.

(4) Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja lo čeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na na čin, kot ga predpisujejo predpisi.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 98

6. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠ ČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE ČAMI TER OBRAMBNIH POTREB

6.1. Celostno ohranjanje kulturne dediš čine

108. člen (celostno ohranjanje kulturne dediš čine )

(1) V ob čini so obmo čja in objekti kulturne dediš čine (kulturni spomeniki, vplivna obmo čja kulturnih spomenikov, varstvena obmo čja dediš čine, registrirana kulturna dediš čina, vplivna obmo čja dediš čine) varovani z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na obmo čju ob čine Gornja Radgona (Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 90/15).

(2) Obmo čja in objekti kulturne dediš čine so razvidni iz Prikaza stanja prostora (karte 4. Prikaz varstvenih režimov), ki je veljal ob uveljavitvi odloka o prostorskem na črtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih prepisov s podro čja varstva kulturne dediš čine. (3) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediš čine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Gradnja novega objekta , vklju čno z dozidavo ali nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine nista dovoljena, če so s tem prizadete varovalne vrednote objekta ali obmo čja kulturne dediš čine, prepoznavne zna čilnosti ali materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali obmo čij ali delov objektov ali obmo čij kulturne dediš čine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine.

(6) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediš čine. V primeru neskladja ostalih dolo čb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine veljajo pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediš čine

(7) Objekte in obmo čja kulturne dediš čine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uni čenjem tudi med gradnjo – čez objekte in obmo čja kulturne dediš čine ne smejo potekati gradbiš čne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriš čati za deponije viškov materiala ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna obmo čja veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oz. za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski na črt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega na črta so dolo čeni s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski na črt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim na črtom.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 99

(9) Za varstvena obmo čja dediš čine veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o dolo čitvi varstvenih obmo čij kulturne dediš čine. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena obmo čja dediš čine, veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine.

(10) Za registrirano kulturno dediš čino, ki ni kulturni spomenik in varstveno obmo čje dediš čine, velja, da posegi v prostor ali na čin izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednost, niso dovoljeni. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediš čino, veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, dolo čeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediš čino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediš čine in so naveden v tem nadaljevanju:

Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediš čino : ohranjajo se varovane vrednote kot so: - tlorisna in višinska zasnova (gabariti), - gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, - oblikovanost zunanjš čine ( členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), - funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo čega zunanjega prostora, - sestavine in pritikline, - stavbno pohištvo in notranja oprema, - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, - pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd), - celovitost kulturne dediš čine v prostoru (prilagoditev posegov v okolico zna čilnostim stavbne dediš čine), - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Prostorsko izvedbeni pogoji za registrirano naselbinsko dediš čino : ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), - odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, zna čilne funkcionalne celote), - prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), - prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne zna čilnosti, poti itd.), - naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), - odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), - stavbno tkivo (prevladujo č stavbni tip, javna oprema, uli čne fasade itd.), - oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Prostorsko izvedbeni pogoji za registrirano vrtnoarhitekturno dediš čino : ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), - grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), - naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), - podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediš čine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, zna čilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), - rastiš če z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 100

- vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

Za registrirano arheološko najdiš če velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na na čin, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdiš ča s kulturnimi plastmi, strukturami in premi čnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: - odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi gozdne vlake, - poglabljati dna vodotokov in jezer, - ribariti z globinsko vle čno mrežo in sidrati, - gospodarsko izkoriš čati rudnine oziroma kamnine, - postavljati ali graditi trajne ali za časne objekte, vklju čno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za u činkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdiš ča. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če ni možno najti drugih rešitev, - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljiš če možno sprostiti za gradnjo. V primeru, da se obmo čje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natan čnejše dolo čitve vsebine in sestave najdiš ča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. Za posamezna registrirana arheološka najdiš ča ali njihove dele za katere prostorski akt dopuš ča posege je treba v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji).

Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano memorialno dediš čino : ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - avtenti čnost lokacije, - materialna substanca in fizi čna pojavnost objekta ali drugih nepremi čnin, - vsebinski in prostorski kontekst obmo čja z okolico ter vedute.

(11) V vplivnih obmo čjih kulturne dediš čine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediš čine. Ohranja se prostorska integriteta, pri čevalnost in dominantnost kulturne dediš čine, zaradi katere je bilo vplivno obmo čje dolo čeno. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturne dediš čine. Dopustne so ureditve, ki vzpodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediš čine.

(12) Za posege v kulturni spomenik, vplivno obmo čje kulturnega spomenika, varstveno obmo čje dediš čine ali registrirano dediš čino, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine. Kluturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno enoto urejanja prostora, če je tako dolo čeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo ta to obmo čje enote urejanja prostora.

(13) Za kompleksne posege oz. za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski na črt , ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega na črta so dolo čeni s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. S kulturnovarstvenim soglasjem se

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 101

potrdi konservatorski na črt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim na črtom.

(14) Če se upravi čeno domneva, da je v nepremi čnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediš čina, in obstaja nevarnost, da bi z na črtovanimi posegi bilo povzro čeno njeno poškodovanje ali uni čenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediš čine dolo či pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine.

(15) Za posege v objekt ali obmo čje kulturne dediš čine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spremenijo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediš čine ali ki dediš čino uni čijo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s podro čja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.

(16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na obmo čju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdiš ča, stavbne dediščine, naselbinske dediš čine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenga soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni obmo čni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav dolo či pristojna javna služba.

(17) Na obmo čjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potencialna zemljiš ča še ni znana, se priporo ča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujo č splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljiš ča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z dolo čili arheološke stroke.

(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije omogo čiti dostop do zemljiš č, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

6.2. Ohranjanje narave

109. člen (ohranjanje narave )

(1) Na obmo čju občine se nahaja ve č naravovarstveno pomembnih obmo čij: - obmo čja naravnih vrednot (drevesne, geološke, hidrološke, botani čne, zoološke in ekosistemske naravne vrednote), - ekološko pomembna obmo čja, - posebno varstveno obmo čje (obmo čje Natura 2000), - krajinski park (Krajinski park Negova in Negovsko jezero).

(2) Naravovarstveno pomembna obmo čja, ki se nahajajo v ob čini so prikazana v obvezni prilogi prostorskega na črta Prikazu stanja prostora na kartah 4. Prikaz varstvenih režimov.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 102

(3) Po posameznih naravovarstvenih obmo čjih se poleg usmeritev, izhodiš č in pogojev, ki so podani v sprejetih aktih o zavarovanju posameznega naravovarstvenega obmo čja, upošteva tudi naslednje naravovarstvene usmeritve, izhodiš ča in pogoje: a) NARAVNE VREDNOTE

Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno obmo čje ali del naravnega obmo čja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališ ča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo izjemoma, če ni drugih prostorskih ali tehni čnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanja dejavnosti. V kolikor ni drugih prostorskih ali tehni čnih možnosti, za posege in dejavnosti veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:

- posegi in dejavnosti na hidrološki in geološki naravni vrednoti se izvajajo v obsegu in na na čin, da se ne uni čijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, - zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na na čin, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizi čne, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. - posegi in dejavnosti na drevesni naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastiš ču. - posegi in dejavnosti na botani čni in zoološki naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogo čeno dolgoro čno preživetje. - posegi in dejavnosti na ekosistemski naravni vrednoti , da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se ne poruši naravno ravnovesje.

Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na obmo čju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzro či uni čenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljene za naravno vrednoto, ali uni čenja naravne vrednote. Obmo čje vpliva na naravno vrednoto se opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodiš č: - za hidrološko naravno vrednoto je obmo čje vpliva na naravno vrednoto obmo čje pore čja ali dela pore čja, v katerem se naravna vrednota nahaja. - za naravne vrednote drugih zvrsti je obmo čje vpliva na naravno vrednoto obmo čje, v katerem vpliv posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto (za geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali).

Poleg splošnih varstvenih usmeritev je potrebno pri izvajanju posegov in dejavnosti na obmo čju naravnih vrednot upoštevati še naslednje podrobnejše varstvene usmeritve :

Drevesne naravne vrednote: – Vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali druga če poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 103

– Življenjske razmere na rastiš ču se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako druga če ne tepeta tal, ne poplavlja rastiš ča, spreminja višina podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spuš ča škodljivih teko čin ali plinastih snovi na rastiš če ter ne odlaga odpadkov. – Podlago se na rastiš ču utrjuje le tako, da se omogo či zadostno zaraš čenost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom. – Na rastiš če se praviloma ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v primerni oddaljenosti na na čin, da se ekološke razmere na rastiš ču ne spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. – Na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci ži čnih vodov, table, omarice, antene in podobno. – Znanstveno-raziskovalno poseganje ali poseganje pred sanacijo za ugotovitev stanja drevesa (jemanje lesnih izvrtkov ali vzorcev iz debla, vej, korenin) se izvaja tako, da se s posegom ne poslabša zdravstveno stanje drevesa. – Naravno vrednoto se lahko opremi za obisk, ogled in predstavitev javnosti z ozna čevalnimi in pojasnjevalnimi tablami, klopmi ipd., vendar le na na čin, da se s posegom in ogledovanjem ne poškoduje drevesa in ne spremeni življenskih razmer na rastiš ču.

Na obmo čju vpliva na drevesno naravno vrednoto: – se objekte in naprave gradi oziroma nameš ča v takšni oddaljenosti od drevesa oziroma njegovega rastiš ča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastiš ču, vklju čno s tem, da se ne spremeni osen čenost oziroma oson čenost drevesa ali rastiš ča.

Geološke naravne vrednote: - Gradnja objektov, vklju čno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehni čne ali druge rešitve, da se naravna vrednote ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. - Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se na naravni vrednoti izvaja tako, da se ohranijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. - Pridobivanje mineralnih surovin in raziskovanje pred njihovim pridobivanjem se na naravni vrednoti izvaja tako in v takšnem obsegu, da se ohranijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. - Pri pridobivanju mineralnih surovin, raziskovanju ali sanaciji obmo čij pridobivanja mineralnih surovin se opravi ob časen naravovarstveni nadzor z namenom pravo časnega odkritja novih kvalitet naravne vrednote. V primeru ko se zaradi neodložljivega posega, predvideva poškodovanje ali uni čenje naravne vrednote in ni mogo če zagotoviti njenega in–situ varstva, se ustrezno dokumentira in za fizi čno prestavljive naravne vrednote izvede ukrepe ex–situ varstva. - Sanacija obmo čij, na katerih so se pridobivale mineralne surovine, se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Naravno vrednoto se ohranja vidno in dostopno. - Vibracije zaradi eksplozij ali drugih virov na naravni vrednoti smejo biti tolikšne, da ne ogrozijo stabilnosti naravne vrednote. - Odpadkov in drugega materiala, vklju čno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom, se na naravni vrednoti ne odlaga in ne skladiš či. - Delov naravne vrednote se ne lomi, razbija, odkopava ali odnaša v takem obsegu, da se uni či nahajališ če oziroma okrni lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 104

naravno vrednoto. Izjemoma se to lahko izvaja v ohranitvene namene, če na nahajališ ču ni mogo če zagotoviti u činkovitega varstva. - Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razglediš č, po čivališ č, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno,, vendar tako, da bistveno ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim naj spremenjena. Naravno vrednoto ali njen del, ki je posebej ob čutljiv na fizi čne u činke hoje, ki jih povzro čajo obiskovalci, se uredi tako, da se ne onemogo či ogrožanje. Obiskovalce se usmerja na dolo čene poti. Na naravni vrednoti, katere obiskovanje in ogledovanje se prostorsko ne da omejiti ali se pri čakuje, da omejitev ne bo u činkovita, se lahko obiskovanje in ogledovanje naravne vrednote ali njenega dela fizi čno onemogo či. - Z namenom prepre čitve erozije, neugodnega delovanja atmosferilij in vegetacije se naravno vrednoto lahko fizi čno zaš čiti (prekrije), odstrani vegetacijo in podobno.

Na obmo čju vpliva na geološko naravno vrednoto: – vibracije zaradi eksplozij ali drugih virov smejo biti tolikšne, da ne ogrozijo stabilnosti naravne vrednote.

