DOCSLIB.ORG

Občinski Prostorski Načrt

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Občinski Prostorski Načrt OB ČINA GORNJA RADGONA Ob činski prostorski na črt (predlog) ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE GORNJA RADGONA Murska Sobota, april 2015 Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12, 76/1-odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 20. člena Statuta Ob čine Gornja Radgona (Uradno glasilo Ob čine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1 in št. 47 z dne 2.12.2008) je Ob činski svet Ob čine Gornja Radgona na … seji dne … sprejel ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE GORNJA RADGONA I. UVODNI DOLO ČBI 1. člen (podlaga za prostorski na črt in njegov namen ) (1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: prostorski na črt). (2) Prostorski na črt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb ob čine in varstvenih zahtev, dolo čijo cilji in izhodiš ča prostorskega razvoja ob čine, na črtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter dolo čijo pogoji umeš čanja objektov v prostor. (3) Prostorski na črt velja za celotno obmo čje občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: ob čina) in je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov in izdajo dovoljenj za posege v prostor ter za pripravo ob činskih podrobnih prostorskih na črtov. (4) Prostorski na črt je usklajen z smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter upravljavcev gospodarske javne infrastrukture oz. s predpisi z njihovih delovnih podro čij. Na prostorski na črt je pridobljena tudi Odlo čba o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorskega na črta na okolje. 2. člen (vsebina prostorskega na črta ) (1) Prostorski na črt vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) Strateški del prostorskega na črta dolo ča: - izhodiš ča in cilje prostorskega razvoja ob čine - zasnovo prostorskega razvoja ob čine - zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, - dolo čitev okvirnih območji naselij z obmo čji razpršene poselitve in obmo čji razpršene gradnje - usmeritve za prostorski razvoj ob čine (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č, usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 2 (3) Izvedbeni del prostorskega na črta dolo ča: - obmo čja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora - enote in podenote urejanja prostora - prostorske izvedbene pogoje - obmo čja, za katere se pripravijo ob činski podrobni prostorski na črti (v nadaljnjem besedilu: OPPN) (4) Sestavni deli prostorskega na črta so: - besedilo prostorskega na črta: - Odlok (uvodni dolo čbi, strateški del prostorskega na črta, izvedbeni del prostorsekga na črta ter predhodne in kon čne dolo čbe) - s prilogami (Priloga 1: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in za časnimi objekti, ki so dopustni za posamezno obmo čje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in Priloga 2: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v prostorskem na črtu) - kartografski del prostorskega na črta: - kartografski prikazi strateškega dela prostorskega na črta in - kartografski prikazi izvedbenega dela prostorskega na črta - priloge prostorskega na črta: - Izvle ček iz hierarhi čno višjih prostorskih aktov - Prikaz stanja prostora - Strokovne podlage (npr. urbanisti čni na črti, poplavne študije, ipd.) - Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture - Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta - Povzetek za javnost - Okoljsko poro čilo - Dodatna gradiva Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 3 II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NA ČRTA 1. IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE 3. člen (analiza stanja in teženj prostorskega razvoja ter razvojne potrebe v ob čini ) (1) Ob čina leži v severovzhodni Sloveniji , na meji gri čevnatih in ravninskih pokrajinskih enot. Tako se na obmo čju ob čine stikajo obronki Slovenskih goric oz. tako imenovane Radgonsko – Kapelske gorice z Radenskim poljem na severovzhodu in Apaškim poljem na severozahodu. Obširnejši ravninski svet v ob čini predstavlja na jugu še Š čavniška dolina z reko Š čavnico, ki se razprostira v smeri severozahod – jugovzhod. (2) Ob čina sodi med obmejne ob čine, saj na severu, po reki Muri poteka 22 km dolga državna meja s sosednjo Republiko Avstrijo. Na vzhodu ob čina meji na ob čino Radenci, na jugu na ob čine Sveti Jurij ob Š čavnici, Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na zahodu na ob čini Benedikt in Sveta Ana ter na severozahodu na občino Apa če. (3) Najpomembnejši gospodarski panogi v ob čini predstavljata kmetijska dejavnost in industrija. Glede na dejansko rabo zemljiš č velik del ob čine zajemajo kmetijska in gozdna zemljiš ča. V ravninskem delu ob čine prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, medtem ko ponekod v gri čevnatem delu ob čine prednja čita vinogradništvo in sadjarstvo. Na osnovi intenzivne kmetijske pridelave se je v preteklosti razvila mo čna živilsko predelovalna industrija. Kmetijska dejavnost je iz nekdanjih malih kme čkih gospodarstev, kjer so se ukvarjali z vsemi kmetijskimi panogami, prerasla v intenzivno, tržno in specializirano usmerjeno kmetovanje na ve čjih kmetijah. Vsesplošna kriza je spodbudila ohranjanje posami čnih kmetij v kme čkih oz. podeželskih naseljih, ki se usmerjajo v rejo živine, sadjarstvo, vinogradništvo ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ohranja se tudi samooskrbo oz. ljubiteljsko kmetovanje. Neugodne klimatske razmere (razporeditev padavin, suša, ipd.), zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljiš č, zato se pojavlja vse ve č teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in tudi ogrevanjem (geotermalna voda). Samo tradicijo kmetijske dejavnosti nakazuje tudi že ve č kot 50-letno organiziranje Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma. Sam pomen vinogradniške dejavnosti pa že ve č kot 160 let obstajajo če podjetje Radgonske Gorice, kjer pridelujejo vrhunska vina, predvsem pa so znani po svojih peninah. Ob čina bo tako tudi v prihodnje vzpodbujala razvoj kmetijske dejavnosti v vseh njenih panogah . Razvoj kmetijske dejavnosti je pogojeval tudi razvoj industrijske dejavnosti. Le ta je sprva temeljil na živilsko predelovalni industriji, pozneje pa so se razvile tudi druge gospodarske, obrtne oz. industrijske panoge. Danes na obmo čju ob čine obratuje industrijska cona Mele , ki glede na razpoložljivo površino, število podjetij in število zaposlenih, predstavlja eno izmed najuspešnejših industrijskih oz. gospodarskih con v severovzhodni Sloveniji, ki hkrati predstavlja tudi enega izmed najve čjih zaposlovalcev delovne sile v Pomurju. Kljub vsesplošni krizi se industrijska cona Mele razvija naprej, na kar vpliva tudi njena obmejna lega, za kar pa nujno potrebuje nove površine stavbnih zemljiš č za razvoj industrijske oz. gospodarske dejavnosti . Poleg industrijske cone Mele, znotraj mesta Gornja Radgona obstaja še par ve čjih industrijsko - gospodarskih obratov. Za ve čje obrate se pojavljajo težnje po preselitvi v industrijsko cone Mele, medtem ko se manjši, manj intenzivni ohranjajo. Ohranja se tudi manjše gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki so razpršene po ostalem delu ob čine. Poleg kmetijske dejavnosti in industrije je gospodarski razvoj ob čine usmerjen tudi v razvoj sonaravnega turizma, ki temelji na naravnih danostih ob čine, sama obmejna lega pa omogo ča razvoj trgovine in prometa . Težnje po razvoju razvoj turizma in športno - rekreacijskih dejavnosti se pojavljajo predvsem na obmo čjih, ki isto časno predstavljajo tudi varovana obmo čja naravne in kulturne dediš čine (vinorodne gorice, obmo čje ob reku Muri, Negovsko jezero, ipd.). Posebna težnja za razvoj teh dejavnosti se Ob činski prostorski na črt Ob čine Gornja Radgona – PREDLOG Odlok o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Gornja Radgona 4 pojavlja na obronkih mesta Gornja Radgona in na obmo čju, kjer je predvidena navezava na že opredeljena obmo čja za turizem ter šport in rekreacijo v sosednji Republiki Avstriji. (4) Naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj poselitve . Do ve čje koncentracije prebivalstva je prišlo na nižinskem delu ob čine, v dolinah rek oz. potokov ter na slemenih gri čevnatega dela ob čine, kjer so se izoblikovala strnjena, obcestna ali gru časta naselja, razporejena ob lokalnih cestah. Ve čina teh