L eto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 25. julija 1985 Cena: 50 din '3 februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0 4 1 6 -2 242

Kočevje: uspel ********************** izseljenski i Za dan vstaje | Brežičani slavili v Kapelah piknik nagrade Podpredsednik RK SZDL Jože Knežje govoril ob počastitvi treh jubilejev: vstaje, vrnitve izgnancev in-135-letnici kapelske godbe ______Govorka, kulturni nasto-* in priznanja * KAPELE — Za letošnji dan vstaje slovenskega naroda so se prebivalci zadnjo obletnico se je godba močno Pl. izmenjava daril $ LJUBLJANA — Dan vstaje* brežiške občine spet srečali v Kapelah, kjer so nazadnje slavili pred petimi pomladila, to pa je najboljše zagoto­ ♦slovenskega naroda so počastili J leti. Praznovanje so tokrat združili s počastitvijo 40-letnice vrnitve iz izg­ vilo, da igranje iz. roda v rod ne bo Ko č e v je , d o l g a v a s — izse- * širom po Sloveniji, osrednja slo -* nanstva in 135-letnice kapelske godbe. zamrlo. vJence’ Ki so prišli na piknik v Dolgo • * vesnost pa je bila v veliki dvorani J l?s' so domačini sprejeli 20. julija ob * republiške skupščine, kjerjegovo-* Slavnostni govornik podpredsednik je še pomnožila svojenastope v krajev- Na slavju kapelski godbeniki niso - uri pred občinsko skupščino v J ril France Popit, predsednik pred- £ RK SŽDL Jože Knez je čestital kra­ ni skupnosti, v občini, regiji. Gostova­ bili sami. Z njimi so zaigrali zamejci iz °^evJu- Najprej jih je pozdravil * sedstva SRS, tam kaj pa so podelili ★ janom za te jubileje, še posebej pa god­ la je v Proseku pri Trstu, v pobrateni Proseka — Kontovela, godba iz Rozge r' sednik podružnice izseljenske ma- J že dvajsetič zapored nagrade vs- J bi, ki že 135 let spremlja njihovo pot Veliki Plani in celo na Ceškoslo- na Hrvaškem in gasilska godba iz Loč izHtane Domačini so gostom * taje, ki jih podeljuje republiški* skozi čas in z njimi podoživlja vzpone pri Dobovi. Občinstvo je vsako l(V"E Iudi krajši kulturni program, v i odbor ZZB NOV Slovenije. it in padce, vesele in žalostne dni. • Na Ložcah pod Bohorjem sta krajev­ posebej navdušeno pozdravilo. f a,erein so sodelovali nonet Rog, J Za življenjsko delo je nagrado J Življenje vasi, krajevne skupnosti in na organizacija Zveze borcev Senovo in orna skupina iz Gorenje vasi, * prejel Janez Kuhar, skladatelj,* občine je godba bogatila zlasti zadnjih občinski odbor ZZB NOV Krško pri­ Ob tej priložnosti so izročili priz­ a^nonikarji in kočevska godba. * glasbeni pedagog in dirigent, med J štirideset let. To je bil dolg pohod, pravila osrednjo občinsko proslavo ob nanje republiškega sekretariata za na­ sod *5ovorK' skozi mesto so nato * dobitniki nagrade vstaje pa so še * poln delovne volje in poguma, čas, ko dnevu vstaje. Na ponedeljkovi sloves­ rodno obrambo občinski konferenci e ovali izseljenci in domačini, god- J Petar R. Brajovič za knjigo o za- J so se iskreno razveselili vsakega na­ nosti je bil slavnostni govornik podpred­ SZDL Brežice. Priznanja občinskega -j'^^oretke, narodne noše in dru- * dnjih bojih za osvoboditev, Em il* predka v svobodi. sednik krškega občinskega izvršnega komiteja ZKS so prejele vse nasto­ PODPIS LISTINE O POBRATE­ vasi * ^'Kn'Ku pri .brunarici v Dolgi J Cesar za knjigo Boj brez puške, J Godba je pred petimi leti dobila sveta Niko Žibr. i, v zelo bogatem kul­ pajoče godbe, te pa so se obdarile tudi NJU — V imenu KS Predgrad sta kat ^ Spet Kulturni program, v * Jože Vidic za Krik v Dragi in dru-* nove inštrumente in od takrat naprej turnem programu pa so sodelovali: reci­ med seboj. ntv'1em*0 sodelovali rudarski mešani J ga pričevanja o NOB, Velimir J listino o pobratenju podpisala Alek­ tatorji in folkloristi s Senovega, izjemno J. TEPPEY recita! i r 'z Merebacha v Franciji, * Kraševec za knjigo Dolenjski pun-* pa je navdušil zlasti skupni nastop pi­ sander W eis in Ivica M ihelič, v ime­ kultu ° r *z. Avstralije in domače nu KS Partizanskg Drežnica pa J tarji, to je monografijo o Z a -* BETI IMA halnih orkestrov Svoboda Senovo in zdr I16 skuP'ne- Tu sta izseljence po- * padnodolenjskem odredu. * Djuro Tatalovič in Rade Radulovič m a v imenu Slovenske izseljenske Djuro Salaj. Ob tej priložnosti so pode­ * Podelili so tudi troje posebnih J NOV RAČUNALNIK lili plaketo republiškega sekretariata za MOČAN TURNIR RazH Ljubliana- član IO Franc * priznanj, med dobitniki plakete * METLIKA — Metliška Beti je te ljudsko obrambo občinskemu odboru p evšek, v imenu občine Kočevje SEVNICA — Lovrekov memorial * ZZB NOV Jugoslavije za prispe-* Rdečega križa, medtem ko jo bo Stanko Predgrad t_. Pret*sednik občinske skupščine dni prodala oba svoja računalnika in pred začetkom ligaških tekmovanj je * vek pri ohranjanju in razvijanju * Jo“ Novak. dobila novega. Najstarejšega, Honn- Koprivnik iz Veniš zaradi bolezni prejel običajno dober pregled nad pri­ in Drežnica J tradicij narodnoosvobodilne voj- * eywell, ki so ga kupili pred 13 leti, so pozneje. tud °mat'n' 'n gostje so si izmenjali pravljenostjo moštev. Za avgustovsko * ne in socialistične revolucije ter J prodali zadrskemu Bagatu, ki ima srečanje sta svoje sodelovanje že potr­ Priz SPom‘nsKa darila. Spominski pobratena * graditvi samoupravne družbe p a { dila dva dobra kluba: Slovan iz Lju­ p nan^ izseljencev sta prejela tudi enak sistem, novejšega, Delto 644, pa vaškem. Letno ima 30do40 javnih na­ * so tudi osnovne šole Vas—Fara, ★ bljane in ribniški Inles. ref nc Razdevšek in Gabi Heimer, so za 44 milijonov dinarjev prodali stopov. Sodelovanja nikomur ne Z listino o pobratenju ■k Suhor in Mirna ter pionirski odred 4 . rentka za stike z izseljenci pri SIM. Gorjancem. Novi računalnik Delta odreče. Zdaj šteje 44 članov injože33. kronali medvojno sode­ * osnovne šole Šentjanž. ★ 4850 je že v Metliki in bo konec tega leto vodi Jože Stanič, ki se veliko po­ J. P. NEW SWING QUARTET lovanje in pomoč ********************** meseca nameščen. sveča tudi poučevanju mladih. Za V DOLENJSKIH PREDGRAD — V nedeljo, 21. juli­ TOPLICAH ja, je KS Predgrad prvič praznovala Pionirji DOLENJSKE TOPLICE — V svoj krajevni praznik ter še 40-letnico okviru »Topliškega poletja« bo do­ osvoboditve in dan vstaje. ne poznajo mače kulturno društvo »Maks Henig­ Na svečanosti, ki je bila na trgu v man« priredilo v topliški cerkvi 30. ju­ Predgradu, so podpisali tudi listino o v ^ J r e a r a j ______lija ob 20. uri koncert New swing pobratenju med krajevnima skupnos­ vvJ toplicah svečano quarteta. Prodaja vstopnic je v zdravi­ tma Predgrad (občina Kočevje) in Par­ lišču. Vabljeni! tizanske Drežnice (občina Ogulin). Pr*i letošnji Tabor Su- Slavnostni govornik na svečanosti je tjeska bil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kočevje Nace Karničnik, ** Drn!?^ TOPLICE — Na tabornem Predsednik KK SZDL Partizanske ie t° rU ^oma slovenskih pionirjev BERITE DANES! Drežnice Djuro Tatalovič pa seje za­ Dro ena sv'ečanost 16. julija s hvalil prebivalcem KS Predgrad, ki so na 2. strani: Ju Kramom v štirih jezikih narodov med vojno nudili zavetje krajanom ur|u S ?v‘-*e PoKazala, da se že v prvih • Kriv tudi sistem? Drežnice, ki so se sem zatekli pred us- razviit KPnega življenja med pionirji na 3. stran i: taškimi koljači. H je , ja bra'stvo in prijateljstvo. To pa. Listino o pobratenju KS Predgrad vi ort.:.aVni namen takih taborov, ki so • Naložbe, kakršne še ni b ilo in Partizanska Drežnica so podpisali v I ^Krajinah" V VSeh republikah in imenu KS Predgrad predsednik sveta n a 5. stran i: KS Aleksander Weis in predsednica ■'I Lošh!°^'m ma'im gostom z Malega • Poletna vročica pri­ KK SZDL Ivica Mihelič, v imenu KS Kotara ^Mova, iz Bosne, Čačka, g a n ja D a n o Partizanska Drežnica pa za predsedni­ Maked V . . 8or>’ Gostivarja v na 6. strani: ka KS tajnik KS Rade Radulovič in Je SDre°niJ'’.'z Vojvodine in Slovenije predsednik KK SZDL Djoro Tatalo­ • Prikolice nikdar več? niK svet>V°r*' ^ranc* Kržan, predsed- vič. otvorjt 8 ^veze pionirjev Slovenije, n a 11. stran i: Na svečanosti so podelili priznanja Predst;,Ve Pa so se udeležili še drugi • Gozdovi samo še KS Predgrad, ki so jih prejeli: gasilska PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA V KAPELAH — Obogatili so ga nastopi iPstituc^111*1' rePubli§kih in občinskih godba Predgrad, tamburaški zbor štirih pihalnih orkestrov, s katerimi so obeležili tudi visok jubilej domače Kapelske godbe. Ta je v soboto zvečer n e k a j let? Gov Predgrad, lovska družina Predgrad, proslavila 135-let obstoja s samostojnim koncertom pod taktirko Jožeta Staniča. Posnetek je z nedeljskega sla­ n a 12. stran i: sicer D°rnikie dejal med drugim, dase Ivan Rauh (Vimolj), Peter Rauh let° j * * hivanja v taboru iz leta v vja, na katerem je govoril podpredsednik RK SZDL Jože Knez. (Foto: Jožica Teppey) • Vse je prepoveda­ (Predgrad), Ivan Mihelič(Jelenjavas), Pr>zadev° U^° ' P° štirinajstletnih no in vse dovoljeno Pavel Žagar (Predgrad), Rudolf Ver- R^jekta3/!'11*1 Za 'zvedbo celotnega n a 17. stran i: derber (Bilpa), Jurij Horvat (Laze), Za širšo sl ° ma P'onirjev pa bi bil čas Slavko Mavrin (Vimolj), Jože Torbar • Kdo je najbogatejši ‘zPeljaii ^ VensK° akcijo, da bi zamisel Banki se krči poslovna svoboda (Brezovica), Milan Farič (Predgrad), Ki §e .' m° namreč edina republika, človek na svetu? Peter Mavrin (Jelenja vas), Helena Sam° , ^ svoiega Doma pionirjev, n a 18. stran i: Majerle (Predgrad), Peter Šlajmer in prjs ,raniem pionirskega dinarja »Če bo šlo tako naprej, bomo postali podružnica Narodne banke Jugoslavije« • Brez krivca za eks­ (Predgrad), Drago Maršenič (Predg­ Meščanov Vz- ter Pornoči° Novo- rad) in Jože Lukanič (Paka). Ae bo ■ 0C|tno zahtevna investicija KRŠKO — Še zmeraj je velik razkorak med pričakovanjem gospodars­ pravi, znašlo tudi na skupščinskih p lo z ijo ? klopeh v Ljubljani, pridjal kri­ V kulturnem programu so sodelo­ Jatcljev rf | J.ana' zato se zveza pri- tva po bančnih virih in možnostmi bank, da bi takim zahtevam ugodila. n a 19. stran i: Stvarna vrednost bančnih bilančnih sredstev seje v zadnjih letih zmanjšala tičen komentar. »Prostor za svo­ vali gasilska godba Predgrad, recitato­ ^japion a?lne zavzema, da bi gra- • Dolenjske smeri na rja Jože Kastelic in Mirjan Levstik, ta­ *ki novi Jrs ga doma prišla v sloven- za več kot polovico. bodno odločanje o naložbah se mburaški ansambel Predgrad, folklor­ To je le nekaj poudarkov iz vse bolj oži, in če bo šlo tako na­ Lofotih . Sodelovra Jeroin' plan- na skupina Predgrad, v domačem živahne razprave na 6. seji zbora prej, se bodo poslovne banke na 24. strani: Pliiani 1 njC v saK °letnega ta b o ra s narečju (predgrajščini) pa je govoril l)u 3200 J 6 na zavidljivi ravni, v ime- Ljubljanske banke — Združene spremenile v filiale Narodne ban­ • Z gumami so služili Anton Tekavec in požel za svoj nastop banke prejšnji četrtek v Krškem. ke Jugoslavije.« 'Jcn°Polit !ajanov in občinskih druž- milijone velik aplavz. Predsednik izvršilnega odobra LB Tudi Domžalčani zahtevajo od K°stom " ,° rganizacli paJe malim J. PRIMC brodošr u8°slavije izrekel toplo — ZB Ljubljana Feri Horvat je k m / n v t i z o v A N i m skupščine in družbenopolitičnih °bžinski»oIC!> ' vo T o n g a r, se k re ta r poročilu o uresničevanju sklepov NOVI KOVANCI organizacij, da storijo vse, da se ®a K om iteja ZK. 2. seje zbora LB — ZB z dne 18. BEOGRAD — Inflacija je okrepi vpliv delavcev v združe­ R. BAČER julija 1984 o preobrazbi odnosov *e dodobra razvrednotila di­ nem delu na bančno politiko in nar, že za manjše nakupe so denarne tokove. Republiški sekre­ Iz Zagreba pa peterica tar za finance Rudi Sepič je menil, potrebni dokajšnji kupčki pa­ Pred petimi leti je imela metliška zdravstvena skupnost pirnatega, kaj šele kovanega pet štipendistov na ljubljanski medicinski fakulteti in v M e­ • Polde Maček se je na pol v šali denarja. Da ne bi, malce preti­ tliki so se upravičeno bali, kje bodo zaposliti vse te zdrav­ vprašal, ali v teh sisih že 10 let ne rano rečeno, v trgovine nosili v nike. A se je izkazalo, da je bila bojazen odveč, kajti danes znajo planirati ali pa so plani tako vrečkah več denarja kot nato metliški zdravstveni dom nima tako rekoč nobenega zdrav­ agresivni, da si bodo prej polomile domov blaga, že pripravljajo nika od teh štipendistov, čeprav bi vsaj dva nujno potrebova­ zobe banke kot pa »agresorji«. bankovce za večjo vrednost od li. Eno od teh štipendistk, sedaj mlado zdravnico, so skoraj s Banke pač ne morejo biti sanatorji do zdaj naj višje, to je 1000 di­ silo privedli v Metliko, vendar bo te dni odšla v novom eško narjev, pred dnevi pa je Na­ za vse vrste izgub. bolnico, kjer so ji obljubili speicalizacijo. Drugi se bo v rodna banka Jugoslavije dala kratkem iztekel staž in so jo v bolnici v Novem mestu tudi da kaže ugotoviti dejansko de­ v prom et tudi nove kovance, in usmerili na specializacijo, čeprav bi moral mlad zdravnik vizno sposobnost posojilojemal­ sicer za 20, 50 in 100 dinarjev. najprej najmanj dve leti delati v zdravstvenem domu. cev, v poročilu pa prikazati ne le Premer kovanca je 25, 27 in 29 V metliškem zdravstvenem domu imajo edini na izgubarje, ampak tudi tiste orga­ milimetrov, na eni strani je grb Dolenjskem uvedeno turnusno delo in da to nemoteno pote­ nizacije združenega dela, ki jim z napisom SFR Jugoslavija, na ka, potrebujejo najmanj pet zdravnikov. Sedaj jih imajo šti­ primanjkuje trajnih obratnih sred­ drugi pa oznaka vrednosti in ri, ena mlada zdravnica te dni odhaja, druga bo tudi odšla ob stev Predsednik KPO Gospo­ letnica kovanja. prvi priložnosti za možem in tako se lahko zgodi, da bosta v darske -banke Ljubljana Polde celi metliški občini do jeseni, ko bo eden odslužil vojake, os­ Maček je v najdaljši in najbolj tala samo dva zdravnika. udarni razpravi opozoril, v kako Seveda v zdravstvenem domu ne držijo rok križem, ampak velikih škripcih se je znašla ta si že nekaj časa prizadevajo, da bi dobili vsaj enega zdravni­ banka ob reševanju Gorenja ka, a je v celi Sloveniji na zavodih za zaposlovanje prijavlje­ oziroma proslulega Koertinga. nih le šest zdravnikov splošne prakse. Ti so v Ljubljani in Ob koncu tedna bo precej Tudi s sisi materialne proizvodnje, S riia’n!a ^afererrA \ ^ALEM — V Dol. Toplicah spet domujeTabor Sutje- nočejo iz tega prestolnega mesta. Obrnili so se na Zagreb in jasno in vroče, le v soboto bodo predvsem z republiško cestno * prj ^bsnetek • ,so,*e*ujej0 pionirji vseh bratskih republik s svojimi mento- takoj dobili pet prijav. Najprej bodo vzeli enega. . J sPeVaia J.e1 otvoritvene slovesnosti, na kateri je vsaka republika posamezne nevihte. skupnostjo, imajo velike težave. VoJ Program. (Foto: R. Bačer) P. PERC r NAŠA ANKETA 1 Bučke kot dieta Po vročo vodo !l Pomen v prehrani tisoč metrov Še prazniki brez mesa? ji Bučke pripravljamo predvsem v globoko različnih omakah, prav okusne pa Nagla rast cen, ki jih osebni dohodki nikakor ne morejo dohajati, y so tudi opohane ali pečene. Iz buč BREŽICE — Zdravilišče Čate- je v prenekateri naši družini zelo spremenila strukturo porabe | lahko spečemo okusno pito, buč­ ške Toplice in Agraria Brežice po­ družinskega proračuna. Varčnejši smo pri obleki, obutvi, vožnjah, ( no seme zlasti v zimskem času vezujeta svoj razvoj z novimi viri pri izdatkih za časopise, knjige in celo higieno, naglo rastoči | marsikje jedo. V bučkah je veliko življenjski stroški pa so marsikje tudi že neusmiljeno posegli j ( karotina, to je provitamina A, kar termalne vode. Sedanje količine ji­ ma ne zadoščajo več. Junija letos lonce. Priča smo povečevanju uporabe testenin, kruha, krompirjem | 1,96 mg, malo vitamina C, samo 9 drugih artikov, ki za razmeroma najmanjše denarje napolnijo , mg, nekaj fosforja (44 mg) in kalci­ sta obe delovni organizaciji podpi­ j a ^ mg) v 100 gr sveže snovi. Zd­ sali z Geološkim zavodom iz Lju­ želodec, medtem ko meso, sadje, raznovrstna zelenjava, brez česar | ravilno učinkuje tudi mastno olje, bljane pogodbo za novo razisko­ si ni mogoče predstavljati zdrave prehrane, vse redkeje in v vsema- ( fitosterin, globulin, edestin, leci­ valno vrtino. Segala bo tisoč njših količinah prihajajo na krožnik. Pa ne le to, nekaj dni preo | tin, fitin, diastaza, emulzinin in sa­ metrov globoko in bo veljala blizu plačo v mnogih trgovinah beležijo celo že manjšo prodajo kruha. J licilna kislina. 74 milijonov dinarjev. Tretjino Kaj šele bo, saj nam julija niso podražili le meso, ampak tudi drugo | Bučke vsebujejo 96% vode, 0,1 stroškov bo po informaciji direk­ osnovna živila in stvari (elektriko, premog), ki prav tako občutno , do 0,57% surovin beljakovin, torja Term Vlada Deržiča prevzela posegajo v družinski proračun! Ali mesa še za praznike ne bo večt j 5,2% ogljikovih hidratov, od tega raziskovalna skupnost Slovenije, 2,1% sladkorja in 0,09% surovin maščob. Priporočajo jih kot diet­ OB OTVORITVI LOVSKEGA DOMA NA BISTRICI — Da so lovci preostali dve tretjini pa si bosta de­ lili na pol Agraria in zdravilišče. ŽIŽA STOJAKOVIČ, vodja delovne no hrano pri shujševalnih kurah, družabni ljudje, ki se znajo po delu in lovu prijetno razvedriti, so dokazali enote Pletenina v Sodražici: »Zaradi zviše­ želodčnih, sladkornih, ledvičnih, tudi 21. julija na Bistrici nad Stražnim vrhom. Kljub dopustom in slabemu Vrtali bodo na levem bregu vanja cen se hrana v našem obratu revmatičnih boleznih, pri protinu vremenu seje otvoritve novega doma udeležilo okrog 200 ljudi. (Foto: R. in obolenju mehurja. Pri shujše­ Save, v bližini Mosteca. Strokov­ družbene prehrane ni poslabšala. Jemo valnih kurah pripravimo bučke ta­ Bačer) njaki predvidevajo, da bo pritekla dobro. Za domačo kuhinjo pa kupujemo ko, da jih olupljene dušimo v na dan najmanj 70° Celzija topla preudarneje. Včasih nam je bilo vseeno, lastnem soku skupaj s paradi­ ali bomo spekli 3 ali 4 zrezke, danes pa žnikom in rezinami čebule, do­ Novo zatočišče lovcev osebni dohodek ne dopušča širokog- damo malo kisle ali sladke sme­ rudnosti. Varčujemo pa seveda povsod: tane in jedi ne solimo. Ker bučke pri obleki, avtu, časopisih, kurjavi, še naj­ odvajajo odvečno vodo iz telesa, Na Bistrici nad Stražnim vrhom je lovska družina Lo- so učinkovite zlasti pri ledvičnih ka odprla sodoben lovski dom s 15 ležišči bolj pa pri knjigah. Obutev za otroka smo bolnikih. včasih kupovali za eno sezono, zdaj pa BISTRICA — 21. julija so se na Bistrici zbrali lovci iz domala vse Bele vzamemo večjo številko, da traja dve Že od nekdaj pa velja bučno krajine in drugi iz zelene bratovščine širše Dolenjske ter se pridružili sla­ sezoni.« seme za zdravilo proti trakulji. Ko seme lupimo, odstranimo samo vju, ki gaje lovska družina Loka iz Črnomlja priredila ob otvoritvi novega zunanjo lupino, ne smemo pa doma. BRANE BARTOLJ, prodajalec v ko­ odstraniti sive mrene, kije pod lu­ Dopoldne je slabo vreme malce ovi­ sodobno grajen, ima 4 sobe s 15 ležišči čevski Nami: »Z ženo in otrokom živimo pino, ker so v njej učinkovite sno­ ralo strelce, tekmovanje pa so vseeno in sanitarijami, opremljeno kuhinjo, pri mojih starših. Skupaj tudi kuhamo l® vi, ki škodujejo črevesnim zaje- opravili z lepimi rezultati. Tekmovalo 140 metrov pokritih teras, klubsko so stroški manjši. Tako v prehrani tre­ dalcem. Bučno seme stremo in z je 11 ekip; najboljši so bili strelci iz nutno še ni večjih sprememb kljub pod­ mlekom zmešamo v kašo, ki jo sobo in družabne prostore. jemo, obenem pa pijemo pelinov Škocjana, druga je bila ekipa s Sinjega Po vseh govorih so podelili 47 priz­ ražitvam in splošni draginji. Raje va' čaj. Za opravljanje glist pojemo 10 vrha, tretja pa z Otočca. Pri posamez­ nanj najbolj zaslužnim za gradnjo do­ rčujemo pri drugem. Odpovemo se luk­ do 15 semen, nato pa čez eno uro nikih se je najbolje odrezal Marko ma, s prerezom traka pa je lovski dom suznim predmetom. Tudi boljših pijač M popijemo čajno žličko ricinusove­ Barič. simbolično odprl Pera Popovič, preds­ Vlado Deržič goste ne kupujemo več, zase pa že preJ ga olja. Pri težavah s prostato Ob otvoritvi lovskega doma so se v tavnik Agrotehnike—Gruda iz Lju­ voda. Torej bo precej toplejša od nismo najdražjih. Menim, da pri hrani ne zdrobljeno bučno seme prevremo programu najbolj odrezali mladi ro- bljane, ki je prevzela kumovanje. sedanje. Novi termalni vir bodo smemo varčevati, in upam, da kljub dra­ in kar se da vroče popijemo. gisti in pevci, govornik Matija Jerman Lovska družina Loka dela od leta seveda povezali z desnim bregom ginji ne bomo lačni. Težje bi bilo, če b* pa je poudaril, da so v šestih letih 1954, ima 94 članov in blizu 10.000 Save, vendar si Moščanci kljub naša družinica imela samostojno gospodi­ Bučno olje, ki ga pripravimo iz gradnje lovci opravili čez 8000 prosto­ njstvo.« semen, je odlično zdravilo za rane, hektarov lovišč ter je ena najprizadev- vsemu obetajo, da bo nekaj vode voljnih delovnih ur. Novi dom je opekline, pri ozeblinah in od nejših v Beli krajini. Z dograditvijo ostalo tudi njim. mraza razpokani koži. Za zd­ doma se lovcem odpirajo boljše DAVORIN RANGUS, poslovodja me­ ravljenje ran uporabljajo tudi po­ SPRAVLJAJO SE NAD možnosti za samoupravno življenje Iz pojasnila Vlada Deržiča po­ snice KZ Krka na Glavnem trgu v Novem sušeno in v prah zdrobljeno bučno lovske družine, kakor tudi za oddih in vzemamo, da se nadejajo tudi ve­ mestu: »Prodaja mesa je precej padla. Po seme, tanke rezine svežih buč pa ZNAKE razvedrilo po skupnih lovih. čjih količin. Trenutno dela na prvem, ko so pokojnine, pa nekaj dni po polagajo na tvore in čire in ob­ R. B. plačah še nekaj prodamo, proti koncu kladke redno menjajo. NOVO MESTO — Zadnje čase je območju Toplic 11 vrtin od dva­ na raznih koncih novomeške občine najstih, iz njih papriteče 120 litrov meseca pa prodaja zelo pade. Poleg tega Za sladkorne bolnike je pripor­ opaziti vse več podrtih ali poškodova­ PLANINCI PRIDEJO vode na sekundo. Za zdaj je naj­ ljudje iščejo cenejše kose, tlam, drobo­ očljiv čaj, narejen iz enakih delov nih prometnih ali drugih znakov, v bolj vodonosen trikot med pivnico vino, piščance in kupujejo manjš^količine. olupljenega bučnega semena, bal­ tem pa na območju mesta bržkone LOŠKI POTOK — Planinsko druš­ in upravo Agrariinega tozda Cve­ Manj mesa kupujejo tudi obrati družbene drijanov ih korenin in borovniče­ prednjači Bršljin. Celo novo naselje tvo Saturnus iz Ljubljane bo organizi­ tje do shrambe plina pri nasipu in prehrane. Pljučna pečenka? Zdaj gre, ko je vih listov. Nosečnicam, ki često Petelinjek, ki ne obstaja niti četrt leta, ralo 28. in 29. septembra obisk par­ naprej do zdraviliškega doma. turistična sezona, jeseni pa, ne vem, kako bruhajo, pomaga kompot, narejen tizanske bolnišnice Ogenjca, Travne ima že polomljeno tablo s krajevnim bo šla. Več sedaj prodamo mesnih iz buč ali celo sveže bučke. gore in Loškega potoka. To društvo imenom. Ker cestnoprometni znaki Prvo vrtino po vojni so izvrtali izdelkov, ki se niso podražili. D aje meso ima v Loškem potoku (kjer ima Satur­ 1957. Globoka je bila komaj 45 Dr. MIHAELA ČERNE veliko stanejo, večinoma pa gredo v nus svoj proizvodni obrat) 40 aktivnih drago, se pozna tudi na domači mizi. Kmetijski inštitut breme krajevnih skupnosti, bi morale članov. To so planinci iz Loškega metrov, zato jo je ob poplavah za­ Jemo več zelenjave.« Slovenije te bolj paziti, d jih objestneži ne bi potoka, ki so bili prej člani različnih livala podtalnica. Agraria je začela sistematično raziskovati termalno uničevali. planinskih društev v okoliških krajih FRANC ŽERJAV, natakar v krškem in Ljubljani. Tako množično zani­ vodo v začetku šestdesetih let, ko hotelu Sremič: »Nama z ženo se doma ne manje za planinarjenje paje tudi osno­ se je usmerila na vrtnarjenje pod splača kuhati, kajti oba sva zaposlena v va za morebitno ustanovitev pla­ steklom. Čateške Toplice so se ji hotelu in sva tu abonenta. Če bi moralas*' darski subjekti so lahko samou­ ninskega društva v Loškem potoku. pridružile šele v letih 1967, 1968 in ma kuhati, bi ob tako dragem mesu m pravni samo toliko, kolikor so oz­ Potoški planinci so bili letos že na več 1969 poskusile srečo s skladom izletih. zelo povprečnih plačah verjetno v glaV' I di samostojni blagovni proizvajal­ Borisa Kidriča. Četrtega maja nem jedla pljučka in vampe. Malo večj1 ci, ki delujejo v svetu blagovne 1969 ob 11.30 je pritekla iz 300 Ljubljansko zrezek bi si morda privoščila enkrat 0* j proizvodnje, ki ga nihče ne duši. metrov globoke vrtine okrog 57°C teden. Prijatelji se radi pošalijo, da nuj0- Drugi mislijo, da je glavni vzrok topla voda in povzročila vsesplo­ Resnicoljubne moči ljudstva dopustom oba shujšava, za kar pa seved pis/no monopol državnih oblastnih or­ ni mogoče obrzdati z nikakr­ šno veselje. Vrtina iz 1957. leta je ni krivo le to, da ne jeva v hotelu, ampa ganov, ki določajo prostor za šnimi metodami. bila namreč preplitva in jo je ob razvoj samoupravljanja in ki so ta imava res aktiven oddih z veliko gibanja- j V. DEDIJER poplavah zalivala podtalnica. Se­ prostor sami zasedli. Za tretje pa je gala je komaj 45 metrov globoko. Kriv tudi sistem? glavni vzrok »parcelizacija« go­ To je bila prva vrtina po vojni. MIRO MILČINOVIČ, mesar iz Me­ Dolg jezik — kratka kariera. spodarskega prostora Jugoslavije, J. T. tlike: »Še ni dolgo tega, ko so bile v mesni­ Nasprotujoče si ocene ki blokira proces tržnega in Ž. PETAN cah dolge vrste, mesa paje primanjkovalo. dohodkovnega povezovanja oz­ Sedaj je mesa dovolj, kupcev paje zmeraj LJUBLJANA — V razpravi o dov. manj. Ljudje kupujejo danes večinoma delovanju političnega sistema pre­ Te dileme najbolj osvetljujejo cenejše meso in namesto kile vzamejo pol vladujejo povsem nasprotujoče si polemike, ki se nanašajo na pol­ Ceste ostale »gole in bose« kile. Prevelika je razlika med prvo m tretjo ocene. Nekateri trdijo, da sistem ožaj zveznega zbora v skupščini vrsto mesa. Prva klasa govedine brez kosti ne deluje zato, ker v njem prevla­ Graja na svetu za preventivo in vzgojo v prometu — SFRJ. Kritiki pravijo, da so po­ je 842 din, kila flama, prsi, reber pa 325 dujejo stare oblike družbene re­ manjkljivosti pri delu tega zbora v Pozimi akcije v sleherno krajevno skupnost din. Seveda ljudje pokupijo cenejše meso, produkcije, pri tem pa se še največ glavnem sistemske. Na prvi pogled za juho; zrezkom pa se odpovejo. Pri nas govori o nedotakljivem vplivu SEVNICA — So razlogi za nesreče Pri sevniški krajevni skupnosti imajo imajo prav, ker pri samih volitvah pljučne pečenke po 1500 din res ne bomo bančnega sistema na naš celotni delegatov prevladuje teritorialno v prometu zgolj v voznikih in vozilih? že dolgo cestno ogledalo za Šmarje. prodali.« razvoj. Problem torej ni v sistemu, Na nedavni seji sveta za vzgojo in Morda ga bodo cestarji le namestili, marveč v tem, da delavski razred preventivo v cestnem prometu minuli ko bo dograjen most. • Soočeni smo pravzaprav z ne razpolaga s presežkom svojega petek je bilo izrečeno nemalo pikrih dilemo (čeprav v bistvu nepotrebno); ANTON ROŽIČ, poslovodja m # 1** dela. Drugo stališče je veliko bolj tudi na račun cestarjev'. ali najprej temeljito pretresti zd­ Svet pripravlja aktivnosti za poseb­ Na tržnici v Črnomlju: »Za pU" radikalno: sistemu očita predvsem ne tedne v krajevnih skupnostih v ruženo delo, zlasti njegovo samou­ Teh žal na seji ni bilo. Sicer bi pečenko pri naših kupcih že dlje časa njegovo pretirano decentraliza­ prometu. Predavanja, pogovori in P* pravno organizacijo, ali lomiti ko­ verjetno slišali kopico izgovorov na bilo posebnega zanimanja. Odkaf" j,ti. cijo, ki veliko bolj ustreza posa­ pja na krutem dejstvu o repuMiško- račun pomanjkanja denarja, ki jih res ogledi nevarnih cest v krajevnih stane kilogram 1500 din, je nismop r ° ~ , meznim kot skupnim interesom. pokrajinskem zapiranju kot posledi­ hudo pesti. V Sevnici menijo, da se skupnosti naj bi bili na vrsti pozimi. še niti koščka. Da so potrošniki č*"V, j Ali je res decentralizacija kriva ci nenadzorovane decentralizacije. marsikaj da storiti tudi z malo dobre Že sedaj je sicer pripravljen spored kar bolj plitvih žepov, kaže zmanjšana pr° ^ za razmere na področju politične­ Prva varianta je vendarle videti volje. Tako se čudijo, kako cestarji kr­ za cel teden. Od ljudi v krajevnih ja mesa nasploh. Največ povprašujejo I ga sistema ali pa je v nekaterih sv­ boljša. Če bi se oprli samo na drugo, pajo udarne jame, ko ene zamašijo z skupnostih bo odvisno, za kaj se bodo flamu in rebrcih, ki so najcenejša.“ ojih negativnih predznakih le bi se kgj lahko zgodilo, da bi zma­ asfaltom, mimo nekaterih pa se kar odločili. Na svetu menijo, da bi bilo posledica nečesa veliko globljega, prav, ako bi vsaj na posameznih se­ gale sile, ki so sploh proti decentra­ peljejo. V cestni skupnosti so neki dan npr. dejstva, da se je obdržal stari dežih krajevnih skupnosti končne SILVO ZOBARIČ, pismonoša iz Bre­ lizaciji. naredili pregled nad cestami v občini. sistem odločanja o družbeni re­ Niti na eni niso zatekli cestarja! Mar­ ugotovitve strnili na posebnih sejah žic: »Na domačem jedilniku se draginja že produkciji? načelo, torej dokaj razkosani sikje so kritične bankine. Proti Lo­ problemskih konferenc SZDL. Tako pozna in se še bo. Od petka so nove cene V tem trenutku je vsem jasno, državnotvorni vpliv, namesto da nčarjevemu dolu je nevarno za šti­ ne bi cest le gradili, temveč bolje olja in še nekaterih dobrin. Pričakujemo da bo tfeba v političnem sistemu bi ta zbor svoje sile črpal iz t.i. rikolesnike, ne le mopede in kolesarje. vzdrževali tiste, ki jih premoremo. višje stanarine, žepe pa nam bodo izpraz­ marsikaj spremeniti. Vprašanje pa delovnofupkcionalnega načela in nili tudi računi za električno energijo po je, kje bi se morala pričeti našakri- bi dejansko deloval predvsem v novih cenah. Če bo šlo tako naprej, za tika pri policentričnem etatizmu interesu delavskega razreda. Od meso ne bo nič ostalo-. Zrezke bomo jedli kot vzroku vsega negativnega ali tod tudi predlog, da se na zvezni samo še za praznike. Ko gre žena po naku­ pri dejstvu, da delavski razred še ravni uvede zbor združenega dela. pih, tisočak zadošča komaj za najnujnejše.« zdaleč ne odloča o bistvenih Zamisel je načelno dobra, vpraša­ vprašanjih našega razvoja, kar pa nje pa je, ali je praktično izvedlji­ MARJAN JEROVŠEK iz KZ Trebn^ je osnova policentričnega etatizma va. Če namreč ugotavljamo, da ni­ »Seveda se je naš jedilnik spremeni. j in vrste deformacij, ki iz tega ti zbori združenega dela na nižjih osebni dohodki ne dohitevajo rast1 ^ izhajajo. ravneh ne dajejo takih rezultatov, Tako jemo meso le še enkrat na ted V dokumentih družbenopoliti­ kot smo pričakovali, kako bi jih naši hrani vedno bolj pravladujejo ^ čnih organizacij so različni, tudi dajali na zvezni? pir, testenine in kruh. Ljudje so za- ^ nasprotujoči si odgovori na vpra­ Dokler ne bomo imeli organiza­ veliko rediti zajce, kure, piščanec. ’ s ^jj šanja o vzrokih zastoja samoupra­ cijsko in dohodkovno povezanih pač znajde, kot ve in zna. Minih so j vljanja, zlasti pa o načinu presega­ reprodukcijskih verig ali sploh stari časi, ko smo lahko Šli v gostiln° o je nja tega zastoja in odpiranju bolj homogeniziranega združene­ privoščili narezek s pršutom. Zdaj ^ prostora za njegov razvoj. Nekate­ ga dela, bi kakršnakoli nova insti­ višje cene moke, olja in podobnih a, ri zastopajo tezo, da je samoupra­ tucija težko storila kaj bolj korist­ Kako bomo živeli ob takih ° sC jj vljanje v ozdih prišlo v krizo v nega. dohodkih? Zdaj bomo delali, le 73 glavnem zaradi dušenja delovanja VINKO BLATNIK obstoj.« J tržnega mehanizma, kajti gospo­

DOLENJSKI LIST št. 30 (1876) 25. julMj r S k Naložba, kakršne še ni bilo I I — j s EN N V Mirenski dolini so že začeli s hidromelioracijskimi deli — Najprej 190 hektarov, I I kmetijstvo naslednje leto pa pride na vrsto Rakovniško polje — Petkrat večja pridelava s HRIBČEK S I I TREBNJE, PUŠČAVA — Ko bodo konec tega leta končana hidromelio­ kšnih 30 hektarov pšenice ter drugih s BOM S racijska dela na 190 hektarov velikem kompleksu polj pri Puščavi, se bo poljščin, medtem ko je bilo doslej I pridelava na tem področju povečala za petkrat. Hkrati pa pomeni 10. julij, možno na teh površinah kositi samo N ko so se začela dela na tem območju, tudi začetek izvajanja de! na hidrome­ travo. Razumljivo je, tja s° kmetje še * KUPIL-. I lioracijskem sistemu Mirna, ki bo zajel 1.500 hektarov in pomeni bržkone kako zadovoljni s tem, da se je začel iz­ s N največjo naložbo sploh v trebanjsko kmetijstvo. vajati ta veliki projekt,« je povedal I I Širec. Poudaril pa je, da se bo naložba s S Inž. Janko Širec iz kmetijske zad­ »Lahko rečem, da tako rentabilne Ureja- Tit Doberšek ruge Trebnje, ki skrbi za izvajanje naložbe v trebanjski občini že dolgo ni v hidromelioracije izplačala v dveh le­ I I S projektov, je povedal, da so začeli-s bilo. Petkrat večji pridelek, ki ga bodo tih in pol, kar je dosežek, s kakršnim se N pripravljanimi deli že lani junija. Tako lahko pohvali le malokatera naložba v Zagrebu in morda še kdo, in to le I dosegli kmetje na tem področju, je I Oviri previsoki? s pozno pa so letos začeli zato, da so menda dovolj zgovoren podatek,« je tovarno. S za -tujo valuto. kmetje lahko opravili prej še košnjo, Projektanti so bili pri pripravi na­ Ko vinogradnik pridobi dovo­ 2. Stroški z nabavo tuje valute I povedal Sirec. »Na tem področju I N nekateri pa bodo opravili celo po dve. bomo namreč pridobili kar 180 hek- črtov zelo vestni. To pot namreč nebo s ljenje za stekleničenje vina od ko­ (največ veliko dražje pod roko) za Izvajalec del je Vodnogospodarsko večjih spremljajočih stroškov. Zaradi miteja zadružbeni razvoj pristojne plačilo aparatu-e, preračunani v I I S podjetje iz Novega mesta, dela pa hidromelioracije bodo morali presta­ s občine (po postopku, ki je bil opi­ dinarje, nabava steklenic, zamaš­ bodo veljala preko 76 milijonov di­ • Medtem ko potekajo dela na obm­ viti samo vaški vodovod v Jesenicah. I san na tem mestu prejšnji teden), kov, tisk nalepk, nabava zabojev I očju Bistrice, Jeseniščice, Mokronoške- s narjev. Za ta denar bodo na 190 hek­ J. SIMČIČ s zaprosi Kmetijski inštitut Slove­ za steklenice, so izredno visoki. p a š n ik i n a p l a n i n i ga in Ciganskega potoka, se že pripra­ nije (lahko tudi Kmetijski zavod Tako mali vinogradnik praktično I tarov velikem območju s posebnim I s Š e LETOS? strojem izkopali preko 8 kilometrov vljajo na nadaljevanje del v dolini. Na­ PRIČEL SE JE ODKUP s Maribor), da pride vzorčit vino; ki ne more priti do aparature za slednje bo prišlo na vrsto Rakovniško KRŠKO — Mercator Agrokombi- hidromelioracijskih jarkov. Poleg tega I ga namerava stekleničiti. Strokov­ stekleničenje vina, nabava tovrs­ I polje, ki obsega 300 hektarov. Kakor RIBEZA IN PŠENICE s N *t v povezavi s kmetijsko zemljiško bodo položili 110 kilometrov drena- ni delavec vzame vzorec vina v kle­ tnih pripomočkov je tako draga, kažejo načrti, bodo z deli pričeli KRŠKO — Krški Mercator Agro­ 'Jjj’nosti0 Krško že dlje časa snuje žnih cevi. I ti vinogradnika sam in ga zapečati da se malemu vinogradniku stek­ I prihodnje leto aprila ali maja, gradbena kombinat bo letos zaradi naravnih s S : *tev pašnikov na Gorjancih. Ure- v navzočnosti vinogradnika. Po leničenje sploh ne izplača, vrh tega Za obsežna hidromelioracijska dela dela pa se bodo začela tako kot letos, to nesreč, zaradi pozebe odkupil precej I opravljeni kemijski analizi in ko­ je postopek tehnično skoraj neiz­ I nJ.e P^nikov na Planini bo po vsej bodo dobili 80 odst. denarja od Zveze je julija. In če bo ritem del tak, kakor je s s fjetnosti steklo že letos. 20 kmetov s manj ribeza, kot so- načrtovali. Vzpo­ misijski oceni vzorca vina izda in­ vedljiv. vodnih skupnosti Slovenije. To je de­ zastavljen, potem sev resnici lahko zgo­ redno s pripravami na odkup ribeza, štitut ali zavod vinogradniku Rešitev bi bila, da bi te usluge I "'"'•Brezja in Gradca na Gorjan- I > nar, ki ga ne bodo vračali. Petino de­ di, da bodo domala vsa dela končana do ki je že pri koncu, potekajo tudi pri­ > malim vinogradnikom (s prev­ da SC-ie .°^'0^ii°' da bodo uredili se- spričevalo, v katerem je poleg ke­ narja pa bodo prispevali lastniki leta 1990. prave na žetev in odkup krušnih žit. mične analize vzorčnega vina pri­ ozom manjše aparature za stekle­ vas^D?3^'1'*'6 na jug°vzhodnem delu k zemlje. Na hektar znaša strošek Pšenico so v glavnem že zvozili v s pisano ali je vino primerno za ničenje na tovornjaku) opravljale fiinb *na' ^ehkost urejenih pov- hidromelioracije okoli 420 tisoč di­ tarov obdelovalnih površin. Od tega silose. Pričakujejo, da bo skupni I aer ° ka-Med urejanjem oziroma I promet in pod katerim nazivom ga delovne organizacije, ki stekle­ narjev, kmetje pa bodo prispevali po bo 130 hektarov njiv, ostalo pa bodo pridelek 1100 ton pšenice od koope­ s nie°.rne*'orac'j° bodo odstranili ka- s vinogradnik sme dati v promet. ničijo vino. Tudi kmetijske zad­ N 85 tisoč dinarjev. travniki. Na njivah bodo posadili ok­ rantov in 600 ton iz posestva Žadovi- grmovje ter površine pogn- Šele po prejemu spričevala o ana­ ruge bi lahko ustanavljale kle­ I oli 60 hektarov površin s koruzo, ka­ nec. I 1 s 1000 kilogrami MPK na hektar. k lizi vina lahko vinogradnik da v tarske strojne skupnosti, ki bi na s podoben način malim vinograd­ liion*0 Predvidoma stal 4,5 mi­ tisk nalepke za steklenice z na­ I I vedbo vsega, kar je treba napisati nikom s prevozno aparaturo stek­ s ki ž 3 , narJev- Spomladi bodo pašni- S na nalepko, kije obenem deklara­ leničile vino. Ne morem razumeti, lek č a^ ' normaien travniški pride- Divjad že žanje I I zakaj obstoječa zakonodaja tako s ansr, Cjar se mo^no veselijo trije mladi A s cija za steklenico vina v prometu »Sinoči smo spet imeli (po 55. čl. Pravilnika o kakovosti rešitev ovira, ko pa so dovoljene in tret a^' S P'an'ne- ki bodo uredili I I Jtno predvidenega pašnika. jelena v zelniku,« je N vina — Ur. 1. SFRJ št. 17/81. uspešno delujejo vse druge strojne s povedal Franc /frko iz I Žal pri tem trči vinogradnik na skupnosti. I Petri ncev S dve skoraj nepremagljivi oviri: Dokler to vprašanje ne bo us­ s I 1. Potrebne aparature za stek­ pešno rešeno, je nerazumljiva in I 0 OTOMESkE tržnice GORA — »Jeleni rujejo krom­ k leničenje manjših količin vina, na­ proti koristim vinogradnikov up­ N pir. srne jedo peso. divji prašiči pa I vedene v dovoljenju za stekle­ erjena zahteva o uveljavitvi čl. 51. I MESTO: V petek je bila rijejo po košenicah, tako da potem s ničenje, ni mogoče kupiti v Jugo­ Pravilnika o kakovosti vina (Ur. 1. N nekaj let ne moreš kositi,« nam je Tud'03 Rolna sadja in zelenjave, slaviji, ker v Jugoslaviji nobeno SFRJ št. 17/81) o obveznem I potožil kmet Franc Arko iz Pet- < S kalo' 'n sm etane ni manj- k podjetje take aparature, primerne stekleničenju vina, namenjenega rincev 3. Kmetje manjše škode ne prometu. Taka zahteva je po di ', .freskve so prodajali po 180 prijavljajo, pa tudi večjo jim lovci ‘/S**. za stekleničenje manjših količin vi­ I I mojem protiustavna, saj onemog­ N hr,,i, 8ram, jabolka po 120 din, slabo ocenijo in plačajo. Pravi še: 'S il s na pri malem vinogradniku, ne ‘Z: oča, da bi vinogradnik svoj niav ei^° d'n kil°gram. Zele- »Saj kmet nima nobene pravice, izdeluje. Tako aparaturo je možno I I pridelek prodal, medtem ko s pro­ S ram i-.umare 60 do 80 din kilog- ker so lovci v glavnem gospodje, ki s dobiti le v Avstriji, Nemčiji ali Ita­ erab i n ? din, solata 180 din, pravico delijo.« liji. Posameznik te aparature ne dajo drugih pridelkov nima poseb­ I I k ra H iv R din, krompir 60 din, pa­ »Tudi gnojila in krmila so pred­ s more uvoziti, uvozi jo lahko le nih težav. Zato točenje neustekle- raga, živino pa odkupovalec oceni ram Rš od 100 do 150 din kilog- podjetje, ki se ukvarja z uvozom in ničenih (odprtih) vin mora še na­ I in plača bolj slabo. Cene niso us­ I S j 2n J . onujali so tudi čebulo po izvozom. Pri nas jo uvozi Jeklo- prej veljati kot izhodišče iz nemo­ klajene, zato si kmet tudi krmil in JAREK BO DOLG 300 METROV — Eden izmed hidromelioracijskih gočih razmer. 160 d k'l°gram, korenček po gnojil ne more privoščiti, kot sijih jarkov, ki so ga že začeli kopati, bo dolg 300 metrov. Sicer pa bo poldrugi I tehna — export-import Maribor, I k DT s no o« , k'logram in zeljnate glave je nekdaj. Včasih sem kupoval po meter globok, zgoraj bo širok 5 metrov, spodaj pa pol metra (Foto: J. Partizanska 32 , Unikomerce v Po 80 din kilogram. 1.000 kg gnojil, zdaj jih pa le še po Sim čič) L 500 kg na leto,« je potožil Franc J Arko, ki smo ga dobili.pri hlevu, Na OBVEZNOST BO q l Poti . v socializem 'Jvziziaiii.ci 11 nekateriiici\dici I ko je nalagal hlevski gnoj na Saki težavi zavijajo v desno. traktorsko prikolico. IZPOLNJENA J. P. (Iz Večera) Prvi, ki je ČRNOMELJ — »Kaže, da bo leto­ Ne verjemite kažipotom! Tu- šnji pridelek malo slabši od lanskega, 1 naš je kazal svetlejšo bodoč­ dal tono i kljub vsemu pa je žetev minila brez nost. V pšenice posebnih težav in bomo izpolnili ob­ (Iz Književne reči) veznost po republiškem načrtu,« pravi Letos manjši pridelek dipl. inž. agronomije Vera Veselič, pospeševalka v KZ Črnomelj. Na KRIŽEVSKA VAS — Ko je območju črnomaljske občine so naj­ O — * • v v pred štirimi leti Stane Kočevar iz bolj zgodnje sorte pšenice začeli žeti že Križevske vasi pripeljal na od­ 6. julija, prava žetev pa seje začela dva oejm/sca •r kupno mesto 1.000 kilogramov dni kasneje in so v tednu dni poželi že pšenice, so se vsi čudili. »Včasih iž IM 90 odst. vseh zasejanih pogodbenih naše občine niso odkupili niti m m i - • o i površin pšenice. Na 210 hektarih s . R£ŽICE — Na sobotni enega kamiona pšenice,« se spo­ SKOVIHO Jem so rejci pripeljali 329 do minja Kočevar, čisti kmet in vsesk­ pogodbenih površin je bilo s kmeti (l„..niesece starih puskov. Pre­ ozi kooperant metliške kmetijske sklenjenih 488 pogodb, po repu­ ran, 225 p0 390 djn kilog- zadruge. bliškem planu morajo odkupiti 430 am žive teže. Franc Arko ton pšenice, po lastnem pa še 20 ton »Vsako leto prodam del pridel­ več. Ker so bile vse priprave na žetev ka pšenice zadrugi, letos sem je dal pravočasno in dokaj dobro izvedene, 2.645 kg in mislim, da sem med tis­ tudi ni bilo posebnih težav. timi, ki smo dali največ.« Kočevar je lani s pšenico zasejal dober hek­ Neurje prekinilo žetev tar, celotna kmetija pa ima okoli 9 Kmetijski nasveti ha zemlje. »Lani je bil pridelek V novomeški občini so ponekod začeli žeti še ned- M odrost o vinu J pšenice 6.500 kg na hektar, letos ozorelo pšenico, posledice pa bodo neprijetne pa je precej manjši. Če bo odku­ Zbral Bojan Ajdič pna cena taka, kot so obljubljali, NOVO MESTO — Kljub neurju, ki rokom. Zaradi pritiska kmetov se bomo še kar zadovoljni.« je 17. julija začasno prekinilo žetev na kombajnisti niso držali dogovorjenih • Mlad pijanec — star ubožec. Jalovost korenini v krmi območju novomeške občine, je te dni rokov, zato bodo v zadrugi take prija­ • Vino še modreca znori. Ž Kočevar vsako leto pšenico pro­ pridelek pšenice pospravljen. Žetev je • Vino pij iz majhne stekle­ Prehrarn/|fraVn'kl vedno znova opozarjajo rejce, da so napake v ž da, čeprav imajo vsi možnost, da vili davčni službi, ki jim ne bi smela 'ntenzivn 3V naiP°g°stejši vzrok za plodnostne motnje. Z v e č jo jo zamenjajo za koruzo. »Koruze minila brez težav, kjer so upoštevali upoštevati oprostitve plačila davkov nice, učenost iz velike. (Kitajski hzivnost navodila, marsikje pa bodo posledice od teh storitev. pregovor) Povečala i rstJ° in spremenjeno (ehnologijo reje seje ta nevarnost še imamo svoje dovolj, kajti pri nas prezgodnje žetve občutili šele pri • Pijanost je prostovoljna no­ Pai° Udo kCO; na Pr'mer> smo nekdaj poznali le kot gnojilo, zdaj kmetujemo tako kot večina belok­ »V prihodnje bomo ob dejstvu, daje ranjskih kmetov: vsega imamo plačilu. rost. (Seneka) da $e ^ ljaj° tudi za krmo, seveda ob stalno prežeči nevarnosti. kombajnov v občini dovolj, vključeva­ nekaj.« • Ko je vinjena glava, marsi­ Kot /anestrokovni porabi naredi usodna napaka. Po oceni pospeševalne službe v li v žetev le tiste, ki so disciplinirani in kaj iz srca priplava. PlemensL l Se stvari v naravi velja tudi pri prehrani živali, zlasti Pri Kočevarjih je letos kom­ novomeški kmetijski zadrugi bodo se držijo naših dogovorov,« pravi dipl. • Kadar veš, kaj piješ, bi mo­ sestaVln p ’ d a je potrebna zmernost in ravnovesje prehrambenih bajn delal dobro uro in je bila vsa 1300 ton pšenice oddali zasebni inž. agronomije Miha Krhin, vodja ral tudi vedeti, kaj govoriš. n'h jaslih , ^ am° “lačno« jalovost kot posledico stradanja pri pol- pšenica požeta. »S ceno kombajni- pogodbeni proizvajalci, 1200 ton paje pospeševalne službe. Prezgodnja žetev • Ena gnila jagoda lahko po­ Pre°bi|iCe . krrne, pa tudi plodnostne motnje, ki nastanejo zaradi ranja moramo biti kar zadovoljni. bodo pridelali v zadružnem sektorju. pšenice ima namreč neprijetne posle­ kvari ves grozd. (Sirski prego­ Vr?.*a rriož n,a-ldrag °cenejše sestavine — beljakovin. Vmes je še cela Ne daj bog, da bi morali žeti po Ker je lani tik pred žetvijo toča naredi­ dice, ki se jih mnogi kmetje ne zave­ starem. Niti kile pšenice ne bi bilo vor), nePravilnostinepravilnosti, kijih ki iih rejecreier moramorn poznati,nn7nati če hočehoče imeti vv la veliko škode, so letos na marsikateri dajo. Če prezgodaj žanjeno, je pšenica ža odkup,« pravi Kočevar. • Starega vina, starih pri­ njivi želi že pred uradno določenim vlažna, nima pričakovane kakovosti, ?0sebn0 A. B. jateljev se drži! '.''dnine v.’ P? vedno prem alo upoštevano poglavje so vitarritamini in nastajajo znatni stroški z dodatnim °U,,Jt zla3 R nost najpomembnejšega______ni često vitamina ni A v krmi če % • Vino ni rado samo. * • Novomeški izvršni svet je nedavno te­ sušenjem, kmet pa dobi plačano manj ^atlec?ne piodmc.nepiodn ne Poz'm'Poz'rn' 'n'n spomladi,spomladi, koko sejeseje žeže razgradil.razgradil. Pričako- PrLa™ * • Če hočeš okusili okus vina, ga obravnaval 370-milijonsko škodo, ki zaradi slabše kvalitete. I Sa. pre,,°Slnc tnotnje, kot-so nepravilno trajanje pojatvenega ci ga ne smeš piti kot vodo. prej * je nastala v občini v vinogradih ob zim­ R. BAČER e ume, 80nitve, zgodnie odmiranje zarodkov idr., lahko Drenreč * • Pijača vleče denar iz žepa in dodajanje vitamina. * ski in spomladanski pozebi. Na vseh re­ pamet iz glave. * gistriranih 162 hektarih vinogradniških • Čep še dolgo zadrži vonj. površin je bila škoda znatna, stopnja PREORATI VSA • Vsak krčmar ima rad pijan- ?° Pravilun'n'*e 1 ru.dninami. Kalcija je običajno pri nas dovolj, skoraj * 4 pozebe pa je različna in znaša od 20 do STRNIŠČA caj samo ne za svojega zeta. L°sf°rnimj „ •R’.ani ka fosforja, ker travnat svet premalo gnojimo s 4 100 odst. Med sortami grozdja so (Zidovski pregovor ^a c'jern in .Pravzaprav je najpomembnejše pravo razmerje med 4 METLIKA — Da bi vlago obdržali 4 prizadete vse, razen laškega rizlinga, ki • Kdor se napije, ne pozna ^anie, m . ? 'Ofjem (2:1), uravnavamo ga z dodajanjem rudninskih v tleh, predlagajo kmetijski strokov­ 4 je izredno dobro prenesel nizke tempe­ nevarnosti. ■ — ko vsebujejo tudi vitamine. 4 njaki iz metliške zadruge, naj kmetje rature. Izvršni svet je menil, naj bi • Čeprav boš v gostilni pil 4 strnišča takoj na plitvo preorjejo in jih 4 regres prejeli le tržni proizvajalci groz­ vodo, bodo ljudje prepričani, da j?te- ki vseb' So naPr°daj različni pripravki. V prvo skupino štejemo 4 zasejejo s krmnimi dosevki ali ajdo. * ' V i dja, ki že imajo sklenjene pogodbe o si pil vino. (Indijski pregovor) Z W o v 7 ^ ka'čij in fosfor v želenem razmerju (bovisal, vitare- -A«? Tisti kmetje, ki nimajo dovolj lastnih *4 odprodaji tržnih presežkov. Priporočili • Najboljša podlaga za pitje 0fu8o skunjn -r *.'n k' j'h dodajamo predvsem koruzni silaži. V površin za krmne dosevke, lahko po 4 so skladu za intervencije v kmetijstvu, vina je dobro razpoloženje. ,rra^ne kot ^ jejo mešanice z ožjim razmerjem (1:1), ki so up- zelo ugodnih pogojih dobijo v najem naj bi upravičenim oškodovancept iz­ • Vino obudi v človeku njego­ vs6k°Pameša a*ek travn' s'laži (biofos, prefoskal, kalfos, idr.), v zadružna strnišča v metliškem Mest­ plačali po 10 din regresa (pri kilogramu ve prave lastnosti. (R. B. l^Sebnostj0 dri,niof Z enak'm razmerjem kalcija in fosforja, toda večjo nem logu, kjer je bila na 20 ha poseja­ \ Stane Kočevar: »Pred štirimi gnojila) za primer povsem uničenega Pheridan) 0 Veliko dai >' utiueralov in vitam inov (npr.: orvit). Za m olznice, na pšenica. Semena za krmne dosevke leti sem dal tono pšenice in so se hektara vinograda, na katerem je k iu ’ P°lep tf*o°’ Pa lud' Predpisani dodatek teh mešanic še ne zad- imajo na voljo v kmetijski apoteki, • Kadar prihaja na mizo vino, *ahko nr:faLPotrcbujejo še 30 g soli na dan. Šele ob takih dodat- 5 vsi čudili. Letos sem je prodal potrebno 800 kilogramov umetnih gn­ ojil. Na manj prizadetih površinah naj bi tiste, ki imajo pogodbo za ajdo z odhajajo skrivnosti. (Armenski fm ak u jem o mleko in tele. J pa 2.645 kg.« pregovor) bil regres ustrezno manjši. Žitom, pa tako obvezuje pogodba, saj Inž. M. L. 2 so zastonj dobili seme.

