Stari grb V Višnjo Goro Založila in izdala Krajevna skupnost Višnja Gora

Glavni urednik Pavel Groznik

Uredniški odbor Jože Gros, Milan Jevnikar, Anica Petrič, Marija Pilko, Janko Zadel

Lektor Janez Perpar

Fotografije Foto Travnik, Foto Markelj, arhiv Višnjana in arhivi avtorjev člankov

Naslovnica in oblikovanje Robert Kuhar

Prelom in priprava za tisk Damjan Mišmaš

Tisk in vezava Tiskarna Mišmaš, Šmarje-Sap

Višnja Gora 2008

Naklada 1500 izvodov

Vse pravice za reproduciranje so pridržane izdajatelju

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

908(497.4Višnja Gora)(082) 94(497.4Višnja Gora)(082)

V Višnjo Goro / [glavni urednik Pavel Groznik ; fotografije Foto Travnik ... et al.]. - Višnja Gora : Krajevna skupnost, 2008

ISBN 978-961-238-922-2 1. Groznik, Pavel 239305984 Višnja Gora, junij 2008 Grb in zastava Višnje Gore

Grb je upodobljen na polkrožno zaključenem ščitu (širina : višina = 5 : 6). Ščit ima zlato obrobo, široko cca 4,25% celotne širine grba. Na svetlo zeleni podlagi, hribu, stoji bel grad z dvema stolpoma. Vidna je zidna struktura. V stolpih sta dvojni okni - bifori, obrobljeni s črnim polkrožno zaključenim robom. Trije kvadratni bloki ustvarjajo med stolpoma v višini bifor štiri strelne line. Med stolpoma v sredini trupa gradu so velika polkrožna bela (odprta) vrata, obrobljena s črnim pravokotnim podbojem. Na stolpih sta cinober rdeči koničasti strehi s po tremi zlatimi kroglami (na konici in na spodnjih vogalih). Med strehama stolpov, do višine krogel na konicah, je na zelenem zlatoobrobljenem historičnem ščitku (posnetek ščitka s pečatnika iz 14. stoletja) upodobljen zgodovinski simbol mesta Višnja Gora, zlat polž s hišico; polž je priklenjen na verigo, ki se končuje za njim.

Zastavo sestavljajo tri enako široka navpična polja, skrajni polji sta modre barve, srednje pa je belo. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. Širina posameznega polja je tako 2/3 (dve tretjini) višine zastave. V središču srednjega belega polja zastave je grb KS Višnja Gora. Širina grba predstavlja polovico višine zastave.

4 Legenda o polžu

Višnjanski vitezi so se pogosto bojevali. znak med očetom in sinom pripet polžek na Ko so se vračali iz ene od številnih bitk, so ob reverju suknjiča. poti našli težko ranjenega plemiča. Naložili so ga na nosila in odpeljali na višnjanski grad. Polž (latinsko cochlea) v jezikih članic Grajske gospodične so ga zavzeto zdravile in Evropske unije: negovale, še posebej zato, ker je bil mlad angleško snail in čeden. Ko se je ranjenec zavedel, je po- nemško die Schnecke vedal, da je član slavne beneške družine. V francosko l’escargot Benetke je sel ponesel sporočilo, da je njihov plemič na okrevanju v Višnji Gori. Številni špansko caracol člani družine ranjenega plemiča so vsi veseli italijansko chiocciola in srečni prišli po svojega sorodnika v Višnjo grško salingari Goro. S seboj so prinesli bogata darila, med madžarsko csiga njimi zlato čašo v obliki polža. češko plž, šnek Polža so višnjanski plemiči kasneje po- slovaško slimak, pomaly človek darili mestnim očetom, ki so ob posebnih svečanostih iz njegove lupine pili vino. Ta- poljsko slimak tovom pa so se pocedile sline po dragoce- nizozemsko slak nem polžu. Uspelo jim ga je ukrasti. Vele- portugalsko caracois umni mestni očetje so naredili novega in ga dansko snegl priklenili na verigo, misleč, da bo tako norveško kringle dobro varovan. Ušteli so se: tatov veriga švedsko snigel ni ustavila in zlati polž je za vedno izginil iz našega slavnega mesta. Spomin nanj je finsko etana prerasel v legendo. estonsko tigu Priklenjen polž je postal simbol Višnje latvijsko gliemezis Gore. Meščani so se in se ravnamo po pol- litvansko sraige ževi vztrajnosti in modrosti. Polž je postal irsko seilidi naš prepoznavni znak. France Prešeren, naš največji pesnik, je Višnjani smo bili meščani že 14 let, pre- zapisal: den je Krištof Ko- »Višnjani, kam ste svojga polža djali?« lumb odkril Ame- »Za Pegaza smo pevcem ga prodali!« riko! Ko se je mladi (Pegaz je krilati konj iz grške mitologije, Oto Groznik pred ki nosi pesnike na pesniško goro Parnas). 80 leti iz Višnje Gore z ladjo pri- Višnjani smo na svojega polža upraviče- peljal v milijonsko no ponosni. In prav je tako. mesto New York k svojemu očetu, je bil razpoznavni

5 Polž pred mestno cerkvijo

Polž, delo akademskega kiparja Primoža ist spurlos verschwunden. Geblieben ist die Puglja (predstavljen na str. 148) bo v bro- Legende und das Symbol, eine angekettete nasti obliki postavljen na steber pred cer- Schnecke. kvijo sv. Ane. Na stebru bo v štirih jezikih napisana legenda o priklenjenem polžu. La lumaca incatenata La lumaca, esempio di costanza e di Priklenjeni polž saggezza, è già da secoli il simbolo della Polž, zgled vztrajnosti in modrosti, je città di Višnja Gora. La leggenda narra che že stoletja simbol mesta Višnja Gora. Le- i signori di Višnja Gora soccorsero un no- genda pripoveduje, da so višnjanski ple- bile veneziano ferito e si presero cura di miči našli ranjenega beneškega plemiča in lui al loro castello. La famiglia del nobile, ga negovali na višnjanskem gradu. Hvalež- in segno di riconoscenza, portò da Venezia na plemiška družina je iz Benetk prines- molti ricchi doni, tra i quali anche un gu- la bogata darila, med njimi tudi zlatega scio di lumaca d’oro, tempestato di gem- polža, posutega z dragimi kamni. Mestni me. Nelle occasioni solenni i consiglieri očetje so ob slovesnostih nazdravljali z vi- cittadini solevano brindare e bere da que- nom iz te polževe lupine. Dragoceni polž sto guscio. Ben presto però la preziosa lu- pa je kmalu izginil. Naredili so novega in maca sparì. Decisero allora di fabbricare ga priklenili na verigo, toda tudi za tem se un guscio nuovo e di attaccarlo ad una je izgubila sled. Ostala pa je legenda in catena, ma anche questo svanì nel nulla. simbol, priklenjeni polž. Rimase loro solo la leggenda e il simbolo – la lumaca incatenata. Eine angekettete Schnecke Die Schnecke, welche als Vorbild der Chained Up Snail Weisheit und Ausdauer gilt, ist schon seit The snail, a model of tenacity and wis- Jahrhunderten das Symbol der Stadt Višnja dom, has been the symbol of the town of Gora. Laut Legende fanden die Burgherren Višnja Gora for centuries. Legend says that von Višnja Gora einen verwundeten venezia- local lords found a wounded Venetian aris- nischen Adeligen und pflegten ihn auf ihrem tocrat, took him to their castle for care, and Schloss gesund. Die Adelsfamilie aus Venedig eventually he recovered. His grateful fam- hat zum Dank dafür reiche Geschenke ge- ily brought expensive gifts all the way from bracht. Darunter war eine goldene Schnecke Venice, including a golden cup shaped as a mit Edelsteinen besetzt. Die Stadtväter snail shell, decorated with precious stones. haben bei besonderen Anlässen aus dieser Town dignitaries would drink wine and make Schnecke Wein getrunken. Bald ist die kost- toasts from it on special occasions. But the bare Schnecke jedoch verschwunden. Nach- valuable snail soon disappeared. They made dem eine neue angefertigt wurde, hat man a replica and chained it securely - but soon sie an eine Kette gehängt. Doch auch diese this too was lost. Today, only the legend of a chained snail remains.

6 Zlati grb

Ob občinskem prazniku, 29. maja 2008 je občinski svet občine Ivančna Gorica odliko- val z Zlatim grbom občine mesto Višnja Gora ob 530 letnici mestnih pravic.

7 Naša Krajevna Skupnost

Zgodovi- Gasilska društva Višnja Gora, Kriška vas na starega in Vrh so primerno opremljena in stalno mesta Viš- skrbijo za strokovno izobraževanje svojih nje Gore članov. Turistični društvi Višnja Gora in Pol- sega daleč v ževo sta uspešni pri organizaciji številnih preteklost, v prireditev. Kulturno društvo Janez Cigler je 12. stoletje. v letošnjem letu po daljšem zatišju ponov- Leta 1478 je no oživelo. takratni av- Brez Društva prijateljev konj si že sko- strijski ce- raj težko predstavljamo posamezne pri- sar Friderik reditve. S svojimi zapravljivčki so že pe- III. z odlo- ljali številne ugledne osebnosti. Deset let kom trg Viš- staro planinsko društvo Polž je z več kot njo Goro preimenoval v mesto ter mu tudi 200 člani naše največje društvo. Uspešno dodelil vse takratne mestne pravice. sodelujejo pri Jurčičevi poti, ki jo vzdržu- V teh 530-ih letih je v našem mestu ži- jejo preko celega leta, še posebna prido- velo mnogo »meščanov«, ki so mu na raz- bitev je uvedba Pohoda po poti dveh sla- lične načine pustili pečat. Navsezadnje pa pov. Lovsko družina v svoji več kot 60 letni nas mnogo ljudi pozna bodisi po Kozlovski zgodovini skrbi za ohranitev naše narave, sodbi v Višnji Gori, ki jo je napisal Josip uspešno pa je tudi pri organizaciji lovskih Jurčič, ki je hodil v šolo v Višnjo Goro, ali tekmovanj. Društvo upokojencev prireja pa po našem simbolu polžu. številne izlete, srečanja, opravlja pa tudi Višnja Gora spada k občini Ivančna Go- vrsto humanitarnih in preventivnih zdrav- rica. Z njo dobro sodelujemo, prav tako stvenih aktivnosti. z vsemi društvi, ki delujejo v Višnji Gori. Še posebej smo lahko ponosni na lani Imamo jih kar 16. Svet KS se trudi po naj- odprto novo tovarno Elvez, ki je ponudila boljših močeh delati v dobrobit kraja. nova delovna mesta. V nekdanji tovarni Osnovna šola, vrtec, Vzgojno izobraže- Iskra sedaj deluje podjetje Altel, v kateri valni zavod in društva se sicer predstavlja- zaposleni izdelujejo računalniške kompo- jo v knjigi posebej, zato le na kratko o ne- nente in elektronska vezja. katerih od njih. V letošnjem letu so na področju tele- V sodobni deset let stari šolski zgradbi fonije začeli vračati denar vsem, ki so pre- naši učenci pridobivajo potrebna znanja. komerno vlagali v izgradnjo telefonskega Številni med njimi dosegajo odlične re- omrežja in telefonske priključke. zultate na tekmovanjih na lokalni in tudi Zbornik, ki ga imate pred seboj, je po- državni ravni. Vrtec Polžek postaja premaj- izkus, da bi naš kraj čimbolj prikazali. Že- hen, da bi sprejel vse naše malčke, upaj- limo si, da bi se naš kraj še naprej razvijal, mo, da se bo v bližnji prihodnosti dozidala da bi vsem, ki obiščejo Višnjo Goro, lahko še ena učilnica. Vzgojno izobraževalni za- ponudili veliko lepega in da bi se z vese- vod mestu dodaja pomemben utrip, obnov- ljem vračali. Žal pa imamo tudi velik mi- ljena graščina in novi bivalni prostori so v nus v kulinarični ponudbi. Lepo bi bilo, da ponos kraju. bi imeli v našem kraju primeren gostinski

8 Z leve, 1.vrsta: Anton Erjavec, Jože Brčan, Luka Šeme, Janko Zadel, predsednik, Jože Osvald in Jože Miklavčič 2. vrsta Jože Gorše, Marjan Gros, Jože Dremelj in Aleš Tomše 3. vrsta Jože Zupančič, Damjan Kavaš in Janez Novak objekt, kjer bi se z okusno domačo hrano naprej sodelovali kot prijatelji, da bi nas lahko okrepčali krajani Višnje Gore in tudi spremljala zadovoljstvo in mir. popotniki, ki jih pot pripelje do našega mesteca. Ob tej priložnosti čestitam vsem Predsednik sveta KS Višnja Gora krajanom ob 530-letnici, z željo, da bi še Janko Zadel

Dosedanji predsedniki krajevne skupnosti so bili:

Franc Godeša, Martin Zupančič, Pavel Zanimiva posebnost je, da sta bila pred- Groznik, Marjan Petrič, Ciril Šajn, Matjaž sednika krajevne skupnosti, sicer v večjem Zupančič in Slavko Kastelic. Sedaj pa je časovnem razmaku, oče Martin in sin Mat- predsednik že drugi mandat Janko Zadel. jaž Zupančič.

9 Spoštovane Višnjanke, spoštovani Višnjani!

»Mi Višnjani smo meščani …«

Pred dolgimi leti, ko smo z višnjanskimi fantiči skupaj drgnili osnovnošolske klopi v Stični, smo čutili, da je kraj Višnja Gora nekaj več kot naše običajne vasi, ki so prostor- sko zapolnjevale ta šolski okoliš. V šolskem glasilu Hudournik je bila zapisana pesem, katere avtor je bil ponosen osnovnošolec, ki je izhajal iz Višnje Gore. Verz se je glasil: »Mi Višnjani smo meščani, mesta slavnega smo člani.« Z vsem spoštovanjem in veliko naklonjenostjo smo se vsaj nekateri naučili del pesmi kar na pamet, drugi pa so za svoj posmehljiv izraz morali čutiti pesti mladih meščanov.

Že sama zunanja podoba mesta z mest- nim jedrom in obzidjem kaže na včerajšnji dan, ki ga dobro in manj dobro dopolnju- jete v sodobnost. Pri tem ni za obžalova- ti preteklosti, ki je mimo, ampak se mora vzajemno nadgrajevati pogoje za način življenja, ki je zagotovo drugačen kot v krajih, kjer zgodovina ni pustila tako boga- tih sledi. Težko je biti prerok in vizionar v današnjih časih, ko kapital in denar vedno in povsod ne sledita tudi zgodovinsko po- gojenemu cilju. Prav je, da ste se in da se še spomi- njamo eminentnih ljudi iz posvetnega, meščanskega in ne nazadnje cerkvenega življenja. Prepoznavnost njih bogati vas in vašo odprtost, ki v iskanju vedno odkrivate nekaj novega in spodbudnega za še večje Vaš jubilej, 530-letnica mestnih pra- spoštovanje in vaše poosebljanje ljudi in vic, prav gotovo daje posebno zadovolj- del, ki so vam dali korenine. Vendar se od stvo vsem, ki ste kakorkoli vezani na bo- samega poklona in ponosa na bogato pre- gato preteklost slavnega srednjeveškega teklost ne da živeti, da se ne bi vedno na mesta, ki je v slovenski zgodovini skupaj novo rojevale nove ideje in dela, ki se v z višnjegorskimi grajskimi gospodi pustilo tem letu skupaj z jubilejem prepletajo z bogato dediščino v tem našem in širšem izkazovanjem vrednot sebi in svetu. Vese- prostoru. Številni eminentni ljudje so delo- li nas, da znate ceniti vrednote, ki so že vali in živeli v vašem kraju ali pa so tu do- zgodovina, in znate iskati nove spodbude bili le zanesenjaške ideje za svoje kulturno in nov zagon. Vse to se lahko doseže le z ustvarjanje, gospodarsko moč in politično ljubeznijo do lastnega kraja. delovanje, saj je bila ta sredina obogatena Letošnje leto, ki je leto praznovanja, ste z bogatimi izkušnjami, ki so se v dolgi zgo- že dokazali, da znate povezati vse optimi- dovini nadgrajevale. stične sile in ljudi v kraju, kjer se vidi vaša

10 moč, in če niste preveč zahtevni, lahko vidi- Občinska nagrada, ki jo mesto Višnja te tudi dobre rezultate, ki pomenijo boljše Gora dobiva v letošnjem letu, je potrditev, življenje v skupnosti, na katero ste ponosni. da ste na pravi poti, le pot je še dolga. Težko bi poosebljal primanjkljaje, s Vsem organizacijam, društvom in po- katerimi se soočamo povsod po občini in sameznikom želim prijetno praznovanje, drugod, vendar koraki, ki so zastavljeni na veliko prijetnih prazničnih dni in povezova- številnih komunalnih, stanovanjskih, go- nja vseh ljudi, še posebno tistih, ki dobro spodarskih in najširših kulturnih vsebinah, mislimo in imamo Višnjo Goro radi. govorijo v prid našemu dobremu delu in optimističnemu pogledu vnaprej. župan Jernej Lampret

Državni svetnik Odlikovanci v zadnjem desetletju

Cvetko Zupančič, Selanov, je že drugi Častni znak svobode Republike Slove- mandat član Državnega sveta. nije je leta 2002 prejel Franc Godeša. Občinsko priznanje Plaketo Antona Tomšiča so prejeli: leta 1997 Mihaela Zajc Občinski svetniki Jarc, leta 2001 Anica Petrič, leta 2002 Ja- nez Kastelic, leta 2003 Cveto Zupančič in V 21-članskem občinskem svetu občine leta 2006 Ivanka in Anica Čož. Ivančna Gorica so trije občinski svetniki iz Občinsko priznanje Nagrado Josipa Jur- naše krajevne skupnosti: Milan Jevnikar, čiča so prejeli: leta 1998 VIZ Višnja Gora, Dušan Strnad, ki je hkrati tudi podžupan, leta 2000 Prostovoljno gasilsko društvo Viš- in Jani Tomažič. V prejšnjih mandatih pa so nja Gora in leta 2004 Milan Jevnikar. bili svetniki iz Višnje Gore tudi Franc Gode- Prejemnik Zlatega grba občine je bil ša, Pavel Groznik in Jože Mihelčič. leta 2004 Pavel Peter Groznik. Častni občan občine je leta 2007 postal Štefan Horvat.

11 Nekaj statističnih podatkov o KS Višnja gora

Med prebivalce KS Višnja Gora prište- Število žensk in moških v KS Višnja Gora vamo prebivalce s stalnim prebivališčem v je približno enako, delež žensk je 49,5 % naši krajevni skupnosti. Lastniki počitniških vseh prebivalcev, moških pa 50,5 %. Števi- hišic brez stalnega prebivališča v KS Višnja lo moških in število žensk po posameznih Gora zato v to kategorijo ne sodijo. vaseh in naseljih je razvidno iz tabele 2 in tabele 3. Število prebivalcev (stanje na dan 30. 9. 2007) Moški Skupaj KS Višnja Gora 1156 DEDNI DOL 126 DEDNI DOL 65 GORENJE BREZOVO 48 GORENJE BREZOVO 19 KAMNO BRDO 17 KAMNO BRDO 6 KRIŠKA VAS 188 KRIŠKA VAS 105 LESKOVEC 95 LESKOVEC 46 NOVA VAS 58 NOVA VAS 35 PEŠČENIK 68 PEŠČENIK 32 PODSMREKA PRI VIŠNJI GORI 32 PODSMREKA PRI VIŠNJI GORI 17 POLJE PRI VIŠNJI GORI 28 POLJE PRI VIŠNJI GORI 15 PRISTAVA PRI VIŠNJI GORI 30 PRISTAVA PRI VIŠNJI GORI 18 SELA PRI VIŠNJI GORI 52 SELA PRI VIŠNJI GORI 27 SPODNJE BREZOVO 152 SPODNJE BREZOVO 78 STARI TRG 93 STARI TRG 50 VELIKA DOBRAVA 111 VELIKA DOBRAVA 50 VIŠNJA GORA 915 VIŠNJA GORA 445 VRH PRI VIŠNJI GORI 124 VRH PRI VIŠNJI GORI 62 ZAVRTAČE 23 ZAVRTAČE 11 ZGORNJA DRAGA 129 ZGORNJA DRAGA 75 Skupaj: 2289 Tabela 2: Število moških v KS Višnja Gora Tabela 1: Število prebivalcev v KS Višnja Gora V KS Višnja Gora je na dan 30. 9. 2007 prebivalo 1133 žensk in 1156 moških, sku- paj torej 2289 prebivalcev, kar je 361 več kot v letu 1998 (1928 prebivalcev). Porast prebivalcev je posledica povečanega pri- seljevanja v KS Višnja Gora, saj je zaradi svoje ugodne geografske lege in bližine av- toceste postala zanimiva za nekdanje pre- bivalce Ljubljane in ostale. Graf 1: Število prebivalcev po naseljih

12 Ženske Skupaj jilo; leta 1998 je bilo 12 prebivalcev, leta 2007 pa kar 30 prebivalcev. KS Višnja Gora 1133 Iz grafa 2 je razvidna starostna sestava DEDNI DOL 61 prebivalstva KS Višnja Gora. Prebivalci so GORENJE BREZOVO 29 razporejeni v razrede po 5 let, in sicer od KAMNO BRDO 11 0 do 99 let. KRIŠKA VAS 83 LESKOVEC 49 Aktivnost prebivalstva NOVA VAS 23 Prebivalce, starejše od 14 let, delimo na: PEŠČENIK 36 - aktivno in PODSMREKA PRI VIŠNJI GORI 15 - neaktivno prebivalstvo. POLJE PRI VIŠNJI GORI 13 PRISTAVA PRI VIŠNJI GORI 12 Med aktivne štejemo tako delovno ak- SELA PRI VIŠNJI GORI 25 tivne (zaposleni, samozaposleni, pomaga- SPODNJE BREZOVO 74 joči družinski člani) kot tudi brezposelne, STARI TRG 43 med neaktivne pa osebe s samostojnim vi- rom dohodka (upokojenci, vsi dohodki od VELIKA DOBRAVA 61 premoženja) in vzdrževane osebe (otroci VIŠNJA GORA 470 do 14 leta, dijaki, študentje, nesposobni VRH PRI VIŠNJI GORI 62 za delo, gospodinje). ZAVRTAČE 12 V KS Višnja Gora je 733 zaposlenih (37,3 % ZGORNJA DRAGA 54 prebivalcev), 51 samozaposlenih (2,4 %), 44 Tabela 3: Število žensk KS Višnja Gora kmetovalcev (2,1 %), 590 otrok, dijakov in študentov (28,5 %), 429 upokojencev (20,7 %), Graf 2 tudi grafično prikazuje, da naj- 124 brezposelnih (5,9 %), 59 (2,8 %) pa jih več prebivalcev živi v Višnji Gori. Od osta- ne moremo opredeliti. lih vasi in naselij moramo posebej omeniti V letu 1998 so med delovno sposobno Kriško vas, kjer se je število prebivalcev prebivalstvo prištevali vse zaposlene in glede na statistične podatke iz leta 1998 nezaposlene (torej aktivno prebivalstvo), skoraj podvojilo; v letu 1998 je bilo v Kri- skupaj je bilo delovno sposobnega pre- ški vasi 96 prebivalcev, leta 2007 pa 188 bivalstva 47 %. V letu 2002 bi kot aktivno prebivalcev s stalnim prebivališčem. Ome- prebivalstvo opredelili 47,9 % vsega pre- niti pa velja tudi Pristavo, kjer se je števi- bivalstva, torej slab odstotek prebivalcev lo prebivalcev od leta 1998 več kot podvo- več kot v letu 1998. Nezaposlenost je bila v letu 1998 3,7 %, v letu 2002 pa kar 5,9 %.

Gospodinjstva v KS Višnja Gora

Zasebno gospodinjstvo je vsaka dru- žinska ali druga skupnost oseb, ki skupaj stanuje in porablja sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrana, druge nujne življenjske potrebščine ipd.) – v nadaljevanju gospodinjstvo. Člani go- spodinjstva so lahko iz gospodinjstva za- Graf 2: Starostna sestava (september 2007) časno odsotni.

13 Število gospodinjstev v KS Višnja Gora Skupaj s številom gospodinjstev se je v letu 2002, ko je bil izveden popis prebi- povečalo tudi število stanovanj (784 sta- valstva, je bilo 640, kar je 68 več kot leta novanj v letu 2002, za leto 1998 imamo le 1998. Novejših podatkov nimamo, je pa podatek o hišah, in sicer je bilo 521 hiš) ter verjetno število gospodinjstev precej več- telefonskih priključkov (725 v letu 2002, je, saj se je v zadnjih 5 letih priseljevanje v letu 1998 pa je bilo 585 telefonskih pri- v KS Višnja Gora občutno povečalo. ključkov).

Tabela 4: Število gospodinjstev, stanovanj, ... Št. gospo- Št. stano- Št. telefonskih Št. počitni- Št. kmetij dinjstev vanj priključkov ških hiš KS Višnja Gora 640 784 725 51 115 Dedni Dol 42 36 37 z 9 Gorenje Brezovo 12 12 11 z 6 Kamno Brdo 6 14 6 z 2 Kriška vas 40 148 118 z 11 Leskovec 21 28 22 z 12 Nova vas 14 22 19 - 9 Peščenik 25 25 22 z 4 Podsmreka pri Višnji Gori 10 9 10 z 3 Polje pri Višnji Gori 7 12 7 z 6 Pristava pri Višnji Gori 7 20 15 - 2 Sela pri Višnji Gori 10 12 10 - 4 Spodnje Brezovo 37 33 33 - 15 Stari trg 29 38 33 z 8 Velika Dobrava 28 32 25 z 8 Višnja Gora 268 251 271 24 4 Vrh pri Višnji Gori 35 44 38 z 9 Zavrtače 5 7 7 - 3 Zgornja Draga 44 41 41 5 8

Kmetijstvo Nekaj ostalih podatkov o krajevni skupnosti V KS Višnja Gora je skupno 115 kmetij, a le 44 ljudi (2,1 %) se ukvarja samo s kme- Ceste tovanjem, ostali pa poleg kmetije hodijo še V KS Višnja Gora imamo 25,74 km lokal- v službo. V letu 1998 se je samo s kmetijo nih cest (LC), 31,53 km javnih poti (JP), 7,29 preživljalo 3 % ljudi, torej lahko sklepamo, km regionalnih cest ter 8,55 km avtoceste. da kmetijstvo v KS Višnja Gora čedalje bolj 22,49 km lokalnih cest je asfaltiranih, 3,25 postaja dopolnilna dejavnost, poglavitna pa makadamskih (podatki so približni, do- pa ostaja zaposlitev. Nekaj ostalih poda- bljeni s programom Arcwiev – točni podatki tkov o krajevni skupnosti na DRSC).

14 Vodovod Društva V KS Višnja Gora imamo 8 vodovodnih sistemov: V KS Višnja Gora je bolj ali manj dejavnih 1. Višnja Gora (oskrbuje Višnjo Goro, Ded- 16 društev, in sicer: Društvo prijateljev konj, ni Dol, del Starega trga in Polje; pov- Društvo upokojencev, Krajevna organizacija prečna letna poraba vode je 30.000 m3, Rdečega križa, Kulturno društvo Janez Ci- rezervoar drži 250 m3), gler, Lovska družina Višnja Gora, Planinsko 2. Žabjek, društvo Polž, Prostovoljno gasilsko društvo 3. Peščenik (povprečna letna poraba vode Kriška vas, Prostovoljno gasilsko društvo Viš- je 1635 m3, rezervoar je velikosti 24 nja Gora, Prostovoljno gasilsko društvo Vrh, m3), Šahovski klub Stična-Višnja Gora, Športno 4. Leskovec – vaški vodovod (oskrbuje Le- društvo Polž, Šlosarček, Športno društvo skovec, Sela in Kamno Brdo), Breza, Turistično društvo Višnja Gora, Turi- 5. Velika Dobrava – vaški vodovod (povpre- stično društvo Polževo in Združenje borcev čna letna poraba vode je 3779 m3), NOB. 6. Spodnje Brezovo – vaški vodovod (pov- prečna letna poraba vode 3480 m3), Viri 7. Gorenje Brezovo – vaški vodovod (veli- • Statistični urad Republike Slovenije (Po- kost rezervoarja je 60 m3), pis 2002); 8. Vrh – vaški vodovod (velikost rezervoar- • Občina Ivančna Gorica (popis, septem- ja je 60 m3). ber 2007); Po nekaterih vaseh in naseljih imajo • V Višnjo Goro, zbornik ob 520-letnici prebivalci še vedno lastne vodnjake (t. i. mesta Višnja Gora (julij 1998). »štirne«), nekaj pa je tudi zasebnih vodo- vodnih zajetij manjših kapacitet, ki so se financirali z lastnimi sredstvi prebivalcev. Podatke zbrala V letu 2007 je bila zgrajena vrtina, ki Jaka Kastelic bo z vodo dodatno oskrbovala vodovodni Janko Zadel sistem Višnja Gora, saj je vode v zadnjih letih zaradi zastarelosti sistema in pa novih prebivalcev večkrat primanjkovalo.

15 Elvez - nova tovarna

Višnja Gora se od poletja leta 2007 tudi jetništvo je začel že leta 1978 s popoldan- v več državah Evropske unije pojavlja kot sko obrtjo izdelave značk. Ves zaslužek od mesto, kjer ima svoje proizvodne prostore obrti je vložil v nakup večjega stroja za mlado, a uspešno podjetje ELVEZ. Podjetje razrez žic in vodnikov in tako razširil svojo se ukvarja s specializirano proizvodnjo ka- dejavnost na izdelovanje raznih žičnih in belskih snopov, kabelske konfekcije, različ- kabelskih vezij. V letu 1986 je opustil red- nih priključnih vrvic, brizganja izdelkov iz no zaposlitev, postal samostojni obrtnik in plastičnih mas in montažo različnih sklopov takoj zaposlil tri delavce. Obseg dela je po- ter vezij. Servisira najzahtevnejše kupce s stopoma rasel, zato je v Višnji Gori zgradil področja avtomobilske industrije, industri- večjo delavnico, v delo pa vse bolj vklju- je bele tehnike, strojne in elektroindustri- čeval tudi svoja otroka, Boruta in Simono. je tako doma kot v tujini. Podjetje s ka- Konec leta 1991 so registrirali podjetje EL- kovostno proizvodnjo, hitro odzivnostjo ter VEZ, d. o. o. Leta 1993 je podjetje odkupi- prilagajanjem poslovanja novim trendom lo del proizvodnih prostorov in tehnologijo nenehno povečuje svojo proizvodnjo in za- za plastiko podjetja Videomatika v Pržanu dovoljuje svetovno znane kupce ne samo v Ljubljani. S tem nakupom se je pričel še v Sloveniji, ampak tudi v Veliki Britaniji, en proizvodni program, področje plastike, Nemčiji, Švici in Avstriji. ki je tudi prispeval k nadaljnjemu razvoju podjetja. Leta 1998 je bila vsa proizvodnja Ustanovitev podjetja preseljena v Ljubljano. V letu 1999 je pod- Ustanovitelj in lastnik podjetja je Mar- jetje pridobilo certifikat ISO 9001, potrdilo jan Petrič, naš someščan. Svojo pot v pod- kvalitete izdelkov in storitev. Zaradi hitre

16 in dinamične rasti se podjetje zadnja leta stopnje brezposelnosti. Lastnik in direktor uvršča na seznam najuspešnejših hitro ra- Elveza sta se skupaj s svojimi sodelavci s stočih podjetij v Sloveniji. V letu 2006 je priložnostnimi plaketami zahvalila nekate- bilo podjetje drugič nominirano za naziv rim pomembnim poslovnim partnerjem. Za GAZELA osrednje Slovenije in ga tudi do- tem je sledila blagoslovitev objekta, ki jo bilo. Na podlagi tega naziva je podjetje v je opravil župnik Boštjan Modic. V svojem okviru hitro rastočih podjetij cele Slovenije priložnostnem nagovoru je izpostavil člove- dobilo naziv SREBRNA GAZELA Slovenije. ka z veliko začetnico, saj tudi najsodobnejši stroji brez človeka ne delajo. Objekt so sku- Potreba po večjih paj odprli minister g. Vizjak, direktor Danilo proizvodnih prostorih Fišter, g. Petrič ter člani družine. Prisotni so Vse večji obseg proizvodnje in načrto- si potem z velikim zanimanjem ogledali ob- van razvoj podjetja sta lastnike prepričala, jekt in proizvodnjo ter sodobne skladiščne da morajo zgraditi nov, sodoben proizvodni prostore. objekt. Po temeljitem premisleku in iska- Ta objekt je nedvomno pomembna pri- nju možnih lokacij so se odločili za Višnjo dobitev za Višnjo Goro. O pomembnosti go- Goro. V letu 2006 je stekla gradnja cca vori podatek, da je bilo konec aprila 2008 4500 m2 proizvodnih in 600 m2 poslovnih in v podjetju zaposlenih 91 delavcev, skoraj pomožnih prostorov. Vrednost celotne na- 60 % teh pa prihaja iz občin Ivančna Gorica ložbe je cca 5,5 milijonov evrov. Objekt je in Grosuplje. Podjetje je tudi pomembno bil zgrajen v enem letu in tako je bila vsa za nadaljnji razvoj Višnje Gore, saj bo tu proizvodnja že poleti 2007 preseljena na lahko našel zaposlitev še kakšen Višnjan ali novo lokacijo v Višnjo Goro. okoličan. Izgradnja objekta pa dokazuje, Zaključek gradnje in začetek proizvod- da je tudi Višnja Gora primerna za še kak- nje v novih sodobnih prostorih so v podjetju šen industrijski obrat, kar pa naj bo izziv za obeležili 18. oktobra 2007 z uradnim od- kakega novega investitorja. prtjem teh prostorov. Uradne otvoritve se je udeležilo približno 400 gostov, poslovnih Borut Petrič partnerjev iz Slovenije in Evrope, predstav- Rojen 11. 6. nikov oblasti, izvajalcev del in, ne naza- 1967, je v svojem dnje, Petričevih prijateljev. Po pozdravnem kratkem življenju nagovoru lastnika Marjana Petriča in kratki prehodil dolgo in predstavitvi podjetja s strani direktorja Da- naporno pot od nila Fištra je prisotnim spregovoril župan dečka, ki pomaga Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki je očetu v popol- poudaril, da se z odprtjem tega objekta po- danski obrti, do nujajo nove zaposlitvene možnosti, s kateri- direktorja družin- mi bo že sedaj le 5-odstotna brezposelnost skega podjetja. v naši občini lahko še nižja. Spomnil pa je Osnovno šolo je tudi na skupna prizadevanja za čim hitrej- obiskoval v Višnji še premagovanje raznih administrativnih in Gori, srednjo pa v birokratskih ovir za gradnjo, kot vzorno pa Ivančni Gorici in Ljubljani, kjer je tudi pri- je pohvalil izredno lepo umestitev objekta dobil naziv strojnega tehnika. Kot rečeno, v okolje. Slavnostni govornik ob otvoritvi je je že kot deček pomagal očetu v njegovi bil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, delavnici in si s tem pridobival drobne, a ki je v svojem nagovoru poudaril velike go- pomembne delovne navade in izkušnje. spodarske uspehe naše države in zniževanje Po končanem šolanju in odsluženem voja-

17 škem roku se je zaposlil v obrti. V podjet- tovo prigovarjanje odločili za Višnjo Goro. ju Elvez je sodeloval od samega začetka. S Gradnja se je pričela poleti 2006 in veliko selitvijo podjetja v Ljubljano in večanjem napora je bilo še potrebnega za dokončanje obsega dela v firmi pa je rasel v podjetni- gradnje. Borut je s sodelavci vse premišlje- ka tudi Borut in vse bolj postajal duhovni no načrtoval in vodil. Pričelo se je najbolj oziroma idejni vodja firme. S svojim poš- ustvarjalno obdobje Borutovega življenja, tenim delom in prefinjenim občutkom za ki bi moralo trajati še mnogo let. Zgodilo poslovnost si je v poslovnem svetu hitro pa se je tisto nepričakovano. V enem od ustvarjal vedno nova znanstva in prijatelj- redkih dni počitka je to izredno ustvarjal- stva, s tem pa pridobival tudi pomembne no in plodno življenje 3. 9. 2006 ustavila poslovne partnerje. smrt. Kljub nenadomestljivi izgubi, tako za Leta 2003 je prevzel vodenje družinske- družino kot za podjetje, se Petričevi niso ga podjetja ELVEZ. Obseg dela je rasel iz ustavili in so nadaljevali z gradnjo in jo leta v leto, zato je bila vedno bolj izrazita tudi dokončali. Objekt Elveza je Višnji Gori potreba po sodobnih in večjih proizvodnih v ponos, Borutu pa edinstven spomenik. prostorih. Lastniki podjetja so začeli iskati primerno lokacijo za gradnjo in se na Boru- Jože Gros

Notranjost tovarne Elvez.

18 Vodovod na Kriško - polževski planoti

investicije, katere večji del je pokrila Ob- čina Ivančna Gorica, znaten delež pa so prispevali tudi bodoči uporabniki vodovo- da, je znašala 1,13 milijona evrov. Primar- ni del vodovoda je gradilo podjetje Gratel s podizvajalci, sekundarnega pa Komunalne gradnje Grosuplje. Da se je z gradnjo sploh lahko pričelo, je bilo potrebno zbrati šte- vilna soglasja lastnikov zemljišč, pripraviti gradbeno dokumentacijo in pridobiti raz- lična gradbena in uporabna dovoljenja. V te aktivnosti je bilo vloženega veliko dela, Čudovito, končno, nujno potrebno … To tudi prostovoljnega in vsem sodelujočim gre so besede, s katerimi smo številni domačini velika zahvala. Še posebej pa zahvala velja in prebivalci počitniških objektov pospremili Občini Ivančna Gorica, njenim svetnicam in prireditev ob odprtju vodovoda na Kriško- svetnikom in županu Jerneju Lampretu. Polževski planoti, ki se je zgodila 4. avgusta Kot že napisano, je bil 4. avgusta 2007 2007. Tega dne so bila zaključena dolgoletna ob razgledni mizici med Kriško in Novo vas- prizadevanja, da bi tudi Pristava pri Višnji jo velik dan za kraje na tem čudovitem Gori, Kriška vas, Nova vas, Zavrtače, Osli- koščku naše občine. Vodovod smo uradno ca, Leščevje, Kravjek, Male in Velike Vrhe in predali v uporabo. Na prijetni prireditvi ob Mevce dobili stalni vir zdrave pitne vode in tem dogodku smo obudili spomine na skoraj ne bi bili več odvisni od muhaste narave in dvajsetletno obdobje od začetka projekta od v kapnicah zbrane deževnice. Te so pogo- do izgradnje. V veliki večini so bili prisotni sto prazne, še posebej po velikih podnebnih vsi tisti, ki so najbolj pripomogli, da smo si spremembah in sušnih obdobjih v zadnjem ob tej priložnosti lahko nazdravili z zdravo času. Novi vodovod je nedvomno velika pri- pitno vodo iz pitnika, ki je bil postavljen ob dobitev za te kraje. Upam, da bodo vse nje- tej priložnosti in bo nudil osvežitev popo- gove prednosti kmalu spoznali tudi tisti, ki se tnikom, ki bodo obiskali naše kraje. Verja- za priključitev na vodovod še niso odločili. mem, da bodo tudi zaradi te prijaznosti v Vodovod je prikjučen na obstoječi sistem svet ponesli dober glas o naših krajih. pri naselju Mevce ob cesti Muljava–Vrhe. Za zaključno misel naj navedem napis Najvišja točka, kjer je zgrajen tudi vodo- na pitniku, ki naj vas spremlja na vsakem hran, je na Polževem, od tam pa ob cesti koraku in v vsakem trenutku. Polževo–Višnja Gora najprej doseže Novo vas, nato Kriško vas in zaenkrat konča svojo »Postoj popotnik, odpočij se! pot na Pristavi. Meri skupaj 19801 metrov Popij požirek in bolje se boš počutil. primarnega in sekundarnih cevovodov, zgra- Ob tem ne pozabi poskrbeti za urejenost in jeni pa so bili tudi spremljevalni objekti čistost tega lepega kraja. (vodohrana Polževo in Poljane, številni pod- Narava ti bo hvaležna … in tudi voda …« zemni in nadzemni hidranti …), potrebni za nemoteno obratovanje vodovoda. Vrednost Dušan Strnad

19 Nova pošta

Direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc s sodelavci iz Višnje gore.

Letošnji 3. marec si bomo Višnjani in tudi 43 poštnih predalov, na kar do sedaj še naši poštarji dobro zapomnili. Po dolgih nismo bili navajeni. desetletjih smo dočakali odprtje novih so- Ob otvoritvi pošte je bila tudi prijetna dobnih poštnih prostorov. Pred letom in pol kulturna prireditev v priredbi domačega kul- je bil sklenjen dogovor med Pošto Slove- turnega društva, osrednji govorec pa je bil nije in podjetnikom Milanom Pušlarjem, direktor slovenske pošte Aleš Hauc, ki so ga investitorjem novega stanovanjsko-poslov- do nove pošte na zapravljivčku pripeljali člani nega objekta na mestu nekdanje cemen- domačega društva prijateljev konj. Priredit- tarne. Slovenska pošta je prostore kupila ve se je udeležilo veliko število domačinov, za 275.000 evrov. Poštni prostori v pritličju samo po sebi pa se razume, da niso manjkali zgradbe merijo skupno 110 kvadratnih me- občinski in krajevni veljaki, da omenimo le trov površine, v skladu s sodobnimi stan- župana Jerneja Lampreta in predsednika kra- dardi je poskrbljeno za dostop invalidom. jevne skupnosti Janka Zadela. Za uporabnike poštnih storitev je na voljo Pavel Groznik

20 Mestna cerkev

iz pocinkane pločevine. Obnovljena je bila fasada, ponovno nameščeni restav- ratorsko zaščiteni kipi sv. Ane, Joahima, Jožefa in Janeza Nepomuka. Na mestu nekdanje sončne ure je do- mačin Janez Kastelic naslikal po župniko- vem natančnem načrtu in predlogi novo z letnicama 1478 in 2008.

Sončna ura kaže točni čas.

V letošnjem letu pa je bila prebeljena Pogled na cerkev z mestnega trga. cerkvena notranjost in prebarvane staro- Cerkev sv. Ane je bila potrebna teme- davne Zupanove orgle. Vsa dela so stala ljite prenove. Zob časa jo je že precej 45.000 evrov. Precejšen delež so prispe- napadel. Letošnje praznovanje jubileja vali tudi meščani. mestnih pravic je bilo kot nalašč prava Krajevna skupnost pa je uredila oko- prilika za obnovo. Naš mladi župnik Bošt- lico cerkve. Na južni strani cerkve je na- jan Modic in cerkveni ključar Branko Vo- stal zelo lep in urejen prostor za razne zelj sta se zahtevnega zalogaja skupno prireditve, dokončan je bil oporni zid, lotila. V preteklem letu je bil zvonik na na novo so bile utrjene vhodne stopnice, novo prekrit z bakreno pločevino, ki je položilo se je nekaj asfalta in granitnih nadomestila dotrajano in med drugo sve- kock. Ta dela so stala 22 000 evrov. tovno vojno večkrat prestreljeno streho Pavel Groznik

21 Osnovna šola v Višnji Gori

Osnovna šola v Višnji Gori je podru- 216 učenk in učencev. Pouk je zaradi pros- žnična šola Osnovne šole Stične s sedežem torske stiske potekal dopoldne in popol- v Ivančni Gorici. Do 31. marca 2005 je dne. Dopoldne so pouk obiskovali učenci šolo uspešno vodila ravnateljica Marinka predmetne stopnje in oddelek 1. a razreda, Piškur. Z vodenjem kolektiva ji je uspeva- popoldne pa so obiskovali pouk učenci od lo dosegati strokovnost in dvigovati ugled 1. b do 4. razreda. Pomočnik ravnateljice šole. S 1. aprilom 2005 je postal novo- na podružnični šoli je bil Franc Lokovšek. imenovani ravnatelj OŠ Stična domačin Marjan Potokar, profesor športne vzgo- Več desetletij je obstajala želja po novi je. Vodja podružnične šole v Višnji Gori šolski zgradbi in boljših možnostih za izva- je s 1. 9. 1999 postala učiteljica Danica janje osnovnošolskega programa. Leta 1993 Rus. Uspešno je sodelovala z ravnatelji- so se pričeli intenzivnejši pogovori z Minis- co in pomočniki do 31. avgusta 2005. Od trstvom za šolstvo in šport ter izbira prave 1. septembra 2005 je vodja podružnične lokacije. Decembra 1994 je potekala javna šole Jasmina Zupančič. razprava o izbrani lokaciji. Med prijavlje- nimi na natečaj za izbor idejnega projek- V šolskem letu 1998/1999 je pouk za- ta sta bila avgusta 1995 izbrana arhitekta dnjič potekal v stari šoli, ki je bila zgrajena Vesna in Matej Vozlič. Zbrani osnovnošolci, leta 1906. Osemletni program je obiskovalo učitelji ter krajani so 28. maja 1997 sloves-

22 no pozdravili uradni začetek gradnje. Sredi nalniško učilnico, knjižnico, jedilnico, ku- ravnice pod Baronovim naseljem je začela hinjo, avlo in delavnico. rasti nova šola. V šolskem letu 1999/2000 se je šola pri- Za otroke iz Višnje Gore so bile poletne javila in bila izbrana na javni razpis Minis- počitnice julija in avgusta 1999 prav goto- trstva za šolstvo in šport RS za postopno vo zelo dolge, saj so nestrpno pričakovali uvajanje programa 9-letne osnovne šole. prvi šolski dan in pričetek enoizmenskega Februarja 2000 se je v 1. razred uvajalnega pouka v novi zgradbi. programa vpisalo 16 učencev, rojenih leta 1994. Starši so dobili informativno knjiži- Ob odprtju nove šole smo pridobili tudi co o izvajanju devetletnega programa. 17. nov šolski znak, polžka z mavrično hišico, aprila 2000 pa je Ministrstvo za šolstvo in izbranega na natečaju pod vodstvom likov- šport izdalo uradno dovoljenje Osnovni šoli nega pedagoga Mirana Mehore. Stična, podružnični šoli Višnja Gora, za iz- vajanje programa 9-letne OŠ. Slovesno odprtje nove šole smo obeleži- li 17. septembra 1999. Najprej so se mimo Program devetletne osnovne šole je pri- šole pripeljali vozovi Društva prijateljev nesel mnogo novosti. Otroci pričnejo obis- konj, uradni del z Zdravljico pa so pričeli kovati osnovno šolo tisto leto, ko dopolnijo pevci cerkvenega pevskega zbora pod vod- šest let. Da je bivanje prijaznejše in bolj stvom Milana Jevnikarja. Odprtje nove šole bogato, sta pri polovici ur v 1. razredu pri- so s svojimi govori zaznamovali predsednik sotni vzgojiteljica in učiteljica, če je v od- KS Višnja Gora Slavko Kastelic, župan obči- delku več kot 15 otrok. Učni načrti za 1. ne Ivančna Gorica Jernej Lampret, državni razred so prilagojeni starosti šestletnikov, sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport vključujejo ustrezne metode in pristope pri Matjaž Vrčko, ravnateljica šole Marinka poučevanju in učenju. Učiteljica jih sprem- Piškur ter predsednik gradbenega odbora lja še nadaljnji dve leti, cilji pa so ustrezno Dušan Strnad. Učenci so se predstavili z bo- prilagojeni in naravnani na prvo triletje kot gatim kulturnim programom. Rezanje traku celoto. Iz opisnega ocenjevanja v prvem in uradno odprtje so prevzeli ravnateljica, triletju v 4. razredu devetletnega progra- župan ter državni sekretar, nato pa je do- ma učiteljice preidejo na številčno ocenje- mači župnik Simon Onušič opravil slovesen vanje, ki se nadaljuje do 9. razreda. blagoslov. Za uradnim delom prireditve je sledil še ogled prostorov šole. Ob vhodu je Vzgojno-izobraževalni program deve- vsakogar pričakal slavnostni aperitiv, sledi- tletne osnovne šole prinaša triletja, vsako la pa je pogostitev v telovadnici, ki so jo ima svoje značilnosti ter tvori celoto po pripravili krajevna skupnost, starši učenk vsebini in organizaciji. in učencev, pri strežbi pa so pomagali stro- kovni učitelji iz Vzgojno-izobraževalnega Učenci, ki so v šolskem letu 2002/2003 zavoda Višnja Gora. obiskovali 5. razred osemletnega progra- ma, so se v tem letu prvič vpisali v pro- Nova, sodobna šola ima skupno neto gram 7. razreda devetletne osnovne šole. zazidalne površine šole in telovadnice V šolskem letu 2003/2004 smo prvič pričeli 2380m2, telovadnica meri 360m2, 10 matič- z izvajanjem izbirnih predmetov. Izbirni nih učilnic, 2 specialni učilnici s kabineti predmeti so v dveh sklopih: družboslov- za pouk gospodinjstva, biologije, kemije in no-humanistični in naravoslovno-tehnični fizike ter likovne in tehnične vzgoje, raču- sklop.

23 Sledi osemletnega programa so se zabri- matematiki in pri tujem jeziku – angleščini. sale s šolskim letom 2004/2005. V 8. in 9. razredu lahko organiziramo pouk v heterogenih ali homogenih učnih skupi- Devetletna šola je prinesla obvezni pro- nah na treh ravneh zahtevnosti. gram, ki obsega predmete po predmetniku za posamezni razred, izbirne predmete in Odločitev o oblikah diferenciacije na šoli ure oddelčne skupnosti, ter razširjeni pro- za vsako šolsko leto sprejme Svet zavoda v gram, ki obsega podaljšano bivanje, jutra- mesecu maju za prihodnje šolsko leto. nje varstvo, dodatni in dopolnili pouk, in- teresne dejavnosti ter šolo v naravi. V šolskem letu 2007/2008 v 8. razredu pri vseh urah slovenščine, matematike in Pri pouku diferenciramo delo z učenka- angleščine organiziramo pouk z razporedit- mi in učenci glede na njihove zmožnosti, vijo učenk in učencev v heterogene učne sposobnosti, interese in znanja znotraj od- skupine, v 9. razredu pa poteka pri vseh delka posameznega razreda pri vseh pred- treh predmetih kot nivojski pouk v homo- metih. V 1. vzgojno-izobraževalnem obdo- genih učnih skupinah. bju poteka notranja diferenciacija. Od 4. do 7. razreda izvajamo fleksibilno diferen- Z integracijo otrok s posebnimi potre- ciacijo kot nivojski pouk pri slovenščini, bami v redne osnovne šole na šoli izvajamo

Strokovni delavci (spredaj od leve proti desni): Metoda Mihelčič, Štefka Klemenčič, Ana Zaman, Jasmina Zupančič, Marjan Potokar, Danica Rus, Maja Berčon, Vesna Zimic, Boštjan Bradeško, Barbara Polajžer, Julijana Bačič, Bojana Križman, Natalija Gabrijel, Katja Tomažinčič, Jožica Golob, Marinka Medved, Ana Šimac, Anka Koželj, Nevenka Milkov, Katarina Pajk, Lovro Ulcej, Branka Emeršič, Andreja Lapanja.

24 tudi ure individualne in skupinske ter do- Veliko pozornosti danes posvečamo tudi datne strokovne pomoči. varnosti v prometu. V šolo in domov se učenci vozijo z dvema avtobusoma. Devetletna osnovna šola je prinesla tudi nacionalne preizkuse znanja. Do šolskega Učenci so uspešni na raznih šolskih leta 2004/2005 se je NPZ izvajalo prosto- in območnih tekmovanjih ter srečanjih. voljno ob koncu prvega in drugega vzgojno- Vključujemo se v različne projekte. Šola izobraževalnega obdobja, ob koncu tretje- se uspešno povezuje v okolje in sodeluje z ga pa je zaključno preverjanje obvezno. različnimi institucijami in društvi.

Med pomembnimi spremembami v šol- Kultura podružnične šole temelji na stvu je bila v šolskem letu 2005/2006 tudi vrednoti dobrih medsebojnih odnosov med ta, da se izvajajo nacionalni preizkusi učenci, starši in učitelji. Naj se nadaljuje znanj prostovoljno le ob koncu drugega vizija šole: ZDRUŽIMO MOČI V VZGOJI IN vzgojno-izobraževalnega obdobja, in sicer SKRBI ZA VAŠEGA OTROKA IN NAŠE UČENKE pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku IN UČENCE. – angleščini, ter so obvezni ob koncu tret- jega vzgojno-izobraževalnega obdobja, in sicer pri slovenščini, matematiki in tretjem predmetu, ki ga določi minister. Dosežki pri nacionalnih preverjanjih znanja ne vplivajo na končni učni uspeh.

Devetletna osnovna šola je prinesla spremembe tudi na področju izobraževa- nja strokovnih delavcev, spremljali in prila- gajali smo se novim učnim načrtom, novim smernicam ter novostim učnih programov. Postali smo mentorska šola osnovnim šo- Vodja podružnične šole lam, ki so z uvajanjem pričele kasneje. Jasmina Zupančič, prof.

