Po Sledeh Razdejanja Koroške Bele, 2017«
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
PO SLEDEH RAZDEJANJA KOROŠKE BELE POGORELCI, Koroška Bela 1917 / Foto: iz osebnega arhiva Vlaste Vidic Koroška Bela, 15. avgusta 1917. »Včeraj je bil pravi sodni dan posebno za prijazno, mično, lepo vas Koroško Belo na Gorenjskem. Italijanski letalci so ta prijazni, gosto obljudeni kraj izpremenili v pravo grobljo, dasi niso imeli tu čisto ničesar iskati.« SLOVENEC, Štev. 186, letnik XLV »Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017« Avtorji besedil: Marija Palovšnik, Petra Alič, mag. Matjaž Ravbar, Franc Košir, dr. Marko Potočnik, mag. Katja Operčkal, mag. Tjaša Pristov, Janez Sterle, Marko Zupančič, Darja Jakopič Avtorja pesmi: Anton Triplat, Franci Tušar Avtorica spremne besede: Vera Pintar Lektoriranje: Marija Palovšnik, Polona Torkar Urednica: Petra Alič Naslovnica: Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice Oblikovanje: Petra Alič Tisk: Antus, d.o.o., Jesenice Izdalo in založilo FARNO KULTURNO DRUŠTVO KOROŠKA BELA ob stoletnici bombardiranja Koroške Bele 14. avgusta 1917 Naklada 350 izvodov Katalog k razstavi »Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017« sofinancira Občina Jesenice. Brezplačna publikacija Koroška Bela, avgust 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4Koroška Bela)"1917" PO sledeh razdejanja Koroške Bele / [avtorji besedil Marija Palovšnik ... [et al.] ; avtorja pesmi Anton Triplat, Franci Tušar ; avtorica spremne besede Vera Pintar]. - Koroška Bela : Farno kulturno društvo, 2017 ISBN 978-961-92180-1-3 1. Palovšnik, Marija 291153664 Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017 1 kraja, v katerem prebivajo, ki hoĉejo Koroško Kazalo UVODNIK Belo spet postaviti na zemljevid Slovenije, na mesto, ki ga je nekoĉ ţe imela, kot samostojna obĉina s svojo upravo in svojim ţupanom. Naša zahvala gre tudi vsem, ki ste z razumevanjem pristopili k projektu in ga Koroška Bela je danes vas z 2.000 prebivalci, UVODNIK ………………………………………………..…………….1 podprli tako finanĉno, kot z dobrimi deli in še vedno stisnjena pod vznoţje Belšĉice, med besedami in s tem, da ste pokazali zanimanje Ţive naj zgodovinski spomini……………………………….………..1 hribe Strana, Alniĉe in Malneţ, dobro vidna z in se boste dogodkov v okviru projekta tudi avtoceste Vrba-Hrušica. Ima bogato, a ţal še udeleţili. Dokazali smo in bomo, da s O razstavi »Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017«…………… 2 ne dovolj raziskano zgodovino. skupnimi moĉmi lahko premikamo gore. Nad to vasjo so se v dolgih stoletjih njenega obstoja veĉkrat zgrnili ĉrni oblaki, kar nam Stoletnica bombardiranja Koroške Bele priĉajo razni ohranjeni zgodovinski viri. Marija Palovšnik Razne nesreĉe, poţari, poplave, potresi, predsednica 14. avgusta 1917………………………………………….…………...3 posipanja…, so si sledile druga drugi, a Farnega kulturnega društva Koroška Bela prebivalci kljub naštetim tegobam v dolini K zgodovini ţupnije Koroška Bela, Spominski zapiski pod Belšĉico niso obupali in še danes 1914–1919………………………………………………………...…..9 vztrajajo. Materi za god iz tujine!.…………………………………….