Nobelova Nagrada Za Fiziko Podeljena Za Odkritje Nevtrinskih Oscilacij ■

Home , Janez Strnad

december 2015, 4/78. letnik cena v redni prodaji 5,50 EUR naročniki 4,50 EUR upokojenci 3,70 EUR dijaki in študenti 3,50 EUR www.proteus.si

■

Nobelove nagrade za leto 2015 Nobelova nagrada za fiziko podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij ■

V spomin Janez Strnad (4. marca 1934 - 28. novembra 2015)

■

Farmacija Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe

■

Naravoslovna fotografija Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 Vsebina 147

153 177

170

■ stran 150

Nobelove nagrade za leto 2015 Nobelova nagrada za fiziko podeljena za 148 Uvodnik 170 Medicina odkritje nevtrinskih oscilacij Tomaž Sajovic Puščanje krvi - od venesekcije do pijavk Jurij Kurillo Janez Strnad 150 Nobelove nagrade za leto 2015 Nobelova nagrada za fiziko podeljena za 177 Naravoslovna fotografija Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko sta si razdelila Takaaki Kadžita in Arthur B. McDo- odkritje nevtrinskih oscilacij Rezultati natečaja naravoslovne fotografije nald za »odkritje nevtrinskih oscilacij, ki kažejo, da imajo nevtrini maso«. Nagrajenca vodi- Janez Strnad za leto 2015 ta veliki raziskovalni skupini, Kadžita japonsko Superkamiokande, McDonald pa kanadski Petra Draškovič Pelc Nevtrinski observatorij Sudbury. Nevtrinske oscilacije so jasno znamenje, da imajo nevtrini 153 V spomin majhno maso. To pomeni, da bo zagotovo treba spremeniti standardni model delcev, saj je Janez Strnad (4. marca 1934 - 28. 185 Drobne vesti ta predvideval, da imajo nevtrini maso nič. Zdaj je treba raziskovati modele in izbirati naj- novembra 2015) Jože Bole – ob dvajseti obletnici smrti boljše. Dosedanji predlogi kažejo prve uspehe. Aleš Mohorič Rajko Slapnik Prispevek je zadnje besedilo, ki ga je pokojni prof. dr. Janez Strnad pripravil za objavo v 156 Farmacija 185 Naše nebo reviji Proteus. Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe Mars bo dobil prašni obroč Timotej Žvanut Mirko Kokole

163 Mineralogija 190 Table of Contents Pod Stenom Mirjan Žorž, Vili Rakovc in Igor Dolinar ■ 148 Kolofon Proteus 78/4 • December 2015 Uvodnik 149

Proteus torej kapitalistična institucionalna oblika? In, ali ni Popolnoma brez besed pa ostajamo pred člove- Izhaja od leta 1933 Monodovo »kraljestvo« - tudi zato - podobno neke- kom, ki bi ga Nietzsche in Monod z navdušenjem december 2015, 4/78. letnik cena v redni prodaji 5,50 EUR naročniki 4,50 EUR upokojenci 3,70 EUR mu drugemu »kraljestvu«, namreč »kraljestvu« nem- sprejela v svoje »kraljestvo«. To je Albert Einstein dijaki in študenti 3,50 EUR Mesečnik za poljudno naravoslovje www.proteus.si škega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844-1900)? (1879–1955), ki »je svet videl drugače«. 11. februarja Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Že naslova Nietzschejevih poznih del - Somrak maso znanstveniki sporočili, da so neposredno zaznali likov (1889, slovenski prevod 2006) in Vesela znanost gravitacijske valove, ki so nastali ob zlitju dveh črnih ■ Odgovorni urednik: Lektor: dr. Tomaž Sajovic Nobelove nagrade za leto 2015 (1882, 1887, slovenski prevod 2005) - dajeta slutiti, lukenj pred 1,3 milijarde let. Einstein jih je napo- Nobelova nagrada za fiziko prof. dr. Radovan Komel Oblikovanje: Eda Pavletič podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij da se morda ne motimo preveč. Še zgovornejši je vedal že pred sto leti v svoji znameniti splošni te- ■ Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič V spomin Uredniški odbor: odlomek iz Vesele znanosti: »Dejansko, mi filozofi oriji relativnosti, ki je nastala na danes popolnoma Janez Strnad (4. marca 1934 - 28. novembra 2015) Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter ■ Janja Benedik Tisk: Trajanus d.o.o. in ‘svobodni duhovi’ občutimo ob novici, da je ‘stari nepredstavljiv način: »Splošna teorija relativnosti je Farmacija Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe prof. dr. Milan Brumen Bog mrtev’, kot da nas je obsijala neka nova jutra- v znanosti velika redkost: narekovala je ni nobena ■ Naravoslovna fotografija dr. Igor Dakskobler Svet revije Proteus: nja zarja, naše srce ob tem prekipeva od hvaležnosti, potreba po pojasnitvi opazovanj, nastala je preprosto Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman asist. dr. Andrej Godec začudenja, slutnje, pričakovanja - končno se horizont tako, da je Albert Einstein sedel za mizo in razmi- akad. prof. dr. Matija Gogala prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj zdi spet prost, celo če, recimo, ni svetel, naše ladje šljal. Težko bi našli še kakšno tako veliko in uspešno dr. Matevž Novak prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek Naslovnica: Vanesa Bezlaj: prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Tomaž Pisanski lahko končno ponovno izplovejo, sleherni nevarno- teorijo, ki bi bila pričarana tako rekoč iz nič. […] Mavrične barve tatarske žvižgalke. prof. dr. Mihael Jožef Toman doc. dr. Peter Skoberne sti navkljub, ponovno je dovoljeno sleherno tveganje Zdi se, da je Einstein odkril splošno teorijo relativ- prof. dr. Kazimir Tarman Druga nagrada na natečaju prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec spoznavajočega, morje, naše morje je ponovno odprto, nosti le zato, ker si je to želel – ker je videl vpra- naravoslovne fotografije za leto 2015 dr. Petra Draškovič Pelc morda še nikoli ni bilo tako ‘odprtega morja’.« šanja tam, kjer jih drugi niso.« Navedene besede je v kategoriji od 11 do 14 let. V njem je Nietzsche v metaforičnem jeziku opisal mogoče prebrati v prispevku, ki je bilo objavljeno v prekipevajoče veselje človeka ob spoznanju, da ni Guardianu dan po potrditvi zgodovinskega odkritja. Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 2.500 izvodov. več nobenega boga, ki bi ga oviral pri svobodnem in Vendar je zaključek besedila temačen: »Morda je bolj Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, p.p. 1573, 1001 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14, faks (01) 421 21 21. neustrašnem raziskovanju našega sveta (»ponovno je pomembno vprašanje, ali bi danes sploh kateri mla- Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,50 EUR, za upokojence 3,70 EUR, za dijake in študente 3,50 EUR. dovoljeno sleherno tveganje spoznavajočega«) - našega di znanstvenik lahko delal to, kar je delal Einstein. Celoletna naročnina je 45,00 EUR, za upokojence 37,00 EUR, za študente 35,00 EUR. 9,5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. sveta, ki je po Nietzschejevih besedah »neznansko Mladi znanstveniki morajo danes bolj kot kadarkoli Poslovni račun: SI56 0201 0001 5830 269, davčna številka: 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. nepoznan« in »neskončen« (»naše morje je ponovno veliko in hitro objavljati, se boriti za projekte in pro- http://www.proteus.si odprto, morda še nikoli ni bilo tako ‘odprtega morja’«); z fesorska mesta […]. Redka je priložnost, da samo se- [email protected] drugimi besedami, našega sveta, ki je na široko odprt dijo za mizo in razmišljajo o velikih vprašanjih. Pred za človeške »neskončne interpretacije« in ki te »ne- sto leti splošna teorija relativnosti ni imela nobene- © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2015. skončne interpretacije« v sebi tudi vključuje. Nemški ga koristnega »učinka« […]. Ni imela celo nobenega Vse pravice pridržane. filozof Hans Georg Gadamer (1900–2002) je v svoji drugega namena kot zgolj intelektualnega. Einstei- Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. knjigi Resnica in metoda (1960, slovenski prevod 2001) nu njegovega projekta danes gotovo ne bi odobrili; to spoznanje strnil v sklep: »To, kaj je svet, se ne raz- noben mlad znanstvenik si danes ne more privoščiti Uvodnik likuje od pogledov (torej od interpretacij; pojasnilo je razkošja, da bi v okviru projekta predvsem razmišljal. moje), v katerih se ponuja.« Čilski biolog Humbert Ni jasno, ali je v moderni znanosti sploh še prostor za To, kaj je svet, se ne razlikuje od pogledov, v samega védenja. Brez vnaprej postavljenega in vna- Maturana (1928-) je šel še korak naprej: ker ima vsak mlade Einsteine.« V kapitalistični instituciji znanosti katerih se ponuja prej izbranega načela objektivnosti našega novoveške- človek svoj pogled na resničnost, to tudi pomeni, da očitno ni več prostora za teoretična razmišljanja. Ni- Francoski biokemik in molekularni biolog Jacques ga védenja ne bi bilo. To védenje pa je lahko postalo ne obstaja več en svet, ampak jih je nešteto. V tem etzschejevo in Monodovo »kraljestvo« svobodne mi- Monod (1910-1976) je bil zelo zanimiv človek in – je bil prepričan Monod - temeljna in najvišja vre- »pluralizmu« svetov je do skupnega sveta mogoče – in sli izginja pred našimi očmi. Z njim pa izginja tudi velik znanstvenik, leta 1965 je prejel tudi Nobelo- dnota šele tedaj, ko se je novoveški človek dokončno treba - priti le v medsebojnem razumevanju. Druga človeškost. Pa vendar človeka ni mogoče tako zlahka vo nagrado za fiziologijo ali medicino. Bil je tudi zavedel, da so vsi bogovi mrtvi, da v nobeni religiji, beseda za to je sožitje - njegov temelj pa je soglas- premagati … filozof, napisal je namreč vplivno knjigo o filozofi- nobenem mitu in nobenem filozofskem sistemu ne je oziroma, natančneje povedano, skupno védenje. V Nietzsche je v Veseli znanosti sam sebi izrekel sledečo ji sodobne biologije z naslovom Naključje in nujnost more več najti varnega zavetja, »da je sam v brezču- skupnem svetu postane »malik« tudi pojem objektiv- novoletno poslanico: »Še živim, še mislim: moram še (1970). Globoko prijateljstvo ga je povezovalo s fran- tni neskončnosti vesolja«, da je »v njem vzniknil le nosti, Maturana ga je bil prisiljen dati kar »v okle- živeti, kajti moram še misliti. Sum, ergo cogito: cogi- coskim pisateljem in filozofom absurda Albertom po naključju«, da »njegova usoda in njegova dolžnost paj«. Nemški filozof Martin Heidegger (1889-1976) to, ergo sum. […] Vedno več se hočem učiti, nujno Camusom (1913-1960), ki je tudi bil Nobelov nagra- nista zapisani nikjer« in da se mora – metaforično je imel popolnoma prav, ko je trdil, da človek nikakor v stvareh videti kot lepo: - tako bom postal eden jenec, in sicer za književnost. Camus je bil prepričan, povedano - o »kraljestvu zgoraj ali temi spodaj« od- ne more skočiti »iz svoje kože«, da z »objektivno re- tistih, ki delajo stvari lepe. Amor fati, ljubi svojo da je človekovo bivanje absurdno, toda ta absurdnost ločati popolnoma sam. Kraljestvo je Monod razu- sničnostjo« nikakor ne more vzpostaviti neposredne- usodo: to bodi odslej moja ljubezen! Nočem se voj- je paradoksna - »absurd je namreč neizogibnost smr- mel kot »transcendentno kraljestvo idej, védenja in ga stika, jo pa lahko »soustvarja« s svojimi vnaprej skovati proti odurnemu. Nočem obtoževati, nočem ti, povezana z veseljem do življenja«. Bil je humanist ustvarjanja – kraljestvo, ki je v človeku, kraljestvo, postavljenimi interpretacijskimi okviri: Galileo se je obtoževati niti obtoževalcev. […] In, vse v vsem in in velik nasprotnik filozofije nihilizma. Enakega kjer bi človek, postopno osvobajajoč se materialnih do svojih odkritij »objektivnih dejstev« lahko dokopal velikem: nekoč, kadarkoli že, hočem biti ta, ki pra- prepričanja je bil tudi Monod. omejitev in sleparske odvisnosti od ‘malikov’, končno samo zaradi v tistem času drzne predpostavke, da »so vi samo še DA!« Kot smo videli v prejšnjem uvodniku, je Monodovo lahko zaživel avtentično, samoniklo življenje.« zakoni narave zapisani v jeziku matematike«. Predpo- Proteus želi enako svojim bralkam in bralcem. stališče bilo, da je predpostavka o objektivnosti kot Toda ali ni v tem kraljestvu - če Monodovo oprede- stavka je usodno zaznamovala človekovo razmerje do izvir novoveškega »pravega, resničnega« védenja bila litev »kraljestva« mislimo dosledno - postala »malik« sveta. Razklenila je svet v eni od njegovih bitnosti – Tomaž Sajovic svobodna etična odločitev in ne nekaj, kar bi izviralo iz tudi sama znanost, vsaj in predvsem njena novoveška, predmetnosti. In utrla pot novoveški znanosti. ■ 150 Nobelove nagrade za leto 2015 • Nobelova nagrada za fiziko Proteus 78/4 • December 2015 Nobelova nagrada za fiziko podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij • Nobelove nagrade za leto 2015 151

Nobelova nagrada za fiziko podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij Janez Strnad

Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko sta si trona. Ima enak električni naboj in 207-krat razdelila Takaaki Kadžita in Arthur B. Mc- večjo maso od elektrona, a ni obstojen in v Donald za »odkritje nevtrinskih oscilacij, ki povprečju po dveh milijoninah sekunde raz- kažejo, da imajo nevtrini maso«. Nagrajenca pade. Vsak delec ima svoj antidelec, ki se od vodita veliki raziskovalni skupini, Kadžita njega razlikuje nekako tako kot desna roka japonski Superkamiokande, McDonald pa od leve. Pozitron je antidelec elektrona, po- kanadski Nevtrinski observatorij Sudbury. zitivni mion je antidelec negativnega miona, Ozrimo se na odločilne korake v raziskova- antinevtrino je antidelec nevtrina. Nevtrino nju nevtrinov, s katerimi je bilo povezanih nima naboja in se drugače razlikuje od anti- nekaj Nobelovih nagrad. Pred dobrimi sto nevtrina: nevtrini so vsi levosučni, antinev- leti so uvideli, da pri radioaktivnem razpa- trini pa desnosučni. Desnosučni nevtrini ali du energija izvira iz atomskega jedra. Masi levosučni antinevtrini ne obstajajo. Takaaki Kadžita je bil rojen leta 1959 v Arthur Bruce McDonald je bil rojen leta 1943 v ustrezata energija in skupna masa vseh del- Leta 1961 so izvedli poskus, ki je razkril, Higašimalsujami v predmestju Velikega Tokia. Študiral je Sydneyju v Novi Škotski v Kanadi. Prvo in drugo stopnjo cev, ki je po razpadu manjša od mase je- da obstajata dve vrsti nevtrinov in antinev- na univerzi Saitama in študij končal leta 1981. Doktorat je dosegel leta 1964 in leta 1965 na univerzi Dalhousie dra pred njim. Pri razpadih, pri katerih se trinov. Ena je povezana z elektroni, to so je dobil na univerzi v Tokiu leta 1986. Od leta 1988 v Novi Škotski. Študij jedrske fizike je končal leta 1969 je član Inštituta za raziskovanje sevanja iz vesolja na na Caltecu. Do leta 1982 je delal na jedrskem inštitutu pojavijo elektroni, imajo elektroni navadno elektronski nevtrini in antinevtrini, druga univerzi v Tokiu. Izredni profesor je postal leta 1992 in Chalk River v Ontariu. Leta 1981 je postal profesor na energijo, ki je manjša kot ustreza zmanjša- pa z mioni, to so mionski nevtrini in an- redni leta 1999. Od tega leta je tudi direktor Centra za univerzi v Princetonu. Leta 1989 je prešel na Kraljičino nju mase. Leta 1930 je Wolfgang Pauli do- tinevtrini. Leta 1988 so Leon Lederman, vesoljske nevtrine. Leta 1996 je začela delovati skupina univerzo v Kingstonu v Ontariu. Postal je direktor mneval, da poleg elektrona nastane še de- Melvin Schwartz in Jack Steinberger za ta Superkamiokande, v okviru katere je Kadžita vodil Nevtrinskega observatorija Sudbury in je to še danes kot lec brez električnega naboja in brez mase, poskus dobili Nobelovo nagrado. Pozneje raziskovanje atmosferskih nevtrinov. Napisal je: »Rad bi upokojeni profesor Kraljičine univerze. se seveda zahvalil atmosferskim nevtrinom. Ker nevtrine ki odnese včasih več, včasih manj energije. so odkrili še enega sorodnika elektrona in povzročajo kozmični žarki, bi se rad zahvalil tudi tem.« Menil je, da uvedbe novega delca ne bo mo- miona, delec tau. Ta ima 35-tisočkrat večjo goče podpreti z merjenjem. Najprej so delec maso od elektrona in razpade v 0,29 bili- imenovali nevtron, preden so spoznali, da jonine sekunde. Kot so elektronski nevtrini v drugem rodu in delec tau in njegov nev- 35 dni. Davis je čistilo vsake toliko časa so nevtroni tako kot protoni gradniki jeder. in antinevtrini povezani z elektroni ter mi- trino v tretjem rodu. Delci imajo tem večjo prepihal s helijem, zbral radioaktivna jedra Enrico Fermi je novemu delcu dal ime nev- onski z mioni, so tauonski nevtrini in anti- maso in so tem bolj kratkoživi, čim višji je in jih preštel. Poskus je tekel med letoma trino, kar je italijanska pomanjševalnica za nevtrini povezani z delci tau. Ti trije pari rod. Leta 1995 so podelili Nobelovo nagra- 1970 in 1994 skoraj neprekinjeno z nekaj nevtralni delec. delcev in njihovi antidelci sestavljajo eno od do »za pionirski eksperimentalni prispevek izboljšavami. Elektonskih nevtrinov s Sonca dveh velikih skupin delcev v standardnem k fiziki leptonov, polovico Martinu Perlu za je bilo premalo. Preizkusili in upoštevali so Leta 1956 sta Frederick Reines in Clyde Co- modelu delcev. Elektroni, mioni in delci tau odkritje leptona tau in polovico Fredericku druga merjenja, ki so jih prepričala, da je wan zaznala nevtrino, pravzaprav antinev- so naelektreni leptoni (»lahki« delci). Delu- Reinesu za zaznavanje antinevtrina«. Drugo nevtrinov s Sonca zares premalo. Leta 2002 trino. V jedrskem reaktorju nastane veliko jejo drug na drugega z električno silo zaradi priznanje je prišlo z zamudo, Clyde Cowan so pol Nobelove nagrade namenili Raymon- radioaktivnih elementov in pri razpadu nji- električnega naboja. Na nevtrine in anti- je medtem umrl. du Davisu mlajšemu. Drugi nagrajenec od hovih jeder se pojavi množica antinevtrinov. nevtrine, ki nimajo naboja, pa drugi delci Američan Raymond Davis mlajši je v ru- treh je bil Masatoši Košiba, nekdanji mentor Antinevtrino trči s protonom in nastaneta z električno silo ne delujejo. Nanje deluje le dniku v Homestaku v Južni Dakoti opa- Kadžite, ki je tedaj vodil Superkamiokande. pozitron in nevtron. Številne take reakcije šibka sila, ki je od vseh v naravi najšibkej- zoval več kot šeststo ton čistila, ki vsebuje Nevtrini nastanejo tudi pri reakcijah, ki jih v določenem časovnem razmiku, ki sta jih ša. Z raziskovanjem te šibke sile so ugoto- veliko klora. Pri zlivanju vodikovih jeder v v zgornjih plasteh ozračja prožijo naelektre- opazovala, so pričale o obstoju antinevtrinov. vili veliko pomembnih spoznanj. Govorimo Soncu nastanejo elektronski nevtrini. Ti je- ni delci iz vesolja z veliko energijo, tako Pred dobrimi petdesetimi leti so odkrili mi- o treh rodovih: elektron in njegov nevtrino dro klora v čistilu spremenijo v jedro argo- imenovani vesoljski (kozmični) delci. Nasta- on, v katerem so prepoznali sorodnika elek- sta v prvem rodu, mion in njegov nevtrino na, ki je radioaktivno z razpolovnim časom li delci sprožijo nastanek še drugih delcev, ■ 152 Nobelove nagrade za leto 2015 • Nobelova nagrada za fiziko Proteus 78/4 • December 2015 Nobelova nagrada za fiziko podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij • Nobelove nagrade za leto 2015 153

ki se v plazovih gibljejo proti zemeljskemu hitrejši od valov. Mion z zelo veliko ener- je mogoče zajeti nekaj pojavov, ki jih meril- nič. Še vedno namreč ne poznamo frekven- površju. Merjenja so pokazala, da je prema- gijo prepotuje v vodi ravno pot kakih pet nik z navadno vodo ni zajel. Tako je nastal ce, gibalne količine, energije in mase nev- lo tudi mionskih nevtrinov. metrov, preden se mu hitrost zmanjša pod Nevtrinski observatorij Sudbury, ki je de- trinov. Odboru očitajo, da ga sestavljajo Že prej so fiziki začeli razmišljati o po- hitrost svetlobe in se nato zaustavi. Elektron loval med letoma 1999 in 2006. Posoda je starejši psevdoznanstveniki. Stališče druge sebnostih nevtrinov in na koncu petdese- z manjšo maso prepotuje krajšo in bolj viju- vsebovala 1.000 kubičnih metrov zelo tež- strani pa je tudi jasno. Nevtrinske oscilacije tih let pomislili na nevtrinske oscilacije. V gasto pot. ke vode in je bila 2.100 metrov pod Zemljo so jasno znamenje, da imajo nevtrini majh- svetu atomov je mogoč pojav, kakršnega ne Vidno svetlobo zazna fotopomnoževalka. V v rudniku Creighton v Ontariu v Kanadi. no maso. To pomeni, da bo zagotovo treba poznamo v svetu velikih teles. Delci pre- rudniku cinka Kamioka v Japonskih Alpah, Prozorna posoda z 12 metri premera je vse- spremeniti standardni model delcev, saj je hajajo iz ene oblike v drugo. Elektronski dvesto kilometrov od Tokia, so zgradili do- bovala več kot 9.500 fotopomnoževalk. Po ta predvideval, da imajo nevtrini maso nič. nevtrino se spremeni v mionskega, pa spet slej največji merilnik. Napravo so trikrat iz- tej poti se je bilo mogoče prepričati, da je Zdaj je treba raziskovati modele in izbira- v elektronskega in tako naprej, ali mionski popolnili in leta 1996 začeli z novim posku- elektronskih nevtrinov premalo, in raziskati ti najboljše. Dosedanji predlogi kažejo prve nevtrino v tauonskega, pa spet v mionskega som, ki so ga imenovali Superkamiokande. tudi reakcije, ki so se jih udeležili elektron- uspehe. in tako naprej. To je nekakšno nihanje, ne Tisoč metrov pod zemljo so namestili veli- ski, mionski in tauonski nevtrini. Zares je Superkamiokande in Nevtrinski observatorij radioaktivni razpad. V zvezi s tem je treba kansko posodo z jekleno steno v obliki valja bilo elektronskih nevtrinov premalo. Toda Sudbury še naprej delujeta, le da so jim po- omeniti prispevek Bruna Pontecorva. Leta z višino 40 metrov in premerom 39 metrov. celotno število drugih vrst nevtrinov je bilo verili nove metode merjenja. 1950 je z ženo in tremi sinovi prebegnil z Napolnili so jo s 50 tisoč kubičnimi metri blizu pričakovanjem. Zahoda v Rusijo, ne da bi mu mogli očita- zelo čiste vode, v katero so namestili več Nobelove nagrade za nevtrine so podeljene. Literatura: ti jedrsko vohunjenje kot Klausu Fuchsu. V kot 11 tisoč fotopomnoževalk s premerom Novo je, da raziskovalci v zasebnih pismih Švedska akademija znanosti, Nobel Prize in Physics 2015 [The chameleons of space]. naslednjih letih je objavil veliko pomembnih okoli pol metra. Elektronski ali mionski očitajo Nobelovemu odboru, da je daroval dognanj o nevtrinskih oscilacijah. Vsaj eden nevtrino z veliko energijo povzročita nasta- nagrado in osem milijonov kron za prazen od nevtrinov ima majhno maso, različno od nek elektrona ali miona z veliko energijo. nič, čeprav so od Paulijevih časov privzeli, Določijo, ali je zanimiv dogodek povzročil da imajo nevtrini maso nič. elektronski ali mionski nevtrino in smer ter Janez Strnad (4. marca 1934 - 28. novembra 2015) • V spomin Poskusi so težavni, ker nevtrino tako šibko energijo elektrona ali miona in s tem tudi deluje na delce snovi v okolici. Le vsak mili- smer, iz katere je prišel nevtrino, in njegovo jonti nevtrino, ki leti skozi Zemljo, povzroči energijo. Janez Strnad (4. marca 1934 - 28. novembra 2015) reakcijo. Zaradi tega je vodilo pri nevtrin- Superkamiokande je pokazal, da je tudi mi- Aleš Mohorič skih poskusih preprosto: dolgo časa opazo- onskih nevtrinov premalo. Zaznali so pri- vati veliko snovi. Le tako imajo upanje, da bližno 260 mionskih nevtrinov od zgoraj Novembra lani se je v dvainosemdesetem le- bodo opazili kakšno reakcijo, ki jo povzroči in več kot 100 manj od spodaj. Elektron- tu od nas poslovil spoštovani kolega zaslu- nevtrino. Zaznati je treba naelektrene del- skih nevtrinov pa je bilo od zgoraj približno žni profesor Univerze v Ljubljani dr. Janez ce, ki nastanejo pri reakciji z nevtrinom. Pri enako kot od spodaj. Mionski nevtrini, ki Strnad. tem opazujejo reakcijo, ki jo v vodi sproži prihajajo od zgoraj, nastanejo v ozračju nad Spoznal sem ga tistega dne, ko mi je fi- elektronski nevtrino z zelo veliko energijo rudnikom v povprečni višini približno 20 zika prvič zares prekrižala pot. To je bi- in nastane elektron z zelo veliko energijo. kilometrov. Mionski nevtrini, ki prihajajo lo še na Fakulteti za naravoslovje in teh- Pri reakciji, ki jo sproži mionski nevtrino z od spodaj, pa nastanejo v ozračju na naspro- nologijo. Brucem nam je predaval fiziko, zelo veliko energijo, pa nastane mion z zelo tni strani Zemlje in do merilnika poleg 20 osrednji predmet našega študija. S svojimi veliko energijo. Naelektreni delec z zelo ve- kilometrov preletijo še nekaj manj kot 13 predavanji, resnim in zavzetim pristopom, liko energijo pri tem nadaljuje pot domala tisoč kilometrov, kolikor meri Zemljin pre- pripravljenostjo pojasniti vsa vprašanja, po- v smeri, v kateri je priletel nevtrino. Nae- mer. Izid je mogoče pojasniti z oscilacija- štenostjo ter odličnostjo ocenjevanja je pu- lektreni delec se v vodi giblje s hitrostjo, ki mi mionskih nevtrinov. Na večji razdalji se stil pečat generacijam fizikov. Na njegovih je večja kot hitrost svetlobe v vodi, a manjša spremeni več mionskih nevtrinov. V kateri predavanjih je bilo slutiti, da ve mnogo več, kot hitrost svetlobe v praznem prostoru. delec se spremenijo, za zdaj ni mogoče reči. kot pove. Izvrstno je poznal ne le učno Delec, ki je v prozorni snovi hitrejši kot Prišli so na misel, da bi navadno vodo za- snov, temveč tudi poti in stranpoti, ki jih svetloba, seva značilno stožčasto svetlobo menjali s težko, ki ima namesto molekul je znanost ubirala, da smo dosegli to zna- Čerenkova. To sevanje spominja na bočna H2O molekule D2O. Pri takem merilniku nje. To stran svoje razgledanosti je udejanjal valova, ki ju na vodi pušča za seboj čoln, je na voljo malenkost večja energija, tako da Foto: Marjan Smerke. ■ 154 V spomin • Janez Strnad (4. marca 1934 - 28. novembra 2015) Proteus 78/4 • December 2015 Janez Strnad (4. marca 1934 - 28. novembra 2015) • V spomin 155