Hidrološke naravne vrednote: – Gradnja objektov vklju čno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehni čne ali druge rešitve, da se naravna vrednote ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. – Objekte in naprave za razli čne namene se na naravni vrednoti namenš ča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja koli čina vode in hitrosti pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka oziroma jezera, ter da se bistveno ne spreminjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. – Urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v najve čji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. – Na slabša se kvaliteta vode, ne spreminja se temperatura vode. Onesnaženo vodo se prednostno o čisti. – Na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov. – V obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, red čenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. – Prod, pesek, mivka se z obrežja, prodiš č in dna struge odvzema v koli čini in na na čin, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote. – Rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti. Na jezerih se za rekreacijske namene ne uporablja čolnov z motorji na notranje izgorevanje. – Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, mostov, galerij, razglediš č, po čivališ č, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.

Na obmo čju vpliva na hidrološko naravno vrednoto: – se ne odlaga odpadkov, če za to obstojijo druge prostorske možnosti; v primeru da ni drugih prostorskih možnosti, se odpadke odlaga le tako, da je onemogo čeno odtekanje odcednih voda na naravno vrednoto. – gradnja objektov in nameš čanje naprav za razli čne namene (hidroenergetske, vodnogospodarske, rekreacijske, turisti čne in druge) se izvaja tako, da objekti in naprave zlasti ne povzro čajo spremembe ali bistvene spremembe kakovosti in koli čin vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka na naravni vrednoti.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 105

Botani čne naravne vrednote: – Gradnja objektov, vklju čno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na na čin in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastiš ču in da se ohranijo rastline, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Na na čin in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuš čanje globine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke v ode s slano in obratno), spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vklju čno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehni čne rešitve, da se naravna vrednote čim manj poškoduje. – Združbo rastiš ča se spreminja z izkr čenjem gozda oziroma posameznih dreves, s pogozditvijo, preoravanjem in podobno, le toliko, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastiš ču. – Rastlin se ne nabira, izkoreninja, lomi ali druga če poškoduje ali uni čuje, razen za znanstveno-raziskovalno delo v obsegu, ki ne vpliva negativno na stanje populacije in rastiš ča. – Zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se rastlin ne poškoduje in se ne slabšajo možnosti za rast. – Rastlin se ne požiga. – Sestave biocenoze se ne spreminja z vnašanjem rastlin tujerodnih vrst. – Na naravni vrednoti se ne uporablja kemi čnih sredstev za uni čenje živali in rastlin. Prepre čuje se naravno sukcesivno zaraš čanje rastiš č, če je to strokovno utemeljeno. – Na naravni vrednoti, kjer se rastiš če vzdržuje s tradicionalno kmetijsko rabo, se upošteva zlasti naslednje usmeritve: na čin in koli čina gnojenja se ne spreminjata glede na tradicionalen na čin gojenja, na rastiš ča se ne vnaša mineralnih gnojil, pri času košnje se upošteva življenjski cikel rastlin, po možnosti se kodi po semenitvi, intenzivnosti paše se ne pove čuje nad tradicionalno. – Naravo vrednoto se obiskuje na na čin, da se zaradi fizi čnega u činka hoje ne poslabšajo življenjske razmere na rastiš ču. Obiskovalce se usmerja na dolo čene poti. V primeru, da gre za majhna rastiš ča zelo ogrožene vrste, se obiskovanje naravne vrednote lahko prostorsko omeji ali prepove. – Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar na na čin, ki ne spremeni življenjskih razmer na rastiš ču.

Na obmo čju vpliva na botani čno naravno vrednoto: – se ne slabša kvalitete površinskih in podzemnih vod, tako da se ne slabšajo življenjske razmere na rastiš ču. – se objekte in naprave gradi oziroma umeš ča v takšni oddaljenosti od rastiš ča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastiš ču, vklju čno s tem, da se ne spremeni osen čenosti oziroma oson čenosti rastiš ča.

Zoološke naravne vrednote: – Gradnja objektov, vklju čno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na na čin in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali. Na na čin in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevaje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuš čanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje temperature vode, spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vklju čno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehni čne rešitve, da se naravna vrednote čim manj poškoduje.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 106

– Posege, dejavnosti in aktivnosti na naravni vrednoti se izvaja tako, da se na čin in čas opravljanja posegov, dejavnosti in aktivnosti kar najbolj prilagodita življenjskim ciklom živalim; posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, npr. sekanje grmiš č se opravlja po gnezditvenem času pti čev, kmetijska n druga opravila, ki lahko uni čijo gnezda ali mladi če, se opravljajo po gnezdenju ali poleganju mladi čev in na na čin, da se živali lahko umaknejo. – Živali se ne vznemirja, preganja, nabira, zastruplja ali druga če uni čuje. – Sestave zoocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst. – Eksplozij ali drugih dejanj, ki povzro čajo mo čan hrup ali vibracije, se ne izvaja. – Pono či se naravne vrednote ne osvetljuje. Jame ali dele jam, kjer so kolonije netopirjev se ne osvetljuje oziroma se osvetljuje le minimalno in za krajši čas. – Ne slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere živali. – Zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za živali. – Naravno vrednoto se obiskuje na na čin in v času, ki je za živali najmanj mote č. Obiskovalec se usmerja na dolo čene poti. V primeru, da gre za živalsko vrsto, ki je na človekovo prisotnost izjemno ob čutljiva, se obiskovanje naravne vrednote lahko časovno (npr. v času razmnoževanja) ali prostorsko omeji ali prepove. – Rekreacijske in športne aktivnosti se preusmerja na spoznavanje in doživljanje narave. – Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar v času in na na čin, ki za živali ni mote č. Nravno vrednoto se uredi tako, da je ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njenem naravnem okolju.

Na obmo čju vpliva na zoološko naravno vrednoto: – se posege in dejavnosti ter druge aktivnosti izvaja tako, da le-ti ne vplivajo negativno na življenjske razmere za živali na naravni vrednoti.

Ekosistemske naravne vrednote: – Gradnja objektov, vklju čno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na na čin in v takšnem obsegu, da se populacije rastlinskih in živalskih vrst pretežno ohranijo. Na na čin in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje temperature vode, spreminjanje kislosti oziroma alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vklju čno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehni čne rešitve, da se naravna vrednote čim manj poškoduje. – Ne slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali. – Zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali. – Sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst. – Na naravno vrednoto se ne vnaša gensko spremenjenih organizmov. – Na naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, razglediš č, opazovališ č, postavitvijo ograj, tabel z informacijami in opozorili, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in da je z dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo vznemirjala živali (npr. skrite opazovalnice). Obiskovalce se usmerja na dolo čene poti. – Rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vplivata na rastline in živali, se ne izvajata, preusmerjata se na doživljanje in spoznavanje narave.

Na obmo čju vpliva na ekosistemsko naravno vrednoto:

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 107

– se posege in dejavnosti ter druge aktivnosti izvaja tako, da le-ti ne vplivajo negativno na življenjske razmere za rastline in živali na naravni vrednoti. b) EKOLOŠKO POMEMBNA OBMO ČJA

Ekološko pomembno obmo čje je obmo čje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali ve čje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Na ekološko pomembnih obmo čjih za posege in dejavnosti veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve : – Na ekološko pomembnih obmo čjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne na črtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno obmo čje opredeljeno, v drugih primerih pa se na črtuje tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. – Na ekološko pomembnih obmo čjih, ki niso tudi posebna varstvena obmo čja, so vsi posegi in dejavnosti možni, na črtuje pa se jih tako, da se v čim ve čji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter prepoznavnost habitatov populacij in omogo ča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z na črtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so na črtovani v skladu s prejšnjim stavkom, se izvedejo vsi možni tehni čni in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

c) POSEBNO VARSTVENO OBMO ČJE – OBMO ČJE NATURA 2000

Posebno varstveno obmo čje – obmo čje Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih obmo čij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodo če rodove. Posebna varstvena obmo čja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka.

Splošne varstvene usmeritve na obmo čjih Natura 2000, kjer se posege in dejavnosti na črtuje tako, da se v čim ve čji možni meri: – ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, – ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifi čne strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, – ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko preno čevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; – ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogo ča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so na črtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehni čni in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: - živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladi čev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 108

- rastlinam prilagodi tako, da se omogo či semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

Na obmo čja Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. d) KRAJINSKI PARK

Krajinski je obmo čje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.

Na obmo čju ob čine je z Odlokom o zavarovanju krajinskega parka Negova in Negovsko jezero (Uradne objave Pomurski vestnik 19/67) bil ustanovljen krajinski park Negova in Negovsko jezero. e) OSTALI POGOJI

Po visokovodnih nasipih reke Mure, je v okviru čezmejnega projekta Mura Drava Bike med Slovenijo in Hrvaško, predviden potek kolesarske poti.

Del kolesarske poti poteka skozi naravovarstven pomembno obmo čje, zaradi česar je pri njeni vzpostavitvi in uporabi, poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati še naslednje usmeritve, pogoje in omilitvene ukrepe: - v okviru izvedbe in vzpostavitve predvidene kolesarske poti je prepovedano posegati v gozdni sestoj (poplavni gozd), ki se nahaja v neposredni bližini, - gradiš če je dovoljeno organizirati le znotraj površin predvidenih za poseg, - pred za četkom del se gradbiš če razmeji z ustrezno ograjo, ki bo prepre čevala dostop na naravovarstven pomembno obmo čje ter zmanjševala vplive prekomernega hrupa in prašenja, - odve čni materiali (zemljina, gradbeni materiali, ipd.) se naj ne razgrinjajo po okolici, ampak deponirajo na deponijah izven naravovarstveno pomembnih obmo čjih, - morebitna neizogibna se čnja grmovja in drevja se naj izvaja v obdobju med 1. avgustom in 1 marcem, - širina predvidene kolesarske poti naj ostane enaka kot pred posegom, - predvidena kolesarska pot se ne asfaltira, - na obmo čju predvidene kolesarske poti se lahko postavijo le usmerjevalne table ali interpretacijske table naravovarstveno pomembnih obmo čij, katerih vsebina in oblikovanje se naj uskladi z pristojno službo za varovanje narave, - v okviru izvedbe in uporabe predvidene kolesarske poti je v času množi čnih prireditev potrebno omejiti gibanje na obmo čje kolesarske poti.

6.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin

110. člen (varstvo okolja in naravnih dobrin )

(1) Za vse posege, ki bodo povzro čali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poro čilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.

(2) Kmetijska zemljiš ča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe prostora. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljiš č je možna le s spremembo prostorskega na črta oz. na na čin, ki ga predpisuje zakonodaja. Izvajanje kmetijskih dejavnosti se na črtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljiš ča izven obmo čij varstva narave. Ohranja se obstoje či obseg ekstenzivnih obdelovalnih traviš č. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 109

integrirana pridelava, rabo zaraš čajo čih se kmetijskih površin na na čin, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na ve čjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.

(3) Gozdove se varuje v obstoje či velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljiš ča se predhodno pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (obmo čja varstva narave). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih obmo čjih, ki predstavljajo mozai čno kulturno krajino in omogo čajo varstvo ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obmo čjih varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno 1. stopnjo katerekoli funkcije se upoštevajo pogoji varovanja iz podro čnih predpisov.

(4) Z namenom ohranjanja habitatov prostožive čih živali, se ohranja posami čno gozdno drevje oz. skupine gozdnega drevja zunaj gozdnih površin in zunaj naselij. Na teh površinah je prepovedano sekanje, požiganje ali druga čno uni čevanje živih mej, grmiš č ter zarasti ob potokih v času gnezdenja ptic in poleganja mladi čev, to je med 1. marcem in 1. avgustom, ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla, ohranjajo se plodonosne drevesne in grmovne vrste ter gozdni ostanki ob vodotokih. Površine, ki se izkr čijo na golo je treba takoj oz. še v letu kr čitve sanirati s ponovno zasaditvijo.

