Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 16 Ljubljana, četrtek 16. 2. 2006 Cena 110 SIT ISSN 1318-0576 Leto XVI

MINISTRSTVA OBČINE

Ivančna Gorica

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Pravilnik o spremembah Pravilnika o uvedbi 614. 613. PPC I/2 – Leskovec in II/2 – ukrepov v zvezi z aviarno influenco Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica Na podlagi sedmega odstavka 15. člena Zakona o ve- (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna terinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja Gorica na 25. seji dne 9. 2. 2006 potrdil uradno prečiščeno ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj, ki obsega: P R A V I L N I K – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj (Uradni vestnik Občine Ivančna o spremembah Pravilnika o uvedbi ukrepov v Gorica, št. 1/00), zvezi z aviarno influenco – Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- storskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 1. člen – Metnaj (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/01, V Pravilniku o uvedbi ukrepov v zvezi z aviarno influen- 2/02, in Uradni list RS, št. 92/05) co (Uradni list Republike Slovenije, št. 4/06 in 14/06) se v 2. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Območje z izrazitim tveganjem obsega celotno O D L O K ozemlje Republike Slovenije.«. o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj 2. člen (uradno prečiščeno besedilo) 3. člen se črta.

3. člen I. UVODNE DOLOČBE V 4. členu se črta besedilo »na območju iz prejšnjega člena«. 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni po- 4. člen goji za PPC I/2 – Leskovec in II/2 – Metnaj, ki jih je izdelal Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Ljubljanski urbanistični zavod pod številko naloge 4395 v dnem list Republike Slovenije. septembru 1994, dopolnil in uskladil v decembru 1998, z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je Št. 323-02-7/2006-2 izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine. Ljubljana, dne 16. februarja 2006 EVA 2006-2311-0080 2. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z usme- Marija Lukačič l.r. ritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega Ministrica plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gorica, št. 5/98 in 7/99) in vsebujejo: Stran 1474 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije

v tekstualnem delu: Osnovni kubus stavbe – besedilo odloka, Je pretežni del stavbe znotraj oboda osnovnih zunanjih – posebne strokovne podlage za PPC I/2 – Leskovec zidov, brez izzidkov in nadstreškov, načeloma osnovne pra- in II/2 – Metnaj, vokotne oblike. – pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij, Počitniški objekti v grafičnem delu: po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvide- – izsek iz dolgoročnega plana občine Ivančna Gorica za nih za gradnjo počitniških objektov. obdobje 1986–2000 na načrtu PKN v merilu 1:5000, – prikaz meril in pogojev za posege znotraj območij Samine urejanja na združeni topografski in katastrski karti v merilu so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stano- 1:2500, vanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije – prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in do- izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo polnitev dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev je podrob- gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, loci- no prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem rani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop običajno obkroža grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka, sadovnjak. – grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za 5. člen spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega Prostorski ureditveni pogoji za PPC I/2 – Leskovec in in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE II/2 – Metnaj določajo merila in pogoje za posege v prostor v Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka. ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni: PPC I/2 – Leskovec: 3. člen – Vrh pri Višnji Gori Prostorski ureditveni pogoji določajo: – – merila in pogoje za vrste posegov v prostor, – Sela pri Višnji Gori – merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor, – Leskovec – merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in – funkcionalnih zemljišč, – – merila in pogoje za prometno urejanje, – merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje PPC II/2 – Metnaj: ter urejanje sistemov zvez, – Dobrava pri Stični – merila in pogoje za varovanje okolja, – Pristava nad Stično – merila in pogoje za varovanje kulturne dediščine, – Mala Goričica – merila in pogoje za varovanje naravnih vrednot. – Poljane pri Stični – Debeče 4. člen – Planina – Projekti za gradbeno dovoljenje naj v vodilni mapi vse- – Metnaj bujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za – Mekinje nad Stično predmetni prostor in predmetno vrsto posega. Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevani na vseh ter za območja: nivojih in v kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo – npr. – zemljišč VIII. kategorije – razpršena gradnja, po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah – kmetijskih zemljišč I. in II. območja ter posegov, vrstah okolij (vas, mesto, krajina …) ipd. – gozdnih površin. Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih 6. člen objektih …(Uradni list RS, št. 114/03 oziroma Uradni list RS, Osnovna načela za urejanje naselij so: št. 130/04 in kasnejši popravki oziroma dopolnitve – v nada- – varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ljevanju Pravilnik). – ohranjanje krajinskih značilnosti, Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v – varovanje kulturne dediščine, tem odloku (npr. gradbena parcela…), razen spodaj opre- – varovanje naravnih vrednot, deljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. – varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in za- 102/04 in kasnejših popravkov oziroma dopolnitev). jetij pitne vode, – pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega na- Gradbena linija selja, V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene grad- – skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regi- bene linije je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen onalno arhitekturo, le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V – prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij ob- območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali stoječih objektov. njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za II. SKUPNA MERILA IN POGOJI širše območje več stanovanjskih hiš, naj obsegajo tudi na- tančnejšo določitev gradbene linije- prenos iz merila 1:5000 7. člen v Odloku, v geodetski posnetek 1:500. Skupna merila veljajo za vsa ureditvena območja na- selij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno Dopolnilna gradnja drugače. je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazida- Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka nem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je vsebujejo tudi katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splo- mogoče zgraditi le posamičen objekt. šnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 16. 2. 2006 / Stran 1475 enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno pred- Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, metno črkovno oznako urejevalne enote. dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno ureje- dopolnitve. valno enoto eventualno opredeljeni v členih od 51 do 52 so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v 1.3 Površine, ki niso namenjene poselitvi tem odloku. Območja kmetijskih zemljišč:

1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V 10. člen PROSTOR Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: 1.1 Območja urejanja, namenjena poselitvi – naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpi- 8. člen ranja terena in ograjevanje prostora), V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji – morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, posegi: strukturo vegetacije, strukturo vodotokov), – novogradnje, dopolnilna in nadomestna gradnja sta- – značilne krajinske in mikroambientalne poglede, novanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih sta- – ekološko pestrost prostora, in da ne porušijo ekolo- novanjskih objektov, škega ravnovesja prostora. – gradnja objektov osnovne preskrbe, Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč – gradnja objektov storitvene dejavnosti, izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospo- – gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otro- darske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje. škega varstva, kulture, – gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja kra- 11. člen jevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejav- – gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za nostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonarav- drobno gospodarstvo naj se ne gradijo v vaseh, če skupna nega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija površina (staro in novo) presega 500 m2, identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno – gradnja gospodarskih objektov in hlevov. Gospodarski zakonodajo s tega področja. objekti in hlevi naj se ne gradijo v vaseh, če skupna površina Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne (staro in novo) presega 1000 m2, rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji: – gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške – na gradbeni parceli z upravnimi dovoljeni zgrajenega hiše, objekta se lahko gradijo novogradnje oziroma nadomestne – postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemlji- gradnje objektov, ki ne povečujejo obremenitve okolja in so ščih stanovanjskih hiš in kmetij, združljive z obstoječo z upravnimi dovoljenji potrjeno dejav- – postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, nostjo. Dopustna je gradnja objektov, ki neposredno služijo – postavitev začasnih objektov za prireditve, kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope .., – rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, ru- – rekonstrukcije obstoječih objektov, če so zgrajeni z šitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in dozi- nujne funkcionalne dopolnitve, dave ali tehnične dopolnitve za opravljanje legalnih dejavno- – spremembe namembnosti v obstoječih objektih, v sti na gradbeni parceli legalno zgrajenega objekta, kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcional- – gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih ter nega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo drugih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti. dejavnost, Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je – urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igri- možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se šča, pešpoti in ploščadi, mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje, – gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in – gradnja enostavnih objektov, ki so na tovrstni namen- naprav za promet in zveze, ski rabi dopuščeni brez gradbenega dovoljenja v skladu s – gradnja objektov za šport in rekreacijo, Pravilnikom o objektih 130/04, – gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe, za- – nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij s ščite in reševanja, predhodno pridobljenim mnenjem pristojne kmetijske sveto- – gradnje za potrebe verskih skupnosti. valne službe, iz katerega je razvidno, da je tak objekt nujno potreben za obratovanje kmetije, 1.2 Zemljišča VIll. kategorije – razpršena gradnja – agromelioracije, skladno z zakonom o kmetijskih ze- mljiščih, 9. člen – terasiranje – ureditev teras za trajne nasade, gojenje Na površinah VIII. kategorije, ki so določene z dolgo- vrtnin. Ureditev se dopušča le na površinah z naklonom ročnim planom Občine Ivančna Gorica, se izjemoma dovolijo terena večjim od 20%, posegi navedeni v 9. in 12. alineji 8. člena tega odloka, kadar – namakanje in izsuševanje skladno z zakonom o kme- gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. Pogoj za tijskih zemljiščih, vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim – sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; do- upravnim dovoljenjem. Sprememba namembnosti počitniških kumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno objektov v stanovanjske ni možna. zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega Izjemoma je v sklopu površin VIII. kategorije možna stanja in krajinsko oceno posega v skladu z Zakonom o ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je po- rudarstvu. Do izvedbe sanacije odprtega kopa mineral- trebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto ne surovine se dopušča zavarovanje območij legalnih in samine in hkrati ne sme predstavljati bistvenega tveganja za nelegalnih kopov zaradi preprečevanja nesreče in sicer z onesnaževanje okolja. postavitvijo označitev – tabel z opozorili in transparentno Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih ograjo višine do dopustne višine ograje kot enostavnega sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi objekta za preprečitev dostopa do nevarnega robu območja merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo. kopa. Ograja se mora po ustrezni sanaciji nevarnega robu Stran 1476 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije kopa odstraniti na stroške z zakonom določenega dolžnega posega v gozd in gozdni prostor je možno pridobiti tudi izvajalca sanacije, (neobvezno) predhodno strokovno mnenje o načrtovanem – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred posegu oziroma o možnosti kasnejše izdaje soglasja. negativnim vplivom voda, vzdrževanje vodnogospodarskih V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim name- objektov, nom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege – vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejav- in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in var- nosti, ribogojnice, stvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov. – čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne Ravnanje z gozdovi v območjih, ki predstavljajo objekt uprave, ali del objekta naravne dediščine, je potrebno prilagoditi – postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino. (meritve, zbiranje podatkov itd.), – gradnja objektov za potrebe varstva pred naravnimi in 14. člen drugimi nesrečami - gradnja objektov in naprav za potrebe Začasni objekti: obrambe na v planskem aktu določenih območjih izključne Poleg meril, navedenih v Pravilniku, veljajo še naslednja rabe za obrambo, raba območja v skladu z zahtevami obram- določila: be – možna izključna raba, Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turi- – ureditev površin za vrtičkarstvo, na za to določenih stični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prome- lokacijah – postavitev enostavnih objektov v skladu s poseb- tno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne nimi merili in utrditev notranjih dostopov do vrtičkov. površine. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja mo- 12. člen rajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba oziroma na greznico. humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin. Humusa ni oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dovoljeno prodajati. dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunal- nih naprav in prometnih objektov. Območja gozdnih površin 15. člen 13. člen Prometne površine: Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest dovoljena: ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le – postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdar- vzdrževalna dela. sko dejavnost, V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih povr- – gradnja nadomestnih objektov, šin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in – rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov, ruši- nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s tve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter soglasjem upravljalca ceste. nujne funkcionalne dopolnitve, – postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak, 16. člen – sanacija opuščenih kopov na podlagi sanacijskega Vodne površine: načrta oziroma ureditvenega načrta, Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave vodami na podlagi ureditvenega načrta, in so predmet varovanja. Za posege v ta prostor je treba – vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejav- pridobiti posebne pogoje in soglasja organa, ki je pristojen nosti, za vodno gospodarstvo. – postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti Ob vodotokih je dopustna izvedba ribnikov, če se s (meritve, zbiranje podatkov ...), posegom strinjajo mejaši in ob predložitvi vseh potrebnih – čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne soglasij. uprave, Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na – gradnja čistilnih naprav, vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. – gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, ra- in ostalih transportnih poti, zen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, – postavitev obor, lovskih prež in krmišč, ob pogoju so- Uradni list RS, št 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti glasja lovskega društva, ki ima revir na območju gradnje. zgornji rob brežine vodotoka. Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakte- ristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo: 2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV – značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, V PROSTOR – ekološko ravnovesje, – značilnosti oblikovanja gozdnega roba. 2.1 URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva 17. člen okolja in naravnih vrednot, z določili Zakona o gozdovih in Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varo- kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti – gozdarstva vati in upoštevati: ali katerekoli druge dejavnosti. – krajinske prvine območja in značilno podobo krajine, Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovo- – značilne poglede (silhueta posameznih objektov in ljenje za poseg v prostor, v skladu s predpisi o urejanju pro- panoramski razgledi), stora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda – naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni za gozdove (21. člen Zakona o gozdovih); poseganje v gozd nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škar- in gozdni prostor je dovoljeno pod določenimi pogoji, ki jih pami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene), Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Ljubljana – varovane robove naselij, opredeli v soglasju k lokaciji in h gradnji. Pred načrtovanjem – sestavo stavbnih mas. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 16. 2. 2006 / Stran 1477

Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati objekti, ki se gradijo na podlagi Pravilnika, odmaknjeni vsaj naravni materiali. 3 m, če je odmik manjši, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih 18. člen zemljišč. V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri ob- Vetrolova ni dopustno dodajati na fasade objektov kra- stoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora jevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. biti odmik novogradnje: Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) ga- – vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča, raže niso dopustne. – vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo, oziroma gospodarskega poslopja. – vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu svetlobno tehnična ocena. ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati strani. tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo za potrebe kmetijstva in varstva voda. na urbanistični značaj gradbene parcele. 21. člen Oblikovanje stavbne mase Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela ob- stoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt po- 19. člen vežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno ho- kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov mogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno. objektom in ureditvam po: – višinskih gabaritih in gradbeni črti, Gradbeni materiali – naklonu streh in smeri slemen, – razmerju fasad in njihovi orientaciji, 22. člen – merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. in vrat, Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kriti- – barvi in teksturi streh in fasad. na je dopustna na cerkvah, kapelicah in znamenjih. Prosojna Pri gradnji objektov ob gozdnih površinah (gozdnem barvasta kritina ni dopustna. robu) znotraj ureditvenih območij naselij je priporočena var- Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške nostna razdalja enaka najmanj eni drevesni višini odraslega arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gra- ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitev dnja v minimalni oddaljenosti 10 m, vendar je lastnik sam s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja neposredno ob avtohtonih objektih. na objekt; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci. Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev 20. člen za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta. Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, še posebej višin- in nadzidave skega gabarita naselja. Podkletitev objektov je dopustna, v kolikor to dopuščajo danosti terena in so upoštevani drugi 23. člen omejitveni pogoji glede višine objektov od kote pritličja dalje. Pri višini objektov, ki jih določajo pogoji oblikovanja po po- Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozida- sameznih ureditvenih enotah, se v primeru, da je etažnost ve in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov objekta nižja, kot jo dopušča maksimalna dovoljena velikost, kot za novogradnje. višino kolenčnega zidu določi v PGD. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z obliko- nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. vanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisa- nega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah 2.2 OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV – naseljih. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izvedeni 24. člen z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne pred- z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika vsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim napušča). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, ka- manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je terih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha treba v čim večji meri ohranjati. (toleranca 5 stopinj). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od 25. člen osnovne strehe. Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z obliko- in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih vanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti odtoka visokih voda in hudournikov. Izdelava golosekov na izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ozi- gozdnih površinah ni dovoljeno. roma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati: kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu – pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine kot prečna streha. dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po po- Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, segih na novo zasaditi, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti pomožni – gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti. Stran 1478 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije

26. člen – dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcional- Vse peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v no oviranim Ijudem. skladu s sanacijskim načrtom. Izkoriščanje mineralnih suro- Prostostoječi pomožni objekti – stavbe (po Pravilniku) vin je možno samo na podlagi potrditve zalog in perspektiv- morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v nosti ležišč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije, naklonu 35 do 42 stopinj. sprejetem ureditvenem načrtu in pridobljeni koncesiji za upra- Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile vljanje z naravnimi viri. na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije - K 27. člen v 36. členu odloka. Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni dejavnosti: je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z – ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stano- grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših vanjske stavbne strukture predmetne soseske; brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba – ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t; z grmovnicami. – ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim stanovanje; kamnom in zazelenjene. – ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za 28. člen stanovanjska okolja; Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora – zelenih površin naj bo najmanj 30%. izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati ve- Ureditvena enota vas in vaško jedro – V getacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. 32. člen Turistične oznake, napisi in reklame. Tipološko razlikujemo dve zasnovi vasi: A – gručasta vas in 29. člen B – vas v vrsti Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih Ijudi, da ne zastirajo A) V gručasti vasi je treba ohranjati: značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastruk- – gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne turnega omrežja. zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad sleme- v celoto, nom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame – značilno obliko vaškega robu in vzpostaviti ekološko niso dopustne. ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske po- Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izlož- vršine, bami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom. – odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino, 2.3 POGOJI ZA OBLIKOVANJE V UREDITVENIH – drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih ENOTAH objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč. 30. člen B) V vasi v vrsti je treba ohranjati: Merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so – značilnosti eno- ali dvostranske obzidave vaške ce- razvrščene v 5 tipoloških skupin: ste, E – enodružinska zazidava, – gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na V – vas in vaško jedro, osrednjo vaško cesto, K – kmetije, – razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v W – počitniška zazidava, kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte, D – delavnice in proizvodne hale. – obstoječo ulično fasado tako v merilu kot materialih Za razpršeno gradnjo, to je za zazidana stavbna zemlji- posameznih objektov, šča izven naselij, veljajo enake določbe za oblikovanje kot za – zeleni rob naselja. ureditvene enote iz prejšnjega odstavka. Ureditvena enota enodružinska zazidava – E Vaško jedro

31. člen 33. člen V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) veljajo Vaško jedro, ki predstavlja jedro naselja, delimo v tri naslednja pravila za oblikovanje: tipe: Stanovanjski objekti: – jedro, kjer še ohranja karakter vaškega trga z zname- – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min njem na križišču poti (Leskovec, Sela pri Višnji Gori), 1: 1.4, – jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt (Metnaj), – višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji – jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti od 60 cm, večjega merila s centralno funkcijo. – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj. Dovoljeni so naslednji posegi: Objekti za centralne dejavnosti: – nujna vzdrževalna dela, – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min – nadomestna gradnja, 1: 1.5, – revitalizacija jedra pod pogoji spomeniškega varstva, – višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji – dopolnitev z javnimi programi, kot so manjše trgovi- od 30 cm ne in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah ali – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 novogradnjah. stopinj, Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 16. 2. 2006 / Stran 1479

Pri vseh posegih vaškega jedra je treba upoštevati Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, 1: 1.4, so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in – višina: P+M oziroma VP+M, kjer kota pritličja pri vho- poenotenje zunanjega videza. du ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm, 34. člen – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 V ureditveni enoti vas (V) se mora arhitekturno obliko- stopinj. vanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja: – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: 1: 1.5, – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 1: 1.4, stopinj. – višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm, na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, v po- – ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja dobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno z od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm, 20. členom tega odloka. – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 PGD mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ure- stopinj. ditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta. Za oblikovanje objektov centralnih dejavnosti velja: Vertikalne silose ni mogoče graditi kot samostojne – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj objekte. Dovoljeno jih je postavljati v sklopu drugih objek- 1: 1.5, tov pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega – višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 volumna. cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm, Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne – ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja dejavnosti. od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm, Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način obli- stopinj, kovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine – dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcional- in nove posege kultivirati z zasaditvijo avtohtonih oziroma no oviranim Ijudem. sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri po- trebni graditvi objektov večjih dimenzij je treba le-te ozeleniti Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja: in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1.5, Ureditvena enota počitniške hiše – W – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj. 37. člen Za oblikovanje obrtnih delavnic velja: Pogoji oblikovanja počitniških hiš: – tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj – tlorisni gabarit: podolgovat z najmanjšim razmerjem 1: 1.5, stranic 1:1.4, – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 – višina: največ P+M, pri tem je pritličje pri vhodu največ stopinj. 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma 90 cm, postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa – streha: simetrična dvokapnica, z naklonom 38 do 45 ob ulico oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se stopinj. 2 dovolijo poslovne dejavnosti. Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m . V primeru večjega obsega novih programov je le te Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizid- treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta na- ki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji: men izoblikovati na robu naselja nova območja za izgradnjo – z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z objektov večjih dimenzij, ki so od starega dela naselja ločeni osnovnim kubusom počitniškega objekta; z zelenim pasom in kompozicijsko usklajeni s celotno podobo – naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi naselja v krajini. osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo obliko- Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitekton- vano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima sko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko stre- je treba ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona ha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa visokodebelnih dreves. Obstoječo novo pozidavo je treba na isti višinski koti; zgoščati v kompaktnejši vzorec. – široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom. 35. člen Poleg ene počitniške stavbe se lahko gradi le en samo- Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo stojen pomožni objekt (po Pravilniku). Od drugih vrst objektov biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnov- se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti nimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Prostostoječi vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično merili Pravilnika, ter individualni rezervoar za utekočinjeni dvokapnico v naklonu 38 do 42 stopinj. naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je po- trebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi Ureditvena enota kmetija – K naslednje pogoje: – znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se obli- 36. člen kujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb; Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko – izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte. varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE Stran 1480 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije na nagnjenih terenih nagibom nad 10% (merjeno na naspro- njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti soglasje pristojnega tnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v organa in upravljalca ceste. celotni višini vkopani v zemljo; – umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno 41. člen gorivo uporablja; Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sa- – v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom; nacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti – greznica, po 8. členu Pravilnika. usklajena s predpisi, ki urejajo to področje. V primeru, da se v območju namenjenem gradnji poči- Odmik novozgrajenega objekta mora slediti gradbenim tniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski linijam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti v objekt ali druge vrste legalno zgrajenih objektov, se za take smeri proti javnemu prostoru- cesti ali javni poti. Ureditve objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka. na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega barva fasade. upravljavca predmetnega prostora. V kolikor regulacijska Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri. linija ali gradbena meja nista določeni se opredeli z spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funk- Ureditvena enota delavnice in proizvodne hale – D cionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh): 38. člen – pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega pro- meja 3,0 m; stora je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in teh- – pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena nološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izo- meja 2,0 m; blikovanosti prostora. Ob graditvi novih objektov je treba – pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način obliko- meja 2,0 m. vanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupi- ne. Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi 42. člen drevesnimi vrstami. Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. postaviti le-te v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kom- Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka pozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, naj se pre- primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposre- verijo za vsak primer posebej. Rezultat naj dokaže upraviče- dno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimer- nost umestitve objekta v prostor. nejši dostop preko sosednjih zemljišč. – tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min Pri vseh objektih morajo biti zagotovljene zadostne par- 1:1.5, kirne površine na zemljišču uporabnika. – višinski gabarit: pritličje, Pri spremembi namembnosti objektov je treba zagotoviti – streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38–42 sto- zadostno število parkirnih mest. pinj. Za celotno območje tega PUP velja, da je potrebno na gradbenih parcelah zagotoviti ustrezno število parkirnih mest 3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH po veljavnem pravilniku s tega področja. PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ Število potrebnih parkirnih mest za druge dejavnosti se določa za vsak poseg posebej in sicer v skladu z normativi, 39. člen ki veljajo za dejavnost, ki se bo opravljala v objektu. Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče in funk- 43. člen cionalno zemljišče) se določi z PGD. Pri tem je treba upo- števati: Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in povr- – namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve šin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komu- se pri tem dostopnost ne poslabša. nalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč, Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu re- – urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna liefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zele- obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, nje), posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim iz- – sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, ravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim odstranjeva- osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje), njem vegetacije. – proste površine, intervencijske poti. Ob sanacijah je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce. Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mesto- ma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les. 40. člen Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku 5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega mo- ENERGETSKO UREJANJE TER UREJANJE SISTEMOV tornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležen- ZVEZ cev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno 44. člen dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi Gradnja objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z 20 kV in 110 kV daljnovodov ni možna. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 16. 2. 2006 / Stran 1481