naselij ima že urbani pridih, čeprav so ponekod ohranjene tudi tradicionalne kme čke sestavine naselij. V gri čevnatem delu ob čine prevladuje razpršena poselitev, ki na celotnem obmo čju Slovenskih goric predstavlja avtohtoni poselitveni vzorec, ki se ohranja. Prevladujejo podeželska naselja z ohranjeno kmetijsko funkcijo. Poseben tip poselitve v gri čevnatem delu ob čine predstavljajo obmo čja kjer prihaja do prepletanja obmo čja vinskih kleti, vikendov, posami čnih kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji prevladujejo. V omrežju naselij imata posebno vlogo mesto Gornja Radgona in naselje Negova, kjer se pojavljajo težnje po njunem nadaljnjem razvoju in krepitvi položaja v omrežju naselij
Load more

Recommended publications
  • Za Izvrševanje 123. Člena Zakona O Vodah ( Uradni List RS, Št. 67/02, 2
    Za izvrševanje 123. člena Zakona o vodah ( Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrl-A , 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) v zvezi z : drugim odstavkom 8.c člena: Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Skopičnika, Tbina, Koritnice, Prodarjeve grape, Bače, Velunje, Mislinje, Mitroviškega potoka, Save Dolinke, Rupovščice, Bohinjske Bistrice, Tople, Rajterbaha in Kneže za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 66/94, 71/94 – popr., 26/95 - popr., 38/96, 57/98, 86/99-odl.US , 49/03 in 122/07), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Proščka, Kneže, Bače, Ročice, Brusnika, Klavžarice, Radovne, Završnice in Vipave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 9/95, 26/95 - popr., 86/99-odl.US, 49/03, 63/05, 106/06, 34/08 in 17/09), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Tržiške bistrice za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 21/95, 26/95 - popr. in 49/03), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Polskave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 17/96 in 49/03), Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mirna, Nemiljščica, Hruševka, Temenica, Savinja - na Strugi, Suha, Pretovka ob Mostnici in Sopota za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 17/96 in 49/03), Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode na odseku vodotoka Dravinje za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Daily Tours & Experiences
    www.palma-travel.eu DAILY TOURS & EXPERIENCES INCOMING DEPARTMENT Verovškova 55 I 1000 Ljubljana I Slovenia tel: +386 1 51 33 670 I [email protected] www.palma-travel.eu INTRODUCTION PALMA TRAVEL DMC offers a complete travel service - we combine high quality of services with reasonable price and personal touch. Our inspiration comes from the elegance of urban cities, green countryside always raises our spirit and our hearts guide us to create and fulfil the dreams of each and every traveller. At every point since the establishment of the company over three decades ago, we have proven to be a reliable business partner with comprehensive and diverse range of travel arrangements. We are determined to provide the best support, ultimately saving you money and time to focus on things that matter the most to you. Our team of professionals welcomes you to Slovenia and its nearby countries: Austria, Italy, Croatia, Hungary, Serbia, Bosnia & Herzegovina, Albania, Bulgaria, Macedonia, Germany, Switzerland and others, so join us and enjoy the hospitality of the people, fantastic variety of regions, natural wonders and local traditions and culture. We have carefully selected our best routes for you to explore the unique and diverse trips off the beaten track; be amazed by the nature and take a glimpse inside the underworld. Meet the friendly locals and get thrilled by their stories and folklore. Let them be lakes, rivers or mountains, untouched jewels are hiding everywhere – and we know where the best ones are. TA PALMA IS A MEMBER OF: CERTIFICATES OF EXCELLENCE: 2018 Czech republic Slovakia Germany Austria Hungary bled Slovenia Ljubljana Italy Zagreb Portorož Croatia Pula Bosnia & Zadar Herzegovina Serbia Split Dubrovnik TRANSPORTATION Our vehicles are comfortable and perfect for short or long-distance traveling, apart from this we can arrange luxury vehicles for our sophisticated clients.
