Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. Ljubljana, torek ISSN 1318-0576 Leto XXVII 57 17. 10. 2017

VLADA

2681. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi za iz- Mestne občine Celje vajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z nalo- gami občine in države, obveznosti povzročiteljev obremenitve, Na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi s šestim obveznosti izvajalcev javnih služb varstva okolja ter oseb, ki odstavkom 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, izvajajo dejavnosti varstva okolja, so določeni v prilogi 1, ki je št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 sestavni del tega odloka. – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, (2) Pri intenzivnosti izvajanja posameznih ukrepov se 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in upošteva tudi njihov prispevek k zmanjševanju onesnaženosti 30/16) in za izvrševanje prvega odstavka 15. člena Uredbe z delci PM2,5 in drugimi onesnaževali zunanjega zraka. o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) izdaja Vlada Republike Slovenije 4. člen (spodbude države in občine) O D L O K (1) Investicijski projekti gospodinjstev zamenjave kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb in o načrtu za kakovost zraka na območju obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja Mestne občine Celje stavb, ki jih spodbuja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, j. s. (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), in zavezanci z nepo- 1. člen vratnimi sredstvi na podlagi predpisa, ki ureja zagotavljanje (namen) prihrankov energije pri končnih odjemalcih (v nadaljnjem bese- Ta odlok določa: dilu: subvencije), se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami – območje izvajanja ukrepov, ki je s Sklepom o določitvi države in občine. podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zra- (2) Upravičenci do spodbud za zamenjavo kotlov na vse ka (Uradni list RS, št. 29/17) opredeljeno kot podobmočje z vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in vgradnjo toplotnih oznako SIC_CE in je na podlagi Odredbe o razvrstitvi območij, črpalk za ogrevanje stavb iz predpisa, ki ureja spodbujanje aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ter zraka (Uradni list RS, št. 38/17) zaradi čezmerne onesnaženo- predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih sti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak) z delci PM10 odjemalcih, do teh spodbud niso upravičeni na območju, kjer je uvrščeno v razred največje obremenjenosti, z občinskimi akti ali lokalnim energetskim konceptom kot pred- – ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10 nostni način ogrevanja stavb določeno daljinsko ogrevanje, za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10 s ciljem razen če ti kotli niso namenjeni za daljinsko ogrevanje. Če je zmanjšati škodljive vplive na zdravje in okolje, kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega – spremljanje učinkov izvajanja in čas izvajanja ukrepov plina, upravičenci do spodbud za zamenjavo kotlov na vse iz prejšnje alineje, vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso niso upravičeni. – odgovorne organe za pripravo in izvajanje ukrepov (3) Občina zaradi dodeljevanja subvencij zagotavlja Eko za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z nalogami občine in skladu in ministrstvu, pristojnemu za energijo, podatke o meji države, obveznostmi povzročiteljev obremenitve, obveznostmi območja iz 2. člena tega odloka na parcelo natančno in podatke izvajalcev javnih služb varstva okolja ter oseb, ki izvajajo de- o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja dolo- javnosti varstva okolja, čeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, prav – program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremlja- tako na zemljiško parcelo natančno. nje učinkov ukrepov. (4) Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina 2. člen ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, na katerem je (določitev območja največje obremenjenosti) kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplote iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s Območje največje obremenjenosti z delci PM je obmo- 10 subvencijami občine. čje Mestne občine Celje (v nadaljnjem besedilu: občina). (5) Zavezanci pridobijo podatke iz tretjega odstavka tega 3. člen člena od Eko sklada. (6) Eko sklad pri potrditvi programa za izboljšanje ener- (opis onesnaženja in ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti) getske učinkovitosti iz predpisa, ki ureja zagotavljanje prihran- (1) Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja kov energije pri končnih odjemalcih, upošteva določbe tega onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaževanja, odloka. Stran 7426 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

5. člen (4) Agencija pripravi letno poročilo o izvajanju programa (kratkoročni ukrepi) iz prvega odstavka tega člena do 31. marca za preteklo leto. (1) Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem 8. člen besedilu: agencija) v obdobju med 1. oktobrom in 31. marcem (usklajevanje in nosilci ukrepov) dnevno napoveduje onesnaženost z delci PM10 na območju iz 2. člena tega odloka. Agencija napoveduje onesnaženost na (1) Izvajanje ukrepov med nosilci usklajuje ministrstvo, podlagi predvidenih meteoroloških razmer in izmerjenih ravni pristojno za okolje. PM10. (2) Nosilci ukrepov na državni ravni so ministrstva, pristoj- (2) Agencija razglasi čezmerno onesnaženost na območju na za okolje, promet, energijo, gospodarstvo in gozdarstvo, ter iz 2. člena tega odloka, če je napovedana raven delcev PM10 izvajalci obveznih državnih gospodarskih javnih služb, na ob- večja od 1,5-kratnika dnevne mejne vrednosti. činski ravni pa organi občine ter izvajalci lokalnih gospodarskih (3) V primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci javnih služb, kakor so določeni v prilogi 1 tega odloka. PM10 izda agencija priporočila posameznikom in pravnim ose- (3) Med nosilce ukrepov se štejejo tudi osebe, ki izvajajo bam, da prispevajo k zmanjšanju emisij z delci PM10 tako, da: dejavnosti varstva okolja, in povzročitelji obremenitve (pravne – zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih pro- in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko storov; dejavnost, ter posamezniki na območju občine). – uporabljajo goriva, ki sproščajo nižje emisije delcev, če imajo to možnost; 9. člen – intenzivno uporabljajo javni prevoz in druge oblike traj- (čas izvajanja ukrepov) nostnega transporta; Izvajanje ukrepov iz tega odloka in programa iz 6. člena – zmanjšajo uporabo osebnih vozil; tega odloka traja, vsaj dokler kakovost zunanjega zraka tri – ne izvajajo dejavnosti na prostem, ki povzročajo razpr- koledarska leta zapored ne doseže mejnih vrednosti za delce šene emisije prahu (npr. gradbišča, pometanje cest, suhega PM , kakor so določene v predpisu, ki ureja kakovost zuna- listja); 10 – ne uporabljajo sekundarnega ogrevanja na biomaso. njega zraka. (4) V primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci 10. člen PM10 upravljavci cest omejijo hitrost motornih vozil na avtoce- stah in hitrih cestah. (prenehanje veljavnosti) (5) O razglasitvi čezmerne onesnaženosti PM10 agencija Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nemudoma obvesti občino ter sredstva javnega obveščanja, o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje obveznostih iz prejšnjega odstavka pa tudi upravljavca cest. (Uradni list RS, št. 108/13).

6. člen 11. člen (podrobnejši program ukrepov) (začetek veljavnosti) Podrobnejši program ukrepov za tri koledarska leta, ki je Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem finančno ovrednoten, je določen v prilogi 2, ki je sestavni del listu Republike Slovenije, določba četrtega odstavka 5. člena tega odloka. tega odloka pa se začne uporabljati 1. novembra 2019.

7. člen Št. 00719-37/2017 (program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje Ljubljana, dne 12. oktobra 2017 učinkov ukrepov) EVA 2017-2550-0012 (1) Agencija v sodelovanju z občino pripravi program za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čez- Vlada Republike Slovenije mernih obremenitev in analizo učinkov ukrepov. (2) Program iz prejšnjega odstavka vsebuje: dr. Miroslav Cerar l.r. a) evidence in scenarije izpustov, Predsednik b) sistem za spremljanje kakovosti zraka in disperzijskih karakteristik atmosfere, c) disperzijsko modeliranje, Mestni svet Mestne občine Celje je podal soglasje k č) receptorsko modeliranje. nalogam občine, kot izhajajo iz predloga Odloka o načrtu (3) Pri ugotavljanju vpliva virov na onesnaženost zraka za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje (gradi- se ločeno določa prispevek virov iz območja največje obreme- vo Ministrstva za okolje in prostor št. 007-75/2017/5 z dne njenosti iz 2. člena tega odloka, prispevek regionalnih virov in 17. 5. 2017), s sklepom številka 1 s seje mestnega sveta z prispevek čezmejnega onesnaževanja. dne 27. 6. 2017. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7427

PRILOGA 1: Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaženosti, ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi za izvajanje ukrepov

1 Opis območja čezmerne onesnaženosti

Območje čezmerne onesnaženosti, ki obsega Mestno občino Celje, je opredeljeno kot podobmočje SIC_CE v območju SIC (celinsko območje). Na tem podobmočju so glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) presežene mejne vrednosti za delce PM10, zato je območje uvrščeno v I. stopnjo onesnaženosti. Območje čezmerne onesnaženosti SIC_CE je v Celjski kotlini, ki leži v porečju spodnjega toka Savinje. Na območju Mestne občine Celje, ki obsega 95 km2, živi približno 49.000 prebivalcev. Največje naselje je Celje, ki je tretje največje slovensko mesto. Območje je slabo prevetreno. V hladni polovici leta pogosto nastajajo plitve temperaturne inverzije, ki močno povečajo možnosti za širjenje onesnaženosti zraka. Celje je mesto z dolgo in industrijsko tradicijo, ki je pustila posledice tudi na okolju. Poleg tega je tudi pomembno prometno vozlišče. Severni del območja prečka avtocesta A1. Na onesnaženost zraka v Celju imajo lahko vpliv tudi bližnja naselja, predvsem Žalec, Štore in Šenčur. Območje čezmerne onesnaženosti z vrisanima merilnima mestoma, kjer se spremlja onesnaženost zraka v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, je prikazano na sliki 1. Do leta 2016 so se meritve onesnaženosti zraka izvajale na lokaciji v bližini Splošne bolnišnice Celje (merilno mesto Celje). V letu 2016 pa je bilo vzpostavljeno še eno merilno mesto (merilno mesto Celje Mariborska). To je izpostavljeno prometu in je ob Mariborski cesti, ki je glavna vpadnica v mesto. Na merilnem mestu Celje se spremljajo ravni SO2, O3, NOx in PM10. Na lokaciji Celje Mariborska pa se izvajajo le meritve koncentracij delcev PM10. Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja so v preglednici 1. Poleg teh dveh merilnih mest se v Celju spremlja onesnaženost zraka tudi na lokaciji AMP Gaji, ki jo upravlja Mestna občina Celje.

Na območju Mestne občine Celje so z vidika varstva okolja pomembni tudi drugi načini onesnaženosti, zlasti benzo(a)piren, lokalna obremenjenost s hrupom, pri izvajanju ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti je pomembno tudi iskanje sinergij z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov.

Preglednica 1: Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja na podobmočju SIC_CE za merilni mesti v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka Merilno mesto GKKy GKKx Tip merilnega mesta Tip območja Celje 520614 121189 ozadje mestno Celje Mariborska 521412 121576 prometno mestno

Stran 7428 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Slika 1: Območje čezmerne onesnaženosti in lokaciji merilnih mest v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka

2 Raven onesnaženosti z delci PM10

Za delce PM10 so predpisane letne in dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost znaša 40 µg/m3, dnevna mejna pa 50 µg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Rezultati meritev ravni onesnaženosti z delci PM10 v obdobju med letoma 2002 in 2015 so prikazani na slikah 2 in 3. Na sliki 2 so prikazane povprečne letne koncentracije delcev, na sliki 3 pa število preseganj dnevne mejne vrednosti v posameznem koledarskem letu. Letna mejna vrednost po letu 2005 na merilnih mestih v Celju ni bila presežena. Precej bolj problematična so preseganja dnevne mejne vrednosti, ki so omejena na hladno polovico leta. Najbolj problematični meseci so januar in februar ter november in december. V Celju je bilo dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju med letoma 2002 in 2015 preseženo vsako leto. Trend zmanjševanja koncentracij delcev po letu 2003 je opazen predvsem z vidika letnih povprečnih koncentracij in je posledica zmanjšanja izpustov zaradi zgraditve čistilnih naprav na industrijskih objektih. V zadnjih petih letih so razlike med posameznimi leti predvsem posledica meteoroloških pogojev v hladni polovici leta. Višje koncentracije delcev in s tem tudi večje število preseganj so povezani z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko prihaja v neprevetrenih dolinah in kotlinah do nastanka izrazitih temperaturnih inverzij. Po drugi strani pa so daljša padavinska obdobja, pogosti prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi ravnmi vrednosti delcev. Za leti 2011 in 2015 so tako značilna daljša obdobja stabilnega vremena, kar se je pokazalo tako na številu preseganj dnevne mejne koncentracije kot tudi na višji povprečni letni koncentraciji.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7429

Slika 2: Povprečne letne vrednosti PM10 na merilnih mestih v Mestni občini Celje

Slika 3: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 na merilnih mestih v Mestni občini Celje

3 Viri onesnaževanja

Izpusti celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Celje v letu 2014 so prikazani v preglednici 2, primerjava z letom 2011 pa v preglednici 3. Primerjava med letoma 2011 in 2014 kaže, da se je obseg izpustov industrijskih virov v tem obdobju zmanjšal približno za tretjino. Lokacije posameznih večjih industrijskih virov in obremenjenost državnih cest glede na PLDP (povprečni letni dnevni promet) so prikazane na sliki 4.

Preglednica 2: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Celje v letu 2014 (vir: REMIS, Register nepremičnih virov onesnaževanja zraka v Sloveniji) Vir Emisije celotnega prahu (kg/leto) MERKSCHA FURNIRNICA, d. o. o. 13,503 CINKARNA CELJE, d. d. 6,990 ENERGETIKA CELJE, JAVNO PODJETJE, d. o. o. – Toplarna Celje 470 KLIMA CELJE, d. d. 338 CONTAINER, d. o. o. 265 POCINKOVALNICA, d. o. o. 222 EMO FRITE, d. o. o. 106 Stran 7430 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

FRUTAROM ETOL, d. o. o. 103 SIMBIO, d. o. o. 68 Cetis Celje 66 EMO NOVUM PROIZVODNJA EMAJLIRANE POSODE, d. o. o. 47 IZLETNIK CELJE 34 AERO, d. d. 33 AVTOTEHNIKA Celje, d. o. o. 23 Avtoličarstvo Guček Benjamin, s. p. 21 ŠANCA JANEZ, s. p. 21 AVTO LUKA, d. o. o. 21 AERO, d. d. 17 ZLATARNA CELJE, d. d. 11 MARJAN KOŠTOMAJ, s. p. 11 Drugi viri * 39 Skupaj 22,408

*Posamezni vir ne presega 10 kg na leto.

Preglednica 3: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Celje v letih 2011 in 2014

Leto Emisije celotnega prahu (kg/leto) 2011 36,731

2014 22,408

Slika 4: Lokacije posameznih virov emisij celotnega prahu v Mestni občini Celje

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7431

Na merilnem mestu Celje je bilo med 21. 4. in 12. 7. 2010 ter med 4. 11. 2010 in 8. 2. 2011 opravljeno vzorčenje, da bi se določili viri z uporabo receptorskega modeliranja. Rezultati meritev so bili v letu 2016 znova preračunani, da se pridobijo dodatne informacije, ki se nanašajo predvsem na hladno polovico leta, ko so ravni delcev višje. V preglednici 3 so prikazane ravni delcev, vključno s prekoračitvami dnevne mejne vrednosti. Porazdelitev po virih v celotnem in zimskem obdobju, ki je bila pridobljena z uporabo modela PMF (Positive Matrixs Factorization), je prikazana v preglednici 4. Rezultati receptorskega modeliranja kažejo, da na ravni delcev vplivajo štirje poglavitni viri. Najpomembnejša vira sta povezana z izpusti zaradi izgorevanja biomase (delež tega vira na letnem nivoju znaša 35 %, v zimskem obdobju pa 45 %) in sekundarnimi anorganskimi delci, ki nastajajo z oksidacijo in pretvorbo plinastih izpustov (predvsem SO2, NOx in NH3). Ravni sekundarnih delcev imajo bolj regionalen značaj in izražajo stanje na širšem območju, saj nanje bolj kot lokalni izpusti vpliva premikanje zračnih mas. Delež tega vira je tretjinski tako v celoletnem kot tudi v zimskem obdobju. Vir, ki ga povezujemo s prometom in resuspenzijo, je posledica izpustov iz motorjev in obrabe cestišča, zavor in pnevmatik. Promet z resuspenzijo na letnem nivoju k ravnem delcem prispeva 27 %, v zimskem obdobju pa 20 %. Prispevek industrije k ravnem delcem je 5 %. V zimskem obdobju smo posebej obravnavali dneve s preseženo dnevno mejno koncentracijo delcev PM10. Rezultati so prikazani v preglednici 5. V opazovanem obdobju med 4. 11. 2010 in 8. 2. 2011 je znašala povprečna dnevna koncentracija v dneh, ko je prišlo do preseganja, 71 µg/m3. V primerjavi z dnevi, ko dnevna mejna vrednost ni bila presežena, se je najbolj povečal delež zaradi izgorevanja biomase. Delež tega vira je bil v teh dneh skoraj 50 %, kar v povprečju znaša kar 35 µg/m3.

Preglednica 3: Povprečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti na merilnem mestu Celje

Delci PM10

Cp [µg/m3] > MV Poletno obdobje (21. 4.–12. 7. 2010) 18 0 Zimsko obdobje (4. 11. 2010–8. 2. 2011) 51 45 Cp: povprečna koncentracija v danem obdobju MV: število primerov s preseženo dnevno mejno vrednostjo 50 µg/m3

Preglednica 4: Ocena virov delcev PM10 s pripadajočimi indikatorji, dobljenimi s statističnim modelom PMF Prevladujoči indikatorji Časovni Vir delcev Delež vira Delež vira vzorec celotno zima pojavljanja obdobje levoglukozan, PAH, kalij, zima izgorevanje 34 % 45 % EC, OC, klorid biomase nitrat, sulfat, amonij celo leto sekundarni 34 % 30 % anorganski delci aluminij, kalcij, stroncij, celo leto promet, 27 % 20 % magnezij, EC, OC, krom, resuspenzija nikelj, molibden, železo, natrij, vanadij cink, mangan, svinec, celo leto industrija 5 % 5 % železo, baker

PAH: benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen EC-elementarni ogljik, OC-organski ogljik

Stran 7432 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Preglednica 5: Porazdelitev virov delcev PM10 glede na njihovo koncentracijo (nad in pod 50 µg/m3) v zimskem obdobju med 4. 11. 2010 in 8. 2. 2011 3 3 Vir delcev CPM10 < 50 µg/m CPM10 > 50 µg/m zgorevanje biomase 11 µg/m3 36 % 35 µg/m3 49 % sekundarni anorganski 3 3 10 µg/m 32 % 21 µg/m 29 % delci promet, resuspenzija 8 µg/m3 26 % 12 µg/m3 17 % industrija 2 µg/m3 6 % 3 µg/m3 5 %

4 Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti in organi, odgovorni za izvajanje ukrepov

Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka so usmerjeni v zmanjševanje emisij zaradi ogrevanja stavb (URE in OVE ter odmik od uporabe fosilnih goriv) in emisij prometa. Del ukrepov, ki ne zahtevajo velikih finančnih virov, je usmerjen v promocijo, komuniciranje, ozaveščanje, informiranje ciljnih javnosti in prikaze dobrih praks ter so enakovredni tistim, ki zahtevajo znatna finančna sredstva.

4.1 Ukrepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

Osnovni cilj pri načrtovanju ukrepov glede ogrevanja stavb je zmanjšanje potrebe po toplotni energiji. V naslednjem koraku so ukrepi usmerjeni v spodbujanje ogrevanja stavb z daljinskim ogrevanjem (prednostno z OVE), vključno z DOLB, ter ogrevanja s plinom na zgoščenih območjih poselitve. Na preostalem delu nezgoščene poselitve pa so ukrepi usmerjeni k spodbujanju zamenjave zastarelih malih kurilnih naprav z novimi ali s toplotnimi črpalkami in ozaveščanju ter seznanjanju uporabnikov teh naprav o takem načinu upravljanja, ki povzroča čim manjše izpuste delcev.

4.1.1 Daljinsko ogrevanje

4.1.1.1 Oskrba sistemov daljinskega ogrevanja iz lesne biomase (z lesom slabše kakovosti in mehanskimi ostanki v proizvodnem procesu lesne industrije na območju mesta Celja in bližnje okolice)

Sistem daljinskega ogrevanja v Celju je tako rekoč v celoti zgrajen na območju, ki je po lokalnem energetskem konceptu (v nadaljnjem besedilu: LEK) predviden za tak način oskrbe s toploto. Širitev omrežja bo mogoča pri novogradnjah na tem območju, kar pa je zelo omejeno in mogoče samo pri novih območjih pozidave v prihodnosti.

V sistemu daljinskega ogrevanja je osnovni toplotni vir termična obdelava komunalnih odpadkov, nato toplota iz biomase iz Furnirnice Merkscha in šele nato zemeljski plin. Komunalni odpadki imajo vsebnost čez 50 % biomase. V Furnirnici Merkscha kurijo lastne odpadke iz proizvodnje furnirja ter kupujejo biomaso na trgu v Sloveniji in drugod.

Novih toplotnih virov sistem ne potrebuje. Lesno biomaso iz okolice lahko načelno kuri le Furnirnica Merkscha.

Nosilci ukrepa: država, Mestna občina Celje (v nadaljnjem besedilu: občina), Energetika Celje, d. o. o.

4.1.1.2 Povečevanje odjema in širitev sistemov za daljinsko ogrevanje

Občina bo izvajala program daljinskega ogrevanja, v katerem je na območjih z večjo gostoto odjema, določeno na parcelno številko natančno, obveznost priključevanja na sistem daljinskega ogrevanja kot prednostni vir ogrevanja. Občina bo izvajala tako politiko na območjih, na katerih že obstaja ali je predvideno omrežje daljinskega ogrevanja. Ta ukrep se upošteva pri izdajanju smernic, projektnih pogojev in soglasij občine k vsem načrtovanim posegom v prostor.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7433

Priključevanje objektov na sistem daljinskega ogrevanja se lahko spodbuja s subvencijami za postavitev toplotnih postaj. Sredstva za subvencijo bosta zagotovili država in lokalna skupnost.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Celje, d. o. o.

4.1.2 Ogrevanje s plinom

4.1.2.1 Širitev plinovodnega omrežja

Občina je v svojih aktih (LEK) določila, da za območja, kjer plinovodno omrežje že obstaja ali je na podlagi akta predvidena njegova širitev, velja za prednostni način ogrevanja oskrba z zemeljskim plinom ali vgradnja toplotne črpalke. Ta ukrep se upošteva pri izdajanju smernic, projektnih pogojev in soglasij občine k vsem načrtovanim posegom v prostor.

V skladu s tem občina zgradi plinovodno omrežje na primestnih območjih.

Nosilca ukrepa: občina, Energetika Celje, d. o. o.

4.1.2.2 Priključevanje objektov na plinovodno omrežje

Zemeljski plin je okolju prijazno in najbolj kakovostno fosilno gorivo. Velik del urbaniziranega območja občine ima vzpostavljeno možnost oskrbe z zemeljskim plinom. Na teh območjih bo občina z različnimi ukrepi občane še naprej spodbujala k priključevanju in uporabi plina. Širitev distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini bo potekala skladno z občinskimi akti in izkazanim interesom občanov za priključevanje.

Država lahko za nakup plinskih kondenzacijskih kotlov zagotavlja dodatne spodbude na območjih, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena oskrba z zemeljskim plinom.

Država bo spodbujala zavezance skladno z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije, da bodo na območju občine izvajali ustrezne investicije iz uredbe s ciljem povečati število gospodinjstev, ki se bodo priključila na plinovodno omrežje.

Vgradnja kotlov na zemeljski plin ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina na območju, na katerem je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, se lahko spodbuja s subvencijami občine.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Celje, d. o. o.

4.1.3 Ukrepi na področju naprav za ogrevanje gospodinjstev

4.1.3.1 Dodatno spodbujanje zamenjave obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi kurilnimi napravami in drugimi načini ogrevanja z obnovljivimi viri energije

Zastarele kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev so eden od glavnih virov onesnaževanja zraka z delci PM10. Da bi spodbudili pospešeno zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnejšimi, varnejšimi in varčnejšimi (energetska učinkovitost novih kurilnih naprav je najmanj 90 %) in hkrati upoštevali cilje za povečanje deleža obnovljivih virov v energetski bilanci na državni ravni, se v okviru razpisov države za spodbujanje vgradnje sodobnih kurilnih naprav na biomaso, toplotnih črpalk in drugih načinov uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje določijo ugodni pogoji. Deležu spodbud, ki veljajo za območje celotne države, se dodajo sredstva občine, ki subvencionira priključevanje in druge ukrepe na področju daljinskega ogrevanja ter priključevanje na plinovodni sistem in nabavo novih plinskih peči.

Državne subvencije za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso na območju, ki je v skladu z občinskimi akti predvideno za daljinsko ogrevanje ali oskrbo z zemeljskim plinom kot prednostnima načina ogrevanja, ne bo mogoče dobiti.

Stran 7434 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Vgradnja toplotnih črpalk na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, in na območjih, kjer ni določen prednostni način ogrevanja, se lahko spodbuja z dodatnimi subvencijami države in občine.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.1.3.2 Svetovanje občanom o uporabi malih kurilnih naprav in merjenje vlažnosti lesne biomase

Izvajalci dimnikarskih storitev vsako leto najmanj dvakrat prihajajo v gospodinjstva, ki imajo male kurilne naprave na trdno gorivo, in lahko bistveno vplivajo na porabo goriva, njegov izkoristek in izpuste delcev iz teh kurilnih naprav.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob vsakem obisku in opravljanju storitev sprotno ocenjevali:  stanje male kurilne naprave in ustreznost njene uporabe (vzdrževanje, pomanjkljivosti, dovod zraka ipd.),  stanje dimnika in odvodnih naprav ter njihovo čiščenje in vzdrževanje,  stanje trdnih goriv (da so brez kemičnih primesi in premazov; vlažnost drv) in primernost njihovega skladiščenja.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo seznanjali uporabnike dimnikarskih storitev o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav in svetovali glede izbire, vzdrževanja in uporabe malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimovodnih naprav, zračnikov in pomožnih naprav.

Izvajalci dimnikarskih storitev kot sestavni del svoje dejavnosti svetujejo občanom glede uporabe malih kurilnih naprav, vključno s pregledom kakovosti in meritvami vlažnosti lesne biomase in s posebnim poudarkom na preprečevanju kurjenja vlažnih drv. Ob morebitnih manjših pomanjkljivostih na napravah in gorivu bodo občanom dali priporočila in navodila, kako jih odpraviti, da bodo doseženi boljši izkoristek goriva, manjši izpusti delcev in večja varnost uporabe kurilnih naprav. Ministrstvo, pristojno za okolje, bo organiziralo dodatno izobraževanje vseh izvajalcev dimnikarskih storitev ter zagotovilo zgibanke in finančno pokritje dodatnih stroškov dimnikarskih podjetij.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v letu 2017 za vse izvajalce dimnikarskih storitev nabavilo merilnike vlažnosti drv.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob vsakem opravljanju storitev gospodinjstvu ponudili meritev vlažnosti drv, v vsakem primeru pa jo bodo morali opraviti na zahtevo gospodinjstva.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob opravilu svoje storitve (če bodo izmerili, da ima mala kurilna naprava majhen izkoristek in prevelike izpuste) gospodinjstvom svetovali, da je zaradi enega ali obeh vzrokov treba napravo zamenjati s sodobno, in jih seznanili tudi s tem, da država na območjih preseganj mejnih vrednosti z razpisi Eko sklada zagotavlja po odlokih o načrtu za kakovost zraka dodatna finančna sredstva kot spodbudo za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav.

Občinska uprava bo zagotovila promocijo svetovanja dimnikarjev v lokalnih sredstvih javnega obveščanja.

Ocenjuje se, da je glede na sedanje stanje s pravilno uporabo naprav in kurjenjem zračno suhe biomase tehnično mogoče zmanjšati izpuste delcev iz obstoječih malih kurilnih naprav v povprečju za 50 %, porabo goriva pa za 15 %. Cilj je, da v treh letih z izobraževanjem in ozaveščanjem občanov dosežemo 20-odstotno zmanjšanje emisij trdnih delcev iz malih kurilnih naprav na trdno gorivo in hkrati zmanjšamo specifično porabo trdnih goriv za 10 % samo s tem ukrepom.

Nosilci ukrepa: država, občina, izvajalci dimnikarskih storitev.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7435

4.1.3.3 Izobraževanje in vzpostavitev posebnega spletnega mesta za pametno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrstvom, pristojnim za gozdarstvo, vzpostavi, vzdržuje in izboljšuje odzivno spletno mesto za pametno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah. Občina vzpostavi povezavo na spletno stran tega ministrstva.

Za uspešno uporabo informacij s spletnih mest se izvaja promocija spletnega mesta, informacije pa se lahko sporočajo gospodinjstvom tudi drugače. Občina pred vsako kurilno sezono na krajevno primeren način oglašuje spletno mesto in v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, po svoji oceni na podlagi vsebin s spletnega mesta v gospodinjstva dostavlja ustrezna tiskana gradiva.

Ministrstvo pred začetkom kurilne sezone in v posebnem obdobju mogočega poslabšanja kakovosti zraka v okviru napovedi objavi tudi informacijo o pomembnosti pravilne uporabe lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah in drugih ukrepih, ki zmanjšujejo izpuste.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.1.3.4 Izvajanje poostrenega nadzora nad kurjenjem odpadkov v malih kurilnih napravah

Država bo poostreno nadzorovala kurjenje gorljivih odpadkov v malih kurilnih napravah. V ta namen bo povečala učinkovitost delovanja dimnikarske službe za izvajanje tega ukrepa in izboljšala sistem za izvedbo ukrepa.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v enem letu od sprejetja tega odloka pripravilo vse potrebne predpise in zagotovilo učinkovit sistem za nadzor ob sumu kurjenja gorljivih odpadkov v mali kurilni napravi.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v enem letu od sprejetja tega odloka povečalo odzivnost ob prijavah suma kurjenja gorljivih odpadkov v malih kurilnih napravah.

Inšpektorat, pristojen za okolje, bo ob začetku kurilne sezone, enkrat v kurilni sezoni in enkrat izven kurilne sezone povečal število poostrenih nadzorov. Pri tem bo sodeloval tudi z ministrstvom, pristojnim za zdravje, in sicer tako, da bo ob ugotovljenih kršitvah intenzivno in sproti komuniciral z javnostjo s ciljem v celoti odpraviti te kršitve.

Nosilec ukrepa: država.

4.1.3.5 Zagotavljanje kakovosti lesnih goriv v malih kurilnih napravah prek skupne spletne platforme

Država vzpostavi platformo za trženje lesnih goriv v Sloveniji, ki jo vzpostavi in upravlja Gozdarski inštitut Slovenije.

Gozdarski inštitut Slovenije bo vzpostavil tudi posebno spletno stran, na kateri bodo vsi ponudniki lesne biomase ponujali svoje produkte. Na spletnih straneh bodo objavljene tudi dobre prakse o kakovosti goriv in informacije o pripravi in prodaji lesne biomase za ogrevanje (tehnologije, varnost, analize, napovedi, potrebe lesne industrije, stanje in zdravje gozdov, tržna poročila in napovedi …).

Nosilec ukrepa: država.

Stran 7436 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.1.3.6 Vzpostavitev in delovanje mobilnega demonstracijskega centra za kurjenje v malih kurilnih napravah

Država bo v letih 2017–2018 vzpostavila mobilni demonstracijski center za kurjenje v malih kurilnih napravah (v nadaljnjem besedilu: MDCMKN) s ciljem celovito prikazati pravilno pripravo drv in pravilno kurjenje v mali kurilni napravi. S prikazom v fizični in digitalni obliki se bodo sedanjim in potencialnim uporabnikom malih kurilnih naprav prenašala potrebna znanja in informacije za ekonomično in okoljsko prijazno uporabo malih kurilnih naprav.

Država bo v sodelovanju z občino zagotavljala, da bo MDCMKN deloval po celotni občini s poudarkom na pravilni pripravi drv v zimsko-pomladanskih mesecih in za pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah v mesecih pred začetkom kurilne sezone.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.1.3.7 Sanacija (sanitarno čiščenje) slovenskih gozdov in uporaba še uporabne lesne biomase kot trdno gorivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja

Eden od virov slabše kakovosti lesne biomase so od bolezni ali lokalnih ujm podrta ali poškodovana drevesa v gozdovih, ki jih lastniki gozdov ne pospravijo pravočasno, potem pa se vseeno uporabijo kot kurivo slabše kakovosti (premalo sušeno in »okuženo« z glivami). Drevesa, ki trajno ostanejo v gozdu, so vir novih okužb (kostanj, jesen, lubadar na iglavcih …).

Država in občina bosta v sodelovanju z gozdarskim sektorjem, lastniki gozdov in javnimi podjetji s področja oskrbe s toplotno energijo načrtovali, organizirali in izvajali nekajletne aktivnosti, da se bo les, ki ima še zadostno kurilno vrednost, v celoti pospravil in uporabil kot gorivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja.

Les, ki bo uporabljen kot kurivo, bo po predhodnem preverjanju ustreznosti uporabljen v Toplarni Celje in kotlu Furnirnice Merkscha.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Celje, d. o. o.

4.1.3.8 Obvladovanje nenadnih velikih presežkov lesne biomase po ujmah in izbruhih bolezni v gozdovih

Zaradi nenadnih ujm (žledolom, viharji, plazovi) in občasne obolelosti gozdov (lubadar, kostanjev rak, šiškarica in druge bolezni) je pričakovati dokaj redno zagotavljanje lesa nizkega cenovnega razreda, ki ga bo mogoče predelati v lesne polproizvode (iverka, papirna kaša itd.). Del te lesne mase pa ne bo več uporaben niti za tako predelavo, ampak samo za lesno biomaso za kurjenje v kurilnih napravah.

Cilj je, da se za lesno-predelovalno industrijo porabi večina tega lesa, preostali del lesa in mehanski ostanki od spravila lesa pa se uporabijo kot kurivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja.

Država in občina bosta v sodelovanju z gozdarskim sektorjem, lastniki gozdov in javnimi podjetji s področja oskrbe s toplotno energijo načrtovali, organizirali in izvajali nekajletno »pospravljanje« poškodovanega lesa kot odgovor na ujme in bolezni.

Les, ki bo uporabljen kot kurivo, bo po predhodnem preverjanju ustreznosti uporabljen v Toplarni Celje in kotlu Furnirnice Merkscha.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Celje, d. o. o., Zavod za gozdove.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7437

4.1.3.9 Uporaba zelenih sekancev za ogrevanje v skupinskih kurilnih napravah

Za proizvodnjo toplote in/ali elektrike v večjih sistemih se lahko kot energent uporabljajo zeleni lesni sekanci. To so sekanci, ki imajo večji delež listov in iglic ter drobne vejevine. Vsebnost vode je večja (w % > 50 %), večji je tudi delež fine frakcije. Kot surovina za izdelavo zelenih lesnih sekancev se uporabljajo predvsem sečni ostanki (vejevina, vrhači). Ekonomičnost izdelave zelenih lesnih sekancev je zelo odvisna od tehnologije sečnje in spravila. V Sloveniji ostaja velik del sečnih ostankov neizkoriščen, glavni vzrok pa so predvsem stroški zbiranja in izdelave ter nerazvit trg s takimi sekanci. Zdaj namreč v Sloveniji nimamo večjega odjemalca zelenih sekancev, za razvoj domačega trga ni dovolj samo razvoj povpraševanja, potrebna je tudi analiza tehnoloških rešitev ter ocena realnih stroškov proizvodnje – torej ocena ekonomičnosti celotne verige (od gozda do končnega skladišča). Praviloma pa so zeleni sekanci najcenejša oblika lesnega goriva, ki je primerna za uporabo samo v večjih energetskih sistemih.

Za potrebe celjskega daljinskega ogrevanja se začnejo preizkusno uporabljati zeleni sekanci v kurilni napravi na lesno biomaso Furnirnice Merkscha.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Celje, d. o. o.

4.1.4 Horizontalni ukrepi

4.1.4.1 Lokalna energetska zasnova

Lokalni energetski koncept in odlok o načrtu kakovosti zraka se izvajata usklajeno.

Nosilec ukrepa: občina.

4.1.4.2 Informiranje in spodbujanje zmanjševanja toplotnih izgub stavb

Z zmanjševanjem toplotnih izgub stavb se zmanjšuje potreba po toploti za ogrevanje, sorazmerno s tem pa se zmanjšujejo tudi emisije onesnaževal zaradi ogrevanja. Energetska sanacija stavb je glavni dolgoročni ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Energetska sanacija stavb se lahko spodbuja s subvencijami države.

Občina bo zagotavljala prostore in delovno opremo za dejavnosti energetskosvetovalne službe ENSVET. Služba bo okrepljena, občane pa bo obveščala o možnosti brezplačnih energetskih nasvetov in pridobivanju informacij o nepovratnih sredstvih in posojilih, ki jih Eko sklad v okviru svojih dejavnosti namenja za zmanjševanje toplotne izgube stavb.

Nosilci ukrepa: država, občina, ENSVET.

4.1.4.3 Izvaja se energetska obnova objektov v občinski lasti

Občina ima že vpeljano energetsko knjigovodstvo v vseh celjskih šolah in vrtcih. Izdelane so tudi energetske izkaznice za večino javnih objektov, ki imajo več kot 50 m² ogrevalne površine. Na podlagi analiz in energetskih pregledov je za 25 objektov, ki so v občinski lasti, pripravljen poseben projekt energetske sanacije s prednostno izvedbo sanacije do konca leta 2019.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.1.4.4 Rezervacija območij za nizkoenergetsko gradnjo masivnih lesenih objektov, ogrevanih z obnovljivimi viri energije, zasnovanih in postavljenih z upoštevanjem vrednosti in meril v okolju mesta razpoznane identitetne – tradicionalne arhitekture

Stran 7438 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Občina določi v svojih prostorskih načrtih območja na nezgoščenih območjih poselitve, kjer nista kot prednosten način ogrevanja določena daljinsko ogrevanje in ogrevanje s plinom, ki so rezervirana samo za gradnjo masivnih lesenih objektov z nizko porabo energije za ogrevanje in hlajenje z obnovljivimi viri energije.

Država lahko zagotavlja za tako gradnjo posebne spodbude.

Priporočilo je, da se na takem rezerviranem območju gradijo stanovanjski ali drugi objekti, ki bodo prilagojeni značilnostim identitetnih objektov v štajerski kulturni krajini. Priporoča se, da se upoštevajo razpoznavne značilnosti, kot so: stavbe so pritlične ali enonadstropne, oblika tlorisa je vzdolžna (1 : 1,8). Razmerje med ostenjem in streho 1–1,5 : 1, oblika strehe je strma dvokapnica s čopi, napušči so kratki, kritina so bobrovci ali zarezniki. Lesena konstrukcija (stebri z vpetimi plohi) je lahko zaščitena z ometi (glina) in polepšana z barvo (bela, apnena). Okenske odprtine so zgoščene na osončenih fasadah, velikost je v skladu s sodobnimi zahtevami pravilne osvetlitve prostorov z dnevno svetlobo. Izvirnost likovnega oblikovanja stavbnih podrobnosti naj sledi značilnostim identitetnega stavbarstva.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.1.4.5 Natančna evidenca malih kurilnih naprav

Izvajalci dimnikarskih storitev sporočajo evidence kurilnih naprav in izmerjenih vrednosti emisij dimnih plinov (vrsta, tip, starost, moč kurilne naprave, rezultati meritev dimnih plinov, vrsta goriva, vlažnost drv itd.) v posebno spletno aplikacijo (EviDim). Država izvede povezljivost evidenc o nepremičninah Geodetske uprave Republike Slovenije, evidenc kurilnih naprav in evidenc o energetskih izkaznicah stavb.

Država zagotovi, da so ti podatki dostopni tudi občinam.

Nosilci ukrepa: država, izvajalci dimnikarskih storitev.

4.2 Ukrepi na področju prometa

Ukrepi na področju prometa prednostno temeljijo na prehodu (in vračanju) k trajnostni mobilnosti. Pri uporabi motorjev z notranjim izgorevanjem se spodbuja zamenjava takih motorjev z motorji brez izpustov ali z minimalnimi izpusti delcev ter k povečevanju učinkovitosti vseh vrst prometa.

4.2.1 Spodbujanje mestnega trajnostnega prevoza

Občina izvaja celostno prometno strategijo mesta Celje in načrt trajnostne mobilnosti na območju mesta Celje. Prednostni ukrepi so: − razbremenitev prometa v središču mesta z izgradnjo potrebnih obvoznic okrog mesta, − spodbujanje kolesarjenja in pešačenja z umestitvijo novih kolesarskih stez in površin za pešce, − uvedba sistema javnega potniškega prometa (kakovostne storitve, prestopne točke, informiranje, zagotavljanje varnosti), − izboljšanje infrastrukture za invalide, − izboljšanje trajnostne dostopnosti do šol, vrtcev, bolnišnice in drugih javnih ustanov, − odprava grajenih ovir za gibalno ovirane osebe na prometni infrastrukturi in vstopih v javne stavbe in poslovne prostore, − zagotovitev večje prometne varnosti, − zmanjšanje nasprotovanj med različnimi oblikami prometa, − zmanjšanje negativnega vpliva prometa na zdravje, − povečanje možnosti prevoza z javnim potniškim prometom, − zmanjšanje obsega uporabe motornih vozil v cestnem prometu.

Nosilca ukrepa: občina, država (v delu, ki se nanaša na obvoznice in spodbude javnega potniškega prometa).

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7439

4.2.2 Vpeljava mestnega javnega potniškega prometa

Občina uvede učinkovit mestni potniški promet predvidoma do leta 2018 z naslednjimi ukrepi:  določitev linij prevozov in voznega reda,  nakup vozil za javni potniški promet z izbiro vrste pogona.

Za vozni park mestnega potniškega prometa se nabavijo vozila na stisnjen zemeljski plin, hibridni ali električni pogon. Dopusten pa je tudi nakup avtobusov na pogon z notranjim izgorevanjem, ki ustrezajo najmanj emisijskemu razredu Euro VI. Ukrep je podprt z državnimi subvencijami.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.3 Zagotovitev parkirnih mest za kolesa

Občina zagotovi gradnjo in ureditev parkirišč za parkiranje in varno shranjevanje koles pred najbolj obiskanimi javnimi stavbami v mestu in na drugih območjih kolesarskih parkirnih mest.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.4 Nadgraditev sedanjih postaj/postajališč JPP za večjo prometno varnost in standarde kakovosti storitev JPP

Občina zagotovi izboljšanje povezav pločnikov do avtobusnih postajališč za JPP in ureditev varnih dostopov. Izboljša avtobusna postajališča JPP, da bodo zadoščala sodobnim standardom in bodo lahko dostopna tudi invalidom.

Kakovostno omrežje JPP se zagotovi s pregledom omrežja javnega potniškega prometa zaradi izboljšanja pokritosti celotnega mesta z dovolj pogostimi vožnjami – z izboljšanjem možnosti prestopov med mestnimi in primestnimi avtobusi ter vlaki.

Občina in podjetje za izvajanje mestnega in primestnega prometa zagotovita na spletnih straneh sprotne in odzivne podatke o voznih redih ter točne podatke o prihodu avtobusov na postajališče.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.5 Trajnostna parkirna politika

Občina zagotovi stimulirana parkirišča (predvidoma na železniški postaji in drugih območjih) za parkiranje avtomobilov, koles in uporabo javnega potniškega prometa z obrobja mesta v njegovo središče (parkiraj in se pelji – P + R).

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.6 Urejanje javnega potniškega prometa

Za povečevanje uporabe javnega potniškega prometa se prilagodi vozni red z možnostjo povečanja pogostosti odhodov mestnih avtobusov, uvede obveščanje potnikov z informacijami na elektronski tabli in prilagodijo vozni redi avtobusov šolskim urnikom.

Posebna pozornost se nameni možnim povezavam naselij z železniškimi postajami za zadovoljitev potreb po mobilnosti dnevnih migrantov, pri čemer je treba zagotoviti večjo točnost in zanesljivost železniškega prometa. Vozni redi in povezave rednih in šolskih prevozov se dodatno uskladijo.

Šolski avtobusi prevažajo tudi druge potnike.

Nosilci ukrepa: občina, država, prevoznik.

Stran 7440 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.2.7 Spodbujanje izdelave mobilnostnih načrtov in trajnostne mobilnosti

Subjekti javnega sektorja in gospodarskega sektorja na območju občine, ki do konca leta 2016 še niso izdelali mobilnostnih načrtov in ki imajo več kot 30 zaposlenih, naj jih za svoje potrebe izdelajo in v njih določijo ukrepe za povečanje trajnostne mobilnosti.

Državni organi in drugi subjekti javnega sektorja ter gospodarstva na območju občine morajo medsebojno uskladiti ukrepe iz svojih načrtov.

Državni organi in drugi subjekti javnega sektorja ter gospodarstva izvajajo ukrepe iz načrta in po potrebi načrte uskladijo in posodobijo.

Nosilci ukrepa: občina, država, posamezni subjekti javnega sektorja in gospodarski sektor.

4.2.8 Preusmeritev tovornega prometa na železnico

Zaradi povečanega tovornega prometa, ki ga imajo predvsem večji industrijski obrati, se ocenjuje, da so emisije prahu iz tovornega cestnega prometa dokaj visoke, zato jih je treba bistveno zmanjšati. Vsi nosilci izvajajo ukrepe, da se večji del tovornega prometa preusmeri na železnico.

Nosilci ukrepa: država, izvajalci gospodarskih dejavnosti, ki imajo svoje obrate na območju občine, Slovenske železnice, d. o. o., in Gospodarska zbornica Slovenije.

4.2.9 Optimizacija zimskega posipanja in soljenja cest

Ceste se bodo kar največ plužile, da se bo zmanjšala potreba po posipanju. Posipavale se bodo samo s soljo (natrijevim kloridom) ali s soljo z dodatki kalcijevih in magnezijevih kloridov. Posipanje z drobljenimi kamnitimi agregati je dopustno samo v izjemnih posebnih vremenskih razmerah. Ti izjemni primeri se opredelijo v načrtih zimske službe. Enako velja tudi za posipanje površin za pešce. Posipavanje s kamnitimi agregati je še vedno dopustno na malo ali zelo malo obremenjenih cestah nižjega reda na makadamskih voziščih, kjer bi drugačen način zimskega vzdrževanja povzročal prevelike težave v prometu. Ti odseki cest morajo biti opredeljeni v načrtih zimske službe.

Nosilci ukrepa: občina, država, izvajalci zimske službe.

4.2.10 Dostavna in komunalna vozila ter taksi služba Vozni park komunalnih služb se bo postopoma obnavljal z vozili na stisnjen zemeljski plin, hibridni ali električni pogon. Dopusten je tudi nakup vozil na pogon z notranjim izgorevanjem, ki ustrezajo najmanj emisijskemu razredu Euro VI. Podjetja pripravijo akcijske načrte za uvajanje okolju prijaznih vozil v svoje vozne parke.

Občina določi pogoje za taksi službo in voznike taksijev spodbuja k uporabi vozil z manjšim izpustom prašnih delcev.

Občina določi pogoje za dostavna vozila in spodbuja izvajalce dostavnih služb k uporabi okolju prijaznih vozil. Podjetja pripravijo akcijske načrte za uvajanje okolju prijaznih vozil v svoje vozne parke.

Občina določi pogoje za vozila služb varovanja in spodbuja izvajalce dejavnosti varovanja k uporabi okolju prijaznih vozil. Podjetja pripravijo akcijske načrte za uvajanje okolju prijaznih vozil v svoje vozne parke.

Država lahko zagotovi dodatne spodbude za zamenjavo komunalnih, dostavnih, taksi in drugih vozil.

Nosilci ukrepa: občina, izvajalci občinskih komunalnih javnih služb, taksi služb, dostavnih služb in služb varovanja.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7441

4.2.11 Spodbujanje elektromobilnosti in njen preboj

Ne glede na to, da je končni cilj z vidika kakovosti zraka prehod k prevozu blaga na železnici in k trajnostni mobilnosti potnikov, lahko v prehodnem obdobju prehod dizelskih motorjev osebnih avtomobilov k elektromotorjem pomembno prispeva k zmanjšanju izpustov delcev.

Občina in država bosta usklajeno zagotavljali ukrepe za odpravljanje ovir za preboj elektromobilnosti in spodbujanje elektromobilnosti, zlasti pa še:  občina bo na svojih zemljiščih omogočila postavitev ustrezne pametne polnilne infrastrukture ob upravnih občinskih objektih, ob objektih upravnih enot, fakultet, študentskih domov, bolnišnic in zdravstvenih domov in drugih objektih občinske in državne javne uprave, kjer imajo občani dnevne opravke. Občina bo po ureditvi – rezervaciji zemljišč ponudila ustrezno usposobljenemu subjektu, ki izvaja dejavnost storitve polnjenja, da postavi ustrezno pametno polnilno infrastrukturo, pri čemer bodo polnilnice delovale pri pobiranju stroškov polnjenja, pobiranja parkirnine ob možnostih sodobnih načinov plačila,  občina (oziroma upravniki parkirišč z več kot 50 parkirnimi mesti) bo na javnih parkiriščih v mestu zagotovila, da bo vsaj 2 % parkirnih mest opremljenih z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo. Občina bo po ureditvi – rezervaciji zemljišč ponudila ustrezno usposobljenemu subjektu (dejavnost polnjenja), da postavi ustrezno pametno polnilno infrastrukturo, pri čemer bodo polnilnice omogočale uporabo sodobnih načinov plačila,  občina bo s predpisi uredila, da morajo bodoči investitorji skupnih stanovanjskih stavb od leta 2018 naprej na parkiriščih lastnikov stanovanj, kjer je več kot 30 parkirnih mest, zagotoviti na to število parkirnih mest vsaj eno parkirno mesto in pametno polnilno infrastrukturo,  občina spodbuja trgovce in gostince, da opremijo parkirne površine z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo,  občina bo spodbujala zamenjavo zastarelih komunalnih vozil z nizkimi emisijskimi razredi Euro s hibridnimi/elektro vozili, pri čemer bodo komunalna podjetja postopno zagotovila potrebno pametno polnilno infrastrukturo,  država bo glede na finančne vire za vsaj tri leta zagotavljala ustrezne spodbude za nakup osebnih in poslovnih vozil, avtobusov in komunalnih vozil, pri čemer bo delež spodbud z območij s slabo kakovostjo zraka višji,  država lahko zagotavlja dodatne spodbude za elektromobilno infrastrukturo.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.2.12 Spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina

Ekološki vidik je v načrtovanju prometa postal ena od najpomembnejših postavk pri razvoju in načrtovanju novih rešitev. Za doseganje želenih okoljskih in tudi ekonomskih ciljev je treba pri prometnem načrtovanju upoštevati tudi smernice razvoja trajnostne mobilnosti, katerih del je uvajanje alternativnih pogonskih goriv. Kot okoljsko, ekonomsko in tehnološko najprimernejše alternativno pogonsko gorivo se vse bolj uveljavlja stisnjen zemeljski plin ali CNG (angl. compressed natural gas).

Uporabo CNG je treba spodbujati predvsem: − v javnem potniškem prometu občine, − v občinskih javnih gospodarskih službah, − v drugih storitvenih panogah (taksi služba, pošta, prevozniki …), − v osebnem potniškem prometu.

Skladno z zelo načelnimi in splošnimi usmeritvami Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in drugimi usmeritvami s področja varovanja zraka je treba izoblikovati polnilno infrastrukturo z naslednjimi cilji: − razviti je treba tipske polnilne postaje, ki bodo zadostile potrebe (zmogljivosti polnjenja) veliki večini uporabnikov, − usmeriti se je treba primarno v oskrbo vozil, hkrati pa izkoristiti druge potenciale stisnjenega zemeljskega plina in polnilne infrastrukture (polnjenje premičnih Stran 7442 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

zalogovnikov za nadomeščanje ekonomsko manj ugodnih energentov: kurilno olje in utekočinjen naftni plin), − ob polnilni postaji za stisnjen zemeljski plin je treba na polnilnico namestiti tudi polnilno postajo za električna vozila z zadostno zmogljivostjo (hitre polnilne postaje), − nujno je vključevanje obnovljivih virov energije (biometan), − objekt mora ustrezati standardom oz. usmeritvam s področja učinkovite rabe energije.

Nosilci ukrepa: občina, država, Energetika Celje, d. o. o.

4.2.13 Izboljšanje cestne infrastrukture za kolesarje in pešce

Izboljša se cestna infrastruktura za pešce in kolesarje ob lokalnih in državnih cestah, da bi omogočili nemotorizirane oblike prevoza iz bližnjih zaselkov. Občina in država izdelata načrt, da se vse kolesarske steze povežejo v enotno omrežje in da se zagotovi izgradnja teh povezav vsaj do konca leta 2020.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.14 Odprava zastojev v prometu in zagotavljanje visoke prometne pretočnosti za JPP

Dokler zavzemajo osebni avtomobili večino v prevozu oseb, je eden od pomembnih ukrepov odprava zastojev in povečanje prepustnosti v prometu, pri čemer ima še posebno prednost zagotavljanje pretočnosti JPP.

Za območje občine bo opravljena ustrezna analiza prepustnosti prometa in na tej podlagi potrebni ukrepi.

Nosilca ukrepa: občina in država.

4.2.15 Omejevanje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah na območjih s slabo kakovostjo zraka takrat, kadar agencija razglasi čezmerno onesnaženost

Omeji se hitrosti na odsekih avtocest na območju občine in avtocestnih odsekov, ki se priključujejo nanj takrat, kadar agencija razglasi čezmerno onesnaženost.

Agencija z uporabo modela COPERT ocenjuje, da so emisije delcev iz osebnega motornega prometa s povprečno sestavo vozil v Sloveniji pri hitrosti 110 km/h za četrtino manjši kot pri hitrosti 130 km/h. Pri zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 90 km/h pa je zmanjšanje emisij delcev kar 40-odstotno. Znižanje hitrosti zmanjša tudi obremenitve s hrupom, manjše so poraba goriva in emisije toplogrednih plinov, obenem pa je varnost udeležencev prometa večja ob nezmanjšani pretočnosti cest. Poskrbljeno bo za nadzor in uveljavljanje omejitev hitrosti.

Država bo ob uvedbi ukrepa in še pred prvo naslednjo sezono preseganj mejnih vrednosti intenzivno obveščala javnost o pripravi in izvajanju ukrepa.

Ukrep se bo začel izvajati na območju preseganja najmanj do konca leta 2019.

Cilj izvajanja ukrepa je skrajšati obdobja in število večdnevnih zaporednih preseganj dnevnih mejnih vrednosti in znižati raven delcev PM10 v zunanjem zraku.

Nosilec ukrepa: država.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7443

4.12.16 Priročnik in promocija varčne vožnje (prilagojen za kakovost zraka)

Država izdela priročnik varčne vožnje s ciljem zmanjšati porabo goriva, povečati varno vožnjo in zmanjšati izpuste delcev. Priročnik objavi na spletni strani ministrstvo, pristojno za okolje.

Država vsako leto izvaja razne aktivnosti v zvezi z varčno vožnjo v različnih oblikah in na tem področju sodeluje z različnimi deležniki.

Občina se bo na svoj krajevno primeren način vključevala v obveščanje in uporabljala priročnik ter druga gradiva, pripravljena na državni ravni.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.2.17 Ustanavljanje klubov lastnikov avtomobilov in skupne uporabe avtomobilov

Za zmanjševanje števila avtomobilov bo država v sodelovanju z občino spodbujala in promovirala ustanavljanje lokalnih klubov lastnikov avtomobilov za skupno rabo avtomobilov. Namen skupne uporabe avtomobilov je, da skupinski lastniki avtomobilov skupno načrtujejo deljeno uporabo avtomobilov in jih tudi skupaj vzdržujejo.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.18 Zagotavljanje prevoza na klic gibalno oviranim osebam in skupinam ljudi, ki nimajo ali ne želijo imeti osebnega avtomobila, ter prevoza z območij, kjer ni smiselno imeti JPP z rednim voznim redom (prevoz na »zahtevo«)

Občina bo preverila smiselnost ukrepa po vzpostavitvi in začetku delovanja JPP. V kolikor se naveden ukrep izkaže za učinkovitega, bo nov način prevoza intenzivno promovirala in komunicirala z občani, tudi s ciljem, da bi gospodinjstva zmanjšala količino lastnih osebnih avtomobilov.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.19 Spodbujanje trajnostnega prevoza za prihod v službo

Ministrstvo, pristojno za promet, v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za okolje, gospodarstvo, javno upravo in zdravje, prouči še druge možnosti spodbujanja trajnostnega prevoza za prihod v službo, tudi z ugodnejšim vračilom potnih stroškov.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, bo izdelalo nov model vrednotenja stroškov za povrnitev potnih stroškov in ga takoj uvedlo v uporabo, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pa ga bo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije poskusilo uvesti tudi v gospodarstvo.

Nosilca ukrepa: država, Gospodarska zbornica Slovenije.

4.2.20 Zagotavljanje prevoza koles na avtobusih in vlakih v primestnem in medkrajevnem prometu

Ministrstvo, pristojno za promet, v sodelovanju z izvajalci primestnega in medkrajevnega avtobusnega in železniškega prometa začne leta 2017 uvajati in zagotavljati prevoz koles na avtobusih in v vlakih.

Nosilec ukrepa: država.

Stran 7444 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.2.21 Ureditev kolesarskih stez in cestišč za uporabo koles ter odprava ključnih pomanjkljivosti za množično uporabo kolesarjenja za dnevne opravke

Občina bo pregledala vse kolesarske poti, ki bi jih lahko uporabljalo več kolesarjev za dnevne opravke (prihod v službo, šolo, prihod do državnih, občinskih in javnih mest, prostočasne aktivnosti, trgovine in lokali, parki ….) ter ugotovila ključne pomanjkljivosti, kot so: manjkajoči deli kolesarskih stez; ovire na stezah; nepravilno ali pomanjkljivo postavljena križanja kolesarskih stez s cestami; nepravilno ali pomanjkljivo postavljena križanja kolesarskih stez s pločniki; nepravilno ali pomanjkljivo postavljena križanja kolesarskih stez z avtobusnimi postajališči; neosvetljeni deli stez; pomanjkljive označbe; nevarna križanja; poškodbe na stezah in cestah; pomanjkljivosti čiščenja pločnikov pozimi; pomanjkanje varnih stojal za kolesa; relativno nizka kolesarska kultura posameznikov; uporaba kolesarskih stez s kolesi na motorni pogon …

Na podlagi analize bo občina začela postopoma odpravljati vse pomanjkljivosti.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.22 Sprotna in intenzivna promocija novih kolesarskih stez

Občina bo skupaj z drugimi deležniki (kolesarske mreže, športna združenja, okoljevarstvene organizacije, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob »odprtju« kolesarskih stez, kolesarskih prireditvah (in športnih in rekreacijskih) in ob vseh priložnostih, zlasti pa na začetku kolesarske sezone, promovirala kolesarjenje za prevoz v službo in po dnevnih opravkih.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vsa gradiva in promocijski material označijo z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, označbami kakovosti zraka v Sloveniji in navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje/prireditev s ciljem ustvariti trajne učinke na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.23 Sprotna in intenzivna promocija uporabe JPP

Občina bo skupaj z drugimi deležniki (upokojenska združenja, delodajalci, okoljevarstvene organizacije, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob »odprtju« novih avtobusnih prog, uvedbi novih avtobusov in ob vseh priložnostih ter zlasti na začetku šolske sezone, študijskega leta in ob drugih priložnostih promovirala javni potniški promet za prevoz v službo in po dnevnih opravkih.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vsa gradiva in promocijski material označijo z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, označbami kakovosti zraka v Sloveniji ter navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje – prireditev s ciljem ustvariti trajne pozitivne učinke na zdravje ljudi in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.24 Ureditev pločnikov, varnih prehodov za pešce in odprava ključnih pomanjkljivosti, ki ovirajo pešačenje

Občina bo pregledala večino poti – pločnikov in prehodov za pešce –, ki jih bi lahko dejansko uporabljalo večje število pešcev za dnevne opravke (prihod v službo, šolo, do državnih/občinskih stavb in javnih mest, za prostočasne dejavnosti, obisk trgovin, lokalov, parkov ….), in odpravila ključne pomanjkljivosti, kot so: manjkajoči deli pločnikov, ovire na pločnikih, nepravilno ali pomanjkljivo postavljeni prehodi za pešce, neosvetljeni deli cest, Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7445

nevarna križanja, luknje na cestah in neprijetnosti zaradi njih, ko mimo vozeča vozila ali kolesa pešce poškropijo, slabo čiščenje pločnikov pozimi itd.

Občina bo na podlagi analize stanja začela odpravljati vse pomanjkljivosti.

V občini bodo vzpostavljene površine za pešce skupaj z ukrepi omejevanja in umirjanja prometa.

Občina bo skupaj z državo promovirala nove površine za pešce in sodelovala z občani, da jih bodo dejansko začeli vsak dan uporabljati, s čimer se bo zmanjšala uporaba avtomobilov.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.25 Promocija – kampanje:

a) pešačenje in pohodništvo Občina in država bosta skupaj z drugimi deležniki (upokojenska združenja, delodajalci, okoljevarstvene organizacije, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja, kulturna društva ipd.) na pohodniških prireditvah z množično udeležbo in ob drugih priložnostih promovirali pešačenje in pohodništvo tudi v smislu vsakodnevne hoje v službo in po opravkih skupaj s kombinacijo javnega potniškega prometa (pešačenje do postajališč in postaj). Cilj teh akcij je varovanje ustrezne kakovosti zraka.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vsa gradiva in promocijski material označijo z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, označbami kakovosti zraka v Sloveniji in navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje – prireditev s ciljem trajnih učinkov na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

b) pešačenje in tek Občina bo skupaj z drugimi deležniki (športna, kulturna in pohodniška društva, organizatorji športnih prireditev in maratonov, delodajalci, okoljevarstvene organizacije, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob pohodih, tekaških tekmah in prireditvah ter ob maratonih in vseh priložnostih promovirala pešačenje in pohodništvo tudi v smislu hoje v službo in po opravkih ter skupaj s kombinacijo javnega potniškega prometa (pešačenje do postajališč in postaj). Cilj teh akcij je varovati kakovost zraka.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vsa promocijska in druga gradiva označijo z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, označbami o kakovosti zraka v Sloveniji in navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje/prireditev s ciljem doseči trajne učinke na zdravje in okolje glede kakovosti zraka.

c) pešačenje in planinarjenje Občina in država bosta skupaj z drugimi deležniki (upokojenska združenja, delodajalci, okoljevarstvene organizacije, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja, planinska društva ipd.) promovirali pešačenje in pohodništvo tudi v smislu vsakodnevnega pešačenja v službo in po opravkih v kombinaciji z javnim potniškim prometom (peš do postajališč in postaj). Cilj teh akcij je varovati kakovost zraka. Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vsa promocijska gradiva označijo z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, označbami kakovosti zraka v Sloveniji in navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje/prireditev s ciljem doseči trajne učinke na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

Stran 7446 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.2.26 Kolesu prijazna vrtec in šola

Vsakodnevno prevažanje otrok v šole in vrtce z avtomobili je tudi eden od razlogov za poslabševanje kakovosti zraka v mestih. Občina bo v sodelovanju z vrtci in šolami na svojem območju proučila vse možnosti drugačnega prihoda otrok v vrtec in šolo.

V sodelovanju z vrtci in šolami bo odpravila ovire in vzpostavila vse potrebne pogoje, da bo čim več otrok prišlo v vrtec ali šolo peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.27 Peš v šolo in vrtec

Otroci iz vrtca in nižjih razredov osnovne šole bi morali več hoditi v vrtec/šolo peš in se manj prevažati s starši v avtomobilih.

Občina se bo v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami ter združenji staršev dogovorila o ukrepih, ki bodo omogočali otrokom varno pot v šolo ali vrtec peš, zato je treba:  preveriti varnostne okoliščine in ustrezno ukrepati,  preveriti prometno varnost in ustrezno ukrepati,  odstraniti vse fizične ter druge ovire in prepreke na poti do šole,  vzpostaviti vse potrebne infrastrukturne objekte in naprave za učinkovit in varen prihod otrok v vrtec in šolo.

Občina bo v sodelovanju s starši in šolami znova preverila ustreznost zagotavljanja avtobusnih prevozov otrok v šolo in jih po potrebi spremenila. Nepotrebni avtobusni prevozi v bližini šol se ukinejo, tam, kjer ni avtobusnega prevoza v šolo, a bi bil potreben, pa se spet uvedejo. Zlasti je treba pri starših in mladih doseči, da se bodo bolj zavedali pomena in koristi pešačenja.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.28 Uvedba izposoje koles v občini

Občina bo uvedla sistem izposoje koles.

Država lahko v ta namen zagotovi dodatne spodbude.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.3 Ukrepi na drugih področjih

4.3.1 Podporni in drugi ukrepi

4.3.1.1 Povečanje učinkovitosti javne uprave za boljšo kakovost zraka

Javna uprava, celoten javni sektor in javne službe lahko za svoje delovanje bolje izkoristijo možnosti svetovnega spleta za manjše obremenjevanje okolja, tudi na področju kakovosti zraka.

Javna uprava, javni sektor in javne službe bodo izkoristile vse možnosti, ki jih omogoča svetovni splet, da bodo zasebni in poslovni uporabniki lahko urejali svoje zadeve z njimi na daljavo.

Za uresničitev tega cilja bodo v naslednjih treh letih še več svojega dela prilagodili elektronskemu poslovanju prek spleta in bodo zato potrebe po fizičnem dostopu do njih znatno manjše.