v predavanjih o razvoju fizike in v pisanju tronov, posebno teorijo relativnosti in jedr- Leta 1971 in 1986 je dobil nagrado Skla- poljudnih in strokovnih člankov za večino sko fiziko ter delal na Odseku za teorijsko da Borisa Kidriča. Leta 1984 mu je Prirodo- slovenskih časopisov in naravoslovno usmer- fiziko na Institutu Jožef Stefan. Zanimalo slovno društvo Slovenije podelilo plaketo Pa- jenih revij. V tej vlogi sem ga kot urednik ga je tudi poučevanje fizike, še posebej teo- vla Grošlja, leta 2009 je postal tudi njegov dveh takih revij spoznaval prav do zadnjih rije relativnosti in kvantne fizike. Sodeloval častni član, leta 1989 pa mu je Mladinska dni. je z Inštitutom za didaktiko fizike Univer- knjiga podelila Levstikovo nagrado. Dobil je ze Justusa Liebiga v Giessenu, kjer je bil na več priznanj Društva matematikov, fizikov in Janez Strnad je bil rojen leta 1934 v Ljublja- obisku večkrat po nekaj mesecev. Pozornost astronomov. ni. Po osnovni šoli in nižji gimnaziji v Slo- je namenjal tudi seznanjanju širše javnosti s Kot urednik sem se lahko vedno zanesel na venj Gradcu in višji gimnaziji v Mariboru fiziko. njegovo besedo in plodovitost. Enkrat mi je se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in V angleščini in nemščini je objavil več kot zaupal, da slovenske revije izhajajo prepočasi tehnologijo. Študij tehniške fizike je končal sto raziskovalnih in strokovnih člankov in za vse, kar lahko napiše. Vedno je imel na z diplomo leta 1957 in postal leta 1958 asi- šestdeset referatov, s katerimi je večinoma zalogi kako zanimivo besedilo. Pisati je znal stent na današnjem Oddelku za fiziko. Leta sodeloval na mednarodnih sestankih. Ob- z risbami E. Podreke, ki je izšla leta 1995 za širšo javnost kot tudi za zelo zahtevne 1961 je študiral na Inštitutu za teoretično javil je tudi več kot štiristo strokovnih in tudi v korejskem prevodu. Leta 1995 je pri bralce. In to v velikem obsegu. Njegov opus fiziko Univerze v Heidelbergu. Leta 1963 je poljudnoznanstvenih člankov v slovenščini, založbi M&N izšla knjiga Fiziki. Trinajst obsega več kot 1.700 enot. Med njimi niso opravil doktorat in bil izvoljen za docenta. predvsem v Obzorniku za matematiko in fi- portretov, ki je nastala po radijskih oddajah. le članki, ampak tudi obsežnejša dela. Nje- Leta 1969 je bil izvoljen za izrednega pro- ziko, Preseku in Proteusu. V časopisih in re- Precej knjig in knjižic je objavil pri Društvu govi učbeniki, še posebej univerzitetni uč- fesorja in leta 1974 za rednega profesorja. vijah, predvsem v Delu, Dnevniku in Naših matematikov, fizikov in astronomov. V Pre- beniki fizike, sodijo med temeljno literaturo Na Oddelku za fiziko Fakultete za naravo- razgledih, je objavil več kot sto štirideset sekovi knjižnici so izšle knjižice Začetki so- študija fizike. slovje in tehnologijo in kasneje Fakultete za prispevkov. dobne fizike (1979), Relativnost za začetnike Njegovo delo poznajo tako mlajši kot sta- matematiko in fiziko je dolgo časa predaval (1979), Začetki kvantne fizike (1982), Jožef rejši bralci Proteusa. Prvi članek je objavil fiziko študentom fizike v prvem in drugem Skupaj z Wilfriedom Kuhnom je objavil v Stefan. Ob stopetdesetletnici rojstva (1985) in že v letu 1955, zadnji pa bodo izšli še po letniku in razvoj fizike v tretjem. nemščini knjigo Quantenfeldtheorie. Photonen Do Newtonovih zakonov (1987). njegovi smrti. Šestdeset let nepretrganega Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nev- und ihre Deutung (Kvantna teorija polja. Fo- V Knjižnici Sigma so izšle Kvantna fizika objavljanja, več kot 260 prispevkov, zgolj toni in njihov pomen) (1995). Napisal (1969, 1974), Relativnost (1969), Posebna te- v Proteusu. V prispevkih se je dotikal vseh je štiridelni univerzitetni učbenik za orija relativnosti (1979, 1986), Mala kvantna področij fizike – od moderne fizike, inter- fiziko (1977, 1978, 1982, 1982), kate- fizika (1989) (že leta 1985 izšla v hrvaškem pretacij kvantne mehanike, zamotanosti po- rega dve izdaji sta izšli prej v obliki prevodu in v ponatisu leta 1990) in Vozi me, sebne teorije relativnosti, kozmologije preko skript, in učbenik (1983) ter del učbe- avto, v daljave (1991). V Podiplomskem se- odkritij na področju osnovnih delcev ter do nika (1978) za srednjo šolo. Doslej je minarju iz fizike ali v Izbranih poglavjih iz zgodovinskega pregleda razvoja znanosti. izšlo več izdaj teh učbenikov. fizike so izšle knjižice Fazna, skupinska in V pogovorih, ki so se spletali ob tem, ko V knjigi Atom vodi igru (Atom vodi signalna hitrost (1975), Poskusi v posebni in mi kaj ni bilo jasno in je bil internet preslab igro) (Školska knjiga, Zagreb 1973) splošni teoriji relativnosti (1977), Kvantna fi- učitelj ali pa je on potreboval kako pomoč je prispeval poglavje Vrijeme u speci- zika za začetnike (1980), Na pot v kvantno pri računalniku, sem ga spoznaval tudi kot jalnoj teoriji relativnosti (Čas v poseb- elektrodinamiko (1986), Na pot k Schwarz- osebo, ne le kot fizika. Skromen, prijazen, ni teoriji relativnosti). Knjižici Merim schildu (1991) in Homogeno gravitacijsko po- marljiv in razgledan. Čeprav je proti koncu platno, trak na vatle (1987) in Prapok lje. Med posebno in splošno teorijo relativnosti bíl naporen boj z boleznijo, se to v njego- prasnov požene v dir (1988) mlajšim (1994). vem delu ni kazalo. Še danes je v pripravi bralcem dajeta pregled čez merjenje Sodeloval je še pri izdaji izpitnih vprašanj kar nekaj besedil, ki jih je pisal prav do za- razdalj in razvoj vesolja in sta izšli in zbirk nalog ter uredil in prevedel več dnjega dne. Neizbežni konec je sprejel mir- tudi v hrvaškem prevodu. Knjiga Iz knjig. Bil je glavni in odgovorni urednik ter no, racionalno, tako kot je sprejemal narav- take so snovi kot sanje (1988) obravnava urednik za fiziko Obzornika za matematiko ne zakone. Tudi to je lekcija, ki mi jo je dal zgradbo snovi, Zgodbe iz fizike (1990) in fiziko. Sodeloval je v uredniškem odboru in mi bo ostala v srcu. pa to, kako fiziki prihajajo do novih Proteusa. Sodeloval je tudi pri Slovarju slo- spoznanj. Pri Mladinski knjigi je le- venskega knjižnega jezika in pri Enciklopediji ta 1993 izšla slikanica Prostor in čas Slovenije. ■ 156 Farmacija • Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe Proteus 78/4 • December 2015 Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe • Farmacija 157

niteto vezave na estrogenske receptorje, so: njih učinkov v tej kaskadi procesov. Agonist Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe sam fenolni obroč, ki je nujen za vezavo na na estrogenskih receptorjih sproži biološki Timotej Žvanut estrogenske receptorje, saj omogoča vzpo- odgovor z vezavo na te receptorje v odziv- stavitev optimalnih vezi z vezavnim me- nih tkivih, ki vsebujejo te receptorje. Estro- stom na receptorju; nizka molekulska masa, gen oziroma ustreznik estrogenov potuje do Splošno o fitoestrogenih pa so farmakoforni elementi podobni estro- ki je podobna molekulski masi estrogenov; tarčnih tkiv s pomočjo prenašalnih protei- Fitoestrogeni so ksenoestrogeni rastlinske- genskim tako, da se fitoestrogeni vežejo na distančnik med dvema fenilnima oziroma nov. Ta kompleks pronica (difundira) preko ga izvora. Sintetizirajo se torej v rastlinah estrogenske receptorje ter izovejo podobne hidroksilnima skupinama; optimalna hidro- membrane celice v celico. Pride do vezave in niso del endokrinega sistema v človeškem učinke v celicah kot nativni ligandi na teh ksilacija; ter izoflavonski obroč, ki posnema agonista na receptor, nastane kompleks ago- organizmu, temveč jih zaužijemo s hrano receptorjih. obroč pri estrogenih na strani, kjer poteče nist-receptor, zaradi nastanka omenjenega rastlinskega izvora. So heterogena skupi- vezava liganda na estrogenski receptor. kompleksa pa pride do konformacijske spre- na naravno prisotnih rastlinskih sestavin Struktura membe. Odkrije se vezavno mesto za DNA, nesteroidne značilnosti, ki zaradi vezave Fitoestrogeni se v rastlinah nahajajo v raz- Mehanizem delovanja prej omenjeni kompleks agonist-receptor pa na estrogenske receptorje delujejo podobno ličnih, vsaj petnajstih kemijskih oblikah. Delujejo po načelu selektivne modulacije se veže na specifična mesta na DNA, kar kot ženski spolni hormoni estrogeni. Zara- Pogosto so ti v rastlinah združeni (konju- estrogenskih receptorjev (SERM, Selective ima za posledico uravnavanje oziroma akti- di svoje strukturne podobnosti z estradio- girani) s sladkornimi enotami tako, da obli- estrogen-receptor modulator). Selektivni jih vacijo prepisovanja določenih genov. Z ago- lom (17β-estradiol), ki je naravno prisotna kujejo glikozide. Fitoestrogene uvrščamo v imenujemo zato, ker se na svojo tarčo, se nistom aktivirani receptor deluje kot pre- oblika estrogena v človeškem (ženskem) veliko skupino fenolnih spojin. Med njimi pravi estrogenski receptor, vežejo selektiv- pisovalni dejavnik (transkripcijski faktor), organizmu, imajo afiniteto do vezave na so kumestani, lignani, prenilflavonoidi in no, in sicer z večjo afiniteto na estrogenski RNA-polimeraza pa sintetizira mRNA. In- estrogenske receptorje in s tem agonistični izoflavoni med najaktivnejšimi predstavni- receptor β (ER-β), modulatorji pa zato, ker formacija se nato prenese do ribosomov, kjer oziroma antagonistični učinek na teh recep- ki z estrogenim delovanjem. Med najbolje na različne načine spremenijo prostorsko se sintetizira določeni protein kot odgovor torjih. Raziskovalci preučujejo morebitno raziskanimi so izoflavoni, ki jih najdemo na konformacijo estrogenskih receptorjev in s na signal. prehranjevalno vlogo teh spojin v uravnava- primer v soji. Lignane prav tako uvrščamo tem odrejajo agonistične, delne agonistič- Fitoestrogeni se vežejo na oba tipa receptor- nju plazemskih koncentracij holesterola in med fitoestrogene, čeprav niso flavonoidi v ne ali antagonistične učinke na omenjeni jev, vendar je vezava na estrogenski receptor postmenopavzne osteoporoze. Mnogi doka- ožjem pomenu besede. Tudi mikoestroge- skupini receptorjev. Fitoestrogeni pa lahko β nekajdesetkrat večja kot vezava na estro- zi potrjujejo, da imajo fitoestrogeni zaščitno ni imajo podobno strukturo in učinke na seveda tudi preko drugih mehanizmov vpli- genski receptor α (ER-α). Afiniteta vezave vlogo pri raku dojk in prostate, koronarnih estrogenske receptorje, vendar se nahajajo v vajo na sintezo, transport ter metabolizem je poleg tega različna tudi za posamezne srčnih boleznih ter osteoporozi. Estrogeni glivah, torej niso rastlinskega izvora. Med estrogenov. Oblika estrogenskega receptorja fitoestrogene. so ženski spolni hormoni, ki so po svo- izoflavoni so najpomembnejši daidazein, ge- ob vezavi agonista ostaja enaka kot ob veza- Fitoestrogeni primarno učinkujejo z veza- ji strukturi steroidnega značaja. Njihove nistein, glicitein, biokanin A in formonone- vi nativnega liganda (estradiola), pri vezavi vo na estrogenske receptorje. Estrogenski osnovne vloge v človeškem ženskem telesu tin, ki jih najdemo v glavnem v soji, alfalfa antagonista pa se oblika receptorja spremeni receptorji sodijo v skupino jedrnih recep- so zorenje jajčnih celic, razvoj maternične kalčkih, črni detelji, čičeriki ... in v nadaljnjih korakih ne pride do dimeri- torjev. To so receptorji, ki se nahajajo zno- sluznice, mineralizacija kosti, zniževanje Pomemben kumestan je kumestrol, ki ga zacije dveh receptorjev in s tem do nadalj- traj jedra in spremenijo hitrost prepisova- koncentracije holesterola v krvi, vplivajo pa najdemo v podobnih rastlinah kot izofla- tudi na strjevanje krvi. Če izvzamemo dej- vone, prisoten pa je tudi v grahu in brstič- stvo o podobnosti fitoestrogenov z estrogeni nem ohrovtu. Pomembni sestavini, ki ju na ravni delovanja, pa je njihova podobnost uvrščamo med lignane, sta matairezinol in v strukturi razmeroma majhna. Kljub temu sekoizolaricirezinol v lanenem semenu, ja- godičevju, sezamu in nekaterih žitaricah. ß-estradiol Pomemben vir prenilflavonoidov je zlasti Izoflavonoid Flavonoid hmelj, v katerem najdemo ksantohumol in izoksantohumol. Glavni strukturni elemen- Glavni predstavniki skupine fitoestrogenov in ti, ki omogočajo fitoestrogenom veliko afi- strukturna primerjava z endogeno prisotnim estrogenom β-estradiolom.