il£L6) 25. julija 1985 DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN | IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kronika UL- TOČA — Minuli teden se je nad Novim mestom utrgal malo vec) oblak, v katerem je bilo tudi nekaj V" Bili ste krivični toče. Ko so vrli Dolenjci zvečer zvest Mnenja se krešejo že prvi dan Pri pionirjih prisluhnili dnevniku, so ob Por° . j, Ugovor k novomeški kro­ njihovi nevihti najprej pomislili. ® Osnutka planskih dokumentov bosta v javni razpravi do konca septembra brigadirjih niki (D. list 5. julija) gre za kakšno drugo Dolenjsko J Novo mesto. Eksotično Dolenjsko' NOVO MESTO — Vsi trije zbori novomeške občinske skupščine so 19. la do konca septembra, v delovnih or­ na Goričkem Prvič se oglašam v Vašem listu, ki njene povsem vsakdanje narav pojave je naslednji dan na prvi stran julija dali v javno razpravo osnutek dolgoročnega plana občine do leta 2000 ganizacijah vodil sindikat, v krajevnih mi je zelo všeč, ker v njem najdem no­ skupnostih pa SZDL-. Izvršni svet pa Obisk v Petrovcih vice, ki bi jih sicer nikoli ne zvedela. porabil tudi Ljubljanski dnevni in osnutek o temeljih družbenega plana za novo srednjeročno obdobje, že Posebno genialen je bil naslov »J0 naj bi povsod zagotovil kvalificirane Novinarji in dopisniki se trudijo, priz­ na seji pa je burna razprava pokazala, da bo usklajevanje silno trd oreh. 17. julija sem obiskala pionirje klestila po njivah in strehah«. Iznjež razlagalce gradiv. nati moram, da so mi po godu v humo­ brigadirje (vseh je 28) iz OŠ Katja rističnem žargonu podane človeške je mogoče sklepati, da v drugi/ V kratkem novi srednjeročno druž­ lesenega kot nadomestilo t emu, ki seje R. BAČER toča beni plan predvideva ohraniti sedanjo nedavno podrl. Na Dolžu se prit­ Rupena, Grm, Mirna peč, Šmarje- napake. Toda moje pisanje se nanaša IlCUUlClIJMCIll fJlCUCUIl . ne klesti po njivah in strehah, raven vsega, kar v ob6ni'obstaja, ožujejo, da gradnja vodovoda ni zaje­ ta ter njihove mentorice Lidijo, na napake, ki so prizadele kolektiv Delikatese hotela Kandija (DL, 5. po nekih povsem tretjih o b je k tih . & medtem ko naj bi do leta 2000 ne le ta v plan, čeprav je bila zapisana že v Tatjano in Marinkov Petrovcih na kaj bi Dnevnik sicer poudarjal povse11 Goričkem. Dobila sem jih na julija). dosegli, ampak celo presegli republi­ prejšnjem. O omenjenih prodajalkah imam običajno točino lastnost? Zaslužki nogometni tekmi. Zelo so se me ška poprečja. Pri tako načelnih Delegat IMV je želel odločnost pri dober vtis zaradi njihove vljudnosti in GLAVNI TRG — Natakarice Mer­ opredelitvah ni bilo pripomb, pač pa v planiranju prihodnosti IMV, pri tem v gradbeništvu razveselili, usedli sm oseza šolo in ekspeditivnosti. Poleg prodajne službe catorjevega bifeja pri vodnjaku “ povsem konkretnih zadevah. Delega­ pa se tako rekoč zavzemal za prog­ se pogovarjali. opravljajo dela, ki so težka celo za novomeškem Glavnem trgu so ob cije Gozdnega gospodarstva, prizade­ rame, kakršni so zdaj. Pridal je tudi, Konec aprila v občini Kako jim gre? Kaj počno? Širijo moške in večino ne morejo ostati brez­ promet prepovedanih dnevih pos‘s te krajevne skupnosti Straža in da vsi zmote posameznikov in skupin cesto in presegajo normo. Na delu hibne. Nihče jim ne priskoči v pomoč vile pred svoj lokal stole in ntiziS- novomeških lovcev so se zopersta­ delavci težko plačujejo, zato ne zahte­ povprečno 36.438 din, so skupaj s svojimi mentoricami. pri prenašanju bremen, ki skoraj ne snežno belimi prti. Vse bi bilo ohtO vljale možnosti, da bi sicer nujno vajo le socialno varnost, ampak še kaj kar je 77 odst, več kot iani Domačini jih imajo radi in jim na sodijo k delu prodajne službe. Prav ta­ če ne bi vsa ta lepota stalanatleh.kj, ko zanje ni poskrbljeno, da svoje delo potreben lasten sodoben peskokop v traso večkrat prinesejo razne bila tako na gosto posuta z odp» več. Prav tako so se oglasili kmetijci, opravljajo v dela varnem okolju. dobrote. V prostem času brigadirji da so gostje pomislili, da so n® novomeški občini zgradili na Cero­ češ da je ta veja gospodarstva v planu NOVO MESTO — Po statističnih Delikatesa je odprta po ves dan, tu­ srečno lokacijo za bodočo depo®J vem hribu, ker bi s tem uničili naj- sicer podčrtano predvidena za razvoj, podatkih, ki jih zbirajo v komiteju za pripravljajo stenčase, pojejo, riše­ di ob sobotah do 19.30, kar je .v občinskih odpadkov. Kaj hočemo "odovitnejše gozdove v vsej Brezovi nič pa ne piše, od kod bo kmetijstvo družbeni razvoj, je bil po izplačilu jo, pišejo, igrajo nogometne Novem mestu zaradi vse večjega obi­ odlokom je lahko zapreti trg, tež* . rebri. Onesnaženje zraka pa naj bi se dobilo sredstva, ker se z lastnimi osebnih dohodkov konec aprila letos tekme, se kopajo v bazenu, skrat­ ska turistov še kako dobrodošlo. Ka­ nastopijo, ko ga je treba vzdržev*! poznalo tudi v Novem mestu. možnostmi ne more prav nič razvijati. poprečni zaslužek v novomeški občini ka brigadirsko življenje je pestro kšna pridobitev za Novo mesto bi bila, čistega in privlačnega. Odlokpačnu in zanimivo. daj e več takih prodajaln, v njej pa pro­ hoditi naokoli z metlo in samokoH Požarna skupnost je na primer Te in druge razprave, v katerih so 36.438 din, kar je dobrih 77 odst. več, Ko sem jih vprašala, če bi šel dajalke, vestne in pridne, kot so v co. . J zahtevala višjo prispevno stopnjo, kot pozivali k večji demokratičnosti pri kot je znašal v tem času leta 1984. kdo z mano domov, se jih je nekaj omenjeni delikatesi! INKASANTI — Med inkasan«' je predvidena, sicer ne bodo mogli usklajevalnih postopkih, ki bodo ANA RESMAN zagotovo zelo težki, so že dlje spoz­ Osebni dohodki Novomeščanov pa kar javilo. Pravijo, da je doma je razpasla navada, da zvonijo na« zagotoviti požarne varnosti združene­ Novo mesto tih tudi po deveti uri zvečer in to Pfl, ■ kljub temu za blizu 11 odst. zaostajajo vendarle najlepše. mu delu in občanom. Delegat vzgoj- nanje, da bo javna razprava sicer bolj Zagrebška 4 rankah, ki so znane kot redni plačaj za zaslužkom poprečnega Slovenca. V »Ko pridemo drugič, kaj si novarstvenih zavodov je opozarjal na podobna bitki kot dogovarjanju. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako r*(| gospodarskih dejavnostih je bilo želite? sem jih vprašala. Dekleta: porast mladoletniške kriminalitete in Dogovorjeno pa je, da bo javno raz­ najo zagrizeni pobiralci denarja i pravo o obeh dokumentih, ki bo traja- aprilsko poprečje 35.423 din, v torbice z napisom Teens, fantje: nujno večje vključevanje otrok v nerednimi plačniki. Ena od variaBj,J( negospodarstvu pa 42.202 din. sadje! Pokrovitelj je namreč LETOS 38 NOVIH da je za zvonjenje najbolj zaneslj' varstvene ustanove, obenem pa tudi Novoteks, ki jih je tudi obiskal. ura štiri zjutraj, po drugi pa naj bi na nizke osebne dohodke zaposlenih. ČLANOV ZK Mentorice pa so povedale, da jih inkasant pred bivališčem slabega P Topličani so predlagali gradnjo trdne­ V poprečju najnižje zaslužke so ime­ Srečanje borcev starši pogosto obiščejo, se zanje NOVO MESTO — V prvi polovici čnika kar utaboril. ga mosta na Volavčah, ne pa zasilnega li konec aprila v gradbeništvu, in sicer mirnopeške 32.339 din, nato v stanovanjsko- zanimajo. Brigadirji se imajo letošnjega leta je Zveza komunistov v komunalni dejavnosti, v industriji dobro in opravljajo svoje delo. novomeški občini pridobila 38 novih doline sploh ter v gospodarstvu in turizmu. Z Pozdrave pa pošiljajo svojim in članov, od teh je 21 mladih. V tem času MANJŠA PRODAJA nekaj več kot 43 tisočaki v poprečju pa pokrovitelju Novoteksu. sta bila 2 izključena zaradi nede­ MESA Pod Hrastarjevim ko­ se ponašajo lahko le zaposleni v IVANKA MESTNIK lavnosti, 16 je bilo črtanih iz evidence zolcem so obujali spo- finančno-tehničnih službah, v izob­ zaradi daljše neaktivnosti, 12 pa jih je METLIKA — Po povišanju cen me­ ______mine______raževanju in kulturi in v družbenop­ vrnilo partijske knjižice. sa, svinine za 31 in junetine za 25 odst., olitičnih skupnostih. KONČNO VODA seje, pravijo v metliški Kmetijski zad­ Ena gospa je rekla, da p reb ij rugi, vsaj delno zmanjšala razlika med SELA — Borci Mirnopeške RAKOVEC — Že pred tremi leti je Konec aprila letos je bilo zaposlenih OBVESTILO Pugljeve organizatorje bodoče? proizvodno in prodajno ceno mesa. doline se zadnja leta vsako leto Rakovec dobil vodovod, pri gradnji 235 ljudi več kot pred letom dni, mladinskega prvenstva v kolesa1 Nova maloprodajna cena svinine izha­ srečujejo, vendar vsakič pri katerega s« veliko detali vaščani sami, Društvo upokojencev Novo me­ skupno število zaposlenih pa je tvu lepo prosijo, če bi eno od g? ja iz 225 dinarjev za kilogram živeteže, drugem na domu. Letos je to­ a voda še danes ne priteče po ceveh, sto obvešča vse upokojence in znašalo 26.124. V istem času je bilo skih etap speljali po njihovi uh medtem ko je bila prejšnja priznana variško popoldne za okrog 40 ker leži vas višje kot rezervoar na člane društva, da so društveni prijavljenih za delo 242 oseb, od teh je prostori v Čitalniški ulici 1 zaradi Zaradi morebitnega asfalta^ z cena le 160 din, medtem ko je pr­ udeležencev pripravil Franc Veselici. Te dni pod vasjo gradi KS bilo na novo prijavljenih za zaposlitev obnavljanja začasno zaprti in da oizvodna cena več kot 300 dinarjev za Hrastar s Sel pri Karteljevem. Božakovo s sredstvi komunalne skup­ F C' m Pod njegovim kozolcem so samo 14, medtem ko je služba za nosti prečrpalno postajo, spet pa pri bo v tem času poslovala le pisarna kilogram žive teže. Prodaja mesa v društva vsak ponedeljek, sredo in ob dobrem prigrizku obujali zaposlovanje priskrbela delo 26 obča­ delih krepko pomagajo prebivalci metliški občini se je po podražitvi nov. petek od 8. do 12. urenaGlavnem zmanjšala, vendar pravijo, da tudi spomine zlasti na prve dni par­ Rakovca. Delo bo končano prihodnji trgu št. 16. (pri mostu). Hkrati — R. B. zato, ker so si ljudje pred podražitvijo tizanstva in prve ognjene mesec. pozivamo vse člane, da se čimprej V času od 11. do 17. julija s ^ napolnili skrinje. krste. priglasijo za srečanje upokojencev novomeški porodnišnici rodile: E111 Kar je morda kdo pozabil, občine, ki bo 10. oktobra 1985 na ja Kos iz Martinje vasi — se je natančno spominjal na­ Suhokrajinske novosti Javorovici in v Šentjerneju. Ruža Kolar iz Vrhovca — rodni heroj Stane Potočar- DRUŠTVO UPOKOJENCEV Slavka Pungerčar z Malkovca—- j” ■ NIKO GALEŠA — — Lazar, zabeljene in šaljive je K znatnemu napredku žužemberškega območja ve- NOVO MESTO rka, Andželka Kadribašič iz Dole ; NOVI pravil Adi Osterc, najstarejši liko prispevajo krajani in delovne organizacije skih Toplic — Almo, Jožica Crm£ . Pravutine — Dijano, Anica Schvveul med njimi pa je bil 82-Ietni DIREKTOR • Kakšni so vaši načrti za na­ iz Črnomlja — Sašo, Marija Sušin Janez Klemenčič iz Ždinje va­ ŽUŽEMBERK — Kljub temu da GRADBENE PARCELE NOVOTEHNE predek v naslednjih letih? Dolenje Nemške vasi — Jureta, A «, si. Taka srečanja, ki jih orga­ spada Suha krajina med manj razvita V METLIKI »Kljub splošnim gospodarskim te­ Grivec iz Ljubljane — Simona, D NOVO MESTO : Na seji de­ nizirajo sami, vendar z udelež­ območja, njenega napredka vendarle Zadnik iz Čegelnice — Miha, Dr3?. žavam in vedno višjim cenam pri nas METLIKA — Konec tega meseca lavskega sveta 15. julija je bil bo predstavnikov občinske ni mogoče prezreti. Tudi v zadnjem le­ Lovše s Puščave — Katjo, Marij* „ kar pogumno gledamo v prihodnost. bo zaključen javni natečaj za prodajo za novega glavnega direktorja borčevske organizacije, ohra­ tu je bilo precej narejenega, o čemer dinski iz Kanižarice — Sanjo, Iv* > V naslednjem petletnem obdobju 15 gradbenih parcel za individualno Novotehne v Novem mestu njajo med borci vezi in tova­ govori Slavka Andrejčič, predsednica Vavtar iz Velike Loke — Jureta, L bomo v prvi vrsti razširjali vodovodno gradnjo na metliškem Bregu revolu­ im enovan N iko G aleša, po po­ rištvo, skovano v najtežjih skupščine krajevne skupnosti: bica Klobučar iz Dobindola — in telefonsko omrežje in asfaltirali vsa cije. Parcele, ki merijo od 930 do 1.360 rka, Marija Bokan iz ČrmošnjlCJ klicu diplomiran elek'troinže- časih. »Med večja dela, ki jih velja posebej naselja. Na Dvoru je predvidena m2, so delno komunalno opremljene, Roberta, Stanislava Hlebec z Mit* *j nir. R. B. omeniti, spada asfaltiranje cest v dokončna ureditev pokopališča. Ker veljajo od 760 tisočakov do 1,11 mi­ Barbaro, Marjeta Lavrič iz Drg* • Žužemberku, v Stavči vasi in Ajdovcu, je okrog 800 ljudi iz krajevne skupnos­ lijona dinarjev, odvisno od velikosti. sel — Davorina, Anica Pezdif j Gribelj — Matejo, Anica Gore* j na Cviblju in Rebri. Posodobili smo ti zaposlenih, oživlja pa tudi kme­ Večina hiš, ki bodo zrasle na teh Stare vasi — Denisa, Milena Ajbjjjf cesto Gradenc - Budganja vas, gradili parcelah, bo visokopritiličnih, nekaj tijstvo, kar se vidi po vse manjših iz Šentjerneja — Luka, Sonja Zahteve so, denarja ni pa je predvidenih atrijskih. Do sedaj je vodovod Plešivica-Gradenc in se neobdelanih površinah, upamo, da Stolovnika — Sabino, Majda J*' n Komunisti opozorili na neuskladeno planiranje v ukvarjali z razširitvijo telefonskega bodo naši načrti uresničeni.« metliška stanovanjska skupnost dobi­ iz Zlcfganja — Mitja, Jožica kure. omrežja na levi in desni strani Krke. V R. B. la 7 ponudb. ma — Mojco, Sonja Binder iz ^ ji krajevnih skupnostih in na prevelike želje Žužemberku nam je razen tega le us­ mlja — Petra, Lidija Škrbec f pelo urediti javno razsvetljavo za zd­ Trebnjega — deklico, Marija Kvgjvj NOVO MESTO — Ko je občinski Zaradi hude zadolženosti in splošno ravstvenim domom, uredili smo park iz Mrčnega sela — deklico, Višnj*j) komite zKS 18. julija obravnaval težkih gospodarskih razmer novome- in poskrbeli za namestitev več prome­ iz Metlike — deklico, Marija J* 'j iz Jelševca — dečka, Alojzija S’ n osnutke občinskih planskih dokumen­ škogospodarstvo po oceni komiteja tnih znakov. Poleg vsega tega smo ure­ tov za obdobje do leta 2000, so v raz­ ne bo zmožno skupni porabi namenja­ iz Vinje vasi — dečka, DanjpUji dili še prostor in opremo za novo rjanec s Krupe — deklico, D * ^ pravi podrpli stališče komisije za ti še več, kar bi sicer moralo, če bi lekarno.« Veselič s Hrasta — deklico in r* obveljali osnutki družbenih planov družbenoekonomske odnose, ki opo­ Kržič iz Hrastovice — deklico- posameznih SIS ali krajevnih skup­ zarja, da v interesnih skupnostih • Slišati je veliko. Od kod dobite nosti. družbenih dejavnosti in krajevnih glavnino sredstev za tako obsežna IZ NOVEGA MESTA: skupnostih preširoko zastavljajo na­ dela? Zaletelj s Poti na Gorjance 2 j / Glede izrabe prostora, ki je bila dlje ja, Andreja Franko z Resljeve 2/ črte glede na sposobnost gospodars­ »Vse to smo zmogli z lastnim tva. Za interesne skupnosti materialne časa sporna med urbanisti in kmetijci, Jožeta in Marija Košale z Drske je že prevladalo spoznanje, daje treba prostovoljnim delom, s samoprispev­ proizvodnje pa podatkov sploh še ni, Miha. Čestitamo! za vsako ceno kmečko zemljo ohrani­ kom, ki ga plačujemo skoraj že 20 let, kar so posebej kritizirali. ti, vanjo pa naj bi posegli zares v izjem­ in pa s pomočjo naših delovnih orga­ Če bi sešteli želje in predloge za novi nizacij. Veliko nam pomagajo Iskra v družbeni plan samo v krajevnih nih primerih. Ugotovili-so že, da in­ dustrijski rezervati ne potrebujejo Žužemberku, Tovarna gugalnikov na Sprehod po Metliki skupnostih in sisih, bi ugotovili Dvoru, Gozdno gospodarstvo. Nikoli PO 15.000 LITROV VINA NA DAN — V polnilnici metliške Vinske kleti, znatno večje apetite po investicijah, toliko zemljišč, kot sojih prejšnja leta pa v naših krajih ne bi bilo tolikšnega katere zmogljivost je 3.000 litrov vina na uro, delajo efektivnih pet ur na POHVALITI JE TREBA ■, kot jih predlaga gospodarstvo, ki je zahtevali, in bo zato prišlo celo do napredka, če nam ne bi vsako poletje dan, občasno pa delajo celo v dveh izmenah. V teh vročih poletnih dneh gre metliške folklorne skupine postalo pri načrtovanju mnogo real­ zmanjšanja industrijskih con v korist pomagale mladinske delovne brigade najbolj v prodajo rose in belokranjee ter cenejša namizna vina, medtem ko vratil,«, ki so pripravili na '/inkošj£' nejše. Za zdaj je največja neznanka v kmetijstva. veliko veselico, imenovano RaZJ:^ of pa tudi pripadniki JLA.« metliške črnine prodajo manj kot so jo prejšnja leta. (Foto: A. Bartelj) planskih dokumentih IMV, ker pa je Na seji komiteja so naročili celotne­ stelji. Obisk je bil neverjetno vel ^ njegov delež v industriji občine čez 30- mu članstvu ZK, naj se odgovorneje ganizacija skoraj brez napake, pa so zaslužili preko 450 odstoten, je težko tej veji dejavnosti vključuje v sestavo planskih do­ SLOVENSKI ANSAMBEL ur napovedovati bodočnost. Vsekakor kumentov v svojih okoljih, predvsem Žetev zgledna, pridelek manjši NATA KLEPCA iz Amerike je ^ bo do sestave predloga družbenega pa v javno razpravo. val ali pa še bo Belokranjec n plana tudi zadeva IMV razčiščena. R. BAČER V metliški občini so kljub temu izpolniii obveznost do skupne kašče čnih veselicah. Najprej so igra,' v Noči na Kolpi, potem na P° ski veselici, predstavili pa se bo ^ i • V splošnem ocenjujejo, da planski METLIKA — V metliški občini so rane sorte pšenice začeli žeti 13. juli­ od lanskega zaradi neugodnega vre­ dokumenti v novomeški občini nastajajo mena. Prve dni žetve je bila pšenica Viničanom. Skupaj z ansai«n ZMANJKUJE DENARJA ja, glavna žetev pa je bila zadnjo nedeljo in ponedeljek. V ravninskem pripotovalo na obiske domov b bolj kvalificirano kot marsikje v Slove­ bolj vlažna, dosegla je 18 odst. in so jo ZA GRADNJO BLOKA predelu občine je žetev že končana, v višinskem, kjer žanjejo manjši kom­ izseljencev. wjjt niji, ker so z obiski in anketami skušali bajni in je zadeva bolj zamudna, pa, računajo, bo žetev opravljena do konca morali voziti v sušilnico na Vir pri Do-, OLD BOYS, s k o r a j vsi n e ^ v priti do čim realnejših podatkov v zd­ METLIKA — Pri gradnji novega tega tedna. Za žetev je zadruga zagotovila 20 kombajnov, last njihovih mžalah, potem pa je vlaga padla na košarkarji, so se spustili >z ruženem delu. Kljub vsemu pa gre za na­ 50-stanovanjskega bloka v Metliki, ki kooperantov, večina z delovno širino nad 3,10 metra. okoli 15 odst. in je ni bilo več treba čolni po Kolpi. V petih, šestih. (|i);t stajanje planskih dokumentov »pod pri­ je pravzaprav druga polovica prvega sušiti. mili dneh kanijo pripluli do tiskom« republike, zato ocenjujejo, da bloka, so zaključili 3. fazo, vgrajenih V glavnem so ljudje dali žeti z znašal nekaj čez 40 stotov na hektar, Čeprav analize kakovosti še niso Na pot so šli 20. julija. Dvadm |jtf gre pri številkah bolj za usmeritev od pa je tudi nekaj instalacij. Jasno je, da vezanjem, ura takega žetja z večjim letos bo pa pod to številko — bodo opravljene, kaže, da bo večina me­ so sedli v istem kraju v čolne n ^ f mlajši Metličani, ki prav tak zgoraj kot za-dejanske plane in načrte gradnja ne bo končana do konca leta, kombajnov stane 9 tisočakov, z ma­ gotovo dosegli oziroma celo presegli tliške pšenice v drugem kakovostnem priti do rojstnega kraja nepoš* združenega dela. kot je bilo predvideno, glavni problem razredu, kot so tudi pričakovali. njšim pa 7.200din. Organizacija žetve sprejeto obveznost, po kateri naj bi v ni s celimi čolni. Upajo, srno At Kmetje povsem izpolnjujejo svoje pa je pomanjkanje denarja. Od 50 je bila v metliški občini zgledna in tudi skupno kaščo oddali 445 ton pšenice. zato, ker je v gornjem kotu K° k £p(f Za skupno porabo ima novomeška stanovanj jih je prodanih 32, bilo jih je odkup v Metliki, v Mestnem logu, in v Že do prejšnje srede zjutraj so jo odku­ pogodbene obveznosti do oddaje pše­ kaj zahtevna in je že majhna vCS|»v občina že zdaj eno najvišjih prispevnih več, a je nekaj interesentov odstopilo Podzemlju je bit dobro organiziran. pili 430 ton. V metliški občini so sejali nice. te pa znašajo od nekaj sto kilog­ vidnost dovolj, da se vrneJ°(j0|gi1': stopenj v republiki, gospodarski bol­ zaradi Zviševanja cen, kar je posledica Kljub temu da je letošnji hektarski največ visokorodnih, tako imenovanih ramov pa celo do 10 ton. domov z avtobusom m nik pa ni le IMV, ampak so še drugi. časovno daljše gradnje. pridelek slabši kot lanski — lani je belih sort pšenice. Pridelek pa je slabši A. B.

DOLENJSKI UST S t , 30 (1876) 25. julija fjmomaljski drobir m

ŽE VEDO ZAKAJ! — Običajno matični uradi prostore v pritli- IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN stavb, da stranke laže pridejo do mtov’V Grnomlju pa so to službo na- lit Itli «v dru8em nadstropju stare po- ne So'e- Morda je prav za ženine in bi t?te’ tako nalete na prvo oviro in V m rad' °Pozorili, da se bodo morali marsičemu privaditi. Težko pa stare S krčenjem je ZK le pridobila Na Primostku val;"!?-? Pridej° P° stopnicah, da o in- cnJ!.sPloh ne govorimo. Kaj je pokazala analiza o vzrokih zmanjšanja števila članov Zveze komunistov je že vse Rn i NA STARE ČASE — kar11?) v nase|je v Lokvah očitno kaže ČRNOMELJ — Ker je bilo v zadnjem času iz vrst članov ZK neposred­ vedli do sestankov in jih tudi tova­ zasedeno Drerf življenjski standard, saj so nih proizvajalcev precej izključitev, črtanj in tudi izstopov, je posebna riška kritika ni ganila. kar' mnmi lepimi zidanimi hišami delovna skupina občinskega komiteja o tem pripravila analizo. Letovališče Iskre mno­ vzh '™en*tni avtomobili. Pozornost pa Svoje poročilo je delovna sku­ gim nadomešča morje r„mU|f Pravi turistični šotor, v kate- Kot so ugotovili, so bile izreče­ prizadetih se ni pritožil na tova­ pina zaključila z ugotovitvijo, »da romrv kak sodoben pripadnik ne izključitve in črtanja iz člans­ riško razsodišče. so bila preširoko odprta vrata v PRIMOSTEK — Priljubljeno živi; ■ a r?du obuja spomine na ZK, zato so vanjo prišli tudi ne­ JenJe svojih prednikov. tva, ki jih je bilo največ v rudniku, Po mnenju delovne skupine do kopališče ob Kolpi je tudi v leto­ Goku in Gorenju, posledica uk­ nedavnega precej visoka partijska kateri zgolj zaradi karierizma in šnji sezoni dobro obiskano. Kot je repov po 13. seji CK ZKJ, ko so se članarina ni bila vzrok za izstop iz pričakovanja raznih prednosti, ne dejal Pavel Šprajcer, ki vodi gos­ tišče in življenje v kampu sploh, se lotili kritičnega ocenjevanja člans­ članstva ZK. Po drugi strani pa je pa zaradi prepričanja.« niti malo ne pozna, da bi se kdo tva. V teh primerih gre za komu­ analiza dala spoznanje, da so bili R. BAČER i zobotrebci niste, ki so s svojim ravnanjem bal kopati zato, ker se zloglasna nekateri izključeni in črtani pri­ Krupa izliva v Lahinjo, ta pa v I DOVOLJ — Dve vrtini prišli navzkriž s temeljnimi nor­ pravljeni delovati le med delov­ ravno pri Primostku v Kolpo. dna i ? potoku sta pokazali, da bo mami in politiko ZK. Nobeden od nim časom, ignorantsko pa so se PODELJENA »Vseh 40 prenočišč v naših bru­ nh J Pttne vode za Loški potok in naricah je zasedenih, kopališče je Bojan Fabjan s ltP u v Draga v sosednji kočev- ODLIKOVANJA dobro obiskano, ob koncu tedna Drav Voda je tudi zdrava, oz. kot pa se pridejo kopat tudi mnogi lem »° str°kovnjaki: bakteriološko in ČRNOMELJ — Na svečan način so stalni gostje iz Novega mesta, iz S " neoporečna, Priložnost je enkratna ČRNOMELJ — Prejšnji teden so v 15. julija podelili državna odlikovanja raznih krajev Bele krajine, celo iz so 21 9 ASILN> DOM — Potočani Črnomlju z vsemi borčevskimi častmi občanom, ki so tako družbeno priznanje Ljubljane. Ker so objekti last se- krai ' ■ Ja slavili dan vstaje in še svoj Ob polaganju medkrajevnega telefonskega kabla pokopali znanega občana Bojana Fa­ zaslužili. Predsednik občinske sku­ miške Iskre, imajo prednost pri sicer01 Prazn>k, ki ga proslavljajo črmošnjice — Vinica še gradnja krajevnih omrežij letovanju njeni delavci, če se zgo­ bjana, nosilca partizanske spomenice pščine Jure Perko seje najprej s kratkim Drilr,*VSako leto 31. julija. Ob tej di, da so postelje proste, jih od­ 1941. Omahnil je v smrt komaj 63 let- ko da se del samoprispevka nameni nagovorom pdlikovancem zahvalil, za­ tov ga??f [ S° odPrli v vasi Mali L°g ČRNOMELJ — Viniško, draga- damo tudi drugim. Nudimo poln star, izmučen od dolgoletnih bolezni. st dom. tuško in seiniško območje bi s Ka­ odplačilu obveznosti za polaganje tem pa izročil red dela s srebrnim penzion.« Sodra* TELEFONSKE ZVEZE — Tovariš Bojan izhaja iz znane par­ nižarico in Ručetno vasjo vred telefonskega omrežja. vencem Janku Gladku iz Belta, Mariji Cene za dopustnike res niso bijo , | r' se Pritožujejo, da težko do- tizanske Fabjanove družine, bilje med lahko mnogo ceneje prišlo do novih Ker ob močno naraščajočih cenah Simonič in Milanu Malnariču iz se- visoke, saj je na ceniku navedeno, central zvezo, ker je njihova ustanovitelji I. belokranjske partizan­ vsem komunalnim in gradbenim miške Iskre in Alojziji Vajs iz Iskre da velja kompletno kosilo 300 di­ da sr. • Pre°bremenjena. Zvedeli smo. telefonskih številk, če bodo najprej ske čete, skojevec je postal že leta delom v Črnomlju niso hoteli zamudi­ Črnomelj. Medaljo zaslug za narod sta narjev. Kolpa je imela 17. julija Prosu/' P/edstavnikl PTT že ogledali zbrana sredstva za investicijo v 1941, od 1943 pa je bil član ZK. da c- re krajevnega in matičnega ura- medkrajevni telefonski kabel. Taje ti priložnosti, so se odločili za hitro ak­ prejela Mladen Radojčič iz Bojancev in 23 0 in je bila prijetno topla, na ko­ pališču so igrala za otroke, prosto­ V borbah je bil večkrat ranjen in je rabili meje s Pr°stori pošt e da bi jih po- cijo, ki bo v sorazmerno kratkem času Jože Barič iz Butoraja. Medaljo dela pa namreč osnova za nadaljnje širjenje ra pa toliko, da niti v času naj­ konec vojne dočakal kot invalid, Preu- ?a Potrebe pošte oz. telefonije. v prenekatero vas pripeljala vsaj nekaj sta prejeli Jožica Strmec, zaposlena v telefonije. večjega obiska ni gneče. Napaka, vseeno pa je zaradi takratnih potreb Po ve?-u S’ *ele' da bi po vaseh, vsaj telefonskih številk. občinski upravi, in Anica Novak iz Iskre Ker se bodo v kratkem začela dela ki jo turist kaj hitro opazi, pa je, da po izkušenih in predanih kadrih opra­ govorilni Postavili tudi telefonske R. B. Semič. pri napeljavi medkarjevnega telefon­ so vrata sicer urejenih WC zakle­ vljal vrsto odgovornih dolžnosti v raz­ skega kabla od Črmošnjic do viniške- njena. treoJRG° V,NI TUDI KRUH — S nih krajih od Kostanjevice do Žužem­ ga mosta, so na zboru krajevnih R. B. ker ie 00 03 ■Gor' so bile vedno težave, berka in na Štajerskem. Po nalogu CK okviru0? ’3 iz.8ubo- prej je poslovala v skupnosti povsem podprli zamisel, da Načrte vedno presegajo je bil organizator mladinskih delovnih So z d v f Penica, zdaj pa v okviru bi hkrati polagali še krajevno telefon­ še uspešneje pa bi lahko poslovali, če bi zgradili v brigad pri gradnji ceste Beograd kar or —Mercator. Založena je sko mrežo, ker bi bilo to možno brez PRESTAVLJENE —Zagreb, končal je partijsko šolo, tudi krliH?00 ° d maJa Prodajajo tu doplačil za zemeljska dela. Skupno z Loškem potoku nov Saturnusov obrat nato pa se je vrnil v rodni Črnomelj, na teden 8° dostav Ja Žito dvakrat VINIŠKE IGRE medkrajevnim kablom bi bilo možno kjer je spet poprijel, kjer so ga LOŠKI POTOK — V obratu Satur- njšali prevozne stroške in s tem poce­ VINICA — Zaradi slabega vreme­ položiti še 6 km kabla za ATC Vinica, potrebovali. 7 km kabla za ATC Dragatuš, okrog 6 nusovega tozda Avtooprema v Loš­ nili proizvodnjo, če bi zgradili v na so Viničani svoje »igre brez meja« Bil je organizacijski sekretar ok­ km kabla za področje Kanižarice in kem potoku, kjer sestavljajo svetila za Loškem potoku nov obrat. Zdaj na­ prestavili na nedeljo, 28. julija. V igrah rajnega komiteja KPS Črnomelj, Ručetne vasi ter 7,8 km kabla za se- avtomobile, traktorje in druga vozila, mreč gostujejo v 85 let stari šolski stav­ bodo oživili legende svojega kraja in m sekretar v Tovarni učil, potem pa CNobne iz Kočevja miško območje. je bilo ob ustanovitvi pred 11 leti bi. Ugodno bi bilo tudi, da bi potem bodo morali tekmovalci reševati de­ zaposlenih 21 delavcev, danes pa jih je dobile delo še nove Potočanke. Ze­ zaposlen v upravi občinske skupščine Po ponudbi dveh izkušenih izva­ kleta pred povodnimi možmi. V Kolpi TUJ-A DREVESA — 53. Takrat so delali le za potrebe mljišče za Saturnusovo halo so v vse do upokojitve. Kljub bolezni je bil jalcev del iz Ljubljane bodo ta dela ve­ bodo iskali cekine, na črno trgovali z drva p viu Povsod žagajo in sekajo Crvene zastave, danes pa predvsem za loškem potoku, in sicer v Malem Lo­ živino, se branili pred ljutim Tu- še vrsto let v družbenopolitičnem Pokaz ,OSebno skrb za kurjavo pa je ljala okrog 60 milijonov dinarjev. življenju aktiven tudi kot upokojenec. gu, lani že odmerili, potem pa je vse rčinom. Poleg zabavnegadelabodo na ° b č a n nek‘ zdaj že ugotovljeni Občinska komunalna skupnost je pri­ potihnilo. prireditvi nastopile tudi folklorne in ta- Za svoje delo je prejel več visokih od­ Trati ’ 08 starem pokopališču na pravljena sofinancirati izgradnjo glav­ J. P. likovanj in priznanj. debel p?sekal štiri javorova drevesa, nega kabla s 6 milijoni dinarjev, preos­ mburaške skupine. kraievn do cm’ k* so bi*3 last tala sredstva pa naj bi zagotovili iz drva ? e skuPn°sti. Iz njih sije naredil sredstev programa javnih del za leto LANI VEČ MRTVIH, D o klir Posebno mu bo vroče, ko bo nTDa" M javnega tožilca. 1986. S tem v zvezi so v zboru krajev­ Nočitve izredno porasle LETOS VEČ ROJENIH PADEL V RINŽO - nih skupnosti tudi sprejeli sklep o del­ SODRAŽICA — Na območju ma­ D ri r , . im je padel v Rinžo s škarpe ni spremembi programa javnih del, ta- Tujih nočitev 15 odst., domačih pa celo 78 odst. več tičnega urada Sodražica, ki zajema KS Na sr* o ? 0*1’ ki je lovil tam ribe. ______— Med tujci tudi nekdanji Kočevarji sam ec° mu je voda segala le do vratu, Sodražica, večino KS Sv. Gregor in manjši del KS Ribnica, živi približno mnoeP8 zaradi visoke škarpe le ni KOČEVJE — Število nočitev, ki so vrv vea- Prisebni občan mu je vrgel Septembra 3.878 na 6.530 ali kar za 68 odst. Ven­ 2.780 ljudi. Lani seje na tem območju osnovni kazalec turističnega prometa, rodilo 30 otrok (14 fantkov in 16 mlad* u- 0 avtom°b ‘la. ki si jo je dar porast nočnin ni posledica močno izviri.? privezal za pas, nakar so ga odlična voda se je v prvih šestih mesecih letos v povečanega zanimanja turistov za deklet), umrlo pa je 39 prebivalcev (19 zv‘ekli a vode. Kočevsko, ampak dejstva, da je zelo moških in 20 žensk). V prvi polovici le­ ta letos pa seje rodilo 9 fantov in prav - iz Radulje porasel tako imenovani domači pos­ M esP K NE Č1STI MESTA — toliko deklic, umrlo pa je 11 moških in unta7° j?.*abo očiščeno oz. celo VELIKA STRMICA — »Naš lovni turizem. in n?!?0' Čiščenje mestnih ulic, trgov • Vseh 36 ležišč za goste ima gostil­ 6 žensk. Najstarejši prebivalci na tem vodovod na Strmici je bil že dotra­ mafl . °.v Je občinska skupščina že ničar Toni Kovač iz Osilnice zasedenih območju so se rodili leta 1892. To so: jan, v Mirni vasi pa ga sploh niso muJ aiV odlokom prenesla na Ko­ že od junija dalje. Tudi letos ima Če nekoliko podrobneje pogledamo Anton Košir iz Črnega potoka 2, Iva­ imeli. Ko je bila suša, pa smo mo­ podatke o gostih in nočitvah, vidimo, na Košmrlj iz Žimaric 6, Uršula Le­ ga ne?' ■ ° pa ? umazan°. kot da rali po vodo za živino v Ponikve. Karel Turk: »Mesečne plane redno sklenjeno posebno pogodbo z organiza­ šnjak iz Sodražice 121, Marija Levstek °dlok St' ° e komunala in ne občinski da se število tujih gostov in nočitev Ker tarnanje, kako hudo je brez presegamo«. cijo »Rekreacija, odmor i šport« Reka, jz Sodražice 86, Ivana Mihelič iz vode, ni pomagalo, smo zgrabili za ki mu,pošilja goste. Rečani so z oddihom giblje v mejah, ki so značilne za Jugo­ Žimaric 19 in Ernest Pohor iz delo,« je povedal Alojz Papež, slavijo (porast gostov za 10 odstotkov, opremo traktorjev, vozil Tomos, v Osilnici zadovoljni. »Naravni pogoji Zamosteca 45. nafa°in rMLJENE t a b e E - Komu- predsednik gradbenega odbora. nočitev pa za 15 odst. — od 578 na zam cn,,^"10 Podjetje vse prepočasi so za turiste tu odlični. Manjka pa raz­ TAM in Rog pa tudi za izvoz v 667). Porast števila domačih gostov pa ZAKLJUČENO Znake J Poškodovane prometne Papež, kije hkrati tudi podpred­ nih objektov za plavanje in druge oblike Sovjetsko zvezo, in sicer za vozila je znašal kar 17 odst., medtem ko je Popoln °ovimi Tudi podrtih in sednik sveta krajevne skupnosti moskvič in kamaz. rekreacije. Za njihovo ureditev n^j bi EVIDENTIRANJE sProti t ° 5 Un'^enih -ne nadomeščajo Trebelno, je povedal še,dasozde- poskrbela krajevna skupnost in turis­ število domačih nočitev poskočilo KOČEVJE — V kočevski občini so Vrednost proizvodnje, preračunana i tako izzivamo nesrečo. li pričeli maja. Kakor pa kaže, tično društvo. Če tadva ne bi tega zmo­ celo za 78 odst. zaključili evidentiranje za razne odgo­ v statistične cene (te so vsa leta, ne ozi­ bodo vodovod v dolžini nekaj čez gla — česar verjetno ne bosta — pa ngj vorne v ZK v občini, republiki in tri kilometre dogradili do septem­ raje se na inflacijo, iste), je znašala v bi povabili še kakšno turistično ali gos­ Hotel Pugled je v prvem polletju zvezi. Za predsednika občinske orga­ bra. Predračunska vrednost vodo­ prvih dveh letih 800.000 do milijon di­ tinsko organizacijo od zunaj. Dela bo za letos imel v primerjavi z istim nizacije ZK je evidentiranih kar 15 C ^an^ke voda je bila okoli 11 milijonov di­ narjev na mesec, zdaj pa znaša mese­ iven vse dovolj,« pravi Toni, ki je tudi obdobjem lani za 35 odst. večji celotni možnih kandidatov, za sekretarja pa narjev. Koliko bo vodovod v re­ čni plan 4 milijone dinarjev. Tega snici veljal, se bo še pokazalo. predsednik turističnega društva v Osil­ prihodek. Porast ni posledica večjega le dosedanji sekretar Rudi Orel, za dosegajo in celo presegajo za približno ROKe ^ 9 SO VZELI V SVOJE Seveda ga ne bi nikoli dogradili nici. prometa, ampak višjih cen materiala člane predsedstva OK ZK je evidenti­ vlinovem . tanovalci blokov na Pa- 20 odst. Osebni dohodki znašajo v brez požrtvovalnega prostovoljne­ in storitev. Celo nasprotno: vedno ranih 7, za možne člane komiteja pa 51 Pravo. t ?r'bu so resno vzeli samou- povprečju okoli 40.000 din. Delavke, ga dela vseh vaščanov iz obeh vasi. manj gostov naroča v gostiščih hrano, kandidatov. Za članico CK ZKS je u 1d° kar r° S0 se zdaJ dogovorili, da ki so plačane po normi oz. učinku, so »Poleg prostovoljnega dela, kopa­ kar je posledica padanja kupne moči evidentirana Tanja Svetličič, za člane ikonskih3011 popleskali lesene dele nja jarkov, betoniranja, gradnje prejele po 35.000 do 40.000 din I?*'n Drihr 0®"aj- Seveda bodo na ta primerjavi z istim obdobjem lani v in standarda občanov. komisij pri tem organu pa še 9 možnih osebnega dohodka. Vsi zaposleni “'.83 ,*j'0r*tlUi marsikateri dinar, ki Hotelu Pugled v Kočevju povečalo od •J. P. kandidatov. Posiljeni „ ° fteli za delo. In v to so imajo v glavnem tudi kmetije, zato jih manj kot 10 preživi vsako leto dopust J l° malo denaV,Ch plateh' NaiPrei je v* Pa jih V t rjaza vzdrževanje, dru- v Saturnusovih počitniških domovih Sj^ tudi predsednik ali prikolicah. Poletna vročica priganja »Dano« tave> ^°^e §eničar, sicer varuh Vodja potoškega obrata Karel Turk nam je povedal Še, da bi lahko zma- SAMEVA MER- Bolj ko svet počiva in dopustuje, bolj je treba poprijeti v mirenski tovarni — t°Žili v 7~ tvoliko denarja in truda so Direktor Avgust Gregorčič o trenutnih težavah in omejenem investiranju „ je konfn evni skupnosti Trebnje, DELAJO LE ZA IZVOZ c3.’1 ,rŽnieai°-???'a v Trebnjem delo- MIRNA — Med pasjimi dnevi morajo delavci Dane najbolj poprijeti za pretekla leta, zato se v Dani boje, da SODRAŽICA — V delovni enoti pOprej. Br(f v aj pa Jc tak°. kakor je delo. Več kot tri četrt njihove proizvodnje zavzemajo sadni sokovi, kijih ne bodo imeli dovolj surovin. Nakupi Pletenina v Sodražici letos delajo le Pr‘de!ke Drr? kve' Paradižnik in druge poleti tudi največ prodajo. Poleg tega seje že začela sezona odkupa sadja. sadja pa predstavljajo za tovarno tudi trenirke addidas, in sicer samo za izv­ 8r r>aulicj ? ajaj° nekateri še vedno Seveda se v Dani nihče ne pritožuje nad delom. V nasprotju z drugimi precejšnje finančno breme. Sadje je oz v Nemčijo. V proizvodnem progra­ Igorjeva „ ? atrinicipasamevaMer- jugoslovanskimi tovarnami v Dani proizvodnja narašča, vendar vseeno ne treba takoj plačati, tovarna pa nima za liuH iarna i,J?!cf ’ k'si je baje samoto mu imajo dva nova, zahtevnejša morejo reči, da jim gre vse po načrtu. vse količine dovolj obratnih sredstev. modela trenirk, medtem ko letos ne v- ki Jšlai u!ovala- Tako g°vori H Prav atJfzak’.> ati Pa ne pozabi izdelujejo več tekaških dresov. Zaradi Direktor Avgušt Gregorčič pravi. na po vremenu. Ko je vreme toplo in Zato znašajo stroški za kredite že nič ni. 1 se za vso to zadevščino izvoznih rokov so za teden dni presta­ da so v prvem polletju dosegli načrto­ lepo, je prodaja tudi dvakrat večja. In zmenijo inšpektorji. Alojz Papež: Krajani so veliko več kot stroški ža osebne dohodke. prispevali k vodovodu, z delom vili kolektivni dopust in sprejeli na vano proizvodnjo in prodajo. Seveda v teh dnevih vozijo v Istro, Dalmacijo in denarjem. delo tudi svoje štipendiste pa tudi ne­ in seveda tudi na kontinent številni »Velike obremenitve zaradi obresti K NUEJ ARJA VRGLO kaj neštipendistov. In še to: povprečni • Vsakdan odpelje z dvorišča tovarne tovornjaki. nam bodo ali pa so nam že preprečile , vpH Au tJjLJAŽNIK jaškov in drugih del je vsako osebni dohodki zaposlenih v Pletenini na Mirni od 20 do 30 tovornjakov, uresničitev naših načrtov. Medtem ko 1'ždenkn^ KRONOGU - 25- gospodinjstvo prispevalo še po znašajo okoli 36.000 din, kar je ob potrošniki pa dobe vsak dan od 100 do »Nekakšen zaključek naše sezone je smo novo polnilno linijo domala že iz l' l9 juliia 0z.^ 'zG °rnjih Lakenc 130 tisoč dinarjev dodatne soude­ hitrem naraščanju življenjskih stroš­ 150 ton pijač. Tak ritem proizvodnje bo vinski sejem v Ljubljani, ko vsako leto usposobili in bomo z njo povečali d« onoe P Jal z osebnim avtom ležbe. Vendar bi bilo vse zaman, če kov bolj malo. trajal predvidoma do srede avgusta, pripravimo tudi kakšno prijetno pre­ naše zmogljivosti za petino, bo morala pes°em, l , 8na pro,i Vrhu. Tam je v bi ne bilo dodatnega prispevka ko­ potem pa se bo umiril. Seveda vsega te­ senečenje. Za to bomo poskrbeli tudi razširitev ostalih zmogljivosti, sicer J? ? 11, da mu n nepre8lcdneni ovinku munalne skupnosti, nekaj denarja 70 MOŽNIH ga dela zdaj ne bi zmogli, če bi jim ne letos in za naše nove pijače smo že do­ načrtovana za to srednjeročno obdo- Vr? ko|esar posredini cestenasproti pa smo dobili tudi zato, ker smo KANDIDATOV * priskočili na pomoč dijaki in študentje, bili priznanja, vendar seveda še niso nje, počakati na boljše čase. Tovarna , "a nad M0Y m Zoran Mikec z pomembni za SLO,« je dejal TREBNJE — V trebanjski občini so bila uradno vročena,« je povedal Papež. Vsekakor pa velja dodati, ki se jih v sezoni zvrsti okoli 100. namreč v takih razmerah ne more zb­ km01 toogel v i O008Om- Vozlič nesrc- se vse osnovne organizacije sindikata Gregorčič. Potem je dodal, da imajo rati milijarde dinarjev, kolikor naj bi n e,ar j a l prePrečiti in je zadel da bodo imeli v Veliki Strmici in Pokrov J . ga '* - ■ Mirni vasi poslej odlično vodo. vključile v evidentiranje možnih kan­ bi bilo lahko tudi bolje, če jih ne bi ju­ zdaj veliko dela, a manj kot pretekla veljala naložba. Je pa seveda velika M°ikke0V Prl|jažn,ka°b UdarcU Vr«10 na Zajemali jo bodo namreč v Radu- didatov za opravljanje pomembnejših nija zmotilo slabo vreme in seje zaradi leta, z odkupom jagodičevja. Letos so škoda, da ne moremo povečati pr­ Dr c Jedobil u a ,n nat0 na cesto. lji, kjer preživijo celo tako občut­ delegatskih funkcij v družbenopoliti­ tega poraba malo zmanjšala. S pr­ odkupili že 400 toiv> črnega ribeza in , . ePelja|i v ude poškodbe in so ga oizvodnje. Žal nam je za vsak kilog­ ljive živali, kakor so potočni raki. čni skupnosti in skupščinah SIS. Na oizvodnjo brezalkoholnih pijač, ki v borovnic. Vsega skupaj bodo odkupili ram sadja, ki obleži na tleh.« je dejal er ie ostal ^opteško bolnišnico, J. S. spiskih za te naloge je zdaj okoli 70 strukturi Danine proizvodnje zavze­ 15 tisoč ton sadja. Kaže pa, da bo zara­ 'al na zdravljenju. Avgust Gregorčič. možnih kandidatov. T majo že 80 odst., je pač tako, da se rav­ di pozebe letina jabolk slabša kot J. SIMČIČ

