Št. 29 Maribor, petek 27.6.2014 ISSN 1854-2409 Leto X

OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH (3) V izvedbenem delu OPN se določijo: enote urejanja prostora; 539. Odlok o občinskem prostorskem načrtu območja namenske rabe prostora; Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah prostorski izvedbeni pogoji; območja, za katere se pripravijo občinski podrobni Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorski načrti. prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, (4) Sestavni deli OPN so: 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - besedilo prostorskega načrta - odlok: uvodne ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 - določbe, strateški del, izvedbeni del, končne Skl. US) ter 16. člena Statuta občine Sveta Trojica v določbe s prilogo; Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14) je Občinski grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 10. strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega izredni seji, dne 24.06.2014, sprejel dela; priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično ODLOK višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU strokovne podlage, smernice in mnenja, OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo. I. Uvodni določbi (5) OPN je bil celovito presojan. V sklopu celovite presoje vplivov na okolje je bilo izdelano okoljsko 1. člen poročilo. (podlaga za občinski prostorski načrt) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji II. Strateški del prostorskega načrta prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. 1.1. Analiza stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja 2. člen (vsebina odloka) 3. člen (1) Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je (analiza stanja) sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. (1) Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v (2) V strateškem delu OPN se za celotno območje nadaljevanju: občina) je bila do leta 2006, ko je postala občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah določijo: samostojna občina, del občine Lenart. Je ena manjših izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; občin v Sloveniji, saj na območju cca 26 km2 živi 2300 zasnova prostorskega razvoja občine; prebivalcev. Leži v prometno izredno dostopnem zasnovo gospodarske javne infrastrukture osrednjem delu Slovenskih goric, ki predstavljajo lokalnega pomena; največje gričevje v Sloveniji, za katero je značilno usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; prepletanje kmetijskih in gozdnih površin ter razpršene usmeritve za razvoj v krajini; poselitve. Prepletanje različnih naravnih dejavnikov je usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; vplivalo na današnjo strukturo prostora, predvsem na usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih poselitev in rabo zemljišč. Občina je razpoznavna po pogojev. kmetijski krajini, po Trojiškem jezeru in dominantni legi naselja Sveta Trojica s cerkvijo.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 970

27

/

20

(2) Na območju občine ni večjih industrijskih in pogoji za intenzivno kmetijsko pridelavo so predvsem v .

6 gospodarskih objektov, ki bi zaposlovali večje število dolinskih predelih občine, kjer so z izvedenimi agrarnimi .201 ljudi. Tako večina delovno aktivnega prebivalstva operacijami (hidromelioracije) izboljšali talne razmere dnevno migrira v Lenart, Maribor in ostale okoliške tal. 4

kraje. Poleg storitvenih dejavnosti prevladuje dopolnilna (6) Glede na ohranjeno podeželsko okolje je v kmetijska dejavnost, osnovna kmetijska dejavnosti je v prihodnosti mogoče pričakovati povečan turistični in manjšini. športno – rekreativni pomen območja občine. Ugodne (3) Občino sestavlja 9 katastrskih občin in 8 statističnih pogoje za razvoj turističnih dejavnosti daje Trojiško naselij. Osrednje naselje ali lokalni center v občini je jezero, pa tudi opuščeno športno – rekreativno območje občinsko središče Sveta Trojica v Slovenskih goricah. v Oseku. Po območju občine poteka tudi nekaj Sveta Trojica v Slovenskih goricah hkrati predstavlja turističnih in tematskih poti. Glavna težna na področju tudi upravno, oskrbo, izobraževalno in storitveno razvoja športno – rekreativnih in turističnih dejavnosti je središče v občini. Ostala strnjena naselja v občini so še tako predvsem lociranje okolju prijaznih nemotečih Gočova, Zgornja Senarska, Zgornji Porčič, Spodnje dejavnosti in objektov ter razvoj individualnega turizma.

Verjane, Zgornje Verjane, Spodnja Senarska ter Osek, Uradno glasilo slovenskih občin ki pa imajo večinoma mešano kmetijsko bivalno 5. člen funkcijo. (možnosti prostorskega razvoja občine) (1) Možnosti prostorskega razvoja občine so omejene 4. člen zaradi lege v gričevnatem delu Slovenskih goric, kjer je (težnje in problemi prostorskega razvoja občine ) celotno območje erozijsko ogroženo, težko dostopno, (1) Povečan priselitveni tok prebivalcev zahteva večje težave so z opremljanjem z javno gospodarsko število prostih stavbnih zemljišč, kljub temu, da so v infrastrukturo. V nižinskem delu občine je razvoj omejen občinskem središču še nepozidana stavbna zemljišča. zaradi kmetijskih zemljišč, ki ovirajo širitev naselij. Večje Gradnjo ovirajo lastništvo zemljišč, neurejen trg možnosti za prostorski razvoj so na robu strnjenih stavbnih zemljišč in zaradi neugodne lege zemljišč tudi naselij, kjer je že urejena javna gospodarska dražja komunalna infrastruktura. Zato je prisotna težnja infrastruktura, predvsem pa v naselju Sv. Trojica, kjer je po priključitvi dodatnih površin za stanovanjsko gradnjo na južnem delu naselja predvidena nova stanovanjska in gradnjo poslovnih objektov. Težnje po gradnji se cona. Za razvoj gospodarskih dejavnosti so možnosti na pojavljajo tako v občinskem središču kot v ostalih južnem robu občine, ob regionalni cesti, kjer se obcestnih naseljih, kjer je gradnja možna v vrzelih ob zagotovijo nova stavbna zemljišča za manjšo cesti, s čimer se bolje izkoristi zgrajena javna gospodarsko cono. Za razvoj turistične in športno – gospodarska infrastruktura. rekreativne dejavnosti pa je potrebno zagotoviti območja (2) Razvojne težnje občine na področju cestne ob Trojiškem jezeru in na vzhodni strani naselja Sv. infrastrukture so usmerjene predvsem v konstantno Trojica. Centralne dejavnosti se razvijajo v centru vzdrževanje in urejanje obstoječe cestne infrastrukture, naselja Sv. Trojica v Slovenskih goricah, kjer se izboljšanje tehničnih elementov obstoječih cestišč zagotovijo dodatne površine. (širina, izogibališča, itd.), ureditvi pločnikov in (2) V ostalih naseljih občine, kjer ni možnosti kolesarskih poti. Problematično je predvsem prostorskega širjenja, se razvoj usmerja na območja vzdrževanje in urejanje cest v gričevnatem delu občine, prostih stavbnih zemljišč. V nekaterih naseljih se zaradi kjer relief velikokrat onemogoča gradnjo cest z večje izkoriščenosti obstoječe gospodarske javne ustreznimi tehničnimi elementi. infrastrukture v območje naselja vključujejo tudi (3) Razvojne težnje na področju vodooskrbe so posamezne vrzeli ob cestah.

Stran konstantno vzdrževanje obstoječega vodovodnega (3) Na območju razpršene poselitve je možnost omrežja, gradnja novih vodovodnih sistemov, prostorskega razvoja mogoča le na območju obstoječih racionalizacija in izboljšanje vodooskrbe prebivalstva in prostih stavbnih zemljišč. Širitev ovira prostorska 970 zagotavljanje kakovostne pitne vode vsem prebivalcem. zakonodaja, ki dopušča širitve le za kmetijsko S pitno vodo so oskrbovana vsa naselja v občini, sama dejavnost. Ne glede na to občina v prostorski načrt vodooskrba pa je zagotovljena iz treh različnih smeri vključuje tudi širitev razpršene poselitve zaradi (Mariborski vodovod, Ptujski vodovod, zasebna vodna ohranjanja poselitve, s čimer se ohranja tudi kmetijska zajetja). Problematična je predvsem vodooskrba v dejavnost. gričevnatem delu občine, ki se večinoma napaja iz (4) Glede na to, da območje občine predstavlja zasebnih vodovodnih sistemov. Slednji nimajo tradicionalno kmetijsko pokrajino, občina zagotavlja monitoringa nad kontrolo pitne vode, nimajo določenih nadaljnji razvoj kmetijske dejavnosti z možnostjo vodovarstvenih pasov, ob pojavu suše pa lahko pride do gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti na pomanjkanja vode, saj je celotno območje občine novih stavbnih zemljiščih ob kmetijah. Intenzivna vododeficitarno. kmetijska dejavnost pa se mora prilagajati različnim (4) Kanalizacijsko omrežje je v občini zgrajeno le v delu režimom varovanja narave in voda, ki veljajo na naselja Sv. Trojica. V ostalem delu občine prevladujejo območju občine. individualne greznice s prostim iztokom. Razvojne (5) Poleg kmetijske dejavnosti je na območju občine v težnje so usmerjene predvsem v izgradnjo čistilnih razvoju tudi športno – rekreativna in turistična dejavnost. naprav ter dodatnih kanalizacijskih vodov, ki bodo Jedro športno – rekreativnega in turističnega razvoja v odvajale odpadne vode občinskega središča in urejanje občini predstavlja območje in okolica Trojiškega jezera. odvoda odpadnih voda iz individualnih greznic v čistilno Možnosti prostorskega razvoja za gradnjo dopolnilnih napravo. športnih in turističnih površin ovirajo sicer kmetijska (5) Razvojne težnje v odprtem prostoru so usmerjene zemljišča in režimi ob jezeru (poplavno območje), predvsem v ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti z vendar bo občina z ustreznimi ukrepi zagotovila dopolnilnimi dejavnosti. Slednje ni pomembno samo z površine za širitev. gospodarskega, ampak tudi iz socialnega in ekološkega (6) Dejavnosti v prostoru se razmešča izven območij vidika. Kmetijska dejavnost namreč zaposluje velik potencialnih nesreč. Na popravnih območjih, območjih delež lokalnega prebivalstva, hkrati pa predstavlja z visoko podtalnico, na območjih plazov, erozij in največjega uporabnika in vzdrževalca kulturne krajine. usadov je treba zagotoviti varne življenjske razmere s Ohranjajo in spodbujajo se predvsem večje kmetije, ki sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem se lažje modernizirajo in tržno usmerjajo. Izboljšani razvoje sorazmerno glede na izrazitost in pogostost

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 971

27

/

20

naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje potoka Pesnica in njenih pritokov. Pomembna .

6 ali njegove materialne dobrine. Na teh območjih se ne kmetijska območja so tudi v gričevnatem delu občine. .201 načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem 7. člen 4

povzročijo naravne nesreče. (medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji) 1.2. Cilji prostorskega razvoja občine (1) Občina neposredno meji na občine Benedikt, Gornja Radgona, Cerkvenjak, Sveti Andraž v Slovenskih 6. člen goricah, Trnovska vas in Lenart. Celotno območje (razvojne potrebe občine, regije in države) občine namreč predstavlja ruralen podeželski prostor, ki (1) Razvojne potrebe občine so naravnane na odpravo je v preteklosti spadal pod občino Lenart, kjer se je slabosti, ki ovirajo hitrejši razvoj. To so predvsem razvilo močnejše gravitacijsko območje in medobčinsko negativna demografska gibanja, šibak kadrovski središče, naselje Lenart. Slednji zadovoljuje večino potencial, odsotnost gospodarskih dejavnosti, ki bi družbenih in zaposlitvenih možnosti prebivalstva tudi za

spodbujala nadaljnji razvoj in nizka podjetniška okoliške občine, zato je občina močno navezana nanj. Uradno glasilo slovenskih občin iniciativa. Temeljne razvojne usmeritve občine so: Bolj zahtevne storitvene in oskrbne potrebe pa zagotoviti zadostne površine komunalno prebivalci občine in vseh okoliških občin zadovoljujejo v opremljenih prostih stavbnih zemljišč, ki bodo nacionalnem središču regionalnega pomena, Mariboru, zadovoljile potrebam povpraševanja za občasno pa tudi v Ptuju kot drugem regionalnem stanovanjsko gradnjo, za poslovne/gospodarske središču regije. dejavnosti, športno-rekreativne in turistične (2) Občina ima zelo ugodno prometno lego, saj leži blizu dejavnosti, predvsem v lokalnem središču, saj je petega in neposredno na desetem panevropskem krepitev lokalnih središč temeljni cilji Strategije prometnem koridorju. Občinski prostor poleg daljnovoda prostorskega razvoja Slovenije, 2 x 110 kV Lenart – Radenci prečka še avtocestni odsek zagotoviti kvalitetno bivalno okolje na obstoječih in A5 Pesnica – Lendava. Slednji občini omogoča še novih stavbnih zemljiščih z izgradnjo gospodarske boljšo prometno dostopnost in povezanost z ostalimi javne infrastrukture, deli Slovenije. ohranjati kmetijsko dejavnosti kot glavno gospodarsko dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi 8. člen na kmetiji in kot vzdrževalca kulturne krajine, (cilji prostorskega razvoja občine) ohranjati naravne in družbene vrednote območja. (1) Cilji prostorskega razvoja občine temeljijo na analizi (2) Razvojne potrebe občine so skladne s potrebami stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine regije in države, saj se na državni ravni spodbuja ob upoštevanju državnih prostorskih aktov ter temeljnih celovit razvoj podeželskega prostora, ki obsega tudi načel prostorskega razvoja. Za občino so prioritetni cilji: celotno občino, ki je pomemben življenjski in zagotoviti nekaj delovnih mest v občini z gospodarski prostor. Poselitev se usmerja v lokalno zagotovitvijo površin za gospodarske dejavnosti v središče in druga strnjena naselja na obstoječe naselju Sv. Trojica, gradbene parcele (nadomestna in dopolnilna gradnja). ustvariti kvalitetne pogoje bivanja s sanacijo Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin, prilagaja tradicionalni arhitekturi. zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno (3) Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno komunalno infrastrukturo,

razmeščena in dostopna centralna območja, z spodbujati dopolnilno gradnjo v območjih Stran možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih, individualne stanovanjske gradnje, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. Na v občinskem središču zagotoviti stavbna zemljišča območju občine je večje območje centralnih dejavnosti za nadaljnji razvoj stanovanjskih, gospodarskih, 971

le v občinskem središču, ki zadovoljuje vsakodneven športno-rekreacijskih in turističnih območij, sanirati oskrbne potrebe prebivalcev. Zaradi bližine večjih in vzpostaviti zeleni sistem naselja, ohraniti oskrbnih centrov (Lenart, Maribor, Ptuj) na območju identiteto krajevnega središča, občine ni potrebe po oblikovanju novih območij ohraniti prostorsko identiteto vseh ostalih naselij, centralnih dejavnosti. zagotoviti možnost dopolnilne gradnje v območjih (4) Oskrba države z energijo temelji na posameznih razpršene poselitve zaradi ohranjanja poselitve, energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen ohranjanja kmetijske dejavnosti in razvoja razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično podeželskega turizma, in zadostno oskrbo z električno energijo. Po ozemlju spodbujati rabo obnovljivih virov energije, občine je predvidena gradnja povezovalnega spodbujati racionalno ravnanje z odpadki, daljnovoda 2 x 110 kV Lenart – Radenci. razvijati turistično dejavnost na celotnem območju (5) Država spodbuja rabo obnovljivih virov, za kar so v občine, občini osnove v izkoriščanju biomase in sončne dopolniti mrežo kolesarskih in pohodniških poti kot energije. Občina ima izdelan Lokalni energetski turistično ponudbo v sklopu izletniškega turizma, koncept in razvoj usmerja v boljšo energetsko zagotoviti celostno ohranjanje kulturne dediščine in učinkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in območij varstva narave. energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Spodbuja se pridobivanje energije iz biomase, 2. Zasnova prostorskega razvoja občine izkoriščanje sončne energije ter ostalih obnovljivih virov energije. 9. člen (6) Občina je krajinsko območje s prepoznavnimi (prednostna območja za razvoj poselitve) značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. (1) Prostor občine zajema nižinski del ob Pesnici in Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z njenih pritokih ter gričevnat svet terciarnega gričevja ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter Slovenskih goric. Doline potokov so v celoti namenjen zavarovanjem. kmetijstvu, tu so tudi strnjeni deli obcestnih naselij. Tudi (7) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na v gričevnatem delu prevladuje kmetijstvo, na osojnih območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za pobočjih je prisotno še gospodarjenje z gozdovi, kmetijsko rabo. To so predvsem nižinski predeli v dolini poselitev je formirana kot razpršena poselitev, ki je

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 972

27

/

20

avtohtoni vzorec poselitve. Značilno za občino je objekte najdemo le v občinskem središču, naselju Sv. .

6 samostanski kompleks s cerkvijo ter Trojiško jezero, ki Trojica. Naveden način gradnje se bo ohranjal tudi v .201 nudi možnosti za razvoj turizma. prihodnosti, saj zaradi podeželskega okolja, razen v (2) Navedena delitev občine predstavlja tudi osnovo za občinskem središču, ni potrebe po gradnji 4

nadaljnji prostorski razvoj občine: večstanovanjskih objektov. poselitev se usmerja v lokalno središče Sveta (2) Centralne dejavnosti so v večji meri razvite le v Trojica in v strnjene dele obcestnih naselij v dolini občinskem središču, kjer je izoblikovan manjši centralni ter tudi razpršeno poselitev, del naselja, ki zadovoljuje vsakodnevne osnovne ob pomanjkanju prostih stavbnih zemljišč se oskrbne in storitvene potrebe prebivalcev celotne poselitev usmerja v vrzeli in na rob naselij oziroma občine. Glede na majhnost občine in bližine večjega v primeru večjih območij organizirano z izdelavo storitveno - oskrbnega centra (Lenart), na območju občinskih podrobnih prostorskih načrtov, občine ni potrebe po oblikovanju novih centralnih ohranja se obstoječi poselitveni vzorec na površin niti v občinskem središču, niti v katerem koli gričevnatem delu občine; ažurira se obstoječe drugem naselju v občini. Kot posamezna območja

objekte in s tem ohranja razpršena poselitev, centralnih dejavnosti izven občinskega središča se tako Uradno glasilo slovenskih občin medtem ko se ne dovoljuje novogradenj, razen v opredeli le območja gasilskih domov v Oseku in Gočovi, primeru ko gre za novogradnjo v korist aktivne medtem ko v ostalih naseljih ni opredeljenih posamičnih kmetije, območij centralnih dejavnosti. gospodarske in centralne dejavnosti se razvija v (3) Na območju občine ni večjih industrijskih ali drugih naselju Sv. Trojica, pri tem se na območje občine gospodarskih objektov. Zaradi tega tudi ni obstoječih ne umešča večjih industrijskih obratov, območij namenjenih industrijski in gospodarski poljedelstvo se razvija na celotnem območju dejavnosti. Izgradnja avtoceste je območju občine občine, intenzivno pa v nižinskem delu, izboljšala prometno dostopnost, zaradi česar se športno - rekreacijske dejavnosti se usmerjajo na pojavljajo večje težnje po lociranju posameznih območje obstoječe športno – rekreativne površine obrtniških in poslovnih dejavnosti na ozemlju občine. in novo oblikovane oz. definirane športno – Zato se ob priključku avtoceste na obstoječo regionalno rekreacijske cone v Oseku, ob lovskem domu v cesto in uvozu v naselje, oblikuje dve manjši obrtno poslovni coni. Coni bosta služili predvsem koncentraciji

Dobravi in na območje in okolico Trojiškega jezera, turistična dejavnost se usmerja na jezero, tu se mirnih in nemotečih obrtno poslovnih dejavnosti. razvija tudi športno- rekreacijska dejavnost, (4) Posebno in hkrati pomembno gospodarsko panogo v občini predstavlja kmetijstvo, ki je v državni lasti. na območje občine se ne umešča večjih Slednje se prednostno ohranja v vseh naseljih občine, infrastrukturnih objektov, razen v občinskem središču. Večje kmetijske objekte se ohranja se pomen kmetijske dejavnosti, kot glavne locira na robove naselij oz. na območja razpršene gospodarske panoge v občini. poselitve. Z ohranjanjem kmetijske dejavnosti se (3) V obstoječem planskem aktu občine je kot posebno istočasno ohranja tudi intenzivna ali ekstenzivna ureditveno območje poselitve bilo opredeljeno pet kmetijska izraba tal in z njo kulturna krajina. strnjenih naselij oziroma delov naselij: Gočova, Sp. (5) Razvoj športno – rekreacijske dejavnosti se usmerja Senarska, Sv. Trojica, Zg. Porčič in Osek, kot športno – na že obstoječe športno – rekreacijske površine kakor rekreativno območje. Izdelava novega prostorskega tudi na novo oblikovana območja. Manjše športno – načrta omogoča dolgoročno zasnovo novih območij rekreacijske površine so obstoječa športna igrišča pri poselitve, ki izhajajo iz obstoječega stanja in možnosti šoli v Sveti Trojici in Gočovi. V prostorskih aktih občine nadaljnjega razvoja, zato se kot naselja opredeli tudi Stran so kot območje za šport in rekreacijo opredeljena večja slemenska naselja Porčki Vrh, Gočovski Vrh, Osek in območja; Spodnje Verjane. Oblikovanje naštetih naselij omogoča obstoječe območje v Oseku, ki nujno potrebuje 972 optimalno izkoriščenost obstoječe in načrtovane novo vsebino, infrastrukture. V nova naselja se poleg obstoječih stavbnih zemljišč smiselno vključi tudi obstoječe objekte obstoječe športno – rekreativno območje - zgrajene na kmetijskih zemljiščih in obstoječe vrzeli. Trojiško jezero, Prav tako pa je podobno, kot že v obstoječih strnjenih nove površine oz. ob Trojiškem jezeru in naseljih, smiselno izločiti dele stavbnih zemljišč, ki so z nove površine ob lovskem domu v Dobravi. vidika omejitev neprimerne za poselitev. (6) Turistična območja so načrtovana na južnem, (4) Razpršena poselitev je opredeljena kot tip poselitve, vzhodnem in severnem robu jezera in na vzhodni strani ki jo opredeljuje večje število v prostoru razpršenih naselja Sv. Trojica. Ob jezeru se uredi kamp in malih naselij, zaselkov in posamičnih kmetij. Razpršena večnamenski objekt, na vzhodni strani naselja Sv. poselitev na območju občine Sv. Trojica predstavlja Trojica pa je načrtovan EKO kampus z centralnim avtohtono poselitev, zaradi česar je ne moremo šteti za objektom in pripadajočimi manjšimi nastanitvenimi negativen pojav v prostoru. Njeno ohranjanje ni objekti. pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak (7) Pri razvoju športno – rekreacijskih in turističnih tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine širšega območja dejavnosti je posebno pozornost treba nameniti Slovenskih goric. Zaradi navedenega je razpršeno kapacitetam oziroma masovnosti. Območje občine poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati namreč predstavlja ranljiv podeželski prostor, zato je obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, priporočljivo oblikovanje nemasovnega turizma, ki ga zapolnjevanje, širitve) ter jih hkrati ščititi pred novo okolje lahko sprejme brez stranskih posledic. oziroma množično poselitvijo. 11. člen 10. člen (omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo) (prednostna območja za razvoj dejavnosti) (1) Lokalno središče Sveta Trojica s sonaselji zagotavlja (1) Na območju občine je značilna individualna prebivalcem naselja in njegovega zaledja predvsem stanovanjska gradnja, ki je mogoča na stavbnih možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno zemljiščih strnjenih naselij in na območju razpršene izobraževanje, informiranje in druženje ter možnost za poselitve. Na območjih, kjer prevladuje kmetijska razvoj gospodarskih, športno-rekreacijskih in turističnih dejavnost, je značilna stanovanjska gradnja s dejavnosti z zagotovitvijo delovnih mest. Ostala naselja pripadajočimi gospodarskimi objekti. Večstanovanjske v občini so opredeljena kot podeželska naselja, kjer se

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 973

27

/

20

poleg bivanja zagotavlja razvoj kmetij z dopolnilnimi Pomanjkljiva je tudi prometna signalizacija in oprema na .

6 dejavnostmi, razvoj obrti, pa tudi razvoj površin javnih cestah, prav tako pa ni urejenih površin za pešce .201 družbene infrastrukture, oskrbe, rekreacije in turizma. in kolesarski promet, ki se odvija kar po cestišču. V prihodnosti je na medobčinskem nivoju predvidena 4

12. člen izgradnja kolesarske steze med Lenartom in Sveto (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v Trojico, ki bi potekala ob regionalni cesti, kot ločeno občini in regiji) vozišče. (1) Prometne povezave naselij v občini in regiji potekajo (2) Glede na predvideni razvoj športno – rekreacijske in po obstoječem cestnem omrežju, ki poteka večinoma v turistične dejavnosti, ter oblikovanje posebnih območij dveh smereh: vzhod – zahod in sever – jug. Temeljne za ta namen, je v prihodnosti načrtovana ureditev smeri prometnega povezovanja naselij in občin v regiji povezovalnih kolesarskih poti med temi območji. Poleg potekajo po regionalnih cestah v smeri proti Gornji obstoječih turističnih in tematskih poti (Pomurska Radgoni in Avstriji, v smeri Ptuja in naprej proti Hrvaški planinska pot, Trojiška pohodniška pot, romarska pot k ter po avtocesti tako v smeri proti vzhodu (Murska Sveti Trojici), se bodo z razvojem športno - rekreacijske

Sobota in Madžarska), kakor tudi proti osrednji in in turistične dejavnosti izoblikovale tudi dodatne Uradno glasilo slovenskih občin zahodni Sloveniji (Maribor, Celje, Ljubljana, Koper, turistične, rekreacijske in pešpoti, ki bodo smiselno Italija). dopolnjevale razpoložljivo ponudbo. (2) Obstoječe lokalne prometne smeri so pogojevale (3) Občina nima lastnega organiziranega javnega naravne kakor tudi družbene razmere. Razpršena potniškega prometa. Obstaja le primestni avtobusni poselitev po gričevnatem delu občine je pogojevala potniški promet (dnevne delovne in šolske migracije), ki razvoj goste mreže cest nižjega ranga (javne poti, občinsko središče in ostala naselja, ki ležijo neposredno lokalne ceste), ki posamezne zaselke in kmetije ob glavni prometnici, povezuje z Lenartom, od koder so povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste višjega potem navezuje z Mariborom in Ptujem ter organizirani ranga (lokalne ceste, državne ceste), potekajoče šolski prevozi. Ob porastu javnega prometa se uredijo večinoma po večjih dolinah. dodatna postajališča, ki se tudi primerno opremijo (nadstreški, klopi, vozni redi). Spodbuja se večja gostota 13. člen javnih prevozov, zagotovi se naj varen dostop do (ostala razvojno pomembna območja v občini) avtobusnih postajališč, kot so hodniki za pešce, prehodi (1) Poleg že omenjenih pomembnih razvojnih območij v za pešce, ipd., avtobusna postajališča se dodatno občini, kot so nove stanovanjske površine, površine za opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev razvoj gospodarskih, športno-rekreacijskih in turističnih nadstreškov, voznih redov, itd.). dejavnosti ter odprtega prostora z razvitim kmetijstvom, (4) Na območju občine razen v občinskem centru ni so v občini še območja režimov, ki so zavarovana s urejenih površin za mirujoči promet. Glede na povečan področnimi predpisi in usmerjajo razvoj v prostoru tako z motorni promet je javnih parkirišč na območju vidika dodatnih potencialov, kot z vidika omejitev v občinskega središča premalo. Ker v naselju ni prostoru. To so območja in objekti nepremične kulturne prostorskih možnosti za oblikovanje večjih javnih dediščine in območja varstva narave (ekološko parkirišč, se pri načrtovanju novih območij predvidi pomembna območja, območja Nature 2000, območja zadostno število parkirnih mest, tako za uporabnike naravnih vrednot in območja habitatnih tipov), ki so novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. pomemben dejavnik pri razvoju turizma. Obstoječe parkirne površine pa je treba ustrezno urediti (2) Pomembna območja so tudi območja režimov in s talnimi oznakami. varovanja, ki predstavljajo omejitve v prostorskem (5) V občini formalno ni plovnih poti. Vodotoki, ki se

Stran razvoju občine. To so na območju občine predvsem nahajajo na območju občine so premajhni, da bi poplavna območja, erozijska in plazovita območja in omogočali kakršno koli plovbo. Edino večjo vodno vododeficitarna območja. površino v občini tako predstavlja območje 973 akumulacijskega Trojiškega jezera. Ob slednjem se 14. člen načrtuje ureditev športno – rekreacijske cone, ki vsebuje (območje urbanističnega načrta) tudi možnost razvoja lahkega vodnega prometa. Pri (1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje lociranju vodnih športov na vodne površine jezera je urbanih središč. Naselje Sv. Trojica v Slovenskih treba ravnati previdno, saj le-te ne smejo imeti Goricah (v nadaljevanju: naselje Sv. Trojica) sicer ni negativnih učinkov na ekosisteme in živali v in ob vodi. urbano središče, je pa lokalno središče, kjer je zaradi posebnosti razvoja njegova izdelava utemeljena. V 16. člen zasnovi prostorskega razvoja naselja se preveri (elektronske komunikacije) obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev (1) Območje občine je pokrito s TK omrežjem, ki poteka površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi deloma v zemeljski in deloma v zračni izvedbi. centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta (2) S sodobnimi elektronskimi komunikacijami je občina zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih slabo opremljena, zato se spodbuja razvoj opredeljujejo območje naselja in zemljišča, ki so telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega predvidena za širitev naselja. kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih tk omrežij. 3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture Razvoj novih tehnologij omogoča vzpostavitve lokalnega pomena širokopasovnih komunikacij, ki jih bo v prihodnosti razvijala tudi občina. 15. člen (prometna infrastruktura) 17. člen (1) Na področju prometne infrastrukture je poudarek na (energetska infrastruktura) ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti, (1) Zgrajeno elektroenergetsko omrežje zadovoljuje predvsem v gričevnatem delu občine, kjer so ceste trenutno potrebe občine po električni energiji. Za ozke, brez urejenih izogibališč, obvoznih elementov in izboljšanje preskrbe z električno energijo je predvidena ponekod z oteženimi dovoznimi potmi do objektov, gradnja DV 2 x 110 kV Lenart-Radenci, v primeru zaradi česar ne zadostujejo prometnim obremenitvam in povečanega odjema električne energije pa se bodo po ne zagotavljajo ustrezne prometne varnosti.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 974

27

/

20

potrebi zgradili novi elektroenergetski objekti in vodi, ki novih vodovodov in racionalnem vključevanju vodnih .

6 bodo omogočali nemoteno oskrbo z električno energijo. virov, v zasnovi regionalnih povezav med občinami in .201 (2) Na območju občine ni plinovodnega in toplovodnega sistemi. V ta namen je občina Sveta Trojica vključena v omrežja. To se bo izgrajevalo glede na potrebe in projekt Celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. 4

interes odjemalcev. (3) Poleg že urejenega zbiranja in čiščenja komunalnih (3) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse odpadnih voda v naselju Sv. Trojica, kjer je kanalizacija možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem zvedena kot mešani sistem, občina načrtuje izgradnjo energijo biomase in sončno energijo. kanalizacijskih sistemov in manjših čistilnih naprav v (4) Proizvodnja električne energije: strnjenih naseljih in tudi v območjih načrtovanih ureditev Za pridobivanje električne energije se prioritetno ob jezeru. Po potrebi se za večje utrjene površine obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma predvidi ločen odvod padavinskih voda. Na območjih nadomešča obstoječe proizvodne enote z razpršene poselitve, kjer je nesmiselna gradnja skupnih novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. čistilnih naprav, se zagotovi odvoz odpadnih voda na Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne predvidene čistilne naprave v občini in prepove izpuste

energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih na kmetijske površine. Uradno glasilo slovenskih občin virov energije kot so veter, geotermalna energija in (4) Na območju občine je organizirano ločeno zbiranje drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega komunalnih odpadkov (biološki odpadki, papir, steklo, sistema in prostorske, okoljske ter družbene kovine, plastika). Poleg rednega praznjenja in odvoza sprejemljivosti. odpadkov je v občini organizirana tudi občasna možnost V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje oddaje sekundarnih surovin na za to postavljena prednost soproizvodnji električne energije in centralna mesta ter oddaja nevarnih odpadkov (ekološki toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri otoki). obstoječih termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se 19. člen preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne – (vodno gospodarstvo) toplarne). (1) V občini je potok Pesnica voda 1. reda, ostali manjši (5) Prenos in distribucija električne energije: vodotoki (Velka, Črmec, Ročica, Drvanja, Oseška graba, Purgarjeva graba, Vemprovec) pa so vode 2.

Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg reda.. Izvedeno je tudi akumulacijsko jezero – Trojiško funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati jezero. Pesnica je regulirana. prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in (2) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev večjih porabnikov z električno energijo na in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. celotnem ozemlju Slovenije. (3) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma Stran zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stanovanjskih območjih in na območjih kulturne stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih dediščine se daje prednost kabelski izvedbi. voda. 974 (6) Za doseganje ciljne vrednosti porabe električne (4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi energije za potrebe javne razsvetljave, je potrebno, da izven ogroženega območja, če se z njimi poveča občina predvideti posodobitev obstoječe javne varnost pred škodljivim delovanjem voda. razsvetljave z ustreznimi svetili, v skladu z veljavno zakonodajo. 4. Določitev okvirnih območij naselij

18. člen 20. člen (komunalna in okoljska infrastruktura) (strnjena naselja) (1) Vodooskrbo prebivalstva in drugih porabnikov (1) Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij prostora zagotavlja izgrajena mreža vodovodov, ki se znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki upravljajo in napajajo iz treh različnih sistemov in sicer predstavljajo potencialna območja širitve naselij. iz sistema Mariborskega vodovoda, Ptujskega vodovoda (2) Strnjeno naselje je območje z najmanj 10 strnjenimi in na posameznih delih iz zasebnih vodovodov. Zasebni stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeni vodovodi niso zavarovani, nimajo določenih inženirskimi objekti in javnimi površinami. Poselitveno vodovarstevnih pasov za zaščito vodnega vira, se območje se jim določi na podlagi namenske rabe nahajajo na neustreznih območjih in kot taki zemljišč iz veljavnih prostorskih planov in na podlagi prebivalcem ne nudijo ustreznega standarda novo priključenih oziroma izključenih stavbnih zemljišč. zagotavljanja oskrbe s pitno vodo. Kot strnjena naselja na območju občine so: (2) V prihodnosti se bo vooskrba iz zasebnih vodovodov vršila le izjemoma, ob vzpostavitvi občinsko središče: Sveta Trojica, ustreznega nadzora in kontrole za zagotovitev varnosti strnjena nižinska naselja: Gočova, Zg. in Sp. porabnikov. Na celotnem območju občine bo za Senarska, porabnike potrebno zagotoviti nemoteno in neoporečno razpršena - razložena naselja v hribovitem delu, vodooskrbo, kar še posebej velja za območja, kjer se katerih strnjeni, gručasti deli, ki imajo funkcijo predvideva intenzivnejši prostorski razvoj. Dotrajane osrednjega dela naselij med katera spadajo: Osek, vodovode bo potrebno obnavljati, dograjevati in Zg. Verjane Sp. Verjane in Zg. Porčič in več racionalizirati. Slednje pomeni, da se bodo vodovodni zaselkov, ki jih sestavlja več kot 10 stanovanjskih sistemi morali povezovati, ob dopolnjevanju in varovanju objektov oziroma domačij. v etapni sanaciji dotrajanih vodovodov ter izgradnji

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 975

27

/

20

21. člen (4) Prenov v občini je načrtovana tudi za naselja, ki so iz .

6

(razpršena poselitev) razpršene poselitve prešla v strnjeno obliko. Smiselno .201 (1) Razpršena poselitev je tip poselitve, ki jo opredeljuje se oblikuje nova območja naselij, kjer se zaradi večje število v prostoru razpršenih manjših naselij, ki jih pomanjkanja prostih stavbnih zemljišč, racionalne izrabe 4

tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, in organizacije prostora v poselitvena območja vključijo raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del obstoječe vrzeli med stavbnimi zemljišči. V naseljih kjer avtohtone poselitve. Taka poselitev je značilna za takih vrzeli ni, se smiselno in po potrebi vključijo celotni gričevnat svet Slovenskih goric in tudi za občino območja na robu naselij. Ponekod se iz območja Sveta Trojica, zato se ohranja in vzdržuje. poselitve izločijo posamezna obstoječa območja (2) Posamezne že zgrajene objekte, za katere so bila stavbnih zemljišč, ki iz različnih vzrokov (poplave, pridobljena ustrezna dovoljenja in so bile v času nakloni, itd.) niso primerna na poselitev in se izdelave prostorskega načrta podane vloge za vris prednostno namenjajo kmetijski rabi. stavbnega zemljišča, se ažurira in vriše kot stavbna (5) Širitev naselij omogoča usmerjanje poselitve in zemljišča. dolgoročno zagotovitev primernih površin za gradnjo

(3) Razpršena poselitev oblikovno sledi značilni stanovanj in ostalih dejavnosti. V občini je širitev Uradno glasilo slovenskih občin arhitekturni identiteti z upoštevanjem oblikovalskih in načrtovana predvsem v lokalnem središču, kjer se urbanističnih načel določenih v splošnih ali posebnih zagotavljajo dodatne površine za stanovanjsko gradnjo določil izvedbenega dela OPN. in za razvoj gospodarskih, športnih in turističnih dejavnosti. 22. člen (razpršena gradnja) 24. člen (1) Razpršena gradnja, kot negativen pojav posamičnih (usmeritve za razvoj dejavnosti) objektov, ki niso usklajene z izvornim načinom (1) Občinsko središče Sveta Trojica predstavlja postavitve stavb v prostor in načinom gospodarjenja z centralno naselje v občini, kjer prihaja do mešanja naravnimi viri, je na območju občine Sveta Trojice redek različnih storitveno – oskrbnih dejavnosti, ki pojav, zato je ni mogoče strniti v nova naselja. zadovoljujejo osnovne vsakodnevne potrebe Posamični novejši objekti (pretežno kmetijski), ki so bili prebivalstva. Glede na atraktivnost naselja zaradi zgrajeni brez ustreznih dovoljen oziroma nimajo Trojiškega naselja in zaradi ugodne lege v bližini opredeljenega stavbišča ter se nahajajo v odprtem regijskih centrov, je razvoj naselja usmerjen v prostoru, oddaljeni od strnjene poselitve, se v zagotovitev dodatnih stanovanjskih površin in površin za prostorskem načrtu opredelijo kot stavbišča brez razvoj dodatnih dejavnosti: gospodarskih, turističnih in stavbne parcele, kar omogoča le vzdrževanje objekta, športno-rekreacijskih. Osrednji centralni del, kjer so ne pa tudi dopolnilne gradnje. skoncentrirani javni objekti: cerkev, samostan, šola, vrtec, občina, zadružni dom, trgovina, pošta, itd., je še 5. Usmeritve za prostorski razvoj občine naprej namenjen centralnim dejavnostim. Severni, vzhodni in južni del naselja je namenjen za stanovanja. 5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito Na vzhodu naselja in ob jezeru se oblikujeta manjši prenovo območji, kjer se bo razvijala turistična dejavnost. Ob jezeru in na obstoječih športno – rekreativnih površinah 23. člen se bo razvijala športno – rekreativna dejavnost. Na južni (usmeritve za razvoj naselij) strani naselja se že razvija manjša gospodarska cona, (1) Razvoj naselij je možen z notranjim razvojem, kjer je predvidena koncentracija obrtnih in servisnih

Stran prenovo ali širitvijo naselja. Razvoj in prenova imata dejavnosti. prednost pred širitvijo, zato je tudi v občini razvoj naselij (2) V ostalih naseljih prevladuje bivalno - kmetijska usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev prostih funkcija, ki se bo v prihodnosti ohranjala. Glede na to, 975 nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih. Dodatne širitve da gre za podeželski prostor, se v teh naseljih ne so načrtovane le tam, kjer ni možno zagotoviti dovolj spodbuja razvoja drugih dejavnosti. V manjši meri je stavbnih zemljišč v obstoječih mejah oziroma je slednje smiselno razvijati predvsem nemotečo obrtno in potrebno za razvoj novih dejavnosti. Dodatne širitve se podjetniško dejavnost. dopušča tudi tam, kjer je zaradi socialnih razlogov to interes lastnikov parcel in je širitev skladna s konceptom 25. člen razvoja naselja. Pomemben razlog za usmerjanje (sanacija in prenova razpršene gradnje) razvoja naselij je ohranitev poselitve na celotnem (1) Razpršene gradnje, ki bi jo lahko strnili v večja območju občine in večja izkoriščenost zgrajene območja, v Občini Sveta Trojica ni. Razpršena gradnja gospodarske javne infrastrukture. so le posamični objekti v območju razpršene poselitve, (2) V strokovni podlagi za poselitev, ki vsebuje tudi ki se oblikovno in komunalno sanira. analizo stavbnih zemljišč na obstoječih ureditvenih območjih naselij, je ugotovljeno, da so večja območja 26. člen prostih stavbnih zemljišč le v naselju in so namenjena (ohranjanje razpršene poselitve) za stanovanjsko gradnjo, ni pa zemljišč za razvoj (1) Ohranja se razpršena poselitev z možnostjo gospodarskih, športnih in turističnih dejavnosti. V ostalih dopolnilne gradnje, z zagotovitvijo ugodnih bivalnih naseljih ni večjih območij prostih stavbnih zemljišč. pogojev, z delovnimi mesti v bližini naselja bivanja Nepozidane površine pretežno predstavljajo vrzeli in oziroma z ugodnimi prometnimi povezavami z lokalnimi nepozidana dvorišča. središči. Ker je občina demografsko ogrožena, se (3) Prenova naselij omogoča izboljšanje funkcionalnih, ohranja in spodbuja poselitev na celotnem območju tehničnih, prostorsko – oblikovalnih, bivalnih, občine, tudi v avtohtoni razpršeni poselitvi. gospodarskih, socialnih, kulturnih in ekoloških razmer v naselju ali delu naselja. Tako je za osrednji centralni del 27. člen naselja Sv. Trojica predvidena prenova v smislu (urbanistično oblikovanje naselij) ohranitve obstoječe obcestne morfologije in ohranitve (1) V naselju Sv. Trojica se ohranja centralni del naselja celostne podobe naselja. ob cerkvi. Prevladuje enostanovanjska gradnja, le ob glavni prometnici v naselju se v trškem delu pojavljajo posamezni večstanovanjski in poslovni objekti. Po

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 976

27

/

20

podrobni namenski rabi je centralni del naselja naravnih in družbenih danostih prostora ter vzpostavitvi .

6 namenjen stanovanjem in centralnim dejavnostim. Kljub oziroma gradnji podporne infrastrukture (igrišča, .201 temu, da ima naselje dokaj urbani značaj, pa med gosto nastanitve, itd.). Razvoj naštetih dejavnosti mora prav pozidanimi individualnimi stanovanjskimi objekti tako temeljiti na trajnosti, zaradi česar je želeno, da se 4

najdemo posamične domačije z ohranjeno ljubiteljsko razvijajo bolj mehke in nemasovne oblike turizma, ki kmetijsko dejavnostjo, večjih kmetijskih objektov ni. bodo hkrati omogočale razvoj in ne bodo škodile okolju (2) Pri urejanju naselij in zaselkov z obcestno pozidavo ter kulturni krajini. je potrebno oblikovati jasno vzdolžno mejo naselja. Ureditveno območje naselja se zapolnjuje. Osrednji del 29. člen v naselju je potrebno funkcijsko opremiti in tako povišati (posebna območja) bivalni standard. (1) Posebna območja so območja režimov, ki so (3) Na območju gručastih naselij in zaselkov je potrebno zavarovana s področnimi predpisi. Mednje prištevamo ohranjati zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja različne režime varovanja narave, območja varovanja prostorsko ogrodje naselja. V središču naselja je objektov in območij nepremične kulturne dediščine ter

dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim območja državnih prostorskih aktov. Zanje veljajo Uradno glasilo slovenskih občin programom, ki pa se mora oblikovno in urbanistično področni predpisi, ki jih je potrebno upoštevati pri prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični načrtovanju posegov v prostor. Na območju občine kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedro je najdemo nekaj območij varovanja narave in naravnih potrebno opremiti tudi z mikrourbano opremo znamenitosti ter večje število kulturnih in zgodovinskih (avtobusna postaja, razsvetljava, turistične oznake ...). spomenikov, ki že sedaj omogočajo turistični razvoj. Z Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati vidika varovanja posebnih območij je za občino v grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče zunanjem prostoru najpomembnejše Trojiško jezero z okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in velikost okolico in gozd Dobrava, v občinskem središču pa objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v frančiškanski samostan s cerkvijo Svete Trojice ter večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu zgodovinsko trško jedro. naselja novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki (2) Kljub temu, da ozemlje občine v naravovarstvenem morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v smislu nima nekega večjega pomena, predstavlja njeno krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno posebnost kulturna krajina. Na območju Slovenskih podrejajo staremu delu naselja. goric je namreč značilna posebna krajina, ki se odraža v (4) V strnjenih delih naselij se s postopno gradnjo ob strmih ponekod zaobljenih slemenih, ki so pogojevale cesti vzpostavi obcestna pozidava z značilno razvoj avtohtone razložene poselitve in specifične rabe zaporednostjo: ob cesti stanovanjski objekti, v tal. Na podlagi omenjenih značilnosti je celotno območje notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča Slovenskih goric in s tem tudi območje občine v SPRS domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja opredeljeno kot krajinsko območje s prepoznavnimi gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Na Ohranjajo se značilni zeleni robovi naselij in zaselkov, tu podlagi tega se ohranjanje razložene poselitve in razvoj je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih tega območja zagotavlja z ustreznim načrtovanjem, objektov. Večje kmetije, farme, bioplinarne se umeščajo programiranjem in zavarovanjem. v odprto krajino v primerni oddaljenosti od bivalnega (3) Na območju občine ni površinskega kopa dela naselja. (pridobivalnega prostora), za katerega bi država podelila (5) V slemenskih naseljih se dosledno upošteva rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje gradbena linija ob cesti, ohranja se velikostno razmerje mineralne surovine. V primeru izkazanega interesa za

Stran grajene strukture z omejitvijo gradnje objektov večjih izkoriščanje mineralnih surovin bo občina presodila ali tlorisov in višin. Velikost ali prostornina objektov ne sme je smotrno določeno območje z osnovno opredeliti, kot odstopati od povprečne velikosti ožjega naselja. Določi območje mineralnih surovin s podrobno namensko rabo, 976 se tudi strožje prostorske izvedbene pogoje za kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora s oblikovanje objektov. površinskim vplivom ali kot podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki omogoča drugo 5.2. Usmeritve za razvoj v krajini rabo. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt 28. člen (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin (razvojna območja za dejavnosti) se izvaja v skladu z določbami predpisov o rudarstvu. V (1) Razvoj v odprtem prostoru je usmerjen predvsem v občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki so potrebni razvoj kmetijstva, kot glavne gospodarske panoge. sanacije ali so deloma že samosanirani. Sanacija Poglavitni kmetijski panogi v občini sta poljedelstvo in nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z predpisi, ki živinoreja, ki se pojavljata po celotnem območju občine. urejajo graditev objektov. Večje poljedelske in živinorejske komplekse najdemo predvsem v dolinskih delih občine, medtem ko v 30. člen gričevnatem delu prevladujejo manjši kompleksi. (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Vinogradništvo in sadjarstvo je na območju občine manj (1) Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo razvito. Predvsem vinogradništvo se pojavlja le v obliki pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena manjših nasadov ljubiteljskega značaja. V prihodnosti je območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in potrebno na območju občine spodbujati ohranjanje antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska in kmetijske dejavnosti in razvoj dopolnilnih dejavnosti na plazljiva območja. kmetiji. Ohranjanje kmetijstva ni pomembno samo iz (2) Poplavna območja so v občini v dolini potoka socialnega vidika, ampak tudi iz vidika ohranjanja Pesnice, ki je vodotok I. reda in njenih pritokih Ročica, podeželske kulturne krajine. Agrooperacije oz. ukrepi za Drvanja in Velka. Povečana poplavna ogroženost in izboljšanje možnosti za kmetijsko proizvodnjo naj se posledično škoda, zaradi poplav se pojavlja predvsem načrtujejo tako, da se zagotovi ohranjanje biotske na kmetijskih površinah, prometni in ostali infrastrukturi. raznovrstnosti. Manjša občasna poplavna ogroženost je značilna za (2) V prihodnosti je na območju občine predvideno posamezne stanovanjske in gospodarske objekte v oblikovanje posameznih športno – rekreativnih in naseljih Zg. Verjane, Sp. Verjane in Gočova. turističnih območij, ki bodo temeljila predvsem na

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 977

27

/

20

(3) Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko zbiranje, namestitev in oskrbe s hrano za večje število .

6 območje , kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma ljudi v primeru nesreče so v osnovni šoli v Sveti Trojici. .201 se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko Nujna zdravstvena pomoč je zagotovljena v povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri Zdravstvenem domu Lenart. Logistični center občinske 4

poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno sile za zaščito, reševanje in pomoč se locira na območje zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oz. upoštevati gasilskega doma oziroma sedeža občine. predpise. Zemeljski plazovi in usadi so evidentirani na (2) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij, so strmih pobočjih v Porčiču, Gočovi, Sv. Trojici in Oseku, pa požari najpogostejše nesreče na območju občine. ki lahko povzročijo dodatno nevarnost in škodo. Prevladujejo požari na stanovanjskih in gospodarskih (4) Problem gričevnatih območij pa ni samo erozija, poslopjih, medtem ko so požari v naravnem okolju redki ampak posredno z njo povezana plazovitost terena. Bolj in manjših razsežnosti. Med njimi prevladujejo travniški kot plazovi so za celotno območje Slovenskih goric požari. V občini delujejo tri gasilska društva z običajno značilni usadi. Plazovit teren najdemo predvsem na opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. V strmejših pobočjih, kjer prihaja do pomanjkanje izvedbenem delu prostorskega načrta se upošteva

vegetacijske podlage, ki bi zadržala nestabilne gmote ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o Uradno glasilo slovenskih občin skupaj. Zaradi pomanjkanja natančnih podatkov o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za plazljivosti terena, pa je preventivno ukrepanje, podobno varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki kot pri erozijski ogroženosti, zelo oteženo in netočno. med objekti ter prometne in delovne površine za (5) Območje Slovenskih goric je opredeljeno tudi kot intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno območje s prostorskimi omejitvami za razvoj, kar izhaja oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna iz vododeficitarnosti območja. Vododeficitarna območja tveganja. najdemo predvsem na pobočjih, kjer zaradi prepustnosti (3) V občini ni industrijskih območij, ki so potencialna kamnin prihaja do pronicanja vode v tla, kjer je odsotna območja tveganj industrijskih nesreč. razvejana hidrološka mreža in standard vodooskrbne ni na ustreznem nivoju. Osnovna skrb občine na tem 5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe področju je, da se prebivalcem teh območij zagotoviti zemljišč trajno in kvalitetno vodooskrbo ter odvajanje odpadnih voda. Ker je vododeficitarnost omejitev tudi za razvoj 32. člen dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količine (osnovna in podrobnejša namenska raba zemljišč) vode, se umeščanja takšnih dejavnosti na (1) Osnovna namenska raba zemljišč se povzame iz vododeficitarna območja prepove. veljavnih prostorskih sestavin planov občine in dopolni z (6) Na popravnih območjih, območjih z visoko novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavna podtalnico, na območjih plazov, erozij in usadov je zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo zemljišča in zemljišča prometne infrastrukture. žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoje (2) Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali razmestitve dejavnosti. Vsa naselja, razen lokalnega njegove materialne dobrine. Na teh območjih se ne središča, so podeželska naselja, pretežno namenjena načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem zato se jih s podrobno namensko rabo opredeli kot povzročijo naravne nesreče. Glede na stopnje potresne podeželska naselja s stanovanjsko in kmetijsko funkcijo. ogroženosti morajo biti objekti protipotresno projektirani V njih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in

Stran in grajeni in opredeliti potresno intenziteto in projektni dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne pospešek tal. Pri planiranju se upošteva tudi požarno dejavnosti so v naseljih posamični objekti, to so vaško- ogroženost. gasilski domovi. 977 (7) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja (3) V naselju Sv. Trojica se ohrani osnovna delitev urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcem. Dejavnosti, ki namenske rabe. Osrednji del se opredeli kot urbani bi pomenile izjemo povečanje potreb po vodi, se center, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih. upravne, socialne, vzgojne, izobraževalne, kulturne in Okrepiti se mora sposobnost oskrbe s pitno vodo v verske dejavnosti ter bivanje. Ostali del naselja se izrednih razmerah. Za vodo za gašenje se uporabi manj opredeli kot stanovanjsko območje, namenjeno bivanju kakovostne vodne vire. in spremljajočim dejavnostim. Območje ob jezeru se nameni za športno-rekreacijsko in turistično dejavnost, 31. člen na južnem delu je načrtovana tudi gospodarska cona. (zaščita in reševanje) (4) V vseh površinah v odprti krajini je dopustno (1) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja ocenjene načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor vse možne naravne in druge nesreče, ki se lahko zunaj območij naselij, ki neposredno služijo kmetijski, pojavijo na območju občine. Možne nesreče so poleg gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni poplav, erozije, plazov in usadov še požari, potres, opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb množične nesreče na avtocesti, jedrska nesreča, (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni množičen pojav kužnih bolezni pri živalih in vremenski splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so pojavi. V načrtu zaščite in reševanja so navedeni ukrepi namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, v primeru teh nesreč ter zagotovljene potrebne ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter površine. Občina zagotavlja potrebne površine za ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine, ki so ruševine na območju čistilne naprave v Zg. Senarski in namenjeni športu in rekreaciji, za rabo naravnih dobrin sicer na območju platoja čistilne naprave, ki je varno in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za pred visokimi vodami Q100. Posebnih območij za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi množične pokope občina ne definira, saj pokopališče v nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti Sveti Trojici zagotavlja dovolj prostora v primeru potrebe občine. Naštete ureditve in posegi na najboljših po množičnem pokopu. Tudi območij za pokop kadavrov kmetijskih zemljiščih pod pogojem, če ni mogoče v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko zbirno mesto na zemljišču ob izvozu na avtocesto, od pridelavo. koder se jih odvaža v zbirališče na Ptuju. Prostori za

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 978

27

/

20

5.4. Usmeritve za določitev prostorskih 6. Razvoja občinskega središča .

6

izvedbenih pogojev .201 34. člen 33. člen (urbanistični načrt) 4

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih (1) Urbano središče, za katera je treba izdelati pogojev) urbanistični načrt, je v občini Sv. Trojica v Slovenskih (1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne Goricah spoznano naselje Sv. Trojica v Slovenskih posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih goricah. EUP glede na opredeljeno osnovno ali podrobnejšo (2) Za naselje Sv. Trojica se izdela urbanistični načrt, ki namensko rabo prostora. Enote urejanja prostora se je lokalno središče, v katerem se v zasnovi določijo glede na značilnosti prostora za celotno prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna območje občine in se prikažejo v izvedenem delu zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se prostorskega načrta. Z prostorskimi izvedenimi pogoji se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja. določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih Območje urbanističnega načrta zajema stavbna

posegov v prostor glede vrste dopustnih dejavnosti, zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo Uradno glasilo slovenskih občin vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih območje naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev objektov glede namen, njihovo lego, velikost in naselja. oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, III. Izvedbeni del prostorskega načrta varstvene pogoje, itd. (2) V vseh naselij se ohranja značilna morfologija 1. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim posegov v prostor zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V naseljih se 35. člen ohranja tudi zeleni rob naselja in ostale zelene površine. (enote urejanja prostora - EUP) (3) Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja vseh naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi prostora določa: značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upošteva območja namenske rabe prostora, značilnosti arhitekturne tipike območja, predvsem pri prostorske izvedbene pogoje, oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji območja, za katera se pripravi občinski podrobni zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN). parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. (2) Enote urejanja prostora (EUP) so določene na (4) V naselju Sv. Trojica se ohranja staro trško jedro z podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in značilno zazidavo ob ulični gradbeni liniji, z omejeno pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora so velikostjo objektov, podolžno obliko objektov, posamezna območja v naselju Sv. Trojica, območja v dvokapnimi strehami z opečno kritino in uporabo ostalih naseljih samostojni zaselki in deli nižinskih avtohtonih materialov (opeka, kamen, les). Dotrajane strnjenih naselij, strnjena obcestna gričevnata naselja objekte se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ter ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, ulično gradbeno linijo in višinski gabarit, ki ne presega pokopališča, rekreacijska območja, posebne površine). višine obstoječih objektov ob ulici. Posebne enote urejanja prostora so območja krajine,

deljene po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena Stran podrobnejša namenska raba prostora ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. (3) Pregled enot urejanja prostora v občini: 978

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v podenoti urejanja podenote podenote enote / podenote členu

Naselje SV. TROJICA v Slovenskih goricah, ZGORNJI PORČIČ in ZGORNJA SENARSKA

- varstvo KD Naselje SS-38. SS-stanovanjske površine (EŠD: 3465, -kapelica, ST 1 Sv. Trojica – PC-55. PC-površine cest 24339) domačije sever naselja - erozija_zaht_ukr.

- varstvo KD (EŠD: 3465, - stanovanjski SS-38. ST 1/1 SS-stanovanjske površine 24339) objekt - erozija_zaht_ukr. Gospodarska ST 2 cona IG-gospodarske cone - erozija_zaht_ukr. 51. "Agroremont" SS-stanovanjske površine -varstvo KD -TRŠKO CU-osrednja območja (EŠD: 1040, 1082, jedro Naselje centralnih dejavnosti 3464, 7091 7092, -EKO-kamp, ST 3 Sv. Trojica – OPPN 63. CD-druga območja 7093, 7094, 7095, gostilna na trško jedro centralnih dejavnosti 7096, 7097, 7098, Griču z BT-površine za turizem 7099, 7100, 7101, teniškimi

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 979

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

BC-športni centri 7102, 13400, površinami in ZP-parki 24341) otroškimi PC-površine cest - redke in igrali, K1-najboljša kmetijska katastrofalne -del LN- zemljišča poplave (ARSO) jezero, K2-druga kmetijska -HMO rekonstrukcij zemljišča - erozija_zaht_ukr. a ceste in G-gozdna zemljišča izgradnja VC-celinske vode krožišča,

cerkev in Uradno glasilo slovenskih občin samostan, pošta, šola in vrtec, gasilski dom, elektrika-TP -predvidena - erozija_zaht_ukr. vila, bloki ali nižja Naselje Sv. CU-osrednja območja blokovska ST 4 OPPN 63. Trojica – center centralnih dejavnosti gradnja z osrednjim poslovnim prostorom Naselje Sv. SK-površine - obstoječa ST 5 Trojica – - erozija_zaht_ukr. 39. podeželskega naselja kmetija kmetija CD-druga območja -pokopališče CU-47. centralnih dejavnosti - erozija_zaht_ukr. Pokopališče z vežicama in ZK-54. ST 6 ZK-pokopališča Sv. Trojica pripadajočim PO-55. PO-ostale prometne parkiriščem površine -občina, -varstvo KD Naselje Sv. trgovina SS-stanovanjske površine (EŠD: 22056, SS-38. Trojica – -del CU-osrednja območja 22057, 25526) CU-47. ST 7 osrednji turističnega centralnih dejavnosti -varstvo narave PC-55. stanovanjski območja PC-površine cest (EPO, Natura) del izven KD Stran - erozija_zaht_ukr. (EKO kampa)

Strokovn 979 - erozija_zaht_ukr. a

podlaga- Zazidalna Naselje Sv. SS-stanovanjske površine 41. ST 8 zasnova, Trojica – Rajter PC-površine cest št. projekta: 297 L/09 (Rajter) OPPN Sv. Trojica – - erozija_zaht_ukr. (MUV, št. SS-62. SS-stanovanjske površine ST 9 OPPN za južni 3/10, PC-55. PC-površine cest del naselja 22/11, 28- 29/2011) OPPN Sv. Trojica – - erozija_zaht_ukr. (MUV, št. SSm-mešane ST 9/1 OPPN za južni 3/10, SSm-62. stanovanjske površine del naselja 22/11, 28- 29/2011)

Sv. Trojica - del -varstvo narave naselja Zgornja SSm-mešane (EPO) SSm-38. ST 10 Senarska – stanovanjske površine -katastrofalne PC-55. izven območja PC-površine cest poplave (ARSO) OPPN - erozija_zaht_ukr.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 980

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

Del SK-površine SK-39. podeželskega ST 11 podeželskega naselja - erozija_zaht_ukr. PC-55. naselja Sv. PC-površine cest Trojica

-trgovina z ribiško Gospodarska -varstvo narave opremo, ST 12 cona IG-gospodarske cone (EPO) IG-51. -predvideno

"Pod jezerom" -HŠ (Ps) Uradno glasilo slovenskih občin parkirišče za tovornjake Gospodarska ST 13 cona IG-gospodarske cone / OPPN 63. "Petrol" Strokovn a podlaga- Zazidalna Naselje Sv. SS-stanovanjske površine zasnova, 42. ST 14 Trojica – - erozija_zaht_ukr. PC-površine cest št. Nad jezerom projekta: 491 L/09

(Nad jezerom)

Rekreacijsko - -izven -varstvo narave turistično ZS - površine za oddih, ureditvenega ST 15 (EPO), OPPN 63. območje rekreacijo in šport območja za -HŠ (Ps) "Pod jezerom" jezero

BC-športni center ZS-površine za oddih, -varstvo KD Ureditven rekreacijo in šport (EŠD: 7117, 1040) i načrt

ZD-druge urejene zelene -varstvo narave Stran jezera Rekreacijsko površine (EPO) Sveta ST 16 športni center PO-ostale prometne -pogoste in 62.

Trojica 980 Jezero površine katastrofalne (MUV, št.

G-gozdna zemljišča poplave (ARSO) 12/05, VC-celinske vode -HŠ (Ps, Pv) 5/11) VI-območja vodne - erozija_zaht_ukr. infrastrukture

OPPN (SP za Rekreacijsko -varstvo narave področje športni center (EPO) ST 17 BC-športni centri poselitve, 63. Jezero – -HŠ (Ps, Pv) št. stadion -HMO 0824/2009 )

Naselje Sv. Trojica – K2-druga kmetijska K2-58. ST 18 "nestanovanjsk zemljišča - erozija_zaht_ukr. G-59. o območje ob G-gozdna zemljišča jezeru«

Naselje Sv. Trojica – K2-druga kmetijska K2-58. ST 19 "kmetijsko - erozija_zaht_ukr. zemljišča območje znotraj UN"

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 981

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

Strokovn a podlaga- Naselje Sv. -varstvo narave Zazidalna SS-stanovanjske površine 43. ST 20 Trojica – (EPO, Natura) zasnova, PC-površine cest Maguša - erozija_zaht_ukr. št. projekta: 13 L/08 (Maguša)

Strokovn Uradno glasilo slovenskih občin a podlaga- Zazidalna zasnova, Naselje Sv. št. Trojica – SS-stanovanjske površine projekta: ST 21 - erozija_zaht_ukr. 45. Hauptman in PC-površine cest 162 L/09 Raiffeisen in 193 L/09 (Hauptma n in Raiffeisen ) Strokovn a podlaga- Zazidalna Naselje Sv. -varstvo narave SS-stanovanjske površine zasnova, ST 22 Trojica – (EPO) 46. PC-površine cest št. Pot v Dobravo - erozija_zaht_ukr. projekta: 587 L/10 (Pot v Dobravo)

Naselje ZGORNJI PORČIČ

SK-površine Stran Porčki Vrh – podeželskega naselja - erozija_zaht_ukr. SK-39. ZP 1 severni in O-območja okoljske

O-56. 981 osrednji del infrastrukture

PC-površine cest

SK-površine SK-39. Porčki Vrh – - erozija_zaht_ukr. ZP 2 podeželskega naselja PC-55. južni del PC-površine cest

-varstvo KD Naselje SK-površine (EŠD: 22062) SK-39. ZP 3 Zgornji Porčič podeželskega naselja - katastrofalne PC-55. (Stari Porčič) PC-površine cest poplave (ARSO) - erozija_zaht_ukr.

