Glasilo Občine Železniki

Stran 22 Odprtje obnovljenega Placa na Trnju

Obnovljen Plac z zgodovinskim obeležjem na Trnju v Železnikih. Foto: Anton Sedej

AKTUALNO AKTUALNO POD RATITOVCEM ZNAMO Občinski Za ravnanje z odpadki bi Terice so Davčo nagrajenci 2013 prejeli oceno dobro 3 ponesle v svet Stran 4 Stran 13 Stran 18

September 2013 I Letnik 12 I Številka 10 Spoštovane občanke, spoštovani občani!

ne dosežke je prejel smučarski skaka- Med 18. in 21. julijem je Turistično lec Peter Prevc. Priznanje občine za društvo Železniki organiziralo že življenjsko delo prostovoljcev smo 51. Čipkarske dneve. Tudi letos so podelili Janezu Habjanu, avtorju organizatorji postregli s pestrim pro- dokumentarnih filmov o starih obr- gramom, razstavljene mojstrovine teh na Selškem, in Vinku Marklju, pa so bile deležne številnih pohval. ustanovnemu članu Lovske družine Otvoritvena slovesnost je potekala v ŽUPANOVE BESEDE ŽUPANOVE in Strelskega društva Železniki ter prenovljenem kulturnem domu v Že- območne organizacije Društva iz- leznikih. Želimo si, da bi bilo v kul- gnancev Škofja Loka. Občinsko pri- turnem domu čim več različnih do- znanje za aktivno delovanje društev godkov, predstav, prireditev, srečanj, sta prejeli Turistično društvo Selca, da bi resnično zaživel. ki deluje že 50 let, in Kulturno umet- Tretji avgustovski konec tedna je Tu- 30. junija smo praznovali občinski niško društvo France Koblar, ki je ristično društvo Davča organiziralo praznik. 19 let je že minilo od usta- eno najaktivnejših društev v občini. 29. kulturnoetnografsko prireditev novitve naše občine. Občinski praz- Vsem nagrajencem še enkrat iskreno Dan teric, ki je privabila v naše kraje nik praznujemo 30. junija, kajti na ta čestitam. veliko število obiskovalcev. dan leta 973 so bili v posebni darilni V zadnjih dveh letih smo s pomočjo Poleg običajnih prikazov pridelave in listini, ki se je ohranila do današnjih evropskih in državnih sredstev uspe- predelave lanu so si obiskovalci lah- dni, prvič omenjeni kraji z območja li obnoviti dva trga v Železnikih: trg ko ogledali tudi stare pogonske stroje sedanje občine Železniki. pred plavžem in ''Plac'' – trg pred za delo na kmetiji, ki so še vedno v Na slavnostni akademiji smo pode- cerkvijo sv. Antona. Na slovesnosti obratovanju. lili priznanja učencem osnovne šole ob njegovem odprtju je bila prvič Čas počitnic se je iztekel, šolska vra- in dijakom srednje šole za odličen uprizorjena igra domačega avtorja ta se zopet odpirajo, na občini pa so uspeh v vseh letih njihovega šolanja. dr. Jožeta Tavčarja ''Boj fužinarja že stekle aktivnosti za pripravo prora- Podelili pa smo tudi osem občinskih Jurija Plavca'' v izvedbi Kulturnega čuna za leto 2014. priznanj. Častni občan je postal Miro društva Scena. Igra opisuje dogaja- Kačar, slikar in kulturni delavec iz nje v letu 1622, ko je Jurij Plavec Sorice. Plaketo občine sta prejela prinesel po reki Sori v Železnike akademska slikarka Agata Pavlovec, dovoljenje za ustanovitev samostoj- Župan občine Železniki podpredsednica Združenja umet- ne župnije Železniki, ki ga je prejel mag. Anton Luznar nikov Škofja Loka in članica Zveze od oglejskega patriarha. Na ta zgo- društev slovenskih likovnih umet- dovinski dogodek in na tradicijo Kontakt: nikov, ter uredniški odbor Železnih železarstva nas spominja tudi skulp- [email protected], niti, ki bo pripravil že deseto številko tura na vodnjaku, ki je postavljen na tel: (04) 5000000, Občina Železniki, zbornika. Priznanje občine za izjem- Placu. mobilni telefon: 040 327 994

Površnica. Foto: Andrej Tarfila 2 KAZALO DOLGČAS PA RES NI ...

Poletje je za nami, počitnice in dopusti se kon- 4 AKTUALNO čujejo. Vreme je ''potolklo'' kar nekaj doseda- OBČINSKI NAGRAJENCI 2013 njih temperaturnih rekordov, in če bo šlo tako naprej, bo domala kmalu držala trditev enega

9 19. REDNA SEJA OBČINE ŽELEZNIKI UVODNIK izmed profesorjev, ki je pred dobrimi dvajse- 10 OBNOVA DRAŽGOŠKE ŠOLE SE BO NADALJEVALA timi leti zagotavljal, da bo v naših krajih ne- koč tako vroče, da bodo po zraku letale pečene 11 KRONOLOGIJA OBNOVE PODRUŽNIČNE ŠOLE DRAŽGOŠE piške. Na srečo nisem videla še nobene, se je 12 NEZAKONITA OBNOVA ŠOLE V DRAŽGOŠAH? pa poleti vonjalo tiste, ki so se pekle na žaru na katerem izmed številnih piknikov. Upam, da 13 ZA RAVNANJE Z ODPADKI BI PREJELI OCENO DOBRO 3 ste se ravno na takih piknikih in na dopustu 15 "V HRIBIH SO CESTE ŽIVLJENJSKEGA POMENA" ali pa samo v prijetni senci uspeli sprostiti in 16 POD RATITOVCEM ZNAMO si nabrali energije in zagona za nadaljnje delo. Člani uredniškega odbora smo se vročini nav- TURIZEM RESNIČNO NUDI MOŽNOST ZA RAZVOJ kljub potrudili za vas zapisati nekaj utrinkov 18 TERICE SO DAVČO PONESLE V SVET s številnih prireditev, ki so obogatile poletno dogajanje v naši občini: dočakali smo odprtje 19 IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ in blagoslov obnovljenega Placa na Trnju, ki ČIPKARSKI DNEVI V ŽELEZNIKIH ga je oplemenitila še krstna izvedba zgodovin- ske igre ''Boj fužinarja Jurija Plavca'', seveda 21 "MODNA PISTA, TO JE PRAVA STVAR ..." ne moremo mimo že 51. Čipkarskih dni v Že- 22 ODPRTJE IN BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA PLACA NA TRNJU leznikih, ki so v Železnike spet privabili lepo število obiskovalcev. Predstavili smo KS Davča 23 PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI in življenje na kmetiji Pr’ Vrhovc, kjer v avgu- 24 OBISK IN ZAHVALA MISIJONARJA JANEZA MESECA stu tradicionalno poteka kulturno etnografska prireditev Dan teric. Tudi obnova šole v Draž- 27 WALDORFSKA ŠOLA – ŠOLA ZA GLAVO, ROKE IN SRCE gošah še buri duhove, pričela pa se je tudi ob- 28 ULTRAMARATONEC HILARIJ NA OBISKU V NAŠI OBČINI nova in povečanje krajevne knjižnice Železni- ki, ki bo po predvidevanjih končana nekje proti 29 70 LET OD USTANOVITVE PREŠERNOVE BRIGADE koncu septembra. Da bomo še bolj osveščeni 30 DRUŠTVENA DEJAVNOST glede skrbi za naše okolje, smo se o tem, kako uspešni smo pri ravnanju z odpadki občani DVAJSETI FESTIVAL KRAWAL naše občine, pogovarjali z vodjo ravnanja z od- PIHALNI ORKESTER ALPLES ŽELEZNIKI V MESTU BISEROV padki pri Loški komunali Janezom Štalcem, inž. grad.. Razveselila sem se tudi prispevkov, 35 DESETA ŠTEVILKA ŽELEZNIH NITI IZIDE OKTOBRA! ki ste jih napisali vi, cenjene bralke in bralci, 38 ŠOLE, VRTCI saj je tako glasilo še bolj raznoliko in pestro. K sodelovanju vabljeni tudi v prihodnje! Naj vam BEREŠ? BEREM. BEREMO!!! ob zaključku zaželim čim lepšo jesen, preplete- 40 ODSTIRAMO NAŠO DEDIŠČINO no s številnimi prijetnimi dogodki, šolarjem pa uspešen začetek novega šolskega leta. 41 TEHTNICA IZ EGROVEGA MLINA 42 KORISTNE INFORMACIJE Nina Drol, urednica

IZDAJATELJ:

Elektronska pošta: Lektorici: Uredništvo si pridržuje pravico [email protected] Anka Tušek, Darja Štibelj do krajšanja in preoblikovanja člankov. Urednica: Priprava za tisk: Nina Drol Decop, d.o.o, Železniki Ratitovška obzorja so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo RATITOVŠKA OBZORJA Člani uredniškega odbora: Tisk: za kulturo RS, vpisana pod za- glasilo Občine Železniki Tatjana Benedičič Schwarz print d.o.o., Ljubljana poredno številko 1708. Katarina Bertoncelj Naslov: Anton Sedej Ratitovška obzorja so tiskana v 2200 Prihodnja številka glasila bo Uredništvo Ratitovških obzorij izvodih in jih brezplačno prejemajo predvidoma izšla 24. oktobra Občina Železniki Oglasno trženje: vsa gospodinjstva v občini Železniki. 2013. Članke in oglase spreje- Češnjica 48 [email protected] Na voljo so tudi na spletnih straneh mamo do vključno ponedeljka, 4228 Železniki občine www.zelezniki.si/obcina/ 7. oktobra 2013. 3 OBČINSKI NAGRAJENCI 2013

V nedeljo, 30. junija je bila v Športni dvorani v Železnikih Na slovesnosti so podelili osem ob- AKTUALNO slavnostna akademija ob občinskem prazniku s podelitvijo činskih priznanj. Častni občan je postal Miro Kačar, slikar in kulturni občinskih priznanj. delavec iz Sorice. Plaketo občine sta prejela akademska slikarka Agata Pavlovec in uredniški odbor Železnih niti, ki bo letos pripra- vil že deseto številko zbornika.

Priznanje občine za izjemne dosežke je prejel smučarski skakalec Peter Prevc. Priznanji občine za življenjsko delo prostovoljcev so podelili Janezu Habjanu, avtorju dokumentarnih fil- mov o nekdanjih obrteh na Selškem, in Vinku Marklju, ustanovnemu članu Lovske družine in Strelskega društva Železniki ter območne organizacije Društva izgnancev Škofja Loka. Ob- činski priznanji za aktivno delovanje društev sta prejela Turistično društvo Selca, ki deluje že 50 let, in Kulturno Prejemniki občinskih priznanj (z leve): Vinko Markelj, Stane Koblar (KUD France Koblar), umetniško društvo France Koblar, ki Agata Pavlovec, Peter Prevc, Miro Kačar, Tomaž Habjan (TD Selca), Tadeja Šuštar (uredniški je eno najaktivnejših kulturnih dru- odbor Železnih niti) in Janez Habjan. Foto: Andrej Tarfila štev v občini.

OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI nega delovanja. Kot učitelju mu je bilo temeljno vodilo, PODELJUJE LISTINO ČASTNEGA OBČANA da otrokom privzgoji ljubezen do predmeta, pa naj bo to na umetniškem, družboslovnem ali naravoslovnem za leto 2013 področju. Kot navdušen športnik je imel pri športnem krožku 25 MIRKU KAČARJU otrok v Sorici, kjer je danes v petih razredih le 13 otrok. (rojen 10. marca 1945, stanujoč Zgornja Sorica 7, Vodil je treninge smučanja in organiziral Soriški pokal. Sorica) Bil je pobudnik za izgradnjo športnega igrišča, saj se slikarju in kulturnemu delavcu iz Sorice otroci niso imeli kje žogati. Leta 1988 je dobil srebrno Bloudkovo značko kot priznanje za dolgoletno uspešno U T E M E L J I T E V delo na področju športne kulture. Kot športnik, glasbe- Miro Kačar je bil rojen leta 1945 v Groharjevi vasici nik in slikar pravi, da je vse delal zaradi sebe. In ker je – Sorici. Po končanem učiteljišču v Tolminu se je vrnil delal zares, iz prepričanja, so mu mnogi sledili. Kot glas- v rodno Sorico in v njej pustil pečat svojega ustvarjal- benik je imel že zelo zgodaj v šoli orkester. Zasedbe so se

4 pogosto menjale. Kasneje je orkester prerasel v Orfej, ki ginali, tako verno Miro Kačar lahko posnema velikega mu je Miro Kačar posvetil veliko svojega časa in znanja, Groharja. V stavbi pa je tudi etnografska zbirka, kar pa danes pa ga naprej uspešno vodi njegov sin. je zasluga njegove žene Jožice. Toda Miro Kačar je vedel, da ne bo ne glasbenik in ne Izjemno je njegovo delo ob 100-letnici Groharjeve športnik, pač pa slikar. Pritegnilo ga je slikanje rojaka smrti, ko smo praznovali Groharjevo leto. Na prire- Ivana Groharja, ki je še vedno njegov učitelj in vzor- ditvah v Groharjev spomin, ki so se celo leto odvijale AKTUALNO nik. V marsičem sta si podobna, druži ju ustvarjalna po širni Sloveniji, je oživil lik slikarja Groharja in ga usmerjenost, mogoče imata celo skupne korenine. Sam na ta način predstavil vsem, ki so se prireditev udele- pravi, da Groharja vidi in čuti. Miro Kačar se svoje- žili. Najprej ga srečamo kot Ivana Groharja, ki se je v mu vzorniku približuje, odpira pa nam pogled tudi v letu, ki je bilo posvečeno njemu, spet vrnil med nas krajinske izseke, ki jih vsebinsko in oblikovno povsem in nam pripovedoval o svojem življenju. Zanimivo je avtorsko zaznamuje. Blizu mu je impresionizem s svoje- tudi pismo, ki ga Miro Kačar piše Groharju. Spet ga vrstno tehniko slikanja, vznemirja ga predvsem barva, vabi naj se vrne in nam prinese delček svoje svetlo- svetloba in vsebina. be in neomajne vere v lepšo prihodnost. In v zadnjem Neprecenljivo pa je njegovo delo pri obnovi Groharjeve razmišljanju, ob koncu Groharjevega leta, kjer Miro rojstne hiše. Miro sam pravi, da ima večkrat občutek, Kačar pomirjen, da je izpolnjen dolg do rojaka Ivana da je voden nekje od zgoraj, da se vse ureja tako, kot je Groharja, razmišlja še o tem, da je treba streti trdo prav. Nešteto poti in poznanstev, lepih pa tudi težkih lupino, ki nam brani priti do srca. Da bodo spet zapele trenutkov se je napletlo pri odkupu in urejanju Grohar- ptice in zacvetele rože. jeve domačije. Danes je to najbolj živ in živahen pros- Miro Kačar ima še polno idej, kaj postoriti, da velike- tor, kjer se odvijajo umetniške delavnice na glasbenem mu slikarju Ivanu Groharju damo slavo in čast, ki mu in slikarskem področju. Od leta 2009 je v Groharjevi pripada. Miro, uresničuj jih naprej! hiši tudi galerija, ki predstavlja umetniško pot Ivana Groharja. Slike za galerijo, vseh dvanajst kopij Ivana Predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS ŽELEZNIKI Groharja, je naslikal Miro Kačar. Slikal je celo leto in marsikomu je treba povedati, da so to kopije in ne ori- Obrazložitev pripravil: Janez Ferlan

OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI poslikavo scenskih elementov in likovnih zasnov za PODELJUJE PLAKETO za leto 2013 lutkovne predstave. Leta 2005 je kot zunanja sodelav- ka prevzela mentorstvo gledališke skupine Gimnazije Škofja Loka. AGATI PAVLOVEC Od leta 2010 je aktivno vpeta v zgodovinsko prireditev (rojena 28. aprila 1973, Historial Škofja Loka, je glavna koordinatorica pro- stanujoča Rudno 30, Železniki) grama za otroke, ki ga je poimenovala Rokodelnice in akademski slikarki igrarije. S svojo umetniško nadarjenostjo je pomemb- no sooblikovala tudi Historial Škofja Loka 2011 ob U T E M E L J I T E V 500-letnici potresa v Škofji Loki. Prav tako je v letu Agata Pavlovec živi in ustvarja na Rudnem. Po končani 2011 v okviru Združenja umetnikov Škofja Loka kot gimnaziji se je najprej vpisala na Pedagoško fakulteto v predsednica pripravila skupinsko razstavo v Sokolskem Ljubljani, smer likovna pedagogika, v letu 1996 pa na domu ob 100-letnici Groharjeve smrti z naslovom Ivan, Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta dej mi rešpetlin: pregled krajinskega slikarstva. 2002 diplomirala. Agata pravi, da je pri slikarstvu najbolj pomembno, da Akademska slikarka Agata Pavlovec samostojno raz- si iskren do sebe in do svojega dela. Da delaš to, kar stavlja od leta 2002, sodeluje na različnih skupnih čutiš in iz tega črpaš energijo, ki jo potem skozi sliko razstavah, kolonijah, delavnicah, likovnih festivalih. Je prenašaš na tistega, ki jo gleda. članica Združenja umetnikov Škofja Loka, kjer je bila Njeno delo, razstave in udejstvovanja na različnih kul- nekaj let predsednica, trenutno pa je podpredsednica turnih področjih omogočajo, da tako posredno kot ne- društva. Je tudi članica Zveze društev slovenskih likov- posredno predstavlja občino Železniki v svetu. Želimo nih umetnikov, kjer je bila pooblaščena, da opravlja ji, da bi ji to še dolgo uspevalo, zato smo ponosni, da ji delo predsednika. Zaslužna je tudi za izdajo zbornika lahko podelimo občinsko priznanje. Čestitamo. ob 30-letnici Združenja umetnikov Škofja Loka. Prav tako je aktivna na gledališkem področju, saj so- Predlagatelj: PREMIK deluje z različnimi neprofesionalnimi gledališkimi skupinami, kjer snuje scenografijo, kostumografijo, Obrazložitev pripravil: Peter Mesec

5 OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI Primožič, Rudi Rejc, Bojan Rihtaršič, Katarina Primožič, PODELJUJE PLAKETO za leto 2013 Anton Sedej, Marjeta Šketa, Tadeja Šuštar, Ladi Trojar. Posebna zahvala gre vsem piscem člankov, lektorici in UREDNIŠKEMU ODBORU tehnični pripravi zbornika za tisk. Ne moremo mimo ZBORNIKA ŽELEZNE NITI Primoža Pegama, ki je bil glavni urednik prvih osem AKTUALNO (Muzejsko društvo Železniki, Na plavžu 58, Železniki) številk in je kot idejni oče Železnih niti pomembno ob- za izdajo že desete številke zbornika likoval način dela. Zbornik Železne niti se izdaja v okviru dejavnosti Muzej- U T E M E L J I T E V skega društva Železniki, zato priznanje velja prejšnjemu V letu 2013 bo izdana že deseta številka zbornika Selške predsedniku društva Antonu Tavčarju, ki je navdušeno so- doline Železne niti. Zbornik se je pri ljudeh in tudi pri deloval pri rojstvu zbornika kot sedanjemu, Rudiju Rejcu, strokovni javnosti dobro prijel. Vsako leto z veliko rado- ki nosi velik del bremen pri koordinaciji, saj je pri deveti vednostjo čakamo, da vzamemo v roke novo številko in in nastajajoči deseti številki tudi v.d. glavnega urednika. preberemo zanimive življenjske zgodbe ljudi in zapise o Predstavitev novih številk Železnih niti je bila pogosto dogodkih in dejavnostih v preteklosti. Težko je dovolj pou- izvedena na prireditvah na visokem umetniškem nivoju. dariti, kako dragocen je ta zgodovinski spomin za našo do- Sodelujoči so bili vrhunski domači umetniki, povezani lino. Kar je zapisano v zborniku, bo ohranjeno za vedno. z vsebino zbornika. Zahvala in priznanje gre tako od- Ta občinska plaketa pomeni priznanje in spodbudo boru za poživitev kulturne dejavnosti kot sodelujočim vsem sodelujočim pri tkanju vsakoletne številke Želez- umetnikom. Tkanje železnih niti se mora nadaljevati. nih niti. Posebna zahvala gre uredniškemu odboru. Do sedaj so bili člani uredniškega odbora: Predlagatelj: STROKOVNI SVET ZA KULTURO JAVNEGA Jaka Benedičič, Andrej Bogataj, Jože Bogataj, Katja Mo- ZAVODA RATITOVEC horič Bonča, Jože Dolenc, Irena Prevc Hajdinjak, Jernej Hudolin, Jožica Kačar, Jure Rejec, Peter Polajnar, Aleš Obrazložitev pripravil: Anton Tavčar

OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI Kot najuspešnejšo sezono pa zagotovo lahko štejemo PODELJUJE PRIZNANJE ZA IZJEMNE kar letošnjo (2012/2013). Peter je celo skakalno sezo- DOSEŽKE za leto 2013 no skakal konstantno in se postopoma približeval naj- boljšim skakalcem sveta. Veliko je prispeval k ekipnim PETRU PREVCU uspehom, ob koncu leta pa je na svetovnem prvenstvu v (rojen 20. septembra 1992, stanujoč Dolenja vas 80, Selca) dolini Fiemme osvojil dve medalji, srebrno in bronasto. V Oberstdorfu je postavil tudi svoj osebni rekord (230 U T E M E L J I T E V m), kar je tretji najdaljši polet slovenskih skakalcev do- Peter Prevc je eden najperspektivnejših smučarskih skakal- slej. Sezono je kronal prav v domači Planici, kjer je v cev v Sloveniji. Prvič se je s skoki srečal že kot desetletni fant treh dneh kar trikrat stal na zmagovalnem odru, saj je na skakalnici Bregarca v domačem kraju, v Dolenji vasi. osvojil posamično 2. in 3. mesto in doprinesel k ekipni Leta 2002 je postal član Skakalnega kluba Triglav Kranj. zmagi slovenskih skakalcev. Da je perspektiven skakalec, je pokazal že leta 2009, ko je dosegel 1. mesto na evropskem mladinskem olimpij- Najboljši dosežki v sezoni 2012/2013: skem festivalu. Član državne skakalne A reprezentance • 30.11.2012 – Kuusamo (ekipno) – 3. mesto pa je postal septembra 2009. Prvi nastop v svetovnem • 11.1.2013 – Zakopane (ekipno) – 1. mesto pokalu je dočakal v Lillehammerju v sezoni 2009/2010. • 9.2.2013 – Willingen (ekipno) – 1. mesto Že na prvi tekmi je osvojil točke z uvrstitvijo na 22. me- • 17.2.2013 – Oberstdorf (ekipno) – 3. mesto sto. Januarja 2010 je nastopil na mladinskem svetovnem • 23.2.2013 – Val di Fiemme – 3. mesto prvenstvu v Hinterzartnu, kjer je dobil srebrno medaljo. (SVETOVNO PRVENSTVO) Z dobrimi in konstantnimi nastopi v svetovnem pokalu • 28.2.2013 – Val di Fiemmne – 2. mesto si je zagotovil mesto v reprezentanci na novoletni turne- (SVETOVNO PRVENSTVO) ji, kjer je na štirih preizkušnjah trikrat osvojil točke. • 22.3.2013 – Planica – 2. mesto Peter si je v sezoni 2009/2010 zagotovil normo za zim- • 23.3.2013 – Planica (ekipno) – 1. mesto ske olimpijske igre 2010 v Vancouvru, kjer je osvojil 7. in • 24.3.2013 – Planica – 3. mesto 16. mesto. Leta 2012 je na velikanki v Oberstdorfu pri poletu, dolgem 225,5 metrov, padel in si poškodoval ra- Predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLS ŽELEZNIKI menske vezi. Kljub padcu je pripomogel k prvi zmagi slo- venske reprezentance v zgodovini smučarskih poletov. Obrazložitev pripravil: Mihael Prevc

6 OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI pomembno staro obrt – sodarstvo, ki je prerasla v in- PODELJUJE PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO dustrijo. DELO PROSTOVOLJCEV za leto 2013 Posnetki so nastali v okolju, kjer so se obrti izvaja- le. V njih se odraža odnos med ljudmi in svetom, v JANEZU HABJANU katerem ti ustvarjajo. Čuti se spoštljivost do nosilcev (rojen 15. februar 1960, stanujoč Log 34, Železniki) praks in znanj ter potreba po ohranjanju in predstav- AKTUALNO ljanju tega vedenja. Delovni postopki so razčlenjeni v U T E M E L J I T E V posamezne faze in poljudno jasno predstavljeni. Raz- Janez Habjan je posnel in javnosti predstavil avdiovi- lage posameznih postopkov so tam, kjer je res potreb- zualne zapise obrti, ki so bile nekdaj za ljudi v krajih no, drugače avtor pušča, da govorita slika in naravni ob Selški Sori del vsakdana. V filmu Od oranja do kru- zvok. ha je predstavil sejanje, žetev, mletje in peko kruha. V filmu Kosci govori o koscih, ljudeh, ki so se zarana Predlagatelja: MUZEJSKO DRUŠTVO ŽELEZNIKI, odpravili v senožeti. Film Golcarija na Selškem vklju- STROKOVNI SVET ZA KULTURO JAVNEGA čuje cel spekter znanj, praks in izrazov, ki so bili do- ZAVODA RATITOVEC mači med lastniki gozdov, oglarji, golcarji in furmani. Najnovejši film Sodarstvo na Selškem prikazuje zelo Obrazložitev pripravila: Katja Mohorič Bonča

OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI niki, član Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem PODELJUJE PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO prometu v občini Škofja Loka, član upravnega odbora DELO PROSTOVOLJCEV za leto 2013 Muzejskega društva Železniki in predsednik odbora za postavitev zbirke NOB v muzeju, večletni predsednik VINKU MARKLJU volilne komisije v KS Železniki in predsednik sindi- (rojen 19. oktober 1927, stanujoč Škovine 5, Železniki) kata v Alplesu. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije je aktivno sodeloval pri ustanovitvi Območne organiza- U T E M E L J I T E V cije Društva izgnancev Škofja Loka in od leta 1992 do Vinko Markelj se je rodil daljnega leta 1927 na Škovi- 2013 bil tudi predsednik omenjenega društva za Selško nah. Življenje v kmečki družini ga je že zelo zgodaj na- dolino. učilo, da se nobena stvar ne naredi sama od sebe in da Kljub svojim 86 letom je še vedno aktiven. Sedaj je je kmet odvisen predvsem od lastnega dela. To spozna- podpredsednik Društva izgnancev za Selško dolino, nje in vedenje Vinko Markelj nosi v sebi od malega in častni član Lovske družine Železniki, član Muzejskega prav to je verjetno notranje gibalo, ki ga usmerja, da je, društva Železniki, član Združenja borcev za vrednote kljub častitljivim letom, še vedno aktiven na različnih NOB in član Socialnih demokratov. področjih. Glede na vse pretekle in sedanje aktivnosti v različnih Že celo življenje, z izjemo dveh medvojnih let, ko so društvih in organizacijah si Vinko Markelj zasluži ob- družino izgnali v Nemčijo, živi na Škovinah, kjer si je činsko priznanje za življenjsko delo prostovoljcev za ustvaril tudi družino. Kljub zaposlitvi v Alplesu in ob leto 2013. obilici dela na kmetiji je še našel čas za delovanje v različnih društvih in organizacijah. Bil je ustanovni Predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SD ŽELEZNIKI član Lovske družine Železniki in Strelske družine Že- lezniki, član civilne zaščite v Krajevni skupnosti Želez- Obrazložitev pripravil: Jože Prezl

VPIS V GLASBENO DRUŠTVO HARMONIJA v š. l. 2013/14 Glasbeno društvo Harmonija vabi k vpisu nove člane. Izvajali bodo pouk v naslednjih pro- gramih: glasbena pripravnica, nauk o glasbi, trobila, klavirska harmonika, �avta, klavir, ki- tara, solo petje in jazz improvizacija. Avdicija bo 18. septembra ob 18. uri v prostorih Pihal- nega orkestra Alples Železniki (nad knjižnico). Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 040 172 723. Vabljeni!