julija 1985 DOLENJSKI LIST Novo v Brežicah PREVROČE NI BILO, KVEČJE­ MU PRETEMNO — Delegati zbora It IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN združenega dela bodo morali ta teden L i ___ u še enkrat vzeti pot pod noge, da bodo posejali, za kar zadnjič niso bili Pjj volji. Vsaj tisti ne, ki jih je med odmorom zvabilo ven julijsko sonce. Manj ko imajo, več dajejo Večina je sicer vztrajala v temačni dvorani prosvetnega doma, vendar Jih Visoki zneski soudeležbe Pišečanov ne odvračajo od ČETRTKOV INTERVJU ni bilo dovolj za sklepčnost. urejanja cest, napeljave telefonov idr. NAJ ŠE SMRT ENKRAT ODL- I OŽI KOSO! — Če bo to res storila, bo PIŠECE — Krajani vasi in zaselkov so črpali gramoz iz svojega kamnolo­ Prikolice nikdar več? Pišečane in Globočane rešila velike pod Orlico se zagrizeno borijo za na- ma, je še šlo, pred dvema letoma pa so zadrege. Predah bi se jim prilegel d® prihodnjega leta, ko bodo razšin predek, ker samo ta lahko zadrži mla­ morali odnehati, ker morajo kamno­ Brežice zahtevajo dokončen odgovor o iMV lom obnoviti. Posipni material morajo pretesno pokopališče. Trenutno paro di rod v hribovitih predelih pišečke ne vedo, kaj bi ukrenili, saj umrlih ni­ krajevne skupnosti. Mladi odhajajo, zdaj dovažati iz Klanjca na Hrvaškem BREŽICE — Ljudje vedno Novi proizvodni program naj bi majo kam pokopavati. Zid se res po®" zato se kopičijo socialni problemi in ali iz Brestanice. Prevoz je vsak dan pogosteje sprašujejo, kdaj bo dal tozdu dolgoročno ekonomsko ra, toda le Ribničanom biseposrečuo. prošenj za denarne pomoči je vedno dražji, zato si ne morejo privoščiti toli­ konec negotovosti in životarjenja podlago v okviru razvojnih mož- da bi ga razširili. v Tovarni avtomobilskih prikolic ncjšti ožjega ali širšega slovenske­ več. Toda ljudje, ki lahko še primejo kšnih količin, kot jih potrebujejo. ZA KONTROLORJA IN PROTI za delo, so pripravljeni prevzeti nase Prav slabe ceste pa so največja ovira za in kakšne rešitve so ji znotraj ga prostora.« celotnega IMV do zdaj prinesli Kako gledajo na to zbori občinske NJEMU — Tisti, ki so se lani nag*35 težka finančna bremena, ki so sijih na­ vsakodnevni odhod na delo, saj mo­ ukrepi družbenega varstva. Za skupščine? zavzemali za nadzor nad bolniški®1" ložili za novo srednjeročno obdobje, rajo zaposleni prepešačiti ali z avtom pojasnilo smo tokrat zaprosili »Enako kot izvršni svet, zato izostanki, v domačih delovnih kolek­ samo da bi si izboljšali življenjske prevoziti po tri do štiri kilometre do predsednico izvršnega sveta bre­ niso zadovoljni, da v Novem mes­ tivih s svojo zahtevo niso prodrli, saJ razmere in se približali življenju raz­ avtobusa. Toda Podgoršek in Cizelj žiške občinske skupščine Jelko tu tako dolgo zavlačujejo s temi združeno delo drugače ne bi zavrfftl® vitejših krajev. sta z veseljem povedala, da namera­ Barlič. stvarmi. Moti jih tudi nedoreče­ sofinanciranja take službe v občini; Samd v Remontnem zavodu v Brega® Ža čas od 1986 do 1990 računajo na vajo krajani Gornjega Podgorja, »V Novem mestu smo pred dne­ nost informacij o bodoči organizi­ so ubrali lastno pot. Ustanovili s® več kot 40 milijonov dinarjev investi­ Pavlove vasi in Svete Jedrti zgraditi vi zvedeli za študijo o dokončni sa­ ranosti. Zaradi tega in zaradi prej omenjenega zavlačevanja so na za­ laično komisijo, vendar zdaj poročaj® ' cij. Razpeljava telefonskega omrežja dva nova cestna odseka, ki merita po naciji,« je dejala, »po kateri naj bi se delovna organizacija IMV orga­ dnji seji podprli naš predlog, da od da se ni obnesla. Menijo, da bi to mo­ je že na vrsti in 160 bodočih naro­ 900 metrov. Z njima bi si približali od­ nizirala v dve samostojni DO, v predsednika začasnega kolegijske­ ral biti strokovnjak, pa ne le za en® čnikov je že prispevalo po 100 ti­ kupno postajo za mleko in prodajo IMV — proizvodnjo avtomobilov ga organa v Novem mestu zahte­ delovno organizacijo, ampak za vs® sočakov. Nikakor panemorejo opros­ drugih kmetijskih pridelkov. V teh . in IMV — tovarno prikolic. Glede vamo, naj nam.skupaj z začasnim občino. Za rako nalogo bo n a jb ® titi PTT podjetju, da ni prisluhnilo najnedostopnejših predelih gre za to samoupravne organiziranosti DO poslovodnim organom v Brežicah težko dobiti človeka, saj bi ta m®® njihovim željam in da morajo zaradi upravičena pohvala Branku Černe­ TAP Novo mesto ponuja študija čimprej posreduje dokončni prog­ nadzorovati bolnike in zdravnike. Ta- ram sanacije tozda avtomobilskih ke, ki bi si upali zameriti se na obest­ tega prav oni nositi veliko večje breme lču, Francu Medvedu in Mihi Kopriv- dve varianti, prvo po teritorialnem PRIZNANJE — Republiški sekre­ kot razvite KS. Samo primarna nape­ in drugo po poslovnem principu. prikolic in rešitev za kovinski ob­ rani, bi celo z Jučjo komaj našli. cu. tariat za ljudsko obrambo in sam­ ljava z Bizeljskega jih bo veljala 10 mi­ Našega tozda ni v nobeni od teh rat. Gre za 189 delavcev v TAP in J. TEPPEY ozaščito ga je ob letošnjem dnevu lijonov dinarjev, zato jim je še vedno variant.« za okoli 34 delavcev v kovinskem obratu. Program sanacije jim mo­ vstaje podelil občinski konferenci žal, dajih niso povezali z Globokim. V I£BR€ŽIŠK€.,£7 ra zagotoviti prihodnost na trdnih SZDL v Brežicah. Predsedniku kratkem bodo začeli zbirati denar za Kamp — turizem gospodarskih temeljih v okviru Stanku Cerjaku ga je na nedeljski PORODNIŠNICE^* * mrliško vežico in razširitev pokopa­ IMV ali kake druge industrije.« proslavi izročil Mirko Kambič. lišča. Vsaka hiša v Pišecah in V času od 6. do 13. julija so v bre^' prihodnosti Ali ste se že zanimali za nove (Foto: J. T.) Globokem bo prispevala po 10 ti­ ški porodnišnici rodile: Bernarda VK> programe? mar iz Vel. Obreža — Gregorja, lr®> sočakov in 20 ur prostovoljnega dela. V čateških Toplicah sp­ »Prve korake smo že naredili. Zemljišče je kupljeno in vežica bo stala Drenovec z Vel. Kamna — Primor® rejmejo vsak dan do 1500 Navezali smo stike s Tovarno pa­ V PIŠECAH Marina Librič iz Samobora — Ivan®’ prihodnje leto. ______gostov ______pirja Djuro Salaj v Krškem. Up­ KMALU RIBNIK Maja Oreškovič iz Samobora '' Ivan Cizelj in Milko Podgoršek sta am, da bomo do izteka julija lahko Lavro, AntonijaStipičs Planine-— ®? povedali kaj več, saj do takrat PIŠECE — Tukajšnje Turistično I v pogovoru omenila še regulacijo ČATEŽ — V kampu čateških Term čka, Dubravka Hruševar iz Maflf pričakujemo dokončen odgovor društvo se je pomladilo in si tako na­ Gabernice, ki jo opravlja in financira stoji zdaj 500 prikolic, od tega 350 od Magdalene — Petro, Erika Bučalo ® Vodnogospodarsko podjetje Novo od IMV.« bralo moči za nov delovni zagon. Pred Krškega — Nino, Liljana Lazič * delovnih organizacij in pavšalistov iz Kakšen pa je trenutni položaj v mesto, krajevna skupnost pa bo mora­ kratkim je razpostavilo po krajevni Zagreba — Marka, Vera Patty ' Slovenije in 150 od Caravaning kluba tozdu TAP? la poskrbeti za izgradnjo 14 mostov. skupnosti smerokaze in oglasne table. Brežic — Borisa, Jožica Kuželj izB®[ iz Zagreba. Tam stoji tudi 20 stalnih »Izboljšuje se, odkar dosledno šta — Blaža, Ivanka Cimperšak * Večina krajanov razume te potrebe, je Zdaj se bodo turistični delavci lotili bivalnih hišic, ki sojih delovni kolekti­ izpolnjujejo izvozne obveznosti. Kraja Donjega — Maria, Mirja® ureditve ribnika na marofu. Najprej pa tudi nekaj takih, ki se upirajo vi naročili pri izdelovalcih v Gornji »Kaj to zdaj pomeni?« Proizvodnja brez zastojev kaže na Pavor iz Trstenika — Jasmino, Ir*? soudeležbi pri spreminjanju močvirij v Radgoni in Gornjem gradu. En tak »Da moramo zanj in za kovin­ normalizacijo odnosov med toz­ ga bodo očistili, da bodo v njem lahko Sanda s Senovega — Roka, Raj' dom in delovno organizacijo. To gojili ribe in si z gospodarjenjem pri- | rodovitna polja. objekt je naredil tudi trebanjski ski obrat avtomobilske proizvod­ Pavlovič iz Prudnice — Kristin®’ nje poiskati ustrezen program. To se pozna v poslovnih rezultatih, služili kak dodaten dinar za svojo de­ Trimo. Za prihodnje leto se v Termah Blaženka Skendrovič iz Rud — dečk je IMV Novo mesto dolžna storiti saj bodoče že ta mesec precej zma­ javnost. Če bodo z začetnim na-1 in Snježana Telišman iz Kladja — ^ dogovarjajo za postavitev 100 Marle­ njšali izgubo, prikazano v prvem skupaj s kolegijskim organom v vdušenjem vztrajali pri uresničevanju čka. Čestitamo! sovih objektov. Hišice bodo začeli trimesečja, do konca leta pa se Brežicah, izvršnim svetom občin­ svojih načrtov, si bodo vnovič prido­ graditi januarja in jih končali do sre­ ske skupščine in Medobčinsko bodo izgube povsem otresli.« bili sloves najboljšega društva in naj­ dine junija prihodnje leto. gospodarsko zbornico Posavje. J. TEPPEY lepše urejenega kraja v občini. V kampu imajo ta čas vsak dan do Krške novice 1500 gostov in jih morajo celo odkla­ . < . njati. Torej je zadnji čas, da ga po­ PRI TREH LUČKAH — Hot®> večajo. Dela so se lotili, vendar bo Sremič temeljito prenavlja nekdaj P®' odprt šele malo pred zaključkom Industrija dobiva več veljave ljubljeno izletniško točko in gosm® sezone. Razširili ga bodo za tri hek­ »Pri treh lučkah«. Do jeseninaj bihj* tare. Zemljišče zanj so že kupili in ga Fizični obseg industrijske proizvodnje v Krškem narašča______vse nared za otvoritev lokala, ki "® j pripravljajo za bivanje od prvih junij­ precej popestril gostinsko-turističn skih dni. KRŠKO — Potem, ko je industrijski proizvodnji, ki pomeni 80 odstotkov za 94,6 odst. Vrednost uvoza iz ponudbo, če bodo v njem delali Pra družbenega proizvoda gospodarstva krške občine, v prvem letošnjem četrt­ konvertibile je bila večja za dobrih 40 gostinci z dušo in telesom. Takih P ; letju zmanjkalo sape, se je aprila in maja spet prebudila iz oklepa izjemno odst. in je znašala 9.007.375. menda skoraj ni moč najti niti z lučjo®*'’ hude zime. V vseh letošnjih petih mesecih je industrijska proizvodnja glede P. P. belem dnevu... Res Studenec na enako obdobje lani narasla kar za 3,6 odst. (brez nuklearke!) DOBRODOŠEL ZBOR — Ivan Cizelj Milko Podgoršek Če pa bi upoštevali še jedrsko elekt- prekoračili kolektivi Lisce Senovo LB — Združene banke Ljubljana p®* i Brigadirji pomagali Stu- rarno Krško, je bila proizvodnja celo (56,7 odst.), nuklearke (54,5),Laboda- šnji četrtek v Delavskem kulturni®, Naslednja investicija je namenjena dencu do dobre vode za slab odstotek (0,6) manjša. Brez nu­ tozda Libna (52,3 odst.!) in senovske Ne bomo plačali domu Edvarda Kardelja je bil turbinski napravi, s katero bodo zma­ Metalne (50,3 odst.). Najbolj so za na­ slavija v malem. Zato je bil d®*? klearke je v krški občini industrijska priložnost, da so se domačini izkaz®, njšali porabo električne energije za STUDENEC — Dobra voda je proizvodnja ustvarila za 40,6 odst. črti zaostali delavci Žito—Pekarne Pisma brez naslova morala prednikom gotovo kaj kot gostitelji z lepo urejeno dvoran®^ črpanje vode v vodovodno omrežje. celoletne proizvodnje, natanko za (21,3 odst.), Kovinarske (30,4 odst.) in pomeniti, da so to vas v sevniški avli doma pa je o ;ebje Hotela Sre®, Voda priteka zdaj v 90 odst. gospo­ IGM Save (32,3 odst.). občini poimenovali Studenec. To­ odstotek manj od idelane številke. KRŠKO — Na naslov tozda Elek-1 prijetno presentilo številne gos'C dinjstev, vendar bodo morali v nasle­ da zdaj imajo že vrsto let težave s V prvih letošnjih petih mesecih je trodistribucija Krško je 17. julija okusno jedačo in pijačo. Ni manjka dnjih letih še izboljšati njen dotok v niti domače bizeljsko vino, kar je;™ svojim vodovodom: vode pri­ • V letošnjih petih mesecih se je uvoz s vrednost izvoza na tržišča s trdnimi prispelo pismo s tako vsebino: »Na višinskp predele. vašo zahtevo smo ponovno plačali I za družbeni sektor marsikdaj manjkuje, najhuje je to, da je konvertibilnega območja povečal za valutami dosegla 10.759.547 dolarjev, Skrb za ceste je v tej krajevni slaba. elektriko, vendar v bodoče tega ne povsem nerazumljivo, kar bogojj, blizu 65 odst., klirinški uvoz pa je bil to pa je skoraj za petino slabše kot la­ skupnosti na dnevnem redu, saj jih V začetku julija so iz naselja bomo storili. Dne 25. 5.1985 smo vam tna, a nedvomno posnemanja vre®^ trikrat višji. Vrednost izvoza je bila za ni. Izvoz seje skupno zmanjšal za dob­ morajo vzdrževati kar 70 km. Dokler zvezne delovne akcije na Koz­ poslali popis števca, a ker nismo dobili | poslovna poteza'. Sicer pa se J® ^ janskem pripeljali dvoje delovnih skoraj petino večja od vrednosti uvoza. rih 13odst.,za kliringpa se je povečal odgovora, tudi elektrike nismo plača­ okrog 50 starih milijončkov, ko»L ( brigad, »Kosmaj« iz Mladenovca Celuloza seveda daleč prednjači pri izv­ li. To se nam zdi popolnoma razu­ bo po naši oceni stala LB — Z d ru l( in »Bratstvo in edinstvo« iz Debra ozu in uvozu, razmerje pa bi bilo še mljivo in mislim, daje tako ravnal že I banka ta polurna gostija v®V NOVŠAK v Makedoniji. Družno z domačini ugotbiejše, ako ne bi bilo administrativ­ marsikdo. Poleg tega pa smo izraču­ vprašanje je, če bo še ta denar zad-JJ nali, da obračun porabljene energije ni že splačalo potruditi. Dober glas P iz Studenca, Rovišč in Hudega nih zaprek. PRI ZAGREBU Brezja so se lotili jarkov za MANJŠA SE IZKUPIČEK pravilen. Zdi se nam, daje pisano kar | seže v deveto vas... precej več kilovatov, kot je potrebno. cevovod. Vodo bodo namreč do­ Celoletni plan fizičnega obsega in­ GOSTINCEV SEVNICA — Od tukajšnjih roko­ bili v sosedni krajevni skupnosti Zato prosimo in zahtevamo, da nam I UČITELJI NE ŠTRAJKAJO? £ dustrijske proizvodnje so krepko metašev jih je v znane klube že odšlo pod Dedno goro. Komandant pošljete obrazložitev ali nekoga, ki bo Čeprav prostveni delavci v k rik i® , nekaj, npr. Sumej k Slovanu. Te dni pa srbske brigade Radmilo Gajič se BREŽICE — Podatek, da se je tu­ pregledal in popisal števec. Zdi se nam | ni niso ravno najslabše plačani v je Dušan Novšak prestopil k prvoli­ vju, so tudi njihovi osebni doho®,j, res lahko pohvali s pristnimi tova­ ristični promet v občini odjanuarja do nemogoče, da bi porabili toliko ener­ gašu Zagrebu. V tem klubu bo gije z gospodinjskimi aparati, pralnim | kot pravijo, sramotno nizki. M«rS^ riškimi odnosi na delovišču. Bri­ n-aja v primerjavi z istim obdobjem la­ nedvomno dosti pridobil. Trener je gadirji obeh brigad delajoskupno. MILIJONI ZA NAČRTE strojem in bojleriem v kopalnici, kije so se že znašli tik pred prekinitvi)® ^ ni povečal za 58 odst., je le navidez op­ la, toda kljub velikim zagatahL,^ namreč proslavljeni Žagmeštar. »Enako presegamo norme, enako SEVNICA — Tu se nekateri še nujno potreoen.« bledi nečitljiv pod­ se veselimo uspehoV. Ni nam do timističen. Če upoštevamo, da so cene pis. doslej še zmeraj našli zasilne reSitv • vedno ne morejo pomiriti z dejstvom, v gostinstvu poskočile za 59 odst., doklej bomo le gasilci? tega, da bi se vsaka brigada zase da je v občini preveč kmetijskih pov­ pulila za priznanja. Več nam je do pomeni to zastoj. V družbenem in Ker to ni edini dopis te vrst e, prosijo ršin. Novo luč za spreminjanje na­ tega, da se z makedonskim in zasebnem sektorju so v tem času pri Elektrodistribuciji Krško, da po- I OdloCitev jeseni membnosti vidijo v novih srednjero­ slovenskimi vrstniki spoprijate­ zabeležili 77.474 nočitev, od tega 92 trošniki vedno napišejo svoj popolni naslov ali pa 12-mestno številko ljimo. Predvsem pa želiMo za čnih in dolgoročnih načrtih. Da ne bi odst. domačih gostov. Skupno število Sevniški paberki Brez delovnih sobot? bili tako kot sedanji spet nared na kra­ odjemnega mesta. Med več kot 33.000 seboj pustiti dobro opravljeno prenočitev je sicer za 3,3 odst. večje od delo,« je pribil. ju obdobja, nameravajo malo globlje konzumenti električne energije pač ne lanskega, zato pa se zmanjšuje obisk morejo ugibati, kdo se pritožuje, zato ŠE EN GREH UR BA N ISTO ^ SEVNICA — Poročali smo že o po­ seči v žep. Zaenkrat so znani štirje po­ gostov v gostinskih organizacijah. Ta priporočajo tudi stranki, ki je oddala Pred razgrnitvijo načrtov za ra* nudniki za izdelavo načrtov, ki bi pri­ budi Jutranjke za ukinitev delovnih seje zmanjšal za 12 odst. pri domačih . tole pismo na Mirni 16. julija, naj se | kareje v Šmarju je bilo pojasnjen®^) pravili vse papirje za pel milijonov sobot, kar so uspešno preizkusili v vrs­ in za 7 odst. pri tujih gostih. znova oglasi. kšna gostota prebivalcev bo dos^ jj ti mariborskih kolektivov. Izračun iz dinarjev. v tem naselju. Dodano je še bilo, ,o Jutranjke kaže, da bi samo na račun ne sodijo delavnice Izletnika. »S „,ir odmorov na delovne sobote prihranili poslej vendarle m več začasni L , 19 milijonov dinarjev. Običajne delov­ vizorij, saj je iz železobetona, s® nike bi zato delali le 24 minut dlje in bi Za zdravstvo bo treba seči v žep snili, da bo objekt v končni N za servisno dejavnost občanov, .^i tako vseeno dosegli skupaj 42-urni kdo vrtal z vprašanji še dlje, bo ® ~ tednik. Akcija za dograditev celjske in brežiške bolnišnice — Namesto vencev denar za doživel še kakšno metamorfoz®’ Občinski sindikalni svet je pobudo ______te namene — Pretesen je tudi sevniški zdravstveni dom i« n® S KURAMI SPAT — Ob dal v premislek tudi ostalim kolek­ dom in lekarno. S samoprispev­ (izjema je sedaj plavalni tečaj z 0 tivom v občini. Previdnost nekaterih SEVNICA — V celjski regiji pripravljajo posebno akcijo, da bi slednjič kom sta bila zgrajena pred 14 leti, rasle) se v Sevnici zapreta bai.jf®’ pred spreminjanjem nečesa, kar je zbrali kaj več denarja za dograditev celjske bolnišnice. stiska v domu pa je vse hujša. Bol­ bife. Zasebni gostinci sp lahko sicer utečeno, ni odveč. Ivan Lipar Govorijo o enodnevnem zaslu- čina ni vezana zgolj na celjsko bol niki bi si po drugi strani želeli več saj se jim take konkurence n* žku, poleg tega pa naj bi priredili nišnico. Še za lansko leto dol­ bati. Vsekakor pobude ne kaže enos­ tudi več zabavnih prireditev, na gujejo obema bolnišnicama (po­ ordinacij in opreme. Zdravstvena tavno odložiti v kakšen predal, Predsednik gradbenega odbora katerih bi zbirali denar. Ljudje naj sodablja se tudi brežiška) skoraj skupnost je namenila nekaj dena­ ZNAKI ZA SKRIVALNICE^ jit posebno sedaj ne, ko zaradi dopustov Ivan Lipar pravi, da se k akciji pri­ bi za bolnišnico namenili tudi 10 milijonov dinarjev. Menili so, rja za načrte. Nekateri menijo, naj zadnji sqji sveta za preve®1' jjli manjka strokovnih sodelavcev. Če so ključujejo še vedno novi. Zaenkrat je nad 150 članov vodovodne prispevke namesto vencev za da morajo ta izpad pokriti. Denar bi za to dograditev v občini razpi­ vzgojo v cestnem prometu so^jid' dobro organizirani kolektivi dognali skupnosti. Imajo nekaj nad 6,5 km preminulimi. zanj naj bi zbrali s povišanjem sali samoprispevek. Tudi ob pr­ cestarje tudi zategadelj, ker sla® ,fr prihranke, je prav, če to proučijo cevovodov, vodo bodo morali stopnje iz dohodka. vem ni bilo lahko, dom, čeprav bijo za prometne znake. Ker s j,’ povsod. Med zaposlenimi je mnogo prečrpavati. Prv^i faza je ovredno­ Na posvetu direktorjev so 18. danes premajhen, pa je vsa ta leta nutno počitnice, jim bo mor v žensk in mater, prenekateri bi se prile­ tena na 34 milijonov dinarjev, na julija menili, da ob sedanji dragi­ Slej ko prej se bo treba v občini neprecenljive vrednosti. začetka pouka le uspelo na| tl,0 A®* gla dva prosta dneva skupaj. A. Ž. nji ne bi segali neposredno v domeniti, kako priti do večjih rilni znak pred osnovno sol A. Ž. kuverte zaposlenih. Sevniška ob- prostorov za sevniški zdravstveni A.ŽELEZNIK I Gale, ki je v zaraščeni živi m®J ’

DOLENJSKI LIST Ne gre le z amaterji Dva naroda — en sam jezik Nerešen status metliškega kulturnega doma — V me­ tura tliški kulturi niti enega profesionalca — Dober obisk in Ob Kolpi in Čabranki živijo Hrvatje in Slovenci, ki govorijo gerovsko narečje METLIKA — Pred leti je bila Me­ belokranjski občini. Na teden predva­ — Kako je biio v zgodovini — Novi časi prinašajo ločevanje tlika edino občinsko središče v Slove­ jajo dva filma; in sicer sta po dve niji, ki ni imelo kina. Stara kino dvora­ predstavi ob petkih in nedeljah, pozi­ Dežela Petra Klepca, to je zgornji starejša prafara na Dolenjskem. Kot tarje, s tem da jim je na silo jemal na ni več ustrezala, poleg tega so bile mi pa še ob sredah. Čeprav imajo bra- del Kolpske doline in Čabranke, je prafara je imela v svojem okviru desetino in davke. V 18. stol. se je dotrajane tudi aparature in slabi dve filmski svet, je izbira filmov bolj ali enotna, čeprav je razdeljena med poleg Ribniškega polja s Sodraško končala dolgotrajna pravda za leti so morali Metličani v kino ali v manj preupuščena kino operaterjem, dva naroda, Slovence in Hrvate in anje dolino še vse ozemlje južno od njega gerovsko županstvo, ki so si ga po Črnomelj ali v Novo mesto. Odkar so še najbolj pa je program odvisen od dve republiki. Nekaterim ni prav, da do Kolpe ter od Gerova in Babnega smrti grofa Krištofa, ko bi ga morali leta 1979 obnovili kulturni dom je v tega, kakšen film je sploh moč dobiti. hodijo mladi Slovenci v hrvaške šole polja do Bele krajine in do vzhodne vrniti kočevskemu gospostvu, prid­ prijetni dvorani spet reden kinematog­ Obisk je zadovoljiv, saj je v dvorani, ki (in Hrvati v slovenske), prebivalci meje črmošnjiške in poljanske žup­ ržali in prisvojili Frankopani in za rafski spored. Čeprav je kulturni dom ima 201 sedež, povprečno po 110 gle­ teh krajev pa menijo, da je to nije pri Dolenjskih Toplicah...« njimi Zrinjski. Pozneje, ko je leta edina stavba v tej belokranjski občini, dalcev na predstavo. Lani so od vsto­ Spet likovno Povsem običajno in da to ni nobena «... Kranjski deželni stanovi so na 1638 Peter Zrinjski po ustanovitvi kjer redno poteka kulturna dejavnost pnine za kino predstave dobili dober napaka. svojem zboru dodali h Kacija- železotopilnice v Liču in leta 1651 in je za to tudi ustrezno opremljena, srečanje milijon in pol dinarjev. Poslovanje ki­ Valerij Šinigoj iz Nove Gorice je narjevemu predlogu, naj se Uskoki plavža v Čabru, ki se prvič imenuje imajo s statusom in vzdrževanjem tega na jih je stalo dobrih 657 tisočakov, za julija 1984 naslovil na Republiško naselijo razen v Kostelu in Poljanah leta 1642 v grobniškem urbarju, po­ doma v Metliki precejšnje težave. Ustvarjalo bo 13 kiparjev vzdrževanje doma pa je iz tega denarja konferenco SZDL Slovenije pro­ tudi v Gerovu in Osilnici, kjer je bilo vzročil brezobzirno sekanje lesa v in slikarjev______Ne v domu ne v celotni metliški kul­ šlo blizu 380 tisočakov. »V taki zased­ testno pismo, v katerem pravi med tudi skoraj vse uničeno ... Po izjavi kočevskih in loških gozdovih, je turi ni nihče redno zaposlen, sedaj vsa bi, ko v domu ni nihče stalno zaposlen, drugim, da se Slovenci zavzemamo Uskokov je bilo pri Kostelu in okrog začela kranjska deželna vlada vlaga­ R IB N IC A — 17. avgusta se bo dejavnost kulturnega doma visi na ta­ se še nekako da s tem denarjem shaja­ v ribniški občini začela letošnja za naše riarodne pravice in sloven­ Osilnice za njihovo živino premalo ti pritožbe v letih 1640, 1643, 1648, jnici kulturne skupnosti, pravzaprav ti. Vendar tako ne gre več naprej, vso likovna kolonija oz. likovno sko šolo v sosednjih državah, hkrati paše, zato so se raje naselili na Go­ 1652, 1659 in 1670, na kar je cesar na četrtini njene dejavnosti. V domu, zadevo bo treba postaviti na profesio­ Pa pozabljamo na slovenske otroke rjancih in v Beli krajini ob Kolpi...« Leopold I. odgovoril, da bo Kranj­ srečanje, trajala pa bo teden dni. v katerem je kino glavna dejavnost, nalne osnove,« pravi Hočevarjeva. doma, znotraj Slovenije. Slovenski (Ta dva odlomka govorita o letih ski s silo odvzeta posestva vrnil. Na Udeležilo seje bo predvidoma 13 imajo svoje prostore in redne vaje čla­ A. BARTELJ kiparjev in slikarjev, ki bodo us­ otroci ob Čabranki v občini Kočevje 1531 do 1540. Po svoje pojasnjujeta, ponovno pritožbo leta 1671 seje v ni metliške folklorne skupine, poleg tvarjali dela predvsem na osnovi so prisiljeni hoditi v hrvaške šole, zakaj ima Bela krajina tako narečje.) naslednjem letu ustanovila komisija, kjer niso deležni niti ure pouka- v kina pa je bilo lani v domu še 20 drugih domače obrti in sploh starožitnos- »... Pod kočevsko-reški urad sta ki je sporno ozemlje obhodila in dol­ prireditev. »Ker kljub vsemu vsa stvar slovenskem jeziku. Izrazil je pre­ spadala tudi Osilniška dolina in očila, da dobi Kranjska zopet OBNOVLJENE ORGLE ti. Kiparji bodo delali tako rekoč nekako teče, se nihče v Metliki noče po vsej občini pri izdelovalcih pričanje, da je čabransko potujče- gerovsko županstvo, ki so si ga v 16. pravno posest nad nasilno ugrablje­ rasno ubadati z vprašanjem kulturne­ TRŽIŠČE — V farni cerkvi sv. Tr­ predmetov domače obrti in lonča­ vanje eden najbolj perečih proble- stoletju prisvojili Frankopani in za nimi področji. Vendar je bila ta ga doma, knjižnice in metliške kulture ojice so se ponovno oglasile orgle. Od­ niov slovenščine v javnosti danes. njimi Zrinjski ter ga spremenili v zadeva delno rešena šele leta 1678, a rjih, slikarji pa bodo ustvarjali v sploh,« pravi Milena Hočevar, tajnica kar je bila cerkev leta 1944 požgana in V našem listu smo pred kratkim poseben urad... Leta 1574 je imelo le v prid loškemu gospostvu. Konč­ Sodražici in okolici. Dve veliki kulturne skupnosti. »Vendar bo to tre­ so bile v požaru uničene tudi orgle iz poročali, kako so to zadevo raz­ kočevsko gospodarstvo vsega sku­ no se je n a pritisk ogrske komore kn­ plastiki iz lesa in železa bosta ki­ ba čim prej urediti, rešiti status doma delavnice trebanjskega mojstra Jan­ rešili. Zapisali pa smo tudi, da prebi­ paj 137 naselij, in sicer 37 v ez Henrik Turjaški (1696-1783) leta parja delala v Inlesu oz. Riku. in zaposliti profesionalca.« eza Mandlina, postavljeneleta 1863, je ralci dežele Petra Klepca niso nikoli zgornjem, 65 v spodnjem in 35 v 1748 odrekel spornemu ozemlju Posebnost letošnjega likovnega bila cerkev brez njih. Pod strokovnim Čutili, da tu živita dva naroda. kočevsko-reškem uradu, ki ni več proti odškodnini 12000gld.,kipajih Kino je, kot rečeno, edina redna srečanja bo, da bo med udeleženci vodstvom nemškega restavratorja Hu- Vedno so bili enotni, saj govore tudi .vključeval gerovskega županstva...« je treba smatrati le kot kompenza­ kulturno-zabavna dejavnost v tej več novih imen. Tako skušajo or­ bertusa Kerssenbroska so obnovili enotno narečje, ki ga nekateri štejejo »... S priključitvijo gerovskega cijo stroškov za dolgotrajne pravde. ganizatorji ta srečanja popestriti. orgle, ki jih je naredil leta 1740 orglar­ kar za poseben jezik. Na hrvaški st­ županstva, ki je segalo od grobni- Proces o tem še ni bil zaključen, am­ Kot je že v navadi, bodo ustvarje­ ZA ZLATO ski mojster Janez Frančišek Janeček rani pravijo temu »jeziku« gerovsko ških mej (Grobnik oz. Grobniško pak je dalje trajal ter se končal še na dela prikazali na posebni razs­ HARMONIKO in so samevale v podružnični cerkv i sv. farečje, poimenovano po vasi Gero- polje pri Reki ob morju — op. pis.) bolj zapleten šele leta 1794, ko so se tavi, ki bo odprta v okviru prire­ Urha na Slančjem vrhu ter jih prenesli Vo- (V tem »jeziku« piše svoje na­ do Čabranke, k Frankopanskim akti naposled izgubili.« Radio Celje in KUD Lubečna ditev ob Ribniškem sejmu suhe v farno cerkev. To je lep primer rečne pesmi Zlatko Pochobradsky, vinodolskim posestvom, seje kočev­ vabita vse, ki znajo igrati nadiato- robe in lončarstva, kije vsako leto ohranjevanja kulturne dediščine, ki ga 0 katerem smo že pisali.) sko gospodstvo skrčilo za okrog 4 nično harmoniko (frajtonarico) na prvo nedeljo v septembru. lahko drugje vzamejo za zgled. kvadratne milje. V manjši meri je ČABRANKA NI zadnje predtekmovanje za Zlato J. P. bilo oškodovano loško gospostvo, MEJA harmoniko Lubečna 85, ki bo v soboto, 10. avgusta, na vrtu Hote­ PRISLUHNIMO katerega meja je tudi segala na Do stalnih zapletljajev je priha­ čabrsko ozemlje. Po kasnejši tožbi in la Kandija v Novem mestu. Prijave ZGODOVINARJU jalo, ko so nad našimi kraji vladali pošljite do 5. avgusta na naslov: vlogi kranjskih deželnih stanov iz le­ tuji gospodarji. Pa tudi ko je bila us­ . *Van Simonič, slovenski geograf Kulturno-umetniško društvo Lu­ Za pouk računalništva ta 1671 sije to ozemlje iz teritorija tanovljena Jugoslavija, zapletov ni jn zgodovinar, ki je umrl pred nekaj bečna, pošta Škofja vas. Na dose­ kočevskega gospostva nasilno prisv­ bilo konec. Anton Ožbolt je v svoji SEVNICA — Na vseh popolnih računalnike naj si omislijo šole. 'ti, je proučeval predvsem Belo kra- danjih devetih predtekmovanjih je ojil Nikola Zrinjski. To je bilo ta­ knjigi Dežela Petra Klepca napisal o osnovnih šolah v občini bi z novim Vodja posavskega računalniškega Jtno in Kočevsko ter o tem napisai nastopilo 237 harmonikarjev iz krat, ko je upravljala gospostvo gro­ tem: šolskim letom radi omogočili centra Igor Svažič, član te komi­ člankov in razprav. Mi bomo vse Slovenije. Na zaključni prire­ fica Doroteja, vdova po grofu Štefa­ »Dne 3. oktobra 1929 je v državi z neobvezen pouk računalništva. sije, je povedal, da so priporočili vzeli iz njegove »Zgodovine mesta ditvi, ki bosta 31. avgusta in 1. nu Blagaju. Ker se ni znašla ob nastankom devetih banovin prišlo Posavski računalniški center in nakup računalnikov Commodpre. očevje in Kočevske« (objavljena je septembra na Frankolovem ter napadih Vlahov, ki so često z Zrinj­ sodelavci Lisce imajo odprta vrata Znano je, da so na trgu tudi do­ lla v zborniku »500 let mesta do velikih političnih sprememb, ki Lubečni, se je uvrstilo 55 harmoni­ skih posestev prihajali ropat v Osil­ za vse, ki jih to zanima. mači računalniki Iskre — Delte. očevje«) le nekaj tistih odlomkov, so bile za Čabransko dolino in naš karjev. Pokrovitelj predtekmova­ nico, proti prisvajanju ni ugovarja­ Sestavljena je tudi desetčlanska »Ti računalniki so v redu, vendar 18°vore o deželi Petra Klepca in po del ob Kolpi zgodovinskega pome­ nja v Novem mestu je Krka-tozd la...« komisija, ki naj bi proučila razvoj je kljub pocenitvi za nas cena še svoje pojasnjujejo tudi nekatera da- na. Ves okraj Čabar, kije bil nekoč Zdravilišča. »... Za časa Turjačana Franca slovenski, je bil zdaj priključen računalništva v občini. Dobila je vedno previsoka. Menim, da so Karla, ki je gospodoval na Kočev­ Dravski banovini. Občini Osilnica tudi nalogo svetovati, kakšne primernejši za srednje šole. Otroci *Že pred 13. stoletjem so Slovenci skem od leta 1706 do 1713, se je tudi in Trava-Draga sta zaradi velike od­ KONCERT NA v osnovni šoli morajo spoznati P°selili Poljansko dolino ob Kolpi, poravnal obmejni prepir med gro­ daljenosti (nad 50 km od Kočevja) prve korake za delo z računal­ ostelsko in Osilniško dolino na- GLAVNEM TRGU fom Lichtenbergom, posestnikom zaprosili za priključitev k bližnjemu nikom, ki je lahko pomemben v^or ob Čabranki do Papežev in gospostva in gradu Smuk nad Se­ NOVO MESTO — To soboto, pripomoček pri pouku za učenje B'lice...« čabranskemu okraju, ki je bil zdaj mičem, in med čabrskim oskrb­ spet naravno zaokrožen in zd­ 27. julija, bo ob 8. uri zvečer na posameznih predmetov in na­ Z ustanovitvijo cerkvene eks­ nikom ki je Čabru, odtrganemu od ružen.« (Dravska banovina je zd­ Glavnem trgu promenadni kon­ zorno ponazorilo, šole pa ga lahko poziture v Kočevju seje močno zma­ kočevskega gospostva, hotel za ruževala slovenske pokrajine — op. cert, na katerem se bodo predsta­ izkoristijo tudi za svoje delo, tu njkala ribniška župnija, ki je naj­ stalno priključiti tudi slovenske Ko- pis.) vili godbeniki šentjernejskega pi­ imam v mislih pomoč pri obdelavi Okraj Čabar je dobil svoje staro­ halnega orkestra, ki deluje v ta­ gore statističnih podatkov. Ko davno, zgodovinsko in naravno, mkajšnjem kulturnem društvu smo imeli pred seboj te zahteve, pravo gospodarsko-kulturno in po­ »Brata Pirkovič«. Koncert bo smo priporočili Commodore, ker litično zaledje. Ministrstvo je v zd­ nedvomno poživil utrip starega je zanj na voljo obilo programske ružitev privolilo. Tomo Podnar novomeškega mestnega jedra, ki opreme,« pravi Svažič. (učitelj v Osilnici) je sodeloval in tol­ kljub prometni zapori ob koncu Igor Svažič A. Ž. mačil zbliževanje in združevanje teh tedna ne zadiha sproščeno. krajev, opirajoč se na zgodovino. Toda kaj se je zgodilo že prihodnje leto? Okraj Čabar so izločili iz Dravske banovine in ga priključili Novi prostori za knjižnico Savski.« (Se pravi Hrvaški — op. pis.) Črnomaljsko knjižnico bodo preselili z Grička ponovno v dijaški dom — Večji Tone Ožbolt v isti knjigi ugotavlja ______prostori bodo omogočili Se boljše delovanje knjižnice še: »Pri političnem delu nam ni bilo ČRNOMELJ — Črnomaljci pričakujejo v bližnji prihodnosti nove in Vinici. Knjižni fond obsega nikoli treba govoriti o bratstvu in prostore splošno izobraževalne knjižnice. Konec meseca maja so izglasova­ 20.000 knjig. Lani so prejeli 1.828 enotnosti, saj ni bilo med ljudmi na li referendum, v programu pa so med drugim tudi novi prostori za knji­ novih knjig. Denar zanje so obeh bregovih Kolpe in Čabranke žnico. Sedaj domuje na Gričku, v prostoru, ki ni najbolj primeren za knji­ prispevali: Kulturna skupnost Slo­ nikoli razdora, besede šovinizem žnico, saj je izven mestnega središča: venije, Kulturna skupnost občine nismo poznali. Slovenci in Hrvatje Knjižnica je bila prvič odprta Črnomelj in. sindikat^ belokranj­ tedanjega Čabranskega okraja smo Knjižnica se lahko pohvali z us­ leta 1962, svoj prostor je imela v skih delovnih organizacij. Za vse ZLATKO POCHOBRADSKY IN NJEGOVI MAKRAME- delovali pogumno in složno. Še na pešnim delom od samega začetka današnji banki na Trgu svobode. tiste, ki jih zanima računalništvo, ra "k" *®to8r®Iiji je pesnik Zlatko Pochohradskv iz Gerova oz. Čab- misel nam ni prišlo, da bi mogli biti delovanja kljub nekaterim teža­ 1968 so jo selili v dijaški dom, v je treba povedati, da ima knjižnica slov' u?tvaria T narečju, katerega govore na tem koncu prebivalci tako Čabranka in Kolpa meja med vam, ki so jo pestile. Za svoje delo ^Pondaf *i0t hrvaške strani Čabranke in Kolpe. Slika je bila posneta Ulico Otona Župančiča, in potem je leta 1980 prejela plaketo. veliko knjig iz računalniške stroke, nami.« • nekaj so jih nabavili tudi na sejmu rih s • *etos’ k° je v Osilnici razstavljal makrameje, z izdelavo kate- leta 1973 na Griček. Sedaj pa jo računalništva v Ljubljani. e Je v zadnjem obdobju tudi začel ukvarjati. PA VENDAR SE bodo preselili nazaj v dijaški dom, Knjižnica ima okoli 3.500 bral­ prostore na Gričku pa bo dobila cev iz Črnomlja in bližnje okolice LOČEVANJE mladina. in 1.500 v izposojališčih v Semiču »Knjižnica v Črnomlju prireja ZAČENJA tudi razstave, kot so bile: ekslibri- si osnovnošolcev, etnološka to­ Enotnost ljudi na tem območju je pografija občine Črnomelj, filate­ izpričana in dokazana. Zato ljudje Godbeniki v Novem mestulistične razstave, belokranjske ve­ ne razumejo tistih, ki odločno zahte­ zenine, makrameji,« je povedala vajo za otroke s slovenske strani Tabor slovenskih pihalnih orkestrov prvikrat na tamkajšnja knjižničarka Lea Gra­ Čabranke pouk v slovenščini. »Mi Dolenjskem — Teoretično in praktično smo eno,« pravijo. »Mi se ne brijan. Pripravili so že tudi nekaj literarnih večerov, vendar mladi ločujemo na Slovence in Hrvate.« NOVO MESTO — Središče Novem mestu zbralo 120 do 130 belokranjski ustvarjalci neradi Lepa je ta misel. In lepo bi bilo, če bi dolenjske regije se letošnje poletje mladih godbenikov, med njimi predstavljajo svoja dela pred ljud­ deželani Dežele Petra Klepca ohra­ spreminja v pravo kulturno šolo. okrog 15» dolenjskih — sistema­ mi, tako da je bila organizacija nili svoj, »jezik,«, svoje narečje, ki so Po likovni nadaljevalni koloniji, tično urejali temeljna znanja iz literarnega večera res težavna. Res ga govorilistoletja in v katerem piše ki se je končala prejšnji teden, bo glasbene teorije, dirigentstva in pa je, da je v Beli krajini veliko us­ njihov pesnik Pochobradsky. Novo mesto prihodnji mesec gos­ metodike dela s pihalnim orkest­ tvarjalcev umetniške besede, ven­ V modernejših, bolj komunikativ­ tilo še udeležence dveh izobraže­ rom pod strokovnim vodstvom E. dar se zanje ne ve. nih časih narečja počasi, a zanesljivo valnih likovnih kolonij, začetne Hartmana in T. Faganela, hkrati »Le zakaj so tako sramežljivi?« izginjajo. Še tako lepe želje žal ne likovne kolonije in prvikrat še ki­ pa se praktično izpopolnjevali in se sprašuje knjižničarka Lea. bodo ohranile tudi gerovskega nare­ parske, še prej pa si bcjdo tu nabi­ preskušali z igranjem v začasnem čja. Izginjanja narečij se zavedajo rali novega teoretičnega in prak­ mladinskem pihalnem orkestru, Knjižnica dobro sodeluje z hrvaški književniki, ki pišejo v nare­ tičnega znanja mladi slovenski ki ga bo vodil dirigent J. Hriber- osnovno šolo, vrtci, malo šolo, čju, kot na primer Ljubo Pavešič, ki godbeniki. šek. posebno šolo in s srednjo šolo E. piše v čakavskem narečju in je bil za Od 19. do 25. avgusta bo na­ Orkester bo v času tabora na­ Kardelja. Tesneje je povezana tu­ tako pisanje tudi že nagrajen. mreč v Novem mestu po.tekal 7. študiral program za celovečerni di s Študijsko knjižnico Mirana Naj spomnimo na besede čakav­ tabor pihalnih orkestrov Slove­ koncert in sicer bodo udeleženci Jarca iz Novega mesta. skega pesnika Mata Balote, kije de­ nije, ki ga vsako leto prireja repu­ tabora pokazali, kaj so se naučili Skratka, knjižničarki, edini za­ jal: »In če so narečja obsojena na bliško združenje pihalnih orkes­ in kaj znajo, na promenadnem posleni, komaj pričakujeta večje smrt, je še posebno pomembno pisa­ trov. Tokrat bo prvikrat na koncertu na novomeškem Glav­ prostore, kjer bosta lahko še na­ ti v narečju. Če bo narečje mrtvo, bo Dolenjskem, gostitelj pa bo do­ nem trgu 23. avgusta, naslednji prej organizirali razstave in lite­ to tako lep mrtvec, da bi mu morali lenjsko združenje oziroma novo­ dan na večernem koncertu v Do- rarne večere, kolikor bo seveda zgraditi največje in najtrajnejše meška ZKO. 'mu kulture, 25. avgusta pa še na možno, saj sta sami za vse delo: ^movanja^k*®' Ol* KOLPI — Zdaj na reki prirejajo kajakaška piramide.« Program izobraževalnega tabo­ promenadnem koncertu v Dolenj­ vodstvo, statistiko, izposojo in JOŽE PRIMC ra je zasnovan tako, da bodo skih Toplicah. opremo knjig. udeleženci — računajo, da se bo v MiM J. Ž A G A R

