Jubilejna Številka Ob 20-Obletnici Samostojnosti Republike Slovenije – Domovine Kranjske Čebele
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
SLOVENIJA Slovenski 20 LET letnik CXIV ISSN 0350-4697 čebelar Jubilejna številka ob 20-obletnici samostojnosti Republike Slovenije – domovine kranjske čebele KAZALO a UVODNIK UVODNIK Marko Borko 1 Spoštovane čebelarke in SLOVENIJA 20 LET čebelarji! Mag. Dejan Židan: Slovenski čebelar, izdan ob Pred vami je jubilejna številka 20. obletnici osamosvojitve Slovenije 2 glasila Slovenski čebelar, ki jo iz- Marjan Skok: Nekaj spominov in misli o delu ČZS v obdobju dajamo ob koncu leta 2011, leta, osamosvojitve in mojega mandata predsednika zveze v katerem smo v Sloveniji pra- od leta 1989–1996 3 znovali 20-letnico samostojnosti Marko Borko: Lojze Peterle – predsednik ČZS v obdobju naše države. Na podlagi rezul- 1996–2006 13 tatov plebiscita o samostojnosti Slovenije, ki je bil Marko Borko: Franc Čebulj – predsednik ČZS v obdobju 23. decembra 1990, je bila namreč 25. junija 1991 2006–2007 13 razglašena neodvisnost naše države od SFRJ. Prav Boštjan Noč: ČZS od 2007 naprej pod vodstvom gotovo lahko trdimo, da sta osamosvojitev Sloveni- predsednika Boštjana Noča 13 je ter pozneje vstop v Evropsko unijo pripomogla k Milan Runtas: Kronika tajništva Čebelarske zveze Slovenije pravemu razcvetu čebelarstva. V obdobju od leta 1991–2001 17 1991–2011 se je v slovenskem čebelarstvu zgo- Anton Tomec: Kronika tajništva Čebelarske zveze Slovenije dilo in spremenilo veliko, razvoj v tem obdobju pa 2001–2011 28 je prepoznan tudi navzven. Nedavno je predsednik Vlado Pušnik: Deset let od odprtja Čebelarskega centra neke tuje čebelarske zveze Čebelarsko zvezo Slo- Slovenije 34 venije opisal kot svetilnik čebelarstva na Balkanu in v Evropi, saj se od nje vsi učijo, kako je treba delati. August Gril: Od ČIC-a do Čebelarskega centra Slovenije 37 Namen te številke je torej prikazati številne dosežke Franc Šivic: Svetovni čebelarski kongres Apimondia 2003 tega obdobja. Največja med njimi sta seveda odpr- v Ljubljani 40 tje Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lu- Marko Borko: Slovenski čebelar – glasilo ČZS v minulih dveh kovici leta 2002 ter organizacija kongresa Apimon- desetletjih 42 dia leta 2003. Vrednost teh dveh dosežkov je tudi v Jure Justinek in dr. Peter Kozmus: Opazovalno-napovedovalna tem, da sta spodbudila in povezala čebelarje ter jim služba medenja od začetkov do dandanes 44 tako dala zagon za nadaljnji skokovit razvoj. Lidija Senič: Čebelarska svetovalna služba 45 Povod za pripravo jubilejne številke je bil poleg 20-letnice samostojnosti naše države tudi nena- Franc Šmerc: ČZS – Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo 48 dejano bogat dokumentarni prispevek g. Marjana Skoka, nekdanjega predsednika ČZS. Ta prispe- Mag. Aleš Rodman: Izobraževanje pri ČZS v obdobju vek je v nekoliko skrajšanem obsegu objavljen kot od leta 2007 do 2012 49 prvi prispevek v tej številki. Ob prebiranju njegove- Norbert Jedlovčnik: Več kot tri desetletja druženj ga prispevka smo si zaželeli, da bi podobno storili in tekmovanj mladih čebelarjev 51 tudi številni drugi pomembni akterji, ki so odločilno Janez Gregori: Čebelarski terminološki slovar 