(5) Na obmo čju ob čine in sosednje ob čine Apa če se nahaja vodno telo vodonosnika Apaško polje, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Glavni vodni zajetji predstavljata vodno zajetje Segovci, ki se nahaja v ob čini Apa če in vodno zajetje Hercegovš čak, ki se nahaja na ozemlju ob čine. Za obe vodni zajetji so dolo čeni vodovarstveni pasovi, zato se pri posegih na teh obmo čjih upošteva Uredbo o vodovarstvenem obmo čju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (URL RS, št. 59/07, 32/11 in 22/13). V skladu s predpisi se varuje tudi vire mineralne vode, ki so zavarovani z Odlokom o dolo čitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v Ob čini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 27/84 in URL RS, št. 76/00) . Varuje se vse obstoje če in potencialno pomembne vire pitne in mineralne vode. Isto časno se spodbuja var čna in smotrna raba pitne vode. Na obmo čjih varstvenih pasov se poleg predpisov, ki jih dolo čajo, upoštevajo tudi drugi pogoji iz podro čnih predpisov.

(6) Zemljiš če, na katerem je celinska voda trajno ali ob časno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki dolo čajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljiš če celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljiš če). Vodno zemljiš če teko čih voda obsega osnovno strugo teko čih voda, vklju čno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljiš če stoje čih voda obsega dno stoje čih voda, vklju čno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljiš če se štejejo tudi opuš čene struge in prodiš ča, ki jih voda ob časno še poplavlja, mo čvirja in zemljiš če, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

(7) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali za časno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe.

6.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami

111. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami )

(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih obmo čjih, ki izhajajo iz podro čnih predpisov.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 110

112. člen (varstvo pred poplavami )

(1) Za poplavna obmo čja se dolo čijo vodna, priobalna in druga zemljiš ča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov ob časno prelije izven vodnega zemljiš ča.

(2) Na poplavnem obmo čju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljiš ča ali pove čujejo poplavno ogroženost obmo čja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohranjati je potrebno obstoje če retenzijske površine, vse ureditve pa na črtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(3) V kolikor predvidena obmo čja poselitve posegajo na poplavna obmo čja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz podro čnih predpisov.

(4) Skladno z dolo čili veljavnih predpisov in ugotovljenimi razredi poplavne nevarnosti je treba na črtovati posege ter morebitne potrebne omilitvene ukrepe, na poplavno ogroženih obmo čjih znotraj obmo čja prostorskega na črta. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali pove čati poplavna ogroženost sosednjih obmo čij.

(5) Poplavna obmo čja in razredi poplavne nevarnosti so dolo čeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelane in potrjene strokovne podlage (Izdelava kart poplavne in kart razredov poplavne nevarnosti za obmo čje OPN Gornja Radgona, VGB, oktober 2010 in november 2012) , ki je strokovna priloga prostorskega na črta. V strokovni prilogi dolo čeni razredi poplavne nevarnosti za obstoje če stanje so prikazani v obvezni prilogi prostorskega na črta Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. Na obmo čjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso dolo čeni, je sestavni del Prikaza stanja prostora, Prikaz varstvenih režimov, opozorilna karta poplav , ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.

(6) Na poplavnih obmo čjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in dolo čeni razredi poplavne nevarnosti, je pri na črtovanju prostorskih ureditev oz. izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki dolo ča pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se obstoje če stopnje ogroženosti na poplavnem obmo čju in izven njega ne pove čajo. Če na črtovanje novih prostorskih ureditev oz. izvedba posegov v prostor pove čuje obstoje čo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z na črtovanjem novih prostorskih ureditev na črtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa kon čati pred za četkom izvedbe posega v prostor oz. so časno z njo.

(7) Na poplavnih obmo čjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili dolo čeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne pove čujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(8) Ne glede na dolo čbe šestega in sedmega odstavka tega člena so na poplavnem obmo čju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuš čajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih dolo čajo ti predpisi.

(9) Za posamezno hidrografsko obmo čje se lahko v okviru izdelave OPPN, izdelajo dodatne strokovne podlage z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti obmo čja.

(10) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 111

ukrepov se v obvezni prilogi prostorskega na črta, Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov, prikažejo novi razredi poplavne nevarnosti, ki so v izdelani strokovni podlagi opredeljeni kot predvideno stanje.

(11) Splošni omilitveni ukrepi na poplavnem obmo čju Ščavnice: - posebni omilitveni ukrepi glede zaš čite pred visokimi vodami niso potrebni, - potrebno je redno vzdrževanje in čiš čenje re čnih profilov v okolici mostov in na obmo čjih z zelo zaraš čenimi brežinami.

(12) Splošni omilitveni ukrepi na poplavnem obmo čju Črešnjevskega potoka: - poplavna varnost obstoje čih objektov, ki ležijo znotraj poplave Q100 se rešuje z individualnimi protipoplavnimi ukrepi (visokovodni zid, nasip, ipd.), ki morajo biti zasnovani tako, da ne poslabšujejo obstoje če poplavne varnosti obravnavanega obmo čja, - novogradnje na obstoje čih nepozidanih stavbnih zemljiš č znotraj poplavnega obmo čja Črešnjevskega potoka je treba v najve čji možni meri predvideti izven poplavnih obmo čij. V kolikor to no mogo če, je treba z dodatnimi hidravli čnimi analizami dokazati, da le-ti nimajo negativnega vpliva na obstoje čo poplavo varnost. Objekte je potrebno projektirati na stoletno poplavno varnost in z 0,5 m varnostne višine nad gladino Q100. Njihova podkletitev ni možna. V prostor jih je potrebno locirati tako, da omogo čajo neoviran pretok poplavnih vod. - s predvideno pozidavo poplavnih obmo čij se bo pove čal odtok lastnih padavinskih vod iz urbaniziranih površin, zaradi česar je treba pri na črtovanju posegov v prostor predvideti čim ve č zelenih površin, kjer lahko padavinska voda ponika, odtok iz parkiriš č in strešin pa zadrževati v ustreznih zadrževalnikih padavinskih vod.

(13) Splošni omilitveni ukrepi na poplavnem obmo čju vodotoka Hercegovš čak: - poplavno obmo čje v mestu Gornja Radgona med Prešernovo in Partizansko cesto je posledica premajhnega prepusta pod cesto in železnico ter premajhne prevodnosti korita struge. Za zagotavljanje poplavne varnosti tega dela naselja in zdravstvenega doma je treba izvesti regulacijo struge z visokovodnimi nasipi na odseku dolvodno od profila H8 ter zamenjati obstoje či prepust z novim, ki bo prevajal visoke vode ranga Q100. Izvede se naj levobrežni visokovodni nasip, ki bo navezan na obstoje či nasip dolvodno. Visokovodne nasipe je treba na črtovati z min. 0,5 m varnostne višine nad gladino Q100,

(14) Splošni omilitveni ukrepi na poplavnem obmo čju Mure : - gradnja v poplavnem obmo čju reke Mure je v razredu visoke nevarnosti v skladu z Uredbo prepovedana. Karte poplavne nevarnosti in razredi poplave nevarnosti so izdelani po Uredbi in ne po Pravilniku. Zaradi tega je smiselno, da se v prihodnosti izdelajo karte poplavne nevarnosti in dolo čijo razredi poplavne nevarnosti po Pravilniku.

(15) Za posege na poplavna obmo čja je potrebno pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje od pristojne službe. 113. člen (erozijska obmo čja )

(1) Kot erozijska obmo čja so opredeljena zemljiš ča, ki so stalno ali ob časno pod vplivom površinske, globinske in bo čne erozije vode.

(2) Na erozijskih obmo čjih je prepovedano: - poseganje v prostor na na čin, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, - ogoljevanje površin, - kr čenje tistih gozdnih sestojev, ki prepre čujejo plazenje zemljiš č in snežne odeje, uravnavajo odto čne razmere ali kako druga če varujejo nižje leže ča obmo čja pred škodljivimi vplivi erozije, - zasipavanje izvirov,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 112

- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiš čih, - omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske mo či voda in slabšanje ravnovesnih razmer, - odlaganje ali skladiš čenje lesa in drugih materialov, - zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, - odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja preto čne sposobnosti hudourniške struge, - vla čenje lesa.

(3) V ob čini se erozijska obmo čja nahajajo v gri čevnatem delu ob čine in na erozijskih obmo čjih ob vodotokih. V kolikor se tem obmo čjem ni mogo če izogniti, se prostorske ureditve in posami čni posegi v prostor na črtujejo ter izvajajo ob upoštevanju obi čajnih in zahtevnejših zaš čitnih ukrepov, ki izhajajo iz vodnega soglasja pristojne službe. Za vsak poseg na erozijska obmo čja je namre č potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe, v katerem se med drugim presodi tudi ali je potrebna izdelava geomehanskega poro čila in izvajanje geomehanskega nadzora med izvajanjem gradbenih del.

(4) Vse na novo odprte ali z dodatnimi posegi prizadete površine na obmo čju z razvitimi erozijskimi procesi je treba sanirati in predvideti zadostno utrditev, planiranje in zatravitev, tako da se prepre čijo dodatni zdrsi ali erozije v prostoru. Pri gradnji novih objektov in posegih na obstoje čih objektih se uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepre či erozija in plazenje terena.

114. člen (požarna varnost )

(1) Pri vseh posegih v prostor se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali prepre čujejo nastanek požarov.

(2) Za zaš čito pred požarom se zagotovi : - pogoje za varen umik ljudi in premoženja - požarno varnostne odmike med objekti oz. ustrezno požarno lo čitev objektov - dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu s zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da uskladiti v skladu s standardom SIST DIN 14090 - vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje

(3) V skladu s predpisom s podro čja izdelave študije oz. zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.

(4) Poleg tehni čnih ukrepov se morajo zagotoviti tudi zadostne koli čine požarne vode iz hidrantnega omrežja. Na obmo čjih, kjer ni hidrantnega omrežja ter na obmo čjih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih pretokov požarne vode v hidrantnem omrežju, se požarna voda lahko zagotavlja iz požarnih vodnjakov oz. požarnih bazenov.

115. člen (potresna nevarnost )

(1) Pri umeš čanju dejavnosti v prostor in projektiranju objektov se upošteva, da je obmo čje ob čine glede na 12 – stopenjsko evropsko markoseizmi čno lestvico (EMS) v obmo čju VI. in

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 113

VII. stopnje potresne nevarnosti oz. v obmo čju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].

(2) Novi objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni v skladu s cono potresne nevarnosti oz. v skladu z drugim predpisom ali standardom, ki ureja podro čje protipotresne varnosti.

6.5. Obrambne potrebe 116. člen (obrambne potrebe )

(1) Na obmo čju ob čine ni objektov ali naprav za potrebe obrambne, zato posebni prostorsko izvedbeni pogoji za podro čje obrambe niso definirani. 7. PROSTORSKO IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA

117. člen (varstvo voda )

(1) Varstvo voda zajema prizadevanja za varovanje in ohranjanje ugodnega stanja tako podzemnih (vodna telesa vodonosnikov) kakor tudi površinskih (teko če in stoje če vode) voda.

(2) Na obmo čje ob čine sega vodno telo vodonosnika Apaškega polja, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Glavni vodni zajetji predstavljata vodno zajetje Segovci, ki se nahaja v ob čini Apa če in vodno zajetje Podgrad, ki se nahaja na ozemlju ob čine. Za obe vodni zajetji so dolo čeni vodovarstveni pasovi, zato se pri posegih na teh obmo čjih upošteva Uredbo o vodovarstvenem obmo čju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (URL RS, št. 59/07, 32/11 in 22/13) . V skladu s predpisi se varuje tudi vire mineralne vode, ki so zavarovani z Odlokom o dolo čitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v Ob čini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 27/84 in URL RS, št. 76/00) .

(3) Poleg vodnih zajetij in mineralnih izvirov, ki so zavarovani z zgoraj navedenimi predpisi, se na obmo čju ob čine varuje tudi vse obstoje če in potencialno pomembne vire pitne in mineralne vode, ki posebej niso zavarovani.

(4) Za vsa obmo čja, ki se nahajajo na vodovarstvenem obmo čju zajetij pitne in mineralne vode, je treba pri na črtovanju posegov v prostor dosledno upoštevati podro čno zakonodajo ter pogoje in omejitve iz veljavnega predpisa o varovanju.