ß-estradiol, izoflavoni, kumestani, genistein, V uporabi so že zdravila naravnega izvora, ki vsebujejo Lignan Kumestrol kumestrol, enterolakton, daidzein. fitoestrogene kot zdravilne učinkovine. ■ 158 Farmacija • Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe Proteus 78/4 • December 2015 Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe • Farmacija 159

nja (transkripcije) in prevajanja (translacije) primeru. Lahko pa tudi zavirajo določene specifičnih proteinov. Poznamo dva tipa encime, ki sodelujejo v biosintezi in meta- estrogenskih receptorjev, in sicer estrogen- bolizmu estrogenov. ske receptorje α in estrogenske receptorje β. Nekatere raziskave kažejo, da se nekateri Od same strukture fitoestrogena je odvisno, fitoestrogeni vežejo in aktivirajo skupino ali bo ta imel večjo afiniteto do estrogen- jedrnih receptorskih proteinov, ki deluje- skega receptorja α ali estrogenskega recep- jo kot prepisovalni dejavniki pri uravnava- torja β. Na splošno lahko rečemo, da imajo nju izražanja (ekspresije) določenih genov fitoestrogeni večjo afiniteto do estrogenskih (PPARs, peroxisome proliferator-activated re- receptorjev β, in sicer nekajdesetkrat večjo. ceptors). Študije in vitro kažejo, da se ta sku- Fitoestrogeni pa ne delujejo le z vezavo na pina jedrnih receptorskih proteinov aktivira ustrezne receptorje, ampak tudi posredno, pri koncentracijah, višjih od enega mikro- torej z vplivom na plazemske koncentracije mola, kar je višja koncentracija v primerja- estrogenov. Na ta način na primer spodbu- vi z aktivacijo estrogenskih receptorjev. Pri jajo izločanje hormonov iz osrednjega živč- koncentracijah, nižjih od enega mikromola, Trirazsežnostna struktura nega sistema in tako povečajo plazemske tako prevladuje aktivacija estrogenskih re- estrogenskega receptorja β (ER-β). koncentracije estrogenov. ceptorjev. Pri višjih koncentracijah (več kot Drugi način pa je, da fitoestrogeni lahko en mikromol) se aktivirata obe vrsti recep- modulirali izražanje estrogenskih receptor- s tem na njihovo pretirano razmnoževanje. modulirajo koncentracije estrogenov tako, torjev. Študije so prav tako pokazale, da obe jev, zavirali naj bi tudi tiroid-peroksidazo, Kot naravno prisotne snovi v rastlinah so fi- da bodisi zavirajo (inhibirajo) vezavo hor- omenjeni vrsti receptorjev vplivata druga ki je udeležena v sintezi ščitničnih hormo- toestrogeni v hrani tako vir eksogenih (zu- monov na SHBG (globulin, ki veže spolne na drugo in tako v odvisnosti od odmerka nov, genistein pa naj bi še zaviral DNA- nanjih) estrogenov. Ksenoestrogeni (sintezni hormone) in s tem zvišajo plazemske kon- fitoestrogenov povzročata različne učinke. -topoizomerazo II in protein-kinazo, ki sta ustrezniki fitoestrogenov) pa so v uporabi centracije estradiola oziroma testosterona ali V poskusih in vitro so opazili še nekatere pomembni pri celični delitvi (proliferaciji), tudi kot prehranski dodatki, uporabljajo pa pa spodbujajo sintezo SHBG, kar povzro- mehanizme, po katerih naj bi fitoestrogeni diferenciaciji in programirani celični smrti jih tudi v kozmetični industriji, pri izdelavi či ravno nasproten učinek kot v prejšnjem povzročali svoje učinke. Fitoestrogeni naj bi (apoptozi). plastike in kot insekticide. Velja pa poudariti, da so učinki, ki so jim bili priča v poskusih in vitro, posledica Naravni viri fitoestrogenov mnogo višjih koncentracij fitoestrogenov, Po študiji kanadskih raziskovalcev o vsebno- kot pa jih vnesemo z običajno prehrano. Za- sti devetih najpogosteje prisotnih fitoestro- to je iz tega zelo težko sklepati, kateri me- genov v zahodni civilizaciji imajo najvišjo hanizmi prispevajo k učinkom, ki jih lahko vsebnost fitoestrogenov oreščki (na primer pričakujemo v razmerah in vivo. arašidi) in oljna semena, sledijo sojini iz- Signalna pot vezave estrogenov na estrogenske delki, žitarice, stročnice, mesni izdelki ... receptorje in njihovi učinki v organizmu. Uporaba Fitoestrogeni imajo pomembno obrambno Legenda: vlogo v rastlinah. Predvsem velja poudariti • estrogen ali SERM, selektivni modulator njihovo fungicidno delovanje. Najpomemb- estrogenskih receptorjev nejša vloga fitoestrogenov pa je obramba • ER, estrogenski receptor pred rastlinojedimi živalmi. Kot je bilo že • Signaling cascade, signalna kaskada v uvodu omenjeno, sodijo fitoestrogeni med fenolne spojine, za katere je znano, da imajo • Nucleus, jedro antiseptično in protimikrobno delovanje. Te • EBP, estrogen binding protein, estrogen fenolne spojine pa sodijo tudi med grenčine vezoči protein in tanine, ki rastlinam dajejo barvo, so pa • CoReg, regulatorni proteini zelo neprijetnega in trpkega okusa in slabo • ERE, estrogen response element, element, prebavljive. Domnevajo, da zaradi svojega Fitoestrogene najdemo tudi v stročnicah in nekateri odgovoren za estrogenski odgovor delovanja vplivajo tudi na plodnost živali in zelenjavi. ■ 160 Farmacija • Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe Proteus 78/4 • December 2015 Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe • Farmacija 161

celic, ki so odgovorne za rast kosti, zmanj- nolne spojine so sekundarni metaboliti, ki šana, kar ima za posledico moteno nasta- so prisotni v vseh rastlinah in nastanejo iz janje kostnega matriksa in, kot sekundarni primarnih metabolitov. V naravi so običaj- učinek, zmanjšano mineralizacijo kostnine. ne spojine z več hidroksilnimi skupinami Pri ženskem spolu je vzrok tako imenovane (–OH) in zato se je zanje uveljavilo tu- primarne osteoporoze padec estrogenov, ki di drugo ime - polifenoli. Fenolne spojine spodbujajo dejavnost osteoblastov in s tem imajo pomembno vlogo tako v rastlinskem izgradnjo kostnine. Da bi nadomestili po- svetu kot tudi v prehrani ljudi. S sintezo večano izgubo kostnine pri ženskah po za- antioksidativnih zaščitnih snovi (predvsem četku menopavze, uporabljamo hormonsko fenolne spojine s trpkimi in grenkimi snov- Velike vsebnosti fitoestrogenov najdemo v raznih oreščkih in oljnih semenih. nadomestno zdravljenje (hormone replacement mi) se rastline varujejo pred napadi virusov, therapy, HRT) s sinteznimi in polsinteznimi bakterij in tudi rastlinojedih organizmov ter ustrezniki estrogena. Vendar pa s tem tve- pred nevarnimi sončnimi žarki, ki sprožajo Lanena semena in druga semena, iz katerih v obliki mono- ali disulfatov oziroma glu- gamo kar precejšnje neželene učinke. Fito- nastanek radikalov. pridobivamo olje, vsebujejo najvišjo končno kuronidov, pa tudi kot sulfoglukuronidi. estrogeni pa naj bi veljali kot bolj varni, če- Glikozidi in njihova vloga. Glikozidi so vsebnost fitoestrogenov, sledijo jim sojina prav so nekatere študije pokazale, da imajo kemijske spojine, pri katerih je alkohol semena in tofu. Najvišje koncentracije izo- Vplivi na človeški organizem tudi ti veliko neželenih učinkov. (-OH) preko glikozidne vezi (-O-) pove- flavonov so našli v sojinih semenih in dru- Metaanaliza petnajstih s placebom kontro- zan s sladkornim delom molekule (-OH iz gih izdelkih iz soje, sledijo jim stročnice, liranih študijah je pokazala, da niti hrana, Slovarček: sladkorja). Rastline pogosto skladiščijo v medtem ko so visoke koncentracije lignanov ki vsebuje sojo, niti prehranska dopolnila z Agonist, antagonist. Agonist je spojina, ki vakuoli strupene snovi v nestrupeni glikozi- našli v oreščkih in oljnih semenih (na pri- izoflavoni niso spremenili biorazpoložljivosti se selektivno veže na specifične receptor- dni obliki. Šele ko encimi glikozidaze cepijo mer lanenih), pa tudi v žitaricah, stročni- koncentracij testosterona pri moških. Poleg je in sproži biološki odziv v celici. Agonist glikozidno vez v molekuli glikozida, se zo- cah, sadju in zelenjavi. Vsebnost fitoestro- tega prehranska dopolnila z izoflavoni niso na ta način posnema delovanje endogeno pet sprosti toksičen aglikon (cianogeni gli- genov pa se ne razlikuje le glede na vrsto imela vpliva na kakovost semenske tekočine. prisotne molekule, ki se veže na istovrstni kozidi); to se zgodi na primer po poškodbi hranil. Odvisno od načina same obdelave in Tudi ni raziskav, ki bi enoznačno potrdile, receptor. Za razliko od agonista antagonist rastlinskega tkiva. Poleg toksičnih učinkov predelave hranil ter tudi od sorte posame- ali imajo fitoestrogeni kakšen vpliv na na- prav tako izraža afiniteto do receptorja, ne imajo glikozidi seveda tudi številne druge, zne rastline (različne sorte soje na primer stanek ali preprečevanje raka pri ženskah. pa tudi aktivnosti oziroma sprožitve učinka najrazličnejše učinke na organizme. V far- imajo različno vsebnost fitoestrogenov) se Epidemiološke raziskave so potrdile varo- kot agonist. Z drugimi besedami: antago- maciji imajo glikozidi raznovrstne vloge; lahko zelo spreminja tudi znotraj iste sku- valno (protektivno) delovanje pri raku dojk. nist se veže na isti receptor kot agonist in njihov farmakološki učinek je zlasti odvisen pine hranil. Študije in vitro kažejo, da naj bi se ženske, preprečuje učinek. od aglikonskega (nesladkornega) dela gliko- ki imajo raka dojk ali pa so v preteklosti Dimerizacija. Kemijska reakcija, pri kateri zida. Glikon ne vpliva načeloma na učinek, Metabolizem zbolele za njim, zavedale potencialne rasti gre za združitev dveh (pod)enot molekule v pač pa na farmakokinetiko spojine (farma- Metabolizem kumestanov še ni docela razi- tumorja zaradi jemanja sojinih izdelkov, saj eno molekulo. kokinetika preučuje vpliv telesa na zdravilo). skan, medtem ko sta metabolizma izoflavo- naj bi ti spodbujali rast estrogen-pozitivnih Farmakofornost, farmakoforni elementi. Glikozide razdelimo glede na vrsto aglikona noidov in lignanov v človeškem organizmu celic. Gre za zbirko steričnih in elektronskih la- na cinogene, fenolne, kardiotonične, sapo- podobna. Ko jih zaužijemo, se glikozidi ne- Vendar so potencialno razrast tumorja opa- stnosti dela molekule, ki so potrebne za za- ninske, iridoidne, antrakinonske in druge encimsko hidrolizirajo s pomočjo želodčne zili le pri majhnih koncentracijah genistei- gotovitev optimalnih molekularnih interak- glikozide. kisline (kislinsko katalizirana hidroliza), za- na, zaščitne vplive pa pri višjih koncentraci- cij s specifično biološko tarčo, kar vodi do Konformacija. Konformacijska spremem- radi črevesne mikroflore, ki proizvaja vrsto jah genisteina. Vendar pa je na voljo prema- biološkega odziva oziroma učinka. Pri tem ba. Trodimenzionalna razporeditev stran- različnih hidrolaz, pa se hidrolizirajo tudi lo podatkov, da bi lahko enoznačno potrdili ne gre za skupek konkretnih funkcionalnih skih skupin molekule, ki lahko prosto ro- encimsko. Nastanejo aglikoni, ki se absor- omenjena opažanja ter ali so za ugoden pre- skupin, temveč za točke v molekulskem pro- tirajo v različne lege brez prekinitve vezi. birajo v tankem in debelem črevesu in gredo ventivni učinek zaslužni fitoestrogeni in ne storu. Konformacijska sprememba je sprememba nato po portalni veni v jetra. Tam se po- morda kakšne druge snovi v prej omenjeni Fenolne spojine in njihova vloga. Fenol- oblike makromolekule, ki jo izovejo različ- novno konjugirajo v bolj vodotopne metabo- hrani, na primer antioksidanti, vlaknine ... ne spojine so zelo raznovrstne in zajemajo ni dejavniki iz okolice. Makromolekule (na lite (glukuronide, sulfate), ki se nato izločijo Estrogen pa je pomemben tudi pri prepre- spojine z aromatskim obročem in vsaj eno primer proteini) so pogosto fleksibilni in z urinom in žolčom. V plazmi se fitoestro- čevanju izgube kostne gostote. Pri osteo- ali več hidroksilnimi skupinami, ki so ne- zato lahko spreminjajo svojo obliko zaradi geni pojavljajo tako v prosti obliki kot tudi porozi je aktivnost osteoblastov, kostnih posredno vezane na aromatski obroč. Fe- vplivov iz okolja (na primer T). Vsaka od ■ 162 Farmacija • Fitoestrogeni in možnosti njihove uporabe Proteus 78/4 • December 2015 Pod Stenom • Mineralogija 163

teh oblik je konformacija. Agonisti in antagonisti steroidnih hormonov. Ljubljana: Kostni matriks. Kost je sestavljena iz ce- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo. http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/biokemija1/predavanja/ Pod Stenom lic in molekularne osnove, ki jo predstavlja predavanje31R13.pdf. https://en.wikipedia.org/wiki/ Mirjan Žorž, Vili Rakovc in Igor Dolinar kostni matriks. Kostni matriks je sestavljen Phytoestrogens. iz 60 odstotkov anorganskih (kalcijev hi- Jordan, V. C., Mittal, S., Gosden, B., Koch, R., droksiapatit, kalcijev fosfat) in 40 odstotkov Lieberman, M. E., 1985: Structure-activity relationships Bralkam in bralcem pri- Nenehno naraščajoči promet skozi staro mestno jedro Škofje organskih snovi (kolagen, proteoglikani, ne- of estrogens. Environmental Health Perspectives, poročamo, da si preberejo Loke je že pred desetletji presegel meje, ki sta jih obstoječa kolagenski proteini, osteokalcin). 61: 97-110. tudi prispevek Razvršča- infrastruktura in potrpljenje meščanov še dopuščali. Gradnja Kaur, M., Badhan, R. K., 2015: Phytoestrogens Nativni ligand. Ligand je molekula, ki z nje kristalov po njihovih poljanske obvoznice je bila zato že dolgo časa več kot nujna. V Modulate Breast Cancer Resistance Protein Expression oblikah, ki ga je Mirjan začetku leta 2011 so se končno začela dela na najbolj zahtev- neko biomolekulo (proteinom-receptorjem) and Function at the Blood-Cerebrospinal Fluid Barrier. nem odseku obvoznice, predoru Pod Stenom. Predorsko cev so tvori kompleks in s tem sproži biološki uči- Journal of Pharmacy and Pharmaceutical Sciences, 18 (2): Žorž objavil v nadaljeva- nek. Nativni ligand je spojina (ligand), ki 132-54. njih v 76. letniku Prote- zaradi različnih za ta del sveta značilnih peripetij prebili šele se veže na točno določeni receptor v orga- Kreft, S., Kočevar Glavač, N., 2013: Sodobna usa. aprila leta 2014, celotno obvoznico pa odprli za promet oktobra nizmu, na primer adrenalin na adrenergične fitoterapija. Z dokazi podprta uporaba zdravilnih leta 2015. rastlin. receptorje. Gradnja tunela je zaradi velikih množin izkopanih kamnin Mazur, W., 2000: Phytoestrogens: Occurence in foods, odlična priložnost za spoznavanje mineralne parageneze, do and metabolism of lignans in man and pigs. Doktorska Literatura: disertacija. Helsinki: Univerza v Helsinkih. katere bi sicer ne mogli priti (mineralna parageneza je združba Al-Anazi, A. F., Qureshi, V. F., Javaid, K., Qureshi, Nuclear Receptor Signaling. Cell Signaling Technology, določenih mineralov v določenem geološkem okolju). V obdo- S., 2011: Preventive effects of phytoestrogens against 2014. bju od začetka leta 2011 do konca leta 2012, ko je bilo kopa- postmenopausal osteoporosis as compared to the available Phytoestrogens for menopausal hot flushes. Health News nje predora najbolj intenzivno, so odkopani material odlagali therapeutic choices: An overview. Journal of Natural and Evidence, 2014. na odvalu v bližini severnega vhoda v predor. Pregledovanje Science, Biology and Medicine, 2 (2): 154–163. Ribarič, S., ur., 2014: Seminarji iz patološke fiziologije. izkopanega materiala v samem predoru zaradi varnosti ni bi- Gobec, S., 2011: Farmacevtska kemija III - predavanja. 3. izdaja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska lo mogoče, zato pa je bilo mogoče ob koncih tedna v miru pregledovati nasuti material in zbrati dovolj primerkov, ki so fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, omogočili sestaviti sliko značilnih mineralov, ki predstavljajo tukajšnjo niti ne tako skromno paragenezo.