54 prispevali k pisanju čebelarske zgodbe o uspehu v Vlado Pušnik: Območne čebelarske zveze – organiziranost tem obdobju. Povabili smo jih k sooblikovanju jubi- čebelarjev v Sloveniji 56 lejne številke, da bi opisali tisto področje, na kate- Milan Meglič: Kakovost in blagovna znamka rem so osebno pustili najbolj izrazit pečat. Žal se »Slovenski med« 57 povabilu niso odzvali vsi, kljub temu pa si želimo, da bodo svoj pogled na minulo obdobje in minule do- Stanislav Plut: Ocenjevanje medu včeraj, danes in jutri 60 godke opisali v kakšni drugi obliki, tako da vse to ne Franc Oder: Medene pijače 62 bo prepuščeno pozabi, ampak bo ostalo v našem Anton Tomec: Dan čebelarjev – osrednji praznik skupnem spominu. slovenskih čebelarjev 64 Slovenski čebelarji smo upravičeno lahko ponosni Janez Levstik: Slovesna obleka slovenskih čebelarjev na pot, ki smo jo prehodili v minulih 20 letih. Doz- po desetih letih 66 dajšnji dosežki so hkrati tudi trden temelj za spo- Franc Šivic: O ohranjanju slovenske čebelarske kulturne padanje s prihodnjimi izzivi v čebelarstvu. Pri tem dediščine v minulih dveh desetletjih 68 nam bo brez dvoma najbolj pomagal duh plebisci- tarne enotnosti izpred 20 let ter povezanosti in so- Franc Šivic: O čebelarskem turizmu 69 delovanja pri dograditvi ČCS in organizaciji Api- Anton Tomec: Leta 2008 smo dobili Čebelarsko knjižnico mondie. Naj medi! Marko Borko, urednik Janeza Goličnika 70 Ida Gnilšak: Čebelarski muzej v obdobju Fotografija na naslovnici: Čebelarski center Slovenije na Brdu pri od leta 1991 do 2011 71 Lukovici, začetek gradnje centra: 8. maj 1972, odprtje centra: 26. maj 2002. Marko Borko: Pregled literature, ki jo je v minulih dveh Foto: Franc Šivic desetletjih izdala ČZS 72 SlovenSki čebelar – JubileJna številka letnik CXiv 1 SLOVENIJA 20 LET Slovenski čebelar, izdan ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ob 20. obletnici osamosvojitve je prav, da ju- venske čebelarske dediščine. Vedno več je takih, bilej zaznamujemo tudi na področju, ki je za Slove- ki se s čebelarstvom preživljajo, zato jih upravičeno nijo nekaj posebnega, ki predstavlja njeno tradicijo zanima, kakšna je prihodnost te panoge. Prepričan in tudi priložnost za razvoj. Védenje o čebelah in sem, da je čebelarstvo perspektivna panoga, ker se poznavanje slovenskega okolja je pripomoglo, da vključuje v ponudbo lokalno pridelanih živil, ker se je pri nas nastala in obstala kranjska čebela, da je povezuje s turizmom na podeželju, ker je slovensko slovenski med kakovostno in zaradi tega cenjeno ži- okolje ohranjeno, tako da čebele pri nas najdejo vilo, ne nazadnje pa je čebelarstvo pripomoglo tudi svoj življenjski prostor, in ker so čebele del našega k postavitvi številnih čebelnjakov, ki so s poslikanimi kmetijstva in podeželja. panjskimi končnicami pomembna kulturna in arhi- Slovenija si prizadeva za ustvarjanje razmer za tekturna dediščina Slovenije. kakovostno čebelarjenje, ki mu je omogočena stro- Bogata čebelarska tradicija se je prenašala iz kovna podpora in razvoj. Izhodišče za to je večja roda v rod, prve navedbe o tem pa izvirajo že iz 18. količina pridelanega medu in drugih čebeljih pridel- stoletja. Priznani čebelarji tedanjega in poznejšega kov, ki so nadstandardne kakovosti