(5) Na vodovarstvenih obmo čjih na obmo čju ob čine ni objektov ali naprav, ki bi neposredno vplivali na stanje podtalne vode. Na kmetijskih zemljiš čih, se upoštevajo ukrepi o uporabi odpadnih voda iz kmetijstva za gnojenje v skladu s predpisi. Na priobalnih zemljiš čih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin v skladu s predpisi s podro čja voda.

(6) Vsi objekti, ki so priklju čeni na vodovodno omrežje, se morajo priklju čiti tudi na kanalizacijsko omrežje, kjer je to zgrajeno. Za objekte izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s pre črpavanjem, se odvajanje in čiš čenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepreto čnih vodotesnih greznic. Vsebina greznic se obdela na komunalni čistilni napravi v mestu Gornja Radgona. Tehnološke odpadne vode iz gospodarskih con se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oz. predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 114

(7) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali ob časen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriš čanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo.

(8) Pri gradnji ve čjih objektov in ve čjih posegih na parcelah se uredi lo čen odvod padavinskih voda. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom v odvodne jarke se jih mora o čistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in jih speljati preko peš čenih ali drugih ustreznih filtrov. Usedalnike je treba redno čistiti. Na iztokih je po potrebi treba izvesti protierozijske ukrepe za prepre čitev zasipavanja terena. Odlagalni prostor za mulj mora biti urejen tako, da se prepreči iztekanje.

(8) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno v ustrezno urejenih gnojni čnih jamah in gnojiš čih. Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razred čeno vsebino gnojni čnih jam se odvaža na kmetijska zemljiš ča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljiš ča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij ali ležijo ob vodotokih.

(10) Na vodovarstvenih obmo čjih je potrebno vse odpadne vode iz objektov priklju čiti na vodotesno kanalizacijo zaklju čeno s čistilno napravo in zahteve glede vnosa hranilnih snovi na kmetijskih zemljiš čih na vodovarstvenem obmo čju.

118. člen (varstvo zraka )

(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzro čajo emisije v zrak, se upošteva predpise, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Objekte oz. dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeš čati samo v obmo čja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeš čati objektov z varovanimi prostori in kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak ter po potrebi izvajati ustrezno zaš čito in sanacijo.

(3) Pri gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji obstoje čih objektov, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja okolju prijazne in u činkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Isto časno je za navedene posege potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva tehni čna, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost teh sistemov.

(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe dolo čene v predpisih s podro čja energetike in u činkovite rabe energije.

119. člen (varstvo pred hrupom )

(1) Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so v ob čini po podrobnejši namenski rabi prostora dolo čene naslednje stopnje varstva pred hrupom : - I. stopnja varstva pred hrupom se dolo ča na mirnih obmo čjih na prostem, ki potrebujejo pove čano varstvo pred hrupom. Med taka obmo čja spadajo mirna obmo čja na prostem, ki obsegajo zavarovana obmo čja v skladu s predpisi s podro čja ohranjanja narave. I. stopnja varstva pred hrupom ne velja za obmo čja naselij na zavarovanih obmo čjih v skladu s predpisi s podro čja ohranjanja narave, na obmo čju cest in železniških prog v širini 1.000 m od sredine pomembne ceste oziroma železnice, na obmo čju prometne infrastrukture,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 115

na obmo čju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti, na obmo čjih za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije ter na obmo čjih varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami. - II. stopnja varstva pred hrupom na kateri niso dopustni nobeni posegi v okolje, ki so mote či zaradi povzro čanja hrupa, se dolo ča za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora: stanovanjske površine (SS) in stanovanjske površine za posebne namene (SB) . - III. stopnja varstva pred hrupom na kateri so dopustni posegi v okolje, ki so manj mote či zaradi povzro čanja hrupa, se dolo ča za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora: površine podeželskega naselja (SKn in SKg), mešane stanovanjske površine (SSm) , osrednja obmo čja centralnih dejavnosti (CU) , druga obmo čja centralnih dejavnosti (CD) , mešane površine za turizem (BTm) , športni centri (BC) , površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) , parki (ZP) , druge urejene zelene površine (ZD) , pokopališ ča (ZK) , površine razpršene poselitve (A) in celinske vode (VC) . - IV. stopnja varstva pred hrupom se dolo ča na naslednjih obmo čjih podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovalnimi prostori in so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj mote či zaradi povzro čanja hrupa: gospodarske cone (IG) , površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) , površine drugih obmo čij (BD) , površine cest (PC) , površine železnic (PŽ) , ostale prometne površine (PO) , obmo čja komunikacijske infrastrukture (T) , obmo čja energetske infrastrukture (E) , obmo čja okoljske infrastrukture (O) , obmo čja vodne infrastrukture (VI) , najboljša kmetijska zemljiš ča (K1) - razen na mirnem obmo čju na prostem, druga kmetijska zemljiš ča (K2) - razen na mirnem obmo čju na prostem in gozdna zemljiš ča (G) - razen na mirnem obmo čju na prostem.

(2) Mirno obmo čje poselitve se lahko dolo či na katerem koli II. obmo čju varstva pred hrupom ali na njegovem delu.

(3) Na posameznem obmo čju poselitve lahko stopnjo varstva pred hrupom razvrsti v II. obmo čje varstva pred hrupom ali v mirno obmo čje poselitve minister, pristojen za okolje na pobudo ob čine in na podlagi ustrezne dokumentacije.

(4) Na meji med I. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom mora biti obmo čje, ki obkroža IV. obmo čje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1.000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. obmo čje varstva pred hrupom. Širina III. obmo čja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. obmo čje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1.000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oz. na II. obmo čju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, dolo čene za to obmo čje.

(5) Ne glede na dolo čila prejšnjega odstavka, se na obmo čjih med I. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom, lahko s tehni čnimi in konstrukcijskimi ukrepi ter ostalimi ukrepi varstva pred hrupom, zagotovi, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori ali obmo čjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.

(6) Pri na črtovanju dejavnosti, novogradnji objektov, rekonstrukciji objektov, spremembi namembnosti obstoje čih objektov in pridobivanju gradbenega dovoljenja za obstoje če objekte se upošteva dolo čbe zakona o varstvu okolja in njegove podzakonske akte s podro čja varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom. Po potrebi se izdela oceno obremenjenosti okolja s hrupom. V primeru, da novi vir hrupa povzro ča čezmerne obremenitve s hrupom na obmo čju varstva pred hrupom, na katerem pred posegom novega vira hrupa v okolje celotna obremenitev obmo čja varstva pred hrupom ni bila presežena, se morajo zagotoviti ustrezni ukrepi za zaš čito varovanih prostorov in zemljiš č pred hrupom. Prednostno se zagotovi zmanjšanje emisije hrupa pri njegovem izvoru, če to ni možno se

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 116

objekte locira v primerni oddaljenosti od vira hrupa, v objekte se vgrajuje pasivne protihrupne elemente (fasade, okna), po potrebi se postavi protihrupne bariere, ipd.

120. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Elektromagnetno sevanje je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici povzro ča elektromagnetno polje in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo naravo.

(2) V ob čini je zgrajeno nizko, srednje in visoko napetostno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekven čne vire elektromagnetnega sevanja. Prav tako so po ozemlju ob čine razporejeni posami čni objekti in naprave radijskih in televizijskih oddajnikov, baznih postaj, telekomunikacijskih oddajnikov, ipd., ki sodijo med visoko frekven čne vire elektromagnetnega sevanja.

(3) Glede na ob čutljivost posameznega obmo čja naravnega ali življenjskega okolja za u činke elektromagnetnega polja, ki jih povzro čajo viri sevanja, lo čimo dve stopnji varstva pred sevanjem: - I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. obmo čje, ki potrebuje pove čano varstvo pred sevanjem. To so obmo čja bolnišnic, zdraviliš č, okrevališ č ter turisti čnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko obmo čje, obmo čje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, obmo čje igriš č ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko obmo čje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središ če, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli obmo čja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. - II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. obmo čje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj mote č. To so zlasti obmo čja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiš čni ali servisni dejavnosti ter vsa druga obmo čja, ki niso v prejšnjem odstavku dolo čena kot I. obmo čje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. obmo čju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

(4) Vplivno obmo čje je tisto obmo čje prostora, znotraj katerega so mejne vrednoti za elektromagnetno sevanje glede na predpise presežene. Vplivna obmo čja posameznih virov elektromagnetnega sevanja so dolo čena na vsako stran od osi elektromagnetnega voda oz. od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje ter znašajo: - za 400 in 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, - za 400 in 220 kV kablovode 10 m na vsako stran, - za 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran, - za 110 kV in 35 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 15 m na vsako stran, - za 110 kV in 35 kV kablovode 3 m na vsako stran, - za 1 do vklju čno 20 kV daljnovode 10 m na vsako stran, - za 1 do vklju čno 20 kV kablovode 1 m na vsako stran, - za do 1 kV daljnovode 1,5 m, - za razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.

(5) Za obstoje če objekte, ki so oz. bodo v vplivnem obmo čju elektromagnetnega sevanja, se v primeru, da bodo presežene mejne vrednosti, ki veljajo za I. obmo čje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, spremeni namembnost stanovanjskih objektov in objektov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, v II. obmo čja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izklju čuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 117

(6) Na zemljiš čih, ki so v vplivnem obmo čju elektromagnetnega sevanja ni možna gradnja (novogradnja, nadzidava, dozidava ) novih bivalnih in drugih objektov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter ostalih objektov iz I. obmo čja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(7) Za obmo čja stavbnih zemljiš č podeželskih naselij in razpršene gradnje, znotraj varovanega obmo čja DV 110 kV Šentilj – Gornja Radgona, ki znaša 15 m od osi na vsako stran, za katerega ni posebej dolo čena enota urejanja prostora in je prikazan v prilogi prostorskega na črta v Prikazu stanja prostora na kartah 3. Prikaz gospodarske javne infrastrukture in 4. Prikaz varovanj in omejitev , veljajo pogoji iz tega člena in pogoji iz predpisov o elektromagnetnem sevanju.

121. člen (svetlobno onesnaženje )

(1) Svetlobno onesnaževanje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe. Svetlobno onesnaževanje okolja povzro ča za človekov vid mote čo osvetljenost in ob čutek bleš čanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleš čanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih obmo čjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja elektri čno energijo.

(2) Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri na črtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave , ki je vir svetlobe, razen če je za svetilke posamezne vrste razsvetljave z veljavami predpisi dolo čeno druga če: - uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enka 0 %. Izjemo predstavlja razsvetljava javnih površin ulic na obmo čju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je elektri čna mo č posamezne svetilke manjša od 20 W, če povpre čna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali po časnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Ne glede na zgoraj navedeno ni omejitev glede deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor, za svetilke, ki so sestavni del kulturnega spomenika, če je elektri čna mo č posamezne svetilke manjša od 20 W. - uporabljajo svetila, ki morajo biti nameš čena tako, da osvetljenost, ki jo povzro čajo na oknih varovanih prostorov ne presega mejnih vrednosti za osvetljenost , ki so navedene v spodnji tabeli:

OSVETLJENOST OSVETLJENOST OKOLJSKO OBMO ČJE OD SON ČNEGA ZAHODA OD 24. URE DO DO 24. URE SON ČNEGA VZHODA 0 lx obmo čje, ki je s predpisom 1 lx (samo za osvetljenost dolo čeno kot naravna 2 lx zaradi razsvetljave javne vrednota površine) naselje, ki ni mesto 5 lx 1 lx mesto 10 lx 2 lx OPOMBA: Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov so dolo čene glede na položaj okna, ki je najbolj izpostavljeno zaradi razsvetljave. Osvetljenost na oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna.

(3) Zahtevam navedenim v drugem odstavku tega člena se morajo do 31. decembra 2016 prilagoditi tudi svetilke obstoje če javne razsvetljave.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 118

(4) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na obmo čju ob čine vgrajene v razsvetljavo ob činskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih upravlja ob čina, izra čunana na prebivalca s stalnim ali za časnim prebivališ čem v ob čini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.

(5) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna oson čenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogo čena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.

(6) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetil, vgrajenih v razsvetljavo ob činskih cest in javnih površin, ki jih upravlja ob čina in izpolnjevanje zahtev v zvezi doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih na črtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.