A-površine razpršene -balinišče, Zgornji Porčič - poselitve nogometno A-53. razpršena K1-najboljša kmetijska igrišče, K1-58. ZP 4 - erozija_zaht_ukr. poselitev in zemljišča igrišče za G-59. rekreacija G-gozdna zemljišča VC- odbojko, VC-60. celinske vode ribnik, ipd.

Naselje GOČOVA

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 982

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

SK-površine -gasilsko podeželskega naselja društvo, SK-39. CD-druga območja -varstvo KD kamnoseštvo CD-47. centralnih dejavnosti (EŠD: 2908, , lokali, IG-51. GO 1 Naselje Gočova IG-gospodarske cone 25516, 25517) manjši ZS-48. ZS-površine za oddih, - erozija_zaht_ukr. podjetniki, PC-55. rekreacijo in šport - erozija_obič_ukr. -travnato VC-60. PC-površine cest igrišče

VC-celinske vode Uradno glasilo slovenskih občin

SK-površine SK-39. podeželskega naselja Gočovski Vrh – O-56. GO 2 O-območja okoljske - erozija_obič_ukr. severni del PC-55. infrastrukture

PC-površine cest

Gočovski Vrh – SK-površine -HMO GO 3 osrednji in južni podeželskega naselja PC- - erozija_zaht_ukr. SK-39. del površine cest - erozija_obič_ukr. Strokovn a podlaga- Zazidalna Naselje Gočova - erozija_zaht_ukr. GO 4 SS-stanovanjske površine zasnova, 44. - Štebih - erozija_obič_ukr. št. projekta: 228L/08 (Štebih)

Naselje ZGORNJA SENARSKA

-varstvo narave SK-površine SK-39. Naselje Zgornja (EPO, Natura) ZS 1 podeželskega naselja PC- PC-55. Senarska -HMO površine cest

-erozija_zaht_ukr. Stran

Naselje SPODNJA SENARSKA 982

-varstvo KD Naselje SK-površine SK-39. (EŠD: 1092, 1093, SS 1 Spodnja podeželskega naselja -gostišče PC-55. 22047, 28782) Senarska PC-površine cest -HMO Naselje SK-površine SK-39. SS 1/1 Spodnja / podeželskega naselja Senarska Naselje SK-površine SK-39. SS 1/2 Spodnja / podeželskega naselja Senarska OPPN (sanacija RG – kot posebno zaključeno Rekreacijsko BT-površine za turizem -varstvo narave območje SS 2 turistični center ZS- površine za oddih, (EPO, Natura) -lovski dom poselitve) 63. Dobrava rekreacijo in šport - erozija_zaht_ukr. (SP za področje poselitev, št. 0927/2010 )

Naselje OSEK

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 983

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

SK-površine -varstvo narave SK-39 podeželskega naselja (EPO, Natura) CD-47. OS 1 Naselje Osek CD-druga območja -gasilski dom - erozija_zaht_ukr. PC-55. centralnih dejavnosti - erozija_obič_ukr. PC-površine cest

BC-športni center -obstoječe Rekreacijsko -varstvo narave BC-50. ZD-druge urejene zelene športno OS 2 športni center (EPO, Natura) ZD-48. površine rekreacijsko Osek - erozija_obič_ukr. VC-60. Uradno glasilo slovenskih občin VC-celinske vode območje

SK-površine SK-39. - erozija_zaht_ukr. OS 3 Zaselek Osek podeželskega naselja PC-55. - erozija_obič_ukr. PC-površine cest Rekreacijsko OS 4 športni center BC -športni center - erozija_obič_ukr. OPPN 63. Osek

Naselje SPODNJE VERJANE

-varstvo KD Naselje SK-površine SK-39. (EŠD: 24613) SV 1 Spodnje podeželskega naselja PC-55. -katastrofalne Verjane PC-površine cest poplave (ARSO)

-hlevi za Kmetijski IK-površine z objekti za SV 2 - erozija_zaht_ukr. govedo, IK-52. "center" kmetijsko proizvodnjo bioplinarna

ODPRTA KRAJINA

-varstvo KD A-površine razpršene

(EŠD: 1027) Stran poselitve -varstvo narave IG-gospodarske cone (EPO, Natura)

DLN za PC-površine cest DPA 983 - redke in EU 1 - DV 2 x110 kV K1-najboljša kmetijska (URL RS,

katastrofalne 61. DPA Lenart - zemljišča 20/09- poplave (ARSO) Radenci K2-druga kmetijska 758) -HMO zemljišča - erozija_zaht_ukr. G-gozdna zemljišča - erozija_obič_ukr. VC-celinske vode -DPA DLN za DPA EU 2 - DV 2 x110 kV - erozija_zaht_ukr. (URL RS, PC-površine cest 61. DPA Lenart - -DPA 20/09- Radenci 758)

-varstvo KD A-površine razpršene (EŠD: 1022, 9911) DPA DLN za AC na poselitve -varstvo narave (URL RS, odseku PC-površine cest (EPO) 37/05- EU 3 - Spodnja K1-najboljša kmetijska - katastrofalne 1282, 61. DPA Senarska – zemljišča poplave (ARSO) 33/07- Cogetinci G-gozdna zemljišča -HMO 1761- VC-celinske vode - erozija_zaht_ukr. ZPNačrt) -DPA

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 984

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

DPA -katastrofalne (URL RS, DLN za AC na poplave (ARSO) 109/04- EU 4 - odseku Lenart - PC-površine cest -HŠ (Ps, Pv) 4545, 61. DPA Spodnja -HMO 33/07- Senarska -DPA 1761- ZPNačrt)

K2-druga kmetijska -varstvo narave Uradno glasilo slovenskih občin Območje K2-58. EU 5 zemljišča (EPO, Natura) odprte krajine G-59. G-gozdna zemljišča - erozija_obič_ukr.

K1-najboljša kmetijska -varstvo narave Območje K1-58. EU 6 zemljišča (EPO, Natura) odprte krajine G-59. G-gozdna zemljišča - erozija_zaht_ukr.

A-površine razpršene -varstvo KD poselitve (EŠD: 1027, 1090, BT-površine za turizem 24690, 25538) - A-53. ZD-druge urejene zelene varstvo narave BT-49. površine (NV-točke, EPO, ZD-48. PC-površine cest Natura) PC-55. Območje O-območja okoljske - redke in EU 7 O-56. odprte krajine infrastrukture katastrofalne K1-58. K1-najboljša kmetijska poplave (ARSO) K2-58. zemljišča -HMO G-59. K2-druga kmetijska - erozija_zaht_ukr. VC-60. zemljišča - erozija_obič_ukr. G-gozdna zemljišča - požarno ogroženi VC-celinske vode gozdovi

-varstvo narave Območje (EPO, Natura) EU 7/1 VC-celinske vode VC-60. odprte krajine - erozija_zaht_ukr.

-varstvo narave Stran Območje EU 7/2 VC-celinske vode (EPO, Natura) VC-60. odprte krajine - erozija_obič_ukr.

984

A-površine razpršene poselitve A-53. -varstvo narave PC-površine cest PC-55. (EPO, Natura) Območje K1-najboljša kmetijska K1-58. EU 8 - erozija_zaht_ukr. odprte krajine zemljišča K2-58. - erozija_obič_ukr. K2-druga kmetijska G-59.

zemljišča G-gozdna zemljišča

-varstvo narave PC-površine cest Območje (EPO, Natura) PC-55. EU 9 K2-druga kmetijska odprte krajine - erozija_obič_ukr. K2-58. zemljišča

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 985

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

-varstvo KD (EŠD: 1022, 1023, 1029, 1057, 1064, A-površine razpršene 1102, 3465, 3467, poselitve 25537, 25539, A-53. PC-površine cest 25657) PC-55. K1-najboljša kmetijska -varstvo narave Območje K1-58. EU 10 zemljišča (NV-točke, EPO,

odprte krajine K2-58. Uradno glasilo slovenskih občin K2-druga kmetijska Natura) G-59. zemljišča - redke in VC-60. G-gozdna zemljišča katastrofalne VC-celinske vode poplave (ARSO) -HMO - erozija_zaht_ukr. - erozija_obič_ukr.

ZD-druge urejene zelene Območje - erozija_zaht_ukr. EU 10/1 površine ZD-48. odprte krajine VC-celinske vode VC-60. -varstvo narave A-površine razpršene (EPO)

poselitve - pogoste in A-53. PC-površine cest katastrofalne PC-55. Območje EU 11 K1-najboljša kmetijska poplave (ARSO) K1-58. odprte krajine zemljišča -HŠ (Ps, Pv) G-59. G-gozdna zemljišča -HMO VC-60. VC-celinske vode - erozija_zaht_ukr.

-katastrofalne

Območje K1-najboljša kmetijska poplave (ARSO) EU 12 K1-58. odprte krajine zemljišča -HMO

- erozija_zaht_ukr.

-katastrofalne Območje K1-najboljša kmetijska K1-58. Stran EU 13 poplave (ARSO) odprte krajine zemljišča -HMO

985 A-površine razpršene poselitve -varstvo KD ZD-druge urejene zelene (EŠD: 1016, 1028, A-53. površine 1050, 1051, 1054, ZD-48. PC-površine cest 9911, 24329, PC-55. O-območja okoljske 28783) Območje O-56. EU 14 infrastrukture -katastrofalne odprte krajine K1-58. K1-najboljša kmetijska poplave (ARSO) K2-58. zemljišča -HŠ (Ps, Pv) G-59. K2-druga kmetijska -HMO VC-60. zemljišča - erozija_zaht_ukr. G-gozdna zemljišča - erozija_obič_ukr. VC-celinske vode Območje A-površine razpršene A-53. EU 14/1 razpršene / poselitve poselitve Območje A-površine razpršene A-53. EU 14/2 razpršene -HMO poselitve poselitve -katastrofalne Območje EU 15 VC-celinske vode poplave (ARSO) VC-60. odprte krajine - erozija_zaht_ukr.

-katastrofalne Območje EU 16 VC-celinske vode poplave (ARSO) VC-60. odprte krajine - erozija_zaht_ukr.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 986

27

/

20

.

6

Oznaka Ime Podrobnejša namenska PIP .201 Režimi* v enoti / Načini enote / enote / raba Opombe v

podenoti urejanja 4

podenote podenote enote / podenote členu

Območje K1-najboljša kmetijska -katastrofalne K1-58. EU 17 odprte krajine zemljišča poplave (ARSO)

Območje -katastrofalne PC-55. EU 18 PC-površine cest odprte krajine poplave (ARSO)

Nova čistilna -HŠ (Ps) O-območja okoljske O-56. Uradno glasilo slovenskih občin EU 19 naprava Sv. -HMO infrastrukture Trojica

Čistilna -katastrofalne naprava O-območja okoljske O-56. EU 20 poplave (ARSO) Zgornje infrastrukture - erozija_zaht_ukr Verjane * Pomen uporabljenih izrazov in kratic: KD – objekti in območja nepremične kulturne dediščine, (EŠD – evidenčna številka objektov in območij nepremične kulturne dediščine) evidentiranih v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo (september 2013); erozija_zaht_ukr. – erozijska območja - območja zahtevnih zaščitnih ukrepov, erozija_obič_ukr. - erozijska območja - območja običajnih zaščitnih ukrepov; redke, pogoste in katastrofalne poplave – poplavna območja, določena na podlagi opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencije Republike Slovenije za okolje (januar 2011); HMO – območja hidromelioracij, iz evidence Ministrstva za kmetijstvo in okolje (oktober 2013); EPO – ekološko pomembna območja, so posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); Natura - posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS št., 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 (popr.) 39/13 (Odl.Us.); HŠ – hidrološka študija – Hidravlične presoje vpliva načrtovane ČN v občini Sv. Trojica v Slov. goricah na vodni režim (VGB Maribor, št. proj. 3293/11, april 2011) in Hidravlična presoja vpliva načrtovane gradnje v okviru OPN Občine Sveta Trojica na vodni režim, ki jo je izdelav VGB Maribor, št. 3320/11, septembra 2011, dopolnitev julij 2013, dopolnitev februar 2013 v kateri so bili določeni razredi poplavne nevarnosti (Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje velike nevarnosti); DPN – območje veljavnih državnih prostorskih aktov, iz evidence Ministrstva za infrastrukturo in prostor (oktober 2013); požarno ogroženi gozd - območja požarno ogroženih gozdov, iz evidence Zavoda za gozdove Slovenije.

36. člen 37. člen (namenska raba prostora) (prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov (1) Osnovna namenska raba prostora se deli na: v prostor) območja stavbnih zemljišč, (1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov območja kmetijskih zemljišč, v prostor na stavbnih zemljiščih in na območju občine Stran območja gozdnih zemljišč, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, določajo:

območja vodnih zemljišč, namembnost in vrsto objektov po območjih 986 območja drugih zemljišč. podrobne namenske rabe, (2) Za celotno območje občine je za posamezno enoto tipologijo in oblikovanje območij, urejanja prostora glede na pretežno rabo določena lego objektov, podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo velikost in zmogljivost objektov, 1 k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave tipologijo in oblikovanje objektov, občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev parcelacijo stavbnih zemljišč, območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj ureditev zelenih in drugih javnih površin, in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07). priključevanje objektov na gospodarsko javno (3) Namembnost posameznih območij podrobne infrastrukturo in grajeno javno dobro, namenske rabe je podrobneje opisana v navedem celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja pravilniku iz drugega odstavka tega člena. Podrobna narave, varstva okolja in naravnih namenska raba površin je razvidna tudi iz legende, ki je dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi priloga grafičnih prilog občinskega prostorskega načrta: nesrečami ter obrambnih potreb, Prikaz namenske rabe zemljišč in enot urejanja varovanje zdravja ljudi, prostora. druge pogoje. (4) Izrazi v odloku: (2) V vseh EUP na območjih stavbnih zemljišč, kjer je OPN – občinski prostorski načrt, dopustna gradnja razen, če za posamezno enoto OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt, urejanja ni določeno drugače, so dopustni naslednji EUP – enota urejanja prostora, posegi: PIP – prostorsko izvedbeni pogoji, izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo PNRP - podrobna namenska raba prostora, novega objekta, dozidavo, nadzidavo, K- kletna etaža objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali P- pritličje objekta, njegovega dela, 1,2,3 - število etaž nad pritličjem objekta, sprememba namembnosti objekta, M - mansarda objekta (je etaža pod poševno pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi streho objekta s kolenčnim zidom). objekt, vzdrževanje objektov in naprav, dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 987

27

/

20

(3) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede o večstanovanjske stavbe le znotraj EUP g in ST .

6 zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in 7 (dvostanovanjske samostojne hiše, .201 enostavne objekte. Pri gradnji in določanju velikosti in stanovanjske hiše s tremi ali več stanovanji, oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih bloki), 4

objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo o stanovanjske stavbe za posebne družbene pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede skupine, oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov iz tega o v ST 1/1 dovoljena le gradnja eno ali odloka. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva dvostanovanjskih objektov s pomožnimi objekti, tipologija zazidave na območju občine Sveta Trojica v nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti Slovenskih Goricah. (razen v ST 1/1): (4) V EUP so na posameznih površinah PNR dopustni o gostinske stavbe (gostilne, restavracije, posegi iz (2) odstavka tega člena za nezahtevne in točilnice, nastanitveni prostori), enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na o druge poslovne in upravne stavbe (stavbe s zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR pisarnami in poslovnimi prostorih namenjeni

določena v Prilogi 1 (Preglednica z nezahtevnimi, lastnemu poslovanju podjetij), Uradno glasilo slovenskih občin enostavnimi in začasnimi objekti), če ni v posameznih o družbene stavbe (zasebne ambulante, lekarne, členih odloka določeno drugače. ipd.), (5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega o trgovske (od trgovskih stavb samo samostojne prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij enot prodajalne in butiki, lekarne in prodajalne očal) urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, in druge stavbe za storitvene dejavnosti, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na o stavbe za promet in stavbe za izvajanje prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, komunikacij, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega o druge nestanovanjske stavbe; obredne stavbe prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij (kapele), kulturna dediščina, ki se ne uporablja sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev v druge namene, druge nestanovanjske naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 37. stavbe, ki niso uvrščene nikjer, člena tega odloka predvidene ali obstoječe o razne delavnice, iz skupine industrijskih stavb, infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni ki ne smejo presegati mejne vrednosti hrupa, infrastrukturni objekt navedeni v odloku. ki je določeno za to območje in niso objekti, (6) Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno okolje, namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del gradbeni inženirski objekti: osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge o objekti prometne infrastrukture, podrobnejše namenske rabe zemljišč ter so razvidne iz o prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči gospodarske javne infrastrukture) ali iz grafičnih objekti, prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot o drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč urejanja in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe in odlagališč odpadkov. ali predvidene), ali so kategorizirane občinske ceste ali evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali razvidne b) Pogoji glede velikosti iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (1) Etažnost eno in dvostanovanjskih objektov na (so po dejanski rabi prometne površine, poti). območju SS, SSm je lahko največ K+P+1 ali največ Stran (7) Pri določanju posegov za vrsto objektov za K+P+M. Etažnost večstanovanjskih objektov je lahko posamezno enoto urejanja je podlaga podrobne največ K+P+2 ali največ K+P+1+M. V primeru gradnje opredelitve objektov predpis o klasifikacije vrst objektov. K+P+M ali K+P+1+M so poleg strešnih oken možne 987 (8) Poleg prostorsko izvedbenih pogojev za posamezno strešne klasične frčade in pultna okna. Frčade ali pultna

enoto urejanja prostora ali podrobnejšo namensko rabo okna ne smejo biti višje od višine slemena strehe. se pri posegih v prostor upoštevajo tudi skupni Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti prostorsko izvedbeni pogoji, če v posameznih členih glavni strešini. tega odloka ni določeno drugače. (2) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do (9) Občinski prostorski načrt je podlaga za pripravo K+P+2 ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po stropni plošči. Prostor pod streho je lahko izkoriščen s predpisih o graditvi objektov. strešnimi okni, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene. 1.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede (3) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko namembnosti in vrste posegov v prostor, obnavlja v obstoječih višinskih gabaritih. Pri določanju velikosti in oblikovanja po posameznih EUP kote kleti se upošteva višina talne vode. Kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo. 1.1.1. Prostorski izvedbeni pogoji za območja (4) Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po stanovanjske gradnje višinskih gabaritih in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi orientaciji, 38. člen merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi in (območja individualne stanovanjske gradnje - SS) teksturi streh in fasad. a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v (5) Višina objektov se lahko poveča od predpisane, če prostor je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb (1) V EUP ST 1, ST 1/1, ST 7, ST 10 je na območju višji. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo SS in projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega SSm, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni dejavnostim, dopustna gradnja v skladu 37. členom za objekti in stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, naslednje vrste objektov: oblika se prilagodi namenu. stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: (6) Zaradi ohranjanja vedute naselja oz. zavarovanega o eno in dvostanovanjske stavbe (samostojne območja trškega jedra v Sveti Trojici se upoštevajo hiše) s pomožnimi objekti, naslednji pogoji. Pri rekonstrukcijah je potrebno

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 988

27

/

20

ohranjati merilo, oblikovanje in velikost objektov. Nove o druge nestanovanjske stavbe; vinske kleti in .

6 večje programe je potrebno razporediti v večje število zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali .201 manjših objektov, ki morajo biti kompozicijsko uglašene izkazanem najemu vinograd v velikosti 3000 s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se nova m2, 4

območja vizualno podrejajo trškemu delu naselja. gradbeni inženirski objekti: o objekti prometne infrastrukture, c) Pogoji glede oblikovanja o prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska (1) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči lomljena z dodajanjem in odvzemanjem volumnov. Na objekti, območjih novejše zazidave so objekti lahko tudi o drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč kvadratnih tlorisov. Objekti so lahko zgrajeni v okviru in odlagališč odpadkov. zaznanih gradbenih linij, dovoljeni so prizidki in širitve objekta, kjer to dopušča velikost, faktor zazidanosti in b) Tipologija in oblikovanje območij oblika gradbene parcele ter so upoštevani predpisani (1) Potrebno je ohranjati zasnovo razvejanih

odmiki in varstveni pogoji. komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje Uradno glasilo slovenskih občin (2) Strehe so enakostranične dvokapnice, s slemenom posameznega naselja. V središču naselja je dovoljena vzporednim z daljšo stranico objekta. Naklon strehe je dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa od 35 do 45°. Štirikapne strehe so dopustne na območju se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih kontinuitete obstoječe tipologije pozidave, kar mora biti dominantnih objektov. Jedra je potrebno opremiti tudi z prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev mikrourbano opremo (poenotena urbana oprema; gradbenega dovoljenja. Kritina mora biti opečna in avtobusna postaja, razsvetljava, turistične oznake, klopi, opečne barve. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma smetnjaki, izveski,...). trajno bleščeče. Na objektih, je izjemoma dovoljena (2) Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno drugačna izvedba strehe, če to narekuje funkcija ohranjati grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene objekta. V tem primeru je investitor v projektu za gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in pridobitev gradbenega dovoljenja, drugačno izvedbo velikost objektov. Nove večje programe je potrebno strehe dolžan strokovno utemeljiti. Občina utemeljitev razporediti v večje število manjših objektov ali pa lahko preveri pri strokovni službi. izoblikovati na robu naselja novo območje za (3) Gradnja balkonov na čelnih, ožjih fasadah ni novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti kompozicijsko dovoljena. uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da (4) Fasade morajo biti skladne z lokalno kvalitetno se nova območja vizualno podrejajo staremu delu arhitekturo območja in svetlih, pastelnih barv. Lahko se naselja. Posebej je potrebno ta pogoj upoštevati na jih kombinira z lesom ali naravnim kamnom, uporaba območju EUP ZP 2 zaradi ohranjanja pogleda na signalnih barv ni dovoljena. zavarovano območje trškega jedra v Sveti Trojici. (3) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali d) Ostali pogoji - omilitveni ukrepi lomljena, dodajanjem in odvzemanjem volumnov. (1) Na območju EUP ST 1/1, v času izvajanja Objekti so lahko zgrajeni v okviru zaznanih gradbenih gradbenih del, je potrebno posebno pozornost namenit linij, dovoljeni so prizidki in širitve objekta, kjer to zaščiti objekta KD Sveta trojica v Slovenskih goricah – dopušča velikost, faktor zazidanosti in oblika gradbene Poličeva kapela (EŠD 24339). Pred začetkom del je parcele ter so upoštevani predpisani odmiki in varstveni potrebno zagotoviti dokumentiranje stanja objekta KD in

pogoji. Stran prostora na širšem območju posega (foto in video posnetek) po navodilih pristojne službe. c) Pogoji glede velikosti

(1) Etažnost stanovanjskih objektov na območju SK je 988 39. člen lahko največ K+P+1 ali največ K+P+M. V primeru (območja podeželskih naselij - SK) gradnje K+P+M so poleg strešnih oken možne strešne a) Pogoji glede namembnosti območja klasične frčade in pultna okna. Frčade ali pultna okna ne (1) V EUP ST 5, ST 11, ZP 1, ZP 2, ZP 3, ZS 1, GO 1, smejo biti višje od višine slemena strehe. Sleme frčade GO 2, GO 3, SS 1, SS 1/1, SS 1/2, OS 1, OS 3 in SV 1 ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini. so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine (2) V primeru gradnje objekta višine K+P+1 ni podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na stropni dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z plošči. Prostor pod streho je lahko izkoriščen s strešnimi dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobne namenske okni, strešne frčade na teh objektih niso dovoljene. rabe SK, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za (3) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko objekte: obnavlja v obstoječih višinskih gabaritih. Pri določanju stanovanjske stavbe: kote kleti se upošteva višina talne vode. Kletni del o eno in dvostanovanjske stavbe (razen vil, zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo. počitniških in vrstnih hiš ter novogradnje (4) Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po stanovanjskih stavb na EUP SS 1/1 in SS 1/2) obstoječih višinskih gabaritih in gradbeni liniji, naklonu s pomožnimi objekti, streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi nestanovanjske stavbe: orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter o gostinske stavbe, barvi in teksturi streh in fasad. o trgovske (do 100 m2 prodajne površine) in (5) Višina stanovanjskih objektov se lahko poviša od druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno predpisane, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa delavnicami iz skupine industrijskih stavb pod obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev predpisano za to območje in niso objekti, za gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih katere je potrebno izvesti presojo vplivov na objektov. Sakralni objekti, stolpi ob gasilskih domovih so okolje, lahko višji, oblika se prilagodi namenu. Višji so lahko o stavbe splošnega družbenega pomena, tudi kmetijski objekti, ki se s svojo obliko in višino o stavbe za promet in za izvajanje komunikacij, prilagajajo funkciji pod pogojem, da negativno ne vplivajo na silhueto naselja ali krajino, kar mora biti prav

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 989

27

/

20

tako utemeljeno v projekti dokumentaciji s prikazom o enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). .

6 umestitve v strukturo naselja in krajine. gradbeni inženirski objekti: .201 o objekti prometne infrastrukture, d) Pogoji glede oblikovanja 4 o prenosni in distribucijski cevovodi, (1) Strehe so simetrične in enakostranične dvokapnice komunikacijska omrežja in elektroenergetski s slemenom vzporednim z daljšo stranico objekta. Za vodi ter spremljajoči objekti, vse vrste objektov je dopusten naklon strehe 35 - 450. o drugi gradbeni inženirski objekti, razen Na čelnih straneh je dopusten čop, ki ne sme preseči pokopališč in odlagališč odpadkov. 1 /3 stranice strehe. Kritina na objektih morajo biti (2) Območje EUP ST 8, zajema parcele s številkami opečne in opečne barve. Kritine ne smejo biti svetleče 5291/2, 291/3, 291/4, 291/5, 291/6 in 291/7 vse k.o. oziroma trajno bleščeče. Štirikapne strehe so dopustne Gradišče v Slovenskih goricah. Za območje je bila na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave, kar pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za urbanistična in prometna ureditev območja in navezava

pridobitev gradbenega dovoljenja. Kritine na kmetijskih, le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev Uradno glasilo slovenskih občin obrtnih, servisnih, skladiščnih objektih so lahko tudi v območja. Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 8 je sivih in rjavih barvah. priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, (2) Na nestanovanjskih objektih, ki so namenjeni 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 01_SP_Rajter_ST 8) v poslovni dejavnosti, je izjemoma dovoljena drugačna kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji izvedba strehe, če to narekuje funkcija poslovnega in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih objekta. V tem primeru se v projektu za pridobitev podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja gradbenega dovoljenja, drugačno izvedbo strehe treh individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih strokovno utemelji. Na kmetijskih, skladiščnih, trgovskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. in drugih stavbah za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, obrtnimi in podobnimi delavnicami so b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja strehe dvokapne manjšim naklonom ali z objektov ravno/enokapno streho. (1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz (3) Gradnja balkonov na čelnih, ožjih fasadah ni priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za ST dovoljena. 8«. Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni (4) Fasade morajo biti skladne z lokalno kvalitetno motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje arhitekturo območja in svetlih, pastelnih barv. Lahko se objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. jih kombinira z lesom ali naravnim kamnom, uporaba (2) Etažnost objektov je maksimalno K+P+M in se mora signalnih barv ni dovoljena. prilagajati konfiguraciji terena. (5) Zaradi ohranjanja vedute naselja oz. zavarovanega (3) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tipologije območja trškega jedra v Sveti Trojici se v ST 11 širšega območja. Novogradnje naj v prostoru ohranjajo upoštevajo naslednji pogoji. Pri rekonstrukcijah je vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost potrebno ohranjati merilo, oblikovanje in velikost območja. Zato se prilagajajo okoliškim objektom in objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v ureditvam po: večje število manjših objektov, ki morajo biti zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča, kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. odmiku od sosednjih objektov, Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo višini in gradbeni črti, trškemu delu naselja. naklonu streh in smereh slemena, Stran barvi streh in fasad, 1.1.2. Prostorsko izvedbeni pogoji na območju načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor. strokovnih podlag za enote urejanja prostora (4) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov 989 ST 8, ST 14, ST 20, ST 21, ST 22 in GO 4 z

ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske oznako podrobne namenske rabe SS in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarstvenimi predpisi ob upoštevanju 40. člen funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije (1) Za EUP ST 8, ST 14, ST 20, ST 21, ST 22 in GO 4 naselja, v vsakem primeru pa mora omogočati so bile izdelane strokovne podlage in so za vsako vzdrževanje objekta z lastne gradbene parcele. posamezno enoto urejanja priloga tega prostorskega Dovoljene so dozidave in širitve objekta v skladu s akta. Iz tekstualnega dela strokovnih podlag so v tehničnimi predpisi. predmetni odlok povzeti prostorsko izvedbeni pogoji, ki (5) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do so poleg grafičnih delov strokovnih podlag, po katerih se objekta. urejajo enote iz prvega stavka tega odstavka, priloga (6) Stavbe so tlorisne zasnove v razmerju od 1:1,25 do akta in se nahajajo v mapi; 03_priloge, 33_str_pod, 1:2,0 – objekti so lahko zgrajeni v okviru gradbenih linij 02_druge_str_pod. in gradbenih mej, dovoljeni so prizidki in širitve objekta, (2) Tudi za ta območja veljajo splošno izvedbeni pogoji kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele ter razen, če v členu za posamezno enoto ni določeno so upoštevani predpisani odmiki in varstveni pogoji. drugače. (7) Streha je dvokapna v naklonu strešine od 30º do 45º, ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti 41. člen praviloma iz žgane opeke, izjemoma je možna druga (podrobno izvedbeni pogoji na območju enote temna kritina. urejanja prostora ST 8 - Rajter) (8) Fasade so obdelane z naravnimi materiali (les, omet, kamen, opeka) in naj bodo barvno usklajene z a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v obstoječimi barvami v naselju. prostor (9) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti (1) V EUP ST 8 je na območju stavbnih zemljišč s prilagojena sosednjemu zemljišču - podporni zidovi na podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju parceli morajo biti obdelani z naravnimi materiali. s spremljajočimi dejavnostmi, je dopustna gradnja v (10) Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: naravnih materialov. Ograje lahko potekajo po stanovanjske stavbe:

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 990

27

/

20

parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za zbiranje razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju .

6 odpadkov. prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne .201 (11) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene propuste. tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih (9) Odpadki: Odpadke za posamezna gospodinjstva bo 4

meteornih voda v podtalje. Število parkirni mest je potrebno zbirati in odvajati v skladu z Odlokom o načinu predpisano v skupnih pogojih. opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov c) Pogoji in merila za parcelacijo predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in območju občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah. funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z grafične priloge »Strokovne podlage za enoto urejanja dovozno cesto. ST 8 «, (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 01_SP_Rajter_ST 8). 42. člen (podrobno izvedbeni pogoji na območju enote

d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko urejanja prostora ST 14 – Nad jezerom) Uradno glasilo slovenskih občin javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (1) Prometna ureditev: Območje EUP ST 8 je a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prometno dostopno, po dokončni ureditvi-izgradnji prostor predvidene dovozne ulice, ki se bo na severnem delu (1) V EUP ST 14 je na območju stavbnih zemljišč s navezovala na Slovensko cesto. Dovozna ulica bo podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju dvosmerna in bo potekala ob severnem in vzhodnem s spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v delu pozidave. Dovoz in dostop do objektov, bo možno, skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: zagotoviti direktno iz dovozne ulice, ki poteka ob stanovanjske stavbe: severnem delu predmetnih parcel. Širina vozišča in o enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). pločnika, je izbrana tako, da omogoča tudi gradbeni inženirski objekti: intervencijske dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je o objekti prometne infrastrukture, treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za o prenosni in distribucijski cevovodi, projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni komunikacijska omrežja in elektroenergetski dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje vodi ter spremljajoči objekti, in ostali tehnični elementi. o drugi gradbeni inženirski objekti, razen (2) Komunalna ureditev: Območje obdelave ni pokopališč in odlagališč odpadkov. komunalno in energetsko opremljeno, zato bo potrebno (2) Območje EUP ST 14, zajema parcele s številkami urediti ustrezno manjkajočo komunalno in energetsko 5/4, 5/5, 5/6, 5/7, 5/8, 5/9, 190 del in *47 vse k.o. infrastrukturo, ki se nahaja v bližini predvidenih gradenj, Gradišče v Slovenskih goricah. Za območje je bila ob upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za upravljavci v posameznih soglasjih. pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna (3) Elektrika: Priključitev novih objektov na urbanistična in prometna ureditev območja in navezava nizkonapetostno omrežje, ki že poteka na severnem le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev delu ob Slovenski cesti, bo možno izvesti v skladu s območja. Strokovna podlaga enoto urejanja ST 14 je pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, Maribor - O.E. Maribor z Okolico). Nizkonapetostni 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 02_SP_Nad priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti _jezerom_ST 14) v kateri so grafične priloge ureditve z Stran zemeljski. oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane (4) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k na geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na predvideva gradnja petih individualnih zgradb. Pozidavo 990 kandelabrih. Napajanje bo izvedeno preko nizko stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se

napetostnega električnega voda, v skladu s pogoji lahko vrši fazno. upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja (5) Vodovod: Za oskrbo predvidenih objektov z vodo, objektov bo potrebno zgraditi novi sekundarni vodovodni cevovod (1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz ustreznega premera, ki se bo navezoval na obstoječe priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za ST vodovodno omrežje PEHD DN 110, ki poteka po 14« v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, Slovenski cesti na severnem delu. Priključitev 02_SP_Nad _jezerom_ST 14. Objekti so odmaknjeni od posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne varstveni pogoji. vode na območju občine Maribor in drugih občin, ki jih (2) Etažnost objektov je maksimalno K+P+M in se mora oskrbuje mariborski vodovod in določila o tehnični prilagajati konfiguraciji terena, kletni del zgradbe naj bo izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav. čim bolj vkopan v zemljo. (6) Kanalizacija: Odvajanje fekalnih in meteornih vod iz (3) Pri gradnji vseh predvidenih stanovanjskih objektov posameznih objektov,se uredi z izgradnjo ustrezno je potrebno upoštevati arhitekturne in stavbne dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka značilnosti krajine. Posegi v prostor morajo upoštevati tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje regulacijske elemente prikazane v grafični prilogi izvedba priključka, po izgradnji ulične kanalizacijo s Strokovne podlage za enoto urejanja ST 14. čistilno napravo ob upoštevanju pogojev upravljavca Mikrolokacija in oblikovanje novih objektov, naj se kanalizacije. smiselno prilagaja obstoječim razmeram v prostoru, ki je (7) Ogrevanje: Ogrevanje objektov bo izvedeno že pozidan z individualnimi tovrstnimi zgradbami. individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali (4) Gradbena linija, je linija, na katero morajo biti z enim biomaso ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le njihovo shranjevanje. manjši odmiki delov fasad kot so – nadstreški, nastopne (8) Telekomunikacijska infrastruktura: Novogradnje stopnice, vetrolovi in podobno. in priključki telekomunikacijskega in kabelsko

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 991

27

/

20

(5) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do (3) Vodovod: Za oskrbo predvidenih objektov z vodo, .

6 objekta. Vsi glavni vhodi v stanovanjske objekte in uvozi bo potrebno v cesti »A« izvesti krajši odcep- vodovodni .201 v garaže ali stojna mesta bodo izvedeni iz cestne- cevovod PEHD DN 63 s krožno navezavo na vodovodni dovozne strani. cevovod PEHD 125, ki poteka po cesti Senarska – 4

(6) Tlorisne zasnove so v razmerju od 1: 1,25 do 1: 2,0 - Trojica LC 203 111, na vzhodnem delu. Priključitev objekti so lahko zgrajeni v okviru gradbenih linij in posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki gradbenih mej, dovoljeni so prizidki in širitve objekta. bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določil Možna je varianta tlorisa L – na južnem delu, kjer to Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega pravilnika, dopušča velikost in oblika gradbene parcele. ter katastra vodovodnih naprav in objektov, ki so v (7) Strehe so dvokapne v naklonu od 30º do 45º. upravljanju Mariborskega vodovoda. Ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma (4) Kanalizacija: iz žgane opeke, izjemoma je možna druga temna Na obravnavanem območju, še ni izgrajenega kritina. Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno sistema za odvajanje odpadnih voda. Odvajanje strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega fekalnih vod iz posameznih objektov je do

dovoljenja. izgradnje predvidene kanalizacije, predvideti z Uradno glasilo slovenskih občin (8) Fasade naj bodo obdelane z naravnimi materiali izgradnjo ustrezno dimenzioniranih (les, omet, kamen, opeka) in naj bodo barvno usklajene vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo z obstoječimi fasadami v naselju. možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba (9) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so napravo, ob upoštevanju pogojev upravljavca dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna kanalizacije. zavarovanja brežin in morajo biti obdelani z naravnimi Meteorne vode iz objektov in povoznih površin teh materiali, ki se ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami. objektov, je preko ustrezno dimenzioniranih (10) Ograje so lahko iz avtohtonih grmovnic ali grajene v peskolovov in lovilcev olj, speljati v ponikovalnico kombinaciji iz lesa, betona, kamna. oz. kasneje v izvedeno meteorno kanalizacijo. Zgraditi bo potrebno kanalizacijo za odvajanje c) Pogoji in merila za parcelacijo odpadnih voda v ločenem-mešanem sistemu s Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in priključitvijo na čistilno napravo po izgradnji le te. funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene (5) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k grafične priloge »Strokovne podlage za enoto urejanja predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na ST 14«, ki je priloga prostorskega akta (mapa: kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko nizko- 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 02_SP_Nad napetostnega električnega voda v skladu s pogoji, ki ga _jezerom_ST 14). bo podal upravljavec. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem v d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko območju pločnika. javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (6) Ogrevanje: Ogrevanje objektov se naj izvede (1) Prometna ureditev: individualno, na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali Območje za pozidavo bo prometno dostopno za 4. biomaso, ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo objekte po razširitvi in ureditvi predvidene dovozne njihovo shranjevanje. ceste » A «, ki poteka ob zahodni strani pozidave (7) Telekomunikacijska infrastruktura: Za priklop in jo je preko parcele štev. *47, na vzhodnem delu objektov na tovrstno infrastrukturo bo treba zgraditi

te parcele, navezati na lokalno cesto Senarska – primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na Stran Sv. Trojica (LC 203 111). obstoječe TK omrežje. Novogradnje in priključki Dovoz in dostop do predvidenih objektov bo telekomunikacijskega in kabelsko razdelilnega sistema možno zagotoviti direktno iz omenjene ceste »A«, morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne 991 ki jo je predhodno ustrezno razširiti in protiprašno infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.

obdelati. Dovoz – dostop do parcele – objekta s (8) Odpadki: Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcelno štev. 5/4 bo možen po izvedbi novega parcele z dovozno cesto na vizualno neizpostavljenih priključka preko parcele štev. 190 del in 188/4 del mestih. Pri odlaganju odpadkov se dosledno upošteva v k.o. Zg. Senarska, ob južni parcelni meji s določila veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s parcelo štev. 5/4 na lokalno cesto LC 203 111. komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in odlokov o Nov priključek je urediti v skladu s predhodnim ravnanju s posebnimi odpadki v Občini Sv. Trojica. soglasjem upravljavca lokalne ceste ter tehničnimi Za posamezna gospodinjstva je obvezna vključitev v predpisi za tovrstne gradnje. organiziran odvoz odpadkov v skladu z Odlokom o Dovozna cesta » A « s predvidenim priključkom bo načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe izvedena kot dvosmerna in enopasovna v skupni zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja širini 6 m - širina vozišča bo 5 m in bankine- ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih pločnika 1m. Ustrezna širina je izbrana tako, da odpadkov na območju občine. omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je potrebno e) Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter dokumentaciji se naj natančneje definira tudi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter odvajanje in ostali tehnični elementi. obrambnih potreb (2) Elektrika: Priključitev novih objektov na Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev iz tega nizkonapetostno omrežje, ki poteka v neposredni bližini odloka glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, – ob lokalni cesti, bo možno izvesti v skladu s pogoji ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter upravljavca nizkonapetostnega omrežja ( Elektro varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Maribor – O.E. Maribor z okolico). Nizkonapetostni obrambnih potreb se za to enoto urejanja pred izdajo priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti gradbenih dovoljenj za gradnjo posameznih zemeljski. Zgraditi bo potrebno novo nizkonapetostno stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, si mora električno omrežje (kabel) z javno razsvetljavo. investitor pridobiti ustrezno geotehnično mnenje za posamezno gradnjo oz. izvedbo ustreznih strokovnih

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 992

27

/

20

presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost (8) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora .

6 objektov, ki je podlaga za izdelavo projektne izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati .201 dokumentacije, katere pogoje se v celoti upoštevati. vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter 4

43. člen urediti okolico. (podrobno izvedbeni pogoji na območju enote (9) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to urejanja prostora ST 20 - Maguša) nujno potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v voda, varstva naravne ali kulturne dediščine ter varstva prostor gozdnega mladja in primerih, ki jih dopušča zakon o (1) V EUP ST 20 je na območju stavbnih zemljišč s gozdovih. Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju iz naravnih materialov. Ograje lahko potekajo po in spremljajočimi dejavnostmi je dopustna gradnja v parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za zbiranje skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: odpadkov. stanovanjske stavbe:

o enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). c) Pogoji in merila za parcelacijo Uradno glasilo slovenskih občin gradbeni inženirski objekti: Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in o objekti prometne infrastrukture, funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene o prenosni in distribucijski cevovodi, grafične priloge »Strokovne podlage za enoto urejanja komunikacijska omrežja in elektroenergetski ST 20« (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, vodi ter spremljajoči objekti, 02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20). o drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov. d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko (2) Območje EUP ST 20, zajema parcelo s številko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 228/2 v k.o. Zg. Senarska. Za območje je bila izdelana (1) Prometna infrastruktura: Območje bo prometno strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo dostopno, po izgradnji predvidene dovozne ulice, ki predmetnega območja iz katerih je razvidna poteka po sredini obravnavane pozidave in se bo na urbanistična in prometna ureditev območja in navezava južnem delu preko parcele štev. 228/2 navezovala na le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev obstoječo krajevno cesto s parcelno štev. 231/18 in območja. Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 20 231/4 obe k.o. Zg. Senarska. Krajevna cesta je (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, dvosmerna in poteka po sredini obstoječega naselja 03_SP_Magusa_ST 20) je priloga prostorskega akta v tako, da bo možna ustrezna navezava predvidene kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji pozidave. Dovoz in dostop do objektov, bo možno in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih zagotoviti direktno iz predvidene dovozne ceste. podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja Dovozna cesta bo urejena kot dvosmerna in šest (6) individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih enopasovna. Širina vozišča in bankin je izbrana tako, da objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je treba prilagoditi obstoječemu terenu in b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja normativom za projektiranje nizkoprometnih cest. V objektov projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi (1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz odvajanje in ostali tehnični elementi. priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za enoto (2) Komunalna infrastruktura: Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, vendar je večina urejanja ST 20« v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, Stran 02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20. komunalnih in energetskih vodov v neposredni bližini, (2) Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1 : kar zagotavlja enostavno priključitev novih objektov ob 1,25 do 1 : 2,0. Biti morajo pritlične, dopustna je izraba upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali upravljavci v 992 podstrešja v stanovanjske namene. Kletni del zgradbe posameznih soglasjih.

naj bo vkopan v zemljo. (3) Elektrika: Priključitev novih objektov na (3) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov nizkonapetostno omrežje, ki že poteka na južnem delu ter odmik od parcelne meje se določi glede na določila predvidene pozidave v krajevni cesti, bo možno izvesti Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/02), glede ob ustreznem povečanju kapacitet, v skladu s pogoji na terenske in krajinske razmere ter v skladu s upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor- sanitarno tehničnimi in požarnovarstvenimi predpisi ob O.E.Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski. morfologije naselja, v vsakem primeru pa mora (4) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k omogočati vzdrževanje objekta z lastne gradbene predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na parcele. kandelabrih. Napajanje bo izvedeno preko nizko (4) Streha dvokapnica, naklon strešin med 35º in 50º. napetostnega električnega voda, v skladu s pogoji Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po barve (bobrovec, zareznik, itd.). Objekti imajo sleme skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem. strehe in lego z daljšo stranico tlorisa na severnem delu (5) Vodovod: Vodovoda znotraj obdelave še ni. Za pozidave v smeri sever-jug, na južnem delu pa v smeri oskrbo območja z vodo, bo potrebno zgraditi novi vzhod-zahod. Drugačno izvedbo strehe je treba sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki arhitekturno strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev se bo navezoval na obstoječe vodovodno omrežje, ki gradbenega dovoljenja. poteka vzdolž krajevne ceste s štev. 231/18. Priključitev (5) Dovoljeni so dozidave in širitve objekta v skladu s posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki tehničnimi predpisi. bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila (6) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih vode na območju občine Maribor in drugih občin, ki jih meteornih vod v podtalje. Število parkirnih mest je oskrbuje Mariborski vodovod in določila o tehnični določeno v kupnih pogojih tega odloka. izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav. (7) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti (6) Kanalizacija: prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi na Odvajanje fekalnih vod je predvideti z izgradnjo parceli morajo biti obdelani z naravnimi materiali. ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 993

27

/

20

greznic brez odtoka tako, da bo možno požarnovarstvenimi predpisi ob upoštevanju .

6

izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije .201 na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno napravo naselja, v vsakem primeru pa mora omogočati ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacije. vzdrževanje objekta z lastne gradbene parcele. 4

Meteorne vode iz predvidenih objektov in povoznih Dovoljene so dozidave in širitve objekta v skladu s površin, je preko ustrezno dimenzioniranih tehničnimi predpisi. peskolovov in lovilcev olj speljati v ponikovalnico. (5) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene v (7) Ogrevanje: Ogrevanje objektov bo izvedeno protiprašni obliki tako, da je preprečeno pronicanje individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali onesnaženih meteornih vod v podtalje. biomaso ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo (6) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti njihovo shranjevanje. prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi na (8) Odpadki: Odpadke za posamezna gospodinjstva bo parceli morajo biti obdelani z naravnimi materiali potrebno zbirati in odvajati v skladu z lokalnim odlokom (7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki velja za območje izvajalec gradbenih del med

občine. Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po Uradno glasilo slovenskih občin parcele z dovozno cesto. končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. 44. člen (8) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to (podrobno izvedbeni pogoji na območju enote nujno potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva urejanja prostora GO 4 - Štebih) voda, varstva naravne ali kulturne dediščine ter varstva a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v gozdnega mladja. Vse ograje in mikrourbana oprema prostor mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko potekajo (1) V EUP GO 4 je na območju stavbnih zemljišč s po parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju zbiranje odpadkov ob dovoznih poteh. s spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: c) Pogoji in merila za parcelacijo stanovanjske stavbe: (1) Ureditev izhaja iz oblike, velikosti in dostopnosti o enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). območja, funkcionalne opredelitve ter navezovanja gradbeni inženirski objekti: območja na neposredno okolje. Taka mikrolokacija in o objekti prometne infrastrukture, oblikovanje novih objektov, naj se smiselno prilagaja o prenosni in distribucijski cevovodi, obstoječim razmeram v prostoru. komunikacijska omrežja in elektroenergetski (2) Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in vodi ter spremljajoči objekti, funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene o drugi gradbeni inženirski objekti, razen grafične priloge »Strokovne podlage za enoto urejanja pokopališč in odlagališč odpadkov. GO 4«, (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, (2) Območje EUP GO 4, zajema parceli s parcelnima 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4) številkama 512/1-del in 513/1-del obe k.o. Gočova vse k.o. Gočova. Za območje je bila izdelana strokovna d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro predmetnega območja iz katerih je razvidna (1) Komunalna infrastruktura: urbanistična in prometna ureditev območja in navezava Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, vendar je energetski in komunalni vod v le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev Stran območja. Strokovna podlaga enoto urejanja GO 4 je neposredni bližini, kar zagotavlja enostavno priključitev priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, novih objektov ob upoštevanju pogojev, ki jih bo 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4) v predpisal upravljavec v posameznih soglasjih. Vsa 993 kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji grajena kanalizacija mora biti vodotesna.

in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih (2) Prometna infrastruktura: podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja Območje bo prometno dostopno, po izgradnji osem (8.) individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih predvidene dovozne ulice » A «, ki se bo na vzhodnem objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. delu preko parcele štev. 512/1, navezovala na obstoječo regionalno cesto RI št. 229 odsek 1286 v naselju b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja Gočova. Dovoz in dostop do objektov, bo možno, objektov zagotoviti direktno iz predvidene dovozne ceste » A «, ki (1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz bo potekala po sredini pozidave v zahodno smer in jo je priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za GO 4 protiprašno obdelati. Dovozna cesta bo urejena kot « v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, dvosmerna in enopasovna. Širina vozišča in bankin je 04_SP_Štebih_GO 4. Objekti so odmaknjeni od izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je Niveletni potek dovozne ceste je treba prilagoditi možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani obstoječemu terenu in normativom za projektiranje varstveni pogoji. nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj (2) Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1 : natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični 1,25 do 1 : 2,0, možna je tudi izvedba na L. Biti morajo elementi. pritlične, dopustna je izraba podstrešja v stanovanjske (3) Elektrika: namene. Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, (3) Streha dvokapnica, naklon strešin med 30º in 45º. ki delno že poteka na vzhodnem delu predvidene Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče pozidave, bo možno izvesti v skladu s pogoji barve (bobrovec, zareznik, itd.). Drugačno izvedbo upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor - strehe je treba arhitekturno strokovno utemeljiti v O.E.Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski. (4) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov (4) Javna razsvetljava: ter odmik od parcelne meje se določi glede na določil iz Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena predpisov o graditvi objektov, glede na terenske in s svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi in nizko-napetostnega električnega voda, v skladu s pogoji

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 994

27

/

20

upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po (2) Območje EUP ST 21, zajema dve strokovni podlagi .

6 skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem. in sicer Hauptman s parcelnimi številkami 184/5, 184/6, .201 (5) Vodovod: 184/7, 184/8 184/9, 184/10, 184/11 in 184/12 vse k.o. Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno v ulici zgraditi Gradišče v Slovenskih goricah (v nadaljevanju; 4

novi sekundarni vodovodni cevovod ustreznega Hauptman) in za območje Raiffeisen, ki zajema premera, ki se bo navezoval na obstoječo vodovodnega parcele s številkami 190/3, 190/4, 190/5, 190/6, 190/7, omrežje, ki poteka vzdolž regionalne ceste RI. št. 229 190/8 190/9, 190/10 in 188/6 vse k.o. Gradišče v preko parc. s štev. 512/1 k.o. Gočova, in ga bo po Slovenskih goricah (v nadaljevanju; Raiffeisen). Za potrebi prestaviti v skladu s pogoji upravljavca. območji sta bili izdelani strokovni podlagi, kjer so podani Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogoji za pozidavo predmetnega območja iz katerih je pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in določila Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno pitne vode in določila o tehnični izvedbi in uporabi ureditev območja. Strokovna podlaga enoto urejanja ST vodovodnih objektov in naprav, ki so v upravljanju 21 – Hauptman in Raiffeisen je priloga prostorskega

Ptujskega vodovoda. akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, Uradno glasilo slovenskih občin (6) Kanalizacija: 05a_SP_Hauptman_ST 210 in 5b_SP_ Raiffeisen_ST Odvajanje fekalnih vod iz objektov je predvideti z 21) v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi izgradnjo ustrezno dimenzioniranih pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba osem (13.) individualnih zgradb in sicer gradnja šestih priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno (6.) individualnih zgradb za območje Hauptman in napravo ob upoštevanju pogojev upravljavca gradnja sedmih (7.) individualnih zgradb za območje kanalizacije. Možna je izvedba manjše zasebne Raiffeisen. Pozidavo stanovanjskih objektov na čistilne naprave v skladu z obstoječo zakonodajo. predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. Meteorne vode iz novih objektov in povoznih površin teh objektov, je preko ustrezno b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj speljati v objektov ponikovalnico ali izvedeno ulično meteorno (1) Ureditev izhaja iz oblike, velikosti in dostopnosti kanalizacijo. območja, funkcionalne opredelitve ter navezovanja (7) Ogrevanje: Ogrevanje objektov bo izvedeno območja na neposredno okolje, ki je že ali še bo individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali pozidano s tovrstnimi objekti. Mikrolokacija in biomaso ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo oblikovanje novih objektov, naj se smiselno prilagaja njihovo shranjevanje. obstoječim razmeram v prostoru. Pri gradnji vseh (8) Telekomunikacijska infrastruktura: Novogradnje predvidenih stanovanjskih objektov je potrebno in priključki telekomunikacijskega in kabelsko- upoštevati arhitekturne in stavbne značilnosti krajine. razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju (2) Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le propuste. manjši odmiki delov fasad kot so – nadstreški, nastopne (9) Odpadki: Za posamezna gospodinjstva je obvezna stopnice, vetrolovi in podobno. Posegi v prostor morajo vključitev v organiziran odvoz odpadkov v skladu z upoštevati regulacijske elemente prikazane v grafični občinskimi predpisi o ravnanja s komunalnimi odpadki. prilogi »Strokovni podlagi za enoto urejanja ST 21 – Hauptman in Raiffeisen «. Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z Stran dovozno cesto. (3) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za enoto e) Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega urejanja ST 21 – Hauptman in Raiffeisen« v mapi: 994 ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod,

narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter 05a_05b_SP_ Hauptman_ Raiffeisen - ST 21. Objekti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena obrambnih potreb sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev iz tega so upoštevani varstveni pogoji. odloka za področje iz točke e) se za to enoto urejanja (4) Etažnost: Objekti, ki so v bližini obravnavane za vsako umestitev objekta v prostor pridobiti ustrezno lokacije, so locirani ob dovozni krajevni cesti in so geotehnično mnenje. pretežno v etažnosti do K+P+M, kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo. 45. člen Večina objektov ima podolgovato tlorisno zasnovo in se (podrobno izvedbeni pogoji na območju enote prilagaja konfiguraciji terena. urejanja prostora ST 21 - Hauptman in – Raiffeisen) (5) Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1: a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v 1,25 do 1: 2,0 - objekti so lahko zgrajeni v okviru prostor gradbenih linij in gradbenih mej, dovoljeni so prizidki in (1) V EUP ST 21 je na območju stavbnih zemljišč s širitve objekta, podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele. Na s spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v območju parcel Raiffeisen možna je varianta tlorisa L, skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele. stanovanjske stavbe: (6) Strehe so dvokapne v naklonu od 30º do 45º. Ravne o enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz gradbeni inženirski objekti: žgane opeke, izjemoma je možna druga temna kritina. o objekti prometne infrastrukture, Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno strokovno o prenosni in distribucijski cevovodi, utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega komunikacijska omrežja in elektroenergetski dovoljenja. vodi ter spremljajoči objekti, (7) Fasade naj bodo obdelane z naravnimi materiali o drugi gradbeni inženirski objekti, razen (les, omet, kamen, opeka) in naj bodo barvno usklajene pokopališč in odlagališč odpadkov. z obstoječimi fasadami v naselju.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 995

27

/

20

(8) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do južnem delu navezuje na obstoječo krajevno cesto .

6 objekta. Vsi glavni vhodi v stanovanjske objekte in uvozi – Slovensko ulico s parc. štev. 302 k.o. Gradišče .201 v garaže ali stojna mesta bodo izvedeni iz cestne- v Slovenskih goricah. Dovoz in dostop do dovozne strani. predvidenih objektov bo možno zagotoviti direktno 4

(9) Ograje so lahko iz avtohtonih grmovnic ali grajene v iz omenjenih cest »A« in »B«, ki jih je protiprašno kombinaciji iz lesa, betona, kamna. Ograje ne smejo biti obdelati. višje od 160 cm in lahko potekajo po parcelnih mejah. b. Dovozne ceste bodo urejene kot dvosmerne in (10) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti enopasovne. Širina vozišča in bankin je izbrana prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna Niveletni potek dovoznih cest je potrebno zavarovanja brežin in morajo biti obdelani z naravnimi prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za materiali in naj se ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami. projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi c) Pogoji in merila za parcelacijo odvajanje in ostali tehnični elementi.

Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in (3) Elektrika: Priključitev novih objektov na Uradno glasilo slovenskih občin funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene nizkonapetostno omrežje, ki poteka v neposredni bližini grafične priloge »Strokovne podlage za enoto urejanja – na jugozahodnem delu pozidave ob krajevni dovozni ST 21« mapa: 03_priloge, 33_str_pod, cesti »A«, bo možno izvesti v skladu s pogoji 02_druge_str_pod, 05a_SP_Hauptman_ST 210 in upravljavca nizkonapetostnega omrežja (Elektro Maribor 5b_SP_ Raiffeisen_ST 21). – O.E. Maribor z okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski. d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko (4) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k javno infrastrukturo in grajeno javno dobro predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na (1) Območje obdelave ni komunalno in energetsko kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko nizko- opremljeno, zato je ustrezno uredi tudi manjkajočo napetostnega električnega voda v skladu s pogoji, ki ga komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se nahaja v bo podal upravljavec. Omrežje javne razsvetljave bo neposredni bližini gradnje, ob upoštevanju pogojev, ki potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem v jih bodo predpisali posamezni upravljavci. območju pločnika. Na območju Hauptman bo potrebno zgraditi: (5) Vodovod: novo nizkonapetostno električno omrežje (kabel) z Na območju Hauptman: Za oskrbo območja z javno razsvetljavo; vodo, bo potrebno v cesti »B« izvesti krajši odcep- manjše sekundarno vodovodno omrežje v cesti vodovodni cevovod z navezavo na vodovodni »B« s priključitvijo na vodovodni cevovod, ki bo cevovod, ki bo zgrajen v cesti »A«, na južnem potekal v cesti »A« in se navezoval na vodovodno delu, in bo priključen na obstoječi vodovodni omrežje v Slovenski ulici-PEHD 110. cevovod v Slovenski ulici-PEHD DN 110. kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v Priključitev posameznih objektov bo možna na ločenem-mešanem sistemu s priključitvijo na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob čistilno napravo po izgradnji le te. upoštevanju določil Pravilnika o oskrbi s pitno primarno telekomunikacijsko omrežje s vodo, Tehničnega pravilnika, ter katastra priključitvijo na obstoječe TK omrežje. vodovodnih naprav in objektov, ki so v upravljanju Na območju Raiffeisen bo potrebno zgraditi: mariborskega vodovoda.

novo nizkonapetostno električno omrežje (kabel) z Na območju Raiffeisen: Za oskrbo območja z Stran javno razsvetljavo; obstoječe prostozračno vodo, bo potrebno v cesti »A« »B« in »C« izvesti visokonapetostno omrežje, ki poteka preko parcel krajši odcep-vodovodni cevovod z navezavo na štev. 190/8, 190/9 in 190/4 je po potrebi prestaviti vodovodni cevovod PEHD 110, ki poteka po 995 Slovenski ulici, na južnem delu. Priključitev

ali kablirati. manjše sekundarno vodovodno omrežje v cesti posameznih objektov bo možna na osnovi »B« in »C« s priključitvijo na vodovodni cevovod, pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob ki bo zgrajen in potekal v cesti »A« in se bo upoštevanju določil Pravilnika o oskrbi s pitno navezoval na vodovodni cevovod v Slovenski ulici- vodo, Tehničnega pravilnika, ter katastra PEHD 110. vodovodnih naprav in objektov, ki so v upravljanju kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v mariborskega vodovoda. ločenem-mešanem sistemu s priključitvijo na (6) Kanalizacija: Na obravnavanem območju, še ni čistilno napravo po izgradnji le te. izgrajenega sistema za odvajanje odpadnih voda. primarno telekomunikacijsko omrežje s Odvajanje fekalnih vod iz posameznih objektov je do priključitvijo na obstoječe TK omrežje. izgradnje predvidene kanalizacije predvideti z izgradnjo (2) Prometna infrastruktura: ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic Na območju Hauptman: Območje bo prometno brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma dostopno po dokončni ureditvi predvidene dovozne kasneje izvedba priključka na zgrajeno ulično ceste » A «, ki poteka ob južni strani pozidave. kanalizacijo s čistilno napravo ob upoštevanju pogojev Dovozna cesta » B «, se na vzhodnem in južnem upravljavca kanalizacije. Meteorne vode iz objektov in delu predvidene pozidave, navezuje na obstoječo povoznih površin teh objektov, je preko ustrezno krajevno dovozno cesto »A« s parc. štev. 188/6 in dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, speljati v 184/14 obe k.o. Gradišče v Slovenskih goricah, ki ponikovalnico oz. kasneje v izvedeno meteorno jo je potrebno predhodno ustrezno tehnično urediti. kanalizacijo. Dovoz in dostop do predvidenih objektov, bo (7) Ogrevanje objektov: Ogrevanje objektov se naj možno zagotoviti direktno iz omenjenih cest »A« izvede individualno, na lahko kurilno olje, tekoči naftni in »B«, ki jih je protiprašno obdelati. plin ali biomaso, ter mora biti v skladu s pravilniki, ki a. Na območju Raiffeisen: Območje bo prometno določajo njihovo shranjevanje. dostopno po ureditvi predvidene dovozne ceste » (8) Telekomunikacijska infrastruktura: Novogradnje A « in » B «, ki potekata ob zahodni strani in priključki telekomunikacijskega in kabelsko pozidave in po izgradnji predvidene interne razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju dostopne ulice »C«. Dovozna cesta » A «, se na

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 996

27

/

20

prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne (4) Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni .

6 propuste. motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje .201 (9) Odpadki: Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu objekta in da so upoštevani varstveni predpisi. parcele z dovozno cesto na vizualno neizpostavljenih Dovoljene so tudi širitve objektov z ozirom na prostorske 4

mestih. Pri odlaganju odpadkov je dosledno potrebno možnosti in sprejeto zakonodajo ter etapnost izvedbe spoštovati določila veljavnih zakonov in odlokov o prostorske ureditve. ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in (5) Vhod v objekte je razviden iz grafične priloge – odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki na območju zazidalna situacija. občine. Za posamezna gospodinjstva je obvezna (6) Lega parkirišč bo v nivoju med dovozno - dostopno vključitev v organiziran odvoz odpadkov v skladu z cesto in predvidenim posameznim objektom. Potrebno občinskim predpisom o načinu opravljanja obvezne število parkirnih mest se zagotovi na lastni parceli. gospodarske javne službe zbiranja in prevoza Predvidene parkirne površine je urediti tako, da bo komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. podtalje in da jih bo možno tudi urediti v obliki

nadstreškov. Uradno glasilo slovenskih občin 46. člen (7) Zgradbe imajo podolgovato tlorisno zasnovo ali bodo (podrobno izvedbeni pogoji na območju enote grajene na L. Predviden - osnovni bruto gabarit urejanja prostora ST 22 - Pot v dobravo) zgradbe, kjer je podana možnost gradnje s podolgovato a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v tlorisno zasnovo ali atrijsko zgradbo bo v izmeri: 12,50 prostor × 8,50 ali12,50 m × 12,00 m ± 0,50 m v smeri vzhod – (1) V EUP ST 22 je na območju stavbnih zemljišč s zahod in širitev proti jugu, objekt št. (4) (predvidene podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju parcele po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za s spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v enoto urejanja ST 22) proti vzhodu – do meje skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: pozidanosti. Predviden – osnovni bruto gabarit stanovanjske stavbe: zgradbe, kjer je podana možnost podolgovate gradnje – o enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). objekt. št. (2) (predvidene parcele po strokovni podlagi « gradbeni inženirski objekti: Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22) bo v izmeri: o objekti prometne infrastrukture, 12,00 × 8,50 m ± 0,50 m v smeri proti zahodu in jugu. o prenosni in distribucijski cevovodi, (8) Nulta kota ( ± 0.00) pritličja za vse predvidene komunikacijska omrežja in elektroenergetski novogradnje se določi za vsako novogradnjo posebej ob vodi ter spremljajoči objekti, izdelavi urbanističnega dela projekta. Kletni del zgradbe o drugi gradbeni inženirski objekti, razen naj bo čim bolj vkopan - največ tretjina etaže nad pokopališč in odlagališč odpadkov. raščenim terenom. (2) Območje EUP ST 22, zajema parcele s številkami (9) Strehe so simetrične dvokapne v naklonu strešine 248/10, 248/11, 247/2 in *28/4 vse k.o. Zg. Senarska. 35º- 50º, možnost oblikovanja z delnim čopom in Za območje je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so zatrepi. Osnovno sleme strehe na objektih bo potekalo podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz v smeri z daljšo stranico objekta (vzhod – zahod), na katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev južni strešini predvidenih atrijskih objektov se oblikuje območja in navezava le tega na obstoječo prometno in dodatna - kontra streha s krajšim pravokotnim komunalno ureditev območja. Strokovna podlaga za slemenom, ki jo je oblikovno uskladiti z osnovno enoto urejanja ST 22 - Pot v dobravo je priloga strešino. Ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz žgane opeke (bobrovec-zareznik), prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, Stran 02_druge_str_pod, 06_SP_ Pot_v_Dobravo_ST 22) v izjemoma je možna druga temna kritina. kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji (10) Na fasadi morajo prevladovati naravni materiali ( in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih les, kamen, opeka). Fasada naj bo gladko ometana v 996 podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja svetlih barvah.

enajst individualnih zgradb s pripadajočimi parkirnimi (11) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti površinami v okviru ureditve okolja – pripadajočega prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so funkcionalnega zemljišča. Pozidavo stanovanjskih dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja (12) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin se objektov prostor ozeleni z avtohtonimi značilnimi drevesnimi in (1) Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati grmovnimi vrstami. Izvajalec del mora po končani arhitekturne in stavbne značilnosti slovensko goriške gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material krajine. Nove objekte je potrebno prilagoditi izrazu ter urediti okolico. avtohtone arhitekture in se prilagaja konfiguraciji terena. (13) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to (2) Lega objektov: Objekti naj bodo locirani vzdolž nujno potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva obstoječe in predvidene javne dovozne ceste, kot je voda, varstva naravne ali kulturne dediščine ter varstva razvidno iz grafičnih prilog « Strokovna podlaga za gozdnega mladja. Vse ograje in mikrourbana oprema enoto urejanja ST 22 - Atrium» v mapi: 03_priloge, mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko potekajo 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 06_SP_ po parcelnih mejah in naj imajo ob dovozni cesti Pot_v_Dobravo_ST 22 in so lahko zgrajeni v okvirih vgrajeno mesto za zbiranje odpadkov. Med cesto in predpisanih gradbenih mej. Na parcelah štev. 1, 3, 4, 5, nadstrešnico kot garažo ni dovoljeno postaviti ograje. 6, 7, 8 (predvidene parcele po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22), je podana c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko možnost gradnje atrijskih stanovanjskih zgradb in širitve javno infrastrukturo in grajeno javno dobro objektov, v okviru danih možnosti posamezne gradbene (1) bmočje obdelave ni komunalno in energetsko parcele in v skladu s sprejeto zakonodajo. opremljeno, vendar je večina komunalnih in energetskih (3) Etažnost objektov je maksimalno P+M ali K+P+M. vodov v neposredni bližini, kar zagotavlja možnost Ureditev dovoza do posameznega objekta bo izvedena priključitve novih objektov ob upoštevanju pogojev, ki jih preko lokalne ceste in predvidene javne poti. bodo predpisali upravljavci v posameznih soglasjih.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 997

27

/

20

(2) Za komunalno ureditev EUP ST 22 bo potrebno naselju Sv. Trojica iz severne ali zahodne strani. Trasa .

6 zgraditi: vodovoda naj poteka v vozišču ob pločniku krajevne - .201 novo TP Gradišče 5 TSN tip KTPp 24/631 – k32 ( lokalne ceste, ki poteka na zahodnem in južnem delu ter ob vzhodnem delu predvidene javne dovozne poti- 4 630 kVA), novo nizkonapetostno električno omrežje ( kabel) z ceste » A«. Priključitev posameznih objektov bo možna javno razsvetljavo, na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob novi vodovodni cevovod s strani severa oziroma upoštevanju določila Pravilnika o pogojih in načinu zahoda, dobave in odjema pitne vode na območju občine novo sekundarno vodovodno omrežje za Maribor in drugih občin, ki jih oskrbuje mariborski predvidene objekte z navezavo na zgrajeni novi vodovod in določila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodni cevovod, vodovodnih objektov in naprav. primarno telekomunikacijsko omrežje s (7) Kanalizacija: priključitvijo na TK omrežje, Na obravnavanem območju še ni izgrajenega kanalizacijsko omrežje v ločenem – mešanem sistema za odvajanje komunalnih odpadnih voda. sistemu. Odvajanje fekalnih vod iz posameznih objektov je Uradno glasilo slovenskih občin (3) Prometna ureditev: do izgradnje predvidene kanalizacije urediti z Območje pozidave bo prometno dostopno, preko izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodo obstoječe lokalne ceste LC 703841 in LC 703831 nepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo in po izgradnji predvidene javne ceste » CESTA A možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba «, ki bo potekala po sredini pozidave preko parcele priključka na zgrajeno kanalizacijo. s parcelno štev. 248/10 in se bo na južnem delu Novozgrajene objekte bo možno priključiti na navezovala na obstoječo krajevno - lokalno cesto ulično kanalizacijo po izgradnji le te s priključkom št. LC 703-831 s parc. štev. 504 v k.o. Zg. na zgrajeno čistilno napravo ob upoštevanju Senarska. Krajevni - lokalni cesti sta dvosmerni in pogojev občinskega predpisa o načinu opravljanja potekata ob zahodnem in južnem delu območja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in predvidenega za pozidavo ter jo je potrebno čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. primerno razširiti tako, da bo širina vozišča 5,00 m. Osnovna trasa kanalizacije bo potekala po lokalni cesti JP 703831 prečkala lokalno cesto JP 703841

Pločnik ob lokalnih cestah bo v širini 1,20 m, in bo višinsko ločen od vozišča z dvignjeno obrobo iz in se nadaljevala preko parcele št. 251/2 v robnikov. Dovoz in dostop do objektov, bo možno zahodno smer, kjer bo priključena na Č.N. Krajša zagotoviti direktno preko krajevne - lokalne kanalizacijska kraka bosta potekala tudi po dovozne ceste za objekte št. 11, 10, 9, 8, 5 in 4 predvideni javni dovozni »CESTI A« s parc. štev. (Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22- Pot v 248/10 in lokalni cesti JP 703841 ter se dobravo), ter predvidene dovozne javne ceste - priključevala na osnovni kanalizacijski vod. CESTA » A «. Dovozna cesta bo urejena kot Meteorne – padavinske vode iz dvorišč dvosmerna in enopasovna. Širina cestišča stanovanjskih objektov in ceste je preko predvidene dovozne ceste » A « z enostranskim peskolovov, lovilcev olj in zadrževalnika z pločnikom bo 6,00 m, vozišče bo v širini 5,00 m, izpustom priključiti na meteorni kanal, ki bo potekal pločnik na zahodnem delu, ki bo v širini 1,00 m naj po predvideni javni dovozni cesti in bo preko parc. bo izveden z dvignjeno obrobo iz robnikov. št. 248/10 speljan v severno stran na parcelo št. Niveletni potek javne poti je treba prilagoditi 248/11, kjer bo urejeno ponikanje - izpust. V

obstoječemu terenu in normativom za projektiranje obstoječi lokalni cesti JP 703841, je prav tako Stran nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se predvideti krajši krak meteornega kanala za naj natančneje definira tudi odvajanje padavinskih padavinske vode iz ceste in dvorišč stanovanjskih - meteornih vod, ki bodo speljane po izgradnji zgradb. Peskolove, lovilce olj in zadrževalnike je 997

predvidene meteorne kanalizacije v ponikanje – priključiti na predvideni meteorni kanal, ki bo odprti jarek. speljan preko parcel št. 485 – cesta in 248/11 v Parkirne površine k posameznim objektom, morajo odprti jarek na vzhodnem delu pozidave. Meteorni biti utrjene in izvedene tako, da bo preprečeno kanal v JP 703831 bo odvajal meteorne vode iz pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje. lokalne ceste in stanovanjskih objektov, ki bodo (4) Elektrika: Priključitev novih objektov na nanj navezani preko zadrževalnikov v odprti jarek nizkonapetostno omrežje iz predvidene TP, ki bo – ponikanje na vzhodnem delu. Za vse predvidene locirana načeloma na parc. št. 227/3 ob krajevni cesti bo poteke krakov meteorne kanalizacije po trasnem možno izvesti, po izgradnji nizkonapetostnega načrtu, si je predhodno urediti služnostne pogodbe kabelskega razvoda iz TP in predhodni izgradnji same z lastniki zemljišč preko katerih bodo potekali TP do razdelilne omarice- PS-RO, v skladu s pogoji meteorni vodi. upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor-OE (8) Telekomunikacijska infrastruktura: Novogradnje Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v in priključki telekomunikacijskega in kabelsko ureditvenih območjih pozidave morajo biti zemeljski. razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Priključna (5) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k točka razdelilnega sistema je v križišču v bližini hiše Pot predvidenim stanovanjskim objektom – pozidavi, se naj na Dobravo 21. Pri prečkanju prometne infrastrukture je izvede s svetilkami na kandelabrih, ki naj bodo potrebno predvideti cevne propuste ter upoštevati oblikovno poenoteni z obstoječo javno razsvetljavo v pogoje upravljavca. naselju. Napajanje razsvetljave bo urejeno po izgradnji (9) Ogrevanje objektov je urediti individualno na lahko nizko-napetostnega električnega voda, v območju kurilno olje, tekoči naftni plin, biomaso ali ogrevanje z pločnika, ki ga je urediti ob lokalni cesti in predvideni možnostjo ureditve na sistem toplotne črpalke, ter mora dovozni poti v skladu s pogoji upravljavca. Omrežje biti izvedeno v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z pravilno delovanje. nizkonapetostnim omrežjem za priključitev zgradb. (10) Prostor za odpadke – ekološki otok naj bo urejen (6) Vodovod: Za oskrbo predvidenih stanovanjskih ob vzhodnem robu predvidene javne dovozne ceste in zgradb z vodo, bo potrebno zgraditi novi sekundarni lokalne ceste LC 703831 na vizualno neispostavljenem vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo mestu. Pri odlaganju odpadkov je dosledno potrebno navezoval na obstoječo vodovodno omrežje PEHD 90 v spoštovati določila veljavnih zakonov in odlokov o

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 998

27

/

20

ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe CD, .

6 odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki. Odpadke za dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte: .201 posamezna gospodinjstva bo potrebno zbirati in odvajati nestanovanjske stavbe: v skladu z občinskim predpisom o načinu opravljanja 4 o gostinske stavbe razen v ST 6, obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza o poslovne in upravne stavbe razen v ST 6, komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave o trgovske in druge stavbe za storitvene ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Prostor za dejavnosti razen v ST 6, odpadke naj bo urejen v skladu s pravilniki za tovrstno o stavbe za promet in stavbe za izvajanje odlaganje. komunikacij, o druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, d) Pogoji in merila za parcelacijo v EUP ST 6, se umešča stavbe za opravljanje (1) Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in verskih obredov, pokopališke stavbe in funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene spremljajoči servisni objekti. Če služijo grafične priloge »Strokovne podlage za enoto urejanja potrebam pokopališča so dopustne tudi manjše

ST 22«, (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v Uradno glasilo slovenskih občin 02_druge_str_pod, 06_SP_ Pot_v_Dobravo_ST 22). območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo e) Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega obiskovalcem in zaposlenim v območju. ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja gradbeni inženirski objekti: narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter o objekti prometne infrastrukture, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o prenosni in distribucijski cevovodi, obrambnih potreb komunikacijska omrežja in elektroenergetski (1) Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev iz vodi ter spremljajoči objekti, tega odloka za področje iz točke e) je za predvidena o drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških stanovanjska objekta na parceli štev. 2 in 3 (predvidene objektov in odlagališč odpadkov. parcele oz. oznake objektov po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22 – Pot v b) Pogoji glede lege in velikosti objektov dobravo«) biti grajena skladno z geotehničnimi pogoji (1) Pri umestitvi objektov se upoštevata gradbena linija gradnje in temeljenja objektov na nagnjenem terenu. Za in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih nameravano gradnjo si posamezni investitor pred izdajo objektov. gradbenega dovoljenja mora zagotovi izvedbo ustreznih (2) V EUP ST 6 se nove mrliške vežice locira na mesto strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini na stabilnost objektov, ki je podlaga za izdelavo projektne območju CD, na območje ZK se z objektom posega, če dokumentacije. ni drugih prostorskih možnosti. Dopustne so enokapne, ravne strehe ter dvokapne strehe. Vežice in ostali 1.1.3. Prostorsko izvedbeni pogoji za ostala objekti so pritlični (P), sakralni objekti se po višini in območja stavbnih zemljišč obliki prilagodijo namenu. Fasade so svetlih, zemeljskih barv. 47. člen (3) Velikost objektov za namene centralne dejavnosti se (območja centralnih dejavnosti – CD, CU) prilagaja namenu, ki so prilagojeni velikosti zemljiških parcel in obveznim odmikom. Objekti morajo biti a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim Stran prostor objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh (1) V EUP ST 7 so na območju stavbnih zemljišč, ki so ter fasad. opredeljena kot osrednja območja centralnih dejavnosti (4) Višina večstanovanjskih, nestanovanjskih objektov in 998 (oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine je do

vzgojne, izobraževalne, kulturne in podobne dejavnosti etažnosti K+P+1+M ali do K+P+2. Višina objektov je ter bivanje), z oznako podrobne namenske rabe CU, lahko višja, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte: obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti stanovanjske stavbe: utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev o večstanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih o stanovanjske stavbe za posebne družbene objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina skupine s pomožnimi objekti, talne vode. Sakralni objekti in stolpi ob gasilskih nestanovanjske stavbe: domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu. o gostinske stavbe, Sakralni objekti se izvedejo pod kulturnovarstvenimi o poslovne in upravne stavbe, pogoji in soglasjem. o trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, c) Pogoji glede oblikovanja o stavbe za promet in stavbe za izvajanje (1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov mora biti komunikacij, podolgovata ali lomljena. Tloris javnih objektov se o stavbe splošnega družbenega pomena, prilagodi namenu. Fasade so v svetlih, zemeljskih o druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, barvah. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje gradbeni inženirski objekti: okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano. o objekti prometne infrastrukture, (2) Strehe na vseh objektih so enakostranične o prenosni in distribucijski cevovodi, dvokapnice v naklonu od 35 – 45 stopinj s smerjo komunikacijska omrežja in elektroenergetski slemena po daljši stranici objekta. Strehe so opečne vodi ter spremljajoči objekti, barve. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno o drugi gradbeni inženirski objekti, razen bleščeče. Štirikapne strehe na območjih centralnih pokopališč, vojaških objektov in odlagališč dejavnosti so dopustne na območju obstoječih odpadkov. štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete (2) V EUP GO 1, OS 1, ST 6 (vežica) so na območju obstoječe tipologije pozidave v istih ali manjših naklonih. stavbnih zemljišč, ki so namenjena drugim centralnim Drugačne strehe so dopustne na sakralnih objektih. Na objektih, je izjemoma dovoljena drugačna izvedba

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 999

27

/

20

strehe, če to narekuje funkcija objekta. V tem primeru je o prenosni in distribucijski cevovodi, .

6 investitor v projektu za pridobitev gradbenega komunikacijska omrežja in elektroenergetski .201 dovoljenja, drugačno izvedbo strehe dolžan strokovno vodi ter spremljajoči objekti, utemeljiti. Občina utemeljitev lahko preveri pri strokovni o drugi gradbeni inženirski objekti, razen 4

službi. pokopališč, vojaških objektov in odlagališč (3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. odpadkov. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtono drevje in grmovje. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja Urbana oprema mora biti enotna in iz naravnih objektov materialov. (1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. (4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Oblika objektov je poljubna, streha dvokapna, kritina opečna. Objekt mora biti pritličen oziroma je lahko tudi 48. člen P+M. Če konfiguracija terena dopušča, so objekti lahko (območja zelenih površin – ZS, ZD) vkopani in ozelenjeni.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v (2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Uradno glasilo slovenskih občin prostor Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in (1) V EUP GO 1 so na območju zelenih površin, ki so grmovjem oz. ob gradnji in urejanju rekreacijskih, namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobne športnih in turističnih površin se v največji možni meri namenske rabe ZS, dopustni posegi iz 37. člena tega ohrani obstoječa avtohtona vegetacija. odloka za objekte: (3) Ograja okoli turističnega kompleksa je lahko višja, gradbeni inženirski objekti: njihova višina se prilagodi namenu in je transparentna o objekti prometne infrastrukture, ter obsajena z avtohtono vegetacijo ali skladna z o prenosni in distribucijski cevovodi, arhitekturo območja urejanja. komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, 50. člen o drugi gradbeni inženirski objekti, razen (območja površin za šport in rekreacijo - BC) pokopališč in odlagališč odpadkov. a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v (2) V enotah urejanja OS 2, EU 7, EU 10/1, EU 14, so prostor na območju zelenih površin, ki so namenjene drugim (1) V EUP OS 2 je na območju športnih površin, ki so urjenim zelenim površinam, z oznako podrobne namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, namenske rabe ZD, dopustni posegi iz 37. člena tega z oznako podrobne namenske rabe BC, dopustni posegi odloka za objekte: iz 37. člena tega odloka za objekte: nestanovanjske stavbe: nestanovanjske stavbe: o paviljoni, garažne stavbe, o družbene stavbe, gradbeni inženirski objekti: o gostinske stavbe, o objekti prometne infrastrukture, o stavbe za šport, klubski objekti, tribune, o prenosni in distribucijski cevovodi, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni komunikacijska omrežja in elektroenergetski prostori, točilnice in drugimi spremljajočimi vodi ter spremljajoči objekti, objekti, o drugi gradbeni inženirski objekti, razen o druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, pokopališč in odlagališč odpadkov. gradbeni inženirski objekti:

o objekti prometne infrastrukture, Stran b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja o prenosni in distribucijski cevovodi, objektov komunikacijska omrežja in elektroenergetski (1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. vodi ter spremljajoči objekti, 999 Oblika, velikost objektov in naprav se prilagaja namenu. o drugi gradbeni inženirski objekti, razen

Objekti so pritlične izvedbe. pokopališč in odlagališč odpadkov. (2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja grmovjem. objektov (3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Varovalne (1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. ograje ob rekreacijskih površinah (žične ali iz drugih Oblika objektov je poljubna, streha dvokapna, kritina pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi opečna. Objekti morajo biti pritlični oziroma so lahko do namenu. etažnosti P+M, objekti za šport in turizem (4) Urbana oprema mora biti enotna in iz naravnih (opazovalnice,...) se oblikovno prilagodijo namenu. materialov. Objekti so lahko vkopani v zemljo, streha na teh objektih je lahko ozelenjena. 49. člen (2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. (območja površin za turizem - BT) Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v grmovjem oz. ob gradnji in urejanju rekreacijskih, prostor športnih in turističnih površin se v največji možni meri (1) V EUP EU 7 na območju površin, ki so namenjena ohrani obstoječa avtohtona vegetacija. za turistična območja, z oznako podrobne namenske (3) Ograja okoli turističnega kompleksa je lahko višja, rabe BT, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za njihova višina se prilagodi namenu in je transparentna. objekte: Zidna ali panelna ograja je lahko v primeru varovanja nestanovanjske stavbe: prebivalstva pred hrupom. o gostinske stavbe, o poslovne, upravne, trgovske stavbe 51. člen (namenjene izključno turistični ponudbi), (območja gospodarskih con - IG) o stavbe za šport, a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v o druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, prostor gradbeni inženirski objekti: (1) V EUP ST 2, ST 12 in GO 1 na območjih stavbnih o objekti prometne infrastrukture, zemljišč, ki so območja gospodarskih con, namenjena

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1000

27

/

20

obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim se nahaja v neposredni bližini in preprečiti iztekanje .

6 in proizvodnim dejavnostim, z oznako podrobne škodljivih in nevarnih snovi v vodotok oz. jezero. .201 namenske rabe IG, so dopustni posegi iz 37. člena tega (3) V EUP ST 12 je potrebno za osvetljevanje celotnega odloka za objekte: območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol 4

nestanovanjske stavbe: usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri o gostinske stavbe, tem upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih o poslovne in upravne stavbe, svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07, o trgovske in druge stavbe za storitvene 109/07). Turistično – športna območja naj se osvetljuje dejavnosti, le v času sezone. o stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 52. člen o industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči (kmetijska proizvodna območja - IK) objekti, v EUP ST 12 le skladiščne stavbe s a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v spremljajočimi objekti, prostor

o druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, (1) V EUP SV 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so Uradno glasilo slovenskih občin gradbeni inženirski objekti: območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte o objekti prometne infrastrukture, za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobne namenske o prenosni in distribucijski cevovodi, rabe IK, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za komunikacijska omrežja in elektroenergetski objekte: vodi ter spremljajoči objekti, enostanovanjske stavbe: o drugi gradbeni inženirski objekti, razen o obstoječa stanovanjska hiša za lastnika kmetije pokopališč. in za naslednika kmetije, nestanovanjske stavbe: b) Pogoji glede lege objektov o poslovne in upravne stavbe, trgovske in druge (1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti, Nove objekte se locira vzporedno z obstoječimi objekti o nestanovanjske kmetijske stavbe, bioplinarna in vzporedno z dovozno cesto. do nazivne moči 350 kW in vsi drugi objekti vključno z gradbeni inženirskimi objekti, ki so c) Pogoji glede velikosti potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje (1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini v in bioplinarne, velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki gradbeni inženirski objekti: znaša 0,8. Višina in tlorisa oblika novih objektov se o objekti prometne infrastrukture, prilagodi namenu. Novi objekti ne smejo predstavljati o prenosni in distribucijski cevovodi, nove dominante v prostoru. Objekti so lahko podkleteni, komunikacijska omrežja in elektroenergetski pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. vodi ter spremljajoči objekti, o drugi gradbeni inženirski objekti, razen č) Pogoji glede oblikovanja pokopališč. (1) Strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino, ki je iz opečne, sive b) Pogoji glede lege objektov ali rjave barve. (1) Pri umeščanju nekmetijskih objektov se upošteva (2) Fasade morajo biti neiztopajočih ali zemeljskih barv regulacijske linije, lego obstoječih objektov in odmike od Stran (sive, olivno zelene,...), lahko se jih obdela z različnimi javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z

materiali. obstoječimi objekti in vzporedno z dovoznimi potmi. 1000 (3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedeno znotraj objektih (če povzročajo smrad, prah in hrup) ne smejo

kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali območje in delih, ki so vizualno izpostavljeni. sosednjem dvorišču. (4) Območje gospodarske cone je lahko ograjeno. (2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. (5) Pri umestitvi objektov se upošteva vizualni vpliv, kjer Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedeno znotraj se posebej upošteva vpliv na cerkev v naselju Sv. kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno Trojica oz. na celotno trško jedro v obliki strokovne območje in delih, ki so vizualno izpostavljeni, to je na podlage, ki ga izdela strokovna služba, ki je priloga območjih ki mejijo na odprto krajino. Višji kmetijski projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. objekti morajo biti izdatno obsajeni z avtohtono drevnino. d) Ostali pogoji - omilitveni ukrepi (1) Za EUP ST 12, ki se nahaja na območju preostale c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja poplavne nevarnosti: (1) Višina nekmetijskih objektov je do P+1 nad urejenim se objekte projektira nad koto gladin Q100 z terenom, višina kmetijskih objektov se prilagodi minimalno varnostno višino 0,5 m, t.j. na koti 231,5 namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v m n.m; širšem prostoru oz. predstavljati nove dominante v zaradi spremembe pokrovnosti na račun parkirnih prostoru. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote površin je potrebno zagotoviti zadrževanje kleti se upošteva višina talne vode. pospešenega odtoka; (2) Tlorisna oblika osnovnih nekmetijskih objektov je možnosti doseganja poplavne varnosti in praviloma podolžna. Kmetijski objekti se oblikovno zagotavljanje zadrževanje pospešenega odtoka. prilagodijo namenu. Strehe na stanovanjskih objektih so so navedene v Hidravlični presoji vpliva enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 načrtovanih gradenj v okviru OPN Občine Sv. stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z Trojica v Slovenskih goricah na vodni režim (VGB opečno kritino. Strehe na kmetijskih objektih so Maribor, št. proj. 3320/11, feb. 2013), ki je priloga enakostranične dvokapnice, ki so lahko izvedene z OPN Sveta Trojica v Slovenskih goricah. manjšim naklonom, s smerjo slemena po daljši stranici (2) V ST 12 se na območju predvidene namenske rabe objekta in s kritino opečne, sive ali rjave barve. Strehe z oznako IG prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki na silosih in fermentorjih se oblikovno prilagodijo

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1001

27

/

20

namenu, barve fermentorjev na bioelektratni so sive ali b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja .

6 olivnozelene oz. take, da niso izstopajoče. objektov v območjih razpršene poselitve .201 (3) Fasade na stanovanjskih objektih so v svetlih in (1) Posegi na območju razpršene poselitve morajo zemeljskih barvah, na kmetijskih objektih in bioplinarni upoštevati tradicionalno arhitekturno tipiko. Zaradi 4

so barve pastelne in neizstopajoče (sivih, olivno dominantne izpostavljene lege objektov in njihovega zelenih,...), lahko so obdelane z različnimi materiali. velikega vpliva na podobo krajine je potrebno (4) Posamezna parcela oz. območje je lahko ograjeno. novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Z novimi posegi je potrebno vplivati na večjo urejenost in 53. člen izboljšanje celotnega stanja. (območja razpršene poselitve -A in razpršene (2) Pri gradnji novih objektov v območjih razpršene gradnje) poselitve se upošteva tradicionalna zasnova a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne prostor objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in (1) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve ostale poslovne in nekmetijske stavbe) se gradi ob cesti,

znotraj EUP ZP 4, EU 7, EU 8, EU 10, EU 11, EU 14 z pri tem se upošteva cestna gradbena linija in odmik od Uradno glasilo slovenskih občin oznako podrobne namenske rabe A, ki so namenjene kategoriziranih državnih in občinskih cest. Objekte za bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijam z kmetijsko proizvodnjo tudi pomožne kmetijske dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi iz 37. nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti člena tega odloka za objekte: parcele. V notranjost parcele se gradi tudi objekte za stanovanjske stavbe: spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Odstopanja glede o eno in dvostanovanjske stavbe (razen vil in lege objektov so možna, če ni drugih prostorskih vrstnih hiš ter novogradnje stanovanjskih stavb možnosti in je tak vzorec pozidave spoznan v prostoru. na EUP EU 14/1 in EU 14/2) s pomožnimi (3) Pri umeščanju trgovskih, gostinskih ter drugih objekti, nestanovanjskih stavb, je treba ohranjati ali ponovno nestanovanjske stavbe: vzpostaviti poselitveno identiteto prostora. o razne delavnice, skladišča iz skupine (4) Stavbe morajo imeti raztegnjene tlorisne zasnove v storitvenih, skladiščnih in industrijskih stavb, ki razmerju od 1:1,25 do 1:2,0. Biti morajo pritlične, zidane ne smejo presegati mejne vrednosti hrupa, z uporabno etažo v višini terena. Dopustna je izraba ki je določeno za to območje, podstrešja v stanovanjske namene, pri tem je lahko o stavbe za šport in drugi spremljajoči objekti, kolenčni zid visok do 1,2 m. Poleg strešnih oken so gostinske stavbe, možne strešne klasične frčade in pultna okna. Frčade ali o stavbe za promet in stavbe za izvajanje pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena strehe. komunikacij, Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti o druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in glavni strešini. zidanice ob pogoju, da ima potencialni (5) Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe investitor v lasti in obdelavi vinograd), kvalitetne arhitekture v zaselku ali območju razpršene gradbeni inženirski objekti: poselitve. Fasade na nestanovanjskih večjih objektih, o objekti prometne infrastrukture, predvsem na kmetijskih objektih večjih volumnov so v o prenosni in distribucijski cevovodi, sivih, nevpadljivih barvah. Če ima stavba klet, je ta v komunikacijska omrežja in elektroenergetski celoti pod zemljo. Gradnja balkonov ni dovoljena. vodi ter spremljajoči objekti, (6) Streha mora biti dvokapna in strma, naklon je med o drugi gradbeni inženirski objekti. 35 in 45° s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z Stran (2) Znotraj EUP ZP 4, na območju kmetijskih (K1) in opečno kritino (opečne barve). Na čelnih straneh je 1 dopusten čop, ki ne sme preseči /3 stranice strehe. V gozdnih (G) zemljišč se poleg posegov, ki so dovoljeni 1001 na K1 in G, lahko ureja (vzdržuje, rekonstruira in kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren odstrani) obstoječe objekte, kot so balinišče, nogometno so objekti lahko tudi delno vkopani v pobočje z

igrišče, igrišče za odbojko, ribnik, ipd. Po opustitvi ozelenjeno streho in spojeni z okoliškim reliefom. objektov se zemljišče vzpostavi v prvotno rabo. (7) Višina in oblika kmetijskih in spremljajočih objektov (3) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja se prilagodi namenu. Ti objekti ne smejo predstavljati graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani nove dominante v prostoru ali kvalitetne zakrivati oz. jo kot razpršena gradnja, je dopustna izvedba vzdrževalnih degradirati. Višji kmetijski objekti se s svojo obliko in del ter rekonstrukcije, dozidave zazidalne površine do višino prilagajajo funkciji pod pogojem, da ne vplivajo 50m2, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh negativno na silhueto naselja ali krajino, kar mora biti objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prav tako utemeljeno v projekti dokumentaciji s prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na prikazom umestitve objektov v strukturo naselja in tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja krajine. graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela ali (8) Odstopanje v obliki, višini objektov in naklonu funkcionalno zemljišče. dvokapnih streh je možno pri nestanovanjskih objektih, (4) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na kot so kmetijski, skladiščni, obrtni, trgovski, servisni, podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso sakralni objekti, stolpi ob gasilskih domovih ipd. pod vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena pogojem, da ne predstavljajo novo dominanto v poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo prostorsko prostoru. izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno poselitev (9) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to z oznako podrobne namenske rabe A in sicer glede na nujno iz tehnoloških razlogov, varstva voda, varstva namen objekta razpršene gradnje. Smiselno se za naravne in kulturne dediščine, kmetijske proizvodnje območja razpršene gradnje upoštevajo skupni (nasadi, paša, ipd.) in varstva gozdnega mladja. Možna prostorsko izvedbeni pogoji. Na gradbenih parcelah k je postavitev ograj okrog čistilnih naprav, črpališč, objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja vodohranov in ostalih infrastrukturnih objektov, ki se nezahtevnih in enostavnih objektov, kot je določeno za postavijo znotraj parcele ali na meji, če se tako območje razpršene poselitve z oznako podrobne sporazumeta oba soseda. Višina ograj okrog domačij je namenske rabe A, v Prilogi 1. do 1,2, višina varovalnih ograj pa do 2,0 m.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1002

27

/

20

54. člen vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih .

6

(območja pokopališč - ZK) komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij. .201 a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi prostor predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture 4

(1) V EUP ST 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega zelene površine namenjene za pokop in spominu na objekta. umrle, z oznako podrobne namenske rabe ZK, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte: b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja nestanovanjske stavbe: (1) Velikost in oblika objektov na območju prometnih o stavbe za opravljanje verskih obredov, površin se prilagodi namenu. Okolica postaj, servisov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni parkirišč se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. objekti, pod pogojem, da se funkcionalno (2) Ceste znotraj naselij se opremijo z drevoredi, ki se navezujejo na obstoječi objekt oz. na območje izven naselij razpršijo v posamezna drevesa. opredeljeno z oznako podrobne namenske

rabe CD, 56. člen Uradno glasilo slovenskih občin o druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, (območje infrastrukture - O) gradbeni inženirski objekti: a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v o gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so prostor namenjeni dejavnostim na območju ali če gre (1) V EUP ZP 1, GO 2, EU 7, EU 14, EU 19 in EU 20 za povezovalne vode in ni drugih prostorskih so na območju stavbnih zemljišč, ki so območja okoljske možnosti. Slednji pod pogojem, da potekajo po infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe O ter robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali na ostalih območjih iz izvedbenega dela GJI, ki so predvidenih grobnih polj. namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s o pokopališča, področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja o parkovna ureditev in urbana in druga oprema. čiščenja odpadnih voda ter ravnanju z odpadki, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave, je objektov dopustna gradnja, v skladu s 37. členom za naslednje (1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih vrste objektov: oziroma na ustrezni prosti površini na območju CD, na nestanovanjske stavbe pod pogojem, da so območje ZK se z objektom posega, če ni drugih namenjene delovanju dejavnosti na območju, prostorskih možnosti. Pogoji oblikovanja objekta so gradbeni inženirski objekti, s spremljajočimi določeni v 47. členu. objekti, ki so namenjeni dejavnosti na območju in (2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo povezavi ter priključitvi v omrežje za črpanje vode, se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira čiščenje odpadne vode in oskrbe z energijo ter značilnih pogledov na objekte ali območja. objekti, ki so namenjeni za varstvo pred škodljivim (3) Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter delovanjem voda, odlagališča odpadkov in drugi hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih, gradbeni inženirski objekti. površin, poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Ograja mora biti ozelenjena, b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja zasaditev se izvede znotraj parcele. (1) Velikost in oblika objektov na območju s podrobno namensko rabo O se prilagodi namenu. Stran 1.1.4. Prostorsko izvedbeni pogoji za območja (2) Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja

prometne, okoljske, elektroenergetske in ali se pojavijo v odprti krajini (vodohran, ipd) mora biti 1002 druge infrastrukture v občini presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina, ipd.) ter

55. člen umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora (območje prometne infrastrukture - PC in PO) biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije. prostor (3) Okolica območja se zasadi z avtohtonim drevjem in (1) V vseh EUP, na območjih prometne infrastrukture in grmovjem. Območje se lahko ogradi. pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet in skladiščenje, z oznako podrobnejše c) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami namenske rabe PC in PO in vseh prometnih površinah Za EUP EU 19 se poleg splošnih pogojev upošteva tudi iz šestega odstavka 37. člena, ki so omrežja prometne omilitvene ukrepe za zagotavljanje poplaven varnosti iz infrastrukture, so dopustni posegi iz drugega odstavka desetega odstavka 83. člena. 37. člena tega odloka: nestanovanjske stavbe: 57. člen o stavbe za promet, (območje elektroenergetske infrastrukture - E) o bencinski servisi, o stavbe za promet in stavbe za izvajanje a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v komunikacij, prostor o druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, (1) V EUP z energetsko infrastrukturo ter na ostalih gradbeni inženirski objekti. območjih iz izvedbenega dela GJI, ki so o objekti prometne infrastrukture, elektroenergetski vodi ter na območju stavbnih o prenosni in distribucijski cevovodi, zemljišč, ki so območja elektroenergetske infrastrukture, komunikacijska omrežja in elektroenergetski z oznako podrobnejše namenske rabe E in na območjih vodi ter spremljajoči objekti, na katerih je urejena ali predvidena elektroenergetska o drugi gradbeni inženirski objekti. infrastruktura, so dopustni gradnje, rekonstrukcije, (2) Na prometnih površinah je možna gradnja, odstranitev in vzdrževanje elektroenergetske in ostale rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev infrastrukture, ki je potrebna za delovanje in oskrbo prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in elektroenergetske infrastrukture. peš površin, ipd. ter gradnja, rekonstrukcija,

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1003

27

/

20

b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja topografske karte ali evidentne v prostoru (so po .

6

(1) Velikost in oblika objektov na območju dejanski rabi pozidana in sorodna zemljišča - prometne .201 elektroenergetske infrastrukture se prilagodi namenu. površine, poti). Okrog teh objektov ali ureditev se lahko uredi višja (3) Na vseh namenskih površinah se poleg osnovne 4

ograja. Okolica območja se zasadi z avtohtonim namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo drevjem in grmovjem. naravnih vrednot. Za prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini na 1.1.5. Prostorsko izvedbeni pogoji na ostalih kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne območjih namenske rabe zadrževalnike in druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se ohranja 58. člen varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno (območja kmetijskih zemljišč – K1, K2) soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo. (1) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne (4) Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se

proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovna Uradno glasilo slovenskih občin namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri na K1 in K2: izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno o agrarne operacije in vodni zadrževalniki za priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, na meri varuje. območju z naravovarstvenim statusom le (5) Na kmetijskih površinah so dopustni posegi nezahtevne agromelioracije, vodnogospodarskih ureditev za vzdrževanje vodnih o pomožni kmetijski objekti opredeljeni v Prilogi 1 površin in vodnega režima, objekte za potrebe zaščite in in opore za mreže proti toči (le v kmetijske reševanja, objekte in naprave za potrebe varstva pred namene), naravnimi in drugimi nesrečami, začasna delovišča za o gradbeni inženirski objekti: daljinski cevovodi, izvajanje raziskovalnih, študijskih, gradbenih in drugih daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi (iz primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje. Dopustne skupine 221) ter lokalni cevovodi, lokalni so tudi sanacije; površinskih kopov, cestnih usekov, (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna nasipov ter posledic erozij ali plazov. (dostopkovna) komunikacijska omrežja (iz (6) Gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti, skupine 222), katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko o posegi za začasne ureditve za potrebe izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka nesrečami, infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku o rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi in po možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin, ob objekti, ki jih pogojuje načrtovana robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in mejo in njivo ter se po izvedeni gradnji zemljišče podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali višina nadzemnih protihrupne ograje in podobno) ter objekti in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji območju ceste treba zgraditi ali prestaviti podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v Stran zaradi rekonstrukcije lokalne ceste, prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti o pomožna kmetijska - gozdarske oprema (npr. zemljišče ob njih. Pomožne kmetijsko-gozdarske

1003 brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, objekte se po opustitvi objekta/dejavnosti poruši, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje. ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja (7) V primeru izvajanja agrarnih operacij se le te lahko ter opora za trajne nasade), poljska pot, izvajajo na celotnem območju občine (razen na premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, območjih z naravovarstvenim in kulturnovarstvenim lovska preža, statusom oz. pod pogoji in v soglasju pristojne o začasni objekti iz o) točke 71. člena, ki se varstvene službe), če ta odlok ali drug predpis ne določa nahajajo v odstavkih (1), (2), (3), (5), (6), (7), drugače. (9), (10), (8) Na območjih kmetijske rabe, ki sovpada z območji o smučišče, vključno z začasno postavljenimi arheološke dediščine (EŠD 1027, EŠD 1022, EŠD vlečnicami. 1028, EŠD 9911, EŠD 28783, EŠD 1051 in EŠD 1050) ostali posegi: je ob večjih zemeljskih delih (globoko strojno oranje, o rekreacijske in turistične poti po obstoječih agromelioracije, itd.) potrebno upoštevati splošni poteh ter arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika o posegi iz Priloge 1. zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob (2) Pri rekonstrukciji prometnih površin so vključena odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje vzdrževalna dela in odstranitev lokalnih cest, občinskih nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti in se obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne določili arheološke stroke. infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe 59. člen zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja (gozdna zemljišča - G) prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture) (1) Na gozdnih zemljiščih, z oznako podrobne ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko območij enot urejanja in gospodarske javne dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi infrastrukture (obstoječe ali predvidene) ali so (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v vrste objektov v velikosti in pogojih, kot so navedeni v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1004

27

/

20

vsi gradbeni inženirski objekti razen objekti iz gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred .

6

skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter onesnaženjem, .201 objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine 22232- gradnjo objektov namenjenih obrambi države,

4

čistilne naprave se lahko postavljajo na robu zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter gozdnega zemljišča ter posegi iz Priloge 1; izvajanju nalog policije. ostali posegi; krčitve gozdov in izkoriščanje (2) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na gozdov, ki ima posledico spremembo gozda v vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba rejo divjadi, posegi za rekreacijske in turistične poti namembnosti ali nadomestna gradnja, če: po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, nevarnost ali ogroženost, objekte za potrebe zaščite in reševanja, objekte in se s tem ne poslabšuje stanja voda, naprave za potrebe varstva pred naravnimi in je omogočeno izvajanje javnih služb, drugimi nesrečami, začasna delovišča za izvajanje se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, raziskovalnih, študijskih, gradbenih in drugih del to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in Uradno glasilo slovenskih občin pod pogojem, da se območje po izvedbi posega se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne športne in rekreacijske površine kot so paintbol, zmanjšuje. adrenalinski park, postavitev ostalih znakov, (3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani panojev, spomenikov in tabel, ki ne spadajo pod posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in nezahtevne in enostavne objekte, ipd. in drugi priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim posegi v soglasju z Zavodom za gozdove delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in Slovenije. plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih (2) Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih in obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje načrtujejo ali dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so dopustni odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter pod pogojem, da niso v nasprotju z

odlaganje odpadkov. gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne (4) V območjih vodotokov je treba uporabiti avtohtono ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z vegetacijo in upoštevati geomorfologijo in naravni tok interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti vodotoka. ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. (5) V EUP EU 7/1, EU 7/2, EU 10/1 se upošteva (3) Dopustni posegi v skladu z gozdnogospodarskimi naslednje omilitvene ukrepe: načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije Na vsaj eni tretjini dolžine brežine se ohranja površinskih kopov in odlagališč odpadkov v osnovno mirna cona z avtohtono vodno in obvodno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o vegetacijo (rogoz, trstika, jelše,…). Redčenje lesne gozdovih, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in vegetacije v mirni coni se lahko izvaja le na način, drugih nesrečah in vodnogospodarske ureditve da se ohranja strnjen in sklenjen pas obvodne obstoječih strug, potokov in hudournikov, cestnih vegetacije. usekov, nasipov ter raziskave mineralnih surovin pod Vsaj ¼ brežin se naj ohranja kot travišče in habitat pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo ali

metuljev s košnjo med 1. septembrom in 15. Stran poškodujejo naravnega stanja območja ter da se po junijem. raziskavah zemljišča povrnejo v prvotno stanje. Gradnja objektov na brežinah ni dopustna.

(4) Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod 1004 pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno 1.1.6. Ostali prostorski izvedbeni pogoji za mnenje/soglasja zavoda za gozdove. načrtovanje posegov v prostor

60. člen 61. člen (območja vodnih površin - VC) (območja državnih prostorskih načrtov) (1) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako (1) V območju EUP EU 1-DPA, EU 2-DPA so na podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne območju državnega prostorskega načrta za daljnovod infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim Lenart - Radenci, dopustni le posegi, ki so določeni v pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo 2 × 110 kV Lenart-Radenci (Ur.l. RS, št. 20/09). okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih (2) V območju EUP EU 3-DPA in EU 4-DPA so na in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v območju državnega prostorskega načrta za avtocesto neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje, Sp. Senarska – Cogetinci in Lenart – Spodnja rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): Senarska, z oznako podrobne namenske rabe PC, gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Spodnja na javno infrastrukturo, Senarska – Cogetinci (Ur.l. RS, št. 37/05) in v Uredbi o gradnjo objektov grajenega javnega dobra po državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku predpisih o vodah ali drugih zakonih, Lenart – Spodnja Senarska (Ur.l. RS, 109/04). ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih 62. člen voda, (območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov) ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, (1) EUP ST 9 in ST 9/1, ST 16 se urejajo z občinskimi gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je podrobnimi prostorskimi načrti. za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na (2) V območju EUP ST 9, ST 9/1 z oznako podrobne vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt namenske rabe SS-stanovanjske površine, SSm – za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti mešane stanovanjske površine in PC – površine cest, plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v kjer velja občinski podrobni prostorski načrt, se naravnih kopališčih, upošteva prostorske izvedbene pogoje iz Odloka o

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1005

27

/

20

občinskem podrobnem prostorskem načrtu za južni del dela, ki so povezana s pripravo in izdelavo .

6 naselja Sv. Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. prostorskih izvedbenih načrtov, .201 3/10). Območje podenote urejanja prostora ST 9/1 z novogradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov oznako podrobne namenske rabe SSm je opredeljeno s 4 znotraj funkcionalnih zemljišč, ki ne bodo III. stopnjo varstva pred hrupom, območje EUP ST 9 z onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega oznako podrobne namenske rabe SS pa je opredeljeno izvedbenega načrta, z II. stopnjo varstva pred hrupom. Ne glede na to, da postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem se območje EUP ST 9 in ST 9/1 urejata z OPPN, se zemljišču objektov in kmetij, lahko na območju, na podlagi projektne dokumentacije, tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih pred izvedbo OPPN gradi prometna infrastruktura gabaritov, (vpadnica), s spremljajočimi objekti in napravami, v tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih naselju Sv. Trojica. površin, (3) V območju EUP ST 16, z oznako podrobne tekoče vzdrževanje zelenih površin, namenske rabe BC-športni center, nujni komunalni posegi in

ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport, ZD-druge Uradno glasilo slovenskih občin nujni sanacijski posegi. urejene zelene površine, PO-ostale prometne površine, (6) Do uveljavitve občinskega podrobnega prostorskega G-gozdna zemljišča, VC-celinske vode in VI-območja načrta v EUP ST 3 so na tem območju možna le nujna vodne infrastrukture, kjer velja občinski prostorski načrt, vzdrževalna dela oz. dela, ki so v soglasju z izdanimi se upošteva prostorske ureditvene pogoje iz Odloka o kulturnovarstvenimi pogoji. Pri prenovi trškega jedra je ureditvenem načrtu jezera Sveta Trojica (MUV, št. potrebno izdelati konservatorski načrt. Na objektih ali 12/05, 5/11). območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki so v (4) Na območju EUP ST 16 znotraj območja namenske skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji – rabe ZD - druge urejene zelene površine, je kulturnovarstveni pogoji lahko določajo tudi izdelavo prepovedano posegati na območje med sprehajalno konservatorskega načrta, tudi če konservatorski načrt potjo in jezerom – območje, kjer se nahaja sestoj za prenovo še ni izdelan ter dela, ki so povezana s grmovne in drevesne vegetacije, mokrišč, trstičevja in pripravo in izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov. Za rogozovja območje se opredeli kot mirna cona. Kot mejo območje je izdelana tudi Hidravlična presoja vpliva se uporabi posamezne količke oz. opozorilne table.

načrtovane gradnje v okviru OPN Občine Sv. Trojica na Prepreči se vožnja z avtomobili na vzhodni strani jezera vodni režim, št.: 3320/11, Maribor, september 2011, v skladu z Odlokom o ureditvenem načrtu jezera pri dopolnitev: junij 2012 (v nadaljevanju; hidravlična Sv. Trojici (MUV, št. 12/05, 5/11). V EUP ST 16 je na presoja), katere omilitvene ukrepe se upošteva v OPPN. območju predvidene namenske rabe z oznako BC, ZD V ST 3 na območju predvidene namenske rabe z prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki se nahaja v oznako BC je prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki neposredni bližini in preprečiti iztekanje škodljivih in se nahaja v neposredni bližini. nevarnih snovi v vodotok oz. jezero. V EUP ST 16 (7) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov potrebno za osvetljevanje celotnega območja uporabiti se po posameznih EUP upoštevajo naslednji pogoji ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe glede namembnosti območja: brez UV svetlobe in pri tem upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ST 4 – območje EUP ST 4 z oznako podobne (Ur. L. RS št. 81/07, 109/07). Turistično – športna namenske rabe CU je namenjeno osrednjim območja naj se osvetljuje le v času sezone. Na območjem centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno poplavnih območjih EUP ST 16 z oznako podrobne za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, Stran namenske rabe BC, so dovoljeni posegi in pod pogoji iz upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, (7), (8), (9) odstavka 83. člena tega odloka. Na podlagi izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih

1005 (10) odstavka 83. člena tega odloka oz. po določitvi dejavnosti ter bivanje. EUP ST 4 mora biti celovitih omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne oblikovno skladna z trškim jedrom oz. z enoto ogroženosti za območje OPPN-ja za EUP ST 16 so na urejanja ST 3. Višinski gabariti ne smejo presegati podlagi oz. pod pogoji (11) in (12) odstavka 83. člena višinskih gabaritov v EUP ST 3 ali vizualno tega odloka, možni posegi, ki so načrtovani z OPPN-jem negativno vplivati na trojiško cerkev. za EUP ST 16. ST 13 - območje EUP ST 13 z oznako podobne namenske rabe IG je namenjeno obrtnim, 63. člen skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in (območja predvidenih občinskih podrobnih proizvodnim dejavnostim, torej ureditvi prostorskih načrtov) gospodarske cone. Dejavnosti naj bodo mirne in (1) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi na nemoteče. Na meji med stanovanjskim območjem drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske se zasadi gost zeleni pas dreves in grmovja. ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil Zaradi ohranitve pogleda na silhueto naselja s sprejet občinski prostorski načrt. cerkvijo je višina objektov pritlične izvedbe oz. (2) V primerih gradnje na večjih območjih znotraj visoki do 4,5 m. Faktor zazidanosti je 0,8. stavbnih zemljišč je treba izdelati občinski podrobni ST 17 - območje EUP ST 17 z oznako podobne prostorski načrt. Za večje območje se šteje območje, namenske rabe BC, je namenjeno ureditvi kjer je možno zgraditi več kot pet hiš oziroma v primerih rekreacijsko turistične dejavnosti. V EUP ST 17 se ostalih dejavnosti, ki je večje od 0,5 ha. morebitne spremljevalne športne objekte načrtuje (3) V EUP ST 3, ST 4, ST 13, ST 15, ST 17, SS 2, OS 4 nad koto gladine Q100 z 0.5 m varnostne višine, je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih t.j. na koti 231.9 m n.m.. Športna igrišča in tribune načrtov. se ne varujejo pred poplavami Q100, zato jih je (4) Na območju EUP SS 2 gre za rekreacijsko turistični potrebno načrtovati na koti obstoječega terena. center Dobrava, kjer se gozd na območju kampa v Tribune je potrebno izvesti tako, da omogočajo EUP SS 2 ohranja v obstoječem obsegu. prosti odtok poplavnih vod nazaj v strugo. Na (5) Do uveljavitve občinskih podrobnih prostorskih območju je prepovedano posegati v gozdni sestoj, načrtov v EUP iz prve točke tega člena (razen za ST 3) ki se nahaja v neposredni bližini in preprečiti so do sprejetja občinskih podrobnih prostorskih načrtov iztekanje škodljivih in nevarnih snovi v vodotok oz. dovoljeni naslednji posegi: jezero ter za osvetljevanje celotnega območja uporabljati ustrezna svetila z navzdol usmerjenim

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1006

27

/

20

snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem ni večja od 10 m. V primeru, da gradbena linija v .

6

upoštevati določila predpis o mejnih vrednostih notranjosti še ni vzpostavljena ali je globja od 10 m se .201 svetlobnega onesnaževanja okolja. Turistično – novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu športno območje naj se osvetljuje le v času vzorcu sledijo vse naslednje novogradnje. Vsa 4

sezone. Faktor zazidanosti je 0,6. navedena odstopanja morajo biti utemeljena v projektni ST 15 – območje EUP ST 15 z oznako podobne dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih namenske rabe ZS, je namenjeno ureditvi objektov. rekreacijskih dejavnosti. Na območju je (3) Kmetijske objekte ter njihove nezahtevne in prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki se enostavne objekte se prednostno locira v notranjost nahaja v neposredni bližini in preprečiti iztekanje parcele. Odstopanja so možna v kolikor ni drugih škodljivih in nevarnih snovi v vodotok oz. jezero. prostorskih možnosti, pod pogoji, da so zamaknjeni od Za osvetljevanje celotnega območja ser uporabljati ulične gradbene linije obstoječih objektov. Lahko so ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni.

določila predpis o mejnih vrednostih svetlobnega (4) V obcestnih naseljih z ulično gradbeno linijo se Uradno glasilo slovenskih občin onesnaževanja okolja. Turistično – športno upošteva zaporedni odmik od bližnje parcelne meje, kar območje naj se osvetljuje le v času sezone. pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani Območje se nahaja na poplavnem območju (Ps), parcel, ki so pravokotne na cesto. Bližnji odmik se določi posegi na območju v okviru Hidravlične presoje glede na pretežnost obstoječe pozidave, kar mora biti niso bili obravnavani, zato gradnja novih objektov utemeljeno v projektni dokumentaciji, iz katere je ni dopusta. Na tem območju je potrebno ohranjati razvidna tudi lega obstoječih objektov. travnate površine in obstoječo konfiguracijo terena. (5) V zaselkih in območjih razpršene poselitve se Faktor zazidanosti je 0,6. objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih SS 2 (Rekreacijsko turistični center Dobrava) – razmer, obstoječih objektov, osončenosti obstoječih in območje EUP SS 2 z oznako podobne namenske novih objektov ter dostopa. Za posamezno gradnjo se rabe BT in ZS, namenjeno ureditvi rekreacijsko upošteva gradbena linija in gradbena meja obstoječih turistične dejavnosti. V EUP SS 2 je potrebno za objektov v zaselku. V kolikor gradbena linija ni izrazita osvetljevanje celotnega območja uporabiti se upoštevajo predpisani odmiki. ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom (6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel onesnaževanja okolja. Turistično – športno in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti območje naj se osvetljuje le v času sezone. V 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. kolikor se bodo na območju pobude izvajali izkopi Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni in druga zemeljska dela je potrebno omogočiti dopustna. nemoten arheološki nadzor. V tem primeru lastnik zemljišča/ investitor/ odgovorni vodja o dinamiki 66. člen gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor (odmiki) vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. Faktor (1) Nove stavbe in dozidani deli morajo biti od meje zazidanosti je 0,6. sosednjega zemljišča odmaknjeni: OS 4 (športno rekreacijski center v Oseku) - pri stavbah z ravno streho 0,4 višine objekta, območje EUP OS 4 z oznako podobne namenske merjeno od terena do strešnega fasadnega venca, Stran rabe BC, je namenjeno ureditvi rekreacijsko pri stavbah s poševno streho 0,4 višine objekta,

turistične dejavnosti. Faktor zazidanosti je 0,6. merjeno od terena do kapi strehe in 1/3 višine, 1006 (8) OPPN-ji se lahko delijo na manjše enote urejanja oz. merjeno od kapi strehe do slemena strehe. OPPN-je vendar se ureditve morajo funkcionalno Ne glede na višino objekta morajo biti objekti od meje

povezovati oz. tudi vsaka zase tvoriti zaključeno sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 2,0 m. funkcionalno celoto. (2) Manjši odmik je dopusten, če to dopuščajo sanitarni in požarno varnostni predpisi, pri tem pa ni motena 1.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede sosednja posest in s tem pisno soglaša mejaš. V tem lege, odmikov in velikosti objektov primeru investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse 64. člen ostale negativne vplive na parcelo ali objekt soseda. (splošno) (3) Za odmik objekta od parcelne meje sosednjih (1) V nadaljevanju so navedeni skupni prostorsko zemljišč se šteje najkrajša razdalja med najbolj izvedbeni pogoji za območja stavbnih zemljišč na izpostavljeno točko objekta in parcelno mejo (varianta: območju celotne občine oziroma za vse EUP glede lege najbolj izpostavljeno točko sosednjega objekta. objektov, odmikov, velikosti objektov,… in veljajo za vsa (4) Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in stavbna zemljišča oz. območja, kjer je gradnja legi stavb glede na tipologijo urbanističnega oblikovanja. dovoljena, če ni za posamezno namensko rabo v (5) Izvedba brez odmika je možna, če tako narekuje posamezni EUP v členih tega odloka določeno drugače. obstoječi sistem zazidave, teren in s tem soglaša sosed in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi 65. člen predpisi. Slednja ureditev mora biti utemeljena v (lega objektov) projektni dokumentaciji s prikazom sosednjih objektov. (1) Pri umeščanju novih objektov in dozidavah se (6) Ograje, škarpe in podporni zidovi, razen ob javnih upošteva tipologija zazidave v posameznem naselju ali cestah, se postavi na mejo, če se tako sporazumeta oba delu naselja ali na območju razpršene poselitve. soseda. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne Stanovanjske in družbene objekte se locira vzdolž sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih odmaknjena toliko, da je možna gradnja in vzdrževanje objektov. ograje izključno z zemljišča investitorja. (2) V kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne (7) Ograjevanje gozdnih površin ni dopustno razen v varnosti se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo primeru zaščite mladja ter varovanih območij in so v obstoječih objektov zamaknjenih v notranjost parcele, ki skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in so v

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1007

27

/

20

soglasju s pristojnim nosilcem urejanja prostora. Prav rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno .

6 tako ni dopustno ograjevanje kmetijskih površin, razen v izvedbo premoščanja razponov. .201 primerih če gre za ograje, ki so del funkcionalne (2) Poleg oblikovanja, ki je predpisano za posamezno ureditve navezane na stavbno zemljišče, del kmetijske enoto urejanja se pri oblikovanju objektov, upoštevajo 4

dejavnosti ali kmetijske proizvodnje v krajini (nasad, reja tudi določila tega člena. živali, paša,…) ali če gre za zaščito nasada, varovanja (3) Objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno zaščitenega območja (NV, KD, vodni vir ipd.) v skladu s tipiko območja. Pri neskladnosti projekta s prostorskim predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. aktom, se za razjasnitev pojmov upošteva "Glosar (8) Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih arhitekturne tipologije« in »Arhitekturne krajine in regije prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo Slovenije«, v delih kamor se uvršča območje občine, ter preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje pojmov iz predpisov, ki urejajo prostor ter graditev ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) naj objektov". bodo enake višine. Višina ograj v naseljih na cestno (4) Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z stran je 1,2 m. Medsosedske ograje so lahko višje, oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.

vendar ne višje od 1,8 m. (5) Fasade so ometane in v značilni barvi obstoječe Uradno glasilo slovenskih občin (9) Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih in kvalitetne arhitekture v naselju. V kolikor ta ni kmetijskih objektih (novogradnjah) ne smejo biti razpoznavna se fasade opleska v svetlih, naravnih orientirana proti bivalnim prostorom ali dvorišču soseda. barvah, če ni v posameznih členih določeno drugače. (10) Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da (6) Za dozidave, nadzidave veljajo enaki pogoji za omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo oblikovanje objektov kot za novogradnje, razen pri intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih objektov. sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. stavbno maso objekta in morajo biti skladne z Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo oblikovanjem osnovnega objekta. zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov (7) Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, gospodarske javne infrastrukture na predmetnem vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v zemljišču, ti se lahko gradijo do meje sosednjih dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. gradbenih parcel. (8) Gradbeni inženirski objekti se prilagodijo namenu. Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali 67. člen se pojavijo v odprti krajini (vodohran, antene, ipd) mora (velikost objektov) biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na (1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina, ipd.) ter glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike. umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora Faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni med zazidano površino in celotno površino gradbene podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije. parcele) znaša v stanovanjskih območjih do 0,7, v (9) Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za obstoječi kmečkih naseljih do 0,2 - 0,5, v območjih družbenih objekt, zgrajen pred sprejetjem OPN Sveta Trojica v objektov do 0,6, na območjih urbanih središč do 0,9, na Slovenskih Goricah, so dopustna odstopanja od mešanih območjih do 0,7 in v območjih proizvodnih predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev dejavnosti 0,8. (višina/etažnost, lega, velikost, oblika tlorisa, oblika (2) Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se strehe, strešna kritina, naklon strehe, kolenčni zid, upošteva višina talne vode. odmiki, ipd.), če so zagotovljene minimalne tehnične Stran (3) Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene tudi vertikalni gabarit naselja ali zaselka, tako da novi zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter

1007 objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja ali varstva pred požarom, za objekte, ki se nahajajo znotraj zaselka razen, kadar gre za dominantne objekte v stavbnih zemljišč ali pa so evidentirani v prostoru kot prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (sakralni razpršena gradnja. V tem primeru je investitor v objekti, razgledi stolpi, ipd).. projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, drugačno (4) Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v izvedbo objekta dolžan strokovno utemeljiti. Občina horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi utemeljitev lahko preveri pri strokovni službi. optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se b) Pogoji oblikovanja drugih posegov prilagoditi tipologiji gradenj v naselju. (1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti (5) Pri umeščanju višjih objektov se v projektni locirane tako, da omogočajo funkcionalno oviranim dokumentaciji za umestitev višjih objektov izdela osebam gibanje z invalidskim vozičkom ter ne ovirajo okoljska presoja tako, da bo vpliv na vidne kvalitete vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in prostora čim manjši. Oblikovanje nestanovanjskih reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in tipologiji prostora. izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora 68. člen izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati (oblikovanje objektov in drugi posegi) vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa a) Oblikovanje objektov odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in (1) Na celotnem območju občine se odsvetuje gradnja urediti okolico. nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (polkrožni ali (3) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in strehah tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih objektov (frčade in strešni nakloni, ki niso značilne za meteornih vod v podtalje. avtohtono arhitekturo, prirobljeni, podaljšani čopi), (4) Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo uporaba prefabriciranih tujerodnih eklektičnih elementov locirani stran od javnih prometnih površin. (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji). (5) Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati Odsvetuje se uporaba ločnih zaključkov oken na naravni materiali. Ohišnice na območju razpršene fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre za poselitve naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Ureditve vodotokov se izvajajo sonaravno z

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1008

27

/

20

uporabo naravnih materialov. sanitarno-tehnične in požarno-varstvene zahteve. .

6

(6) Z urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč se ne (2) Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na .201 sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno 4 Zagotovljen mora biti dostop, ki je predpisan v i) točki je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in 74. člena tega odloka. gozdni rob. (3) Vsaka gradbena parcela mora omogočati normalno (7) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v zagotovljen na drugem zemljišču. primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni (4) Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali odmike med objekti. Velikost parcel mora zagotavljati ozelenjeni. tudi možnost priključka na javno gospodarsko (8) Za večje javne površine, večje zelene površine, infrastrukturo na predmetni parceli. gospodarske cone, območja javnega značaja in za vsa (5) Na območju stavbnih zemljišč, ki se urejajo z

območja, ki se urejajo z občinskim podrobnim občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali Uradno glasilo slovenskih občin prostorskim načrtom (razen enostanovanjska območja) strokovnimi podlagami, se parcelacija izvaja v skladu z se izdela krajinski načrt. določili iz podrobnega izvedbenega akta ali strokovnimi podlagami, ki so priloga prostorskega akta. V strokovnih 69. člen podlagah je parcelacija določena za EUP ST 8, ST 14, (oblikovanje parcele in parcelacija) ST 20, ST 21, ST 22 in GO1. (1) Pri določanju velikosti gradbenih parcel je potrebno (6) Za vsako novo parcelacijo, h kateri pristopi lastnik, upoštevati: pooblaščenec ali investitor, kjer veljajo določila namembnost in velikost objekta na parceli, občinskega prostorskega načrta, si mora pridobiti zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne potrdilo občine s pogoji parcelacije in soglasje občine k zasnove ter tipologije zazidave predlogu parcelacije. poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, 70. člen faktor zazidanosti, (parkirna mesta)

urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, (1) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano intervencijske poti, mirujoči promet, zelene število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto površine), objektov in sicer:

Enodružinske hiše 2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce Večstanovanjske stavbe 1,5 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce Vikendi in počitniške hiše 1 PM / stanovanjsko enoto Pisarniški in upravni prostori 1 PM / 30m2 neto površine Trgovine in trgovske hiše z majhnim obiskom 1 PM / 50m2 prodajne površine, min. 2 PM Stavbe za kulturo in razvedrilo (kino, šolske dvorane, 1 PM / 5-10 sedežev predavalnice) Cerkve 1 PM / 10-20 sedežev 2

1PM/20 m Stran Športni objekti brez gledalcev 1 PM / 250m2 površine Športna igrišča in naprave (le za vadbo) Športne dvorane brez gledalcev 1 PM / 50m2 dvoranske površine 1008 Tenis igrišča 4PM/1igrišče Kegljišča 4PM/1stezo Gostilne, restavracije, točilnice, bari 1 PM / 8 – 12 sedežev Pomembnejša gostišča 1PM/4- 8 sedežev +1PM/2,5 zaposlenih Zdravstveni domovi in ambulante 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2 neto površine, min. 3 PM Osnovne šole 1 PM / 30 učencev, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev Otroški vrtci 1 PM / 20- 30 otrok, min. 2 PM Obrtni in industrijski obrati 1 PM / 50 - 70 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene ali 8,3 m2 /zaposlenega Skladišča, depoji, trgovina na debelo, razstavni in prodajni 1 PM / 80-100 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene prostori Delavnice za servis motornih vozil 6 PM / 1 popravljalno mesto Avtopralnice 3 -5 PM / 1 pralno napravo Mala pokopališča 1 PM / 500 m2 površine, min. 10 PM 1 PM 2000m2

(2) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh (4) Zahteva se ozelenitev parkirišča in sicer eno parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali visokodebelno drevo na 4PM ali eno srednje veliko objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za drevo na 3 PM. parkiranje vozil invalidnih oseb. Parkirišča so lahko tudi pod ali v objektih. 71. člen (3) Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni (skupni prostorsko izvedbeni pogoji za gradnjo parceli. Kadar to ni možno, se uredijo na javnih nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov) prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega a) Splošno upravljavca. (1) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov je možna po predpisih o vrsti objektov glede na

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1009

27

/

20

zahtevnost. Vrsta objektov, ki se lahko gradi na d) Ograje in podporni zidovi .

6 posamezni PNRP je določena v Prilogi 1: Nezahtevni, (1) Postavitev ograj se ureja skladno z določili tega .201 enostavni objekti in začasni objekti, če izpolnjujejo odloka (64. členu) in določili, ki veljajo za posamezno pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov iz EUP. 4

uredbe, pod pogoji iz odloka in pogoji iz Priloge 1. (2) Sem niso uvrščene protihrupne ograje, ki so del (2) Oblikovanje enostavnih objektov in uporaba cestnega ali železniškega sveta (Zakon o cestah in materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali Zakon o varnosti v železniškem prometu). obstoječim objektom na območju gradnje. Na (3) Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri enokapne, ravne ali z manjšim naklonom, če v členih za računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva posamezno EUP ni določeno drugače. le merilo za podporni zid. (3) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo (4) Protihrupne ograje – v primeru postavitve na samostojno na zemljišču ali kot prizidek k primarnemu območju varovanih pogledov na zavarovane objekte objektu, pod pogojem, da ni presežen faktor kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete

zazidanosti. Objekti, ki se lahko gradijo na nestavbnih naselij morajo biti transparentne. Če je ograja Uradno glasilo slovenskih občin zemljiščih se urejajo pod pogoji iz 3., 4., in 5. točke iz transparentna, mora imeti ustrezne oznake za Priloge 1 tega odloka. preprečevanje možnega zaletavanja ptic. (4) Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostojne priključke. e) Mala komunalna čistilna naprava in greznica (5) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo (1) Mala komunalna čistilna naprava je (kot nezahtevni tudi kot samostojni objekti na stavbnih zemljiščih. obj.: zmogljivost od 50 do 200 PE in kot enostavni obj.: (6) Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od zmogljivost do 50 PE) naprava za čiščenje komunalne meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 2,0 m od odpadne vode v kateri se komunalna odpadna voda najbolj izpostavljenega dela objekta ali manj če soglaša zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo sosed. Podzemni pomožni infrastrukturni objekti morajo skladno s skupino standardov SIST EN 12255 in biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oz. manj ali na skupino standardov SIST EN 12566 ali z naravnim parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom oz. napravami, ki lahko b) Stavbe manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev nadomestijo naštete v skladu s predpisi. obstoječe pozidave (2) Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za (1) Objekte je možno postavljati v okviru predpisanega komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža faktorja zazidanosti. Oblikovani morajo biti skladno z komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo oblikovanjem osnovnega objekta. na komunalno čistilno napravo. (2) Steklenjak za gojenje rastlin, skladišče, savna, (3) Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je fitnes, letna kuhinja, drvarnica, lopa, se prednostno možna pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na umeščajo v notranjost parcele oz. za stanovanjski javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z objekt, razen v primerih, če ni drugih prostorskih izvajalcem javne službe. možnosti ali umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave ter se ne nahaja izven gradbene linije, če je le f) Rezervoar ta izrazita. Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. (3) Majhna stavba se lahko izvede v pritlični, enoetažni Lociran ne sme biti pred hišo oz. postavljen na stan izvedbi, ki ni namenjena prebivanju. glavne ceste razen, če je vkopan. Stran c) Pomožni objekt v javni rabi in objekt za g) Priključek na objekte GJI in daljinsko ogrevanje

1009 oglaševanje (1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo (1) Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene mora biti omogočeno samostojno gibanje. pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, (2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so (3) Objekti na območju urejanja morajo biti enotno in namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez kakovostno oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim in stojnice enake izvedbe in enake barve. Tipski osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih kontejnerji (razen kakovostno oblikovani) ali plastični objektov in stanovanjskih stavb. kioski so prepovedani. (2) Na prometnih površinah je možna gradnja (4) Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 v vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa soglasju z upravljavcem objekta. veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne (3) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko nad pohodno lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane površino. varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od (5) Odmiki urbane opreme od parcelne meje so lahko kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli ob strinjanju soseda manjši, kot je to določeno za prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve novogradnje tovrstnih objektov. skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik (6) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oz. na ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral postavitev na začetku ali koncu naselja ali drugih javnih niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim površinah. oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in (7) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih določili predpisa o plakatiranju in obveščanju. kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1010

27

/

20

(4) Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba (2) Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v .

6 upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do .201 obstoječe zazidave. 500 m², višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje (5) Pri postavitvi baznih postaj se upošteva določila iz točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če ima 4

74 . člena iz tega odloka. šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih h) Samostojno parkirišče DSIST EN 13782, oziroma, dokler ta standard še ni (1) Parkirišče se šteje kot samostojen objekt, vključno z izdan kot evropski, privzeti standard PSIST prEN dovozi, kamor ne spada izvedba del za ureditev 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne dvorišča in vrta. objekte in zabaviščne parke. (3) Oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina i) Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot do 30 m², višina najvišje točke do 6 m, merjeno od (1) Sem ne spada kolesarska pot ali pešpot, ki je del najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, cestnega sveta. in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz

montažnih elementov. Uradno glasilo slovenskih občin j) Pomol (4) Pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno (1) Grajen pomol, namenjen privezu posameznega igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, plovila ali ribolovu. vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna (2) Pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s površina do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat. privezi, kamor ne spada plavajoči pomol – ponton, ki ni (5) Cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru objekt. (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu k) Športno igrišče na prostem zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni. (1) Športno igrišče na prostem je grajena ali utrjena (6) Začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima tlorisna površina največ 1000 m² in višina najvišje točke spremljajočih objektov ali tribun, sem ne spada travnata največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke površina za igre na prostem (ni objekt). terena. (7) Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju l) Objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko- nenevarnih snovi, če bruto površina teh objektov ne gozdarski objekti, objekti za kmetijske proizvode presega 15 m² in je višina najvišje točke največ 4 m, in dopolnilno dejavnost merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je (1) Objekt za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen hkrati strop nad prostorom. reji živali. Sem ne spada premični čebelnjak. (8) Premični čebelnjak, pod pogojem, da se umesti v (2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt so objekti, okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in stoji kmetijski objekt, v največji oddaljenosti 25,0 m od vrtnarjenju, ki niso namenjena prebivanju. Sem ne roba stavbnega zemljišča vendar ne v bližini območij, spada pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni kjer se zadržuje večje število ljudi (kot so: šole, vrtci, objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, igrišča, hoteli, trgovine, kopališče, gostilna, ipd.). količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za (9) Kiosk oz. tipski zabojnik. mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja (10) Za potrebe prireditve morajo biti predvidene ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna parkirne površine zadostne kapacitete (glede na prometnica, poljska pot, premični tunel in nadkritje, pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje Stran zaščitna mreža, lovska preža. kraju prireditve in čim bolj koncentrirane. (3) Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno (11) Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo

1010 dejavnost so objekti, ki niso namenjeni prebivanju. biti postavljeni na ulično stran objekta. (4) Strehe na kmetijskih/gozdarskih enostavnih in (12) Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski nezahtevnih objektih so predpisane za vsako enoto turistični ponudbi ali prireditvam, jih je dovoljeno urejanja posebej. Velikost in višina se upošteva iz postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je predpisa o vrstah objektov glede na zahtevnost. Pri možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva značilnosti biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav arhitekturne tipike območja. in prometnih objektov. (5) Obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo, odstranijo, (13) Začasni objekti se obravnavajo po postopku, ki je vzdržujejo in rekonstruirajo. predpisan za enostavne objekte, pod pogojem, da ima (6) Za objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih investitor pridobljeno soglasje občine in soglasje zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe lastnika ali upravljavca zemljišča. Začasni objekt je stavbno zemljišče veljajo PIP-i iz EUP v kateri se treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil nahaja kmetija/vinska klet. V kolikor gre za ureditev zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so gradnje (razen čebelnjaka). Po odstranitvi je treba predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobne vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil namenske rabe A. zgrajen. m) Pomožni komunalni objekt p) Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in (1) Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, nadzidave kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. (1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in (2) Sem ne spada bazen za gašenje požara, pomožni nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov objekt na plinovodu, vročevodu, parovodu in toplovodu. kot za novogradnje. Ohranijo se lahko obstoječi manjši nakloni streh. Za vzdrževalna dela se štejejo dela, ki so o) Začasni objekti navedena v predpisu o razvrščanju objektov glede na (1) Odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zahtevnost gradnje. zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna (2) Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno površina zemljišča največ 50 m² in višina najvišje točke stavbno maso objekta tako, da tvorijo usklajeno največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta. arhitekturno celoto.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1011

27

/

20

(3) Pri rekonstrukcijah objektov so odmiki od parcelnih b) Vodooskrba in odvajanje odpadnih vod .

6 mej lahko manjši, kot jih določa ta akt za novogradnje (1) V vseh strnjenih delih naselij se načrtuje zbiranje in .201 oz. kot je določeno v členu o odmikih ter sledijo odmiku čiščenje odpadnih voda. V naseljih in območjih, kjer je obstoječih objektov v soglasju s sosedom. zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je 4

priključitev nanj obvezna. Celotno omrežje odvajanja 1.3. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji odpadne vode se izvede v obliki sistema, ki se konča s glede opremljanja zemljišč, izgradnjo opreme čiščenjem na čistilni napravi. Priključitev objektov, kjer ter priključevanja objektov na gospodarsko se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v javno infrastrukturo in grajeno javno dobro tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira. 72. člen (2) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav (1) Skupni prostorsko izvedbeni pogoji glede je potrebno izdelati tudi tehnološki načrt ter hidrološko- komunalnega urejanja veljajo za vse EUP razen, če je v hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka posamezni EUP določeno drugače. glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda

(2) Ob umeščanji posameznega infrastrukturnega v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati Uradno glasilo slovenskih občin objekta, ki je evidenten iz grafičnega dela izvedbenega maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok dela s prikazom GJI in EUP se smiselno upoštevajo vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih PIP-i za posamezno vrsto infrastrukture. odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti 73. člen poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, (območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za oz. ne sme biti povečana poplavna ogroženost v izgradnjo opreme) vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega (1) Gradbene posege v vseh prostorskih enotah se odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, bazen ustreznih dimenzij. kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v (3) Na območju razpršene poselitve se čiščenje skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu (v odpadnih voda izvaja z individualnimi sistemi ali malimi strateškem ali izvedbenem delu grafičnega in (primernimi) samostojnimi ali skupni čistilnimi tekstualnega dela) in skladno z ustrezno projektno napravami. V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki omrežja, je potrebno upoštevati smernice o načinu ima zagotovljen dovoz na javno cesto, zagotovljeno odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov. odvajanje odpadnih voda, zagotovljeno pitno vodo in (4) Če kanalizacija ne območju razpršene poselitve ni elektriko. zgrajena se odpadne vode lahko odvaja v vodotesne (2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se individualne greznice brez odtoka. Blato iz greznic je predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. potrebno odvažati na centralno postajo za sprejem (3) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v blatnice ali na obstoječe čistilne naprave. Pri tem je skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno odstranitev drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne tehnične predpise. objekte se v največji možni meri umešča vzporedno z (5) Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, odpadne vode ter način opravljanja lokalne rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo se ureja Stran koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati na podlagi sprejetih občinskih odlokov. ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni (6) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba,

1011 vodi ne smejo ovirati rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, potekajo. prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin 74. člen znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je (pogoji priključevanja na gospodarsko javno treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega infrastrukturo) ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev a) Splošno odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske (1) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območja. območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih (7) Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo kanalizacijo pod pogojem, da le - te po sestavi ustrezajo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. odvajanje snovi v javno kanalizacijo ali za tehnološke (2) Priključevanje objekta na električno omrežje, vode uporabljajo zaprte sisteme. Tehnološke odpadne plinovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v prometno in ostalo infrastrukturo se izvede pod pogoji, javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom ki jih določi posamezen upravljavec. Priključevanje na v odvodnik ustrezno očiščene oziroma nevtralizirane v navedene vrste infrastrukture je dopustno za vse vrste individualnih čistilnih napravah. objektov določenih z zakonom. (8) V gričevnatem delu občine, na območjih stavbnih in (3) Posamezni komunalni objekti in naprave kot so ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, se transformatorske postaje, sanitarni kioski, merilno- mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih reducirne postaje ipd., morajo biti obsajeni z zelenim površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali pasom tako, da niso vidni iz okolja. kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge (4) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih potoka oziroma v primerno kanalizacijo ali objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z zadrževalnike. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih. posegom soglaša upravljavec tega objekta. (9) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1012

27

/

20

se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. transportni, skladiščni, ipd. dejavnosti, kar je potrebno in .

6

Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na se mora upoštevati pri prostorskem načrtovanju občine. .201 kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na zemljišča izven območij varstva č) Ravnanje z odpadki 4

narave in izven vodovarstvenih območij. Vsebina se (1) Zbiranje, odvoz, obdelavo mešanih komunalnih lahko tudi predela. odpadkov ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov (10) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali izvaja izvajalec gospodarske javne službe. Dovoljeno je sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo njivah za predelavo v kompost. občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. (2) Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le dostopna vozilom za odvoz. po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega (3) Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od vodnega vira. ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način kot ga

predpisuje zakonodaja. Uradno glasilo slovenskih občin c) Elektronske komunikacije (4) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo (1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno biti urejena znotraj ograje, vendar ne na vidno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega izpostavljenih lokacijah. omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje (5) Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati upravljavca. Za vsako novo priključite v ali povečanje skupaj s komunalnimi odpadki. priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Nizkonapetostni priključki v d) Telekomunikacijsko omrežje ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski, razen (1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki v primerih, ko to ni možno oz. izvedljivo. telekomunikacijskega omrežje morajo biti v ureditvenih (2) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot območjih naselij zemeljski. samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri (2) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega obstoječega TK omrežja. V primeru premestitve TK sevanja in hrupa iz področnih predpisov. naprav je treba glede na obseg del, pripraviti PZI (3) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo dokumentacijo za zaščito in premestitev TK omrežja in obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za glede na občutljivost posameznega območja preveri območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s TK omrežje, ki naj v glavnini poteka po javnih površinah predpisi. (ob robu cestišč) in je izvedeno kot kabelska (4) V naseljih se nove in nadomestne električne vode in kanalizacija. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na priključke gradi v kabelski izvedbi, v odprtem prostoru posameznem območju se obvesti upravljavec TK pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. V spodaj navedenih omrežja. Pri prečkanju prometne infrastrukture je koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih potrebno predvideti cevne prepuste. pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se (3) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko pridobi tudi njihovo soglasje. Pri vseh posegih v bližini locira v vseh EUP skladno s predpisi. Lahko se jih obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v elektroenergetskega omrežja poteka od osi vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih Stran elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje se preveri vplive sevanja. razdelilne ali transformatorske postaje ), ki znaša: (4) Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje

1012 za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne upravljavca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za transformatorske postaje nazivne izdelavo strokovnih podlag.

napetosti 400 kV in 220 kV - 40 m; za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti e) Kabelsko razdelilno omrežje 400 kV - 10 m; (1) Za sprejem televizijskih programov preko satelita in za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno transformatorske postaje nazivne kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko napetosti 110 kV in 35 kV - 15 m; postajo s sprejemnim sistemom. za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti (2) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko 110 kV in 35 kV - 3 m; razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih satelitskih anten (krožnikov) je prepovedano na ulično napetosti od 1 kV do vključno 20 kV - 10 m; stran objektov oziroma na ulične fasade v naseljih in dopustno tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od omrežja. 1 kV do vključno 20 kV - 1 m; (3) Pri urejanju distribucije signala za sprejem za razdelilno postajo srednje napetosti, televizijskih programov, internetnega omrežja, ipd. se transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV lahko urejajo in gradijo omrežja in naprave, ki sledijo – 2 m. novim tehnologijam v skladu s predpisi. (5) Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih in f) Mobilna telefonija omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja (1) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne dejavnosti v območju varovalnega pasu telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektroenergetskih omrežij, označene z »-« elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in ter naslednje usmeritve in pogoje: predvidenih daljnovodov. Dovoljena podrobnejša za umestitev antenske bazne postaje mobilne namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu telefonije v prostor se v projektni dokumentaciji ali je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, posebni strokovni podlagi preuči vpliv na vidne izobraževalnih, ipd. objektov, namenjeno le industrijski kvalitete prostora tako, da bo vpliv čim manjši ali ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, predlaga drugo lokacijo,

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1013

27

/

20

v čim večji meri se naj upošteva združevanje v (4) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi .

6

obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag. .201 in naprave, Varovalni pas prenosnega omrežja zemeljskega plina znaša 2 x 100 m. Za poseganja v varovalne pasove 4 oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski prenosnega sistema zemeljskega plina, se mora tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, pridobiti pogoje in soglasja operaterja. Posegi v oblika stebrov in anten), varnostni pas širine 2 x 5 m se lahko izvajajo po za postavitev in obratovanje bazne postaje pridobitvi pogojev in soglasja operaterja prenosnega mobilne telefonije znotraj bivalnega okolja sistema zemeljskega plina. Varovalni pas plinovodnega (stanovanjskih hiš, varstvenih, zdravstvenih in omrežja, namenjenega za distribucijo zemeljskega izobraževalnih ustanov) je potrebno soglasje plina, je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki občine, strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Za posege v na zavarovana območja naravne in kulturne varovalnih pasovih distribucijskega plinovoda se mora dediščine objektov in naprav mobilne telefonije ni pridobiti pogoje in soglasje upravljavca distribucijskega

dopustno postavljati. Izjemoma jih je možno sistema zemeljskega plina. Uradno glasilo slovenskih občin postavljati v širša zavarovana območja narave ali (5) Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na na objekte in območja kulturne dediščine ob vsako stran od osi plinovoda. soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in V tem pasu je prepovedano: varovanje kulturne dediščine. saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, g) Javna razsvetljava obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne (1) Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija globlje kot 0,5 m nad temenom cevi, obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sosesko ali naselje. sadjarstvu. (2) Omrežje javne razsvetljave mora biti v ureditvenih območjih naselij zemeljsko. Polaganje kablov je i) Prometna infrastruktura praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v (1) Ob državnih cestah in občinskih cestah je varovalni cestišče. pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in

rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v h) Plinovod prostor znotraj varovalnih pasov javnih državnih in (1) Za poseganje v varnostni pas prenosnega plinovoda občinskih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega z delovnim tlakom do vključno 16 bar se upošteva upravnega organa. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in (2) Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je vzdrževanje plinovodov s tem tlakom. na vsako stran državne ceste širok: (2) Plinovodni sistem: pri avtocesti 40 m, 1. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z pri glavni cesti 25 m, zemeljskim plinom se poveča pretočno pri regionalni cesti 15 m, fleksibilnost, ter zgradi dodatne plinovode in pri državni kolesarski poti 5 m. plinovodne zanke oziroma okrepi prenosne (3) Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je plinovodne zmogljivosti. na vsako stran občinske ceste širok: 2. Obstoječ plinovodni sistem se dogradi in okrepi pri lokalni cesti 8 m,

Stran tako, da omogoča zadostno razpoložljivost pri javni poti 6 m, zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z pri glavni mestni cesti 12 m, razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m, 1013 njegova povečana raba. pri mestni ali krajevni cesti 8 m,

3. Za pokrivanje neenakomerne porabe in sezonskih pri javni poti za kolesarje 3 m. nihanj se zagotavlja skladiščne prostore za (4) V varovalnem pasu državne ceste, je gradnja ali zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladišča za postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju zemeljski plin se skladiščni prostor zagotavlja v Direkcije RS za ceste. Pri posegih v državno cesto več sosednjih državah. (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) 4. Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se upoštevajo naslednji odmiki: se zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 plinovodnega omrežja. m pod nivojem vozišča, 5. Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in vključevanja Slovenije v evropske energetske drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob integracije se načrtuje tako, da se zagotovi največjem povesu, maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti obstoječe infrastrukturne koridorje. Pri tem se drog zaščiten z varnostno ograjo. preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko (5) Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju okoljskimi pogoji. upravljavca cestne infrastrukture. Pogoje o gradnji, (3) Za območja predvidenih zazidav se lahko predvidi vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z odlok o občinskih cestah. zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje, priključke in (6) Prometno-tehnični elementi priključkov morajo plinske inštalacije je potrebno projektno obdelati v ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi objekta. V območju priključka je treba upoštevati in standardi. Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih ceste. podlag v skladu s potrebami. (7) Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim zahtevam

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1014

27

/

20

glede strukture prometa. funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in .

6

(8) Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti). .201 trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti, ki je (19) Dimenzije prometnega in prostega profila glavnih skladen z pogoji upravljavca in ima pridobljeno soglasje povezovalnih cest lokalnih središč, vzdolžnih obcestnih 4

upravljavca. Priključek na javno cesto mora biti varen in naseljih in gručastih naseljih so odvisne od strukture urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Izjemoma so prometa in morajo zagotavljati varno srečevanje vozil. dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob Na ostalih prometnicah se, v primeru premajhnih predložitvi dokaza o služnostni pravici do obstoječih profilov, zagotovijo izogibališča na primernih preglednih objektov. Dovoz in dostop preko zasebnih zemljišč v razdaljah. primeru novogradnje, ki nimajo direktnega dostopa z (20) Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi javne ceste, mora biti odmerjen. naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob (9) Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, omogočajo na koncu ceste oziroma v bližini (max. 30 m) izključevalne in vključevalne pasove, krožišča, parkirne obračanje vozil. pasove, kolesarske pasove in pasove za pešce,

(10) Pri načrtovanju in posegih v prostor na območju pločnike, kolesarske steze. Za tovrstne gradnje je treba Uradno glasilo slovenskih občin občine se upošteva obstoječo avtocesto, vse pridobiti soglasje pristojnega organa. spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno, (21) Za izboljšanje prometne varnosti je možno telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo. sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in (11) Posegi v varovalni pas avtoceste, ki je širok 40 m, kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, prometa. njene širitve zaradi prihodnega razvoja prometa ter (22) Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno varovanja njenega videza. Pri načrtovanju je upoštevati skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega širitev avtoceste za en vozni pas, to je minimalno 7,0 m organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: od roba cestnega sveta obojestransko. Vse posege v avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski servisi, varovalnem pasu avtoceste je možno izvajati le po objekti za vzdrževanje cest, površine za kontrolo predhodnem soglasju DARS d.d. oz. upravljavca cestnega prometa in podobno. Pri gradnji naštetih avtoceste. objektov je treba upoštevati veljavne predpise o (12) V varovalnem pasu avtoceste je potrebno prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno prometni in neprometni signalizaciji. vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje (23) Do vseh javnih objektov je potrebno zagotoviti objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko interventne dovoze, po potrebi pa tudi dostavo. moteč, pri tem je izrecno mišljeno na obremenitve s (24) Kakršnikoli objekti s celostnimi zunanjimi hrupom zaradi prometa. ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi (13) Nove posege je potrebno načrtovati ob vedenju in povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča poznavanju obstoječih in predvidenih obremenjenosti državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Zaradi okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami v dokončne prometne ureditve državne ceste novo prostoru. To pomeni, da je potrebno ob obstoječi predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi avtocesti načrtovati rabo prostora na način, da bodo ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in upoštevane načrtovane obremenitve okolja zaradi prometne varnosti na državni cesti in ne smejo predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. obdobju. (25) Pri načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih Stran (14) Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih se mora zagotoviti: ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena varno odvijanje prometa vseh udeležencev v

1014 območja oz. za območja spremenjene rabe prostora, kot prometu in skladnost državnih cest z drugimi tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali posegi v prostor in z okoljem skozi katerega bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že državne ceste potekajo, izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu opremljenost s prometno signalizacijo, ki izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob udeležence v prometu pravočasno opozarja na avtocesti je potrebno upoštevati veljavne predpise in spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, načrtovati ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju usklajeno načrtovanje z najnovejšimi znanji predvidenega povečanja obremenitev v 20-letnem tehnike projektiranja in graditve ceste ter z planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za zaščito ekonomskimi načeli in merili za presojo novih poselitvenih območij oziroma območij upravičenosti njihove graditve, spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne s predlaganim posegom v varovalnem pasu skupnosti oz. investitorjev novih posegov. državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja (15) Razsvetljava ob avtocesti mora izpolnjevati zahteve državne ceste in prometa na njej, njene širitve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja v skladu s predpisi. njenega videza oziroma moteno redno (16) Meteorna in druga odpadna voda z objektov in vzdrževanje državne ceste. pripadajočih ureditev ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega sveta. j) Ogrevanje in koriščenje obnovljivih virov Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti energije obstoječega sistema odvodnjavanja državne ceste. (1) Prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno (17) V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno gorivo glede onesnaženosti zraka. Če obstaja možnost postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje oz. ti toplotno kapaciteto, je priključitev na takšen način posegi morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo področje obvezna. Na območjih pozidave, kjer je predvidena javnih cest. visoka gostota pozidave in v slučaju sočasne gradnje (18) Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine prednost pred individualnim ogrevanjem. Ogrevanje na in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot trdo gorivo se postopno opušča. javne (dovozne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, (2) Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1015

27

/

20

na vizualno neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja (5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali .

6 tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod .201 pravilnikom. pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva (3) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti kulturne dediščine. 4

uporabe obnovljivih virov energije, predvsem (6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri geotermične energetske vire in energijo biomase. V gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni vseh EUP je na strehah objektov možna namestitev pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih primeru neskladja ostalih določb tega odloka s zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega slemena streh in morajo biti usklajeni z naklonom ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe. Na objektih ohranjanja kulturne dediščine. kulturne dediščine v soglasju s pristojno službo. (7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno (4) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne

energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo Uradno glasilo slovenskih občin alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in 75. člen telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se (urejanje na območju zelenih površin) izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. (1) Obstoječe zelene površine je potrebno ohraniti in (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja nadalje vzdrževati tako, da se ohrani krajinska veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje značilnost prostora. varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi (2) Vse nove zasaditve se morajo prilagoditi obstoječim kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega vegetacijskim razmeram oziroma uporabiti avtohtone odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni rastlinske vrste. spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z (3) V parkih in zelenicah, posebno v stanovanjskih varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. območjih, območjih turizma, športa se zelene površine (9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski še opremijo z igrali za vse starostne stopnje, klopmi, izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta svetili, koši za odpadke itd. V okviru športnih objektov se o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru odprti prostor opremi s športnimi površinami in neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki funkcionalnimi zasaditvami. veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo (4) Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim zelenega roba naselja, prehoda iz naselij v krajino. režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. (10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni 1.4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da celostnega ohranjanja kulturne dediščine, posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso nesrečami ter obrambnih potreb dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno 76. člen dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v (celostno ohranjanje KD) tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo Stran (1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih dediščine, varovani po predpisih s področja varstva opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe

1015 kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja dediščine in so navedeni v ostalih členih tega odloka. kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še območja kulturnih spomenikov, varstvena območja prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna dediščine. območja dediščine, kjer za vsako posamezno enoto Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se urejanja veljajo določila tega člena in določila varstvenih varovane vrednote, kot so: režimov iz Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih tlorisna in višinska zasnova (gabariti), spomenikov lokalnega pomena na območju občine v gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska Slovenskih goricah. zasnova, (2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka fasad, oblika in naklon strešin, kritina, o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva funkcionalna zasnova notranjosti objektov in kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih pripadajočega zunanjega prostora, spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij sestavine in pritikline, dediščine). stavbno pohištvo in notranja oprema, (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so komunikacijska in infrastrukturna navezava na dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi okolico, dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, (4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista znamenjih itd.), dovoljeni: celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel

varovane vrednote objekta ali območja kulturne Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno varovane vrednote, kot so: substanco, ki so nosilci teh vrednot.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1016

27

/

20

naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, .

