Jubilejna Številka Ob 20-Obletnici Samostojnosti Republike Slovenije – Domovine Kranjske Čebele

SLOVENIJA Slovenski 20 LET letnik CXIV ISSN 0350-4697 čebelar

Jubilejna številka ob 20-obletnici samostojnosti Republike Slovenije – domovine kranjske čebele

KAZALO a UVODNIK UVODNIK Marko Borko 1

Spoštovane čebelarke in SLOVENIJA 20 LET čebelarji! Mag. Dejan Židan: Slovenski čebelar, izdan ob Pred vami je jubilejna številka 20. obletnici osamosvojitve Slovenije 2 glasila Slovenski čebelar, ki jo iz- Marjan Skok: Nekaj spominov in misli o delu ČZS v obdobju dajamo ob koncu leta 2011, leta, osamosvojitve in mojega mandata predsednika zveze v katerem smo v Sloveniji pra- od leta 1989–1996 3 znovali 20-letnico samostojnosti Marko Borko: Lojze Peterle – predsednik ČZS v obdobju naše države. Na podlagi rezul- 1996–2006 13 tatov plebiscita o samostojnosti Slovenije, ki je bil Marko Borko: Franc Čebulj – predsednik ČZS v obdobju 23. decembra 1990, je bila namreč 25. junija 1991 2006–2007 13 razglašena neodvisnost naše države od SFRJ. Prav Boštjan Noč: ČZS od 2007 naprej pod vodstvom gotovo lahko trdimo, da sta osamosvojitev Sloveni- predsednika Boštjana Noča 13 je ter pozneje vstop v Evropsko unijo pripomogla k Milan Runtas: Kronika tajništva Čebelarske zveze Slovenije pravemu razcvetu čebelarstva. V obdobju od leta 1991–2001 17 1991–2011 se je v slovenskem čebelarstvu zgo- Anton Tomec: Kronika tajništva Čebelarske zveze Slovenije dilo in spremenilo veliko, razvoj v tem obdobju pa 2001–2011 28 je prepoznan tudi navzven. Nedavno je predsednik Vlado Pušnik: Deset let od odprtja Čebelarskega centra neke tuje čebelarske zveze Čebelarsko zvezo Slo- Slovenije 34 venije opisal kot svetilnik čebelarstva na Balkanu in v Evropi, saj se od nje vsi učijo, kako je treba delati. August Gril: Od ČIC-a do Čebelarskega centra Slovenije 37 Namen te številke je torej prikazati številne dosežke Franc Šivic: Svetovni čebelarski kongres Apimondia 2003 tega obdobja. Največja med njimi sta seveda odpr- v Ljubljani 40 tje Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lu- Marko Borko: Slovenski čebelar – glasilo ČZS v minulih dveh kovici leta 2002 ter organizacija kongresa Apimon- desetletjih 42 dia leta 2003. Vrednost teh dveh dosežkov je tudi v Jure Justinek in dr. Peter Kozmus: Opazovalno-napovedovalna tem, da sta spodbudila in povezala čebelarje ter jim služba medenja od začetkov do dandanes 44 tako dala zagon za nadaljnji skokovit razvoj. Lidija Senič: Čebelarska svetovalna služba 45 Povod za pripravo jubilejne številke je bil poleg 20-letnice samostojnosti naše države tudi nena- Franc Šmerc: ČZS – Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo 48 dejano bogat dokumentarni prispevek g. Marjana Skoka, nekdanjega predsednika ČZS. Ta prispe- Mag. Aleš Rodman: Izobraževanje pri ČZS v obdobju vek je v nekoliko skrajšanem obsegu objavljen kot od leta 2007 do 2012 49 prvi prispevek v tej številki. Ob prebiranju njegove- Norbert Jedlovčnik: Več kot tri desetletja druženj ga prispevka smo si zaželeli, da bi podobno storili in tekmovanj mladih čebelarjev 51 tudi številni drugi pomembni akterji, ki so odločilno Janez Gregori: Čebelarski terminološki slovar 54 prispevali k pisanju čebelarske zgodbe o uspehu v Vlado Pušnik: Območne čebelarske zveze – organiziranost tem obdobju. Povabili smo jih k sooblikovanju jubi- čebelarjev v Sloveniji 56 lejne številke, da bi opisali tisto področje, na kate- Milan Meglič: Kakovost in blagovna znamka rem so osebno pustili najbolj izrazit pečat. Žal se »Slovenski med« 57 povabilu niso odzvali vsi, kljub temu pa si želimo, da bodo svoj pogled na minulo obdobje in minule do- Stanislav Plut: Ocenjevanje medu včeraj, danes in jutri 60 godke opisali v kakšni drugi obliki, tako da vse to ne Franc Oder: Medene pijače 62 bo prepuščeno pozabi, ampak bo ostalo v našem Anton Tomec: Dan čebelarjev – osrednji praznik skupnem spominu. slovenskih čebelarjev 64 Slovenski čebelarji smo upravičeno lahko ponosni Janez Levstik: Slovesna obleka slovenskih čebelarjev na pot, ki smo jo prehodili v minulih 20 letih. Doz- po desetih letih 66 dajšnji dosežki so hkrati tudi trden temelj za spo- Franc Šivic: O ohranjanju slovenske čebelarske kulturne padanje s prihodnjimi izzivi v čebelarstvu. Pri tem dediščine v minulih dveh desetletjih 68 nam bo brez dvoma najbolj pomagal duh plebisci- tarne enotnosti izpred 20 let ter povezanosti in so- Franc Šivic: O čebelarskem turizmu 69 delovanja pri dograditvi ČCS in organizaciji Api- Anton Tomec: Leta 2008 smo dobili Čebelarsko knjižnico mondie. Naj medi! Marko Borko, urednik Janeza Goličnika 70 Ida Gnilšak: Čebelarski muzej v obdobju Fotografija na naslovnici: Čebelarski center Slovenije na Brdu pri od leta 1991 do 2011 71 Lukovici, začetek gradnje centra: 8. maj 1972, odprtje centra: 26. maj 2002. Marko Borko: Pregled literature, ki jo je v minulih dveh Foto: Franc Šivic desetletjih izdala ČZS 72

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 1 SLOVENIJA 20 LET Slovenski čebelar, izdan ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije

Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ob 20. obletnici osamosvojitve je prav, da ju- venske čebelarske dediščine. Vedno več je takih, bilej zaznamujemo tudi na področju, ki je za Slove- ki se s čebelarstvom preživljajo, zato jih upravičeno nijo nekaj posebnega, ki predstavlja njeno tradicijo zanima, kakšna je prihodnost te panoge. Prepričan in tudi priložnost za razvoj. Védenje o čebelah in sem, da je čebelarstvo perspektivna panoga, ker se poznavanje slovenskega okolja je pripomoglo, da vključuje v ponudbo lokalno pridelanih živil, ker se je pri nas nastala in obstala kranjska čebela, da je povezuje s turizmom na podeželju, ker je slovensko slovenski med kakovostno in zaradi tega cenjeno ži- okolje ohranjeno, tako da čebele pri nas najdejo vilo, ne nazadnje pa je čebelarstvo pripomoglo tudi svoj življenjski prostor, in ker so čebele del našega k postavitvi številnih čebelnjakov, ki so s poslikanimi kmetijstva in podeželja. panjskimi končnicami pomembna kulturna in arhi- Slovenija si prizadeva za ustvarjanje razmer za tekturna dediščina Slovenije. kakovostno čebelarjenje, ki mu je omogočena stro- Bogata čebelarska tradicija se je prenašala iz kovna podpora in razvoj. Izhodišče za to je večja roda v rod, prve navedbe o tem pa izvirajo že iz 18. količina pridelanega medu in drugih čebeljih pridel- stoletja. Priznani čebelarji tedanjega in poznejšega kov, ki so nadstandardne kakovosti in tržno zanimivi. časa, kot so Anton Janša, Peter Pavel Glavar ter Čebelarska zveza Slovenije je z idejo »Tradicional- Anton Žnideršič, so prispevali k temu, da so naši nega slovenskega zajtrka« dala odlično pobudo, ki čebelarji s sodobnimi tehnikami oskrbovali čebe- je prerasla dozdajšnji okvir čebelarstva in delovanja le, pridelovali med in druge pridelke ter tržili čebe- administracije. S projektom želimo otroke v vrtcih lje matice, ki so bile iskane tudi zunaj naših meja. in šolah poučiti o pomembnosti pravilne prehrane Kranjska čebela je znana in pomembna v svetu, ter o pomembnosti hrane, pridelane v domačem zato jo je Slovenija posebej poudarila tudi ob vstopu (lokalnem) okolju, za katerega je zelo pomembno v Evropsko unijo. čebelarstvo. Čebelarstvo je posebno tudi po tem, da ste V tej do narave prijazni panogi so gotovo še šte- čebelarji organizirani v številna dobro delujoča vilne možnosti za nova delovna mesta na področju društva, ki so pripomogla k razvoju panoge. Leta pridelave in trženja čebeljih pridelkov ter na podro- 2008 je Čebelarska zveza Slovenije pridobila tudi čju storitev, povezanih s čebelarstvom. Zato vam koncesijo za opravljanje javne svetovalne službe v želim, da dobro uporabite bogate izkušnje iz minulih čebelarstvu. V centralnem registru čebelnjakov je 20 let, saj boste na njihovi podlagi še naprej odgo- zdaj vpisanih več kot 9000 čebelarjev, ki pridelu- vorno skrbeli za naše okolje in prehranski sektor. In jejo čebelje pridelke in prispevajo k ohranjanju slo- kot si zaželite čebelarji: Naj medi! Foto: Internet Foto: Foto: Franc Šivic Franc Foto: Slovesnost ob razglasitvi samostojne Slovenije, Po mnenju mnogih najboljši Apimondiin čebelarski 26. 6. 1991 na Trgu republike v Ljubljani. kongres vseh časov v Sloveniji leta 2003.

2 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Nekaj spominov in misli o delu ČZS v obdobju osamosvojitve in mojega mandata predsednika Zveze od leta 1989–1996 Marjan Skok, nekdanji predsednik ZČDS

Pričujoči prispevek opisuje osrednje dogodke ob S prevzemnico sem nato odšel na sedež podjetja osamosvajanju Slovenije in v obdobju mojega man- na Miklošičevi ulici v Ljubljani ter na blagajni dvignil data na področju čebelarstva. Tedaj se je namreč denar. Enak postopek je bil tudi pri Hmezadu. zgodilo veliko pomembnih dogodkov in dosežkov, o Zaradi slabšanja gospodarskih razmer v Ju- katerih smo Slovenci dotlej lahko samo sanjali (dobili goslaviji in zmanjševanja kupne moči pa se je zelo smo svojo državo). Vse te spremembe in dosežki so poslabšala tudi prodaja medu. Ko je predsednik seveda zelo vplivali tudi na slovensko čebelarstvo. Jugoslovanske vlade g. Ante Markovič pri zadnjem Po mojem prepričanju je bilo to obdobje tudi poskusu rešitve jugoslovanskega gospodarstva najtežavnejše obdobje slovenskega čebelarstva po uvedel konvertibilni dinar in sprostil prost uvoz so drugi svetovni vojni. se tržne razmere temeljiti spremenile. Jugoslo- vanski porabniki so po nekaj letih omejevanja svo- Čebelarska zveza pred osamosvojitvijo bodne trgovine leta 1990 z veseljem izrabili možnost Slovenije sproščenega uvoza, zato se je zelo povečal uvoz Čebelarji so ZČDS (Zveza čebelarskih društev blaga za široko porabo, tudi medu. Na državni meji Slovenije), kot se je tedaj imenovala, do tedaj nekako se je pojavil med po 60–70 centov ameriškega do- zanemarjali. Za številne je bila to organizacija, ki je larja za kg. Preplavil je naše trgovine in popolnoma izdajala čebelarski mesečnik, vodila čebelarsko or- onemogočil dozdajšnje tržne poti med čebelarji in ganizacijo in po njihovem mnenju zahtevala precej porabniki. Slovenski porabnik do tedaj še ni nale- visoko članarino, koristi od nje pa ni bilo. Številni se tel na tuj med po tako ugodnih cenah na trgovskih niso niti včlanili vanjo, tudi veliki čebelarji ne. Neka- policah. Porabnik pač ne ve, da argentinski ali teri so jo imeli za nekakšen podaljšek oblasti. V re- južnoafriški čebelarji pridelajo po 100 kg medu snici je bila Zveza prostovoljno združenje slovenskih na panj, naš letni pridelek pa je 20 kg na panj. čebelarjev in je vedno delala samo v njihovo korist. Seveda našega in njihovega medu po kakovosti ni Članarina je bila takrat edini dohodek Zveze za vso mogoče primerjati. Prav o kakovosti našega medu njeno dejavnost in ni bila visoka. Pred osamosvojitvijo je slovenski kupec vedel premalo, da bi ostal zvest jo je vodil predsednik Zveze, pomagali pa so mu dva domačemu pridelku, to pa je zelo zmanjšalo prodajo podpredsednika in 19-članski izvršni odbor. Redno domačega medu. sta bila zaposlena samo urednik našega mesečnika in tajnik, pogodbeno pa še administratorka.

Krizno obdobje v slovenskem čebelarstvu V slovenskem čebelarstvu je kriza nastala precej pred osamosvojitvijo Slovenije, saj se je pojavila že leta 1987 in je zelo obremenila čebelarje. Prodaja medu v nekdanji Jugoslaviji je bila pred letom 1989 precej zaščitena. Čebelarji s prodajo nismo imeli težav. Slovenski trg z medom sta popolnoma obvla- dovali podjetji Medex in Hmezad, s tem pa sta tudi razvadili čebelarje. Spominjam se, kako sem med pripeljal v skladišče Medexa. Prevzemnik ga je pregledal in ocenil. Če sem se strinjal s ceno (in po navadi sem se), je med prevzel. Pri manjših količinah Arhiv Marjan Skok Foto: medu sem lahko kar počakal na prazno embalažo. Breznik, 1996: Marjan Skok pri svojem čebelnjaku

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 3 SLOVENIJA 20 LET

Izvolitev novega predsednika Zveze v letu li v devizne vloge in ohranjali njegovo vrednost. Kljub 1989 temu pa je proti koncu leta tudi nam zmanjkalo sred- Zaradi omenjene krize in pritiskov čebelarjev je stev za redno poslovanje. Tedaj nam je s subvencijo na prvem letnem občnem zboru Zveze leta 1989 izjemno pomagal tedanji sekretar (minister) za kme- s položaja predsednika Zveze odstopil dotedanji tijstvo inž. Milan Kneževič, ki je svojo odločitev ute- predsednik mag. Andrej Petelin. Po obsežnem iskan- meljil kot pomoč za izdajo strokovne literature – to je ju primernega kandidata za novega predsednika se Slovenskega čebelarja. Tako smo srečno prebrodili nam je zdel najprimernejši dipl. inž. Franc Šivic, ki je najtežavnejše finančno obdobje Zveze in začelo se je v Švici diplomiral prav iz čebelarstva, veliko pa je tudi leto 1990, ko je že prej omenjeni tedanji predsednik objavljal v Slovenskem čebelarju, mesečniku Dom in jugoslovanske vlade Marković uvedel nov konverti- vrt ter v drugih publikacijah. Vzdrževal je številne stike bilni dinar, ki za Zvezo sicer ni bil več usoden. s čebelarji v tujini in bil uspešen poslovnež, skratka, idealen kandidat. Žal pa kandidature ni sprejel Vojna v Jugoslaviji in posledice za slovenske zaradi vpetosti v delo v svojem podjetju. Potem so čebelarje me kolegi iz izvršnega odbora nagovorili, naj kandi- Že med vojno na Hrvaškem so bili prevozi čebel diram sam. Ker sem se prav takrat upokojil, sem v to na pašo v Gorski Kotar in okolico prekinjeni, po privolil. Zahteval sem tajne volitve in več kandidatov. vojni pa je meja med Hrvaško in Slovenijo postala za To se je tudi zgodilo in na nadomestnih volitvah sem čebelarje tako rekoč neprehodna, saj jo je z veliki- bil izbran za naslednika g. Petelina. mi težavami in trudom uspelo prečkati le nekaterim. Poleg davka na med, ki ga je moral prevaževalec ob Finančne težave Zveze vrnitvi plačati na meji, so največja ovira postali hrvaški Že leta 1989, to je prvo leto mojega pred- veterinarji. Prehod čebel je bil mogoč samo na neka- sedniškega mandata, je Zveza zašla v hude likvid- terih prehodih, določen čas dneva, in če je čebelar nostne težave, ki so bile posledica najvišje inflacije zamudil in je veterinar že odšel, je moral čakati do po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji in našega načina naslednjega dne, ko je spet prišel v službo, da je zbiranja denarja. Edini dohodek Zveze je bila tedaj pregledal čebele in izdal potrdilo. članarina. To so člani nakazovali v začetku leta in s tem denarjem je morala Zveza preživeti celo leto. Iz Vse glasnejše kritike Zveze tega denarja so bili potem financirani tiskanje Slo- Čebelarska kriza na Slovenskem se je vse bolj venskega čebelarja, plače za zaposlene, honorarji stopnjevala, zato je bil vedno močnejši tudi pritisk ter vse druge dejavnosti, ki pa jih nikakor ni bilo malo na Zvezo. Nekateri so si predstavljali, da bo name- Če bi tedaj zbrani denar naložili na tekoči račun v sto Medexa in Hmezada trženje s čebeljimi pridelki banko, bi v nekaj mesecih izpuhtel. To se je zgodilo prevzela kar Zveza, kot je to že bilo nekoč. Niso našim sosedom Hrvatom. Kot se spominjam, so tisto mogli razumeti, da je Zveza tako revna, da bi v nekaj leto izdali samo tri številke čebelarske revije, proti dneh šla v likvidacijo, če bi se lotila tega posla. koncu leta pa so ostali še brez plač. Mi smo tedan- 13. marca 1992 je v Ljubljani nameravala sku- jo inflacijo uspešno premagovali. Da smo zagotovi- pina čebelarjev ustanoviti zvezo poklicnih in večjih li normalno izhajanje Slovenskega čebelarja, smo čebelarjev, ki bi odločneje zagovarjala koristi večjih tiskarni Kurir plačali tiskanje našega glasila za celo čebelarjev. V razpravi sem sodeloval tudi sam. Izvoli- leto vnaprej, in to ne v denarju, temveč z nakupom li so iniciativni odbor. Po ustanovnem zboru te zveze tiskarskih pol. Sočasno smo zbrani denar spreminja- pa zanjo na žalost nisem slišal več. Zaradi vse slabših razmer za čebelarjenje so najodločnejši Zvezi predlagali, da organiziramo javne demonstracije pred parlamentom. Strinjal sem se z njimi in pripravili smo načrt. Osrednji del de- monstracij naj bi bila kolona prevoznih čebelnjakov skozi Ljubljano ter njihov postanek pred parlamentom. Nekateri so bili pred poslopjem pripravljeni tudi odpreti panje in se tako pogovarjati s predstavniki oblasti. Vendar smo se dogovorili, da gremo pred to akcijo še enkrat h kmetijskemu ministru na pogovor in odločneje zahtevamo pomoč. Foto: Arhiv Marjan Skok Foto: Gorski Kotar, 1995. Prevozni čebelnjaki iz Slovenije Minister nas je takoj sprejel. Pojasnili smo mu so na Hrvaško pripeljali takoj po vojni. Okolica je težavne razmere v čebelarstvu in minister nam je na bila tedaj še polna min. vse to dejal, da dobro pozna razmere v čebelarstvu.

4 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Vpričo nas je v zvezi s prehodi meje poklical hrvaško imenom Čebelarstvo Polhov Gradec prevzela mag. ministrstvo za kmetijstvo in hrvaško notranje mi- Malči Božnar. nistrstvo ter tudi nekatere druge hrvaške državne Prejšnji trg v državi, ki je obsegala 280.000 urade. Obljubil je tudi omejitev uvoza medu v Slo- kvadratnih kilometrov površine, se je skrčil na trg venijo, pomoč pri zdravilih in regres za sladkor. Zato s komaj 20.000 kvadratnimi kilometri površine, če smo demonstracije s kolono prevoznih čebelnjakov ne upoštevamo Medexovega že prej intenzivnega zamrznili. mednarodnega trgovanja. Medex je v proizvodnji Na pogovorih z ministrom sem spoznal Pavla nekaj časa obratoval samo dva dni na teden, po Zdešarja, tedaj po številu čebeljih družin drugega razširitvi svoje proizvodnje na slaščičarske izdelke največjega čebelarja v Sloveniji. Izkazal se je kot pa si je razmeroma hitro opomogel. zelo spreten sogovornik tedanjega ministra za kme- Ker so trgovci iz tujine še vedno uvažali ceneni tijstvo. Z njim sem pozneje zelo tesno sodeloval vse med, domačega pa poceni kupovali pri čebelarjih, do mojega odhoda z Zveze. so se ti ostro odzvali na take razmere. Njihove kritike so bile pogoste tudi v Slovenskem čebelarju, med Ukrepi kmetijskega ministrstva za zaščito uvozniki medu pa je bil večkrat omenjen tudi Medex. slovenskega čebelarstva in pomoč čebelarjem Zaradi tega je Medex prenehal izdajati svoj bilten Minister za kmetijstvo dr. Osterc je izpolnil oblju- kot prilogo v Slovenskem čebelarju, poleg tega pa bo, ki nam jo je dal pred načrtovanim protestom s je prenehal tudi sodelovati z Zvezo oziroma je sode- kolono prevoznih čebelnjakov pred parlamentom. loval le toliko, kolikor je bilo za njegovo poslovanje Kot prvi ukrep pomoči je bil že prvo leto samostojno- nujno. sti, to je leta 1992, uveden dovoljen kontingent za uvoz medu, to je 200 ton na leto. Enako je veljalo Navajanje čebelarjev na samostojno trženje tudi leta 1993. Leto pozneje, torej 1994, ga je za- ter čebelarski seminar v Polju menjal prelevman v vrednosti 72–90 SIT/kg, tega Prav po zaslugi naše revije Slovenski čebelar pa pa so konec leta zamenjale uvozne takse in carine ni bil pretrgan pretok znanja od Zveze do čebelarjev. v vrednosti 46 % uvozne cene medu. Ker so bile Za marsikaterega čebelarja je bilo glasilo edini vir svetovne cene medu tedaj nekaj več kot 1 DEM/ čebelarske teorije in pouka praktičnega dela. V reviji kg, torej zelo nizke, je bilo na naših prodajnih po- smo vsak mesec objavljali članke o boljšem trženju, licah še vedno veliko cenenega uvoženega medu, ki so jih posamezni avtorji pisali bodisi na podla- brez oznake, da je uvožen. Minister nam je dal le gi svojih izkušenj ali na podlagi izkušenj iz tujine. tri leta časa, da se pripravimo na prosti trg, ta pa je Trženje čebeljih pridelkov je bila tudi osrednja tema bil sicer napovedan že ob uvedbi ukrepov za pomoč vsakega letnega čebelarskega posveta, ki smo ga čebelarjem. Kljub temu je bilo tri leta premalo časa, kar nekaj let zapored pripravljali v prostorih osnovne da bi se čebelarji pripravili na prosto trženje čebeljih šole v Polju pri Ljubljani. Za boljše trženje smo uvedli pridelkov. tudi posebno nalepko za kakovost medu in jo ime- Čebelarji smo računali tudi na cenejši krmni novali Slovenska kolektivna zaščitna znamka medu. sladkor. Ker je tedaj v Ormožu obstajala domača to- Letnega čebelarskega posveta na OŠ v Polju pri varna sladkorja, pa smo imeli pri tem težave, saj je Ljubljani se je iz leta v leto udeleževalo večje število ta zaradi zaščite slovenskih kmetijskih pridelovalcev čebelarjev. Razstava je bila vsako leto bogatejša, sladkorne pese proizvajala zelo drag sladkor. Zaradi na prostem pa so bili razstavljeni tudi prevozni tega nismo mogli dobiti tujega sladkorja, ki je bil čebelnjaki in čebelarska oprema. Med obiskovalci občutno cenejši. Za pomoč sem prosil neposredno je bilo precej tujcev, predvsem iz Hrvaške. Obisko- kabinet predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, valcev je bilo več, kot je bilo prostora. ker sem ga osebno poznal, in uspelo mi je pridobiti Predavatelje sem prosil, naj Zvezi vnaprej sredstva za regresiranje sladkorja. pošljejo načrtovana predavanja, tako da smo jih lahko natisnili v obliki majhnih knjižic in jih nato na- Zaprtje čebelarskega obrata v Hmezadu in mesto vstopnic razdelili med obiskovalce. Prvič smo kriza Medexa natisnili 800 izvodov, vendar so hitro pošli. Tako so S krizo, ki je po osamosvojitvi Slovenije nasta- bili prejemniki knjižic seznanjeni s temo predavanja, la v čebelarstvu, sta v težave zašla tudi Hmezad tudi če se ga niso udeležili. Ta tradicija je ohranjena in Medex. Hmezad je imel svoj čebelarski obrat, še dandanes. in sicer Hmezad Celeia, čebelarstvo PE Medlog, Spomnil sem se še enega dogodka iz tega časa. Celje, in PE Ljubljana, Polhov Gradec. Hmezadov Na enem izmed teh seminarjev je kot nenapove- čebelarski obrat v Medlogu so preprosto zaprli, PE dan govornik za besedo prosil g. Ciril Smrkolj, ki Polhov Gradec pa je kot samostojno podjetje pod je bil takrat predsednik kmetijskega sindikata. Do-

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 5 SLOVENIJA 20 LET Pogumno premagovanje težav slovenskih čebelarjev med čebelarsko krizo Ko je varoza pokazala zobe, je Zveza izgubila približno 1500 članov, predvsem manjših in starejših, potem pa se je njihovo število ustalilo pri nekaj več kot 7000 in se ni več spreminjalo. Društva so vodstvo Zveze pogosto vabila na obiske na teren. Vabila nekaj več kot 200 čebelarskih društev smo dobivali tako rekoč vsak dan in na številna sva se z urednikom naše revije g. Janezom Miheličem tudi odzvala. Čebelarji so bili veseli neposrednih in odkri- Foto: Arhiv Marjan Skok Foto: 1992. Urednik Slovenskega čebelarja prof. Janez tih pogovorov s predsednikom Zveze in urednikom Mihelič med vnetim predavanjem čebelarjem Slovenskega čebelarja o tedanjih razmerah v čebelarstvu in predvidevanju za prihodnost. Med govorila sva se za samo pet minut trajajoč govor, ki temi pogovori sem spoznal, da so veliko pogumnejši naj bi ga imel pred začetkom osrednjih predavanj. in bolj optimistični, kot je bilo o čebelarstvu tedaj Ko je prišel na oder, pa zaradi presenečenja nad mogoče slišati in prebrati. Ena izmed takšnih je bila tisočglavo množico poslušalcev svojega govora ni- tudi ga. Minka Zupančič, ki se mi je še posebej vti- kakor ni mogel končati v petih minutah in ga je kar snila v spomin. podaljševal. Čeprav je govoril o problemih, ki so bili tudi za čebelarje aktualni, se mi je opravičil, češ da ga je zaneslo, da pred tako številnim občinstvom še ni imel priložnosti govoriti in da se nam bo za to že še oddolžil. In res je obljubo držal. Ko je bil minister za kmetijstvo je skupaj z županom Lukovice g. Živkom Burjo priganjal ČZS, naj se vendar loti graditve stavbe ČIC-a na Brdu pri Lukovici. Oba sta potem odločilno pomagala, da je slovenskim čebelarjem uspelo zgraditi tako lep dom – Čebelarski center na Brdu pri Lukovici.

Kljub kritikam na račun delovanja Zveze sem se Arhiv Marjan Skok Foto: rad srečeval z drugimi čebelarji. Ti so se v kriznem Bizeljsko, 1993. Ga. Minka Zupančič (desno) iz obdobju kar dobro znašli pri trženju svojih čebeljih Krškega s svojo prijateljico pri njenem čebelnjaku. pridelkov. Prijetno me je presenetila mag. Malči V letih 1990–1992 je bila tudi podpredsednica Zveze. Bila je mentorica številnim mladim Božnar, ki je v brezplačno uporabo dobila graščino čebelarjem, med drugim tudi Janku Božiču, ki mu v Polhovem Gradcu. V njej je postavila bogato raz- je pomagala, da je lahko čebelarstvo študiral v stavo čebeljih pridelkov in izdelkov iz njih, razstavo ZDA, kjer je pozneje tudi doktoriral. čebelarske dediščine ter organizirala dvodnevna predavanja iz čebelarstva. In to vsako leto. Prihod sedmih veterinarjev specialistov na Gorenjski čebelarji so na Bledu pripravili Teden področju zdravstvenega varstva čebel medu. V parku ob jezeru so postavili stojnice s Čebelarji smo bili več let nezadovoljni z delo- čebeljimi pridelki, staro in novo čebelarsko opremo vanjem veterinarske službe. Pogrešali smo predvsem in propagandnim gradivom. Tudi laški čebelarji so enotno in učinkovito akcijo proti varozi in pomoč pri skupaj z Zdraviliščem Laško organizirali kakovost- prevažanju čebel. Po več letih prošenj in zahtevah no in razgibano razstavo. Tovrstne dejavnosti so se vodstva Zveze oz. tedanjega predsednika komisije počasi razširile po vsej Sloveniji, tako da dandanes za zdravje čebel pri Zvezi mag. Franca Javornika in tako rekoč ni nobenega sejma, na katerem ne bi so- republiške veterinarske inšpektorice Tatjane Obal delovali tudi čebelarji. Njihova samoiniciativnost in je vlada za leto 1992 odobrila financiranje sedmih njihov velik trud se je začel obrestovati. Vedno več veterinarjev specialistov s področja zdravstvenega medu smo prodali na domu, tako da se je tovrstna varstva čebel. prodaja kljub pojavu številnih super- in hipermarke- Izbiro teh je izvedla Veterinarska uprava RS. Ker tov ne samo obdržala, ampak se je v večini prime- toliko veterinarjev specialistov za čebelarstvo pre- rov tudi povečala. Le ob takem načinu prodaje medu prosto ni bilo, je to službo sestavljala precej hete- dobi čebelar pošteno plačilo. rogena skupina veterinarjev, ki so različno uspešno

6 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET pomagali čebelarjem. Ti veterinarji so izločili do Peking, 1993. takrat uspešne čebelarske preglednike, ki so delo- G. Jožef Ulc (levo), vali v čebelarskih društvih in so imeli tudi dolgolet- dolgoletni predsednik Avstrijske čebelarske ne izkušnje. O tem, kako so veterinarji delovali na zveze in ravnatelj terenu, bi seveda lahko razpravljali. Kljub temu smo Čebelarske šole v čebelarji z njimi, gledano dolgoročno, dobili dra- Gradcu. Pod njegovim goceno pomoč. Sčasoma se je oblikovala skupina vodstvom so se mladih veterinark/veterinarjev, ki so vso svojo po- šolali prvi slovenski zornost namenili čebelam in čebelarjem. Kljub ve- čebelarski mojstri. terinarjem pa še nismo dobili enotnega načrta boja proti varozi, zato smo za zmanjšanje števila varoj v čebeljih družinah uporabljali najrazličnejše metode. Arhiv Marjan Skok Foto: Spremembe na področju varstva čebel pa so se na odšel k direktorju Medexa g. Mižigoju, s katerim sta ravni države vendarle začele. dobra znanca, si izgovoril opazovalne postaje ter jih lastnoročno znova usposobil za uporabo. Kupili smo Ustanovitev Opazovalno-napovedovalne terensko vozilo in opremo za opazovanje – in tako se službe medenja je začelo delo te službe. Že istega leta smo čebelarji Zveza je bila tudi dejavna članica Zadružne zveze dobili na brezplačnem odzivnem telefonu podatke o Slovenije. Leta 1993 sem se udeležil dvodnevne medenju na terenu. Sčasoma je g. Zdešar povečal letne skupščine Zadružne zveze v Rogaški Slati- število opazovalnih postaj, najpomembnejše pa opre- ni. Zvečer je k moji mizi prisedel kmetijski minister mil tudi z radijsko povezavo za čitanje podatkov z njih, dr. Osterc in me vprašal, kako še lahko pomaga saj se je izkazalo, da nekateri čebelarji, odgovorni za čebelarstvu. Povedal sem, da so v največjih težavah posredovanje podatkov, prikrivajo prave podatke. prevaževalci čebel, ker ne morejo več prevažati Prihoda g. Zdešarja je bil vesel tudi dr. Poklukar. čebel na pašo na Hrvaško, zato jim je treba omogočiti Pri svojem delu na inštitutu je potreboval izkušenega paše na domačih tleh. Na njegovo vprašanje, kako čebelarskega praktika, to pa je g. Zdešar vseka- naj bi razrešili ta problem, sem mu odgovoril, da z kor bil. Tudi sam sem na Zvezi pričakoval več nje- dobro opazovalno-napovedovalno službo medenja gove soudeležbe, vendar je g. Zdešar ostal samo- in pašnim redom. Njegov jedrnat odgovor je bil: »Vi stojen, izjemno vdan svojemu delu in ni dovolil, da organizirajte, jaz bom pa plačal.« bi kdor koli vplival nanj. Kljub temu pa je bila njegova Ko sem iskal primernega človeka za to službo, navzočnost na Zvezi takoj opazna, saj rad pomagal sem ugotovil, da potrebujemo praktika, po možnosti tudi pri različnih njenih akcijah. izkušenega prevaževalca. Tako sem zvedel za Pavla Manj uspešni smo bili pri vzpostavljanju pašnega Zdešarja. Kot eden izmed največjih slovenskih katastra in pašnega reda. Na tem področju smo so- čebelarjev je že tedaj imel svojo dobro organizirano delovali s kmetijskim ministrstvom in Kmetijskim opazovalno službo medenja. Že ob najinem prvem inštitutom, vendar je bil odpor z osrednjih pašnih srečanju na Zvezi sem mu povedal o pogovoru z mi- območij prevelik. Spori okrog čebeljih pasišč so nistrom in mu ponudil vodenje nove službe. Na moje stari toliko, kot so stari prvi zapisi o čebelarstvu v veliko veselje je g. Zdešar službo sprejel. Sloveniji. Bilo je veliko sestankov na posameznih Kmetijski minister dr. Osterc je držal besedo in območjih, prepričevanj in dokazovanj, uspehi pa po- obljubo, da bo Zvezi dal denar za opazovalno-napo- stopni in delni. Upam da bomo čebelarji lahko po- vedovalno službo medenja. Ko je Zveza sporočila stopno in z razumevanjem vseh bolje izrabili dane ministrstvu, da je našla ustreznega kandidata za to naravne možnosti. službo, se je ustrezna služba kmetijskega ministrstva strinjala z izbiro kandidata, ni se pa strinjala, da bi Plače in priznanja na Zvezi bil sedež opazovalne službe za medenje na Zvezi. V zvezi s plačami treh redno zaposlenih bi rad Menila je, da ta nima ustreznih strokovnih služb, saj povedal nekaj svojih misli in opažanj, v zvezi s tem vodi zgolj organizacijo čebelarskih društev. Predla- pa tudi o navezanosti članstva na Zvezo in vredno- gala je, da naj bi bil g. Zdešar v službi na Kme- tenju njenega dela. Plači urednika in tajnika Zveze tijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani pri dr. Janezu sta bili financirani iz članarine, plačo opazovalca in Poklukarju. Potem smo se skupaj dogovorili, da bo napovedovalca medenja pa je financiralo Ministrstvo Pavle zaposlen na Zvezi, svoje delo pa bo opravljal za kmetijstvo. Višina plače opazovalca in napovedo- pod vodstvom dr. Poklukarja. valca paš je bila umeščena med plačo urednika, ki G. Zdešar se je že v začetku delovanja te službe je imel tedaj najvišjo plačo na Zvezi, in tajnika Zveze. izjemno zavzel za delo. Na svojo pobudo je sam Vse plače so bile zaradi slabih finančnih razmer na

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 7 SLOVENIJA 20 LET

Zvezi nizke, in to tudi po mojem odhodu, čeprav je Zveza začela dobivati denarna sredstva tudi od države. Vsi trije so na Zvezi dočakali upokojitev, zaradi nizkih plač pa tudi nizke pokojnine. Osebno imam grenak občutek, da so bili kaznovani, ker so ostali na Zvezi in ji posvetili velik del svojega življenja in dela, tudi v njenem najtežjem obdobju po 2. svetovni vojni. Vsako leto Zveza na občnem zboru podeli kar precej odličij Antona Janše I. stopnje. Večino predlogov posredujejo neposredno društva na terenu. Tam

se čebelarji dobro poznajo in znajo ceniti dobra dela Arhiv Marjan Skok Foto: in zasluge svojih kolegov. Slabše je na ravni Zveze. Peking, 1993. Razstavljeni panji na Apimodnii v Poznam veliko čebelarjev, ki so v svojem aktivnem Pekingu. Čebele so po videzu povsem podobne obdobju žrtvovali veliko časa in dela v dobro vseh kranjicam, po pohlevnosti pa so kot sitne muhe. čebelarjev. Veliko so delali pri ustvarjanju vsake številke Slovenskega čebelarja in pri drugih dejavnostih Zveze. Ko zaradi starosti, bolezni ali drugega vzroka niso bili več dejavni, smo nanje kar pozabili. Mogoče je bil razlog za to, da se je vodstvo Zveze doslej hitro menjavalo, zato mlajši niso poznali dela in uspehov starejših generacij ali pa smo čebelarji precej ravnodušni do prejšnjih del in uspehov Zveze. Ne glede na to pa moramo njeni zdajšnji člani ceniti celotno zgodovino Zveze, njene nekdanje člane in funkcionarje, z njihovimi uspehi in napakami vred. Zveza obstaja že dolgo obdobje, to je od njene ustanovitve leta 1898 do dandanes, kar je velika redkost med podobnimi organizacijami v Sloveniji. Pri tem pa Arhiv Marjan Skok Foto: je rasla, sicer ne enakomerno, vendar je dandanes Peking, 1993. Skladišče sodov medu, ki jih kitajsko podjetje pošilja po vsem svetu. močna. Na Zvezo in njene dozdajšnje uspehe smo lahko slovenski čebelarji zelo ponosni, to pa je lahko težavnih razmer v Sloveniji se ga nisem udeležil. Na- tudi razlog za našo zvestobo. slednji je bil načrtovan v Splitu, vendar je bil zaradi vojne na Hrvaškem odpovedan. Leta 1993 je bila Mednarodni čebelarski kongresi Apimondie Apimondia v Pekingu na Kitajskem. Na ta kongres Mednarodni čebelarski kongresi svetovne smo odpotovali skupaj s Hrvati. Našli so tudi ugodno čebelarske organizacije Apimondia potekajo na letalsko povezavo do Pekinga in poceni bivanje. Ker vsaki dve leti. Naslednji je vedno na drugi celini. V Zveza ni imela finančnih sredstev za našo pot, je prvem letu mojega mandata leta 1989 so kongres kmetijsko ministrstvo plačalo pot g. Miheliču in dr. organizirali v Riu de Janeiru v Braziliji. Zaradi tedanjih Poklukarju, meni pa ga je plačalo Ministrstvo za zna- nost in tehnologijo. Kongres je bil za Slovence zelo uspešen. Na njem smo bili sprejeti med redne članice Apimondie. Uradno smo bili sprejeti v članstvo na seji upravnega odbora organizacije, na kateri so sodelovali vsi predstavniki članic Apimondie in vsi so tudi enotno podprli vstop Slovenije v to organizacijo. To je bilo veliko priznanje za slovenske čebelarje. Pri tem moram poudariti veliko prizadevanje dr. Đura Sulejmanoviča z zagrebške univerze, ki je bil funkcionar Apimondie še iz obdobja Jugoslavije. Po- magal nam je pri vseh potrebnih uradnih korakih, da Foto: Arhiv Marjan Skok Foto: Peking, 1993. Prof. Janez Mihelič, Franc Jeras in smo postali polnopraven član te organizacije. dr. Janez Poklukar (z leve proti desni) na Apimondii V tistem času je bil zelo dejaven Poslovni odbor v Pekingu. za čebelarstvo Republike Slovenije, ki ga je ustano-

8 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

vilo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, njegov sedež pa je bil na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Predsednik odbora je bil g. Aleš Mižigoj, ki je bil znan po tem, da je seje vodil jedrnato. Nanje so bili vablje- ni pomembnejši delavci v čebelarstvu, sklepi pa niso imeli izvršne moči, temveč so bili zgolj priporočila ministrstvu in drugim organom, s katerimi smo sodelovali na področju čebelarstva. Na teh sejah smo dokaj odkrito govorili o tedanjih problemih, Ministrst- vo za kmetijstvo pa je precej naših pobud tudi spreje- lo. Zapisnike teh sej je tekoče, verodostojno in hitro

na računalniku pisal dr. Poklukar, tako da je vsak Arhiv Marjan Skok Foto: udeleženec zapisnik prejel že pred odhodom s seje. Lozana, Švica, 1995. Razstavljen švicarski trietažni 23. februarja 1995 sem na seji omenil, da bi listovni panj. lahko tudi Slovenci organizirali kongres Apimondie. Udeleženci seje so bili sprva presenečeni. Spom- Volitve novega predsednika Zveze nil sem jih, da smo Slovenci že imeli glavno besedo Leto po kongresu Apimondie v Švici je bila pri kongresu Apimondie v Splitu leta 1991, ki je bil redna volilna skupščina Zveze. Potekel mi je drugi zaradi vojne odpovedan. Celo geslo tega kongre- mandat in odločil sem se, da v tretje ne bom več sa je bilo »Kongres kranjske čebele« in tudi njego- kandidiral. Želel sem, da bi Zvezo, ki se je po pre- vo organizacijo je tedaj pripravljal Cankarjev dom iz magani čebelarski krizi prenavljala, prevzel nekdo, Ljubljane. Vse to je potrdil tudi g. Aleš Mižigoj. Mi- ki bi poleg čebelarskega statusa imel tudi večjo nister dr. Osterc je to zamisel podprl, češ da s kon- politično moč, kot sem jo imel sam. Zveza si je po- gresom ne bi podprli samo kranjske čebele, ampak stavila ambiciozne naloge. Največji sta bili izvedba bi bila to tudi dobra promocija Slovenije v svetu. Ob svetovnega kongresa Apimondie v Ljubljani in zgra- tem moram poudariti, da se je g. Zdešar izredno ditev čebelarskega izobraževalnega centra na Brdu angažiral na ministrstvu za kmetijstvo in kasneje na pri Lukovici. Za oba projekta so bila poleg osebnega samem kongresu v Lozani. dela potrebna velika finančna sredstva. Zamisel o kongresu Apimondie v Sloveniji je hitro Osebno se za svojega naslednika nisem navdušila vse čebelarje, finančno pa jo je podprlo angažiral, sem pa pravočasno povedal, da v Ministrstvo za kmetijstvo. Ustanovili smo komisijo za prihodnje ne nameravam več kandidirati za položaj pridobitev in organizacijo kongresa, v njej pa sta po- predsednika Zveze. Priznati moram, da sem mi- glavitno nalogo vzpostavitve stikov s tujimi strokovnja- mogrede, bolj po naključju kot ne, vplival na izbiro. ki, ki naj bi podprli organizacijo kongresa v Sloveniji, Z urednikom g. Miheličem sva konec leta 1995 opravila g. Šivic in dr. Poklukar. namreč obiskala poslanca g. Lojzeta Peterleta Na kongresu Apimondie leta 1995 v Lozani smo (nekdanjega predsednika vlade) in se mu zahvali- naše čebelarstvo predstavili v ličnem paviljonu. la za vso njegovo pomoč. Omenil sem mu, da sem zadnjič pri njem v vlogi predsednika Zveze. Vprašal me je, kdo bo moj naslednik. Po kratkem premisleku sem odgovoril, da naj bi to bil kar on. G. Peterle me je vprašal, ali mislim resno, in odgovoril sem mu: »Da, resno«. Potem je povedal, da je pred tednom dni sprejel položaj predsednika Letalskega društva Lesce-Bled, in dejal, da je po njegovem to dovolj. Nato naju je prosil za 14 dni časa za premislek oziroma za dokončno odločitev. Tako sva z g. Miheličem dobila prvega kandidata, to pa je po štirinajstih dneh potrdila tudi njegova tajnica. Prijavili so se še trije kandidati, vendar sta dva odstopila, ko sta izvedela, da kandidira tudi g. Peterle. Redna letna skupščina ZČDS, na kateri je bilo Foto: Arhiv Marjan Skok Foto: izvoljeno novo vodstvo Zveze, je bila 20. aprila 1996. Apimondia v Lozani, Švica, 1995. Lepa predstavitev slovenskega čebelarstva v ličnem Tedaj smo spremenili tudi ime Zveze čebelarskih paviljonu, ki ga je izdelalo podjetje Domus iz društev Slovenije v Čebelarsko zvezo Slovenije. Z Ljubljane. novim imenom, novimi osebami in novimi razmerami