Timotej Žvanut je študent 4. letnika enovitega magistrskega študija farmacije na Univerzi v Ljubljani. Geografski in geološki oris Je tudi član Slovenskega farmacevtskega društva in 3,9 kilometra dolga poljanska obvoznica se v severovzhodno-ju- njegove študentske sekcije. V okviru študija opravlja gozahodni smeri izogne Škofji Loki skozi 710-metrski predor raziskovalno nalogo ter se udeležuje tudi drugih študijskih Pod Stenom, nato pa se nadaljuje v Poljansko dolino. in obštudijskih dejavnosti.

Satelitski posnetek Poljanske obvoznice. Zgoraj desno je viden odval pred vhodom v predor. Vir: Google zemljevidi. ■ 164 Mineralogija • Pod Stenom Proteus 78/4 • December 2015 Pod Stenom • Mineralogija 165

Predor poteka v triasnih, jurskih in krednih plasteh, ki jih se- Kristali barita so sploščeni po osnovnem pinakoidu stavljajo tektonsko pretrti črni apnenci, peščeni skrilavi lapo- c{001}. Obrobljata jih dva pinakoida a{100} in b{010} ter prizma m{011} in bipiramida p{111}. rovci in glinavci. Kamnine dokaj na gosto prepredajo kalcitne Vse risbe: Mirjan Žorž. žile. Te se ponekod razširjajo v obliki geod, v katerih je prostor za rast različnih mineralov.

Odval materiala, izkopanega v predoru Pod Stenom v juniju leta 2012. Na tem delu je v glavnem črni apnenec, prepreden s kalcitovimi žilami. Foto: Vili Rakovc. Dolomit Do pet milimetrov veliki kristali imajo enostavno romboedrsko obliko. V nekaterih razpokah so kristali sedlasto zviti, kar je pri dolomitu značilno. Zaradi tektonskega širjenja razpok so nastali tudi nitasti kristali. Prizmatsko razviti kristali so nastali z elongacijo kristala v smeri, ki je pravokotna na ploskev romboedra. Če je bil orientiran drugače, pa je nastal stopničasto razpotegnjeni nitasti kristal. Kristali so bele barve. Zaradi ne- prosojnosti niti v njihovo notranjost ni mogoče videti.

Kristali dolomita so enostavni, ker jih omejujejo le ploskve romboedra r{101}. Zaradi rasti v tektonsko razširjajočih se razpokah so se razvili tudi nitasti Primer dolomitne kamnine z večjo kristali, ki imajo prizmatsko obliko. koncentracijo geod, katerih stene so obdane predvsem s kristali dolomita in kalcita. Foto: Vili Rakovc.

Sedlasto ukrivljeni romboedrski kristali dolomita in kristali kremena. Rumenkasti kristali so kalcit, ki ponekod orientirano preraščajo kristale dolomita. Kristal kremena meri šestnajst milimetrov v dolžino. Zbirka: Vili Rakovc. Foto: Igor Dolinar.

Minerali Barit Kalcit Dokaj redko najdemo v razpokah drobne kristale barita, ki so Pričakovano je bil najpogostejši mineral v razpokah kalcit. Nje- sploščeni po pinakoidu c{001}, na obodu pa jih omejujejo še govi kristali praviloma niso bili večji od deset milimetrov. Od ozke ploskve pinakoidov, prizem in bipiramid. Kristali so bele vseh prisotnih mineralov je oblikovno tudi najbolj razgiban, kar barve in do dva milimetra veliki. je odraz dokaj velikega števila kristalnih likov in spreminjajo- čih se razmer v času njihove rasti. Najredkejši so skalenoedrski ■ 166 Mineralogija • Pod Stenom Proteus 78/4 • December 2015 Pod Stenom • Mineralogija 167

kristali, ki so rasli prvi. V nadaljevanju so se razvili kristali Romboedrski kristali kalcita z ozkimi strmoromboedrskih oblik, ki so počasi prehajali v prizmatsko skalenoedrskimi ploskvami. Ploskve oblikovane. Ob koncu rasti pa so nastajali sploščeni položno- so rahlo ukrivljene in imajo parketno strukturo. Kristal v sredini meri šest romboedrski kristali. milimetrov. Večina kristalov je brezbarvnih in mo- Zbirka: Vili Rakovc. Foto: Igor Dolinar. tnih, nekateri pa so rumenkasto obar- vani. Bolj redki so brezbarvni prozorni kristali, bogati z gladkimi ploskvami. Nekateri kristali imajo ukrivljene ploskve. Nitastih kristalov nismo našli, kar kaže, da so bile razpoke v kamnini ob začetku njihove rasti že razvite. Red- ki so primeri orientiranega preraščanja kalcita po dolomitu. V ultravijolični svetlobi kristali fluorescirajo v rumeni Ploskovno bogatejši kristali kalcita barvi, ki počasi pojenjuje, ko ugasnemo prizmatske oblike merijo v dolžino do izvor ultravijolične svetlobe, kar pome- štiri milimetre. ni, da tudi fosforescirajo. Zbirka: Vili Rakovc. Foto: Igor Dolinar.

Kristali kalcita zgodnejših generacij. Kristalni liki: osnovni romboeder r{101}, prizma p{100}, skalenoeder s{211}, negativni položni romboeder n1{011} in negativni strmi romboeder n2{021}.

Kremen V geodah je bilo precej lepo kristaliziranih kristalov brez- barvnega kremena. Večinoma so prozorni in gladkih ploskev. Posamezni so motni do beli. Kremen in dolomit se vzajemno preraščata, kar pomeni, da sta kristalizirala istočasno. Največji kristali merijo do dvajset milimetrov v dolžino in so do pet milimetrov debeli. Omejujejo jih dobro razvite ploskve prizme m{100}, zato so prizmatskih oblik. Precej kristalov je bitermi- niranih, ker so se obarjali iz raztopin in se vsedali na dolomit. Slika 8: Kristali kalcita poznejših generacij so Večina pa jih je priraščena na podlagi. Na kristalih so pogo- prizmatske oblike. Ob zaključku kristalizacije se ste še ploskve bipiramide s{111}, ki skupaj s ploskvami precej ‚ vedno razvijejo enostavni sploščeni kristali, omejeni redkeje prisotnih desnih x {511} in levih x{6 1} trapezoedrov s položnim negativnim romboedrom. Kristalni omogočajo prepoznavanje načina dvojčenja. Kremen je na tem liki: osnovni romboeder r{101}, strmi pozitivni nahajališču prisoten v brazilsko in klinasto zdvojčenih kristalih. romboeder r1{201}, prizma p{100}, prizma drugega reda p {110}, skalenoeder s{211}, negativni Prve najlažje spoznamo po značilni »V«-lameliranosti na plo- 1 skvah prizme in po mestih ploskev bipiramide s. Pri klinastih skalenoeder s1{21 }, negativni romboeder n{011}, negativni položni romboeder n1{012} in negativni dvojčkih so ploskve bipiramide s zrcalno simetrične v ravnini strmi romboeder n2{021}. (001), zanesljivo potrditev pa omogočajo ploskve obeh trapezo- ■ 168 Mineralogija • Pod Stenom Proteus 78/4 • December 2015 Pod Stenom • Mineralogija 169

edrov, ki obrobljajo bipiramide s in se po dvojčenju preobrazijo Pri kubooktaedrskih kristalih pirita lahko v ditrigonalne bipiramide t. prevladujejo ploskve kocke a{100} ali ploskve Kremen se tudi pojavlja v nekaj milimetrov velikih nitastih kri- oktaedra v o{111}, možni pa so še vsi vmesni prehodi. stalih, pri katerih se vzporedno strukturirane mlečne niti lepo vidijo.

Siderit Na levi je brazilsko zdvojčeni kristal kremena Rjavi kristali so veliki do nekaj milimetrov. Imajo snopasto z razvitimi ploskvami bipiramid s v dvojčičnih romboedrsko obliko z rahlo ukrivljenimi ploskvami. V parage- položajih. Na desni je klinasto zdvojčeni kristal s nezi se pojavljajo redko. ploskvami bipiramide s v značilnem dvojčičnem položaju, ki jih obrobljajo ploskve ditrigonalnih Snopasto oblikovani bipiramid t. Kristalni liki: pozitivni r{101} in romboedrski kristali negativni z{011} romboeder, prizma m{100}, leva siderita obdajajo ‛s{2 1} in desna s’{111} bipiramida, heksagonalna prizmatske kremenove bipiramida b {101}, trigonalna bipiramida b {111} 1 2 in romboedrske in ditrigonalna bipiramida t{511}. dolomitove kristale. Kremenov kristal v Markazit sredini je dolg sedem Komaj nekaj milimetrov veliki kristali markazita so zelo tanki milimetrov. Zbirka: Vili Rakovc. ali igličasti. Imajo enostavno obliko, ki jo določajo močno na- Foto: Igor Dolinar. rebrene ploskve prizme m in bipiramide p. Kristali niso večji od dveh milimetrov in so zelo redki.

Prizmatski kristali markazita imajo narebrene ploskve prizme m{014}, terminaciji pa omejujejo ploskve bipiramide p{111}.

Pirit Najdemo ga v temnem glinavcu, kjer kristali dosežejo do enega centimetra na robu kocke. Pogosto se pojavljajo tudi kot oprhi Viri: po drugih kristalih, zlasti kalcitu. Imajo enostavno kubooktae- Žorž, M., 2004: Kremenovi dvojčki preraščanja. Proteus, 67: 62-72. Ljubljana. Žorž, M., 2002: The Symmetry System. Grosuplje: Samozaložba. drsko obliko z vsemi prehodi med kocko in oktaedrom. ■ 170 Medicina • Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk Proteus 78/4 • December 2015 Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk • Medicina 171

Slika 2: Ekipa za puščanje krvi iz žile na nogi. Bolnico verjetno tolaži njena služabnica, sam operativni poseg nadzira fizikus, izvajata pa ga Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk ranocelnik in njegov pomočnik. 1594. (Po P. Borisovu.) Jurij Kurillo

