s« Kil Vir Stev. 43 (605) L. XII. so- :c« NOVO MESTO, četrtek, 26. oktobra 1961 V • DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO IVJ E STO ^l—1961 _ 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 — 1941—1961 Srečanje na Bučki - praznik Spodnjega Posavja in Dolenjske 1'roslavam 20. obletnice začetka revolucije se bo ljavcev. V kratkem, komaj močno odvisna od prizadev­ prihodnji torek, 31. oktobra, ob 10. uri dopoldne pri­ poldrugo desetletje trajajo­ nosti slehernega njegovega družilo še veliko slavje na BUČKI — na prizorišču čem obdobju, je Spodnje proizvajalca v industriji, Prve enotne akcije slovenskih partizanskih grup na posavje z Dolenjsko in Be­ na polju, v mestu in na va­ štajerskem in Dolenjskem skupno z Narodno zaščito, lo Krajino, tesno povezano si. Smo sredi najživahnej- ki jo je v jeseni 1941 organiziralo Glavno poveljstvo v socialističnem gospodar­ šega izgrajevanja boljšega slovenskih partizanskih čet. V torek dopoldne se bodo stvu osvobojene domovine, življenja; hitro delamo in na Bučki zbrali delovni ljudje iz občin Sevnica, Videm- zaživelo docela drugo • živ­ hitro živimo, uspehov pa je Krško, Brežice, Trebnje in Novo mesto; sem bodo ljenje kot smo ga v teh kra­ prav zato iz leta v leto več. Prišli nekdanji borci iz Semiča in drugih belokranjskih jih poznali poznali še pred vasi, da počastijo spomin tovarišev, padlih za svobodo. Tudi o vsem tem se borno pičlimi dvajsetimi leti. Zbrali se bodo nekdanji izseljenci iz različnih krajev na Bučki pomenili. Pred­ Spodnjega Posavja, prišli bodo partizani in aktivisti iz Pa o tem nam danes ni vsem pa bomo znova pove­ doline Krke in Mirne, organizatorji vstaje v Sloveniji treba govoriti. Dokazi naše dali: smo za mir in sociali­ in na Dolenjskem. Mladina bo v taborniškem-partizan- graditve in silnega vzpona stično graditev, le v miru skem pohodu ponovila pot I. novomeške čete s Frate so na dlani, pri čemer seve­ lahko nadaljujemo začeto čez Novo mesto na Bučko. Srečanje na Bučki bo da nikoli nismo zapiraj; oči pot. Mi dobro vemo. kaj je obudilo v vseh nas spomin na usodno leto 1941, na pred dejstvom, da nam ven­ vojna. Prav tu, na Bučki, okupatorjeve načrte o izselitvi in uničenju Slovencev darle še marsikaj manjka se je leta 1941 Nemec ba­ W na začetek organiziranega boja proti fašizmu in in da si marsičesa seveda hato košati! po zemlji naših krivicam starega sveta. Slavje na Bučki bo ena največ­ tudi še želimo, saj šele zdaj dedov in trdil, da so poslej jih letošnjih proslav našega okraja, posvečena 20. ob­ do kraja vidimo, kako rev­ tod meje -večnega rajha-«. letnici začetka revolucije. no so živeli tod ljudje v Partizanova puška in ljube­ prejšnjih časih. Toda zdaj zen do svobode sta ga pre­ ^fecanje na Bučki je naš sfltj četi na Smuiku in njeni sta »-platno in škarje« v na­ gnala, njega in druge faši­ V soboto proslavljajo prebivalci BREŽIC'svoj praznik; s jf^i praznik: novomeška tragediji, potem ko se je ših rokah; sami si režemo ste, z njimi pa tudi vse nji­ napredkom svoje komune vas seznanjajo v naši današnji „^na bo slavila hrati z vračala z desnega brega kruh. postavljamo hiše in hove domače podrepnike, številki, vsem delovnim ljudem brežiške komune pa česti­ ,1I izdajalce in kapitaliste. Za tv *> 20. obletnico ustanovi­ Krke še pred napadom na tovarne in gradimo ceste, tamo za 28. oktober