datum izida: 28. avgust 2013

• 100-letnica čebelarstva • Vabimo na prireditve ob 100-letnici zadružništva

5 19 Æupanova stran 3 Trobla 5/2013 POGOVOR Kazalo: Z ŽUPANOM Æupanova stran 3 DRUØTVA 22 Poletni oz. dopustniøki œas se poœasi Kulturno bogat mesec junij na Turjaku izteka, to pa je hkrati tudi œas, ko navadno OBŒINSKE STRANI potekajo veœje investicije na druæbenem Investicije na komunalnem podroœju 4 Druøtvo upokojencev na izletu v Rezijo in tudi na komunalnem podroœju. Katere Poœastitev spomina na talce v Kotah investicije se v teh tednih zakljuœujejo in Ustvarjamo boljøe pogoje za øolo, vrtec in øport 5 katere veœje so øe naœrtovane do konca Predstavitev skupne obœinske uprave 6 Pohod v Petelinove doline letoønjega leta? Pozor – spet smo tu! 7 Pohod po kulturni poti Res je. V poletnem œasu se v obœini po navadi najveœ dogaja prav na Pedro Opeka za Nobelovo nagrado 8 PODJETNIØTVO 27 investicijskem podroœju. Tudi letos je Z 19. redne seje Obœinskega sveta 9 »Know us« tako. Konœana je postavitev nove ograje okoli øolskega igriøœa pred osnovno øolo Abonma 2013/2014 9 Pridruæite se korporativnemu prostovoljstvu v Velikih Laøœah, konœana je izgradnja tribun na dveh igriøœih ter baliniøœa na ŒEBELARSTVO 10 GASILCI 28 Turjaku. Prav tako je konœana zasteklitev Praznovali smo 100 let delovanja ŒB Velike Laøœe Novo vozilo v garaæi PGD Turjak in druga ureditev pred poslovilno veæico v Robu. Trenutno se gradi prizidek k ZADRUÆNIØTVO 14 Gasilci PGD Dvorska vas – Mala Slevica øoli, asfaltirajo se nekateri cestni odseki, Vabilo ob 100-letnici zadruæniøtva MLADI 31 obnavljajo se vodovodni sistemi, gradi se f inanœnih sredstev, œe se bo nekje drugje za podpise k tej kandidaturi. Podpisi ploœnik proti Gradeæu. Seveda pa je bilo odloœalo, kaj se bo gradilo pri nas. podpore prihajajo iz mnogih dræav: Franc Perhaj Regijske in dræavne kmeœke igre dokonœanih tudi nekaj manjøih investicij. Prav v majhnih obœinah se dela øe bolj Francije, Monaka, Amerike, Argentine, NAØA DEDIØŒINA 17 Izveden je bil tudi razpis za komunalno gospodarno, saj smo vsi, ki odgovarjamo Kanade, Italije. Zato sem s pobudo, da bi ØPORT IN REKREACIJA 32 ureditev z izgradnjo kanalizacijskega za delovanje obœine, øe bolj neposredno tudi v naøih krajih pokrenili eno akcijo za Veœer na vasi Ana hitro plava sistema in œistilne naprave na Raøici, za pod drobnogledom obœanov. Da je to pisno podporo tako veliœastni nominaciji, Praznik gospodinj katero smo dobili samo eno ponudbo, pa res tako, se lahko prepriœate povsod, kjer seznanil gospoda æupnika Vladimirja David Øavli je postal dræavni prvak øe ta je bistveno odstopala od planiranega koli se vozite po obœinah. Gradijo se Jaksetiœa, ki je takoj z veseljem podprl to 17. sreœanje vasi Selo – Sela - Sele Nogometna øola 2013/14 zneska. Zato smo prekinili postopek obœinske ceste, vodovodi, kanalizacijski idejo. Tako so se zaœeli zbirati podpisi, ki izbire izvajalca. Trudimo se najti reøitev, sistemi, øole, vrtci, igriøœa, obrtne cone. jih bomo poslali na Odbor za podelitev VSEÆIVLJENJSKO UŒENJE 20 Energijska vadba kako zaœeti tudi s to investicijo. V jeseni Kaj pa se gradi na dræavnem nivoju, pa Nobelove nagrade v Oslo in tudi Pedru predvidevamo energetsko sanirati øe presodite sami. Tudi stalni oœitki glede Opeki na Madagaskar. »Uœenje vse æivljenje« PISMA 36 podruæniœno øolo na Karlovici, kjer so zadolæenosti obœin ne zdræijo resne Pedro Opeka je nominacije seveda UTÆO – desetiœ kot prviœ ZAHVALE/V SPOMIN 38 trije oddelki vrtca. Na razpisu Ministrstva analize. Po meni znanih podatkih vsota zelo vesel in v enem od intervjujev je za infrastrukturo in prostor, ki ga je zadolæenosti vseh slovenskih obœin TURIZEM 21 nominacijo ocenil kot uspeh. »Uspeh je, OGLASI 39 razpisalo za energetsko sanacijo stavb, skupaj, tudi mestnih, ne presega osem da delaø nekaj za dostojanstvo œloveøtva. Poletje na gradu Turjak smo uspeli pridobiti f inanœna sredstva za odstotkov zadolæenosti dræave. Zato so Zaradi ljubezni do œloveka. Æivljenje fasado, toplotno izolacijo podstreøja in take pobude prej kot slej metanje peska Dnevi evropske kulturne dediøœine 2013 je boj. Kar naprej se moramo boriti, da kleti ter za zamenjavo oken in zunanjih v oœi, zavajanje dræavljanov ali pa celo ostanemo praviœni. Sam se borim, da vrat. Dræava f inancira v viøini 85 % zavestno preusmerjanje pozornosti od ostanem to, kar sem, da ne zaspim na upraviœenih stroøkov, 15 % in DDV veliko veœjih problemov, s katerimi bi toplem in pozabim na druge. In uspeh v celoti pa mora zagotoviti obœina. se morala spopadati vlada. Z ukinitvijo je, da tvoje delo opazijo tudi v svetu, Odloœili smo se, da predhodno na tej manjøih obœin ne bi privarœevali omembe kar daje novega upanja za dostojanstvo stavbi zamenjamo øe streøno kritino, kar vrednih zneskov, zavrli pa bi nadaljnji æivljenja in celotnega œloveøtva.« se trenutno æe izvaja. Tako bo omenjena razvoj podeæelja. Pogovarjala se je Lidija Œop stavba dobila popolnoma novo podobo in V mesecu juniju je dopolnil 65 let naø bo tudi lepo urejena. Naj povem, da smo œastni obœan misijonar Pedro Opeka. na omenjenem razpisu uspeli pridobiti Slovenci smo posebej ponosni na to, Ne pozabite, da so œudovite tudi f inanœna sredstva za energetsko da je prav on tudi eden izmed letoønjih stvari, ki se jih uœite v øolah, sanacijo Osnovne øole Primoæa Trubarja nominirancev za Nobelovo nagrado delo mnogih generacij. Vse to v Velikih Laøœah, ki pa se bo izvedla v za mir v letu 2013. Pred kratkim sta znanje, ki vam je poloæeno v naslednjem letu. se obœina in æupnija povezali v skupni roke, je dediøœina, ki jo spoøtujte, V minulih mesecih je bilo v javnosti podpori h kandidaturi. Kako je nastala jo bogatite in nekega dne zvesto veliko sliøati o morebitnem ukinjanju ta ideja? prenesite na svoje otroke. malih obœin zaradi varœevalnih ukrepov. Strinjam se, da smo lahko vsi v Sloveniji (Albert Einstein) Kakøno je vaøe mnenje o tem? ponosni za to nominacijo Pedra Opeke. Prepriœan sem, da tak ukrep ne pomeni Vsekakor z velikim veseljem øe posebej Zakljuœuje se brezskrbni niœ dobrega za majhne obœine. Vedeti sprejemamo to pobudo v obœini, ki mu poœitniøki œas in vsem Letnik 19, øtevilka 5, 28. avgust 2013. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obœini prejmejo glasilo brezplaœno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: je potrebno, da se je prav z ustanovitvijo je podelila naziv œastnega obœana, in v osnovnoøolcem, dijakom in Obœina Velike Laøœe. Odgovorna urednica: Lidija Œop. Uredniøki odbor: Ivanka Peterlin, Veronika Vasiœ, Manfred Deterding, Urøa Zalar. Lektoriranje: tudi malih obœin zelo poveœal razvoj tudi æupniji, v kateri je bila krøœena njegova øtudentom ob vrnitvi v øolske Trobla Ema Sevøek. Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peœ. Tisk: KVM Graf ika d.o.o.. Naslov uredniøtva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Laøœe. klopi æelimo veliko uspeha! glasilo Tel.: 01/781 03 70, E-poøta: [email protected]. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritliœja obœinske stavbe. v bolj oddaljenih krajih, ne pa samo v mama. V zadnjem œasu je bilo v javnosti Obœine Velike Laøœe Naslednja Trobla izide 9. oktobra 2013, prispevke je potrebno oddati do 25. septembra 2013 nekih veœjih centrih, ki so jih predstavljale opaziti veliko podpor njegovi kandidaturi, Æupan Anton Zakrajøek in Slike na naslovnici: ki so bile izraæene ustno ali pisno. Tudi ISSN 1408-5852 prejønje obœine. Ne znam si predstavljati, obœinska uprava ob stoletnici œebelarstva da bi lahko pridobili veœ razvojnih, po spletu so zaœele kroæiti razne pobude Trobla 5/2013 4 Obœinske strani Obœinske strani 5 Trobla 5/2013

V gradnji je druga faza ploœnika Pokopaliøœa, veæice Øport Investicije Turjak – Gradeæ v kateri bo zgrajena V poslovilnih veæicah Rob je konœana Ustvarjamo Potem ko smo uspeøno zakljuœili øe preostala polovica ploœnika med preureditev in zasteklitev, s œimer so investicijski projekt nove ograditve in na Turjakom in Gradeæem. zagotovljeni boljøi pogoji za svojce boljše pogoje namestitve zaøœitne mreæe øolskega in obiskovalce predvsem v zimskem igriøœa v Velikih Laøœah, smo komunalnem œasu. za šolo, zakljuœili tudi z deli v okviru Øportno rekreacijskega centra Turjak. Izgradnja področju vrtec in novih tribun in ureditev okolice bo omogoœala, da bodo baliniøœe, igriøœe Po posameznih podroœjih se v obœini šport za nogomet in odbojko na mivki lahko Velike Laøœe izvajajo naslednje øe bolj zaæiveli – tako za øportnike investicije. Øola kot za gledalce. Ob obœinskem tekmovanju v balinanju, ki bo v Brunarica z baliniøœem Investicijska dela pri øoli so v polnem Cestna infrastruktura soboto, 14. 9. 2013, ob 9. uri, bo tudi teku. Na mestu poruøenih uœilnic æe otvoritev novih øportnih pridobitev na Energetska sanacija javnih stavb V letu 2013 je predvideno asfaltiranje »rastejo« nove. Zaœetek gradnje novih Turjaku. Lepo vabljeni. sedmih odsekov in preplastitev uœilnic so æupan Anton Zakrajøek, krajøega odseka ceste Rob–Raøica. Ploœnik Turjak–Gradeæ podæupanja dr. Tatjana Devjak, Dela so se priœela izvajati 1. avgusta. ravnateljica mag. Metoda Kolar in Trenutno se izvajajo zemeljska dela na Poslovilne veæice Rob Javna razsvetljava direktor AS-Primusa Boris Hribar odseku v naselju Karlovica in v Velikih obeleæili z namestitvijo spominske Igor Adamiœ, obœinska uprava Obœina je uspeøno kandidirala na javni Laøœah (Cereja). Poleg asfaltiranja V letu 2013 se bo nadaljevala ploøœe na øolo. sanacija svetilk v skladu s strategijo razpis Ministrstva za infrastrukturo makadamskih odsekov bomo v Uspeøno smo zakljuœili øe en postopek letoønjem letu sanirali tudi nekaj razvoja javne razsvetljave v obœini in prostor za energetsko sanacijo v Velike Laøœe. Strategija doloœa AMBROZIJA – NUJNO javnega naroœila in izbrali dobavitelja okviru Operativnega programa razvoja najbolj poøkodovanih asfaltnih cest. øolske opreme za nove uœilnice. Kot Izvedli smo æe sanacijo poøkodovane potrebne ukrepe za prilagoditev OBVESTILO okoljske in prometne infrastrukture zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih najugodnejøi je bil izbran Lesing, za obdobje 2007–2013, 6. razvojne ceste v naselju Prilesje. Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemi- svetlobnega onesnaæevanja okolja. d.o.o., iz Koœevja. prioritete »Trajnostna raba energije« siifolia) se pojavlja v Evropi in v Sloveniji 1. prednostne usmeritve »Energetska Postavili bomo tudi nekaj novih v veœjih populacijah ter predstavlja zara- sanacija javnih stavb«. Prijavili smo svetilk. Postavljene so æe nove svetilke di povzroœanja inhalacijskih alergij eno energetsko sanacijo Vrtca Sonœni v naselju Velike Laøœe (Jontezova najpomembnejøih vrst, ki jih je potrebno æarek, enota Karlovica in pridobili ulica), Laze in Gradiøœe. zatirati. V obdobju pred cvetenjem jo pre- poznamo predvsem po zelenih, dvakrat 87.203,59 evrov nepovratnih sredstev Zaøœitna mreæa na øolskem igriøœu za leto 2013. Predmet sof inanciranja Kanalizacija in œistilne naprave pernato deljenih listih. Struktura lista in de- litve listnih krp – rogljev je podobna kot pri je fasada, zamenjava oken in zunanjih Izvedli smo javni razpis za kanalizacijo navadnem pelinu, s katerim jo lahko tudi vrat ter toplotna izolacija podstreøja in œistilno napravo Raøica. Prispela je zamenjamo. V œasu cvetenja je rastlina in kleti. V teku je æe postopek izbire samo ena ponudba, ki je presegala prepoznavna po dolgih moøkih socvetjih, najugodnejøega ponudnika na podlagi razpoloæljiva sredstva, zato smo bili kjer so drobni sestavljeni koøkasti cvetovi javnega razpisa. Pred priœetkom del, primorani javni razpis prekiniti. nanizani v podolgovatih previsnih vejicah. ki se nanaøajo na energetsko sanacijo Odsek Karlovica–Kolpa Æenski cvetovi se nahajajo v pazduhah li- stavbe, pa je potrebno sanirati ostreøje Vodovodi stov. Slikovni material za prepoznavanje rastlin v razliœnih stadijih najdete na sple- in zamenjati streøno kritino. Za Izvajalec je priœel z izvajanjem tnem naslovu http://www.furs.si/svn/zvr/ navedena dela je bil kot najugodnejøi investicije obnova vodovoda Velike ambrosia_osn.asp izbran Økof, d.o.o., ki je z deli æe Laøœe. Trenutno se izvaja obnova dveh Najdene rastline uniœimo mehansko, priœel. odsekov vodovoda v naselju Mala kemiœno ali z obdelavo tal pri povrøinah, ki Slevica. Skupno bomo obnovili sedem se obiœajno obdelujejo. Manjøe populacije odsekov na vodovodnem sistemu je priporoœljivo izpuliti v stadiju, ko so ra- Velike Laøœe. stline visoke 10 do 20 cm. Takrat je mogoœ dober in hiter oprijem, koreninski sistem, Na vodovodnem sistemu Rute je pa øe ni tako moœno razvit, da bi rastlina Tribune ob igriøœu za odbojko na mivki predvidena sanacija pribliæno 400 m pri puljenju nudila velik odpor in se odtr- dolgega odseka, na katerem pogosto gala pri koreninskem vratu. Priporoœena je prihaja do okvar. uporaba rokavic in v primeru cvetenja tudi Velike Laøœe–Cereja zaøœitne maske, da pri obœutljivih ljudeh ne pride do draæenja koæe in dihal. Stro- kovna navodila za zatiranje so objavljena na prej navedeni spletni strani. Vsak obœan naj doma in v okolici poiøœe in odstrani sadike teh agresivnih rastlin, ker Sanacija ostreøja na stavbi enote vrtca na so tik pred cvetenjem, naj jih spravi v œrno Karlovici vreœo, moœno zaveæe in odloæi med nava- Za energetsko sanacijo OØ Primoæa dne odpadke. Ko bo pelinolistna ambrozija zacvetela, se bo sproøœal najbolj alergogen Trubarja Velike Laøœe pa smo pridobili pelod, zato previdnost ni odveœ. Semena 260.150,59 evrov nepovratnih so zelo trdoæiva in v primeru moœnega ve- sredstev. Ta investicija je naœrtovana tra letijo tudi do 50 kilometrov daleœ. za leto 2014. Pripravila: Veronika Vasiœ Sanacija ceste Prilesje Obnova vodovoda v naselju Mala Slevica Obœinska uprava Foto, (D.Zekoviœ) Tribune ob nogometnem igriøœu Foto: L. Œop Trobla 5/2013 6 Obœinske strani Obœinske strani 7 Trobla 5/2013

Œe pri opravljanju inøpekcijskega nadzorstva obœinski voænji pripet v ustreznem otroøkem sedeæu, primernem inøpektor ugotovi, da je krøen obœinski predpis, ima pravico za njegovo teæo in velikost. Œe bomo starøi dosledno in dolænost: zahtevali, da je otrok nameøœen v sedeæu ter se tudi sami • odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pripeli z varnostnim pasom (ne glede na katerem sedeæu pomanjkljivosti v roku, ki ga sam doloœi, v avtomobilu sedimo), bo otrok brez veœjih problemov in • izdati odloœbo o prekrøku s predpisano globo, upiranja sprejel takøna priœakovanja. Starøi smo otroku za • predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov, zgled. Ko otrok dopolni eno leto, je verjetno skrajni œas, • odrediti druge ukrepe in dejanja, za katera je pooblaøœen. da dobi tudi nov sedeæ. Sedeæe skupine 1 lahko namestimo spredaj in zadaj, obrnjeni so v smeri voænje. Pomembno Predstavitev Inøpekcijsko nadzorstvo se opravlja kot redni inøpekcijski je, da preverimo, da je sedeæ zares trdno nameøœen v avto pregled ali kot izredni na podlagi obvestila obœinske uprave z obiœajnim varnostnim pasom. Pa tudi otroka moramo skupne občinske oziroma prejetih vlog. trdno pripeti v sedeæ – tako da lahko med otrokovo telo in uprave medobčinski Prijave, pritoæbe, sporoœila in druge vloge je mogoœe sponko le steæka potisnemo prste. Le tako bo otrok trdno dati neposredno na naslovu Medobœinskega inøpektorata pripet in varen pred veœjimi sunki ob trkih. Nekoliko veœji in redarstva ali na sedeæu obœin ustanoviteljic, pisno, po otroci, ki prerastejo sedeæe (okrog 4. leta starosti), morajo inšpektorat in telefonu ali po e-poøti ([email protected]). uporabljati posebne sedeæe skupine II+III, t. i. jahaœi, in Prijave in pobude za ukrepanje, ki jih poøiljate na MIR, so obiœajni varnostni pas. redarstvo pomemben del naøega vsakdanjega dela, vendar se prijave v inøpekcijskem postopku upoøtevajo le kot pobude za Z upoøtevanjem teh kratkih napotkov lahko prepreœimo Na obmoœju obœin Dobrepolje, Loøki Potok, Ribnica, inøpekcijsko ukrepanje, zato vlagatelj prijave nima poloæaja marsikatero prometno nesreœo in otroku damo pravilne Sodraæica in Velike Laøœe (v nadaljevanju MIR) je zaœel stranke v inøpekcijskem postopku. Inøpektor je po doloœbi usmeritve o vedenju v prometu. Ustavljenim vozilom, delovati skupni organ Medobœinski inøpektorat in redarstvo, 2. odstavka 16. œlena Zakona o inøpekcijskem nadzoru oznaœenim s tablo za prevoz otrok, pa posveœajte øe veœjo ki so ga navedene obœine z Odlokom o ustanovitvi organa dolæan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, Pozor – spet smo tu! pozornost. skupne obœinske uprave »Medobœinski inøpektorat in na podlagi katerih opravlja inøpekcijski nadzor. redarstvo obœin Dobrepolje, Loøki Potok, Ribnica, Sodraæica Pred vrati je novo øolsko leto in iz razposajenega dvoriøœa in Velike Laøœe« (Uradni list RS øt. 22/13, 27/13, 45/13 in ali igriøœa bodo v prihodnjih dneh stopili na cesto OTROCI! Hvala in sreœno voænjo. Uradno glasilo Obœine Velike Laøœe 2/13) ustanovile na REDARSTVO Ob cestah so æe postavljeni znaki in opozarjajo na podlagi 49. a œlena Zakona o lokalni samoupravi. Obœinski redarji opravljajo poleg nalog po doloœbah »ØOLSKO POT«, po sredstvih javnega obveøœanja æe sliøite Silvo MOÆEK Sredstva za delovanje MIR zagotavljajo obœine Zakona o obœinskem redarstvu tudi nadzor Zakona o opozorila in vsi upamo, da bo obvestilo priølo v prava uøesa ustanoviteljice skladno z doloœbami Odloka in poteka v pravilih cestnega prometa, Zakona o javnem redu in miru ter se bo pozornost voznikov bolj usmerila na mesta, kjer SPVCP Velike Laøœe okvirih sprejetega proraœuna. Pri tem je potrebno poudariti ter odlokov obœin ustanoviteljic in skrbijo za javno varnost bodo stali omenjeni znaki. Vsi upamo, da bodo postavljeni zakonsko doloœbo 26. b œlena Zakona o f inanciranju obœin in javni red na obmoœju obœin. znaki dosegli æelen uœinek in na tistih mestih vozniki le (Ur. l. RS øtev. 123/06, 57/08, 36/11), ki je gotovo velika Obœinski redarji so pooblaøœene uradne osebe, ki opravljajo ne bodo vozili prehitro in ne bodo parkirali na ploœnikih. spodbuda, da obœine organizirajo skupno opravljanje nalog naloge po doloœbah Zakona o obœinskem redarstvu in so Znaki so postavljeni na tistih mestih, kjer se otroci pojavijo obœinske uprave (dodatna dotacija iz sredstev dræavnega pristojni: na cesti ali preœkajo cesto ali œakajo na øolski prevoz. Vsi se moramo zavedati, da otrok ne bo tako hitro preklopil iz proraœuna v viøini 50 % v preteklem letu realiziranih • nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, razposajenega dogajanju na dvoriøœu, travniku ali igriøœu na odhodkov). Odhodki, ki se øtejejo za odhodke za skupno • varovati ceste in okolje v naseljih in na obœinskih cestah resno dogajanje na cesti. opravljanje posameznih nalog obœinske uprave, so zunaj naselij, doloœeni s Pravilnikom o vrsti odhodkov, naœinu poroœanja • skrbeti za varnost na obœinskih javnih poteh, rekreacijskih o realiziranih odhodkih in nakazovanju sredstev obœinam in drugih javnih povrøinah, Otroci do desetega leta starosti øe ne znajo in ne zmorejo za sof inanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog • varovati javno premoæenje, naravno in kulturno samostojno sodelovati v prometu, kajti otroci doæivljajo (Ur. l. RS, øtev. 66/07). dediøœino, promet drugaœe. Velikokrat jih premami kaj na drugi Medobœinski inøpektorat in redarstvo opravlja inøpekcijski • vzdræevati javni red in mir. strani ulice (prijatelj, parkiran avto) in pozabijo na vsa nadzor nad izvajanjem obœinskih predpisov na podroœjih, ki pravila. Otroci so manjøi kot odrasli, zato ne vidijo œez Zaposlitev redarja v skupnem organu Medobœinski jih urejajo predpisi obœin ustanoviteljic skladno z zakonom, parkirane avtomobile, imajo manjøi vidni kot, ne znajo inøpektorat in redarstvo je naœrtovana do konca letoønjega ter naloge obœinskega redarstva. Medobœinski inøpektorat dobro oceniti smeri zvoka in hitrosti vozil, ne razlikujejo leta. in redarstvo je prekrøkovni organ in vodi inøpekcijske in dobro med levo in desno, ne znajo øe logiœno sklepati in prekrøkovne postopke v obœinah ustanoviteljicah. Uspeønost delovanja MIR se mora odraæati v zmanjøevanju ne zmorejo uporabljati sploønih pravil, mislijo, da œe oni krøitev na inøpekcijskem in redarskem podroœju in v œim vidijo vozilo, tudi »vozilo« vidi njih. Iz vseh teh razlogov je njihova varnost v prometu ogroæena. Ko smo z otrokom v INØPEKTORAT krajøem œasu od uvedbe do zakljuœka inøpekcijskih in prekrøkovnih postopkov. Namen delovanja MIR naj bo prometu kot peøci, je pomembno, da vedno (œe je le moæno) Nadzoruje izvajanje doloœb odlokov: predvsem preventiva in ne represija. Z ustanovitvijo organa uporabljamo povrøine, namenjene peøcem, to je ploœnike • o obœinskih cestah, MIR vidim priloænost izpolnitve vizije, da postane MIR vzor in prehode za peøce. Mlajøega otroka vedno dræimo za • o varnosti v cestnem prometu na obœinskih cestah, uœinkovite in kakovostne sluæbe z visoko stopnjo zaupanja roko, hodi pa naj po notranji strani, torej œimbolj stran od • o ravnanju s komunalnimi odpadki, javnosti in prepoznavnostjo v øirøi druæbeni skupnosti. Kot cestiøœa. Tako zmanjøamo verjetnost, da se nam otrok iztrga • o oglaøevanju in reklamiranju, vodja MIR si bom prizadevala za odgovorno in strokovno iz rok in nepriœakovano steœe na cesto. Pazljivi moramo • o obœinskih taksah, delovanje MIR, za dvigovanje standardov delovanja MIR, biti tudi pri vseh izvozih iz garaæ in dvoriøœ, saj so pogoste • o pokopaliøki dejavnosti, za kakovost obœinskih predpisov in njihovo usklajenost nesreœe, kjer so otroci poøkodovani prav ob vzvratni voænji • o urejanju in vzdræevanju javnih in zelenih povrøin, s podroœno zakonodajo, za œim boljøo komunikacijo z vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil • o odvajanju in œiøœenju odpadnih voda, obœinskimi upravami ustanoviteljic ter za ustvarjanje za vozilom. Vozniki naj se pred øolo izogibajo voænji • ter drugih odlokov in predpisov, ki pooblaøœajo dobrega delovnega ozraœja, saj bomo le tako lahko delo vzvratno in naj primerno parkirajo. Vsem starøem svetujemo inøpekcijo za inøpekcijski nadzor. organa pribliæali priœakovanjem in potrebam obœin seznanitev s »PROMETNO-VARNOSTNIM NAŒRTOM«, V okviru MIR trenutno delujejo vodja MIR – inøpektor in ustanoviteljic in tudi obœanov. ki je objavljen na spletni strani øole v rubriki »VARNA inøpektor. Inøpektorji so uradne osebe s posebnimi pooblastili POT V ØOLO« (povezava: http://www.ptrubar.si/images/ in odgovornostmi, ki opravljajo naloge inøpekcijskega dokumenti/prometno.pdf). Mag. Marija Ajdiœ Francelj nadzora skladno z Zakonom o inøpekcijskem nadzoru. Otrok v predøolski dobi sodeluje v prometu predvsem kot vodja MIR potnik in peøec. Pomembno je, da je otrok prav na vsaki Trobla 5/2013 8 Obœinske strani Obœinske strani 9 Trobla 5/2013

