DOCSLIB.ORG

Reference 2005 Kazalo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Reference 2005 Kazalo DDC svetovanje inæeniring, d.o.o. Reference 2005 Kazalo 5 Uvod 6 Avtoceste in druge ceste iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji 8 Glavne in regionalne ceste 18 Stavbe 17 Mejni prehodi 18 Vodna infrastruktura 19 Tuji trgi 20 Revizije in recenzije 21 Investicijska, prostorska, tehniËna in okoljska dokumentacija 22 Raziskovalne dejavnosti Kazalo 5 Uvod 6 Avtoceste in druge ceste iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji 8 Glavne in regionalne ceste 18 Stavbe 17 Mejni prehodi 18 Vodna infrastruktura 19 Tuji trgi 20 Revizije in recenzije 21 Investicijska, prostorska, tehniËna in okoljska dokumentacija 22 Raziskovalne dejavnosti DDC svetovanje inženiring, d.o.o. je s svojimi Znanje, izkuπnje, organiziranost, strokovnimi izkuπnjami ter visoko izobrazbeno prilagodljivost in prodornost so tudi v letu strukturo najveËja svetovalna in inženiring 2005 pripomogli k dokonËanju πtevilnih velikih Uvod organizacija v Sloveniji. Z multidisciplinarnim in manjπih projektov za razliËne naroËnike. pristopom izvajamo celovit spekter svetovalnih NajveËje in najbolj zahtevne smo realizirali na in inženiring storitev: od ideje in naËrtovanja podroËju cest, bodisi v okviru Nacionalnega do gradnje, vzdrževanja, upravljanja in programa izgradnje avtocest v Republiki gospodarjenja z infrastrukturnimi objekti na Sloveniji, bodisi na omrežju drugih državnih vseh podroËjih naπega delovanja. cest. Ena izmed pomembnih dejavnosti je bila tudi izvajanje revizij projektne dokumentacije. S projektno matriËno organiziranostjo, ki Realizirali smo pogodbe za urejanje veËjih temelji na principih sodobnega projektnega mednarodnih mejnih prehodov na državni vodenja, smo se sposobni v kratkem Ëasu in evropski meji z Republiko Hrvaπko, s prilagoditi najzahtevnejπim naroËnikom strokovnimi storitvami smo sodelovali pri in nalogam. Ena izmed naπih najveËjih izgradnji in vzdrževanju vodne infrastrukture, konkurenËnih prednosti so visoko motivirani pridobili in uspeπno realizirali smo projekte in izobraženi zaposleni. Med veË kot tristo na podroËju stavb, vedno bolj uspeπni pa smo delavci družbe jih imata kar dve tretjini tudi na tujih trgih, predvsem na obmoËju bivπe univerzitetno in visoko izobrazbo, med njimi Jugoslavije. je najveË gradbenih inženirjev, svoje znanje in izkuπnje pri realizaciji projektov pa prispevajo V knjigo referenc smo zajeli veËje in πe pravniki, ekonomisti in specializirani izstopajoËe projekte, pri katerih smo strokovnjaki z drugih podroËij. sodelovali v letu v letu 2005. “ DDC svetovanje inženiring, d.o.o. je s svojimi Znanje, izkuπnje, organiziranost, strokovnimi izkuπnjami ter visoko izobrazbeno prilagodljivost in prodornost so tudi v letu strukturo najveËja svetovalna in inženiring 2005 pripomogli k dokonËanju πtevilnih velikih Uvod organizacija v Sloveniji. Z multidisciplinarnim in manjπih projektov za razliËne naroËnike. pristopom izvajamo celovit spekter svetovalnih NajveËje in najbolj zahtevne smo realizirali na in inženiring storitev: od ideje in naËrtovanja podroËju cest, bodisi v okviru Nacionalnega do gradnje, vzdrževanja, upravljanja in programa izgradnje avtocest v Republiki gospodarjenja z infrastrukturnimi objekti na Sloveniji, bodisi na omrežju drugih državnih vseh podroËjih naπega delovanja. cest. Ena izmed pomembnih dejavnosti je bila tudi izvajanje revizij projektne dokumentacije. S projektno matriËno organiziranostjo, ki Realizirali smo pogodbe za urejanje veËjih temelji na principih sodobnega projektnega mednarodnih mejnih prehodov na državni vodenja, smo se sposobni v kratkem Ëasu in evropski meji z Republiko Hrvaπko, s prilagoditi najzahtevnejπim naroËnikom strokovnimi storitvami smo sodelovali pri in nalogam. Ena izmed