26. Oktober 1961 (Št. 605)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
s« Kil Vir Stev. 43 (605) L. XII. so- :c« NOVO MESTO, četrtek, 26. oktobra 1961 V • DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO IVJ E STO ^l—1961 _ 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 Srečanje na Bučki - praznik Spodnjega Posavja in Dolenjske 1'roslavam 20. obletnice začetka revolucije se bo ljavcev. V kratkem, komaj močno odvisna od prizadev prihodnji torek, 31. oktobra, ob 10. uri dopoldne pri poldrugo desetletje trajajo nosti slehernega njegovega družilo še veliko slavje na BUČKI — na prizorišču čem obdobju, je Spodnje proizvajalca v industriji, Prve enotne akcije slovenskih partizanskih grup na posavje z Dolenjsko in Be na polju, v mestu in na va štajerskem in Dolenjskem skupno z Narodno zaščito, lo Krajino, tesno povezano si. Smo sredi najživahnej- ki jo je v jeseni 1941 organiziralo Glavno poveljstvo v socialističnem gospodar šega izgrajevanja boljšega slovenskih partizanskih čet. V torek dopoldne se bodo stvu osvobojene domovine, življenja; hitro delamo in na Bučki zbrali delovni ljudje iz občin Sevnica, Videm- zaživelo docela drugo • živ hitro živimo, uspehov pa je Krško, Brežice, Trebnje in Novo mesto; sem bodo ljenje kot smo ga v teh kra prav zato iz leta v leto več. Prišli nekdanji borci iz Semiča in drugih belokranjskih jih poznali poznali še pred vasi, da počastijo spomin tovarišev, padlih za svobodo. Tudi o vsem tem se borno pičlimi dvajsetimi leti. Zbrali se bodo nekdanji izseljenci iz različnih krajev na Bučki pomenili. Pred Spodnjega Posavja, prišli bodo partizani in aktivisti iz Pa o tem nam danes ni vsem pa bomo znova pove doline Krke in Mirne, organizatorji vstaje v Sloveniji treba govoriti. Dokazi naše dali: smo za mir in sociali in na Dolenjskem. Mladina bo v taborniškem-partizan- graditve in silnega vzpona stično graditev, le v miru skem pohodu ponovila pot I. novomeške čete s Frate so na dlani, pri čemer seve lahko nadaljujemo začeto čez Novo mesto na Bučko. Srečanje na Bučki bo da nikoli nismo zapiraj; oči pot. Mi dobro vemo. kaj je obudilo v vseh nas spomin na usodno leto 1941, na pred dejstvom, da nam ven vojna. Prav tu, na Bučki, okupatorjeve načrte o izselitvi in uničenju Slovencev darle še marsikaj manjka se je leta 1941 Nemec ba W na začetek organiziranega boja proti fašizmu in in da si marsičesa seveda hato košati! po zemlji naših krivicam starega sveta. Slavje na Bučki bo ena največ tudi še želimo, saj šele zdaj dedov in trdil, da so poslej jih letošnjih proslav našega okraja, posvečena 20. ob do kraja vidimo, kako rev tod meje -večnega rajha-«. letnici začetka revolucije. no so živeli tod ljudje v Partizanova puška in ljube prejšnjih časih. Toda zdaj zen do svobode sta ga pre ^fecanje na Bučki je naš sfltj četi na Smuiku in njeni sta »-platno in škarje« v na gnala, njega in druge faši V soboto proslavljajo prebivalci BREŽIC'svoj praznik; s jf^i praznik: novomeška tragediji, potem ko se je ših rokah; sami si režemo ste, z njimi pa tudi vse nji napredkom svoje komune vas seznanjajo v naši današnji „^na bo slavila hrati z vračala z desnega brega kruh. postavljamo hiše in hove domače podrepnike, številki, vsem delovnim ljudem brežiške komune pa česti ,1I izdajalce in kapitaliste. Za tv *> 20. obletnico ustanovi Krke še pred napadom na