Pedro Opeka za Nobelovo œudovitemu delu za uboge in seveda tudi ugledu Cerkve, Ob Slovenije in Argentine. Navajamo nekaj stavkov iz nagrado njegovega predloga. Takole piøe: »Kot je vaøa ustanova leta ABONMA 2013/2014 65-letnici 1979 poœastila Nobelovo nagrado za mir mater Terezijo, Zbiranje podpisov v podporo kandidaturi Pedra Opeke za misijonarko ljubezni med uboæci v Kalkuti, tako tudi Pedro V prejønji øtevilki Troble smo predstavili program prejemnika Nobelove nagrade za mir leta 2013 poteka v Pedra Opeke gotovo zasluæi to priznanje v letu 2013. Æe kot mladeniœ je predstav 17. sezone gledaliøkega abonmaja v Velikih sodelovanju Obœine Velike Laøœe in Æupnije Velike Laøœe. S delal med revnimi Indijanci v Juæni Ameriki, 22-leten pa je Laøœah, v tej øtevilki pa vas obveøœamo o ceni in vpisu svojim podpisom podporo lahko izrazite do 13. septembra (Demokracija, 1.8.2013) kot zidar odøel pomagat misijonarjem na Madagaskar. Ko je abonmaja. 2013 v tajniøtvu obœine Velike Laøœe v poslovnem œasu leta 1975 postal lazaristiœni duhovnik, se je povsem posvetil obœinske uprave. najbolj revnim na Madagaskarju. V Pedrovi organizaciji CENE ABONMAJSKIH VSTOPNIC: V nadaljevanju objavljamo skupno izjavo obœine in æupnije Med begunci, ki so jih po vojni Angleæi vrnili v Titovo in Akamasoa, skupnosti dobrih prijateljev, se je zgodil pravcati in zanimiv prispevek dr. Edija Gobca, ki je bil objavljen v Kardeljevo, takrat øe stalinistiœno Jugoslavijo, je bil tudi œudeæ kot posledica njegove humanitarne zavzetosti in – redna cena: 55 EUR, reviji Demokracija. Pedrov oœe Lojze, po poklicu zidar. Na Teharjah so ga izrednih organizacijskih talentov. Nekdanje smetiøœarje je – za dijake, øtudente in upokojence: 50 EUR, Obœinska uprava komunistiœni morilci, zvezanega in sestradanega, pripeljali nauœil izdelovati opeko in zidati druæinske domove. Danes – v prosti prodaji: 12 EUR na predstavo. na rob mnoæiœnega grobiøœa. jih okrog 23.000 æivi v vaseh, ki so jih tako zgradili. V øtirih sploønih bolniønicah in øtirih porodniønicah so samo v Z zadnjimi moœmi se je nekako odvezal, se pognal v temno Moæno je plaœilo v dveh obrokih. noœ in se kljub njihovem divjem streljanju domala œudeæno prejønjem letu poskrbeli za 35.000 pacientov, ki bi sicer ne OBŒINA VELIKE LAØŒE ÆUPNIJA VELIKE LAØŒE reøil grozljive smrti, ki so mu jo brez vsakega dokaza imeli zdravniøke oskrbe. V posebnem dobrodelnem centru Plaœilo rezerviranih vstopnic lahko opravite tudi z Levstikov trg 1 Levstikov trg 6 krivde namenili komunisti – vladajoœa revolucionarna pa so skozi leta pomagali s hrano, z obleko, zdravniøko nakazilom zneska na TRR: 01334-0100000223 s sklicno 1315 Velike Laøœe 1315 Velike Laøœe manjøina manj kot enega odstotka takrat prevaranega oskrbo in nasveti nad 300.000 zaœasnim obiskovalcem . øtevilko 00 713004-2013. ali ustrahovanega, veœinoma katoliøkega slovenskega Øtevilna priznanja niso Pedra nikdar premotila, ampak jih Znesek vseh prodanih vstopnic predstavlja le slabo prebivalstva. je vedno obrnil v dobro svojih reveæev, ki jim je vzgojil œut polovico cene celotnega abonmaja, razliko do polne PODPORA KANDIDATURI PEDRA OPEKE ZA za delo, odgovornost, spoøtovanje do samega sebe in do Po 30 dneh skrivanja in stradanja je Lojze konœno priøel v cene pa f inancira Obœina Velike Laøœe. Ker si æelimo, PREJEMNIKA drugih in zavest œloveøkega dostojanstva.« domaœo dolenjsko vas, vendar je bil tako shujøan in izœrpan, da bi bile predstave dobro obiskane, bo poleg prodaje NOBELOVE NAGRADE ZA MIR LETA 2013 da ga njegova teta najprej ni spoznala. Takoj pa je izvedel, Po zaslugi kardinala dr. Franca Rodeta, ki je napisal tudi vstopnic za obœane Velikih Laøœ moæen tudi nakup Veliki œlovekoljub, dobitnik veœ mednarodnih nagrad in tudi da tudi tam ne bo varen, saj so komunisti domala vsako uvod v prvo angleøko knjigo o Pedru, vemo, da je bil Pedro abonmaja za obœane sosednjih obœin. œastni obœan Obœine Velike Laøœe, misijonar Pedro Opeka je noœ iskali ubeænike in skrivaœe. Moral je nadaljevati pot. v Buenos Airesu øtudent sedanjega papeæa Franœiøka, uradni kandidat za Nobelovo nagrado za mir leta 2013! Konœno je dosegel begunsko taboriøœe Senegalia v Italiji. medtem ko je papeæev neœak poroœen s Slovenko in otroci REZERVACIJA ABONMAJA Tam mu je po posredovanju svojega oœeta hlaœe zakrpala govorijo slovensko. Pedra Opeko za ugledno mednarodno nagrado podpirajo za obœane Velikih Laøœ: od 11. septembra od 8.00 dalje mlada begunka Marija Marolt. Na Lojzetovo vpraøanje, mnogi ugledni ljudje in institucije po vsem svetu. Svojo (v œasu poslovnega œasa obœinske uprave) na telefonski koliko ji je dolæan, je odgovorila, da ji dolguje en oœenaø. podporo æelimo izraziti tudi v krajih, s katerimi je Pedro Dr. Edi Gobec, Cleveland øtevilki: 01/7810 370. Opeka øe posebej povezan, saj njegova mama izhaja iz Sœasoma se je med njima vnela ljubezen. V taboriøœu sta se æupnije Velike Laøœe, hkrati pa je Pedro Opeka tudi œastni poroœila in skupaj s prvo hœerko Bernardo sta 21. januarja za obœane sosednjih obœin: od 18. septembra od 8.00 obœan Obœine Velike Laøœe. S podpisom naslednje izjave 1948 priøla v Buenos Aires. Tam se je na praznik sv. Petra dalje (v œasu poslovnega œasa obœinske uprave) na dajemo podporo kandidaturi Pedra Opeke za prejemnika in Pavla, 29. junija istega leta, rodil Pedro Pablo, poznejøi telefonski øtevilki: 01/7810 370. Nobelove nagrade za mir leta 2013. slavni misijonar in humanitarni delavec padre Pedro. Vsi tisti, ki nasedajo komunistiœni propagandi, da so bili Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zakljuœka Besedilo izjave podpore: domobranci in politiœni emigranti izdajalci, bi se morali vpisa. vpraøati, kako bi mogli izdajalci domovine vzgojiti tako Z 19. redne seje “PEDRO OPEKA ZA NOBELOVO NAGRADO” œudovite otroke, kot je Pedro – na tujem rojene otroke in vnuke, ki øe vedno ljubijo slovensko besedo in pesem občinskega sveta VPIS ABONMAJA Z veseljem podpiramo kandidaturo Pedra Opeke za ter gojijo rodoljubje, ki je marsikje znano kot argentinski –V sredo, 25. septembra 2013, od 10. do 17. ure in prejemnika Nobelove nagrade za mir leta 2013. Pedro œudeæ, a podobne œudeæe najdemo tudi v Ameriki, Kanadi, Obœinski svet Obœine Velike Laøœe se je na 19. seji sestal – v œetrtek, 26. septembra 2013, od 10. do 12. ure. Opeka ima velike zasluge na podroœju misijonarske, Avstraliji in seveda po evropskih dræavah in drugod. julija 2013. - V sredo, 2. oktobra 2013, od 10. do 17. ure in vzgojne in humanitarne dejavnosti na Madagaskarju. Ko æe nad 60 let preuœujem tudi slovenske uspehe po V boju proti revøœini s svojim nesebiœnim delovanjem vsem svetu, znova in znova naletim na bleøœeœe primere Svetniki so najprej potrdili zapisnik 18. redne seje. Pred sejo - v œetrtek, 3. oktobra 2013, od 10. do 12. ure pomaga najbolj ubogim ljudem k dostojanstvenemu beguncev ter begunskih otrok in vnukov, ki so postali na so se sestali odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje æivljenju. Kot misijonar in velik œlovekoljub z prostora, odbor za druæbene dejavnosti in odbor za f inance. tujem vodilni znanstveniki, duhovniki, inæenirji, izumitelji, Prva predstava gledaliøkega abonmaja 2013/2014 bo æe nudenjem pomoœi, predvsem pa z ustvarjanjem razmer Predsedniki odborov so podali kratka poroœila o sejah. arhitekti, umetniki, kulturniki, zdravniki, tovarnarji, v petek, 11. oktobra, ob 19.30. Gostili bomo gledaliøœe za dostojanstva vredno æivljenje hoœe ljudem povrniti poslovneæi itd. In mislim, kaj vse bi lahko ti ljudje prispevali Obœinski svet se je seznanil s poroœilom o dejavnosti Posport s komiœnim muzikalom Ljubim te-spremeni se! upanje v æivljenje, boljøi jutri in lepøo prihodnost. k blaginji in ugledu svoje rodne Slovenije, œe jih ne bi v policije na obmoœju obœine Velike Laøœe v letu 2012 in Na Pedra Opeko smo v æupniji, od koder izhaja njegova komunistiœnem enoumju zavrgla in prezirala. In konœno, z delovanjem in pristojnostmi skupne obœinske uprave mama, zelo ponosni, v znak spoøtovanja in obœudovanja œe bi bili komunisti umorili Pedrovega oœeta Lojzeta, ki Medobœinski inøpektorat in redarstvo obœin Dobrepolje, V gledaliøki abonma 2013/2014 pa so vkljuœene øe komedija njegovega veliœastnega dela pa mu je Obœina Velike je, kot je vedno poudarjal, po Boæji previdnosti le za las Loøki Potok, Ribnica, Sodraæica in Velike Laøœe. Prav tako Øpas teatra z naslovom SLOVENSKA MUSKA OD A DO Æ, Laøœe leta 2009 podelila œastno obœanstvo. uøel smrti, bi Slovenci in svet nikdar ne imeli izjemnega so se svetniki seznanili s Poroœilom o izvrøevanju proraœuna igralci KUD Veseli oder Ptuj nam bodo predstavili komedijo S podpisom te izjave izrekamo svojemu rojaku Pedru velikana ljubezni do bliænjega, Pedra Opeke, letoønjega Obœine Velike Laøœe od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013. TAØŒA.COM 3, komedijo ALDO IN MICKA bo predstavilo Opeki veliko spoøtovanje in trdno smo prepriœani, da si resnega kandidata za Nobelovo nagrado za mir. Med veœ Obœinski svet Obœine Velike Laøœe je na seji sprejel Odlok o druøtvo Cafe Teater, KRIPLA Z INISHAMAANA bo predstavilo Pedro Opeka zasluæi Nobelovo nagrado za mir. predlagatelji v Sloveniji in po svetu je bil tudi v Ameriki uporabi sredstev proraœunske rezerve v letu 2013. Øentjakobsko gledaliøœe Ljubljana, igralci SLG Celje bodo rojeni sin œudovite rodoljubne slovenske druæine, dr. predstavili komedijo SLEPARJA V KRILU, Preøernovo Svetniki so sprejeli Odlok o rebalansu proraœuna obœine gledaliøœe Kranj pa bo gostovalo s predstavo ROKOVNJAŒI. Zbrane podpise podpore bomo poslali Pedru Opeki in Marija (roj. Moœnik) in od Nase odlikovanega izumitelja Velike Laøœe za leto 2013-I. Obœina Velike Laøœe si kot organizator gledaliøkega abonmaja na Odbor za Nobelovo nagrado za mir v Oslo (Norveøka). inæ. Janeza Zupana, ki je med vojno in po njej na lastni koæi okusila vse tri totalitarne zverinske sisteme dvajsetega Prav tako sta bila sprejeta dva sklepa o ukinitvi javnega pridræuje pravico do spremembe programa iz objektivnih stoletja: faøizem, nacizem in komunizem. Na Harvardu in dobra, in sicer parcele øt. 3605/10 k. o. Dvorska vas, ki razlogov. Velike Laøœe, 15. 8. 2013 MIT izøolani dr. Marko Zupan, dekan odliœne, mednarodno postane lastnina Obœine Velike Laøœe, ter parcel øt. 4007/9, 4007/10 in 4007/11, vse k. o. Turjak. Tudi slednje so postale priznane poslovne øole Univerze v Rochestru in eden Lepo vabljeni! Anton Zakrajøek, æupan Vladimir Jaksetiœ, æupnik ameriøkih predlagateljev, je prepriœljivo predlagal Pedra lastnina Obœine Velike Laøœe. Obœinska uprava Obœina Velike Laøœe Æupnija Velike Laøœe za to izredno priznanje, ki bi gotovo koristilo Pedrovemu Tanja Urøiœ, obœinska uprava Trobla 5/2013 10 Œebelarstvo Œebelarstvo 11 Trobla 5/2013