naπih najveËjih izgradnji in vzdrževanju vodne infrastrukture, konkurenËnih prednosti so visoko motivirani pridobili in uspeπno realizirali smo projekte in izobraženi zaposleni. Med veË kot tristo na podroËju stavb, vedno bolj uspeπni pa smo delavci družbe jih imata kar dve tretjini tudi na tujih trgih, predvsem na obmoËju bivπe univerzitetno in visoko izobrazbo, med njimi Jugoslavije. je najveË gradbenih inženirjev, svoje znanje in izkuπnje pri realizaciji projektov pa prispevajo V knjigo referenc smo zajeli veËje in πe pravniki, ekonomisti in specializirani izstopajoËe projekte, pri katerih smo strokovnjaki z drugih podroËij. sodelovali v letu 2005. “ Avtoceste in druge ceste 6 7 Reference 2005 iz Nacionalnega programa Avtoceste in druge ceste iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji Republiki Sloveniji Hitra cesta Škofije - Srmin Avtocestni odsek Vransko - Blagovica: pododsek Trojane - Blagovica DDC svetovanje inženiring, d.o.o. v okviru uresniËevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji opravlja celovite in specializirane svetovalne, inženirske in raziskovalne storitve pri naËrtovanju, umeπËanju v prostor, gradnji in upravljanju, rednem vzdrževanju ter obnovitvenih delih na zgrajenem avtocestnem omrežju. NaroËnik storitev je DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Prometu so bili v letu 2005 predani trije odseki cest v skupni dolžini 10.740 m, zgrajene tri cestninske postaje, strokovne storitve v okviru rednega vzdrževanja in obnov zgrajenih avtocestnih odsekov pa smo izvajali na celotnem omrežju že zgrajenih avtocest (448 km avtocest, 122 km prikljuËkov). ÿ · avtocesta Vransko 8.200 m 274.373.000 EUR ÿ Avtocestni odsek Trojane - Blagovica, · 42 % avtoceste poteka v predorih, dobra - Blagovica: pododsek dolžine 8,2 km, je bil gradbeno eden najtežjih Ëetrtina dolžine po viaduktih in mostovih, Trojane - Blagovica • skupna dolæina: avtocestnih odsekov v Sloveniji, saj dolino z preostala tretjina avtocest pa je oprta Ceste 10.740 m Avtocestni nadmorsko viπino do 400 metrov oklepajo hribi oziroma podprta z zahtevnimi inženirskimi · hitra cesta Škofije - Srmin 1.660 m 25.887.000 EUR • skupna investicijska in grebeni nadmorske viπine do 900 metrov, konstrukcijami (sidrani armirano betonski vrednost: odsek · glavna cesta Koper 308.087.000 EUR trasa pa poteka po geoloπko - geomehansko zidovi, sidrane pilotne stene, podporni - Šmarje - Dragonja: 880 m 7.827.000 EUR Vransko - zelo zahtevnem in raznolikem terenu. zidovi,…). pododsek SlavËek - Tomos Blagovica: · Skupno je bilo pri gradnji odseka Trojane Od sprejetja uredbe o lokacijskem naËrtu aprila - Blagovica vgrajenih 420.000 m3 betona, pododsek 1996 do predaje prometu v avgustu 2005 je 34.210 ton armaturnega jekla in 100.000 · avtocesta Blagovica cestninska postaja 1.426.000 EUR družba DDC s svojimi strokovnjaki sodelovala metrov geotehniËnih sider. ÿ - Šentjakob Blagovica Trojane - pri vseh fazah izgradnje. · Na avtocesti je zgrajenih skupaj 47 objektov: • skupna investicijska Objekti dva dvocevna predora (Trojane, Podmilj), · avtocesta Blagovica cestninska postaja 1.706.000 EUR vrednost: Blagovica - Šentjakob Lukovica 6.257.000 EUR · Pripravljalna gradbena dela so se zaËela leta sedem viaduktov (Šentožbolt, Log, Javorje, 1997, gradnja objektov in trase pa v letu 2000. Petelinjek, Suπa, Vranke, Blagovica), πtirje · avtocesta Blagovica cestninska postaja 3.125.000 EUR · Odsek je bil prometu predan 12. avgusta mostovi, 10 sidrnih opornih zidov in pilotnih - Šentjakob Krtina 2005. S predajo prometu je bila dokonËana sten, 22 sidrnih podpornih pilotnih sten in dve 230,74 km dolga avtocestna poveza A1 kamniti zložbi. Maribor - Ljubljana - Koper. · Dvocevni dvopasovni predor Trojane je · obnove 22.013.000 EUR ÿ najdaljπi predor na slovenskih avtocestah (leva cev: 2.931 