8. TEHNI ČNI POGOJI GRADNJE OBJEKTOV

122. člen (tehni čni pogoji gradnje objektov )

(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehni čne zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja gospodarske javne infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki son čne energije in son čne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne energije, skupni energetsko var čni sistemi, ipd). Priporo ča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.

(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so isto časno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi lo čeni.

(3) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oz. sosednje nepremi čnine.

123. člen (neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam )

(1) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih, morajo omogo čati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje in ustrezno število parkirnih mest.

(2) Novi posegi v prostor za javne namene ter obnove oz. gradnje novih objektov in površin za javne namene, morajo biti na črtovani brez arhitektonskih ovir.

9. STROKOVNE REŠITVE IN NATE ČAJI

124. člen (strokovne rešitve in nate čaji )

(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske ureditve iz prostorskega na črta, se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim nate čajem.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 119

Variantne rešitve izdela ve č razli čnih na črtovalcev (najmanj tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogo če med seboj primerjati.

(2) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in na čin priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.

(3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim nate čajem, kadar gre za na črtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem obmo čju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.

(4) Kadar na črtovane ureditve zajemajo zavarovana obmo čja ali objekte kulturne dediš čine, se mora pred izvedbo javnega nate čaja pridobiti nate čajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediš čine.

10. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMO ČJIH DRŽAVNIH IN OB ČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NA ČRTOV

125. člen (obmo čja veljavnih državnih prostorskih na črtov )

(1) V enotah urejanja prostora, kjer velja državni prostorski na črt , se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz državnega prostorskega na črta.

(2) Na obmo čju ob čine v posameznih enotah urejanja prostora veljajo naslednji državni prostorski na črti:

EU 28 - DPA Daljnovod 2 x 110 kV Radenci - Lenart EU 29 - DPA Uredba o državnem lokacijskem na črtu za daljnovod DV 2 x Državni prostorski na črt 110 kV Radenci - Lenart Objava Uradni list RS, št. 20/09

126. člen (obmo čja veljavnih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov )

(1) V enotah urejanja prostora, kjer veljajo ob činski podrobni prostorski na črti (ZN, LN, UN in OPPN), se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz veljavnih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov.

(2) Na obmo čju ob čine v posameznih enotah urejanja prostora veljajo naslednji ob činski podrobni prostorski na črti:

Gornja Radgona – stanovanjsko obmo čje med GR 23 Prešernovo cesto in Zdravstvenim domom Ob činski podrobni Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem prostorski na črt na črtu Gornja Radgona – mestno središ če Uradne objave Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Objava Prepih, št. 23/99

GR 2 5 Gornja Radgona – Zdravstveni dom Ob činski podrobni Odlok lokacijskem na črtu za obmo čje zdravstvene dejavnosti prostorski na črt v Gornji Radgoni Objava Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 120

št. 23/06 in 85/14

GR 2 8 Gornja Radgona – stanovanjsko obmo čje ob Delavski poti Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za Ob činski podrobni stanovanjsko poslovno zazidavo ob Delavski poti v Gornji prostorski na črt Radgoni Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Objava Prepih, št. 49/09

GR 3 2 Gornja Radgona – poslovno obrtna cona Element Ob činski podrobni Odlok o lokacijskem na črtu za obmo čje poslovno obrtne cone prostorski na črt Element Gornja Radgona Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, Objava št. 39/07, 81/13 in leon

GR 38 Gornja Radgona – Trate »sejem « Ob činski podrobni Odlok o zazidalnem na črtu »Gornja Radgona – sejem« prostorski na črt Objava Uradni list RS, št. 22/00 Podrobnejša namenska BD – površine drugih obmo čij raba prostora Z izvedbo omilitvenih ukrepov, ki so kot splošni omilitveni ukrepi za vodotok Hercegovš čak navedeni v 112. členu, bo Omilitveni ukrepi obravnavano obmo čje poplavno varno pred visokimi vodami (Q100) Mure in Hercegovš čaka.

GR 4 0 Gornja Radgona – Trate »enota 5 in TŠ Č« Ob činski podrobni Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za prostorski na črt obmo čje Trat – enota 5 in turisti čno športni center (TŠC) Trate Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, Objava št. 43/08

GR 4 1 Gornja Radgona – Trate » dom starejših ob čanov « Ob činski podrobni Odlok o zazidalnem na črtu »Gornja Radgona – Trate« prostorski na črt Uradni list RS, št. 22/00 in 69/02 in Uradno glasilo Ob čine Objava Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 23/06

GR 42 Gornja Radgona – Trate » bloki « Ob činski podrobni Odlok o zazidalnem na črtu »Gornja Radgona – Trate« prostorski na črt Uradni list RS, št. 22/00 in Uradno glasilo Ob čine Gornja Objava Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 5/04, 47/08, 54/09 in 83/13

GR 43 Gornja Radgona – Trate »igralnica « Ob činski podrobni Odlok o zazidalnem na črtu »Gornja Radgona – Trate« prostorski na črt Uradni list RS, št. 22/00 in Uradno glasilo Ob čne Gornja Objava Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 6/04

GR 46 Gornja Radgona – čistilna naprava Ob činski podrobni Odlok o ureditvenem na črtu za čistilno napravo v Gornji

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 121

prostorski na črt Radgoni Uradne objave Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Objava Prepih, št. 23/99 Predvideno čistilno napravo je treba locirati v razred majhne ali srednje nevarnosti. Za zagotovitev poplavne varnosti objektov je potrebno koto tlaka objektov dvigniti 0,5 m nad gladino Q100. Karte poplavne nevarnosti in razredi poplave nevarnosti so izdelani po Uredbi in ne po Pravilniku. Ker je na ve čjem delu obmo čja, ki je predvideno za gradnjo okoljske infrastrukture, Omilitveni ukrepi globina poplavne vode med 0,5 in 1,5 m se po Uredbi obmo čje uvrš ča v veliki razred nevarnosti po Pravilniku pa v srednji razred nevarnosti. Zaradi tega je smiselno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja oziroma v primeru sprememb in dopolnitev obstoje čega akta ali izdelave novega akta, izdelati podrobnejšo hidravli čno študijo, kjer se bodo razredi poplavne nevarnosti podrobneje dolo čili na podlagi valjanega Pravilnika.

GR 48 Gornja Radgona - trgovski center Hofer Ob činski podrobni Odlok o lokacijskem na črtu za del območja Industrijske prostorski na črt cone Gornja Radgona (Hofer) Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, Objava št. 16/06

127. člen (obmo čja predvidenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov )

(1) Ob činski podrobni prostorski na črt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše obmo čje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če to ni dolo čeno v prostorskem na črtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju prostorskega na črta.

(2) Sprememba podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom se dopusti brez poprejšnje spremembe prostorskega na črta, če: - je sprememba potrebna za izvedbo ob činskega razvojnega programa oz. drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in - je sprememba skladna s strateškim delom prostorskega na črta oz. ob činskim strateškim prostorskim na črtom, če je ta sprejet kot samostojni akt.

(3) Brez poprejšnje spremembe prostorskega na črta so z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom dopustne naslednje spremembe podrobnejše namenske rabe: - iz obmo čij proizvodnih dejavnosti v obmo čja centralnih dejavnosti, obmo čja stanovanj, posebna obmo čja, obmo čja zelenih površin - iz obmo čij centralnih dejavnosti v obmo čja stanovanj, posebna obmo čja, obmo čja zelenih površin - iz obmo čij stanovanj v obmo čja centralnih dejavnosti, posebna obmo čja, obmo čja zelenih površin - iz posebnih obmo čij v območja zelenih površin - znotraj obmo čij in površin podrobnejše namenske rabe prostora, kadar so v prostorskem na črtu te dolo čene podrobneje od predpisanih

(4) Podrobnejša namenska raba prostora iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se lahko spreminja na delu obmo čja oz. na celotnem obmo čju, ki se ureja z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 122

(5) Ob čina po sprejemu ob činskega podrobnega prostorskega na črta, na podlagi katerega so nastale spremembe podrobnejše namenske rabe prostora, te spremembe vnese v prostorski na črt po postopku, ki ga dolo ča prostorski predpis.

(6) Pri izdelavi ob činskih podrobnih prostorskih na črtov se mora upoštevati omejitve v prostoru, ki so navedeni v preglednici v 49. členu prostorskega na črta.

(7) Do izdelave in sprejema ob činskih podrobnih prostorskih na črtov so v enotah oz. podenotah urejanja prostora (razen za enoto urejanja prostora RG 10 ) dovoljeni naslednji posegi: - dela, ki so povezana s pripravo in izdelavo prostorskih izvedbenih na črtov, - odstranitev, novogradnje (pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoje či objekt zgrajen do sprejetja prostorskega na črta), rekonstrukcije in vzdrževanje obstoje čih objektov znotraj funkcionalnih zemljiš č, ki se nahajajo na obmo čju predvidenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov, v kolikor ne bodo onemogo čale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega na črta, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljiš ču objektov in kmetij, - gradnja in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture, - teko če vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin, - teko če vzdrževanje zelenih površin, - nujni komunalni posegi in - nujni sanacijski posegi.

(8) Izdelava ob činskih podrobnih prostorskih na črtov je predvidena za enote oz. podenote urejanja prostora, ki so navedene v nadaljevanju. Za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora so tam kjer je to potrebno dolo čeni tudi podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi ob činskih podrobnih prostorskih na črtov.

ČR 1/1 Črešnjevci - Nepozidano obmo čje znotraj naselja Podrobnejša namenska SSm – mešane stanovanjske površine raba prostora Podrobnejši prostorski Na obmo čju je poleg dvokapnih streh dovoljena gradnja ravnih izvedbeni pogoji in in enokapni streh. dodatne omejitve

ČR 1/ 2 Črešnjevci - Nepozidano obmo čje znotraj naselja Podrobnejša namenska SSm – mešane stanovanjske površine raba prostora Podrobnejši prostorski Na obmo čju je poleg dvokapnih streh dovoljena gradnja ravnih izvedbeni pogoji in in enokapni streh. dodatne omejitve

ČR 3 Črešnjevci - Nepozidano obmo čje na robu naselja Podrobnejša namenska SSm – mešane stanovanjske površine raba prostora PC – površine cest Podrobnejši prostorski Na obmo čju je poleg dvokapnih streh dovoljena gradnja ravnih izvedbeni pogoji in in enokapni streh. dodatne omejitve

Gornja Radgona - Obmo čje zavarovano kot »Mestno GR 10 jedro« Podrobnejša namenska CU – osrednja obmo čja centralnih dejavnosti raba prostora ZP – park

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 123

ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest V okviru izdelave ob činskega podrobnega prostorskega na črta je potrebno izdelati konservatorski na črt . Do sprejetja ob činskega podrobnega prostorskega na črta so na teh Podrobnejši prostorski obmo čjih dopustna vzdrževalna dela in rekonstrukcije izvedbeni pogoji in obstoje čih objektov ter novogradnje v najmanjšem možnem dodatne omejitve obsegu, ki ne posegajo v varovane vrednote kulturne dediš čine ter so v skladu z varstvenim režimom. Poleg navedenih posegov so dopustni tudi posegi, ki izhajajo iz pogojev in soglasja pristojne službe.

GR 16 Gornja Radgona – »Elti in Var« Podrobnejša namenska CU – osrednja območja centralnih dejavnosti raba prostora PC – površine cest Do opustitve dejavnosti in izdelave ob činskega podrobnega prostorskega na črta se obstoje či objekti lahko rekonstruirajo, Podrobnejši prostorski obnavljajo in vzdržujejo na lastnih parcelah. Dovoljenja je tudi izvedbeni pogoji in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, za potrebe dodatne omejitve dejavnosti. Pred izdelavo ob činskega prostorskega na črta je dovoljena odstranitev obstoje čih objektov.

Gornja Radgona – Obmo čje avtobusne postaje in gradu GR 18 Šahenturn Podrobnejša namenska CU – osrednja obmo čja centralnih dejavnosti raba prostora PC – površine cest Podrobnejši prostorski Pri pripravi ob činskega prostorskega na črta mora pripravljavec izvedbeni pogoji in že na za četku priprave akta vklju čiti pristojni Zavod za dodatne omejitve varovanje kulturne dediš čine.