Nosilci ukrepa: država, občina in vsi subjekti javnega sektorja ter javnih služb z njune pristojnosti.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7447

4.3.1.2 Ozelenitev mesta

Na površine rastlin se adsorbirajo delci, zato se znižajo koncentracije delcev v zraku. Rastline absorbirajo tudi druga onesnaževala, npr. dušikove okside in ozon, in tako pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka. Zelene površine prispevajo tudi k zmanjševanju mestnega toplotnega otoka, izboljšajo mikroklimo in so eden izmed ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Obstoječe zelene površine v mestu se skrbno varujejo, hkrati pa se pri načrtovanju novih upošteva njihov pomen za kakovost zraka tako pri obsegu novih zelenih površin kakor tudi pri izbiri vrst zasajenih rastlin. Posebna pozornost se namenja zasajevanju območij ob avtocesti.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.3.1.3 Delovanje posebnega spletnega mesta za kakovost zraka in njegovo izboljševanje

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino vzdržuje in nadgrajuje spletno mesto z informacijami v zvezi s kakovostjo zraka z naslednjimi vsebinami:  pomen kakovosti zraka,  pomen čistega zraka za zdravje,  letni podatki o preteklih emisijah in temeljne značilnosti teh emisij glede na čas (analize, trendi ipd.), podatki o učinkih ukrepov,  viri emisij po skupinah (male kurilne naprave, promet, industrija in drugi viri),  ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, ki jih lahko v vsakodnevnem življenju izvajajo posamezniki in gospodinjstva,  kratkoročni ukrepi, ki so predvideni pri nekajdnevnem zaporednem in visokem preseganju mejnih vrednosti,  dostop do tega odloka,  povezave na druga spletna mesta s področja vsebin kakovosti zraka (EU, organizacije civilne družbe s področja kakovosti zraka, evropska mesta in regije),  povezave na spletna mesta občine v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, podatki za informacije in stike.

Za uspešno uporabo informacij s spletnega mesta se izvaja promocija spletnega mesta, pri čemer se informacije sporočajo gospodinjstvom tudi drugače.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.3.1.4 Izvajanje stalne medsektorske sociološko-ekonomske analize kot podlage za načrtovanje ukrepov

Ministrstvo, pristojno za okolje, izvaja stalno medsektorsko sociološko-ekonomsko analizo o socioloških, ekonomskih in drugih okoliščinah ter pogojih za ravnanje ljudi in gospodinjstev glede kakovosti zraka. Na podlagi izsledkov analize je treba vsako leto čim bolj natančno načrtovati uporabo virov za izboljšanje kakovosti zraka in spremembe načrtov za kakovost zraka.

Nosilec ukrepa: država.

4.3.1.5 Izobraževanje in ozaveščanje o kakovosti zunanjega zraka

Ministrstvo, pristojno za okolje, ministrstvo, pristojno za zdravje, in občine skupaj izvajajo akcije izobraževanja in ozaveščanja javnosti – kampanje o kakovosti zraka in o tem odloku takoj po njegovem sprejetju.

Kampanje so vsakokrat osredotočene na drug in konkreten vidik kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

Stran 7448 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.3.1.6 Preprečevanje ognjemetov med kurilno sezono

Ognjemeti med kurilno sezono zelo poslabšajo kakovost zraka za več dni zapored.

Občina se odpoveduje ognjemetu med kurilno sezono.

Občina bo proučila možnost, da namesto ognjemetov raje priredi svetlobne laserske predstave, in si prizadevala, da bodo tako zamenjavo sprejeli tudi tisti občani, ki se navdušujejo nad ognjemeti.

Občina bo krajevno in časovno primerno vse poslovne in druge subjekte ter občane na območju preseganja mejnih vrednosti med morebitnimi pripravami na ognjemete ozaveščala o škodljivosti ognjemetov za kakovost zraka in zdravje ljudi ter o drugih škodljivih vplivih na okolje, zlasti glede vznemirjanja domačih in divjih živali. Vse potencialne pripravljavce in izvajalce ognjemetov bo skušala pravočasno prepričati, da ognjemetov ne bo.

Država si bo skupaj z občino prizadevala za dosego tega cilja.

Nosilec ukrepa: občina.

5.3.1.7 Vključitev zagotavljanja kakovosti zraka v občinske akte

Občina zagotavlja vključevanje problematike kakovosti zraka v vse svoje akte tako, da načrtovanje in izvajanje aktov zajema tudi ukrepe za boljšo kakovost zunanjega zraka iz tega odloka in drugih predpisov, ki vplivajo na kakovost zraka.

Nosilec ukrepa: občina.

4.3.1.8 Spodbujanje in promocija tehnoloških rešitev za izboljšanje kakovosti zraka na področju URE in OVE ter trajnostne mobilnosti

Država bo skupaj z znanostjo in gospodarstvom spodbujala tehnološki razvoj za izboljšanje kakovosti zraka na področju URE in OVE ter trajnostne mobilnosti v Sloveniji in zagotavljala ustrezne spodbude (oziroma bo pri ustreznih razpisih kot eden od prednostnih učinkov upoštevano tudi izboljšanje kakovosti zraka), tako da bodo inovacije na teh področjih takoj uporabljene za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji, uporabljene pa bodo tudi za tržni preboj na svetovnem tržišču.

Nosilec ukrepa: država.

4.3.1.9 Prostorsko načrtovanje skladno s potrebami za izboljšanja kakovosti zraka

Uporaba prostora in načrtovanje njegove uporabe bistveno vplivata tudi na kakovost zraka tako z vidika učinkovitosti ogrevanja poslovnih in zasebnih stavb kot trajnostne mobilnosti.

Dosedanje prostorsko načrtovanje je premalo upoštevalo problematiko kakovosti zraka s teh dveh vidikov in je premalo prispevalo k ohranjanju in vzdrževanju kakovosti zraka.

Občina bo pri prostorskem načrtovanju upoštevala vidike kakovosti zraka in načrtovala predvsem zaokrožena in strnjena območja poselitve, ki bodo omogočala stroškovno učinkovito daljinsko ogrevanje ali uporabo plina in toplotnih črpalk. Območja bodo načrtovana tudi tako, da bo omogočena učinkovita uporaba javnega potniškega prometa, kolesarjenje in pešačenje, s čimer se bo zmanjšala potreba po vsakodnevni uporabi osebnega avtomobila.

Nosilec ukrepa: občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7449

4.3.1.10 Izdelava videoprodukcij, digitalnih in animiranih vsebin s področja kakovosti zraka in njihovo predstavljanje javnosti

Za boljšo kakovost zraka bodo pripravljene ustrezne in konkretne videoprodukcije in digitalizirane (tudi animirane) vsebine po tematskih sklopih.

Vsebine bodo trajno dostopne na spletnih mestih ministrstva, pristojnega za okolje, in organov v njegovi sestavi, prek spleta pa dostopne vsem občinam v Sloveniji, zlasti tistim, ki živijo na območjih s povečanimi mejnimi vrednostmi izpustov.

Posamične vsebine bodo v sodelovanju z ministrstvom namenjene javnosti, in sicer ob začetku kurilne sezone, nenadnih dogodkih, sprejetju predpisov s področja kakovosti zraka ipd., in večkrat predvajane po televiziji.

Nosilec ukrepa: država.

4.3.1.11 Določitev skrbnika izvajanja tega odloka v občini

Občina in ministrstvo, pristojno za okolje, določita za uresničevanje nalog in ciljev iz tega odloka skrbnika (upravitelja) v enem mesecu po sprejetju odloka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.3.2 Gospodarski ukrepi

4.3.2.1 Izvajalci gospodarskih dejavnosti

Izvajalci gospodarskih dejavnosti se zavedajo pomena kakovosti čistega zraka za okolje in zdravje ljudi, zato se dejavno lotijo postopkov in ukrepov za zmanjševanje izpusta trdih delcev iz obratovanja njihovih naprav. Priporoča se izvajanje ukrepov, navedenih v nadaljevanju.

Nosilci ukrepov: izvajalci gospodarskih dejavnosti (pravne in fizične osebe), ki imajo svoje obrate na območju občine, gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica.

4.3.2.2 Uveljavitev sistema ravnanja z okoljem

Izvajalci gospodarskih dejavnosti izvedejo usposabljanje za uveljavitev sistema ravnanja z okoljem v vseh podjetjih (po lastnih finančnih in kadrovskih zmožnostih), ki vključujejo pripravo načrta za usposabljanje, organizacijske prilagoditve in naložbe.

4.3.2.3 Spodbujanje uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij BAT (angl. best available technology)

Izvajalci gospodarskih dejavnosti v tem okviru spodbujajo uporabo tehnologij, ki najmanj obremenjujejo zrak z delci PM10.

4.3.2.4 Zmanjševanje prašenja pri prevozu sipkega tovora

Izvajalci gospodarskih dejavnosti zagotovijo prevoz sipkega tovora v glavnem na pokritih tovornjakih ali v cisternah.

Pri pretovoru sipkih materialov je treba zagotoviti:  prostore za pretovor, ki morajo biti popolnoma ali čim bolj zaprti,  odsesavanje lijakov na presipnih mestih,  uporabo učinkovitih sistemov filtriranja in zbiranja delcev iz ubežnih emisij (filtri),  kontrolirano delovanje odsesalnih naprav,  uporabo vetrobranov pri pretovoru na odprtem, Stran 7450 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

 prepoved pretovora pri visokih hitrostih vetra (določiti mejo v m/s),  prilagajanje višine iztresenega materiala spreminjajoči se višini nasutja,  prašenje – megličenje z vodo na izstopnih odprtinah in v zbirnih lijakih,  tesnjenje mest, kjer lahko nastane ubežna emisija.

Priporoča se, da izvajalci gospodarskih dejavnosti kar najbolj in po lastnih zmožnostih zagotavljajo kontrolirano izvajanje pretovora sipkega tovora v cisterne, s čimer se zmanjšajo enkratni izpusti sipkega tovora v okolico. Priporoča se tudi zapiranje strojev in druge opreme za obdelavo trdnih snovi (mletje, mešanje).

4.3.2.5 Zaščita površin

Izvajalci gospodarskih dejavnosti zaščitijo in preprečujejo odnašanje prašnih delcev z vseh odprtih površin zemljišč.

4.3.2.6 Skupne naloge občine in gospodarstva

Občina bo vse večje gospodarske subjekte povabila, da skupaj pregledajo možnosti so/delovanja za izboljšanje kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: občina, gospodarstvo.

4.4 Kratkoročni ukrepi

Kratkoročni ukrepi se izvajajo zaradi skrajšanja obdobij s preseženimi dnevnimi mejnimi vrednostmi PM10 v zunanjem zraku. Kratkoročni ukrepi vsebujejo priporočila občanom in raznim ustanovam, da v okviru svojih možnosti začasno zmanjšajo emisije delcev pri uporabi prometnih sredstev in kurilnih naprav za ogrevanje ter drugih naprav, ki oddajajo večje količine delcev.

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino pripravi zloženko s priporočili občanom za zmanjševanje emisij PM10 v času čezmerne onesnaženosti s PM10 , vključno s priporočili o ravnanju v času čezmerne onesnaženosti za zmanjševanje vplivov na zdravje. Zloženka vsebuje tudi druge informacije o onesnaženosti zraka na območju občine.

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravi pravne podlage za učinkovitejše izvajanje kratkoročnih ukrepov za podelitev pooblastil občini, ki ji omogočajo, da v času preseganja mejnih vrednosti lahko omeji promet, način ogrevanja gospodinjstev in sprejme še druge kratkoročne ukrepe (npr. prepove ognjemete na območju celotne občine).

Nosilci ukrepa: občina, država, povzročitelji obremenitve.

5. Drugi podatki

Skladno s točko 1.10 priloge 7 Uredbe o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) so vsi razpoložljivi podatki ali njihovi viri, ki niso vsebovani v tem odloku, objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/zrak/).

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7451 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi subjekti subjekti Drugi 2018 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017 0 0 0 0 0 država Skupaj 122.709 122.709 245.418 613.548 0 0 0 0 0 2019 40.903 81.806 204.516 0 0 0 0 0 2018 40.903 81.806 204.516 Financiranje država država Financiranje 0 0 0 0 0 2017 40.903 81.806 204.516 0 0 0 5.000 občina 30.000 Skupaj 300.000 300.000 105.000 0 0 0 2019 1.667 10.000 35.000 100.000 100.000 0 0 0 2018 1.667 10.000 35.000 Financiranje občina občina Financiranje 100.000 100.000 0 0 0 2017 1.667 10.000 35.000 100.000 100.000 CELJE 0 0 0 5.000 5.000 Celotna Celotna projekta projekta 422.709 422.709 300.000 275.418 718.548 vrednost vrednost VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ EZ EZ P Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna eno- starejše Priključitev stavbe ali dvostanovanjske po postaje toplotne -nakup možna EZ. Največja 2.000 je spodbuda EUR. Od skupne vsote 5.000.000 EUR po za sklada Programu se spremembe podnebne za bo samo da ocenjuje, skupno preseganj območja polovica zagotovljena spodbud Višina sredstev. bo preseganj za območja med razdelitev višja, sama območji preseganj je od načelna in odvisna interesa samega ob razpisu. gospodinjstev MOP pripravlja Gradiva resorji, z drugimi skupaj tiskana dostavlja občina gradiva gospodinjstvom. ba sistemov ba sistemov iritev plinovodnega iritev plinovodnega Ukrep Ukrep Š omrežja na objektov Priključevanje omrežje plinovodno spodbujanje Dodatno obstoječih zamenjav z naprav kurilnih kurilnimi ustreznejšimi drugimi napravami in z ogrevanja načini obnovljivimi viri energije Svetovanje in informiranje boljše za občanom malih kurilnih posluževanje naprav in merjenje biomase lesne vlažnosti Izobraževanje in posebnega vzpostavitev za umno mesta spletnega biomase kot uporabo lesne kurilnih goriva v malih napravah Izvajanje poostrenega kurjenjem nadzora nad v malih kurilnih odpadkov napravah daljinskega ogrevanja iz ogrevanja daljinskega (z lesom biomase lesne in kakovosti slabše ostankimehanskimi v procesu proizvodnem na industrije lesne in bližnje Celja območju okolice) za sistemov širitev daljinsko ogrevanje Št. ukrepa 4.1.1.1 Oskr 4.1.1.2 odjema in Povečevanje 4.1.2.1 4.1.2.2 4.1.3.1 4.1.3.2 4.1.3.3 4.1.3.4 PRILOGA 2: PODROBNEJŠI PROGRAM UKREPOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE

Stran 7452 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi subjekti subjekti Drugi 2018 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017 0 0 0 0 0 0 0 3.571 3.571 država Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 2019 1.190 0 0 0 0 0 0 0 2018 1.190 Financiranje država država Financiranje 0 0 0 0 0 0 0 2017 1.190 0 0 0 0 0 0 0 občina 20.000 Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 2018 10.000 Financiranje občina občina Financiranje 0 0 0 0 0 0 0 2017 10.000 0 0 0 0 0 0 3.571 3.571 20.000 20.000 Celotna Celotna projekta projekta vrednost vrednost 2.400.000 2.400.000 0 700.00 1.600.000 400.000 400.000 0 700.000 0 800.000 800.000 0 850.000 850.000 1.700.000 0 0 0 800.000 0 0 0 0 0 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P K K Konkretna višina sredstev sredstev višina Konkretna države spodbude in delež ob razpisu. znana bosta za razpis Javni energetske sofinanciranje v lasti in stavb prenove v letih 2017 in rabi občin 2018, objavljen 24. 3. 2017, Ministrstvo za JZP infrastrukturo, – energetsko pogodbeništvo. Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna pripravo je za Skupno platforme predvideno 25.000 EUR (za vse načrte torej za Načelno skupaj). s sedem. deljeno en načrt Šlo bo za kombinacijo različnih sredstev investitorjev. Višina sami znana ob bo sredstev projekta. pripravi Ukrep Ukrep kakovosti Zagotavljanje lesnih goriv v malih kurilnih skupne napravah preko platforme spletne in delovanje Vzpostavitev mobilnega centra demonstracijskega za kurjenje v malih kurilnih napravah (sanitarno Sanacija slovenskih čiščenje) še gozdov in uporaba lesne biomase uporabne v gorivo kot trdno daljinskega kotlovnicah ogrevanja nenadnih Obvladovanje velikih presežkov lesne in po ujmah biomase v gozdovih izbruhih bolezni sekancev zelenih Uporaba v skupinskih za ogrevanje napravah kurilnih Lokalna energetska zasnova spodbujanje in Informiranje toplotnih zmanjševanja stavb izgub za Rezervacija območij gradnjo nizkoenergetsko masivnih lesenih objektov, z obnovljivimi ogrevanih in viri energije, zasnovanih z postavljenih in vrednosti upoštevanjem mesta meril v okolju – identitetne razpoznane arhitekture tradicionalne obnova objektov v občinski v občinski obnova objektov lasti v letih v lasti in rabi občin 2017 in 2018 Št. ukrepa 4.1.3.5 4.1.3.6 4.1.3.7 4.1.3.8 4.1.3.9 4.1.4.1 4.1.4.2 4.1.4.3 Izvaja se energetska stavb prenove Energetske 4.1.4.4 Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7453

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi subjekti subjekti Drugi 2018 2018

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017

0 0 0 0 0 država 85.000 85.000 Skupaj 638.088 638.088 255.000 245.418 3.485.246 3.485.246

0 0 0 0 0 0 2019 81.806 179.974 1.178.415

0 0 0 0 0 0 0 0 2018 81.806 229.057 Financiranje država država Financiranje 1.178.415

0 0 0 0 0 0 2017 85.000 81.806 229.057 255.000 1.128.415

7 0 45.902 872.131 918.033 0 0 0 0 0 0 0 občina 15.000 45.000 30.000 49.083 Skupaj 107.983 200.000 2.260.000

0 0 0 0 0 2019 16.361 16.361 246.667 150.000

0 0 0 0 0 0 2018 45.811 30.000 16.361 50.000 Financiranje občina občina Financiranje 656.667

0 0 0 0 0 0 2017 45.811 15.000 45.000 16.361 656.667

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30.000 30.000 Celotna Celotna projekta projekta 746.071 746.071 100.000 300.000 294.501 200.000 vrednost vrednost 1.400.000 1.400.000 70.000 24.098 387.869 481.96 5.745.246 5.745.246 K-CTN K-CTN

VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P K K P

Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna avtobusov Nakup razreda Euro emisijskega VI, delež državne 80% brez je spodbude DDV. vozil komunalnih Nakup razreda Euro emisijskega VI, delež državne 80% brez je spodbude DDV. Ukrep Ukrep PROMET trajnostnega Spodbujanje mesta ravni na prevoza Vpeljava mestnega prometa potniškega Zagotovitev parkiranja koles Nadgraditev obstoječih za JPP postaj/postajališč in varnost večjo prometno kakovosti standarde JPP storitev javnega Urejanje prometa potniškega izdelave Spodbujanje načrtov in mobilnostnih mobilnosti trajnostne tovornega Preusmeritev na železnico prometa zimskega Optimizacija cest soljenja in posipanja in komunalna Dostavna vozila ter taksi služba uporabe Spodbujanje zemeljskega stisnjenega plina kurilnih naprav naprav kurilnih URE IN OVE SKUPAJ EURE in njen elektromobilnosti preboj Št. ukrepa 4.1.4.5 malih evidenca Natančna 4.2.1 4.2.2 4.2.3 4.2.4 4.2.5 4.2.6 politika parkirna Trajnostna 4.2.7 4.2.8 4.2.9 4.2.10 4.2.11 Spodbujanje 4.2.12 Stran 7454 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi subjekti subjekti Drugi 2018 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 850.000 850.000 286.321 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 122.709 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 163.612 Financiranje država država Financiranje 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 850.000 5 0 22.951 936.067 959.018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 občina Skupaj 150.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje občina občina Financiranje 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 150.000 0 0 0 0 0 0 0 Celotna Celotna projekta projekta 286.321 286.321 vrednost vrednost 1.462.503 1.462.503 35.000 12.049 456.435 503.48 1.000.000 1.000.000 K-CTN K-CTN VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ K P Izgradnja kolesarskih kolesarskih Izgradnja povezav (steze, poti, pasovi), postavitev parkirnih površin za kolesa (stojala, nadstrešnice) in sistem za postavitev postaj javne izposoje koles. Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna za razvojnoGre fazo in možna testiranja. Ukrep Ukrep cestne Izboljšanje namenjene infrastrukture, pešcem in kolesarjem cestne Izboljšanje namenjene infrastrukture, pešcem in kolesarjem cestne Izboljšanje namenjene infrastrukture, pešcem in kolesarjem v Odprava zastojev in zagotavljanje prometu visoke pretočnosti v JPP za prometu hitrosti na Omejevanje hitrih cestah in avtocestah s slabo na območjih času, v zraka kakovostjo razglasi ko agencija onesnaženost čezmerno in promocija Priročnik (prilagojen vožnje varčne za kakovost zraka) klubov Ustanavljanje lastnikov avtomobilov in skupne uporabe avtomobilov prevoza na Zagotavljanje oviranim klic gibalno in skupinam ljudi, osebam ki nimajo ali ne želijo imeti osebnega avtomobila, ter ni kjer z območij, prevoza JPP z smiselno imeti redom voznim rednim »zahtevo«) (prevoz na službo na trajnostni način način trajnostni na službo in na avtobusih koles in vlakih v primestnem prometu medkrajevnem Št. ukrepa 4.2.13 4.2.13 4.2.13 4.2.14 4.2.15 4.2.16 4.2.17 4.2.18 4.2.19 v prihoda Stimulacija 4.2.20 prevoza Zagotavljanje Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7455

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi subjekti subjekti Drugi 2018 2018

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 200.000 200.000 4.436.878 4.436.878

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 200.000 2.392.688

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 543.327 Financiranje država država Financiranje

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 1.500.863

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 občina 14.000 75.000 Skupaj 1.596.518

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 14.000 25.000 1.041.026

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 25.000 Financiranje občina občina Financiranje 178.320

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 25.000 377.172

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 75.000 75.000 Celotna Celotna projekta projekta 214.000 214.000 vrednost vrednost 6.033.396 6.033.396 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna sistema celotnega Uvedba koles, delež z nakupom je 80% državne spodbude brez DDV. 13 postaj in do 130 koles. kampanje: – a) hoje in pohodništva, – maraton, b) hoje in teka in planinarjenja c) hoje Ukrep Ukrep Peš v šolovrtec in v koles izposoje Uvedba občini PROMET SKUPAJ DRUGIH NA UKREPI PODROČJIH učinkovitosti Povečanje javne uprave za boljšo zraka kakovost mesta Ozelenitev posebnega Delovanje za mesta spletnega in njegovo zraka kakovost izboljševanje stalne Izvajanje sociološko- medsektorske kot analize ekonomske za načrtovanje podlage ukrepov Izobraževanje in o kakovosti ozaveščanje zraka zunanjega in ureditev cestišč za cestišč ureditev in ter odprava koles uporabo ključnih pomanjkljivosti za uporabo množično za dnevne kolesarjenja opravke novih promocija stez kolesarskih JPP uporabe promocija in za pešce prehodi odprava ključnih pomanjkljivosti za za hoje uporabo množično dnevne opravke šola Št. ukrepa 4.2.21 stez kolesarskih Ureditev 4.2.22 in intenzivna Sprotna 4.2.23 in intenzivna Sprotna 4.2.24 Ureditev pločnikov, varni 4.2.25 Promocija 4.2.26 vrtec in prijazna Kolesu 4.2.27 4.2.28 4.3.1.1 4.3.1.2 4.3.1.3 4.3.1.4 4.3.1.5 Stran 7456 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj

0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 Drugi subjekti subjekti Drugi 2018 2018

0 0 0 0 0 0 2017 2017

0 0 0 0 0 država Skupaj 7.922.124 7.922.124

0 0 0 0 0 2019 3.571.103

0 0 0 0 0 2018 Financiranje država država Financiranje 1.721.743

0 0 0 0 0 2017 2.629.278

0 0 0 0 občina 75.000 Skupaj 3.931.518

0 0 0 0 2019 25.000 1.312.693

0 0 0 0 2018 25.000 Financiranje občina občina Financiranje 859.987

0 0 0 0 2017 25.000 1.058.839

0 0 0 0 75.000 75.000 Celotna Celotna projekta projekta vrednost vrednost 11.853.642 11.853.642 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna Ukrep Ukrep ognjemetov Preprečevanje sezone kurilne času v Vključitev zagotavljanja občinske v zraka kakovosti akte promocija in Spodbujanje rešitev za tehnoloških izboljšanje kakovosti zraka URE in OVE na področju mobilnosti ter trajnostne načrtovanje Prostorsko s potrebami skladno izboljšanja kakovosti zraka Izdelava videoprodukcij, digitalnih in animiranih s področja vsebin njihovo in zraka kakovosti posredovanjejavnosti Določitev skrbnika odloka v tega izvajanja občini Izvajalci gospodarskih dejavnosti Uveljavitev sistema z okoljem ravnanja tehnologij Spodbujanje BAT in občine naloge Skupne gospodarstva SKUPAJ DRUGI UKREPI CELOTNI PROGRAM prevozu sipkega tovora tovora sipkega prevozu odprtimi materiali Št. ukrepa 4.3.1.6 4.3.1.7 4.3.1.8 4.3.1.9 4.3.1.10 4.3.1.11 4.3.2.1 4.3.2.2 4.3.2.3 4.3.2.4 pri prašenja Zmanjševanje 4.3.2.5 Zaščita površin z različnimi 4.3.2.6

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7457

2682. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju vencije), se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države Mestne občine Maribor in občine. (2) Upravičenci do spodbud za zamenjavo kotlov na kate- Na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi s šestim ro koli vrsto goriv z novimi kotli na lesno biomaso in za vgradnjo odstavkom 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, električnih toplotnih črpalk za ogrevanje stavb iz predpisa, ki št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 ureja spodbujanje učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, virov energije, in predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in energije pri končnih odjemalcih, do teh spodbud niso upravičeni 30/16) in za izvrševanje prvega odstavka 15. člena Uredbe na območju, kjer je z občinskimi akti ali lokalnim energetskim o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) konceptom kot prednostni način ogrevanja stavb določeno izdaja Vlada Republike Slovenije daljinsko ogrevanje, razen če so ti kotli namenjeni za daljinsko ogrevanje. Če je kot prednostni način ogrevanja določena upo- raba zemeljskega plina, upravičenci do spodbud niso upraviče- O D L O K ni do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi o načrtu za kakovost zraka na območju kotli na lesno biomaso in vgradnjo električnih toplotnih črpalk. Mestne občine Maribor (3) Občina za dodeljevanje subvencij Eko skladu in mini- strstvu, pristojnemu za energijo, zagotavlja podatke o meji ob- 1. člen močja iz 2. člena tega odloka na parcelo natančno in podatke o (namen) mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, prav tako na Ta odlok določa: zemljiško parcelo natančno. – območje izvajanja ukrepov, ki je s Sklepom o določitvi (4) Zavezanci pridobijo podatke iz prejšnjega odstavka podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zra- od Eko sklada. ka (Uradni list RS, št. 29/17) opredeljeno kot podobmočje z (5) Eko sklad pri potrditvi programa za izboljšanje ener- oznako SIM in je na podlagi Odredbe o razvrstitvi območij, getske učinkovitosti iz predpisa, ki ureja zagotavljanje prihran- aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega kov energije pri končnih odjemalcih, upošteva določbe tega zraka (Uradni list RS, št. 38/17) zaradi čezmerne onesnaženo- odloka. sti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak) z delci PM10 uvrščeno v razred največje obremenjenosti, 5. člen – ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM 10 (kratkoročni ukrepi) za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10 s ciljem zmanjšati škodljive vplive na zdravje in okolje, (1) Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem – spremljanje učinkov izvajanja in čas izvajanja ukrepov besedilu: agencija) v obdobju med 1. oktobrom in 31. marcem iz prejšnje alineje, dnevno napoveduje onesnaženost z delci PM10 na območju iz – odgovorne organe za pripravo in izvajanje ukrepov 2. člena tega odloka. Agencija napoveduje onesnaženost na pod- za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z nalogami občine in lagi predvidenih meteoroloških razmer in izmerjenih ravni PM10. države, obveznostmi povzročiteljev obremenitve in izvajalcev (2) Agencija razglasi čezmerno onesnaženost na območju javnih služb varstva okolja ter oseb, ki izvajajo dejavnosti var- iz 2. člena tega odloka, če je napovedana raven delcev PM10 stva okolja, večja od 1,5-kratnika dnevne mejne vrednosti. – program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremlja- (3) V primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci nje učinkov ukrepov. PM10 izda agencija priporočila posameznikom in pravnim ose- bam, da prispevajo k zmanjšanju emisij z delci PM10 tako, da: 2. člen – zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih pro- storov; (določitev območja največje obremenjenosti) – uporabljajo goriva, ki sproščajo nižje emisije delcev, če Območje obremenjenosti z delci PM10 je območje Mestne imajo to možnost; občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: občina). – intenzivno uporabljajo javni prevoz in druge oblike traj- nostnega transporta; 3. člen – zmanjšajo uporabo osebnih vozil; (opis onesnaženja in ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti) – ne izvajajo dejavnosti na prostem, ki povzročajo razpr- (1) Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja šene emisije prahu (npr. gradbišča, pometanje cest, suhega onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaževa- listja); nja, ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi – ne uporabljajo sekundarnega ogrevanja na biomaso. za izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, vključno (4) V primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci z nalogami občine in države, obveznosti povzročiteljev obre- PM10 upravljavci cest omejijo hitrost motornih vozil na avtoce- menitve in izvajalcev javnih služb varstva okolja ter oseb, ki stah in hitrih cestah. izvajajo dejavnosti varstva okolja, so določeni v prilogi 1, ki je (5) O razglasitvi čezmerne onesnaženosti PM10 agencija sestavni del tega odloka. nemudoma obvesti občino ter sredstva javnega obveščanja, o (2) Pri intenzivnosti izvajanja posameznih ukrepov se obveznostih iz prejšnjega odstavka pa tudi upravljavca cest. upošteva tudi njihov prispevek k zmanjševanju onesnaženosti 6. člen z delci PM2,5 in drugimi onesnaževali zunanjega zraka. (podrobnejši program ukrepov) 4. člen Podrobnejši program ukrepov za tri koledarska leta, ki je (spodbude države in občine) finančno ovrednoten, je določen v prilogi 2, ki je sestavni del (1) Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo ko- tega odloka. tlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb in 7. člen obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb, ki jih spodbujajo Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, j. s. (program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), in zavezanci z nepovratnimi učinkov ukrepov) sredstvi na podlagi predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov (1) Agencija v sodelovanju z občino pripravi program za energije pri končnih odjemalcih (v nadaljnjem besedilu: sub- spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čez- Stran 7458 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

mernih obremenitev in analizo učinkov ukrepov, ga po potrebi dopolnjuje in izvaja. (2) Program iz prejšnjega odstavka vsebuje: – evidence in scenarije izpustov, – sistem za spremljanje kakovosti zraka in disperzijskih karakteristik atmosfere, – disperzijsko modeliranje, – receptorsko modeliranje. (3) Pri ugotavljanju vpliva virov na onesnaženost zraka se ločeno določajo prispevki virov z območja največje obremenje- nosti iz 2. člena tega odloka, regionalnih virov in čezmejnega onesnaževanja. (4) Agencija pripravi letno poročilo o izvajanju programa iz prvega odstavka tega člena do 31. marca za prejšnje leto.

8. člen (usklajevanje in nosilci ukrepov) (1) Izvajanje ukrepov med nosilci usklajuje ministrstvo, pristojno za okolje. (2) Nosilci ukrepov na državni ravni so ministrstva, pristoj- na za okolje, promet, energijo, gospodarstvo in gozdarstvo, ter izvajalci obveznih državnih gospodarskih javnih služb, na ob- činski ravni pa organi občine ter izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, kakor so določeni v prilogi 1 tega odloka. (3) Med nosilce ukrepov se štejejo tudi osebe, ki izvajajo dejavnosti varstva okolja, in povzročitelji obremenitve (pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ter posamezniki na območju občine).

9. člen (obdobje izvajanja ukrepov) Izvajanje ukrepov iz tega odloka in programa iz 6. člena tega odloka traja najmanj, dokler kakovost zunanjega zraka tri koledarska leta zapored ne doseže mejnih vrednosti za delce PM10, kakor so določene v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka.

10. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor (Uradni list RS, št. 108/13).

11. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določba četrtega odstavka 5. člena tega odloka pa se začne uporabljati 1. novembra 2019.

Št. 00719-36/2017 Ljubljana, dne 12. oktobra 2017 EVA 2017-2550-0020

Vlada Republike Slovenije

dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik

Mestni svet Mestne občine Maribor je podal soglasje k nalogam občine, kot izhajajo iz predloga Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor (gra- divo Ministrstva za okolje in prostor št. 007-73/2017/5 z dne 22. 5. 2017), s sklepom številka 17 z 28. seje mestnega sveta z dne 29. 6. 2017. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7459

PRILOGA 1: Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaženosti, ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi za izvajanje ukrepov

1 Opis območja čezmerne onesnaženosti

Območje čezmerne onesnaženosti, ki obsega Mestno občino Maribor (v nadaljnjem besedilu: občina), je opredeljeno kot aglomeracija SIM. Na tem podobmočju so glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) presežene mejne

vrednosti za delce PM10, zato je območje uvrščeno v I. stopnjo onesnaženosti. Območje prekomerne onesnaženosti SIM je na obeh bregovih reke Drave. Na območju občine, ki obsega 147,5 km2, živi približno 112.000 prebivalcev. Središče mestne občine je Maribor, ki je drugo največje slovensko mesto in največje urbano središče podravske regije. Na večjo onesnaženost z delci v hladni polovici leta vplivajo slabša prevetrenost in daljša obdobja brez padavin. Najbolj problematično je stanje pri inverziji v času kurilne sezone, ko se hladen zrak skupaj z onesnaževali zadržuje pri tleh. To se dogaja kljub temu, da to območje nima izrazite kotlinske lege. Maribor je pomembno prometno središče, saj se nahaja na presečišču dveh poti. Prva smer poteka po reki Dravi, druga pa od Graške proti Celjski kotlini. Vzhodni del območja prečka avtocesta A1. Na onesnaženost zraka v Mariboru vplivajo tudi bližnja naselja, predvsem Ruše, Miklavž na Dravskem polju in Duplek. Območje čezmerne onesnaženosti z vrisanima merilnima mestoma je prikazano na sliki 1. Meritve onesnaženosti zraka se v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka izvajajo na lokacijah Maribor Center in Maribor Vrbanski plato. Merilno mesto Maribor Center je ob Titovi cesti, merilno mesto Maribor Vrbanski plato pa na severozahodnem območju mesta na območju črpališča pitne vode. Na lokaciji Maribor

Center se spremljajo ravni SO2, O3, NOx, PM10, PM2,5, CO in benzena. V delcih PM10 se določajo težke kovine in policiklični aromatski ogljikovodiki, v delcih PM2,5 pa vsebnost anorganskih ionov ter elementnega in organskega ogljika. Na lokaciji Maribor Vrbanski plato se v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka izvajajo

meritve O3, delcev PM2,5 ter vsebnosti anorganskih ionov ter elementnega in organskega ogljika v tej velikostni frakciji delcev. Z merilnim mestom Vrbanski plato upravlja občina. Na

tej lokaciji se pod okriljem občine izvajajo tudi meritve delcev PM10, NOx in do leta 2015 tudi meritve O3. Od leta 2015 občina spremlja tudi ravni ozona na Pohorju. Do leta 2010 so se meritve kakovosti zraka izvajale na merilnem mestu Maribor Tabor.

Preglednica 1: Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja na območju aglomeracije MOM za merilni mesti v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka.

Merilno mesto GKKy GKKx Tip merilnega Tip mesta območja Maribor Center 550305 157414 prometno mestno Maribor Vrbanski 548452 ozadje mestno plato 158497

Stran 7460 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Slika 1: Območje čezmerne onesnaženosti in lokaciji merilnih mest v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka

2 Raven onesnaženosti z delci PM10 Za delce PM10 so predpisane letne in dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost znaša 40 µg/m3, dnevna mejna pa 50 µg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem

letu. Rezultati meritev ravni onesnaženosti z delci PM10 v obdobju 2002–2015 so prikazani na slikah 2 in 3. Na sliki 2 so prikazane povprečne letne koncentracije delcev, na sliki 3 pa število preseganj dnevne mejne vrednosti v posameznem koledarskem letu. Letna mejna vrednost po letu 2007 na merilnih mestih v Mariboru ni bila presežena. Precej bolj problematična so preseganja dnevne mejne vrednosti, ki so omejena na hladno polovico leta. Najbolj problematični meseci so januar in februar ter november in december. V Mariboru je bilo dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju med 2002–2008 preseženo vsako leto. Po letu 2006 je opazen trend zmanjševanja koncentracij delcev tako z vidika povprečnih letnih koncentracij kot tudi z vidika števila dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo. Razlog za zmanjšanje je predvsem v izgradnji mariborske obvoznice, ki je mesto razbremenila tranzitnega prometa. V zadnjih petih letih so razlike med posameznimi leti predvsem posledica vremenskih razmer v hladni polovici leta. Višje koncentracije delcev in s tem tudi večje število preseganj so povezani z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko prihaja do izrazitih temperaturnih inverzij. Po drugi strani pa so daljša padavinska obdobja, pogosti prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi ravnmi delcev. Za leto 2011 so bila značilna daljša obdobja stabilnega vremena, kar se je odrazilo predvsem v številu preseganj dnevne mejne koncentracije, delno pa tudi v višji povprečni letni koncentraciji.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7461

Slika 2: Povprečne letne vrednosti PM10 na merilnih mestih v Mestni občini Maribor

Slika 3: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 na merilnih mestih v Mestni občini Maribor

3 Viri onesnaževanja Izpusti celotnega prahu iz industrijskih virov na območju občine v letu 2014 so prikazani v preglednici 2, primerjava z letom 2011 pa v preglednici 3. Primerjava med letoma 2011 in 2014 kaže, da se je obseg izpustov industrijskih virov v tem obdobju povečal. Na območju Maribora je po osamosvojitvi Slovenije propadlo precej velikih podjetij. Na njihovem območju so danes poslovne cone s številnimi novimi podjetji. Lokacije posameznih večjih industrijskih virov in obremenjenost državnih cest glede na PLDP (povprečni letni dnevni promet) so prikazane na sliki 4.

Stran 7462 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Preglednica 2: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Maribor v letu 2014 (vir: REMIS, Register nepremičnih virov onesnaževanja zraka v Sloveniji)

Vir Emisije celotnega prahu (kg/leto) CIMOS TAM Ai, d. o. o. 6.030 Žito, d. d. Ljubljana – PC Intes Melje Maribor 1.192 SWATYCOMET, d. o. o. SPE Industrijska brusna orodja 741 MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR, D. D. 554 PALFINGER, d. o. o. 253 TEKOL, D. D 177 TOM II. 129 Colbex, d. o. o. 127 Palfinger Marine, d. o. o. 71 DURABUS, d. o. o. 52 PRIMAT tovarna kovinske opreme, d. d. 49 PRISTAN 30 ENERGETIKA MARIBOR, D. O. O. 30 Gorenje Surovina, d. o. o. PE TGO 26 Trgofort, d. o. o. 26 TAO, d. o. o. 15 Drugi viri * 6 Skupaj 9.507

*posamezni vir ne presega 10 kg na leto

Preglednica 3: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Maribor v letih 2011 in 2014

Leto Emisije celotnega prahu (kg/leto) 2011 5.993 2014 9.507

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7463

Slika 4: Lokacije posameznih virov emisij celotnega prahu v Mestni občini Maribor

Na merilnem mestu Maribor Center je bilo med 23. 4. 2015 in 19. 4. 2016 izvedeno vzorčenje z namenom določitve virov z receptorskim modeliranjem. V preglednici 4 so prikazane ravni delcev, vključno s prekoračitvami dnevne mejne vrednosti. Porazdelitev po virih v celotnem in zimskem obdobju, ki je bila pridobljena na podlagi modela PMF (Positive Matrix Factorization), je prikazana v preglednici 5. Rezultati receptorskega modeliranja kažejo, da na ravni delcev na tem merilnem mestu vplivajo trije poglavitni viri. Ker se je vzorčenje izvajalo na prometni lokaciji, je pričakovano najpomembnejši vir povezan s prometom in resuspenzijo. Ta vir je posledica izpustov iz motorjev ter obrabe cestišča, zavor in pnevmatik. Na letni ravni k ravnem delcev prispeva 43 %, v zimskem času pa je prispevek nekoliko manjši in znaša 38 %. Ravni sekundarnih anorganskih delcev, ki nastajajo z oksidacijo in pretvorbo plinastih izpustov

(predvsem SO2, NOx in NH3), so regionalne in odražajo stanje na širšem območju, saj nanje bolj kot lokalni izpusti vpliva gibanje zračnih mas. Delež tega vira predstavlja 37 % tako v celoletnem kot tudi zimskem času. Izpusti zaradi izgorevanja biomase so višji v zimskem času (delež tega vira v zimskem času predstavlja 25 %, na letni ravni pa 20 %). V zimskem času so

posebej obravnavani dnevi s preseženo dnevno mejno koncentracijo delcev PM10. Rezultati so prikazani v preglednici 6. V opazovanem obdobju med 1. 10. 2015 in 30. 3. 2016 je znašala povprečna dnevna koncentracija v dneh, ko je prišlo do preseganja, 62 µg/m3. V primerjavi z dnevi, ko dnevna mejna vrednost ni bila presežena, se je najbolj povečal delež zaradi izgorevanja biomase. Delež tega vira je bil v teh dneh skoraj 40 %, kar je v povprečju 24 µg/m3. V dneh s preseženo dnevno koncentracijo se je precej povečal tudi delež sekundarnih anorganskih delcev.

Stran 7464 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Preglednica 4: Povprečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti na merilnem mestu Maribor Center

Delci PM10

Cp [µg/m3] > MV zimsko obdobje (1. 10. 2015–31. 3. 2016) 33 30 poletno obdobje (23. 4.–30. 9. 2015 in 1. 4.–19. 4. 2016) 21 2 celotno obdobje (23. 4. 2015–19. 4. 2016) 27 32 Cp …. povprečna koncentracija v danem obdobju MV …. število primerov s preseženo dnevno mejno vrednostjo 50 µg/m3

Preglednica 5: Viri delcev PM10 s pripadajočimi indikatorji, dobljenimi s statističnim modelom PMF Prevladujoči indikatorji Časovni vzorec Vir delcev Delež vira Delež vira pojavljanja celotno zima obdobje levoglukozan, PAH, kalij, zima izgorevanje 20 % 25 % EC, OC, biomase nitrat, sulfat, amonij celo leto sekundarni 37 % 37 % anorganski delci EC, OC, magnezij, krom, celo leto promet, 43 % 38 % barij baker, molibden, resuspenzija železo, cink, antimon, vanadij, aluminij, kalcij, stroncij, galij, mangan, natrij PAH: benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen EC-elementarni ogljik, OC-organski ogljik

Preglednica 6: Porazdelitev virov delcev PM10 glede na njihovo koncentracijo (nad in pod 50 µg/m3) v zimskem času 1. 10. 2015–30. 3. 2016

3 3 Vir delcev CPM10 < 50 µg/m CPM10 > 50 µg/m zgorevanje biomase 7 µg/m3 28 % 24 µg/m3 38 % sekundarni anorganski 3 3 10 µg/m 35 % 28 µg/m 45 % delci promet, resuspenzija 10 µg/m3 37 % 10 µg/m3 17 %

4 Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti in odgovorni organi za izvajanje ukrepov

Cilja ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka sta zmanjševanje emisij zaradi ogrevanja stavb (URE in OVE, manjša uporaba fosilnih goriv) in zmanjševanje emisij prometa. Del ukrepov, ki ne zahtevajo velikih finančnih virov, je usmerjenih v promocijo, komuniciranje, ozaveščanje, informiranje ciljnih javnosti in predstavitev dobrih praks in so enakovredni tistim, ki zahtevajo znatna finančna sredstva.

4.1 Ukrepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

Temeljni cilj pri načrtovanju ukrepov glede ogrevanja stavb je zmanjšanje potrebe po toplotni energiji. V naslednjem koraku so ukrepi usmerjeni v spodbujanje ogrevanja

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7465

stavb z daljinskim ogrevanjem (prednostno z OVE), vključno z DOLB, ter ogrevanja s plinom na zgoščenih območjih poselitve. Na preostalem delu nezgoščene poselitve pa so ukrepi usmerjeni v spodbujanje zamenjave zastarelih malih kurilnih naprav z novimi ali s toplotnimi črpalkami in ozaveščanje ter informiranje uporabnikov teh naprav o načinu upravljanja, ki povzroča čim manjše izpuste delcev.

4.1.1 Daljinsko ogrevanje

4.1.1.1 Uvajanje OVE v sistem daljinskega ogrevanja

Pomemben cilj ukrepov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka na območju občine je oskrba sistemov daljinskega ogrevanja iz lesne biomase (z lesom slabše kakovosti in mehanskimi neonesnaženimi ostanki v proizvodnem procesu lesne industrije na območju Maribora in bližnje okolice).

Za izpolnitev zavez Republike Slovenije pri povečanju deleža obnovljivih virov energije v končni rabi (25 % do leta 2020) je smiselno že obstoječe sisteme daljinskega ogrevanja priključevati na kotlovnice, ki uporabljajo les slabše kakovosti in ostanke lesne biomase lesne industrije. S tem bi prenehale obratovati lokalne kotlovnice daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo fosilna goriva, in manjša kurišča na lesno biomaso, zaradi česar bi se zmanjšale emisije iz lokalnih kotlovnic s toplogrednimi plini in v primeru ustreznih tehnologij tudi emisije nasploh (predvsem izpusti delcev), kar bi bistveno prispevalo k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka. Cilj tega ukrepa je, da v sistemih lokalnega ogrevanja, kolikor je mogoče, obratujejo le nizko emisijski kotli na biomaso in plinski motorji, ki toploto proizvajajo v soproizvodnji z električno energijo, pri čemer pa je treba toploto koristno izrabljati ves čas proizvodnje. Tako bo predvidoma mogoče tudi bistveno zmanjšati ceno dobavljene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja in s tem povečati možnosti za večji obseg priključevanja objektov.

V okviru tega ukrepa je predvidena izgradnja »ENERGETSKEGA OBJEKTA« na območju Studenc ob TVT Boris Kidrič, v okviru katerega se načrtuje postavitev 5 MW-kotla na lesno biomaso, postavitev soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE) na zemeljski plin ter postavitev visokotemperaturne toplotne črpalke. Celotni objekt bo vključen v obstoječi sistem daljinskega ogrevanja občine, ki ga upravlja javno podjetje Energetika Maribor.

Takšna usmeritev je v skladu z načrti ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, ki skupaj z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, načrtuje ukrepe za izrabo nenadno povečanih količin lesne biomase, ki nastane ob nenadnih ujmah in boleznih v gozdovih, tako da se ustrezno uporabi vsa začasna presežna lesna biomasa kot vir energije v kotlovnicah daljinskega ogrevanja.

Hkrati ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, izvaja ukrepe za spodbujanje podjetništva na področju lesarstva, vključno z dodatnimi spodbudami za majhna in srednja podjetja za visoko dodano vrednost lesnih produktov.

Prav tako ministrstva, pristojna za okolje, gospodarstvo, gozdarstvo in energetiko v sodelovanju z gospodarstvom intenzivno sodelujejo za pametno uporabo lesa.

V sistem daljinskega ogrevanja se vključi tudi delež toplote, proizvedene iz uplinjanja biomase v soproizvodnji toplotne in električne energije z visokim izkoristkom.

Stran 7466 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Obratovanje toplotnih virov in distribucijskega omrežja je treba optimizirati s ciljem zmanjšanja toplotnih izgub in manjše porabe električne energije. Z znižanjem obratovalnih stroškov se bo povečala konkurenčnost cen dobavljene energije in povečala privlačnost odjema toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja, ki manj onesnažuje zrak kakor večina naprav za individualno ogrevanje.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Maribor, d. o. o.

4.1.1.2 Širitev sistemov daljinskega ogrevanja in povečevanje odjema iz daljinskega ogrevanja.

Občina bo pripravila oziroma posodobila načrt daljinskega ogrevanja tako, da bo daljinsko ogrevanje prednostni vir ogrevanja na območjih z večjo gostoto odjema, kar bo opredelila v svojih aktih. V skladu z Energetskim zakonom (EZ-1) se v okviru smernic za občinske prostorske načrte določijo območja naselij glede na faktor pozidanosti, kjer je načrtovanje daljinskega ogrevanja in hlajenja obvezno.

Širitev sistema daljinskega ogrevanja na območja obstoječih skupnih kotlovnic, večstanovanjskih in poslovnih objektov ter vsa območja večje gostote poseljenosti se lahko spodbuja s subvencijami za izgradnjo vročevodnega omrežja. Sredstva za subvencijo lahko zagotavljata država in občina.

Priključevanje objektov na sistem daljinskega ogrevanja se lahko spodbuja s subvencijami države in občine za nakup in postavitev toplotnih postaj.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Maribor, d. o. o.

4.1.1.3 Ugotavljanje možnosti in spodbujanje mikro sistemov za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB) v primestnih naseljih in vaseh

V primestnih naseljih in okoliških vaseh, kjer je primerna zgoščenost poselitve in sistemi daljinskega ogrevanja še niso vzpostavljeni, je vzpostavljanje mikro sistemov za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB) ukrep, ki zaradi nadomestitve obstoječih, večinoma zastarelih ogrevalnih naprav, prispeva k izboljševanju kakovosti zunanjega zraka. Občina določi območja, kjer je smiselna izgradnja mikro sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Občina aktivno sodeluje pri informiranju občanov in spodbujanju uveljavljanja obstoječih spodbud v ta namen.

Cilj je, da do leta 2019 v občini prične obratovati vsaj en mikro sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.

Nosilci ukrepa: občina, država, Energetika Maribor, d. o. o., druga podjetja

4.1.1.4 Spodbujanje zamenjav obstoječih kurilnih naprav z možnostjo priključitve na sistem daljinskega ogrevanja, kjer je to mogoče

Zastarele male kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev so eden izmed glavnih virov onesnaževanja zraka. Glede na številne prednosti učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja v primerjavi z individualnimi kotlovnicami oziroma kurišči, se spodbuja priklop na učinkovit sistem daljinskega ogrevanja (v skladu z določbami EZ-1 in Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah). V ta namen so mogoče finančne spodbude države, saj se s tem spodbuja priklop na

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7467

učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, ki z njegovo nadaljnjo izgradnjo prispeva k izboljšanju

kakovosti zunanjega zraka, rabi OVE in zmanjšanim emisijam CO2. Deležu spodbud države se lahko dodajo še sredstva občine. Cilj je postopna zamenjava neustreznih kurišč in postopno povečanje odjema toplote iz daljinskega ogrevanja.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Maribor, d. o. o.

4.1.1.5 Obnova kotlovnic in združevanje priključevanja na ogrevanje z njimi

Na območjih z zgoščeno poselitvijo stanovanjskih, poslovnih in javnih objektov, kjer je treba zamenjati oziroma obnoviti kotlovnico, v bližini pa ni toplovodnega omrežja ali omrežja zemeljskega plina, se kotlovnice obnovijo tako, da se zmanjšajo emisije delcev obstoječega načina ogrevanja, hkrati pa se na tako obnovljeno kotlovnico priključijo bližnji zasebni, poslovni ali javni objekti.

Ukrep se izvaja v skladu z lokalnim energetskim konceptom.

Nosilka ukrepa: občina.

4.1.2 Ogrevanje s plinom

Občina je v svojih aktih določila, da za območja, kjer plinovodno omrežje že obstaja ali je predvideno (LEK), velja oskrba z zemeljskim plinom za prednostni način ogrevanja. V skladu s tem občina zgradi plinovodno omrežje na primestnih območjih.

Nosilka ukrepa: občina.

4.1.2.1 Priključevanje objektov na plinovodno omrežje

Plin je okolju prijazno in najbolj kakovostno fosilno gorivo. Ker ima občina večinoma vzpostavljeno plinovodno omrežje, bo občane na območjih spodbujala k priključevanju objektov nanj. Občina je v svojih aktih določila območja, na katerih se kot prednostno določi ogrevanje z zemeljskim plinom. Občina ob upoštevanju veljavnih koncesijskih pogodb zagotavlja, da se plinovodno omrežje ne bo širilo na območja, za katera je z občinskimi akti določeno, da je daljinsko ogrevanje prednostni način ogrevanja. Plinsko omrežje se prav tako ne bo širilo na območja, kjer so možnosti za mikro sisteme za daljinsko ogrevanje in daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.

Država lahko za nakup plinskih kondenzacijskih kotlov zagotavlja dodatne spodbude na območjih, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena oskrba z zemeljskim plinom.

Država bo spodbujala zavezance v skladu z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije, da bodo na območju občine izvajali ustrezne investicije iz uredbe s ciljem povečanja števila gospodinjstev, ki se bodo priključila na plinovodno omrežje za namene ogrevanja.

Nosilki ukrepa: država, občina.

Stran 7468 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.1.3 Ukrepi na področju naprav za ogrevanje gospodinjstev

4.1.3.1 Dodatno spodbujanje zamenjav obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi malimi kurilnimi napravami in drugimi načini ogrevanja z obnovljivimi viri energije

Zastarele kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev so eden izmed glavnih virov

onesnaževanja zraka z delci PM10. Da bi spodbudili pospešeno zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnejšimi, varnejšimi in varčnejšimi (energetska učinkovitost novih kurilnih naprav je najmanj 90 %) in hkrati upoštevali cilje za povečanje deleža obnovljivih virov v energetski bilanci na državni ravni, se v okviru razpisov države za spodbujanje vgradnje sodobnih kurilnih naprav na biomaso, toplotnih črpalk in drugih načinov uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje določijo ugodni pogoji. Deležu spodbud, ki veljajo za območje celotne države, se dodajo sredstva občine, ki subvencionira priključevanje in druge ukrepe na področju daljinskega ogrevanja ter priključevanje na plinovodni sistem in nabavo novih plinskih peči.

Subvencije države za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso in električnih toplotnih črpalk na območjih, ki so v skladu z občinskimi akti predvidena za daljinsko ogrevanje ali oskrbo z zemeljskim plinom kot prednostnima načinoma ogrevanja, ne bo mogoče dobiti.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.1.3.2 Svetovanje občanom, ki ga izvajajo izvajalci dimnikarskih storitev glede boljše uporabe kurilnih naprav, in merjenje vlažnosti lesne biomase

Izvajalci dimnikarskih storitev najmanj dvakrat letno prihajajo v gospodinjstva, ki imajo male kurilne naprave na trdno gorivo, s čimer lahko bistveno vplivajo na porabo goriv oziroma njihov izkoristek ter izpuste delcev iz malih kurilnih naprav.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob vsakem obisku in opravljanju storitev sprotno ocenjevali:  stanje male kurilne naprave in ustreznost njene uporabe (vzdrževanje, pomanjkljivosti, dovod zraka ipd.),  stanje dimnika in odvodnih naprav ter njihovo čiščenje in vzdrževanje,  stanje trdnih goriv (da so brez kemičnih primesi in premazov; vlažnost drv) in primernost njihovega skladiščenja.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo informirali uporabnike dimnikarskih storitev o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav in svetovali glede izbire, vzdrževanja in uporabe malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimovodnih naprav, zračnikov in pomožnih naprav.

Izvajalci dimnikarskih storitev kot sestavni del svoje dejavnosti svetujejo občanom glede uporabe malih kurilnih naprav, vključno s pregledom kakovosti in meritvami vlažnosti lesne biomase ter posebnim poudarkom na preprečevanju kurjenja vlažnih drv. Ob morebitnih manjših pomanjkljivostih na napravah in gorivu bodo občanom dana priporočila in navodila, kako jih odpraviti, da bodo doseženi boljši izkoristek goriva, manjši izpusti plinov in večja varnost uporabe kurilnih naprav. Ministrstvo, pristojno za okolje, bo organiziralo dodatno izobraževanje vseh izvajalcev dimnikarskih storitev, zagotovilo zgibanke in finančno pokritje dodatnih stroškov.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v letu 2017 vsem izvajalcem dimnikarskih storitev zagotovilo merilnike vlažnosti drv. Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob vsakem opravljanju storitev gospodinjstvu ponudili meritev vlažnosti drv, v vsakem primeru pa jo morajo opraviti na zahtevo gospodinjstva.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7469

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob opravljenih storitvah, če bodo izmerili, da ima mala kurilna naprava majhen izkoristek in prevelike izpuste, gospodinjstvom svetovali zamenjavo naprave s sodobnejšo in jih seznanili z možnostjo dodatne finančne spodbude za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav, ki jo zagotavlja država na območjih preseganj prek razpisov Eko sklada po odlokih o načrtu za kakovost zraka.

Občinska uprava bo zagotovila promocijo svetovanja izvajalcev dimnikarskih storitev v lokalnih sredstvih javnega obveščanja.

Ocenjuje se, da je glede na sedanje stanje s pravilnim vzdrževanjem naprav in uporabo zračno suhe biomase tehnično mogoče zmanjšati izpuste delcev iz obstoječih malih kurilnih naprav v povprečju za 50 %, porabo goriva pa za 15 %. Cilj je, da v treh letih z izobraževanjem in ozaveščanjem občanov dosežemo 20-odstotno zmanjšanje emisij trdnih delcev iz malih kurilnih naprav na trdno gorivo ter hkrati zmanjšamo porabo trdnih goriv za 10 % samo s tem ukrepom.

Nosilci ukrepa: država, občina, izvajalci dimnikarskih storitev.

4.1.3.3 Izobraževanje in vzpostavitev posebnega odzivnega spletnega mesta za pametno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, in Gospodarsko zbornico Slovenije vzpostavi, vzdržuje in izboljšuje odzivno spletno mesto za umno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah. Občina vzpostavi povezavo na spletno stran tega ministrstva.

Za uspešno uporabo informacij s spletnih mest se izvaja promocija spletnega mesta, informacije pa se lahko sporočajo gospodinjstvom tudi na druge načine. Občina pred vsako kurilno sezono na krajevno primeren način oglašuje spletno mesto in v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, po svoji oceni na podlagi vsebin s spletnega mesta v gospodinjstva dostavlja ustrezna tiskana gradiva.

Ministrstvo, pristojno za okolje, pred začetkom kurilne sezone, v času posebnih obdobij povečane možnosti poslabšanja zraka (kresovi, ognjemeti, kurjenje v naravi) in v času povečanih možnosti slabše kakovosti zunanjega zraka na posameznih območjih sporoči informacijo o pomembnosti pravilne uporabe lesne biomase kot goriva in drugih ukrepih, ki zmanjšujejo izpuste.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.1.3.4 Izvajanje poostrenega nadzora nad kurjenjem odpadkov v malih kurilnih napravah

Država izvaja poostren nadzor nad kurjenjem gorljivih odpadkov v malih kurilnih napravah. V ta namen bo povečala učinkovitost delovanja dimnikarske službe za izvajanje tega ukrepa in izboljšala sistem za izvedbo ukrepa.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v enem letu od sprejetja tega odloka pripravilo vse potrebne predpise in zagotovilo učinkovit sistem za nadzor ob sumu kurjenja gorljivih odpadkov v mali kurilni napravi.

Stran 7470 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v enem letu od sprejetja tega odloka povečalo odzivnost ob prijavah suma kurjenja gorljivih odpadkov v malih kurilnih napravah.

Inšpektorat, pristojen za okolje, ob začetku kurilne sezone, enkrat v kurilni sezoni in enkrat izven kurilne sezone izvaja povečano število poostrenih nadzorov. Pri tem sodeluje tudi z ministrstvom, pristojnim za zdravje, tako, da ob ugotovljenih kršitvah intenzivno in sprotno komunicira z javnostjo, da se take kršitve v celoti odpravijo.

Nosilka ukrepa: država

4.1.3.5 Zagotavljanje kakovosti lesnih goriv v malih kurilnih napravah prek skupne spletne platforme

Država vzpostavi platformo za trženje lesnih goriv v Sloveniji. Platformo vzpostavi in upravlja Gozdarski inštitut Slovenije.

Gozdarski inštitut Slovenije bo vzpostavil tudi posebno spletno stran, kjer bodo vsi ponudniki lesne biomase ponujali svoje produkte. Na spletnih straneh bodo objavljene tudi dobre prakse o kakovosti goriv in informacije glede priprave in prodaje lesne biomase za ogrevanje (tehnologije, varnost, analize, napovedi, potrebe lesne industrije, stanje in zdravje gozdov, tržna poročila in napovedi ipd.).

Nosilka ukrepa: država.

4.1.3.6 Vzpostavitev in delovanje mobilnega predstavitvenega centra za kurjenje v malih kurilnih napravah

Država bo v letih 2017 in 2018 vzpostavila mobilni demonstracijski center za kurjenje v malih kurilnih napravah (v nadaljevanju: MDCMKN) s ciljem celovitega prikaza pravilne priprave drv in pravilnega kurjenja v mali kurilni napravi. S prikazom v fizični in digitalni obliki bodo zdajšnji in prihodnji uporabniki malih kurilnih naprav pridobili potrebna znanja in informacije za gospodarno in okolju prijazno uporabo malih kurilnih naprav.

Država bo v sodelovanju z občino zagotavljala, da bo MDCMKN deloval v celotni občini s poudarkom na pravilni pripravi drv v zimsko-pomladanskih mesecih in za pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah v mesecih pred začetkom kurilne sezone.

V sodelovanju z občinami bo MDCMKN deloval tudi v drugih slovenskih občinah.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.1.3.7 Sanitarno čiščenje slovenskih gozdov in uporaba še uporabne lesne biomase za trdno gorivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja

Eden od virov lesne biomase slabše kakovosti za kurivo so zaradi bolezni ali lokalnih ujm podrta drevesa v gozdovih, ki jih lastniki gozdov ne pospravijo pravočasno, nato pa se vseeno uporabijo kot kurivo slabše kakovosti (premalo sušeno in »okuženo« z glivami). Drevesa, ki trajno ostanejo v gozdu, so vir novih okužb (kostanj, jesen, lubadar na iglavcih ipd.).

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7471

Država in občina bosta v sodelovanju z gozdarskim sektorjem, lastniki gozdov in javnimi podjetji s področja oskrbe s toplotno energijo načrtovali, organizirali in izvajali nekajletne aktivnosti, da se bo les, ki ima še potrebno kurilno vrednost, v celoti pospravil in skuril kot OVE v kotlovnicah daljinskega ogrevanja.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.1.3.8 Uporaba zelenih sekancev za ogrevanje v skupinskih kurilnih napravah

Za proizvodnjo toplote in/ali elektrike v večjih sistemih lahko kot energent uporabljamo zelene lesne sekance. To so sekanci, ki imajo večji delež listov in iglic ter drobne vejevine. Vsebnost vode je večja (w % >50 %), večji je tudi delež fine frakcije. Kot surovina za izdelavo zelenih lesnih sekancev se uporabljajo predvsem sečni ostanki (vejevina, vrhači). Ekonomičnost izdelave zelenih lesnih sekancev je večinoma odvisna od tehnologije sečnje in spravila. V Sloveniji ostaja velik del sečnih ostankov neizkoriščen, glavni vzroki pa so predvsem stroški zbiranja in izdelave ter nerazvit trg s takimi sekanci. V Sloveniji namreč ni večjega odjemalca zelenih sekancev, za razvoj domačega trga pa ni dovolj samo razvoj povpraševanja, potrebni sta tudi analiza tehnoloških rešitev in ocena realnih stroškov proizvodnje, torej ocena ekonomičnosti celotne verige (od gozda do končnega skladišča). Praviloma so zeleni sekanci najcenejša oblika lesnih goriv, ki je primerna le za uporabo v večjih energetskih sistemih.

Za potrebe daljinskega ogrevanja Maribor se poskusno začnejo uporabljati zeleni sekanci v kurilni napravi na lesno biomaso v sistemu daljinskega ogrevanja.

Nosilci ukrepa: država, občina, Energetika Maribor, d. o. o.

4.1.3.9 Obvladovanje nenadnih velikih presežkov lesne biomase po ujmah in izbruhih bolezni v gozdovih

Zaradi nenadnih ujm (žledolomi, viharji, plazovi) in občasne obolelosti gozdov (lubadar, kostanjev rak, šiškarica in druge) je pričakovati dokaj redno zagotavljanje lesa nizkega cenovnega razreda, primernega za predelavo v lesne polproizvode (iverka, papirna »kaša« itd.). En del te lesne mase pa ne bo več uporaben niti za takšno predelavo, ampak bo uporaben samo za lesno biomaso za kurjenje v kurilnih napravah.

Cilj je, da se za lesnopredelovalno industrijo porabi večina tega lesa, preostali del lesa in mehanski ostanki od spravila lesa pa se uporabijo kot kurivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja.

Država in občina bosta v sodelovanju z gozdarskim sektorjem, lastniki gozdov in javnimi podjetji s področja oskrbe s toplotno energijo načrtovali, organizirali in izvajali nekajletne aktivnosti »pospravljanja« poškodovanega lesa kot odgovor na ujme in bolezni.

Nosilki ukrepa: država, občina.

Stran 7472 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.1.3.10 Trajno odvažanje lesne biomase kot ostanka obrezovanja sadnega in okrasnega drevja v sezoni

Občina svoji komunalni službi ali drugemu ustreznemu poslovnemu subjektu določi obveznost, da vsako pomlad kot svojo redno dejavnost odvaža lesno biomaso ob obrezovanju sadnega in okrasnega drevja ter živih mej na območju občine.

Izvajalec dejavnosti mora po predhodnem obvestilu občanov ali drugih subjektov o bližnjem nastanku večjih količin lesnih ostankov v treh dneh te ostanke odpeljati.

Izvajalec komunalne službe o novem načinu izvajanja storitve obvesti občane na krajevno in časovno primeren način ob začetku leta, ko izda obvestilo o letnem načrtu odvozov.