m, desna cev: 2.840 m). · redno vzdrževanje 1.512.000 EUR • skupna Obnove vrednost del: in redno 23.525.000 EUR vzdrževanje Avtoceste in druge ceste 6 7 Reference 2005 iz Nacionalnega programa Avtoceste in druge ceste iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji Republiki Sloveniji Hitra cesta Škofije - Srmin Avtocestni odsek Vransko - Blagovica: pododsek Trojane - Blagovica DDC svetovanje inženiring, d.o.o. v okviru uresniËevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji opravlja celovite in specializirane svetovalne, inženirske in raziskovalne storitve pri naËrtovanju, umeπËanju v prostor, gradnji in upravljanju, rednemu vzdrževanju ter obnovitvenih delih na zgrajenem avtocestnem omrežju. NaroËnik storitev je DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Prometu so bili v letu 2005 predani trije odseki cest v skupni dolžini 10.740 m, zgrajene tri cestninske postaje, strokovne storitve v okviru rednega vzdrževanja in obnov zgrajenih avtocestnih odsekov pa smo izvajali na celotnem omrežju že zgrajenih avtocest (448 km avtocest, 122 km prikljuËkov). ÿ · avtocesta Vransko 8.200 m 274.373.000 EUR ÿ Avtocestni odsek Trojane - Blagovica, · 42 % avtoceste poteka v predorih, dobra - Blagovica: pododsek dolžine 8,2 km, je bil gradbeno eden najtežjih Ëetrtina dolžine po viaduktih in mostovih, Trojane - Blagovica • skupna dolæina: avtocestnih odsekov v Sloveniji, saj dolino z preostala tretjina avtocest pa je oprta Ceste 10.740 m Avtocestni nadmorsko viπino do 400 metrov oklepajo hribi oziroma podprta z zahtevnimi inženirskimi · hitra cesta Škofije - Srmin 1.660 m 25.887.000 EUR • skupna investicijska in grebeni nadmorske viπine do 900 metrov, konstrukcijami (sidrani armirano betonski vrednost: odsek · glavna cesta Koper 308.087.000 EUR trasa pa poteka po geoloπko - geomehansko zidovi, sidrane pilotne stene, podporni - Šmarje - Dragonja: 880 m 7.827.000 EUR Vransko - zelo zahtevnem in raznolikem terenu. zidovi,…).
Load more

Recommended publications
  • Načrt Šolskih Poti
    Osnovna šola Janka Kersnika Brdo NAČRT ŠOLSKIH POTI dr. Anja Podlesnik Fetih, ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo UVOD Varnost otrok v prometu predstavlja pomemben element kompleksnega področja zagotavljanja prometne varnosti. Ravnanje otrok v cestnem prometu je odvisno od njihove starosti in velikosti, od vrednotenja in vedenja o prometu ter od njihovih razvojnih značilnosti in se pogosto razlikuje od ravnanj odraslih. Spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v cestnem prometu. Največkrat so žrtve v prometnih nesrečah kot pešci ali kolesarji, zato je področje učinkovitega načrtovanja varnosti na šolskih poteh izredno pomembno za varnost otrok v prometnem vsakdanu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu. Dokler tega še ne zmorejo, jih morajo spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu – tudi na šolskih poteh. Šola, občina, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugi strokovni organi in organizacije pa smo dolžni poskrbeti za zagotavljanje pogojev za varno udeležbo otrok, kot so: varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje in drugih preventivnih dejavnosti, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnejših mestih na šolskih poteh. Slednje velja zlasti ob začetku šolskega leta, da se učenci in drugi udeleženci v prometu navadijo na povečano prisotnost osnovnošolcev v prometu. Posebna skrb je namenjena predvsem prvošolcem in učencem razredne stopnje, dokler ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu in so sposobni razumeti nevarnosti, ki prežijo na njih. Večina učencev OŠ Janka Kersnika Brdo in njenih podružničnih šol prihaja v šolo iz 66 naselij Občine Lukovica. Ta obsega približno 74 km2 pretežno hribovitega ozemlja na območju Črnega grabna od Prevoj do Trojan.
