intervju

DARIO FRANDOLIČ nogometni trener in strokovnjak

Cruijff je bil vizionar, trn v peti vsem drugim

A. Č. foto: PRIMOŽ LAVRE IN ARHIV DARIA FRANDOLIČ[email protected]

Na pogovor o Johanu Cruyffu (nizozemsko Cruijffu), pravem preroku lepega nogometa, in nizozemskem nogometnem svetu smo povabili Daria Frandoliča, slovenskega strokovnjaka, ki se s tem ukvarja že dolga leta in to pozna do potankosti. Nogomet ni samo preprosta igra. Za vrhunskim in prefinjenim nogometom so idejne šole, ki so se razvijale v posameznih državah, poustvarile so različne tipe igre in razvile različne profile nogometašev. Nizozemska nogometna šola je med najbolj prodornimi.

58 28. NOVEMBER 2016 intervju

Rezultati, ki so jih dosegle nizozemske ekipe, reprezentanca in posamezni nogo- metaši, ne potrebujejo dodatnih pojasnil. Govorijo sami zase. Pri tem ima pomemb- no mesto prav . Ob obletnici njegovi smrti marca letos je svetovna jav- nost še enkrat spregovorila o njegovem pomenu za razvoj nogometne igre, ki se- ga vse do današnjega Barceloninega stila nogometa, imenovanega tiki-taka.

Zakaj je bil Johan Cruyff taka prelo- mnica v svetu nogometa? Zakaj za njim nogomet ni bil več isti šport kot pred tem? Johan Cruyff je bil zastopnik napadalne- ga nogometa. Za njegovo uresničitev pa je potrebno znanje, nogometaši mora- jo obvladati prostor in tehniko igranja. Posest žoge postane izhodišče igre, za ka- tero se skriva Cruyffova filozofija. Podaja, zaustavitev žoge z nogami in prsi, uda- rec z glavo, preigravanje nasprotnika. To so spretnosti, ki se jih nogometaš lah- ko nauči. Naslednja faza je kombinaci- ja naučene tehnike z igralnim mestom na igrišču. Če nogometaši nimajo tehničnih osnov, ni možnosti za ustvarjanje napa- dalnega nogometa. Kako priti do tehnič- nega znanja? Obvladovanje in upravlja- nje žoge določata kvaliteto nogometaša. Cruyff poudarja specializacijo, ozko spe- cializacijo. Podrobnosti je treba piliti do perfekcije.

Od kod se je Cruyff navzel te nogome- tne in športne filozofije? Njegova nogometna filozofija je poveza- na z njegovim otroštvom. Rojen je bil le- ta 1947, v času, ko je veliko Nizozemcev še trpelo zaradi posledic druge svetovne vojne, vendar je že prevladoval optimi- zem. Živel je v delavski četrti Bettontorp v bližini Ajaxovega stadiona. Talent je podedoval po stricu Geriju Dreierju. Njegova prva igrišča in vadbeni prosto- ri so bile ceste v domačem kraju. V šo- li si je pridobil vzdevek »deček z žogo«. Mama je v sinovih najstniških letih de- lala kot čistilka na stadionu. Ko je mali Johan podpisal prvo pogodbo z Ajaxom, je mami rekel: »Odslej ti ne bo treba več tukaj čistiti.«

Njegov talent in njegova volja do de- la sta padla na plodna tla na Nizo- zemskem. Tam je že dalj časa aktivna močna nogometna šola in z njo pove- zana tradicija vzgajanja mladih nogo- metašev. Je bila ideja o lepem in na- padalnem nogometu že prej prisotna na Nizozemskem ali je zrasla s Cruyf- fom? Na Cruyffa sta v obdobju najstništva in vstopa v člansko moštvo Ajaxa vpliva- la predvsem dva človeka. Prvi je Rinus

59 intervju

Michels, razglašen za najboljšega trener- nut podi za žogo. Na koncu pa zmaga- Omenili ste dva nizozemska trener- ja 20. stoletja, drugi Jany Van der Veen. jo Nemci.« A Cruyffu nemško dojema- ja, ki sta imela drugačno pot, a sta bi- Michels je bil njegov trener pri Barceloni nje nogometa nikakor ni bilo domače. stveno zaznamovala domači nogomet. in kasneje v ZDA. Van der Veen pa je imel Nemškim trenerjem je očital ukazoval- Bi nam lahko povedali kaj več o Rinu- pomembno vlogo pri rasti Cruyffa, ker ga no, avtoritarno držo. Ta očitek je bil pred- su Michelsu? je naučil tehničnih veščin. Na teh tehnič- vsem namenjen najboljšemu trenerju ti- Iz Cruyffove biografije zvemo med drugim nih veščinah se je razvila tudi ideja total- stega časa, Hennesu Wesweilerju, češ da tudi to, da je odnos med najboljšim nizo- nega nogometa, po kateri je zaslovel ni- zahteva od nogometašev stvari, ki jih ne zemskim nogometašem in Michelsom ne- zozemski nogomet. Cruyff mu je ostal ve- znajo izvesti. Po Cruyffovem mnenju je koliko dvoličen. Za Cruyffa je Michels, dno hvaležen. bil nizozemski nogomet bolj demokrati- predvsem v prvem obdobju, učitelj in vzor čen: možno se je bilo pogovarjati o tehni- v svetu nogometa. Nazadnje se je ta od- Kaj je pravzaprav totalni nogomet? ki in strategiji. Danes je podoba nemške- nos nekoliko ohladil. Posebno poglavje v Ni jasno, kdo si je ta izraz izmislil. ga nogometa povsem drugačna. Nemški tem kontekstu bil odnos med Kraljevo ni- Osnovna ideja je ta, da se v določenem selektor Joahim Löw je pravo naspro- zozemsko nogometno zvezo (KNVB), ki času da zaobjeti celotno igrišče. Pri tem tje Wesweilerja. Nemški nogomet je bil v jo je v resnici vodil Michels, in Cruyffom. Cruyffovem času zelo organiziran, v za- Michels naj bi v začetku devetdesetih ovi- Posest žoge postane dnjih desetih letih pa si je vse bolj navzel ral poskuse Cruyffa, da bi postal selektor prvin nizozemskega nogometa, predvsem nizozemske reprezentance. Če bi do tega izhodišče igre, za katero se hitre izvedbe tehničnih prvin. Bojevitost prišlo, naj bi se po Michelsovem mnenju skriva Cruyffova filozofija. je premalo. filozofija nizozemskega nogometa močno spremenila v napačno smer. Cruyff meni, sta potrebna izostrena tehnika, taktič- Cruyff je postal član moštva Ajaxa le- da je bil Michels najbrž ljubosumen in da na disciplina in odlična telesna priprava. ta 1965, potem je trajalo šest let, da mu je on preprečil, da bi sedel na selek- Posamezni nogometaši ne smejo izpasti je svoje moštvo pripeljal na evropski torski stolček leta 1990. V tem kontekstu iz igre. Obramba, vezna linija in napad vrh. Leta 1971 je Ajax dobil pokal pr- je v Cruyffovi avtobiografiji zanimivo pre- morajo delovati enotno, med njimi mo- vakov in uspeh ponovil še v letih 1972 brati opis Michelsa, polnega protislovij in ra obstajati sinhrono gibanje. Gre za ena- in 1973. Ajaxov totalni nogomet je to- vraževernosti. Michels je, če sledimo temu komeren ritem premika po celotnem igri- rej v dokaj kratkem obdobju osvojil opisu, sicer strog in radodaren, a hkra- šču in za prevzemanje vlog soigralcev, če staro celino. ti protisloven. »V določenih trenutkih me je ekipa izgubi žogo. Podobnosti lahko naj- Če posplošimo, je nogometna šola navdušil, v drugih razočaral,« je o njem še demo v ragbiju. Pomembna je tudi vlo- Nizozemcev nekoliko tudi plod njihovih napisal Cruijff. To ovrže splošno sprejeto ga vratarja, ki pomaga graditi igro. Vratar karakternih značilnosti. Dežela, kjer živi- misel, da je le Michels bil njegov vzornik. je prvi napadalec: to je bil takrat nizo- jo, je zelo specifična in sili človeka v to, zemski vratar Jan Jongbloed, to je danes da se znajde v vsakem položaju. Ob tem Kje so bile med njima točke preloma Nemec Manuel Neuer. Še ena pomemb- imajo Nizozemci prirojeno trgovsko žili- in kako je prišlo do domnevnega me- na lastnost totalnega nogometa: nogo- co. Nogomet je zato pomembno sredstvo tanja polen pod noge Cruyffu, ko je ni- metaši so bili sposobni izmenično rotira- za ekonomsko uveljavitev. Hkrati je no- zozemski as hotel postati trener? ti na vseh pozicijah na igrišču. Za branil- gomet igra, ki ni rutinska in je lahko ze- Ko je Cruyff sklenil kariero, bi moral de- ce je bilo značilno, da so se znali vklju- lo kreativna. Ob koncu šestdesetih let lati izpit za trenerje v nizozemski nogo- čiti v napadalne akcije, napadalci pa so občasno prevzemali obrambne naloge. Ko je takrat še mali Johan podpisal prvo pogodbo z Skratka nogometaši so lahko igrali v raz- ličnih vlogah. Velik del teh nogometašev Ajaxom, je mami rekel: »Odslej ti ne bo treba več tukaj – med njimi van Hanegem, Jansen, Kroll, čistiti.« Rep, Neeskens – so izhajali iz Ajaxove ali Feyenoordove šole. pa je ta- so s svojo filozofijo »okužili« nogometni metni zvezi. Šlo je za štiriletni tečaj, kar krat vodil drug pomemben nizozemski svet po zaslugi svojih in tujih trenerjev, je bilo zanj predolgo obdobje. Zato se trener – Wiel Coerver. ki so se v 70. in 80. letih prejšnjega stole- je obrnil na nogometno zvezo z vpraša- tja šolali prav na Nizozemskem. Govorim njem, ali bi lahko opravil izpit po skraj- Govorimo o sedemdesetih letih prej- o trenerjih, kakršni so bili , šani različici programa ter v opraviči- šnjega stoletja. Lahko nasproti total- Vujadin Boškov, Tomislav Ivić, Arrigo lo za to navedel izjemno igralsko ka- nemu nizozemskemu nogometu takrat Sacchi, Massimo Giacomini, do nedav- riero. Olajšano pot mu je takrat sveto- kot protiutež postavimo tog, a učinko- nega komentator slovenske reprezentan- val Michels, ki pa mu je baje potem sam vit nemški nogomet, ki ga pooseblja- ce na TV Koper. Nizozemske filozofije se na nizozemski nogometni zvezi onemo- ta dva nogometaša, Franz Beckenba- je navzel tudi nekdanji Partizanov kape- gočil opravljanje izpita. V avtobiografi- uer, po mnenju mnogih najboljši bra- tan Velibor Vasović, ki je potem postal ji Cruyff navaja, da mu je to dvojno vlo- nilec v zgodovini nogometa, ter ostro- nosilni steber Ajaxove obrambe. Imamo go, ki jo je takrat odigral Michels, potr- strelec Gerd Müller? Nemški nogo- še Hrvata Mladena Ramljaka, ki je v se- dil tudi Ajaxov predsednik. Kljub temu je met v nasprtoju z nizozemskim ni do- demdesetih letih igral pri Feyenoordu. Cruyff do konca življenja dvomil o tej raz- puščal sprememb na igralskih pozici- Da povzamem: Nizozemci so gojili čut za ličici razvoja dejstev. jah. Vsakdo se je moral strogo držati lep nogomet, saj so vseskozi težili k na- svoje vloge. padalni igri in vabili najboljše strokov- Na nizozemsko nogometno šolo in na Nemški nogomet je bil takrat zelo po- njake. Nizozemski nogomet je odsev mi- Cruyffa je vplival še drug trener, ki je memben. Nekdanji angleški reprezentant selne odprtosti, Nizozemci so najprej za- oblikoval prepoznavno igro kluba Fe- Gary Lineker je dejal: »Nogomet je pre- čeli vključevati nogometašev iz nekda- yenoord. To je bil Wiel Coerver. Kaj prosta igra. Dvaindvajset mož se 90 mi- njih kolonij. nam lahko poveste o njem?

60 28. NOVEMBER 2016 intervju

1. Johan Cruyff in Wim van Hanegem 2. Wiel Coerver z Rinusom Michelsom. Slika je bila posneta na derbiju med Ajaxom in Feyenoordom. 3. Dario Frandolič in Wiel Coerver ob prvem srečanju v Kerkradeju. 4. Dario Frandolič in Percy van Lierop, koordinator Ajaxove mladinske šole, na glavnem sedežu Ajaxa Toekmost v Amsterdamu. V ozadju visi Cruyffov portret. 5. Wiel Coerver s sodelavcema Monizem in Haanom ob predstavitvi njegove metode v Ljubljani leta 2007.

O metodi treniranja, ki sta jo razvija- igri. Večini igralcev še danes povzroča naj- stavko nogometa: obvladovanje žoge. Brez la Coerver in Michels, pišem doktorat več težav pomanjkljiva tehnika. osnovne tehnike je nemogoče vzpostaviti in na Športni fakulteti v Ljubljani. Veliko graditi taktične zamisli. Nizozemci pa ima- let sem tudi osebno sodeloval z Wielom Sredi sedemdesetih let je nizozem- jo napako: občasno razmišljajo, da so pre- Coerverjem. O njem je večkrat govoril, saj ski nogomet dosegel višek z Ajaxovim prosto najboljši. Tudi Cruyff jim očita samo- sta bila v 60. tudi dobra prijatelja. Vendar večkratnim pokalom prvakov in dvema všečnost. Nizozemci so v preteklosti res po- gre pri Michelsu in Coerverju za dva raz- zaporednima nastopoma reprezentan- menili vrhunskost – Cruyff in van Basten lična pristopa. Michelsov temelji na taktič- ce v finalu svetovnega prvenstva. sta vsak po trikrat dobila zlato žogo. Taka ni disciplini, Coerverjev pa na kreativno- Nizozemska nogometna šola je bila takrat mentaliteta pa zlahka pripelje do stagni- sti gibanj. Michels pravi, da se je tehničnih na vrhuncu, ker je upoštevala temeljno po- ranja: status najboljšega so po tem obdo- veščin mogoče naučiti z igralnimi oblika- bju »pozabili« vzdrževati, ker jih je neko- mi, Coerver pa meni, da je talent premalo. Decembra lani in januarja liko zanesel ego. V zadnjih letih so veliko Najprej je potrebno trenirati in posnemati letos je Cruyff, malo pred več govorili o taktiki, veliko časa so posve- gibanja velikih igralcev, preden se posve- čali panogam, ki spremljajo nogomet, kakr- timo igri in taktiki. S tem je treba začeti v smrtjo, objavil dva članka šna je marketing, skratka ekonomsko stran, zgodnjem otroštvu, ko je otrok še sproščen v nizozemskem tisku. ne pa vzgoje igralcev. Pozabili so vzgaja- in jemlje trening kot igro, ne kot nujnost. Zapisal je, da bi se moral ti posameznika in njegov tehnični razvoj z Če otrok zavestno ponotranji ta kreativna nizozemski nogomet žogo. Danes Nizozemci niso več vodilni v gibanja, postanejo v najstniških in odra- Evropi. Svet je njihovo filozofijo sprejel, nji- slih letih nekaj samoumevnega. Šele tedaj vrniti h koreninam, k hova nogometna zveza pa se ni znala pri- se lahko z igralci posvetiš taktiki in ekipni posamezniku. lagoditi novim zahtevam modernega nogo-

61 intervju

meta. Rekel bi, da so imeli rešitev doma, učiti in ponavljati gibanja velikih igralcev. vendar je niso znali izkoristiti. Spet mislim Ljudje, ki so pripravljeni tako učiti, pa so na Coerverja in Cruyffa – saj sta bila edi- v svetu izjema. Mladi naj bi pod budnim na dva strokovnjaka, ki nista nikoli delala očesom demonstratorja ta gibanja po- za nogometno zvezo. Bila sta vizionarja in snemali in tako dosegli tehnično popol- trn v peti vsem drugim. Nista delala za la- nost. Coerver je analiziral gibanje igral- stno korist. cev kova Stanleyja Matthewsa, Ferenca Puskasa, Alfreda Di Stefana, vse do so- Kako je padec nizozemske šole ko- dobnejših, Arjena Robbna, Ronaldinha mentiral Cruyff? ali brazilskega Ronalda. Otrok se hitro Decembra lani in januarja letos je, ma- nauči teh gibov, ker je posnemanje temelj lo pred smrtjo, objavil dva članka v nizo- učenja. To je vedel že Aristotel, ki je v 4. zemskem tisku. Zapisal je, da bi se mo- poglavju Poetike trdil, da učenje izvira iz ral nizozemski nogomet vrniti h kore- posnemanja. Posnemanje je po svoje em- ninam, k posamezniku. Nogomet ni sa- patija. Otroci ne nosijo dresov Messija ali mo kolektivna igra. Odločilno vlogo v Ronalda zaradi njunih bančnih računov, igri ima posameznik. Zato je pomemb- temveč preprosto zato, ker želijo posne- no tehnično znanje vsakega nogometa- mati njuna kreativna gibanja. ša. Nekateri igralci so zaradi tega prepro- sto nezamenljivi. Teorija, da se vsakdo Šola totalnega nogometa se je razvi- lahko nadomesti, ne drži. Najboljši dokaz la na Nizozemskem, a je kmalu zajela je prav nizozemski nogomet, ki nima več širša območja evropskega nogometa. takih nogometašev, kakršni so še nedav- Današnji dedič te šole, po zaslugi Mi- no bili Seedorf, Bergkamp, Robben, van chelsa in predvsem Cruyffa, je Barce- Nilsteroy, van Persie. Takih nogometašev lona. Katalonci so najbližji primer te- na nizozemskem nogometnem obzorju ga, kar so včasih bili Nizozemci. trenutno ni. Vzrok za to pa je zelo jasen: Cruyff se je uveljavil pri Ajaxu in v pomanjkanje dela s posameznikom. Barceloni. V Amsterdamu je bil doma,

Otrok se hitro nauči nogometnih gibov, ker je posnemanje temelj učenja. To je vedel že Aristotel, ki je v 4. poglavju Poetike trdil, da učenje izvira iz posnemanja. biografija Omenjena članka sta bila v nizozem- tam pa ga niso nikoli zares sprejeli kot li- Dario Frandolič (1952) je po poklicu učitelj lite- ski nogometni javnosti dokaj odmev- derja. V Kataloniji pa je bil že od začetka rarnih ved in zgodovine, diplomirani režiser na na. Kaj natančno zagovarja Cruyff? karizmatična vodilna osebnost. Uveljavil AGFTV in trener Uefa-B. Veliko let je igral in ko- Gre pravzaprav za legitimacijo dela Wiela je nov stil igre že kot igralec: Barcelona ordiniral delo na nogometnem področju pri raz- Coerverja. Cruyff v obeh člankih trdi, da je v drugi polovici sedemdesetih let po ličnih slovenskih moštvih v Italiji. Od leta 1985 je temelj nogometa tehnika in da je oče daljšem obdobju spet postala državni pr- poučuje na slovenskih srednjih šolah v Gorici. tehnike Wiel Coerver. Povedati moram, vak. Nizozemsko miselnost je Cruyff še Z nizozemsko trenersko šolo se ukvarja že od da se je za to metodo pokazalo precejšnje bolj vtisnil v Barcelonin nogomet ob kon- konca 80. let. Posvetil se je predvsem nekate- zanimanje tudi v Sloveniji. Od leta 2006 cu in v začetku devetdesetih let prejšnje- rim nizozemskim trenerjem (Rinusu Michelsu, sem ga trikrat povabil v Slovenijo in pre- ga stoletja, ko so mu zaupali vlogo tre- Johannu Cruyffu), zlasti pa Wielu Coerverju in vedel njegove devedeje, vendar se šele nerja. Zahteval je popolno spremembo, njegovi metodi. Za Nogometno zvezo Slovenije zdaj nekoliko premika v Nogometni zvezi ekipa ni več izhajala iz obrambe, temveč je na Športni gimnaziji v Šiški leta 2004 posnel Slovenije (NZS). Od takrat pa je minilo že iz napada. Tako kot Ajax v njegovem ob- devede ABC: Osnove nogometa (Iztok Kavčič, deset let. Cruyff je prvič pohvalno govoril dobju. Cruyffu so v veliko pomoč bili ne- M.Kostič, D. Pivk). Leta 2008 je na štirih de- o Coerverju že v začetku osemdesetih let. kateri nizozemski igralci. Ko je on sedel vedejih izdal v slovenščini prevod zadnjega Takrat je predlagal, naj se njegova meto- na trenerskem stolčku, je bil vodja eki- Coerverjevega dela De komplete Werke z naslo- da uvede tudi v nizozemskem reprezen- pe na igrišču nizozemski defenzivni ve- vom Magic Football. Pripravil je veliko predavanj tančnem centru Zeist. Nogometna zveza zist . Ta nogometaš je in demonstracij za slovensko (NZS) in italijan- Nizozemske te metode ni želela sprejeti, imel lastnosti organizatorja igre, kot jo sko nogometno zvezo (FGCI). Je avtor člankov o celo ovirala jo je in s tem Coerverja pov- imajo vezisti. Cruyff pa ga je nalašč po- Coerverjevi metodi, ki jo je predstavil slovenskim sem izolirala. stavil v obrambno vrsto. Želel je namreč, trenerjem. Z njim je sodeloval do konca življenja. da bi svoje moštvo začelo igro graditi že v Je zastopnik njegove metodologije v Sloveniji, o Zakaj ne? obrambi, ne da bi pri tem izgubilo žoge. njem hrani velik del zapuščine in arhivskega ma- V nizozemskem nogometni zvezi je pač V trenerski karieri pri Barceloni je na- teriala, ki mu ga je prepustil nizozemski trener. prevladala druga miselnost, ki jo je za- letel na dva nogometaša, ki sta ustreza- Aktivno sodeluje še z nekaterimi trenerji, ki za- govarjal Michels. Coerver je bil vseka- la tem značilnostim: poleg Koemana je govarjajo ta pristop, to so Joep Haan, Ricardo kor izjemen strokovnjak, vendar upor- bil to Pep Guardiola. Tako zasnovana eki- Moniz, Mihai Cojocaru, Percy van Lierop, Branko nik in brezkompromisen. Njegova me- pa je konec osemdesetih let dosegla po- Zupan, Goran Sivec, Fulvio Battistutta in števil- toda zahteva predanega demonstrator- kal pokalnih zmagovalcev, v začetku de- ni drugi. Trenutno je vpisan na fakulteti za šport, ja, ki je nosilec kultiviranega gibanja vr- vetdesetih pa pokal prvakov. Cruyff je kjer pripravlja doktorsko disertacijo o Wielu hunskih igralcev. Takih ljudi ni na pretek. v Barceloni našel zanj primerno okolje. Coerverju in nizozemskem nogometu. Trenerski izpit ni dovolj. Treba se je (na) Njegovo mnenje so upoštevali tudi pred-

62 28. NOVEMBER 2016 intervju sedniki nogometnega društva, ki je po V Kataloniji je bil Cruyff že je Cruyffa močno šokiralo. Na družino in obsegu poslov prava multinacionalka. od začetka karizmatična otroke je bil zelo vezan, zato naj bi se ta- Govorimo o predsednikih, kakršna sta bi- krat, kljub večkratnim vabilom selektor- la Nunes ali Laporta. Današnja podoba vodilna osebnost. Uveljavil ja Ernesta Happla, vabilu v reprezentan- Barcelone je tako rezultat Cruyffovega de- je nov stil igre. co ne odzval. la: gre za spektakularno ekipo, ki na igri- šču uprizarja prave gledališke predstave, Svojemu sinu je na primer dal ime igra všečen in privlačen nogomet. Jordi, to je eno od pogostejših katalon- skih imen, sveti Jordi pa je zavetnik Današnja Barcelona je dejansko izpo- Katalonije. Na matičnem uradu so mu stava nizozemske nogometne šole, o najprej prepovedali, da bi sina poimeno- kateri sva se pogovarjala v začetku in- val s katalonskim imenom, a je imel pri tervjuja? sebi krstni list z Nizozemskega – tam je Drži. Tista šola, ki se je rodila na namreč sina krstil. Ker je bilo ime Jordi Nizozemskem z Michelsom in Cruyffom, že zapisano v krstnem listu, so morale se je nato preselila v Barcelono. Cruyffa španske oblasti pristati nanj. Katalonija sta na klopi katalonskega velikana nasle- je posebna regija, ki je zelo ponosna, ta- dila še dva nizozemska trenerja, Luis van ko kot smo bili Slovenci v času osamo- Gaal in . Za njimi je prišel svojitve. Ponos se izraža tudi v nogomet, še Pep Guardiola, ki je bil Cruyffov uče- in to zlasti v Kataloniji in Baskiji. Cruyff nec. Gre za dve desetletji utrjevanja ne- je prevzel ideje, ki so bile lastne katalon- Cruyff se je ob koncu kariere vrnil v ke nogometne filozofije. Spremembe se skim avtonomističnim gibanjem. Leta Ajax in pomagal vzgojiti novo zlato ge- ne zgodijo hitro, zahtevajo daljše obdo- 2009 je postal celo trener katalonske re- neracijo nogometašev z Marcom van bje. To velja tudi, ko govorimo, da je tre- prezentance, ki sicer ni mednarodno pri- Bastnom na čelu. Ta generacija je le- ba nogometaša naučiti tehničnih prvin. znana s strani Fife, a vseeno občasno ta 1988 dobila evropsko prvenstvo. Splošno po nogometni Evropi, vključno igra prijateljske tekme. V Ajax se je vrnil v začetku osemdesetih s Slovenijo in Italijo, prevladuje še vedno let. Tam je bil dve leti. Cruyff je bil pra- strah pred izgubo žoge. Zato velja misel- Ko se je Cruyff tako izpostavil, je Špa- vi vodja in trener na igrišču za vse mlajše nost, da mora nogometaš žogo oddati nija doživljala prehod iz frankizma v nogometaše. Še najbolj je v prvem obdo- čim prej od sebe. To mentaliteto je treba demokracijo. bju prišel v stik z Marcom van Bastnom, spremeniti: nogometaša je treba naučiti Politični ustroj Španije se je spremi- najbrž najboljšim srednjim napadalcem zadržati žogo toliko časa, da se najde naj- njal. Barcelona je takrat tudi po zaslugi v osemdesetih in v začetku devetdesetih ustreznejša rešitev za nadaljevanje akci- Cruyffa postala največji antagonist Reala let na svetu. je. Čimprejšnje oddajanje žoge omogoča Madrid, kluba s kraljevim pokrovitelj- hitrejšo izgubo. S tem nočem trditi, da je stvom. Barcelona je tako na primer febru- Cruyff je prevzel ideje, ki napačno igrati na prvo žogo. Gre za to, da arja 1974 premagala Real Madrid sredi so bile lastne katalonskim ne igramo v krču oziroma strahu. Nič ču- španske prestolnice s 5 proti 0. Cruyff se avtonomističnim gibanjem. dnega torej, če je Cryff svetoval nizozem- spominja tudi drugega dogodka iz tiste- ski kraljevi nogometni zvezi, naj sprejme ga obdobja, ko je bil na eni od odločilnih Leta 2009 je postal celo trener Coerverjevo metodo. tekem za prvenstvo izključen. Sodnik mu katalonske reprezentance. je pokazal rdeči karton, češ da naj bi ga Se je Cruyff z dosežki iz Barcelone Cruyff žalil. V avtobiografiji nizozemski Osebnost Cruyffa sega torej precej kdaj dejansko vrnil v domačo javnost? as trdi, da žaljivih besed na račun sodni- onkraj nogometnega igrišča. To je hotel storiti najprej leta 2008, po- kove matere ni nikoli izrekel. Zaradi te iz- Ta trditev povsem drži. V javnosti je več- tem ko so mu podelili naziv častnega čla- ključitve je bil diskvalificiran za tri kroge, krat nastopil, pisal je članke, izražal svo- na Ajaxa. Želel je izkušnjo iz Barcelone Barcelona pa je nanizala nekaj slabših ja mnenja. Bil je aktiven v medijih. V se- spet prenesti v Amsterdam. Njegov naj- predstav in bila ob prvenstvo. demdesetih letih je še kot mlad fant pi- hujši nasprotnik pa je bil van Gaal, ki je sal članke in kolumne. Danes ima veliko bolj nadaljevalec Michelsovega pristo- Cruyff je bil v sedemdesetih steber ni- ustanov in združenj njegovo ime: Cruyff pa kot pa Cruyffovega. Še enkrat se je ta- zozemske reprezentance. Leta 1974 Fundation, Cruyff Institute for Sport ko potrdil pregovor Nemo est prophe- je s soigralci igral finale svetovnega Studies, World of Cruyff, Cruyff Classics, ta in patria oziroma Nihče ni prerok v la- prvenstva v Nemčiji, štiri leta kasne- Cruyff Library in Cruyff Courts. Njegovo stni deželi. je pa ni nastopil na svetovnem prven- osnovno sporočilo je bilo, da je nogo- stvu v Argentini. Zaradi njegove od- met učni proces in ne samo gola igra. Če omenjamo binom Cruyff-Barcelo- sotnosti je veliko špekulacij. Kaj se je V zadnjem obdobju svojega življenja je na, ne moremo mimo političnega vi- takrat dogajalo? zahteval, da Kraljeva nogometna zve- dika, ki ga je zveza prinesla. Cruyff je Govorilo se je, da leta 1978 ni nastopil iz za vzpostavi sistem, po katerem mora- dejansko postal v zadnji fazi Franco- političnih vzrokov. Vojaška hunta pod jo vsi otroci, vpisani v Nogometno zvezo vega režima in takoj po njem močan vodstvom generala Videle je izpeljala dr- Nizozemske, trenirati po Coerverjevi me- in izpostavljen aktivist za pravice Ka- žavni udar leta 1976, po prvih govoricah todi. To pa pomeni spremeniti miselnost taloncev. Cruyff ni hotel nastopiti iz protesta pro- in prilagoditi vadbo času, ko otroci niso Gre za zelo zanimivo poglavje ti hunti. Dejansko je treba vzroke naj- več tako v stiku z žogo kot v preteklosti. Cruyffovega življenja. Ob prihodu v brž iskati drugje: Cruyff v avtobiografi- Coerverjeva metoda, kot ugotavlja Cruyff, Katalonijo se političnega trenutka ni za- ji omenja osebni razlog. Malo pred sve- je pravi odgovor na današnje razmere. Z vedel, a se je kmalu povsem vživel in tovnim prvenstvom sta bila on in njego- njim se povsem strinjam. Nova doba šele se identificiral z zahtevami Kataloncev. va družina žrtvi spodletele ugrabitve. To prihaja.

63