Za napajanje večjih kompleksov pozidav in bolj odda- Kabelsko razdelilni sistem: ljenih objektov s kvalitetno električno energijo bo potrebno Za sprejem televizijskih in radijskih signalov prek sa- zgraditi transformatorske postaje s priključnimi 20 kV vodi in telita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno nizkonapetostnimi priključki. kabelsko omrežje, ki se poveže z glavno antensko postajo s Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transfor- sprejemnim sistemom. matorske postaje, pa je dovoljeno napajanje z agregatom. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrže- valna dela. 6. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

45. člen 47. člen Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v postavljeni nevpadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhi- okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh tekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Po- posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede stavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji dediščine ni dopustno. hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne 46. člen dosegajo, je potrebno sanirati. Celotno območje, ki je v obravnavi, je deficitarno s pitno vodo. Priporočamo, da se pri posameznih objektih uredijo Varstvo zraka: kapnice, ki bi služile za napajanje živine in rezervno požarno Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vodo. vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja oko- Kanalizacija zaselkov in naselij naj bo urejena s septič- lja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka ne nimi jamami (nepretočne, vodotesne troprekatne greznice), izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je za meteorno vodo pa naj se izkoristi kraški značaj terena to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja odnosno površinske struge, ki so sposobne to dodatno vodo varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov. prevzeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike. Na območju navedenih zaselkov naj se ne grade obrtni Varstvo pred hrupom: obrati, ki rabijo tehnološko vodo, oziroma isto onesnažuje- Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti jo. locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na stanovanjskih območij. komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih s predpisi. Ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti Kanalizacijsko omrežje: IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave pa III. stopnje Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacij- hrupne obremenjenosti. sko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna Varstvo voda in vodnih virov: kanalizacija. V kolikor javna kanalizacija ni zgrajena je mo- Pri vseh posegih v prostorje treba upoštevati določila žno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v greznicah, ki veljavnega Odloka o varstvu virov pitne vode na območju jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Go- ustrezno opremljeno deponijo. Pri tem je treba upoštevati rica, št. 5/97). Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč ustreza pogojem za odvod odpadne vode, je treba predhodno in greznic. ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v čistilnih napravah. Pri Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob področja. v kanalizacijsko omrežje ali ponikovalnico. Meteorne vode V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke. vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo po- opremljene z lovilcem olj in maščob. plavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Vodovodno omrežje: Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepo- Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob ob- vedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop stoječih in predvidenih cestah. oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte Do izgradnje vodovodnega omrežje je možna začasna javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih vodooskrbe iz kapnic. cestah). Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1(Uradni list, RS, sisteme. št. 67/02) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij,kar zajema zlasti ukrepe za Električno omrežje: zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih izvajati le ob soglasju upravljalca električnega omrežja. voda. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov. Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov: Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih Javna razsvetljava: pristojnih inšpekcijskih služb. Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsve- Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo tljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osve- biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziro- tljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto ma v podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah prometa. so dovoljeni samo taki tehnološki posegi, ki ne bodo posegali Stran 1482 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije v stanovanjsko zazidavo s prekomernim onesnaženjem zra- Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ka, površina voda in podtalnice. ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kul- Takoj je pristopiti k saniranju (odstranjevanju) vseh turne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih se- divjih odlagališč in zahtevati gradnjo vodotesnih betonskih stavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna smetiščnih jam oziroma odvoz vseh odpadkov na ustrezno Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne deponijo. dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP. Industrijski in komunalni odpadki se morajo odvajati na Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne način in na ustrezne deponije, kot jih določi pristojna inšpek- dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne cijska služba. dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kul- turnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kultur- Varstvo pred požarom: ne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene Urgentne poti morajo biti speljane krožno in v skladu z pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za veljavnimi predpisi s tega področja. varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in Proti požarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohra- razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. Zago- njanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine. tovljena mora biti zadostna količina vode. Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so raz- V naseljih kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zado- glašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu stne rezerve požarne vode, je treba urediti ustrezne požarne z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega do- bazene, ali zagotoviti dostope k površinskim vodotokom po kumenta. pogojih požarne inšpekcije. Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upošte- 49. člen vati veljavno zakonodajo področja varstva pred požarom. Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi 7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. IN KULTURNE DEDIŠČINE 50. člen 48. člen Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine Pri vseh posegih v prostorje treba upoštevati določila morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove iz- veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine virnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. v Občini Ivančna Gorica. Posege na območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je treba izvajati pod pogoji in v III. POSEBNA MERILA IN POGOJI skladu s smernicami pristojne varstvene službe. Posebna merila in pogoji nadomeščajo ali dopolnjujejo splošna merila in pogoje. Ohranjanje narave Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usme- 51. člen ritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in PPC I/2 – LESKOVEC Komunalno urejanje: zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti Električno omrežje navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice Zgraditi je treba TP Leskovec – vas in TP Kamno Brdo za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev s priključnima 20 kv daljnovodoma. za PPC I/2-Leskovec in II/2 Metnaj« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na se- Varovanje okolja: dežu Občine Ivančna Gorica. V 2. varstvenem pasu vodnih virov leži vzhodni del območja Leskovec. Zavarovana območja: V 3. varstvenem pasu vodnih virov se nahajajo nasle- Kosca – dolina (evid. št. 147) dnja območja: Sela pri Višnji Gori in Leskovec ter del naselja Kosca – slap (evid. št. 8017) Velika Dobrava.