25 Vrtec Polžek

Zgodovina namensko grajenega vrtca V letu 1999, ob selitvi OŠ v novozgraje- sega v leto 1985, ko je odprl svoja vrata no stavbo in pričetku devetletne osnovne za otroke v starosti od 2-7 let iz Višnje šole, se je spremenila starostna struktura Gore in okolice. Dva- do trikrat tedensko otrok v vrtcu – izoblikovani sta bili starost- je v prostorih vrtca potekal tudi skrajša- no heterogeni skupini otrok 2–4 in 4–6 let. ni program priprave na šolo za otroke, ki V vrtcu Polžek smo imeli med prvimi inte- niso obiskovali vrtca. V vrtcu so strokov- grirane otroke s posebnimi potrebami, ki no delo opravljale dve vzgojiteljici in dve so imeli dodatno strokovno pomoč speci- varuški, vrtec je imel tudi samostojno alne pedagoginje in logopedinje. kuhinjo. Deloval je kot enota vrtca Gro- suplje. Leta 1994 se je vrtec poimenoval V šolskem letu 2007/08 vrtec obiskuje »Polžek«, in sicer po simbolu kraja, kjer 19 otrok starosti 2–4 let in 21 otrok v sta- domuje. rosti 4–6 let. Prihajajo iz Višnje Gore in okoliških vasi (Kriška vas – 4 otroci, Pešče- Ob nastanku občine Ivančna Gorica je nik – 4 otroci, Dobrava – 1 otrok, Sp. Bre- vrtec Polžek v januarju 1997 postal enota zovo – 4 otroci, Vrh – 3 otroci in Leskovec novoustanovljenega vrtca Ivančna Gorica – 1 otrok, Sela – 1 otrok). pod vodstvom ravnateljice Branke Kova- ček. V neizkoriščeni veliki kurilnici poleg Leta 2005, ob praznovanju 20-letnice vrtca je dobil delovni prostor hišnik novo- delovanja, smo v vrtcu Polžek prenovili ustanovljenega vrtca. streho (odstranjena je bila salonitna kri-

Vrtec pred vodnjakom s polžem na železniški postaji.

26 tina) in prebarvali fasado, v letu 2007 pa Vsako leto v prednovoletnem času obi- smo obnovili in zamenjali igrala in ograjo ščemo starejše krajane, ki jih razveselimo na igrišču vrtca.. z novoletnimi voščilnicami, ob pustu pa s pustnim sprevodom kot maškare poživimo V vrtcu izvajamo celodnevni program dogajanje v mestu. vzgoje in varstva po nacionalnem doku- mentu za predšolsko vzgojo – kurikulu- Z vsakodnevnim vzgojnim delom spod- mu, celodnevni program pa je obogaten bujamo in usmerjamo razvoj otrok na z dodatnimi programi (ples, angleščina, različnih področjih (gibanje, jezik, spo- plavalni tečaj, obiski lutkovnih predstav, znavanje narave, družbe, pridobivanje ma- sodelovanje v mednarodnem projektu FIT tematičnih znanj in spretnosti ter razvija- – gibanje za zdravo življenje). Vsako leto z nje sposobnosti otrok na področju glasbe, otroki izvedemo projekte knjižne in šport- plesa, likovnega ustvarjanja). Skrbimo, da ne vzgoje ter projekte, povezane z oko- otroci pridobivajo osnovne higienske in ljem, v katerem bivamo (npr. Ločeno zbi- zdravstvene navade, predvsem pa, da se ranje odpadkov, Uredimo in okrasimo našo otroci počutijo varne in sprejete ter odra- okolico, Višnja Gora – moj kraj ...). ščajo v ljubečem in prijetnem okolju, ki jim ga lahko nudi institucija vrtca. Vsako leto se skupaj s starši družimo na spoznavnih srečanjih (jesensko srečanje s V šolskem letu 2007/2008 za 40 otrok v peko kostanjev in jabolk ter zabavnimi ig- vrtcu Polžek skrbimo: rami na Polževem),v pomladnem času se • vzgojiteljici Jožica Potočnik in Zdenka srečamo v vrtcu, v juniju pa se skupno po- Skubic, slovimo od otrok, ki odhajajo v šolo. • pomočnici vzgojiteljice Katja Jakše in Vrtec je vpet v življenje in dogajanje v Karla Grčman, kraju Višnja Gora. • kuharica Dragica Tanja Škufca, hišnik Matjaž Ferkal in čistilka Stanka Hribar. Redno sodelujemo z drugimi instituci- jami v kraju (s podružnično osnovno šolo), V letih1997–2007 so delo v vrtcu Polžek z raznimi društvi (gasilci, turističnim dru- opravljali še: vzgojiteljica Barbara Kavšek, štvom, kulturnim društvom) ter se redno pomočnica vzgojiteljice Marija Ambrož ter udeležujemo prireditev v kraju. kuharica Marjeta Medved.

Jožica Potočnik

27 60 let Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora

Gledano z očmi zgodovinarja bi lahko bilo sprva namestili v gradu Podsmreka, saj je 60 let sorazmerno kratko obdobje, komaj bilo potrebno med vojno razdejani grad v vredno resnega proučevanja in raziskovanja. Višnji Gori obnoviti. Seveda le, če imamo v mislih dolga obdobja, V zapisih že pokojne gospe Ivanke Kav- morda celo epohe, ko so se spremembe do- čič, ene izmed prvih štirih vzgojiteljic, ki so gajale počasi in so se pomembni dogodki in bile zaposlene v vzgajališču, beremo za da- veliki zgodovinski premiki merili v stoletjih. našnji čas in mlade ljudi težko predstavlji- Povsem drugače gledamo na šestdese- ve dogodivščine o delu na polju, prinašanju tletno obdobje danes, v času uporabe so- vode iz potoka, reji prašičev in krav, pa o dobne elektronike, digitalne tehnologije in molži, vožnji z vozom in volovsko vprego, do vsiljevanja virtualne resničnosti. Brez pre- sajenja fižola in čebule na enem kupu, na- tiravanja lahko ugotovimo, da so tako teh- mesto po celi njivi, in jeze vzgojiteljic nad nološki razvoj kot tudi razvoj in sodobno nagajivimi dekleti sploh ne omenjamo. razumevanje družbenih procesov in spre- Veliko dolgih noči bi trajalo, če bi si lah- memb v zadnjih šestih desetletjih primer- ko danes pripovedovali o zanimivih dogo- ljivi s spremembami predhodnih stoletij, divščinah zaposlenih delavcev. Gotovo pa če ne kar tisočletij. Tako smela trditev se bi bilo vsaj tako zanimivo, če ne še bolj, vsiljuje sama po sebi, tudi ko brskamo po prisluhniti dekletom, ki so v povprečju po kroniki in zaprašenih dokumentih, ki segajo dve do tri leta preživela za grajskimi zido- šestdeset let nazaj, v čas ustanovitve seda- vi. Morda je vseeno bolje, da njihove skriv- njega Vzgojno-izobraževalnega zavoda. nosti tudi v prihodnje čuvajo in ohranijo Odlok o ustanovitvi Dekliškega vzgajališ- debeli (in na srečo nemi) zidovi. ča v Višnji Gori je 14. februarja 1948 pod- A tudi brez morda pikantnih zgodbic in pisal takratni minister za prosveto Ljudske zanimivih anekdot je vredno pogledati nazaj republike Slovenije, dr. Jože Potrč. na prehojeno pot, na življenje in strokovni V prvih dveh skupinah je bilo 38 deklet, razvoj ustanove, pa tudi na poklicno rast za- ki so jih 20. in 21. februarja pripeljali iz ta- poslenih in osebnostni napredek mladih. kratne ženske kaznilnice v Begunjah in jih Nobenega dvoma ni, da je bilo Dekliško vzgajališče, kot ustano- va posebnega družbe- nega pomena, že takrat vpeto v celosten sistem družbene skrbi za otro- ke in mlade s posebni- mi potrebami, kakor jih danes imenujemo. Šest desetletij je dovolj dol- go obdobje, da tudi take ustanove po eni strani sledijo zahtevam in pri- čakovanjem uporabni- kov, po drugi strani pa

28 spremljajo razvoj stroke v svetu in ga vgra- Gora, Dekliškega vzgajališča in za rekrea- jujejo v svoje strokovno delo z namenom, tivne namene krajanov Višnje Gore. čimbolj učinkovito odkriti in izkoristiti (po- gosto zakrite) potenciale mladih. Ti so bili 1979/85 – Strokovno delo z mladostniki v najbolj občutljivem obdobju svojega raz- se tudi v Dekliškem vzgajališču iz tradici- voja in ob iskanju lastne identitete pogosto onalno represivnega in kaznovalno narav- čustveno prikrajšani za toplino primarne nanega režima spreminja v odprt in permi- družine in vzpodbudno besedo staršev. sivno usmerjen pristop. Namesto poudarka Kaj so oziroma smo postorili v šestde- na totalnem nadzoru in kaznovanju se uve- setih letih, kako smo sledili razvoju in na- ljavlja vzpodbujanje osebnostne rasti, sa- predku v razvijajoči se družbeni sredini, bi mostojnosti in odgovornosti posameznika bilo nemogoče zabeležiti v kratkem infor- in vključevanje v družino. mativnem prispevku, zato naslednji kratek časovni trak predstavlja le ključne dogodke 1980/81 – Tudi v zavodskih triletnih pro- in morda včasih celo prelomne trenutke v gramih tekstilne in gostinske usmeritve je poslanstvu ustanove. uvedeno usmerjeno izobraževanje.

1948/49 – Po začasni namestitvi prvih 1985/86 – Triletne izobraževalne pro- deklet v gradu Podsmreka se februarja grame pričnejo izvajati kot DE (dislocirane 1949 dekleta in osebje preselijo v preure- enote) Srednje tekstilne, obutvene in gu- jen (Auerspergov) dvorec v Višnji Gori. Ob marske šole Kranj in Srednje šole za gostin- kmetijskih opravilih, da bi si zagotovili do- stvo in turizem Ljubljana. volj pridelkov za oskrbo, dekletom že omo- gočijo nadaljevanje šolanja v posameznih 1986/87 – Dekliško vzgajališče se pre- razredih osnovne šole. imenuje v Vzgojno-izobraževalni zavod, hkrati pa ustanovijo v Ljubljani stanovanj- 1956/57 – V zavodu ustanovijo srednjo sko skupino, ki je alternativna oblika kla- šolo šiviljske stroke za zavodske gojenke. sični zavodski obravnavi. 1966/67 – V zavodu, po vzoru iz tuji- ne, organizirajo življenje in vzgojno delo v 1987/88 – Izobraževalna skupnost Slo- manjših vzgojnih skupinah, po načelu dru- venije uradno dovoli vključevanje »zuna- žinske vzgoje. njih« dijakov v izobraževalne programe v zavodsko šolo in tako je dokončno uveljav- 1970/71 – V zavodsko srednjo šolo se ljeno načelo integracije. vpišejo prve dijakinje iz okolice kot zuna- nje učenke. S tem so bili (najbrž nevede) 1990/91 – Vzgojno-izobraževalni zavod postavljeni temelji tako imenovane inte- Višnja Gora v okviru prostorske prenove za- gracije otrok iz zavoda v širše socialno oko- vodov v Sloveniji oblikuje idejne zasnove za lje, omogočena je bila večja povezanost izgradnjo in prenovo potrebnih prostorskih ustanove s krajem in manjša je bila nevar- kapacitet, vendar uresničitev prenove za dol- nost segregacije in stigmatizacije mlado- go časa prepreči proces denacionalizacije. stnikov s težavami v razvoju. 1992/93 – Ministrstvo za šolstvo in šport 1973/74 –S samoprispevkom krajanov v soglasju z Zavodom RS za šolstvo in šport in s sofinanciranjem Izobraževalne skup- izda dovoljenje za vključevanje fantov v nosti Slovenije zgradijo veliko in sodobno VIZ Višnja Gora. V tem šolskem letu pri- telovadnico za potrebe Osnovne šole Višnja čnejo izvajati 2-letni program za poklic po-

29 močnik peka in slaščičarja kot DE Srednje so naslednje leto obnovljeni tudi prostori agroživilske šole Ljubljana. Tako je ures- učnih delavnic, je zavod (vsaj njegov šolski ničeno tudi načelo koedukacije (sobivanje del) končno spet doma. Prostorne učilni- deklet in fantov). ce, sodobna učna tehnologija in kvalitet- na oprema v učnih delavnicah zagotavljajo 1992/97 – V zavodu v okviru priprav na dijakom pridobitev enakega izobrazbenega prostorsko prenovo uvajajo ključne vsebin- standarda, kot so ga deležni njihovi vrstniki ske in organizacijske spremembe, usklaje- na drugih šolah. ne z načeli Komisije za prenovo pri MŠŠ, V tem šolskem letu zavod na podlagi so- kar se kaže v manjšem številu skupin, po- glasja MŠŠ vpiše prvo generacijo dijakinj v polnjevanju kadrov in učinkovitejši organi- triletni program srednjega poklicnega iz- zaciji dela. obraževanja za poklic administrator, ki ga izvajamo kot DE Srednje upravno-admini- 1997/98 – Jubilejno leto ob 50-letnici strativne šole Ljubljana. zavoda obeležijo s številnimi prireditva- mi (Dan odprtih vrat, literarno srečanje z 2007/08 – Jesen 2007 je v VIZ Višnja avtorji zbirke Pesmi štirih, Ex tempore z Gora v znamenju enotedenskega medna- likovnimi samorastniki, strokovno srečanje rodnega srečanja 100 otrok in mladine iz »Kje smo«,nastopi glasbene skupine Zvezd- 16 sorodnih ustanov iz 10 držav EU, ki bodo ni prah, Pohod po Jurčičevi poti in drugimi) odslej na zemljevidu znali poiskati tudi Slo- z geslom Petdeset let v petdesetih dneh, ki venijo in Višnjo Goro. se zaključijo s svečano akademijo 29. apri- V ponovno jubilejnem letu 2008 z nestrp- la v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nostjo in številnimi slavnostnimi prireditvami v Ljubljani. pričakujemo predvsem otvoritev obnovljene »Zajčeve vile«, ki bo od jeseni dalje novi dom 2001/02 – Po zelo uspešnih nastopih di- za eno od vzgojnih skupin. Ves čas z ministr- jakov na različnih državni tekmovanjih, kjer stvom za šolo in šport in lokalno skupnostjo so prejeli vrsto zlatih priznanj na tekmova- usklajujemo priprave za gradnjo namestitve- nju tekstilnih šol in tekmovanju Turistične nih kapacitet za še dve vzgojni skupini. zveze Slovenije, se je skupina 12 dijakov v Najbrž so bili v šestdesetletni zgodovini tem letu prvič vključila v mednarodni pro- tudi dogodki, ki bi jih raje pozabili ali pa bi jekt Leonardo da Vinci. V italijanskem me- morda ob sedanjih spoznanjih ravnali dru- stu Spoletto so se tri tedne usposabljali v gače. Nič hudega. Tudi na napakah se uči- pripravi specialitet italijanske kuhinje. mo in zgodovina je, kot pravijo, najboljša učiteljica, če le prepogosto ne ponavljamo 2003/04 – Končno se je pričel uresniče- istih napak. Vsekakor pa je v tem obdobju vati projekt prenove. Vzgojne skupine se neprimerljivo več dogodkov in dejanj, na začasno preselijo v staro OŠ, srednja šola katere smo in bomo lahko ponosni tudi v eno leto gostuje v Srednji šoli Josipa Jur- prihodnje. Če ne bi bilo sposobnih in stro- čiča v Ivančni Gorici, k praktičnemu pouku kovno kompetentnih ljudi, ki so se v pre- pa dijake vozimo na matične šole v Ljub- teklosti popolnoma posvetili delu z otroki ljani. Oktobra 2004 se prvi dve vzgojni sku- in za otroke v našem zavodu, gotovo ne bi pini preselita v nove sodobne stanovanjske praznovali visokega jubileja. prostore pod gradom. Ustanova, kot je naš zavod, je že po naravi stvari prisiljena v spremembe, v ne- 2005/06 – Ponovno oživijo dvorišče, ve- nehna iskanja vedno novih načinov, novih liki in svetli hodniki in stopnišča v gradu. Ko rešitev, kajti delo z ljudmi ne pozna šablon

30 in stalnih vzorcev. Ljudje, tudi mladi ali načrtujemo spremembe tudi za prihodnost. predvsem mladi, ne pristajajo na ustaljene Danes je Vzgojno-izobraževalni zavod v vzorce, še manj sprejemajo povprečnost Višnji Gori predvsem po dosežkih dijakov in ali, bognedaj, podrejenost. Samo vztrajno gojencev prepoznaven v širšem slovenskem in stalno se učeča skupnost ali, če hočemo, »zavodskem« in srednješolskem prostoru. Z šola kot ustanova je lahko kos tako pisa- izvirnimi idejami, kvalitetnimi raziskoval- ni paleti interesov, želja in ciljev otrok in nimi nalogami in nastopi na najrazličnejših mladostnikov, ki šele vstopajo v življenje. tekmovanjih in prireditvah s svojo neposred- Redki so na začetku negotovi, boječi in zato nostjo in prepričljivimi nastopi ne le osvaja- voljni slediti »pametnim odraslim«. Pogo- jo srca udeležencev in obiskovalcev, temveč steje so (pre)drzni in svojeglavi, prepričani tudi kot po nepisanem pravilu že pet let za- v svoj prav, izkušnje odklanjajo in jih ig- pored osvajajo zlata priznanja tudi med več norirajo, raje se učijo na lastnih napakah, kot tridesetimi srednjimi šolami v projektu odraslost namesto s samostojnostjo in od- Več znanja za več turizma. Šolske vitrine govornostjo dokazujejo s samovoljnostjo. krasita dve priznanji »zlati vulkan«, dose- Še bi lahko naštevali, ne nazadnje odrasli ženi na tekmovanjih srednjih tekstilnih šol. to poznamo, saj smo bili nekoč prav tako Dve zaporedni priznanji »zlato jabolko ka- mladi in smo skoraj vse izkusili na lastni kovosti« v mobilnosti za leto 2005 in 2006 v koži. Zgodovina se torej vendarle ponavlja. kategoriji dijaki pa sta vrhunska dosežka za Menda že od Sokrata, če ne od prej. dve skupini mladih kuharjev in njihovih pro- Kratek zgodovinski pregled pomembnih fesorjev – mentorjev za dosežek mednarod- dogodkov je pravzaprav sam po sebi dokaz nih razsežnosti z udeležbo na tritedenskih nenehnega spreminjanja in s tem tudi do- projektih Leonardo da Vinci v Italiji. Tudi ti kaz strokovne rasti zaposlenih in njim last- rezultati so posledica in učinek njihove dru- nega izpopolnjevanja strategij, metod in gačnosti in drznosti, so izkaz odnosa »za- tehnik dela z mladimi v zavodu, ki vedno upanje za zaupanje«. Dobili so priložnost in hočejo več, hitreje in močneje, predvsem jo izkoristili, zaupanja niso zlorabili, kot bi pa vedno drugače kot drugi. kdo pričakoval, in rezultat sta potrditev in Kako zahtevno in odgovorno je tako priznanje, ki si ju delimo vsi. delo, se ne da oceniti na pamet ali posplo- Pred desetletji je bilo neodgovorno po- šeno. Zgovoren je podatek, da je seznam misliti o potovanju v tujino. Še več, mla- vseh zaposlenih v šestdesetletni zgodovini dim, ki so bili nameščeni v vzgojne zavode, presegel število 300. Marsikdo ni zmogel, ni je bilo gibanje omejeno, odhod v tujino pa vzdržal, kar moramo sprejeti in razumeti. prepovedan. Danes smo ponosni, da smo Velika večina je po uspešnem delu in boga- kot zavod že šesto leto člani mednarodnega tih izkušnjah poklicne kariere nadaljevala združenja EUROMET, ki povezuje šestnajst tudi na odgovornejših mestih. Le dobri dve sorodnih ustanov iz desetih držav. Posebna desetini pa štejejo tisti, ki so vso delovno naloga združenja je, da organizacijsko in dobo namenili tem mladim in temu zavodu finančno zagotavlja možnosti za izmenjave in si zato zaslužijo vse čestitke in priznanje. mladinskih skupin. Skupine, običajno od 6 Hvaležnost za njihov trud in nesebičnost so do 8 mladih, se vsaki dve leti srečujejo na jim na svojevrsten in prepričljiv način iz- taborih. Tako so naši dijaki doslej že bili kazali mladi, ki so se ob slovesu znova in gostje pri vrstnikih v Belgiji leta 2003, na znova, iz leta v leto poslavljali solznih oči, a Nizozemskem 2005 in na Švedskem 2006. V srečni in bogatejši za nove prijatelje. Njiho- oktobru leta 2007 pa je združenje zaupalo va neprecenljiva zasluga je, da lahko danes organizacijo srečanja VIZ Višnja Gora. Več s ponosom gledamo na preteklost in smelo kot 100 udeležencev je cel teden spozna-

31 valo lepote naše dežele, z nemalo zavida- prednost uspeha učiteljev je zlasti v dodat- nja pa so pohvalili tudi prenovljeni grad ni strokovni usposobljenosti za delo z ve- in stanovanjske pogoje deklet in fantov v denjsko in čustveno motenimi mladostniki novih hišicah. in seveda v individualnih načinih dela, kar Brez lažne skromnosti ocenjujemo, da so pa omogoča manjše število dijakov, saj jih naši rezultati in dosežki posledica premišlje- je v razredih največ 12. Za izvedbo pouka nih in strokovno tehtnih odločitev vseh de- je zaposlenih 14 profesorjev in pet učite- lavcev in vodstva v preteklosti in tudi danes. ljev praktičnega pouka. Tudi najmlajši sodelavci se želijo dokazati in Nikakor pa ne bi navkljub kvalitetni in biti uspešni, kar jim bo ob podpori izkušenih številčno močni kadrovski zasedbi niti v sodelavcev gotovo uspelo. preteklosti niti danes želi toliko in takih Osnovno vzgojno-izobraževalno dejav- uspehov brez tesnega in vzajemnega sode- nost zavod po delno izvedeni prenovi iz- lovanja z lokalno skupnostjo in zlasti z me- vaja na kar osmih lokacijah. V obnovljeni stom in meščani Višnje Gore. Verjetno se graščini, prenovljenih učnih delavnicah in bo marsikdo muzal ob zgoraj omenjenem v telovadnici se izvaja izobraževalni pro- nenavadnem sajenju fižola, kdo se bo tudi ces. Vzgojne skupine so nameščene v sta- spomnil hujših, celo osebnih neprijetnosti. ri Oš, v dveh novih objektih pod zavodom K sreči pa neprijetni spomini bledijo (tako in v stanovanjski skupini v Ljubljani. Ena pravijo) hitreje kot nekaj, kar nas je osre- od skupin se bo že jeseni preselila v ob- čilo, nam bilo v ugodje in ponos. novljeno Zajčevo vilo. Za obnovo le-te je Skupaj z domačini smo lahko ponosni na MŠŠ vključno z nakupom investiralo preko številne dogodke tako iz daljne kot malo 600.000,00 evrov. bližje preteklosti. Koliko je bilo samo uspe- Vzgojno-izobraževalni proces že zadnjih lih skupnih proslav v grajski avli in športnih 15 let temelji najprej na izvajanju vzgoj- prireditev na igrišču in telovadnici. Števil- nega programa v popoldanskem času, po- ne skupne akcije pri organizaciji Pohoda po noči ter ob nedeljah in praznikih. Ta po- Jurčičevi poti, pri urejanju mesta ali orga- teka v petih vzgojnih skupinah v zavodu in nizaciji razstav so obogatile oboje. Danes v stanovanjski skupini v Ljubljani. V vsaki se mladi in delavci Vzgojno-izobraževalne- vzgojni skupini v zavodu je lahko do 10 ga zavoda v Višnji Gori, mestu s 530-letno mladih (do 7 deklet in 3 fantje), za katere tradicijo, čutimo kot del ne samo skupnega so zadolženi po 4 vzgojitelji, v stanovanjski življenjskega prostora, ampak hkrati tudi skupini je lahko 8 deklet, za njih pa so prav kot pomembni soustvarjalci življenja v Viš- tako zadolženi štirje vzgojitelji. nji Gori danes in v prihodnje. Vsi mladi v zavodu so vključeni v pro- Hvaležni smo krajanom za razumevanje grame nižjega in srednjega poklicnega iz- in strpnost, Krajevni skupnosti in Gasilskemu obraževanja, ki z zaključkom programa do- društvu Višnja Gora za zgledno sodelovanje, bijo poklic kuharja, šivilje administratorja Turističnemu društvu Višnja Gora pa se še ali poklic pomočnik peka in slaščičarja. posebej zahvaljujemo za materialno pomoč Tem se pri pouku pridruži še med 40 do 50 in moralno podporo ob vsakoletni udeležbi »zunanjih« dijakov iz bližnje okolice. Tudi naših dijakov na tekmovanju srednjih šol v ti dijaki po svoje prispevajo k ugledu in do- okviru Turistične zveze Slovenije. brim rezultatom šole in zavoda kot celo- Ob naši šestdesetletnici z veseljem in od te. Predvsem vsi radi poudarjajo strpnost srca iskreno čestitamo mestu Višnja Gora ob in potrpežljivost učiteljev, njihov pozitiven praznovanju 530-letnice mestnih pravic. in človeško topel odnos, pa tudi nazornost in uporabnost pridobljenega znanja. Velika Jože HORVAT, ravnatelj VIZ Višnja Gora

32 Zeleni val na Polževem

Leta 1995 se je mnogim občanom ures- ničila ideja – poslušati svoj radio in biti ob- veščen o lokalnih dogodkih. Med Ljubljano in Novim mestom je tako 13. 10. 1995 na Polževem nad Višnjo Goro nastal Radio Ze- leni val. V Hotelu Polževo so nastali stu- dijski prostori, v katerih so prijetno delo združevali novinarji in radijski tehniki. Nad smučarsko vlečnico pri cerkvici Sveti duh pa smo postavili radijski stolp, s ka- terega smo radijski signal pošiljali v naše domove.

Da smo pričeli oddajati ravno na Pol- ževem, ni presenečenje. Prijazni ljudje, dobri prostori in sama konfiguracija tere- na za postavitev oddajnika so nas prepri- čali, da je to pravi kraj za rojstvo Radia Zeleni val.

Pozitivna energija, ki se je prepletala med ustvarjalci Radia Zeleni val in okoli- škim prebivalstvom, je pripomogla k temu, da smo uspeli skupaj postaviti trdne teme- Postavitev radijske antene v bližini cerkve lje domačnosti, pristnosti in solidarnosti. Sv. Duha na Polževem. Z roko v roki smo orali ledino, da bi kas- neje vsi lahko želi. Veseli in ponosni smo, da se je Radio Zeleni val rodil prav v tem kraju, prav med temi ljudmi in z njihovo pomočjo.

Boris Peterka

33 PGD Višnja Gora v letih 1998–2007

Ob 520- Opel Monterey. Vozilo je blagoslovil dol- letnici mesta goletni višnjanski župnik Stanko Kastelic. Višnja Gora Konec oktobra tega leta se je zaradi ne- sem v svojem sreče pri pretakanju goriva v skladišču v prispevku o Ortneku v podtalnico izlila večja količina delu PGD Viš- kurilnega olja. Ta je po podzemlju pritekla nja Gora v ta- do vodovodnega zajetja v Globočcu pri Za- kratni zbornik gradcu. Zaradi tega je ostalo nekaj tisoč zapisal, da bo prebivalcev Suhe krajine brez pitne vode. društvo tudi Zdravo pitno vodo za to področje smo v naprej vzor- času od 23. 10. do 2.11.zagotavljali samo no opravljalo z gasilskimi cisternami. V to oskrbo je bila svoje humani- vključena tudi cisterna našega društva, s Predsednik Jože Gros tarno poslan- katero smo prepeljali 979 m3 vode in pre- stvo. In tako tudi je, saj je društvo v za- vozili 6171 km. dnjih desetih letih svoje operativne vrste Leto 1999 je bilo ne samo delavno, pač precej pomladilo, prav tako pa je društvo pa tudi v znamenju 20-letnice pobratenja poskrbelo za ustrezno izobrazbo operativ- s PGD Piran. Praznovanje tega jubileja nih gasilcev. Seveda brez požarov in nesreč smo združili s prevzemom novega gasil- ni šlo, pa vendar na našem področju v tem skega prapora. Omenim naj, da je prapor času nismo imeli katastrofalnega požara. narejen po vzorcu prapora iz leta 1935. V Bilo je nekaj požarov na objektih, sicer pa letu 2000 je društvo pridobilo 5 gasilskih se v zadnjih letih povečuje število požarov častnikov, ob 125-letnici delovanja pa je v naravi. Kar nekajkrat pa smo bili s centra Občina Ivančna Gorica društvo odlikovala za obveščanje klicani tudi na intervencijo z Jurčičevim priznanjem, to je najvišjim na avtocesti ob prometnih nesrečah kot občinskim priznanjem. Pričela pa se je tudi pri požarih na prometnih sredstvih. tudi gradnja prizidka, saj je društvo po- Društvo je bilo delavno tudi zadnjih de- trebovalo vsaj še eno garažo. Skupaj z set let. Vsako leto smo pripravili veselico, drugimi društvi in Krajevno skupnostjo je vse krajane pred novim letom obiščemo s bilo kupljeno tudi ozvočenje. koledarji, vsako leto organiziramo pregled V letu 2001 smo okrog našega zemljišča gasilnikov po domovih, pripravili in ude- posadili preko 400 cipres, ki danes dajejo leževali smo se gasilskih vaj in nabavljali prostoru poseben čar. V letu 2002 smo pre- manjkajočo opremo. Tudi na prireditvah v uredili naše vozilo Mercedes Benz tako, da kraju, od pohoda po Jurčičevi poti do Ani- je v njem praktično vsa potrebna oprema nega sejma, člani društva sodelujemo kot po gasilski tipizaciji za vozila GVC 16/25. soustvarjalci in sodelavci ali pa kot redar- V letu 2003 smo s sofinanciranjem Gasil- ji. Omenim pa naj nekaj pomembnejših ske zveze Ivančna Gorica kupili prve štiri dogodkov iz dela društva iz tega obdobja. komplete zaščitne obleke. Komplet se- V avgustu leta 1998 je bilo na Brezjah, ob stavljajo zaščitna obleka, škornji, čelada baziliki sv. Marije Pomagaj in znani slo- in rokavice. Seveda smo vsa leta vse sile venski romarski poti, blagoslovljeno vozilo usmerjali tudi v gradnjo prizidka. Prišlo je

34 leto 2004, leto vstopa v NATO in Evropsko so tudi obširne priprave na primerno pro- skupnost, kar smo priložnostno obeleži- slavo te pomembne obletnice. V petek, 1. li skupaj z vsemi društvi in sokrajani na julija, je bila slavnostna seja, ki se je je proslavi pri gasilskem domu. V tem letu so udeležilo več kot 200 uniformiranih gasil- se že začele priprave na praznovanje 130- cev in veliko število ostalih gostov. Na seji letnice obstoja in delovanja. Ob pospeše- je bil predstavljen zbornik o delu društva nem zaključevanju del na prizidku je to od ustanovitve do leta 2005, podeljena leto minilo tudi 25 let od pobratenja s PGD so bila številna priznanja in odlikovanja. Piran. Obletnico smo z gasilci pobratenega V soboto, 2. julija, pa je bila velika pa- društva praznovali oktobra v Piranu. Po- rada, v kateri je sodelovalo preko 220 udarek srečanju v počastitev tega jubileja uniformiranih gasilcev, trideset gasilskih so dali tudi pomembni gostje srečanja, in vozil in tudi trideset gasilskih praporov. V sicer: Toni Koren, podpredsednik Gasilske društvu smo ob tej priložnosti odprli prizi- zveze Slovenije, Vojka Štular in Jernej dek domu in prevzeli novo gasilsko vozilo Lampret, župana občine Piran in Ivančna GVM1 za prevoz moštva. Za svoje uspešno Gorica, in Lojze Ljubič, predsednik Gasil- humanitarno delo v dolgih letih obstoja je ske zveze Ivančna Gorica. Dogodek smo društvo to leto prejelo tudi plaketo Civil- združili z izletom v Hrastovlje, Luko Koper ne zaščite in zlato plaketo Gasilske zve- in vinsko klet Vinakoper. ze Slovenije. Proslave so se med drugim Leto 2005 je jubilejno leto, saj je v udeležili Franci Žnidaršič, pooblaščenec tem letu minilo 130 let od ustanovitve ministra za obrambo Karla Erjavca, ki je društva. Potekala so še zadnja zaključna bil ta dan odsoten, Ernes Eöry, predsed- dela na prizidku, popolnoma je bilo po- nik Gasilske zveze Slovenije, Toni Koren, trebno urediti še okolico doma, tekle pa podpredsednik Gasilske zveze Slovenije,

35 Branko Dervodel, namestnik direktorja pa je bila večer pred odhodom intervencija Uprave za zaščito in reševanje Republike preklicana, ker je bil požar pogašen. Podo- Slovenije, Janez Radoš, direktor Občin- bno je bilo oktobra 2007, ko je vodna ujma ske uprave Občine Ivančna Gorica, Lojze prizadela več slovenskih mest, najhuje pa Ljubič, predsednik Gasilske zveze Ivančna je bil v Železnikih. Pri odstranjevanju posle- Gorica, predstavniki sosednjih, prijatelj- dic ujme so sodelovali gasilci iz večih krajev skih društev. Prisotni so bili tudi predstav- Slovenije. Za pomoč Železnikom smo imeli niki pobratenega društva Piran in gasilci iz dvakrat pripravljene ekipe gasilcev, vendar Gornjega Senika. Blagoslovitev prizidka in je bil odhod s strani višjega gasilskega po- novega vozila sta opravila ljubljanski po- veljstva obakrat preklican. možni škof msg. Andrej Glavan in naš žup- Ta kratek pregled desetletnega dela po- nik Boštjan Modic. Prireditvi so prisostvo- trjuje, da se v gasilstvu opravi veliko dela. vali tudi predstavniki društev in Krajevne Vse to delo je prostovoljno in brezplačno. skupnosti in seveda krajani, ki naše delo Prostovoljno delo je v naši družbi sila po- vseskozi spremljajo in podpirajo. membno, vendar pa nepriznano oziroma Na predlog Občine Ivančna Gorica smo nima primernega družbenega priznanja. v septembru staro orodno vozilo TAM 80 Prepričan sem, da se bo status prostovolj- T5, ki je bilo v društvu od leta 1978, po- nih gasilcev izboljšal in bomo v prihodnosti darili gasilcem iz Gornjega Senika. Gornji laže izpolnjevali svoje vse večje in zahtev- Senik se nahaja v Porabju na Madžarskem, nejše naloge, ki nam jih nalaga država. kjer živi slovenska manjšina. Darila so bili Kakorkoli že bo, bomo še naprej skrbeli za zelo veseli in seveda so to vozilo z vese- požarno varnost na našem področju in se ljem vključili v svoj vozni park. trudili, da bo naše delo še naprej uspeš- Leto 2006 je bilo v primerjavi z letom no. Država preko gasilske zveze financira 2005 prav mirno. Delo je potekalo po usta- redno dejavnost društva in plačuje zava- ljenih tirnicah. Pri svojem delu smo vse bolj rovanja ljudi, avtomobilov in opreme ter pogrešali možnost prevoza motorne brizgal- nosi stroške izobraževanja gasilcev. Za na- ne, cevi in orodja. Zato smo se odločili, da kup potrebne opreme pa mora precejšen bomo v čim krajšem času kupili primerno del sredstev še vedno zagotavljati društvo prikolico za prevoz te opreme – to smo leta samo. Prav zato še naprej pričakujemo 2007 tudi uresničili. Uradno smo jo prevzeli tudi pomoč s strani posameznikov in firm, 4. maja 2008. V juliju leta 2006 je bil na saj te donacije dejansko namenimo za na- Krasu velik gozdni požar, ki so ga gasili ga- kup potrebne gasilske opreme. silci iz vse Slovenije. Za odhod smo bili pri- pravljeni tudi gasilci našega društva, vendar Predsednik Jože Gros, gasilski častnik I

36 Prostovoljno gasilsko društvo Kriška vas

Prostovoljno gasilsko društvo Kriška vas note. Nevarnost je bila še večja zato, ker je bilo ustanovljeno leta 1927. S pomoč- je bila večina hiš in gospodarskih poslopij jo matične knjige članstva, ki jo hranimo lesenih, strehe pa so bile krite s slamo, ki v našem arhivu, ugotavljamo, da so bili je kar sama vabila rdečega petelina. To je ustanovni člani: Alojz Zupančič, Jože Zu- nedvomno vzbujalo strah vaščanov. Kriško- pančič, Jože Ceglar, Janez Normali, Jože Polževska planota ima dober razgled, zato Erjavec, Janez Zupančič, Franc Erjavec, so lahko požare v okolici hitro opazili. Ludvik Vovk, Anton Jaklič, Alojz Jeršin in Zanimivo je, da je bilo naše društvo Janez Vovk iz Kriške vasi, Stanko Zajc in ustanovljeno v času, ko mnogo večjih vasi Janez Omahen s Pristave, Jože Palčič iz in krajev še ni imelo protipožarne usta- Nove vasi ter Alojz Podržaj iz Zavrtač. nove. Obroben, a pomemben vzrok je bil Ob ustanovitvi se je društvo imenovalo tudi ta, da so imeli nekaj podobnega že v Prostovoljna gasilska četa Kriška vas. Ga- sosednji vasi Velika Loka in obstoj društva, silskega doma takrat ni bilo, zato so se ob ki je delovalo v Višnji Gori. občnih zborih in drugih sestankih člani se- Takoj po ustanovitvi leta 1928 so ga- stajali po domačih hišah. Uradnih sestan- silci kupili motorno brizgalno znamke Ro- kov in zapiskov ni bilo veliko, dogovarjali senbauer, ki so jo hranili kar v cerkveni so se ustno in to je tudi držalo. kašči, ki je stala sredi vasi poleg vaške Poglavitni vzrok za ustanovitev dru- luže. Nabavili so še vprežni gasilski voz, štva so bili številni požari, ki so besneli ki je služil za prevoz brizgalne. Temu po vaseh v okolici Kriško-Polževske pla- vozu zob časa na žalost ni prizanesel. Čr-

37 palka, ki še deluje, pa ima častno mesto tervencijah se je povsem spremenil. Tako v gasilskem domu in je spomin na začetke obveščanje je hitrejše, točnejše in bolj gasilstva v Kriški vasi. uspešno. Gasilci v Kriški vasi so bili skozi vsa leta Leta 2002 je bil ob praznovanju 75- pripravljeni reševati in pomagati ljudem. letnice opravljen prevzem novega avto- Člani so se udeleževali raznih manifesta- mobila Renault MIDLUM GVC-16/25, ki ima cij od časov, ko je bila gasilska župa, sedaj prostora za 7-člansko posadko, cisterno s imenovana gasilska zveza, še v Litiji, po- 3000 l vode in ostalo pripadajočo opremo zneje v Stični, Grosupljem in sedaj v GZ za gašenje in reševanje. Takrat je bila tudi Ivančni Gorici. Med drugo svetovno vojno priložnost, da smo v društvu razvili nov (od leta 1940 do 1945) društvo ni delovalo, gasilski prapor, primeren času, ki ga živi- večina gasilcev je zapustilo domačo vas, mo. V letu 2007 je bilo slovesno praznova- vsak se je po svoji moči boril za domovino. nje 80-letnice ustanovitve društva. Ob tej Vaščani, ki so bili doma, pa so poskrbeli, da priložnosti je bilo prevzeto vozilo GV 1, se je oprema ohranila nepoškodovana. Po RENAULT MASTER, s pripadajočo opremo, vojni se je število članov zmanjšalo, doma- kar je vrhunec gasilskega uspeha. Ob tej či fantje so izgubili svoja življenja v borbi, priložnosti je bil tudi prvič izdan zbornik o nekateri pa so bili pobiti po koncu vojne. zgodovini in delu društva. Nekaj let po vojni je Gasilsko društvo Vsi operativni gasilci imajo potrebna Kriška vas delovalo pod vodstvom GD Viš- znanja, ki so jih pridobili na vsakoletnih nja Gora, leta 1952 pa se je v celoti osa- izobraževanjih. Poskrbljeno pa je tudi za mosvojilo. njihovo zaščito pri delu ob intervencijah. Povojni čas gasilcem ni bil najbolj na- Gasilsko društvo Kriška vas danes šteje 65 klonjen. Kljub slabim razmeram pa so čla- članov, od katerih je polovica operativnih, ni vztrajali. Na seji dne 7. 1. 1950 je bila ki so s svojim znanjem in tehnično opremo poglavitna točka dnevnega reda gradnja ob vsakem času pripravljeni priskočiti na gasilskega doma v Kriški vasi na sredi vasi, pomoč. tam, kjer je bila do takrat vaška luža. V Velik pomen gasilstva pa je tudi dobra gradnjo doma je bilo vloženega veliko tru- povezava med vaščani. Prepričani smo, da da in prostovoljnih delovnih ur, kar se še gasilstvo v Kriški vasi ne bo nikoli zamr- dobro spominjajo današnji člani – veterani lo; v tej vasi smo enotni, močni in uspeš- in pa starejši krajani. Vsa dela so oprav- ni – tako, kot se za kraj spodobi. Društvu ljali ročno. Gradbeni in ostali material so predseduje Jože Virant, poveljnik je Janez prevažali z voli, konji ali celo s kravami. Jeršin, častni član društva pa je nekdanji Gasilski dom je bil zgrajen že v enem letu sovaščan Janez Novak, stiški opat. (1953). V zadnjih letih je bil dom popolno- Društvo redno proslavlja svoje društve- ma adaptiran, povečan, ima novo streho ne obletnice. V Kriški vasi vsako leto pri- in urejeno okolico. V prostorih gasilskega redimo sedaj že tradicionalni gasilski pik- doma je montirana tudi Telekomova tele- nik, ki se ga radi udeležijo številni gostje fonska centrala za naše področje. iz širše in daljne okolice ter skoraj vsi Od leta 1980 deluje v društvu tekmo- prebivalci počitniških hiš, ki so naši stalni valna enota članov. Na občinskih, regijskih gostje, podporni člani društva, nekateri in državnih tekmovanjih dosegajo odlične pa so tudi naši sponzorji in društvo podpi- uspehe, dobili so že več pokalov in pri- rajo s prostovoljnimi prispevki in z dobitki znanj, ki so plod zagnanosti in trdega dela za srečelov. ter požrtvovalnosti in strpnosti. Tudi sedanji način alarmiranja ob in- Ivica Zupančič

38 Praznovanje 60-letnice gasilskega društva Vrh pri Višnji Gori

Davnega leta 1948, ko je bil čas velike prvi poveljnik pa Jože Culjkar. V prvem ob- povojne obnove, so se med drugimi usta- dobju je društvo delovalo samostojno (do navljala tudi gasilska društva. leta 1956), zaradi težav s prostori pa se je Kmalu po novem letu 1948, ko je čas društvo pripojilo k PGD Višnja Gora kot sek- društvenih občnih zborov, se je tudi do- torju poveljstva Višnja Gora v sestavi ob- mačinu z Vrha pri Višnji Gori, žal sedaj že činske gasilske zveze Ivančna Gorica. pokojnemu Janezu Ahlinu, porodila misel, Življenje gasilcev na Vrhu pri Višnji Gori da bi tudi v njegovi vasi ustanovili gasilsko je bilo težavno, ker ni bilo nekega pravega organizacijo. prostora, kjer bi se sestajali, hranili opre- V januarju leta 1948 so se na pobudo mo in orodje, in sicer vse do leta 1965, ko že imenovanega Janeza Ahlina sestali mož- so si uredili gasilski dom iz nekdanje podrte je iz vasi Vrh, in sicer: Janez Ahlin, Franc domačije, katere pravo lastništvo pa ni bilo Jevnikar, Franc Ahlin, Anton Erjavec, An- nikoli urejeno, ker so lastniki oziroma dedi- ton Jevnikar, Jože Culjkar, Franc Zavržen, či živeli nekje v Ameriki. Vinko Zupančič, Vinko Zupančič ml., Franc Kljub težavam, s katerimi so se vsako- Dremelj, Tilen Habjan, Franc Gros, Milan dnevno srečevali, so že leta 1952 nabavili Culjkar, Anton Jevnikar, Anton Steklačič, motorno črpalko s ‘puchovim’ motorjem, Franc Jevnikar, Robert Ahlin, Jože Stekla- kar je bil za tiste čase velik napredek. čič in Franc Jevnikar. Društveno življenje na Vrhu se je spre- Prvi predsednik je postal Janez Ahlin, menilo z ureditvijo gasilskega doma, opre-

39 me in, ne nazadnje, tudi lepim številom mark, po naključju nekoč lastnika te par- članov. Bilo je v vasi tudi nekaj večjih po- cele, ustanovitelja PGD Janeza Ahlina. žarov, pri katerih so naši gasilci uspešno Z gradnjo gasilskega doma smo pričeli opravili zahtevne naloge. Zato so leta 1973 leta 2004. Dom je zasnovan tako, da bo ugotovili, da izpolnjujejo vse pogoje, da v njem poleg vsega potrebnega za oprav- postanejo samostojno Prostovoljno gasilsko ljanje gasilske dejavnosti poskrbljeno še društvo Vrh pri Višnji Gori. za vse ostale potrebe krajev oziroma vasi Zaradi vseh teh okoliščin so obvestili ta- Vrh, Gorenje Brezovo, Leskovec, Sela in kratno Občinsko gasilsko zvezo Grosuplje in Kamno Brdo. PGD Višnja Gora, da se odcepijo iz sestava Okolico gasilskega doma pa želimo PGD Višnja Gora in da 19. aprila 1973 po urediti tako, da bi mladina vključena v sedemnajstih letih ponovno ustanavljajo gasilsko organizacijo, imela vso potrebno samostojno Prostovoljno gasilsko društvo možnost za rekreacijo, od strokovnega Vrh pri Višnji Gori. izpopolnjevanja psihofizičnih veščin do Da pa je društvo sledilo splošnemu raz- športa. Tja bi mladi z veseljem prihajali, voju in modernizaciji, je leta 1984 kupilo ker vemo, da vasi, ki požarno in varnost- orodno gasilsko vozilo IMV Novo mesto in no spadajo pod okolje PGD Vrh, nimajo se vključevalo v vse niti življenja in izpol- sodobnega rekreacijskega prostora. Šele njevalo naloge, ki jih je zahtevalo vodstvo z izgradnjo gasilskega doma in okolice se gasilskih zvez tako na občinski kot na re- bomo lahko primerjali z ostalimi razvitimi publiški ravni. kraji. Zato vabimo vse ljudi iz navedenih Gasilci na Vrhu so vedno sledili razvoju, vasi, stalne prebivalce in lastnike počit- kar dokazuje, da so leta 1994 kupili mo- niških hišic, da se nam priključite in tako derno motorno črpalko Rosenbauer z enako pomagate sooblikovati naš kraj in življe- močjo in vsebino, kot jih imajo ostala PGD nje v njem. Gasilski dom bo za vse, ki si v Sloveniji. bodo želeli družabnega življenja, srečanj In tu je leto 2003, ko je društvo gasilsko s prijatelji in načrtov za prihodnje. vozilo zamenjalo s sodobnejšim vozilom Gasilski dom je hiša, ki je ne gradimo znamke Mercedes z gasilsko oznako GVMB samo za danes, ampak tudi za prihodnje 1 – kombi. rodove, za sto let naprej. Človek potrebu- Ne glede na razne društvene težave, je tudi duhovno-kulturnih dobrin, ki jih bo ki so več ali manj objektivne in tudi sub- lahko vsak našel prav tu. 9. avgusta 2008 jektivne narave, je bilo vseh 60 let ob- želimo praznovati 60-letnico našega dru- stoja društva bogatih. V času, ko smo se štva, združeno z otvoritvijo novega gasil- pridružili življenju evropskih narodov, se skega doma. Dom ne bo še popolnoma do- je življenje gasilcev močno spremenilo in grajen, pa vendar toliko, da bo lahko služil ugotovili smo, da če želimo ostati v sestavi namenu, za katerega je zgrajen. organizacije gasilstva, smo prisiljeni, da si Hvala vsem in vsakemu posebej za vse, zgradimo svoj sodobni gasilski dom. karkoli dobrega ste storili za gasilce na Odločitev je bila sprejeta že leta 2003 Vrhu pri Višnji Gori v preteklih 60-ih letih ob nakupu gasilskega avtomobila. Ponudila obstoja društva. se nam je lokacija sredi vasi Vrh, za katero smo zbrali kar 55.000 nekdanjih nemških predsednik: Marjan Gros

40 30-letnica cerkvenega MEPZ pod vodstvom Milana Jevnikarja

Ob 530-letnici mesta, ki jo letos pro- vseh nedeljskih in prazničnih jutranjih slavljamo v Višnji Gori, je 30 let delovanja mašah, pri drugih slovesnostih v župniji, cerkvenega mešanega pevskega zbora žup- pri porokah in pogrebih ter na revijah in nije Sv. Tilna Višnja Gora prava malenkost. drugih prireditvah v dekaniji. Zadnje de- Pa vendar le ni tako enostavno, v primer- setletje, ko v Višnji Gori nimamo več po- javi s človeškim življenjem je to najmanj svetnega pevskega zbora, cerkveni zbor tretjina življenja, za pevce, ki so v zboru, sodeluje tudi na vseh prireditvah v kraju pa je to tako velika odgovornost in osebna in tako v celoti pokriva zborovsko pevsko žrtev, ki jo zmorejo le redki posamezniki. dogajanje v naši krajevni skupnosti.

S priložnostnim koncertom slovenskih Veliko je bilo obveznosti, žrtev in odre- cerkvenih pesmi je zbor v mestni cerkvi kanj, še več pa veselih, srečnih trenutkov Sv. Ane v Višnji Gori 9. 11. 2007 prosla- vsakega posameznika. Vsa ta leta je pev- vil svoj jubilej, 30-letnico delovanja pod ce družilo iskreno prijateljstvo, predvsem vodstvom organista in zborovodje Milana pa ljubezen do cerkvene pesmi in zborov- Jevnikarja. skega petja nasploh. Več kot 1200 pevskih vaj, več kot 2000 maš, okoli 500 pogrebov V jeseni 1977 so se zbrali, začeli s pev- in vsaj 100 porok ter približno 150 drugih skimi vajami in pri polnočnici istega leta nastopov se je zvrstilo v teh letih. Če bi že prvič javno nastopili. Od tedaj dalje obveznosti porazdelili na dneve, je to oko- zbor deluje neprekinjeno. Sodeluje pri li 4000 dni z vsaj eno pevsko dejavnostjo,

Koncert v cerkvi Sv. Ane.