in dobri kapljici, zadræali v sproøœenem klepetu øe dolgo v noœ. Ob prijetnih zvokih domaœega ansambla Krpani smo Iz kronike druøtva tudi zapeli in zaplesali. Veliko pohvalnih besed in œestitk O ustanovitvi druøtva smo za dobro organizirano prireditev in f ilm prejeli tudi v Œebelarjenje je bilo v naøih krajih æe zgodaj razvito, o minulem mesecu. tem nam poleg ustnega in pisnega izroœila naøih piscev priœajo tudi stari œebelnjaki, ki æe desetletja kljubujejo œasu. Nekateri samevajo, nekaj jih je propadlo, druge pa so Praznovali smo potomci obnovili in danes œebelarijo s sodobnimi metodami. Naøi hriboviti in razgibani kraji, pokriti s smrekovimi in 100 let delovanja jelovimi gozdovi in veœjimi povrøinami pomladanske rese, borovnice, kostanja ter sadovnjakov, so primerna nektarjeva in manina pasiøœa skozi vso œebelarsko sezono. čebelarskega Seveda pa je œebelja paøa odvisna od ugodnih vremenskih razmer. Veter, toplota, vlaga in deæ so pomembni dejavniki društva Velike Lašče za opraøevanje in za donos medu in cvetnega prahu. Eno takih neverjetnih medenih let je bilo leto 1912. Po ustnem Velikolaøki œebelarji smo v soboto, 13. julija 2013, Za prevoz œebelarskega voza je bilo kobilico potrebno podkovati in pisnem izroœilo je medilo tako, da nekateri niso uspeli praznovali 100 let organiziranega delovanja druøtva. S pravoœasno »spreøati«, kot so takrat poimenovali spravilo praznovanjem smo zaœeli v dopoldanskih urah na trgu medu, ki pa ni bilo prav niœ podobno danaønjemu toœenju v Velikih Laøœah, kjer smo ob æe tradicionalni medeni medu. Menim, da je bila prav ta izredna medena letina trænici odprli tudi œebelarsko razstavo. V nekdanji trgovini povod za ustanovitev druøtva. V aprilu leta 1913 je bilo v kmetijske zadruge smo razstavili orodje in opremo z prostorih osnovne øole Rob ustanovno sreœanje œebelarjev. Levstikovega obdobja, sodobne panje, v katerih œebelarimo S snemanja f ilma o buœelstvu Napredni uœitelj F legar, ki je sluæboval v Robu in je bil danes, staro œebelarsko literaturo, zanimive slike in tudi pobudnik ustanovitve, ter uœitelj Øtefanœiœ sta bila dokumente iz arhiva druøtva, fotograf ije na temo œebela sklicatelja ustanovnega zbora œebelarske podruænice s in cvet, razstavo pa so popestrile tudi panjske konœnice, ki sedeæem v Robu. Udeleæilo se ga je 14 œlanov iz bliænje so jih za to priloænost narisali uœenci in uœenke osnovne in daljne okolice. Izvolili so petœlanski odbor, v katerem so øole Primoæa Trubarja. Damjana Golavøek in Sten Vilar sta poleg omenjenih uœiteljev aktivno delovali øe Janez Æuæek s hudomuøno in zanimivo igro Medenka navduøila mlade iz Jakiœevega, Janez Cimperman iz Roba ter France Rozman in tudi malo starejøe obiskovalce. Na nagradna vpraøanja iz iz Podstrmca. Do danes se je od omenjenih ustanoviteljev æivljenja œebel in o œebeljih pridelkih so tisti obiskovalci, ki œebelarstvo ohranilo le pri Æuækovih na Jakiœevem, kjer gre so pravilno odgovorili, prejeli medene dobrote iz œebeljega œebelarstvo iz roda v rod æe v tretje stoletje. Leto ustanovitve panja. druøtva sovpada tudi z ustanovitvijo kmeœke zadruge in Zveœer smo pripravili slavnostno akademijo z bogatim hranilnice v Velikih Laøœah, kar nedvomno dokazuje, da kulturnim programom. Duhovito sta ga povezovala Matjaæ so bili takratni ustanovitelji tesno medsebojno povezani, Gruden in Alenka Vasiœ. Tudi øtevilne praporøœake s Povabljeni gostje so zadovoljno spremljali program nekateri so bili tudi soustanovitelji obeh zdruæenj. Poudariti œebelarskimi praporji so obiskovalci nagradili z moœnim pa je potrebno tudi, da so Laøœe dobile tega leta tudi trøke aplavzom. Vse navzoœe je uvodoma pozdravil predsednik pravice. druøtva Brane Borøtnik in predsednik Œebelarske zveze Alenka Vasiœ in Matjaæ Gruden Slovenije gospod Boøtjan Noœ. Posebno veseli pa smo Obdobje med obema vojnama bili tudi pozdravov evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in pohvalnih besed naøega æupana Antona Zakrajøka. Dobra œebelarska letina je dala kar veliko zagona za zaœeto Osrednja toœka slavnostne akademije je bila premiera delo pri postavljanju temeljev druøtva in pospeøevanju f ilma Buœelstvo. Ta je nastal po knjigi naøega rojaka Frana œebelarstva v naøih krajih, a je organizacijsko delo ohromila Levstika. Scenarij za f ilm sta pripravila Brane Borøtnik in Rok prva svetovna vojna. Mnogo œebelarjev je moralo na fronto Borøtnik. Rok je f ilm tudi reæiral, posnel in montiral. Matjaæ in øele leta 1919, ko se je veœina vrnila iz ujetniøtva, je Gruden je zgodbo o »buœelah« in »buœelarju« interpretiral, pobudo prevzel Øtefanœiœ, ki je sluæboval v Velikih Laøœah. »buœelarja« je enkratno upodobil Alojz Økulj, œebelarja pa Æal je zaradi prenosa sedeæa iz Roba v Velike Laøœe priølo Brane Borøtnik. Za snemanje f ilma smo uporabili veœ kot do nesoglasij in kar nekaj Robarjev se skupnih akcij nekaj 60 lokacij, saj smo na koncu predstavili tudi vse naøe œlane let ni udeleæevalo. Druøtvo je poœasi pridobivalo nove in njihove œebelnjake. Priprave za snemaje f ilma, izdelava œlane. Ti so zaœeli prehajati s œebelarjenja v kranjiœih na replik œebelarskega orodja iz Levstikovega œasa, opreme, Lojze Peterle Boøtjan Noœ œebelarjenje v listovne panje. Pri tem ima veliko zaslug Ivan œebeljih bivaliøœ, ulnjaka in øe mnogo drobnih predmetov Mencin iz Dvorske vasi, ki se je po vojni kot vojni invalid so se priœele æe v prvih pomladanskih dnevih. Snemanje je usposobil za mizarja in so iz njegove delavnice v naøe kraje bilo sicer naporno, a œudovita izkuønja za snemalca, igralce Slavnostno akademijo smo zakljuœili s Slakovo pesmijo Œebelar priøli tudi prvi AÆ panji. Leta 1930 se je uœitelj Øtefanœiœ in za pomoœnike, saj snemanje œebel zahteva poseben upokojil in zapustil Velike Laøœe, mesto organizatorja in pristop, brez nepotrebne naglice, nervoze ali jeze, kajti to idejnega vodja napredka je prevzel uœitelj Strah. Organiziral œebele takoj »nagradijo« s piki. je veœ predavanj znanih slovenskih œebelarjev, posebej pa si je prizadeval za ohranitev kranjske sivke. Italijanke Omenim naj, da je Rok alergiœen na œebelji pik, da so bile in bastardke so skoraj izginile iz slovenskih krajev, kar so œebele ob samem snemanju do njega prizanesljive, so pa œebelarji uspeli z odbiro in vzgojo lastnih matic. V obdobju mene ob snemanju koønje trave kar dobro popikale. od 1930 do 1941 so organizirali tudi prevoze na ajdovo F ilm so zelo pohvalili œebelarji in drugi obiskovalci. paøo, saj je dobra ajdova paøa nadomestila jesenska Razmnoæili ga bomo in posredovali vsem œlanom naøega krmljenja. Z zaœetkom druge svetovne vojne je organizirano druøtva, obœini kot glavnemu sponzorju in drugim delo zamrlo. Poleg aretacij œebelarjev, poæigov in nasilja je donatorjem. bila neusmiljena tudi narava. Za œebele je bilo najhuje v letu Udeleæenci akademije smo se na igriøœu pred øportno 1942, saj je preæivelo le nekaj œebeljih druæin, za katere je dvorano ob sladkih dobrotah naøih gospodinj, izvrstni hrani Med nastopom saksofonistk Pevka Amadeja prizadevnemu odboru uspelo pri italijanskih oblasteh dobiti Trobla 5/2013 12 Œebelarstvo Œebelarstvo 13 Trobla 5/2013 sladkor. Tudi pod nemøko okupacijo je bilo prepovedano »retinjskega œebelarja« Joæeta Oblaka (1807–1865), ki je œebelarjenja. Posebej pa je podnica prirejana tudi za AÆ druøtveno delovanje, le narava je bila nekoliko manj kruta kot preuæitkar æivel na domu Ilijevih. Sam sicer pravi, da sistem œebelarjenja. Ta podnica je namenjena za smukanje od okupatorja in œebele so dobile vsaj toliko medu, da so ga je »Buœelstvo« napisal po izkuønjah in besedah retinjskega cvetnega prahu in se razlikuje po tem, da je cvetni prah imele za svoje preæivetje. Pri nekaterih œebelarjih pa se je »buœelarja« Joæefa Oblaka, vendar je v samem pisanju osmukan v tej podnici praktiœno œist, sama tehnologija le dobil kak mali kozarœek medu za zdravila. Dolga vojna razvidno, da je Levstik prebral veliko takratne slovenske in smukanja in pobiranja pa je za œebele in œebelarja zelo vihra je za seboj pustila razdejanje, mnogim je ostalo le nemøke literature, saj se v posameznih poglavjih kritiœno prijazna. Pa tudi pri zatiranju varoje s sonaravnimi sredstvi golo preæivetje, a vera v boljøe œase je tlela v srcih vseh spuøœa v trditve posameznih avtorjev, tako kot se za Levstika se je visoka podnica izkazala za zelo uœinkovito. Odzivi preæivelih. pravzaprav spodobi. Da pa je bil lahko kritiœen, so bile nujne na to novost so med Slovenskimi œebelarji zelo pohvalni in izkuønje. Levstik in njegov »vaøki modrijan« Oblak za tiste podnica se med œebelarji zelo hitro øiri. œase zelo napredno razmiøljata o œebelarjenju – o biologiji Povojno delovanje œebel, s posebnim poudarkom na rojenju, in o tehnologiji. In kako naprej? Kot da bi œebele zaœutile svobodo, so v letu osvoboditve Naj omenim nakladanje, ki je pravzaprav temelj danaønjega nabrale veliko medu in se lepo razmnoæile. Obilna letina, sodobnega evropskega œebelarjenja. Marsikatero spoznanje Naøi davni predniki, naøi pradedje, dedje so bili po ustnih in podobna tisti iz leta 1912, je privabila med œebelarje nekaj lahko sluæi øe danes, posebno øe ob dejstvu, da se slovenski pisnih sporoœilih dobri œebelarji. Naøa kranjska sivka, mirna, novih œlanov. Jeseni so se prviœ po vojni uradno sestali in œebelarji prizadevamo za œim naravnejøe œebelarjenje. skromna in delavna, je med œebelarji iskano træno blago. se dogovorili o reorganizaciji druæine in prvi povojni obœni Glede na to je potrebno Levstika in njegovega mentorja Œebelarjenje pogosto v prispodobi pesniøko povezujejo s zbor. Dolgoletni tajnik Alojzij Økulj takole slikovito opisuje Oblaka uvrstiti med zasluæne slovenske œebelarje. poezijo. Velikolaøœani bomo ostali ljudje dobrega srca, ki priprave na prvi povojni obœni zbor: s pomoœjo œebel in njihovih pridelkov pomagamo œloveku Ob praznovanju 90-letnice delovanja naøega druøtva smo pri premagovanju raznih obolenj in tegob sedanjega izdali ponatis »Buœelstva« kot samostojno knjigo in se tako Bil je lep sonœen dan, œebelarji smo se zaœeli æe ob pol œasa. Potrudili pa se bomo tudi, da naøa narava ostane skuøali oddolæiti naøemu rojaku za njegovo izjemno znanje treh zbirati na Mencinovem vrtu pred œebelnjakom. Koønja œista in neokrnjena in da nas bodo naøe œebele øe naprej in trud, ki ga je vloæil, da bi njegovo delo ugledalo luœ sveta. je bila pred vrati. Vsa okolica se je prelivala v œudovitih razveseljevale s svojo enkratno organizacijo, soæitjem z Ob praznovanju 100-letnice druøtva pa smo po Buœelstvu barvah raznovrstnih cvetic. Œebele so se usipale na paøo ljudmi in z ostalim æivalskim in rastlinskim svetom. in s paøe pred œebelnjakom se je øiril vonj po sveæem posneli f ilm, v katerem smo prikazali orodje in opravila v medu. Œebelarji so prihajali, klopca pred œebelnjakom se Levstikovem œasu s poudarkom na œebelarskih opravilih, ki je polnila, sedeli so æe Ribiœ Lunder, Doløina, Ilc, Andoljøek se øe danes uporabljajo, seveda v sodobnih panjih. F ilm bo in drugi. Priøel je tudi uœitelj iz Svetega Gregorja, tov. Joæe skupaj s knjigo pomemben mozaik naøe œebelarske kulturne ZAHVALA Pirnat, ki je tudi domaœin iz Gaøpinovega … dediøœine in hkrati tudi pripomoœek za pouœevanje mladih pri odkrivanju œudovitega æivljenja œebel. • Obœini Velike Laøœe, glavnemu pokrovitelju prireditve Po letu 1950 je druøtvo zaœelo z organizacijo prireditev »Dan œebelarjev«. To je bila promocijska in druæabna • donatorjem Druøtvo danes prireditev, ki se je obiœajno konœala z veselico in privabila • vsem œebelarkam in œebelarjem obœane od blizu in daleœ. Tudi œebelarji sosednjih druøtev V zadnjem obdobju aktivno deluje v druøtvu od 50 do 65 • praporøœakom œebelarjev; ti œebelarijo z okoli 800 panji. Pomembno je, in njihovi druæinski œlani so bili redni gostje, prireditev pa • avtorju in snemalcu f ilma Roku Borøtniku da so œebele naseljene po celotni naøi obœini, pohvalno je poœasi postala tradicionalna. Druøtvena blagajna se je po • æupanu Antonu Zakrajøku vsaki prireditvi zmeraj toliko napolnila, da je bilo dovolj pa je tudi, da so novejøi œebelnjaki izdelani po znaœilnem denarja za organizacijo izletov in predavanj z domaœimi in slovenskem tipu in tudi poslikave panjev krasijo naøo • evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu tujimi predavatelji. krajino. Tako kot veœina slovenskih œebelarjev se v zadnjem • predsedniku ŒZS Boøtjanu Noœu desetletju tudi mi borimo s œebeljimi boleznimi. Ko je v Œebelarji so udarniøko zgradili lep øolski œebelnjak, ga • nastopajoœim in voditeljema prireditve osemdesetih letih prejønjega stoletja varoja zdesetkala • Osnovni øoli Primoæa Trubarja leta 1971 slovesno odprli in opremili s øestimi poslikanimi œebele, smo jih le s skupnimi moœmi spet razmnoæili in panji in œebeljimi druæinami. Naslednje leto so ustanovili poselili po vaseh. Znano je, da je pridelek sadja v tem • Glasbeni øoli Ribnica œebelarski kroæek. Ta je pod vodstvom mentorjev Matije obdobju obœutno padel in øele tako so se tudi obœani poœasi • vsem delavcem pri tehniœni pripravi dvorane Jamnika, delavca øole, in œebelarja praktika Lojzeta Riglerja zaœeli zavedati pomembnosti œebel za opraøevanje sadja in • gasilcem ostal dejaven vse do danaønjih dni. Øolski œebelnjak se je poljøœin. K sreœi je naøa okolica zelo œista, brez intenzivnega pred desetimi leti moral umakniti zaradi izgradnje vrtca. • gospodinjam za sladke dobrote kmetovanja in s tem povezane uporabe pesticidov in • Kmetijski zadrugi Velike Laøœe Œebelnjak so lepo obnovili Peœnikovi in sedaj krasi njihov økropiv, ki morijo œebele po drugih delih Slovenije in sveta. vrt, seveda v neposredni bliæini øole. V njem œebelari • vsem ljubiteljem œebel in narave Œebelarji smo se skupaj s sosednjimi druøtvi dogovorili Jaka Peœnik, ki izhaja vrst kroækarjev, œebelnjak pa je na Predsednik druøtva: razpolago za praktiœno delo kroæka, ki ga v zadnjem za zaøœitno blagovno znamko Koœevski med. Ob podpori Brane Borøtnik desetletju uspeøno vodi Brane Borøtnik. Kroækarji se redno Ministrstva za kmetijstvo, strokovnjakov biotehniœne in udeleæujejo tudi dræavnih tekmovanj mladih œebelarjev gozdarske stroke smo uspeli zbrati vse ustrezne raziskave in se vsako leto s ponosom vrnejo z zlatimi srebrnimi ali in prebroditi administrativne ovire in tako imamo kot prvi bronastimi priznanji. v Sloveniji zaøœiteno blagovno znamko za med v Evropski uniji. ŒEBELARSKEMU DRUØTVU VELIKE LAØŒE Druøtvo je svoj prapor slovesno razvilo 1981. leta. Prapor je nepogreøljiv na vseh naøih prireditvah in zadnjih slovesih Œebelarji smo med seboj ves œas povezani. Bili smo vkljuœeni od naøih œebelarjev. S ponosom pa se naø praporøœak v Grosupeljsko regijo, nato z reorganizacijo v Ljubljansko ŒESTITAM udeleæuje tudi prireditev zunaj meja naøe obœine; naø œebelarsko zvezo, zadnjih deset let pa smo vkljuœeni v prapor pa je sodeloval tudi na svetovnem œebelarskem Zvezo Petra Pavla Glavarja, ki zdruæuje dolenjske œebelarje. ZA ODLIŒNO IZVEDENO SLAVNOSTNO kongresu Apimondia 2003 v Cankarjevem domu v Ljubljani Zvezi nudi sedeæ srednja kmetijska øola v Novem mestu, PRIREDITEV in tako skupaj z drugimi praporøœaki pokazal svetu tudi to kjer se odvija tudi veliko izobraæevanj in usposabljanj za ob njihovi 100-letnici delovanja, naøo slovensko znaœilnost. naøe œlanstvo. Æe od zaœetka delovanja pa smo vkljuœeni vsem œebelarjem pa æelim veliko uæitkov pri v Œebelarsko zvezo Slovenije, kjer œlani naøega druøtva œebelarjenju in dobro letino. tudi aktivno delujejo v njenih organih tudi strokovno kot Fran Levstik – œebelar pisci strokovnih œlankov in kot predavatelji. Tako pomagajo Naj medi! Malo ljudi ve, da je bil Levstik œebelar. V Spodnjih Retjah pri øiritvi znanj in spoznanj s podroœja œebelarstva in tako je œebelaril poleti 1854, v letih 1856 in 1857 pa na Turnu nadaljujejo Levstikovo delo. V zadnjem letu je naø œebelar æupan Anton Zakrajøek pri grofu Pacerju. Kot œebelar je bil nedvomno uœenec Brane Borøtnik izdelal visoko podnico za nakladni sistem Trobla 5/2013 14 Zadruæniøtvo Zadruæniøtvo 15 Trobla 5/2013

Franc Perhaj ga ni postavil. Mlin je postavil doma na œrn in bel kamen ter Ob 11.30 uri stope. Za vaøœane je med vojno mlel dan in noœ. Dobitnik priznanja Zadruæne zveze Slovenije Povorka s prapori druøtev, voænja z zapravljivœki, Prvo kosilnico Irus je kupil stric Joæe in jo poslal iz razvitje zastave Kmetijske zadruge Velike Laøœe, Naøa domaœija je Nemœije. Takrat se je majster prvi na vasi vozil z nemøkim razvitje prapora Govedorejskega druøtva Velike Laøœe bila kajæa. Bilo je teækim motorjem BMW. S kosilnico Irus smo kosili tudi na malo zemlje in samo zadruænih zemljiøœih. Zadruæna zemljiøœa so bila Pucljeve Ob 12. uri ena krava. Stari oœe njive na Øtacjonu, pri Rupah (zemlja je sedaj od Vosonœana, Slavnostna otvoritev razstave s podelitvijo zvoncev in Anton Perhaj je øel Janeza Æuæka), pod Svetim Rokom. Seno smo s konji vozili v Kmetijska zadruga priznanj ter nagovori predstavnikov KZ Velike Laøœe, preko luæe v Ameriko, Borovec, kasneje je zadruga kupila traktor Ferguson. Govedorejskega druøtva Velike Laøœe, Obœine Velike za rudarja. S teæko Veliko odkupljenih telet je v Borovec in Turjak prepeljal Velike Lašče in Laøœe, Zadruæne zveze Slovenije, Kmetijsko gozdarske prigaranim denarjem Kresetov Alojz z Hanomagom. Lojz je bil moœan, teleta zbornice Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo in je dokupoval zemljo je dvignil in naloæil na kason brez uporabe rampe. V okolje in gozdove in si zadrugi so sprva nameravali hleve za rejo æivine zgraditi govedorejsko postavil trden grunt. Ob 13.30 uri v Laøœah pod Svetim Rokom na Martinkovem zemljiøœu in Nekaj je dokupil nacionalizirati vso zemljo od Laøœ do Raøice. Takrat je bil društvo Velike Prikaz kmetijskih strojev in izdelava lesnih sekancev øe moj oœe France, predsednik zadruge moj stari oœe Anton Perhaj in skupaj z (Strojni kroæek Urban) nekaj tudi jaz, 1,5 ha Joæetom Stritarjem in Alojzom Venturini je to prepreœil. Lašče Ob 14. uri Gorjupove senoæeti. Oœe France in Pøœakov (Grebenc) Vinko sta v zimskem Za œasa starega oœeta Kmeœke igre, ki jih prireja Druøtvo podeæelske mladine œasu vozila mleko s sankami za zadruæno mlekarno, ki se je vabita na praznovanje ob 100-letnici delovanja zadruge so bile v hlevu tri zgradila øe za œasa starega oœeta pri stari øoli. Mleko je sicer in 20-letnici delovanja druøtva Prikaz spretnostni konj v nekaterih disciplinah, krave, telice in par organizator Konjerejsko druøtvo Velike Laøœe vozil Ivan Grebenc z avtomobilom Ford. V hudih zimah z konj. Z oœetom sva obilico snega je bila v pomoœ konjska vprega. Vpreæen je Druøtvo gojiteljev malih pasemskih æivali se bo zgradila nov hlev za bil en naø in en Pøœakov konj, naslednji dan drugi par, od v sredo, 4. septembra 2013, ob 19. uri v predstavilo z razstavo zajcev, kokoøi in ptiœev. øest do sedem krav, vsakega spet po en konj. Proga je bila od Dvorske vasi preko Levstikovem domu Velike Laøœe. Franc Perhaj, Male Laøœe, 1998. zdaj je æe »tavelika« Male Slevice do Karlovice, do Luæajevega brega in nazaj do Ob 15.30 uri øtala premajhna. Veselo druæenje – veselica ob zvokih domaœega Raøice ter Malih Laøœ. Oœeta in Vinkota je zeblo, vsak en Zgrajena je bila leta 1984 z dvajsetimi stojiøœi in mlekarnico œas sta tekla za sankami, da bi se ogrela. • Organizirana bo okrogla miza z naslovom "Ali bo na ansambla Mladi Krpani ter prostorom za æaganje. Pred nekaj leti smo zgradili øe naøih mizah øe slovenska hrana?" novo konjsko øtalo. Trenutno redimo øestindvajset govedi in Malelaøœani so pozimi pluæili (komunalna sluæba) glavno cesto od Laøœ do Ortneka, Laøœani so pluæili od Laøœ do • Sodelovali bodo predstavniki Kmetijske zadruge dvanajst konj, vœasih je øtevilo veœje, vœasih manjøe. Stari · Prireditev bo spremljal kulturni program uœencev Luæarjev in Nove vasi, Raøœani do Turjaka in Pijave Velike Laøœe, Govedorejskega druøtva Velike Laøœe, oœe je imel po dvajset ovac, oœe tudi, jaz sem jih prodal. Glasbene øole Ribnica, ljudske pesmi bodo zapele Gorice. Za pluæenje so bili zadolæeni Øpeliœnik (Petriœ), Ljubljanskih mlekarn Ljubljana, Kmetijsko gozdarske Od leta 1984 je pri nas pripustna postaja za kobile, po dva Suhe œeøplje iz Gradeæa, KUD Rob bo razveselilo Skonœni (Levstik), Zadnik, Pøœak (Grebenc), Lavrinœkov stric zbornice Slovenije, Obœine Velike Laøœe, Ministrstva ærebca imamo v stari øtali æe trideset let. s skeœem o prevzemu kmetij nekoœ in danes, izpod (Mramor) in naø oœe. Za pluæenje snega so bili potrebni øtirje za kmetijstvo in okolje. peresa Milana Tekavca iz Velikega Osolnika. Stari ata Anton je vedno imel dobro æivino, bil je med prvimi, pari konj v enem plugu. Najhuje je bilo v retenskem klancu. ki so imeli uvoæene øvicarske sivke in njihove potomke. Øe • Predstavljen bo Zbornik velikolaøkega kmetijstva V Ælebiœu so konje nakrmili in obrnili nazaj. Avtomobilov · Kmeœkega praznika se bodo udeleæili tudi gostje za œasa kralja Petra je leta 1936 razstavljal v Beogradu in – Prava pot. V njem so zbrani podatki o nastanku ni bilo. Œe so le sreœali kakønega, so ga prestavili pod mejo iz Øvice, iz mesta Lützelf lüh, ter œlani Turistiœno prejel diplomo. Leta 1957 je bil s kravo tudi v Novem Sadu. zadruæniøtva in njegovem razvoju ter opis gospodarstev in spet nazaj in za to dobili za kakøen liter vina. narodopisnega druøtva iz Razkriæja. Tudi jaz sem razstavljal v Novem Sadu, prijavil nas je Anton veœine sedanjih œlanov zadruge. Kandare iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Tam sem cel Prvi traktor Zetor je bil kupljen leta 1972, sedaj je obnovljen • V prostorih stare trgovine bo razstava starega kmeœkega · Na praznovanje ob 100-letnici delovanja Kmetijske teden molzel in skrbel za æivino. Sodelujem na razstavah in dela kot mina. Velikega Zetorja je kupil majster leta 1976. orodja, predstavljene bodo zanimive arhivske listine zadruge Velike Laøœe in ob 20-letnici Govedorejskega govedi in konj, tako v Velikih Laøœah kot na dræavnih Zadruæni Milan mi je dal naroœilnico in rekel: »V Laøœe ga in fotografsko gradivo o delovanju zadruge in njenih druøtva Velike Laøœe vabimo vse ljubitelje æivali: razstavah po Sloveniji. Pred dvema letoma sem bil s kravo pripelji, da se bom malo peljal z njim«. Iz Ljubljane sem œlanov. Ogled razstave bo predvidoma ob 21. uri, po govedi, konj, drobnice. Mimi v Novem mestu. Lani je konj Fuks na Igu zasedel tretje øel naravnost v Laøœe, Milan se je peljal z njim do Planinca zakljuœku okrogle mize. mesto, za kar sem prejel spominski pokal. in nazaj. Tega ne bom nikoli pozabil. Tretjega sem kupil Pokrovitelj praznovanja – Kmeœkega praznika – je leta 1986. Zadruga je kupila kombajn za æetev, pa ni bilo • Okroglo mizo bo spremljal krajøi kulturni program s Zemlje imamo 24 ha, od tega je polovica gozda. Zemljo nobenega ustreznega traktorja zaradi priklopa. Milan je sodelovanjem Glasbene øole Ribnica, Suhih œeøpelj iz Obœina Velike Laøœe. imamo v najemu od laøke zadruge in Republiøkega sklada Gradeæa in KUD Rob. kmetijskih zemljjiøœ. Silose za spravilo krme je imel stari Zadruæniøtvo je zgodovinsko star koncept oœe æe v stari Jugoslaviji, pa tudi Korenœek iz Retij in • Po ogledu razstave sledi druæenje ob zvokih domaœe samopomoœi in solidarnosti. Interes zadruge je Martinkovec iz Laøœ. Siliramo koruzno silaæo, s svojo glasbe. spodobno plaœilo za vsakogar, najprej seveda balirko baliramo silaæne in suhe bale. Vsakih øtirinajst dni • Razstava bo odprta tudi v torek, 3. septembra, in v za zadruænika. Zadruge omogoœajo ohranjanje porabimo jumbo vreœo krmil. sredo, 4. septembra, od 8. do 14. ure. lokalne povezanosti. V kriznih razmerah je Po vrnitvi iz Amerike je stari oœe Anton odprl pruh (peskokop) veliko moænosti ohranjanja delovnih mest prav na parceli blizu Jakøeta. Bil je prvi v vasi, ki je kopal in s pomoœjo zadrug. Zadruge in zadruæniøtvo prodajal pesek. S tem je bil zasluæek na kmetiji veœji. Tudi Program praznovanja v soboto, 7. septembra 2013 – se vse pogosteje omenja kot naœin ponovne oœe in jaz smo se ukvarjali s prodajo peska. Za gradnjo KMEŒKI PRAZNIK – govedorejska razstava oæivitve slovenske ekonomije. velikolaøke øole sem polovico peska speljal s konjem, Ob 8.30 uri traktorjev takrat øe ni bilo. Polovico peska je podjetje SGP Budnica na trgu v Velikih Laøœah Na kmetijsko æivilskem sejmu »Agra« bo Kmetijski Grosuplje vozilo iz Skonœnega pruha s tovornjaki- tatrami. zadrugi Velike Laøœe podeljeno priznanje Zadruæne zveze Pesek se je prodajal v okolici ter do Turjaka in Kompolj. Moj Ob 9. uri Slovenije za njeno 100-letno delovanje. oœe, ki smo ga klicali tudi »majster« je za nakladanje peska imel veliko lopato – øaf lo, na gumarju pa dve enokubiœni Dogon æivine na razstavni prostor pod Zadruænim Med dobitniki priznanj Zadruæne zveze Slovenije je tudi »trugi«. Skonœni in Zadnik so imeli polkubiœne truge. Pesek trgovskim centrom œlan KZ Velike Laøœe Franc Perhaj iz Malih Laøœ, ki na so kopali tudi pri Tadolenovih. Ob 9.30 uri kmetiji nadaljuje zaœrtano pot svojega oœeta Franceta in Stari oœe je bil zagnan za vsako stvar. V puøkih peœeh je Ocenjevanje æivali deda Antona, ki je bil med ustanovitelji Æivinorejske in Mlekarske zadruge Velike Laøœe. nameraval zgaditi »maln« (mlin) na vodo. Utrgala se je skala in majster je vedno pripovedoval, kako so bili hvaleæni, da Franc Perhaj, Male Laøœe, s plemenskim ærebcem, 2001 Trobla 5/2013 16 Zadruæniøtvo Naøa dediøœina 17 Trobla 5/2013 Večer na vasi

Na prvo poletno soboto, 22. junija, se je zveœer pod vaøko lipo na Gradeæu kot nekoœ spet zasliøalo ubrano moøko petje … V sklopu prireditev Turjaøki dnevi 2013 je namreœ potekal Veœer na vasi, ki ga je naøe Druøtvo za ohranjanje dediøœine – kot enega od prizadevanj za obujanje starih obiœajev – prviœ organiziralo lani. Vaøœani smo se ga veselili tudi zato, ker smo bili v nasprotju z drugimi tukajønjimi prireditvami, ko mora delati skoraj vsa vas, za spremembo le brezskrbni gostje. Vendar to ni veljalo za Damjana Petriœa, ki je na domaœem dvoriøœu Æetev silaæne koruze, Franci in Toni Perhaj, Male Laøœe, 2012. skupaj s svojimi in æeninimi sorodniki Arhiv: Ana Debeljak prevzel pripravo in postreæbo okusne spet dal naroœilnico in s tem Zetorjem smo nekaj let æeli, hrane z æara in raznovrstne pijaœe. Ker kombajn je bil prodan na Pijavo Gorico. Æetev je prevzel smo vaøœani pridno prihajali, so imeli Zadnikov Rajko. Kupili smo øe veœji traktor in sedaj imamo kar nekaj dela, da nismo ostali laœni in na kmetiji øtiri Zetorje. Za nabavo treh traktorjev in gradnjo æejni. hleva smo pri zadrugi oziroma Hranilno kreditni sluæbi Po uvodnem pozdravu predstavnika Na poti proti domu, Franc Perhaj, Male Laøœe, 2013. Arhiv: Ana naøega druøtva Romana Jegliœa so dobili posojilo. Vse papirje za hlev je na Upravni enoti Debeljak Ljubljana uredil Milan Zelnik. zapeli œlani kvarteta Zvon, ki so nam naklonili celo veœ ubranih pesmi, kot Stari oœe Anton je bil v organih zadruge kot predsednik ali Ivanc (Muhova). V drugem zakonu so se rodili moj oœe so sprva obljubili. Prav presenetila sta kot œlan raznih odborov. V Blincah je koruzo okopaval, France, Joæe in Mici, ki se je poroœila na Velike Poljane tudi mlada harmonikarja Jure Ahœin iz motiko zapiœil v zemljo in øel v Laøœe v zadrugo na sestanek. k Tomøiœu. Oœe France se je poroœil z Zadnikovo Milko Velikih Laøœ in Miha Lampe iz Ponikev, Po dveh urah se je vrnil in nadaljeval z okopavanjem. iz vasi. Rojeni smo bili øtirje otroci; Darinka, Milka, jaz in ki je prejønji dan dopolnil rosnih 17 Spominjam se, da je bil œas za oranje in setev pøenice. Ker Toni. Za svojo æivljensjko sopotnico sem izbral Danico, let. Izvedeli smo, da sta prejønji dan majstra ni bilo pri roki, je stari oœe priøel v øolo do ravnatelja sinova Franci in Toni sta navezana na kmetijo, moænosti za oba sodelovala tudi na jubilejnem Valjavca rekoœ: »Daj mi Francita, mora konje vodit, je treba nadaljevanje kmetovanja so. Oba sta zaposlena. pøenico sejat«. Ravnatelj je priøel v razred in me poslal 20. medobmoœnem sreœanju Prireja mleka se je na manjøih kmetijah popolnoma harmonikarjev Turjaøki harmonikar domov. Valjavec me je imel rad, pa se nisem posebno rad opustila. V Malih Laøœah mleko oddajata v zadrugo le naøa, uœil. 2013, ki ga je kot prvo prireditev Prilesnikova in Rebrska kmetija, a mleka je veœ kot takrat, letoønjih turjaøkih dnevov organiziral V Malih Laøœah je bila prva æetvena naprava, ki se je ko je mleko oddajalo øestnajst kmetij. KUD Marija Kogoja. Tam sta zastopala pritrdila na kosilnico Irus. Æel je majster, naprava vezala ni, Danica je prijazna in nasmejana ob vsakem œasu, kljub vsak svojo obœino, sodelovali pa so Miha Lampe in Jure Ahœin Kvartet Zvon vezalo se je na roke. Pri nas smo obdelovali veliko zemlje. temu, da je njeno delo vsako jutro, opoldne in zveœer v harmonikarji iz petih obœin. Pri nas V Oplotu je bilo øtirideset arov krompirja, f iæol se je suøil hlevu ob velikem øtevilu govedi in konj. Z velikim veseljem sta bila mlada harmonikarja odliœno Simon Petriœ. Pridruæil se je po vrnitvi v osmih øtantih, æita smo æeli po vrsti. Najprej smo v øtante pokaæe na mlade teliœke na prostoru ob steni hleva. Od usklajena, poskuøala sta sicer skriti z nastopa ansambla Pojav, katerega dali jeœmen, ga omlatili, nato v øtante pøenico, jo omlatili meseca maja do pozne jeseni jo v majici æivahne barve nekaj treme, vendar kar nismo mogli œlan je, in nas s harmoniko zabaval øe in nadaljevali z ovsom ter prosom pozno v jesen. Doma sreœujemo na traktorju, ko hiti z obraœalnikom od njive do verjeti, da je to njun krstni skupni dolgo potem, ko se je sobota prevesila imamo mlatilnico in pajkelj. Kasneje smo mlatili v Laøœah njive. Vmes opravlja gospodinjska dela in skrbi za druæino. nastop. v nedeljo. z zadruæno mlatilnico, ki jo je upravljal Tomaæev Stane. Pomagali smo eden drugemu pri metanju snopov v maøino Za preseneœenje veœera so poskrbeli Prav to soboto, ko smo si na Gradeæu in odmetavanju slame. Mlatili so vsi »kozli« od A do Æ. œlani druæin Jakob in Øavli, ki so se polepøali veœer, je godoval tudi Zakaj so malelaøœani kozli, pa ne vem. ponosno pridruæili v narodni noøi in Ahac, po katerem se imenujeta hrib nekaj polk in valœkov odplesali kot in cerkev, postavljena v œast Andreju Enajst let sem bil zaposlen v zadrugi kot zbiralec mleka pravi profesionalci. Da je razpoloæenje Turjaøkemu, ki je pred 420 leti pri Sisku in øofer. K meni je priøel Zelnikov Milan in me prosil, œe tudi po konœanih nastopih ostalo premagal Turke. Zato je v nedeljo, prav grem pobirat mleko s traktorjem, ker mora Ogrinc Anton veselo, je poskrbel gostiteljev sin tako v omenjenem sklopu prireditev, s tovornjakom v Pulo odpeljat suho robo. Pa sem øel Turistiœno druøtvo Turjak organiziralo kadar je bilo treba s traktorjem, Milan je pa zlival. Nato pohod po turjaøki turistiœni poti, ki so zaposlili Stritarjevega Vineta. Ko je odøel k vojakom, so se je konœal z obredom v omenjeni mene vzeli. Vine je po vrnitvi vozil z Omom suho robo. Po cerkvi. smrti Antona Ogrinca sem mleko vozil in zlival. Z mlekom sem konœal ob deveti uri. Œe je bilo potrebno, sem opravljal Na koncu moram omeniti øe en sobotni dogodek, œeprav ni neposredno sodil tudi druge prevoze. Po letu 1992 so prevoze mleka prevzele Narodne noøe Ljubljanske mlekarne, Rus iz mlekarn je izmed dveh øoferjev med omenjene prireditve. Osem ekip izbral mene. Kupil sem zadruæni avto Deutz 130 in zaœel iz obœin Velike Laøœe, Ig in Økof ljica Navduøeni balinarji seveda upajo, da mleko zbirati in voziti kot samostojni podjetnik. Za prevoz je namreœ preizkusilo novo baliniøœe bo baliniøœe œim manj samevalo in da mleka sem si kupil Mercedes, kmalu ga bom spet zamenjal, na Turjaku, k izgradnji katerega so bo njihovo druøtvo tudi formalno œim prav tako tudi cisterno. pripomogli tudi posamezni œlani naøega druøtva. V turnirju je zmagala prej zaæivelo. Stari oœe Anton je imel za prvo æeno Jerkinovo iz Ponikev. Danica in Franc Perhaj pred malelaøko kapelico Lurøke Marije, ekipa z Gradiøœa nad Pijavo Gorico. Zdenka Zabukovec Njun sin Anton æivi v Kranju. Druga æena je bila Marija julij 2013. Arhiv: Ana Debeljak Na baliniøœu v Turjaku Foto: Evgen Øerbec Trobla 5/2013 18 Naøa dediøœina Naøa dediøœina 19 Trobla 5/2013 Praznik gospodinj 17. Srečanje vasi Hitro so leta in leto naokoli. V nedeljo, 28. 7. 2013, smo Selo – Sela – Sele se gospodinje æe desetiœ zbrale, da poœastimo praznik gospodinj. (Selo pri Robu) Priœele smo s sv. maøo ob 9. uri v æupnijski cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Laøœah. Pri bogosluæju so sodelovale naøe œlanice. Tradicionalno se æe vrsto let sreœujejo vaøœani slovenskih vasi z imenom Selo, Sela Po sv. maøi, v prijetni senci pred cerkvijo, je potekal kratek ali Sele. kulturni program. Predsednica druøtva Milka Debeljak je pozdravila vse prisotne, naøe gostje, vsem Martam pa Letoønje sreœanje je je bilo 29. 6. 2013 v voøœila k njihovemu godu. Namenila je nekaj besed ob 15. Selu pri Ajdovcu, obœina Æuæemberk. obletnici druøtva in 10. obletnici praznika gospodinj. Za udeleæbo na sreœanju je poskrbel tako Tokrat so bile naøe gostje iz Koœevja, Ribnice, Nove vasi, kot æe veœkrat Janez Cimperman iz Sela. Grosuplja, Dobrepolja, Strug in iz Mlinø pri Zagorju. Prijavili so se vsi selani, sorodniki oziroma Naøega praznika se je udeleæila tudi predsednica Zveze druæinski œlani, ki izhajajo iz vasi Selo pri kmetic Slovenije Irena Ule, ki je tudi predsednica DPÆ Robu in øe kakøen iz sosednje vasi. Avtobus Mlinøe "KOLOVRAT". S seboj je pripeljala druøtveni pevski Organizator Janez Cimperman s je bil napolnjen do zadnjega sedeæa in øe podæupanjo Tatjano Devjak zborœek in skupaj so nam popestrile program; prav tako tudi veœ. Janez je vse skupaj lepo pozdravil, nam Vesele Ribnœanke in Suhe œeøpjle iz Gradeæa s prav lepo in predstavil celodnevni program in zaæelel, da zanimivo spremljavo gospoda na ustne orglice. Z veseljem bi se imeli kar najlepøe. smo prisluhnile mlademu dekletu Metki Øtrukelj, ki nam je igrala na frajtonarico. Prvi postanek in okrepœilo smo imeli pred Vladka Turk Mate, naøa kmetijska svetovalka, ki je ves œas gradom v Æuæemberku. Ker pot ni bila od ustanovitve z nami, se je dotaknila naøih zaœetkov vse do dolga, smo imeli veliko œasa øe za ples in danes, ko je druøtvo dejavno na razliœnih podroœjih. zabavo, saj nam je na harmoniko igrala mlada Selanka Metka Øtrukelj. V œasu naøega Vsa leta œutimo pripadnost kmeœkemu stanu, zato smo tudi druæenja nas je poœastila s svojim prihodom povezane s kmetijsko zadrugo. Kmetijska zadruga nam ves podæupanja Tatjana Devjak. Skupaj smo se œas nudi prostore za naøe druøtvene dejavnosti. Predsednik odpeljali na prizoriøœe v Selo pri Ajdovcu. KZ Velke Laøœe Ivan Levstik je v nagovoru øe posebej Nagovorila nas je v imenu Obœine Velike izpostavil gospodinjo in njen pomen. Laøœe in v svojem imenu ter zaæelela, da bi Peter Centa je s fotoaparatom poskrbel, da si bomo v se imeli v tem lepem sonœnem dnevu zares poznejøih letih pogledali naøe praznovanje. Da se nas je lepo. Majice so nam dale svoj æarek sonca dobro sliøalo, je za ozvoœenje skrbel Marjan Peterlin. in vse pohvale za tako mnoæiœno udeleæbo Po kulturnem programu smo se iz hladne sence pred cerkvijo na sreœanju. preselile k »Roku«, kjer so nas postregli z zelo dobro obaro. Naøe œlanice so se izkazale s sladkimi dobrotami. Na prizoriøœu je potekal sprejem vseh gostov SELANOV, ki so priøli iz 34 vasi Vsem, ki ste poskrbeli, da je bil naø praznik lepøi, iskrena od vsepovsod, celo iz Hrvaøke, Italije in zahvala. Zahvaljujemo se tudi obœini Velike Laøœe za Avstrije. Po sprejemu in mimohodu so se f inanœno podporo. Posebna zahvala gre tudi gospodu predstavili vsi predstavniki vasi, obœin in æupniku Vladimirju Jaksetiœu, ki vsako leto daruje sv. ostali pomembni gostje. Sledila je konferenca maøo za gospodinje. Veseli obrazi obiskovalk, zadovoljne in izmenjava daril, vtisov in predlogov za gostiteljice, vse to nam daje potrditev, da naø praznik naslednja sreœanja, ki sledijo vsako leto gospodinj ostaja tradicionalen. S takim druæenjem zadnjo soboto v juniju. VABLJENI. pridobivamo nove izkuønje, øirimo nova poznanstva in utrjujemo prijateljstva. V popoldanskih urah je bilo poskrbljeno Milka Debeljak za jedaœo in pijaœo, glasbo, sreœelov, voænjo s koœijo, ogled muzeja z zasebnimi Foto: Peter Centa orglami in umetniøkimi slikami ter za ogled æuæemberøkega gradu. Zahvala vozniku Cvetu, ki je nas in øe druge Selane odpeljal na ogled gradu. Obœina Velike Laøœe nam je omogoœila avtobusni prevoz, na pomoœ so priskoœili øe drugi donatorji: Kmetijska zadruga Velike Laøœe, Zlata Nit Grosuplje in Poni trgovina z majicami. Za vse dobrote, ki jih ni bilo malo, so poskrbeli posamezniki. Vsem se prav lepo zahvaljujemo in jih vabimo, da se nam v bodoœe pridruæijo.

Zdenka Økrabec Trobla 5/2013 20 Vseæivljensko uœenje Turizem 21 Trobla 5/2013

Vseživljenjsko Na ta dan bo minilo ravno 120 let od slavnostne izobraževanje v Velikih otvoritve æelezniøke proge Ljubljana–Koœevje, Poletje na gradu DEKD 2013: 100 let Laščah zato bomo ob tej priloænosti Turjak v dobro dediščine »Učenje vse življenje« v kaøœi Trubarjeve domaœije SOBOTA, 5. OKTOBER Poletne nedelje od 1. do 29. septembra 2013 Šolsko leto 2013/2014 odprli DEDIØŒINA ZA STARE IN MLADE priloænostno razstavo Spoøtovani mentorji, œlani øtudijskih kroækov in vsi, ki bi to æeleli postati! PRIHOD »URNEGA HLAPONA« V VELIKE LAØŒE. S predstavitvijo naøe kulturne dediøœine bomo priœeli na velikolaøkem trgu z

Lepo vabljeni na BUŒNO-MARMELADNIM DNEM, na katerem bodo podeæelske æene med 9. in 12. uro SKUPNO SREŒANJE predstavile izbor tradicionalnih izdelkov in obiœajev (buœna juha, buœno pecivo, domaœa marmelada OB PRIŒETKU NOVEGA ØOLSKEGA LETA, od 11. do 19. ure in kruh…). Æe tradicionalno pa bo potekalo tudi boste lahko v spremstvu lokalnega vodnika spoznali tekmovanje za najboljøo marmelado ter najveœjo in najlepøo buœo. ki bo v petek, 27. septembra 2013, ob 17. uri na grad, njegovo zgodovino in zgodovino njegovih lastnikov Turjaøkih. Trubarjevi domaœiji na Raøici. Po kosilu bo œas za ogled lokalnih znamenitosti: Velike od 14. do 17. ure Laøœe in Levstikova in Stritarjeva spominska soba v Predstavili bomo programe v novem øolskem letu in Levstikovem domu, razstava akademske slikarke Cvetke Pripravili smo razliœne delavnice in aktivnosti za Jakovljeviå, Velikolaøke cerkve v Gostilni pri Trojici v vsebine øtudijskih kroækov (œebelarski kroæek, literarna odrasle in otroke. Lahko boste izdelali svojo miniaturko skupina, fotografski kroæek, Naø kraj, vœeraj, danes, jutri, Malih Laøœah, Parnasov IC v Robu, ogled gradu Turjak, v knjigoveznici zavoda Parnas ali leseno igraœo v Trubarjeva malica z ogledom Gradeæa… øtudijski kroæek Parnas …) delavnici Art-les, nauœili se boste lahko izdelovati Razstavo so pripravili œlani øtudijskega kroæka papirno cvetje (DPÆ Velike Laøœe). Druøtvo za Ob 14. uri se bo dogajanje preselilo na Trubarjevo ohranjanje dediøœine Gradeæ bo poskrbelo za dobrote iz domaœijo. Naø kraj, vœeraj, danes. gradeøke suøilnice. • ob 14. uri: FRESKE – od Trubarjevega zapisa do danaønje igre Na ogled bodo razstave: Sprehod po Trubarjevi rojstni vasi z ogledom primerov • RAZUMETI GRAD – vloga in pomen gradov v Za dodatna vpraøanja smo na voljo na sprejemamo obnove kulturne dediøœine in delavnica izdelovanja slovenski zgodovini (Zgodovinski inøtitut Milka Kosa, miniaturnih fresk. elektronski poøti [email protected] ali na telefonski ZRC SAZU), øt. 01/788 10 06. (Zavod Parnas) • Reprodukcije manieristiœnih graf ik 17. stoletja • ob 15. uri: TRUBAR IN NJEGOV ŒAS s turjaøkim grbom Jute Auersperg (Narodni muzej Slovenije), Razlaga Andreja Perhaja v spominski sobi Primoæa LEPO VABLJENI! Trubarja • Trubar in Turjaøki zgodovinarke Barbare Ænidarøiœ in Protestantsko øolstvo na Slovenskem (Slovenski øolski • Ob 16. uri: KONSERVATORSKI POSEGI IN Javni zavod Trubarjevi kraji – koordinator vseæivljenjskega muzej), PREZENTACIJA TRUBARJEVE DOMAŒIJE izobraæevanja v Velikih Laøœah. • Drago Petroviœ: razstava aktov v Rozamundini sobi. Andreja Bahar Murøiœ – konservatorska svetovalka ZVKDS, OE Ljubljana Vstopnina: druæine 5 EUR, øtudenti 2,00 EUR, • ob 16.45: PREDSTAVITEV ÆAGARSKE ZBIRKE NA odrasli 3,00 EUR. TEMKOVI ÆAGI – primer vnaøanja vsebine v kulturni spomenik novo vkljuœeni hitro uteœejo v delo, saj veliko stvari veœkrat Delavnice z doplaœilom. UTŽO – desetič kot prvič ponavljamo ali pa jih obravnavamo na drugaœen naœin. Otroci se bodo lahko vkljuœili v razliœne delavnice. Termini delavnic: 1. september, 8. september, Torej, kot v naslovu: desetiœ kot prviœ. 15. september, 22. september in 29. september. Nosilec prireditve: Javni zavod Trubarjevi kraji in Oktobra priœenjamo deseto leto vseæivljenjskega Naøi obœani so v zavidljivo visokem odstotku vkljuœeni ZVKDS, OE Ljubljana v sodelovanju z lokalnimi druøtvi izobraæevanja v okviru Univerze za tretje æivljenjsko v razliœne dejavnosti, obisk dejavnosti v UTÆO pa je v Vabljeni! in drugimi organizacijami obdobje (UTÆO). V dosedanjem delu smo obravnavali v zadnjih obdobjih precej upadel. Morda zaradi delovanja kroækih zelo razliœne in zanimive teme, se prijetno druæili zunaj srediøœa obœine, pri nekaterih pa morda zaradi in obiskovali atraktivne lokacije pri nas in bliænji okolici ter nepoznavanja pravega delovanja UTÆO. Nekaterim je naziv opravili nekaj delavnic. Kroæki temeljijo na prostovoljstvu øole tista ovira, ki povzroœi to, da nepouœeni mislijo, da je Le Tendre Amour Komorna opera in medgeneracijskem sodelovanju, vodijo jih visoko za tako uœenje zahtevana kaka zahtevna predizobrazba. Prizoriøœe ni niœ posebnega, nikakor pa tega ne moremo strokovno usposobljeni predavatelji, kakovostno pa je tudi Brez strahu. reœi za goste! Øtirje vpadljivi soprani, vsi obleœeni v tipiœne sodelovanje z ostalimi druøtvi in organizacijami v naøem K nam bi lahko priøli skoraj nepismeni, nizko izobraæeni kostume za f lamenko iz 50. let prejønjega stoletja, gredo podroœju, osnovno øolo in knjiænico. ljudje, pa bi se lepo vkljuœili v delo. Imamo, prostore, zveœer ven. Vsak pooseblja enega od elementov – Vodo, Obstaja tudi moænost, da bi udeleæenci izmenjavali znanja dobivamo denarno podporo, imamo predavatelje in Zrak, Zemljo in Ogenj. Njihov mali æenski veœer pa zmoti na tak naœin, da bi posamezni udeleæenci pripravljali ogromno znanja, imamo potencial, ki nam hoœe pomagati, bariton, ki igra vlogo Œasa in jih ves veœer poskuøa osvojiti, posamezne teme in z debatno izmenjavo mnenj ostalih a je pri tem neuspeøen. Toœaj, ki je vedno zaposlen z æivimo v prekrasnem okolju, poznati æelimo naø kraj in SOBOTA, 7. SEPTEMBER, ob 20.30 uri udeleæencev morda dopolnjevali znanja. Na katerih ga predstaviti drugim, hkrati pa ohraniti izroœilo naøim urejanjem toœilnega pulta, œiøœenjem, pospravljanjem podroœjih se bomo izobraæevali v naslednjem letu, odvisno zanamcem. Grad Turjak stolov in streæbo pijaœe, si vseeno vzame œas za ubogega baritona in mu postreæe z moøkim nasvetom, vendar je predvsem od volje udeleæencev, izraæene na sreœanju, Pridite neobvezno na sestanek ob priœetku jesenskega Zakljuœni koncert festivala stare glasbe zaman. ki bo 27. septembra, ob 17. uri na Trubarjevi domaœiji na semestra, spoznajte to plemenito delo in z vaøo prisotnostjo Seviqc Breæice Raøici, kamor øe posebej vabimo tiste, ki so nas do sedaj na kroækih omogoœite, da bo UTÆO øe naprej ostala za lepøi morda z nezaupanjem samo opazovali. (Ars Ramovø) Vstopnice: 20 € jutri. Antonio de Literes (ca. 1713): Los Elementos Pomembno je to, da vse teme obravnavamo tako, da se na Marko Koæar, UO UTÆO Velike Laøœe Trobla 5/2013 22 Druøtva Druøtva 23 Trobla 5/2013

njihove obœine. Prosvetno druøtvo Marij Kogoj, kasneje poimenovan Jubilejni, 20. ''Turjaøki V uradnem delu letoønjega sreœanja Kulturno ''Soœa'' iz Kanala bo letos septembra, ''Rozamunda'', s katerim je kar je od 24 prijavljenih nastopilo 19 kot æe vrsto let dosedaj, organiziralo sedemkrat nastopila na naøih revijah. harmonikar'' 2013 harmonikarjev in harmonikark vseh bogat mesec ''Kogojeve dneve', kamor smo vabljeni Je podpredsednica KUD in se trudi Dobrih 14 dni po pevski reviji starosti iz 5 obœin. Sreœanje sta zaœela tudi mi. Odzvali se bomo povabilu in pomagati druøtvu tudi na vse druge se je na Turjaku zgodil tudi samozavestna Domen in Jakob Indihar junij na se udeleæili te veœdnevne prireditve mogoœe naœine. Pomaga pri izvedbah 20. tradicionalni ''TURJAØKI iz domaœe obœine Velike Laøœe, ki predstavniki KUD Marij Kogoj in revij in drugih prireditev, zadnje HARMONIKAR''. Sreœanje je bilo v sta æe veœkrat nastopila na naøih Turjaku predstavniki obœine Velike Laøœe. œase pa poskrbi tudi za postreæbo po petek, 22. 6., ob 18.30 na Turjaku sreœanjih in sta tudi soustanovitelja V programu letoønje revije, ki jo je kot prireditvah. Obenem je tudi odliœna pod øotorom. Organizator sreœanja, ansambla ''KRPAN''. Sreœanje sta po navadi povezovala Tina Jakliœ, so recitatorka in nas je æe veœkrat ''reøila KUD MARIJ KOGOJ, je prvo sreœanje zakljuœila prekaljena domaœina Janko Pevska revija obœine Velike se s svojim petjem predstavili naslednji iz zagate''. Ponosni smo na njeno harmonikarjev organiziral æe leta in Aleø Gaœnik s staro ljudsko pesmijo Laøœe zbori: Velikolaøka vokalna skupina neegoistiœno dræo. 1990. Do leta 1997 je sreœanja ''RAØPLJA''. Vmes so nastopili øe: (zborovodja Martina Kovaœiœ), Priznanje je prejela tudi Tina Jakliœ, ki organiziral sam KUD Marij Kogoj, Matic Gospeti – Økof ljica, Metka V letu 1990 je imel KUD Marij od takrat dalje in vse do danes pa je Øtrukelj – Velike Laøœe, Ivan Zavrl Kogoj v svojih vrstah zelo kvaliteten zborœek skupine Miøk iz vrtca Turjak æe vrsto let povezuje naøe revije in se (zborovodja Tatjana Marolt), otroøki je zaœela udejstvovati v KUD æe leta soorganizator takrat novoustanovljeni – Cerklje, Æiga Mikliœ – Grosuplje, æenski pevski zbor. Zaradi adaptacije JSKD OI LJ.-okolica. prviœ Klavdija Mikliœ – Grosuplje, osrednje dvorane v Domu krajanov je PZ OØ Primoæa Trubarja (zborovodja 2003. Od takrat dalje je voditeljica Vita Mekinda), MPZ Lig iz Kanala mnogih naøih prireditev, tudi pevskih Pred zaœetkom uradnega dela si je Gaøper Virant – Velike Laøœe, Jani bil æe v nevarnosti obstoj tega zbora, Ænidarøiœ – Dobrepolje, prviœ Æiga kajti trenutno ni bilo razpoloæljivih (zborovodja Adela Jeronœiœ), ÆPZ Tonja revij, ravno letos pa je njen jubilej – organizator KUD Marij Kogoj vzel iz Borovnice (zborovodja Jaka Jerina), 10-letno vodenje teh revij. Izkazuje pravico, da se zahvali in motivira Kastelic – Dobrepolje, Manca prostorov za kulturne in pevske Bavdek – Velike Laøœe, prviœ Urøka dejavnosti. Zato smo æe marca na Kvartet Zvon (vodja Boæo Zalar), se tudi s plesno dejavnostjo in je s nekaj svojih œlanov s ''Kogojevimi Komorna skupina iz mladinskega PZ svojo vestnostjo in pogumom svetel priznanji''. Ta priznanja sta podpisala Jeseniœnik – Velike Laøœe, Janez takratnem obœnem zboru sprejeli sklep, Langenfus – Velike Laøœe, prviœ da bomo prviœ organizirali, v sicer øe OØ Primoæa Trubarja (zborovodja zgled mlajøim, saj jih spodbuja k KUD in JSKD OI Lj.-okolica oz. njuna Vita Mekinda), MPZ Kazimir Nanut iz ustvarjalnemu delu. vodja Tatjane Avsec, ki jih je tudi Andraæ Janeæiœ – Dobrepolje, Miha ne œisto dograjeni Viteøki dvorani na Lampe – Dobrepolje, Blaæ Matjaæ – Kanala (zborovodja Klemen Nanut), Nastopajoœim, obiskovalcem ter vsem, podelila. ''Kogojeva priznanja'' so gradu Turjak, 1. MESEC KULTURE Økof ljica, Danijela Gruden – Purkart MePZ Joæe Srebrniœ iz Deskel – ki so kakor koli pomagali pri uspeøni tako letos prejeli naslednji zasluæni in s tem tudi motivirali ÆPZ. Prva – Velike Laøœe, Peter Tekavec – Velike Kanal (zborovodja Adela Jeronœiœ) izvedbi letoønje obœinske pevske œlani KUD Marij Kogoj: prireditev od petih v tistem mesecu Laøœe, Jure Ahœin – Velike Laøœe (in in Cerkveni MePZ æupnije Velike revije, se ob tej priloænosti prav lepo – Katarina Gaœnik za svoje juniju je bila prav ''VEŒER S PEVSKIMI njegov prijatelj Lovro Lonœar). Vsi Urøka Jeseniœnik Klavdija Mikliœ Laøœe (zborovodja Ladka Deterding). zahvaljujemo za sodelovanje. Posebna dolgoletno sodelovanje in pomoœ ZBORI''. Takratna preizkuøenost nastopajoœi so ob koncu sreœanja Posebno bogastvo obœinske pevske zahvala tudi obœini Velike Laøœe za pri aktivnostih KUD, øe posebej akustike v dvorani in odliœna kvaliteta prejeli priznanja, ki jih je podelila revije je medsebojno sodelovanje vsakoletno podporo. pri ohranjanju ''Turjaøkega ÆPZ sta pripomogli, da smo v letu Tatjana Avsec, vodja JSKD OI Lj.- pevcev vseh starosti. Zato morajo harmonikarja'', na katerem je tudi 1996, takrat æe v novi obœini Velike okolica. Laøœe, predlagali, da naj bo vsako leto tudi na nadaljnjih revijah sodelovati veœkrat nastopala; tudi najmlajøi iz vrtca, malo starejøi iz Za uspeøno realizacijo sreœanja v œasu obletnice Trubarjevega rojstva – David Centa za dolgoletno øole in drugi, ne glede na kakrøne koli se zahvaljujemo soorganizatorju in ob prazniku obœine organizirana poærtvovalno in dosledno razliœnosti. Tako naj bi dosegli ravno JSKD OI Lj.-okolica, pokrovitelju – vsakoletna OBŒINSKA PEVSKA opravljanje tajniøkih del in tako enotnost, ki je bila prisotna v 2. domaœi obœini Velike Laøœe na œelu REVIJA. V omenjenem mesecu raœunalniøke obdelave podatkov; juniju 1990 je bila druga prireditev MESECU KULTURE junija 1991, torej z æupanom Antonom Zakrajøkom, v œasu osamosvojitvene vojne. Pevsko – Rok Peœnik je œlan KUD æe od leta Katarini Gaœnik, Aleøu Gaœniku tudi SREŒANJE HARMONIKARJEV, 1987 in od takrat dalje pomaga ki je poleg revije tudi postalo revijo æe veœ let zaœnemo s Trubarjevo in Janku Gaœniku ter naslednjim Æiga Kastelic Andraæ Janeæiœ pesmijo ''Pujte, pujte vsi ludje'', ki jo svojemu oœetu pri organizacijah posameznikom: Mileni Gaœnik in tradicionalno in ga kot ''TURJAØKI vseh kulturnih prireditev, ob HARMONIKAR'' organiziramo øe zapoje Velikolaøka vokalna skupina. V Joæetu Virantu, Sonji Gaœnik, Roku njej veliki Trubar, kateremu je, poleg tem pa druøtvu nudi vsestransko Peœniku, Davidu Centi, Marku danes. Takratne prireditve so bile pomoœ KUD MARIJ KOGOJ izrednega pomena tudi zato, ker smo prazniku obœine Velike Laøœe, tudi v Zelniku in Duøanu Zelniku, Marcelu v tem letu 1990 junaøko napovedali spomin in œast posveœena revija, kliœe – in Lara Petriœ za oplemenitenje Peterlinu, Joæku Perhaju in Roku predsednik: Franci Peœnik – AC Slovence k petju. Ponosni smo, da so kulturnih prireditev z violino; Centi. Zahvala tudi œlanom ansambla PRIHOD DEMOKRACIJE in pozvali k Foto: ''Roki'' in Evgen Øerbec poenotenju vseh ljudi. njegove zamisli usliøane, v dokaz je hvaleæni smo ji tudi, ker GAMA, ki so nabirali izkuønje prav med drugim vsakoletna revija obœine pripelje med nas svoje prijatelje na naøih sreœanjih in so tudi ozvoœili Letos smo torej æe sedemnajstiœ Velike Laøœe. instrumentaliste, izkazala pa se je celotno prireditev. organizirali obœinsko pevsko revijo na Turjaøki KUD se obenem trudi, da æe tudi kot voditeljica. gradu Turjak. Na njej je nastopilo 10 na letnih pevskih revijah in tudi ob Letos je ''Turjaøki harmonikar'' zborov, od tega 6 iz naøe obœine in 4 drugih priloænostih MOTIVIRA svoje praznoval svoj 20. jubilej, saj sreœanje gostujoœi, in sicer trije iz obœine Kanal œlanstvo. Na letoønji reviji sta bila trikrat æal ni bilo organizirano. Vsa ob Soœi in ÆPZ ''TONJA'' iz Borovnice. podeljeni tako DVE ''TRUBARJEVI'' leta organiziranja sreœanj si zadajamo PRIZNANJI KUD Marij Kogoj. Ta naslednje cilje in izzive, ki jih vse Z obœino Kanal ob Soœi smo navezali priznanja s Trubarjevim simbolom do danes naœrtno izpolnjujemo: prijateljske stike æe leta 2001, saj nas se podeljujejo izkljuœno na pevskih poenotenje okoliøkih prebivalcev, povezuje skladatelj Marij Kogoj, ki revijah, in sicer tistim œlanom, ki so sodelovanje in NE tekmovanje, je preæivljal svojo mladost v Kanalu. najbolj zasluæni za obstoj ravno teh pomoœ pri pridobivanju samozavesti Lani, torej po 120 letih skladateljevega revij. Prejeli sta ga œlanici KUD Brigita in poguma pri nastopajoœih, rojstva smo s Kanalci øe poglobili Æeleznikar in Tina Jakliœ, najbolj enakopravna zastopanost spolov in obstojeœe prijateljske odnose, zato vidni v svojih aktivnostih prav na teh starosti ter poglabljanje in ohranjanje sta æe na naøi lanski obœinski pevski revijah. Priznanji je podpisala tudi medsosedskih oz. medobœinskih reviji sodelovala dva pevska zbora obœina Velike Laøœe oz. æupan Anton odnosov. ''Turjaøki harmonikar'' je iz Kanala. 22. septembra lani, na Zakrajøek in s tem potrdila istovetnost posveœen odmevni zmagi Andreja spominskem veœeru ob 120. obletnici in pomembnost obeh priznanj. Turjaøkega s kranjskimi œetami nad Kogojevega rojstva na gradu Turjak, Brigita je naøa œlanica æe od leta Turki leta 1593 in slovenskemu pa so nas obiskali tudi predstavniki 1987 in soustanoviteljica ÆPZ KUD dræavnemu prazniku. Trobla 5/2013 24 Druøtva Druøtva 25 Trobla 5/2013

in ga uredili za ogled. Sandro, simpatiœni kustos, nas je v veœjo podporo bi morali dati ljudem, ki æelijo ohranjati Društvo rezijanøœini popeljal po zbirki in ob f ilmœku predstavil dolino naø jezik in svojo kulturo. Mi iz osrednje Slovenije se sploh Rezije. Ugotovili smo tudi, da je rezijanøœina neverjetno ne zavedamo, kako se ti ljudje »bojujejo« za nekaj, kar je upokojencev na podobna trubarøœini. Nekako smo zaœutili povezanost in nam samoumevno. Rezijanci boljøo prihodnost vidijo v œim veœjem obisku turistov. Træijo svojo dediøœino in seveda izletu v Rezijo gorniøtvo, pohodniøtvo in neokrnjeno naravo. Zakljuœili smo obisk in se poslovili od Rezije z »Zbugan Prvo polovico leta smo zakljuœili in se pred poœitnicami wsën wän« ter nadaljevali pot do Puøje vasi – Venzone. To odpravili na izlet V REZIJO, skrivnostno in samosvojo je kraj, bolje utrdba na zaœetku Kanalske doline. Po ruøilnem dolino. potresu leta 1976 so ga vaøœani popolnoma obnovili. Nastal Œeprav je to najbolj zahodna alpska dolina slovenskega je simpatiœen kraj z malimi trgovinicami sivke, ki je postala narodnega ozemlja v severovzhodni Italiji, kjer se je njihova blagovna znamka; œeprav sivke nisem videla ohranilo posebno slovensko – rezijansko nareœje, dediøœina rastoœe, tudi v vrtiœkih ne. Je pa dober, tipiœno italijanski in stari obiœaji, jo mnogi premalo poznamo. Zato je bilo poslovni trik, ki turistom ugaja in se prodaja. Kraj sam je zanimanje za ta izlet velik in komaj smo ga œakali. simpatiœen, kamnito tlakovan, z veliko cerkvijo, kostnico in loggio, z lepimi gotskimi detajli na fasadah in z obzidjem. Zgodaj smo øli od doma in med potjo se nam je Prijetno se je bilo sprehoditi po ozki uliœici in oprezati za pridruæila gospa Zdenka, uradna vodiœka, ki nam je celo dobrimi fotomotivi. pot pripovedovala zanimivosti in zgodovino, znamenitosti in kulturo podroœij, kjer smo se peljali. Ko smo v Rateœah Nato smo zapustili sonœni kamniti gorski svet in prestopili mejo in se peljali proti Trbiæu – Tarvisio, se nadaljevali pot proti Œedadu – Cividale. Ta del Furlanije – je pokrajina, znaœilna za podroœje Save Dolinke, æe Julijske krajine je œisto nekaj drugega: rodovitna ravnina s spremenila. Ali pa imam samo jaz vedno tak obœutek; sredozemsko klimo je zelo naseljena in bogata z industrijo. drugaœna arhiterktura, veliko cestnih povezav in drugaœni Vendar mesta zaradi œasovne stiske nismo obiskali. Ob ljudje so v Italiji, samo Alpe so iste. reki Nadiæi – Natisone smo preko mejnega prehoda Robiœ pot nadaljevali v Kobarid in Tolmin. Naø naslednji cilj je In za njimi (za Kaninom, V. Babo in Planjo) je dolina bil Most na Soœi, kjer nas je œakala voænja po jezeru in reke Rezije. Hudourniøka dolina je 21 km dolga in obsega zasluæeno kosilo na ladjici Lucija. 120 km2 povrøine. Malo polj in kmetij je tam. Imajo pa veliko kamenja, proda in peska, so brez industrije in bogatih Polni vtisov o skromni deæeli za Kaninom in njeni bogati hiø. Samo sedem malih vasic si sledi: Ravanca – Prato, Bila dediøœini smo se skozi Ajdovøœino vraœali domov. – San Giorgio, Osojane – Oseacco, Njiva – Gniva, Liøœaca S svojimi »fotoœki« smo naøe popotovanje tudi – Lischiazze, Solbica – Stolvizza in v zatrepu doline Korito dokumentirali. V fotogalerijo sta svoje posnetke tokrat Vabljiva ponudba pred trgovinico s sivko – Coritis, kjer pa prebivalci niso nastanjeni œez vse leto. prispevala gospa Blanka in gospod Martin, za kar se jima Vœasih so prebivalci bili »kramarji, prodajawci, brüsarji, zahvaljujem. hölcerji anu muladörji«, nekakøni »zdumarji« bi lahko rekli. Helena Grebenc Gruden Ko je po ruøilnem potresu leta 1976 bilo uniœenih 75 % domaœij, so se ljudje mnoæiœno izseljevali.

Pred loggio Vœasih so Rezijanci branili meje Beneøke republike in Venetom ni bilo mar, kako govorijo, ko pa je to podroœje priølo pod Avstro-Ogrsko, so Slovenci izgubili vse pravice. Zato se je po razpadu te KUD MARIJ KOGOJ dræave prebivalstvo na referendumu odloœilo za vabi na Italijo. Toda priøel je faøizem in zgodba se je ponovila. Sledil je moœan odpor in duhovniki so bili tisti, ki so tradicionalni se uprli in maøe vseeno brali v slovenøœini. Gospod Ivan spominski pohod – 7 km Trinko je bil pravi borec za slovenski narod. Po ljudskem ''PO KOGOJEVI POTI'' izroœilu je zapisal duhovite zgodbe o prekanjenih æivalih. Tako so nastale Zverinice iz Turjak–Gradež–Laporje–Rašica–Mali Osolnik–grad Turjak, Rezije, ki jih vsi poznamo. kjer bo organiziran Odnos do slovenøœine pohodniški piknik s plesom. oziroma rezijanøœine pa je tudi danes odvisen od barve lokalne politike. Ker je æupan Zberemo se v soboto, 21. s eptembra, desniœar v Kulturnem domu v Ravenci – Prato, ni bilo veœ pri brunarici športnega centra prostora za Etnografski muzej na Turjaku ob . 9. uri slovenske rezijanske kulturne dediøœine. Zavedni domaœini Sprehod po glavni ulici so ga preselili v lesene barake Ohranjeni gotski detalji Trobla 5/2013 26 Druøtva Podjetniki 27 Trobla 5/2013

modela, medsebojne povezanosti elementov in medsebojne Počastitev Know us sinergije. Sledi spreminjanje in nadgradnja obstojeœega poslovnega brezplačna priložnost za izboljšanje modela s ciljem izboljøanja in poveœanja njegove uœinkovitosti in spomina na konkurenčnosti uspeønosti. Poslovni model je namreœ lahko eden izmed kljuœnih Evropska unija je razvoju na razliœnih podroœjih do sedaj namenila dejavnikov, ki vpliva na rast, razvoj in uspeønost podjetja ob hkratni talce v Kotah kar precej sredstev. V f inanœni perspektivi 2007–2013, ki se bo jasni opredelitvi poslanstva podjetja, saj je ustvarjanje vrednosti za deleænike temeljni cilj trajnostnega poslovnega modela. Vsekakor V nedeljo, 21. julija je druøtvo Zarja konec letoønjega leta zakljuœila, pa je v okviru Programa œezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega pa je strateøko razmiøljanje predpogoj za rast in razvoj ter s tem spominov s skromno a spoøtljivo dolgoroœni obstoj podjetja. slovesnostjo poœastilo 12 ærtev sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev sof inanciran okupatorskega nasilja med drugo tudi projekt Know us, ki je namenjen dvigu konkurenœnosti malih Osnovna izhodiøœa za postavitev metodologije so razmiøljanja o: svetovno vojno. Minilo je 71 let in srednjih podjetij s poudarkom na inovativnosti in snovanju globalizaciji trga, pri œemer je poudarek na pomenu dodane od dneva, ko so si morali moøki iz novih znanj s ciljem doseganja trajnostnega razvoja podjetij vrednosti izdelka ali storitve; œasu, ki je potreben od razvoja okoliøkih vasi Roba sami skopati in celotne druæbe. V projekt, ki pokriva podroœja dejavnosti: do prodaje proizvoda/storitve; informacijsko-komunikacijski grobne jame in ærtvovati æivljenja za proizvodnjo pohiøtva; gradnjo stavb; kmetijsko proizvodnjo in tehnologiji, pri œemer se je potrebno zavedati ne samo priloænosti svobodo. lov ter z njima povezane storitve; skladiøœenje in spremljajoœe na bliænjih tujih trgih, ki je zaradi uporabe spleta in sodobnih prometne dejavnosti; kopenski promet; cevovodni transport; vodni Veœ kot 30 prisotnih je nagovoril komunikacijskih orodij na »dosegu roke« temveœ tudi prisotnosti promet; gostinske nastanitvene dejavnosti; v dejavnost streæbe predsednik druøtva Zarja spominov tuje konkurence, ki ima zaradi uporabe sodobne komunikacije jedi in pijaœ se lahko øe vedno vkljuœijo interesenti veœ regij: iz Boæo Kovaœiœ, po nagovoru pa so enake priloænosti ter seveda prepoznavanju vedenja kupcev, na Goriøke regije, Obalno-kraøke, Gorenjske, Notranjsko-kraøke in prisotni zapeli tri partizanske pesmi. katerega vpliva tudi negotovo poslovno okolje, ki je pod pritiskom Osrednjeslovenske regije. Na koncu so se padlim poklonili øe spremenjenih gospodarskih in drugih razmer (gospodarska kriza, praporøœaki s prapori. Zakaj postati del projekta, ki zdruæuje sodelovanje slovenskih vstopanje dræav v razliœne poslovne in druge sredine – npr EU ipd). in italijanskih zainteresiranih podjetij, gospodarskih zbornic Prav je, da se spomin na te dogodke Pod okriljem projekta Know us je bilo do danes narejenih veœ in univerz: Univerze na Primorskem, Univerze v Benetkah in ohranja, predvsem zato, da se kaj analiz poslovnih modelov slovenskih in italijanskih podjetij, ki skozi Videmske univerze? takega ne bi nikoli veœ ponovilo in da inoviranje le-teh æe kaæejo pozitivne posledice novega pristopa. bi mladi rodovi lahko neobremenjeni Predvsem zaradi odliœne brezplaœne priloænosti, dostopne vsem, Veœ informacij o projektu na http://www.ozljubljana.si/wp-content/ æiveli v svobodni domovini. ki æelijo izboljøati svoje obstojeœe poslovanje, saj ponuja »æive« uploads/2013/01/KNOW-US-predstavitev.pdf . aktivnosti, kot so: analiza obstojeœega stanja v podjetju, na podlagi Tekst in foto: Sreœo Knafelc Pohitite s prijavami, saj se øe vedno lahko vkljuœite … Analize so analize izpeljan razvoj in testiranje novih metod in modelov, brezplaœne … uvajanje novih znanj in tehnik v realno poslovno okolje, razvoj in izvedbo œezmejne øole podjetniøke inovativnosti in podobno. Œeprav se leto 2013 bliskovito izteka, pa se v projekt, ki se nadaljuje V projektu sodelujoœa podjetja bodo dobila priloænost strokovne v mesecu septembru, ko bodo z zainteresiranimi podjetji na osnovi analize poslovanja, s tem tudi osnovo za razvoj novih poslovnih predhodnih vpraøanj in odgovorov opravljeni razgovori v zvezi z Pohod v Petelinove modelov ali izboljøavo obstojeœih, razøiritev æe obstojeœih poslovnih njihovim poslovnim modelom, øe vedno lahko prijavite in izkoristite stikov s partnerji iz sorodnih dejavnosti z obeh strani meje ter druge ponujene ugodnosti. doline ob dnevu bogate izkuønje in priloænosti. Piko na i predstavlja kontinuiteta Priporoœamo œimprejønjo prijavo zaradi postavitve urnika aktivnosti v obliki spodbujanja partnerstev in sodelovanja podjetij razgovorov. državnosti tudi po zakljuœku projekta Know us. Za nadaljnje informacije se interesenti iz Osrednjeslovenske Na kratko o projektu … ter Notranjsko-kraøke regije obrnite na GZS Zbornico V torek, 25. junija, je druøtvo Odmev Projekt omogoœa malim in srednjim podjetjem pridobivanje ustreznih osrednjeslovenske regije (Igor Vrhovec): [email protected], Mokrca organiziralo pohod s treh kompetenc za optimizacijo in inoviranje poslovnih modelov. telefon 01-5898-177. zaœetnih toœk s skupnim ciljem v Proces se priœne z analizo obstojeœega stanja, pri œemer so v okviru Petelinovih dolinah. Po prihodu treh Za GZS Zbornica osrednjeslovenske regije: Pohoda se s startne toœke pred domom projekta razvite metodologije in ustrezna metodoloøka orodja, pohodniøkih skupin na prireditveni namenjena predvsem prepoznavanju obstojeœega poslovnega Damijana Økrlj prostor se je priœela slovesnost ob veteranov v Krvavi Peœi udeleæila tudi dnevu dræavnosti. V tradicionalnem skupina œlanov druøtva Zarja spominov programu se je poleg slavnostnega in pa domaœinov okoliøkih zaselkov. kot so npr. urejanje parka, razdeljevanje oblek in hrane brezdomcem, nagovora odvil tudi kulturni program z Tekst in foto: Sreœo Knafelc deklamacijami in glasbenimi toœkami. pleskanje prostorov humanitarnega druøtva, pobiranje jabolk, druæenje s starejøimi, pomoœ invalidom ... Na spletni strani www.mojadruzba.si je vpisnik ponudb korporativnih vzgojiteljica) in Janez Kokoøinek prostovoljskih akcij, ki jih lahko predlagajo nevladne organizacije in Pohod po (nekdanji predsednik Planinskega z njimi povabijo zaposlene v podjetjih, da s prostovoljnim delom druøtva). Pridružite se opravijo neko neplaœano delo v njihovi organizaciji za dobrobit øirøe kulturni poti Niko Samsa skupnosti. S tem so podjetjem na enem mestu na voljo ponudbe korporativnemu korporativnih akcij, tako da lahko podjetja enostavno najdejo Dne 9. junija je Planinsko druøtvo nevladne organizacije, katerim lahko s svojimi zaposlenimi priskoœijo Velike Laøœe izvedlo 21. pohod po prostovoljstvu na pomoœ. kulturni poti. Na startu se je prijavilo Koordinator korporativnih akcij za Osrednjeslovensko regijo je 378 odraslih pohodnikov. Skupaj z Korporativno prostovoljstvo ponuja vsem vkljuœenim pozitivne koristi Stiœiøœe NVO osrednje Slovenije: [email protected] (040 otroki in neprijavljenimi pohodniki in predstavlja eno izmed sodobnih oblik druæbene odgovornosti 365 850). ocenjujemo, da je bilo udeleæenih podjetij. V razvitem svetu ima æe dolgo tradicijo, saj zagotavlja trdne Klara Kræiønik, Stiœiøœe NVO osrednje Slovenije najmanj 500 pohodnikov. Na vezi podjetja z lokalno skupnostjo in prinaøa koristi vsem stranem: zakljuœku pohoda so bile za veœkratno zaposlenim, podjetju, neprof itnim prostovoljskim organizacijam in udeleæbo podeljene spominske znaœke lokalni skupnosti. Stiœiøœe NVO osrednje Slovenije delno f inancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja in literatura. Priznanja sta dobila tudi Podjetja oz. delodajalci svoje zaposlene vedno bolj spodbujajo, da œloveøkih virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in prva pohodnika z dvajseto udeleæbo na izvajajo prostovoljsko neplaœano delo za dobrobit øirøe skupnosti. administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja pohodu, to sta Marija Koprivec (upok. Zanje v veœini primerov organiziramo enkratne prostovoljske akcije, nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. Trobla 5/2013 28 Gasilci Gasilci 29 Trobla 5/2013

proti prireditvenemu prostoru pred gasilskim domom. Glasbeno Novo vozilo v spremljavo gasilske parade in glasbene vloæke na sami prireditvi je izvajala Godba Dobrepolje. Vsem sodelujoœim v garaži PGD Turjak paradi je poveljeval domaœi poveljnik druøtva Luka USENIK, za povezovanje programa je poskrbela Petra USENIK. S svojo Pred øtirimi meseci smo se jezili nad hudo zimo, zdaj pa prisotnostjo so nas poœastili poveljnik GZ Velike Laøœe Rudolf tarnamo nad hudo vroœino. Pa da ne gledamo samo na vreme Rupar, dolgoletni predsednik GZ Velike Laøœe ter œastni œlan in z njimi povezane teæave, so bili tudi prijetni dogodki v tem Obœine Velike Laøœe Bogomir SAMSA in predsednik veteranov obdobju, vsaj za turjaøke gasilce, œe odmislimo intervencije, Gasilske zveze Velike Laøœe Milan TEKAVEC. Na slavnostni v katerih smo sodelovali. dogodek smo povabili tudi ministra za obrambo Romana Zastavljen projekt zamenjave tovornega vozila TAM 130 JAKIŒA, ki pa se je opraviœil, saj je bil odsoten in ni opravljal T10 4x4 za PGD Turjak je priøel v zakljuœno fazo. Pred sluæbenih obveznosti. prevzemom vozila pri podjetju Gasilska vozila PUØNIK je Vse navzoœe je pozdravil predsednik PGD Turjak Duøan ZELNIK potekala temeljita predstavitev in usposabljanje o pravilnem Prevoz v Økocjan in orisal postopke zamenjave vozila. Slavnostni govornik je bil rokovanju ter vzdræevanju vozila, uporabe œrpalke in drugih æupan Obœine Velike Laøœe Anton ZAKRAJØEK, ki je v govoru vgrajenih naprav v vozilu. Po konœanem usposabljanju pohvalil delovanje gasilcev na Turjaku ter se hkrati tudi zahvalil je Marjan PUØNIK vsem zaæelel uspeøno, a ne prepogosto svetnikom Obœine Velike Laøœe za podporo pri izvedbi tega uporabo. Sledila je voænja proti domu. Novo vozilo se Zadnji postroj vozil projekta, f inanciranega iz proraœuna obœine. Sledila sta øe je dne 8. 6. 2013 ob 15. uri pojavilo na Turjaku. Gasilski govora Joæeta STARIŒA, predsednika GZ Velike Laøœe, in sprejem vozila je opravilo kar nekaj druøtev iz Gasilske zveze razsvetljava in razsvetljava predelkov z opremo, razen pri Franca BRADEØKA, predstavnika Gasilske zveze Slovenije. Velike Laøœe in nekaj druøtev iz sosednjih gasilskih zvez. Vsi svetlobnem stolpu, na katerem je osem ref lektorjev ksenon. Oba sta se zahvalila Obœini Velike Laøœe in æupanu Antonu prisotni so si novo vozilo z zanimanjem ogledali in ga tudi Svetlobni stolp se avtomatsko spusti, œim se sprosti roœna Zakrajøku ter svetnikom, da so podprli projekt zamenjave vozila komentirali. Na gasilski sprejem novega vozila je bil povabljen zavora. Zvoœna signalizacija zajema elektronsko sireno in za PGD Turjak ter tako izboljøali poæarno varnost. Izpostavila tudi æupan Obœine Velike Laøœe Anton ZAKRAJØEK, ki si je pnevmatske troblje, tako da je vozilo dobro sliøno. Je tudi dobro sta, da ni vse v opremi in tehniki, saj jo morajo gasilci strokovno vozilo z velikim zanimanjem ogledal in v nadaljevanju sledil vidno. in uspeøno uporabiti v nesreœah in se zato morajo nenehno celotni predstavitvi. Kot se ob takem dogodku spodobi, smo V vozilu je vsa oprema, kot je predpisana za GVC 16/25; izpolnjevati in izobraæevati. Gasilcem PGD Turjak je tako nazdravili s penino in nadaljevali s pogostitvijo. V poznih poleg VT-navijaka f i 25 s 60 m cevi je øe VT navijak f i 16 s naloæena øe dodatna obveznost, da bodo novo tehniko uspeøno veœernih urah je novo vozilo zapeljalo v garaæo PGD Turjak 100 m cevi, primeren za gaøenje v naravi. Navijaka imata uporabljali pri nesreœah; ker pa nesreœa ne pozna meja, lahko in izrinilo na prosto staro vozilo. Gasilci kot dobri gospodarji elektriœno navijanje, zanimiva je tipka za vklop navijanja v tleh s sodobno opremo posredujejo tudi zunaj meja obœine, kot smo hitro poskrbeli za nov dom ter staro vozilo naslednji dan police kot pri nakladalnih ploøœadih. Za dostavo vode skrbi je bilo to æe v preteklem obdobju. Sledila so predaja kljuœev pospremili na novo lokacijo v sosednje PGD Økocjan v æe na Rosenbauerjeva œrpalka NH 25. V zadnjem predelku sta øe novega vozila iz rok æupana Obœine Velike Laøœe Antona novo zgrajen gasilski dom. Gasilska po prevzemu dva manjøa navijaka za zrak in vodo ter posodo z milom za ZAZKRAJØKA preko poveljnika Gasilske zveze Velike Laøœe umivanje, ta sluæijo za umivanje gasilcev in œiøœenje opreme. Rudija RUPARJA in poveljnika PGD Turjak Luka USENIKA v Osebna izkaznica novega vozila Vozilo je po Tipizaciji gasilskih vozil, sprejeti od Gasilske Vozilo je opremljeno z elektriœnim agregatom, ima pa tudi zveze Slovenije, pod oznakami GVC 16/25, vendar je roke oskrbniku vozila Primoæu JANEÆIŒU. Oskrbnik vozila nekaj opreme za œrpanje vode, prezraœevanje prostorov ter je opravil zagon vozila in priægal zvoœno signalne naprave. Proizvajalec podvozja MAN zaradi doloœenih posebnosti prav posebno in so ga nekateri seveda opremo za gaøenje poæarov v naravnem okolju. poimenovali kar »gozdno-urbani bojevnik«. Kot æe omenjamo Po tem dogodku je sledil øe blagoslov novega vozila s strani Tip TGM 13.290 4x4 Vozilo so preskusili v razliœnih naœinih voænje. Po cesti je malo v uvodu, gre za klasiœno »kombinirko«, a z manjøo razliko. æupnika dr. Eda ØKULJA. Vozilo je bilo tako slovesno prevzeto. Izdelovalec nadgradnje GV Puønik bolj nemiren zaradi visokega teæiøœa in poslediœno enojnih Vozilo je namreœ na podvozju 4x4 z enojnimi zadnjimi kolesi, Konœni raœun za vozilo, ki je predstavljeno, znaøa malo manj kot Moœ motorja 213 kW/290 KM terenskih gum zadaj, je pa na terenu zunaj poti bistveno kakrøne ponavadi sreœujemo pri terenskih tovornih vozilih. 217.000,00 EUR, vendar je vrednost celotnega opremljenega zmogljivejøi. Pri vseh terenskih voænjah je na razpolago izbira Najveœja hitrost 90 km/h In kot tako je edinstveno pri nas, saj je edini GVC 16/25 na vozila øe nekaj tisoœ evrov veœ, saj smo vozilo opremili z æe reduktorja in zapore diferencialov. Menjalnik Roœni (1+8) podvozju z enojnimi kolesi. Vsa ostala tovorna vozila so obstojeœo staro opremo, s katero druøtvo razpolaga. Veœji Posadka 1 + 7 namreœ s tipizacijsko oznako GVGP ali GCGP. Æe na pogled del f inanœnih sredstev v viøini 180.000,00 EUR je prispevala Vitel Mamut M 15000 vozilo deluje terensko. Velika terenska kolesa in cevna zaøœita SLAVNOSTNI SPREJEM VOZILA Obœina Velike Laøœe, preostanek pa øe zbiramo z razliœnimi iz nerjaveœega jekla to samo potrjujejo. Cevna zaøœita sicer donatorji – botri. Dimenzije vozila dolæina: 6.965 mm Kot pred enim letom, ko smo praznovali okroglo obletnico nima ustnikov za hlajenje, ima pa vseeno protivejno zaøœito. viøina: 3.250 mm delovanja druøtva, smo slavnostni dogodek dne 3. 8. 2013 ob Na seznam donatorjev za vozilo so se vpisali: øirina: 2.480 mm Vozniøka kabina je opremljena klasiœno. V njej zasledimo prevzemu novega vozila priœeli s parado uniformiranih gasilcev – Ministrstvo za obrambo; teæa: 13.250 kg radijsko postajo, kontrolno ploøœo za vklop svetlobne in in vozil. Povorka z zastavonoøo, godbo, gasilskimi prapori in – Avtotransporti Kastelec; zvoœne signalizacije ter zaslon za vzvratno kamero. V prvem gasilci je krenila od peøpoti ob glavni cesti Ljubljana–Koœevje – Skarpa, d.o.o.; delu kabine je prostor za voznika in sovoznika, v podaljøanem – Kmetijska zadruga Velike Laøœe; delu kabine pa je sedeæev øe za 6 gasilcev. Øtirje sedeæi so – Centa Zvone, s.p. opremljeni z izolirnimi dihalnimi aparati (IDA) in so obrnjeni v smeri voænje. Druga dva sta obrnjena nazaj in sta namenjena Vsem donatorjem in sponzorjem je PGD Turjak podelilo samo sedenju, med njima je polica, na kateri so radijske postaje zahvale. in baterijske svetilke ter priroœna zloæljiva miza. V potniøkem Ob zakljuœku se vsem donatorjem (botrom) za f inanœno pomoœ delu kabine imamo nameøœen tudi zvoœnik za radio in radijsko pri nakupu novega vozila PGD Turjak zahvaljujemo, posebej postajo. Moæno je spreminjati tudi osvetlitev notranjosti, tako øe Obœini Velike Laøœe. Prav tako se zahvaljujemo vsem da ta med voænjo ne moti voznika. Ko prestavimo v vzvratno gasilskim druøtvom v obœini in sosedstvu, Gasilski zvezi Velike prestavo, se avtomatsko priægejo kamera in stranske luœi. Te niso Laøœe za medsebojno sodelovanje in pomoœ ter krajanom in nameøœene na vzvratnih ogledalih, temveœ se priæge celotna vsem drugim, ki nam pomagate pri uresniœevanju zastavljenih boœna razsvetljava vozila. Med voznikom in sovoznikom se ciljev. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam omogoœili nahajata torba s prvo pomoœjo in gasilni aparat, ki ju redko izvedbo gasilskega sprejema novega vozila ter izvedbo najdemo v notranjosti kabine. slavnostnega prevzema z ognjemetom, ki ga je sponzoriralo Vozilu se æe na zunaj vidi, da je terensko. Zanimiv je podaljøek podjetje PIROPLANET. kabine, saj je bil narejen naknadno pri izdelovalcu nadgradnje, Z gasilskim pozdravom: NA POMOŒ. vendar ni integriran v nadgradnjo, kot je to v navadi. Vsa Gasilci PGD Turjak Desna stran svetlobna signalizacija je v LED-tehniki, prav tako boœna Gasilski sprejem novega vozila Trobla 5/2013 30 Gasilci Gasilci / Mladi 31 Trobla 5/2013

Cukrarne, ki je gorela cel teden. so preæiveli œlani gasilske œete Zaradi nastalega spora so se gasilci Gasilci PGD Prvo druøtvo je bilo ustanovljeno ustanovili PGD Dvorska vas. Gasilci iz Økrlovice odcepili in ustanovili Regijske in jeseni leta 1869 v Metliki. zdruæeni iz vasi Dvorska vas, Mala svoje prostovoljno gasilsko druøtvo. Dvorska vas- Po ustanavljanju prvih gasilskih Slevica, Medvedjek, Kot, Karlovica, Teænja po zdruæitvi je ponovno državne druøtev se je ideja øirila po slovenski Økrlovica in Podkraj so spoznali, da oæivela. Leta 1974 je bil nabavljen Mala Slevica pokrajini po navadi po krajevnem nimajo primerne opreme za gaøenje. gasilski avto IMV. Deset let pozneje kmečke igre poæaru, ti pa so bili takrat veœkrat Leta 1955 je bilo s prispevki krajanov je druøtvo razvilo prapor. praznovali prisotni. Zavedati se moramo, da so v denarju in lesu kupljena motorna Po osamosvojitvi Slovenije je Œlani DPM Velike Laøœe smo se bila ognjiøœa odprta, brez dimnika, brizgalna Savica. Seveda je bilo za vodstvo druøtva posvetilo veliko odloœili, da se tudi letos udeleæimo 90. obletnico strehe krite s slamo. Preveœkrat se je hitrejøi transport, ki je pri poæaru skrb pomlajevanju svojih vrst, regijskih kmeœkih iger, ki so tokrat zgodilo, da je rdeœi petelin namesto zelo velikega pomena, nabavljen izobraæevanju svojih œlanov in potekale v nedeljo, 23. junija, na zjutraj na gnojiøœu zapel na strehi tudi orodni voz za konjsko vprego. pripravam na tekmovanja. Tako naøe Gradiøœu. Igre so kljub deæju in ustanovitve sredi noœi. Zaradi f inanœnih teæav je bila za druøtvo na gasilskih tekmovanjih slabemu vremenu skrbno pripravili vrednost 100 tisoœ dinarjev gasilcem Pisalo se je leto 1923 in nekaj zastopajo pionirji, mladinci, mlajøi in in izpeljali œlani DPM Hribci. Zaradi na Veliki Osolnik prodana roœna društva "drjanskih" (dvorjanskih) moæ je ob starejøi œlani, obœasno tudi veterani. velikega zanimanja naøih œlanov brizgalna. Za danaønjo slovesnost podpori krajanov v mesecu avgustu Øe posebej smo ponosni na æensko smo najeli manjøi avtobus in se tako se je brizgalna vrnila v naøo vas in Naøa ekipa V zaœetku julija so gasilci PGD ustanovilo prostovoljno gasilsko desetino, ki nas zastopa æe vrsto let. odpravili novim zmagam naproti. je tako z orodnim vozom sodelovala Dvorska vas-Mala Slevica praznovali œeto. Na ustanovnem zboru so se Od leta 1997 naøe druøtvo nosi ime v paradi. Motorna brizgalna Savica Naøa ekipa, ki so jo sestavljali Jakob 90-letnico svojega delovanja. Ob zavezali, da bodo novoustanovljeno PGD Dvorska vas-Mala Slevica in je "drjanskim" gasilcem povzroœila Indihar, Domen Indihar, Peter Tekavec, tem jubileju je bila organizirana gasilsko œeto moralno in f inanœno tudi predsednika druøtva izbiramo precej sivih las. Kar naprej je bila v Rok Vesel, Martina Ilc in Andreja Ilc so slavnostna proslava. podpirali. Na æalost teh moæ danes enkrat z ene, drugiœ z druge vasi. okvari in zaradi njene nezanesljivosti v petih disciplinah (koønja, grabljenje, V paradi so sodelovali konjeniki z ni veœ med nami. Prva seja je bila Prav tega leta je padla odloœitev, se je druøtvo odloœilo za nakup pobiranje krompirja, prenaøanje jajc in zastavami, narodne noøe, Pihalna sklicana æe tretji dan po ustanovitvi; da se poruøi stari gasilski dom in nove brizgalne Rosenbauer. Savica vleœenje vrvi) osvojili odliœno 3. mesto godba Dobrepolje, gasilci in gasilke na njej je bilo sklenjeno, da se sredi na isto mesto postavi novega. Ob pa naj bi imela svoje mesto na Mali in se s tem uvrstili na dræavne kmeœke GZ Velike Laøœe in gasilci od Sv. septembra organizira veselica. Iz nekaterih zanesenjakih in podpori Slevici. Gasilci iz vasi Økrlovica s to igre. Œlani smo øe posebno ponosni na Gregorja in z Velikih Poljan. V zapisnikov druøtva je razvidno, øirøe skupnosti smo po treh letih odloœitvijo niso bili zadovoljni, saj Jakoba Indiharja, ki je bil med vsemi paradi so bila udeleæena tudi vozila da so æe naslednje leto pristopili dom dogradili in ga po blagoslovu so si æeleli imeti Savico v svoji vasi. tekmovalci najboljøi kosec. iz vseh druøtev. Sodelovalo je veœ k izgradnji gasilskega doma, prav predali svojemu namenu. Po otvoritvi doma smo se æe ozirali po kot 100 gasilcev, od najmlajøih do tu, kjer stoji øe Dræavne kmeœke igre so potekale 6. Kosec Jakob Indihar veteranov. Desetina veteranov se je danes. Gasilec novem, za naøe druøtvo primernem julija v Slomu pri Ponikvi v organizaciji v povorki peljala na gasilskem vozu, brez opreme je kot gasilnem vozilu. Potrebno je bilo ZSPM in DPM Øentjur. Tekmovalo je starem 60 let. vojak brez puøke, veliko poærtvovalnosti pri nabirki 25 ekip iz cele Slovenije ter ena ekipa Pozdravni nagovor je imel zato so nabavili f inanœnih sredstev. Gasilci smo iz sosednje Madæarske, zato so bile igre predsednik druøtva Boøtjan Hoœevar, tudi øtirikolno poleg vrtnih veselic organizirali tudi mednarodno obarvane. Z nekoliko zgodovino druøtva je predstavil roœno brizgalno tudi smuœarske skoke, kresovanja manj navijaœi, a zaradi tega niœ manj predsednik N. O. Ivan Levstik. Med in nekaj roœnega in f inanœne nabirke krajanov ter motivirani, so naøi tekmovalci v tokrat slavnostnimi govorniki so bili Joæe orodja. podjetnikov. Seveda je s svojimi malo drugaœni sestavi (Martino Ilc je sredstvi pripomogla tudi gasilska Stariœ, predsednik GZ Velike Laøœe, Med obema zamenjala Kristina Hoœevar) dosegli zveza in obœina Velike Laøœe. Anton Zakrajøek, æupan obœine svetovnima 15. mesto. Vsem iskreno œestitamo! Velike Laøœe, ter Franci Bradeøko, vojnama je bilo Ob letoønjem praznovanju, Katja Levstek, predsednik gasilske regije Ljubljana gasilstvo v naøi 90-letnici naøega druøtva, se I. vasi zelo aktivno. ne moremo pohvaliti z novo œlanica druøtva DPM Velike Laøœe Med prenaøanjem krompirja V kulturnem programu, ki ga je Øe posebej so pridobitvijo. Po tihem smo upali, povezovala gasilka Mojca Øilc, je se izkazali pri da bomo v letoønjem letu postavili sodelovala godba, domaœe gasilke, gradnji osnovne temeljni kamen za zaœetek gradnje ki so odpele gasilsko himno, z øole. Za njihovo novega doma. Upanje umre zadnje, KUD ROB øe posebej gasilcem, ki so vse delo recitacijami pa so program popestrili prizadevnost Med parado VAS VABI NA otroci domaœega druøtva. Kot se so bili izbrani zaœeli iz niœ. za tako slovesnost spodobi, so bila in so zastopali Zaradi bogate preteklosti podeljena republiøka, obœinska in dolenjsko gasilsko verjamemo, da bo nadaljevanje naøe UPRIZORITEV druøtvena gasilska priznanja. regijo na paradi ob poti uspeøno. Zastavljamo si nove PGD Dvorska vas-Mala Slevica kongresu gasilcev cilje za prihodnost. Hvala vsem KRVAVSKE LEGENDE, se zahvaljuje vsem udeleæencem leta 1936. gasilcem, ki so druøtvo ustanovili. Hvala za nesebiœno pomoœ, kadar parade, øe posebej konjenikoma Bliæala se je druga ki bo v soboto, 28. septembra, ob 13. uri Roku Tomøiœu in Æivi Pavøiœ ter svetovna vojna je bila œloveku ta potrebna. Hvala in delovanje v sedanji generaciji, naøim krajanom lastnikoma konjskih vpreg Ivanu v KRVAVI PEŒI. Ruparju in Francu Perhaju. gasilski œeti je in lokalni skupnosti. Verjamem, da bomo skupaj øe naprej uspeøno Druæabno sreœanje se je nadaljevalo zastalo. Oprema pa je ostala in je nadaljevali z bogato tradicijo naøega z vrtno veselico z ansamblom gasilstva. Gamsi. sluæila tudi, ko je bila vas zaradi Zakljuœujem z naøim pozdravom: bombardiranja v »V sluæbi ljudstva – na pomoœ!« Kronika gasilskega druøtva plamenih. Kljub temu da se veliko Zaœetna pot varne brambe na Ivan in Tadej Levstik Slovenskem sega v œas leta 1860, gasilcev ni vrnilo po poæarni katastrof i ljubljanske na svoje domove, foto: Mateja Ahaœevœiœ Domaœe gasilke so zapele gasilsko himno Trobla 5/2013 32 Øport in rekreacija Øport in rekreacija 33 Trobla 5/2013

uvrstitve so bila øtevilna œetrta in peta Ana hitro mesta. David Šavli V prihodnjih dveh sezonah bo plavala plava v skupini deklic. Za prihodnost je postal slovenskega plavanja se ni bati, saj Øportni strokovnjaki vedo, deklice, rojene v letu 2003, veljajo za državni da plavanje sodi v skupino izredno moœno generacijo. najbolj napornih øportov in Ob œestitkah za dosedanje uspehe prvak dobri rezultati pridejo samo æelimo Ani vztrajnosti in poguma, ob nenehnem garanju v kajti tako se bodo uspehi lahko øe Tako kot se je prejønja sezona konœala, bazenu in ob njem. stopnjevali in bo Ana tudi v prihodnosti tako se je ta sezona zaœela, s poøkodbo Ana Kastigar, ki je z odliko s plavalnimi doseæki v ponos svoji namreœ. David se je januarja odpravil zakljuœila 4. razred osnovne druæini in Velikim Laøœam. na priprave v Pulo, kjer je z dobrimi øole v Velikih Laøœah in tretji treningi nakazoval, da bo letoønja prvenstvo starejøih mladincev. Vrgel je v Celju je David osvojil 6. mesto z razred klavirja v glasbeni sezona zelo uspeøna. Vendar ni dolgo 65.31 m. metom 60,56 m. øoli, je œlanica Plavalnega kluba Inles trajalo, ko je priølo do poøkodbe Teden dni pozneje, na APS za œlane Ribnica. Plavanje trenira 4–5 krat Tako se je tudi letos izmuznila norma komolca, kar je sicer pogosta teæava in œlanice v Novi gorici, pa ni ølo tako na teden v bazenu in vsaj 2–3 krat za EP za mladince in to le za 69 cm. kopjaøev. dobro. V slabih vremenskih razmerah tedensko v telovadnici. Tudi pravih Seveda pa verjamemo, da œe ne bi bilo Uspehi Boleœina je bila kar moteœa pri je osvojil sedmo mesto. poøkodbe v zimskem delu sezone, bi poletnih poœitnic ima le pet tednov, treningih, zato je bil David primoran saj so v ostalem œasu poœitnic treningi V dneh 29.–30. 6 je bilo v Kopru bil ta œlanek drugaœen. Drugo leto plavalk in izpustiti nekaj tekem v zimskem delu, s dræavno prvenstvo za mlajøe œlane in David postaja mlajøi œlan, s tem pa se celo dvakrat dnevno v bazenu in tem tudi zimsko dræavno prvenstvo za enkrat v telovadnici. Oddih si privoøœi œlanice. Ponovno dobri meti: 64.37 ob isti teæi kopja norma dvigne na 71 plavalcev PK mladince in œlane. Zaradi poøkodbe je m so Davida ponesli na drugo mesto m. v œasu zimskih øolskih poœitnic in po hodil na f izioterapijo k Simonu Boletu, zakljuœku letnih dræavnih prvenstev. v dræavi. Le dober teden pozneje v Verjamemo, da se bo David pribliæal z njim æe sodelujeta dobro leto, tako Mariboru na dræavnem prvenstvu za S treningi je zaœela pred øtirimi leti Inles Ribnica oz. presegel tudi to daljavo, saj so s da je bil David pripravljen na tekme v starejøe mladince in mladinke pa je in æe takrat je veliko obetala, danes trenerjem Andrejem, f izioterapevtom maju in juniju. kljub slabemu vremenu in nevihti pa æe sodi v sam vrh slovenskega V Kamniku, ki je pravi pokazatelj Simonom dobra ekipa in se æe Na ekipnem prvenstvu Slovenije osvojil naslov dræavnega prvaka plavanja v skupini mlajøih deklic. pripravljenosti ribniøkih plavalcev na pripravljajo na naslednjo sezono. poletno sezono, spet blestela mlada za mladince in mladinke je David Slovenije z metom 60,97 m. S tem je Na moøtvenem in posamiœnem Ana Kastigar. V soboto, 13. 7. 2013 se posamiœno osvojil drugo mesto, kot bil izpolnjen eden od letoønjih ciljev. dræavnem prvenstvu za mlajøe Beti Øavli je odvijal æe 12. MM Veronika 2013. ekipa AD Kladivar Celje mladinci pa Na dræavnem prvenstvu za œlane deœke in deklice v kratkih bazenih Ker je bilo vreme sonœno, se je mitinga ravno tako drugo mesto. Na tej tekmi (Ljubljana, od 2. do 3. februarja 2013) udeleæilo kar 490 plavalcev in plavalk se je pomeril tudi v metu kladiva in tudi je dosegla 3. mesto v disciplini 400 tako doprinesel toœke za AD Kladivar. iz Slovenije in tujine. Na mitingu je ŒESTITAM m prosto in 3. mesto v disciplini 50 odliœno nastopilo tudi 30 ribniøkih Pozneje, na ekipnem prvenstvu torej med 8 najboljøih plavalk v m prosto. V øtafeti 4 x 50 m prosto plavalcev in plavalk PK Inles Ribnica, Slovenije za œlane in œlanice v Novi konkretni disciplini. je skupaj s soplavalkami iz PK Inles ponovno pa je odliœno plavalsko gorici, je ølo prviœ po poøkodbi œez 60 DAVIDU ØAVLIJU Ribnica priplavala na 2. mesto. Prav Najveœji mednarodni miting je formo pred prihajajoœimi dræavnimi metrov. Vrgel je 62.31 m, posamiœno za osvojitev naslova tako so bile srebrne tudi v disciplini 4 »Veronikin pokal«, ki ga prireja PK prvenstvi pokazala mlada Ana Kastigar osvojil tretje mesto, œlani AD Kladivar x 50 m meøano. Neulovljive so bile le Calcit Kamnik. Ta øteje tudi za F iNA iz Velikih Laøœ.Ana Kastigar se je pa œetro mesto. DRÆAVNEGA PRVAKA V METU KOPJA deklice iz PK Olimpija. toœkovanje. Letos je potekal le teden po dopoldanskih izloœilnih bojih v Med pripravami pri trenerju Andreju in æelim uspeøno nadaljevanje øportne kariere! Dne 6. aprila 2013 je Ana zaplavala dni pred dræavnim prvenstvom, in popoldanskem f inalu pomerila na 50 Hajnøku v zaœetku junija sta odøla na v Olimpijskem bazenu v Sarajevu, sicer 13. julija. Ana je v disciplini 100 m delf in in osvojila odliœno 2. mesto, mitig v Maribor, kjer je zmanjkalo le in sicer na mednarodnem mitingu m prosto prepriœljivo zmagala. V 50 na 50 m prosto pa je osvojila 3. mesto. 69 cm za osvojitev norme za evropsko Æupan Anton Zakrajøek »Sarajevu s ljubavlju 2013«. Mitinga m delf in je osvojila srebro, v 100 m Ana je æe dopoldne suvereno zmagala se je udeleæilo 579 plavalcev iz hrbtno in 50 m prosto pa obakrat 3. na 100 m prosto, na 100 m hrbtno pa 32 razliœnih klubov iz 6 dræav. V mesto. je osvojila 3. mesto. disciplini 50 m delf in je osvojila 3. Moøtveno in posamiœno dræavno Na podlagi sklepa letnega zbora Program v Krvavi Peœi bo poleg ogleda Plavalna sezona se je konœala z mesto in bila dobitnica zlata na 4 x prvenstvo za mlajøe deœke in deklice OZVVS Velike Laøœe in v poœastitev novih pridobitev doma veteranov dræavnimi prvenstvi v juliju in avgustu 50 m prosto. v dolgih bazenih (Kranj, od 20. do 22. obletnice vojne za Slovenijo, letos Vabilo obsegal øe simbolno veteransko v vseh starostnih kategorijah. Ribniøki V Sloveniji se udeleæuje rednih tekem, 21. 7. 2013) je Ani prineslo bron v tretjiœ organiziramo tradicionalni dejanje, kratek govor predsednika plavalci in plavalke so osvojili kar v Predgozd. Ob spominski ploøœi, ki so skoraj po pravilu mednarodnega disciplini 200 m hrbtno in srebro v pohod po poloæajih 63. samostojne OZVVS in recitacijo pesnice Duøke øest zlatih, deset srebrnih in sedem kjer je bila med osamosvojitveno znaœaja. Redno se uvrøœa v f inale, øtafeti 4 x 50 m meøano. Vse ostale œete nekdanjih krajevnih skupnosti Hoœevar Miheliœ. bronastih odliœij. Najmlajøi plavalci Rob, Turjak in Velike Laøœe. vojno straæarnica bomo imeli kratek V balinanju se bodo spopadle ekipe so sezono zakljuœili v Kranju 20. in Peøpot je dobila ime Veteranska pot postanek z osveæilno pijaœo. domaœinov, veteranov in vojnih 21. Julija. Na dræavnem prvenstvu za Mladi plavalki po Maœkovcu in je registrirana v Od tod bomo nadaljevali pohod proti invalidov. mlajøe deklice in mlajøe deœke je na seznamu pohodnih poti obœine. Krvavi Peœi, kjer bo predvidoma ob stopniœke zopet stopila Ana Kastigar, Za hrano in pijaœo bo poskrbljeno. Zahvaljujoœ obœini Velike Laøœe, ki je 13. uri spominska sveœanost in ogled ANI KASTIGAR ki je osvojila 3. mesto na 50 m delf in novih pridobitev v Domu veteranov. Vabljeni veterani, œlani vaøih druæin, in s øtefeto mlajøih deklic skupaj z f inancirala naø program, smo postavili obœani in simpatizerji OZVVS Velike œestitam Nadjo Padar. V ekipnem toœkovanju tudi øtiri informacijske pohodne table Za pohod je potrebna lahka pohodna Laøœe. in pot oznaœili z rumeno belimi krogi. oprema in vremenu primerna za dosego izjemnih plavalnih uspehov! so Ribniœani osvojili odliœno 7. mesto. Z veteranskimi pozdravi, Dne 7. septembra, v soboto ob 8. oblaœila. ŒESTITAMO! OZVVS VELIKE LAØŒE uri se zberemo v Krvavi Peœi, od kjer Osveæilna pijaœa bo s strani F. Duøan Hoœevar, Æupan Anton Zakrajøek Povzeto po zapisu trenerja bomo nadaljevali pohod skozi vasi organizatorja pripravljena tudi v predsednik Sekiriøœe, Purkaœe preko Maœkov Krvavi Peœi. Nejca Lovøina Trobla 5/2013 34 Øport in rekreacija Øport in rekreacija 35 Trobla 5/2013

Vadeœi se pohvalijo, da tehnike, ki Si upamo, da so se jih nauœili in privadili, lahko TVD Partizan uporabljajo kot pomoœ pri zdravljenju, Velike Laøœe in STEKLARSTVO Peterzavedanju Hren, in s.p. ozaveøœanju: skupina balinarjev Turjak zavestno Gradež 14, 1311 TURJAK vabimo na – pri poøkodbah lokomotornega GSM: 031/356 668 sistema, stisnjenem tkivu in telesni pustimo, Tel: 01/7881 366 osi, zaznavi miøiœnega napora; Otvoritev baliniøœa da gredoBrušenje stekla – pri podpori vegetativnega æivœevja Fazetiranje stekla in ogledal in simptomatike; v vsakdanjiku Turjak in obœinsko zadevePeskanje mimo stekla to zaznavamo kot izœrpanost tekmovanje v Nogometna Izdelava izolacijskega termopan steklain izgorelost, nespontanost, balinanju, nas?Kaljeno steklo apatiœnost, tudi odsotnost, nejasno šola 2013/14 Tuš kabine (po meri, s tesnili) razumevanje, nespeœnost, oblike Energijska vadbaOgledala in tehnika zdravljenja depresije, æalostno razpoloæenje, ki bo v soboto, 14. 9. 2013, ob ŠD NK z univerzalnoIzdelava vibracijo, taljenega ki jo izvajamo stekla z vzorci (fusingkompulzivne tehnika) motnje, ponavljajoœe 9. uri na baliniøœu na Turjaku. æe deveto letoMontaža ob vsegaponedeljkih navedenega ob se moteœe navade in misli, prenizek Sprejem prijav je na GSM 041 in previsok tlak, tresenje, odvisnosti, 19. uri, se Ostalebo ponovno steklarske priœela storitve 23. 251 503 (Niko) do vkljuœno Velike Lašče septembra v dvorani na Turjaku. nemir, potenje, zardevanje, œetrtka, 12. septembra 2013. Vabimo vse stare in nove œlane, da œustvene izœrpanosti, pozabljanje, S torkom, 2. 9. 2013, ob 16.30 uri se bo zaœela nogometna se nam pridruæite, saj izvajamo vaje nezmoænost sodelovanja, Ærebanje tekmovalnih skupin øola, ki jo organizira ØD NK Velike Laøœe. Dobimo se na Prvaki MNZ Ljublaja FUTSAL U-11 v sezoni 2012/13, ekipa ØD na doloœen naœin in za doloœene dele koncentracije, preveœ ali premalo in razporeda tekmovanj bo v zunanjem igriøœu pred OØ Primoæa Trubarja v Velikih NK Velike Laøœe telesa v povezavi z bioenergijo. Sledi zainteresiranosti … petek, 13. septembra, ob 19. Laøœah. uri v gostilni Økrabec v Robu. Nogometni pozdrav! Za ØD NK Velike Laøœe meditacija, avtohipnoza, sproøœanje. – pri prebavnih motnjah, slabosti S sposobnostjo zavedanja in popolne v æelodcu, prehitri in prepoœasni Podobno kot lani bo vadba v øportni dvorani ali na Mitja Pintariœ pozornosti izvabimo iz naøe notranjosti prebavi. Pravico tekmovanja imajo zunanjem igriøœu OØ Primoæa Trubarja, odvisno od preko delovanja naøega primarnega obœanke in obœani obœine vremena. Predvideni termini: torek, sreda, œetrtek. dihalnega respiratornega sistema Velike Laøœe. Tekmuje se v Podrobnosti na torkovem prvem treningu. Cilji nogometne delovanje vibracij. Okrepimo delovanje dvojicah v enotni kategoriji in v øole so predvsem: navajanje na zdravo, øportno æivljenje, notranjih organov in ugotovimo, kje skladu s Tehniœnim pravilnikom vzpostavljanje pogojev za nemoten telesni razvoj, navajanje Vabilo na biva naøa energija. Vzpostavimo stanje Mednarodne balinarske zveze. na medsebojne odnose in na delo v skupini. Tudi letos bo z v telesu z zavedanjem sebe. Poglobimo nami Sreœko Rajøel. kolesarski vzpon razumevanje lastnih naœinov, ki so nas pripeljali v razliœna stanja razumevanja VABLJENI! na Sveti Primož ali nerazumevanja; razlage, ki so jo naøi moægani sposobni priklicati in povrniti samozdravljenje. Uporabimo redne vadbe znanih in neznanih vaj, Zavod za prostorsko, f izioterapevtskih vaj, vaj dihanja, vaje za moœ, energijo in vaje, kako Skupaj se bomo ob uporabnih tehnikah komunalno in razumeti vse, kar nas doleti.KLANČAR, Enako smo zdravljenja d.o.o. z bioenergijo, univerzalno stanovanjsko urejanje pripravljeni za boleœinoGroznikova ali nesreœo 11 1000vibracijo, Ljubljana elementi kraniosakralne Grosuplje, d.o.o. kot na zdravje, napredovanje(Rudnik in -sreœo. ob Dolenjski osteopatije cesti) in resonance seznanili Razumevanje delovanja misli kot in popeljali v svet zaznave lastnih Telefon: 01/42 72 001 PRI GRADNJI VAŠEGA moœ energije, razumevanjeE-mail: ideje [email protected] kot energij. Skozi tehnike gibanja in povzroœitelja RENAUL Tkroniœne boleœine in sproøœanja z vodenim zavedanjem NOVEGA ALI svojega telesa in razlago ujetih travm TVD Partizan vabi vse kolesarje na prireditev Vzpon na skrbi kot oblika programa za izvrøitev REKONSTRUKCIJI pooblaščen servis za vozila Renaultvam bom pomagala ozavestiti naœine Sveti Primoæ, ki bo v nedeljo, 8. septembra 2013. – œesar se najbolj bojimo, se zgodi, OBSTOJEČEGA OBJEKTA dljemenjava ko je ideja in vshranjevanje podzavesti, moœnejøa pnevmatik za dvig lastne univerzalne vibracije s VAM NUDIMO: Tekma s posamiœnim startom se bo zaœela ob 15. uri v postajapnevmatike in bolj Sava,se upira Michelin, spremembi Kleber, poudarkomKormoran na.... tem, kaj lahko storimo zase. Pridobili in obnovili ter obdræali kriæiøœu na vasjo Logarji. navad.ličarsko Duøevni kleparska procesi, deladuhovni œuti – proces jasnovidnosti, poglobitev boste vitalno energijo in s tem moœ za - izdelavo “urbanističnega dela” Prijavili se boste lahko od 13:30 dalje na startu. sprejemljivostinova in rabljena za vtise vozila in izkuønje. æivljenjske preizkuønje. Skozi vodeno posebnega dela projekta Strokovni sodelaci bodo tudi letos skrbeli za otrokovo Razglasitev rezultatov bo 20 minut po konœani tekmi na Upamo si, da zavestno pustimo, da meditacijo, ki bo sledila, in uœinki (lokacijska dokumentacija po starih vkljuœevanje v proces treninga, dvig pripravljenosti za kmetiji Juvanec na Zgonœah. gredo zadeve mimo nas. energijske vadbe vas bom popeljala v predpisih, vodilna mapa po novih delo, utrjevanje in poveœanje zanimanja za nogomet, zaznave telesa v vseh treh dimenzijah. predpisih) razvoj in oblikovanje psihof iziœnih lastnosti in specif iœnih Kdo in zakaj naj se odloœi za tako Prepustite se vodstvu svojega uma pri - izdelavo projektne dokumentacije nogometnih sposobnosti. Tekmujejo lahko samo nekategorizirani tekmovalci. obliko energijske vadbe in sproøœanja povrnitvi zdravja, ravnovesja in vse to za vse vrste objektov ter terapijo? Tekmovanje za znaœko nogometaøa je sestavni del programa Uporaba œelad je za vse tekmovalce obvezna. bo odmevalo kot dvig vaøe ustvarjalnosti - pridobitev gradbenega dovoljenja Tehnika je zelo uœinkovita pri poøkodbi vse do naslednjega sreœanja. Po dela, predstavlja zaœetek vkljuœevanja v nogomet za deklice Udeleæenci bodo tekmovali na lastno odgovornost. - izdelavo geodetskega posnetka in Cesta Logarji–Zgonœe–Sv. Primoæ bo v œasu ali okvari hrbtenice in zaznavnih energijski vadbi se lahko dogovorite za in deœke do 10. leta starosti. parcelacijo zemljišča tekmovanja zaprta. teæavah na posameznih vretencih, kjer terapijo in pogovor glede na teæave, ki Otroøka nogometna øola NK Velike Laøœe je bila ustanovljena je potrebna øe posebna pozornost. Vpliv jih pri sebi opaæate. Vabljeni, vpis æe ob pomoœi Obœine Velike Laøœe v okviru ØD NK Velike na upoœasnjenost bitja srca pozitivno poteka ([email protected], mobitel Najdete nas na Laøœe v letu 2003. Strokovne in organizacijske osnove za vpliva na poœutje, prav tako popustijo 041 745 363). Taborski c. 3 v Grosuplju Dodatne informacije: Joæe, GSM: 031 361 564, ali naøo otroøko nogometno øolo so primerljive z ostalimi v miøiœni krœi in napetost. Kadar je volja in po telefonu Niko: 041 251 503. dræavi. dovolj moœna, se lahko spremeni tudi Za vas pripravila (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 naœin in kakovost æivljenja. Tina Seøek, vaditeljica in terapevtka Trobla 5/2013 36 Pisma Pisma / V spomin 37 Trobla 5/2013