Gornja Radgona – Nepozidano stanovanjsko obmo čje nad GR 27 Vodovodno ulico Podrobnejša namenska SSm – mešane stanovanjske površine raba prostora Podrobnejši prostorski Na obmo čju je poleg dvokapnih streh dovoljena gradnja ravnih izvedbeni pogoji in in enokapni streh. dodatne omejitve

Gornja Radgona – Nepozidano stanovanjsko obmo čje ob GR 30 cesti v Nori čkem Vrhu Podrobnejša namenska SSm – mešane stanovanjske površine raba prostora Do izdelave ob činskega podrobnega prostorskega na črta se na zemljiš ču uporablja travnato igriš če in poligon za živali, Podrobnejši prostorski gradnja objektov ni dopustna. Možna je postavitev enostavnih, izvedbeni pogoji in nezahtevnih in za časnih objektov za prireditve (odprti sezonski dodatne omejitve gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, cirkus, za časna tribuna).

Gornja Radgona – Nepozidano stanovanjsko obmo čje med GR 36 železniško progo in gozdom Podrobnejša namenska SSm – mešane stanovanjske površine raba prostora ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 124

ZD – druge urejene zelene površine Na obmo čju zelenih površin je dovoljena ureditev peš in kolesarskih poti ter pripadajo če urbane opreme, ki predstavljajo del nekih kompleksnih ureditev. Karte poplavne nevarnosti in razredi poplave nevarnosti so Podrobnejši prostorski izdelani po Uredbi in ne po Pravilniku. Globine poplavnih vod izvedbeni pogoji in Mure so ve činoma med 0,5 in 1,5 m, zato se ve čji del obmo čja dodatne omejitve po Uredbi uvrš ča v veliki razred poplavne nevarnosti. Zaradi tega je smiselno da se v fazi izdelave ob činskega podrobnega prostorskega na črta, izdela podrobnejša hidravli čna študija, kjer se bodo razredi poplavne nevarnosti podrobneje dolo čili na podlagi valjanega Pravilnika.

GR 39 Gornja Radgona – Trate »termalna vrtina« Podrobnejša namenska E – obmo čje energetske infrastrukture raba prostora Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in Na obmo čju je dovoljena izvedba geotermalne vrtine. dodatne omejitve

Gornja Radgona – Obmo čje nove železniške proge v GR 50 industrijski coni Mele Podrobnejša namenska PC – površine cest raba prostora PŽ – površine železnic Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in / dodatne omejitve

GR 53 Gornja Radgona – Širitev industrijske cone Mele Podrobnejša namenska IG – gospodarska cona raba prostora Za obstoje če stanovanjske objekte in spremljajo če objekte se dolgoro čno predvidi odstranitev. Do odstranitve objektov je dovoljena njihova rekonstrukcija in vzdrževanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe. V okviru izdelave ob činskega podrobnega prostorskega na črta Podrobnejši prostorski je za enoto urejanja prostora treba izdelati Na črt krajinske izvedbeni pogoji in arhitekture, pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti dodatne omejitve obnovi gozdnega roba. V sklopu izdelovanja projektne dokumentacije je potrebno izdelati tudi geomehansko poro čilo, v katerem bodo dolo čeni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno izvesti. Na obmo čju je predvidena tudi geotermalna vrtina.

Lomanoše – Nepozidano obmo čje v vzhodnem delu LO 3 naselja Podrobnejša namenska SKn – površine podeželskega naselja raba prostora Oblikovanje objektov naj bo skladno z arhitekturno tipologijo Podrobnejši prostorski prostora, strehe naj bodo dvokapne, tlorisi podolžni ali lomljeni, izvedbeni pogoji in višina objektov naj ne presega dve stanovanjski etaži nad dodatne omejitve urejenim terenom.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 125

NE 3 Negova – Nepozidano obmo čje v strnjenem naselju Podrobnejša namenska SKg – površine podeželskega naselja raba prostora Oblikovanje objektov naj bo skladno z arhitekturno tipologijo Podrobnejši prostorski prostora, strehe naj bodo dvokapne, tlorisi podolžni ali lomljeni, izvedbeni pogoji in višina objektov naj ne presega dve stanovanjski etaži nad dodatne omejitve urejenim terenom.

NE 4 Negova – Širitev strnjenega naselja Podrobnejša namenska SS – stanovanjske površine raba prostora Oblikovanje objektov naj bo skladno z arhitekturno tipologijo Podrobnejši prostorski prostora, strehe naj bodo dvokapne, tlorisi podolžni ali lomljeni, izvedbeni pogoji in višina objektov naj ne presega dve stanovanjski etaži nad dodatne omejitve urejenim terenom.

PG 1/1 Podgrad – Nepozidano obmo čje v naselju Podrobnejša namenska SKn – površine podeželskega naselja raba prostora Oblikovanje objektov naj bo skladno z arhitekturno tipologijo Podrobnejši prostorski prostora, strehe naj bodo dvokapne, tlorisi podolžni ali lomljeni, izvedbeni pogoji in višina objektov naj ne presega dve stanovanjski etaži nad dodatne omejitve urejenim terenom.

PG 2 Podgrad – Opuš čene lagune farme Podrobnejša namenska BTm – mešane površine za turizem raba prostora Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in / dodatne omejitve

PG 4 Podgrad – Opuš čena farma Podrobnejša namenska SSm – mešane stanovanjske površine raba prostora Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in / dodatne omejitve

11. PODROBNEJŠI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSAMEZNE ENOTE UREJANJA

128. člen (podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji )

(1) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji dolo čajo posebne pogoje v posamezni enoti oz. podenoti urejanja prostora, ki dopolnjujejo splošne prostorske izvedbene pogoje, prostorsko izvedbene pogoje glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, prostorsko izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb ter prostorsko izvedbene pogoje glede varovanja zdravja.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 126

(2) Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji se nanašajo predvsem na posebne urbanisti čne pogoje in pogoje, ki izhajajo iz zahtev posameznih nosilcev urejanja prostora.

(3) Za enote oz. podenote urejanja prostora, ki v tem členu niso posebej omenjene veljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, prostorsko izvedbeni pogoji glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, prostorsko izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb ter prostorsko izvedbeni pogoje glede varovanja zdravja.

ČREŠNJEVCI

ČR 1 Črešnjevci - naselje Na obmo čju je poleg dvokapnih streh dovoljena gradnja ravnih Podrobnejši prostorski in enokapni streh. izvedbeni pogoji in Na obmo čju ni dovoljeno pove čanje kapacitete obstoje čih dodatne omejitve kmetijskih objektov, prav tako ni dopustna gradnja novih ve čjih proizvodnih kmetijskih objektov.

ČR 2 Črešnjevci – »Stara Mura« Pri umeš čanju agresivnejših dejavnosti, ki povzro čajo prekomerne obremenitve s hrupom je treba na zahodni in severni strani enote v primeru prekora čitve kriti čnih vrednosti Podrobnejši prostorski kazalcev hrupa za III. obmo čje varstva pred hrupom zagotoviti izvedbeni pogoji in protihrupno zaš čito in urediti zeleni pas. dodatne omejitve Za obstoje č stanovanjski objekt in spremljajo če objekte se dolgoro čno predvidi odstranitev. Do odstranitve objektov je dovoljena njihova rekonstrukcija in vzdrževanje ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.

ČR 5 Črešnjevci - Naselje Podrobnejši prostorski Na obmo čju je poleg dvokapnih streh dovoljena gradnja ravnih izvedbeni pogoji in in enokapni streh. dodatne omejitve

ČR 6 Črešnjevci - Naselje Na obmo čju, ki se nahaja znotraj varovalnega pasa daljnovoda Podrobnejši prostorski 110 kV Šentilj – Gornja Radgona, ki obsega obmo čje 15 m na izvedbeni pogoji in vsako stran od osi daljnovoda, je prepovedana gradnja dodatne omejitve stanovanjskih objektov ter objektov v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa.

GORNJA RADGONA

GR 1 Gornja Radgona - Grad Namembnost grajske stavbe je omejena na družbene, turisti čne, gostinske dejavnosti in buti čno prodajo. Ob grajski stavbi je možna ureditev utrjenega dvoriš ča, postavitev vrtne Podrobnejši prostorski ute - paviljona (površina do 15 m 2, višino do 3 m) ter postavitev izvedbeni pogoji in za časnih objektov: odprt sezonski gostinski vrt (površina do 50 dodatne omejitve m2, višina do 4 m), oder z nadstreškom (površina do 30 m 2, višina do 6 m). Vse posege se izvaja pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediš čine. V parkovnih površinah je možna dopolnilna zasaditev in

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 127

postavitev urbane opreme.

GR 1/1 Gornj a Radgona – Grajski hrib Na obmo čju je možna ureditev zelenih površin in dodatna zasaditev drevja oz ureditev parkovnih površin. Dovoljena je Podrobnejši prostorski ureditev sprehajalnih poti in postavitev urbane opreme (npr. izvedbeni pogoji in klopi, razsvetljava). Obstoje či vinograd se vzdržuje, dokler bo dodatne omejitve za to interes, po opustitvi se uredi kot park. V primeru kompleksnejšega urejanja zelenih površin se izdela ob činski podrobni prostorski na črt in krajinski na črt.

GR 1/2 Gornja Radgona – Grajski hrib Na obmo čju je možna ureditev zelenih površin in dodatna zasaditev drevja oz ureditev parkovnih površin. Dovoljena je ureditev sprehajalnih poti in postavitev urbane opreme (npr. Podrobnejši prostorski klopi, razsvetljava). Obstoje či vrtovi se vzdržujejo, njihova izvedbeni pogoji in širitev z novimi poseki dreves ni možna. dodatne omejitve V primeru interesa po kompleksnejši ureditvi obstoje čih vrtov se za obmo čje izdela ob činski podrobni prostorski na črt in krajinski na črt.

GR 2 Gornja Radgona – Radgonska klet Za obstoje če stanovanjske objekte in spremljajo če objekte se Podrobnejši prostorski dolgoro čno predvidi odstranitev. Do odstranitve objektov je izvedbeni pogoji in dovoljena njihova rekonstrukcija in vzdrževanje ter gradnja dodatne omejitve nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.

GR 7 Gornja Radgona – Suhi zadrževalnik Podrobnejši prostorski Na obmo čju se nahaja zadrževalnik vode, za katerega je izvedbeni pogoji in dovoljenja rekonstrukcija, obnova in vzdrževanje. dodatne omejitve

GR 8/1 Gornja Radgona – Stanovanjsko obmo čje »Velclov vrt« Podrobnejši prostorski Na obmo čju je poleg dvokapnih streh dovoljena gradnja ravnih izvedbeni pogoji in in enokapni streh. dodatne omejitve

GR 17 Gornja Radgona – Centralni del mesta Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in Na strehe objektov ni dovoljena namestitev fotovoltaike. dodatne omejitve

GR 19 Gornja Radgona – Pokopališ če Na obmo čjih podrobnejše namenske rabe prostora z oznako Podrobnejši prostorski ZK je dovoljena gradnja pokopaliških stavb v kolikor gre za izvedbeni pogoji in razširitev obstoje čih stavb, ki so grajene na obmo čjih dodatne omejitve podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CD.

GR 29 Gornja Radgona – Kunejev dvorec

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 128

Ohranja se obstoje ča namembnost objektov. Novi objekti in Podrobnejši prostorski posegi na obstoje čih objektih so dopustni le pod pogoji in na izvedbeni pogoji in podlagi soglasja pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dodatne omejitve dediš čine.

Gornja Radgona – Trgovsko obmo čje ob Ljutomerski cesti GR 31 (Hofer, Tuš) Za obstoje č stanovanjski objekt in spremljajo če objekte se Podrobnejši prostorski dolgoro čno predvidi odstranitev. Do odstranitve objektov je izvedbeni pogoji in dovoljena njihova rekonstrukcija in vzdrževanje ter gradnja dodatne omejitve nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.