    [Show full text]
  • Map 20 Pannonia-Dalmatia Compiled by P. Kos and M. Šašel Kos, 1995
    Map 20 Pannonia-Dalmatia Compiled by P. Kos and M. Šašel Kos, 1995 Introduction The map covers very heterogeneous landscapes ranging from the Adriatic coast to the Alps, and from the mountainous interiors of the provinces of Dalmatia and Pannonia with their rich ore sources to the Pannonian plain. The current state of research–to some degree reflected by the map–is uneven. Thus the Carinthian province of Austria (Piccottini 1989), Slovenia (ANSl 1975), and Bosnia and Herzegovina (ALBiH) are better explored topographically than other regions where no compilations of archaeological sites have been published. The results of topographical research conducted over the past thirty years by Bojanovski (1988) are of great importance. Much antiquarian and topographic information has been collected for Histria and Venetia by Vedaldi Iasbez (1994), with particular attention to Greek and Latin writers. Similarly substantial collection and assessment of data for the Dalmatian coast and islands are provided by Kozličić (1990). TIR Tergeste (1961), TIR Aquincum (1968) and TIR Naissus (1976) are also of value for the areas they cover, though not always reliable. Mócsy’s work (RE Suppl. 9 Pannonia) remains fundamental for the province of Pannonia. As Kozličić (1986) has shown, since antiquity geomorphological changes along the Dalmatian and Istrian coasts have been minimal, if only because no very large rivers flow into the Adriatic; the map therefore retains the modern coastline. The coast of the eastern Adriatic is, however, sinking at a minimal rate annually (Šegota 1976). Geographic names by no means always appear in the nominative in the Greek and Latin sources; the point applies especially to ItAnt, ItBurd, TabPeut and GeogRav, which often represent the only evidence.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    URADNI VESTNIK OBČINE LUKOVICA LUKOVICA, 28. 3. 2006, ŠT. 2, LETO 2006 CENA 30,00 SIT Na osnovi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, štev. 1/01) je Občinski svet Občine Lukovica na izredni seji, dne 27. marca 2006, obravnaval problematiko načrtovane gradnje državnega plinovoda na odsekih Rogaška Slatina – Trojane in Trojane – Vodice pri Ljubljani ter ugotovitve okoljskega poročila in na predlog Odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje sprejel naslednje S K L E P E 1. Pozivamo pripravljavca DLN, da pri pripravi načrta novega plinovoda na odsekih Rogaška Slatina – Trojane in Trojane – Vodice pri Ljubljani iz vseh navedenih razlogov upravičeno prouči rešitev, da se v celoti izogne trasi po dolini Črnega grabna. 2. Občinski svet ugotavlja, da je dolina Črnega grabna že prekomerno obremenjena z državno infrastrukturo, zato predlagana rešitev poteka trase plinovoda M2/1 za občino Lukovica in njen prostor ni ustrezna. Dolina Črnega grabna je bila več desetletij v popolni stagnaciji zaradi obsežnega rezervata za avtocesto, zato nikakršnega novega rezervata (omejitve naj bi veljale 64 metrov levo in desno od osi novega plinovoda) ni mogoče dopustiti, saj povzroča nesprejemljive težave tako za razvoj občine kot tudi za življenje občanov. Dobrih 273 ha varovalnega pasu v občini Lukovica skoraj v celoti razvrednoti prostor ozke doline Črnega grabna. Iz teh razlogov Občinski svet v celoti podpira vse že dane pripombe in stališča na utemeljitve predlagane trase na odsekih prenosnega plinovoda M2/1 Rogaška Slatina – Trojane in Trojane – Vodice pri Ljubljani, ki so skladni s temi sklepi. 3. Občinski svet ne more sprejeti določitev vzporedne trase z obstoječo plinovodno cevjo iz razloga, da so v prostoru omejitve že prisotne in da se gre le za delno redefiniranje predpisanih pasov.