Občina o novi storitvi komunicira z občani in promovira opravilo.

Dodatna storitev trajnega odvažanja lesne biomase kot ostanka obrezovanja sadnega in okrasnega drevja se začne izvajati v letu 2017.

Ministrstvo, pristojno za okolje, pripravi, promovira in razširja informacije o še drugih načinih uporabe lesnih ostankov od obrezovanja drevja (npr. kompostiranje, zastirka, gojenje gob ipd.).

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.1.4 Horizontalni ukrepi

4.1.4.1 Lokalna energetska zasnova

Lokalni energetski koncept in Odlok o načrtu kakovosti zraka se izvajata usklajeno.

Nosilki ukrepa: občina, država.

4.1.4.2 Informiranje glede zmanjševanja toplotnih izgub stavb in spodbujanje takega zmanjševanja

Z zmanjševanjem toplotnih izgub stavb se zmanjšuje potreba po toploti za ogrevanje, sorazmerno s tem pa se zmanjšujejo tudi emisije onesnaževal zaradi ogrevanja. Energetska prenova stavb je glavni dolgoročni ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Energetska agencija za Podravje je nosilka ukrepov na lokalni ravni za občino.

Energetska prenova stavb se lahko spodbuja s subvencijami države.

Občina bo zagotavljala prostore in delovno opremo za dejavnosti energetske svetovalne službe ENSVET. Delo energetske agencije za Podravje in ENSVET-a se bo okrepilo in nadgradilo z obveščanjem občanov o možnosti brezplačnih energetskih nasvetov, pridobivanju informacij o nepovratnih sredstvih in posojilih, ki jih Eko sklad v okviru svojih dejavnosti namenja za zmanjševanje toplotnih izgub stavb.

Nosilki ukrepa: občina, država.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7473

4.1.4.3 Vzpostavi se organizirano energetsko upravljanje objektov v občinski lasti

V skladu z Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju se vzpostavi kakovostno upravljanje energije v javnih stavbah v lasti države in občine. Izvajajo se redna letna izobraževanja javnih uslužbencev. Za vse stavbe v javni lasti se izvedejo energetski pregledi.

Na podlagi analiz se za te objekte pripravi poseben načrt energetske prenove s prednostno izvedbo sanacije do konca leta 2019.

Občina je za potrebe kakovostnega upravljanja URE in OVE ter za boljši zrak energetski agenciji EnergaP poverila naloge energetskega upravnika.

Naloge energetske agencije EnergaP na tem področju so:  izvajanje in koordiniranje Energetskega koncepta občine ter izpolnjevanje ciljev, ki so v njem zapisani;  energetsko učinkovito upravljanje javnih stavb z izvajanjem energetskih pregledov in uvajanjem energetske izkaznice;  vodenje energetskega knjigovodstva za javne stavbe, analiza podatkov, vrednotenje podatkov in prepoznavanje pomanjkljivosti, načrtovanje in izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije;  izvajanje informativnih izobraževanj za uporabnike javnih stavb (vodstvene delavce in delavce, odgovorne za področje rabe energije);  izvajanje informativno-izobraževalnih aktivnosti o učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije za občinsko upravo, občane, podjetja in šole;  priprava poročil o izvajanju lokalnega energetskega koncepta za občinsko upravo in ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ter predstavitev poročil občinskemu svetu;  priprava in izvedba projektov s področja URE in OVE, njihova promocija in ozaveščanje ljudi;  priprava informacij o novi zakonodaji in razpisih na področju trajnostne energije in pomoč pri pridobivanju nepovratnih finančnih sredstev;  priprava dokumentov za izvajanje javno-zasebnega partnerstva na področju energetske prenove;  svetovanje pri zelenih javnih naročilih;  priprava načrtov zmanjšanja porabe električne energije javne razsvetljave;  priprava akcijskega načrta za trajnostni energetski razvoj mesta Maribora (SEAP) v okviru konvencije županov in izvajanje aktivnosti iz načrta;  zagotavljanje trajnostnega energetskega razvoja občine.

Nosilke ukrepa: občina, država, EnergaP.

4.1.4.4 Rezervacija območij za nizkoenergetsko gradnjo masivnih lesenih objektov, ogrevanih z OVE, zasnovanih in postavljenih z upoštevanjem vrednosti in meril v okolju mesta prepoznavne identitetne oziroma tradicionalne arhitekture

Občina bo pri izdelavi podrobnejših prostorskih aktov na nezgoščenih območjih poselitve, kjer nista kot prednostna načina ogrevanja določena daljinsko ogrevanje in ogrevanje s plinom, investitorje spodbujala za gradnjo masivnih lesenih objektov z nizko porabo energije za ogrevanje in hlajenje z obnovljivimi viri energije.

Država lahko za takšno gradnjo zagotavlja posebne spodbude.

Stran 7474 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Priporoča se, da se na takšnem rezerviranem območju gradijo prilagojeni stanovanjski ali drugi objekti v skladu z značilnimi oziroma prepoznavnimi objekti podravske kulturne krajine.

Nosilki ukrepa: občina, država.

4.1.4.5 Natančna evidenca malih kurilnih naprav

Izvajalci dimnikarskih storitev sporočajo evidence kurilnih naprav in izmerjenih vrednosti emisij dimnih plinov (vrsta, tip, starost, moč kurilne naprave, rezultati meritev dimnih plinov, vrsta goriva, vlažnost drv itd.) v poseben spletni program (EviDim). Država izvede povezljivost evidenc o nepremičninah Geodetske uprave Republike Slovenije, evidenc kurilnih naprav in evidenc o energetskih izkaznicah stavb.

Država zagotovi, da so ti podatki neposredno dostopni tudi občinam.

Nosilci ukrepa: država, izvajalci dimnikarskih storitev.

4.1.4.6 Sodelovanje sosednjih občin na področju ogrevanja

Država in občina bosta v času izvajanja tega načrta sodelovali s sosednjimi občinami z namenom izboljšanja kakovosti zunanjega zraka s poudarkom na ukrepih ogrevanja objektov z lesno biomaso.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.2 Ukrepi na področju prometa

Ukrepi na področju prometa prednostno temeljijo na prehodu (in vračanju) k trajnostni mobilnosti. Pri uporabi motorjev z notranjim izgorevanjem se spodbuja zamenjava takšnih motorjev z motorji brez izpustov ali z minimalnimi izpusti delcev ter k povečevanju učinkovitosti vseh vrst prometa.

4.2.1 Spodbujanje trajnostnega prevoza na ravni mesta

Občina izvaja celostno prometno strategijo mesta Maribor ter sprejeti načrt trajnostne mobilnosti na območju mesta Maribor. Prednostni ukrepi so: − spodbujanje kolesarjenja z umestitvijo novih kolesarskih stez in prometa za pešce na vseh ravneh, − uvedba sistema javnega potniškega prometa (kakovostne storitve, prestopne točke, informiranje, zagotavljanje varnosti), − izboljšanje infrastrukture za invalide, da jim postane javni potniški promet fizično dostopen, − izboljšanje dostopnosti šol, vrtcev, bolnišnice, − odprava omejitev gibanja gibalno omejenih oseb na infrastrukturi, javnih površinah in vstopih v javne stavbe in poslovne prostore, − zagotovitev večje prometne varnosti za šolajočo se mladino, − zmanjšanje nasprotovanj med različnimi oblikami prometa, − zmanjšanje negativnega vpliva prometa na zdravje, − povečanje izbire ciljev potovanj s sistemom javnega potniškega prometa,

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7475

− zmanjšanje oziroma ustavitev rasti obsega cestnega prometa, − urejanje mirujočega prometa. Občina se zavzema za uporabo zbranih parkirnin za ukrepe spodbujanja javnega potniškega prometa in drugih ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka, − razbremenitev prometa v središču mesta z izgradnjo potrebnih obvoznic okrog mesta.

Nosilki ukrepa: občina, država.

4.2.2 Nadgradnja mestnega potniškega prometa

Občina v letu 2017 uvede učinkovit mestni potniški promet z naslednjimi ukrepi in značilnostmi: − povečanje deleža uporabe JPP za potovanja na delo z JPP, − izboljšanje deleža abonentskih vozovnic v razmerju do enkratnega prevoza, − Izboljšanje ponudbe JPP v mestu, − povečanje pogostnosti voženj na vseh mestnih progah, na glavnih na vsaj 10 minut, − prepolovitev pogostnosti voženj na progah z enourno pogostnostjo, − uvedba povezanih prog JPP (šolski prevozi ipd.), − vzpostavitev sistema P & R, − MPP podaljšuje izvajanje prevozov v okoliške kraje z največjimi dnevnimi migracijami (šolajoča se mladina, delavci, dnevni nakupi v Mariboru), − ureditev avtobusnih postajališč ter prilagoditev za slepe in slabovidne, − izboljšanje informiranja potnikov (vozni redi, RTPI, mobilni spletni program, »od vrat do vrat« ipd.), − vzpostavitev javnega prevoza po sistemu prevozov na klic.

Nosilka ukrepa: občina, država.

4.2.3 Zagotovitev parkiranja koles na avtobusnih in železniških postajališčih

Občina zagotovi izgradnjo in ureditev parkirišč na železniški in avtobusni postaji za parkiranje in varno shranjevanje koles in uredi parkirišča za kolesa pred najbolj obiskanimi javnimi stavbami v mestu ter na drugih območjih parkiranja koles.

Na najbolj obiskanih postajališčih mestnega prometa se uvede možnost varnega celodnevnega parkiranja koles, možnost nadgradnje v varne kolesarnice po sistemu B & R.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.4 Nadgraditev obstoječih postaj/postajališč JPP za večjo prometno varnost in boljše standarde kakovosti storitev JPP

Občina zagotovi izboljšanje povezav pločnikov do avtobusnih postajališč in ureditev varnih dostopov. Občina nadgradi avtobusno postajo, da bo ustrezala sodobnim standardom in bo lahko dostopna tudi invalidom. Zagotovi tudi pokrito zavetišče na vseh postajališčih, poveča standarde vzdrževanja avtobusne postaje in postajališč.

Kakovostno omrežje JPP se zagotovi z: − uvajanjem prednosti v prometu za vozila javnega potniškega prometa, − pregledom omrežja javnega potniškega prometa zaradi izboljšanja pokritosti celotnega mesta z dovolj pogostimi vožnjami, − izboljšanjem možnosti prestopov med mestnimi in primestnimi avtobusi ter vlaki.

Stran 7476 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Občina in podjetje za izvajanje mestnega in primestnega prometa zagotovita na odzivnih spletnih straneh osvežene in odzivne podatke o voznih redih in točne podatke o prihodu na avtobusno postajališče.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.5 Trajnostna parkirna politika

Pomemben člen razvoja JPP je uvedba sistema Park & Ride (P & R) za voznike motornih vozil in varnih kolesarnic iz sistema Bike & Ride (B & R) za kolesarje. Ob mestnih vpadnicah je za zmanjšanje vsakodnevnega motornega prometa in potovanj smiselno zgraditi parkirišča za vozila in jih povezati z obstoječo mrežo mestnih prog, ob tem pa ponuditi tudi intermodalno točko prestopanja med vozilom, kolesom in avtobusom z uvedbo in kombinacijo sistema Bike & Ride s Park & Ride:  ureditev parkirišča P & R in B & R ob Ljubljanski ulici;  ureditev parkirišča P & R in B & R ob Koroški cesti;  ureditev parkirišča P & R in B & R TEZNO;  ureditev parkirišča P & R in B & R Mariborski otok;  ureditev parkirišča P & R E'Leclerc. Za uspešno uvajanje sistema P & R se uredi celovita parkirna politika zlasti v središču mesta, kjer se kar najbolj omejijo možnosti brezplačnega parkiranja za dnevne migrante, stanovalcem in gospodarskim subjektom pa se omogoča prednostno plačljivo parkiranje v območjih con, kjer je njihov cilj potovanja.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.6 Urejanje javnega potniškega prometa

Ob obnovi voznega parka izvajalca JPP se pospešeno izvaja zamenjava vozil, ki ustrezajo najmanj emisijskemu razredu EURO VI. Ukrep se podpira s subvencijami države. Staro vozilo se umakne iz prometa.

Izvede se uvedba enotne vozovnice, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za promet. Smiselno je, da se integracija izvede na več nivojih, kjer je to mogoče, naj se vzpostavi območna integracija, kjer cena ni vezana na posamezno relacijo ampak na območje. Potrebno je večje usklajevanje pri pripravi voznih redov posameznih izvajalcev. ŽP in JP je potrebno izboljšati tako v infrastrukturi kot frekvenci voženj.

Za povečevanje deleža javnega potniškega prometa se prilagodi vozni red z možnostjo povečanja pogostnosti odhodov mestnih avtobusov z uvedbo informacij na elektronski tabli in uskladijo vozni redi avtobusov s šolskim urnikom.

Posebna pozornost se nameni povezavam naselij z železniškimi postajami za zadovoljitev potreb po mobilnosti dnevnih migrantov, pri čemer je treba zagotoviti večjo točnost in zanesljivost železniškega prometa. Vozni redi in povezave rednih in šolskih prog prevozov se dodatno uskladijo.

Šolski avtobusi prevažajo tudi druge potnike.

Nosilci ukrepa: občina, država, prevoznik, Slovenske železnice.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7477

4.2.7 Spodbujanje izdelave mobilnostnih načrtov in trajnostne mobilnosti

Subjekti javnega sektorja in gospodarstva na območju občine, ki v letu 2016 še niso izdelali mobilnostnih načrtov in imajo več kot 30 zaposlenih, za svoje potrebe izdelajo mobilnostne načrte, v katerih določijo ukrepe za povečanje trajnostne mobilnosti.

Državni organi in drugi subjekti javnega sektorja ter gospodarstva na območju občine morajo medsebojno uskladiti ukrepe iz svojih načrtov.

Državni organi in drugi subjekti javnega sektorja ter gospodarstva izvajajo ukrepe iz načrta in po potrebi posodobijo načrte.

Nosilci ukrepa: občina, država, posamezni subjekti javnega sektorja in gospodarski sektor.

4.2.8 Preusmeritev tovornega prometa na železnico

Zaradi večjega števila tovornega prometa, ki ga uporabljajo predvsem večji industrijski obrati, se ocenjuje, da so emisije prahu iz tovornega cestnega prometa dokaj visoke, zato jih je treba bistveno zmanjšati. Preučijo se možnosti, da se večji del tovornega prometa preusmeri na železnico.

Nosilci ukrepa: država, občina, izvajalci gospodarskih dejavnosti, ki imajo svoje obrate na območju občine, Slovenske železnice in Gospodarska zbornica Slovenije.

4.2.9 Optimizacija zimskega posipanja in soljenja cest

Ceste se bodo v čim večji meri plužile, da bo manjša potreba po posipanju. Ceste se bo posipalo le s soljo (natrijevim kloridom) oziroma soljo z dodatki kalcijevih in magnezijev kloridov. Posipanje z drobljenimi kamnitimi agregati je dopustno samo v izjemnih primerih ob posebnih vremenskih razmerah. Ti izjemni primeri se opredelijo v načrtih zimske službe. Navedeno velja tudi za posipanje površin za pešce. Posip s kamnitimi agregati se še vedno dopusti na malo ali zelo malo obremenjenih cestah nižjega reda na makadamskih voziščih, kjer bi drugačen način zimskega vzdrževanja povzročal prevelike težave v prometu. Ti odseki cest morajo biti opredeljeni v načrtih zimske službe.

Nosilci ukrepa: občina, država, izvajalci zimske službe.

4.2.10 Komunalna vozila in taksi služba

Komunalna podjetja v mestu uporabljajo novejša vozila. Vozni park komunalnih služb se vsaj do konca leta 2019 obnovi z vozili, ki ustrezajo najmanj standardu EURO VI. Podjetja pripravijo akcijske načrte za uvajanje okolju prijaznih vozil v svoje vozne parke.

Občina določi pogoje za taksi službo, ki jo spodbuja k zmanjšanju prašnih delcev. Taksi služba na območju občine do konca leta 2018 izvaja prevoze samo še z električnimi vozili in vozili, ki ustrezajo najmanj standardu EEV ali EURO VI.

Država lahko zagotovi dodatne spodbude za zamenjavo komunalnih vozil.

Nosilci ukrepa: občina, izvajalci občinskih komunalnih javnih služb, država.

Stran 7478 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.2.11 Spodbujanje elektromobilnosti in njen preboj

Ne glede na to, da je končni cilj z vidika kakovosti zraka prehod k prevozu blaga na železnici in k trajnostni mobilnosti potnikov, lahko v prehodnem obdobju prehod dizelskih motorjev osebnih avtomobilov k elektromotorjem pomembno prispeva k zmanjšanju izpustov delcev.

Občina in država bosta usklajeno zagotavljali ukrepe za odpravljanje ovir za preboj elektromobilnosti in spodbujanje elektromobilnosti, zlasti bo:  občina na svojih zemljiščih omogočila postavitev ustrezne pametne polnilne infrastrukture ob upravnih občinskih objektih, objektih upravnih enot, fakultet, študentskih domov, bolnišnic in zdravstvenih domov ter drugih objektih občinske in državne javne uprave, kjer imajo občani dnevne opravke. Občina bo po ureditvi oziroma rezervaciji zemljišč ponudila ustrezno usposobljenemu subjektu, ki izvaja dejavnost storitve polnjenja, da postavi ustrezno pametno polnilno infrastrukturo, pri čemer bodo polnilnice stroške polnjenja in parkirnino pobirale s sodobnimi načini plačila,  občina (oziroma upravniki parkirišč z več kakor 50 parkirnimi mesti) na javnih parkiriščih v mestu zagotovila, da bosta vsaj 2 % parkirnih mest opremljena z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo. Občina bo po ureditvi oziroma rezervaciji zemljišč ponudila ustrezno usposobljenemu subjektu, ki izvaja dejavnost storitve polnjenja, da na njem postavi ustrezno pametno polnilno infrastrukturo, pri čemer bodo polnilnice omogočale sodobne načine plačila,  občina s predpisi uredila, da bodo morali prihodnji investitorji skupnih stanovanjskih stavb od leta 2018 naprej na parkiriščih lastnikov stanovanj, kjer je več kot 30 parkirnih mest, zagotoviti na to število parkirnih mest vsaj eno parkirno mesto, rezervirano za parkiranje in opremljeno z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo,  občina spodbujala trgovce in gostince, da opremijo parkirne površine z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo,  občina v času prehoda k elektromobilnosti še naprej zagotavljala brezplačno parkiranje električnih vozil na javnih parkirnih površinah in po možnosti takšne površine še širila,  občina spodbujala zamenjavo zastarelih komunalnih vozil z nizkimi emisijskimi razredi EURO s hibridnimi ali električnimi vozili, pri čemer bodo komunalna podjetja postopno zagotovila potrebno pametno polnilno infrastrukturo,  država glede na finančne vire vsaj tri leta zagotavljala ustrezne spodbude za nakup osebnih in poslovnih vozil, avtobusov in komunalnih vozil, pri čemer bo delež spodbud za območja s slabo kakovostjo zraka višji,  država po možnosti zagotavljala dodatne spodbude za infrastrukturo za elektromobilnost.

Nosilki ukrepa: občina, država.

4.2.12 Izboljšanje cestne infrastrukture, namenjene kolesarjem in pešcem

Izboljša se cestna infrastruktura, namenjena pešcem in kolesarjem, ob državnih cestah, da bi omogočili nemotorizirane oblike prevoza iz bližnjih zaselkov. Občina in država izdelata načrt, da se vse kolesarske steze povežejo v enotno omrežje in da se zagotovi izvedba teh povezav najmanj do konca leta 2019.

Nosilki ukrepa: država, občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7479

4.2.13 Omejevanja in umirjanje prometa

Občina izvaja načrt omejevanja in umirjanja prometa – uvajanje »cone 30« na mestnih ulicah, kjer je veliko žrtev prometa in so najbolj ranljivi otroci.

Posebna pozornost bo pri omejevanju in umirjanju prometa poleg prometne varnosti še posebej namenjena urejanju problematičnih con za pešce in izpostavljenih območij za varen in učinkovit kolesarski promet.

Prednostno se bo urejalo staro mestno središče z ureditvijo območij za pešce (območje Lenta, Koroška cesta, Vojašniški trg, Rotovški trg), območij umirjenega prometa, v okolici šolskih okolišev bodo uvedeni ukrepi za umirjanje prometa z uvedbo cone 30, skupaj z drugimi tehničnimi ukrepi za umirjanje prometa.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.14 Odprava zastojev v prometu in zagotavljanje visoke pretočnosti prometa

Dokler so osebni avtomobili najpogostejši način prevoza oseb, je eden od pomembnih ukrepov odprava zastojev in povečanje prepustnosti v prometu, pri čemer ima še posebno prednost zagotavljanje pretočnosti za JPP.

Na območju občine bo izvedena ustrezna analiza prepustnosti prometa, kar bo podlaga za izvajanje zlasti naslednjih ukrepov: − odprava križanja »cesta – cesta – železnica« na Ljubljanski ulici v Mariboru in izgradnja nadvoza, − uvedba zelenega vala semaforjev na vseh mestnih vpadnicah (Ptujska in Tržaška cesta, Cesta proletarskih brigad, Dravograjska in Puhova cesta), − nadgradnja semaforjev s senzorji in uravnavanje prometa glede na zgoščenost prometa, − izključevanje semaforjev izven »dnevne potrebe« na križiščih, − uvedba zavijanja desno kljub rdeči luči na križiščih, − postavitev dodatnega razvrščevalnega pasu za zavijanje v križiščih, − izgradnja krožišč na križiščih, − izgradnja dodatne cestne infrastrukture ob trgovskih centrih, − ukrepi za hitrejše vključevanje v promet, − ukrepi za zagotavljanje prednosti JPP na območju občine, − v času množičnih prireditev v občini se bodo izvajali ukrepi za optimalni potek prometa. Za lažje iskanje prostih parkirišč (da jih vozniki ne iščejo in pri tem ne povzročajo dodatne gneče) bo občina uvedla informatizacijo oziroma mobilni spletni program, ki bo voznikom sprotno (odzivno) kazal, koliko parkirnih mest in kje v občini je še na voljo.

Nosilka ukrepa: občina.

4.12.15 Spodbujanje uporabe okolju prijaznih osebnih avtomobilov

Dokler so osebni avtomobili najpogostejši način prevoza oseb, sta med pomembnimi ukrepi tudi zamenjava avtomobilov z dizelskim motorjem z motorji na pogon na stisnjeni zemeljski plin (CNG) in bioplin ter uporaba električnih vozil.

Stran 7480 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Država, občina in dobavitelji navedenih energentov proučijo možnosti ter potrebne pospeševalne ukrepe, da bi se z vgradnjo oziroma prilagoditvijo motorjev vozil izpusti iz njih zmanjšali.

Država lahko zagotovi dodatne spodbude za nakup ali prilagoditev vozil.

Nosilki ukrepa: občina, država.

4.2.16 Omejevanje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah na območjih s slabo kakovostjo zraka v času, ko agencija razglasi čezmerno onesnaženost

Kadar agencija razglasi čezmerno onesnaženost, se na območju občine omeji hitrost na odsekih avtocest in hitrih cest.

Agencija z uporabo modela COPERT ocenjuje, da so emisije delcev iz osebnega motornega prometa s povprečno sestavo vozil v Sloveniji pri hitrosti 110 km/h za četrtino manjši kot pri hitrosti 130 km/h. Pri zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 90 km/h pa je zmanjšanje emisij delcev kar 40 %. Znižanje hitrosti zmanjša tudi obremenitve s hrupom, manjše so poraba goriva in emisije toplogrednih plinov, obenem pa je varnost udeležencev prometa večja ob nezmanjšani pretočnosti cest. Zagotovita se nadzor in omejitev hitrosti.

Država bo ob uvedbi ukrepa in še pred prvo naslednjo sezono preseganj intenzivno komunicirala z javnostjo o pripravi in izvajanju ukrepa.

Ukrep se bo na območju preseganja začel izvajati najpozneje do konca leta 2019.

Cilj izvajanja ukrepa je, da se skrajšajo obdobja in število večdnevnih zaporednih preseganj

dnevnih mejnih vrednostmi in znižajo ravni delcev PM10 v zunanjem zraku.

Nosilka ukrepa: država.

4.2.17 Priročnik in promocija varčne vožnje (prilagojene za kakovost zraka)

Država s cilji zmanjšanja porabe goriva, varne vožnje in zmanjšanja izpustov delcev izdela priročnik varčne vožnje in ga objavi na spletni strani o kakovosti zraka.

Država letno izvaja posamične aktivnosti varčne vožnje v različnih oblikah in o tem komunicira z različnimi deležniki.

Občina se bo na krajevno primeren način vključevala v komuniciranje ter uporabljala priročnik in druga gradiva, ki jih bo pripravila država.

Nosilki ukrepa: občina, država.

4.2.18 Ustanavljanje klubov lastnikov avtomobilov in skupna uporaba avtomobilov

S ciljem zmanjševanja števila avtomobilov bo država v sodelovanju z občino spodbujala in promovirala ustanavljanje lokalnih klubov lastnikov avtomobilov za skupno rabo avtomobilov.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7481

Namen skupne uporabe avtomobilov je, da skupinski lastniki avtomobilov skupno načrtujejo deljeno uporabo avtomobilov in jih tudi skupaj vzdržujejo.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.2.19 Zagotavljanje prevoza na klic gibalno oviranim osebam in skupinam ljudi, ki nimajo ali ne želijo imeti osebnega avtomobila ter prevoza z območij, kjer ni smiselno imeti JPP z rednim voznim redom (prevoz na »zahtevo«)

Občina bo od leta 2018 naprej v okviru mestnega JPP (ali druge zasebne pobude, npr. upokojencev za dodatni zaslužek) zagotavljala in subvencionirala delovanje mestnega javnega potniškega prometa, ki bo zagotavljal prožen in učinkovit prevoz na klic gibalno oviranim osebam in skupinam ljudi, ki nimajo ali ne želijo imeti osebnega avtomobila, prav tako bo zagotovljen prevoz z območij, kjer ni smiselna vzpostavitev JPP z rednim voznim redom (prevoz na »zahtevo«).

Občina bo nov način prevoza intenzivno promovirala in komunicirala z občani, tudi s ciljem, da bi gospodinjstva zmanjšala uporabo lastnih osebnih avtomobilov.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.20 Spodbujanje trajnostnega prihoda v službo

Ministrstvo, pristojno za promet, v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za okolje, gospodarstvo, javno upravo in zdravje, ter občino prouči še druge možnosti spodbujanja trajnostnega prihoda v službo, vključno z ugodnejšim vračilom potnih stroškov.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, po določitvi novega modela povrnitve potnih stroškov tega takoj uvede v uporabo, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pa ga v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije skuša uvesti tudi v gospodarstvo.

Nosilki ukrepa: država, Gospodarska zbornica Slovenije.

4.2.21 Zagotavljanje prevoza koles na avtobusih in vlakih v primestnem in medkrajevnem prometu

Ministrstvo, pristojno za promet, v sodelovanju z izvajalci primestnega in medkrajevnega avtobusnega in železniškega prometa začne v letu 2017 uvajati in zagotavljati prevoz koles na avtobusih in v vlakih.

Nosilka ukrepa: država.

4.2.22 Ureditev kolesarskih stez in cestišč za uporabo koles ter odprava ključnih pomanjkljivosti za množično uporabo kolesarjenja za dnevne opravke

Občina bo pregledala vse kolesarske poti, ki bi jih lahko dejansko uporabljalo več kolesarjev za dnevne opravke (pot v službo, prihod v šolo, obisk državnih oziroma občinskih in javnih mest, prostočasne aktivnosti, trgovine in lokali, parki ipd.) ter ugotovila ključne pomanjkljivosti, kot so: manjkajoči deli kolesarskih stez; ovire na stezah; nepravilno ali pomanjkljivo postavljena

Stran 7482 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

križanja kolesarskih stez s cestami; nepravilno ali pomanjkljivo postavljena križanja kolesarskih stez s pločniki; nepravilno ali pomanjkljivo postavljena križanja kolesarskih stez z avtobusnimi postajališči; neosvetljeni deli stez; pomanjkljive označbe; nevarna križanja; luknje na stezah in cestah; pomanjkljivo čiščenje pločnikov pozimi; pomanjkanje varnih stojal za kolesa; relativno nizka kolesarska kultura posameznikov; uporaba kolesarskih stez s kolesi na motorni pogon itd).

Na podlagi analize bo občina takoj začela odpravljati vse pomanjkljivosti, da bodo občani po treh letih lahko množično s kolesom, opravljali večino dnevnih opravkov v mestu.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.23 Ureditev pločnikov, varni prehodi za pešce in odprava ključnih pomanjkljivosti za množično pešačenje kot načina opravljanja dnevnih opravkov

Občina bo pregledala večino poti, pločnikov in prehodov za pešce, ki bi jih lahko dejansko uporabljalo več pešcev za vsakodnevne opravke (pot v službo, prihod v šolo, obisk državnih, občinskih in javnih mest, prostočasne aktivnosti, trgovine in lokali, parki) ter ugotovila ključne pomanjkljivosti, kot so: manjkajoči deli pločnikov; ovire na pločnikih; nepravilno ali pomanjkljivo postavljeni prehodi za pešce; neosvetljeni deli cest; nevarna križanja; luknje na cestah in škropljenje pešcev ob dežju; pomanjkljivo čiščenje pločnikov pozimi itd).

Na podlagi analize bo občina takoj začela odpravljati vse pomanjkljivosti, da bodo občani in drugi pešci lahko po treh letih množično vsakodnevno opravljali večino vsakodnevnih opravkov v mestu peš.

V mestu se bodo vzpostavile cone za pešce (tudi skupaj z ukrepi omejevanja in umirjanja prometa) na naslednjih območjih: Lent, Vojašniški trg, Koroška cesta, Rotovški trg.

Občina bo skupaj z državo promovirala nove cone za pešce in komunicirala z občani, da bodo te nove cone dejansko takoj začeli vsakodnevno uporabljati in s tem zmanjšali vsakodnevno uporabo avtomobila.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.24 Sprotna in intenzivna promocija novih kolesarskih stez

Občina bo skupaj z drugimi deležniki (kolesarske mreže, športna združenja, organizacije s področja varovanja okolja in varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob »otvoritvi« kolesarskih stez, kolesarskih prireditvah (športnih in rekreacijskih) in vseh drugih priložnostih ter zlasti ob začetku kolesarske sezone promovirala kolesarjenje za prevoz v službo in ob vsakodnevnih opravkih.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vse promocijsko in drugo gradivo označi z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, z označbami kakovosti zraka v Sloveniji ter navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje oziroma prireditev s ciljem trajnih učinkov na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilki ukrepa: država, občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7483

4.2.25 Sprotna in intenzivna promocija uporabe JPP

Občina bo skupaj z drugimi deležniki (upokojenska združenja, delodajalci, organizacije s področja varovanja okolja in varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob »otvoritvi« novih avtobusnih prog, uvedbi novih avtobusov in vseh drugih priložnostih ter zlasti ob začetku šolskega in študijskega leta ter drugih priložnostih promovirala JPP za prevoz v službo in ob vsakodnevnih opravkih.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vse promocijsko in drugo gradivo označi z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, z označbami kakovosti zraka v Sloveniji ter z navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje oziroma prireditev s ciljem trajnih učinkov na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.2.26 Promocija – kampanje

a) hoje in pohodništva

Občina in država bosta skupaj z drugimi deležniki (upokojenska združenja, delodajalci, organizacije s področja varovanja okolja in zdravja, turistična združenja, kulturna društva ipd.) spodbujali pohodništvo in druge priložnosti z množično udeležbo ter promovirali hojo in pohodništvo tudi kot vsakodnevno hojo v službo in po drugih opravkih, vključno z uporabo JPP (hoja do postajališč in postaj), vse s ciljem, da bi kakovost zraka ostala ustrezna.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vse promocijsko in drugo gradivo označi z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, z označbami kakovosti zraka v Sloveniji in z navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje oziroma prireditev s ciljem trajnih učinkov na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

b) hoje in tekaštva – maraton

Občina bo skupaj z drugimi deležniki (športna, kulturna in pohodniška društva, organizatorji športnih prireditev in maratonov, delodajalci, organizacije s področja varovanja okolja, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob pohodih, tekaških tekmah in prireditvah ter maratonih in vseh priložnostih spodbujala hojo in pohodništvo tudi kot vsakodnevno hojo v službo in po drugih opravkih, vključno z uporabo JPP (hoja do postajališč in postaj) s ciljem, da bi kakovost zraka ostala ustrezna.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vse promocijsko in drugo gradivo označi z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, z označbami kakovosti zraka v Sloveniji in z navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje oziroma prireditev s ciljem trajnih učinkov na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

c) hoje in planinarjenja

Občina in država bosta skupaj z drugimi deležniki (upokojenska združenja, delodajalci, organizacije s področja varovanja okolja, turistična združenja, planinska društva ipd.) spodbujali

Stran 7484 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

hojo in pohodništvo tudi kot vsakodnevno hojo v službo in po opravkih, vključno s kombinacijo uporabe JPP (hoja do postajališč in postaj) s ciljem, da bi kakovost zraka ostala ustrezna.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vse promocijsko in drugo gradivo označi z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, z označbami kakovosti zraka v Sloveniji in z navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje oziroma prireditev s ciljem trajnih učinkov na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.2.27 Kolesu prijazna vrtec in šola

Vrtci in osnovne šole so na področju prometa glede načina prihoda – prevoza otroka v šolo, vrtec – eden večjih povzročiteljev – sprožilcev slabe kakovosti zraka, zato je zelo pomembno, da se uporabijo vse možnosti za izboljšanje kakovosti zraka tudi na ta način.

Občina bo v sodelovanju z vsemi vrtci na svojem območju proučila vse možnosti za drugačen način prihoda oziroma prevoza otrok v vrtec, da se bo v vrtec čim manj otrok pripeljalo z osebnim avtomobilom.

Občina bo v sodelovanju z vrtcem po eni strani odpravila na območju prevoza otrok vse ovire in na drugi strani vzpostavila vse potrebne pogoje, da se bo delež prihoda otrok v vrtec peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom zelo povečal.

Nosilka ukrepa: občina.

4.2.28 Peš v šolo

Otroci iz vrtcev in osnovnih šol morajo več hoditi, kar pomeni zlasti manj voženj z avti njihovih staršev.

Občina bo v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami ter skupnostmi staršev določila ukrepe, ki bodo povečali hojo v vrtce in šole: − preveritev varnostnih okoliščin in izvedba ustreznih ukrepov, − preveritev prometnovarnostnih okoliščin in izvedba ustreznih ukrepov, − odstranitev vseh »logističnih« ovir in preprek na poti do šole, − vzpostavitev vseh potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav za učinkovit in varen prihod otrok peš v šolo.

Občina bo v sodelovanju s starši in šolami ponovno preverila ustreznost zagotavljanja avtobusnih prevozov otrok v šolo in jih po potrebi spremenila, da se nepotrebni avtobusni prevozi v bližini šol ukinejo; da se na oddaljenih območjih, kjer ni avtobusnega prevoza v šolo ta na novo uvede, predvsem pa, da se celotne generacije mladih skupaj s starši spet zavejo hoje kot najbolj naravnega načina gibanja človeka.

Občina bo pripravila podporni izobraževalni program in interaktivni portal varnih pešpoti itd.

Nosilka ukrepa: občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7485

4.2.29 Uvedba oziroma nadgradnja izposoje koles v občini

Občina bo najpozneje v letu 2018 uvedla oziroma nadgradila sistem izposoje koles ter v ta namen nabavila kolesa. Za izvajanje sistema izposoje koles bo na območju občine zagotavljano potrebno število in velikost mest izposoje koles.

Država lahko zagotovi dodatne spodbude za uvedbo sistema izposoje koles v občini.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.2.30 Delovanje mobilnostnega centra Maribor

V Mariboru je vzpostavljen in deluje mobilnostni center v okviru projekta TRAMOB. Mobilnostni center je kontaktna točka za občane in nudi podporno okolje za vzpostavitev vseh oblik trajnostne mobilnosti. V mobilnostnem centru Maribor se izvajajo naslednji ukrepi za izboljšanje trajnostne mobilnosti: − informiranje in ozaveščanje (vozni redi JPP, kolesarske poti, strokovna literatura, varstvo okolja in zdravja, promet, turizem, prostor), − storitve (izposoja koles in opreme, servis koles in prodaja rezervnih delov, prodaja vozovnic JPP, polnilnica električnih koles, samostoječe orodje za popravilo koles, dostopno 24 ur/dan), − upravljanje sistema Bike & Ride (varovana kolesarnica na železniški postaji – kolesodvor), − organizacija dogodkov (predstavitve, okrogle mize, tečaji, poskusne vožnje), − sodelovanje pri strokovnih nalogah s področja trajnostne mobilnosti v sodelovanju z občino, Univerzo v Mariboru in drugimi deležniki (analize, spremljanje podatkov, strokovne podlage, prijave na razpise).

Mobilnostni center bo svoje delovanje v prihodnje nadgradil s koordinacijo ukrepov trajnostne mobilnosti (v sodelovanju in dogovoru z občino, sosednjimi občinami in državo).

Nosilci ukrepa: mariborska kolesarska mreža, občina, država.

4.3 Ukrepi na drugih področjih

4.3.1 Podporni in drugi ukrepi

4.3.1.1 Povečanje učinkovitosti javne uprave za boljšo kakovost zraka

Izrabijo se možnosti svetovnega spleta za delovanje javne uprave in celotnega javnega sektorja ter javnih služb.

Javna uprava, celotni javen sektor in javne službe lahko za svoje delovanje bolje izkoristijo možnosti svetovnega spleta za manjše obremenjevanje okolja tudi na področju kakovosti zraka.

Javna uprava, javni sektor in javne službe bodo izrabile vse možnosti, ki jih omogoča svetovni splet, da bodo zasebni in poslovni uporabniki lahko urejali svoje zadeve z navedenimi subjekti javnega sektorja na daljavo prek svetovnega spleta, ne da bi morali osebno obiskati poslovne prostore teh subjektov.

Stran 7486 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

V ta namen bodo navedeni poslovni subjekti v naslednjih treh letih še večji delež svojega poslovanja opravljali prek svetovnega spleta, s čimer se bodo osebni obiski zasebnih in poslovnih uporabnikov v njihovih prostorih zmanjšali za polovico.

Nosilci ukrepa: država, občina in vsi subjekti javnega sektorja ter javnih služb z njune pristojnosti.

4.3.1.2 Ozelenitev mesta

Na površine rastlin se adsorbirajo delci in na ta način pripomorejo k znižanju koncentracij PM10 v zraku. Rastline vsrkavajo tudi druga onesnaževala, kot so dušikovi oksidi in ozon, in tako pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka. Zelene površine prispevajo tudi k zmanjševanju mestnega toplotnega otoka, izboljšajo mikro klimo in so eden izmed ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Obstoječe zelene površine v mestu se skrbno varujejo, hkrati pa se pri načrtovanju novih zelenih površin upošteva njihov pomen za kakovost zraka tako pri obsegu novih zelenih površin kakor tudi pri izbiri vrst zasajenih rastlin. Posebna pozornost se namenja zasajevanju območij ob avtocesti.

Nosilki ukrepa: občina, država.

4.3.1.3 Delovanje posebnega spletnega mesta za kakovost zraka in njegovo izboljševanje

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino vzdržuje in nadgrajuje spletno mesto za kakovost zraka z naslednjimi vsebinami:  prikazovanje stanja onesnaženosti zraka na podlagi rednega spremljanja državne in občinske merilne mreže;  pomen kakovosti zraka;  pomen čistega zraka za zdravje;  letni podatki o preteklih emisijah in temeljne značilnosti teh emisij glede na čas (analize, trendi ipd.) in podatki o učinkih ukrepov;  viri emisij po skupinah (male kurilne naprave, promet, industrija in drugi viri);  ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, ki jih lahko v vsakodnevnem življenju izvajajo posamezniki in gospodinjstva;  kratkoročni ukrepi, ki so predvideni pri nekajdnevnem zaporednem in visokem preseganju mejnih vrednosti;  dostop do tega odloka;  povezave na druga spletna mesta s področja vsebin kakovosti zraka (EU, organizacije civilne družbe s področja kakovosti zraka, evropska mesta in regije);  povezave na spletna mesta občine v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, kontaktni podatki.

Za uspešno uporabo informacij s spletnega mesta se izvaja promocija spletnega mesta, informacije pa se sporočajo gospodinjstvom tudi na druge načine.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.3.1.4 Izvajanje stalne medsektorske sociološko-ekonomske analize kot podlage za načrtovanje ukrepov

Ministrstvo, pristojno za okolje, izvaja stalno medsektorsko sociološko-ekonomsko analizo o socioloških, ekonomskih in drugih okoliščinah ter pogojih za ravnanje ljudi in gospodinjstev

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7487

glede kakovosti zraka. Na podlagi rezultatov analize je treba letno čim bolj natančno načrtovati uporabo virov za izboljšanje kakovosti zraka in spremembe načrtov za kakovost zraka.

Nosilka ukrepa: država.

4.3.1.5 Izobraževanje in ozaveščanje o kakovosti zunanjega zraka

Ministrstvo, pristojno za okolje, ministrstvo, pristojno za zdravje, in občine skupaj izvajajo izobraževanje in ozaveščanja javnosti s kampanjami o kakovosti zraka in o tem odloku takoj po njegovem sprejetju.

Kampanje so osredotočene vsakokrat na drug in konkreten vidik kakovosti zraka

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.3.1.6 Zmanjševanje ognjemetov na območju mestne občine

Ognjemeti v času kurilne sezone zelo poslabšajo kakovost zraka za več dni zapored.

Občina se odpoveduje ognjemetu v času kurilne sezone.

Občina bo proučila možnost, da namesto ognjemetov ob posebnostih priložnostih izvaja svetlobne laserske predstave. Občina skuša doseči, da navedeno zamenjavo namesto ognjemetov na območju občine upoštevajo vsi subjekti, ki bi radi izvajali ognjemete.

Občina bo krajevno in časovno primerno vse poslovne in druge subjekte ter občane na območju preseganj v času morebitnih priprav na ognjemete ozaveščala o škodljivosti ognjemetov za kakovost zraka in zdravje ljudi ter o drugih škodljivih vplivih na okolje, vključno s težavami, ki jih povzročajo domačim in divjim živalim.

Občina bo vse morebitne pripravljavce in izvajalce ognjemetov pravočasno skušala prepričati, da ognjemetov ne bi izvajali.

V obdobju izvajanja ukrepa bo v sodelovanju z občino enako ravnala tudi država.

Nosilka ukrepa: občina.

4.3.1.7 Vključitev zagotavljanja kakovosti zraka v občinske akte

Občina zagotavlja vključitev zagotavljanja kakovosti zraka v vse svoje akte tako, da načrtovanje in izvajanje aktov zajema tudi ukrepe za boljšo kakovost zunanjega zraka iz tega odloka in drugih predpisov, ki vplivajo na kakovost zraka.

Nosilka ukrepa: občina.

Stran 7488 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.3.1.8 Spodbujanje in promocija tehnoloških rešitev za izboljšanje kakovosti zraka na področju URE in OVE ter trajnostne mobilnosti

Država bo skupaj z znanostjo in gospodarstvom spodbujala tehnološki razvoj za izboljšanje kakovosti zraka na področju URE in OVE ter trajnostne mobilnosti v Sloveniji ter zagotavljala ustrezne spodbude (oziroma se bo pri ustreznih razpisih kot eden od prednostnih učinkov upoštevalo tudi izboljšanje kakovosti zraka), tako da bodo inovacije na teh področjih takoj uporabljene za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji, uporabljene pa bodo tudi za tržni preboj na svetovnem trgu.

Nosilka ukrepa: država.

4.3.1.9 Prostorsko načrtovanje v skladu s potrebo za izboljšanje kakovosti zraka

Uporaba prostora in načrtovanje njegove uporabe bistveno vplivata tudi na kakovost zraka, tako z vidika učinkovitosti ogrevanja poslovnih in zasebnih stavb kakor tudi trajnostne mobilnosti.

Občina bo pri prostorskem načrtovanju upoštevala potrebo za izboljšanje kakovosti zraka in bo načrtovala predvsem zaokrožena in strnjena območja poselitve, ki bodo omogočala stroškovno učinkovito daljinsko ogrevanje ali uporabo plina in toplotnih črpalk. Območja bodo načrtovana tudi tako, da bodo omogočala učinkovito uporabo JPP, kolesarjenje in hojo oziroma zmanjšala potrebo po vsakodnevni uporabi osebnega avtomobila.

V pripravo občinskega prostorskega načrta se aktivno vključi občinska služba za varstvo okolja.

Nosilka ukrepa: občina.

4.3.1.10 Izdelava videoprodukcij, digitalnih in animiranih vsebin s področja kakovosti zraka in njihova javna dostopnost

Z namenom izboljšanja kakovosti zraka se bodo pripravile ustrezne in konkretne videoprodukcije in digitalizirane (ter animirane) oblike vsebin po tematskih sklopih s področja kakovosti zraka.

Vsebine bodo trajno dostopne na spletnih mestih ministrstva in organov v sestavi in poslane območjem preseganj ter vsem občinam v Sloveniji.

Posamične vsebine bodo prek komuniciranja ministrstva z javnostjo ob posebnih priložnostih (začetek kurilne sezone, nenadni dogodki, ob sprejemu posamičnih predpisov s področja kakovosti zraka ipd.) večkrat predvajale televizijske postaje v Sloveniji.

Nosilki ukrepa: država, občina.

4.3.1.11 Določitev skrbnika izvajanja tega odloka v občini

Občina in ministrstvo, pristojno za okolje, za usklajeno izvajanje ukrepov na različnih področjih, pomembnih za izvajanje tega odloka v občini, in za usklajeno izvajanje tega odloka določita skrbnika (upravitelja) tega odloka v enem mesecu po njegovem sprejetju.

Nosilki ukrepa: država, občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7489

4.3.2 Ukrepi gospodarstva

4.3.2.1 Izvajalci gospodarskih dejavnosti

Izvajalci gospodarskih dejavnosti se zavedajo pomena kakovosti čistega zraka za okolje in zdravje ljudi, zato aktivno sodelujejo pri zmanjševanju trdih delcev, ki izvirajo iz obratovanja naprav, ki jih upravljajo. Priporoča se zlasti izvajanje ukrepov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Nosilci ukrepov: izvajalci gospodarskih dejavnosti (pravne in fizične osebe), ki imajo svoje obrate na območju občine, ter gospodarska in obrtno podjetniška zbornica.

4.3.2.2 Uveljavitev sistema ravnanja z okoljem

Izvajalci gospodarskih dejavnosti izvedejo usposabljanje za uveljavitev sistema ravnanja z okoljem v vseh podjetjih (po svojih finančnih in kadrovskih zmožnostih), ki vključujejo pripravo načrta za usposabljanje, organizacijske prilagoditve in investicije.

4.3.2.3 Spodbujanje najboljših razpoložljivih tehnik (tehnologij BAT– Best Available Technology)

Izvajalci gospodarskih dejavnosti v okviru BAT spodbujajo tehnologije, ki najmanj obremenjujejo

zrak z delci PM10.

4.3.2.4 Zmanjševanje prašenja pri prevozu sipkega tovora

Izvajalci gospodarskih dejavnosti zagotavljajo, da prevoz sipkega tovora v glavnem poteka v pokritih tovornjakih ali cisternah.

Pri pretovoru trdnih snovi je treba paziti na:  popolno ali pretežno zaprtje prostorov, kjer se izvaja pretovor;  odsesavanje lijakov na presipnih mestih;  uporabo učinkovitih sistemov filtriranja in zbiranja delcev iz ubežnih emisij (filtri);  kontrolirano delovanje odsesovalnih naprav;  uporabo vetrobranov pri pretovoru na odprtem;  prepoved pretovora pri visokih hitrostih vetra (določiti mejo v m/s);  prilagajanje višine iztresa spreminjajoči se višini nasutja;  prašenje – megličenje z vodo na izstopnih odprtinah in v zbirnih lijakih;  tesnjenje mest, kjer lahko nastane ubežna emisija.

Priporoča se, da izvajalci gospodarskih dejavnosti, kolikor je mogoče in po svojih zmožnostih, zagotavljajo kontrolirano izvajanje pretovora sipkega tovora v cisterne, s čimer se zmanjšajo enkratni izpusti sipkega tovora v okolico. Priporoča se tudi zapiranje strojev in druge opreme za obdelavo trdnih snovi (mletje, mešanje).

Stran 7490 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.3.2.5 Zaščita površin z različnimi odprtimi materiali

Izvajalci gospodarskih dejavnosti zaščitijo in preprečujejo odnašanje prašnih delcev z vseh odprtih površin zemljišč.

4.3.2.6 Skupne naloge občine in gospodarstva

Občine bo vse večje gospodarske subjekte povabila, da skupaj pregledajo možnosti skupnih aktivnosti za izboljšanje kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: občina, gospodarstvo.

5 Kratkoročni ukrepi

Kratkoročni ukrepi se izvajajo zaradi skrajšanja obdobij s preseženimi dnevnimi mejnimi

vrednostmi PM10 v zunanjem zraku. Kratkoročni ukrepi vsebujejo priporočila občanom in institucijam, da v okviru svojih možnosti začasno zmanjšajo emisije delcev pri uporabi prometnih sredstev in kurilnih naprav za ogrevanje ter drugih naprav, ki oddajajo večje količine delcev.

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino pripravi zloženko s priporočili občanom

za zmanjševanje emisij PM10 v času prekomerne onesnaženosti s PM10, vključno s priporočili o ravnanju v času prekomerne onesnaženosti za zmanjševanje vplivov na zdravje. Zloženka vsebuje tudi druge informacije o onesnaženosti zraka na območju občine.

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravi pravne podlage za učinkovitejše izvajanje kratkoročnih ukrepov z namenom, da se podelijo pooblastila občini, ki ji omogočajo, da v času preseganj mejnih vrednosti lahko omeji promet, način ogrevanja gospodinjstev in sprejme še druge kratkoročne ukrepe (npr. prepove ognjemete na območju celotne občine).

Nosilci ukrepa: občina, država, povzročitelji obremenitve.

6. Seznam publikacij, dokumentacije, del itd., ki dopolnjujejo podatke

V skladu s 1.10 točko priloge 7 Uredbe o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) so vsi razpoložljivi podatki ali njihovi viri, ki niso vsebovani v tem odloku, objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje: (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/zrak/).

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7491

0 0 0 0 0 0 2.679.000 Skupaj drugi 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 2018 Drugi subjekti

0 0 0 0 0 0 2017 2.679.000

0 0 0 država Skupaj 440.940 551.175 1.500.000 1.377.933

0 0 0 2019 146.980 183.725 459.311 1.500.000

0 0 0 0 2018 146.980 183.725 459.311 Financiranje država

0 0 0 0 2017 146.980 183.725 459.311

0 0 0 0 0 0 občina Skupaj 565.000

0 0 0 0 0 0 2019 150.000

0 0 0 0 0 0 2018 165.000 Financiranje občina

0 0 0 0 0 0 MARIBOR MARIBOR 2017 250.000

0 0 Celotna projekta 551.175 vrednost 1.005.940 1.500.000 2.679.000 1.377.933

VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ EZ K JZP EZ P Dodatna pojasnila Priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe – nakup toplotne postaje po EZ. Največja možna spodbuda je 2.000 EUR. Predvidoma v letu 2019. Strošek enega DOLB 1.500.000. Skladno s pravili Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in pravili za dodeljevanje državnih pomoči na področju energije in okolja. Obnova ogrevalnega sistema (16 kotlovnic, JZP) Od skupne vsote 5.000.000 EUR po Programu sklada za podnebne spremembe se ocenjuje, da bo samo za območja preseganj skupno zagotovljena polovica sredstev. Višina spodbud za območja preseganj bo višja, sama daljinskega ogrevanja daljinskega ogrevanja in povečevanje odjema iz daljinskega ogrevanja in spodbujanje mikro sistemov za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB) v primestnih naseljih in vaseh obstoječih naprav z priključitve kurilnih na možnostjo DO, kjer je to mogoče sistem kotlovnic in združevanje priključevanja na ogrevanje z njimi Ukrep Priključevanje objektov na plinovodno omrežje Dodatno spodbujanje zamenjav obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi malimi kurilnimi napravami in drugimi načini ogrevanja z obnovljivimi viri energije Št. ukrepa 4.1.1 Daljinsko ogrevanje 4.1.1.1 Uvajanje OVE v sistem 4.1.1.2 Širitev sistemov 4.1.1.3 Ugotavljanje možnosti 4.1.1.4 Spodbujanje zamenjav 4.1.1.5 Obnova določenih 4.1.2.1 4.1.3.1

OBČINE MESTNE NA OBMOČJU UKREPOV PROGRAM PODROBNEJŠI 2: PRILOGA Stran 7492 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj drugi 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Drugi subjekti 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 0 0 0 0 0 0 0 3.571 država Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 2019 1.190 0 0 0 0 0 0 0 2018 1.190 Financiranje država 0 0 0 0 0 0 0 2017 1.190 0 0 0 0 0 0 0 1.500 občina Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 500 2019 0 0 0 0 0 0 0 500 2018 Financiranje občina 0 0 0 0 0 0 0 500 2017 0 0 0 0 0 0 1.500 3.571 Celotna projekta vrednost VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P Dodatna pojasnila razdelitev med območji preseganj je načelna in odvisna od samega interesa gospodinjstev ob razpisu. Gradiva pripravlja MOP skupaj z drugimi resorji, občina dostavlja tiskana gradiva gospodinjstvom. Skupno je za pripravo platforme predvideno 25.000 EUR (za vse načrte skupaj). Načelno torej za en načrt deljeno s sedem. Ukrep Svetovanje občanom s strani izvajalcev dimnikarske službe za boljše posluževanje kurilnih naprav in merjenje vlažnosti lesne biomase Izobraževanje in vzpostavitev posebnega odzivnega spletnega mesta za umno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah Izvajanje poostrenega nadzora nad kurjenjem odpadkov v malih kurilnih napravah; nosilka ukrepa: država Zagotavljanje kakovosti lesnih goriv v malih kurilnih napravah preko skupne spletne platforme Vzpostavitev in delovanje mobilnega demonstracijskega v kurjenje za centra malih kurilnih napravah Sanacija (sanitarno čiščenje) slovenskih gozdov in uporaba še uporabne lesne biomase kot trdno gorivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja Uporaba zelenih sekancev za ogrevanje v skupinskih kurilnih napravah Obvladovanje nenadnih velikih presežkov lesne biomase po ujmah in izbruhih bolezni v gozdovih Št. ukrepa 4.1.3.2 4.1.3.3 4.1.3.4 4.1.3.5 4.1.3.6 4.1.3.7 4.1.3.8 4.1.3.9

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7493

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2.679.000 Skupaj drugi

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Drugi subjekti

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2.679.000

0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 810.000 170.000 170.000 4.683.619

0 0 0 0 0 0 0 0 2019 85.000 85.000 270.000 2.561.206

0 0 0 0 0 0 0 0 2018 85.000 85.000 270.000 Financiranje država 1.061.206

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 270.000 1.061.206

0 0 0 0 0 0 občina Skupaj 420.000 266.000 200.000 500.000 2.241.000 3.227.500

0 0 0 0 0 0 0 2019 80.000 747.000 140.000 200.000 1.037.500

0 0 0 0 0 0 2018 60.000 747.000 140.000 130.000 200.000 Financiranje občina 1.052.500

0 0 0 0 0 0 2017 60.000 747.000 140.000 136.000 100.000 1.137.500

0 0 0 0 0 0 Celotna projekta 420.000 266.000 370.000 670.000 vrednost 3.051.000 10.590.119

VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ K-CTN K K Dodatna pojasnila Šlo bo za kombinacijo sredstev različnih investitorjev. Višina sredstev bo znana ob sami pripravi projekta. SKUPAJ URESKUPAJ IN OVE Ukrep Trajno odvažanje lesne biomase kot ostankov obrezovanja sadnega in okrasnega drevja v sezoni Horizontalni ukrepi Lokalna energetska zasnova Obveščanje in spodbujanje zmanjševanja toplotnih izgub stavb Energetska obnova stanovanj TUS-CTN Vzpostavi se organizirano energetsko upravljanje objektov v občinski lasti Rezervacija območij za nizkoenergetsko gradnjo masivnih lesenih objektov, ogrevanih z OVE, zasnovanih in postavljenih z upoštevanjem vrednost in meril v okolju mesta razpoznane identitetne – tradicionalne arhitekture Natančna evidenca malih kurilnih naprav; nosilci ukrepa: država, izvajalci dimnikarske javne službe Vzpostavitev centra za lesno maso; nosilka ukrepa: občina Ukrepi na področju prometa Spodbujanje trajnostnega prevoza na ravni mesta Nadgradnja mestnega potniškega prometa Zagotovitev parkiranja koles na avtobusnih in železniških postajališčih Nadgraditev obstoječih postaj/postajališč JPP za večjo prometno varnost in standarde storitev JPP kakovosti Št. ukrepa 4.1.3.10 4.1.4 4.1.4.1 4.1.4.2 4.1.4.3 4.1.4.4 4.1.4.5 4.1.4.6 4.2 4.2.1 4.2.2 4.2.3 4.2.4

Stran 7494 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj drugi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Drugi subjekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 551.175 .543.287 1.000.000 4.804.000 0 0 0 0 0 0 2019 183.725 500.000 4.804.000 0 0 0 0 0 0 0 2018 183.725 500.000 Financiranje država 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 183.725 0 0 0 0 0 občina Skupaj 60.000 110.235 850.000 7.042.000 0 0 0 0 0 5 308.655 514.429 514.429 514.429 1 2019 20.000 36.745 300.000 7.042.000 0 0 0 0 0 0 2018 20.000 36.745 300.000 Financiranje občina 0 0 0 0 0 0 2017 20.000 36.745 250.000 0 0 0 0 0 60.000 Celotna projekta 661.410 vrednost 1.850.000 1.851.942 102.885 102.885 102.88 11.846.000 P VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P K K-CTN Nakup avtobusov emisijskega razreda Euro VI, delež državne spodbude je 80% brez DDV. Dodatna pojasnila Nakup komunalnih vozil emisijskega VI, Euro razreda delež državne spodbude je 80% brez DDV. potniškega prometa Ukrep Trajnostna parkirna politika Spodbujanje izdelave mobilnostnih načrtov in trajnostne mobilnosti Preusmeritev tovornega prometa na železnico Optimizacija zimskega posipanja in soljenja cest Komunalna vozila in taksi služba Spodbujanje elektromobilnosti in njen preboj Izboljšanje cestne infrastrukture, namenjene kolesarjem in pešcem pot, kolesarska Dravska infrastruktura, nadvoz Omejevanja in umirjanje prometa Št. ukrepa 4.2.5 4.2.6 Urejanje javnega 4.2.7 4.2.8 4.2.9 4.2.10 4.2.11 4.2.12 4.2.13

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7495 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj drugi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Drugi subjekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje država 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 občina Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje občina 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celotna projekta vrednost VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ Dodatna pojasnila na klic gibalno oviranim osebam in skupinam ljudi, ki nimajo neali želijo imeti osebnega avtomobila, ter prevoza z območij, kjer ni smiselno imeti JPP z rednim voznim redom (prevoz na »zahtevo«) službo na trajnostni način koles na avtobusih in vlakih v primestnem in medkrajevnem prometu stez in ureditev cestišč za uporabo koles ter odprava ključnih pomanjkljivosti za množično uporabo kolesarjenja za dnevne opravke varni prehodi za pešce in odprava ključnih pomanjkljivosti za množično uporabo hoje za dnevne opravke Ukrep zastojev v Odprava prometu in zagotavljanje visoke pretočnosti v prometu Spodbujanje uporabe okolju prijaznih osebnih avtomobilov Omejevanje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah na območjih s slabo kakovostjo zraka v času, ko agencija razglasi čezmerno onesnaženost Priročnik in promocija varčne vožnje (prilagojen za kakovost zraka) Ustanavljanje klubov lastnikov avtomobilov in skupne uporabe avtomobilov Št. ukrepa 4.2.14 4.2.15 4.2.16 4.2.17 4.2.18 4.2.19 Zagotavljanje prevoza 4.2.20 Stimulacija prihoda v 4.2.21 Zagotavljanje prevoza 4.2.22 Ureditev kolesarskih 4.2.23 Ureditev pločnikov,

Stran 7496 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 58.400 58.400 Skupaj drugi

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 11.800 11.800

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Drugi subjekti 11.800 11.800

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 34.800 34.800

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 200.000 8.438.462

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 200.000 6.372.154

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje država 1.368.154

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 698.154

0 0 0 0 0 0 0 0 0 občina Skupaj 60.000 135.000 9.396.890

0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 20.000 45.000 7.801.630

0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 20.000 45.000 869.630 Financiranje občina

0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 20.000 45.000 725.630

0 0 0 0 0 0 0 0 Celotna projekta 200.000 118.400 135.000 vrednost 17.893.752 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P Dodatna pojasnila Uvedba celotnega sistema z nakupom koles, delež državne spodbude je 80% brez DDV. promocija novih kolesarskih stez promocija uporabe JPP hoje in pohodništva, hoje in teka – maraton, hoje in planinarjenja Ukrep Kolesu prijazna vrtec in šola Peš v šolo Uvedba izposoje koles v občini; nosilki ukrepa: država, občina Delovanje mobilnostnega centra Maribor; nosilci ukrepa: Mariborska kolesarska mreža, občina, država PROMETSKUPAJ DRUGIH UKREPI NA PODROČJIH drugi in podporni ukrepi Povečanje učinkovitosti javne uprave za boljšo nosilci zraka; kakovost ukrepa: država, občina in vsi subjekti javnega sektorja ter javnih služb z njune pristojnosti Ozelenitev mesta; nosilki ukrepa: občina, država Delovanje posebnega spletnega mesta za in zraka kakovost njegovo izboljševanje; nosilki ukrepa: država, občina Izvajanje stalne medsektorske sociološko-ekonomske analize kot podlage za načrtovanje ukrepov; nosilka ukrepa: država Št. ukrepa 4.2.24 Sprotna in intenzivna 4.2.25 Sprotna in intenzivna 4.2.26 Promocija – kampanje: 4.2.27 4.2.28 4.2.29 4.2.30 4.3.1 4.3.1.1 4.3.1.2 4.3.1.3 4.3.1.4

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7497

0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj drugi

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Drugi subjekti

0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje država

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 občina Skupaj

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje občina

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celotna projekta vrednost VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ Dodatna pojasnila okoljem Ukrep Izobraževanje in ozaveščanje o kakovosti zunanjega ukrepa: nosilki zraka; država, občina Zmanjševanje ognjemetov na območju mestne občine; nosilka ukrepa: občina Vključitev zagotavljanja kakovosti zraka v občinske akte; nosilka ukrepa: občina Spodbujanje in promocija tehnoloških rešitev za izboljšanje kakovosti zraka na področju URE in OVE ter trajnostne mobilnosti; nosilka ukrepa: država Prostorsko načrtovanje skladno s potrebami izboljšanja kakovosti zraka; nosilka ukrepa: občina Izdelava videoprodukcij, digitalnih in animiranih vsebin s področja kakovosti zraka in posredovanje njihovo javnosti; nosilki ukrepa: država, občina Določitev skrbnika izvajanja tega odloka v občini; nosilki ukrepa: država, občina gospodarstva Ukrepi Izvajalci gospodarskih dejavnosti; nosilci ukrepov: izvajalci gospodarskih dejavnosti (pravne in fizične osebe), ki imajo svoje obrate na območju občine, ter gospodarska in obrtno podjetniška zbornica Uveljavitev sistema ravnanja z Spodbujanje tehnologij BAT Št. ukrepa 4.3.1.5 4.3.1.6 4.3.1.7 4.3.1.8 4.3.1.9 4.3.1.10 4.3.1.11 4.3.2 4.3.2.1 4.3.2.2 4.3.2.3

Stran 7498 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

0 0 0 0 2.737.400 Skupaj drugi

0 0 0 0 2019 11.800

0 0 0 0 2018 Drugi subjekti 11.800

0 0 0 0 2017 2.713.800

0 0 0 0 država Skupaj 13.122.081

0 0 0 0 2019 8.933.360

0 0 0 0 2018 Financiranje država 2.429.360

0 0 0 0 2017 1.759.360

0 0 0 občina Skupaj 135.000 12.759.390

0 0 0 2019 45.000 8.884.130

0 0 0 2018 45.000 Financiranje občina 1.967.130

0 0 0 2017 45.000 1.908.130

0 0 0 Celotna projekta 135.000 vrednost 28.618.871 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ Dodatna pojasnila

pri prevozu sipkega tovora različnimi odprtimi materiali Ukrep Skupne naloge občine in gospodarstva; nosilca ukrepa: občina, gospodarstvo DRUGISKUPAJ UKREPI Kratkoročni ukrepi; nosilci ukrepa: občina, država, povzročitelj obremenitve CELOTNI PROGRAM Št. ukrepa 4.3.2.4 Zmanjševanje prašenja 4.3.2.5 površin Zaščita z 4.3.2.6 5

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7499

2683. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (v nadaljnjem be- Mestne občine Kranj sedilu: subvencije), se lahko spodbujajo z dodatnimi državnimi in občinskimi subvencijami. Na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi s šestim (2) Upravičenci do spodbud za zamenjavo kotlov na odstavkom 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in za vgra- št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 dnjo toplotnih črpalk za ogrevanje stavb iz predpisa, ki ureja – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, spodbujanje učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in energije, ter predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov ener- 30/16) in za izvrševanje prvega odstavka 15. člena Uredbe gije pri končnih odjemalcih, do teh spodbud niso upravičeni na o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) območju, kjer je z lokalnim energetskim konceptom ali poseb- izdaja Vlada Republike Slovenije nim odlokom o prednostnem načinu ogrevanja kot prednostni način ogrevanja stavb določeno daljinsko ogrevanje, razen O D L O K če ti kotli niso namenjeni za daljinsko ogrevanje. Če je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega o načrtu za kakovost zraka na območju plina, upravičenci do spodbud niso upravičeni do spodbud za Mestne občine Kranj zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso. 1. člen (3) Občina zaradi dodeljevanja subvencij zagotavlja Eko (namen) skladu in ministrstvu, pristojnemu za energijo, podatke o meji Ta odlok določa: območja iz 2. člena tega odloka na parcelo natančno in podatke – območje izvajanja ukrepov, ki je s Sklepom o določitvi o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja dolo- podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zra- čeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, prav ka (Uradni list RS, št. 29/17) opredeljeno kot podobmočje z tako na zemljiško parcelo natančno. oznako SIC_KR in je na podlagi Odredbe o razvrstitvi območij, (4) Zavezanci pridobijo podatke iz prejšnjega odstavka aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega od Eko sklada. zraka (Uradni list RS, št. 38/17) zaradi čezmerne onesnaženo- (5) Eko sklad pri potrditvi programa za izboljšanje ener- sti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak) z delci PM10 getske učinkovitosti iz predpisa, ki ureja zagotavljanje prihran- uvrščeno v razred največje obremenjenosti, kov energije pri končnih odjemalcih, upošteva določbe tega – ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10 odloka. za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10 s ciljem zmanjšati škodljive vplive na zdravje in okolje, 5. člen – spremljanje učinkov izvajanja in čas izvajanja ukrepov (kratkoročni ukrepi) iz prejšnje alineje, (1) Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem – odgovorne organe za pripravo in izvajanje ukrepov besedilu: agencija) v obdobju med 1. oktobrom in 31. marcem za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z nalogami občine in dnevno napoveduje onesnaženost z delci PM10 na območju iz države, obveznostmi povzročiteljev obremenitve, obveznostmi 2. člena tega odloka. Agencija napoveduje onesnaženost na izvajalcev javnih služb varstva okolja ter oseb, ki izvajajo de- podlagi predvidenih meteoroloških razmer in izmerjenih ravni javnosti varstva okolja, PM . – program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremlja- 10 (2) Agencija razglasi čezmerno onesnaženost na območju nje učinkov ukrepov. iz 2. člena tega odloka, če je napovedana raven delcev PM10 2. člen večja od 1,5-kratnika dnevne mejne vrednosti. (3) V primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci (določitev območja največje obremenjenosti) PM10 izda agencija priporočila posameznikom in pravnim ose- Območje obremenjenosti z delci PM10 je območje Mestne bam, da prispevajo k zmanjšanju emisij z delci PM10 tako, da: občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: občina). – zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih pro- storov; 3. člen – uporabljajo goriva, ki sproščajo nižje emisije delcev, če (opis onesnaženja in ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti) imajo to možnost; (1) Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja – intenzivno uporabljajo javni prevoz in druge oblike traj- onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaževanja, nostnega transporta; ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi za iz- – zmanjšajo uporabo osebnih vozil; vajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z nalo- – ne izvajajo dejavnosti na prostem, ki povzročajo razpr- gami občine in države, obveznosti povzročiteljev obremenitve, šene emisije prahu (npr. gradbišča, pometanje cest, suhega obveznosti izvajalcev javnih služb varstva okolja ter oseb, ki listja); izvajajo dejavnosti varstva okolja, so določeni v prilogi 1, ki je – ne uporabljajo sekundarnega ogrevanja na biomaso. sestavni del tega odloka. (4) V primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci (2) Pri intenzivnosti izvajanja posameznih ukrepov se PM10 upravljavci cest omejijo hitrost motornih vozil na avtoce- upošteva tudi njihov prispevek k zmanjševanju onesnaženosti stah in hitrih cestah. z delci PM2,5 in drugimi onesnaževali zunanjega zraka. (5) O razglasitvi čezmerne onesnaženosti PM10 agenci- ja nemudoma obvesti občino ter sredstva javnega obvešča- 4. člen nja, o obveznostih iz prejšnjega odstavka pa tudi upravljavca (spodbude države in občine) cest.

