GEOGRAFSKI VESTNIK 1933 /Št. 1-4 Svetozar Ilešič: Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem. Uvodne pripombe. ričujoča razprava ima namen prikazati geografsko sliko kmetskih naselij na vzhodnem Gorenjskem. Pod imenom P vzhodna Gorenjska označujem ves predel od bivše štajerske meje na vzhodu in severu pa do Save na jugu in jugozapadu. Na severu in severozapadu sem potegnil mejo vzhodno od ceste, ki drži iz Kranja v Kokro. Tudi naselja ob tej cesti sem potem­ takem že izločil iz obsega svojega proučevanja. Da sem izbral in omejil ozemlje svojega proučevanja v tem smislu, za to je odločilno vplivalo dejstvo, da nastopata tu v neposrednem so­ sedstvu dva različna pokrajinska tipa, ravnina in hribovje. Na tem ozemlju spada ogromna večina naselij po svojem izvoru med izrazita kmetska (ruralna) naselja, Izjemo tvorijo mesto Kamnik in trgi Motnik (do 1.1811. pod Štajersko), Vače, Mengeš, Moravče in Domžale. Med njimi pa sta si le Vače in Motnik pridobila tržne privilegije že v starejši dobi (privilegiji Vač se prvič omenjajo v drugi polovici XV. stol.,1 Motnik jih ima iz 1. 1423.),2 vendar sta oba k ra ja ohranila pretežno poljedelski značaj do danes. V tem pogledu sta povsem sorodna onim na­ seljem, ki so sicer kot središča fara zavzela neko izjemno sta­ lišče, a so formalno ostala običajne vasi. Da so naselja, ki jih je v novejši dobi preobrazila industrija (n. pr. Domžale, Za­ gorje) v svoji zasnovi povsem kmetska, mi ni treba še jiosebej poudarjati. Glavni vir za proučevanje kmetskih naselij mi je bil poleg avtopsije franci s cejski kataster iz 1. 1825.—182?., ob­ stoječ iz takozvanih originalnih map in pripadajočih parcelnih protokolov.3 Za določitev prvotnih talnih načrtov naselij in zemljiške razdelitve je ta vir neobhodno potreben. Žal za bivšo 1 J. Mal, Privilegiji trga Yače, Carniola 1912, str. 116 sl. 2 Fr. Stele, Politični okraj Kamnik. Topografski opis, str. 250. 3 Vse to gradivo hrani Mapni arhiv katastra v Ljubljani. 4 SVETOZAR ILEŠIČ: Kranjsko ni na razpolago takozvanih „indikacijskih skic , ki sta razpolagala ž njimi za Štajersko in Koroško Sidaritsch in S c li m i d ,4 in ki je na njih že vneseno vse gradivo iz par­ celnih protokolov (hišne številke, ki jim pripadajo posamezne parcele itd.). Vse delo je treba zato pri nas izvršiti na podlagi originalnih map, ki jih je treba najprej kopirati in nato na ko­ pije vnesti podatke po parcelah iz parcelnih protokolov. S tem postane uporabljanje vira, ki je že samo na sebi zamudno, še zamudnejše, a seveda navzlic temu neobhodno potrebno. Ne­ koliko se more poenostaviti delo v primerih, ko zadostuje že zunanja slika mape za sklepanje po analogiji s podobnimi pri­ meri v bližnjih predelih. Pričujoča razprava sloni na podrobnem študiju naslednjih katastralnih občin: Blagovica, Sv. Miklavž (Brdo pri Ihanu), Bukovica, Cerklje, Čemšenik, Depalja Vas Dob, Dol, Dolsko, Domžale, Dragomelj, Gozd, Homec, Hotič, Hrastje (pri Kranju), Hruševka, Ihan, Jarše, Kandrše, Kaplja Vas, Klanec, Kleče, Kotredež, Krasna, Krtina, Lahovče, Loka pri Mengšu, Lukovica, Mengeš, Mlaka, Moravče, Moste, Motnik, Nevlje, Olševek, Peče, Podgora, Podgorica, Podgorje, Podhru- ško, Polje, Pšata, Radomlje, Rafolče, Repnje, Rova, Rovišče, Selo (pri Ihanu), Skaručna, Smlednik, Sp. Brnik, Stob, Stranje, Sv. Mohor, Šenčur, Šinkov Turn, Smarca, Šmartno pri Cerkljah, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno v Tuhinju, Štefanja Gora, Trboje, Trojane, Trzin, Tunjice, Velesovo, Velika Vas, Vodice, Voglje, Zagorje, Zalog, Zapoge, Zg. Pirniče, Zlato Polje, Znojile, Županje Njive. V ostalih katastralnih občinah je zadostoval pre­ gled originalnih map, ki sem ga izvršil tudi v nekaj primerih, ki ne spadajo več v okvir proučevanega ozemlja. Na osnovi tega gradiva sem izdelal priloženo karto. Zanjo je bilo treba marsikaj generalizirati, zlasti kar se tiče meje med gozdnim (odnosno neobdelanim) in kulturnim zemljiščem, ki sta ponekod — zlasti v hribovitem svetu — močno prepleteni drugo z drugim. Zlasti se je bilo treba v primerih, kjer zemljiška raz­ delitev ni izrazita, odločiti za ta ali drugi tip, s čimer je postala seveda karta v večji meri shematična, kakor pa to odgovarja resnici. V nekaterih takih nejasnih primerih sem se za označbo na karti odločil tudi na osnovi drugih momentov, ki sicer niso v zvezi z zemljiško razdelitvijo, ki pa govore za uvrstitev na­ selja in pripadajočega zemljišča v dotično kategorijo. 4 M. Sidaritsch, Geogiraphie des bäuerlichen Siedlungswesens im ehe­ maligen Herzogtum Steiermark. Graz 1925, str. 2. J. Schmid, Siedlnngsgeographie Kärntens. Carinthia L, Jhg. 118., Kla- genfurt 1928, str. 16. KMETSKA NASELJA NA VZHODNEM GORENJSKEM. 5 Na tem mestu naj se še zahvalim g. univ. prof. dr. Antonu Meliku, ki je dal inicijativo za mojo razpravo ter mi med delom vedno stal ob strani z navodili in nasveti; zahvalo sem dolžan nadalje g. univ. prof. dr. Milku Kosu za njegova navodila glede historičnih odstavkov ter g. univ. prof. dr. Fr. Ramovšu za šte­ vilna tolmačenja krajevnih imen. Prav tako se zahvaljujem vodstvu in osobju Mapnega arhiva katastra na Dravski finančni direkciji v Ljubljani, ki mi je šlo pri mojem delu v tem arhivu z izredno naklonjenostjo na roko. Razprostranjenost in položaj naselij z ozirom na prirodne predpogoje. Če hočemo obravnavati razprostranjenost kmetskih naselij na vzhodnem Gorenjskem in ugotoviti njene vzroke, ne smemo prezreti njih kmetskega značaja. To je treba poudariti radi tega, ker so za razprostranjenost in položaj kmetskih naselij odloču­ joči povsem drugi vzroki kakor za položaj mestnih, tržnih, indu­ strijskih naseli j, gradov, samostanov itd. D očim namreč pri prvih odločajo skoro izključno prirodni predpogoji (kakovost tal, po­ vršinske oblike, podnebne razmere), so pri drugih odločilnega pomena splošni gospodarski, prometni in politično-historični mo­ menti. Za naselja vzhodne Gorenjske nam je torej brez dvoma sprva govoriti o njih prirodnih predpogojih. Med njimi igrata glavno vlogo geološka osnova in morfološke oblike, ki so često posledica prve. Vsa vzhodna Gorenjska v obsegu, ki sem ga naznačil v uvodu, pripada stalno poseljenim predelom, če izvzamemo višje ležeče zemljišče Kamniških Alp in Menine, kjer imamo le po­ letna, planšarska naselja. Kamniške Alpe in Menina se dvigajo ob takozvani savski tektonski liniji, ki je tudi v terenu lepo iz­ ražena in poteka v smeri od Preddvora proti Stahovici ter dalje ob južnem vznožju Menine proti vzhodu. Ozemlje južno od te črte pripada tektonski enoti takozvanih posavskih gub. Meja stal­ nih naselij proti višjim planinskim predelom se čudovito ujema s to veliko tektonsko in morfološko linijo. Stalno poseljeni pas je tu ostro odrezan: najvišja naselja prekoračijo v splošnem je­ dva 700 m (Štefan ja Gora, Sv. Primož nad Kamnikom) in pose­ žejo le pri Sv. Ambrožu pod Krvavcem v višino nad 1000 m. Tudi vzhodno od Kamniške Bistrice se približajo naselja le redko izo­ hipsi 800 m (Gozd), v zgornji Tuhinjski dolini pa ostanejo celo pod 600 m. 6 SVETOZAR ILEŠIČ: More se torej reči, da leži vse stalno poseljeno ozemlje vzhodne Gorenjske v območju posavskih gub. Tu so višine preko 800 m prav redke in še te so pri količkaj ugodnih pogojih na­ seljene, tako da večjih neposeljenih predelov nimamo nikjer. Neposeljena in neobdelana so ostala le strma pobočja — zlasti v apnencu — in pa manj ugodne višje lege. Vendar imamo v vzhodnem delu opraviti že z znatnejšimi višinami in radi tega tudi z obsežnejšimi neposeljenimi kompleksi v območju Šipka (956 m), R ebar ja (875 m) in Velike Planine (1206 m). Nasprotno imamo v zapadnem, ravninskem predelu vzhodne Gorenjske razmeroma obsežne nenaseljene areale, zlasti na pod­ ročju Kranjskega polja, nadalje v predelu med Šmarno Goro, Smlednikom in Skaručno ter na vzhodnih terasah Kamniškega polja, končno še ob spodnji Pšati med Trzinom in Dragomljem. Tudi višji predeli Rašice so večjidel neposeljeni. Velike skle­ njene anekumene pa tudi tu ni. Kakor se more razbrati že iz pravkar navedenega, sta zna­ čilna za vzhodnogorenjsko naseljeno ozemlje dva morfološko različna pokrajinska tipa. To je na eni strani obširna ravnina, vzhodni del Kranjskega polja s Skaručensko ravnino in Kamni- ško-Mengeška ravan tja do Save in severnovzhodnih delov Ljub­ ljanskega polja, na drugi strani pa hribovje, obsegajoče vse vzhodne predele v območju Tuhinjske doline, Črnega Grabna, Moravskih, Vaških in Zagorskih hribov. Tektonsko in morfološko nadaljevanje drugega tipa predstavljata Rašica in lunj iške Dobrave. Različen svet tu in tam, različni pogoji za naselitev, vse to nam narekuje, da spregovorimo o vsakem teh dveh pokrajinskih tipov posebej. I. Naselja v ravnini. Vzhodnogorenjska ravnina predstavlja veliko morfološko enoto, dasi je njen del južno od črte Smlednik—Mengeš—Homec (torej Skaručensko in južni del Mengeškega polja) delo erozije Kamniške Bistrice in njenih pritokov ter potemtakem genetsko sorodnejši Ljubljanskemu polju kot pa Kamniškemu in Kranj­ skemu, ki sta del tektonske udorine.5 Morfološko seveda ta raz­ lika ne pride do izraza, ker so danes tako tektonska udorina na severu kakor tudi erozijske doline na jugu čez in čez prekrite z diluvijalnimi in aluvijalnimi nanosi Save, Kokre, Pšate, Bi­ •' I. Rakovec, K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med Savo in Kamniško Bistrico. Geografski vestnik V.—VI., str. 41 sl. KMETSKA NASELJA NA VZHODNEM GORENJSKEM. 7 strice, Radomlje ter njihovih pritokov in tvorijo široke ravnin­ ske površine. Vendar te naplavine niso povsod enakega značaja. Največji obseg zavzemajo diluvijalne naplavine Save, Kokre in Kamni­ ške Bistrice, ki so v glacijalni dobi akumulirale ogromne