Prvi predsednik Združenih držav Ameri- dano puščanje krvi bolnikom, ker to smejo lapu hranijo danes v lapidariju Narodnega ke George Washington (1732-1799) je do- opravljati le zdravniki. Zato brivcu zaplenijo muzeja v Ljubljani (slika 1). bil po neki ježi v snegu močno vročino in aparat, da ne bi tega delal na črno. Je pa v V srednjem veku je bila poklicna medicina znamenja obolenja dihal. Trije zdravniki, ta kraj prišel 16. julija iz Šmarjeških Toplic v evropskem prostoru z redkimi izjemami zbrani okrog njegove bolniške postelje, so zdravnik in vsem, ki so bili potrebni, puščal dolgo časa brez moči, čeprav so nekaj antič- mu poleg odvajal in bljuval predpisali tu- kri. nega znanja prinesli sem arabski učenjaki – di obilno puščanje krvi. Umrl je naslednjo predvsem Ali ibn Sina s polatinjenim ime- noč ... Ernestina, hči pesnika Franceta Pre- Puščanje krvi je bržkone eden najstarej- nom Avicenna (980-1037). Z zdravilstvom šerna, pripoveduje v svojih spominih, da mu ših »terapevtskih posegov« v zgodovini se je lahko ukvarjal tako rekoč vsakdo. je (Francetu Prešernu) ob prehladu zdravnik človeštva. Morda so ga poznali že ljudje v Predvsem zaradi uradnega stališča katoliške puščal kri in mu svetoval, naj se oženi, ker prazgodovini, vsekakor pa so ga uporablja- cerkve že v drugem tisočletju, izraženega prepogosto zaporedno puščanje slabi kri ... li takšni ali drugačni zdravniki egipčanske skega svoda – trepanacija. In take posege so na posebnih koncilih, da se njeni posvečeni V Kroniki mesta Metlike Zvonka Rusa bere- ter pozneje grške in rimske civilizacije že pogosto opravljali tudi nestrokovnjaki. Me- pripadniki ne smejo ukvarjati z zdravniško mo, da je bilo 19. septembra leta 1924 tam- pred več tisoč leti. Današnjemu človeku je dicina je bila sicer tesno povezana z mistiko; dejavnostjo, pri kateri priteče kri (Ecclesia kajšnjemu brivcu Maxu Matkoviču prepove- to nekoliko bolj razumljivo, če si predstavlja navsezadnje so bili v mnogih starih civiliza- abhoret a sanguine – Cerkev odklanja kri), so takratne domneve o nad- cijah svečeniki hkrati tudi zdravniki. se ti kot prvi zdravniki odrekli vsakršnim naravnih vzrokih obolenj Za boljše razumevanje tega starega terapev- operativnim posegom. Z redkimi izjemami kot o delovanju nekih hu- tskega postopka moramo poznati osnovne so se denimo redovniki ukvarjali zgolj s ta- dih duhov, ki jim je treba nauke najslavnejšega starogrškega zdravnika ko imenovano »interno medicino«, posegi v omogočiti, da izginejo iz Hipokrata (460-377 pred našim štetjem) – z človeško telo pa so bili bolj ali manj pre- bolnega telesa. Temu je njegovo šolo –, ki je domneval, da sestavlja- puščeni določenim obrtnikom. Ravnanja z bilo namenjeno ne le od- jo svet štirje osnovni elementi: zemlja, zrak, nekakšnimi »inštrumenti« (škarje in britev) vajanje krvi iz žil navzven, ogenj in voda, kar v človeškem telesu ustre- so bili pravzaprav ves čas še najbolj vešči ampak denimo tudi ope- za krvi, sluzi, črnemu in rumenemu žolču. pripadniki brivske obrti. Tako so se izkuše- rativno odpiranje lobanj- Ker naj bi bolezen povzročilo neravnoves- ni brivci pogosto ukvarjali z oskrbo ran in je teh elementov, je treba odvečne količine sploh poškodb, z zdravljenjem kožnih bo- odvajati navzven, denimo s puščanjem krvi, lezni, lotevali pa so se tudi puščanja krvi, odvajanjem blata in vode ter podobnim »či- klistiranja in podobnih posegov. Za naslov ščenjem« človeškega telesa. Še dolga stoletja »ranocelnik« pa je moral že v 18. stoletju je bil v veljavi izrek: Qui bene purgat, bene tak obrtnik, ponavadi pripadnik posebnega 1 curat! . Ko je tudi najuglednejši starorimski ceha, opraviti nekakšen izpit pred posebno 2 zdravnik Galen (129-200 po našem štetju ) komisijo, v kateri naj bi bil tudi fizik, pred- poudaril velik pomen krvi, se je venesekcija, stavnik univerzitetno izbraženih zdravnikov. puščanje krvi iz ven, še posebej razmahni- V habsburški monarhiji, kamor je sodila tu- la. Ta postopek so zagotovo uporabljali tudi di večina današnjega slovenskega ozemlja, so Slika 1: Votivni oltar bogu zdravniki, ki so delovali v rimski Emoni – na pobudo velikega reformatorja zdravstva, zdravilstva Eskulapu – kot je bil recimo Lucius Peticius Technicus, SACR(UM) AESCULAPIO , zdravnika cesarice Marije Terezije Gerhar- ki ga je dal postaviti v Emoni čigar votivni oltar bogu zdravilstva Esku- da van Swietena (1700-1772), že proti koncu starorimski zdravnik L(UCIUS) tega stoletja pričeli ustanavljati posebne me- PETICIUS TECHN(ICUS) 1 Lat.: Kdor dobro očisti, dobro zdravi. diko-kirurške šole. Na njih naj bi se izšolali MED(ICUS) – 1. ali 2. stoletje. ne kakšni visoki medicinski strokovnjaki, Hrani Narodni muzej v Ljubljani. Foto: 2 Ta datuma sta pri raznih virih nekoliko različ- Tomaž Lauko. na. ampak v zdravljenju vešči ranocelniki in po- ■ 172 Medicina • Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk Proteus 78/4 • December 2015 Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk • Medicina 173

rodničarji, ki bodo čim bolje nadomeščali trih« odpreti veno med desnim prstancem in Stavljanje rožičkov čajo stari sanskrtski spisi. V Evropi je upo- univerzitetno izobražene zdravnike – fizike mezincem, pri »zamašeni vranici« pa enako Pri drugem načinu odvajanja krvi iz telesa raba teh živalic znana že od antičnih časov (I. Pintar). Teh je namreč močno primanj- žilo na levi roki ... Ta poseg je bil tudi pri so uporabljali tako imenovane »rožičke«. To pa prav do 19. stoletja, ko so jih pričeli upo- kovalo že v mestnih naseljih, kaj šele na po- ljudeh na splošno priljubljen tja do konca so bili sprva res neki živalski (kozji ali krav- rabljati v neznanskih količinah – glej oglas deželju. V Ljubljani je bila prva taka šola 19. stoletja, in to celo v preventivne namene; ji?) rogovi z odprtino na konici, skozi kate- v Bleweisovih Novicah (slika 6)! Zdravniki ustanovljena na liceju razmeroma zgodaj, že privoščili so si ga tudi po štirikrat ali celo ro je terapevt izsesal zrak in jih zamašene in drugi zdravitelji so menili, da so nepo- leta 1782. Njeni slušatelji so bili brivski po- večkrat na leto. Slovenski kmetje, verjetno nato pritrdil na bolnikovo kožo. Pozneje so grešljive tako pri »pletori«, torej preobilici močniki z nekaj let prakse, pozneje pa tudi s štajerskega konca, so v ta namen, posebno jih zamenjale posebne posodice, steklene ali krvi v telesu, kot pri akutnih okužbah, lo- s kakšnim opravljenim razredom gimnazije. po žetvi – ob obilni prehrani –, radi obi- kovinske, ki so na bolnikovi koži prav tako kalnih vnetjih, težavah s srcem in krvnim Med tako izobraženimi ranocelniki poro- skovali Krapinske in Varaždinske Toplice, ustvarile podpritisk, ki je povzročil izteka- obtokom. Tako piše dr. Fran V. Lipič v svoji dničarji si je svoj čas zaradi svojega znanja kjer so jim potem padarji (beseda izvira iz nje krvi iz globine pod kožo ... Pisec teh vr- Topografiji Ljubljane (1834) 3, da potrebuje- in spretnosti pridobil velik ugled Kranjčan nemške besede Bader, kopališčnik) pušča- stic je nekoč v sodobni dokumentarni tele- mo pri škrlatinki največkrat pijavke, ki jih Tomaž Pirc (1813-1880). Sprva je deloval li kri (F. Kotnik). Kakor lahko razberemo vizijski oddaji sam videl, kako je neka ruska v primeru ogroženosti glave namestimo na v Kranju, kjer je prijateljeval s pesnikom iz naših uvodnih besed, je bila ta »moda« »babuška« uporabila tak postopek in nato tilnik ... Njihova prednost pred neposre- Francetom Prešernom, nato pa v Tržiču. v veljavi celo v 20. stoletju! Za ta poseg so nastale velike mehurje na koži hrbta predr- dnim puščanjem krvi iz žil je bila ta, da po Njegovo delo so cenili tudi zunaj meja ta- brivci in pozneje ranocelniki uporabljali po- la ter tako puščala kri, očitno prostovoljcu samem postopku zaradi počasnega izcejanja kratne Kranjske. sebne nožke ali lancete, s katerimi je bilo novinarju. V 16. stoletju so domnevali, da tekočine pri bolniku ni prišlo do nobene Puščanje krvi je potekalo na tri načine: s mogoče kar najhitreje nabosti ustrezno žilo, odprtje vene pritegne kri iz telesnih globin, slabosti. punkcijo kake venozne žile, s stavljanjem ta- krvni curek pa prestreči v ustrezno latvico. srca, pljuč in drugih organov, medtem ko Do danes so biologi odkrili blizu petsto vrst ko imenovanih rožičkov in s pomočjo pijavk. Tako pridobljeno kri so kajpada zavrgli, kar rožiček srka kri le s površine, iz mesa in teh črvov kolobarnikov – v Sloveniji do leta seveda pomeni za današnjo medicinsko pra- kože (P. Borisov). 2003 triindvajset (B. Sket) –, vendar jih v Venepunkcija kso pravcato uničevanje dragocene sestavine medicini uporabljajo zgolj petnajst. Zaradi Ta operativni postopek je bil njega dni pre- človeškega telesa (sliki 2 in 3). Pijavke pestre zunanje risbe teh nevretenčarjev je z cej zamotan. V stari medicinski praksi so Najbolj zanimivo pa je vsekakor puščanje krvi s tako rekoč najstarejšimi zdravniškimi bili v rabi celo posebni koledarji, 3 V izvirniku Topographie der k. k. Provinzi- tiskani ob koncu 16. stoletja, kjer živalskimi pomočniki, s pijavkami. Ta način alhaupstadt Laibach - med naročniki te knjige sta nave- so bili za takšen poseg označeni je že pred več tisočletji uporabljala še bolj dena tudi g. dr. Prešeren in g. Matija Čop, bibliotekar v najugodnejši meseci in dnevi. Ti kot kitajska indijska medicina, o čemer pri- licejski biblioteki! so se ravnali predvsem po trenu- tnem stanju dvanajstih ozvezdij v nebesnem živalskem krogu. Ka- tero žilo je zdravilec uporabil, je bilo odvisno od domnevne lege bolezenskega procesa v prizadetem telesu. Tako naj bi bilo treba po nekem kirurškem priročniku iz 16. stoletja pri »zamašenih je-

Slika 4: Slika 3: Pribor za venepunkcijo: dva nožka Medicinska za vrez v kožo in latvica za prestrezanje pijavka Hirudo krvi (Inštitut za zgodovino medicine medicinalis. Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani). Mura. Foto: Matjaž Foto: Jurij Kurillo. Bedjanič. ■ 174 Medicina • Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk Proteus 78/4 • December 2015 Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk • Medicina 175

je. Temperatura kože mora biti od 35 do 40 di morebitnega prenašanja okužb (z bakteri- stopinj Celzija (A. Michalsen in dr.). jami vrste Aeromonas). Medicinska pijavka sodi med zobate pijav- Zaradi množične terapevtske uporabe v 19. ke (Gnathobdellae); na sprednjem delu ima stoletju, pa tudi poznejšega uničevanja nji- majhen prisesek in zobato čeljust, na zad- hovih vodnih bivališč, so jih v srednji Evro- ku pa večjega, ki ga sestavlja zadnjih sedem pi domala iztrebili. Ob uvozu iz Azije je od štiriintridesetih telesnih členov. Živalca postala hirudoterapija tudi precej dražja kot je dvospolnik (hermafrodit), saj ima v te- v starih časih. Zato so pričeli okoli leta 1850 lesu tako moške kot ženske spolne organe. tako zdravljenje postopoma opuščati. Glavni Jajčeca zalega v kokonih zunaj vode. Krvi vzrok za to so bila vsekakor nova spoznanja gostitelja se lahko napije do svoje petkratne o celični patologiji nemškega zdravnika Ru- ali nemara celo desetkratne telesne mase in dolfa Virchowa (1821-1902), taki terapiji pa tako zdrži brez hrane po več mesecev pa so nasprotovala tudi poznejša revolucionarna tudi do enega leta. Večmesečno prebavljanje odkritja bakteriologije. enega samega obroka tuje krvi poteka pod Terapija s pijavkami je do neke mere dožive- vplivom bakterije Pseudomonas hirudinicola la »renesanso« šele v naslednjem stoletju, ko (M. Bedjanič). so pri njih odkrili hirudin (J. B. Haycraft Medicinske pijavke (Hirudo medicinalis) so leta 1902/3), ki preprečuje strjevanje krvi in dolge okoli pet centimetrov in žive pri nas bi bil zato primeren za zdravljenje tromboz. Slika 5: Pijavka Hirudo verbana. Kras. Foto: Matjaž Bedjanič. predvsem v vzhodnih območjih, mlakah in Ker bi bila ekstrakcija te kemične snovi iz ribnikih na Štajerskem, v Beli krajini in na živalic predraga – pozneje so jo sicer ume- Kočevskem, Hirudo verbana pa na Krasu tno sintetizirali –, so se terapevti spet spo- Slika 6: Bogata kupčija s (M. Bedjanič). Obe vrsti sta strogo zakon- mnili na staro hirudoterapijo. pijavkami v 19. stoletju. Bleiweisove Novice. sko zavarovani in je zato njihovo nabiranje Podatke o sodobni uporabi pijavk povze- Fotoreprodukcija: Jurij Kurillo. prepovedano. Vsekakor te živalce niso pri- mam po strokovnem priročniku Medicinal merne za kakšno domače gojenje, tudi zara- Leach Therapy (angleški prevod izvirnika Blutgeltherapie), ki je izšla leta 2007 (slika 7). Zdravstvene indikacije za hirudoterapijo so predvsem obolenja ven s kroticami (varica- mi) in različnimi bolezenskimi zapleti, kot so akutno vnetje teh žil (flebitis), (površna) njimi precej taksonomskih težav, ki jih v za- riga petinšestdesetih aminokislin, ki zavira tromboza in nasledki takih stanj – post- dnjem času rešujejo z obsežnimi genetskimi strjevanje krvi tako, da se naveže na strje- trombotični sindrom. Tako zdravljenje naj raziskavami (P. Trontelj) (sliki 4 in 5). valno sestavino trombin v inaktivni kom- bi bilo koristno tudi pri kronični odpovedi V Evropi in Združenih državah Amerike pleks. Med osmimi raziskanimi spojinami žil – venozni insuficienci z ulkusom, vendar služijo v terapevtske namene le tako imeno- so še neki anestetik, ki pri žrtvi preprečuje bi morale pijavke delovati le v okolici razje- vane »medicinske pijavke«, ki jih današnja bolečine, hialuronidaza kot »širitveni« in de, na zdravi koži. biologija imenuje Hirudo medicinalis Linna- antibiotični dejavnik, histaminu podobne eus, 1758, in Hirudo verbana Carena, 1820, snovi za širjenje žil ter protivnetne snovi, ki kar so potrdile tudi analize DNA. Obe vr- pospešujejo zazdravljenje ranic, nastalih po sti se razlikujeta med seboj samo po zuna- prisesanju na kožo gostitelja. nji telesni risbi, fiziološke funkcije pa imata Če hoče živalca najti na koži gostitelja pra- enake. Pijavke izsesavajo kri svojih »žrtev« vo mesto za ugriz, mora uporabiti zelo ob- zaradi prehrane, pri čemer jim pomaga naj- čutljive kemične, toplotne in taktilne recep- Slika 7: Medicinal Leech Therapy. Sodobni strokovni priročnik o terapiji s pijavkami nemške založbe Thieme. manj trideset kemičnih spojin v njihovi sli- torje. Pri tem mora okusiti kri, glukozo ali Na osrednji fotografiji vidne štiri pijavke, položene nad ni. Najvažnejša je beljakovina hirudin, ve- pot, čutiti mora tudi utripanje bližnje arteri- kolenski sklep. ■ 176 Medicina • Puščanje krvi – od venesekcije do pijavk Proteus 78/4 • December 2015 Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 • Naravoslovna fotografija 177