in tržno zanimivi. časa, kot so Anton Janša, Peter Pavel Glavar ter Čebelarska zveza Slovenije je z idejo »Tradicional- Anton Žnideršič, so prispevali k temu, da so naši nega slovenskega zajtrka« dala odlično pobudo, ki čebelarji s sodobnimi tehnikami oskrbovali čebe- je prerasla dozdajšnji okvir čebelarstva in delovanja le, pridelovali med in druge pridelke ter tržili čebe- administracije. S projektom želimo otroke v vrtcih lje matice, ki so bile iskane tudi zunaj naših meja. in šolah poučiti o pomembnosti pravilne prehrane Kranjska čebela je znana in pomembna v svetu, ter o pomembnosti hrane, pridelane v domačem zato jo je Slovenija posebej poudarila tudi ob vstopu (lokalnem) okolju, za katerega je zelo pomembno v Evropsko unijo. čebelarstvo. Čebelarstvo je posebno tudi po tem, da ste V tej do narave prijazni panogi so gotovo še šte- čebelarji organizirani v številna dobro delujoča vilne možnosti za nova delovna mesta na področju društva, ki so pripomogla k razvoju panoge. Leta pridelave in trženja čebeljih pridelkov ter na podro- 2008 je Čebelarska zveza Slovenije pridobila tudi čju storitev, povezanih s čebelarstvom. Zato vam koncesijo za opravljanje javne svetovalne službe v želim, da dobro uporabite bogate izkušnje iz minulih čebelarstvu. V centralnem registru čebelnjakov je 20 let, saj boste na njihovi podlagi še naprej odgo- zdaj vpisanih več kot 9000 čebelarjev, ki pridelu- vorno skrbeli za naše okolje in prehranski sektor. In jejo čebelje pridelke in prispevajo k ohranjanju slo- kot si zaželite čebelarji: Naj medi! Foto: Internet Foto: Foto: Franc Šivic Franc Foto: Slovesnost ob razglasitvi samostojne Slovenije, Po mnenju mnogih najboljši Apimondiin čebelarski 26. 6. 1991 na Trgu republike v Ljubljani. kongres vseh časov v Sloveniji leta 2003. 2 SlovenSki čebelar – JubileJna številka letnik CXiv SLOVENIJA 20 LET Nekaj spominov in misli o delu ČZS v obdobju osamosvojitve in mojega mandata predsednika Zveze od leta 1989–1996 Marjan Skok, nekdanji predsednik ZČDS Pričujoči prispevek opisuje osrednje dogodke ob S prevzemnico sem nato odšel na sedež podjetja osamosvajanju Slovenije in v obdobju mojega man- na Miklošičevi ulici v Ljubljani ter na blagajni dvignil data na področju čebelarstva. Tedaj se je namreč denar. Enak postopek je bil tudi pri Hmezadu. zgodilo veliko pomembnih dogodkov in dosežkov, o Zaradi slabšanja gospodarskih razmer v Ju- katerih smo Slovenci dotlej lahko samo sanjali (dobili goslaviji in zmanjševanja kupne moči pa se je zelo smo svojo državo). Vse te spremembe in dosežki so poslabšala tudi prodaja medu. Ko je predsednik seveda zelo vplivali tudi na slovensko čebelarstvo. Jugoslovanske vlade g. Ante Markovič pri zadnjem Po mojem prepričanju je bilo to obdobje tudi poskusu rešitve jugoslovanskega gospodarstva najtežavnejše obdobje slovenskega čebelarstva po uvedel konvertibilni dinar in sprostil prost uvoz so drugi svetovni vojni. se tržne razmere temeljiti spremenile. Jugoslo- vanski porabniki so po nekaj letih omejevanja svo- Čebelarska zveza pred osamosvojitvijo bodne trgovine leta 1990 z veseljem izrabili možnost Slovenije sproščenega uvoza, zato se je zelo povečal uvoz Čebelarji so ZČDS (Zveza čebelarskih društev blaga za široko porabo, tudi medu.