41 Podelitev priznanj na jubilejnem koncertu. v letih pa skoraj 11 let. Če seštejemo le vsega začetka, nekateri pa tudi že od dav- ure, jih je bilo skoraj 4700, to je 581 delo- no prej. Na jubilejnem koncertu so naj- vnih dni z 8-urnim delovnikom. To pa je zaslužnejši pevci dobili posebna župnijska polni dve leti delovne dobe. In vse to pom- priznanja. Maja Gorše Garbas in Jože Mi- noženo z 22, kolikor je bilo v povprečju klavčič sta dobila priznanje za 11-letno pevcev v zboru … oziroma 13-letno prepevanje v zboru. Pri- znanje za 17 let petja sta dobila Marija Zbor je doživljal vzpone in padce, a ob- Dežman in Jože Medved. Kar 27 let pojeta stal. Z mladimi pevci je ohranjal vitalnost. v zboru čila osemdesetletnica Alojzija Mi- V zboru je daljši ali krajši čas sodelovalo na- klič in Branko Medved. tanko 75 ljudi, 6 jih je medtem umrlo, glav- nina pa je ostala zboru zvesta daljše obdo- Prav od začetka, 30 let, so v zboru so- bje. Človek se kar ustraši teh velikih številk, pranistka Mojca Kastelic, altistka Albina res ogromno delo se skriva v teh tridesetih Skubic, tenorist Jože Gorše in basist Branko letih delovanja našega cerkvenega pevskega Vozel ter seveda organist in zborovodja Mi- zbora. Upravičeno smo ponosni nanj. lan Jevnikar. Več kot pol stoletja pojeta na koru v Višnji Gori sosedi iz Kriške vasi, Ivica Zahvala ob jubileju gre vsem, ki so zboru Zupančič in Anica Pirc. Kar dva naša pevca in organistu v vseh teh letih stali ob strani, sopranistka Marija Jevnikar in basist France posebej našim župnikom. S Stankom Kasteli- Vozel pa prepevata v naši cerkvi že 60 let. cem je zbor sodeloval celih 18 let, nato 6 let s Simonom Onušičem, zadnjih 7 let pa zbor Vsem pevcem in zboru kot celoti velja- vzpodbuja sedanji župnik Boštjan Modic. jo iskrene čestitke z željo, da bi nadalje- vali s svojim plemenitim poslanstvom še Izjemno smo lahko ponosni, da kar mnogo, mnogo let. tretjina današnjih pevcev, sedem od dvaj- setih, v zboru vztraja že celih 30 let, od Mojca Jevnikar

42 Kulturno društvo Janez Cigler Višnja Gora

Nadškof dr. Franc Rode (sedanji kardinal), pisatelj Ivan Sivec in prebivalci ob odkritju spomenika Janezu Ciglerju. Kulturno društvo je v desetih letih do- ve so bile ob slovenskem kulturnem prazni- življalo posamezne uspehe, pa tudi po- ku, ob dnevu žena ali materinskem dnevu, manjkljivosti. Težave so bile predvsem na prireditvah v božično-novoletnem času. glede premajhnega števila aktivnih čla- Pomembno je bilo aktivirati mlade, da so nov, še bolj pa s pripravljenostjo za pre- lahko pokazali svoje glasbene in igralske vzem posebnih nalog pri izpeljavi progra- sposobnosti. mov. Vendar je društvo s svojo prisotnostjo Dramsko skupino mladih (mladi in naj- delovalo povsod, kjer se je kaj dogajalo, mlajši) sta več let vodili Melita Garvas in in pripravljalo kulturne nastope. Zahvala Tatjana Strojan. Naštudirali so nekaj iger: gre predvsem nekaterim mladim ustvar- Kozlovska sodba v Višnji Gori, Dvorne pe- jalcem, ki so bili vedno pripravljeni so- ripetije, Vilinček z Lune, Romeo + Julija delovati, prav tako cerkvenemu pevskemu + Liza … zboru pod vodstvom prof. Milana Jevnikar- Kulturno društvo je bilo v letih 2003 ja. Zbor je sodeloval prav povsod, kjer je in 2004 organizator prireditve VASOVANJE bilo kulturno dogajanje. POD LIPO. Glavni organizator je bil teda- Vsako leto je KD organiziralo nekaj pri- nji predsednik KD Branko Medved. Prire- reditev, na katerih so sodelovali učenci OŠ, ditvi sta bili ob Valvazorjevem vodnjaku na gojenci Vzgojno-izobraževalnega zavoda, Mestnem trgu. Program je bil vsebinsko bo- malčki vrtca Polžek, posamezni mladinci gat in je privabil množico gledalcev (pevski in cerkveni pevski zbor. zbor CORONA, folklorni plesi, recitatorji, Ob takih prireditvah je bila tudi udelež- šaljivi prizori). ba občinstva vedno polnoštevilna. Priredit- Vasovanje v letu 2003 je bilo prav

43 imenitno in izvirno, saj so pevci peli pod- doprsnega kipa piscu prve slovenske pove- oknice pravemu poročnemu paru Urški in sti in nekdanjemu dolgoletnemu župniku Urošu (dan pred poroko), ki sedaj živita v v Višnji Gori Janezu Ciglerju, po katerem Višnji Gori. nosi društvo tudi ime. Obnovljen je bil tudi Pomembno je sodelovanje Kulturnega njegov nagrobnik na farni cerkvi. Maši in društva s Turističnim društvom in organi- odkritju je prisostvoval tedanji ljubljanski zacija prireditev pred Aninim sejmom in v nadškof dr. Franc Rode. nedeljo pred cerkvijo sv. Ane. Še istega večera pa je v avli OŠ pisec Na Čandkovi domačiji se je v desetih Ivan Sivec predstavil knjigo o Janezu Ci- letih zvrstilo veliko prireditev, povezanih glerju z naslovom POVEST O JANEZOVI SRE- z razstavami. KD je bilo pomemben obli- ČI. Veliko zaslug pri tem dejanju je imela kovalec kulturnih programov ob teh več- takratna predsednica Janja Omahen. erih. Večkrat so na našem odru s svojimi ig- Na javnih prireditvah so se s svojimi rami gostovale tudi dramske skupine od knjižnimi deli predstavile avtorice Mihaela drugod. Zajc, Marija Pilko, Angelca Škufca. Na po- V zadnjem času pa se je pokazala po- sebni prireditvi je bila predstavljena tudi treba po spremembi v vodstvu KD. K delu knjiga POLŽ NA VERIGI avtorice Irme Jan- je bilo potrebno pritegniti predvsem mla- čar. Knjiga opisuje dogodke in ljudi Višnje de s svežimi idejami in novimi programi. V Gore; posamezni odlomki so bili na pred- januarju 2008 je bilo izvoljeno novo vod- stavitvi dramatizirani. stvo KD, ki je v kratkem času že pokazalo Kulturno društvo je na svoje prireditve prve uspešne nastope. Nova predsednica nekajkrat povabilo tudi pomembne goste, društva Barbara Bobnar ima okrog sebe npr. pesnico Nežo Maurer, in sicer ob slo- skupino sposobnih ustvarjalcev in zagoto- venskem kulturnem prazniku l. 2002. S svo- vo bo kulturno dogajanje v kraju ponovno jim nastopom je navdušila mlade in starej- zaživelo. še. Pevski zbor z mladimi glasbeniki ZARJA Predsedniki v desetih letih: Tatjana IN SONCE iz Novega mesta je na koncertu v Strojan, Janja Omahen-Ambrožič, Branko cerkvi sv. Ane zadovoljil vsakogar. Medved, Barbara Bobnar. 7. maja l. 2002 je kulturno društvo sku- paj s KS omogočilo postavitev in odkritje Anica Petrič

Vasovanje pod mestno lipo.

44 KORK Višnja Gora včeraj in danes za jutri …

Krajevna organizacija Rdečega križa starejše krajane. To so bili nepozabni (KORK) Višnja Gora je prostovoljna in ne- trenutni tako za njih kot za nas, saj so se profitna humanitarna organizacija z dol- vedno razveselili našega obiska. goletno tradicijo. Ustanovljena je bila po 2. svetovni vojni. V zadnjih nekaj letih pa se je odnos do te organizacije zelo spremenil, predvsem Sprva so bili ljudje precej nezauplji- zaradi »afere RK«. Ljudje enostavno niso vi do novosti, niso vedeli, kaj prinašajo, več želeli biti člani RK. Tako nekaj za- zato je bilo potrebno veliko prepričevanj, dnjih let tudi članarine nismo pobirali. da so se vključili v to humanitarno organi- Skrbeli smo le za krvodajalce in socialno zacijo. Ustanovljeni so bili vaški odbori, ogrožene (paketi s prehrano). ki so imeli pomembno vlogo. Pridobivali so nove člane, delili pakete s prehrano Z novim vodstvom je organizacija pri- ter skrbeli za čim večje število krvoda- dobila nove člane, nove ideje, nov zagon jalcev. Na tem področju je KS Višnja Gora in začrtala smernice za delo. dosegla lepe rezultate, saj je marsikateri krajan več kot 30-krat daroval kri. Kra- Tudi danes je krajevna organizacija ak- jevna organizacija je vsako leto za krvo- tualna, odziva se na potrebe današnjega dajalce pripravila pogostitev ter se jim časa. V svoji sredini imamo vse več osta- tako vsaj malo oddolžila za darovano kri. relih in onemoglih, ki so zaradi hitrega Članice vaških odborov – bile so predvsem načina življenja lahko potisnjeni na rob ženske – so morale opraviti tečaj prve po- družbe. Potrebno je razvijati medgenera- moči. Prejele pa so tudi omarice s prvo cijske odnose in pri mladih spodbuditi čut pomočjo za potrebe svoje vasi. Tudi na za pozitivni odnos do ostarelih. V naši kra- osnovni šoli je dolga leta deloval Podmla- jevni skupnosti je opaziti vse več pomoči dek Rdečega križa. Mladi so se tako že potrebnih krajanov. Na srečo pa imamo zgodaj srečali s humanostjo in si privzgo- tudi krajane, ki so velikodušni in podpi- jili čut za pomoč ljudem v stiski. Bili so rajo naša prizadevanja. Zato s pozitivnim tudi zelo aktivni pri pobiranju članarine. pristopom nadaljujemo z delom na podro- Veliko dela je bilo opravljenega v času, čju socialnega in zdravstvenega varstva, ko so v naš kraj pribežali begunci iz Bosne in sicer pod okriljem območnega združe- in Hercegovine (1991–1992). Takrat smo nja Rdečega križa (OZRK) Grosuplje, ki se člani KORK Višnja Gora skupaj z Območ- povezuje v Rdeči križ Slovenije. no organizacijo RK Grosuplje poskrbeli za namestitev beguncev. Opravljali smo de- Na volilni skupščini je bil novembra žurstva v begunskem centru, skrbeli smo 2007 izvoljen odbor KORK Višnja Gora, ki za njihovo počutje in jim pomagali pre- ga prestavlja predsednica Milena Kum. broditi hude travme zaradi vojne, ki je takrat divjala v njihovi domovini. Ena od Osnovni namen in cilj programa je: prioritet KORK je bila tudi obisk starej- • vzpostavljanje socialne mreže v kra- ših krajanov. Predvsem v času novoletnih jevni skupnosti Višnja Gora, praznikov smo članice KORK obiskovale • preprečevanje osamljenosti in soci-

45 alne izolacije starostnikov, bolnih in manitarnih dejavnosti; onemoglih, • prosi za sponzorstvo in donacije; • odkrivanje socialnih stisk in organizi- • pobira članarino in zbira prostovoljne ranje pomoči socialno ogroženim, prispevke krajanov. • zdravstvena vzgoja krajanov, • razvijanje medgeneracijskih odnosov Vsa zbrana sredstva so namenjena iz- v krajevni skupnosti, ključno za izvedbo sprejetega programa • spodbujanje krajanov za krvodajalstvo dela v tekočem letu in za pomoč social- in humanost. no ogroženim družinam in posameznikom krajevne skupnosti Višnja Gora. KORK se samofinancira na naslednje načine: Bivša predsednica Metoda Mihelčič in • kandidira na javnih razpisih za sofi- sedanja predsednica Milena Kum nanciranje programov na področju hu-

46 Turistično društvo Višnja Gora

predvsem vzpodbuditi čimveč krajanov naše KS, da skrbno in lepo urejajo svoje bivalno okolje. Vsako leto je podeljevanje združeno s kulturnim programom, ki nam ga s svojim nastopom popestrijo otroci iz vrtca, učenci osnovne šole, domači pevci, recitatorji in harmonikarji pa tudi vrhun- ski glasbeniki. V letošnjem letu že desetič prirejamo Anin sejem, ki vedno poteka zadnjo ne- deljo v juliju. Praznovanje pa se je v za- dnjih letih razširilo še na predvečer Ani- nega sejma, ko TD priredi kulturni večer z živo glasbo in večernim srečanjem ter druženjem krajanov. Na žegnanjsko nede- ljo meščane in krajane po dveh mašah po- zdravimo z razglasom z bobnom, glasbo, priložnostnim nagovorom, številnimi stoj- nicami, nastopom konjarjev in motoristov na starih motorjih. Predsednica društva Liza Juhas Zavodnik. Pohod po Jurčičevi poti je postal tra- dicionalen, letos je bil že 15. Vsa leta na O zgodovini društva je marsikaj napi- predvečer pripravimo slikarsko razstavo sano že v Zborniku, ki je izšel ob 520-let- ali kakšen drug kulturni dogodek. Od leta nici Višnje Gore. In ker je pravkar nasta- 2006 so razstave v mestni hiši. 2006 sta jajoči njegovo nadaljevanje, se ne bom Stane Rus in Jože Burnar, lastnika starih vračala v zgodovino in ponavljala že na- fotografij, pripravila razstavo pod naslo- pisanega. Omejila se bom le na aktivnost vom Hodil v šolo je našo, posvečeno pi- društva med letoma 1998 in 2004, ko ga satelju Josipu Jurčiču. Leta 2007 je svoja je vodil predsednik gospod Pavel Groznik, dela razstavila ljubiteljska slikarka Valeri- in od 1. 3. 2004 do danes, ko mu pred- ja Poljanec, 2008 pa Joanna Zajac - Slap- sedujem sama. ničar, akademska slikarka, po rodu Polja- Leta 1998 se je upravni odbor TD pod kinja, ki je po novem naša krajanka. vodstvom predsednika Pavla Groznika in ob Vse razstave so imele presenetljivo vzpodbudi Anice Petrič odločil vključiti v velik obisk ob otvoritvi in na dan pohoda, natečaj Moja dežela, lepa in gostoljubna. kar potrjuje množica podpisov in pohval v Rezultat? V letu 2007 je potekala že 10. spominski knjigi. – jubilejna podelitev priznanj, in sicer za: TD Polževo in Višnja Gora sta že trikrat najlepše urejeno hišo z okolico, počitniško izvedla tek po Kriško-Polževski planoti, hišo, kmetijo, obrt, ustanovo oz. podjet- poimenovan Krevsov tek, in sicer v spomin je. Leta 2004 se je priznanjem pridružila na izjemnega atleta in olimpionika, doma- tudi pohvala, s katero smo želeli zajeti in čina Iva Krevsa.. Tek je vključen v projekt

47 Slovenija teče – olimpijski teki. Vsako leto ki hkrati s prijaznim pozdravom služijo se prijavi več udeležencev. Vse te prire- tudi za okrasitev in postavitev cvetja; ditve so temelj vsakoletnega ponavljajo- • s posebnimi tablami smo označili zani- čega se dogajanja v našem kraju, postale mive objekte: Purfelturn, cerkvi sv. Ane so tradicionalne in samo po sebi umevno in sv.Tilna, Cvinger, Konjšček, Valvazor- je, da se zgodijo vsako leto; le številka, ki jev vodnjak, Čandkovo domačijo; označuje zaporedje prireditve, se veča. • ob dnevu Zemlje smo leta 2007 posadili Višnja Gora je predstavljena v turistič- lipo in kostanj na zemljišču kopališča, nih prospektih, do sedaj izdanih v petih leta 2008 pa dve murvi na zemljišču šole inačicah. Posebej zanimivo in občudo- ter eno ob Cesti Dolenjskega odreda. vanja vredno je, da je bil prvi prospekt • Turistično društvo že vrsto let sodeluje Višnje Gore in okolice izdan leta 1937, na- z dijaki Vzgojno-izobraževalnega za- pisan v slovenščini, srbohrvaščini in nem- voda Višnja Gora pri raziskovalnih na- ščini. Žal so bili naši predniki preskromni, logah v okviru natečaja Več znanja za da bi v prospektu zapisali avtorja, tudi na več turizma. Na tem natečaju jim je že datum izdaje so pozabili; tako je letnica večkrat uspelo zmagati. Pri ponudbi tu- izdaje, namreč 1937, “določena” zaradi rističnih spominkov smo letos poskrbeli kopališča, ki je bilo dograjeno in odprto za novost: poleg polža ponujamo tudi tega leta. Do letošnjega leta so bili izda- glinasti relief Višnje Gore, izdelan po ni še štirje prospekti, zadnja dva (v letu Valvasorjevem bakrorezu iz 1689. leta. 2006 in 2008) sta dopolnjena in vsebujeta Po mnogih letih je TD izdalo novo raz- tudi prevod v angleški jezik. glednico Višnje Gore, in sicer v počas- Turistično društvo po svojih najboljših titev njenega jubileja. Prihodnje leto močeh sledi času in ima tudi svojo spletno bo minilo 80 let od ustanovitve Tujsko- stran, ki je zelo obiskana. prometnega in olepševalnega društva v Višnji Gori. 21. marca leta 2009 bo Nekaj pomembnejših podatkov iz ob- minilo 50 let, odkar je naše društvo dobja 2003–2008: uradno registrirano in vpisano kot “Tu- • v skladu z zakonodajo smo uredili lastni- ristično društvo Višnja Gora”. štvo kopališča in zemljišča, na katerem je bil kamp, ter dosegli sodno poravna- Prvi predsednik društva je bil dr. Beno vo z lastnikom sosednjega zemljišča; Pehani, nasledil ga je Bogdan Vrančič, za • letno kopališče posluje, najemnik je njim je bila predsednica Ivanka Ambrož, firma Gorše & co., ki primerno skrbi za nato Pavel Groznik, ki ga je nasledila Liza dokaj stara bazena in okolico; Juhas Zavodnik. • ob vpadnicah v mesto in pred farno cer- kvijo smo postavili turistične kozolčke, Liza Juhas Zavodnik

48 Delo turističnega društva Polževo 1986–2008

Kriške vasi, mimo hotela Polževo do Za- vrtač – z odcepom do Nove vasi. V letu 1997 je bilo društvo organizirano po novih predpisih in na novo registrirano. Kar veliko dela je bilo potrebno za potrdi- tev delovanja društva. Prav tako so bili člani TD sopobudniki akcije za gradnjo vodovoda. Otvoritev vo- dovoda je bila v avgustu l. 2007 pri raz- gledni mizici s postavitvijo pitnika. Tudi vodili in organizirali smo različna pripravljalna dela. TD je aktivno delovalo pri elektrifikaciji in telefonski napeljavi pri počitniških naseljih. Posebej pa je TD dobro poskrbelo za urejeno in čisto okolico, odstranjena so bila divja odlagališča smeti, in pripomoglo k organizaciji rednega odvoza smeti. Ob glavni cesti je postavljenih kar nekaj klopi, kozolcev ter smerokazov z okrasnimi cvetličnimi koriti. Na smerokazih so stara imena področij, ki so jih imenovali naši tu živeči predniki in so jih uporabljali zaradi Spomladi leta 1986 je bilo na območju boljše orientacije, kje so kosili travo, želi KS Višnja Gora ustanovljeno TURISTIČNO pšenico, pulili lan, sadili in kopali krompir, DRUŠTNO POLŽEVO, sprejeti so bili ustrez- grabili listje in opravljali podobna kmečka ni akti in izvoljeni organi pod vodstvom opravila. Seveda je te lesene smerokaze sedaj že pokojnega Borisa Jagra. Nadalje- in kozolce potrebno tudi redno vzdrže- vali smo pod vodstvom predsednika Slavka vati in obnavljati. Pri novem osrednjem Grčarja, sedaj pa društvo že dolga leta kozolcu in leta 2003 obnovljeni razgledni deluje pod vodstvom predsednika Miloša mizi sta tudi barvni panoramski posnetek Šušteršiča. Polževske planote in oglasna deska za ob- Društvo deluje na območju Kriško-Pol- vestila. 50 metrov pred razgledno mizo iz ževske planote z vasmi Kriška vas, Nova smeri Kriška vas pa je postavljen nov sme- vas, Pristava in Zavrtače, ki imajo ta čas rokaz z napisom »Razgledna miza«, tudi v skupaj s številnimi počitniškimi naselji že angleščini. blizu tisoč stalnih in občasnih prebivalcev. Že v prvih letih je društvo organiziralo Od teh je veliko članov TD Polževo. tekmovanje med hišami, in sicer o ureje- Bilanca dvajsetletnega delovanja dru- nosti, lepem cvetju in okolici. Postopoma štva je kar pestra in dokaj uspešna. Člani je ta akcija postala tradicionalna v okviru TD Polževo so z veliko vnemo sodelovali KS Višnja Gora, v sodelovanju s Turističnim pri asfaltiranju ceste od Peščenika preko društvom Višnja Gora. Sedaj so skoraj vse

49 hiše lepo urejene in polne cvetja. opisa, naprej do Muljave ali celo do Krke. Leta 2003 je zdaj že pokojni predsed- Letos smo pripravili celo jubilejni žig ob nik TZ Ivančna Gorica g. Avgust Likovnik 15-letnici pohoda. predlagal, naj bo vsako leto osrednja dr- Spomladi leta 2005 je padla nova ide- žavna proslava ob dnevu državnosti za ja, da organiziramo tek po Kriško-Polžev- našo in grosupeljsko občino na Polževem. ski planoti. Skupaj s TD Višnja Gora smo Ob tej priliki smo trikrat organizirali tudi tek poimenovali po Višnjanu Ivu Krevsu, vlečenje vrvi in podelili pokale. Od tedaj tekaču na dolge proge, ki je bil pred drugo poteka na Polževem proslava ob dnevu dr- svetovno vojno balkanski prvak. 11-kilo- žavnosti vsako leto. Ob tej priliki smo tudi metrski tek poteka po gozdnih in poljskih pomagali pri pripravi raznih razstav – sta- poteh in samo cca 400 m po asfaltu. Jeseni rega orodja naših prednikov, ročnih in sli- 2005 se je teka udeležilo 80 tekmovalcev. karskih del iz Višnje Gore in okolice. Zelo Še isto leto smo dobili povabilo organiza- zanimiva pa je bila tudi razstava zbirate- torja Dolenjskih tekov, društva Marathon, ljev polžev, na kateri smo videli ogromno da se vključimo v teke Dolenjske, ki šteje- polžev z vsega sveta. jo 20 prireditev. Leto 2006 smo zabeležili Ob koncu leta 2003 je tudi padla ideja, 154 tekmovalcev. V lanskem letu pa je ta da v zimskih sezonah organiziramo smu- tek štel tudi za pokal Slovenije. Zabele- čarske tekme, predvsem za šoloobvezne žili smo rekordno število tekmovalcev in otroke. Tako smo v letu 2004 organizirali pohodnikov (249). Še eno posebnost mo- dve tekmi, v letih 2005 in 2006 tri tekme, ramo poudariti. Start teka je pri hotelu v letu 2007 in letos pa ni bilo snega. Polževo, poteka skozi Male in Velike Vrhe, Ob koncu leta 2004 smo organizirali Novo vas, Kriško vas, Pristavo, Zavrtače in akcijo za izgradnjo osvetlitve smučišča nazaj do hotela Polževo. Pomoč domači- Polževo. Poleg sponzorjev in izvajalca del nov teh vasi, tudi članov našega društva, so aktivno sodelovali tudi naši člani. Pri- pri delitvi pijače, kontroli in spodbujanju dobljenih je bilo cca. 600.000,00 SIT. V tekmovalcev je neprecenljive vrednosti. izgradnjo osvetlitve smučišča pa je bilo Pri organizaciji teka, prevoza cisterne za skupno vloženih cca 1.000.000,00 SIT. vodo, priprave hrane, postavitvi šotora, Leta 2006 je Smučarski klub Polževo s miz in klopi in podobno so nam vsako leto pomočjo TD Polževo in restavracije Polže- izdatno pomagali prostovoljni člani Gasil- vo ter župana Občine Ivančna Gorica odprl skega društva Kriška vas, ki so v večini tudi na novo usposobljeno smučišče Polževo, naši člani. ki ima sedaj vse veljavne dokumente za O delu in aktivnostih našega društva obratovanje – tudi v nočnih urah. prispevamo vsako leto različne članke v Društvo veliko pripomore k boljši orga- občinske časopise, kot sta Klasje in Viš- nizaciji ob vsakoletnem pohodu po Jurči- njan, ter tudi v Dolenjski list. čevi poti. Na poti po Kriško-Polževski pla- Vsako leto smo na novo postavili, po- noti izobesimo table z informacijami in pri pravili in vzdrževali klopi, prebarvali in hotelu Polževo vsako leto lepo poskrbimo na novo prekrili kozolčke, klopi, smeroka- za mimoidoče, saj pripravimo prostor, kjer ze in postavili kovinske smetnjake. Letos se lahko pohodniki okrepčajo in opravijo nam je TZ Ivančna Gorica priskrbela nov potrebno, pogledajo in vzamejo s seboj betonski smetnjak, ki smo ga postavili pri prospekte; na plakatu vidijo tudi celotno razgledni mizici. pot in prejšnje letne utrinke pohoda ter Že vrsto let tudi s pomočjo mladih ga- po smerokazih nadaljujejo pot mimo cer- silcev gasilske enote Kriška vas organizi- kvice sv. Duha, ki je opremljena s tablo ramo očiščevalno akcijo in poskrbimo za

50 odvoz s traktorjem. Prav tako mladi gasilci v društvu. To delo nam ne gre preveč od pomagajo pri prebarvanju kozolčkov. rok, ampak upamo, da se bomo v bodoče Naši člani redno sadijo rože v cvetlična popravili. korita na kozolčkih in jih tudi preko cele- Iz vrst naših članov je prišla marsika- ga leta negujejo. V zadnjih dveh letih smo tera pobuda za ureditev kraja, ki smo jo rože posadili tudi na balkonu gasilskega sporočili Krajevni skupnosti Višnja Gora doma v Kriški vasi. oz. občini Ivančna Gorica in Javnemu ko- V teh letih smo ustvarili odlično sodelo- munalnemu podjetju Grosuplje. Naj jih vanje z občinsko Turistično zvezo Ivančna naštejem samo nekaj: pogostejši odvoz Gorica, Občino Ivančna Gorica, Krajevno smeti, namestitev še več zabojnikov, na- skupnostjo Višnja Gora, Gasilskim dru- mestitev luči v Kriški vasi, popravilo ce- štvom Kriška vas, Smučarskim klubom Pol- stišča, popravilo odtokov in podobno. ževo, ki poseduje leseno hišico pri hotelu Ob koncu pa se zahvaljujemo vsem na- Polževo, in seveda tudi z nepogrešljivim šim članom, ki so kakorkoli prostovoljno in radiom Zeleni val, ki nam je nesebično po- nesebično pomagali pri izvedbi akcij in na- magal pri oglaševanju in ozvočenju. šem delu. Uspešne medsebojne odnose in sode- Enako se tudi zahvaljujemo vsako- lovanje gojimo s TD Višnja Gora, saj smo letnim in občasnim sponzorjem pri naših imeli več skupnih akcij, kot so npr. zasa- akcijah. Ti sponzorji so bili vsakokrat na- ditev dveh lip na dan Zemlje, organizacija vedeni tudi na plakatih, transparentih in Krevsovega teka, organizacija razdelitve v občilih. priznanj in pohval za pobudo TZS »Moja Najprizadevnejši člani društva v za- dežela lepa in gostoljubna« in še kaj se dnjih letih so na letošnjem občnem zboru najde. prejeli simbolične keramične polže. Naši aktivni člani v vsakem zaselku po- birajo prostovoljne prispevke – članarino Predsednik TD Polževo Miloš Šušteršič

51 Društvo upokojencev Višnja Gora

Naše društvo je bilo ustanovljeno 07. srečanja Osrednje slovenske zveze društev 10. 1951. Je prostovoljno, humanitarno in upokojencev. Dvakrat letno pripravimo sre- dobrodelno, stanovsko-interesno, neprido- čanja s pogostitvijo (občni zbor in novoletno bitno združenje starostnih, invalidskih in kosilo). Pred novim letom obiščemo bolne in družinskih upokojencev. starejše od 80 let (50 ) in jih skromno obda- Od ustanovitve do danes se je članstvo v rimo, za kar so nam neizmerno hvaležni. društvu povečalo in letos šteje 246 članov. Letos že četrto leto izvajamo projekt Je eno izmed najštevilčnejših društev v naši »Starejši za višjo kakovost življenja doma«. krajevni skupnosti. Poudarek tega projekta je na prostovoljnem Dejavnosti društva so: povezovanje delu in medsebojni pomoči – starejši sta- upokojencev v organizirano skupnost, raz- rejšim. Želja vseh nas je, da bi naši bližnji vijanje kulturnih, rekreacijskih, športnih, razumeli starost in da bi nam omogočili do- družabnih, socialno-humanitarnih in drugih stojno življenje doma. Za to pa moramo vsi dejavnosti, v katerih lahko upokojenci delu- nekaj storiti in si med seboj pomagati. jejo po svojih sposobnostih in interesih. Prostovoljci smo tisti, ki skušamo poma- Vsako leto organiziramo pet do šest izle- gati vsem, ki tovrstno pomoč potrebujejo. tov za vse krajane naše krajevne skupnosti. Vsako leto smo prostovoljke našega dru- Slovenijo smo prepotovali od severa do juga štva vsaj enkrat obiskale krajane, starejše in od vzhoda do zahoda. Tudi čez mejo smo od 69 let. Pri tem smo se seznanile, kateri se podali, in sicer v Italijo, Avstrijo, na Mad- krajani so najbolj potrebni pomoči, pa naj žarsko in Hrvaško. bo to zdravstvene, socialne ali materialne. S Udeležba je bila dobra, udeleženci pa so tem, ko so nam krajani zaupali svoje pogoje bili z organizacijo zadovoljni, za kar imata za življenje, smo najbolj potrebnim pomoči zadnje štiri leta zasluge Anica Petrič in Joži- pomagali pri organizaciji obiskov na domu: ca Klemenčič. Do svoje smrti (leta 2003) je patronažne sestre, medicinske sestre s kon- izlete vodil Martin Groznik. cesijo za nego na domu in z raznimi drobni- Naši člani so vključeni v Univerzo za tret- mi nasveti pri iskanju pomoči. je življenjsko obdobje v Ivančni Gorici (do Prav tako smo prostovoljke v letu 2006 leta 2004 v Trebnjem), kjer obiskujejo pre- prejele od Rdečega križa Slovenije živila iz davanja in krožke: angleščino, ročna dela, evropskih rezerv ( 2304 l mleka, 72 kg je- rekreacijo. šprenja, 50 kg riža, 130 kg testenin) in jih Od pomladi do jeseni se dobivamo na ko- razdelile med pomoči potrebne krajane. pališču, kjer balinamo. V letu 2007 smo od Zveze društev upoko- Vsako drugo sredo v mesecu poteka v jencev Slovenije dobili priznanje za požrt- Mestni hiši merjenje krvnega tlaka, krvnega vovalno delo v tem projektu. Koordinatorka sladkorja in holesterola, ki ga izvajata Vla- projekta je Anica Zupančič, njena namestni- dimira Assejev, upokojena zdravnica, in Cil- ca pa Martina Kralj. ka Groznik, upokojena medicinska sestra. Pri določenih prireditvah in akcijah v Letno organiziramo dve do tri predava- kraju sodelujemo z ostalimi društvi in KS. nja z aktualnimi temami za vse krajane kra- Vodstvo društva se je z leti menjava- jevne skupnosti. lo, toda dolga leta je funkcijo predsednika Udeležimo se tudi vsakoletnega srečanja opravljal Martin Groznik. upokojencev Slovenije, sodelujemo pri orga- nizaciji srečanja Koordinacije Dolenjska in Predsednica Cvetka Vozel

52 Športno društvo Polž

Športno društvo Polž je bilo ustanovlje- športne dejavnosti. no na ustanovnem občnem zboru 13. 02. Glavna sekcija je bil rokomet. 1976. V zadnjih desetih letih v društvu delu- Ustanovitelji so bili : jeta dve sekciji; košarka – moški in rekrea- Martin Groznik, Peter Kahne, Slavko Turk, cija – ženske. Letos ima društvo 31 članov. Iva Grden, Drago Zadel, Jože Nosan, Janez Vodstvo društva se je menjavalo. Sedaj je Kahne, Jože Gros, Ida Turk in Matija Škafar, predsednik Boštjan Bogataj, funkcijo tajni- ki je bil tudi prvi predsednik društva. ka pa že deset let opravlja Ljuba Skubic. Namen društva je bil združevanje odra- Cvetka Vozel slih, mladine in otrok, jih organizirano vzpodbujati in uvajati v raznovrstne oblike

Športno društvo Šlosarček

Dedni Dol 24 V letu 2008 nameravamo izpolniti zada- 1294 Višnja Gora ni program: Email: [email protected] • pridobiti nove člane • postaviti internetno stran za obveščanje Ideja o športno- rekreativnem društvu, članov ki bi pokrivalo širok spekter dejavnosti in • organizirati enodnevne in večdnevne se ne bi ozko usmerilo le na en šport, je smučarske izlete dolgo tlela v glavah in debatah nekaj prija- • organizirati smučarska tekmovanja teljev. Zato smo dne 19.09.2007 ustanovili • organizirati tekmovanja v družabnih ig- ŠD ŠLOSARČEK z namenom vzpodbujanja rah športne dejavnosti članov v kakršnikoli ob- • organizirati IGRE BREZ MEJA v povezavi liki. Naš namen ni samo športna dejavnost, z sorodnimi društvi v kraju ampak tudi kvalitetno druženje, zabava in • organizirati kolesarske in pohodne izlete pridobivanje novih izkušenj. • obiskati adrenalinski park • organizirati jadranje v poletnih in je- Zakaj klub za sproščanje? senskih mesecih V današnjem tempu življenja žal vse • pridobiti popuste v športnih trgovinah preveč pozabljamo na telesno aktivnost in za člane ŠLOSARČKA druženje z ljudmi. Zato pa ima vsak posa- • organizirati skupinsko vadbo meznik določena znanja,ki jih lahko preko • naučiti se novih športnih veščin društva posreduje drugim članom v novo iz- • ZABAVATI SE kušnjo in razmislek za novo vrsto aktivnega preživljanja prostega časa. Predsednik Boštjan Koščak

53 Planinsko društvo Polž

Naše društvo je v letu, ko Višnja Gora spet izvoljen za predsednika PD Polž. Enake slavi 530-letnico svojih mestnih pravic, sto- ostajajo tudi smernice delovanja, ki so do- pilo v enajsto leto delovanja. Na pobudo 11 slej obrodile obilico sadov. V začetku marca meščanov je bilo društvo ustanovljeno 18. je društvo kot soorganizator sodelovalo pri 2. 1998. že 15. Pohodu po Jurčičevi poti, ki se ga je Članov je bilo na začetku vsega skupaj udeležilo preko 10.000 pohodnikov, pred sa- 33, zdaj jih je že preko dvesto. Na prvem mim startom pa je poskrbelo še za proslavo občnem zboru je prvi predsednik postal Dar- ob 115. obletnici organiziranega pohodništva ko Steiner. v Sloveniji. Slavnostni govornik je bil pred- Planinci so najprej z brvmi opremili v tu- sednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. rističnih vodnikih pogosto opisovano dolino PD Polž seveda vsako leto prireja izlete, potoka Kosca s slikovitimi slapovi, pomagali po katerih vodita izšolana vodnika Špela Tur- pa so tudi pri urejanju Jurčičeve poti, ki so na in Brane Ilotič. Društvena želja pač je, jo leta 2007 prevzeli od Planinskega društva imeti čim več svojih vodnikov in markaci- Viharnik. stov. Tako se za vodnika izobražujeta še Ivan Prvi izlet prek meja domače krajevne Čebular in Aleš Erjavec, tečaj za markacista skupnosti je bil leta 1998 na Snežnik; 56 sta doslej opravila Boštjan Skubic in Ivan udeležencev je bilo tako zadovoljnih, da so Čebular. v društvo privabili še nove člane, ki pa niso In še ena dejavnost, ki je društvo nika- samo iz Višnje Gore, ampak tudi iz drugih kor ne zanemarja: delo z mladimi in s tem krajev, od Stične do Ljubljane. Leta 2001 je vzgajanje novih planincev. Za podmladek PD Darka Steinerja na čelu društva zamenjal Polž skrbi Špela Turna. Kristijan Bašar. Tri leta kasneje je predsed- Ob Jurčičevem pohodu prireja društvo še nikovanje prevzel Aleš Erjavec. en planinski pohod, ki je tudi v koledarju V letu 2007 se je PD Polž pobratil z ljub- PZS: po Poti dveh slapov. Prvič so se pohod- ljanskim planinskim društvom, ki nosi ime niki po 15 kilometrov dolgi trasi, speljani po po znanem Višnjanu Dragu Bregarju. Naš dolini Višnjice na Gradišče in Vrh ter nazaj sokrajan se je leta 1977 z mešano odpravo po dolini Kosce v Višnjo Goro, sprehodili na napotil v pakistanski Karakorum. Nejc Za- zadnjo septembrsko nedeljo leta 2005. Tudi plotnik in Andrej Štremfelj sta dosegla vrh letošnji, že četrti pohod naj bi, če sklepamo Gašerbruma I (8.086 m), Bregar pa je za po dosedanjih odzivih, pritegnil okrog 200 vedno ostal na gori. planincev. Na letošnjih volitvah je bil Aleš Erjavec Aleš Erjavec

Darko Steiner Kristijan Bašar Aleš Erjavec

54 Lovska družina Višnja Gora

Alojz Kahne, Jože Miklavčič, Bogo Oma- hen, Ivan Podržaj, Anton Zupančič, Polde Žnidaršič st., Alojz Škufca, Adolf Bregar in Franc Kokalj st.; žal so vsi pokojni. Meje takratnega lovišča so bile nekoli- ko drugačne, kot so danes. Lovska družina upravlja z loviščem na področju treh ob- čin: Ivančna Gorica, Grosuplje in Mestna občina Ljubljana. Lovišče je veliko 5506 ha, od tega je 5170 ha lovne površine. Od velike divjadi je v lovišču najštevilčnejša srnjad. V zadnjem obdobju sta prisotna tudi jelenjad in divji prašič, lovišče občas- no obišče tudi medved. Od male divjadi so zastopani poljski zajec, lisica, jazbec, kuna belica in zlatica, raca mlakarica in navadni polh. Žal je iz naših polj izginila poljska jerebica, v gozdu pa je vse bolj Lovska Družina Višnja Gora je bila usta- redek gozdni jereb. novljena 26. novembra leta 1946, torej Trenutno šteje družina 59 članov, pred- neprekinjeno deluje že skoraj 62 let. Usta- vsem iz Višnje Gore, Grosupljega, Ivančne novni člani so bili: Vinko Bregar, Ivo Krevs, Gorice in njihove okolice, le nekaj malega

55 iz Ljubljane. Družina je največ članov, ne- članov in izdatni pomoči okoliških kmetov kaj čez 80, štela v osemdesetih letih. Pov- je bila otvoritev novega lovskega doma že prečna starost članstva pa je kar 56 let. maja leta 1968. V letih 1989 do 1995 smo Dosedanji starešine lovske družine so zgradili pomožni objekt, v katerem imamo bili: Krevs Ive, Škufca Alojz, Podržaj Ivan, moderno hladilnico za zbiranje divjačine Žnidaršič Polde, Maren Franc, Ponikvar in sanitarije. Slavko st., Kogovšek Franc, Vindišar To- Lovska družina je aktivna tudi na po- maž in Košak Franc st. z najdaljšim man- dročju lovskega športnega strelstva, saj že datom. Leta 1956 je LD z darilno pogodbo več let organizira strelsko tekmo za pokal od takratne Občine Moste - Polje pridobila mesta Višnja Gora. Naši člani pa so dosegli hišo na Ravnem Brdu, jo obnovila ter jo vidne uspehe tudi na republiški ravni. še vedno uporablja kot lovsko kočo, ime- Čeprav je naša glavna dejavnost uprav- novano stara koča pri Kozji Mici. Koča je ljanje z divjadjo in skrb za njen življenjski sedaj temeljito obnovljena. Na novo smo prostor, se trudimo za čim boljše odnose z zgradili dovozno cesto, napeljali elektri- drugimi uporabniki prostora, predvsem s ko in zgradili gospodarski objekt. V bližnji kmeti. Več let zapored v spomladanskem prihodnosti nameravamo do koče napelja- času organiziramo tudi čistilno akcijo, ti tudi vodovod. kjer čistimo predvsem v gozdnem prosto- Ker je bila ta koča takrat precej od- ru. Družina dobro sodeluje z drugimi dru- maknjena in težko dostopna, se je pokaza- štvi in Krajevno skupnostjo Višnja Gora. la potreba po lovskem domu v bližini Viš- Od letos je novi starešina lovske družine nje Gore. Lovska družina je zato leta 1965 Stanko Mlakar. pričela z gradnjo lovskega doma na Vrhu pod Gradiščem. Ob veliki prizadevnosti Franc Kogovšek, tajnik LD

56 Skoraj deset let Društva prijateljev konj

Ustanovni člani društva.

V začetku letošnjega oktobra bo minilo Društvo ima vsako leto zelo pester in 10 let od prvega srečanja navdušenih lju- raznolik program. Aktivnosti društva se biteljev konj v naši krajevni skupnosti. Do- običajno prično s sodelovanjem na Jur- govorili so se, da ustanovijo društvo, ki bo čičevem pohodu. Kmalu zatem konjeniki povezovalo lastnike konj in vse ljubitelje pripravijo spomladansko srečanje, ki je te plemenite živalske vrste. zadnjih nekaj let na Selih pri Višnji Gori Do ustanovitve društva je bilo potrebno ob praznovanju sosedskega zavetnika sv. še marsikaj postoriti, pripraviti dokumen- Jurija. Člani društva s svojimi konji tradi- te za registracijo društva in se dogovoriti, cionalno sodelujejo pri praznovanju dneva kdo bi bil prvi med enakimi. Nekaj mese- državnosti na Polževem, na Aninem sejmu, cev od prve ideje, 27. februarja 1999, je imajo vsakoletni enodnevni ali večdnevni prišlo do ustanovitve Društva prijateljev konjeniški pohod, strokovne ekskurzije in konj Višnja Gora. Prve skupščine društva sodelujejo pri številnih prireditvah na ob- se je udeležilo 44 ustanovnih članov. Za močju Višnje Gore ali občine Ivančna Gori- prvega predsednika je bil izvoljen Janez ca. Zaključek vsakoletne bogate društve- Zupančič – Aleskov, za podpredsednika ne dejavnosti pa je blagoslovitev konj na Franc Omahen – Španov, za tajnico Darja Veliki Dobravi na god sv. Štefana in na dan Skubec in za blagajničarko Anica Omahen. samostojnosti. Vsi navedeni so bili zaradi zavzetega in Na zapravljivčkih so višnjanski konjarji požrtvovalnega dela na naslednjih občnih vozili različne visoke goste, med njimi: se- zborih ponovno izvoljeni na te dolžnosti. danjega predsednika vlade Janeza Janšo,

57 sedanjega kardinala Franca Rodeta, škofa mladež in tudi prenekaterega odraslega Antona Jamnika, škofa Andreja Glavana, meščana. Na začetku letošnjega marca so zlatomašnika Stanka Kastelica, stiškega na otvoritev naše nove pošte pripeljali ge- opata Janeza Novaka, predsednika Držav- neralnega direktorja slovenske pošte Aleša nega zbora Franca Cukjatija, zunanjega Hauca. Seveda pa so člani društva pogosto ministra Dimitrija Rupla, šolskega ministra vozili tudi domačega in grosupeljskega žu- Milana Zvera, nekdanjega in sedanjega pana ter tudi več navdušenih svatov z že- kmetijskega ministra Cirila Smerkolja in Iz- nini in nevestami in še razne druge goste. toka Jarca, nekdanjega kulturnega ministra Med drugim so pred nekaj leti na svojih vo- Jožefa Školča, ... Tudi pisatelj Ivan Sivec zovih vozili nove stiške zvonove. je na zapravljivčku okusil drnec naših konj. Društvo ima trenutno natančno 100 Lani so naši konjeniki na Ljubljanskem gra- članov. du ob prisotnosti župana Zorana Jankovi- ča vozili navdušeno ljubljansko meščansko Pavel Groznik

Smučarski klub Polževo

Prelepo naravno okolje na Polževski Po izjemno uspešni smučarski sezoni v planoti in v sami okolici, postavljena letu 2005/06 pa so nastopile težave. Za- vlečnica in tradicionalna želja po smu- nesenjaki Smučarskega kluba Polževo so čanju so posamezne entuziaste prepri- se srečali s težavami neurejenega last- čali, da so se sestali in se dogovorili, da ništva na površinah smučišča, tehnične smučišče bo. V decembru leta 2005 se je opreme ter neposredne okolice. Vse to je dvajset podjetnikov in nekaj ostalih ob- ta smučarski klub pripeljalo v stanje, da čanov sestalo v prostorih Hotela Polževo ne more več nadaljevati s svojimi aktiv- in enoglasno sprejelo sklep, da se smučar- nostmi. V upanju na boljše čase – Smučar- ski klub ustanovi. Takoj smo zbrali nekaj ski klub Polževo. finančnih sredstev, pristopili k opremlja- nju smučišča in ožje okolice, pridobiva- Boris Peterka nju vseh ustreznih dovoljenj, postavitvi lesene brunarice za delovanje kluba ipd. Prvo snežno sezono 2005/06 smo uspeš- no izpeljali z otvoritvijo smučišča, vele- slalomsko tekmo z zabavnim programom. Smučišče je uradno odprl župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. To se- zono je Smučarski klub Polževo skupaj s Turističnim društvom Polževo organiziral več smučarskih tekem za vse generacije, v dnevnem in nočnem času. V tej smučar- ski sezoni se je na Polževem smučalo več tisoč občanov. Brunarica smučarskega kluba.

58 Šah v Višnji Gori

v Postojni in v 1. ligi poleg Saša Pirnata, ki je prva tri leta odlično igral kot mladinec, redno igral tudi Boris Kocmur, in to uspeš- no. Višnjanski šahisti so premagali šahiste iz Nove Gorice kar s 6,5:3,5. Po izpadu iz 1. lige (v Cerknici) je ekipa iz Višnje Gore nazadovala v 2. ligo, kjer pa je že prvo leto nastopila odlično. Igralo se je na še- stih deskah (4 člani, ženska in mladinec), doseženo je bilo solidno 4. mesto. V letu 2004 je doseženo odlično 5. mesto. Posta- va pri največjem uspehu v 2. ligi z doma- čimi igralci je bila naslednja:

1 deska: Sašo Pirnat, mojstrski kandidat, 2 deska: Milan Perovšek (2. kategorija), Nepopolna prva in druga ekipa ŠK Višnja Gora-Stična 3 deska: Boris Kocmur (2. kategorija), prva vrsta-levo Franc Volk, na sredini kapetan druge 4 deska: Damjan Lesjak (3. kategorija), ekipe Anton Kastelic, desno Boris Kocmur. Druga vr- sta-levo Pavle Sotirov, desno kapetan prve ekipe Sašo 5 deska: Karmen Samardžič (3. ženska ka- Pirnat. Zadnja vrsta-levo predsednik kluba Branko tegorija), Kirasič, desno Slobodan Babić. 6 deska: Janez Lampret (2. kategorija).

Zgodovina šaha v Višnji Gori je zelo bo- V letu 1999 se je ekipa ŠK Višnja Gora- gata. Klub je deloval v okviru ŠŠD in potem Stična udeležila dolenjskega pokalnega dalj časa kot sekcija ŠD Polž Višnja Gora prvenstva v Starem trgu ob Kolpi, kjer je (1971–1986). dosegla odlično 3. mesto, leto pozneje pa Leta 1985 je ekipa iz Višnje Gore od- 1. mesto v pokalu dolenjske regije v Gro- šla na kvalifikacije za 2. šahovsko ligo v supljem. Sloveniji. Ekipno se je igralo na šestih de- Sedaj ŠK Višnja Gora-Stična že sedmo skah. Ekipa je bila odlična (4 člani, ženska leto uspešno nastopa v ljubljanski delavski in mladinec). V Starem trgu ob Kolpi je bil ligi, ki obstoja že 61 let. Jeseni leta 2005 dosežen zgodovinski uspeh, saj je ekipa je ŠK Višnja Gora-Stična prvič nastopila v iz Višnje Gore v pravem šahovskem kraju 2. domžalsko-kamniški ligi in še isto leto zmagala z rezultatom 4,5:1,5. Sledili so dosegla 1. mesto in s tem dobila pravico boji v 2. ligi, večinoma v Postojni, pet let do nastopa v 1. domžalsko-kamniški ligi. V zaporedoma. Večkrat je bilo doseženo 5. letu 2006 je ŠK Višnja Gora-Stična v 1. ligi mesto, leta 1992 pa na Pokljuki kar 4. me- kot novinec kar takoj zasedel 3. mesto in sto. Ta rezultat je ekipo iz Višnje Gore ob v letu 2007 prav tako. Istega leta, bolj na- reorganizaciji pripeljal v 1. ligo – zahod. tančno 05.01.2006, je domača ekipa prvič Igralo se je na desetih deskah. odigrala dvoboj 1. delavske lige v prosto- V 1. ligi so nastopali dve leti, prvo leto rih Mestne hiše v Višnji Gori in tako na- v Kranju. V članski ekipi pa je že v 2. ligi stopanje ŠK Višnja Gora-Stična iz Ivančne

59 Gorice končno vrnila v Višnjo Goro, kjer je klub 8 let zapored na- stopal v gostišču Po- dobnik.

V letih 2003 in 2004 se je domača ekipa udeležila šport- nih iger v okviru stran- ke SDS. Tekmovanje je v letu 2003 potekalo v Šentvidu pri Stični in v letu 2004 v Žalcu. Obakrat je ekipa do- segla 3. mesto in pre- jela pokal. Ljubljanska in domžalsko-kamniška liga sta postali tako Nastop Janeza Dremlja (prvi na levi) in Damjana Lesjaka (drugi na levi) na za- ključnem ekipnem turnirju domžalsko-kamniške lige leta 2005. zanimivi za šahiste, da so organizirane kar prva, druga in tretja • Stane Grabljevec (2. kategorija), liga. V Višnji Gori je bilo prav tako veliko • Jože Kresal (2.kategorija), zanimanja za ta tekmovanja, tako da je v • Matija Škafar (2.kategorija). letu 2007 in v letu 2008 na teh tekmovanjih prvič nastopala tudi druga ekipa ŠK Viš- Sedem let zapored je bilo organizirano nja Gora-Stična. Začeli so v 3. ligi. Kape- občinsko prvenstvo, na zadnjem je nasto- tan druge ekipe je Anton Kastelic iz Višnje pil celo velemojster Marko Tratar. Enkrat Gore, ki je letos v 3. ljubljanski ligi dose- je bil občinski prvak Milan Perovšek, pet- gel odličen rezultat in bronasto medaljo na krat zapored je bil občinski prvak moj- svoji 4. deski. Dosegli so 6. mesto med 18 strski kandidat Sašo Pirnat. Rezultati so ekipami, kar je ob reorganizaciji zadoščalo redno objavljeni tako na teletekstu kot na za uvrstitev v 2. ligo. medmrežju. Dosežki šahovskega kluba iz Višnje Gore Igralci ŠK Višnja Gora-Stična nastopajo so brez prekinitve izredni 44 let. Poudarek tudi na drugih turnirjih, in sicer na tra- je na domačih šahistih: dicionalnem vsakoletnem ljubljanskem • Sašo Pirnat, mojstrski kandidat – kape- mednarodnem turnirju, kjer nastopi tudi tan prve ekipe, do 170 šahistov naenkrat, in to iz celega • Branko Kirasič (1. kategorija) – predsed- sveta. Nastopajo tudi na kvalifikacijah nik kluba, za slovensko prvenstvo. Nekajkrat se je • Milan Perovšek (1. kategorija), ekipa udeležila tudi pospešenega ekipne- • Boris Kocmur (1. kategorija), ga državnega prvenstva Slovenije. Veliko • Damjan Lesjak (1. kategorija), igralcev pa se redno, dvakrat na teden • Janez Dremelj (1. kategorija) – veteran udeležuje tudi hitropoteznih posameznih • Anton Kastelic (2. kategorija) – kapetan turnirjev v Ljubljani. druge ekipe, • Pavle Sotirov (2. kategorija), Sašo Pirnat

60 Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Višnja Gora

Organizacija deluje od leta 1948, tako V organizaciji, ki sedaj šteje 28 članov, da letos praznuje 60-letnico obstoja. Ob sta le še dve borki NOB iz let 1941–1945. ustanovitvi je štela okrog 80 članov, bor- Večino pa sestavljajo občani, ki imajo po- cev NOB, aktivistov OF in vojnih invalidov. zitiven odnos do NOB in so pripravljeni so- V takratnih povojnih letih je bila posebna delovati pri ohranjanju in uresničevanju skrb namenjena socialno-zdravstvenim, vrednot NOB, kot so svobodoljubje, proti- stanovanjskim in zaposlitvenim vpraša- fašizem, tovarištvo, solidarnost in socialna njem članov. pravičnost. Organizacija sedaj deluje kot društvo ter vključuje vse osebe, ne glede V spomin na padle borce in na zgodo- na strankarsko pripadnost, povezana pa je vinske dogodke v krajevni skupnosti so bili v Združenje borcev za vrednote NOB Gro- postavljeni tudi spomeniki na krajevnem suplje. pokopališču v Višnji Gori, pri Mestni hiši, spominska plošča padlim dolenjskim če- Člani organizacije namenjajo pomemb- belarjem na gradu Podsmreka, spominska no skrb spomenikom in spominskim ploš- plošča Dolenjskega odreda v Kriški vasi, čam NOB in oskrbovanju grobišča borcev spominska plošča na stavbi hotela na Pol- NOB na krajevnem pokopališču v Višnji ževem in spomenik Edu Turnherju - Primo- Gori. Udeležujejo pa se tudi proslav ob žu pred staro osnovno šolo. S pomočjo ZB spomeniku talcev v Radohovi vasi, na Kori- je bil leta 1954 zgrajen kulturni dom na nju in na Ilovi gori ter proslav republiškega Grintovcu, ki ga sedaj uporabljajo v proiz- pomena. vodne namene. Predsednik Krajevne organizacije ZB Organizacija ZB ima tudi svoj prapor, Višnja Gora je sedaj g. Štefan Horvat. ki ga namenja tako za proslave kot tudi za poslednje slovese od svojih članov. Franc Godeša

61 Pohod po Jurčičevi poti

Ob 150-obletnici rojstva pisatelja Josipa organizacijo poti prevzelo domače Planin- Jurčiča se je porodila ideja o literarni poti, sko društvo Polž. ki bi vodila od Višnje Gore do Muljave. Po- hod je bil zasnovan na nekdanji skupni ob- Pohodniki si lahko ogledajo znamenito- čini Grosuplje. Organizacijo poti je prevze- sti starega mestnega jedra, mestno cerkev lo Planinsko društvo VIHARNIK iz Ljubljane. sv. Ane in vsakoletno priložnostno razstavo. Pohod je postal tradicionalen, poteka pa Pomembne vabljene goste popeljejo skozi prvo soboto v marcu, ne glede na vremen- Višnjo Goro na zapravljivčkih in jim razka- ske razmere. Po dveh letih se je število po- žejo Mestno hišo. hodnikov močno povečalo, saj ti množično prihajajo iz vseh koncev Slovenije. Stiška godba zaigra koračnice že ob sedmi uri, kasneje pa igrajo za veselo raz- Višnja Gora je na dan pohoda pravo položenje posamezni domači harmonikarji. mravljišče – nekaj tisoč pohodnikov prepla- Neutrudni predsednik občinske turistične vi Mestni trg in pot pod Stari grad je nekaj zveze Pavel Groznik (domačin) pa po mi- ur kot mavrični pas. V dolini pa je živopisno krofonu pozdravlja pohodnike, predstavlja parkirišče osebnih avtomobilov. L. 2007 je zanimivosti Višnje Gore in poti.