Naravne vrednote: Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Kosca – dolina (evid. št. 147) Vrh pri Višnji gori Katjuška skala (evid. št. 1023) V območju W – severno od naselja morajo biti objekti Šklopova jama II (evid. št. 3553) postavljeni vzporedno s plastnicami, pred objekti je treba Šklopova jama II (evid. št. 3554) zasaditi sadne oziroma avtohtone vrste drevja. Žvenketulja (evid. št. 3592) V ureditveni enoti W – vzhodno od naselja se morajo Šimenkovo brezno (evid. št. 3605) počitniški objekti grupirati okoli vrtač, le-te morajo ostati ne- Mekinje nad Stično – nahajališče fosilov (evid. št. pozidane. Obstoječa vegetacija se mora ohraniti v čim večji 7720) možni meri. Višnjica – slapovi (evid. št. 7939) V območju urejanja I/2-K1 so dovoljene: Nadomestne Trsteniščica (evid. št. 7940) gradnje, ki se lahko gradijo tudi na novih lokacijah, vendar pa Stiški potok (evid. št. 8015) naj bodo stavbe po posegu: Bukovica (evid. št. 8016) – orientirane vzdolž plastnic oziroma smeri pobočja; Kosca – slap (evid. št. 8017) – locirane na zunanji rob vrtač; Višnjica – zgornji tok (evid. št. 8026) – kolikor so locirane na zunanjem robu pobočja, so lahko visoke največ (K)+P+M (s kolenčnim zidom največ Ekološko pomemba območja: 1,2 m) – merjeno s strani višinske kote obstoječe glavne poti Šimenkova jama (koda 38800) domačije.

Posebna varstvena območja (območja Natura 2000): UE I/2-W1 Šimenkova jama (koda SI 3000208) Do sprejetja PRO je v UE dovoljena tudi vzpostavitev Varstvo kulturne dediščine lomljene asimetrične strehe, pri čemer je lahko višinska raz- Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 16. 2. 2006 / Stran 1483 lika med sicer vzporednima legama v slemenu največ 0.6 m. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Naklon vseh strešnih površin mora biti enak. Dobrava pri Stični V ureditveni enoti W morajo novogradnje upoštevati Kamno Brdo konfiguracijo terena, zagotoviti je treba skupne dovozne poti Vse novogradnje morajo dosledno upoštevati oblikoval- do vikendov in ohraniti obstoječe drevje v čim večji možni ske kvalitete avtohtone arhitekture. meri. Južni rob območja je treba zasaditi z avtohtonimi ozi- Objekti naj imajo podolgovat tloris. Max višinski gabarit roma sadnimi vrstami drevja. je pritličje, izkoriščeno podstrešje, naklon strešin 40–45 sto- V ureditveni enoti V je gospodarski objekt - kašča, pinj, siva betonska kritina, čopasta streha. (Dobrava pri Stični 4) varovan s 1. varstvenim režimom za etnološko dediščino. Sela pri Višnji Gori V ureditveni enoti E je dovoljena novogradnja, dopolnil- V območju je dovoljena novogradnja, dopolnilna in na- na in nadomestna gradnja, višinski gabarit je pritličje, izkori- domestna gradnja, višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno ščeno podstrešje. podstrešje. Površine ob cerkvi morajo ostati nepozidane. II/2-K1 V območju urejanja II/2-K1 je dovoljena gradnja v skla- Leskovec du z naslednjimi merili: Ohrani in uredi se historična talna zasnova gručastega stanovanjske stavbe (z enim ali več stanovanji); naselja z izrazitim osrednjim prostorom na križišču vaških – največja višina (K)+P+M – s kolenčnim zidom največ poti, ki ga poudarja pil. 1 m, koto pritličja pa na koti glavne ceste Dobrava–Pristava Površine južno od cerkve morajo ostati nepozidane. – na južni strani ±0.50 m; Objekt Leskovec 8: gospodarski objekt – kašča – 1. – največjo širino stavbnega kubusa 10 m; varstveni režim za etnološko dediščino. – osnovni kubus stavbe je lahko le v pravilnih formah Leskovec 2: stanovanjski objekt – sedaj hlev – 3. var- kvadra, v tlorisu z razmerji vsaj 1:1,6 ali več; stveni režim za etnološko dediščino. – z identično orientacijo kot jo ima obstoječ kozolec; Leskovec 9: gospodarski objekt – kašča – 2. varstveni – streha: simetrična dvokapnica z naklonom 38-45°, režim za etnološko dediščino. strešne površine so lahko le enovite in brez izzidkov. Posegi v naselju so dopustni le v skladu s kulturnovar- stvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda Pristava nad Stično pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovar- Dovoljuje se dopolnilna in nadomestna gradnja izključ- stvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda no za potrebe kmetijstva. pristojni zavod za varstvo naravne dediščine. Pri oblikovanju je treba upoštevati značilnosti lokalne arhitekture (siva kritina, čopi). Gorenje Brezovo V območju je dovoljena novogradnja, dopolnilna in na- Mala Goričica domestna gradnja, max višinski gabarit je pritličje, izkorišče- Dovoljuje se novogradnja, dopolnilna in nadomestna no podstrešje. gradnja izključno za potrebe kmetijstva. Varuje se zelen vaški rob. Velika Dobrava Območje W se v okviru obstoječe stanovanjske gradnje Poljane pri Stični in obstoječih kmetij dopolni s pogoji za oblikovanje, ki veljajo V območju je dopustna dopolnilna in nadomestna gra- za območje E (enodružinska zazidava) in K (kmetije). dnja. Max dovoljen višinski gabarit je pritličje, izkoriščeno Obstoječe drevje v območju W se mora ohraniti v čim podstrešje. večji meri. Varuje se zelen vaški rob. Višinski gabarit v območju V je pritličje, izkoriščeno podstrešje. Debeče Ohranja se cezura med vasjo in območjem za vikend Dopustna je dopolnilna in nadomestna gradnja za po- objekte. trebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti Ohranjajo se vedute na cerkev. morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije.

52. člen Osredek, Planina PPC II/2 – METNAJ Dopustna je dopolnilna in nadomestna gradnja za po- Komunalno urejanje: trebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti Vodovodno omrežje morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije. Naselja Metnaj, Pristava nad Stično, Mala Goričica, Po- ljane pri Stični, Planina in Osredek se napajajo s pitno vodo iz Obolno rezervoarja Metnaj, ki je na koti 682 m nv, tako da je možnost Dovoljena je dopolnilna in nadomestna gradnja za po- napajanja v navedenih naseljih do 660 m nv. Naselje Debeče trebe kmetijstva in kmečkega turizma. Stanovanjski objekti se napaja preko raztežilnika nad lovsko kočo, tako da je kota morajo predstavljati strnjeno celoto z ostalimi deli kmetije. napajanja max 585 m nv. Metnaj se napaja preko RTŽ Mala Goričica do max Metnaj višine 575 m nv, vikendi nad naseljem Dobrava pri Stični pa Okolica cerkve sv. Magdalene mora ostati nepozidana; preko RV pri Belku do kote 615 m nv. ohraniti je treba vedute na cerkev iz smeri dovozne ceste. Naselje Dobrava pri Stični se napaja do kote 565, gornji del naselja Mekinje nad Stično do kote 520 m nv, spodnji del Mekinje nad Stično Mekinj pa se napaja do kote 470 m nv. Miklavžev hrib se nameni stanovanjski gradnji. Novogradnje je treba vezati na obstoječe skupine objek- Varovanje okolja: tov in zagotoviti skupne dovozne poti. V 3. varstvenem pasu vodnih virov se nahaja območje Območje kmetij, ki predstavljajo jedro zaselka, mora naselja Poljane pri Stični. ostati ločeno od ostale pozidave s sadovnjaki. Stran 1484 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije

IV. KONČNE DOLOČBE Glede na stanje in težnje v prostoru kakor tudi politiko urejanja slovenskega prostora je priprava Strategije prostor- 53. člen skega razvoja občine (v nadaljnjem besedilu tudi SPRO) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati do- Ivančna Gorica potrebna predvsem zaradi naslednjih vse- ločila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 binskih razlogov: – Leskovec in II/2 – Metnaj (Uradni vestnik Občine Ivančna – policentrični razvoj naselij v občini, Gorica, št. 1/00, 6/01, 2/02 in Uradni list RS, št. 92/05) in – učinkovitejše načrtovanje prometne in druge infra- Odlok o pomožnih objektih, napravah in posegih v prostor, strukture v občini, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik – razvojne potrebe občine po novih stanovanjskih in Občine Ivančna Gorica, št. 5/97, 7/99, 3/01). poslovnih površinah ter turističnih območjih, 54. člen – sanacija degradiranih območij, predvsem površinskih kopov, Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled v prostorih – prostorska in komunalna sanacija območij razpršene, Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, na referatu, pristojnem za urejanje prostora, in na Upravni enoti predvsem počitniške in stanovanjske gradnje, Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje. – spremembe namenske rabe prostora zaradi razvojnih pobud, 55. člen – opredelitev območij razvoja sonaravnega turizma in Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna prostočasnih dejavnosti – predvsem na severnem in južnem urbanistična in gradbena inšpekcija. delu občine (dolina Krka, Posavsko hribovje).