S0LENJSKI LIST foto slišat: Ob žrelu prijaznega vulkana Milan Markelj Opazovalnica na samem robu ognjeniškega žrela — Havajski ognjenik Kilauea je sicer aktiven, vendar ima blage izbruhe — Kaj skriva podvodni del_____

Na največjem otoku v Ha­ izbruh so znanstveniki že znali na­ in so zanje značilni zelo siloviti vajskem otočju sta kar dva zelo povedati z veliko natančnostjo ce­ izbruhi. znana ognjenika. Prvi je Mauna lih 24 ur vnaprej, pri tem pa so tu­ Poglavitna naloga opazoval­ Kea, ki slovi kot najvišja gora na di natančno določili mesto, kjer nice na Kilauei slej ko prej ostaja MO svetu, če bi višine ne merili od bo prišlo do izbruha. raziskovanje potresov. V ta na­ morske gladine, ampak od vzn­ men imajo na opazovalnici kar ožja do vrha, drugi pa je Mauna Ognjenik se na izbruh dolgo pet seizmografskih sistemov, od Loa. Prvi ognjenik je že dolgo pripravlja, magma namreč prepo­ tistega najstarejšega, a zelo zanes­ mrtev, drugi pa ima žrelo z tuje precejšnjo pot iz globin Ze­ ljivega, ki beleži podrhtevanje tal s imenom Kilauea, ki slovi kot naj­ mljine notranjosti, na tej poti pa pom očjo plam ena plinske svetilke bolj dejavno od vseh vulkanskih povzroča celo vrsto seizmičnih po pergementnem papirju, do naj­ žrel na svetu. Povrhu tega pa je valov, ki stresajo vulkan s tisočimi sodobnejših, računalniško zasno­ zanesljivo najbolj pretipan in z kratkimi, malimi potresi. Po tem vanih sistem ov. Vsi pač ne morejo instrumenti napikan živi ognjenik. ognjeniškem podrhtevanju znan­ povsem odpovedati. Že 70 let ima ameriški geološki stveniki izdelajo diagrame in z ne­ Med novejšimi raziskavami so kaj preračunavanja natančno zavod na samem robu žrela ognje- proučevanja sprememb v elektro; niško opazovalnico, v kateri dela odkrijejo mesto izbruha. magnetnem polju. Strokovnjaki SVETU OKOLI redno kakih deset znanstvenikov, poskušajo odkriti povezave me0 El Kilauea je kot naročen za raziskovalcev skrivnosti ognjeni­ lokalnimi spremembami in prem1' VIDIŠ, TAM PRAV PRI VRHU STA GOSPO­ raziskovalce. Čeprav zelo de­ DIČNI INFLACIJA IN CENA Z GOSPODOM TA ČAS, ko se počitničarji spo­ ka, ki budno motrijo, kaj jim kanjem m agm e. Prav gibanje padajo z vročim soncem, prostim ognjenik vsakodnevno pripove­ javen, ni eksploziven ognjenik, magme je povezano z gibanji kon­ DOLGOM, SPODAJ PA TOVARIŠA DINAR IN časom in natakarji, je dobro, če duje preko nameščenih inst­ marveč ima v glavnem blage izb­ tinentalnih plošč, ki »odločajo« ° STANDARD. obudimo znanje in pogledamo, rumentov, in zbirajo za znanost ruhe. Znanstveniki imajo dovolj potresih in drugih silovitih ka­ jr kako je z natakarji na Kitajskem. zelo dragocene podatke o ognjeni- časa, da v pričakovanju izbruha tastrofah, ki so katastrofe le 23 Ne, tam niso gospodje, ki jim gre­ ški sestavi, o obnašanju magme, pohite na predvideno mesto in tja nas ljudi, v resnici pa le naravno nite življenje, če želite kaj popiti. njenih lastnostih in virih. Najbolj zabodejo sonde in druge inst­ dogajanje, ki poteka ves čas v Kot poroča kitajska agencija, se jih seveda zanimajo tisti podatki, rumente za merjenje temperature, plašču našega planeta. na Kitajskem od natakarja zahte­ ki naj bi znanstvenikom pomagali elektromagnetnega polja, količine Po vsem otoku imajo razprede­ va več pomembnih lastnosti, na­ napovedati izbruh ognjenika in plinov in podobnega. Možno je no mrežo seizmografov. Preko 4 štejejo pa jih po vrsti takole: imeti spoznati dogajanja v notranjosti tudi zajemnanje vzorcev bru­ seizmografskih postaj je poveza­ mora voljo za strežbo, biti mora Zemlje. hajoče lave. Kaj takega si ni nih v celovit nadzorni sistem- politično izobražen in imeti mora Življenje v opazovalnici ni brez mogoče zamisliti na drugih aktiv­ Poleg teh postaj imajo posebne bele zobe. Našim oba druga pog­ nevarnosti. Kalauea je zelo de­ nih vulkanih. Spomnimo se samo merilne postaje še na 25 plinski oja zlahka odpuščamo, le prvega javen ognjenik. So leta, ko iz­ nedavne strahovite erupcije Sv. Helene. Ta ognjenik bi razblinil v odprtinah, iz katerih uhajaj0 naj bi izpolnjevali. bruhne večkrat na leto včasih pa ognjeniški plini. Strokovnjaki me; se tudi poldrugo leto ne zgane. nič ne samo instrumente, marveč nijo, da tudi sestava teh plinov,» PRECEJ SLOVENCEV, še več Dvakrat je nagnal nekaj strahu še tako čvrsto zgrajeno opazoval­ se seveda spreminja, lahko velik® pa Slovenk ta čas poskakuje in te­ med raziskovalce. Leta 1977 je nico, da o raziskovalcih v nji sploh pove o dogajanju v droboVJ ka po tihih stezicah, da bi sneli s prišlo do močnega izbruha, s kate­ ne govorimo. Sv. Helena spada ognjenika in sploh zemljine telesa kakšen odvečen kilog- rim se lahko kosa samo še izbruh med tiste ognjenike, ki nastajajo notranjosti. ramček pred odhodom na morje. pred dvema letoma. Toda zadnji na robovih kontinentalnih plošč Povečala seje menda tudi prodaja Po sedm ih desetletjih razisko­ posebnih pripravkov za hujšanje. vanja kopnega dela ognjenika Na poti po svetu pa vidimo, da raziskave pomikajo tudi na tist gospodični Helli Kersen ni treba del, ki leži pod morsko gladino ne tekati in ne se mučiti s hu­ Izkazalo seje, daje podvodni d£ jšanjem . Njena vroča želja je, da bi ognjenika zelo močno razbrazda0 dolenjski list pred 20 leti se vsaj malo zredila. Tehta samo in da se na tem obm očju dogajaj 38 kg in nikakor ji ne uspe prido­ pomembni procesi, povezanis ,a' v . . ______biti nekaj potrebnih kilogramov, ko im enovano ognjeniško hidfO kljub temu da je veliko čokolade, logijo. Morska voda vdira v vu1' sladkarij, smetane, mastnega me­ kan, se po svojih poteh ogreva10 Premisliti pravočasno sa in sploh veliko vsega, česar se na nekaterih mestih prihaja n tisti, ki hujšajo, boje kot hudič površje. Havajsko otočje i1113^ Kdor bo imel denar, bo lahko dvignil osebne križa. Tako je ustvarjena, da nič liko toplih vrelcev, ki privlačil dohodke —■ Zmagoslavje znanosti — Nič več polo- ne pomaga. A ker je takšnih vse več pozornosti energetikov, ______vičnlh rešitev ______gospodičen izredno malo, Sloven­ njih namreč vidijo obnovljive 1 ci in Slovenke!, nadaljujte z na­ poceni vire energije. Vendar pa J V ZVEZNI UPRAVI so izračunali, da se bodo življenjski stroški črtovanim hujšanjem. za znanstvenike precej pomembno spoznati zaplete0^ po uvedbi gospodarske reforme povečali za 20 odstotkov in za toliko Reklama za tobačne vrečice, ki jih žvečijo kot nekdaj rezine tobačnih listov. bi se smeli povečati osebni dohodki. Seveda je to le splošen okvir, IN ZDAJ NEKAJ spodbudnega procese, saj so še dokaj tieraz1 za tajnice. Z izleta po svetu okoli skano področje ognjeniškega de­ kajti nek kolektiv bo za to imel denar, drugi pa ne. Kaj bo s tistimi, ki - prinašamo tudi rezultate poseb­ lovanja. Bolj ko znanost pozn ne bodo imeli denarja? Že zdaj (in ne šele takrat, ko bo tekla voda že nih testov, ki so jih opravili v ne­ V modi brezdimni tobak delovanje vulkanov, več ve o do­ v grlo) je treba dobro premisliti, katera proizvodnja je rentabilna in kaj velikih newyorških podjetjih. gajanju in življenju našega plan^ katera ni, kaj bodo še proizvajali, ker ima bodočnost, in kaj je treba Psihologi so ugotovili, da tajnice V razvitem svetu se je razpasla razvada čikanja toba­ ta. Ognjeniki so prava opazoval^ opustiti, kje so še zastoji v proizvodnem procesu, na katerem po pameti posekajo svoje šefe. čnih vrečic — Zdravniki svarijo pred njo okenca v skrivnostno zemlj>n delovnem mestu se najbolj zatika in je proizvodnja na njem predraga Poprečje rezultatov za direktorje notranjost. Če so še »prijazna'- in tako dalje. je bilo normalno, medtem ko so Čikanje tobaka je povezano s med 20 do 40 odst. šolarjev stalno potem ni nič čudnega, če se ob nj1 žveči tobak. V Teksasu so ugoto­ ZNANOST SLAVI nova zmagoslavja. Vesoljski laboratorij Ma- tajnice imele briljantno. Presen­ starimi časi, ko so možaki kupo­ zbira druščina raziskovalcev že1 vali v prodajalnah tobaka debele vili, da začne s to škodljivo raz­ riner 4 je prišel na cilj — do Marca — in ga začel fotografirati. Vsega eča, kako to, da ni šefovstvo v ko dolgo, kot se na Kilauei. drugih rokah. Le počasi! Psiholo­ in zvite tobačne klobase, si rezali vado precej otrok že pred 13. skupaj naj bi napravil kakih dvajset posnetkov in jih potlej vsakega gi so tudi ugotovili, da imajo koščke in med zobmi brizgali letom, torej v obdobju intenzivne posebej in po sila zamotanem postopku posredoval na Zemljo. newyorški direktorji obilo »prak­ dolge rjavkaste pljunke po tleh. rasti, ko je vsako vnašanje strupa PIVA V TEH vročih dneh, zlasti še ob nedeljah, v kočevskih gos­ tične inteligence«, ta pa je tista, ki Takrat so seveda povsem upra­ v organizem toliko bolj škodljivo. tiščih zmanjkuje. Gostinci imajo na zalogi izgovorov na pretek: skla­ pri vodenju velikih podjetij veliko vičeno viseli po čakalnicah napisi Kaže, da najstniki vidijo v Sibirski dišča imajo inventuro, ni urejenega prevoza, vprašanje embalaže ni velja. »Ne pljuvajte po tleh!« Dandanes žvečenju tobaka bolj zdravo na­ neandertalec. urejeno itd. moraš imeti presneto srečo, da na­ vado, kot je pravo kajenje, poleg RAZPRAVA V SEVNIŠKI občinski skupščini napoveduje konec ZA KONEC tega sprehoda po letiš na možaka, ki čika tobak, tega je zdaj v modi in je mamljivo Pomembno odkritje v verjetno pa mora strastni čikar površnosti in samogibnemu dviganju rok, saj so odborniki jasno svetu še vest o nenavadnem kot vsaka novost. Toda zdravniki zračnem spopadu nad Škotsko. imeti še več sreče, da kje še lahko Sibiriji ^ povedali, da zahtevajo o položaju v gospodarstvu pravočasno in opozarjajo, da žvečenje tobaka ni Tamkaj je John Anderson, član kupi tobačno klobaso za čikanje. pravilno obveščanje. In ko je predsednik pozval prisotne: »Tovariši, nič manj zdravju škodljiva razva­ Vse do nedavnega so bjjj jadralnega kluba Glasgovv, užival Tako je pri nas, v razvitem svetu da, kot je kajenje, le da si človek bodite odkriti!« se je verjetno marsikdo zamislil nad tem, daje do zgodovinarji prepričani, da v zračnem jadranju, nenadoma pa pa čikanje oživlja. pri žvečenju uničuje druge dele bila ledena sibirska prostram sedaj kot predstavnik podjetja v želji za njegovo dobro tudi kdaj Od leta 1978, ko so nekatere to­ ga je silovito napadel orel. Veliki telesa. Najprej se trajnejše žveče­ tva obljudena šele v noyejš*r glasoval za polovične rešitve v skupščini. varne začele proizvajati posebne ptič je presenečenega pilota prisi­ nje pozna na dlesnah, ki se že po času, zato je močno odjeku0 tobačne vrečke za žvečenje, se ta FRANCOSKI MLADINCI, ki taborijo ob Krki pri Otočcu, večk­ lil, da je pristal. nekaj mesecih čikanja skrčijo. novica, da so v jami na Alt« pozabljena razvada ponovno uve­ rat obiščejo Novo mesto v skupinah. Najraje kupujejo razglednice in Poškodovane dlesne slabijo pol­ našli okostnjak človeka, umf . ljavlja. Brezdimni tobak, kot pra­ spominke, pijejo pa malinovec, limonade in sokove. Težko pa je s ožaj zob in zlahka pride do ga pred več kot 10.000 I® vijo vrečkam za žvečenje, je osv­ sporazumevanjem, ker v mestu naletijo le na malokaterega domači­ Ne zaupam v lepe besede, njihovega izpadanja. Pojavijo se Ugotovili so, da gre za f°s'S. ojil predvsem srca mladih, kar je na, ki zna francosko. tudi madeži na dlesnah in na licih. ostanke neandertalca, pripa<^, zaupam le v lepoto misli, ki so seveda najmanj primerno in naj­ (Iz DOLENJSKEGA LISTA Po nekaj letih čikanja so usta ka izumrle veje na razvoj" oprte nanje. bolj škodljivo. 21. julija 1965) F. FEHER vidno uničena, nakar se lahko raz­ drevesu človeka. n.0 Slovencev. Mej drugim je rekel, da Slovenci za­ so prišli prvi Američani- -jgi dan vsakega meseca. Namen mu je, kakor se že vidi m služijo samo otroške vrtce za zanemarjeno mla­ D ST nost sicer trdi, da so aj" rCj, iz naslova, izključno protialkoholično gibanje na dino, norišnice in kaznilnice. Tako daleč privede kontinent prvi naselili „i Slovenskem. Stoji na najstrožjem stališču: nič tudi olikanega človeka slepa narodna strast! vendar materialnih doka j ^ alkohola! Komur je to prav, naj si naroči list, ki pri­ (Dolenjski) vlak je med Zatičino in Višnjo bilo, ker so dosedanji pr|0 naša tudi sicer mnogo zanimivega. goro zadel dečka Ivana Boltiča iz Drage in mu odbil so se ljudje prej pojavih v je{ riki kot v Sibiriji. Ncande nos. (Po n o v ejših ) izkušnjah v kraju Castellfranco z Altaja prvi priča o pred** (Viha r.) Dne 3. t.m. popoldne zbrali so se silo Veneto na Laškem se streljanje proti toči ne spo- vinski obljudenosti SibirU ' $■ hudourni oblaki nad Novim mestom in okolico. naša tako, kakor bi bilo želeti. Laško ministrstvo je Ker ta čas t e č e j o obseZ j , Prihrul je vihar, nastala je nevihta in hud naliv, mnogo žrtvovalo za te poskuse, toda kakor kaže — la pri osvajanju sibirskih P vmes pa je padala toča, vendar le posamezna zrna. brez pravega vspeha. Na Francoskem delajo sedaj ranstev, lahko pričakujem0- v Škodo je napravila toča v Mimi peči, Ponikvah, v poskušnje z raketami, katere spuščajo proti toči. bodo gradbeni stroji od* Trebnjem in bližnjih vaseh. Ni še minilo-leto in že (Iz DOLENJSKIH NOVIC kaj zanimivega. zopet je pretila vsem našim poljskim in vinograd- 15. julija 1905) POJOČA TRDNJA VA

obde|Se '* Gorice dvigneš v Brda. med vzorno sničile, narodna bitka za ta kos domovine je iz­ torej. V občini je nekaj italijanskih državnih us­ dvorano. A kaže, da je tako dobro namočeno vinsk 3ne rebri- k' so ko* temena, nakodrana z gubljena. Toda trdnjava ni padla! lužbencev in nekaj priseljencev, vendar je še ' seme pognalo v krepko rast. Leto za letom so vzg0|° ,r*°' in se Pfebiješ skoz ostre ovinke na Števerjan je še vedno slovenski in trdno vedno več kot 90 odst. prebivalstva slovenske­ se vrstili festivali, na odru pa so nastopili an­ • se na grebenu pokaže močna cerkvena ohranja svojo etnično podobo. ga. V glavnem je občina kmetijska, z močnim sambli z vsega slovenskega etničnega oze­ 29 radba nekaj bližnjimi stavbami. Vtis imas a se blis - — ’ In kot se je v našem narodu jasno izpričalo, poudarkom na vinogradništvu, del ljudi pa se mlja. V 15 letih se je na festivalu zvrstilo več kot ta ya| trdnjavi, m o g o č n i utrdbi, ki varuu da je kultura ena od tistih resničnih moči. ki vozi na delo v bližnjo Gorico. Dolgo smo bili 260 ansamblov, med gorice je veter ponesel na d0|Vl,i lep' sve^’ k' P° razgibanosti spomin; zagotavlja obstoj še tako majhnega naroda, da odmaknjeni in v gospodarskem oziru zaostali. zvoke prek 500 novih slovenskih viž. Pobuda lezi 9r'^evle To le Štever|an. kraj, k; je odraz njegovih resničnih moči, moči. ki edi­ Morda nas je prav to rešilo hujših raznarodo­ se je torej izkazala kot zelo posrečena, saj je Vara § n' naiv'šjih točk Goriških Brd. Videz r. na kaj velja in edina dviga posameznika prek valnih pritiskov festival zrasel v tradicionalno slovensko ma­ p0sebn eVerjan ie res trdniava. a trdnjava meja zasebnosti v pripadnost skupnosti, začr­ nifestacijo in vsaj v pesmi združil slovensko Posebno pozornost posvečamo kulturni de­ Slovan •? vrste; ie "zadnja straža slovenstva tani iz preteklosti v bodočnost, tako se tudi v javnosti. V občini deluje več kulturno-prosvet- domovino prek vseh meja in raziik. vaiec SS. Va na zahoda kot je zapisal razis*< steverjanski »trdnjavi* ta resnica izpričuje še nih ustanov od knjižnice, slovenske osnovne Tjst! everia n sk e z g o d o v in e Marjan Terpii dandanašnji. Morda nam. v Sloveniji bivajočim, takšen šole s slovenščino kot učnim jezikom do festival ne more toliko pomeniti. Narodnoza­ cfied n,-aCaS-' so p0 teh hr'dib divjale bit* Kulturno je Števerjan močan, kot je vedno društev dramske skupine, otroškega in meša­ bavno glasbo mnogi četo omalovažujejo, ko Sq Predniki Veneti in drugimi ljudstv bil. Ze bežen pogled v zgodovino pokaže, da so nega pevskega zbora, ansambla. Občasno iz­ imajo jo za manj vredno, »kmečko« (zakaj je ta 'n plen^ stra®ne turške tolpe zaganjale v hrib* bili Steverjanski rodoljubi vedno dobri orga­ dajamo Števerjanski vestnik. Za nas je zelo beseda dobila slabševalni pomen?), vendar je ^udstvo ej po*'9ale' ropale in mučile uboge nizatorji prosvetno-kulturnega življenja. Že le­ pomemben tudi vsakoletni festival narodnoza­ v tej glasb', naj nam bo prav ali ne. več 9a punt ° 18 ,u zagorela plamenica kmečk ta 1883 so ustanovili Slovensko katoliško bavne glasbe, ki smo ga letos pripravili že slovenskega duha in tradicije kot v uniformni spomina' ils,'časi so daleč za nami. Ugaša tuci'. bralno društvo St. Ferjan (staro ime za Števe­ petnajstič.« rockovski in popevkarski glasbi. Poleg tega prebivaiJ*3 narodne tabore, ki so tamkajšnj' rjan). ki je pod tem imenom delovalo do leta Po teh festivalih je Števerjan postal znan tudi naše slovenstvo ni tako občutno vrednota, za duhu v V° razgibali v prebujenem narodnem 1915. Obnovljeno je bilo ze čez nekaj let kot katero se je treba vsakodnevno boriti, ni tako SVe,ovne uP°Zabo se umikajo grozote prv Katoliško prosvetno društvo, ki so ga nasilno v Sloveniji. Žal je pač tako, da se naša javnost ogroženo in zato v nas ne žari s takšnim čus­ cah Pob| v°ine, ki je prav po teh vinskih gori razpustili 1927. leta, a je znova zaživelo po za­ za zamejce bolj malo briga in še manj zanima, tvenim nabojem kot pri naših zamejcih. S° sPomrala s,rah°ten krvavi davek. Bolj živi dnji vojni. Leta 1968 se je preimenovalo v festival pa je pomagal povezati niti med mati­ čnim narodom in zamejstvom, na svoj način 0hrani|j 'n' na Pr'zadevanja Slovencev, da bj Slovensko kulturno-prosvetno društvo Fra­ Kaj pomeni slovenska pesem, četudi na sicer, a niti so le. ''skom Sv°i° besedo pod fašističnim pri nčišek B. Sedej (v spomin na goriškega škofa, novo skomponirana, je bilo lepo videti v ok°lišk e b Sfxom'n ' na boj. ki je S te v e rja n ce in ki je veliko naredil za Slovence pod fašistično Festivali se vrstijo že od leta 1971. Pobudnik soboto in nedeljo v začetku tega m eseca, ko je tieje z rice Povezal prek kritično začrtane strahovlado) in pod tem imenom deluje še za te prireditve je bil vodja števerjanskega an­ bil park ob števerjanskem gradu poln. Prišli so edihstven ma,ičnim narodom v njegovem d a n e s. sambla Lojze Hlede. Sodeloval je na ptujskem ljudje z vseh koncev, iz vseh briškihCvasi in rt)'- Boleč8rn detanfu’ narodnoosvobodilni bo- Sedanji predsednik je Martin Srebrnič, ki ta­ festivalu in tam ,je pomislil, da bi nekaj krajev, stari in mladi. In navdušeno so ploskali Sile Po Z'V° *e ae razo ča ra n je, ko s o tuje kole riše razmere: »Števerjan in okoliški kraji podobnega lahko pripravili tudi v zamejstvu. vsem nastopajočim. *°n°vno nT' Potegnile mejo tako, da je so že od nekdaj najbolj slovensko območje na Zamisel je vžgala. 2. maja 1971 ob 3. popoldne Bila sta res dneva praznika slovenske pesmi ti 6Verian n r.e*ala Brda od Slovenije. Tako je Goriškem. Števerjanska občina je še vedno iz­ se je začel prvi števerjanski festival narodnoza­ in slovenstva. Števerjan pa vesela, v zvokih se ■ Sanje S trdn)ava slovenstva, a na tujih razito slovenska. Na nedavnih volitvah smo bavnih ansamblov. Krst je bil moker. Ulil se je kopajoča trdnjava. o zedinjeni Sloveniji se niso ure­ dobili za župana Ivana Humarja, Slovenca močan dež, ki je pognal izvajalce in gledalce v M. MARKELJ ■ a gali s pomočjo posebnega rico, ki je sedela za isto mizo. ------d vigala. Na vprašanje, kdo so gos­ podje, je prvi odgovoril, daj® V neobvezen premislek p red sed n ik d o m a lordov, dru­ V svoji znani knjigi Anato­ gi je trdil, da je nadškof, tretji mija Britanije slavni britanski pa se je predstavil za guver­ ALI 13. JULIJA RES novinar Anthony Sampson nerja A n g le šk e b an k e. Vodja obravnava tudi londonske detektivov se je posmehljiv® klube. Med drugim omenja o b regn il o b č e tr teg a , rekoč. NI B IL O ? zgodovino Beefsteak Cluba, »Vi pa ste g o to v opredsednik ki je im el sv o je p r o sto r e na vlade?!« Č etrti čla n omizja Leicester Squaru, v isti hiši mu je mirno odgovoril: »R®s Politiki so precej na glas In kako malo moči (in prav in raje gradimo kot podiramo kot lokal s sumljivimi slači­ je«. prepričani, da imajo ljudstva nobene pribile) je bilo potreb­ pregrade. Svet in ljudje niso puncami. Detektivi oddelka in njihovi drobni delčki — no, da se je vse dobro v člove­ nič drugačni, kot so bili pred za javno moralo so opazili, da ljudje kopico napak, med štvu zlilo v eno samo m ogoč­ 13. julijem 1985. In čep ra v je iz poslopja ob najrazličnej­ katerimi so najbolj očitne no reko ljudi dobre volje. To, ta datum že utonil v sivini šem času prihajajo dobro Ameriški znanstvenik Da­ lenost, neposlušnost, premaj­ za kar bi politiki potrebovali vsakdanjika, nekatere moti in oblečeni starejši gospodje z niel Tortora, strokovnjak za hna pripravljenost za kora­ nešteto konferenc in na mi­ jih bo še motilo, da je sploh zadovoljnim nasmeškom na p sih o lo g ijo p so v in drugih kanje, umiranje in zatego­ lijone besed, se je v nekaj bil. licih. Od nasmeška do pomi­ ljubljenčkov, trdi, da imajo vanje pasu ter seveda ne­ urah posrečilo Bobu Geldofu Lepo vas prosim, kakšen sli, dajevhišijavnahiša, je bil nekateri psi k o m p lek s manj­ hvaležnost do tistih tam zgo­ in g la sb i. In d ob roti, ki je v pa bi bil svet, ki se ne bi vrtel Leta 1975 so člani karate le korak. Detekviti so naredili vrednosti. Sramujejo se v'", raj, ki vsak dan krvave za n a s v seh . la č n o in krvavo? kluba iz Chesterfielda v An­ racijo. Med drugim so name­ deza in obnašanja svojih domovino.. Skratka, ljudstva Danes se seveda spet sov­ gliji zrušili dvanajst družin­ ravali legitimirati tudi četve­ gospodarjev. bi bilo treba zamenjati. Na­ ražimo, poslušamo hujskanja MARJAN BAUER skih hiš brez vsakega orodja, sprotno pa ljudstva dokaj so­ če ne štejemo njihovih glav, glasno ugotavljajo, da bi se pesti in nog. svet brez oblastnikov morda vrtel bolj složno, predvsem pa manj krvavo. V soboto, 13. julija, smo Dildo (umetni penis) je doživeli dokaz, da je v člove­ eden od najstarejših seksual­ štvu predvsem veliko dobre­ nih pripomočkov. Grški zgo­ ga, da ljudi ne združujejo d ovin ar H ero n d o , ki je ž iv e l in govori in predvajanje kora­ pisal v tretjem stoletju pred čnic, ampak'pesem. Največji našim štetjem, trdi, da je koncert v zgodovini glasbe in živelo v Atenah nekaj obr­ spektakularna akcija rock gla­ tnikov, ki so se specializirali sbenikov z obeh strani Atlan­ za izdelavo umetnih penisov tika sta za lačne v Afriki zbra­ iz pravih oslovskih tovrstnih la za 54 milijonov dolarjev zadev. Kupovale so jih bo­ pomoči. Za ta denar bodo ku­ gate Atenčanke. pili hrano in najnujnejšo zd­ ravstveno opremo. Prireditev je na stadionih v Londonu in Vsako leto posebna komi­ Philadelphiji poslušalo 160.000 sija pozorno preišče kleti zg­ ljudi, računajo, da je bila pred radbe britanskega parlamen­ televizijskimi sprejemniki v ta. Tako je vse od leta 1605, 147 državah milijarda in pol ko je neki Guy Favvkes zavle­ gledalcev, preostanek do ve­ kel v klet nekaj sodov sm od­ čine človeštva pa je 16-urni nika, ki n a s r e č o ni h otel koncert poslušal po radiu. goreti. Koncert je spremljalo več lju­ di kot finale svetovnega pr­ venstva v nogometu, olim- piado ali sestop prvega člove­ Matilda, žena angleškega ka na Mesec. Kako strahotno kralja Viljema Osvajalca, ki je . moč imata glasba in dobrota, umrla 1083, je bila najmanjša ki jo je vsaj za š č e p e c tud i v kraljica v zgodovini Anglije. kotičku še tako zakrknjenega Visoka je bila točna 135 cm. srca . Kralj, njen mož, je bil velikan V ______s 170 kg. Na konja so ga dvi-

Z naravo do zdravja Glasba Ko razni elektro-pop izva­ Na smer glasbenega ustva­ jalci in skupine zasedajo rjanja skupine je v veliki m®rl večino višjih mest na raznih vplival rhythm in blues prv® BALDRIJAN PARTIBREJKERS lestvicah popularnosti in ko polovice šestdesetih let, pred' s o sk u p in e, ki n eg u je jo zvok vsem glasba skupin The Rol'i kitare (U2, Big Countrij in pa ling Stones, The Who, Th® ■kopico manj znanih in nezna­ Kinks in The Yard birds. Ve®" nih punk skupin in hardeore dar Partibrejkers ne kopiraj0 skupin), redke, delujejo pos­ teh skupin, tuje delo jim j® Baldrijan (Valeriana ofic. razbija. Zadnje spremlja še Žličko koreninic poparimo s tava Partibrejksov (vokal, dve iz h o d išč e za la stn o nadgr®®' L.) je do meter visoka trajni­ občutek strahu. V vseh teh skodelico vrele vode in pus­ Album beograjske skupine kitari, bobni) skrajno nemo­ njo. ‘ J, ca. Kratka korenika poganja primerih jemljemo baldrijan timo, da se čaj popolnoma Partibrejkers z istim naslo­ derno. Arhaičnost skupine pa Kar se tiče koncertov, s®| na vse strani dolge, rumeno nekaj tednov zaporedoma. ohladi. Tak čaj pijemo tri do vom nam servira 12 rock’n’roll še ne pomeni, da je njihova skupina Partibrejkers, lahk® rjave korenine in podzemne Pri tem je pomembna količi­ štirikrat na dan. Poleg baldri­ p e sm i, ki s o iz e n a č e n e k ak o­ glasba zastarela. Glasba Par- t rečemo, trenutno največ! pritlike. Steblo je votlo in vit­ na kapljic, ki jih jem ljem o . jana vzamemo še poprovo vosti. Pesmi Večeras, 1000 tibrejkersov je povratek k klubska atrakcija v Jugosia^ ko. Listi so pernato deljeni, Najmanj trikrat na dan po meto, meliso in janeževe godine (izdane kot single prvotnim vrednostim rock'n’- ji; marca so imeli v Ljubija0 nasprotni in na vrhu stebla so trideset kapljic baldrijanove plodove. Takšen čaj tudi plošče), Ako si..., Stoj, Djoni rolla, ko je bil še uporniška koncert, ki je bil na žal?5 v kobulu združeni cvetovi ro­ tinkture je potrebno vzeti, če prijetno hladi. Če imamo se po kvaliteti le malo boljše g la sb a , ki s e ni m irila z o b s to j­ slabo obiskan, vendar so P®[‘ žnate do škrlatno rdeče bar­ hočemo, da bo učinek. Bald- težave s srcem, pa si pripra­ od ostalih. ečim stanjem in ga je hotela tibrejkers dokazali, da po kffj ve. Pri baldrijanu so naj­ rijanovo tinkturo je najbolje vimo čajno mešanico iz glo­ Skupino Partibrejkers ses­ spremeniti. Denar in eskapis- vici. Njihovi koncerti so p pomembnejše korenika in jemati s sladkorjem, lahko pa govih listov in cvetov ter bald- tavljajo: Zoran Kostič—Cane, tična funkcija glasbe sta glav­ energije, gibanja, dogajanj korenine, ki jih izkopavamo jemljemo kapljice tudi z vodo. rijanovih koreninic. Iz te me­ vokal, Nebojša Antonijevič— ni gonilni sili današnjega in pa seveda prave rock’n't° jeseni. Vsebujejo eterično Enako velja za baldrijanov š a n ic e sk u h a m o čaj, ki g a Anton, kitara, Ljubiša Kosta- glasbenega ustvarjanja v sve­ g la s b e , ki le malokater®9 olje, ki s e s to ji iz c e le vrste čaj. Pripravljamo ga tako, da pijemo večkrat na dan po eno dinovič—Ljuba, kitara, in Go­ tu in pri nas. Pojav skupine poslušalca ne prevzame. V* j , različnih snovi. Med njimi je vzamemo iz posušenih, drob­ skodelico. Okus izboljšamo, ran Bulatovič—Manzanera, Partibrejkers je zato toliko koncertne prvine je skup' . j najpomembnejša izovalerija- no zrezanih koreninic, ki jih če dodamo žlico medu. bobni. Večini članov skupine pomembnejši, saj delujejo v uspelo prenesti tudi na d® nska kislina, ki povzroča običajno kupimo v lekarni. BORIS JAGODIČ je glasba glavna aktivnost, času, ko se je proces razvred­ p lo š č o , ki je tren u tn o e n a t® značilno pomirjevalno delo­ bobnar Bulatovič pa dela tudi notenja glasbe nevarno razši­ kih plošč domačih izvajal®®' vanje baldrijana. Prisotne so kot radijski in televizijski ril na v e č in o g la sb e n ih p ro­ ki je vredna svojega denah^ še čreslovine, organske ki­ m ehanik. duktov. ZD E N K O MA' sline, sluzi, smole, sladkorji in različne soli. Baldrijanove korenine lahko dobimo v le­ karni. Če imamo kos vrta do­ ma, si baldrijan lahko nasa­ dimo. Sadike se dobijo ob­ časno v Hmeljarskem institu­ tu v Zalcli. Baldrijan je zelo pomemb­ na rastlina, ker deluje po­ mirjevalno na osrednje živ­ čevje. Sicer imamo danes celo vrsto pomirjevalnih ta­ blet, ki jih je izdelala kemija, a je baldrijan klub temu eno izmed najboljših pomirjeval. Uporabljamo ga v treh prime­ rih: pri s p lo š n e m nem iru in ž iv č n o s ti, ki s e pri razd ­ raženosti in strahu lahko še stopnuje, pri nespečnosti, ki je postedica živčnosti in od­ raz nezdravega življenja, ki ga živimo, kadar zaradi živ­ čnih tegob srce nepravilno

— ; - f h priloga dolenjsk Preplah po svetu samem letu podeseteril Najprej začneta rumeneti ko­ nica in zunanji del vrha, in sicer sprva veje, ki so izpos­ tavljene soncu in vetru. Bolezen najprej uniči drevesa, ki so višja od ostalih, in tista ob posekah in cestah. Od­ padanju iglic sledi tako imenovano mehčanje vejic drugega reda. Ker smreke ne morejo izravnati izgube iglic z rastjo iglic iz debla, ampak le iz primarnih vej, jih brž pobere. Smreke umrejo v nekaj tednih. Vzporedno C- z boleznijo potekajo tudi parazitske infekcije, kar smrt še pospeši. V zadnjem času bliskovito umira tudi bukev, trpežno I- drevo, odporno do zajedaicev, zadovoljno z malo son­ ca in neugodnim podnebjem. Če bukev ne bi sekali, bi najbrž obrasle dobršen del srednje Evrope. Zdaj pa jih LU ogroža skrivno: na bolezen, ki se kaže v skaženih mla­ dih listih, ki rumene od konice. Sočasno poka tudi sko­ rja, najprej na vejah. Bliskovito propadanje stoletnih orjakov še pospešujejo glivične in bakterijske okužbe. OZON NEVARNEJŠI OD KISLEGA DEŽJA Nekoliko odpornejši so hrasti, macesnom in javorom, brezam, topolom, jelšam, jesenom, vrbam in kostanjem pa tudi ni prizaneseno. Se več: v gozdovih naglo odmirajo tudi druge rastline, mahovi in lišaji, 2 gobe, bakterije in zaradi vsega skupaj seveda tudi živali. Voda v izvirkih postaja kisla in nepitna, v njej je Ul preveč težkih kovin, polja, ki jih namaka voda iz gozdov, ne rodijo več. Propad v prenekateri državi srednje Evrope je grozljiv in popoln, gozd trohni Z mnogo hitreje, kot ga lahko očistijo delavci z naj­ modernejšo mehanizacijo. Je res vsega kriv kisli dež? Njegova sokrivda za umi­ ranje gozdov je nedvomno dokazana, vendar po mne­ S lu nju nekaterih strokovnjakov kisli dež ni vir vsega zla. Ameriški in nemški znanstveniki so vsak po svoji poti prišli do spoznanja o skupnem delovanju ozona in ki­ slinskih padavin, zlasti megle, katere delci so mnogok­ rat bolj kisli kot kaplje dežja. Ti možje so dokazali, da lahko ozon, ki nastaja v urbaniziranih okoljih ob son­ čni pripeki, tvori, podprt z vetrovi vzgorniki, pravcate ,QO megle v sredogorjih. V mestih se ozon zaradi na­ vzočnosti dušikovega oksida veže v drug dušikov ok­ N s sid (03 se z NO veže v N02). Ozonove meglice v sredogorjih pa tega ne morejo, tam ni dušikovega ok­ sida. Sam ozon pa, to je znano že precej časa, razkraja zaščitno plast na listih in iglicah dreves. Razpadanje ° < teh plasti še pospešujejo ultra vijolični žarki. V tkivo potem z lahkoto prodirata dež in megla ter izpirata magnezij, temeljno sestavino klorofila, ter kalcij, ki je O c o pomemben pri rastlinski presnovi. Nenadoma je postalo jasno, zakaj epidemija umira­ nja dreves najprej napade drevje v srednjih legah (okrog 800 metrov nadmorske višine), ki je najbolj vaI reti'no Površine zemeljskega kopnega pokri- izpostavljeno megli, soncu in vetrovom. Domnevajo, Ju Q02dn\/i Ui ca ro7nraetrraift nn ol//>li A A m i ,iionih°Zd° Vi' k' Se razProstirai° na okoli 44 mi- da je izbruh epidemije najbrž povzročilo izredno ^ . kvadratnih kilometrov, v njih pa je po grobi sončno poletje leta 1976, potem pa še sončni leti 1982 ^ 1 Precej več kot 30 milijard kubičnih metrov le- in 1983. Na dlani je bilo, da gre za sočasno in složno koui-98 ni nePomemben vir energije. Premoga na­ delovanje žveplene umazanije ter ozona in dušikovih ftno61110 08 vsem svetu okro9 2,8 miliiarde ton oksidov, nastalih ob delovanju ultra vijoličastih žarkov ton k n-fte načrPamo mal° manj kot 3 milijarde na zrak, ki je nasičen z izpušnimi plini avtomobilov. rilnš vrednost ,esa )e dvakrat manjša od ku- Pojasnili so tudi, od kod kislinska okužba v predelih, vred Vrednosti premoga in trikrat od kurilne kjer niso zaznali kislega dežja. Veter raznaša drobce n6K n° s*i nafte, v virih energije je les udeležen le z prahu iz dimnikov na stotine kilometrov daleč, gosto nam* °ds,otki- Vendar je to le polovica resnice. Ni listje in igličevje dreves ga prestrezata. Ko megla ali SfTirt. reč tako vatiiu,važno, koliko lesa icoa pokurimo yvr\uimiiu naovctu,na svetu, dež prispevata vodo, nastane razjedajoča kislina. FAn kol'ko ljudi si pom aga z njim. Po podatkih )e več kot 2 milijardi ljudi, polovica prebivals- NENAVADNI POJAVI ^ na*ega planeta, pri 'kurjavi in pripravljanju V SLOVENSKIH GOZDOVIH ro„ ' f us°dno odvisna od lesa. Drva so nafta revežev. Tako je splet okoliščin povzročil izredno neugodno kombinacijo žveplovih in dušikovih oksidov ter ozona. Kombinacija je kot plaz sprožila v gozdovih ekološko katastrofo, ki ji v.zgodovini človeškega rodu ne vemo jarde , ol. Polovico vsakoletnega poseka lesa (3 mili- primerjave. k°t metrov) gre v dim in pepel, nekaj manj Kako je z odmiranjem gozdov pri nas? Strokovnjaki ^irrto pa *e namenjeno predelavi. Tako prido- menijo, da so slovenski gozdovi neokrnjeni samo še za ter0kVSako 'et0 2®° miiijonov ton lesovine in papirja oko nepoznavalca. Gozdarji se nenavadnih pojavov v lesa r°9 420 milijonov ton rezanega lesa. V predelavi slovenskih gozdovih zavedajo nekako od leta 1971, ko surov^redniadii° razvite države, les je industrijska je začel Hidrometeorološki zavod Slovenije redno v v ' Poie 'na b°9atih. Tretjina z gozdom poraslega pa ima spremljati sestavino padavin po mednarodni metodo­ b|ja Q°lTlenier,ih Se en, odločilen pomen. Gozd pora- logiji. Rezultati kažejo, da naše padavine zvečine še ziastj 9'Pkov dvokis, ki nastaja pri dihanju in seveda niso kisle, da pa koncentracija sutfatov narašča, kar je viacm Pn z9 °revanju goriv; gozd zadržuje vetrove in posledica večje porabe premoga iz nekaterih jugoslo­ °4iln ’ 90zd izpareva ogromne količine vode in odl- vanskih rudnikov, ki vsebujejo tudi do petkrat več žve­ bilo'rn.)e_b'la žo velikokrat opisana: iglice začno ali 52 odst. Velik delež gozdov na prvi pogled na­ gozdno biološko reprodukcijo. vanjem je torej pri nas še nepojmljivo malo, čeprav r'ier!!avzven1n'jem n in stebla' kiar — so — najstarejše, —j—— > usihanje——■ ■ -— j - se — — kazuje razmeroma bogato lesnosurovinsko za­ O velikih potrebah po bioloških vlaganjih bomo prihodnje leto gostitelji 18. svetovnega kongre­ k|j; a PaDa še 'n v Vrhvrh drevesa, drevesa vrh vrh jelke ifilkA neha nftha rasti, rasti ob nh ledje, vendar taka ugotovitev na žalost ne velja za pričajo obsežne površine degradiranih in malo sa gozdarske organizacije IUFRO, ki bo v Can­ b|'a>'Jki. 0 9ni»-i. 9n®Zdo ei° nekatere veje. Tako nastane »štor- lesno zalogo in njeno strukturo. Ta dva elementa, donosnih gozdov, ki jih je na območju GG Novo karjevem domu posvetil vrsto tem tudi umiranju titj |• ®čno ,',,UpQn rmJj s,Cer I «-"av/iiuw značilno c za a dictia stara uicvcoa. drevesa. u Iz u de- r ki sta temelja ekonomske moči gozdnogospo­ mesto kar 22.000 ha. Gre predvsem za belok­ gozdov. S tem pa seveda ni rečeno, da pri nas ni p osa­ ZararkUb|jZara . Dljene e n e n,ati kratke vejice in sKusajoskušajo nadomnaaom es- darskih organizacij, sta v primeru novomeškega ranjske steljnike, vaške gmajne, opuščeno meznikov, ki ne bi opozarjali, da bi propad gozda naj­ r\aVj, 9ni|ob povržine iglic. Naposled drevo usahne GG globoko pod možnostjo sicer odličnih rastu- kmečko zemljo terzaradi čezmerne sečnje do sk­ brž pomenil tudi propad civilizacije ali pa vsaj ka­ •e D Ven' dok|6 ledra' ki se ^ir' od korenin navzgor in ščnih razmer. Tako znaša povprečna lesna zalo­ rajnosti degradirane kmečke gozdove. tastrofo nepredstavljivih meja. Skromnost naših urad­ Odrl00 iubjem I 06 Zaiame drevesne beljave, po kateri ga 160 m3/ha, tekoči prirastek je 4,59 m3/ha, GG Novo mesto se trudi izboljšati gozdove, nih podatkov pa nekako ne gre skupaj z apokaliptič­ Djc, ahje stra r^ ° oskrbuie z vodo. Ugotavljajo tudi povprečni etat pa 2,82 m3/ha. Iglavcev je komaj vrednost opravljenih gozdnogojitvenih del je 17 nimi napovedmi nekaterih izvedencev. Takega ravna­ kor» ^^roskon5^ korenmic in nepravilnosti v ovoj- 29 odst. odst. vrednosti prodanih gozdnih bogastev, kar nja in navad smo pri nas vajeni tudi na drugih riipg pskih glivic, ki v simbiozi obdajajo Družbeni gozdovi, ki jih je 27.000 ha ali 34 je skoraj dvakrat več, kot določa zakon. Vsako področjih. Resnica pa se prej ali slej pokaže v vsej ve­ odst., so v primerjavi z zasebnimi, ki so leto pogozde novomeški gozdarji okoli 250 hek­ likosti. Zal imajo večkrat prav »javnost vnemirjajoči« > i Prarpg.1?9 ' bolezenski znaki odmiranja bora, razdrobljeni na majhne parcele in med 17.600 tarov površin, povprečna letna poraba sadils je posamezniki. Najbrž bo tako tudi v tem primeru. Ne Urin l r,is° Do»r, pa ie Propadanje smrek, ki ga v tej lastnikov, mnogo boljši. O tem priča tudi povpre­ več kot 800.000. kosov, varstvenih del je za čez moremo namreč verjeti, da bi Matilda, ki s tako široki­ 9ozd0vah VSe do leta 1979-Siri se bliskovito, v čni letni posek, ki znaša za družbeni sektor 11.000 ur. mi zamahi redči evropske gozdove, Jugoslavijo obšla. se število obolelih dreves v enem M.BAUER dolenjskega lista (3 Potopis

.1* 51 X 1 |K |K |> . c ‘\K S m V[K|XI>! XfMX|>MgpilŠ'/ ] x BŠ|7[X j f j S ) \ t Xtj v i « \ i K x m v l teM /;sfew w ^ !/ ‘X:

. - -

t S i

Po zajtrku nas je pot peljala v Agrotes, trgovsko or­ ni, Nemci, Francozi in drugi nakupujejo kot nori. Us­ dolarjev. In zato se iz veže velike poslovne palače, Kje' ganizacijo, ki nabavlja za potrebe Zetorja. Dogovor o njena in krznena oblačila, športno opremo, porcelan imajo nekakšne lože za take pogovore, preselim^ Predvojna Češkoslovaška je bila ena izmed naj­ naročilu tesnil za nekaj deset tisoč klirinških dolarjev in kristalno steklo, se selijo v torbe in avtomobile. V njihov gostinski obrat. Vse je zelo uradno, uglajeno, bogatejših držav v Evropi. Tudi danes uživajo je kmalu dosežen. Potem pa se odpravimo še v brnski znani praški pivnici Flek, pa tudi v drugih pivnicah ni zato nič manj prijateljsko. Skromno kosilo dobim?' ljudje v tej državi standard, ki je za marsikatero Zetor, kjer izdelujejo traktorje, znane po izjemni nič bolje, ni moč dobiti prostega sedeža. Tu so po­ šest ljudi spije eno buteljko. N ehote se vsili primerja drugo članico SEV še vedno nedosegljiv. Vendar kakovosti in vzdržljivosti. Dolgo smo čakali v lepo mešani mladi iz Prage in turisti od drugod. Sploh je z našimi poslovnimi navadami, ki so precej drugafr Čehi in Slovaki — slednji malo manj — vseeno niso urejeni čakalnici, potem pa se je le prikazal povsem družabno življenje v Pragi zelo živo. Kdo bi naštel šte­ predvsem pa bolj zalite. Vsaj take so bile, ko nam j®5^ popolnoma zadovoljni s tem, kar imajo. Povsod je drug človek, kakor smo bili dogovorjeni. Prijazno nam vilne bare z živo muziko pa disko klube, celo video- šlo dobro, zdaj pa se počasi treznimo. očitna nostalgija po starih dobrih časih, ko je bila je povedal nekaj malega o tovarni, da na leto izdelajo diskoteke! In v poznih nočnih urah je videti po ulicah Nekaj časa še ostane za kratek skok na Hra.idčan* Češkoslovaška vodilna v nekaj industrijskih vejah. ris'1 kakšnih 30 tisoč motorjev za traktorje moči od 40 do 80 skupine ne kaj preveč treznih državljanov, ki se med kjer prebiva češkoslovaško vodstvo in kjer si tuf Vidi se tudi, da povprečen češkoslovaški državljan KM, ni pa mogel reči nič določenega o možnostih za starodavnimi hišami v mrak zavitih ulicah predajajo ogledujejo ceremonial menjave straže. Sprehod^ močno ceni pridobitve zahodne potrošniške kupčijo. Čas pa je neusmiljeno tekel, nam se je zdelo, zvokom muzike tudi iz tranzistorjev. se po starem delu mesta čez Karlov most, kjer m (Q družbe. Čehi zelo radi nosijo adidas majice in jar* da za nas hitreje kakor za Slovake. Tako nam ga je tujcev in prodajalcev spominkov, slik in vsakršne druge podobne izdelke, v stanovanjih pa mora biti odfl: zmanjkalo, da bi lahko obiskali firmo AZNP v Trnavi. Ogledujemo si stare hiše, obdane z zidarskimi °"jj na mizi vsaj škatlica marllboro cigaret in v vitrini Zato smo hiteli proti Martinu na vzhodu države, kjer Zlato Prago obnavljajo že leta in leta, železni odri°K steklenica Johnya vvalkerja. Dobra je tudi prazna. SVET JE MAJHEN izdeljujejo težke traktorje. Promet ni gost, sicer pa nas hiš pa so zaradi erozije že čisto počrneli. » Sicer pa je hrepenenje po zahodu vidno tudi sicer: ob poti spremljajo polja in bližamo se Tatram. Med Seveda pa ni moč zapustiti češkoslovaške, ne ° e, precej Čehov se trudi, da bi prišlo na Zahod. Kako majhen je svet, sem imel priložnost spoznati potjo naletimo na radarsko kontrolo in Janeza je plači­ tudi, ko sem se seznanil s skupino šolark iz Zvezne re­ pokukali tudi v trgovine. Bežen vtis je, da je zeleni® la kazni zaradi prevelike hitrosti rešil Zdravko. Kljub publike Nemčije. Ko sem jim povedal, da sem iz Jugo­ zelo draga, da so trgovine z orodjem in priborom., Vendar pa drugi in prevladujoči vtis govori o tej naglici pa pridemo v Martin pozno zvečer. V hotelu slavije, so takoj poklicale Roni Seitz. In Koni je znala gato založene. V izložbah je videti kar solidne 9 ° državi drugače. V nasprotju z mejnim prehodom Mi- Turlec se že zbira mladež in hotelska jedilnica se je slovensko. Povedala je, da je njena mama Slovenka. dinjske stroje, robustne ruske tranzistorje. Sicer p*' kulov, kjer te zaradi žičnih ograj in jarkov ter oborože­ spremenila v disko. Dejala je, da je doma iz Ljubljane. Toda njena govorica prava paša za oči trgovine s krznom. Tu si tujci k®”^ nih stražarjev spreleti neprijeten srh, je življenje v Br­ je bila preveč dolenjska, da bi ji to verjel. Tako sva dajajo kljuke in tudi trgovine z usnjeno galanterij®^ nu, Martinu, Pragi, pa Libercu sproščeno, dinamično, ZA PRESEŽEK 25 ODSTOTKOV počasi poleg Ljubljane kot rojstni kraj njene matere iz­ domala izropane. V blagovnicah kupujejo polno. Mladina se oblači tako kot drugod po svetu. PREMIJE ključila še Novo mesto, Šentjernej in končno prišla do cenene češke čevlje pa blazine, šotore. V trgovini Trgovine so dobro založene in ljudje v konicah hitijo Maharovca, kjer živi njena stara mama, ki se piše porcelanom in kristalom je gneča nepopisna. Pr® tako kot povsod drugod. Precej drugačen režim vlada Zjutraj s e oglasim o v ZTS — Zavody tažeke strojars- Kodrič. jalke komaj sproti zavijajo pakete. v tovarnah. Vanje je težko priti, še manj preprosto si je tva. Pogovori z direktorjem Rapavim in vodilnim ogledati proizvodnjo v njih, da ne govorim o spoznava­ konstruktorjem Vaško trajajo pozno v popoldne. Med Iz Prage je naša pot vodila naprej v Mlado Boleslav, nju drobnih vzvodov, s kakršnimi se začenja gospo­ pogovori je inž. Cirilu Logarju postalo vroče, ko je kjer se je Logar pogovarjal s tamkajšnjimi Skodinimi darsko sodelovanje med državami. In prav to mi je us­ slišal, da imajo v tovarni precejšnje težave s tesnili iz strokovnjaki v njihovem razvojnem inštitutu. Inštitut je ŽIVLJENJE BREZ PRETRESOV pelo s pomočjo trebanjskih Tesnil. Z vodjem razvoja Velike Loke. Na koncu pa se je izkazalo, da so bila te­ nameščen v predmestju v precej starih zgradbah, ki ej C® inž. Cirilom Logarjem, Zdravkom Šipetičem, zasto­ snila iz vzorčne pošiljke. Sicer pa je bil obisk v Martinu pričajo o večdesetletni tradiciji češke avtomobilske in­ čeprav je Češkoslovaška zaostala za svojini pnikom beggrajske predstavniške firme Jugoauto.ter namenjen predvsem analizi rezultatov iz preizkušnje dustrije. Ko se Logar pogovarja z njim, imam občutek, šnjim predvojnim razvojem, so njeni standard' |j- seveda šoferjem Janezom Šaleharjem smo obiskali motorja, ki so ga imeli v Tesnilih. Na koncu so preds­ da je inž. Jan Nepomusky prej trdovraten nasprotnik darle precej višji kot v ostalih državah vzhodneg ^ nekaj tovarn na Češkoslovaškem. In reči moram, daje tavniki ZTS le priznali, da poteka testiranje motorja v Tesnil kakor pa poslovni partner. Tudi tu so kazali ne­ ka. Ob 40. obletnici osvoboditve so navajali p° ^ tako poslovno potovanje vse prej kot turistično ali celo skladu s potrebami tovarne. Podpisan je bil protokol in kakšne stare vzorce, s katerimi so hoteli dokazati, da da je češkoslovaška gospodarska rast v prime i . j« . . X _ I HO L# r-. o C l/"\waffl' A' zabavno. Logar je bil zadovoljen z doseženim. so tesnila iz Trebnjega zanič. Seveda je šlo tudi to pot letom 1939 povečala za 12-krat, na Slovaškem. y Ko prestopiš češkoslovaško mejo, te zbodejo v oči Med pogovori je tudi priložnost za ogled tovarne. za majhno provokacijo, ki bi ji strokovnjak z manj iz­ CMIVbilo IIOlBfcIUV,nerazvito, pa ww.w celo ------za 28-krat.------V - treh ted . Jjdp" polja. Ob cesti se raztezajo domala v nedogled in vsa Lepo je urejena, delo poteka nemoteno in tudi laiK kušenj, kakor jih ima Logar, prav gotovo nasedel. Po oizvede industrija toliko izdelkov, kolikor jin gr so obdelana. Seveda gre za velike površine in nikjer ni opazi, da je organizacija dela dobra. V tej tovarni izde­ dolgi in mestoma tudi mučni debati, med katero je vojno v ceitrnicelem ieiu.letu. Tudi i uui kmetijstvommoujoivu dosega veli^t • . -j(F opaziti majhnih njiv, kakršne so značilne za Slovenijo. lajo 16 tisoč motorjev za težke traktorje. Delavci dobe Nepomucky dal vedeti, da je predstavnik velike firme, pehe, saj se je pridelava povečala za več kot o ^ Marsikje je videti tudi namakalne naprave. Ta država od 2.000 do 3.000 kron, kar niti ni tako slaba plača. Če ki lahko kupuje tudi od Nemcev in Italijanov, je bil Obseg zunanjetrgovinske menjave pa je večji ^ pač nima težav s preskrbo. Pridelajo namreč 11 mi­ dosežejo plan, pa si dele še 25-osst. premije. končno le dosežen dogovor. Predstavniku Tesnil pa je krat. Največja partnerica je Sovjetska z v e z ^ p lijonov ton žiia in s tako pridelavo več kot dobro poskr­ Ko se iz Martina peljemo proti Pragi, se ustavimo tu­ uspelo prepričati Škodine inženirje, da so v Tesnilih Ubldlt;ostale članice SEV Otv soou vključenev v to menjavo^ bijo za svoje potrebe. di na eni izmed bencinskih črpalk. In tu srečamo doma ravno tako dobri strokovnjaki kakor drugod po NaNaša ekonomska...... politika ni preveč naklonjen rojaka. Povedal nam je, da je oče v času informbiroja svetu. In kar je najpomembnejše, izdelki po kakovosti vini za klirinške dolarje. Zahod pa glede tega m ,g f VSI SE NE ZNAJDEJO emigriral na Č eškoslovaško. Zdaj bi se rad vrnil ne zaostajajo za nobenimi drugimi. izbirčen. Pritiski zahodnih trgovcev in indu* domov, pa se menda ne more. Rojak nam prizna, da je zelo močni, zato se morajo tako majhni Pr0' spie V RUSKEM BIFEJU bil srečanje z nami zelo vesel. Celo tako, da nam jeza- Naslednji dan smo potovali v Jablonec nad Nisou, kakršna so Tesnila Trebnje, močno potruditi. 0„ 0\ f , Večerno Brno, kjer sm o se najprej ustavi+i, ni kdove računal pivo po običajnih cenah in brez »šticenge«. kjer deluje velika tovarna tovornjakov Liaz. V tej tovar­ prodrejo na ta trg. In ta prodor je veliko vreden- ^ kako prijazno. V enem izmed barov, kamor smo stopili Spet je noč, renault 30 tiho prede in požira kilometre ni je bil sprejem veliko manj zadržan in prvič so nas po­ proizvajati za rjave dolarje, kakor pa stati- na požirek, je bilo nekaj domačih deklet in pa Arabcev in kilometre avtoceste. Janez pozna vse ceste in vse vabili tudi na kosilo. Očitr\o Čehi niso tako razsipni, ko češkoslovaška industrija vse bolj lovi korak z ter Palestincev, ki tu študirajo. Treba je bilo zgodaj v pasti. Prevozil je že milijon kilometrov in pred kratkim gre za reprezentanco. Posli s to firmo se razvijajo zelo modernimi tujimitehnologijami. Avtomobilska posteljo, saj nas je naslednji dan čakal obisk nekaj je dobil za to tudi republiško priznanje. Ostali popotni­ ugodno, tesnila so dobro prestala Vse preizkuse. rija, ki ima tu večdesetletno tradicijo — Sk ooa.^ / firm. In pri takih poslovnih pogovorih je treba biti ki pa smo dokaj utrujeni in komaj čakamo, da pridemo Enega izmed inženirjev po koncu razgovorov Liaz in podobne — pa se počasi prilagaja za spočit, zbran. Jasno je namreč, da Čehi ne kupujejo v Prago. peljemo še domov v Liberec. Srednje veliko mesto z standardom. _rnjti5’jf pri nas zaradi nekakšne medslovanske ljubezni. Rydalu ni uspelo dobiti nam sobe v sodobnem hote­ znano mestno hišo in imenitno pivnico se izkaže kot Kako žive ljudje? Pravijo, da pri njih sicer nj.^g '■ Ko sm o se zjutraj zbrali v jedilnici hotela Voronež, se lu Panorama, ki so ga zgradili naši delavci, kakor je na­ najbolj živahno, živopisno in gostoljubno. To pot si zahodnjaškega blišča, vendar je življenje s ^ o l nam je pridružil Karel Rydal, zastopnik Tesnil na pisano tudi na marmorni ploščici. In zadovoljiti se mo­ prvič privoščimo nekaj oddiha in skupaj s Kopeckim teče brez velikih pretresov. Kdor hoče delati. Češkoslovaškem. V ruskem bifeju smo se krepko zal­ ramo s hotelom Evropa na Vaclavskih namestih, v popijemo buteljko imenitnega slovaškega rulandca. služicin*i za 7iviipnipživljenje, če če na pa ie je varčen. varčen, Dridetudi pride tudi do do A ožili in kasneje se je izkazalo, da smo naredili prav, saj strogem središču Prage. Hotel je še izpred vojne, take bila in celo počitniške hišice, ki so sicer r e z e L g f n » i p . lj i smo drugi obrok zaužili pozno popoldne v Trenčinu. so tudi postelje in kopalnice, po hodnikih bi lahko ig­ ČEŠKE KUPČIJE NISO MOKRE višje sloje. Rakova,rana gospodarstva pa je pr ,g P Sicer pa se v ruskem bifeju ni kdove kako znašla skupi­ rali nogomet. Vendar imajo tudi turisti z Zahoda naj­ učinkovitost oeiavcev,delavcev, kar nekaterin e n a i e u pripisujH' 'r AgJKV ^ na ruskih turistov. Njihovo izletniško skupino so pripe­ raje take hotele. Nam pa ne ugaja, ker je manj udoben Naša pot po Češkoslovaških avtomobilskih in neke vrste malodušju. Za spremembe pa ( ljali v strnjeni vrsti kot šolarje in jih posadili v malo bolj od sodobnih hotelov, poleg tega v centru mesta skoraj traktorskih tovarnah je skoraj končana. Zdaj nas čaka vaškem niso preveč navdušeni. Napisov uci hv hjj oddaljen del jedilnice. Nasprotno pa se je češki ni miru. Praga je namreč veliko m esto, kjer se življenje samo še obisk Motokova, ki skrbi za distribucijo delov junaški ruski armadi je le preveč po p ro čeu ^ izseljenec, ki je iz ZDA prišel na obisk stare domovine, niti za trenutek ne ustavi. V tem času je polna turistov. za vse avtomobile, ki vozijo po Češkoslovaški. Naroči­ spomin na dogodke leta 1978 je še vse Pre e£jsn® »repov0 . vedel precej sproščeno in tudi veselo. Lahko, da je že Ker nimamo časa, da bi hodili po tem velikem mra­ la so bila dogovorjena že Drei, tečejo samo še končni Zato življenje teče po pravilu: vse je prepo j . dogovori o dobavah tesnil za Zetor, za Škodo 105,120 navsezgodaj zvrnil Šilce dobrega češnjevega žganja, vljišču in si ogledovali turistične zanimivosti, vse dovoljeno. J O Ž E S ^ ki je tod zelo priljubljeno. opažamo te turiste predvsem pred trgovinami. Italija­ in druga vozila. Posli za nekaj sto tisoč klirinških preplavili. Star sem bil dvajset let in štiri leta zatajeva­ Ob dnevu vstaje na mladost je prikipela na dan. Pogledal bom k materi, sem si dejal, obiskal dekle in prijatelje, vse, na katere so me vezali prijetni spomini. Mestni dom pa je vzbudil v meni srhljiv občutek, saj je bila prav ta hiša prizorišče ene prvih organiziranih akcij poleti 1941. Sovražniku smo pred nosom sredi belega dne speljali poln tovornjak vojaških odej za potrebe partizanskih enot. To je izpeljala naša udarna skupina. Pred akcijo smo se srečali pri Figovcu. Bilo je zelo vroče in po drugi uri popoldne smo se, vsak zase odpravili do Mestnega do­ ma. Tudi takrat so bili spodaj gasilci. V zgornjih prostorih so imeli civilne urade, na podstrešju pa so bile shranjene odeje bivše jugoslovanske vojske. Odklenila nam je čistilka, ki je bila z nami vred, po­ vezana z Osvobodilno fronto. Pred dom je pripeljal ka­ mion in tedaj smo začeli nositi deke iz tretjega nad­ stropja v pritiičje. Močno smo se spotili, preden se je nekdo spomnil, da bi jih lahko metali skoz okno. Potem je šlo vse zelo hitro. Na podstrešju so medtem vzbudili našo pozornost težki zaboji. Hitro smo enega odprli in videli, da si z njihovo vsebino partizanske enote ne bodo mogle pomagati. V njih so bile zložene železne palice za označevanje cestnega roba. Ko smo pospravili deke, smo hitro izginili vsak v svojo stran. Mesto je bilo v tistih urah kot izumrlo. Lju­ bljančani in Italijani, vsi so se umaknili pred pripeko v samo na straži ob mostu. Ta je bil miniran-in kake tri »V Ljubljano je prihajala z Dolenjskega po Dolenjski hladno senco. Nihče ni opazil da se dogaja kaj nena­ metre ga je zgrmelo v reko. Domobranca sta od nekod cesti,« je začel svojo pripoved. »Zame, ki sem Ljublja­ vadnega. in to nam je bilo vsem v veliko zadoščenje. hitro prinesla dva ploha in z njima smo skupaj premos­ nčan, je prihod v mesto pomenil mnogo več kot dru­ Tako sem se torej že prvi dan svobode vrnil na kraj, tili Ljubljanico. Z Janezom sva se nato na motorju gim. Doživljal sem ga veliko močneje in intimneje kot kjer sem začel svojo štiriletno vojno pot. srečno prepeljala na drugo stran in zavila pod gradom moji soborci. Obetal mi je srečanje z družino, z Toda vojna za nas z osvoboditvijo ni prenehala. Ve­ materjo, dekletom in prijatelji. Toda nevarnosti še ni v Streliško ulico. liko nas je ostalo v vojski ali pa so pod lastnim in pri­ bilo konec. 8. maja sem pod Orlami za las ušel smrti. Spotoma sva slišala, da je Tomšičeva brigada že v vzgojenim režimom partizanske discipline in odgovor­ Topovska granata je padla le nekaj metrov stran od Ljubljani. Z nekaterih hiš so naju pozdravljale nosti prevzemali nase težke naloge povojne obnove. mene, a na srečo ni eksplodirala. slovenske zastave z zvezdo na sredini, z drugih so jih Množica, ki je gradila novo Jugoslavijo, je bila ena Srečanje z domačim mestom so dramatizirali še pravkar razvešali. Peljala sva se naravnost proti sama mladost. Ž a l se je ta prva vrsta danes postarala. drugi dogodki. Ljudje niso bili več previdni, a svobodo Mestnemu domu. Nekaj enot je prispelo že pred nama, Mladih ne vidim nikjer več. Ko o tem razmišljam, ne so še vedno rešetale krogle. 9. maja so prispele naše zato sva naletela na množico ljudi, ki se je tam zgrinja­ morem reči drugače, kot da smo z nezaupanjem oziro­ enote tik pred Ljubljano po Dolenjski in Ižanski cesti. la. Z Janezom sva brž poskakala z motorja. Prislonil ma z omejenim zaupanjem sami ustvarili pogoje za Na Škofljici sem naletel na motor. Takoj sem se skoba- sem motor k neki hiši, kjer je nato seveda brez sledu izredne razmere, kakršnih se hkrati bojimo. lil nanj in se s tovarišem odpeljal do karlovškega izginil. Pogled nazaj mi sicer kaže ogromno dosežkov, na mosta. katere smo lahko ponosni, a tudi veliko pojavov, ki te Svoboda me je opijanila. To so bili kraji mojih otro­ Začelo se je tisto nepopisno objemanje z ljudmi, ki uspehe razvrednotijo. Tu ne mislim na materialno bla­ ških iger in brezskrbno sem pripeljal do nepregledne­ jih nisem še nikoli videl. Množica naju je v trenutku ginjo, ampak imam pred očmi izginjanje duhovnih in ga dohoda na most, ko nenadoma zagledam tik pred pogoltnila. Če sem naletel na bežnega znanca, so idejnih dobrin. Žal mi je, da nikjer več ne slišim včasih Predsednik občinske Zveze združenj borcev NOV v njim domobransko stražo. Moj tovariš, narodni heroj vprašanja kar deževala. V hipu bi rad zvedel za usodo tako zanosnih besed o mladini, o zaupanju v njene Brežicah Marjan Seliškar je pred 40 leti, tik pred Janez Hribar je v hipu planil z motorja in naperil vseh, ki sem jih poznal, in sobesednik prav tako. moči, v njeno znanje in pogum.« osvoboditvijo slovenskega glavnega mesta, doživljal brzostrelko v domobranca. Onadva pa sta nama s pa­ Sam ne vem, kdaj sem se znašel pri Zmajskem m os­ Zapisala zelo dramatične trenutke. Takrat je bil oficir Ozne v 18. pirnatima zvezdama na prsih začela kazati, da sta tu, v okolju, kjer sem bil povsod doma. Spomini so me JOŽICA' TEPPEY diviziji.

nije namreč v brigadi pomeni sklepanje prijateljstev in batni krožek in da je izreden interes za računalniški ki je pomagala ostarelim občanom pri kmečkih delih, Brigadirji tovarištva, na kakršnega redko naletiš v vsakdanjem krožek. Kdor prvič pride v brigado, ga na enem prvih drugi so s patronažnimi sestrami hodili na teren življenju. To pa je ena od vrednot, ki jo mladi danes na­ brigadirskih večerov »krstimo«, je z nasmehom pravila obiskovat bolehne, vzgojiteljska enota pa je organizi­ sploh pogrešajo. Imamo tudi 11 raznih krožkov, vrsto komandantka Mateja. »V šaljivem programu imamo rala brigadirske vrtce. športnih srečanj, večeri pa so izpolnjeni s programom tudi brigadirske poroke, brez petja in glasbe pa sploh Za lep uspeh lahko brigadirji štejejo dejstvo, da so POMOČ v naselju, z obiski kinopredstave v Črnomlju, obiskom ne gre.« imeli letos v brigadirskem vrtcu 15 otrok iz bližnjega diska enkrat v tednu in podobnimi razvedrili, ki so mla­ romskega naselja. Vsako jutro so jih šle brigadirke dim všeč. Da pa ne bi kdo mislil, da se po fizičnem delu Izredno dobro je sodelovanje z domačini. V prvi iskat in jih opoldne pripeljale nazaj. Brigadirski vrtec izmeni so imeli na Lokvah tudi brigado Rdečega križa, KRAJINI le zabavamo, naj poudarim, da zelo dobro dela naš de- pa je bil tudi na Otovcu. V prijetno okolje brezovega gozdiča postavljena Poizkus romskega vrtca so imeli tudi že v prejšnjih stavba v Lokvah, ki je do nedavnega služila logorova- letih, ampak se ni obnesel. Resda vseh 15 letošnjih nju gojencev vojaške šole v Ljubljani, je postala v pole­ Romčkov ni redno hodilo med brigadirje, kjer so se ig­ tnih mesecih dom slovenskih brigadirjev, ki v Beli kra­ rali, risali in peli, ampak 10 jih je ostalo vse do jini opravljajo prostovoljna dela za hitrejši napredek zadnjega. Ker popoldne brigadi^i sami od sebe hodijo poma­ Pokrajine, ki je med NOB mnogim ostala v spominu kot obljubljena dežela. gat tudi kmetom pri spravilu krme ali pridelkov, Su juh Krog stavbe je še nekaj lesenih poslopij, šotorov in. ti hvaležni. Prvi brigadirski izmeni pa so Drašičani pri­ Prikolica, kar vse uporabljajo brigadirji za prostorčke, pravili pravo presenečenje. Običaj je, da jim pri delu kjer gojijo interesne dejavnosti. Trenutno je na delu nudijo malico kot ostalim pomagačem, ampak v druga izmena z brigadami iz Radovljice, Šiške in Drašičah so organizirali še posebno slovo: spekli so Radelj ob Dravi, v štabu pa je vsega skupaj pet ljudi, od odojka, ženske so napekle peciva, možaki pa so pri­ teh sta dva poklicna tesarja. V Beli krajini imajo za ko- maknili tudi nekaj litrov domače pijače. »Take gost­ mandantko akcije 23-letno absolventko prve stopnje oljubnosti še nismo doživeli in je ne bomo pozabili,« so ekonomije, doma iz Bereče vasi v metliški občini. hiteli pripovedovati brigadirji, ko so se poslavljali od Mateji Krštinc pomagata v štabu še Minka Todorovski, prijaznih Belokranjcev. odgovorna za interesne dejavnosti in Mojca Vrlinič, ta Kot posebnost letošnje akcije velja omeniti še 7- skrbi za naselje. Tri mlada dekleta, vse tri domačinke, letno Tolminko, ki je prišla v brigado z očkom tesarjem hiso od muh, saj znajo življenje v lokevskem naselju in je ostala v prvi izmeni vsem v spominu. Dekletce je 0rganizirati tako, da se brigadirji vračajo. Ni še teden pomagalo na trasi nositi vodo ali torbico s prvo dni delala na trasi druga izmena, ko se je pri vratih pomočjo, če pa je bilo utrujeno, je ostalo v naselju v Pojavilo pet brigadirjev prve izm ene iz kamniške bri- brigadirskem vrtcu. Imeli so tudi zakonski par iz Kam­ 9ade, rekoč: »Nazaj sm o prišli, ker nam je tu lepše kot nika, v drugi izmeni pa je bil veteran, 54-letni mentor doma in ker brigadirskega tovarištva ne moremo pobratenih brigadirjev iz Srbije, ki so prišli z Rado­ Pogrešati.« vljiško brigado. Ta primer je mladim štabovkam lahko najlepše Čez hrano se v lokevskem naselju ne pritožujejo. Pdznanje. Vozijo jo namreč naravnost iz Hotela Smuk v Semiču, "Ne bi govorila o delu na trasi, ta hip kopljemo kjer znano dobro kuhajo. Če pa se komu le naredi ne­ vodovod Hrast — Ravnace, kamor na 20 kilometrov kaj večjih žuljev ali mu iz nosa prehudo curlja, ga takoj Oddaljeno delovišče vsak dan z avtobusom vozimo bri- odpeljejo v bližnji zdravstveni dom. Drugih nevšeč­ 9adirje, pač pa o brigadirskem življenju,« pravi koman- nosti za zdaj še ni bilo.. dantka Mateja Krštinc. Mladim iz raznih krajev Slove- RIA BAČ El?

šestih kmetij, kamor so brigadirji odhajali na delo v Baziskovalni tabor manjših skupinah. Večinoma so bile to živinorejsko usmerjene kmetije. Nekaj sadjarjev je izrazilo željo, da bi delalo v kombinatovih nasadih jablan. Zanimivi so bili večeri. Mladi so želeli spoznati običajno vaško življenje. Vrsta večerov je bila izpolnje­ OSVEŽUJOČ na s tematskimi razgovori. Vodili so jih naši znani kme­ tijski strokovnjaki. Na enem takih večerov je o konzer­ viranju krme govoril dr. Janez Verbič. Ta strokovnjak STIK ne navaja le teorije, marsikaj vse preizkusi na svoji kmetiji. Dipl. inž. Jože Luževec iz ljubljanskega kme­ tijskega zavoda se je brigadirjem pridružil že med Z ZEMLJO delom na Becijevi kmetiji. Večerno predavanje o pa­ šništvu je ponazoril s številnimi diapozitivi. O pozo"'! , jei da je ta čas v Sloveniji v zaraščanju 382 000 hek- r tarov nekdanjih kmetijskih površin. Raziskoval je zani­ Se pogosteje je slišati, da se je mladinsko mive zapiske o pašništvu v Savinjskih planinah pred delo preživelo. Mladi verjetno ne vidijo Prostovoljno stoletjem. Marsikaj, kar so takrat naši kmetje že delali, Javnosti v tem, da so le zastonjska delovna sila s kaže danes obuditi. Prenekateri od teh mladih briga­ / drnP' in lopatami. Po drugi strani pa se nabirajo iz- dirjev bo po študiju postal kmetijski pospeševalec. snje 2 raziskovalnimi tabori. Mladi v njih lahko Svetoval je, kdaj pristopiti h kmetu. En večer je bil na­ everjajo svoje strokovno znanje, si nabirajo manj- menjen za srečanje s predstavniki slovenske zadružne 9elo^6 izkušnie' ob vsem Pa POPrimej° tucf' za \rd° Na kmetijah bi se morali ukvarjati celo z računal­ tah°nec tecina )e P'1 zaključen kmetijski raziskovalni ništvom. Dr. Janez Pogačar in inž. Adolf Pen sta pri­ kn * V Jevnici. Komisiji za kmetijstvo pri republiški pravila večer o linearnih programih. km renc' ie usPel° van) vključiti 33 študentov Brigadirji sd v okviru dogovorjenih nalog sproti efijske usmeritvd in nekaj učencev v kmetijskh sre- povedali svoje mnenje o urniku naslednjega dne vbjjP Šolah. Znano je, da se zadnje leto na kmetijske šole Kmalu se je pokazalo, kdo ima nagnjenje za živino in tab VSe več mladib’ ki ne izhajajo s kmetij. Na tem hektarjev pašnikov, sedaj pa so ti mladi ograjevali že stroja, da zanj domala nobena strmina ni prehuda. Če hlev. Dobrodušni gospodar Pompe si še sedaj ne more , hn °,ru so živeli in delali na vasi, večina udeležencev je skoraj 70 hektarjev,« je povedal kmet Ivan Pompe. Pri se kolesa zavrtijo v prazno, se pomika po strmini in kaj, da se ne bi nasmejal ob nekaterih dogodivščina-,h: a kmečkega porekla. njem je bil tudi sed ež tabora. med drevesi kot nekakšna gosenica s pomočjo Tako mu je eden od brigadirjev ob prezgodnji telitv- aQ °dja tabora Emil Erjavec, študent II. letnika prednje in zadnje žlice stroja. dvojčkov resno sporočil, da leži vhlevskem jarku neke. Kjer je bil š e pred leti slab gozd, se v blagem naklonu s ^ m i j e iz Murske Sobote, meni, da bi morali v na- mesa. Ljubljančan je prišel do novega spoznanja iz zeleni trava. Manjši del tega zemljišča je že zgledno In kaj je tod delala brigada krtov, kot so domačini nai tv*6™-letu nadaljevati s takšno obliko dela. Mladi prve roke. I bi odšli na usmerjene kmetije, kjer se izvaja kakšen poapnel. Pri Beciju še rohnita buldozerja.*Ves čas so krstili udeležence kmetijskega raziskovalnega tabora Brigadirji se bodo v lepe kraje pod Lisco še vračali PJ' Program. se na tem terenu srečevali še z eno nevšečnostjo, šte­ (KRT)? V krški pašni skupnosti so postavili na stotine metrov ograje za zmogljivega novozelandskega elekt­ nekateri s seminarskimi in diplomskimi nalogami Kri/ Prv'^ v sevniški občini niso slabo naleteli. Na vilnimi izviri in zamočvirjenostjo. Vode zmanjka šele v ričnega pastirja. V pičlem tednu so se v novih čredin- drugi, da obudijo spomine. Minulih štirinajst dni ot ne, u P°d Lisco živi žilava skupnost kmetov, ki si že višini domačije. Pompetovi so si morali napeljati kah pasle Pompetove telice, zatem tudi krave. Pri delu na zemlji med prijaznimi ljudmi ne bo zleps izk/' • Prizadeva na tem pravzaprav gorskem svetu vodovod iz več kot dva kilometra oddaljenega zaselka Lisce. Kmet Ivan Pom pe si je za delo omislil kar temeljni organizaciji kooperantov sevniškega (Mer­ pozabljenih. men ltlQZn®.tne P°vrSine za pašništvo. »V začetku pri cator) Kmetijskega kombinata so pripravili seznam A. ŽELEZNIH L Beciju, Jamšku in Zabasuju ni bilo nito osem rovokopača. Njegov sin Lado je postal tako vešč tega pa samo v Krakovskem gozdu in m ogoče še ob r . V' Ljubljanskem barju. D oseže skoraj meter dolži­ ne, ima v glavnem črno perje kovinskega leska, le prsi, spodnji del telesa in stegna so beli. Kljun in noge so temno rdeči, pri mladih ptičih zelen­ kasti. Od bele štorklje jo takoj ločimo po svetlečem se črnem zgornjem delu telesa. Je ve­ VAŠE VPRAŠANJE, f liko manj družabna kot bela štorklja. Živi v gozdovih, gnezdo najraje dela na drevju. Leti z • NAŠ ODGOVOR • iztegnjenim vratom in pogosto jadra. Ljubi mir­ na gozdnata obm očja v bližini barja ali močvirja. Hrani se z manjšimi in majhnimi živalmi, najraje, z ribami. Gnezdi vedno osamljeno, na visokem drevju, včasih tudi na skalnih stenah. Gnezdo črne štorklje je veliko. Ptica znese 4 do 5 motno bleščečih se jajc, velikih 65 krat 49 mm. Prezi­ muje v tropični in južni Afriki ter Indiji. Pri nas je ČRNA zelo redka, Anton Bahorje imel veliko srečo, da jo je videl iz take bližine.

Izrabili smo priložnost in na tem mestu pove­ KRALJICA dali nekaj več o pomenu ptičev za naravo in človeka. Poudariti je treba, da je nesmiselno govoriti o koristnih in škodljivih ptičih, kajti vsa­ MOČVIRIJ ka vrsta ima določeno vlogo v naravi, v pre­ hranjevalni verigi, bodisi da lovi druge živali ali da te love njo. Vsaka vrsta se je kar najbolj pri-' Kaže, da bo naša nova rubrika »Vi lagodila svojemu načinu življenja. Zato moramo sprašujete, mi odgovarjamd« zaživela. Minuli vedno, kadar govorimo, da je kakšna vrsta škod­ teden sm o že dobili nekaj več vprašanj, med ljiva, posebej naglasiti, da je škodljiva nam, torej njimi je bilo najbolj zanimivo tisto, ki ga je č lo v e k u . zastavil Anton Bahor iz Novega mesta. Pred Poslanstvo ptičev je ohranjati pravo razmerje dnevi se je peljal po avtocesti proti Zagrebu. med predstavniki različnih vrst živali, pa naj V krakovskem gozdu je avto dohitel velikega bodo to žuželke ali mali glodalci. Ujede imajo ptiča, podobnega štorklji, ki je letel nekaj pomembno vlogo kot naravni selektorji, ker lo­ časa vzporedno z avtom, potem pa so bili vijo predvsem stare in onem ogle ali bolne živali. jekleni konji seveda m očnejši in je ptica zaos­ Prav težko si je zamisliti, koliko različnih žuželk tala. Bahor pravi, da je bila ptica črna, prsi pa polovijo vsak dan mali ptiči pevci, predvsem te­ je imela bele, videl jo je iz neposredne bližine, daj, ko hranijo zarod. Med ptiče, ki uničijo še saj je nekaj časa letela le dva f li tri metre od posebno veliko mrčesa, sodijo predvsem sinice, avta. brglezi, plejalčki, muharji, kraljički in lastovke.

Iz Bahorjeve pripovedi je mogoče z veliko Nikakor pa ne bi smeli pozabiti tudi velikega zanesljivostjo reči, da je videl črno štorkljo estetskega pomena ptičev, v stiku z njimi se (Ciconia nigra), ki je pri nas zelo redka, gnezdi ljudje neprestano učimo in plemenitimo.

ojih mladih let. Hkrati so take razstave pomembnetudi južine, po končanem celodnevnem delu pa so se mla- Svoje dni so v Beli krajini pekli več vrst potic. Od Narodopisje z narodopisnega stališča, saj so značilne jedi neke tiči zbrali pri večerji, za katero so največkrat pripravili kvasnih so gospodinje najraje pekle orehovo, rožičevo, pokrajine del narodnega življenja in njegovega b ogas­ kokošjo obaro z žličniki, pire krompir, sledila je gobja medeno, pehtranovo, rozinovo in ajdovo. Slednjo so naj­ tva. V takih jedeh se na določen način kaže način jed, nadevana teletina, zelena solata, za posladek večkrat spekle pozimi, ko se je ob cofanju perja za življenja ljudi, ki s o jih pripravili in jedli, je velika izku­ prosta potica, odveč je govoriti, da so vse te dobrote blazine in pernice zbrala v hiši vsa vas in so to delo SLASTNE šnja in ne nazadnje tudi estetska vrednota, saj jedi nik­ zalivali z dobro domačo kapljico, ve se, da Belokranjci spremenili v lep družabni dogodek. Podobno je bilo tu­ oli niso pripravljali zgolj kot hrano, ampak so jim pijejo v glavnem belo vino. di ob ličkanju. Belokranjska posebnost so tako imeno­ vedno in jim še danes skušajo pridati tudi estetski vi­ vane proste potice, to so potice iz vlečenega testa, za Gospodinje so se posebej rade izkazale ne samo pri dez. Koliko lepote je v poticah, pogačah, vezilih, boži- nadev pa se uporablja skuta s smetano oziroma sama pripravi jedi ob velikih delih, kot so bila košnja, žetev, LEPOTE čnikih, koliko iznajdljivosti, spretnosti, znanja, priza­ smetana ali škrlupec, kot ji pravijo domačini. Ce je pri mlačev, ampak tudi ob raznih praznikih, ki so prinesli devnosti, ljubezni, skratka — ljudskega duha! hiši zmanjkalo kruha in je bilo treba na hitro pripraviti malo več veselja in sproščenosti v vsakdanje težko in Razstavo vedno pripravi aktiv kmečkih žena pri me­ jed, so spekli prosto pogačo, za kar je potrebna samo največkrat revno življenje. Za martinsko večerjo ali voda, moka, sol; tako pripravljeno testo so razgrnili po tliški Kmetijski zadrugi. Ta aktiv združuje kar 450 godovanje so povabili prijatelje, da so skupaj proslavili žensk iz te male belokranjske Občine, mentorica pa je pekaču, spekli v pečici, povrhu namazali z raztepenim veseli dogodek. Za Martinovo je bila večerja še rumenjakom ih potrosili s kimljem. Prosta pogača gre Marija Starc. »Namen *e kulinarične razstave je med posebej bogata in obilna, saj je krst vina še danes za drugim prikazati značilne belokranjske jedi ob raznih dobro k pijači, navada je, da jo lomijo, nikakor ne belokranjske vinogradnike velik praznik, poleg tega režejo, pa toplo je treba jesti. Dandanes jo spet več priložnostih. Zbiramo recepte in poiščemo starejše jih pa v tej deželi ni malo, ki na ta dan praznujejo god. pečejo, zlasti jo radi pripravijo, kadar gredo na delo v ženske, ki še znajo pripravljati jedi, ki so jih naši pred­ Martinska večerja se je začela z govejo juho z rezanci, niki jedli ob košnji, mlačvi, žetvi, ob rojstvih in smrtih, o trtje ali na nedeljski izlet k zidanici. S seboj vzamejo sledila je kuhana govedina s hrenom, pražen krompir, domačo klobaso, vino je pa tako in tako tam. Božiču, na Martinovo in ob ohcetih. Za letošnjo razs­ nadevana kokoš z mlinci, od solat so bile največkrat na tavo smo se odločili, da bomo prikazali jedi,-ki so jih mizi rdeča pesa, krompirjeva in zeljna, za konec so S spremenjenim načinom življenja, hitrejšim življe­ nekdaj pripravljali ob mlačvi v Drašičih. Pri pripravi je­ prinesli kuhane češplje, za posladek je bila orehova njskim ritmom, industrializacijo, vedno bolj intenziv­ di za razstavo je letos sodelovalo več kot 70 žensk iz potica, posebnost Drašičev pa so bile gobice. Zanje so nim kmetovanjem in praznjenjem vasi so se življenjske skoraj vseh vasi v metliški občini,« je povedala pripravili gostejše testo, tako kot za palačinke, ki so ga navade močno spremenile. Stoletni ritem utečenega Starčeva. vlili v modelčke v obliki gobic, to so ocvrli, nadevali s življanja in dela se je porušil. Z načinom življenja so se V prejšnjih časih so mlatili avgusta. Prvi zajtrk je kremo, potem še »likovno« obdelali in s tako pri­ spremenile tudi prehrambene potrebe in navade gospodinja pripravila ob 5. uri zjutraj, in to bel kruh in pravljenimi gobicami obložili mesne jedi. Danes zna belokranjskega človeka. Danes prevladujejo hitro pri­ žganje. Pravi zajtrk je bil ob sedmih: bela kava, beli take gobice pripraviti menda samo še ena kuharica, pravljene, tako imenovane instant jedi. Ne časa ne žganci z ocvirki in šmorn. Dopoldanska malica je bila Kraševčeva Marija iz Metlike, ki jih je naredila tudi za volje in niti znanja ni več za kuho in peko jedi, ki so bile ob desetih, jedli pa so kruh, slanino, kuhana jajca, za kulinarično razstavo za Vinsko vigred, kjer so si jih s vsak dan na mizi še pred 50 in manj leti. Nikakor pa ni pogasitev žeje pa so seveda pili vino. Delo pri mlačvi je posebnim zanimanjem ogledovali številni obiskovalci. prav, da te jedi povsem izginjajo, da je treba iskati bilo naporno in so delavci morali pogosto jesti, da so si O tej jedi pa tudi o vseh ostalih in celotni razstavi je starejše ženske, ki jih še znajo pripraviti. »Kdaj bomo obnovili moči. Južinali so opoldne, na jedilniku pa je Janez Vokač, učitelj kuhanja in kulinarični strokov­ lahko značilne belokranjske jedi naročili v belokranj­ V okviru Vinske vigredi v Metliki vsako leto pripravijo bilo zelje s fižolom ali grahom, kot mu pravijo v Beli njak iz novomeške gostinske šole, govoril v presežni­ skih gostilnah?« je kot vprašanje in opozorilo zapisal tudi razstavo značilnih belokranjskih jedi, ki privabi krajini, kuhana šunka, krompirjeva solata ter seveda kih. Ena zanimivih posebnosti razstave je bil tudi kruh, eden od obiskovalcev razstave v knjigo vtisov. Mar bo številne obiskovalce. Mlajši lahko le še tu vidijo jedi, ki nepogrešljiva kruh in vino. Popoldanska malica ali imenovan božičnik, ki so ga včasih pekli za božični res vse to narodno bogastvo preplavil vonj čevapa in so bile nekdaj na vsakdanjem jedilniku belokranjskih mala južina, kot so ji rekli, je bila na vrsti ob štirih večer. Kruh so bogato okrasili z raznimi figuricami iz na kol nataknjen odojek? ljudi, starejši pa se ob pogledu na te jedi spomnijo sv- popoldne, v glavnem so pojedli tisto, kar je ostalo od testa, predvsem ni smel manjkati Jezušček v zibki. A. BARTELJ

Zdomci posobljenih mentorjev iz domovine. Prišli naj bi za kakšen teden ali deset dni. »To bi bilo posebno ko­ ristno za naše otroke. Vedeti morate, da ne živimo sku­ paj. Ena družina na enem koncu, druga zopet drugje. Otroci se z nemškimi vrstniki kajpada pogovarjajo v BRANIK nemščini. Nemalokrat jih zanese, da nadaljujejo v tem jeziku tudi, ko pridejo skupaj z našimi vrstniki. Resda imamo dobro slovensko dopolnilno šolo v Essnu, ven­ dar je sproščeno društveno delo lahko pomemben bra­ SLOVENSTVA nik slovenstva,« menita. 2e v Essnu so se pripravljali, da razširijo svoj spored Za dan borca je kulturnim skupinam iz sevniške od gorenjskih plesov še na belokranjske. Skupni na­ občine vrnila obisk folklorna skupina naših delavcev stopi s folklorno skupino Antona Umka—Okiškega iz na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji »Ljublja­ B oštan jaso bili koristen način, da se s tem pobliže sez­ na« iz Essna. Pred dvema letom a je na njihovi petletni­ nanijo. Zbrano so sledili slehernemu koraku Bošta- ci pe! oktet Boštanjski fantje. Prav ganljiva je vzt­ njčanov, bliskali so fotoaparati. Prčcej so se domenili rajnost, s katero negujejo ljubiteljsko dejavnost naši za kratek tečaj. zdomci daleč od domovine. Duši društva »Ljubljana« sta sevniška rojaka. Jože Društvo naših delavcev, kot je »Ljubljana« v Essnu, Košar z Zigarskega vrha je predsednik, šegavi povezo­ je po svoje tudi stikdruge dežele z našo kulturo in izr­ valec med posameznimi plesi Tone Bauman pa izhaja očilom. Naši folkloristi namreč mnogo nastopajo pred s sosednjega hriba — Metnega vrha; v društvu je nemškim občinstvom. Navsezadnje tako tudi prihajajo podpredsednik. do denarja za društveno blagajno. Samo za najemnino »Na Westfalskem deluje ta čas pet društev naših de­ za društveni prostor odštejejo letno 3.500 nemških lavcev, s tako aktivno folkloro pa se ne more pohvaliti mark. Prostore so opremili z udarniškim delom. Od nobeno,« se ponosno pohvalita Jože in Tone. Večina podobnih skupin se razlikujejo še po nečem. Nekaj drugih društev neguje razne športne zvrsti. Naše de­ plesalcev je Nemcev. Harmonikar je sicer naše gore lavce v Essnu in okolici so združili prav gorenjski plesi. list, vendar je bil rojen vZvezni republiki Nemčiji. Hans Bilo je leta 1977. Kasneje so ustanovili še otroški se enako prešerno veseli, poje, pleše in vriska, kot bi harmonikarski orkester. Avgusta bodo izdali svojo bil Slovenec. Pospremi jih na večini obiskov Jugosla­ ploščo. »Kjerkoli v Nemčiji nastopimo, nas po nastopu vije. Hvali tovarištvo v skupini in nasploh priznava, da poišče kakšen rojak in se zani ma, kaljo delamo,« nava­ se imajo dobro. ja Jože. Skupaj z otroško skupino jih je v nošah 28. Na Med petdnevnim obiskom v sevniški občini ni bilo cu so udeležili še srečanja harmonikarjev sevniške težko odtrgati od skupine in skočiti za hip P°9le^je kako napreduje gradnja. Ko zaigra harmonika in S zadnji obisk v domovini je zaradi daljave in dela dneva, da kljub poletni vročini narodnih noš ne bi oble­ občine na Studencu. Seveda so zaplesali. zavriskajo, občinstvo pa ne skopari z aplavzom, so prispelo šest parov. kli po nekajkrat na dan in zaplesali. Zaplesali so tudi Jože Košar in Tone Bauman nimata skrbi le z delom Na prvi pogled se pri delu srečujejo s podobnimi kar na cesti pred sevniškim hotelom, ko so stopili iz v tujini in razdaljo do doma, tem več sta tudi graditelja. bi pozabljene. To jih v skupini tudi najbolj združPJ težavami kot kulturne skupine v domovini: vprašanje avtomobilov. Za konec tedna boštanjska folklora po­ To najtrdneje potrjuje, da se nameravata nekoč vrniti. Pomurce, Bizeljance, Gorenjce in še koga. VE ssn u n r denarja, predvsem pa jih pesti pomanjkanje mentorjev. navadi pleše gostom v čateških Termah. Pridružili so Oba zidata hiši v rojstnih krajih. Jože je med nemškimi stopajo s praporom in imenom našega glavnega m Resda prihajajo iz Ljubljane razne note in knjige, ven­ se jim. Naslednji dan so plesali ob novem sevniškem gradbinci že skoraj 15 let. Pravijo, da daleč naokoli ni ta. Povsem zase so ob zadnjem obisku rezervirali dar to ne more nadomestiti živega stika. Jože Košar in bazenu. Nadvse prisrčno jih je zvečer sprejelo spretnejšega polagalca izravnalnih podov, Jože je tiček v Portorožu, česar so bili veseli posebno otro Tone Bauman menita, da bi bilo za naše klube v tujini občinstvo v Boštanju. Tudi tradicionalni izseljenski pi­ šofer. Avgusta bo minilo 20 let, odkar je zdoma. Oba Verjetno pa so (med dopustom) zaplesali Uidi ^ ,j « neprecenljivo, če bi bili občasn o deležni pom oči us­ knik na škofjeloškem gradu ni minil brez njih. Na kon­ imata ta čas na svojih hišah zidarje, vendar se je kar 14 ca prilaga dolenjskega lis& iz izložbe