Ni še povsem razumljivo, od kod ugoden prenosu presadka pride zmeraj do prekinitve učinek pijavk pri uporabi ob kroničnih de- normalnega krvotoka, ki se pozneje pogosto Rezultati natečaja naravoslovne fotografije generativnih obolenjih različnih velikih in znova ne obnovi ali začne zastajati (venozna malih sklepov – artrozi, zagotovo pa v teh kongestija), kar lahko prizadeti reženj moč- tkivih pospešujejo presnovno aktivnost, tudi no ogrozi. Take zaplete nekateri plastični za leto 2015 z boljšim krvnim obtokom. Kam terapevt kirurgi že kar več desetletij rešujejo tako, V Prirodoslovnem društvu Slovenije že vr- Draškovič Pelc, referentka za naravoslovno namesti te živalce, je odvisno od kraja bo- da na reženj, ki mu grozi odmrtje, položijo sto let razpisujemo natečaj naravoslovne fo- fotografijo v Prirodoslovnem društvu Slove- lečine v prizadetem sklepu. To velja tudi za nekaj pijavk. To se še posebej obnese pri za- tografije za mlade avtorje. Mlade fotografe nije, imela zahtevno delo pri izbiri najbolj- različna posttravmatska vnetja tetiv in nji- stoju zaraščanja kožnega presadka na raznih smo pozvali, da tudi tokrat raziskujejo na- ših. hovih ovojnic, kot je recimo znani »teniški delih obraza – nosu, vekah, licih in celo na ravo v spremstvu fotoaparata. V kategoriji do 10 let je sodelovala le ena komolec«. Take posege je kajpak treba iz- jeziku. Na fotografski natečaj se je v letu 2015 od- avtorica z osmimi fotografijami. Nagrado je vajati v sklopu sicer že preverjene strokovne Za zdravljenje s pijavkami niso primerni zvalo 40 avtorjev s 302 fotografijami v šti- prejela Kleia Šiška za fotografijo Čebela. terapije, kar sicer velja za celotno hirudote- bolniki z raznimi krvnimi obolenji ali s te- rih starostnih kategorijah. Tako je komisija V kategoriji od 11 do 14 let je sodelovalo 32 rapijo. Pijavke naj bi koristile tudi pri danes rapijo za podaljševanje strjevanja krvi, kot je v sestavi dr. Tomaž Sajovic, urednik revije avtoric in avtorjev s skupaj prispelimi 247 tako razširjenih bolezenskih težavah, kot so marevan. Možne so tudi alergične reakcije Proteus, Janja Benedik, direktorica uprave fotografijami. Prvo nagrado je za fotogra- bolečine okrog spodnjega dela hrbtenice in in okužbe. Prirodoslovnega društva Slovenije, Marjan fije Modri dragulj, Življenje je svobodno kot križa – pri lumbagu, pa tudi pri bolečinah v Nemški terapevti danes uvažajo pijavke iz Richter, urednik fotografije v reviji Proteus, ptica in Malica prejel Alex Kotnik. Drugo vratnem delu hrbtenice – cervikobrahialgiji. Turčije. Stane Draškovič Pelc, fotograf, in dr. Petra nagrado je prejela Vanesa Bezlaj za foto- Uporaba hirudoterapije pri akutnih obole- Ob koncu našega razmišljanja se moramo njih srednjega ušesa in motnjah očesnega vsekakor spomniti na »puščanje krvi«, ki v krvotoka ni kdo ve kako prepričljiva, kar naših časih rešuje življenja ljudi vsak dan po velja tudi za resnejše motnje periferne arte- vsem svetu in se imenuje transfuzija, ki pa rijske cirkulacije. ne bi mogla živeti še brez enega puščanja Kako si pa medicinska stroka razlaga kori- krvi, krvodajalstva (glej Proteus, 77, številka stno uporabo pijavk pri bolnikih z revma- 6!). tičnimi simptomi? S svojimi učinkovinami širijo te živalce žile in hkrati zmanjšujejo Literatura in viri: viskoznost krvne tekočine. S tem tudi po- Bedjanič, M., 1995: Prispevek k poznavanju medicinske pijavke v Sloveniji. Proteus, 57: 223-225. spešujejo limfni pretok, zavirajo kopičenje Borisov, P., 1977: Od ranocelništva do začetkov trombocitov, blokirajo različne pospeševalce znanstvene kirurgije na Slovenskem. Ljubljana: SAZU. tkivnega vnetja in hkrati delujejo protibo- Borisov, P., 1985: Zgodovina medicine. Ljubljana: lečinsko. Domnevajo, da so pijavke opre- Cankarjeva založba. mljene z izredno občutljivim živčevjem, s Kurillo, J., 2015: Tomaž Pirc. Ranocelnik-porodničar in katerim »testirajo« gostitelja in njegovo kri prijatelj pesnika dr. Franceta Prešerna. Kranj: Gorenjski muzej, Tržiški muzej. ter tako tudi prilagajajo izločanje svoje sli- Lipič, F. V., 1834: Topografija c.-kr. deželnega glavnega ne. Pri obolenjih gibal je posebno pomem- mesta Ljubljane. Ljubljana: Znanstveno društvo za ben simptom prevelika lokalna (miogeloza) zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Slov. prevod iz ali splošna mišična napetost. Pri takem nemščine, 2003. zdravljenju je treba poiskati tako imenovane Lazar L., Županek, B., ur., 2012: Emona med Akvilejo »sprožitvene točke« (trigger points) in po- in Panonijo. Koper. Michalsen, A., Roth, M., Dobos¸ G., 2007: Medicinal tem nanje aplicirati pijavke. Leech Therapy. Stuttgart, New York: Thieme Verlag. Ostane še sodobna hirudoterapija v plastični Pintar, I., 1949: Kratka zgodovina medicine. Ljubljana: kirurgiji. Tu gre predvsem za rekonstrukcijo Medicinska fakulteta. Komisija za učbenike in skripta. Kategorija do 10 let manjkajočega kožnega tkiva, v katerem so Rus, Z., 1999: Kronika mesta Metlike. Metlika: poškodbe nastale iz različnih vzrokov, kot Belokranjsko muzejsko društvo. so mehanične poškodbe in opekline, ope- Sket, B., 2003: Pijavke – Hirudinea. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba. Kleia Šiška: Čebela. Prva nagrada v rativno odstranjeni tumorji in podobno. Pri kategoriji do 10 let. ■ 178 Naravoslovna fotografija • Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 Proteus 78/4 • December 2015 Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 • Naravoslovna fotografija 179

grafijo Mavrične barve tatarske žvižgalke. še: fotografiji Gustl in Nutrija avtorice Maje Tretje mesto pa pripada Maruši Stergar za Pajk, fotografijo Prosti pad Žive Bombek ter fotografijo Izvidnica in Sebastjanu Bašu za fotografije Cvetlica, Na počitku in Na nevi- fotografijo Krog življenja. V ožji izbor so dni mreži avtorice Tine Verhnjak. prišle še fotografije Showdance, Vedno v dvoje V kategoriji od 18 do 25 let je sodelovala avtorice Ele Zdešar, Pomlad prihaja Maru- le ena avorica z osmimi fotografijami. Na- še Stergar, Kamuflaža Tomaža Lenarčiča in grado za fotografiji Ognjena in Odsev tako Čudež narave Mihe Sušca. prejme Ajda Zupan. V kategoriji od 15 do 17 let je sodelovalo 6 Vsem dobitnikom nagrad in priznanj is- avtorjev z 39 fotografijami. Prvo nagrado kreno čestitamo in se veselimo vaših novih je prejela avtorica Živa Bombek za fotogra- prispevkov v naslednjem letu! Do tedaj pa fiji Vipera in Papillon, drugo nagrado Taja obilo užitkov pri odkrivanju narave skozi Bolhar Novak za fotografijo Račke in tretjo objektiv! nagrado Tilen Verhnjak za fotografiji Me- tuljček in Po dežju. V ožji izbor smo uvrstili Petra Draškovič Pelc

Kategorija od 11 do 14 let

Alex Kotnik: Življenje je svobodno kot ptica. Prva nagrada v kategoriji od 11 do 14 let.

Alex Kotnik: Modri dragulj. Prva nagrada v kategoriji od 11 do 14 let.

Alex Kotnik: Malica. Prva nagrada v kategoriji od 11 do 14 let. ■ 180 Naravoslovna fotografija • Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 Proteus 78/4 • December 2015 Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 • Naravoslovna fotografija 181

Vanesa Bezlaj: Mavrične barve tatarske žvižgalke. Druga nagrada v kategoriji od 11 do 14 let. Sebastjan Baš: Krog življenja. Tretja nagrada v kategoriji od 11 do 14 let.

Kategorija od 15 do 17 let

Maruša Stergar: Izvidnica. Tretja nagrada v kategoriji od 11 do 14 let. Živa Bombek: Vipera. Prva nagrada v kategoriji od 15 do 17 let. ■ 182 Naravoslovna fotografija • Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 Proteus 78/4 • December 2015 Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 • Naravoslovna fotografija 183

Živa Bombek: Papillon. Prva nagrada v kategoriji od 15 do 17 let.

Tilen Verhnjak: Metuljček. Tretja nagrada v kategoriji od 15 do 17 let.

Taja Bolhar Novak: Račke. Druga nagrada v kategoriji od 15 do 17 let. Tilen Verhnjak: Po dežju. Tretja nagrada v kategoriji od 15 do 17 let. ■ 184 Naravoslovna fotografija • Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2015 Proteus 78/4 • December 2015 Jože Bole – ob dvajseti obletnici smrti • Drobne vesti 185

Kategorija od 18 do 25 let Jože Bole – ob dvajseti obletnici smrti 26. decembra lani je minilo dvajset let, od- denih osebkov iz Turjeve jame pri Robiču kar nas je zapustil ugledni in spoštovani vsebuje podroben ponovni konhološki, ana- malakolog akademik Jože Bole. Njemu v tomski in molekularni opis vrste Zospeum čast je multidisciplinarna skupinica razisko- isselianum ter njene filogenetske povezave s valcev posvetila članek Groping through the sorodnimi vrstami. black box of variability in lumped species: An Jože Bole je velik del svojega raziskovalne- integrative taxonomic and nomenclatural rega časa namenil raziskovanju podzemeljskih -assessment of Zospeum isselianum Pollonera, vrst mehkužcev, zlasti sladkovodnih polžkov 1887 (Gastropoda: Carychiidae) (Ponovni opis iz družine Hydrobiidae in kopenskih vrst iz vrste Zospeum isselianum Pollonera 1887 rodu Zospeum (jamničar). Opisal je tri vr- (Gastropoda: Carychiidae), njena variabilnost ste in eno podvrsto (Zospeum pretneri Bole, in taksonomski položaj), objavljen v reviji 1960; Zospeum likanum Bole, 1960; Zospeum Subterranean Biology (http://subtbiol.pensoft. subobesum Bole, 1974; Zospeum spelaeum la- net/articles.php?id=5758). V njem Adrien- mellatum Bole, 1974) ter na podlagi obse- ne Jochum, Rajko Slapnik, Annette Klus- žnega materiala iz zbirk in materiala, ki ga smann - Kolb, Barna Páll - Gergely, Mari- je v več desetletjih nabral v številnih jamah Ajda Zupan: Ognjena. Nagrada v kategoriji od 18 do 25 let. an Kampschulte, Gunhild Martels, Marko vzhodnoalpskega in dinarskega krasa, le- Vrabec, Claudia Nesselhauf in Alexander ta 1974 v Razpravah SAZU objavil revizijo M. Weigand obravnavajo vrsto Zospeum is- rodu Zospeum v Jugoslaviji. To odmevno in selianum, ki jo je na podlagi dveh najdenih zelo pogosto navajano delo je podzemelj- hišic v naplavinah Nadiže leta 1887 opisal skim polžkom iz rodu Zospeum zagotovilo Pollonera. V Prirodoslovnem muzeju v To- trdno mesto v biospeleološki znanosti. rinu je v Pollonerovi zbirki shranjena ena hišica, ki je zaradi Bynesove bolezni postala Rajko Slapnik nerazpoznavna. Prispevek na podlagi naj-

Mars bo dobil prašni obroč • Naše nebo Mars bo dobil prašni obroč Mirko Kokole

Le malokdo se ne bo strinjal, da je planet let razpadla. Nekaj milijonov let bo Mars z obročem eden izmed lepših prizorov na- tako imel obroč, ki se bo lahko po gostoti šega Osončja. Ko pomislimo na planet z kosal celo s Saturnovim. obročem, seveda najprej pomislimo na Sa- Fobos (strah) in Deimos (groza) sta dve turna in njegov orjaški obroč, ki ga je prvi Marsovi luni. Fobos je tudi na splošno v opazoval že Galileo Galilei. Saturnov obroč našem Osončju nekaj posebnega. Je majh- pa ni edini v našem Osončju, imajo ga tudi na luna nepravilne oblike velikosti 26,8 × Jupiter, Uran in Neptun ter asteroid Čari- 21 × 18,4 kilometra, ki kroži okoli Marsa klo. Kot pa kažejo nedavne raziskave, bo- na izjemno majhni razdalji. Od njegovega mo dobili v astronomsko kratkem času še površja je oddaljena le 5.989 kilometrov, en planet z obročem. To bo Mars, katerega kar je najbližje od vseh lun našega Osončja. Ajda Zupan: Odsev. Nagrada v kategoriji od 18 do 25 let. majhna luna Fobos bo v 20 do 40 milijonih Mars obkroži izjemno hitro, saj en obrat ■ 186 Naše nebo • Mars bo dobil prašni obroč Proteus 78/4 • December 2015 Mars bo dobil prašni obroč • Naše nebo 187