    [Show full text]
  • World Bank Document
    work in progress for public discussion Public Disclosure Authorized Water Resources Management in South Eastern Public Disclosure Authorized Europe Volume II Country Water Notes and Public Disclosure Authorized Water Fact Sheets Environmentally and Socially Public Disclosure Authorized Sustainable Development Department Europe and Central Asia Region 2003 The International Bank for Reconstruction and Development / The World Bank 1818 H Street, N.W., Washington, DC 20433, USA Manufactured in the United States of America First Printing April 2003 This publication is in two volumes: (a) Volume 1—Water Resources Management in South Eastern Europe: Issues and Directions; and (b) the present Volume 2— Country Water Notes and Water Fact Sheets. The Environmentally and Socially Sustainable Development (ECSSD) Department is distributing this report to disseminate findings of work-in-progress and to encourage debate, feedback and exchange of ideas on important issues in the South Eastern Europe region. The report carries the names of the authors and should be used and cited accordingly. The findings, interpretations and conclusions are the authors’ own and should not be attributed to the World Bank, its Board of Directors, its management, or any member countries. For submission of comments and suggestions, and additional information, including copies of this report, please contact Ms. Rita Cestti at: 1818 H Street N.W. Washington, DC 20433, USA Email: [email protected] Tel: (1-202) 473-3473 Fax: (1-202) 614-0698 Printed on Recycled Paper Contents
    [Show full text]
  • (Annelida : Clitellata) on Freshwater Crayfish in Croatia
    Ann. Limnol. - Int. J. Lim. 2006, 42 (4), 251-260 Occurrence of Branchiobdellida (Annelida : Clitellata) on freshwater crayfish in Croatia G.I.V. Klobucar√1*, I. Maguire1, S. Gottstein1, S. R. Gelder2 1 Department of Zoology, Faculty of Science, University of Zagreb, Rooseveltov trg 6, 10000 Zagreb, Croatia 2 Department of Science and Math, University of Maine at Presque Isle, 181 Maine Street, Maine 04769, USA There is very little information on the genus Branchiobdella and the species relationships with their freshwater crayfish hosts in Croatia. Therefore, a base-line study was needed so that future changes in available habitat brought about by urban development and the probable introduction of non-native species can be accurately assessed. This investigation used preserved freshwater crayfish collected from across Croatia between 1995 and 2005 as its source of the ectosymbionts. Crayfish species included Astacus astacus, A. leptodactylus, Austropotamobius pallipes, A. torrentium, and the allochtonous North American species, Orconectes limosus. Only native European species of branchiobdellids were found: Branchiobdella astaci, B. parasita, B. pentodonta, B. hexodonta, B. italica, and B. balcanica, and this is the first report on the occurrence of these species, apart from B. italica, in Croatia. The distribution of these branchiobdellidans is compared with climatic and river drainage systems, and literature reports of populations in other countries in the region. Keywords: Branchiobdellidans, distribution, epibionts, freshwater crayfish, Croatia. Introduction stated the name balcanica due to its seniority over Pop’s (1965) proposed orientalis. At the higher taxonomic Branchiobdellidans are ectosymbiotic clitellate anne- level we have followed the common naming convention lids living primarily on freshwater astacoidean crayfish used in Brinkhurst and Gelder (2001) that uses bran- (Brinkhurst & Gelder 2001).