GR 33 Gornja Radgona – Cestno podjetje Za obstoje če objekte Cestnega podjetja se dolgoro čno predvidi odstranitev objektov in preselitev dejavnosti na obmo čje industrijske cone Mele. Do odstranitve objektov je dovoljena Podrobnejši prostorski njihova rekonstrukcija in vzdrževanje ter gradnja nezahtevnih izvedbeni pogoji in in enostavnih objektov za potrebe dejavnosti. Po preselitvi dodatne omejitve dejavnosti in odstranitvi objektov se obmo čje nameni za stanovanjsko gradnjo, za katero vejajo prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo za enoto urejena prostora z oznako GR 26.

Gornja Radgona – Železniška proga skozi mesto do GR 44 Ljutomerske ceste Podrobnejši prostorski Na obmo čju je predvidena obnova obstoje če železniške proge. izvedbeni pogoji in V primeru kompleksnejše ureditve se za obmo čje izdela dodatne omejitve ob činski podrobni prostorski na črt.

Gornja Radgona – Obmo čje med Tratami, reko Muro, GR 45 čistilno napravo in nepozidanim stanovanjskim obmo čjem Na obmo čju je dovoljena ureditev kolesarskih in pešpoti z Podrobnejši prostorski pripadajo čo urbano opremo, ki predstavljajo del širšega izvedbeni pogoji in športno rekreativnega obmo čja. V izkazanega interesa po dodatne omejitve kompleksnem urejanju se izdela ob činski podrobni prostorski na črt.

LOMANOŠE

LO 2 Lomanoše – Vzhodni del naselja Na obmo čju parcelnih št. 534/16, 534/17, 534/18, 534/19, Podrobnejši prostorski 534/20 in 534/21 k.o. Lomanoše je dovoljena gradnja vrstnih izvedbeni pogoji in hiš in dvoj čkov na podlagi prostorsko izvedbenih pogojev, ki dodatne omejitve veljajo za oblikovanje objektov v tej enoti urejanja prostora.

MELE

ME 2 Mele - Igriš če V enoti urejanja prostora je urejanje zelenih površina za šport in rekreacijo (ZS) dovoljeno z upoštevanjem pogojev iz Podrobnejši prostorski vodnega soglasja. Gradnja objektov na obmo čju podrobnejše izvedbeni pogoji in namenske rabe prostora BC je možna pod pogojem, da se dodatne omejitve zagotovi poplavna varnost objekta z +0,5 m varnostnega nadvišanja nad gladino Q100. Morebitni ostali spremljevalni športni objekti (tribune, ipd.) morajo omogo čati pretok

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 129

poplavnih vod. Prepovedano je posegati v gozdni sestoj (poplavni gozd), ki se nahaja v neposredni bližini. Gradbiš če je dovoljeno organizirati le znotraj enote urejanja prostora. Pred pri četkom del se mora gradbiš če omejiti z ustrezno ograjo, ki bo prepre čevala dostop na naravovarstveno pomembno obmo čje ter zmanjševala vplive prekomernega hrupa in prašenja. V času množi čnih prireditev je potrebno omejiti gibanje le na obmo čju enote urejanja prostora. Razsvetljavo je treba na črtovati tako, da se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetilk, ki omogo čajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Razsvetljava naj bo na črtovana s tipali, ki omogo čajo osvetljevanje po potrebi.

ME 3 Mele – Roto in Vrtnarija Kurbus Na obmo čju parc. št. 533/2 k.o. Mele se pri izvedbi gradbenih del in utrditve dovoznih poti oz. ceste čim manj posega izven ožjega obmo čja trase kanalizacije oziroma poti (izven obmo čja trase izkopov ni dovoljeno deponiranje izkopnega materiala in Podrobnejši prostorski (ali ) gradbenega materiala in premikanje gradbenih strojev). izvedbeni pogoji in Neizogibni poseki drevja in grmovja naj se izvajajo v času dodatne omejitve izven gnezditvene sezone (od 1. septembra do 28. februarja). Ob morebitni saditvi se naj uporabijo krajevno zna čilne samonikle grmovne in drevesne vrste. Objekti naj bodo locirani v min. odmiki 20 m vodotoka.

NEGOVA

NE 8 Negova – Pokopališ če Na obmo čjih podrobnejše namenske rabe prostora z oznako Podrobnejši prostorski ZK je dovoljena gradnja pokopaliških stavb v kolikor gre za izvedbeni pogoji in razširitev obstoje čih stavb, ki so grajene na obmo čjih dodatne omejitve podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CD.

NE 11 Negova – Lovsk i bom Podrobnejši prostorski Objekt se vzdržuje v obstoje či velikosti in obliki. Sprememba izvedbeni pogoji in namembnosti objekta ni dovoljena. dodatne omejitve

NORI ČKI VRH

NV 1 Nori čki Vrh – Strnjeno naselje v nadaljevanju Poli čke ceste Velikost obstoje čih proizvodnih kmetijskih objektov se ne sme pove čati. Na parc. št. 447 k.o. Police morajo na črtovani objekti biti Podrobnejši prostorski locirani tako, da ne poslabšujejo odtoka poplavnih vod. Pre čni izvedbeni pogoji in objekti, ki bi lahko ovirali pretok poplavnih vod niso dovoljeni. dodatne omejitve Prav tako ni dovoljena podkletena gradnja. Objekte je potrebno na črtovati z 0,5 m dodatne varnostne višine nad gladino Q100 in sicer na koti 227,97 m n.v..

OČESLAVCI

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 130

OČ 3 Očeslavci – Očeslavska sla tina Podrobnejši prostorski Na obmo čju je možna postavitev urbane opreme (npr. izvedbeni pogoji in turisti čne oznake, klopi, razsvetljava, ograja). dodatne omejitve

PTUJSKA CESTA

PC 2/1 Ptujska cesta – Predvidena čistilna naprava Podrobnejši prostorski Gradnja se na črtuje tako, da se lesna vegetacija ohranja v čim izvedbeni pogoji in ve čji možni meri. Gradbiš če je dovoljeno organizirati le znotraj dodatne omejitve površin enote urejanja prostora.

PODGRAD

PG 1/3 Podgrad – Obmo čje zelenih površin o b Apaški cesti Podrobnejši prostorski Na obmo čju je dovoljeno le vzdrževanje obstoje čih travniških izvedbeni pogoji in površin. dodatne omejitve

PG 7 Podgrad – Predvidena čistilna naprava ob vodnem zajetju Podrobnejši prostorski Na obmo čju je dopustna gradnja in ureditve objektov, ki služijo izvedbeni pogoji in oskrbi s pitno vodo. dodatne omejitve

POLICE

PL 5 Police – Predvidena čistilna naprava Zunanje/nadzemne dele objekta čistilne naprave je treba v prostor locirati tako, da je omogo čen neoviran odtok poplavnih vod. Zunanji/nadzemni del objekta in koto pokrova jaška je potrebno na črtovati z 0,5 m dodatne varnostne višina nad Podrobnejši prostorski gladino Q100 in sicer na koti 236,5 m n.v., tako da je izvedbeni pogoji in preprečen dotok/vtok poplavne vode v čistilno napravo. Pri dodatne omejitve izvedbi podzemnega dela objekta je potrebno zagotoviti vodotesnost objekta in varnost pred vzgonom. Gradnja se na črtuje tako, da se lesna vegetacija ohranja v čim ve čji možni meri. Gradbiš če je dovoljeno organizirati le znotraj površin enote urejanja prostora.

SPODNJI IVANJCI

SI 1/3 Spodnji Ivanjci – Kmetijska zadruga Podrobnejši prostorski Na poplavnem obmo čju znotraj enote urejanja prostora je izvedbeni pogoji in gradnja objektov možna na koti 206,5 m n.v. dodatne omejitve

SI 1/4 Spodnji Ivanjci – Predvidena čistilna naprava

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 131

Podrobnejši prostorski Gradnja objektov je možna na koti 206,8 m n.v. izvedbeni pogoji in

dodatne omejitve

SI 3 Spodnji Ivanjci – Lovska remiza Podrobnejši prostorski Na obmo čju se ohranja gozdna zarast. Po potrebi se obmo čje izvedbeni pogoji in ogradi. dodatne omejitve

SPODNJA Š ČAVNICA

SŠ 2 Spodnja Š čavnica – Del naselja proti goricam Na obmo čju, ki se nahaja znotraj varovalnega pasa daljnovoda Podrobnejši prostorski 110 kV Šentilj – Gornja Radgona, ki obsega obmo čje 15 m na izvedbeni pogoji in vsako stran od osi daljnovoda, je prepovedana gradnja dodatne omejitve stanovanjskih objektov ter objektov v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa.

SŠ 2/3 Spodnja Š čavni ca – Blok Podrobnejši prostorski Na obmo čju se nahaja ve čstanovanjski objekt, za katerega je izvedbeni pogoji in dovoljena rekonstrukcija, vzdrževanje in obnova v okviru dodatne omejitve obstoje čih gabaritov.

STAVEŠINCI

ST 1/1 Stavešinci – Vaško – gas ilski dom z igriš čem V obmo čju opredeljene poplavne nevarnosti na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora ZS je možna ureditev odprtih površin za šport in rekreacijo. Gradnja objektov, ki sodijo v obmo čja zbiranja in zadrževanja ljudi (npr. šole, vrtci, Podrobnejši prostorski itd.) ni dopustna oziroma jih je potrebno predvideti izven izvedbeni pogoji in obmo čja opredeljene poplavne nevarnosti. Dopustne so le dodatne omejitve rekonstrukcije in vzdrževanje obstoje čih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne pove čujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

STAVEŠINSKI VRH

SV 1/1 Stavešinski Vrh – Predvidena čistilna naprava Podrobnejši prostorski Gradnja se na črtuje tako, da se lesna vegetacija ohranja v čim izvedbeni pogoji in ve čji možni meri. Gradbiš če je dovoljeno organizirati le znotraj dodatne omejitve površin enote urejanja prostora.

ZBIGOVCI

ZB 2 Zbigovci - Igriš če Na obmo čju parc. št. 458/1 k.o. Zbigovci je prepovedano Podrobnejši prostorski posegati v gozdni sestoj, ki se nahaja v neposredni bližini. izvedbeni pogoji in Gradbiš če je dovoljeno organizirati le znotraj površin dodatne omejitve predvidenih za poseg. Pred pri četkom del se mora gradbiš če omejiti z ustrezno ograjo, ki bo preprečevala dostop na

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 132

naravovarstveno pomembno obmo čje ter zmanjševala vplive prekomernega hrupa in prašenja. Razsvetljavo je treba na črtovati tako, da se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetilk, ki omogo čajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Razsvetljava naj bo na črtovana s tipali, ki omogo čajo osvetljevanje po potrebi.

ZUNANJI PROSTOR OZ. KRAJINA

EU 3 Vodovarstveno obmo čje na obmejnem obmo čju Na obmo čju je dovoljena ureditev kolesarskih in pešpoti z pripadajo čo urbano opremo, ki predstavljajo del širšega Podrobnejši prostorski športno rekreativnega obmo čja. Na obmo čju je predvidena tudi izvedbeni pogoji in postavitev brvi preko reke Mure v sosednjo Republiko Avstrijo. dodatne omejitve V izkazanega interesa po kompleksnem urejanju se izdela ob činski podrobni prostorski na črt.

EU 23 Obmo čje varstva narave Ostali pogoji, ki so povzeti iz Naravovarstvenih smernic ZRSVN (št. 4-II-604/3-O-13/MV z dne 3.7.2013) ter se nanašajo predvsem na obmo čja drugih kmetijskih zemljiš č (K2) so: - traviš ča na obmo čju podrobnejše namenske rabe prostora - K2 se naj vklju čuje v KOP podukrep MET, ki z izvajanjem časovno prilagojene košnje ohranja habitate metuljev, - v podenoti urejanja prostora se naj ohranja delež traviš č, še posebej higromezofilnih nižinskih travnikov (mezotrofni gojeni travniki) z zdravilno strašnico, ki so Podrobnejši prostorski habitat kvalifikacijskih vrst metuljev, izvedbeni pogoji in - na obmo čju podenote urejanja prostora se dodatne omejitve hidromelioracije naj ne izvajajo, - na traviš čih se naj zmanjšuje uporaba gnojevke, ne uporabljajo mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva, - med 1. julijem in 20. avgustom se naj ne izvaja košnja ali gnojenje, - paša, košnja ali spravilo se naj izvajajo pred 1. julijem in po 20. avgustu, - obstoje če robne pasove dreves in živih mej se naj obrezuje in re či vsako drugi leto, - osnovna obtežba z živino na traviš čih naj ne presega 1,9 GVŽ/ha.