in jim pošiljamo tople želje za nadalj­ li Novomeške čete na Frati Bučko). Je to pomemben vodovode, šole, elektrarne^ (Nadaljevanje na 3. strani) njo rast in napredek! fcjjjen odhod v napad na praznik vseh prebivalcev in bolnišnice. Prav od nas sJ*°- (Krajevni praznik Spodnjega Posavja, ki jih — in samo od nas, kar po­ l^^a je povezan z njim je Hitler zapisal izseliitvd in vejmo to še in še! — je od­ ^,.SvoJi, pred dvajsetimi poginu in z njim z znano visno, kako bodo naši kraji ^ Ustanovljeni Belokranj- Uitoen-ei.therjevo odredbo o napredovali: hitrejAa adi Novomeška komuna preseli j evan ju iz obmejnega počasnejša rast okraja je pasu z dne 2C. oktobra 1941 VREME pripravili toLiiko gorja in trp_ ljenja, smrti v mrzli tujini Priprave v Črnomlju včerai, danes in jutri J* *>• okt. do 6. nov. 1961 jn muk v taboriščih daljne j^jbližno do 5. novembra Slezije, Pornarjanske in in Metliki Letošnje praznovanje lijarde (1960),narodni doho­ za 156 odst. Pregled giba­ praznika občine Novo mesto dek pa od 3,2 milijarde na nja narodnega dohodka na w?e*no suho oziroma lepo Prusije. Praznik na Bučki Delegati Svobod in pro­ bo prijetno snidenje nek­ svetnih društev v Beli kra­ sovpada s proslavljanjem 7,1 milijarde. Največji de­ prebivalca bi bil predvido­ 20-letnice vstaje jugoslo­ lež ustvarjenega narodnega ma naslednji: i^. a' novembru močne pa- danjih partizanov, aktivi­ jini se živahno pripravljajo ne vanskih narodov. Dolenjska dohodka odpade na indu­ 1960: 1965: 8tle' z ohladitvijo, pozneje stov in povojnih graditeljev na občinski skupščini, ki ™ skoraj do nižin. — prowaialcev in trorav- bosta v Črnomlju v soboto, kot izredno zaostalo pred­ strijo (31,1 odst.), kmetij­ FLRJ 137.896 221.928 28. oktobra, ob 8. uri in v vojno področje, ki je. bila stvo (25,2 odst.), medtem ko LRS 248.870 397.300 Metliki v nedeljo, 29. okto­ med narodnoosvobodilno je delež drugih panog v pri­ Občina bra, ob 9. uri. Po uspelih brbo še posebno prizadeta, meri s celotnim narodnim Novo mesto 149.308 384.252 skupščinah v Zasavju pri­ slavi letos svoj praznik v dohodkom pod 10 odst. Po To pomeni, da se bo po­ čakujemo, da bodo tudi v obdobju zelo hitrega gospo­ predvidenem gospodarskem vprečni narodni dohodek na Beli krajini kulturni delav­ darskega in družbenega razvoju pa se' bo v nasled­ prebivalca v občini znatno ci sprejeli vrsto sklepov, ki razvoja. Tako se je n. pr. v njih petih letih družbeni dvignil nad zvezno povpreč­ bodo še bolj poživili kul- zadnjih letih dvignil druž­ bruto proizvod povečal v je in se približal republi­ turno-prosvetno življenje v beni bruto proizvod od 7,9 primeri z letom 1960 za 158 škemu. njihovih komunah. milijarde (1956) na 16,9 mi­ odst., narodni dohodek pa (Nadaljevanje na 3. strani) Prvi koraki avtomatske telefonije v Zasavju V sedanji petletki noj bi dobili ac<ve avtomatske telefonske cen­ ljudski odbori v Vidmu-Krškem, Bre­ žicah in Sevnici. To razmerje bi veljalo trale tudi v Brežicah, Vidmu-Krškem, Sevnici in Brestanici le tedaj, če bi občinskim ljudskim od­ borom republiška skupnost PTT pod­ V zvezi z gradnjo avtomatske tele­ sredstev. Potrebno bi bilo rešiti le še jetij zagotovila 20 odstotkov kredita. fonske centrale v Novem mestu Je bilo vprašanje krajevnih telefonskih zvez, V ta namen bi bilo potrebno ustanoviti slišati več mnenj in predlogov, naj bi zgraditi objekte