………15 V ĉasu I. svetovne vojne je bila v takratni Avstro-Ogrski monarhiji to vas, ki ni bila na neposredni frontni ĉrti, je pa veliko pretrpela, saj so jo v avgustu 1917, iz še ne docela ˇ Častni občan Koroške Bele dr. Matko (Matevţ) Potočnik, šolnik in raziskanih razlogov, bombardirala italijanska ive naj zgodovinski spomini letala, ki so povzroĉila ogromno razdejanje. Z zgodovinar…………………………………………………………..15 Zgorelo je veliko hiš. Lahko reĉemo, da so naši predniki leta 1917 vedeli, kaj je to Uporabljeno gradivo za razstavo »Po sledeh razdejanja Koroške brezdomstvo, begunstvo, revšĉina in lakota. V Bele, 2017« in publikacijo………………………………...………...17 nekaj urah so bili ob vse premoţenje. Bolj kot bogastvo zgodovine je pomemben Ohranili so le gola ţivljenja in tisto, kar so odnos ĉloveka in naroda do nje. Slovenci v imeli na sebi. svoji zgodovini nismo bili gonilna sila za velikimi bojnimi pohodi, osvajanji in porazi. Dogodek je z leti šel v pozabo, za kar je bilo Nismo imeli svojih ter veliĉastnih kraljev in veĉ razlogov. Prebivalci so veliko cesarjev, in naše ozemlje tako ni polno prav ohranjenega pisnega in fotografskega gradiva takih palaĉ. Vendar pa nas pogled v PRILOGA zaradi razmer v II. svetovni vojni poskrili po preteklost opominja, da smo Slovenci domovih, potem pa nanj pozabili ali pa se je mnogokrat morali braniti svoje ozemlje, Odslikave iz mozaika preteklosti v našem času, KOROŠKA BELA drugaĉe uniĉil. Glavni razlog pozabe pa je premoţenje in jezik kot osnovo svoje lastne 2017……………………………………………………………………..…………17 zagotovo nenaklonjenost povojnih oblasti do kulture, na primer v ĉasu kmeĉkih uporov, ohranjanja spomina na I. svetovno vojno. In marĉevske revolucije 1848, bojev Slovencev Koroška Bela ujeta v likovnih delih učencev...........................................................18 tako Blani o dogodku po 100 letih sploh še na soški fronti v prvi svetovni vojni, nimamo konkretnega dokumenta, poroĉila, ki Maistrovega boja za Maribor in severno Stenske poslikave na fasadah Blanskih stavb ………………………………….19 bi podrobno razloţil in opisal vse okolišĉine. mejo, vsesplošnega upora proti fašizmu v Ţal so tudi ţive priĉe tragiĉnega dogodka ţe letih 1941 – 1945, 10-dnevne vojne za Gledališče - Piknik na bojišču…………………………………………......…..…20 pomrle. samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo in nenazadnje, da bo prišlo do VR instalacija……………………………………………………………….……21 V letu 1999 smo ustanovili Farno kulturno implementacije arbitraţnega sporazuma z društvo Koroška Bela, ki deluje s statusom Republiko Hrvaško. Ohranjanje tradicij delovanja v javnem interesu na podroĉju kulture, in ga štejemo za naslednika v letu Letošnje leto se spominjamo dogodka, ki se je Streljanje z moţnarji…………………………………………………………......21 1907 ustanovljenega Slovenskega katoliškega zgodil pred stotimi leti. Pretresljivi dogodek, izobraţevalnega društva Koroška Bela. Oĉitno ki se je na Koroški Beli zgodil tistega Pritrkavanje in pesem štirih……………………………………………….……21 se je ohranil duh takratnega ĉasa in prenesel tragiĉnega avgustovskega dne, je bil del bojevanja, ki se je na našem ozemlju odvijalo Dobrote iz domačih ognjišč…………………………………………………...….22 v sedanjost, saj smo ĉlani novoustanovljenega društva, ne da bi vedeli, društveni program v ĉasu Velike vojne oziroma prve svetovne Prostor – Kulturna dediščina…………………………………………………..22 zastavili na zelo podobnih naĉelih, kot naši vojne, kot jo navadno poimenujemo danes. V predhodniki. Ena izmed nalog sedanjega tistem ĉasu so letala pomenila eno izmed Zgodovinske zabeleţke…………………………………………………...