56. člen Veljavni prostorski plan je treba nadomestiti z v ZUreP-1 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- zahtevano prostorsko strategijo, ki bo opredelila trajnostni dnem listu Republike Slovenije. prostorski razvoj občine in usmeritve za urejanje prostora v občini Ivančna Gorica v novih družbeno gospodarskih pogo- Št. 35003-0002/00 jih in članstvu Republike Slovenije v Evropski uniji. Ivančna Gorica, dne 9. februarja 2006 Pravno podlago za pripravo SPRO Ivančna Gorica Župan predstavlja ZUreP-1. Na podlagi četrtega odstavka 171. čle- Občine Ivančna Gorica na ZUreP-1 občine pričnejo s pripravo SPRO po uveljavitvi Jernej Lampret l.r. Strategije prostorskega razvoja Slovenije in jo morajo sprejeti najkasneje v treh letih po sprejemu SPRS (le-ta je bila spre- jeta v juniju 2004).

615. Program priprave strategije prostorskega 2. Predmet in programska izhodišča SPRO razvoja Občine Ivančna Gorica Ivančna Gorica Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.; v nadaljevanju tudi ZUreP-1), Predmet SPRO Ivančna Gorica je določitev zasnove Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni trajnostnega in usklajenega prostorskega razvoja in prostor- list RS, št. 76/04; v nadaljevanju tudi SPRS) ter na podlagi skih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen in 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 25. seji usklajen prostorski razvoj dejavnosti v prostoru na območju dne 9. 2. 2006 sprejel občine, ter izhodišč za prostorsko načrtovanje.

Vsebina SPRO Ivančna Gorica določa: P R O G R A M P R I P R A V E 1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, strategije prostorskega razvoja Občine 2. zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s priori- Ivančna Gorica tetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine, 1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo 3. zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena, strategije prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica kot so: – zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih Ključne značilnosti in problemi občine površin, prenove obstoječega stavbnega fonda ter sanacije Občina Ivančna Gorica je ena od treh občin (poleg nje degradiranih urbanih območij, sta še Dobrepolje in Grosuplje), ki so se po uvedbi Zakona – zasnovo komunalne infrastrukture, o lokalni samoupravi preoblikovale iz nekdanje občine Gro- – zasnovo krajine s prikazom kmetijskih in gozdnih ze- suplje. Ustanovljena je bila v letu 1994. Meji na naslednje mljišč, vodnih virov, vodnogospodarskih sistemov, območij občine: Mestno občino Ljubljana in občino Šmartno pri Litiji rudnin, naravnih in kulturnih vrednot ter ogroženih območij, na severu, Trebnje na vzhodu, Žužemberk na jugovzhodu, 4. zasnovo razvoja in urejanja naselij, Dobrepolje na jugozahodu ter Grosuplje na zahodu. Občina Ivančna Gorica meri 227 km2 in šteje 137 naselij 5. zasnovo in urejanje krajinskih območij, v 12 krajevnih skupnostih: Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, 6. ukrepe za izvajanje prostorskega razvoja občine. Krka, Metnaj, , Sobrače, , Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Programska izhodišča SPRO Ivančna Gorica predvsem Občinsko središče je mesto Ivančna Gorica s 1578 prebi- iz prostorskega vidika zagotavljajo: valci (popis 2002). Ostala pomembnejša razvojna središča so – upoštevanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije še Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Muljava, Krka in Za- in Prostorskega reda Slovenije, gradec-Fužina, ki ležijo ob dveh glavnih prometnih poteh, to je – skladen razvoj občine po načelih trajnostnega ra- ob avtocesti in železnici v smeri vzhod-zahod ter ob regionalni zvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi cesti po dolini Višnjice in Krke v smeri (pretežno) sever-jug. razmerami, Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 16. 2. 2006 / Stran 1485

– vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in 3.2. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za poselitvenimi potrebami, pripravo SPRO Ivančna Gorica – upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosil- Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokov- cev urejanja prostora, ne podlage za pripravo SPRO, so ministrstva in organi v njihovi – usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstve- sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi nimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, SPRO in so določeni s tem programom priprave (v nadaljnjem ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, besedilu: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora – spodbujanje varstva kulturne dediščine kot razvojne- podajo ključna izhodišča za pripravo SPRO, in sicer z vidika ga dejavnika, gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja. – povezovanje posameznih območij znotraj občine, po- Nosilci urejanja prostora so zadolženi, da: vezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in – sodelujejo s pripravljavcem pri pripravi SPRO, povezovanje s širšim prostorom, – izdelajo in posredujejo pripravljavcu strokovne pod- – spodbujanje in razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih lage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter SPRO, omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost, – pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1. – zagotavljanje prebivalcem naselij in njihovega zaledja V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nima možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje smernic, za pripravo predloga SPRO pa se smiselno upošte- in druženje, vajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja. – zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbe- Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in stro- nimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg kovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, svojega gravitacijskega območja. pomembna s področja njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor: 3. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki – področje poselitve, sodelujejo pri pripravi SPRO Ivančna Gorica, ter njihove – področje varstva okolja, naloge in strokovne podlage – področje ohranjanja narave, – področje upravljanja z vodami; 3.1. Občina Ivančna Gorica (v nadaljevanju: pripravlja- 2. Ministrstvo za promet: vec) je odgovorna za pripravo SPRO, sprejemanje ukrepov, – Direktorat za civilno letalstvo, potrebnih za izvajanje tega programa priprave, in pravočasno – Javna agencija za železniški promet, predložitev predloga SPRO Ivančna Gorica v obravnavo – Direkcija Republike Slovenije za ceste; županu in občinskemu svetu. 3. Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano: Pripravljavec je zadolžen, da: – področje kmetijstva, – pridobi oziroma izdela ustrezne podatke, analize in – področje gozdarstva; strokovne podlage za pripravo SPRO, 4. Ministrstvo za obrambo: – zagotovi pripravo SPRO in izbere načrtovalca, – Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obram- – pripravi in uskladi predlog SPRO, bo, – pridobi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – Uprava RS za zaščito in reševanje; določenih s tem programom priprave, 5. Ministrstvo za kulturo; – zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in 6. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Re- drugih udeležencev v postopek priprave SPRO, publike Slovenije; – usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih 7. Ministrstvo za notranje zadeve; udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi SPRO, 8. Ministrstvo za gospodarstvo; – organizira prostorske konference, javno razgrnitev in – področje energetike, javno obravnavo, – področje notranjega trga-blagovne rezerve, – omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave – področje turizma, SPRO v skladu z določbami ZUreP-1. – področje mineralnih surovin, Skladno z določili tega programa priprave pripravljavec 9. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ob- zagotovi temeljne strokovne podlage. Pri tem se smiselno močna enota Ljubljana; uporabijo že narejene študije in raziskave, ki so vezane na 10. Zavod Republike Slovenije za gozdove, Območna usmerjanje prostorskega razvoja. Temeljne strokovne podla- enota Ljubljana; ge so študije, ki vsebujejo predvsem analizo stanja in trendov 11. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- v prostoru, analizo razvojnih možnosti in študijo ranljivosti močna enota Ljubljana. prostora. 3.3. Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi Poleg temeljnih študij pripravljavec zagotovi še stro- SPRO Ivančna Gorica, so: kovne podlage kot osnovo za pripravo predloga SPRO, ki – Občinski svet Občine Ivančna Gorica, v zaključkih oblikujejo predlog za vključitev njene vsebine v – Župan Občine Ivančna Gorica, prostorsko strategijo, in sicer: – Strokovne službe Občinske uprave Občine Ivančna – strokovne podlage za poselitev (za celotno območje Gorica, občine in za posamezna naselja), – Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. – študija razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, – Elektro Ljubljana d.d., DE Elektro Ljubljana okolica, – strokovne podlage za krajino, – ELES, Elektro – Slovenija, d.o.o., – prometna študija (strokovne podlage za prometno – Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, infrastrukturo), – Telekom Slovenije d.d., – komunalno-energetska študija (strokovne podlage za – Zavod za ribištvo, komunalno, energetsko in TK infrastrukturo), – Družba za avtoceste RS. – okoljsko poročilo, – druge strokovne podlage po presoji pripravljavca. V primeru, da se v postopku priprave ugotovi, da morajo Strokovne podlage pripravljavec recenzira in dopolni s sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem pro- komentarjem, s katerim pojasni uporabo njihovih predlogov gramu, lahko pripravljavec prostorskega akta k sodelovanju pri pripravi SPRO. povabi tudi druge organe in organizacije. Stran 1486 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije

Prej navedeni subjekti sodelujejo pri pripravi in spreje- Za izvedbo CPVO mora pripravljavec prostorske strate- manju planskega akta s podajo smernic za načrtovanje po gije zagotoviti okoljsko poročilo, ki mora vsebovati informa- 29. členu ZUreP-1 in podajo mnenja na predlog planskega cije, potrebne za CPVO. Pripravljavec prostorske strategije akta po 33. členu ZUreP-1, v roku 30 dni po prejetju vloge mora zagotoviti tudi revizijo okoljskega poročila in od MOP pripravljavca. pridobiti potrdilo o ustreznosti okoljskega poročila. Okoljsko poročilo, revizija okoljskega poročila in predlog prostorske 4. Prostorski konferenci SPRO Ivančna Gorica strategije se javno razgrnejo po postopku, ki je predpisan v ZUreP-1. a) Namen prostorskih konferenc je oblikovanje sta- lišč in priporočil v zvezi s pripravo in vsebino SPRO. Prvo 6.2 Presoja sprejemljivosti prostorske strategije po prostorsko konferenco skliče pripravljavec pred programom ZON-B priprave, drugo pa pred javno razgrnitvijo in javno obravnavo Pri pripravi prostorske strategije je potrebno na poseb- predloga SPRO. nih varstvenih območjih in potencialnih posebnih ohranitve- b) Pripravljavec SPRO skliče prostorsko konferenco z nih območjih (območja Natura 2000) izvesti presojo spreje- javnim naznanilom, pripravi gradivo za prostorsko konfe- mljivosti vplivov oziroma posledic prostorske strategije glede renco in omogoči dostop do gradiva na Referatu za varstvo na varstvene cilje teh območij. Oceno o sprejemljivosti vpliva okolja in urejanje prostora, o čemer obvesti javnost v javnem oziroma posledicah prostorske strategije na posebna var- naznanilu. stvena območja poda MOP v postopku CPVO po ZVO-1. c) Udeleženci prostorske konference: Na prostorsko konferenco se vabijo nosilci urejanja, 7. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag poleg njih pa še strokovna in druga zainteresirana javnost, in sicer: društva, združenja društev in druge nevladne orga- nizacije. Geodetske podlage za pripravo SPRO Ivančna Gorica pridobi pripravljavec. SPRO Ivančna Gorica se prikaže na 5. Načini pridobitve strokovnih podlag preglednih načrtih v merilu 1:50.000. Uporabljajo se še: di- gitalni orto foto, temeljni topografski načrt 1:5000, 25.000 in S strokovnimi podlagami se analizira stanje, ugotovijo 50.000 ter digitalni katastrski načrt. Vse geodetske podloge in izpostavijo se problemi ter na tej podlagi pripravijo osnove morajo biti novelirane. za odločitve v SPRO. Strokovne podlage je treba v postopku priprave prostorske strategije izdelati v skladu s Pravilnikom 8. Postopek in roki priprave SPRO Ivančna Gorica o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije pro- storskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag 8.1 Prva prostorska konferenca (Uradni list RS, št. 17/04), in sicer do tiste stopnje natančno- Prostorsko konferenco pripravljavec skliče in vodi v sti, ki omogoča odločitve na strateškem nivoju. skladu z 28. členom ZUreP-1. Datum, kraj in čas konference je pripravljavec v skladu z ZUreP-1 objavil v sredstvih javne- 5.1 Strokovne podlage pripravljavca (zagotovi pripra- ga obveščanja: na radiu Zeleni val ter časopisu Dnevnik. vljavec sam): Pri izdelavi SPRO je treba upoštevati obstoječe podatke 8.2 Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja o prebivalstvu ter podatke iz prostorskih idr. evidenc. in že prostora izdelane strokovne podlage in izhodišča: Pripravljavec po sprejemu in objavi programa priprave – prostorski plan Občine Ivančna Gorica, pozove nosilce urejanja prostora iz 3. točke tega programa, – strokovne podlage za poselitev, da v roku 30 dni dajo smernice za pripravo SPRO Ivančna – študija ranljivosti prostora, Gorica. – demografska študija. 5.2 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora 8.3 Priprava študij in strokovnih podlag Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s tem Študije in strokovne podlage morajo biti izdelane pred programom priprave pripravljavcu na njegovo zahtevo pre- začetkom izdelave predloga SPRO Ivančna Gorica. dloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike. 8.4 Druga prostorska konferenca Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora so predvsem Zbor druge prostorske konference skliče in vodi pripra- podatki in analize stanja in teženj prostorskega razvoja de- vljavec najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo prostor- javnosti, predlogi morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih skega akta. ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi ter drugi pogoji 8.5 Javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta. in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru. Strokovne pod- Po sprejemu sklepa župana o javni razgrnitvi se predlog lage nosilcev urejanja prostora se izdelovalcu posredujejo SPRO Ivančna Gorica javno razgrne za najmanj 30 dni. V natisnjeno in v digitalni obliki. Strokovne podlage morajo biti izdelane v skladu s 30. členom ZUreP-1. času javne razgrnitve pripravljavec organizira javno obrav- navo predloga. O pripombah in predlogih, danih v času javne 6. Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju tudi razgrnitve, pripravljavec vodi zapisnik, o njih zavzame stališče CPVO) in presoja sprejemljivosti prostorske strategije ter zagotovi, da se prostorski akt dopolni v skladu s stališči do pripomb in predlogov. Stališča sprejme občinski svet. 6.1 Celovita presoja vplivov na okolje po ZVO-1 V postopku priprave prostorske strategije je potrebno 8.6 Pridobivanje mnenj pristojnih nosilcev urejanja pro- izvesti celovito presojo vplivov njene izvedbe na okolje, s ka- stora Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni prostorski akt tero se ugotovi in oceni vplive na okolje ter vključenost zah- v skladu s stališči do pripomb in predlogov, danih v času tev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega javne razgrnitve predloga SPRO Ivančna Gorica, in pozove zdravja in kulturne dediščine v prostorski strategiji in pridobiti pristojne nosilce urejanja prostora iz 3. točke programa, da potrdilo – odločba Ministrstva za okolje in prostor (v nadalje- v roku 30 dni dajo mnenja k dopolnjenem predlogu SPRO vanju: MOP) o sprejemljivosti njene izvedbe na okolje. Ivančna Gorica. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 16. 2. 2006 / Stran 1487