za avtomatske naprave tudi poseben sklad, kamor bi se ste­ v prihodnjih letih take objekte gradili in te naprave nabaviti. V letih 1962 do kala vsa sredstva, ki bi jih ObLO na­ tudi v večjih zasavskih središčih. Se­ 1964 bi središča za moderno telefonijo menili za rešitev tega vprašanja. veda to vprašanje ni bilo novo, saj je zgradili v Vidmu-Krškem, Brežicah, Sev­ Za boljšo koordinacijo dela v no­ v našem okraju telefonsko omrežje res nici in Brestanici. Tak bi bil tudi vrstni vem gospodarskem sistemu bo torej zastarelo. Dejstvo Je tudi, da so zaradi red gradenj. V Vidmu-Krškem bi bilo potrebno tudi problem avtomatske te­ tega slabe in počasne telefonske zveze, vozlišče, na katerega bi se vezale vse lefonije v okraju vskladiti z drugimi kar nedvomno neugodno vpliva na druge ATC Spodnjega Posavja. vprašanji, ki še čakajo rešitve. CepraT nemoten gospodarski razvoj. Očitna Je Nove centrale in stavbe za avto­ je to zdaj še samo predmet razprav, razlika med našim okrajem in drugi- matsko telefonijo bi veljale okrog 263 mnenj in predlogov, je vendarle treba mi, industrijsko bolj razvitimi predeli milijonov dinarjev ali za ATC v Vidmu- spregovoriti o njem, zlasti če bodo v Sloveniji. Tam so avtomatsko telefo­ Krškem (s 300 priključki) 85 milijonov, hoteli investitorji v ta namen pravo­ nijo uvedli že pred leti, vsaj večinoma, v Brežicah (300 priključkov) 68 mili­ časno zagotoviti sredstva. O podrobno­ in zdaj razmišljajo le še o izboljšavi jonov, Sevnici (200 priklj.) 45 milijonov stih avtomatske telefonije bodo ras­ in povečanju takih PTT središč. in za ATC v Brestanici (80 priklj.) 17 pravljali še občinski ljudski odbori in Gradnja nove avtomatske TT mreže milijonov dinarjev. Razen tega bi bilo vsa vprašanja v zvezi s tem reševali na v zasavskem območju bi imela neka­ treba zbrati 48,5. milijona dinarjev za osnovi resničnih potreb in možnosti. ^ tere olajševalne okolnosti. Mimo Bre­ medkrajevno povezavo in koaksialni te­ Med predstavniki Skupnosti PTT žic in Krškega namreč že poteka med­ lefonski kabel v Vidmu-Krškem. podjetij Slovenije, novomeškega PocV V^A L.' "ov«*» — to je podoba danušnjega NOVEGA narodni kabel, drugo leto pa bodo po­ Gradnja in oprema novih objektov jetja za PTT, občinskih ljudskih odbo* *Cst»nn .,S,8V| M- oktobra svoj občinski praznik, spomin bi torej veljala veliko sredstev. V raz­ rov v Brežicah, Vidmu-Krškem in Se» *Jj' IjL t T Ip novomeške čete v jeseni 1941. Ena glavnih lomili tudi Koaksialni kabel, ki bo po­ pravah, kdo naj to finansira, so menili, niči ter OLO Je bilo v zadnjih tednih) Ba vezoval Zagreb z Ljubljano in bo šel 5HN s, odbora, kolektivov In ustanov velja zdaj da bi bilo še najboljše, če bi 40 pd\ že več posvetovanj, kako bi najhitrej* d,,ov mimo zasavskih krajev. Na ta način bi «njo t »nJ. Na sliki: v naselju Majde Sllčeve (nad stotkov sredstev plačalo PTT podjetje, in najugodneje začeli reševati ta pojf 0vwno Igrač ob Ragovskl cesti) spet gradijo dv« ti predeli prišli do kvalitetne medkra­ 60 odstotkov pa posamezni občinski membna vprašanja, > A i) .stanovanjska bloka jevne povezave brez večjega vlaganja LETNI PLAN: že do dneva republike! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V Splošni kovinarski zadrugi na Vidmu namera Svet je spet praznoval obletnico Združeni narodi nikakor ne morejo nost, dejansko škoduje mednarod^.