Obmo čje varstva narave zahodno od DPA EU 15 Obmo čje varstva narave vzhodno od DPA EU 16 Južni del ob čine izven obmo čja varstva narave zahodno EU 22 od DPA Za obmo čje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako A, Podrobnejši prostorski ki se nahajajo znotraj varovalnega pasa daljnovoda 110 kV izvedbeni pogoji in Šentilj – Gornja Radgona, ki obsega obmo čje 15 m na vsako dodatne omejitve stran od osi daljnovoda, je prepovedana gradnja stanovanjskih objektov ter objektov v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 133

12. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

129. člen (spremljanje stanja okolja )

(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oz. njene pooblaš čene službe, ob čina in investitorji, v skladu s pristojnostjo, spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz okoljskega poro čila pri izvajanju prostorskega na črta za naslednje kazalce stanja okolja:

(2) Podnebne spremembe: - spremljanje javno dostopnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov (TGP), preko državnega monotoringa, - spremljanje javno dostopnih podatkov o povpre čnem letnem dnevne prometu (PLDP) za pomembnejše prometnice na obmo čju ob čine, preko državnega monotoringa, - vodenje števila priklju čkov na plinovodno omrežje preko upravljavca plinovodnega omrežja, - vodenje evidence kotlovnic in gospodarskih con, - vodenje evidence o porabi energije na obmo čju ob čine po posameznih energentih, - za posamezne posege bo v času gradnje in obratovanja potreben monotoring, ki ga zagotovi investitor oz. upravljalec naprave oz. objekta.

(3) Kakovost zraka: - spremljanje javno dostopnih podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka preko državnega monotoringa, - spremljanje javno dostopnih podatkov o povpre čnem letnem dnevnem prometu (PLDP) za pomembnejše prometnice na obmo čju ob čine, preko državnega monotoringa, - vodenje števila priklju čkov na plinovodno omrežje preko upravljavca plinovodnega omrežja, - vodenje evidence kotlovnic in gospodarskih con, - vodenje evidence o porabi energije na obmo čju ob čine po posameznih energentih, - za posamezne posege bo v času gradnje in obratovanja potreben monotoring, ki ga zagotovi investitor oz. upravljalec naprave oz. objekta.

(4) Hrup: - spremljanje javno dostopnih podatkov o povpre čnem letnem dnevnem prometu (PLDP) za pomembnejše prometnice na obmo čju ob čine, preko državnega monotoringa, - spremljanje nastajanja novih in odpravljanje potencialno konfliktnih obmo čij, - spremljanje dolo čil in sprememb podro čnih predpisov, ki se nanašajo na dolo čitev stopnje varstva pred hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora in prilagoditev morebitnim spremembam, - za posamezne posege bo v času gradnje in obratovanja potreben monotoring, ki ga zagotovi investitor oziroma upravljavec naprave oziroma objekta.

(5) Površinske vode: - spremljanje stanja vodotokov na obmo čju ob čine preko državnega monotoringa stanja površinskih voda, - spremljanje trenda obremenjenosti obmo čja ob čine s odpadnimi vodami ter na podlagi tega zagotoviti zadostne kapacitete čistilnih naprav, - spremljanje obmo čij ogroženih zaradi poplav, ter sprememb razredov poplavne nevarnosti, s čimer se pogojuje izvedba posegov na tovrstnih obmo čjih, - za posamezne predvidene objekte bo v skladu z veljavno zakonodajo, potrebno izvajati dodatne monotoringe, povezane z izpusti odpadnih vod v javno kanalizacijo in površinske vode,

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 134

- v primeru, da bodo na širšem obmo čju industrijske cone Mele, zaradi razvoja poslovno – proizvodnih dejavnosti, nastajale dodatne odpadne tehnološke vode je investitor, v skladu z veljavno zakonodajo, dolžan zagotoviti meritve kemi čnega stanja odpadnih tehnoloških vod pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje.

(6) Podzemne vode: - spremljanje stanja podzemnih vod na obmo čju ob čine preko državnega monotoringa kakovosti podzemnih vod, - vodenje evidence priklju čkov na javno kanalizacijsko omrežje, - za posamezne predvidene objekte bo v skladu z veljavno zakonodajo, potrebno izvajati dodatne monotoringe, povezane z izpusti odpadnih vod v javno kanalizacijo in površinske vode, - v primeru, da bodo na širšem obmo čju industrijske cone Mele, zaradi razvoja poslovno – proizvodnih dejavnosti, nastajale dodatne odpadne tehnološke vode je investitor, v skladu z veljavno zakonodajo, dolžan zagotoviti meritve kemi čnega stanja odpadnih tehnoloških vod pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje.

(7) Tla in kmetijske površine: - spremljanje kakovosti tal ni potrebno.

(8) Narava: - spremljanje stanja okolja z vidika vplivov na biotsko raznovrstnost, habitatne tipe, naravne vrednote, ekološko pomembna obmo čja, varovalne gozdove in varovana obmo čja ni potrebno.

(9) Kulturna dediš čina: - spremljanje stanja okolja z vidika varstva kulturne dediš čine ni potrebno.

(10) Krajina: - spremljanje stanja okolja z vidika vplivov na krajino ni potrebno.

(11) Svetlobno onesnaževanje: - ob čina mora spremljati letno porabo elektri čne energije za potrebe javne razsvetljave na obmo čju ob čine.

(12) Elektromagnetno sevanje: - ob čina naj ob vsaki spremembi prostorskih aktov na obmo čju ob čine spremlja število obmo čij stanovanjskih površin in razpršene gradnje znotraj varovanih obmo čij daljnovodov ter po potrebi definira pogoje gradnje in zagotovi nadzor upoštevanje le teh.

(13) Zdravje ljudi: - ob čina mora spremljati število priklju čkov na javni vodovod in kanalizacijsko omrežje, - ob čina mora spremljati vrste in koli čine komunalnih in drugih odpadkov, - ob čina mora spremljati rast prebivalstva ter na podlagi tega zagotavljati zadostno število zbiralnic za lo čeno zbrane frakcije, - ob čina mora spremljati število gospodinjstev vklju čenih v javni odvoz odpadkov, - ob čina mora spremljati število nelegalnih odlagališ č in zagotavljati njihovo sanacijo, - za posamezne posege bo v času gradnje in obratovanja potreben monotoring, ki ga zagotovi investitor oz. upravljalec naprave oz. objekta.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 135

IV. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

130. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih aktov )

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:

1. Dolgoro čni plan Ob čine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in vse njegove spremembe in dopolnitve (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 5/86, 1/90 in 16/91, Uradni list RS, št. 7/95 in 82/99)

2. Srednjero čni plan Ob čine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in vse njegove spremembe in dopolnitve (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 10/88, 3/90 in 16/91, Uradni list RS, št. 7/95 in 82/99)

3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Ob čine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 92/99, 101/01 in 54/03, Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 54/04 – Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o lokacijskem na črtu za plinifikacijo naselij Gornja Radgona in Radenci, na obmo čju ob čine Gornja Radgona ter spremembe in dopolnitve prostorskih aktov, 72/12, 73/12 – Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o ureditvenem na črtu Mejni prehod s pripadajo čimi objekti v Gornji Radgoni, 77/13 in 84/14)

131. člen (prenehanje veljavnosti prostorsko izvedbenih na črtov )

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorsko izvedbeni na črti:

- Odlok o lokacijskem na črtu za obmo čje »Stari MIR« v Gornji Radgoni (Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 10/05 in 48/08)

- Odlok o lokacijskem na črtu za kanalski kolektor v Gornji Radgoni (Uradne objave Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 17/98)

- Odlok o zazidalnem na črtu bencinski servis s pripadajo čimi objekti v Gornji Radgoni (Uradne objave ob činskih skupš čin Gornje Radgone in Murske Sobote, št. 6/92)

- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko obmo čje »Negovsko jezero z okolico« (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 22/91)

- Odlok o ureditvenem na črtu »pokopališ če« v Gornji Radgoni (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 17/88)

- Odlok o ureditvenem na črtu Gornja Radgona – mestno središ če (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 32/87, 5/88 - popravek, 17/90, Uradne objave Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 14/98, 17/98, Uradni list RS, št. 69/02)

- Odlok o ureditvenem na črtu "Preureditev Elementa za Avtoradgona in obrtna cona Gornja Radgona« (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 23/87, Uradne objave Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 21/99, Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 7/04 in 13/05)

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 136

- Odlok o zazidalnem na črtu za del naselja Črešnjevci (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 30/86, Uradni list RS, št. 49/02)

- Odlok o zazidalnem na črtu Negova – center (Uradne objave ob činskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 19/85)

- Odlok o zazidalnem na črtu »Gornja Radgona – Velclov vrt (Uradne objave občinskih skupš čin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 25/88, Uradne objave Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 13/98, 17/98 in 23/99, Uradni list RS, št. 85/2)

- Odlok o novelaciji zazidalnega na črta »Industrijska cona Gornja Radgona« (Uradne objave, št. 17/86 in 25/90, Uradni list RS, št. 6/96, 51/96, 92/99 in Uradne objave Ob čine Gornja Radgona, št. 15/98)

- Odlok o zazidalnem na črtu »Gornja Radgona – sejem« (Uradni list RS, št. 22/00) v delu, ki sega v enoto urejanja prostora GR 39

- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem na črtu Gornja Radgona – mestno središ če, Uradne objave Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 23/99 – in sicer v delu, ki se nanaša na 32/98-UN/GR

132. člen (dokon čanje postopkov )

(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se za čeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in kon čajo po dolo čbah prejšnjih prostorskih izvedbenih aktov ob čine, pri čemer se za za četek postopka šteje datum vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojni upravni enoti.

(2) Postopki izdaje smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij nosilcev urejanja prostora, ki so se za čeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in kon čajo po dolo čbah prejšnjih prostorskih izvedbenih aktov ob čine, pri čemer se za za četek postopka šteje datum vloge pri pristojnem upravnem organu.

(3) Postopki za sprejem ter spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih na črtov, ki so v času uveljavitve odloka v postopkih priprave in še niso bili javno razgrnjeni, se pripravijo na podlagi dolo čil novega prostorskega na črta. Prostorski izvedbeni na črti, ki so v času uveljavitve odloka v fazi javne razgrnitve ali po javni razgrnitvi, se dokon čajo po dolo čbah prejšnjih izvedbenih aktov ob čine.

133. člen (hramba in vpogled prostorskega na črta )

(1) Prostorski na črt se hrani na sedežu Ob čine, na pristojni upravni enoti in na Ministrstvu pristojnemu za prostor.

(2) Analogna oblika prostorskega na črta je na vpogled javnosti na sedežu Ob čine Gornja Radgona. Digitalna oblika prostorskega na črta je javnosti dostopna na spletni strani Prostorsko informacijskega sistema ob čin (PISO).

134. člen (neskladja prostorskega na črta )

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 137

(1) Prostorski na črt je izdelan v analogni in digitalni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in karto0grafskega dela prostorskega na črta se uporablja tekstualni del.

(2) Vris prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC je bil narejen deloma na zemljiški kataster, deloma pa na podlagi dejanskega stanja v prostoru. Podatek o zemljiškem katastru je predvsem v gri čevnatem delu ob čine lahko pozicijsko nenatan čen in se v dolo čenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi ali osi kategorizirane ceste in drugih javnih evidenc. V teh primerih se pri uporabi kartografskih prikazov upošteva dejansko stanje v naravi.

135. člen (nadzor )

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

136. člen (veljavnost prostorskega na črta )

(1) Ta odlok za čne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Ob čine Gornja Radgona, lokalnem časopisu Prepih.

Številka: Datum:

Župan Ob čine Gornja Radgona Stanislav ROJKO, 1.r.

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 138

PRILOGE:

Priloga 1: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in za časnimi objekti, ki so dopustni za posamezno obmo čje osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in.

Priloga 2: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v prostorskem na črtu

Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 139