8.7 Sprejem Odloka o SPRO Ivančna Gorica 3. člen Pripravljavec posreduje dopolnjen predlog SPRO Ivanč- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- na Gorica v sprejem Občinskemu svetu Občine Ivančna dnem listu RS. Gorica. Sestavni del gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz javne obravnave in javne razgrnitve ter priporočila Št. 003-03/05-2 prostorske konference. Logatec, dne 18. novembra 2005

8.8 Potrditev in objava SPRO Ivančna Gorica Župan Pred objavo Odloka o SPRO Ivančna Gorica je treba Občine Logatec sprejet prostorski akt poslati ministru za prostor v potrditev. Janez Nagode l.r. Minister za prostor v 15 dneh od prejema vloge ugotovi, ali je vloga popolna, in v skladu z 69. členom ZUreP-1 s sklepom potrdi skladnost SPRO Ivančna Gorica z ZUreP-1 617. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi akti prostorsko ureditvenih pogojih za ureditvena države. Potrjen Odlok o SPRO Ivančna Gorica občina ob- območja naselij v Občini Logatec javi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi. Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ura- dni list RS, št. 110/02, 8/02 popr. I 58/03 – ZZK-1) in 33. člena Roki za pripravo prostorskega akta, predvideni v tem Statuta Občine Logatec (LN št. 5/99) je Občinski svet Občine programu priprave, se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih Logatec na 23. redni seji dne 17. 11. 2005 sprejel okoliščin spremenijo. O D L O K 9. Sredstva za izdelavo SPRO Ivančna Gorica o spremembah in dopolnitvah Odloka o Del potrebnih sredstev za pripravo SPRO Ivančna Go- prostorsko ureditvenih pogojih za ureditvena rica je zagotovljen v okviru sprejetega proračuna občine za območja naselij v Občini Logatec leto 2005, preostanek pa se predvidi v proračunu občine za leto 2006. 1. člen S tem odlokom se spremeni Odlok o prostorsko uredi- Št. 35003-0092/2005-2 tvenih pogojih za ureditvena območja naselij v Občini Loga- Ivančna Gorica, dne 9. februarja 2006 tec (Uradni list RS, št. 27/05).

Župan 2. člen Občine Ivančna Gorica Spremeni se 36. člen Odloka o prostorsko ureditvenih Jernej Lampret l.r. pogojih za ureditvena območja naselij v Občini Logatec (v nadaljevanju: odlok) tako, da se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek z naslednjim besedilom: »V bruto etažne površine za izračun faktorja izrabe gradbene parcele (FI) se ne upoštevajo kletne etaže, ki so v celoti vkopane in zasute LOGATEC s treh strani objekta.«. Sedanji tretji, četrti in peti odstavki postanejo četrti, peti 616. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka in šesti odstavek. o prostorsko ureditvenih pogojih za odprti prostor v Občini Logatec 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ura- dnem listu RS. dni list RS, št. 110/02, 8/02 popr. I 58/03 – ZZK-1) in 33. člena Statuta Občine Logatec (LN št. 5/99) je Občinski svet Občine Št. 003-03/05-1 Logatec na 23. redni seji dne 17. 11. 2005 sprejel Logatec, dne 18. novembra 2005

O D L O K Župan Občine Logatec o spremembah in dopolnitvah Odloka o Janez Nagode l.r. prostorsko ureditvenih pogojih za odprti prostor v Občini Logatec 618. Odlok o Ureditvenem načrtu območja 1. člen skladišča C3-OB POTOKU v naselju Logatec S tem odlokom se spremeni Odlok o prostorsko uredi- tvenih pogojih za odprti prostor v Občini Logatec (Uradni list Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ura- RS, št. 27/05). dni list RS, št. 110/02, 8/02 popr. I 58/03 – ZZK-1) in 33. člena Statuta Občine Logatec (LN št. 5/99) je Občinski svet Občine 2. člen Logatec na 23. redni seji dne 17. 11. 2005 sprejel Spremeni se 30. člen Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za odprti prostor v Občini Logatec (v nadaljevanju: O D L O K odlok) tako, da se za tretjim odstavkom doda nov četrti od- stavek z naslednjim besedilom: »V bruto etažne površine o Ureditvenem načrtu območja skladišča C3-OB za izračun faktorja izrabe gradbene parcele (FI) se ne upo- POTOKU v naselju Logatec števajo kletne etaže, ki so v celoti vkopane in zasute s treh strani objekta.«. 1. člen Sedanji četrti, peti in šesti odstavki postanejo peti, šesti S tem odlokom se spremeni Odlok o prostorsko ureditve- in sedmi odstavek nih pogojih za naselje Hotedršica (Uradni list RS, št. 27/05). Stran 1488 / Št. 16 / 16. 2. 2006 Uradni list Republike Slovenije

2. člen 3. člen Spremeni se 16. člen Odloka o prostorsko ureditvenih Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- pogojih za naselje Hotedršica (v nadaljevanju: odlok) tako, dnem listu RS. da se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek z nasle- dnjim besedilom: »V bruto etažne površine za izračun faktorja Št. 003-03/05-3 izrabe gradbene parcele (FI) se ne upoštevajo kletne etaže, Logatec, dne 18. novembra 2005 ki so v celoti vkopane in zasute s treh strani objekta.«. Sedanji četrti, peti in šesti odstavki postanejo peti, šesti Župan in sedmi odstavek. Občina Logatec Janez Nagode l.r. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu RS.

Št. 003-03/05-4 Logatec, dne 18. novembra 2005

Župan Občine Logatec Janez Nagode l.r.

619. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka za ureditveni načrt območja skladišča C3-OB POTOKU v naselju Logatec VSEBINA

Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ura- dni list RS, št. 110/02, 8/02 popr. I 58/03 – ZZK-1) in 33. člena MINISTRSTVA Statuta Občine Logatec (LN št. 5/99) je Občinski svet Občine 613. Pravilnik o spremembah Pravilnika o uvedbi ukre- pov v zvezi z aviarno influenco 1473 Logatec na 23. redni seji dne 17. 11. 2005 sprejel OBČINE O D L O K IVANČNA GORICA o spremembah in dopolnitvah Odloka za 614. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/2 ureditveni načrt območja skladišča C3-OB – Leskovec in II/2 – Metnaj 1473 POTOKU v naselju Logatec 615. Program priprave strategije prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica 1484 1. člen LOGATEC S tem odlokom se spremeni Odlok za ureditveni načrt 616. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o območja skladišča C3-OB POTOKU v naselju Logatec (LN prostorsko ureditvenih pogojih za odprti prostor v 4/2000) (Uradni list RS, št. 27/05). Občini Logatec 1487 617. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pro- 2. člen storsko ureditvenih pogojih za ureditvena območja V 2. členu Odloka se pod tretji odstavek »GRAFIČNI naselij v Občini Logatec 1487 DEL OBSEGA:« dodata naslednji alineji: 618. Odlok o Ureditvenem načrtu območja skladišča – SITUACIJA ZUNANJE UREDITVE; spremenjen in C3-OB POTOKU v naselju Logatec 1487 dopolnjen predlog; M 1:250, 619. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka za – SITUACIJA KOMUNALNIH VODOV; spremenjen in ureditveni načrt območja skladišča C3-OB POTO- dopolnjen predlog; M 1:250. KU v naselju Logatec 1488

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – za izdajatelja dr. Janez Pogorelec • Založnik Uradni list Republike Slo- venije d.o.o. – za založnika Erika Trojer • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče • Naročnina za leto 2006 je 26.400 SIT (brez davka), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slove- nije je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 72.600 SIT • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo 425 14 19, raču- novodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 • Internet: http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] • Transakcijski račun 02922-0011569767