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 9 SLOVENIJA 20 LET je čebelarska organizacija začela najuspešnejše ob- dali in narkomani, začeli vdirati vanjo in jo počasi dobje svojega obstoja. Menim, da sem storil pravil- uničevati. O propadanju objekta so zvedeli tudi drugi no, ko sem podprl novo vodstvo ČZS, saj je Zveza v čebelarji in na letnem občnem zboru leta 1994 je bil tem obdobju s Čebelarskim centrom Slovenije in or- sprejet sklep, ki je vodstvo Zveze zavezal, da naj za ganizacijo Apimondie dosegla svoj vrh. ČIC najde ustreznega najemnika oz. soinvestitorja ali ga proda in za ta sredstva kupi lokal v Ljubljani. Nekaj dni potem je z vlakom iz Ljubljane prišel k meni GRADITEV ČEBELARSKEGA CENTRA na dom v Zagorje znani čebelar prof. Pavle Zaletel. SLOVENIJE Ves razburjen je hitel pripovedovati novico, da name- rava Zveza prodati ČIC. Ker so sredstva zanj prispe- Če obiščemo Čebelarski center Slovenije, si vali vsi čebelarji in pri njegovi zidavi opravili tudi veliko ga brez njegove stavbe ne moremo niti predstavlja- število ur prostovoljnega dela, ga Zveza po njego- ti. Brez tega centra bi bila ČZS v neki večji pisar- vem mnenju nima pravice prodati. Pomiril sem ga, ni v Ljubljani ali njeni okolici, podobno kot Hrvaška da razmišljam enako in da objekta ne bomo proda- zveza ali katera druga nacionalna čebelarska zveza. li, kolikor bo to v moji moči. Leta 1994 sta Zvezo Ni veliko manjkalo, da bi tudi naša ČZS izgubila obiskala g. Franc Kersnik in njegov svak inž. Janez zdajšnje bogastvo. Miklavc ter se želela srečati z menoj. G. Kersnik mi Odločen poskus za zgraditev centra je kot je opisal zgodbo njihove družine med drugo sve- predsednik Zveze naredil že Valentin Benedičič. tovno vojno. Zemljišče, na katerem stoji ČIC, je bilo Uresničil je sklep občnega zbora Zveze, sprejet 20. namreč nekoč njihovo. Strinjal se je z načrtovano aprila 1967, in na Brdu pri Lukovici spodbudil gradi- zgraditvijo objekta za potrebe čebelarstva, saj je bil tev Čebelarskega izobraževalnega centra (ČIC). Te- prepričan, da bo nekoč njegova zemlja tako najbolje meljni kamen je bil položen 21. julija 1972, vgradil ga služila kmetijstvu. Hkrati pa je izrazil ostro nasproto- je predsednik Občinske skupščine Domžale Albin vanje prodaji objekta nekomu, ki bi spremenil njego- Klemec. ČIC je bil v šestih mesecih pod streho, nato vo namembnost, ter izrazil željo, da ga za primerno so nekaj let gradili notranje vmesne stene, pozneje ceno kupi sam. Zagotovil sem mu, da se to ne bo pa so vzidali še okna in le zunanja vrata. Zidava se zgodilo, kajti če bo to v moji moči, objekta ne bomo je nato popolnoma ustavila. Po oceni sodnega izve- prodali. denca za gradbeništvo je bila obstoječa faza gradnje vredna približno tretjino celotne naložbe. Do te faze Tedanja vrednost ČIC-a so objekt financirali in gradili čebelarji sami. Kolega gradbene stroke inž. Jožeta Lukmarja Ko mi je leta 1989 mag. Anton Petelin prepustil sem prosil, naj oceni tedanjo vrednost objekta ČIC-a položaj predsednika Zveze, mi je svetoval, naj objekt in tudi to, koliko bi stala dograditev po prvotnih načrtih. prodamo in za ta denar kupimo v Ljubljani kakšen Naj predstavim povzetek cenitve objekta ČIC-a, ki je lokal, kakor je že prej odločil upravni odbor. Tega nastala februarja 1995: vrednost nedokončanega nisem mogel storiti. Vedel sem, da so ga čebelarji objekta skupaj z vrednostjo zemljišča je bila zgradili s svojimi prispevki in prostovoljnim delom. 16,624.125 SIT ali 203.602 DEM, vrednost del za Pustil sem ga pri miru, da dočaka boljše dni. končanje objekta skupaj z zunanjo ureditvijo pa je Leta 1990 so bile v Sloveniji po dolgem času bila ocenjena na 36,624.133 SIT ali 440.787 DEM. spet svobodne, večstrankarske volitve, na katerih Po analizi teh podatkov sem spoznal, da je zgraje- je zmagal DEMOS. Predsednik vlade je postal g. ni objekt, za katerega so sredstva in delo prispeva- Lojze Peterle. Izvedel sem, da je tudi on navdušen li izključno čebelarji sami, kljub načetemu stavbne- ljubiteljski čebelar. Prosil sem za sprejem pri njem. mu pohištvu še vedno vreden skoraj tretjino cene Sprejem je bil hitro odobren in v vladno palačo sva končanega objekta. Za preostali dve tretjini bi Zveza šla skupaj s tajnikom Milanom Runtasom. Razložila zbrala denar s prodajo pisarn na Cankarjevi ulici Lju- sva mu stanje v čebelarstvu in najbolj žgoče pro- bljani, katerih površina je bila več kot 100 kvadratnih bleme, ob koncu pa tudi stanje v zvezi s ČIC-em. metrov, za ta namen pa bi porabila tudi denar, ki smo Na najino veliko veselje je obljubil, da bomo center ga iztržili s prodajo Vzrejnega čebelarskega centra zgradili, le še toliko naj počakamo, da v Sloveniji pri Živalskem vrtu. Preostala potrebna sredstva bi razrešimo tedanje največje probleme. dobili od Ministrstva za kmetijstvo. Te načrte pa je S čebelarji iz Lukovice smo se dogovorili za minister znova zavrnil, češ da Zveza takega objekta nadzor objekta na Brdu, vsako leto pa smo skupaj ne potrebuje. Poleg tega je menil, da za zgraditev z upravo Zveze in okoliškimi čebelarji pripravili tudi stavbe niso dovolj samo finančna sredstva, saj jo je skupno čistilno-vzdrževalno akcijo objekta. Kmalu treba pozneje tudi vzdrževati, to pa bi na koncu spet pa to ni več zadostovalo. Stavbo so odkrili mladi van- obremenilo kmetijsko ministrstvo.

10 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

G. Marjan Debelak: »Predsednik Zveze blokira delo komisije za ČIC, in to kljub sklepu 43. skupščine iz leta 1994, da se objekt odda ali proda. Danes smo videli, da okoliška mladina nezadržno uničuje stavbno pohištvo, razbili so vsa okna, v 2. nadstropju požgali polknice in okna. Kdaj bodo zažgali še ostrešje?« G. Marko Debevc se je strinjal s to izjavo in dodal: »Kot podjetnik ugotavljam, da je objekt za kakršne koli gospodarske dejavnosti popolnoma neprimeren. Zaradi velike krize čebelarstva ga to ne bo moglo dograditi in vzdrževati, zato se je najbolje Foto: Arhiv Marjan Skok Foto: pogovoriti z lastnikom večinskega dela Brdo pri Lukovici. Začela se je vnovična graditev ČIC-a. zemljišča in možnim kupcem o prodaji.« G. Bratina je poudaril, »da bi bila že 8. aprila 1995 je bila 44. redna letna skupščina zdavnaj večina članov IO oz. čebelarjev delegatov za Zveze, na kateri smo znova razpravljali o ČIC-u. prodajo, če bi si objekt prej ogledali. Čim prej ga je Mnenja so bila zelo različna. Precej jih je vztrajalo treba prodati, sicer se škoda iz leta v leto povečuje. pri stališču, da objekta ne smemo prodati, drugi so O usodi ČIC-a moramo odločiti danes.« menili, da bi morali objekt zamenjati (čeprav prek G. Hriberšek: »V imenu koroških čebelarjev na- prodaje) za koristnejše prostore, ki bi jih lahko takoj sprotujem prodaji, predlagam zamenjavo za drug do- začeli uporabljati. Končno je obveljalo, da ne kaže nosen objekt ali referendum o usodi ČIC-a.« spreminjati leta 1994 sprejetega sklepa o prodaji G. Zdešar: »Menim, da je treba objekt ponudi- objekta. ti g. Kersniku oz. ga prodati po najugodnejši tržni ceni.« Seja izvršnega odbora Zveze na Brdu pri G. Sedmak meni, da je treba iz ostankov ČIC-a Lukovici rešiti čim več in čim prej, kar se še da. Tega mnenja Za 17. junij 1995 sem redno sejo izvršnega sta tudi g. Rozman in g. Debevec. odbora Zveze sklical v še nedograjenem objektu na G. Brvar in g. Tajnikar menita, da zdajšnja zasno- Brdu pri Lukovici. Poleg rednih članov odbora sem va ČIC-a ne ustreza namenom čebelarstva, zato ga na sejo povabil še prof. Pavla Zaletela in g. Zdešarja. je treba čim prej prodati. K ogledu stavbe sem povabil tudi g. Kersnika. Ker G. Toplaku »je žal vseh čebelarjev, ki so prispe- sem tedaj zbolel, tako da sem moral v bolnišnico, vali za graditev, vendar je edina rešitev čimprejšnja je sejo vodil podpredsednik zveze g. Stanislav prodaja, sicer čebelarji od ČIC-a ne bodo imeli čisto Hajdinjak. Po skupnem ogledu objekta ČIC-a je sle- nič«. dila razprava o tej problematiki, to pa je bil tudi pogla- G. Zaletel kot gost današnje seje »nasprotuje vitni namen te seje. prodaji objekta in predlaga, da počakamo boljše Iz zapisnika te seje, ki naj bi bila ključna za čase«. prihodnjo usodo nedokončanega objekta, povze- G. Hajdinjak je v kratkem povzel razpravo in mam razpravo članov izvršnega odbora Zveze, ki predlagal naslednji sklep: so o tem govorili neposredno po ogledu objekta, »Komisija za ČIC se bo sešla julija in pripravi- pretreseni nad njegovim tedanjim stanjem. Zapi- la besedili za razpis v javnih občilih, ki mora biti snik razprave in sklepov je pripravil tajnik Zveze g. objavljen okrog 5. septembra. V prvem razpišemo Milan Runtas. Pri tem se tedanjim članom izvršnega idejno rešitev za namensko dograditev ČIC-a, v odbora opravičujem za objavo tega zapisnika. Iskre- drugem zamenjavo oziroma prodajo objekta. O nost in prizadetost posameznih udeležencev sta prispelih ponudbah bo razpravljal izvršni svet na zelo očitno in verodostojno prikazali resnično stanje septembrski seji.« objekta in možnosti za končanje graditve, zato ga je Za sklep je glasovalo 11 članov IO, trije so se vredno objaviti. glasovanja vzdržali, proti ni bil nobeden. G. Zaletel Razpravo o objektu je začel g. Darko Korošec: in g. Zdešar nista imela pravice glasovanja. Sklep je »Menim, da je treba objekt usposobiti do funkcio- bil tudi izveden. Ko sem se po bolezni vrnil na Zvezo, nalnosti ali ga prodati. Tak, kot je zdaj, ne služi sem bil postavljen pred dejstvo, da se ČIC prodaja. čebelarstvu.« Razpis za prodajo ali soinvestiranje je bil objavljen

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 11 SLOVENIJA 20 LET

7. septembra 1995 v Delu in 8. septembra v Ur. l. RS. Na razpis so prispele tri ponudbe za odkup objekta, za soinvestiranje pa nobena. Ponudbe so odpira- li 22. septembra 1995 pred komisijo, v kateri so bili Stanislav Hajdinjak, Marjan Debelak in Milan Runtas. Od treh ponudb je bila najugodnejša ponudba Spektre iz Mengša. Ponujena cena je bila 26 milijonov tolarjev, Zveza pa naj bi denar prejela v osmih dneh po podpisu pogodbe. Komisija za ČIC je po pregledu in analizi ponudb ugotovila, da je najugodnejša ponudba Spektre, zato je IO predlagala, naj z njo podpiše pogodbo. Spektra je pozneje svojo ponudbo preklicala, in ker Arhiv Marjan Skok Foto: so preostali kupci ponudili precej nižje Brdo pri Lukovici, 2002. Ob Čebelarskem centru Slovenije nastaja zaradi zunanjega preoblikovanja stavbe na zahtevo zneske, smo sklenili, da nadaljnjo usodo Zavoda za kulturno dediščino prvi 10 metrov dolg prizidek. ČIC-a prepustimo novemu IO in novemu predsedniku Zveze. dokončati. Že naslednji dan me je poklical, ali lahko ČIC in novi predsednik Zveze g. Lojze Peterle pride k meni. Na tem srečanju sem ga videl prvič. Leta 1996 je položaj predsednika Zveze prevzel Povedal sem mu celotno zgodovino ČIC-a, vsebino g. Lojze Peterle. Ob prevzemu in predaji nalog je pogovora z g. Kersnikom, opozoril pa sem ga tudi izjavil, da bo ena izmed najpomembnejših nalog v na pripravljenost kmetijskega ministra za sofinanci- njegovem mandatu zgraditev ČIC-a, druga pa bo or- ranje ter na obljubljeno pomoč župana Lukovice. ganizacija svetovnega čebelarskega kongres Api- »Bil bi smrtni greh, če tega ne bomo izkoristili,« je mondia v Ljubljani. dejal na to. Na njegovo povabilo, če bi sodeloval pri Leta 1997 se je za čebelarje zgodila ugodna tem, sem se z veseljem odzval. sprememba na kmetijskem ministrstvu. Kmetijski Za pridobitev novega gradbenega dovoljenja je minister je postal g. Ciril Smrkolj – domačin iz oko- bilo treba pridobiti soglasje vseh lastnikov sosednjih lice Lukovice. Tedaj so zadevo v svoje roke vzeli parcel, menda jih je devet. Tudi tokrat se je angažiral čebelarji iz Lukovice. Ustanovili so Iniciativni odbor g. Kersnik. Sam je dal soglasje in pridobil soglasja za izgradnjo ČIC-a in vanj povabili tudi mene. Na tudi od preostalih lastnikov. Slovesnost ob odprtju prvem sestanku sem se obvezal, da bom pripravil Čebelarskega centra Slovenije in posvetitev kapeli- program prihodnjega čebelarskega centra, ki je bil ce svetega Ambroža sta bili 26. maja 2002 na Brdu. popolnoma drugačen, kot si ga je zamislil prvi gra- Na zadnji seji gradbenega odbora, ki je bila nekaj ditelj Valentin Benedičič. Na sestanek smo povabili mesecev po odprtju ČIC-a, smo ugotovili, da je bila g. Živka Burjo, župana Lukovice, kmetijskega mini- zgraditev centra popolnoma upravičena in uspešna. stra g. Cirila Smrkolja in predsednika Zveze g. Lojze- V centru so poleg rednega dela organov Zveze, ki ta Peterleta. Lukoviški župan je bil zelo zainteresiran, se je tedaj že preselila v novo stavbo, skoraj vsak da bi zanemarjeni objekt v resnici dokončno zgradili. dan potekali različni seminarji, katerih udeleženci so Obljubil je vso svojo pomoč pri tem delu. Še večjo bili s prostori in lepo okolico zelo zadovoljni. Polno pomoč je obljubil kmetijski minister, le predsednik sta zaživela tudi trgovina s čebelarsko opremo in Zveze je dejal, da nima človeka, ki bi ta projekt vodil. gostišče. Tako se je zgodilo, da je Zveza dobila možnost za Objekt so sčasoma prevzeli novi ljudje. Želim končanje objekta, ni pa imela ljudi, ki bi bili to spo- jim, da bi uspešno vodili Zvezo in center ter da bi sobni izvesti. se v njem prijetno počutili. Osebno sem se po zgra- To se je zgodilo šele leta 2000, in sicer z zamenja- ditvi centra tudi dokončno poslovil od Zveze z mi- vo članov IO in imenovanjem novih podpredsednikov slijo, da je slovenskim čebelarjem vendarle uspelo Zveze. Na položaja podpredsednikov sta bila poleg uresničiti več desetletij staro željo po Čebelarskem g. Šivica izvoljena g. Vlado Pušnik in g. Avgust Gril. centru Slovenije. Imeli smo veliko srečo, da so se Že kmalu po izvolitvi sta si g. Tajnikar in g. Pušnik ob pravem času na pravem mestu znašli pravi ljudje. ogledala slavno gradbeno zapuščino. G. Pušnika Ljudje bodo v minevanju časa pozabljeni, objekt pa je lepa lokacija tako navdušila, da je sklenil objekt bo ostal lep spomenik slovenskim čebelarjem.

12 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Lojze Peterle – predsednik ČZS v obdobju 1996–2006

Marko Borko, urednik

Prispevka g. Lojzeta Peterleta do zaključka re- svojega tretjega man- dakcije jubilejne številke Slovenskega čebelarja, žal, data pa je odstopil s nismo prejeli. Več o dosežkih v čebelarstvu v ob- tega položaja. Njegov dobju njegovega predsednikovanja je mogoče pre- mandat je trajal do brati v preostalih prispevkih v tej številki. 8. aprila 2006, ko je G. Lojze Peterle je na položaju predsedni- bil na nadomestnih vo- ka Čebelarske zveze Slovenije nasledil g. Marja- litvah za predsednika na Skoka, ki je uspešno končal svoj drugi mandat ČZS – te so potekale

predsednikovanja, potem pa se ni odločil za na 55. rednem občnem Internet Foto: vnovično kandidaturo. G. Peterle je bil za predsedni- zboru ČZS – za njego- Lojze Peterle – ka ČZS izvoljen na redni letni skupščini ZČDS, 20. vega naslednika izvoljen predsednik ČZS v aprila 1996. Predsednik ČZS je bil deset let, sredi g. Franc Čebulj. obdobju 1996–2006.

Franc Čebulj – predsednik ČZS v obdobju 2006–2007

Marko Borko, urednik

Prispevka g. Franca Čebulja do zaključka re- pu s položaja predsednika dakcije jubilejne številke glasila Slovenski čebelar, trajal do 14. aprila 2007, ko žal, nismo prejeli. je bil na nadomestnih volitvah G. Franc Čebulj je na položaju predsednika ČZS za predsednika ČZS na 56. nasledil g. Lojzeta Peterleta, ki je s tega položaja rednem občnem zboru ČZS odstopil. G. Čebulj je bil za predsednika ČZS izvoljen izvoljen g. Boštjan Noč. na nadomestnih volitvah za predsednika ČZS, ki Franc Čebulj – so potekale v okviru 55. rednega občnega zbora predsednik ČZS v

ČZS, 8. aprila 2006. Njegov mandat je po odsto- obdobju 2006–2007. Arhiv ČZS Foto:

ČZS od 2007 naprej pod vodstvom predsednika Boštjana Noča

Boštjan Noč, predsednik ČZS

Čebelarstvo v naši družini je tradicija več rodov, misli slovenskih čebelarjev so bile usmerjene v čim sam čebelarim aktivno od leta 1987 in sem ves čas boljšo predstavitev našega čebelarstva svetu. Vsa član Čebelarskega društva Antona Janše Breznica. V Slovenija je dihala po »čebelarsko« in si prizadeva- delo čebelarskih organizacij sem se dejavno vključil la za zgraditev čebelarskega centra na Brdu pri Lu- leta 2002. Takrat so se v Sloveniji začele intenzivne kovici, na posameznih območjih so se pripravljali na priprave na svetovni kongres Apimondia 2003. Vse sprejem čebelarjev z vsega sveta. Skratka, priprave

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 13 SLOVENIJA 20 LET Foto: Marko Borko Marko Foto: Borko Marko Foto: Novinarska konferenca na ČZS. Obisk predsednika RS dr. Danila Türka na ČZS. na Apimondio so po mojem mnenju zelo pozitivno da je toliko odprtih vprašanj. To je bilo obdobje vplivale na slovensko čebelarstvo. vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in s tem tudi Sam sem iz občine Žirovnica, v katero sodi tudi obdobje novih razmer za slovenske čebelarje. Tedaj vas Breznica, rojstni kraj Antona Janše. Kot se vas je bilo med slovenskimi čebelarji zelo veliko nega- večina spomni, je Janšev čebelnjak dolga leta pro- tivizma, kajti kamor koli sem prišel, sem spoznaval padal, predvsem zaradi neurejenega lastništva … samo probleme in težave, ki so pestile čebelarje, ČZS je tedaj kazala mačehovski odnos do Janševega prav tako pa je bilo tudi veliko medsebojnega nezau- čebelnjaka, vsaj tako smo čutili in mislili na Go- panja. Verjemite, da nam tedaj ni bilo lahko. Vodst- renjskem. vo ČZS se je zato nekako izmikalo udeležbi na In prav želja, da do Apimondie obnovimo Janšev različnih čebelarskih prireditvah in sestankih, saj čebelnjak, me je vodil med vodstvo čebelarstva je bilo kritik na račun njegovega dela veliko. Kot na Gorenjskem. Ustanovili smo Čebelarsko zvezo mlad in nadebuden podpredsednik sem te zadeve Zgornje Gorenjske (nadalje ČZZG), ki je potem jemal zelo osebno, zato sem trdno sklenil napeti vse skupaj z občino Žirovnica in tudi z delno pomočjo svoje moči, da bodo čebelarji čutili ČZS kot njihov ČZS obnovila Janšev čebelnjak, ter leta 2003 orga- pomemben servis. V teh treh letih sta se zamenja- nizirali prvi vseslovenski čebelarski praznik. la dva predsednika. Po odstopu predsednika g. Ko so bile leta 2004 na ČZS razpisane vo- Franca Čebulja sem se znašel pred dilemo, ali naj litve (takrat so bili voljeni tudi podpredsedniki), se povsem umaknem iz vodstva ČZS ali naj kandidi- sem na pobudo članov ČZZG kandidiral za položaj ram za njenega predsednika. Ker je prevladala želja podpredsednika ČZS in bil tudi izvoljen. Od takrat po pomoči slovenskim čebelarjem, sem pripravil naprej dejavno delujem v naši krovni organizaciji. predlog programa ČZS ter ga številnim čebelarjem Naj kot zanimivost povem, da so na prvem sestanku tudi predstavil. Kar nekaj je bilo negativnih komen- po takratnih volitvah na moj račun letele tudi »nizke« tarjev na predlagani program. Še najbolj me je besede, češ, kaj boš pa ti lahko prispeval ČZS in bolelo, ker so nekateri po terenu širili neresnice … počutil sem se kot nebodigatreba! Te besede so me Če takrat ne bi bilo g. Avgusta Grila in, žal, pokojne- še dodatno motivirale pri delu, saj sem skušal doka- ga g. Rajka Kalistra, ki sta me podpirala, bi kandida- zati, da kljub mladosti in kljub nasprotovanjem lahko turo zanesljivo umaknil. tudi sam prispevam k napredku ČZS. Na občnem zboru ČZS sem predstavil zelo Prva tri leta na položaju podpredsednika so bila konkreten program in bil za eno leto izvoljen za zelo burna in naporna, saj si nisem predstavljal, predsednika ČZS. Sam sem izbral podpredsednike in ožjo ekipo ČZS. Lahko rečem, da sem izbral pravilno. Žal je usoda že prvi mesec po začetku mojega predsedovanja vzela podpredsednika g. Kalistra, s katerim sva tesno sodelovala in kovala načrte za uresničitev programa, predstavljenega na občnem zboru. Kljub tragičnemu dogodku, ki me je zelo pretresel, smo predstavljeni program po večini uresničili. Verjemite, da mi na začetku ni bilo lahko voditi ČZS, kajti kamor koli sem prišel, je bilo čutiti neko

Foto: Marko Borko Marko Foto: zadržanost čebelarjev, ki sem jo čutil in tudi razumel, Čebelarski sejem v Celju. češ, kaj bo tako mlad čebelar vodil ČZS. Številni

14 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Foto: Marjan Papež Foto: Foto: Marko Borko Marko Foto: Odprtje Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih Čebelarski praznik. pridelkov. so bili prepričani, da mi gre samo za položaj … UO ČZS, vzpostavili register čebelnjakov, pašne Najtežavneje se je bilo udeleževati različnih proslav rede in pašni kataster; in prireditev, saj mi je bilo nošenje obleke in kravate • zaščite in ohranjanja kranjske čebele: dali smo tuje in nepriljubljeno. Precej raje sem imel sestan- pobudo za to, da se kranjska čebela razglasi ke, namenjene reševanju čebelarske problematike. za ogroženo, pridobili smo status PRO tudi za Z veseljem sem se udeleževal srečanj s čebelarji na prihodnje obdobje, pripravili predlog nacionalne- terenu in jim pomagal pri reševanju njihovih težav. ga programa ohranjanja kranjske čebele, izda- V naslednjem letu po moji začasni izvolitvi za li brošuro Domovina kranjske čebele, izvedli predsednika ČZS so bile na ČZS redne volitve. smo akcijo Ohranimo čebele, iz sredstev sklada Takrat sem lažje sprejel odločitev o vnovični kandi- za ohranitev čebel smo postavili devet šolskih daturi, saj me je podpiralo vse več čebelarjev, tudi čebelnjakov; številni, ki so ob prvi kandidaturi zelo dvomili o mojih • promocije: izdelali smo svoj kozarec za med, sposobnostih. Prav te podpore sem bil najbolj vesel. pridelan v Sloveniji, izdali veliko promocijskega Na občnem zboru leta 2008 sem bil tako znova gradiva, razvijali nove darilne embalaže, izvajali izvoljen za predsednika ČZS. Če pogledam, kaj vse medene dneve; je bilo v teh petih letih narejenega, lahko rečem, da • čebeljih pridelkov: pridobili smo geografsko je bilo pestro in delovno. označbo za slovenski med, izvajali interno kontro- Zelo sem vesel, da je Čebelarska zveza Slove- lo medu, izvajali ocenjevanja medu in medenih nije okrepila svoj ugled, da je po vsej Sloveniji znana pijač, posneli film »S čebelo do medu«; • izobraževanja: na ČZS smo uredili prostore za Knjižnico Janeza Goličnika in zagotovili njeno delovanje, izvajali postopek NPK, pridobili standard za čebelarskega mojstra, izvedli številna izobraževanja za čebelarje po vsej Sloveniji, izvajali izobraževanja za začetnike, vzpostavili e-šolo; • izdajanja Slovenske čebelarja: Slovenski čebelar izhaja nepretrgano že 113. leto, revijo smo večkrat nadgradili s sredinsko prilogo, izdelali posebno potujočo razstavo ob 110-letnici nepretrganega izdajanja tega glasila;

Foto: Marko Borko Marko Foto: • letnega državnega posveta čebelarjev na Dan Zemlje – čebelarska razstava v Državnem Celjskem sejmu: udeležba čebelarjev in raz- zboru RS. stavljavcev se iz leta v leto povečuje; po dobri organiziranosti in da nas kot urejeno organi- • delovanja čebelarskih krožkov: povečalo se zacijo z jasnimi cilji in predvsem tudi z vizijo, kako te je število čebelarskih krožkov, prav tako pa tudi cilje tudi doseči, večkrat dajejo za zgled. število učencev in dijakov, vključenih vanje, V tem obdobju je bilo veliko storjenega na povečala se je udeležba na tekmovanjih mla- področjih (opisanih je samo nekaj najpomembnejših dih čebelarjev, pripravili smo enoten učni načrt dejavnosti): za delovanje krožkov v Sloveniji ter jih opremili z • urejanja zakonodaje: uredili smo davčno zakono- didaktično opremo, izdali prenovljen učbenik in dajo, in to natanko tako, kot so bile želje in sklepi delovni zvezek;

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 15 SLOVENIJA 20 LET • odzivnosti ČZS: kot predsednik sem bil po telefonu in elektronski pošti stalno dosegljiv za vse, prav tako pa tudi sodelavci na ČZS.

Najpomembnejša stvar v tem obdobju je brez dvoma pridobitev koncesije za opravljanje Javne svetovalne službe v čebelarstvu, saj brez tega ne bi bilo mogoče izvesti številnih zgoraj navedenih projektov. V tem obdobju je bilo zelo veliko energije vložene tudi v sodelovanje z državo oz. Kadre na Ministrstvu

Foto: Marko Borko Marko Foto: za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj lahko Oddaja Na zdravje.

• pridobivanja sredstev na podlagi Uredbe: uvedli smo enoten program zatiranja varoj, zagotovili sredstva za brezplačno zatiranje varoj, sofinanciranje čebelarske opreme in opreme za začetnike, pa tudi za izvajanje interne kontrole medu ter za aplikativne raziskave in obnovo čebeljega fonda; • delovanja Javne svetovalne službe v čebelarstvu: ta izvaja letni program JSSČ, ki ga pripravi in potrdi MKGP; • promocije sajenja medovitih rastlin: nakup medovitih rastlin (nakup sadik lip in javorjev za

čebelarje, semen sončnic, balzami); Borko Marko Foto: • izdajanja strokovne literature: izdali smo 1. in 30.000 podpisov peticije za ohranitev čebel. 2. del učbenika Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje, knjižici o medu in cvetnem prahu, knji- trdim, da smo jih morali podučiti, kaj je čebelarstvo go Slovenski čebelnjak, Čebelarski terminološki in zakaj je tako pomembno … slovar, knjižici o propolisu ter o pridelavi in prede- Ni nas zanimala »politična barva« sogovornikov, lavi voska, knjižico z ustvarjalnimi idejami, knjigo ampak le pogovor s komer koli, ki lahko prispeva k Varoja, čebela, čebelar, zbornik Moj panj pred napredku čebelarstva. 100 leti in danes, knjižico Ekološko čebelarstvo, In kaj je rezultat vseh teh dejavnosti? ČZS je dan- zbornik o kranjski čebeli, …; danes, vse od razglasitve samostojnosti Slovenije, • apiterapije: organizirali smo kongres Apiterapija vključeno rekordno število čebelarjev. Zelo pomemb- in kakovost čebeljih pridelkov, Dneve apiterapije; no je, da smo s pozitivno promocijo čebelarstva in z • čebelarskega turizma: izdali smo zbornik Slove- vsemi našimi dejavnostmi pridobili veliko novih in tudi nija – dežela odličnih čebelarjev v več jezikih, mladih čebelarjev, tako da se je njihova povprečna posneli film o čebelarskem turizmu v več jezi- starost s 66 let znižala na manj kot 60 let. Vse naše kih, ob pomoči Ministrstva za gospodarstvo smo promocijske aktivnosti so prispevale k temu, da se je spodbujali čebelarski turizem, izvedli študijske občutno povečala uporaba čebeljih pridelkov, zato obiske za tujce; je občutno boljša tudi njihova prodaja, ne glede na • informiranja: izdelali smo več spletnih strani, to, da so njihove cene občutno višje. Kljub številnim uvedli e-novice; izgubam čebel v posameznih letih in kljub številnim • izobraževanja otrok in sirše javnosti: izvedli smo pomorom se prav tako ni zmanjšal stalež kranjske dobrodelno-izobraževalno akcijo, izdali 15-minutni čebele. animacijski film o kranjski sivki za otroke, organizi- Seveda pa včasih ni šlo vse tako, kot smo rali čebelarske tabore; načrtovali. Prva leta smo imeli velike izgube čebel, • Opazovalno-napovedovalne službe: na med- ni nam uspelo pridobiti želenih sredstev za tako ime- mrežje smo posredovali podatke o medenju, ob novane podpore na panj, ni nam uspelo zakonsko zamenjavi kadra smo poskrbeli za usposabljanje urediti sajenja medovitih rastlin na strniščih (ajda, novih; facelija …), preveč je bilo pomorov čebel, čeprav • mednarodnega sodelovanja: vključitev v Apislavi- smo kar nekaj zadev tudi na tem področju premakni- jo, organizacija 1. konference čebelarskih organi- li naprej, kranjske čebele nam še ni uspelo razgla- zacij članic in nečlanic EU; siti za ogroženo živalsko vrsto, prav tako nam še ni

16 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

centrom, saj doslej nismo imeli sreče predvsem z najemniki gostinskega dela. Moje poglavitno načelo v minulih petih letih je bilo, da mora biti ČZS servis za vse čebelarje. Sode- lavcem na ČZS sem jasno povedal, da je na prvem mestu pomoč čebelarjem in čebelarskim društvom. V tem obdobju nismo zviševali članarine, saj smo sredstva za delovanje ČZS iskali tudi pri sponzorjih in donatorjih ter na javnih razpisih. Veliko pozornosti smo namenili vzdrževanju Čebelarskega centra in njegovemu trženju. Sam sem se udeležil številnih prireditev, srečanj in sestankov po vsej Sloveniji ter si pri tem prizadeval, da bi bila moja udeležba na njih čim bolj enakomerno razporejena po vsej državi. Brez sodelovanja s čebelarji si pač nisem predstavljal svojega dela. Če lahko ocenim minulih pet let, jih ocen- jujem kot pozitivne. Zelo veliko mi pomeni, da se je članstvo v ČZS povečalo skoraj za tisoč članov, da je ČZS v družbi vse bolj prepoznavna, da nas ta spoštuje ter da smo enakovreden in spoštovanja

Foto: Franc Šivic Franc Foto: vreden sogovornik državi. Boštjan Noč, vitez čebelje matice. Upam, da smo zaposleni in vodstvo ČZS nadgradili delo prejšnjih vodstev ČZS, ki so s svojim delom uspelo pripraviti čebelarskega zakona oz. ustrezne postavila temelje za delo v tem mandatu. Upam, da zakonodaje s tega področja … Izraženih je bilo tudi smo jih v tem obdobju še utrdili in da ČZS močna in več želja po boljšem gospodarjenju s Čebelarskim enotna stopa novim ciljem naproti.

Kronika tajništva Čebelarske zveze Slovenije 1991–2001

Milan Runtas, nekdanji tajnik ČZS

Z vodstvom ČZS (v nadaljevanju: Zveze) smo se v sam sem pričujoče dogodke preveril v teh dokumen- začetku leta 2011 dogovorili, da obdobje velikih spre- tih, preden sem jih zapisal). Izbral in zapisal sem vse- memb tako za Slovence kot za slovenske čebelarje bine, ki so pomembno zaznamovale delo in življenje osvetlimo vsak s svojega področja dela v slovenski Zveze, ter take, ki nekoliko popestrijo suhoparno čebelarski organizaciji ter da najpomembnejše do- naštevanje minulih dogodkov. godke in odločitve, ki jih želimo ohraniti v našem ko- To, kar nam je danes popolnoma samoumevno, lektivnem spominu, objavimo v tej publikaciji. Pred npr. nizka inflacija, odprto tržno gospodarstvo, so- vami so zapisa vredni dogodki v obdobju mojega dobna komunikacijska oz. avdiovizualna podpora opravljanja nalog tajnika Zveze od slovenske osamo- pri izobraževanju in informiranju, je bilo pred dvajse- svojitve do mojega odhoda na drugo delovno mesto timi leti nepredstavljivo ali še v »plenicah«. Danda- pred koncem leta 2001. nes smo nejevoljni ob 2-odstotni letni inflaciji, v letih Ne nameravam podrobno naštevati vsega, 1988–1991 pa je bila ta tudi več kot 50 odstotkov pri čemer smo zaposleni v strokovni službi Zveze na mesec, zato smo morali na vse načine »čarati«, dejavno sodelovali oziroma kar smo pripravljali ali da smo se pretolkli skozi celo leto. Društva so delali. Podrobne podatke o tem lahko najdete v za- Zvezi članarine nakazovala v prvih dveh, treh me- pisnikih organov in delovnih teles Zveze ali – sicer secih leta, potem pa je bilo treba ta denar z veza- v manjšem obsegu – v Slovenskem čebelarju (tudi vami oplemenititi, sicer ga je inflacija v dveh mese-

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 17 SLOVENIJA 20 LET cih povsem izničila. Kakšno legalno trženje čebeljih s prodajo svojih pridelkov, razmeroma hitro (včasih pridelkov za večje čebelarje v socialističnih časih ni tudi takoj) so prejeli sicer nižje plačilo za ves prodan bilo mogoče, saj sta za odkup in nadaljnjo prodajo med, tako da ne oni ne Zveza nismo imeli problemov medu in drugih čebeljih pridelkov po večini skrbela s propagiranjem in prodajo medu. Jugoslovanski Medex in Hmezad. Pridelovalci torej niso imeli skrbi trg je bil dobro zaščiten pred prevelikim uvozom medu, izvoz domačega pa je nagrajeval z izvozni- mi spodbudami (namenjene so bile le trgovcem). Nič drugačno kot dandanes pa ni bilo sodelovanje med Zvezo in državo, saj smo se tudi tedaj morali dolgo časa bojevati za vsako pozitivno spremembo v korist čebelarjev. Največkrat je bil to pravzaprav donkihotski boj, torej boj brez možnosti za zmago. Leti 1990 in 1991, do slovenske osamosvojitve, sta zaznamovali visoka inflacija in dobesedno boj za preživetje Zveze. Letno članarino (ta je bila 30 DEM v dinarski in pozneje v tolarski protivrednosti) smo morali vezati na takrat vsesplošno uporablje- no vzporedno valuto, to je na nemško marko. Višino članarine smo zaradi hiperinflacije prilagajali vsak mesec. Decembra 1990 je bila članarina za leto 1991 1.300.000 din, januarja 1991 1.900.000, temu pa je sledila denominacija valute za štiri ničle, tako da je bila članarina »le« 190 novih dinarjev. Vrednost denarja smo ohranjali tako, da smo ga takoj vezali v bankah in da smo npr. že v začetku leta kupili Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: Zaključni račun ZČDS za leto 1990, SČ 6/91 Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: Foto: Arhiv Milan Runtas Foto:

Cenik ponudbe ZČDS, SČ 1/92. Arhiv Milan Runtas Foto:

18 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: sprva 210 dinarjev, nato pa smo jo iz meseca v mesec zviševali na protivrednost 30 DEM. Cene medu v prodaji na drobno na ljubljanski tržnici so bile od 70 do 100 dinarjev za kilogram (točneje za 900 g, kolikor dovoljuje prostornina kozarca). Predsednik Zveze je na letni skupščini navedel, da je bilo prejšnje leto v Jugoslavijo uvoženega 7.238 ton cenenega medu po 14 din/kg, izvoženega pa 381 ton po 31 din/kg. Podatki Statističnega zavoda kažejo, da se je uvoz poceni medu nadaljeval, saj smo že v prvem četrtletju 1991 uvozili več kot 630 ton cenenega medu sumljivega izvora. K temu je pripomogla izjemno slaba medena bera, saj so morali čebelarji celo sezono krmiti svoje čebele, tudi v obdobju paše. Skupščina je potrdila zahtevo predsednika Zveze

Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: g. Skoka in izvršnega odbora, da Viba film, ki je bil Osebna izkaznica ZČDS, SČ 11/91 in 12/92 najemnik prostorov nedokončanega Čebelarskega centra v Lukovici, izprazni stavbo in jo izroči Zvezi papir za tiskanje Slovenskega čebelarja za celo leto ter da s finančnimi sredstvi, ki smo jih iztržili s proda- (včasih smo tudi nekaj dni počakali s plačami, da je jo dveh montažnih objektov (čebelnjaka in učilnice) potekel rok vezave denarja, saj smo le tako ohranjali Živalskemu vrtu Ljubljana, nadaljujemo graditev del njegove vrednosti). Čebelarskega centra. Odločitev žal ni obrodila sadu, Kljub »konvertibilnosti« novega dinarja, kot ga je saj se graditev ni začela, prazen in nenadzorovan imenovala takratna jugoslovanska vlada, se je inflaci- objekt pa je v naslednjih letih postal tarča vlomnih ja nadaljevala tudi v letu 1991. Tako je bila članarina kraj stavbnega pohištva in huliganskega uničevanja.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 19 SLOVENIJA 20 LET