(1) Investicijski projekti gospodinjstev zamenjave kotlov 6. člen na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb in obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja (podrobnejši program ukrepov) stavb, ki jih spodbuja Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, Podrobnejši program ukrepov za tri koledarska leta, ki je j. s. (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), in zavezanci z nepo- finančno ovrednoten, je določen v prilogi 2, ki je sestavni del vratnimi sredstvi na podlagi predpisa, ki ureja zagotavljanje tega odloka. Stran 7500 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

7. člen (program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov ukrepov) (1) Agencija v sodelovanju z občino pripravi program za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čez- mernih obremenitev in analizo učinkov ukrepov. (2) Program iz prejšnjega odstavka vsebuje: – evidence in scenarije izpustov, – sistem za spremljanje kakovosti zraka in disperzijskih karakteristik atmosfere, – disperzijsko modeliranje, – receptorsko modeliranje. (3) Pri ugotavljanju vpliva virov na onesnaženost zraka se ločeno določajo prispevek virov z območja največje obre- menjenosti iz 2. člena tega odloka, prispevek regionalnih virov in prispevek čezmejnega onesnaževanja. (4) Agencija pripravi letno poročilo o izvajanju programa iz prvega odstavka tega člena do 31. marca za preteklo leto.

8. člen (usklajevanje in nosilci ukrepov) (1) Izvajanje ukrepov med nosilci usklajuje ministrstvo, pristojno za okolje. (2) Nosilci ukrepov na državni ravni so ministrstva, pristoj- na za okolje, promet, energijo, gospodarstvo in gozdarstvo, ter izvajalci obveznih državnih gospodarskih javnih služb, na ob- činski ravni pa organi občine in izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, kakor so določeni v prilogi 1 tega odloka. (3) Med nosilce ukrepov se štejejo tudi osebe, ki izvajajo dejavnosti varstva okolja, in povzročitelji obremenitve (pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ter posamezniki na območju občine).

9. člen (čas izvajanja ukrepov) Izvajanje ukrepov iz tega odloka in programa iz 6. člena tega odloka traja najmanj tako dolgo, da kakovost zunanjega zraka tri koledarska leta zapored ne doseže mejnih vrednosti za delce PM10, kakor so določene v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka.

10. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 108/13).

11. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določba četrtega odstavka 5. člena tega odloka pa se začne uporabljati 1. novembra 2019.

Št. 00719-38/2017 Ljubljana, dne 12. oktobra 2017 EVA 2017-2550-0022

Vlada Republike Slovenije

dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik

Mestni svet Mestne občine Kranj je podal soglasje k nalo- gam občine, kot izhajajo iz predloga Odloka o načrtu za kako- vost zraka na območju Mestne občine Kranj (gradivo Ministr- stva za okolje in prostor št. 007-74/2017/5 z dne 22. 5. 2017), s sklepom št. 900-14/2017-7-(52/04) s seje mestnega sveta z dne 21. 6. 2017. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7501

PRILOGA 1: Opis območja čezmerne onesnaženosti, analiza stanja onesnaženosti, viri onesnaževanja, vpliv virov onesnaženosti, ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, odgovorni organi za izvajanje ukrepov

1 Opis območja čezmerne onesnaženosti

Območje čezmerne onesnaženosti, ki obsega Mestno občino Kranj, je opredeljeno kot podobmočje SIC_KR v območju SIC (celinsko območje). Na tem podobmočju so glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) presežene mejne vrednosti za delce PM10, zato je območje uvrščeno v I. stopnjo onesnaženosti. Območje čezmerne onesnaženosti SIC_KR se nahaja v kotlini. Na območju Mestne občine Kranj, ki obsega 151 km2, živi približno 56.000 prebivalcev. Največje naselje je Kranj, ki je četrto največje slovensko mesto ter leži ob sotočju rek Kokre in Save. Območje prečka avtocesta A2. Kotlina in doline tega območja so slabo prevetrene. V hladni polovici leta pogosto nastajajo temperaturne inverzije, ki poslabšajo razmere in omogočajo širjenje onesnaženosti zraka. Območje čezmerne onesnaženosti z vrisanim merilnim mestom, kjer se spremlja onesnaženost zraka v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, je prikazano na sliki 1. Na lokaciji Kranj se od leta 2010 izvajajo meritve koncentracij delcev PM10. Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnega mesta ter tip območja so v preglednici 1.

Preglednica 1: Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja na podobmočju SIC_KR za merilno mesto v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka

Merilno mesto GKKy GKKx Tip merilnega mesta Tip območja Kranj 451356 121189 ozadje mestno

Slika 1: Območje čezmerne onesnaženosti in lokaciji merilnih mest v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka

Stran 7502 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2 Raven onesnaženosti z delci PM10

Za delce PM10 so predpisane letne in dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost znaša 40 µg/m3, dnevna mejna vrednost pa 50 µg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Rezultati meritev ravni onesnaženosti z delci PM10 v obdobju od 2010 do 2015 so prikazani na slikah 2 in 3. Na sliki 2 so prikazane povprečne letne koncentracije delcev, na sliki 3 pa število preseganj dnevne mejne vrednosti v posameznem koledarskem letu. Letna mejna vrednost na merilnem mestu v Kranju v obdobju izvajanja meritev ni bila presežena. Bolj problematična so preseganja dnevne mejne vrednosti, ki so omejena na hladno polovico leta. Najbolj problematični meseci so januar in februar ter november in december. V Kranju je bilo dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju od 2010 do 2015 preseženo leta 2010 in 2011. Razlike med posameznimi leti so predvsem posledica meteoroloških pogojev v hladni polovici leta. Višje koncentracije delcev in s tem tudi večje število preseganj so povezani z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko v neprevetrenih dolinah in kotlinah nastajajo izrazite temperaturne inverzije. Po drugi strani so daljša padavinska obdobja, pogosti prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi ravnmi vrednosti delcev.

Slika 2: Povprečne letne vrednosti PM10 na merilnem mestu v Mestni občini Kranj

Slika 3: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 na merilnem mestu v Mestni občini Kranj

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7503

3 Viri onesnaževanja

Izpusti celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Kranj v letu 2014 so prikazani v preglednici 2, primerjava z letom 2011 pa v preglednici 3. Primerjava med letoma 2011 in 2014 kaže, da se je obseg izpustov industrijskih virov v tem obdobju zmanjšal. Lokacije posameznih večjih industrijskih virov in obremenjenost državnih cest glede na PLDP (povprečni letni dnevni promet) so prikazane na sliki 4.

Preglednica 2: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Kranj v letu 2014 (vir: REMIS, Register nepremičnih virov onesnaževanja zraka v Sloveniji)

Emisije celotnega prahu Vir (kg/leto) GOODYEAR DUNLOP SAVA TIRES, proizvodnja pnevmatik, d. o. o. 1.744 Veyance Technologies Europe, d. o. o. 543 SAVATECH, d. o. o. 339 NON FERRUM KRANJ, d. o. o. 338 Gorenjski tisk storitve, tiskarna in knjigoveznica, d. o. o. 328 ISKRA ISD - GALVANIKA, d. o. o. 239 DOMPLAN, d. d., KRANJ 212 EXOTERM-IT, d. o. o. 118 PODRUŽNICA KRANJ MARJAN GRAŠIČ, MOJCA GRAŠIČ, s. p. 78 ISKRA ISD - STRUGARSTVO, d. o. o. 45 GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, d. d. 45 ISKRA ISD - LIVARNA, d. o. o. 41 AVTOTRI, d. o. o. 24 RC SIMIT, d. o. o., poslovna enota Kranj 19 AVTOLIČARSTVO POTOČNIK ALOJZ, s. p. 14 AGROMEHANIKA, proizvodnja in trgovina, Kranj, d. d. 12 Drugi viri * 19 Skupaj 4.158

*posamezni vir ne presega 10 kg na leto

Preglednica 3: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Mestne občine Kranj v letih 2011 in 2014 Leto Emisije celotnega prahu (kg/leto) 2011 7.657

2014 4.158

Stran 7504 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Slika 4: Lokacije posameznih virov emisij celotnega prahu v Mestni občini Kranj

Na merilnem mestu Kranj je bilo med 15. 1. 2014 in 16. 1. 2015 opravljeno vzorčenje, da bi se določili viri z uporabo receptorskega modeliranja. V preglednici 4 so prikazane ravni delcev, vključno s prekoračitvami dnevne mejne vrednosti. Porazdelitev po virih v celotnem in zimskem obdobju, ki je bila pridobljena z uporabo modela PMF (Positive Matrix Factorization), je prikazana v preglednici 5. Rezultati receptorskega modeliranja kažejo, da na ravni delcev vplivajo trije poglavitni viri. Najpomembnejša vira sta povezana z izpusti zaradi prometa in resuspenzije ter s sekundarnimi anorganskimi delci. Delež prometa in resuspenzije na letni ravni znaša 40 %, v zimskem obdobju pa 29 %. Delež sekundarnih anorganskih delcev, ki nastajajo z oksidacijo in pretvorbo plinastih izpustov (predvsem SO2, NOx in NH3), znaša 40 % tako na letni ravni kot tudi v zimskem obdobju. Ravni sekundarnih delcev imajo bolj regionalen značaj in odražajo stanje na širšem območju, saj nanje bolj kot lokalni izpusti vpliva premikanje zračnih mas. Izpusti zaradi izgorevanja lesne biomase znašajo v zimskem obdobju 30 %, na celoletni ravni pa 21 %. V zimskem obdobju so posebej obravnavani dnevi s preseženo dnevno mejno koncentracijo delcev PM10. Rezultati so prikazani v preglednici 6. Povprečna dnevna koncentracija v dneh, ko je bilo ugotovljeno preseganje, je znašala 61 µg/m3. V primerjavi z dnevi, ko dnevna meja vrednost ni bila presežena, se je najbolj povečal delež, povezan s sekundarnimi anorganskimi delci. Vzorčenje v Kranju je potekalo v letu 2014 in v začetku leta 2015. V letu 2014 so bile zaradi ugodnih meteoroloških razmer ravni delcev nizke, posledično je bilo v tem letu izmerjenih tudi manj preseganj dnevne mejne vrednosti PM10. Rezultati receptorskega modeliranja zato ne odražajo razmer, ki nastajajo ob daljših obdobjih stabilnega vremena z izrazitimi temperaturnimi inverzijami.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7505

Preglednica 4: Povprečne koncentracije delcev PM10 in število preseganj mejne dnevne vrednosti na merilnem mestu Kranj

Delci PM10

Cp [µg/m3] > MV zimsko obdobje (15. 1.–31. 3. 2014 in 1. 10. 2014–16. 1. 2015) 32 16 poletno obdobje (1. 4.–30. 9. 2014) 14 0 celotno obdobje (15. 1. 2014–16. 1. 2015) 22 16 Cp: povprečna koncentracija v danem obdobju MV: število primerov s preseženo dnevno mejno vrednostjo 50 µg/m3

Preglednica 5: Ocena virov delcev PM10 s pripadajočimi kazalniki, dobljenimi s statističnim modelom PMF Prevladujoči kazalniki Časovni vzorec Vir delcev Delež vira Delež vira pojavljanja celotno zima obdobje levoglukozan, PAH, kalij, zima izgorevanje 21 % 30 % EC, OC biomase nitrat, sulfat, amonij vse leto sekundarni 39 % 41 % anorganski delci aluminij, kalcij, stroncij, vse leto promet, 40 % 29 % magnezij, železo, kobalt, resuspenzija EC, OC, krom, nikelj, molibden, mangan, galij, natrij, vanadij PAH: benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen EC: elementarni ogljik OC: organski ogljik

Preglednica 6: Porazdelitev virov delcev PM10 glede na njihovo koncentracijo (nad in pod 50 µg/m3) v zimskem obdobju od 4. 11. 2010 do 8. 2. 2011

3 3 Vir delcev CPM10 < 50 µg/m CPM10 > 50 µg/m zgorevanje biomase 8 µg/m3 29 % 20 µg/m3 32 % sekundarni anorganski 3 3 11 µg/m 38 % 33 µg/m 55 % delci promet, resuspenzija 9 µg/m3 33 % 8 µg/m3 13 %

Stran 7506 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4 Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti in organi, odgovorni za izvajanje ukrepov

Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka so usmerjeni k zmanjševanju emisij zaradi ogrevanja stavb (URE in OVE ter odmik od uporabe fosilnih goriv) in emisij prometa. Del ukrepov, ki ne zahtevajo velikih finančnih virov, je namenjenih promociji, komuniciranju, ozaveščanju, informiranju ciljnih javnosti in prikazu dobrih praks ter so enakovredni tistim, ki zahtevajo znatna finančna sredstva.

4.1 Ukrepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

Osnovni cilj pri načrtovanju ukrepov glede ogrevanja stavb je zmanjšanje potrebe po toplotni energiji. V naslednjem koraku so ukrepi usmerjeni k spodbujanju ogrevanja stavb z daljinskim ogrevanjem (prednostno z OVE), vključno z DOLB, in ogrevanja s plinom na zgoščenih območjih poselitve. Na preostalem delu nezgoščene poselitve so ukrepi usmerjeni k spodbujanju zamenjave zastarelih malih kurilnih naprav z novimi ali s toplotnimi črpalkami ter k ozaveščanju in seznanjanju uporabnikov teh naprav s takim načinom upravljanja, ki povzroča čim manjše izpuste delcev.

4.1.1 Daljinsko ogrevanje

4.1.1.1 Povečevanje odjema in širitev sistemov za daljinsko ogrevanje

Mestna občina Kranj (v nadaljnjem besedilu: občina) spodbuja sisteme daljinskega ogrevanja in na območjih z večjo gostoto odjema, določeno na parcelno številko natančno, z lokalnim energetskim konceptom predpiše obveznost priključevanja na sistem daljinskega ogrevanja kot prednostni vir ogrevanja. Občina spodbuja tako politiko na območjih, na katerih daljinsko ogrevanje že obstaja ali je predvidena izgradnja novega omrežja daljinskega ogrevanja. Ta ukrep se upošteva pri izdajanju smernic, projektnih pogojev in soglasij občine k vsem načrtovanim posegom v prostor.

Občina si s svojimi politikami prizadeva za povečevanje odjema iz sistema daljinskega ogrevanja, še posebej to velja za sisteme, ki bodo vključevali obnovljive vire energije.

Priključevanje objektov na sistem daljinskega ogrevanja se lahko spodbuja s subvencijami za postavitev toplotnih postaj. Subvencije zagotovi država.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.1.1.2 Oskrba sistemov daljinskega ogrevanja iz lesne biomase (z lesom slabše kakovosti in mehanskimi ostanki v proizvodnem procesu lesne industrije na območju Kranja in bližnje okolice)

Na območju Kranja obratuje več sistemov ogrevanja na lesno biomaso, nekateri poleg toplotne energije proizvajajo tudi električno energijo. Lokalna skupnost izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso podpira, pa tudi druge sisteme na obnovljive vire energije in sisteme, ki vključujejo tehnologije, kot so sončni kolektorji, toplotne črpalke, izkoriščanje odpadne toplote, fotovoltaični sistemi, geotermalna energija, daljinsko hlajenje ipd.

Nosilec ukrepa: občina.

4.1.2 Ogrevanje s plinom

4.1.2.1 Širitev plinovodnega omrežja

Občina podpira širitev plinovodnega omrežja. Na območjih, kjer omrežje že obstaja, si občina prizadeva za priključevanje čim večjega števila objektov na plinovodno omrežje. To še posebej

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7507

velja za objekte, ki se ogrevajo s kurilnimi napravami na kurilno olje in neustreznimi napravami na lesno biomaso.

Nosilec ukrepa: občina.

4.1.2.2 Priključevanje objektov na plinovodno omrežje

Zemeljski plin je okolju prijazno fosilno gorivo. Del urbaniziranega območja občine ima vzpostavljeno možnost oskrbe z zemeljskim plinom. Na teh območjih občina spodbuja k priključevanju in uporabi plina. Širitev distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini poteka v skladu z občinskimi akti in izkazanim interesom občanov za priključevanje.

Država lahko za nakup plinskih kondenzacijskih kotlov zagotavlja dodatne spodbude na območjih, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena oskrba z zemeljskim plinom.

Država spodbuja zavezance v skladu z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije, da na območju občine izvajajo ustrezne investicije iz uredbe s ciljem povečati število gospodinjstev, ki se bodo priključila na plinovodno omrežje.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.1.3 Ukrepi na področju naprav za ogrevanje gospodinjstev

4.1.3.1 Dodatno spodbujanje zamenjave obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi kurilnimi napravami in drugimi načini ogrevanja z obnovljivimi viri energije

Zastarele kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev so med glavnimi viri onesnaževanja zraka z delci PM10. Da bi spodbudili pospešeno zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnejšimi, varnejšimi in varčnejšimi (energetska učinkovitost novih kurilnih naprav je najmanj 90 %) ter hkrati upoštevali cilje za povečanje deleža obnovljivih virov v energetski bilanci na državni ravni, se v okviru razpisov države za spodbujanje vgradnje sodobnih kurilnih naprav na biomaso, toplotnih črpalk in drugih načinov uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje določijo ugodni pogoji. Deležu spodbud, ki veljajo za območje celotne države, se dodajo sredstva občine, ki subvencionira priključevanje in druge ukrepe na področju daljinskega ogrevanja ter priključevanje na plinovodni sistem in nabavo novih plinskih peči.

Državne subvencije za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso na območjih, ki so v skladu z občinskimi akti predvidena za daljinsko ogrevanje ali oskrbo z zemeljskim plinom kot prednostnima načinoma ogrevanja, ni mogoče dobiti.

Vgradnja toplotnih črpalk na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, in na območjih, kjer ni določen prednostni način ogrevanja, se lahko spodbuja z dodatnimi državnimi in občinskimi subvencijami.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.1.3.2 Svetovanje občanom o uporabi malih kurilnih naprav in merjenje vlažnosti lesne biomase

Izvajalci dimnikarskih storitev vsako leto najmanj dvakrat prihajajo v gospodinjstva, ki imajo male kurilne naprave na trdno gorivo, in lahko pomembno vplivajo na porabo goriv, torej njihov izkoristek in izpuste delcev iz malih kurilnih naprav.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob vsakem obisku in opravljanju storitev sprotno ocenjevali:  stanje male kurilne naprave in ustreznost njene uporabe (vzdrževanje, pomanjkljivosti, dovod zraka ipd.),  stanje dimnika in odvodnih naprav ter njihovo čiščenje in vzdrževanje,

Stran 7508 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

 stanje trdnih goriv (da so brez kemičnih primesi in premazov; vlažnost drv) in primernost njihovega skladiščenja.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo seznanjali uporabnike dimnikarskih storitev z energetsko učinkovitostjo malih kurilnih naprav ter jim svetovali glede izbire, vzdrževanja in uporabe malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimovodnih naprav, zračnikov in pomožnih naprav.

Izvajalci dimnikarskih storitev kot sestavni del svoje dejavnosti svetujejo občanom glede uporabe malih kurilnih naprav, vključno s pregledom kakovosti in meritvami vlažnosti lesne biomase s posebnim poudarkom na preprečevanju kurjenja vlažnih drv. Ob morebitnih manjših pomanjkljivostih na napravah in gorivu bodo občanom dali priporočila in navodila, kako jih odpraviti, da bodo doseženi boljši izkoristek goriva, manjši izpusti delcev in večja varnost uporabe kurilnih naprav. Ministrstvo, pristojno za okolje, bo organiziralo dodatno izobraževanje vseh izvajalcev dimnikarskih storitev ter zagotovilo zgibanke in finančno pokritje dodatnih stroškov izvajalcev dimnikarskih storitev.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v letu 2017 za vse izvajalce dimnikarskih storitev nabavilo merilnike vlažnosti drv.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob vsakem opravljanju storitev gospodinjstvu ponudili meritev vlažnosti drv, v vsakem primeru pa so jo dolžni opraviti na zahtevo gospodinjstva.

Izvajalci dimnikarskih storitev bodo ob izvajanju svoje storitve (če bodo izmerili, da ima mala kurilna naprava majhen izkoristek in prevelike izpuste) gospodinjstvom svetovali, naj zaradi enega ali obeh vzrokov napravo zamenjajo s sodobno, in jih seznanili, da država na območjih preseganj mejnih vrednosti po odlokih o načrtu za kakovost zraka z razpisi Eko sklada zagotavlja dodatna finančna sredstva kot spodbudo za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav.

Občinska uprava bo zagotovila promocijo svetovanja izvajalcev dimnikarskih storitev v lokalnih sredstvih javnega obveščanja.

Ocenjuje se, da je glede na sedanje stanje s pravilno uporabo naprav in kurjenjem zračno suhe biomase tehnično mogoče zmanjšati izpuste delcev iz obstoječih malih kurilnih naprav v povprečju za 50 %, porabo goriva pa za 15 %. Cilj je v treh letih z izobraževanjem in ozaveščanjem občanov doseči 20-odstotno zmanjšanje emisij trdnih delcev iz malih kurilnih naprav na trdno gorivo in hkrati zmanjšati specifično porabo trdnih goriv za 10 % samo s tem ukrepom.

Nosilci ukrepa: država, občina, izvajalci dimnikarskih storitev.

4.1.3.3 Izobraževanje in vzpostavitev posebnega spletnega mesta za pametno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrstvom, pristojnim za gozdarstvo, vzpostavi, vzdržuje in izboljšuje odzivno spletno mesto za pametno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah. Občina vzpostavi povezavo na spletno stran teh ministrstev.

Za učinkovito uporabo informacij s spletnih mest se izvaja promocija občinskega spletnega mesta, informacije pa se gospodinjstvom lahko sporočajo tudi drugače. Občina pred vsako kurilno sezono na krajevno primeren način oglašuje spletno mesto in v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, po svoji oceni na podlagi vsebin s spletnega mesta v gospodinjstva dostavlja ustrezna tiskana gradiva.

Ministrstvo, pristojno za okolje, pred začetkom kurilne sezone in v posebnem obdobju možnega poslabšanja kakovosti zraka v okviru napovedi objavi tudi informacijo o pomembnosti pravilne uporabe lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah in drugih ukrepih, ki zmanjšujejo izpuste.

Nosilca ukrepa: država, občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7509

4.1.3.4 Izvajanje poostrenega nadzora nad kurjenjem odpadkov v malih kurilnih napravah

Država poostreno nadzoruje kurjenje gorljivih odpadkov v malih kurilnih napravah. V ta namen poveča učinkovitost dimnikarskih storitev za izvajanje tega ukrepa in izboljša sistem za izvedbo ukrepa.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v enem letu po sprejetju tega odloka pripravilo vse potrebne predpise in zagotovilo učinkovit sistem za nadzor ob sumu kurjenja gorljivih odpadkov v mali kurilni napravi.

Ministrstvo, pristojno za okolje, bo v enem letu po sprejetju tega odloka izboljšalo odzivnost ob prijavah suma kurjenja gorljivih odpadkov v malih kurilnih napravah.

Inšpektorat, pristojen za okolje, ob začetku kurilne sezone, enkrat v kurilni sezoni in enkrat izven kurilne sezone poveča število poostrenih nadzorov. Pri tem sodeluje tudi z ministrstvom, pristojnim za zdravje, in sicer tako, da ob ugotovljenih kršitvah intenzivno in sproti komunicira z javnostjo s ciljem v celoti odpraviti te kršitve.

Nosilec ukrepa: država.

4.1.3.5 Zagotavljanje kakovosti lesnih goriv v malih kurilnih napravah prek skupne spletne platforme

Država bo vzpostavila platformo za trženje lesnih goriv v Sloveniji, in sicer jo bo vzpostavil in upravljal Gozdarski inštitut Slovenije.

Gozdarski inštitut Slovenije bo vzpostavil tudi posebno spletno stran, na kateri bodo vsi ponudniki lesne biomase ponujali svoje proizvode. Na spletni strani bodo objavljene tudi dobre prakse s področja kakovosti goriv ter informacije glede priprave in prodaje lesne biomase za ogrevanje (tehnologije, varnost, analize, napovedi, potrebe lesne industrije, stanje in zdravje gozdov, tržna poročila in napovedi ipd.).

Nosilec ukrepa: država.

4.1.3.6 Vzpostavitev in delovanje mobilnega demonstracijskega centra za kurjenje v malih kurilnih napravah

Država bo v letih 2017 in 2018 vzpostavila mobilni demonstracijski center za kurjenje v malih kurilnih napravah (v nadaljevanju: MDCMKN) s ciljem celovito prikazati pravilno pripravo drv in pravilno kurjenje v mali kurilni napravi. S prikazom v fizični in digitalni obliki se bodo obstoječim in možnim uporabnikom malih kurilnih naprav prenašala potrebna znanja in informacije za ekonomično in okoljsko prijazno uporabo malih kurilnih naprav.

Država bo v sodelovanju z občino zagotavljala, da bo MDCMKN deloval po celotni občini s poudarkom na pravilni pripravi drv v zimsko-pomladanskih mesecih in pravilnem kurjenju v malih kurilnih napravah v mesecih pred začetkom kurilne sezone.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.1.3.7 Sanacija (sanitarno čiščenje) slovenskih gozdov in uporaba še uporabne lesne biomase kot trdnega goriva v kotlovnicah daljinskega ogrevanja

Eden od virov slabše kakovosti lesne biomase so zaradi bolezni ali lokalnih ujm podrta ali poškodovana drevesa v gozdovih, ki jih lastniki gozdov ne pospravijo pravočasno, potem pa se kljub temu uporabijo kot kurivo slabše kakovosti (premalo sušeno in »okuženo« z glivami). Drevesa, ki trajno ostanejo v gozdu, so vir novih okužb (kostanj, jesen, lubadar na iglavcih itd.).

Stran 7510 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Država in občina bosta v sodelovanju z gozdarskim sektorjem, lastniki gozdov in javnimi podjetji s področja oskrbe s toplotno energijo načrtovali, organizirali in izvajali nekajletne dejavnosti, da se bo les, ki ima še zadostno kurilno vrednost, v celoti pospravil in uporabil kot gorivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja.

Les, ki bo uporabljen kot kurivo, bo po predhodnem preverjanju ustreznosti uporabljen v eni od kurilnic sistema na daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.

Nosilci ukrepa: država, občina, izvajalci gospodarskih javnih služb.

4.1.3.8 Obvladovanje nenadnih velikih presežkov lesne biomase po ujmah in izbruhih bolezni v gozdovih

Zaradi nenadnih ujm (žledolomi, viharji, plazovi) in občasne obolelosti gozdov (lubadar, kostanjev rak, šiškarica in druge) je pričakovati dokaj redno zagotavljanje lesa nizkega cenovnega razreda, ki ga bo mogoče predelati v lesne polproizvode (iverka, papirna kaša itd.). Del te lesne mase pa ne bo več uporaben niti za tako predelavo, ampak samo za lesno biomaso za kurjenje v kurilnih napravah.

Cilj je, da lesnopredelovalna industrija porabi večino tega lesa, preostali del lesa in mehanski ostanki od spravila lesa pa se uporabijo kot kurivo v kotlovnicah daljinskega ogrevanja.

Država in občina bosta v sodelovanju z gozdarskim sektorjem, lastniki gozdov in javnimi podjetji s področja oskrbe s toplotno energijo načrtovali, organizirali in izvajali nekajletne dejavnosti »pospravljanja« poškodovanega lesa kot odgovor na ujme in bolezni.

Les, ki se bo uporabil kot kurivo, bo po predhodnem preverjanju ustreznosti uporabljen v eni od kurilnic sistema na daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.

Nosilci ukrepa: država, občina, koncesionar, Zavod za gozdove Slovenije.

4.1.3.9 Uporaba zelenih sekancev za ogrevanje v skupinskih kurilnih napravah

Za proizvodnjo toplote in/ali elektrike v večjih sistemih se lahko kot energent uporabljajo zeleni lesni sekanci. To so sekanci, ki imajo večji delež listov in iglic ter drobne vejevine. Vsebnost vode je večja (w % > 50 %), večji je tudi delež fine frakcije. Kot surovina za izdelavo zelenih lesnih sekancev se uporabljajo predvsem sečni ostanki (vejevina, vrhači). Gospodarnost izdelave zelenih lesnih sekancev je precej odvisna od tehnologije sečnje in spravila. V Sloveniji ostaja velik del sečnih ostankov neizkoriščen, glavni vzroki pa so predvsem stroški zbiranja in izdelave ter nerazvit trg s takimi sekanci. Zdaj namreč v Sloveniji nimamo večjega odjemalca zelenih sekancev, za razvoj domačega trga pa ni dovolj samo razvoj povpraševanja, potrebni sta tudi analiza tehnoloških rešitev in ocena realnih stroškov proizvodnje – torej ocena gospodarnosti celotne verige (od gozda do končnega skladišča). Praviloma pa so zeleni sekanci najcenejša oblika lesnega goriva, ki je primerna samo za uporabo v večjih energetskih sistemih.

Za potrebe daljinskega ogrevanja v Kranju se začnejo preizkusno uporabljati zeleni sekanci v eni od kurilnic sistema na daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.

Nosilci ukrepa: država, občina, koncesionar.

4.1.4 Horizontalni ukrepi

4.1.4.1 Lokalna energetska zasnova

Lokalni energetski koncept in odlok o načrtu kakovosti zraka se izvajata usklajeno.

Nosilec ukrepa: občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7511

4.1.4.2 Spodbujanje zmanjševanja toplotnih izgub stavb in seznanjanje s tem

Z zmanjševanjem toplotnih izgub stavb se zmanjšuje potreba po toploti za ogrevanje, sorazmerno s tem pa se zmanjšujejo tudi emisije zaradi ogrevanja. Energetska sanacija stavb je glavni dolgoročni ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Država lahko spodbuja energetsko sanacijo stavb s subvencijami.

Občina zagotavlja prostore in delovno opremo za dejavnosti energetskosvetovalne službe ENSVET. Služba bo okrepljena in bo obveščala občane o možnosti brezplačnih energetskih nasvetov, pridobivanju informacij o nepovratnih sredstvih in posojilih, ki jih Eko sklad v okviru svojih dejavnosti namenja za zmanjševanje toplotne izgube stavb.

Občina spodbuja dejavnosti energetskosvetovalne službe ENSVET.

Nosilci ukrepa: država, občina, ENSVET.

4.1.4.3 Izvaja se energetska obnova objektov v občinski lasti

Občina ima vpeljano energetsko knjigovodstvo v večini objektov. Izdelane so energetske izkaznice za javne objekte, ki imajo površino večjo od 250 m2 ogrevalne površine.

Na podlagi analiz in energetskih pregledov je občina pripravila nabor objektov za izvedbo energetske sanacije do leta 2020.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.1.4.4 Rezervacija območij za nizkoenergetsko gradnjo masivnih lesenih objektov, ogrevanih z obnovljivimi viri energije, zasnovanih in postavljenih z upoštevanjem vrednosti in meril v okolju mesta razpoznane identitetne – tradicionalne arhitekture

Občina določi v svojih prostorskih načrtih območja na nezgoščenih območjih poselitve, kjer nista kot prednostni način ogrevanja določena daljinsko ogrevanje in ogrevanje s plinom, ki so namenjena samo za gradnjo masivnih lesenih objektov z nizko porabo energije za ogrevanje in hlajenje z obnovljivimi viri energije.

Država lahko zagotavlja posebne spodbude za tako gradnjo. Priporočilo je, da se na takem rezerviranem območju gradijo stanovanjski ali drugi objekti, ki bodo prilagojeni in bodo imeli značilnosti identitetnih objektov v gorenjski kulturni krajini. Priporoča se, da se upoštevajo razpoznavne značilnosti, kot so: stavbe so pritlične ali enonadstropne; oblika tlorisa je vzdolžna, podolgovata (1 : 2); razmerje med ostenjem in streho je 0,6–1,2 : 1; oblika strehe je strma dvokapnica s čopi, napušči se pri nadstropnih stavbah podaljšajo nad zunanje hodnike; kritina je siva – cementni špičaki, kovinska ali rdeča – bobrovci ali zarezniki; lesena konstrukcija (naložena bruna) je vidna, lahko je oblikovana kot nadgradnja v opeki (kanu) sezidanega pritličja; okenske odprtine so zgoščene na osončenih fasadah, velikost je v skladu s sodobnimi zahtevami pravilne osvetlitve prostorov z dnevno svetlobo. Izvirnost likovnega oblikovanja stavbnih podrobnosti naj upošteva značilnosti identitetnega stavbarstva.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.1.4.5 Natančna evidenca malih kurilnih naprav

Izvajalci dimnikarskih storitev sporočajo evidence kurilnih naprav in izmerjenih vrednostih emisij dimnih plinov (vrsta, tip, starost, moč kurilne naprave, rezultati meritev dimnih plinov, vrsta goriva, vlažnost drv itd.) v posebno spletno aplikacijo (EviDim). Država izvede povezljivost

Stran 7512 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

evidenc o nepremičninah Geodetske uprave Republike Slovenije, evidenc kurilnih naprav in evidenc o energetskih izkaznicah stavb.

Država zagotovi, da so ti podatki neposredno (online) dostopni tudi občinam.

Nosilci ukrepa: država, izvajalci dimnikarskih storitev.

4.2 Ukrepi na področju prometa

Ukrepi na področju prometa prednostno temeljijo na prehodu (in vračanju) k trajnostni mobilnosti. Pri uporabi motorjev z notranjim izgorevanjem se spodbuja zamenjava takih motorjev z motorji brez izpustov ali z minimalnimi izpusti delcev in spodbuja se izboljšanje učinkovitosti vseh vrst prometa.

4.2.1 Spodbujanje trajnostnega prevoza na ravni mesta

Občina izvaja Celostno prometno strategijo mesta Kranj in spodbuja trajnostno mobilnost. Prednostni ukrepi so:  spodbujanje kolesarjenja z umestitvijo novih kolesarskih stez,  spodbujanje peš prometa na vseh ravneh,  optimizacija sistema javnega potniškega prometa (izboljšanje kakovosti storitev, informiranja in zagotavljanja varnosti, optimizacija prestopnih točk),  izboljšanje dostopnosti do šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov,  izboljšanje infrastrukture glede odprave omejitev za gibalno ovirane osebe na prometni infrastrukturi, javnih površinah, vstopih v javne stavbe in poslovne prostore ter izboljšanje dostopnosti javnega potniškega prometa,  zagotovitev večje prometne varnosti za šolajočo se mladino,  zmanjšanje nasprotovanj med različnimi oblikami prometa,  zmanjšanje negativnega vpliva prometa na zdravje,  povečanje deleža prevoza s sistemom javnega potniškega prometa,  zmanjšanje (ustavitev rasti) motornega cestnega prometa,  razbremenitev prometa v središču mesta z izgradnjo mestnih obvoznic.

Nosilca ukrepa: občina, država (v delu, ki se nanaša na obvoznice in spodbude javnega potniškega prometa).

4.2.2 Izvajanje mestnega potniškega prometa

Občina izboljša učinkovitost mestnega potniškega promet z naslednjimi ukrepi:  dodatne linije prevoza,  nakup okoljsko prijaznejših vozil javnega potniškega prometa,  spodbujanje vzpostavitve sistemov »parkiraj in se pelji« (P + R).

Država spodbuja nakup okoljsko prijaznejših vozil mestnega potniškega prometa, pri čemer imajo prednost električna vozila, hibridna vozila in vozila s pogonom na druge okolju prijazne energente (vodik ipd).

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.3 Zagotovitev parkirnih mest za kolesa na avtobusnih in železniških postajališčih

Občina zagotovi ureditev dodatnih parkirišč na železniški postaji in ob avtobusnih postajališčih za parkiranje in varno shranjevanje koles. Občina uredi parkirišča za kolesa pred najbolj obiskanimi javnimi stavbami v mestu. Parkirišča za shranjevanje koles se zagotovijo tudi na območju večjih parkirišč, ta pa se dobro omrežijo z linijami mestnega potniškega prometa.

Nosilec ukrepa: občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7513

4.2.4 Nadgraditev obstoječih postaj/postajališč JPP za večjo prometno varnost in v skladu z višjimi standardi kakovosti storitev JPP

Občina zagotovi izboljšanje povezav pločnikov do avtobusnih postajališč in ureditev varnih dostopov za potnike; na avtobusni postaji izboljša dostopnost za invalide, poviša standarde vzdrževanja postaj in postajališč.

Kakovostno omrežje javnega potniškega prometa se zagotovi z izboljšanjem pokritosti celotnega mesta, dovolj pogostimi vožnjami, optimizacijo prestopnih točk na linijah mestnega potniškega prometa ter izboljšanjem možnosti prestopov med mestnimi in primestnimi avtobusi oziroma vlaki. Občina in podjetje, ki izvaja mestni in primestni promet, na ustreznem mestu zagotovita objavo podatkov o voznih redih in podatke o časih prihoda avtobusov na avtobusno postajališče.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.5 Trajnostna parkirna politika

Občina zagotovi dodatna parkirišča na železniških postajah in drugih območjih za parkiranje avtomobilov ter možnost uporabe javnega potniškega prometa z obrobja mesta v njegovo središče (P in R).

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.6 Spodbujanje izdelave mobilnostnih načrtov in trajnostne mobilnosti

Subjekti javnega sektorja in gospodarskega sektorja na območju občine, ki do konca leta 2016 še niso izdelali mobilnostnih načrtov in imajo več kot 30 zaposlenih, te načrte izdelajo za svoje potrebe in v njih določijo ukrepe za povečanje trajnostne mobilnosti.

Državni organi in drugi subjekti javnega sektorja ter gospodarstva na območju občine morajo medsebojno uskladiti ukrepe iz svojih načrtov.

Državni organi in drugi subjekti javnega sektorja ter gospodarstva izvajajo ukrepe iz načrtov in jih po potrebi posodobijo.

Nosilci ukrepa: občina, država, posamezni subjekti javnega sektorja in gospodarski sektor.

4.2.7 Preusmeritev tovornega prometa na železnico

Zaradi povečanega tovornega prometa, ki ga uporabljajo predvsem večji industrijski obrati, se ocenjuje, da so emisije prahu iz tovornega cestnega prometa dokaj velike, zato jih je treba občutno zmanjšati. Vsi nosilci izvajajo ukrepe, da se večji del tovornega prometa preusmeri na železnico.

Nosilci ukrepa: država, izvajalci gospodarskih dejavnosti, ki imajo svoje obrate na območju občine, Slovenske železnice in Gospodarska zbornica Slovenije.

4.2.8 Optimizacija zimskega posipanja in soljenja cest

Ceste se bodo, kolikor je le mogoče, plužile, da bo manjša potreba po posipanju. Ceste se bodo posipale le s soljo (natrijevim kloridom) oziroma s soljo z dodatki kalcijevih in magnezijev kloridov. Posipanje z drobljenimi kamnitimi agregati je dopustno samo v izjemnih posebnih vremenskih razmerah. Te izjemne razmere se opredelijo v načrtih zimske službe. Navedeno velja tudi za posipanje površin za pešce. Posipanje s kamnitimi agregati je še vedno mogoče na malo ali zelo malo obremenjenih cestah nižjega reda na makadamskih voziščih, kjer bi drugačen način zimskega vzdrževanja povzročal prevelike težave pri odvijanju prometa. Ti odseki cest morajo biti opredeljeni v načrtih zimske službe.

Nosilci ukrepa: občina, država, izvajalci zimske službe.

Stran 7514 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.2.9 Dostavna in komunalna vozila ter taksi služba

Vozni park komunalnih služb se bo postopoma obnavljal z vozili na stisnjeni zemeljski plin ali hibridni pogon ali električni pogon. Dopusten je tudi nakup vozil na pogon z notranjim izgorevanjem, ki ustrezajo najmanj emisijskemu razredu EURO VI. Podjetja pripravijo akcijske načrte za uvajanje okolju prijaznih vozil v svoje vozne parke.

Občina določi pogoje za taksi službo in voznike spodbuja k uporabi vozil z manjšim izpustom prašnih delcev.

Občina določi pogoje za dostavna vozila in spodbuja izvajalce dostavnih služb k uporabi okolju prijaznih vozil. Podjetja pripravijo akcijske načrte za uvajanje okolju prijaznih vozil v svoje vozne parke.

Država lahko zagotovi dodatne spodbude za zamenjavo komunalnih, dostavnih, taksi in drugih vozil.

Nosilci ukrepa: občina, izvajalci občinskih komunalnih javnih služb, taksi služb, dostavnih služb, koncesionar.

4.2.10 Spodbujanje elektromobilnosti in njen preboj

Ne glede na to, da je končni cilj z vidika kakovosti zraka prehod k prevozu blaga po železnici in k trajnostni mobilnosti potnikov, lahko v prehodnem obdobju prehod dizelskih motorjev osebnih avtomobilov k elektromotorjem pomembno prispeva k zmanjšanju izpustov delcev.

Občina in država bosta usklajeno zagotavljali ukrepe za odpravljanje ovir za preboj elektromobilnosti in njeno spodbujanje, zlasti pa:  občina bo na svojih zemljiščih omogočila postavitev ustrezne pametne polnilne infrastrukture ob upravnih občinskih objektih, objektih upravnih enot, fakultet, študentskih domov, bolnišnic in zdravstvenih domov ter ob drugih objektih občinske in državne javne uprave, kjer imajo občani dnevne opravke. Občina bo po ureditvi – rezervaciji zemljišč ponudila ustrezno usposobljenemu subjektu, ki izvaja dejavnost storitve polnjenja, da postavi ustrezno pametno polnilno infrastrukturo, pri čemer bodo polnilnice delovale pri pobiranju stroškov polnjenja in pri pobiranju parkirnine ob možnostih sodobnih načinov plačila;  občina (oziroma upravniki parkirišč z več kot 50 parkirnimi mesti) bo na javnih parkiriščih v mestu zagotovila, da bosta najmanj dva odstotka parkirnih mest opremljena z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo. Občina bo po ureditvi – rezervaciji zemljišč ponudila ustrezno usposobljenemu subjektu, ki izvaja dejavnost storitve polnjenja, da postavi ustrezno pametno polnilno infrastrukturo, pri čemer bodo polnilnice omogočale uporabo sodobnih načinov plačila;  občina bo s predpisi uredila, da bodoči investitorji skupnih stanovanjskih stavb od leta 2018 naprej na parkiriščih lastnikov stanovanj, kjer je več kot 30 parkirnih mest, zagotavljajo na to število parkirnih mest najmanj eno parkirno mesto za parkiranje vozil z elektromotorji, opremljeno z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo;  občina bo spodbujala zamenjavo zastarelih komunalnih vozil z nizkimi emisijskimi razredi EURO s hibridnimi ali elektro vozili, pri čemer bodo komunalna podjetja postopno zagotovila potrebno pametno polnilno infrastrukturo;  država bo glede na finančne vire za najmanj tri leta zagotavljala ustrezne spodbude za nakup osebnih in poslovnih vozil, avtobusov in komunalnih vozil, pri čemer bo delež spodbud za območja s slabo kakovostjo zraka višji;  država lahko zagotavlja dodatne spodbude za elektromobilno infrastrukturo.

Nosilca ukrepa: občina, država.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7515

4.2.11 Spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina

Ekološki vidik je v prometnem načrtovanju postala eden izmed najpomembnejših postavk pri razvoju in načrtovanju novih rešitev. Za doseganje želenih okoljskih in ekonomskih ciljev je treba ob prometnem načrtovanju upoštevati tudi smernice razvoja trajnostne mobilnosti, del katerih je uvajanje alternativnih pogonskih goriv. Za okoljsko primerno alternativno pogonsko gorivo velja tudi zemeljski plin oziroma CNG (ang. Compressed Natural Gas – CNG). Uporaba CNG se spodbuja:  v javnem potniškem prometu občine,  v občinskih javnih gospodarskih službah,  v drugih storitvenih panogah (taksi služba, pošta, prevozniki itd.),  v osebnem potniškem prometu.

V skladu z usmeritvami Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in drugimi usmeritvami s področja varovanja zraka je treba izoblikovati polnilno infrastrukturo z naslednjimi cilji:  razviti je treba tipske polnilne postaje, ki bodo zadovoljile potrebe (zmogljivosti polnjenja) velike večine uporabnikov;  usmeriti se je treba zlasti v oskrbo vozil, hkrati pa izkoristiti druge zmogljivosti stisnjenega zemeljskega plina in polnilne infrastrukture (polnjenje premičnih zalogovnikov za nadomeščanje kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina);  ob polnilnih postajah za stisnjeni zemeljski plin je treba na polnilnico namestiti tudi polnilno postajo za električna vozila z zadostno zmogljivostjo (hitre polnilne postaje);  nujno je vključevanje obnovljivih virov energije (biometan in zelena električna energija);  objekti morajo ustrezati standardom oziroma usmeritvam s področja učinkovite rabe energije.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.2.12 Izboljšanje cestne infrastrukture, namenjene kolesarjem in pešcem

Za omogočanje nemotoriziranih oblik prevoza se izboljša cestna infrastruktura za pešce in kolesarje ob lokalnih in državnih cestah. Občina in država izdelata načrt povezave kolesarskih stez v enotno omrežje. Omrežje se zagotovi do konca leta 2019.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.13 Odprava zastojev v prometu in zagotavljanje dobre pretočnosti v prometu

Dokler so osebni avtomobili najpogostejše prevozno sredstvo za prevoz oseb, je eden od pomembnih ukrepov odprava zastojev in povečanje prepustnosti v prometu, pri čemer ima še posebno prednost zagotavljanje pretočnosti javnega potniškega prometa. V okviru obstoječega omrežja za motorni promet se redno izvajajo optimizacija semaforskih ciklusov, posodobitev prometne signalizacije in rekonstrukcija križišč s poudarkom na gradnji krožnih križišč.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.2.14 Omejevanje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah na območjih s slabo kakovostjo zraka, kadar agencija razglasi čezmerno onesnaženost

Kadar agencija razglasi čezmerno onesnaženost, se omejijo hitrosti na odsekih avtocest na območju Mestne občine Kranj in avtocestnih odsekih, ki se priključujejo nanj.

Agencija z uporabo modela COPERT ocenjuje, da so emisije delcev iz osebnega motornega prometa s povprečno sestavo vozil v Sloveniji pri hitrosti 110 km/h za četrtino manjše kot pri hitrosti 130 km/h. Pri zmanjšanju hitrosti s 130 km/h na 90 km/h pa je zmanjšanje emisij delcev

Stran 7516 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

kar 40-odstotno. Zmanjšanje hitrosti zmanjša tudi obremenitve s hrupom, manjše so poraba goriva in emisije toplogrednih plinov, obenem pa je varnost udeležencev prometa večja ob nezmanjšani pretočnosti cest. Poskrbljeno bo za nadzor in uveljavljanje omejitev hitrosti.

Država bo ob uvedbi ukrepa in še pred prvo naslednjo sezono preseganj mejnih vrednosti intenzivno obveščala javnost o pripravi in izvajanju ukrepa.

Ukrep se bo začel izvajati na območju preseganja mejnih vrednosti najpozneje konec leta 2019.

Cilj izvajanja ukrepa je, da se skrajšajo obdobja in zmanjša število večdnevnih zaporednih preseganj dnevnih mejnih vrednostmi ter zniža raven delcev PM10 v zunanjem zraku.

Nosilec ukrepa: država.

4.2.15 Priročnik in promocija varčne vožnje (prilagojen za kakovost zraka)

Država izdela priročnik varčne vožnje s ciljem zmanjšati porabo goriva, izboljšati znanje varne vožnje in zmanjšati izpust delcev ter ga objavi na spletni strani o kakovosti zraka ministrstva, pristojnega za okolje.

Država vsako leto izvaja različne dejavnosti v zvezi z varčno vožnjo in pri tem sodeluje z različnimi deležniki.

Občina se na svoj krajevno primeren način vključuje v te dejavnosti ter uporablja navedeni priročnik in druga gradiva, ki jih pripravi država.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.2.16 Ustanavljanje klubov lastnikov avtomobilov za skupno uporabo avtomobilov

Za zmanjševanje števila avtomobilov država v sodelovanju z občino spodbuja in promovira ustanavljanje lokalnih klubov lastnikov avtomobilov za skupno rabo avtomobilov. Namen skupne uporabe avtomobilov je, da skupinski lastniki avtomobilov skupno načrtujejo deljeno uporabo avtomobilov in jih tudi skupaj vzdržujejo.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.17 Zagotavljanje prevoza na klic gibalno oviranim osebam in skupinam ljudi, ki nimajo ali ne želijo imeti osebnega avtomobila, ter prevoza z območij, kjer ni smiselno imeti JPP z rednim voznim redom (prevoz na »zahtevo«)

Občina bo preverila smiselnost vzpostavitve javnega potniškega prometa na odročnih in manj poseljenih območjih. Če javni potniški promet ni smiseln, bo intenzivno promovirala prevoze na zahtevo in tudi obveščala občane o njih s ciljem zmanjšati uporabo osebnih vozil v gospodinjstvih.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.18 Spodbujanje trajnostnega prevoza za prihod v službo

Ministrstvo, pristojno za promet, v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za okolje, delo, gospodarstvo, javno upravo in zdravje, prouči še druge možnosti spodbujanja trajnostnega prevoza za prihod v službo, vključno z ugodnejšim vračilom potnih stroškov.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, izdela nov model povrnitve potnih stroškov in ga takoj uvede v uporabo, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pa ga v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije poskuša uvesti tudi v gospodarstvo.

Nosilca ukrepa: država, Gospodarska zbornica Slovenije.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7517

4.2.19 Zagotavljanje prevoza koles na avtobusih in vlakih v primestnem in medkrajevnem prometu

Ministrstvo, pristojno za promet, v sodelovanju z izvajalci primestnega in medkrajevnega avtobusnega in železniškega prometa začne v letu 2017 uvajati in zagotavljati prevoz koles na avtobusih in v vlakih.

Nosilec ukrepa: država.

4.2.20 Ureditev kolesarskih stez in cestišč za uporabo koles ter odprava ključnih pomanjkljivosti za množično uporabo kolesarjenja za dnevne opravke

Občina pregleduje vse kolesarske poti, ki bi jih lahko uporabljalo več kolesarjev za dnevne opravke (prihod v službo, šolo, prihod do državnih, občinskih in drugih javnih mest, prostočasne dejavnosti, prihod do trgovin, lokalov, parkov itd.), ter ugotavlja ključne pomanjkljivosti, kot so:  manjkajoči deli kolesarskih stez,  ovire na stezah,  nepravilno ali pomanjkljivo postavljena in nevarna križanja kolesarskih stez s cestami, hodniki za pešce in avtobusnimi postajališči,  neosvetljeni deli kolesarskih stez,  pomanjkljive označbe,  poškodovano vozišče na kolesarskih stezah in cestah, kjer se odvija kolesarski promet,  pomanjkljivo zimsko čiščenje kolesarskih stez,  pomanjkanje varnih stojal za kolesa,  nizka raven kolesarske kulture,  uporaba kolesarskih stez s kolesi na motorni pogon itd.

Na podlagi analize občina takoj začne odpravljati vse pomanjkljivosti, tako da lahko občani večji delež dnevnih poti opravijo s kolesom.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.21 Sprotna in intenzivna promocija novih kolesarskih stez

Občina skupaj z drugimi deležniki (kolesarske mreže, športna združenja, organizacije s področja varovanja okolja, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob »odprtju« kolesarskih stez, na kolesarskih prireditvah (tudi športnih in rekreacijskih) in ob vseh priložnostih, zlasti pa na začetku kolesarskih sezone, promovira kolesarjenje za prevoz v službo in po dnevnih opravkih.

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vsa gradiva in promocijski material označijo z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, označbami kakovosti zraka v Sloveniji ter navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje/prireditev s ciljem ustvariti trajne učinke na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.22 Sprotna in intenzivna promocija uporabe JPP

Občina skupaj z drugimi deležniki (upokojenska združenja, delodajalci, organizacije s področja varovanja okolja, organizacije s področja varovanja zdravja, turistična združenja ipd.) sprotno ob »odprtju« novih avtobusnih prog, uvedbi novih avtobusov in ob vseh priložnostih, zlasti pa na začetku šolske sezone, študijskega leta in ob drugih priložnostih, promovira JPP za prevoz v službo in po dnevnih opravkih.

Stran 7518 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Ministrstvo, pristojno za okolje, postane promotor, soorganizator (in po potrebi tudi plačnik dela stroškov), pri čemer se vsa gradiva in promocijski material označijo z glavo ministrstva, pristojnega za okolje, označbami kakovosti zraka v Sloveniji ter navedbo, da ministrstvo, pristojno za okolje, podpira (in sofinancira) področje/prireditev s ciljem ustvariti trajne učinke na zdravje in okolje z vidika kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.23 Ureditev pločnikov in varnih prehodov za pešce ter odprava ključnih pomanjkljivosti, ki ovirajo pešačenje zaradi dnevnih opravkov

Občina pregleduje poti – pločnike in prehode za pešce, ki jih bi lahko uporabljalo več pešcev za dnevne opravke (služba, šola, trgovina ipd.), ter ugotavlja ključne pomanjkljivosti, kot so:  manjkajoči deli pločnikov,  ovire na pločnikih,  nepravilno postavljeni ali pomanjkljivo opremljeni prehodi za pešce,  neosvetljeni deli cest in nevarna križanja,  neustrezno odvodnjavanje cest in pločnikov ter škropljenje pešcev ob dežju,  pomanjkljivosti zimskega čiščenja pločnikov itd.

Na podlagi analize občina takoj začne odpravljati vse pomanjkljivosti, tako da občani in drugi pešci lahko večji delež dnevnih poti opravijo peš. Sočasno z ukrepi omejevanja in umirjanja prometa se promovirajo in vzpostavljajo nova območja za pešce.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.24 Promocija – kampanje za kakovost zraka

Občina in država skupaj z drugimi deležniki na prireditvah, športnih dogodkih in ob drugih priložnostih v Kranju promovirata pešačenje in kolesarjenje z vidika kakovosti zraka in zdravja, zlasti v kombinaciji pešačenje in pohodništvo; pešačenje in tek in maraton; pešačenje in planinarjenje.

Državna promotorja in soorganizatorja sta lahko ministrstvi, pristojni za zdravje in okolje.

Država lahko iz lastnih finančnih virov zagotovi ustrezen promocijski material, občina in organizator pa v svojih gradivih in pri obveščanju navajata, da država sodeluje za izboljševanje kakovosti zraka za zdravje prebivalcev.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.2.25 Kolesu prijazna vrtec in šola

Vsakodnevno prevažanje otrok v šole in vrtce z avtomobili je tudi eden od razlogov za poslabševanje kakovosti zraka v mestih. Zato je zelo pomembno, da se izkoristijo vse možnosti za izboljšanje kakovosti zraka tudi na tem področju.

Občina bo v sodelovanju z vrtci in šolami na svojem območju proučila vse možnosti drugačnega prihoda otrok v vrtec in šolo. V sodelovanju z vrtci in šolami bo tudi odpravila vse ovire in vzpostavila vse potrebne pogoje, da se bo delež otrok, ki v vrtec in šolo pridejo peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, zelo povečal.

Nosilec ukrepa: občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7519

4.2.26 Peš v šolo

Otroke v vrtce in šole (predvsem otroke iz nižjih razredih osnovnih šol) vozijo tudi starši z osebnimi avtomobili. Treba je povečati delež otrok, ki prihajajo sami peš.

Občina bo v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami ter »skupnostmi staršev« uvedla ukrepe, ki bodo povečali pešačenje v vrtce in šole:  preveritev varnostnih okoliščin in izvedba ustreznih ukrepov,  preveritev prometnovarnostnih okoliščin in izvedba ustreznih ukrepov,  odstranitev vseh »logističnih« ovir in preprek na gravitacijskih območjih na poti do šole,  vzpostavitev vseh potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav za učinkovit in varen prihod otrok v šolo.

Občina bo v sodelovanju s starši in šolami znova preverila ustreznost zagotavljanja avtobusnih prevozov otrok v šolo in jih po potrebi spremenila. Nepotrebni avtobusni prevozi v bližini šol se ukinejo, na oddaljenih območjih, kjer ni avtobusnega prevoza v šolo, pa se spet uvedejo. Zlasti pa je treba mlade in njihove starše ozavestiti o pomenu in koristi hoje, torej pešačenja, kot najbolj naravnega premikanja človeka.

Nosilec ukrepa: občina.

4.2.27 Uvedba in izvajanje izposoje koles v občini

Občina bo razvijala in nadgrajevala že uvedeni sistem izposoje koles. Država lahko zagotovi dodatne spodbude za uvedbo in razširitev sistema v občini.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.3 Ukrepi na drugih področjih

4.3.1 Podporni in drugi ukrepi

4.3.1.1 Povečanje učinkovitosti javne uprave za boljšo kakovost zraka

Celovita uporaba svetovnega spleta za delovanje javne uprave in celotnega javnega sektorja ter javnih služb.

Javna uprava, celoten javni sektor in javne službe lahko za svoje delovanje bolje izkoristijo možnosti svetovnega spleta za manjše obremenjevanje okolja, tudi na področju kakovosti zraka.

Javna uprava, javni sektor in javne službe bodo izkoristili vse možnosti, ki jih omogoča svetovni splet, da bodo zasebni in poslovni uporabniki lahko urejali svoje zadeve z navedenimi subjekti javnega sektorja na daljavo po svetovnem spletu, ne da bi morali fizično oditi do poslovnih prostorov teh subjektov.

V ta namen bodo navedeni poslovni subjekti v naslednjih treh letih še večji delež svojega poslovanja prilagodili poslovanju po svetovnem spletu, s čimer se bodo potrebe po fizičnem dostopu do njih občutno zmanjšale.

Nosilci ukrepa: država, občina ter vsi subjekti javnega sektorja in javnih služb z njune pristojnosti.

Stran 7520 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.3.1.2 Ozelenitev mesta

Na površine rastlin se adsorbirajo delci in tako pripomorejo k znižanju koncentracij delcev v zraku. Rastline absorbirajo tudi druga onesnaževala, kot so dušikovi oksidi in ozon, ter tako pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka. Zelene površine prispevajo tudi k zmanjševanju mestnega toplotnega otoka, izboljšajo mikroklimo in so eden izmed ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Obstoječe zelene površine v mestu se skrbno varujejo, hkrati pa se pri načrtovanju novih zelenih površin upošteva njihov pomen za kakovost zraka tako pri obsegu novih zelenih površin kakor tudi pri izbiri vrst zasajenih rastlin. Posebna pozornost se namenja zasajevanju območij ob avtocesti.

Nosilca ukrepa: občina, država.

4.3.1.3 Delovanje posebnega spletnega mesta za kakovost zraka in njegovo izboljševanje

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino vzdržuje in nadgrajuje spletno mesto z informacijami v zvezi s kakovostjo zraka z naslednjimi vsebinami:  pomen kakovosti zraka;  pomen čistega zraka za zdravje;  letni podatki o preteklih emisijah in temeljne značilnosti teh emisij glede na čas (analize, trendi ipd.) ter podatki o učinkih ukrepov;  viri emisij po skupinah (male kurilne naprave, promet, industrija in drugi viri);  ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, ki jih lahko v vsakodnevnem življenju izvajajo posamezniki in gospodinjstva;  kratkoročni ukrepi, ki so predvideni pri nekajdnevnem zaporednem in visokem preseganju mejnih vrednosti;  dostop do tega odloka;  povezave do drugih spletnih mest s področja vsebin o kakovosti zraka (EU, organizacije civilne družbe s področja kakovosti zraka, evropska mesta in regije);  povezave do spletnih mest občine v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, kontaktni podatki.

Za uspešno uporabo informacij s spletnega mesta se izvaja promocija spletnega mesta, informacije pa se sporočajo gospodinjstvom tudi drugače.

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.3.1.4 Izvajanje stalne medsektorske sociološko-ekonomske analize kot podlage za načrtovanje ukrepov

Ministrstvo, pristojno za okolje, izvaja stalno medsektorsko sociološko-ekonomsko analizo o socioloških, ekonomskih in drugih okoliščinah ter pogojih za ravnanje ljudi in gospodinjstev glede kakovosti zraka. Na podlagi rezultatov analize je treba vsako leto čim bolj natančno načrtovati uporabo virov za izboljšanje kakovosti zraka in spremembe načrtov za kakovost zraka.

Nosilec ukrepa: država.

4.3.1.5 Izobraževanje in ozaveščanje o kakovosti zunanjega zraka

Ministrstvo, pristojno za okolje, ministrstvo, pristojno za zdravje, in občine skupaj izvajajo akcije izobraževanja in ozaveščanja javnosti – kampanje o kakovosti zraka in o tem odloku takoj po njegovem sprejetju.

Kampanje so vsakokrat osredotočene na drug in konkreten vidik kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: država, občina.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7521

4.3.1.6 Preprečevanje ognjemetov v času kurilne sezone

Ognjemeti v času kurilne sezone zelo poslabšajo kakovost zraka za več dni zapored.

Občina se odpoveduje ognjemetu v času kurilne sezone.

Občina bo proučila možnost, da ob posebnih priložnostih namesto ognjemetov priredi svetlobne laserske predstave, in si prizadevala, da bodo to sprejeli tudi subjekti na območju občine, ki bi radi izvajali ognjemete.

Občina bo krajevno in časovno primerno vse poslovne in druge subjekte in občane na območju preseganj mejnih vrednosti pri morebitnih pripravah na ognjemete ozaveščala o škodljivosti ognjemetov za kakovost zraka in zdravje ljudi ter o drugih škodljivih vplivih na okolje, tudi o težavah, ki jih imajo zaradi tega domače in divje živali. Občina bo vse možne pripravljavce in izvajalce ognjemetov pravočasno skušala prepričati, da ne bodo izvajali ognjemetov.

Država si bo skupaj z občino prizadevala za uresničitev tega cilja.

Nosilec ukrepa: občina.

4.3.1.7 Vključitev zagotavljanja kakovosti zraka v občinske akte

Občina zagotavlja vključitev zagotavljanja kakovosti zraka v vse svoje akte tako, da načrtovanje in izvajanje aktov zajema tudi ukrepe za boljšo kakovost zunanjega zraka iz tega odloka in drugih predpisov, ki vplivajo na kakovost zraka.