tovarne in gradimo ceste, tamo za 28. oktober in jim pošiljamo tople želje za nadalj li Novomeške čete na Frati Bučko). Je to pomemben vodovode, šole, elektrarne^ (Nadaljevanje na 3. strani) njo rast in napredek! fcjjjen odhod v napad na praznik vseh prebivalcev in bolnišnice. Prav od nas sJ*°- (Krajevni praznik Spodnjega Posavja, ki jih — in samo od nas, kar po l^^a je povezan z njim je Hitler zapisal izseliitvd in vejmo to še in še! — je od ^,.SvoJi, pred dvajsetimi poginu in z njim z znano visno, kako bodo naši kraji ^ Ustanovljeni Belokranj- Uitoen-ei.therjevo odredbo o napredovali: hitrejAa adi Novomeška komuna preseli j evan ju iz obmejnega počasnejša rast okraja je pasu z dne 2C. oktobra 1941 VREME pripravili toLiiko gorja in trp_ ljenja, smrti v mrzli tujini Priprave v Črnomlju včerai, danes in jutri J* *>• okt. do 6. nov. 1961 jn muk v taboriščih daljne j^jbližno do 5. novembra Slezije, Pornarjanske in in Metliki Letošnje praznovanje lijarde (1960),narodni doho za 156 odst. Pregled giba praznika občine Novo mesto dek pa od 3,2 milijarde na nja narodnega dohodka na w?e*no suho oziroma lepo Prusije. Praznik na Bučki Delegati Svobod in pro bo prijetno snidenje nek svetnih društev v Beli kra sovpada s proslavljanjem 7,1 milijarde. Največji de prebivalca bi bil predvido 20-letnice vstaje jugoslo lež ustvarjenega narodnega ma naslednji: i^. a' novembru močne pa- danjih partizanov, aktivi jini se živahno pripravljajo ne vanskih narodov. Dolenjska dohodka odpade na indu 1960: 1965: 8tle' z ohladitvijo, pozneje stov in povojnih graditeljev na občinski skupščini, ki ™ skoraj do nižin. — prowaialcev in trorav- bosta v Črnomlju v soboto, kot izredno zaostalo pred strijo (31,1 odst.), kmetij FLRJ 137.896 221.928 28. oktobra, ob 8. uri in v vojno področje, ki je. bila stvo (25,2 odst.), medtem ko LRS 248.870 397.300 Metliki v nedeljo, 29. okto med narodnoosvobodilno je delež drugih panog v pri Občina bra, ob 9. uri. Po uspelih brbo še posebno prizadeta, meri s celotnim narodnim Novo mesto 149.308 384.252 skupščinah v Zasavju pri slavi letos svoj praznik v dohodkom pod 10 odst. Po To pomeni, da se bo po čakujemo, da bodo tudi v obdobju zelo hitrega gospo predvidenem gospodarskem vprečni narodni dohodek na Beli krajini kulturni delav darskega in družbenega razvoju pa se' bo v nasled prebivalca v občini znatno ci sprejeli vrsto sklepov, ki razvoja. Tako se je n. pr. v njih petih letih družbeni dvignil nad zvezno povpreč bodo še bolj poživili kul- zadnjih letih dvignil druž bruto proizvod povečal v je in se približal republi turno-prosvetno življenje v beni bruto proizvod od 7,9 primeri z letom 1960 za 158 škemu. njihovih komunah. milijarde (1956) na 16,9 mi odst., narodni dohodek pa (Nadaljevanje na 3. strani) Prvi koraki avtomatske telefonije v Zasavju V sedanji petletki noj bi dobili ac<ve avtomatske telefonske cen ljudski odbori v Vidmu-Krškem, Bre žicah in Sevnici. To razmerje bi veljalo trale tudi v Brežicah, Vidmu-Krškem, Sevnici in Brestanici le tedaj, če bi občinskim ljudskim od borom republiška skupnost PTT pod V zvezi z gradnjo avtomatske tele sredstev. Potrebno bi bilo rešiti le še jetij zagotovila 20 odstotkov kredita. fonske centrale v Novem mestu Je bilo vprašanje krajevnih telefonskih zvez, V ta namen bi bilo potrebno ustanoviti slišati več mnenj in predlogov, naj