Tega niso preprečile niti prijave na policiji. Tako kot kmeta, da je obdavčenje čebelarjev že dovolj dobro še nekateri iz Zveze sem marsikateri nedeljski izlet z urejeno v Zakonu o dohodnini (večji čebelarji naj družino končal z ogledom in popravljanjem škode (z vodijo poslovne knjige), da se dogovarja s hrvaškimi nadomeščanjem razbitih opek na strehi, zapiranjem službami za normalizacijo (zmanjšanje »papirologije«) polknic ali zapaženjem polomljenih oken in vrat). Naj prevoza čebel, da bo naredila več reda pri uvozu omenim, da smo v tem obdobju vodili akcijo zbiranja in izvozu medu itd. Čebelarji pa svojega pridelka finančnih sredstev za obnovo kapele P. P. Glavarja v niso mogli prodati, saj sta Medex in Hmezad zaradi Lanšprežu in nadaljevali snemanje izobraževalne vi- izgube nezahtevnega jugoslovanskega trga, na ka- deokasete Čebelarstvo I. del (II. del in kaseta Vzreja terem sta doslej poceni kupovala in ugodno pro- matic sta že bili v prodaji). dajala svoje izdelke, povsem ustavila odkup medu. Po več let trajajočih prizadevanjih smo končno Hmezad je svojo čebelarsko dejavnost povsem opu- dobili »Službo za zdravstveno varstvo čebel in stil, Medex pa jo je zelo zmanjšal in se preusmeril v pospeševanje čebelarstva«. Ministrstvo za kme- proizvodnjo piškotov. tijstvo, gozdarstvo in prehrano je v njej zaposlilo V teh razmerah smo skušali čebelarjem čim bolj sedem veterinarjev, ki so kot pospeševalci skrbeli pomagati z nasveti za trženje v njihovi lastni režiji, z izključno za čebele, naša prizadevanja, da bi poleg ustanavljanjem čebelarskih zadrug, uvajanjem sa- veterinarjev zaposlilo tudi strokovne pospeševalce s mostojnih stojnic na tržnicah itd. Za ta namen smo področij tehnologije čebelarjenja, izrabe in urejanja izdali novo nalepko za med, uvedli prodajo kozar- paš, trženja idr., pa niso bila uslišana. cev s pokrovi za med (večina čebelarjev je polnila Velik izpad medenega pridelka so imeli tudi med kar v rabljene kozarce za kumarice ali drugo številni prevaževalci čebel na hrvaška pasišča, saj vloženo zelenjavo, ne da bi z njih odstranila staro svojih čebel zaradi začetka vojnih operacij v Sloveni- nalepko), svetovali smo jim, kje naj opravijo obvez- ji in njihovega nadaljevanja na Hrvaškem niso mogli ne analize o prehranski neoporečnosti medu, kako odpeljati na tamkajšnja pasišča. To je bil začetek naj poslujejo z Davčnim uradom in inšpekcijskimi konca množičnega prevažanja čebel na Hrvaško, saj službami itd. Povpraševanje po nalepkah za kozar- so spopadi na pasiščih v Liki, vzhodni Slavoniji in ob ce in prelepkah z zaščitno znamko medu slovenskih meji z Bosno potekali še dve leti. Po končani vojni pa čebelarjev se je v tem obdobju podvojilo (prodali so južni sosedje z administrativnimi in drugimi ukrepi smo več kot 40.000 nalepk in približno 20.000 pre- prevaževalcem tako otežili dostop do tamkajšnjih lepk z zaščitno znamko). Težave s prodajo medu so pasišč, da je večina opustila prevažanje na Hrvaško. imeli predvsem veliki čebelarji, ki so bili prej naveza- Ker smo leta 1991 kupili prvi računalnik in vanj ni na enega izmed velikih odkupovalcev, manj pa je prenesli podatke o članstvu, sem izdelal prvi ce- bilo to opazno pri čebelarjih ob meji z Avstrijo in Ita- losten pregled našega čebelarstva v začetku de- lijo. Na tradicionalnih letnih čebelarskih posvetih in vetdesetih let prejšnjega stoletja. Podatki, objavlje- razstavah, ki se jih je v prostorih osnovne šole v Polju ni v Slovenskem čebelarju, št. 11/91 in 12/92, so udeleževalo od 600 do 800 čebelarjev iz vse Slove- sami zase tako zgovorni, da ne potrebujejo dodatne nije, smo začeli uvajati predavanja o trženju čebeljih razlage. pridelkov, higieni pridelave in o pakiranju čebeljih Po sklepu izvršnega odbora ZČDS smo leta pridelkov. Skratka, obotavljivo smo začeli korakati 1992 začeli celoletno zbiranje finančne pomoči za v tržno gospodarstvo, ki ga do tedaj nismo poznali. hrvaške čebelarje, ki so jim vojaške operacije uničile Tako leta 1992 kot 1993 je bila inflacija kljub čebele ali pa so njihovi panji ostali na zasedenih uvedbi slovenskega tolarja tako visoka, da smo območjih oziroma na »nikogaršnji zemlji« med front- morali plačevanje članarine usklajevati vsak mesec nimi linijami ter propadli. Poleg finančnih sredstev (decembra 1992 smo začeli s 520 SIT in končali smo pred začetkom poletja izvedli tudi akcijo zbi- marca 1993 s 959 SIT, leto 1994 pa smo začeli ranja čebeljih družin po vsej Sloveniji in jih še isto s 1.500 in končali s 1.700 SIT). Samo tako smo noč odpeljali na Hrvaško. Prvič smo v okolico Za- ohranjali kolikor toliko realno vrednost vplačil. V ob- greba pripeljali več kot 90 čebeljih družin v različnih dobju visoke inflacije so se nekatera društva znašla panjih, konec poletja pa smo iz Štajerske v okoli- tako, da so članarino na terenu zbrala že v začetku co Varaždina prepeljali še približno 30 naseljenih decembra, jo vezala na bankah, pobrala obresti in jo panjev. šele marca nakazala Zvezi, zato smo se odločili za Na naše pisne zahteve in predloge za pomoč mesečno prilagajanje višine članarine. Natisnili smo čebelarstvu nam je Vlada RS odgovorila pisno. Iz 12-stranski barvni koledar s čebelarskimi motivi in ga odgovora smo izvedeli, da denarja za nadaljevanje podarili vsem rednim plačnikom članarine. graditve Čebelarskega centra v Lukovici nima, da bo Cene medu na tržnicah so bile od 300 do 450 skušala status čebelarja urediti v skladu s statusom SIT. Sladkor za zimsko krmljenje čebel smo v Bla-

20 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: Ponudba kozarcev in nalepk za med, SČ 11/93.

govnih rezervah kupovali po 48–52 SIT za kilo- sistemizacijo novega delovnega mesta, zagotovitev gram, k temu pa smo prišteli še prevozne stroške do delovnega prostora, vzpostavitev nove telefonske čebelarskega društva. linije za 24-urno obveščanje čebelarjev o medenju Iz Češke smo uvozili poln vagon kilogramskih in po telefonskem odzivniku, nakup službenega vozila polkilogramskih kozarcev za med ter na osmih pro- itd). Pri vzpostavitvi službe smo zelo dobro sodelova- dajnih mestih po vsej Sloveniji (Murska Sobota, Slo- li z dr. Janezom Poklukarjem s Kmetijskega inštituta venska Bistrica, Ravne na Koroškem, Dobje pri Slovenije, ki je pozneje bedel nad strokovnim delom Šentjurju, Dobrunje pri Ljubljani, Novo mesto, Lesce in financiranjem nalog te službe. na Gorenjskem in Vrhpolje pri Vipavi) organizirali po- Ker sta bila odpravljena davek na uvoz medu (3 godbeno prodajo. S tem smo čebelarjem omogočili DEM/kg) in omejitev kontingenta (204 tone), ki sta nakup enotnih kozarcev za med. Uporabniki veljala od 1. julija 1992 do 1. julija 1993, je skušala zaščitne znamke so na svojem prvem sestanku v Lju- Zveza na vse mogoče načine zaščititi svoje člane bljani ugotovili, da bi kupili še več prelepk (ne samo pred nekontroliranim uvozom cenenega medu. To- 40.000), če bi bila obvezna analiza cenejša in če bi vrstna prizadevanja so bila nagrajena februarja 1994 jim država ali Zveza pomagala pri propagiranju pro- z zaščitnim davkom v vrednosti od 70–98 SIT/kg daje. Zahtevali so tudi spremembo napisa »zaščitna uvoženega medu, odvisno od velikosti pakiranja. znamka za med slovenskih čebelarjev« na prelepki V tem obdobju so zaživele tri (morda še kakšna) v »zaščitna znamka slovenskega medu«, ker nihče čebelarske zadruge, ki so jih ustanovili večji čebelarji več ni vozil čebel na Hrvaško in je bil tako ves med (ponudili smo jim osnutke pravil, obrazce in navodila pridelan v Sloveniji. za registracijo, ljubljanski zadrugi smo ponudili celo Eden izmed najpomembnejših uspehov vodstva prostor za sedež itd.), vendar veliki čebelarji s tem Zveze v letu 1993 je bila vzpostavitev Opazovalno- niso bili zadovoljni. Ob vsaki priložnosti so kritizirali napovedovalne službe medenja. Večletni pritisk vodstvo Zveze, češ da jo vodijo sami »petpanjičkarji« na vlado je obrodil sad, saj smo poleg veterinarjev (ljubiteljski čebelarji), veliki pa v njej nimajo odločilne svetovalcev dobili še eno od pospeševalnih služb v besede. Na dveh zborih tako imenovanih velikih pri- čebelarstvu, ki jo plačuje država. Podrobnosti o tej delovalcev, sklicanih s presledkom nekaj več kot leta službi bo povedal g. Pavel Zdešar, ki jo je tudi uvedel, in pol, se je zbralo po 60 in več čebelarjev, ki so sam naj pojasnim le to, da smo na Zvezi pripravili vso obakrat izvolili iniciativni odbor za ustanovitev sekcije potrebno dokumentacijo za zagon te službe (javni ali društva velikih pridelovalcev medu, vendar konec razpis za zaposlitev, spremembo internih aktov za koncev iz vsega tega ni bilo nič. Vzrok je bila menda

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 21 SLOVENIJA 20 LET prezaposlenost izvoljenih v iniciativni odbor. Ob po- DEM), Kersnik in Blatnik z Lukovice 17,5 milijona govoru na štiri oči pa je takoj postalo jasno, da nihče ter SKB Nepremičnine iz Ljubljane 15,5 milijona SIT. od »velikih« ne želi žrtvovati svojega časa za urejanje Ker najboljši ponudnik Spektra iz Mengša do razpi- razmer in položaja svojih konkurentov. sanega datuma ni plačal kupnine tudi po naknadnem Članarina za leto 1994 je bila 2.150 SIT, Medex pisnem posredovanju, je upravni odbor Zveze na je odkupoval med slovenskih čebelarjev po 150 14. redni seji leta 1996 sklenil, da nedokončanega do 300 SIT, sladkor pa je v Medexu stal 75 SIT/ ČIC-a ne bo prodal za manj, kot je bila uradno kg (namenjen je bil predvsem za kompenzacijo ocenjena vrednost 300.000 DEM. Ker se je mandat oziroma poplačilo odkupljenega medu). Preostali tega upravnega odbora iztekal, je reševanje usode čebelarji smo lahko šele v drugi polovici septembra ČIC-a prepustil na novo izvoljenim organom na- prek društev pokupili približno 890 ton od odobre- slednjega sklica. nih 1.200 ton s česnovim prahom denaturiranega Na volilnem občnem zboru 20. aprila 1996 je bil sladkorja iz Blagovnih rezerv, in sicer po približno 79 izvoljen novi predsednik Zveze (g. Peterle je dobil 54, SIT/kg. Pri tem se je »izkazala« državna birokraci- g. Hajdinjak pa 33 glasov delegatov), hkrati z novo ja (Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj), saj članarino pa je bila potrjena tudi spodbuda (20 % je razveljavila sistem neposredne prodaje sladkorja popusta ob včlanitvi novega člana) za tistega, ki pri- društvom, kot ga je postavila Zveza (menda zaradi pelje novega člana v vrste Zveze. Delegati so potrdi- nepopolnega javnega razpisa), nato pa je isto mi- li včlanitev Zveze v Apimondio (člani smo postali leta nistrstvo brez javnega razpisa izbralo posrednika, 1995) in kandidaturo za izvedbo kongresa svetovne ki je prodajal sladkor društvom. Več kot mesec dni čebelarske organizacije v Sloveniji leta 2003. Vroča zamude je številne prisililo, da so sladkor pravočasno razprava je potekala o dolgotrajnih zaporah aka- kupili drugod. cijevih pasišč na Primorskem (delegati so zahtevali, Na skupščini so delegati potrdili spremembe naj veterinarji pospešijo sanacijo žarišč hude gnilo- pravil Zveze (sprememba imena iz ZČDS v ČZS, be čebelje zalege na zaprtih območjih), delegati iz preimenovanje izvršnega odbora v upravni odbor, Koroške pa so vnovič zahtevali ločitev članarine na skupščine v občni zbor idr.), vendar se je njiho- naročnino za glasilo Slovenski čebelar in na občutno va izvedba zavlekla, ker je upravni organ, pristojen nižjo članarino brez glasila. Tudi tokrat, kot že veza izdajo soglasja k pravilom Zveze, tega izdal šele likokrat prej, so delegati z večino glasov zavrnili tako 4. oktobra 1995, tako da smo novo poimenovanje možnost. Zveze, torej ČZS, začeli uporabljati šele s 1. ja- Skrb za cene medu je (poleg trga) v svoje roke nuarjem 1996. vzela še komisija za trženje čebeljih pridelkov pod Iz tega obdobja je vredno omeniti začetek našega vodstvom podpredsednika Zveze g. Seražina. sodelovanja z Apislavijo, čebelarsko organizacijo slo- Skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije (v nadalje- vanskih in podonavskih držav. Drugega zasedanja v vanju KIS) je začela sistematično oblikovati prodajne Bratislavi se je udeležila tudi naša delegacija. Bolj cene medu, tako da so bile te odvisne od proizvodnih množično pa so se naši čebelarji in tudi strokovni stroškov in kupne moči porabnikov. Cene na tržnici predavatelji udeleževali tradicionalnih čebelarskih so bile od 600 do 800 SIT, komisija pa je priporočila srečanj v zamejstvu (v avstrijskih Tinjah in italijanski še za 10 % višje cene, kot so na tržnici. Cene na- Gorici). Rekordna udeležba je bila leta 1994 tudi na menskega sladkorja iz Tovarne sladkorja v Ormožu srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev v Sevnici so bile od 82–85 SIT/kg oziroma za približno 25 (107 ekip) in na državnem strokovnem seminarju in SIT nižje kot v prosti prodaji. Ministrstvo je namesto razstavi v Polju, kjer je bil eden izmed predavateljev regresa za sladkor za prejšnje leto KIS-u nakazalo naš rojak iz Švedske, dr. Josef Stark. Enako se je 7 milijonov SIT za nakup dveh aparatov za analizo zgodilo tudi leto pozneje. Udeležba znanih tujih pre- kakovosti medu, zato imamo čebelarji pri ceni teh davateljev, ki smo jih vabili na naša predavanja, pa je analiz 85-odstotni popust. povzročila novo težavo – prireditveni prostor v Polju Na novo ustanovljeno Akademsko čebelarsko je postal premajhen, zato smo začeli razmišljati o društvo (vanj so se vključili čebelarji z univerzitet- drugih rešitvah. no izobrazbo katere koli smeri) pod vodstvom dr. Izvršni odbor Zveze je na 13. redni seji leta 1995 Janeza Poklukarja je decembra 1996 v hotelu Lev v sklenil v Uradnem listu RS objaviti razpis za zamenja- Ljubljani organiziralo prvi Ambrožev čebelarski ples. vo, prodajo ali idejno rešitev za nadaljevanje graditve Prireditev živi še dandanes, čeprav je njen pobudnik, Čebelarskega izobraževalnega centra na Brdu pri žal, veliko prezgodaj tragično preminil. Lukovici. Do predpisanega roka so prispele tri po- Leta 1997 se je inflacija toliko umirila, da nudbe za nakup nedokončanega objekta: Spektra nam prvič po več desetletjih ni bilo treba zviševati iz Mengša je ponudila 26 milijonov SIT (300.000 članarine, ki je tako ostala na ravni leta 1996. Za

22 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

čebelarstvu in Sloveniji kot turistični destinaciji, ter skupino za pogovore (pogajanja) z Vlado RS in s Cankarjevim domom kot morebitnim izvajalcem svetovnega čebelarskega kongresa (v igri je bil tudi Portorož). Obsežno gradivo smo nekaj mesecev pred 35. kongresom Apimondie, ki je potekal od 1. do 6. septembra 1997 v Antwerpnu, poslali vsem članicam svetovne čebelarske organizacije. Ciljno naravnano pisno in slikovno gradivo ter uspešno lo- biranje naših predstavnikov na obeh prejšnjih kongresih sta nam zagotovila organizacijo 38. kongresa Apimondie leta 2003 v Sloveniji. Za organizacijo kongresa sta skupaj z nami kandidirali še Italija in Španija, a so delegati z veliko večino glasov izbra- li Slovenijo. Leto 1998 je zaznamovalo praznovanje 125-letnice obstoja naše organizacije in 100-letnice izhajanja slovenskega čebelarskega glasila. Visoki jubilej smo zaznamovali s številnimi dogodki, ki so potekali celo leto, osrednja proslava pa je bila 19. decembra 1998 v dvorani Union v Ljubljani. Na slovesni akade- miji v okviru proslave so nastopili oktet Deseti brat, simfonični orkester Srednje glasbene šole z Vrhni- ke, več šolskih skupin z recitali in skeči, gledališki in Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: filmski igralec Polde Bibič in drugi. Poleg predsedni- Prvič v prostorih in na ploščadi Celjskega sejma ka Zveze g. Peterleta so bili slavnostni govorniki še predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in našo generacijo, ki je doživela »hiperinflacijo«, je bila prehrano, Veterinarske uprave, Veterinarske fakulte- taka umiritev zares blagodejna. te in Veterinarskega zavoda, Biotehniške fakultete, Prvič v samostojni Sloveniji smo organizirali tra- čebelarskih zvez Avstrije, Italije in zamejskih Sloven- dicionalni strokovni posvet in čebelarsko razsta- cev ter direktorji Kmetijskega inštituta Slovenije, Slo- vo zunaj Ljubljane – v Celju. Po naročilu upravne- venske združne kmetijske banke, Medexa in drugi. ga odbora sem se kake tri mesece pred dogodkom Pred začetkom slovesnosti in po njenem koncu odpeljal na pogovore v družbo Celjski sejem, si so sceno s slavnostnim mimohodom ob zvokih ogledal prostore ter se dogovoril za datum in pogoje koračnice popestrili praporščaki iz 47 čebelarskih ter z vsem tem seznanil predsednika in upravni društev. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze po- odbor Zveze, ki je odločil, da prireditev leta 1997 delil jubilejne plakete 80 zaslužnim čebelarjem in poskusno preselimo v Celje. Kljub snegu in mrazu, enajstim organizacijam. Med slovesnostjo in po njej ki tiste sobote, 15. januarja 1997, nista skopari- la s svojimi darovi, se je prvega državnega seminarja in razstave udeležilo več kot 1.200 čebelarjev. Presenečeni smo bili na Zvezi, saj nas je bilo nekoliko strah, da bo obisk manjši zaradi slabše do- stopnosti z javnim prevozom, presenečeno je bilo vodstvo Celjskega sejma, saj me je še na prvem pogovoru, na katerem sem zahteval dvorano z vsaj 1000 sedeži in razstavni prostor s 500–800 kvadratnimi metri površine gledalo z nejevero, presenečen pa je bil tudi Friedrich Karl Tiesler, pre- davatelj iz tujine, ki je priznal, da še ni nastopal pred tolikšnim občinstvom. Po uspešnem začetku se je Celjski sejem kot prireditveni prostor dodobra utrdil

v koledarju velikih čebelarskih dogodkov. Arhiv Milan Runtas Foto: Upravni odbor je imenoval delovne skupine, ki Slovesnost v dvorani Union ob 125-letnici Zveze, so pripravile pisno in slikovno gradivo o slovenskem SČ 2/99.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 23 SLOVENIJA 20 LET si je približno 500 obiskovalcev v preddverju dvorane Union in v avli Kmetijske banke lahko ogleda- lo priložnostno razstavo. Ob koncu leta smo izdali še posebno številko Slovenskega čebelarja in v njej predstavili del naše čebelarske zgodovine. Upravni odbor Zveze je za področje izobraževanja odobril sofinanciranje izdaje knjige dr. Kapša »Med in zdravje« in financiranje (plačilo avtorskih pravic in izdaje) delovnega zvezka za mlade čebelarje »Čebela se predstavi« avtorice Marije Mlaker. Sedem- najst priznanih slovenskih čebelarskih strokovnjakov je pod uredniškim vodstvom dr. Poklukarja pri založbi Kmečki glas izdalo novo obširno čebelarsko Arhiv Milan Runtas Foto: knjigo »Od čebele do medu«. Z novimi spoznanji s Kandidati za mojstre pri »pouku« področja čebelarstva je knjiga zapolnila dolgoletno vrzel na tem področju. Komisija za zaščito slovenskega medu je pripra- Komisija za čebelarske krožke in njihovi men- vila nov pravilnik in prelepko za kolektivno blagovno torji so na srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev znamko (KBZ) za slovenski med, poleg tega pa je v Trebnjem sklenili, da je treba za večjo motiviranost razpisala tudi tečaj za preglednike medu za podelje- mladih krožkarjev in njihovih mentorjev spremeniti vanje KBZ ter ga izvedla skupaj s Biotehniško fakul- pravilnik o tekmovanju. Predlagali so, da ekipam ne teto v Ljubljani. bi več dodeljevali negativnih točk za napačne odgo- Komisija za izobraževanje je na pobudo in pod vore, temveč da bi vsem priznali 50 točk bonusa, da vodstvom predsednika komisije g. Rozmana razpisane bi več razglašali prvo-, drugo- in tretjeuvrščene la 360-urni tečaj za izobraževanje prve skupine kan- ekipe v posamezni kategoriji, temveč da bi glede na didatov za čebelarske mojstre v okviru certifikatnega odstotek doseženih točk ekipam podeljevali zlate, sistema izobraževanja za odrasle. V razpisu navede- srebrne in bronaste plakete. Upravni odbor Zveze je na merila so določala potrebno čebelarsko prakso in sprejel tako predlagane spremembe kot tudi spre- število čebeljih družin, s katerimi kandidat čebelari, membe pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad. vsaj končano srednješolsko strokovno izobrazbo, Tega je dopolnil še s posebnim priznanjem Antona približno ceno, število ur in kraj tečaja. Kandidat je Žnideršiča za inovacije v čebelarstvu. moral biti član Zveze in aktiven član v čebelarskem Nezadovoljni čebelarji so v Semiču organizira- društvu, to pa je moralo za vsakega kandidata pisno li problemsko konferenco o razmerah v čebelarstvu potrditi tudi društvo. Certifikatni sistem izobraževanja na Slovenskem. Na srečanje so poleg vrha Zveze in odraslih za (predvsem deficitarne) poklice, med vodstev dolenjskih čebelarskih društev povabili še katere je spadala tudi poklicna kvalifikacija za predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo čebelarja, je namreč zahteval, da mora kandidat za in prehrano, Veterinarske in Biotehniške fakultete, poklicno izobrazbo poleg teoretičnih vsebin usvoji- Kmetijskega inštituta in drugih institucij, ki bi lahko ti tudi praktična strokovna znanja, vendar morajo ta tako ali drugače vplivale na čebelarstvo. Udeleženci podajati le mojstri posameznih poklicev. Ker v Slo- konference so si izmenjali mnenja, stališča in zahte- veniji že več desetletij ni bilo nikakršnega usposa- ve za hitrejši razvoj čebelarstva ter vse skupaj zapi- bljanja za čebelarske mojstre, teh seveda ni bilo, sali v memorandum, ki so ga razdelili udeležencem zato ni bilo niti usposabljanja za čebelarski poklic. konference, upravnim in strokovnim službam ter ga Med štiridesetimi prijavljenimi kandidati je komisija objavili v Slovenskem čebelarju. pozno jeseni izbrala 24 čebelarjev, ki so se leto dni Ministrstvi za kmetijstvo in notranje zadeve sta pozneje začeli usposabljati za čebelarske mojstre. julija 1998, po skoraj štirih letih od uveljavitve spre- Čebelarska šola iz Gradca v Avstriji je po memb zakona o društvih (zakon je to zahteval najpoz- končanem 360-urnem teoretičnem in praktičnem neje v šestih mesecih po uveljavitvi), vendarle objavili usposabljanju izdala spričevala prvim 24 mojstrom pravilnik o merilih za podelitev statusa društev, ki de- čebelarstva v Sloveniji. Po skoraj petdesetih letih so lujejo v javnem interesu. bili to prvi čebelarji na slovenskih tleh, ki so končali Tudi v letu 1999 smo si prizadevali za poeno- verificirano, državno priznano poklicno čebelarsko stavitev registracije prevoznih čebelnjakov in dose- izobraževanje. Diplome graške čebelarske šole, ki je gli, da jih je bilo mogoče registrirati za krajši čas od bila za Evropsko unijo (oz. program PHARE MOKO) enega leta in da njihovim lastnikom v vmesnem ob- referenčna šola za velik del Srednje Evrope (Avstri- dobju ni bilo treba vračati registrskih tablic. jo, Švico, Južno Tirolsko, Bavarsko idr.), smo overili

24 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

(po prejšnjih pravilih le eden) pa so postali: g. Avgust Gril, g. Vlado Pušnik in g. Franc Šivic. Ob plačilu članarine za leto 2000 (ta je bila 5.500 SIT) smo čebelarjem izročili člansko izkazni- co, s katero so se lahko identificirali pri trgovcih in ve- terinarjih. Z vsemi pomembnejšimi trgovci smo sklenili pisni dogovor, da pri nakupu čebelarske opreme in reprodukcijskega materiala imetnikom čebelarske članske izkaznice odobrijo do 10 % popust. Statistični podatki za leto 2000 kažejo, da smo čebelarili s 127 tisoč gospodarskimi in približno 31 tisoč rezervnimi čebeljimi družinami. V 203 čebelarskih društvih (brez občinskih in medobčinskih zvez) je bilo včlanjenih nekaj več kot 5.800 članov, Foto: Arhiv Milan Runtas Foto: približno 270 pa jih je bilo zgolj naročnikov na našo Gasilska fotografija s podelitve diplom mojstrom revijo. Kmetijski inštitut je izračunal in objavil stroške pridelave medu in drugih čebeljih pridelkov ter pri notarjih ter zbrali potrebne dokumente za vsake- predlagal modelni izračun cene v prodaji na drobno ga diplomanta posebej, potem pa jih je Ministrst- glede na sorto medu na ravni od 900 do 1.400 SIT vo za šolstvo in šport nostrificiralo, torej izenačilo s za kilogram. spričevali, izdanimi v Republiki Sloveniji. Pri Uradu za intelektualno lastnino smo (kot že Za hitro in uspešno izvedeno izobraževanje za prej zaščitno znamko za slovenski med) registrirali čebelarske mojstre je bilo odločilno izvrstno sode- tudi blagovno znamko za kranjsko čebelo. Pravilnik lovanje administracije Zveze z izobraževalno orga- in zaščitno nalepko »AUTHENTIC CARNIOLAN« je nizacijo T EDUCO iz Velenja, predvsem pa osebno skupaj s strokovno komisijo pripravil dr. Janko Božič, prijateljstvo predsednika komisije za izobraževanje njen namen pa je zaščititi prodajo avtentične kranjs- g. Rozmana z ravnateljem graške Čebelarske ke matice in njenega genetskega materiala. šole inž. Josefom Ultzem. Poleg g. Ultza so v Zaživelo je delo pri izdajanju nove kolektivne bla- izobraževalnem programu in pri zaključnem izpitu govne znamke za slovenski med, saj smo po več sodelovali predvsem naši predavatelji, med njimi mesecih čakanja od pristojnega ministrstva dobili npr. dr. Janez Poklukar s KIS-a, prof. Pavle Zaletel soglasje za uporabo besede »slovenski« na pre- ter številni predavatelji z Biotehniške, Veterinarske in lepki KBZ, tako da smo jo končno lahko registrira- Pravne fakultete ter iz drugih domačih izobraževalnih li na Uradu za intelektualno lastnino. Na Biotehniški ustanov. Teoretična predavanja so kandidati obisko- fakulteti v Ljubljani je končalo izobraževanje prvih vali ob petkih in sobotah v različnih predavalnicah po 66 preglednikov za med. Vsak od njih je dobil še Ljubljani, praktični del usposabljanja pa so opravi- refraktometer in konduktometer za analizo vzorcev li v čebelnjakih Čebelarske šole v Gradcu v Avstriji. medu ter seveda potrebno število prelepk KBZ, ki Nekaj mesecev pred koncem izobraževanja je nena- so jih na podlagi rezultatov analiziranih vzorcev pro- doma umrl pogodbeni koordinator in »duša« progra- dali čebelarjem. ma Tine Kopač. Precej napora sem vložil v iskanje Na okrogli mizi, ki je bila 7. novembra v prosto- dokumentacije o opravljenih in plačanih honorarjih rih Davčne uprave Republike Slovenije in ki so se predavateljem in seznama načrtovanih predava- je udeležili predstavniki Zveze, Ministrstva za fi- teljev, pa tudi dokumentacije o učnih načrtih, gradi- nance, Ministrstva za kmetijstvo in Davčne uprave, vih in urnikih prihodnjega usposabljanja. Do konca smo predlagali spremembe zakona o dohodnini in tečaja je naloge koordinatorke prevzela mag. Jasna davčne zakonodaje ter izenačitev statusa čebelarja Kralj, ki jo je Zveza neposredno pred tem zaposlila in kmeta. Nekaj mesecev pozneje je bilo sprejetih za določen čas kot strokovno sodelavko, da bi vodila nekaj sprememb zakona o dohodnini, glede statusa priprave na Svetovni čebelarski kongres Apimondia čebelarja in kmeta pa se ni premaknilo nič. 2003 v Sloveniji. Novi upravni odbor je že na svoji prvi seji sklenil Volilni občni zbor Zveze 15. maja 2000 je že prekiniti cincanje in skoraj tridesetletno »nedelo« na potekal po dopolnjenih pravilih. Za volitve članov nedokončanem objektu ČIC-a na Brdu pri Lukovici. upravnega odbora Zveze so po nekaterih regijah Sprejel je sklep, naj Zveza vse svoje moči usmeri v izvedli delne občne zbore, preostale pa so izvolili de- končanje čebelarskega centra do leta 2003, torej legati na skupnem zasedanju. Za predsednika Zveze do kongresa Apimondie v Sloveniji. UO je odločitev je bil znova izvoljen g. Lojze Peterle, podpredsedniki sprejel po predstavitvi programske predloge za

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 25 SLOVENIJA 20 LET oživitev in spremembo namembnosti ČIC-a, ki jo je izdelal in članom upravnega odbora predstavil podpredsednik Zveze g. Vlado Pušnik. Da predlaga- na rešitev »kaže luč na koncu predora« in da je nekaj zares izjemnega, se je pokazalo pri skoraj soglasni podpori članov upravnega odbora, saj se v zvezi z reševanjem usode ČIC-a kaj podobnega ni zgodilo še nikoli. Ker je potek graditve podrobneje opisal predsednik gradbenega odbora Vlado Pušnik, ki je brez dvoma najzaslužnejši posameznik, da ta čudoviti center danes živi, bom sam opisal le nekatera upravno-pravna dejanja, ki sem jih v vlogi tajnika Zveze opravil za nemoten potek graditve. Kdor je kdaj legalno gradil svojo stanovanjsko hišo, ve, koliko vrat pisarn različnih upravnih organov je treba odpreti, koliko ur čakati v vrstah, koliko telefonskih klicev je treba opraviti, koliko kilometrov prevoziti in koliko »živcev izgubiti«, preden si kot in- vestitor pridobi vsa potrebna soglasja. Najprej smo obnovili vsa soglasja k skoraj 30 let mirujočemu gradbenemu dovoljenju, po katerem smo začeli »sa-

nacijska« in nadaljevalna gradbena dela. Moj de- Arhiv Milan Runtas Foto: lavnik in področje mojih dejavnosti sta se zato iz zgolj tajniških razširila in za nekaj več kot dve leti raztegni- la še na iskalca soglasij, koordinatorja med službami Upravne enote Domžale, Občino Lukovica in Zvezo, vlagatelja, zbiralca in skupaj s posebno komisijo tudi odpiralca vlog ponudnikov na javnih razpisih (tedaj ni bilo niti ene pritožbe oz. zahteve za razveljavitev javnega razpisa zaradi administrativnih napak – pa berite ali poslušajte današnje medije o tej problematiki!), na vodjo ločenega računa za graditev ČIC-a in likvidatorja začasnih gradbenih situacij itd. Zaradi svoje vsebine sta se mi posebej vtisnila v spomin dva dogodka. Tedaj so intenzivno potekali denacionaliza- cijski postopki. Že kaki dve leti pred nadaljevanjem gradnje ČIC-a sem po nalogu upravnega odbora Zveze iskal in pridobil vse lastninske dokumente za

zemljišča in objekte v lasti Zveze na območju Lju- Arhiv Milan Runtas Foto: bljane, Lukovice in Žirovnice. Med temi sta bila tudi Pooblaščeni pregledniki za med, SČ 7–8/2000 izpiska iz zemljiške knjige in pristojnega sodišča v Domžalah, ki sta potrdila, da sta stavba in zemljišče cije, ki je predvidevala le vzhodni prizidek z ravno ČIC-a v lasti Zveze in da nista v postopku denaciona- streho k obstoječi stavbi ČIC-a, namreč Zavod ni- lizacije. O lastništvu ČIC-a so se med nepoučenimi kakor ni hotel izdati soglasja. Po njihovem mnenju »dobronamernimi« čebelarji širile različne govorice, tak objekt ne bi sodil v okolje, niti ne bil podoben zato je tedanji predsednik Zveze g. Lojze Peterle čebelnjaku, kot smo jim zatrjevali. Ker se niso dali zahteval vso dokumentacijo o lastništvu ČIC-a in jo prepričati, smo v arhivu poiskali slike zelo stare- dal preveriti svojim pravnim strokovnjakom. Tudi oni ga, umetelno izdelanega, opuščenega čebelnjaka so ugotovili, da je polnopravni lastnik tega objekta iz Logarske doline in velikega čebelnjaka enega Zveza. izmed naših velečebelarjev iz prejšnjega stoletja. S Drugi dogodek pa se je zgodil ob iskanju so- projektantom sva se odpeljala v kranjski zavod in s glasja k lokacijskemu in gradbenemu dovoljenju pri priloženimi fotografijami prepričala pooblaščenega Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine uradnika, da je izdal soglasje, saj se je prepričal, iz Kranja (ta je bil pristojen tudi za Občino Lukovi- da obstajajo tudi drugačni čebelnjaki. Tako smo ca). Na podlagi priložene projektne dokumenta- morali k obstoječi nedokončani stavbi ČIC-a »nari-

26 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

sati« in potem tudi zgraditi tako vzhodni kot zahodni stracije pa so bile intenzivne priprave na organiza- prizidek, oba z dvokapno streho. Med vožnjo v Lju- cijo svetovnega čebelarskega kongresa v Slove- bljano sva s projektantom soglasno ugotavljala, da niji. Po dolgotrajnem in težavnem pogajanju smo s bo z novim prizidkom najbolj zadovoljen predsednik Cankarjevim domom iz Ljubljane podpisali tako po- gradbenega odbora, g. Vlado Pušnik, ki je že vse godbo o organizaciji kongresa, da je ta po končnem od začetka trdil, da je ČIC premajhen. Pri plačevanju obračunu tudi Zvezi obetala nekaj prihodkov in ne le »etapnih« računov izvajalcem (delnih gradbenih si- težaškega dela. tuacij) se je že kazalo zdajšnje porazno stanje, saj so Redno delo administracije Zveze je sicer poteka- veliki gradbeni izvajalci z velikim zamikom plačevali lo po ustaljenih tirih. Tako smo pripravljali tekmovanja svoje podizvajalce (zdaj pa jih sploh ne). Glavnemu mladih čebelarjev, ki smo jih popestrili še s prvim izvajalcu smo, vsaj na začetku gradnje, v roku plačali čebelarskim taborom za mlade v Prosenjakovcih. za opravljena dela, ta pa je svoje podizvajalce več Komisija za izobraževanje odraslih, na čelu katere je mesecev zavajal, češ da jim Zveza še ni plačala. Ker bil g. Anton Rozman, je po objavi poklica »čebelar/- sem bil najmanj enkrat na teden na gradbišču v stiku ka« v nomenklaturi poklicev dobila zeleno luč za z delavci in sem jih sproti obveščal tudi o plačevanju, začetek poklicnega čebelarskega izobraževanja, je glavni izvajalec zahteval, da podizvajalcev o tem ne zato je skupaj z Andragoškim centrom Slovenije, smemo obveščati. Proti koncu gradbenih del, ko je Centrom poklicnega izobraževanja in izobraževalnim bil v finančni konstrukciji že velik del državnega de- podjetjem T. EDUCO iz Velenja pripravila vso potreb- narja, pa je s plačili zamujala tudi Zveza, saj so mini- no dokumentacijo, standarde znanj, učne načrte in strstva dodeljeno finančno pomoč praviloma naka- seznam morebitnih predavateljev za začetek poklic- zovala neposredno pred koncem leta. nega izobraževanja čebelarjev. Po javnem razpisu je Na koncu bi se rad zahvalil županu g. Živku Burji pristojna komisija med kandidati za novega tajnika in osebju Občine Lukovica, ker so nam zares veliko izbrala g. Antona Tomca, ki je septembra 2001 začel pomagali na vsakem koraku, vodstvu in čebelarjem svojo tajniško pot na Zvezi. Na rednem občnem domačega čebelarskega društva s predsednikom zboru se ni zgodilo nič novega, za primerjavo z Albinom Zajcem na čelu, ker so s svojimi pridni- zdajšnjim občutno višjim »proračunom« Zveze pa si mi rokami vskočili vsakokrat, kadar je bilo treba na lahko ogledate zaključni račun ČZS za leto 2000. hitro kaj urediti, a ni bilo druge delovne sile, in ne Čeprav ocenjevanje nadrejenih ni v navadi, lahko nazadnje tudi uradnikom Upravne enote Domžale, povem, da sem med svojim več kot petnajstletnim ker so včasih zamižali na eno oko in graditve niso po tajnikovanjem pod tremi predsedniki z vsemi vzpo- nepotrebnem ustavljali, čeprav za graditev ČIC-a še stavil in gojil profesionalen odnos, zato z nobenim nismo pridobili vseh potrebnih soglasij. od njih nisem imel omembe vrednega konflikta. Prvi Leto 2001 je bilo tudi zadnje leto mojega tajniko- predsednik Andrej Petelin je bil »otrok« prejšnjega vanja. Graditev ČIC-a je bila še naprej moja osrednja režima, a pošten do čebelarjev ter zahteven in strog dodatna zadolžitev, druga dodatna naloga admini- (vedno na distanci) do zaposlenih v administraci- ji. Marjan Skok, ki je predsedniški položaj prevzel pred rednim iztekom mandata, je bil od vseh »mojih« predsednikov edina »nepolitična« osebnost, tega pa v pogovorih z ministri in predsednikom vlade sploh ni bilo opaziti. Z le njemu lastnim osebnim pri- stopom je dosegel zares veliko »majhnih zmag« za slovensko čebelarstvo, za administrativne delavce pa je bil prej »oče« kot šef. In še o Lojzetu Peter- letu kot predsedniku. Ne poznam človeka, ki bi si v tako kratkem času (veliko ga ob svojih političnih funkcijah nikoli ni imel) vtisnil v spomin vse pomembne podatke in jih nato v kar najbolj strnjeni vsebini prenesel drugim. Kljub njegovi vpetosti v politiko je pri delu s čebelarji in delavci naše administracije to stran svoje osebnosti pustil zunaj Zveze. Vztrajal je pri doslednem upoštevanju zakonodaje, finančnih in drugih predpisov. Ob njegovi pomoči smo neko-

Foto: Franc Šivic Franc Foto: liko laže dostopali do administracij na ministrstvih Umetelno izdelan čebelnjak iz Robanovega kota in si tako skrajšali pot do reševanja nakopičenih kot vzorec za ČIC čebelarskih tegob.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 27 SLOVENIJA 20 LET Kronika tajništva Čebelarske zveze Slovenije 2001–2011

Anton Tomec, tajnik ČZS

Preden opišem nekatere pomembne dosežke Glavarja in Antona Žnideršiča, Občina Lukovica pa je in dogajanja pri Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) v zagotovila zgraditev kanalizacije in ureditev dovozne minulih desetih letih, pri čemer so mi v pomoč za- poti. V tem letu je UO ČZS sprejel Strategijo razvoja pisniki in pisna poročila, mi dovolite, da navedem slovenskega čebelarstva, ki jo je pripravila strokovna nekaj osebnih vtisov, ki so mi v tem obdobju mojega skupina pod vodstvom dr. Janeza Poklukarja, ter na dela pri ČZS ostali v lepem spominu. Na delovno predlog g. Milana Megliča tudi odločitev o zaščiti mesto tajnika ČZS sem bil septembra 2001, ko sem geografskega porekla slovenskega medu in drugih pri ČZS začel tudi delati, izbran na podlagi javnega čebeljih pridelkov. Ministrstvo za kmetijstvo nam je razpisa, poskusna doba pa je trajala kar šest mese- za to odobrilo namenska finančna sredstva, zato cev. Delo tajnika pri tako veliki in ugledni organiza- smo že v letu 2001 na ministrstvu oddali vlogo za ciji, kot je ČZS, je bilo zame velik izziv in moral sem zaščito geografskega porekla slovenskega medu in se hitro učiti. Pri tem so mi bili v veliko pomoč moj drugih čebeljih pridelkov. Na podlagi sprejete dobre predhodnik g. Milan Runtas ter preostali sodelavci čebelarske prakse, uveljavljene v kolektivni blagovni in člani vodstva. Takoj sem se vključil v delo gradbe- znamki Slovenski med kontrolirane kakovosti, smo nega odbora za končanje Čebelarskega centra začeli pripravljati tudi strokovne podlage za uveljavi- Slovenije in tudi v vse druge dejavnosti ČZS, ki je tev dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Sočasno tedaj imela svoj sedež na Cankarjevi 3 v Ljubljani. so potekale priprave na svetovni čebelarski kon- Ob svojem delu sem spoznal veliko izjemnih ljudi, gres Apimondia, v članstvo ČZS pa so se začele čebelarjev, ki so z vsem srcem vodili ČZS in sodelo- vključevati tudi območne čebelarske zveze. vali pri tedanjih pomembnih nalogah naše krovne or- Država je tudi v tem letu omogočila sofinanciranje ganizacije, med njimi pa je kot v čebeljem panju do- nakupa sladkorja za krmljenje čebel v skupni vredno- besedno vrvelo za skupne cilje. Hitro so me sprejeli sti 145.800,00 EUR. Člani ČZS so bili upravičeni medse in ponosen sem, da sem lahko del te velike do sofinanciranja največ 25 kg sladkorja na gospo- družine čebelarjev. darsko čebeljo družino, delež sofinanciranja pa je bil Opis pomembnejših dosežkov in dogajanj pri 0,10 EUR za kg sladkorja. ČZS v tem obdobju je nastal na podlagi zapisnikov Leta 2001 je bilo v ČZS vključenih 5800 in pisnih poročil. čebelarjev, letna članarina je bila 25 EUR, prihodki ČZS 403.650,00 EUR, presežek prihodkov nad Leto 2001 odhodki pa 129.960,00 EUR. V letu 2001 so bile vse sile ČZS usmerjene v končanje Čebelarskega centra Slovenije. Ker je Leto 2002 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano V letu 2002 je bilo na podlagi javnega razpisa zavlačevalo z nakazilom odobrenih nepovratnih sred- za najemnika bodočih gostinskih, trgovskih in na- stev, smo zabredli v velike plačilne težave, saj svojih mestitvenih zmogljivosti v Čebelarskem centru Slo- obveznosti do izvajalcev nismo mogli redno poravna- venije izbrano podjetje Vema, d. d., Maribor, ki je vati. Nekatera čebelarska društva so članarino na- v končanje in opremo najetih prostorov vložilo tudi kazala predčasno, tako da smo ta denar porabi- svoja lastna sredstva. Poslovne prostore na Cankarje- li za poplačilo obveznosti, pri banki in čebelarskih vi 3 v Ljubljani smo uspešno prodali, z izkupičkom organizacijah pa smo najeli tudi kratkoročna po- vrnili najeto posojilo ter poravnali vse obveznosti do sojila. Opravljena je bila tudi cenitev poslovnih proizvajalcev. Neprecenljiv je bil prispevek čebelarjev, storov na Cankarjevi 3 v Ljubljani in sprejet sklep o saj so s svojim delom in denarjem veliko pomagali pri njihovi prodaji. V stavbi Čebelarskega centra Slove- dokončni ureditvi centra. Med prvomajskimi prazniki nije so potekala zaključna dela, organizirane skupi- smo se iz Ljubljane preselili v nove prostore na Brdu ne čebelarjev iz vse Slovenije so z delovnimi akci- pri Lukovici, pri tem pa smo posebno pozornost in jami pomagale urejati okolico centra. Na pobudo skrb namenili selitvi bogate čebelarske knjižnice. g. Pavla Zdešarja so čebelarska društva zbrala Tako smo popisali vse knjige in zagotovili, da se ob sredstva za bronaste kipe Antona Janše, Petra Pavla selitvi ni nič izgubilo. Takoj potem pa je bilo treba v