Nosilec ukrepa: občina.

4.3.1.8 Spodbujanje in promocija tehnoloških rešitev za izboljšanje kakovosti zraka na področju URE in OVE ter trajnostne mobilnosti

Država bo skupaj z znanostjo in gospodarstvom spodbujala tehnološki razvoj za izboljšanje kakovosti zraka na področju URE in OVE in trajnostne mobilnosti v Sloveniji ter zagotavljala ustrezne spodbude (oziroma se bo pri ustreznih razpisih kot eden od prednostnih učinkov upoštevalo tudi izboljšanje kakovosti zraka), tako da bodo inovacije na teh področjih takoj uporabljene za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji, uporabljene pa bodo tudi za tržni preboj na svetovnem tržišču.

Nosilec ukrepa: država.

4.3.1.9 Prostorsko načrtovanje v skladu s potrebami za izboljšanje kakovosti zraka

Uporaba prostora in načrtovanje njegove uporabe pomembno vplivata tudi na kakovost zraka, in to tako z vidika učinkovitosti ogrevanja poslovnih in zasebnih stavb kot trajnostne mobilnosti.

Dosedanje prostorsko načrtovanje je premalo upoštevalo problematiko kakovosti zraka s teh dveh vidikov in premalo prispevalo k ohranjanju kakovosti zraka.

Občina pri prostorskem načrtovanju upošteva vidike ohranjanja kakovosti zraka in v skladu s krajevnim energetskim konceptom načrtuje predvsem zaokrožena in strnjena območja, ki omogočajo energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje, še posebej sisteme na obnovljive vire energije. Območja bodo načrtovana tudi tako, da bodo omogočala učinkovito uporabo JPP, kolesarjenja in pešačenja oziroma bo potreba po dnevni uporabi osebnega avtomobila manjša.

Nosilec ukrepa: občina.

Stran 7522 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4.3.1.10 Izdelava videoprodukcij, digitalnih in animiranih vsebin s področja kakovosti zraka in njihovo predstavljanje javnosti

Za izboljšanje kakovosti zraka se bodo pripravile ustrezne in konkretne videoprodukcije in digitalizirane (tudi animirane) oblike vsebin po tematskih sklopih.

Vsebine bodo trajno dostopne na spletnih mestih ministrstva in organov v sestavi ter poslane območjem preseganj mejnih vrednosti in vsem občinam v Sloveniji.

Posamične vsebine bodo v sodelovanju z ministrstvom predstavljene javnosti ob posebnih priložnostih (začetek kurilne sezone, nenadni dogodki, ob sprejetju predpisov s področja kakovosti zraka itd.) in večkrat predvajane po televiziji.

Nosilec ukrepa: država.

4.3.1.11 Določitev skrbnika izvajanja tega odloka v občini

Občina in ministrstvo, pristojno za okolje, v dveh mesecih po sprejetju tega odloka določita za usklajevanje izvajanja ukrepov med različnimi področji, pomembnimi za izvajanje tega odloka v občini, in za usklajeno izvajanje tega odloka njegovega skrbnika (upravitelja).

Nosilca ukrepa: država, občina.

4.3.2 Gospodarski ukrepi

4.3.2.1 Izvajalci gospodarskih dejavnosti

Izvajalci gospodarskih dejavnosti se zavedajo pomena kakovosti čistega zraka za okolje in zdravje ljudi, zato dejavno sodelujejo pri zmanjševanju trdih delcev, ki izvirajo iz obratovanja njihovih naprav. Predvsem se priporoča izvajanje ukrepov, navedenih v nadaljevanju.

Nosilci ukrepov: izvajalci gospodarskih dejavnosti (pravne in fizične osebe), ki imajo svoje obrate na območju občine, ter gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica.

4.3.2.2 Uveljavitev sistema ravnanja z okoljem

Izvajalci gospodarskih dejavnosti izvedejo usposabljanje za uveljavitev sistema ravnanja z okoljem v vseh podjetjih (po lastnih finančnih in kadrovskih zmožnostih), ki vključujejo pripravo načrta za usposabljanje, organizacijske prilagoditve in investicije.

4.3.2.3 Spodbujanje uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij BAT (ang. Best Available Technology)

Izvajalci gospodarskih dejavnosti v okviru BAT spodbujajo tehnologije, ki najmanj obremenjujejo zrak z delci PM10.

4.3.2.4 Zmanjševanje prašenja pri prevozu sipkega tovora

Izvajalci gospodarskih dejavnosti zagotavljajo prevoz sipkega tovora po večini v pokritih tovornjakih ali cisternah.

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7523

Pri pretovoru trdnih snovi je treba paziti na:  popolno ali pretežno zaprtje prostorov, kjer se izvaja pretovor;  odsesavanje lijakov na presipnih mestih;  uporabo učinkovitih sistemov filtriranja in zbiranja delcev iz ubežnih emisij (filtri);  nadzorovano delovanje odsesalnih naprav;  uporabo vetrobranov pri pretovoru na odprtem;  prepoved pretovora pri visokih hitrostih vetra (določiti mejo v m/s);  prilagajanje višine iztresa spreminjajoči se višini nasutja;  prašenje – megličenje z vodo na izstopnih odprtinah in v zbirnih lijakih;  tesnjenje mest, kjer lahko nastane ubežna emisija.

Priporoča se, da izvajalci gospodarskih dejavnosti kar najbolj in po lastnih zmožnostih zagotavljajo nadzorovano izvajanje pretovora sipkega tovora v cisterne, s čimer se zmanjšajo enkratni izpusti sipkega tovora v okolico. Priporoča se tudi zapiranje strojev in druge opreme za obdelavo trdnih snovi (mletje, mešanje).

4.3.2.5 Zaščita površin z različnimi odprtimi materiali

Izvajalci gospodarskih dejavnosti zaščitijo in preprečujejo odnašanje prašnih delcev z vseh odprtih površin zemljišč.

4.3.2.6 Skupne naloge občine in gospodarstva

Občina bo vse večje gospodarske subjekte povabila, da skupaj pregledajo možnosti skupnih dejavnosti za izboljšanje kakovosti zraka.

Nosilca ukrepa: občina, gospodarstvo.

4.4 Kratkoročni ukrepi

Kratkoročni ukrepi se izvajajo zaradi skrajšanja obdobij s preseženimi dnevnimi mejnimi vrednostmi PM10 v zunanjem zraku. Kratkoročni ukrepi vsebujejo priporočila občanom in ustanovam, da v okviru svojih možnosti začasno zmanjšajo emisije delcev pri uporabi prometnih sredstev in kurilnih naprav za ogrevanje ter drugih naprav, ki oddajajo večje količine delcev.

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z občino pripravi zloženko s priporočili občanom za zmanjševanje emisij PM10 v času čezmerne onesnaženosti s PM10, vključno s priporočili o ravnanju v času čezmerne onesnaženosti za zmanjševanje vplivov na zdravje. Zloženka vsebuje tudi druge informacije o onesnaženosti zraka na območju občine.

Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravi pravne podlage za učinkovitejše izvajanje kratkoročnih ukrepov za podelitev pooblastil občini, ki ji omogočajo, da v času preseganj mejnih vrednosti lahko omeji promet, določi način ogrevanja gospodinjstev in sprejme še druge kratkoročne ukrepe (npr. prepove ognjemete na območju celotne občine).

Nosilci ukrepa: občina, država, povzročitelji obremenitve.

5. Drugi podatki

V skladu s 1.10 točko priloge 7 Uredbe o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) so vsi razpoložljivi podatki ali njihovi viri, ki niso vsebovani v tem odloku, objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/zrak/).

Stran 7524 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije 0 0 0 0 0 drugi 3.000 Skupaj 800.000 300.000 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 2018 2018 Drugi subjekti 0 0 0 0 2017 2017 0 100.000 0 100.000 1.000 100.000 1.000 1.000 0 0 1.500 1.500 država Skupaj 150.000 150.000 699.057 0 0 0 1.200.000 1.200.000 0 800.000 0 0 0 0 0 0 2019 50.000 233.019 0 0 2018 50.000 Financiranje država država Financiranje 0 0 2017 50.000 0 0 0 1.200.000 00 0 00 0 0 233.019 233.019 0 1.500 500 5001.000 500 občina Skupaj 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 2018 Financiranje občina občina Financiranje 0 0 0 0 0 000 0 500 500 500 500 500 2017 0 KRANJ KRANJ 3.000 3.000 3.000 1.000 Celotna Celotna projekta projekta 150.000 150.000 300.000 699.057 vrednost vrednost 2.000.000 2.000.000 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ EZ K P P Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna eno- starejše Priključitev stavbe ali dvostanovanjske postaje – nakup toplotne možna po EZ. Največja 2.000 EUR. je spodbuda sredstev višina Konkretna države spodbude in delež ob razpisu. znana bosta Od skupne vsote 5.000.000 EUR po za sklada Programu se spremembe podnebne za bo samo da ocenjuje, skupno preseganj območja polovica zagotovljena spodbud Višina sredstev. bo preseganj za območja med razdelitev višja, sama območji preseganj je od načelna in odvisna interesa samega ob razpisu. gospodinjstev MOP pripravlja Gradiva resorji, z drugimi skupaj tiskana dostavlja občina gradiva gospodinjstvom. ba sistemov ba sistemov iritev plinovodnega iritev plinovodnega širitev sistemov za sistemov širitev daljinsko ogrevanje iz ogrevanja daljinskega (z lesom biomase lesne in kakovosti slabše ostankimehanskimi v procesu proizvodnem na industrije lesne in Kranja območju bližnje okolice) omrežje na plinovodno obstoječih zamenjav z naprav kurilnih kurilnimi ustreznejšimi drugimi napravami in z ogrevanja načini obnovljivimi viri energije za informiranje občanom boljše posluževanje naprav in malih kurilnih merjenje vlažnosti lesne biomase Ukrep Ukrep Š Izobraževanje in posebnega vzpostavitev za mesta spletnega lesne umno uporabo biomase kot goriva v napravah malih kurilnih Izvajanje poostrenega kurjenjem nadzora nad v malih odpadkov napravah kurilnih omrežja omrežja Št. ukrepa 4.1.1.1 odjema in Povečevanje 4.1.1.2 Oskr 4.1.2.1 4.1.2.2 objektov Priključevanje 4.1.3.1 spodbujanje Dodatno 4.1.3.2 Svetovanje in 4.1.3.3 4.1.3.4

OBČINE MESTNE NA OBMOČJU UKREPOV PROGRAM PODROBNEJŠI 2: PRILOGA Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7525 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj 3.200.000 2.000.000 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 2018 2018 Drugi subjekti 0 0 0 0 0 0 2017 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3.000 3.000 država Skupaj 200.000 200.000 0 1.000.000 1.000.000 2.400.000 2.400.000 2.100.000 1.100.000 0 0 0 0 0 0 2019 1.000 0 0 0 0 0 0 2018 1.000 Financiranje država država Financiranje 0 0 0 0 0 0 2017 1.000 0 0 0 0 0 0 0 100.000 100.000 1.500 občina 10.000 Skupaj 900.000 1.600.000 800.000 0 0 0 0 0 0 2019 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje občina občina Financiranje 600.000 300.000 0 0 0 0 0 0 500 500 500 2017 5.000 5.000 0 0 0 0 0 3.000 3.000 1.500 10.000 10.000 Celotna Celotna projekta projekta vrednost vrednost 6.500.000 6.500.000 2.200.000 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P K K Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna pripravo je za Skupno platforme predvideno 25.000 EUR (za vse načrte torej za Načelno skupaj). s sedem. deljeno en načrt sredstev višina Konkretna države spodbude in delež ob razpisu. znana bosta Šlo bo za kombinacijo različnih sredstev investitorjev. Višina sami znana ob bo sredstev projekta. pripravi zasnova zasnova spodbujanje toplotnih zmanjševanja stavb izgub v obnova objektov lasti občinski gradnjo nizkoenergetsko masivnih lesenih objektov, ogrevanih z obnovljivimi viri energije, zasnovanih in z postavljenih vrednosti upoštevanjem mesta in meril v okolju – identitetne razpoznane arhitekture tradicionalne Ukrep Ukrep kakovosti Zagotavljanje lesnih goriv v malih preko napravah kurilnih spletne skupne platforme in Vzpostavitev delovanje mobilnega demonstracijskega v kurjenje centra za napravah malih kurilnih (sanitarno Sanacija slovenskih čiščenje) še gozdov in uporaba lesne biomase uporabne v gorivo kot trdno daljinskega kotlovnicah ogrevanja nenadnih Obvladovanje velikih presežkov lesne in po ujmah biomase v izbruhih bolezni gozdovih zelenih Uporaba za ogrevanje sekancev kurilnih v skupinskih napravah Št. ukrepa 4.1.3.5 4.1.3.6 4.1.3.7 4.1.3.8 4.1.3.9 4.1.4.1 Lokalna energetska 4.1.4.2 in Informiranje 4.1.4.3 Izvaja se energetska 4.1.4.4 za območij Rezervacija

Stran 7526 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj 100.000 6.303.000 1.400.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 50.000 2.201.000 1.000.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 2018 Drugi subjekti 50.000 50.000 100.000 100.000 4.001.000 4.001.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017 101.000 101.000 300.000

0 0 0 0 0 država 30.000 30.000 20.000 Skupaj 256.000 256.000 866.000 200.000 200.000 0 0 0 400.000 4.653.557 4.653.557 2.240.000

0 0 0 0 2019 15.000 224.000 172.000 200.000 1.184.519

0 0 0 0 0 2018 32.000 15.000 Financiranje država država Financiranje 172.000 3.184.519

0 0 0 0 0 0 0 2017 284.519

0 0 522.000 0 0 0 0 200.000 200.000 občina 15.000 30.000 0 100.000 100.000 80.000 20.00023.000 0 10.000 0 10.000 0 0 Skupaj 914.000 144.000 100.000 1.260.000 0 1.120.000 1.120.000

0 0 2019 301.500 126.000

0 0 2018 18.000 Financiranje občina občina Financiranje 606.500

000 0 630.000 630.000 0 0 0 0 15.0000 15.000 0 100.000 000 000 0 5.000 10.000 0 10.000 10.000 2017 6.000 3.000 10.000 10.000 20.000 30.000 30.000

0 0 0 45.000 45.000 80.000 40.000 23.000 Celotna Celotna projekta projekta 400.000 400.000 230.000 300.000 500.000 vrednost vrednost 2.266.000 2.266.000 3.500.000 11.870.557 11.870.557 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ K P K K K P K K Nakup komunalnih vozil vozil komunalnih Nakup razreda Euro emisijskega VI, delež državne 80% brez je spodbude DDV. Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna trajnostne Center mobilnosti avtobusov Nakup razreda Euro emisijskega VI, delež državne 80% brez je spodbude DDV. P&R CTN malih kurilnih naprav malih kurilnih URE IN OVE SKUPAJ EURE na prevoza trajnostnega mesta ravni koles na avtobusnih in postajališčih železniških JPP postaj/postajališč za večjo prometno in standarde varnost JPP storitev kakovosti politika načrtov in mobilnostnih mobilnosti trajnostne infrastrukture, kolesarjem namenjene in pešcem Ukrep Ukrep PROMET Izvajanje mestnega prometa potniškega tovornega Preusmeritev na železnico prometa zimskega Optimizacija soljenja in posipanja cest in komunalna Dostavna vozila ter taksi služba Spodbujanje in njen elektromobilnosti preboj uporabe Spodbujanje zemeljskega stisnjenega plina Št. ukrepa 4.1.4.5 evidenca Natančna 4.2.1 Spodbujanje 4.2.2 4.2.3 Zagotovitev parkiranja 4.2.4 obstoječih Nadgraditev 4.2.5 parkirna Trajnostna 4.2.6 izdelave Spodbujanje 4.2.7 4.2.8 4.2.9 4.2.10 4.2.11 4.2.12 cestne Izboljšanje

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7527 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj

0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 2018 Drugi subjekti

0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj

0 0 0 0 0 0 0 0 2019

0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje država država Financiranje

0 0 0 0 0 0 0 0 2017 0 0 0 0 0 0 0 0 občina 40.000 0 0 0 Skupaj 240.000

0 0 0 0 0 0 2019 80.000

0 0 0 0 0 0 2018 80.000 Financiranje občina občina Financiranje

0 0 0 0 0 0 000 0 20.000 20.000 2017 80.000 0 0 0 0 0 0 0 0 40.000 40.000 Celotna Celotna projekta projekta 240.000 240.000 vrednost vrednost VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna prometu in zagotavljanje in zagotavljanje prometu visoke pretočnosti v prometu hitrih in avtocestah s na območjih cestah v zraka kakovostjo slabo času od 1. 11. do 31. 3. v letu in na avtobusih koles in vlakih v primestnem prometu medkrajevnem cestišč ureditev in stez za uporabo koles ter odprava ključnih pomanjkljivosti za uporabo množično za dnevne kolesarjenja opravke novih promocija stez kolesarskih JPP uporabe promocija Ukrep Ukrep in promocija Priročnik vožnje varčne kakovost za (prilagojen zraka) klubov Ustanavljanje lastnikov avtomobilov in skupne uporabe avtomobilov prevoza Zagotavljanje oviranim gibalno na klic in skupinam osebam ali ne ljudi, ki nimajo želijo imeti osebnega avtomobila, ter prevoza ni kjer z območij, JPP z smiselno imeti redom voznim rednim »zahtevo«) (prevoz na v Stimulacija prihoda trajnostni na službo način Št. ukrepa 4.2.13 v Odprava zastojev 4.2.14 hitrosti na Omejevanje 4.2.15 4.2.16 4.2.17 4.2.18 4.2.19 prevoza Zagotavljanje 4.2.20 kolesarskih Ureditev 4.2.21 in intenzivna Sprotna 4.2.22 in intenzivna Sprotna

Stran 7528 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj 1.500.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 1.050.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 2018 Drugi subjekti 150.000 150.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017 300.000 300.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 200.000 200.000 4.412.000 4.412.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 200.000 2.241.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje država država Financiranje 1.649.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 522.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.500 1.500 občina Skupaj 240.000 2.192.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 500 500 2019 80.000 1.111.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 500 500 2018 80.000 Financiranje občina občina Financiranje 898.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 500 500 2017 80.000 183.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 1.500 1.500 1.500 Celotna Celotna projekta projekta 440.000 440.000 vrednost vrednost 8.104.000 8.104.000 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ P Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna sistema celotnega Uvedba koles, delež z nakupom je 80% državne spodbude brez DDV. kampanje kampanje – za kakovost zraka za kakovost zraka prehodi za pešce in za pešce prehodi odprava ključnih pomanjkljivosti za hoje uporabo množično opravke za dnevne šola Ukrep Ukrep in izvajanje Uvedba v občini koles izposoje PROMET SKUPAJ DRUGIH NA UKREPI PODROČJIH učinkovitosti Povečanje javne uprave za boljšo zraka kakovost mesta Ozelenitev posebnega Delovanje za mesta spletnega in zraka kakovost njegovo izboljševanje stalne Izvajanje medsektorske sociološko-ekonomske za kot podlage analize načrtovanje ukrepov Izobraževanje in o kakovosti ozaveščanje zraka zunanjega Preprečevanje ognjemetov v času kurilne sezone Vključitev zagotavljanja v zraka kakovosti akte občinske Št. ukrepa 4.2.23 Ureditev pločnikov, varni 4.2.24 Promocija 4.2.25 vrtec in prijazna Kolesu 4.2.26 4.2.27 v šolo Peš 4.3.1.1 4.3.1.2 4.3.1.3 4.3.1.4 4.3.1.5 4.3.1.6 4.3.1.7

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7529

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 drugi Skupaj 7.803.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 3.251.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 2018 Drugi subjekti 4.151.000 4.151.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 2017 401.000 401.000

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 država Skupaj 9.065.557 9.065.557

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2019 3.425.519

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2018 Financiranje država država Financiranje 4.833.519

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2017 806.519

0 0 0 0 0 0 0 0 1.500 3.000 7.500 občina Skupaj 3.113.500

0 0 0 0 0 0 0 0 500 2019 1.000 2.500 1.415.000

0 0 0 0 0 0 0 0 500 2018 1.000 2.500 Financiranje občina občina Financiranje 1.507.000

0 0 0 0 0 0 0 0 500 2017 1.000 2.500 191.500

0 0 0 0 0 0 0 0 1.500 1.500 3.000 7.500 Celotna Celotna projekta projekta vrednost vrednost 19.982.057 19.982.057 VIR SPODBUDE: K-kohezija, K-CTN- kohezija CTN, P- podnebni sklad, EZ Dodatna pojasnila pojasnila Dodatna pri prevozu sipkega pri prevozu sipkega tovora odprtimi različnimi materiali Ukrep Ukrep in Spodbujanje tehnoloških promocija izboljšanje za rešitev na zraka kakovosti URE in OVE področju mobilnosti ter trajnostne načrtovanje Prostorsko s potrebami skladno izboljšanja kakovosti zraka Izdelava videoprodukcij, digitalnih in animiranih s področja vsebin in zraka kakovosti njihovo posredovanje javnosti Določitev skrbnika odloka v tega izvajanja občini Izvajalci gospodarskih dejavnosti Uveljavitev sistema z okoljem ravnanja tehnologij Spodbujanje BAT in občine naloge Skupne gospodarstva DRUGI SKUPAJ UKREPI CELOTNI PROGRAM Št. ukrepa 4.3.1.8 4.3.1.9 4.3.1.10 4.3.1.11 4.3.2.1 4.3.2.2 4.3.2.3 4.3.2.4 prašenja Zmanjševanje 4.3.2.5 Zaščita površin z 4.3.2.6

Stran 7530 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

OBČINE

DOBREPOLJE – zagotavljanje urejenosti pokopališča; – izvajanje investicijskega vzdrževanja; 2684. Odlok o pokopališkem redu na območju – izvajanje investicije, za katero si koncesionar kot upra- Občine Dobrepolje vičenec pridobi sredstva iz drugih virov; – oddajo grobov v najem; Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni – vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF na območju pokopališč. in 14/15 – ZUUJFO), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopali- (3) Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na ški dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) ter 14. člena Statuta podlagi javnega razpisa po postopku določenim s predpisi, Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 14/17) je Občinski svet ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne Občine Dobrepolje na 19. redni seji z dne 26. 9. 2017 sprejel službe.

O D L O K 3. NAČIN ZAGOTAVLJANJA 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE o pokopališkem redu na območju Občine Dobrepolje 5. člen (1) Zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki jo izvaja Javno komunalno podjetje ali koncesionar, obsega vsak prevoz 1. SPLOŠNE DOLOČBE od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema 1. člen organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do (1) Z odlokom o pokopališkem redu se podrobneje dolo- hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo ča izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju le-teh. Občine Dobrepolje. (2) 24-urna dežurna služba se zagotavlja z javno službo (2) Na območju Občine Dobrepolje se pogrebne in poko- na celotnem območju občine. Izvajalec 24-urne dežurne službe pališke dejavnosti izvajajo na pokopališču Videm in na poko- mora izpolnjevati zakonske obveze in ravnati v skladu s poko- pališču Pri cerkvi – Struge. pališkim redom in drugimi predpisi občine. (3) Pokopališči na območju Občine Dobrepolje (v nada- (3) Cenik za storitev zagotavljanja 24-urne dežurne služ- ljevanju občina) sta namenjeni pokopavanju umrlih, ne glede be predlaga izvajalec javne službe na podlagi Uredbe Vlade na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. V pri- Republike Slovenije o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne merih, ko se želje pri dogovorih za izvedbo pogreba razlikujejo dežurne službe, potrdi pa jo občinski svet. med verskimi skupnostmi, različnimi organizacijami in društvi, (4) Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške je potrebno spoštovati pokojnikove želje oziroma želje svojcev prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajal- pokojnika. ca, potrebne za izvajanje te službe.

2. člen (1) Na pokopališčih se praviloma pokopavajo umrli iz 4. NAČIN IZVAJANJA POGREBNE SLOVESNOSTI okoliša, kateremu je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem 6. člen pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Karta okolišev (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopavanja je sestavni del tega odloka in je na vpogled na pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. sedežu občine. (2) Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali (2) Na pokopališčih so lahko pokopane tudi osebe, rojene prenos pokojnika iz mrliške vežice, oziroma upepeljevalnice v tem okolišu, ki so živele drugod, izrazile pa so željo, da so do mesta pokopa. pokopane na domačem pokopališču. (3) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokoj- (3) Na pokopališčih se pokopavajo tudi drugi umrli iz nika in na način, določen s tem pokopališkim redom. Pogrebni območja Republike Slovenije, če prostorske možnosti to omo- slovesnosti lahko vsakdo nemoteno prisostvuje. Na željo umr- gočajo. O tem odloči upravljavec pokopališča. lega ali svojcev, se pogreb lahko opravi v ožjem družinskem krogu.

2. POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST 7. člen IN NJUN NAČIN ZAGOTAVLJANJA (1) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. 3. člen (2) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi pred- (1) Pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in ureja- stavniki verskih skupnosti in društev. nje pokopališč, je izbirna občinska javna služba. (3) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi (2) Pogrebna dejavnost, ki obsega prevoz, pripravo in državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajeni z upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, se izvaja zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. na trgu. (4) Pogrebne svečanosti za tujce se lahko opravijo v (3) Pogrebna dejavnost, ki obsega zagotavljanje 24-urne skladu s pravili in navadami v njihovi domovini, če je bila taka dežurne službe, je obvezna občinska gospodarska javna služ- želja pokojnika ali njihovih svojcev, vendar se morajo svojci o ba. tem pred pogrebom dogovoriti z izvajalcem pogrebnih in poko- paliških dejavnosti. 4. člen (1) Upravljavec pokopališča je Občina Dobrepolje. 8. člen (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina pooblasti (1) Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje po- koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog: grebne slovesnosti izvajalca pogrebnih storitev z dvigom po- Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7531 kojnikove krste ali žare. Če že v začetni pogrebni slovesno- 14. člen sti sodelujejo predstavniki verskih skupnosti, govorci, častna (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik po- enota, godba ali pevski zbor, najprej opravi obred predstavnik greba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral verske skupnosti, sledijo obredi ostalih udeležencev, kot to po naročnik pogreba ali občina. dogovoru s svojci odloči vodja slovesnosti. (2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel (2) Pogrebni sprevod se prične z nosilcem državne zasta- pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti ve z žalnim trakom ali s črno zastavo, če je umrli tuj državljan in kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer z nosilcem cerkvenega znamenja, če se opravlja verski obred, je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče sledijo prapori, za njimi se razvrstijo ostali sodelujoči (godba, ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop pevci, častna enota), nosilci žalnih vencev in odlikovanj, sledijo občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena. predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje (3) K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda poo- vozička s krsto, sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci blaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar pogrebne slovesnosti. matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena, ter soglasje (3) Pogrebni sprevod se odvija od kraja pričetka pogreb- najemnika groba za pokop prijavljenega pokojnika. Če pokop ne slovesnosti do groba na pokopališču. Na željo umrlega ali prijavlja najemnik se šteje, da je njegovo soglasje podano. svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v 7. NAČIN IN ČAS POKOPA objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov. (4) Po prihodu pogrebnega sprevoda do groba se krsta 15. člen ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svoj- (1) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita ci, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav in praporov, upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne izvajalec pogrebne dejavnosti. svečanosti. (2) Pogrebne slovesnosti se opravljajo v dogovoru z izva- (5) Po položitvi krste ali žare v grob sledi verski obred, po- jalcem javne službe vsak dan med 10. in 18. uro. slovilni govori, igranje oziroma petje primernih glasbenih vsebin ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote. Uradni 16. člen del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom O pokopu je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti državne zastave. javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča, na katerem (6) Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo od po- se bo pokop odvijal. Navesti je potrebno najmanj ime in priimek kojnika z mimohodom. pokojnika ter datum in uro pričetka pokopa. Na željo naročnika 9. člen pokopa se obvestilo o pokopu ne objavi. Najkasneje dve uri po končani slovesnosti morajo grobarji grob zasuti oziroma ga začasno urediti tako, da ne predstavlja 8. NAČIN POKOPA, ČE JE PLAČNIK OBČINA nevarnosti odtujitve iz groba oziroma poškodovanja premože- nja ali ljudi. 17. člen (1) V primeru, če je plačnik pokopa občina, se praviloma 10. člen izvede osnovni pogreb z osnovno pogrebno opremo v posebno Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se izvede na ob- grobno polje za tovrstne pokope. Najemnik tega grobnega polja močju raztrosa. Po prihodu pogrebnega sprevoda do območja je občina. Evidenca pokopanih v tovrstno posebno grobno polje raztrosa se izvede raztros, pogrebni sprevod se razvrsti pred je javna in na vpogled pri upravljavcu pokopališča. območjem raztrosa na način sprevoda do groba, prav tako tudi (2) Neidentificirana trupla, zatečena na območju občine, se obred po raztrosu. pokopljejo na pokopališču na Vidmu. Plačnik storitev je občina.

5. STORITVE GROBARJEV IN POKOPALIŠKO 9. MOŽNOST POKOPA ZUNAJ POKOPALIŠČA, POGREBNEGA MOŠTVA, KI SE ZAGOTAVLJAJO Z DOLOČITVIJO PROSTORA NA POSAMEZNEM POKOPALIŠČU 18. člen 11. člen (1) Raztros pepela iz žare se izvaja na območju novo Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, urejenih parkovnih ureditev pokopališča Pri cerkvi – Struge, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posu- izven območja pokopališča pa le na območju, ki ga na pod- šenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov. lagi izdanega soglasja določi pristojni občinski organ. Karta območja raztrosa pepela na območju pokopališč se nahaja pri 12. člen upravljavcu pokopališč in na občini. Storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega mo- (2) Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinskega štva izvajalec pogrebne storitve zaračuna naročniku storitev po organa opravi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice ver- veljavnem ceniku. skih skupnosti. (3) Občinski organ o raztrosu pepela zunaj območja po- kopališča oziroma o pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih 6. OSNOVNI OBSEG POGREBA dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je 13. člen upravni spor. (4) Pokop zunaj pokopališča lahko opravi le izvajalec (1) Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo po- pogrebne dejavnosti v skladu s pokopališkim redom. kojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. (2) Pri izvedbi osnovnega pogreba se obvezno uporablja- 10. RAVNANJE S POKOJNIKOM DO POKOPA V KRAJIH, jo standardi in normativi za najmanj: žaro oziroma krsto ustre- KJER NA POKOPALIŠČIH NI MRLIŠKE VEŽICE znih dimenzij z oblogo ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo v prevozu pokojnika, pripravo 19. člen pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, Uporaba mrliške vežice je predpisana na celotnem ob- pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno svečanost. močju občine. Stran 7532 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

11. POKOPALIŠČA, KI MORAJO IMETI MRLIŠKE VEŽICE (2) Napisi na nagrobnih ploščah ne smejo žaliti narodno- stnega čuta, pietete do mrtvih, niti ne smejo vzbujati nejevolje 20. člen ali zgražanja občanov. Pokopališka služba se na območju občine opravlja na (3) Najemniki grobov morajo redno in pravočasno od- pokopališču na Vidmu in na pokopališču Pri cerkvi – Struge. stranjevati izrabljeno cvetje in nagrobne sveče, ter jih prepu- Obe pokopališči imata mrliško vežico. stiti v tipizirane namenske posode za odpadke.

26. člen 12. OBRATOVANJE MRLIŠKIH VEŽIC (1) Na območju pokopališča se lahko uporabljajo le otroški in invalidski vozički, potrebno delovno orodje in stroji 21. člen ter službena vozila upravljavca. (1) Mrliški vežici obratujeta v času od dovoza pokojnika (2) Upravljavec sme izjemoma, v upravičenih prime- do pogrebne slovesnosti vsak dan po dogovoru med upra- rih, dovoliti uporabo prevoznega sredstva po utrjenih poteh vljavcem in med naročnikom pogrebne storitve. pokopališča izvajalcem rednega vzdrževanja ter izvajalcem (2) Umrli oskrbovanci doma za ostarele, ki bodo pokopa- obnovitvenih in kamnoseških del zaradi izvajanja del za na- ni na pokopališčih izven občine, se lahko do organiziranega jemnika groba. prevoza na pokopališče nahajajo v namenskem prostoru tega doma. 15. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM

13. OBSEG PRVE UREDITVE GROBA 27. člen Upravljavec pokopališča odda najemniku v najem grob 22. člen na podlagi najemne pogodbe. Z najemno pogodbo se določi: Prva ureditev groba zajema odvoz odvečne zemlje in – osebe najemnega razmerja, posušenega cvetja na odlagališče ter postavitev osnovnega – trajanje najema oziroma uporabe groba, znamenja. Prvo ureditev izvajajo grobarji po ceniku izvajalca – polje, vrsto, zaporedno številko in velikost groba, pogrebne storitve oziroma svojci sami. – plačnika grobnine in način plačevanja grobnine (letne najemnine), – obveznost najemnika glede urejanja groba in 14. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU – ukrepe v primeru neizvajanja obveznosti iz pogodbe. NA POKOPALIŠČU 28. člen 23. člen (1) Najemnik ali najemnica (v nadaljnjem besedilu: na- (1) Območje pokopališča je javni prostor za izvajanje jemnik) groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. pokopaliških in pogrebnih dejavnosti, kjer se zagotavlja javni (2) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v na- red in mir in kjer se smiselno uporabljajo določbe o javnem jemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s redu in miru na javnem mestu. (2) Na območju pokopališča morajo najemniki in obisko- katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skle- valci skrbeti za red, mir in spoštljivo vedenje. niti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu (3) Območje pokopališča se lahko uporablja le za izva- zunaj pokopališča. janje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje (3) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko name- pokopališča zaradi poklona spomina pokojnim oziroma zaradi sto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča skle- vzdrževanja groba. ne druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z upravljavcem pokopališča ne 24. člen sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba (1) Na območju pokopališča je prepovedano: v skladu s prejšnjim odstavkom. – skruniti nagrobna obeležja in objekte in naprave po- (4) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemni- kopališča, ka groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do – hoditi po grobovih oziroma prostorih za grobove, najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, – odlagati odpadke izven za to določenega prostora, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. – onesnaževati pokopališki prostor in objekte, (5) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporablja- – namerno poškodovati mrliške vežice, grobove, nasade jo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več in druge naprave in predmete, grobov. – voditi živali, (6) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo ose- – voziti se s kolesom ali motornim vozilom ter njihovo bo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno parkiranje. pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji (2) Z globo 200 evrov se kaznuje posameznik, ki stori ne smejo ovirati prenosa. prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. (7) Če dedič najemnika groba kljub pisnemu pozivu (3) Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna upravljavca pokopališča ne uveljavi pravice do najema gro- oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki ba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega groba. odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 29. člen Najemniki grobov so dolžni: 25. člen – skleniti najemno pogodbo, (1) Najemniki grobov morajo skrbeti za urejenost svojih – vzdrževati grobove, grobov in premične in nepremične opreme. Premično in ne- – spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe, premično nagrobno opremo večje vrednosti lahko najemniki – redno plačevati najemnino za grob, zavarujejo proti kraji in poškodovanju po tretji osebi. Tovrstne- – urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji ga zavarovanja v okviru pokopališke dejavnosti upravljavec upravljavca ter pokopališča ne zagotavlja. – spoštovati pokopališki red. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7533

30. člen 18. OKVIRNI TEHNIČNI NORMATIVI ZA GROBOVE Najem groba se lahko prekine: – če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po 38. člen predhodnem opozorilu, Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop od- – če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pogodbo, rasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. – ob opustitvi pokopališča, Enojni grobovi so talni. Globina groba znaša 1,8 m in se lahko – kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča in poglablja. Širina groba znaša 1 m, dolžina pa 2,3 m. – s potekom najemne pogodbe. 39. člen 31. člen Dvojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop ene Po prekinitvi najema groba se šteje grobni prostor kot krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se opuščen do konca mirovalne dobe, nato se ustrezno uredi ozi- lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša roma prekoplje in odda v najem drugemu najemniku. Najemnik 1,8 m in se lahko poglablja. Širina groba znaša 1,6 m, dolžina groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti pa 2,3 m. nagrobnik, sicer to na njegove stroške stori upravljavec po- kopališča. Upravljavec je dolžan spomenik in drugo opremo z 40. člen groba hraniti v skladiščnih prostorih najmanj šest mesecev po Otroški grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop otro- prenehanju najemne pogodbe. ka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Globina groba znaša 1,8 m in se lahko poglablja. Širina groba znaša 0,7 m, dolžina pa 1,5 m. 16. POSTAVLJANJE, SPREMINJANJE ALI ODSTRANITEV SPOMENIKOV, OBNOVA SPOMENIKOV IN GROBNIC 41. člen TER VSAK DRUG POSEG V PROSTOR NA POKOPALIŠČU Povečani grob je grob večjih dimenzij od dvojnega groba. Vanj se poleg krst lahko pokopavajo tudi žare. Globina groba 32. člen znaša 1,8 m in se lahko poglablja. Širina groba znaša do 2,4 m, Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, dolžina pa 2,3 m. spremembo postavitve ter za odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča. 42. člen Vrstni grobovi so tisti grobovi, ki so razporejeni drug ob 33. člen drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se po- Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, kojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. Vrstni gro- se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne bovi se oddajajo v najem samo za določeno dobo, ki ni krajša dediščine. od 25 let. Po preteku te dobe se grobovi prekopljejo in ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. 34. člen V vrstne grobove se pokopavajo krste in žare. Globina groba Stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja zidov ali znaša 1,8 m, širina groba znaša 1 m, dolžina pa 2,3 m. dela zidov, ki služijo grobu oziroma grobnim znamenjem, nosijo najemniki grobov oziroma lastniki teh znamenj. 43. člen Žarni grobovi so talni. V žarne grobove se pokopavajo 35. člen le žare. (1) Na pokopališču se zagotavlja enakopravna obrav- nava kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na 44. člen pokopališču. (1) Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za (2) Zidarska, kamnoseška, kovino strugarska in druga skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. prevozi, se lahko opravljajo le po predhodni pisni seznanitvi (2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo po- upravljavca pokopališča. smrtni ostanki prekopanih grobov. (3) V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostan- 36. člen ki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali (1) Najemniki grobov so dolžni vzdrževati svoje grobove in zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč vmesne prostore med svojimi in sosednjimi grobovi. je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč. (2) Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. 45. člen Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu opozoriti ter določiti skrajni rok za ureditev groba, ki ne more pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu. biti daljši od dveh mesecev. 46. člen Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku poko- 17. ZVRSTI GROBOV pališča, namenjen pokopu krst ali žar, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označb in imen pokojnikov. Podatke 37. člen o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec (1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen prostorov za pokope: skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. – enojni grob, dvojni grob, otroški grob, povečani grob, ter vrstni grob. 47. člen – grobišča, kostnice in skupna grobišča; Prostor za raztros pepela je prostor na označenem poseb- – žarni grobovi; nem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena – prostor za anonimne pokope; pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogre- – prostor za raztros pepela. bov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za (2) Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih. prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cve- Stran 7534 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije tja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen Vrsta groba Faktor grobnine za namene vzdrževanja pokopališč. dvojni grob 1,5 48. člen povečani grob 1,7 Za obstoječe grobove se uporabljajo obstoječe oblike in vrstni grob 0,8 velikosti. Vsi novi grobovi morajo biti izvedeni v enotnih veliko- stih grobnega polja oziroma v enotni velikosti nagrobne plošče. 54. člen Višina nagrobne plošče ne sme presegati 0,8 metra, širina pa (1) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost po- ne sme presegati 1,5 metra. Postavljena mora biti v središču kopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. vzglavja groba. (2) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča s posebnim sklepom določi pristojni občinski organ. Za posa- 19. MIROVALNA DOBA ZA GROBOVE mezne zvrsti grobov se grobnina določi v ceniku, upoštevajoč razmerja grobnine posamezne vrste groba do enojnega groba. 49. člen (3) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega (1) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v leta, a največ za deset let. grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku (4) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v soraz- mirovalne dobe. mernem delu do konca letnega obdobja. (2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega (5) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za po- pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca kop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba poteka mirovalne dobe. upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. (6) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine. (3) Za pokop z žaro mirovalna doba ne velja. 23. DRUGA VPRAŠANJA POGREBNE IN POKOPALIŠKE 20. ENOTNI CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, DEJAVNOSTI TER UPORABNIKOV POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE 55. člen Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in 50. člen načrt pokopališča z razdelitvijo na (pokopališke) oddelke in (1) Upravljavec pokopališča zaračunava pokopališke sto- grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem ritve izvajalcem pogrebnih storitev po cenah enotnega cenika, grobu, datum pokopa ter oznako groba. ki ga potrdi pristojni občinski organ ob sklenitvi pogodbe o upravljanju pokopališč. 56. člen (2) Cenik mora biti naročnikom pogreba na voljo na vi- (1) Območje pokopališča mora biti ustrezno zamejeno. Na dnem mestu v prostorih izvajalca pokopališke dejavnosti ter označevalni tabli na vhodu na pokopališče mora biti označen na oglasni deski pokopališča in objavljen na njegovih spletnih naziv pokopališča, upravljavec pokopališča ter odpiralni čas straneh ali na krajevno običajen način. pokopališča. Pokopališki red mora biti izobešen poleg označe- valne table na vhodu na pokopališče. (2) Območje pokopališča ni varovano, prav tako niso va- 21. POGREBNA PRISTOJBINA, KI JO LAHKO DOLOČI rovane pogrebne slovesnosti. Varovanje pogrebne slovesnosti OBČINA ZA IZVEDBO POGREBA NA POSAMEZNEM oziroma zavarovanje premičnega premoženja grobnega polja POKOPALIŠČU, IN KI JO UPRAVLJAVCU POKOPALIŠČA lahko zagotovijo naročniki pogrebne slovesnosti oziroma na- PLAČA IZVAJALEC POGREBA jemniki groba. (3) Območje pokopališča je lahko video nadzorovano, 51. člen skladno z veljavno zakonodajo. (1) Občinski svet lahko s posebnim sklepom določi po- grebno pristojbino za izvedbo pogreba na posameznem poko- 57. člen pališču. Zbrana sredstva pogrebne pristojbine so namenska in Pokopališče mora biti opremljeno: jih upravljavec v soglasju s pristojnim organom občine namenja – najmanj z enim mestom s tekočo vodo, investiranju v gradnjo ali obnovo pokopališke infrastrukture na – z dostopno potjo s parkiriščem, območju občine. – z opremo za ozvočenje pogrebne slovesnosti, (2) Pristojbino za izvedbo pogreba zaračuna upravljavec – z orodjem in opremo za vzdrževanje javnih površin, pokopališča izvajalcu pogreba. – s prostorom in posodami za prepuščanje najmanj me- šanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov ter odpadnih nagrobnih sveč. 22. RAZMERJE GROBNINE ZA POSAMEZNO VRSTO GROBA GLEDE NA ENOJNI GROB 58. člen Upravljavec je dolžan: 52. člen – izvajati pokopališko dejavnost ter urejati pokopališče Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobni- skladno z določili tega odloka, na je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke – biti spoštljivega obnašanja do pokojnika, njegovih svoj- dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi se- cev in do vseh drugih udeležencev pogrebne svečanosti, števka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. – skrbeti za red in čistočo na pokopališču ter v in ob objek- tih in njihovi neposredni okolici, 53. člen – opozarjati najemnike grobov o morebitni zapuščenosti Tabela razmerij grobnine do enojnega groba grobov, Vrsta groba Faktor grobnine – po potrebi ustrezno urediti grobove, za katere ne skrbijo enojni grob 1 svojci, – uporabnikom pokopaliških storitev omogočiti vpogled v otroški grob 0,6 načrt razdelitve na pokopališčna polja in grobove, žarni grob 0,6 – čistiti glavne sprevodne poti v zimskem času. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7535

59. člen 66. člen (1) Na pokopališču ali izven pokopališča, po možnosti Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem v njegovi neposredni bližini, mora biti zagotovljen prostor za listu Republike Slovenije. pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. Št. 007-0002/2017 (2) Pokop v nov grob se izvede po vrsti, razen pri pokopih Videm, dne 29. septembra 2017 v obstoječe grobove. (3) Uporabniki storitev imajo pravico in obveznost do Župan uporabe storitev pod pogoji tega odloka, pravico do pritožbe Občine Dobrepolje na pristojne organe, če so kršene njihove pravice, in obveznost Janez Pavlin l.r. spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo podro- čje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. IDRIJA 24. NADZOR 2685. Sklep o začetku priprave šestih sprememb 60. člen in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Idrija SD OPN6 (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki je tudi prekr- škovni organ po tem odloku. Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (2) Pristojni organi občinske uprave ter druge poobla- (Uradni list RS, št. 33/07 s spremembami in dopolnitvami) ščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki (v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) ter 16. in 39. člena Statuta jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 UPB, 107/13) je župan spoštovati varstvo osebnih podatkov. Občine Idrija sprejel

S K L E P 25. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE o začetku priprave šestih sprememb 61. člen in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, Občine Idrija SD OPN6 ki so postavljena do uveljavitve tega odloka lahko ostanejo na obstoječem mestu, v obstoječih dimenzijah in oblikah. 1. člen Uvodne določbe 62. člen S tam sklepom se začne postopek sprememb in do- (1) Upravljavec je dolžan prevzeti vsa dela v zvezi z polnitev občinskega prostorskega načrta Občine Idrija št. 6 opravljanjem pokopališke dejavnosti ter urejanjem pokopališč po skrajšanem postopku (v nadaljevanju SD OPN6), ki je bil v 30 dneh po objavi tega odloka oziroma takoj po podpisu po- sprejet z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine godbe o izvajanju pokopališke dejavnosti na območju Občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11 s spremembami in dopolnitvami; Dobrepolje. v nadaljevanju: OPN). (2) Izvajalec 24-urne dežurne službe je dolžan najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi metodologije za oblikovanje 2. člen cen občinskemu svetu predložiti v sprejem cenik storitev javne Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb službe. in dopolnitev OPN6 (3) Upravljavec je dolžan v roku dvanajstih mesecev po OPN je stopil v veljavo 1. junija 2011. Prve spremembe in uveljavitvi tega odloka izvesti načrt postavitve oznak v skladu dopolnitve OPN so se nanašale na prostorsko izvedbene pogo- s tem odlokom ter pokopališki kataster in načrt pokopališča. je odloka, druge spremembe in dopolnitve OPN so odpravljale 63. člen neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega (1) Upravljavec mora najkasneje v enem letu po podpisu ali strateškega dela kot posledica očitnih napak, tretje in četrte pogodbe o izvajanju pokopališke dejavnosti ponuditi veljavnim spremembe in dopolnitve OPN so se ponovno nanašale na pro- najemnikom sklenitev nove najemne pogodbe ter skrajni rok za storsko izvedbene pogoje odloka, v teku pa je postopek za pete podpis najemne pogodbe. spremembe in dopolnitve OPN, ki se nanašajo na spremembo (2) Po preteku tega roka se šteje, da ima upravljavec namenske rabe prostora. sklenjeno veljavno najemno pogodbo z najemnikom, če je bila S postopkom SD OPN6 po skrajšanemu postopku se najemna pogodba sklenjena z občino pred uveljavitvijo tega predlaga sprememba tekstualnega dela OPN – zmanjšanje odloka. faktorja deleža zelenih površin za enoto urejanja prostora ID_1/3_IGs. 64. člen 3. člen (1) Do končne ureditve oddelka raztrosa pepela na ob- močju novo urejenih parkovnih ureditev pokopališča Pri cerkvi Območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka – Struge, se raztros pepela iz žare na območju Občine Dobre- za izvedbo SD OPN6 polje ne zagotavlja. S pričetim postopkom SD OPN6 bo občina sprejela spre- (2) Občina mora končno ureditev oddelka raztrosa pepela membo tekstualnega dela izvedbenega dela akta – spreminja- na pokopališču Pri cerkvi – Struge zagotoviti najpozneje v ob- jo se prostorsko izvedbeni pogoji na enoti urejanja prostora dobju enega leta po uveljavitvi tega odloka. ID_1/3_IGs, kjer se zmanjšuje faktor zelenih površin. Območje SD OPN6 se nanaša na območje enote urejanja 65. člen prostora ID_1/3_IGs, v sklopu enote pa na parcele 151/4, 151/5, Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok 154/6, 155/10, 155/11, 533/6, 533/7 vse k.o. Spodnja Idrija. o pokopališkem redu na območju Občine Dobrepolje (Uradni SD OPN06 se izvajajo v skladu z Zakonom o prostorskem list RS, št. 34/96). načrtovanju po skrajšanem postopku. Stran 7536 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4. člen 6. člen Način pridobitve strokovnih rešitev Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki predložijo Strokovne rešitve temeljijo na analizi dejanskega stanja, mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev izdelanih strokovnih podlagah in varstvenih zahtevah nosilcev V postopku priprave sprememb in dopolnitev sodelujejo: urejanja prostora ob upoštevanju nadrejenih prostorskih aktov. – Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Morebitne potrebne dodatne strokovne analize, podlage graditev in stanovanja; Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana; ter obrazložitve in utemeljitve bodo pridobljene v skladu z – Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, Delpino- zakonskimi določili in smernicami pristojnih nosilcev urejanja va 16, 5000 Nova Gorica; prostora. – Elektro Primorska, Erjavčeva 22, Nova Gorica; – Eles d.o.o, Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana; 5. člen – Komunala Idrija, Carl Jakoba 4, Idrija; Roki za pripravo prostorskega načrta – Občina Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija. V postopek se lahko vključi tudi druge lokalne in državne Faza Roki nosilce urejanja prostora, kolikor se v postopku priprave izkaže Izdelava osnutka SD OPN6 oktober 2017 potreba po vključitvi in sodelovanju oziroma da ureditve pose- Pridobitev prvih mnenj na SD OPN6 30 dni po oddaji vloge gajo v njihovo delovno področje. V postopku se o pričetku priprave obvesti tudi pristojno Pridobitev odločbe o CPVO 30 dni po prejemu Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za prvih mnenj pristojnih celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, NUP ki sporoči pripravljavcu, ali je potrebno izvesti postopek celovite Priprava dopolnjenega osnutka 10 dni po pridobitvi presoje vplivov na okolje. V primeru, da je izvedba postopka SD OPN6 vseh prvih mnenj celovite presoje vplivov na okolje potrebna, naročnik zagotovi Javna razgrnitev in javna obravnava 8 dni po objavi javnega tudi izdelavo okoljskega poročila. dopolnjenega osnutka SD OPN6 naznanila, traja 30 dni Priprava in sprejem stališč 7. člen do pripomb ter predlogov z javne Obveznosti v zvezi s financiranjem razgrnitve in obravnave 15 dni Stroške priprave sprememb in dopolnitev prostorskega Izdelava predloga SD OPN6 akta in postopka nosi Hofer trgovina d.o.o.. na osnovi potrjenih stališč 10 dni po potrditvi do pripomb stališč 8. člen Pridobitev drugih mnenj nosilcev Objava in začetek veljavnosti sklepa urejanja prostora 30 dni po oddaji vloge Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Izdelava dopolnjenega predloga 10 dni po prejemu začne veljati naslednji dan po objavi. SD OPN6 vseh drugih mnenj Po objavi se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za pro- Obravnava in sprejem sprememb Prva naslednja seja stor ter sosednjim občinam. in dopolnitev Odloka SD OPN6 OS Sklep se objavi na spletni strani Občine Idrija. Objava Odloka o spremembah Št. 3500-0001/2017-3 in dopolnitvah SD OPN6 v Uradnem Takoj po sprejemu Idrija, dne 5. oktobra 2017 listu na seji V rokih za pripravo OPN niso zajete aktivnosti v zvezi Župan s pripravo in vodenjem postopka celovite presoje vplivov na Občine Idrija okolje. Bojan Sever l.r. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7537

JESENICE

2686. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice

Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spr.), ter 14. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/15) je Občinski svet Občine Jesenice na 22. seji dne 21. 9. 2017 sprejel

O D L O K o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice

UVODNE DOLOČBE

1. člen (predmet Odloka o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice) (1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice, s katerim se dopolnijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena, ter določijo pogoji ume- ščanja objektov v prostor. Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo uvodne določbe, izvedbeni del ter končne določbe. Strateški del se spremembami in dopolnitvami OPN ne spreminja. (2) Spremembe in dopolnitve OPN v izvedbenem delu spreminjajo in dopolnjujejo: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje in – območja, za katere se bodo pripravili občinski podrobni prostorski načrti (OPPN).

2. člen (vsebina in oblika sprememb in dopolnitev OPN) (1) Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka in grafične priloge. (2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN sestavljajo naslednja poglavja in podpoglavja: 1. Uvodne določbe, 2. Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela, 3. Spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev, 4. Spremembe in dopolnitve podrobnejših meril in pogojev za posamezne podrobnejše namenske rabe, 5. Spremembe in dopolnitve načinov urejanja prostora, 6. Končne določbe. (3) Grafične priloge sprememb in dopolnitev OPN vsebujejo: Grafični prikaz izvedbenega dela: 1. Prikaz stanja prostora (merilo 1:25.000) 2. Pregledna karta Občine Jesenice (merilo 1:50.000), 3. Pregledna karta Občine Jesenice s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij GJI (merilo 1:50.000), 4. Prikaz osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora (merilo 1:5.000), 5. Prikaz območij enot urejanja prostora in GJI (merilo 1:5.000). (4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu z dne 10. 7. 2017, v merilu 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50.000. (5) Spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor na območju, ki ga obravnava ta odlok, ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, zlasti pa: – spremembe in dopolnitve pogojev za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez, – spremembe in dopolnitve pogojev za komunalno in energetsko opremljanje, – spremembe in dopolnitve pogojev za varstvo in urejanje voda, – spremembe in dopolnitve pogojev za varstvo naravne in kulturne dediščine, – spremembe in dopolnitve pogojev za varstvo, ohranjanje in izboljšanje človekovega okolja. (6) Spremembe in dopolnitve pogojev so določeni za celotno Občino Jesenice ter za posamezne enote urejanja. Mesto je še podrobneje urejeno s spremenjenim in dopolnjenim Urbanističnim načrtom. Skupni pogoji za posege v prostor veljajo za vse enote urejanja, razen kadar v pogojih za posamezno enoto ni določeno drugače.

3. člen (obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN) (1) Obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN so: – Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, – Prikaz stanja prostora, – Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v spremembah in dopolnitvah OPN, – Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPN, – Povzetek za javnost, – Okoljsko poročilo. (2) Obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN so del analogne oblike sprememb in dopolnitev OPN in jih hrani Občina Jesenice. Stran 7538 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4. člen (oblika sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN so izdelane v digitalni in analogni obliki.

5. člen V 8. členu Odloka o prostorskem načrtu Občine Jesenice se doda nova osma alineja, ki se glasi: »(8) Občina bo skušala zagotoviti večje območje namenjeno bolnišnični dejavnosti, prvenstveno na prostih stavbnih zemlji- ščih.«

6. člen Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Na vseh opuščenih območjih se sanacijo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) zagotovi na podlagi sanacijskih programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov. Območja opuščenih nelegalnih kopov se v okviru sanacije nameni novim dejavnostim.« Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).«

7. člen V prvem odstavku 20. člena se za zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi »V Občini Jesenice je na območju Splošne bolnice Jesenice urejen heliport.« Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Novozgrajena »industrijska cesta« bo z dograditvijo predstavljala obvozno cesto avtocesti A2, hkrati pa mora omogočiti dobro dostopnost do površin za industrijo in gospodarske cone na južni strani mesta Jesenice. Več prostora se nameni kolesar- skemu in peš prometu, preuredi se obcestni prostor.« V enajstem odstavku se za besedilom »nova postajališča« pika zbriše in doda besedilo »in obračališča.«

8. člen V prvem odstavku 22. člena se pika zbriše in doda besedilo: »in oskrba iz daljinskega ogrevanja.« V četrtem odstavku se zbrišeta besedi »predvideno« in »obstoječe«. Šesti odstavek se črta v celoti in nadomesti z novim šestim odstavkom, ki se glasi: »(6) Pokritost Občine Jesenice z omrežjem zemeljskega plina se bo nadaljevala po predvidenem programu. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe se obstoječe objekte obnavlja ter v primeru povečane potrebe po porabi načrtuje okrepitev prenosne plinovodne zmogljivosti. Dograditev obstoječega prenosnega sistema se preveri s funkcionalno tehnološkega, prostorskega, zakonodajnega in okoljskega vidika ter ob upoštevanju obstoječih infrastrukturnih koridorjev. Upoštevati je treba omejitve znotraj varovalnega pasu (2 x 65 m), kjer je treba pridobiti pogoje in soglasja operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. V varno- stnem 2 x 5-metrskem pasu prenosnih plinovodov se izvajajo dela samo pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše operater prenosne- ga sistema zemeljskega plina. Za posege v varstveni pas ostalega plinovodnega omrežja je treba pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.« V trinajstem odstavku se enota kV nadomesti z enoto kW. Štirinajsti odstavek se v celoti črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »(14) V Občini Jesenice je pri oskrbi s toploto na območjih, kjer je predvidena ali je že na voljo infrastruktura daljinskega ogrevanja, priključevanje novih in rekonstruiranih objektov na sistem daljinjskega ogrevanja obvezna, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (kot. npr. toplotna črpalka).« Za štirinajstim odstavkom se dodata nova petnajsti in šestnajsti odstavek, ki se glasita: »(15) Preko območja občine potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi: – P295, MRP Jesenice–Železarna; premer 250mm, tlak 10 bar; – P295, MRP Jesenice–Železarna; premer 200mm, tlak 10 bar; – R29, RP Britof–MRP Jesenice; premer 200 mm, tlak 50 bar; – MRP Jesenice, tlak 50 bar; – Načrtovani prenosni plinovod M10 Vodice–Rateče. (16) Pri načrtovanju uporabe prostora in projektiranju (objekti s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo), je potrebno skladno z veljavno zakonodajo upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2 x 65 m) oziroma varnostnem pasu. Predhodno je potrebno pridobiti mnenje oziroma Projektne pogoje in soglasje upravljavca. V tem pasu se dela lahko izvajajo pod posebnimi pogoji upravljavca. Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava RS in pri operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina, kjer so dostopni podatki o načrtovanem prenosnem sistemu.«

9. člen Na koncu prvega odstavka 23. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »V okviru odvajanja odpadnih voda se ureja tudi od- vajanje meteornih voda.« Za obstoječim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) V primeru posegov na območjih, kjer je predvideno ali zgrajeno kanalizacijsko omrežje in je priklop povezan z nesoraz- mernimi stroški gradnje in uporabe, je dopustna tudi izgradnja MČN.« Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.

10. člen V prvem odstavku 24. člena se za besedilom »pitne vode« doda novo besedilo »investicijsko vzdrževalna dela v javno korist, rekonstrukcije,« za besedo »obnovo« pa doda besedilo »in novogradnjo«. Za zadnjim odstavkom se doda nov stavek, ki se glasi: »Zagotavlja se tudi rezervne vire pitne vode.« Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7539

V drugem odstavku se za besedilom »za zavarovanje« doda beseda »virov«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Za oskrbo s pitno vodo je treba zagotavljati stalno in neoporečno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter skladno z zakonodajo zagotavljati tudi nadomestno oskrbo z vodo.« Na koncu petega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »V kolikor voda iz lastnega vira ni zdravstveno ustrezna, pa ni druge možnosti priključitve na ustrezen vodni vir, je potrebno zagotoviti funkcionalno tretiranje pitne vode.« Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Predvidi se novogradnja vodovoda v Planini pod Golico–Prihodi–Plavški Rovt in Pejce, skupaj z novim zajetjem in vo- dohranom, obnovi se vodovod Peričnik, vodovod na Kočni, Hrušici, Slovenskem Javorniku, Blejski Dobravi, Lipcah na Potokih, v naselju Murova, ter v KS Sava. Povečajo se zmogljivosti obstoječih vodohranov na celotnem vodovodnem omrežju oziroma se predvidi izgradnja novih.«

11. člen V četrtem odstavku 25. člena se besedilo »območju deponije Mala Mežakla« zamenja z besedilom »EUP JES 55«

12. člen Četrti odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Občina Jesenice bo poleg izvedbe sistema zelene mreže začela s pripravo oziroma urejanjem t. i. jeseniške razgledne poti, ki jo bo podaljšala in po severnem robu mesta povezala s Koroško Belo in Hrušico.«

13. člen 39. člen se spremeni tako, da se glasi: (1) Izvaja se sanacija nelegalnega kopa na Mali Mežakli, kjer se v okviru sanacije (brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) nelegalnega kopa, predvideva predelava gradbenih odpadkov. (2) Opuščeni nelegalni kopi se sanirajo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin).

14. člen V četrtem odstavku 43. člena se za besedo »tega« doda beseda »odloka«.

15. člen V drugem odstavku 47. člena se za besedo »virov« črta beseda »naj«.

