Poročila Nastodobne Naselbine. Na Preostalem Delu
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila nastodobne naselbine. ustrezajo geomorfološkim, poselitvenim in obde- Na preostalem delu terena smo odkrili večjo število lovalnim razlikam v prostoru: jam za stojke, ki so sestavljale sklope struktur območje I – od vasi Vrhe proti jugozahodu, – verjetno bivalnih objektov. Med posameznimi večinoma čez gozd, na glinasti in ilovnati geološki sklopi struktur smo odkrili skupine večjih odpad- osnovi; nih jam. Očitno gre za bivalni del poznobronast- območje II – proti vasi Iglenik, na geološki osnovi odobne naselbine. gline, apnenca in dolomita; Pet metrov široka gramozna hodna površina ozi- območje III – proti vasi Veliki Cerovec se posto- roma pot, ki je bila kot na zahodnem delu ter- poma dviguje, označuje ga geološka osnova gline, ena zapolnjena z deponijo poznobronastodobne ilovice in dolomita; keramike, je ločila gospodarski del naselbine od območje IV – od središča vasi Veliki Cerovec se bivalnega. strmo dviguje proti vrhu hriba nad vasjo, označuje Tretja faza je bila prisotna samo v zahodni polovici ga dolomitna geološka osnova; izkopnega polja. Tukaj smo odkrili poznorimsko območje V – od Velikega Cerovca se spušča proti ali zgodnjesrednjeveško podeželsko naselbino. Malemu Cerovcu, označuje ga dolomitna in Plitva jarka (smer S–J) sta ločila domnevne polje- apnenčasta geološka osnova; deljske površine ob potoku od glavnega dela nas- območje VI – od Velikega Cerovca se spušča ob elbine proti vzhodu. V osrednjem delu naselbine lokalni cesti do križišča s cesto Novo mesto–Met- je bila večja skupina velikih jam za stojke, ki so lika, označuje ga dolomitna in apnenčasta geološka sestavljale več bivalnih objektov. Na obeh straneh osnova. teh struktur so bile velike odpadne jame in struk- Ugotovljene arheološke sledi ture iz manjših jam za stojke – verjetno gospodar- 1. (Območje III – parc. št. 3791, 3914/2, 3920, ska poslopja. Kakor na zahodu je bila naselbina k.o. Cerovec) – pet fragmentov prazgodovin- tudi na vzhodu zamejena z dvema jarkoma (smer ske keramike nakazuje na prisotnost prazgo- S–J). dovinskih ostalin. Četrto fazo predstavlja sklop srednjeveških cest Phil Mason, Slobodan Olić, Ildikó Pintér ali poti na skrajnem vzhodnem delu zahodne po- lovice terena. Ceste so povezane s srednjeveško kolonizacijo tega prostora in so bile v uporabi kot 353 EŠD: 9306 poljske poti do gradnje magistralne ceste Ljublja- Naselje: Veliki Cirnik na–Zagreb. Občina: Sevnica Phil Mason Ime: Veliki Cirnik - slopno znamenje Naslov: Veliki Cirnik 4 Področje: UA 352 Obdobje: barok EŠD: 13054 Vrsta dela: 4, 5, 6 Naselje: Veliki Cerovec, Mali Cerovec, Iglenik, Vrhe Občina: Novo mesto Nadstropno zidano slopasto znamenje stoji na Ime: Veliki Cerovec - arheološko najdišče Male pravokotnem zidanem podstavku. Na njem je njivce postavljen pravokoten, nekoliko ožji slop, ki je s Področje: A pristrešenim delilnim zidcem ločen v vrhnji, pro- Obdobje: prazgodovina porcionalno krajši del. Spodnji del slopa ima na Vrsta dela: 6, 7 vseh štirih straneh plitve pokončno pravokotne, segmentno zaključene niše in v zgornjem delu slo- Arheološki pregled trase vodovoda Iglenik– pa štiri manjše niše enakih oblik. Nad podstrešnim Cerovec v dolžini 3,4 km je v času od 27. 7. do vencem je piramidasta strešica s križem. V vseh 3. 8. 1999 opravila ekipa ZVNKD Novo mesto nišah so ostanki baročnih fresk s prizori svetnikov pod vodstvom Slobodana Olića, univ. dipl. arhe- iz leta okoli 1730. ologa, in nadzorom dr. Phila Masona, univ. dipl. V spodnji vzhodni niši je naslikan križani Kris- arheologa. tus z Marijo in Janezom Evangelistom, v zgornji Obravnavani odsek poteka čez več geoloških os- je nerazpoznavni prizor. V spodnji južni niši je nov, prevladujejo apnenec, dolomit in glina. Svet naslikan sv. Jakob v romarski opravi, v zgornji je je rahlo valovit. podoba klečečega romarja. V spodnji zahodni niši Celotna trasa je bila razdeljena na šest območij, ki je naslikana pred križem klečeča figura, v zgornji 231 Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila je podoba stoječe ženske figure s križem v roki. V konvencionalno starost 8744 ± 37 BP (7753 cal spodnji severni niši je naslikan sv. Frančišek z ro- BC; KIA25729), podoben rezultat pa je dala tudi marsko cerkvijo na Veseli gori, v zgornji je podo- analiza vzorca enega od debel iz plasti: 8413 ± 32 ba vojščaka sv. Florijana z zastavo. Božjepotno BP (7521, 