7 OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI ki se trudijo z različnimi dejavnostmi in pa tudi kanček PODELJUJE PRIZNANJE ZA AKTIVNO sreče, da imamo naravne in zgodovinske danosti, da se DELOVANJE DRUŠTEV za leto 2013 turizem kot tak lahko gremo. Turistično društvo Selca s tem namenom spodbuja TURISTIČNEMU DRUŠTVU SELCA otroke k aktivnemu sodelovanju, saj že 30 let organiza- AKTUALNO (Selca 88, Selca) cijsko in finančno podpira delovanje otroške folklorne skupine Selca. Zabavne in športne prireditve, ki pote- U T E M E L J I T E V kajo pod okriljem Turističnega društva Selca so dobro Turistično društvo Selca že 50 let aktivno deluje na po- obiskane, ker omogočajo druženje, zabavo in sprosti- dročju Selške doline. tev. Organizirajo razne natečaje, s katerimi poskrbijo in Ko so ustanovitelji društva pred 50 leti spoznali, da opominjajo na urejenost kraja in okolice. je potrebno nekaj narediti za naše kraje in okolico, so Zato in zaradi 50 letnega truda prav vseh članov Turi- ustanovili turistično olepševalno društvo. In že beseda stičnega društva Selca, ki so s svojim delovanjem, števil- v imenu pove, da so poleg klasičnega spodbujanja k tu- nimi prireditvami in aktivnostmi sodelovali in še sode- rizmu, imeli v mislih predvsem skrb za urejeno okolje, lujejo pri ustvarjanju boljših pogojev za bolj kvalitetno spodbujanje in motiviranje vaščanov za ta cilj. Prav ure- bivanje v Selški dolini, zaslužijo občinsko priznanje za jena okolica je predpogoj za prijetno bivanje v kraju ter aktivno delovanje društev za leto 2013. eden izmed deležnikov za ustvarjanje pogojev za bolj aktivno in podjetniško pot prebivalcev naših krajev k Predlagatelja: OBČINSKI ODBOR SLS ŽELEZNIKI, drugemu cilju. STROKOVNI SVET ZA TURIZEM JAVNEGA ZAVODA Cilj je v dolino pripeljati čim več kvalitetnih gostov in RATITOVEC od njih kaj imeti. Za turizem potrebujemo infrastruktu- ro, aktivne prebivalce, podjetne posameznike, društva, Obrazložitev pripravil: Tomaž Habjan

OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI Škofja Loka po vsej bivši škofjeloški občini. Za kultur- PODELJUJE PRIZNANJE ZA AKTIVNO no vzgojo mladih skrbijo tudi z organizacijo lutkovnega DELOVANJE DRUŠTEV za leto 2013 abonmaja, kjer se zvrstijo štiri otroške predstave (tri gostujoče predstave, ena lastna produkcija). KULTURNO UMETNIŠKEMU Pomembno področje delovanja društva je organizacija DRUŠTVU FRANCE KOBLAR slovesnosti oz. proslav ob pomembnih kulturnih dogod- (Trnje 39, Železniki) kih in zgodovinskih mejnikih: ob kulturnem prazniku, dnevu žena, dnevu upora proti okupatorju, prazniku U T E M E L J I T E V dela, dnevu državnosti, občinskemu prazniku, dnevu Kulturno umetniško društvo France Koblar deluje pod spomina na mrtve. Na vseh teh slovesnostih sodelujejo tem imenom 16 let, vendar njegove korenine segajo kar člani KUD France Koblar, k sodelovanju pri teh prire- stoletje nazaj, v čase, ko je družabno življenje v Želez- ditvah povabijo tudi druga društva v občini Železniki nikih sooblikovalo Sokolsko društvo. Takoj po drugi in OŠ Železniki. Tudi njihovo društvo se odzove na po- svetovni vojni je tradicijo sokolskega društva prevzelo vabila drugih društev za sodelovanje. Sploh je sodelo- Delavsko prosvetno društvo Svoboda Železniki. Leta vanje društva KUD France Koblar z drugimi društvi v 1997 se je to društvo po velikem kulturnem delavcu občini Železniki stalnica in primer dobre prakse. akademiku dr. Francetu Koblarju iz Železnikov preime- Z velikim zadovoljstvom spremljajo tudi potek in sko- novalo v KUD France Koblar. rajšnji zaključek prenove kulturnega doma v Železnikih. KUD France Koblar je eno najaktivnejših društev na Stavba nekdanjega sokolskega doma jim bo po dolgih področju kulture v občini Železniki. Vsako leto na oder letih brezdomstva spet lahko predstavljala dom za postavijo najmanj eno dramsko predstavo. Premieri v ustvarjanje. Prav zato so lansko leto januarja pripravili Železnikih sledijo gostovanja po Gorenjski, v ljubljan- dobrodelni koncert za kulturni dom, da bi tudi sami pri- ski in primorski regiji ter v zamejstvu. Februarja 2013 pomogli k zbiranju finančnih sredstev za obnovo doma. so na odru na Češnjici premierno uprizorili predstavo Glede na povedano smatramo, da si Kulturno umet- avtorja Frana Lipaha ''Glavni dobitek''. V Železnikih so niško društvo France Koblar zasluži priznanje Občine to pomlad pred polno dvorano nastopili trikrat, imeli Železniki za aktivno delovanje društev. so že sedem gostovanj. Otroškemu občinstvu pripravijo dve do tri krajše lut- Predlagatelj: STROKOVNI SVET ZA KULTURO JAVNEGA kovne predstave lastne produkcije na leto. Z njimi na- ZAVODA RATITOVEC stopijo v vrtcu in v osnovni šoli v Železnikih, na podru- žničnih šolah in v Krajevnih knjižnicah Ivana Tavčarja Obrazložitev pripravila: Katja Mohorič Bonča

8 Z županovimi priznanji pa so nagradili osemnajst deveto- Priznanja odličnjakom v SŠ: Eva šolcev in štiri srednješolce, ki so vsa leta šolanja dosegli od- Demšar Gimnazija Škofja Loka, An- ličen uspeh. draž Bevk Gimnazija Škofja Loka, Špela Rihtaršič Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Ajda Lotrič Biotehni- ški center Naklo. AKTUALNO Priznanja odličnjakom v OŠ: Anika Bevk, Ana Demšar, Franc Benjamin Demšar, Tom Frelih, Lea Luznar, Katja Nastran, Patrik Tarfila, Miha Benedičič, Ula Dolenc, Maja Kalan, Saša Kenda, Žan Kramar, Nika Rant, Monika Berce, Špela Bernard, Jana Dolenc, Eva Korošec in Gal Nadrag.

Slovesnost so z nastopi obogatili Me- šani pevski zbor društva upokojencev Železniki, plesalci OŠ Železniki, Pin- tar-Zullian-Kugler Jazz Trio ter pevke Polona Markelj, Jana Drol in Anka Zborček obetajočih odličnjakov. Foto: Andrej Tarfila Pintar, prireditev pa sta povezovala Janja Rojc Pintar in Rok Pintar.

19. REDNA SEJA OBČINE ŽELEZNIKI

Svetniki in svetnice Občine Železniki so se, pred poletnimi počitnicami, 13. junija 2013 se- stali na 19. redni seji. Na dnevnem redu so imeli devet točk.

Sejo so pričeli s prvim rebalansom šole namenjenih 50 tisoč evrov. društva Alples, ki mu je pokrovitelj letošnjega proračuna, s katerim so Župan, Anton Luznar, je svetnike sez- močno znižal sredstva. Tomaž Dem- uskladili prihodke in odhodke, ki se nanil z aktualnimi zadevami v občini: šar (SDS) je predlagal, da merilnik med letom nekoliko spreminjajo. S koncesijska pogodba z zdravnico, hitrosti postavijo na Rudnu, omenil prvim rebalansom so med drugim Ano Marn Vodovnik, je podpisana je tudi neprimerno kloriranje vode prenesli tudi 2400 evrov iz postavke in predvidoma z julijem prične zdrav- in urejanje ekoloških otokov. Mirko plače podžupana, ki je bila povišana nica z delovanjem v ambulanti, cesta Berce (SLS) je izpostavil problem zaradi možnosti drugega podžupana, v Davčo dobro napreduje, z Gorenj- občanov pri gradnji v prvem vodo- na postavko stroškov občinskega sve- sko gradbeno družbo je podpisana varstvenem območja. Ob tej točki so ta. O tej zadevi je bilo na preteklih se- dvoletna pogodba za cesto v Sorico, svetniki in svetnice razpravljali tudi jah, med drugim tudi na izredni seji v za dvig kapelice v Selcih bo stroške o prodaji solastniškega deleža v To- marcu, kar nekaj vroče debate. V prvi pokrila občina, obnovo pa KS Selca, plarni. Družbena pogodba s kupcem točki se je vnela tudi vroča razprava dela na vodohranu Plenšak potekajo, Santosa je pripravljena, do prodaje o obnovi podružnične šole v Draž- na razpis za čistilno napravo na Stu- lastniških deležev pa še ni prišlo. gošah. Na pobudo Alojza Demšarja denem sta se prijavila dva ponudnika Opozicijski svetniki so bili mnenja, (SDS) so sklenili, da je o tem po- in trenutno poteka analiza ponudb, da je ta zadeva tako pomembna, da bi trebna širša razprava in da se ne sme izdelana je projektna naloga za ob- bila potrebna izredna seja sveta na to izvajati nobena aktivnost za selitev novo bazena, do konca julija se išče temo. Peter Mesec (Premik) je imel razredov v prvo nadstropje, dokler o potencialnega investitorja v bazen. kar nekaj vprašanj o bazenu, mehkih tem ne bo ustreznega soglasja občin- V točki vprašanja in pobude je Andre- vsebinah na prenovljenih trgih … Iz- skega sveta. V letošnjem občinskem jo Čufar (SLS) zanimalo, kako bo ob- razil je tudi željo, da se svetnikom po- proračunu je za obnovo dražgoške čina reševala problem Rokometnega šlje gradivo o predstavljenih pešpo- 9 teh, da se z njimi seznanijo. Ratitovca, s svojimi vozili, onemogo- pisno sporoči stališče, če se odpo- Na Odboru za komunalo so sprejeli čajo normalno življenje vaščanov in veduje solastniškemu deležu na Po- več sklepov, ki so jih posredovali v lastnikov tamkajšnjih parcel. Svetniki čitniškem domu v Portorožu. V na- sprejem občinskemu svetu. Govo- so občinsko upravo zadolžili, da pri- sprotnem primeru naj pisno dokaže rili so o zimski službi in priporočili pravi pravno podlago za postavitev solastništvo in višino deleža. županu, da z drugim rebalansom parkomatov za pobiranje parkirnine Na predlog Komisije za mandatna zagotovi sredstva za pokritje razlike (obvezne ali prostovoljne) na območ- vprašanja, volitve in imenovanja so AKTUALNO med zagotovljenimi sredstvi tekoče- ju občine Železniki. občinski svetniki potrdili letošnje ob- ga vzdrževanja v letu 2013 in stroški Tako, kot so svoj lastniški delež v Po- činske nagrajence. zimske službe za sezono 2012/2013 čitniškem domu Portorož zahtevala V Svet za preventivo in vzgojo v cest- v vrednosti 32,055.36 €. Sprejeli so in tudi dobila podjetja Mercator, nem prometu Občine Železniki so ponudbo Alplesa za brezplačen pre- Niko in Domel, se je sedaj oglasila še svetniki za štiriletni mandat (2013– nos cest v industrijski coni Alples na Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja 2017) imenovali naslednje člane: Občino Železniki, z namenom, da bo Loka (KGZ). Občinski svet je poob- Janez Kamenšek, Janez Rihtaršič, cesta namenjena za javno uporabo, lastil župana za podpis pogodbe za Branko Korošec, Minka Šmid in Ma- s pogojem, da se ukine zapornica z priznanje 12 % (ali 12,5 %) solastni- rija Gasser. varnostno službo, prenesli pa bodo škega deleža na nepremičninah Po- samo zemljišča, ki so prosta bremen. čitniškega doma v Portorožu. Svoj Po tonskem zapisu in posredovanih Govorili so tudi o problemu parki- lastniški delež ima še SGP Tehnik sklepih iz občinske uprave zapisala ranja na Prtovču, kjer obiskovalci Škofja Loka, ki ga bodo pozvali, da Nataša Habjan

OBNOVA DRAŽGOŠKE ŠOLE SE BO NADALJEVALA

Svetniki in svetnice Občine Železniki so se 9. julija 2013 zbrali v Dražgošah na enajsti izredni seji. Sklicana je bila, ker so občinski svetniki na zadnji redni seji sklenili, da se obnova Pod- ružnične šole Dražgoše ne sme nadaljevati brez njihovega soglasja. Na izredni seji so bili prisotni tudi člani gradbenega odbora za obnovo šole.

Župan, magister Anton Luznar, in je obsegala statično sanacijo z nadzi- ce, s pripadajočimi prostori, v današ- svetovalec za investicije na občini, davo in vgradnjo stavbnega pohištva, njih prostorih šole pa krajani Dražgoš Peter Košir, sta predstavila potek pre- kar je bilo tudi izvedeno. V drugi fazi sami uredijo večnamensko dvorano. nove dražgoške šole od samega za- bi uredili kuhinjo z jedilnico, igralnico Sama prenova obstoječih učilnic in četka. Prve aktivnosti so se začele že in učilnice, v tretji fazi pa večnamen- prostorov je finančno vrednotena na leta 2003. Takrat je bil postavljen prvi sko dvorano. Konec leta so se z grad- 116 tisoč evrov, medtem ko bo za ure- gradbeni odbor, izdelali pa so tudi pro- benim odborom dogovorili, da je treba ditev novih učilnic in pripadajočih jektno nalogo z idejno zasnovo. Leta projekt racionalizirati. Dogovorili so prostorov s stopniščem treba odšteti 2005 so bile aktivnosti ustavljene, saj se, da v nadstropju občina uredi učilni- 272 tisoč evrov. Za obnovo dražgoške se je takrat začela obnavljati podru- žnična šola v Selcih. Leta 2009 je bil na novo formuliran gradbeni odbor. Pripravili so projektno dokumentaci- jo, iz katere je razvidno, da stanovanje in prostori krajevne skupnosti ostane- jo v starih prostorih. Na mestu, kjer so učilnice sedaj, bi se na novo uredila kuhinja z jedilnico, predviden pa je bil tudi oddelek vrtca za 18 otrok. V nadzidku bi uredili učilnice s pripada- jočimi prostori, medtem ko bi večna- mensko dvorano uredili v prizidku, za kar se je občina prijavila tudi na razpis za razvoj vasi, vendar neuspešno. Ce- lotna vrednost investicije je takrat zna- šala dobra dva milijona evrov, projekt pa je bil razdeljen na tri faze. Prva faza Šola v Dražgošah. Foto: Andrej Tarfila 10 šole je v letošnjem letu v občinskem iz strank SDS in Premik. Menijo, da v prvem nadstropju se naredi maksi- proračunu namenjenih 50 tisoč evrov. je boljše, da otroci ostanejo v pritlič- malno racionalno.'' Po slišanem tonskem posnetku izred- ju, kjer je tudi jedilnica. Peter Mesec Sledila je še druga točka dnevnega ne seje, ki ga lahko poslušate na spletni (Premik) je postavil vprašanje, ali je reda, s katero so spremenili 455. sklep strani Občine Železniki, je po predsta- investicija v obnovo šole zakonita. občinskega sveta z 18. redne seje, glede vitvi med svetniki in gradbenim odbo- Župan je dejal, da bodo odgovor po- najema gostinskega lokala na Športnem rom potekala vroča razprava o smisel- dali naknadno, kasneje pa je dodal, da parku Rovn. Po preverjanju zakonitosti AKTUALNO nosti obnove šole v takem obsegu, kot imajo veljavno gradbeno dovoljenje za so ugotovili, da morajo solastniki del so jo pričeli. Ravnatelj, Franc Rant, je obnovo. Svetnike opozicije je zmotilo nepremičnine dati v najem direktno dejal, da naj se prostori za pouk izve- tudi to, da na izredni seji ni bil prisoten Igorju Marinu, s. p., in ne Športnemu dejo racionalno in čim prej, ni pa se bivši župan in sedanji poslanec, Draž- društvu Selca, saj ga slednji ne morejo opredelil, ali naj obnovijo obstoječe gošan Mihael Prevc, ki je s projektom dati v podnajem tretji osebi. Višina naj- prostore ali uredijo nove učilnice, saj obnove dražgoške šole tudi začel. emnine se določi po ceni iz uradne ce- je dejal, da ima vsaka stvar svoje dobre Po vroči razpravi je sledilo glasova- nitve pooblaščenega sodnega cenilca. in slabe lastnosti. Svetniki koalicije so nje, s katerim je enajst svetnikov pod- Namera o oddaji v najem se objavi na podprli načrt, da se učilnice na novo prlo naslednji sklep: ''Nadaljujejo se spletni strani Občine Železniki. uredijo v nadzidku, s tem se je stri- dela v prvem nadstropju Podružnič- njala tudi Mateja Markelj iz Premika, ne šole Dražgoše v okviru denarnih Po tonskem zapisu in posredovanih medtem ko so se za obnovo obstoječih sredstev 50,000.00 EUR, ki so v le- sklepih iz občinske uprave zapisala šolskih prostorov zavzemali svetniki tošnjem proračunu; šolske prostore Nataša Habjan

KRONOLOGIJA OBNOVE PODRUŽNIČNE ŠOLE (PŠ) DRAŽGOŠE S strani Občine Železniki Vam posredujemo kratko rušil in zgradila bi se večnamenska dvorana. kronologijo obnove Podružnične šole Dražgoše: 8. V letu 2010 je bilo pridobljeno pravnomočno 1. Občinski svet Občine Železniki je septembra gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, nadzida- 2001 s sklepom imenoval člane pripravljalnega vo, odstranitev dela objekta in dozidavo Podru- odbora za rekonstrukcijo PŠ Dražgoše. žnične šole Dražgoše. 2. Leta 2001 je bila izdelana idejna zasnova obno- 9. 20. 4. 2010 je bil v PŠ Dražgoše opravljen uradni ve PŠ Dražgoše, ki je vključevala ureditev šolskih nadzor zdravstvene inšpektorice, ki je ugotovila ne- prostorov in izgradnjo večnamenske dvorane, skladnosti s Pravilnikom o zdravstveno higienskih brez vrtčevskih prostorov. zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in pros- 3. Do začetka leta 2008 je bila zadeva v mirovanju, tori osnovne šole ter izdala zahtevo za odpravo. ker se je prednostno obnavljala PŠ Selca. 10. Na 4. redni seji Občinskega sveta Občine Železniki 4. Maja 2008 je bilo na pripravljalnem odboru do- 24. 2. 2011 je bila realizirana točka dnevnega reda govorjeno, da se v idejno zasnovo vključi še enota Predstavitev projekta ''Podružnična šola Dražgo- vrtca, projektant pa naj oceni vrednost del. Oce- še''. Na tej seji je občinski svet s sprejemom pro- na obnove podružnične šole v Dražgošah je po računa za leto 2011 zagotovil finančna sredstva za projektantski oceni znašala 2 milijona evrov. izvedbo prve faze obnove PŠ Dražgoše. 5. Lesna zadruga za Selško dolino, z. o. o., je po- 11. Aprila 2011 je Občina Železniki predlagala pri- nudila občini sodelovanje pri obnovi strehe z iz- pravljalnemu gradbenemu odboru racionalizacijo gradnjo sprejemnikov za sončno elektrarno. projekta. Sklep gradbenega odbora je bil, da se 6. Občinski svet Občine Železniki je na 18. redni seji prva faza obnove izvede po projektu. 24. 9. 2009 potrdil Razvojni program Občine Že- 12. V letu 2011 se je skladno z zagotovljenimi sredstvi lezniki za obdobje 2009–2015, v katerem je zajeta v proračunu izvedla prva faza obnove, in sicer sta- obnova PŠ Dražgoše v višini 2 milijonov evrov. tična sanacija objekta, izgradnja nove etaže vključ- 7. Občinski svet je s sprejemom proračuna za leto 2009 no z dvokapno streho in stavbnim pohištvom zagotovil finančna sredstva za izdelavo projektne do- – okna; vrednost del je znašala 420.000 evrov. kumentacije za obnovo PŠ Dražgoše. V letih 2009 13. Za potrebe prijave na javni razpis Ministrstva za in 2010 so bili izdelani PGD in PZI projekti za ob- kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS – ukrep novo PŠ Dražgoše. Projekt je zajemal pritličje s ku- 322, Obnova in razvoj vasi, je Občina Železniki iz- hinjo, jedilnico, vrtcem za 19 otrok s pripadajočimi delala Investicijski program ''Izgradnja večnamen- prostori, prvo nadstropje s 3 učilnicami, kabinetom, ske dvorane pri Podružnični šoli Dražgoše'', ki ga zbornico, knjižnico in sanitarijami. Prizidek naj bi se je sprejel občinski svet na 7. redni seji 15. 9. 2011.