Za današnji čas je v nasprotju s pričakova­ nji, da se bodo narodi začeli stapljati v velike nove narode, kot imamo primer v Ameriki, značilno prav obratno dogajanje. Že uve­ s LO\> s š ljavljeni veliki narodi pokajo fn prebujajo se že skoraj pozabljeni evropski narodi in etnične skupine, kot so Katalonci, Baski, Retoromani. Veliko je tudi narodov, ki so prav zdaj v procesu graditve svoje narodne zaves­ ti, n e nazadnje im am o pri n as v Jugoslaviji dovolj očiten primer prebujanja in oblikova­ sodil med dobro gorniško lite­ oceanu, torej tisto stran druge nja narodne zavesti pri'Makedoncih in v že PREBRALI raturo, da o pomenu širjenja s v e to v n e vojn e, ki nam ni mejah nacionalizma pri Albancih na Kosovu. vednosti o takrat malo pozna­ preveč znana. Za večnarodno državo, kot je Jugoslavija, je nih slovenskih Julijskih Alpah Druga knjiga sega na podro­ zatorej razumevanje naroda toliko bolj in sploh o slovenskem narodu čje fantastike, in sicer gre za pomembno. In ker smo Slovenci že dograjen sploh ne govorimo. Slovenska roman Softvvar, mehka vojna, narod, je mogoče v našem dosedanjem razv­ Čudovite izdaja je ohranila ilustracije ki je v izvirniku izšel šele pred oju, katerega meje lahko postavimo vse tja do Eda Deržaja, za prevod pa je dobrim letom. A že v tako Primoža Trubarja, slediti procesom obliko­ gore poskrbel znani pianist in velik kratkem času je doživel nekaj vanja in graditve narodne zavesti. ljubitelj gora ter tudi planinski Tak časovni pregled skozi razvoj misli o pisatelj Marijan Lipovšek, ki je nnK|j |ahk° nagne petdesetlet­ slovenstvu je pripravil literarni zgodovinar napisal občuteno spremno be­ na ^kotinjo, rojeno na Irskem, Jože Pogačnik v knjigi Slovenska misel, ki je sedo o pisateljici in njenem A* pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. za ,stalno naseli v mali d elu . jj??11’ kier ljudje govorijo Urednik je v ta skoraj 500 strani obsežen Čudovite gore prinašajo kraj­ tu i d a k om u na s v e - zbornik esejev o slovenstvu uvrstil zapise 39 še in daljše opise naših gora, mimoZlU.!T1liiv’ razen ni'm sa' avtorjev, ki so razmišljali o slovenstvu, seve­ Na posameznih postajah 400-letne poti, ki Dri ♦ |y iadostne navdušenosti starih pripovedk o njih ter doži­ da vsak iz perspektiv svojega časa in tedanje jo je prehodila ideja slovenstva, se izrisujejo o 'Jeh !etih ne gre jemati v vljanj pisateljice v njihovem ok­ stopnje razvoja slovenskega naroda. Tako različna vprašanja, zdaj je poudrjeno to, zdaj Van« *’ lzbire življenjskega to- rilju. Mestoma gre za živopisno sledimo mislim protestantskih piscev, od ono, a poglavitne ostajajo tri stalnice, ki se st Jra udi ne’ a vsekakor mora popisovanje, drugje se avtori­ Trubarja, Bohoriča in Pohlina, ki so skušali niso spremenile od samih začetkov narodne­ nnci y,ozadJu močna naveza- ca dvigne do višin gorniškega postaviti temelje slovenski rodovni identiteti, ga zavedanja do sodobnosti: narodna iden­ Pa„ - Kakšna? V primeru gospe eseja in na mnogih mestih izoblikovati samostojno slovensko občestvo titeta, kultura kot osrednji narodov izraz in on„ny Susan Copeland je zazveni čista literatura. Četudi in utrditi njegovo zgodovinsko zavest, pri integriranost slovenstva v svetovne kul­ ponekod zazveni pisanje od­ čemer so v središčno točko postavljali gora°V° r 2nan ~ !jubezen do turološke procese. maknjeno in v romantični ma­ knjigo, se pravi kulturo. Potem sledimo mi­ Branje tega zbornika ni samo zgodovinski v J L 8kotinia J® vzUubila slo- niri, pa je branje zanimivo, ne slim Slomška, Bleiweisa in drugih prosve- pregled, marveč misli, izražene v teh esejih, samo zaradi tega, ker naš svet Dn h ? 90re’ prekrižarila jih je titeljev, pa ostrim Levstikovim pogledom, do spodbujajo h kritičnemu razmišljanju se­ nii« ,° 9 e m in p o č e z , p isa la o vidimo z očmi tujke, marveč tu­ glasov o proletarskem duhu slovenskega na­ danjega trenutka, lahko pomagajo tudi urav­ Dfl v an9leških,revijah in tako di zaradi pisateljičine razgle­ roda, njegovi zavezanosti socializmu kot navati prakso, da postane skladna s stoletni­ na«?^9ala v svetu širiti glas o danosti, njene, duhovne širine družbenemu redu in skupnosti ostalih mi silnicami in tako zgodovinska utemeljena, ranii ° m °v in i. S ta r e jše g e n e - in ne nazadnje' tudi-pisateljske prevodov v druge jezike, po jugoslovanskih narodov, od Cankarja, Kris­ bližja resničnemu bistvu bivanja družbene njem pa so začeli tudi snemati rriPri an9l'stov, ki so študirali spretnosti. tana, Gosarja ter vse do Kardeljevih dognanj skupnosti, ki se razpoznava pod pojmom film. Slovenci tokrat nismo nič SDnm0 ®ma vojnama, se je M. M ARKELJ ter filozofskih premislekov Kocbeka, Pirjev­ slovenski narod. zaostajali, samo smo dobili annSuJ-ai° kot lektorice za ca, Urbančiča in Rebule. M. MARKELJ prevod Mehke vojne zelo hitro. u n S ' Jez*k ,na 'jub|janski Kot avtorja sta zapisana infor­ CoDolf ^ b0lj pa S0 gospo Dve iz Zenita matik Thierry Breton in stro­ Dianfi ndov° poznali ljubitelji kovnjak za-književnost Denis j0 il Aln Gorniki. Dostikrat so Nikjer ni zapisano, da je tre­ Beneich. Že po avtorjih je raz­ ranjem področju izvajal poli­ jo Ivana Groznega: eni ga obs­ ba na počitnicah brati samo tiko strahovlade ob podpori PinntCali’ ko ie s Palico ali ce- vidna ena od značilnosti knjige, ojajo, drugi pa hvalijo. Ome­ nih i v rokab h o d ila p o zn a - šund vseh vrst, splača se tudi Zdravje da je namreč leposlovno delo, slovitih opričnikov, kisozvesto nimo mimogrede, da je Karl notQK rVanj znanih planinskih za'oddih vzeti v roko dobro ki pa temelji na strokovnosti, v izpolnjevali tiranove ukaze. Žr­ Marx občudoval njegov diplo­ Qornila pa se v družbi drznih knjigo, saj nikakor ne drži, da tem primeru poznavanju raču­ tve okrutnega carja so bili matski in organizacijski dar, po nih? I°

NA TISO NAČINOV

A%%V.V.V.V*

» V l-IL * predvsem pa poštenega in vestnega dela, za kar mu hi bilo nikoli žal. Mojster je bil v redu in je imel dobrega delavca rad, Stari trg pa je bil ta­ krat kar cvetoče naselje, ki je dobro živelo na račun trgovine in obrtnih storitev za kočevske vasi v notranjosti. Vendar je moral mladi Jože v DOPOLDANSKA MAMA svet. Najprej ga je čakala vojaška obveznost, potem pa iskanje dela po širni Sloveniji, šel je v Začenjati predstavitev nekega poklica in vrtcu je sproščeno, otroci počno, ustvarjajo, »fremd« in prekrižaril domovino poprek in počez, utemeljevanje odločitve zanj z ljubeznijo in kar želijo. Predvsem je veliko raznega izdelo­ leta 1939 pa je šel za kruhom celo v Nemčijo, ker posebnim nagnjenjem do takega dela bo vanja, oblikovanja. Anica pravi, da otroci pa je bil tam slabo plačan, je odšel še v Avstrijo, morda zvenelo kar preveč vsakdanje in ob­ prav neverjetno radi delajo. Porabijo vse naj­ o e ko pa se je pričela po Evropi vojna, jo je mahnil rabljeno, a dejstvo je, da si je dobro opra­ različnejše odpadke, škatlice in drugo, kar domov in delal v rudniku v Kanižarici, dokler ga vljanje nekega dela, ki naj bo v zadovoljstvo dobivajo iz »Krke«, pa tudi od drugod. Vzg­ ni našel nekdanji mojster iz Starega trga in ga ta k o tiste m u , ki d e la , kot tistem u , ki je o d te g a ojiteljice jim pri tem seveda pomagajo. »V slu­ vzel k sebi za poslovodjo. Tako ga je dohitela dela kakorkoli odvisen, težko zamišljati brez žbi tako zadovoljnim še svoje konjičke,« pove druga svetovna vojna. Razpad stare jugoslo­ *e ljubezni in nagnjenja. Še toliko bolj je to Anica. »Izredno rada namreč rišem in vse vanske vojske je dočakal pri Zagrebu. Tam seje pomembno za poklice, ki imajo najbolj mogoče oblikujem. Popoldne pa se lahko preoblekel in peš prišel srečno domov, od tam neposredno opravka z ljudmi. Eden takih je zato doma bolj posvetim svojima otrokoma in KAJ STE VI pa naprej v Stari trg. Tu se je kmalu povezal z na­ poklic vzgojiteljice. Vzgojiteljice skoraj tret­ vrtu.« Za njena otroka se ji zdi, da sta veliko rodnoosvobodilnim gibanjem in vzdrževal zvezo jino vsakega delavnika malčkom v vrtcih nad­ prikrajšana, ker nista bila v vrtcu. »Vendar se med Starim trgom in Črnomljem. Fašisti so za­ om eščajo mamice in očke, jih varujejo in vz­ veliko ukvarjamo z njima popoldne. Mnogok­ ZA ENA slutili, da v čevljarski delavnici tli odpor. Večkrat gajajo pa tudi izobražujejo. Si torej lahko rat gremo na sprehod, da se jima vsaj takrat so napravili racijo in jih aretirali. Zvedeli niso predstavljate vzgojiteljico, ki otrok ne bi ma­ mož in jaz čisto posvetiva, medtem ko doma seveda ničesar, našli pa so nekaj ilegalne litera­ rala, ki bi ji bilo odveč delati z njimi? Verjetno vedno kaj delam. Večkrat mi ostane še pripra­ ture, kar je zadostovalo, da so jih poslali v inter­ n e. , va programov za službo, saj se vsega ne da VOJSKA? Anica Longar iz Dolenjskih'Toplip že štiri­ narediti med delovnim časom .« n a cijo na R ab. J o ž e s e je n a R abu z n a še l v družbi vseh bratov. Tako je bilo hkrati na Rabu kar šest najst let v dopoldanskem delavniku nad­ Vzgojiteljice sam e izdelujejo tudi igrače in V sivo zgodnje jutro je bilo slišati le lajež psov Matkovičev. om ešča mamico otrokom v vrtcu na Mestnih razne didaktične pripomočke. Zato izkoris­ in stopanje množice nog, ki so na razgibani va­ tijo sobote, saj se v vrtcu v vedno živahni in Internacija je bila za marsikaterega Slovenca njivah v Novem mestui Tukaj je dobila prvo ški poti v poltemi iskale varno oporo. Kdaj pa zaposlitev, ko je leta 1971 v Ljubljani končala pozornost zahtevajoči druščini malčkov to usodna. Matkoviči so jo preživeli. Jože je bil kdaj je zazvenelo orožje ali hrznil konj, sicer pa ne da. Imajo pa otroci take igračke zelo radi. prem eščen na Reko, kjer je zbolel, potem pa de­ petletno vzgojiteljsko šolo, na katero jo je ni tišine več rezalo pokanje pušk in lajanje stroj­ Kako tudi ne, saj vzgojiteljice skrbnp izberejo lal v delavnici, kar mu je rešilo življenje. Delal je gnala povsem jasna želja po delu z otroki in nic, na kar je bilo uho zadnje tedne že kar na­ to prav z mlajšimi. Na Mestnih njivah je ostala materiale in barve! Sedaj želijo, da bi v izdelo­ namreč z nekim Italijanom, Sicilijancem po ro­ vajeno. Ob koloni je prestrašeno obstala stare­ vanje vključile tudi starše, predvsem mamice, du, ki je Jožetu zelo pomagal. Mrzil je Musolinija vse do danes z dvema prekinitvama leta 1973 jša ženica. Prišleci so jo zmotili, ko je hitela po- medtem ko je z očeti malo težje najti stik, in fa šiz em . V d e la v n ici je d ob il stik z ileg a ln im g i­ in 198(3, daje rodila sina in hčerko. Na delo se kladati živini. Kaj pa ste vi za ena vojska?« je čeprav le imajo več časa, pravi Anica. Vrtec, banjem in partizani. Ko je Italija kapitulirala, so vsak dan vozi iz Dolenjskih Toplic, kar pa ji ni začudeno spraševala, ko je videla, da ji mimoid­ težko, saj ima delo prav v tem vrtcu rada in v ki nasploh dobro sodeluje s krajevno bili že organizirani in oboroženi. Prebili so se z oči nočejo nič žalega. »Partizani smo, mamca, njem uživa. Vrtec na Mestnih njivah se nek­ skupnostjo, pripravlja tudi razne dejavnosti Reke. Na Trsatu se je formirala partizanska bri­ partizani!« je čula odgovor, »še danes bomo v oliko razlikuje od drugih. Deluje v bloki|, v za kratkohlačnike, ki so že prerasli vrtec. To gada, vendar je hotel Jože po dolgem času zopet svobodni Ljubljani. Le pridite za nami!« Kolona dveh delno preurejenih stanovanjih. Ima ne­ je posebno pomembno sedaj med počitnica­ videti rodno Belo krajino. Preko Osilnice je peš se je izgubljala v megli Ljubljanskega barja, kaj težav zaradi prostorske stiske, tudi za mi, da se otroci ne dolgočasijo sami doma. prišel domov, ostal poldrugi m esec, potem pa se ženica pa je z odprtimi usfi strmela za njo, nato Zal pa za kaj več nimajo prostora. zares pridružil partizanom, prav tako tudi vsi sprehode nimajo najbolj idealnih možnosti, pa spustila koš in pohitela sporočit novico v igrišče pa jim prav sedaj urejajo, ampak vse Vzgojiteljsko delo je vsekakor težko in njegovi bratje. h išo . zahtevno, posebno, če naj bo dobro oprav­ Vonj po pokošenem senu je pri Matkovičevi zi­ to ni tisto, kar ga razlikuje od drugih, čisto Z Jožetom Matkovičem sediva pred njegovo »pravih« vrtcev, saj je tudi v njih zaradi velikih ljeno, Tega pa jim s pičlim odmerjenim de­ danici močan, širi se od kopic, ki jih je Jože zidanico na Tanči gori in se pomenkujeva o skupin marsikje prostorska stiska. narjem žal ne priznavamo. Kako pa jih za po­ ravnokar zložil, da bi seno zavaroval pred nočno doživljajih pred štiridesetimi leti. Takrat je bil on »Tukaj je drugače kot v drugih vrtcih,« klic pripravijo v šoli? »V petletni vzgojiteljski roso. Kljub štiriinsedemdesetim letom vestno ena od tistih senc v jutranji partizanski koloni, ki šoli smo se veliko naučile. Veliko je bilo tudi gospodari s svojim vinogradom in zidanico vTa- pripoveduje tovarišica Anica »Otroci so na se je spuščala v Ljubljano, osvobojeno slovens­ kupu — kljub temu niso posebno bolni in ka­ nastopov, tako da smo prišle na delo kar nči gori. Od nje se ne more ločiti in skoraj ne ko prestolnico. Te poti Jože ne bo nikoli pozabil, kšnih epidemij praktično ni bilo — smo kot dobro pripravljene. Danes so .usmerjenke’? mine dan, da se ne bi iz Dragatuša, kjer sicer sta­ saj je pomenila konec vojne in vseh tegob, ki so ena velika družina, vse je dom ače. Stiki med reve. V enem letu pripravništva, ko tavajo od nuje, peš napotil proti domačemu hribu. Mnogo jo spremljale. Pod nama je s soncem obsijana nami so tesni, pristni, prav tako pa tudi s sta­ vrtca do vrtca, se težko znajdejo. Vse pa na spom inov ga veže na ta hrib, lepih in težkih. In ko Bela krajina, na okoli se bohotijo z vinogradi rši. Večkrat obiščemo otroka, ki je doma višjo šolo, ki že obstaja v Ljubljani, tudi ne natoči kozarec, da se vonj tančegorca pom eša z posejani griči in više gori steljniki in gozdovi. bolan, med počitnicami pa nas katera od ma­ morejo. Sploh si tudi starejše želimo, da bi bi­ vonjem po pokošenem senu, spomini še bolj »Tukaj gori smo včasih pasli krave,« pokaže mic — večina varovancev živi v naselju na la ta šola še v Novem mestu. Veliko se nas bi oživijo. Kot drobne mravlje so, ki kar naprej be­ J o ž e z roko na okoliške hribe. »Sedaj je večino Mestnih njivah — vse skupaj povabi na vključilo, saj bi rade izpopolnile svoje znanje. gajo sem in tja, na videz brez smisla pa vendar p a šn ik o v 2e porasel gozd. Od takrat se je marsi­ Sicer pa je veliko odvisno od človeka same­ pred presenečenimi očmi opazovalca zrase lepo ob isk .« kaj spremenilo. Bilo nas je šest otrok v družini V vrtcu je prostora za dve skupini, 40 in 45 ga, kako se bo vključil in prilagodil. Tiha, mir­ in sistem atično urejeno mravljišče. In ko se spo­ tukaj n a T anči g o ri. K ruha je b ilo p re m a lo za v se, otrok, starih od tri oz. dve in pol do sedem let. na nesamozavestna dekleta imajo v začetku daj v vinogradu oglasi čriček, je tudi spominov p a s m o m orali v svet. Bil sem star petnajst let, ko Za otroke skrbita dve vzgojiteljici in dve varu­ kar precej težav.« že cel kup. Le kdo bi mogel popisati vse! Nadro­ se m povezai culo in se šel učit za čevljarja v Stari hinji, od katerih je ena še na pol snažilka. V ZDENKA LINDIČ—DRAGAS bil sem jih le nekaj, za bežen vpogled v življenje obeh skupinah so otroci vseh starosti, Jožeta Matkoviča, delavca, kmeta in borca. K ot čevljarski vajenec je moral Jože početi medtem ko so v večjih vrtcih skupaj približno T O N E JA K ŠE m arsikaj, vendar se je tudi marsičesa naučil, enako stari otroci, kar je prednost ali pa tudi ne. »Delo z mešano skupino je težko, a zelo pestro in razgibano, da mi res nikoli ni dol­ gčas. Veliko je individualnega dela. Najstare­ jši imajo že malo šolo, zaposliti pa je treba tu­ di vse druge, seveda njihovi starosti primerno, da jim ni dolgčas,« pravi Anica Longar. Ker pa so vsi otroci skupaj, mlajši seveda posne­ majo starejše, kar se jim v ročni spretnosti, zanimanju in sploh vsem zelo pozna, tako da ob koncu leta v mnogočem ne zaostajajo za njimi. »Nasploh so otroci iz leta v leto bolj živahni in brihtni. Veliko znajo, sprašujejo vse mogoče, da jim je včasih kar težko priti do konca in jim vse obrazložiti. Glejte, danes že ni otroka, ki ne bi pred šolo poznal vseh črk.« Vzgojiteljsko delo zahteva precej priprave. Vzgojiteljice pišejo programe za svoje sku­ pine, redno pa se tudi dobivajo med sabo, da te programe in svoje izkušnje primerjajo in izmenjajo. Otrokom pač skušajo dati v vrtcu čimveč, zaradi česar pa ne pretiravajo s strogo usmerjenimi dejavnostmi, ampak je k . delo prilagojeno zanimanju malčkov. Delo v NAGRADA V VAŠA ZGODBA KOČEVJE . DUŠAN RIFELJ iz Kočevja je NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA jmel največ sreče pri zadnjem žre­ DVOJNIK banju in žreb mu je za nagrado TRD S L . Z G O ­ JEZIK MIREN DOVINAR ERBIJ. 0L TUR. ARAMEJ- SKA Spomladi 1940, po bliskovitem in popolnem razbitju ob­ dodelil najnovejšo slovensko knji- DEL R O K E 2 L A H T N I DVOR 8°. roman »Proti življenju za LES (JOSIP) CEV TOVARNA rambnega sistema Francije, so nemške motorizirane enote prav zaveso« mladega pisatelja Luja PLOD tako bliskovito zasedle ozemlje nasprotnikov. Parizu so se bližale s treh strani že pred bežečimi ostanki razbitih francoskih ^proharja. V romanu govori pisec o pok rajina enor. B i l o je. to tako nepričakovano, da je meščanom od svojem odraščanju v puberteti, ki v BIH presenečenja zastala sapa. In ni bilo več ne časa ne možnosti, da Baje osenčila napredujoča slepota. AZ. Z D R A ­ bi se kam umaknili, bežali. Na ulicah so se že pokazale skupinice Rešite današnjo križanko in V IL N A vojakov. Odmetavali so puške kar v cvetoče grme v parkih, zaha­ Pošljite rešitev najkasneje do 3. av- RASTLINA jali v lokale in dvigali čaše za konec »bedaste vojne«. Povedali so, Bosta na naslov: Uredništvo Dole­ ALŽIRSKA da so Nemci zavzeli že vsa pariška letališča in da vsak čas lahko njskega lista, Germova 3, 68000 LUKA zasedejo mesto. Novo mesto, s pripisom KRIŽAN­ KA. ZELENICA Bližal se j? večer, najprijetnejši del dneva na bulvarjih tega ERIZIPEL velemesta. Ves presenečen sem opazoval in občudoval obnašanje IZOLACIJA ljudi: nobenega preplaha, nobenega razočaranja. Hodijo po na­ TEHTNICA vadnih opravkih, se pozdravljajo, pogovarjajo. V lokalih veselo rrTTTTTTTTT kramljanje, harmonika igra priljubljeno popevko Čakala bom SOL CIANOVE dan in noč na povratek tvoj... In jaz sam hodim po bulvarjih, gle­ KISLINE dam, poslušam in ničesar ne razumem. JAJCE Drugo jutro meje že ob zori zbudilo oglušujoče brnenje. Val za G O R N JE valom so v različnih višinah preletavali mesto avioni, po bulva­ AVSTRAL. PRENOČE­ V A N JE NA U S N JE PRI rjih pa so ropotale kolone tankov, topov, transportnih vozil in MEDVED CEVUIH VRSTA “* PROSTEM VRSTA motorjev. Zadnji val avionov je odvrgel cele oblake raznobarv­ Kdor nim a m oči, da bi sanjal, PECIVA ŠKODLJI­ nih letakov kot v praznični pozdrav. n*>na m oči, da bi živel. TEKOČA VIH Kolone tankov in drugih vozil so ropotale skozi mesto brez 2 U 2E L K TOLLER VODA GRU prekinitve. Istočasno so na trgih in v parkih, velikih in malih, že P R IS T O J RIM. postavljali vozila Rdečega križa s sanitarnimi in prehrambnimi puhlo ljudstvo brez duha le BINA ZA VODO VARUH prikolicami. *a novostmi noro leta. OGNJIŠČA To je bilo spet nerazumljivo presenečenje: Nemci so ponujali PRVA IS T R S K O { A. S. PUŠKIN ZENSKA MESTO zdravniško pomoč in razdeljevali kruh, mleko in razne konzerve. Kolesu usode ne moremo BITOLA Nastopilo je poletje. Vojna vihra je naraščala in se širila po mo­ *«i v napere, ne da bi nas ZVEZNA rjih in oceanih. Okupirana Francija pa je postala nekakšen rezer­ raztrgalo. DR2AVA J U 2 N I SA D vat miru. Okoli in okoli močno zastražena, s tem pa je bila tudi A. FOETHE V ZDA krepko zaščitena. Oživele so tovarne in delavnice, stekel je ZDRAVIL promet, izginile so vrste čakajočih pred trgovinami. Postopoma * očmi književnosti se narod NA RAST MENCNI 8,eda skozi stoletja. U N A IR A - POZVANEC so kot po nekem ključu že prihajali domov vojni ujetniki. M.KRLEŽA N JE V E C ) Neko soboto popoldne sem šel na vlak, da se odpeljem poma­ gat prijatelju pri obnovi njegoveporušene počitniške hišice in ga­ raže. Oblečen sem bil za delo: delovni čevlji, vojaške hlače — te sem podedoval v Španiji — angleška športna srajca, rdeča baret­ ka in vojaška torbica čez ramo. JCdo je najbogatejši človek na svetu? Na eni od ulic je nekaj korakov pred mano začel zavirati črn avto. Kolesa so zacvilila, vozilo seje kar usedlo na pločnik. Izsk­ tunelski sultan Bolkiah živi v palači, ki je postala novo svetovno čudo — Zlato okrasje, stotine avtomobilov, očilo je mlado dekle, odvrglo svojo ročno torbico, mi padlo okoli ______miza za 4.000 gostov, gledališče, boksarski ring, umetnine, helikopterji...______vratu — in ne vem, ali je vpilo ali šepetalo: »Jean, Jean, dragi moj, ti si živ, ti si živ...« . bi vzeli v poštev vse človeštvo površinskih metrov stanovanjske likopterjev. Seveda ima sultan te Novinarji ameriške revije En- Takoj sem vedel, da je pomota, bil pa sem tudi tako 'n. Prešteli, koliko bogastva bi površine. Seveda je vzdrževanje stroje za osebno uporabo, ker pač quirer, ki so zbrali te podatke, so v presenečen, da sem kar po vojaško mirno stal in čakal na razplet. reti 0 na Posameznika, bi lahko takšnega kolosa več kot zahtevno letečih preprog še niso izumili. reportaži zapisali, da prebivalstvo Dekle me je božalo, poljubljalo, se smejalo in jokalo. y **, da je človek revno bitje. opravilo in so mu kos le s pom očjo Poleg zračnih plovil ima v garažah Bruneija doslej ni pokazalo zna­ Čutil sem in razumel, da doživlja trenutke sreče. Takoj sem pa endar so ljudje, ki iz tega mehanizacije vseh vrst in ob up­ nekaj sto najsodobnejših in naj­ menj nezadovoljstva zaradi razk­ tudi razumel svoj nerodni položaj. Ugotovila bo, da seje zmotila. . lostnega statističnega poprečja orabi najbolj izpopolnjenih tehni­ bolj razkošnih avtomobilov, ki ošja, v katerem živi sultan. Navs­ Kako bo to grenko razočaranje sprejela? Seveda, kriv bom jaz. riijo visoko visoko v komaj še čnih dosežkov. jim dela družbo še 40 dirkalnih ezadnje se tudi nimajo za kaj Prijel sem dekle za roke in malo odstopil. Povedal sem, da jaz ^mljive višave, ljudje, ki so bo- Sprejemnica v dvorcu ni kar ta­ strojev. Le kakšen sultan bi bil, če pritoževati, saj je večina prebi­ nisem Jean in da jo prvič vidim. Ves ta čas je zraven vozila stal sat! k°t princi iz pravljic. In med ko. V nji stoji ogromna miza, za ne bi imel tudi statusnega roll- valstva v službi njegovega ve­ starejši gospod in mi dajal znake dobrodošlice. Ko pa je slišal moj mi najbogatejšimi je pač eden, ki katero je prostora za 4.000 roycea, ki so ga v sloviti britanski ličanstva, in to za lepe denarce. glas, je priskočil in deklico potegnil k vratom vozila. J prvak. Po mnenju m nogih poz- gostov. Dvorano razsvetljuje 12 tovarni izdelali po naročilu in vanj Res pa je tudi, da sultan ambici­ »To ni Jean, Lili, zmotila sva se, to ni Jean!« ®valcev je to bruneiski sultan lestencev, za vsakega so pri naku­ vgradili srebra, biserov in podob­ ozno modernizira in urejuje otok Mirno sem stal, gledal in šlo mi je na smeh. Gospod seje posta­ . uda Hasanal Bolkiah, vodja mi- pu odšteli okoli 190 milijonov di­ nih dragih stvari, kolikor se je v pravi raj za najbogatejše turiste. vil predme in tudi njemu je šlo nasmeh. Potem sva si podala roke 'aturne državice, ki leži na otoku narjev (v trdni valuti, seveda). dalo. Dal je izsušiti močvirja, zatrl legla in se zakrohotala. runei v Indonezijskem otočju. Nad sprejemnico se dvigajo 27 m Če se sultanu zahoče kopanja, komarjev in drugih insektov in us­ Deklica seje v tem času pomirila, si uredila obraz, pobrala tor­ Državica je postala neodvisna visoke pozlačene stene, na katerih potem lahko izbira med desetimi tvaril livade z najžlahtnejšim ras­ bico, stopila k meni in jezno kriknila: (j.?embra 1983. leta, prej pa je bila počiva namesto stropa zlata kup­ bazeni. Po želji se namaka v baze­ tlinjem. Otok spreminja v raj. In »Kdo pa si, hudič? Pa še bareta je Jeanova... Na, obriši se!« In mgo britanska kolonija. Šteje ola, okrašena z motivi iz bogatega nu olimpijskih mer ali pa v kdo bi se protivil živeti v raju na podala mi je zrcalce in robček. ®ga okoli 200.000 prebivalcev, bruneiskega likovnega izročila. katerem od manjših, domišljijsko zemlji? “runeiski sultan je star38 let, Jšezbarije so iz 22-karatnega zlata. oblikovanih bazenčkov. Izbira tu­ MiM Na vlak nisem mogel več. Gospod seje predstavil, predstavil, j*0 verskem prepričanju je vnet Toda to še ni vse. Novo di med bazeni s sladko ali morsko (Vir: Durbin) predstavil je hčerko, sedli smo k mizici pred kavarno in začelo se uslirnan, ima dve ženi in sedem svetovno čudo premore še nekaj vodo ali posebej odišavljeno. je zasliševanje: kdo sem, od kod, kaj, kje, kam... Ko sem vse ? rp - Vendar slovi po svetu po takšnih čudovitih stvari. V palači Ves dvorec je tlakovan z naj­ povedal, je gospod M u r c h a is predlagal, da bi popili kozarec šam­ trd sv°jega dvorca, ki je, kot je 1.778 prostorov, ki so vsi, od boljšimi uvoženimi marmornimi panjca na bratovščino. Gospodična Lili pa je v torbici poiskala j / 11 Guinnessova knjiga rekor- prvega do zadnjega, klimatizirani, ploščam i. A ker bi sultana in nekaj fotografij. Gledal sem in se čudil — moj dvojnik! Postava n ,V’ največja in najbolj razkošna vključno z dvornimi hlevi, kjer njegove goste lahko kamen hladil, Aids se druži in obraz. Tuj človek, pa mi je podoben bolj kot brat bratu. ™aca na svetu. domuje okoli 200 čistokrvnih so preko plošč pogrnjene najlepše Ugotovil sem samo nekaj malenkostnih razlik: debelejši prsti, da­ ubanov dvorec je štirikrat ve- z revščino konj, namenjenih za razne sveča­ perzijske preproge. Posebej za sul­ ljša, bolj prilezna ušeda, tanjše obrvi, bolj gladki lasje. Na drugem han°u s*ov‘te britanske bucking- nosti in proslave. tana uporabljajo posebne rdeče V revščini in umazaniji se posnetku se smeje. Poteze smehljaja drugačne, zobovje bolj nif - Palače. Nam erili so mu Na strehi dvorca je zgrajeno preproge. drobno. Ampak bežno pogledano — na sliki sem jaz! Več in nič manj kot 2 milijona majhno letališče za pristajanje he- hitreje širi ______Potem je Lili pripovedovala o Jeanu, ki je takoj po objavi Hoja po takšni mogočni stavbi vojne prostovoljno oblekel francosko uniformo. Pred odhodom Aids, nova eksotična bolezen, ni lahka stvar, zato so gradbeni na fronto sta se zaročila. Od takrat ga ni več videla. Samo pisma, se bliskovito širi. Odkrili sojo že v inženirji v dvorec dali vgraditi več pisma, pisma. Vojna pošta — pet številk. Cenzura. Kje je bil? mnogih evropskih državah, kot so dvigal in pomičnih stopnic. A tudi Baje pri enotah v Belgiji. Zdaj po porazu se še ni oglasil. Pisma Velika Britanija, Danska, Špani­ s temi tehničnimi pripomočki bi prihajajo od ujetnikov, od tam se vračajo ranjenci, o njem pa ni ja, Francija, pri nas pa je na srečo človek porabil najmanj en dan, da ne duha ne sluha. še ni, čeprav so se pred kratkim bi si površno ogledal najpomem­ Lili je utihnila. V torbico je odložila fotografije in poiskala širile govorice, da so našli tudi v bnejše prostore, kaj šele, da bi po­ robček. Ljubljani primere aidsa, a seje iz­ kukal tudi v številne pomožne zg­ »Zdaj pa gremo!« je predlagal Marchais. Izročil mi je svojo kazalo, da ne gre za to bolezen. radbe, hleve in prostore za šte­ posetnico in me povabil na obisk: »Naša mama ne bo mogla vilno služinčad in pomožno oseb­ V svetu posvečajo vse več verjeti ne razumeti, da ima Jean v Parizu svojega dvojnika.« je. Za vzdrževanje dvorca je 'pozornosti tej bolezni in tudi de­ Lili je že sedela v avtu, moj novi prijatelj pa mi je še vedno sti­ določenih okrog 5.000 ljudi, prav narja, z upanjem, da bodo odkrili skal roko in majal z glavo. toliko pa za vrtove, hleve in učinkovito zdravilo. ANTON DAUGUL drugo. Aids povzroča virus, ki se v Dvorec seveda ni brez športnih glavnem prenaša pri spolnih sti­ objektov. Premore igrišča za polo, kih. Na žalost pa se prenaša virus mali nogomet, tenis, golf, kriket tudi s transfuzijo. RAZSODNIK in celo boksarski ring je nekje v Znanstveniki poskušajo na vse Naključje je hotelo, da sem šel mimo kozolca, v katerega sta vaški kmet palači. Za glasbene prireditve je načine ugotoviti, kaj je poleg in njegov pastir Kotliček zdevala pšenico, ko se pripodi kot šrd od voza na voljo posebna, najbolj akusti­ samega virusa skrivnostne bolezni dolg roj čebel. Gospodar, ki je bil na latah, je zakričal Korličku, ki je bil na vozu in podajal snope: »Skoči, vrzi prsti!« Fantiček je začel pobirati kv*eva la(tja na turbo jadra v nevvvorškem pristanišču. So to tovorne čna dvorana, medtem ko je v vrtu pri širjenju še pomembnega. V bodočnosti? suho prst okrog kozolca in jo metati v roj, kije takoj začel krožiti okrog letno gledališče in kinematograf. ZDA so prišli do novih ugoto­ tam stoječe hruške. To se mi je zdelo zelo zabavno, zato sem se pridružil vitev, vendar še niso potrjene. akciji in z vso naglico metal prst v zrak, če so bile čebele ali ne. Še bolj me Sultan in njegovi se za vse to Predvsem so prišli do spoznanja, je zanimalo čaranje kmeta, ki je lezel z lat in vzklikal: »Kaj je rekel sveti Jfalji nadomestili jadra lahko zahvalijo v prvi vrsti naravi, da je mogoče bolezen povezati z Medar, da^jrr.a gospodarja vsaka stvar, pa ga boste tudi ve imele, le us­ ki je Bruneiju obdarila z bogatimi revščino. V mestu Belle Glade in edite se.« Usteaujeva turbo Jadrnica preplula Atlantik Ve- nahajališči nafte. Dohodki od njegovi okolici so od leta 1982 pa Čebele so se res usedle na konec šibke veje hruške tik ob poti. Kmet je Hk prihranek pri gorivu — Kot ženska prodaje nafte so veličastni in do danes odkrili 37 primerov te odšel v vas k enemu od treh čebelarjev, kolikor jih je bilo v naši vasi, da bi znašajo okoli 1.500 milijard di­ bolezni, v razmerju 1.500 obolelih dobil panj in ogrebel čebele, ki so nekumu »ušle«. Med tem časom pa sva s Slavni narjev letno. Seveda ta denar spre­ Korličkom razpravljala, čigave naj bi bile čebele, ki smo jih ujeli. aziskovalec m orja Jac- grške m itologije, in sicer ime hčere na milijon ljudi. Torej je tu precej S Korličkom sva v šoli, kadar je pač prišel, sedela v isti klopi. Smilil se tni finančniki in bankirji vlagajo v grškega boga vetrov. več obolelih za aidsom kot v New mi je, ko je pripovedoval, da dobi za zajtrk, ko pride s paše, le ostanke od Prazn0Vafl^ u’ ki-)e Pred Kratkim donosne posle tako, da se na kon­ Pešn0 L- rojstni dan, je us- Alcyone je krenila na pot s Yorku. Ugotovili so, da je temu gospodarjevih otrok. Da so pastirji in hlapci takrat spali v poletnem času cu izkupiček potroji. Omenimo Preko P°skusno vožnjo francoskih obal in po postanku na kriva revščina in zanemarjenost pa skednju, pozimi pa v hlevu, ni bilo nič novega. Saj so sinovi kmetov, če samo to, da ima sultan v Avstraliji djo. ^ ‘ar|tika z nenavadno Azorih in Bermudih uspešno pri­ mesta. V več četrtih ni tekoče vode je bila družina velika, prav tako spali na seniku oziroma v hlevu. kupljen ranč, katerega površinaje Ajda, po kateri so čebele nabirale med, ko je cvetela, je bila požeta in v ^ a n ,e “naVadna Je predvsem po plula v newyorško pristanišče. in kanalizacije. Otroci se po cele večja kot vsa njegova država, na kozolcih. Tistega dne mi je Korliček pred pričetkom pouka v šoli s solza­ JPesto ia Yldezu> saj sta na nji na- Nova kovinska jadra, pravijo jim dneve potikajo naokoli, igrajo se v njem pa goji čistokrvne konje. umazaniji, kjer domujejo pod­ mi v očeh povedal, da bo že čez nekaj dni njegov gospodar »tri« čebele, ua kovinT °rov *n jader dva veli- tudi turbo jadra, so se dobro iz­ toda njemu da ga ne bo dal niti pokusiti, ker je prejšnji teden na paši zas­ Prav i valja. Toda Ca v id e z kazala in bi naj na plovbi prihra­ No, če si uživalci tega bajnega gane in komarji. Domnevajo, da pal, živina pa je pojedla nekaj semenske detelje. S ° Vsem v , ° postal nekaj nila blizu 35 odst. goriva. Ob se­ bogastva zaželijo za vse skupaj za­ so prenašalci te bolezni tudi ko­ Na posvet sem poklical še enega sošolca, kije bil tudi najin prijatelj. Po hvaliti še Alahu, potem to lahko marji in ostali pikajoči krvosesi. krajšem posvetu sem po salamonsko razsodil: »Čebeleso njegove, medje »iarj‘ sledi? ^ anjega’ če bodo ia' danjih cenah za gorivo je to lep in ?ax!'r usteaujevemu zgl- prihranek. opravijo v džamiji,' ki se nahaja v V samem mestu so se odločili, pa tvoj!« 1 delati takšne ladje. Veliki ladijski prevozniki, kate­ sklopu palače, Minareti so pokriti da bodo začeli uveljavljati pose­ Sprejeli smo sklep, da se še tega dne (bila je sobota) zvečer dobimo in pripadajoči »pastirski« med odnesemo in seveda pojemo. Jaz naj bi N o v 0 s t ■ rih blagajne močno bremenijo z zlato streho. ben hišni red. Zapreti bodo morali Prav vsak predmet, ki je našel prinesel nekaj kruha (razumljivo, črnega) in kuhinjski nož, da se bo lahko „a^ k o v a J e t®m’ da Je znani stroški za pogonsko gorivo, se precej stavb in preseliti tisoče lju­ rezalo satovje. Najin prijatelj pa naj bi sunil ključ od zidanice, da bi tam v svoje mesto v tej pravljični palači, J?* s n oči? *as‘^na jadra zame- bodo najbrž ogreli za Cousteaujev di. Te ukrepe morajo izvesti, ker miru imeli požrtijo. , ,ln'jastir»-no °blikovanimi alu- izum. Ladje na turbo jadra sicer je dragocenost. Po stenah vise gostje, ki prihajajo v mesto, zahte­ Panj s čebelami je bil na slemenu hleva. Korliček, ki je stal na lestvi in Valji’ ki m nogo bolj res niso prav hitre, a pri takšnih slike starih mojstrov, kote in vajo jamstvo, da se ne bodo nalez­ rezal med, je podajal satovje prav tako na lestvi stoječemu sosedu, ta pa ‘ ° 1Zrabijo m oč vetra vožnjah, kjer čas ni toliko važen, police krasijo stare kitajske vaze, li aidsa. meni, ki sem to zlagal na moj na tla pogrnjeni suknjič. J,aneosiciu ,Je.o b Pom oči še dveh omogočajo cenejši prevoz. pepelniki so dragotine, itd. itd. Čistoča je že od nekdaj veljala Gostija v zidanici je trajala, dokler ni dogorela debela sveča, katero je moja mati hranila za vse svete, da bi jo prižgala na grobu svojih staršev. r! Pa na i °, !‘koyalcev, presku- Novost še ni povsem dognana. Seveda se mora človek po vsem za pomembnega zatiralca bolezni. P°.sebej v f J'> ki so jo zgradili Ko so namreč novinarji Coust­ tem vprašati, kako je z ljudstvom, To dobro, staro pravilo se kaže Vse se je dobro izteklo, le z ostalim medom nismo vedeli kaj početi. Zato smo sklenili, naj ga Korliček nese nazaj v panj, da bi imel tudi gospodar n,nttlerno ; a namen- Poslanstvu eauja vprašali, kako sc je ladja ki ima takšnega pravljično bo­ učinkovito tudi pri najnovejši kaj od svojega čaranja. Moj suknjič pa je bil trd kot oprano perilo, ko P lo v il,,jiUd‘ ‘me nenavadne- obnesla, jim je odgovoril, da tako gatega vladarja. Je tudi ljudstvo bolezni. pozimi zmrzne. 2 3 Alkir, USteau Je ladi° krs' kot ženska, ki jo je težko razume­ tako bogato? Ga vladarjevo bo­ J. Ž A G A R FRANC LUZAR ‘kiono; dal ji je torej ime iz ti, a ko ti to uspe, se trud izplača. gastvo ne moti? VIR: Newsweek POTA Brez krivca za eksplozijo? DO Elektro Ljubljana, n. sub. o. tozd Elektro Novo mesto, o. sub.o . i n s m ? Sodišče razpravljalo o krivcih za eksplozijo v žužemberški Iskri, pri kateri je bilo Ljubljanska 7 dvoje mrtvih, štirje ranjeni in ogromno materialne škode ______68000 Novo mesto

'i t ŽUŽEMBERK — Domala šest let bo že od dne, ko je Žužemberk Stali smo in se pogovarjali o delu,« je Komisija za delovna razmerja pretresla strašna eksplozija. 4. decembra 1979 ob 13.45 je v tamkajšnji Isk­ govoril Blatnik, »v peči pa so bili ta­ ri razneslo sušilno peč. Posledice so bile strahotne. Zaradi hudih opeklin krat sveže polakirani statorji. Ravno sta v bolnišnici umrla delavca Miha Horvat in Anton Zupančič, štirje de­ ko sem nameraval očistiti nekaj že objavlja naslednja prosta dela oz. naloge: lavci so bili huje ali lažje poškodovani, medtem koso materialno škodo leta polakiranih delov, je strahovito 1979 ocenili na preko 200 starih milijonov. In kdo so krivci za to tragedijo? počilo. Vrglo me je na tla. Tudi ostale. Opeklin in bolečin sploh nisem čutil. 1. KV elektromonter O njih je pred dnevi razpravljal se­ »Spominjam se, da je takrat priha­ Bilo je strašno.« nat novomeške enote temeljnega so­ jala v lakirnico popoldanska izmena. B. BUDJA — 3 delavci dišča. Resda je bilo nekaj obravnav že pogoj za sprejem: KV delavec elektro smer — jaki tok, 2 po eni od njih je temeljni javni tožilec leti delovnih izkušenj odstopil od pregona zoper Miroslava Levstika in Ivana Kolariča, ostal paje Neurje, kakršnega ne pomnijo pri vloženi obtožnici zoper 44-letnega 2. voznik — mehanik l i e ž t i m Ivana Polzelnika iz Ljubljane, ki je Hudo neurje z vetrom in točo povzročilo največ pogoj za sprejem: dokončana poklicna šola za avtome­ pred dnevi sedel na zatožno klop škode na območiu Žužemberka, Hinj, Globo- hanika in vozniški izpit C in E kat. z izpitom za upra­ poročajo novomeškega sodišča. Že takoj lahko dola, Adlešič, Škocjana in Novega mesta vljanje s hidravličnimi nakladalci. zapišemo, da je senat Polzelniku zara­ Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol­ di pomanjkanja dokazov izrekel NOVO MESTO — Hudo neurje, ki je v sredo, 17. julija, popoldne nim delovnim časom . OB URO, ČEVLJE IN KAR­ oprostilno sodbo, vendar dokončen zajelo Novo mesto in okolico, je po doslej zbranih podatkih povzročilo Vloge z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju ostalih DANSKO OS — 34-letni Janez Jeras epilog tragedije v Žužemberku s tem še ogromno škodo. O posledicah na poljščinah in vinogradih bodo iz Dolge njive je 17. julija prijavil mili­ pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh od dneva ni znan, kajti temeljni javni tožilec je spregovorile posebne komisije, zapišemo lahko le, da je bilo to neurje eno čnikom, da mu je neznan storilec uk­ objave. od novomeške UNZ zahteval nekatere radel žensko ročno uro, čevlje in kar­ najhujših v zadnjih letih. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku dansko os. Prvi dve stvari je imel dodatne dokaze, ki naj bi osvetlili Zaenkrat je nesporno ugotovljeno, daje bilo največ škode na območju prijavnega roka. spravljeni v stanovanju, medtem ko je sporne dogodke. Žužemberka, Hinj; Globodola, Adlešič, Škocjana in Novega mesta. V 4 9 3 /3 0 -8 5 kardanska os sodila k traktorju. Mate­ Ivan Polzelnik bi namreč moral po Goriški vasi je celo zgorel kozolec, last Janeza Smrekarja, škoda, ki jo je rialno škodo so ocenili na 36.600 din, navedbah obtožnice kot odgovorna povzročila strela, pa še ni ocenjena. Prav tako je strela udarila v trafo za neznancem pa še poizvedujejo. oseba v žužemberški Iskri poskrbeti za postajo, ki z elektriko napaja Iskro. Škoda na sami postaji je ocenjena na RAZGRAJAL IN GROZIL — Mi­ dosledno izvajanje varnostnih pred­ 60.000 din, medtem ko je dalj časa stala tudi proizvodnja. Pravo razde­ ličniki so imeli 16. julija opravka s 30- pisov in ravnati po tehničnih pravilih. janje je bilo tudi v naselju Mačkovec pri Žužemberku. Neurje je z mnogih letnim Egidijem Železnikom iz Dol­ njega Zabukovja. Priletni mladenič je V tistem času so iz Železnikov selili hiš pometalo opeko in povzročilo večjo, za zdaj še neocenjeno škodo. Železniško gospodarstvo Ljubljana doma razgrajal in grozil, za kar ga v žužemberško Iskro novo tehnologijo Prav tako je hud veter v Mačkovcu porušil kozolec, v katerem je bilo dve čaka ne najbolj prijetna pot k sodniku za lakiranje in sušenje statorjev, po na­ toni pšenice in 500 kilogramov sena, tako da je lastnik Janez Primc Železniška transportna organizacija n. sol. za prekrške. vedbah obtožnice pa te selitve niso oškodovan za okoli 800 tisočakov. Poleg tega je voda na omenjenem o. spremljali tudi ustrezni varnostni območju vdrla še v več podjetij in poslovnih prostorov na območju Nove­ VOZIL V ENOSMERNO ULICO Tozd za upravljanje in vzdrževanje prog ga mesta, vendar podrobnejših podatkov o »tem še ni. IN GROZIL — Novomeški miličniki postopki. V Žužemberku so bili neiz­ Novo mesto n. sub. o. so imeli 19. julija opravka s 46-letnim kušeni za uvedbo te novosti, poleg te­ Janežem Čebularjem iz Novega mes­ ga Polzelnik kot odgovorna oseba ni 68000 Novo mesto, Ljubljanska 5 ta. Možakar ie vinjen zapeljal z avtom proučil, kot.pravi obtožnica, lastnosti v enosmerno ulico, in to celo mimo mi­ laka in razredčila, s katerimi so obde­ Delovodja kriv tragedije? Delavski svet Tozda za upravljanje in vzdrževanje prog ličnika, ki gaje skušal ustaviti. Cez ne­ lali stat orje. In prav velika koncentra­ Novo m esto kaj časa se je vrnil k miličniku, a ne cija hlapov, prižgana in nepravilno Obtožnica zoper Josipa Meiča, ki naj bi zakrivil smrt zato, da bi se opravičil, pač paje pričel instalirana peč sta bili krivi strahotne nanj vpiti in mu groziti z ubojem. delavca Adolberta Brezaka v kamnolomu Vrhpeč razpisuje Svoje početje bo moral razložiti sod­ eksplozije, ki je terjala dvoje življenj, niku za prekrške. štiri ranjene delavce in ogromno mate­ VRHPEČ — Lanskega 15. feb­ strmini zdrsnil kakih 20 metrov niže JAVNO DRAŽBO UKRADEL KOLO Z MOTOR­ rialno škodo. Spomnimo se besed ruarja je prišlo na delovišču in padel v prepad. Zaradi hudih JEM — V noči na 21. julij je nekdo z Franca Blatnika, ki smo ga takrat ta­ kamnoloma v Vrhpeči do hude poškodb je bil na mestu mrtev. za prodajo čuvajnice velikosti 11,25 x 9,65 m v Metlik' veseličnega prostora v Gribljah pri koj po hudi nesreči obiskali v bolnišni­ delovne nezgode, ki je zahtevala Vložena obtožnica očita Josipu Cesta bratstva in enotnosti 83. Črnomlju ukradel kolo z motorjem, ci. Debelo povite roke, pramen ožga­ življenje tamkajšnjega delavca Meiču, da na delovišču kot odgovorna Čuvajnica je zasedena. last 17-Ietnega Marjana Derganca z nih las, mehurjast in zabuhel obraz so Adolberta Brezaka. Zc med samo oseba ni poskrbel niti za najnujnejše Izklicna cena čuvajnice znaša 3.494.709.00 din. Vrtače. Za storilcem ta čas še poizve­ bili kruti dokazi o moči eksplozije. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti kav­ dujejo, medtem ko so kolo 22. julija preiskavo na kraju nezgode je bilo varnostne ukrepe, kar je tudi zakrivilo našli v bližini veseličnega prostora. jasno, da je smrt zakrivilo pomanj­ tragično smrt. Opravičilo ne more biti cijo v višini 5% od izklicne.cene objekta. OB RADIOKASETOFON IN kanje varnostnih ukrepov, prav niti, da je bil Brezak, ko je opravljal Javna dražba bo v petek 9. 8.1985 ob 10.00 uri na kraju ZVOČNIKE — 21. julija je neznan tat TRČENJE ZARADI zato je bila zoper odgovorno osebo svoje delo, vinjen. Sicer pa bo svoje o samem. iz avtomobila Jožeta Hočevarja iz Sa- PREHITRE VOŽNJE podana kazenska ovadba. tem dogodku že v kratkem rekel tudi Podrobne informacije o objektu, ki je predmet dražbe dinje vasi ukradel radiokasetofon in senat novomeške enote temeljnega so­ dobijo interesenti na upravi tozda, telefon 21-166. dva zvočnika. Vozilo je stalo parki­ VRANOV 1Č1 — 20. julijaob 16. uri Preiskava je bila končana pred 494/30-85 se je 23-letni Dušan Grahek iz Črno­ dišča Novo mesto. rano pred stanovanjsko hišo v Soteski, časom, pred nekaj dnevi paje temeljni B. B. vrednost ukradenih stvari pa je mlja peljal z osebnim avtomobilom javni tožilec iz Novega mesta vložil ocenjena na 20 tisočakov. proti Metlikir Ko je pripeljal do želez­ obtožnico zoper 37-letnega Josipa niškega nadvoza pri Vranovičih, je Meiča iz Celja, ki je po njenih naved­ pred seboj opazil traktor, ki je stal ob bah kriv ttagedije v kamnolomu. Meič PO DOLENJSKI Carinarnica Ljubljana 1 i desnem robu ceste. Grahek je pričel za­ je bil takrat vodja ekipe za vrtanje in Smrt med virati, pri tem pa ga je zaradi prevelike miniranje zagrebškega tozd Geoteh­ DEŽELI spravljanjem hitrosti zaneslo v levo in je trčil v nike, ki bi morala opraviti vsa potreb­ © Kot vse kaže, si je nekdo razpisuje vozilo, ki ga je nasproti pripeljal 36- na dela za miniranje. Svoj posel so pred nedavnim privoščil nočno v carinski izpostavi Novo mesto sena letni Nograja. In neznano. — 3-mesečno poskusno delo kozolec. Ko je stopala po lestvi v gozdu nad Dobličami v Dobliški go­ potem se je zgodilo: delavec Adolbert • Petri Jakši iz Petrovca pri Če ne bo kandidatov s prakso, bomo upoštevali tudi navzgor, je po kakih dveh metrih ri našel topovsko granato. Nevarno Brezak je med opravljanjem svojega Otočcu je prejšnji teden izginil pripravnike. izgubila ravnotežje, padla in z orožje izvira še iz II. svetovne vojne, posla na zasneženi in docela zaledeneli električni pastir. Miličniško por­ Pred odločitvijo o izbiri kandidatov, ki bodo izpolnjeval' glavo udarila ob betonska tla. Za­ kot je ugotovil strokovnjak, pa gre za očilo sicer ne navaja, koga ali kaj pogoje, bo carinarnica opravila preizkus nagnjenosti m radi hudih poškodb je Anžlo- granato premera 155 mm in dolžine60 je čuval, verjetno pa bi storilec, primernosti za delo v carinski službi. varjeva že med prevozom v tre­ centimetrov. Granato je uničil piro­ ako bi bilo znptraj električne žice Pismene prošnje s kratkim življenjepisom s p r e j e m a Ca­ tehnik iz Metlike. kaj dragocenejšega, s pašnika rinarnica Ljubljana, Šmartinska 152 a, 15 dni po objavi- banjski zdravstveni dom umrla. ZAMAN SE JE 495/30-85 odpeljal kaj bolj užitnega. UMIKAL • V petek zvečer se je po TREBNJE — 33-letna Anica Lu- novomeškem Hotelu Kandija kšič iz Novega mesta se je 16. julija sprehajal 53-letni Anton B. iz »Dvoje stanovanj odpeljala z osebnim avtom izpred Dolenjskih Toplic. Njegov spre­ DO GKP Trebnje za enega šefa« stavbe družbenopolitičnih organizacij hod med mizami sicer ne bi bil nič DSSS, komisija za delovna, razmerja v Trebnjem proti regionalni cesti. Ta­ nenavadnega, ako možakar vmes Goliev trg št. 9 Pod tem naslovom je bil v beograjski Politiki krat je po njej pripeljal tudi Božidar ne bi stegoval ročic in gostom z Marjetič iz Gornje Radulje in navzlic miz jemal, kar je bilo njihovega. Trebnje ekspres objavljen članek, o dogajanjih v Itasu umikanju ni mogel preprečiti trčenja. Najbolj so ga zanimali tekoči Neprevidna Lukšičeva je trčila v predmeti. Anton B. je kmalu razpisuje na podlagi sprememb in dopolnitev 29. in 31- KOČEVJE — Pred kratkim je ne zoperstavi, je lahko Gajič do njegovo vozilo, pri čemer je nastalo za zatem stopal v družbi miličnikov člena statuta DSSS bil v beograjskem časopisu Politi­ smrti v vili na Dedinju. okrogel milijon škode. Telesnih proti modremu kombiju. ka ekspres objavljen članek »Dvo­ Za pojasnilo o tej zadevi smo poškodb na srečo ni bilo. je stanovanj za enega šefa«, ki zaprosili še drugo stran, in sicer prosta dela in naloge govori o tem, kako so v Beogradu kar nekdanjega direktorja Itasa kupovali stanovanji za tamkajš­ Staneta Pogorelca. vodja tehnično — komercialne službe Povedal je, da so za potrebe njega vodjo predstavništva kočev­ za nedoločen čas skega Itasa. Na kratko je vsebina svojega predstavništva kupili v članka taka: ’ Novem Beogradu že pred več kot Pogoji: desetimi leti stanovanje. Tega so — visoka ali višja izobrazba ekonom ske ali gra< V beograjskem predstavništvu prodali, dodali nekaj denarja in smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost kočevskega Itasa sta zaposlena kupili novo stanovanje v Užiški PREHITRO VOV1NEK— 23-lctni zaprl pot vozniku osebnega avtomobi­ — tri leta delovnih izkušenj dva’strojna inženirja. Dimitrij Ga­ 19. V njem stanuje vodja Itasovega Vinko Kovačič iz Drame pri Šentjer­ la Francu Colariču iz Novega mesta. neju se je 15. julija peljal z osebnim Pri trčenju seje laže poškodoval sopo­ Mandat traja 4 leta. jič, ki je šef predstavništva, je od predstavništva v Beogradu. Itaso- Na voljo so tudi prosta dela in naloge Itasa dobil kadrovsko stanovanje, va komisija za družbeni standard avtom iz Gorenje Stare vasi proti tnik v osebnem avtomobilu 59-letni Milan Colarič iz Orehovca, ki paje bil veliko 154 kvadratnih metrov, in pa je pred kratkim sklenila, da Šentjerneju, V naselje Vrh sc je pripe­ po prejeti zdravniški pomoči sicer v Užiški 19 na Dedinju (plus bodo stanovanje odprodali vodji ljal z neprimerno hitrostjo, poleg tega kalkulanta gaje tam čakal še nepregleden ovinek, novomeški bolnišnici že odpuščen rod ' garaža, terasa in vrt). Drugi, Dani- predstavništva, ki je tudi že precej tako da ga je zaneslo na levo stran domov. Škode na pločevini je bilo za za določen čas — nadomeščanje delavke na P01 slav Katalina, ki ima 22 let delovne vložil v njegovo obnovo. Pred pro­ ceste. Pri tem je trčil v vozilo, ki gaje okoli 500 tisočakov. niškem dopustu dobe, pa živi s svojo štiričlansko dajo bo stanovanje ocenil cenilec. nasproti pripeljal 55-!etni Jože Strojin V OVINKU JE PREHITEVAL — družino v podnajemniški sobi »pet Stane Pogorelc je povedal še, da Ljubljančan Andrej Drobun je 16. ju­ iz Ljubljane. V nezgodi sta se oba voz­ P ogoji: krat pet«. Gajič je že prej imel so poleg vodje v beograjskem nika laže poškodovala, prav tako tudi lija vozil osebni avto iz Ljubljane proti sopotnika v Strojinovem vozilu, 51- Zagrebu, V Dobruški vasi je v blagem — srednja izobrazba gradbene smeri Itasovo stanovanje 100 kv. m v predstavništvu zaposleni še trije — dve leti delovnih izkušenj Novem Beogradu in vsak bi si mi­ predstavniki. Dva imata svoje letna Terezija Strojin in 11-letni Jože desnem in nepreglednem ovinku pričel prehitevati vozilo pred seboj, takrat slil, da je to za njegovo tričlansko stanovanje, tretji pa ne, čeprav Strojin, oba pa so prepeljali na zd­ ravljenje v novomeško bolnišnico. pa mu je z osebnim avtom pripeljal na­ Interesenti naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva Q družino dovolj. Zaradi vsega tega zanj tudi prosi. Sklep za tega Materialno škodo so ocenili na sproti naš zdomec iz Zahodne Nemčije pogojev v 8 dneh na naslov: Gradbeno in Komuna^ se je Katalina pritoževal pri Itasu tretjega paje, da Itas zanj stanova­ 500.000 din. Dobrivoje Savič. Med vozili .je ob podjetje Trebnje DSSS, Komisija za delovna razm in po raznih sodiščih itd. itd.... nja ne bo kupil, ker od njega ni­ NEPREVIDNO NA PREDNOST­ nezgodi prišlo do oplazenja, pri čemer Goliev trg št. 9, 68210 Trebnje. . te|