Pohodniki sredi starega mestnega jedra.

62 Nekateri pohodniki se vzpnejo do raz- je izzvenelo kot poseben slavnostni zače- valin Starega gradu, od koder je krasen tek. Nekateri pohodniki nadaljujejo pot razgled po okolici. V teh letih je pohodni- do Krke (čez Znojile, do izvira Krke in v ke spremljalo različno vreme; od sonca do vas Krka), mnogi pa se okrepčajo z že pri- dežja, vetra in snega. L. 2005 je bilo treba pravljenimi jedmi v velikem šotoru, lahko premagovati krepko zasneženo pot. Od na- tudi zaplešejo ob živi glasbi. Pred gostilno selja Pristave do Zavrtač in Polževega je pot Obrščak pripeljejo številni avtobusi, ki po- položna. Vmes se pohodniki lahko okrepčajo hodnike razvozijo do njihovih “konjičkov” s čajem, s “šilcem močnega” in z dobrota- v Višnjo Goro. mi aktiva podeželskih žena. Le eden od po- hodov v tem času je bil maloštevilen, to je Pohoda po Jurčičevi poti se udeležujejo bil drugi pohod, saj so se ojunačili le najpo- tudi mnogi pomembni politiki in kulturniki, gumnejši. Ves dopoldan je namreč “lilo kot ki so običajno tudi slavnostni govorniki. Naj iz škafa”, na Polževem pa je celo snežilo. omenim nekatere: poslanec Jožef Školjč, pisatelji Vlado Žabot, Miloš Mikeln, Dušan Od Polževega vodi pot mimo cerkvice Merc, minister Andrej Vizjak, predsednik sv. Duha, nato pa se spušča v dolino mimo parlamenta France Cukjati, v l. 2008 pa krajev iz Jurčičevih pripovedi (Roje – Grad tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Rojinje, razvaline gradu Kravjek – Slemenice Zver. …). Na prizoriščni prostor ob pisateljevi do- mačiji na Muljavi pa se zlije tisočglava mno- Letošnji pohod – že 15. po vrsti – je bil žica, kjer poteka osrednji program. Doslej ponovno množičen, kljub zelo vetrovnemu so nastopili mnogi kulturniki, glasbeniki, v vremenu. V Višnji Gori pa je bila zjutraj (ob najboljšo voljo pa vse spravi Krjavelj s kozo 8. uri) krajša slovesnost ob 115-letnici Pla- in s pripovedmi iz Desetega brata. Krjavlja ninske zveze Slovenije. Organizacijo prire- je pred leti odlično zaigral že pokojni doma- ditve je prevzelo domače Planinsko društvo čin Anton Tekavec, sedaj pa to že nekaj let z Polž. Slavnostni govornik je bil predsednik imenitno igro in žlahtno muljavsko govorico Planinske zveze Slovenije France Ekar. počne tudi domačin in hkrati župan občine Pohod po Jurčičevi poti je vedno zani- Ivančna Gorica Jernej Lampret. miv, prijeten, še ne skomercializiran, zato tudi tako množičen. Letos, l. 2008, je himno zapela operna pevka in vsem poznana Alenka Gotar, kar Anica Petrič

63 Tradicija na Polževem

sedaj je bilo na Polževem že pet zapored- nih prireditev, tako da že lahko govorimo o tradiciji. Prireditve se vsako leto udeleži nekaj tisoč udeležencev. V skrbno načrto- vanem programu je vsako leto kaj novega in privlačnega. V cerkvi sv. Duha je kot za- četek celotne prireditve najprej maša za domovino, ki jo darujejo številni soma- ševalci iz okoliških župnij. Lansko leto je mašo vodil ljubljanski škof Anton Jamnik, leto prej glavni vojaški kurat Jože Plut. Na prireditveni prostor vsako leto drugi izbran- ci prinesejo pred proslavo slovensko in obe občinski zastavi, zadnja leta pa tudi evrop- sko. Tako so zastave prinesli padalci, ki so doskočili iz letala, krški jamarji so se z nji- mi spustili z velike višine po jeklenici, lani pa so zastave prinesli konjeniki domačega društva prijateljev konj. Med slavnostnimi govorci so bili do sedaj Janez Janša, sedanji premier, France Cukjati, predsednik Držav- nega zbora, Milan Zver, minister za šolstvo in šport, Dimitrij Rupel, zunanji minister, in župana obeh občin prirediteljic Janez Lesjak in Jernej Lampret. Na prireditvi so nastopali številni znani slovenski dramski Konjarji vozijo na prireditveni prostor Janeza Janšo. umetniki in pevci, posebne vojaške skupi- Pred šestimi leti je zdaj že pokojni ne, pevski zbori ... Posebne pozornosti so predsednik občinske turistične zveze Av- deležni veterani za osamosvojitev Slove- gust Likovnik predlagal, da naj bi na Pol- nije, vsakoletni udeleženci proslave. Po- ževem občini Ivančna Gorica in Grosuplje membno vlogo pri izvedbi prireditve imajo vsako leto skupaj praznovali dan državnosti gasilci, turistična društva, združenje šofer- 25. junija. jev in avtomehanikov, društvo prijateljev Predlog je padel na plodna tla, imeno- konj ter drugi. van je bil organizacijski odbor, ki ga vse od začetka vodi predsednik Dušan Strnad. Do Pavel Groznik

64 Krevsov tek

V Krajevni skupnosti Višnja Gora deluje po domačinu Ivu Krevsu iz Višnje Gore, v na področju turizma tudi Turistično društvo letih 1927–1936 najboljšem slovenskem te- Polževo. TD Polževo s pomočjo TD Višnja kaču na dolge proge. Gora vsako leto od leta 2005 naprej organi- zira tek po Kriško-Polževski planoti.. Prireditev prispeva h kakovosti turistič- Pobuda o teku se je porodila med vod- ne ponudbe destinacije in k povezovanju stvenimi člani TD Polževo, in sicer po uspeš- dediščine, naravnih vrednot in doživetij ter nih smučarskih tekmovanjih v letih 2004 in k trajnostnemu razvoju turizma. 2005 na Polževem. S Krevsovim tekom po Kriško-Polževski Pobuda o imenovanju teka se je porodi- planoti želi društvo obuditi spomin na Iva la v TD Višnja Gora, ki ga je poimenovalo Krevsa, izjemnega atleta iz Višnje Gore. V letošnjem letu prireditev posvečamo tudi 530-let- nici mestnih pravic Viš- nje Gore. Naša največja naravna vrednota nam je stik s pristno naravo in do- mačini, ki nam nesebično pomagajo pri organizaciji teka. Vseh 300 tekmoval- cev in 300 spremljevalcev si neposredno ogleda na- ravne vrednote in dediš- čino Kriško-Polževske pla- note, saj tek poteka skozi vseh pet vasi. Prireditev je namenje- na rekreativcem in tek- movalcem ter dijakom in otrokom v okviru šolske vadbe, pa tudi pohodni- kom vseh starosti.

Potek proge

Območje teka je po Kri- ško-Polževski planoti nad Višnjo Goro, od Ljubljane oddaljeno le približno 30 km. Proge so vzorno ozna- čene in lepo pripravljene, tako da ni nobenih nepo-

65 trebnih vprašanj glede smeri. Posebnost v akcijo SLOVENIJA TEČE, ki jo koordinira proge je, da poteka krožno, večinoma po Odbor športa za vse pri Olimpijskem komi- kolovoznih in poteh, skozi gozdove in vasi teju Slovenije. Tako je 3. Krevsov tek štel z višinsko razliko okoli 200m. Na progi je tudi za POKAL SLOVENIJE. Udeležilo se ga okoli 15 kontrolnih točk, pri katerih sode- je 249 tekmovalcev in tekmovalk ter 14 po- lujejo izključno vaščani iz vseh vasi na Kri- hodnikov ško-Polževski planoti, in sicer iz vasi: Zavr- Krevsov tek smo v živo predstavili leta tače, Male in Velike Vrhe, Nova vas, Kriška 2007, dan pred samim tekmovanjem, na vas, Pristava in Hotel Polževo. Med potjo RTV SLOVENIJA v jutranji oddaji »DOBRO se tekači lahko odžejajo na 5-ih kontrolnih JUTRO«.Tek po Kriško-Polževski planoti točkah. Vsak udeleženec teka na cilju prej- predstavljamo tudi v tem almanahu in va- me praktično nagrado in se lahko okrepča z bimo vsakogar, ki dobro misli in ima vsaj brezalkoholnimi pijačami, toplim obrokom, malo kondicije, da se nam pridruži, kajti čokoladami, limonami in pomarančami. v sklop teka smo vključili tudi pohodništvo po okolici v dolžini cca 7 km. Na pohodu Pravila teka se vam odpirajo pogledi na vse strani po vsej Sloveniji. Tekmovalci so razvrščeni v več skupin: Neuklonljivi ekipi TD Polževo in njenemu na daljši progi (11 km) v 11 moških in 5 žen- predsedniku, predsednici TD Višnja Gora, skih kategorij, na krajši progi (4,4 km) v 4 njegovim članom in vsem sponzorjem ter + 4 kategorije, otroci do 15 let pa na 800 m ostalim, ki so kakorkoli nesebično pomagali v 4 + 4 kategorije. pri izvedbi tekov, se iskreno zahvaljujemo za priprave prog in izvedbe tekmovanj Tekaške proge 1. Krevsov tek ABSOLUTNA ZMAGOVALCA NA 11 KM: Proge za tek na 11 km so pripravljene MOŠKI: Boštjan HROVAT, 197,6 AK Porto- za že izurjene tekače in tekačice. Manj iz- vald (čas: 41.32); urjenim, ki še pridobivajo formo, in rekre- ŽENSKA: Mateja ŠUŠTARŠIČ, AK Porto- ativcem je namenjena proga na 4,4 km, za vald (čas: 47.56). začetnike ter otroke pa je proga dolga 600 2. Krevsov tek ali 800 m. ABSOLUTNA ZMAGOVALCA NA 11 KM: Prvi Krevsov tek je bil leta 2005, odprl MOŠKI: Boštjan HROVAT, THB (čas: pa ga je njegov sin Janez Krevs. Udeležilo 40.46); se ga je 85 tekmovalcev in tekmovalk. Za ŽENSKA: Mateja ŠUŠTARŠIČ, AK Porto- organizacijo smo dobili dobre ocene in zato vald (čas: 47.36). so nas povabili organizatorji kluba Marat- 3. Krevsov tek hon, ki uspešno vodi akcijo »TEKI DOLENJ- ABSOLUTNA ZMAGOVALCA NA_11_km SKE ZA POKAL DOLENJSKEGA LISTA«, da bi _MOŠKI; sodelovali v tej akciji že z 2. Krevsovim MOŠKI: Primož KOBE, MARATHON Nm tekom leta 2006. Tako smo se uvrstili v sku- (čas: 42.39); pino 24-ih društev Dolenjske. Tudi za drugi ŽENSKA: Mateja ŠUŠTARŠIČ, AK PORTO- Krevsov tek, na katerem je sodelovalo že VALD (čas: 47.56). 153 tekmovalcev in tekmovalk, smo dobili dobre ocene in se tako za leto 2007 uvrstili Miloš Šušteršič

66 Avtomobilske dirke

V Višnji Gori je bilo 4. julija 1999 dr- Za skoraj dve uri pa se je 24. maja v žavno prvenstvo Slovenije v gorski hitrost- Višnji Gori ustavilo več kot 500 starih av- ni dirki. Dirka je potekala od Žabjeka pri tomobilov in motorjev, celotno potovanje farni cerkvi sv. Tilna pa do lovskega doma je organiziralo društvo iz Škofljice. Med na Vrhu. Nastopilo je 58 tekmovalcev. starimi vozili je bilo več takih, ki so bili Letošnjega 11. maja pa je na istem narejeni pred več kot 70 leti! Na prire- mestu startala ena od hitrostnih preizku- ditvenem prostoru pred mestno cerkvijo šenj 31. mednarodnega Rally Saturnus, ki je bil krajši kulturni program. Voznike je štel za državno in evropsko prvenstvo. oldtimerjev sta pozdravila župan Jernej Prijavljenih je bilo 90 tekmovalcev iz več Lampret in predsednik krajevne skupno- evropskih držav. Vozniki in sovozniki so sti Janko Zadel, od domačih turističnih imeli seveda obvezne čelade, avtomobi- društev Višnje Gore in Polževa pa so vsi li pa so tudi drugače dodatno varnostno prejeli spominskega polža. opremljeni. Tekmovalci so 29,50 kilome- trov dolgo progo prevozili dvakrat. PG

Start hitrostne preizkušnje Rally Saturnus pri farni cerkvi.

67 Kulturna dediščina na Čandkovi domačiji

so Višnjani ob mestnem jubileju postavili drog z državno zastavo. Kot pri mnogih kra- jevnih in kulturnih dogodkih je tudi pri tem sodeloval žal že pokojni Tone Pilko. Jekleni konjiček me pelje po vijugasti cesti v nedrje starodavnega mesta proti mojemu cilju, eni najstarejših hiš v mestu – Čandkovi domačiji. Janez Čandek (1581– 1624), jezuit, profesor gramatike, preva- jalec in nabožni pisec je bil rojen prav tu pred več kot štirimi stoletji. Domačija je poleg hiše obsegala še hlev in kozolec. Sko- zi stoletja je menjavala lastnike in tako je leta 1993 prišla v last naših sorodnikov Ma- rije in Antona Pilka, sicer velikih ljubiteljev umetnosti. Dolina ječi pod težo moderne dobe. Ne- Namesto hleva je nastala nova dvosta- kdanji mir moti raznobarvna, dan in noč novanjska hiša, kjer danes prebiva Pilkov in živa kovinska kača, ki v borbi za čas podira Rutarjev rod. Kozolec in hiša še kljubujeta vse ovire na svoji poti. Da, ta sila pločevine času, čeprav še posebno hiša močno ječi je posegla celo v mir meščanov starodav- pod težo stoletij na svojih plečih. Spome- nega mesta pri njihovem zadnjem počitku. nik, Čandkova domačija, sicer ima lastnika, Kako čas hiti! vendar je le-ta zaradi znanih okoliščin ne- Sem ujetnik kovinske kače, ta šviga v zmožen ga ohranjati in obnavljati, čeprav obe smeri, nese me njen tok, ki postavlja je bil načrt drugačen in se je žal podrl. svoje neizprosne zakonitosti in brezpogoj- Upam, da se bo zganil čas v prid narodovih no jih moraš spoštovati, sicer … vrednot in kulturne dediščine ter ga poma- Na pobočju pod varnim zavetjem hri- gal ohraniti zanamcem. Upam. »Prav ste ba z razvalinami, nekdaj mogočnega do- storili«, bo mogoče iz onostranstva priki- movanja gospodov Višnjegorskih, se stiska mal celo veliki Višnjan, sam Janez Čandek, srednjeveško mesto Višnja Gora s cerkvico in dodal: »Saj so bili Višnjani vedno pošte- sv. Ane na Mestnem trgu. Hiše se dobrikajo ni, pridni, dobri in delovni ljudje.« druga drugi, se z boki tiščijo, prijateljujejo Pesnica Marija Pilko in njen mož Tone ter dajejo varnost in toplino njihovim sta- sta že pri načrtovanju novogradnje pred- novalcem že dolga stoletja. videvala prostor za kulturne prireditve, Misel mi uide še bolj nazaj v zgodovi- posebej tenkočutne plane pa sta imela z no, saj so vendar ti gospodje Višnjegorski obnovo stare Čandkove domačije. že pred osmimi stoletji gospodarili vse do Zgodbi se lahko reče Zgodba, kajti tra- reke Kolpe. Torej je v njihovo posest spada- dicija se nadaljuje, poslanstvo Čandkove la tudi moja rodna Bela krajina. Spomin na domačije je postala in je sestavni in po- njihovo moč in obstoj pričajo le še razvali- memben člen v mozaiku turistične in kul- ne nekdaj mogočnega gradu. Na tem mestu turne ponudbe kraja.

68 Pilkovi so z vso vnemo, ob aktivnem so- lana Jevnikarja. delovanju Višnjanov, organizirali številne - Gost večera dne 6. 3. 1998 je bil sli- prireditve, kjer so kot gostje sodelovali kar, domačin Janez Kastelic. Liriko zanimi- mnogi domači in tuji kulturni ustvarjalci in vih treh avtorjev – Saše Cimperman, Mete poustvarjalci. Zagorc in Gregorija Gasparija – je na klavi- - Prva prireditev sega do 28. 2. 1997, aturi spremljal Avguštin Zupančič. Ta večer ko je slikarsko razstavo postavil domačin je bil predstavljen prvenec – literarno delo Štefan Horvat. S svojo poezijo sta ga po- z naslovom Šopek cvetja in trnja avtorice spremili domačinki Marija Pilko in Mihaela Angelce Škufca. Zajc Jarc. - Dne 26. 6. 1998 je na Čandkovini raz- - Velik dogodek za domačijo je bil 7. 6. stavljal akademski slikar Krištof Zupet iz 1997, ko je bilo uradno odprtje galerije na Ljubljane v družbi prijatelja, pesnika, pisa- Čandkovi domačiji. Razstavo del v akvarel- telja in filmskega režiserja Talala Hadija, po ni tehniki sta postavili slikarki Jožica Škof rodu Jordanca. Hadi je predstavil dve lite- in Jelka Kupec iz Novega mesta, kulturni rarni deli: Tujec v raju in Nataša. Posebnost program pa je pripravila vokalno-instru- večera je bil nastop plesalk Jasne Knez in mentalna skupina Zarja in sonce pod vod- Mirjam Mihelčič z orientalskim plesom. stvom Irene Rešeta iz Novega mesta. - Akademski slikar Kees van Eyck iz Ho- - Domačinka Melita Garvas, takrat še landije je s Slovenijo povezan preko žene študentka iz Višnje Gore, se je predstavila Jerce, s katero živi v Bruslju, in je razstav- s svojo razstavo slik in poezijo ob spremlja- ljal 27. 11. 1998. V programu sta s svojo vi kitarista Saša Vrabiča 17. 10. 1997 in ob poezijo sodelovali Mihela Zajc Jarc in Mari- ubranem petju cerkvenega pevskega zbora ja Pilko. Prisluhnili smo tudi kitari in violini iz Višnje Gore pod vodstvom profesorja Mi- izvajalk Reae in Saraje Šribar. Prireditve se

Na prireditvi pred Čandkovo domačijo.

69 je udeležila tudi večja skupina v Sloveniji stavit tudi pesnik Peter Rezman, na klavia- živečih Holandcev. turah pa je nastopil Avguštin Zupančič. - Dne 5. 3. 1999 je bil večer ljubitelj- - Kipar in slikar Ciril Povše iz Trebnje- ske slikarke Aste Perko Stante iz Domžal in ga je razstavo postavil na večer dne 1. 3. novinarja in pisatelja Toneta Jakšeta ter 2002. Iz Krškega je gostovala kantavtorica citrarja Rudija Mlinariča, obeh iz Novega Stanka Macur, ki je s kitaro in pesmijo pri- mesta. V svoji knjigi Naše korenine je avtor čarala pravo razpoloženje večera, ki je tra- predstavil tudi tri ‘korenine’ iz Višnje Gore jalo več ur. in Muljave. - Dne 8. 6. 2002 je bil večer slikarke - Dogodek dne 24. 3. 1999 je bil posve- Jožice Škof, pesnice Marije Pilko in Šent- čen materinskemu dnevu. Učenke Osnovne jernejskega okteta. Slikarka je razstavila šole Višnja Gora so razstavljale svoja roč- risbe za ilustracijo pesniške zbirke Marije na dela, nastala na delavnicah ročnih del, Pilko z naslovom Vse je ljubezen. Pesnica ki jih je vodila Marija Pilko. Da je bilo res je predstavila novo pesniško zbirko. Med lepo, je na klaviature zaigral še Avguštin gosti je bila tudi Lojzka Avayanos, igralka Zupančič. in prevajalka, po materi Višnjanka, ki živi - Extempore VIZ Višnja Gora je bil 6. in in dela v Atenah. Nekaj pesmi iz zadnje 7. 5. 1999. Sodelovali so študentje različ- zbirke Marije Pilko je prevedla v grščino nih fakultet. Kulturni program so pripravili in francoščino. Fantje iz Šentjerneja pa so dijaki in vzgojitelji VIZ Višnja Gora. ubrano zapeli in upravičili svoj sloves. - Slikarska razstava akademskega slikar- - Dne 28. 2. 2003 je Čandkova domači- ja Veljka Tomana iz Rakitne je bila odprta ja zažarela v nostalgiji. Razstavili so stare na kulturnem večeru dne 3. 3. 2000. Gost razglednice Višnje Gore, za katere je bilo večera je bil kantavtor Matej Rudolf Škof iz veliko zanimanje zlasti med domačini. Več- Novega mesta. ina razglednic so prispevali: Mihaela Zajc - Dne 10. 6. 2000 sta slikarka Jožica Jarc, Janez Kastelic in Pavle Groznik. Gost Škof in pesnik Talal Hadi predstavila skupni večera je bil tenorist Miloš Genorio iz Stič- likovno-lirični projekt. Avtor pesmi je pred- ne, na harmoniki pa ga je spremljal Janez stavil pesniško zbirko Tebi, moj otrok, sli- Goršič. karka pa je postavila razstavo originalnih - Dne 5. 3. 2004 so odprli slikarsko raz- risb – ilustracij za knjigo. stavo akademskega slikarja Franceta Slane - Dne 23. 12. 2000 je bil večer ob raz- iz Ljubljane. Pesnica Vanda Šega je pred- stavi praskank, gravur v steklu in bakrenih stavila svoji dve pesniški zbirki z naslovoma reliefov Rudija Kovačiča, ki trenutno živi v Slepo poletje in Na robu dneva. Nastopila Nemčiji in se silno rad vrača v svoj dom v sta tudi Marija Zupančič na citrah in mladi Višnji Gori. V kulturnem programu so so- pianist Rok Malkoč. delovali in večer polepšali učenci glasbene - Dne 4. 3. 2005 je razstavljala slikarka šole. Jožica Serafin z Iga pri Ljubljani. Domače - Dne 2. 3. 2001 je svoja dela razstavljal recitatorke iz Višnje Gore so predstavile novomeški slikar Marjan Maznik. Pesnica recital ljubezenske poezije slovenskih pes- Karolina Zakrajšek iz Grosuplja je predsta- nikov. V duetu sta nekaj ljudskih pesmi za- vila poezijo iz več svojih pesniških zbirk. peli Ema Grüenbacher in Vida Gorišek. Ton večeru je dal harmonikar Rok Matjaž. - Dne 3. 3. 2006 je na domačiji gosto- - Dne 24. 11. 2001 je svoja likovna dela vala slikarka Jožica Škof iz Novega mesta na ogled postavil upokojeni rudar iz Vele- z opusom akrilnih slik z naslovom Ko nebo nja Stane Gorjup. Iz Velenja je prišel svojo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo. Pesnik pesniško zbirko z naslovom Družmirje pred- Smiljan Trobiš iz Novega mesta je kot avtor

70 recitiral pesmi na temo razstavljenih del. dogajalo. Prave slovesnosti so bili kulturni Glasbeno je na citrah večer dopolnil Peter dogodki na predvečer Jurčičevih pohodov. Golob iz Rateža pri Novem mestu. Po končanem uvodnem delu prireditev so Inventura je bogata. Veliko kulturnega bila družabna srečanja običajna. Ob pri- dogajanja je bilo v preteklih letih na Čand- pravljenih dobrotah pridnih gospodinj iz kovi domačiji v Višnji Gori. S pisanjem teh Višnje Gore so bila še prijetnejša. Med ob- vrstic podoživljam številne prireditve in iskovalci Čandkove domačije, tako ob kul- kulturne večere, saj sem pri večini le-teh turnih prireditvah kot ob pohodih po Jurči- tudi sam sodeloval, tako režijsko kot vo- čevi poti in drugih dogodkih, smo srečevali diteljsko. Spominjam se tudi številnih do- tudi predsednika Turistične zveze Slovenije mačinov, ki so zgodbo Čandkove domačije Marjana Rožiča, Jožefa Školjča, takratnega moralno in aktivno podpirali. Med njimi kulturnega ministra, Franceta Cukjatija, Anica Petrič, Pavel Groznik, Janez Kaste- predsednika Državnega zbora RS, Jerneja lic, Štefan Horvat in mnogi drugi. Sprehod Lampreta, župana občine Ivančna gorica, me navdaja z zadovoljstvom. Skupaj smo Tatjano Lampret, predsednico sklada za veliko naredili, marsikaj lepega doživeli, ljubiteljske kulturne dejavnosti, Avgusta izmenjali veliko mnenj in sklenili nova po- Likovnika, predsednika OTZ Ivančna Gori- znanstva. ca, Franca Godešo, ministra v prvi slovenski Med gosti smo imeli nekatera velika in vladi, Bogdana Bradača, podžupana mesta slavna imena in tudi preproste in skromne Ljubljana in mnoge druge. ljudi, ki sramežljivo skrivajo svoje stvarit- Upam in želim, da se Zgodba Čandko- ve, ko pa to le pokažejo javnosti, se jim ka- ve domačije ni končala, da se bo ustaljena men odvali od srca in so neskončno srečni. praksa nadaljevala in se pojavljala v novih Tudi to smo doživeli. Pri večerih, ki sem jih oblikah kulturnega poslanstva, da bodo vodil, sem bil vesel tako enih kot drugih. Višnjani in širši krog prebivalcev še naprej Od vseh sem se nekaj naučil, zato hvala ponosni nanjo in na našega rojaka Janeza vsem. Večeri so bili lepo obiskani. Najlep- Čandka. še pa je bilo takrat, ko je bil prireditven prostor premajhen, kar se je velikokrat Rudolf Škof

71 Rodbina Erjavec izdaja rodoslovni zbornik

Pred 10 leti se je prvič zbrala rodbi- na Jeromovih Erjavcev iz Polja pri Višnji gori. Pobudnik srečanja je bil Valentin Erjavec, ki je z večletnimi rodoslovnimi raziskavami zgradil rodovno drevo Erjav- cev od leta 1695 naprej. Raziskal je tudi izvor hišnih imen Grande in Jerom, ki še vedno pripadata potomcem Erjavcev iz 17. stoletja.

Današnji predstavniki štirih rodovnih vej po Martinu Erjavcu, ki je leta 1853 ob poroki s Frančiško Slapničar prevzel Jero- mov stopni mlin v Polju, so s skupnimi moč- mi zbrali podatke in okvirno dokumentirali življenjske zgodbe večine umrlih potomcev svojega pra-pra-pra deda. Uvodni del knji- ge pa izpod peresa preminulega Valentina Erjavca okvirno popisuje zgodovinska dej- stva o Erjavcih od leta 1695 naprej.

Ob zborniku bo izšel tudi plakat z rodov- nim drevesom Erjavcev, ki linearno razvija vejo Martina Erjavca od prvo dokumentira- nega Mihaela Erjavca iz leta 1695, vsebuje pa tudi vse Martinove potomce do aprila 2008.

Zbornik je delo uredniškega odbora v sestavi Nikolaj Erjavec, Tom Erjavec, Ignac Vozel in Mihael Tratnik. Ima tudi svojo ISBN in CIP številko. Izdan bo v omejeni nakladi ob sponzorstvu Jureta Erjavca, Tipografija d.o.o., Grosuplje. Prejeli ga bodo živeči predstavniki rodbine Erjavec na jubilejnem 10. srečanju junija 2008.

Tom Erjavec

72 Španski plesalci nastopili pred cerkvijo sv. Ane

Prvega maja je na ploščadi pred sv. izvedbo celotnega programa, a tudi s po- Janezom Nepomukom nastopil folklorni lurnim plesom, glasbo in petjem so nam v ansambel iz španskega mesta Zaragoza. V Višnjo Goro prinesli delček španske kultur- slikovitih španskih narodnih nošah in s tle- ne dediščine. Nad Višnjo Goro in okolico so skanjem njihovih tradicionalnih kastanjet bili navdušeni. so navdušili kljub dežju še kar številno občinstvo. Močnejši naliv jim je preprečil PG

73 Janez Novak, 57. stiški opat

Janez Novak, dobo je bil tudi dekan grosupeljske deka- Škantelov iz Kriške nije, dalj časa pa je bil tudi prior, to je vasi, je v 64. letu sta- opatov namestnik. rosti postal 57. opat V samostanu, ki ga duhovno in material- v skoraj devetstolet- no vodi, je trenutno 14 menihov. Menihovo ni zgodovini stiškega poslanstvo je ob molitvi in delu iskati Boga. samostana in drugi Delavnik je v samostanu natančno predpi- opat višnjanskega san. Vsak dan vstajajo ob 5. uri zjutraj, porekla. Za opata je ob nedeljah še pol ure prej. Zberejo se pri bil izvoljen 27. aprila skupni molitvi, tihem duhovnem branju ali 2007, slovesno pa ga meditiranju. Ob pol sedmih imajo skupno je dva meseca kasneje (8. julija) blagoslo- mašo. Po maši imajo molitveno uro, v ka- vil ljubljanski nadškof Alojz Uran. pitlju preberejo imena pokojnih sobratov V osnovno šolo je osem let hodil v slabem in duhovnikov celotni zgodovini samostana, in lepem vremenu peš od doma mimo razva- ki so umrli na tisti dan, in se dogovorijo lin Starega gradu. Najbrž si ni niti v sanjah o dnevnih obveznostih. In tako gre preko mislil, da bo nekega dne vodil samostan, ki celega dne – molitev in delo. Ora et labora! stoji na zemljišču, ki so ga za zgraditev dali Moli in delaj! Vse do zadnje večerne mo- višnjanski plemiški bratje Henrik, Ditrih in litve ob osmi uri zvečer. Večina ljudi tega Majnhalm, ki so živeli v 12. stoletju v mo- izjemno zahtevnega in napornega samo- gočnem gradu (sedanje razvaline). stanskega življenja enostavno ne bi zmo- Da je postal duhovnik, so bili precej gla. Opata in njegove cistercijanske brate »krivi« ali, bolje rečeno, zaslužni globoko pa navdihuje misel, da ni nobena stvar na- verni starši in domači župnik Stanko Kaste- porna, če jo delaš z ljubeznijo. lic. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Vsak opat si ob versko gimnazijo v Pazinu, gimnazijsko šo- imenovanju izbere lanje pa je zaključil v Vipavi. tudi grb. Grb našega Samostan je od znotraj prvič videl kot rojaka Janeza je raz- 16-letnik, ko je obiskal svojega profesorja deljen na tri polja. V iz Pazina, ki je bil v Stični na okrevanju, spodnjem je ptica na v samostanski red pa je vstopil leta 1961. obzidju, kar je grb Večne zaobljube je opravil osem let pozne- stiškega samostana. je. V duhovnika ga je posvetil na god sv. Drugi del grba je zna- Petra in Pavla 29. 6. 1970 ljubljanski po- menje njegove rojstne možni škof Stanislav Lenič. Novo mašo je vasi: križ na zelenem pel kmalu za tem, na prvo julijsko nedeljo polju predstavlja Kriško vas na zelenem po- v rojstni višnjanski župniji. Novomašniško deželju. V tretjem polju grba pa je geslo, pridigo je imel rojak Rafko Groznik. ki si ga je izbral ob izvolitvi za opata: »Vodi Svojo duhovniško pot je pričel kot ka- me po svoji poti.« S tem geslom opat izraza plan v stiški župniji. Po desetletni kaplanski prošnjo, da Bog njega in skupnost, ki mu je službi je bil štiri leta župnijski upravitelj, zaupana, vodi in pripelje k odrešenju. nato pa polnih 23 let župnik. Eno mandatno Pavel Groznik

74 Neža stopila v stoto leto

Neža Normali iz Kriške vasi je 6. ja- nuarja stopila v stoto leto starosti. Naša najstarejša krajanka se še zelo dobro spominja in rada pripoveduje o nekda- njih časih. Preživela je cesarja, kralje, regenta, več predsednikov. Spominja se prvega motorja, ki je pred več kot 90 leti pripeljal v Kriško vas. Motor je straš- no ropotal in za njim je grdo smrdelo po petroleju in se kadilo. Poredkomo je šla v Ljubljano z vlakom in to najrajši z že- lezniške postaje Žalna, ker je bila vozna karta cenejša.Spominja se, kako je po- noči šla preko Zajčjega hriba k dr. Fedra- nu, da bi prišel k hudo bolnemu očetu. Na izust zna povedati številne pesmice in dogodivščine iz šolskih klopi. Tudi za današnja dogajanja se zelo zanima. Neža je polna vedrine in optimizma. Če je lepo vreme, sedi pred hišo in se veseli vsakega dneva.

Pavel Groznik

75

Robert Kuhar

Avtor simbola slovenskega predsedova- Na začetku leta 2006 je bil kot eden izmed nja EU, višnjanske znamke in oblikovalec dvanajstih povabljenih najbolj vidnih in uve- te knjige Robert Kuhar, eden najbolj prepo- ljavljenih slovenskih oblikovalcev izbran, da znavnih slovenskih oblikovalcev, živi s svo- naredi celostno grafično podobo slovenske- jo družino v prijetni hiši na Vrhu pri Višnji ga predsedovanja Evropski uniji v letošnjem Gori. 41-letni Robert je v Višnjo Goro pri- letu. Simbol slovenskega predsedovanja vidi- šel s starši in bratom kot 11-letni deček. mo vsak dan po televiziji, v časopisih doma V našo osnovno šolo je pričel hoditi v 5. in po celem svetu, saj je Evropska unija ena razred. Na svoje osnovnošolske sošolce in najbolj vplivnih svetovnih sil. Slovenski sim- učitelje ima zelo lepe spomine. Šolanje je bol predstavlja Evropo v naročju Slovenije in nadaljeval na pedagoški gimnaziji v Ljub- Slovenijo v smeri Evrope. Simbol povzema pet ljani, nato pa je uspešno končal tudi študij osnovnih elementov, ki tvorijo svet in hkrati likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti ponazarjajo naše narodne simbole: Triglav, Univerze v Ljubljani. vodotoke in morje v simbiozi z Z oblikovalsko kariero se evropsko simboliko – zvezdo v je pričel ukvarjati že kot štu- modro-rumenem barvnem dia- dent. Fenomen simbolov in logu. S svojo usmerjeno razgi- ostalih nebesednih sporočil banostjo simbol sporoča, da je ga je zvabil v vidno komunici- naša dežela odprta za izzive, ranje. Kmalu po koncu študija novosti in pozitivne vplive. je ustanovil svoje podjetje za Dinamika simbola napoveduje področje vidnih komunikacij. napredek, vzgon, rast in raz- Med njegovimi številnimi voj. Oblika hrastovega lista pa razpoznavnimi deli za različ- ponazarja slovenski in evropski ne naročnike je prav gotovo značaj – vztrajnost, klenost in grosupeljski konjiček, grb nji- trdnost. Simbol se uporablja hove občine, ki ga lahko vidi- na vseh področjih vidnega ko- mo na registrskih tablicah na- municiranja, na promocijskih, ših avtomobilov. Za znano tovarno zdravil informativnih in protokolarnih elementih, ki Lek je oblikoval sistem vidne podobe, kar so prav tako njegov izdelek. je pomemben del podjetja, ki je bilo tudi Robert Kuhar je za letošnje praznovanje zato uspešno prodano švicarskemu farma- 530-letnice mestnih pravic Višnje Gore ob- cevtskemu gigantu Novartis. Veliko je na- likoval zelo domiselno in atraktivno poštno redil za Narodno in univerzitetno knjižnico znamko z ikonografskim simbolom našega – NUK, na primer pri monografiji Zakladi polža in mesteca na holmu. Naredil je tudi NUK. Tu so še sistem vidne podobe Ljub- spominsko kuverto. Robertovo delo pa je ljanske borze, oblikovanje za Telekom Slo- tudi celostno oblikovanje pričujoče knjige. venije, Vlado RS, razna ministrstva, zbor- Prepričan sem, da bomo o uspešni ka- nice, podjetja, lokale, društva, sindikate, rieri našega sokrajana Roberta Kuharja v agencije in druge. Posebej moramo ome- bodočnosti še veliko slišali. niti tudi njegovo oblikovanje vidne podobe domačega podjetja Elvez. Pavel Groznik

77 Peter Groznik

Bernardin in ‘kelnaril’ pri Konjskem repu in v Drami. Bil je tudi igralec rokometnega kluba Polž. Še v dijaških letih se je kot edi- ni Slovenec dvakrat zapored, leta 1991 in 1992, udeležil mednarodnega kolesarjenja od Londona do Moskve, kot študent pa je od leta 1993 do 1996 organiziral kolesarje- nje v humanitarne namene od Ljubljane do Istanbula, Barcelone, Aten in Sarajeva.

Po magistrskem študiju je odšel na dok- torski študij financ na Kelley School of Bu- siness, na univerzo v Indiano v Združene dr- žave Amerike. Po zaključku doktorata v letu 2003 je na isti univerzi dve šolski leti tudi predaval. Na Ekonomski fakulteti v Ljublja- ni je zaposlen kot predavatelj financ, v KD Group pa vodi upravljanje s sredstvi. Nje- govi prispevki in intervjuji so bili objavljeni v več tujih in domačih finančnih in gospo- darskih časopisih.

Zagovarja, da se država iz podjetij, ki delujejo na konkurenčnem trgu, umakne na pregleden način. Vlada republike Slovenije Sedanji predsednik vladnega strateške- ga je leta 2006 imenovala za predsednika ga sveta za gospodarski razvoj je naš do- komisije za pripravo predloga za odprodajo mačin Peter Groznik. državnega premoženja, kasneje pa tudi za Osnovno šolo je končal v Višnji Gori, gim- člana strateškega sveta. Zaveda se nalog, nazijo in ekonomsko fakulteto pa v Ljublja- pristojnosti in dometa tega sveta – gre za ni. Kot študent je prejel več študijskih pri- svetovalni organ, ki deluje strokovno in ne- znanj, med drugim Prešernovo študentsko odvisno od političnih pritiskov, na vladi pa nagrado in nagrado Banke Slovenije. Kot je, da se odločijo, ali bodo mnenje upošte- dijak in študent je še posebej med pole- vali. Sodelovanje v vladnih svetovalnih te- tnimi počitnicami vedno delal, npr. pri do- lesih razume kot dolžnost in čast, podobno mačem Elvezu, pomival je kozarce v hotelu kot igranje za državno reprezentanco.

PG

78 Rok na motorju

Rok Mihelčič, star 31 let, se z moto- evropskem. V minulem letu je Slovenijo ciklističnimi športi ukvarja že od leta zastopal tudi na svetovnem pokalu naro- 1994. Tekmovati je pričel v motokrosu, in dov, kjer se pomerijo najmočnejše ekipe sicer v kategoriji do 125 ccm. Kot obeta- z vsega sveta. ven motokrosist je moral kariero čez tri Naš krajan je velik ljubitelj motoci- leta zaradi težje poškodbe zaključiti. Po klizma, kar pa ni le njegov konjiček, pač uspešni rehabilitaciji je začel leta 2003 pa tudi del poklicnega vsakdana – zapo- tekmovati v supermotu – 450 ccm , kjer slen je namreč na ministrstvu za notranje je že prvo leto dirkanja dosegel skupno zadeve kot voznik motocikla v Uradu za peto mesto v državnem prvenstvu. varnost in zaščito. Že dobro desetletje je Motociklistična panoga supermoto skoraj vsakodnevno na motorju. združuje tehniko in veščine motokrosa in Že četrto leto zapored najdemo simpa- cestnega motociklizma – dirke so atrak- tičnega Roka v tekmovalnih razvrstitvah v tivne in pritegnejo veliko gledalcev. Tek- samem vrhu državnega prvenstva. Letoš- muje se na kombiniranih progah (asfalt in njo sezono je uspešno začel z drugim me- blato) in pogosto tudi v urbanih mestnih stom na prvi dirki državnega prvenstva na središčih. Rok je iz tekmovanja v tekmo- Ptuju in napovedal boj za sam vrh. vanje boljši in uspešno dirka tako v slo- venskem državnem prvenstvu kot tudi v PG

79 Baltazar Radlič (Višnja Gora, 1533 – Ljubljana, 1579)

Škof in prvi katoliški prevajalec Svetega pisma

1542, ko je Trubar postal kanonik in pridigar v Ljubljani, čeprav tedaj še ni bil odkrito lu- teransko usmerjen. Tedanji ljubljanski škof Kacijanar ga je cenil in mu toliko zaupal, da si ga je celo izbral za osebnega spovednika. Seveda pa je treba upoštevati dejstvo, da se je protestantska skupnost v Ljubljani prav v teh letih hitro krepila.

Grb škofa Baltazarja Radliča OB 530-LETNICI MESTA VIŠNJA GORA IN 500. OBLETNICI TRUBARJEVEGA ROJSTVA Gornji Grad z baziliko sv. Mohorja in Fortunata. Ko je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija, je bil vanjo vključen tudi benediktinski samostan v Gornjem Baltazar Radlič je gotovo med najmanj Gradu, ki ga je škof Krištof Ravbar prezidal in spreme- znanimi znamenitimi možmi naše občine. O nil v škofijsko rezidenco. Prvotno romansko cerkev so njem se je ohranilo le malo podatkov, pa še deloma prezidali in močno povečali, še bolj pa sredi te je težko zbrati. Zanesljivo vemo, da se je 18. stoletja, ko so sezidali praktično novo, sedanjo baročno cerkev. rodil v Višnji Gori, kaj več o njegovem pore- klu pa za sedaj ni znano. Teologijo je študi- Kot kanonik je Trubar imel sedaj trdnej- ral na Dunaju, še zelo mlad je postal kano- še mesto in uglednejši položaj v kapitlju. nik, potem stolni dekan in generalni vikar, Še bolj je zaslovel s svojim pridigarskim hkrati pa tudi stolni pridigar v Ljubljani. darom in modro oznanjal vero, ne da bi prihajal v hujše spore s katoliki. Osebno Versko vrenje sredi 16. stoletja je spoznaval tudi vse mestne in plemiške Naš znameniti Višnjan se je rodil takrat, odličnike, med njimi naj bi se v tem času ko se je v Evropi že močno razvilo gibanje v Gornjem Gradu ali v Celju srečal tudi z za reformo cerkve. Prvi veliki nastopi Luthra baronom Ungnadom, štajerskim deželnim in njegovih sodelavcev so bili že opravljeni, glavarjem in kasnejšim odličnim in tesnim tudi švicarska reformacija se je že utrdila, sodelavcem. v notranjeavstrijskih deželah, kamor so so- dile tudi slovenske pokrajine, pa je prote- Evropska cerkev v 16. stoletju stantska reformacija šele prihajala. Njen Trubarju in reformaciji naklonjeni škof prvi val se je razširil in utrdil zlasti po letu Kacijanar je kmalu umrl (31. marca 1544),

80 nasledil pa ga je Urban Textor, vnet katolik z zahoda pritiskali Francozi, z juga pa Turki in kraljev spovednik ter seveda odgovorni in cesar ni bil dovolj močan, da bi z vojaško skrbnik, da se lutrovski in drugi novoverski silo pokoril protestante. Podobno je cesar nazori in verske prakse ne bi preveč razši- Ferdinand I. še leta 1541 sklical zastopnike rili v njegovi škofiji. Kljub vse določnejšim deželnih stanov v Prago, da bi ga podprli in številnejšim poročilom o odstopanju ljub- pri zbiranju vojaštva in denarja za boj proti ljanskih duhovnikov od naukov in liturgičnih Turkom, ki že bili zavzeli Budim in širili svoj predpisov katoliške cerkve se je vendarle imperij proti avstrijskim deželam. Na tem šele leta 1547 odločil za ostrejše ukrepanje. zasedanju je kranjske stanove zastopal Žiga Gotovo je bil temeljni vzrok takemu previd- Višnjegorski, ki je tudi sopodpisal spomeni- nemu ravnanju predvsem splošen razvoj re- co, po kateri vladar v zameno za obrambno formacije v celotnem cesarstvu. V tem času podporo dovoljuje delitev evangelija pod je potekal dolgotrajni tridentinski koncil, obema podobama. ki je z dolgimi vmesnimi premori potekal Toda ko je po dobrem desetletju osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in šmalkaldska zveza oslabela, umrl pa je je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem tudi njen duhovni spiritus agens Martin času preplavila pol Evrope. Namenjen je bil Luther, se je cesar Karl V., ki je s Turki predvsem prečiščenju katoliških dogem, pa sklenil začasni mir, odločil znova povezati tudi reorganizaciji in revitalizaciji rimske versko razdvojeno habsburško cesarstvo. cerkve. Ta veliki cerkveni zbor je potekal v Napadel je šmalkaldce in jih v letih 1546 Tridentu (danes Trento, Italija) in v Bolog- in 1547 porazil ter razbil njihovo zvezo. ni. Cerkvena skupnost in posvetna oblast sta Takrat se je katolištvo spet okrepilo in pričakovali jasne in zadovoljive odgovore tudi ljubljanski škof se je določil za ob- na mnoga žgoča vprašanja, nista pa mogli račun s protestanti na svojem področju. predvideti toliko zapletov. Cesar Karl V. bi se rad opiral na bogato in moč- no katoliško cerkev na čelu s papeško državo, a ker je zaradi zadolženosti od deželnih stanov terjal vse več dav- ščin, ti pa so v za- meno hoteli več ne- odvisnosti pri svoji verski predelitvi, je 27. februarja 1531 podpisal šmalkald- sko pogodbo, po kateri je pristal, V lapidariju cerkve v Gornjem Gradu še hranijo nagrobno ploščo škofa Radliča, ki žal leži da nemški prote- odrinjena v kotu. Kamenita plošča je solidno ohranjena in meri približno 30 x 50 cm. stantski knezi, ki so se povezali v močno zvezo kneževin, lahko Trubar je leta 1547 moral prvič bežati na svobodno prakticirajo svojo vero. To se je Nemško, kjer se je potem zgodil čudež zgodilo predvsem zato, ker so na cesarstvo prve slovenske knjige.

81 Ljubljanski kanonik in škof Radlič je prišel v Ljubljano že po njego- Baltazar Radlič je bil v času Trubarje- vem odhodu in dobil mesto stolnega kanoni- vega službovanja v Ljubljani še študent, ka, kakor poprej Trubar. Oba bližnja rojaka a se je morda le vsaj v obrisih seznanil z sta pridigala in maševala v ljubljanski stol- evangeličanskim gibanjem. Vsekakor je nici. Oba sta bila tudi rodoljuba in zavedna bil na Slovenskem dovolj dolgo, da se je Slovenca, ki sta pri pridiganju uporabljala temeljito naučil materinščine, kar je kas- (tudi) slovenščino in visoko cenila knjigo. O neje dokazal v svojih pridigarskih nastopih. razmerju Radliča do protestantske vere in Bolj temeljito je Radlič spoznaval sloven- skupnosti vemo premalo, da bi lahko ugi- ske verske, cerkvene in kulturne razmere bali, kakšno je bilo. Vsekakor je ostal zvest v času drugega Trubarjevega ljubljanskega katolicizmu in užival popolno zaupanje obdobja (1562–1565), ko se je nova vera že katoliškega deželnega kneza, nadvojvoda močno utrdila in je slovenska protestantska Karla, in škofa, da je tako mlad napredo- verska skupnost zaradi verskega miru raz- val v generalnega vikarja stolnega kapitlja, meroma mirno in urejeno sobivala s katoli- kar je pomenilo, da je praktično upravljal ško. Trubar je kot superintendent uspešno ljubljansko škofijo. Vedeti moramo, da je deloval le štiri leta, potem pa je zaradi bila sicer tedaj Ljubljana uradni sedež ško- slovenskega cerkvenega reda (Cerkovna fije, dejansko pa so škofje pretežno živeli ordninga, 1564) moral za vselej na tuje. in delovali v Gornjem Gradu. Še več, Ra- To je bila tista znamenita knjiga, ki se je dliča je po smrti škofa Glušiča nadvojvoda ohranila v enem samem primerku in v letu pri petinštiridesetih letih (1579) imenoval 2008 prvič prišla na razstavo v Narodnem za ljubljanskega škofa, potrdil ga je tudi muzeju v Ljubljani. papež, a posvetitve ni dočakal, ker je ne- nadoma umrl.

Začetna stran Radličevega rokopisnega snopiča z zapisi pridig. Radličev slovenski prevod iz Lukovega evangelija.

82 Slovenski pridigar in pisec spoznanja, da je treba božjo besedo širiti Za slovensko kulturno zgodovino je Viš- tudi v pisni podobi. njan, škof Baltazar Radlič, pomemben kot Prvih nekaj vrstic je mogoče brati ta- tvorec imenitne knjižnice in predvsem kot kole: pridigar v slovenščini. Bil je velik humani- Bodo znamenia na sonci, na luni inu na stični zbiratelj knjig, zato si je dal celo iz- zvejzdah inu na zemli. Stiskania tih ludi od delati in tiskati svoj ekslibris (lastniški znak š(u)mota morskiga bučania inu valov za- na knjigi), po katerem lahko prepoznava- čudujoč tih ludi pod strahom inu čakainom mo knjige iz njegove zbirke. Do danes se tih riči, kir imajo priti čez vus svejt. Zakaj je ohranilo kar 37 njegovih knjig (pretežno te nebeške moči se bodo gibale inu tedaj latinskih), ki so vse razen dveh iz gornje- bodo vidili tiga sinu človeškiga, pridijoč v grajske škofijske knjižnice prišle v kasnejšo enim oblaku z veliko oblastjo inu častjo. licejsko in preko nje v današnjo Narodno Kaj bi Radlič menil o slovenskih knjigah in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Po v svojem času, lahko samo ugibamo, kakor neki posebni sreči se je ohranil tudi nje- lahko tudi ugibamo, da sta se Trubar in Ra- gov rokopisni snopič, v katerega si je za- dlič morda kdaj tudi osebno srečala, vse- pisoval latinske pridige, pa tudi datume in kakor ju povezuje versko dinamični čas, pa kraje, kjer je pridigal slovensko. Najbolj tudi dejstvo, da je že v času Trubarjevega dragocen in pričevalen v tem rokopisu pa otroštva v Višnji Gori delovala župnijska je seveda odlomek iz Lukovega evangelija šola, ki jo je kasneje verjetno obiskoval v slovenščini. To je edino ohranjeno kato- Radlič, Trubar pa ne. Nekaj resnice je mor- liško besedilo v slovenščini iz tega časa in da v povedkah, ki so podprte z nekateri- seveda edini znani katoliški poskus prevaja- mi dejstvi, da je Trubar morda okoli leta nja Svetega pisma. Čeprav gre samo za eno 1515/16 obiskoval župnijsko šolo v Šmarju stran, po mnenju Franceta Kidriča pisanje (današnje Šmarje-Sap), ki je bila povezana dokazuje, da ni slepo posnemal Trubarja tudi s šolo pri samostanu v Stični. in da je vendarle mogoče, da so po zgledu protestantov tudi nekateri katoliki prišli do dr. Mihael Glavan

83 Janez Čandek (Višnja Gora, 1581 - Gradec, 1624)

Janez Čandek se je rodil v Višnji Gori nacionalne jezike, da ga bodo ljudje razu- leta 1581. Najprej se je šolal v Višnji Gori, meli. Katoliška cerkev je besedilo svetega saj je imela Višnja Gora v njegovem času pisma dotlej ohranjala samo v hebrejšči- že več kot sto let mestne pravice in je ime- ni, grščini in kvečjemu v latinščini, da ga la že urejeno, čeprav neobvezno osnovno je ljudem lahko razlagala po svoje. Temu šolstvo. Po osnovni šoli je nadaljeval la- pozivu so se odzvali tudi nekateri naši na- tinske šole v Ljubljani. Meseca maja leta prednejši duhovniki (Primož Trubar, Jurij 1600 je v Gradcu vstopil v jezuitski red in Dalmatin in drugi) in so biblijo prevedli v je nato v Ljubljani poučeval gramatiko in slovenski jezik. Sledila je ostra reakcija sintakso. katoliške cerkve in v času rekatolizacije, Naš višnjanski rojak je živel v dinamič- ki jo je pri nas vodil ljubljanski škof To- nem času, ko je ob postopnem zatonu sred- maž Hren, je protestantska književnost njega veka skozi 14. in 15. stoletje in obna- ugasnila, ostala pa je potreba po slovenski vljanju antičnih vrednot v času renesanse tiskani besedi za verske izobraževalne na- (renesansa francosko pomeni preporod) v mene. Evropi nastalo silno družbeno, kulturniško Tudi sam škof Hren je s protirefor- in versko vrenje, ki je poskušalo na novo macijo preganjal predvsem krivoverstvo, ovrednotiti dotedanje dosežke človeške občudoval pa je slovensko protestantsko civilizacije in jo s poudarjanjem nekaterih knjižno besedo in zato je vzpodbujal svoje antičnih vrednot osvoboditi srednjeveških nadarjene katoliške duhovnike k prevaja- spon. V času srednjega veka, ki je trajal nju tujih verskih tekstov. Tu se je uspešno v Evropi od propada zahodnega rimskega vključil tudi naš rojak Janez Čandek. Že v cesarstva v četrtem in na začetku petega Gradcu je Čandek priredil celotni sloven- stoletja pa do srede 15. stoletja, je Rim- ski lekcionar in ga poslal v odobritev škofu skokatoliška cerkev uveljavila odločilen Tomažu Hrenu v Ljubljano. Korekture je vpliv na vseh področjih umetnosti (glasbi, opravil Čandek sam in tako so v Gradcu v slikarstvu, kiparstvu, filozofiji in književ- znani tiskarni Widmansteter leta 1613 izšli nosti). Če je v glasbi prinesla napredek in Evangelia inu listovi brez imena priredite- razvoj (večglasno prepevanje), je v filo- lja. Zato se ta publikacija pogosto zmotno zofiji (sholastika) in prirodoslovnih zna- pripisuje samemu škofu Tomažu Hrenu. nostih predstavljala stagnacijo, če ne že Pri pripravi teksta Evangelia inu listovi tudi nazadovanje glede na dosežke anti- se je Čandek popolnoma naslonil na prevod ke in razvoj teh področij ob istem času v Dalmatinove biblije. Ta tekst je prenovil sosednjih deželah izven Evrope (Egipt in edino le s tem, da je tujke v Dalmatinovem arabska kultura). prevodu nadomeščal z domačimi izrazi. Za Tudi na področju Kranjske in Štajerske uporabo Dalmatinovega prevoda biblije so dežele je v 16. stoletju prišlo do verske in morali imeti katoliški duhovniki posebno družbene reformacije, ki nam je prinesla škofovo dovoljenje, to se pravi, da so mo- prve slovenske knjige. Martin Luter je za- rali biti prepričani in zanesljivi katoliki. čel učiti, da je treba zaradi zlorab v kato- Poleg tega dela, ki ga je Janez Čandek liškem nauku sveto pismo približati samim opravil že v Gradcu, je v Ljubljani preve- preprostim vernikom in ga zato prevajati v del tudi Kanizijev Mali katekizem. Obsto-

84 jijo nekateri dokazi, da je prevedel tudi učeval o slovnici in sintaksi v Ljubljani. Kanizijev katekizem za odrasle (Veliki ka- Umrl je v Gradcu in je tam tudi pokopan. tekizem), vendar so objavili le malega, in Katekizem, ki ga je prevedel Janez sicer spet brez navedbe imena prevajalca. Čandek, je napisal Petrus Canisius (1521– V originalu nosi ta dokument naslov Catec- 1597), njegovo pravo ime je Pietre de hismus Petri Canisii. Čandek ga je naslovil Hondt, katoliški teolog v Evropi v srednjem Catechismus Petri Canisii, skuzi malane fi- veku. Bil je nizozemskega rodu; ustanovil gure naprej postavljen. Izšel je v Ausburgu je številne jezuitske redove na nemškem, leta 1615. Mladina in odrasli v tistem času predvsem pa je avtoritativno odgovoril na večinoma niso znali brati, pa so se določe- protestniške Lutrove teze in je zato po- ne tekste iz svetega pisma naučili na pa- stal velika katoliška avtoriteta v takratni met in jih ponavljali ob gledanju narisanih srednji Evropi. Bil je avtor več katoliških prizorov. S tem so v takratnem času ohra- katekizmov. njali in utrjevali vero ljudi. Janez Čandek je kot jezuit imel velik dr. Valentin Skubic vpliv med katoliško mladino, ki jo je po-

Čandkovi slovenski knjigi.

85 Stiški opat Frančišek Ksaverij baron Taufferer (Višnja Gora, 1733 - Ljubljana, 1789)

Bil je 51. in zadnji stiški opat pred raz- trije kleriki in štirje novinci. pustom samostana leta 1784. Rodil se je 23. Novi opat je svojo službo opravljal do aprila 1733 na gradu Turn pri Višnji Gori. V razpusta samostana 1784, torej dvajset stiški samostan je vstopil in začel noviciat 7. let. Zelo se je trudil za urejeno samostan- septembra 1750, naslednje leto, 8. septem- sko življenje in za edinost med sobrati. bra 1751, na praznik Marijinega rojstva, je V času od 1765 do 1780 je redovne za- izpovedal večne redovne zaobljube. Takratni obljube v stiškem samostanu izpovedalo opat Viljem Kovačič je dobro ocenil njegovo štiriindvajset novincev, od teh pa jih je bilo vsestransko nadarjenost, zato je zanj priskr- kmalu po zaobljubah sedem odpuščenih ali bel temeljito izobrazbo. V letih 1751–1752 so odšli iz samostana, nekateri iz zdravstve- je študiral filozofijo v cistercijanskem samo- nih razlogov, drugim samostansko življenje stanu Rein pri Gradcu, v letih 1752–1756 pa ni ugajalo, ker so bili drugačnega duha. teologijo v Rimu na znamenitem Collegium Opat Viljem Kovačič je ob svoji smrti na- Germanicum-Hungaricum in jo končal z dok- sledniku zapustil skoraj 62.000 goldinarjev toratom. Na tem kolegiju, ki so ga vodili jezuiti, je pred njim študiral le en sti- ški pater, za njim pa vse do razpusta samostana samo še eden. Po končanem štu- diju je iz Rima prišel nazaj v Stično in je bil 14. marca 1759 posvečen v duhovnika. V samostanu je vršil službo sekretarja pri svojem pred- hodniku opatu Viljemu Ko- vačiču. Dne 12. maja 1764 je umrl opat Viljem Kovačič. Ker so bila za volitve nove- ga opata potrebna različna dovoljenja, tudi cesarskega dvora na Dunaju, so bile te volitve pod vodstvom rein- skega opata Marijana Pittre- icha, ki je bil generalni vikar in vizitator stiškega samo- stana, šele 27. septembra 1764. Navzoča sta bila tudi vetrinjski opat in deželnok- nežji komisar. Takrat je bilo v samostanu dvajset patrov,

86 dolga. Zato opatu Tauffererju gospodarsko katerim je bil opat v prisrčnih prijateljskih vodstvo samostana ni bilo lahko. S spretno pisnih stikih, je dovolil, da se sme opatov roko je v sedmih letih dolg zmanjšal več kot katekizem uporabljati tudi v drugih delih za eno tretjino. V samostanski cerkvi je do- njegove nadškofije, kjer govorijo slovenski polnil opremo. Nabavil je nove cerkvene klo- jezik. Kako je opat pospeševal poučevanje pi, ki so še danes v uporabi. Iz njegove dobe krščanskega nauka, se vidi iz tega, da je v so oltarji in prižnica ter meniške korne klopi, Pastoralni inštrukciji leta 1770 obljubil ti- ki so danes pri oltarju Žalostne Matere božje. stim duhovnikom, ki bodo boljši kateheti, Največja dragocenost v samostanski cerkvi boljše župnije. Profesor in duhovnik Jože je križev pot Fortunata Berganta, enega naj- Gregorič v knjigi »Cistercijani v Stični« piše bolj znanih baročnih slikarjev na Kranjskem, o tem katekizmu: »Prva izdaja katekizma iz leta 1766. Sploh je bil opat velik slikarjev iz leta 1770 obsega 116 strani in ima daljše prijatelj in zaščitnik ter je pri njem naročal navodilo za slovesnost prvega sv. obhajila. slike za župnijske in podružnične cerkve v Znane so še izdaje iz 1773, 1801, 1804 in svojem obsežnem stiškem arhidiakonatu. 1805, ki imajo le 108 strani.« (str. 101) Dokončal je delo pri slavnostni dvorani, ki ga Opat Taufferer je bil ljubitelj knjig, saj je začel njegov predhodnik Viljem Kovačič. je imel samostan bogato knjižnico. Znan je Od obnovitve samostana 1898 dalje ima ta izrek: »Samostan brez knjižnice je kakor dvorana naziv »opatova kapela«. tabor brez orožarne.« Ob razpustu samo- Opat Taufferer je znan zlasti kot pospe- stana je bilo v stiški samostanski knjižnici ševalec ljudskega šolstva in katehetske de- 2.663 zvezkov. javnosti. Akademik dr. Jože Mlinarič pravi v Najbolj žalostni dan za opata Taufferer- svoji obsežni monografiji o stiškem samo- ja je bil brez dvoma dan razpusta stiškega stanu, da si je opat za organizacijo šolstva samostana 25. oktobra 1784. Avstrijski ce- pri nas pridobil največ zaslug. Naš znani šol- sar Jožef II., sin Marije Terezije, je prekinil nik Blaž Kumerdej je namreč poročal Mariji njegovo šeststopetdesetletno delovanje, Tereziji, da se je treba opatu zahvaliti, da ko je 4. oktobra 1784 podpisal dekret o raz- se je v stiškem arhidiakonatu osnovna šola pustitvi. Preteči je moralo 114 let, da so se uvedla brez težav, medtem ko je uvajanje v starodavne samostanske prostore zopet drugod naletelo na mnoge zapreke. Treba naselili menihi in ponovno začeli uresniče- je vedeti, da je bil takrat stiški arhidiako- vati geslo »Moli in delaj«. nat zelo obsežen, saj je bilo vanj vključe- Ob razpustu samostana je v Stični živelo no ozemlje okrog sedemdeset današnjih 25 menihov in en gost. Samostanski patri so župnij. Ljubljanska škofija je takrat imela se priključili škofijskim duhovnikom ali so mnogo manj župnij. Opat Taufferer je z ve- odšli v druge samostane, ki jih cesar ni raz- liko vnemo podpiral »Šolski red«, ki ga je pustil. Opat Taufferer se je preselil v Ljub- leta 1774 izdala Marija Terezija in z njim ljano, kjer je 23. maja 1789 umrl. Čeprav začela uvajati osnovne šole. je leta 1768 v stiški cerkvi pod korom uredil Opat je pripravil poseben katekizem za grobnico, po svoji smrti ni bil položen vanjo, otroke in kmečke ljudi z naslovom »Kratki ampak je svoj zadnji mir našel v družinski sapopadik kershanskiga navuka za otroke grobnici v župnijski cerkvi v Višnji Gori. inu kmetishke ludy«. Izšel je v Ljubljani Opat Taufferer je bil sposoben, prizade- 1770 in je doživel več izdaj v predelani ven in zelo izobražen mož. Vsekakor spada obliki. Čeprav je Taufferer napisal ta ka- med pomembnejše stiške opate, katerih tekizem predvsem za duhovnike stiškega delovanje se še danes pozna. Višnja Gora arhidiakonata, so ga uporabljali tudi dru- je lahko nanj ponosna. god. Goriški nadškof grof Mihael Atems, s p. dr. Anton Nadrah

87 Janez Cigler (Ljubljana, 1792 - Višnja Gora, 1869)

Janez Cigler je prišel kot novi župnik v za pisanje in celo za pesnikovanje. Znano Višnjo Goro 30. septembra 1832. Nasledil je, da je Cigler že kmalu po prihodu v Viš- je poprejšnjega župnika Jakoba Križaja, ki njo Goro v enem zamahu napisal zgodbo od je v Višnji Gori župnikoval celih 28 let. Tudi dveh dvojčkih z naslovom Sreča v nesreči, Cigler se je v Višnji Gori dokončno ustalil ki je obveljala kot prva slovenska izvirna in je tu ostal kot župnik do svoje smrti leta povest. Izgleda, da je zasnovo za to pripo- 1869, to je celih 37 let. Poprej je bil kot ved Janez Cigler v glavi prinesel že seboj, kaplan na nekaj ljubljanskih župnijah, pred ko je prišel v Višnjo Goro. S to povestjo prihodom v Višnjo Goro pa krajši čas tudi se je za vse čase vpisal med klasike slo- zaporniški kurat na Ljubljanskem gradu. venskega pripovedništva. Poleg te najbolj Janez Cigler se je s svojo prijaznostjo in znane pripovedi je Janez Cigler objavil še pravo krščansko ponižnostjo, kljub temu, več proznih prispevkov, kot so na primer: da je bil ljubljanski meščan, Višnjanom Življenje svete Heme, Kortonica, koroška takoj priljubil in Višnjani njemu tudi. Novi deklica ... župnik je bil nadpovprečno učen mož. Ob- S temi pripovedmi in s svojo bogato jezi- vladal je več evropskih jezikov in njegov kovno kulturo ter potovanji je kmalu zaslo- profesor v višji gimnaziji in na bogoslovju vel širše po Kranjskem in Štajerskem, saj je v Ljubljani Valentin Vodnik ga je navdušil znano, da sta Janeza Ciglerja v Višnji Gori

Doprsni kip Janezu Ciglerju ob farni cerkvi Sv Tilna.

88 obiskala tako Friderik Baraga, ki se je za Janez Cigler je s svojim knjižnim udej- krajši čas vrnil v svojo domovino z misijona stvovanjem in s svojo siceršnjo kulturno v Severni Ameriki, kot Anton Martin Slom- razgledanostjo prav gotovo veliko dopri- šek, ki je tudi sam pisal in razmišljal, kako nesel afirmaciji Višnje Gore, ki je bila že bi pokrajino Štajersko ohranil za Slovence. poprej znana kot pomembno srednjeveško Cigler se je, najbrž pod Vodnikovim vpli- mesto, ki je dalo v preteklosti pomembne vom, navduševal in preizkušal tudi v pes- vojščake in pomembne kulturne ustvar- njenju, vendar tu ni bil zadosti talentiran. jalce. Njegov spomenik naj tudi današnje Kljub temu je v slovenski jezik prevedel Višnjane vzpodbuja za čim boljše in ustvar- nekatere stihe iz antične literature in je s jalnejše delo, pri čemer pa ne bi smeli biti tem prislužil sebi in vsem Višnjanom Pre- nikoli zapostavljeni kulturni in estetski šernov epigram: »Višnjani, kam ste svojga zgodovinski vidiki Višnje Gore. polža djali?« / »Za Pegaza smo pevcem ga prodali.« dr. Valentin Skubic Vendar je tudi s tem novi župnik dopri- našal popularnosti Višnje Gore, saj je Pre- Uporabljeni viri: šeren zapisal tudi tole: »Naj se zmisli, ko- 1. Janez Cigler: Sreča v nesreči, gar bi puščice te zadele, / da samo v visoke Mladinska knjiga, Ljubljana 1977 vrhove letijo z neba strele.« 2. Ivan Sivec: Povest o Janezovi sreči, Janez Cigler je bil s svojimi dohodki od knjižnega udejstvovanja in z dohodki ICO, Kamnik 2002 od duhovniškega dela v Višnjanski župniji 3. Ivan Vrhovnik: Janez Cigler, slovenski pi- tudi mecen Ljubljanski škofiji, ko je gradila satelj: v spomin stoletnice njegovega roj- svoje izobraževalne kapacitete. Kot pozna- stva, valec jezikov, zlasti tistih manj znanih v ti- Društvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana stem času, francoščine na primer, je Janez 1892 Cigler sodeloval tudi s stiškim samostanom, 4. Janko Kos: Janez Cigler: Slovenska knji- ki je bil na svojem začetku francoskega iz- ževnost, vora, in z drugimi inštitucijami v Sloveniji, ki so potrebovale njegovo pomoč. Skratka, Cankarjeva založba, Ljubljana 1996 Janez Cigler je Višnji Gori že takrat prina- 5. Igor Grdina: Sreča v nesreči – prva slo- šal evropskega duha in tudi zato je prav, venska povest: Slovenska kronika XIX. Sto- da se mu je Slovenija oddolžila s postavit- letja, vijo spominskega obeležja na višnjanskem Nova revija, Ljubljana 2001 pokopališču. Tudi njegov nagrobnik na far- 6. Silvester Čuk: Janez Cigler, ni cerkvi svetega Tilna bi lahko skrbneje, predvsem pa trajneje obnovili, kot je bil Ognjišče št. 5 (1992), Ljubljana obnovljen pred nedavnim.

89 Avguštin (Gustelj) Fabjan (1892–1972) – organist in 36 let osrednja osebnost kulturnega življenja v Višnji Gori

Mladostno obdobje in prve službe Po nekaj letih, verjetno okoli leta 1920, je nastopil službo organista v Radovljici, Avguštin Fabjan se je rodil 5. avgusta kjer je ostal približno 10 let. Po smrti Jan- 1892. leta v Stražišču pri Kranju. V družini ka Škrbinca, ki je bil 35 let organist v Višnji osmih otrok je bil šesti po vrsti. Starši so ime- Gori, je leta 1928 neuspešno kandidiral za li obrt, izdelovali so izdelke iz žime, sita, kr- službo organista v Višnji Gori. tače. V šoli je bil zelo priden otrok, že zgodaj je pokazal svoje glasbene talente, sodeloval Kot mladenič je, ob svoji redni službi je v domačem dramskem društvu, poleg tega organista, tekmoval v orodni telovadbi in pa se je zelo rad ukvarjal tudi s športom. balinanju. V gimnastiki je kot član Orlov nastopal na raznih tekmovanjih in shodih, Kmalu po končani osnovni šoli, ga je tudi v tujini (Brno na Češkem, 1922). Dobil stric, duhovnik v Radovljici, vpisal na ško- je kar nekaj diplom in odlikovanj, vendar fijsko orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo je vo- so se ob mnogih selitvah izgubile. dil skladatelj Anton Foerster. Takoj po od- lično zaključeni orglarski šoli leta 1910 je Leta 1930 se je poročil z Ivanko Zadni- komaj osemnajstleten nastopil prvo službo kar iz Hruševega pri Dobrovi, roj. 1906 v organista v Dolu pri Ljubljani. kmečki družini z osmimi otroki. Istega leta je sprejel službo organista v Hinjah v Suhi krajini, v naši sosednji dekaniji Žužemberk. V Hinjah se je leta 1932 mladi družini rodi- la prva hčerka Ivica.

Avguštin Fabjan (desno) s prijateljem v Dolu pri Ljubljani leta 1915 Družina Fabjan s prvo hčerko v Hinjah leta 1933

90 O njegovem delovanju v Dolu, Radov- ljici in Hinjah se ne ve veliko, saj je bil v vseh teh župnijah med drugo svetovno vojno uničen župnijski arhiv. Zanimivo je, da si lastnih zapiskov za svoj arhiv skoraj ni delal. Tako ne najdemo v njegovi not- ni zapuščini, ki je ostala v Višnji Gori, ne seznamov pevcev, ne programov maš, niti ne tistih najslovesnejših ob novih mašah. Tako je ostalo le nekaj ustnega izročila njegovih treh še živečih otrok in nekaj spominov avtorja tega prispevka iz razgo- vorov z njegovo vdovo Ivanko, ki je umrla Družina Fabjan v Višnji Gori sredi štiridesetih let leta 1989 v Višnji Gori. mešanega zbora, ki je imel redne pevske Povsod, kjer je sprejel službo organi- vaje le pred prazniki kar v organistovi hiši sta, je deloval tudi na dramskem podro- ali v prostoru nad zakristijo, je deloval tudi čju. V Radovljici je sodeloval v igralski moški pevski zbor, ki je nastopal na pogre- skupini. Igral je v Hamletu in v drugih bih in na slovesnostih zunaj cerkve, občas- dramskih delih. Z režijo pa se je začel no pa tudi v cerkvi. Petje v cerkvi je bilo ukvarjati šele po prihodu v Višnjo Goro. takrat latinsko, v njegovem in cerkvenem Čeprav je bil vsestranski kulturni delavec arhivu je bil bogat repertoar latinskih maš, in ustvarjalec, je zanimivo, da o svojih de- ki so jih izvajali. javnostih praktično ni nikjer poročal, niti v Cerkvenem glasbeniku. Moški zbor

Zrelo obdobje v Višnji Gori Vojna je kruto zarezala tudi v delovanje višnjegorskih pevskih zborov, mnogo pev- V jeseni leta 1934 je končno prišel cev vojne ni preživelo, marsikateri pa so za organista v Višnjo Goro. Najprej se je morali v begunstvo, tako da je moral Fab- družina začasno naselila na Peščeniku 16, jan, ki je vojno preživel neobremenjeno, okoli leta 1937 pa je dobila stanovanje v po drugi svetovni vojni oba zbora postaviti t. i. »organistovi hiši« poleg farne cerkve skoraj na novo. Poleg mešanega cerkvene- sv. Tilna in Kulturnega (orlovskega) doma. ga pevskega zbora je bil kmalu po vojni za Leta 1934 se je rodila v Višnji Gori druga hčerka Cilka, nato pa še oba sinova, Avgu- štin leta1936 in Tomaž leta1938. Energični Gorenjec Avguštin Fabjan je ljudem v Višnji Gori kmalu prirasel k srcu. S svojo vsestransko aktivnostjo je pomembno zaznamoval skoraj štiri nadaljnja desetletja. V Višnji Gori je dobil mnoge prijatelje in so- delavce na kulturnem področju. Družina se je vživela v okolje, postali so pravi Višnjani.

V Višnji Gori je bilo tedaj stanje na glas- Moški cerkveni pevski zbor v Višnji Gori v začetku benem področju dobro. Poleg cerkvenega petdesetih let prejšnjega stoletja

91 občasne nastope, za vse svete in za pogre- sko. Koncert so imeli konec januarja 1954 v be oživljen tudi moški zbor. dvorani pri fari. Ker je bil prvi nastop raz- prodan, so morali koncert še enkrat pono- Poleg cerkvenih pevcev je v njem so- viti, spet pred nabito polno dvorano. Žal pa delovalo še veliko drugih dobrih pevcev iz pevci niso imeli take sreče s koncertom v Višnje Gore. Vaje so imeli le občasno, pred Ivančni Gorici, ki odpadel zaradi le 10 pro- nastopi. Po navadi so z vajami začeli pred danih vstopnic. vsemi svetimi, v najhujši zimi jih ni bilo, v času največjih kmečkih del pa tudi ne.

Repertoar narodnih in cerkvenih pes- mi so dopolnili s pesmimi nove dobe, peli so tudi partizanske pesmi in z njimi na- stopali na proslavah in prireditvah tiste- ga časa. Tako so za vse svete po nava- di peli na dveh krajih, na partizanskem pokopališču »Kot žrtve ste padli …«, le korak stran pri osrednjem pokopališkem križu pa »Jaz sem vstajenje in življenje«. Posvetni moški zbor z zborovodjem Fabjanom leta 1954 Življenje je moralo teči dalje. Navkljub krutostim vojne in okoli 160 smrtnim žrt- Kasneje zbor ni več pripravil samostoj- vam, od tega premnogo po vojni pobitih nega koncerta, je pa občasno nastopal vse fantov, več predvojnih pevcev in kultur- do srede 70. let, vsako leto za vse svete in nih ustvarjalcev iz Katoliškega prosvetne- občasno na pogrebih. Ker se je organist po- ga društva, je kultura v kraju s Fabjanom staral, nekateri pevci pomrli ali se odselili, ponovno zaživela. je moški zbor sredi sedemdesetih prenehal delovati. Na posvetnem pevskem področju je za nekaj let nastopilo mrtvilo.

Cerkveni mešani pevski zbor

Koncertni program je bil napisan s Fabjanovim roko- pisom kar na platnice pesmarice Po vajah za vse svete 1953. leta so se Mešani cerkveni pevski zbor pred drugo svetovno vojno pevci moškega pevskega zbora v gostilni Veliko manj težav je bilo pri cerkve- pri Nadrahu odločili pripraviti celovečerni nem mešanem pevskem zboru. Ta je nepre- koncert. Ker je bil zbor velik, so bile vaje v trgano deloval in se stalno pomlajeval, na- šoli sprva enkrat, nato dvakrat, zadnji me- stopal vsako nedeljo in ob vseh praznikih. sec pred koncertom pa celo trikrat teden- Leta 1960 je organist Fabjan mešani cer-

92 kveni zbor popolnoma prenovil in pomladil. ciji Italije je bila Fabjanu prva skrb, kako Bil je čas koncilske prenove, večjega so- bi spet zbral nazaj inštrumente. Tako je s delovanja vernikov, bilo je več slovenske- svojimi otroci z vozičkom zvozil domov in- ga petja, zato se je zbor zelo lepo razvijal štrumente višnjegorske godbe. in napredoval. Zbor je obstal tudi po tem, ko je Fabjan obnemogel in leta 1972 umrl. Takoj po osvoboditvi je po njegovi za- Zbor je brez vodstva prepeval do leta 1977, slugi “višnjegorska godba” začela na novo. ko ga je prevzel Fabjanov naslednik. Fabjan je zbral še preostale inštrumente, jih dal popraviti in že leta 1946 ali 1947 po- novno začel z vajami. Seveda je imel zelo težavno delo, saj je moral večinoma na novo vzgojiti godbenike, ker med njimi ni imel nikogar glasbeno izobraženega. Veliko težav je bilo tudi zaradi pogostega menjavanja godbenikov. Fantje so odhajali za dlje časa k vojakom, nekateri pa so obupali in opustili igranje. Godba zato nikakor ni mogla doseči predvojne slave. Igrali so na raznih prosla- Ena zadnjih Fabjanovih fotografij s cerkvenim zbo- vah in pogrebih, pri procesijah pa seveda rom leta 1970 na romanju na Sv. Višarje nič več. Repertoar je bil skromen, prizna- nja, kaj šele nagrade, pa ni bilo nobenega. Organist in cerkovnik Avguštin Fabjan Eden pomembnejših nastopov godbe je bil je s svojim vsestranskim kulturnim delova- gotovo nastop ob ponovni otvoritvi doma na njem pomembno prispeval k dvigu pevske Polževem. Po letu 1953 je godba prenehala kulture v Višnji Gori. z delovanjem. Inštrumente so Višnjani leta 1955 prodali godbi rudnika v Kanižarico in Godba v Višnji Gori za izkupiček obnovili kulturno dvorano ter kupili 120 stolov zanjo. Tako se je po več kot V Katoliškem prosvetnem društvu je polstoletnem delovanju, na žalost, za vedno Fabjan takoj ob prihodu v Višnjo Goro pre- končala zgodovina godbe v Višnji Gori. vzel vodenje godbe, ki je imela bogato tradicijo. Svoj sedež in prostor za vaje je Gledališki delavec in režiser imela v Orlovskem domu pri farni cerkvi, dograjenem 1911. Nastopala je predvsem Avguštin Fabjan se je Višnji Gori takoj na društvenih prireditvah, paradah gasilcev leta 1934 začel ukvarjati z gledališčem kot in seveda na vsakoletnih cerkvenih proce- sijah. Tedaj je telovska procesija potekala od farne cerkve mimo železniške postaje proti Auerspergovem dvorcu (VIZ Višnja Gora), čez staro mestno jedro mimo cerkve sv. Ane, nazaj v dolino in do farne cerkve

Fabjan je s svojim delom ohranjal delo- vanje godbe, ki pa ga je prekinila vojna. Italijanski okupatorji so zaplenili inštru- mente in jih odnesli v »sodnijo«, kjer so jih Igra Deseti brat je bila ena prvih pod vodstvom Avgu- uporabljali za svoje potrebe. Po kapitula- ština Fabjana

93 režiser. Kdo se je s tem ukvarjal pred njim, dvorana dokončno izgubila svoj kulturni po- še ni dovolj raziskano, zagotovo so bili to men, kmalu tudi dobesedno, saj danes služi nekateri kaplani in tudi učitelji. kot delavnica in skladišče.

Dramske igre in spevoigre so v Višnji Škoda je, da je dejavnost, ki je imela Gori uprizarjali na Miklavžev in božični več- tako bogato preteklost, zamrla. V zadnjih er ter ob pustu. Pravi razcvet je dramski treh desetletjih prejšnjega stoletja so bili odsek Katoliškega prosvetnega društva do- vsi odrski rekviziti, kulise in kostumi pre- živel prav s Fabjanovim prihodom v Višnjo puščeni propadu, najbrž v glavnem le zato, Goro. Vojna je za nekaj let prekinila dram- ker so bili lastnina in »zgodovina« napačne ske predstave, nato pa jih je Fabjan spet politične opcije. Verjetno je tudi v tem dej- uspel oživiti vse do srede šestdesetih let. stvu razlog, da doslej nihče ni podrobneje V obdobju Fabjanovega delovanja so ama- raziskal te dejavnosti in napisal o njej kaj terski igralci (domačini, kmečki fantje in bolj tehtnega od tega skromnega poskusa, dekleta, le redki študenti) uprizarjali zelo da bi vsaj del bogate dramske tradicije otel zahtevne dramske uprizoritve: Deseti Brat, večni pozabi. Veriga, Kralj na Betajnovi, Celjski grofje, Hasanaginica, Scapinove zvijače, Županova Zadnje dejanje Micka, Rdeče rože, Veronika Deseniška, Na- mišljeni bolnik, Vdova Rošlinka, Slehernik, Leta 1970 je prišla bolezen, ki je ostare- Krivični mlinar, Razvalina življenja itd. lega organista Avguština Fabjana priklenila na posteljo. Zadnje leto pred smrtjo ni več orglal. Prav v tem času se je fara odločila za- menjati dotrajane orgle v farni cerkvi. Kakš- na ironija usode, organist Fabjan je umiral s starimi višnjanskimi orglami. Komajda je dočakal, da so s kora odnesli še zadnjo piš- čal razdejanih orgel, novih pa ni dočakal.

Avguštin Fabjan je umrl 27. junija 1972 po skoraj 40-letni službi organista in vse- stranskega kulturnega animatorja. Z njim Igralci v igri Hasanaginica je iz Višnje Gore odšel zadnji »klasični organist«. Pokopan je na Žalah v Ljubljani. Po ustanovitvi Prosvetnega društva Viš- Ob petju njegovih pevcev ga je pokopal do- nja Gora leta 1953 je bilo le še nekaj dram- mačin Karel Erjavec. skih predstav, po letu 1955 pa so popol- noma zamrle. V naslednjem desetletju je Hiša, kjer je živela družina Fabjan, še da- bilo še nekaj gostovanj dramskih skupin in nes nosi ime »organistova«, tudi pevske vaje narodnih ansamblov. Leta 1969 je z zadnjo so še vedno v njej, drugače pa sta v njej dve uprizoritvijo domače predstave (Scapinove veroučni učilnici. Višnjegorski organisti pa v zvijače v režiji Andreja Ambrožiča) dramska njej najbrž ne bodo več prebivali. dejavnost v starem (orlovskem) kulturnem domu pri fari za vedno zamrla. Potem pa je Milan Jevnikar

94 Profesor Martin Jevnikar (1913–2004)

Znani tržaški slavist, kulturni delavec in plodnega življenja in vsestranskega kultur- pedagog Martin Jevnikar, ki je bil rojen nega in prosvetnega delovanja. 1. maja 1913 na Spodnjem Brezovem, se je 10. januarja 2004 v 91. letu starosti za Naj povzamem le nekaj značilnih mis- vedno poslovil od nas. Slovenska skupnost v li iz članka v Novem glasu: »Prof. Martin Trstu in v celotnem zamejstvu se je obču- Jevnikar je v svojem bogatem in izjemno teno in hvaležno poklonila spominu moža, plodnem življenju napravil veliko dobrega ki je bil pojem za kulturo in šolstvo sloven- v naši sredi, saj je bil eden tistih naših ve- ske skupnosti v Italiji ves povojni čas, vse likih ljudi, ki so v povojnem času več kot do konca njegovega življenja. Čeprav upo- zgledno skrbeli za slovensko besedo, in to kojen, ni miroval, neutrudno je deloval, predvsem za umetno slovensko besedo. Kot dokler so mu moči dopuščale. Velika mno- literarni zgodovinar in kritik, kar je naš žica sorodnikov, prijateljev, stanovskih ko- slavljenec po izobrazbi, je napravil veliko, legov, učencev in predstavnikov kulturnega predvsem pa je bil eden tistih redkih zave- in javnega življenja Slovencev v Italiji ga je zancev lepi slovenski besedi, ki je med dru- po slovesnem žalnem obredu 20. januarja gim tudi dan za dnem skrbel za kratke in 2004 pospremila k večnemu počitku v dru- vedno dobro pripravljene zapise o izdajah žinsko grobnico ženine rodbine Abramovih knjig in o knjigah slovenskih književnikov v na božjo njivo pri Sv. Ani v Trstu. zdomstvu in seveda v okviru naše narodne skupnosti v Italiji.« Spomini na devetdesetletnico Slavljenca se je s priložnostno oddajo, s posnetkom intervjuja ob njegovi 80-letnici, Ko je v četrtek, l. na programu Ars Radia Slovenija spomnila maja 2003, le dobrega tudi domovina. pol leta pred smrtjo, naš rojak prof. dr. Mar- Otroštvo in šolanje tin Jevnikar dopolnil častitljivih devetdeset Martin Jevnikar se je rodil 1. maja 1913 let, ga je vse tržaško na Spodnjem Brezovem v Svetinovi družini časopisje počastilo s kot najstarejši od osmih otrok. V Višnji Gori priložnostnimi članki, je končal osnovno šolo, nakar ga je pot ki so obširno popisa- vodila v slovite Škofove zavode v Šentvid li njegovo življenjsko nad Ljubljano, kjer je leta 1934, ko se mu Prof. dr. Martin Jevni- pot in njegove neiz- je rodil najmlajši brat Milan, ki še živi na kar ob 80-letnici podbitne zasluge za domu, maturiral na klasični gimnaziji. dvig slovenske kulture in šolstva na Tržaškem in v Italiji nasploh v Sam je pripovedoval, da je veselje in dolgem obdobju po drugi svetovni vojni do ljubezen do knjig in literature nedvomno današnjih dni. Tržaška revija Mladika, ka- dobil doma, oče je že otrokom ob dolgih tere dolgoletni soustvarjalec je bil, pa je zimskih večerih pogosto na glas bral zgodbe slavljenca počastila kar s posebno prilogo, in povesti iz Slovenskih večernic. Doma so v kateri je nanizala cel mozaik njegovega knjige od nekdaj imele častno mesto, zato

95 sti pomembno njegovo slovničarsko delo. V Trstu je leta 1948 izdal Slovensko slovnico za srednje šole in Slovensko slovnico za strokovne šole, leta 1957 Slovensko jezi- kovno vadnico in leta 1965 še Prepovedane besede in zveze. V teh letih je najprej no- strificiral diplomo na rimski univerzi, nato pa leta 1961 še doktoriral in napravil izpit za poučevanje slovenščine na univerzi.

Ustvarjanje družine v Trstu

Družina Jevnikar (Svetinova) s Spodnjega Brezovega leta 1935 V Trstu si je medtem z gospo Nedo (danes sta živa samo še drugi sin Janez in najmlajši Abram, pravnico in profesorico italijanšči- Emil (Milan)) ne, latinščine in klavirja, iz ugledne sloven- ske družine ustvaril lepo družino s štirimi Martinova odločitev za študij slavistike na otroki. Vzgojila sta jih v zavedne Slovence, ljubljanski univerzi ni bila presenečenje. ki danes opazno nadaljujejo njuno delo na šolskem, novinarskem, kulturnem in drugih Leta 1939 je diplomiral in takoj začel pomembnih področjih slovenske skupnosti poučevati na ljubljanskih gimnazijah. Sred- na Tržaškem. Danes po stopinjah svojih sta- nješolski profesor je bil tudi med drugo rih staršev in staršev že smelo stopa njunih svetovno vojno. sedem vnukov in vnukinj. Zdomstvo

Leta 1945 ob koncu vojne je prof. Mar- tin Jevnikar odšel v Trst, kjer se je takoj vključil v povojno obnovo slovenske narod- ne manjšine, oktobra istega leta je nastopil delo učitelja na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. V tem prvem obdobju je zla-

Družina Nede in Martina Jevnikarja v Trstu leta 1956

Utemeljitev slovenistike na italijanskih univerzah

Martin Jevnikar je eden prvih Slovencev, ki so dosegli profesuro na italijanskih univer- zah. Na univerzitetni ravni je med leti 1963 Indeks študenta ljubljanske univerze in 1975 predaval slovenski jezik in literatu-

96 ro na univerzi v ali za druge prosvetne dejavnosti. Sodelo- Padovi, nato pa val je pri slovenskem delu pri Grande En- v Vidmu, kjer ciklopedia Curcio v Rimu in pri Leksikonu je po stolici za pisaca Jugoslavije v Novem sadu. slovenski jezik (1972) prevzel Objavil je lepo število strokovnih in (1975) tudi sto- šolskih knjig, poleg literarnih zgodovin, či- lico za srbohr- tank in že omenjenih slovnic je izdal tudi vaški jezik in Vsebine slovenskih literarnih del v štirih slovstvo. Tu je knjigah, ki so bile med študenti takratnega bil med drugim časa prave uspešnice. Bil je tudi dobesedno tudi ravnatelj edini literarni kritik, ki je vestno in stro- Slovanskega fi- kovno pregledal, prebral in največkrat tudi lološkega inšti- z lepim zapisom ocenil vse knjige, ki so v Priložnostna izdaja njegove tuta. Na videm- slovenskem jeziku izšle v Italiji in v zdom- bibliografije do leta 1984 ski fakulteti za stvu, kar je izjemno veliko kulturno deja- tuje jezike in literature je ostal do upoko- nje. Številni so njegovi prevodi (več kot 70 jitve leta 1983. Vzgojil je več odličnih pre- del) iz svetovne, predvsem pa iz italijanske vajalcev in literarnih zgodovinarjev. dramske zakladnice, ki jih je za tržaški ra- dio izvajal Radijski oder. Med drugim je na- Vzgojitelj, raziskovalec in literarni pisal tudi 20 biografij slovenskih pesnikov zgodovinar, publicist in založnik … in pisateljev ter vrsto literarnih ciklov.

Ob poučevanju je tudi zelo veliko objav- Primorski slovenski ljal, seznam njegovih strokovnih del je dolg biografski leksikon in bogat. Šolnik in vzgojitelj, raziskovalec in literarni zgodovinar, publicist in založnik, Njegovo življenjsko delo je Primorski organizator in mentor ... težko bi našli pravo slovenski biografski leksikon, ki ga je pre- oznako za Martina Jevnikarja, ki mu očitno vzel po smrti msgr. Klinca in ga po 25 le- nobeno delo ni bilo pretežko, da bi ga utru- tih izhajanja uspešno pripeljal do konca z dilo, pač pa mu je bilo zadoščenje in zagon velikim osebnim organizacijskim naporom. za nove in nove načrte ter ideje, s katerimi Sodeloval je v mnogih prosvetnih organi- je skoraj tričetrt stoletja prispeval h krepitvi zacijah in bil med ustanovitelji Društva slo- in rasti slovenske šole in kulture v Italiji. venskih izobražencev ter več let v njego- vem odboru. Pri tem je bil zlasti dragocen Predvsem pa je bil prof. Martin Jevnikar njegov prispevek h krepitvi glavne pobude od nekdaj znan kot delaven, umirjen, glo- društva, to je študijskih dni Draga. In še bi bok in razumevajoč slovenski izobraženec, lahko naštevali. ki je skušal preudarno in mirno, vestno in marljivo dan za dnem opravljati svoje po- Povezanost z domovino slanstvo, pa naj je šlo za pedagoško delo z dijaki ali študenti, za dolgoletno urejanje Martin Jevnikar je vse življenje ostal po- Literarnih vaj kot tudi Primorskega sloven- vezan s Slovenijo, posebno pa je bil navezan skega biografskega leksikona pri Goriški na svoje dolenjske korenine. Slovenstvo, Mohorjevi družbi v Gorici, pisanje kulturnih dom in Slovenija so mu bile drage svetinje. kronik in kritičnih zapisov za Radio Trst A in Od prvega povojnega obiska domovine leta Mladiko, Katoliški glas, za strokovne revije 1968, po dolgih 25 letih zdomstva, se je z

97 veseljem večkrat letno vračal v svojo rodno liko področjih in ustvariti tako opazno sled vas in z navdušenjem spremljal vse dogaja- ne samo v kulturi in znanosti, ampak tudi nje in nasploh napredek naših krajev. v srcih ljudi, ki so imeli priliko živeti ob njem, z njim, v njegovem času. In Martinu Redno je vzdrževal tudi strokovne stike Jevnikarju je bilo to nedvomno dano. Ob s slavisti v domovini, sprva bolj ali manj vsem tem pa je gospod Martin ostal skro- prikrita, v sedemdesetih letih pa že popol- men, preprost, dober človek. noma odprta v obe smeri. Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije. Takole so ob njegovi devetdesetletnici zapisali v Primorskem dnevniku: »Tisti, ki ga poznamo že vrsto let, ga imamo za odlič- nega človeka tudi zato, ker ima eno redkih izjemnih lastnosti, ki je še posebej v na- šem času dragocena: prof. Martin Jevnikar zna namreč imenitno poslušati in še lepše spregovoriti, vedno umirjeno in vedno pre- mišljeno, nikdar napadalno in ne žaljivo. Predvsem pa ljubitelji slovenske besede in slovenstva cenimo slavljenčevo tiho delo, njegova redna pisanja, ki nagovarjajo pre- Zadnje srečanje treh bratov in sestre v rodni vasi 1997 prostega in izobraženega bralca, naj seže Ob njegovi sedemdesetletnici zasledimo po slovenski knjigi, pisanja, za katera smo nekaj krajših zapisov o njegovem pionir- mu iskreno hvaležni.« Le kaj bi si človek skem delu na Univerzi v Vidmu in o njegovi želel lepšega, lahko dodamo. bogati bibliografiji. Za 80-letnico je 1. pro- gram Radia Ljubljana s slavljencem pripra- vil obsežen intervju, ki so ga ponovno ob- javili ob njegovi smrti. V slovo je tudi DELO objavilo daljši članek o njegovem bogatem in ustvarjalnem življenju.

Epilog

Samo izjemni ljudje imajo priložnost in srečo, da smejo in zmorejo delovati na to-

Družinska grobnica rodbine Abram na tržaškem po- kopališču sv. Ane Predsednik republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je prof. dr. Martina Jevnikarja 4. 11. 2004 posmrtno odlikoval z Redom za za- sluge za vsestranski prispevek k slovenski kul- turi in slovenstvu ter za vsa dejanja v dobro Slovencev v Italiji. Milan Jevnikar Zadnji družinski obisk rodnega doma v jeseni 2002

98 Jožefa Erjavec (1909–2005)

Ko je namreč končala petletno osnovno šolo, je upravitelj njenemu očetu Francu Mohoriču, ki je opravljal mežnarska dela v cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori, svetoval, naj dekletce da naprej v šole. »Moj učitelj je prepričeval starše, da moram s tem uspe- hom naprej, jaz pa sem se kar metala po tleh, da naprej v šole ne grem,« je rada pripovedovala. Pa je kljub temu bilo tako – končala je meščansko šolo v Kočevju in se potem v Ljubljani vpisala v žensko učiteljišče. Tam jo je najbolj navduševala glasba; njen pro- fesor za glasbo je bil Emil Adamič, pri kate- rem se je učila violino in zborovsko petje. Učiteljstvo je bilo od nekdaj cenjen poklic, čeprav ni bilo dobro plačano. In tudi služba ni bila nekaj povsem samoumevnega. Po končanem učiteljišču so Jožefo v viš- njanski osnovni šoli potrebovali le dva me- seca, nato pa je bila kar dve leti brezposel- na. Leta 1934 je šla v službo na Štajersko, Višnja Gora se učiteljice Jožefe Erjavec, v sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Otroci so rojene marca 1909, še dobro spominja. To- takrat v šolo hodili bosi, za zajtrk so doma varišica Mohoretova, kot so ji skoraj dve dobili le skodelico vina in fižola, da so po- desetletji po drugi svetovni vojni pravili tem pol dneva prespali, utrujeni od poti višnjanski otroci, se je zapisala v zgodovino in mraza. Ker elektrike ni bilo, je morala kraja ne le kot spoštovana učiteljica, pač učiteljica Jožefa otroke pozimi spuščati iz pa tudi kot aktivna kulturna delavka. Reži- šole prej, da so se lahko vsaj do mraka vr- rala in igrala je v številnih ljudskih igrah. nili domov. A ker čevljev ni bilo, je bil obisk pouka pozimi bolj pičel. Učiteljica Želja, da bi službovala čim bliže doma- čemu kraju, se ji je uresničila dve leti in Pravila je, da ni bila prestroga učitelji- pol kasneje, ko so jo premestili v šolo na ca, četudi je kdaj komu pritisnila kak cvek. Polico. Tam je ostala do konca druge vojne. V delu z otroki je uživala in je vedno trdila, Med vojno so imeli pouk le občasno in ko je da se ne bi, če bi ji bilo dano še enkrat izbi- pogorela vas Polica ter z njo tudi šola, se je rati življenjsko pot, nikoli odločila za dru- tja s kolesom vozila poučevat svoje učen- gačen poklic. Pa vendar, če starši takrat, ko ce. Pred drugo svetovno vojno se je tudi je bila še otrok, ne bi vztrajali pri njenem poročila; mož Srečko Erjavec je bil sicer nadaljnjem šolanju, morda ne bi nikoli sta- županov sin, vendar poštni uradnik, zato la za učiteljskim katedrom. jima je bilo vse do 1939. leta prepovedano,

99 da bi se vzela. Do takrat je namreč veljal nega znanja …« je zapisal eden od njenih za prosvetne delavce »celibat«, ki je zapo- nekdanjih učencev ob praznovanju vstopa vedoval, da se lahko ti poročijo le z nekom v 1. razred OŠ. iz istega poklica. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Kulturnica Po vojni je prevzela službo učiteljice na višnjanski osnovni šoli. A preden je pouk Že ko je nastopila službo na Polici, se lahko stekel, je bilo treba šolo za silo ob- je pričela vključevati tudi v kulturno živ- noviti. Gospa Jožefa je bila seveda zraven. ljenje kraja, kar se je z učiteljevanjem v »Strugali smo stene, ki so bile od dima, saj Višnji Gori le še okrepilo. Ker jo je močno je bila šola med vojno požgana. Ko se je veselila dramska umetnost, je na oder po- pouk začel, nismo imeli zvezkov in učbe- stavila številne igre, jih režirala in v njih nikov, zato smo uporabljali papir od raznih tudi igrala. Z nekaterimi nastopi je gledali- škrniceljnov in hrbtne strani aktov višnjan- ška skupina nato gostovala tudi po okoliških ske sodnije.«, se je velikokrat spomnila. krajih: Trebnje, Muljava, Žalna … Leto dni je bila poleg učiteljice tudi rav- Spoznala se je z bratom igralca Lojzeta nateljica šole, pa se je raje posvetila svo- Potokarja, ki ji je pri kulturnem delu ve- jemu osnovnemu poklicu. Nezadostne je likokrat svetoval, pa tudi sam je zrežiral dajala le, kadar ni kdo prav ničesar znal, kakšno igro. Spominov, je pripovedovala, sicer je vzpodbujala vsak trud. Leta kas- je bilo toliko, da so »šli kar drug čez dru- neje je priznala, da ni bila ravno poštena gega«. Rada je pripovedovala o igralcu, ki do svoje hčerke Vide, ki jo je tudi učila. se ji je pred nastopom močno napil. »Poli- »Zaradi brihtnosti so ji vsi prerokovali, da vala sem ga z vodo in ga nekako spravila bo odlična – češ, saj imaš mamo učiteljico. na oder. In ker je bila njegova vloga bolj Pritisnila sem ji prav dobro, a po krivici, da obešenjaška, jo je odlično odigral. Aplavza ni bilo besedičenj.« ni hotelo biti konec.« Po devetnajstih letih vzgajanja in uče- Bila je torej prosvetna delavka v pra- nja višnjanskih otrok je učiteljica Jožefa vem pomeni besede, ki je ostala aktivna stopila v pokoj. Učenci so še dolgo po tem še dolgo v jesen svojega življenja. Pisala znali reči, da jim je s svojim vedrom obra- je kulturno zgodovino kraja, v katerem je zom in ljubeznivim sprejemom obrnila naj- živela in delala, ter se ljudem, ki so jo kdaj važnejši list v zgodovini šolanja. »Po nas se srečali, zapisala v topel spomin. pozna, da nam je pokazala pravo smer, ki je vodila do potrebnega šolskega in poklic- Domen Mal

100 Terezija Samec (1911 - 2006)

ZASLUŽNA UČITELJICA IN VZGOJITELJICA MLADINE V VIŠNJI GORI T e r e z i j a šanja v javnosti, mladino je izven šolskega Samec se je ro- programa učila smučati, ker je bila tudi dila na Dunaju sama dobra smučarka, kar takrat na Do- univerzitetne- lenjskem sploh še ni bilo pogosto, vodila je mu profesor- mlade v gorenjsko visokogorje in jih navdu- ju dr. Maksu ševala za planinarjenje. S svojimi učenci se Samcu in ma- je rada družila tudi na svojem lepo ureje- teri Miri Jen- nem vrtu in z njimi prepevala domoljubne čič, poročeni pesmi. Kot skrbna mati se je zanimala za Samec, leta svoje nekdanje učence tudi na njihovi po- 1911. Njen oče znejši življenjski poti in jih vzpodbujala. je bil rojen V vojnem in neposrednem povojnem Gospodična Samčeva na začetku višnjanske poti v Kamniku v času je gospodična Samčeva, kot so jo znani Samčevi spoštljivo imenovali vsi Višnjani, po svo- družini. Mama ji je kmalu po rojstvu umrla, jih močeh pomagala vsem in vsakomur v tako da je Terezija Samec večji del svoje- življenjski stiski, pomagala je pri reševa- ga otroštva in mladosti preživela najprej v nju anglo-ameriških pilotov, ki so izskoči- družini z mačeho in očetom, pozneje pa v li nad severnim višnjanskim hribovjem v učiteljiščnem zavetišču v Škofji Loki. Dobila času druge svetovne vojne, in hrabrila ljudi je temeljito in široko izobrazbo, pogrešala v težkem življenju neposredno po vojni. pa je družinsko življenje. Priljubljena učiteljica je ostala v srcih in Ko je končala učiteljišče, ji je dal oče v spominu mnogih Višnjanov. Ko je leta 2006 času med obema vojnama zgraditi na raz- umrla stara 95 let, se je njenega pogreba valinah takoimenovanega Suhega malna v na Žalah v Kamniku udeležilo veliko število Višnji Gori solidno meščansko hišo z vrtom, Višnjanov in njenih nekdanjih učencev. v kateri je danes materinski dom. Terezija Naj ji bo v spomin lahka rodna kamniška Samec je imela lepo opremljeno stanovanje zemlja, od koder je izvirala njena v Kam- v nadstropju, v pritličju pa je vedno imela niku zelo znana rodbina Samčevih. Njen podnajemnike, s katerimi se je zelo dobro dedek je bil zdravnik in več let tudi župan razumela. Najdlje so pri njej prebivali De- v Kamniku. Po njem se imenuje manjši pre- farjevi, ki so bili begunci pred italijanskim dor v Kamniku, v času njegovega županova- pritiskom po prvi svetovni vojni iz Istre. nja sta cvetela tudi šolstvo in splošna izob- Kmalu po prihodu v Višnjo Goro (iz ti- raževalna dejavnost v Kamniku. Njen oče stega časa je tudi njena slika, ki jo prika- Maks Samec pa je bil prvi mednarodno uve- zujemo in je last Lipavčevih iz Gole Gorice) ljavljen slovenski kemik, večkratni dekan se je v višnjanskem okolišu raznesel glas o tehniških fakultet in eno mandatno dobo njeni izjemni razgledanosti in da je priza- tudi rektor Univerze v Ljubljani. Prisrčna devna pedagoginja. Učila je predvsem višje hvala pokojni Tereziji Samčevi za vse, kar razrede osnovne šole v Višnji Gori. Mladine je storila za višnjansko mladino in za odra- ni poučevala samo o skrivnostih takratnega sle Višnjane. učnega programa, ampak jo je tudi vzgaja- la. Mlade je učila lepega vedenja in obna- dr. Valentin Skubic

101 Zlatomašnik Stanko Kastelic (1914–2008)

V nedeljo, 20. 1. 2008, je omagalo srce upokojenega višnjegorskega župnika, zla- tomašnika Stanka Kastelica. Čeprav mu je Bog naklonil častitljivo starost, skoraj 94 let, je njegov nenadni odhod vse presene- til. S svojo čilostjo, optimizmom in iskrivim duhom je namreč vedno dajal trdno upa- nje in zagotovilo, da se snidemo najmanj na njegovi biserni maši ter da bomo skupaj slavili njegovo stoletnico.

V križnem hodniku stiškega samostana se je od pokojnega poslovila množica viš- njegorskih župljanov, ki so mu na ta način Stiški opat Janez Novak je vodil pogrebni obred še zadnjič izkazali zahvalo za njegovo dol- goletno župnikovanje v Višnji Gori. Opazno Gospod opat, naš višnjegorski rojak, je sled je s svojim delom predvsem v spoved- pokojnega v nagovoru orisal kot svojega nici in z mnogimi mašami pustil tudi v stiški župnika, ki ga je usmerjal in podprl pri od- župniji, za kar so se mu tudi stiški župljani ločitvi za duhovništvo ter mu bil vseskozi hvaležno oddolžili z zadnjim slovesom. trdna opora in zgled. Zahvalil se mu je za zgled zvestega delavca v Kristusovem vino- Pogrebno slovesnost v stiški baziliki Ža- gradu, hkrati pa tudi za obsežno delo in vso lostne Matere božje je v sredo, 23. 1. 2008, dobroto, ki jo je v zadnjih letih izkazoval ob somaševanju dekanijskih duhovnikov, svoji nekdanji župniji Višnji Gori in pred- pokojnikovih prijateljev in sošolcev, vodil vsem Cistercijanski opatiji Stična, kjer je stiški opat gospod Janez Novak. Ob pokojni- užival svoj zasluženi pokoj. Zaradi izjemne- kovih sorodnikih se je na slovesnosti zbrala ga dobrotništva ga je cistercijanska družina velika množica njegovih nekdanjih faranov slovesno sprejela za svojega familiara. Tudi iz Višnje Gore. Pri pogrebni maši in na po- zato bo svoj mir užival na samostanskem kopališču je svojemu nekdanjemu župniku pokopališču poleg stiške bazilike, kjer bo izborno zapel cerkveni mešani pevski zbor s patri in brati cistercijani, pri katerih je župnije Sv. Tilna iz Višnje Gore. preživel zadnjih 12 let, čakal vstajenje.

Slovenski škofje, ki so bili cel teden na V imenu župnijskega pastoralnega sveta obisku ad limina pri svetem očetu, so za in v imenu župnije Višnja Gora se je go- pokojnega duhovnika darovali sveto mašo spodu Stanku po maši obširno zahvalil Mi- v Rimu, v papeški baziliki Marije Snežne. lan Jevnikar, član ŽPS in njegov dolgoletni Brzojavko nadškofa in metropolita Alojza organist. Gospod Pavel Groznik, njegov dol- Urana je na pogrebni slovesnosti prebral goletni sodelavec, svetovalec in prijatelj, pokojnikov sošolec iz semenišča gospod pa je v poslovilnem govoru nanizal mnogo Vinko Vegelj, ki se je Stanka spomnil tudi zanimivih drobcev iz življenja in dela po- kot najstarejšega med sedmimi sošolci. kojnika.

102 Vsem govornikom je bilo skupno obču- Ko je to izvedel, ni bil več miren, do- dovanje dolge in plodne duhovniške poti kler se ni zaobljubil, da bo to mamino željo pokojnega, ki so jo premnoge težave samo uresničil, in začel študirati teologijo. Ker utrjevale. Bil je izjemno močna, samoni- je bil vojni in povojni čas krut, te želje ni kla, včasih celo svojeglava osebnost, ki je s uresničil takoj, najprej se je celo zaposlil svojim delom predvsem v Višnji Gori pustil kot uradnik na pokojninskem zavodu, ven- neizbrisno sled. Poudarjena sta bila neiz- dar je leta 1947 odločitev za duhovništvo merna hvaležnost Bogu za dar dolgega in dozorela, vpisal se je v ljubljansko bogo- ustvarjalno bogatega življenja pokojnega slovje in ga končal s posvetitvijo na veliki zlatomašnika in upanje na veselo snidenje šmaren leta 1952. pri Očetu. Novomašnik in kaplan Pirčeva družina iz Velikega Vrha Njegova du- Stanko se je rodil leta 1914 kot zadnji hovniška pot ni izmed desetih otrok ugledne Kastelčeve bila lahka. Kot družine, po domače Pirčevih iz Velikega s e m e n i š č n i k Vrha v župniji Šmarje-Sap. Njegovo nežno je bil deležen otroštvo, bil je komaj devetletnik, je za šikaniranja in vedno zaznamovala bolečina ob prezgod- pogostih pre- nji izgubi ljubeče in ljubljene mame. Po- ganjanj »nove sebej v zadnjih letih je bil ta spomin na oblasti«, imel mamo spet zelo pogost in z njim veselo je izjemne pričakovanje ponovnega snidenja z njo težave z orga- zelo trdno. In sedaj je Stanko že v njenem nizacijo nove objemu, pri Bogu. Študent teologije maše 24. av- gusta 1952, a Mladostniku, morda 16-letniku, je se- vse to ga je utrdilo, da je postal trden, stra zaupala mamine besede ob njegovem predan in uporen duhovnik, popolnoma rojstvu. Ob rojstvu ga je mati namreč zavezan svojemu poslanstvu. Ni se mu od- dvignila proti hišni podobi Matere božje in povedal, ni ga omadeževal z vohunjenjem ji ga posvetila z željo, da bi nekoč postal proti svojim sobratom, tudi za ceno oseb- duhovnik. ne svobode ne. Iz zapora, ki ga je bil 8 mesecev deležen kot kaplan v Trebnjem, je prišel še bolj zavzet in predan resnici, vedno prepričan, kar je pogosto omenjal celo življenje, da »nas bo samo resnica osvobodila«.

Današnji človek bi omagal, on pa je z izjemno delavnostjo in disciplino zmagal, bojeval dober boj ter častno in pošteno prehodil svojo kar 56-letno duhovniško pot. Najprej je bil 6 let kaplan v Trebnjem, nato pa do upokojitve leta 1995 kaplan in pozneje župnik v Višnji Gori. Pirčeva družina leta 1921

103 upokojitve leta 1995, skoraj 37 let v Viš- nji Gori. Tu je preživel svoja najlepša leta in večino svojega duhovništva kot naš do- bri dušni pastir, spoštovan župnik, tolažnik naših duš ter skrben gospodar starodavne, lepe in obsežne župnije.

V začetku so bila to še trda povojna leta, polna gradnje in obnove poškodo- vanih cerkva in drugih poslopij, nenehnih bojev z oblastjo, ki cerkvi ni bila naklonje- na. Na srečo je že kmalu sledilo lažje ob- dobje, sicer še polno napornega dela, a že obdobje večje sproščenosti, čas navajanja na nek nov moderni svet. Prvo obdobje je bilo obdobje njegove mladostne zagnano- sti, obdobje razcveta župnije na duhovnem in tudi na materialnem področju. Še kot kaplan je pripravil novo mašo pokojnega duhovnika Rafka Groznika. Sedemdeseta Novomašnik Stanko s sestro leta 1952 leta so dala tudi po njegovi zaslugi zadnje tri novomašnike iz naše župnije. Najprej je Župnik v Višnji Gori imel novo mašo gospod Janez Novak, se- danji opat Cistercijanske opatije, pod okri- V Višnjo Goro je prišel 13. decembra ljem katerega je Stanko dočakal zadnjo leta 1958 za kaplana k ostarelemu, zelo postajo svojega zemeljskega bivanja. Nato spoštovanemu dekanu Francetu Vidmarju. sta sledili novi maši patra cistercijana Av- Tedaj si najbrž nihče, niti sam, ni mislil, da guština (Antona) Novaka in gospoda Jožeta bo ta župnija postala njegova prva in edina Erjavca, sedaj župnika v Šentlovrencu . za celo njegovo življenje. A se je zgodilo prav to! Ko je 5. aprila 1961, po 33 letih Popolnoma je prenovil župnišče, farno službe višnjegorskega župnika, umrl de- cerkev, dobili smo nove orgle in še bi lahko kan Vidmar, je škof Volk za njegovega na- našteval. Organiziral je misijon in obnovo slednika imenoval Stanka Kastelica. In tej misijona, več romanj za odrasle in mladi- svoji službi je Stanko ostal vdano zvest do no. To je bil res čas posebnih milosti.

V zadnjem obdobju, po osamosvojitvi, bi bil lahko začel uživati v sadovih svojega minulega dela, a se je raje modro umaknil. Ko se je leta 1995, kot čil 81-letnik odpra- vil v sicer zasluženi pokoj, je le malokate- ro oko v fari ostalo neorošeno. V 37 letih delovanja v Višnji Gori, ki so sicer prinesla marsikaj, tudi nekaj nasprotovanj in hudih besed, sta se med njim in nami župljani razvila pristna povezanost in prijateljstvo. S prvoobhajanci leta 1965 Enostavno si nismo znali predstavljati naše

104 župnije brez njega. Postal je del nas in mi pomočjo, predvsem pri obnovah cerkve smo bili njegovi.Lahko bi rekli, da je bil Žalostne Matere božje v Dednem Dolu in naša »legenda«. mestne cerkve Svete Ane. Vse to bo vedno drag spomin nanj. Pokoj v Stični Z veseljem smo z njim leta 2002 prazno- Zdel se nam je še popolnoma primeren, vali zlato mašo, potem devetdesetletnico da bi naprej vodil župnijo, saj je odlično in se že veselili biserne maše, ter stolet- sledil času, bil čil in pogosto bolj sodoben nice. Že smo se dogovarjali o sodelovanju od mnogih mlajših sobratov duhovnikov. A pri proslavi 530 letnice mesta Višnje Gore se je trdno in nepreklicno odločil drugače. letos junija … Ko smo končali obnovo farne cerkve in bla- goslovili pomnik po vojni pobitim župlja- nom, smo se sredi avgusta, v nedeljo pred praznikom, hvaležni poslovili od njega. Odšel je premišljeno, pokončno in častno, lahko bi rekli »na višku slave«, ter v samo- stanu v Stični užil 12 srečnih let, kakor je pogosto dejal. In Stična je bila po eni stra- ni ravno dovolj blizu, da je lahko ohranjal stik s svojo faro, s prijatelji, bila pa je tudi ravno prav daleč, da je svojima nasledni- koma omogočil prosto vodenje župnije. To je bil bogat čas negovanja lepih spominov na preteklost, čas pozabljanja težav in čas Zlata maša v stiški baziliki leta 2002 iskrenega prizadevanja za blagor njegove nekdanje župnije. V tem času je mnogo- Božji načrti so bili drugačni, Gospodar krat pomagal svojim prijateljem duhovni- življenja, ki mu je Stanko posvetil življe- kom s spovedovanjem ali nadomeščanjem nje, in Devica Marija, katere vnet častilec med dopustom, in sicer v Portorožu, na Tr- je bil celo življenje, sta ga varno pripeljala steniku in res veliko na Brezjah. v svoj pristan, tja, kjer bo užival zasluženo plačilo v naročju svoje ljubljene mame. Višnjani smo bili in bomo lahko vedno ponosni na našega Stanka Kastelica, saj Bogu hvala, da smo imeli za župnika je bil naš dolgoletni duhovni vodja. Cenili tako pokončnega in zvestega duhovnika, smo njegovo delo in njegovo naklonjenost, Bogu hvala, da nam je bilo dano živeti in ki nam jo je vedno, tudi iz Stične, izkazo- delati v njegovem času! val z živim zanimanjem za vse dogajanje pri nas, z molitvijo in tudi z materialno Milan Jevnikar

105 Nova spoznanja o začetkih Višnje Gore

Boris Golec

Kdaj je nastal višnjanski trg ter kdaj in pozneje 1444 (margkht zu Weichslberg), ko zakaj se je preselil na današnjo lokacijo? mu je deželni knez Friderik Habsburški, po- znejši cesar, potrdil »stare pravice (!), kot Tako kot v vseh znanostih se tudi v zgo- jih imajo druga mesta in trgi na Kranjske- dovinopisju dogaja, da majhna, na videz ne- m«.2 pomembna odkritja zahtevajo nove inter- V »zgodbi« o nastanku višnjanskega pretacije in včasi h celo postavijo na glavo trga je torej nekaj manjkalo. Preseneča- dotedanje hipoteze in teze. V pričujočem lo je zlasti dejstvo, da se je trg prvikrat prispevku bodo prvič kratko predstavljena omenjal tako pozno, šele malo pred sredo nova spoznanja o zgodnji dobi Višnje Gore, 15. stoletja, obenem pa je tedaj stopil na preden je ta leta 1478 iz trga postala me- zgodovinsko prizorišče kot znatno naselje z sto. Ugotovitve temeljijo na treh listinah, že organizirano lastno upravo in dobil takoj ki jih slovensko zgodovinopisje, vključno z nato od vladarja potrjene »stare pravice«. avtorjem tega prispevka, doslej v zvezi z Vse je torej kazalo, da je moral trg dotlej Višnjo Goro še ni upoštevalo. prehoditi razvojno pot, o kateri nismo imeli Naključje me je pred dvema letoma nikakršnih neposrednih, temveč le posred- privedlo do dveh sicer že znanih listin iz na pričevanja, a še ta skromna in pozna. leta 1386, za kateri se je izkazalo, da Viš- Nekaj let starejši popis deželnoknežjih pri- njo Goro prvič omenjata z atributom trg. hodkov v letih 1438–1439 je, denimo, pri- Tako je obstoj višnjanskega trga mogoče čal, da je bila Višnja Gora glede na višino eksplicitno dokazati več kot pol stoletja obveznosti takrat že pomembna naselbina, prej, kot je veljalo doslej (1443). Omemba četudi v omenjenem popisu ni nosila trške- trga v obeh listinah obenem potrjuje do- ga naslova.3 mnevo nedavno preminulega prof. dr. Boža Toda na drugi strani je neomenjanje Otorepca, da »se je trško naselje razvilo Višnje Gore kot trga vodilo k sklepu, da se iz naselja na prostoru današnjega Starega je trški status za naselje na tleh današnje- trga zelo verjetno že v drugi polovici 14. ga Starega trga uveljavil pozno, še zlasti, stoletja«.1 Tretja listina iz leta 1441, ki so ker smo omembo trga pogrešali v dveh po- jo nedavno tega sploh šele odkrili v zasebni membnih listinah o višnjanskem gradu in lasti, pa postavlja za dve leti globlje v pre- gospostvu iz let 1386 in 1431. Na teh dveh teklost obstoj skupnosti tržanov in njenega listinah je slonela moja zdaj ovržena teza, (trškega) pečata. Oba sta bila namreč do- da trga kot takega leta 1386 očitno še ni slej prvič izpričana v listini iz leta 1443, ki je veljala hkrati za sploh prvo neposredno pričevanje o obstoju trga Višnja Gora. Trg 2 OTOREPEC, Ob 500-letnici, str. 281–282; Boris GOLEC, Do- kot tak se je sicer izrecno omenjal leto dni lenjska mesta in trgi v srednjem veku (4). Rast. Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja (Novo mesto) XII (2001), št. 5 (77), str. 513–514. 3 Popis dohodkov deželnoknežjih posesti v: Arhiv Republike 1 Božo OTOREPEC, Ob 500-letnici mesta Višnja Gora. Zbornik Slovenije (ARS), AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. občine Grosuplje X. Gospodarska, kulturna in zgodovinska 101, urbar gospostva Kamnik–Stari grad in nekaterih dru- kronika. Grosuplje: Občinska konferenca SZDL občine Gro- gih deželnoknežjih posesti 1436–1439, fol. 17. – Odsotnost suplje, 1978, str. 280; Božo OTOREPEC, Srednjeveški pečati izrecnega poimenovanja trg ne preseneča, saj so v istem in grbi mest in trgov na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska popisu tudi drugi trgi in mesta navedeni zgolj z imenom matica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1988, str. brez statusne oznake. – Prim. OTOREPEC, Ob 500-letnici, 123. str. 278–280.

106 bilo, da pa je v času druge listine iz leta motoma izpuščen (!).6 1431 vsekakor že obstajal, a ga v njej ni Druga listina iz leta 1386, izdana v Brug- zato, ker listina dobesedno povzema vse- gu dva meseca pozneje, 21. junija, navaja bino prejšnje listine iz leta 1386.4 isto posest na Dolenjskem v skrčeni obliki. V resnici je trg Višnja Gora leta 1386 Tako nista posebej imenovana trga Litija in izrecno izpričan kar dvakrat, vendar žal Šentvid, ampak le višnjegorski grad s trgom zelo dolgo ni bila znana integralna vse- (die vest Weichselberg mitsampt dem markt bina listin, v katerih se omenja. S prvo daselbs). Listino je izstavil vojvoda Leopold listino, izdano 26. aprila 1386 v Bruggu Avstrijski, govori pa o posestih, ki jih je Ka- v Aargauu, je avstrijski vojvoda Leopold tarini in njenemu možu izročil v dosmrtni III. Habsburški dovolil Katarini Celjski, užitek na Zgornjem Švabskem. Izvirnik se vdovi po goriškem grofu Albertu III., in je znašel med listinami grofov Celjskih in ga njenemu drugemu možu Ivanu (Hansu) danes hrani Arhiv Republike Slovenije, ka- Waldburškemu, da grofom Ortenburškim mor je prišel iz Avstrijskega državnega arhi- zastavita razne posesti na Dolenjskem. va šele leta 1985.7 Tudi zato vsebina listine Te so Habsburžani leta 1374 podedovali dolgo ni bila znana, splet okoliščin pa je bo- po omenjenem goriškem grofu, Katarina troval temu, da je omemba višenjskega trga pa jih je imela pravico uživati do svoje v njej ostala neopažena. Božo Otorepec je smrti. Med posestmi se skupaj z gradom listino sicer poznal, a je v objavah o Višnji Višnja Gora, njegovim deželskim sodiš- Gori (1978 in 1988) še ni mogel oziroma ni čem in mitnico omenjajo tudi trije trgi več utegnil upoštevati,8 medtem ko jo je na tleh višnjegorskega gospostva: Višnja avtor tega prispevka pri pisanju svoje še ne- Gora, Litija in Šentvid pri Stični (die vest objavljene doktorske naloge (1999) prezrl.9 der march Vichselberg mit dem lantge- Na podlagi regesta prve listine iz leta richt und der muth und zwen margt Luthy 1386, ki omenja šentviški in litijski trg, ne und ze Sant Vyd, da darzů gehoerent).5 pa tudi višnjegorskega, sem upravičeno Vsebino listine, shranjene v Glavnem dr- sklepal, da je moral biti trg Višnja Gora te- žavnem arhivu v Stuttgartu, smo sloven- daj šele v zametkih in zato premalo pomem- ski zgodovinarji poznali samo iz regesta, objavljenega že leta 1866, objava glavni- ne listine pred nekaj leti pa je pokazala, 6 Dr. BIDERMANN, Carniolica. Mittheilungen des Historisc- da je omenjeni regest precej površen in hen Vereines für Krain 21 (1866), str. 26: »Dieses bestand posledično zavajajoč. Ne samo da manjka aus Landstrost, Stettenburg, Weichselburg, der Stadt Ru- dolphswörth, den Märkten St. Veit und Lüti (?), und einzel- natančen datum, ampak sta v njem – kot nen Gütern zu Arch (?), Archenwitz und in der Mötling.« nalašč – navedena samo trga Šentvid in 7 Listina 1386, junij 21., Brugg im Aargau, v: ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine grofov Celjskih. Objava: HRUZA, Die Litija, medtem ko je trg Višnja Gora po- Herren von Wallsee, str. 548–549. 8 Prim. prepis listine v: Božo OTOREPEC, Gradivo za slovensko zgodovino 1246–1500, tipkopis na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti (ZIMK, ZRC SAZU). – Otorepec 4 GOLEC, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 5 (77), str. listine ni upošteval ne v razpravi ob 500-letnici mesta (1978) 513–514. ne v svoji objavi doktorske disertacije o srednjeveških pe- 5 Listina 1386 april 26., Brugg im Aargau, v: Hauptstaatsarc- čatih in grbih slovenskih mest (1988). Ob nepoznanju njene hiv Stuttgart (HStAS), B 23 (Vorm. Österreichische Lan- vsebine je menil, da so bili Višnja Gora, Šentvid in Litija desstelle II B Landvogtei), U 144. Povzeto po delni objavi mogoče trgi že leta 1439 »ali pa so bili povzdignjeni v trge listine v: Karel HRUZA, Die Herren von Wallsee. Geschichte med 1439 in 1460«, ker se kot taki omenjajo v urbarju iz eines schwäbisch-österreichischen Adelsgeschlechts (1171- leta 1460 (OTOREPEC, Ob 500-letnici, str. 280). Pozneje je 1331). Linz: Oberösterreichisches Landesarchiv (Forschun- zaradi omembe žitne tržne mere in dajatve dvorni činž za- gen zur Geschichte Oberösterreichs, Band 18), 1995, str. pisal, da je bila Višnja Gora vsekakor trg pred letom 1439 378, op. 278. Po tej objavi tudi: Peter ŠTIH, Dežela grofija (OTOREPEC, Srednjeveški pečati, str. 123). v Marki in Metliki. Vilfanov zbornik: pravo – zgodovina – na- 9 Listine ne omenjam niti v daljši razpravi Dolenjska mesta rod = Recht – Geschichte – Nation. Ljubljana: Založba ZRC in trgi v srednjem veku, ki je v novomeški Rasti izhajala v (ZRC SAZU), 1999, str. 134, op. 97. 20 nadaljevanjih med letoma 2001 in 2004 (Rast XII–XV).

107 ben za izrecno navedbo v listini. Razpoložljivi viri so nato o trgu vztrajno molča- li vse do leta 1443, skratka vso dobo, v kateri je bilo gospostvo Višnja Gora naj- prej v rokah grofov Orten- burških (do 1418) in zatem grofov Celjskih (do 1431). Trga ne pozna niti listina iz leta 1431, s katero so Celj- ski del svojih posesti, med drugim tudi gospostvo Viš- nja Gora, izročili oziroma vrnili Habsburžanom. Ker se ob gradu omenjata litij- ski in šentviški trg, ne pa tudi višenjski, je vse kaza- Listina iz leta 1441 s prvo omembo skupnosti višnjanskih tržanov in njiho- lo, da je navajanje posesti vega pečata dobesedno povzeto po li- znano izrecno omembo. Tako lahko naslov 10 stini iz leta 1386. Ni bilo namreč dvoma trga predvidevamo še bolj zgodaj, kot je o tem, da višenjski trg kot tak tudi zdaj, menil Božo Otorepec, skoraj gotovo za čas leta 1431, še ne bi obstajal. Nekaj let mlaj- prve polovice 14. stoletja, morda celo še ši popis deželnoknežjih prihodkov namreč 13. stoletja.12 Začetki predurbane naselbi- izkazuje za leti 1438–1439 kar petkratno ne na prostoru višnjanskega Starega trga premoč prihodkov Višnje Gore nad drugima pa sežejo zanesljivo v starejšo dobo in so dvema trgoma znotraj skupnega gospostva, povezani s tamkajšnjo mitnico, prvič izpri- Litijo in Šentvidom, četudi navedeni kraji v čano med letoma 1232–1246.13 11 popisu niso izrecno označeni kot trgi. Tretja doslej neupoštevana listina o Po spletu okoliščin sta torej ostali vse Višnji Gori je bila izdana 28. oktobra 1441 doslej prezrti prvi omembi višnjanskega in vsebuje, kot je bilo že povedano, naj- trga leta 1386, datirani, kot rečeno, več zgodnejše znano pričevanje o izoblikovani kakor pol stoletja pred njegovo prvo doslej skupnosti višnjegorskih tržanov ter njenem pečatu. Gre za zamenjalno pogodbo, skle- njeno med bratoma Jurijem in Hansom 10 GOLEC, Dolenjska mesta, Rast XII (2001), št. 5 (77), str. Verneškima (Wernekar), ki sta za pečate- 513–514. – Listina s. d., pred 4. marcem 1431 v: Tiroler nje naprosila višnjegorskega gradiščana Landesarchiv, Innsbruck (TLA), Fridericiana 31/1. Fotokopi- ja listine je v posesti avtorja in v zapuščini Boža Otorepca, Gašperja Meltza ter »častite in modre tr- ZIMK, ZRC SAZU. Objava regesta: Karl KOVAČ, Beiträge zur Geschichte Krains, I. Teil. Carniola II (1911), str. 163. – Tudi v dveh listinah iz let 1431 in 1433, ki urejata izročitev po- sesti Habsburžanom, ni višnjegorskega trga, kakor tudi ne litijskega in šentviškega; listini govorita samo o gradovih 12 Analogija se ponuja na primeru sosednjega Šentvida, ki je z in trdnjavah Kostanjevica, Višnja Gora, Štatenberk in Novo omembama tržanov posredno izpričan kot trg v prvi tretjini mesto (ARS, AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, Listine 14. stoletja, domnevno leta 1326 in zanesljivo 1333 (GO- iz HHStA, 13 D/3, 1431 julij 15., Innsbruck; 13 D/9, 1433 LEC, Dolenjska mesta (3), Rast XII (2001), št. 3–4 (75–76), januar 6., s. l.). str. 391. Prim. Jože M. GREBENC, Gospodarska ustanovitev 11 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 101, urbar go- Stične ali njena dotacija leta 1135. Stična: Cistercijanski spostva Kamnik–Stari grad in nekaterih drugih deželnok- samostan, 1973, str. 55, št. 156; str. 58, št. 175. Listina nežjih posesti 1436–1439, fol. 17. – Prim. OTOREPEC, Ob 1333 april 24., s. l., po: OTOREPEC, Gradivo za slovensko 500-letnici, str. 278–280; GOLEC, Dolenjska mesta, Rast XII zgodovino 1246–1500, tipkopis na ZIMK, ZRC SAZU. (2001), št. 5 (77), str. 513–514. 13 O mitnici: OTOREPEC, Srednjeveški pečati, str. 122.

108 žane Višnje Gore, da so na pismo obesili razmeroma veliko pričevanj, a ker gre za svoj pečat« (dy erbern vnd weyssn pürgar že znana dejstva, jih bom pustil ob strani. zw Weychslberg das sew ir insigll auf den Omejil se bom zgolj na vprašanje, ki je tes- prieff gehangen haben). no povezano z začetki višnjanskega trga, in Listina ima za seboj prav nenavadno sicer: kdaj in zakaj se je višenjski trg prese- usodo in ni bila znana, ker so jo šele pred lil iz Starega trga na sedanjo lokacijo mesta? kratkim našli v zasebni lasti. Skupaj s 55 Problem sem pred nekaj leti v strnjeni obli- drugimi dokumenti iz časovnega razpona ki že obravnaval,16 zdaj pa ga kaže ponovno 1378–1799 sta jo odkrila zakonca Konrad in osvetliti tudi zaradi novih dejstev o zgodnji Solveig Kerck iz Hardegsna v Nemčiji. Znaš- dobi Višnje Gore. Izhodišče predstavljata la se je v pozabljeni zapuščini njunega oče- dve skrajni možnosti: prva, da je prišlo do ta oziroma tasta Petra Windschswendterja preselitve res šele v času povzdignitve trga (1913–1995), ki je dokumente spomladi v mesto (1478), in druga, da bi višnjanski trg 1943 rešil iz gorečega gradu Brdo pri Luko- lahko na današnji lokaciji mesta stal že ob vici, kjer je služboval kot oskrbnik.14 prvi omembi leta 1386. Od nove prve omembe skupnosti tržanov V slovenskem prostoru imamo dve me- in njenega pečata leta 1441 do »povzdignit- sti, za kateri viri izrecno pričajo, da se je ve« Višnje Gore v mesto 37 let pozneje, leta prvotna trška naselbina v poznem srednjem 1478,15 imamo o trgu in njegovih prebivalcih veku preselila na novo lokacijo ob vznožju grajskega hriba, naselje na mestu prvotne- ga trga pa je dobilo ime Stari trg. To sta 14 Originalne listine Windschswendterjeve zapuščine so od leta 2007 shranjene v Avstrijskem državnem arhivu na Du- trga Lož in Višnja Gora, ki sta nato v letih naju in še čakajo na obdelavo. Digitalne posnetke listin mi 1477 in 1478 skoraj hkrati postala mesti. je jeseni 2007 izročil kolega prof. dr. Peter Štih, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Izkazalo se je, da je na enem od Nasprotno obstaja med njima pomenljiva posnetkov listina z dne 28. oktobra 1441, ki zadeva višnjan- razlika v času preselitve naselbine. Presta- ske meščane in njihov pečat. Ker pa na posnetku manjka datacija, skrita pod zavihkom, je bil nujen tudi vpogled vitev trške lokacije je za Lož izpričana že v v izvirnik. Posebna zahvala gre direktorju Avstrijskega dr- listini iz leta 1341, Stari trg pa se na prejš- žavnega arhiva prof. dr. Lorenzu Mikoletzkemu, ki mi je omogočil, da sem si lahko 8. aprila 2008 to in druge listine nji lokaciji prvič omenja dobra štiri dese- ogledal v njegovi pisarni. tletja zatem (1384).17 Za Višnjo Goro govo- 15 Pri listini, ki jo štejejo za ustanovno listino mesta in jo je 9. julija 1478 v Gradcu izdal cesar Friderik III., dejansko ne ri o preselitvi trga šele mestna »ustanovna gre za pravo mestno ustanovno listino, kakršne poznamo iz listina« iz leta 1478, potem ko tu srečamo istega časa za Kočevje (1471) ter Krško in Lož (1477). Že 18 F. Zwitter je leta 1929 ugotavljal, da ustanovni privilegij toponim Stari trg že 17 let prej (1461). Višnje Gore sploh ni ohranjen, saj v omenjeni listini poleg Razumljivo je, da ustanovna listina za določb o sodniku, svetu in mestnem pravu manjka značil- na formula, s katero cesar kot deželni knez na Kranjskem mesto Lož iz leta 1477 nikjer več ne govori dotedanji trg povzdigne v mesto (Fran ZWITTER, Starejša o preselitvi naselbine,19 saj je od te minilo kranjska mesta in meščanstvo. Ljubljana: Leonova druž- ba, 1929, str. 3 in 15). B. Otorepec je prav tako izrazil dvom, ali je ta listina v resnici ustanovna listina mesta, in zneje leta 1478. Istega dne, 9. julija tega leta, je namreč dodal, da v njej poleg naštetega pogrešamo tudi izjavo o cesar Friderik III. izdal kar tri privilegije, ki omenjajo zi- podelitvi mestnega grba ali vsaj potrditev starega trškega danje mesta, prvi, ki velja za »mestno ustanovno listino«, (OTOREPEC, Ob 500-letnici, str. 283). Dejansko vse kaže, pa tudi povzdignitev trga v mesto. GOLEC, Dolenjska mesta da cesar Višnji Gori nikoli ni izdal klasične ustanovne listi- (15), Rast XIV (2003), št. 6 (90), str. 607–608. ne, ker zanjo preprosto ni bilo potrebe. Višnjanskemu trgu 16 GOLEC, Dolenjska mesta (4), Rast XII (2001), št. 5 (77), str. je namreč že pred tem s posebnimi listinami podelil večino 514. pravic, značilnih za mesta, trški pečat pa se je prenesel v 17 OTOREPEC, Srednjeveški pečati, str. 97; Stane OKOLIŠ, Iz- novo obdobje in postal mestni. V prid tezi, da prave mest- seki iz zgodovine Loža in okolice (I. del). Zgodovinski časo- ne ustanovne listine nikoli ni bilo, govori predvsem dobra pis 49 (1995), str. 369. ohranjenost višnjanskega listinskega gradiva iz 15. stolet- 18 OTOREPEC, Ob 500-letnici, str. 283; GOLEC, Dolenjska me- ja, zato je komaj verjetno, da bi se izgubil tako pomemben sta (4), Rast XII (2001), št. 5 (77), str. 514. dokument, kot je svečana ustanovna listina mesta. Vendar 19 Prim. objavo in prevod ustanovne listine: Janez KRANJC, pa o času preoblikovanja oz. preimenovanja Višnje Gore iz Privilegij mesta Loža iz leta 1477. Notranjski listi 1. Posve- trga v mesto vseeno ne more biti dvoma. Leta 1475, ko je čeno Loški dolini ob petstoletnici mesta Loža 1477–1977. zadnjič izrecno omenjeno pečatenje s trškim pečatom, je Stari trg pri Ložu: Odbor za praznovanje 500-letnice mesta bila Višnja Gora vsekakor še trg, mesto pa je postala najpo- Lož pri SZDL Loška dolina, 1977, str. 54–62.

109 že najmanj 136 let. Na veliko manjšo časovno distanco od nastanka »novega« trga kaže potemtakem leto dni mlaj- ša »ustanovna listina« mesta Višnja Gora, izdana v Gradcu 9. julija 1478, ki uvodoma iz- postavlja prav spremembo lo- kacije naselja. Višnjani naj bi se po naročilu cesarja Fride- rika III. namenili zgraditi trg na drugem kraju, ga utrditi in povzdigniti v mesto (vnsern Marckht daselbs zu Weysel- berg an ain annder ennde pa- wen vnd den zu der weer zue zurichten vnd zu einer Stat Višnja Gora s Starim trgom in Marijino cerkvijo v ospredju po Valvasor- zuerheben furgenomen habe- jevi skicni knjigi (1679–1680)25 n).20 Zaradi dikcije listine je še v novejši znanstveni literaturi zasledi- meru lahko pomeni le, da je že leta 1461 ti trditev, da je nova Višnja Gora nastala začela na današnjem mestu nastajati nova šele v tem oziroma neposredno po tem ča- Višnja gora. Tako predstavlja povzdig teda- su.21 Takšno, dobesedno razlago listine je njega trga v mesto leta 1478 le formalno pod vprašaj prvi postavil Božo Otorepec ob priznanje že nastalega stanja«.22 Nova na- 500-letnici mestnih pravic (1978), vendar o selbina na varnejši, vzvišeni legi tedaj v času preselitve ni ponudil določnejšega od- resnici ni šele »začela nastajati«, ampak govora. Nastanek nove Višnje Gore je po- je morala že nekaj časa pomeniti realnost. vezoval s turškimi napadi od šestdesetih let Da je bila nova Višnja Gora leta 1461 pov- 15. stoletja in z nedatiranim opustošenjem sem izoblikovana in poseljena, priča leto Marijine cerkve v Starem trgu, ne da bi do- dni starejši urbar višnjegorskega gospostva volj jasno izpostavil ključni podatek – prvo (1460), ki v trgu sumarno navaja 51 oštatov omembo Starega trga že v opisu meja tr- ali domcev.23 škega pomirja iz leta 1461. Tej ugotovitvi Vprašanje o času preselitve trga je torej na rob je zapisal: »Imenovanje Stari trg za treba postaviti drugače: koliko let pred 1460 naselje po navadi kaže, da je v bližini že je do nje prišlo in ali lahko zanjo najdemo nastala nova naselbina – to pa v našem pri- kakršno koli oporo v virih? Peščica listin o

20 Izvirnik listine na pergamentu je bil konec 19. stoletja še 22 OTOREPEC, Ob 500-letnici, str. 283. shranjen v višnjanskem mestnem arhivu in ga poznamo po 23 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 123, I/70a, ur- objavi: J. Ev. MAURING, Utemeljitev mesta Višnje Gore. Iz- bar Višnja Gora 1460, s. p., Weychselberg. – Po J. Pirkovič vestja Muzejskega društva za Kranjsko IV (1894), str. 30–32. prikazuje franciscejski kataster iz leta 1825 ob Mestnem V arhivskem fondu mesta Višnja Gora je danes le prepis trgu petdeset stavbišč, med njimi nekaj praznih in nekaj z dne 28. oktobra 1728: ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, združenih v večje enote, kar se natanko sklada s podatkom fasc. 1, Privilegiji, listine. Prim. tudi prepis iz 16. stoletja: iz leta 1460 (Jelka PIRKOVIČ, Dolenjska in Notranjska. Steiermärkisches Landesarchiv Graz, Innerösterreichische Srednjeveška mesta. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Hofkammer, Sachabteilung (I.Ö. HK-Sach), K 93/6. Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, 1998, 21 Irena VILFAN–BRUCKMÜLLER, Višnja Gora in njeno prebi- str. 130). valstvo v 16. stoletju. Ob petstoletnici mesta. Kronika 26 25 Janez Vajkard VALVASOR, Topografija Kranjske 1679–1680. (1978), str. 155; Dr. Stane MIKUŽ, Umetnostnozgodovinska Skicna knjiga. Faksimiliran natis originala iz Metropolitan- topografija grosupeljske kotline. Ljubljana : Zavod SR Slo- ske knjižnice v Zagrebu. Ljubljana: Valvasorjev odbor pri venije za spomeniško varstvo, 1978, str. 203. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 2001, št. 332.

110 trgu in tržanih, začenši z letom 1441, ni pri zemljišču postavil njegov prednik in soime- tem v nikakršno pomoč, kakor tudi ne listi- njak Gregor,27 ki ga poznamo kot višnjegor- ni, v katerih se trg prvič omenja (1386). Po- skega gradiščana s konca 14. in začetka 15. menljivo je neko drugo dejstvo, in sicer to, stoletja.28 Če bi nova Višnja Gora in Sta- kako je leta 1450 opisana lega tedaj prvič ri trg soobstajala že tedaj, se Gumpeler- omenjene starotrške Marijine cerkve: »cer- ji zelo verjetno ne bi odločili za gradnjo kev Naše ljube Gospe v Višnji Gori ob cesti« cerkve na stari lokaciji trga.29 Poleg tega (vnser lieben frauen zu Weichsselberg beÿ so imeli Višnjani starotrško Marijino cer- der strassen gelegn).24 Navedba »ob cesti« kev še v šestdesetih letih 15. stoletja za slejkoprej poudarja, da cerkev ne stoji (več) svojo »matično cerkev« z ustanovo dnev- v trgu, ampak se je ta medtem že preselil ne zornične maše in so jo izdatno obdaro- na polico pod gradom. Kdaj bi se to lahko vali s posestjo,30 v še veliko poznejši čas zgodilo, pa je ob pomanjkanju virov mogoče pa se je pri tej cerkvi obdržalo višnjansko sklepati samo iz širših okoliščin. pokopališče.31 In končno tudi t. i. »mestna ustanovna listina« iz leta 1478 zagotovo ne Glavni razlog za gradnjo novega naselja bi govorila o prestavitvi lokacije trga, če na varnejšem vzvišenem mestu je bila se- bi šlo za časovno že odmaknjeno dejanje veda obramba, vendar povoda za ta korak izpred sedemdesetih let ali več, ki se ga nesporno niso dali šele ponovljeni vpadi ne bi nihče več osebno spominjal. Analogi- Turkov od leta 1469 dalje, temveč nemir- ja z Ložem in tamkajšnjim Starim trgom to na prva polovica 15. stoletja. Negotovost na neki način potrjuje, saj v loški mestni za prvotno dolinsko trško naselje in potre- ustanovni listini (1477) ni več niti z besedo ba po utrditvi sta se močno povečali že z omenjena sprememba lokacije. Tako kot je zgodnjimi, sporadičnimi turškimi vpadi, zlasti še ko so ti leta 1424 postali pogo- 27 ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Mu- stejši. Od leta 1431 naprej, ko so morali zejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Celjski grofje višnjegorsko gospostvo izro- Kranjsko, šk. 1, fasc. 3, Listine, Prepisi listin, zadevajočih župnijo v Višnji Gori, pag. 41, 1450 april 23. Prim. Jože čiti Habsburžanom, so tako izpričani znatni MLINARIČ, Stiška opatija 1136–1784. Novo mesto: Tiskarna stroški oskrbnika Meltza za utrditev gradu Novo mesto, Dolenjska založba, 1995, str. 214. 28 26 Gregor Gumpeler nastopa leta 1385 kot višnjegorski deželski (das paw der vesten Weixlberg). Prav ta sodnik (lantrichter), leta 1409 pa kot gradiščan in deželski leta predstavljajo zelo primeren čas za sodnik (purkgraff vnd lantrichter ze Weixelberg) (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija, 1385 oktober 30., 1409 temeljito ureditev varnostno-obrambnih maj 21.; prim. OTOREPEC, Srednjeveški pečati, str. 123). B. razmer v gospostvu, torej tudi za zgradi- Otorepec je gradnjo cerkve postavil v konec 14. ali začetek 15. stoletja (OTOREPEC, Ob 500-letnici, str. 280), S. Mikuž pa tev nove Višnje Gore v naročju grajskega brez utemeljitve v čas “nekaj pred 1450. letom” in na pod- hriba. Da se stvar ni mogla zgoditi bistveno lagi Valvasorjeve upodobitve zapisal, da gre za tip podeželske gotske cerkve in da nič ne dovoli njenega datiranja v starejši prej, slejkoprej priča čas nastanka Marijine čas (MIKUŽ, Topografija, str. 213). Izkopavanja so sicer odkrila cerkve v prvotnem trgu. Gregor Gumpeler substrukcijo neke predgotske stavbe, ki bi bila lahko ostanek romanske cerkve, vendar bi mogli domnevo dokazati šele z (Kompoljski) je namreč leta 1450 s pričami dodatnim raziskovanjem (prav tam, str. 214). in pismi dokazal, da je cerkev na lastnem 29 Cerkev je pozneje izrecno navedena kot cerkev Naše Ljube Gospe v trgu Višnja Gora: »vnser lieben frauen kyrchen in dem markcht zu Weichselberg« (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija, 1464 julij, 31, s. l.. Prepis v: ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 71, I/40, lit. W II–10, ad 24 ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Mu- 23. 3. 1628. zejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za 30 Prvo pričevanje o zornični maši v Marijini cerkvi srečamo Kranjsko, šk. 1, fasc. 3, Listine, Prepisi listin, zadevajočih leta 1464 v listini višnjanskega vikarja, ki govori o obdaro- župnijo Višnja Gora (1507), pag. 41, 1450 april 23. – Izrecno vanju ustanove z različno posestjo (gl. prejšnjo opombo). v Stari trg je cerkev prvič postavljena leta 1493: »in Allten 31 Pokopališče pri Marijini cerkvi (Freydthoff Vnser Lieben Markht zu Weichsselberg« (prav tam, fol. 28, 1493 s. d.). Frauen Khürchen) je omenjeno leta 1662 (ARS, AS 781, 26 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 101, urbar go- Cistercijanski samostan in državno gospostvo Stična, knj. spostva Kamnik–Stari grad in nekaterih drugih deželnok- 17, glavni urbar župnij in njih imenj, inkorporiranih samo- nežjih posesti 1436–1439, fol. 18. stanu Stična 1662, s. p.).

111 med preselitvijo Loža na sedanji prostor in Slogovni kriteriji jo dovoljujejo postaviti še prvo omembo Starega trga minilo dobrih v 15. stoletje,35 prvič pa je omenjena leta štirideset let, lahko sklepamo, da tudi ča- 1507, slaba tri desetletja potem, ko je Viš- sovna distanca med preselitvijo višnjanske nja Gora postala mesto.36 Že omenjeni dej- trške naselbine in prvo omembo tukajšnje- stvi, da je bila ustanova zornične maše, iz- ga Starega trga (1461) znaša kvečjemu ne- pričana od 1464, vezana na Marijino cerkev kaj desetletij. v Starem trgu in da je ta ostala višnjanska Pri vsej stvari niti ni bistveno, ali se je pokopališka cerkev, kažeta na poznejši na- Višnja Gora iz Starega trga preselila po mo- stanek Anine cerkve od starotrške Marijine. rebitnem turškem uničenju, o katerem ni Kakorkoli, če cerkve sv. Ane ob preselitvi poročil, kakšnem požaru ali samo iz pre- trga še ni bilo, pa lahko upravičeno sklepa- ventivnih razlogov. Gotovo je eno: selitev mo, da so prostor zanjo določili že ob par- trškega prebivalstva je bila načrtna, mno- celacijski zasnovi nove naselbine. žična in glede na varnostno-obrambne oko- Končno naj na prestavitev trške nasel- liščine omejena na zelo kratek čas. Tlorisna bine navežem še ugotovitev, kje je stala zasnova nove Višnje Gore namreč ne odra- tretja, danes povsem pozabljena cerkev ža nikakršne stihije, temveč sistematično sv. Lenarta, izpričana prvič skupaj s Starim parcelacijo.32 Bogati gospoščinski gozdovi, trgom v opisu meja trškega pomirja leta kamnolom na bližnjem Peščeniku in podpo- 1461. Otorepec se z iskanjem njene loka- ra gradiščana višnjegorskega gradu so lahko cije ni ukvarjal in je iz opisa meje zgolj v kar najkrajšem roku omogočili postavitev povzel njeno lego: »cerkev sv. Lenarta pod nove utrjene naselbine. Tudi njeno obzid- trgom ob cesti«.37 Nadaljnji potek meje na je zanesljivo ni začelo nastajati šele leta Stari trg priča samo o njeni približni lokaciji 1478, kot bi mogli razumeti iz »ustanovne in usmerja, na katerem koncu je treba cer- listine mesta«, temveč skupaj z novim na- kev iskati. Kje natanko je stala in kdaj so jo seljem.33 Samo obzidani trg je mogel klju- porušili, ni uspelo ugotoviti niti umetnost- bovati ponovnim, tokrat veliko hujšim tur- nemu zgodovinarju Stanetu Mikužu. Glede škim vpadom od leta 1469 dalje. Zagotovo lokacije se je lahko oprl le na navedbo v sodita šele v ta čas turško uničenje in požig kroniki višnjanske župnije, da se je ljud- Marijine cerkve v Starem trgu, o čemer so sko izročilo cerkve še spominjalo.38 Zdaj v začetku 16. stoletja pripovedovale pri- ni o njeni legi nikakršnega dvoma: stala je če, zaslišane v sporu za patronat nad tedaj jugovzhodno od Starega trga, na današnji spet obnovljeno cerkvijo.34 lokaciji dveh počitniških hišic na zagozde- V zvezi s preselitvijo trga ostaja odpr- ni manjši vzpetini nad pritokom Trsteniš- to vprašanje, ali je tedaj na najvišji toč- čice v potok Višnjica. Izročilo, da je bila ki nove naselbine že stala cerkev sv. Ane. tu nekoč cerkev z neznanim patrocinijem,

35 MIKUŽ, Umetnostnozgodovinska topografija, str. 225. 36 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija, 1507 julij 32 Prim. prvo natančno tlorisno upodobitev mesta v franciscej- 15., Višnja Gora. – Prim. MIKUŽ, Umetnostnozgodovinska skem katastru iz leta 1825: Jelka PIRKOVIČ, Dolenjska in No- topografija, str. 225. Mikuž je domneval, da so »cerkev zi- tranjska, str. 127. dali istočasno z novim mestom po letu 1478«, in se pri tem 33 Tudi ustanovna listina mesta Lož iz leta 1477 govori o opiral na zapis v mestnem sodnem protokolu iz leta 1716, gradnji utrdbe, potem ko naj bi Turki trg povsem uničili in ki ga je objavil že K. Črnologar leta 1898, njegova vsebina požgali (KRANJC, Privilegij mesta, str. 54), toda na drugi pa ni verodostojna. strani je obzidje v Ložu izpričano že skoraj sto let prej, 37 OTOREPEC, Ob 500-letnici, str. 282. leta 1380 (prav tam, str. 45). 38 MIKUŽ, Umetnostnozgodovinska topografija, str. 214. 34 ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Mu- 39 Na ledinsko ime in lokacijo me je opozoril domačin g. Pavel zejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Groznik (1937) iz Višnje Gore, s katerim sem si 9. februarja Kranjsko, šk. 1, fasc. 3, Listine, Prepisi listin, zadevajočih 2004 tudi ogledal mesto nekdanje cerkve. Na njene ostan- župnijo Višnja Gora (1507), pag. 47. – Prim. OTOREPEC, Ob ke naj bi naleteli še ob gradnji ene od obeh počitniških 500-letnici. hišic.

112 in ledinsko ime Nadpurga39 je bilo mogoče Viri povezati z jožefinskim vojaškim zemljevi- dom iz osemdesetih let 18. stoletja, ki na Arhiv Republike Slovenije (ARS): 40 tem mestu prikazuje cerkev sv. Notburge. AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko: Da gre za cerkev, ki je šele pozneje dobila šk. 71, I/40, lit. W II–10, ad 23. 3. 1628, drugi patrocinij, prvotno pa je bila posve- prepis listine 1464 julij 31., s. l.; čena sv. Lenartu, je končno razkril zapis v zapuščinskem inventarju višnjanskega meš- šk. 101, urbar gospostva Kamnik–Stari grad čana Jurija Kastelica iz leta 1744, ki govori in nekaterih drugih deželnoknežjih posesti o volilu pokojnikove žene cerkvi z dvema 1436–1439; patrocinijema – sv. Lenarta in sv. Notbur- šk. 123, I/70a, urbar Višnja Gora 1460. 41 ge. V poročilu o cerkvah višnjanske župni- AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko: je iz leta 1782 je ta višnjanska podružnica k. o. Višnja Gora, N 244, Cenilni operati, spet navedena le kot cerkev sv. Lenarta, s Catastral Schaetzungs-Elaborat der Geme- pristavkom »na hribu« (Filial Kirchen S: Le- inde Weixelberg, 6. 9. 1832; onardi Am berg), njen okoliš pa ni obsegal niti ene hiše in nobene duše,42 zato so jo k. o. Višnja Gora, N 244, Protocoll der Bau kmalu zatem zaprli in prepustili propadu. Parcellen der Gemeinde Weixelberg, 17. 2. Tako kot Marijino cerkev v Starem trgu so 1826. jo opustili v času jožefinskih reform konec AS 166, Mesto Višnja Gora: 18. stoletja, le da sta cerkvi doživeli različ- fasc. 1, Privilegiji, listine, prepis listine ni usodi. Lenartova oziroma Notburgina je 1478 julij 9., Gradec; povsem izginila in pustila za seboj le bled fasc. 5, snopič 2, Davčni registri 1752–1791, spomin,43 medtem ko se je ladja Marijine s. d., del jožefinskega katastra; cerkve v osnovi ohranila do današnjih dni, prezidana v Brodnikov hlev.44 Danes pred- fasc. 6, snopič 1, Inventarji, 20. 3. 1744; stavlja skupaj s toponimom Stari trg edi- fasc. 8, 18. stoletje, 3. 6. 1794. no živo pričevanje o prvotnem višenjskem AS 781, Cistercijanski samostan in državno trgu. gospostvo Stična: knj. 17, glavni urbar župnij in njih imenj,

40 Vincenc RAJŠP (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763– inkorporiranih samostanu Stična 1662. 1787. Opisi. 2. zvezek. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni AS 1063, Zbirka listin: center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1996, Sekcija 203. 41 ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 6, snopič 1, Inventar- Listine grofov Celjskih: listina 1386, junij ji, 20. 3. 1744. 42 Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL), ŠAL/Ž, fasc. 444, Viš- 21., Brugg im Aargau; nja Gora 1766–1860, 21. 6. 1782, Fassion etc. 43 Natančen čas opustitve cerkve ni znan. Kot rečeno, je še Kronološka serija: 1385 oktober 30., s. l.; vrisana v jožefinskih vojaških merjenjih 1784–1787, zanes- 1409 maj 21., s. l.; 1464 julij, 31, s. l.; ljivo pa je ni bilo več leta 1818, saj je tega leta ne pozna izkaz o mašah v cerkvah višnjanske župnije (NŠAL, ŠAL/Ž, 1507 julij 15., Višnja Gora. fasc. 444, Višnja Gora 1766–1860, 3. 7. 1818, Ausweis der alten Matrikel in der Pfarr Weixelburg). 44 S. Mikuž navaja sondiranja v hlevu Janeza Brodnika, o uso- sprva ni služila za hlev, temveč kot krčma. Cenilni opera- di cerkve pa pravi le, da so jo »opustili v toku 18. stoletja, ti iz leta 1832 v uvodnem opisu katastrske občine Višnja ca. 1800. leta so podrli prezbiterij« (MIKUŽ, Umetnostnoz- Gora namreč pravijo: »Nekoč je stala na vzhodnem koncu godovinska topografija, str. 214). Razposvečena je morala občine še ena cerkev, a jo je konec 19. (prav: 18.) stolet- biti že v osemdesetih letih 18. stoletja, saj je v jožefin- ja grof Blagaj spremenil v gostišče (Wirthshaus)« (ARS, AS skem katastru navedena kot »Altenmarkt Kirchen« v rokah 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Višnja Gora, mežnarja Marka Purkla (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, N 244, Cenilni operati, Catastral Schaetzungs-Elaborat der fasc. 5, snopič 2, Davčni registri 1752–1791, s. d., del jože- Gemeinde Weixelberg, 6. 9. 1832). Po franciscejskem kata- finskega katastra). Po lastni navedbi boštanjskega graščaka stru je bil lastnik stavbe (parc. št. 25) grof N. Blagaj, služi- grofa Jožefa Ursinija pl. Blagaja je ta leta 1792 cerkev in la pa je kot stanovanjski in hkrati gospodarski objekt (prav mežnarijo kupil na dražbi ter ju spremenil v pristavo (prav tam, k. o. Višnja Gora, N 244, Protocoll der Bau Parcellen tam, fasc. 8, 18. stoletje, 3. 6. 1794). Nekdanja cerkev der Gemeinde Weixelberg, 17. 2. 1826).