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Slovenia. My Way of Getting Inspired
    MEDIA KIT SLOVENIA. MY WAY OF GETTING INSPIRED. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info “AT FIRST, THE IDEA WAS TO KEEP 4 Slovenian Tourist Board SLOVENIA A SECRET.” Welcome to Slovenia, a pocket-size country which surprises with its vast diversity Slovenia. Green. Active. Healthy. on every step. If you are eager to step out of the box and experience authenticity 6 at its best, this is the country to put on your bucket list! 10 Top Media about Slovenia P.S. Do it before everyone else discovers it! Slovenia is surely the most diverse European country. The crossroads between the Alps, Ljubljana & Central Slovenia Mediterranean and Karst, the Pannonian Plain and central Slovenia with the capital city of 12 Ljubljana bring together history, cultures, natural beauties and resources from all over Europe. Nowhere else you will find such a diversity packed on such a tiny piece of land. And this makes it 18 Alpine Slovenia so attractive in any time of the year! Let us tell you a little story: at first, the idea was to keep Slovenia a secret. Not to tell anyone 24 Mediterranean & Karst Slovenia about it and to keep it all for ourselves. For the sake of beauty. It would be our little paradise on Earth, or our happy place, if you wish to call it this way. Everybody would live happily ever after, 30 Thermal Pannonian Slovenia on their little piece of paradise, surrounded by pristine nature and breathtaking scenery. But… (there’s always a but...) Slovenia is so beautiful that it’s simply impossible to keep it 36 Slovenia Unique Experiences secret.
    [Show full text]
  • Appendix 1 to PRIORITISED ACTION FRAMEWORK (PAF) for NATURA 2000 in SLOVENIA 1
    Appendix 1 to PRIORITISED ACTION FRAMEWORK (PAF) FOR NATURA 2000 in SLOVENIA 1. List of species dependent on grassland habitats (E.2.4) for which Agri-environmental measures Sub-measure 10.1 - Payment of agri-environment-climate commitments in the period 2014-2020 were identified depending on the type of measure Special grassland habitats (HAB): Plants: Marsh gladiolus (Gladiolus palustris), Adriatic lizard orchid (Himantoglossum adriaticum), Liparis loeselii, Pulsatilla grandis, Scilla litardierei, Serratula lycopifolia, Butterflies: Marsh Fritillary (Euphydryas aurinia), Large Copper (Lycaena dispar), False Ringlet (Coenonympha oedippus), Scarce Fritillary (Euphydryas maturna) Birds: Sedge Warbler (Acrocephalus schoenobaenus), Lesser Grey Shrike (Lanius minor), Spotted Crake (Porzana porzana), Wood Lark (Lullula arborea), Common Grasshopper-warbler (Locustella naevia), Common Snipe (Gallinago gallinago), Little Crake (Zapornia parva), European Nightjar (Caprimulgus europaeus), Eurasian Skylark (Alauda arvensis), Common Quail (Coturnix coturnix), Northern Lapwing (Vanellus vanellus), Common Redshank (Tringa tetanus), Red-backed Shrike (Lanius collurio), Rufous-tailed Rock-thrush (Monticola saxatilis), Common Hoopoe (Upupa epops), European Honey-buzzard (Pernis apivorus), Eurasian Eagle-owl (Bubo bubo), Eurasian Scops-owl (Otus scops), Corn Bunting (Miliaria calandra), Eurasian Curlew (Numenius arquata), Eurasian Wryneck (Jynx torquilla), Common Kingfisher (Alcedo atthis), Ortolan Bunting (Emberiza hortulana) Molluscs: Congeria kusceri,
    [Show full text]
  • Navadna Nežica
    ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE SPODNJE GAMELJNE 61 A, 1211 LJUBLJANA-ŠMARTNO MONITORING POPULACIJ IZBRANIH CILJNIH VRST RIB Navadna nežica (Cobitis elongatoides) poročilo Ljubljana-Šmartno, december 2017 ZZRS, 2017. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib. Navadna nežica. 2 MONITORING POPULACIJ IZBRANIH CILJNIH VRST RIB Navadna nežica (Cobitis elongatoides) poročilo Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije Dunajska 47 SI-1000 Ljubljana Izvajalec: Zavod za ribištvo Slovenije Sp. Gameljne 61 a SI-1211 Ljubljana-Šmartno Nosilec naloge: dr. Samo Podgornik, univ.dipl.biol. Poročilo pripravili: Barbara Bric, univ.dipl.biol. Kartografija: Rok Hamzič, univ.dipl. inž.gradb. ZZRS, 2017. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib. Navadna nežica. 3 Številka pogodbe: 2550-17-330012 Številka: 101-3/2017/23 Datum: 29.12. 2017 Direktor: Dejan Pehar, spec. ZZRS, 2017. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib. Navadna nežica. 4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ..................................................................................................................... 14 2 UGOTAVLJANJE STANJA OHRANJENOSTI VRSTE ................................ 15 3 METODE DELA ................................................................................................... 16 3.1 Terensko delo ................................................................................................ 16 3.1.1 Elektroribolov vrst zakopanih v usedline ............................................... 16 3.1.2 Popis parametrov habitata ......................................................................