16. člen V četrtem odstavku 49. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Gozdnih cest in vlak ni dovoljeno graditi preko rastišč, gnezdišč, območij brlogov, prezimovališč, in pasišč divjadi in vodovarstvenih območij.«

17. člen Prvi odstavek 54. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Občina Jesenice je razdeljena na sledeče EUP: HRU – območje naselja Hrušica JES – območje naselja Jesenice SLJ – območje naselja Slovenski Javornik KOB – območje naselja Koroška Bela BLD – območje naselja Blejska Dobrava LIP – območje naselja Lipce KOC – območje naselja Kočna JAR – območje naselja Javorniški Rovt POT – območje naselja Potoki PRI – Območje naselja Prihodi PLR – območje naselja Plavški Rovt PPG – območje naselja Planina pod Golico POM – območje naselja Podmežakla PRO – območje prometa KME – območje kmetijskih površin GOZ – območje gozdnih površin NEP – območje neplodnih površin 18. člen V prvem odstavku 55. člena se v rubriki »B – POSEBNA OBMOČJA« doda vrstica »BT Površine za turizem«, v rubriki »O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE« pa se območje »O Okoljska infrastruktura (ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami)« spremeni v območje »Ood Okoljska infrastruktura (ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami)« ter doda vrstica »Ovz Vodna zajetja«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo merila in pogoje za površine zunaj ureditvenih območij: K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K1 Najboljša kmetijska zemljišča

K2 Druga kmetijska zemljišča Stran 7540 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

G – GOZDNA ZEMLJIŠČA

G Gozdna zemljišča

Gv Varovalni gozdovi

V – OBMOČJA VODA

VC Celinske vode

OO – OSTALA OBMOČJA

OO Ostala območja (nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča)

(3) Enote urejanja prostora:

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Belo polje HRU 1 SS sb, vd PIP 3 Dobršnik – sever HRU 2 SS ve PIP 3 Dobršnik – sever HRU 3 SS e PIP 3 Na placu HRU 4-OPPN SS OPPN 3 Dobršnik – jug HRU 5 SS e, sb PIP 3 Hrušica – vas HRU 6 SS v, ve PIP 3 Hrušica – cerkev HRU 8-OPPN* CD OPPN* 3 Plavški travnik II – Vrbje HRU 9-OPPN IG OPPN 3 Transportni plato HRU 10-OPPN IG OPPN 4 Transportni plato HRU 11-OPPN IG OPPN 4 Karavanški plato HRU 12 BD PIP 4 Rekreacija – Karavanški plato HRU 13-OPPN* ZS OPPN* 4 Hrušica 14 HRU 14 Ap PIP 3 Hrušica 15 HRU 15 Ap PIP 3 Hrušica 16 HRU 16 Ap PIP 3 Hrušica 17 HRU 17 Ap PIP 3 Hrušica 18 HRU 18 Ovz PIP 3 Hrušica 19 HRU 19 Ovz PIP 3 Hrušica 20 HRU 20 Ovz PIP 3 Hrušica 21 HRU 21 Ovz PIP 3 Zgornji Plavž JES 1 SS e PIP 3 Na Pejcah JES 2 SS e PIP 3 Murova JES 3 SS v PIP 3 Spodnji Plavž JES 4 SS, ZD e PIP 3 Plavž JES 5 SS e, sb PIP 3 Razgledna pot JES 6 SS e, sb PIP 3 Hermanov most JES 7 SS e PIP 3 Kurja vas JES 8 SS e, sb PIP 3 Kurja vas JES 9 SS e PIP 3 Pod Krajam JES 10-OPPN* SS OPPN* 3 Pod Krajam JES 11 SS e, sb PIP 3 Tomšičeva JES 12 SS e, sb PIP 3 Tomšičeva JES 13 SS, ZS e, sb, vd PIP 3 Straža JES 14-ZN SS ZN 3 Kejžarjeva JES 15 SS e, sb PIP 3 Cesta železarjev – gasilski JES 16-ZN SS ZN 3 dom Podmežakla JES 17 SS, ZD e PIP 3 Podkočna JES 18 SS e PIP 3 Za Žvagnom JES 19 SS e PIP 3 Dom za ostarele JES 20 SB PIP 3 Bolnišnica JES 21 CD PIP 1 Bolnišnica – vzhod JES 22-OPPN* CD OPPN* 3 OŠ Plavž JES 23 CD PIP 3 Gledališče JES 24 CD PIP 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7541

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Gimnazija JES 25 CD PIP 3 Stara Sava JES 26-UN CD UN 3 Špedicije JES 27 CD PIP 3 Plavž center JES 28 CU sb, x PIP 3 Center II JES 29 CU e, sb PIP 3 Center II – Integral JES 30 CU x PIP 3 Cesta Železarjev – Kazina JES 31 CU x PIP 3 Center Jesenice JES 32 CU, ZD x PIP 3 Hrenovca JES 33-OLN CU OLN 3 Center Stara Sava JES 34 CU x PIP 3 Partizan JES 35-OPPN* CU OPPN* 3 Ob Savi JES 36-OPPN CU OPPN 3 Ob Savi JES 37-OPPN CU OPPN 3 Fiprom JES 38 CU x PIP 4 Stara Sava JES 39 CU x PIP 3 Plavški travnik I JES 40 CU x PIP 4 Ob platoju JES 41 CU, ZD x PIP 4 Kisikarna JES 42 IP PIP 4 Plavški travnik I JES 43 IG PIP 4 Plavški travnik II – Vrbje JES 44-OPPN IG OPPN 4 Plavški travnik II – Vrbje JES 45-OPPN IG OPPN 4 Železniško skladišče JES 46-OPPN* IG OPPN* 4 Prešernova Poslovna cona Jesenice JES 47-ZN IG ZN 4 Kovin JES 48 IG PIP 4 Športno-rekreacijski park JES 50-UN BC UN 3 Podmežakla Kamnolom Podmežakla JES 51 BC x PIP 3 Spominski park Plavž JES 52 ZP PIP 3 Mestni park Murova JES 53 ZP PIP 3 Park Podmežakla JES 54 ZP PIP 3 Mala Mežakla JES 55 Ood PIP 4 Dinos JES 56-OPPN Ood OPPN 4 Zbirni center kom. Odpadkov JES 57-OPPN Ood OPPN 4 HE Prodna pregrada Hrušica JES 58 E PIP 4 HE Jesenica JES 59 E PIP 4 HE Stara Sava JES 60 E PIP 4 He Sava JES 61 E PIP 4 HE Ukova JES 62 E PIP 4 HE Prodna pregrada Javornik JES 63 E PIP 4 TP Plavž JES 64 E PIP 4 Kopališče JES 65 BC PIP 3 Jesenice 66 JES 66 As PIP 3 Jesenice 67 JES 67 As PIP 3 Jesenice 68 JES 68 As PIP 3 Jesenice 69 JES 69 As PIP 3 Jesenice 70 JES 70 As PIP 3 Jesenice 71 JES 71 As PIP 3 Jesenice 72 JES 72 Ovz PIP 3 Jesenice 73 JES 73 As PIP 3 Jesenice 74 JES 74 As PIP 3 Jesenice 75 JES 75 ZD PIP 3 Jesenice 76 JES 76 ZP PIP 3 Jesenice 77 JES 77 ZD PIP 3 Jesenice 78 JES 78 As PIP 3 Jesenice 79 JES 79 As PIP 3 Jesenice 80 JES 80-OPPN* SS OPPN* 3 Jesenice 81 JES 81 Ovz PIP 3 Stran 7542 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Jesenice 82 JES 82 Ovz PIP 3 Jesenice 83 JES 83 Ovz PIP 3 Jesenice 84 JES 84 Ovz PIP 3 Plavški rovt 1 PLR 1 SK ve PIP 3 Plavški rovt 2 PLR 2 SK ve PIP 3 Plavški rovt 3 PLR 3 SK ve PIP 3 Plavški rovt 4 PLR 4 Aw PIP 3 Plavški rovt 5 PLR 5 Aw PIP 3 Plavški rovt 6 PLR 6 As PIP 3 Plavški rovt 7 PLR 7 As PIP 3 Plavški rovt 8 PLR 8 As PIP 3 Plavški rovt 9 PLR 9 As PIP 3 Plavški rovt 10 PLR 10 As PIP 3 Plavški rovt 11 PLR 11 As PIP 3 Plavški rovt 12 PLR 12 At PIP 3 Plavški rovt 14 PLR 14 Ovz PIP 3 Plavški rovt 15 PLR 15 Ak PIP 3 Plavški rovt 16 PLR 16 Ovz PIP 3 Plavški rovt 17 PLR 17 Aw PIP 3 Plavški rovt 18 PLR 18 Ak PIP 3 Plavški rovt 19 PLR 19 As PIP 3 MHE Žerjavec PLR 20 E PIP 4 Plavški rovt 21 PLR 21 Ovz PIP 3 Plavški rovt 22 PLR 22 Ovz PIP 3 Trebež SLJ 1 SS sb, e PIP 3 Trebež SLJ 2 SS e PIP 3 Slovenski Javornik vzhod SLJ 3 SS sb PIP 3 Borovlje SLJ 4 SS e, sb PIP 3 Podkočna SLJ 5 SS e PIP 3 Nad Trebežem SLJ 6 SS ve PIP 3 Slovenski Javornik – center SLJ 7 CU, ZD x PIP 3 Železniška postaja SLJ 8 CU, ZD x PIP 4 Slovenski Javornik Valjarna Slovenski Javornik SLJ 9 IP, ZD PIP 4 Halda – vzhod SLJ 10-OPPN* ZS OPPN* 3 HE Javornik SLJ 11 E PIP 4 Trebež SLJ 12 CU, IP x PIP 4 Slovenski Javornik 13 SLJ 13 As PIP 3 Slovenski Javornik 14 SLJ 14 As PIP 3 Slovenski Javornik 15 SLJ 15 Ovz PIP 3 Slovenski Javornik 16 SLJ 16 Ovz PIP 3 Koroška Bela KOB 1 SS e, sb, v PIP 3 Koroška Bela – vzhod KOB 2 SS, ZD e, v PIP 3 Javorniško nabrežje KOB 3 SS e, vd PIP 3 Nad valjarno II KOB 4 CU x PIP 3 Javorniško nabrežje KOB 5 CU x PIP 3 OŠ Koroška Bela KOB 6 CD PIP 3 Acroni KOB 7 IP PIP 4 Kamnolom Trebež KOB 8 IG PIP 4 Nad jeklarno II KOB 9 IG PIP 4 Kres KOB 10 ZS PIP 3 Park talcev KOB 11 ZP, As, At PIP 3 Čistilna naprava KOB 12 Ood PIP 4 Koroška Bela 13 KOB 13 Ap PIP 3 Koroška Bela 14 KOB 14 Ap PIP 3 Koroška Bela 15 KOB 15 Ap PIP 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7543

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Koroška Bela 16 KOB 16 Ap PIP 3 Koroška Bela 60 KOB 60 Ovz PIP 3 Koroška Bela 61 KOB 61 Ovz PIP 3 Koroška Bela 62 KOB 62 Ovz PIP 3 Koroška Bela 63 KOB 63 Ovz PIP 3 Koroška Bela 69 KOB 394 K2 PIP 3 Javorniški Rovt – počitniške JAR 1 SK, G ve PIP 3 hiše Javorniški Rovt – gasil. Dom JAR 2 SK ve PIP 3 Javorniški Rovt – Kongo JAR 3 SK ve PIP 3 Javorniški Rovt – spod. Del JAR 4 SK ve PIP 3 Trilobit JAR 5 BC, VC x PIP 3 MHE Trilobit JAR 5 E PIP 4 Zoisov park – jezerca JAR 6 ZP PIP 3 Zoisov park – gozd JAR 7 ZP PIP 3 Javorniški rovt 8 JAR 8 Ap PIP 3 Javorniški rovt 9 JAR 9 At PIP 3 Javorniški rovt 10 JAR 10 At PIP 3 Javorniški rovt 11 JAR 11 Aw PIP 3 Javorniški rovt 12 JAR 12 Ak PIP 3 Javorniški rovt 13 JAR 13 Aw PIP 3 Javorniški rovt 14 JAR 14 Aw PIP 3 Javorniški rovt 15 JAR 15 Aw PIP 3 Javorniški rovt 16 JAR 16 Ap PIP 3 Javorniški rovt 17 JAR 17 Aw PIP 3 Javorniški rovt 18 JAR 18 Aw PIP 3 Javorniški rovt 19 JAR 19 Aw PIP 3 Javorniški rovt 20 JAR 20 As PIP 3 Javorniški rovt 21 JAR 21 As PIP 3 Javorniški rovt 22 JAR 22 Aw PIP 3 MHE Javorniški Rovt 1 JAR 23 E PIP 4 MHE Javorniški Rovt 2 JAR 24 E PIP 4 MHE Javorniški Rovt 3 JAR 25 E PIP 4 Javorniški rovt 26 JAR 26 Aw PIP 3 Javorniški rovt 27 JAR 27 Aw PIP 3 Javorniški rovt 28 JAR 28 Aw PIP 3 Javorniški rovt 29 JAR 29 As PIP 3 Javorniški rovt 30 JAR 30 Ak PIP 3 Javorniški rovt 32 JAR 32 Aw PIP 3 Javorniški rovt 33 JAR 33 Aw PIP 3 Javorniški rovt 34 JAR 34 Aw PIP 3 Javorniški rovt 38 JAR 38 Ak PIP 3 Javorniški rovt 39 JAR 39 Aw PIP 3 Javorniški rovt 40 JAR 40 Aw PIP 3 Javorniški rovt 41 JAR 41 As PIP 3 Javorniški rovt 42 JAR 42 Aw PIP 3 Javorniški rovt 43 JAR 43 Ak PIP 3 Javorniški rovt 44 JAR 44 Ak PIP 3 Javorniški rovt 45 JAR 45 Ak PIP 3 Javorniški rovt 46 JAR 46 As PIP 3 Javorniški rovt 47 JAR 47 As PIP 3 Javorniški rovt 48 JAR 48 Aw PIP 3 Javorniški rovt 49 JAR 49 Ak PIP 3 Javorniški rovt 50 JAR 50 Aw PIP 3 Javorniški rovt 51 JAR 51 At PIP 3 Javorniški rovt 52 JAR 52 As PIP 3 Stran 7544 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Javorniški rovt 53 JAR 53 As PIP 3 Javorniški rovt 54 JAR 54 Ak PIP 3 Javorniški rovt 55 JAR 55 At PIP 3 Javorniški rovt 56 JAR 56 Ak PIP 3 Javorniški rovt 57 JAR 57 Aw PIP 3 Javorniški rovt 58 JAR 58 Aw PIP 3 Javorniški rovt 59 JAR 59 Aw PIP 3 Javorniški rovt 60 JAR 60 Aw PIP 3 Javorniški rovt 61 JAR 61 As PIP 3 Javorniški rovt 62 JAR 62 Aw PIP 3 Javorniški rovt 63 JAR 63 Aw PIP 3 Javorniški rovt 64 JAR 64 Aw PIP 3 Javorniški rovt 65 JAR 65 Aw PIP 3 MHE Trebež JAR 66 E PIP 4 Javorniški rovt 67 JAR 67 Ovz PIP 3 Javorniški rovt 68 JAR 68 Ovz PIP 3 Javorniški rovt 69 JAR 69 Ovz PIP 3 Javorniški rovt 104 JAR 104 Aw PIP 3 Kočna KOC 1 SS ve PIP 3 Kočna KOC 2 SS ve PIP 3 Kočna 3 KOC 3 At PIP 3 Kočna 4 KOC 4 Ovz PIP 3 Kočna 5 KOC 5 Ovz PIP 3 Lipce LIP 1 SS ve PIP 3 Lipce LIP 2 ZS PIP 3 Lipce 3 LIP 3 As PIP 3 Lipce 4 LIP 4 As PIP 3 Na Saplah BLD 1 SS e PIP 3 Blejska Dobrava BLD 2 SS v, ve PIP 3 Jurč BLD 3 SS e PIP 3 Poslovna cona Črna vas BLD 4-UN IG UN 4 Pančur BLD 5 IG PIP 4 Rekreacija Perun BLD 6-OPPN ZS OPPN 3 Pokopališče Blejska Dobrava BLD 7 ZK PIP 3 Blejska Dobrava 8 BLD 8 As PIP 3 Blejska Dobrava 9 BLD 9 As PIP 3 Blejska Dobrava 10 BLD 10 As PIP 3 Blejska Dobrava 11 BLD 11 As PIP 3 Blejska Dobrava 12 BLD 12 As PIP 3 Blejska Dobrava 13 BLD 13 Ovz PIP 3 Blejska Dobrava 14 BLD 14 Ovz PIP 3 Blejska Dobrava 37 BLD 37 VC PIP 3 Avtocesta – odsek Jesenice PRO 1-LN PC LN 4 Magistralna cesta Jesenice– PRO 2 PC PIP 4 Rateče, odsek Hrušica Magistralna cesta Jesenice– PRO 3 PC PIP 4 Rateče, odsek Jesenice zahod magistralna cesta Jesenice– PRO 4 PC PIP 4 Rateče, odsek Koroška Bela Cesta Jesenice–Bled, odsek PRO 5 PC PIP 4 Podkočna Cesta Jesenice–Bled, odsek PRO 6 PC PIP 4 Kočna Avtocesta – odsek Karavanški PRO 7 PC PIP 4 plato Magistralna cesta, odsek PRO 9 PC PIP 4 Potoki–Moste Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7545

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Železnica Jesenice–Avstrija PRO 10 PŽ PIP 4 Železniška postaja Jesenice PRO 11-ZN PŽ ZN 4 Železnica Jesenice–Ljubljana, PRO 12-LN PŽ LN 4 odsek med ŽP Jesenice in ŽP Slovenski Javornik Železnica Jesenice–Ljubljana, PRO 13 PŽ PIP 4 odsek Javornik–Potoki Železnica Jesenice–Bohinj, PRO 14 PŽ PIP 4 odsek Hrenovca Železnica Jesenice–Bohinj, PRO 15 PŽ PIP 4 odsek Podmežakla Železnica Jesenice–Bohinj, PRO 16 PŽ PIP 4 odsek Blejska Dobrava Železnica Jesenice–Bohinj, PRO 17 PŽ PIP 4 odsek Vintgar Železnica Jesenice–Ljubljana, PRO 18 PŽ PIP 4 odsek Potoki–Moste Plavški Rovt PLR 1 SK ve PIP 3 Plavški Rovt PLR 2 SK ve PIP 3 Žerjavec PLR 3 SK ve PIP 3 Plavški rovt 4 PLR 4 Aw PIP 3 Plavški rovt 5 PLR 5 Aw PIP 3 Plavški rovt 6 PLR 6 As PIP 3 Plavški rovt 7 PLR 7 As PIP 3 Plavški rovt 8 PLR 8 As PIP 3 Plavški rovt 9 PLR 9 As PIP 3 Plavški rovt 10 PLR 10 As PIP 3 Plavški rovt 11 PLR 11 As PIP 3 Plavški rovt 12 PLR 12 At PIP 3 Plavški rovt 14 PLR 14 Ovz PIP 3 Plavški rovt 15 PLR 15 Ak PIP 3 Plavški rovt 16 PLR 16 Ovz PIP 3 Plavški rovt 17 PLR 17 Aw PIP 3 Plavški rovt 18 PLR 18 Ak PIP 3 Plavški rovt 19 PLR 19 As PIP 3 Plavški rovt 20 PLR 20 E PIP 4 Plavški rovt 21 PLR 21 Ovz PIP 3 Plavški rovt 22 PLR 22 Ovz PIP 3 Betel – počitniške hiše PPG 1 SK ve PIP 3 Planina – proti Mentnu PPG 2 SK ve PIP 3 Belcijan PPG 3-OPPN* BT OPPN* 3 Planina – center PPG 4 SK ve PIP 3 Planina – pod cerkvijo PPG 5 SK ve PIP 3 Planina – proti Adamču PPG 6 SK ve PIP 3 Planina – proti Adamču PPG 7 SK ve PIP 3 Pod Španovim vrhom PPG 8-OPPN* SP OPPN* 3 Planina -cerkev PPG 9 CU x PIP 3 Planina pod Golico 10 PPG 10 Aw PIP 3 Planina pod Golico 11 PPG 11 At PIP 3 Planina pod Golico 12 PPG 12 Aw PIP 3 Planina pod Golico 13 PPG 13 At PIP 3 Planina pod Golico 14 PPG 14 Aw PIP 3 Planina pod Golico 15 PPG 15 Aw PIP 3 Planina pod Golico 16 PPG 16 Aw PIP 3 Planina pod Golico 17 PPG 17 At PIP 3 Planina pod Golico 18 PPG 18 At PIP 3 Planina pod Golico 19 PPG 19 At PIP 3 Stran 7546 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Planina pod Golico 20 PPG 20 Ak PIP 3 Planina pod Golico 21 PPG 21 Aw PIP 3 Planina pod Golico 22 PPG 22 Aw PIP 3 Planina pod Golico 23 PPG 23 Aw PIP 3 Planina pod Golico 24 PPG 24 Aw PIP 3 Planina pod Golico 25 PPG 25 At PIP 3 Planina pod Golico 26 PPG 26 As PIP 3 Planina pod Golico 27 PPG 27 As PIP 3 Planina pod Golico 28 PPG 28 As, OO PIP 3 MHE Planina 2 PPG 29 E PIP 4 Planina pod Golico 30 PPG 30 Ak, Ap PIP 3 Planina pod Golico 31 PPG 31 Ak, Ap PIP 3 Planina pod Golico 32 PPG 32 As PIP 3 Planina pod Golico 33 PPG 33 As PIP 3 Planina pod Golico 34 PPG 34 Aw PIP 3 Planina pod Golico 35 PPG 35 Ovz, Gv PIP 3 Planina pod Golico 36 PPG 36 Ovz PIP 3 MHE Planina 1 PPG 37 E PIP 4 Planina pod Golico 38 PPG 38 Aw PIP 3 Planina pod Golico 39 PPG 39 Aw PIP 3 Planina pod Golico 40 PPG 40 Aw PIP 3 Planina pod Golico 41 PPG 41 Ak PIP 3 Planina pod Golico 42 PPG 42 Aw PIP 3 Planina pod Golico 43 PPG 43 As PIP 3 Planina pod Golico 44 PPG 44 As PIP 3 Planina pod Golico 45 PPG 45 As PIP 3 Planina pod Golico 46 PPG 46 Ak PIP 3 Planina pod Golico 47 PPG 47 As PIP 3 Planina pod Golico 48 PPG 48 Aw PIP 3 Planina pod Golico 49 PPG 49 Aw PIP 3 Planina pod Golico 50 PPG 50 Ak PIP 3 Planina pod Golico 51 PPG 51 At PIP 3 Planina pod Golico 52 PPG 52 Ovz, As PIP 3 Planina pod Golico 53 PPG 53 Ak PIP 3 Planina pod Golico 54 PPG 54 Ovz PIP 3 Planina pod Golico 55 PPG 55 Ak PIP 3 Planina pod Golico 56 PPG 56 At PIP 3 Planina pod Golico 57 PPG 57 At PIP 3 Planina pod Golico 58 PPG 58 At PIP 3 Planina pod Golico 59 PPG 59 E PIP 4 Planina pod Golico 60 PPG 60 At PIP 3 Planina pod Golico 61 PPG 61 Aw PIP 3 Planina pod Golico 62 PPG 62 Ak PIP 3 MHE Betel PPG 63 E PIP 4 Planina pod Golico 64 PPG 64 Ap PIP 3 Planina pod Golico 65 PPG 65 Ap PIP 3 Planina pod Golico 66 PPG 66 Ap PIP 3 Planina pod Golico 67 PPG 67 Ap PIP 3 Planina pod Golico 68 PPG 68 Ap PIP 3 Planina pod Golico 69 PPG 69 Ap PIP 3 Planina pod Golico 70 PPG 70 At PIP 3 Planina pod Golico 71 PPG 71 Ovz PIP 3 Planina pod Golico 72 PPG 72 Ovz PIP 3 Planina pod Golico 163 PPG 163 As PIP 3 Planina pod Golico 163 PPG 74 Ap PIP 3 Planina pod Golico 163 PPG 75 Ap PIP 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7547

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom Planina pod Golico 163 PPG 77 Ovz PIP 3 Prihodi PRI 1 SK ve PIP 3 Prihodi PRI 2 SK ve PIP 3 Prihodi 3 PRI 3 As PIP 3 Prihodi 4 PRI 4 Aw PIP 3 Prihodi 5 PRI 5 As PIP 3 Prihodi 6 PRI 6 Ak PIP 3 Prihodi 7 PRI 7 Aw PIP 3 Prihodi 8 PRI 8 As PIP 3 Prihodi 9 PRI 9 Aw PIP 3 Prihodi 10 PRI 10 Aw PIP 3 Prihodi 11 PRI 11 Ak PIP 3 Prihodi 12 PRI 12 Ak PIP 3 Prihodi 13 PRI 13 Ak PIP 3 Prihodi 14 PRI 14 As PIP 3 Prihodi 15 PRI 15 Aw PIP 3 Prihodi 16 PRI 16 As PIP 3 Prihodi 17 PRI 17 As PIP 3 Prihodi 18 PRI 18 Ak PIP 3 Prihodi 19 PRI 19 Aw PIP 3 Prihodi 20 PRI 20 Aw PIP 3 Prihodi 21 PRI 21 Aw PIP 3 Prihodi 22 PRI 22 Aw PIP 3 Prihodi 23 PRI 23 Aw PIP 3 Prihodi 24 PRI 24 Ovz PIP 3 Prihodi 25 PRI 25 Ovz PIP 3 Prihodi 26 PRI 26 Ovz PIP 3 Prihodi 27 PRI 27 Ovz PIP 3 Prihodi 28 PRI 28 Ovz PIP 3 Prihodi 29 PRI 29 Aw PIP 3 Prihodi 30 PRI 30 Aw PIP 3 Potoki POT 1 SK ve PIP 3 Potoki POT 2 SK ve PIP 3 Potoki 3 POT 3 Ovz PIP 3 Potoki 4 POT 4 Ap PIP 3 Potoki 5 POT 5 Ovz PIP 3 Potoki 6 POT 6 Ovz PIP 3

KME 4, KME 58 KME 74 KME 75 KME 78 KME 100 – 103 KME 113 KME 145 KME 148 – 150 KME 152 – 159 KME 162 Kmetijsko zemljišče – najboljša KME 166 K1 PIP / kmetijska zemljišča KME 167 KME 171 KE 182 KME 200 KME 210 KME 220 KME 226 KME 232 KME 242 KME 244 KME 247 Stran 7548 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom KME 258 KME 259 KME 264 KME 266 KME 268 KME 273 KME 275 KME 309 KME 310 KME 312 KME 314 KME 319 KME 321 KME 324 – 326 KME 344 KME 347 KME 353 KME 356 KME 359 KME 362 – 365 KME 375 KME 377 KME 380 KME 392 KME 396 KME 4023 KME 403

KME 1 – 3 KME 5 – 57 KME 59 – 73 KME 76 KME 77 KME 79 – 99 KME 104- 112 KME 114 – 144 KME 146 KME 147 KME 151 KME 160 KME 161 KME 163 – 165 KME 168 – 170 KME 172 – 181 KME 183 – 199 KME 201 – 209 KME 211- 219 Kmetijsko zemljišče – druga KME 221 – 225 K2 PIP / kmetijska zemljišča KME 227 – 231 KME 233 – 241 KME 243 KME 245 KME 246 KME 248 – 257 KME 260 – 263 KME 265 KME 267 KME 269 – 272 KME 274 KME 276 – 308 KME 311 KME 313 KME 315 – 318 KME 320 KME 322 KME 323 KME 327 – 343 KME 345 Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7549

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom KME 346 KME 348 – 352 KME 354 KME 355 KME 357 KME 358 KME 360 KME 361 KME 363 KME 366 – 374 KME 376 KME 378 KME 379 KME 381 – 391 KME 393 KME 394 KME 397 – 401 KME 404 KME 405 KME 407

Kmetijsko zemljišče – druga GOZ 230 K2 PIP / kmetijska zemljišča GOZ 1 GOZ 9 GOZ 11 GOZ 15 GOZ 23 GOZ 27 GOZ 42 GOZ 60 – 65 GOZ 67 GOZ 73 GOZ 74 GOZ 78 GOZ 87 – 96 GOZ 98 – 114 GOZ 116 GOZ 117 GOZ 119 GOZ 123 – 129 GOZ 131 – 137 GOZ 140 GOZ 141 GOZ 146 Gozdna zemljišča GOZ 147 G PIP / GOZ 149 GOZ 152 GOZ 161 GOZ 163 GOZ 167 GOZ 169 GOZ 172 GOZ 178 GOZ 179 GOZ 181 – 186 GOZ 188 – 192 GOZ 194 GOZ 195 GOZ 198 – 201 GOZ 203 – 205 GOZ 207 GOZ 212 GOZ 216 GOZ 218 – 221 GOZ 224 GOZ 227 GOZ 229 – 231 Stran 7550 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Naziv EUP Enote urejanja Podrobna namenska Tipologija Način Območja varstva prostora (EUP) raba (PNR) pozidave urejanja pred hrupom GOZ 2 – 8 GOZ 10 GOZ 12 – 14 GOZ 16 – 22 GOZ 24 – 26 GOZ 28 – 41 GOZ 43 – 58 GOZ 66 GOZ 68 – 72 GOZ 75 – 77 GOZ 79 – 85 GOZ 79 GOZ 115 GOZ 118 GOZ 120 – 122 GOZ 130 GOZ 138 GOZ 139 GOZ 142 – 145 GOZ 148 GOZ 150 Gozdna zemljišča – varovalni GOZ 151 Gv PIP / gozd GOZ 153 – 160 GOZ 162 GOZ 164 – 166 GOZ 168 GOZ 170 GOZ 171 GOZ 173 – 177 GOZ 180 GOZ 187 GOZ 193 GOZ 196 GOZ 197 GOZ 202 GOZ 206 GOZ 208 – 211 GOZ 213 – 215 GOZ 217 GOZ 222 GOZ 223 GOZ 225 GOZ 226 GOZ 228

Ostala območja NEP 1 – 29 OO PIP / NEP 39 – 52 Ostala območja NEP 30 – 38 VC PIP / * predlagan občinski podrobni prostorski načrt.«

19. člen V prvem odstavku 56. člena se črta besedilo »za območje kmetijskih zemljišč in«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »(4) Gospodarska javna infrastruktura se lahko gradi (odstranitev, nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje) v vseh območjih urejanja, tudi v območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov, v kolikor so pridobljena soglasja pristojnih organov. (5) Zasebna infrastruktura (kot so npr. hišni priključki), se lahko gradi (odstranitev, nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje) tudi izven stavbnih zemljišč ob soglasju občinskega sveta, kateremu se ob vlogi za izdajo soglasja predloži IDZ z že pridobljenimi projektnimi pogoji ter opredeljenimi in opisanimi variantami predlaganih rešitev. Poleg soglasja občinskega sveta mora investitor pridobiti tudi soglasje nosilca urejanja prostora, glede na namensko rabo območja varovanja zemljišča po katerem bi zasebna infrastruktura potekala. (6) Za vso infrastrukturo (javno in zasebno), ki je v prikazu prostora, je potrebno od upravljavca pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali začetkom kakršnegakoli posega, pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje. (7) Stavbe za potrebe pridobivanja električne energije (npr. strojnice MHE) so dovoljene v za to predvidenih območjih z namensko rabo z oznako E. Ostali tehnološki deli objektov za pridobivanje električne energije ali drugih energetskih objektov, ki so potrebni za delovanje takega objekta (npr. cevovodi, vtočni in iztočni objekti ipd.) se lahko gradijo na vseh območjih urejanja v kolikor je pridobljeno soglasje pristojnih organov.« Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7551

20. člen 58. člen se v celoti spremeni in se glasi: »(1) Prostorski izvedbeni pogoji so, glede vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnje, postavitve in oblikovanje, po- drobno opredeljeni v prilogi odloka – Tabela o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. (2) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe so tudi objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega stavbe in služijo njenim prebivalcem. (3) Nezahtevni, enostavni in začasni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, ampak so lahko priključeni samo na obstoječe priključke. (4) Začasni objekti so objekti sezonskega turističnega značaja ali objekti namenjeni uporabi v času prireditve, in se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in priključena na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavijo samo na območjih, kjer potekajo športne, rekreacijske ali kulturne prireditve, in sicer samo v času prereditev. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in objektih. Začasne objekte je potrebno po zaključku prireditve oziroma sezone odstraniti. (5) Postavitev kioskov je dovoljena na javnih površinah. Za postavitev je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega organa občinske uprave. S soglasjem se določi tudi čas trajanja postavitve kioska. (6) Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v prostoru. Umeščen mora biti na dobro dostopnem mestu. (7) Postavitev lovilne mreže in prosto visečih mrež ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. (8) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov, izrabe sončne ener- gije za ogrevanje in proizvodnjo energije pod pogojem, da raziskave in postavitve trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. (9) Na območju Karavank so dovoljeni manjši posegi za označitev, obnovo in opremo tematskih poti (kot so npr. geološka, rudarska …). Po posegih morajo biti površine sanirane in krajinsko nemoteče zavarovane proti eroziji.«

21. člen 59. člen se v celoti spremeni in se glasi: »(1) Gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov za oglaševanje v Občini Jesenice ni dovoljena. (2) Nezahtevni in enostavni objekti za oglaševanje v posameznih EUP se lahko gradijo v skladu Prilogo 1 (tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov) in občinskim odlokom, ki ureja plakatiranje in oglaševanje v Občini Jesenice. (3) Izjemo predstavlja oglaševanje na objektih, kjer je dovoljeno oglaševanje dejavnosti, ki se v predmetnem objektu nahaja. (4) Dovoljeno je oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v skladu z občinskim odlokom, ki ureja plakatiranje in oglaševanje v Občini Jesenice. (5) Oglaševanje na premičnih plakatnih mestih je dovoljeno v času prireditev in en teden pred prireditvijo v Občini Jesenice. Oglaševanje na premičnih plakatnih mestih za potrebe volitev je dovoljeno v skladu z zakonom. (6) Ni dovoljeno oglaševanje z laserji, baloni ipd., kjer tablo nadomesti druga osnova za oglaševanje.«

22. člen Na koncu osmega odstavka 60. člena se doda stavek, ki se glasi: »Na poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko ti posegi načrtujejo le skladno z določili veljavne področne zakonodaje in ob predhodni pridobitvi vodnega soglasja.« Na koncu desetega odstavka se pika briše in doda besedilo, ki se glasi »z izjemo območja kmetijskih zemljišč, v kolikor so za posege pridobljena ustrezna soglasja pristojnih organov.«

23. člen Sedmi odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi: »(7) Če se bo poseg izvajal na stavbnem zemljišču, preko katerega potekajo obstoječe dostopne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč in ki meji na strnjene kmetijske in gozdne površine, je potrebno še naprej zagotavljati neoviran dostop do kmetijskih in gozdnih površin.«

24. člen Drugi odstavek 62. člena se briše, vsi nadaljnji odstavki se ustrezno preštevilčijo. V novem osmem odstavku se na koncu doda besedilo »Na območju stavbnih zemljišč je dopustna gradnja opornih zidov tudi kot manj zahtevnih objektov. Izven območja stavbnih zemljišč je dopustna gradnja opornih zidov kot manj zahtevnih objektov le za potrebe gradnje javne prometne infrastrukture, urejanja vodotokov in v primerih zagotovitve stabilnosti terena.«

25. člen V 63. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Upoštevati je potrebno varstvene usmeritve za zmanjšanje negativnih učinkov invazivnih tujerodnih vrst: – Za zunanje ureditve objektov in zelenih površin naj se prednostno uporablja avtohtone okrasne rastline, od tujerodnih pa le tiste, ki niso invazivne. – Na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, Natura 2000 in EPO se za zunanje ureditve objektov in zelenih površin ne uporablja invazivnih tujerodnih rastlin. – Pri gradbenih delih naj se, če je le mogoče, ne območje posega ne dovaža materiala, oziroma se uporablja le takega, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst. Predvsem pri večjih posegih priporočamo vsaj 3-letni nadzor nad pojavom invazivnih tujerodnih vrst, pri manjših pa redno vzdrževanje prizadetih površin (košnja vsaj 3–4-krat letno). – V naravo naj se ne odlaga organskih ostankov z vrtov.«

26. člen Na koncu petega odstavka 66. člena se pika zamenja z vejico in doda besedilo, ki se glasi: », znaša: – na cestah, kjer ob vozišču ni kolesarskih stez in pločnikov – pas širine 5,00 m, merjeno od zunanjega roba vozišča, Stran 7552 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu – pas širine 2,00 m, merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču.« Prva dva stavka šestega odstavka se brišeta in se nadomestita z besedilom: »Ob rekonstrukcijah je potrebno zagotoviti profil ceste skladno z veljavno zakonodajo.« 27. člen Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pri novogradnjah in povečanju kapacitete pri rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah in spremembah namembnosti stavb, je treba na stavbnem zemljišču za dodane, spremenjene ali nove kapacitete (brez upoštevanja obstoječih kapacitet) zago- toviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. V kolikor na stavbnem zemljišču ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest, je možno le- te zagotoviti na drugih stavbnih zemljiščih v oddaljenosti do 200 m zračne linije od stavbnega zemljišča, na katerem se izvaja poseg. Njihovo število se upošteva v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991) oziroma s posebnimi določili tega odloka.« Četrti in peti odstavek se brišeta in nadomestita z besedilom: »(4) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest, v skladu s področno zakonodajo. Dejavnost oziroma raba objekta minimalno število parkirnih mest enostanovanjske stavbe 2 PM dvostanovanjske stavbe 4 PM večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje + dodatno 1 PM/10 stanovanj počitniške hiše (apartmaji) 1 PM/počitniško enoto bolnišnice, domovi za ostarele in varovana stanovanja za starejše občane 1 PM/5 postelj dijaški in študentski domovi ter mladinska prenočišča 1 PM/10 postelj vrtci, šole 2 PM/oddelek športna igrišča 1 PM/250 m² površine igrišč zdravstveni domovi 1 PM na 100 m² prireditveni prostori, kulturne in športne dvorane 1 PM/5 sedežev verski objekti 1 PM/20 m² uporabne površine trgovine 2 PM/30 m² prodajne površine gostilne (gostinski objekti z izjemo apartmajev) 1 PM/4 sedeže gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev obrtni in industrijski objekti 1 PM/50 m² neto površine skladišča 1 PM/100 m² neto površine poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m² neto površine

(5) Za nove poslovne prostore v obstoječih stavbah v območjih JES, SLJ in KOB, se za potrebe parkiranja strank uporabljajo javne parkirne površine. Posebnih parkirnih mest ni potrebno zagotavljati. V primeru nove gradnje, dozidave in nadzidave objekta, je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu s četrtim odstavkom 67. člena za del objekta, ki se na novo zgradi, dozida ali nadzida. (6) V skladu s CC-SI klasifikacijo, za industrijske stavbe in skladišča določba petega odstavka ne velja. V takem primeru je investitor dolžan zagotoviti zgoraj predpisano število parkirnih prostorov na lastnem zemljišču.«

28. člen V četrtem odstavku 69. člena se za oklepajem doda beseda »zajetja«.

29. člen Prvi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Gradnja in urejanje distribucijskega sistema daljinske toplote ter priklopi nanj, morajo biti v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine Jesenice, njegovimi dopolnitvami ter tem aktom.«

30. člen Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Gradnja in urejanje plinovodnega omrežja ter priklapljanje nanj mora biti skladno z lokalnim energetskim konceptom Občine Jesenice.«

31. člen Šesti odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Za območje Občine Jesenice je dovoljena uporaba vetrnih elektrarn do moči največ 1 mW, ki se jih sme postavljati na objektih, kot prosto stoječe agregate pa povsod, razen v primeru, ko poseg pomeni bistvene škodljive vplive na lastnosti naravnih vrednot in na biotsko raznovrstnost (na območjih Natura je potrebno izvesti celovito presojo posega na naravo). Postavitev pro- stostoječih vetrnih elektrarn je dopustna tudi na kmetijskih zemljiščih z boniteto manj kot 35.« Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7553

32. člen V četrti alinei tretjega odstavka 75. člena se besedilo »Agencije RS za okolje« zamenja z besedilom »pristojnega organa za ohranjanje narave.«

33. člen Deveti odstavek 78. člena se spremeni tako, da se glasi: »(9) V primeru gradnje in drugih posegov na kulturnih spomenikih, vplivnih območjih kulturnih spomenikov, varstvenih območij dediščine, registrirani dediščini vpisani v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka ali vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi pogoji in določili, ki veljajo za to območje urejanja.

34. člen V petem odstavku 80. člena se za besedo »ni« doda beseda »preverjenih« in besedilo »Agencije RS za okolje« se zamenja z besedilom »pristojnega organa za ohranjanje narave.« Na koncu šestega odstavka 80. člena se doda besedilo: »Naravovarstveni statusi so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je sestavni del prostorskega akta.« Deseti odstavek 80. člena se briše in dosedanji enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek postanejo deseti, enajsti in dvanajsti odstavek. Sedanji dvanajsti odstavek 80. člena se spremeni tako, da se glasi: (12) Pred morebitno rekonstrukcijo obstoječih objektov je na območju Natura 2000 in v obsegu 100 m okrog zunanje meje območja Natura 2000 treba v času med junijem in avgustom opraviti inventarizacijo prisotnosti kotišč netopirjev malih podkovnjakov. Ob ugotovitvi kotišč je treba pridobiti mnenje z usmeritvami za posege v prostor s strani pristojnega organa za varstvo narave. Za dvanajstim odstavkom 80. člena, se dodajo novi odstavki: (13) Na vseh zemljiščih, katerih dejanska raba je kmetijska in ki se nahajajo znotraj območja popisanih habitatnih tipov in rastišč narcis, se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo, in sicer do začetka izvajanja del v okviru dopustnih gradbenih posegov v posamezni EUP. (14) Na vseh zemljiščih, ki mejijo na gozdne površine prikazane v grafičnem delu odloka, je potrebno ohranjati gozdni rob. (15) Za posege in gradnje na območjih pričakovanih naravnih vrednot Karavanke – nahajališča permokarbonskih fosilov, polimetalno orudenje, ki je prikazana v grafičnem delu odloka (v prikazu stanja prostora), naj se zaradi spremljave del in more- bitne najdbe fosilov in mineralov obvesti ZRSVN OE Kranj teden dni pred začetkom zemeljskih del. (16) Na območji naravnih vrednot Save Dolinke in ob potoku Javornik se nove gradnje stavb odmaknejo od vodotokov, tako da se ohranjajo njihove morfološke in hidrološke lastnosti in obrežna vegetacija. (17) Na območjih evidentiranih habitatnih tipov in rastišč narcis so dovoljene samo rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov. Nove gradnje so dopustne ob pridobitvi soglasja pristojnega organa za ohranjanje narave. (18) Za umestitev vseh vrst objektov na območjih Nature 2000 je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa in po potrebi izvesti presojo vplivov na okolje.

35. člen V 82. členu se doda sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) V Občini Jesenice so določeni prireditveni prostori, za katere je bilo izdelano Poročilo o emisiji hrupa v okolje za shode in prireditve: – Trg Toneta Čufarja, skupaj s parkiriščem za gledališčem (Poročilo št. 82/1-2008) – Pred kulturnim domom Hrušica (Poročilo št. 84/1-2008) – Pri gasilnem domu na Koroški Beli (Poročilo št. 83/2008) – Športni park Podmežakla (Poročilo št. 81/1-2008) – Parkirišče pri Čopu v Planini pod Golico (Poročilo št. 85/1-2008) – Na Pristavi (Poročilo št. 86/1-2008) – Balinišče baza (Poročilo št. 77/1-2013) – ŠKD Fido na Hrušici (Poročilo št. 80/1-2013) – Vadbišče kinološkega društva na Lipcah (Poročilo št. 81/1-2013) – Kopališče Ukova (Poročilo št. 27/1-2013) – Pri gasilnem domu Blejska Dobrava (Poročilo št. 65/1-2008) – Trg na Stari savi (Poročilo št. 63/1-2008) – Območje muzeja na prostem (Poročilo št. 79/1-2013) – Območje makadamskega parkirišča Fiprom (Poročilo št. 24/1-2013) – Park ob Ruardovi graščini (Poročilo št. 78/1-2013) – Pri gasilnem domu v Planini pod Golico (Poročilo št. 81/1-2015)«.

36. člen Tretji odstavek 83. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Bivalni prostori v sosednjih stanovanjskih stavbah ter sosednjih objektih s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, na katere vpliva osenčenje, morajo biti osončeni: – 21. 12. 1 h, – 21. 3. in 23. 9. 3 h.« Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »(4) Kadar je lega sosednjega objekta takšna, da že stanje pred posegom ne omogoča predpisanega osončenja, je po- trebno v projektni dokumentaciji prikazati, da se zaradi predvidenega posega osončenje sosednjega objekta ne bo dodatno zmanjšalo.« Stran 7554 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

37. člen V 84. členu se dodata novi tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) V prikazu stanja so določena območja, na katerih je treba pred poseganjem v prostor izdelati ustrezno strokovno podlago s področja geomehanike. Območja so povzeta po strokovni podlagi: Poročilo o izdelavi kart geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja v merilu 1:25000 za Občino Jesenice, DN 2003736, Gradbeni inštitut ZRMK, september 2010. (4) Investitor mora v sklopu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostavne, nezahtevne, manjzahtevne in zahtevne objekte pridobiti strokovno mnenje s področja geomehanike za območja, ki so v strokovnih podlagah opredeljena kot območja ogroženosti pred plazovi in so v območjih tveganja R1 ali R2. V ostalih območjih, je izdelava elaborata s področja geomehanike priporočljiva, ni pa obvezna.«

38. člen V prvem odstavku 86. člena se črta besedilo: »izdelati hidrološko hidravlično študijo in«.

39. člen Besedilo drugega odstavka 88. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Vsi objekti, za katere predpisi zahtevajo gradnjo zaklonišč, se morajo načrtovati skladno s področno zakonodajo s po- dročja gradnje zaklonišč.« Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Za potrebe zagotavljanja požarne varnosti, je potrebno zagotoviti ustrezne odmike od parcelnih meja in odmike od sosednjih objektov. Načrtovati je potrebno ustrezne protipožarne ločitve, vireza zadostno oskrbo z vodo za gašenje, površine za neovirane in varne dovoze ter dostope in delovne površine za intervencijska vozila. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«

40. člen 92. člen se spremeni tako, da se glasi:

»92. člen (območje SSe)

SSe - stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

SS Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

e Prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima enotama.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

(1) Poleg bivanja so dopustne tudi druge dejavnosti (poslovne in turistične – nastanitveni prostori oziroma apartmaji), razen proizvodnje in kmetijstva. Površina prostorov za druge dejavnosti je lahko do 160 m² bruto tlorisne površine in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, ki so neposredno povezane z dejavnostmi, potrebnimi za uporabnike območja, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno povezavo s prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – dejavnosti so dopustne v kleteh in pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). (2) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne, pod po- gojem, da se zagotovi infrastrukturne in prostorske potrebe (parkirne površine in priključki).

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostav- nih objektov v posameznih EUP. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7555

– Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – Perutninska farma je dovoljena do bruto tlorisne površine 6 m². – Klet je dopustna, če je vsaj s treh strani zasuta, do maksimalne bruto tlorisne površine 12 m2. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150cm nad podpornim zidom.

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:

1. Gabariti – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. V primeru izvedbe ravne strehe kolenčnega zidu ni, višina mansarde pa je lahko visoka eno etažno višino. Možna je izraba druge kleti in druge mansarde pri poševnih strehah, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih in sosednjih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

2. Streha – dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ali ravne strehe; kadar je izvedba s slemenom, mora biti smer slemena vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so strešna okna in frčade. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi v dolžini do 1/2 dolžine strešine, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov v območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.

3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – na območju mesta se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členi- tve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami, – vsi drugi objekti na parceli morajo biti usklajeni z osnovno stavbo glede naklona in oblike streh ter barve in oblikovanosti fasad.

4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.

8 DRUGA MERILA IN POGOJI

(1) Dovoli se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Dovoli se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem bivalne razmere na območju ne poslabšajo. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti) orto- gonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim. (4) Dvostanovanjski objekt je lahko ločen po horizontali ali vertikali (kar pomeni več vhodov).

9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA

(1) Območje urejanja Hrušica–Belo Polje (J1/SS1): – dopustne so obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m² tlorisne površine. (2) Območje urejanja Hrušica - Dobršnik (HRU2): – dopustne so tudi obrtne delavnice in terciarne dejavnosti, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² bruto tlorisne površine. (3) Območje urejanja Dobršnik - jug (HRU3): – v ureditveni enoti so poleg posegov dopustne tudi obrtne delavnice in terciarne dejavnosti, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m² tlorisne površine. Stran 7556 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(4) Območje urejanja Spodnji Plavž (JES4): – v ureditveni enoti so dopustne tudi terciarne in kvartarne dejavnosti; – ob Cesti maršala Tita in ob cesti Spodnji Plavž v smeri proti Mercatorju so dopustni tudi pretežno poslovni objekti oziroma poslovno stanovanjski objekti, poslovna dejavnost se sme izvajati v vseh etažah objekta; višina objekta do največ K+P+2+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm). Velikost objekta ne sme presegati 350 m2 bruto površine ene etaže; – severno od državne ceste, so posegi dopustni ob pridobitvi kulturovarstvenih pogojev in kulturovarstvenega soglasja; (5) Območje urejanja Plavž (JES5): – dopustne so tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² neto tlorisne površine. (6) Območje urejanja Kurja vas (JES8 in JES9): – v ureditvenih enotah so dopustne še obrtne delavnice, dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo, in gostinske dejavnosti. Zelene površine in mestne funkcionalne površine, vključno z otroškimi igrišči, se ne smejo zmanjševati. (7) Območje urejanja Tomšičeva 1 in Tomšičeva 2 (JES12 in JES13): – dopustne so tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² neto tlorisne površine. (8) Območje urejanja Koroška Bela–vas Trebež (SLJ1): – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 150 m² tlorisne površine. (9) Območje urejanja Javornik–Borovlje (SLJ2): – obstoječi objekti ob regionalni cesti se ob gradnji lahko povečajo, vendar ne smejo presegati najvišje kote obstoječega objekta, pri tem pa ni treba upoštevati omejitev glede etažnosti objekta; – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² tlorisne površine. Na parcelah, ki so dostopne z regionalne ceste, so dopustne površine prostorov za druge dejavnosti lahko do neto 300 m². (10) Območje urejanja Podmežakla in Podkočna (JES17, JES18 in SLJ3): – v ureditveni enoti (e) so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² neto tlorisne površine. (11) Območje urejanja Koroška Bela (KOB2): – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² neto tlorisne površine. (12) Območje v EUP KOB 1, ki mej na EUP KOB 11, mora biti proti območju KOB 11 intenzivno ozelenjeno z visoko- raslo vegetacijo. Odmiki novih objektov od meje območja KOB 11 mora znašati minimalno 2,5m, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta. «

41. člen 93. člen se spremeni tako, da se glasi:

»93. člen (območje SSv)

SSv – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE SS Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE v Vaški tip stanovanjske pozidave, prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima enotama.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Poleg bivanja so dopustni tudi kmetijstvo, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost do neto 160 m² bruto tlorisne površine, za kmetijsko dejavnost lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje objekta, vključno z – zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). V stanovanjskih stavbah se dopuščajo gostinske dejavnost ter turistične nastanitve pod pogojem, da prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7557

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavaro- vanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:

a) Stanovanjski objekti in stavbe za poslovne dejavnosti

1. Gabariti – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 40 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Možna je izraba druge kleti in druge mansarde, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

2. Streha – dovoljene so dvokapne simetričnega naklona, naklona 35° do 45°, smer slemena mora potekati vzpo- redno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe, na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov na tem območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.

3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka velja pogoj: – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta.

4. Splošno Vsi drugi objekti na parceli morajo biti usklajeni z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in fasad, vendar morajo biti manjši in nižji od nje.

b) Gospodarske stavbe

1. Gabariti: – objekti na parceli (v osnovi podolgovat tloris (do največ 10 m širine), se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: K+P+p (podstrešje) ali P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje), – dopustna so tudi do 10 % odstopanja, če je to potrebno zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prila- goditve zahtevam nove zakonodaje.

2. Streha: – dovoljene so klasične dvokapne strehe do 45°, enokapne strehe do 30° ali ravna streha, – smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, črni, temno sivi in rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče. Stran 7558 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3. Fasade: Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi, – pri lesenih fasadah se uporabijo tradicionalne rešitve, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in na- mestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti) ortogonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Blejska Dobrava (BLD2): – parceli 1858 in 1859 k.o. Blejska Dobrava se namenita za ureditev vaškega trga s pripadajočo infra- strukturo. (2) Območje urejanja Murova (JES3): – v območju niso dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v namembnosti za oskrbne, storitvene dejavnosti in proizvodno obrt, ki so vezane na tovorni promet; – treba je ohraniti značilne lege objektov ob cesti, vendar tako, da je minimalna širina ulice 4,00 m, razen na odsekih novogradenj in pri obstoječih objektih, kjer je možna razširitev ulice na predpisano širino. Na odsekih z zgodovinsko pogojeno lego objektov se ohrani obstoječ odmik, – objekti, ki po dejavnostih in namembnosti ustrezajo območju SSe, se lahko tudi nadalje uporabljajo in oblikujejo v skladu z določili za območje SSe. «

42. člen 94. člen se spremeni tako, da se glasi:

»94. člen (območje SSve)

SSve – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE SS Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE ve Kombinirani vaški enodružinski tip, prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima enotama. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Poleg bivanja so dopustne tudi primarne dejavnosti (kmetijstvo) in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost do 160 m² bruto tlorisne površine, za kmetijsko dejavnost lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja. V stanovanjskih stavbah se na območju namenske rabe SSve dopuščajo gostinske dejavnosti ter turistične nastanitve pod pogojem, da prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7559

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:

1. Gabariti – gabariti: podolgovat tloris; – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Možna je izraba druge kleti in druge mansarde, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

2. Streha – dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov. Kadar je izvedba s slemenom, mora biti smer slemena vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – pred- vsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov na tem območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.

3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – na območju mesta se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členi- tve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami, – vsi drugi objekti na parceli morajo biti glede gabaritov, streh in fasad usklajeni z osnovno stavbo, vendar morajo biti manjši in nižji od nje.

4. Infrastruktura – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj, – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo.

8 DRUGA MERILA IN POGOJI

(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Dopustne so še obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m² neto tlorisne površine. Zelene površine in mestne funkcionalne površine, vključno z otroškimi igrišči, se ne smejo zmanjševati oziroma se ne sme posegati vanje. (4) Dopustne so še spremembe namembnosti objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo, tudi take, ki so povezane s primarnimi dejavnostmi (konjereja, rastlinjaki, intenzivni nasadi), ter gostinske dejavnosti. Stran 7560 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA Območje urejanja Nad Trebežem (SLJ6): – v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 700 m² tlorisne površine, – dopustna je le gradnja izven naravne vrednote Javornik – potok s slapovi. «

43. člen 95. člen se spremeni tako, da se glasi: »95. člen (območje SSvd) SSvd – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE SS Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE vd Prosto stoječa stanovanjska pozidava, vrstne hiše, dvojčki. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti in druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 160 m² bruto tlorisne površine) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov (nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah). (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja. V stanovanjskih stavbah se na območju namenske rabe SS-vd dopušča še urejanje turističnih nastanitvenih prostorov – apartmajev pod pogojem, da prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – Perutninska farma je dovoljena do bruto tlorisne površine 6 m². – Klet je dopustna, če je vsaj s treh strani zasuta, do maksimalne bruto tlorisne površine 12 m². – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2. Izjema je dvojček, ki je lahko tudi kvadraten, – dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T in podobne oblike), – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7561

2. Streha – dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ali ravne strehe. Kadar je izvedba s slemenom, mora biti smer slemena vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne strehe so dovoljene, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, – dovoljeni so strešna okna, frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve enaki frčadi, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – vsi objekti v nizu morajo imeti enak naklon in enake frčade, – dovoljena je kritina v barvah, ki so usklajene s prevladujočimi objekti v območju. Kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – na območju mesta se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členi- tve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami, – vsi drugi objekti na stavbnem zemljišču, ki dopolnjujejo osnovno stavbo morajo biti usklajeni z osnov- no stavbo glede gabaritov, streh in fasad, vendar morajo biti manjši in nižji od nje. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V na- sprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti) ortogo- nalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA Območje urejanja Hrušica–Belo Polje (HRU1): – dopustne so obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² bruto tlorisne površine. «

44. člen 96. člen se spremeni tako, da se glasi: »96. člen (območje SSsb) SSsb – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE SS Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE sb Prosto stoječa stanovanjska pozidava, stanovanjski bloki in stolpnice. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti in druge dejavnosti in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno povezavo s prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), – da so dejavnosti dopustne samo v pritličjih objektov; kadar gre za samostojno poslovno stavbo, je poslovna dejavnost dopustna v vseh etažah. (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja. (3) Dejavnosti, ki ustvarjajo večje število obiskovalcev, se uredijo v pritličjih objektov, bivanje pa je dovoljeno v vseh etažah. (4) Dejavnost se lahko izvaja pod pogojem, da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v kletnih etažah. Stran 7562 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – stanovanjske stavbe ob upoštevanju tipologije zazidave, – nestanovanjske stavbe: kot samostojne stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Garaža je dovoljena do bruto tlorisne velikosti 10 m², in sicer kot stavba namenjena za uporabo vseh lastnikov večsta- novanjskega objekta. K vsakemu objektu se lahko zgradi en tovrstni objekt, ki je konstrukcijsko ločen od večstanovanjske stavbe in vsaj z eno stranico naslonjen na osnovni objekt. – Drvarnice so dovoljene samo v območju JES5, in sicer ob objektih z naslovom Hrušica 63 do Hrušica 70. – Podporni zid z ograjo je dovoljen. Ograja do višine 110 cm nad opornim zidom je namenjena zaščiti pred padcem. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. Dopustne so izrabe mansard za stanovanja, vendar mora biti poseg izveden za celotni objekt ali za zaključeni del objekta (npr. lamela, stopnišče). (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok in blok. Dovoli se združevanje blokov v nize in kareje, – višinski gabarit za stanovanjske in stanovanjsko poslovne stavbe: do največ 2K+P+5 v primeru, da je nad objektom predvidena ravna streha oziroma 2K+P+4+M v primeru, da je nad objektom predvidena dvo ali večkapna streha. Za dvo ali večkapno streho se šteje streha, ki je predvidena v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti, – višinski gabarit za poslovne stavbe: do največ 2K+P+1. 2. Streha – dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo- in večkapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon streh je poljuben (od 0° do 90°), – odpiranje strehe je dopustno s frčadami, kjer je oblika le-teh poljubna. Pogoj je, da je na enem objektu dopustna samo ena oblika frčad. – dovoljena so strešna okna, strešne terase, pohodne terase ipd., – na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe oziroma zaključni venec. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – pri vzdrževanju obstoječih objektov se poenoti oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov, in sicer po celi fasadi, nizu oziroma kareju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov). 4. Infrastruktura – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti v podzemni izvedbi. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Parkiranje se lahko zagotovi v povečanih kletnih etažah, zagotavlja se parkovne in športne površine, ki naj zavzemajo najmanj 20 % območja. (2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. (4) Dovoljeno je nadaljevanje obstoječih garažnih nizov, kot skupen projekt in kjer to omogočajo prostorske možnosti. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Območje urejanja Podmežakla - Pod Krajam (JES11): – v ureditveni enoti je dopustna gradnja stanovanjskih objektov. Etažnost ne sme presegati K+P+3, – gradnjo garažnih objektov je treba prilagoditi terenu (vkopane). Lahko so posamezne, v nizih in v dveh etažah. Obliko- vanje mora biti enotno za celo območje. V pasu ob avtocesti so dopustne protihrupne ograje. (2) Območje urejanja Javornik-Borovlje (SLJ4): – v območju je izjemoma dopustna gradnja niza nadzemnih garaž. (3) Območje urejanja Hrušica–Belo Polje (HRU1): – dopustne so obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m² bruto tlorisne površine. (4) Območje urejanja JES5: – dediščine se ne sme zmanjševati ali uničevati. « Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7563

45. člen 97. člen se spremeni tako, da se glasi:

»97. člen (območje SK)

SK – površine podeželskega naselja, kmetije in stanovanjske hiše

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

SK Površine podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi dejavnostmi ter bivanju.

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

(1) Poleg bivanja so dopustne dejavnosti tudi kmetijstvo, trgovina, gostinstvo (tudi turistične nastanitvene kapacitete – apartmaji), poslovne, storitvene in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost je do 160 m² bruto tlorisne površine, za kmetijsko dejavnost in turistične nastanitvene kapacitete je lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe ostane stanovanjska, – v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom, – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta, stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – da omogoča neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, – da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij). (2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja.

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka največ 150 cm nad podpornim zidom.

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:

a) Stanovanjski in nestanovanjski objekti

1. Gabariti – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2. Izjema je dvojček, ki je lahko tudi kvadraten, – dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris, – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 40 cm) ali K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je poleg predpisanih dopustnih višin treba upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. Stran 7564 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. Streha – dovoljene so klasične dvokapne strehe, smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, lahko pa so nameščeni tudi na tla, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče, – v primeru dodajanja volumnov mora biti sleme osnovnega objekta podaljšano preko dozidanega dela, ali pa se mora priključevati pravokotno na sleme osnovnega objekta.

3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in ma- terialov, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom. Detajli na objektih v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo polkrožna bruna, – če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit), se izjemoma dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje.

4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.

b) Gospodarske stavbe kot samostojne prostostoječe stavbe

1. Lokacija – objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in in gabariti če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: K+P+p (podstrešje) ali P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje).

2. Streha – dovoljene so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°. Če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti na novem stavbnem zemljišču oziroma v okviru kmetije, se dovolijo odstopanja od tega naklona v primeru objektov velikih dimenzij. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha, – smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči in temno sivi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče, – v primeru dodajanja volumnov gospodarske stavbe, mora biti sleme osnovnega objekta podaljšano preko dozidanega dela, ali pa se mora priključevati pravokotno na sleme osnovnega objekta.

3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo polkrožna bruna.

4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7565

8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba ter namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, z izjemo gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Ureditveni območji Betel (PPG6) in Prihodi (PPG7): – sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna samo pod pogojem, da so objekti priključeni na ustrezno komunalno infrastrukturo in imajo omogočen dovoz po cesti širine najmanj 3,00 m. (2) Javorniški rovt – počitniške hiše JAR1: – sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je dopustna samo pod pogojem, da so objekti priključeni na ustrezno komunalno infrastrukturo in imajo omogočen dovoz po cesti širine najmanj 3,00 m. (3) Potoki (POT1): – v nizu objektov severno od ceste od vaškega križišča do potoka je treba pri novih posegih ohranjati značilno orientacijo slemena v smeri sever-jug. «

46. člen 98. člen se spremeni tako, da se glasi:

»98. člen (območje As) As – razpršena poselitev, stanovanja 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE A Območje stanovanj na površinah razpršene poselitve, kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi posameznih stavb, zaselkov, razdrobljenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE s Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim (gostinstvo in turizem). 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Poleg bivanja sta dopustna tudi gostinstvo in turizem. (2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. – Perutninska farma je dovoljena do bruto tlorisne površine 6 m². – Klet je dopustna, če je vsaj s treh strani zasuta, do maksimalne bruto tlorisne površine 12 m². 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: a) Stanovanjske stavbe 1. Gabariti – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 9,00 m širine), razlika med osnovnima strani- cama je od 1:1,4 do 1:2, – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni ga- barit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. Stran 7566 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. Streha – dovoljene so simetrične dvokapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen), – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljena so strešna okna in dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – izjemoma se dovoli uporaba sodobnih fasadnih materialov, ki s svojim videzom sovpadajo videzu tradicionalnih materialov značilnih za to območje. 4. Infrastruktura – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo. b) Druge stavbe Druge stavbe (za različne dejavnosti, ki so dovoljene v okviru As) morajo biti po vertikalnih in horizon- talnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s stanovanjskimi objekti, vendar manjše in nižje od njih. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. (2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, z izjemo gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dovoza. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA V teh območjih so možne spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjska, vendar samo pod pogojem, da se arhitektonske značilnosti objektov ne razlikujejo bistveno od drugih stanovanjskih objektov; ohranjati je treba objekte gospodarstev, ki se še ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi. «

47. člen 99. člen se spremeni tako, da se glasi:

»99. člen (območje Ak) Ak – razpršena poselitev, kmetije 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE A Območje kmetij na površinah razpršene poselitve, kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE k Območja kmetij, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim (kmetijstvo, gostinstvo in turizem). 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Prosto stoječe stanovanjske stavbe z največ dvema stanovanjskima enotama, ki služita nastanitvi oseb, ki upravljajo kmetijo, in kmetijskimi objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja ter objekti, namenjeni turizmu (turistične kmetije). Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7567

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Poleg bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji. (2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, kadar gre za gradnjo na mestu odstranjenega objekta, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in kadar je predvidena vzpostavitev zelenih površin ali naravne krajine. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen gospodarskih objektov 1. Gabariti – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 9,00 m širine), razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2, – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vko- pana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upošte- vati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. 2. Streha – dovoljene so simetrične dvokapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen), – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materi- alov, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – izjemoma se dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje, če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit). Stran 7568 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4. Infrastruktura – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo. b) Gospodarske stavbe 1. Gabariti – objekti na parceli (v osnovi podolgovat tloris do največ 10 m širine), se lahko sestavljajo v nize ali skupi- ne, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: do največ K+P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje). 2. Streha – dovoljene so klasične dvokapne strehe (naklon 35° do 45°). Če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti na parceli oziroma v okviru kmetije, se v primeru objektov velikih dimenzij dovolijo odsto- panja od tega naklona. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha, – smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v opečno rdeči in temno sivi barvi, glede na prevladujoči tip kritine v naselju. Kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi, – pri lesenih fasadah naj se uporabijo polkrožna bruna. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. (2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, z izjemo gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dovoza. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA V teh območjih so možne spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjska, vendar samo pod pogojem, da se arhitektonske značilnosti objektov ne razlikujejo bistveno od drugih stanovanjskih objektov. Ohranjati je treba objekte gospodarstev, ki se še ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi. «

48. člen 100. člen se spremeni tako, da se glasi:

»100. člen (območje At, Ap)

At, Ap – razpršena poselitev, turizem in planšarije 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE A Površine razpršene poselitve, kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE t, p Območja objektov za turizem, planinskih koč in planšarij, ki so namenjena turistični, gostinski in rekreativni ponudbi ter kmetijskim dejavnostim. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Poleg kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oziroma na podeželju. V ob- močjih At je pri gradnji objektov dovoljena tudi izvedba enega stanovanja za lastnika, pri čemer mora biti celoten objekt po pretežni klasifikaciji nestanovanjski. (2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo tega območja. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7569

5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – obstoječe stavbe za občasno bivanje, – nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnje in postavitve objektov (samo drvarnice), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. K obstoječim stavbam za občasno bivanje je dovoljena prizidava bivakov oziroma zimskih sob. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: a) Stavbe za občasno bivanje 1. Gabariti – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2; tlorisni gabarit obstoječih objektov je dopustno povečati za 20 %. – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 100 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izsto- pale in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. 2. Streha – dovoljene so dvokapne strehe. Smer slemena mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovostni tip objekta v okolici, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh na osnovnih objektih, z ravnimi strehami – predvsem v primeru pokrivanja teras s streho, izvedbi vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v sivi barvi. Kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončnih oblik, – na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in ma- terialov, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; v območjih ohranjenih tradicionalnih objek- tov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit), se izjemoma dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje. 4. Infrastruktura – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo. b) Gospodarske stavbe: 1. Gabariti – objekti na parceli (v osnovi podolgovat tloris do največ 8,00 m širine) se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje oziroma planšarijo, – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris. Razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3, – višinski gabarit: K+P+p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit obstoječih objektov planšarije, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so nižje), – dopustna so tudi odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti (planšarija) ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje. Stran 7570 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. Streha – dovoljene so klasične dvokapne strehe (naklon od 35° do 45°), – smer slemena mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v sivi barvi. Kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, – zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, – pri lesenih fasadah naj se uporabijo polkrožna bruna. 4. Infrastruktura – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov in raba obnovljivih virov energije. Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in uporaba sončnih fotovoltaičnih celic. V kolikor ni možen odvoz smeti s strani službe za odvoz odpad- kov, mora lastnik zagotoviti odvoz odpadkov na za to določena zbirna mesta. (2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dovoza. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Na objektu Kurirski dom (na parc. št. 427/2 k.o. Javorniški Rovt) je dopustno v okviru obstoječih gabaritov izvajati vzdrževalna dela in rekonstrukcijo, dopustna je tudi odstranitev objekta in gradnja novega objekta. Dejavnost v objektu mora dopolnjevati dejavnosti območja Pristave. (2) Na območju Pristave je na lokaciji nekdanjega gospodarskega objekta oziroma v njegovi bližini dopustna samo po- stavitev novega objekta, ki pa mora s svojo dejavnostjo in obliko ter tlorisnimi in višinskimi gabariti izražati sekundarno vlogo v primerjavi z obstoječim objektom Pristave. Dovoljena je le ureditev parkirnih površin, zunanjih igrišč in otroškega igrišča. Vsi ti posegi morajo biti načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. Za vse te posege je treba na podlagi idejne zasnove za predvidene objekte in idejnega načrta krajinske arhitekture za okolico objektov pridobiti pogoje pri- stojnega organa za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Pred začetkom izvajanja del je o začetku del treba obvestiti pristojni organ RS za varstvo narave. (3) Dostop do doma Rožca se zagotovi preko obstoječega dovoza do žičnice po južnem oziroma jugovzhodnem delu območja. (4) Na območju dediščine Planina pod Golico – rudnik železove rude Savske jame so novogradnje dopustne na podlagi razvojne vizije območja in idejne zasnove ureditve celotnega območja. «

49. člen 101. člen se spremeni tako, da se glasi:

»101. člen (območje Aw)

Aw – razpršena poselitev, počitniški objekti

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

A Površine razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

w Območje posameznih ali manjše skupine počitniških objektov.

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

(1) Dopustna dejavnost je začasno bivanje. (2) Spremembe namembnosti objektov niso dovoljene, razen za turistične prenočitvene kapacitete. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7571

5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – enostanovanjske stavbe. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe – drvarnice, gradnje in postavitve ograj in opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Drvarnice in vetrolovi so dopustni do bruto tlorisne površine 12 m². – Podporni zid z ograjo je dovoljen. Ograja do višine 110 cm nad opornim zidom je namenjena zaščiti pred padcem. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dovoljene novogradnje, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje obstoječih objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris do največ 60 m2 bruto tlorisne površine v eni etaži, tlorisni gabarit obstoječih objektov je dopustno povečati za 20 %. – višinski gabarit: etažnost objektov do največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego do največ 80 cm), pri tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene polovice svoje višine vkopana v raščen teren. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni ga- barit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. 2. Streha – dovoljene so simetrične dvokapne strehe. Smer slemena mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, – dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih, – dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade, – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme strehe, – dovoljena je kritina v sivi barvi. Kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, – fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom; v območjih ohranjenih tradicionalnih objek- tov naj bodo detajli na objektih tradicionalni, – pri lesenih fasadah se lahko uporabijo tudi polkrožna bruna, – izjemoma se dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje, če se pri objektu uporabijo tradicio- nalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit). 4. Infrastruktura – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. – v največji možni meri naj bodo vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture speljani pod zemljo. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. (2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode. Dovoljeno je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) V teh območjih so spremembe namembnosti gospodarskih poslopij v počitniške objekte možne, vendar samo v okviru obstoječega tlorisa. Okolica objekta se mora ohranjati z vsemi svojimi sestavinami, zato se ne sme izvajati zemeljskih del, ki trajno spremenijo relief, zasajati neavtohtonih rastlinskih vrst, graditi dostopnih poti, izgradnja komunalne infrastruk- ture pa se sme izvesti tako, da ima čim manjši vpliv na okolje, habitatne tipe, naravno vrednoto in ekološko pomembna območja. (2) V primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. Če se posegi izvajajo na vplivnem območju izvirov, ki napajajo mokrotne habitate, se vsi posegi v zemeljske plasti lahko izvedejo samo na osnovi hidrološke študije, v kateri morajo biti določeni in ocenjeni možni vplivi na hidrološke razmere v okolici posega. Podzemna dela se lahko izvedejo samo na način, s katerim vplivno območje izvirov, ki napajajo mokrotne habitate, ne bo prizadeto. (3) Novogradnje na območjih evidentiranih pomembnih habitatatnih tipov in na območjih rastišč narcis niso dovoljene. « Stran 7572 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

50. člen 102. člen se spremeni tako, da se glasi:

»102. člen (območje SB)

SB – večstanovanjska pozidava za posebne namene 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE SB Stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin, varovanim stanovanjem. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Poleg bivanja so dopustne spremljajoče dejavnosti, in sicer: zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekrea- cijske in športne dejavnosti, pod pogojem: – da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključ- no z zadostnimi parkirnimi površinami, – da omogoča neposredno povezavo s prometno infrastrukturo, – da dejavnosti glede na obstoječe obremenitve ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij). 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – na skupnih funkcionalnih površinah objektov so dovoljene gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za skupne potrebe (igrišča, parkovna oprema, nadstrešnice za pokritje peš povezav med objekti, paviljoni), gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. (2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, kadar gre za gradnjo na mestu odstranjenega objekta, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok in blok: podolgovat ali kvadraten tloris, lahko tudi druge oblike (npr. L, T ipd). Dovoli se združevanje blokov v nize in kareje, – višinski gabarit: do 2K+P+5. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. 2. Streha – dovoljeni so vsi tipi streh: enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo in večkapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon streh je poljuben (od 0° do 90°), – dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd., – na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma kareju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7573

8 DRUGA MERILA IN POGOJI IN DOLOČILA (1) Parkiranje se lahko zagotovi v povečanih kletnih etažah. Zagotavlja naj se parkovne in športne površine, ki naj zavze- majo najmanj 20 % območja. V primeru gradnje varovanih stanovanj je treba zagotoviti 1 PM/stanovanje za obiskovalce. (2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba ter namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Priporoča se zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. (3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. «

51. člen 103. člen se spremeni tako, da se glasi:

»103. člen (območje CUe) CUe – območja centralnih dejavnosti 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE C Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE CU Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, soci- alnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE e Stavbe v nizu javnega značaja, prostostoječe eno- do večstanovanjske hiše, objekti s centralnimi dejavnostmi. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI (1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. (2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene, ateljeje in poslovne prostore. (3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. (4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende, markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah, navedenih v peti alineji, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z razpo- ložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. (2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je ohranitev dela obstoječega objekta, in sicer v primeru, da se ta vključi v gradbene mase novega objekta. (3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine novega slemena je treba obvezno upoštevati silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta, – pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka, – na celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru. 2. Streha – pri določanju tipa, naklona, smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma prevladujoči tip na tem območju. V primeru, da gre za dvokapne strehe, je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. Stran 7574 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3. Fasade – pri obdelavi fasad zgodovinskih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri morebitnih novih fasadah pa materiale, ki so skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja pristojna služba spomeniškega varstva, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanaliza- cijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urba- nističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami; – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje so naslednji: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno ter z upoštevanjem racio- nalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA Območje urejanja Center II (JES29): – pred Kosovo graščino se morata obojestranska pločnika razširiti v tlakovano površino na nivoju pločnika, vozišče pa naj poteka preko površine za pešce. «

52. člen 104. člen se spremeni tako, da se glasi:

»104. člen (območje CUsb)

CUsb – območja centralnih dejavnosti

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

C Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

CU Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, soci- alnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja.

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

sb Večstanovanjske stavbe in objekti s centralnimi dejavnostmi.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. (2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene, ateljeje in poslovne prostore. (3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. (4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7575

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende, markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah, navedenih v peti alineji. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z razpo- ložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. (2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je ohranitev dela obstoječega objekta, kadar se ta vključi v gradbene mase novega objekta. (3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov.

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:

1. Gabariti – na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine novega slemena je treba obvezno upoštevati silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta, – višinski gabarit za stanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe: do največ 2K+P+5, kadar je nad objektom predvidena ravna streha oziroma 2K+P+4+M, kadar je nad objektom predvidena ena dvo ali večkapna streha. Za eno dvo ali večkapno streho se šteje streha, ki je predvidena v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti, – pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka, – na celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru.

2. Streha – pri določanju tipa, naklona, smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma prevladujoči tip na tem območju. V primeru dvokapnih streh je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.

3. Fasade – pri obdelavi fasad zgodovinskih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri morebitnih novih fasadah pa materiale, ki so skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja pristojna služba spomeniškega varstva, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja.

4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj.

8 DRUGA MERILA IN POGOJI

(1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urba- nističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. Stran 7576 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racio- nalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. «

53. člen 105. člen se spremeni tako, da se glasi:

»105. člen (območje CUx)

CUx – območja centralnih dejavnosti

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

C Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

CU Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, social- nih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja.

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

x Prostostoječe stavbe ali stavbe v nizu javnega značaja, eno- do večstanovanjske hiše, objekti s centralnimi dejavnostmi.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. (2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene in v poslovne prostore. (3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. (4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne.

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) STAVBE: – stanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende, markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah, navedenih v peti alineji, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z razpolo- žljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. (2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je ohranitev dela obstoječega objekta, kadar se ta vključi v gradbene mase novega objekta. (3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7577

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine novega slemena je treba obvezno upoštevati silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta, – pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka, – na celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru. 2. Streha – pri določanju tipa, naklona, smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma prevladujoči tip na tem območju. V primeru dvokapnih streh je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. 3. Fasade – pri obdelavi fasad zgodovinskih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri morebitnih novih fasadah pa materiale, skladne z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja pri- stojna služba spomeniškega varstva, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V na- sprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) V ureditveni enoti je oblikovanje objektov in njihovih tlorisov, streh in fasad lahko poljubna, prav tako pa je treba ohranjati svojstveno oblikovanje obstoječih objektov. (2) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urba- nističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (3) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. (4) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racio- nalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (5) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Območje urejanja Center II - Integral (JES30) a.) Pogoji glede dejavnosti: – v pritličju ob cesti so dopustni oskrba in storitve, v nadstropjih pa poslovni prostori in stanovanja. Za uličnim objektom je varovana površina za garažno hišo za potrebe vzhodnega dela centra Plavža in za nove potrebe območja Integral. Na tej površini niso dopustni posegi, ki bi onemogočili kasnejšo gradnjo garažne hiše, – obstoječi servis avtomobilov in tehnični pregledi vozil lahko ostanejo na tem območju, vendar njihov program ne sme segati na območje ceste. Dopustna je sprememba namembnosti objekta za servise avtobusov in za druge dejavnosti, ki so sorodne avtomobilski. Dopustna je tudi nadomestitev obstoječega objekta za servise avtobusov z novim objektom. b.) Merila in pogoji glede oblikovanja: – objekti ob Cesti maršala Tita morajo biti oblikovani tako, da bodo sooblikovali mestno cesto. Novi objekti morajo biti po- stavljeni ob cesto, tako da bodo tvorili ulično fasado na vzhodnem robu kareja Integral. Stavbne mase morajo biti sklenjene in podolgovate, sledijo naj ulici. Maksimalni vertikalni gabarit objektov ne sme presegati K+P+4. c.) Pogoji glede prometnega urejanja: – na območju je treba zagotoviti (rezervirati) površino za garažo z zmogljivostjo vsaj 240 parkirnih oziroma garažnih mest. Dovoz do garaže je dopusten s celotnega cestnega omrežja, – obvezno je treba ohraniti prostor za sanacijo podhoda na Cesti maršala Tita pri Integralu, – med Cesto maršala Tita in Podmežaklo je določen rezervat za ureditev peš prehoda preko železniških tirov. Trasa prehoda mora na severni strani slediti smeri od cerkve na Murovi skozi Center II do Ceste maršala Tita, na južni strani pa smeri sedanjih industrijskih objektov Gradisa. Stran 7578 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Območje urejanja Cesta železarjev – Kazina (JES31): – v EUP Cesta železarjev – Kazina je treba ohranjati značilnosti obulične zazidave med seboj ločenih objektov in po- stavljenih z daljšo stranico na gradbeno črto. Obulični objekti ne smejo presegati višine K+P+2+M. V zaledju obulične zazidave na Cesti železarjev, je ob Ulici Cankarjevega bataljona, Industrijski ulici in Ulici Franca Benedičiča možno graditi tudi eno- in dvostanovanjske objekte po določilih, ki veljajo za SS-e. (3) Območje urejanja Center (JES32): – v zaledju obulične zazidave na Cesti maršala Tita od uvoza na tržnico na zahodu do uvoza pri Gorenjski banki je dopu- stna izvedba garažne hiše. Gabarit je 2K+P+2, ravne povozne strehe, objekt je lahko členjen, da se prilagodi obliki parcel oziroma prostorskim možnostim. – na območju bivše tržnice je dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb etažnosti K+P+5. V poslovnih stavbah so dopustne tudi manjši proizvodni obrati za predelavo in proizvodnjo živilskih izdelkov do velikosti 200 m2 skupne bruto tlorisne površine obrata (npr. Pekarna, sirarna, mlekarna, pivovarna, slaščičarna …). (4) Območje urejanja Fiprom (JES38): – v območju so dopustne tudi proizvodne in obrtne dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje. (5) Območje urejanja Stara Sava (JES39): – v območju so dopustne le proizvodne in obrtne dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje, – v območju ni dopustna gradnja novih stanovanjskih hiš in stanovanj, kakor tudi ni dopustna sprememba namembnosti v stanovanjske namene, razen za obstoječo stanovanjsko stavbo, za katero veljajo splošna določila, – v primeru odstranitve in nove gradnje, novo zgrajeni objekt ne sme presegati gabaritov odstranjenega objekta. (6) Območje Javorniško nabrežje (KOB5): – v območju so dopustne tudi terciarne in kvartarne dejavnosti ter do realizacije novih programov kmetijska dejavnost. (7) Območje urejanja Planina – cerkev (PPG9): – vsi posegi v obstoječe objekte so dopustni samo v obstoječih gabaritih. Novogradnje niso dopustne, dopustna je po- stavitev urbane opreme. (8) Območje enote urejanja prostora KOB 4: – poleg navedenih dejavnosti, so dovoljene tudi dejavnosti, ki so dovoljene v območju IG, – dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot samostojnih objektov za potrebe poslovne dejavnosti. Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ob upoštevanju pogojev pristojnega soglasodajalca. (9) Območje urejanja prostora JES 34: – bivanje ni dopustno – Betonski dimnik ob trgovsko poslovni promenadi se ohrani. – Namembnost dimnika je možno spremeniti za potrebe gostinskih in drugih turističnih dejavnosti, ki pa se lahko razširijo tudi okoli dimnika (oziroma v neposredni bližini dimnika). (10) Območje urejanja prostora SLJ 8 – V obstoječih proizvodnih in industrijskih objektih se lahko še vedno opravlja proizvodna dejavnost v prepletanju z drugimi dejavnostmi. « 54. člen 106. člen se spremeni tako, da se glasi: »106. člen (območje CD) CD - druga območja centralnih dejavnosti 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE C Območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE CD Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost z manjšim deležem stanovanj. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Dopustne so dejavnosti: trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. Delež stanovanj je dovoljen samo za vzdrževanje in oskrbo teh objektov (hišnik). (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice, otroška igrišča in parkirišča za osebna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov in spominskih obeležij. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Nadstreški so dopustni kot nadstreški nad vhodom v objekt. – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7579

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – tlorisni gabariti: niso predpisani. Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje, – pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati gradbene linije, ki jih tvorijo že zgrajene stavbe v prostoru ob javnem mestnem prostoru. Upošteva se vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma na območjih, za katere je s posebnimi PIP to posebej določeno. 2. Streha – dovoljene so oblike streh vseh vrst. V primeru dvokapnih streh je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika, – kritine ne smejo biti bleščeče. 3. Fasade – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.), – glavni vhod v javno stavbo se, če stoji ob pomembnem mestnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urba- nističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal objekt, – za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racio- nalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Zagotavlja naj se urejene parkovne, športne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 15 % območja takega območja. Te površine morajo biti opremljene z ustrezno urbano in komunalno opremo. (2) Območji urejanja Bolnišnica (JES21) in OŠ Koroška Bela (KOB6): – za obstoječe stanovanjske objekte so dopustne odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje objektov ter sprememba namembnosti v poslovne namene območja, – na mestu odstranjenega stanovanjskega objekta se dovoli nova gradnja poslovnega objekta. «

55. člen 107. člen se spremeni tako, da se glasi:

»107. člen (območje IP) IP - površine za industrijo 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE I Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE IP Površine za industrijo. Stran 7580 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Dopustne so proizvodne (predelovalne) dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo, poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti razen bivanja. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, rezervoarji za energente, – trgi, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – tlorisni gabariti niso predpisani, – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje, – objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor, morajo biti – ob upoštevanju gradbenih linij, kjer so te določene – po merilu, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora, – višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. 2. Streha – za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost, – za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene in čim bolj funkcionalne glede na zahteve določene dejavnosti, – dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev, sončnih celic in uporaba geotermalne energije, – dovoljena je kritina, ki ne sme biti bleščeča. Barve kritine se prilagajajo sosednjim objektom. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasa- de. Z njihovim oblikovanjem naj se zagotavlja kakovostna prepoznavna podoba mestnega ambienta, – dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje; 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo potekati po enotnih infrastrukturnih koridorjih, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urba- nističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racio- nalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7581

– nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. Na stavbnih zemljiščih, kjer je predviden poseg v prostor, je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno uporabo objektov. (5) Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA – dovoljena je postavitev baznih postaj mobilne telefonije, – zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja. – V EUP JES 42 je dopustna gradnja stavb izven območja naravne vrednote. – Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot samostojnih objektov za potrebe poslovne dejavnosti. Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ob upoštevanju pogojev pristojnega soglasjodajalca. «

56. člen 108. člen se spremeni tako, da se glasi:

»108. člen (območje IG) IG – gospodarske cone 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE I Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE IG Gospodarske cone, večfunkcionalne gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in spremljajočim dejavnostim (gostinstvo, šport, zabava). 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena (proizvodne hale, skladišča, rezervoarji, industrijske površine, poslovne stavbe). 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Dopustne so proizvodne (predelovalne) in obrtne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – trgi, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna vozila. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI – vse vrste enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov za potrebe dejavnosti območja. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – poslovno upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjostih kompleksov, – tlorisni gabariti niso predpisani, – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje, – objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor, morajo biti (ob upoštevanju gradbenih linij, kjer so te določene) po merilu, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo širšega prostora, – višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujoče- ga tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. Stran 7582 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. Streha – za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost, – za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem kompleksu poenotene in naj bodo čim bolj funkcionalne glede na zahteve določene dejavnosti, – dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, – dovoljena je kritina, ki ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru prilagajanja sosednjim objektom. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti, – dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje, – zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja, – na območju gospodarske cone naj se urejajo oblikovno poenoteni sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih in storitvenih objektov, – omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, tudi kolesarskih stez, lahko z drevoredi in urbano opremo) naj bo enostavno in čitljivo, na smiselnih mestih opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo po možnosti potekati po enotnih infrastrukturnih koridorjih, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urba- nističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. (2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih. (3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racio- nalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje se lahko gradijo kot samostojni objekt ali v sklopu ostalih objektov, na lokacijah kjer je zagotovljen stalni dostop, za potrebe gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Drugi objekti in naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih. Merilno priključne omarice morajo locirane tako, da je zagotovljen stalni dostop, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. (4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. Na stavbnih zemljiščih, kjer je predviden poseg v prostor, je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno uporabo objektov. 9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Dovoljena je postavitev baznih postaj mobilne telefonije. (2) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10 % območja. (3) V območju Pančur (BLD5) so dopustne tudi turistične prenočitvene kapacitete (motel ali hotel). Obstoječa stanovanja je dovoljeno rekonstruirati ali obnoviti in jim spremeniti namembnost. (4) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot samostojnih objektov za potrebe poslovne dejavnosti. Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo ob upoštevanju pogojev pristojnega soglasjedajalca. (5) V enoti urejanja prostora JES 43 je dopustno urediti tudi sklop objektov in naprav za potrebe izvajanja vaj reševanja, tudi kot vadbeni poligoni z grajenimi preprekami «

57. člen Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi:

»108.a člen (BT – površine za turizem) BT – površine za turizem 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE B Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7583

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE BT Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostin- stvo, turizem in izobraževanje. 5 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA Oblikovanje objektov mora biti skladno z usmeritvami za izdelavo OPPN, ki so navedene v 126. členu odloka in sprejetim OPPN. «

58. člen 109. člen se spremeni tako, da se glasi:

»109. člen (območje BD)

BD – površine drugih območij

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

B Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

BD Površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, priredi- tvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim.

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostin- stvo in turizem, izobraževanje, promet in skladiščenje, poslovne dejavnosti, terciarne in kvartarne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti.

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – otroška in druga javna igrišča ter igrišča in drugi objekti za prosti čas, avtokamp, parkirišča ipd. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnje in postavitve nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov, gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Podporni zid z ograjo je dovoljen. Ograja do višine 110 cm nad opornim zidom je namenjena zaščiti pred padcem.

6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. (2) Zagotavljati je treba dovolj veliko število parkirišč, dovolj odprtih prostorov ter navezave na odprti prostor. (3) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 20 % območja.

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še:

1. Gabariti – tlorisni gabariti: ni poenoteno predpisan, – višinski gabarit do največ 2K+P+3, v primeru, da je nad objektom predvidena ravna streha oziroma 2K+P+2+M v primeru, da je nad objektom predvidena dvo- ali večkapna streha. Za dvo- ali večkapno streho se šteje streha, ki je predvidena v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. Stran 7584 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. Streha – dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo- in večkapne strehe. Smer slemena mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta, – naklon streh je poljuben (od 0° do 90°), – odpiranje strehe je dopustno s frčadami, kjer je oblika le-teh poljubna. Pogoj je, da je na enem objektu dopustna samo ena oblika frčad, – dovoljena so strešna okna, strešne terase, pohodne terase ipd., – na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe oziroma zaključni venec. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fa- sadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu, – dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa na kanalizacijsko omrežje, morajo biti objekti priključeni na kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA V območju Karavanški plato (HRU12) mora biti pripravljena in med lastniki in uporabniki območja ter Občino Jesenice usklajena idejna zasnova nove rabe površin v območju, razporeditev dejavnosti v območju ter v okviru te zasnove pred- videti potek prometnih tokov v območju. «

59. člen 110. člen se spremeni tako, da se glasi:

»110. člen (območje BCx)

BCx – športni centri 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE B Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori, športni centri in podobno. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE BC Športni centri, površine in objekti, namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni enotno opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostin- stvo in turizem, izobraževanje in druge dejavnosti. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – otroška in druga javna igrišča ter kopališča, drugi objekti za prosti čas, avtokamp, parkirišča ipd. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. (2) Dovoli se možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe. (3) Zagotavljati je treba dovolj veliko število parkirišč, dovolj odprtih prostorov ter navezave na odprti prostor. (4) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 20 % območja. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7585

7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: 1. Gabariti – pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov SS-e v urbanem prostoru, SK-ve v ruralnem prostoru in SS-x za večje objekte, – objekti, namenjeni turizmu, se lahko združujejo v turistične komplekse, – tudi objekti v ruralnem prostoru so lahko sodobno arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek v prostoru. 2. Streha – dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v širšem prostoru. Dovolijo se odsto- panja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost, – dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe oziroma nivo ravne strehe, – dovoljeni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Dovolijo se tudi drugi svetlobni elementi. 3. Fasade Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo še naslednji pogoji: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma kareju, – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), – vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij. 4. Infrastruktura – vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti speljani pod zemljo, – v primeru možnosti priklopa objektov, priključenih na javno vodovodno omrežje, se morajo ti priključiti na kanalizacijsko omrežje. V kolikor priklop na kanalizacijo ni možen, je potrebno zgraditi malo čistilno napravo za posamezen objekt ali več objektov skupaj. 8 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) V območju Kamnolom Podmežakla (JES51) so dovoljeni objekti in ureditve za šport, rekreacijo ter prostočasne de- javnosti in dejavnosti, ki so s temi povezane. Območje se lahko navezuje oziroma dopolnjuje z dejavnostmi Športnega parka Podmežakla. Na širšem območju so dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti za šport in rekreacijo, vadbeni objekti in ureditve, ki se umeščajo na degradirane površine tako, da se znotraj območja ohranjajo gozdne površine. (2) V območju Trilobit (JAR5) so dovoljene legalizacije obstoječih objektov v skladu s pogoji tega odloka. (3) V območju Kopališče JES49 so dovoljene vse vrste posegov za potrebe vzdrževanja, delovanja in posodobitve kopa- lišča. Ravno tako so dovoljene spremljevalne dejavnosti (kot. npr. gostinstvo). «

60. člen 111. člen se spremeni tako, da se glasi:

»111. člen (območje ZS)

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

Z Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene preživljanju prostega časa na prostem.

3 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

Dopustne so športne, rekreacijske in prostočasne dejavnosti.

4 DOPUSTNI OBJEKTI

– športna igrišča, in sicer samo igrišča za športe na prostem, otroška igrišča, – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture in sanacijo ob- močja. Če služijo dejavnostim s področja oddiha, rekreacije in športa, so dopustne tudi: – gostilne, točilnice, manjše okrepčevalnice, garderobe, sanitarije in podobno, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na tem območju. Največja dovoljena površina prostorov za opravljanje posamezne dejavnosti je 80 m² bruto tlorisne površine. DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Lope so dopustne do bruto tlorisne površine 20 m². Stran 7586 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

5 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravnih značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti. (2) Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem terenu oziroma na terenu, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo traj- nejše ureditve, se lahko izvedejo samo na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. (3) Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. 6 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Na teh območjih se zagotavlja možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe. (2) Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z ureditvami sosednjih območij. (3) Če sosednji parceli, ki meji na zelene površine, primanjkuje zelenih površin, se sme šteti potrebne manjkajoče zelene površine v površino zahtevanih zelenih površin. 7 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) V območju Kres (KOB10) je dopustno obstoječi gostinski objekt in njegove spremljajoče objekte legalizirati, vzdrževa- ti, rekonstruirati in adaptirati v obstoječih gabaritih, vse v skladu s pogoji tega odloka. V objektu je dopustno urediti eno stanovanje za lastnika objekta. (2) Na območju kamnoloma se parceli št. 792/60 in 792/61 prepustita naravnemu zaraščanju oziroma se smejo izvesti ukre- pi za sanacijo opuščenega kamnoloma (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin na celotnem območju). «

61. člen 112. člen se spremeni tako, da se glasi:

»112. člen (območje ZP)

ZP – parki

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

Z Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izbolj- šavi kakovosti bivanja.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

ZP Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa.

3 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

Dopustne so športne, rekreacijske in prostočasne dejavnosti.

4 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) OBJEKTI: – objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – stavbe za kulturo in razvedrilo, in sicer samo paviljoni. (2) Če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa, so dopustne tudi: – gostilne, točilnice, manjše okrepčevalnice, garderobe, sanitarije in podobno, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na tem območju. Največja dovoljena površina prostorov za opravljanje posamezne dejavnosti je 30 m² bruto tlorisne površine s pripadajočimi utrjenimi površinami. (3) DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Lope so dopustne do bruto tlorisne površine 20 m².

5 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izguba naravnih značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti. (2) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena, razen na obsto- ječih objektih pod pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno izpostavljene.

6 DRUGA MERILA IN POGOJI

Na teh območjih naj se zagotavlja možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7587

7 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Pristava – Zoisov park – jezerca (JAR6) in Zoisov park – gozd (JAR7): – prepovedana je vsakršna sečnja dreves brez nadzora. Izvaja se samo sanitarna sečnja pod nadzorom predstavnikov pristojne službe za upravljanje z gozdovi, – dopustni so posegi za potrebe rekreacije, športa in turizma (npr: ureditev sprehajalnih poti, namestitev košev, klopi in informacijskih tabel, ureditve območja jezer in okolice planinskega doma, postavitve igral, pomožnih sanitarnih enot, skulptur iz naravnih materialov in podobno), – dopustna je uporaba lokalnih, nekategoriziranih in gozdnih cest za potrebe rekreacije in turizma s soglasjem lastnika in upravljavca, – vsi posegi morajo biti načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. In se smejo izvajati samo s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine in s predhodnimi naravovarstvenimi pogoji oziroma naravo- varstvenim soglasjem pristojnega organa za ohranjanje narave. (2) V vseh ostalih EUP z oznako ZP, kjer je enota kulturne dediščine, je dovoljena samo postavitev začasnih objektov namenjenih prireditvam, in sicer s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. «

62. člen 113. člen se spremeni tako, da se glasi:

»113. člen (območje ZK)

ZK – pokopališča

1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

Z Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

ZK Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča in spremljajoče objekte.

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

Tipologija zazidave v ZK ni enotno opredeljena.

4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI

Dopustne so pokopališke in spremljajoče dejavnosti.

5 DOPUSTNI OBJEKTI

(1) Pokopališča, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči objekti. (2) Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni tudi: – manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti na območju) in stavbe za druge storitvene dejavnosti, gradnja objektov in naprav za potrebe gospodarske javne infrastrukture. (3) DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: urbana oprema, in sicer samo skulptura ali druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen.

6 DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI

– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom.

7 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

Na območjih pokopališč in sakralnih objektov so dopustni naslednji posegi: – vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje mrliških vežic, prostorov za orodje, kapelic in znamenj ter odstranitve objektov, – urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč prostorsko ureditev pokopališča.

8 DRUGA MERILA IN POGOJI

Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine. Stran 7588 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

9 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA

Na območju pokopališča, ki je namenjeno površinam za spremljajoče objekte, trgovine, prodajalne in parkovnim ureditvam ter parkirnim površinam, se sme del kleti in etaže nad pritličjem objektov izkoristiti tudi za stanovanje lastnikov teh objektov. «

63. člen 114. člen se spremeni tako, da se glasi:

»114. člen (območje ZD)

ZD – druge urejene zelene površine 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Z Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izbolj- šavi kakovosti bivanja. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE ZD Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene ovire). Območja so lahko namenjena tudi prostočasni kmetijski dejavnosti, za zagotavljanju samooskrbe in preživljanju prostega časa na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja. 3 DOPUSTNI OBJEKTI (1) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. gospodarske javne infrastrukture. (2) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zava- rovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 4 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. (2) Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primer- no urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo samo na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi klopi, koši, trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. (3) Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. (4) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena, razen na obsto- ječih objektih in pod pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno izpostavljene. 6 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Zagotavlja naj se možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe. (2) Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. 7 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) V EUP, kjer je enota kulturne dediščine, ni dovoljena postavitev gostiln in točilnic, razen s predhodnim pisnim soglas- jem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. Tudi za druge posege v teh EUP je treba predhodno pridobiti pisno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. (2) V območju KOB2 (ZD) je treba objekte načrtovati izven poplavne nevarnosti, oziroma so dopustne izjeme skladno z za- konodajo s področja upravljanja z vodami. Prav tako na območju poplavne nevarnosti ni dopustno spreminjati kote terena. «

64. člen 115. člen se spremeni tako, da se glasi:

»115. člen (območje PC, PŽ)

PC – območja cestnih prometnih površin, PŽ – območja železniških prometnih površin 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE P Območja prometnih površin Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7589

2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PC, PŽ Območja in omrežja prometne, energetske, okoljske, komunikacijske infrastrukture. 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem prometne infrastrukture. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) OBJEKTI: nestanovanjski (poslovni) objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – zaščitne ograje, kolesarske steze, pomožni cestni in komunalni objekti, priključki na GJI. – Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in eno- stavnih objektov v posameznih EUP. – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Varovalne ograje so dopustne v primeru, da dejavnost v objektu zahteva takšno ograjo, ali je potrebna zaradi zavarovanja objekta pred zunanjimi vplivi. – Sosedske ograje so lahko maksimalne višine 150 cm nad urejenim terenom. – V primeru gradnje podpornega zidu z ograjo, je ograja lahko visoka 150 cm nad podpornim zidom. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav ter odstranitve objektov. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. 8 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA V območju PRO13 in PRO18 je dopustna gradnja samo gradbeno inženirskih objektov in pomožnih infrastrukturnih objektov. «

65. člen 116. člen se spremeni tako, da se glasi:

»116. člen (območje E)

E – območja energetske infrastrukture 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE E Območje energetske infrastrukture. 2 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni opredeljena. 3 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem energetske infrastrukture in MHE. 4 DOPUSTNI OBJEKTI (1) OBJEKTI: nestanovanjski in poslovni objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. 5 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav ter odstranitve objektov. 6 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg tega pa še: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – za dostop do objektov je treba uporabljati obstoječe poti, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. Stran 7590 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

7 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Na območju z naravovarstvenimi vsebinami je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za MHE pridobiti koncesijo za rabo vodnega vira ter naravovarstveno soglasje za vse objekte in naprave, ki sestavljajo MHE (vtočni objekt, cevovod, strojnica in iztočni objekt). Predhodno je treba za vtočni objekt, cevovod in iztočni objekt izdelati strokovno mne- nje, v katerem se presodi vpliv objektov in naprav na naravo. (2) Pri gradnji MHE na zemljiščih s parc. št. 288/4 in 289/2, obe k.o. Javorniški Rovt, mora biti zajem vode izveden s tirolskim zajetjem; akumulacija vode pred zajetjem ni sprejemljiva, ker bi preveč spremenila hidrološke razmere v strugi. Treba je zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok. Zajetje vode se lahko izvede samo na odseku med predvideno strojnico in mostom za gozdno cesto, cevovod pa naj se vkoplje v obstoječo gozdno pot med mostom in strojnico. (3) Pri gradnji MHE na zemljiščih s parc. št. 221/1 in 221/2, obe k.o. Planina, mora biti zajem vode izveden s tirolskim zajetjem; akumulacija vode pred zajetjem ni sprejemljiva, ker bi preveč spremenila hidrološke razmere v strugi. Treba je zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok. Zajetje naj se izvede na delu, kjer se začne obstoječe betonsko korito, za izvedbo MHE pa naj se uporabi obstoječe objekte (strojnica, korito, cevovod), ki se jih lahko obnovi. «

66. člen 117. člen se spremeni tako, da se glasi:

»117. člen (območje Ood) Ood – območja okoljske infrastrukture 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE O Območja okoljske infrastrukture 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Ood Območja okoljske infrastrukture – odpadkov in odpadnih voda 3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem okoljske infrastrukture 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) OBJEKTI: – nestanovanjski in poslovni objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dovoljene so novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infra- strukturnih objektov, omrežij in naprav. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. 8 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) V območju Mala Mežakla (JES55) je dopustna dejavnost ravnanja z odpadki. Dopustni so vsi posegi, ki omogočajo ohranitev in razvoj te dejavnosti v tem območju. Območje odlagališča se nadgradi z novimi objekti, ki sledijo napredku tehnike na področju ravnanja z odpadki. V območju je dovoljena tudi predelava gradbenih odpadkov. (2) Sanacijskih del in predelave gradbenih odpadkov se ne sme izvajati med 1. aprilom in 30. junijem. Pred nalaganjem odpadkov v drobilni stroj ter med drobljenjem in sejanjem je treba preprečevati emisije prahu, ki nastane pri predelavi gradbenih odpadkov. «

67. člen Za 117. členom se doda nov 117.a člen, ki se glasi:

»117.a člen (območje Ovz)

Ovz – območja okoljske infrastrukture 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE O Območja okoljske infrastrukture 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Ovz Območja okoljske infrastrukture – vodnih zajetij Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7591

3 TIPOLOGIJA ZAZIDAVE Tipologija zazidave ni opredeljena. 4 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Dopustne so dejavnosti za zajem in pripravo pitne vode. 5 DOPUSTNI OBJEKTI (1) OBJEKTI: – nestanovanjski in poslovni objekti. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – infrastrukturni, glede na podrobnejšo namensko rabo. (3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. 6 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav. 7 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, – oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. 8 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA V območju vodnih zajetij so dopustne novogradnje, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in povečave obstoječih vodnih zajetij, tehnične dopolnitve in posodobitve zajetij ter postavitve varovalnih ograj. «

68. člen 118. člen se spremeni tako, da se glasi:

»118. člen (območje K1) K1 – območja najboljših kmetijskih zemljišč 1 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE K1 Območja najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi. 2 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Kmetijska dejavnost. 3 DOPUSTNI OBJEKTI (1) Agrarne operacije in vodni zarževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, (2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP: – pomožni kmetijsko gozdarski objekti – objekti za rejo živali – čebelnjak kot premični čebelnjak – staja največje bruto tlorisne površine 100 m2. – Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (3) Dostopna cesta – za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih – za objekte razpršene gradnje – za objekte, ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve – rekonstrukcija občinskih in državnih cest, v skladu s področno zakonodajo. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. (4) Gradbeno inženirski objekti: – daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje – lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje. (5) Mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. 4 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so dovoljene še: – agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacije površinskih kopov, – Posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2) Saditev neavtohtonih drevesnih vrst in grmovnic ni dovoljena. (3) Parcelacija ni dovoljena. Izjemoma se parcelacija dovoli za potrebe izravnave parcelnih meja ali pri gradnji gospodarske infrastrukture. Stran 7592 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

5 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Dopustni objekti, gradnje in druga dela ter enostavni objekti ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati. (2) Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. (3) Agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč se upoštevajo usme- ritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. (4) Vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo samo na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. (5) Za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo, ki morajo biti vkopani. (6) Dovoljena je izgradnja, razširitev in vzdrževanje močil (vodno zajetje za napajanje živine). (7) Na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljena kot kmetijske površine, v neposodobljenem zemlji- škem katastru pa so vpisana kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. (8) Sprememba namembnosti kmetijskih objektov v bivalne objekte ni dopustna. 6 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Na območju Karavank je potrebno ohranjanje planinskih pašnikov in preprečevanje zaraščanja planin. Potrebno je ohranjanje kvalitetnega visokodebelnega drevja na pašnikih, še posebej pa skupine dreves na Hruščanski in Jeseniški planini, na Pustem rovtu in Belski planini ter na Potoški planini. (2) Na pobočjih Karavank (od Rožce do Vajneža) so dopustni samo zavarovanja pobočij, ureditve hudournikov ter sani- tarna sečnja. (3) Možna je raba za smučišča, ki bodo povezovala obstoječa smučišča Črni vrh in Španov vrh s Savskimi jamami in Javorniškim rovtom. (4) Na območjih narcisnih poljan je sprememba primarne rabe prepovedana. Na rovtih in senožetih se zagotavlja ohranjanje narcisnih poljan (košnja po 20. juniju, zmerno gnojenje s hlevskim gnojem, ohranjanje mokrotnih površin itn.). (5) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311 Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen tistih, ki so načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. (6) Na vseh zemljiščih, ki so v zaraščanju, je potrebno ponovno vzpostaviti kmetijske površine. (7) Staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ki so dopustni v skladu s prilogo (tabelo) odloka, na kmetijskem zemlji- šču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu: – Najmanj 1ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali – Najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. «

69. člen 119. člen se spremeni tako, da se glasi: »119. člen (območje K2) K2 – druga kmetijska zemljišča 1 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE K2 Območja kmetijskih zemljišč, namenjena kmetijski rabi. 2 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Kmetijska dejavnost. 3 DOPUSTNI OBJEKTI (1) Agrarne operacije in vodni zarževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. (2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP: – pomožni kmetijsko gozdarski objekti – objekti za rejo živali – čebelnjak kot premični čebelnjak – staja največje bruto tlorisne površine 100 m2. – Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (3) Dostopna cesta – za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih – za objekte razpršene gradnje – za objekte, ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve – rekonstrukcija občinskih in državnih cest, v skladu s področno zakonodajo. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načr- tovana rekonstrukcija ceste ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. (4) Gradbeno inženirski objekti: – daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje – lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje. (5) Mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7593

4 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Na območjih drugih kmetijskih zemljišč so dovoljene: – kmetijske prostorsko-ureditvene operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacije površinskih kopov, – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2) Saditev neavtohtonih drevesnih vrst in grmovnic ni dovoljena. (3) Parcelacija ni dovoljena. Izjemoma se parcelacija dovoli za potrebe izravnave parcelnih meja ali pri gradnji gospodarske infrastrukture. 5 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Dopustni objekti, gradnje in druga dela ter enostavni in nezahtevni objekti ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati. (2) Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje. (3) Agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. (4) Vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin, se lahko uredijo samo na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. (5) Za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo, ki morajo biti vkopani. (6) Dovoljena je izgradnja, razširitev in vzdrževanje močil (vodno zajetje za napajanje živine). (7) Sprememba namembnosti kmetijskih objektov v bivalne objekte ni dopustna. (8) Staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ki so dopustni v skladu s prilogo (tabelo) odloka, na kmetijskem zemlji- šču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu: – Najmanj 1ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali Najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. 6 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Na rovtih in senožetih se zagotavlja ohranjanje narcisnih poljan (košnja po 20. juniju, zmerno gnojenje s hlevskim gnojem, ohranjanje mokrotnih površin itn.). (2) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311 Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen tistih, ki so načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kul- turne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. (3) Na vseh zemljiščih, ki so v zaraščanju, je potrebno ponovno vzpostaviti kmetijske površine. «

70. člen 120. člen se spremeni tako, da se glasi:

»120. člen (območje G)

G – gozdna zemljišča 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE G Območja gozdov so namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju in gospodarjenju z njimi. 2 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Gozdarstvo in lov. 3 DOPUSTNI OBJEKTI (1) OBJEKTI: – objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, ter lovske preže in informacijske table, – objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in jezovi) ter cevovodi za MHE, – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – objekti za rekreacijo na prostem (trim steze, sprehajalne in druge rekreacijske poti, počivališča). (2) DOPUSTNI ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI SO: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP – Poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: Kmečke lope so dopustne do bruto tlorisne velikosti 12 m2. dovoljeni so tudi sledeči objekti, ki v tabeli izrecno niso navedeni: – gozdna učna pot, – opazovalnica za ptice do bruto tlorisne velikosti 5 m², – lovska preža do bruto tlorisne velikosti 5 m² – obstoječe smučišče s potrebnimi elementi za nemoteno obratovanje (kot npr. žičnica s stebri, žičniške postaje, ele- menti za zasneževanje ipd.). – Za gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo gozdov. Stran 7594 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

4 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Na območjih gozdov so dovoljene: – gozdarske prostorsko-ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, – ureditve za potrebe lova in ribolova, – sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov, – postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – gradnje obor – ograditve se lahko postavi samo v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov, – sanitarne sečnje, – posegi za potrebe vodnogospodarskih ureditev in cevovodov za MHE. (2) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter žičniških naprav, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala gozdnih površin, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije. 5 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. (2) Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za upravljanje z gozdovi. (3) Sekanje, požiganje in drugo čiščenje grmovja ter zaraščajočih površin ni dovoljeno od 1. marca do 1. avgusta. 6 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA (1) Pri upravljanju z gozdovi in posegih v gozd je treba upoštevati posebne pogoje in določila pristojne službe za upravljanje z gozdovi. Zlasti se ohranja funkcije varovalnih gozdov, ki so prikazane na grafičnih prilogah tega odloka. (2) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311 Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen: sprehajalna pot, poljska pot, gozdna učna pot, vodnjak, lovska preža, opazovalnica za ptice in ograja za pašo živine, ki morajo biti načrtovani na osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu Občine Jesenice. (3) Znotraj vseh območij G se dovoli tudi gradnja vseh spremljevalnih objektov k MHE (razen strojnic). «

71. člen 121. člen se spremeni tako, da se glasi:

»121. člen (območje Gv) Gv – gozdna zemljišča 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE G Gozdna zemljišča. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Gv Območja varovalnih gozdov so namenjena gozdovom, njihovi varovalni funkciji in gospodarjenju z njimi. 3 DOPUSTNE DEJAVNOSTI Gozdarstvo in lov. 4 DOPUSTNI OBJEKTI (1) OBJEKTI: – objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, ter lovske preže in informacijske table, – objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in jezovi) ter cevovodi za MHE, – gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – objekti za rekreacijo na prostem (trim steze, sprehajalne in druge rekreacijske poti, počivališča). (2) DOPUSTNI ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP – poleg tega je treba upoštevati sledeča določila: – Kmečke lope so dopustne do bruto tlorisne velikosti 12 m². 5 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Na območjih gozdov so dovoljene: – gozdarske prostorsko-ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, – ureditve za potrebe lova in ribolova, – sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov, – postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – gradnje obor – ograditve se lahko postavi samo v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov, – sanitarne sečnje. (2) Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot varovalni gozd, v neposodobljenem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena. (3) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša varovalne funkcije varovalnega gozda, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7595

6 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. (2) Navedeni posegi so dopustni, če niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za upravljanje z gozdi. (3) Sekanje, požiganje in drugo čiščenje grmovja ter zaraščajočih površin ni dovoljeno od 1. marca do 1. avgusta. 7 POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA Pri upravljanju z gozdovi in posegih v gozd je treba upoštevati posebne pogoje in določila pristojne službe za upravljanje z gozdovi. Zlasti se ohranja funkcije varovalnih gozdov, ki so prikazane na grafičnih prilogah tega odloka. «

72. člen 122. člen se spremeni tako, da se glasi:

»122. člen (območje VC)

VC – celinske vode 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE V Površinske vode. 2 OBMOČJE PODPODROBNEJŠE NAMENSKE RABE VC Površine vodnih zemljišč so namenjene površinskim vodam in dejavnostim, vezanim na rabo površinskih voda. 2 DOPUSTNI OBJEKTI (1) STAVBE: – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda. (2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – gradnja objektov javne infrastrukture, – gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. (3) DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. 3 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV (1) Za vse posege na vodna in priobalna zemljišča je treba predhodno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. (2) Na poplavnih območjih se ureditve načrtujejo le skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanja voda in ob predhodno izdelanih strokovnih podlagah. (3) Dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. (4) Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da so na njih možni rekonstrukcija, adap- tacija ali obnova, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta in ki ne vplivajo negativno na kakovost vode in na vodni režim. (5) V pasu priobalnega zemljišča vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka. (6) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok. (7) Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav, mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka, pri tem pa mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. (8) Pri poseganju v območje celinskih voda sta prepovedani povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retencijskega območja. (9) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da se zagotavlja ohranjanje bistvenih morfoloških značilnosti in kvalitet vodotokov in obvodnega prostora. 4 DRUGA MERILA IN POGOJI (1) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati ograj, objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodotoku. (2) Za poseganje na območja, kjer je po podatkih iz državnih baz podatkov in po karti poplavne nevarnosti (št. C22-RF/10, Inženiring za vode d.o.o., februar 2011) pričakovati poplave, se upošteva področne predpise ter ukrepe iz navedene študije, razen za območja, ki se urejajo z OPPN, in so bile za njih izdelane druge strokovne podlage s področja poplavne nevarnosti. (3) Na območjih celinskih voda niso dovoljeni posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov. Stran 7596 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(4) Za mline, žage in male hidroelektrarne (strojnica, zajetje in cevovodi) je odmik od vodotoka lahko pri Savi manjši od 15 m in pri drugih vodotokih manjši od 5 m, ob pridobitvi vodnega soglasja. (5) Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri zagotavljajo sonaravne ureditve z upo- rabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije. (6) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen izjemoma na krajših razdaljah, na območjih prečkanja javne prometne infrastrukture (most, prepust na območju javnih cest in poti). Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, z minimalno varnostno višino pa mora biti zagotovljena varnost objektov pred visokimi vodami. (7) Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, v času od 1. marca do 1. avgusta. «

73. člen 123. člen se spremeni tako, da se glasi:

»123. člen (območje OO) OO – naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča 1 OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE OO Ostala območja (naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča). 2 DOPUSTNI OBJEKTI (1) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: – posegi v smislu varovanja pred naravnimi nesrečami (plazovi, podori ipd.) in gradnja komunalne infrastrukture so do- pustni ob predhodni preveritvi z vidika vplivov na okolje. (2) ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu s tabelo o dovoljenih vrstah nezahtevnih in enostavnih objektov v posameznih EUP. 3 VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, prenove objektov za zavarovanje pred naravnimi nesrečami ter odstranitve objektov. 4 MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE - veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: – upoštevanje krajinskih značilnosti območja, – oblikovna enotnost. «

74. člen Drug odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Veljavni prostorski izvedbeni akti so: Naziv območja urejanja Enote urejanja Podrobna namenska Način Območja varstva pred prostora (EUP) raba (PNR) urejanja hrupom Republika HRU 4-OPPN SS OPPN 3 Plavški travnik II - Vrbje HRU9-OPPN IG OPPN 3 Plavški travnik II - Vrbje HRU10-OPPN IG OPPN 4 Plavški travnik II - Vrbje HRU11-OPPN IG OPPN 4 Za Štreko – Straža JES14-ZN SS ZN 3 Cesta železarjev – gasilski dom JES16-ZN SS ZN 3 Ob Savi JES 36-OPPN, CU OPPN 3 JES37-OPPN Hrenovca JES33-OLN CU OLN 3 Stara Sava JES26-UN CD UN 3 Plavški travnik II – Vrbje JES 44-OPPN IG OPPN 4 Plavški travnik II – Vrbje JES 45-OPPN IG OPPN 4 Poslovna cona Jesenice JES47-ZN IG ZN 4 Rekreacija Perun BLD 6-OPPN ZS OPPN 4 Športno rekreacijski park JES50-UN BC UN 3 Podmežakla Dinos JES 56-OPPN O OPPN 4 Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7597

Naziv območja urejanja Enote urejanja Podrobna namenska Način Območja varstva pred prostora (EUP) raba (PNR) urejanja hrupom Zbirni center kom. odpadkov JES 57-OPPN O OPPN 4 Črna vas BLD4-UN IG UN 3 Avtocesta – odsek Jesenice PRO1-LN PC LN 4 Železnica Jesenice–Ljubljana, PRO12-LN PŽ LN 4 odsek med ŽP Jesenice in ŽP Slovenski Javornik Železniška postaja Jesenice PRO11-ZN PŽ ZN 4 Daljinska kolesarska povezava OLN 4 « V četrtem odstavku se besedilo »PC1 LN« vsakič zamenja z besedilom »PRO1-LN«.

75. člen Prvi odstavek 125. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Območja, za katere se rešitve načrtuje z OPPN: Naziv območja urejanja Enote urejanja prostora Podrobna namenska Območja varstva pred (EUP) raba (PNR) hrupom Karavanški plato – rekreacija HRU 13-OPPN* ZS 4 Hrušica – cerkev HRU 8-OPPN* CD 3 Bolnišnica –vzhod JES 22-OPPN* CD 3 Partizan JES 35-OPPN* CU 3 Halda – vzhod SLJ 10-OPPN* ZS 4 Pod Krajam JES 10-OPPN* SS 3 Železniško skladišče Prešernova JES 46-OPPN* IG 4 Belcijan PPG 3-OPPN* BT 3 Pod Španovim vrhom PPG 8-OPPN* SP 3 Delavska ulica JES 80-OPPN* SB 3 «

Na koncu druge alinee četrtega odstavka se za besedo »oglaševanje« doda besedilo », ki jih je potrebno po sprejetju OPPN odstraniti, v kolikor niso skladni z OPPN in ovirajo njegovo realizacijo,«

76. člen Prvi odstavek 126. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Na območjih, za katera je predvidena izvedba OPPN, veljajo naslednji pogoji in usmeritve: Naziv območja urejanja Enote urejanja Podrobna Usmeritve prostora (EUP) namenska raba (PNR)

Hrušica – cerkev HRU8-OPPN* CD Predvidena je gradnja sakralnega objekta.

Karavanški plato – re- HRU13-OPPN* ZS V območje se bodo usmerjale rekreativne in športne dejavno- kreacija sti na prostem, kot so predvidene za območja ZS. Ohranjati je treba 70 % drevesne vegetacije, oziroma jo nadomestiti skladno s pogoji tega odloka.

Bolnišnica – vzhod JES22-OPPN* CD Predvidena je gradnja za potrebe institutov, zdravstva, (širitev za potrebe bolnišnice), varovanih stanovanj, študentskih do- mov, domov za ostarele in izobraževalnih institucij.

Partizan JES35-OPPN* CU Predvidena je gradnja stanovanj in poslovnih prostorov ter prostorov za družbene dejavnosti, ki naj se zaradi bližine kulturnega in upravnega centra umeščajo v pritličja objektov. Upoštevati in urediti je treba brežine potoka Ukova kot del funkcionalnih zelenih površin v območju.

Halda – vzhod SLJ10-OPPN* ZS Kot ločnica med poslovno cono in stanovanjskim območjem se predvidevajo objekti in ureditve za šport in rekreacijo. Do priprave OPPN se sme do zasutja še razpoložljivega volumna odlagati topilniške odpadke. Stran 7598 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Naziv območja urejanja Enote urejanja Podrobna Usmeritve prostora (EUP) namenska raba (PNR)

Pod Krajam JES10-OPPN* SS Predvidevajo se stanovanjski objekti z možnostjo družbenih dejavnosti. V to območje se sme umeščati tudi verske objek- te. Višinski poudarek sme biti višji od najvišje točke strehe oziroma največ 5,00 m.

Železniško skladišče JES46-OPPN* IG Predvidena je gradnja poslovnih stavb in skladišč. V območje Prešernova se ne sme umeščati stanovanjskih stavb.

Belcijan PPG3-OPPN* BT Predvideva se gradnja turističnih prenočitvenih kapacitet – turistična vas Belcijan do skupno največ 6 objektov z največ 5 enotami apartmajskega tipa, kot depandanse hotela. Grad­ nja bo fazna. V prvi fazi je potrebno urediti osnovni objekt – hotel. OPPN mora vsebovati tudi načrt krajinskih ureditev, ki bodo zagotavljale, da bo umeščenost novih objektov podrejena terenu in obstoječim krajinskim značilnostim. Znotraj EUP naj se ohranja drevesno vegetacijo zaradi ohra- njanja biotske raznovrstnosti. V sklopu priprave OPPN je potrebno pridobiti strokovne pod- lage zavoda za varstvo kulturne dediščine, v okviru katerih zavod pripravi podrobnejšo raziskavo objekta in poda konser- vatorska izhodišča za prenovo. Oblikovanje objektov naj se prilagaja oblikovanju območja SK.

Pod Španovim vrhom PPG 8-OPPN* SP V območju počitniških hiš Pod Španovim vrhom se predvi- deva legalizacija obstoječih objektov, morebitne pozidave še nepozidanih zemljišč med obstoječimi objekti in gradnja komunalne infrastrukture za potrebe teh objektov. V sklopu priprave OPPN naj se preverijo habitatni tipi in rastišča narcis. Na podlagi podatkov se določijo območja dopustnih posegov in gradenj.

Delavska ulica JES 80-OPPN* SB Ob Delavski ulici in delu Ulice Viktorja Kejžarja se umesti vrstne hiše z etažnostjo K+P+1 z namenom ohranitve videza ulice. V zaledju teh stavb ob potoku Ukova je možno urediti mestne zelene površine. «

77. člen V prvem odstavku 127. člena se doda še enajsta alinea, ki se glasi: »– Odlok o zazidalnem načrtu Center Stara Sava (Uradni list RS, št. 46/02).«

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

78. člen Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih aktov Občine Jesenice, ki so veljali na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

79. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Št. 007-29/2015 Jesenice, dne 21. septembra 2017

Župan Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger l.r. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7599 xxxxxx xxxxxo xxxxxx xxxxxo xxxxxo xxxxxx xxxxoo xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxxxxo xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxoxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxoxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxx Ap CU CD IP IG BD BC ZS ZP ZD ZK PC PŽ O Ovz E K1 K2 G Gv VC OO xxxxxxxxxxxxxxxxxxoxoxxxxxxoxxoooo oooooxoxooxoooxooo oooooxooooooooxoo ooooxxoxooxoooxoo ooooxxoxooxoooxooxo ooooxxoxooxoooxooxo ooooxooxooxoooxooxo ooooxxoxooxoooxooxooooooooxo ooooxooxooxoooxooxo ooooxooxooxooooooooxxxoxxo oooooxooooooooxoo ooooxooxooxoooxooxoo ooooxxoxooxoooxooxo ooooxxoxooxoooxooxo ooooxooxooxoooxooxo oooooooxooxooooooooxxxoxxo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo oooooooooooooooooooooooooooo ooooxooxooxxxooooooxoxoooooo ooooxooxooxooooooxoxxoooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxoooooooooooxooooo ooooooooooooooooooooooooooooxxoooo oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooxooxoooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooxooxooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo SS - e SS - v SS - ve SS - vd SS - sb SB SK SP As Ak Aw At e del j cestnega sveta garaža drvarnica pokrita skladišča za lesna goriva savna fitnes zimski vrt lopa uta nadstrešek manjša drvarnica senčnica letna kuhinja manjša savna manjši zimski vrt vetrolov kolesarnica grajena urbana oprema telefonska govorilnica sanitarna enota objekt za razsvetljavo drog grajena oprema v parkih grajena oprema v javnih vrtovih grajena oprema na zelenicah grajeno igralo na otroškem igrišču grajena oprema trim steze in vadbena oprema grajeno spominsko obeležje spomenik kip križ kapelica grajen gostinski vrt objket za odvodnjavanje ceste cestni snegolov objekt javne razsvetljave cestni silos varovalna ograja sosedska ograja igriščna ograja protihtupna ograja podporni zid podporni zid z ograjo priključek na cesto priključek na objekte energetske infrastrukture priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo Priključek za odvajanje odpadne vode priključek na komunikacijska omrežja parkirišče kot samostojen objekt vključno z dovozi kolesarska pot ali pešpot, ki pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah s privezi teniško igrišče nogometno igrišče košarkarsko igrišče rokometno igrišče in-line hokej golf kajakaška proga na divjih vodah grajeno smučišče na vodi kotalkališče ragbi in bejzbol igrišče odbojkarsko igrišče poligon za kolesa ali motorje grajeno zajetje na tekoči vodi zajem pitne in tehnološke vode grajen namakalni sistem s črpališčem vodni zbiralnik a a t e h odno zajetje in objekti z Samostojno parkirišče Pomol Objekti po vrsta Ureditvene enote Majhna stavba naprava gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja gozdna pot in podobne V akumulacijo vode in namakanje Športno igrišče na prostem Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave Pomožni objekti v javni rabi Ograja Podporni zid Mala komunalna čistiln Kolesarska pot, pešpo Nepretočna greznica Rezervoar Vodnjak, vodomet Priključek na objekt Stran 7600 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije xxxxxx ooooxx ooooxx ooooxx ooooxx ooooxx ooooxo ooooxo ooooxx ooooxx ooooxx ooooxx xxxxxxxx xxxxxxxxxxx xxxxoxxxxxx xxxxxxxxoxxxxxxxxooxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxox oxoooooooxxxooxxxxxooxxxx xxox oxooxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxooxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxooxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxooxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxooxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxoxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxoxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxooxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xooxxxoxxoxooxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx oooooooxooxoooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo oooooooxooxoooooooooooo oooooooxooxooooooooooooooo oooooooxooxoooooooooooooooxo ooooxxoxooxoo ooooxxooooooo ooo ooo oooooxoxoooooxox oxoo oxoo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxoooo ooooooooooooooooooooooooooooooooxo ooooooooooooooooooooooooooooxxoooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo a ava smučišča, naprave z j bazen za kopanje bazen za gašenje požara grajen ribnik okrasni bazen tudi objekti za oglaševanje na kozolcih hlev svinjak perutninska farma staja kobilarna čebelnjak ribogojnica kozolec kmečka lopa pastirski stan grajeni rastlinjak silos skedenj senik kašča gnojišče koruznjak klet pokrita skladišča za lesna goriva zbiralnik gnojnice ali gnojevke napajalno korito krmišče hlevski izpust grajeno molzišče grajena obora grajena ograja za pašo živine grajena ograja ter opora za trajne nasade grajena poljska pot grajena gozdna prometnica sirarna sušilnica sadja in rib oljarna kisarna mlin pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt - revizijski in drugi jašek hidrant črpališče grajeni oljni lovilnik lovinlnik maščob ponikovalnica prečrpovalna postaja merilne in regulacijske postaje ekološki otok objekt navigacijskih služb zračnega prometa, svetlobni navigacijski objekt, pomožni objekti za obratovanje letališča, objekti in naprave za varovanje privez, ograja, pristaniška razsvetljava, objekt komunalne infrastrukture objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetl zasneževanje smučišča objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti poseg je dopusten (ob upoštevanju posebnih določil odloka) poseg ni dopusten - , x o Pomožni letališki Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov LEGENDA: gozdarski objekti pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču Objekti za oglaševanje Objekti za rejo živali Pomožni kmetijsko Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost Pomožni komunalni objekti Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7601

2687. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Proračun Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov1 in na Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto leta 2017 podlagi 14. in 113. člena Statuta Občine Jesenice2 je Občinski svet Občine Jesenice na 22. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 573.229 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 429.507 S K L E P 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 397.871 o ukinitvi statusa javnega dobra 700 Davki na dohodek in dobiček 358.720 703 Davki na premoženje 30.400 1. člen Nepremičninama z ID znakom parcela 2174 594/5 in z 704 Domači davki na blago in storitve 8.521 ID znakom parcela 2174 594/6 se ukine status javnega dobra. 706 Drugi davki 230 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2. člen (710+711+712+713+714) 31.636 Nepremičnini z ID znakom parcela 2174 594/5 in z ID zna- kom parcela 2174 594/6 se po pravnomočnosti upravne odloč- 710 Udeležba na dobičku in dohodki be o ukinitvi statusa javnega dobra vpišeta v zemljiško knjigo, od premoženja 9.020 z vknjižbo lastninske pravice v korist Občine Jesenice, Cesta 711 Takse in pristojbine 500 železarjev 6, 4270 Jesenice, matična številka: 5874335000. 712 Globe in druge denarne kazni 320 3. člen 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 21.530 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 714 Drugi nedavčni prihodki 266 listu Republike Slovenije. 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 0 Št. 478-62/2017 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 Jesenice, dne 4. oktobra 2017 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč Župan in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger l.r. 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 143.722 OSILNICA 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 143.722 2688. Odlok o rebalansu proračuna Občine Osilnica za leto 2017 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS Unije 0 – UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedi- 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE lo – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, UNIJE (787) 0 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah – ZJF-UPB4 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo – UPB4, institucij 0 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 15. člena Sta- II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 654.064 tuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 3/08 in 5/08 – popr.) je 40 TEKOČI ODHODKI Občinski svet Občine Osilnica na 17. redni seji dne 6. 10. 2017 (400+401+402+403+409) 258.763 sprejel 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 77.454 401 Prispevki delodajalcev za socialno O D L O K varnost 11.980 o rebalansu proračuna Občine Osilnica 402 Izdatki za blago in storitve 156.129 za leto 2017 403 Plačila domačih obresti 2.200 1. člen 409 Rezerve 11.000 V Odloku o proračunu Občine Osilnica za leto 2017 41 TEKOČI TRANSFERI (Uradni list RS, št. 6/17) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: (410+411+412+413+414) 250.752 »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. 410 Subvencije 0 Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do- 411 Transferi posameznikom loča v naslednjih zneskih: in gospodinjstvom 102.325

1 Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 46/04 – ZRud-A, 412 Transferi neprofitnim organizacijam 47/04, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 62/04 – odl. US, 92/05 – in ustanovam 5.940 ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – odl. US, 126/07, 413 Drugi tekoči domači transferi 142.487 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – odl. US, 19/15, v nadaljevanju 414 Tekoči transferi v tujino 0 ZGO-1. 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 129.049 2 Uradni list RS, št. 101/15, v nadaljevanju Statut Občine 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 129.049 Jesenice. Stran 7602 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

2. člen 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 15.500 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2017 osebam, ki niso proračunski uporabniki 15.500 dalje. 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 Št. 410-0011/2017/2 Osilnica, dne 6. oktobra 2017 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.–II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ Župan ODHODKI) –80.835 Občine Osilnica B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Antun Volf l.r. IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI

750 Prejeta vračila danih posojil 0 2689. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 načrtu Dragotinci – Stramič 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 KAPITALSKIH DELEŽEV – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (440+441+442+443) 0 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici KAPITALSKIH DELEŽEV 0 na 21. seji dne 4. 10. 2017 sprejel 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev O D L O K in finančnih naložb 0 o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova Dragotinci – Stramič privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah 1 UVODNE DOLOČBE javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 1. člen (predmet odloka) VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski (IV.–V.) 0 načrt Dragotinci – Stramič (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 56.791 2. člen (vsebina odloka) 50 ZADOLŽEVANJE 56.791 Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostor- 500 Domače zadolževanje 56.791 skega načrta, opis prostorske ureditve, umestitev načrtovane VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 18.500 ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in 55 ODPLAČILA DOLGA 18.500 grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje 550 Odplačila domačega dolga 18.500 kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, na- IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV ravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obram- NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.–II.–V.–VIII.) –42.544 bo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.) 38.291 velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.–VIII.–IX.) 80.835 in tehničnih rešitev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta. XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 107.619 3. člen 9009 Splošni sklad za drugo 107.619 (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- (1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- in grafični del. ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in (2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov načrta vsebuje besedilo odloka. občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske (3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega na- postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, črta vsebuje naslednje grafične načrte: določene s predpisanim kontnim načrtom. – izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinske- Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk ga prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu širšem območju v merilu 1:2000, odloku in se objavita na spletni strani Občine Osilnica. – območje občinskega podrobnega prostorskega načrta Načrt razvojnih programov predstavljajo projekti.« z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000, Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7603

– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu pridobivanje energije, ogrevanje, prezračevanje ipd. ter dela 1:1000, v zvezi z zunanjimi ureditvami (utrjevanje dvorišča, utrjevanje – zazidalna oziroma ureditvena situacija s prikazom po- dovozne poti, zatravitve, zasaditve ipd.). teka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo v merilu 1:1000, – prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred 4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred po- žarom v merilu 1:1000, 7. člen – načrt parcelacije v merilu 1:1000. (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 4. člen (1) Posegi izven območja občinskega podrobnega pro- storskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in re- (priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) konstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega – prikaz stanja prostora, podrobnega prostorskega načrta, v kolikor se to izkaže za – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinske- potrebno pri pripravi projektne dokumentacije. ga podrobnega prostorskega načrta, (2) Posegi na območje občinskega podrobnega prostor- – smernice in mnenja, skega načrta so dovoljeni za dozidavo stavb sosednjih obmo- – obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega pro- čjih. storskega načrta, – povzetek za javnost. 8. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) Načrtovana stavba za shranjevanje kmetijskih stro- 2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA jev, orodja in mehanizacije se umesti v prostor zahodno od PROSTORSKEGA NAČRTA obstoječih stavb kmetijskega gospodarstva z daljšo stranico 5. člen orientirano v smeri severozahod-jugovzhod. (2) Načrtovana kmetijska silosa se umestita v prostor (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) vzhodno oziroma jugovzhodno od načrtovane stavbe za shra- (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta njevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. se nahaja na severnem delu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici v (3) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi naselju Dragotinci. drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 982/6 in 982/7, v k.o. Dragotinci. Večji del območja občinskega podrobnega 9. člen prostorskega načrta je glede na namensko rabo kmetijsko (vrste objektov glede na namen) zemljišče, manjši del pa stavbno zemljišče. Površina območja (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 3.486,96 m². načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen: (3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta – nestanovanjske kmetijske stavbe, je v naravi travnik. Na vzhodni del območja občinskega podrob- – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, nega prostorskega načrta sega utrjeno dvorišče kmetijskega – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gospodarstva. gozdne ceste, (4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta – mostovi in viadukti, je prometno navezano na lokalno cesto (zemljišče s parcelno – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, številko 1053/1, v k.o. Dragotinci) preko gramoziranega cestne- – sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, ga priključka, dovozne poti in utrjenega dvorišča kmetijskega – naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi, gospodarstva, ki se nahaja ob severu območja občinskega – daljinski vodovodi, podrobnega prostorskega načrta. Elektroenergetsko, vodovo- – objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, dno in telekomunikacijsko omrežje se nahaja v bližini območja – daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja, občinskega podrobnega prostorskega načrta ob lokalni cesti in – daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, na zemljišču kmetijskega gospodarstva. – lokalni (distribucijski) plinovodi, (5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta – lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, leži izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine. – lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, Na jugozahodni del območja občinskega podrobnega prostor- – vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, skega načrta segajo katastrofalne poplave. – cevovodi za odpadno vodo, – čistilne naprave, – lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna 3 OPIS PROSTORSKE UREDITVE (dostopovna) komunikacijska omrežja, – elektrarne in drugi energetski objekti, 6. člen – objekti za ravnanje z odpadki, (opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. podrobnim prostorskim načrtom) (2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega (1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrto- načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih vana gradnja stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja objektov: in mehanizacije ter gradnja dveh kmetijskih silosov. – vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomožnih leta- (2) Poleg tega je z občinskim podrobnim prostorskim liških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču. načrtom načrtovana še gradnja priključkov na gospodarsko 10. člen javno infrastrukturo (nizkonapetostnega elektroenergetskega priključka, vodovodnega priključka), gradnja nezahtevnih in (vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) enostavnih objektov (silosov, ponikovalnic, zbiralnikov gnojnice Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ali gnojevke, gnojišč ipd.), namestitev naprav in napeljav za so dopustne naslednje izvedbe del: Stran 7604 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– sanacija in priprava zemljišča, 15. člen – gradnja novega objekta, (oskrba z vodo) – rekonstrukcija objekta, Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo ve- – odstranitev objekta, ljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu. – sprememba namembnosti, – vzdrževanje objekta. 16. člen 11. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) (1) Padavinske odpadne vode s strešin in utrjenih povr- (1) Stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in šin se odvaja v ponikovalnice, katere se locira izven povoznih mehanizacije se umesti v prostor znotraj površine za razvoj površin v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami, katerih stavba ne odpadnih voda. sme presegati, lahko pa se jih dotika s fasadami ali pa je od (2) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni njih odmaknjena v notranjost zemljišča (gradbene meje lahko tehnični predpisi o javni kanalizaciji. presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, manjši oblikovni 17. člen poudarki fasade ipd.). Višinski gabarit je največ 13,00 m, mer- jeno od najnižje višinske kote urejenega terena ob stavbi do (oskrba z električno energijo) najvišje višinske kote strehe v naklonu, nad katero je dopustna (1) Za oskrbo z električno energijo se zgradi nizkonape- le izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive tostni elektroenergetski priključek katerega se priključi na javni vire energije ipd. Fasade se zasnuje svobodno s kakovostnimi vod elektroenergetskega omrežja, preko obstoječega priključ- in trajnimi materiali. Streha se izvede kot dvokapnica s smerjo nega mesta (električne omarice) kmetijskega gospodarstva. slemena vzporedno z daljšo stranico stavbe. (2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se (2) Gradbene inženirske objekte se ne glede na zahtev- izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. nost gradnje umesti v prostor poljubno. Velikost se prilagodi kapacitetnim zahtevam in namenu. Višinski gabarit kmetijskih 18. člen silosov je največ 20,00 m, merjeno od najnižje točke konstruk- (zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) cije do vrha konstrukcije. Vsa dela v zvezi s telekomunikacijskim omrežjem (ogleda, (3) Nezahtevne in enostavne objekte se umesti v prostor izdelava projekta, zakoličbe, zaščite, prestavitve, izvedbe, nad- tako, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednje- zora) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja. ga zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega 6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE zemljišča. Glede velikosti se upošteva določila predpisa o KULTURNE DEDIŠČINE razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. 19. člen (4) Dvorišče se asfaltira ali gramozira oziroma podobno utrdi. (varstvo kulturne dediščine) (5) Zunanje površine se zatravi. (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine. 12. člen (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč (pogoji in merila glede parcelacije) splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arhe- ološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano (1) Zemljiške parcele je dopustno združevati in deliti glede na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Za- na posamezno funkcionalno celoto. voda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v (2) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Ze- skladu z določili arheološke stroke. mljiškokatastrske točke so določene v Gauss-Kruegerjevem (3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni koordinatnem sistemu. osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 13. člen (splošni pogoji za urejanje prometne, okoljske, energetske 20. člen in komunikacijske infrastrukture) (varstvo voda) (1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se (1) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpa- upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posa- dnih voda morajo biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje meznega področja. in čiščenje odpadnih voda. (2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano (2) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave biti zgrajen vodotesno ter v ločeni izvedbi. projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega (3) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. tehnološka voda, zalivanje …) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. 14. člen (4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno (dostop do javne ceste) vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo Prometni dostop do zemljišč namenjenih gradnji stavb je na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pri- zagotovljen preko obstoječega cestnega priključka na javno dobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za cesto. upravljanje z vodami. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7605

(5) K projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega so- (2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna glasja se mora priložiti ustrezen program z gnojilnim načrtom. zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/ (6) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije izklop svetil. zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda. 26. člen 21. člen (varovanje naravnih virov) (varstvo tal) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta (1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti se zagotovi: tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjeva- – stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni nju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, viri občine, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. – racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s (2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in pitno vodo). gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica grad- benih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost 27. člen izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih (učinkovita raba energije) vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo (1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju zanemarljiva. prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov (3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana 22. člen sončna energija. (ohranjanje narave) (2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. – izboljšuje toplotna izolacija objektov, 23. člen – spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gra- dnje, (varstvo zraka) – pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi (1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesna- uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, ževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovolje- – zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika nih koncentracij v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (zemeljski plin) ali z biomaso. (2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme prese- 28. člen gati dovoljenih emisij določenih v veljavnem predpisu. (ravnanje z odpadki) (3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih odpadki. vozil in strojev.

24. člen 8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO (varstvo pred hrupom) PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načr- Z VARSTVOM PRED POŽAROM ta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa 29. člen uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. (2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh (obramba) ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zara- ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti di obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane obrambe. ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje var- 30. člen stva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega po- (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) drobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, se delno nahaja na območju katastrofalnih poplav. Gradnja na ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih tem območju je dopustna pod pogoji in s soglasjem Direkcije območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazal- za vode RS. cev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so (2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospe- oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega šek tal 0.100 [g]. načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva (3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečr- pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni pavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje ško- njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja dljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z padci proti požiralnikom, kanalizacija …). varovanimi prostori ipd. 31. člen 25. člen (varstvo pred požarom) (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Za zaščito pred požarom se zagotovi: (1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve – pogoje za varen umik ljudi in premoženja, glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skla- – potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potreb- du s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. ne protipožarne ločitve, Stran 7606 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za ga- 12 KONČNI DOLOČBI silce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali 35. člen usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da (hramba in vpogled) urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpo- – vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. gled javnosti na sedežu občinske uprave Občine Sveti Jurij ob (2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije ozi- Ščavnici. roma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo 36. člen požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za (začetek veljavnosti) nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objek- tov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem varnosti ne izdelujeta. listu Republike Slovenije.

Št. 350-0021/2016-021 9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 4. oktobra 2017

32. člen Župan (etapnost izvedbe) Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (1) Izvedba prostorske ureditve je predvidena v eni ali Miroslav Petrovič l.r. več etapah. (2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funk- cionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izved- be ostalih delov prostorske ureditve. 2690. Odlok o porabi koncesijske dajatve (3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od za trajnostno gospodarjenje z divjadjo izkazanega interesa investitorja. Na podlagi šestega odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US in 17/08), 10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2, OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH št. 94/07, 76/08, 100/08 in 79/09) ter 15. člena Statuta Občine IN TEHNIČNIH REŠITEV Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet 33. člen Občine Sv. Jurij ob Ščavnici na 21. redni seji dne 4. 10. 2017 sprejel (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna so odstopanja od gradbenih mej za največ 1,00 m izven površine za razvoj stavbe. Gradnja izven površi- O D L O K ne za razvoj stavbe je dopustna v primeru dozidave stavb, ki o porabi koncesijske dajatve za trajnostno se nahajajo neposredno ob območju občinskega podrobnega gospodarjenje z divjadjo prostorskega načrta. (2) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev. SPLOŠNE DOLOČBE (3) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev pro- 1. člen metne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture Ta odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev grad- prejme kot del koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje benega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi z divjadjo na podlagi predpisov, ki urejajo področje divjadi in zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevar- lovstva. stvene, geološko – geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo NAMENSKA PORABA SREDSTEV soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. 2. člen (4) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in ze- Sredstva se namensko porabijo za izvajanje ukrepov var- mljišč pod stavbami zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stva in vlaganj v naravne vire v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. stanju na terenu. Ti ukrepi so: 1. Biomeliorativni ukrepi: – ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov, 11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE – izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA mokrišča, vodni viri …), – vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz, 34. člen – nakup in sajenje ter zaščita avtohtonih in rastišču pri- (obveznosti investitorjev in izvajalcev) mernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, (1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega – krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih načrta in projektiranju se upoštevajo vsa določila, navedena v njiv. posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne pogoje, prido- 2. Biotehnični ukrepi: bljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu – izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, prostorskemu načrtu. umetnih dupel in prež. (2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del 3. Ostali ukrepi: dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako or- – čistilne akcije občine, ganizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in – čiščenje divjih odlagališč, voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda – izobraževanje in obveščanje prebivalcev o stanju in na sosednja zemljišča. odnosu do gozdnih živali in o gozdnem bontonu. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7607

3. člen 70 DAVČNI PRIHODKI 2.066.442 Sredstva se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja 700 Davki na dohodek in dobiček 1.854.964 z divjadjo ali se porabijo na podlagi postopka javnega naročanja 703 Davki na premoženje 146.270 v skladu z Zakonom o javnem naročanju za posamezno leto. V primeru, da sredstva v poslovnem letu ne bodo po- 704 Domači davki na blago in storitve 65.208 rabljena v celoti, se le ta prenesejo kot namenski prihodek v 706 Drugi davki 0 proračun naslednjega leta. 71 NEDAVČNI PRIHODKI 228.450 4. člen 710 Udeležba na dobičku in dohodki Upravičenci do izvajanja biomeliorativnih in biotehničnih od premoženja 164.521 ukrepov v 2. členu tega odloka so lovske družine – koncesio- narji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno go- 711 Takse in pristojbine 3.276 spodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji za lovišča, ki ležijo 712 Denarne kazni 1.279 na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Izvajanje ukrepov 713 Prihodki od prodaje blaga in pod točko tri v 2. členu, so lahko tudi drugi subjekti. storitev 0 5. člen 714 Drugi nedavčni prihodki 59.374 Merila ter pogoji za dodelitev sredstev oziroma izbiro naj- 72 KAPITALSKI PRIHODKI 131.063 ugodnejšega ponudnika, se določijo v javnem razpisu oziroma v povabilu k oddaji ponudbe. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 31.615 NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV 721 Prihodki od prodaje zalog 0

6. člen 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. dolg. sredstev 99.448 Namensko porabo sredstev spremlja in preverja organ, pristojen za kmetijstvo na Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 KONČNA DOLOČBA 731 Prejete donacije iz tujine 0 7. člen 74 TRANSFERNI PRIHODKI 272.945 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 740 Transferni prihodki iz drugih listu Republike Slovenije. javnofinanč. institucij 203.176

Št. 341-0001/2017 741 Prejeta sredstva iz držav. Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 4. oktobra 2017 proračuna iz sred. proračuna EU 69.769 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.953.912 Župan 40 TEKOČI ODHODKI 831.268 Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič l.r. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 229.265 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 35.670 402 Izdatki za blago in storitve 518.248 2691. Odlok o rebalansu proračuna Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2017 403 Plačila domačih obresti 15.000 409 Rezerve 33.085 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2), 29. in 40. člena Zakona o javnih 41 TEKOČI TRANSFERI 1.062.238 financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 110/11 – ZDIU12) 410 Subvencije 45.000 in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici 411 Transferi posameznikom na 21. redni seji dne 4. 10. 2017 sprejel in gospodinjstvom 563.873 412 Transferi neprofitnim organizacijam O D L O K in ustanov. 146.157 o rebalansu proračuna Občine Sveti Jurij 413 Drugi tekoči domači transferi 307.208 ob Ščavnici za leto 2017 414 Tekoči transferi v tujino 0

1. člen 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 944.303 V Odloku o proračunu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za 420 Nakup in gradnja osnovnih leto 2017 se spremeni 2. člen tako, da se glasi: sredstev 944.303 » 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 116.103 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 431 Investicijski transferi fizičnim Rebalans in prav. osebam, ki niso pr. up. 97.828 Skupina/Podskupina kontov proračun leta 432 Investicijski transferi proračunskim 2017 v EUR uporabnikom 18.275 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+73+74) 2.698.900 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.294.892 (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) –255.012 Stran 7608 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB ŠMARJE PRI JELŠAH

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 2692. Statut Občine Šmarje pri Jelšah IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 750 Prejeta vračila danih posojil 0 76/16 – odl. US) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 18. redni seji dne 27. 9. 2017 sprejel 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 S T A T U T V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Občine Šmarje pri Jelšah (440+441+442) 0

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE I. SPLOŠNE DOLOČBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 1. člen Občina Šmarje pri Jelšah je samoupravna lokalna sku- 441 Povečanje kapitalskih deležev pnost, ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij: in naložb 0 Babna Brda, Babna Gora, Babna Reka, Beli Potok pri Lember- 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova gu, Belo, Bezgovica, Bobovo pri Šmarju, Bodrež, Bodrišna vas, privatizacije 0 Brecljevo, Brezje pri Lekmarju, Bukovje v Babni Gori, Cerovec pri Šmarju, Dol pri Pristavi, Dol pri Šmarju, Dragomilo, Dvor, VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA Gaj, Globoko pri Šmarju, Gornja Vas, Grliče, Grobelno-Del, IN SPREMEMBE KAPITALSKIH Grobelce, Hajnsko, Jazbina, Jerovska vas, Ješovec pri Šmar- DELEŽEV (IV.-V.) 0 ju, Kamenik, Konuško, Koretno, Korpule, Kristan Vrh, Krtince, C. RAČUN FINANCIRANJA Laše, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lipovec, Mala Pristava, Mestinje, Močle, Nova vas pri Šmarju, Orehovec, Pečica, Pi- VII. ZADOLŽEVANJE(500) 76.660 jovci, Platinovec, Polžanska Gorca, Polžanska vas, Predel, 50 ZADOLŽEVANJE 76.660 Predenca, Preloge pri Šmarju, Pustike, Rakovec, Senovica, Sladka Gora, Sotensko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje 500 Domače zadolževanje 76.660 Mestinje, Spodnje Selce, Spodnje Tinsko, Stranje, Strtenica, VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 40.000 Sveti Štefan, Šentvid pri Grobelnem, Šerovo, Škofija, Šmarje pri Jelšah, Topolovec, Vinski Vrh pri Šmarju, Vodenovo, Vrh, 55 ODPLAČILO DOLGA 40.000 Vršna vas, Zadrže, Zastranje, Završe pri Grobelnem, Zgornje 550 Odplačila domačega dolga 40.000 Tinsko, Zibika, Zibiška vas. Sedež občine je v Šmarju pri Jelšah, Aškerčev trg 12. IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –218.352 dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 36.660 Občino predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z XI. NETO FINANCIRANJE zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 255.012 naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim XII. STANJE SRED. NA RAČUNU odlokom. OB KONCU PRET. LETA 547.652 « 2. člen Na območju Občine Šmarje pri Jelšah so ustanovljene 2. člen naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli občine, na katere Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- občina prenaša izvajanje določenih nalog krajevnega pomena: srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- – Krajevna skupnost Dol–Spodnje Mestinje, s sedežem ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in Spodnje Mestinje 6a, ki obsega naselji: Dol pri Pristavi in Spod­ podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov nje Mestinje; občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske – Krajevna skupnost Kristan Vrh, s sedežem Kristan postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s Vrh 48, ki obsega naselja: Kristan Vrh, Hajnsko, Grliče in Laše; predpisanim kontnim načrtom. – Krajevna skupnost Lemberg, s sedežem Lemberg 10a, Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – ki obsega naselji: Lemberg pri Šmarju in Topolovec; kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku – Krajevna skupnost Mestinje, s sedežem Mestinje 19, ki in se objavita na spletni strani Občine Sveti Jurij ob Ščavnici obsega naselja: Krtince, Mestinje, del Pijovc in Stranje; – http:/www.sveti-jurij.si/. – Krajevna skupnost Sladka Gora, s sedežem Sladka Gora 3c, ki obsega naselja: Beli potok pri Lembergu, Jerovska 3. člen vas, Nova vas pri Šmarju, del Pijovc, Polžanska vas, Polžanska Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Gorca, Pečica in Sladka Gora; listu Republike Slovenije. – Krajevna skupnost Sveti Štefan, s sedežem Sveti Šte- fan 53, ki obsega naselja: Brezje pri Lekmarju, Babna Reka, Št. 410-0007/2017 Babna Gora, Babna Brda, Bukovje v Babni Gori, Grobelce, Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 4. oktobra 2017 Lekmarje in Sveti Štefan; – Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah, s sedežem v Župan Šmarju pri Jelšah, Aškerčev trg 12, ki obsega naselja: Bobovo Občine Sveti Jurij ob Ščavnici pri Šmarju, Belo, Brecljevo, Cerovec pri Šmarju, Dvor, Drago- Miroslav Petrovič l.r. milo, Dol pri Šmarju, Globoko pri Šmarju, Gaj, Jazbina, Ješovec Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7609 pri Šmarju, Kamenik, Koretno, Konuško, Korpule, Močle, Mala 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena Pristava, Predel, Preloge pri Šmarju, Predenca, Sotensko pri tako, da: Šmarju, Senovica, Šmarje pri Jelšah, Šerovo, Vodenovo, Vrh, – sprejema statut in druge splošne akte občine, Vinski Vrh pri Šmarju, Zastranje in Zadrže; – sprejema proračun in zaključni račun občine, – Krajevna skupnost Šentvid pri Grobelnem, s sedežem – načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte, Šentvid 30, ki obsega naselja: Bodrišna vas, Bodrež, Gornja – izdeluje obrambne dokumente, vas, Grobelno–Del, Lipovec, Platinovec, Rakovec, Spodnja – sprejema programe razvoja občine. Ponkvica, Spodnje Selce, Šentvid pri Grobelnem in Završe pri 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: Grobelnem; – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- – Krajevna skupnost Tinsko, s sedežem Spodnje Tin- ženjem, sko 6, ki obsega naselji: Spodnje Tinsko in Zgornje Tinsko; – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, – Krajevna skupnost Zibika, s sedežem Zibika 5a, ki – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in obsega naselja: Bezgovica, Orehovec, Pustike, Vršna vas, premičnin, Strtenica, Škofija, Zibika in Zibiška vas. – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vre- dnost svojega premoženja. 3. člen 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: Občina Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: občina) – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja zadeve – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz razvoj gospodarstva v občini, državne pristojnosti. – pospešuje gospodarski razvoj, – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov 4. člen in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreše- Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, vanju gospodarskih problemov, so občani. – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih ob- gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. čine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove- svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: v skladu s tem statutom. – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objek- Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tov, tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- gram občine, mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih občine, nepremičnin na območju občine. – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, 5. člen – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje poso- državo. jil za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike ob- Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- čanov. voljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen ustanavlja zve- 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: ze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe – zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna služb v skladu z zakonom, podjetja. – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne – gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja sku- 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdra- pnih interesov združujejo v združenja. vstveno dejavnost tako, da: – ustanovi vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod ter 6. člen zagotavlja pogoje za njuno delovanje, Občina Šmarje pri Jelšah ima svoj grb, zastavo in praznik, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sred- katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. stva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem omogoča izvajanje nadstandardnih programov, krogu na zgornji polovici napis: Občina Šmarje pri Jelšah, v no- – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdra- tranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; vstvenim zavodom, Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija in – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V sredini žiga dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- župan s svojim aktom. membno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih pre- Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim bivalcev. občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagra- 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega de v skladu s posebnim odlokom. varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogro- žene, invalide in ostarele tako, da: – spremlja stanje na tem področju, II. NALOGE OBČINE – pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, 7. člen – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega po- drugimi pristojnimi organi in institucijami. mena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejav- zlasti pa: nost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: Stran 7610 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kul- III. ORGANI OBČINE turno dediščino na svojem območju, – določa občinski program športa in kulture, 1. Skupne določbe – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, 10. člen – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti Organi občine so: občine. – občinski svet, 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred – župan in hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge – nadzorni odbor občine. dejavnosti varstva okolja tako, da: Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi ki v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve, z in drugimi predpisi s področja varstva okolja, predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pri- referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. stojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagota- in naloge določa zakon. vlja varstvo okolja, Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma čla- – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obve- nov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem šča o ugotovljenih nepravilnostih, statutom. – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: funkcionarji. – lokalne javne ceste in druge javne poti, – površine za pešce in kolesarje, 11. člen – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz ob- površine ter činske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, – ureja promet v občini. opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v prime- oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in ru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in administrativna opravila za občinske organe. normativi: Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja – organizira reševalno pomoč v požarih, in nadzoruje pa jo župan. – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, 12. člen – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in iz- Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko vajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi nesrečami, organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je in drugih naravnih nesreč, sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih navzočih članov. – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, 13. člen – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni Delo organov občine je javno. varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o 12. Ureja javni red v občini tako, da: delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem – sprejema ustrezne splošne akte, splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstav- – določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se nikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih kršijo predpisi občine, organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, za odločanje občinskih organov in s posredovanjem informacij – organizira občinsko redarstvo, javnega značaja na svetovni splet, skladno z zakonom, ki ureja – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občin- dostop do informacij javnega značaja. skih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje Splošni akti občine se objavijo v Uradnem listu Republike pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, Slovenije. – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, ra- zloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, 8. člen pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, do- V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja kumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z za- tudi naloge, ki se nanašajo na: konom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma – ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predku- druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma pnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut za potrebe občine, in poslovnik občinskega sveta. – določanje namembnosti prostora, Občina zagotavlja posredovanje informacij javnega zna- – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogo- čaja v skladu z zakonom. jev za njihovo uporabo, – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, 2. Občinski svet – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, 14. člen – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. 9. člen Občinski svet šteje devetnajst članov. Občina v skladu z zakonom opravlja statistične, evidenč- Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat čla- ne in analitične naloge za svoje potrebe. nov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje članov občinskega sveta in traja do prve seje novoizvoljenega nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. občinskega sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7611

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je po- – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta trjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. statut. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta; če je za izvolitev 17. člen župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- po drugem krogu volitev. klicno. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi neha tudi članstvo v vseh občinskih organih. funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon. Člana občinskega sveta, ki sta imenovana za podžu- 15. člen pana, opravljata funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega pre- in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem nehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem v skladu z zakonom. času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v 18. člen skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. Občinski svet predstavlja, sklicuje in njegove seje vodi župan, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje 16. člen sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge občinskega sveta. splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo občine, vodi najstarejši član občinskega sveta. – sprejema občinski proračun, rebalans proračuna in Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- zaključni račun, bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede – sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem po- na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati dročju občinske uprave na predlog župana, najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- podlagi posamičnega pisnega pooblastila župana. navlja skupne organe občinske uprave in skupne organe za Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva podjetjih, najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v – nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske upra- petnajstih dneh po tem, ko je bila dana pisna zahteva za sklic ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni – potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotavlja po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, sveta, ki so zahtevo dali, pri čemer so župan in občinska upra- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- va dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. Zahtevi zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. nega odbora, Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni skega sveta, red pa lahko dopolni še z novimi točkami. – določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo za- časno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha 19. člen mandat, pa župan ne določi podžupana, ki bo začasno opra- Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega vljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. če s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, 20. člen – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, Občinski svet dela in odloča na sejah. – razpisuje referendum, Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino pla- Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu čila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter merila svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, razen proračuna, zaključnega računa proračuna in drugih ki jih imenuje občinski svet, aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja jih sprejme občinski svet na predlog župana. lokalnih javnih služb, Župan mora predloge komisij in odborov občinskega – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je – imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in določeno v poslovniku občinskega sveta. vzgojo v cestnem prometu, člane sveta občine za varstvo O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov in delovnih začetku seje. teles občine, ustanovljenih na podlagi zakona, Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi člani sveta. program varstva pred požari, Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo žu- – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi panu, podžupanoma, članom občinskega sveta in direktorju in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti pred požari, javna občila. – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki nesrečami ter določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske javna služba, uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in od- Stran 7612 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije govarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se Stalna delovna telesa občinskega sveta so: obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma nji- – odbor za gospodarstvo, hovega področja dela. Gradivo za sejo se objavi na spletni – odbor za kmetijstvo, strani občine. – odbor za komunalno dejavnost, urejanje prostora in varstvo okolja, 21. člen – odbor za družbene dejavnosti in finance, Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča – odbor za šport, večina njegovih članov. – komisija za vloge in pritožbe, Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih – statutarno-pravna komisija. glasov navzočih članov. Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali sveta in delovno področje ter naloge se določita z odlokom. če tako sklene občinski svet. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število organov in druga vprašanja delovanja občinskega sveta se članov, imenuje člane in predsednika. določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotre- tjinsko večino navzočih članov. 26. člen Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed uprava. svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Župan, direktor občinske uprave oziroma pristojni javni Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna uslužbenec občinske uprave o izvrševanju odločitev občin- vprašanja, volitve in imenovanja. skega sveta poročajo občinskemu svetu na sejah občinskega Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- sveta. činskega sveta kot predsednik. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. 22. člen Razlogi in postopek predčasnega prenehanja mandata 27. člen svetniku in potrditev mandata nadomestnega svetnika so Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega določeni z zakonom. delovnega področja v skladu s področnim odlokom in poslov- nikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti ob- činskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Odbori in komisije občinskega sveta Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo 23. člen občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, vo- na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine litve in imenovanja. določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odbo- rov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo 28. člen in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta Občinski svet razrešuje funkcionarje in člane drugih or- določa odlok. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega ganov, ki jih voli ali imenuje na podlagi zakona, statuta občine telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove in tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za naloge. izvolitev ali imenovanje. Postopek za razrešitev se začne na predlog predla- 24. člen gatelja, ki je določen z zakonom, statutom občine in tem Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poslovnikom. ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- članov. skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. opravlja zlasti naslednje naloge: Za odstop člana delovnega telesa se smiselno upora- – zbira predloge za kandidate za člane delovnih teles bljajo določbe tega statuta in poslovnika občinskega sveta, ki občinskega sveta, določa liste kandidatov za člane delovnih opredeljuje odstop člana občinskega sveta. teles in jih predlaga v sprejem občinskemu svetu, – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi 3. Župan s plačami in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki 29. člen urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, Mandatna doba župana traja štiri leta. – daje predloge za imenovanje vodstvenih delavcev v Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na skladih, zavodih in javnih podjetjih, če jih v skladu z akti o svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi ustanovitvi imenuje občinski svet, oziroma daje predloge o poročila občinske volilne komisije o izidu glasovanja o izvo- mnenjih in soglasjih za njihovo imenovanje, litvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta za po- ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da delitev nagrad in priznanj, takih pritožb ni bilo. – izvaja izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja predloge sklepov za občinski svet, 30. člen – opravlja naloge s področja ugotavljanja nezdružljivosti Župan predstavlja in zastopa občino. opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, Poleg tega župan predvsem: – opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kadrovske – občinskemu svetu v sprejem predlaga proračun obči- zadeve in so v pristojnosti občinskega sveta. ne, rebalans proračuna in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, 25. člen – izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega pro- kot svoja delovna telesa. računa, Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7613

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih od- Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, Ašker- ločitev občinskega sveta, čev trg 12, Šmarje pri Jelšah. Nadzorni odbor za seje upora- – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja blja prostore občine. ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine, ali predpis občine ne določa drugače, katerega obliko določa ta statut. – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, 37. člen – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- Nadzorni odbor samostojno sprejme letni program nad- čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, zora. določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je o imenovanju javnih uslužbencev v nazive oziroma sklenitvi tak nadzor določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in pooblašča odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program nadzo- direktorja občinske uprave za te naloge, ra, mora najprej dopolniti ali spremeniti letni program nadzora. – imenuje in razrešuje podžupana, direktorja občinske Dopolnitev in sprememba letnega programa nadzora morata uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih biti obrazložena. organizacijskih enot in predstojnike organov skupne občinske Letni program nadzora, njegove dopolnitve in spremem- uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, be se objavijo na svetovnem spletu, skladno z zakonom, ki – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov ureja dostop do informacij javnega značaja. skupne občinske uprave, – sprejema sklepe o razgrnitvi prostorskih izvedbenih 38. člen aktov, Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru odgo- – opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta vorno osebo uporabnika proračuna. statut. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru omogočiti vpogled v vso potrebno 31. člen dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na podro- ugotovitve in dajati pojasnila. čju zaščite in reševanja. 39. člen 32. člen Član nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali med V primeru razmer, v katerih bi lahko bila v večjem obse- njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da gu ogrožena življenje in premoženje občanov, pa se občinski bi do njega prišlo, mora ravnati skladno z zakonom, ki ureja svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme zača- integriteto in preprečevanje korupcije. sne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu Izločitev člana nadzornega odbora zaradi dvoma o nje- svetu takoj, ko se ta lahko sestane. govi nepristranskosti, nasprotja interesov ali možnosti, da bi 33. člen do njega prišlo, lahko zahteva tudi nadzorovana oseba ali član nadzornega odbora. Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina naj- več dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega 40. člen sveta imenuje in razrešuje župan. Delo nadzornega odbora je javno. 34. člen Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, nosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je občine. pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa jo on pooblasti. kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posame- 41. člen znih zadev iz svoje pristojnosti. Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega 4. Nadzorni odbor odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki 35. člen pomaga pri pripravi gradiv za sejo ter pisanju in odpravi za- Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbo- pisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gra- ra imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh diva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti naj- opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela manj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno- nadzornega odbora. -računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane Strokovno pomoč lahko nadzornemu odboru nudijo javni nadzornega odbora občine občinskemu svetu predlaga komi- uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnja- sija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokov- Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugi- ne naloge nadzora lahko izvid in mnenje da izvedenec, ki ga mi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon. na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

36. člen 42. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na navzoča večina članov. podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzor- Člani nadzornega odbora predsednika izvolijo izmed nega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. članov nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. 43. člen Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ga glasov navzočih članov. sprejme občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom Stran 7614 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko 52. člen pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo O izločitvi uradne osebe v občinski upravi odloča direktor določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. občinske uprave. O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan. O izločitvi župana odloča občinski svet. 44. člen Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni 6. Drugi organi občine odbor s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov. 53. člen Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in se Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. delovnih teles, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih 5. Občinska uprava javne uprave, določi občinski svet oziroma župan na podlagi 45. člen zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posa- meznega organa ali delovnega telesa. Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. 54. člen Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki župan. izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih 46. člen sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z delo odgovorni županu. drugo občino ali drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog IV. OŽJI DELI OBČINE županov sprejmejo občinski sveti občin. 55. člen 47. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov O pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ter o njihovih pravnih koristih se odloča v upravnih zadevah v ustanovljene krajevne skupnosti. upravnem postopku. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkci- Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz onalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in prav- lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. nem smislu. O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor ob- posamezne primere z zakonom drugače določeno. čanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost za ljudsko iniciativo. zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji 48. člen prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja volivcev se Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko občinski svet po izpeljanem postopku, določenim s posebnim vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb odlokom. občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odloča- nje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v 56. člen postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih za- v upravnih zadevah. dev v občini, in sicer: Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom programov občine na področju javne infrastrukture na svojem drugače določeno. območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sode- 49. člen lujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za do- – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo sledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in in zaščiti virov pitne vode, pri pridobivanju soglasij lastnikov drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja upravno zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, poslovanje v skladu z uredbo vlade. – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunal- nih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, 50. člen – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocve- O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko tličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje tem sodelujejo, teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opra- – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prome- vljen strokovni izpit iz upravnega postopka. tna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), 51. člen – predlagajo programe javnih del, O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje dopusten upravni spor. njihove skupnosti, O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu odloča državni organ, določen z zakonom. občine, Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7615

– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- Svet krajevne skupnosti dela in sprejema svoje odločitve bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino oprede- varstva okolja, ljenih glasov navzočih članov. – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne prireditev, skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati. – skupaj z občino skrbijo za požarno varnost na svojem Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj območju, štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zah- obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in teva župan ali najmanj polovica članov sveta. sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja. Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno upo- rablja poslovnik občinskega sveta. 57. člen Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti obči- 61. člen ne, ki so nanje prenesene s področnimi odloki. Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: 58. člen – sprejema finančne in delovne načrte, Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem sta- nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo tutom. ter oblikuje svoja stališča in mnenja, Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih prometu v svojem imenu in za svoj račun. splošnih aktov občine, Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in vsem svojim premoženjem in s sredstvi, s katerimi razpo- gospodarjenju s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje ali laga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti uporabo. subsidiarno. Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere 59. člen so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava, in jih ne Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način določeno. izvolitve članov sveta določa zakon. Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic Sveti krajevnih skupnosti štejejo od pet do petnajst čla- in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe nov, in sicer: tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. – svet Krajevne skupnosti Dol–Spodnje Mestinje: pet Odločitve sveta krajevne skupnosti o gospodarjenju z članov, nepremičnim premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje – svet Krajevne skupnosti Kristan Vrh: devet članov, soglasje občinski svet. – svet Krajevne skupnosti Lemberg: pet članov, – svet Krajevne skupnosti Mestinje: sedem članov, 62. člen – svet Krajevne skupnosti Sladka Gora: sedem članov, Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog – svet Krajevne skupnosti Sveti Štefan: sedem članov, ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan – svet Krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah: petnajst oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj članov, posvetovalni organ. – svet Krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem: trinajst članov, 63. člen – svet Krajevne skupnosti Tinsko: pet članov, – svet Krajevne skupnosti Zibika: devet članov. Krajevna skupnost mora s premoženjem, ki ji je dano v Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in upravljanje ali uporabo, ravnati kot dober gospodar skladno konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. z zakonom, ki ureja ravnanje s premoženjem samoupravnih Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti z lokalnih skupnosti. drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha zakon. pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti Volilne enote za volitve v svete krajevnih skupnosti do- na občino. loči občinski svet z odlokom. 64. člen Funkcija člana sveta je častna. Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon. 60. člen Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najka- sneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici PRI ODLOČANJU V OBČINI njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sve- ta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje 65. člen občinskega sveta. Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. sebe izvolijo člani sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in pred- 1. Zbor občanov stavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne 66. člen skupnosti. Občani na zboru občanov: Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v naloge, ki mu jih določi predsednik. zvezi s tem in oblikujejo mnenja, Stran 7616 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in 2. Referendum o splošnem aktu občine povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, 70. člen – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski območij, svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo membah območij naselij, imen naselij in imen ulic, občinski davki in druge dajatve. – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega – dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in va- občinskega sveta. rovanja življenjskega okolja, Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč od- zakon ali statut občine. padkov in nevarnih stvari, – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča in odločajo 71. člen o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem sta- Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali tutom ali odlokom občine in o zadevah, za katere tako sklene član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- občinski svet ali župan. jemu splošnega akta občine. Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primer- župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu nem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

67. člen 72. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali Referendum se opravi kot naknadni referendum, na ka- več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. terem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na po- ali njegove posamezne določbe. budo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov objavo izida referenduma. v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- volivcev v tej skupnosti. be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošte- Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati vanju volje volivcev ne spremeni. pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum mezne določbe, občinski svet, ki je splošni akt, o katerem rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Žu- je bil izveden referendum, sprejel, zavezuje do konca nje- pan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve govega mandata. ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na 73. člen seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- 68. člen ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis refe- Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev zahteve. predlog dnevnega reda. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis refe- Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običa- renduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali jen način. svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci 69. člen na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni pod- priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. župan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predlo- predloži županu. ge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z za- sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje konom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno ne- Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor skladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma volivcev je glasovalo za njegove odločitve in vodi zapisnik o obvesti pobudnika in občinski svet. odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občin- Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz ske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- običajen način objavi. kusi upravno sodišče. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7617

74. člen delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel, pod Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina. osebnim podpisovanjem. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisova- 5. Ljudska iniciativa njem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referendu- ma, in rok za zbiranje podpisov. 80. člen Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno organov. število volivcev. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo do- 75. člen ločbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po o splošnem aktu občine. sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej odstavkom prejšnjega člena. pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petin- zahteve. štirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma od dne pravilno vložene zahteve. njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referen- dumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendu- 81. člen mu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odlo- in dan glasovanja. čanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

76. člen 82. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki Premoženje občine je finančno in stvarno premoženje. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Ravnanje s premoženjem občine je mogoče na način Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje in pod pogoji, določenimi z zakonom ali drugim predpisom. večina volivcev, ki so glasovali. 83. člen 77. člen Financiranje občine, sestava proračuna in finančnega Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo načrta, priprava proračuna in finančnega načrta, sprejemanje lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilne- in izvrševanje proračuna, ravnanje z občinskim premože- ga odbora odloča občinska volilna komisija. njem, zadolževanje, upravljanje z dolgovi, poroštva in zadol- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih ževanje občine, računovodstvo, zaključni račun proračuna in izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo re- proračunski nadzor so urejeni z določbami zakona, ki ureja ferendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem področje javnih financ, zakona, ki ureja izvrševanje proraču- statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno na Republike Slovenije za posamezno leto, zakona, ki ureja vprašanje drugače urejeno. stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupno- Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občin- sti, zakona s področja financiranja občin in z določbami drugih ska volilna komisija občinskemu svetu in ga objavi na način, ki zakonskih in podzakonskih predpisov. je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

3. Svetovalni referendum VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 78. člen 1. Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vpra- Splošni akti občine šanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. 84. člen Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sve- Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami ta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zave- in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni zuje občinskih organov. račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet 4. Drugi referendumi sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslov- 79. člen nik občinskega sveta. Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. 85. člen Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občin- določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja refe- ski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega rendum, ni drugače določeno. sveta. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v za sprejem odloka. Stran 7618 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

86. člen 2693. Poslovnik Občinskega sveta Občine Šmarje S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko pri Jelšah večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov Na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah občinskega sveta. (Uradni list RS, št. 35/10 in 59/15) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 18. redni seji dne 27. 9. 2017 sprejel 87. člen Z odlokom občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način P O S L O V N I K njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristoj- nosti, kadar je tako določeno z zakonom. I. SPLOŠNE DOLOČBE 88. člen 1. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo sploš­ ni pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah. Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občin- skega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja 89. člen pravic in dolžnosti članov in članic občinskega sveta (v S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali nadaljevanju: člani). odloka v procesu njunega izvrševanja. 2. člen 90. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov ter sve- organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali tov krajevnih skupnosti. Način dela delovnih teles se lahko odloka. v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 91. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni 3. člen v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. jeziku. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 4. člen Splošni del proračuna se objavi v Uradnem listu Repu- Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. blike Slovenije, posebni del proračuna in načrt razvojnih pro- Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo gramov se objavita na spletni strani Občine Šmarje pri Jelšah. razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim 2. Posamični akti občine predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne 92. člen ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, Posamični akti občine so odločbe in sklepi. vojaška ali uradna tajnost. S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – občina od- Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve loča o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta državne pristojnosti. poslovnik.

93. člen 5. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih občinske uprave v upravnem postopku, na drugi stopnji od- sejah. loča župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. določeno. Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih za- ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. devah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika ki ga določi zakon. v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih or- Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in ganov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. drugih svečanih priložnostih.

6. člen VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem 94. člen besedilu župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu predsednik) delovnega Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut telesa. Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10 in 59/15).

95. člen 7. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom listu Republike Slovenije. občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob- činskega organa “OBČINSKI SVET”. Št. 0321-0004/2017-7 Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih Šmarje pri Jelšah, dne 27. septembra 2017 in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna Župan telesa sveta. Občine Šmarje pri Jelšah Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor Stanislav Šket l.r. občinske uprave. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7619

II. KONSTITUIRANJE SVETA 12. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nasto- 8. člen pijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot telesih sveta. 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Članom sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha član- Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kan- stvo v vseh občinskih organih. didatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 13. člen 9. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih čla- Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: nov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot 1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje 2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih svet in volitev župana ter pripraviti predloge za imenovanje novih članov. 3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta 4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA svetnikov 5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah 1. Splošne določbe kandidatov za župana 14. člen 6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zako- nom, statutom občine in tem poslovnikom. O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in ne odloča. in sodelovati pri delu sveta in njegovih delovnih teles, kate- 10. člen rih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član vendar brez pravice glasovanja. sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega Član sveta ima pravico: svetnika določi svet. – predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane župana; komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet gla- – predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove suje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, o pristojnosti; predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) svet ne odloča. teh predlogov; Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o lovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali pred- in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob- stavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov čina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje za člane. predstavnike. Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne na- in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o rave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali pred- tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti stavnikov kandidatur. sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu. 11. člen Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim komisije po tem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o aktom sveta do plačila za nepoklicno opravljanje funkcije izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kan- občinskega funkcionarja. didatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, 15. člen o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glaso- z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le vati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odlo- pravice, ki gredo posameznemu svetniku. čitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. 2. Vprašanja in pobude članov sveta Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije po- 16. člen sebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občin- predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Če je za skih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme voriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba tudi za člana sveta. odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. Stran 7620 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo na podlagi uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ure- ustave in zakona določa statut občine. ditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. V. SEJE SVETA 17. člen Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna 21. člen točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Svet dela in odloča na sejah. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in posta- Seje sveta sklicuje župan v skladu z določbami statuta vljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V naspro- občine in poslovnika občinskega sveta. tnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in pan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 mi- nute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. 22. člen Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda tistemu, na katerega je naslovljeno. se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obve- sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podla- zno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo lahko pošlje tudi kasneje ali posreduje na mizo, če je vsebina nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda, Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so pa ga ni bilo mogoče posredovati že z vabilom za sejo. bila oddana do začetka seje, in na ustna vprašanja, dana ob Vabilo na sejo sveta se pošlje županu, podžupanoma, obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgo- direktorju občinske uprave in predsednikom svetov krajevnih vor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma skupnosti. proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti njun namestnik odgovori na naslednji seji. v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči preje- Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun name- mnik, pa lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem stnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. Vabilo se objavi na pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, spletni strani občine. za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti po- sredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi 23. člen naslednji redni seji. Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odloča- nje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. 18. člen Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog de- Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vpra- lovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na šanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če lastno pobudo. tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odlo- uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. ča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni odsotnosti s sej sveta in delovnih teles predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predla- gatelj sejo tudi vodi. 19. člen Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vroče- Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih no članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje teles, katerih član je. v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi na spletni Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, strani občine. katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti ob- Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta činsko upravo ali predsednika delovnega telesa najpozneje do skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem sezna- začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more njeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru obvestiti občinske uprave oziroma predsednika delovnega se lahko dnevni red seje predlaga na seji, na nje pa se lahko telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti svetnikom predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom takoj, ko je to mogoče. dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemelje- nost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pri- seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu pada plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v s tem poslovnikom. katerem je bila ta seja. Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov 24. člen ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, Dopisno sejo sveta skliče župan za odločanje o manj lahko predsednik delovnega telesa svetu predlaga njegovo zahtevnih vprašanjih, ki zahtevajo takojšnjo odločitev, ali v razrešitev. primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o splošnih aktih občine. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA Vabilo za dopisno sejo sveta s predlogom sklepa in gradivom se posreduje županu in svetnikom po elektronski 20. člen pošti, hkrati pa se svetnike o poteku dopisne seje obvesti Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru telefonsko. Vabilo mora vsebovati rok trajanja dopisne seje, ki pravic in dolžnosti občine. ne sme biti krajši od 24 ur, z navedbo datuma in ure, do katere Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7621 bo trajala seja. V času trajanja dopisne seje je predlagatelj če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani oziroma pripravljavec gradiva dolžan svetniku odgovoriti na iz prostora. morebitna vprašanja, ki jih mora svetnik posredovati do roka, Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za določenega v vabilu za dopisno sejo. javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z svetnikom, od katerih je osebno vročitev potrdila potrebna zakonom niso informacije javnega značaja, ali če vsebujejo večina svetnikov. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali svetniki, ki so glasovali. Na dopisni seji se ne razpravlja in splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno ni mogoče vlagati amandmajev, dodatnih sklepov ali drugih pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali dopolnil k predlogom aktov. uradna tajnost. Glasovanje se opravi po elektronski pošti ali telefonsko, Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako če svetnik nima dostopa do elektronske pošte, do konca traja- točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, nja dopisne seje. Svetnik glasuje tako, da se izreče za ali proti odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov predlogu sklepa. Predlog sklepa je sprejet, če so izpolnjeni sveta navzoč na seji. pogoji iz 44. in 45. člena tega poslovnika. Če dopisna seja ni sklepčna ali predlog sklepa ni sprejet, 2. Potek seje za odločanje o tem predlogu sklepa ni mogoče ponovno skli- cati dopisne seje, lahko pa se ga uvrsti na dnevni red redne 29. člen ali izredne seje sveta. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more 25. člen udeležiti. Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predse- dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske dujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. uprave. Na začetku seje lahko predsedujoči da pojasnila v zvezi Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede z delom na seji in drugimi vprašanji. na dnevni red seje, potrebna. 30. člen 26. člen Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. zapisnika prejšnje seje. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni prejšnje seje odloči svet. s tem poslovnikom. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripra- bile dane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spreme- vljeni za drugo obravnavo. njen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo 31. člen zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h kate- Svet na začetku seje določi dnevni red. rim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlo- ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. gih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih pre- 27. člen dlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Kadar predlaga besedilu: predsedujoči). umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- o tem razpravlja in glasuje. joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje razpravlja in glasuje. zahtevali. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje 28. člen predlog dnevnega reda v celoti. Seje sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in 32. člen predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in sprejetem vrstnem redu. občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je prilo- Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave po- ženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo sameznih točk dnevnega reda. na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Občan, ki se želi udeležiti seje, se mora predhodno pisno 33. člen najaviti, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko članom sveta za to sejo, nima pa pravice razpravljati na seji. da župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v pro- kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazlo- storu, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da žitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovni- lahko spremlja delo sveta in pri tem dela ne moti. Prostor kom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. dolžan dati dopolnilno obrazložitev. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega poo- obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, blaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje Stran 7622 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delov- Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po nega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko odredi odmor ali se seja prekine in nadaljuje drugič. lahko trajata največ po deset minut. Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor 38. člen so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lah- Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezni ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi ne več kot petnajst minut. preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpra- Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča vljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napo- sejo. vedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. 3. Vzdrževanje reda na seji Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, pred- sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave 39. člen lahko trajajo le po tri minute. Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. 34. člen Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med go- Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnev- vorom. Govornika lahko na red opomni ali mu seže v besedo nem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči le predsedujoči. pozval. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali preko- 40. člen rači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z naslednje ukrepe: razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- – opomin, vzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči – odvzem besede, svet brez razprave. – odstranitev s seje ali z dela seje. Enake ukrepe lahko predsedujoči izreče tudi v primeru 35. člen nepooblaščenega avdio-video snemanja seje. Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo 41. člen zahteva. Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni Nato da predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči način krši red na seji. svet o tem vprašanju brez razprave. Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je pov- na tej seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe zročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da tega poslovnika. predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu bese- kot pet minut. de krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep 36. člen odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpra- v katerem je seja. vi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali 42. člen stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz nadaljuje po predložitvi teh predlogov. poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaklju- potek seje. čeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, odstranijo vsi poslušalci. kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni 43. člen več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem tele- Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda su in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta na seji sveta, jo prekine. prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 4. Odločanje

37. člen 44. člen Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po po- Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot lovici točk dnevnega reda. polovica vseh članov sveta. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru ozi- ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil roma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgo- ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. vorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska traja največ trideset minut, pred oziroma v okviru posamezne večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj točke pa se ga lahko odredi največ dvakrat. dve tretjini vseh članov sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7623

45. člen Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih čla- glasovalno skrinjico. nov sveta, če ni z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določeno drugače. 51. člen Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- 46. člen vanja. Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Ugotovitev izida glasovanja obsega: S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene – število razdeljenih glasovnic, pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. – število oddanih glasovnic, Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali član sveta. – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, 47. člen – število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“ oziroma Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posa- katerem se odloča. mezni kandidat, Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano ve- poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru čino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ pa, kateri kandidat je imenovan. dve minuti. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugoto- ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. vi in objavi izid glasovanja. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 48. člen Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA“ ali 52. člen “PROTI“ sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. ponovljeno. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na pre- dlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, 49. člen ali na predlog predsedujočega. Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- skim izjavljanjem. 53. člen Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na Določbe tega poslovnika, ki določajo določen delež po- predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov trebnih glasov za sprejem odločitve ali določen delež članov sveta. sveta za sklepčnost seje, se uporabljajo tako, da se v primeru, Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abece- če delež ne predstavlja celega števila, upošteva prvo nasle- dnem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da dnje celo število. glasno izjavi “ZA“ ali “PROTI“. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da 5. Zapisnik seje sveta se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del 54. člen zapisnika seje. O vsaki seji sveta se piše zapisnik. 50. člen Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o Tajno se glasuje z glasovnicami. posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku Tajno glasovanje vodi in izide ugotavlja komisija za man- je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predlo- datna vprašanja, volitve in imenovanja. Administrativno-teh- nična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor ženo oziroma obravnavano na seji. občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. članov sveta. Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo za- Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja pisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopi- svet. snih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe Pred začetkom glasovanja predsedujoči določi čas gla- na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pri- sovanja. pombe sprejete, se v zapisnik zapišejo ustrezne spremembe. Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost uslužbenec, ki je vodil zapisnik. glasovanja. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasov- za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred nice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“. 55. člen Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram). imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in dru- prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži gim gradivom s seje. zaporedna številka pred priimkom in imenom kandidata, za Član sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magneto- kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba gram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob imenovati. navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. Stran 7624 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s član- ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, stvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri upravi. poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu 63. člen javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine 56. člen članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pri- Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi pravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svet na podlagi zakona s posebnim aktom. do prve naslednje seje sveta. Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot 64. člen trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. občinske uprave. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določijo njihova sestava in naloge. 57. člen Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, 65. člen ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave o sveta ali na zahtevo župana. vpogledu odloči župan v skladu z zakonom in aktom sveta. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa tako, da ga dobijo najmanj tri dni 6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih za svet primerih. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno 58. člen sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njego- Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna vih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, telesa sveta zagotavlja občinska uprava. stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih Direktor občinske uprave določi javnega uslužbenca, ki članov. pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, Glasovanje v delovnem telesu je javno. potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. določeno posebno delovno mesto. 66. člen 7. Delovna telesa sveta Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in 59. člen drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja problematiko. imenuje svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira, in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. Naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in ime- VI. AKTI SVETA novanje določa poseben odlok. 1. Splošne določbe 60. člen Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot 67. člen svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svoje- Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in ga delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom statutom naslednje akte: o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in svetu – poslovnik o delu sveta, dajejo mnenja in predloge. – proračun in rebalans proračuna občine ter zaključni Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v spre- račun, jem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- čuna, zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere bene akte, je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet – odloke, na predlog župana. – odredbe, – pravilnike, 61. člen – navodila, Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s – sklepe. katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne opravi imenovanje. razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. 62. člen Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog ko- in statutom občine. misije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. 68. člen Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine, reba- Prvo sejo odbora skliče župan. lans proračuna in zaključni račun proračuna, odloke ter druge Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7625 splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, 74. člen da jih predlaga župan. V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o ra- Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko svetu zlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter predlagajo v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- temeljnih rešitvah predloga odloka. nosti, razen aktov iz prvega odstavka. Če svet meni, da odlok ni potreben, ali da predlog ni Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko od sveta primeren za nadaljnjo obravnavo, ga s sklepom zavrne. zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta. Odlok je v prvi obravnavi sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov sveta. 69. člen Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. dokumentarnega gradiva občinske uprave. 75. člen 70. člen Ko svet konča razpravo o predlogu odloka, glasuje o Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine sprejemu odloka v celoti. in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po javnosti z območja občine v pripravo splošnih aktov občine končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet. je potrebno predloge splošnih aktov objaviti na spletni strani Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih občine najpozneje 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, vsebinskih pripomb in bi bilo besedilo predloga odloka v drugi na kateri bo izvedena obravnava. obravnavi enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, Zainteresirani iz prejšnjega odstavka tega člena lahko lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na najkasneje v sedmih dneh od objave predlogov splošnih ak- isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka tov, ki se sprejemajo na eni seji, županu dajo pisne pripombe združita. in predloge na predlog splošnega akta. Predlagatelj predloga splošnega akta, ki se sprejema na eni seji, se na seji sveta pri 76. člen obravnavi predloga splošnega akta opredeli do pravočasno V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo nje- vloženih pripomb in predlogov. gove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z Zainteresirani iz prvega odstavka tega člena lahko na amandmaji. predlog splošnih aktov, ki se sprejemajo na dveh sejah, do Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam začetka seje, na kateri se opravi prva obravnava, županu dajo predlagatelj odloka, in amandmaje na amandmaje članov pisne pripombe in predloge. Predlagatelj predloga splošnega sveta k vsakemu predlogu odloka. akta, ki se sprejema na dveh sejah, se v gradivu za drugo Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki obravnavo predloga splošnega akta pisno opredeli do pravo- z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo časno vloženih pripomb in predlogov. sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu Pravočasno prispele pisne pripombe iz drugega in tretje- je predlagan amandma, ali na seji, na kateri lahko predlaga ga odstavka tega člena župan pošlje predlagatelju splošnega amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali predla- akta, če to ni župan. gatelj odloka. Za sodelovanje javnosti pri obravnavi proračuna občine, Župan lahko predlaga amandma na amandma članov rebalansa proračuna občine, sprememb proračuna občine in sveta na seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na zaključnega računa proračuna občine ter prostorskih aktov amandma mora vložiti pisno. in drugih planov razvoja občine se uporabljajo določila tega Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do kon- poslovnika, ki urejajo postopek sprejema teh aktov. ca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga Določila tega člena se ne uporabljajo pri pripravi splo- umakniti. šnih aktov za obravnavo na izredni seji in pri pripravi splošnih aktov, s katerimi se predlaga razširitev dnevnega reda seje. 77. člen Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se 2. Postopek za sprejem odloka zanje opredeli večina članov, ki glasujejo. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 71. člen Najprej se glasuje o predlagateljevem amandmaju, nato Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, pa po vrstnem redu, kot so bili amandmaji sprejeti. besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, 78. člen cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata po ki jih bo imelo sprejetje odloka. enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sve- Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem ta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu s tem poslovnikom. sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta (v nadaljnjem Svet sprejema zaključni račun proračuna občine v eni besedilu: predsedujoči). obravnavi brez javne razprave. O predlogih drugih splošnih aktov odloča svet na eni 72. člen obravnavi, če zakon ne določa drugače. Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. 79. člen Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odlo- Svet mora do prenehanja mandata svojih članov pra- ka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. viloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. 73. člen V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi Predsedujoči sveta pošlje predlog odloka članom sveta sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj devet dni sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan katere bo začel obravnavati znova in katerih ne bo obravna- predlog odloka. val. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. ne obravnava. Stran 7626 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

3. Hitri postopek za sprejem odlokov – predstavitev načrta razvojnih programov, – predstavitev načrta nabav in kadrovskega načrta. 80. člen Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne da posamezne dele proračuna predstavijo zaposleni v ob- nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po činski upravi. hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. 84. člen Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava Na seji sveta se opravi splošna razprava o predlogu pro- predloga odloka na isti seji. računa in sprejme sklep, da se da predlog proračuna zaradi Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na večje legitimnosti proračuna občine in vključitve občanov, seji vse do konca obravnave predloga odloka. njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti z območja Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- občine v pripravo proračuna v javno razpravo, ki mora trajati gatelj odloka. najmanj 15 dni. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga predlog proračuna tako, da se sklep župana o javni razpravi vsak predlagatelj odloka. in predlog proračuna objavi na spletni strani občine in zainte- Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po resiranim iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi dostop hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za do predloga proračuna v prostorih občine. prvo obravnavo predloga odloka. V sklepu župan določi način in rok za vlaganje pripomb Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za in predlogov k predlogu proračuna. posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 85. člen 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov Če svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, mora župan v roku sedmih dni predložiti svetu 81. člen nov predlog proračuna in sklicati sejo sveta. Na tej seji se Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, ponovno opravi splošna razprava brez predstavitve župana. da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih Župan uvodoma samo pojasni, v čem so bistvene spremembe aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: novega predloga glede na prvotno predlagani predlog. – manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, Če tudi po tej obravnavi svet ne sprejme sklepa, da se – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih da predlog proračuna v javno obravnavo, župan skupaj s posameznih določb v skladu z zakonom, stališči, ki jih je sprejel svet, posreduje predlog proračuna v – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, javno razpravo. drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, 86. člen – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami Sklep o tem, da je predlog proračuna v javni razpravi, se ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. objavi na krajevno običajen način. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji in amand- 87. člen maji na amandmaje se lahko vlagajo na seji vse do konca obravnave odloka. V času javne razprave predlog proračuna obravnavajo Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predla- delovna telesa sveta, sveti krajevnih skupnosti in zainteresi- ga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega rana javnost. člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. Pripombe in predloge se posredujejo županu. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. Pripombe in predloge lahko županu posredujejo tudi posamezniki. 82. člen 88. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti obja- vljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati Najkasneje v petnajstih dneh po poteku roka za javno petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. razpravo župan pripravi predlog proračuna občine za drugo V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi obravnavo in ga z gradivom posreduje vsem članom sveta drugi akti, za katere tako določi svet. skupaj z vabilom za sejo, na kateri bo svet obravnaval predlog proračuna. Člani sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki 5. Postopek sprejemanja proračuna najkasneje tri dni pred sejo sveta.

83. člen 89. člen Predlog proračuna občine župan predloži svetu najka- V uvodni obrazložitvi predloga proračuna za drugo sneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Držav- obravnavo župan pojasni, katere pripombe iz javne razprave nemu zboru. je prejel, pojasni, katere je vključil v predlog proračuna za Župan pošlje članom sveta z gradivom predlog proraču- drugo obravnavo in katerih ni upošteval, ter utemeljitve, zakaj na občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, in vabilo jih ni upošteval. za sejo, na kateri bo svet opravil splošno razpravo o predlogu Župan pojasni, katere amandmaje je prejel in katere je proračuna občine. možno upoštevati. Na seji sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje. Predstavitev občinskega proračuna obsega: Po obrazložitvi župana lahko predlagatelji umaknejo svoj – temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za amandma. pripravo predloga proračuna, Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede raz- – opis načrtovanih politik občine, prava po amandmajih. – oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terja- Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega tev in naložb ter računa financiranja, ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno, – okvirni predlog obsega finančnega načrta posamezne- iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kaj ga neposrednega uporabnika, se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagoto- Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7627 vilo proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz 7. Postopek za sprejem obvezne razlage razprave in odločanja. Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, 95. člen nato pa o amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji, po Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko da zahtevo vrstnem redu vložitve. za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, ozna- 90. člen čitev določbe s številko člena in razloge za obvezno razlago. Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava sta- amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun tutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih občine. delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugo- in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva tovi, ali je proračun medsebojno usklajen glede prihodkov in utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži odhodkov in drugih obveznosti. svetu v postopek. Če je proračun usklajen, svet glasuje o proračunu kot Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s celoti. tem poslovnikom določen za sprejem odloka po skrajšanem Če župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v postopku. sredstva, ki jih mora občina zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih mora občina zagotoviti po 8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila sklenjenih pogodbah, sodnih in drugih odločbah, ali bi imeli sprejeti amandmaji škodljive posledice za izvajanje določe- 96. člen nih dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in pripravi predlog za uskladitev. nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obra- in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot zloži. nov splošni akt. Če predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta seji, župan določi rok, ko se bo seja nadaljevala. poslovnik določa za sprejem odloka po hitrem postopku. Svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je pre- dlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti. Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA

91. člen 97. člen Če proračun ni sprejet, svet določi rok, v katerem mora Volitve in imenovanje funkcionarjev oziroma članov župan predložiti nov predlog proračuna. organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje svet, se Nov predlog proračuna obravnava svet in o njem od- opravijo po določilih tega poslovnika. loča po določbah poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje sprejem odloka. izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno 92. člen glasovanje. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega 98. člen se nanaša, župan sprejme sklep o začasnem financiranju, ki Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se lahko traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka proračun občine, se začasno financiranje lahko na predlog pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financi- ranju obravnava svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje za hitri postopek za sprejem odloka. tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“. Kandidat je imenovan oziroma izvoljen, če je glasovala 93. člen večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, Župan lahko med letom predlaga rebalans in spremem- ki so glasovali. be proračuna občine. 99. člen O predlogu rebalansa in spremembah proračuna ni javne razprave. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče Rebalans in spremembe proračuna sprejema svet po od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se sprejem odloka. glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandida- 6. Postopek za sprejem prostorskih aktov tov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med 94. člen kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja pro- Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kan- storsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelo- didati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu vanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet prve črke njihovih priimkov. z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlo- pri prvem glasovanju. gom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski 100. člen akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne zno- drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, va z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma se ponovita kandidacijski postopek in postopek glasovanja iz prejšnjega odstavka. na podlagi novega predloga kandidatur. Stran 7628 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

1. Imenovanje članov delovnih teles sveta Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi 101. člen imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi li- Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji ste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlo- predlog kandidata za predsednika delovnega telesa in predlog gom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru kandidatov za člane delovnega telesa. občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se novega kandidata. na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na pre- katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. dlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do ime- Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se novanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi pošlje občinski volilni komisiji. na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za delovnega telesa. mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. 2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM 102. člen Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne do- 107. člen loči kateri od dveh podžupanov bo začasno opravljal funkcijo Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. župana, ali če je razrešen, svet izmed svojih članov imenuje Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana. uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imeno- medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih vanju. nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih razreševanje nastalih problemov. članov sveta. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predla- ga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem 3. Postopek za razrešitev redu, poročevalca izmed uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali dru- 103. člen gih aktov sodelovali. Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postop- ku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen 108. člen drugačen postopek. Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni Postopek za razrešitev se začne na predlog predlaga- seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podž- telja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje. Če upan, direktor občinske uprave ali drug pooblaščeni usluž- predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, benec občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. sejama in o izvrševanju sklepov sveta. Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je treba posebej kateri so navedeni razlogi za razrešitev. obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. 104. člen Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu pre- Predlog za razrešitev se posreduje komisiji za manda- dlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. tna vprašanja, volitve in imenovanja. Če predlog ne vsebuje Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, sveta. ga komisija vrne predlagatelju v dopolnitev. Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo v skladu z zakonom in statutom občine. obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, IX. JAVNOST DELA do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. 109. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. 105. člen Javnost dela se zagotavlja z javno objavo sklepov ob- Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme činskega sveta na spletni strani občine, obveščanjem javnosti odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o spre- O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim jetih odločitvah ter na druge načine, ki jih določata statut in poukom. ta poslovnik. Župan in direktor občinske uprave obveščata občane 4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles organov ter funkcionarjev občine sveta, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za 106. člen javnost. Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odlo- z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. čitev sveta in drugih organov občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 17. 10. 2017 / Stran 7629

110. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s rabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlo- predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo kov. delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in 113. člen dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu slovnika, poslovnik med sejo sveta razlaga predsedujoči. Če občinskih organov. se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do na- delovnih teles, ki so zaupne narave. slednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-­ konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. pravna komisija. Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU

111. člen XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je de- lovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov 114. člen in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik. Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Po- Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- slovnik Občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in list RS, št. 35/10). rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je treba, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. 115. člen O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA Št. 0321-0004/2017-8 POSLOVNIKA Šmarje pri Jelšah, dne 27. septembra 2017

112. člen Župan Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z Občine Šmarje pri Jelšah dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Stanislav Šket l.r. Stran 7630 / Št. 57 / 17. 10. 2017 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA

VLADA 2681. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje 7425 2682. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor 7457 2683. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj 7499

OBČINE DOBREPOLJE 2684. Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Dobrepolje – potrjeni čistopis 7530 IDRIJA 2685. Sklep o začetku priprave šestih sprememb in do- polnitev občinskega prostorskega načrta Občine Idrija SD OPN6 7535 JESENICE 2686. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Jesenice 7537 2687. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 7601 OSILNICA 2688. Odlok o rebalansu proračuna Občine Osilnica za leto 2017 7601 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2689. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načr- tu Dragotinci – Stramič 7602 2690. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo 7606 2691. Odlok o rebalansu proračuna Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2017 7607 ŠMARJE PRI JELŠAH 2692. Statut Občine Šmarje pri Jelšah 7608 2693. Poslovnik Občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah 7618

Uradni list RS – Razglasni del Razglasni del je objavljen v elektronski izdaji št. 57/17 na spletnem naslovu: www.uradni-list.si

VSEBINA Javni razpisi 2487 Evidence sindikatov 2488

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktorica Ksenija Mihovar Globokar • Založnik Uradni list Re­publike Slove­nije d.o.o. – direktor Matjaž Peterka • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2017 je 399 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub­like Slovenije je vračunan 9,5% DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po ­izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 22, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 200 18 32, ­telefaks (01) 425 01 99, uredništvo (01) 425 73 08, ­uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.urad­ni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@urad­ni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767