……...23 društva je tudi ta, da vse take in podobne novih oroţij – oroţje, ki je iz fronte vojno dogodke iztrga iz pozabe in jih na prineslo bliţje domu, v zaledje, oroţje, s Kulinarika - »Kruha ne naredi moka, ampak roka«………………………...…23 verodostojen naĉin predstavi danes ţiveĉim katerim so se ob napadih na posamezne prebivalcem Koroške Bele in slovenski strateške toĉke vršili tudi napadi na civilne Prva pesem…………………………………………………...…………………...24 javnosti. objekte – bolnišnice, tovarne, ţeleznice, mesta, vasi, domove. Podobnica…………………………………………………………………………24 Da se bo tragiĉni dogodek bombardiranja primerno obeleţil, ohranil v spominu, da so Natanko 14. avgusta 1917 je okrog 15 Dogodke na vasi so omogočili………………………………………………...….24 stekle raziskave in se poiskale pisne italijanskih letal odvrglo zaţigalne bombe na informacije in slikovno gradivo, ki še obstaja, Koroško belo. Kmalu je bila vsa vas v da so se aktivirale osebe za raziskavo plamenih. Poţar je uniĉil 46 hiš, cerkev in tovrstnih dogodkov, gre zahvala predvsem terjal dve smrtni ţrtvi. Eden izmed njiju je bil Petri Aliĉ, Blanki, raziskovalki, ki je vneta Alojz Mencinger, drugi pa moj sorodnik zagovornica ohranitve kulturne dedišĉine in Franc Pesjak, o katerem mi je pripovedovala resniĉnega zgodovinskega spomina. Pri delu babica. Lahko si samo predstavljamo, kako ji je pomagal tajnik društva Andrej Palovšnik. hude so bile posledice. Ĉas vojne, v katerem so ţiveli prebivalci, je bil teţak. Ţiveli so v Ugotavljamo tudi, da je vse veĉ mladih ljudi, velikem pomanjkanju. Primanjkovalo je prebivalcev Koroške Bele, Blanov, ki jih vsega, še posebno hrane. Zgodovinski zgodovina I. svetovne vojne zanima, ki so dokumenti priĉajo o tem, da so za pomoĉ v ţeljni poglobiti svoje znanje o zgodovini Po sledeh razdejanja Koroške Bele, 2017 2 obliki hrane zaprosili obĉino in da so jim Na razstavi je predstavljeno gradivo, ki ga prizori, ki jih na tej cesti danes veĉ ni in krajani priskoĉili na pomoĉ tudi pri obnovi hranijo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, odslikavajo vaško ţivljenje pred in po letu domov. Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, 1917. Po njej so hodili in si pogorišĉe Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, ogledovali (1917) tudi številni Posledic vojna ni pustila le med vojaki na Gorenjskem muzeju v Kranju, Muzeju dostojanstveniki; nekatere med njimi fronti, temveĉ je moĉno vplivala tudi na novejše zgodovine Slovenije, Vojaškem predstavljam tudi na razstavi. ţivljenje ljudi. Izkazalo se je, da je bila vojna muzeju Slovenske vojske, Narodni in Velika tudi zato, ker je spremenila vsakdan univerzitetni knjiţnici, Gornjesavskem O razdejanju Koroške Bele so pisali vsi civilnega prebivalstva, njihove navade in muzeju Jesenice, arhivu Savskih elektrarn v takratni ĉasniki: Slovenec, Slovenski narod, obiĉaje. Dokumenti priĉajo o tem, da je v prvi Mostah, predstavljena pa so tudi fotografije Ilustrirani glasnik, Grazer Tagblatt, svetovni vojni padlo 35 tisoĉ slovenskih in likovna dela iz osebnih zbirk domaĉinov Salzburger Volksblatt ipd. Izvorno poroĉilo, vojakov, za seboj