113 AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za kulturo in družbena vprašanja (Novo me- Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo sto), XII (2001), št. 73 – XV (2004), št. 96. in Historičnega društva za Kranjsko: GREBENC, Jože M.: Gospodarska ustano- šk. 1, fasc. 3, Listine, Prepisi listin, zade- vitev Stične ali njena dotacija leta 1135. vajočih župnijo Višnja Gora (1507). Stična: Cistercijanski samostan, 1973. – AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, HRUZA, Karel: Die Herren von Wallsee. Listine iz HHStA: 13 D/3, 1431 julij 15., Geschichte eines schwäbisch-österreichisc- Innsbruck; 13 D/9, 1433 januar 6., s. l. hen Adelsgeschlechts (1171–1331). Linz: Hauptstaatsarchiv Stuttgart (HStAS): Oberösterreichisches Landesarchiv (Forsc- hungen zur Geschichte Oberösterreichs, – B 23 (Vorm. Österreichische Landesstelle Band 18), 1995. II B Landvogtei): U 144, listina 1386 april 26., Brugg im Aargau. KOVAČ, Karl: Beiträge zur Geschichte Kra- ins, I. Teil. Carniola II (1911), str. 159–172. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL): KRANJC, Janez: Privilegij mesta Loža iz – ŠAL/Ž, fasc. 444, Višnja Gora 1766–1860, leta 1477. Notranjski listi 1. Posvečeno Lo- 21. 6. 1782, 3. 7. 1818. ški dolini ob petstoletnici mesta Loža 1477– Österreiches Staatsarchiv, Generaldirekti- 1977. Stari trg pri Ložu: Odbor za prazno- on: vanje 500-letnice mesta Lož pri SZDL Loška – Kercksches Urkundenmaterial (neurejeno, dolina, 1977, str. 41–624. namenjeno v Haus-, Hof- und Staatsarchiv): MAURING, J. Ev.: Utemeljitev mesta Viš- listina 1441 oktober 28., s. l. nje Gore. Izvestja Muzejskega društva za Steiermärkisches Landesarchiv, Graz: Kranjsko IV (1894), str. 30–32. – Innerösterreichische Hofkammer, Sachab- MIKUŽ, Stane: Umetnostnozgodovinska to- teilung (I.Ö. HK-Sach): pografija grosupeljske kotline. Ljubljana : K 93/6, prepis listine 1478 julij 9., Gra- Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, dec. 1978. Tiroler Landesarchiv, Innsbruck (TLA): MLINARIČ, Jože: Stiška opatija 1136–1784. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenj- – Fridericiana 31/1, listina s. d., pred 1431 ska založba, 1995. III. 4., s. l. OKOLIŠ, Stane: Izseki iz zgodovine Loža Znanstvenoraziskovalni center Slovenske in okolice (I. del). Zgodovinski časopis 49 akademije znanosti in umetnosti ) (ZRC (1995), str. 353–378. SAZU), Zgodovinski inštitut Milka Kosa (ZIMK): OTOREPEC, Božo: Ob 500-letnici mesta Višnja Gora. Zbornik občine Grosuplje X. – Božo Otorepec, Gradivo za slovensko zgo- Gospodarska, kulturna in zgodovinska kro- dovino 1246–1500 (tipkopis); nika. Grosuplje: Občinska konferenca SZDL – Zapuščina Boža Otorepca (neurejeno). občine Grosuplje, 1978, str. 277–294. OTOREPEC, Božo: Srednjeveški pečati in Literatura grbi mest in trgov na Slovenskem. Ljublja- na: Slovenska matica, Znanstvenorazisko- BIDERMANN, Dr.: Carniolica. Mittheilun- valni center SAZU, 1988. gen des Historischen Vereines für Krain 21 PIRKOVIČ, Jelka: Dolenjska in Notranjska. (1866), str. 24–26. Srednjeveška mesta. Ljubljana: Ministrstvo GOLEC, Boris: Dolenjska mesta in trgi v za kulturo, Uprava Republike Slovenije za srednjem veku. Rast. Revija za literaturo, kulturno dediščino, 1998, str. 93–130.

114 RAJŠP, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem VILFAN - BRUCKMÜLLER, Irena: Višnja Gora zemljevidu 1763–1787. Opisi. 2. zvezek. in njeno prebivalstvo v 16. stoletju. Ob Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center petstoletnici mesta. Kronika 26 (1978), str. SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1996. 155–158. ŠTIH, Peter: Dežela grofija v Marki in Me- ZWITTER, Fran: Starejša kranjska mesta in tliki. Vilfanov zbornik: pravo – zgodovina meščanstvo. Ljubljana: Leonova družba, – narod = Recht – Geschichte – Nation. Ljub- 1929. ljana: Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999, str. 123–145. Podatki o avtorju: VALVASOR, Janez Vajkard: Topografija Kranj- ske 1679–1680. Skicna knjiga. Faksimiliran doc. dr. Boris Golec, višji znanstveni sode- natis originala iz Metropolitanske knjižnice lavec v Zagrebu. Ljubljana: Valvasorjev odbor pri Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana 2001. [email protected]

Razglednica nekdanje Višnje Gore

115 Grofje Višnjegorski

Stari grad, ki se vzpenja na gričku nad starim mestnim jedrom, skriva v sebi se- danjim meščanom še veliko neznanih zgo- dovinskih dejstev. Grad je bil v srednjem veku eden izmed pomembnejših gradov na Kranjskem, pomembno vlogo pa so imeli tudi njegovi takratni lastniki v te- danji marki (na Dolenjskem). Ljudmil Hauptmann, ki se je posvetil razkrivanju skrivnosti o grofih Višnjegor- skih, meni, da naj bi bili grofje sorodni- ki sv. Heme in savinjskih mejnih grofov. Le-ti naj bi se sprva imenovali po Puxu ob Muri na Zgornjem Štajerskem. Grofje Višnjegorski naj bi posest, ki se je razpro- stirala vse od Ljubljane na severozahodu pa vse do hrvaške meje, podedovali od svojih prednikov, sem pa naj bi se prese- lili sredi 12. st.. V tem času je bil gospo- dar gradu Majnhard (1132–1156), ki je bil brat štajerskih Prisov in Plainov. Grad je Posest grofov Višnjegorskih (povzeto po: nad Višnjo Goro stal že pred letom 1152, Komac, 2006) ko se je Majnhard po njem prvič poime- Babonič ter ga prisilil k umiku in nato še noval. požgal grad Mehovo. Grof Albert Višnje- Zaradi nestabilne meje z Ogrsko v 12. gorski naj bi za mir prosil samega ogrske- stoletju je imela višnjegorska posest, s ga kralja, opustiti pa je moral tudi ropar- tem pa tudi celotna marka, poseben pe- ske pohode. čat. Pomen in vlogo višnjegorskih mini- Višnjegorski so konec 12. st., ki je sterialov nam prinaša dokument, ki govo- bilo, kot vidimo iz listine, dokaj nemirno, ri o osvojitvi prvotno ogrske Bele krajine. mejnih konfliktov, ropanj in vojaških ob- Dokument je sicer ponaredek s konca 13. računov polno obdobje, razmišljali izrazi- st., ki pa se opira na avtentično listino to strateško, kar dokazuje tudi strateška ogrskega kralja Emerika z začetka 13. lega njihovih gradov na meji s Slavonijo. stoletja. V naracijski formuli je kralj opi- Vojake ter klientelo za izvajanje obram- sal dogodke ob državni meji v obdobju, ko bnih in ofenzivnih aktivnosti so nabirali je vladal njegov oče Bela III (1173–1196). kar na domačih posestih ob zgornji Muri, Listina omenja potens de Thetonia nomi- imeli pa so predvsem stalne posadke. ne comes Albrihus de Myho, ki je grof Al- Višnjegorski pa so sredi 12. stoletja bert Višnjegorski, ki je stalno plenil ter skrbeli tudi za svoje posesti, kar doka- napadal ogrsko ozemlje (Komac, 2006). zuje ustanovitev samostana v Stični leta Roparski pohodi Alberta Višnjegorskega 1136, ki so ga ustanovili skupaj z oglej- so se končali, ko ga je premagal Štefan skim patriarhom. Cisterca v Stični je tudi

116 prva cisterca na današnjem slovenskem ski ministeriali so se držali zase v krogu ozemlju. Alberta Višnjegorskega in nje- Zofije, pri Henriku pa so bili prisotni le govo hči Zofijo naj bi še v prvi polovici redko (Komac, 2006). Pri vojvodi Frideri- 13. st. imenovali fundator oziroma fun- ku je odsotnost kranjskih ministerialov še datrix samostana. Zofija pa naj bi bila v bolj vidna, ohranjena je namreč le ena Stični tudi pokopana, čeprav je umrla v listina, ki kot priče omenja tudi bivše an- Admontu. deške in višnjegorske plemiče. Leta 1250 se je Ulrik Spanheimski po- Grof Albert je s svojim očetom Majn- godil z drugim pretendentom za višnje- hardom Višnjegorskim (1132–1156) pre- gorsko-andeško dediščino, patriarhom maknil kranjsko mejo daleč proti vzhodu. Bertoldom, ki je Ulriku predal zahteva- Po letu 1200 je grof Albert podedoval od ne gradove, vključno z Višnjo Goro, ki zadnjih Prisov grad Prežek, leta 1209 pa jo je do leta 1251 zasedal državni vikar, je celotno posestvo podedovala njegova grof Majnhard Goriški. Grad je tako ostal hči Zofija, ki je posest prinesla kot doto spanheimski ter v gradiščanski upravi. grofu Henriku Andeškemu. Neznano pa Grad je ponovno omenjen leta 1311 v po- ostaja, zakaj posesti ni podedoval grof pisu posesti koroškega vojvode. Leta 1308 Engelbreht Višnjegorski, ki ga viri ome- je po pogodbi med koroškima vojvodama njajo leta 1213. Ena izmed razlag je, da Henrikom in Otom z grofom Henrikom Go- je bil nezakonski ali pa kako drugače ne- riškim posestništvo postalo dvojno – grof sposoben za dedovanje. V tem obdobju Henrik je grad odstopil Otu, v zastavi za pa so se po gradu imenovali tudi ministe- 1000 mark srebra pa je obdržal mitnino riali, ki so si hkrati z ugledom Višnjegor- ter tisti del deželnega sodišča, ki ni zaje- skih tudi sami dvigovali in krepili ugled. mal Otove posesti. Zastava je ostala traj- na, posest je bila našteta med posestjo, S poroko Agnes, hčere meranskega ki so jo grofi Goriški leta 1342 delili in vojvode Ota, je po letu 1230 večji del je pripadla grofu Albertu IV. (Kos, 2005). višnjegorsko-andeške dediščine dobil šta- O goriški oblasti do tega obdobja priča- jerski vojvoda Friderik II, ki jo je obdržal jo gradiščani, ki so izhajali predvsem iz do smrti leta 1246 (po drugih virih naj vrst Auerspergov. Prvi znani gradiščani so bi se Agnes od Friderika ločila (Komac, Kuno (1297–1304), nato Majnhalm in sin 2006)). Vdovo je takoj nato poročil koro- Herbard leta 1324, ki sta bila Auersperga ški vojvoda Ulrik Spanheimski ter zasedel in verjetno tudi višnjegorska gradiščana. posest. V tem obdobju so imeli ministe- V tem času je živel tudi Rudel, Seizerjev riali zelo pomembno vlogo kot podaljša- sin (do okoli 1356) ter svak Majnharda z na roka teritorialnih gospodov v boju za Rožeka (Gradaca), ki je bil prav tako Au- prevlado na Kranjskem. Bili so v njihovem ersperg ter goriški vitez. spremstvu, vojski, zasedali so funkcije v Grad (in gospostvo?) so si sredi 14. sto- teritorialni upravi. Uspeh dinastov je bil letja podredili Habsburžani, ki so ga za- tako več ali manj odvisen od podpore lo- stavljali za usluge zaveznikom. Po gradu kalnih plemiških skupin, kar se kaže na (ali kraju?) se je v 14. stoletju imenovalo primeru Henrika Andeškega in vojvode še nekaj plemiških oseb, ki so bili mogoče Friderika. Henriku Andeškemu in vojvo- gradiščani, sodniki, upravitelji ali pa le di Frideriku ni nikoli uspelo trdno držati trški prebivalci. Grad je bil pred letom v rokah tistih ozemelj, ki naj bi v njune 1386 v lasti celjskih grofov, ki pa so ga roke prišla s poroko z Zofijo Višnjegorsko nato predali grofom Ortenburškim, naj- oziroma Agnes Andeško. Bivši višnjegor- pozneje leta 1420 pa je Višnja Gora zopet

117 Rodbina Višnjegorskih (povzeto po: Kos, 2005) postala celjska posest. V tem času je pr- Literatura votno skromno grajsko poslopje zamenja- lo razkošnejše, ki pa je še vedno obdržalo Kos, D., Vitez in grad, Založba ZRC SAZU, značilno stolpasto obliko. Ljubljana 2005. V Višnji Gori, ki je bila v tistem času Komac, A., Od mejne grofije do dežele, obroben trg, se sloj plemenitih meščanov Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2006. ni razvil, največji ugled, ki pa ni bil de- den, so uživali trški sodniki. Aleksandra Saša Žagar Gros

118 Višnjansko obrtništvo skozi čas

Naše mesto je leta 1556 po navedbi kro- našli luknjo v zakonu – dekretu in so cehe nista štelo 80 hiš, ki so bile večinoma pre- preoblikovali v bratovščine. Bratovščine krite s skodlami. 57 hiš je bilo pritličnih, 22 so imele svoje bandere ali prapore in tudi enonadstropnih, ena hiša pa je bila dvonad- v mestni cerkvi so prevzeli v varstvo oba stropna. Meščani so se v tistem času preživ- stranska cehovska oltarja. Na desnem ol- ljali s poljedelstvom in obrtjo. Obrtniki so tarju še dandanes lahko vidimo, kako kovač bili združeni v obrtnih zadrugah, ki so se kuje konja. imenovali cehi. Leta 1512 je bila ustanov- S podelitvijo mestnih pravic je Višnja ljena prva zadruga, ki je združevala kovače Gora pridobila tri sejme. Obrtniki so svo- in izdelovalce nožev. Kovačev je bilo v tistih je izdelke prodajali na sejmih v mestu in časih v Višnji Gori kar veliko, najbrž zaradi tudi v drugih večjih krajih. Ker so člani ce- slovitih in zloglasnih višnjanskih klancev, hov delali vedno več in bolje, jim število po katerih so konji in konjske vprege to- sejmov ni več zadoščalo. Cesarski dvor so vorili ali vlekli vozove z različnim blagom.. stalno prosili in nadlegovali, češ da je pre- Konje je bilo treba velikokrat podkovati, malo sejmov in da bi s povečanjem števila popravljati in tudi izdelovati nove vozove. sejmov imelo mesto večje dohodke, ki bi Prvi zadrugi so kasneje sledile še usnjarska, jih uporabilo za utrjevanje obrambnega čevljarska in krojaška zadruga. obzidja. S temi prošnjami so obrtniki poča- Zadruge so imele svoja pravila, po- si dosegli svoje, tako da je bilo proti koncu membne dokumente, listine in gotovino pa 19. stoletja 11 sejmov. Obrtnikom je bilo, so shranjevali v posebne cehovske skrinji- po pravici povedano, seveda predvsem za ce. Člani so imeli obveznosti in vrsto pri- vedno večjo prodajo in s tem povečevanje vilegijev. Za vstop v članstvo zadruge so bili lastnih dobičkov, mestni in državni oblasti postavljeni zahtevni pogoji. Zoper nečlane pa bi radi dajali čim manj, kar je tudi dan- se je zadruga borila na najrazličnejše na- danes zelo razumljivo. čine, med drugim tudi s pritožbami na sam Z obrtniškega stališča je zelo zani- ‘presvitli’ dvor. Višnjanski čevljarji so se miv grb nekdanje višnjanske gospode. Na tako leta 1661 pritožili cesarju Leopoldu enem od dveh polj grba so upodobljene zoper zakotne ali nič izučene čevljarje iz klešče! Za upodobitev klešč ni jasne raz- bližnje in daljne okolice, ki niso niti meš- lage. Mogoče je bil kdo od plemičev tudi čani, ne plačujejo davkov, vrhu vsega pa vešč kovaške obrti? še zaradi nizkih cen njihovih nekvalitetnih Obrtnike so potrebovali pri gradnji no- izdelkov mestnim čevljarjem niti živeti ne vega gradu, železnice, smučarskega doma pustijo. Višnjanski obrtniki so se tako že na Polževem, plavalnega bazena in drugje. pred štirimi stoletji borili proti zametkom Med najslavnejše višnjanske obrtnike prav globalizacije, ki je danes tako prisotna v gotovo sodi slikar Monhart, ki je 1674. leta našem življenju. pozlatil in poslikal zlati oltar v muljavski Časi pa so se spreminjali in s tem tudi cerkvi. Čeprav je bil slikar, se je štel za zakonodaja. Cesar Ferdinand I. je leta obrtnika, v dobro pa mu je šteti, da so ga 1843 s posebnim dekretom cehe razpustil obrtniki imeli radi in so mu pri njegovih z namenom, da bo s tem posodobil trgo- umetniških delih tudi veliko pomagali. vino in obrt. Vrli meščanski obrtniki pa so Daljnega leta 1507 je meščan Matevž

119 Zupan s sinovoma Gašperjem in Janezom narejenim čevljem. Poleg vsega pa so se v zgradil ob potoku Trstenik mlin z enim teča- času socialistične izgradnje številne obrti jem in enim kamnom. Mestu je moral vsako podržavile. Dolgo časa tudi ni bilo lepo sli- leto na dan sv. Jurija plačati en ogrski gol- šati, da si zasebni obrtnik – privatnik in te je dinar ali 130 beneških šilingov. Josip Ahlin oblast gledala po strani. Kljub temu je leta pa je 1870 leta naredil za 42 goldinarjev 1954 Višnja Gora imela 6 gostiln, 2 krojača, krasno spovednico in vrata za zakristijo. 1 mesarja, 1 peka, 2 kovača, 3 čevljarje, 1 Tudi župani so bili pogosto obrtniki. brivca, 2 sedlarja, 1 izdelovalca brezalko- Eden od njih je bil Anton Stepic, ki je leta holnih pijač (sifon in graherle), 2 elektrikar- 1885 popravil ostrešje na cerkvi sv. Tilna in ja in enega klobučarja. Skoraj vse navedene delal z »izgubo«. obrti so v kasnejših letih ugasnile. Še gostiln Tudi z industrijo so se meščani kmalu je manj. Po podatkih davčne uprave izpred »spopadli«. Gospod plemeniti Bartholoti je dvajsetih let je bilo leta 1988 v Višnji Gori že v 18. stoletju zgradil tovarno nogavic. prijavljeno 11 obrtnikov. Zgradbi, v kateri je danes večje število sta- In danes? Bralci si naj ogledajo reklame novanj, še dandanes nekateri starejši meš- v zadnjem delu knjige in bodo videli, koliko čani rečejo »Na fabriki«. Baron Rothschutz je obrtnikov in s čim vse se ukvarjajo. Da- je konec 19. stoletja v gradu Podsmreka našnje delo obrtnikov je čisto drugačno kot razvil tovarno čebelarskega orodja, ki so pred desetletji ali stoletji. Nesporno pa je ga kupovali po celem avstroogrskem ce- dejstvo, da so nekdanji obrtniki – rokodelci sarstvu. Med prvo svetovno vojno pa so v utirali pot današnjemu vse hitrejšemu raz- dvorani pri farni cerkvi sv. Tilna izdelovali voju obrti in tudi industrijskemu razvoju. slamnate čevlje za cesarsko vojsko. Druga svetovna vojna in nato še več de- Pavel Groznik setletij po njej je bila za višnjanske obrt- nike prava katastrofa. Industrijski izdelki Vir so malo po malem nadomeščali nekdanje Dr. Stane Mikuž: Umetnostno zgodovin- ročno izdelane izdelke, tako na primer čev- ska topografija grosupeljske krajine, 1974. ljarji kmalu niso mogli konkurirati v tovarni Lastni arhiv.

120 Berniki v Višnji Gori

Konec leta 1882 ali spomladi 1883 se delavnico za popravilo starih klobukov in je v Višnjo Goro preselila mlada družina. oče je pričel z delom. Prišla je z veliko željo, da si ustvari dom O novem obrtniku se je hitro razvedelo in pogoje za srečno življenje. Z delom in po mestu in širši okolici. To je bil čas, ko ljubeznijo ji je uspelo, da je v tem lepem so vsi moški, stari, mladi in že fantiči no- mestu pognala nove korenine. sili klobuke poleti in pozimi. Zato dela ni Ivan Bernik, doma v Sori pri Medvodah, nikoli zmanjkalo. je bil izučen klobučar, ki si je znanje nabi- Že nekaj let kasneje je stanovanje po- ral v Škofji Loki in na avstrijskem Koroškem. stalo pretesno za naraščajočo družino in Poročil se je z Marijo, hčerko premožne obrt. Zato je oče kupil majhno pritlično kmečke družine iz Preske pri Medvodah. hišo za mestno cerkvijo sv. Ane. Ko pa so Ko se jima je l. 1882 rodil prvi otrok – sin l.1906 v mestu zgradili novo osnovno šolo, Joško, je spoznal, da je čas za novi priče- je oče odkupil staro šolo. V njej je poleg tek. Vedel je, da med Ljubljano in Novim delavnice odprl tudi trgovino z novimi klo- mestom ni klobučarskega obrtnika, zato je buki ter sprejel v službo klobučarskega po- sklenil poskusiti srečo na Dolenjskem. Od- močnika in vajenca. Za hišo so uredili pros- ločil se je za Višnjo Goro. tor za dva konja in voz. Leta 1882 ali najkasneje spomladi 1883 Tudi družina je bila že popolna. V le- so našli dom v hiši upokojenega duhovnika tih 1883–1903 se je v Višnji Gori rodilo še dr. Mauringa. Uredili so tudi klobučarsko enajst otrok. Deklica in dva dečka so umrli

Klobučar Ivan Bernik s svojimi konji.

121 zelo mladi. Devet odraščajočih pa je v stari zapuščali dom in si ustvarili svoje družine šoli našlo dovolj prostora. Poleg prvorojen- tudi ostali. Sin Janko je odšel v Ljubljano in ca Joška (1882), ki je še kot dojenček »pri- v Šiški odprl trgovino z »mešanim blagom«. potoval« že iz Sore, so hišo napolnili še: Komaj 42 let star je umrl za vnetjem sle- Janko (1883), Andrej (1884), Franc (1893), piča, ki je bila takrat še smrtna bolezen. Poldi (1894), Albin (1896), Mici (1898), Beti Najstarejša hčerka Poldi, izučena šivilja, (1899) in Justa (1903). je z družino ostala v Višnji Gori, Beti se Zanimivo je bilo, da je bila trgovina od- je poročila na Jurjev (Novljanov) grunt na prta vsako nedeljo v dopoldanskem času. Peščeniku, najmlajša Justa pa se je kmalu Tako so lahko vsi, ki so prišli iz oddaljenih po poroki z Višnjanom z družino preselila v vasi k nedeljski maši, obiskali tudi trgovino Ljubljano. s klobuki ali oddali v popravilo stare. Seve- Prva svetovna vojna Bernikovim fantom da so lahko te že naslednjo nedeljo poprav- ni prizanesla. Trije so se borili na različ- ljene odnesli domov. nih koncih vojne vihre. Vsak v drugem re- Ob nedeljah pa ni bil zaposlen samo oče, gimentu. Vendar so se 12. maja 1918., na ampak tudi mama. Bila je namreč odlična predvečer upora v Judenburgu, po dolgem zeliščarka. Cvetje je nabirala od pomladi času nepričakovano srečali. Po koncu vojne do jeseni predvsem po travnikih v Dednem so se Joško, Andrej in Franc srečno vrni- Dolu. Pri tem ji je najraje pomagala naj- li. Le najmlajši od fantov, Albin (roj. dec. mlajša hčerka Justa. Posušeno cvetje je 1896), je težko dočakal svojo polnoletnost spravljala v platnene vrečke, te pa v velike in se takoj prostovoljno javil v vojsko. Par kartonaste škatle, v katerih so po železnici mesecev pozneje je za binkošti 1917 padel iz Italije in Avstrije dobivali nove klobuke na soški fronti. za prodajo. In skoraj tako kot klobuki so Otrok te velike družine, ki se ga tradicija bili znani mamini zdravilni čaji. Po maši so klobučarstva ni dotaknila, je bil prvoroje- prihajale ženske iz okoliških vasi in ji razla- nec Joško (Josip) rojen 19. 3. 1882. V letih gale bolezni njihovih družinskih članov. Za 1889–1896 je končal sedemletno osnovno vsako bolezen je mama našla čaj. To svojo šolo. Od tu dalje pa mu je usoda namenila dejavnost je razvila v pravi obred. Ko se povsem drugačno življenjsko pot. je poučila o bolezni, je prosilki pripravila V Codellijevo graščino, streljaj iz Višnje krožnik zakuhane goveje juhe, sama pa je Gore, so vsako leto prihajali na počitnice odšla na podstrešje in pripravila pravo čaj- številni sorodniki iz Ljubljane, Dunaja in no mešanico. Gradca. Bili so prijazni in prijetni ljudje, Bernikovo »klobučarstvo« in njegove veliko so se sprehajali in jezdili po okolici. družinske člane so dobro poznali Dolenj- Posebno je bila pri meščanih znana in pri- ci od Litije do Kočevja in od Grosuplja do ljubljena lastnica gradu baronica Rozalija Trebnjega, saj so redno vozili robo na sej- Codelli, rojena baronica Taufferer. Bila je me in postavljali po dve stojnici. Pri tem so vdova barona Karla Jožefa Codellija in mati sodelovali skoraj vsi domači. barona Antona Codellija. Rada se je spre- Poskrbljeno je bilo, da so se mladi hajala po mestu, oblečena povsem v belo, – fantje in dekleta – naučili klobučarske in se včasih ustavila pri Bernikovih. Ob neki obrti. Fantje v delavnici, dekleta pa pri ob- priliki je izrazila željo, da bi odpeljala s šivanju (podloga, usnje, trak) novih in sta- seboj na Dunaj enega njihovih sinov. Ob- rih klobukov. Trije so nadaljevali družinsko ljubila je, da mu ne bo nič hudega, nosil bo tradicijo: Andrej v Višnji Gori, Franc in Mici paževsko livrejo, naučil se bo lepih manir pa v Ljubljani. in nemškega jezika. Drug za drugim so v naslednjih letih Tisto leto je Joško zaključil šolo. Bil

122 je star 14 let in domenili so se, da bi ko- za kruh, se prehladila in umrla za pljučni- nec poletja odšel s Codellijevo družino na co. Joško pa je bil med vojno avstroogrski Dunaj. vojak.

Prvi slovenski avtomobil. Josip Bernik

15. novembra 1898 pa se je Joško, še ne Po vojni se je njegova zaposlitev pri 17 let star, pripeljal s 23-letnim baronom Codellijevih končala. Vsaj leta 1920 je bil Antonom Codellijem z Dunaja v Ljubljano s gotovo že v Ljubljani. V tistem času se je prvim avtomobilom. Mati baronica Rozalija spoznal in poročil z 18 let mlajšo Marijo, je sinu podarila prvi avtomobil dvosed, ki roj. Zatler, iz Savelj pri Ljubljani. Skupaj je bil izdelan v Benzovi tovarni. Prvi avto- sta se zaposlila v Trgovski zbornici v Beet- mobil je v Ljubljani povzročil pravo senza- hovnovi ulici v Ljubljani. Joško je bil šofer cijo. To je bil začetek novega, avtomobili- osebnega avtomobila predsednika zbor- stičnega obdobja na Slovenskem. nice, žena pa je opravljala delo hišnice. Že februarja naslednje leto 1899 sta se Leta 1922 se jima je rodila hčerka Jožica, baron Anton in Joško Bernik odpeljala do leta 1927 pa Mira. Leta 1945 so se morali francoske Nice. Pisani viri o tem potovanju izseliti in od takrat dalje so živeli na Er- pravijo, da je baron Codelli vozniku Jošku javčevi cesti. »za truda polno vožnjo« podaril zlatnik. Joško, ki je vozil prvi slovenski avto, je Ker pa je nato baron Anton v Nici zaigral umrl po težki bolezni v ljubljanski bolnišni- vse prihranke in tudi avto, mu je moral ci 27. aprila 1947 v starosti 65 let. »voznik Bernik posoditi svoj težko zasluže- Korenine Bernikove družine so se v Viš- ni zlatnik«, da sta se lahko z vlakom od- nji Gori dobro prijele, se razrasle, ozelene- peljala domov. le in vzcvetele. Joško je v poletnih mesecih s Codellije- Vsadila sta jih dva mlada Gorenjca: Ivan vo družino prihajal v Višnjo Goro. Okoli leta (roj. 16. 5. 1855 v Sori pri Medvodah, umrl 1900 se je zaljubil v hčerko mestne babice. 17. 7. 1928) in Marija (roj. Cvajnar 23. 5. Zelo si je želel poročiti se z njo. Njena mati 1860 v Preski pri Medvodah, umrla 11. 1. pa ji tega ni dovolila, kljub temu, da mu je 1935). Oba sta pokopana na višnjanskem rodila dva sinova. pokopališču. Joško se je kasneje na Dunaju poročil z nevesto, po rodu Čehinjo. Žena je bila Danica Sedej, univ. dipl. slavistka rahlega zdravja. Neko zimo med prvo sve- tovno vojno je čakala v vrsti pred pekarno

123 Nemško bombardiranje Višnje Gore, 21. septembra 1943

V II. svetovni vojni so mesto Višnja Gora tega tragičnega dogodka, ko je bilo ubitih 9 in vasi tedanje občine Višnje Gore, sedanje civilnih oseb, ranjenih 10, uničenih je bilo krajevne skupnosti, utrpele težke človeške pet poslopij, večina ostalih pa je bilo po- in materialne izgube. Življenje je izgubilo škodovanih. V enem trenutku je Višnja Gora 160 vojaških in civilnih oseb (v I. svetovni doživela največjo tragedijo v zgodovini. vojni 55 vojakov). Italijanski okupator je Glede na to, da najmanj tri povojne ge- požgal vasi Sp. Brezovo (13. marca 1942, neracije Višnjanov in novo naseljeni prebi- pozneje 18. 10. 1943 tudi partizani), Pri- valci naše krajevne skupnosti o bombardi- stavo pri Višnji Gori (17. junija 1942), Dom ranju Višnje Gore in o dogodkih, ki so sedaj na Polževem (7. julija 1942) in Bremovo že zgodovina, niso seznanjeni, menim, da domačijo na Peščeniku (15. julija 1942). je prav, da jih na kratko opišem. Po nemški ofenzivi v novembru 1942 Vsega je kriva vojna, ki se je začela na pa so partizani požgali obe graščini – Co- cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, ko je nem- dellijev grad in stavbo okrajnega sodišča, ško letalstvo silovito bombardiralo Beograd. osnovno šolo, železniško postajo in stavbo, V naslednjih dneh so udrle v Kraljevino Ju- kjer je bila po vojni trgovina in pošta, in si- goslavijo nemške, italijanske in madžarske cer zato, da se v njih ne bi nastanili Nemci. divizije. Kot navaja dr. Josip Rus, tedanji Stavbe, razen Codellijevega gradu, so bile sodnik na Okrajnem sodišču v Višnji Gori, po vojni obnovljene, izgubljenih življenj pa v svoji knjigi »Zapiski iz življenja Josipa ni bilo več mogoče povrniti. Rusa«, je bil tiste dni v Višnji Gori cel polk Najhujši udarec pa je doživelo mesto vojaštva Dravske divizije, ki je imela svoj Višnja Gora, ko so ga 21. septembra 1943 štab v Novem mestu. Čakali so na vojaške bombardirali Nemci. Letos poteka 65 let od ukaze, ki jih ni bilo od nikoder. Vojska se

Spomenik žrtvam bombardiranja na našem pokopališču.

124 je 10. aprila dopoldan valila brez reda pro- tem pa se je pripravljal tudi nemški okupa- ti Novemu mestu, ki pa so ga tudi napadla tor, ki ni kapituliral, da zasede dotedanje nemška letala. Proti poldnevu se je vojaš- italijansko okupacijsko ozemlje. Tako so čina začela valiti v nasprotno smer, proti Nemci že 9. septembra zasedli Kostanjevi- Ljubljani. Začel se je popoln razpad, vojaki co, ki jo je 19. septembra obiskal general so zapustili težko orožje, vse ceste so bile Roesener in dal povelje za izvedbo nadalj- namreč polne topov, odvrgli osebno orožje njih vojaških akcij, tudi na naše severno ob- in se razkropili na vse strani. močje iz smeri Šmartnega pri Litiji, kjer je Dr. Josip Rus piše v svojih spominih, da bilo poveljstvo 18. nemškega policijskega je 11. aprila navsezgodaj telefoniral na polka. Nemška vojska je tako 21. septem- Bansko upravo v Ljubljani z vprašanjem, bra prekoračila medvojno nemško mejo, ki kdo je sedaj na oblasti. Po daljšem čakanju je potekala za vasjo Leskovec. Da bi voja- mu je tajnik dr. Natlačena sporočil, da g. ška aktivnost na prebivalstvo delovala bolj ban sporoča, da se ne ve. Nered je naraš- zastrašujoče, je letalski oddelek iz Cerkelj čal in v Višnji Gori so se ustavljali tovorni bombardiral Višnjo Goro in Metnaj. vlaki, ki so vozili z Balkana na zahod moko, Ob 11.20 je Višnjo Goro bombardiralo sladkor, jajca, lešnike, pomaranče, vino in šest nemških letal. Takoj je bilo ubitih 7 ostale prehrambene artikle, ki so bili na- civilnih oseb, 2 pa sta nekaj dni kasneje menjeni za izvoz. Te vlakovne kompozicije umrli v bolnišnici v Novem mestu. Nemška so se znašle na dolenjski progi, ker je bil vojska je ob pomoči tankov zatem brez ovir prevoz preko Zidanega mostu zaradi unič- prodirala proti Višnji Gori ter začela me- enega vozlišča onemogočen. Začelo se je sto, v katerem tedaj ni bilo več partizanov, plenjenje prehrambenega in vojaškega bla- obstreljevati s težkim orožjem. Popoldne ga. Prebivalstvo se je tako za več mesecev so Nemci vdrli v mesto, izropali šolo, v ka- oskrbelo s prehrambenim in drugim blagom. teri je bilo tudi nekaj orožja in streliva, iz Vse, kar je ostalo, zlasti težkega orožja, pa Omahnove trgovine pa so odpeljali moko. je kasneje zasegla italijanska oblast. S takšnim plenom, ki jim ga je moral z 11. aprila so Italijani brez boja zasedli vozom odpeljati Anton Zupančič, tedanji Ljubljano ter v naslednjih dneh Dolenjsko gospodar pri Zajčku, so se potem ob petih in Belo krajino. popoldne umaknili proti Leskovcu. V bom- Višnja Gora je bila od teh aprilskih dni da- bardiranju so bili popolnoma uničeni dve lje pod italijansko okupacijo, vse do 10. sep- Bernikovi hiši na Mestnem trgu, Sokolski tembra 1943, ko so Italijani, ponovno brez dom in Pajkova hiša v ‘gasi’ na sedanji So- boja, odšli v smeri proti Krki, Dobrepolju in kolski ulici ter Tomšičeva hiša pri cerkvi sv. Kočevju z namenom, da čimprej dosežejo Ane, kjer je bila tedaj pekarna. V njej je Primorje (Italija je sicer 8. septembra 1943 bila ubita Julka Pajk, težko ranjena pa sta uradno kapitulirala). Kot ob jugoslovanskem bila pek Alojz Mustar in njegova žena Mari- razpadu leta 1941, je tudi ob italijanskem ja, ki sta za posledicami ran kasneje tudi leta 1943 ostalo, predvsem v stavbi sodišča, umrla. Vse ostale žrtve so bile takoj mrtve, nekaj prehrambenega in vojaškega blaga, s in sicer na območju Sokolske ulice, kjer je katerim se je oskrbelo prebivalstvo. padlo tudi največ letalskih bomb. K sreči Že izpraznjeno Višnjo Goro je zasedla je precej bomb mesto zgrešilo in padlo v Cankarjevega brigada, kasneje tudi Gubče- dolino, kjer so bili nato še dolga leta veliki va brigada in druge partizanske enote, iz- kraterji. V Sokolskem domu je bilo tudi več vedena je bila splošna mobilizacija moških Višnjanov, ki so pripravljali dvorano za na- v starosti od 17. do 45. leta, izvajala so se povedani miting, in otrok, ki so te priprave ljudska zborovanja na trgu in mitingi. Med- z zanimanjem spremljali.

125 Bombe so povzročile tudi požare, ki spomeniku pred Mestno hišo v Višnji Gori, so jih skušali gasilci pogasiti s staro ročno ki je bil postavljen 1. julija 1962, načrt brizgalno (ki se še vedno nahaja v gasil- zanj je izdelal arhitekt Vlasto Kopač. Nji- skem domu) s črpanjem vode iz vodohrana hov skupni grob na krajevnem pokopališču pri Valvazorjevem vodnjaku. Ob bombardi- pa je ostal dolga leta neobeležen in tudi ranju je bil podrt tudi leseni gasilski stolp neoskrbovan. Šele v letu 1998 je Krajevno na Cvingarju. združenje borcev in udeležencev NOB Viš- Najbolj žalostno pa je bilo opravilo pri nja Gora dalo pobudo Krajevni skupnosti dvigovanju žrtev in polaganju v krste iz go- Višnja Gora in Občinskemu združenju ZZB lih smrekovih desk, ki jih je na hitro izdelal NOB Grosuplje za postavitev nagrobnega mizar Alojz Kahne. Posebej je bilo to težko spomenika na tem skupnem grobu. Pobu- za Pepeta Pajka, ki je med ubitimi našel da je bila pozitivno sprejeta. Spomenik tudi svojo sestro Julko Pajk in več svojih je izdelal Petar Jovardarič, kamnosek iz sorodnikov. Krste so bile odnešene v cer- Malega vrha pri Šmarju-Sapu v decembru kev sv. Ane. Nadvse pretresljiv je bil pogled 1998, postavljen pa je bil v maju 1999. nanje, ko je belino lesa in cerkveni pod Napis na spomeniku se glasi: Žrtve nem- obarvala kri žrtev, ki je tekla skozi špranje škega bombardiranja Višnje Gore – 21. 9. krst. Žrtve bombardiranja, razen zakoncev 1943. Na levi strani spomenika se naha- Mustar, ki sta umrla v novomeški bolnišnici, ja državni grb, na desni strani pa priimki, so bile nato pokopane v skupni grob na kra- imena in rojstni datumi žrtev. Na spodnji jevnem pokopališču v Višnji Gori. strani spomenika je napis Počivajte v miru Žrtve nemškega bombardiranja so bili: v svobodni Sloveniji. • Tonček AUBREHT, rojen 4. junija 1941 v Višnji Gori, Franc Godeša • Franci BERNIK, rojen 3. januarja 1936 v Višnji Gori, Viri • Alojz MUSTAR, rojen 19. novembra 1911 v Kuželjevcu pri Zagradcu, umrl 27. 9. Stane Semič-Daki: Najboljši so padli, 1943 v bolnišnici v Novem mestu, poko- Samozaložba, Ljubljana 1971 pan na pokopališču v Šmihelu pri Novem Radko Polič: Čudežna pomlad, Založba mestu, Borec, Ljubljana 1979 • Marija MUSTAR, rojena 30. decembra Franc Strle: Tomšičeva brigada, Parti- 1911 v Rakovniku pri Šentjerneju, umrla zanska knjiga, 1980 30. 9. 1943 v bolnišnici v Novem mestu, Tone Fajfar: Odločitev, Založba Borec, pokopana na pokopališču v Šmihelu pri Ljubljana 1981 Novem mestu, Pomniki NOB v Občini Grosuplje, Gro- • Julka PAJK, rojena 15. februarja 1903 v suplje 1987 Višnji Gori, Bogdan Osolnik: Z ljubeznijo skozi su- • Marija PAJK, rojena 1. februarja 1926 v rovi čas, Založba Borec, Dolenjska založba Višnji Gori, 1989 • Marijan PAJK, rojen 12. marca 1942 v Tone Ferenc: Kapitulacija Italije in NOB Višnji Gori, v jeseni 1943 • Alojz Slavko PRIJATELJ, rojen 20. maja Milena Vrenčur, Ivan Križnar: V navzkriž- 1929 v Višnji Gori, nem ognju, Društvo piscev zgodovine NOB • Alojz VIDMAR, rojen 7. julija 1892 v Cer- Slovenije, Knjižnica OF 1997 kljah. Vse omenjene žrtve so napisane na

126 Kako smo pred dvajsetimi leti zgradili asfaltirano cesto Višnja Gora–Polževo

Konec lanskega leta, natančno 10. ok- javnosti, z bankami in izvajalci, pa tudi tobra 2007, je minilo 20 let od otvoritve z gospodarskimi organizacijami in občani, asfaltirane ceste v dolžini 6 km na tra- je bil končno sklenjen krog financiranja; si Višnja Gora–Peščenik, Kriška vas–Nova dogovorjeni so bili tudi načrti, roki in iz- vas–Hotel Polževo–Zavrtače. To je bil za vajalci. tiste čase velik dogodek za vso Polževsko planoto, na kateri je že tedaj živelo kakš- Olajševalna okoliščina je bila sočasna nih 800 stalnih prebivalcev in uporabni- izgradnja avtoceste, kar je pocenilo stro- kov počitniških hiš, vse več pa je bilo tudi ške mehanizacije, dovoza materiala in turističnih obiskovalcev. Takratna maka- koncentracijo delavcev. Precejšnja ovira damska cesta je bila v slabem stanju in je pa je bila takratna visoka inflacija, zato močno zapraševala okolje ter onesnaže- smo vsak dinar sproti vezali po realni ob- vala pitno vodo v kapnicah, ki so se pol- restni meri 60 %, proti koncu izgradnje nile z zaprašenih streh. celo po 84 %.

Pobud za asfaltiranje te ceste je bilo Prebivalci in uporabniki počitniških veliko že mnogo let nazaj, vendar se je hiš so zbrali okoli 25 % potrebnih sredstev praktična akcija začela šele 27. aprila (takratnih 108 milijonov dinarjev), lokal- 1986 z odločnim sklepom občnega zbora ne skupnosti in gospodarske organizacije Turističnega društva Polževo, da z obnovo približno 25 %, preostali del pa država v nikakor ni več mogoče odlašati. Pri tem okviru investicije za izgradnjo avtoceste. sta nas ves čas akcije močno podpirali Upoštevajoč, da so prebivalci pred tem Krajevna skupnost Višnja Gora, ki jo je sami financirali napeljavo elektrike po tedaj vodil Pavel Groznik, in takrat še počitniškem naselju, vključno s transfor- enotna Občina Grosuplje. Sedanje Občine matorsko postajo, napeljavo telefona in Ivančna Gorica takrat še ni bilo, se je pa s prispevki sodelovali še pri raznih drugih pod vodstvom župana Jerneja Lampreta skupnih akcijah, je bil za tisti čas njihov močno izkazala pri poznejši veliki akciji, prispevek kar velik, predvsem pa brez napeljavi vodovoda. njega tudi drugih sredstev in ceste ne bi bilo. Celotno akcijo asfaltiranja ceste je vodil odbor za obnovo ceste Polževo Po dvajsetih letih je bil krajši del te (predsedoval mu je avtor tega članka), ki zelo prometne ceste že obnovljen. Bi- je imel težavno nalogo, saj ni bilo v za- stveno daljši del na to še čaka. Upam, da četku na voljo ničesar drugega kot sklep, ne spet na kakšen gradbeni odbor, ki bi da je cesto treba asfaltirati. S številnimi zbral sredstva in organiziral dela! razgovori in dogovori z lokalnimi in re- publiškimi državnimi organi, interesnimi Slavko Grčar, uni.dipl.iur. skupnostmi za ceste in za komunalne de-

127 Čas za nove zgodbe

O naravni dediščini Višnje Gore

V Višnji Gori premoremo precej zanimi- njeno tesno povezanost z naravo. Dober vih zgodb. Tako lahko na primer v stikih z primer vgnezdenosti kulture v naravo je Američani Višnjo Goro slikovito predstavi- prav staro jedro našega mesta, ki na griču mo kar z dejstvom, da smo pri nas že imeli ni po naključju. Za novo naselbino so pred mestne pravice, še preden je Kolumb odkril stoletji v teh krajih iskali najprimernejši Ameriko. Kakšni radovedni buči lahko raz- prostor za obrambo. Všeč mi je, da cenimo ložimo, da pri nas nimamo nasadov višenj, kulturno dediščino in se zaradi nje oziramo in pojasnimo, kako so se ljudje zaradi lažje v pretekle čase. Ob letošnji visoki obletni- obrambe pred Turki preselili višje na goro. ci našega mesta pa se lahko vprašamo, ali Med ljudmi po Sloveniji smo bolj kot po smo sposobni tudi mi ustvariti kakšno zgod- mestnih pravicah znani po Jurčičevi Kozlov- bo, ki si jo bodo zanamci pripovedovali čez ski sodbi. Zaradi več stoletij stare legende desetletja. Zagotovo bi si nas prihodnji ro- o polžu pa naše mesto hudomušno omenja dovi zapomnili, če bi nam uspelo posebej tudi Tine Germ v svoji knjigi o Simboliki dobro ohraniti našo naravo oziroma narav- živali1, saj naj bi bili v nasprotju z večino no dediščino. naših sodobnikov na polža močno navezani. Ohranjanje narave pomeni ohranjanje Marsikdo iz okoliških krajev pozna vic o ne- biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot2. kdanjih višnjanskih vislicah, ki naj jih ne Naj na tem mestu najprej pojasnim, kaj ta bi posojali, saj naj bi bile le za Višnjane in dva izraza pomenita. Biotska raznovrstnost njihove otroke. Všeč mi je tudi anekdota o je pestrost živali, rastlin in njihovih živ- višnjanskem mestnem tramvaju, na katero ljenjskih okolij. Naravne vrednote pa ob- se večkrat spomnim, ko poslušam razprave segajo vso naravno dediščino na območju o ponovni uvedbi tega prevoznega sredstva Republike Slovenije. Naravna vrednota je v Ljubljani. redek, dragocen ali znamenit naravni po- Navedene zgodbe iz preteklosti našega jav. mesta izvirajo iz kulturne dediščine. Pri Na področju ohranjanja narave je od kulturni dediščini pa pogosto pozabimo na našega članstva v Evropski uniji naprej za- gotovo najbolj vroča tema Natura 2000. Veliko razprav je že bilo in veliko jih še bo, predvsem o tem, ali gre v primeru obmo- čij Natura 2000 za zaviranje razvoja ali za nove razvojne priložnosti. Ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 smo namreč morali po strokovnih kriterijih do- ločiti območja, ki so z vidika varstva narave posebej pomembna in tvorijo širom Evrope omrežje naravovarstvenih območij. Ta ob- močja naj bi pomagala ohraniti živalske in rastlinske vrste ter redke in ogrožene živ- ljenjske prostore. Kljub temu, da ima več kot tretjina Ob potoku Kosca slovenskega ozemlja status območij Natu-

128 ra 2000 in je Slovenija po tem deležu prva med vsemi državami članicami, je območje Višnje Gore na tem zemljevidu prazna lisa. Tudi naša občina Ivančna Gorica se lahko pohvali le s skromnimi 3 % ozemlja, ki si je prislužilo oznako Natura 20003. Kot kaže, pa bomo Višnjani kmalu dobili svoje evropsko varstveno območje – dolino Kosce z lehnja- kotvornim potokom. Slovenija je namreč pri opredelitvi območij Natura 2000 očitno prav lehnjakotvornim potokom posvetila premalo pozornosti in mora to popraviti. Gre za potoke, v katerih poteka izločanje kamna iz vode, ki se nalaga po strugi po- toka, po mahovih, listju in palicah. Kamen Vijeglavka (foto M. Perušek) je luknjičast in se imenuje lehnjak. Status naj bi urejali sonaravno, onesnaženo vodo območja Natura 2000 nas v primeru poto- pa bi morali prednostno očistiti. ka Kosce lahko opozarja, da imamo nekaj Poleg tega se na naravno vrednoto ne dragocenega, kar je vredno ohranjati. Po- odlaga odpadkov, v obrežno vegetacijo pa skrbeti bomo morali, da bo zgornji tok do- se lahko posega le tako, da se bistveno ne line Kosce še naprej v ugodnem stanju za spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Re- nadaljnjo tvorbo lehnjaka. Včasih je bilo kreacijske in športne aktivnosti se izvaja takih potokov po Sloveniji več, kar doka- tako, da se naravnih vrednot ne poškoduje zuje uporaba lehnjaka pri gradnji starih hiš in da se ne spremeni njenih lastnosti. Na- in gradov. Strokovnjaki domnevajo, da je ravno vrednoto se sicer lahko uredi za ob- onesnaženost voda glavni vzrok za to, da je isk, vendar tako, da se ne spremenijo nje- takih potokov vedno manj. ne lastnosti ter da je vidna podoba naravne Pogled na atlas okolja Slovenije4 nam za vrednote čim manj spremenjena. Paziti je območje Višnje Gore pri naravnih znameni- treba tudi na območje vpliva na naravno tostih poleg doline Kosce prikaže še dolino vrednoto. Vsa ta pravila se zdijo logična, Trstenik, zgornji tok Višnjice, mokrišča v a očitno potrebna v primeru različnih po- Babjem dolu in v Piskovki ter Jeromščico. V gledov na rabo naravnih virov, če gre za navedenih primerih gre za hidrološko zvrst naravno vrednoto ali njeno bližnjo okolico. naravnih vrednot5. Na omenjeni spletni Planinsko društvo Polž je pred leti začelo strani je na območju Višnje Gore mogoče urejati pot ob Kosci. Pred začetkom so se poiskati še nekaj točkovnih naravnih vred- posvetovali s strokovnjakom iz Zavoda za not, kot so različne jame, brezna, drevesa. varstvo narave. Uporabili so naravne ma- Nekaj teh dreves je del kulturnega in zgo- teriale, košev za smeti pa niso namestili, dovinskega spomenika starega mestnega saj se od obiskovalcev podobno kot v gorah jedra Višnje Gore. pričakuje, da tudi drugje v naravi za sabo V Pravilniku o določitvi in varstvu na- ne puščajo smeti. ravnih vrednot iz leta 2004 so določene Ugotovimo lahko, da je skupni imeno- varstvene in razvojne usmeritve po zvrsteh valec območnim naravnim znamenitostim naravnih vrednot. Preberemo si lahko, kako v Višnji Gori voda. V vodi se zelo odslika- je treba paziti na hidrološko zvrst naravnih va naš način življenja. Kot otroke nas je vrednot: na tovrstnih vrednotah naj ne bi za igro privlačil potok Višnjica. Pa so nam gradili objektov, tudi enostavnih ne, vodo starši igranje v potoku kmalu prepovedali,

129 saj je bila voda zaradi neurejene kanali- prisoten tudi v vodi izvira. V Trsteniku je zacije preveč umazana, bosonogi pa bi se voda dobra, tam se nahaja vodno zajetje lahko porezali tudi na kakšnih črepinjah, za občino Ivančna Gorica in zaradi tega na saj so številne odpadke metali kar v vodo. srečo obstaja večja skrb in je posledično Tudi danes stanje potoka ni bistveno dru- vsaj tam manj novih črnih odlagališč raz- gačno: poleg še vedno neurejene kanaliza- ličnih in potencialno zdravju nevarnih od- cije so otroci iz osnovne šole ob letošnjem padkov. čiščenju Višnje Gore pred tradicionalnim Če bi želeli ustvariti zgodbo, po kateri Jurčičevim pohodom v njem našli precej bi bili širše prepoznavni in bi bili zaradi nje odpadkov. na nas ponosni naslednji rodovi, koristi pa Imam občutek, kot da smo umazane bi imeli tudi sami, bi se lahko na primer potoke sprejeli kot nekaj samoumevnega, posvetili izboljšanju varstva naših vodnih kjer se ne da nič storiti, saj naj bi časi či- virov. Slovenija ima sicer kot članica EU do- stih potokov pač že minili. Pri nas na sre- ločene obveznosti za urejanje voda, tako čo s pitno vodo še nimamo hujših težav in da občine pospešeno urejajo kanalizacij- je verjetno to tudi eden od razlogov, da ni ske sisteme in čistilne naprave. V strnjenih prave motivacije, da bi za naše vode bolje naseljih v dolinah bo to lažje izvesti kot v poskrbeli. razpršenih vaseh po planotah. V vaseh ali Tudi ob izviru Kosce ni najbolj pripo- manjših zaselkih in pri posameznih hišah bi ročljivo, da bi si potešili žejo. Gre namreč bile dobre rešitve manjše rastlinske čistilne za kraški izvir, v katerem se zbirajo vode naprave. V Višnji Gori je bilo včasih veliko iz poseljene planote nad izvirom, kjer prav vodnjakov, kjer se je bilo mogoče odžejati, tako ni urejene kanalizacije, v bližini višje in tudi te bi bilo mogoče obnoviti in morda nad izvirom pa je strelišče na glinaste go- katere izmed njih ponovno obuditi. Marsi- lobe in je zaradi tega svinec najverjetneje kaj bi lahko naredili na tem področju, če bi se za to odločili. Omenim naj še rastlinski in živalski svet na območju Višnje Gore, o čemer pa ni mo- goče zaslediti kakšnih posebnih podatkov. Kolegi ornitologi, ki so dobri poznavalci ptic, so mi povedali, da so pred kratkim ob ogledovanju terena za morebitno priso- tnost velike uharice pri nas opazili hribske škrjance, ki so razmeroma redki, pomembni v mednarodnem smislu in indikatorji manj intenzivno obdelanih suhih travnikov. Poleg omenjenih škrjancev smo na območju Viš- nje Gore že opazovali ali poslušali marsikje že redke ptice, kot so sloka, smrdokavra, vijeglavka, pivka, črna in zelena žolna, podhujka, prepelica in druge. Divje orhideje oziroma kukavice je še mo- goče občudovati na manj pognojenih in manj intenzivno obdelanih travnikih. Na Vrhu po travnikih uspevajo različne vrste, na primer navadna kukavica, stasita kukavica, navadna Navadna oblasta kukavica (foto P. Skoberne) oblasta kukavica in bleda kukavica.