    [Show full text]
  • R a Z G L a S
    OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA R A Z G L A S Na podlagi 2. odst. 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 94/07- UPB3, 45/08-ZVL-H, 83/12 in 68/17) v zvezi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 35/14 – odl. US in 23/17), Občinska volilna komisija Občine Lukovica objavlja seznam potrjenih kandidatur za VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LUKOVICA NA REDNIH VOLITVAH, KI BODO 18. NOVEMBRA 2018 Vrstni red je določil žreb. 1. LMŠ - LISTA MARJANA ŠARCA 1. Tomaž Žavbi, 21.11.1986, Koreno, Koreno 9, 1225 Lukovica, naziv izobrazbe: dipl. inž. geodezije; delo, ki ga opravlja: strokovno svetovanje; 2. Brigita Podmiljšak, 24.12.1977, Blagovica, Spodnji Petelinjek 1, 1223 Blagovica, naziv izobrazbe: vzgojitelj predšolskih otrok; delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica; 3. Aleš Pfeifer, 6.5.1978, Žirovše, Žirovše 15, 1225 Lukovica, naziv izobrazbe: živilski tehnik; delo, ki ga opravlja: poklicni voznik; 4. Brigita Žurej, 22.1.1980, Prevalje, Prevalje 6 A, 1225 Lukovica, naziv izobrazbe: frizer mojster; delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik; 5. Matej Marolt, 31.8.1974, Gradišče pri Lukovici, Gradišče pri Lukovici 17 B, 1225 Lukovica; naziv izobrazbe: orodjar; delo, ki ga opravlja: vodja vzdrževanja prometne signalizacije; 6. Mateja Urankar, 10.1.1979, Koreno, Koreno 6, 1225 Lukovica, naziv izobrazbe: upravni tehnik; delo, ki ga opravlja: logistika; 7. Dušan Novak, 4.12.1988, Šentvid pri Lukovici, Selo 11, 1225 Lukovica, naziv izobrazbe: avtomehanik; delo, ki ga opravlja: poklicni voznik; 8. Marjetka Cerar, 25.2.1974, Gradišče pri Lukovici, Gradišče pri Lukovici 14, 1225 Lukovica, naziv izobrazbe: medicinska sestra; delo, ki ga opravlja: medicinska sestra; ,kakskd 9.
    [Show full text]
  • Was Funded with the Support of the European Union Under the Programme "Europe for Citizens"
    The project « Future of young in Europe » was funded with the support of the European Union under the Programme "Europe for Citizens" Applicable to the Strand 2 – Measure 2.1 "Town-Twinning” Participation: The project involved 80 citizens, notably 29 participants from the city of Amaroni (Italy), 51 participants from the city of Lukovica (Slovenia). Location/ Dates: The event took place in Lukovica (Lukovica, Slovenia), from 20/9/2018 to 23/9/2018. Short description: The day of 20/9/2018 was dedicated to reception of guests, presentation of participants, creating social connections and networking between participants. There were introductory speeches of hosted Mayor of Municipality of Lukovica Mr. Matej Kotnik and guested Mayor of Municipality of Amaroni Mr. Luigi Ruggiero. They both emphasized the importance of that day as a result of the twinning of municipalities in September 2016. Hereinafter there were also speeches of presidents of town twinning committees of both communities. Mr. Tomaž Andrejka emphasized main activities of the project EUYouth in the next few days, which will be most co-shaped by pupils of both elementary schools. Mrs. Anna Giampà enthusiastically welcomed our cooperation as the result of many years of engagement after finding partners for mutual cooperation. There was also a speech of headmaster of Janko Kersnik Brdo Primary School Mrs. Anja Podlesnik Fetih who welcomed all in the name of school, pupils and hosted families. The day of 21/9/2018 was dedicated to activities at Janko Kersnik Brdo Primary School and its surroundings in the morning, study visits in Ljubljana in the afternoon and to get aquatinted with local traditions in the evening.