7497, 7489 cal BC; KIA24768). baročno znamenje sodi med maloštevilna Podlago predstavlja peščena glina svetlo rjave kvalitetna slopasta znamenja. Znamenje, ki stoji barve, podobna t. i. polžarici, ki je glede na zrna- na križišču cest, je bilo poškodovano ob promet- vost in odsotnost organskega drobirja nastajala v ni nesreči leta 1993. Odškodninski zahtevek je mirnem okolju brez znatne rastlinske produkcije. bil v naslednjem letu dovolj le za delno sanacijo V stratigrafskem nizu ji sledi več kot 4 m debela razrahljanih temeljev. Sanacija temeljev je bila sekvenca izmenjujočih fluvialnih sedimentov in po načrtih Stojana Ribnikarja končana šele v pokopanih tal. Najdbe se pojavljajo predvsem v letu 1997. Vsi starejši fasadni ometi z ohranjeno najnižjem delu sekvence oziroma tik nad glino z črtno vtisnjeno arhitekturno poslikavo z ostanki opazno zgostitvijo na območju okoli 7 m široke prvotne polihromacije so bili v nasprotju z mnen- poglobitve, ki najverjetneje predstavlja ostanek jem komisije odstranjeni v celoti. Ker zidarji pri paleostruge. Horizont s kulturnim inventarjem je izdelavi nove poslikave niso upoštevali zavodovega bil dokumentiran v profilu desne brežine v dolžini načrta, se porazdelitev šivanih vogalov v zgornjem 60 m. delu ni izšla. Obnovljene slikarije v nišah ne dajo Stratigrafska situacija kaže oster prehod iz bolj ali slutiti, da ni šlo za zahtevni restavratorski poseg. manj plitvega jezera v poplavno ravnino oziroma O poteku obnovitvenih del nas izvajalci del niso prostor z že bolj ali manj ustaljeno hidrografsko obveščali. Denar za obnovo znamenja v letu 1997 mrežo. Domnevamo, da je bila prvotna kulturna je zagotovilo Ministrstvo za kulturo RS plast z artefakti in organskimi ostanki erodirana, Bogdan Badovinac težje najdbe pa so se akumulirale na dnu novo odloženega fluvialnega sedimenta. Najdišče, ki ga je v kronološko težko opredeljivem obdobju raz- 354 krilo erozijsko delovanje vodnega toka, se širi proti EŠD: 11427 vzhodu, verjetno pa tudi na levi breg potoka. Naselje: Verd Med intenzivnim terenskim pregledom je bilo Občina: Vrhnika odkritih 2242 kamnitih odbitkov, med njimi 302 Ime: Verd – arheološko najdišče Ljubija orodji z retušo in 102 jedri. Najdišče označuje Področje: A velika količina večjih enostavnih orodij ter ma- Obdobje: starejši mezolitik, bronasta doba jhna zastopanost kompleksnih izdelkov, kot so Vrste dela: 6 konice puščic in specialna orodja (orodja z izjedo, nazobčana orodja, klinice s hrbtom, trikotniki, Med podvodnim terenskim pregledom območja praskala in svedri). Večina je izdelana iz manj rekonstrukcije mostu čez potok Ljubija na Verdu, kvalitetnih surovin, ki jih najdemo na ležiščih v ki ga je po naročilu ZVKDS OE Ljubljana med okolici Ljubljanskega barja, predvsem roženca, 12. 7. in 31. 9. 2004 opravila Skupina za pod- pojavljajo pa se še artefakti iz tufa, kamene strele vodno arheologijo ZVKDS, so bili odkriti ostanki in kalcedona. tabora kamenodobnih lovcev in nabiralcev iz 8. Analiza 429 določljivih skeletnih ostankov živali tisočletja pr. n. š. ter najdišče iz bronaste dobe je pokazala na izrazito prevlado jelena (Cervus ela- (odločba MK št. 61701-61/2004-2). phus; 61,6 %) in divjega prašiča (Sus scrofa; 28,9 Na dnu korita v skrajno severnem delu meandra %), z več ostanki pa so zastopani še tur (Bos. sp), ob ledini Zalog so bili odkriti številni kamniti od- jazbec (Meles Meles), srna (C. capreolus), bober bitki, rožena in koščena orodja ter neobdelani os- (Castor fiber), divja mačka (Felis sp.) in rjavi tanki živali, ki izvirajo iz 1,3 m debelega zaporedja medved (Ursus arctos). Najdišče označuje tudi peščenih naplavin z organskim drobirjem. visoka zastopanost obdelanih kosov rogovja, med Ostanki navpičnega lesenega nosilca in vodor- katerimi je nekaj poškodovanih, in še ne v celoti avnih lesenih konstrucij ter najdba razmeroma do- izdelanih sekir z luknjo za pritrditev na toporišče. bro ohranjene človeške lobanje in situ so pospešili Ostanki rogovja predstavljajo kar dobro polovico odločitev, da se hkrati z izdelavo prostorske in vseh jelenjih najdb, kar nam skupaj s prisotnostjo fotografske dokumentacije izvede površinska odpadnega materiala in že odpadlih rogovij kaže kolekcija resedimentiranih najdb ter opravi na načrtno zbiranje in obdelavo surovine. Med vzorčenje za potrebe naravoslovnih analiz. Radio- orodji iz kosti je zastopanih več šil, konic in str- karbonska analiza kolagena iz lobanje je pokazala gal. 232.