28 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET zelo kratkem času pripraviti vse potrebno za slove- svoj prapor, nadaljevala pa so se tudi prizadevanja za sno odprtje Čebelarskega centra Slovenije – to je zaščito slovenskega medu z geografskim poreklom. bilo 26. maja 2002. Pri tem so z vso vnemo poma- ČZS je pridobila licenco za izvajanje postopkov za gali domači čebelarji, zlasti predsednik lukoviškega pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/ čebelarskega društva g. Albin Zajc, pa tudi drugi čebelarka ter postala polnopravna prostovoljna domačini. Tistega dne se zelo dobro spominjam: članica KGZS. zjutraj je deževalo, ko pa se je ob 10. uri začela pri- UO ČZS je sprejel idejni načrt organizacije in reditev, je posijalo sonce. Pri Čebelarskem centru razvoja izobraževanja pri ČZS, projekt oblikovanja je bila zbrana množica čebelarjev iz vse Slovenije s programske zasnove in programa izobraževanja pri prapori čebelarskih društev, pripravili smo bogat kul- ČZS ter ustanovitve Šole čebelarjenja Antona Janše turni program, izdali poseben zbornik in slovesno pri ČZS. Vodja vseh teh projektov je bil g. Anton odprtje našega centra je bilo zares veličastno. Poleg Grebenšek. ČZS je pri Ministrstvu za kulturo dose- tedanjega predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta so gla, da je sofinanciralo obnovo kapele Petra Pavla na slovesnosti sodelovali in nas nagovorili tedanji Glavarja, med ČZS in KIS je bilo podpisano pismo minister za kmetijstvo g. Franci But, župan Občine o nameri o sodelovanju pri ustanavljanju in delu Lukovica g. Anastazij Burja, znamenje sv. Ambroža rejske organizacije za kranjsko čebelo, sprejeti pa pa je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit g. so bili tudi državni pravilniki o pašnih redih, registru Franc Rode. čebelnjakov in vodenju izvorne rodovniške knjige za V tem letu smo se odločili, da bomo kranjsko čebelo. Za potrebe Opazovalno-napove- računovodstvo ČZS vodili sami, zato smo zaposli- dovalne službe smo kupili 15 sodobnih avtomatskih li novo sodelavko ter kupili programsko opremo, postaj, v skladu z možnostmi smo počasi kupovali potrjen je bil katalog spretnosti in znanj za prido- potrebno opremo za nove prostore v Čebelarskem bitev nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/ centru Slovenije, čebelarji pa smo pridobili tudi slo- čebelarka. Pripravili in sprejeli smo ustrezne pro- vesno čebelarsko obleko. V prostorih Celjskega grame izobraževanja čebelarjev, pripravljene so bile sejma smo prvič organizirali dvodnevno posveto- strokovne podlage za ustanovitev Priznane rejske vanje in razstavo, posvetovanja pa se je udeležilo organizacije za kranjsko čebelo, neuspešno smo približno 1500 čebelarjev. nadaljevali postopke za zaščito geografskega po- ČZS je z VF NVI podpisala listino o vzajemnem rekla za čebelje pridelke, dr. Poklukar je bil imeno- sodelovanju na področju učinkovitega zdravstvene- van za predstavnika Slovenije v komisiji Evropske ga varstva čebel. unije za med, poleg tega pa je začel pripravljati tudi Velika pozornost pri delu odgovornih na ČZS je program ukrepov na področju čebelarstva v Slove- bila namenjena organizaciji in izvedbi 38. svetovane- niji po vstopu v Evropsko unijo. UO ČZS je sprejel ga čebelarskega kongresa Apimondia 2003, ki je od smernice sodobnega obvladovanja varoze in sklep 24. do 29. avgusta potekal v Ljubljani. O kongresu o prenehanju uporabe antibiotikov v čebelarstvu, samem v drugem prispevku piše g. Franc Šivic. Tudi pravilnik o ocenjevanju medu, podlage za uredi- sam sem bil vpet v delo organizacijskega odbora, z tev davčnih predpisov na področju čebelarstva natančnim in vztrajnim delom vodstva ČZS pa se je ter imenoval skupino za pripravo Čebelarskega kongres tudi finančno ugodno končal. terminološkega slovarja. Pripravili smo vse potrebno za izvedbo rednih Država je prvič uvedla neposredno plačilo v volitev predsednika in vseh organov ČZS, ki jim je vrednosti 3,30 EUR na čebeljo družino. V predvide- mandat potekel v letu 2004. nem roku je vlogo za plačilo oddalo 196 čebelarskih V tem letu je država drugič uvedla neposredno društev za 5347 čebelarjev s skupaj 124.667 plačilo na gospodarsko čebeljo družino, čebelarji čebeljimi panji, skupna vrednost neposredne- smo vložili vloge za 124.892 gospodarskih čebeljih ga plačila za čebelje družine v letu 2002 je bila družin in tako od države pridobili 487.800,00 EUR. 411.400,00 EUR. Neposredno plačilo je bilo izvedeno prek ČZS, ki je na V letu 2002 je bilo v ČZS vključenih 5800 podlagi sklepa UO ČZS nečlanom zaračunala stroške čebelarjev, članarina ČZS je bila 27 EUR, prihodki obdelave vloge. To je v nekaterih društvih povzročilo ČZS 744.785,00 EUR, presežek prihodkov nad negodovanje in tudi ugovore inšpekcijskih služb. odhodki pa 357.354,00 EUR. S sklenitvijo pogodbe s TSO in Vemo, d. d., smo slovenskim čebelarjem zagotovili najugodnejši Leto 2003 nakup sladkorja za krmljenje čebel. Ob začetku leta 2003 je UO ČZS sprejel doktri- Leta 2003 je imela ČZS 6130 članov, članarina no sonaravnega zatiranja varoj, sprejet je bil sklep ČZS je bila 33 EUR, prihodki ČZS 426.170,00 EUR, o praznovanju čebelarskih praznikov, ČZS je dobila presežek prihodkov nad odhodki pa 40.570,00 EUR.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 29 SLOVENIJA 20 LET

Leto 2004 lastne odbire in s tem povezanih podpor na panj. Na svoji prvi seji v tem letu je UO ČZS sprejel Ogorčeni čebelarji smo se 31. septembra s svoji- rejski program za kranjsko čebelo za leto 2004, mi prapori in v čebelarskih oblekah prvič zbrali na ČZS pa je z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, ki je javnem protestnem shodu pred vladno palačo. To bila izdana 22. aprila 2004, prvič pridobila status je bil mogočen in časten shod, podprla pa nas je Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo za tako javnost kot tudi politika. Na podlagi tega je ČZS leto 2004. V izvajanje rejskega programa je bilo uspelo pridobiti finančna sredstva za vzpostavitev in- vključenih 4000 čebelarjev z 90.000 čebeljimi formacijskega sistema, za izdelavo katastra čebelje družinami. Na 27. državnem čebelarskem posvetu v paše in čebelarskih pašnih redov, za kontrolo ka- Celju, ki se ga je udeležilo približno 2500 čebelarjev, kovosti medu, izobraževanje čebelarjev, tehnično smo sprejeli peticijo, s katero smo od države zahte- pomoč čebelarjem in za obnovo čebeljega fonda. vali takojšnjo ureditev statusa čebelarstva kot samo- Odobrena finančna sredstva je bilo treba koristno stojne kmetijske dejavnosti, UO ČZS pa je sprejel uporabiti po pravilih EU. Ob vseh težavah smo s temi tudi Program razvoja čebelarstva v Sloveniji v letih sredstvi izvedli naloge, ki so bile podlaga za poznejše 2005–2007, ki ga je na podlagi smernic EU pripra- izvajanje programov EU na področju čebelarstva vil dr. Poklukar. v Sloveniji, tj. popis in register čebelnjakov, kata- Na 53. rednem občnem zboru ČZS, ki je bil ster čebeljih paš, oblikovanje svetovalne službe v 24. aprila 2004, je bil za predsednika ČZS znova čebelarstvu pri ČZS, izobraževanje čebelarjev za pri- izvoljen g. Lojze Peterle, za podpredsednike pa dr. dobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, pripravo Borut Rončevič, g. Boštjan Noč, g. Franc Šivic in dr. programa za čebelarske mojstre, nakup didaktične Stanko Kapun. in opreme za Opazovalno-napovedovalno službo ter Prvi dan meseca marca je na Švedskem pre- posodobitev vzrejališča rodovniških čebeljih matic minil naš belokranjski rojak in prijatelj prof. dr. Jože Antona Janše na Zelenici. Iz teh sredstev smo kupili Starc, rojen 18. avgusta 1942, visokošolski učitelj tudi opremo za interni laboratorij za čebelje pridelke in strokovnjak mednarodnega slovesa, velik prija- pri ČZS. Za vse navedene naloge smo porabili 85 % telj slovenskih čebelarjev, tesen sodelavec g. dr. načrtovanih namenskih sredstev. Poklukarja, promotor Slovenije in kranjske čebele, UO ČZS je sprejel rejski program za kranjsko častni konzul Republike Slovenije na Švedskem ter čebelo za obdobje 2005–2009. sodelavec odbora za pripravo in izvedbo 38. sve- Nadaljevali smo postopke za pridobitev zaščite tovanega čebelarskega kongresa Apimondia 2003. geografskega porekla za slovenski med. Kljub V začetku aprila 2004 je v tragični nesreči ne- našemu prizadevanju in enotni volji, ki jo je znova nadoma umrl dr. Janez Poklukar, rojen 2. maja potrdil občni zbor ČZS, pa je naša vloga obležala 1960, nadvse prizadeven čebelarski strokovnjak, v predalih Ministrstva za kmetijstvo, tako da sta bili raziskovalno-razvojni svetnik in vodja Oddelka za na ministrstvu najprej obravnavani vlogi za zaščito čebelarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Dr. kočevskega gozdnega in kraškega medu. Poklukar je bil tudi izjemno prizadeven strokovnjak V ČZS je bilo v tem letu vključenih 6230 in sodelavec Čebelarske zveze Slovenije, docent čebelarjev, članarina za leto 2004 je bila 33,50 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in nosi- EUR, prihodki ČZS 1.173.716,00 EUR, presežek lec predmeta Genetika čebel na Agronomski fakul- prihodkov nad odhodki pa 24.970,00 EUR. teti Univerze v Zagrebu. Ob njegovem nenadnem odhodu so nas čakali veliki problemi, saj je bilo pred Leto 2005 nami izvajanje rejskega programa za kranjsko čebelo UO ČZS se je na svoji prvi seji, 7. januarja 2005, ter izvajanje ukrepov na področju razvoja čebelarstva sprejel sklep o ustanovitvi Šole čebelarjenja Antona v Sloveniji po pravilih EU. Z dr. Poklukarjem sva v Janše pri ČZS in za predstojnika šole imenoval g. teh nekaj letih najinega sodelovanja postala prija- Antona Rozmana. UO se je seznanil tudi z uredbo telja, spoštoval sem ga kot človeka in ga cenil kot o podpori evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in čebelarskega strokovnjaka in vizionarja. Njego- menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letih 2005– vo delo je prevzel dr. Aleš Gregorc, vendar smo se 2009, na podlagi katere smo čebelarji v letih 2005 in vsi, ki smo pri tem sodelovali, morali hitro in veliko 2006 prejemali podpore na panj (»panjski listi«), ter naučiti, tudi na svojih napakah. sprejel Strategijo slovenskega čebelarstva 2005– Zaradi problemov, ki so bili v letih 2002 in 2003 2010. V tem letu je ČZS pridobila status Priznane povezani s plačilom neposrednih podpor na panj, ter rejske organizacije za kranjsko čebelo za obdobje zaradi predpisov EU je država prenehala izplačevati 2005–2010. Za delovanje Šole čebelarjenja Antona neposredna plačila na čebeljo družino. G. Pavel Janše so bili sprejeli vsi interni predpisi in Šola je Zdešar je pripravil strokovna izhodišča za izvajanje pričela delovati, pripravljene so bile podlage za izva-

30 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET janje programa ukrepov za leto 2006 ter programa svetovalne službe v čebelarstvu za leto 2006. Med čebelarji pa se je pojavila »civilna iniciativa«, ki je želela uveljaviti svoje lastne interese, ki so bili daleč od skupnih interesov slovenskih čebelarjev. Tedanji predsednik ČZS g. Lojze Peterle je napovedal svoj predčasen odstop s položaja. Leta 2005 smo kot članica EU začeli izvajati Pro- gram ukrepov na področju čebelarstva v Republi- ki Sloveniji. Kljub velikim organizacijskim in admini- strativnim težavam, s katerimi smo se srečevali, je bil

program izveden. Borko Marko Foto: V letu 2005 je program usposabljanja obse- Odprtje Čebelarske knjižnice Janeza Goličnika. gal skupaj 638 ur predavanj, vaj, učnih delavnic in praktičnega dela pri čebelah. Povprečna časovna podpredsednike pa je imenoval g. Franca Šivica, enota usposabljanja je bila 5 ur oziroma 127,6 dneva g. Boštjana Noča, g. Marka Purnata in g. Rajka Ka- organiziranega usposabljanja, ki se ga je udeležilo listra. Občni zbor je sprejel tudi sklep o razglasitvi 2212 slušateljev. V skupnem obsegu dejavno- delovanja Šole čebelarjenja Antona Janše pri ČZS. sti je bilo predavanjem namenjenega 52 % časa, UO ČZS je sprejel sklep, da odstopimo od postop- praktičnim oblikam usposabljanja pa 48 % časa. ka zaščite geografskega porekla ter namesto tega Kupljeno didaktično opremo uporabljamo za uveljavimo zaščito geografske označbe za Slovenski izvajanje letnega programa usposabljanja čebelarjev med – uradniki na ministrstvu so si oddahnili. Zaradi še dandanes. nedejavnosti in osebne želje predsednika g. Franca ČZS je sprejela Program svetovalne službe Čebulja je UO ČZS razpisal nadomestne volitve za v čebelarstvu ter z Ministrstvom za kmetijstvo, predsednika ČZS. gozdarstvo in prehrano podpisala pogodbo o finan- Leta 2006 smo sicer nadaljevali izvajanje Pro- ciranju vzpostavitve svetovalne službe v čebelarstvu grama ukrepov na področju čebelarstva v Republi- za leto 2005. ČZS je zaposlila dva svetovalca spe- ki Sloveniji. cialista ter pet terenskih svetovalcev, kupili pa smo V program usposabljanja se je v tem letu vključilo tudi potrebno opremo za delovanje službe. 2234 čebelarjev, ki so se povprečno usposabljali po V letu 2005 je ČZS pripravila in izvajala program 18,7 ure. Letni program usposabljanja čebelarjev je usposabljanja čebelarjev na področju zatiranja varoj ČZS z izbranima podizvajalcema ČZD Maribor in ZTK na celotnem območju Republike Slovenije. Usposa- Žirovnica realizirala 100-odstotno, tj. v obsegu 1251 bljanje je obsegalo predavanje (5 ur) in praktično de- ur, dokupili smo tudi potrebno didaktično opremo. lavnico (3 ure). Usposobili smo 29 inštruktorjev, ti pa Svetovalna služba je v tudi tem letu delovala po so na terenu izvedli 49 predavanj in 59 delavnic, ki posebnem programu ter izvedla vse načrtovane se jih je skupaj udeležilo 1359 čebelarjev. naloge. V okviru tega programa smo v našem labora- V usposabljanje na področju zatiranja varoj se je toriju izvajali analize medu, na terenu so potekala vključilo 1475 čebelarjev, ki so se skupaj udeležili ocenjevanja medu, dokupili smo potrebno opremo 64 predavanj in 97 delavnic. za Opazovalno-napovedovalno službo, Katedra za V okviru programa smo nadaljevali pripravo vrednotenje živil na Oddelku za živilsko tehnologijo pašnih redov, 17 odobrenih vzrejališč čebeljih matic pri Biotehniški fakulteti pa je začela oblikovati zbirko je izvajalo direktni test, petim vzrejališčem čebeljih navzočnosti pelodnih zrn v vzorcih slovenskega matic smo omogočili posodobitev opreme na njiho- medu. V prvem letu izvajanja programa smo izvedli 56 vih vzrejališčih, sofinancirana je bila posodobi- % načrtovanih nalog. Leta 2005 je imela ČZS 6110 tev vzrejališča rodovniških čebeljih matic »Josipa članov, članarina je bila 35,40 EUR, prihodki ČZS Verbiča« v Kamniška Bistrici, pridobili smo labo- 866.943,00 EUR, presežek odhodkov nad prihodki ratorijsko opremo za spremljanje kakovosti vzreje- pa zaradi obračunane amortizacije osnovnih sredstev nih čebeljih matic, izvedli šest ocenjevanj medu, v in stroškov neodbitnega DDV 58.589,00 EUR. interno kontrolo je bilo vključenih 475 vzorcev slovenskega medu, nadaljevala se je naloga izdelave Leto 2006 podatkovne zbirke navzočnosti pelodnih zrn v vzor- Na 55. rednem občnem zboru ČZS, ki je bil cih slovenskega medu. 8. aprila 2006, je bil na nadomestnih volitvah za V drugem letu izvajanja programa smo izvedli predsednika ČZS izvoljen g. Franc Čebulj, za 83,6 % načrtovanih nalog.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 31 SLOVENIJA 20 LET

V tem letu se je država resno lotila urejanja Rog Ponikve, izvedli smo šest ocenjevanj medu in področja obdavčitve čebelarjev, Vema, d. d., pa je izvajali interno kontrolo vzorcev slovenskega medu. odpovedala najemno pogodbo za naše prostore. V tretjem letu izvajanja programa smo izvedli V ČZS je bilo v letu 2006 vključenih 6125 članov, 79,5 % načrtovanih nalog. letna članarina je bila 35,40 EUR, prihodki ČZS V ČZS je bilo v tem letu vključenih 6145 članov, 877.550,00 EUR, presežek odhodkov nad prihodki članarina za leto 2007 je bila 36,00 EUR, prihodki pa zaradi obračunane amortizacije osnovnih sred- ČZS 997.561,00 EUR, presežek prihodkov nad stev in stroškov neodbitnega DDV 85.440,00 EUR. odhodki pa 13.796,00 EUR.

Leto 2007 Leto 2008 Na 56. rednem občnem zboru ČZS, ki je bil Na 57. rednem občnem zboru ČZS, ki je bil 8. 14. aprila 2007, so potekale nadomestne vo- marca 2008, so potekale redne volitve za predsedni- litve za predsednika ČZS in na ta položaj je bil ka ČZS. Na ta položaj je bil izvoljen g. Boštjan Noč, s izvoljen g. Boštjan Noč. Sprejeta je bila tudi dopol- katerim je ČZS sklenila delovno razmerje za določen nitev Pravil ČZS, po kateri sta lahko predsednik ali čas s polovičnim delovnim časom. Za podpredsedni- podpredsednik ČZS na Zvezi tudi redno zaposlena. ke je imenoval g. Franca Šivica, g. Franca Šmerca in Za podpredsednike so bili imenovani g. Franc Šivic. g. Aleša Rodmana. g. Rajko Kalister in g. Marko Purnat. V tem letu je ČZS z Ministrstvom za kmetijst- V tem letu je nenadoma preminil g. Rajko Kali- vo, gozdarstvo in prehrano sklenila koncesijsko ster, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije in pogodbo za izvajanje programa Javne svetovalne predsednik Obalnega čebelarskega društva Koper. službe v čebelarstvu v obdobju 2008–2014, prido- V tem letu je začel svoja pisma Zvezi redno bili smo enoten kozarec za med slovenskega porekla pošiljati g. Marjan Jug, ki se ni strinjal s politiko in ter končali in opremili prostore »Čebelarske knjižnice odločitvami Zveze, tako da so imeli organi ČZS s tem Janeza Goličnika pri ČZS«. Sprejet je bil programski kar veliko dela. dokument »Izobraževanje pri ČZS«, Zveza pa se je Na eni izmed svojih sej je UO ČZS sprejel sklep odločila tudi za kandidaturo za prevzem organiza- o izdaji Čebelarskega terminološkega slovarja, o cije 3. mednarodnega foruma Apimondie o apitera- investiciji v čebelarsko knjižnico, o dobrodelno- piji in 2. mednarodnega foruma o kakovosti čebeljih izobraževalni akciji »Za zajtrk med slovenskih izdelkov. čebelarjev v vseh slovenskih vrtcih« ter o enotnem V letu 2008 smo začeli izvajati nekatere ukrepe kozarcu za med slovenskega porekla. Z novim na- iz Programa ukrepov na področju čebelarstva v Re- jemnikom smo sklenili najemno razmerje za naše publiki Sloveniji 2008–2010. gostinske prostore, nekatere strokovne komisije UO V okviru teh ukrepov je bilo usposabljanje in ČZS pa so bile preimenovane in združene. UO ČZS izobraževanje čebelarjev vključeno v program je razpisal tudi redne volitve predsednika in članov Javne svetovalne službe, prav tako tudi izdajanje organov ČZS. V zasluženi pokoj je odšel dolgolet- izobraževalnih gradiv. ni urednik Slovenskega čebelarja in sodelavec g. V okviru ukrepa zatiranja varoj je bil prvič uveden Janez Mihelič. enoten operativni program zatiranja teh zajedavcev Tudi v tem letu smo nadaljevali izvajanje Progra- in čebelarji smo za ta namen prejeli brezplačna ma ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Slo- sredstva. veniji. V program usposabljanja je bilo v letu 2007 V okviru ukrepov tehnične pomoči je bila uvedena vključenih 4378 čebelarjev, ki so se skupaj usposa- možnost sofinanciranja nakupa čebelarske opreme, bljali kar 1033 ur. izvajali smo interno kontrolo vzorcev slovenskega Svetovalna služba je v tudi tem letu delovala po medu ter druge ukrepe za obnovo čebeljega fonda. posebnem programu ter izvedla vse načrtovane S tem letom je večina nalog, ki jih je v okviru naloge. programa prej izvajala ČZS, prešlo neposredno na V usposabljanje na področju zatiranja varoj se strokovne institucije. je vključilo 3727 čebelarjev, izdali smo tudi knjigo O koncu leta smo pridobili odločbo o nacional- »Varoja, čebela, čebelar«. ni zaščiti Slovenskega medu z geografsko označbo, V okviru programa so odobrena vzrejališča sprejeli smo notranje predpise, v sistem se je takoj čebeljih matic izvajala direktni test, dvema vključilo okoli 80 čebelarjev. vzrejališčema čebeljih matic smo omogočili posodo- ČZS je imela v tem letu 6118 članov, članarina bitev opreme na njunih vzrejališčih, sofinancirali smo za leto 2008 je bila 36,00 EUR, prihodki ČZS posodobitev vzrejališča rodovniških čebeljih matic 1.190.608,00 EUR, presežek prihodkov nad odhodki pa 71.111,00 EUR.

32 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Leto 2009 pravili rejski program za kranjsko čebelo za obdobje Že takoj ob začetku leta je potekala izredna seja 2011–2015. UO ČZS, na kateri so navzoči razpravljali in sklepa- Ker je bil za dozdajšnjega najemnika gostinskih li o sprejetju ukrepov, ki naj bi preprečili zastrupitve in namestitvenih zmogljivosti v našem centru zaradi čebel s sredstvi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu in so gospodarskih težav uveden stečaj, smo najemno za čebele škodljiva, predstavljen pa je bil tudi ope- razmerje, žal, le za kratek čas sklenili z novim na- rativni program zatiranja varoj za leto 2009. Šola jemnikom. čebelarjenja Antona Janše pri ČZS naj bi v prihodnje Uspešno smo izvedli 3. mednarodni forum o api- izvajala program usposabljanja za čebelarske terapiji in 2. mednarodni forum o kakovosti čebeljih mojstre, ne pa tudi drugih področij izobraževanja in izdelkov. Foruma sta od 28. septembra do 2. okto- usposabljanja. bra 2010 potekala v Ljubljani, slovenski čebelarji pa Začele so se priprave za organizacijo 3. medna- smo v teh dneh spet delovali kot eden. rodnega foruma o apiterapiji in 2. mednarodnega V tem letu je začel veljati Program ukrepov na foruma o kakovosti čebeljih izdelkov, ČZS pa je v področju čebelarstva v Republiki Sloveniji 2010– tem letu postala članica mednarodne čebelarske or- 2013, v okviru katerega smo v našem laboratoriju ganizacije Apislavija. V zasluženi pokoj je odšel naš izvajali interno kontrolo vzorcev slovenskega medu. dolgoletni sodelavec g. Pavel Zdešar. V okviru ukrepa zatiranja varoj je bil znova V tem letu smo nadaljevali izvajanje nekate- uveden enoten operativni program zatiranja teh za- rih ukrepov iz Programa ukrepov na področju jedavcev in čebelarji smo za ta namen znova prejeli čebelarstva v Republiki Sloveniji 2008–2010. brezplačna sredstva. V okviru ukrepa zatiranja varoj je bil uveden V letu 2010 je bilo v ČZS vključenih 6813 enoten operativni program zatiranja teh zaje- čebelarjev, članarina je bila 36,00 EUR, prihodki davcev, čebelarji pa smo za ta namen znova prejeli ČZS 1.248.883,00 EUR, presežek prihodkov nad brezplačna sredstva. odhodki pa 811,00 EUR. V okviru ukrepov tehnične pomoči je bila uvedena možnost sofinanciranja nakupa čebelarske opreme, Leto 2011 izvajali smo interno kontrolo vzorcev slovenskega V tem letu, ki se ob pisanju tega prispevka še medu ter druge ukrepe za obnovo čebeljega fonda. ni končalo, smo med drugim izvajali naloge, ki so ČZS je imela v tem letu 6420 članov, članarina bile načrtovane v vlogi, oddani na javnem razpisu za leto 2009 je bila 36,00 EUR, prihodki ČZS »Pospeševanje prodaje trajnostnega turističnega 1.105.348,00 EUR, presežek prihodkov nad produkta čebelarski turizem 2010–2011«, ki ga je odhodki pa 2.081,00 EUR. Iz seznama osnovnih objavilo Ministrstvo za gospodarstvo. To je bil za ČZS sredstev ČZS so bila izločena tista, ki jih ČZS ne- znova velik in zahteven zalogaj. V okviru tega nas je posredno ne uporablja (oprema vzrejališč čebeljih obiskalo šest skupin čebelarjev iz držav nekdanje matic), drugače pa so bili obravnavani tudi stroški skupne države in tako ČZS tudi na tem področju na- amortizacije osnovnih sredstev, ki jih je ČZS prido- daljuje mednarodno sodelovanje. Obiskovalci nam bila iz javnih sredstev. priznavajo velike dosežke in vodilno vlogo. ČZS je pridobila status Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo za obdobje 2011–2015, v izvajanje rejskega programa se je vključilo 3100 čebelarjev s 60.000 čebeljimi družinami. Znova nas je presenetila odpoved najemnega razmerja za naše gostinske prostore. Srčno upam, da bosta tokratni najem in sodelovanje z najemnikom dolgoročnejša. Nenehno prigovarjanje g. Marjana Juga nam je uspelo končati z medsebojno dogovorjeno poravnavo. V tem letu je imela ČZS 7032 članov, članarina

Foto: Marko Borko Marko Foto: ČZS za leto 2011 je bila 36,00 EUR, prihodki in Podelitev odličij Antona Janše I. stopnje. odhodki ČZS pa ob pisanja tega prispevka še niso znani. Leto 2010 Takole sem skušal na kratko opisati naj- ČZS je začela kampanjo »Ohranimo čebele« in pomembnejše dogodke in naloge v minulih desetih ustanovila Sklad za ohranitev kranjske čebele, izdali letih, dogajalo in zgodilo pa se je seveda še veliko pa smo tudi nove evidenčne članske kartice ter pri- več dogodkov, pomembnih za naše čebelarstvo.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 33 SLOVENIJA 20 LET Deset let od odprtja Čebelarskega centra Slovenije

Vlado Pušnik, nekdanji podpredsednik ČZS, vodja gradbenega odbora

Po dvanajstih letih, odkar je v meni dozorela sončnem zahodu vozila proti Štajerski, predlagal, ideja, da bi si slovensko čebelarstvo zaslužilo upo- naj zavijem na Brdo. raben čebelarski center, je zanimivo spremljati, Ko sva po ozki cesti z Lukovice prispela pod kaj je uresničenega in kaj bi bilo še treba postoriti. vznožje cerkve na Brdu, se je odprl čudovit pogled Moje sodelovanje pri tem projektu se je začelo sep- na stavbo z okolico s prelepim ozadjem. Nisem tembra 1999, ko sem se vrnil iz Kanade, ki je bila mogel verjeti, da stavbe, zgrajene do IV. gradbene tisto leto gostiteljica Svetovnega čebelarskega kon- faze, zemljišča in okolice ne bi bilo mogoče upora- gresa Apimondia 2003. biti za kaj več, kot je bilo sprejeto na občnem zboru Tedaj sem bil kot predstavnik Podravja član leta 1967. upravnega odbora ČZS in tudi v njem smo ugo- Pogum sem dobil po osebnem obisku pri takrat- tavljali, da bi bilo treba razširiti delovanje tako na nem županu Občine Lukovica Anastaziju Živku ravni regij kot tudi na ravni ČZS, saj smo takrat že Burji, ki sem ga spoznal na poti v Kanado in s kate- vedeli, da bo Slovenija oz. ČZS gostiteljica kongre- rim sem se imel priložnost med drugim pogovarja- sa Apimondie leta 2003. ti tudi o propadajočem objektu na Brdu. On me Na sejah organov Čebelarske zveze Slovenije je tudi seznanil z g. Cirilom Smrkoljem, takratnim smo velikokrat govorili o stavbi na Brdu pri Lukovici, ministrom za kmetijstvo in občanom Občine Luko- poimenovani Čebelarski izobraževalni center (ČIC). vica. Prav on mi je povedal, da bi ministrstvo sicer Vtis sem imel, da bi se ga nekateri zaradi vseh pro- podprlo prizadevanja za končanje objekta, vendar blemov in velikega finančnega zalogaja najraje zne- ne brez programa in urejene dokumentacije. bili za vsako ceno. Obstajalo je več različic, kako Tako sem se lotil izdelave programa, ki je moral se rešiti tega problema, vendar nobena ni bila pro- vsebovati namenski in finančni del, časovni načrt gramsko dodelana, predvsem pa so bile ideje pre- ter za tako velik projekt in finančni zalogaj predvsem ozke. Resno je bila obravnavana tudi zamisel, da bi upravičenost in smisel, da bi mobilizirali vse sile v problematiko prevalili na Občino Lukovica, vendar ČZS. bi ob tem tako ali drugače izgubili večino objekta. Med članstvom in tudi med predstavniki čebelarjev pa je bila močnejša struja predvsem starejše generacije, ki je med leti 1972 in 1975 z veliki- mi napori sodelovala pri zbiranju denarnih sredstev in materiala ter za načrtovani ČIC žrtvovala prenekate- ro uro prostovoljnega dela. Kolega v upravnem odboru g. Maks Tajni- kar iz Slovenskih Foto: Arhiv Vlado Pušnik Foto: Konjic mi je nekega Maketa Čebelarskega centra Slovenije, izdelana v začetku leta 2000, ko lepega poznojesenske- smo še razmišljali o dveh gradbenih fazah – levi, desni prizidek. Maketo mi je ga večera, ko sva se ob pomagal izdelati g. Andrej Čabrijan.

34 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Ko sem z g. Milanom Runtasom pregledoval gradbeno dokumentacijo in se o njej posvetoval tudi z gradbenim strokovnjakom g. Andrejem Čabrijanom iz Maribora, smo ugotovili, da ta za nadaljevanje graditve ni več uporabna, saj se je zakonodaja na področju gradbeništva v 25 letih precej spremenila. Tako objekt ni več izpolnjeval predpisov s področja potresne varnosti, električnih inštalacij, odpadnih vod itd. V njem so bile v surovem stanju majhne sobe, ki niso izpolnjevale zahtev sanitarnih predpisov. Pogla- vitni problemi v okolici stavbe so bili nerešen potek dovozne ceste, parkirišče, voda in kanalizacija. Prav

Foto: Arhiv Vlado Pušnik Foto: tako z g. Francem Kersnikom ni bilo razčiščeno Slika stavbe v začetku leta 2000 lastništvo, saj ga je izjemno motil »poštarski dom«, ki po njegovem mnenju ni sodil v okolje. Hitro sem ugo- Jasno mi je bilo, da samo zgraditev objekta, tovil, da bo treba na področju dokumentacije začeti brez spremembe namembnosti in dejavnosti na že pri lokacijskem dovoljenju ter nadaljevati s projekti Brdu, ne bi zagotovila njegovega življenja, tudi če PGD in PZI vse do gradbenega dovoljenja. Pravza- bi ga končali takšnega, kot je bil prvotno zamišljen. prav smo imeli še srečo, da se je g. Francem Kersnik Na začetku torej ni bilo videti konca proble- odločil pomagati samo čebelarjem. ma pri izvedbi tega projekta, vendar so bili ti takrat Njegov izjemen prispevek je ureditev dostopa samo v moji glavi. Poglavitni cilj do leta 2003 je bila po novi asfaltirani poti do centra, saj je zastavil svoj izvedba Apimondie. V letnih načrtih in tudi sicer ni vpliv, da so preostali lastniki privolili v zamenjavo bilo rezerviranih nikakršnih finančnih sredstev za zemljišč pri pokopališču. Upoštevali smo tudi nje- nadaljevanje graditve. Zveza je takrat sodelovala pri gove predloge glede oblike stavbe ter glede čopov številnih dejavnostih, za katere je namenila finančna na strehi in balkonih, še največ pa glede ureditve sredstva in ki jih je bilo treba tudi izvesti. okolice. Foto: Arhiv Vlado Pušnik Foto: Foto: Arhiv Vlado Pušnik Foto: Predlog za spremembo namembnosti

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 35 SLOVENIJA 20 LET

V začetku je moj čebelarski kongres Apimondia 2003 (priprave nanj predlog, ki sem ga so potekale v okviru posebnega odbora pod vod- ČZS pisno predstavil stvom g. Franca Šivica), temveč predvsem dejavno- 30. marca 2000 in bi sti oz. priprave na dolgoročni razvoj organiziranega ga bil moral obravnava- čebelarstva v Sloveniji. Naše želje in zahteve smo ti UO, naletel na različne namreč sproti povečevali, tako da objekt, ki naj bi odzive, od tega, da ga po prvotnih načrtih obsegal približno 700 m2, zdaj niso vzeli za resnega, obsega kar 1400 m2 uporabnih površin. do tega, da so ga neka- Po časovnem načrtu, ki smo si ga zastavili, je teri glasno podprli in že bilo treba na vseh področjih delati zelo hitro. Tako je od vsega začetka sode- bilo treba kar najhitreje pridobiti vso gradbeno doku- lovali tudi pri vseh na- mentacijo in zahtevana soglasja, stavbo je bilo treba daljnjih dejavnostih. To kar najhitreje zgraditi, urediti okolje in komunalne so bili predvsem Matej priključke, hkrati pa je bilo treba za vse to še prido- Blejec, Avgust Gril, biti sredstva – prav to pa je bila prava mora tako za Marjan Skok in tudi odgovorne in sodelujoče kot tudi za izvajalce. številni drugi. Neprecenljiv je bil prispevek čebelarjev, saj so Ob branju mojega graditev čebelarskega centra podprli z denarni- pisnega predloga, ki je mi prispevki in delovnimi akcijami. Seveda so bila tudi meni vsaj za štiri leta najbolj obremenjena okoliška društva Lukovica, zapečatil vsako prosto Mengeš, Domžale in druga. Izjemen je bil tudi odziv uro ter mi povzročil z vseh drugih območij Slovenije, od Pomurja, Do- veliko skrbi in tudi ve- lenjske, Primorja in Gorenjske do Koroške in še po- selja ob čebelarskih pri- sebej Štajerske. Foto: Arhiv Vlado Pušnik Foto: Programi ČCS. jateljih iz vse Slovenije, Dela so bila končana v manj kot dveh letih, tako je zanimiva ugotovitev, da je bila nova stavba odprta 26. maja 2002. Kljub koliko je bil ta prvotni predlog ustrezen. temu se je plačevanje finančnih obveznosti nadalje- Tako je trajalo vse do 5. junija 2000, da je bil valo še skoraj celo leto, saj smo nepovratni prispe- predlog s programom, ki smo ga prevetrili v skupini, vek Ministrstva za kmetijstvo z zamudo prejeli šele uvrščen na dnevni red, in to že po ključnem letnem ob koncu leta. občnem zboru 13. maja, na katerem so delegati Lahko rečem, da je v obdobju od 1999–2003 v na moj predlog samo z enim glasom proti sprejeli Čebelarski zvezi in tudi na terenu dobesedno vrelo. sklep o zgraditvi centra. Spremenili smo statut in dali večjo težo regijskim Gradbeni odbor se je hitro razširil še z mlajšo zvezam, zaščiti kranjske čebele, zaščitni znamki generacijo, tako da so bili njegovi člani poleg g. za slovenski med, čebelarski obleki, prvi skupi- Blejca, g. Grila in g. Skoka še Albin Zajc iz Luko- ni čebelarskih mojstrov, preglednikom za med, vice, Milan Runtas, Anton Tomec, Janez Mihelič, leta 2002 smo dvorane posvetili Antonu Janši, Rado Remšak, Bine Kladnik in Anton Cirer. Petru Pavlu Glavarju, Antonu Žnideršiču, zunaj Zgodba bi bila predolga, če bi našteval vse Čebelarskega centra pa smo postavili spominska težave, ki smo jih morali premagati tako na področju financ kot pri pridobivanju dokumentacije in pri izvedbi sami. Tedanji predsednik ČZS g. Lojze Peterle sprva ni bil preveč navdušen nad tako obsežnim projektom, imel pa je to izjemno dobro lastnost, da je bil dojemljiv za predloge. Ko je bilo odločeno, da se lotimo zgraditve stavbe, je, kolikor mu je čas dopuščal, sodeloval pri vseh večjih in pomembnih intervencijah. Velikokrat je moral posredovati tudi pri poznejšem ministru g. Francu Butu ter pri takratnem finančnem ministru g. Antonu Ropu in gotovo pri še kom. Njegova največja zasluga pa je, da je znal izrabiti tako čas in kot tudi gradbeni odbor ter da Foto: Arhiv Vlado Pušnik Foto: je s trdno podporo omogočil uresničitev zastavlje- Na obisku pri g. Francu Kersniku, februarja 2011, nih ciljev, ki niso obsegali samo priprav na Svetovni ko obujamo spomine.

36 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Čebelarska zveza s sprejetjem takratnega programa naredila velik korak v svojem dolgolet- nem razvoju. Prav ta program je namreč omogočil zgraditev Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici, saj je množično motiviral in mobiliziral čebelarje po vsej Sloveniji, vlil čebelarjem in organizaciji samozavest ter postavil dolgoročne cilje, med katerimi so bili v teh desetih letih nekateri uresničeni, za nekatere pa upam, da še bodo. Dan- danes je ob tej časovni distanci mogoče oceniti, kaj je še treba storiti in kaj stalno izboljševati. In kaj iz programa leta 2000 doslej še ni uresničeno? Najbolj pogrešam boljšo in učinkovitejšo povezavo z veterinarsko službo za čebelarstvo, ki bi morala biti v neposredni zvezi z Čebelarsko zvezo Slovenije in tudi fizično navzoča v Čebelarskem Foto: Arhiv ČZS Foto: centru (točka 1.5). Upam pa tudi, da bo sčasoma Gradbeni odbor zaživela tudi točka 6.1 – Center za zaščito, pro- znamenja iz pohorskega granita Francu Kirarju, dukcijo in pospeševanje izvoza kranjske matice in Ivanu Jurančiču, Petru Dajnku in Janezu Goličniku. čebeljih družin. Slovensko akademsko čebelarsko društvo je na Kadar tu in tam obiščem Čebelarski center, predlog g. Janeza Poklukarja z zbranimi sredstvi mi je še vedno žal, da ni bilo mogoče pridobiti postavilo kapelico v čast zaščitniku čebelarjev, sv. zemljišča na zahodni strani objekta, saj bi bili tam Ambrožu. lahko lepi apartmaji, ki bi zaokrožili zmogljivosti go- Ko po toliko letih brskam po spominih, je stinskega dela na vsaj 55 ležišč (avtobus). Le tako bi seveda marsikaj zbledelo in brez dvoma se vsak namreč gostinskemu in turističnemu delu dejavno- udeleženec teh burnih dogodkov vsega tega spo- sti omogočili donosnost. Verjamem, da bo to minja iz svojega zornega kota. Dejstvo pa je, da je omogočila poslovna žilica Kersnikovih potomcev.