11 14. Februarja 2012 se je občina prijavila na navedeni 17. Ocena stroškov za ureditev novih šolskih prosto- javni razpis za pridobitev sredstev za sofinanci- rov v prvem nadstropju brez energetske sanacije ranje večnamenske dvorane, žal smo septembra je cca. 300.000 evrov. 2012 dobili odgovor, da sredstva niso odobrena. 18. Na 19. redni seji 13. 6. 2013 je občinski svet spre- 15. Oktobra 2012 je pripravljalni gradbeni odbor jel sklep, da se ustavi aktivnosti za selitev učilnic AKTUALNO predlagal občini racionalizacijo projekta, in sicer v PŠ Dražgoše, dokler za to ne bo opravljena širša da se zgornji prostori, to so učilnice, naredijo po razprava in ne bo sprejet sklep občinskega sveta, projektu, spodaj pa se v sedanjih prostorih zgradi da se to realizira. dvorana v lastni režiji krajanov Dražgoš. 19. Na 11. izredni seji 9. 7. 2013 je občinski svet 16. Občina Železniki se je uspešno prijavila na javni sprejel sklep, da se nadaljujejo dela v prvem nad- razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor za stropju PŠ Dražgoše v okviru 50.000 evrov, ki so energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti v letošnjem proračunu; šolske prostore v prvem in pridobila sredstva za projekt Energetska sanaci- nadstropju se naredi maksimalno racionalno. ja OŠ Železniki, PŠ Dražgoše in PŠ Selca. Marca 2013 smo izvedeli, da smo pridobili 130.000 evrov mag. Anton Luznar, za energetsko sanacijo PŠ Dražgoše v letu 2014. župan Občine Železniki

NEZAKONITA OBNOVA ŠOLE V DRAŽGOŠAH? Glede na javno polemiko o obnovi dražgoške šole se čutim poceniti. Ker pa je tak predlog grad- dolžnega, da temeljiteje predstavim ta projekt. beni odbor takoj odločno zavrnil, je občina začela s fazno obnovo šole. Želje krajanov Dražgoš po obnovi ne poplave in smo po sili razmer vso Posamezna faza obnove je bila sestav- šole segajo že v začetke mojega župa- energijo in finančna sredstva takoj ni del proračuna Občine Železniki, ki novanja (1998). Na občino smo pre- – in še naslednjih nekaj let – preusme- ga je vsako leto potrdil občinski svet. jemali nenehna opozorila ravnatelja rili v odpravo posledic te katastrofe. Prav za vse, kar je bilo v zvezi z ob- OŠ Železniki, ki so se mu pridružile Leta 2008 se je gradbeni odbor za ob- novo dražgoške šole predlagano, učiteljice, zaposlene na podružnici, novo PŠ Dražgoše ponovno sestal in domenjeno in sprejeto, obstajajo za- da je izvajanje pouka oteženo zaradi sprejel sklep, da občina čim prej naroči pisniki. Prav tako je črno na belem, MOJ KOMENTAR zamakanja strehe in s tem ogrožena vse projekte, ki so bili leto kasneje tudi kdo je kaj predlagal oz. potrdil. Niti tudi varnost otrok. Vse ostrejše so bile izdelani. Stroški obnove so bili ocenje- najmanjše stvari nisem delal po svo- tudi zahteve krajanov po obnovi šole, ni na 2 milijona evrov. Ta projekt je ji volji, tudi sestanke v Dražgošah je zato smo že septembra 2001 ustano- Občina Železniki vključila v Razvojni snemal eden izmed krajanov. Da ne vili pripravljalni gradbeni odbor, v program Občine Železniki za obdo- govorimo o finančnih sredstvih! Niti katerega so bili vključeni predstavniki bje 2009–2015. Izdelavo razvojnega cent finančnih sredstev ni bil porab- krajanov, društev, vodja podružnice in programa je vodil g. Lojze Demšar, ljen nezakonito oz. brez sklepa ob- ravnatelj OŠ Železniki. Po dolgih in občinski svetnik SDS. Občinski svet činskih svetnikov! temeljitih razpravah je odbor soglas- Občine Železniki pa ga je sprejel so- Sam menim, da se obnova dražgoške no potrdil idejni projekt celovite ob- glasno, brez glasu proti, z navodilom, šole mora nemudoma nadaljevati, saj nove. Ravno streho šole naj bi zame- naj župan in občinski svetniki pri pri- obstoječi prostori že dolgo ne zado- njala klasična dvokapna streha, ki bi pravi predlogov bodočih proračunov ščajo več kriterijem varnega in kva- omogočila gradnjo nadzidka in s tem upoštevajo smernice iz razvojnega litetnega pouka. Skrajni čas je tudi tudi pridobitev dodatnih prostorov za programa. Ko je bilo leta 2010 pri- omogočiti Dražgošanom, da dobijo potrebe delovanja aktivnih društev v dobljeno tudi gradbeno dovoljenje, je nov večnamenski prostor, ki ga bodo vasi. Na mestu sedanje propadajoče bila s tem dana vsa zakonska podlaga dokončali z lastnimi sredstvi (društva večnamenske dvorane pa bi bila zgra- za začetek obnove šole v Dražgošah. že zbirajo denar z organizacijo raz- jena nova, ki bi obenem služila tudi Glede na to, da se je v tem času šte- nih prireditev, določene zneske bodo kot telovadnica, saj učenci v zimskem vilo otrok v PŠ Dražgoše zmanjšalo prispevala vsa gospodinjstva, krajani času nimajo normalnih pogojev za iz- in da so se predvsem s strani ravna- bodo pomagali s fizičnim delom). vajanje pouka športne vzgoje. telja OŠ Železniki pojavili dvomi o V vseh trinajstih letih sem kot župan Nadaljnje aktivnosti v zvezi z obnovo smiselnosti ureditve dragih prostorov Občine Železniki delal pošteno po pa so potem za kar nekaj let zamrle, za predšolsko vzgojo, sem predlagal, vseh svojih močeh in se trudil za ena- saj smo se najprej lotili celovite preno- da skupaj z gradbenim odborom pre- komeren razvoj celotne občine. ve Podružnične šole Selca, septembra verimo, ali bi bilo smiselno projekt 2007 pa smo žal doživeli katastrofal- obnove zmanjšati in s tem investicijo Mihael Prevc 12 ZA RAVNANJE Z ODPADKI BI PREJELI OCENO DOBRO 3 O tem, kako uspešni smo pri ravnanju z odpadki, smo se med stekleno embalažo, plastična pogovarjali z vodjo ravnanja z odpadki, Janezom Štalcem, embalaža med stekleno embalažo ali AKTUALNO obratno, plastika med papirjem, pla- inž. grad., iz Loške komunale, d. d., ki je izvajalec javne služ- stični izdelki, ki niso embalaža, med be zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Železnike. Naš plastično embalažo itd. sogovornik je podal kar nekaj predlogov, kako ravnanje z odpadki lahko še izboljšamo in s tem poskrbimo za čisto in Ali neločevanje kaznujete? Lahko pri- zdravo okolje, v katerem živimo. čakujemo, da bo kdo prišel na naše dvorišče, prebrskal zabojnik in nam v primeru kršitve napisal kazen? Kolikšen delež zbranih odpadkov je trend proizvodnje in prodaje izdelkov Za nepravilno ravnanje z odpadki ločenih? za enkratno ali kratkotrajno uporabo (nedovoljeno odlaganje, nepravilno Od vseh zbranih odpadkov je dobri kmalu obrnil v dobro okolja. ločevanje, nevključitev v reden odvoz 2/3 ločenih frakcij, slaba tretjina …) je z novim odlokom predpisana pa je tako imenovanih mešanih ko- Zdaj pa nam podajte oceno: kako do- globa v višini 400 evrov. Vsebino za- munalnih odpadkov (ostali odpadki bro ločujemo? bojnikov bomo v skladu z določili – ''črna kanta''). Iz mešanih komu- Če bi ocenjeval s šolsko oceno, bi re- novega Tehničnega pravilnika v pri- nalnih odpadkov bi bilo, z doslednim kel ''dobro (3)''. Kar nekaj stvari se hodnje začeli pregledovati. sprotnim pravilnim sortiranjem na še da izboljšati. Ne ocenjujem samo izvoru nastanka, mogoče izločiti še tistega, kar je v zabojnikih, ampak ce- Prva ''kazen'' bo opo- 1/3 odpadkov in jih oddati v recikla- lotno ravnanje z odpadki – predvsem min, neizpraznjen za- žo ali predelavo. Od vseh povzroče- odlaganje bioloških in gradbenih od- bojnik in obveznost na- nih odpadkov bi tako ostalo približ- padkov na bregove Selške Sore in knadnega pravilnega no 20 % odpadkov, ki jih zaenkrat še potokov, smetenje ob cestah, rekah, sortiranja. ni mogoče predelati ali kako drugače potokih, gozdovih, sprehajalnih po- reciklirati in jih odlagamo v črni za- teh, puščanje iztrebkov za hišnimi Če se bo nepravilnost ponovila ali bojnik. ljubljenčki itd. ponavljala, pa bo sledila prijava pri- stojnemu prekrškovnemu organu in Lani so izsledki ankete Mediane izka- Katere so najpogostejše napake pri lo- kazen. Tudi pravilno ravnanje z od- zali, da več kot 50 % anketirancev ne čevanju odpadkov? padki je resna stvar. Nepravilno od- zna dobro ločevati odpadkov. Na koga Najpogostejše napake so: biološki laganje ali neločevanje je najdražji naj se obrnejo občani, ki za nek od- odpadki, vse vrste embalaže in papir način ravnanja z odpadki za družbo padek ne vedo, kam spada? med mešanimi komunalnimi odpad- in za posameznika. Nedovoljeno od- Izsledkom ankete popolnoma verja- ki (ostali odpadki – ''črna kanta''), laganje odpadkov je prekršek, ki je mem. Težko je tudi postaviti mejo, embalaža ni v celoti spraznjena, bio- viden toliko časa, dokler ga nekdo ne od kje naprej lahko rečemo, da od- loški odpadki v plastičnih vrečkah, pospravi, na ''svoj račun'' ali račun padke znamo ločevati. Za današnje tetrapak med papirjem, keramika ''nekoga''. osnovne vrste odpadkov vemo, kam sodijo. Pojavljajo pa se novi izdelki in materiali, s katerimi se srečamo prvič – za te je potrebno malo znanja, zdra- ve pameti ali si pridobiti informacije: prebrati na embalaži, povprašati pri prodajalcu, proizvajalcu, na spletnih straneh, komunali itd. Iz leta v leto je manj tistih povzročiteljev odpadkov, ki so jim odpadki zadnja skrb na tem svetu. Za vse, kar je in bo okrog nas, kar prinesemo ali pripeljemo iz trgo- vine, bo prej ali slej treba vedeti, kam in kako z njo, ko ne bo več služila svojemu namenu. Vedno več je tistih, ki se zavedajo, da povzročajo od- padke in ki poskrbijo, da jih nastane manj in jim ni vseeno, kako ravnajo z okoljem ali odpadki. Upam, da se bo Zabojniki v Selcih. Foto: Andrej Tarfila 13 Se še vedno srečujete s tistim stereo- Pravilno ločeni gradbeni odpadki tipom ''kaj bom ločeval, saj tako na (opeka, beton, omet, estrih, kera- koncu vsi odpadki pristanejo na istem mika, kamenje, zemlja …) so lahko kupu''? koristen material za utrjevanje gozd- To so nam pred leti rekli mnogi, sedaj nih in poljskih poti, za izravnavo in pa to slišimo bolj poredko. Nekaterim planiranje kmetijskih zemljišč ipd. je bilo to opravičilo za neločevanje, Gradbene odpadke s tem porabimo, AKTUALNO nekatere pa je begalo, ker določene ne odlagamo. Manjše količine grad- ločene frakcije pobiramo z istimi ka- benih odpadkov (avtomobilska priko- mioni. Sedaj, ko se o odpadkih veliko lica) občani lahko pripeljejo in brez- govori in piše, so ljudje obveščeni, plačno oddajo na odlagališče Draga, kaj, koliko in kam jih oddamo in za večje količine pa zaračunamo. kakšen namen. Ljudje so iz leta v leto bolj obveščeni in ozaveščeni. Kaj pa lahko storimo z azbestom? Za odpadke, ki vsebujejo azbest, smo Pereč problem so tudi divja odlaga- zagotovili urejeno odlagališče na Go- lišča gradbenih odpadkov, azbesta ... renjskem. Komur se ta odpadek po- Imate kakšno pristojnost, da se lotite javi, vse informacije kam, kdaj, kako tega problema? in po kakšni ceni ga lahko odda, dobi Pereč problem je vsakršno nedovo- na Loški komunali. ljeno ali nepravilno odlaganje in rav- nanje z odpadki. Vsega in stalno ni Od 13. marca 2013 sta v Selcih in na mogoče nadzirati, zato je potrebno Češnjici tudi zabojnika za zbiranje sta- stalno obveščanje in informiranje. rih oblačil, obutve in igrač. So ljudje Zabojnik za zbiranje starih oblačil na Češ- seznanjeni z njima in ju uporabljajo? njici. Foto: Andrej Tarfila Ljudje morajo spoznati, Občane smo o dodatni (poleg oddaje da je vsak posameznik v Zbirnem centru Studeno) možno- pa stalnega ''pozabljanja''. Deležni odgovoren za skupno sti oddaje uporabnih rabljenih obla- pa smo tudi pohval: za prijaznost, da dobro v vasi, krajevni čil, obutve in igrač obvestili. Sodeč zagotavljamo odvoz in končno oskr- skupnosti, občini, državi po zbranih količinah, so ljudje ob- bo za vse odpadke, ki jih povzročijo, tako za skupno blaginjo vestila prebrali in zabojnike pridno da odpadke pobiramo v vseh vremen- kot za okolje. koristijo. skih razmerah ipd.

Trenutna individualna korist gre v Kako sicer osveščate oziroma informi- Kakšne cene komunalnih storitev lah- škodo družbe kot celote. Odlaganje rate vaše uporabnike? ko pričakujemo v prihodnje? gradbenih odpadkov je sicer ob- Uporabnike naših storitev informi- Nemogoče je napovedati, kakšne vezna državna gospodarska javna ramo in obveščamo ob računih za cene bodo v prihodnje za odpadke. služba. Gradbeni odpadki ne sodijo komunalne storitve, na naših in ob- Dobršen del cene je odvisen od dru- v skupino komunalnih odpadkov. činskih spletnih straneh, preko vseh gih izvajalcev, kot je kompostiranje Po uredbi je za pravilno ravnanje z lokalnih medijev, pisanih in poslu- bioloških odpadkov, uničenje nevar- gradbenimi odpadki odgovoren inve- šanih ter individualno – po telefonu nih odpadkov, obdelava in odlaga- stitor ali naročnik del. Ker se občani in preko elektronske pošte. Načinov nje mešanih komunalnih odpadkov z vprašanjem kam in kako z gradbe- informiranja je v današnjem času ve- itd. Tudi cena goriva vpliva na ceno nimi odpadki, pogosto obračajo na liko in vsak, ki želi biti informiran, storitev, ker je pri zbiranju odpadkov nas, mi obveščamo in informiramo lahko dobi vse informacije. Res pa je, ogromno transporta. Kolikor je v naši o pravilnem načinu končne oskrbe da je danes za ''običajen'' način živ- moči oziroma storitev, ki jih mi sami tovrstnih odpadkov. To je pri gradbe- ljenja treba veliko vedeti. opravimo, smo se in se bomo trudi- nih odpadkih naša edina pristojnost. li, da se stroški za odpadke za upo- Nadzor nad ravnanjem z gradbenimi Dobivate od uporabnikov kakšne pri- rabnike ne bi povečevali, zato stalno odpadki pa ima državna inšpekcija. tožbe oziroma pohvale? skrbimo za racionalizacijo zbiranja. Pomembno je, da med gradbenimi Pritožbe so zelo redke. Če so, so za- Ker se vsi stroški zbiranja in končne odpadki niso vsi odpadki, ki so pri radi neizpraznjenega zabojnika. Če je oskrbe vseh vrst odpadkov na koncu izvajanju gradbenih del nastali (raz- zabojnik zjutraj pravočasno (do 6.00 odrazijo v ceni storitve na mesec ali lične vrste embalaže, kovine ipd.). ure) pravilno pripravljen na prevzem- na kilogram, je še kako pomembno, Tudi na gradbišču oziroma pri izvaja- nem mestu in če je cesta prevozna za da vsak po svojih močeh, znanju in nju gradbenih del je potrebno sproti kamion, bo zabojnik zagotovo izpraz- sposobnostih prispeva delček, da in pravilno ločevati odpadke, ne pa njen. Zgodi se, da kdo pozabi pripe- povzroči čim manj odpadkov. Tiste, odlagati vseh na isti kup. ljati zabojnik na prevzemno mesto ki jih povzroči, pa odda ali odloži na ali ga pripravi prepozno. Če pove po pravilen način na pravo mesto. Gradbene odpadke lahko sicer korist- resnici, ''reklamacijo'' vedno rešimo no uporabimo, kajne? v dobro uporabnika. Ne toleriramo Katarina Bertoncelj 14 "V HRIBIH SO CESTE ŽIVLJENJSKEGA POMENA" AKTUALNO

Krajevno skupnost Davča vodi Božo Prezelj. Trenutno poteka že tretje leto njegovega drugega mandata, tako da je dobro sezna- njen s stanjem v vasi in se požrtvovalno trudi za njeno dobrobit. Je človek, ki svoje trdit- ve argumentira in stoji za svojimi besedami. Vpet je v delo na kmetiji, mizarstvo, krajev- no skupnost, tako da ne pozna osemurnega delovnika. Na življenje gleda s sončne strani in pri ljudeh na splošno pogreša optimizem. ''Namesto, da bi reševali male probleme, de- lajo velike'' pravi. Predsednik KS Davča Božo Prezelj s hčerko Ano Dejo. Foto: Andrej Tarfila

Kaj obsega Krajevna skupnost Davča? Nadalje je problem gradnja novih rešitve, da so stroški čim nižji in vzdr- Krajevna skupnost Davča obsega na- objektov, zaradi spremenjenega ob- ževanje čim boljše. Cesto plužimo po selji Davča, z izjemo hiš s hišnimi šte- činskega prostorskega načrta, s kate- prioritetah: najprej je treba delavce vilkami od 55 do 58, in Podporezen rim ni bilo ugodeno vsem prošnjam spraviti v dolino, sledijo avtobusni št. 6. Davča je največja slovenska vas, domačinov po spremembi namenske prevozi in nato kombi prevoz otrok sestavljena iz posameznih kmetij, ki rabe zemljišča. Začeli smo tudi s pri- v Podružnično šolo Davča. Ceste so stojijo na pobočjih Porezna, Blegoša dobivanjem papirjev za gradnjo mrli- splužene do vseh naseljenih domačij. in Črnega vrha. Povprečna velikost ške vežice, vendar pa projekt zaradi Spluženo mora biti do vsakogar, saj kmetij je od 50 do 60 ha. Prebivalci se krize miruje. Glede financiranja se je pomemben prav vsak krajan. Za- ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom, moramo še dogovoriti z občino. govarjam, da morajo ceste plužiti do- živinorejo, hodijo na delo v Železnike mači izvajalci, ne pa koncesionarji, ki in Cerkno. Zelo razvita je dopolnilna Koliko kilometrov cest imate? jim ni mar za domačine. dejavnost na kmetijah (predelava lesa, V vasi je približno 40 kilometrov lo- turizem, gradbeništvo, prevozništvo). kalnih cest in javnih poti, od tega je Kako je z denarnimi sredstvi za vzdr- Čistih kmetij je malo. Vsi imajo dodat- približno polovica makadamskih. Ob ževanje cest? ne vire zaslužka, saj se samo z živinore- poplavah leta 2007 je bila večina cest Za zimsko in letno vzdrževanje cest jo ne da preživeti. Kmetije so perspek- uničenih ali poškodovanih. Počasi bi moralo biti več denarja, saj so tivne. Veliko je novogradenj. Domačije se je pričela sanacija, najprej do pre- predvsem v hribih ceste življenjske- so oddaljene tudi po dva kilometra, voznosti, nato pa naprej. Na občini je ga pomena. Z izvajalci smo ves čas najvišja je na višini nad 1100 m nad- potekal sanacijski program, preko ka- v navezi in se skupaj odločamo, ali morske višine. Včasih mi kdo reče: ''Pa terega smo lahko ogromno naredili. je določeno cesto treba posuti ali ne. ti živiš na koncu sveta.'' Jaz pa mu od- Popravili smo lokalne ceste, podore Delati je treba zelo racionalno, da se vrnem: ''Ni res, tu je začetek sveta, le ti in plazove. Ostalo je še za kakšno leto pride skozi. Letno vzdrževanje tako si prišel z napačnega konca.'' dela. Sicer pa smo s tem, kako se je lahko obsega le najnujnejše stvari, z vse skupaj uredilo, zelo zadovoljni. večjimi pa bo treba počakati. Kako deluje vaša krajevna skupnost? Svet Krajevne skupnosti Davča zelo Kako poteka zimska služba? Katere investicije ste izvedli v zadnjem pridno dela. Po potrebi se srečujemo V Krajevni skupnosti Davča je zim- letu? na sestankih, sicer pa smo v telefon- ska služba zelo dobro organizirana. V skladu z občinskim programom ski navezi. Zelo dobro sodelujemo Imamo štiri pogodbene izvajalce. smo izvedli asfaltiranje ceste, in si- tudi s Turističnim društvom, gasilci, Eden izmed njih sem tudi jaz. Neka- cer je šlo za lokalno cesto do Čenda. Rdečim križem in lovci. tere javne poti plužijo lastniki oziro- Letos smo predlagali, da se asfalti- ma kmetje sami. Izvajalci dobro so- ra cesta Zgaga–Jurežov mlin in da S kakšnimi problemi se na vas obrača- delujejo s krajevno skupnostjo in so se preplasti cesta na odseku Obrat jo domačini? v zimskih razmerah stalno v navezi Niko–Podmejač, vendar smo iz pro- Glavni problem so vsekakor ceste. in vsak dan sproti iščemo optimalne grama izpadli zaradi pomanjkanja 15 sredstev. Upamo, da se bo cesta Zga- in Lovska družina Sorica) organizira krajane. Sicer pa smo sprejemljivi za ga–Jurežov mlin asfaltirala v nasled- tudi dve prireditvi, in sicer obdarova- pobude krajanov in jih pozivamo k njem letu. Sicer pa po novem sistem nje otrok za dedka Mraza in prazno- podaji predlogov. rekonstrukcije javnih cest poteka pre- vanje ob dnevu žena in materinskem ko javnega razpisa za celotno občino. dnevu. Prireditvi le organiziramo, fi- Kako ocenjujete sodelovanje z Imeli smo sicer svoj program, ki pa nančno pa nam pomagajo sponzorji. občino? je, po novih pravilih, neveljaven. Upo- Pri prireditvah sodelujejo otroci Pod- Sodelovanje z županom in občinsko AKTUALNO rabniki se bodo morali sami prijaviti ružnične šole Davča, ki pripravijo upravo je zelo dobro. Z občino smo na razpis. Krajevna skupnost se tako program. Ob tem bi omenil tudi, da res veliko na vezi. Vedno najdemo zdaj ukvarja le še z vzdrževanjem. s Podružnično šolo Davča in njeno ustrezne skupne rešitve. Na občini vodjo odlično sodelujemo. nam vodijo tudi računovodstvo. Ob Kako pa je s projektom izgradnje tem bi se zahvalil naši računovodki- optičnega omrežja? Kako pa so urejeni prevozi otrok v šolo? nji Mariji za požrtvovalnost. Že lani nam je bilo obljubljeno, da Za prevoz otrok je zelo dobro po- bo Tritel zgradil optično omrežje. skrbljeno. Otroke v Podružnično Glede na to, da je vaša soseda Primor- Krajevna skupnost je pričela z zbira- šolo Davča vozi kombi, ki otroke ska, sodelujete tudi z bližnjimi primor- njem naročnikov. Pridobili smo 90 % praktično pobere pred hišnimi vrati. skimi občinami? prebivalcev. Menim, da se Tritel neod- V Železnike pa vozi avtobus po cesti Spomladi sta se srečala župana ob- govorno obnaša do projekta izgradnje od Jemca proti dolini. čin Železniki in Cerkno. Župana, in da preveč odlašajo. Razočaran sem dva člana občinske uprave, predsed- zaradi njihovega odnosa do krajanov. Se že veselite nove ceste? nik Turističnega društva in jaz smo Vsi že zelo težko čakamo novo cesto. si ogledali cesto. Izmenjali smo si iz- Organizirate tudi kakšne prireditve? Zadovoljni smo z marljivim delom iz- kušnje in podali pobude, da bi lahko Krajevna skupnost s pomočjo spon- vajalca, dobro sodelujemo tudi z vod- sodelovali. zorjev (Turistično društvo Davča, jo gradbišča. Stalno smo obveščeni Gasilsko društvo Davča, Rdeči križ o zaporah, o katerih obveščamo tudi Katarina Bertoncelj

TURIZEM RESNIČNO NUDI MOŽNOST ZA RAZVOJ

Obiskali smo kmetijo Pr’ Vrhovc, ki leži v Davči na višini ne- Posebnost tega območja je, da je bilo kaj nad 1000 m. Gospodar Andrej Kejžar in njegova žena nekdaj tu močvirje, ki je bilo kasneje za- Zdenka sta nam predstavila življenje hribovske kmetije, ki suto, da so tedanji prebivalci pridobili obdelovalno zemljo. Sedanji gospodar danes izključno z živinorejo ne more preživeti. Ob trdem domačije pa je nasutje odstranil in na delu sta bila inovativna in sta osnovno dejavnost kmetije nekdanjem zamočvirjenem ostanku nadgradila tudi z zanimivo dejavnostjo – ribolovom. jezera uredil ribnik, ki gostom nudi ri- bolov in uživanje v neokrnjeni naravi. Voda se sicer še danes pogosto dvigne, ob večjem deževju tudi za en meter.

POD RATITOVCEM ZNAMO POD RATITOVCEM Stanje ribnika lahko spremljamo tudi prek spletne kamere. Prvotno se je kmetija sicer ravno zaradi jezerca ime- novala ''Pri Jezerniku'', kasneje pa se je ime spreminjalo od ''Na verhu'' do ''Pr’ Vrhovc''. Sedanje ime domačije izhaja iz njene lege na vrhu meje med Primor- sko in Gorenjsko. Nedvomno je treba omeniti tudi to, da območje nudi čudo- vit razgled na bližnje hribe, kot so Črna prst, Črni vrh, Lajnar, Blegoš in Ratito- vec, pogled pa seže vse tja do Triglava.

Katera je osnovna dejavnost vaše kme- tije in kako ste jo nadgrajevali? Zdenka: Imamo 30 glav živine. Gospodar Andrej z ženo Zdenko. Foto: Katarina Bertoncelj Osnovna dejavnost kmetije je živino- 16 reja, dopolnilna pa ribolov. Z gozdar- stvom se ukvarjamo bolj malo, ker nimamo veliko gozda. Zaradi ribolo- va, ki ga ponujamo kot turistično de- javnost, je nastal tudi piknik prostor. Tako vedno sprejemamo tudi naroči- la za piknike. Tu se ustavi predvsem veliko pohodnikov, ki hodijo na ture. Veliko je torej predvsem prehodnih skupin. Zadnjič je bila tu skupina pohodnikov, ki je ob 4. uri zjutraj iz Idrije krenila na Triglav. ZNAMO POD RATITOVCEM Vrhovčeva domačija z ribnikom v ospredju. Foto: Andrej Tarfila Od kje je zrasla zanimiva ideja za ri- bolov? ki si želijo ven iz mesta, se sprostiti že pride kakšen ribič, za katerega po- Andrej: Bili smo v toplicah na Štajer- in užiti mir, ter pohodniki na daljših skrbim, če žene ni doma. Ob vikendih skem in smo nekje videli, kako gojijo turah. Na ribolov pridejo tudi iz Ljub- še baliramo in ovijamo, tako da smo ribe. Sicer me je malo skrbelo, ali ljane. Všeč jim je, ker si stanje lahko praktično ves čas vpeti v košnjo. Jese- bomo privabili ljudi v Davčo, pa ven- prej ogledajo na spletni kameri. Odziv ni prideta na vrsto gozdarstvo in ''dr- dar nam je uspelo. V bazen smo tako gostov je zelo dober in skozi ribolov varija''. V pozni jeseni se živina vrne dali ameriške postrvi. Postrvi, v veli- se je naša ponudba resnično začela v hlev in čaka nas veliko dela v hlevu. kosti, primerni za takojšen ribolov, razvijati. Lahko rečem, da sem pri- Ko zapade sneg, pa zjutraj in zvečer nam dobavljajo iz Povodja. V bazenu hajajo preprosti ljudje. Nikoli nismo grem v hlev, vmes pa pomagam pri je naenkrat okoli 1400 rib. Možnosti imeli nobenih težav. Gostje potem delu na smučišču Soriška planina. za lastno ribogojnico pa nimamo. širijo reklamo o nas naprej. Med dru- gim pridejo tudi tujci, ki jih pripeljejo Koliko vas dela na kmetiji? Kako ste nato idejo realizirali v praksi? domači gostje, ki nas že poznajo. Andrej: Na kmetiji delava z ženo, po- Andrej: Že mama in ata sta od leta 1976 magajo pa tudi otroci. Dva otroka do 1981 tukaj imela planinsko zavetiš- Kakšni pa so vaši dolgoročni načrti? študirata, eden zaključuje študij in če. Ribolov pa imamo od leta 2005. Boste dejavnost še širili? ga ni doma. Ob sobotah in nedeljah Prej je bil tu kanal, močvirje, nato pa Zdenka: Dogovarjamo se, da bi ime- otroci pomagajo pri ribolovu. smo navozili skale, odkopali, položili li ležišča na senu, saj gostje pogosto folije in pesek. Ko je bilo vode dovolj, sprašujejo, če bi lahko prespali na Je kmetijska dejavnost, združena z ri- smo naselili ribe in jih začeli tržiti. senu. Želimo si imeti tudi zaprt pros- bolovom, vaša izključna dejavnost? Se tor – brunarico, da bi bilo za goste z njo da preživeti? Na kakšen način poteka ribolov? vse na enem mestu, naše gospodinj- Andrej: Samo s tem se ne da prežive- Zdenka: Za ribolov imamo vizitke, stvo pa bi bilo od tega ločeno. Same- ti. Sam poleti delam na kmetiji, po- preko katerih se vse domenimo. Ure- ga ribnika ne bomo širili, le poglobili zimi na Soriški planini, žena Zdenka dili smo tudi spletno stran, na kateri je ga bomo, velikost pa bo ostala enaka. pa je ob delu na kmetiji še redno za- spletna kamera, ki na dve minuti na- Že zdaj pa imamo tudi igrišča za od- poslena in dela na tri izmene. tančno kaže stanje ob ribniku. Gostje bojko in badminton ter otroška igra- tako vidijo, kakšno je vreme, koliko je la, ki jih gostje na lastno odgovornost Kaj svetujete lokalnim in državnim obiskovalcev ipd. Palice za ribolov si lahko neomejeno koristijo. Kdor želi, oblastem, da bi vam omogočili lažje lahko izposodijo pri nas. Gostom je lahko ob domačiji postavi tudi šotor. delovanje? všeč tudi to, da smo jim omogočili, da Naj še omenim, da bi pozimi gostom Andrej: Država bi morala veliko tu lahko nalovljene ribe tudi očistijo. radi omogočili tudi sankanje. bolj podpirati hribovske kmetije. Če bodo hribovski kmetje preveč Koliko gostov vas obišče? Kako vidite prihodnost domačije? obdavčeni, ne bodo šli v turizem in Zdenka: Skupine so sicer največkrat Andrej: Če bo vse to, kar imamo v na- tudi napredka ne bo. Država s pre- najavljene, pridejo pa tudi nenajav- črtu, zaživelo, se ni potrebno bati pri- tirano obdavčitvijo ljudi odvrača od ljeni pohodniki, npr. s Porezna. Ob hodnosti. Več bomo delali, več bo pri- tega. Država bi morala jasno ločiti Dnevu teric je gostov seveda največ hodkov. Upamo na bolj rožnate čase med nižinskimi in višinskimi kmeti. – okrog 3000, ob običajnih nedeljah za razvoj turizma. Turizem resnično Če bodo višinski kmetje prenehali z pa pridejo s kolesom, z motorji, peš nudi možnosti za nadaljnji razvoj. delom, bo nastala škoda, saj se bodo … Ves čas se menjavajo. Rekla bi, da območja zarasla. Občina nam poma- jih je od 100 do 150. Opažamo, da Kako sicer poteka vaš delovni dan? ga po najboljših močeh, opozoril bi gostje dopoldne nalovijo ribe, da si Andrej: Poleti se delovni dan začne ob le na problem gradnje, pri katerem potem iz njih pripravijo kosilo. pol šestih zjutraj. Najprej je treba pre- imamo težave s spreminjanjem na- gledati živino na paši, v času košnje menske rabe zemljišča. Kakšna pa je struktura vaših gostov? sledi najprej košnja s koso, nato stroj- Zdenka: Sem hodijo predvsem ljudje, ni del košnje, grabljenje, popoldne pa Katarina Bertoncelj 17 TERICE SO DAVČO PONESLE V SVET

Tretjo nedeljo v avgustu so v Davči s pomočjo pridnih rok domačinov organizirali prireditev Dan teric, s katero ohra- njajo dediščino trenja lanu, ki je bila sicer v Davči prisotna vse do 60. let 20. stoletja.

OD BILKE DO PLATNA šestkrat polili z vodo. Dokončno pa so jih oprali pri studencu. Štrene so POD RATITOVCEM ZNAMO POD RATITOVCEM Da so nekdaj iz lanene bilke pridobili raztegnili in jih posušili v kozolcu. platno, so morali res trdo garati. Lan, Posušene so dali na kobilico in prejo namenjen za predivo, so spomladi zvili v klovčke, iz katere je na koncu posadili na pusto zemljo, da je bilo tkalec na statvah izdelal platno. čim manj plevela. S koreninami vred so ga izpulili konec avgusta. Povezali so ga v snope in 12 do 14 dni sušili. S NEKDANJO DEDIŠČINO OHRA- tovčencem so posušeni lan obtolkli, NJAJObŠE DANES da so dobili seme za setev v prihod- Lojze Jelenc, predsednik Turističnega dru- njem letu. Lanena stebla (pezdir), ki Lojze Jelenc, predsednik Turistične- štva Davča. Foto: Andrej Tarfila so ostala, so za tri tedne razprostrli ga društva Davča, nam je razkazal po travniku. Ko se je pezdir ločil, so muzej v prostorih bivše trgovine v Namen je, da se še živeči ljudje, ki so stebla povezali v velike snope, ki so središču vasi, v katerem imajo stalno nekdaj to delali, vključijo v prenos se posušili na soncu. Shranili so jih razstavo za predelavo lanu, obiskoval- znanja na mlajšo generacijo. do jeseni. ci pa se lahko tudi sami preizkusijo Jeseni so lan položili v zidano laneno v delih, povezanih z lanom. Nanizal Domačini so v življenje vasi in ohra- jamo, do katere je vodil kanal (žokn), nam je nekaj zanimivosti iz pestrega njanje starih običajev kar zelo vpeti. na začetku katerega so zakurili. Lan življenja vasi in njenih prebivalcev. Mlajša generacija je sicer zelo zain- so tako 30 do 45 minut sušili, terice teresirana za ohranjanje te dedišči- pa so še toplega pobrale. Trle so na Ali danes v Davči še vedno gojite lan? ne, tako da imamo že dve terici, ki trlicah, pritrjenih na velike lesene V manjšem obsegu lan sejejo pri Vr- sta pravkar zaključili osnovno šolo. stole. hovcu, da lahko izvedemo turistično Praktično vsi domačini so člani prireditev Dan teric. Sicer pa imamo turističnega in gasilskega društva, Trenje lanu je bilo žen- še veliko zalog lanu izpred 30, 40 let, krajevne skupnosti. Imamo cerkve- sko delo, vendar izjemno ki ga je dovolj za 10 do 15 let. Krivčev ni pevski zbor in Kulturno društvo težaško. Njihove roke so Tine pa ima statve in še vedno zna Ceh, ki pripravi program za Dan te- bile okrvavljene in raz- narediti izdelke iz lanu. ric. Naše plačilo je zadovoljstvo ljudi. bolele. Domačini namreč vse delajo prosto- Kako ohranjate bogato dediščino, po- voljno. Stroški so le s plakati. Plakate Strle so 10 do 12 kg na dan, kar je vezano z lanom? je treba raznositi na vse konce, tudi ogromno. Za svoje trdo delo so si za- Predvsem s prireditvijo Dan teric, ki na Primorsko, in domačinom lahko služile tudi boljšo hrano (žgance, po- je zahteven projekt, pri katerem sode- za to nudimo le za ''tank'' bencina. tico, štruklje ipd.), pile pa so lipov čaj luje vsa vas. Terice so Davčo pones- Treba je urediti šotor, mize, stojnice. in hruškovo vodo. Po trenju je sledilo le v svet. Na prireditev je že nekdaj Pri tem mize počasi dokupujemo, mikanje (česanje), s katerim so lo- prišlo več tisoč ljudi in še vedno jih vsako leto po 10. Letošnji izkupiček čili navadno (tule) in boljše predivo pride od 2000 do 3000. Za prireditev prireditve bo namenjen svečanim ob- (povesem), iz katerega so izdelovali živi cela vas. Treba je izdelati oglase, lekam za žensko gasilsko desetino. S rjuhe, brisače, srajce in podobno. Na- poskrbeti za plakate itd. Za prikaz svečanimi oblekami se bodo predsta- vadno predivo so še tresli (peklali) dela uporabljamo unikate, ki so nam vile naslednje leto. na meter dolgih palicah, da so izločili jih podarili domačini. Zadolženi smo žmukle (vozličke). Predivo so navili za to, da to kulturno dediščino obdr- Kaj si lahko ogledamo v muzeju? na palico in ga ob straneh zasukali žimo. Letos smo o trenju lanu snema- V muzeju imamo zbirko starih orodij navznoter. To je bila kodejla. li tudi že dva filma: 20-minutni film in rekvizitov, ki jo je Ministrstvo za Sledilo je predenje na kolovratu, s po- Od bilke do platna, ki ga bodo dobili šolstvo umestilo v register. Prostore močjo katerega so spretne roke pre- vsi muzeji in občine, v vasi pa bodo za muzej smo za minimalno ceno dice laneno nit napredle na vreteno, imeli CD-je. Janez Habjan pa snema pridobili od tedanjega podjetja Loka, ki so ga potem sneli in navili štrene, film, v katerem bo sodelovalo veliko zemljo pa so podarili Jemčevi. Muzej jih oprali v lesenem čebričku, nad ka- starejših domačinov, ki so to delali, je tudi nekakšna zahvala ljudem, ki terega so dali rjuho s pepelom (da je da so preživeli. Odziv je zelo poziti- so vse to omogočili. Odprt je po na- preja postala svetlejša) in jih pet- do ven in smo jim za to zelo hvaležni. ročilu, ko se kdo najavi. 18 Organizirate še kakšne zanimive de- in vrnitev do cerkve, ki si jo ogledamo javnosti? in izvemo nekaj o njeni zgodovini. Ob Letos smo organizirali tudi dva izleta. zaključku je kosilo pri Jemcu. Pohod Društvu za cerebralno paralizo Gorenj- oglašujemo na spletni strani, na radij- ske smo na primer omogočili celodnev- skih postajah, vabila razdelimo po vasi, ni izlet po Davči: v muzeju smo organi- vsak pripelje koga s sabo. Pohod je za- zirali delavnice, sledil je ogled slapov, hteven, ker je dolg. Vmes se zelo spre- smučarskega centra in starega orodja. minja tudi višinska razlika (''gor-dol''). Tretjo nedeljo v septembru organizira- mo tudi šest do sedemurni pohod po Kako pa dediščino prenašate na šol- Davči, ki se ga udeleži od 30 do 60 ske otroke? ljudi. Prvo leto smo imeli celo čez 80 Med šolskim letom prirejamo delav- ZNAMO POD RATITOVCEM ljudi. Pridejo iz Ljubljane, Cerknega, nice za šole v okviru turističnega dru- Gorenjske. Zberemo se ob 10. uri po štva in krajevne skupnosti, na primer maši. Na začetku postrežemo s ''šnop- delavnico izdelave prtičkov, ikeban, čkom'', zaigramo. V startnino – 10 ev- copatov iz ovčje volne … Vsak mesec rov – je vključeno vodenje s tremi vodi- poteka kakšna zanimiva delavnica. či po posameznih panoramskih točkah. Organiziramo tudi obisk dedka Mra- Okrog enih je pri slapovih malica, nato za in pustovanje. krenemo do Smučarskega centra Cerk- S koreninami vred so lan izpulili konec av- no, ponovno sledi malica, malo počitka Katarina Bertoncelj gusta. Foto: Andrej Tarfila

ČIPKARSKI DNEVI V ŽELEZNIKIH 51. Čipkarski dnevi, ki so potekali od 18. do 21. julija 2013, so se letos z uradnim odprtjem pričeli v prenovljenem kulturnem domu.

Na uvodni petkovi slovesnosti je za zabavni program v kulturnem domu poskrbel dekliški sekstet iz Železni- kov, medtem ko so popoldansko za- bavo naših najmlajših na otroškem živžavu zaupali pevki Claudii. Otro- kom so bile namenjene tudi razne delavnice. Nedaleč stran so lovci na dvorišču svojega doma tudi letos pri- pravili tako imenovani ''lovski večer''. S Plavža pa se je petkovo dogajanje IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ proti večeru premaknilo v Plnado, kjer so zbranemu občinstvu peli čla- ni Slovenskega okteta ter igrali rogisti Lovske družine Selca. Razstava čipk v Muzeju Železniki. Foto: Andrej Tarfila Sobotni del Čipkarskih dni se je v do- poldanskem času pričel na kar dveh mestih. Pred plavžem je bila tržnica domačih pridelkov in izdelkov, na dvorišču lovskega doma pa so, kot je zdaj že v navadi, tudi tokrat kuhali divjačinski golaž. Novost in zanimi- va popestritev letošnjega programa je bila modna revija, ki so jo za vse modne ljubitelje pripravili v Ovčji vasi pr’ Štalc. Poleg revije so bile na ogled seveda tudi čipke. Na nogomet- nem igrišču v ''Nivci'' so si športni navdušenci lahko ogledali nogomet- no tekmo ''ledik : oženjeni''. Zvečer so mladi fantje prikazali star običaj pobiranja kranceljnov, in kot že nekaj Sprevod se bliža prireditvenemu prostoru na Plavžu. Foto: Andrej Tarfila 19 let do zdaj so obiskovalci na Plavžu Uro kasneje je pred plavžem sledilo tudi letos lahko videli prikaz kovanja tekmovanje v klekljanju za otroke in žebljev na star način. Na prireditve- odrasle. Po nastopu domačega har- nem odru pa je najprej nastopil Pi- monikarskega orkestra pa je bila še halni orkester Alples Železniki in za sklepna razglasitev športnih, klek- njim še Dejan Vunjak ter Brendijeve ljarskih in drugih priznanj ter na- barabe. grad. Nedeljo, zadnji dan Čipkarskih dni, Poleg omenjenega programa so bile je kot vselej najbolj zaznamoval po- v sklopu Čipkarskih dni organizirane poldanski sprevod skozi Železnike, še druge aktivnosti. To so bile različ- ki je zaradi številnih godb ne le gla- ne tekme za zlato čipko, kolesarjenje,

IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ sen, pač pa je zaradi vsega videne- balinanje, kegljanje, streljanje, tarok, ga tudi prava paša za oči. A tudi ta tenis in odbojka na mivki. Čipke, zadnji dan se je dogajanje pričelo bistvo prireditve, pa je bilo mogoče že pred sprevodom, v dopoldan- videti na različnih razstavnih prosto- skih urah, ko je bila pred plavžem rih v Železnikih: v galeriji muzeja, v Tekmovanje v klekljanju za odrasle in otro- že drugi dan organizirana tržnica. kulturnem domu, pod lipo na Logu, ke. Foto: Andrej Tarfila Istočasno je bilo čez cesto v bližnji pr’ Štalc v Ovčji vasi, pr’ Benedik, v okolici muzeja in celotnem starem cerkvi sv. Antona puščavnika ter v peljati tako obsežne prireditve tako delu Železnikov na številnih stojni- lovskem domu na Plavžu. Poleg čipk kakovostno. ''Zelo cenim prostovoljno cah mogoče videti prikaz nekaterih in raznolikih klekljanih izdelkov so delo, ki so ga ljudje opravili na vseh starih obrti. V zgodnjem popoldne- bile razstavljene še stare razglednice, prireditvenih prostorih, od priprave vu je bila na odru pred plavžem še slike in drugo. razstav in dežuranja na razstavah do zadnja zabavna prireditev s skupino Predsednik Turističnega društva pomoči pri pripravljanju in kasnejše- Art. V že omenjenem klekljarskem Železniki Tomaž Weiffenbach je v mu pospravljanju prostorov, pa dela sprevodu, ki se je z začetkom pred imenu organizatorjev povedal, da na zabavnih prireditvah, pri organiza- trgovino Mercator odvijal skozi Že- Čipkarske dneve poleg domačinov ciji dogodkov in še in še. Zato se vsem leznike vse do prireditvenega pros- vsako leto obiščejo številni gostje prostovoljkam in prostovoljcem, ki so tora na Plavžu, so poleg konjenikov ne le iz vse Slovenije, ampak tudi priskočili na pomoč ter ''prostovoljili'', in domačega pihalnega orkestra iz tujine. In zelo dobro se zaveda, iskreno zahvaljujem.'' sodelovale tudi mažoretke, staro- kot je poudaril, da tudi tokrat brez dobniki, klekljarice ter drugi gostje. dela prostovoljcev ne bi uspeli iz- Tatjana Benedičič

NOVE RAZGLEDNICE – ŽELEZNIKI V STARIH PODOBAH Turistično društvo Železniki je izdalo nove razglednice z motivi našega mesta in občine.

Vzporedno z 51. Čipkarskimi dnevi so zagledale luč sveta tudi stare razglednice Železnikov ''Železniki v starih podobah''. Danes so razglednice vse bolj upoštevan zgodovinski vir za raziskovanje starih podob mest, krajev, ulic, gostiln… Moti- vi z razglednic so mnogokrat edini ohranjeni slikovni odsev določenega prostora v določenem času. Zato pri zgodovini krajev razglednice izvrstno dopolnjujejo drugo arhivsko gra- divo. Tega se zavedamo tudi v Turističnem društvu Železniki, zato pogosto namenimo del sredstev za nakup razglednic, saj nam predstavljajo pomemben del kulturne zapuščine. Izdela- li smo tudi leseno razglednico, na kateri je podoba plavža in je lepo sprejeta tako med domačini, kot tudi turisti. Za pokušino si jih lahko ogledate na spodnji fotografiji, kupite pa v Turistični poslovalnici ter Informacijski točki na Češnjici 9 v Železnikih, kjer imamo v poletnem času od- prto vsak dan od ponedeljka do nedelje od 9.00 do 13.00 ure, v četrtek in petek pa tudi od 16.00 do 19.00 ure.

TD Železniki Foto: Andrej Tarfila 20 "MODNA PISTA, TO JE PRAVA STVAR … LEPE ČIPKE, TE SO PRIDNIH ROK DAR!" Pr' Štalc v Ovčji vasi so v okviru odprtja razstave čipk Anice pa tudi v tujini (Dunaj, Švica). Prav tako Rakovec izpeljali poseben dogodek, ki je bil tudi novost le- sem skupaj z obrtno zbornico ali kot tošnjih 51. Čipkarskih dni, in sicer modno revijo. posameznica nastopala tudi na raznih enodnevnih prireditvah in sejmih. Zelo dobro sodelujem v sekciji DUO (domača umetnostna obrt) Škofja Loka in imam tudi izdelan svoj katalog. Pri klekljanju IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ mi je seveda najbolj všeč, ko vidim dobro izdelano čipko in nekoga, ki to moje delo zna spoštovati. Ne prek prodajne cene čipke, ampak kot izdelek, v katerega so vložene ure sedenja, tradicija (zgodovina kraja), znanje in veselje do tega dela.'' V drugem delu pa sta Uršula in Eva obiskovalcem predstavili kolekcijo oblek Damjane Globočnik Nečemer, ki jih je sešila Karmen Matičič. Dam- jana je izdelala čipke po vzorcih Vide Kejžar in Irme Pervanja. Damjana je Z leve proti desni stojijo: model Eva Tarfila in oblikovalki Damjana Globočnik Nečemer ter začela hoditi v klekljarsko šolo v Že- Anica Rakovec. Foto: Andrej Tarfila leznike, ko je bila stara štiri leta. Po- učevali sta jo Tončka Hlebec in Mira Na modni reviji so bile na ogled oble- naši nekdanji Štalcovi hiši na Trnju. V Kejžar. Ker ni bilo prav dosti časa za ke z všitimi čipkami in klekljani mod- spodnjem delu je bil prostor, opremljen z klekljanje, ga je za nekaj časa opusti- ni dodatki (uhani, verižice, poročni mizami in stoli, kot smo jih imeli v šoli. la. Ponovno je začela klekljati, ko jo šopek) oblikovalk Damjane Globočnik Naša učiteljica klekljanja je bila gospa je navdušila Anica Rakovec. In tako Nečemer in Anice Rakovec. Po modni Mira Kejžar. Znanje sem nato dopolnje- se je porodila ideja, da bi pripravili pisti, ki jo je predstavljalo kar domače vala tudi doma pri mami in teti, ki sta modno revijo, na kateri bi bile pred- dvorišče, so se kot modeli sprehodile bili glede natančnosti še strožji od uči- stavljene obleke z njunimi čipkami. Eva Tarfila, Uršula Bernik in Maru- teljice. Ves pribor (punkelj in klekeljne) Damjanina kolekcija, v kateri sta se ša Bernik. Prireditev je z glasbenimi in sukanec pa tudi vzorce (muštre) sem po dvorišču sprehodili Uršula in Eva, vložki popestril Zdravko Debeljak s dobila doma pri mami. Pouk v čipkarski je vključevala dve bluzi, pomladno ob- citrami, celotno prireditev pa je pove- šoli je potekal vedno samo popoldne in ni leko, obleke miss, metulj, lady, školjka zovala domačinka Mirjam Tolar. bil v ničemer povezan z rednim šolskim in za konec še poročno obleko. V prvem delu so bile predstavljene poukom. Imela sem srečo, da sem lahko Dogodek je med obiskovalci požel obleke z bogatimi čipkami Anice Ra- svoje znanje dopolnjevala še doma pod veliko navdušenje. To naj bo spod- kovec. Obleke je sešila Irena Reya, ki maminim nadzorom in z njenimi nasve- buda ne samo Anici in Damjani, je ob tej priložnosti dobila tudi pri- ti. Kasneje sem tu in tam kakšno čipko ampak tudi drugim klekljaricam, da znanje turističnega društva za dolgo- tudi prodala, največ pa podarila. Vendar bi v prihodnje kaj podobnega še orga- letno sodelovanje s klekljaricami. Eva pa zaslužka s klekljanjem ni mogoče pri- nizirale. Mogoče že naslednje leto in in Uršula sta se po dvorišču sprehodi- čakovati. Razstav sem imela zelo veliko, mogoče še z moškimi oblačili. li v mornarski obleki, večerni obleki, največ po Sloveniji (Slovenj Gradec, Ga- tuniki, kombinezonu, lahkotni roza lerija ŠKUC v Ljubljani, v Kropi), nekaj Uršula Bernik obleki in jesenskem krilu. Anica je o svoji ljubezni do klekljanja povedala: ''S klekljanjem sem se srečala že doma kot otrok, saj sta klekljali mama in teta. Občudovala sem izdelane mamine in tetine čipke, kakršne sem hotela izdelo- vati tudi sama. Poskusila sem in z vsako izdelano čipko sem bila bolj navdušena nad to umetnostjo. Prav tako so me nav- dušile tudi prijateljice, ki so že klekljale. Čudoviti detajl Ko sem bila stara deset let, sem se vpi- metulja v simbiozi sala v klekljarsko šolo, ki sem jo obisko- z obleko. vala dve leti. Čipkarsko šolo smo imeli v Foto: Andrej Tarfila 21 ODPRTJE IN BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA PLACA NA TRNJU IN ZGODOVINSKA IGRA "BOJ FUŽINARJA JURIJA PLAVCA"

Ob letošnjem praznovanju Občine Ob zaključku je bila na Placu še Železniki so v petek, 28. junija 2013, krstna uprizoritev igre ''Boj fuži- zvečer odprli in blagoslovili prenov- narja Jurija Plavca'', ki jo je za ta IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ ljen Plac pred župnijsko cerkvijo Sv. dogodek napisal domačin dr. Jože Antona Puščavnika. Kljub slabemu Tavčar. V režiji Roberta Kuharja so vremenu se je slavnosti udeležila igro odlično predstavili amaterski množica domačinov, prišli so tudi iz igralci KD Scena iz Železnikov. Po sosednjih krajev in župnij. Navzoči ohranjenih zgodovinskih virih je av- so bili tudi Miha Prevc, poslanec v tor ustvaril igro v štirih dejanjih, ki DZ, Mirsad Begič, akademski kipar, na identičen način prikaže življenje Jernej Hudolin, vodja Restavratorske- železnikarskih kovačev s pogumnim ga centra ZVKDS in Bojan Selak, fužinarjem, Jurijem Plavcem, ki si je direktor družbe Marmor Hotavlje. pri patriarhu v Ogleju priboril listino Slavnostni govornik je bil mag. Anton za ustanovitev samostojne župnije v Luznar, župan Železnikov, ki se je v Železnikih. Lik fužinarja Jurija Plav- svojem govoru zahvalil vsem projek- ca je v glavni vlogi predstavil igralec tantom in izvajalcem del ter kiparju, Matej Šubic. V igralski zasedbi je Mirsadu Begiču, ki je za spominsko nastopilo še 15 oseb in 15 statistov. obeležje na Placu ustvaril zgodovin- Sodelovali so tudi pritrkovalci Žup- ski relief plavža, fužin in fužinarja, nije Železniki. Jurija Plavca, ob prinosu listine leta 1622 za ustanovitev samostojne fare Zares dragocen prispevek k ohranja- v Železnikih. nju bogate zgodovinske dediščine Že- Besede zahvale za lepo urejeno okoli- leznikov! Preudaren in moder fužinar – Matej Šubic co farne cerkve je izrekel tudi župnik, v glavni vlogi Jurija Plavca. Foto: Anton Tine Skok, ki je skupaj s kaplanom, Anton Sedej Sedej Jurijem Koželjem, blagoslovil obnov- ljen Plac s zgodovinskim obeležjem.

Nova ureditev Placa na Trnju ima za Železnike velik pomen tudi v turi- stičnem pogledu.

Središče naselja Trnje dobiva z obno- vo Placa povsem novo sliko urejenega starega trga, ki se z arhitekturo lepo vklaplja v ambient nekdanjega žele- zarskega trga Selške doline. Tukaj se bodo lahko turisti ustavljali, se odpo- čili in si ogledali obeležje, ki je tesno povezano z zgodovino Železnikov. V kulturnem programu je sodeloval združeni CMPZ župnije Železniki z zborovodkinjo, Martino Šubic, in organistom, Tomažem Močnikom, in Harmonikarski orkester Železniki, pod vodstvom Simona Raspotnika. Program sta povezovala Mirjam To- Župnik Tine Skok in kaplan Tine Koželj ob blagoslovu obnovljenega Placa na Trnju. lar in Rok Pintar. Foto: Anton Sedej

22 PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI

Praznika svetega danes radujmo se, Urban IV. je leta 1264 določil, naj se iz srca vnetega Bogu naj hvala gre … praznik obhaja tudi v Rimu. Njegov naslednik, papež Klement V., je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznova- nje se je hitro širilo in postalo priljub- ljena ljudska slovesnost. V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj. Oglejska cerkev ga je sprejela že leta 1254. V zvezi z IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ omenjenim praznovanjem so nastale mnoge liturgične in ljudske pobožno- sti, in sicer izpostavljanje Najsvetej- šega, blagoslov z Najsvetejšim, štiri- deseturna molitev in procesija, kot izpovedovanje vere v resnično Kristu- sovo navzočnost v evharistiji. Tako se je v mnogih deželah razvil bogatejši obred. Procesija se je vila po poljih in travnikih, kjer so ljudje prosili za bla- goslov polja. Običajno so se ustavili Procesija na poti do kapelice na Klovžah. Foto: Anton Sedej pri štirih oltarjih, kjer so peli odlom- ke evangelijev, nato je bil blagoslov Praznovanje zapovedanega prazni- stavljali domačini ob poti, kjer je po- z Najsvetejšim. V današnjem času ka Sv. Rešnjega Telesa in Krvi se je tekala procesija. Res škoda, da se ta marsikje procesije ne opravljajo več v župniji Železniki, zaradi slabega zgodovinska dediščina ni ohranila za na sam praznik, temveč na naslednjo vremena, nadaljevalo v nedeljo, 2. ju- bodoče rodove. nedeljo. nija. Po dopoldanski maši je bila pro- Pomembno pa je, da se ta zgodo- Tako kot nekoč, so tudi letos v Že- cesija, ki jo je, ob številni udeležbi fa- vinski običaj spet oživlja, saj je to leznikih procesijo z Najsvetejšim ranov, vodil kaplan, Jure Koželj. Kar zapovedani praznik, ko se kristjani spremljale na oknih prižgane sveče 66 let je minilo, ko so leta 1947 farani spominjamo Jezusove navzočnosti v in okrašene kapelice, kjer je bil po- zadnjikrat v procesiji krenili po poti zakramentu evharistije, ki je središ- stanek z blagoslovom. Otroci so lepo od župnijske cerkve do Škovincovega če krščanske vere. Pa poglejmo še v poskrbeli za posipanje travniškega mostu in po naselju Racovnik nazaj zgodovino nastanka tega praznika. cvetja, kot je bilo nekdaj v običaju preko mostu na Klovžah v cerkev, Posebno čaščenje evharistije zunaj te slovesnosti. Procesijo je spremljal, kjer je bil še zadnji blagoslov s Sve- maše se je začelo širiti v 11. stolet- z lepim petjem, CMPZ Župnije Že- tim Rešnjim Telesom. Totalitarna ju. Pobudo za uvedbo tega praznika lezniki, pod vodstvom zborovodkinje oblast je namreč takrat prepovedala je dala redovnica, Julijana iz Liega, Martine Šubic in organista Tomaža vse cerkvene obrede in običaje, ki so na osnovi osebnega razodetja, v ka- Močnika. se vršili zunaj cerkvenih vrat. Danes terem ji je Kristus naročil, naj stori pogrešamo tudi oltarje, ki so jih po- vse, da bi bil praznik vpeljan. Papež Anton Sedej

Predzadnji blagoslov pri kapelici na Klovžah. Foto: Anton Sedej 23 OBISK IN ZAHVALA MISIJONARJA JANEZA MESECA Dobrodelnost v naših župnijah je velika pomoč misijonom.

Župnije Dražgoše, Zali Log in Želez- jan na tem svetu. S takimi človeškimi niki je v nedeljo, 16. junija, obiskal vrednotami bi bilo življenje povsod, misijonar, Janez Mesec, ki opravlja kjer so revni in lačni, veliko boljše. V

IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ svoje duhovno poslanstvo v kraju svojem imenu ter v imenu vseh mojih Maranbundžuji na Madagaskarju. Ob faranov na Madagaskarju, se vam za somaševanju župnika, Tineta Skoka, vašo dobrosrčnost in dobroto iskreno in kaplana, Jurija Koželja, je vodil vse zahvaljujem.'' nedeljske maše, kjer se je vernikom Pri mašni pridigi je Janez Mesec ori- zahvalil za velikodušno in solidarno sal utrinke misijona, življenja med podporo njegovemu misijonu. malgaškim ljudstvom. Tam se s po- Še posebno je bilo slovesno v Že- močjo misijona rešujejo splošne so- leznikih, kjer so bile besede zahvale cialne razmere, še posebno njihov namenjene dobrodelnosti faranov ob življenjski standard, ki ga ogroža Mašni nagovor in zahvala misijonarja 19. Misijonski tomboli, ki je bila 6. nepismenost, pomanjkanje in s tem Janeza Meseca. Foto: Anton Sedej. novembra 2011. Takrat zbrana sred- povezana lakota, ki botruje pogosti stva so bila posredovana v pomoč umrljivosti otrok. V veliko oporo za spremljajo sreča, zdravje in Božji bla- njegovemu misijonu. Med drugim preživetje pa pomeni temu narodu goslov. Misijonsko mašno bogoslužje je ob zahvalnem nagovoru poudaril: tudi duhovna pomoč, kjer je prisotna je spremljal domači CMPZ Župnije ''Vaša dobrosrčnost in smisel razume- Božja beseda, ki krepi dušo in telo za Železniki, ki ga vodi zborovodkinja ti življenje na črni celini, da z dobro- vzgojo dobrih kristjanov. Tukaj lahko Martina Šubic, ob orgelski spremlja- delnostjo, ki jo gojite do tega naroda velike zasluge pripišemo tudi misi- vi Tomaža Močnika. kažete tisto pravo ljubezen in vero, jonarju, Janezu Mesecu, ki naj ga katero bi moral posnemati vsak krist- na njegovi misijonski poti še naprej Anton Sedej

CERKVENA DEDIŠČINA V ČIPKAH Dragocena zapuščina klekljaric.

V tednu, ko so potekale prireditve v se je udeležil tudi župan Železnikov, V župnijski cerkvi sv. Antona Puščav- sklopu 51. Čipkarskih dni v Železni- mag. Anton Luznar. Mašno bogo- nika je Tončka Šuštar, p. d. Špenda- kih, je bila v nedeljo, 21. julija, dopol- služje je s petjem spremljal CMPZ lova, ki že več let vestno skrbi za vso danska maša darovana za naše klek- župnije Železniki pod vodstvom tovrstno opremo v obeh cerkvah, pri- ljarice in turistične delavce. Maševal Martine Šubic ob orgelski spremljavi pravila razstavo cerkvene klekljane je kaplan, Jure Koželj. Slovesnosti Tomaža Močnika. zgodovinske dediščine, ki je drago- cena zapuščina ustvarjanja preteklih in sedanjih rodov naših klekljaric. Izdelki krasijo oltarje obeh cerkva in liturgična oblačila. To je dragocena zapuščina naših klekljaric – babic in prababic, ki so z velikim čutom po- nosa ustvarjale za svojo cerkev in s tem pokazale globoko spoštovanje v dejanjih za božjo čast in slavo. Prav v najtežjih obdobjih, ko je Železnikom botrovalo pomanjkanje, so izpod pridnih rok klekljaric nastajale naj- lepše mojstrovine cerkvenih prtov. Bodimo jim hvaležni za njihovo veli- kodušnost in ne pozabimo nanje.

Precizno in natančno s klekeljni do dragocene čipke… Foto: Anton Sedej Anton Sedej 24 ZGODOVINA ŽELEZNIKOV NA FOTOGRAFIJAH Črno na belem, spomini na preteklost …

Ob občinskem prazniku v Železnikih hiši na Placu pripravila zanimivo raz- vilne posnetke iz življenja Železnikov je prizadevna Zgodovinska skupina, ki stavo starih fotografij. Pri tem so jim pred in po drugi svetovni vojni. že nekaj let uspešno deluje pri župnij- na pomoč priskočili domačini, ki so iz Na fotografijah je bilo moč videti ski Karitas v Železnikih, v Benedikovi svojih albumov in zbirk prispevali šte- utrinke dogodkov v župniji: birme, prva obhajila, kulturno življenje, klek- ljarstvo, sodarstvo … Pa tudi usodne dogodke, ki so hudo zaznamovali IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ župnijo, kot je požig župnijske cerkve sv. Antona Puščavnika 24. novembra 1944 in bližnjih hiš na Placu ter nji- hovo obnovo, ki je bila v tistem obdo- bju zelo težavna. Iz knjige vtisov je bilo lahko razbrati, da so obiskovalci z velikim zanima- njem sprejeli razstavo, saj tolikšnega obiska organizatorji niso pričakovali. Z razstavo so zaključili v nedeljo, na praznik sv. Cirila in Metoda. Člani Zgodovinske skupine pri župnijski Karitas Železniki na Razstavi starih fotografij. Foto: Anton Sedej Anton Sedej

ŽUPNIJSKA KARITAS ŽELEZNIKI RAZDELILA ŠTIRI TONE IN POL HRANE

V prostorih, kjer je bil včasih salon po- hištva, nam je podjetje Mercator že drugič brezplačno posodilo prostore. Pripravili smo 180 paketov hrane. Obi- čajnim artiklom (rižu, špagetom, polž- kom, moki, mleku in zdrobu) smo do- dali še olje in paradižnikovo omako. Za pomoč se na ŽK Železniki lahko obrnete tako, da nam pišete na naslov ŽK ŽELEZNIKI, Trnje 23, 4228 Že- lezniki, ali nas pokličete na telefon 051 241 254. Več o nas lahko pre- berete tudi na spletni strani Župnije Paketi čakajo na razdelitev. Foto: Arhiv ŽK Železniki Železniki www.zupnija-zelezniki.si. Tiste, ki pa lahko prispevate za ljudi v ski, ki na naš naslov pošljejo prošnjo za razdelitvi hrane jih je sodelovalo 10. stiski, vabimo, da na naš račun (TRR: pomoč z vsemi potrebnimi dokazili. Z veseljem v svoje vrste sprejmemo SI56 0700 0000 1031 394) nakažete Prostovoljcev imamo vsako leto več. nove prostovoljce! Lepo povabljeni! denarne prispevke. Denar porabimo Radi in z dobro voljo se udeležijo za plačilo osnovnih položnic ljudi v sti- vsake akcije, ki jo pripravimo. Pri Mateja Tušek, tajnica ŽK Železniki

KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA RAZDELILA 40 PAKETOV HRANE Krajevna organizacija RK Češnjica je v juliju razdelila prehrambene pakete 40 družinam. Prostore za razdelitev hra- ne nam je prijazno odstopilo podjetje Mercator v bivših prostorih salona pohištva, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Tončka Galjot

25 BLAŽENI GROZDE TUDI V NAŠI KAPELI Ponedeljek, 27. maj 2013, je bil za selško župnijo velik dan, saj smo v trajni dar dobili relikvije mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta.

Za milost relikvij Alojzija Grozdeta, njegova zadnja. Pot, ki ga bo vodila v goslovil z njimi. Ob zaključku svete ki je bil za blaženega razglašen 13. mučeništvo. Preden je prišel domov, maše pa je Grozdetove relikvije v slo- junija 2010, se imamo farani Selc za- se je 1. januarja 1943 ustavil še v cister- vesnem sprevodu skupaj z domačim hvaliti domačemu župniku Damjanu cijanskem samostanu v Stični, kjer je župnikom in ministranti prenesel v Proštu. Na njegove prošnje nam je re- bil zjutraj prisoten pri sveti maši. Pot stransko kapelo in jih položil v po-

IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ likvije prinesel postulator, msgr. mag. do doma je nadaljeval z vlakom do sebno omarico na steni. Pod oma- Igor Luzar, ki je tudi vodil slovesno Trebnjega. Ker je bila proga poškodo- rico je tudi poseben zvezek, kamor somaševanje. Med pridigo nam je ori- vana, je pot nadaljeval peš. Na Mirni lahko farani in vsi drugi obiskovalci sal življenjsko pot tega mučenca. Na ga je prijela partizanska straža, in ker cerkve zapišemo svoje prošnje in za- kratko jo povzemam. Alojzij Grozde so pri njem našli latinski misal, knji- hvale blaženemu Alojziju Grozdetu. se je rodil 27. maja 1923 na Dolenj- žico o Fatimi in molitvenik Tomaža Kar nekaj časa pa nas je na Grozdeta skem kot nezakonski otrok. Po ljudski Kempčana Hoja za Kristusom, so ga opominjala tudi njegova slika pred šoli je odšel študirat v Ljubljano. Ob- odpeljali na zasliševanje. ''Sumili'' so, daritvenim oltarjem. Msgr. mag. Igor iskoval je klasično gimnazijo in sta- da je vojaški kurir in ovaduh, zato so Luzar pa vse, ki so bili ali še bodo noval v dijaškem zavodu Marijanišče. ga po hitrem sojenju usmrtili. Njego- uslišani na priprošnjo blaženega Bil je odličen učenec in član dijaške vo truplo, na katerem so bili sledovi Grozdeta, prosi, da uslišanja pošljete Katoliške akcije. Pisal je tudi pesmi. hudega trpinčenja, vendar pa je bilo na naslov: Postulatura Alojzija Groz- Veliko je molil. Njegova življenjska brez sledu trohnobe, so po sedmih deta, Škofija Novo mesto, Kapitelj- pot je bila kratka. Ko se je v zadnjem tednih našli otroci. ska ulica 1, 8000 Novo mesto. letniku gimnazije pred novim letom Med mašo je postulator z relikvijami vračal domov, ni vedel, da bo ta pot odšel po cerkvi in vse prisotne bla- Darja Štibelj

LETOS TELOVSKA PROCESIJA IN SVETA MAŠA ZA PODJETJA V NAŠI DOLINI Tudi v Selcih smo letos imeli procesijo ob zapovedanem prazniku Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Procesijo je vodil domači župnik Damjan Prošt, ki je že pred leti dal pobudo za farni dan ob tej priložnosti in daljšo traso procesije preko polj.

Zaradi dežja, ki je v pomladanskem vetju baldahina, ki mu pravimo tudi segli po izvrstnih umetnijah. Ker je času kar nekaj časa močil našo zem- nebo, in nekaj za njim. Tako je bilo bila nedelja lepa in smo ''toliko ho- ljo, da smo že komaj čakali, kdaj Najsvetejše na sredini procesije. Pred dili'', pa se je prilegel tudi kakšen ko- bomo lahko pričeli z opravljanjem nebom so deklice posuvale sveže na- zarček. Za vsakega se je našlo nekaj. vrtnih opravil, zdaj pa bi bil za rast brano cvetje, za njim pa so hodili Kje pa še dobiš zastonj sok, pivo in še rastlin že spet zelo potreben (članek pevci in pevke Mladinskega meša- kaj, kot pri našem župniku Damjanu pišem konec julija), smo farani selške nega pevskega zbora sv. Peter Selca po procesiji? No, upamo da bo Bog župnije s procesijo krenili po drugi s pomočniki. Prvič smo se ustavili uslišal naše prošnje in nas obvaroval poti kot običajno. Namesto po Sel- pred hišo Lotričevih, drugič Blazni- hudega ter blagoslovil nas, naša pol- škem polju, kjer se je procesija vila kovih, tretjič Strugarjevih in zadnjič ja, naše delo in podjetja v Selški do- po navadi in je trajala dobro uro hoje, pred hišo Plajbovih. Pred vsako hišo lini. Vse tisto jamranje, zakaj morajo s štirimi vmesnimi oltarji za molitev je bil postavljen oltar, okrašen z bre- razdeliti veroučna spričevala ravno in blagoslov z Najsvetejšim, je letos zovimi vejami. Ob vsakem postanku to nedeljo, ko je procesija, pa je ne- krenila po poti vstajenjske. Po sveti je domači župnik prebral evangelij, odgovorno. Skoraj v vsaki naši druži- maši, ki je bila uro prej kot navadno, prošnje in nato blagoslovil z Naj- ni je nekdo, ki denar služi v podjetju, smo ''odšli na pot''. Z vsake podru- svetejšim. Pevci pa so pod vodstvom pa naj bo iz katere koli panoge že, ki žnice so po trije fantje, ponekod tudi zborovodja Vinka Rovtarja zapeli pe- stoji v naši prelepi dolini. Se je res možje, ker v vasi ni dovolj fantov, sem. Po sklepnem blagoslovu smo se tako težko enkrat na leto zahvaliti in nesli bandero, na katerem je upodo- farani kot vsako leto še malo zadržali prositi za nekaj, kar trenutno še ima- bljen zavetnik njihove podružnice. pred cerkvijo. Domače gospodinje so mo? Nam je res vseeno, če izgubimo Za banderom podružnice so stopali napekle toliko dobrot, da smo z ve- službo? Pridelek? možje, žene in otroci. Nekaj podru- seljem in s hvaležnostjo vsakič, ko je žnic je hodilo pred Najsvetejšim v za- kdo od mladih prinesel pladenj, po- Darja Štibelj 26 WALDORFSKA ŠOLA – ŠOLA ZA GLAVO, ROKE IN SRCE Sem Špela Bešter in sem letos zaključila četrti letnik wal- snov je bila predstavljena tako, da dorfske gimnazije v Ljubljani. ''Waldor…kaj?'' se bodo mor- se nas je dotaknila. Za primer lahko dam biologijo, predmet, ki je sicer v da vprašali nekateri. Na začetku se tudi meni ni sanjalo, kaj gimnazijah podan zelo suhoparno in je tako posebnega na tej šoli. Če ne bi tja hodila sestrična, neživljenjsko. Imeli smo odličnega sploh ne bi vedela, da obstaja. Radovednost me je prema- profesorja iz Norveške, Godija Kel- gala in tako sem se odločila, da poskusim. lerja. Pri vsaki uri nam je povedal IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ zgodbo iz svojega življenja, povezano s snovjo.

Včasih smo se na koncu smejali ali pa mežikali z orošenimi očmi.

Če se s snovjo povežeš tudi čustve- no, si jo veliko lažje zapomniš. Kot je rekel Steiner: ''Ne moremo razumeti možganov, dokler ne spoznamo delo- vanja srca.'' Vsem učiteljem se je zdelo pomemb- no, da v življenju poiščemo tisto, kar nas res zanima in veseli in potem štu- dij posvetimo temu. To, da greš nekaj študirat samo zato, da greš, je popol- Maturantska ekskurzija (Roussillon, Francija). Foto: osebni arhiv noma brez pomena. Celotni učni načrt je obogaten z umet- ''Vse se je začelo pred štirimi leti. Sto- naučila ta šola je tudi to, da je učitelj niškimi in praktičnimi dejavnostmi. pili smo skozi šolska vrata, vsi sveži, tvoj velik prijatelj, mentor. Vedno ti sto- Srečali smo se z oblikovanjem gline, radovedni, nepopisani listi. Tako odloč- ji ob strani, te podpira, čeprav včasih kovin in lesa, pletenjem košar, karto- no smo si izbrali waldorfsko šolo, pa v niti ne veš. Učitelji na waldorfski šoli nažo, knjigoveštvom, šivanjem, evrit- resnici nihče ni prav zares vedel, kaj to te učijo o življenju. Učijo te, da življenje mijo, šli smo po poteh soške fronte, je. Zdelo se nam je pač nekaj drugač- niso le učbeniki in grozno zakomplici- bili en teden na turni smuki …Vsako nega, nekaj novega. Kmalu smo ugoto- rana snov iz knjig. Da je življenje nekaj leto smo na koncu imeli štirinajstd- vili, da je to waldorfsko čudo zanimiva več, da je lepo, pisano in da se je zanj nevni praktikum: v prvem letniku pot. Pot, ki jo gradiš z odraščanjem, vredno potruditi. Kadar zaviješ narobe, smo pomagali na kmetijah, v drugem razvijanjem umetnosti, prijateljstvom ti pokažejo pravo pot in te spodbudijo smo bili na geodetskih merjenjih v in srečo. Vsak trenutek je nekaj pome- polni optimizma.'' kampu Podbela pri Nadiži, v tretjem nil, vsak nasmeh nam je polepšal dan (naš nagovor na maturantskem plesu) letniku pa smo pomagali v vrtcih, do- in skupaj smo bili nepremagljivi. Veli- movih za ostarele … ko časa smo preživeli skupaj, na izle- Ustanovitelj waldorfske pedagogike V četrtem letniku smo imeli zaključ- tih, ekskurzijah … Naučili smo se živeti je bil Rudolf Steiner. Prva šola je bila ni projekt. Vsak si je izbral neko drug z drugim, skupaj dihati, jesti… Da ustanovljena leta 1919 v Stuttgartu. novo temo, ki ga je zanimala in se ne boste mislili, da je bilo na kakšni Danes je po svetu več kot 960 wal- temu podrobneje posvetil. V tujini ekskurziji enostavno živeti s toliko dorfskih šol in več kot 1500 waldorf- imajo zaključni projekt kar namesto ljudmi. Tam si začutil čisto vsak dih, skih vrtcev. mature, pri nas to žal ni mogoče, saj problem, veselje vsakega. Toliko ener- V Sloveniji waldorfska šola v Ljub- je matura obvezna. Ker pa imamo v gije na enem mestu, da je kar vrelo! A ljani deluje od leta 1992. Pod ta na- redni pouk vključenih veliko drugih bilo je čudovito, teh spominov ne bomo ziv spadajo vrtec, osnovna šola in pa dejavnosti, ki sem jih naštela že zgo- nikoli pozabili, vedno bodo z nami. Z gimnazija, ki sem jo obiskovala tudi raj, imamo možnost, da gremo v peti nami pa bodo zato, ker so nas izobliko- jaz. Vrtcev je vedno več (na Hrušici, letnik oziroma obiskujemo maturitet- vali, bili so smernice v našem iskanju Ptuju, v Radovljici, Celju, Mariboru, ni tečaj. poti, cilja. Kot je rekel Rudolf Steiner: na Primorskem), prav tako osnovnih Na waldorfski šoli se tudi veliko po- ''Ljubezen se začne, ko pozabimo na šol (v Radovljici, Celju, Mariboru). tuje. Bili smo v Firencah, Salzburgu, naš ego in naredimo prostor za nekoga Program se nekoliko razlikuje od ti- Münchnu, Pragi, Grčiji, na Dunaju … drugega.''Mislim, da ne bi zmogli brez stega, ki ga učijo na drugih šolah. To V tretjem letniku smo imeli izmenja- naših kažipotov – učiteljev. Kar nas je je šola za glavo, roke in srce. Učna vo z dijaki danske waldorfske šole. Je- 27 seni so prišli k nam oni, spomladi pa igro smo izdelali sami, prav tako pri- smo mi preživeli 16 dni v čudovitem pomočke, ki jih je bilo skozi celo igro mestecu Odense na Danskem. Na za- preko sto. Zadnji teden smo na vajah Če koga waldorfska četku četrtega letnika je prišla tudi ostajali tudi za vikend, od jutra do več- pedagogika zanima težko pričakovana dvaindvajsetdnev- era. Dnevi tik pred premiero so bili še bolj podrobno, na maturantska ekskurzija v Švico, najtežji (zmanjkovalo je časa, treba je si lahko o njej Francijo, Španijo in Italijo. bilo narediti še to in ono …), a hkrati Mislim, da smo se najbolj povezali najlepši. Vsi smo bili utrujeni, a sreč- več prebere med razredno igro v drugem in četr- ni. Zaključim lahko: ''Ni pomembno, na spletni strani tem letniku. Takrat smo spoznali so- kaj za opravljeno delo dobimo, pač naše šole šolce še v drugačni luči, saj se je bilo pa tisto, kar ob njem postanemo.'' www.waldorf.si. IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ treba vživeti v vloge in jih nato tudi odigrati. Sceno za letošnjo zaključno Špela Bešter

ULTRAMARATONEC HILARIJ NA OBISKU TUDI V NAŠI OBČINI 60-letni ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij je v okvi- ru projekta ''Iz srca Slovenije v vse slovenske občine'' od 23. julija 2013, ko je v Cerknem pričel s svojim izzivom, do 3. avgusta 2013 prekolesaril prav vse slovenske občine.

Namen njegovega projekta je bil na prekiniti. Hilarij je človek izzivov. simbolni ravni utrditi povezanost Najprej je bil navdušen tekač, ki je med ljudmi. Obiskal je tudi našo ob- med drugim osvojil Mont Blanc in čino, in sicer že drugi dan svojega Mattehorn, pretekel slovensko pla- kolesarskega podviga. Županu je sim- ninsko transverzalo ter tekel od Bo- bolno predal zeleno sporočilo ''srca hinjskega do Črnega jezera v Črni Slovenije'', ki opozarja na pomen po- gori. Ko se je Slovenija pridružila vezovanja in varovanja okolja, župan Evropski uniji, je tekel tudi v Bruselj. pa mu je na slovenski zemljevid pri- Od leta 2004 je navdušen kolesar, ki trdil lipov list. je med drugim prekolesaril 10.000- Projekt obiska slovenskih občin je kilometrsko pot na olimpijske igre v sicer začel že lani, vendar se mu je Pekingu. v Cerknem pripetila nesreča in ga je V spomin na občino Železniki je dobil v dar 9. po četrtini prevoženih občin moral Katarina Bertoncelj številko zbornika Železne niti. Foto: Fotka.si

DRAŽGOŠANKE NA RATITOVCU

Dražgošanke smo se letos že sedmič po vrsti odpravile na Ratitovec. Na pohod se vedno odpravimo prvo so- boto v juliju. Letos nas je bilo dva- najst. Na vrh smo se povzpele preko Kloma in preživele prijetno dopol- dne.

Jana Lušina

Prijetno dopoldne je na obraze pričaralo nasmeh. Foto: osebni arhiv 28 70 LET OD USTANOVITVE PREŠERNOVE BRIGADE IN STRELJANJA TALCEV V Selški dolini smo se na tradicionalni spominski slovesnosti 6. julija poklonili spominu na talce in se spomnili ustanovitve Prešernove brigade. Zbrala se je še večja množica kot lani. Prizorišče je obkrožalo več kot dvajset praporov. Pozdravil nas je predsednik Skupnosti bor- cev Prešernove brigade Ivo Miklavčič.

''Kadar čez gozdove rjovejo viharji, IZ NAŠIH KRAJEV IN ŽUPNIJ drevesa se svojih korenin zavedo!'' je slavnostni govornik, župan Občine Železniki mag. Anton Luznar, s pes- nikovo besedo povzel misel, da smo se Slovenci, kadar nam je bilo naj- huje, znali povezati in upreti. Svoje stvarne, optimistične misli je podprl z našo daljno in bližnjo zgodovino od kmečkih puntov in bojev borcev generala Maistra za severno mejo do narodnoosvobodilnega boja in boja za samostojno Slovenijo. ''Obdobje 2. svetovne vojne je bilo za slovenski narod eno najtežjih, najbolj krutih in žalostnih, a hkrati tudi eno najveličastnejših v naši zgodovini. Od- por proti okupatorju, ki ga je organizi- rala Osvobodilna fronta, je prerasel v vsesplošni narodnoosvobodilni boj in Spominska slovesnost Pomni, dolina. Foto: Draga Puc postavil partizansko vojsko med zma- govalce.'' Tehtne besede so bile v govo- nim programom so obujali spomin: z ra Domel, igranjem Orkestra harmo- ru namenjene tudi aktualnemu času: ukazom štaba 2. operativne cone so nikarjev Železniki, mladega harmo- zapiranju delovnih mest, negotovi uso- julija 1943 ustanovili brigado, sprva nikarja Gašperja Jelenca iz Davče di in tesnobi številnih posameznikov, imenovano Proletarska, nato Gorenj- ter recitacijami članov KUD France kar vse vodi do občutkov odvečnosti. ska, po zmagi nad okupatorjevimi Koblar iz Železnikov smo z besedo ''Treba je storiti vse, da ljudem omo- kolaboranti na Turjaku pa Sedma slo- pospremili prešernovce od prvega gočimo dostojno življenje in jim po- venska narodnoosvobodilna udarna postroja pri Špehu do osvoboditve vrnemo občutek koristnosti v družbi. brigada Franceta Prešerna. Gorice, kamor je brigada med boji s Slovenci moramo stopiti skupaj tudi V hribih nad Železniki spominjata četniki prodrla 1. maja 1945. v teh kriznih časih. Z več potrpljenja na to dve spominski obeležji: eno je in složnosti moramo iskati najbolj- pri Marenkovcu v Potoku, kjer je bil POMNI, DOLINA! POMNI, SLO- še, čeprav včasih tudi boleče rešitve. takrat štab 2. operativne cone, drugo VENIJA! POMNI, EVROPA! Zavedajmo se: kompromisi v skup- pa pri Špehu v Zali, kjer so se 12. juli- no dobro niso znak šibkosti, ampak ja 1943 borci prvič postrojili. Bilo jih Tradicionalna prireditev v organiza- moči. Slovenci smo bili najmočnejši je več kot petsto. Hkrati z našo briga- ciji Občine Železniki, Skupnosti bor- takrat, ko je prišlo do širokega sode- do so takrat oblikovali tudi reorgani- cev Prešernove brigade in Združenja lovanja med nosilci naprednih idej in ziran Gorenjski odred in samostojni borcev za vrednote NOB Škofja Loka med ljudstvom.'' Koroški bataljon. in Železniki je lepo uspela. Vodili sva Danes mladi v šoli bolj malo (ali nič) Prva akcija prešernovcev je bila že jo Mateja Markelj in podpisana. izvedo o tem, da so se slovenski par- 14. julija. Zakaj so takrat prišli do Zaključimo z besedami govornika: tizani dvignili v oborožen boj, ko so Bukovškega polja? Pet dni prej so ''Spoštovani! Današnji dan spomi- okupatorji že razkosali našo zemljo ter borci takrat še Gorenjskega odreda na naj bo slavnosten! Poklonimo se načrtovali, da nas izbrišejo s sveta. Nas na Bukovškem polju izvedli uspešno spominu padlim na tem mestu, po- Slovence in z nami slovenski jezik. Ura akcijo na dva kamiona nemških voja- klonimo se naši zgodovini in bodimo spomina je bila hkrati ura zgodovine. kov. Da bi se okupatorji maščevali za nanjo tudi ponosni. A spoštujmo tudi Na slovesnost so prišli prešernovci, ta dogodek, v katerem so imeli mrtve sedanjost in samozavestno pričakuj- možje nad osemdeset, devetdeset – in ranjene, so sem iz begunjskih za- mo prihodnost!'' Anton Bušljeta - Cveto jih bo septem- porov pripeljali dvajset talcev. bra devetindevetdeset! Med kultur- Med petjem Mešanega pevskega zbo- Martina Sedej 29 DVAJSETI FESTIVAL KRAWAL

V ribogojnici na Rudnem in pod kozolcem na Jesenovcu se dogaja.

Festival Krawal je letos praznoval dvajseto obletnico obstoja, zato je bil letos v okviru festivala, ki se je odvijal v kozolcu na Jesenovcu tudi tako imenovani Predkrawal, ki se je DRUŠTVENA DEJAVNOST dogajal v ribogojnici na Rudnem pri Železnikih. V okviru Predkrawala so v ponede- ljek, 24. junija, nastopili domači Or else in ameriški Koffin Kats. Koffin Kats so fantje, ki prihajajo iz Detro- ita, pri nas pa so se oglasili v sklopu svoje evropske turneje. Vzdušje je bilo nabito s pozitivno energijo in z vibracijami. V torek, 2. julija, je na- stopila Bakalina, ki jo sestavljata Jani Kutin in Renata Lapajna. V sredo, 3. julija, pa so vzdušje v popestrili Ur- šula in Janez Removeš ter Fantje iz Tudi ženske znajo. Foto: Anja Čufar Jazbecove grape. Glavni del festivala Krawal pa je kot Ana Pupedan iz Pivke, mariborski Žejni so svojo žejo lahko potešili ob že zadnjih nekaj let potekal v ko- Muškat Hamburg in domači Articu- šanku, kjer je bila oba dneva od 19. zolcu na Jesenovcu. Vse skupaj se lation of antipathy, ki smo jih imeli do 20. ure tako imenovana ''srečna je začelo v petek, 5. julija, še pred priložnost videti in poslušati v petek. urica'', ko si ob naročilu ene pijače, sončnim zahodom, ko so začeli od- V soboto pa so nam popestrili večer prejel dve. Seveda pa je bilo tudi po- mevati zvoki alternativne glasbe, pa Public disgrace iz Pule, Repetitor iz skrbljeno, da je šank obratoval ves vse do sobotnega jutra, ko se je do- Srbije, ljubljanski Clockwork psycho, čas. Za obiskovalce je bilo omogoče- gajanje nadaljevalo z metal barom za Lintver iz Goriških Brd, Yoko Ono no tudi brezplačno parkiranje vozil vse ljubitelje metal glasbe. Sobotno iz Ljubljane ter ''najbolje'' oblečeni in kampiranje na travniku. popoldne je bilo bolj umirjeno, celo Kuppersbusch iz Zalega Loga. Zaba- Krawal je festival z dušo in tradicijo. z nekaj deževnimi kapljami, a le do ve na odru in pod odrom ni manjkalo. Zato bi vam priporočala, sploh ti- večera, ko je padel mrak in so oder Prav tako pa na odru in pod odrom ni stim, ki ste bolj odprte narave, da ga zasedli alternativci s svojimi glasbili manjkalo ženske in moške populacije obiščete, če ga še niste, in pustite, da in glasovi. skoraj vseh starostnih skupin. vas presenetijo dobro vzdušje, glasba Letos so za zabavanje občinstva pod Za lačne, tako za ''mesojedce'' kot in prijazni ljudje odprtih misli. odrom poskrbeli Trus iz Ljubljane, tudi za tiste, ki se branijo mesa, je Kripl iz Postojne, domačini S.Z.I., bilo poskrbljeno z različnimi jedmi. Anja Čufar

PIHALNI ORKESTER ALPLES ŽELEZNIKI V MESTU BISEROV Godbeniki Pihalnega orkestra Alples Železniki so se konec junija spet podali na glasbeno avanturo. Tokrat so popestrili dogajanje na Ohridskem festivalu v Makedoniji.

DOLGA, A VESELA POT DO CILJA njih urah dospeli do Beograda. Od novega, Skopja, Tetovega, v Gostivar- Na pot so se odpravili v ponedeljek, tam jih je čakal še dobršen kos poti ju pa so ''presedlali'' na regionalno 24. junija, ob pol deveti uri zvečer. mimo Niša, naprej do Leskovca, kjer cesto, ki je vožnjo spet precej upo- Pot jih je vodila proti Ljubljani in od se je končala avtocesta, tako da so se časnila. Prispeli so do gorskega pre- tam naprej proti mejnemu prehodu po regionalni cesti pripeljali do meje laza Straža na višini 1210 m in se od Obrežje. Mimo Zagreba so se podali z Makedonijo. Od meje naprej so se tam začeli spuščati Ohridu, kamor so proti Srbiji in ravno v zgodnjih jutra- spet peljali po avtocesti mimo Kuma- prispeli po približno dvajsetih urah 30 vožnje. Glede na to, da so bili na avtobusu večinoma ''muskontarji'' in njihove žene ter prijatelji, ni potreb- no posebej omeniti, da jim dolgčas na poti ni bilo.

LEPOTE OHRIDA Utrujeni so se nastanili v vilo, ki je bila od centra Ohrida oddaljena pri- bližno dober kilometer. Naslednjega

dne so si že polni novih moči ogle- DRUŠTVENA DEJAVNOST dali znamenitosti mesta, ki jim jih je razkazal eden od organizatorjev festivala. Ohrid leži na jugozahodu Republike Makedonije, na severovz- hodni obali Ohridskega jezera. Zara- di svoje bogate kulturne dediščine in edinstvene narave sta mesto in jezero na Unescovem seznamu kulturne in Pihalni orkester Alples Železniki na nastopu. Foto: Andrej Tarfila naravne dediščine. Mesto je zanimiva turistična destina- je dolga 5–15 cm, večinoma pa jo lo- je biserna ogrlica tako sijajna in tudi cija, saj ima ogromno spomenikov, vijo v zimskem času. Je nekoliko po- po več desetletjih ne izgubi leska. cerkva in samostanov. V preteklosti dobna sardelam in ima drobne biser- Naslednjega dne so se z ladjo prek so mesto zaradi številnih cerkva (v ne luske. Na tisoče domačih in tujih celega jezera odpeljali do narodnega okolici naj bi jih bilo 365) imenovali turistov, ki pripotujejo v Ohrid, želi parka Galičice. S čolnički so se od- ''slovanski Jeruzalem''. V Ohrid so spominek iz biserov, toda med njimi peljali do izvira Ohridskega jezera. konec 9. stoletja iz Velike Moravske je le majhno število tistih, ki so kupili V kristalno čisti vodi brez težav vidiš pribežali učenci Cirila in Metoda prave ohridske bisere. Trgovci seveda dno, je pa s svojimi 12 stopinjami (Kliment, Naum) in mesto je po- trdijo, da je vsak biser, ki ga prodajo, dokaj hladna. Precej zanimanja je stalo središče slovanske pismenosti pravi, ampak ni tako. Družini Talev vzbudila nekdanja Titova rezidenca, ter kulture. Ohrid je tudi prestolnica in Filev se tako že od začetka 20. let ki jo zdaj za letno rezidenco uporab- makedonskega carja Samuela – nad prejšnjega stoletja ukvarjata s proiz- lja makedonska vlada. Z zanimanjem mestom bdi njegova trdnjava, imeno- vodnjo pravih ohridskih biserov, ki so si ogledali tudi prazgodovinsko ko- vana tudi Ohridsko Kale. je zelo draga in dolgotrajna. Znano liščarsko naselje – muzej – v ''zalivu Zanimiva je bila papirnica, kjer so jim je, da je potrebna precejšnja količina kosti'', zgrajeno leta 2008. predstavili izdelovanje papirja. Ogle- lusk edinstvene ohridske ribe plaši- Nazadnje so si ogledali še samostan dali so si tudi znamenite ohridske bi- ce, da dobijo nekaj litrov emulzije, sv. Nauma, ki ga je ob koncu svojega sere. Znano je dejstvo, da samo dve iz katere v nadaljnjem postopku s življenja leta 895. ustanovil Naum, so- družini na svetu poznata formulo za toplotno predelavo izdelajo znameni- delavec Klimenta Ohridskega, učen- izdelavo slavnih biserov. Edina znana te bisere. Vse ostalo je skrivnost. Ni ca sv. Cirila in Metoda. Samostansko sestavina biserov so le luske majhne znano, kako poteka nadaljnji proces cerkev, ki je že prvotno posvečena jezerske ribe plašice. Omenjena riba in katere kemikalije uporabljajo, da nadangeloma Mihaelu in Gabrielu, so postavili leta 900. V samostanu je zadnja leta svojega življenja preživel tudi sv. Naum, pokopan pa je bil leta 910. Samostan in cerkev sta v svojem obdobju doživela številne spremem- be, vključno s restavratorskimi deli v 20. stoletju, sedanji videz cerkve pa izvira iz 16. stoletja.

KO ''PLEH MUSKA'' ZAIGRA Po celodnevnem spoznavanju Ohri- da in okolice so člani orkestra zve- čer prvič nastopili v mestu. Skupaj s pihalno godbo Domžale in z mažo- retkami iz Radeč in Lenarta so kora- kali po mestu in vzbudili kar precej pozornosti. Ohridski letni glasbeni festival vsako leto privabi veliko ob- Utrinek iz ogleda mesta. Foto: Andrej Tarfila iskovalcev, letos so ga popestrili tudi 31 naši glasbeniki. Naslednji dan so si starejših pa so vzbujali nostalgijo. Z so lahko občutili tudi ob večerih na godbeniki vzeli čas zase, ki so ga iz- domačini se je lahko zaplesti v pogo- terasi vile, ko so skupaj z domačimi koristili za pohajkovanje po mestu in vor, večinoma so služili vojaški rok v obiskovalci prepevali pesmi, naše, nji- okolici, kopanje ali pa navezovanje Sloveniji ali pa so vsaj poznali koga, hove … Marsikdo je na tihem sklenil, prijateljskih stikov z domačini. Zve- ki ga je. Člani orkestra so bili nad da se v Ohrid, mesto biserov, še vrne. čer so še enkrat nastopili na glavnem delovnim ''dopustom'' večinoma nav- trgu v centru mesta in spet pritegnili dušeni. Da je glasba univerzalni jezik, Nina Drol kar precejšnje število poslušalcev. Naslednji dan je bil že dan odhoda in odpravili so se na dolgo pot nazaj

DRUŠTVENA DEJAVNOST proti domu.

PRIJAZNOST IN GOSTOLJUB- NOST NA VSAKEM KORAKU Večinoma so bili člani orkestra pri- jetno presenečeni nad prijaznostjo in gostoljubnostjo domačinov. Tudi nad za naše razmere zelo ugodnimi cenami so bili zelo navdušeni. Pivo v res strogem središču Ohrida stane dober evro, zajeten kos odličnega bu- reka le pol evra, da o cenah lubenic, sadja in zelenjave sploh ne govorimo. Prevladujejo stari avti: yugo, stoenka, fičo, lada, škoda, ki so navduševali predvsem mlajše člane orkestra, pri Cerkev sv. Klementa. Foto: Andrej Tarfila

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Pihalni orkester Alples Železniki in KLAPA MASLINA iz Šibenika

Četrtek, 26. 12. 2013

Športna dvorana Železniki

Vabljeni!

NAREČNE BESEDE Z andohtjo pospravljajte kozarce. Previdno, s pametjo pospravljajte kozarce. Sosedov deček ves dan puhka okrog hiše. Sosedov deček ves dan skače, poskakuje okrog hiše. Nabrali smo pet krparjev jabolk. Nabrali smo pet košar jabolk. Tale fantič je pa zelo škrnoben. Tale fantič je pa zelo skop.

Ladi Trojar

32 OBNOVA IN POVEČANJE PROSTOROV KRAJEVNE KNJIŽNICE V ŽELEZNIKIH Obiskovalci in uporabniki krajevne knjižnice v Železnikih ste bili že obveščeni, da je knjižni- ca v času od 22. avgusta do predvidoma 16. septembra zaprta zaradi obnove in povečanja prostorov.

Stalnim obiskovalcem je poznana Po povečanju prostorov in v želji, da šla tudi knjižnica, ki je dobila mož- DRUŠTVENA DEJAVNOST prostorska stiska knjižnice, ki se v se- vam omogočimo čim lažji obisk, bo nost za večje prostore (''na račun'' danjih prostorih nahaja od leta 1995 knjižnica odprta še dodatni dan (če- sosednjih pisarn). KGZ bo prosto- dalje. Prostor je bil v preteklih letih trtek). re povečala in uredila sama, občina delno povečan (za dobrih 30 m2). S pa bo za večje prostore plačevala tem so pridobili predvsem najmlajši le ustrezno večjo najemnino. Tako bralci. URNIK PO NOVEM: bo v tem trenutku večja investicija Nenehna rast obiska, izposoje in že- torek, četrtek, petek: občine le v nekaj dodatnih kosov lja po izvajanju dodatnih dejavnosti, pohištva (police, stoli in mize). ki naj bi jih izvajala sodobna knjiž- 14:00 – 19.00 Vendar tudi ta znesek ni bistveno nica, pa zahteva dodatne površine. sreda: večji od preteklih let, saj smo se v Tako smo se že v letu 2012 z lastnico 10:00 – 15:00 knjižnici v Železnikih za letos od- prostorov KGZ Škofja Loka ter Ob- povedali vsem ostalim delom in čino Železniki dogovorili, da bi za vzdrževanju. potrebe knjižnice adaptirali dodatne Seveda se v teh časih marsikdo prostore (pisarne), ki se nahajajo vprašuje, koliko bo to Občino Že- Naj vas za konec le še enkrat pova- poleg sedanjih. S tem bomo pred- lezniki stalo. Zato vam posreduje- bimo na odprtje novih prostorov, po vsem pridobili ustreznejši prostor za mo tudi naslednje pojasnilo. Last- njej pa k čim pogostejši uporabi nove čitalnico, pridobili nekaj dodatnih nik prostorov, KGZ Škofja Loka, se pridobitve. površin za postavitev gradiva, pred- je odločila, da postopoma uredi ves vsem pa bo velika pridobitev večna- zadružni dom. Tako je na vrsto pri- Kolektiv knjižnice menski prostor. V njem bomo poleg sedanjih delavnic za otroke lahko iz- vajali tudi razne prireditve za odrasle (predavanja z diapozitivi, pogovori z avtorji …). Prav pri dejavnostih za odrasle priča- kujemo, da se pokaže interes okolja – kaj si bralci zares želite, knjižnica pa bo tem interesom z veseljem sledi- la. V prostoru bo zagotovljena ustrez- na tehnološka oprema (projektor in platno). Prostor bo imel poseben vhod, ki ga bodo trenutni uporabni- ki lahko uporabljali tudi v času, ko bo knjižnica zaprta. Tako bo prostor na voljo tudi za srečanja posamez- nih skupin in društev, sestanke ipd. Glede režima uporabe in dostopa, se bodo interesenti vnaprej dogovorili s knjižničnimi delavci. Kot je bilo zapisano, pričakujemo, da se bodo dela zaključila do 16. septembra. O morebitnem podaljša- nju vas bomo obvestili prek medijev. Prav tako vas bomo obvestili o krajši slovesnosti ob odprtju, na katero vas že zdaj prijazno vabimo! Tloris nove ureditve prostorov krajevne knjižnice v Železnikih.

33 "S SMEHOM BOMO OBRNILI SVET NA BOLJE!" Ker verjamemo, da je smejalna terapija še vedno ena izmed najbolj prijetnih in ker vemo, da je brez kakršnih koli stranskih učinkov, smo se ob jubilejnem petem letu abonmaja Smej- mo se!, pogovarjali s programsko vodjo abonmaja, Janjo Rehberger, ki nam je opisala nekaj zdravilnih učinkov smeha in nas popeljala v svet komedij, ki vam bodo v letošnji sezoni bi- strile pogled na svet.

DRUŠTVENA DEJAVNOST Letos abonma Smejmo se! pripravljate občinstva botrovala še odlična pev- jesenske meglice. Takrat je pravi čas, že peto leto. Zdaj se verjetno že mo- ska interpretacija igralske zasedbe in da najdemo dober razlog za druženje rajo poznati kakšni terapevtski učinki ansambel z živo glasbeno spremljavo. in vse daljše večere napolnimo s sme- ''smehoterapije'' v Selški dolini? Ob bogati beri komercialnih uspeš- hom in dobro voljo. V dobri družbi nasmejanih ljudi čas nic, smo lahko lani postregli tudi s hitro teče in skoraj neverjetno se zdi, kar nekaj predstavami za izven in se Katerih tem se boste letos lotili na da se je v Železnikih v preteklih štirih do solz nasmejali Ladu Bizovičarju smehološki način? sezonah odvilo že trideset gledaliških v Slovenski muski od A do Ž in sta- Zelo različnih. Nekatere so povzete predstav. Skrbno izbrani odmerki rostnim tegobam Starega fotra Jane- iz vsakdanjega življenja, v nekaterih smeha, predpisani z abonmajem za Hočevarja Rifleta. Verjamem, da se zrcali preteklost, spet v drugih pa Smejmo se!, imajo zagotovo števil- ju gledalke in gledalci zlepa ne bodo le naše želje in domišljija. V prihaja- ne pozitivne učinke. Zdravilna moč pozabili. joči sezoni bo, v šestih predstavah, smeha, njegov vpliv na povečanje na- nastopilo kar oseminštirideset gle- ših zmožnosti, krepitev samozavesti Kdaj torej lahko letos spet pridemo po daliških likov, vsak od njih pa poleg in zmanjševanje posledic stresa, so svoj odmerek smeha? obilice smeha prinaša tudi takšna in konec koncev znanstveno dokazani. V iskrenem navdušenju nad vstopom drugačna sporočila. Večina izbranih Sicer pa, pridite v Dvorano na Češ- v jubilejno, peto sezono abonmaja gledaliških predstav je v preteklih njici in pritrdili boste ugotovitvam Smejmo se!, smo letošnji program na sezonah prejela pomembne nagrade, znanstvenikov. spletni strani objavili že na začetku za tiste, ki so bile premierno uprizor- poletja, k vpisu pa povabili zadnji jene po izteku gledaliških festivalov, Katera predstava je sicer lani najbolj teden avgusta. V kolikor nam ostane pa sem prepričana, da jih nagrade ob- nasmejala občinstvo? še kaj prostih mest, bo vpis zamud- činstva in strokovnih žirij še čakajo. Komedija in muzikal sta že od ne- nikov možen tudi v septembru. Bral- Sicer pa smo v Dvorano na Češnjici kdaj med najprivlačnejšimi odrski- ke in bralci Ratitovških obzorij več ponovno povabili naše stare znance mi zvrstmi, zato ne preseneča, da je informacij lahko najdejo na spletni iz jeseniškega gledališča, ki nas bodo med abonmajskimi predstavami lani strani www.smejmo.se ali na telefon- zabavali z ''zdravniško komedijo'' To najbolj navdušil komični muzikal ski številki 041 825 292. Prve solze imamo v družini. Z ''davčno komedi- Ljubim te – spremeni se. Nasploh smeha bodo tudi letos pritekle sredi jo'', Vsega je kriva država, k nam pri- priljubljenim temam iz sodobnega oktobra, ko se okrog toplih spominov haja najbolj priljubljena primorska življenja sta velikemu zadovoljstvu na dopustniško poletje počasi ovijejo gledališka zasedba KUD Domovina Osp. Ob predstavi Šentjakobskega gledališča, Seks in ljubosumnost, se bomo nasmejali posledicam za- pletenih prepovedanih razmerij, na- slednja uprizoritev, nastala v istem gledališču, pa nas bo ob smehu po- peljala v povojno zgodovino in nam hkrati ponudila svoje vzporednice z današnjim časom. V mislih imam seveda eno najboljših slovenskih ko- medijskih besedil prejšnjega stoletja Moj ata, socialistični kulak, avtorja Toneta Partljiča, ki je poznano tudi po uspešni filmski upodobitvi. V Že- leznike smo prvič povabili še Sloven- sko narodno gledališče Celje in abon- majski program obogatili z absolutno zmagovalko festivala Dnevi komedije 2013. Predstava, Sleparja v krilu, je bila namreč s strani občinstva in stro- Utrinek iz predstave Moja ata, socialistični kulak. Foto: Bor Slana kovne žirije proglašena za žlahtno ko- 34 medijo, igralca Pia Zemljič in Andrej Letošnji celjski Dnevi komedije so ga in stand-up komedije, bi lahko po- Murenc sta postala žlahtna komedi- prinesli še eno prijetno odrsko osve- imenovali tudi Zvrhana mera smeha janta, Boris Kobal pa žlahtni režiser. žitev. Priznani Ptujčan, dramski in s priloženimi nestrokovnimi navodili Brezposelna igralca, skoraj obupana filmski igralec in prejemnik številnih za uporabo. Ta uvod v abonmajski nad svojo gledališko kariero, bosta nagrad za gledališke dosežke, Tadej program bo namenjen izključno abo- svoj igralski talent preizkusila kar v Toš, je ob spremljanju in doživljanju nentkam in abonentom abonmaja resničnem življenju in nas ob tem do vsesplošnega (ne)razpoloženja ljudi Smejmo se!, zato se nam le pridru- solz nasmejala … uprizoril pravo razpravo o smehu, žite. S smehom bomo obrnili svet na humorju, Slovencih in ženskah na bolje! Pa da ne pozabimo, je smehologija splošno. Smehologijo, kombinacijo

kakšna nova znanost:-) gledališke igre, motivacijskega trenin- Katarina Bertoncelj DRUŠTVENA DEJAVNOST

ODLIČNE NOVICE IZ MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŽELEZNIKI – 10. ŠTEVILKA ŽELEZNIH NITI IZIDE OKTOBRA! To odlično novico posredujemo vam, dragi bralci, ki že nestrpno pričakujete novo številko in že povprašujete, kdaj bo njen izid. Priprava 10. številke zbornika se zaključuje. Občinska plaketa, ki jo je letos prejel uredniški odbor zbornika, so člani in pisci razumeli kot veliko zahvalo za delo v preteklosti in tudi kot izraz želje, da se to delo mora nadaljevati. Železne niti morajo ostati in obstati ter nadaljevati svoje tkanje.

Pri ustvarjanju zbornika imamo ved- mer zapiskov, ki bo verjetno zanimiv nekaterih posameznikih, ki so bili v no v mislih skrb, kaj bi bilo potrebno tudi za zgodovinarje, ki raziskujejo to naših krajih rojeni, pa so živeli drugje še zapisati in kaj je za vedno odšlo obdobje. Tudi Čevljarna Ratitovec – in tam pustili svoje sledove: France v pozabo. Veseli pa smo, da bo ostal kmalu se ne bomo več spomnili, kaj je Megušer, Franc Jelenc, Franc Thaler, vsaj del pomembnih stvari zapisan bilo v tej veliki stavbi na Češnjici – je Jože Dolenc. za naše zanamce. To je pisanje, ki dobila svoj zapis. Pa zanimiv zgodo- Veliko zanimivega branja nam je mu z leti raste vrednost, kar se kaže vinski opis Železnikov iz 19. stoletja. uspelo pripraviti v 10. zborniku Že- tudi v velikem povpraševanju po prvi V tej številki bo tudi zapis o arheolo- lezne niti. Želimo, da ga prebirate razprodani številki. Zanimivo je, da giji v Selški dolini, posebno o arheo- – mogoče ne vsega naenkrat, ampak so se nekateri bralci, ki živijo drugje loškem nahajališču Štalca. Očitno bo počasi, z občutkom, od prispevka do po Sloveniji, na zbornik kar naročili. potrebno začetek železarstva v selški prispevka, z mislijo na prebrano, s po- ''Pošljite nam nov izvod, da ga slučaj- dolini premakniti daleč nazaj. Pa še govorom o vsebini s prijatelji in mo- no ne zgrešimo. Želimo ga prebrati, prispevki o radioamaterstvu, prvih goče s kakšno dobronamerno kritiko, takoj ko izide. Velikokrat se potem fotografih v dolini, gradnji Dermoto- ki nam jo vedno lahko posredujete. tudi pokličemo in pokomentiramo vega jezu po poplavah leta 1966, 500 Prepričani smo, da bo tudi ta jubilej- kakšen zanimiv prispevek,'' so nam letih Opalte, o selški ljudski glasbi, so- na številka tako dobro sprejeta med še zaupali. Bralci ste Železne niti darstvu, izgonu prebivalcev iz Sorice vami, dragi bralci, kakor prejšnje šte- sprejeli. Mnogi pošiljajo tudi želje in in okoliških vasi leta 1945, 100-letnici vilke zbornika. Dobra prodaja pa bo ideje, kaj bi bilo potrebno še ''obdela- šole v Bukovščici. Poleg tega so objav- temelj tudi za naslednje tkanje Želez- ti'', in to nas veseli. ljeni tudi prispevki o posameznikih, nih niti. Letošnja številka bo odlična. Pravi iz- ki so v krajih pod Ratitovcem pustili bor dobrih prispevkov ponuja pestro svoj pečat: Tomaž Eržen, Anton Hri- Andrej Bogataj, in zanimivo branje. Poleg prispevka, bar, Ignac Frelih, Janez Hafner, in o Muzejsko društvo Železniki ki opisuje nastajanje prve številke, je v tej številki tudi skupno kazalo za lažje iskanje prispevkov po posamez- nih desetih številkah zbornika. Med prispevki pa naj omenim samo nekatere. Pisma Antona Štalca s fron- te, v katerih pozoren bralec z mislijo Če nimate popolne zbirke, nekaj starejših številk zbornika na čas 1. svetovne vojne lahko prebira Železne niti še vedno lahko kupite v Muzeju Železniki. občutke vojaka in skrb domačih. Med Nekatere številke pa so popolnoma razprodane. vrsticami je tudi veliko tistih podatkov, Starejše letnike je mogoče dobiti po znižani ceni. ki so takrat morali ostati skriti. To je Telefon Muzeja Železniki: 04 514 73 56. res zanimivo branje in edinstven pri- 35 BRON ZA PETRO

Na Sredozemskih igrah, ki so konec junija potekale v turškem Mersinu, je tekmovalo 144 slovenskih športnikov. Strelka z zračno pištolo, Petra Dobravec iz Železnikov, je dosegla od- lično tretje mesto.

V dvainšestdesetih letih, odkar se Slo- tenzivni: ''To pomeni, da nisem delala skozi celo sezono. To je moja trenutna venci z različnimi državnimi repre- toliko na rezultat, ampak največ na forma. V Turčijo sem šla z željo, da pri-

DRUŠTVENA DEJAVNOST zentancami udeležujejo teh športnih zaupanju v samo sebe. In res je bila dem do finala, a iskreno povem, da na iger, je letošnji uspeh Petre Dobravec v Mersinu tekma taka, da sem se po stopničke nisem upala niti s kotičkom hkrati tudi prva dosežena medalja za dolgem času spet počutila pripravljeno. svojih misli.'' Slovenijo z zračno pištolo. V strelja- Zdaj vem, da so v formi nihanja, saj Dobravčeva se je po petdnevnem bi- nju so slovenski športniki sicer že do- sem se še en mesec prej po tekmi na vanju iz Turčije, kamor jo je spremljal segali medalje, dvanajst jih je bilo, a Danskem počutila, kot da ne znam trener državne reprezentance Lojze ne z zračno pištolo. streljat. Moj trener v klubu, Branko Mikolič, vrnila vidno dobre volje in Košir, pa se je tako zavzel in me po- kot je dejala: ''nabita s pozitivno ener- Petrin bron je tako zdaj, skusil sto procentno pripraviti na te gijo ter motivacijo za nadaljnje trenin- v skupnem seštevku, že igre, da sem res kmalu spet naredila ge.'' trinajsta medalja med svojih 379 krogov. To je namreč moj re- Slovenci. zultat, ki ga lahko konstantno delam Tatjana Benedičič

Sredozemske igre so po rangu po- dobne Olimpijskim igram, le da na prvih sodelujejo samo države treh kontinentov, in sicer tistih, ki leži- jo ob Sredozemskem morju, torej Afrike, Azije in Evrope. Vselej so organizirane leto kasneje kot olim- pijada in so ravno tako vsake štiri leta v neki drugi državi. Seveda se Sredozemskih ali Kontinentalnih iger, kot jim rečejo, udeležujejo športniki najvišjega ranga, nosilci olimpijskih odličij, rekordov, sve- tovni prvaki. Lahko rečemo, da je udeležba športnikov na najvišjem možnem nivoju, saj države na igre lahko pošljejo največ dva tekmo- valca iz posamezne panoge. Kon- kurenca je s tem že v osnovi zelo presejana. Za udeležbo na Sredozemskih igrah v Mersinu je imela Dobravčeva, ki Strelka Petra Dobravec je sicer članica Strelskega društva z bronasto kolajno na Lotrič Železniki, enako pogoste tre- Sredozemskih igrah ninge kot po navadi, le da so bili zdaj, v Mersinu 2013. kot je pojasnila naša strelka, bolj in- Foto: arhiv Petre Dobravec

Oglašujte v občinskem glasilu

[email protected]

36 13. PADALSKA TEKMA RATITOVEC OPEN 2013 Na letošnji tekmi, ki je potekala od 13. do 16. junija, je tekmovalo kar 20 članov Kluba ja- dralnih padalcev Krokar iz Železnikov.

Čeprav je tekma Ratitovec open med- s startom na Ratitovcu in s ciljem na lastniki zemljišč, predvsem pašne narodna in spada v svetovno rang Studenem. In prav ta nam bo zaradi skupnosti in kmetov, ki dajo dovo- DRUŠTVENA DEJAVNOST lestvico, se hkrati šteje tudi za točke odlično postavljene discipline še dolgo ljenje za uporabo njihovih travnatih v državnem prvenstvu. Tekmo že tri- ostala v prav lepem spominu. Prelet je površin in objektov. Zahvala gre tudi najsto leto zapored organizira lokal- bil dolg več kot 100 kilometrov in je z planincem v Koči na Ratitovcu in ni Klub jadralnih padalcev Krokar iz Ratitovca potekal v smeri prek Mosta številnim posameznikom, ki včasih Železnikov, a kot je povedal predsed- na Soči, Kobarida, Vodnikovega doma kar tako mimogrede kaj postorijo in s nik kluba, Igor Eržen, je kljub vsemu v Julijskih Alpah ter se nato prek Ble- tem veliko pomagajo pri organizaciji. glavni namen organiziranja tekme goša zaključil s pristankom na Stude- V Klubu jadralnih padalcev Krokar predvsem zaradi samih članov kluba. nem. Tekmovalci so bili navdušeni nad bodo zelo aktivni še dolgo. Izvedeli ''Zaradi njih se to dela, saj če jih pride postavljeno disciplino in cel dan smo smo, da se tudi za podmladek ni bati, dvajset, tako kot letos, to vse pove, koli- dobivali razne pohvale tudi prek tele- saj je v klubu, predvsem po zaslugi ko je ta šport priljubljen.'' fona in elektronske pošte. Res je bilo Gašperja Prevca, ki vodi šolo letenja, Na tekmi Ratitovec open, ki se, kot super in vem, da se bo o tem med nami vedno več novih članov. Ambici- že rečeno, šteje tudi za mednarodno še dolgo govorilo.'' je Krokarjev pa so poleg padalstva kategorizacijo, je letos tekmovalo 69 Glede na to, da so jadralni padalci usmerjene tudi v letenje v širšem po- padalcev z vsega sveta. Med posa- pač zelo radi v zraku, se lahko na- menu besede. Kot je za zaključek še mezniki je v skupnem seštevku treh dejamo, da bodo v klubu tudi nasled- pojasnil Eržen, si zdaj, ko je bil v Ob- disciplin zmagal Poljak, Michail Gier- nje leto organizirali tekmo Ratitovec čini Železniki sprejet težko pričako- lach, drugo in tretje mesto pa sta za- open. Vsem, ki so do zdaj kakor koli vani prostorski načrt, vse bolj naglas sedla Slovenca, Miha Slamič in Bojan pomagali pri izvedbi njihovih tekem, želijo urediti tudi travnato pristajalno Gaberšek. Od domačih Krokarjev je se iskreno zahvaljujejo. Eržen je po- stezo. ''Ne le za jadralne padalce, tudi bil najbolje, na peto mesto, uvrščen jasnil, da je za organizacijo take tek- za letala in modelarje.'' Klemen Peljhan, ki je sicer tudi član me, poleg prostovoljnega dela znotraj državne reprezentance. Osmi v skup- kluba, potrebno tudi sodelovanje z Tatjana Benedičič nem seštevku je bil Tomaž Eržen, v ka- tegoriji športnih preletov pa je drugo mesto med posamezniki osvojil Aleš Žumer, oba člana Kluba jadralnih pa- dalcev Krokar. Kako dobri letalci so, ne le kot posamezniki znotraj kluba, so Krokarji pokazali tudi kot ekipa. Da so nepremagljivi, bi lahko rekli, kajti v vseh teh letih so vselej prve stopničke zasedli prav oni in tudi le- tos jim je pripadlo zlato odličje. Organiziranje padalskih tekem je naj- bolj pogojeno z vremenom, oziroma z ugodnim vetrom, kot rečejo padalci. ''Povsem smo vezani na vreme in včasih še en dan prej ne vemo, kje bomo lahko organizirali neko disciplino. Skušamo seveda ostati na preletih nad Železniki in okoliškimi hribi, kar pomeni, da sta tu start in cilj. Če je vreme slabše, na kar seveda ne moremo vplivati, se pre- stavimo v Karavanke. Ampak to je res le izhod v sili, da se tekma lahko pač izpelje. Letos smo zaradi neugodnega vetra morali eno tekmo žal prekiniti, dve pa smo odleteli v Karavankah. Le eno tekmo nam je uspelo odleteti Polet z Ratitovca proti Dražgošam. Foto: Igor Eržen 37 BEREŠ? BEREM. BEREMO!!! Kako smo z bralci in bralkami ter njihovimi mentoricami praznovali zaključek letošnje Bralne značke?

BRALCI IN BRALKE PREDMETNE STOPNJE ŠOLE IN VRTCI ŠOLE IN S PRAVLJIČARKO ANJO ŠTEFAN Šolski utrip se aprila spremeni. Vrstijo se zaključki tekmo- vanj v znanju, športu, plesu … Treba je doseči cilje v zna- nju in narediti pike k različnim dejavnostim. S klicajem, ne le s piko, je v sredo, 24. aprila, 256 bralk in bralcev pred- metne stopnje zaključilo letošnjo bralno sezono. Združili smo bralce, ki so se v tem šolskem letu aktivno pridružili veliki družini, ki jo že 52 let povezuje Bralna značka, in/ali tematski eko-bralni znački, ki smo jo poimenovali Posta- jam modri Zemljan! Na slavnostnem zaključku smo gostili pravljičarko in pes- nico, ki jo gotovo dobro poznate. Kotiček na koncu sveta, Melje, melje mlinček, Štiri črne mravlje, Lonček na pike, Iščemo hišico je le nekaj naslovov njenih knjig. Gospa Anja Štefan ni le avtorica neštetih pravljic, pesmi in ugank, je tudi mojstrica pripovedovanja. O tem smo se prepričali in pozorno prisluhnili njeni pripovedi o tem, katere poti je ubirala na svoji poklicni poti in seveda pravljicam. Škoda, da nismo imeli paličice ali čarovnika, ki bi nam priskrbela več časa v njeni družbi. Pisateljica, pesnica, pripovedovalka pravljic Anja Štefan nam je po- Pet osmošolcev in sedmošolec ter glasbeniki našega an- pestrila dan. Foto: Primož Šmid sambla, z mentorico Marjeto Naglič, pa je poskrbelo za spremljevalni program, v katerem so čestitali tudi sede- minpetdesetim vztrajnim devetošolcem, ki so letos postali ''zlati bralci''. Sceno, ki prikazuje predmete in junake iz knjig naše gostje, so, pod mentorstvom Polone Kovač, iz- delali člani interesne dejavnosti Oblikovanje in likovna po- doba šole.

BRALCI IN BRALKE RAZREDNE STOPNJE SO UŽIVALI V DRUŽBI RAZIGRANE PIKE NOGAVIČKE Na odru Dvorane na Češnjici nas je v četrtek, 13. junija, pozdravljala Pika Nogavička. Predstavo o tej slavni literarni Program so vodili: Nejc Medved, Lucija Čufar, Petra Benedičič, Nejc junakinji so nam pripravili člani dramskega krožka, z mento- Jagodic in Neža Pohleven. Foto: Primož Šmid rico Majdo Demšar. Naše igralke so korajžno in igrivo odig- rale svoje vloge. Gledalci smo nasmejani zapuščali dvorano. Čisto na koncu pa je vsem bralkam in bralcem – začetnikom in ‘starim mačkom’ – ravnateljeva pomočnica, Marjeta Dem- šar, zaželela: ''Lepo se imejte vsi skupaj! Se vidimo spet dru- go leto!'' Vsem, ki veste, da so v knjigah skriti zakladi in po njih radovedno posegate in vsem sodelavcem bralne značke ob zaključku letošnje bralne sezone iskreno čestitamo. Pa nikar ne pozabite, da nas v knjigah čakajo zgodbe in ju- naki, ki znajo in zmorejo marsikaj. Spoznajmo jih čim več!

Katarina Primožič

Kapljico pogretega mleka, prosim. Foto: Katarina Primožič 38 ������������� �������� ���������� ��� ��� ��������� ��������� ��� ���� ���� ����� ���������� ��� ��� ������� ����� ��� ����� �� ����� ������� ������ ������� ��� ������ ������� ����������� ����� �������� ��������� ��� �������� �������� ��� ���� ��� ������������ �� ����� ��� ���� ���������� �� ������ ������� ������ ���� ��� ���� ���

����������� ���������� �� ������� �������� ������� ����� ���� ������� ZA NAJMLAJŠE KOTIČEK

������������ ����� ����

Rodile so: Špela Bertoncelj iz Železnikov Lino, Katja Lotrič Kejžar iz Železnikov Ja- koba, Ana Marenk iz Podlonka Anžeta, Špela Loti Knoll iz Spodnjih Danj Aleksandra, Ema Panjtar iz Železnikov Drejca, Sonja Čenčič iz Selc Tima, Katarina Rant iz Železnikov Bineta, Simona Jelenc iz Železnikov Vida, Nika Benedik iz Selc Primoža, Petra Lorber iz Selc Tobija, Sandra Demšar iz Mar- tinj Vrha Nino, Saša Česen iz Železnikov Nejca, Petra Demšar iz Železnikov Jerco, Urška Šmid iz Podlonka Jaka. Veselimo se življenja! amicam Podatke smo s privoljenjem staršev zbrali na podlagi vlog za dodelitev prispevka M ob rojstvu otroka. Seznam vseh novorojencev je tako lahko še daljši, čestitke in čestitamo! dobre želje zato izrekamo tudi mamicam vseh, katerih imena tu niso zapisana. Martina Logar, svetovalka za družbene dejavnosti

39 VČERAJ - DANES ODSTIRAMO NAŠO DEDIŠČINO NAŠO ODSTIRAMO

Leto 1965 – Železniki, naselje Na Kresu. Foto: Anton Sedej

29. julij 2013 – Železniki, Na Kresu 48 let pozneje, velike spremembe…. Foto: Anton Sedej

Pogled proti blokovskemu naselju leta 1972, kmalu po končani gradnji. Foto: Slavko Ćalić

Blokovsko naselje Na Kresu je danes urejeno z zelenjavnimi vrtovi in pločnikom za pešce. Foto: Andrej Tarfila

40 ZGODBE MUZEJSKIH PREDMETOV: Tehtnica iz Egrovega mlina Eden številnih mlinov, ki so nekdaj stali ob vodah Selške doline, je bil Egrov mlin na Racovniku v Železnikih. Stal je na desnem bregu Selške TEHTNICA Sore, ob izlivu racmanskega bajerja v strugo Sore. Mlin je bil obrtnega Ime predmeta: tehtnica, inv. št. 1429 značaja in je mlel žito prebivalcem Železnikov in bližnje okolice. Zadnji

Opis predmeta: poklicni mlinar je bil Matevž Tavčar (1872–1963). Kasneje je v mlinu mlel MUZEJSKI PREDMETI •material: les, kovina tudi njegov sin Florijan Tavčar (1905–1965), ki je službo na Kemperlovi •leto prihoda v muzej: 2010 žagi na Češnjici in v MLIP-u Češnjica dopolnjeval z domačo mlinarsko •mere: 100,5 x 58 x 66 cm obrtno dejavnostjo. Mlin je prenehal mleti leta 1949. Leta 1951 so zaradi gradnje hidroelektrarne Niko porušili rake in odstranili vodna kolesa. Poleg mlevske naprave je bila v obrtnem mlinu izrednega pomena tehtnica. Ko so ljudje prinesli žito v mlin, so žaklje ali mehove z žitom postavili najprej na tehtnico, da je mlinar zapisal količino pripeljane- ga žita. Za obrtno dejavnost so morale biti tehtnice pravilno umerjene in žigosane, kajti mlinarji so bili nenehno pod drobnogledom inšpek- torjev in tudi mlevskih strank. Velikokrat je bilo dobro ali slabo ime mlinarja odvisno od nastavitve tehtnice. V Muzeju Železniki hranimo tehtnico iz Egrovega mlina, ki je sestav- ni del zbirke o mlinarstvu v Selški dolini. Muzeju jo je julija 2010 podaril Florijan Tavčar, vnuk mlinarja Matevža Tavčarja. Tehtnica je bila ob prihodu v muzej v dobrem stanju in razen osnovnega čiščenja, brušenja zarjavelih kovinskih delov, njihove zaščite in zaščite pred lesnimi insekti, ni zahtevala drugih posegov. Tehtnica v dolžino meri 100,5 cm, v širino 58 cm, visoka je 66 cm. Tehtnica iz obrtnega Egrovega mlina. Tehtnica je zgovoren predstavnik družbe, kjer je mlinarstvo kot pre- Foto: Katja Mohorič Bonča hrambna obrt igralo zelo pomembno vlogo v načinu življenja ljudi. To je najbolj očitno, nikakor pa ni edino sporočilo, ki nam ga posreduje tehtnica. Drugo sporočilo ni tako neposredno in pravzaprav ni po- vezano z mletjem. Opozarja na pomembno značilnost družbe med VŽIGALNIK obema svetovnima vojnama, na katero me je opozoril Florijan Tavčar Ime predmeta: tehtnica, inv. št. 1469 med dolgim pogovorom o mlevski obrti v njihovi družini. Opis predmeta: Mlinar Matevž Tavčar je bil strasten kadilec. Kadil je pipo. Tobak je pri- •material: kovina deloval doma. Florijan Tavčar se spominja, da je bilo na vrtu ob hiši •leto prihoda v muzej: 2010 zelenjavi odmerjenega precej manj prostora kot tobaku. Za prižiganje •mere: 6 x 2 x 0,5 cm pipe je uporabljal vžigalnik. Vendar se je v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pojavil problem v zvezi z vžigalniki, kajti prestolonaslednik Aleksander je 19. julija 1921 na predlog ministra za finance sprejel Za- časni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah, ki je bil objavljen v Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 21. avgusta 1921. Zakon je v 7. členu predvideval ''pobiranje trošarin na vžigalice, dokler se na ta predmet ne uvede državni mono- pol''1. Kasneje, v Kraljevini Jugoslaviji, so bile vžigalice državni monopol (uredba o monopolnih taksah z dne 27. 9. 19342), uporaba vžigalnikov in kresilnih kamenčkov pa prepovedana. Ljudje so kljub prepovedi vžigalni- Vžigalnik. Foto: Igor Mohorič Bonča ke še vedno uporabljali. Zato so bili kresilni kamenčki tako priljubljeno kontrabantarsko blago! In tu pride v to ''državno'' zgodbo tehtnica iz Egrovega mlina na Racovniku. Mlinar Matevž Tavčar je namreč v času prepovedi svoj vžigalnik hranil na varnem mestu – kar v tehtnici. Žepni vžigalnik (6 x 2 x 0,5 cm), ki smo ga, še vedno skrbno spravljenega v tehtnici, dobili v muzej, je medeninast. Krasijo ga trije vzporedni pasovi Opombe: štirih črt po celotni dolžini vžigalnika. Od uporabe je to okrasje že delno 1 Uradni list pokrajinske uprave za Slove- zabrisano. Vžigalnik je avstrijske izdelave (napis na njem), proizvajalec nijo; Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo- ni znan. Za vžig potrebuje kresilni kamenček, ki ga pri našem vžigalniku vencev; 21. avgust 1921; 7. člen. ni več. Še vedno pa diši po petroleju in samo predstavljamo si lahko, kako 2 Slovenski Pravnik; leto XLIX; oktober tvegana je bila uporaba vžigalnikov v času pred drugo svetovno vojno. 1935; št. 9–10; Civilnopravna zakonoda- ja kraljevine Jugoslavije v letu 1935. Katja Mohorič Bonča, Muzej Železniki 41 NOVI KRITERIJI ZA IZRAČUN ZAŠČITENE KMETIJE

V mesecu aprilu 2013 je bil v Urad- zemljiškem katastru evidentirana kot preden bo odobrila pravni posel s nem listu RS, št. 30/2013, objavljen kmetijska zemljišča in imajo boniteto kmetijskimi zemljišči, preveriti, ali Zakon o spremembah in dopolnitvah zemljišč od 50 do 100, nadalje 2 ha kmetija, od katere se bo zemljišče od- Zakona o dedovanju kmetijskih go- kmetijskih zemljišč z boniteto od 1 tujilo, izpolnjuje pogoje za zaščiteno spodarstev. Zakon prinaša nekatere do 49 ali 8 ha zemljišč, ki so evidenti- kmetijo po novih pogojih. novosti na področju določanja zašči- rana kot gozd. Preveriti bo potrebno tudi tiste kmeti- tenih kmetij in prometu z zemljišči Za zaščiteno kmetijo se štejejo tudi je, ki trenutno še niso zaščitene, pa je KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE zaščitenih kmetij. Ker bodo upravne kmetije, ki imajo pretežno gozdne verjetno, da ta pogoj izpolnjujejo. Vlo- enote v naslednjih petih letih mora- površine, a le če imajo vsaj 2 ha pri- go za preveritev zaščitene kmetije lah- le ponovno preveriti vse kmetije, ali merljivih kmetijskih površin. ko na UE vložijo tudi lastniki kmetije, izpolnjujejo kriterije, da se jih šteje V zaščiteno kmetijo spadajo poleg če žele preveriti status svoje kmetije. za zaščitene, želimo lastnike kmetij kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi Spremembe Zakona posredno vpli- predhodno seznaniti z osnovnimi do- gospodarska in stanovanjska poslop- vajo tudi na promet s kmetijskimi ločili omenjenega Zakona. ja skupaj z zemljišči, ki so potrebna zemljišči. Zakon dovoljuje, da se Zaščitena kmetija še vedno ostaja ali namenjena za redno uporabo stav- pri prometu s kmetijskimi zemljiš- kmetijsko-gozdarska gospodarska be (funkcionalna zemljišča). či od zaščitene kmetije lahko odtuji enota, ki je v lasti ene fizične osebe Za določitev zaščitene kmetije se zemljišča, ki jih je možno nakloniti ali v lasti, solasti ali skupni lasti za- glede lastništva in obsega zaščitene dedičem z oporoko. Do spremembe konskega para, ali v solasti enega od kmetije uporabljajo podatki iz zemlji- zakona so bila to kmetijska neobdelo- staršev in otroka in obsega najmanj 5 ške knjige, glede dejanske rabe zem- valna zemljišča, torej pašniki in gozd. ha in ne več kot 100 ha primerljivih ljišč in bonitetnega razreda pa poda- S spremembo Zakona pa so to kme- kmetijskih površin. tki zemljiškega katastra. tijska zemljišča z boniteto, nižjo od Sprememba pa se nanaša na sam Upravne enote bodo v naslednjih 40 bonitetnih točk, gozdna zemljišča izračun primerljivih površin, ki je petih letih preverile vse obstoječe in stavbna zemljišča, ki ne služijo za pred spremembo upošteval katastr- zaščitene kmetije ali še izpolnjujejo potrebe kmetije, če velikost zemljišča ske kulture, sedaj pa dejansko rabo pogoje za zaščito. Prednostno bodo ne presega 2%. zemljišč in bonitetne razrede. Tako preverjene kmetije kjer bo sklenjen se za 1 ha primerljive površine šteje: pravni posel s kmetijskimi zemljiš- Mag. Bojan Miklavčič 1 ha zemljišč, ki so po dejanski rabi v či. Upravna enota bo torej morala, načelnik

OBVESTILO O IZLOČANJU GRADBENIH NAČRTOV

Upravna enota Škofja Loka obvešča, da bo pričela z izločanjem arhivskega in dokumentar- nega gradiva, ki mu je potekel rok hrambe na področju gradbenih zadev. Izločeni bodo vsi gradbeni načrti individualne gradnje fizičnih oseb od leta 1990 do vključno 2002. Zainteresirane lastnike, ki bi želeli prevzeti gradbene načrte, pozivamo, da v dneh od 2. do 20. septembra 2013 pošljejo vlogo s podatki o objektu (št. gradbenega dovoljenja, podatki o investitorju, vrsta objekta, parcelna številka in katastrska občina) na naslov Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c.2, 4220 Škofja Loka, ali na elektronski naslov [email protected], oziroma vložijo osebno v sprejemni pisarni upravne enote ali na krajevnem uradu. Gradbene načrte bodo lastniki, ki bodo podali zahteve za vračilo, lahko prevzeli v prostorih arhiva upravne enote na območju bivše vojašnice v Škofji Loki in sicer: •3. 10., 10. 10., 17. 10. in 24. 10. 2013 od 9.00 do 14.00 ure •9. 10. in 16. 10 od 14.00 do 17.00 ure

Po preteku roka za izdajo gradiva bodo gradbeni načrti izločeni in uničeni.

Mag. Bojan Miklavčič, načelnik

42 BREZPLAČNE PODPORNE PODJETNIŠKE STORITVE Vstopna točka VEM na Razvojni agenciji Sora KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE

Razvojna agencija Sora je ena izmed vstopnih točk vsem zainteresiranim, preko elektronske pošte, po- VEM. Njena naloga je izvajanje celovitih podpo- sredujemo Moj spletni priročnik. To je informativni rnih podjetniških storitev za različne ciljne skupine. bilten z aktualnimi informacijami s področja pod- Potencialnim podjetnikom, delujočim podjetjem in jetništva. drugim zainteresiranim nudimo osnovno svetova- nje, ki je povezano z zagonom, poslovanjem in raz- Vse storitve vstopne točke VEM so brezplačne. vojem podjetij, razvojem poslovnih idej, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpo- Dodatne informacije: rnih inštrumentov in usmerjanjem k državnim Razvojna agencija Sora, d.o.o. vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja tel.: 04 50 60 220, [email protected] podjetništva. Na naši VEM točki je možno preko državnega po- rtala e-VEM izvesti registracijo podjetja, prav tako Aktivnosti vstopnih točk VEM so financirane s strani Ministrstva pa tudi postopke statusnih sprememb ali izbrisa za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovacij, razvoja, investicij in gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Za turizma. Izvajajo se v okviru Javnega razpisa za financiranje iz- vse omenjene ciljne skupine izvajamo tudi informa- vajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM na tivno, promocijske in tematske delavnice. Tedensko lokalnem nivoju v letu 2013 "VEM 2013".

BREZPLAČNA PODJETNIŠKA SVETOVANJA za vse tiste, ki razmišljate o registraciji podjetja v Občini Železniki

Razvojna agencija Sora, d.o.o. bo v začetku meseca sep- Svetovala bo Julija Primožič, podjetniška svetoval- tembra organizirala brezplačno podjetniško svetovanje ka vstopne točke VEM, ki se pri svojem delu vsako- za vse tiste, ki šele razmišljate o registraciji podjetja. dnevno srečuje s postopki in svetovanji na področju registracije s.p. – jev in d.o.o. –jev. Svetovanje bo potekalo v PETEK, 6. 9. 2013, od 11.00 ure do 14.00 ure, Prijave in dodatne informacije: na Občini Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki. Razvojna agencija Sora, d.o.o. tel.: 04 50 60 220, [email protected] Vsebina svetovanj: • Kakšno mora biti ime podjetja? Prijave so obvezne! • Kje imam lahko sedež? Ali potrebujem poslovni prostor? • Koliko dejavnosti lahko registriram in katere? • Kakšne so razlike med s.p. ali d.o.o.? Kaj je bolje Mobilna svetovanja so financirana s strani Ministrstva za gospo- zame? darski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, javna agencija za • Kako in kje registriram s.p. ali d.o.o.? spodbujanje podjetništva, inovacij, razvoja, investicij in turizma. Iz- vaja se v okviru Javnega razpisa za financiranje izvajanja celovitih • Katere obveznosti moram izpolniti pred in po re- podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM na lokalnem nivoju gistraciji podjetja? v letu 2013 "VEM 2013".

43 BREZPLAČNI PODJETNIŠKI KROŽKI tudi na Osnovni šoli Železniki

V jeseni se otroci skupaj s svojimi starši odločajo, predstavijo svojim sovrstnikom iz drugih šol. Seve- katero interesno dejavnost bodo obiskovali v novem da ne sme manjkati tudi zaključno druženje. Kaj šolskem letu. Ponudite jim, da preko igre pokuka- vse počnemo, lahko preverite na spletnih straneh jo v svet podjetništva na brezplačnih podjetniških Razvojne agencije Sora – www.ra-sora.si.

KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE krožkih, ki za učence 7., 8. in 9. razredov že vrsto let potekajo tudi na OŠ Železniki. Prijave in dodatne informacije: Delo v podjetniškem krožku poteka v skupini, Razvojna agencija Sora, d.o.o. učenci pa se ob igri seznanijo z osnovnimi pojmi tel.: 04 50 60 223, www.ra-sora.si podjetništva, izberejo svojo podjetniško idejo, in jo preverijo v mini poslovnem načrtu ter jo na koncu Avtor: Julija Primožič

Seminar DELOVNI INŠPEKTOR IN POMEMBNE SPREMEMBE V DELOVNOPRAVNI ZAKONODAJI

Na seminarju boste iz prve roke na praktičnih pri- so najpogostejše napake podjetnikov. Seminar bo merih izvedeli, na kaj morate biti pazljivi deloda- potekal v četrtek, 10. oktobra. jalci ob obisku inšpektorja za delo, kakšne so vaše in inšpektorjeve pravice in dolžnosti, kakšna so in- Prijave in dodatne informacije: špektorjeva pooblastila, katere novosti prinaša delo- Razvojna agencija Sora, d.o.o. vna zakonodaja, ki jih ne smete spregledati, kakšne tel.: 04 50 60 223, www.ra-sora.si

BREZPLAČNA ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA

Na Razvojni agenciji Sora deluje brezplačna Ener- Energetsko svetovalna pisarna je odprta vsak torek getsko svetovalna pisarna. V njej vam vsak torek od 16.00 do 17.30 ure. energetska svetovalca svetujeta o: • toplotni izolaciji (fasade, podstrehe, okna), Za njen obisk pa je potrebna predhodna prijava na • obnovljivih virih energije (sončna energija, lesna tel. št.: 04/ 50 60 220. biomasa, toplotne črpalke), • možnostih sofinanciranja investicij, • kotlovnicah …

UGODNI KREDITI ZA PODJETJA IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH

V okviru Kreditne sheme Razvojne agencije Sora je Dobite jih lahko po obrestni meri 6M EURIBOR odprt razpis, v okviru katerega lahko podjetja in do- + 1,5% p.a. Najamete jih lahko za dobo do 10 – ih polnilne dejavnosti na kmetijah pridobite ugodna let. dolgoročna in kratkoročna posojila. Razpis je odprt tudi za kratkoročna posojila, ki jih lahko najamete za financiranje tekočega poslovanja Dolgoročna posojila so vam na voljo za: za dobo do 12 mesecev po obrestni meri 2,5% p.a. • nakup stavbnega zemljišča in njegovo komunalno fiksno, nominalno. opremo, • nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov ter Za podrobnejše informacije o razpisu pokličite na • nakup opreme in kmetijske mehanizacije. Razvojno agencijo Sora, na tel. št. 04 50 60 220.

44 SENZORIČNO OCENJEVANJE ALKOHOLNIH PIJAČ TER DRUGIH SADNIH IN ZELENJAVNIH IZDELKOV

Razvojna agencija Sora obvešča, da bo zaradi izrednega interesa proizvajalcev in sezone konzerviranja sadja in zelenjave (vlaganje, vkuhavanje, sušenje, žganjekuha…) ponovila senzorično ocenjevanje za alkoholne pijače ter sadne in zelenjavne izdelke na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. INFORMACIJE KORISTNE Priznanje iz senzoričnih ocenjevanj, kjer se preverjajo vonj, okus, barva, videz, tekstura itd. je eden izmed po- gojev za vključitev v blagovni znamki Dedek Jaka in Ba- bica Jerca – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov in s tem posledično tudi za prodajo v domačih kotičkih KGZ Škofja Loka. Ocenjevanje bodo organizirali predvidoma v septembru, iz- delki pa se bodo zbirali na Razvojni agenciji Sora, Poljanska cesta 2, Škofja Loka (na Upravni enoti). O točnem datumu vas bodo še obvestili, za dodatne informacije pa so doseglji- Foto: arhiv RAS vi na 04/ 50 60 225 ali [email protected].

Kristina Miklavčič POHVALIL BI POHVALIL KAMNITI PODSTAVKI NAKOVAL – SPOMIN NA FUŽINO V GORENJEM KONCU …

V četrti številki Ratitovških obzorij 2012, smo v rubriki ''Ujeto v objektiv'' objavili fotografijo o deponiji zgodo- vinske ostaline – kamnitih podstav- kov nakoval iz starih fužin. Takrat so bile začasno skladiščene ob reki Sori, nasproti nogometnega igrišča. Odgovorni za ohranitev te pomemb- ne zgodovinske dediščine, ki je bila del nekdanje fužine v Gorenjem koncu pri plavžu, so vso stvar resno vzeli v svoje roke, tako da smo letos v maju že lahko videli vse eksponate strokovno restavrirane in postavlje- ne na mesto ob plavžu. Za vse to so poskrbeli: Muzejsko društvo Želez- niki, Jernej Hudolin, vodja RCRS, Mirjam Tolar, predstavnica Občine Železniki in Bojan Rihtaršič, arhi- tekt. Imenovani si zaslužijo zahvalo in po- hvalo, saj gre za pomembno dejanje pri zaščiti naše zgodovinske dedišči- ne! Ohranjeni in restavrirani kamniti podstavki nakoval stare fužine v Gorenjem koncu, danes Anton Sedej zgodovinska zanimivost ob našem Plavžu. Foto: Anton Sedej 45 IGRE JZR RATITOVEC – program 2013

datum ura vrsta športne prireditve kraj prireditve 1. vikend 24. 8. 9.00 – 14.00 AGILITY - IGRIŠČE UMETNA TRAVA Stadion TURNIR V AVTOMATSKEM KEGLJANJU 29. 8. - 31. 8. 15.00 – 22.00 Kegljišče Pr' Mer (registrirani, neregistrirani, m/ž)

KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE 30. 8. 18.00 - 24.00 RODEO (DIVJI BIK) Terasa bazena 30. 8. 18.00 - 24.00 COUNTRY VEČER Z BANDOM Bife bazen 30. 8. 20.00 - 24.00 UVODNI OTVORITVENI VEČER Bife bazen 31. 8. 10.00 - 18.00 TURNIR V TAROKU DRŽAVNI NIVO Dvorana 31. 8. 18.30 - 24.00 TURNIR V TAROKU PO SELŠKO Dvorana 1. 9. 9.00 – 17.00 TURNIR V ROKOMETU (otroci, mladi, aktivni člani, veterani) Dvorana 2. vikend 6. 9. 18.00 – 2.00 NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU - FUTSAL Stadion / dvorana 7. 9. 9.00 - 21.00 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI (do 18 let, od 18 dalje) Stadion TURNIR V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO 7. 9. 15.00 - 20.00 Stadion (OŠ, SŠ in fakulteta, starejši, m/ž) TURNIR V BALINČKANJU IN TURNIR V 7. 9. 15.00 – 22.00 Stadion BALINČKANJU DRUŽIN 7. 9. 17.00 – 21.00 TURNIR TROJK V ULIČNI KOŠARKI (do 18 let, od 18 dalje) Stadion TURNIR V MALEM NOGOMETU - DVORANSKI 8. 9. 12.00 - 18.00 Stadion / dvorana (otroci fantje in dekleta) 3. vikend ATLETIKA MNOGOBOJ M/Ž ( OŠ, OŠ, SŠ + starejši) 13. 9. 15.00 - 20.00 ½ ½ Stadion (skok v dalj., tek kratke proge, suv. krogle, vortex, tek dolge proge) 14. 9. 10.00 - 22.00 TURNIR V BALINANJU Balinarske proge 14. 9. 9.00 - 21.00 TURNIR V TENISU Tenis igrišče 14. 9. 18.00 - 22.00 TURNIR V PIKADU Bazen terasa GASILSKO TEKMOVANJE ŠPORTNE VSEBINE 15. 9. 10.00 - 24.00 Stadion (otroci, mladi, člani, veterani) 4. vikend PLAVANJE 50 m PRSNO+PROSTO M/Ž 20. 9. 18.00 -20.00 Bazen (½OŠ, ½ OŠ, SŠ + starejši) 21. 9. VELIKA STRATEŠKA IGRA Stadion 21. 9. 18.00 – 22.00 TURNIR V BADMINTONU (otroci+mladina, starejši) Dvorana 21. 9. 21.00 - 23.00 POLAGANJE ROK - NA IZPADANJE Bife bazen 21. 9. 18.00 - 22.00 TURNIR ŠAH (otroci, mladina + strejši) Mala dvorana 22. 9. 10.00 - 21.00 TURNIR V DVORANSKI ODBOJKI - mešane ekipe Dvorana 5. vikend TURNIR V NAMIZNEM TENISU M/Ž 27. 9. 18.00 - 22.00 Dvorana (otroci+mladina, starejši) 28. 9. 10.00 – 17.00 TURNIR V FLORBALLU (OŠ + ½ SŠ, ½ SŠ + starejši) Stadion / dvorana 28. 9. 17.00 – 19.00 TEKMOVANJE V PLESU Dvorana 28. 9. 15.00 - 18.00 ROLKA - STREETBOARD POLIGON (otroci in mladina) Stadion 29. 9. 14.00 - 22.00 TURNIR V DVORANSKI KOŠARKI Dvorana 6. vikend 5. 10. 20.00 – 22.00 ZAKLJUČNA PRIREDITEV, RAZGLASITEV ... Bife bazen 46 KOLEDAR DOGODKOV datum ura naslov prireditve organizator informacije kraj prireditve 37. REKREATIVNI POHOD PD za Selško dolino Krekova koča 1. 9. 6.00 www.pd-zelezniki.com NA RATITOVEC Železniki na Ratitovcu GLEDALIŠKA Ana Jelenc, 6. 9. 19.30 PREDSTAVA NA PROSTEM KUD Dražgoše Dražgoše GSM: 040 463 555 KRIVOPRISEŽNIK GLEDALIŠKA INFORMACIJE KORISTNE Ana Jelenc, 8. 9. 19.30 PREDSTAVA NA PROSTEM KUD Dražgoše Dražgoše GSM: 040 463 555 KRIVOPRISEŽNIK GLEDALIŠKA Ana Jelenc, 13. 9. 19.30 PREDSTAVA NA PROSTEM KUD Dražgoše Dražgoše GSM: 040 463 555 KRIVOPRISEŽNIK 15. 9. 10.00 PEŠPOT PO ZGORNJI DAVČI TD Davča www.davca.si Davča GLEDALIŠKA Ana Jelenc, 15. 9. 19.30 PREDSTAVA NA PROSTEM KUD Dražgoše Dražgoše GSM: 040 463 555 KRIVOPRISEŽNIK 21. 9. SADOVI JESENI TD Sorica [email protected] Sorica -22. 9. 21. 9. 18.00 50 LET TD SELCA TD Selca GSM: 031 378 751 Pred šolo v Selcih

NAVODILA ZA PISCE ČLANKOV

Zaradi preglednosti časopisa želimo člankom vdahniti kar se da enotno grafično podobo, zato pisce prosimo, da se držijo naslednjih priporočil:

Članek (v Wordu, s pisavo Times New Roman, velikost 12) naj vsebuje:

1. NASLOV (največ 65 znakov brez presledkov); 2. KRATEK UVOD (največ 170 znakov brez presledkov) – če gre le za novico (do 1000 znakov brez presledkov), uvod ni potreben; 3. JEDRO ČLANKA, 4. IME IN PRIIMEK AVTORJA ČLANKA.

Če boste članku priložili fotografije, potem napišite:

1. NASLOV OZ. IME FOTOGRAFIJE, kar naj bo enako naslovu članka (če je več fotografij za isti članek, jih oštevilčite), 2. BESEDILO, KI GA PREDLAGATE ZA PODNAPIS POD FOTOGRAFIJO (kratko), 3. AVTORJA FOTOGRAFIJE (ime in priimek).

Primer za označevanje fotografij (če sta dve fotografiji za isti članek):

NA OBISKU V MUZEJU 1 - Otroci so si ogledali razstavljene eksponate. Foto: Janez Novak NA OBISKU V MUZEJU 2 - Kako so izdelovali žeblje. Foto: Janez Novak

Wordovo besedilo naj bo brez fotografij, te pošljite kot priponko v JPG formatu.

Rok za oddajo člankov za določeno številko časopisa bo objavljen v predhodni številki – v kolofo- nu pod kazalom vsebine časopisa. Tam bosta napisana tudi predviden datum izida nove številke časopisa in elektronski naslov, kamor članke lahko pošljete: [email protected].

47 SKRITI KOTIČEK

V rubriki, kjer predstavljamo kotičke, ki jih skriva naša občina, smo v prejšnji številki gla- sila objavili detajl plavalnega bazena v Železni- kih. To je pravilno ugotovila tudi Mira Jelenc iz Dašnice, ki je med drugim spesnila naslednje verze:

"SKRITI KOTIČEK ni težko uganiti, le mimo bazena je treba peš iti. Kdor stebre na sliki pogleda, ve, da ga zob časa najeda." Foto: Andrej Tarfila Pravilen odgovor sta poslali tudi Uršula Bernik iz Dašnice in Andreja Šmid iz Plavža. Vsem na- grajenkam iskrene čestitke!

Nagrajenke prejmejo bone, ki jih podarja Javni zavod Ratitovec, in sicer: Mira prejme družinsko vstopnico za plavalni bazen, Uršula vstopnico za plavalni bazen za dve osebi, An- dreja pa vstopnico za plavalni bazen in savno. Ostalim sodelujočim se zahvaljujemo za sode- lovanje.

Na fotografiji pa na vaše odgovore že čaka nov skriti kotiček. Pišite nam na enega izmed naslovov, ki so navedeni na tretji strani časo- pisa, veseli bomo vaših odgovorov. Nagrajeni bodo trije odgovori z najboljšo obrazložitvijo po mnenju uredništva. Nikar ne pozabite pri- pisati svojih podatkov, da vam v primeru izbora lahko pošljemo nagrado.

Foto: Anton Sedej

Foto: Anton Sedej

OBČINA ŽELEZNIKI Uradne ure Češnjica 48 ponedeljek 7.30 – 15.00 4228 Železniki torek 7.30 – 15.00 Telefon N.C.: 04/500-00-00 sreda 7.30 – 17.00 Telefaks: 04/500-00-20 četrtek ni uradnih ur E-pošta: [email protected] petek 7.30 – 13.00 Spletno mesto: www.zelezniki.si (malica 10.00 – 10.30)

48