okoli planeta naredi v malo manj kot osmih kazale nedavne raziskave, je vsaj nekaj brazd da bodo natančneje preiskali, kako se bo gostoto Saturnovega obroča. Na žalost pa ne urah. Ker Fobosovo kroženje ni usklajeno gotovo posledica počasnega razpadanja lune. to razpadanje zgodilo. Rezultati simulacij v bo tako svetel, kot je Saturnov, saj bo sesta- z vrtenjem Marsa, Marsova luna počasi, s Do tega spoznanja so znanstveniki prišli, ko nedavni raziskavi, ki je bila ob koncu prej- vljen iz prahu z majhno odbojnostjo, med- hitrostjo 1,8 metra na sto let, pada proti so ugotovili, da brazde navidezno izhajajo šnjega leta objavljena v reviji Nature Geo- tem ko Saturnov obroč sestavlja ledeni prah, Marsu. Medtem ko Mars naredi en obrat iz predela lune, ki je natanko na nasprotni science, so nadvse zanimivi. Fobos ne bo le ki ima veliko odbojnost. okoli svoje osi, ga Fobos obkroži približno strani kot Mars. Fobos je namreč, tako kot razpadel in treščil v Mars, ampak bo okoli Spoznanje, da Fobos že sedaj kaže znake trikrat. Zaradi tega pride do gravitacijske- naša Luna, obrnjen vedno z isto stranjo pro- Marsa ustvaril tudi prašni obroč. Ta obroč razpada in da bo dobil prašni obroč, je zelo ga trenja in Fobos mora krožiti vedno bližje ti planetu. Na žalost je ta točka tudi zelo naj bi nastal čez približno 30 milijonov let. zanimivo, saj nam omogoča, da imamo že Marsovemu površju, kar pomeni, da bo v blizu središča kraterja Stickney, kar je do Sestavljal ga bo v večini prah, ki je sedaj na danes vpogled v začetek nastajanja planetar- prihodnosti z njim tudi trčil. sedaj povzročalo znanstvenikom več nevšeč- Fobosovem površju. Ta prah naj bi ustvaril nega obroča. Taka opazovanja so pomemb- Fobos na svojem površju kaže sledi oziro- nosti. Da so brazde posledica Fobosovega obstojen prašni obroč, ki se bo obdržal od na, saj še vedno ne poznamo podrobnosti ma brazde. Njihov izvor je za znanstvenike razpadanja, podpirajo tudi ugotovitve, da enega do sto milijonov let. Obroč bo v za- nastanka prašnih obročev in njihovega ra- še vedno uganka. Na začetku so mislili, da Fobosova sredica ni trdna, ampak je sesta- četku imel gostoto delcev, ki je primerljiva z zvoja. so posledica udara meteorida, ki je nastal vljena iz drobnejšega materiala, ki je med ob trku in je naredil največji krater na Fo- seboj šibko povezan. Da ima takšno sredico, bosu. Krater se po dekliškem priimku žene kažejo meritve Fobosove gravitacije in dej- Asapha Halla, ki je odkril Fobos in Deimos stvo, da bi meteorid, ki je povzročil krater leta 1877, imenuje Stickney. Brazde bi lahko Stickney, če bi bila sredica trdna, popolno- nastale tudi kot drugotni kraterji, ki so jih ma raztreščil luno. povzročili ostanki tega velikega udara, ali Po ugotovitvi, da Fobos že kaže prve zna- pa so znaki, da Fobos razpada. Kot so po- ke razpadanja, so se znanstveniki odločili,

Fotografija Fobosa, ki jo je naredil satelit MRO leta 2008. Na fotografiji se lepo vidijo brazde. Te nastajajo zaradi razpadanja lune, ki ga povzroča Nebo v januarju. gravitacijska sila Datum: 15. 1. 2016. Marsa. Foto: NASA/JPL/ Čas: 22:00. University of Arizona. Kraj: Ljubljana. Severni Ciper Cinque Terre Od 27. februarja do 5. marca 2016 Od 8. aprila do 10. aprila 2016

Medtem, ko bo pri nas še vedno zima in bomo le slutili prihajajočo pomlad, se lahko z nami podate na raziskovanje neokrnjene narave Severnega Cipra, kjer si bomo ogledali več Območje v Liguriji ob Tirenskem zavarovanih območij in spoznavali različna življenjska okolja rastlin in živali, od katerih so mnogi morju, ki združuje pet ribiških vasic: endemiti otoka. Prav v tem času se bodo razcveteli divje rastoči tulipani in številne orhideje, Riomaggiore, Manarolo, Corniglio, ob morskih lagunah bomo opazovali vodne ptice, spoznavali slanoljubno vegetacijo obalnih Vernazzo in Monterosso al Mare. sipin, gorovij, starih oljčnih nasadov in se sprehajali med prostoživečimi osli na skrajnem Območje je zaščiteno kot narodni severovzhodu otoka. Bogate vtise bo popestrila odlična krajevna kulinarika. park, zato je tudi ena izmed večjih italijanskih turističnih zanimivosti. Geološka zgradba tega območja je precej pestra – na razmeroma majhnem ozemlju se pojavljajo različne kamnine: od karbonatov, flišev do ofiolitov, ki jih bomo spoznali od bliže. Na poti domov si bomo južno od Modene ogledali še en zanimiv geološki pojav – sedimentne vulkane (vulcanelli).

Skrivnostni Epir Od 23. aprila do 2. maja 2016

Severnogrška pokrajina Epir je nekaj posebnega: ostanki antične Grčije se prepletajo z naravnimi lepotami Pindskega gorovja, kjer so zaradi skrivnosti narave že v davnini nastajale bajke in legende, ki še danes navdihujejo redke obiskovalce. Geološke in botanične posebnosti območja zaznamujejo tudi številni samostani, reke pa so v geološki preteklosti izoblikovale slikovite soteske, ki so burile duhove antičnih prebivalcev in jih vodile v mitološko podzemlje. Vsega po malem za vse tiste, ki vam narava pomeni nekaj več kot le – narava.

Ceno potovanj in podrobnejše programe si lahko ogledate na spletni strani www.proteus.si, več informacij dobite v upravi društva na telefonski številki 01 252 19 14 ali na elektronskem naslovu [email protected]. ■ 190 Table of Contents Proteus 78/4 • December 2015 Table of Contents 191

Editorial of neutrons, special theory of relativity and nu- potential nutritional role of these compounds ted material in the tunnel, but we were able to Tomaž Sajovic clear physics and worked at the Department of in the regulation of plasma cholesterol con- examine the deposited material at weekends and Theoretical Physics at the Jožef Štefan Institute. centrations and their preventive effects against collect enough samples that allowed us to form Nobel Prizes 2015 He was equally interested in teaching physics, postmenopausal osteoporosis. There is a lot of a picture of the characteristic minerals that re- Nobel Prize in Physics Awarded for the especially the theory of relativity and quantum evidence suggesting that phytoestrogens play a present the anything but modest paragenesis on discovery of neutrino oscillations physics. His collaborations include the Institu- protective role in breast and prostate cancer, cor- this location. Janez Strnad te for Didactics of Physics at the University of onary heart disease and osteoporosis. Estrogens This year’s Nobel Prize in Physics went join- Justus Liebig in Giessen, which he visited repe- are female sex hormones with a steroid structure. Medicina tly to Takaaki Kajita and Arthur B. McDonald atedly for months-long engagements. His efforts Their basic role in the female body is to promote Bloodletting - from Venesection to Leeches »for the discovery of neutrino oscillations, which extended to bringing physics closer to the gene- the maturation of egg cells, the development of Jurij Kurillo shows that neutrinos have mass«. Both award ral public and he published more than a hundred the lining of the uterus, bone mineralisation and Bloodletting is probably one of the oldest »the- winners lead research teams that made key ob- research and theoretical articles and sixty papers lowering of cholesterol concentrations in the rapeutic treatments« in the history of mankind. servations, Kajita in the Japanese Super-Kami- for international meetings in both English and blood, but they also affect blood clotting. Other It may have been known to prehistoric people, okande detector and McDonald in the Sudbu- German. More than four hundred of his expert than the similarity of phytoestrogens with es- but it was definitely a practice used by physi- ry Neutrino Observatory in Canada. Neutrino and popular science articles were published in trogens at the function level, their structural cians in ancient Egypt and later in Greece and oscillations clearly imply that neutrinos have tiny Slovene, mainly in the journals Obzornik za ma- similarity is relatively small. Nevertheless, phar- Rome already several thousand years ago. It may masses, which contradicts the Standard Model tematiko in fiziko, Presek and Proteus. Daily new- macophoric elements are similar to estrogenic in be a little easier for us to understand this prac- of particle physics that suggested neutrinos had spapers and magazines such as Delo, Dnevnik that phytoestrogens bind to estrogen receptors tice today if we imagine people’s superstitions zero mass. This means that the Standard Mo- and Naši razgledi published more than 140 of his and induce similar cell effects as native ligands at the time, when a disease was thought to be del needs some changes. What needs to be done contributions. His work is known to both young on these receptors. caused by supernatural causes such as evil spirits now is therefore to examine other models and and older readers of Proteus. Some of them had and demons that had to be allowed to leave the select the best. The proposals received so far ha- the opportunity to read his first article already Mineralogy sick body. This is what bloodletting was meant ve already seen some success. in 1955 and will see his last published still after Pod Stenom to achieve, not only by letting blood out of the his death. After sixty years of continuous publi- Mirjan Žorž, Vili Rakovc and Igor Dolinar veins, but also with surgical opening of the skull In memoriam shing, with more than 260 contributions to Pro- The always increasing traffic through the old - trepanation. Such procedures were frequently Janez Strnad teus alone. His articles looked into all areas of city core of Škofja Loka already exceeded the performed by laymen as well. Medicine used to (4 March 1934 – 28 November 2015) physics – from modern physics, interpretations limits of the existing infrastructure and its resi- be closely related to mysticism and in many an- Aleš Mohorič of quantum mechanics, complexities of the spe- dents’ patience decades ago and the construction cient civilisations priests also served as doctors. Last year, our esteemed colleague, Professor cial theory of relativity and cosmology, through of the Poljane bypass was therefore long overdue. There were three main ways of letting blood: Emeritus of the University of Ljubljana, Dr. the discoveries in the field of elementary parti- The beginning of 2011 finally saw the launch of phlebotomy or puncturing of a vein, cupping Janez Strnad, said his last goodbye at the age cles to the historic overview of the development roadworks on the most demanding section of the and leeching. Leech therapy or hirudotherapy is of 82. Janez Strnad was born in 1934 in Lju- of science. bypass road, the Pod Stenom tunnel. After the still used today. bljana. Having finished elementary and gram- many hitches, so characteristic for this part of mar school, first in Slovenj Gradec and later in Pharmacy the world, the tunnel tube finally broke through Nature photography Maribor, he studied at the Faculty of Natural Phytoestrogens and How They Can Be Used to the other side in April 2014 and the bypass Result of the Nature Photography Competition Sciences and Technology. He graduated in tech- Timotej Žvanut was open for traffic at the end of October 2015. 2015 nical physics in 1957 and in 1958 already beca- Phytoestrogens are plant-derived xenoestrogens. With large amounts of rocks that were dug out Petra Draškovič Pelc me an assistant at what is today the Department This means they are synthesised in plants and during the construction of the tunnel, this was of Physics. In 1961 he studied at the Institute are not generated within the human endocrine an excellent opportunity to learn more about the News in brief of Theoretical Physics at Heidelberg University. system – we consume them with phytoestrogenic mineral paragenesis, something that we would Jože Bole – Upon the 20th Anniversary of his He earned his PhD in 1963 and was elected as- plants. They are a heterogeneous group of nat- otherwise not have the opportunity to witness Death sistant professor in the same year. In 1969 he urally-occurring non-steroidal plant compounds (mineral paragenesis refers to the characteristic Rajko Slapnik became associate professor and full professor that can bind to estrogen receptors and therefore association and occurrence of certain minerals in in 1974. For a long time he lectured physics to function similarly to the female sex hormone a specific geological environment). In the peri- Our sky first- and second-year physics students at the estrogen. Because of their structural similarity od from early 2011 to the end of 2012, when Mars May Get a Dust Ring Department of Physics at the Faculty of Natural with estradiol (17 β-estradiol), a naturally oc- the tunnel excavation was the most intensive, Mirko Kokole Sciences and Technology and later at the Facul- curring form of estrogen in the human (female) the excavated material was deposited near the ty of Mathematics and Physics, and taught the organism, they have the affinity to bind to es- northern entrance to the tunnel. For safety rea- Table of Contents development of physics to third-year students. trogen receptors and in turn act as ER agonists sons, it was not possible to examine the excava- As a researcher he was interested in diffusion or antagonists. Researchers are exploring the ■ Mineralogija Pod Stenom Nenehno naraščajoči promet skozi staro mestno jedro Škofje Loke je že pred desetletji presegel meje, ki sta jih obstoječa infrastruktura in potrpljenje meščanov še dopuščali. Gradnja poljanske obvoznice je bila zato že dolgo časa več kot nujna. Konec oktobra leta 2015 so jo končno odprli za promet. Gradnja najbolj zahtevnega odseka obvoznice, predora Pod Stenom, je bila zaradi velikih množin izkopanih kamnin odlična priložnost za spoznavanje mineralne parageneze. V obdobju od začetka leta 2011 do konca leta 2012, ko je bilo kopanje predora Pod Stenom najbolj intenzivno, so odkopani material odlagali na odvalu v bližini severnega vhoda v predor. Pregledovanje izkopanega materiala v samem predoru zaradi varnosti ni bilo mogoče, zato pa je bilo mogoče ob koncih tedna v miru pregledovati nasuti material in zbrati dovolj primerkov, ki so omogočili sestaviti sliko značilnih mineralov, ki predstavljajo tukajšnjo niti ne tako skromno paragenezo.

■ Medicina Puščanje krvi ─ od venesekcije do pijavk Puščanje krvi je bržkone eden najstarejših »terapevtskih posegov« v zgodovini človeštva. Morda so ga poznali že ljudje v prazgodovini, vsekakor pa so ga uporabljali takšni ali drugačni zdravniki egipčanske ter pozneje grške in rimske civilizacije že pred več tisoč leti. Današnjemu človeku je to nekoliko bolj razumljivo, če si predstavlja takratne domneve o nadnaravnih vzrokih obolenj kot o delovanju nekih hudih duhov, ki jim je treba omogočiti, da izginejo iz bolnega telesa. V zgodovini je puščanje krvi potekalo na tri načine: s punkcijo kake venozne žile, s stavljanjem tako imenovanih rožičkov in s pomočjo pijavk. Terapijo s pijavkami oziroma hirudoterapijo uporabljajo še danes.

■ Naše nebo Mars bo dobil prašni obroč Le malokdo se ne bo strinjal, da je planet z obročem eden izmed lepših prizorov našega Osončja. Ko pomislimo na planet z obročem, seveda najprej pomislimo na Saturna in njegov orjaški obroč, ki ga je prvi opazoval že Galileo Galilei. Saturnov obroč pa ni edini v našem Osončju, imajo ga tudi Jupiter, Uran in Neptun ter asteroid Čariklo. Kot pa kažejo nedavne raziskave, bomo dobili v astronomsko kratkem času še en planet z obročem. To bo Mars, katerega majhna luna Fobos bo v 20 do 40 milijonih let razpadla. Nekaj milijonov let bo Mars tako imel obroč, ki se bo po gostoti lahko kosal celo s Saturnovim.