Od ČIC-a do Čebelarskega centra Slovenije

August Gril, nekdanji podpredsednik ČZS

Kako je nastajal Čebelarski center Slovenije? po dolgem in počez prečesali okolico Ljubljane. ČIC – Čebelarski izobraževalni center – je ime, Končno smo se osredotočili na Lukovico. Težko bi s katerim se je začela zgodba našega Čebelarskega dejal, da smo bili takrat povsem prepričani o dobri centra Slovenije na Lukovici. To ime je nastalo na izbiri. Glede na vse spremembe, prometni razvoj, tedanjem sedežu ČZS na Cankarjevi ulici v Ljublja- infrastrukturo in gospodarski razvoj pa se je doslej ni. To je bil čas, ko sem bil prvič izvoljen za člana izkazalo, da je bila ta izbira najboljša mogoča. UO ČZS. Valentina Benedičiča, dolgoletnega in takratnega predsednika naše zveze še danes slišim, Kratka kronologija prve faze graditve ČIC-a s kakšno zanesenostjo je govoril o projektu ČIC. Ko je dozorel predlog, kje naj bi stal ČIC, in ko Seveda že na začetku ni šlo vse gladko. Polena so je bila za to določena Lukovica, so se začele zelo letela pod noge, toda Benedičičeva vztrajnost me je obširne akcije, v katere so bili vključeni vsi slovenski prepričala, zato sem postal in ostal zvest privrženec čebelarji. Slovenski čebelarji smo dandanes lahko te ideje. Takrat so bile to sanje, zdaj so te sanje re- ponosni na takratne čebelarske generacije. Zagna- snica. Čebelarski center Slovenije stoji. nost, sodelovanje in predanost ideji so bili izjemni Pot do zdajšnje stavbe na Lukovici je bila trnova in v dejavnosti so bili vključeni skoraj vsi slovenski in naporna. Pri iskanju primerne lokacije za ČIC smo čebelarji. Projekt je bil javnosti predstavljen v televi-

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 37 SLOVENIJA 20 LET

doživljali kot pravo travmo. Stavba je začela samevati in pogled nanjo je bil zelo žalosten. Propadal je ves vloženi trud. Simbolno sodelovanje vseh slovenskih čebelarjev je na videz postajalo brezpredmetno. Osebno me je še posebej bolelo, da je ideja našega dolgoletnega predsednika Benedičiča tako žalostno propadala. Zdaj so razmere popolnoma drugačne – pri našem Centru na Lukovici stoji v spomin na delo Valentina Benedičiča njegov kip in vesel sem, da so moj predlog za postavitev tega kipa podprli gorenjski čebelarji.

Kako je ČIC postal Čebelarski center

Foto: Franc Šivic Franc Foto: Slovenije? Odprtje Čebelarskega centra Slovenije. Kot nočno moro sem doživljal izjave, da je Center nepotreben, da gre za zgrešeno zijski oddaji, ki so jo posneli na travniku, na katerem investicijo in da naj bi stavbo in zemljo prodali. Izve- danes stoji naš Center. V tej oddaji se je Benedičič dena je bila celo cenitev za prodajo! Tako se je slišalo odlično odrezal, mene pa so kamere zmedle, tako da iz zakulisja. Pri tem sem se spominjal, s kolikšnim moj nastop ni bil prepričljiv. Predsednik Benedičič je trudom smo zbirali denar in kako srečni smo bili, da takrat znova dokazal svojo človeško veličino in znal smo ga zbrali dovolj za nakup zemlje (od takratne- me je prijetno potolažiti, češ – mlad si še, saj bo šlo. ga zemljiškoknjižnega lastnika, mislim da zadruge). Nakup zemlje, priprava idejnih načrtov, izdelava Dom, ki je zrasel na hribu ob cerkvi na Lukovici, načrtov, priprave na graditev, pridobivanje soglasij smo čebelarji občudovali z veseljem in ljubeznijo v in gradbenega dovoljenja ter zidava do tretje faze je srcu. In to upravičeno, saj smo ga gradili tudi s svoji- bil za tedanjo ČZS velikanski finančni zalogaj. Člani mi rokami, z velikanskim številom ur prostovoljnega smo to zmogli. Organizirali smo različne akcije za zbi- dela in s stalnimi denarnimi prispevki. ranje sredstev, pri tem pa so sodelovala vsa društva, Po vsem razočaranju nad pasivnostjo in odno- občinske čebelarske zveze ter ČZS. Dobrodošel som do Centra ter s tem do našega vloženega je bil vsak zbran dinar. Posojil nismo mogli najeti, dela se je pri meni nenadoma zgodil preobrat. Kot poleg tega pa tedanje čebelarstvo ni ustvarjalo po- Kočevar sem bil skupaj s prof. Doris Debenjak sebnih dohodkov. Prostovoljne prispevke smo si na pogovoru pri takratnem metropolitu g. Francu čebelarji tako rekoč pritegovali od ust. Pri tem je Rodetu in pogovarjali smo se o sakralnih objektih na treba omeniti tudi častno vlogo žena čebelarjev, ki Kočevskem in kulturni dediščini Nemcev v Sloveni- so naš projekt vedno vsestransko podpirale. Po- ji. Ob tej priložnosti sem gospodu metropolitu poda- magali so nam tudi nečebelarji. Podpirale so nas ril med iz kočevskih gozdov, to pa ga je spodbudilo takratne vodilne politične strukture, prav tako pa tudi k razpravi o čebelarstvu. Tedaj je navrgel, da bo po kmetijske zadruge, gozdarji itd. Pomembno vlogo zakonu o denacionalizaciji kompleks ČIC-a skupaj s pri tem je imel Slovenski čebelar, saj je čebelarje stavbo vrnjen nekdanjemu lastniku, družini Kersnik. in javnost sproti obveščal o vseh dogodkih. Pri tem To me je dobesedno vrglo iz tira, saj bi bil to zločin naj omenim predvsem častno vlogo urednika prof. nad vsemi slovenskimi čebelarji. Pri tem sem omenil, Janeza Miheliča ter tajnika ČZS Milana Runtasa. da je večina slovenskih čebelarjev verna, da gre Dobro so sodelovali tudi skoraj vsi člani upravnega za premoženje, pridobljeno na pošten način, zato odbora ČZS. Med člani so se sicer večkrat pojavila nam ga nihče nima pravice vzeti. Mi zemlje nismo razhajanja v zvezi s ČIC-em, toda predsednik jih je – ukradli niti je nismo dobili brezplačno, temveč smo vsaj navidezno – vedno znal zgladiti. Objekt nam je jo pošteno plačali, Center pa smo gradili s svojimi uspelo zgraditi do tretje faze. Toda po tragični smrti sredstvi in tudi s svojimi rokami. Ker zaradi tega niso predsednika je, žal, začel umirati tudi ta projekt. Kre- izpolnjeni zakonski pogoji za vračanje v naravi, ni- sala so se mnenja o smotrnosti ČIC-a in nadaljnja kakor ne bomo dopustili, da bi nam Center odvze- graditev nedokončane stavbe je nekako zastala in li. Apetit po tem zemljišču pa je bil med drugim tako tonila v pozabo. velik zato, ker je ČZS uspelo celotno zemljišče, okoli Čebelarji, ki smo z veliko ljubeznijo sodelovali pri 7.000 m2, spremeniti v stavbno zemljišče. Prej je izvedbi tega projekta in vanj vložili veliko truda, smo to bilo to namreč kmetijsko zemljišče slabše kakovosti.

38 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Že naslednji dan sem se oglasil na ČZS in tajnik g. Runtas mi je potrdil, da se res pripravlja nekaj takega. Dejal mi je, da poteka postopek vračanja. Kersnikovim naj bi bilo vrnjeno vse nekoč zaseženo premoženje, vključno z našim stavbnim zemljiščem in nedokončano stavbo. G. Runtas je poznal ves potek nastajanja ČIC-a in je bil globoko razočaran nad tem, kar se je obetalo. Ta dejstva so me spodbudila k akciji. In pridobil sem veliko somišljenikov, še posebej med starejšo generacijo. Na prvem naslednjem občnem zboru ČZS sem se odločil kandidirati za podpredsednika ČZS in se vključiti v gradbeni odbor za zgraditev Centra. Vesel sem in Bogu hvaležen, da sem srečal in spoznal Borko Marko Foto: somišljenika in prijatelja g. Vlada Pušnika, ki je prav Odkritje kipa Valentinu Benedičiču tik ob tako kandidiral za položaj podpredsednika. Takoj na Čebelarskem centru Slovenije. začetku sva se dogovorila, da bova vse delo za zgraditev našega Centra opravljala volontersko in da ne kapelico in ta dandanes tudi stoji. Blagoslovil jo je bova obračunavala niti kilometrin in drugih strošov. nadškof Rode. Glede na to so torej vsi spoznali, da Po moji oceni je ta znesek ob dograditvi Centra za je končanje Centra hvalevredno in izjemno pomemb- vsakega od naju dosegel vrednost približno 10.000 no za slovensko čebelarstvo. EUR. Zelo dobro je bilo, da je g. Pušnik prevzel Bilo je še veliko različnih zgodb in zanimivosti. predsednikovanje gradbenemu odboru. Seveda Končam naj z eno izmed njih. Pravijo, da se zgodovi- so v obdobju graditve nastali številni zapleti, saj je na rada ponavlja. Zagnanost med čebelarji v prvi fazi bil načrt zastavljen zelo ambiciozno. Dopolnili smo (obdobje ČIC-a) se je v drugi fazi, torej neposredno program čebelarskega centra in načrtovali nove med graditvijo, še podvojila. Druga faza graditve je površine, ki so bile najmanj dvakrat večje od prvotne spodbudila celotno slovensko čebelarstvo, da ne zasnove. Seveda nam je pri tem akutno primanjkova- rečem tudi velik del prebivalcev Slovenije in tudi lo denarja. Ker nisem videl druge rešitve, sem vztra- rojakov v zamejstvu. Volja, da uresničimo sanje jal pri prodaji prostorov v lasti ČZS na Cankarjevi predsednika Benedičiča, je prerasla v simbol ulici v Ljubljani. Seveda nekateri čebelarji tega niso vsesplošne podpore in sodelovanja. Nepozabni sprejeli pozitivno. Na račun tega so bile izrečene so trenutki, ko so avtobusi iz vse Slovenije vozili številne kritike, bilo pa je tudi nekaj akcij proti pro- čebelarje in čebelarke na udarniško delo na Brdo daji teh prostorov. Vendar druge možnosti ni bilo. pri Lukovici. Veliko je bilo tudi prispevkov v materialu Posebej ugodno je bilo, da je bila cena nepremičnin in denarju, to veličastno akcijo pa smo na neki način v Ljubljani takrat izjemno visoka, saj je to omogočilo ovekovečili s tem, da je v našem Centru na Brdu pri dober izkupiček. Da je bila akcija zbiranja denarja Lukovici stena z imeni in nazivi zaslužnih v zlati, sre- in reševanja različnih problemov med graditvijo brni in bronasti izvedbi, odvisno od višine prispevka. uspešna, se moramo zahvaliti tudi obema takratni- Čebelarski center Brdo pri Lukovici je dan- ma ministroma za kmetijstvo, g. Cirilu Smrkolju in g. danes simbol sodelovanja. Srečen sem, da sem Franciju Butu. Skoraj ni bilo tedna, da člani gradbe- lahko v obeh fazah sodeloval pri tem veličastnem nega odbora nismo bili na Brdu pri Lukovici, kjer je projektu, ki je slovensko čebelarstvo popeljal med nastajal in se širil naš Čebelarski center. Veliko nam svetovno čebelarsko elito in ki je bil okronan z izjem- je pomagal tudi takratni lukoviški župan g. Burja, ki no uspešnim kongresom Apimondie. je bil kot podjetnik in župan prepričan, da je zgra- In povsem na koncu: vesel sem, da sem pri tem ditev Centra tudi velika priložnost za Lukovico. Z projektu srečal ljudi, ki jih je vredno imeti za odlične občinskimi sredstvi sta bili zgrajeni cesta in preosta- prijatelje. Predvsem pa se spominjam gospoda la infrastruktura, to pa gotovo ni bil mačji kašelj. Zato predsednika Valentina Benedičiča, ki mi je bil vzor- se moramo za naš Center zahvaliti tudi nekdanjemu nik v mojih mladih letih. Čebelarski center na Brdu županu g. Burji. Zelo dobro smo sodelovali tudi z lo- pri Lukovici dandanes odlično deluje. Po mojem kalnim župnikom, saj nam je vedno stal ob strani. prepričanju lahko v imenu vseh rečem, da nikomur Ne smem pa zanemariti niti dejstva, da je naš trud ni žal za vloženo delo in prispevke. Čas, ki ga živimo, zelo pozitivno sprejemal tudi gospod Kersnik in zahteva nove vsebine dela v čebelarstvu in temelj za nam pri graditvi vsestransko pomagal. Kot kristjan to je Čebelarski center. Za to pa je potrebnega tudi sem predlagal, da bi ob Centru postavili majhno veliko dela in kader, ki ga imamo zdaj, dela dobro.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 39 SLOVENIJA 20 LET Svetovni čebelarski kongres Apimondia 2003 v Ljubljani

Franc Šivic, podpredsednik ČZS

Leta 1995 smo se slovenski čebelarji uspešno predstavili na mednarodni čebelarski razstavi API EXPO, ki je bila organizirana pod pokroviteljstvom Apimondije v Švici. Tedaj je se je našemu strokovnja- ku za gozdno medenje g. Pavlu Zdešarju porodila misel, da bi kar tam oddali pisno prijavnico za kandidaturo organizacije svetovnega čebelarskega kongresa Apimondije leta 2003 v Ljubljani, kar je podprla tudi tedanja sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. O tem, da bi bilo dobro, če bi Slovenija lahko gostila takšen kongres, smo čebelarji sicer že kakšno leto prej razpravljali na raznih sestankih, zdaj pa je nastopil trenutek, ko je bilo treba iti v akcijo. Narejen je bil prvi korak, čakalo pa nas je še najtežje: soočenje z ostalimi kandidatka- mi, saj se za organizacijo tako prestižnega svetovnega dogodka vedno poteguje kar nekaj držav. Kandidaturo smo dobili na kongresu Apimon- die leta 1997 v Belgiji. Naši tekmici sta bili Italija in Španija. Slovenijo smo tedaj zastopali ga. Maša Martinčič, predstavnica Cankarjevega doma, g. Lojze Peterle, tedanji predsednik ČZS, in moja ma- lenkost. Vsak od nas je iz svojega zornega kota predstavil slovensko čebelarstvo. Mislim, da smo to opravili bolje od obeh tekmecev, vendar se je tehtni- ca dokončno nagnila v našo korist predvsem tedaj, ko je predstavnik Italije, prof. Franco Frilli, rektor univerze v Vidmu in moj dober prijatelj, dal svoj glas ita- Šivic Franc Foto: lijanski vzhodni sosedi, mladi državi Sloveniji, kakor domom. Moj sogovornik iz te ustanove je bil mladi in se je sam izrazil. Tedaj se je pokazalo, kako po- nadvse zagreti g. Gorazd Čad, s katerim smo nare- membno je imeti prijatelje na visokih položajih, še dili terminski načrt ter na rednih sestankih usklajevali posebej v tujini. posamezne akcije. Moram zapisati, da smo bili člani Takoj po vrnitvi smo začeli sestavljati organi- organizacijskega odbora popolni amaterji in da smo zacijski odbor za pripravo kongresa. Ker sem bil se izpopolnjevali šele ob skupnem delu z ljudmi iz določen za predsednika odbora, je bila moja prva Cankarjevega doma, tako da smo proti koncu posta- naloga izbor najožjih sodelavcev. Za programskega li že skoraj profesionalni organizatorji. vodjo kongresa sem izbral zdaj, žal, že pokojnega Osebno sem menil, da je za uspeh tako velike- dr. Janeza Poklukarja, ki je z veseljem prevzel svojo ga mednarodnega dogodka zelo pomembna pro- nalogo, saj se je zavedal, da se bo kot znanstvenik mocija, ki sem jo pri prejšnjih kongresih pogrešal. s področja čebelarstva prav v tej vlogi najbolj pro- Uporabiti je bilo treba vse medije, ki so bili na voljo, moviral v čebelarskem svetu. Sicer pa je bila nje- tako domače kakor tuje. To nalogo sem najprej gova komisija, v kateri sta sodelovala še pokojni zaupal dr. Poklukarju, ko pa sem videl, da ima ta dr. Joseph Starc iz Švedske in dr. Aleš Gregorc, že dovolj skrbi z zbiranjem in preverjanjem refera- najpomembnejša izmed vseh komisij. tov, sem se odločil, da sam poskrbim za promo- Moja naloga je bila predvsem koordinacija med cijo. Izrabil sem poznanstva z uredniki najlepših in posameznimi člani organizacijskega odbora in delo najpomembnejših tujih čebelarskih revij in jim začel s tehničnim organizatorjem kongresa – Cankarjevim dobesedno po tekočem traku pošiljati članke o Slo-

40 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Foto: Arhiv Franc Šivic Arhiv Franc Foto: Prispevki o Slovenskem čebelarstvu v tujih čebelarskih revijah so bili za kongres Apimondie v Sloveniji odlična promocija. veniji in slovenskem čebelarstvu. Pisal sem jih tako, Naslednji dan so se začela predavanja kar v da niso bili videti kot reklama za kongres, ampak kot štirih dvoranah hkrati: v veliki Gallusovi plenarna opis stanja v našem čebelarstvu z navedbo naših predavanja, ki so potekala v angleščini, francoščini, posebnosti. Uredniki so jih z veseljem objavljali, nemščini, španščini in slovenščini, v preostalih treh še posebej zato, ker sem jih zasipal tudi z dobrim pa simpoziji v angleščini. Obiskovalci so tako lahko slikovnim gradivom, ki je seveda še dodatno prispe- izbirali med temami, ki so jih najbolj zanimale. Ves valo k lepšemu videzu revij. Obsežen prispevek je čas je bila v treh etažah Cankarjevega doma ter v ve- najprej objavila italijanska čebelarska revija Apitalia likem šotoru na ploščadi odprta tudi mednarodna z mojo fotografijo na naslovnici (v Italiji je približno čebelarska razstava. Razstavljavcev je bilo 110, k 60.000 čebelarjev), sledila je španska Vida Apico- nam pa so dopotovali z vseh celin. la, ki jo berejo tudi v Južni in Srednji Ameriki, nato pa Zvečer so se vsi tisti obiskovalci, ki so plačali te- še britanski Bee Craft Magazine. Po vsem tem se je densko kotizacijo – bilo jih je 1332 – odpeljali na vsul pravi plaz povpraševanj po člankih in fotografijah Brdo pri Lukovici, saj smo v Čebelarskem centru in o slovenskem čebelarstvu še iz drugih držav, celo iz ob njem zanje pripravili spoznavni in zabavni večer. Japonske. Pozneje sem zbral več kot 40 različnih Ob zvokih ansambla so številni tudi zaplesali in se tujih strokovnih revij in časopisov z opisi našega tako povsem sprostili po napornem dnevu. čebelarstva. Mislim, da takšne promocije doslej ni Za razliko od dotedanjih Svetovnih čebelarskih imel še noben kongres Apimondie in da se lahko po kongresov Apimondie smo mi poskrbeli, da se je nas zgledujejo vse slovenske turistične organizacije, vsak večer po končanem strokovnem delu tudi nekaj saj smo navsezadnje promovirali Slovenijo. dogajalo. V torek so imeli gostje možnost spoznavati Če govorim o tujih medijih, moram pohvaliti tudi slovensko folkloro, v sredo pa irsko, saj je tedaj na- domače. Še nikoli se o čebelah ni toliko pisalo ali stopil znani ansambel Lake Dancers. Njihov nastop govorilo po radiu in televiziji kot prav pred Apimondio je bil nekakšno simbolično vabilo vsem obiskoval- 2003. Zanimanje za čebele so mediji ohranili vse do cem, naj se čez dve leti udeležijo kongresa Apimon- dandanes, žal, pogosto zaradi negativnih dogodkov, die na Irskem. na primer zaradi množičnih zastrupitev čebel v ob- Nadvse slovesna je bila tudi sklepna prireditev v dobju setve koruze in cvetenja oljne ogrščice. četrtek zvečer. Gallusova dvorana je bila znova na- Kongres se je začel v nedeljo, 24. avgusta 2003, polnjena do zadnjega kotička. Znova so se zvrsti- ob 18. uri, s slovesnim odprtjem v Gallusovi dvorani li govorci, vmes so bile podeljene nagrade tistim, Cankarjevega doma. Ob zvokih koračnice je na oder ki so zmagali v različnih tekmovalnih kategorijah, prikorakalo več kot sto praporščakov v slovesnih vse skupaj pa je spremljala pihalna godba iz Lesc. čebelarskih oblekah in s prapori v rokah. To je bil Slovenski tekmovalci so prejeli eno zlato medaljo prizor, kakršnega obiskovalci svetovnih čebelarskih (Čebelarstvo Božnar), tri srebrne (Medex, Brane kongresov še niso videli in ga verjetno tudi ne bodo Kozinc, RTV Slovenija) in štiri bronaste (Dušica Ku- več, saj znamo kaj takega pripraviti samo slovenski naver, Logar Trade, Stane Plut in Branko Čušin). čebelarji. Na odru so se nato zvrstili različni domači Peti dan, torej petek, je bil namenjen izletom in tuji govorci s svojimi slavnostnimi govori in pozdra- udeležencev po Sloveniji. Kompas, ki je organiziral vi, sledila pa je krstna izvedba čebelarske himne z te izlete, nam je v skupno čašo veselja nalil nekaj oktetom Deseti brat in ob spremljavi citrarja Tomaža grenčice, ker avtobusi niso pravočasno prispe- Plahutnika. Velika dvorana je bila nabito polna. li na dogovorjeno mesto, to pa je po nepotrebnem

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 41 SLOVENIJA 20 LET povzročilo nekaj zmede. Na srečo so naši čebelarji v Kadar se je zgodilo, da sem moral zapustiti svoj svojih okoljih, kjer so sprejeli goste iz vsega sveta, s »štab« in se prerivati med množico po hodnikih, svojo gostoljubnostjo in prijaznostjo popravili začetni so me večkrat ustavljali povsem neznani čebelarji slab vtis. iz različnih držav. Moje ime so prebrali na priponki Člani organizacijskega odbora smo imeli ves čas in pogovor se je po navadi začel takole: »A vi ste kongresa polne roke dela. Sproti smo morali reševati Franc Šivic? V našem čebelarskem glasilu ste zaplete, ki jih je ob tako velikem dogodku vedno na tako prepričljivo pisali o Sloveniji in slovenskem pretek. Svoj štab, iz katerega smo nadzorovali vsa čebelarstvu, da smo morali priti k vam in si vse dogajanja, smo imeli v spodnji etaži Cankarjevega tisto v živo ogledati.« doma. Priznati moram, da sem videl razstavo samo Pogosto so prihajali k meni tudi zato, da sem bežno, predavanja pa sploh nisem slišal nobene- jim v svojo knjigo Živeti s čebelami, ki jo je kot darilo ga, saj smo bili od jutra do večera vsak na svojem prejel vsak udeleženec kongresa, napisal posveti- položaju. Kljub temu sem si na podlagi izjav številnih lo. To je bila pravzaprav nekakšna monografija o slo- znancev in prijateljev iz različnih koncev sveta, ki so venskem čebelarstvu, opremljena z najboljšimi foto- hodili k meni in sem jim namenil kako minuto pro- grafijami, ki mi jih je do tedaj uspelo posneti, in z stega časa, ustvaril sliko o poteku kongresa. Jean besedilom v šestih jezikih. To knjigo so čebelarji po Paul Cochard, predsednik organizacijskega odbora končanem kongresu odnesli na vse strani sveta in je Apimondia 1995 v Lozani, je takole komentiral svoje še zdaj lepa promocija za Slovenijo. vtise: »Naš kongres je bil najboljši doslej, toda Žal, v pričujočem sestavku nisem navedel imen vaša razstava je bila večja in bogatejša in tudi kul- vseh ljudi, ki so se skupaj z nami trudili, da je veliki turnih dogodkov je bilo več. Predvsem pa nam bo dogodek Apimondia 2003 bil in ostal lep in nepo- ostal v spominu spoznavni večer na Brdu pri Lu- zaben. V organizacijskem odboru nas je bilo sicer kovici, kjer smo doživeli nepozaben sprejem. Kaj samo peščica, ki smo prevzeli največje breme, toda takšnega nismo doživeli še na nobeni Apimon- če bi nas ne podpirala večina slovenskih čebelarjev, dii. Od srca čestitam organizatorjem in vsem slo- bi vsega dela ne zmogli. Zato se jim po osmih letih venskim čebelarjem.« še enkrat iz vsega srca zahvaljujem.

Slovenski čebelar – glasilo ČZS v minulih dveh desetletjih

Marko Borko, urednik Slovenskega čebelarja

V svoji dolgotrajni zgodovini nepretrganega »Spoštovani! Stodesetletnica izhajanja strokovne izhajanja pod istim imenom je glasilo Čebelarske čebelarske revije Slovenski čebelar (1898), ki jo zveze Slovenije – Slovenski čebelar spremljalo in praznujemo letos, je tudi za evropski prostor zavi- še spremlja čebelarje tudi v samostojni Sloveniji. G. danja vreden jubilej. Janez Mihelič, dolgoletni urednik v obdobju od leta Ko sem pred kratkim znova listal po starih letni- 1975–2007, je o vlogi naše revije povedal: »/…/ kih revije, sem ugotovil, da je čebelarska organizacije zvest in nepogrešljiv spremljevalec slovenskih ja in z njo revija v zadnjih sto desetih letih preživljala čebelarjev. Številni jo preberejo od prve do zadnje več kriznih obdobij, a je vedno preživela. Preživela je strani, in če se zgodi, da izid za kak dan zamuja, to predvsem zaradi izjemne vztrajnosti in požrtvovalnosti pa je zelo redko, težko čakajo nanjo.« V nadaljevan- naših predhodnikov ter tudi zaradi nekakšne zalju- ju v celoti objavljamo do zdaj neobjavljen govor g. bljenosti čebelarjev v svoje prijateljice čebele in v Miheliča ob praznovanju 110-letnice izhajanja Slo- svojo organizacijo. Zavedali so se namreč, da bi s venskega čebelarja, odprtju Čebelarske knjižnice prenehanjem izhajanja revije izgubili svojega zveste- ter izdaji Čebelarskega terminološkega slovarja 10. ga »prijatelja«, ki jim je pomagal pri bogatenju znanja oktobra 2008 v Čebelarskem centru Slovenije. G. in strokovnem napredku te dejavnosti, ki jo nekateri Mihelič je svoj govor naslovil z »Zavidanja vredna imenujejo poezija kmetijstva. obletnica – sto deset let izhajanja strokovnega čebelarskega glasila Slovenski čebelar«.

42 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Slovenski št.:1 letnik CIX - januarčebelar 2007 ISSN 0350-46907

Kako izboljšati čebeljo pašo v gozdu? Čebelarjeva opravila v AŽ panjih v januarju Ko piči čebela … Insekticidi in proizvajalke matičnega mlečka Foto: Arhiv ČZS Foto:

SlovCebelar_01-2007_OVITEK.indd 1 29.2.2008 7:12:55 Spremembe grafične podobe glasila Slovenski čebelar v minulih 20 letih

Že pred 135 leti so čebelarji na slovenskem prevozi čebel, novejša oprema, medenje, reja čebel, ozemlju ugotovili, da potrebujejo svojo strokovno v zadnjem času pa bolezni čebel in zastrupitve. revijo. Zato je imela revija Slovenski čebelar dva Poleg aktualne vsebine naj opozorim tudi na zelo predhodnika: revijo Slovenska čebela, ki je izha- pomembno poslanstvo avtorjev člankov, in to tako jala tudi v nemškem jeziku (1873), in Slovenskega strokovnih člankov kot tudi tistih s poljudno vsebino, čebelarja in sadjerejca (1883), ki je izhajal na Jese- ki so pomembni za obveščanje članstva. Brez zelo nicah samo v slovenskem jeziku. strokovnih in kompetentnih avtorjev člankov ne more Obe sta po nekaj letih prenehali izhajati in takrat biti dobre strokovne vsebine revije. Med slovenskimi se je leta 1898 iz pepela kot ptič feniks rodila revija čebelarji so bili vedno dobri praktiki in strokovnjaki, Slovenski čebelar. Največ zaslug za rojstvo revije ki so znali svoje znanje preliti v pisano besedo in z imata takratni tajnik Kmetijske družbe g. Avgust njo obogatiti vsebino revije. V zadnjem času pa lahko Pirc in njen prvi dolgoletni urednik, učitelj Frančišek z veseljem ugotavljamo, da so tudi nekatere kmetij- Rojina, pozneje pa se jima je kot avtor številnih ske strokovne institucije in nekatera ministrstva po- strokovnih člankov pridružil še izumitelj in konstruktor kazali več razumevanja za čebelarstvo in omogočili Anton Žnideršič. zaposlitev več strokovnjakov za to področje, ti pa so Revija se je kmalu razširila v vse takratne slo- postali zelo pomembni sodelavci naše revije. venske dežele, to pa ji je omogočilo, da je že kmalu Tako avtorjem člankov kot tudi članom pridobila dovolj zvestih bralcev in članov. Revija z uredniškega odbora revije naj se ob tej priložnosti izjemo let med drugo svetovno vojno, ko so oku- zahvalim za uspešno sodelovanje, saj sem skupaj z patorji prepovedali njeno tiskanje, redno izhaja že njimi več kot tri desetletja oblikoval vsebino revije, ki 110 let in je zvest in nepogrešljiv spremljevalec slo- so ji bile po večini namenjene pozitivne kritike. Revijo venskih čebelarjev. Številni jo preberejo od prve smo v zadnjem času tudi oblikovno in vsebinsko po- do zadnje strani, in če se zgodi, da izid za kak dan sodobili, tako da je primerljiva s čebelarskimi revija- zamuja, to pa je zelo redko, težko čakajo nanjo. mi precej številčnejših narodov, in to tudi po nakladi, Vsebina člankov je bila v začetku pestra in aktual- saj je ta že vrsto let približno 6.500 izvodov. na za tedanje čase. Začeli so objavljati mesečna na- Vsem sodelavcem revije se ob tej priložnosti vodila, ki so bila navadno objavljena na uvodnem zahvaljujem za sodelovanje, mlajšim generacijam, mestu. Veliko pozornosti so namenili tedaj aktualne- ki nadaljujejo naše delo, pa želim veliko uspeha pri mu vprašanju panja. V tem so videli tudi novo smer njihovem delu. Pri tem jim bo brez dvoma v veliko čebelarjenja. Panj s premičnim satjem naj bi bil pomoč nova, sodobno urejena čebelarska knjižnica, temelj nove smeri razvoja čebelarstva. Revija je že na katero smo, vsaj nekateri, kar predolgo čakali, deset let po začetku izhajanja zelo pospešila širjenje zato smo še bolj veseli, da smo jo dočakali. V njej novega, modernega AŽ-panja s premičnim satjem. se bodo lahko srečevale mlade in stare generacije Pozneje so bile vsebine prilagojene aktualni proble- čebelarjev. Hvala in zahvala vsem, ki so prispevali k matiki. V zadnjih desetletjih so to predvsem sodobni dogodku, ki ga slavimo danes.«

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 43 SLOVENIJA 20 LET Opazovalno-napovedovalna služba medenja od začetkov do dandanes

Jure Justinek, vodja ONS in dr. Peter Kozmus, Kmetijski inštitut Slovenije

S svojimi površinami, poraščenimi z gozdom, dovanja medenja v Sloveniji. Istega leta je Opazo- sodi Slovenija med zelo gozdnate evropske države valno-napovedovalna služba prešla v okvir Zveze (večji odstotek poraščenosti z gozdom imajo samo čebelarskih društev Slovenije, vendar so službo že na Finskem in Švedskem). V naši državi je z gozdom po letu dni prepustili trgovskemu podjetju Medex. poraščene 58,5 odstotka celotne površine. Čeprav Opazovalno-napovedovalna služba, ki je je Slovenija z 20.251 kvadratnimi kilometri površine omogočila večkratno povečanje tržnih količin majhna država, ima izjemno raznovrstno podnebje in gozdnega medu, je leta 1974 prenehala delovati. Po rastlinstvo, v gozdovih pa rastejo rastline, ki so za tem letu je v celoti zamrlo organizirano in strokovno čebele zelo pomembne, npr. smreka, jelka, javor, vodeno delo v zvezi z napovedovanjem. kostanj, lipa itd. Služba je pod vodstvom Kmetijskega inštituta Ugodne naravne razmere so čebelarji prepozna- Slovenije znova zaživela leta 1993, ko jo je finančno li že pred več kot stoletjem ter leta 1901 pod vodst- podprlo Ministrstvo za kmetijstvo. Strokovni vodja vom izumitelja AŽ-panja Antona Žnideršiča postavili službe je bil strokovnjak za gozdno medenje in temelje Opazovalno-napovedovalne službe. Ustano- čebelar g. Pavle Zdešar, ki je službo vodil do no- vitelj je nad službo bedel vse do smrti, vodili pa so jo vembra leta 2009. V tem obdobju je bilo treba ce- ugledni strokovnjaki. Mreža merilnih postaj, na kate- lotno službo postaviti na novo. Vzpostavljena je bila rih so spremljali dnevne donose, je bila postavljena nova mreža merilnih postaj in čebelarjev – terenskih na območju celotne zdajšnje države. Spremljali so opazovalcev, ki so skrbeli za razvoj čebeljih družin zlasti medenje smreke in hoje, ki je najpomembnejše in tehtali donose. Obveščanje čebelarjev o medenju še dandanes, več kot 110 let po vzpostavitvi službe. je potekalo bolj sprotno kot v preteklosti, saj je imel Opazovalno-napovedovalna služba medenja je tedaj že marsikateri čebelar doma telefon, tako da je delovala nepretrgano od leta 1901 do konca druge podatke lahko sporočal ali prejemal vsak dan. svetovne vojne. Podatke o medenju so čebelarji na Hitri in sprotni podatki so čebelarjem omogočali vsake tri dni pošiljali na posebnih dopisnicah, poleg optimalnejšo izrabo čebeljih paš. V okviru napove- tega pa so skušali na območjih, na katerih je bilo dovanja paš so bili čebelarji o prihodnjem medenju to mogoče, uvajati tudi telefonsko ali brzojavno obveščeni deset do petnajst dni vnaprej, informaci- obveščanje. Službo je takrat vodila Čebelarska ja pa je vsebovala podatke o tem, kje bo medilo, kaj zadruga. bo medilo in tudi predvideno intenzivnost medenja. Po drugi svetovni vojni je vodenje službe prešlo S pojavom brezžičnih telefonov so čebelarji na Zavod za čebelarstvo, po razlastitvi leta 1951 pa inovatorji razvili elektronske tehtnice, ki podatke o so službo prevzeli na Kmetijskem inštitutu Slove- donosu v določenem obdobju (dan, ura …) vsak dan nije. Leta 1950 je bilo v okviru službe vzpostavljenih ob isti uri prek mobilnega omrežja pošljejo vodji Opa- 20 kontrolnih panjev, ki so bili razporejeni v iglastih zovalno-napovedovalne službe. Elektronske tehtni- gozdovih na celotnem ozemlju takratne Slovenije, ce so omogočile, da so opazovalne postaje lahko manj kot 1 km od smreke oz. hoje ter na različnih postavili tudi na odročna medeča mesta v gozdovih, nadmorskih višinah. to pa je prispevalo k nadzoru vseh pomembnejših Leta 1950 je začel medenje iglavcev znanstveno virov medenja v Sloveniji. in raziskovalno preučevati prof. dr. Jože Rihar, kmalu Novost, ki se je med čebelarji izkazala za zelo potem pa je bila na Kmetijskem inštitutu Slovenije dobrodošlo, je bila uvedba pašnega telefonskega uvedena tudi javna Prognostična služba o medenju odzivnika, na katerem so čebelarji lahko dobili in- iglavcev. Tedaj so lahko slovenski čebelarji po radiu formacije o donosih na posameznih območjih po in v dnevnem časopisju spremljali, kje bo medila državi. hoja in kje ne, pa tudi, ali bo medenje izdatnejše v Po upokojitvi dolgoletnega vodje Opazovalno- nižjih ali višjih legah. napovedovalne službe g. Pavleta Zdešarja je leta Leta 1965 je dr. Jože Rihar (doktoriral je prav s 2010 vodenje službe prevzel g. Frančišek Volovlek, temo o medenju iglavcev) izdal knjigo o gozdnem ki je službo vodil eno leto. Od leta 2011 to službo medenju ter v njej opisal različne načine napove- vodi g. Jure Justinek.

44 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Zdaj je mreža merilnih postaj vzpostavljena na območju celotne države. Mrežo sestavlja 25 elektronskih in 20 ročnih tehtnic. Za njihovo delovanje na terenu skrbi 44 terenskih opazovalcev, katerih delo je tudi opazovanje vegetacije v naravi, opazovanje povzročiteljev medenja in tehtanje panjev. Terenski opazovalci vse spremembe v naravi sporočajo vodji ONS, zato si brez njih te službe ni mogoče predstavljati. Obveščanje čebelarjev upo- rabnikov o dnevnih donosih in vsem aktualnem v Opazovalno-napovedovalni službi poteka nepretrgano skozi celo pašno sezono prek telefonskega odzivnika in na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Poleg dnevnih donosov do dekagrama Foto: Jure Justinek Jure Foto: natančno so čebelarji obveščeni tudi o obetih za Opazovalna postaja na Podstenicah prihodnje paše in tehnoloških nasvetih glede oskrbe čebeljih družin. Zdaj je Opazovalno-napovedovalna služba V prihodnje si bomo prizadevali posodobiti mrežo (ONS) ob finančni podpori Ministrstva za kmetijs- opazovalnih postaj. Ročne tehtnice bomo zamenjali tvo gozdarstvo in prehrano (MKGP), Kmetijskega s sodobnimi elektronskimi. Zaradi podnebnih spre- inštituta Slovenije (KIS) kot strokovne inštitucije ter memb, potreb čebelarjev in drugih dejavnikov v naravi Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) kot izvajalca po- želimo v prihodnje vzpostaviti dodatne nove opazo- memben servis, zlasti za čebelarje prevoznike, pa valne postaje. Poudarek bomo dajali napovedovan- tudi za vso drugo čebelarsko javnost. ju medenja in pravočasnemu obveščanju čebelarjev, Cilji ONS so: prav tako pa bomo pomagali čebelarskim društvom • zaznavanje vseh pomembnejših pašnih virov, pri določanju novih stojišč in urejanju pašnih redov. • priprava napovedi medenja za vsako pašo pose- Trudili se bomo, da bo Opazovalno-napovedovalna bej, služba še naprej odličen javni strokovni servis za vse • dnevno obveščane čebelarjev o donosih, čebelarje, tako da bodo ti lahko neovirano vzrejali za- • izobraževanje čebelarjev, dostno število čebeljih družin čiste avtohtone rase, • vodenje katastra čebelje paše in da bodo še naprej zagotavljali zadostno opraševanje • pomoč čebelarskim društvom pri pripravi pašnih in da bodo pridelali čim več čebeljih pridelkov, zlasti redov. medu. Naj medi! Čebelarska svetovalna služba

Lidija Senič, vodja Javne svetovalne službe v čebelarstvu

Z idejo o ustanovitvi svetovalne službe v različnih pravnih podlag. Sprva je od 1. junija 2005 čebelarstvu se je pred približno dvema desetletje- do 31. marca 2007 delovala na podlagi letnih Uredb ma ukvarjal Dušan Kresal, ki je takrat pripravil ela- o izvajanju programa na področju čebelarstva ter borat o svetovalnem delu s čebelarji. Predstavniki v skladu z letnimi programi Čebelarske svetovalne Čebelarske zveze so njegovo zamisel o vzpostavitvi službe in smernicami razvoja čebelarstva v Evrop- in delovanju svetovalne službe v čebelarstvu ob ski uniji na celotnem območju Slovenije. Svetoval- podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in no delo je bilo usklajeno s temeljnimi cilji kmetijske prehrano uvrstili v Program ukrepov na področju politike, kot sta jih opredeljevala Strategija razvoja čebelarstva v letih 2005–2007 ter ga leta 2004 slovenskega kmetijstva in Program reforme skupne posredovali Evropski komisiji, ta pa je program z kmetijske politike, prav tako pa tudi s cilji, zapisanimi odločbo potrdila. v Strategiji razvoja slovenskega čebelarstva. Tako pri Čebelarski zvezi Slovenije od leta 2005 Leta 2005 so se s specialističnimi področji varne deluje Čebelarska svetovalna služba, in to na podlagi hrane, ekonomike in tehnologije ukvarjali dva polno

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 45 SLOVENIJA 20 LET zaposlena svetovalca speciali- sta (Marjan Papež – tudi vodja svetovalne službe – in Andreja Kandolf) ter pet terenskih svetovalcev (Vlado Auguštin, Jožica Kapun Maršik, Tanja Magdič, Lidija Senič in Miran Hočevar – pozneje namesto njega Radovan Kovačič). Terenski svetovalci so bili zaposleni le za 20 odstotkov delovnega časa, delovali pa so na petih čebelarskih območjih. Njihovo delo je obsegalo pomoč čebelarjem in čebelarskim društvom, organizacijo različnih strokovno-promocijskih prireditev, izobraževanje in usposabljanje čebelarjev na predavanjih, Arhiv ČZS Foto: osebno svetovanje in svetovanje Sodelavci Javne svetovalne službe v čebelarstvu. skupinam ter poročanje medijem itd. Leta 2006 se je zasedba svetovalcev speciali- tovalcev šest (Nataša Lilek). V tem obdobju so delo stov in vodje službe nekoliko spremenila. Delo spe- specialistk zaradi porodniških dopustov opravljali cialistke na področju varne hrane je nadaljevala An- tudi Nataša Lilek, Katja Jurčevič Škerjanc in Janez dreja Kandolf, vodenje službe, za kratek čas pa Kert. Kot pomoč pri administrativnih nalogah je od tudi specialistično področje tehnologije, je prevzela 1. aprila 2008 zaposlena še administrativna delavka. Lidija Senič, področje ekonomike pa Tanja Magdič. Do poletja 2010 je te naloge opravljala Janja Podle- Konec leta 2006 je specialistično področje tehnolo- snik, zdaj pa to delo opravlja Nataša Klemenčič gije čebelarjenja prevzel Vlado Auguštin. Štrukelj. Specialisti delujejo na šestih območjih po Po izteku triletnega Programa ukrepov na Sloveniji, svoje naloge pa opravljajo v okviru treh področju čebelarstva v letih 2005–2007 je Vlada specialističnih področij: RS izdala Uredbo o Javni svetovalni službi v a) svetovanje na področju tehnologije čebelarjenja, čebelarstvu. V vmesnem obdobju (po izteku trilet- b) svetovanje na področju ekonomike čebelarjenja in nega programa in pred potrditvijo koncesionarja za c) svetovanje na področju zagotavljanja varne hrane. izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu) je svetovalna služba v čebelarstvu delovala po omenje- Čebelarjem svetujejo tudi čebelarski pregledni- ni uredbi. Tej sta sledila še Pravilnik o natančnih ki oz. terenski svetovalci. V izvajanje programa sve- pogojih za izvajanje javne svetovalne službe v tovalne službe je vključenih 93 čebelarskih pre- čebelarstvu in priloga pravilnika Program javne sve- glednikov oz. terenskih svetovalcev, ki čebelarjem tovalne službe v čebelarstvu za obdobje 2008– brezplačno pomagajo pri izvajanju splošnih pre- 2014, ki ju je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, ventivnih ukrepov in pregledovanju čebeljih družin, gozdarstvo in prehrano. Na temelju pravnih podlag pri ocenjevanju pravilnosti razvoja družin v različnih je ministrstvo izvedlo še Javni razpis za izbiro kon- vzrejnih razmerah ter pri ugotavljanju morebitnih cesionarja za izvajanje javne svetovalne službe v sprememb v vedenju čebel in sprememb pri zalegi, čebelarstvu, na katerega se je prijavila Čebelarska pri pripravi čebel na prevoz ter pri izrabi paš in izva- zveza Slovenije. Leta 2008 je bila Čebelarski zvezi janju interne kontrole. Na terenu izvajajo številne de- Slovenije z odločbo Vlade Republike Slovenije po- lavnice, zato je njihovo delo nujno in zelo potrebno. deljena koncesija za izvajanje javne svetovalne Imena in telefonske številke terenskih svetovalcev, službe v čebelarstvu za obdobje 2008–2014, temu ki imajo dolgoletne izkušnje s področja čebelarstva pa je sledila sklenitev koncesijske pogodbe med Mi- in ki so za to delo tudi ustrezno usposobljeni, so nistrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in objavljeni na spletni strani Čebelarske zveze Slove- Čebelarsko zvezo Slovenije. nije (www.czs.si). Od 1. aprila 2008 je za specialistično svetovanje Da bi povečali število mlajših čebelarjev, delujejo zaposlenih pet svetovalcev (Vlado Auguštin, Andreja na osnovnih in srednjih šolah čebelarski krožki, v Kandolf, Tanja Magdič, Tomaž Samec in Lidija Senič katere je vključenih več kot 1400 učencev in dijakov. kot vodja službe), od 15. septembra 2008 pa je sve- Po učnem načrtu za čebelarske krožke jih vodijo

46 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

čebelarji in učitelji. Poskrbljeno je tudi za usposabljanje čebelarjev, saj na podlagi programa potekajo specifična usposabljanja, na katerih predavatelji čebelarjem posredujejo znanja o posameznih temah s področij tehnologije in ekonomike čebelarjenja ter varne hrane. Med cilji službe sta tudi ozaveščanje in informiranje širše javnosti ter porabnikov o pomembnosti in vlogi čebelarstva in čebel, zato JSSČ vsako leto izdaja precej izobraževalnih in promocijskih gradiv, organizira različne medene dneve in promocijsko-izobraževalne akcije ter okrogle mize, objavlja članke ter sodeluje z radijskimi in televizijski- mi postajami itd.