    [Show full text]
  • Upo Rabljamo Redno Predloge Na/Z(S): Na Triglavu — S Triglava, Na
    Velika planina, Kofce mn. Na vprašanje kje? kam? od kod? upo­ rabljamo redno predloge na/z(s): na Triglavu — s Triglava, na M atajurju — z Matajurja, na Brani — z Brane, na Šmarni gori — s Šmarne gore. 2. Pogorja in gorske enote imajo edninska in množinska imena: Pohorje s Pohorja na Pohorju; množinska so npr.: Alpe v Alpah iz Alp, Karavanke v Karavankah iz Karavank, Haloze v Halozah iz Haloz, Gorjanci na Gorjancih z Gorjancev, vendar tudi v Gor­ jancih iz Gorjancev. Posamezne pokrajine v pogorjih, visoke planote ipd. veljajo splošno za »hribe«, zato: Pokljuka na Pokljuki s Po­ kljuke, Jelovica na Jelovici z Jelovice, čeprav domačini pravijo le v Jelovici iz Jelovice, Voje na Vojah z Voj. Sestavljena imena so povečini občna imena s krajevnim pridevnikom in se tako tudi vežejo: na Banjški planoti. 3. Prelazi in prevali veljajo za vrhove, zato: Ljubelj na Lju­ belju z Ljubelja, Koren na Korenu s Korena, na Kamniškem sedlu. Vendar: Vrata v Vratih iz Vrat, V Jermanovih vratih. Gorske do­ line se vežejo s predlogom v/iz: Trenta v Trenti iz Trente, Krma v Krmi iz Krme, Vintgar v Vintgarju iz Vintgarja. Imena voda 1. Imena večjih domačih rek in pritokov so domala vsa žen­ skega spola: Sava, Savica, Savinja, Drava, Mura, Soča, Krka, Sora, Kokra, Bača, Črna, Meža, Pesnica, Ščavnica, Mirna, Kolpa, Lahinja, Bistrica, Bela, Sotla, Bregana, Božna. Moškega spola so poleg bolj znanega Raka samo imena manjših voda. 2. Imena za jezera in morja so navadno sestavljena iz občnega imena in krajevnega določila (pridevnika): Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Triglavska jezera, Vrbsko jezero, Osojsko jezero; Jadransko morje — Jadran, Sredozemsko morje, Črno morje.
    [Show full text]
  • WATERS Mauro Hrvatin
    WATERS Mauro Hrvatin Slovenia is a country characterized by an abundance of water in a great variety of forms. We usu- ally distinguish between surface and subterranean land waters and the sea. Surface land waters include the river network, lakes, marshes, moors, snowfields, and glaciers while subterranean land waters include groundwater, karst, thermal, and mineral waters. The river network consists of a multitude of rivers, streams, and brooks totaling almost 27,000 kilo- meters. The average density of the watercourses in Slovenia is 1.33 kilometers per square kilometer, among the highest density found in Europe. Surface watercourses are not equally distributed because about 40% of Slovenia is karst and therefore almost without surface watercourses. In this regard, some Slovene karst plateaus stand out especially. In contrast to the karst regions, elsewhere the river network is very branched and in places the density of watercourses exceeds three kilometers per square kilometer. The divide between the Black Sea and the Adriatic Sea runs across Slovenia. Rivers from four fifths of Slovene territory flow several hundred kilometers to the Black Sea and from less than one fifth to the Adriatic Sea. The Black Sea river system comprises the watersheds of the Mura, Drava, Sava, and Kolpa rivers, while the Adriatic river system includes the watersheds of the So~a and Reka rivers and of the small rivers that flow directly to the sea. Short watercourses are characteristics of Slovenia's water network, and only forty-six rivers are more than twenty-five kilometers long. The longest river is the Sava, which runs 221 kilometers on Slovene territory, followed by the Drava with 142 kilometers and the Kolpa with 118 kilometers.