DOLENJSKI LIST Ši. 30 (1876) 25. ju»if000 r Šentjernej nared za slavje Le še devet dni do pričetka praznovanj ob stole­ tnici konjskih dirk v Šentjerneju

ŠENTJERNEJ — Vsega devet prav tako pa bo te dni dokončan dni je še do sobote, 3. avgusta, ko nov pomožni gostinski objekt, se bo v Šentjerneju in okolici medtem ko je stari', ki gaje močno pričelo slavje ob častitljivi stoletni­ načel zob časa, obnovljen. ci konjskih dirk v Šentjerneju. Zapišimo za konec nekaj misli Naj na kratko pogledamo v bo­ ki jih je v uvodni besedi ob stoletnici Turnir, kjer gat program prireditev: v soboto šentjernejskih konjskih dirk iz­ ob 10. uri bo v Šentjerneju na njivi dane brošure nanizal France Po­ se bo splačal ob pokopališču regijsko tekmo­ pit. predsednik predsedstva SR vanje traktoristov, nato ob 15. uri Slovenije, ki je tudi prevzelo celo poraz prikaz kmečke mehanizacije ne­ pokroviteljstvo nad proslavlja­ PRVA DOLENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA USPELA — Takšen je pogled iz ladje na vas Kirkefjord, v ozadju — Novomeška tovarna koč in danes, najzanimiveje pa bo njem tega dogodka: pa gore, na katere so se vzpenjali člani prve dolenjske alpinistične odprave. Vrisane črt e kažejo preplezane smeri z vzponi 7J Krka, bolje rečeno, njen tozd verjetno ob 16. uri, ko bodo na in sestopi (posnetek levo). Na desnem posnetku pa je utrinek iz življenja v baznem taboru, koder so člani odprave prebili g/ h s poslovno enoto Hotel hipodromu pod pokroviteljstvom celih dvanajst dni. odn ‘Jec- organizira tudi letos Dela in Kompasa kmečke igre, nn trad'c'Onalen turnir v malem hkrati pa bo razstava živine, pri­ gometu pod nazivom »Otočec 85«. kaz žetve in mlačve ter na koncu se Eodo pomerili na trav- pokušnja domačih kulinaričnih av ' 'gfiščih na Otočcu v soboto, 10, specialitet. Osrednji dogodki proslavljanja Dolenjske smeri na Lofofih D rii Sla’ medtem ko je zadnji rok za ,ni a,ve sreda, 31. julij. Prijavnino v stoletnice se bodo zvrstili v l' . tre.h tisočakov je potrebno na- nedeljo, 4. avgusta. Že ob 9. uri bo Pogled v dnevnik prve dolenjske alpinistične odprave, ki je na Norveškem «ati na Žiro račun 52100—603—306 na hipodromu razstava konj, ob preplezala vrsto novih smeri — Poslej v Lofotskih stenah tudi novomeška, m ,medtem ko naj bodo prijave, ki 10. uri bo slavnostna seja kluba, nad3j° vseEovati ime ekipe in točen ob 13. uri pa osrednji dogodek, ve­ trebanjska in Rikova smer o, ?v v°dje, poslane Hotelu Grad lika konjeniška prireditev z držav­ av cec’ 222. Žrebanje parov bo 2. nim prvenstvom v preskakovanju 2 * 8 5 NOVO MESTO — Veliko je dogodkov, ki jih je doslej zabeležila zgodovina TOREK, 26. JUNIJ: Dogovor je f r bil, da nadaljujemo plezanje v Lofo- hnt„>S,a °k ’8- ur‘ v prostorih Gami ovir, kasaškimi- dirkami in na­ {H D l R * J i dolenjskega planinstva, mednje pa se je pred nedavnim vpisal podvig šesterice °'da, na Otočcu. stopom lipiških konj. Dan bo mi­ mladih alpinistov, ki sov okviru prve dolenjske alpinistične odpraveopravili več tih. Navzlic vetru sta se obe »posad­ 2a a Konec še nekaj o nagradah, ki so nil v znamenju veselice, na kateri »3. in 4. avgusta letos bo izredno zahtevnih vzponov v stenah Lofotskega otočja na Norveškem. Stane ki« vnovič podali v stene. Vse seje bo imel glavno besedo Henčkov tririn mamlJ>ve. Najboljšo ekipo čaka Šentjernej spet napolnjen z ljud­ Horvat, Danilo Flis, Zvone Ribič, Arno Koštomaj, Roman Mihalič in Jože Tučič srečno končalo, preplezana smer je ansambel. dn, r?1 vikend v enem od Krkinih stvom. Kmečki ljudje, konjerejci, so več tisoč kilometrov od doma po naporni in dolgi poti v celoti izpolnili za­ bila ocenjena s 4. težavnostno Številne naloge, ki si jih je za druo M 10 oseb- medtem ko je ki so se na tem območju že odkar stavljeno nalogo. Kot je moč razbrati iz njihovega dnevnika, iz katerega tudi po­ stopnjo, poleg tega sta Stane in dostojno proslavljanje tega do­ pomnimo ukvarjali s konjerejo, telo na8rada P° ocenah nekaterih vzemamo najpomembnejša dogajanja, pa so Lofoli postali bogatejši za vrsto Zvone preplezala še izredno težak pora7Vrednej5a od prve. zaradi česar godka zastavil organizacijski od­ bodo lahko v teh dneh s posebnim greben. l(ar . v Enančnem obračunu neboni- bor prireditve, ki mu predseduje ponosom slavili stoletnico. Spo­ doslej še nepreplezanih smeri, ki so poslej označene kot novomeška, trebanjska, Pavle Turk, so že danes domala v smer Riko, dane naštevamo vseh. Fant je so na Norveškem pustili trajen spomin ščen»na Eagctlija. Igralce drugouvr- minjali se bodo nekdanjih dirk, o SREDA, 27. JUNIJ: Vremeje v re­ celoti izpolnjene. Omenimo le, da na svoje delo, v katero so vložili ogromno truda. Naj omenimo, da so se na od­ °doi v P? ^aka namreč pečen katerih so jim pripovedovali nji­ du kazalo. Dvojica je odšla izbijat osek \ tre*ja nagrada je kosilo za 10 je dirkališčna proga dobila novo, hovi očetje in dedje, ki so v navad­ pravo pripravljali več mesecev, potrebna sredstva so zbrali z nekaj sto urami kline, ki smo jih pustili med sobo­ Preše Ji*du Grad Otočec, da vseh posodobljeno prevleko, ki je od­ nih kmečkih vpregah potekale še prostovoljnega dela: s pleskanjem Krkinega 55 metrov visokega dimnika, lično prestala preizkušnjo že na tnim vzpenjanjem. Pri tem sta opra­ ni? ki so jih pripravili orga- ■po cesti proti Kostanjevici. Z up­ čiščenjem oken v novomeškem in trebanjskem zdravstvenem domu, nabiranjem Zat0rJ>. ne odkrivamo. majski dirki. Prav tako je nova vila še zelo zahteven vzpon, ocenjen ravičenim ponosom bodo obujali gob, pogozdovanjem itd. Na pomoč pa so jim poleg Rika, ki je bil pokrovitelj sodniška tribuna, ki so jo poma­ , spomine na konje, vzrejene v hle­ s VI. stopnjo, ob sestopu pa prišla v odprave, priskočile še nekatere delovne organizacije novomeške in trebanjske knili malo nazaj, tako da gle­ vih po okoliških vaseh, ki so na smeri, ki stajo poprej že preplezala SPET AVBELJ občine ter obe TKS. Sicer pa poglejmo, kaj so fantje med 15. junijem in 3. ju­ dalcem poslej' ne zastira pogleda tekmovanjih pobirali lovorike. Stane in Zvone. V tabor sta se vrnila v ^ A K — Brežiški tekmovalec na dirkališče, nov in urejen pa je lijem zapisali v svoj dnevnik! Spominjali se bodo mnogih ur tru­ šele okoli polnoči. tudi prostor za gledalce. Beton­ p ,.0’0 krosu Marjan Avbelj sije v da in skrbi, posvečeni reji konj. in PETEK, 15. JUNIJ: Odhod naše Sedaj bo potrebno pokazati, koliko r !rk> za državno prvenstvo v skih je okoli 900 metrov stojišč, mnogih kapelj znoja ter žuljev, ki odprave je bil sicer določen med 14. veljamo. PETEK, 29. JUNIJ: Po naporih v nrik » do 250 ccm v Sisku zopet kar pomeni seveda tudi precej ’ so bili prav tako prispevek k tej re­ in 16. uro, a smo ga morali zaradi PE1TEK, 22. JUNIJ: Dvojica je na­ sredo je bil v četrtek prost dan, ko N o v ° r i ,mago nad Simčičem iz večjo kapaciteto hipodroma. Po­ ji. V takšnem okviru je resnično menjave slabega avtomobila za celi smo si nabrali nove moči za da­ ( ,.e Gorice in tako močno vodi leg omenjenih novosti je obnov­ skoraj odveč poudarjati, da konje- vsezgodaj odšla v Reino po ostalo drjL.T skuPni uvrstitvi letošnjega ljen še hlev, z opravljenimi deli, ki ništvo v naši socialistični samou­ dve uri prestaviti. Končno smo se opremo, ki smo jo pustili tam, ob našnje vzpone. Roman in Zvone sta a t ; . . ?e®a Prvenstva, kisebonad- se bodo v celoti končala te dni, so pravni ureditvi ni več šport posa­ okoli 18. ure odpravili na več tisoč prihodu, in vmes nakupila nekaj danes opravila velik posel, saj sta aio 15, septembra v Zaboku. ga precej povečali in posodobili, meznikov in izbrancev. kilometrov dolgo pot, še prej pa je živil, medtem ko se je ostala četveri­ preplezala doslej še nepreplezan ka­ bilo potrebno v oba avtomobila ca že odpravila v stene. Izredno raz­ min nad vasjo. Smer je bila lepa, po stlačiti na stotine kilogramov opre­ gibane so, a tudi zahtevne. Porasle začetnem lažjem delu pa so se pričele me in seveda nas šest. Noč nas je so z mahom, tako da je bilo težave. Zvone je tokrat dokazal zatekla na Kozjem, kjer smo prespa­ potrebno vsako ped, koder si stopil, svoje mojstrstvo. Vse težavne dele, Cujnik drugič državni prvak li, pred tem pa kajpada ni manjkalo poprej temeljito očistiti. Tokrat je vključno s »šestko«, je splezal on in burne razprave o dogodkih, ki so bolj šlo za spoznavanje s terenom, po desetih, napornih urah se je od­ nas čakali. mimogrede pa smo si ogledali še ne­ prava lahko postavila z novo Magrebu je Darko Cujnik postal državni prvak, nekaj dni pred tem pa jev Celju SOBOTA, 16. JUNIJ: Po preho­ kaj dodatnih možnih vzponov za na­ prvenstveno smerjo, ki je v celoti ni vrgel kopje še dlje — Na treningih meče čez 80 m du avstrijske meje smo se ustavili v slednje dni, ko se je začelo zares. še nihče preplezal. Vrnitev je bila Gradcu in nakupili nekaj dodatne prav tako naporna, in če bi jo Ro­ je |jj| 0 tajnik je na troboju državnih reprezent anc Italije, Cipra in Jugoslavije, ki zaradi spremenjenih tekmovalnih pra­ SOBOTA, 23. JUNIJ: Priprave za opreme za plezanje. Tudi tukaj ni šlo man in Zvone zmogla v celoti po za­ 79 |jjSred' Preteklega tedna v Celju, prvi razveselil gledalce z izredno dolgim metom vil ni moglo nastopiti. Matijašičeva. vzpone so se pričele že zelo zgodaj. Gabrijel in Kranjčič niso sodelovali na brez zamude, sajsmosevGradcu iz- Ločili smo se v dve skupini: v eni sta mišljeni poti, bi opravila še eno Vfedn ni- P°znei e 8a je sicer prehitel državni rekorder Krdžalič, a to ne zmanjšuje 1 gubili. Šele po mučnem iskanju smo prvenstveno smer. Vendar sta se po Cipra njegovega rezultata in zmage nad obema Italijanoma in tekmovalcemas republiškem prvenstvu, ki je bilo ob­ bila Zvone in Stane, v drugi Gric, vezno za vse udeležence DP in jim nadaljevali pot do nemške meje in Arno in Danilo. Plezali smo vse do tretjem spustu odločila za lažjo va­ kljub opravičljivim razlogom (po­ naprej. rianto. Ob vrnitvi v bazni tabor je ga -K vojak v Zagrebu, vendar mim metom osvojil naslov državnega 13. ure, nato pa nas je čakal sestop. škodbe) v Zagrebu niso dovolili NEDELJA, 17. JUNIJ: Imeli smo Stane in Zvone sta prispela do bilo že krepko čez polnoč. Po ni nosti, • ki so s iviiitem vv zvezi, c»w .i, sodeč prvaka. S 76,92 m je bil boljši tudi od nastopati. rezultata, ki ga je v kvalifikacijah srečo: .že prvi trajekt, ki je iz baznega tabora še isti dan, medtem nične ° V-^ *c,0^nJ,b dosežkih, prav Lapajne seje sicer ogrel, a je na zale- dosegel državni rekorder Sead Krdža­ Zahodne Nemčije peljal na Dansko, ko smo se ostali vrnili šele naslednje­ SOBOTA, 30. JUNIJ: Med zajtr­ Ittg^ otiJ0 pri vrnitvi med najboljše tišču spoznal, da zaradi stare poškod­ lič. Cujnik je član državne reprezen­ nas je sprejel. Navezali smo prve kom smo se dogovorili, da se njeen,0V?nske atlete. Na treningih be ne bo mogel opraviti niti poskusnih ga dne okoli 9. ure. Čeprav seje vse >je že preleti tudi mejo 80 tance, ki bo v kratkem nastopila na stike s Skandinavci. Ni kaj, prijazni vrnemo v torek ali sredo, zatem pa • W°i Eie ...... ” skokov, kaj šele, da bi se bojeval za dobro končalo, smo ostali bogatejši balkanskih atletskih igrah v Bolgariji. n o s tirezu*tat mednarodne vred- medalja in gostoljubni ljudje! Na Danskem za nekaj izkušenj. Prevarala nas je so se Arno, Gric in Jože odpravili pl­ dokj |la*nost svoje odlične forme je Poleg Cujnika je še 7 novomeških Primc je trikrat vrgel disk izven smo tudi prespali. dolžina smeri, s seboj smo imeli tudi ezat, vendar so kaj kmalu ugotovili, državn *UC*’ v soboto na seniorskem atletov doseglo norme za nastop na sektorja in je tako ostal brez veljavne­ da je to smer pred njimi nekdo že em prvenstvu, ko je z enim sa­ državnem prvenstvu, vendar jih nekaj PONEDELJEK, 18. JUNIJ: Za­ premalo oblačil ter hrane in pijače, ga meta. V teku na 400 m z ovirami sta čeli so se prvi zapleti. Resda ni bilo tako da smo do baznega tabora pri­ zmogel, saj je bilo v njej najti kline. nastopili Borja Eržen in Milica težav s trajektom, ki nas je iz Danske šli dodobra sestradani in prezebli. Očitno je šlo za smer, kije bil a opisa­ Gorenc. Prva je dosegla rezultat 68,3 prepeljal na Švedsko, zato pa smo si Stene, koder smo plezali, so bile na v planinskem vestniku, označena K_dveh dneh štiri etape s, druga pa je s 70.00 s za 8 desetink se­ pa z oceno IV in V. kunde izboljšala osebni rekord. jih nakopali na carini. Za boj z mrz­ mokre, algaste, gladke, na njih je bil kol*10*0 v Novem mestu start mednarodne pionirske limi skandinavskimi nočmi smo si sneg, vendar smo na srečo imeli s PONEDELJEK, 2. JULIJ: Po ^Jggarske dirke za pokal Gorjanskega bataljona vzeli s seboj nekaj steklenic našega seboj dovolj plezalne opreme. odmoru v nedeljo smo se danes še za­ ruma, vendar carinikov naša razlaga NEDELJA, 24. JUNIJ: To je bil dnjič odpravili v steno. Prva naveza društvo g MESTO — Kolesarsko Omenimo za konec še, da orga­ ni zadovoljila. Pijačo so nam odvze­ dan počitka. Po obilnem obroku je sta bila Roman in Stane, druga pa •etošniii, a Je ie P° tradicij' tudi v nizatorju KD Novo mesto pomagajo li, poleg tega pa zaračunali precejš­ sledilo spanje, zvečer pa priprave na Arno in Gric. Slednja sta skušala *njih njo kazen. Na njen račun se nam na nove podvige. preplezati novo zahtevno smer, a 'a t 0r zadnjih julijskih dneh orga- pri izvedbi dirke še mladinske orga­ "ajvečje pionirske kolesarske nizacije iz Krške vasi, Gabrja, Novega Norveškem obeta skromnejše živ­ PONEDELJEK, 25. JUNIJ: Že sta morala nekaj pred ciljem zaradi Pri Gio r i » n s k nas' etapne tekme za pokal mesta, odbor Gorjanskega bataljona, ljenje. zgodaj nas je presenetil izredno pomanjkanja opreme, premalo časa ‘Hano'-» C a « ? . d * . *T * l a bataljon oaiaiJ°na- Dokončno je družbenopolitične organizacije Nove­ TOREK, 19. JUNIJ: Vožnja močan veter, ki je dajal kaj malo up­ in izredno gladkih plošč odstopiti. šrtja ’ da a bob° tudi letostatežkaprcizku- ga mesta in Krškega ter dolenjsko zd­ po Švedski pa tudi Danski nam anja, da bomo lahko opravili zas­ Več uspeha sta imela Roman in ^ "ajobeta kolesarjev minila ruženo delo. Prav zanimivo bo videti, je v marsičem razgrnila posebnosti tavljene naloge. Zato smo si ogledali Stane. Preplezala sta težko smer, saj Petngjj.. 1 ,ujib ekip, saj so doslej med že ali bo tudi tokrat uspelo novomeškim DRŽAVNI PRVAK Z ENIM ME­ teh dveh držav. Nikjer nobene smeti, še dolino, kije bila v brezvetrju, in sta samo za vrnitev potrebovala ce­ Vrs,e i» . 'Prijavljenimi moštvi tudi tri pionirjem dokazati, da so tačas pri nas TOM — Novomeščan Darko Cujnik, ki mesta so domala sterilizirana, ob tam iskali možnosti za vzpone. A lih pet ur. Pod steno so ju že čakali aiije in Avstrije. neprekosljivi, med najresnejšimi tek­ služi vojaški rok v Zagrebu, je zadnjo cestah so na vsakih 10 kilometrov vreme je bilo vse slabše. Ze nas je tovariši. Ta večer in naslednji dan meci pa bodo zagotovo imeli obetav­ soboto prav v tem mestu spet postal postavljena velika parkirišča s sani­ pričelo skrbeti, kako bomo zapolnili smo porabili za pakiranje in pri­ preizkušnja mladih no metliško vrsto. državni prvak v metu kopja. tarijami in pitno vodo. Hiše so pra­ dneve, ki so pred nami. Padel je • pravo na vrnitev. IzKirkefjordasmo ^ jih boa ° ^tekala v štirih etapah, viloma majhne in lesene, a čudovito predlog, da bi skušali preplezati še se odpravili v torek dopoldne. Pot je E v SQ, 0 'fb ra li te k m o v alci prevozi-. urejene in zaščitene. Prava paša za kakšne štiri smeri, nato pa se odl­ bila dolga in naporna, saj sta nas Sobo,0 '° 'n nedeljo. Tako bo v ŠPORTNI KOMENTAR oči pa je bil prihod na Norveško. očimo za kakšen tehnično res poleg utrujenosti zdelovali huda vr­ krka sta ur' Pred tovarno zdravil Obilica jezer in fjordov ponuja res zahteven podvjg, vendar je bilo očina in kolone avtomobilov. Zato vprašanje, ali imamo za kaj takega s je bilo toliko večje veselje, ko smo v n'ed Rat *PrVe etaPe na kronometer čudovit pogled, edin a pomanjkljivo­ ietn’ istent , ' brusnicami in Gabr- st, ki pa smo je Jugoslovani že tako seboj, zadosti klinov in svedrovcev. ponedeljek, 9. julija, zapeljali čez **** pred neob1^-uri pabovGab- Tudi drugič jim ni Slo navajeni, so ceste. Vse kaže, da so se Obstajajo tudi možnosti, da odide­ mejo v Šentilju. drage e, zadružnim domom start Norvežani njihovega krpanja učili mo v Trolfjord in poskušamo tam. Pripravil: ^ 'n Kršv ^"tjerneja, Kostanje- Sevniškl rokometaši menijo, da jih je oškodovalo > pri nas. Pravzaprav edini večji Kmalu se bo treba odločiti. B. B. t^deljo . eVas‘- Zadnji etapi bosta v republiško predsedstvo — Pritožba problem je bil ta, kako sanjati ob kirn SnD3i p rrj o b 10. u ri p red belem dnevu. SEVNICA — Sevnilkim roko­ Kje so časi, ko se je tekma dobi­ t ' S(art o t ° OJtrca in 0 8 1 ° š e o b 13. SREDA, 20. JUNIJ: Oba avtomo­ tške g0 Kostanjevice za etapo do metašem se dogaja nekaj čudnega: vala na igriščit, tja so prihajali pra­ bila sta srečno prispela do Svolvea- ’ kjer bo cilj. te drugo leto pridejo, ob koncu vilno registrirani igralci itd? Sev- rja, kjer smo navezali stike z našim A prvenstva v II. rokometni ligi prav ničanom se je v lanskem prvenstvu prijateljem, ki nam je dal vrsto na­ na vrh. napredujejo pa drugi. primerilo, da je proti njim sodil eni svetov in nas opremil s specialkami in isti sodniški par kar tri tekme. in vodniki. V Svolvearju smo pres­ Lani so bili deležni takšne »sa­ Vmes sta morala sodnika tudi nekaj pali, še prej pa smo si ogledali verigo lomonske rešitve«; dobili so pokal. TR,JE NOVOMEŠKI »prestati« saj so ju na tekmi med sten v Tronfjordu. Veličasten pogled! v višjo ligo pa so vseeno šli Krčani. fcc^TLETI V Zagorjem in Radečami celo prete­ ČETRTEK, 21. JUNIJ: Bližamo Letos so s Črnomljem in Rudarjem pli, vendar sta vnovič prišla s se koncu naše poti. Opremljeni z n °V o R.EZENTANCI osvojili enako število točk. Ker seje piščalko na igrišče na odločilno vsem potrebnim smo okoli 14. ure ta#ci' ki h EST° — V reprezen- zadeva raz(za)p!etala za zeleno tekmo za prvaka v ligi. Ne moti niti prispeli do mesta Reine, od koder !** mlartil* zas,0Pala Jugoslavijo mizo, napreduje Rudar. Sevniča- to, da sodnik igra v moštvu, drugič vodi trajekt na Kirkefjord, mesto na­ kanske^ D atletskem bal- nom ne preostaja drugega, kot da pa sodi(l). .. šega bivanja. Že čez slabo uro smo na Kreti, so kar začenjajo spet vse znova... Kmalu se bo pričelo novo pnens- i„ ,ome5ki atleti. Zvezni bili v vasi Kirke. Prvi vtis je bil tvo. Bodo vsaj dotlej razčistili stare obetaven. Lepa pokrajina, stene z i.^ * 8 ,,orj# Primca za Usedli so se skupaj in zoper dvo­ nesporazume? Sevničani predlagajo u na 3.on„ ! ,aljaža Fabjana v te- obilo možnosti za plezanje. Domači­ mljivo odločitev predsedstva napi­ troboj na športnem polju, Ta naj bi ni so nas z zanimanjem opazovali, ,ancG iujj ^ Poklical v reprezen- sali pritožbo skupščini Rokometne po njihovem odločil, kdo izmed tr­ kako razkladamo opremo. Bazni ta­ "a liti a‘jaža ZuPančiča, te- zveze Slovenije. Niso edini, ki se bo­ ojice Črnomlja, Rudarja ali Sevnice bor smo si izbrali na najbolj suhem > ynem ov'rami' kije bil n a ZADOVOLJNI Z OPRAVLJENIM — Člani prve dolenjske alpinistične od­ rijo za zaščito zakonitosti. Take je boljši in naj torej napreduje. mestu ob samem vznožju sten, za prave (od leve proti desni): Roman Mihalič, Arno Koštomaj, Zvone Ribič, Da­ ^ojni je avnen’ prvenstvu v zadeve so na predsedstvo naslovili iz Priložnost za takšno merjenje moči ® s *asom 15,07 s. katere smo se toliko časa pripravlja­ nilo Flis in Stane Horvat, vodja odprave. Na našem posnetku ni šestega člana Brežic. Črnomlja, potožil se je celo je že bližnji Lovrekov memorial. li. Razburjenje je doseglo vrhunec, le oprave, Jožeta Tučiča. Fantje so v gorah norveškega otočja docela izpolnili sekretar zveze. A. ŽELEZNIK s težavo smo čakali naslednjih dni. zastavljeni načrt.

l i l 76) 25' iuliia 1985 DOLENJSKI LIST 19 TELEVIZIJSKI SPORED r\. IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas PETEK, 26. VII. 22.10 ROBIN HOOD IN MARI ANA, DRUGI PROGRAM angleški film WSIMSMK 68275 Škocjan, tel.: 068 / 85-230, 85-231, 85-275 17.40 — 23.55 TELETEKST Ustvarjalci filma so postavili 17.40 Test — 17.55 Dnevnik — 18.15 17.55 POROČILA filmsko zgodbo 20 let kasneje kot jo Glasbena srečanja — 18.45 D om o­ 18.00 NAŠ PRIJATELJ TITO.zadnji sicer prikazujejo filmi o Robinu Hoo- vino branimo tudi z lepoto — 19.30 del nadaljevanke du. Robin je postaran, a še zmeraj Dnevnik — 20.00 V. ParmatUrh, grof 18.15 OBISKOVALCI, 2. del češko- močan in spreten vitez, ki se vrača s Celjski (opera) — 21.35 Nočni kino: Odločite se za nakup sodobne, kvalitetne in slovaško-zahodnonemške nadalje; križarskih vojn precej razočaran. Mrzlica (poljski film) vanke Kralj, za katerega se je boril, je cenovno ugodnejše strešne kritine. 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, pohlepen, krut, pa še, kmalu na začet­ TV ZAGREB poučno zabavna oddaja ku filma umre. Robin je kljub poje­ Proizvajamo: gladke strešnike v rdeči, opečni, 19.15 RISANKA majoči moči še vedno simbol upora 14.30 Poletno popoldne — 17.50 19.26 ZRNO DO ZRNA zoper normansko represijo. Avtorji so Video strani — 18.00 Poročila — 19.30 DNEVNIK s svojim posegom v mit želeli iz sicer 18.05 TV koledar — 18.15 Glasbena grafitnosivi in cementnosivi barvi. 19.55 VREME že dodobra klišejskega lika iztisniti še srečanja — 18.45 Domovino branimo 20.00 ŽIVI PLANET: Gozdovi seve­ nekaj soka. To jim je uspelo, med dru­ tudi z lepoto — 19.30 Dnevnik — ra, 3. del angleške dokumentarne gim tudi z analizo odnosov med Ma- 20.00 Hobotnica (1. del italijanske serije rian in Robinom, katerih ljubezen nadaljevanke) — 21.00 Lepotica (za­ 20.55 NE PREZRITE kljub nekaterim presunljivim tre­ bavna oddaja) — 21.45 Dnevnik — 21.10 GANGSTERSKA KRONIKA, nutkom niha med humornim in tragi­ 22.00 Kultura srca — 23.30 Program 5. del ameriške nadaljevanke čnim. Njuna ljubezen je edino, kar tra­ plus: Benny Hill, Portret rock sku­ 22.00 DNEVNIK ja in kljubuje času. pine, Potopisna reportaža, Poročila

SOBOTA, 27. VII. na zamenjavo ujetnikov pod pogojem, DRUGI PROGRAM da za vsakega ujetega nemškega ofici­ 13.50 — 23.20 TELETEKST rja in podoficirja osvobodi po dva, za 13.30 Zmeden (kanadski film) — 14.05 POROČILA vsakega ujetega vojaka pa po enega 15.00 Izseljeniško poletje— 15.45 Ve­ 14.10 N. Simončič: ČMRLJ IZ zajetega partizana ali talca. Kraj like športne prireditve in objekti — KOLORADA, zadnji del lutkovne zamenjave naj bi bil »dekliški most«. 16.30 Razgibana mladost — 17.30 predstave 18.45 BOJ ZA OBSTANEK: Odločil­ Neznanec iz Collogna (italijanski 14.20 V. Podgorac: BELI CIGAN­ ni korak, angleška dokumentarna film) — 19.00 Silhuete (glasbena od­ ČEK, 1. del nadaljevanke TV Skopje serija daja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 EP v košarki za kadete — 21.20 Poročila — 14.50 NAŠ PRIJATELJ TITO, zadnji 19.15 RISANKA 21.25 Športna sobota — 21.50 Lepa del nadaljevanke TV Zagreb i 19.26 ZRNO DO ZRNA Otero (2. del italijanske nadaljevanke) 15.05 MITI IN LEGENDE — 19.30 DNEVNIK — 22.50 Poezija — 23.-20 Kronika Srednjeveški miti: KALEVALA, na­ 19.50 VREME nizanka puljskega festivala 15.20 POLETAVČEK, 5. del na­ 20.00 VELIKA AVANTURA TV ZAGREB nizanke TV Beograd Če ne zaradi drugega, je film »Veli­ 15.50 TV GALERIJA: JURAJ ka avantura« zanimiv zaradi izvrstne­ 10.15 Poročila — 10.20 TV koledar — MATEJEV DALMATINAC ga komika Bourvila in nič manj pri­ 10.30 Zvoki izTrbižata — 11.00 Dud­ 16.20 ŽIVI PLANET: Zaledeneli svet, ljubljenega Louisa de Funesa. Gre za ki — 12.00 Vstaja in morje— 13.00 Vi­ ponovitev 2. dela angleške dokumen­ preobratov polno komedijo s konca diš, Igor — 13.35 Vse Sutjeske in vse tarne serije druge svetovne vojne. Eno izmed za­ Neretve — 14.05 Dokumentarna od­ 17.(5 DEKLIŠKI MOST, jugoslovan­ vezniških letal je sestreljeno nad Pa­ daja — 14.35 Goranova pomlad — ski film rizom in usoda pilotov postane tesno 15.20 Partizanski odred — 17.00 Mos­ Film daleč presega jugoslovanske povezana z usodama Bourvila in de tar: Skoki s starega mosta — 17.45 standarde mnogih hrupnih, piroteh­ Funesa. MDB Sava 85: Koncert — 19.30 nično zahtevnih vojnih spektaklov. 22.05 ZRCALO TEDNA Dnevnik — 20.00 Vrhovi Zelengore — Filmska zgodba temelji na predpos­ 22.25 VIDEO GODBA 21.40 Dnevnik — 21.55 Za konec Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, kompletirana s tavki, da nemška komanda pristane 23.15 POROČILA tedna posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom. Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za NEDELJA, 28. VII. Ta film je bil v štiridesetih letih 19.15 RISANKA izredno priljubljen film iz zvrsti 19.26 ZRNO DO ZRNA pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrje­ 8.35 — 13.05 in 15.00 — 22.00 glasbeno plesnih filmov. Gre za 19.30 DNEVNIK vanjem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji. TELETEKST zgodbo a zagnano patriotičnem Geo- 19.50 VREME 8.50 POROČILA gu Cohanu, ki je v svoji mladosti iz 20.00 ZADARSK1 MEMENTO, za­ Za kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina 8.55 ŽIV ŽAV: Risanke, Tom Savvver nepremišljenosti zapravil svojim star­ dnji del nadaljevanke TV Zagreb enega strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekri­ 9.55 OBISKOVALCI, ponovitev 2. šem, znanim estradnikom zaposlitev. 20.55 JAZZ NA ENKRANU: Dr. vanju starih streh lahko uporabite tudi staro letvanje. deta' nadaljevanke Potem se začne njegov samostojni1 Umezu band, 1. oddaja 10.25 LAMPIJON IN LEPA MARI­ prodor. V tem filmu je zablestel znani 21.25 ŠPORTNI PREGLED JA, zadnji del brazilske nadaljevanke James Cagney in za to vlogo dobil 21.55 POROČILA 11.05 DOMAČI ANSAMBLI: An­ Os carja. sambel Henček in njegovi fantje 11.40 625, pregled tedenskega sporeda 18.55 KNJIGA DRUGI PROGRAM 12.00 KMETIJSKA ODDAJA V oddaji bodo predstavili naj­ 17.00 Po Titovi poti: Ešalon prihod­ 13.00 POROČILA novejše delo pisateljce Mire Mihelič, nosti — 17.35 Fantje iz Elatbuscha 15.15 ČEDOMIR ILIČ, 4. del nadalje­ knjigo spominov z naslovom Ure (ameriški film) — 18.55 Risanke Wal- vanke TV Beograd mojih dni. Miheličeva obuja spomine ta Disneya — 19.30 Dnevnik — 20.00 16.05 POROČILA na dogodke iz sedmih desetletij življe­ Temna stran sveta (2. del dokumen­ 16.10 MAJSKI POKER, 2. del itali­ nja strogo v mejah resničnosti, vendar tarne serije) — 20.55 Poročila — 21.05 janske zabavnoglasbene oddaje jih začinja z zanimivimi anekdotami TV kinoteka: Najlepša (italijanski 16.55 YANKEE DOODLE DANDY, ter osebna doživetja dopolnjuje s spo­ ameriški film mini na celo vrsto ljudi svojega časa. film)

PONEDELJEK, 29. VIL 19.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 19.55 VREME 17.40 21.15 TELETEKST 20.05 LEPA OTERO, 3. del itali­ 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga /e 17.55 POROČILA janske nadaljevanke Indirekt '— 19.30 Dnevnik — 20.00 5,78, široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celotii z d e l a je n a v naši 18.00 POLETAVČEK, 6. del nanizan­ 21.10 MOSTARSKA OPERACIJA, Znanost — 20.50 Poročila — 20.55 tovarni IGM Strešnik. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovor­ L1ŠKO—PRIMORSKA OPERACI­ Mali koncert — 21.15 Dinastija — ke njakom. Na mestu, kjer naj bi stala jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripra­ 18.25 ČE LADJA ZBOLI ... JA IN SARAJEVSKA OPERACIJA, 22.10 Hit meseca 18.45 GLASBA ZA MLADE oddaja TV Sarajevo iz niza Dnevi vi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in 19.20 RISANKA zmage lovilec maščob v garaži. 19.26 ZRNO DO ZRNA 22.00 DNEVNIK Garaža MONO je uporabna za: — garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrstne) trmoglavi Katarini, saj počasi iz divje — drvarnice TOREK, 30. VIL 20.00 W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, kanadska TV dra­ prepirljivke ustvari poslušno in ubog­ — manjša skladišča 17.45 — 22.55 TELETEKST ma ljivo ženo, medtem ko Bianca že kma­ — za druge pomožne objekte 18.00 POROČILA lu po poroki pokaže dvojnost svojega 18.05 LJUDSKI PLESI IN PESMI IZ »Ukročena trmoglavka« je ena naj­ značaja. ISTRE, 1. del bolj veselih Shakespearovih komedij 22.40 DNEVNIK 18.25 MITI IN LEGENDE — zgodnjega obdobja. Dogaja se v son­ Srednjeveški miti: KRALJ ARTHUR čni Italiji, glavni konflikt pa sproži IN VITEZI OKROGLE MIZE, dejstvo, da je Beptistova starejša hče­ DRUGI PROGRAM rka Katarina nenavadno trmasta, jez­ nanizanka 17.55 Dnevnik — 18.15 Kdor hoče, ta 18.40 TV GALERIJA: Od Ohrida do ljiva in prepirljiva, tako da ji oče ne Delovna organizacija »Standard konfekcija« more najti ženina, obenem pa mora na zmore — 18.45 Thommy s pop show Herakleje extra — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kdo 19.15 RISANKA zakon čakati mlajša Bianca, vsaj navi­ za promet s tekstilno konfekcijo na drobno tako lepo poje — 20.45 Žrebanje lota 19.26 ZRNO DO ZRNA dez vzor čednosti in ubogljivosti, za z neomejeno solidarnostno odgovornostjo — 20.50 Poročila — 20.55 Liki revolu­ 19.30 DNEVNIK katero se kar tare snubcev. Situacijo cije — 21.40 Življenje knjige tozda 19.55 VREME reši plemič Petruccio, ki je edini kos TOZD »Zagreb« Zagreb, Iliča 246 a 19.26 ZRNO DO ZRNAL Dnevnik — 20.00 Dubrovniške SREDA, 31. VIL 19.30 DNEVNIK poletne prireditve: Koncert Dubravke 17.40 — 22.40 TELETEKST 19.55 VREME Tomšič — 20.45 Poročila — 20.50 17.55 POROČILA 20.00 ČINADARSA, Č1NDARAJ- Petdeset let pozneje: Franjo Bulič — objavlja 18.00 F. Rudolf: KUŽA LAJA SA, ČINDRASA, dokumentarna 21.35 Jazz na ekranu: Vocal summit prosta dela in naloge MJAV..., 1. del predstave Lutkovnega oddaja za nedoločen čas gledališča Ljubljana 20.35 Film tedna: ZGODBA O LJU­ 18.15 V. Podgorac: BELI CI­ BEZNI- IN PRIJATELJSTVU, itali­ Svet delovne skupnosti skupnih služb GANČEK, 2. del nadaljevanke TV janski film Samoupravnih interesnih skupnosti občine Skopje DRUGI PROGRAM vodja blagovnice 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, Trebnje poučno zabavna oddaja 17.55 Dnevnik— 18.15 Legende sveta v Novem mestu, Komandanta Staneta 18 19.15 RISANKA — 18.46 Narodna glasba — 19.30 razpisuje prosta dela in naloge Pogoji: . ni*. ČETRTEK, 1. VIII. DRUGI PROGRAM vodje delovne skupnosti — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe, oziroma 17.40 — 23.55 TELETEKST 17.55 Dnevnik — 18.15 Na črko, na razba ekonomske, trgovske smeri ,0, 17.55 POROČILA črko — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — tri leta delovnih izkušenj pri delih in delovnih na 18.00 Mira Mihelič: MOJ MILI Dnevnik — 20.00 Nekaj ljudi dobre gah prodaje na drobno v konfekciji. volje (1. del francoske nadaljevanke) — višja ali visoka izobrazba družboslovne smeri, - AR1EL, 1. del nadaljevanke — najmanj tri leta delovnih izkušenj, 18.25'SL1KAR JOŽEF PETKOVŠEK 20.55 Poročila — 21.00 Umetniški 18.45 MOZAIK KRATKEGA FIL­ večer — izpolnjevanje kriterijev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki Prošnje s priloženimi dokumenti, da kandidat izpolnjo ® MA: Dobrodošli v Nepalu, švicarski zahteve iz oglasa, pošljite Komisiji za delovna razmer) film 19.15 RISANKA Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju TOZD »Zagreb«, Zagreb, Iliča 246 a. jV 19.26 ZRNO DO ZRNA pogojev pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: Delovna O rezultatih izbora bodo-kandidati p i s m e n o obveščen 19.30 DNEVNIK skupnost skupnih služb SIS občine Trebnje — razpisna zakonitem roku. 19.55 VREME komisija, Trebnje, Baragov trg 1. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. o—8& 20.05 FORMULA 1, zabavnoglasbe­ O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v na oddaja TV 'Beograd 21.00 BREGOVI, 5. del gruzinske 60. dneh po izvršenem postopku o izbiri. nadaljevanke 488/30—85 22.05 DNEVNIK 22.20 F. Žižek: IPAVCI — Gustav 20 DOLENJSKI UST Št. 30 (18761 25. julija dolenjski list Družboslovna in ekonomska srednja šola OGLAS Novo mesto, Ulica talcev 3a, objavlja DOLENJSKEM prosta dela in naloge LISTU — učitelja strokovnih teoretičnih predmetov ZANESLJIV diplomirani ekonomist

EKONOMSKI Kandidati naj pošljejo prijave v 15. dneh po objavi razpi­ s a na svet delovne skupnosti Družboslovne in USPEH ekonomske srednje šole. Dolenjski list je najbolj 489/30—85 razširjen pokrajinski ča­ sopis v Jugoslaviji. Po- yiva devet občin in izha- v 29.000 izvodih. SQZD Petrol Ljubljana Vse inform acije o ogla­ TOZD Trgovina Brežice sih dobite po telefonu na PE na debelo, Novo mesto številko 24-006, osebno p a s e lahko oglasite pri ra zg la ša Pas v torek, sredo, četrtek prosta dela in naloge n Petek od 7. do 14. ure, v Ponedeljek pa od 7. do skladiščnika v skladišču Novo mesto • Ufe . Oglasi za tekočo Pogoji: številko morajo biti od- v i i V f i i i i f .anl najkasneje v torek — VKV ali KV delavec v trgovini S. ure zjutraj. Naslov: — zahtevana praksa: dve oz. tri leta pri podobnih deflih in nalogah Germova 3, Novo mesto. Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Posebni pogoji: Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona — odslužen vojaški rok je mogoče priti v treh urah, iz New Torka v ® 24-006 Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. traja uro manj kot en dan. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenje­ pisom je treba poslati v 8 dneh po objavi tega oglasa na Od letališča do najbližjega smetišča je potem upravo PE na debelo. Novo mesto, Kurirska pot 7. ponavadi manj kot pet minut. % Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku OGLAS razpisnega roka. 491/30—85 d o l e n j s k e m Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki. l is t u — DO »GOK« Črnomelj z a n e s l j i v TOZD Obrt Odbor za medsebojna razmerja USPEH objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: delovodska opravila v obratu montaže centralnega ogrevanja in klimatizacije Slovenija Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer stroini delovodja — z delom pridobljena delovna zmožnost je možna — 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju skupin na mon­ taži ogrevalnih naprav in klimatizacije — tečaj prve pomoči y

Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna razme- NOSIKRESNIGKO rja TOZD Obrt 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bom o kandidate obvestili v 7 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh po izte­ ku 8-dneVnega roka prijave kandidatov. 492/30—85 Novotehna, trg. pod. na debelo in drobno, Slovenijales Stilles P- o., Novo mesto Tovarna stilnega pohištva Glavni trg 11, in notranje opreme Sevnica komisija za delovna razmerja objavlja Razpisna komisija delavskega sveta delovne skupnosti Prosta dela in naloge: skupnih služb

E samostojni prodajalec razpisuje ZAHVALA dela in naloge v PE št. 4 Plini, Cikava, Novo m esto Ob smrti dragega moža, tata, brata, st­ rica in svaka 2- kalkulant II. vodenje finančno-računovodskega sektorja Poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev, ki so v pE št. 2, trgovina, Resljeva 2, Novo mesto določeni z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Sevnica, morajo kandidati imeti še: STANETA p°9oji za zasedbo: Pod 1: KV izobrazba trgovske smeri in 1 leto delovnih iz­ — višjo ali srednjo izobrazbo (VI. ali V. zahtevnostna RAVBARJA kušenj, poskusno delo 2 meseca kategorija) ustrezne smeri Pod 2: srednja izobrazba ekonomske smeri in 1 leto — 3 — 5 let delovnih izkušenj iz Petelinjka 17 oelovnih izkušenj ali administrativna šola in 2 leti delov- — program dela. n|h izkušenj, poskusno delo 2 meseca se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let; delovno pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. f,a ^javljena prosta dela in naloge bomo delovno razmerje pa bo sklenjeno za nedoločen čas. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Drganovim, Gregorčiče­ časo0^6 sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev vim, Moharjevim in Beceletovim. Iskreno se zahvaljujemo pošljejo na zgoraj navedeni naslov v 15 dneh po dnevu govornikpma, pevcem in župniku za opravljeni obred, Cestnemu ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo na zgornji na­ objave. podjetju in Mercatorju—TOZD Standard Novo mesto za po­ ši0''v 8. dneh po objavi. Kandidate bomo o izboru in imenovanju obvestili v 30. darjene vence. .po kandidate bomo pismeno obvestili v 15. dneh po iz- dneh po poteku razpisnega roka. 0lri kandidata. Žalujoči: žena Anica s hčerko Lerko in ostalo sorodstvo 486/30—85 486/30—85

Ljubil si življenje in zemljo, Ne jokajte ob mojem grobu, in spomnite se, kako trpeI sem, ljubi! si svoj dom, • le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. a v tihem cvetočem polju ZAHVALA odšel si v večni dom...... ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož oče, stari oče, brat, stric in svak V 61. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi ati, dedek, brat in stric FRANC KAVŠČEK upokojenec DO NOVOLES in udeleženec NOV IVAN GRIL iz Gor. Straže 30 iz Rumanje vasi 35 Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam v n'ku da SC zahvaUujem° vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje in pokoj- najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem, številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali. Posebna zahva­ Venec 7 °ual' 5v.etie 'n vence- Posebna zahvala bližnjim sosedom za nesebično pomoč in darovani lišcu ujemo se tudi delovnim organizacijam GG Straža, GG Podturen, tozd Bor, Zdravi­ la patronažnima sestrama Jelki in Erni za vso pomoč ter dr. Zivkoviču za obiske na domu in lajšanje ci.'tetic 'arJe^ke Toplice, ZZB Straža, društvu upokojencev Straža in gasilskemu društvu za po- bolečin* kolektivom DO Novoles — tozdom Zaga, TSP, TES, Guma Grosuplje, IMV Novo mesto, -d inVcnce''n.'zr«*ženo sožalje. Prav tako sc zahvaljujemo pevcem, godbi, župniku za opravljen ZS Triglav Novo mesto, Steklarstvu Peček Novo mesto in organizaciji ZB Straža za podarjene P‘ ii. §ovornikom za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji vence, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke ter pihalnemu orkestru Novoles. Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči vsi njegovi! Žalujoči: žena Danica, otroci Franci, Dane, Stanko, Zdenko in Vesna z družinami, brat Leon in ostalo sorodstvo

1 9 8 5 DOLENJSKI LIST sbi ansambla »RUBIN« iz Novega mesecev), primerne za nadaljnjo rejo mesta! Vabljeni! ali zakol. Vsak dan prodajam doma sveža jajca. Priporočam se Stane ZD­ STRANKE obveščam, da prodajam R A V JE, Zalog 17, Novo mesto, tel. rjave kokoši nesnice, (nesejo šele 10 24-594 Jr f f •

ragenti. 30. in 31. 7. am eriški film M a­ Prodam TELEVIZOR Iskra Mojca, vstopa v gozd p. štev. 2126/269 v Hr­ Zaporedje imena in priimka - rijini ljubimci. nov. /a 4,5 M. Aleksander Mole, Go­ vaški gori. Ker sem za ta gozd povrnil tedens K6 le ČRNOMELJ: 26. in 28. 7. ameriški mila 7. M irna. kupnino Jožetu Lekšetu iz Gorbelj 1 »Sva lektorja pri pokrajinskem časopisu Vestnik in na radiu Murska film Breakdance. 28. 7. zahodnonern- Prodam brejo MLADO KRAVO z 19. 10. 1959 po končani tožbi zoper Sobota — slovenski radijski program. Na našem zavodu izdajamo tudi njo. Četrtek, 25. julija — Jakob ški film Resnične zgodbe. VIIL del. 30. drugim teletom. Telefon 43-820. Nepujsag in oddajamo radijski program v madžarskem jeziku za pripad­ 7. am eriški film Sm rkci prihajajo in ' JO Ž E ŠEPEC . Mačji dol 14, Velika Petek, 26. julija — Ana Ugodnoprodam OMARO Dragica, nike madžarske narodnosti. Ob sicer zelo dobrem sodelovanju in Sobota, 27. julija — Gorazd zahodnonemški film Zapeljivka. sedežno garnituro, dvosed in klubsko loka, prepovedujem Kovačičfvi vož­ skupnem delu pa se nikakor ne moremo zediniti o zaporedju imena in Nedelja, 28. julija — Nevenka KOSTANJEVICA: 27. 7. angleški mizico. Pavlovič, Nad mlini 24, Novo njo po travniku in da prenehajo kositi Ponedeljek, 29. julija — Marta film Ljubezenski vrtiljak. 28. 7. angle­ m esto. po moji parceli št. 6, v nasprotnem priimka v pisanju (in branju) madžarskih imen. Kljub opozorilom Torek, 30. julija — Peter ški film Bolnica Britanija. Prodam M O TOR Prima 175, 4.6 M, primeru jo bom sodno preganjal. Jezikovnega razsodišča in razlagam, da se moramo tudi v tem primeru Sreda, 31. julija — Ignac KRŠKO: 28. 7. zahodnonemški film 5 kanalni mixer (1.4M) in podvodno ŠTEFKA ŠUŠTARIČ, Vel. Orehek ravnati po pravilih slovenskegtrjezika, so tudi naši uredniki mnenja (in Četrtek, 1. avgusta — Alfonz Jaz sem tvoj morilec. 30. 7. hongkon- puško (0,95 M). Moro, Dilančeva 1. 6, Stopiče, opozarjam Vido . STRU­ oni im ajo zadnjo besedo), da je sicer lahko tako v osrednjih glasilih, mi pa ški film Nora misija. 31. 7. italijansko- TFILEVIZOR Iskra — črno beli, ek­ NA, Potov vrh 20, da si preneha lastiti da moramo to posebnost ohranjati, ker smo pač na narodnostno LUNINE MENE posestva last družine Ovniček. V na­ španski film Takšna/kakršna si. ran 61 cm. odlično ohranjen, brez­ mešanem območju. (Seveda pa se tudi tega »nasveta« ne da upoštevati, hiben, prodam. Telefon (068) 85-107. sprotnem primeru bomo postopali 25. julija ob 0.39 — prvi krajec NOVO MESTO — DOM KUL­ saj bi potem za vsakega posameznika morali najprej ugotavljati na­ Ugodno prodam LOVSKO PUŠKO preko sodišča. 31. julija ob 22.41 — ščip TU RE: 26. 7. in 27. 7. ameriški film rodnost.) — Ker sva prepričana, da je najino mnenje v skladu s pravih Policijska akademija. 26., 27., 28. 7. šibrenico (bokarico), kal. 12/12 CZ. LUDVIK BRULC, Grič pri Treb­ jezika in ni niti najmanj nacionalistično obarvano, prosiva, da nama po- . italijanski film Tatovi izgubljenega za­ Rudi Vodopivec, Armeško 12, 68280 njem št. 2, prepovedujem vsakršno klada. 29. in 30. 7. angleški film Najve­ Brestanica. vožnjo in hojo po travniku pare. št. magate. N. E. in M. M.. Murska Sobota.« čji rop banke. 31. 7. italijanski filmTa- Prodam ŠIVALNI STROJ za 2,5 M. 852 v Benečiji pri Trebnjem. Kdor tega xi girl. Cankarjeva 3/a, št. 16, Krško. ne bo upošteval, ga bom sodno Ta dopis načenja zanimivo vprašanje o pristojnostih posameznih BREŽICE: Od 26. do 27. 7. NOVO MESTO — DOM JLA: Od Več mladih brejih črnobelih krav, preganjala. jezikov, v konkretnem primeru slovenskega in madžarskega. V slovenšči­ francosko-kanadski film Vojna za 26. do 28. 7. italijanski film Samo bog dobrih molznic prodam! Možnost ROZALIJA ŠMALC iz Zaloga 6 ni — kot v večini vsaj evropskih jezikov — stoji ime pred prijmkom, tako , ogenj. 28. in 29 7. ameriški film Supe- odpušča. plačila tudi s kreditom ali golfom prepovedujem vožnjo po travniku v npr. tudi vizkaznicah. Madžari paimajoobrnjenozaporedje(in tudi sicer diesel. Naslov v upravi lista (4058/85). Ključu Šilerju iz Prečne. Če tega ne bo več drugih posebnosti, npr. da imena narodov pišejo z malo začetnico, BH 8 opeko Zalog 350 K prodam. upošteval, ga bom sodno preganjala. kakor sicer tudi Rusi). V slovenščino prevzeta beseda ali besedna zveza — Telefon 20-200. ANTON KRAKAR, Mirna vas 11 pri in taka so vsa osebna imena v slovenskem besedilu — se pokoravajo na­ Prodam MOTORNO ŽAGO Stihi Trebelnem prepovedujem vožnjo in 0,41, Mavrič, Otočec 65. čelom slovenskega jezika, torej bi tudi v madžarskih imenih moralo onjo živine po travniku v Lakah pod PRODAM 2000 kom strešne opeke' osebno (t. i. krstno) ime stati pred priimkom. To pa že zaradi tega, da ,ingo. Kdor tega ne bo upošteval, ga — nove in rabljene. Jože Vide, f vemo. kaj je kaj. Saj niso tako redki primeri, ko iz samega glasovja ali bom sodno preganjal. Šentjernej 178. črkovja imen ne moremo ugotoviti, kateri del bi bil ime in kateri priimek; MARIJA ILER, Mala Cikava 6, o d UGODNO prodam 500 1 modre za primer vzemimo Anton Janko. Primož Klemenali Dušan Ludvik. Pri tu­ Novo mesto, opozarjam vsakogar, ki frankinje v Beli krajini, telefon 23-163 0 2 bi kupoval premičnine ali nepremi­ jih imenih je tega še več, če tistih jezikov ne znamo. Dopisnika iz M. S. v četrtek popoldan. VARTBURG, letnik 1983, prevože­ čnine od Štefke Iler, Mala Cikava 6, imata torej prav, ko menita, da je za te stvari v slovenskih besedilih nih 15.000 km, registriran do julija PRODAM 1 m’ suhih hrastovih Novo mesto, ker stvari še niso pristojna norma knjižne slovenščine, v madžarskih pa madžarščine/ SLUŽBO DOBI 1986, prodam. Telefon (068) 22-487. plohov (3,5 cm). Tel. 25-325. razščiščene na sodišču. FIAT 128 nov, prodam. Breda JADRALNO desko IMGRAD D-2, ANTON EN ČIMER, Dobruška vas Nemogoče seje strinjati tudi z uredniškim načelomo dveh normah: eni TAKOJ zaposlim tri kvalificirane Kržan. M. Mraševo 12, Podbočje. prodam. Tel. 22-4S58. 28, Škocjan, opozarjam vaščane, naj za Slovenijo na sploh, drugi za narodnostno mešana ozemlja. In tudi ali polkvalificirane šivlje. Vse infor­ PRODAM R 4, letnik 1983. Telefon KOBILO, stačo 10 let, vojeno, in prenehajo širiti neresnične govorice o macije na tel. (068) 46-505. glede tistega neprestanega »legitimiranja« po narodnostni pripadnosti 25-915. 1000 litrov belega vina prodam. Jože meni in me obrekovati. V nasprotnem TAKOJ zaposlim spretno unive­ imata naša dopisnika povsem prav: nepotrebno je, vsiljivo in še težko GOLF JL, letnik 80, ohranjen, Kosec, Vel. Brusnice 72. primeru jih bom sodno preganjal. rzalno industrijsko šiviljo. OD od40 poceni prodam. Telefon 20-200. TRAKTORSKE GUME 8 pl. 11-28, izpeljivo. Govoriti v zvezi s temi vprašanji o nacionalističnosti pa je kri- _ do 50.000 din. Konfekcija MAJA. ETZ 250, september 1983, in avto­ nove, prodam. Bogovič, Anže, Bres­ vično in vsakršne morale, ne samo socialistične, nevredno. Novo mesto, Kristanova 49 a, tel. 23- matik, star dve leti, prodam. Dušan tanica. 261. Jene, Zavinek 2, 68275 Škocjan. PRODAM 14 novih in 5 starejših AVTOMATIK 3 M in APN 6, nova, AŽ panjev, naseljenih, s čebelnjakom. prodam. Dol. Težka voda 8 a, Novo Jože Rožman, Doblička gora 13 a, Te dni praznuje 84. rojstni dan in f A IM O V A N JA mesto. Črnomelj. god ANA SPELIČ izGabriiel 15. Želi­ va ji vse najboljše, predvsem pa zdra­ GOLF, letnik 1978, nemške izde­ KOTNO sedežno garnituro in pred- DVOSOBNO komfortno stanova­ lave, s plinsko napeljavo, prodam. Ce­ sobno omaro prodam. V brezov log vja! Tomaž in Igor. nje v Krškem (družbena lastnina) s 19, Zlatko Kobe. na 49 SM. Slavko Antončič, Gor. Gra­ Dragi ANICI ERPE iz Uršnih sel za ZAHVALA telefonom in centralnim ogrevanjem dišče 25, 68310 Šentjernej. STARA trokrilna dvojna okna, kavč njeno trojno praznovanje želi veliko zamenjam za podobno stanovanje, in dva fotelja ugodno prodam. Tele­ MOTOR 15 SLC, star eno leto, š sreče in zdravja — Sobarjeva. . Ob nenadni in boleči izgubi dragega lahko tudi manjše, v Brežicah, Brega- fon 55-337. prevoženimi samo 1000 km, dobro očeta in starega očeta ni, Samoboru ali Zagrebu. Javite na ohranjen prodam. Mirko Bregar, Za­ PRODAM akvarije, kompletne, z ri­ telefon (068) 61-347. vinek 4, Škocjan. bami in ostalim (100 1 in 60 1). Miljenko Vedrič, Šegova 1, Novo APN 4 prodam, Lindič, Pod Trško mesto, tel. 24-396. ^OBVESTILA I goro 43, Novo mesto. HRASTOVE DESKE prodam. Ja­ Motorna vozila FIAT 125, letnik 1978, prodam za 17 KEMIČNA čistilnica Ana Glavan, SM. Stane Vintar, Loka, Šentjernej. kopin, Mahovnik 22, Kočevje. STISKALNICO za grozdje (mlin) Žabja vas 27, obvešča cenjene stranke, FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. prodam vinogradniku. Telefon 84- da bo čistilnica zaradi dopusta zaprta ALOJZA UGODNO prodam 6 mesecev star Tel. 72—647. od 28. julija do 18. avgusta. PRODAM dobro ohranjeno ZAS­ 944. Jugo 55. Informacije vsak dan na PRODAM leva vrata za 126 P in stre­ CENJENE potrošnike mesa ob­ TAVO 101, letnik 1978, prevoženih telefon 23-478. ho za fičota. Plantan, Praproče 12. veščamo, da bo zaradi kolektivnega KAČA RENAULT 4 — GTL, letnik 1982. 57000 km, garažirano. Feliks Orel, dopusta mesnica od 23. julija _do 10. prevoženih 27000 km prodam. Infor­ Stopiče 65 pri Novem mestu. avgusta zaprta. Pavle BOBIČ, me­ iz Šalke vasi 63 pri Kočevju macije na telefon 25-347. ■ sarstvo, Škocjan. PRODAM R 4 GTL letnik decem­ K U P I M GOSTILNA »NOVAK«, Velika ber 1983 in prikolico za frezo Goldo­ Loka pri Trebnjem, priredi v soboto, ni. Dol. Kamencc 16, 'Novo mesto, | Kmetijski stroji ji KUPIM 30 — 200 kom. strešne 27. julija, ob 20. uri vrtno veselico. Pri­ se najlepše zahvaljujemo za pomoč vsem sosedom, sovaščanom telefon 25-907. opeke Strešnik, tip Vesna, grafitno siv, dite in preživite prijeten večer ob gla- ter znancem in sorodnikom za izrečeno sožalje in podarjeno PRODAM ZASTAVO 101 L letnik s posipom. Kastelec, Šentjošt 9, tel: cvetje. Posebno se zahvaljujemo gasilcem, rudarjem ter župniku 1976. Informacije po telefonu 23-812. KOSILNICO BCS, novo, prodam. 43-722. za poslovilni govor in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji PRODAM Z—745 K, letnik 1978, m Tone Retelj, Bučna vas 4, telefon 25- KUPIM jermenico za ursus 35. poti. gumes platišči 165/70 SR 13. Telefon 148. Franc Starič, Čužnja vas 35, Trebelno. OPRAVIČILO 25-862. TRAKTOR ŠTORE 402, 170 ur, BLAGAJNO, rabljeno, kupim. Jože PRODAM TOMOS avtomatik in prodam. Štine, Nad mlini 58, Novo Pri grafični pripravrDL je prišlo Žalujoči: žena ter hčerki Jožica in Vesna z družino Kic, Škocjan 6 a. dele za zastavo 750. Ogled po 17. uri. mesto. pomotoma do izpada slik v obeh Bevc Marko, Luterško selo 15, PRODAM nov traktor zetor 5211 zahvalah, zato zahvali pona­ Otočec. ali zamenjam za štore. Čarman, Gor. vljamo. prizadetim se opravičuje­ PRODAM Z 101 ali zamenjam za Stara .vas 4. Tržišče. POSEST mo! drva. Naslov v upravi lista (4057/30). PRODAM motokultivator MIO MERCEDES 15-13, 150KM, lOton STANDARD 300 in ribiški čoln. Bra­ VINOGRAD v Smolenji vasi pro­ prodam. Informacije na tel. 25-556. dač. Dol. Polje 7/a, tel. 84-530 int. dam. Ucman, Smolenja vas 65, Novo R — 4. letnik 1981, odlično 254. mesto. ohranjen, poceni prodam, telefon 20- TRAKTOR PASQUALI (18 KM), HIŠO z. vrtom v Mirni peči zame­ 348 dopoldan. starejši tip, z manjšo okvaro, prodam. njam za stanovanje v Novem mestu. Prodam TOVORNI AVTO zastava ZAHVALA Slavko Habinc, Kremen 20, Krško. Naslov v upravi lista (4056/85). 1500 TR, letnik 1977, neregistriran, V KRŠKEM na lepi sončni legi nosilnost 1210 kg in MOPED APN 4. V 21. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin in brat ugodno prodam podkleteno dvos­ Ucman Franc, Smolenja vas 65. tanovanjsko hišo, skoraj novo, z ga­ Ugodno prodam R — 4 TL, letnik PRODAM 1983, prevoženih U000 km, z dodatno ražo in velikim vrtom okoli 1000 m2 in v nadaljevanju s parcelo veliko okoli opremo. Stane Žibert. Šentjernej 60. PRODAM LADO karavan 1200, le­ OTROŠKI VOZIČEK prodam. In­ 2000 m2. Telefon (068) 71-569. tnik 1982 (85-950) popoldan. formacije po telefonu 23-812. KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v' Kostanjevici prodam. MARJAN PRESKAR Telefon 21-393. VIKEND ZIDANICO v Rodinah iz Dolenje vasi 6 pri Črnomlju, vinograd in nekaj zemlje prodam. Informacije: Vida Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob Žunič, Butoraj 19. strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili našega Marjana na DOLENJSKI LIST PRODAM vinograd na Bočju (bliži­ njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Slavici Molan za požrtvovalnost in njeni družini, na Kostanjevice na Krki) v izmeri 16 sosedi Zupančičevi, Zorkovi in družini Bogovič za vso pomoč, pokojnikovim sodelavcem SOP-u— IZDAJA DIC. tozd Dolenjski list. Novo mesto arov. Odlična lega z veliko zidanico, TOZD Klepar Krško za denarno pomoč in venec, KOSTAK Krško, kolektivu sodišča Brežice ter USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Breži­ dostop možen z avtomobilom, mož­ nost preureditve. Informacije: Abina OOZSMS Artiče za podarjene vence in cvetje, tov. Vodebu za poslovilne besede na domu, godbi na ce. Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sev­ Pajdaš, 68312 Podbočje. pihala iz Krškega ter župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in opravljeni obred. nica in Trebnje. ZDOMCU takoj prodam oprem­ IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­ ljeno hišo z manjšim lokalom, primer- ■ Žalujoči: mama, ate, sestra Jožica in ostalo sorodstvo nik: Tone Jesenko. no za mirnejšo obrt. Jožica Sevšek, MDB 12, Leskovec, telefon (068) 74- UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik invodjatoz- 981. da). Marjan Legan (odgovorni urednik). Ria Bačer, Andrej Bartelj, PRODAM zemljišče (okoli 50 arov) Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek. Bojan Budja, Anton z gospodarskim poslopjem, po potrebi Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš. tudi pritlično stanovanjsko hišo, in to Milan Markelj. Pavel Perc, Jože Primc, Jože Sim čič, Jožica na Bregu, predmestje Kočevja. Kličite ZAHVALA Teppey. Ivan Zoran in Alfred Železnik telefon (061) 811-756 ali (061) 812— 135 IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naro­ med 15. in 22. uro. V 88. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara m*' čnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za ma, prababica, tašča, sestra in teta tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (alj ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 1 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 IŠČEM zidarsko skupino za obla­ din. za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali ganje fasade s silikatno opeko. Tele­ KATARINA ŠPEHAR zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas fon 25-556. do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi Iščem žensko za pomoč pri negi roj. Lakner starejšega bolnika trikrat tedensko. mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 z Brega 3 pri Sinjem vrhu od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa Plačilo po dogovoru. Gradišar, Tr­ dinova 5 a, tel. 20-243. proizvodov. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in zndneem, ki ste MLAJŠO upokojenko za varstvo TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603- nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebna hvala družini Žalec, G o z d n e ' dojenčka na našem domu (4 ure) 30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p p. iščemo. Ponudbe pod »SEPTEMBER«. mu gospodarstvu Črnomelj, Integralu Črnomelj, Kampu Vinica, Metalki Ljubljana, Šolskemu d>s' 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega panzerju Šentvid, medicinski sestri z zdravstvene postaje Vinica za pomoč med boleznijo, župni* servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in pa za le$p opravljeni obred in pevkam iz Vinice. Hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in J° naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotog­ tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. rafij ne vračamo — Č asopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd HCJ^ Grafika, Novo mesto ^ Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. VIKI PER, Hrvaška gora, Šentjer­ Vsi njeni nej, opozarjam Albino PER, da nima

22 DOLENJSKI LIST St. 30 (1876) 25. julija I98* ZAHVALA

V 60. letu starosti nas je nenadoma za­ ZAHVALA pustil dragi mož, oče, brat, stari oče in ZAHVALA stric V 80. letu starosti nas je za vedno za­ Tragično nas je zapustil naš dragi pustil naš dragi brat in stric JOŽE ANTON STEPAN POTOČAR ŠINKOVEC GRAŠA iz Ragovega 10 Cesta herojev 54, novo mesto iz Zaloga Naj lepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnemu darovali vence vaščanom, ki so kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokoj­ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ga spremili na njegovi zadnji poti, DO Krka Novo mesto in nika spremili na njegovi zadnji poti, ter mu darovali cvetje. Iskre­ in znancem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in pokojni­ Labodu, kakor tudi prijateljem, ki so se od pokojnega poslovili. na hvala govorniku za poslovilne besede ter godbi, pevcem, ZB ka spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi duhovniku za Vsem še enkrat iskrena hvala! Novo mesto in KS Majde Šilc in TOZDTehnoservis Tovarnezd- pogrebni obred. ravil Krka. Žalujoči: žena Marica, hčerki Sandra in Renata ter ostalo Vsi njegovi! sorodstvo Žalujoči: vsi njegovi!

ZAHVALA 'ZAHVALA ZAHVALA V 88. letu življenja nas je za vedno za- ' Ob smrti dragega moža, očeta, starega puštil naš dragi ata, stari ata, praded in očeta, brata in strica Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče stric BOJANA MARTIN KAREL FABJANA LISAC HOČEVAR iz Črnomlja iz Podna iz Slepška 18 pri Mokronogu 7 H pris^ no zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj, Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom ravnikom na oddelku za pljučne bolezni bolnišnice v Novem Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, pri­ in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli estu, ki so ga skušali ohraniti pri življenju. Hvala vsem jateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sožalje. Posebna hvala Gasilskemu društvu Beli grič, pevskemu usedom, kj ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. ZZB, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje m vence ter ga zboru iz Mokronoga ter župniku za opravljeni obred. Hvala garnizonu Črnomelj, LD Loka, brigadirjem, godbi, kakor tudi spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. vsem, tudi podjetju Koteks iz Ljubljane, zvezi borcev iz sern, ki so pokojnemu izrekli zadnje besede v slovo, ga spremili Cimpriču za poslovilne besede, ZB NOV VAS in BANJ ALOKA, Mokronoga, ki so pokojnemu darovali cvetje in ga v tako ve­ a zadnji poti in mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter domačemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, kakor tudi likem številu spremili k zadnjemu počitku. ^čustvovali z nami. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Jaka in Franci z družinama, hčerki Mimi ter Ivica Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi z družino ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA

ZAHVALA Ob nepričakovani in prerani smrti na­ Po dolgi bolezni nas je v 86. letu zapustila naša draga mama, sest­ šega moža, očeta, sina, starega očeta, ra in stara mama brata, strica, tasta in botra V SPOMIN Ob 10-letnici smrti našega najdražjega moža in očeta ANA BURJA BOŽIDARJA PETRA FINKA iz Črnomlja PEČKA iz Klinje vasi 11 pri Kočevju iz Dragovanje vasi Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence. Hvala sosedom za pomoč, tov. Mi­ lanu za poslovilne besede, g. župniku za opravljeni obred, ZB starega 43 let, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli poma­ Črnomelj za pažnjo v času bolezni ter medicinskim sestram in gali, sočustvovali z nami, prinašali vence in cvetje ter nam izrekli se ga z žalostjo spominjamo. strežnicam v Domu počitka v Metliki. Posebna hvala sosedi sožalje. Še posebej hvala kolektivoma LIK in INKOP Kočevje za Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Jugovi in drugim, ki so pokojno obiskovali v domu. denarno pomoč, govornikoma Erjavcu in Ivanu Mraku, pevkam Noneta Rog iz Željn, gasilcem z območja GZV občine Kočevje in kaplanu za opravljeni obred. Vsi njegovi Žalujoči: hčerka Slavka z družino in brat Matevž z družino Žalujoči: mama, žena, otroci, brat in ostalo sorodstvo

ZAHVALA Po poljih že rumeno klasje zori, ata, kdo trgal in prešal ga bo? Tam ob potoku, po gorah, vinogradih trta cveti. Al misel le ena je resnična tako, kjer dom tvo j stoji, V jeseni, ko grozdje dozorelo bo, da, ata, nazaj vas nikoli več ne bo. ob zlatem klasju pšenice si padeI — $ in nisi več vstal. ZAHVALA 15. julij — usodni dan smrti za komaj 50 let starega nenadomestljivega in Po dolgi in mučni bolezni mas je v 76. letu starosti zapustil naš ljubi mož, dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, botra in nečaka ata, stari ata, stric in boter m k ALOJZA OBERČA JOŽE TRŠINAR iz Martinje vasi 34 pri Mokronogu iz Grmovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter sosedom, posebno Anici Berk, Pepci Sta­ rič in Ivanki Plaveč za nasebično pomoč. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju iz Mokronoga za 'renmv Č' *“J,valjujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih lajšanje bolečin, DO Induplati Mokronog, Zmagi Mokronog, Varnosti Novo mesto, sodelavcem Pisno ' naJ"uJ^e žalosti sočustvovali z. nami, pokojnemu darovali toliko lepega cvetja, vence, nam Jate iz Martinje vasi, KZ Mokronog. SGP Grosuplje, tov. Uhanu za poslovilne besede, GD Žaliva'11 us*no lzraz*l* sožalje in našega ata v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Mokronog za organizacijo pogreba, pevcem iz Šentruperta za zapete žalostinke ter gospodu župni­ cian , JUJemoIse govornikom za ganljive poslovilne besede, G D G rm ovlje in ostalim G D , L D Sko- ku za lepo opravljeni obred. Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam Vsem arn' ‘n Strešniku ter župniku za opravljeni obred. m 'n vsakemu posebej iskrena hvala! izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga v tako velikem številu spremili do njegovega zadnje­ ga dom a. Žalujoči i: žena Vida> sinovi Lojze in Miro z družinama, Marjan, Franci, sestre Lojzka, Tina, Mari, Žalujoči: žena Milka, sinova Franci in Jože, hčerke Mimi, Milka in Mihela z družinami ter ostalo Zofka, Rozi, Štefka, Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo sorodstvo

Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, ZAHVALA spomnite se. kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 82. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, ba­ ZAHVALA bica, prebabica, sestra, teta in svakinja V 70. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANA KAVŠEK JANEZ STANIŠA rojena MARINČIČ iz Vinje vasi 15 Gotna vas 25 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom in vsem, ki so nam stali ob strani in Isk pomagali v težkih trenutkih. Prisrčna hvala za izredno pozornost OOS in sodelavcem DO Komuna­ strani*-0 S° zallvaUuemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob la Novo mestp, TZ Krka—TOZD Kozmetika novo mesto, Petrol Ljubljana—PE Brežice in Mer­ e/nijo1,1 l?am '^ekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Želranovim in Cirnskim za pomoč med bol- cator—TOZD Standard Novo mesto, Cestno podjetje—TOZD Gradnje Novo mesto in OOZB Ks o ravn'k°m 'n strežnemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto, govorniku Podgrad. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na zadnji ter vse i VaS’ Pcvcem r/ Šmihela, sodelavcem in sindikatom DO Labod, IMV, Varnost, »Krka« poti, Ivanu Bmdarju in Jožetu Klobčarju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter e n k r Č '" darov;i'eem cvetja in vencev. Iskrena hvala gospodu proštu za lepo opravljeni obred. Še vsem prisrčna hvala! duhovniku za lepo opravljeni obred. Hvala zdravstvenemu osebju za izkazano pomoč v bolnici in doma in vsem tistim, ki so pokojnega obiskovali med boleznijo. kujoči: sinova Stanc in Franci, hčerke Marjana, Ema, Lika, Slavka z družinami ter ostalo sorodstvo Žalujoči: žena Karolina, otroci Ivan, Jožica in Drago z družinami ter Dragica in sestra Francka

DOLENJSKI UST 23 Z gumami služili milijone Vložena obtožnica zoper četverico, ki je osumljena večjega števila kraj gum iz ______novomeške IMV — Zataknilo se je 19. marca letos______

NOVO MESTO — Predčasomsmo in 19. novem brom , ko je iz IMV izgi­ Da pa bi prišli do uvodoma ŠTEFAN poročali, daje miličnikom in krimina­ nilo 24 Savinih gum, namenjenih omenjene številke nakradenega blaga, •Preživel sem že 18 in občutil. Pogodbe je bilo treba listom novomeške UNZ uspelo za­ osemnajsticam, je bilo tako. Njun za­ moramo omeniti še troje dogodkov. da bom tudi zdajšnjo, že 19. izpolniti v rokih.« Tako tedaj sačiti skupino mladeničev, osumljenih dnji skupni podvig je registriran med Obtožnica pravi, daje Simič skupaj z reorganizacijo,« na pol v šali pač ni bilo časa za Sestanko­ večjega števila kraj gum v novomeški 8. in 10. decem brom lani, ko je n a isti neznanim storilcem v noči na 8. marec pove direktor temeljne orga­ vanje. Šunta se je zaposlil pri ce­ IM V. Po podatkih, ki jih je m oč zasle­ način izginilo 23 gum. odnesel iz IMV 14 gum. skupaj s nizacije Elektrodistribucija Krš­ lulozi, po vojakih leta 1956 paje diti v pred nekaj dnevi vloženi obto­ Simič je v obtožnici omenjen tudi, Tešanovičem pa sta najprej 14. m arca ko Stefan Šunta. Postaven, nastopil delo v projektivi pri žnici zoper 24-letna Nikolo Simiča in da je kradel gume skupaj z Duškom ukradla 14, v noči na 15. m arec pa visok možakar kratko pristriže­ Elektru Videm — Krško, samos­ Duška Novakoviča ter 25-letna Alijo Novakovičem. V noči na 12. februar nadaljnjih 26 gum. nih posivelih las, skoraj na kr- tojnem podjetju, predhodniku Beganoviča in Mihajla Tešanoviča, je letos naj bi odnesla 20 Savinih gum, SMMpl mIRM tačko, se je februarja letos današnjega tozda z okoli 220 omenjena četverica na svojih tatinskih noč na 21. februar sta izkoristila za Nobena skrivnost ni ob vsem tem, srečal z Abrahamom. Po znača­ delavci. Ko je marca 1960 Šun­ pohodih iz IMV odnesla kar 228 naj­ krajo 24 gum, vse pa je potekalo tako, da so miličniki na tatove gum dovolj ju pa neposreden, kritičen, bolj ta postal vodja gradbeno — m o­ različnejših gum, zataknilo pa se je pri da je Simič preplezal ograjo, Novako­ dolgo prežali, prvi signal, da gre za do sebe kot do drugih, in docela ntažnega oddelka, se je že tistih šestnajstih, ki so jih skušali uk­ vič je sprejemal nakradeno blago, dobro organizirano skupino, pa je bil Za Dolenjce odkrit. Morda je tudi zato Šte­ povsem »zasidral« v K rškem , rasti 19. marca letos. medtem ko je imel Beganovič »na skr­ poleg prijav iz IMV, ko so ljubljanski fan Šunta na raznih sestankih, kamor se je takrat dokončno Nikola Simič iz Gornjega Skugriča bi« čuvaja. Tako je bilo tudi v noči namiličniki lanskega 5. aprila ustavili tretjega tudi kot politični aktivist, večk­ preselil iz Sevnice. Poroka s je najpogosteje omenjen v vloženi letošnji 19. m arec, ko so si že »rezervi­ vozilo Nikole Simiča in v njem našli 18 tisočletja Krčanko je le še pospešila ta­ obtožnici. Tako naj bi lanskega feb­ rali« 16 gum, vendar so jih prehiteli gum. rat vzkipel in glasno presekal V skladu za nakup modernega miličniki. B. BU D JA leporečno mlatenje prazne sla­ kšen korak. Tesne stike s starši ruarja iz novomeške IMV odnesel štiri inkubatorja, ki bo skrbel za boljše me. in bratom je Štefan zadržal, gume znamke Semperit, do njih pa je zdravje dolenjskih novorojene-, Še mladoleten se je kot ne­ čeprav se je vživel v okolje, ki ga prišel tako, daje preplezal žičnato og­ kov, seje do ponedeljka nabralo že kvalificiran delavec zaposlil le« je lepo sprejelo. rajo. Prav tako je Simič po navedbah Gottschee — trn v peti? 1,178.376 dinarjev, kar je dvetret- ta 1948 pri Državnih elektrar­ obtožnice skupaj z Alijo Beganovičem jini potrebne vsote. Pohvaliti pa Izjemno obsežno območje od moramo tudi vodstvo novomeške nah Slovenije (DES) v rojstni hrvaške meje do Radeč, Dobja med lanskim 26. aprilom in 29. majem Pripombe zaradi imena — Prepovedana Država prikrajšal IMV za 21 gum znamke bolnišnice, kije, k o je videlo, da bo Sevnici. »Eno leto sem mora! pri Planini, Mirne na Dolenjs­ akcija sveta žensk pri novomeški Tiger, istega leta pa sta med 6. in 8. K O Č EJV E — Ansambel »Gottsc­ Željko Čorič-Džele (kitara, drugi trdo delati, dokler nisem prišel kem z več kot 33.000 odjemnimi SZDL in Dolenjskega lista uspela, k pameti, da se je treba učiti. mesti, ki ga še danes pokriva oktobrom ukradla še 14 gum za kom­ hee« pozna skoraj vsa kočevska mla­ vokal). ukrepalo modro in hitro. Postr­ Končal sem srednjo tehnično Elektro Krško, je Štefanu, še bi , v noči na 26. oktober p a 15 gum za dina, saj »gottscheejevci« ne pojejo o ' • Gottschee je precej nenavadno ime galo je po blagajni in dodalo manj­ šolo in potem zavozil k maribor­ preden je leta 1981 postal osebna vozila. Domala vse kraje sta idealiziranem svetu, ampak predvsem za ansambel? kajoči denar, tako daje inkubator ski Hidromontaži. Na grad­ direktor, še bolj razširilo ho­ storila tako, da je Beganovič z o težavah mladih, lažeh, izkoriščanju, »Res je precej nevsakdanje. Izbrali že plačan. biščih Kidričevo, železarna Sto­ rizonte. Predvsem ga je oplajal govorjenjem zamotil čuvaja, medtem delavstvu pa tudi o državi (si) smo ga zato, ker je to izvirno ime na­ Minuli teden so darovali: O OS re, razdelilna postaja Zenica in neposreden, živ stik z revnimi ko si je Simič dajal opravka z gumami. razčiščujejo nekatere pojme. O an­ šega mesta, vezano na našo zgodo­ Pošta Črnomelj 4.340 din, OOb nazadnje pri tedaj največji in tudi bolje stoječimi kmeti, os­ Tudi v noči na lanski 5. november, ko samblu smo se pogovarjali z njegovi­ vino. Če ne bi bilo Gottsciieeja, ne bi Novoles tozd Lipa Kostanjevica na hidroelektrarni Jablanica smo tarelimi in osamelimi bajtarji in sta odnesla 29 gum, in v dneh med 17. ma članoma Francijem Turkom- bilo Kočevja. Ime nima nobenega Krki 10.000 din, N ovoles DSSS Novo mesto 50.000 din, Erika BrU" delali od zore do mraka. To so številnimi delavci. Ker zna »se­ Čopko (baskitara, prvi vokal) in političnega obeležja, kar bi nam radi dar Novo mesto 3.000 din, Tončka bili res začetki samoupravlja­ vati« hudomušnost in dobro Robertom Burničem-Bubbyjem (bob­ nekateri naprtili, saj smo vsi proti ni), medtem ko v ansamblu igra še Grahek Novo mesto 1.500 din, Jože nja, a na gradbiščih ga nisem voljo, ni imel nikoli posebnih nacizmu.« Jamnik Novo mesto 3.000 din, SS težav pri takih srečanjih. • Kakšno vrsto glasbe igrate? tehniških in zdravstvene usmeritve Moti ga, če ljudje postrani »To je neka vrsta punkmTolla. Bese­ Novo mesto 50.000 din, Tovarna gledajo na desovce, inkasante, dila in glasbo pišemo vsi, le pesem obutve tozd Obutev Novo mesto kot da bi bili oni krivi za pod­ Zirodent je napisal M. Markovič iz 30.000 din, Tovarna obutve tozd ražitve električne energije. V Pse šolajo Pulja.« V začetku nismo imeli poseb­ Bor 20.000 din, Alojzija Staniša Trebnje 5.000 din, Sigmat Brestani" elektrogospodarstvu Slovenije nega uspeha, zdaj pa je že bolje.« Kočevsko kinološko ca 9.400 din, SSS SIS Krško 2.00« je elektrodistribucija kakor tri­ društvo začelo z delom • Ste imeli težave zaradi katere din, GOK tozd Obrt Crnomefl najsto prase, zmeraj na repu, tu­ pesmi? 10.000 din, OS Belsad ČrnoineD di po osebnih dohodkih. »Ob KOČEVJE — Letos marca so v »Le zaradi besedila pesmi Država, 10.000 din. Gozdno gospodarstvo večanju sistema je moralo priti Kočevju ustanovili kinološko dru­ ki je bjla prepovedana na vsakem Novo mesto 5.000 din, Jože Urbie Mirna 2.000 din, Majda Novak do reorganizacij v elektrogos­ štvo. Ljubitelji psov se bodo poslej koncertu, razen v Ljubljani. Obrazl­ Trebnje 3.000 din, Dragica Rataje^ podarstvu, toda zakaj jih je lahko tudi »uradno« družili in ožitev je bila, da je protidržavna. Že ravno elektrodistribucija doži­ izmenjavali izkušnje pri vzgoji sv­ Trebnje 3.000 din, Stane Ančim® Marx pa je rekel, naj država odmre.« Straža 1.000 din.JSSS SIS Krško vela največ? Žal se nam reorga­ ojih ljubljencev. Najpomembnejše • O čem razmišljate in pojete? pa je, da bodo lahko to počeli pod 10.000 din, Vilma Šterk Stari trg0« nizacija vsakokrat spremeni v »Opazujemo svet in vidimo veliko Kolpi 1.000 din, Dušan D u lar dražjo organiziranost, z več strokovnim vodstvom Franca No­ vaka. laži, izkoriščanja. Smo proti vojni in Smolenja vas 2.500 din. Posebej zaposlenimi, a ne pri nas v toz­ demagogiji. Želimo si manj besed in je izkazala skupina občanov z Rake Mihu Verstovšku z Blatnega na Bizelj­ »V Kočevju se je že takoj na dih, «je spet (samojkritičen Šte­ Več dejanj. Te naše misli tudi izražamo in okolice. Stanka Tratnik je dar®" fan Sunta, kot se naposled tudi skem se je sredi najbolj vročega poletja začetku pokazalo veliko zani­ vala 1.000 din, Miro Božič 1®« manje za naše kinološko društvo. v pesmih. V pesmih marsikaj kritizi­ spodobi za dolgoletnega druž­ nasmehnila poznojesenska gobarska din, Ana Bon in Tine Tušek 2.0« Vanj seje včlanilo kar 45 članov. ramo, s pesmijo hočemo izraziti, kar sreča: na starem panju je naletel na din, Draga Krošelj 2.000din, Drag benopolitičnega delavca, komu­ Seveda smo takoj začeli delati. Že se mladim ne zdi prav. Menimo celo, bujno rastočo družino mraznic. Dejal Stojičevič 500 din, Milan P e v e c nista, starešino teritorialne ob­ marca smo začeli s tečajem za da je naš politični sistem teoretično 1.000 din in Bojan Kupčič 1.000 dim je, da niti on niti stari ljudje ne pomnijo, rambe in dobrega delavca. delovne pse. Tečaja seje udeležilo najboljši, žal pa praksa močno šepa. Denar za inkubator se zbira n P A V E L P E R C da bi se kdaj tako zmotile v času. To je osem psov, ki so vsi uspešno ko­ Mladi opozarjamo na napake in jih račun 521000—603—30372 Zd­ potrdila njegova 80-letna mati. nčali šolanje. Kakor so dejali člani skušamo odpraviti ali pa opozoriti ravstveni center Dolenjske—toz komisije, bi lahko psi takoj na­ Splošna bolnišnica »za inkubator predovali v višje pasje šole. Ob druge, starejše, naj bi to storili.« dnevu civilne zaščite smo pripravi­ B. P. li demonstracijo, kaj vse znajo naši Kako so lovili pred desetletji psi. Zanjo pa se zanimajo tudi v drugih krajih. Oktobra bomo pri­ pravili že naslednji tečaj za pse. Spomini Mirka Rauha na ribolov v Kolpi, ko še niso vedeli za dovoljenja Trenutno imamo prostore na Grajski poti št. 8, kjer se dvakrat so plitvino, globoko 10 do 15 cm, og­ nut, nato paso čoln zapeljali h kraju in KOČEVJE — Upokojenega učite­ na teden sestanemo. Sicer pa zopet zakurili. Svetloba iz svečnika je lja Mirka Rauha iz Lazov ob Kolpi, ki radili s kamni. V »kalu« so pustili ok­ pospešeno iščemo primeren pros­ je tudi športni ribič, smo zaprosili, naj oli 60 cm široko odprtino in vanj nasi­ privabila ribe, ki sojih potem nabadali tor za vadbo psov. Prostor nujno nam pove, kako so lovili ribe na Kolpi, pali pšenico. Ko je priplavalo v »kal« z ostmi. Tako so ujeli največ mren, potrebujemo, saj je vse več las­ ko je bil on mlad. Rad nam je ustregel. dovolj rib, so »vratca« oz. izhod zag­ sulcev in podusti, ki jih jesvetloba pri­ tnikov psov, ki bi radi dali šolat Otroci so ribarili s »trnki«. Naredili radili z desko in ribe so bile ujete. vabljala. Platnice in kleni pa so pred svoje dobermane, nemške ovčarje, sojih iz bucik ali šivank tako, da sojih Odrasli so lovili z vršami, sakom, svetlobo vedno zbežali v temo, zato jih šnavcerje in druge štirinožne pri­ jatelje,« je povedal miličnik No­ zakrivili. To so bili torej pravi ostmi ali mrežo. Ves ta pribor so si sa­ na ta način niso mogli ujeti. Kasneje so vak, kije na postaji milice v Koče­ »brezzalustniki«, za katere se zavze­ mi izdelovali. Eksploziva za ribolov take svečnike na čolnih zamenjale karbidovke. vju vodnik službenega psa. majo nekateri ribiči tudi danes. Trnek niso uporabljali. Omenimo pa naj še J. S. so privezali na vrvico, ki sojo upora­ dva stara načina ribolova na Kolpi, ki Posebne vrše so polagali na jezovih, bljale ženske za šivanje copat. Palica sta manj znana na drugih rekah: nočni a le na tistih, ki so bili prirejeni za tak pa je bila seveda običajna leskovka. ribolov in ribolov z vršami na jezovih. ribolov. V nekaterih jezovih so bili Malo večji otroci so lovili na »kal« Nočni ribolov je prišel v poštev, ka­ žlebovi, ki so jih uredili že ob času oz. »kale«. »Kal« so si uredili tako, da dar ni bilo lune, voda pa nizka, mirna gradnje jezu. Po teh žlebovih so ribe si­ lile navzgor. Nad luknjo (običajno je Ni več psov, ki bila v deski) so na zgornji strani jezu pritrdili pleteno vršo. Obod vrše je bil bi odganjali iz leskovih palic, na njem pa mreža. Nekoč seje v tako vršo ujel tako velik tatinske lisice sulec, da mu je rep še gledal iz vrše (in to na nekdanjem Žagarjevem jezu, da­ Nadlega na Gori našnjem Lampetovem). Ta način NOČ NA KOLPI — Gribeljska veleveselica, imenovana »Noč nafjre- ribolova je kasneje povsem izumrl, ker pi«, je tudi letos, že sedmič po vrsti, potrdila, daje največja tovrstna P ^ GORA — »V tednu dni smo bili pri so jezove popravili in korito za vrše ditev v Beli krajini in sploh na Dolenjskem. Na prostrani loki ob KolP1. nas ob sedem kokoši. Vseje pobrala li­ zazidali. v noči iz sobote na nedeljo trlo več kot 5.000 ljudi. Čeprav tak 0 ' a|c« sica. Lisico je videl sosed, in koješel za Mirko Rauh je povedgUudi, da je »Noč na Kolpi« ni nič nenavadnega, organizatorje vsako leto znova m ^ njo, je zadnjo kuro spustila in sosed imela takrat vsaka hiša svoj ribolovni preseneti. Letos je že pred polnočjo zmanjkalo pečenke, pa tudi vl”.°sejei| nam jo je vrnil. Pa je nismo jedli, ker pribor: od vrš do osti in drugega. Sku­ morali iti »sposoditi« v gribeljsko trgovino. No, da bi bil kdo lačen aj1 0|| smo se bali, da je lisica stekla. Še pna, vaška je bila le mreža, saj so z A v Gribljah, to se pač ne more zgoditi, so se pa marsikomu cedile sli ^ sosedov pesje ni hotel jesti, ko smo mu Mirko Rauh, upokojeni učitelj iz mrežo lahko lovili le v skupinah. Ta­ Franc Novak: Zanimanje za pogledu na brhke manekenke (manekena pač nista bila deležna taiko jo ponudili,« nam je povedala Anica Laz ob Kolpi in dolgoletni ribič. krat je bilo v Lazih 60 prebivalcev, kinološko društvo je izredno ve­ ijivih pogledov), ki so prikazale najnovejše modele metliške Beti. Kot Knavs iz Petrincev 10 na Gori v ribni- danes pa jih je le še 20. liko. Zdaj je že 45 članov. leto, bo šel večji del izkupička z »Noči na Kolpi« za razvoj kraja, tok in čista. Tak ribolov je bil možen le s ški občini. J, PRIMC zgradnjo novega večnamenskega doma. (Foto: A. Bartelj) Povedala je še, da je v Kračalih pri čolnom, ki je imel posebni podaljšek, Antonu Gorniku odnesla lisica v eni »svečnik«, ki je bil nekakšna košarica noči pet kur; Francetu Arku iz Pet­ iz železa. Vanj so zelo tesno skupaj in m m k o z e r i j a rincev kuro in jarčko, sosedi dve kuri, pokonci zložili suha in trda drva ter to spet drugi sosedi pa kokljo in piščanca prižgali. En ogenj je trajal 15 do 20 mi- in kar oba hkrati je nesla v gobcu. Predlani so tu na Gori v Kržetih KONČAN PLANINSKI pokončali dve stekli lisici. Potem so Razkrečen sem ležal že dobrih o hladni, da, mrzli pijači. naravne zrezke z gobicami? jedla, je bilo nekaj enkratnegj^ _ domačinom postrelili vse pse in TABOR V BOHINJU dvajset minut, ko meje zažejalo. — Greva kaj pojest, meje zd­ — Naj bo, če ni kaj drugega. Svetujem vam, da naP*^ete VoCj- mačke. Zdaj pa ni psov, da bi odganja­ 36 sevniških pionirjev in mladincev Privlekel sem se do kopališke ramil prijatelj iz Belega mesta. Pa pomfri pa solato. Mešano. dilnik: zrezek ala usnjen P' a-r li lisice. J. p. se je udeležilo planinskega tabora, ki restavracije. Natakar je bil pre­ — Prav. V želodcu imam Da, dvakrat. plat, prežgana gobja oina*cajata$ _ solata je bil od 5. do 14. julija v Bohinju. Or­ poten, kislega obraza, jezen nase pajčevino. Zrezek je bil trd kot podplat, naravnem soncu sparjena^s0^ ^ ganiziralo gaje PD Lisca Sevnica, vo­ in na ves svet. H rano je nosil k mizi drug na­ gobja omaka prežgana, solata pa še toplo pivo dodajte, ki 1 ^ 0 dil pa prizadevni planinec Tone Šeško. — Pivo. Naj bo po možnosti takar. Na videz se mi je zdel pri­ sparjena. vam, da so to specialitete: Vse dni je bilo vreme primerno za hladno. jaznejši, bil je večji od prejšnjega — Pa pravijo, da ne premore­ je moč dobiti malokje! hojo. Opfayili smo pet zelo zahtevnih Ni se zmenil zame. Zatulil je in delal je večje korake. jo specialitet. Česa podobnega Natakar ni bil videti j«z«n' ^ J planinskih tur. Zaogrevanjesmoodšli kot volk v polno luno: »Nisi — Čevapčiče, ražnjiče, ple­ še nisem prežvekoval! Drugi dan je bila v jedih* na Vogar, nato pa še k slapu Savice, sam!« skavico? je hotel na hitro opravi­ — Dva tisoč štiristo, dinarjev, listu nova rubrika. V njej je 0 m Vogel in planino Razor ter na Črno Končno se meje usmilil, vrgel ti z nama. prosim. črno ..a na belem napisano vis*’ota,g. q prst. Najtežja tura je bila na Krn, na je predme steklenico piva: bilo je — Ne. Jedla bi vaše speciali­ — Takoj. Samo nekaj bi vam sem prejšnji dan svetoval i»» g \ poti smo bili dva dni. Prenočevali smo toplo, kot bi ga nalašč grel zame. tete. povedal, če dovolite, tovariš karju. Primerjal sem cen?:. ^ 0 v planinski koči pri Krnskem jezeru. V — Sto dvajset dinarjev! — Hm. Nerodna stvar. Naša natakar. so za trideset odstotkov visjc - prostem času smo organizirali pla­ Plačal sem in se odvlekel na­ restavracija, vesta, ne slovi po — Izvolite. včerajšnjih. Specialitete je W ninsko šolo. Slušatelji so na koncu zaj na blazino. Menda sem zas­ teh rečeh. Kaj posebnega vama — Rekli ste, da ne slovite po drago plačati. x Anica Knavs: »Vsak dan lisica predavanj opravili izpite. Za varno pal ali pa tudi ne: bledlo se mi je res ne morem ponuditi. Morda specialitetah. Toda to, kar sva TO NI G A SP obišče vas in odnese kuro ali kaj hojo vseh udeležencev so skrbeli pla­ drugega.« ninski vodniki. • •••••••••••'•••••••••••••••••••••••••••c