    [Show full text]
  • P 4 M 2 T V - 6 S 1 0 0 1 1
    P4M2TV-6S/01 i Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor: Objekt: Geoplin plinovodi d.o.o. PRENOSNI PLINOVOD M2/1 NA ODSEKU Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana MED TROJANAMI IN VODICAMI PRI LJUBLJANI Projektant: Del objekta/sistem: IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring ¦¦¦¦¦ IBE, Consulting Engineers ¦¦¦¦¦ L J U B L J A N A, S L O V E N I J A Vrsta načrta/prikaza: 5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN OPREME 5/1 PLINOVOD Ime in priimek: Ident. št.: Vsebina risbe (dokumenta): Odgovorni vodja projekta: Tomaž Gartnar, u.d.i.s. S-1334 TEHNIČNI OPIS Odgovorni projektant: Tomaž Gartnar, u.d.i.s. S-1334 Sodelavec - Vrsta Številka projektant: Anton Kastelic, u.d.i.g. G-0086 projekta: DZR projekta: P4M2TV-B114/124A Obdelal: Klas. oznaka: Stran/ i/39 Tomaž Gartnar, u.d.i.s. S-1334 strani: Datum Merilo: Ident. Spr. izdelave: Dec 2009 oznaka: P 4 M 2 T V - 6 S 1 0 0 1 1 Datoteka: Tehnični opis Trojane - Vodice Revizija: 1 Objekt: PRENOSNI PLINOVOD M2/1 TROJANE - VODICE Datum: Dec 2009 P4M2TV-6S/01 ii VSEBINA 1 SPLOŠNI PODATKI ................................................................................................................ 1-4 1.1 UVOD ....................................................................................................................................... 1-4 1.2 OPIS OBSTOJEČEGA IN NOVO PREDVIDENO STANJE ................................................................. 1-4 2 TEHNOLOŠKI DEL .................................................................................................................
    [Show full text]
  • Rokovnjaška Pot
    Planinska zveza Slovenije Datum: 11. avgust 2009 Komisija za varstvo gorske narave Usposabljanje za: Varuh gorske narave Seminarska naloga ROKOVNJAŠKA POT Mentor: mag. Borut Peršolja Avtorica: Sonja Mlakar PD Blagovica PD Blagovica Kazalo Uvod................................ ................................ ................................ ................................ .................. 3 1. etapa Blagovica–Golčaj ................................ ................................ ................................ ............ 4 2. etapa Golčaj–Reber ................................ ................................ ................................ ................... 6 3. etapa Reber–Doline................................ ................................ ................................ .................... 9 4. etapa Doline–Trojane ................................ ................................ ................................ .............. 11 5. etapa Trojane–Špilk................................ ................................ ................................ ................. 13 6. etapa Špilk–Češnjice ................................ ................................ ................................ ................ 15 7. etapa Češnjice–Trnovče................................ ................................ ................................ ............ 22 8. etapa Trnovče–Dupeljne................................ ................................ ................................ ........... 25 9. etapa Dupeljne–Brdo...............................
    [Show full text]
  • Ob Občinskem Prazniku Seznam Prireditev Ob Občinskem Prazniku, Ki Bodo Na Območju Občine Lukovica Potekale V Mesecu Septembru
    Prireditve ob občinskem prazniku Seznam prireditev ob občinskem prazniku, ki bodo na območju Občine Lukovica potekale v mesecu septembru. OSREDNJA PRIREDITEV Sobota, 1. 9. 2018, ob 8. uri Ribiško društvo Črni Graben: Prevoje pri Šentvidu, Španov bajer Ribiška tekma za pokal Občine Lukovica OB OBČINSKEM PRAZNIKU Sobota, 1. 9. 2018, ob 16. uri Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski – 15. srečanje ljudskih pevcev in izdelovalcev domače obrti Krašnja iz različnih pokrajin Slovenije: OBČINE LUKOVICA »Na vasi je lepo, ko pod lipo na Kanalu zapojo« in pletenje slamnatih kit Sobota, 1. 9. 2018, ob 18. uri Godba Lukovica: v petek, 7. septembra 2018, ob 20. uri na Starem trgu v Lukovici Športno igrišče v Šentvidu pri Lukovici Srečanje godb in godbena veselica (v primeru slabega vremena bo prireditev pod šotorom na športnem igrišču v Šentvidu) Nedelja, 2. 9. 2018, ob 10. uri Planinsko društvo Blagovica: Blagovica Pohod, pohod za mlade in kolesarjenje proti Špilku; na Špilku slovesnost ob obnovitvi bivaka Petek, 7. 9. 2018, ob 20. uri Občina Lukovica: Trg v centru Lukovice Osrednja občinska prireditev ob občinskem prazniku (v primeru slabega vremena bo prireditev pod šotorom Vljudno vabljeni! Slavnostni govornik na športnem igrišču v Šentvidu pri Lukovici) Matej Kotnik Sobota, 8. 9. 2018, ob 18. uri Avto moto društvo Lukovica, Moto klub Rokovnjači: župan Občine Lukovica Kroharjev bajer, Trnjava Piknik za vse simpatizerje moto kluba z družabnimi igrami, dobro glasbo in ugodno ponudbo Sobota, 8. 9. 2018, ob 19. uri Občina Lukovica: Program Športno igrišče v Šentvidu pri Lukovici Koncert Ditke s predstavitvijo avtomobila Kveder Podelitev županovih Sobota, 8. 9.
    [Show full text]
  • Š-Šenti 15.1.2011
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Š-Šenti 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Šabani – Oprtalj (Portole) Šafarsko – Štrigova Šafarščak – Štrigova Šahenturn (Schachenturn, Schackenamt), gradič – Gornja Radgona Šahovec – Dobrnič Šahtari – Buzet Šajini – Grožnjan (Grisignana), Momjan (Momiano), Završje (Piemonte) Šajini (Saini) – Dajla, Novigrad (Cittanova) Šakori – Buzet Šalamenci – Pečarovci (rk.) in Puconci (evang.) Šalek – Velenje–Sv.
    [Show full text]
  • Zgornje Slcmene 62 17 46 32 27 46 26 47 383 49 18 14 15 7 34 33 36
    SLOVENIJA CELJE SREZ SREZ SREZ Broj Rrnj Broj Broj Broj Broj Opština Opština Opština doma7in- ' stanov- doma7in- ' stanov- doma7in- , stanov- Naselje Naselje Naselje stava nika stava nika stava nika Deo naselja Deo naselja Deo naselia CELJE 31 278 125 666 Lokovina 62 256 Frankolovo 342 1553 Lokovina 25 92 Beli potok pri Franko- Braslov=e 704 2 811 Novi grad 22 97 lovem 8 42 Braslov=e 96 310 Srcbotno 3 14 Bczenškovo Bukovje 22 110 Dobrovljc 40 230 Stari grad 12 53 Bczcnškovo Bukovje // 64 Glinje (deo) 12 46 Parož 17 63 Podgora // 46 Kamence 24 91 Prclska 46 201 Brdce 14 53 Letuš 113 429 Pristova 32 119 Brdcc 9 37 Letui 92 358 Plate 9 32 Brdcc-Plate 5 16 Slatine 21 71 Pristova 23 87 6rcšnjice 15 67 Male Braslov=e 27 131 Strmec nad Dobrno 27 178 <relnjicc 12 53 Orla vas 43 177 Vinska Gorica 46 180 Dole 3 14 Parižlje 48 194 Vinska Gorica 42 161 Dol pod Gojko 29 159 Podgorje pri Letušu 24 108 Vinski vrh 4 19 Dol pod Gojko 21 117 Podvrh 112 399 Vrba 26 121 Gojka 5 19 Karpati 13 50 Cirkovce 15 70 Opcr=kal 3 23 Obramljc 16 60 Vrba 11 51 Podgrad 12 72 Frankolovo 62 218 Zavrh nad Dobrno 47 216 Podvrh 25 97 Vrankolovo 51 185 Ra=e 6 33 Šmartno 10 46 Hribe 3 12 Zavrh nad Dobrno 41 183 Žovnek 36 74 Stražica 8 21 Lindek 24 115 Polj=e 14 80 Dramlje 383 1687 Kurja vas 2 // Prcscrje 25 105 Dramljc 49 198 Rakovljc 57 181 Lindek 15 73 Bela gora 5 14 Razgor 7 31 Spodnje Gor=e 23 104 Dramljc 29 123 Lipa pri Frankolovem 37 186 Topovlje 21 114 8 44 Gornje Dramlje Podgorje pod Cerinom 26 114 Zgornje Gor=e 25 112 Kozcnburg 7 17 <crin 3 7 GruSce 18 85 Grušovec
    [Show full text]
  • Driving Restrictions, Goods Transport, 2020 Slovenia 1
    Driving Restrictions, Goods Transport, 2020 Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MPW of more than 7.5t Prohibition on all road sections listed below, in both directions: · on Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; · on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections 1. Tunnel Karavanke – Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke – Kranj – Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora – Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora – Vrsic – Trenta – Bovec R1-203 Predel – Bovec – Kobarid G2-102 Robic (Italian border) – Kobarid – Perseti 3. Korensko Sedlo – Podkoren – Lesce – Podtabor R1-201 Korensko Sedlo (Austrian border) – Podkoren – Mojstrana – Hrusica R3-637 Hrusica – Javnornik – Zirovnica – Vrba G1-8 Vrba – Lesce – Crnivec H1 Crnivec - Lesnica 4. Podtabor – Ljubljana R2-411 Podtabor – Naklo R2-412 Naklo (Kranj west) – Kranj – Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore) – Jeprca – Ljubljana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid) – Ljubljana (ring) 5. Ljubljana – Visna Gora - Bic – Pluska A2 Ljubljana (Malence) – Visna Gora – Bic – Pluska 6. Ljubljana – Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) – Skofljica – Smarje Sap H1 Pluska – Trebnje – Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje) – Smednik – Krska Vas – Obrezje (Border with Croatia) 7. Sentilj – Trojane – Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj – Pesnica H2 Pesnica – Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) – Slivnica – Celje – Arja Vas – Vrasnko- Trojane Blagovica – Ljubljana (zadobrova) 8. Sentilj – Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj – Pesnica 9. Maribor – Ljubljana R2-430 Maribor – Slivnica – Sl. Bistrica – Sl. Konjice – Celje R2-447 Medlog – Zalec – Sempeter – Locica – Trojane – Blagovica – Trzin G2-104 Trzin – Ljubljana (Crnuce) – Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) – Ljubljana (Tomacevo) – Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) – Ljubljana (Malence) – Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) – Ljubljana (Kozarje) 11.
    [Show full text]
  • WRAPPED in a BIG HUG a Guide to the Central Slovenia Region
    WRAPPED IN A BIG HUG A Guide to the Central Slovenia Region www.visitljubljana.com 00 An overview of tourism in Central Slovenia • The region of Central Slovenia is comprised of 26 municipalities. • In 2013, it recorded 570,807 tourist arrivals and 1,088,194 overnight stays. • It accounted for 9.6% of all nights spent in Slovenia. • Ljubljana accounted for 87.7% of tourist arrivals and 86.6% of overnight stays recorded in the region. • Central Slovenia has 11,438 bed spaces, 72% of them in Ljubljana. 4,489 bed spaces are in hotels. • In 2013, the average length of stay in the region was 1.9 days. • Of all Slovenian municipalities, Ljubljana has the highest percentage of overnight stays by foreign tourists (96%). 00 Index 3 Introduction 4 Kamnik 8 Komenda 10 Vodice 12 Medvode 16 Mengeš 20 Trzin 22 Domžale 26 Lukovica 30 Moravče 34 Dol pri Ljubljani 36 Litija 40 Šmartno pri Litiji 42 Ivančna Gorica 46 Grosuplje 50 Dobrepolje 52 Velike Lašče 56 Škofljica 58 Ig 62 Borovnica 64 Logatec 68 Vrhnika 72 Log–Dragomer 74 Brezovica 76 Horjul 78 Dobrova–Polhov Gradec 82 Ljubljana 100 From the Sava to the Kamniška Bistrica 101 Into the Lap of Mountains 102 Krjavelj’s Land, the Secrets of Father Simon Ašič, and Valvasor’s Bogenšperk Castle 104 A Journey through Time: Illyrian Provinces, Jože Plečnik, Pile Dwellers, the Counts of Auersperg, and Primož Trubar 106 Tracing the Footsteps of the Argonauts and Count Blagay 108 Half-Day Tour of the Region’s Green Jewels 2 INTRODUCTION A journey around the edges of Ljubljana takes you through 25 municipalities which, together with the capital, compose the region of Central Slovenia and form Ljubljana’s green belt – as if wrapping the city in a big hug.
    [Show full text]