bi zgraditi objekte za avtomatske naprave tudi poseben sklad, kamor bi se ste v prihodnjih letih take objekte gradili in te naprave nabaviti. V letih 1962 do kala vsa sredstva, ki bi jih ObLO na tudi v večjih zasavskih središčih. Se 1964 bi središča za moderno telefonijo menili za rešitev tega vprašanja. veda to vprašanje ni bilo novo, saj je zgradili v Vidmu-Krškem, Brežicah, Sev Za boljšo koordinacijo dela v no v našem okraju telefonsko omrežje res nici in Brestanici. Tak bi bil tudi vrstni vem gospodarskem sistemu bo torej zastarelo. Dejstvo Je tudi, da so zaradi red gradenj. V Vidmu-Krškem bi bilo potrebno tudi problem avtomatske te tega slabe in počasne telefonske zveze, vozlišče, na katerega bi se vezale vse lefonije v okraju vskladiti z drugimi kar nedvomno neugodno vpliva na druge ATC Spodnjega Posavja. vprašanji, ki še čakajo rešitve. CepraT nemoten gospodarski razvoj. Očitna Je Nove centrale in stavbe za avto je to zdaj še samo predmet razprav, razlika med našim okrajem in drugi- matsko telefonijo bi veljale okrog 263 mnenj in predlogov, je vendarle treba mi, industrijsko bolj razvitimi predeli milijonov dinarjev ali za ATC v Vidmu- spregovoriti o njem, zlasti če bodo v Sloveniji. Tam so avtomatsko telefo Krškem (s 300 priključki) 85 milijonov, hoteli investitorji v ta namen pravo nijo uvedli že pred leti, vsaj večinoma, v Brežicah (300 priključkov) 68 mili časno zagotoviti sredstva. O podrobno in zdaj razmišljajo le še o izboljšavi jonov, Sevnici (200 priklj.) 45 milijonov stih avtomatske telefonije bodo ras in povečanju takih PTT središč. in za ATC v Brestanici (80 priklj.) 17 pravljali še občinski ljudski odbori in Gradnja nove avtomatske TT mreže milijonov dinarjev. Razen tega bi bilo vsa vprašanja v zvezi s tem reševali na v zasavskem območju bi imela neka treba zbrati 48,5. milijona dinarjev za osnovi resničnih potreb in možnosti. ^ tere olajševalne okolnosti. Mimo Bre medkrajevno povezavo in koaksialni te Med predstavniki Skupnosti PTT žic in Krškega namreč že poteka med lefonski kabel v Vidmu-Krškem. podjetij Slovenije, novomeškega PocV V^A L.' "ov«*» — to je podoba danušnjega NOVEGA narodni kabel, drugo leto pa bodo po Gradnja in oprema novih objektov jetja za PTT, občinskih ljudskih odbo* *Cst»nn .,S,8V| M- oktobra svoj občinski praznik, spomin bi torej veljala veliko sredstev. V raz rov v Brežicah, Vidmu-Krškem in Se» *Jj' IjL t T Ip novomeške čete v jeseni 1941. Ena glavnih lomili tudi Koaksialni kabel, ki bo po pravah, kdo naj to finansira, so menili, niči ter OLO Je bilo v zadnjih tednih) Ba vezoval Zagreb z Ljubljano in bo šel 5HN s, odbora, kolektivov In ustanov velja zdaj da bi bilo še najboljše, če bi 40 pd\ že več posvetovanj, kako bi najhitrej* d,,ov mimo zasavskih krajev. Na ta način bi «njo t »nJ. Na sliki: v naselju Majde Sllčeve (nad stotkov sredstev plačalo PTT podjetje, in najugodneje začeli reševati ta pojf 0vwno Igrač ob Ragovskl cesti) spet gradijo dv« ti predeli prišli do kvalitetne medkra 60 odstotkov pa posamezni občinski membna vprašanja, > A i) .stanovanjska bloka jevne povezave brez večjega vlaganja LETNI PLAN: že do dneva republike! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V Splošni kovinarski zadrugi na Vidmu namera Svet je spet praznoval obletnico Združeni narodi nikakor ne morejo nost, dejansko škoduje mednarod^.