Služba sledi dolgoročnim in kratkoročnim ciljem Lidija Senič Foto: programa. Vsako leto skupaj z Ministrstvom za Razstavni prostor JSSČ na sejmu AGRA. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravimo letni program javne svetovalne službe v čebelarstvu, javnost. Ob tem velja omeniti zlasti tradicionalno do- v katerem so jasno zapisani letni cilji programa, brodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med naloge svetovalcev specialistov, terenskih sveto- slovenskih čebelarjev«, v katero so aktivno vključena valcev, usposabljanja učencev in dijakov v okviru čebelarska društva in čebelarji iz vse Slovenije. Ne čebelarskih krožkov, specifična usposabljanja in samo, da je mogoče o čebelarstvu in pomembno- drugi promocijski projekti, pa tudi priprava in izdaja sti čebel za okolje slišati in prebrati več, kot je to izobraževalnih in promocijskih gradiv. Še pred morda veljalo v letih, ko služba še ni delovala, ampak sprejetjem je osnutek programa predstavljen na re- sta se povečali tudi cena in prodaja medu. Tako gijskih posvetih čebelarjev in upravnemu odboru se je povprečna maloprodajna cena 900 g medu, Čebelarske zveze Slovenije. prodanega na domu (pri čebelarju), od leta 2006, Želja slovenskih čebelarjev po ustanovitvi sve- ko je bila 4,59 EUR, do leta 2010 zvišala na 6,52 tovalne službe v čebelarstvu se je torej izpolnila EUR. Skupaj s čebelarji in drugimi sodelujočimi in zaživela. Številne analize, ki jih izvajamo vsako smo sodelovali pri ureditvi davčne zakonodaje v leto, potrjujejo, da so prizadevanja in delo JSSČ delu, ki se nanaša na čebelarstvo, zaradi zastare- na področjih, ki jih opravljamo, na pravi poti, saj so le čebelarske opreme smo v program ukrepov uvr- opazne tudi številne spremembe. Naj jih na kratko stili nakup opreme, pripomočkov in naprav, sodelo- opišem le nekaj. V letih delovanja te službe so po- vali smo pri oblikovanju Smernic dobrih higienskih tekala številna svetovanja in usposabljanja čebelarjev, navad v čebelarstvu po sistemu HACCP in izvajanju še posebej pa naj poudarim tečaje za čebelarje usposabljanj s tega področja, ki se jih je udeležila že začetnike, saj se jih je udeležilo več kot 1100 večina čebelarjev. Sodelovali smo še pri oblikovan- slušateljev. Morda lahko ta podatek povežemo tudi ju številnih drugih predpisov in strateških dokumen- s podatkom o številu registriranih čebelarjev. Tako je tov in programov na področju čebelarstva ter skušali bilo leta 2006 v Centralni register čebelnjakov vpi- vanje vključiti tudi realno stanje in prakse s terena. sanih 7.260 čebelarjev, oktobra 2010 pa že 9.019. Vse to je pravzaprav le majhen del tistega, kar smo, Zelo prizadevno je tudi delo mentorjev čebelarskih seveda ob širši podpori, izvedli. Kljub vsemu temu krožkov, saj se je število učencev in dijakov, ki so pa moramo priznati, da smo na nekaterih področjih vključeni vanje, s približno 500 povečalo na več še vedno šibki. Tem področjem bo treba v prihodnje kot 1400, zato se je tudi število delujočih krožkov nameniti še posebno pozornost. Med temi naj pou- s približno 70 povečalo na več kot 110. S svojim darim skrb za kakovost naših storitev ter raziskave delom se počasi uveljavljajo tudi terenski svetovalci. oz. uvajanje tehnoloških novosti v prakso, ki je za To službo smo na novo vzpostavili šele v letu 2008, nas izjemen izziv. Zahvala za sodelovanje pri izva- zdaj pa počasi le dobiva svojo vlogo v čebelarskem janju programa JSSČ gre torej številnim: zaposle- prostoru. Zaradi promocije čebelarstva (svetovanje, nim na ČZS, mentorjem čebelarskih krožkov, te- objava člankov v različnih medijih, sodelovanje na renskim svetovalcem, predavateljski skupini, članom radijskih in televizijskih postajah …), promocijskih komisij pri ČZS, čebelarjem, strokovnim institucijam projektov (sodelovanje na sejmih, razstavah, orga- v čebelarstvu in seveda Ministrstvu za kmetijstvo, nizacija dnevov čebelarstva in čebelarskega turizma gozdarstvo in prehrano, saj brez njegove podpore …) ter zaradi izdajanja izobraževalnih in promocijskih in posluha ne bi bilo mogoče doseči vsega, kar smo gradiv je o čebelarstvu vse bolj ozaveščena tudi širša skupaj dosegli.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 47 SLOVENIJA 20 LET ČZS – Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo

Franc Šmerc, predsednik strokovnega sveta priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo

Čebelarji na Slovenskem so se začeli v različne organizacije združevati v drugi polovici 19. stoletja. Eden izmed osrednjih motivov za povezovanje je bil poleg drugih tudi rejski oz. kako uspešno čebelariti in izvajati selekcijo pri čebelah. Z ustanovitvijo ČZS oz. njene predhodnice, ki je začela izdajati Slovenskega čebelarja, je postalo rejsko delo stalnica. Tako je bil leta 1920 v Slo- venskem čebelarju objavljen tudi načrt čebelarskega zakona, ki pa, žal, ni bil nikoli sprejet. Tako temelji- te zakonske ureditve čebelarske dejavnosti si želimo tudi dandanes. Foto: Franc Šivic Franc Foto: Če beremo starejše letnike Čebelarja, lahko spremljamo, kako sta opazovalna služba medenja in naloge za nas izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, ki selekcija oz. vzreja matic delovala z roko v roki. V je postal DPO (Druga priznana rejska organizacija). drugi polovici 20. stoletja so za organizacijo vzreje Na podlagi Zakona o živinoreji je MKGP izdalo tudi matic skrbele različne organizacije, celotno obdobje več pravilnikov, ki urejajo posamezne dejavnosti na pa sta jo nadzirala država in veterinarska služba – področju čebelarstva. Konec leta 2010 je bil potrjen Zakon o ukrepih v živinoreji SRS, 1978 in 1986. rejski program za kranjsko čebelo za novo petletno Prave okvire pa je rejsko delo dobilo po osa- obdobje (2011–2015). Letne programe izvajanja mosvojitvi Slovenije, še zlasti po sprejetju Zakona rejskega programa in nadzor nad izvajanjem opravlja o kmetijstvu in Zakona o živinoreji po letu 2000. V Strokovni svet PRO za kranjsko čebelo. Zakonu o živinoreji je obravnavano tudi čebelarstvo Ker je ČZS Priznana rejska organizacija za (več o tem glej v zakonu samem), poleg tega pa kranjsko čebelo z veljavnim rejskim programom, predpisuje še organizacijo PRO za posamezne je pridobila koncesijo za izvajanje JSSČ. V ČZS je živalske vrste in kaj mora vsebovati rejski program. zaposlen strokovni delavec, ki v okviru strokovnih Na podlagi omenjenega zakona je ČZS pripravila nalog na področju čebelarstva opravlja naloge rejski program za kranjsko čebelo, ki ga je konec Opazovalno-napovedovalne službe, opredeljene leta 2004 potrdil tudi Svet za živinorejo pri MKGP, v posebni koncesijski pogodbi. PRO pripravlja in z odločbo pa je ČZS postala Priznana rejska or- skupaj z DPO izvaja letne programe rejskega pro- ganizacija za kranjsko čebelo (PRO). Strokovne grama (STRP), poleg tega pa je tudi čebelarjem omogočena uporaba programov za razvoj čebelarske dejavnosti, to je ukrep tehnične pomoči. PRO za kranjsko čebelo ima tudi svojega člana v svetu za živinorejo pri MKGP in člana v strokovnem svetu Javne službe genske banke. Poleg tega imamo zagotovljeno tudi veterinarsko službo, ki jo izvaja NVI. Pogoj, da je ČZS lahko PRO za kranjsko čebelo, pa je tudi ta, da je v PRO včlanjena tudi večina slovenskih čebelarjev. Zato vabim vse čebelarje, da se včlanite ne samo v ČZS, ampak tudi v PRO za kranjsko čebelo. To lahko storite v vašem ČD ali pa poiščete obrazec na spletni strani ČZS in

Foto: Arhiv ČZS Foto: izpolnjenega pošljete na ČZS.

48 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Izobraževanje pri ČZS v obdobju od leta 2007 do 2012

Mag. Aleš Rodman, podpredsednik ČZS

Ko nanese pogovor na izobraževanje ali učenje, Slovenije, ki vsebuje jasne cilje, naloge in strategijo misli nehote zbežijo v čas, ko smo gulili šolske klopi, izobraževanja. se učili, opravljali izpite, skratka, se izobraževali. ČZS bo s sistematičnim in dolgoročnim Čebelarstvo pa je dejavnost, pri kateri se je treba ne- uresničevanjem koncepta izobraževanja ter s po- nehno učiti in izpopolnjevati. Lahko bi rekli, da se je vezovanjem vseh razpoložljivih znanj v Sloveni- treba učiti vse življenje. ji razvila razvejano in institucionalizirano strokovno Za vsakega čebelarja sta izobraževanje in izobraževalno dejavnost na področju čebelarstva. strokovno usposabljanje odločilnega pomena za ČZS podpira naslednje izobraževalne dejavnosti: učinkovito in uspešno čebelarjenje. Iz zgodovine • sodelovanje z vrtci, vemo, kako umni so bili slovenski čebelarji in kako • čebelarske krožke na osnovnih in srednjih šolah, so svoje znanje prenašali doma in po svetu. Tega se • tečaje čebelarjenja (šola čebelarjenja, tečaj za zavedamo tudi dandanes, zato skušamo na področju začetnike), izobraževanja narediti korak naprej. • mojstrske tečaje čebelarjenja, Pri Čebelarski zvezi Slovenije sem se začel z • postopke za pridobitev NPK čebelar/čebelarka in izobraževanjem ukvarjati leta 2007, dejavneje pa v NPK čebelarski/-a mojster/-ica, mandatu 2008–2012, v katerem sem predsednik • programe čebelarskega izpopolnjevanja, komisije UO ČZS za izobraževanje. Že leta 2007 • posebne programe za področja znotraj sem pripravil dve pobudi za pripravo poklic- čebelarstva, nega standarda za poklic čebelar/čebelarka • program podpore študentom, in poklic čebelarski mojster. Pobudi, ki sta bili • promocijo in ozaveščanje javnosti, vloženi na Center Republike Slovenije za poklic- • podporo preostalim izobraževalnim dejavnostim no izobraževanje (CPI), sta sprožili razmeroma (2, 3, 4, 6, 7) z e-izobraževanjem. hiter odziv, saj je bila že v začetku leta 2008 v CPI oblikovana delovna skupina za pripravo poklicne- Slovenski čebelarji se lahko pohvalimo, da smo ga standarda ter kataloga standardov strokovnih imeli v zgodovini veliko pomembnih čebelarjev, kot so znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo čebelar/ Anton Janša, Anton Žnideršič, Anton Scopoli, Peter čebelarka. Oba dokumenta, tako standard kot ka- Pavel Glavar, Janez Goličnik in drugi. Prav po Janezu talog, sta bila pripravljena leta 2008 in še istega Goličniku je poimenovana tudi osrednja čebelarska leta ju je sprejel tudi Strokovni svet RS za poklicno knjižnica. UO ČZS je namreč sprejel predlog izobraževanje. Pričakovanja, da bomo enako inten- Čebelarske zveze SA-ŠA in čebelarsko knjižnico zivno nadaljevali tudi priprave za poklic čebelarski poimenoval po Janezu Goličniku. Knjižnica je 18. mojster, se, žal, niso uresničila. Iz različnih vzrokov junija 2008 postala polnopravna članica COBISS-a, so dela na tem področju zastala, korak naprej pa s tem pa se je odprla tudi navzven in postala dostop- smo dočakali šele leta 2010. na vsem, ki si želijo čebelarskih vsebin. V knjižnici je Leto 2008 je bilo zelo delavno. Na podlagi več kot 3000 enot knjižnega gradiva, to pa je bogato zagona, ki smo ga dobili z novo ekipo oziroma ko- izročilo naše kulturne dediščine. Knjižnica je bila slo- misijo, so nastale številne dejavnosti in številni doku- vesno odprta 10. oktobra 2008, njeno odprtje pa je menti, ki so bili sprejeti v tem letu. Vseživljenjsko sovpadlo s praznovanjem še enega pomembnega učenje je po definiciji dejavnost in proces, ki zajema jubileja, tj. 110-letnice nepretrganega izhajanja vse oblike učenja, bodisi formalno bodisi nefor- revije Slovenski čebelar. malno in aformalno ter naključno ali priložnostno. Marca 2008 je začela delovati tudi e-šola Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva Čebelarske zveze Slovenije, ki deluje po zgledu prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca e-šol na fakultetah. Zdaj je v e-učilnici 10 predme- življenja, in to z enim samim ciljem: izboljšati po- tov, ki povezanim čebelarjem ponujajo potrebne in- sameznikovo znanje in spretnosti. Prav ta definici- formacije in znanja. ja vseživljenjskega učenja je bila vodilo pri pripra- Leta 2008 je bila uvedena tudi novost v siste- vi koncepta izobraževanja pri Čebelarski zvezi mu izobraževanj za čebelarske krožke. Pripravljen

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 49 SLOVENIJA 20 LET in sprejet je bil 40-urni program za čebelarske Tega leta je UO ČZS sprejel tudi program krožke na nižji in višji ravni, tako da je posredo- izobraževanja in usposabljanja, ki vsebuje dve vanje učne snovi v vseh čebelarskih krožkih v Slove- novosti. Poglavitna novost je, da smo specifična niji zdaj poenoteno. Čebelarski krožki so prejeli tudi usposabljanja na posameznih področjih ovredno- ustrezna učna sredstva in opremo. V šolskem centru tili s številom ur. Celotno število ur, ki jih imamo na Grm v Novem mestu je bilo izvedeno tudi tekmovanje razpolago za usposabljanje, smo razdelili na pet krožkarjev, tovrstna tekmovanja pa so bila izvedena področij, in sicer: tudi vsa naslednja leta. Pomembna ugotovitev na tem • biologija čebelje družine – 20 %, področju je, da se iz leta v leto povečuje tako število • tehnologija čebelarjenja in oskrba čebeljih družin čebelarskih krožkov kot tudi število njihovih članov. – 30 %, Vsako leto se na tekmovanja prijavlja večje število • pridobivanje čebeljih pridelkov – 30 %, učencev in dijakov, zato je vse zahtevnejša tudi or- • trženje čebeljih pridelkov – 15 % ter ganizacija tovrstnih tekmovanj. Prav gotovo bodo v • zakonodaja in predpisi – 5 %. prihodnje na tem področju potrebne spremembe, saj se število tekmovalcev vse bolj bliža številu tisoč. Druga novost programa je, da povečuje število Leta 2008 in tudi pozneje so se nadaljeva- praktičnih delavnic in izobraževanj na terenu. Ta le tudi dejavnosti, povezane z najmlajšimi v vrtcih. pristop je po našem mnenju potreben in primeren, Pri tem imam v mislih dobrodelno akcijo »En dan saj teoretično znanje vsak čebelar lahko pridobiva za zajtrk med naših čebelarjev v naših vrtcih«. na različne načine. Tovrstno izobraževanje namera- Akcijo so dobro sprejeli in podprli tako župani kot vamo v prihodnje še poglobiti in posodobiti. poslanci in tudi drugi politiki. Prav tako so jo dobro Kot je bilo že omenjeno, smo leta 2010 na- sprejeli starši otrok in učitelji, saj ta dan namenijo za daljevali potrebne dejavnosti za pridobitev poklica seznanjanje otrok s pomembnostjo čebel v naravi in čebelarski mojster/mojstrica. Strokovni svet RS z njihovo pomembnostjo za človeka. Nadaljevali smo za poklicno izobraževanje je februarja 2010 sprejel tudi dejavnosti, povezane s pridobitvijo nacional- poklicni standard, decembra 2010 pa še izpit- ne poklicne kvalifikacije na podlagi sistema NPK ni katalog za čebelarskega mojstra. S tem so bila čebelar/čebelarka. V zvezi s tem je ČZS na dodatno končana dolgotrajna prizadevanja in želje slovenskih izobraževanje napotila dva čebelarja, tako da sta pri- čebelarjev po pridobitvi tega naziva v naši državi. V dobila licenci za svetovalca v postopkih NPK. to delo je bilo vloženega veliko truda, znanja in dela, September 2008 je bil zaznamovan z prve čebelarske mojstre pa naj bi po pričakovanjih izobraževanjem preglednikov. Delovanje pre- dobili leta 2012. glednikov ali svetovalcev v čebelarstvu, kot bi jim Leta 2010 smo začeli izvajati tudi dejavnosti, po- lahko tudi rekli, postaja ključna vez med indivi- vezane s pridobivanjem licenc predavateljev. S tem dualnim čebelarjem in ČZS. Mreža preglednikov želi ČZS oblikovati skupino predavateljev, ki bodo je dobro razvita na vseh območjih Slovenije in v imeli licenco za predavanja o posameznih področjih, vseh društvih. Znanje, ki so ga pregledniki pridobi- za katere imajo vse potrebne kompetence. Te li na teh izobraževanjih, lahko koristno uporabijo pri dejavnosti se tako kot vse preostale nadaljujejo tudi čebelarjih, ki potrebujejo pomoč, bodisi pri čebelah, letos. zdravstvenem varstvu, osnovni odbiri bodisi pri V zadnjih letih se je povečalo tako število čebeljih pridelkih. učencev in dijakov, ki obiskujejo čebelarske krožke, ČZS je v letih 2008 in 2009 napotila na kot tudi število čebelarjev, predvsem čebelarjev izobraževanje na Biotehniško fakulteto dve skupini začetnikov. Prav zanje smo po vsej Sloveniji pripra- čebelarjev, ki se odlikujejo po svojem čutu za ugo- vili številne začetne tečaje čebelarjenja. Opazna tavljanje senzoričnih lastnosti medu. Izobraževanje je tudi večja želja čebelarjev po izobraževanju, saj je končalo 60 čebelarjev in s tem pridobilo licenco prejemamo občutno več prošenj za različne tečaje, pokuševalca medu. kot jih v okviru programa Javne svetovalne službe v Leto 2009 je bilo zaznamovano s sprejetjem čebelarstvu lahko izvedemo. številnih izobraževalnih programov, ki so si- Prejšnja leta je bilo veliko energije vložene v stemsko uredili izobraževanje od začetnikov do po- promocijo čebelarstva. Izdali smo veliko število sameznih področij čebelarstva. različnih brošur, zgibank, zbornikov, pa tudi filmov. Leto 2010 je zaznamovala ustanovitev pro- Prav tako smo izdali nekaj knjig o posameznih gramsko-izdajateljskega sveta, ki naj bi z obliko- področjih čebelarstva. Ne nazadnje sta luč sveta vanjem strokovne komisije bedel nad izdajanjem ugledali tudi knjigi Slovensko čebelarstvo I. in II. del, številnih gradiv, publikacij in najrazličnejših drugih ki naj bi bili temelj čebelarjenja v prihodnje. Brez izdaj. dvoma sta k ohranjanju bogate čebelarske dedi-

50 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

ščine veliko prispevali tudi knjigi Slovenski čebelnjak bilo opravljenega, da smo dosegli zdajšnjo raven. in Čebelarski terminološki slovar. Opravljeno delo nas brez dvoma uvršča v sam evrop- Zaradi velikega zanimanja za dodatno ski in svetovni vrh, to pa nam priznavajo tudi čebelarji izobraževanje čebelarjev ČZS organizira različne iz tujine. Sami se sicer zavedamo, da nam dela na tabore tako za čebelarje kot tudi za dijake in učence. tem področju ne bo nikoli zmanjkalo. Kot sem zapisal že na začetku, sta ključnega Naj končam s starim kitajskim pregovorom, ki pomena za uspešno in učinkovito čebelarjenje pravi: »Učenje je zaklad, ki bo vedno sledil svojemu prav izobraževanje in usposabljanje. Veliko dela je lastniku.« Več kot tri desetletja druženj in tekmovanj mladih čebelarjev

Norbert Jedlovčnik, dolgoletni mentor čebelarskih krožkov

V minulih treh desetletjih in več se je število domačij, kjer so čebelarjenje od očetov prevze- mladih, vključenih v čebelarske krožke v osnovnih in mali sinovi, so bili uničeni ali so ostali brez čebel, srednjih šolah, iz leta v leto povečevalo, prav tako pa šolski čebelnjaki so bili razredčeni. Posledice se je povečevalo tudi število ekip, ki so ob spozna- so bile porazne. Leta 1967 smo uvozili 27 vago- vanju različnih delov naše domovine preizkušale nov medu, leta 1973 že kar 252 vagonov, in to v svoje znanje s področja čebelarstva. Pri organizaci- Slovenijo, ki ima izredne pogoje za čebelarjenje. ji in vsebini teh tekmovanj so pripravljalci uporablja- Predvojnih čebelnjakov na šolskih vrtovih ni bilo li različne pristope, smoter vseh sprememb pa je bil več. Iz učnih načrtov v ustanovah za učiteljske izboljšati čebelarsko znanje mladih. kadre so črtali predmet kmetijstvo in s tem tudi čebelarstvo. Dosedanje šolske reforme vsaj v za- In kako je bilo na začetku? dostni meri ne poudarjajo kmetijstva in tako je Leta 1977 se je zbralo 34 ekip mladih čebelarjev, bilo tudi čebelarstvo zapostavljeno. Na ta način ki so tekmovale v dveh stopnjah: v nižji je tekmova- smo pred desetimi leti imeli le tri krožke, pred lo 11 ekip, v višji pa 23 ekip. Tekmovalci so naloge dobrimi štirimi leti pa le 16. V par letih je naraslo reševali v dvojicah. Najboljšo oceno na nižji stopnji število krožkov na več kot 50, v katerih je zajetih je dosegla skupina OŠ Vransko, na višji pa skupina 400 mladincev. Krožki delujejo po učnem načrtu, OŠ Ruše. ki ga je pripravila komisija pri ZČD Slovenije. Na Poglejmo, kako je g. Martin Mencej, takrat- Štajerskem, predvsem na celjskem območju, je ni predsednik komisije za podmladek pri ČZ Slo- mreža krožkov najbolj razvita, saj jih tukaj deluje venije, v svojem nagovoru udeležencem orisal ob- kar 17. Ni naključje, da je današnje srečanje prav v dobje in tedanje razmere: »Štiriletna borba za naš Celju. Iz Šentjurja poročajo za leta 1976/77, da so narodni obstoj je pustila opustošeno zemljo in izdelali 4 čebelnjake. (Zanimivo bi bilo vedeti, ali so uničene domačije. Čebelnjaki na vrtovih kmečkih »živi« še dandanes; op. p.) Današnje naše srečanje je prvo v zgodovini slovenskega čebelarstva, in to v času, ko se že odpirajo svetlejše perspektive za razvoj našega čebelarstva in dejavnosti krožkov.«

1979 – drugo srečanje in tekmovanje na OŠ Danile Kumar na Ježici Udeležence je pozdravil predsednik ZČDS Danilo Švara. Nekaj spodbudnih besed je v imenu pokrovitelja spregovoril generalni direktor Medexa Aleš Mižigoj. Predsednik komisije Martin Mencej: »Ko danes ocenjujemo razvoj in delo dveh let, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se je mreža

Foto: Arhiv ČZS Foto: krožkov podvojila in razširila na vsa območja Slo- Prvo državno tekmovanje in srečanja mladih, venije razen na Gorenjsko. (Potoži, češ, kaj bi na slovenskih čebelarjev v Celju. to rekel Anton Janša!) Tudi v vsebinskem pogledu

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 51 SLOVENIJA 20 LET smo napredovali. Dobili smo Priročnik za čebelarje ne odgovore na tista vprašanja, pri katerih se je poja- začetnike, pridobili novo serijo barvnih diapoziti- vilo največ napačnih odgovorov. vov inž. Franca Šivica, ZČDS in OZD MEDEX sta podarila velikemu delu krožkov čebelarski pribor 1997 – srečanje in tekmovanje mladih v pomembni vrednosti.« V nadaljevanju je zelo čebelarjev v Mariboru pohvalil plemenito in požrtvovalno delo mentorjev Novost tega tekmovanja je bila, da je dr. Janko in zaželel: »... da bi na mladi rod prenesli enako Božič sestavil nova testna vprašanja, za tekmovanje ljubezen do čebel in čebelarstva.« Nato mladim: samo pa jih je nato izbral dr. Jurij Senegačnik. Novost »Ko boste danes pomerili svoje znanje in vrgli na je bila tudi komisija za pritožbe, ki ji je predsedoval sito svoje izkušnje, si bo sleherna ekipa prizade- dr. Jurij Senegačnik. O končni razvrstitvi ekip, ki so vala, da bo med najboljšimi, če ne najboljša. Vsi zbrale enako število točk, je odločal žreb. seveda ne boste mogli biti najboljši. Tudi med nami starejšimi je tako, da eni znajo več, drugi 1998 – srečanje in tekmovanje mladih manj, eni so spretnejši in bolj vešči kot drugi. (Niso čebelarjev v Trebnjem poraženci! Op. p.) Za to tekmovanje je bil sestavljen nabor vprašanj Zamisli in predlogi prvega posveta mentorjev iz celotne snovi. Pri reševanju so se pokazale (udeležilo se ga je več kot 40 mentorjev): težave zaradi zastarelega učbenika in pomanjkanja • Izboljšale so se razmere glede organizacije dela, ustreznih sodobnih pripomočkov, ki naj bi jih upora- večje je tudi razumevanje pristojnih na šolah in bili kot podlago za določanje pravilnega odgovora. drugih organih. »Neskladje je na letošnjem tekmovanju doseglo • Honoriranje zunanjih sodelavcev je urejeno le tu svoj vrh. Kljub težavam je bil uspeh presenetljivo in tam. dober« (Franc Prezelj). • V regijah naj bi imenovali koordinatorje in na občasnih srečanjih zbrali mentorje. 1999 – srečanje in tekmovanje mladih • Pred državnim tekmovanjem naj bi izvedli tudi čebelarje v Gornji Radgoni občinska in regijska tekmovanja. Državnega Tega leta je začel delovati Vzorčni izobraževalni tekmovanja naj bi se udeležili le najuspešnješi na center za čebelarstvo v Prosenjakovcih. V spomin teh tekmovanjih. na ta dogodek so pred šolo posadili lipo. Največja • Z zadovoljstvom in pohvalo je bila sprejeta izdaja novost tega tekmovanja je bila izbira vprašanj, Priročnika za čebelarje začetnike. oblikovanih na podlagi sodobnega in metodično do- • Vsi so pozdravili izdajo spominskih plaket, ki naj bi gnanega učbenika in delovnega zvezka Čebela se jih v prihodnje prejeli vsi učenci krožkarji ob koncu predstavi – Učbenik z delovnimi nalogami za ljubi- šolanja. telje čebel avtorice Marije Mlaker - Šumenjak. Veljati • Zelo so pozdravili gmotno pomoč ZČDS in OZD je začel tudi novi pravilnik o tekmovanju, usklajen s Medexa z željo, da bi ta pomoč ostala tudi v smernicami Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. prihodnje. (In je res ostala! Op. p.) Določila novega pravilnika so skoraj v celoti uravno- vesila razmerja med zlatimi, srebrnimi in bronastimi V teh treh desetletjih je bilo nekaj predlogov priznanji. uresničenih, drugi še čakajo. Mentorji so na vseh posvetih, ki so potekali 2005 – srečanje in tekmovanje mladih ob tekmovanjih, opozarjali na številne težave, med čebelarjev v Puconcih drugim na preobremenjenost šolskih prostorov z Na tem srečanju in tekmovanju je predsednik ko- drugimi dejavnostmi, na pouk več starostnih skupin misije g. Prezelj potožil, da med mentorji ni bilo opa- hkrati, na to, da učenci raje delajo praktično, teorije ziti nobenega novega obraza. Kot je dejal, bi bil zelo pa ne marajo preveč, in da je treba ustvariti ustrez- vesel novih imen, predvsem iz zahodnega dela naše ne možnosti za nadgradnjo veselja do čebelarjenja. domovine, saj se od tam razen častnih izjem tekmo- Večkrat so kritizirali preveliko število ekip ter vanj skoraj ne udeležujejo. predlagali sistem predtekmovanj po regijah. Kljub resničnemu trudu, da bi ustregli željam in predlogom 2006 – srečanje in tekmovanje mladih mentorjev v dobro dejavnosti, in kljub temu, da se čebelarjev v Slovenski Bistrici je kakovost izvedbe tekmovanj povečevala, je nekaj Novost tega tekmovanja je bila, da je novo nalog še vedno ostalo neizvedenih. priznanje prejel vsak udeleženec in ne zgolj ekipa. Zaradi različnih pripomb mentorjev smo objavili V letih, ki so sledila, so bili podrobno objavljeni analizo odgovorov na vprašanja, ki smo jih zastavili vsi rezultati, to pa je seveda dobro. Pogrešali pa smo vsaki skupini posebej, ter ob tem navedli tudi pravil- kratke notice o pokroviteljih, gostih in novostih.

52 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Kako se je povečevalo število ekip? Za točkovanje sta značilni zgornja meja možnih V prvem desetletju srečanj in tekmovanj mladih točk in razmerja med temi glede na starostno stopn- čebelarjev (1977–1987) se je število ekip počasi jo tekmovalcev. Pri maksimalnem številu možnih točk bližalo stotici. Rekorden skok je doseglo srečanje v in starostni stopnji se pokažejo velikanske razlike Krškem leta 1987, saj se ga je udeležilo kar 450 med leti in tudi anomalije med stopnjami. Poglejmo tekmovalcev, mentorjev in gostov. Med njimi je bil nekaj primerov: tudi prof. dr. Konstantinović, predstavnik čebelarske organizacije tedanje Jugoslavije. Tedaj je bil na Preglednica 1: Maksimalno možno število točk po novo uveden prehodni pokal za ekipo z najboljšo letih oceno, ki ga je v trajno last prejela ekipa OŠ Janka Leto N S V Padežnika iz Maribora. Nove prehodne pokale je po- 1998 35 60 85 daril Medex. 1990 30 51 55 Prvo srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev v 1991 29 52 54 njihovem drugem desetletju je bilo v Gornji Radgoni 1992 29 52 50 in tudi tega se je udeležilo 450 tekmovalcev, men- 1994 29 57 57 torjev in gostov. V tem desetletju je bila udeležba 1995 31 61 62 najmanjša na srečanju v Žireh, saj se ga je udeležilo 1996 30 57 68 42 ekip. Desetletje je končalo srečanje in tekmo- 1997 83 107 123 vanje mladih čebelarjev v Mariboru, kjer so našteli 2002 39 64 73 96 ekip. Tedaj sta bila sprejeta tudi Pravilnik o tekmo- 2003 76 95 116 vanju mladih čebelarjev in Pravilnik o priznanjih. Po 2005 91 93 116 novem pravilniku so bila priznanja prvič podeljena na 2006 115 129 141 tekmovanju v Trebnjem leta 1998. Tega se je sicer 2009 39 45 46 udeležilo 110 ekip. 2010 33 48 55 Po letu 1989, ko je izšla zadnja izdaja Priročnika 2011 33 41 50 za mlade čebelarje izpod peresa Martina Men- ceja in Franca Kolenca, smo v tretjem oz. četrtem Razpredelnica kaže, da sistema ni. V zadnjih desetletju dobili specializiran učbenik Čebela se treh letih so razlike sicer nekoliko manjše, odprto pa predstavi – Učbenik z delovnimi nalogami za lju- ostaja vprašanje razmerij med starostnimi stopnjami. bitelje čebel izpod peresa gospe Marije Mlaker - Poglejmo še razmerja med zlatimi priznanji med Šumenjak, Od čebele do medu dr. Petra Kapša, stopnjami v zadnjem desetletju: delo več avtorjev Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje I in II in še nekaj drugih knjižic, ki za delo Preglednica 2: Odstotek zlatih priznanj po stopnjah krožkov niso tako pomembne. Številni krožki so si z in letih zlatimi priznanji prislužili panje s čebeljimi družinami, Leto N % S % V % uveljavili so se čebelarski tabori za mlade, honori- 2001 40 29 28 ranje zunanjih sodelavcev je delno urejeno, večina 2002 18 28 32 krožkov je opremljena z opazovalnimi panji ter tudi 2003 27 22 20 z zaščitnimi oblekami in drugo zaščitno opremo 2004 24 27 26 Vsako leto dobijo za praktično delo satnike, satnice 2005 18 12 12 in stenj. Naseljujemo že prve čebelnjake iz Sklada za 2006 16 25 28 ohranjanje kranjske čebele. Tu so še drugi ukrepi in 2008 30 36 18 trdno sem prepričan, da je pred nami čas, ko bodo 2009 14 21 19 šole ponosne na svoje čebelnjake in čebelarski 2010 30 35 18 podmladek. 2011 0,7 1,8 0,0 V tem obdobju je udeležba ekip na srečanjih in tekmovanjih mladih čebelarjev občutno prese- Iz te preglednice je razvidno, da število zlatih gala stotico in celo dvestotico (Črna na Koroškem, priznanj ni odvisno predvsem od števila vprašanj. 2009, z 211 ekipami in Ljutomer, 2011, z 262 eki- Pravi kolaps pa so rezultati, doseženi v letu 2011, pami). Točkovanje posameznih rezultatov je postalo saj ti gotovo niso spodbudni ne za otroke ne za men- javno. Zelo se povečuje predvsem število ekip nižje torje. Pa tudi pozdrav predsednika komisije pri ČZS, stopnje, nekoliko tudi srednje, število ekip višje stop- ki je v svojem nagovoru čestital petim zmagovalcem nje pa stagnira oz. se celo zmanjšuje. V prejšnjih ob- in 400 in toliko poražencem je temu primeren. Po- dobjih se je tekmovanj udeleževalo od 20–30 ekip stavlja se le vprašanje: kdo je poraženec? Otroci ali višje stopnje, zadnja leta pa jih je le še od 12–16. komisija.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 53 SLOVENIJA 20 LET

Preveč je eksperimentiranja: enkrat je preveč zlatih priznanj, zato je treba reševanje otežiti s težavnejšimi vprašanji ipd. V tem obdobju so se menjavali številni prizadevni funkcionarji. Čestitam! Ob koncu naj navedem še nekaj lepih misli gosta na enem od srečanj: »Dedek mi je govoril, da je čebelnjak znamenje trdnosti domačije in zdravja gospodarja. Takrat so bile še vaške hiše s slamo krite, ajdovi njivi ni bilo videti konca in poti med njivami so vodile do otroške igre in otroških sanj.« In še čebelarski pozdrav mlade čebelarke Janje Tekavc, članice krožka OŠ Dušana Flisa Hoče. Šola je leta 2011 dobila nov šolski čebelnjak. Foto: Marko Borko Marko Foto: Tekmovanje leta 2011 v Ljutomeru. Čebelji ples

Srečanja so s svojim obiskom počastile in s Čebelice zlate tem poudarile pomembnost našega dela številne letijo čez trate, osebnosti s političnega in strokovnega področja, prek rečnih brzic, tako na državni ravni kot tudi v regijskih, občinskih do dehtečih cvetlic. in društvenih organizacijah. Največkrat je zapisano ime pokrovitelja in donatorja Medexa z g. Alešem Ko nazaj hitijo, Mižigojem na čelu. Čestitam in hvala! v čebelnjak se Želel sem prikazati še nekatera gibanja, ki bi zapodijo, lahko bila zanimiva tudi za širši krog. Žal nisem imel da se že čez nekaj dni na voljo vseh podatkov. V zadnjem času se zbrani v ustih nam med cedi. podatki v celoti ujemajo, zato bo analiza v prihodnje laže izvedljiva, če se spet ne bo kaj spremenilo. Naj medi! Čebelarski terminološki slovar

Janez Gregori, soavtor Čebelarskega terminološkega slovarja

Čebelarski terminološki slovar, ki je izšel leta varju, o katerem bo tekla beseda, le s težavo najde- 2008, skuša poenotiti naše čebelarsko izrazje. mo kako popačenko iz tujih jezikov! O Šmidovi pri- Vsaka stroka uporablja vsaj nekaj domačih izrazov, logi je Stane Mihelič zapisal (Sodobno čebelarstvo, ki imajo v njej natančno določen pomen, čeprav je 1955: XVI): »Prav gotovo je zasluga tega dela, da ta v običajnem pogovoru drugačen. Skrb stroke je, imamo Slovenci med našimi gospodarskimi panoga- da to izrazje poenoti, tako da v strokovnem pogovo- mi v čebelarstvu najbolj ustaljeno in solidno temeljno ru ne more biti dvomov o tem, kaj pomeni neki izraz. terminologijo.« Tega so se zavedali tudi čebelarji, zato so kmalu po Krajša jezikovna razčiščevanja so bila večkrat začetku izhajanja Slovenskega čebelarja posebno objavljena tudi v Slovenskem čebelarju. Posebej pozornost namenili izrazju. Že v 6. letniku, to je leta pa velja spomniti na prispevke z naslovom »Neko- 1903, je Walter Šmid kot 16-stransko prilogo obja- liko razlage čebelarskega izrazoslovja« izpod vil »Zbirko čebelarskih izrazov«. Ob tem je potožil, peresa dr. R. Kolariča, objavljene leta 1936 v da »premalo izrabljamo zaklade domačega jezika, »Čebelarskem Obzorniku, znanstveni prilogi Slo- le preradi hlapčevsko prevajamo iz tujščine in pri- venskega čebelarja«, ki je dandanes domala po- rejamo potrebne izraze«. Trud vseh, ki so uvajali zabljena. V njih avtor podrobno razlaga posamezne in popravljali domače izrazje – to so bili predvsem izraze in njihovo etimologijo. Izrazu prašiti (se), na uredniki – je obrodil bogate sadove, ki jih uživamo primer, ki je v čebelarski stroki še dandanes dvopo- še dandanes. V Čebelarskem terminološkem slo- menski, je namenjena skoraj cela stran!

54 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Nekaj poglavitnih podatkov o Čebelarskem terminološkem slovarju. Uredila ga je Ljudmila Bokal, ki je bila vodja komisije za pripravo slovarja (do oktobra 2003 je bila vodja Marjeta Humar), v kateri so sodelovali (po abecednem redu): Simon Atelšek, Marjan Debelak (do decembra 2004), Franc Grajzar, Janez Grego- ri, Janez Hočevar, dr. Viktor Majdič in Janez Mihelič, angleške in nemške ustreznike pa je pripravila Bernarda Starman. Pri pripravi slovarja so sodelovali še drugi sodelavci, saj je bilo treba vse podatke vnašati v računalniško bazo podatkov, opraviti korekture, recenzije, se posveto- vati itd. Izdajatelja in založnika slovarja sta Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Čebelarska zveza Slovenije, izšel je leta 2008 v nakladi 7500 izvodov in obsega 262 strani.