130 Tudi katero od omenjenih vrst bi si lah- dnje pravi tudi zato, ker je vedno več lju- ko izbrali za našo zgodbo – večini teh vrst di, ki se na področje ohranjanja narave in je bilo včasih sobivanje ob človeku lažje. naravi prijazne rabe naravnih virov dobro Še ko so kmetovali naši stari starši, ni bilo spoznajo in je to njihov poklic ali pa gre za težav z različnimi insekticidi in pesticidi, dejavnost, ki se ji posvečajo v prostem času ker jih enostavno ni bilo. Obliki terena se in že imajo izkušnje z uspešnimi projekti. je bilo treba bolj prilagoditi, saj ni bilo Višnja Gora ima poseben čar, ki pa ga je težkih rovokopačev, s katerimi bi lahko težko ujeti v besede. Je ta čar v slikoviti izravnavali polja. Obdelovali so več po- gruči hiš na griču, v nenavadnem simbolu, v vršin, a tiste manj intenzivno, gnojili so ponosu njenih prebivalcev, v vaseh, v gozdo- predvsem s hlevskim gnojem. Zaradi vseh vih in travnikih, ki jo obdajajo? Verjetno je teh sprememb ter opuščanja kmetijstva čar prav v prepletenosti kulture in narave. po eni strani ter intenziviranja po drugi je Na območju Višnje Gore sicer nimamo za marsikatero od teh vrst treba poskrbe- kakšnih razvpitih naravnih biserov, zagoto- ti zavestno – npr. s pozno košnjo, z manj vo pa imamo dragoceno naravno dediščino, gnojenja, obnovo starih visokodebelnih sa- ki bi jo kazalo čim bolj ohraniti za nadalj- dovnjakov, puščanjem posameznih grmov nje rodove. Morda bo čista voda že kmalu in dreves ob njivah in travnikih ter debe- dobesedno največje bogastvo. Morda bo lejših dreves z dupli v gozdu. V naravi je hrana, pridelana na naravi prijazen način, vse povezano – ob dobri izbiri ciljne vrste, predpisana kar na zdravniški recept. Morda za katero bi se odločili posebej skrbeti, bi bo marsikdo želel za oddih oditi na strokov- lahko ohranili številne druge, ki živijo v no voden ogled po naših gozdovih in trav- istem življenjskem okolju, pa so še manj nikih in bo očaran nad pestrostjo rastlin in poznane in opazne kot omenjene ptice in živali. Prepričana sem, da je čas tudi za divje orhideje. nove zgodbe, tako s področja kulture kot Po moji oceni je sedaj kar pravi čas za narave. Tako kot pred 530 leti zagotovo ni ustvarjanje zgodb o uspehu v povezavi z na- bilo enostavno uresničiti vizije, da bi zgra- ravo. Imamo globalno Konvencijo o varstvu dili mesto, tudi danes ni enostavno nare- biotske pestrosti6, v EU imamo omrežje Na- diti nekaj takega, kar bi imelo dolgoročno tura 2000 ter številne predpise o varstvu pozitivne učinke za več rodov. Potrebna je in urejanju voda. Tudi v Sloveniji imamo pripravljenost in morda tudi kanček sreče. močno zakonodajo na področju ohranjanja narave, problem je le v tem, da dobre na- dr. Katarina Groznik Zeiler mene ali pravila veliko lažje zapišemo kot dejansko uresničujemo. Obstajajo evropski VIRI: in nacionalni finančni viri, ki so na voljo 1 Germ, T. 2006. Simbolika živali. Modri- tudi za varstvo narave, za naravi prijazno jan, Ljubljana. kmetijstvo, za čiščenje vode, za razvoj, ki 2 Zakon o ohranjanju narave. Ur. l. RS temelji na priložnostih zaradi ohranjene 96/2004. narave. 3 http://www.natura2000.gov.si/filead- Čas pa je v tem trenutku pravi tudi zato, min/user_upload/razno/delez_po_ob- ker je vedno več ljudi, ki jim ni vseeno. To cinah.pdf se vidi tudi po tem, da zberemo vedno več 4 http://gis.arso.gov.si/atlasokolja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, pov- 5 Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih praševanje po ekološko pridelani hrani pa vrednot. Ur.l. RS 111/04. tako silovito narašča, da je treba tovrstne 6 Zakon o ratifikaciji Konvencije o biolo- kmetijske pridelke uvažati. Čas je nenaza- ški raznovrstnosti. Ur. l. RS 30/96.

131 Knjige o Višnji Gori in Višnjanih

IVAN SIVEC: ANGELCA ŠKUFCA: BOŽJI MLINI POVEST O JANEZOVI SREČI Ljudska pisateljica Angelca Škufca je l. Knjiga je izšla ob 210-letnici Ciglerje- 2002 pri Ognjišču v Kopru izdala knjigo pre- vega rojstva in 110-letnici prihoda Janeza prostih pripovedi, pa tudi veselih šal – Bož- Ciglerja kot župnika v Višnjo Goro. Bil je ji mlini. V knjigi so zbrane drobne zgodbe namreč 37 let župnik Višnje Gore (od l. iz vsakdanjega kmečkega življenja. Skoraj 1832 do l. 1869), pokopan je na našem po- vse so prežete z globoko vero do Boga. V kopališču ob cerkvi. pripovedih najdemo tudi njena osebna raz- Pisatelj Ivan Sivec je v knjigi oživil mišljanja ob raznih srečanjih in doživetjih. mnoge like prednikov, celih družin, ki so »Moj mlin v Mleščevem že davno ne ro- ustvarjali krajevno zgodovino. Predsta- poče več, razpadla kolesa je prerasel mah. vil je bogastvo ljudskega podeželskega Ostale pa so zbrane zgodbe, ki jih je na- življenja. Spoznamo, kako je nastajala pisalo življenje,« pravi Angelca. prva slovenska povest Sreča v nesreči, pa tudi Ciglerjeva srečanja s pesnikoma IRMA JANČAR: Vodnikom in Prešernom ter s Slomškom. POLŽ NA VERIGI Mladega Jurčiča je navdušil za pisanje. (pripovedi o Višnji Gori in Višnjanih) Cigler je rad opisoval male ljudi, njihove zgode in nezgode, boj za srečo, kruh in Ljubiteljska pripovednica Irma Jančar ljubezen. je v zgodbah (pripovedih) predstavila svet Knjigo je bogato slikovno opremil naš Višnjanov v prvih desetletjih po drugi sve- domači slikar Janez Kastelic. Pisatelj Ivan tovni vojni. To so resnične pripovedi, ki jih Sivec jo je l 7. maja 2002 predstavi širšemu je ohranila v spominu iz najstniških let, ko krogu Višnjanov in učencem OŠ. je živela pri župniku Vidmarju (stricu) v župnišču v Viš- nji Gori. Opi- suje doživetja sovrstnikov in sošolcev, so- sedov, župni- ka Vidmarja in vse osebe poimenuje s pravimi imeni. Celostna knji- ga je lep spo- min na njena mladostna do- živetja v sta- rodavni Višnji Gori.

132 Knjiga je izšla leta 2006 v samozaložbi DIPLOMSKO DELO: s pomočjo sponzorjev iz Višnje Gore. Pred- Naravna in kulturna dediščina v stavitev knjige je bila ob prisotnosti mno- turistični ponudbi Višnje Gore gih opisanih ljudi v zgodbah in z uprizoritvi- jo likov iz te knjige (marec 2006). Višnjanka Vesna Koricki je preteklo leto na Visoki šoli za turizem v Portorožu MIHAELA ZAJC - JARC: DUHAN IZ zaključila visokošolski študij z diplomskim VIŠNJE GORE delom: Naravna in kulturna dediščina v tu- ristični ponudbi Višnje Gore. Vesnin mentor Knjiga je izšla l. 1993 pri Kmečkem glasu je bil prof.dr. Janez Bogataj. V zanimivem in je bila omenjena že v prejšnjem zborni- gradivu je Vesna predstavila našo krajev- ku. Toda to je pomembno delo naše kronist- no bogato naravno in kulturno dediščino. ke Mihaele, ki je zbirala različne pripovedi Spomnila je na zelo bogato turistično po- in jih tako ohranila rodovom. To so prave nudbo v Višnji Gori pred drugo svetovno folklorne pripovedi: od klasičnih bajk, pri- vojno, ko je mesto imelo številna gostišča, povedk, do šaljivk in anekdot. Zgodbe so tujske sobe, nov plavalni bazen, smučarski kratke, napisane v domačem višnjanskem dom na Polževem. Opozorila je na trenutno narečju – tudi zapis je originalen. Slikovno stanje na področju turistične dejavnosti in jo je opremil slikar Janez Kastelic. na možnosti različnih aktivnosti, ki bi bile V pripovedih spoznamo uroke, bajeslov- namenjene tako turistom kot tudi ali pred- na bitja, ljudske običaje. »Duhan« so ime- vsem nam prebivalcem. novali pustno šemo. Avtorica je zapisala, da je ta knjiga darilo krajanom – starejšim PG za spomin, mladim pa za vzpodbudo, da bi naprej zbirali ljudske pripovedi.

MARIJA PILKO: VSE JE LJUBEZEN

Leta 2002 je Marija Pilko, kulturna de- lavka na Čandkovi domačiji, izdala pesniško zbirko s tem naslovom. To so pesmi čustev, lepote, hrepenenja po ljubezni in bolečine za izgubljenim. To so pesmi, ki se bralca dotaknejo s svojo globino. Knjigo je ilustrirala slikarka Jožica Škof iz Novega mesta.

Anica Petrič

133 Trudni Sonček (Uspavanka) razdajaj ji svoje moči, nihče je ne more ljubiti kot ti. Sonček je truden, cel dan je hodil, Poslušaj, moj sin, in sprejmi moj lučko sijal je blagoslov. iz svetlih oči. Ivanka Kozlevčar Sonček je truden, rad bi počival, glav’co na goro Grad visoko je dal. Neme priče iz davnine, Sonček je truden, so na hribu razvaline. očke zapira, Zidovi sivi v zrak štrlijo, kmalu bo nočka, o nekdanji moči govorijo. ko bo zaspal. Grad že davno je brez strehe, pod njo je skrival mnoge grehe, razkošju konec je in slavi, Oče govori sinu se zobu časa nič ne ustavi. Plemiči, ki vladali so prvi, Sin moj, bodi drevo in ne ptica: so nam bratje b’li po krvi. drevo raste v globino, Iz Brež-Seliške rodovine trdno se oklepa grude, izvirajo njih korenine, v njej črpa moč, staro so koroško pleme, drevo ne beži pred viharjem, so potomci svete Eme. bori se z njim, mu kljubuje Menih po svetu prostor išče, in vsaka pomlad celi mu rane; kjer postavil bi svetišče. drevo razpira roke pticam, Višnjegorski bratje trije, sprejema jih trudne v varno naročje, vsi ljubitelji Marije, da s pesmijo spletajo gnezda. so Žitično mu polje dali, da tam bi samostan zidali. Sin moj, ne dopusti, da dom ti bo prazen, Je Albert vitez plemenit, napolni ga z novim življenjem; čislan, hraber, bojevit, ne jemlji Križanega iz kota, pravi viteški je lik, ki videl si mater sklepati roke ki zasluži spomenik. in mene klečati pred njim, Razpodil ogrske je tolpe, njegov pečat nosiš na čelu; posest razširil vse do Kolpe. blodečim odpira dom vrata, v njem najdejo kruh in molitev. Višnjanski diplomat Sin moj, ne zapuščaj dežele očetov, ki veš, kako so trpeli zanjo, Ko cesar moža potrebuje, kam vse so jih položili vanjo, da poslal ga bo na tuje, ki hraniš jim v srcu spomin. na Kranjskem išče diplomata, ki nese naj darila zlata, Ne puli iz nje korenin, carju turškem in vezirju, ne trgaj vezi iz davnin, milost naj naklonita premirju.

134 Je rekel cesar: »Tako bodi, in zmagovita je parada Žiga naj odpravo vodi,. triumfirala do Carigrada. je sposoben kot junak, Trideset tisoč kovancev, vsi zlati. in diplomatski je lisjak.« vdova Turjaška je morala zbrati A Turki so drugačne vere, za glavi obeh in mladega sina. pa jezikovne bariere, Tol’ko veljala je odkupnina. težave so na tujih tleh, Za tako zbrane denarje malo šans je za uspeh. Ferhad paša že išče zidarje, Stari grad spomin budi da so v Bosni odprli gradbišče, na čase, davno jih že ni Alahu v čast zgradili svetišče.

Tone Drab Tragedija

Ker Turek ne da mira, Marija dedendolska se krščanska vojska zbira, pri Budačkem, tu so okopi, Popotnik truden k Tebi gre, na čelo vojske Herbart stopi, ozdravil rad bi srčno rano. eden plemičev Turjaških, Pobožno se v nebo ozre, s četo vitezov junaških, molitev moli v srcu zbrano. ob njem ureja bojne zbore Ave Marija! Friderik iz Višnje Gore. Ulega mrak na polje se, Herbart četico povede, ugasne romarju svečavo; z njo gre na oglede, a v noč svetinja se vžge, pred njimi glej, sovražni roj, k Mariji dedendolski plava. pa so spustili se v boj. Ave Marija! Napaka bila je usodna, Na tla pokleknil romar je, ni bila skupina predhodna, k molitvi sklonil trudno glavo. na četico je navalila Mu rana srčna zdrava je, vsa sovražnikova sila. iz srca kliče Tvojo slavo. Ko deroča reka jih oblije, Ave Marija! Herbart zadnjo bitko bije, Marija dedendolska Ti, Friderik pa se ob strani, pogled upri v nas kristjane! zroč v smrt obupno brani. Obriši solzne nam oči, Tako v bitki neenaki zaceli v srcu naše rane! v smrt vsi padejo junaki. Ave Marija! Vitezom velike slave odsekali so Turki glave, Rafko Groznik, Višnjan, župnik na tako hrumeč v veliki slavi V. Ubeljskem, umrl 2004 na kopja nataknjeni glavi

135 Vse v Višnjanih objavljene pesmi o Višnji Gori

Višnjan, 1995 zal,ta ti bo ves prah poslaltam od Drage skoz’dolinos tovornjaki, z ropotijo! VIŠNJA GORA 2. Višnja Gora, staro mesto, Višnja Gora - 4 krat 10 že lethrup te stre- za obzidjem tam stoji, sa sem od cest! V Šmarju travniki so za- ki pred Turki v bran postavljen liv protihrupni tam ograji.naši pa domovi je že iz davnih, davnih dni. burnospremljajo vso cesto šumno.Sveti Tilen - daj zaresnam ograjo iz nebes! Viharji hrumijo, stoletja minijo, narod pa tukaj je žilav in zdrav; 3. zemljo to ljubi, Tiskarskemu škratu v VišnjanuLjubi naš za kruhek se trudi tiskarski škrat, hoj, preberi še enkrat in zadovoljno in zdravo živi. naše stavke in besede,ne pričaraj nove zmede! Prijazne vasice okoli leže, v njih pa moji sošolci, prijat’li žive. Mihaela Zajc

Kombi jih vozi znanju nasproti POLŽ VIŠNJANSKI JE ZAKLAD, ki ga v naši šoli dobe, VSAK BI GA POGLEDAL RAD. res je že stara, a kdo za to mara, NA VERIGO JE PRIPET, saj znanje pomembno je le. RAD NA POT BI UŠEL ŽE SPET!

A kot izgleda, tudi Višnjanom V VIŠNJI GORI TEČE POTOK, bodo vremena se zjasnil, TEČE POTOK VIŠNJICA. saj kmalu nova šola se bo gradila. ŽUBORI, PREPEVA, ŽUBORI, PREPEVA POTOK VIŠNJICA. Aleš Gorše, 5. b TAM VELIKO OTROK ŽIVI, POJEJO, VRISKAJO Višnjan, 1997 RADI PRAV VSI!

VIŠENJSKE BODICE VELIKO GRADOV TAM STOJI, STARI GRAD PA SLAVIJO PRAV VSI. 1. V Višnji Gori ni lahko,v trdi zimi sneg vi- Meta Travnik, 4. razred sokplugi zrinejo pred vrata,poje kar na- prej lopata -sicer v hiši boš ostal,več ne boš se ven pobral.Prišla bo pomlad zele- na,cesta bo kar oživela,že bo tu Univer-

136 Višnjan, 1998 Lahko noč, Višnja Gora. Tiho ugašajo v oknih luči. Nočnega ni več čuvaja, Hiše kot stare gospe Višnja Gora sama spi stikajo glave in šepetajo in spomin se le sprehaja preden še same zaspe. preko šumnih starih dni. Sveta Ana v svoj plašč trudne je hiše ovila. Sredi trga Valvazor Čuvala jih bo do jutra, še nam čuva star vodnjak ... ko jih zarja bo prebudila. Ni baronice, štac’narjev, Lahko noč, Višnja Gora. ne oštirjev, ne žandarjev, Le mirno počivaj in spi, ni beračev, ne sodnije, Ko Svetega Tilna zvon se oglasi, Višnja Gora nova klije. da te veselo in srečno dobi.

Mihaela Zajc (odlomki iz pesmi) Marija Pilko

VIŠNJA GORA VIŠNJA GORA 1. Višnja Gora DOLENJSKA JE LEPI KRAJ, se obnavlja, 520 let VIŠNJA GORA JE NJEN RAJ. proslavlja. Nova šola se gradi, vsak veselo TAM V GOZDU GRAD STOJI, v njo hiti. KOMAJ DA SE ŠE DRŽI. 2. Mesto staro 520 let, NA HRIBČKU JE TUDI CERKEV STARA, a vseeno se da IMENUJE SE SVETA ANA. v njem živet. Vsak - je vabljen: Le veselo, NAŠE MESTO JE RES MALO, zdaj vsi gremo na AMPAK ŠOLO LE IMAMO. delo.

NAŠ SIMBOL JE POLŽEK MLAD, Anka Perko, 6. r. OŠ OBČUDUJE GA PRAV VSAK.

VIŠNJA GORA S SONCEM OBSIJANA, VIŠNJA GORA Z LEPIM POTOČKOM JE OBDANA. Na hribčku stari grad stoji, Nina Kozel, 4. razred pod njim pa majhno mesto leži.

Višnja Gora svoj simbol ima, slinastega polža na verigi priklenjenega. LAHKO NOČ, VIŠNJA GORA Reka Višnjica leno hiti naprej, Utihnil je otroški smeh, žal pa ni nič rib v njej. vse je tiho, vse že spi. Le Valvazorju stari vodnjak V Višnjo Goro vlak prihiti, uspavanko še žubori. pobere potnike in že ga več ni.

137 Vsak dan nas iz malega mesta KO PAPRIDE V DOLINO, v svet odpelje široka avtocesta. ŽE MISLI, DA JE TOPOLINO.

Za nič na svetu Višnje Gore ne dam, NA KONCU IŠČE saj tu veliko prijateljev imam. IN NA SREČO NAJDE, KOPALIŠČE.

Rada živim v Višnji Gori! TAM HIŠICO ODLOŽI, UTRUJENO TELO OSVEŽI. Andreja Šimic PA ŽE NAPREJ SE MU MUDI, POLŽ GRE SKOZI MESTO DA KAJ NE ZAMUD.

VLEČE POLŽ HIŠO SKOZI MESTO, KER PA TAKO HITI, VČASIH ČEZ NAJŠIRŠO CESTO. ŠE HIŠICO TAM PUSTI.

PA V OVINKU BILA HITROST JE PREVELIKA, KDOR TEGA NE VERJAME, ŽE BLIŽNJO OGRAJO PREMIKA. NAJ POGLEDA,

MIMO PRVIH HIŠ PRIDIRJA, NA KOPALIŠČU VELIKA HIŠICA STOJI TU IN TAM VZNEMIRJA. IN MILO JEČI:

PRED SODNIJO SE USTAVI, »OJ POLŽEK TI NEUMNI, DA VIDI, ČE VSE JE PO POSTAVI. IMELI PRAV SO VIŠNJANI VELEUMNI,

PA MIMO TELOVADNICE SOPIHA, KO STRICA NA VERIGO PRIVEZALI, VIDI GA SOSEDOV MIHA. DA NAPAKE GROZNE,

KO PA PRIDE DO OVINKA, NIKOLI VEČ SE NEZGODIJO TAKE, GA ŽE OZMERJA TINKA. KO POLŽI ZARADI HITROSTI SILNE, NA SVOJE HIŠICE POZABIJO OBILNE. »BOLJ POČASI GOSPOD POLŽ, PO CESTI SE NE HODI VZDOLŽ! Mateja Zajc, 4. razred

«MIMO ŠOLE PO TEDNU GRE, MISLI SI, KAR DOBRO MI GRE. JESENKE BODENEŽKE VSE SE MU SMEJE, KO GRE MIMO ZELENE MEJE. SMEROKAZ V STIČNO

PA POLŽ REKORD POSTAVI, Ko v višenjsko dolino pride praznik KO PRI CERKVI SE USTAVI. in nedelja ... vsak drugi te šofer na cesti terja-le kam naj se usmeri v Stično: SAMO NAZAJ POGLEDA, ČELO SI OBRIŠE, zakaj ne zmoremo še smerokaza PA JO ŽE NAPREJ POBRIŠE. v svetovno znano to središče lično?

VČASIH TAKO HITI, DA SAM SEBE PREHITI.

138 PROTIHRUPNA ZAŠČITA hrupa, praha zbirališče za prevoze SCT, Kar štirideset let brez hrupne ljubi DARS, tako ne gre! smo zaščite, pretresajo nas tudi Tovornjaki, težki stroji, tovornjaki iz Podsmreke, sem in tja vsak hip oboji, dolinci višenjski postali dolgoletni ta podre ti kolov pet smo junaki in spadamo že kar in ograja gre v nered, med mučenike. oni v mejo te potiska (Zdaj z lučjo iščemo može, in drvi kot nora Liska, ki bi uredili te dolge). kozel Lisec v Višnji Gori ves preplašen gleda doli: Dolgé izpred desetih let: VIŠENJSKI TURIZEM proti hrupu ni ograje, v cesti same so kotanje, Turistične rožce lepo bi cvetele - Višnjica je plitva, plitva, tudi pri nas, če hrupa in praha za poplave prava pril’ka. več ne bi imele: še v druge bi Ni obvoza po sredini, kraje ponosno duhtele in zbirale ki promet bi nam uredil, ljudstva - tudi pri nas. dolg je star že desetletje, to je res že staro petje. Le zakaj smo za Dolenjko CIGLERJEV SPOMIN dali naše rodne are in hektare, oh, še mi bi nagajali! In še pisatelj Cigler tu med nami nima sreče, še zdaj se v Mihaela Zajc Višnji Gori ime mu ne leskeče, le s stare temne tam nagrobne plošče nas ogovarja kar pekoče. Bo v novi šoli nov njegov Višnja Gora spomin nastal? Bo rodu novemu kdaj lik svetal? Višnja Gora staro mesto, staro mesto let že petsto. Mihaela Zajc Grad na hribu čuva hiše, Cesta pa vijugo riše. Višnjan, 2000 Polžek stari s hišo pravo UJETIH VIŠNJANOV TOŽBA Je priklenjen na zastavo.

Že je leto naokrog, Varuje nas in svari, kar gradite cesto Bič, naj nas naglica skrbi. ni še konca nam nadlog, drugega pa ni tu nič: Urša Jevnikar, 4. razred naše mestno je zemljišče

139 Višnjan, 2002 Pesmica o Višnji Gori

POZDRAV Z MORJA Višnja Gora staro mesto, vsi smo ponosni na to, Prineslo mi je morje v njem živimo in veseli tople spomine, šolo obiskujemo. na vas daljne polže iz zelene doline. Z gradu nas pozdravlja zastava, Velika je višnjanska slava, Kmalu vetrič bo zapihal, popotnik po cesti se pelje, vam prinesel me bo nazaj, naš sloves po svetu odpelje. do takrat lep pozdrav z morja v raj. In še o polžu pove, ki ima hišo in roge, Roko Malkoč, 6. razred priklenjen je na verigo, za vedno bo ostal tako.

Višnjan, 2003 Višnjegorci so pridni in delavni, mnogi po svetu so znani, da bo takšnih še veliko, PESEM O VIŠNJI GORI naša šola poskrbela bo. Višnja Gora! Nika Jevnikar, 4. razred Staro in razvito mesto. Na hribu stari grad stoji, zaspano dremlje in smrči. PESEM O VIŠNJI GORI Avtocesta mimo travnikov hiti, Čudovit jo gozd le gleda in šumi. Višnja Gora, lepa kar se da, tam v dolini, tam v kotlini, Lepi vrtovi, stari in novi domovi sije kot kakšna ugledna gospa. na griču stojijo, se milo držijo. Čeznjo teče rečica, Po železnih tirih pa vlaki hitijo, ki se ji reče Višnjica. podnevi in ponoči imajo energijo. Včasih je Višnjica čista bila, a zdaj je že vsa onesnažena. Višnjegorski mestni trg ima od nekdaj svoj grb. Na griču Stari grad stoji, Na grbu narisan stari je grad, njega grofov slava še danes živi. gori na vrhu pa en polžek mlad. Višnja Gora vse mestne pravice ima in je lepa kar se da. Nad Višnjo Goro pa se sonček smeje, Doli jo gleda in toplo jo greje. Marja Javornik Tizmonar, 4.r.

Sanita Jusić, 4. razred

140 MI VIŠNJANI POZDRAV VIŠNJI GORI

Staro mesto - novo mesto, Starodavno mesto, kaj bi mi izbrali? stari grad nad njim stoji, Višnjan, ki živi v Višnji Gori, pravi: kot gospodar nad Višnjani bedi. »To mesto staro je, s polno mero zgodovine Staro obzidje, in s 384 metrov nadmorske višine.« mestni cvinger, mestno jedro staro, Višnjani polža s hišico poznajo cerkev sv. Ane, in z njim se prav nič ne bahajo. starodavni opomini so za Višnjane. Ta polž z verigo privezan je, zato nam smili se. Turki v Stari trg so prihrumeli, gospoda je velela, pejmo višje na goro, O, mi - Višnjanje zelo pridni smo - tako Višnja Gora je ime dobila. radi delamo. do današnjih dni ga ohranila. Pred Mestno hišo rože cveté, pri starem gradu samo še ruševine ležé. Grofica v dar poklonila čašo v polževi lupini, Višnja Gora lepo mesto je, zahvalo izkazala, Saj Višnjani tam živé. ker sina je nazaj dobila.

Tina Zupančič, 7. razred (9) V mestni hiši čašo so hranili, so prišli tatiči, čašo so razbili. VIŠNJEGORSKA KRUTA BALADA Je polž simbol, Se prav nič ni spremenilo, grba, zastave, čeprav je mnogo let minilo. mesta starega, Butalci kar modrujejo, saj tudi po dolini deželo polžkov oškodujejo. se Višnjica po polžje vije. Najdražji so zaklad dali drugim v last; Še danes Višnjan nam pa obvestilo: po polžje leze, »Nič se vode ne bo pilo!« po mestnem trgu k sv. Ani, jo za odpustke prosit Ponovno tepena kozlovska senca za stare dni.

Ponatis z letaka Alenka Štrus-Dremljeva

(Avtorica je pesem prebrala na Aninem sejmu leta 2003.)

141 Višnjan, 2003 Višnjan, 2004

PESMICA O VIŠNJI GORI PESEM O VIŠNJI GORI

Višnja Gora lep je kraj, Višnja Gora na hribčku stoji, tujci pravijo, da je raj. pod njo pa se železna cesta smeji. Tu se polž z verigo bohoti, tam sta dve cerkvici pravi krasoti. Tam se tudi Višnjica vije, iz nje pa nihče več ne pije. Na hribu nad mestom stari grad stoji, Polž višenjski je simbol, v njem ni kralja, šole veselimo se še bolj. a nanj vseeno ponosni smo vsi. Stari grad že skoraj je porušen, Novo šolo mi imamo, zrak pa včasih zelo je zadušen. tudi stara še stoji, tam vsa sama v majhnem mestu V mestnem trgu Valvazorjev si otrok nazaj želi. vodnjak stoji, ki Višnjo Goro krasi. Mesto obdaja več majhnih vasic, gozdovi in polja in polno cvetlic. Katja Zajc, 5. r. Kjer cesta v gozdu na desno zavije, tam jaz sem doma, deklica, Višnjan, 2005 ki Višnjo Goro rada ima. VIŠNJA GORA Špela Travnik, 4. r. Višnja Gora - staro mesto VIŠNJA GORA ima novo avtocesto. Na Mestnem trgu cerkvica stoji Višnja Gora - staro mesto in sveta Ana nad njo bedi. gleda dol na avtocesto. Sončece greje nas Joka se in se sprašuje: in gozdiček obdaja nas. »Zakaj me avtocesta tako Na Mestnem trgu stare hišice stojijo grdo onesnažuje?« in obnove se veselijo. Na hribčku grad stoji Pa se spomni polža, in Višnjo Goro ogleduje si. ki žalostno stoji, Višnja Gora - srednjeveško mesto saj bo na verigi priklenjen ima lepo avtocesto. vse svoje žive dni. Gašper Pucihar, 8. a Nad njo pa Stari grad stoji in se ji smeji, vseeno pa bi rad pomagal ji, Zbrala in uredila Mojca Jevnikar da bi se razveselila in kisli obraz skrila.

Lucija Steklačič, 4. r.

142 Krajevno glasilo Višnjan skozi čas

Začetki Svojevrsten dogodek v letu 1988 je bilo prestavljanje polovice pokopališča, o tem Od leta 1979 pa do leta 1995 so izhaja- piše tudi Višnjan. Tisti čas ni bil primeren le zgolj priložnostne številke Višnjana, npr. za pretirana praznovanja, zato je razumlji- brošura ob referendumu za samoprispevek vo, zakaj nismo proslavljali 510-letnice za vrtec 17. maja 1979, ki se sploh še ni mesta. Od leta 1988 naprej je pri izdajanju imenovala Višnjan. Tedanja Občina Gro- Višnjana nastopilo pravo zatišje. Šele leta suplje je takrat izdajala po obliki zelo po- 1994 je izšla tematska številka pred refe- dobno glasilo Naša skupnost. Koliko številk rendumom o samostojni Občini Višnja Gora Višnjana je izšlo in kdaj se je pojavilo ime in nato spet nič več. Višnjan, je težko ugotoviti, ker ne poznam nikogar, ki bi imel popoln arhiv. Vsa ta leta je glasilo izhajalo v nakladi 400 izvodov, v kolofonu je navedeno, da ga Morda se po ureja Uredniški odbor, ki poimensko ni na- tem članku po- veden. Pisci člankov so aktualni predsedni- javi kdo, ki bo ki sveta KS in skupščine KS ter tudi že ne- lahko postregel s kateri današnji pisci, in sicer Anica Petrič, popolnejšimi po- Pavel Groznik in Milan Jevnikar. datki o začetkih izhajanja našega časopisa. Nov po- Nov zagon od leta 1995 do skus z Višnjanom vključno 1998 pomenijo leta od 1984 do 1988, S prenovo sveta KS po, žal, neuspelem to je čas grad- referendumu o samostojni občini je bil nje telefonskega imenovan nov uredniški odbor (A. Petrič, Glasilo iz leta 1979 omrežja v okoli- glavna urednica, M. Marinčič – Jevnikar, A. ške vasi, zaključek samoprispevka, gradnje Pudgar, F. Bašar in M. Zupančič), ki je za- vrtca in gradnje avtoceste. čel glasilo izdajati redno najmanj štirikrat letno. Pojavile so se rubrike: Uvodnik, Iz dela KS, Dejavnosti v KS in Iz življenja dru- štev, ki so z rahlimi spremembami ostale stalne do danes. Glasilo je redno spremlja- lo vse delo KS in je postalo dokaj natančna kronika našega kraja, ki je ne more zaobiti nihče, ki se kakorkoli ukvarja z življenjem naših krajev. S spomini in intervjuji je v Višnjanu ohranjenega tudi mnogo zgodo- vinskega gradiva. Višnjan je torej svojevr- sten ohranjevalec naše kulturne dediščine.

Višnjan leta 1984 in zadnja stran iz leta 1988 V tem času »novega rojstva« je izšlo

143 sveta KS. Dejavnostim KS je bilo posveče- nih 73 člankov, k njim lahko štejemo tudi 40 člankov o delu društev. Krajanom smo dali besedo v 49 člankih, mladi (predvsem osnovnošolci) pa so se oglasili 26-krat. Spom- nili smo se 8 jubilejev in objavili 10 krajših intervjujev. Zgodovinskih člankov je bilo v tem obdobju 29, zahval pa 7. Zanimivo je, da je bilo objavljenih 21 izvirnih pesmi.

Zadnje – zrelo obdobje Višnjana Tematska številka leta 1994 Prva številka sodobnega od leta 1999 do 2007 Višnjana leta 1995 22 številk glasila Višnjan na 284 straneh Zadnje ob- in s 427 naslovi. Začetna naklada je bila dobje do da- 550 številk, ob koncu pa je narasla na 700 našnjih dni številk. Vsa gospodinjstva so ga prejemala upravičeno šte- brezplačno. Posamezniki, naši krajani, ki so jemo za zrelo se odselili iz Višnje Gore, so lahko Višnja- obdobje našega na naročili in dobivali po pošti. Vse številke krajevnega gla- tega obdobja je uredila Anica Petrič. sila. Glasilo je dejansko že po- Tabela 1: Strani, naklada, uredniki stalo del našega vsakdana, ljud- leto št. številk strani Urednica naklada je ga sprejema- 1995 4 48 Anica Petrič 550 jo in z veseljem 1996 7 92 Anica Petrič 650 pričakujejo ter 1997 6 72 Anica Petrič 700 preberejo in se 1998 5 72 Anica Petrič 700 na članke tudi SKUPAJ 22 284 odzivajo. Kra- jani ga štejejo V tem obdobju je največ člankov (kar za verodostojen 67), napisal tedanji predsednik sveta KS vir informacij o Matjaž Zupančič, uredništvo je podpisalo delu Sveta KS oziroma objavilo 52 člankov, oglasov, za- in o življenju hval in drugih besedil, sledi Milan Jevnikar in delu v KS na- z 39 članki, nato Anica Petrič z 32 članki in sploh. Mihaela Jarc – Zajc z 29 članki. Od 10 do 16 člankov so objavili še Marinka Marinčič V Višnjanu – Jevnikar, Dušan Strnad, Franc Godeša in se zrcali priza- devanje vseh Janja Omahen. Od 5 do 8 člankov pa imajo Naslovnici Višnjanov iz let objavljenih Janez Dremelj, Darja Omahen, 2002 in 2004 krajanov in dru- Jože Gros, Pavel Groznik in Jožica Potoč- štev za razvoj nik. Kar 80 dopisovalcev ima večinoma le našega kraja, iz njega veje utrip naših en članek, le deset pa po 3 članke. vasi in mesta Višnje Gore. Izhajanje je redno, tudi terminsko utečeno, rubrike Največ, to je 112 člankov, je bilo o delu so stalne, distribucija solidna. Naklada

144 se prilagaja povečanemu številu gospo- noma od 70 do 80 strani. Zanimivi so tudi dinjstev in je zrasla na 900 izvodov za drugi številčni podatki o našem krajev- posamezno številko. Letni obseg je veči- nem glasilu.

Tabela 2: Številski podatki za zadnje obdobje leto številk strani urednik/ca naklada 1999 6 76 Anica Petrič 700 2000 4 52 ur.odb. 700 2001 3 40 Saša Nosan 700 2002 3 36 Saša Nosan 750 2003 4 56 S. Nosan in P. Groznik 800 2004 4 66 Pavel Groznik 800 2005 4 68 Pavel Groznik 800 2006 4 68 Pavel Groznik 900 2007 4 80 Pavel Groznik 900 SKUPAJ 59 840

Tabela 4: Vsi objavljeni članki razvrščeni po rubrikah RUBRIKE 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 SKUPAJ IZ DELA DRUŠTEV 10 20 13 14 20 36 31 34 25 203 ZA PRGIŠČE NOVIC, OD TU N TAM 13 12 7 13 14 16 14 29 38 156 BESEDE KRAJANOV 17 11 9 8 10 10 18 10 12 105 DEJAVNOSTI V KS 24 7 3 4 11 17 11 12 14 103 BESEDE MLADIH 10 2 2 3 5 25 23 7 21 98 DELO SVETA KS 11 9 12 9 11 13 7 12 10 94 IN MEMORIAM, ZAHVALE 2 7 2 4 9 18 18 16 6 82 POEZIJA 5 6 1 5 13 13 18 7 11 79 ZGODOVINA 4 3 0 2 3 11 12 11 11 57 UVODNIKI 6 4 4 3 4 4 4 4 4 37 JUBILEJI 4 2 1 1 2 7 4 9 6 36 ŠOLSTVO 7 5 3 1 4 5 5 30 INTERVJU 4 0 1 1 1 4 5 5 4 25 SKUPAJ 117 88 58 67 103 175 169 161 167 1105 Poleg uveljavljenih rubrik se v zadnjem vih intervjuvancev. Prvo leto 2003 je bil obdobju v Višnjanu redno pojavljajo za- objavljen intervju z županom Jernejem hvale, spominski članki ob smrti krajanov, Lampretom, leta 2004 pa so bili intervjuji večji pa je tudi poudarek na ohranjanju v vsaki številki. Natančneje smo spoznali zgodovinske dediščine in spomina s pol- višnjegorskega župnika Boštjana Modica, judnimi članki o naši narodopisni in dru- ravnatelja VIZ Jožeta Horvata, državnega gi preteklosti. Pojavila se je nova rubri- svetnika Cvetka Zupančiča in tedaj po- ka Intervju z znano, zanimivo osebnostjo slanca DZ Janeza Janšo. Leta 2005 smo v iz KS ali naše bližine. Tako smo se v tem intervjujih spoznavali naša rojaka profe- času podrobneje seznanili z vrsto zanimi- sorico Ivano Černelič Kozlevčar in prof. dr.

145 2007 pa so bili: vodja Materinskega doma Lidija Jerebic, novi stiški opat gospod Ja- nez Novak, zdravnica porodničarka Vladka Assejev, dr. med., in naš preizkušeni sokra- jan Janez Zupančič Aleskov iz Trstenika.

Višnjan se pojavlja zadnja leta v barvni preobleki in tudi z oblikovanjem poskuša slediti aktualnim dogodkom. Ob vstopu Slovenije v EU so se na naslovnici pojav- ljale risbe višnjanskega polža v »EU-izved- bi«. Tudi sicer je zanimiva slika ali risba našega simbola polža stalnica naslovnic sodobnega Višnjana.

Število dopisovalcev v zadnjih letih se giblje med 21 in 70 letno. Velika večina (kar 243) se jih pojavi le enkrat, samo 45 dopisnikov je sodelovalo z dvema članko- ma, štiri ali več člankov pa je v tem času prispevalo 71 oseb.

Zanimiva je tabela, ki prikazuje naj- Naslovnica iz leta 2007 zvestejše dopisovalce. Običajno je, da so na prvem mestu med dopisovalci vsa- Valentina Skubica, Marijo Erjavec iz Kriške kokratni urednik oziroma urednica, prav vasi in Martino Kralj z Vrha. tako je standardni dopisovalec vsakokrat- Leto 2006 je bilo posvečeno rejnicama ni predsednik sveta KS, zelo se menjavajo iz Leskovca Anici in Ivanki Čož, Mariji Mal- mladi dopisovalci iz OŠ, škoda pa je, da nar iz Višnje Gore, Lojzki Avajanos, naši se jih kasneje, ko so srednješolci ali celo rojakinji, ki je živela in delala v Atenah, študentje, zelo malo odloči za objavo še domači kulturnici Mihaeli Jarc – Zajc in na- kakšnega članka. Mladim se torej velja še šemu slavnemu sokrajanu Šašu Hribarju z bolj posvetiti. Na tem področju je možno Vrha nad Višnjo Goro. Intervjuvanci iz leta Višnjana še izboljšati.

Tabela 6: Članki in število dopisovalcev

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 SKUPAJ Vseh člankov 117 85 58 67 99 177 169 156 165 1093 Dopisniki - vsi 43 30 21 23 45 70 53 45 48 378 Po 1 članek 25 17 13 13 34 47 31 25 29 234 Po 2 članka 7 2 1 2 5 12 7 8 1 45 Po 3 članke 1 3 2 1 2 3 4 3 8 27 Po 4 ali več 10 8 5 6 4 8 11 9 10 71

146 Tabela 7: Avtorji vsaj 10 člankov v obdobju od 1999 do 2007

Š T E V I L O Č L A N K O V V L E T N I K U 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 skupaj uredništvo 18 16 12 11 25 44 24 31 26 207 Pavel Groznik 2 6 8 13 21 29 37 34 150 Janko Zadel 1 1 8 10 7 8 8 43 Anica Petrič 8 4 3 4 4 5 7 3 1 39 Milan Jevnikar 4 4 3 5 3 5 7 1 7 39 Janja Omahen 11 8 7 7 33 učenci OŠ 4 15 4 9 32 Slavko Kastelic 8 8 6 7 29 Jože Gros 2 5 1 1 4 5 5 5 28 Saša Nosan 5 6 6 5 2 24 Valentin Skubic 1 2 3 4 5 7 22 Dušan Strnad 3 1 3 4 4 3 3 21 Jožica Potočnik 2 1 1 3 2 3 4 4 20 Liza Juhas Zavodnik 1 4 7 6 18 Martina Kralj 4 1 1 1 1 5 3 16 Mihaela Jarc-Zajc 6 7 1 1 15 Ivica Zupančič 1 1 1 2 1 1 2 3 12 Lojze Rus 6 3 3 12 Darja Omahen 7 3 10

Tabela 8: Uredniki/ce v številkah Ob koncu naj izrazim iskreno veselje, da od 1995 do 2007 se kot majhna KS ponašamo s svojim časopi- som, ki je že zdavnaj presegel ozke lokalne UREDNIK/CA št. številk št. strani okvire in svoj prvotni informativni pomen. Anica Petrič 28 360 V Višnjanu se piše naša zgodovina, postal je zanimiv, pomemben in upoštevanja vreden Saša Nosan 9 88 dokument naše dobe, odmeven in bran tudi Pavel Groznik 17 322 v širšem okolju. Iskrene čestitke in zahvala ostali 4 56 vsem ustvarjalcem Višnjana. Naj bo prihod- skupaj 58 828 nost Višnjana samo še bogatejša.

Mojca Jevnikar

147 Akademski kipar Primož Pugelj, avtor plakete in polža pred mestno cerkvijo

Primož Pugelj, pri svojih 35. letih uveljavljeni slovenski kipar, je leta 1998 diplomiral na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani. Podiplomski študij je opravil v Ameriki na IUP Indiana Universi- ty of Pennsylvania. Študij je nadaljeval z magisterijem iz kiparstva v Ljubljani. Svoja dela je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu od Japonske, ZDA, Kanade, Danske, Italije in drugje. Za svoje umet- niške stvaritve je prejel vrsto priznanj in nagrad. Med njegovimi deli naj kot zanimivost navedemo skulpturo v Parku borcev za severno mejo v Ljubnem ob Savinji, ki jo je naredil v lanskem letu, ter nagrade za zaključni svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici za leto 2004.

148 Beseda urednika

Tokratna prejšnjega. Seznanja nas z različnimi za- knjiga je po nimivimi statističnimi podatki, o delu kra- vrsti tretja, jevne skupnosti, številnih društev in orga- ki obeležuje nizacij. V knjigi smo tokrat dali poseben jubileje na- poudarek zgodovini naše Višnje Gore, ne- šega mesta in kdanjim pomembnim osebnostim, ki so se okolice. Ga- rodile, živele ali delale v Višnji Gori. S tem silsko društvo smo jih oteli pozabi in jim hkrati izrazili Višnja Gora spoštovanje do njihovega dela v kraju ali je leta 1928, drugje. ob praznova- Prav gotovo nismo zajeli vsega, kar bi nju 450-let- upravičeno sodilo v knjigo. V našem časo- nice mestnih pisu Višnjan bomo skušali zapolniti take pravic, na 16 vrzeli in nenamerne spodrsljaje. Naj velja straneh izda- posebno povabilo mladi generaciji, da skrb- lo zanimivo brošuro z naslovom »Mesto Viš- no spremlja in ohranja zapise o dogodkih v nja Gora ob 450-letnici«. Ob jubilejni 500. naši krajevni skupnosti. Na prvi pogled se obletnici in tudi deset let kasneje mestu morda zdi, da se pri nas skoraj nič ne do- žal ni uspelo izdati posebne publikacije, gaja ali spreminja, a to seveda še daleč ni smo pa pred desetimi leti, ob 520-letnici res. mestnih pravic, izdali zbornik »V Višnjo Zbornik »V Višnjo Goro« se seveda ne Goro«. Knjiga je izšla v 1200 izvodih, ki pa more primerjati s knjigami, ki jih izkušeni so kmalu pošli in je bil narejen ponatis v profesionalci pripravljajo daljše obdobje. dodatnih 500 izvodih. Očitno je bil zbornik Večina prispevkov za našo knjigo je popol- bralcem všeč. noma svežih in so nastajali vse do zadnjih Sedaj je pred nami ob obletnici Višnje trenutkov pred tiskanjem, usklajevati je Gore tretja knjiga, druga »V Višnjo Goro«. bilo potrebno več deset avtorjev. Uredni- Ovitek knjige naj bo spodbuda meščanom, štvo se je z veseljem in trdno voljo trudilo da smo ponosni na naše sicer majhno a zna- po svojih najboljših močeh za izid publika- menito mesto in simbol polža, da radi pre- cije, ki je pred vami. Upamo, da vam je re- bivamo tu in si prizadevamo, da bi Višnja zultat všeč in vam bo koristen vir zanimivih Gora bila na nek način slovenska pravljica. informacij o našem častitljivem mestu. Da smo na svoje mesto zelo navezani, pri- Pred nami je čas za nove zgodbe. Priza- čajo tudi številne pesmi in zapisi o Višnji devajmo si vsi skupaj, vsak po svojih mo- Gori. Mislim, da je malo krajev, ki bi bili to- čeh in zmožnostih, da naše slavno mesto liko opevani, kot je naša Višnja Gora. Eden z modrim in preudarnim polžem in bližnjo od mladih pesnikov je zapisal v pesmici, da okolico resnično vedno bolj in bolj postaja pošilja pozdrav iz morja v raj. Pri tem je slovenska pravljica. mislil na Višnjo Goro. Zbornik je neke vrste nadaljevanje Pavel Groznik

149 Kazalo

Grb in zastava Višnje Gore 4 Legenda o polžu 5 Polž pred mestno cerkvijo 6 Zlati grb 7 Naša Krajevna Skupnost 8 Spoštovane Višnjanke, spoštovani Višnjani! 10 Nekaj statističnih podatkov o KS Višnja gora 12 Elvez - nova tovarna 16 Vodovod na Kriško - polževski planoti 19 Nova pošta 20 Mestna cerkev 21 Osnovna šola v Višnji Gori 22 Vrtec Polžek 26 60 let Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora 28 Zeleni val na Polževem 33 PGD Višnja Gora v letih 1998–2007 34 Prostovoljno gasilsko društvo Kriška vas 37 Praznovanje 60-letnice gasilskega društva Vrh pri Višnji Gori 39 30-letnica cerkvenega MEPZ 41 Kulturno društvo Janez Cigler Višnja Gora 43 KORK Višnja Gora včeraj in danes za jutri … 45 Turistično društvo Višnja Gora 47 Delo turističnega društva Polževo 49 Društvo upokojencev Višnja Gora 52 Športno društvo Polž 53 Športno društvo Šlosarček 53 Planinsko društvo Polž 54 Lovska družina Višnja Gora 55 Skoraj deset let Društva prijateljev konj 57 Smučarski klub Polževo 58 Šah v Višnji Gori 59 Krajevna organizacija ZZB 61 Pohod po Jurčičevi poti 62 Tradicija na Polževem 64

150 Krevsov tek 65 Avtomobilske dirke 67 Kulturna dediščina na Čandkovi domačiji 68 Rodbina Erjavec izdaja rodoslovni zbornik 72 Španski plesalci nastopili pred cerkvijo sv. Ane 73 Janez Novak, 57. stiški opat 74 Neža stopila v stoto leto 75 Robert Kuhar 77 Peter Groznik 78 Rok na motorju 79 Baltazar Radlič (1533 – 1579) 80 Janez Čandek (1581 - 1624) 84 Stiški opat Frančišek Ksaverij baron Taufferer (1733 - 1789) 86 Janez Cigler (1792 - 1869) 88 Avguštin (Gustelj) Fabjan (1892–1972) 90 Profesor Martin Jevnikar (1913–2004) 95 Jožefa Erjavec (1909–2005) 99 Terezija Samec (1911 - 2006) 101 Zlatomašnik Stanko Kastelic (1914–2008) 102 Nova spoznanja o začetkih Višnje Gore 106 Grofje Višnjegorski 116 Višnjansko obrtništvo skozi čas 119 Berniki v Višnji Gori 121 Nemško bombardiranje Višnje Gore 1943 124 Kako smo pred dvajsetimi leti zgradili asfaltno cesto 127 Čas za nove zgodbe 128 Knjige o Višnji Gori in Višnjanih 132 Vse v VIŠNJANIH objavljene pesmi o Višnji Gori 136 Krajevno glasilo VIŠNJAN skozi čas 143 Akademski kipar Primož Pugelj 148 Beseda urednika 149

151 OBČINA Ivančna Gorica

152 153 154 � � �

�

�

�

�

�

� � �

�

�

�

�

� Eurogradnje d.o.o.

Robova 6, 1360 Vrhnika tel.: +386 1 750 29 40, faks: +386 1 750 29 49 GSM: 041 776 863 e-mail: [email protected]

156 Družba za inženiring in storitve d.d. Ljubljana, Tržaška c. 132

Jože Pušlar, grad. ing.

Sodni izvedenec in sodni cenilec gradbene stroke, ter cenilec nepremičnin s certifikatom Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo

Tržaška c. 132, 1000 Ljubljana Telefon: 01 256 15 43, GSM: 041 665 300 Fax: 01 257 42 66 E-mail: [email protected]

157 KD korpo pasica 240x170.pdf 6/4/08 9:38:47 AM

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

158 159 160 161 162 Taborska 4, 1290 Grosuplje Gubčeva 25, 8210 Trebnje Telefon: 01 787 34 25

• prodaja in izdelava nakita iz plemenitih kovin • popravila nakita • pestra ponudba ročnih ur FESTINA, CALYPSO, ESPRIT, SEIKO, ... • izdelava unikatnega nakita • graverske usluge vseh vrst v CNC tehniki • pokali in medalje • izdelava štampiljk TRODAT • izdelava napisnih ploščic

163 164 FIZIOTERAPIJA MEDIKO MEDIKO d.o.o.

Dedni Dol 33, Višnja Gora 01 78 84 631

Dolenjska cesta 156b, Ljubljana 01 42 73 129 www.mediko.si [email protected]

165 166 Robles proizvodnja pohištva d.o.o., Ivan�na Gorica 1295 Ivan�na Gorica, Malo Hudo 1B Tel: 01 7877-520, GSM: 041 760-806

167 168 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE d.o.o. Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje

telefon: 01 78 88 942 telefaks: 01 78 88 913

AVTOPREVOZNIŠTVO

Prijatelj Jože, s.p.

Tel.: 01 788 44 67 Fax: 01 788 40 60

169 170 Cesta na Polževo 2 1294 Višnja Gora Tel.: 01 788 40 21 GSM: 040 518 654

171 FRIZERSKI SALON KAJA

Šentpavel 23 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 01 7885 222

172 173 174 175