110 Prispevki za novejšo zgodovino LX – 3/2020 1.01 Darko Friš*, Gregor Jenuš,** Ana Šela*** Maribor med prevratom in senžermensko pogodbo: »Zasijalo nam je sonce svobode: Maribor je jugoslovanski!«**** IZVLEČEK Avtorji v prispevku na podlagi ohranjenega arhivskega in časniškega gradiva ter na že obstoječi znanstveni literaturi predstavijo ključne dogodke v mestu Maribor, središčnem delu slovenske Štajerske, v prevratni dobi in prelomnem letu 1919. Le-to je bilo že od vsega začetka burno, saj so se v zgodovino kot prelomni zapisali že januarski dogodki, ki so prinesli zamenjavo zadnjega mariborskega župana avstrijske dobe Johanna Schmidererja z vladnim komisarjem Vilkom Pfeiferjem in množične demonstracije 27. januarja, ki so se v ljudskem spominu tudi po stoletju ohranile kot »krvava nedelja«, čeprav so se zgodile na ponedeljek, in so pomenile vrhunec naraščajočega nacionalnega trenja med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Obravnavano leto je Maribor zaznamovalo z uradniškimi, ekonomskimi in političnimi spremembami, narodnostnimi trenji, boji za severno mejo, feb- ruarsko »mariborsko pogodbo« in predvsem dolgo pričakovanim okrevanjem po koncu velike vojne. Ključne besede: Maribor, leto 1919, prelomni dogodki, Johann Schmiderer, Vilko Pfeifer, narodna trenja, krvavi ponedeljek * Dr., red. prof., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor;
[email protected] ** Dr., doc., Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije, Sektor za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov, Zvezdarska