Na kratko o nastajanju slovarja. Prvi sestanek pripravljavcev je bil leta 2002, seje so bile najprej na vsakih 14 dni, od pomladi 2004 pa vsak teden. Najprej je bilo treba določiti, kaj bo slovar zajemal. Izbrana je bila reprezenta- tivna čebelarska strokovna literatura, ki je izšla po 2. svetovni vojni, poleg tega pa še številna druga dela, ki so bila objavljena v tem obdobju, od periodičnega tiska do trgovinskih katalogov. V njih je bilo treba podčrtati čebelarske termi- Arhiv ČZS Foto: ne ter jih vnesti v računalniško bazo. Pregleda- na so bila tudi nekatera starejša dela, ki smo Na Čebelarski terminološki slovar smo resnično jih uporabili predvsem za primerjavo. Končno je bil lahko ponosni, saj z njim stopamo ob bok drugim na- izdelan geslovnik, ki je obsegal 4949 terminov. Vse rodom. Pravzaprav se lahko vprašamo, kateri narodi je bilo treba še enkrat pregledati in predvsem na se še lahko pohvalijo s takim dosežkom. Slovenci podlagi njihovega pojavljanja v tisku določiti, katere- smo čebelarski narod, ki je veliko prispeval k na- mu dati prednost, preostale pa v slovarju označiti kot predku na čebelarskem področju. Posamezniki so soznačnice, sinonime. sodili v mednarodni strokovni vrh, ker so prednjačili Redakcija je potekala na dve uri trajajočih rednih po svojem čebelarskem znanju. Tako ni naključje, sejah (vseh je bilo 161), predloge pa je vsak sode- da je bil v prostrani habsburški monarhiji prvi učitelj lavec pripravljal doma. Treba je reči, da so pogo- čebelarstva na Dunaju prav Slovenec – Anton Janša. sto največ časa zahtevali najpreprostejši termini, Na Čebelarski terminološki slovar lahko gle- ki jih je bilo treba ustrezno razložiti. Zgodilo se je, damo tudi kot na kulturno dejanje. Prispeva k preda je bil na kaki seji dokončno urejen le manj kot poznavnosti čebelarske stroke in k uveljavitvi ducat terminov, zato je bila urednica resno zaskrblje- čebelarskega strokovnega jezika. Pred nami je prva na, ali bo delo opravljeno do predvidenega roka. izdaja Čebelarskega terminološkega slovarja. Ob Pri vseh čebelarskih izrazih v slovarju je označeno, takem številu obdelanih čebelarskih izrazov, njihovih kako jih pravilno naglašujemo. Pri soznačnicah nas prevodov in drugih podatkov se je vanj prav gotovo puščica usmerja, kje naj poiščemo popolno razla- prikradla kaka napaka ali nedoslednost. Marsikate- go. Kakovost slovarja brez dvoma povečuje dejst- ri izraz manjka. Bralec, ali bolje rečeno, uporabnik vo, da so čebelarski izrazi prevedeni tudi v nemščino slovarja naj blagohotno sprejme opravičilo, če je kaj in angleščino, to pa bo razveselilo predvsem pre- narobe. Tega naj ne obdrži zase, temveč ga prosi- vajalce. Narejen je tudi seznam latinsko-slovenskih mo, da vsako pripombo sporoči urednici slovarja ali ustreznikov in dodan kratek seznam slovenskih in pa o tem napiše prispevek v naše čebelarsko gla- tujih čebelarskih strokovnjakov z najosnovnejšimi silo. Le tako bomo lahko zagotovili, da bodo v mo- podatki o njih. Na koncu je še seznam uporabljenih rebitni prihodnji izdaji odpravljene vse napake in virov in literature. pomanjkljivosti.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 55 SLOVENIJA 20 LET Območne čebelarske zveze – organiziranost čebelarjev v Sloveniji

Vlado Pušnik, nekdanji podpredsednik ČZS

Povezovanje čebelarjev ima v Sloveniji bogato vojaške organizacije ne bi bil že več kot 2000 let 1 – tradicijo. Vzporedno s prebujanjem narodne zavesti 10 – 100 – … (desetina, stotnija, …), pa tudi Jezus so se v drugi polovici 19. stoletja tudi čebelarji na ne bi imel samo 12 apostolov. Slovenskem začeli organizirati v različne oblike po- Na slovenskem Štajerskem so bile skupne orga- vezave predvsem na območjih, na katerih je bilo slo- nizacijske oblike na Ptuju in v Celju potrebne že pred venstvo najbolj ogroženo in pod največjim pritiskom prvo svetovno vojno, po njej pa tudi v Mariboru. Tako tujcev. ni naključje, da sta se območni povezavi na Ptuju in v Najpomembnejšo vlogo pri razvoju organizirano- Celju ohranili več kot 100 let in da v Mariboru obstaja sti na področju čebelarstva je imela osrednja organi- že vse od leta 1923. zacija čebelarjev s sedežem v Ljubljani. Ta je izdajala Po drugi svetovni vojni je Čebelarska zveza Slo- revijo »Slovenska čebela«, predhodnico »Slovenske- venije ignorirala območne zveze, saj te po statutu do ga čebelarja«. leta 2000 niso bile niti članice ČZS, tako da je bilo Pred prvo svetovno vojno sta imela na Štajerskem sodelovanje med krovno organizacijo in območnimi posebno vlogo potujoči učitelj Ivan Jurančič in zvezami le neformalno. seveda Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko Zaradi teh razlogov sem si od leta 1997 kot s podružnicami po vsej Štajerski. Tudi koroško takratni predsednik Medobčinske zveze čebelarjev društvo je imelo že pred prvo svetovno vojno kar v Mariboru prizadeval, da bi na podlagi takrat novega 24 podružnic. Prav tako je bilo neposredno pred zakona o društvih uredili razmere med društvi, re- prvo svetovno vojno na Goriškem ustanovljeno gijskimi zvezami in ČZS. Drugače je bila ena izmed Čebelarsko društvo za Goriško. možnosti več enakopravnih zvez v Sloveniji s skupnim Po prvi svetovni vojni so se razmere zaradi razpa- glasilom Slovenski čebelar. da avstro-ogrske monarhije spremenile. Izgubljena Če smo želeli razvijati čebelarstvo, pa smo morali je bila Primorska, pa tudi Celovec z večjim delom izrabiti zmožnosti vseh, kot se je pokazalo pozneje Koroške. Tudi Štajerska je bila razdeljena, vendar pri razvoju čebelarske organizacije od leta 2001 je po zaslugi generala Maistra in njegovih borcev do dandanes. Leta 2001 je namreč skupščina Spodnja Štajerska vendarle ostala slovenska. čebelarskih društev sprejela nov pravilnik ČZS, ki je V obdobju med obema vojnama je izjemno delo vsaj delno zajel dejansko stanje na terenu in v delo na področju izobraževanja, organizacije in sodelo- vključil območne zveze, žal pa ne tudi njihovega fi- vanja z osrednjo organizacijo v Ljubljani opravil Ivan nanciranja na ravni države. Kakor koli, po mojem Jurančič. Prav gotovo je po prvi svetovni vojni ob- mnenju so se poteze takratnega vodstva pokaza- stajala potreba po delovanju slovenskih čebelarjev le kot pozitivne, saj so poznejši dogodki pokazali v novih organizacijskih oblikah in v novih regijskih razvoj in neverjetno veliko mobiliziranost v društvih, središčih, saj je tako štajerski Gradec kot koroški območnih zvezah in ČZS. Celovec ostal na »drugi« strani meje, zato so bile Zdaj je registriranih 15 območnih zvez: osem jih pretrgane številne vezi. je na Štajerskem, dve sta na Gorenjskem, po ena Spodnja Štajerska je imela in ima svoje poseb- pa je na Koroškem, v Pomurju, na Dolenjskem, No- nosti, tako kot tudi druge slovenske pokrajine. Zato tranjskem in v Beli krajini. Te so: je razumljivo, da ima vsaka pokrajina, ki je oddalje- 1. ČZ Bele krajine, na od osrednje Slovenije okoli Ljubljane, tudi svoje 2. OČZ Brežice, organizacijske oblike, prilagojene svojim potrebam, 3. ČZ Celjske regije, ki jih nižje ali višja organizacijska enota ne more 4. ZČD Cerknica, učinkovito izpolnjevati. Nemogoče je namreč imeti 5. ČZ Gorenjske, centraliziran sistem povezave in uresničevanja ciljev, 6. ČZ Koroške, če je na eni strani približno 200 podružnic, družin 7. MZČD Kranj, ali društev (kakor koli že so se imenovale lokalne or- 8. ČZ Krško, ganizacije čebelarjev), na drugi strani pa vrh ČZS. 9. ČZD Maribor, Če bi bila taka organizacija optimalna, tudi sistem 10. RČZ Peter Pavel Glavar,

56 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

11. ČZD Pomurja, tako, kot je dogajanje okrog števila občin vplivalo na 12. ZČD Ptuj, število čebelarskih društev, v prihodnje na poveza- 13. ČZ Sa-Ša, ve društev v regijske oz. pokrajinske zveze vplivala 14. ČZ Slovenske Konjice in tudi načrtovana razdelitev Slovenije na pokrajine. 15. ČZ Spodnje Savinjske doline. Dobro pa bi bilo, če bi bila organizacija v Sloveni- ji optimalna in uravnotežena in da v slogi delamo v Seveda se organiziranost spreminja in prilaga- korist čebelarstva in čebelarjev. Saj poznamo prego- ja novim razmeram. Zato lahko pričakujemo, da bo vor: »V slogi je moč.« Kakovost in blagovna znamka »Slovenski med«

Milan Meglič, oec., nekdanji predsednik komisije UO ČZS za KBZ Slovenski med kontrolirane kakovosti

Začetki ni izšolali izbrane čebelarje) V preteklosti je bilo v slovenskem čebelarstvu in pogodbenih laboratorijev. veliko pozornosti namenjene tehniki čebelarjenja. Priprave so se končale leta Na področju trženja pa je, nasprotno, vladalo zatišje, 1999 s postavitvijo Ko- češ da prodaja (razen izjem) ni čebelarjevo delo. lektivne blagovne znamke Čebelarji so bili najbolj veseli, če je med odkupil tr- »SLOVENSKI MED kontroli- govec (polnilec), čeprav so hkrati godrnjali, če je bila rane kakovosti«, s tem pa so odkupna cena medu nizka ali če trgovec pri prodaji čebelarji v Sloveniji dobili so- ni dovolj jasno ločil domačega medu od uvoženega. dobno orodje za uspešnejše Zaradi sprememb na trgu pa so se pojavile ideje, trženje medu. ČZS je novi kako in zakaj slovenski med bolje vrednotiti in kdo bi sistem predstavljala na se moral lotiti teh dejavnosti. številnih sejmih, prireditvah, Na zasebnem obisku Svetovnega kongre- v medijih itd. Ozaveščenost sa Apimondie leta 1995 v Lozani v Švici ter leta čebelarjev je bila na splošno 1997 v Antwerpnu v Belgiji sem opazil dejavno- še na zelo nizki ravni, zato sti čebelarjev nekaterih evropskih držav pri promo- se jih je v sistem vključilo ciji in trženju čebeljih pridelkov nadstandardne ka- le manjše število. Na srečo kovosti. Sočasno sem tudi ugotovil, da slovensko tudi kritične ozaveščenosti

čebelarstvo na tem področju zaostaja. porabnikov ni bilo zaznati. Arhiv ČZS Foto: Pravilnik blagovne Prelepka »Kolektivna Postavljanje blagovne znamke SLOVENSKI znamke SLOVENSKI MED blagovna znamka MED je vseboval strožja kakovo- Slovenski med«. Zaradi liberalizacije trgovine, globalizacije trga in stna merila, kot jih je določal s tem povezanih cenovnih in drugih težav pri odkupu takratni državni Pravilnik o kakovosti medu. Vsebnost medu se je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) HMF v medu je bila omejena na 10 mg/kg, vseb- odločila pomagati čebelarjem tudi na tem področju. nost vode pa ni smela biti višja od 18,6 %. Pozneje Tako smo se leta 1997 in 1998 začeli pripravlja- je bila vsebnost HMF zvišana na 15 mg/kg medu. ti na vzpostavitev naše lastne kolektivne blagovne Primernost čebelarjenja v sistemu blagovne znamke znamke, ki bi poleg regionalnega poudarka zago- ni bila predpisana z državnimi predpisi, temveč z in- tavljala tudi nadstandardno kakovost. ternimi smernicami dobre čebelarske prakse, ki V sistem bi lahko vstopili vsi čebelarji, ki bi se je temeljila na načelih HACCP, ki so kot podporni obvezali pridelovati med nadstandardne kakovosti, in steber pomagale zagotavljati dokumentirano (do- to ne glede na število čebeljih družin ali na količino kazljivo) nadstandardno kakovost. Delovanje siste- pridelka. Vzpostavljen bi bil notranji nadzor, ki bi ga ma blagovne znamke in kakovostna merila so bila izvajala ČZS prek svoje komisije za kolektivno bla- natančno opredeljena v Pravilniku o blagovni znamki govno znamko, mreže preglednikov (posebej za ta SLOVENSKI MED. Vsak čebelar, ki je želel sodelo- namen bi pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljublja- vati v sistemu blagovne znamke, se je pogodbeno

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 57 SLOVENIJA 20 LET obvezal, da bo pri pridobivanju medu upošteval ta novost. O tem so pozneje pravilnik in tudi smernice dobre čebelarske prakse. poročali v različnih tujih S tem si je pridobil tudi pravico do uporabe zaščitne čebelarskih revijah. prelepke SLOVENSKI MED. Nadgradnja blagovne Način čebelarjenja znamke SLOVENSKI V smernicah dobre čebelarske prakse pri pri- MED dobivanju medu v sistemu blagovne znamke SLO- ČZS želi blagovno VENSKI MED je opisano, kako naj bi čebelarji skr- znamko SLOVENSKI MED beli za satje. Priporočeni so bili dejavno obnavljanje kot njen lastnik registrira- satja, zamenjava celotnega (zaleženega) satja v treh ti oziroma zaščititi tudi v letih ter uvedba ločenega kroženja voska, pri kate- okviru Evropske unije (EU). rem bi v panje vnašali neoporečne satnice, staro Prizadevanja za to poteka- satje pa izločali za predelavo v sveče in za indu- jo že več let. Na ta način strijsko uporabo. Čebelarjem sta bila dana jasno se bodo slovenski čebelarji sporočilo in usmeritev, da staro satje ni primerno priključili usmeritvam EU za pridobivanje medu in da med najboljše kakovo- pri uveljavljanju kakovost- sti lahko dobimo samo v deviškem satju, da je treba nih shem za proizvode višje pri zatiranju bolezni in škodljivcev dajati prednost kakovosti. S tem se bodo alternativnim sredstvom, da ob zatiranju različnih vključili v skupno promocijo škodljivcev, na primer varoj, v panjih ne sme biti v okviru EU, hkrati pa bodo Foto: Arhiv ČZS Foto: satov za pridobivanje medu, da v med ne sme preiti sprejeli tudi veliko odgo- Prelepka »Slovenski predelana sladkorna raztopina itd. vornost do institucij, ki jim med z geografsko Zgoraj omenjene smernice so bile v prvi fazi nana tej poti pomagajo. označbo«. menjene čebelarjem, ki so vstopili v sistem blagovne Slovenski čebelarji znamke. Dejavno delo preglednikov za med in pou- želimo z dokumentirano in nadzorovano nadstan- darjanje kakovosti medu v medijih sta omogočila dardno kakovostjo, ki jo zagotavlja blagovna znamka dolgoročno usmeritev v izboljševanje proizvodnega SLOVENSKI MED, postati prepoznavni in spoštovani procesa. Na ta način naj bi skrb za pridobivanje medu na celotnem območju EU, pa tudi v svetu. najvišje kakovosti postala vsakdanja praksa, ki naj bi se časoma razširila na vse slovensko čebelarstvo v Slabosti blagovne znamke SLOVENSKI MED sistemu in zunaj sistema blagovne znamke. Mišljenje nekaterih, da je blagovna znamka SLOVENSKI MED potrebna samo pri trženju tržnih Delovanje sistema blagovne znamke presežkov, je popolnoma napačno. Če proizvoda ne SLOVENSKI MED spoštujemo doma, bomo težko prepričali tudi kupca ČZS kot lastnik blagovne znamke je izvajala pro- oziroma porabnika medu. Torej, blagovna znamka mocijo, nadzor in supernadzor (v laboratorijih), skrat- SLOVENSKI MED povsod: v trgovski mreži, pri pro- ka, vse v eni osebi. Mreža preglednikov je delova- daji na domu, pri sponzorstvih, podaritvah itd. in tudi la predvsem na podlagi dobre volje preglednikov za pri lastni porabi. Šele ko se bomo tega zavedali in med, saj so poleg izvajanja terenske kontrole in te- tako tudi delali, bo ta dobila pravi pomen in pravo renske analize med čebelarje širili tudi nove usme- vrednost. ritve v načinu pridelave medu. Marketinška pasivnost posameznikov, češ da bo Projekt blagovne znamke je na ta način vse stanovska organizacija, v našem primeru ČZS, na- do zdaj deloval pozitivno na razvoj slovenskega redila vse, kar je treba za dobro umestitev blagovne čebelarstva in tako bo verjetno tudi v prihodnje. znamke SLOVENSKI MED, seveda ni dovolj. Pri teh Kljub povabilu pa država pri tem sistemu ni sode- procesih bi moral dejavno sodelovati vsak uporabnik lovala niti v nadzornem niti v promocijskem smislu. blagovne znamke.

ČZS je na Apimondii 2003 v Ljubljani med Pomembnost blagovne znamke SLOVENSKI drugim predstavila tudi kolektivno blagovno znamko MED SLOVENSKI MED kontrolirane kakovosti. Več zani- V svetu je znanih velikansko število blagovnih manja kot med domačimi čebelarji je projekt vzbudil znamk. Nekatere imajo dolgotrajno tradicijo in veliko pri obiskovalcih iz tujine, saj je bil tak način pove- veljavo, in ker so tudi del premoženja lastnikov, jim ti zovanja čebelarjev pri proizvodnji in trženju čebeljih namenjajo stalno skrb. Na dobrih blagovnih znamka pridelkov nadstandardne kakovosti za marsikoga pogosto temelji tudi uspešnost neke dejavnosti.

58 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

pozornosti namenjajo proizvodom dokumentirano nadstandardne kakovosti tudi domače institucije, ki s tem seznanjajo porabnike. Zdajšnje razmere od proizvajalcev (tudi čebelarji so proizvajalci!) že zahtevajo, naj pokažejo oziroma ponudijo porabnikom več, kot to določajo splošni državni predpisi. Zato povabilo vsem slovenskim čebelarjem: ker ste sposobni zagotavljati nadstandardno kakovost medu, se vključite v sistem zaščitene kolektivne blagovne znamke SLOVENSKI MED! Skupaj bomo močnejši.

Foto: Marko Borko Marko Foto: Viri: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo v Meglič, M. (1994): Čebelarjeva opravila v oktobru. Sloven- kozarcu za slovenski med. ski čebelar, št. 10, str. 261–262. Meglič, M. (1994): Čebelarjeva opravila v novembru. Slo- venski čebelar, št. 11, str. 291–292. Kot vsaka druga ima tudi blagovna znamka SLO- Meglič, M. (1994): Čebelarjeva opravila v decembru. Slo- VENSKI MED svoj začetek oziroma svojo zgodbo. venski čebelar, št. 12, str. 324– 325. Meglič, M., Božnar, M., Plestenjak, A., Golob., T. (1999): Res, da je razmeroma mlada, saj šteje šele 12 let, Pridelava in kontrola medu v okviru blagovne znamke vendar blagovna znamka živi in se razvija. V teh letih za Slovenski med. Čebelarska zveza Slovenije. Bio- bi bilo mogoče opisati veliko dogodkov, tako dobrih tehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. kot slabih, še zlasti zato, ker je bilo to nekaj novega Meglič, M. (1999): Pomen dobre čebelarske prakse pri v slovenskem čebelarstvu. Pri njenem vzpostavljan- pridobivanju visoko kakovostnega medu. Slovenski čebelar, št. 10, str. 280–283. ju, uvajanju in uveljavljanju je sodelovalo veliko Meglič, M. (1999): Blagovna znamka za slovenski med. ljudi, od preglednikov za med in čebelarjev upo- XXII. Državni čebelarski seminar. Zbornik predavanj, rabnikov sistema blagovne znamke, do članov komi- str. 45–50. sije za blagovno znamko ter preostalih strokovnih in Meglič, M. (2000): Evropske izkušnje pri prodaji medu na domu in nova blagovna znamka slovenskega medu. upravnih teles pri ČZS, laboratorijev in tudi nekaterih Slovenski čebelar, št. 12, str. 353–356. čebelarstvu naklonjenih medijev. Meglič, M. (2001): La produzione controllata del miele in Zaradi liberalizacije trga, legalizacije proda- Slovenia. XIX Convegno Internazionale »Mieli senza je medu na domu, čedalje večjih pritiskov medu iz Confini, Gorizia. Ruralia 2001. Consorzio Obbligato- tretjih dežel in tudi iz nekaterih evropskih držav, večje rio fra gli Apicoltori della Provincia di Gorizia (predavanje). ozaveščenosti čebelarjev in porabnikov itd. posta- Meglič, M. (2002): Prvo srečanje preglednikov za med. ja blagovna znamka SLOVENSKI MED, v katero Slovenski čebelar, št. 2, str. 46. je ČZS vložila znatna finančna sredstva, čedalje Meglič, M. (2003): Drugo srečanje preglednikov za med. pomembnejša. Slovenski čebelar, št. 3, str. 74–76. Meglič, M. (2003): Control of honey quality in Slovenia. Book of abstracts, št. 392. Apimondia. International Sklep apicultural Congress. Ljubljana, str. 24–29. Zahteve oziroma pravila so po mnenju neka- Imkerei Technik Magazin (2003): Heft 3. Titelbild auf der terih čebelarjev preostra. Prepričan sem – in Umschlagseite: Stand der Slowenischen imkerverei- praksa to potrjuje –, da lahko stroga pravila bla- nigung auf der APIMONDIA in Ljubljana. Imkerei Te- chnik Verlag. D.-Oppenau/Schwarzwald. govne znamke SLOVENSKI MED izpolni vsak Meglič, M. (2004): Zaščita slovenskega medu in Evropska pošten in resen slovenski čebelar. unija. Naših 80 let. Čebelarsko društvo Slovenska Bi- Skupinsko certificiranje, ki je sestavni del strica, str. 19–20. sistema blagovne znamke SLOVENSKI MED, Meglič, M. (2009): Javnosti predstavljamo »Slovenski med z geografsko označbo«. Slovenski čebelar, št. 11, str. zagotavlja finančno znosnost za vsakega 349. čebelarja, ne glede na količino pridelka. Meglič, M. (2009): Prehod KBZ »Slovenski med« v sistem Uporabniki blagovne znamke SLOVENSKI »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«. MED naj bi se interesno tesneje povezali zlasti Slovenski čebelar, št. 3, str. 86–88. pri promociji, trženju in tudi pri izboljševanju de- Meglič, M. (2009): Delo preglednika (terenskega svetovalca) v sistemu »Slovenski med z zaščiteno geografsko lovanja sistema blagovne znamke. označbo«. Slovenski čebelar, št. 12, sredinska prilo- Porabniki vse pogosteje povprašujejo po ga, str. I–IV. proizvodih, ki so dodatno označeni z znaki Meglič, M. (2011): Sheme kakovosti v Republiki Sloveniji nadstandardne kakovosti in zaščite. Čedalje več in EU. Slovenski čebelar, št. 2, 43–46.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 59 SLOVENIJA 20 LET Ocenjevanje medu včeraj, danes in jutri

Stanislav Plut, nekdanji predsednik komisije UO ČZS za ocenjevanje čebeljih pridelkov

Po nekaj več kot dvanajstih letih ocenjevanja medu je čas, da se vprašamo, kaj smo dosegli in kakšni so pogledi v prihodnost na tem področju. Pa poglejmo, kaj smo počeli. V tem obdobju smo vzpostavili uspešen in uporaben sistem ocenjevanja velikega števila vzorcev. Zrasel je na domačem zelniku, kot plod slovenskega znanja in izkušenj. V ta proces nam je v minulih letih uspelo vključiti vse dejavnike, ki na tem področju kaj pomenijo. Nikakor nam nihče ne more očitati, da nismo vključili stroke, saj smo ves čas uspešno sodelovali s kolegicami z Biotehniške fakultete oz. s tamkajšnje Katedre za vrednotenje Foto: Stanislav Plut Foto: živil. Na samem začetku je bil zelo dejaven tudi dr. Prva generacija tridesetih preskuševalcev medu Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije. Med posamezniki seveda nikakor ne moremo mimo dobi nepristransko oceno, ki jim pomaga tako pri mag. Malči Božnar, ki je kot pomembno prednost spoznavanju vrst medu kot tudi pri promociji slo- slovenskih čebelarjev ves čas poudarjala, kako po- venskega medu in čebelarja, ki ga je pridelal, vse to membna je pridelava vrstnega medu v Sloveniji. pa jim je gotovo v pomoč pri prodaji medu. Skupaj smo pisali pravila ocenjevanja, jih dopolnje- Kako je nastal zdajšnji sistem ocenjevanja? vali, skratka, skupaj smo delali od prvih korakov do Pravzaprav smo v Semiču prvi pravilnik o ocenjevan- I. svetovnega ocenjevanja medu, ki je potekalo v ju dobili leta 1998 iz ČD Ljubljana Moste - Polje. Pri- okviru Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pri- lagodili in nadgradili smo ga za svoje potrebe in po delkov 2010. S tem dogodkom je razvoj ocenjevanja njem izvedli prva ocenjevanja. Pozneje je na podlagi medu dosegel tudi svoj vrhunec, saj smo svoj način tega pravilnika in izkušenj začel v okviru ČZS nasta- ocenjevanja in njegovega organiziranja predstavili jati enotni pravilnik o ocenjevanju medu, ki je bil že svetovni čebelarski javnosti. nekajkrat dopolnjen in bo glede na potrebe verjetno Skupaj smo se učili in dopolnjevali eden druge- dopolnjen še kdaj. S tem smo dobili enotna merila in ga, lahko bi rekli, da smo oblikovali zelo uspešen primerljive ocene ne glede na to, na katerem tekmo- tim, ki je opravil svojo nalogo tako, kot se spodo- vanju je bil vzorec medu ocenjen. bi. Ocenjevanje medu se je v Sloveniji prijelo in po- V pravilniku določena pravila in pogoji sode- stavilo ob bok sorodnim ocenjevanjem živil in vina. lovanja na ocenjevanju sledijo zakonodaji, dobri Čebelarji so dobili možnost, da njihov pridelek medu čebelarski praksi in drugim predpisom s tega področja ter na ta način tudi pomagajo pri njihovem nastajanju in uveljavljanju. Začetki so bili skromni, ko pa nam je na podlagi Uredbe uspelo za ta namen pridobiti nekaj sredstev, se je ta dejavnost razširila po vsej državi. Zaradi številnih ocenjevanj je največja težava postalo pomanjkanje izkušenih strokovnjakov za senzorično ocenjevanje medu. Z Javno svetoval- no službo v čebelarstvu smo se dogovorili za pripravo programa in izvedbo izobraževanja za preskuševalce medu. Znova so se izkazali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, saj so izobrazili 60 preskuševalcev medu, ki naj bi bili sposobni razlikovati med vrstami medu in jih tudi oceniti glede čistosti vrste. Če posluha za

Foto: Stanislav Plut Foto: to ne bi imelo vodstvo ČZS, nam tega verjetno ne bi Priprava vzorcev je vedno zelo odgovorno delo uspelo izpeljati.

60 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Od samega začetka so nekateri na- sprotovali ocenjevanju medu ter opozarjali na nekatere pomanjkljivosti. Tudi to je bilo dobro, saj smo tako vedno imeli koga, ki ni samo prikimaval, ampak je tudi opozarjal na stvari, ki niso bile dobre. Seveda je bila kon- struktivna kritika vedno dobrodošla, morali pa smo se izogibati tudi polenom, ki so nam od časa do časa priletela pod noge. Nepravično bi bilo, če zaslug za razvoj ocenjevanja ne bi priznali tudi čebelarjem, ki so sodelovali s svojimi vzorci, ter zavze- tim organizatorjem, ki so vsak posebej orali ledino na tem področju. Vsem skupaj nam je uspelo, največji uspeh pa je bil skupen Foto: Stanislav Plut Foto: projekt ČZS, tj. I. svetovno ocenjevanje Za izvedbo I. svetovnega ocenjevanja medu je bila za medu. Uspeh pa bil zagotovo še večji, če senzorično ocenjevanje potrebna velika ekipa strokovnjakov, nekateri ne bi raje okopavali le svojega ki jim je bilo dodano še petnajst prinašalcev medu (niso na vrtička in pozabili, da je svetovno ocenje- fotografiji) vanje v organizaciji ČZS naš skupen projekt. Na tem ocenjevanju smo med drugim prvič uporabi- ponovitve ocenjevanja ob sporni oceni res vzame li programsko opremo, ki je avtomatično izračunala nekoliko več časa, so pa zato rezultati toliko bolj ve- morebitno preveliko odstopanje preskuševalca pri rodostojni. Prvič je skupaj ocenjevalo tako veliko ocenah in opozorila na napako. Vse skupaj zaradi število tujih in domačih preskuševalcev. Pravi podvig pa je bil, da so na podelitvi priznanj, ki je izzvene- lo tudi kot sklepna prireditev Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov s prestižnimi gosti in nastopajočimi, brez večjih težav tudi vsi prejeli prislužena priznanja.

In kako naprej? Znanje, ki ga pridobi človek, ni večno, zato ga je občasno treba obnavljati. To bo moralo veljati tudi za preskuševalce medu, ki bodo morali opraviti obno- vitvena usposabljanja, na katerih bodo osvežili svoje znanje in preverili svoja čutila. Prav bi bilo, da bi se Foto: Stanislav Plut Foto: slovenski preskuševalci povezali v klub ter na ta način Najboljši vedno zbudijo veliko pozornosti pri novinarjih na svojih srečanjih bogatili svoje znanje, izmenjavali izkušnje ipd. Upajmo, da se bo še vedno kje našel kak evro za pomoč pri izvajanju ocenjevanj in da ne bo treba vseh stroškov plačati čebelarjem s pri- stojbinami. Skrbeti bi morali tudi za razvoj in pravila o ocenjevanju dopolnjevati z novimi spoznanji o medu. Pravzaprav si slovenskega čebelarskega prostora skoraj ne moremo več predstavljati brez ocenjevanj medu. Nekateri kraji, v katerih čebelarska društva pripravljajo ocenjevanja na mednarodni ravni, so poleg tega, da so znani doma, postali znani tudi zunaj meja naše države. Velika škoda bi bila, če tako velikega kapitala in znanja ne bi znali uporabiti tudi v prihodnje. Dokaz, da smo na pravi poti, so

Foto: Stanislav Plut Foto: tudi prošnje za sodelovanje iz tujine. Prej ali slej se Mednarodna senzorična komisija pri delu na I. bodo odprle možnosti za tovrstno sodelovanje tudi v svetovnem ocenjevanju med v okviru Foruma o različnih projektih in takrat bomo lahko naše znanje apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov 2010 širili in tržili tudi zunaj naših meja.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 61 SLOVENIJA 20 LET Medene pijače

Franc Oder, pridelovalec medenih pijač

Slovenski čebelarji smo v naši izjemno Preglednica 1: Število vzorcev na vsakoletnih bogati zgodovini čebelarjenja večkrat po- vseslovenskih ocenjevanjih medenih pijač membno prispevali k razvoju te pri nas po Medeni Medena Peneče večini ljubiteljske, a kljub temu zelo pomemb- LETO Medice likerji žganja medice SKUPAJ ne dejavnosti. Še posebej smo lahko pono- 2001 32 - - - 32 sni na vse, kar je bilo doseženo v zadnjih 2002 30 - - - 30 dvajsetih letih. Zgraditev enega najlepših čebelarskih centrov na Brdu pri Lukovici, or- 2003 33 33 5 - 71 ganizacija Svetovnega čebelarskega kon- 2004 52 26 5 - 83 gresa APIMONDIA 2003 in organizacija 2005 61 28 4 - 93 Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov 2010 so pomembne naložbe tudi za 2006 53 28 2 5 88 prihodnost slovenskega čebelarstva. Rezul- 2007 54 39 3 5 101 tat uspešnega dela slovenskih čebelarjev se 2008 36 47 4 10 97 kaže tudi v vse večji ponudbi izjemno kakovo- stnih čebeljih pridelkov in izdelkov. 2009 28 32 4 5 69 V polpretekli zgodovini je bilo kar nekaj 2010 25 22 4 8 59 poskusov obuditve izdelave medenih pijač, a žal brez trajnejših rezultatov. Pozaba je bila • organizirati vsakoletno vseslovensko ocenjevanje tako temeljita, da je bila napačna že uporaba poi- medenih pijač. menovanj za posamezne medene pijače. Ostali sta nam le zbirka receptov za izdelavo medice, ki jih je Poleg izpolnjevanja teh ciljev so bile naloge iz posameznih številk Slovenskega čebelarja zbral Sekcije tudi organizacija različnih oblik druženja, g. Stanko Čuček, in raziskovalna naloga z naslo- medsebojna pomoč, izmenjava izkušenj, promocija vom Odbira kvasovk za proizvodnjo medice, katere izdelkov, priprava učnih gradiv in pravilnika o ocenje- avtorica je dr. agr. Slavica Šikovec (Zbornik BTF 22, vanju medenih pijač, nakup najnujnejše opreme, or- 1974). Omeniti moramo še MEDEX-ovo spominsko ganizacija strokovnih ekskurzij itd. polnitev medice Carantania ob osamosvojitvi Slove- Ob pomoči strokovnjakov z Biotehniške šole nije A. D. 1991. Maribor, Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Na prehodu v novo tisočletje pa se je v ČZD Ma- in vseh drugih, ki so bili pripravljeni sodelovati, je ribor zbrala skupina čebelarjev, ki so želeli znova Sekcija izdelovalcev medenih pijač v tem obdobju obuditi izdelavo medenih pijač. Gonilna sila sku- uresničila precej svojih ciljev: pine je bil, žal, že preminuli g. Marjan Slanič, prvi • po vsej Sloveniji je izvedla tečaje za izdelavo me- predsednik Sekcije izdelovalcev medenih pijač, ki dice, peneče medice, medenega žganja, mese je leta 2009 preoblikovala v Društvo izdelovalcev denih likerjev, medenega piva in medenega kisa medenih pijač Maribor. (udeležilo se jih je več kot 600 čebelarjev); Leta 2000 je ČZD Maribor organizirala prvi tečaj • uspešnost izobraževanja potrjujeta tako vse večje za izdelavo medice, že leto pozneje pa je bilo tudi število vzorcev na ocenjevanjih medenih pijač kot prvo ocenjevanje medic, ki je pozneje preraslo v tudi njihova vse boljša kakovost (glej preglednico vseslovensko ocenjevanje medenih pijač. 1); Leta 2002 je bila pri ČZD Maribor ustanovljena • velika večina čebelarjev, ki s svojimi vzorci so- Sekcija izdelovalcev medenih pijač, katere cilji so delujejo na vsakoletnih ocenjevanjih, zna izdelati bili: izjemno kakovostne medene pijače; • povezati izdelovalce medenih pijač v Sloveniji, • delo Sekcije izdelovalcev medenih pijač je bilo • obuditi bogato tradicijo izdelovanja medenih pijač, skupaj z degustacijo medenih pijač večkrat • organizirati izobraževanja za izdelavo medenih predstavljeno na državnih čebelarskih posvetih v pijač in Celju;

62 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET • v prostorih ČZD Maribor na Betnavi smo več let postavljali stalno razstavo medenih pijač, člani Sekcije pa se vsako leto udeležujejo tudi srečanj čebelarjev v organizaciji ČZD Maribor; • ob različnih priložnostih smo izvedli večje število promocij medenih pijač; • v Ambroževi kleti na Betnavi so se organizirala druženja članov in simpatizerjev; • organizirali smo tudi strokovne ekskurzije in izlete; • na APIMONDII 2003 v Ljubljani in API- MONDII 2009 v Montpellierju v Franciji smo pripravili predstavitev medenih pijač z

degustacijo; Arhiv Čebelarstvo Oder Foto: • predstavitev z degustacijo medenih pijač Čebelarji polnijo osnovo za peneče medice. smo pripravili tudi na Forumu o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov 2010; • v okviru Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih Po uspešno opravljenih tečajih o izdelavi pridelkov 2010 smo v Mariboru organizirali I. sve- medice, medenega likerja, medenega žganja, me- tovno ocenjevanje medenih pijač; denega piva in medenega kisa je leta 2003/2004 • pripravljamo tudi številne lokalne promocije in de- dozorela ideja o izdelavi peneče medice (takrat smo gustacije medenih pijač. jo še lahko imenovali medena penina). Z veliko sreče in pod dobrim strokovnim vodstvom ge. Silve Podle- snik, univ. dipl. inž. kem., je to idejo po dveh letih uspelo uresničiti petim čebelarjem. Leta 2005 smo na martinovo, torej 11. novembra, v Viteški dvorani dvorca Betnava v Mariboru predstavili prve peneče medice in jih seveda tudi poskusili. Ob koncu naj zapišem še misli naše mentorice ge. Silve Podlesnik iz uvodnika, ki ga je napisala za Zbornik ocenjevanja medenih pijač l. 2006: »Prva penina je tukaj, poskusite to osvežujočo pijačo, v vsakem mehurčku se skriva droben cvet, čebelji let, košček narave, poskusite to čudovito pijačo, ki smo jo skupaj ustvarili sonce, zemlja, cvetlice, drobne čebele in ljudje z občutkom za dobro!« Vsem čebelarkam in čebelarjem, ki se že ali se

Foto: Marko Borko Marko Foto: še bodo ukvarjali z izdelavo medenih pijač, želim Podelitev priznanj na I. svetovnem ocenjevanju veliko veselih trenutkov na poti od tisočerih cvetov medenih pijač v Mariboru oktobra 2010 do iskrivih mehurčkov. Foto: Arhiv Čebelarstvo Oder Foto: Foto: Arhiv Čebelarstvo Oder Foto: Z razstave medenih pijač Peneče medice

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 63 SLOVENIJA 20 LET Dan čebelarjev – osrednji praznik slovenskih čebelarjev

Anton Tomec, tajnik Čebelarske zveze Slovenije

Slovenski čebelarji smo leta 2002 končali gra- Prvič na Brdu pri Lukovici, nato morda vsako leto v ditev Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lu- enem od regijskih centrov. kovici ter vanj preselili svoje osrednje dejavnosti, že Vem in čutim, da bi nam dal naš praznik veliko leta 2003 pa je bila pred nami nova velika naloga za naše notranje počutje. Še bolj bi strnili naše – svetovni čebelarski kongres Apimondia. Strnili vrste in lažje zmogli nove naloge. Enkrat letno bi smo vse naše moči ter si prizadevali za skupne cilje. izstopili iz tradicionalne cehovske individualno- Gospod Pavel Zdešar, čebelar in strokovni sodela- sti in se pokazali kot urejena in spoštovana skup- vec v čebelarstvu, mi je večkrat izrazil željo, da bi nost starih in mladih, ki na svojevrsten način živi, ostali slovenski čebelarji tudi po končanju teh dveh ustvarja in prispeva k skupni podobi naše dežele.« velikih nalog dobro povezani, in tako je 4. novembra 2002 vodstvu, upravnemu odboru ter občnemu Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije zboru Čebelarske zveze Slovenije napisal pobudo z je pobudo gospoda Zdešarja obravnaval na svoji naslednjo vsebino: redni seji, 25. januarja 2003, in sklenil, da za dan čebelarjev – osrednji praznik slovenskih čebelarjev »Predlog za razglasitev dneva čebelarjev: razglasi 20. maj – rojstni dan Antona Janše, temu pa osrednjega praznika čebelarjev je 29. marca 2003 na svojem 52. rednem zasedan- Na prelomu tisočletja smo čebelarji napravi- ju v celoti pritrdil tudi občni zbor Čebelarske zveze li preporod svoje dejavnosti. Obdržali smo število Slovenije. čebeljih družin in prednjačimo v številu čebeljih družin na prebivalca in površino. Dvignili smo Kje in kako smo do zdaj praznovali naš nivo znanja in povečali večletni pridelek gospo- praznik? darskih čebeljih družin za 5 kg, povečali izvoz Osrednji praznik slovenskih čebelarjev smo v so- matic, posodobili opremo ter se sicer tržno na- organizaciji Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske ravnali. Naši čebelnjaki so lično urejeni in deželi v prvič praznovali 22. junija 2003 v Breznici na Go- okras. Zadnja leta smo vse bolj priznana, marljiva renjskem. Ob tej priložnosti je Čebelarska zveza kategorija občanov, ki za svoj narod pridela dovolj Zgornje Gorenjske slovesno odprla prenovljeni zelo kvalitetnih čebeljih pridelkov ter skrbno vzreja čebelnjak Antona Janše, Čebelarska zveza Slove- čisto kranjsko raso čebel. V zakonski regulativi nije pa je razvila svoj prapor. smo v zadnjem času čebelarji dosegli močnejšo Drugič smo naš praznik praznovali 22. maja veljavo v živinoreji in okviru celotnega kmetijstva. 2004 na Lanšprežu pri Trebnjem. Soorganizatorica Domači javnosti in tujim strokovnim krogom smo dodatno vzbudili pozornost s pridobitvijo izvedbe svetovnega čebelarskega kongresa in z izgradnjo krasnega centra. Spoštovane čebelarke in čebelarji, dozorel je čas in nastopil trenutek, ko lahko s ponosom na osnovi tisočletne tradicije in novejših prizadevanj razglasimo svoj dan – praznik. Zagotovo mu bomo vedno znali dati bogato vsebino. Predlagam, da naj bo naš praznik 20. maj, rojstni dan Antona Janše, našega znameni- tega svetovnega klasika čebelarske vede. Vodstvu in upravnemu odboru dajem predlog v premislek in obravnavo. Občni zbor zveze naj o predlogu

svečano razpravlja in praznik razglasi. Arhiv ČZS Foto: Soboto ob tem datumu bi lahko vsako leto Prvi čebelarski praznik na Breznici na Gorenjskem. izkoristili za veliko proslavo in družabno prireditev. Obnovljen Janšev čebelnjak

64 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

praznovanja je bila Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja, ki je ob tej priložnosti odprla pre- novljeno kapelo, v kateri počiva Peter Pavel Glavar. Tretjič smo naš praznik praznovali 22. maja 2005 v Ilirski Bistrici. Soorganizator praznovanja je bilo Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. Foto: Arhiv ČZS Foto: Četrti čebelarski praznik v Gornji Radgoni Foto: Arhiv ČZS Foto: Drugi čebelarski praznik na Lanšprežu pri Trebnjem Foto: Arhiv ČZS Foto: Peti čebelarski praznik v Kopru

budnika in začetnika graditve našega čebelarskega centra g. Valentina Benedičiča. Sedmič smo čebelarski praznik praznovali 23. maja 2009 v Majšperku. Soor- ganizator praznovanja je Foto: Arhiv ČZS Foto: bilo Čebelarsko društvo Tretji čebelarski praznik v Ilirski Bistrici Majšperk, našega praznovanja pa se je udeležil tudi Četrto praznovanje našega praznika je bilo 21. predsednik Republike Slo- maja 2006 v Gornji Radgoni, pri organizaciji prazno- venije dr. Danilo Türk.

vanja pa je sodelovala Čebelarska zveza društev Osmo praznovanje Borko Marko Foto: Pomurja. je bilo 22. maja 2010 v Šesti čebelarski Petič smo dan čebelarjev praznovali 13. maja Velenju, pri organizaciji praznik na Brdu pri Lukovici. G. Zdešar 2007 v Kopru. Soorganizator praznovanja je bilo praznovanja je sodelovala ob prejetju nagrade Obalno čebelarsko društvo Koper. Čebelarska zveza SA-ŠA, Petra Pavla Glavarja. Šesto praznovanje zapored je bilo 17. maja 2008 našega praznovanja pa se v našem centru na Brdu pri Lukovici, pri organizacije udeležil tudi predsednik Vlade Republike Slove- ji praznovanja pa je sodelovalo Čebelarsko društvo nije g. Borut Pahor. Lukovica. Ob tej priložnosti smo pri Čebelarskem Devetič smo naš praznik praznovali 21. maja centru Slovenije odkrili doprsni kip nekdanjega 2011 v Ivančni Gorici. Soorganizator praznovanja predsednika Čebelarske zveze Slovenije ter po- je bila Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Gla-