izstopa iz zelenega ozadja eden najlepøih zvonikov populacijo, je dræava omogoœila izjemo v zakonu (naroœnik Od doma se gre cerkve Marijinega rojstva na Hribu nad Robom. Vse Povabilo lokalnim lahko iz postopka javnega naroœanja izloœi enega ali veœ pa zakljuœuje gozdnati niz od Maœkovca prek Velikega sklopov, pri œemer izloœeni sklopi ne smejo predstavljati zgodaj Malinjaka (1039 m), ki je najviøji v velikolaøki obœini pridelovalcem in veœ kot 20% vseh sklopov) in zagotovila, da se zanje lahko do Mokreca (1059 m). naroœa tudi lokalno pridelana hrana izven razpisa javnega Te besede nama je pred leti dejala Urøa Adamiœ iz naroœanja in na ta naœin izpostavi øe hitrejøi sistem t.i. Sonce je æe kar visoko, ko plezam s parkiriøœa na Grmado predelovalcem živil Kneja, ko sva jo z Banœevim Francetom sreœala na »kratkih verig« med pridelovalcem in potroønikom. ob kolesu, kajti øe vedno velja moje zlato pravilo: Na domaœem dvoriøœu. Øla sva namreœ peø z Raøice ob Glede na navedeno æelimo povabiti vse zainteresirane kolesu ali ob kolesu na vrh. Na Veliki Malinjek sem ga Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boøtjanœiœ, vodi do Podloga, nato pa skozi Knej in na Sv. Primoæ. lokalne kmete in manjøe pridelovalce k sodelovanju pri pa tudi nesel pred leti, ker je bila prevelika podrast, ki Draga (skrajøano CUDV Draga) je socialno-varstveni center Ja, veliko sva prehodila skupaj po oæji domovini, da zagotavljanju veœje ponudbe domaœih pridelkov v naøem se je zapletala med napere. Od tu z Grmade je razgled za usposabljanje, vzgojo in izobraæevanje, zdravstveno ne reœem iz vasi v vas na podroœju velikolaøke obœine. centru (zanima nas vsa zelenjava, sadje, krompir, med, na kopasti Veliki Sneænik (1796 m). Ugotovim, da varstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostnikov in France pozna veliko ljudi, vsi skupaj pa vedo veliko, suho sadje, vse oblike predelanega sadje in zelenjave (npr. nimam tu kaj iskati in spustim se navzdol do naravnih odraslih oseb z zmerno, teæjo in teæko motnjo v duøevnem da je bilo vedno zabavno in zanimivo, predvsem pa marmelade, sokovi, kislo zelje,…), suhomesnati izdelki, vrat in pred kapelico sv. Antona in mogoœno smreko razvoju in z dodatnimi motnjami. Naøe enote imamo veliko smeha. ribe,…). Zaæeleni so predvsem pridelki iz integrirane in zapeljem levo navzdol po gozdni makadamski poti v na centralnem naslovu v Dragi pri Igu, v Grosuplju, na Økof ljici, v Ribnici in v Ljubljani. V CUDV Draga je v ekoloøke pridelave. S kolesom se daleœ pride, »ker imaø zic leder« kot dolæino okoli 5 km skozi bukov gozd, ki neverjetno uspeva med velikimi belimi posejanimi skalami. Ob razliœne programe vkljuœeno preko 400 uporabnikov, ki jim V kolikor ste zainteresirani, da bi nam lahko ponudili vaøe pravi rek. Predvsem pa hitreje, le zgodaj dopoldne v veœini primerov tudi sami zagotavljamo celotno prehrano. pridelke, vas vabimo, da nam najkasneje do 20. 9. 2013 moraø na pot, da se ne kuhaø na soncu, a æal brez tega poti je zloæeno veliko bukovega lesa za drva in temu primerno zrita cesta od vlaœenja. Malo niæje, morda V Republiki Sloveniji je praksa pokazala, da z javnim sporoœite svojo ponudbo, predloge, pisno na naø naslov ni kolesarjenja. Zlasti v letoønji vroœini, ki mi veœ ali CUDV Draga, Draga 1,1292 IG, po elektronski poøti na manj skoraj godi. Kajti zadnjih triindvajset let, odkar nekje nad Podgoro, prijetno in osveæujoœe zadiøi po naroœanjem, kot smo ga uvedli v zadnjih desetih letih, sveæi smrekovi smoli. Pod cesto opazim veœ smrekovih pride v javne zavode hrana, ki je cenovno ugodna, a na naslov [email protected] ali po telefonu na øtevilko sem upokojen, ne poœnem drugega, kot da kolesarim 01/420-26-76. poœez in po dolgem s hriba na hrib; taka je paœ naøa panjev in na kupe zloæene veje. Vmes je tudi kakøna raœun tega dostikrat sporne kvalitete, saj prihaja iz vseh lepa domovina. Spominjam se prvih kolesarskih poti, poseka, da se odpre pogled na Dobrepolje, zlasti na koncev Evrope in sveta in prepotuje do naøega centra na Veselimo se æe sodelovanja z vami. Skupaj lahko omogoœimo ko veœ let nisem sreœal kolesarja na svojih »tja v en dan cerkvico sv. Antona nad vasjo Cesta. Svoje œase je bilo tisoœe kilometrov in za to porabi tudi precej œasa. Glede na naøim uporabnikom kvalitetnejøo in doma pridelano hrano. poteh«. Nekoœ mi je celo dejala ena od dveh gospodinj, okoli cerkve veliko lipovih dreves, ki so dajale vernikom Resolucijo o Nacionalnem programu prehranske politike, dr. Valerija Buæan ko sem jo prosil za vodo v Bukovcu pod Krvavo Peœjo: prijetno senco. Med voænjo navzdol ves œas œepim z kjer se otroci in mladostniki priøtevajo med ranljivejøo direktorica »Ja, tukej øe nejsm vidla kalesarje.« Nekaj let pa æe nogama na gonilkah, kajti kriæ ne prenese povratnih opaæam ljubiteljske in tudi øportne kolesarje na cesti. udarcev zdrtega makadama in kamenja, prsti na rokah pa mi odrevenijo, ker so ves œas na roœkah zavor. Odkrito Anton Petriœ – ''Bramorjev ata'' – kmetovalec, usluæbenec, V avgustu, dan pred tem, ko je bil doseæen vroœinski reœeno, œetudi s kolesarsko œelado, veliko raje vozim v druæbeni delavec, œlan mnogih krajevnih druøtev in rekord dneva nasploh, sem ponovil lanski kolesarski hrib kot navzdol. Konœno uzrem dvoriøœe kamnoloma Poslovili smo upokojenec iz Malega Loœnika, se je tragiœno ponesreœil s potep. Raøica, Knej, Karlovica, Mala Slevica, Sveti in velike kupe peska v Predstrugah. Øe nekaj let po traktorjem v œetrtek, 25. julija. Bil je œlan KUD Marij Kogoj Gregor, Hojœe, Ortnek, Velike Poljane, Grmada, vojni so tu ægali apno v øiroki in visoki zidani valjasti se od Antona Turjak, v katerem je bil zelo aktiven, od leta 1998 dalje je Predstruge, Ponikve in Brinje na Raøici. Od doma sem peœi, ki je bila z notranje strani na debelo obloæena z bil tudi œastni œlan. Sodeloval je v izvrøilnem odboru in je krenil po osmi, ko sem odpravil æivali in zauæil obiœajni ilovico, z zunanje strani pa so peœ objemali za trdnost Petriča, po domače spodbujal mlajøe za kulturno delovanje, s tem pa je veliko zajtrk ter z boljøo polovico popil jutranjo kavico. »Ja, kovinski obroœi. Prvo ali drugo leto po vojni smo øli peø pripomogel k ohranjanju identitete oz. obstoja lokalnega in kam greø pa danes?« je priœela pogovor med jutranjo ob progi øolarji iz Laøœ, da smo si vse to tudi ogledali. bramorjevega ata, z slovenskega æivlja. kavo. »Saj si ja æe star, kaj ne sliøiø na radiu opozoril, Konœno sem na asfaltni cesti v kriæiøœu in zavijem levo da se moramo zadræevati v prostorih, pa tudi zaradi œez progo proti Ponikvam. V bistvu skozi vas øele prviœ malega ločnika Bil je vsestransko napreden in razgledan, saj se je zavzemal, ozona, ki je nevaren za zdravje, ves œas opozarjajo.« obœutim opoldansko vroœino, kot da vozim po dolini øe veœ, ''boril'' se je za ohranitev ekoloøkega kmetijstva na »Vse to je res, draga æena, a najveœ jih umre v postelji.« smrti. Poleg tega je vse praøno, kajti delovni stroji øe vasi, ob tem pa je veœkrat poudaril, da VAS NI MESTO. Rad vedno kopljejo, razkopavajo in praskajo po cesti in po je pokazal ljudem kako poljøœino, ki jo je pridelal sam in Nekaj po deveti sem æe srebal svojo drugo kavico v dvoriøœih za kanalizacijo. je na sploøno æe zdavnaj opuøœena. Bramorjev ata je bil druæbi hœerke Bojane v senci pod debelo hruøko v vzoren kmetovalec, na njegovih njivah pa je zrasla samo Hojœah na prevalu med Svetim Gregorjem in Grabnom. Doma pa me je æena gledala, kot da sem priøel z onega ekoloøko pridelana hrana. Vnukinji sta me postregli. Teja z osveæujoœim napitkom, sveta. Sergeja pa mi je ponudila sveæe piøkote rekoœ: »Ata, le Odlikoval se je tudi kot lokalni druæbeni funkcionar, saj je bil leta 1978 izvoljen za predsednika Sveta KS Turjak. V pokusi jih, te sem jaz spekla.« Na æalost œas beæi in Joæe Økulj moral sem se posloviti. Peljem navzdol skozi Slemena Svetu KS je imel mlade somiøljenike in s skupnimi moœmi in na Pustem Hribu zapeljem na dvoriøœe, kjer je so prepreœili naœrtovano izgradnjo novega naselja oziroma gospodar Joæe Klun v prijetni druæbi sedel pred hiøo pozidave na lokaciji Gradeæ–Turjak–Laporje. Z Antonovim v senci. Zadræal sem se le za pozdrav in odgovoril na vodstvom smo si tudi izborili grajsko zemljo, ki so jo do takrat vpraøanje, kam sem namenjen. Ob voænji navzdol v obdelovali prebivalci Æelimelj, Pijave Gorice in Smrjen. Od Marøiœi uæivam v œudovitem razgledu, kot na dlani takrat dalje to zemljo obdelujejo Turjaœani, povedati pa Velike Poljane (637 m) in res prelepe senoæeti; le malo moramo tudi, da je bilo to REVOLUCIONARNO dejanje je tako lepih, predvsem zato, ker jih redno kosijo, nato pooblaščen servis na lokaciji LJ-Rudnik precej tvegano in nevarno. Samo Antonovi inteligenci in pa pasejo. Ja, ne pravijo jim »zastonj« Velike Poljane. enotnosti Turjaœanov se moramo zahvaliti, da je bila celotna nadomestni deli in dodatna oprema Zakljuœujejo jih Grmada (887 m), Petelinjek (877 m) zadeva uspeøno izpeljana. Proti koncu drugega mandata in ostali hribi, ki se potegnejo v nizu do Sv. Ane (932 avtoplašči, premontaža, shranjevanje Sveta KS Turjak, leta 1985, je bil spet Anton Petriœ tisti, ki m). Pred vasico Æukovo se ustavim v prosojni senci ličarsko-kleparska dela se je po vseh institucijah ''boril'' za izgradnjo naœrtovanega hrasta ob cesti za poæirek pregrete vode na dnevno popravila elektrike centralnega Turjaøkega vodovoda (zajem vode iz Kobiljega temperaturo, a predvsem z namenom, da si ogledam nadomestno vozilo curka). Februarja 1986 se je Svet KS Turjak zamenjal in Nebesa Slemen, oziroma »Urharijo« s cerkvijo sv. Urha delo smo tako prepustili drugim, saj sta bila dva mandata s freskami iz 16. stoletja, Prapreœe in viøje zvonik sredi Groznikova 11, 1000 Ljubljana povsem dovolj za dokaz zvestobe lokalni skupnosti. Anton vasi Sveti Gregor. V daljavi je lepo vidna cerkvica Marije Tel: 01/42 72 001 Živahen... kot barve! oz. Tone je bil tudi pobudnik in soustanovitelj mnogih Sneæne iz zaœetka 13. stoletja. Pogled zdrsi na Pugled Gsm: 041 710 151 krajevnih druøtev, bil pa je tudi soustanovitelj in pripadnik sredi velikih Kozlarjevih senoæeti pod Linco (862 m) Email: [email protected] nestranskarske DOMOLJUBNE LISTE, ki se je pojavila na in se ustavi na cerkvici na Sv. Primoæu. Nekoliko niæje Delovni čas: pon - pet: 8.00 -16.30 Domoljub Tone lokalnih volitvah leta 1998, 2002, 2006 in 2010. Ni imel Trobla 5/2013 38 V spomin / Zahvale Oglasi 39 Trobla 5/2013 dlake na jeziku, vsakomur je glasno povedal resnico in lastno mnenje, vendar pa ni bil nikoli na nikogar jezen. Prav Ni res, da je odøel — nikoli ne bo! v tem ga mnogi niso razumeli in so mu nekateri tudi kaj zamerili. Ujet v naøa srca, z najlepøimi spomini, Ob vseh teh njegovih aktivnostih pa si je naøel œas in je gojil izredno ljubezen do æene Lojzke, svojih treh sinov bo vsak naø korak – Boøtjana, Primoæa in Damjana ter do svojih vnukov in spremljal v tiøini. vnukinj. Posebno je spodbujal pri kulturnem delovanju violinistko Laro – vnukinjo, ki je letos tudi prejela

KOGOJEVO priznanje. Prav tako je tudi spodbujal svojega »...Kia je s svojimi globalnimi apetiti dodobra premešala že marsikateri segment, saj njihovi avtomobili predstavljajo Z A H V A L A kakovostno in zanesljivo ter cenovno sprejemljivo alternativo drugim, po imenu bolj »uveljavljenim« znamkam. Kajti danes vnuka Simona, ki igra harmoniko. Skupaj s pevko sestavljata ni več dovolj, da prodajaš zgodovino, danes je treba prodajati čim več za čim manj denarja, da te kupci sploh pogledajo.« enega redkih mlajøih duetov, ki zna peti in igrati partizanske Dnevnik, 22. 6. 2013 DELOVNI ÈAS Ponedeljek - èetrtek MALICE - KOSILA - PIZZE 6.00 - 22.00 pesmi. Prav atova spodbuda in pozitivni vzgojni vpliv se Po teæki bolezni nas je zapustil moæ, oœe in dedek Petek 6.00 - 02.00 kaæe tudi v tem, da je omenjeni vnuk sestavil ansambel Sobota JEDI PO NAROÈILU 7.00 - 02.00 Nedelja POJAV. JUTRANJA KAVA OB 6.00 uri 8.00 - 22.00

popolnoma novi DRAGI TONE, ZA TVOJO POKONŒNO DRÆO, Franc USENIK cee'd Sportswagon pro_cee'd SAMOZAVEST IN POGUM, REALNO RAZMIØLJANJE, 1947–2013 Družinska oblikovno izstopajoča karavanska izvedenka razvaja z neprema- gljivim prostorskim udobjem, nudi brezkompromisno varnost ter popolno Zobna ambulanta NEEGOISTIŒNO POÆRTVOVALNOST IN SPUDBUJANJE udobje že v osnovni različici, novi, izjemno ekonomični bencinski in dizelski z Malega Osolnika motorji pa omogočajo kar 20 % nižjo porabo kot pri svojem predhodniku. l/100 km cee’d SW 1.6 CRDi MLADIH ZA KULTURNO AKTIVNOST SE TI ISKRENO že za 12.490 EUR POVPREČNA PORABA GORIVA OD 4,2 PREnaDEnt ZAHVALJUJEMO. ÆELIMO TI MIREN POŒITEK V DOMAŒI Sportage • estetsko zobozdravstvo, ZEMLJI, KI SI JO TAKO LJUBIL. najbolj prodajan športni terenec v Sloveniji* Stilsko in dinamično najbolj dodelan športni terenec na trgu nudi • protetika, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili vrhunski dizajn in prostorsko razvajanje, navdušuje z bogato serijsko opremo, nepremagljivo ceno, zavidljivo nizko porabo • implantologija, Od Antona Petriœa smo se poslovili na pokopaliøœu v na zadnji poti, darovali sveœe in cvetje. goriva in inteligentnim pogonom na vsa štiri kolesa »Dynamax«. l/100 km Sportage 1.7 CRDi že za 15.990 EUR POVPREČNA • otroško zobozdravstvo, PORABA GORIVA OD 5,3 Økocjanu, v ponedeljek, 29. julija. Posebna zahvala gre vaøœanom ter pogrebnemu • brezbolecinsko lasersko KUD MARIJ KOGOJ zavodu Zakrajøek za organizacijo pogreba. Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno zobozdravstvo, garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u. predsednik: Franci Peœnik – AC • zdravljenje parodontalne Njegovi domaœi KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR bolezni AVTOTRADE D.O.O. www.avtotrade.kia.si Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01-750-51-99 Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,2 l/100km, emisije CO2: 95 – 195 g/km. Draga 1, 1292 Ig • GSm: 040 934 000 • www.zobozdravstvo-prenadent.si *Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za 2012 in 2013. MPC cene vsebujejo vse danes popuste in prihranke ter ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo v priročniku o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garancije na voljo v garanc. knjižici vozila oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Niti zbogom nisi rekla, STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. niti roke nam podala, Gradež 14, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Z A H V A L A a v naøih srcih za Tel: 01/7881 366 vedno boø ostala. Po kratki in teæki bolezni nas je Brušenje stekla mnogo prezgodaj zapustil naø Fazetiranje stekla in ogledal dragi moæ, oœe in dedi Peskanje stekla Z A H V A L A Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo V 83. letu starosti se je tiho Tuš kabine (po meri, s tesnili) poslovila naøa draga Ogledala Joæef CENTA Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 1945–2013 Montaža vsega navedenega iz Osredka. Ana GREBENC Ostale steklarske storitve 1930–2013 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, (Opalkovo) sosedom, bivøim sodelavcem IMP, Urbanovim sodelavcem v Sonœku, sosedom in prijateljem na morju, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaøœanom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako Hvala za vsa izraæena soæalja, darovano cvetje in velikem øtevilu pospremili na njeni zadnji poti. sveœe. Zahvala tudi gospodu æupniku za opravljeni obred in pogrebnemu zavodu Zakrajøek, ki je Posebno se zahvaljujemo gospodu æupniku za poskrbel za vse potrebno, ter velikolaøkim pevcem opravljen obred in pogrebnemu podjetju Zakrajøek. za prelepo zapete pesmi. Zahvala vsem in vsakomur posebej za darovano cvetje in sveœe. Vera, Urban, Luka z Gordano, Ed in Nik Æalujoœi vsi njeni

Zavod za prostorsko, komunalno in KLANČAR, d.o.o. stanovanjsko urejanje Groznikova 11 1000 Ljubljana Grosuplje, d.o.o. (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 PRI GRADNJI VAŠEGA E-mail: [email protected] RENAULT NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI pooblaščen servis za vozila Renault OBSTOJEČEGA OBJEKTA menjava in shranjevanje pnevmatik VAM NUDIMO: pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela - izdelavo “urbanističnega dela” nova in rabljena vozila posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča

Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Koledar prireditev

4. SEPTEMBER–7. SEPTEMBER 2013 SOBOTA, 21. SEPTEMBER, ob 11.00 100 LET DELOVANJA ZADRUGE IN 20 LET Grad Turjak DELOVANJA GOVEDOREJSKEGA DRUØTVA SREŒANJE BORCEV OB 70-LETNICI ZMAGE VELIKE LAØŒE NA TURJAKU (Zarja spominov Velike Laøœe) SREDA, 4. SEPTEMBER ob 19. uri SOBOTA, 21. SEPTEMBER, ob 14.00 Levstikov dom, Velike Laøœe Trubarjeva domaœija OKROGLA MIZA »Ali bo na naøih mizah øe PODELITEV ROÆANŒEVE NAGRADE slovenska hrana?« in predstavitev zbornika (Nova revija) of 100-letnizi zadruæniøtva PETEK, 27. SEPTEMBER, ob 17.00 ob 21. uri Trubarjeva domaœija, Raøica prostori stare trgovine, Velike Laøœe UVODNO SREŒANJE UTÆO V NOVO ØOLSKO OGLED RAZSTAVE STAREGA KMEŒKEGA LETO ORODJA IN GRADIVA O DELOVANJU z otvoritvojo priloænostne razstave ob 120. ZADRUGE obletnici odprtja æelezniøke proge Ljubljana– Koœevje SOBOTA, 7. SEPTEMBER, od 8.30 dalje »PRIHOD URNEGA HLAPONA V VELIKE Velike Laøœe LAØŒE« KMEŒKI PRAZNIK - govedorejska razstava (Javni zavod Trubarjevi kraji in UTÆO Velike (KZ Velike Laøœe in Govedorejsko druøtvo Velike Laøœe) Laøœe) SOBOTA, 28. SEPTEMBER, ob 8.00 SOBOTA, 7. SEPTEMBER, ob 8.00 Velike Laøœe–Krvava Peœ–Iøka tesen Krvava Peœ POHOD V IØKO TESEN NA ØTIRIMEJO POHOD PO VETERANSKI POTI V MAŒKOVEC (Druøtvo Claustra Alpium Iuliarum in Obœina (OZVVS Velike Laøœe) Velike Laøœe) SOBOTA, 7. SEPTEMBER, ob 20.30 SOBOTA, 28. SEPTEMBER, ob 13.00 Grad Turjak Krvava Peœ LE TENDRE AMOUR – KOMORNA OPERA V UPRIZORITEV KRVAVSKE LEGENDE IZVEDBI LOS ELEMENTOS (Organizator KUD Rob) Zakljuœni koncert festivala stare glasbe Seviqc Breæice ŒETRTEK, 3. OKTOBER (Ars Ramovø) Grad Turjak OBMOŒNA LIKOVNA RAZSTAVA NEDELJA, 8. SEPTEMBER, ob 15.00 (JSKD, OI Ljubljana okolica) Logarji–Sv. Primoæ KOLESARSKI VZPON NA SV. PRIMOÆ SOBOTA, 5. OKTOBER Prijave se zbirajo od 13.30 dalje Dnevi Evropske Kulturne Deiøœine 2013: (TVD Partizan Velike Laøœe) 100 LET V DOBRO DEDIØŒINE »DEDIØŒINA ZA STARE IN MLADE« SOBOTA, 14. SEPTEMBER, ob 9.00 Øportni center Turjak od 9.00 do 12.00 OBŒINSKO TEKMOVANJE V BALINANJU Trg pred Levstikovim domom, Velike Laøœe Organizator TVD Partizan Velike Laøœe BUŒNO-MARMELADNI DAN (DPÆ Velike Laøœe) NEDELJA, 15. SEPTEMBER TRADICIONALNI PRAZNIK SUHEGA SADJA od 14.00 dalje NA GRADEÆU Trubarjeva domaœija ob 9.00 Turjak–Raøica–Økocjan–Gradeæ ob 14.00: FRESKE – od Trubarjevega Pohod po Trubarjevi rojstni fari zapisa do danaønje igre Sprehod po Trubarjevi rojstni vasi z ob 12.00 ogledom primerov obnove kulturne Gradeæ dediøœine in delavnica izdelovanja Praznik suhega sadja miniaturnih fresk (zavod Parnas) (Druøtvo za ohranjanje dediøœine) ob 15.00: TRUBAR IN NJEGOV ŒAS NEDELJA 15. SEPTEMBER, ob 15.00 Razlaga Andreja Perhaja v spominski sobi Grad Turjak Primoæa Trubarja SPOMINSKA SLOVESNOST (Druøtvo Nova slovenska zaveza) ob 16.00: KONSERVATORSKI POSEGI IN PREZENTACIJA TRUBARJEVE DOMAŒIJE SOBOTA, 21. SEPTEMBER, ob 9.00 Andreja Bahar Murøiœ – konservatorska izpred brunarice øportnega centra na Turjaku svetovalka ZVKDS, OE Ljubljana SPOMINSKI POHOD PO KOGOJEVI POTI ob 16.45: PREDSTAVITEV ÆAGARSKE Turjak–Gradeæ–Laporje–Raøica–Mali Osolnik– ZBIRKE NA TEMKOVI ÆAGI – primer grad Turjak vnaøanja vsebine v kulturni spomenik (KUD Marij Kogoj Turjak) (Javni zavod Trubarjevi kraji in ZVKDS, OE SOBOTA, 21. SEPTEMBER, med 12.00 in 13.00 uro Ljubljana) æeleæniøka postaja velike laøœe OBELEÆITEV 120-LETNICE ÆELEÆNIØKE PROGE Slovenske æeleænice in JZ Trubarjevi kraji

Organizatorji si pridræujejo pravico do morebitnih sprememb.