    [Show full text]
  • National Reviews 1998 Slovenia Executive Summary
    DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance Preface The National Reviews were designed to produce basic data and information for the elaboration of the Pollution Reduction Programme (PRP), the Transboundary Analysis and the revision of the Strategic Action Plan of the International Commission for the Protection of the Danube River (ICPDR). Particular attention was also given to collect data and information for specific purposes concerning the development of the Danube Water Quality Model, the identification and evaluation of hot spots, the analysis of social and economic factors, the preparation of an investment portfolio and the development of financing mechanisms for the implementation of the ICPDR Action Plan. For the elaboration of the National Reviews, a team of national experts was recruited in each of the participating countries for a period of one to four months covering the following positions: Socio-economist with knowledge in population studies, Financial expert (preferably from the Ministry of Finance), Water Quality Data expert/information specialist, Water Engineering expert with knowledge in project development. Each of the experts had to organize his or her work under the supervision of the respective Country Programme Coordinator and with the guidance of a team of International Consultants. The tasks were laid out in specific Terms of Reference. At a Regional Workshop in Budapest from 27 to 29 January 1998, the national teams and the group of international consultants discussed in detail the methodological approach and the content of the National Reviews to assure coherence of results.
    [Show full text]
  • OSREDNJI DEL (OPNVR, V1 in V2)
    DDOOPPOOLLNNIITTEEVV OOKKOOLLJJSSKKEEGGAA PPOORROOČČIILLAA ZZAA TTRREETTJJOO RRAAZZVVOOJJNNOO OOSS –– OOSSRREEDDNNJJII DDEELL ((OOPPNNVVRR,, VV11 iinn VV22)) OKOLJSKO POROČILO V FAZI ŠV/PIZ ZVEZEK I – TEKSTUALNI DEL (POVZETEK OP) Kamnik, avgust 2016 DOPOLNITEV OKOLJSKEGA POROČILA ZA TRETJO RAZVOJNO OS – OSREDNJI DEL (OPNVR, V1 in V2) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Naročnik: DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO Tržaška c. 19 1000 Ljubljana Nadzorni mag. Mojca Novak (DRI d.o.o.) inženir: DRŽAVNA CESTA MED AVTOCESTO A1 M ARIBOR – LJUBLJANA IN A2 LJUBLJANA – Projekt: OBREŽJE PRI NOVEM MESTU Faza projekta: ŠTUDIJA VARIANT - (ŠV/PIZ) OIKOS, svetovanje za razvoj, d.o.o. Glavni trg 19 1241 Kamnik Izdelovalec OP: Vodja projekta: • Mojca Hrabar, univ. dipl. biol. Namestnik vodje projekta: • Anes Durgutović, dipl. inž. geoteh. in rud. Naslov naloge: DOPOLNITEV OKOLJSKEGA POROČILA ZA 3. RAZVOJNO OS – OSREDNJI DEL OKOLJSKO POROČILO V FAZI ŠV/PIZ Faza naloge: Izdelava dopolnitev okoljskega poročila brez ocene sprejemljivosti plana Zaključek OP (2. zvezek) v fazi ŠV/PIZ Številka naloge: 1214 December 2010 Datum izdelave: September 2011 (čistopis OP – po izvedeni recenziji) November 2013 (dopolnitve in dodatne uskladitve dokumentov) Avgust 2016 (dopolnitve dokumentov) KAZALO VSEBINE 1 Splošno .........................................................................................................................................................................................5 1.1 Uvod ........................................................................................................................................................................................5
    [Show full text]