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 65 SLOVENIJA 20 LET Foto: Arhiv ČZS Foto: Foto: Marko Borko Marko Foto: Sedmi čebelarski praznik v Majšperku Deveti čebelarski praznik v Ivančni Gorici

ploščo baronu Emilu Rothschützu Raveneggu, v sozaložništvu Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja in Čebelarske zveze Slovenije pa je izšel in bil predstavljen zbornik »Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska«. Seveda bomo praznovali tudi v prihodnjih letih. Deseti čebelarski praznik bomo leta 2012 praznovali v Zagorju, soorganizacijo praznovanja pa je prevzelo Čebelarsko društvo Zagorje. Enajsti čebelarski praznik bomo leta 2013 znova praznovali v Breznici na Gorenjskem, soorganizacijo praznovanja je prevzela Čebelarska zveza Gorenjske. Dvanajsti čebelarski praznik leta 2014 bomo praznovali v Polhovem Gradcu, soorganizacijo praznovanja je prevzelo Čebelarsko društvo Dolomiti

Foto: Marko Borko Marko Foto: Polhov Gradec. Osmi čebelarski praznik v Velenju Praznovanje našega čebelarskega praznika je zdaj postalo že tradicionalno, poleg bogatega kul- varja. Našega praznovanja se je v imenu predsedni- turnega programa pa je njegova največja vrednost ka Republike Slovenije dr. Danila Türka udeležil prijetno druženje čebelarskih kolegov. Praznovanj se predsednikov svetovalec mag. Franc Hočevar. Ob povprečno udeleži približno tisoč čebelarjev in njiho- tej priložnosti je Regijska čebelarska zveza Petra vih prijateljev, skratka, pobuda gospoda Zdešarja je Pavla Glavarja v Višnji Gori odkrila spominsko padla na plodna tla. Slovesna obleka slovenskih čebelarjev po desetih letih

Janez Levstik, predsednik nekdanje komisije UO ČZS za uvedbo svečane čebelarske obleke

Približno toliko časa je minilo, odkar smo obliko- javnosti – še vedno ugotavljam, da je po splošnem vali prvi prototip nove slovesne obleke slovenskih mnenju čebelarske in nečebelarske javnosti obleka čebelarjev. In kaj lahko po desetih letih rečem o oblikovno dobro sprejeta in lepa. Prepoznavna je tem projektu, ki je zaznamoval predvsem zunan- tudi v evropskem in svetovnem merilu, zato menim, jo celostno podobo slovenskega čebelarja v javno- da se v njej nihče ne počuti neudobno, seveda, če sti? Kot vodja tega projekta in oblikovalec večine je bila ustrezno in po meri narejena. Kljub temu je obleke – pri tem me je verjetno najbolj zanimal odziv bilo na to kar nekaj pripomb, češ da za nekatere ni

66 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

dovolj udobna, da je lo naše največje tovrstno podjetje Šešir iz Škofje pretesna …, vendar Loke. Ovratne svilene rute, ki naj bi jih v kombina- je to drugo poglavje, ciji z belo srajco z ruskim ovratnikom in nabranimi ki se nanaša zgolj rokavi nosili namesto kravat, je iz Italije prav tako za- na postavo posa- gotovilo podjetje Bunny, d. o. o. Leseno povoščeno meznika in izdelavo sponko v obliki ukrivljene panjske končnice (ideja proizvajalca. g. Vehovca) je izdelal rezbar Alojz Rak iz Dolenje- Da pridobitev ne ga Boštanja. Žal se večina čebelarjev ni odločila za bi šla v pozabo, naj uporabo tovrstne, sicer mogoče še lepše kombina- na kratko obudim cije namesto klasičnih srajc in kravat (verjetno zaradi dogajanja v zvezi s zahtevnosti nameščanja). tem projektom. In- V zadnjem času pa sem opazil velika barvna tenzivno delo razvoja odstopanja pri novih dobavah materiala, predvsem

Foto: Janez Levstik Foto: je potekalo od maja za telovnik. Ker to izničuje barvno usklajenost, tega 2000 do marca gotovo ne bi smeli dopustiti. Žakardni saten, ki sem 2002, ko je bila obleka predstavljena na modni reviji ga oblikoval v obliki satovja, bi moral biti oblikovno in v okviru čebelarskega seminarja v Celju. barvno zaščiten, pa žal nihče ni zbral toliko energije Po nekaterih prejšnjih poskusih ter predstavitvi in denarja, da bi bil to tudi uresničil. Pojavljajo se tudi unikatne zamisli čebelarske obleke na čebelarskem različne težnje v zvezi s klobukom. Toda k tej obleki seminarju v Celju leta 2000 – skreirala in izdelala jo je bil oblikovan in izbran enoten klobuk za ženske in je gdč. Sonja Vozelj, je ta predstavitev znova zbu- moške, edina razlika je le stran, na kateri je okrasna dila zanimanje za enotno čebelarsko obleko, lahko rečemo tudi uniformo. Zato je bila pri ČZS imenovana posebna komisija, v katero smo pritegnili tudi ljubljansko naravoslovnotehniško fakulteto – oddelek za oblikovanje tekstilij, natančneje gospo Vesno Gaberščik - Ilgo, izr. prof., akademsko slikarko, ki je s svojimi študenti zbrala potrebno zgodovinsko in asociacijsko gradivo, na podlagi katerega so potem neobremenjeno izdelali kar zajetno število zanimi- vih predlogov kreacij. Komisija, katere člani smo bili gdč. Jasna Kralj, ga. Vesna Gaberščik Ilgo, gdč. Sonja Vozelj, g. Franc Šivic, g. Andrej Sever, g. Matjaž Vehovec in Janez Levstik, smo na drugem sestanku konec januarja 2001 naredili ožji izbor kre-

acij ter definirali namembnost, uporabnost in smer Šivic Franc Foto: prihodnjega oblikovanja čebelarske obleke, ki naj bi Družina Hočevar iz okolice Šentjerneja ob ČCS na bila bolj klasično športno oblikovana. Brdu pri Lukovici leta 2002 Sprejeto je bilo mnenje večine, da naj bo obleka namenjena tako za slovesne kot tudi za poslovne zanka na traku okrog klobuka. Zelo moteče je, kadar priložnosti. Kreacijsko gradivo je v celostno podobo nekateri ta klobuk pomečkajo, mu vihajo krajce, češ strnila in oblikovala takratna študentka Urška Homan da so ga včasih tako nosili. Toda zdaj ni pomembno, iz Škofje Loke, ki je izdelala tudi idejni motiv za ovrat- kakšnega in kako so ga nosili včasih. Prav tako ni ne rute. Tega sem zaradi prevelike abstraktnosti še spodobno nositi klobuka na glavi preveč nagnjenega nekoliko korigiral v prepoznavnejše čebelice. nazaj ali postrani, niti imeti pod vratom razpeto srajco Na podlagi vseh teh usmeritev sem se odločil ali zavihane rokave ... K obleki nikakor ne pristajajo za temeljno barvno osnovo obleke, to je za barvo niti svetli čevlji ali celo nogavice, ki so svetlejše od starejšega satovja, ter likovno oblikoval vzorec ma- hlač. Vsa ta dejstva izničijo vrednost slovesne obleke teriala v obliki satovja za telovnike. Tega so izdelali in kažejo na »neotesanost« človeka, ki to obleko v tovarni Svilanit Kamnik, v kateri so pozneje izdelali nosi. Pri tem so torej zelo pomembne zakonitosti so- tudi kravate. dobnega kulturnega oblačenja, zato jih v nobenem Med možnimi proizvajalci, ki so se odzva- primeru ne smemo kršiti. li na razpis za izdelavo obleke, je bilo tedaj kot Upam, da bodo to obleko kupili še številni slo- najustreznejše izbrano manjše družinsko podjetje venski čebelarji in čebelarke ter jo s ponosom in kul- Bunny, d. o. o., iz Nazarij, klobuke je izdelova- turno nosili.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 67 SLOVENIJA 20 LET O ohranjanju slovenske čebelarske kulturne dediščine v minulih dveh desetletjih Franc Šivic, podpredsednik ČZS Verjetno je bila eden izmed večjih podvigov na tem področju obnovitev kapele na Lanšprežu, zadnjem počivališču Petra Pavla Glavarja, enega od stebrov naše čebelarske zgodovine. Misel o obnovitvi skoraj porušene stavbe se je porodila že leta 1973, ko je bil predsednik ČZS Valentin Benedičič, vendar so bila prva resnejša dela izvedena precej pozneje. Največje breme obnove so nosili člani dolenjsko - be- lokranjske zveze čebelarjev, ki ji je takrat predsedoval Mirko Pavlin iz Semiča, pozneje pa so delo nadaljevali predvsem trebanjski čebelarji pod vodstvom Foto: zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar Andrej dr. zaslužni prof. Foto: Toneta Koželja. V nekaj letih so najprej preuredili no- Spominska plošča Emilu Rothschützu tranjost kapele, potem pa so temeljito obnovili še zna- meniti kozolec in vodnjak ter odstranili grmovje v oko- V okviru komisije za čebelarsko kulturno lici poslopja. Kapela je zdaj na ogled obiskovalcem, dediščino smo med leti 2002 in 2009 pripravili pet ki si želijo ogledati Glavarjev grob, in je zadnja po- polurnih multimedijskih predstavitev, in sicer: »Peter staja na turistični oz. romarski poti od Komende do Pavel Glavar pripoveduje«, »Anton Janša«, »Anton Lanšpreža. Žnideršič«, »Slovenija, domovina kranjske čebele«, Pomemben podvig sta bili tudi obnova Janševega in »Janko Pislak«. Vse te predstavitve so na voljo čebelnjaka in ureditev njegove okolice na Breznici, našim čebelarjem na DVD-zgoščenki. Pozneje smo kjer so večino dela opravili domači čebelarji. Poleg sodelovali še pri nastajanju filma o čebelarskem tu- Čebelarskega muzeja v Radovljici je Janšev čebelnjak rizmu in pri TV-filmu v petih nadaljevanjih z naslovom brez dvoma ena največjih čebelarskih kulturnih zna- »Slovenska čebelarska kulturna dediščina«, ki so jo menitosti na Gorenjskem. predvajale in jo še predvajajo različne slovenske lo- Pozabiti ne smemo niti na knjigo z naslovom kalne TV-postaje. Leta 2011 smo skupaj z glasbe- »Živeti s čebelami«, ki je izšla leta 2003 v šestih jezikih no skupino Čuki in ribičem Pepetom sodelovali še in ki v besedi in sliki predstavlja slovensko čebelarstvo pri otroškem filmu o čebeli. Namen tega projekta nekdaj in dandanes. Kot darilo so jo prejeli vsi tisti je na poseben način približati čebelarstvo našim udeleženci svetovnega kongresa Apimondia 2003 najmlajšim. v Ljubljani, ki so plačali polno kotizacijo. Z njimi je Pomemben dogodek minulega leta 2011 je bil knjiga odpotovala na vse celine sveta in je še danes tudi zelo odmeven simpozij o družini Rothschütz lepa promocija za Slovenijo kot čebelarsko deželo. z odkritjem doprsnega kipa najpomembnejšemu članu te družine – Emilu Rothschützu v Višnji Gori. Največ dela pri tem sta opravila zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar in član naše komisije Tone Koželj. Njima gre zahvala, da je baron Emil Rothschütz dobil v slovenski čebelarski zgodovini tisto mesto, ki mu zaradi njegovih številnih zaslug na področju čebelarstva, zlasti pa na področju promocije kranjske čebele v svetu, tudi pripada. Seveda je bilo v tem obdobju še veliko dogodkov, ki so povezani z delom članov komisije za čebelarsko kulturno dediščino, vendar smo zaradi omejenega obsega jubilejne številke Slovenskega

Foto: Franc Šivic Franc Foto: čebelarja navedli samo najpomembnejše. Obnovljena kapela na Lanšprežu

68 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET O čebelarskem turizmu

Franc Šivic, podpredsednik ČZS

Ne morem reči, da je pojem čebelarski turizem zrasel na slovenskem zelniku, saj se z njim ukvarjajo tudi nekatera čebelarstva v tujini. Res pa je, da smo se pri nas razvoja te nove dejavnosti, ki jo lahko imenujemo tudi »dodana vrednost« v čebelarstvu, v okviru ČZS lotili organizirano. Čebelarski turizem pri nas se je razmahnil predvsem leta 2003, ko smo organizirali svetovni čebelarski kongres Apimondia. Tedaj je več čebelarjev iz različnih delov naše domovine ugotovilo, da bi se vrata njihovih domov splačalo odpreti turistom, domačim in tujim, ter jim poleg čebeljih pridelkov ponuditi še nekaj več. Ugotovi- li so, da je čebelarska dejavnost za številne ljudi Arhiv ČZS Foto: Brošura »Domovina odličnih čebelarjev – čebelarske velika neznanka, kljub temu pa izjemno zanimiva. turistične poti« Čebelarji veliko vemo o življenju čebel, o odno- sih med čebelami in okoljem, o zdravilnosti čebeljih Leta 2009 smo na kongresu Apimondie v Fran- pridelkov ter o blagodejnih vplivih neposredne- ciji prejeli zlato medaljo za brošuro z naslovom »Do- ga dela s čebelami na telo in duha. Za čebelarje movina odličnih čebelarjev«. V njej smo opisali zaje značilen veder pogled na življenje. Moj prijatelj iz nimivosti slovenskega čebelarstva ter še posebej Italije dr. Renato Garibaldi ugotavlja, da med čebe- predstavili 15 enodnevnih čebelarskih turističnih larji doslej ni srečal niti enega, ki bi trpel za kakršno poti. Nagrado smo dobili zato, ker je bilo to izvir- koli obliko depresije, čeprav je med prebivalci no delo, kakršnega do tedaj ni predstavil še nihče, Furlanije kar 8 odstotkov duševnih bolnikov s takšno seveda pa je na odločitev žirije vplivalo še nekaj diagnozo, to pa je velik problem tudi za zdravstvo. drugih dejavnikov, med drugimi dobro oblikovanje Zakaj o teh stvareh ne bi spregovorili tudi drugim in kakovostna fotografija. Ta brošura v slovenskem, ljudem? Iz izkušenj vem, da radi prisluhnejo našim nemškem, angleškem in francoskem jeziku je veliko zgodbam. pripomogla, da je Slovenija v čebelarskem svetu še V Sloveniji se vsako leto kak čebelar odloči, da bolj prepoznavna, kot je bila doslej. se bo usmeril v čebelarski turizem. Največ jih je v Da je zanimanje za čebelarski turizem veliko, je krajih, kjer ta pomembna gospodarska panoga, torej pokazala tudi nenavadno velika udeležba turističnih turizem, že cveti, na primer v okolici zdravilišč s ter- vodnikov iz različnih delov Slovenije na seminarju o malno vodo ali v drugih večjih turističnih središčih. osnovah čebelarjenja, ki smo ga novembra 2011 Brez dvoma omogočajo dragoceno dodatno po- pripravili na sedežu ČZS. Ob koncu seminarja so nudbo kraja, zlasti za tiste turiste, ki prisegajo na se udeleženci zahvalili organizatorjem, da so opravi- zdravo naravno okolje. Pri tej ponudbi je seveda po- li odlično informativno delo, hkrati pa so izrazili željo, membno, da ima čebelar dar govora, da zna torej da bi naša organizacija podobna izobraževanja za svoje znanje primerno ubesediti. vodnike in druge turistične delavce nadaljevala tudi V okviru naše komisije za ohranjanje čebelarske v prihodnje. kulturne dediščine organiziramo vsako prvo decem- In še ena zanimivost. Na naš predlog je brsko soboto že tradicionalni dan čebelarskega tu- izvršni odbor Apimondie leta 2011 na svetovnem rizma, ki vsakič privabi veliko obiskovalcev, zlasti čebelarskem kongresu v Buenos Airesu sprejel čebelarjev, pa tudi predstavnikov turističnih orga- sklep, da je treba v okviru te mednarodne čebelarske nizacij, ki jih zanimajo novi turistični produkti, med organizacije ustanoviti komisijo za čebelarski tu- katere vsekakor spada tudi čebelarstvo. Na ta dan rizem, ki bo v svetu promovirala tovrstno turistično imajo lepo priložnost za svojo javno predstavitev novi dejavnost. Kot prva članica je bila v komisijo spreje- ponudniki čebelarskega turizma. ta Slovenija.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 69 SLOVENIJA 20 LET Leta 2008 smo dobili Čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika

Anton Tomec, tajnik Čebelarske zveze Slovenije

Čebelarska zveza Slovenije ima bogat fond knjižnega in revijalnega gradiva s področja čebelarstva. V stoletju svojega delovanja je ČZS del tega knjižnega fonda pridobila od čebelarjev ali njihovih sorodnikov, ki so čebelarske knjige v za- sebni lasti podarjali svoji organizaciji, del jih je pridobila z izmenjavo med izdajatelji čebelarske literature, del pa z njenim dokupom. Knjižno gradivo je bilo ves čas skrbno urejeno, šele po zgraditvi Čebelarskega centra Slovenije pa smo pridobili možnost, da smo v posebnem prostoru uredili ustrezno opremo za našo strokovno knjižnico. Foto: Marko Borko Marko Foto: Slovesno odprtje knjižnice 10. oktobra 2008

del ter za dobavitelja opreme je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano podjetje Lesnina inženiring, d. d., Ljubljana. Za »Čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika pri Čebelarski zvezi Slovenije« je ČZS namenila man- sardni prostor s površino 150 m2 v vzhodnem traktu Čebelarskega centra Slovenije. Prostor je bilo treba najprej gradbeno urediti, napeljati strojne in električne instalacije ter vgraditi strešna okna. Ogre- vanje prostora knjižnice in električne instalacije so vezani na sistem ogrevanja Čebelarskega centra Slovenije, v prostor pa sta vgrajeni tudi klimatska na- prava ter oprema za prezračevanje.

Foto: Bobo Foto: V urejene prostore smo namestili knjižnično Obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila opremo – zastekljene regale za približno 5000 Türka v knjižnici v letu 2009 knjižnih enot, ki knjižno gradivo varujejo pred prahom in odtujitvijo –, opremo za shranjevanje medijev z Na predlog Čebelarske zveze SA-ŠA smo našo elektronskimi zapisi, opremo za zvočne ter slikovne knjižnico poimenovali po Janezu Goličniku, ki je predstavitve ter opremo za reproduciranje gradiv. leta 1792 prevedel v slovenski jezik in izdal Janšev V sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik smo »Popolni nauk za vse čebelarje«. Leta 2008 smo pripravili načrt postavitve gradiva, postavitvenih vr- se s sredstvi iz Programa javne svetovalne službe stilcev UDK ter označevalnih napisov. »Čebelarsko v čebelarstvu lotili projekta »Čebelarska knjižnica knjižnico Janeza Goličnika pri Čebelarski zvezi Slo- Janeza Goličnika pri Čebelarski zvezi Slovenije«. venije« smo takoj vključili v vzajemno bazo COBISS, Najprej smo uredili projektno dokumentaci- tako da je dostopna tudi prek elektronskih medijev. jo. Projektno nalogo, ki je opredeljevala ureditev in V to bazo je do zdaj vnesenih približno 3.500 enot hrambo približno 3000 obstoječih enot knjižnega in gradiva, zagotovljena pa sta stalen dokup gradiv in revijalnega gradiva, opremo knjižnice ter možnosti za izmenjava strokovnega revijalnega tiska, s katerim uporabo in delovanje knjižnice, je pripravila delovna bogatimo fond naše knjižnice. Knjižnica je odprta skupina, v kateri so sodelovali prof. dr. Viktor Majdič, vsak delovni četrtek od 13. do 17. ure. Za zdaj ima Franc Šivic in Anton Tomec, na podlagi tega pa je knjižnica predvsem čitalniški in študijski značaj, projektantka ga. Mateja Dekleva izdelala ureditveni načrtujemo pa, da bomo v prihodnje knjižna gradi- načrt knjižnice. Za izvajalca gradbenih in obrtniških va tudi izposojali.

70 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET

Čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika smo slo- nitnih strokovnih čebelarskih knjig, med katerimi so vesno odprli 10. oktobra 2008, ob tej priložnosti nekatere pravi knjižni biseri. Po dosegljivih podatkih pa smo se spomnili tudi 110-letnice nepretrgane- sodi Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika med ga izhajanja Slovenskega čebelarja, izšel pa je tudi prvih pet specialnih čebelarskih knjižnic in na to smo Čebelarski terminološki slovar. V letu 2009 je našo upravičeno lahko ponosni. Čebelarska knjižnica knjižnico obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Janeza Goličnika je dosegljiva na www.czs.si/ Danilo Türk. knjiznica.php ter na spletni strani COBISS (cobiss. V naši knjižnici med drugim hranimo tudi vse let- izum.si > COBISS > specialne knjižnice, drugo > nike Slovenskega čebelarja in še vrsto drugih ime- Čebelarska zveza Slovenije, Lukovica).

Čebelarski muzej v obdobju od leta 1991 do 2011

Ida Gnilšak, kustosinja v Čebelarskem muzeju v Radovljici

Poslanstvo Čebelarskega muzeja v Radovljici je skrb za čebelarsko kulturno dediščino. Muzej zbira gradivo, ga hrani, varuje, preučuje, predstavlja in popularizira. Po veliki prenovi muzeja leta 1973, ob 200. obletnici smrti Antona Janše, se je leta 1995 z obnavljanjem prostorov začela druga prenova. V naslednjih dveh letih je bila zbirka dopolnjena s predstavitvijo tipičnega čebelnjaka v naravni velikosti, sodobnega čebelarskega orodja in popisom čebelarjevih opravil. Prenovljen je bil tudi vstopni

prostor, ki je bil prvotno uvodni del zbirke, tako da Miran Kambič Foto: je postal sprejemni prostor za obiskovalce in muze- Čebelarski muzej v Radovljici: predstavitev jska trgovina. gozdnega čebelarjenja in kranjičev iz l. 2000 Leta 2000 je bila odprta prenovljena in dopolnjena stalna razstava. Zbirka je dobila novo vse- ciji (Pariz leta 2007, razstava je bila precej odmevna binsko zasnovo, v okviru katere so poudarjene med francoskimi čebelarji). predstavitve »kranjske čebele«, panjskih končnic ter Z občasnimi priložnostnimi razstavami, ki jih pomembnih čebelarjev in čebelarskih piscev. spremljajo zgibanke s krajšimi pojasnjevalnimi Stalno razstavo dopolnjuje potujoča raz- besedili, muzej dopolnjuje vedenje o čebelarstvu stava panjskih končnic, s katero Čebelarski muzej in spodbuja zanimanje zanj. Na občasnih razsta- domačo in tujo javnost seznanja z bogato tradicijo in vah so bili prikazani npr. slovenski čebelnjaki, sim- posebnostjo slovenskega čebelarstva. bolika čebele in svečarska obrt na Slovenskem. Med pomembnejšimi so bila gostovanja razstave Sodelovanje z okoliškim vrtcem je sklenila razstava v Nemčiji (Bavarski nacionalni muzej /Bayerisches izdelkov otrok, ki so vse leto spoznavali čebelo in Nationalmuseum v Münchnu leta 1991 ter v muzeju, se srečevali s čebelarjem. Zahtevnejšim obiskoval- ki se ukvarja z zgodovino kmetijstva v Berlinu leta cem so namenjene specializirane razstave, kakršna 2000), Belgiji (Bruselj, Palača Evropskega parla- je bila npr. predstavitev magistrske naloge o razis- menta leta 2001 ter v okviru spremljajočega pro- kovanju barv na panjskih končnicah. Zadnja leta so grama slovenskega predsedovanja Svetu Evropske bila predstavljena čebelarska društva posameznih unije leta 2008, prav tako v Bruslju), na Danskem regij (leta 2003 domače čebelarsko društvo na raz- (odprtja v muzeju z manjšo čebelarsko zbirko v kraju stavi »120 let Čebelarskega društva Radovljica«, Randers pri Ärhusu leta 2002 se je udeležil Asger 2004 je sledila razstava »O čebelarskih društvih na Joergenson, takratni predsednik APIMONDIE), Štajerskem. Čebelarji in društva v prvih desetletjih«, Irskem (v kraju Limerick, ki je bil leta 2004 gostitelj 2005 razstavi »O čebelarjih in čebelarskih društvih Slovenije kot nove članice Evropske unije) in v Fran- na Notranjskem« in »Ob 40-letnici Plemenilne post-

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 71 SLOVENIJA 20 LET aje Anton Janša pod Zelenico«, 2006 »O čebelarjih njskih končnic, izbranih iz stalne in potujoče raz- in čebelarskih društvih na Goriškem in Tolminskem« stave Čebelarskega muzeja. in 2008 »Čebelarstvo na Dolenjskem« v sodelovanju Najmlajšim je namenjena knjiga o čebelici Medki. z Dolenjskim muzejem iz Novega mesta). Ilustrator Marjan Manček je leta 1992 narisal 20 ilu- K popularizaciji čebelarstva in čebelarske stracij o čebeljih opravilih. Te so bile občasno raz- dediščine sodi tudi objavljanje strokovnih besedil. V stavljene kot dopolnilo biološke sobe. Leta 1997 so zvezi s tem velja omeniti zbornik Kranjska čebela, bile izdane v knjigi z dodanimi razlagami čebelarskih ki ga je Čebelarski muzej izdal ob mednarodnem izrazov, leta 2005 pa je knjiga izšla še v angleškem čebelarskem kongresu Apimondie.1 jeziku.3 Zbornik je zbir poljudnostrokovnih prispevkov Muzej hrani originalni rokopis potujočega o slovenskem čebelarstvu in čebelarski dediščini. čebelarskega učitelja Ivana Jurančiča iz leta 1888. Več člankov, ki so jih napisali slovenski čebelarski Izdelan je bil prepis, ki je leta 2004 izšel v sode- strokovnjaki, se navezuje na čebelo, čebelarjenje lovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.4 Tako je širša in čebelje pridelke. Preostala besedila seznanjajo javnost dobila vpogled v Jurančičevo delo, ki izka- bralca z značilnostmi in posebnostmi čebelarstva v zuje avtorjevo dobro poznavanje čebelarstva v tistem Sloveniji ter z njim povezano bogato tradicijo. času. Ob gostovanju razstave panjskih končnic v Dvajsetletno obdobje muzej končuje s pri- Parizu je izšel poseben katalog.2 V slikovno bogati pravo na širitev muzeja. Stalna razstava bo do- publikaciji, z besedilom v slovenskem, angleškem polnjena z novo pridobljenim gradivom in dodatnimi in francoskem jeziku, so objavljene fotografije pa- čebelarskimi temami, novi večnamenski prostor, ki bo namenjen za predavanja, delavnice in strokovna 1 Kranjska čebela. Tradicija in dediščina v sodob- srečanja, pa bo oživil muzej. nem čebelarstvu na Slovenskem. The Carniolan bee. Tradi- tion and heritage in modern beekeeping in Slovenia (ur. Ida Gnilšak), Radovljica 2003. 2 Ida Gnilšak: Poslikane panjske končnice. Iz zbirke 3 Marjan Manček, Iz dnevnika čebelice Medke, Ra- Čebelarskega muzeja v Radovljici/ Painted beehive panels. dovljica 1997; Marjan Manček, From Hunny-Bee’s Diary, Ra- From the collection of the Museum of Apiculture in Radovlji- dovljica 2005. ca/ Les frontons de ruche peintes. De la collection du Musée 4 Čebeloreja. Kratek in lahkoumeven navod k apicole de Radovljica, Radovljica 2007. umnemu čebelarstvu (ur. Ida Gnilšak), Radovljica 2004.

Pregled literature, ki jo je v minulih dveh desetletjih izdala ČZS

Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja 1992 Od leta 1991–2011 je Čebelarska zveza Slove- nije (do leta 1996 imenovana še Zveza čebelarskih / društev Slovenije) izdala večje število publikacij. V nadaljevanju navajamo seznam izdane literature v 1993 založništvu Čebelarske zveze Slovenije v minulih / dveh desetletjih, in sicer po letnicah izdaje ter po abecednem vrstnem redu avtorjev. V seznamu ne 1994 navajamo številnih publikacij čebelarskih društev Skok, M., et. al. (1994): Zbornik referatov – Re- ter območnih čebelarskih zvez, ki so sicer člani publiški čebelarski seminar. Ljubljana: Zveza Čebelarske zveze Slovenije. V seznamu tudi ne na- čebelarskih društev Slovenije. vajamo izdanih razglednic, letakov, plakatov ter zgibank, ki jih je v tem obdobju izšlo kar nekaj. 1995 Mihelič, J., ur. (1995): Zbornik referatov XVIII. po- 1991 sveta čebelarjev v Polju pri Ljubljani, 11. febru- / arja 1995. Ljubljana: Zveza čebelarskih društev za Slovenijo.

72 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET 1996 Mlaker - Šumenjak, M. (2002): Čebela se predsta- Mihelič, J., ur. (1996): Zbornik referatov XIX. po- vi : učbenik z delovnimi nalogami za ljubitelje sveta čebelarjev v Polju pri Ljubljani leta čebel. Ljubljana: Čebelarska zveza Slovenije. 1996. Ljubljana: Čebelarska zveza Slovenije. 2003 1997 Gregori, J., J. Poklukar, J. Mihelič (2003): Kranjska Mihelič, J., ur. (1997): Zbornik referatov XX. po- čebela (Apis mellifera carnica) v Sloveniji. Brdo sveta čebelarjev v Celju leta 1997. Ljubljana: pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije. Gregori, J., J. Poklukar, J. Mihelič (2003): The Car- niolan bee (Apis mellifera carnica) in Slovenia. 1998 Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. Mihelič, J., in J. Božič, ur. (1998): Zbornik preda- Mihelič, J., ur. (2003): Zbornik predavanj XXVI. vanj XXI. državnega čebelarskega seminar- državnega čebelarskega seminarja, Celje ja, Celje 1998. Ljubljana: Čebelarska zveza 2003. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. Slovenije. Poklukar, J., ur. (2003): Proceedings of the XXXVI- Mlaker - Šumenjak, M. (1998): Čebela se pred- II Congress APIMONDIA, Ljubljana 2003 / stavi: učbenik z delovnimi nalogami za čebe- XXXVIIIth Apimondia International Apicultural larske krožkarje. Ljubljana: Čebelarska zveza Congress, Ljubljana, Slovenia, August 24–29 Slovenije. 2003. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. 1999 Čebelarska zveza Slovenije (1999): Prvi čebelarski 2004 mojstri: spominski almanah čebelarskih moj- Gregori, J., J. Poklukar, J. Mihelič (2004): L'abeille strov: izobraževanje od 26. 2. 1999 do 18. 12. carniolienne (Apis mellifera carnica) de Slo- 1999. Ljubljana: Čebelarska zveza Slovenije. vénie. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. Golob, T. (1999): Pridelava in kontrola medu v Janša, A. (2004): Popolni nauk za vse čebelarje okviru kolektivne blagovne znamke za sloven- (priredil Franc Prezelj). Brdo pri Lukovici: Čebe- ski med. Ljubljana: Čebelarska zveza Sloveni- larska zveza Slovenije. je, Komisija za blagovno znamko: Biotehniška Jurančič, I. (2004): Čebeloreja: kratek in lahkou- fakulteta, Oddelek za živilstvo, Katedra za vre- meven navod k umnemu čebelarstvu po naj- dnotenje živil. novejih pravilih in skušnjah s posebnim ozi- Mihelič, J., in J. Božič, ur. (1999): Zbornik preda- rom na Dzierzonove panje in njegova vodila: vanj XXII. državnega čebelarskega seminar- s 50 dodanimi podobami. Brdo pri Lukovici: ja, Celje 1999. Ljubljana: Čebelarska zveza Čebelarska zveza Slovenije; Radovljica: MRO Slovenije. – Čebelarski muzej; Maribor: Čebelarska zveza društev; Ptuj: Čebelarska zveza. 2000 Meglič, M. (2004): Čebelji pridelki – pridobivanje Mihelič, J., ur. (2000): Zbornik predavanj XXIII. in trženje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza državnega čebelarskega seminarja, Celje Slovenije. 2000. Ljubljana: Čebelarska zveza Slovenije. Mihelič, J., ur. (2004): Zbornik predavanj XXVII. državnega čebelarskega seminarja, Celje 2001 2004. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. Mihelič, J., ur. (2001): Zbornik predavanj XXIV. Nikoloski, T., P. Ribič (2004): Zeliščno-čebelarska državnega čebelarskega seminarja, Celje učna pot: predstavitev vrta medovitih rastlin. 2001. Ljubljana: Čebelarska zveza Slovenije. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Poklukar, J., et al. (2004): Razvoj slovenskega če- 2002 belarstva: smernice za obdobje 2004–2009. Jenko - Rogelj, M., et al. (2002): Čebelarski pri- Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. ročnik Čebelarske zveze Slovenije. Lukovica: Šivic, F., in J. Zupan (2004): Obujeni spomin: ob Čebelarska zveza Slovenije. 220. obletnici smrti Petra Pavla Glavarja. Lu- Mihelič, J., ur. (2002): Bilten Čebelarskega cen- kovica: Čebelarska zveza Slovenije. tra Slovenije. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. 2005 Mihelič, J., ur. (2002): Zbornik predavanj XXV. Mihelič, J., ur. (2005): Zbornik referatov XXVIII. državnega čebelarskega seminarja, Celje državnega čebelarskega seminarja, Celje 2002. Ljubljana: Čebelarska zveza Slovenije. 2005. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije.

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 73 SLOVENIJA 20 LET 2006 Gregori, J., ur. (2008): La Slovénie - pays de Grebenšek, A., et al. (2006): Šola čebelarjenja An- l'abeille carniolienne: Élevage et éleveurs. Lu- ton Janša pri Čebelarski zvezi Slovenije Brdo kovica: Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska pri Lukovici: zbornik strokovnih podlag in do- svetovalna služba. kumentov. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Gregori, J., ur. (2008): Slovenia: the homeland Slovenije. of the Carniolan bee: selective breeding and Meglič, M. (2006): Program usposabljanja čebe- breeders. Lukovica: Čebelarska zveza Sloveni- larjev na področju zatiranja varoje: gradivo za je, Čebelarska svetovalna služba. čebelarje: I. del: Seminar. Lukovica: Čebelar- Gregori, J., ur. (2008): Slowenien – Heimat der ska zveza Slovenije. Krainer Biene: Zuchtarbeit und Züchter. Luko- Mihelič, J., ur. (2006): Zbornik predavanj XXIX. vica: Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska državnega čebelarskega seminarja, Celje svetovalna služba. 2006. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. Kandolf, A., et al. (2008): Cvetni prah. Brdo pri Lu- Veljanovski Geremia, V., et al. (2006): Smernice kovici: Čebelarska zveza Slovenije. dobrih higienskih navad v čebelarstvu na na- Kandolf, A., et al. (2008): Med – značilnosti slo- čelih sistema HACCP. Lukovica: Čebelarska venskega medu. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. zveza Slovenije. Magdič, T., ur. (2008): Čebelica, moja prijateljica. 2007 Medeni zajtrk v vrtcih: zbornik vtisov dobro- Čebelarska zveza Slovenije (2007): Čebelica, moja delno-izobraževalne akcije En dan za zajtrk prijateljica. Lukovica: Čebelarska zveza Slove- med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Lu- nije, Čebelarska svetovalna služba. kovica: Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska Gregori, J., ur. (2007): Slovenija – domovina kranj- svetovalna služba. ske čebele: Vzrejno delo in vzrejevalci. Brdo Šivic, F. (2008): Čebelarstvo [videoposnetek], pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, Čebe- Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Zdešar, P., ur. (2008): Slovensko čebelarstvo v larska svetovalna služba. tretje tisočletje I. Brdo pri Lukovici: Čebelarska Meglič, M. (2007): Program usposabljanja če- zveza Slovenije. belarjev na področju zatiranja varoje: gradi- Zupančič, M., et al. (2008): Ekološko čebelarjenje. vo za čebelarje. Lukovica: Čebelarska zveza Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Slovenije. Meglič, M., V. Auguštin (2007): Varoja, čebela, 2009 čebelar. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Auguštin, V., ur. (2009): Čebelarski zbornik, Celje, Slovenije. 2009. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, Mihelič, J., ur. (2007): Zbornik XXX. državnega Javna svetovalna služba v čebelarstvu. čebelarskega posveta, Celje, 17. in 18. marec Borko, M., ur. (2009): Peter Pavel Glavar: zbor- 2007. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. nik prispevkov s Simpozija Grm Novo mesto Šivic, F., ur. (2007): Domovina odličnih čebelarjev: 2009. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarske turistične poti. Brdo pri Lukovici: Javna svetovalna služba v čebelarstvu. Čebelarska zveza Slovenije. Božič, J. (2009): Recepture izdelkov iz čebeljih pridelkov: pridelava in priprava osnovnih suro- 2008 vin, priprava polizdelkov, predstavitev priprave Auguštin, V., ur. (2008): Čebelarski dnevnik: dnev- posameznih izdelkov. Brdo pri Lukovici: Čebe- larska zveza Slovenije. nik veterinarskih posegov. Čebelarska zveza Čebelarska zveza Slovenije (2009): 1. čebelarski Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu simpozij, Brdo pri Lukovici, 28. 2. 2009 [vi- Auguštin, V., ur. (2008): Čebelarski zbornik, Celje, deoposnetek]. Brdo pri Lukovici: Čebelarska 2008. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije. zveza Slovenije. Bokal, L., ur. (2008): Čebelarski terminološki slo- Čebelarska zveza Slovenije (2009): Varoja [vide- var. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, Lju- oposnetek]. Brdo pri Lukovici: Čebelarska bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v Čebelarska zveza Slovenije (2008): S čebelo do čebelarstvu. medu [videoposnetek]. Brdo pri Lukovici: Če- Košir Kropivšek, A., et al. (2009): Čebela: ustvar- belarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služ- jalne ideje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza ba v čebelarstvu. Slovenije.

74 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV SLOVENIJA 20 LET Lilek, N., ur. (2009): Propolis. Brdo pri Lukovici: Urh, M. (2010): Moj panj pred 100 leti in danes: Čebelarska zveza Slovenije. zbornik. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. 2010 Auguštin, V., ur. (2010): Čebelarski zbornik, Celje, 2011 2010. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slo- Auguštin, V., ur. (2011): Čebelarski zbornik, Celje, venije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu. 2011. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slo- Auguštin, V., et al. (2010): Pridelava in predelava venije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu. voska. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Gregori, J., ur. (2011): Obstoja pa ena pridna in Slovenije. utrjena čebela, taka je kranjska. Brdo pri Luko- Božič, J., ur. (2010): Programme and the book of vici: Čebelarska zveza Slovenije. abstracts / 3rd Apimondia International Fo- Mlaker - Šumenjak, M. (2011): Čebela se predstavi. Učbenik za ljubitelje čebel. Brdo pri Lukovi- rum on Apitherapy and 2nd Apimondia Inter- ci: Čebelarska zveza Slovenije. national Forum on Apiquality, September 28– Mlaker - Šumenjak, M. (2011): Čebela se predsta- October 2, 2010, Ljubljana, Maribor, Bled, vi. Delovni zvezek za ljubitelje čebel. Brdo pri Lipica, Dolenjske Toplice. Brdo pri Lukovici: Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije. Noč, B., A. Kandolf (2011): Tehnološki nasveti za Čebelarska zveza Slovenije (2010): With bees to pridobivanje varnega in kakovostnega medu honey [videoposnetek]. Brdo pri Lukovici: Če- ter označevanje medu. Brdo pri Lukovici: Če- belarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služ- belarska zveza Slovenije. ba v čebelarstvu. Ribič, I., J. Potrebuješ (2011): Kranjska sivka [vi- Grad, J., et al., (2010): Pomembni in ogroženi deoposnetek]. Brdo pri Lukovici: Čebelarska opraševalci: Čmrlji v Sloveniji. Brdo pri Luko- zveza Slovenije. vici: Čebelarska zveza Slovenije. Skupina avtorjev (2011): Brez čebel ni življenja: po- Juvanec, B. (2010): Slovenski čebelnjak. Brdo pri sadi rožo za čebelo. Brdo pri Lukovici: Čebe- Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. larska zveza Slovenije. Senič, L., in P. Kozmus, ur. (2010): Zbornik povzet- Zdešar, P., ur. (2011): Slovensko čebelarstvo v tre- kov / 1. mednarodna konferenca čebelarskih tje tisočletje II. Brdo pri Lukovici: Čebelarska organizacij, Laško, Slovenija, 27. september zveza Slovenije. 2010. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Vir: http://www.cobiss.si/, pregledano 7. 12. 2011.

Slovensko čebelarstvo v tretje Slovensko čebelarstvo v tretje Varoja, čebela, čebelar tisočletje I. tisočletje II

Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV 75 SLOVENIJA 20 LET

Čebela se predstavi Smernice dobrih higienskih Ekološko čebelarjenje navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP

Med – Značilnosti slovenskega Cvetni prah Propolis medu

Pridelava in predelava voska Slovenski čebelnjak Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska

76 Slovenski čebelar – Jubilejna številka Letnik CXIV sedež Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu kongresne dvorane s pripadajočo opremo za seminarje, posvete poslovna srečanja in konference čebelarski turizem: možnost organiziranja naravoslovnih dni, šole v naravi in čebelarskih taborov, ogledi čebelarstva: program za odrasle in otroke Čebelarska zveza Slovenije gostinska ponudba s prenočišči Javna svetovalna služba v čebelarstvu trgovina za čebelarsko opremo, darilni izdelki iz čebeljih Brdo 8, 1225 Lukovica pridelkov tel.: +386 1 72 96 100 faks: +386 1 72 96 132 [email protected] www.czs.si

Vsem avtorjem besedil in fotografij v jubilejni številki glasila Slovenski čebelar se zahvaljujemo za odpoved avtorskemu honorarju v dobrobit čebelarstva.

Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Spletne strani ČZS: www.czs.si. Slovenski čebelar: www.czs.si/slovenskicebelar.php. Opazovalno-napovedovalna služba: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php. Avtomatski odzivnik za paše – tel.: (01) 729 61 20. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak delovni četrtek med 13. in 17. uro, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. Kontaktni podatki Čebelarske zveze Slovenije: tajništvo: (01) 729 61 00, faks: (01) 729 61 32, uredništvo (01) 729 61 14, Anton Tomec, tajnik: (01) 729 61 02, [email protected], Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041 370 409, [email protected], Boštjan Noč, predsednik: 040 436 512, [email protected], Jure Justinek, vodja ONS: 041 644 217, [email protected], urednik Marko Borko: 051 637 204, [email protected]. Kontaktni podatki Javne svetovalne službe v čebelarstvu: Lidija Senič, vodja službe: 040 436 515, [email protected], Vlado Auguštin, spec. za tehnologijo: 040 436 516, [email protected], Tanja Magdič, spec. za ekonomiko: 040 436 513, [email protected], Andreja Kandolf, spec. za zagotavljanje varne hrane: 040 436 514, [email protected], Nataša Lilek, spec. za zagotavljanje varne hrane: 040 436 519, [email protected], Tomaž Samec, spec. za zagotavljanje varne hrane: 040 436 517, [email protected], Nataša Klemenčič Štrukelj, administrativna delavka, (01) 729 61 24, 040 436 518, natasa. [email protected]. Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Priprava za tisk in tisk: Littera Picta, d. o. o., Barletova cesta 4, 1215 Medvode Naklada: 7100, Tiskano: 20. 12. 2011 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu.