Po Sledeh Razdejanja Koroške Bele, 2017«

PO SLEDEH RAZDEJANJA KOROŠKE BELE

POGORELCI, Koroška Bela 1917 / Foto: iz osebnega arhiva Vlaste Vidic

Koroška Bela, 15. avgusta 1917. »Včeraj je bil pravi sodni dan posebno za prijazno, mično, lepo vas Koroško Belo na Gorenjskem. Italijanski letalci so ta prijazni, gosto obljudeni kraj izpremenili v pravo grobljo, dasi niso imeli tu čisto ničesar iskati.«

SLOVENEC, Štev. 186, letnik XLV

»Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017«

Avtorji besedil: Marija Palovšnik, Petra Alič, mag. Matjaž Ravbar, Franc Košir, dr. Marko Potočnik, mag. Katja Operčkal, mag. Tjaša Pristov, Janez Sterle, Marko Zupančič, Darja Jakopič Avtorja pesmi: Anton Triplat, Franci Tušar Avtorica spremne besede: Vera Pintar Lektoriranje: Marija Palovšnik, Polona Torkar Urednica: Petra Alič Naslovnica: Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice Oblikovanje: Petra Alič Tisk: Antus, d.o.o., Jesenice

Izdalo in založilo FARNO KULTURNO DRUŠTVO KOROŠKA BELA ob stoletnici bombardiranja Koroške Bele 14. avgusta 1917

Naklada 350 izvodov Katalog k razstavi »Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017« sofinancira Občina Jesenice. Brezplačna publikacija

Koroška Bela, avgust 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(497.4Koroška Bela)"1917"

PO sledeh razdejanja Koroške Bele / [avtorji besedil Marija Palovšnik ... [et al.] ; avtorja pesmi Anton Triplat, Franci Tušar ; avtorica spremne besede Vera Pintar]. - Koroška Bela : Farno kulturno društvo, 2017

ISBN 978-961-92180-1-3 1. Palovšnik, Marija

291153664

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

kraja, v katerem prebivajo, ki hoĉejo Koroško Kazalo UVODNIK Belo spet postaviti na zemljevid Slovenije, na mesto, ki ga je nekoĉ ţe imela, kot samostojna obĉina s svojo upravo in svojim ţupanom. Naša zahvala gre tudi vsem, ki ste z razumevanjem pristopili k projektu in ga Koroška Bela je danes vas z 2.000 prebivalci, UVODNIK ………………………………………………..…………….1 podprli tako finanĉno, kot z dobrimi deli in še vedno stisnjena pod vznoţje Belšĉice, med besedami in s tem, da ste pokazali zanimanje Ţive naj zgodovinski spomini……………………………….………..1 hribe Strana, Alniĉe in Malneţ, dobro vidna z in se boste dogodkov v okviru projekta tudi avtoceste Vrba-Hrušica. Ima bogato, a ţal še udeleţili. Dokazali smo in bomo, da s O razstavi »Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017«…………… 2 ne dovolj raziskano zgodovino. skupnimi moĉmi lahko premikamo gore. Nad to vasjo so se v dolgih stoletjih njenega obstoja veĉkrat zgrnili ĉrni oblaki, kar nam Stoletnica bombardiranja Koroške Bele priĉajo razni ohranjeni zgodovinski viri. Marija Palovšnik Razne nesreĉe, poţari, poplave, potresi, predsednica 14. avgusta 1917………………………………………….…………...3 posipanja…, so si sledile druga drugi, a Farnega kulturnega društva Koroška Bela prebivalci kljub naštetim tegobam v dolini K zgodovini ţupnije Koroška Bela, Spominski zapiski pod Belšĉico niso obupali in še danes 1914–1919………………………………………………………...…..9 vztrajajo.

Materi za god iz tujine!.…………………………………….………15 V ĉasu I. svetovne vojne je bila v takratni Avstro-Ogrski monarhiji to vas, ki ni bila na neposredni frontni ĉrti, je pa veliko pretrpela, saj so jo v avgustu 1917, iz še ne docela ˇ Častni občan Koroške Bele dr. Matko (Matevţ) Potočnik, šolnik in raziskanih razlogov, bombardirala italijanska ive naj zgodovinski spomini letala, ki so povzroĉila ogromno razdejanje. Z zgodovinar…………………………………………………………..15 Zgorelo je veliko hiš. Lahko reĉemo, da so naši predniki leta 1917 vedeli, kaj je to Uporabljeno gradivo za razstavo »Po sledeh razdejanja Koroške brezdomstvo, begunstvo, revšĉina in lakota. V Bele, 2017« in publikacijo………………………………...………...17 nekaj urah so bili ob vse premoţenje. Bolj kot bogastvo zgodovine je pomemben Ohranili so le gola ţivljenja in tisto, kar so odnos ĉloveka in naroda do nje. Slovenci v imeli na sebi. svoji zgodovini nismo bili gonilna sila za velikimi bojnimi pohodi, osvajanji in porazi. Dogodek je z leti šel v pozabo, za kar je bilo Nismo imeli svojih ter veliĉastnih kraljev in veĉ razlogov. Prebivalci so veliko cesarjev, in naše ozemlje tako ni polno prav

ohranjenega pisnega in fotografskega gradiva takih palaĉ. Vendar pa nas pogled v PRILOGA zaradi razmer v II. svetovni vojni poskrili po preteklost opominja, da smo Slovenci domovih, potem pa nanj pozabili ali pa se je mnogokrat morali braniti svoje ozemlje, Odslikave iz mozaika preteklosti v našem času, KOROŠKA BELA drugaĉe uniĉil. Glavni razlog pozabe pa je premoţenje in jezik kot osnovo svoje lastne 2017……………………………………………………………………..…………17 zagotovo nenaklonjenost povojnih oblasti do kulture, na primer v ĉasu kmeĉkih uporov, ohranjanja spomina na I. svetovno vojno. In marĉevske revolucije 1848, bojev Slovencev Koroška Bela ujeta v likovnih delih učencev...... 18 tako Blani o dogodku po 100 letih sploh še na soški fronti v prvi svetovni vojni, nimamo konkretnega dokumenta, poroĉila, ki Maistrovega boja za Maribor in severno Stenske poslikave na fasadah Blanskih stavb ………………………………….19 bi podrobno razloţil in opisal vse okolišĉine. mejo, vsesplošnega upora proti fašizmu v Ţal so tudi ţive priĉe tragiĉnega dogodka ţe letih 1941 – 1945, 10-dnevne vojne za Gledališče - Piknik na bojišču…………………………………………...... …..…20 pomrle. samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo in nenazadnje, da bo prišlo do VR instalacija……………………………………………………………….……21 V letu 1999 smo ustanovili Farno kulturno implementacije arbitraţnega sporazuma z društvo Koroška Bela, ki deluje s statusom Republiko Hrvaško. Ohranjanje tradicij delovanja v javnem interesu na podroĉju kulture, in ga štejemo za naslednika v letu Letošnje leto se spominjamo dogodka, ki se je Streljanje z moţnarji…………………………………………………………...... 21 1907 ustanovljenega Slovenskega katoliškega zgodil pred stotimi leti. Pretresljivi dogodek, izobraţevalnega društva Koroška Bela. Oĉitno ki se je na Koroški Beli zgodil tistega Pritrkavanje in pesem štirih……………………………………………….……21 se je ohranil duh takratnega ĉasa in prenesel tragiĉnega avgustovskega dne, je bil del bojevanja, ki se je na našem ozemlju odvijalo Dobrote iz domačih ognjišč…………………………………………………...….22 v sedanjost, saj smo ĉlani novoustanovljenega društva, ne da bi vedeli, društveni program v ĉasu Velike vojne oziroma prve svetovne Prostor – Kulturna dediščina…………………………………………………..22 zastavili na zelo podobnih naĉelih, kot naši vojne, kot jo navadno poimenujemo danes. V predhodniki. Ena izmed nalog sedanjega tistem ĉasu so letala pomenila eno izmed Zgodovinske zabeleţke…………………………………………………...……...23 društva je tudi ta, da vse take in podobne novih oroţij – oroţje, ki je iz fronte vojno dogodke iztrga iz pozabe in jih na prineslo bliţje domu, v zaledje, oroţje, s Kulinarika - »Kruha ne naredi moka, ampak roka«………………………...…23 verodostojen naĉin predstavi danes ţiveĉim katerim so se ob napadih na posamezne prebivalcem Koroške Bele in slovenski strateške toĉke vršili tudi napadi na civilne Prva pesem…………………………………………………...…………………...24 javnosti. objekte – bolnišnice, tovarne, ţeleznice, mesta, vasi, domove. Podobnica…………………………………………………………………………24 Da se bo tragiĉni dogodek bombardiranja primerno obeleţil, ohranil v spominu, da so Natanko 14. avgusta 1917 je okrog 15 Dogodke na vasi so omogočili………………………………………………...….24 stekle raziskave in se poiskale pisne italijanskih letal odvrglo zaţigalne bombe na informacije in slikovno gradivo, ki še obstaja, Koroško belo. Kmalu je bila vsa vas v da so se aktivirale osebe za raziskavo plamenih. Poţar je uniĉil 46 hiš, cerkev in tovrstnih dogodkov, gre zahvala predvsem terjal dve smrtni ţrtvi. Eden izmed njiju je bil Petri Aliĉ, Blanki, raziskovalki, ki je vneta Alojz Mencinger, drugi pa moj sorodnik zagovornica ohranitve kulturne dedišĉine in Franc Pesjak, o katerem mi je pripovedovala resniĉnega zgodovinskega spomina. Pri delu babica. Lahko si samo predstavljamo, kako ji je pomagal tajnik društva Andrej Palovšnik. hude so bile posledice. Ĉas vojne, v katerem so ţiveli prebivalci, je bil teţak. Ţiveli so v Ugotavljamo tudi, da je vse veĉ mladih ljudi, velikem pomanjkanju. Primanjkovalo je prebivalcev Koroške Bele, Blanov, ki jih vsega, še posebno hrane. Zgodovinski zgodovina I. svetovne vojne zanima, ki so dokumenti priĉajo o tem, da so za pomoĉ v ţeljni poglobiti svoje znanje o zgodovini

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

2 obliki hrane zaprosili obĉino in da so jim Na razstavi je predstavljeno gradivo, ki ga prizori, ki jih na tej cesti danes veĉ ni in krajani priskoĉili na pomoĉ tudi pri obnovi hranijo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, odslikavajo vaško ţivljenje pred in po letu domov. Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, 1917. Po njej so hodili in si pogorišĉe Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, ogledovali (1917) tudi številni Posledic vojna ni pustila le med vojaki na Gorenjskem muzeju v Kranju, Muzeju dostojanstveniki; nekatere med njimi fronti, temveĉ je moĉno vplivala tudi na novejše zgodovine Slovenije, Vojaškem predstavljam tudi na razstavi. ţivljenje ljudi. Izkazalo se je, da je bila vojna muzeju Slovenske vojske, Narodni in Velika tudi zato, ker je spremenila vsakdan univerzitetni knjiţnici, Gornjesavskem O razdejanju Koroške Bele so pisali vsi civilnega prebivalstva, njihove navade in muzeju Jesenice, arhivu Savskih elektrarn v takratni ĉasniki: Slovenec, Slovenski narod, obiĉaje. Dokumenti priĉajo o tem, da je v prvi Mostah, predstavljena pa so tudi fotografije Ilustrirani glasnik, Grazer Tagblatt, svetovni vojni padlo 35 tisoĉ slovenskih in likovna dela iz osebnih zbirk domaĉinov Salzburger Volksblatt ipd. Izvorno poroĉilo, vojakov, za seboj pa je pustila tudi veliko ter dr. Marka Potoĉnika, vnuka prej objavljeno v Slovencu, je predstavljeno v vojnih invalidov in vojnih vdov, ki so morale omenjenega dr. Potoĉnika. galerijskem prostoru. Sto let kasneje, ĉe skrbeti za veliko število vojnih sirot. Kljub izvzamemo razna netoĉna pisanja in temu si padli niso zasluţili dovoljšnjega O razstavi prepisovanja, pa je o tragiĉnem prostora v kolektivnem zgodovinskem avgustovskem dogodku iz leta 1917 na spominu. Zato je zelo pomembno, da se takih Razstava dokumentarnih fotografij (13) s Koroški Beli zapisanega in javno objavljenega dogodkov spomnimo, zgodovinska dejstva in prizori razliĉnih pogorišĉ na Koroški Beli, s malo. Razdejanje na Koroški Beli (1917) je njihova sporoĉila prenašamo na mlajše pogorelci, domaĉini in vojaki na fotografijah, navedeno in tudi slikovno prikazano v rodove ter skrbimo, da ne gredo v pozabo. ki prikazujejo ţe priĉeta obnovitvena dela na poglavju Bombardiranje civilnih objektov v Pomembno je, da se s hvaleţnostjo v srcu ruševinah stavb in vaški cerkvi. Ob omenjene okviru razstave »V zaledju soške fronte, poklonimo tudi vsem padlim slovenskim fotografije umešĉam današnji pogled na 2015«, virtualne razstave, ki je na ogled na vojakom, ki so se ţrtvovali v boju za takrat zabeleţene ruševine na pogorišĉu in portalu SISTORY: Zgodovina Slovenije. domovino, ki jo imamo. fotografije ohranjenih kamnitih vhodnih portalov z letnicami 1918, 1919 in 1924, ki K razstavi Z vojnami izgubljamo, trpimo, in ko se jih je v fotografski objektiv ujel Miro konĉajo, obljubimo: »Nikoli veĉ!«. Tako so Podgoršek. Za pojasnila, razjasnitev vzrokov in ozadja pravili tudi tedaj, a vojna se je kmalu dogodka ter zgodovinskih dejstev o ponovila. Bila je še hujša, še bolj uniĉevalna. Fotografije pred letom 1917 zgrajenih bombardiranju Koroške Bele leta 1917 sem k In tudi ob zadnji vojni, ki se je ne dolgo nazaj gospodarskih in inţenirskih objektov ter sodelovanju povabila mag. Matjaţa Ravbarja, odvijala v naši domovini, smo si to obljubili. takratnih stavb v neposredni bliţini Koroške višjega kustosa za zbirki vojaškega letalstva in Gotovo velja, da je zgodovina uĉiteljica Bele (kot moţne strateške toĉke zraĉne obrambe ter ognjevarnega oroţja pri narodov, a ţal se ljudje iz nje ne nauĉimo bombardiranja) postavljam za stara okna nad Vojaškem muzeju Slovenske vojske. Na prav dosti – gotovo ne toliko, da bi ne izrezom topografskega zemljevida Avstro- naslednjih straneh je tako prviĉ objavljen ponavljali napak. Si upamo še enkrat drug Ogrske iz leta 1914. Med te fotografije zapis o Koroški Beli in letalskem drugemu pogledati v oĉi in tokrat veĉ kot le umešĉam arhivske sezname (4) oz. izkaze z bombardiranju z dne 14. avgusta 1917. V obljubiti: »Nikoli veĉ!«? razliĉnimi ocenami in zneski škode in dvorani Kulturnega hrama bo mag. Ravbar izvedel predavanje o letalstvu med prvo podpore, namenjene oškodovancem s svetovno vojno in na podlagi do sedaj znanih Hvala krajanom Koroške Bele za osveţitev Koroške Bele, z Javornika in Jesenic, ter listino (1) s seznamom pogorelcev – dejstev spregovoril tudi o bombardiranju spomina na dogodke pred stotimi leti. Koroške Bele. domaĉinov. V popisih oškodovancev je natanĉno opredeljeno obmoĉje in obseg V katalogu k razstavi je objavljen tudi pogorišĉa ter vsebina nastale škode. Dejanska kulturno-zgodovinski oris Koroške Bele med Vera Pintar prejeta denarna podpora pogorelcem v prvo svetovno vojno. Takratni ţupnik Franc podţupanja Obĉine Jesenice okviru razstave ni izkazana. Košir (1863 – 1953) je v Kroniki ţupnije Na razstavi so predstavljena originalna pisal o naĉinu ţivljenja na Koroški Beli. likovna dela iz zasebnih zbirk, reprodukcija Natanĉno je opisal tisti tragiĉni dan, stenske poslikave z motivom poţgane vasi, okolišĉine in posledice razdejanja, ki so jih vse so delo avtorja Franceta Kreuzerja, portret doţiveli (in doţivljali) prebivalci Koroške dr. Matka Potoĉnika in njemu podarjeno Bele. likovno delo z motivom Koroške Bele neznanega avtorja. O usodah naših slovenskih vojakov daleĉ stran od doma, na vojnih poteh in bojnih RAZSTAVA Za zaprto vitrino, v osredje prostora, poljanah med prvo svetovno vojno nam bo umešĉam podobo Koroške Bele pred predaval mag. Marko Štepec, muzejski »Po sledeh razdejanja razdejanjem leta 1917 in izvorno fotografijo svetnik, vodja kustosov in skrbnik zbirke za pogorelcev na ruševinah svojega doma. V prvo svetovno vojno v Muzeju novejše vitrino vmešĉam tudi ohranjena zahvalna zgodovine Slovenije. pisma pogorelcev, ki so v teţkih ĉasih zmogli oroške ele, 2017« Eden izmed ciljev te razstave je zbrati K B zapisati zahvalne besede za prejeto denarno dodatno (še neodkrito) gradivo ter ga pomoĉ dr. Matku Potoĉniku. Ravno ta pisma posredovati strokovnim institucijam in »Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017« je so vez in povod za predstavitev profesorja in kompetentnim osebam v ţelji, da bi se zgodovinarja dr. Potoĉnika v okviru te prva pregledna razstava fotografskega in tragiĉni dogodek, ki se je na Kranjskem dokumentarnega gradiva ter likovnih del, ki razstave. Pisma dokazujejo, da so v letu 1921 primeril 14. avgusta 1917, opisal in orisal v se nanašajo na tragiĉni dogodek med prvo (ĉez veĉ kot tri leta) pogorelci prejeli drţavno celoti. svetovno vojno, ko so 14. avgusta 1917 pomoĉ. Dr. Matko Potoĉnik je bil hkrati tudi italijanski letalci bombardirali vas Koroško izvedenec razmejitvene komisije za drţavno Petra Alič, avtorica razstave Belo. Poţar jo je poslediĉno skoraj popolnoma mejo l. 1922. Koroški Beli je ohranil planino uniĉil. Nanašajoĉ se na pridobivanje denarne Sveĉico /Korenšĉico/. Predstavljam ga zgolj z drţavne podpore za obnovo vasi in ohranitev delom arhivskega gradiva, ki ga je hĉi po ozemlja Koroški Beli po prvi svetovni vojni, njegovi smrti ob otvoritvi spominske plošĉe RAZSTAVIŠĈE izpostavljam profesorja in zgodovinarja dr. leta 1968 izroĉila takratnemu jeseniškemu Matka Potoĉnika (1872-1967), ĉastnega muzeju. obĉana takrat še obĉine Koroške Bele (1933), ki je priskrbel denarno pomoĉ 77 domaĉinom Razstavo iz interjerja selim tudi v zunanji Kulturni hram na Koroški Beli; in je leta 1922 sodeloval pri razmejitvi prostor, na rob pogorišĉa. Za okenskimi Cesta Ivana Cankarja 17 drţavne meje z Avstrijo. odprtinami stavb, ki jih avgusta 1917 ognjeni zublji niso zajeli, bodo umešĉene reprodukcije starih fotografij z ţanrskimi

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

3 mag. Matjaž Ravbar Ogrska, Nemĉija, kasneje še Bolgarija in niso predstavljali. Danes si ga sploh ne Otomansko cesarstvo) in antantnimi silami moremo. (Francija, Velika Britanija, Rusko carstvo, Belgija, Srbija, Ĉrna gora, kasneje pa tudi Bombniško delovanje v prvi svetovni Italija, Japonska, Romunija, Portugalska, vojni Grĉija, Zdruţene drţave Amerike…). Prva ideja o bombardiranju gradov iz leteĉe Tako so se v prvih mesecih vojne leta 1914 toletnica naprave se je ţe v 16. stoletju porodila letala ţe mnoţiĉno uporabljala za opazovalne S Leonardu da Vinciju, a šele razvoj letalstva naloge, kjer sta pilot in opazovalec nadrejena oziroma naprav laţjih od zraka je prinesel poveljstva zalagala z informacijami o številu, smeri in opremljenosti nasprotnikove vojske. prve praktiĉne poizkuse. Prvi poizkusi in izvedbe bombardiranj iz zraka so se zgodili še bombardiranja S tem je letalstvo uĉinkovito prevzelo naloge, pred izbruhom prve svetovne vojne, a ti ki so jih do takrat opravljale konjeniške enote. poizkusi so redki in kakor smo omenili, se je Koroške Bele Tekom vojne so se razvile še ostale naloge letalstva, ki predstavljajo bistvo vojnega šele s spopadom velikih razseţnosti 14. avgusta 1917 letalstva – lovsko in bombniško letalstvo. Vse bombniško letalstvo razvilo do te mere, da tri omenjene zvrsti letalstva so se do leta lahko govorimo o oprijemljivih rezultatih. Kljub temu je prve poizkuse potrebno 1918 vse bolj specializirale in tehniĉno ter omeniti. Prvo izvedeno bombardiranje iz taktiĉno izpopolnile. Tako so za opazovalne zraka je tako dokumentirano leta 1849, ko so naloge zaĉeli uporabljati fotografski aparat in Avgusta mineva sto let od letalskega napada v prvi vojni za zdruţitev Italije habsburške s tem dobili uĉinkovit naĉin nadziranja na Koroško Belo, za veĉino laiĉne javnosti enote pod poveljstvom Franca in Joţefa povsem nepoznan dogodek, ki pa je ostal v terena. Lovska letala so postajala vse laţja, z Uchatiusa napadle Benetke. Avstrijske sile so kolektivnem spominu lokalnega okolja, saj je moĉnejšim motorjem in laţjimi strojnicami so veĉ tednov oblegale Benetke in v operaciji ogenj uniĉil velik del naselja. V tem smislu uĉinkovito nadzirala zraĉni prostor in uporabile tudi veĉ toplozraĉnih balonov gre za edinstven primer v zaledju soške onemogoĉala delovanja nasprotnikovim (brez posadke), ki so 15. julija 1849 z višine fronte. Napad je potekal v dveh valovih, letalom. Bombniška letala pa so postajala vse 1500m odvrgli pet 22kg bomb na mesto. Cilj zjutraj in popoldan. Z 21 capronijev je bilo veĉja, z moĉnejšimi in zmogljivejšimi motorji, je bil sicer mestni arzenal, a bombe so padale odvrţeno šest in pol ton bomb, kar je da so imela dovolj velik dolet in zmoţnost tudi v vodo in na mestni park. Operacija primerljivo zgolj z napadi na Pulj ter na prenesti smrtonosni tovor nad nasprotnika. bombardiranja je pokazala vse slabosti takega nekatere frontne cilje. Ker je spomin na te delovanja, saj je bilo v delovanju balonov dogodke ţe obĉutno zabrisan in zamegljen, je vkljuĉenih veĉ deset vojakov, ĉakati so morali ob obletnici Farno kulturno društvo Koroška na ugodne vremenske razmere, izkazala se je Bela pripravilo dogodek in razstavo. Priĉujoĉi nenatanĉnost zadetkov in kar nekaj balonov krajši ĉlanek ţeli letalski napad postaviti v je v akciji padlo v beneško laguno. Ĉe širše dogajanje prve svetovne vojne, odštejemo psihološki rezultat, je bilo splošnega letalskega bojevanja prve svetovne bombardiranje ĉasovno in denarno potratna vojne, v kontekst mednarodnega prava in v akcija z malo vojaško oprijemljivimi rezultati. ĉas meseca avgusta leta 1917. Za zaĉetek je Take teţave so se glede bombardiranja potrebno omeniti razhajanja v poimenovanju, nadaljevale tudi v ĉasu prve svetovne vojne. saj se letalski napad v slovenskem ĉasopisju Do nadaljnje uporabe in odmetavanja bomb vedno omenja v povezavi s Koroško Belo, iz zraka je prišlo nato šele z razvojem medtem ko italijanska in avstrijska poroĉila letalstva in iznajdbe letalnikov teţjih od vedno navajajo kraj napada Assling, kar je Giulio Gavotti (1882-1939) - italijanski pilot. Bil zraka. Tako se je 1. novembra 1911 prvo je prvi ĉlovek, ki je izvedel letalsko nemški izraz za Jesenice. V ĉlanku bomo bombardiranje iz letala zgodilo med povzemali in uporabljali besedno zvezo bombardiranje, in prvi, ki je opravil noĉno nalogo. Ilustracija: Wilfred Hardy italijansko-otomansko vojno nad naseljem »letalski napad na Koroško Belo«. Kakor pa Ain Zara (danes širši del Tripolija) v današnji bomo pokazali, so bile glavni cilj letalskega Libiji, ko je Giulio Gavotti iz letala Etrich napada Jesenice in Koroška Bela z Javornikom taube odvrgel roĉne bombe nad otomanskimi je postala »postranska« škoda napada. Letalstvo je bilo v zaĉetku prve svetovne vojne sorazmerno nepomembna dejavnost, saj poloţaji. V vojni je italijanska vojska Letalstvo v prvi svetovni vojni število letalcev v milijonskih vojskah ni uporabila letala tudi za opazovanje, predstavljal niti enega odstotka. A tekom kartografiranje, topniško opazovanje ter za odmetavanje letakov. Gre za prvi primer Splošno znano je, da se je prvi polet z letalom vojne je pomen letalstva ĉedalje bolj rasel, bojnega delovanja letala na sploh. zgodil leta 1903 z bratoma Wright v ZDA. Ţe ĉesar so se zavedale vse vpletene vojske. Tako pred izbruhom prve svetovne vojne pa so se so vlagale ogromne napore in koliĉine V ĉasu prve svetovne vojne se je razvijalo tudi letala priĉela uporabljati tudi za vojaške denarja za vzpostavitev letalske industrije ter bombniško letalstvo, ki je bilo z vsakim letom namene: leta 1911 v Libiji: italijansko- za šolanje zadostnega števila usposobljenih bolj kompleksno. Letalci Nemĉije, Francije in otomanska vojna; leta 1912/13 v današnji letalcev. Število proizvedenih letal do leta Velike Britanije so ţe v prvih dneh vojne v Bolgariji: druga balkanska vojna; in leta 1913 1918 se je v zahodni Evropi v posameznih avgustu 1914 z letal odmetavali roĉne in v Teksasu: ameriško-mehiška vojna. A to so ţ ĉ ĉ dr avah merilo v ve desettiso primerkov manjše topniške bombe. Napadali so bili le prvi skromni in posamiĉni primeri. (50 – 60 tisoĉ), le v Avstro-Ogrski in Rusiji se nasprotnikove poloţaje ter tudi mesta v Tako ni niĉ narobe, ĉe zatrdimo, da je bila je ta številka ustavila pri 5000. Pomen zaledju fronte. V septembru 1914 so Nemci prva svetovna vojna prvi pravi spopad, v letalstva se je z leti tako poveĉal, da so se v ustanovili prvo bombniško enoto, ki je bila katerem so uporabili letala za masovni vojni Veliki Britaniji odloĉili za ustanovitev Royal neposredno podrejena Vrhovnemu namen. Prva svetovna vojna je imela razliĉne Air Force, t.j. samostojno vejo vojske. Temu poveljstvu, temu zgledu pa sta hitro sledili razloge, ki niti niso naša tema, povod zanjo zgledu so po vojni sledili tudi v drugih Francija in Rusija. V prvem letu vojne so bile pa je bil sarajevski atentat in v avgustu 1914 velesilah. Navsezadnje si v vseh naslednjih bombe teţke do 10 kg in nosilnost letal je bila je bila Evropa v vojni. Vojna je na splošno vojnah spopada brez vojnega letalstva sploh izjemno omejena. A ţe kmalu se je nosilnost potekala med centralnimi silami (Avstro-

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

4 letal dvignila in do konca vojne so najveĉja moĉjo vsakega po 500 KS. Glede na našo letala lahko nosila tudi do 3000 kg bomb. temo pa je potrebno dodati tudi osnovno Potrebno je omeniti etapo v razvoju letalskega informacijo o letalih Caproni Ca.33, ki so bombardiranja, in sicer uporabo okoli 15 cm letela nad Koroško Belo. dolgih kovinskih pušĉic, ki so jih letalske posadke odmetavale na posamezne cilje. Z mnoţiĉnostjo pušĉic so ţeleli doseĉi širšo pokritost terena in veĉjo moţnost zadetka. Z razvojem veĉjih letal in veĉjih letalskih bomb je odmetavanje pušĉic postalo neuĉinkovito. Bombniško letalstvo se je od leta 1914 tudi vse bolj specializiralo in postalo uĉinkovitejše z uvedbo namerilnih naprav. Skozi vojno se je neprestano poveĉevalo število bombniških letal in enot ter v tehniĉnem smislu Slika 2: Caproni Ca.33 izboljševalo njihove sposobnosti in dolet letal. Leta 1915 so na obeh straneh zahodne fronte letalska bombardiranja mest v zaledju postala Slika 3: Detajli kabine Ca.33 Giovanni Battista Caproni je v bliţini Milana nekaj povsem vsakodnevnega. Poslediĉno so leta 1908 ustanovil podjetje, ki je vsem nemške letalske enote zaĉele izvajati lovske italijanskim letalom dalo skupni imenovalec, akcije obrambe svojega zraĉnega prostora z kajti vsakokrat ko se je na nebu pojavilo novimi letali Fokker. Kot odgovor na nemško katerokoli italijansko letalo, so ga opazovalci zaĉasno premoĉ v zraku so zavezniška oznaĉili za »capronija«. Giovannijeva tovarna bombniška letala zaĉela delovati tudi ponoĉi, se je osredotoĉila na izgradnjo bombniških letela so v skupinah in s tem se je zaĉelo letal in do konca vojne je izdelala veĉ kot letala uporabljati tudi na taktiĉni osnovi. deset razliĉic, ki so jih uporabljali v Bombniške akcije so bile izvedene tudi nad italijanski, francoski, britanski in celo Veliko Britanijo oziroma njeno prestolnico, ameriški vojski. V obdobju 1914 – 1918 je Londonom. Te akcije je nemška vojska v tovarna izdelala 707 primerkov, od teh kar prvih letih sicer izvajala z zraĉnimi ladjami, 271 primerkov verzije Ca. 33, ki se je od Slika 4: Detajli kabine Ca.33 imenovanimi cepelini, v zadnjem letu vojne prejšnjih (Ca. 31 in Ca. 32) razlikovala po pa tudi z letali. To pa nas pripelje ţe do moĉi motorja, daljšem doletu, veĉji nosilnosti strateške uporabe bombniškega letalstva. in dodan je bil prostor za ĉetrtega ĉlana Tako je prva svetovna vojna prinesla prvo posadke. V operativno uporabo je prišel Letalska vojna na soški fronti strateško uporabo letalstva in s tem so se pozno spomladi 1917, torej tako rekoĉ tik vojskovanje, vojne grozote in totalna vojna pred poletom na Koroško Belo. Sicer pa gre za Letalska vojna nad soško fronto je bila preselile veĉ sto kilometrov za frontno linijo. dvokrilno letalo v veĉini izdelano iz lesa in povsem drugaĉna od vojne nad zahodno Med zagovornike totalne vojne in strateškega platna. Posadka je štela 4 letalce (sprednji in fronto. Razlika je predvsem v številu letal in bombardiranja veljajo:v Italiji Giulio Douhet, zadnji mitraljezec ter dva pilota). Trup letala poslediĉno v jakosti in srditosti spopadov v v ZDA William (Billy) Mitchell ter v Veliki je bil sorazmerno širok in odprt, sprednji zraku. Z vstopom Italije v vojno se je na novo Britaniji Hugh Trenchard. Potrebno je mitraljezec, ki je deloval tudi kot opazovalec, vzpostavila veĉ kot 600 km dolga kopenska opozoriti, da so bili rezultati letalskega je bil namešĉen v neposrednem kljunu letala, fronta, ki so jo na Dunaju poimenovali bombardiranja v prvi svetovni vojni za njim sta vzporedno sedela pilota, zadnji jugozahodna, na zahodu pa italijanska minimalni v primerjavi z bombardiranji fronta. Raztezala se je od prelaza Stelvio do španskih in kitajskih mest v tridesetih letih mitraljezec pa je bil namešĉen na zadnjem izliva reke Avše v Jadransko morje. Letalsko ter nedojemljivo majhni v primerjavi z delu trupa nad srednjim potisnim motorjem. Podvozje je bilo fiksno in prvo kolo je bilo bojevanje pa ni bilo omejeno na frontno opustošenjem v ĉasu druge svetovne vojne. linijo, temveĉ je bilo razširjeno še na veĉ sto Kljub temu moramo delovanje bombniškega ojaĉano dvojno ter postavljeno pod kljun trupa, preostala dva pa pod obema km dolgo jadransko obalo, saj so se letalski letalstva v prvi svetovni vojni gledati v luĉi spopadi vršili tudi nad morjem in nad veĉjimi psihološkega bojevanja takrat prve totalne stranskima vleĉnima motorjema. Od kril sta pomorskimi bazami. V grobem se je vojne ter zastraševanja nasprotnika s se nato nadaljevala dva stranska trupa v širini tehnološko novostjo in »prinašanjem« vojnih poloţaja stranskih motorjev vse do repnih jugozahodna fronta delila na juţnotirolski, grozot tudi v zaledje. Letala so bila takrat le površin, ki je imel tri vertikalne smernike. karnijski ter soški del. Le manjši del fronte je novost in za vojake in civiliste je bil pogled na Letalo je bilo opremljeno z od dvema do bil primeren za pehotni preboj, zato so se boji letala kljub temu še vedno nekaj posebnega in štirimi mitraljezi Revelli. Ostali osnovni veĉinoma vršili ob niţinskem delu, t.j. ob ob napadih na mesta je bil zanimiv tudi odziv podatki so še dolţina: 11,05 m; razpon kril: prehodu furlanske niţine v Vipavsko dolino prebivalcev, ki so poveĉini sredi ulic zrli v 22,74 m; površina kril: 95,6 m²; teţa: 2.300 na t.i. goriškem mostišĉu ter na kraški nebo. kg; maksimalna teţa: 3.800 kg; motor: 3x planoti. Visokogorje ob fronti je vplivalo tudi Isotta Fraschini V.4B, šest cilindriĉni, linijski, na letalce, saj ob zaĉetku spopadov preleti Kot zanimivost je potrebno podati informacije vodno hlajeni motor (2x vleĉni, 1x potisni) s visokih gora niso bili pogosti. Teren oziroma tudi o velikosti letal in moĉi njihovih posamiĉno moĉjo 150 KS; hitrost: 137 km/h; ozke doline tudi niso bile primerne za motorjih, ki so jih letalci uporabljali v dolet: 600 km; maksimalna višina: 4.800 m. vzpostavitev letališĉ, k onemogoĉanju nalogah odmetavanja bomb v prvi svetovni V literaturi se za ta tip navaja tudi oznaka Ca. delovanja letalstva na omenjenem obmoĉju vojni. V prvem letu spopada so bila letala 450, ki nakazuje na moĉ vseh treh motorjev. pa je prispeval tudi kraški teren, ki je poveĉini dvoseda, dolga pribliţno 10 m in z onemogoĉal varne zasilne pristanke. Skratka, moĉjo motorja okoli 100 KS. Kasneje se je teren ob fronti vsekakor ni bil podoben in posadka poveĉala na tri do štiri letalce, ugoden flandrijskim ravnicam na zahodni dolţina letal je prešla 15 m, letala so bila fronti. opremljena z dvema ali celo tremi motorji z

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

Kljub manjšemu številu letal in za letalstvo slikovito opiše naslov ĉlanka britanskega Koroška Bela, 14. avgust 1917 neugodnem reliefu je bilo letalsko novinarja Josepha M. N. Jeffriesa, ki ga je 31. bombardiranje od samih zaĉetkov spopada na decembra 1917 izdal v dnevniku Daily News soški (jugozahodni) fronti nekaj povsem iz Pertha. Naslov ĉlanka je zares pojmljiv vsakdanjega. Tako so avstro-ogrski »Caproniland : a province of the air«, mornariški letalci ţe 24. maja 1915 napadli pesniško opisne pa so tudi prve vrstice, kjer ter odmetavali manjše bombe na Benetke, so med drugim omenjene tudi Jesenice in Ancono, izliv reke Pad in Chiaravallo. Avstro- posredno je nakazan tudi napad na Koroško ogrski letalci so naĉrtovali tudi napad na Belo: »…Yet Caproniland is a strech of italijansko hidrocentralo Bonifico, a naĉrt ni country holding within it many high peaks bil izvedljiv. Prvi dnevi so nakazali, kam se bo and deep valleys and cities and towns that letalski boj usmeril. Sprva so bili napadeni have long been well known and zgolj »vojaški« objekti v zaledju, kmalu pa so prosperous… …Trieste itself is among them, bombe zaĉele padati tudi po civilnih objektih. and Fiume and Laibach, and important Koroška Bela v plamenih leta 1917, olje na platnu railway junctions like Adelsberg and Tarvis Franceta Kreuzerja, 1935 / Osebna zbirka Martina Ali so bili civilni objekti napadeni namenoma Noča, hrani Mojca (Marija) Sterle / Foto: Miro Podgoršek, ali ne, je v tem primeru povsem and Assling and military strongholds like 2016 Tolmino. The capital of all Caproniland is nepomembno. Potrebno je vedeti, da natanĉnost takratnega bombardiranja ni bila Pola and Cattaro its latest colony.« povsem visoka oziroma je bila, kakor naĉini odmetavanja, primitivno nizka. Bombardiranja mest v zaledju se je naĉrtno Mednarodno pravo in letalsko razširilo z avstro-ogrskim napadom na Spomladi in zgodaj poleti 1917 je bilo na Milano 14. februarja 1916. Bombardiranja bombardiranje frontah v Evropi precej burno in s strani obeh vpletenih strani v prvih dneh/tednih so Antante je bilo izvedenih veĉ neusklajenih Letalsko bombardiranje je bilo novost v bila povsem neprimerljiva z delovanjem v ofenziv. Zato ruska Kerensky, francoska bojevanju in je bilo glede tega tudi na letu 1917 ali 1918. Ĉe odmislimo frontno Nivelle, italijanska v Trentinu ter britanska v mednarodno pravnem nivoju novost, s katero bombardiranje, so najbolj poznana avstro- Flandriji niso imele veĉjega uĉinka na so se sooĉale udeleţene strani. Vse vojaško ogrska bombardiranja/napadi na Milano, Centralne sile. Prav nasprotno, Francija in letalsko delovanje je spadalo pod Verono, Porto Volto, Verono, Benetke, Rusija sta bili vojaško in politiĉno tako mednarodno vojno in humanitarno pravo. Za Ĉervinjan, Ancono, Rimini; na drugi strani pa izĉrpani, da nista bili sposobni nadaljevanja bojevanje na zemlji in na vodi so v prvi so italijanska letala redno bombardirala Pulj, ofenzivne vojne. Vojna izĉrpavanja je dosegla svetovni vojni veljale Haške konvencije iz let vrhunec in poleti 1917 so resno kopensko Trst, Opĉine, izvedli pa so tudi napade na 1899 in 1907. Mednarodne pogodbe, kakor ofenzivo lahko izvedle le Italija, Velika Ljubljano, Piran, Idrijo, Grahovo, Innsbruck, obstajajo za kopensko in pomorsko bojevanje, Britanija ter Nemĉija. Avstro-Ogrska, ki je Trento (Trient), Bolzano, Šibenik, Poreĉ in za letalsko bojevanje niso obstajale, zato so za tudi Koroško Belo. ta segment bojevanja veljali deli 4. in 9. bila prav tako vojaško izĉrpana in odvisna od Haške konvencije. Kljub temu da je 4. severne sosede, je na notranje politiĉnem V celoti je bilo avstro-ogrsko letalstvo konvencija prepovedovala bombardiranje podroĉju v pomladanskih in poletnih mesecih neprestano v zaostanku za italijanskim nebranjenih mest (ne pa vojaških objektov), 1917 doţivljala spremembe z novim letalstvom, tako po številu letal in letalcev, ni obstajala in tudi danes ne obstaja cesarjem, ki je sprostil cenzuro, spustil kakor tudi v operacijskem smislu delovanja v mednarodna prepoved proti nekatere politiĉne zapornike, sklical zraku. Razlogi leţijo v industrijski razvitosti nediskriminatornemu bombardiranju parlament in se celo dogovarjal za mir. obeh drţav, sodelovanju Avstro-Ogrske na nevojskujoĉih in nebranjenih mest. Kar so, še Njegov poizkus sklenitve miru preko svaka veĉ frontah hkrati ter v sodelovanju in vedno izkorišĉajo vse v vojno vpletene strani. princa Sixtusa je bil zaradi pritiska Nemĉije moţnosti pomoĉi zaveznikov, ki jih je imela Po prvi svetovni vojni so leta 1923 izdelali onemogoĉen, a je prizadevanja za mir v Italija veĉ. Razmerje razpoloţljivosti letal je osnutek pravil za letalsko bojevanje, a avgustu (neuspešno) nadaljeval papeţ bilo 3:1, v krajših obdobjih celo 9:1 v korist dokument ni bil mednarodno priznan. Benedikt XV. Narodi monarhije so zahtevali Italije. V tem kontekstu je potrebno podati Podobno usodo je doţivel tudi osnutek iz svoje nacionalne pravice, Slovenci smo to tudi podatek, da sta obe strani na obmoĉju Amsterdama leta 1938. Po drugi svetovni izvedli preko Majniške deklaracije. Kljub soške fronte vzpostavili vsaka po okoli 35 vojni so leta 1949 sprejeli Ţenevsko temu da je dvojna monarhija v sodelovanju z letalskih enot na okoli 25 letališĉih. Iz tega konvencijo, ki pa o problemu letalskega Nemĉijo napredovala na vzhodni in sledi sklep in dejstvo, da so bile italijanske bombardiranja ni govorila, in leta 1977 so romunski fronti, je bila njena jugozahodna letalske enote bolje in številĉnejše opremljene sprejeli amandma pod nazivom Protokol I, ki fronta proti Italiji vedno bolj pod udarom in v od avstro-ogrskih. Italijanska premoĉ se je prepovedal namensko in avgustu 1917 so se italijanski vojaki lahko ponazori tudi s podatkom, da so kriki: nediskriminatorno bombardiranje civilnih pripravljali na 11. soško bitko, ki se je zaĉela »Caproniji prihajajo!« vsakodnevno odmevali objektov, na drugi strani morajo vojaške 18. avgusta. V predhodni, 10. soški bitki, je v jarkih in so jasen prikaz groze in strahu objekte na terenu skrbno postaviti stran od Italija zasedla nekatere predele na Banjšicah vsakega avstro-ogrskega vojaka na fronti. civilnih. Kar se zadnje veĉinoma ne dogaja, je in na Krasu in te pridobitve so hoteli Tako so letala sejala smrt, škodo in paniko, Protokol I tako rekoĉ mrtva ĉrka na papirju nadgraditi. Tako so bili cilji 11. bitke proti kateri je bilo bore malo obrambe. in v tem oziru so letalski napad in ţrtve na predvsem Banjšice ter del Krasa pri Jamljah Prevlado lahko opišemo tudi z anekdoto ob Koroško Belo v istem pravnem statusu kakor in Kostanjevici. V okviru priprav na to bitko obisku cesarja Karla I. v Seţani pri letalski napadi oziroma ţrtve na Alep, Idlib in Mosul so italijanski letalci poveĉali svojo dejavnost stotniji 41J (Flik 41J) junija 1917. Po uradni leta 2017. in z bombardiranji Ĉepovana nakazali smer slovesnosti je cesar ogovoril Juliusa Arigija, prodora. Poleg bombardiranj frontnih ciljev enega boljših avstro-ogrskih pilotov, ter ga so si konec julija in v prvih dveh tednih povprašal, kaj poĉne sovraţnik. Arigi naj bi avgusta sledili povraĉilni bombniški napadi mu vojaško neposredno odgovoril na mesta v zaledju. S seznamom v tabeli se »Veliĉanstvo, pokorno javljam, sovraţnik pokaţe tudi jakost bombardiranj zalednih pridno sestreljuje Avstrijce!« in s tem nakazal mest v obdobju dobrih dveh tednov pred nemoĉ avstro-ogrskih letalcev. Italijansko napadom na Koroško Belo. premoĉ v smislu bombardiranja najbolj

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

Italijanski letalski Avstro-Ogrski letalski ovrţen, saj bi bila navigacija oteţena. Z napadi napadi odloĉitvijo za dnevni polet pa so naĉrtovali še 27. julij – Gradeţ izdatno lovsko spremstvo. Za ruto je bila 28. julij – izbrana smer Pordenone – Ĉedad – Avĉe – Prosek, Otaleţ, Idrija, Poreĉ, Modrej Most na Soĉi – dolina Baĉe – Bohinj – Bled – 29. julij – Jesenice. Za konĉno usmerjanje nad Sesljan, Poreĉ Jesenicami so se orientirali na podlagi 30. julij – Latisana vodnega odseva reke Save. Za nazaj so izbrali 31. julij – identiĉno pot. Prosek, Sesljan 2. avgust – Ĉervinjan, Palmanova, Slika 6: Posnetek letališĉa Aviano, od koder so Codigoro, Porto Buso poletela popoldanska letala na Koroško Belo. 3. avgust – Pulj 3. avgust– Ferrara 4. avgust – Pulj 6. avgust – Ĉepovan Caproniji so imeli spremstvo 12 lovskih letal. 7. avgust – Ĉepovan Zaznali so jih avstro-ogrski letalci, ki so se 9. avgust – Pulj 11. avgust – dvignili v zrak in poizkusili prepreĉiti vdor v Prosek, Ĉepovan zraĉni prostor. Zapletli so se v zraĉne boje in 14. avgust – 14. avgust – nad Gorico sta bili sestreljeni dve italijanski Koroška Bela Benetke, Padova, Caorle, spremljevalni lovski letali Nieuport. Ker pa je (Jesenice), San Dona di Murano Poreĉ, Draĉ bilo italijanskih letal preveĉ, so morali avstro- ogrski letalci lov za caproniji opustiti. Tako so imeli caproniji prosto pot do cilja, a brez Kakor je razvidno iz tabele, je 14. avgusta teţav kljub temu ni šlo. Capronija št. 4037 in dopoldne potekal eden obseţnejših avstro- 2366 sta imeli teţave z motorji in sta se ogrskih napadov na Benetke, sodelovalo je vrnila v La Comino,ne da bi odvrgla bombe. veĉ kot 20 letal (mornariških in kopenskih). Caproni št. 2350 je prav tako imel teţave z Cilj je bil beneški arzenal, a so bombe padale motorjem, a je odvrgel bombe nad Mostom tudi po civilnih objektih (bolnica Sv. Janeza na Soĉi. Od letal, ki so prispela nad Jesenice, in Pavla) in ubile tudi okoli 15 civilistov. je šest letal bombardiralo ţelezniško postajo, Italijanska letala so napadalce sledile in nato eno ţelezarno, preostali trije pa ţelezniško izvedle tudi napad na Poreĉ. Ali je imel Slika 5: Posadka letala Ca.33 št. 4058, ki je letela nad Koroško Belo. skladišĉe. Okoli dve toni in pol bomb je avstro-ogrski napad na Benetke kakršnekoli povzroĉilo dva poţara in kakor so poroĉali neposredne posledice na napad na Jesenice, je ______italijanski letalci so bili rezultati »efektivni«. teţko reĉi, saj v tem trenutku dokumenti Ob 6.35 je iz Pordenona (La Comina) vzletelo Caproniji so se v domaĉo bazo vrnili med kaţejo, da so Italijani ţe v naprej naĉrtovali 13 capronijev Ca.33, vsak oboroţen s 9.45 in 10.20. dva napada na Jesenice oziroma Koroško sedmimi eksplozivnimi in dvema zaţigalnima Belo. bombama (2x 260 mm eksplozivni bombi + Kakor nakazujejo italijanska poroĉila o 5x 162 mm eksplozivne bombe + 2x 160 napadu na Jesenice/Koroško Belo, je bil cilj mm zaţigalni bombi). Letala so pripadala 2., italijanskega letalstva prometno (ţelezniško) 3., 4., 6., 9. in 15. eskadrilji XI. Grupe.1 kriţišĉe v zaledju soške fronte, saj naj bi ţe v zaĉetku avgusta naredili naĉrt za napad. 1 Posadke capronijev so sestavljali: Caproni št. Ţeleznica je bila kljuĉna za oskrbo avstro- 4040 capitano Matricardi Attilo, sergente ogrskih enot na tolminskem ter tudi Lazzerini Oscar, osservatore tenente Graziani ĉ ţ ĉ Gino, mitragliere caporale Cassigoli Ugo; Caproni karnijskem delu fronte. Z uni enjem kri iš a št. 2355 tenente Negrini Leonardo, sottotenente ter ţelezniškega skladišĉa bi bile avstro- Ridolfi Luigi, mitragliere soldato Candiani Ettore, Slika 7: Skladišĉe eksplozivnih bomb 162 mm ogrske enote praktiĉno odrezane od zaledja. mitragliere soldato Cantarutti Tarcisio; Caproni št. 4068 capitano Ruggerone Germano, brigadiere Na Jesenicah se je nahajala tudi ţelezarna, ki . Artuso Demetrio, osservatore tenente Poccetti ______je bila prav tako cilj italijanskih letalcev. Weiss, mitragliere soldato De Ciantis Ugo; Italijanski napad je bil obseţen in je potekal v Caproni št. 2383 tenente Toselli Carlo, sergente Drugi val letalskega napada, ki je imel Asteggiano Pietro, osservatore tenente Bonafede dveh valovih, kar so sicer ţe prakticirali z Romolo, mitragliere soldato Schirio Erminio; identiĉne cilje, se je zaĉel z vzletom 12 napadi na Pulj. Uniĉeni so bili zagotovo tudi Caproni št. 4058 capitano Sibilla Massiera Giulio, capronijev ob 12.40 iz Aviana. Letala so ţ aspirante Montegani Ludovico, osservatore pripadala 1., 8. in 13. eskadrilji IV. grupe.2 nekateri objekti v elezarni, a ker smo capitano Schiller Emilio, mitragliere soldato omejeni z viri o uniĉenju in glede na dejstvo, Ciastellardi Guido; Caproni št. 2397 tenente da se je slovensko ĉasopisje veĉinoma (delno Scavini Edoardo, sergente Cacciatori Domenico, Fantoni Alfredo, mitragliere soldato Resca Aldo. osservatore sottotenente Bertolini Enrico, Za Capronija št. 2366 in 4037 ni podatka. Po enih cenzurirano) osredotoĉilo na uniĉenje mitragliere soldato Ferippe Luigi; Caproni št. podatkih pa naj bi te posadke tvorile popoldanski Koroške Bele, so v ĉlanku predvsem navedene 2393 tenente Thaon Di Revel Ignazio, sergente napad. 2 posledice uniĉenja Koroške Bele. Pacassoni Angelo, mitragliere soldato Raccagni Posadke capronijev so sestavljali: Caproni št. Paolo, mitragliere soldato Buratti Aldo; Caproni št. 2385 sottotenente Comazzi Annibale, sergente 2399 capitano De Muro Vittorio, sottotenente De Benini Manfredo, osservatore capitano Fogola Italijanski letalci so se skrbno pripravili na Medio Quintilio, osservatore Baviera Baviero, Ernesto, mitragliere soldato Joren Napoli Nico; polet in za okoli 300 km dolg polet skrbno mitragliere soldato Lattanzio Beniaminio; Caproni Caproni št. 2386 tenente Taramelli Guido, tenente oznaĉili glavne nevarnosti, ki so bile dolţina št. 2343 capitano Nardi Leonardo, tenente Errera Gilberto, osservatore tenente Venturini Crescenzi Lorenzo, osservatore tenente De Vizzi Mario, mitragliere soldato Broggini Angelo; poleta, visokogorje, avstro-ogrsko Giuseppe, mitragliere soldato Castelli Luigi; Caproni št. 2389 aspirante Castigliano Giovanni, protizraĉno topništvo ter letališĉe in letala na Caproni št. 2345 sottotenente Biggio Vincenzo, sergente Raimondo Emilio, mitragliere sergente Bledu, kjer je delovala letalska stotnija 2 (Flik sergente Borello Riccardo, osservatore tenente maggiore Maturi, soldato Andri Arrigo; Caproni Morigi Giorgio, mitragliere soldato Ragonesi št. 4041 tenente Marazzi Ettore, caporale Modena 2). Noĉni polet je bil v procesu naĉrtovanja Rosario; Caproni št. 2350 tenente Silvagni Raoul, Giuseppe, mitragliere soldato Montaldo Agostino, sergente Battistella Raimondo, mitragliere soldato mitragliere soldato Bonora Emidio; Caproni št.

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

Caproniji so imeli zopet spremstvo 12 lovskih naselje Javornik in Koroško Belo, saj nam v in Kovarjevo hišo. Poţar se je od tu širil letal, a jih niso potrebovali, saj se na poti tem trenutku niso znani rezultati uniĉenja na naprej. Na vas je nato padlo še okoli 20 proti Jesenicam na njih niso spustili avstro- ţelezniški postaji in skladišĉu ter ţelezarni na bomb. Prebivalci so se preko gozda na severu ogrski letalci. Izjema je bil le Caproni št. Jesenicah. Dejstvo je, da se ţelezniški promet vrnili v vas in zaĉeli gasiti poţare. Kljub 2381, ki je na poti nazaj nad Bledom doţivel in ţelezarna zaradi napada nista ustavili za osnovnim opisom si zelo teţko predstavljamo, napad avstro-ogrskega letala in ga uspešno dalj ĉasa. kakšno je bilo razpoloţenje v vasi v ĉasu odbil. Caproni št. 4041 je imel na poti do napada in takoj za njim: verjetno je bilo obilo Jesenic teţave z motorjem in je bombe tekanja gor in dol, sem ter tja, krikov, odvrgel nad Poreznom ter se nato vrnil v stokanja, trušĉa, bobnenja bomb ter nato tudi domaĉo bazo. Vsa preostala letala pa so imela zvonenja dveh cerkvenih zvonov, ki sta prosto pot do Jesenic. Letalci so odvrgli 108 oglašala poţarno nevarnost. Zvonova sta eksplozivnih bomb ter 24 zaţigalnih. Nekaj zvonila, dokler okoli 16. ure zaradi ognja v povsem obiĉajnega je bilo, da vse bombe niso stolpu nista padla na tla. Na pomoĉ so eksplodirale in v ĉasniku Slovenec lahko prispeli gasilci iz širše okolice, celo iz Kranja zasledimo opis o neeksplodirani belo in Straţišĉa ter ruski ujetniki, ki so delali v obarvani bombi z rdeĉo obarvano številko ţelezarni. Poţara kljub številĉni pomoĉi ni 4042, s premerom 28,5 cm (verjetno gre za bilo moĉ pogasiti tudi zaradi moĉnega 260 mm eksplozivno bombo), ki je padla na juţnega vetra, ki je v vroĉini hitro širil smreko in se zakotalila na cesto. Italijanski plamene. A ravno zaradi številĉne »vojske« letalci so poroĉali, da so opazili veĉ velikih gasilcev je bil rešen velik del vasi, da še ta ni poţarov pri ţelezarni, pri vasi Javornik in v zgorela. Ţrtev na sreĉo ni bilo, a do veĉera je gozdu severno od Jesenic. Letala so se, kljub zgorelo 46 hiš, 22 hlevov, 17 svinjakov, 25 nekaterim poškodbam, vrnila do 15.52. Vse drvarnic, med drugim tudi 1 krava in 32 skupaj je bilo nad Jesenicami odvrţeno 6 ton prašiĉev. Uniĉena je bila tudi cerkev sv. in pol bomb, kar je primerljivo zgolj z Ingenuina in Albuina, saj se je zaradi vroĉine italijanskim napadom na Pulj 3. avgusta stalil cink na strehi, zaradi vroĉine ognja se je 1917. Še za primerjavo: v obdobju med 28. julijem in 14. avgustom je italijansko letalstvo stolp kmalu vnel, zaţgal se je tudi oltar in vse skupaj odvrglo 54 ton bomb na frontne in orgle. Ţupnišĉe je bilo rešeno pred ognjem, a Slika 9: Pred letalom Ca.33 št. 2380 pozira so ga reševalci ob reševanju povsem izropali. zaledne kraje. Federico Zapelloni. Na trupu so vidni napisi in datumi krajev, nad katerimi je letel. Skrajno desno Ponoĉi je bil poţar v vasi viden iz vse daljne se vidi zaĉetnica »A«, ki zagotovo namiguje na okolice in ogenj je bil ugašen šele naslednji operacijo nad Jesenicami (Assling). dan. Brez strehe in osebnega premoţenja je ostalo 291 oseb. Glede na popis prebivalstva je leta 1910 v vasi ţivelo 756 prebivalcev v Tako so bili natanĉno popisani dogodki, ki so 105 hišah, kar pomeni da je bilo uniĉeno jih videli prebivalci Javornika in Koroške 43% hiš ter s tem prizadetih 38% Bele. In ti so po enih podatkih ob 7.10, po prebivalstva. Celotna škoda je bila kasneje drugih pa ob 7.30, videli italijanska letala. V ocenjena na 676 820 kron. Za laţjo tem ĉasu v vasi ni bilo mnogo ljudi, saj so bili predstavo naj navedemo podatek, da je bila krona leta 1917 vredna okoli 2,5 € – Slika 8: Italijanske letalske bombe. Na Koroško delavci v tovarnah, kmetje pa na njivah. Belo so padale prva (162 mm vţigalna) in ĉetrta Belski ţupnik Franc Košir, ki je imel preraĉunano za leto 2002; cena hrane v (162 mm eksplozivna) z desne. daljnogled, je hitro opazil, da so letala gostilni so bile med 1,5 in 2,5 krone; delavec pa je dnevno zasluţil okoli 5 kron. Kakor je to ______sovraţna in je pozival domaĉine, predvsem ţenske in otroke, da se skupno premaknejo povsem obiĉajno, so bili prebivalci ob izgubi Posledice proti Lebniĉam. Letala so odletela dalje in šele lastnine, pridelkov, denarja, oblek povsem v nato so zaslišali moĉno bobnenje pokov šoku. Uniĉenje je najbolj impresivno na Kakor smo ţe zapisali, rezultate bomb. Po ţupnikovem poroĉanju naj bi fotografijah, ki so bile posnete v naslednjih bombardiranja laţje rekonstruiramo zgolj za bombe padale na ţelezarno in Javornik ter dneh. gozd nad Javornikom (Jelenov kamen), ki ga Za razširitev ognja je zagotovo »zasluţno« 4042 sottotenente Ravioli Riccardo, sergente je takoj zajel ogenj. Gozd je nato gorel še Manicardi Armando, osservatore capitano Benetti tudi vreme. Kot je znaĉilno za sredino Giovanni, mitragliere caporale D'Arduin Ettore; nekaj dni. Ţupnik je tako po prvem napadu avgusta, je bilo ţe dalj ĉasa brez padavin in Caporni št. 2325 capitano Darby Cesare, povedel domaĉine nazaj v vas, kjer so dobili kmetje po širši okolici so se pritoţevali, da bo sottotenente Contini Amerigo, mitragliere soldato novice o smrti 13-letnega Alojza Mencingerja Zamengo Alessandro, mitragliere soldato Sacco suša vzela ves pridelek ajde, fiţola, krompirja Giorgo; Caproni št. 2378 capitano Pagliano in 36-letnega Janeza Pesjaka z Javornika. Maurizio, tenente Gori Luigi, osservatore Poleg obeh mrtvih so bili ranjeni še štirje. – skratka dolgotrajno suho vreme ter tudi sottotenente Pratesi Giovanni Battista, mitragliere Uniĉene naj bi bile tudi tri hiše moĉan juţni veter sta bila idealna za širjenje soldato Cassu Silvio; Caproni št. 2309 tenente poţara, ki je uniĉil gozd nad Javornikom in Muratorio Mario, sergente Gallareto Luigi, (Mencingerjeva št. 66, Jelenĉeva št. 61 ter št. mitragliere soldato Bianchetti Massimo, 84, kjer je imela Terezija Špendal gostilno in Koroško Belo. Prav tako je igrala vlogo visoka mitragliere soldato Spreafico Battista; Caproni št. trgovino). V prvem napadu naj bi caproniji oblaĉnost, saj so italijanski letalci zaradi nje 2381 sottotenente Borello Alessandro, sergente omenjali slabo vidljivost cilja in tu gre Fiscali Alfredo, mitragliere soldato Gandolfi odvrgli bombe tudi proti hidrocentrali. Ko so Giovanni, mitragliere soldato Galbiati Abele; domaĉini mislili, da je nevarnost mimo, se je zagotovo iskati razloge, zakaj so bombniki v Caproni št. 2380 capitano Zapelloni Federico, zaĉel drugi val letalskega napada, ki naj bi se veĉji meri zgrešili »prave« cilje in zadeli sergente Angelelli Antonio, osservatore tenente civilne cilje v naselju Koroška Bela. Ricci Luigi, mitragliere soldato Firmani Otelo; priĉel ob 13.30. Belski ţupnik opisuje, da so Caproni št. 4047 tenente Leveroni Lorenzo, se italijanski caproniji prav poĉasi premikali Na tem mestu bi se ustavili in pokomentirali sergente Claris Appiani, osservatore tenente Scalcerle Alberto, mitragliere soldato Bertoletti nad dolino. Ko je ponovno zbiral vašĉane v vprašanje italijanskih letakov, ki naj bi jih Luigi; Caproni št. 4045 tenente Frova Carlo, ţelji, da jih umakne na varno, so bombe letalci odmetavali med prvim in drugim sergente Gado Giancinto, mitragliere soldato ponovno zaĉele padati – tokrat tudi po napadom, in kakor poroĉa ĉasnik Slovenec, Caccialanza Luigi, mitragliere soldato Mecci Ernesto. Koroški Beli. Prve bombe so uniĉile Jeronĉevo naj bi oznanjali ponovni prihod letalcev

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

8 popoldan in zveĉer. V istem ĉlanku avtor tudi zabrisani in niso dovolj toĉno podani. »Nella Mathiasa, deţelnega poslanca Janeza Piberja, zagotovi, da takih letakov ni bilo na voljo in mattinata di ieri una nostra squadriglia dvornega svetnika deţelne vlade Viljema pl. ogled. Po vsej pregledani dokumentaciji se za numerosa da bombardamento, largamente Laschana, do predstavnikov oroţništva zdaj zdi, da je bila novica o letakih zgolj scortata, si portò sull'importantissimo nodo (policije) ter tudi Friderika Boroevića, sina govorica, ki izvira iz strahu, saj so bile med ferroviario di Assling, in Valle di Sava, (sud- znamenitega vojskovodje Svetozarja prebivalstvom zagotovo razširjene novice, da est di Vellach) per dannegiarlo ed Boroevića. Nekaj dni kasneje so Koroško Belo italijanski letalci pogosto odmetavajo interrompervi l'intenso traffico avversario. obiskali tudi ljubljanski knezoškof Anton propagandne letake. Na fronti so italijanski Una seconda squadriglia, non meno potente, Bonaventura Jegliĉ, predsednik kranjske letalci pogosto odmetavali propagandne ripeteva nel pomeriggio l'operazione con deţelne vlade Henrik Attems ter poslanec letake ţe od leta 1916, ko so nagovarjali obiettivo le ferriere situate nella stessa Josip Pogaĉnik. Pomoĉ za pogorelce je morala razliĉne narode monarhije, naj se ne borijo località. I risultati che fu possibile constatare biti hitra in izdatna, zato so oblasti ţe kmalu za Nemce. V letu 1918 so italijanski letalci furono soddisfacenti veramente. Le sei pogosto uporabljali letake, med najbolj tonnelate e mezzo di bombe di medio e grosso objavile prošnjo za zbiranje oblek, ţiveţa, odmevnimi akcijami odmetavanja letakov calibro ed incendiarie, complessivamente denarja in ostalih darov za oškodovance. spadajo poleti nad Zagreb in Dunaj. Tako ne lanciate, colpirono in pieno alcuni impianti Oblast je v sodelovanju z obĉinskim svetom bi bilo nenavadno, da italijanski caproniji ed incendiarono qualche edificio, compresa hitro organizirala nadomestno nastanitev v meĉejo letake. Kljub temu je vsebina la stazione ferroviaria. Tutti i nostri velivoli, šoli, ki pa zagotovo ni bila dovolj velika za domnevnega letaka v smislu: popoldan se compiuta l'arditissima impresa, resa dificile vse pogorelce. Mnogi so naslednje dni spali bomo vrnili, izredno zanimiva in nenavadna dalla lontanaza del centro bombardato, kar na prostem in v gozdu. V vasi je bila ter izstopa po vsebini od podobnih rientrarono ai propri campi, attraversando organizirana tudi vojaška kuhinja. Ker je v italijanskih operacij. Kakor priznavajo v incolumi le cortine di fuoco opposte poţaru zgorelo tudi ogromno koliĉin ţe ĉasniku Slovenec in ob dejstvu, da letakov dall'avversario e respingendo con vivaci spravljenih pridelkov in zaradi bliţine zime, niso našli na terenu ter tudi neomemba na to duelli i numerosi apparechi levatisi in sta zbiranje hrane, oblek in preostalega temo v ţupnikovem zapisu, je velika caccia.« Poroĉilo so kasneje povzeli v potrebnega materiala prevzela ţupan Josip verjetnost, da takih letakov italijanski letalci zahodnih ĉasnikih od Zdruţenih drţav Mulej in ţupnik Franc Košir. S pozivanjem, niso odmetavali. Amerike, Velike Britanije do Švice, prevedeno zbiranjem in razdeljevanjem pomoĉi je in objavljeno pa je bilo tudi v slovenskih prispevala tudi kranjska deţelna vlada. Ţal ĉasnikih. Italijanska vojska je doseţke poleta nimamo podatkov, kakšen je bil odziv na nad Jesenicami in Koroško Belo izjemno prošnje krajanov. Dokumentirano pa je, da so cenila, saj je mnoge letalce, med njimi njihovo nesreĉo mnogi izkorišĉali za lastno Gaetana Aliperta, Eduarda Olivera in korist. V ĉasniku Slovenec so 20. avgusta Ferruccia Ranzoza za varovanje eskadrilje 1917 objavili kratko novico o brezvestnih Capronijev odlikovala s srebrno medaljo, ljudeh, ki izrabljajo nesreĉo in se izdajajo za Federica Zapellonija pa z zlato medaljo za hrabrost. Tudi sto let kasneje se »Assling« pogorelce. Zato je morala obĉinska oblast za poleg Trsta, Kotorja, Pulja redno in s hvalo pogorelce izdati posebno potrdilo, s katerim omenja ob krajih, ki so jih uspešno napadla so ti nato pridobili moţnost pomoĉi. Obnova vasi je potekala veĉ let, saj prizadeti niso Slika 10: Maurizio Pagliano in Luigi Gori pred italijanska letala v prvi svetovni vojni. Kljub dobili odškodnin od zavarovalnic, Avstro- letalom Ca. 33 št. 2378, s katerim sta poletela tudi temu da so italijanske oblasti polet nad nad Koroško Belo. Jesenicami hvalile, so se zavedale Ogrska monarhija je leta 1918 tudi propadla pomanjkljivosti operacije: operativni polet in prebivalci so še leta 1921 pisali novi ______dolg 300 km je bil takrat skrajna meja deţelni vladi v Ljubljani, da se jim dodeli vsaj capronijev, saj je nekaj letal zaradi osnovo pomoĉ pri gradnji in obnovi domov. Zanimivo je tudi, kako sta se odzvali obe pomanjkanja goriva moralo prisilno pristati drţavi, saj sta ţe naslednji dan dogodek na bliţnjih letališĉih; zavedale so se tudi Za posredno posledico letalskega napada na omenili v uradnih poroĉilih. Omemba v neizpolnitve ciljev oziroma da bombe niso Koroško Belo lahko štejemo tudi objavo uradnih poroĉilih tudi dokazuje na obseţnost dopolnjenega razglasa o pravilih vedenja ob zadele ciljev, saj ţelezniška povezava ni bila dogodka, saj so v uradna poroĉila prišle le letalskih napadih, ki ga je predsednik prekinjena in skladišĉe je utrpelo zgolj nujne in najpomembnejše novice. Jasno je, da kranjske deţelne vlade Attems izdal 19. minimalno škodo. V tehniĉnem smislu letalo sta si poroĉili razliĉni, saj sta bila deleţna avgusta 1917 (dan po zaĉetku 11. soške Caproni oĉitno še ni bilo kos takim strateškim tako cenzure kot pretiravanja v korist bitke). Sicer so se prvi razglasi za delovanje nalogam. Zato so v naslednjem letu tako propagande. Zato sta poroĉili toliko bolj civilnega prebivalstva ob letalskih napadih dolge polete izvajali z letali Ansaldo S.V.A. zanimivi. Dunajsko poroĉilo za 14. avgusta se objavili ţe leta 1916, a so se oblasti zavedale, glasi: »Unsere Flieger schossen seit vorgestern da morajo bolj obširno in aţurirano obvešĉati vier feindliche Flugzeuge ab. Ein italienisches prebivalstvo za obnašanje ob nevarnosti. Geschwader belegte Aßling mit Bomben. Die bedrohten Anlagen blieben unbeschädigt«. Obe ţrtvi ob eksploziji bombe na Javorniku Poroĉilo poudarja lastne letalske zmage, ki sta se po poroĉanju ĉasnika Slovenec nahajali sicer imajo delno povezavo z italijanskim v veţi in se tako drţali navodil, ki so napadom na Koroško Belo, saj sta bili prepovedale zadrţevanje na cesti, a so tudi doseţeni dve zraĉni zmagi nad Gorico nad zahtevale zadrţevanje v pritliĉnih ali kletnih lovskima letaloma, ki sta varovali capronije. prostorih in po moţnosti za trdnimi stebri. Poroĉilo nadalje zgolj obrobno omeni Ob takih letalskih napadih in z oznanjanjem bombardiranje in v isti sapi poudari Slika 11: Vrnitev s poleta - tako se je posadka Ca. takih razglasov se je strah civilnega nepoškodovanost objektov, kar zagotovo ni 33 št. 2609 izkrcala iz letala in pospravljala prebivalstva zagotovo poveĉal in vse skupaj je povsem res. Rimsko poroĉilo je razumljivo opremo. bilo del prve totalne vojne. Na drugi strani je nekoliko daljše, saj se je italijansko letalstvo s ______bila posredna posledica napada na Koroško tem napadom res lahko pohvalilo z Belo tudi vse veĉja samozavest italijanskega oprijemljivimi rezultati. Predvsem pa nam Ţe naslednji dan so uniĉeno vas obiskali vsi letalstva, ki je po uspešnih napadih na Pulj, daje vpogled, kako so letalci videli pomembni okoliški predstavniki oblasti od Kotor in Trst v naslednjih mesecih izvajalo bombardiranje. Nekateri detajli so seveda radovljiškega okrajnega glavarja Friderika vse bolj drzne polete, ki so jih kronali s

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

9 poletom nad Dunajem 9. avgusta 1918 in MEHTIDIS, A. (2008), Italian and Austro-Hungarian Slike 2 – 11: Vir: Di Martino, Basilio. (2013), Military Aviation On the Italian Front in World War L'Aviazione italiana e il bombardamento aereo nella predstavljajo vrhunec italijanske zraĉne One, Tiger Lily Books. Grande guerra, Aeronautica Militare Ufficio Storico – premoĉi v vojni. Roma. MIANA, P. (2007), I Bombardieri Caproni nella Grande Guerra, Macchione Editore – Varese. Koroška Bela v plamenih leta 1917. Da bi izvedeli še kako podrobnost o letalskem Olje na platnu Franceta Kreuzerja, 1935. Osebna zbirka napadu na Koroško Belo (in Jesenice) in da bi MORROW, J.H. (1993), The Great War in the Air : Martina Noĉa, hrani Mojca (Marija) Sterle. Foto: Miro dobili tudi odgovore na vprašanja, kakšno je Military Aviation from 1909 to 1921, Smithsonian Podgoršek, 2016. Institution Press – Washington. bilo razdejanje na ţelezniški postaji, skladišĉu Giulio Gavotti (1882-1939) - italijanski pilot. Bil je in tudi v ţelezarni, in ne nazadnje tudi MEINDL, K. (2004), Die Luftsiege der k.u.k. prvi ĉlovek, ki je izvedel letalsko bombardiranje, in Luftfahrtruppen : Italienische Front – 2. Teil prvi, ki je opravil noĉno nalogo. Ilustracija Wilfreda moţno povezavo med avstro-ogrskim 1917/Band 6, Wien. Hardy. napadom na Benetke in italijanskim na Vir: https://fineartamerica.com/featured/giulio- OTRIN, B. in ĈIPIĆ REHAR, M. (2015), Jegliĉev dnevnik gavotti-drops-the-first-bomb-from-a-plane-wilf- Koroško Belo,bo potrebno še preuĉiti arhivske : znanstvenokritiĉna izdaja, Celjska Mohorjeva druţba, hardy.html (14.7.2017) fonde v Rimu in na Dunaju. Zagotovo pa se bi Društvo Mohorjeva druţba, Nadškofijski arhiv našlo tudi v domaĉih (privatnih) arhivih. Ljubljana – Celje. PETER, E. (1981), Die k.u.k. Luftschiffer – und Fliegertruppe Österreich – Ungarns 1794 – 1919, Motor Buch Verlag – Stuttgart. mag. Matja Ravbar, ž PEŠAK MIKEC, B. (2016), »Bombardiranje civilnih Franc Košir kustos objektov«, v V Zaledju soške fronte, Zgodovinski arhiv Ljubljane – Ljubljana. Vojaški muzej Slovenske Vojske RAVBAR, M. (2011), Avstro – ogrsko letalstvo na soški fronti 1915 – 1917 : Cesarska in kraljeva letališka infrastruktura v zaledju soške fronte, Univerza v Ljubljani – Ljubljana. k RAVBAR, M. (2014), »Letalce so izdale »bele roke in godovini italijanske lire« : Protiletalska obramba v Mariboru v Z ĉasu prve svetovne vojne«, v Prispevki za novejšo zgodovino, št.: 1, letnik LIV, Inštitut za novejšo zgodovino – Ljubljana. VIRI in LITERATURA SCHUPITA, P. (1983), Die k.u.k. Seeflieger : Chronik ţupnije Koroška Bela. Viri: unf Dokumentation der österreichisch-ungarischen Marineluftwaffe 1911 – 1918, Bernard&Graefe Verlag Archivio Ufficio Storico dell'Aeronautica Militare; Series – Koblenz. »Primordi«, file b. 33, f. 411; Series »Gruppi«, file b. 39, f. 093; file b. 40, f. 192 (posredoval Paolo Varriale). SITAR, S. (1985), Letalstvo in Slovenci : Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna, Borec – Ljubljana. Nadškofijski arhiv Ljubljana, Spominski zapisi k Spominski zapiski 1914-1919 zgodovini ţupnije Koroška Bela, Ţupnijska kronika ŠILJEGOVIĆ, B. (ed.), (1958), Vojna Enciklopedija, Koroška Bela, zapisala Košir Franc in Matevţ Ţbontar. Redakcija vojne enciklopedije – Beograd.

Muzej novejše zgodovine Ljubljana, fond plakati, TOPOLNIK, J. (2010), Zraĉni boji na slovenskem med Razglas »pravila o vedenju pri letalskih napadih z dne prvo svetovno vojno v luĉi izbranih ĉasnikov, Univerza 19.8.1917«. v Mariboru – Maribor.

Österreichische Staatsarchiv/Kriegsarchiv Wien, fond Časniki: Luftfahrtruppe, karton 373, Dienstzettel, 3.5.1916. Slovenec Literatura: Slovenski narod CAVIGIOLI, R. (1934/1993), L'Aviazione Austro – Ungarica sulla Fronte Italiana 1915 – 1918, Domoljub Castiglioni&Archenti Editori – Milano. Laibacher Zeitung DESOYE, R.K.B. (1999), Die k.u.k. Luftfahrtruppe : Die Entstehung, der Aufbau und die Organisation der Internetni viri: österreichisch-ungarischen Heeresluftwaffe 1912 – 1918, Universität Wien – Wien. http://www.stahlgewitter.com/17_08_14.htm (5.6.2017). DI MARTINO, B. (2013), L'Aviazione italiana e il bombardamento aereo nella Grande guerra, http://www.newspaper.com/newspage/53634459 Aeronautica Militare Ufficio Storico – Roma. (5.6.2017).

FERRARI, P. (ed.), (1994), La Grande Guerra Aerea http://www.flightglobal.com/FlightPDFArchive/1917 1915 – 1918, Edizioni Gino Rossato – Valdagno. /1917%20%200871.PDF (4.6.2017).

GASSER, G. (1980), Die Österreich Ungarns http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledj Fliegertruppe im Einsatz an der Südwestfront 1915 – u_soske_fronte/ch11.html (10.5.2017). 1918, Universität Wien – Wien. http://www.doc.rero.ch/record/48674/files/1917- Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen 08-20.pdf (3.6.2017). Königreiche und Länder : VI. Krain, (1919), K.k. Statistischen Zentralkommission – Wien. http://www.memoriediguerra.it/bollettini/38427 Podoba vaškega središča s cerkvijo v ozadju pred (12.6.2017). letalskim bombardiranjem Koroške Bele leta 1917 Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen / Foto: osebni arhiv Branka Čušina ml. Königreiche und Länder : VI. Krain, (1910), K.k. http://www.galica.bnf (10.6.2017). Statistischen Zentralkommission – Wien. http://nla.gov.au/nla.news-article81818982 Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen (1.5.2017). Königreiche und Länder : VI. Krain, (1894), K.k. Prepis rokopisa: Statistischen Zentralkommission – Wien. http://www.aeronatica.difesa.it/storia/museostorico/P agine/CaproniCa36.aspx (15.6.2017). Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder : VI. Krain, (1884), K.k. http://www.frontedelpiave.info (13.5.2017). A. Statistischen Zentralkommission – Wien. 1914 MEINDL, K. (1985), Chronik des Fluggescwader I (Flik 101G) 1917 – 1918, ÖFH Sonderheft 8 – Wien. FOTOGRAFIJE …………………...

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

SVETOVNA VOJSKA zmago avstrijskega oroţja in za naše vojake. se je hitro fiţola, mešane in koruzne moke. Iz ravnoistega namena se je v oktobru zveĉer Fiţol se je prodajal od obĉine po 56 h Kilo, Na nedeljo 28. junija zveĉer je prišla v našo molil sv. roţni venec v cerkvi. mešana moka po 84 hel, koruzna po 65 hel. ţupnijo preţalostna novica, ki je vsacega Za magacin smo zaenkrat rabili društveno presunila, da je bil taisti dopoldan v Sarajevu Prišli so boţiĉni prazniki. Druzega nismo sobo v cerkveni hiši. Po štacunah pa je bilo umorjeni naš prestolonaslednik Franc pogrešali, kakor da je v marsikateri rodbini olje, mast in druge specerije še dovolj na Ferdinand in ţnjim njegova soproga kneginja manjkalo enega ali morda celo par ĉlanov ki razpolago, seveda po zvišanih cenah. so bili v vojski. Sem in tje so tudi prihajale Hohenberg. V znak ţalosti prihodnji dan na Socialne razmere v preteklih 10 letih. praznik sv. Petra in Pavla ni bilo pri boţji ţalostne novice, da je ta ali oni padel, ali bil sluţbi obiĉajne pridige in sv. maša se je ranjen in da leţi kje na Ogrskem v bolnišnici. Ko sem prišel l. 1902 v ţupnijo, je na darovala tiho. Splošno se je trdilo, da ta Leto smo konĉali v trdni nadi, da se vojna na Javorniku bilo postavljeno le eno poslopje za ţalostni dogodek ne bo ostal brez posledic; in pomlad jenja in da prihodnja zima upelje izdelovanje ţeleza. Vsled spretnega vodstva te so se res kmalu pokazale. zopet mirni ĉas. A varali smo se. tedanjega generalnega ravnatelja tovarne g. Antona Luckmanna je dobivala tovarna Tovarna za ţelezne izdelke je vedno dobivala Jutro od nedelje dne 26. julija, na dan vedno veĉ naroĉil, kar je povzroĉilo, da so toliko naroĉil, da ji dela ni zmanjkalo. Zato so spomina sv. Ane, bilo je zelo temaĉno; po napravili veliko novo poslopje za stroje in delavci imeli vedno zasluţek in njih druţine nebu so se podile temnosive megle, ki so prostoren magacin za izdelano ţelezo. zagrinjale svetlobo vzhajajoĉega solnca. V niso trpele še nobenega pomanjkanja. celem ozraĉju je leţalo nekaj teţkega. V cerkvi se je jutranja boţja sluţba ob 6. vršila skoro pri razsvetljavi sveĉ. Po konĉani sv. maši se zasliši pred cerkvijo oklic, ki se je navadno vršil šele po drugi boţji sluţbi ob 11., in vmes se zasliši glas: mobilizacija. Ljudje so se plašno spogledali, marsikatere ţene so glasno vzdihnile, vsakdo pa je vedel, da je napovedana od drţave vojska in da bo treba moţem in fantom se loĉiti od doma in Tovarna na Javorniku, razglednica iz leta 1906 / prijeti za oroţje. Taisti dan je bilo vse Tovarna in železnica na Javorniku pred letom Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja. ponarjeno. Druţinski oĉetje so z resnimi 1904, Javornik na Gorenjskem, razglednica / Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja obrazi tem in tje hodili. Fantje so ţalostno vriskali, matere in ţene pa zdihovale in Delavski kontingent se je vsled tega zvišal in jokale. Prihodnje jutro se je zbrala na od vseh strani so se naseljevali v ţupniji kolodvoru velika mnoţica ljudi, da se poslovi delavci. Da so taisti imeli dovolj prostora za od odhajajoĉih domaĉih v vojsko. Bil je velik 1915 stanovanje, so si mnogi omislili nove hiše, pa šunder na kolodvoru, jok in smeh, vriskanje tudi stari posestniki so zidali, ker jim je Kmalu v zaĉetku l. 1915 se je zvedelo, da se v in petje, dovtipi in ţalostni pogovori so se najemšĉina obetala lepe dohodke. Ljudstvo se Italijo ne sme veĉ lesa izvaţati; nasprotno se mešali med ĉakajoĉimi. Kmalu je prisopihal je rapidno mnoţilo in l. 1910 se je naštelo v je pa tudi meja od Italijanske strani priĉela dolg vlak, ki je sprejel naše domaĉe vojake in obĉini vţe ĉez 2700 duš. Zasluţek bil je zoper našo drţavo zapirati. Kmalu se je jih odpeljal mej glasnimi ţivioklici in dober, posebno delavci, ki so bili tovarniškega vstavil ves promet mej obema drţavama in vriskanjem, pa tudi veĉinoma s solzami v dela pri strojih dobro vešĉi, so imeli prav mej obĉinstvom se je skrivnostno ugibati oĉeh proĉ v vojsko; od katerih se mnog ni veĉ dobro plaĉo. Zato je bilo denarja dovolj in se priĉelo, da nam Italija zamere, ĉe tudi je naša povrnil nazaj. Veĉinoma so jih poslali v boj je vsled tega tudi potratno ţivelo. Gostilne so zaveznica, nazadnje še celo vojsko proti Rusom, le nekateri so šli proti Srbom. izvrstno izhajale. Uprizarjale so se zapovedati. Ĉasniki, kakor vedno, so zelo raznovrstne veselice, plesi, ponoĉevanje in Ni namen te knjige to velikansko vojsko dvoumno pisali. Vse je bilo vedno bolj napeto popivanje se je posebno ob plaĉilnih dnevih nadalje zasledovati, ker so za tako in vedno nove mobilizacije so kazale na zelo razširilo. Mesne jedi so se vse vprek razmišljanje razliĉni ĉasniki in razprave na resniĉno vojsko z Italijo. vţivale, o razumnem gospodinjstvu ni bilo razpolago, naĉrtati hoĉem le razmere, ki so skoro pojma, otroci so imeli lepo belega Kmalu po novem letu je priĉelo poĉasi mej tem ĉasom bile v ţupniji. kruha v ozbilju, z eno besedo, varĉevalo se ni primanjkovati ţiveţa. Cene so se poĉasi a prav niĉ. Zraven pa še velika potrata pri Splošno je vladala med ljudmi potrtost. stalno priĉele dvigati; ţivina ki se je v zaĉetku oblekah. Razume se lahko, da je tako Vsakovrstne govorice najveĉ izmišljene so vojske ţe nabirala za vojaške potrebšĉine, se nespametno ţivljenje v verskem in moralnem begale sem in tje, ĉasniki niso pisali niĉesar je iznova iskala, posestniki zemljišĉ so morali ţivljenju imelo zelo slabe posledice. Vsak javnega, govorilo se je mnogo o aretacijah gotovo teţo ţita oddajati proti plaĉilu. Po opomin od strani ţupnika je bil zaman. Dobri razliĉnih ljudi, ki so bili osumljeni spionaţe trgovinah je priĉelo zmanjkovati ţivil in okoli zasluţki so ljudi oslepili in so mislili, da se ali razţalenja Veliĉanstva. Tolaţili so se stem Velike noĉi je nastalo na moki toliko tako stanje ne more nikdar poslabšati. Prišla da se vojska kmalu konĉa, najbrţ v par pomanjkanja v ţupniji, da za Velikonoĉne pa je l 1912/13 vojska na Balkan. Najboljši mesecih. Ţiveţa je bilo še povsod dovolj, na praznike potic kar nikjer ni bilo in tudi ne odjemalec produktov iz Javorniške tovarne bil kako pomanjkanje niti misliti ni bilo, ker je belega kruha. Ko so se prejšnje ĉase ljudje iz je tedaj Balkan, posebno Srbija in Turĉija. nam bila meja na Italijansko odprta, iz katere moke »0« (nularce) tako rekoĉ norĉevali, so Kakor naglo se je mej tema drţavama priĉela drţave so se uvaţala najrazliĉnejša ţivila. morali naenkrat vţivati kruh iz številke 5, 6, vojska, se je takoj zaĉel eksport ţeleznine v te 7. Dne 10. septembra 1914 je šla iz ţupnije kraje zmanjševati in pred svetovno vojsko se je pomanjkanje naroĉil in vsled tega tudi velika procesija na Brezje k Mariji Pomagaj. Da se dobi dovolj ţivil v obĉino, se je pri Udeleţenci smo se peljali do Radovljice in od obĉinski seji ustanovil aprovizacijski odbor, delavskega zasluţka vţe obĉutno priĉelo tam peš mej molitvami do romarske cerkve, (pri katerem je bil tudi domaĉi ţupnik), ki kazati, tako, da so nekatere delavske druţine se priĉele izseljevati in si iskati drugod kjer je bila sv. maša z blag. in litanije Mat. ima skrbeti za preţivljanje v obĉini. Nakupilo Boţje. Vse to poboţnost smo darovali za boljšega kruha.

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

Ko je izbruhnila svetovna vojska, je nastala ţupniji izvanredno debela in gosta toĉa, ki je je zaobljubila, da bo v spomin na vojskine velika nevarnost, da morda tovarna konĉala vso rţ, da so jo morali pokositi. ĉase in za odvrnenje boţjih šib to procesijo popolnoma zastane. Ta nevarnost se je še Posebno na Javorniku in Belskem polju je sleherno leto opravila. Udeleţba od strani poveĉala, ko 23. maja naenkrat besedolomni napravila hudo škodo. Posestniki njiv in vrtov faranov bila je mnogobrojna, seveda v veliki Italijan Avstriji vojsko napove. Sreĉa v tej so bili vsled te nesreĉe, ki je v takih burnih in veĉini ţene in otroci. nesreĉi za naš kraj je bila ta, da je vojašĉina ţalostnih ĉasih dvakrat bolj uĉinkovala, zelo priĉela v naši tovarni ţelezne izdelke za potrti. Z 1. oktobrom se je nehal na novo upeljani vojsko (posebno spiĉasto ţico (Stacheldrat), poletenski ĉas. Zadnji dan septembra je dolg Za poletje smo dobili posebno novost. Vsled vsled tega 25 ur. ţelezne plate i. t. d.) naroĉevati in je vsled tega prišla vsa obrt pod vojaško kontrolo. ministerijalnega odloka se je dnevni ĉas z prvim majem premaknil za eno uro naprej. Letošnja letina je bila za ţito slaba. Rţ nam je Delavci so bili na podlagi teh naroĉil Namen te uravnave je bil ta, da se, delo ĉez spomladi pobila toĉa, ajdo je v jeseni slana oprošĉeni vojaške sluţbe, se jim ni bilo treba dan opravlja pri dnevnem svitu in tako zamorila. Krompirja in repe je bilo zadostno, bati za zasluţek, ako ravno je bil taisti sedaj varĉuje z razsvetljavo. Ki je posebno po fiţola malo. Aprovizacijski odsek deli še premajhen v primeru z veliko draginjo. velikih mestih vsled pomanjkanja premoga za vedno moko, ješpren, kašo in ogrsko Koncem meseca julija je odšel kaplan g. Ivan proizvodnjo elektrike in gaza (plina) stala torhonijo (moĉnate krogljice). velike vsote. Ta prememba se je pri nekaterih Sever na kapelanijo v Moravĉah. Dne 15. Oktober bil je jako topel; veĉkrat je kazal septembra je pa nastopil novi kaplan g. Franc reĉeh obnesla, posebno popoldan je bil vedno toplomer na soncu 32⁰C. 6. novembra se je v Vavpetiĉ, semeniški duhovnik. Proti koncu dolg. Nedeljska boţja sluţba zjutraj ob 6. se je ţupnišĉu instalirala elektriĉna luĉ. Tudi drugi leta je veĉkrat nastalo pomanjkanje moke in morala vendar ohraniti na starem ĉasu, da so zamogli jo ţupljani obiskovati. hišni posestniki so jo priĉeli po svojih mnoge druţine so imele na razpolago samo stanovanjih in hlevih napeljevati. krompir in fiţol. Koncem julija nas je zapustil g. kaplan Franc Vavpotiĉ in odšel na svoje novo sluţbovanje v 8. novembra so nam na našo veliko ţalost Dne 23. maja je Italija napovedala vojsko naši odpeljali veliki zvon za vojaške namene. Šent Vid pri Ljubljani. Z svojim prijaznim in drţavi. Ta dogodek je povzroĉil pri nas in Tehtal je 919 K ali starih 1675 funtov. vseh obĉinah, ki leţijo v bliţini laške meje taktnim obnašanjem se je ljudstvu splošno priljubil. Ljubili so ga posebno šolski otroci, Vojaški erar se je zavezal za odškodnino mnogo strahu. Pripravljati smo se ţe priĉeli ker jim je bil izvrsten katehet. Ustanovil je plaĉati 3676 Kr (à Kilo 4 Kr). na beg. Prihajale so k nam druţine beguncev tudi Marijin vrtec za šolsko mladino, z Primorskega. Ker je pa naša hrabra armada Marijino dekliško druţbo je pa povzdignil na takoj sovraţniku zajezila prodiranje, se je zelo visoko stopnjo. Odlikoval se je tudi vsled strah kmalu polegel in zopet se je priĉelo svoje nadarjenosti z visoko izobrazbo, vsled vsakdanje ţivljenje. Konĉali smo staro leto ĉesar se mu v duhovskem stanu odpira zopet v nadi, da nam prihodnje gotovo gotovo še lepa karijera. Z 1. avgustom je prinese zaţeleni mir. Draginja pa je rasla nastopil svojo prvo sluţbo g. Martin Gorše nadalje in po prodajalnah je priĉelo novomašnik, doma iz Sodraţice. primanjkovati olja, kave riţa i. t. d. 20. avgusta smo praznovali cerkveno ţegnanje na prav tih naĉin. V cerkvi je bila paĉ slovesna boţja sluţba, a po druţinah je pomanjkanje ţiveţa in pa pogled na slabo letošnjo ţetev grenil veselje, ki je bilo obiĉajno na ta dan v ţupniji. Gostilne so bile slabo obiskane, nikjer nobenega šundra, tovarniški delavci so tudi ta dan opravljali v tovarni delo kakor v delavnikih, zato je bila cerkev slabo obiskana.

Javornik - Koroška Bela, pred prvo sv. vojno / Za prehrano se kolje vţe dalj ĉasa samo en Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja komad ţivine na teden. Zato imamo juho in meso samo dva dneva v tednu, navadno v

soboto in nedeljo. Stari ljudje vsled slabe Koroška Bela 7.11.1916. Veliki zvon snet iz prehrane hirajo, sploh se pa vsakemu, zvonika cerkve na Koroški Beli, fotografirano na železniški postaji leta 1916; razglednica. / Foto: 1916 otrokom in odrašenim pozna na obliĉju premale kostna prehrana. osebni arhiv Antona Kosmača Obĉinska moka se je nadalje razprodajala Pri ţivini na planini je izbruhnila bolezen na vsakih 10 dni. Vsaka oseba je dobila za vsak gobcu in parkljih, vsled ĉesar zelo dan 20 deka, tisti pa, ki so imeli teţko delo, posebno delavci v tovarni, 30 dek. Kmalu se primanjkuje mleka in mleĉnih izdelkov. je vodstvo tovarne odloĉilo, da bo samo Sredi m. avgusta se je morala oddati za vojne oziroma njihova »Kašta«, tovarniška namene vsa bakrena posoda, kotli in korci. prodajalna ţiveţa na Savi, skrbelo za prehrano delavcev in njih druţin. Tako je Dne 14. septembra se je vršila mašna imela obĉina v preskrbi še kakih 800 oseb, procesija za odvrnenje hudih in revnih ĉasov katere je vsled zmanjšanega števila laţje z k Sv. Kriţu nad Jesenicami. Ob 10. uri je imel moko prehranjevala. Trikrat so spomladi g. Kaplan v ondotni cerkvi, ki je posveĉena prišli za par dni tudi vojaki v vas. Neko Sv. Kriţu in je taisti dan na spomin povišanja Hrbtna stran razglednice / Foto: osebni arhiv nedeljo v postu je daroval sv. mašo vojakom sv. Kriţa v ondotni ţupniji farni praznik, Antona Kosmača unijatski duhovnik po grško-katoliškem pridigo in slovesno sv. mašo. Naša ţupnija se obredu. 23. maja pop ob 3. je padala po

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

21. novembra je umrl na Dunaju naš cesar da se ga tu spominjamo, vrl in znaĉajen moţ so bili zopet nad našo vasjo in so se prav Franc Joţef I v visoki starosti 86 let in v 68 Martin Kavĉiĉ posestnik na K. Beli št 51 po poĉasi naprej pomikali. Zopet dirjam skozi letu svojega slavnega vladanja. domaĉe Bolter, star 39 let. Bil je v zaĉetku na vas in upijem, da naj ljudje se iz vasi Soški fronti kot artilerist, pozneje je pa prišel umaknejo. Komaj pridemo do Majerjeve in v tovarno za ţelezne izdelke v Rešicabanya na Birtove hiše, v zraku zaţviţga in nato grozen 1917 Spodnjem Ogrskem. Dne 4. marca 1917 ga je tresk. Ĉrn debel dim se nad hišami pokaţe, ubil elektriĉni tok. Bil je obĉinski svetovalec, znamenje, da je bomba udarila. Prve bombe Novo leto se je priĉelo z snegom in mrazom. predsednik izobraţevalnega društva in jako so priletele v Jeronĉevo in Kovarjevo hišo, Vsredi januarja je priĉelo sneţiti. Toplomer je dober katolik. Ker mu je nekaj mesecev kateri sta bili naenkrat v plamenu. kazal cel februar in marec –10⁰ do –13⁰ C. Še poprej tudi umrla soproga, je bil to za na sv. Jurja dan je stal ravno na niĉli. Z prvim druţino silen udarec. majem mraz naenkrat pojenja, nastane toplota in nastopila je huda suša skozi celo Veĉkrat smo se pogovarjali, da je mogoĉe, da pomlad poletje in jesen. Prvi deţ je padal napadejo morda italijanski zraĉni letalci, ker zaĉetkom julija, drugi koncem avgusta. Vsled smo blizu fronte, tovarne na Javorniku in na suše ni mogla trava rasti vsled tega se je sena Savi, da bi pa tudi na Koroško Belo metali nakosilo le eno petino od drugih let. Ţita je bombe, smo imeli za izkljuĉeno. Tako je v bilo tudi manj, a je bilo zelo lepo in teţko razliĉnih ugibanjih in domnevanjih napoĉil zrnje. grozni in usodepolni dan Primanjkuje silno petroleja. Ljudje zdihujejo 14. avgust po koruzni moki, da bi vsaj koruzne ţgance Pogorišče Jerončeve, Kovarjeve in Ledrarjeve hiše, Koroška Bela 1917 / Foto (izrez): Fototeka jedli. Krompirja se nikjer ne dobi, ne pri Gornjesavskega muzeja Jesenice aprovizacijah ne na trgu. Obĉinska aprovizacija je zaklala v svoji oskrbi ĉez 60 ki bo v zgodovini ţupnije Koroška Bela prašiĉev, katere je nakazalo deţelno mesto za zavzemal najţalostnejši in najstrašnejši dan A bombe so padale nadalje mej groznim klanje ţivine v Ljubljani, in katere je drago in ostal sedaj ţiveĉim do smrti v pretresljivem pokom. Mi smo beţali pod lesove, ţene in plaĉalo, po 5 K ţive vage. spominu. otroci, vsi se od strahu tresli in jokali. Mej tem se je priĉel poţar širiti proti cerkvi. Nazaj Torek dne 14. avgusta bil je silno vroĉ dan skozi vas nismo mogli ker je bilo vse polno vsled redne suše tega leta. Ravno se zjutraj ob dima in ognja. Beţali smo vprek lesov nad ½ 8 pripravljam na sv. mašo, ki je bila vasjo domov, a ko smo prišli do svojih hiš, so oznanjena v grajski kapeli na Javorniku. tako strašno gorele, da ni bilo nobene reĉi veĉ Slišim naenkrat moĉno bobnenje v zraku. mogoĉe rešiti. Ko priletim v ţupnišĉe vţe Hitro stopim iz ţupnišĉa in ugledam ravno smrtno utrujen, takrat je ţe gorela sosedna nad našo vasjo plavati okoli 10 aeroplanov. Krznarjeva hiša. Ogenj je v našo veliko Na prvi pogled nisem mogel razloĉiti, ĉegavi nesreĉo pospeševal izvanredno moĉan juţni da so, ali avstrijski ali sovraţni, zato letim po veter, ki ni dopustil nobene rešilne akcije. daljnogled in jih opazujem. Takoj sem Aprovizacijsko društvo na Koroški Beli, zakol spoznal, da so italijanski. Hitro teĉem skozi Ob ½ 4 je bila cerkvena streha še cela. Ko se prašičev dne 2.2. / Foto (kopija): osebni arhiv vas in ljudi silim iz vasi venkaj pod Lebniĉe, je uţgala gostilna pri »Jurĉku« pod cerkvijo, Martina Noča, hrani Mojca (Marija) Sterle. ĉeš, ko bi le kaka bomba padla v vas, da ne bi zvonik ni mogel prenašati hude vroĉine in ubila kakega ĉloveka. Aeroplani so plavali streha se je priĉela tajati. Bila je iz cinkastih dalje in kmalu zaslišimo moĉan pok, ki se je plošĉ. Za prezbiterijem se je pa cerkvena Na pomlad se je prodajalo suho meso in mast. ponavljal, kar nam je bilo znamenje, da streha unela od sosedne Krznarjeve hiše. Obĉinska aprovizacija še vedno sreĉno zalaga padajo bombe na tovarno. Bili smo paĉ hudo Rešitve ni bilo nobene veĉ mogoĉe. Z groznim obĉane z moko in bolj redno in zanesljivo prestrašeni, a zgodilo se nam ni niĉ ţalega. plamenom in v visokih dimnastih stebrih je deluje, kakor tovarniška aprovizacija. Z pokal cerkveni strešni stol, ki je imel v sebi Kmalu smo se podali zopet nazaj v vas. Ĉez mesecem majem se je priĉela tudi oddaja silno mnoţino lesenih tramov in ki je stal eno uro je pa ţe prišla novica, da sta na meji govejega mesa obĉanom in sicer vsak teden gotovo še od zaĉetka cerkve. Raz stolpa se je na osebo po 20 - 25 deka; revnejšim slojem vasi Javornik v »Grobljah« ubita dva ĉloveka od bomb, in sicer 13 letni Alois Mencinger in vlival stopljeni cink, dolgo ĉasa je kipel še popolnoma zastonj, srednjim proti odplaĉilu kvišku stolpni kriţ z jabolkom, dokler ni z 2 K za 1 Kilo, bolj imoviti ga pa niso 36 letni oţenjen tovarniški delavec Ivan Pesjak. Zraven sta bili moĉno poškodovani od groznim hrušĉem padel v ogenj. Dva zvonova prejemali. To zadevo glede mesa je vodil in ura so padli na obok nad orgljami in ondi bomb Mencingerjeva hiša št 66 in Jelenĉeva domaĉi g. ţupnik, ki je vsako soboto obstali. Dobro zgrajeni oboki niso pustili hiša št 61. Tovarne niso bile zadete in tudi ne popoldan v mesnici pri mesarju Hrovatu na ognja v cerkev, le pri vratih z kora v zvonik poškodovane. Padlo je pa mnogo bomb v Javorniku v imenu obĉinske aprovizacije se je ogenj širil proti orgljam, ki so priĉele vţe oddajo mesa nadzoroval in mesne karte in lesove nad Javornikom, posebno v »Jelenov Kamen«, ki je priĉel goreti. Nad Javorniško tleti, a se je v pravem ĉasu pogasilo. Okroglo zapisnik vodil. To meso se je izplaĉalo iz okno (slikano) v presbiterijumu se je od silne postajo je bila postavljena paĉ obrambna drţavne podpore. Do sedaj zaradi vojske kaj vroĉine razpokalo in stopilo. Skozi to okno je posebno hudega še nismo prestali. Ţiveţa je artilerija, a njeni topovi niso dosegli italijanskih aeroplanov, ker so pluli prihajal ogenj in dim raz strehe od stare bilo za potrebo dovolj, moţje in fantje so v previsoko. Kmalu smo se pomirili in si mislili, zakristije v cerkev, ki je vse cerkvene oboke tovarni redno sluţili svojo meseĉno plaĉo. da je nevarnost sedaj v kraji in šli smo vsakdo oĉrnil. Proti veĉeru je tramovje na cerkvi z Drugi moški, ki niso bili nikdar v tovarniški po svojih dnevnih opravkih. velikim hrušĉem padlo na oboke in tudi dalje sluţbi, to so bili domaĉi zemljiški posestniki, tlelo. Vse kar je bilo lesenega nad oboki ali na so bili pa vsi v vojski. Sem in tje smo dobili Bila je ura ½ 2. Solĉna vroĉina je bila stolpu je popolnoma zgorelo. Mej ognjem je tudi katero ţalostno poroĉilo, da je ta ali oni v neznosna, vse posebno hišne strehe so bile od padel lestenec sredi cerkve na tla in ţ njim vojski umrl ali da ga pogrešajo ali pa da je vroĉine skoro razbeljene. Zopet se zasliši vse svetilke. Zraven cerkve se je uţgala stara ujet in biva na Ruskem. Mej umrlimi zasluţi, moĉno tulenje v zraku. Italijanski aeroplani mertvašnica, ki je sluţila za cerkveno

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

13 shrambo. Tu notri nam je pogorel jako lep udarec za naše vašĉane! In v takih hudih Št. 12. Pri Štefelinu baldahin, 2 mala rudeĉa banderĉka 2 visoki ĉasih. Ko se niti za denar ne more ne ţiveţa /:Janez Smolej/ hiša in hlev svetilki na palicah in mnogo druge stare ne blaga kupiti, je bila ta nesreĉa dvakrat in Št. 13. Pri Kerznarju ropotije, med drugim oba kipa domaĉih še veĉkrat hujša. Ko se je veĉer delal in smo /:Mina Sirec/ hiša in hlev in skedenj Št. 14. Pri Zgornjem Pajerju patronov iz starega velikega oltarja. gledali v ognju plapojoĉe razvaline, smo /:Tomaž Noč:/ hiša in hlev jokali in stokali, da se nismo mogli potolaţiti. Št. 15. Pri Peterĉniku V par urah je šlo v niĉ vse premoţenje; /:Jakob Smolej:/ hiša hlev in skedenj veĉinoma izmed njih niso druzega rešili, Št. 16. Pri Reberniku kakor, kar so na sebi obleke nosili. /: :/ hiša Prihodnji dan, 15. avgust, je bil zapovedan Št. 17. Pri Miševcu praznik Marijinega Vnebovzetja. Z g. /:Marjana Smolej:/ hiša Kaplanom sva opravila sv. mašo v grajski Št. 18. Pri Matiĉku kapelici na Javorniku. Cel dan smo ţalostno /:Marija Svetina:/ hiša in hlev hodili okoli naših razvalin in pregledovali, Št. 19. Pri Škantu kaj se je še rešilo, a bilo je bore malo. /:Franc Vilman:/ hiša in skedenj Cerkev sv. Ingenuina in Albuina, pod njo Št. 20. Pri Ĉebularju pogorišče gostilne pri Jurčku (levo) in mežnarjeve 17. avgusta je vojašĉina vzela za vojskine /:Lorenc Noč:/ hiša hiše, 1917 / Foto: osebni arhiv Branka Čušina ml. namene drugi zvon, ki je tehtal 550 Kilo. Št. 21. Pri Pedicelnu Manjši zvon se je tudi vrgel na tla. Ker je bil /:Janez Vidic:/ hiša hlev in skedenj precej poškodovan po ognju in paden na Št. 23. Pri Tomaţku Ker so gorele okoli ţupnišĉa vse stavbe, to je obok nad orgljami. Zadnjikrat sta zvonova /:Matija Pretnar:/ hiša in hlev cerkev, Krznarjeva hiša in Bovĉanova hiša, zazvonila na dan poţara in klicala ljudi na Št. 24 Pri Kristanu smo vsak trenutek priĉakovali, da se ţupnišĉe pomoĉ; kmalu nato sta padla raz svojih /: Mihael Noč:/ hiša in hlev uţge. V hitrici spravim v torbico cerkveni stojišĉ. Nikdar veĉ ne bomo slišali raz naših Št. 25. Pri Majerju denar in drţavne papirje in je nesem shranit bronastih zvonov; vsaj ta rod, ki zdaj ţivi, /:Matevž Skumvač:/ hiša in hlev v novo šolo na drţavni cesti. gotovo ne veĉ. Vojska nas je udarila z vso Št. 26. Pri Zavelcinu svojo grozoto. /:Neža Zavelcina:/ hiša, hlev, skedenj Mej tem ĉasom pa udro kot reševalci ruski Št. 27. Na Kokerci ujetniki domaĉi vojaki in nekateri delavci z V nedeljo, 19. avgusta se je praznovalo /:M. Kocijanc:/ hiša Save in mi priĉno hišno opravo iz ţupnišĉa obiĉajno cerkveno ţegnanje ali dedicationis Št. 30. Pri Aliĉu iznašati. Pri tem so mi ruski ujetniki pojedli eclesiae aniversarium. V mirnih ĉasih bil je to /:Tomaž Svetina:/ hiša in popili, kar so mogli. Zraven mi je bilo za ţupnije veliĉasten in vesel praznik, ki smo Št. 36. Pri Mlinarju ukradenih do 400 K., mnogo razliĉnih reĉi iz ga poveliĉevali s slovesno boţjo sluţbo, z /:Matevž Svetina:/ hiša in hlev pisarne, kuhinje in sobe. G. Kaplanu so ti zvonenjem in streljanjem, z zastavami in Št. 37. Pri Vampretu »reševalci« ukradli ĉevlje, perilo in nekaj mnogokrat ţal tudi s hrupnim veseljem. Ta /:Jakob Rajnhart:/ hiša in hlev denarja. Zraven so pri opravi napravili dan pa takrat nismo smeli niti v cerkev, Št. 38. Pri Birtu mnogo škode vsled polomljenja. Da se je to ampak se je tiha boţja sluţba vršila v lurškem /:Miha Kokalj:/ hiša in hlev zamoglo zgoditi, je vzrok to, da smo bili znamenju na vasi. Ko sem priĉel cerkveni Št. 39. Pri Kovarju popolnoma zbegani zaradi groznega treska govor in se ozrl na opustošeno cerkev sem /:Andrej Smolej:/ hiša bomb in silnega ognja. priĉel jokati in poslušalci z menoj. Kako Št. 40. Pri Ledrarju strašna razlika med mirnimi ĉasi in med /:Andrej Smolej:/ hiša in skedenj z hlevom danes na tak dan! Št. 41. Pri Jeroncu Na pomoĉ so priletele vse poţarne brambe iz /:Terezija Golob:/ hiša okolice, še celo iz Kranja in Šmartina so prišli; Št. 42. Pri Petniku a rešiti se ni dalo mnogo veĉ radi /:Janez Noč:/ hiša z hlevom premoĉnega vetra in neznosne vroĉine. Št. 43. Pri Zabrdĉniku /:Katarina Lipovec:/ hiša in hlev Št. 44. Pri Ĉufanku /:Jernej Konič:/ hiša z hlevom in skedenj Št. 45. Pri Bovĉanu /:Jože Prevec:/ hiša z hlevom Št. 46. Pri Kavĉiĉu /:Marija Razinger:/ hiša Na pogorišču Mehvačeve hiše št. 52, 1917 / Foto: Št. 48. Pri Staneju osebni arhiv Branka Čušina ml. /:Martin Noč:/ hiša, hlev z skednjem Št. 51. Pri Boltarju Ruševine na Koroški Beli, 1917, zadaj stavba /:Martin Kavčič:/ hiša, hlev in skedenj župnišča, ki ni pogorela / Foto: osebni arhiv Pogorele so v vasi sledeĉe hiše in gospodarska Št. 52. Pri Mehvaĉu Lovrenca Markeža poslopja: /:Franc Krištan:/ hiša hlev in skedenj Št. 53. V Kajţi Št. 7. Gostilna pri Jurĉku /:Urban Čadež:/ hiša Ţupnišĉe je kakor ĉudeţno obstalo, ravno /Marija Čop/ hiša, hlev in pod Št. 54. Pri Štefucu tako tudi cerkvena hiša na vasi. Pogorelo pa Št. 8. Pri meţnarju /:Franc Malej:/ hiša, hlev in skedenj je 45 hiš z drugimi stavbami in, kar je za nas /Franc Konič/ hiša in pod Št. 56. Pri Zgornjem Ĉopu najhujši udarec, domaĉa cerkev. Koliko bo Št. 9. Pri Matijevcu /:Anton Kapus:/ hlev truda in stroškov, predno bo zopet v starem /:Jernej Markež/, hiša, hlev, skedenj, Št. 58 Pri Svetinu stanju? Ljudem je pogorelo vse: ţito, ki je bilo shramba /:Blaž Čop:/ hiša, hlev, skedenj Št. 10. Pri Barbarniku ravno doma omlaĉeno, vsa oprava, ves ţiveţ, Št. 74. Pri Štibelniku vsa obleka, vse seno in vse orodje. Strašen /:Terezija Šoberl/ hiša in hlev

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

/:Marija Noč:/ hiša in hlev z skednjem zadregi obrnil s prošnjo na ravnateljstvo Zima je bila mila, kar je našim pogorelcem, Št. 78. Svetinova paštva domaĉe Kranjske industrijske druţbe, da mi ker so nekateri stanovali celo v svojih podrtih /:Blaž Čop:/ hiša da na razpolago les in delavce za pokritje hišah, zelo koristilo. Ko se je pomlad priĉela, Št. 80. Pri Alešu cerkvene stavbe. Mojo prošnjo je g. generalni priĉeli so voziti skupaj les, apno; opeka se je /:Terezija Svetina:/ hiša direktor Karl pl. Noot uvaţeval in je g. naroĉila v opekarnah barona Borna v Trţiĉu. Št. 83. inţenirju Bachmann-u poveril to nalogo, ki je Za pomoĉ smo imeli nekaj vojakov – tesarjev. /:Anton Böhm:/ hiša naredil za novo streho naĉrt – poslal A prava pozidava se ni mogla priĉeti, ker je Št. 77. Mala Škantova tesarskega mojstra Smrekar-ja z delavci in predvsem manjkalo ţiveţa. Kdor je hotel /:Urban Vilman:/ hiša pripravami, preskrbel na domaĉih delavce najeti, jim je moral dati hrano, a ker Št. 84. tovarniških ţagah potrebni les, v tovarni te ni bilo, zato ni bilo tudi delavcev in /:Ivan Sušnik:/ hiša potrebno ţeleznino, tako, da se je koncem poprava vasi se je zavlekla. septembra cerkveni stol priĉel izdelovati. Domaĉa farna cerkev, zvonik in stara Tovarni na Javorniku manjka premoga, zato mrtvašnica. Delo je trajalo do 19. novembra. Provizoriĉno veĉinoma stoji in delavci dobijo odškodnino. sta se cerkev in zvonik pokrila z deskami. Z dovršeno streho se priĉela zopet redna boţja 15. aprila je odšel od tu proĉ organist Jakob sluţba v nedeljah in praznikih. Kar se poprej Ĉadeţ na sluţbo na Bled. Bil je jako izveţban posebno ob deţju ni moglo izvrševati. igralec na orglah. Vsakdanje sv. maše sva z g. Kaplanom opravljala v zakristiji. Popravo je plaĉala Meseca aprila se je moralo vojaški upravi na obĉina v znesku . Elektriĉna razsvetljava je Dunaj odposlati za 44 kg cinkastih pišĉali od v cerkvi zaţarela prviĉ na veliki petek zveĉer orgelj, za kar se je dobila odškodnina 960 K. pri pridigi. Pri poţaru taista ni bila Dne 9. junija je slovesno svojo novo mašo poškodovana. Stala je 1595 K 15 vin., katera obhajal g. Franc Roţiĉ, po domaĉe vsota se je poplaĉala iz prostovoljnih Klanĉnikov z Javornika št. 15. Posebnost te doneskov in iz nedeljske pušice. nove maše je bila ta, da je vsled pomanjkanja ţiveţa moral izostati obiĉajni obed za 50 Pri Jurčku št. 7 in mežnarju št. 8 na Koroški Beli, Ker nismo imeli nobenega zvona v stolpu, 1917 / Foto: osebni arhiv Martina Noča, hrani naroĉil se je v tovarni na Savi, ki priĉela povabljencev; po litanijah pa so se taisti Mojca (Marija) Sterle. izdelovati jeklene zvonove, en jeklen zvon, ki vseeno zbrali v ţupnišĉu na skromno malico, se je v zvonik obesil dne 27. novembra. Tehta kjer se jim je postreglo z kruhom, suhim

476 kg, stane 679 K 10 vin in je uglasben na mesom in vinom, z ĉemur so bili popolnoma zadovoljni. Pogorišĉe so si prišli ogledat in pogorelcem a. tolaţbo izrekat sledeĉi dostojanstveniki: Prem. Posebnost pri domaĉih poljskih pridelkih v Dne 30. junija se je obhajala slovesnost sv. g. Knezoškof dr. A. Jegliĉ, ekscelenca deţelni jeseni je bila ta, da so ljudje pridelali birme. G. Knezoškof je delil v ţupnijski cerkvi predsednik grof Attems, njegov namestnik izvanredno debel krompir in ravno tako repo 335 otrokom ta zakrament. Od domaĉih dvorni svetnik Laichan pl. Moorland, drţavni kljub hudi poletni suši. Primanjkovalo je po šolskih otrok je bilo birmanih 364 od teh in deţelni poslanec J. vitez Pogaĉnik, deţelni zimi zelo obĉutno premoga zaradi tukaj doma 303, in po drugih ţupnijah 61. odbornik dr. Evgen Lampe in mnogo druzih pomanjkanja ţelezniških mašin in vozov, oseb iz okolice. vsled ĉesar se je moral šolski pouk za otroke Koncem julija se je g. Kaplan Martin Gorše zelo skrĉiti in šolska kuhinja, ki je bila preselil od tod na svoje novo sluţbeno mesto Ustanovil se je takoj pomoţni odbor za v Idrijo. Bil je jako priden gospod, razumen namenjena za uboge laĉne otroke, brez pogorelce, ki naj skrbi za ţiveţ in denarne katehet in dober pevec. Na njegovo mesto je kuriva ni mogla delovati. Draginja pri ţivilih prispevke v prid ponesreĉenim. bil imenovan g. Franc Presetnik, novomašnik, je pa vedno bolj rasla in vsakdo je bil v doma z Jeţice pri Ljubljani. skrbeh, kako se bodo pri splošnem pomanjkanju ţivil in neznosni draginji Sredi oktobra je priĉela na Italijanskem preţivel skozi zimo. Obleke, sukna, usnja za razpadati avstrijska armada. Vojaki so se obuvala pa ni bilo nikjer dobiti, ker je drţava grozot vojske naveliĉali in se obrnili proti vse zasegla. Nastali so ţalostni ĉasi. domu. Nekdanja mogoĉna Avstrija se je razsula. 30. oktobra je vstala svobodna Jugoslavija, katero smo vsi praznovali z ţivahnimi obhodi in velikim navdušenjem. A kmalu nas je veselje minilo. Italijan je zasedel vse slovenske primorske kraje notri do Gradnja strešnega stola na cerkvi sv. Ingenuina in Logatca, Idrije in Kranjske gore. Na Koroškem Albuina, 1917 / Foto: Fond PANG 583, Zbirka se je priĉel narodnostni boj mej Slovenci in fotografij, t.e. 19, a.e. 157, Johann Freund, št. 88 Nemci. Dne 15. decembra smo praznovali sveĉano v cerkvi zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v jedno drţavo. Ţupnikova prva skrb je bila spraviti cerkev in zvonik pod streho. Prošnja za les je pri Koroška Bela po bombardiranju dne 14. avgusta Leto smo konĉali v veliki negotovosti glede ţupljanih malo pomagala. Pripeljalo se je 1917 / Foto: Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice miru. Naši pogorelci so svoja razdrta selišĉa nekaj lesa, ki pa niti od daleĉ ni zadostovalo. vţe nekoliko pozidali, a veĉinoma jih niso Ker so pa deţevni nalivi cerkveno zidovje in zmogli zadostno pokriti, ker je manjkalo obok parkrat tako moĉno premoĉili, da je bil strešne opeke. Posojilo ki je bilo naprošeno ves tlak po cerkvi pod vodo, da je od oltarja pri Kreditni banki za opustošeno vojno kapalo in bila nevarnost, da se vsled vodne ozemlje v znesku 1 milijona Kron za teţe priĉne cerkveni obok rušiti, kar bi 1918 pozidavo opustošene Koroške Bele, se ni nesreĉo še podvojilo, sem se v tej veliki izvršilo, ker se je Avstrija razsula, Nemci so

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

15 pa banko prenesli na Dunaj, odkoder se ni 5. Bog ţivi Vas – in iz tujine ĈASTNI OBĈAN KOROŠKE BELE moglo veĉ denarja dobiti. Vam roţo to vaš sin poda l. 1933 podati Vam danes druzga nimam Pogorelci so dobili podpore: Razliĉne zbirke ubogi zemeljski trpin. po cerkvah in od privatnikov: 68.178 K 3 6. Ţelim Vam zdravja, let obilo vin.; od drţave 140.000 K. Ta podpora je do groba ostanem zvest vaš sin vsled visokih delavskih plaĉ in dragega ko zasvitala bo zarja zlata materiala malo izdala. na ĉastiti Vaš godovni dan. Matko (Matevţ) Organist Ĉadeţ se je sredi decembra nazaj 7. Ko slovo noĉ bo svitu dala Dr. vrnil in zopet prevzel organistovsko sluţbo. takrat zakliĉem Vam ĉez hribe, holme, griĉe in ravni: veselo, zdravo dobro jutro da bi zadovoljno ga obhajali! otoĉnik 1919 P 8. In hĉerkic Vaših, sestric mojih, Sredi februarja sta prišla na ţupnikovo katera prva ogenj zaneti šolnik in zgodovinar prošnjo dva inţenirja od Narodne vlade v z najboljših zrnc kavnih Vam okusno kavo priredi. Ljubljani natanĉno pri vsakem pogorelcu izraĉunat škodo na stavbah. Ti raĉuni o škodi 9. Ţal da sinovi Vaši so v tujini naj bi sluţili Narodni vladi za merilo ko Vaš god pozdravlja v linah zvon odškodnine, katero misli vlada pogorelcem France in Joţef Vam ţeli nakloniti. kar ţeli Vam danes vaš sin Anton.

Pozimi se je razpasla mej ljudmi takozvana 10. Prisvetilo ţarko sonce bo tam izza hriba Hrastnika španska bolezen, neke vrste pljuĉnica, ki je gorskih Vam pozdravov sto mnogim povzroĉila smrt. pošiljam draga mamica! Dne 30. aprila sem odšel na novo ţupnijo 11. Da Bog bi uslišal prošnjo to Jeţica pri Ljubljani. 17 let sem bival tukaj in ki prosimo ga vsi gorko da mir razlil bi vrh zemlje prestal mnogo hudega. Ker so me priĉela in konec blo bi vojne te. teţiti leta, zato sem si poiskal mirnejšo sluţbo. Svojim g. naslednikom ţelim v njihovem 12. Ţe mrak se vlega na zemljo delovanju v tej ţupniji sreĉo in boţji ko skledam jaz Vam pismo to vrstice te Vam podarim blagoslov. Bogu ĉast in zahvala za vse tu nebrojno sreĉnih dni ţelim! prejete dobrote. Z Bogom Koroška Bela, Bog te ĉuvaj! 13. In dom ti moj kjer hišica oĉeta stoji Portret dr. Potoĉnika (1872-1967), oljna slika v Fr. Košir da nepoškodovana ostala bi lasti dr. Marka Potoĉnika / Foto: Miro Podgoršek, ţupnik dokler moj rod ţivi. 2017 14. V duhu danes se ozrem v minule prošle dni Vir ko veseli, zdravi smo bili vsi Rodil se je 8. septembra 1872 na Koroški Beli pri dragi mamici. št. 60, po domaĉe pri Guntarju, oĉetu Antonu Nadškofijski arhiv Ljubljana, ŢA Koroška Potoĉniku in materi Joţefi roj. Gašperin z Bela, KRONIKA 1902 – 1939 15. Medtem ko zlagam pismo to veselje me navda Mlinega pri Bledu. Do desetega leta je v da sreĉo imel je brat France rojstnem kraju obiskoval enorazrednico, leta da pri mamici je doma. 1882 vstopil v 4-razredno ljudsko šolo v PISMO 1916 Kranju, kjer je konĉal tudi niţjo gimnazijo, 5. 16. In ti France, ti bratec moj razred gimnazije je obiskoval v Ljubljani, veseli se z menoj ostale pa v Beljaku, kjer je 4. julija 1895 tudi na god preljube mamice mi pesmico zapoj! maturiral. Na Dunaju se je prvo leto študija MATERI ZA GOD IZ TUJINE! posvetil študiju prava, nadaljnja 3 leta pa 17. Pod streho tam kjer spavajo filozofiji. V šolskem letu 1899/1900 je bil godala tihi sen suplent na gimnaziji v Novem mestu, na god njen pa z glasom vsem zapoj 1900/1901 pa na Dunaju domaĉi uĉitelj. 1. Nedelja prva meseca vinotoka Slovenec sem! zapisana mi je globoko v srce Leta 1901 opravil izpite iz zemljepisa in in god preljube matere. 18. Ţe veĉernica gori na nebu zgodovine kot glavnih predmetov in in jaz to pismo dokonĉam slovenšĉine kot stranskega predmeta za 2. Res zdaj prostosti drage nimam poznate jo po jasnem svitu in tudi ne vem jo li še kdaj dobim srednje šole s slovenskim in nemškim uĉnim ozrite se na njo vi tam. zato Vam danes, predraga mati, jezikom. Doktoriral je 1902 z disertacijo te vrstice skromne podarim. 19. Nebrojna ĉreda zvezd na nebu Bemerkungen zum Leben und Tätigkeit des Themistokles. 3. Ţe v tretjiĉ se Vaš god praznuje razsvetljujejo nam temno noĉ a ljuba vojna še besni zdravstvujte torej draga mati Vam iz daljave kliĉem lahko noĉ! V letih 1902–1912, obdobju intenzivne veĉer jesenski, mrzli veter brije germanizacije, je deloval kot profesor na o skrivnostni govorici po vrteh. Anton Triplat drţavnem moškem uĉiteljišĉu v Mariboru. V Koroška Bela dne 26.9.1916 4. Zvenele listke trga zadnji roţi Mariboru se je pokazal kot pokonĉen borec trepetne bilke maje v trdnih tleh za slovenstvo, ko je nemški profesor trpinĉil zvenele so, a bodo spet pognale Anton Triplat (1883 - 1955) z domaĉije pri Joštanu, slovenskega dijaka, je izjavil: »Vi Slovenca, iz ljubezni, roţo mojega srca. Koroška Bela 86, (danes: Potoška pot 7). jaz pa prav toliko Nemcev«. Zaradi

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

16 omenjenih nesoglasij v profesorskem zboru je koroškim plebiscitom (1919-20) je bil prispevki o Koroški (Ljubljanski zvon, bil premešĉen na realno gimnazijo v Idriji, referent pri pokrajinski vladi in nato do 1922 Planinski vestnik, Jutro, Slovenec, Slovenski kjer je sluţboval do zaĉetka prve svetovne izvedenec pri razmejitveni komisiji med narod). Sodeloval je tudi pri izdelavi vojne. Oprošĉen vojašĉine je od 1915–1919 Jugoslavijo in Avstrijo na ĉrti Olševa-Peĉ. zemljevida slovenskega ozemlja v sektorju od sluţboval na gimnaziji v Kranju, od 1919– Takrat je rojstni Koroški Beli rešil planino 31° W-32° 30' E in od 46° 30' na N. 1926 pa na I. drţavni gimnaziji v Ljubljani. Sveĉico /Korenĉico/. Obĉani tedanje obĉine (Slovenska matica 1921). Vse ţivljenje je bil povezan s Koroško, kjer si je našel tudi svojo Leta 1926 je postal ravnatelj drţavnega Koroška Bela so se mu 8. 8. 1933 za zbrano ţivljenjsko sopotnico, koroško Slovenko ţenskega in ĉez 2 tedna drţavnega moškega finanĉno pomoĉ in planino Sveĉico zahvalili Julijano Lapuš, s katero je imel sina Milana in uĉiteljišĉa v Mariboru. Upokojil se je 26. z izvolitvijo za ĉastnega obĉana. hĉerki Marico in Nado, slednja je zanj junija 1932, a je bil ţe konec leta reaktiviran skrbela na posestvu v Lescah do njegove smrti kot ravnatelj drţavnega moškega uĉiteljišĉa v 6. julija 1967. Hĉerka Nada je leta 1968 Gospiću na Hrvaškem in bil dokonĉno izroĉila tedanjemu Tehniškemu muzeju upokojen 3. maja 1933. Po upokojitvi je ţivel Ţelezarne Jesenice bogato zgodovinsko in kmetoval, zahvaljujoĉ svojim kmeĉkim gradivo in nekaj osebnih predmetov za koreninam, ki jih ni nikoli zanikal, na svoji ureditev spominske sobe. domaĉiji v Lescah. Tam so ga še v njegovi pozni starosti obiskovali slovenski Na domaĉo vas, Belo, kot jo je rad imenoval, zgodovinarji, ki so v svojih raziskavah je bil zelo navezan, rad je obiskoval obravnavali Koroško. sorodnike in še posebej prijatelja, bivšega Obĉinski odbor obĉine Koroška Bela z ţupanom Janezom Erlahom ob izroĉitvi diplome dr. uĉenca, Janka Rozmana (Orehnkovega). Potoĉniku / Foto: Gornjesavski muzej Jesenice dr. Marko Potoĉnik, vnuk

Prepis diplome:

»V znak globoke hvaleţnosti VIRI za nepriĉakovano veliko denarno pomoĉ, Anon. Matko Potoĉnik. Osebnosti. Veliki slovenski ki jo je preskrbel svojim rojakom ob biografski leksikon, Od M-Ţ, Mladinska knjiga, Zaloţba priliki poţarne nesreĉe povzroĉene po d.d., Ljubljana, 2008: 884. italijanskih aeroplanih 14. avg. 1917. leta Arhivsko gradivo: Gornjesavski muzej Jesenice, osebni -v dobi svetovne vojne- in za zasluge pri fond dr. Mateja Potoĉnika, fasc.1. Planina Sveĉica - Belska planina / Foto: Osebni arhiv Marije Korošec ohranitvi obĉinske in jugoslovanske Baš F. Potoĉnik, Matko (1872–1967). Slovenska pravice do planine Sveĉice, biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je obĉinski odbor na svoji seji dne 8. avg. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska- 1933. soglasno izvolil rojaka Potoĉnik se je v šoli udejstvoval kot zaveden biografija.si/oseba/sbi452619/#slovenski-biografski- gospoda dr. Mateja Potoĉnika leksikon narodnjak in skrbnik socialno šibkega gimnazijskega ravnatelja dijaštva. K njegovemu šolskemu delu spadata Belan. Celovec-Podroţĉica. Nova ţeleznica na Slovenskem. Koledar Druţbe sv. Mohorja za navadno tudi šolska uĉbenika Zgodovinske uĉne snovi za ĉastnega obĉana obĉine leto 1907. Celovec 1906:9-10. za ljudske šole V in VI, (Ljubljana, 1906), »Koroška Bela«.« kjer je obdelal obdobje po letu 1835 ter Janša-Zorn O. Matko Potoĉnik, Enciklopedija Slovenije, Plo-Ps, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995:196. gospodarski razvoj v 19. stoletju. Kot zgodovinar in zemljepisec je Potoĉnik Modrinjak. Dr. Matku Potoĉniku ob osemdestletnici. obravnaval predvsem Koroško. Njegov prvi Koledar Druţbe sv. Mohorja za leto 1954, Celje 1953: 61. spis Nova ţeleznica na Slovenskem, Celovec- Podroţĉica in Beljak-Podroţĉica, je pod Slovenski biografski leksikon: Matko Potoĉnik, 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidriĉ et al. Ljubljana, psevdonimom Belan izšel v Koledarju Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949. Mohorjeve druţbe za leto 1907. Spisal je tudi Sturm-Schnabl K, Schnabl BI. (izd.) Enzyklopädie der VI. del Slovenske zemlje; Vojvodino Koroško I slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, (1909) in II (1910) z antropogeografskega, Von den Anfängen bis 1942. BÖHLAU VERLAG WIEN politiĉnega, kulturnega in zgodovinskega KÖLN WEIMAR, 2016, Zvezek 3: 1060. vidika, ter za I. zvezek priredil narodnostni Zemljevid slovenskega ozemlja (1921). zemljevid Koroške. V Slovanskih spominih in URN:NBN:SI:doc-HDJ0JY3B from https://www.dlib.si jubilejih (Ljubljana, 1911) je prikazal ţivljenje v Zapuţah rojenega slovenskega Spominska plošĉa dr. Potoĉniku na njegovi rojstni zgodovinarja in narodnega delavca Josipa hiši na Cesti Ivana Cankarja 12, ki stoji v juţnem Apiha (1853-1911). Matko Potoĉnik je delu starega naselbinskega jedra Koroške Bele. Memorialna dedišĉina, EŠD 5379 / Foto: osebni nadaljeval Apihovo delo Zgodovinska uĉna arhiv Antona Potoĉnika snov za ljudske šole (1902–06, Slovenska šolska matica). Ko so 14. avgusta 1917 italijanska letala odvrgla bombe na Koroško Belo, je poţar povzroĉil veliko gospodarsko Hvaleţni obĉani so mu 7. 9. 1968 na rojstni škodo in terjal dve ţivljenji, se je M. Potoĉnik hiši postavili spominsko plošĉo. Za to delovanje mu je bil priznan status borca za odloĉil rodni vasi finanĉno pomagati. Za severno mejo. Po, za nas izgubljenem, Belska planina – Svečica, 2013 / Foto: Vir: Gore– obnovo svoje vasi se je uspešno trudil pri Ljudje, Majda Gašperin: http://www.gore- koroškem plebiscitu je pomagal rojakom, ki pokrajinski vladi. Pomoĉ se je izkazala kot ljudje.net/novosti/93118/, 9.8.2017 so pribeţali s Koroške v tedanjo Kraljevino uspešna, kar potrjujejo kasneje napisana SHS. V tem ĉasu je deloval tudi s ĉasopisnimi zahvalna pisma vašĉanov. V obdobju pred

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

Uporabljeno gradivo za razstavo »Po sledeh Koroška Bela organizirali veĉ kulturnih razdejanja Koroške Bele, 2017« in dogodkov. V projekt smo aktivno vkljuĉili veĉje število posameznikov iz vseh publikacijo: starostnih skupin, kulturna društva, javne PRILOGA zavode in zainteresirane strokovne Arhivsko GRADIVO sodelavce. Pripravili smo kulturni program na preseĉišĉu vizualnih, uprizoritvenih in Zgodovinski arhiv Ljubljana, Nadškofijski veĉmedijskih umetnosti, ki skuša vsebinsko arhiv v Ljubljani, Vojaški muzej Slovenske odstreti, odslikati ter uprizoriti naĉin Vojske, Gornjesavski muzej Jesenice, ţivljenja in preţivetja v prostoru preteklega Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Gorenjski muzej v Kranju, Muzej novejše zgodovine in današnjega ĉasa. Ohranitev identitete. Slovenije, Narodna in univerzitetna knjiţnica, Prireditve so umešĉene na obmoĉje ruševin, Arhiv Savskih elektrarn Ljubljana – HE Moste DSLIKAVE………… na pogorišĉe in njegov rob - v naselbino O Vaško jedro Koroške Bele - ter v staro šolo, Gradivo IZ ZASEBNIH ZBIRK ki je v tistih teţkih ĉasih nudila zaĉasno zatoĉišĉe pogorelcem in v kateri je bila Fotografije: Janez Aliĉ, Petra Aliĉ, Branko »iz mozaika preteklosti v našem času« organizirana vojna kuhinja. Na vaški cesti Ĉušin ml., Marica Frelih, Marija Korošec, na robu pogorišĉa (1917) si lahko ogledate Anton Kosmaĉ, Marija Kristan, Helenka

KOROŠKABEL ţanrske prizore, ki so v današnjih ĉasih Lipovec, Lovrenc Markeţ, Anton Potoĉnik, redki in ob katerih danes nepremiĉno stojijo Anica Ruĉigaj, Ida Smolej, Mojca (Marija) stavbe in grajeni sestavi, t.i. kulturna Sterle, Vlasta Vidic, Osnovna šola Koroška dedišĉina. Vabljeni na pot, po kateri so si Bela, DPD Svoboda France Mencinger leta 1917 pogorišĉe prišli ogledovat tudi Javornik-Koroška Bela in Farno kulturno številni dostojanstveniki; pot, ki vodi do društvo Koroška Bela Likovna dela: vzpetine, na kateri je briksenška cerkev, ki Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela , je bila leta 1917 zajeta v ognjenih zubljih, Mojca (Marija) Sterle in dr. Marko Potoĉnik danes pa je umetnostno zgodovinski biser, Fotografije Koroške Bele 2016 in 2017: Miro kot jo je v okviru Mednarodnih muzejskih Podgoršek, Aleksander Novak, Andrej Tavĉar, dnevov 2017: Muzeji in spregledana Jani Kolman Video »Koroška Bela, Po sledeh preteklost predstavil g. Aljaţ Pogaĉnik. 2017« in »Planina Sveĉica« avtorja Janija (Na)snidenje na Koroški Beli, na cesti Kolmana in »Pripoved nekih slik« Petre Aliĉ in poimenovani po Ivanu Cankarju, Janija Kolmana slovenskemu pisatelju, dramatiku in pesniku.

Petra Aliĉ et al. Obdelava reprodukcij za razstavo: Aleksander Novak in Toni Ĉebron

Organizacija in koordinacija projekta: Spominska slovesnost Andrej Palovšnik

Zasnova, izbor gradiva, vizualna podoba in Sto let postavitev razstave »Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017«: po Petra Aliĉ »razdejanju« KOROŠKE BELE Oprema v razstavišĉu: Stanko Zupanĉiĉ, Andrej Palovšnik, Sreĉo Ţeleznikar Razstavni eksponati: Katarina Košnik, Helenka Lipovec 2017 Vodja projekta: Petra Aliĉ Dogodki na vasi Organizacija in koordinacija projekta: Andrej Palovšnik …. avgust, september, oktober

Večer na vasi pri farni cerkvi Prostori v naselbinski dedišĉini Vaško jedro KOROŠKA BELA, 1 4. a v g u s t a 2 0 1 7 ob 21.15 za izvedbo dogodkov in postavitev razstavnih eksponatov kulturnega projekta »Koroška Program veĉera, ki je bil posveĉen Bela 2017«: Ţupnija Koroška Bela – plato »pogorelcem«: Nagovor: Marija Palovšnik, pred cerkvijo, cerkvena hiša na Cankarjevi – predsednica Farnega kulturnega društva Kulturni hram, domaĉija Lipovec, frizerski Koroška Bela. Glasbeni del: J.S.Bach, Preludij, Koroška Bela 2017 / Foto: Jani Kolman salon Maja in Janez Novak, domaĉija pri Sarabanda, Gigue iz suite št. 2 v d-molu za Svetinu in pri Frtinu violonĉelo, solo v izvedbi Gregorja Feleta. Dramski del: F. Košir: »Spominski zapiski« v ter Osnovna šola Koroška Bela – »stara šola Odslikave iz mozaika preteklosti v našem času interpretaciji dramskega igralca Gregorja 1904« Ĉušina. Video: P. Aliĉ, »Pripoved nekih slik«, Leto 2017, v katerem se je(bo) J. Kolman: »Po sledeh 2017«, in »Sveĉica« z zgodila 100-letnica razdejanja Koroške glasbeno opremo Ponce-Heifetz: Estrellita in Bele, vidimo kot priloţnost, da dogodek E. Elgar: Salut d'Amour za violino, solo v obeleţimo s kulturno prireditvijo, v okviru izvedbi Maje Horvat. Program povezuje katere smo v Farnem kulturnem društvu Polona Torkar.

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

ŠOLA na Koroški Beli – likovno izražanje likovno vzgajati otroka pomeni, da mu Ustvarjalna vrednost likovnih del se zakljuĉi pomagamo organizirati vidne zaznave in in potrdi šele ob predstavitvi izdelkov vtise, ki prihajajo v njegovo duševnost skozi gledalcem na razstavi, kjer vas bo oĉi. Z risanjem po slikovni ploskvi uĉenec navduševala njihova likovna izpoved. Vsako odkriva in poskuša razumeti svet (prostorske novo likovno izraţanje in raziskovanje ĉrt, odnose) okoli sebe. barv, oblik, form in prostora v likovnih delih in iskanje likovne kompozicije je veliko Likovno prakticiranje otroku prinaša bogastvo ustvarjalnosti mladih. Ti išĉejo svoj »KOROŠKA BELA - izkustvo. Sluţi mu za spoznavanje in osebnostni stil in optimalno pot do UJETA spoznanje. »Likovno prakticiranje z zadovoljivega likovnega rezultata. Raziskujejo razvijanjem ročnih spretnosti katalizira površine, strukture in barvne kompozicije, V LIKOVNIH DELIH UĈENCEV« izkustvo, združuje opazovanje z mišljenjem, zbirajo nova spoznanja in izraţajo razliĉne sintetizira umsko in fizično delo in nas likovne izkušnje in lastne emocije. Kot pripravlja, da od besed prehajamo k njihova profesorica likovne umetnosti sem dejanjem.« (Muhoviĉ, 2005). Uĉitelj oziroma ponosna, da mladostniki cenijo in uvidijo mentor mora uĉence v uĉnem procesu kulturno dedišĉino v našem kraju in jo motivirati z likovnimi tehnikami, problemi, opazijo, saj jo bodo poslediĉno, ko se jim motivi in izvajanjem likovne tehnike. In razvije še kritiĉno vrednotenje, znali tudi ravno tu je bit sodelovanja. spoštovati. S tem projektom smo našim uĉencem V tem projektu je uĉence motivirala ţe sama omogoĉili druţenje s krajani, vrstniki, likovna tehnika – akrili in druge likovne dodatno likovno prakticiranje oziroma tehnike na mavĉnih plošĉah, da bi dosegli izraţanje in moţnost ustvarjanja v naravi ter vizualni izgled fresk. vnašanje kulturne dedišĉine okolja v njihov Da bi se lotili izdelave pravih fresk, je za likovni motiv (izbrane prostorske elemente, mladostnike tehniĉno prezahtevno, zato smo ki so jih obravnavali npr. stavbe, obzidje, tehniko »ustvarjalno« priredili. Uĉenci so most, vodnjak, skedenj, sadovnjak …). imeli na razpolago veĉje formate »gips« plošĉ in niso bili vezani na risalni list. Ĉeprav so se Mlade smo spodbudili k ustvarjalnosti na ob tem nekateri izziva (zaradi veĉje velikosti likovnem podroĉju, kar dokazujejo nastala formata) sprva prestrašili, so bili za likovna dela. In kot pravi ţe stari rek, »slika ustvarjanje vsi zelo motivirani. Hkrati je bil to pove veĉ kot sto besed«. izziv zame kot mentorico, da jih spodbudim za nadaljnje delo. Ţelela sem, da na likovnih delih prikaţejo vsak svojo izpovednost in ustvarjalnost (skozi tehniko ali izbrani motiv). Najveĉji napor mentorja otroške Likovno delo v nastajanju, delo učenca 7. razreda likovne dejavnosti je prav v spodbujanju (starost 12) izpovednosti in ustvarjalnosti. Preden smo se lotili likovnega izraţanja, smo se sprehodili po kraju. Ĉeprav bi pri mladostnikih današnjega ĉasa, ki so preţeti s Poslikave učencev 2017 digitalno tehnologijo, priĉakovala ravno nasprotno, se je veĉina uĉencev ustavila pri motivih, ki so del kulturne dedišĉine kraja. K nekaterim dejavnostim nas spodbudijo Kot mentorica namerno nisem posegala v zunanje okolišĉine in to se je zgodilo, ko me njihovo razmišljanje in odloĉitve, celo je Petra Aliĉ vprašala, ĉe bi v okviru namignila sem, da ĉe jim je v kraju zanimiva likovnega ustvarjanja z uĉenci sodelovala pri npr. avtobusna postaja, lahko za motiv kulturnem projektu v spomin na razdejanje izberejo prav to. Vendar so si vsi izbirali Koroške Bele med prvo svetovno vojno pred motive, ki so zelo povezani s kulturno 100 leti. Predlagala je, da bi uĉenci s dedišĉino Koroške Bele. poslikavami in freskami predstavili svoj pogled na domaĉi kraj - Koroško Belo 2017. Kraj so ljudje, ki ţivijo v njem. In ko kraj Likovno delo v nastajanju, delo učenke 7. razreda (starost 12 let) mladostniki prikaţejo na likovni ploskvi, s tem prikaţejo svoj pogled nanj, svoje razmišljanje, uvidenje in doţivljanje. Ĉe so hoteli uĉenci prikazati kraj, so ga Na razstavi bomo poleg del, ki so nastala v morali opazovati in nato izbrane motive okviru tega projekta, predstavili tudi nekaj prenesti iz tridimenzionalnega sveta na likovnih del mladostnikov, ki so jih na temo ploskev. Njihova motivacija za likovno Koroška Bela – kontrasti ustvarili na izraţanje tako ni bila samo zmoţnost Torkarjevi likovni koloniji, ki smo jo ţe osmiĉ likovnega ustvarjanja, ampak je bila priredili na OŠ Koroška Bela. V likovni pomembna tudi spodbuda k opazovanju koloniji mladostniki iz Unesco šol likovno predmetov in pojavov v naravi. ustvarjajo po opazovanju v kraju. V šolskem K sodelovanju sem povabila uĉence, ki arhivu imamo tako ţe kar nekaj kvalitetnih obiskujejo likovni kroţek in tiste, ki so otroških del z motiviko Koroške Bele. vkljuĉeni v program nadarjenih uĉencev.

Naknadno sem v projekt vkljuĉila tudi skupino izbirnega predmeta Likovno mag. Katja Operĉkal, snovanje 3, ki je izbrane likovne motive prof. likovne umetnosti na OŠ Koroška Bela slikala ali risala na lesene vezane plošĉe ______manjših formatov, a še vedno veĉjih kot je format A3 (npr. risalni list). VIRI Likovno delo v nastajanju z motivom cerkve na Takoj na zaĉetku je bil zame kot mentorico Koroški Beli, delo učenk 7. razreda (starost 12 let) Butina,M. (1961). Pomen likovnega pouka. Ljubljana. izziv, da jih primerno motiviram za likovno V: Otrok in družina 8. izraţanje. Butina namreĉ (1961) razlaga, da

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

Muhoviĉ, J. (2005). Izobraževanje med realnim in peĉat današnjega ĉasa in svoje sporoĉilo vezivo za pigmente je apnena voda ali apneni virtualnim. Spogledovanja s pedagoško futurologijo. prenesle v prihodnost. cvet. Slikati je potrebno kar se da hitro, da se Gradivo iz predavanj. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. omet ne osuši. Tehnika ne dopušĉa napak in Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju V prispevku sem izpostavila zgolj nekatere popravkov, saj se barve takoj vpijejo v omet likovnih nalog. Ljubljana. Debora. stenske poslikave, tiste najbolj oĉitne s ter s podlago trajno poveţejo ob procesu cerkvene zunanjšĉine ter s ceste Ivana karbonizacije, ki nastaja ob sušenju apnenih Pibernik,J. (2006). Drugačnosti : priročnik za učitelje Cankarja, kjer se nahaja tudi najveĉ enot ometov. Videz slikane površine je zaradi likovnega pouka v osnovni šoli. Celje. Celjska Mohorjeva druţba. nepremiĉne kulturne dedišĉine, ki je vpisana tankih, finih nanosov podoben akvarelu, v drţavni register. Prepriĉana pa sem, da so morebitni detajli izdelani secco (na suho- RAZSTAVIŠĈE med njimi še stavbe, na katerih se pod navlaţeni omet ali na povsem suho podlago) novejšimi ometi in opleski skrivajo še starejše pa delujejo bolj pastozno. Prava fresko stenske dekoracije in z njimi nove zgodbe. tehnika velja za najkvalitetnejšo in hkrati tudi najstabilnejšo stensko slikarsko tehniko, pogosto pa je kombinirana z apneno secco »Stara« šola na Koroški Beli POSLIKAVA SV. FLORJANA tehniko, ki je ţe precej manj obstojna in bolj izpostavljena propadanju. Stenska poslikava sv. Florjana se nahaja na osrednjem delu glavne fasade hiše na cesti Poslikava je bila v preteklosti ţe obnovljena. Ivana Cankarja 9 na Koroški Beli, po domaĉe Leta 1997 je bila restavrirana, ţal pa poroĉilo »Pr Ĉop«, na robu starega vaškega jedra. Sveti o opravljenih posegih, iz katerega bi bili Florjan velja za eno izmed bolj prepoznavnih razvidni obseg opravljenih posegov in upodobitev svetnikov v slovenski umetnosti, uporabljeni materiali, ni bilo izdelano. V ĉasu še posebej so ga ĉastili v obdobju med obema obnove fasade leta 1997 je bil dodan tudi vojnama (1918-1945). Poleg upodobitev na preprost pravokoten okvir. mnogih oltarnih slikah, kipih in praporih je Poslikava je v zadovoljivem stanju. Barvna našel svoje mesto na fasadah hiš in gasilskih površina je rahlo sprana, zbledela, prisotna je domov, saj naj bi s svojo navzoĉnostjo šĉitil površinska abrazija zaradi vremenskih Šola na Koroški Beli, zgrajena leta 1904. / Foto: vas ali mesto pred poţari. Velja za zavetnika vplivov. Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice prostovoljnih gasilcev. Svetega Florjana so za zavetnika slovenskih gasilcev formalno razglasili šele z odlokom v septembru 2015. POŽGANA VAS

Razstavni prostor za okenskimi odprtinami Stenska poslikava z upodobitvijo poţgane vasi (dimenzij 107cm x 75cm) za postavitev Koroška Bela se nahaja na fasadi hiše na cesti likovnih del uĉencev, 2017 Ivana Cankarja 26 na Koroški Beli. Poslikavo je 9. aprila 197_ (zadnja letnica je prekrita z ometom) v spomin na poţig vasi, ki se je zgodil 14. avgusta 1917, naslikal K.F. (signatura v spodnjem desnem kotu). UMETNOST – slikarstvo

Stenske poslikave na fasadah Blanskih stavb

Sprehod skozi domaĉe vaško jedro je ţe zaradi moje poklicne usmerjenosti naravnan v opazovanje stavb in njihovih detajlov, posameznih stenskih dekoracij in poslikav, na Likovno delo avtorja Franceta Kreuzerja je nastalo Stenska poslikava sv. Florjana neznanega avtorja po motivu na stari fotografiji iz leta 1917. / Foto: katerih se mi vedno znova ustavi pogled. Ţe Miro Podgoršek, 2016 leta jih opazujem, kako vztrajno kljubujejo na hiši na Cankarjevi 9 / Foto Andrej Tavčar, 2016 zobu ĉasa in so kljub vidnemu propadanju Poslikava je v precej slabem stanju kljub lepi v svoji originalnosti. Vsake toliko pa se temu, da je pod streho in zašĉitena pred zgodi, da posamezniki dobijo navdih in Zavetnik je najveĉkrat upodobljen v opravi rimskega ĉastnika, v levi roki drţi zastavo direktnimi vremenskimi vplivi. Naslikana je zaĉutijo potrebo, da bi jih rešili propada, jih na belo podlago, morda z akrilnimi ali bele barve z rdeĉim kriţem, ali pa jo drţi na polepšali, da bodo všeĉni. Hvale vredna ideja, zidnimi barvami, ki so ţe priĉele izgubljati srcu. V desnici drţi vrĉ z vodo, ki jo poliva na ĉe jih ravno ta namera ne uniĉi. Lepota vsake svojo vezivnost. Barvna površina se lušĉi in stvaritve je zajeta ravno v njeni pristnosti. goreĉe hiše. V nekaterih primerih mu vodo odpada. Po celotni barvni površini in podlagi Zgodovinska, estetska vrednost ter drţijo tudi angeli. Velikokrat ob njem je prisotna gosta razpokanost barvne avtentiĉnost materialov in morebitno naslikajo tudi mlinski kamen, simbol površine, ki je lahko nastala kot posledica znanega avtorstva so elementi, ki se njegovega muĉeništva.3 predebelih barvnih nanosov, prehitrega upoštevajo pri vrednotenju stvaritve in jo sušenja ali neustrezno pripravljene oz. opredeljujejo kot celoto. Ĉe je katera izmed Poslikava na fasadi hiše bi bila glede na nekompatibilne podlage in same barve. Na teh vrednot okrnjena, se njena vrednost in vgravirano risbo v ometu in prosojnost podroĉju manjšega odpadlega delĉka barvne barvnih nanosov lahko naslikana v pravi priĉevalnost zmanjšata. Mislim, da ni fresko tehniki ali vsaj v kombinirani apneni površine je pod belo podlago mogoĉe zaslutiti potrebno posebej poudarjati, kako pomembni tehniki, vendar brez podrobnega pregleda in rjavkaste tone, iz ĉesar lahko sklepamo, da se so elementi, zajeti v kulturno dedišĉino še opravljenih naravoslovnih raziskav natanĉna morda pod to poslikavo skriva še ena. Za tako majhnega kraja, saj tudi ti prispevajo k natanĉnejše ugotovitve bi bilo potrebno njegovi identiteti in predstavljajo drobce opredelitev ni mogoĉa. O pravi freski (ital. al fresco) lahko govorimo le v primeru, da je opraviti sondaţne raziskave v veĉjem obsegu, naših korenin. Ali niso ţe zato dovolj vredni, poslikava s pigmenti naslikana na skrbno s ĉimer pa tvegamo izgubo obstojeĉe da jih mi kot njihovi skrbniki skušamo ĉim pripravljen sveţi apneni omet, ki je navadno poslikave. bolje ohraniti, da bomo imeli kaj predati sestavljen iz vsaj treh plasti. Uporabljeno svojim zanamcem? Hkrati pa omogoĉimo prostor novim stvaritvam, ki bodo pustile 3 http://www.pgd-predoslje.si/?page_id=213, 22.7.2017

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

preslikana, s tem pa je bila izgubljena tudi in Metoda, ki naj bi po priĉevanjih šla ĉez SONČNA URA NA CERKVI njena zgodovinska in estetska vrednost. Tudi Koroško Belo jeseni leta 865. V kroniki je stanje trenutne poslikave avtorja B. Ĉušina ni zapisano, da je pri izdelavi podobe sodeloval Naslikana sonĉna ura je na juţni fasadi ravno najboljše, saj je bila na staro, zidar in cerkveni pevec Anderle Joţef. Podoba cerkve sv. Ingenuina in Albuina na Koroški nesanirano podlago naslikana z akrilnimi naj bi bila izdelana med 5. in 12. oktobrom Beli, EŠD 1873, umešĉena levo ob vhodu v barvami in premazana z zašĉitnim lakom, leta 1964. cerkev. Gre za tip vertikalne sonĉne ure, torej z materiali, ki niso kompatibilni z Mojstrsko izdelani podobi Cirila in Metoda preproste naprave, ki s pomoĉjo sence, ki jo apneno podlago. Nanos novih materialov je še dodatno zaprlo prvotno površino in sta zaradi izredno kvalitetne izdelave še ustvari palica (gnomon), pada na površino prepreĉilo prehajanje vlage, zaradi ĉesar je danes (vsaj na videz) v dobrem stanju. številĉnice in kaţe ĉas. Tovrstne sonĉne ure prišlo do ponovnega propadanja ometa in Tehnika sgraffita ţe sama po sebi sodi med so dokaj znaĉilne za slovenski prostor in se lušĉenja ter odpadanja barvne površine. najobstojnejše tehnike, drţi pa hkrati, da je najpogosteje pojavljajo na fasadah starejših obstojnost odvisna predvsem od uporabe hiš, grašĉin ali cerkva. Ţal zaradi novodobnih Le z natanĉnim strokovnim pregledom vseh kvalitetnih materialov in pravilne izdelave. potreb in naĉina ţivljenja sonĉne ure ohranjenih barvnih plasti bi bilo mogoĉe izginjajo iz stavb, saj jih ob obnovah lastniki ugotoviti, ali obstaja moţnost ponovne Za natanĉnejšo opredelitev trenutnega stanja navadno ne obnavljajo ali namešĉajo veĉ. prezentacije prvotne Moletove poslikave. bi bil potreben pregled površine od blizu. Ohranijo se le še na cerkvah ali objektih, ki so Morebitne potrebne obnovitvene posege naj pod spomeniških varstvom in jih je zaradi se, predvsem zaradi vrednosti in ohranitve njihove zgodovinske priĉevalnosti in estetske SVETI CIRIL IN METOD originalne podobe in substance, prepusti vrednosti vredno ohraniti. posebej za to izurjenim strokovnjakom.

mag. Tjaša Pristov, akademska restavratorka RAZGLEDIŠĈE

sv. Florjan Cesta Ivana Cankarja 9

- Požgana vas Cesta Ivana Cankarja 26 - Sončna ura na cerkvi avtorja Branka Čušina st., 2007 / Foto: Miro Podgoršek 2017 Sončna ura

Osrednji motiv poslikave na sonĉni uri je vas Sveti Ciril in Metod Koroška Bela s cerkvijo na sredini ter okoliškimi hišami in hribi. Številĉnica je Na proĉelju cerkve sv. Ingenuina in Albuina, delno vgravirana, številke pa so naslikane na ki stoji na obzidanem platoju nad kriţišĉem steno, za kazalec je pritrjena toga kovinska Koroške ceste in Gorske poti, v severnem delu palica. Podoba Cirila in Metoda nad portalom glavnega vhoda v cerkev, avtorja Izidorja Moleta, sgraffito starega gruĉastega dela Koroške Bele, na vzpetini, ki obvladuje vso vas. Glede na priĉevanje Branka Ĉušina naj bi bil 1964 / Foto: Raziskovalna naloga zgodovinskega krožka na OŠ Koroška Bela, 1993 pobudnik za izdelavo sonĉne ure upokojeni duhovnik in domaĉin g. Roţiĉ Franc. Podoba Cirila in Metoda je umešĉena v slepo Kvanĉnikov gospod, ki je bival v ţupnišĉu. Bil okno nad juţnim vhodnim portalom v cerkev je ljubiteljski astronom, ki naj bi naĉrt za uro sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli, EŠD tudi izdelal in namestil kazalec. Pobudo je 1873. Izdelana je v sgraffito tehniki v štirih sprejel takratni ţupnik g. dr. Stanko Perĉiĉ. V barvnih tonih. Najgloblja, prva plast ometa je GLEDALIŠČE letu 1964 jo je poslikal g. Izidor Mole, obarvana rdeĉe, sledi ji zelena plast, rjava in akademski slikar, ki je takrat slikal freske na nato še fina plast nepigmentiranega ometa, ki oboku cerkvene ladje in prezbiterija. Ţal pa daje svetlo siv ton. Sgraffito sodi med ni znano, v kakšni tehniki je bila poslikava slikarske stenske tehnike in je po tehnologiji izdelana. Glede na preteklo slabo stanje izdelave še najbliţje pravi fresko tehniki. Fernando Arrabal Terán barvne površine je bila poslikava lahko Izdela se ga tako, da se na površino nanese izdelana v seko tehniki z apnenimi vezivi. veĉ plasti apnenih ometov, ki so razliĉno Ker je fasada cerkve moĉno izpostavljena obarvani. Najpogostejši so izdelani le v dveh IKNIK neugodnim vremenskim in klimatskim ali treh tonih, in sicer v barvi ometa in ĉrni P vplivom, se je barvna plast naslikane ure ali rdeĉi kombinaciji. S posebnim orodjem verjetno sprala in zbledela, zato jo je leta (oblikovan noţek ali modelirka) se nato NA BOJIŠĈU 1990 ob ponovni obnovi fasade rahlo izrezuje podobe in po plasteh odstranjuje, popravil Branko Ĉušin, istoĉasno pa naj bi strga odveĉen omet, pigmenti v ometu pa se Besedilo je nastalo leta 1952 in je prikaz bila premazana z zašĉitno tekoĉino. Ker poveţejo in utrdijo s karbonizacijo apna, ki je absurdnosti vojaških spopadov. Gre za poslikava ni bila nikoli deleţna ustreznih prisotno kot glavno vezivo ometa tako kot pri pravi freski. protivojno satiro, ki je grozote vojne postavila konservatorsko-restavratorskih posegov, je v kontrast z veselim druţinskim izletom. propadala dalje, da je skoraj popolnoma Arhivski viri navajajo, da je bil nekoĉ v obledela. Leta 2007 je Branko Ĉušin podobo Kaj je absurdnega v vojnah? na sonĉni uri na novo naslikal z akrilnimi spomin na evharistiĉni kongres v Ljubljani barvami in jih premazal z zašĉitnim lakom. leta 1935 v slepem oknu osvetljen lesen kriţ, Španski dramatik Fernando Arrabal se v tej ker pa je bil moĉno izpostavljen vremenskim drami dotika absurdnega, grotesknega in Kljub dobronamernim preteklim vplivom, je skupaj z elektriĉno napeljavo komiĉnega. Generali v vojni poveljujejo, obnovitvenim posegom v poslikavo je bila hitro priĉel propadati. Brez osvetlitve kriţ ni otroci pa odhajajo na bojišĉa. originalna podoba avtorja Moleta ţal veĉ prišel do izraza, zato je na tem mestu izgubljena, saj je bila leta 2007 v celoti slikar Izidor Mole ustvaril novo podobo Cirila

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

Tradicija streljanja z moţnarji je bila na "...pa konĉajmo vojno... Koroški Beli prekinjena po drugi svetovni kako pa... vojni in zadnji moţnarski poki so odjeknili v zelo preprosto: 60. letih prejšnjega stoletja. Star obiĉaj ti povej svojim tovarišem, streljanja z moţnarji smo obudili leta 2002, da se sovraţniki ne marajo vojskovati, ko je bilo ustanovljeno Kulturno društvo vi pa povejte isto svojim tovarišem... Moţnar Koroška Bela. S streljanjem z pa se bojo vsi vrnili domov... moţnarji smo sodelovali pri izvedbi Uverture kaj pa bodo poĉeli maršali in korporali... 1812 P.I. Ĉajkovskega, ki ga je Simfoniĉni dobili bojo kitare in kastanjete, orkester RTV Slovenija izvajal na slovesnosti pa naj dajo mir... ob 1000-letnici Bleda ter ob otvoritvi odliĉna misel... Gledališka dvorana v Kulturnem hramu na viadukta Ĉrni Kal, streljali pa smo tudi na vidite kako je to preprosto... Koroški Beli / Foto: Nik Bertoncelj otvoritvi Vojaškega muzeja v Pivki, na vse je urejeno... Erazmovih dnevih v Predjami, ob jubileju to bo gromozanski uspeh... Poslovne šole Bled, ob praznikih v krajevni - skupnosti Javornik-Koroška Bela. ...rafal iz strojnice vse štiri pokosi.... VR instalacija mrtvi padejo na tla..."

Gledališĉe absurda kaţe drugaĉno podobo sveta, podobo, ki je nismo vajeni.

Moţnarji / Foto: Ĉrt Laharnar, 2017

Na Koroški Beli moţnaristi tradicionalno Navidezna resniĉnost: »Koroška Bela« streljamo ob vstajenjski procesiji na Velikonoĉno nedeljo in za praznik dela, 1. maj. Janez Sterle

»Velikonoĉna nedelja. Jutro se prebuja. Prvoosebna izkušnja »Koroške Bele« prek rabe VR / Foto: Uroš Marinkoviĉ, 2017 Po ozki cesti, ki vodi skozi Koroško Belo, vas na Gorenjskem, Potujte po Koroški Beli z uporabo VR (virtual se vije velikonoĉna procesija. reality, navidezna resniĉnost) tehnologije. Z Na ĉelu procesije je ţupnik. uporabo oĉal Oculus Rift lahko udeleţenci za Pritrkovalci v zvoniku cerkve kratek ĉas podoţivite dogodek, ki temelji na svetega Ingenuina in Albuina zgodovinskih dejstvih iz leta 1917, kot ga ĉakajo pravega trenutka, vidi Uroš Marinkoviĉ, raĉunalniški animator da udarijo po zvonovih. pri Art Rebel 9. Na vzpetini nad vasjo Prizora iz gledališke predstave Piknik na bojišĉu. moţnarji. Foto: Nik Bertoncelj, 2017. S priţganimi plamenicami na dolgih palicah ĉaka skupina fantov...« Gledališka predstava »piknik NA BOJIŠĈU« v Kultura - OHRANJANJE TRADICIJ prevodu Bruna Hartmana in reţiji Marije Palovšnik je nastala v produkciji gledališke skupine Teater, prof., ki jo sestavljamo profesorji Gimnazije Jesenice. STRELJANJE Z MOŢNARJI PRITRKAVANJE in pesem štirih Marija Palovšnik Obiĉaj streljanja z moţnarji na Koroški Beli Prvotni trije zvonovi v zvoniku na Koroški sega v ĉas pred prvo svetovno vojno. V Beli so bili bronasti z glasovi D – FIS – A. Vliti ODER spominskih zapiskih k zgodovini ţupnije so bili leta 1802 v livarni J. J. Samassa v Koroška Bela je ţupnik Franc Košir za leto Ljubljani. Konec leta 1916, med prvo 1917 zapisal: »V nedeljo 19. avgusta se je svetovno vojno, so veliki zvon sneli avstro- praznovalo običajno cerkveno žegnanje ali ogrski vojaki in ga odpeljali za pretopitev v Gledališka dvorana kulturnega hrama na dedicationis eclesiae aniversarium. V mirnih topove. 14. avgusta 1917, ko so italijanski časih bil je to za župnije veličasten in vesel letalci bombardirali vas, sta zvonova Koroški Beli praznik, ki smo ga poveličevali s slovesno zadnjikrat zazvonila in »klicala« na pomoĉ. božjo službo, z zvonenjem in streljanjem, z Vojašĉina je s pogorišĉa vzela še srednji zvon. zastavami in mnogokrat žal tudi s hrupnim Mali zvon je bil zaradi ognja tako veseljem. Ta dan pa…« poškodovan, da ga niso mogli veĉ uporabiti. Ker ţupna cerkev ni imela nobenega zvona, so v tovarni na jeseniški Savi naroĉili en

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

22 jeklen zvon, uglašen na A, ki je bil v zvonik aktive kmeĉkih ţena, kjer so ţene s pomoĉjo predelavami in odstranitvijo stolpa. Obmoĉja, obešen konec novembra 1917, leta 1920 pa kmetijskih svetovalk doţivljale številna stavbe ali grajeni sestavi nepremiĉne še dva nova jeklena zvonova z glasovoma BIS druţenja, ki so jim prinašala znanje in kulturne dedišĉine imajo lahko zgodovinski, in FIS, ki jih je vlila Kranjska industrijska razvedrilo. Iz aktivov so kasneje nastala umetniški, znanstveni, druţbeni ali tehniški druţba. Ţelezni zvonovi so vesele in ţalostne društva. V enem izmed njih so našle novo pomen. So vir in dokaz ĉloveške zgodovine in dogodke naznanjali do 13. novembra 1986, obzorje ţene iz današnjih jeseniške, kulture ter s tem povezanih kulturnih dobrin ko so jih sneli in zamenjali z novimi, kranjskogorske in ţirovniške obĉine. Sedanjo in vrednot. Merilo za vpis v register kulturne bronastimi zvonovi. obliko je naše društvo dobilo jeseni leta 1997. dedišĉine je avtentiĉnost – neponarejenost in Šlo je namreĉ na dvoje. V našem – Društvo izvirnost. Le avtentiĉno ima namreĉ vrednost. podeţelskih ţensk pod Golico in Stolom, ki je S posegi v prostore kulturne dedišĉine, glede dobilo ime, v katerem sta omenjeni imeni na naĉin prenove in tudi z integracijo novih dveh karavanških lepotic, se druţijo ĉlanice z posegov lahko pripomoremo k urejanju jeseniške in iz ţirovniške obĉine. 120 nas je. prostora in (so)ustvarjanju kvalitete bivalnega okolja. Na Koroški Beli naše ĉlanice pod okriljem Milke Zavelcina velikodušno pripravljajo sladke dobrote in druge priboljške za Naselbinska dedišĉina Koroške Bele – Vaško pogostitve na prireditvah v domaĉi vasi in jedro (EŠD 16400), delno obsega tudi drugod, sodelujejo na kulturnih in ostalih obmoĉje pogorišĉa iz leta 1917. prireditvah. Iz porušenih belskih hiš so zrasli novi domovi. Z ljubeznijo jih ohranjamo zanamcem. Da toplota domaĉih ognjišĉ širi spoštovanje do zdravih, doma pridelanih jedi in druţine povezuje v trdne temelje slovenstva.

Za Društvo podeţelskih ţensk pod Golico in Stolom zapisala Darja Jakopiĉ, predsednica

Leto 1986, bronasti zvonovi za »pesem štirih« Obmoĉje naselbinske dedišĉine Vaško jedro – pred glavnim vhodom v cerkev / Foto: Branko ĉ Ĉušin ml. Koroška Bela (EŠD 16400) z enotami nepremi ne kulturne dedišĉine. Vir: GIS KD, Ministrstvo za kulturo, ZVKD Kranj, 2016 Prostor - KULTURNA DEDIŠČINA Po posvetitvi v nedeljo, 16. novembra 1986, so zvonove potegnili v zvonik in ob dvanajsti uri zaĉeli z njimi pritrkavati. Zvonovi so iz Pristojna strokovna sluţba Zavoda za varstvo zlitine PCuZn10Si. Prvi zvon ima glas D in Koroška Bela je najstarejše naselje v obĉini kulturne dedišĉine je v letošnjem letu priĉela tehta 1200 kg. Posveĉen je sv. Ingenuinu in Jesenice. Zgodovinska dejstva o starosti kraja, s ponovnim vrednotenjem obmoĉja Albuinu in ima napis: "Treska in hudega pestrost(i) zgodovinskih dogodkov, prisotnost naselbinske dedišĉine s presojo stopnje vremena varuj nas, o Gospod". Drugi zvon z umetnostno-zgodovinskih prvin ter etnološko ohranjenosti in degradiranosti ter vplivov na glasom F, ki tehta 716 kg, ima napis "Marija, izroĉilo v kraju so del kulturne dedišĉine4 ter podobo krajine znotraj in ob robu kraljica miru, prosi za nas". Tretji zvon ima so odslikave preteklosti, vidne v današnjem naselbinske dedišĉine »Vaško jedro« na glas G in tehta 520 kg, na njem pa je prostoru in ĉasu. Glede na površino, Koroški Beli. V register se je vpisala tudi nova zapisana prošnja: "Sv. Jožef, varuh družin, raznolikost ter relativno številĉnost enota: Turško znamenje (EŠD 30428), prosi za nas". Ĉetrti, najmanjši zvon ima glas ohranjenih enot dedišĉine sodi Koroška Bela memorialna dedišĉina, pomembna za B, tehta 326 kg in ima napis: "Sv. Barbara, med veĉja obmoĉja v obĉini Jesenice, kjer so strokovna podroĉja etnologije, umetnostne- priprošnjica za srečno zadnjo uro, prosi za predvidene in tudi predpisane varstvene zgodovine in zgodovine. nas". Melodija zvonov je vzeta iz opere usmeritve za ohranjanje obstoja in celovitosti Koroška Bela obstojeĉe vrednote kulturne Parsifal skladatelja Richarda Wagnerja. registrirane dedišĉine in spomenikov, ki so prepoznani kot vrednota. dedišĉine ima, tudi take, ki so degradirane in Prvi resni zaĉetki pritrkavanja - igranja na V strokovnih zasnovah varstva kulturne spregledane. Se bo ne glede na zabeleţena cerkvene zvonove - na Koroški Beli segajo v dediščine za območje občine Jesenice5, ki jih strokovna vrednotenja in norme v kraju v leto 1982. Pred tem ĉasom so v zvoniku je pripravil Zavod za varstvo kulturne prihodnosti ohranilo tisto, kar bodo ţeleli in zvonili meţnarji. V skupini imamo 12 dedišĉine v letu 2008, je za kraj Koroška Bela hoteli ljudje, današnji prebivalci z njim pritrkovalcev. Redno se udeleţujemo zavedenih 25 enot kulturne dedišĉine, med lastnimi prepriĉanji in vrednotami? pritrkovalskih sreĉanj, ki vsako leto v maju drugimi tudi ena degradirana – Mariĉnikova potekajo v drugi ţupniji. V zvoniku hiša (EŠD 10126). Znotraj naselbinske Petra Aliĉ pritrkavamo za vse pomembne cerkvene dedišĉine »Vaško jedro, EŠD 16400« so praznike, kot gostje pa smo povabljeni tudi v samostojne enote stavbne in memorialne druge ţupnije. kulturne dedišĉine. V Registru nepremiĉne kulturne dedišĉine pri Ministrstvu za kulturo Misli Marko Zupanĉiĉ (l. 2017) ni vpisa za stavbno dedišĉino Gasilski dom (EŠD 410021), objekta, ki je bil

obnovljen po letu 2008 z vidnimi »Ĉas je oblasten gospodar nad vsem, kar ĉlovek ustvari, 4 KULTURNA DEDIŠĈINA so dobrine, podedovane iz ĉlovek ustvarjalec sam pa pogosto preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih DOBROTE iz domaĉih ognjišĉ vrednot, identitet, verskih in drugih prepriĉanj, znanj in najbrezobzirnejši uniĉevalec tradicij. Vir: vsega podedovanega.« https://sl.wikipedia.org/wiki/Kulturna_dedi%C5%A1%C4%8 Dina. Dne 5.8.2017 France Stele Za skupine kmeĉkih ţena, ki so ţelele veĉ kot 5Strokovne zasnove varstva kulturne dedišĉine za obmoĉje obĉine Jesenice. ZVKD Kranj, 2008. Vir: le okrilje svojih domov, je v osemdesetih letih http://giskd2s.situla.org/evrdd/SZ/eVRD_SZ_Jesenice_2008_ prejšnjega stoletja poskrbela Kmetijsko 02_00.pdf. Dne 5.8.2017 gozdarska zbornica Slovenije. Ustanovila je

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

ZGODOVINSKE ZABELEŽKE o ljudskem štetju

Leta 1921 je imela Koroška Bela 50 prebivalcev manj kot v letu 1910. Na o urejeni in nadzorovani gradnji zmanjšanje števila prebivalstva je vplivala tudi vojna, izguba nepremiĉnin in premiĉnin v poţaru in poslediĉno teţko ţivljenje v Leta 1910 je bilo na Koroški Beli 105 hiš. Ĉez nadaljnih letih. V aprilu l. 1921 se je 20 let je bilo v vasi zgrajenih le 7 hiš veĉ. Za razdelila med pogorelce vladna podpora. leto 1931 je tako zavedenih na Koroški Beli Leta 1931 je bilo na Koroški Beli 763 112 hiš. prebivalcev, 7 veĉ glede na leto 1910.

Ljudsko štetje se je izvršilo konec l. 1910. V obĉini oz. ţupniji se je naštelo 2711 prebivalcev, za 1049 veĉ Koroška Bela pozimi med leti 1928 in 1935 / 1910 kakor pred 10 leti (l. 1900) Foto: osebni arhiv Petre Alič PREBIVALCI HIŠE Koroška Bela 756 105 Obĉina Jesenice, Krajevna skupnost Slovenski Javornik 1730 101 Javornik – Koroška Bela: PREBIVALSTVO Potoki 104 20 2017 Javorniški 121 27 Rovt 2017 Vir: NŠAL, ŽA Koroška Bela, Kronika 1902 – 1939 PREBIVALSTVO Naselja

Podoba Koroške Bele pred bombardiranjem. v krajevni skupnosti »Prijazna, mična, lepa vas na Gorenjskem« je skupaj m ţ zapisano v časniku Slovenec, dne 16.8.1917. / Potoki 107 59 48 Foto: razglednica, odposlana, osebni arhiv Petre Koroška Bela 2029 1010 1019 Alič Javorniški Rovt 271 154 117 Slovenski Javornik 1888 956 932 Podkoĉna 62 31 31 STAVBNI RED za Kranjsko razun obĉinskega Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 1.1.2017 ozemlja deţelnega stolnega mesta Ljubljane dne 25. oktobra l. 1875 in Postava od 5. januarja 1882, veljavna za vojvodino Kranjsko, s katero se razglašajo doloĉila glede stavb v okroţji podeljenskih jamski polj. Franc Jožef l. r. Kulinarika

Zakoni in ukazi »Kruha ne naredi moka, ampak roka.« Koroška Bela, zastor / Foto: osebni arhiv Branka O stavbni privolitvi. Čušina ml. §1 DOMAĈI KRUH iz Kedaj je treba stavbne privolitve? Ljudsko štetje se je izvršilo 1. februarja 1921. V Oblastnijske (gosposkine) privolitve k stavljenju je obĉini oz. ţupniji se je naštelo 2647 prebivalcev. Boltarjeve KMEĈKE PEĈI potreba, ĉe se hoĉe kaj na novo postaviti (zidati), pristaviti ali prestaviti (prizidati, prezidati) ali na 1921 PREBIVALCI poslopjih ţe stojeĉih in drugih stavbnih stvareh skupaj m kaj bistvenega popraviti ali prenarediti. ţ Koroška Bela 706 336 370 Sestavine 1735 909 §51 Javornik 826 2 kg moke tip 850 Fasada (ĉelo, lice poslopja) Potoki 98 51 47 8 dag kvasa Javorniški 108 58 50 2 zvrhani ţliĉki soli Na ulice obrnjena stran poslopij (fasada) ne sme Rovt biti dobremu okusu zoprna (nasprotna), ter je 1,2 l vode Po veri je rim. katoliških 2636 in 11 evangeljske ţliĉka moke za nastavek) prepovedano, nabarvati preţivo, da v oĉi bode (da vere. (malo sladkorja in je za oĉi škodljivo). Po narodnosti: Slovenci 2546, Srbi 4, drugi Slovani 18, Italijan 1, Nemci 77 in Madţar 1 §55 Vir: NŠAL ŽA Koroška Bela, Kronika 1902 – 1939 ….. * Ob istem ĉasu se je izvršil popis ţivine. Vse sestavine in pripomoĉki morajo imeti sobno temperaturo. Pripravimo kvasni Oblastnija utegne ukazati, da se na ulicah vsa Stanje ţivine je bilo sledeĉe: konji 38, voli 70, krave 184, druga goveda 196, prašiĉi 212, ovce 324, koze nastavek iz 1 ½ dl mlaĉne vode in kvasa. zemljišĉa, kolikor niso s poslopji obdana, ogradijo 177 in perutnine 1256. na naĉin, ki je kraju priliĉen. Medtem ko ĉakamo, da kvas naraste, pripravimo ognjišĉe v peĉi. Peĉ oĉistimo z i.p.d. greblo in zakurimo z eno butaro, in ko ĉakamo, da pogori, zamesimo testo za kruh. Ljudsko Moko presejemo v skledo, v katero bomo Podatki štetja so sledeĉi (1.4.1931): štetje mesili. Ob robu posujemo dve ţliĉki soli tako, Obĉina Jesenice, Krajevna skupnost Slovenski v obĉini je 318 hiš, v katerih prebiva skupno 3045 oseb. da sol ne pride takoj v stik s kvasnim Javornik – Koroška Bela: STANOVANJA: 1931 nastavkom. Vlijemo 1 l mlaĉne vode in naseljena in nenaseljena, 2015. ljudi premešamo, nato dodamo še kvasni nastavek. skupaj m vasi hiše druţine ţ Mesimo tako dolgo, da je testo gladko in se ne NASELJENOST Koroška 112 118 763 368 395 prijema veĉ rok. Testo naj bo mehko, a ne 2015 Bela preveĉ, zato vodo, ki nam je ostala, prilijemo Javornik 163 478 2044 106 980 Naselja STANO ne po potrebi. Pokrijemo in pustimo vzhajati. VANJA naseljena 4 v krajevni skupnosti naseljena Potoki 19 23 112 55 57 Na ţerjavici v peĉi naloţimo eno naroĉje Potoki 41 36 5 Javorniški 24 29 126 70 56 rajklnov in pustimo, da pogorijo. Ĉe ţelimo, Koroška Bela 907 789 118 Rovt Javorniški Rovt 141 85 56 lahko testu, ki ţe malo vzhaja, dodamo 1 dl Po veroizpovedi se razdeli: rimokatolikov 3022, pogrete domaĉe masti (ali olja) in ponovno Slovenski Javornik 761 669 92 pravoslavnih 10, protestantov 9, adventisti 3, Podkoĉna 18 16 2 mohamedanec 1 premesimo. Ĉez ½ ure pogledamo v peĉ, ĉe Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 1.1.2015 Vir: NŠAL ŽA Koroška Bela, Kronika 1902 – 1939 imamo ţerjavico, jo razgrnemo po peĉi. Testo

Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017

24 oblikujemo v hlebĉke in pustimo vzhajati. Ko je peĉ dovolj razgreta in testo vzhajano, v peĉi ostalo ţerjavico pogrebemo k vratom, vzamemo roĉaj od starega omela, nanj DOGODKE NA VASI SO OMOGOČILI obesimo vlaţno krpo in pobrišemo peĉ. Vzamemo pest koruznega zdroba in posujemo po peĉi. Ĉe moka zlato porumeni, je peĉ pripravljena za peko. Na lopar, ki ga Organizator posujemo z koruznim zdrobom prevrnemo Tisk – AM Anita Abram hlebec in ga premaţemo s ĉrno kavo – FARNO mlekom – ali vodo, prereţemo na kriţ ali tri KULTURNO zareze. Ker smo posuli lesen lopar z zdrobom, DRUŠTVO nam bo hlebĉek, ko ga bomo vloţili v peĉ, Foto Ĉebron lepo spolzel iz loparja. Peĉ zaveznemo in KOROŠKA zapremo. Po 15 minutah pogledamo v peĉ in BELA hlebce malo odvrnemo. Po 45 minutah hlebĉek vzamemo iz peĉi, ga ometemo, v sodelovanju potrkamo, da prijetno zadoni in takrat je kruh peĉen. Nato ga z mokro krpo obrišemo ali premaţemo z maslom, da bo skorjica še okusnejša. Dober tek! VOJAŠKI MUZEJ SLOVENSKE Zlata Kavĉiĉ VOJSKE

Prva PESEM

oja vas M

Med griĉe zelene so stisnjene hiše rumene, v dolini pa potek se vije, ki v reko se Savo izlije. Seveda, to Koroška je Bela, vas, ki ni bila vedno vesela, saj del nje pod plazom je bil zakopan, in del pa med vojno bil je poţgan. Tehnični biro Jesenice, d. d. Tu se jaz sem rodil, tu lepote mladosti sem pil, zakaj se ne bi spominjal nazaj, ENERGETIKA - ţelezarna Jesenice,d.o.o. saj ta vas je moj rojstni kraj. Franci Tušar

Podobnica Berce, d.o.o., Jesenice

Rebus vĉasih imenujemo tudi slikovna uganka ali podobnica. Poleg navadnega rebusa poznamo še dve najbolj pogosti obliki, Prireditev sofinancira: in sicer rebusoid ter rarebus. Vsak od teh je lahko palindromni oz. povratni, kar pomeni, da rešitev preberemo nazaj. Sestavil Uroš Sterle REBUSOID

OBČINA JESENICE

ρ A

3 Kljuĉ: 3-2-5-1 Geslo: 7-4 AGRARNA SKUPNOST Rešitev podobnice: koš ro(grška ĉrka) kabel A Koroška Bela KOROŠKA BELA - JAVORNIK

KOROŠKA BELA 2017

Vas Koroška Bela / Foto: Jani Kolman, 2017

Koroška Bela / Foto: Jani Kolman, 2017

Zahvala

strokovnim, umetniškim in tehniškim sodelavcem, ustanovam ter donatorjem, ki ste s svojimi dejanji pripomogli k realizaciji vseh aktivnosti v okviru kulturnega projekta v vasi na Koroški Beli.

Marici in Andreju Palovšniku v prvi vrsti za dano možnost in Farnemu kulturnemu društvu Koroška Bela, ki je vzel kulturni projekt pod svoje okrilje. Krajanom za posredovano gradivo in učencem osnovne šole za pogled na Koroško Belo v letu 2017.

Hvala, vaščani: Andrej, Mari, Miro, Sandi, Andrej, Gregor, Maja, Črt, Strelc, Tjaša, Katja, Tomi, Caci, Stanko, Zlata, Helenka, Uroš, Janez, Lotti, Matej, Ema, Majda.

Posebna zahvala: mag. Matjažu Ravbarju, mag. Marku Štepcu, dr. Marku Potočniku, Poloni Torkar, Gregorju Feletu, Janiju Kolmanu, Tomažu Marzidovšku, Klemenu Štefelinu in PGD Begunje, Sašu Gašperinu.

Za dejanja, ki govorijo o spoštovanju kulture nekdanje slovenske vasi, se vsem najlepše zahvaljujem.

Petra Alič

Zadnja stran: Koroška Bela 2017. / Foto: Miro Podgoršek

2017