6

mreža, razporeditev odprtih prostorov), rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi .201 odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med gozdne vlake,

4

stavbami in odprtim prostorom (lega, poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, gostota objektov, razmerje med pozidanim in ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, nepozidanim prostorom, gradbene linije, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine značilne funkcionalne celote), in prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, naselja (drevesa, vodotoki itd.), vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so na reliefne značilnosti, poti itd.), ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, arheološkega najdišča. podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki oblike strešin, kritina), so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: Uradno glasilo slovenskih občin in pogledi iz njega), če ni možno najti drugih rešitev in stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih oprema, ulične fasade itd.), arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, sprostiti za gradnjo. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav ostalinami. opredeli organ pristojen za področje varstva V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine kulturne dediščine. varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP predhodne arheološke raziskave v smislu za registrirana arheološka najdišča. natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: opraviti praviloma že v okviru postopka priprave ohranjajo se varovane vrednote, kot so: izvedbenega akta.

krajinska zgradba in prepoznavna prostorska Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se podoba (naravne in grajene ali oblikovane varovane vrednote, kot so: sestavine), avtentičnost lokacije, značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in materialna substanca in fizična pojavnost objekta oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z ali drugih nepremičnin, obrežno vegetacijo, osamela drevesa), vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico tradicionalna raba zemljišč (sonaravno ter vedute. gospodarjenje v kulturni krajini), Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega so: stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), materialna substanca, ki je še ohranjena, odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko lokacija in prostorska pojavnost, podobo in stavbo oziroma naseljem, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih okolico. dogodkov, (11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti Stran preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta,

grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni 1016 elementi in pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi bilo vplivno območje določeno.

ostalinami. (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali varovane vrednote, kot so: registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po vrtna oprema, likovni elementi), predpisih za varstvo kulturne dediščine. naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), (13) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno podoba v širšem prostoru oziroma odnos soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. utemeljene meje), (14) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo povezanost med sestavinami prostorske ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa kompozicije in stavbami ter površinami, vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne pomembnimi za delovanje celote. štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni ali drugih predpisov. dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne (15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na poškodovati arheološke ostaline. Registrirana območju kulturnega spomenika, registriranega arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za Prepovedano je predvsem: varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1017

27

/

20

enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske .

6 treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih proizvodne infrastrukture kot so melioracijski jarki .201 arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih in namakalni sistemi, poljske prometnice, ipd., arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. 4 uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode (16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko na kmetijskih kulturah. raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča (2) V EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih pomožne infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje plasti. drenažnih sistemov. (17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč (3) Pri gradnji objektov je potrebno plodno zemljo splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano zemljišč. na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo 80. člen Uradno glasilo slovenskih občin dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (varstvo gozdov) (18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno (1) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega Slovenije. nadzora nad posegi. (2) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če 77. člen površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda (ohranjanje narave) za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje (1) Na območju občine je več območij varstva narave in pristojnega ZGS. sicer: območja naravnih vrednot, posebna varstvena (3) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da območja (območja NATURA 2000), ekološko se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka pomembna območja (EPO). infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem (2) Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna poteku ter po možnosti izven pomembnih območij iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova vzpostavi v prvotno stanje. Odstranitev skupin dreves, obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali varstva narave. krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih (3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva površin ni dopustno ograjevati, razen v času zaščite usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih mladja in primerih, ki jih dopušča zakon o gozdovih. Pri vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. »Naravovarstvene smernice za pripravo Občinskega Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi prostorskega načrta (ZRSVN, OE Maribor, avgust službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in 2010), ki se hranijo na sedežu občine ter Splošne lovskimi organizacijami. naravovarstvene smernice za urejanje prostora, št. (4) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba naloge: 8-3-482-O-12/DK, Ljubljana, 10.5.2013. objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v Stran (4) Za vsak poseg v območje varovane narave se čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam pridobi naravovarstveno pogoje in soglasje.

gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju 1017 naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg 78. člen gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih

(varstvo okolja in naravnih dobrin) vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami (1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali rekreacijske rabe. prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o (5) Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih varstvu okolja izdela poročilo o vplivih na okolje in infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav pridobi okoljevarstveno soglasje. tako prepovedana neorganizirana turistična in (2) Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne rekreativna dejavnost. povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z (6) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma v prostor. lovišča s posebnim namenom. (3) Ohraniti je treba vse naravne prvine v prostoru in se (7) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba prilagajati s posegi reliefnim in urbanim značilnostim zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od prostora. Kmetijski prostor, ki je degradiran z osnovno in nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih detajlno odvodnjo (melioracije), pa sonaravno urediti. vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju (4) Nelegalna odlagališča na območju občine se s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi sanirajo v skladu z zakonodajo. ustanovami in lovskimi organizacijami. (8) Gradnja in umestitev nezahtevnih, enostavnih in 79. člen začasnih objektov iz Priloge 1 na območju gozdov je (varstvo kmetijskih zemljišč) možna le ob predhodnem soglasju ZGS. (1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih (9) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se opredeljena kot gozd in niso vključena v izvede tako, da: Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske ne bodo dodatno obremenjevala okolja, enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih, krčitev gozda. (10) Ohraniti se morajo vse obstoječe gozdne prometnice ter priključki teh cest na ceste višjega reda,

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1018

27

/

20

ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih .

6 vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih in obvodnih organizmov. .201 dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na (3) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba normalno gospodarjenje z gozdom. Zagotovi se sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in 4

ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali cestami. pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge (11) Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, podobne snovi ter odlaganje odpadkov. biokoridorje med posameznimi kmetijskimi površinami. (4) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in Za posege v to drevnino izda ZGS lastniku strokovna podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko navodila za poseg. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V (12) Če pri novogradnjah ne znaša odmik novo naseljih, kjer kanalizacija ne bo zgrajena, se odpadne zgrajenih objektov od meje gozdnega roba najmanj eno vode odvaja v greznice, vsebina se odvaža na drevesno višino, investitor nosi vso materialno in komunalno čistilno napravo ali očisti z manjšimi nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa čistilnimi napravami. Občina bo izboljšala tudi sistem

oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene zbiranja odpadkov (ločeno zbiranje, zmanjšanje Uradno glasilo slovenskih občin objekte. odloženih odpadkov, itd.). (13) Če za divja odlagališča odpadkov v gozdu ni (5) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih potrebno predvideti čim manjše število prečkanj odpadkov odgovarja lastnik zemljišča na katerem se vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z odlagališče nahaja. vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, (14) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge na tak način, da ne bo poslabšana obstoječe stabilnosti možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. brežin vodotokov. stopnje pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno funkcijo s skladno rabo 82. člen gozda. (varstvo vodnih virov) (15) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna (1) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja le na zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbno za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in zemljišče, razen objektov, ki so navedeni v 59. členu potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in tega odloka. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi smotrno rabo pitne vode. ustreznega dovoljenja za gradnjo v skladu z predpisi, ki urejajo varstvo gozdov. 83. člen (16) Za postavitev kakršne koli ograje znotraj gozdov je (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) potrebno pridobiti soglasje ZGS. (1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor (17) Sečnje drevja, žaganje vej in krčenje zarasti se se upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je zagotavljanje varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. od konca meseca septembra do konca meseca Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi februarja naslednjega leta. in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor (18) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne povečamo drugimi nesrečami. možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, (2) Na področju prometne infrastrukture – ureditvi Stran kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. lokalnih cest, ureditvi kolesarskih poti in pešpoti se je Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in potrebno izogniti poplavnim območjem in predvideti

1018 grmovne vrste. gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih (19) Ohranja se gozdni ostanek ob vodotokih, ker vpliva zemljišč, kot določajo predpisi o vodah. na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno (3) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih zemeljskih plazov in erozij je treba zagotoviti varne gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov zagotavljamo naravno pestrost. in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost (20) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno in in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrči na golo, je človekovo življenje in njegove materialne dobrine. potrebno še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje (4) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo nova drevesna ali grmovna zarast. prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te (21) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih in soglasje pristojnega ZGS, za posege v prostor, ki lahko erozijskih območjih je potrebno dejavnosti umeščati in bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki predhodno mnenje upravljavca lovišča. lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. 81. člen (5) Na poplavnem območju na delu enot urejanja za (varstvo vodotokov) katera območja razredi poplavne nevarnosti niso (1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodotokih 1. določeni, kot so ST 3, ST 10, ZP 3, SV 1, EU 7, EU 10, reda sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, na vodah EU 10/1, EU 11, EU 12, EU 13, EU 14, EU 15, EU 16, 1. reda zunaj območij naselij pa sega meja priobalnega EU 17, EU 18, EU 20, ki se nahajajo (delno ali v celoti) v zemljišča najmanj 40,0 m od meje vodnega zemljišča, poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, pri ostalih potokih in ostalih vodnih površinah pa 5,0 m. odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni obstoječih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. (2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani (6) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1019

27

/

20

poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del se ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem .

6 prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi povzročijo naravne nesreče. Če se tem območjem ni .201 poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del mogoče izogniti si mora investitor zagotovi izvedbo prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav (z ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki 4

dodanimi podatki o poplavnih dogodkih). zagotavljajo stabilnost objektov, ki je podlaga za (7) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte izdelavo projektne dokumentacije. Na teh območjih se poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne uredi odvodnja vseh objektov in okolice ter podtalnih in nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev zalednih vod. oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati (16) Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v posegi, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih hudournikov in posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje ali povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje območju in izven njega. Če načrtovanje novih in krčenje površin, zadrževanje vode, omejevanje

prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in Uradno glasilo slovenskih občin povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati plazljivih območij. celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne (17) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom vplival na vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih (8) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne vod, varstvena območja površinskih voda) in ogrožena nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo območja (poplavna, erozijska in plazljiva) se lahko rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki odloči tudi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne o tem ali je za poseg ne glede na zahtevnost potrebno povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni geološko geomehansko poročilo. režim in stanje voda. (18) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za (9) Ne glede na določbe (7) in (8) odstavka so na spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in poplavnem območju dopustni posegi v prostor in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov predpisi. na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in (10) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna ladijskem in letalskem prometu. hidrografska območja v okviru priprave občinskega (19) Na območju občine ni posebnih požarno ogroženih podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na običajno opremo za interventno gašenje lokalnih tretji ravni v skladu s predpisi o vodah. požarov. Pri gradnji objektov se upošteva ukrepe (11) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas pred požarom. Razporeditev objektov na parceli, odmiki izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže požarno varnost objektov. Zagotovljeni morajo biti pogoji Stran nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotovljeni karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo odmiki med objekti, zagotoviti potrebne protipožarne

1019 stanje. ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na (12) Za vsak poseg na poplavnem območju se mora sosednje ustrezne protipožarne ločitve, pogoje za varen predhodno pridobiti vodno soglasje. umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter prometne in delovne površine za (13) Na območjih urejanja je potrebno predvideti intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo odvajanje padavinskih vod na način, da bo v čim večji za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja. možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je (20) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda, pred spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in iztokom v površinske odvodnike. Za zmanjšanje posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo hipnega odtoka na predvidenih območjih pozidave se je nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in potrebno izogibat prekomernemu tlakovanju oz. tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja asfaltiranju in betoniranju površin. Najprimernejši požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov tlakovci so t.i. travne plošče, ki na povečanje na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi površinskega odtoka praktično nimajo vpliva. Kjer je to in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, možno je potrebno predvideti tudi ponikanje padavinske ladijskem in letalskem prometu. vode in suhe zadrževalnike. (21) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred (14) Za zagotavljanje poplavne varnosti načrtovanih požarom za požarno manj zahtevne objekte se objektov na območju EUP: dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za EU 11 in EU 19 (na območju z oznako namenske požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija O) se nadviša plato ali dvigne tlak nad požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni Q100+0,5m oz. na koto 231,1m n.m. Parkirišče se objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji predvidi na koti obstoječega terena. Možnosti požarne varnosti. doseganja poplavne varnosti so navedene v (22) V objektih, ki so določeni s predpisi, da se gradijo Hidravlični presoji vpliva načrtovane ČN v občini zaklonišča, je v vseh novih objektih potrebna ojačitev Sv. Trojica v Slov. goricah na vodni režim (VGB prve plošče. Maribor, št. proj. 3293/ 11, april 2011. (15) Na gričevnatem delu občine, ki se nahaja na območju erozije se pred posegom v prostor morajo zagotoviti ustrezni protierozijski ukrepi. Na teh območjih

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1020

27

/

20

84. člen delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega .

6

(obrambne potrebe) 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša od .201 (1) Na območju občine ni območij in objektov za potrebe 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih obrambe, zato posebni pogoji za obrambo niso osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 4

določeni. lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu 1.5. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam varovanja zdravja se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016). 85. člen (3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju (osončenost in svetlobno onesnaženje) posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih (1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne

prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih vrednosti 44,5 kWh, največja letna poraba elektrike Uradno glasilo slovenskih občin materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti. in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. (2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku v naselju. Na podlagi Uredbe o celovite presoje vplivov na okolje programov in mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo (Uradni list RS, št. 81/07, 108/09) se pri gradnji nove na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež cest ali razsvetljave javnih površin. svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, razen za (4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:

Okoljsko območje Osvetljenost Osvetljenost od sončnega zahoda do 24. ure od 24. ure do sončnega vzhoda 2 lx 0 lx območje, ki je s predpisom 1 lx (samo za osvetljenost določeno kot naravna zaradi razsvetljave javne vrednota površine) naselje, ki ni mesto 5 lx 1 lx mesto 10 lx 2 lx območja visoke nočne dejavnosti v mestih z več 25 lx 5 lx kot 20 000 prebivalci* * Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost …). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2, se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti. Stran (5) Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na (2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo

osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske zavarovano območje v skladu s predpisi s področja 1020 odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred

površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom območju ter območji cest in železniških prog v širini osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni 1000 m od sredine pomembne ceste oz. pomembne smeri. železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske 86. člen dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje (varstvo zraka) nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in (1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju drugimi nesrečami. objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki (3) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS), lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno stanovanjske površine za posebne namene (SB), umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim površine počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati določa II. stopnja varstva pred hrupom. objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki (4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in površin gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci podeželskega naselja (SK), mešanih stanovanjskih dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi območjih (SSm), območju centralnih dejavnosti (C), izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. območju športnih centrov BC, območju zelenih površin (2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji stopnja varstva pred hrupom. glede učinkovite rabe energije v stavbah. (5) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za območja 87. člen proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva (varstvo pred hrupom) pred hrupom. (1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu (6) Za območja prometnih površin (P), območja s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju energetske infrastrukture (E), območja okoljske po podrobni namenski rabi prostora. infrastrukture (O) in območja komunikacijske

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1021

27

/

20

infrastrukture (T) se v skladu s predpisi o mejnih daljnovoda in sicer za: .

6 vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: .201 varstva pred hrupom. o ipsilon: 46 m na vsako stran osi (7) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, 4 o sod: 42 m na vsako stran osi ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV: predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju o jelka: 24 m na vsako stran osi določa IV. stopnja varstva pred hrupom. o sod: 18 m na vsako stran osi (8) Za območja voda se za vse površine razen za nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: površin vodne infrastrukture in površine na mirnem o jelka: 14 m na vsako stran osi območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred o portal: 14 m na vsako stran osi hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. o sod: 11 m na vsako stran osi stopnja varstva pred hrupom. o donau: 14 m na vsako stran osi (9) Meje med III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom Zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje sovpadajo z mejami opredeljene namenske rabe nazivne napetosti 110 kV: 15 m. posameznih enot in podenot urejanja prostora. Uradno glasilo slovenskih obči (10) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na 89. člen območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom (neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam) ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom (1) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim pred hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa osebam v skladu s predpisi o zahtevah projektiranja na objektih z varovanimi prostori oz. območjih s I. in II. brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje in stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene. ustrezno število parkirnih mest. (2) Novi posegi v prostor za javne namene ali na javnih 88 . člen površinah in prenove javnih objektov ali javnih površin (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir. (1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se 90. člen glede na občutljivost posameznega območja naravnega (oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo in n ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega hrano) polja, ki jih povzročajo viri sevanja, upošteva naslednje (1) Na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih stopnje varstva pred sevanjem: goricah je potrebno večini prebivalstva zagotoviti I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. ustrezno oskrbo s kakovostno pitno vodo. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred (2) Na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, goricah je potrebno zagotoviti varovanje tal ter zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano. stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa 1.6. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, predpisov posameznih nosilcev urejanja območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in prostora ter tehnični pogoji gradnje objektov rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno- stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno 91. člen Stran bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim (tehnični pogoji gradnje objektov) dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo (1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri 1021 upravne, trgovske, storitvene ali gostinske razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno

kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja (v nadaljnjem besedilu: I. območje). javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, padavinske vode, izraba geotermičnih energetskih virov, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter skupni energetsko varčni sistemi,…). Priporoča se vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku izraba padavinske vode za sanitarne namene. določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred (2) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje območju namenjene javnemu cestnemu ali parcele oz. sosednje nepremičnine. železniškemu prometu. (3) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela ter EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih rekonstrukcije. objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje 92. člen stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu (spremljanje stanja okolja) dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v (1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene bivalnih objektov iz I. območja varstva pred službe, občina in investitorji v skladu s pristojnostjo elektromagnetnim sevanjem. spremljajo stanje okolja in izvaja ukrepe iz okoljskega (2) V varovane koridorje virov elektromagnetnega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi naslednje kazalce stanja okolja: prostori. Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega (2) Podnebne spremembe: sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m Občina preko državnega monitoringa emisij TGP od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) spremlja javno dostopne podatke.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1022

27

/

20

Občina preko državnega monitoringa prometa Št. gospodinjstev vključenih v javni odvoz .

6

spremlja javno dostopne podatke PLDP za odpadkov. .201 pomembnejše prometnice na območju plana. Št. nelegalnih odlagališč in zagotavljati njihovo

4

Preko upravljavca plinovodnega omrežja mora sanacijo. voditi število priključkov na plinovodno omrežje. (10) Kulturna dediščina: Voditi mora evidenco kotlovnic in območij Investitor na območju arheološke dediščine v primeru proizvodnih dejavnosti porabo energije na območju zemeljskih izkopov in drugih zemeljskih del omogoči občine glede na posamezne energente. nemoten arheološki nadzor, ki v primeru najdb preide v (3) Kakovost zraka: zaščitna arheološka izkopavanja in opravljanje Občina naj preko državnega monitoringa strokovnega nadzora nad posegi. onesnaženosti zunanjega zraka spremlja javno dostopne podatke. IV. Prehodne in končne določbe Občina naj preko državnega monitoringa prometa spremlja javno dostopne podatke PLDP za 93. člen

pomembnejše prometnice na območju plana. (dokončanje postopkov) Uradno glasilo slovenskih obči Preko upravljavca plinovodnega omrežja mora (1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge voditi število priključkov na plinovodno omrežje. posege v prostor, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega Voditi mora evidenco kotlovnic in gospodarskih akta, se končajo po določilih prostorskih aktov, veljavnih con ter porabo energije na območju občine glede v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega na posamezne energente. dovoljenja. (4) Hrup: (2) Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, Občina naj preko državnega monitoringa prometa začeti pred uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se spremlja javno dostopne podatke PLDP za nadaljujejo in končajo po določbah tega prostorskega pomembnejše prometnice na območju plana. načrta kot občinski podrobni prostorski načrt. Občina mora spremljati nastajanje novih in poskrbeti za odpravljanje potencialno konfliktnih 94. člen območij. (vpogled v prostorski načrt)

(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni n

Občina mora spremljati določila in spremembe Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna okolju in zakonodaje, ki se nanaša na določitev oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in stopnje varstva pred hrupom glede na grafičnega dela se uporablja tekstualni del. podrobnejšo namensko rabo prostora in jo (2) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini ustrezno prilagajati spremembam. Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, področni upravni (5) Površinske vode: enoti in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Občina naj preko državnega monitoringa stanja površinskih voda spremlja stanje vodotokov na 95. člen območju plana. (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: Občina mora spremljati trend obremenjenosti območja plana s odpadnimi vodami, ter na podlagi Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih tega zagotavljati zadostne kapacitete čistilnih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart za območje nove občine Lenart v

naprav. Stran letu 2002 (Ur.l. RS, št. 78/04), ki velja za območje Občina mora spremljati območja ogrožana zaradi Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah; poplav, ter spremembe razredov poplavne nevarnosti, s čemer se pogojuje izvedba posegov Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini 1022 na tovrstnih območjih. Lenart (Ur.l. RS, št. 02/01, 74/04, MUV, št. 24/05),

(6) Podzemne vode: ki velja za območje Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah; Občina naj preko državnega monitoringa kakovosti podzemnih vod, ki ga vodi MOP – ARSO, spremlja Odlok o ureditvenem načrt jezera Sveta Trojica na stanje podzemnih vod na območju plana. parceli št. 113/7 k.o. Zgornja Senarska (MUV, št. 12/05 in 5/11). Občina mora voditi evidenco priključkov na javno

kanalizacijsko omrežje. 96. člen (7) Svetlobno onesnaževanje: (nadzor) Občina mora spremljati letno porabo električne energije Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne za potrebe javne razsvetljave na območju plana. inšpekcijske službe. (8) Elektromagnetno sevanje:

Občina naj ob vsaki spremembi prostorskih aktov na 97. člen območju plana spremlja št. območij stanovanjskih (veljavnost) površin in razpršene gradnje znotraj varovanih območij Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem daljnovodov ter po potrebi definira pogoje gradnje in glasilu slovenskih občin. zagotovi nadzor upoštevanja le teh.

(9) Zdravje ljudi: Številka: 3504-1/2007 Poleg spremljanje stanja okolja, ki je navedeno v Datum: 24.06.2014 poglavju »Hrup«, »zrak« in »vode« mora občina spremljati še: Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah Št. priključkov na javni vodovod in kanalizacijsko Darko Fras, župan omrežje. Monitoring kvalitete vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih zajetij. Vrste in količine komunalnih in drugih odpadkov, ki nastajajo na območju plana. Rast prebivalstva ter na podlagi tega zagotavljati zadostno št. zbiralnic za ločeno zbrane frakcije.

Št.

29

PRILOGA 1: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti /

27

.

6

SS .201 Vrsta objekta SK CD CU IG IK BT BC ZS ZP ZD ZK P O A K1 K2 G V VI SSm

Stavba majhnih dimenzij: 4 - nezahtevni: površina do 50 m2 - enostavni: noben garaža + + + +1 + + + + + drvarnica + + +1 + + + + + skladišče za lesna 1 + + + + + + + + goriva savna + + + +1 + + + + + fitnes + + + +1 + + + + + zimski vrt + + +1 + + + + + drugi podobni objekti + + + +1 + + + + +2 +2 +2 +2 + + +

Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: Uradno glasilo slovenskih občin - nezahtevni: noben - enostavni: površina do 20 m2 lopa + + + + + + + + + +12 +12 uta + + + + + + + + + +12 +12 nadstrešek + + + + + + + + +2 +2 +2 +2 + +12 +12 manjša drvarnica + + + + + + + + +12 +12 letna kuhinja + + + + + + + + +12 +12 manjša savna + + + + + + + + +12 +12 manjši zimski vrt + + + + + + + + + +12 +12 vetrolov + + + + + + + + + +12 +12 podobni objekti + + + + + + + + +2 +2 +2 +2 + + + +12 +12 Pomožni objekt v javni rabi:

- nezahtevni: stavbe: površina od 40 do 60 m, gr. inž. obj.: višina od 3,5 do 10 m, - enostavni: stavbe: površina do 40 m, gr. inž. obj.: višina do 3,5 m, pomožni cestni objekti : vsi grajena urbana oprema + + + + + + + + + + + + +18 + telefonska govorilnica + + + + + + + + + + + + + sanitarna enota + + + + + + + + + + + + + objekt za razsvetljavo + + + + + + + + + + + + + + drog + + + + + + + + + + + + + + grajena oprema v parkih, vrtovih, + + + + + + + + + + + + + zelenicah grajena igrala na + + + + + + + + + + + + + otroških igriščih grajena oprema na trim stezah, vadbena + + + + + + + + + + + + + + Stran oprema grajeno spominsko + + + + + + + + + + + + + 1023 obeležje spomenik + + + + + + + + + + + + + +

kip + + + + + + + + + + + + + +

Št.

29

SS / Vrsta objekta SK CD CU IG IK BT BC ZS ZP ZD ZK P O A K1 K2 G V VI 27 SSm

.

6

križ + + + + + + .201 kapelica (edikula) + + + + + + + + + + + + + grajen gostinski vrt + + + + + + + + + + + + + 4 pomožni cestni objekti + + + + + + + + + + + + + + + +16, 17 +16,17 + + objekt za + + + + + + + + + + + + + + + +16 +16 + odvodnjavanje ceste cestni snegolov + + + + + + + + + + + + + + + +16 +16 + objekt javne 16 16 + + + + + + + + + + + + + + + + + + razsvetljave cestni silos + + + + + + + + +16 +16 Ograja: - nezahtevni: višina od 2 do 3 m - enostavni: višina do 2 m 16 16 varovalna + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Uradno glasilo slovenskih občin sosedska + + + + + + + + + + + + + +15 +15 igriščna + + + + + + + + + + + + + protihrupna + + + + + + + + + + + + + + +16 +16 Podporni zid: - nezahtevni: višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m - enostavni: višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m + + + + + + + + + + + + + + + +13 +13 + + + Mala komunalna čistilna naprava: - nezahtevni: zmogljivost od 50 do 200 PE - enostavni: zmogljivost do 50 PE +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 Nepretočna greznica: 3

- nezahtevni: prostornina od 30 do 50 m - enostavni: prostornina do 30 m3 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 +14 Rezervoar: - nezahtevni: noben - enostavni: za vodo prostornine do 100 m3 + + + + + + + + + + + + + + + + + Vodnjak, vodomet: višina nad 5 m, globina nad 30 m + + + + + + + + + + + + + + + + + Priključek na objekte GJI in dalj. ogrevanje: - nezahtevni: noben - enostavni: vsi 16 16 cestni priključek + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Stran energetska infrastruktura + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 1024 (elektrovod, plinovod, toplovod) oskrba z vodo + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +

Št.

29

SS / Vrsta objekta SK CD CU IG IK BT BC ZS ZP ZD ZK P O A K1 K2 G V VI 27 SSm

.

6

odvajanje odpadne .201 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + vode komunikacijska omrežja 4 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + (kabelska, telefonska) Samostojno parkirišče: - nezahtevni: površina do 200 m2 - enostavni: noben + + + + + + + + + + + + + + Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot: - nezahtevni: nobena - enostavni: vse + + + + + + + + + + + + + +6, 16 +6,16 + Pomol:

- nezahtevni: noben Uradno glasilo slovenskih občin - enostavni: površina do 20 m2 + + Športno igrišče na prostem (utrjeno, brez tribun): - nezahtevni: površina od 1000 m2 do 10000 m2 - enostavni: površina do 1000 m2 tenis, nogomet, košarka, rokomet, + + + + + + + + + hokej, golf kajakaška proga na divjih vodah grajeno smučišče na vodi kotalkališče + + + + + + + + +

ragbi in bejzbol + + + + + + + + + odbojka + + + + + + + + + poligon za kolesa in + motorje Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: - nezahtevni: prostornina razlivne vode od 250 m3 do 2000 m3, bazen: noben - enostavni: prostornina razlivne vode do 250 m3; bazen: prostornina do 60 m3, namakalni sistemi: vsi grajeno zajetje na + tekoči vodi zajem pitne in + + + + + + + + + + + + + + tehnološke vode grajen namakalni + + + + + + + + + + + + sistem s črpališčem Stran vodni zbiralnik + + + + + + + + + + + + + + + bazen za kopanje + + + + + + + + + bazen za gašenje + + + + + + + + + + + + + + 1025 grajen ribnik + + + + + + + + + + + + okrasni bazen + + + + + + + + + + + + + +

Št.

29

SS / Vrsta objekta SK CD CU IG IK BT BC ZS ZP ZD ZK P O A K1 K2 G V VI 27 SSm

.

6

Objekt za oglaševanje: .201 - nezahtevni: oglasna površina od 12 m2 do 40 m2, višina do 6 m 2

- enostavni: oglasna površina do 12 m , višina do 5m 4 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 +8 Objekt za rejo živali: - nezahtevni: stavbe: površina do 100 m2, ribogojnice: prostornina do 2000 m3 - enostavni: noben hlev + + +10 + svinjak + + + perutninska farma + + + staja + + +10 + kobilarna + + +10 + čebelnjak + + +10 + +19 +19 + ribogojnica + + + Uradno glasilo slovenskih občin Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: - nezahtevni: stavbe:površina do 150 m2, višina do 6 m, stolpni silos: višina od 5 do 10 m, gradb. inž. obj.: višina od 5 do 10 m, dvojni kozolec: površina do 150 m2, zbiralnik gnojevke in gnojnice: do 1000 m3 - enostavni: stavbe: površina do 40 m2, stolpni silosi: višina do 5 m, gradb. Inž. obj.: višina do 5 m, gozdne prometnice: vse, dvojni kozolec: površina do 40 m2, zbiralnik gnojevke in gnojnice: noben kozolec kmečka lopa + + +10 + +3,4 +3,4 pastirski stan grajeni rastlinjak + + + +3,4 +3,4 silos + + + +3,4, 9 +3,4, 9 skedenj + + +10 + +3,4 +3,4 senik + + +10 + +3,4 +3,4 3,4 3,4 kašča + + + gnojišče + + + +3,4 +3,4 koruznjak + + +10 + +3 +3 klet + + +10 + vinska klet + +10 + pokrito skladišče za 3 3 + + + + + lesna goriva zbiralnik gnojnice in 3,4 3,4 + + + + + gnojevke napajalno korito + + + +3,4 +3,4 krmišče + +10 + +3,4 +3,4 + hlevski izpust + + +10 + +3 +3 grajeno molzišče + + +10 + +3,4 +3,4 grajena obora + + +10 + + + Stran grajena ograja za pašo 10 3,4 3,4 + + + + + +

živine 1026 grajena ograja ter 3,4 3,4 + + + + +

opora za trajne nasade grajena poljska pot +11 +11 +11 + + +11

Št.

29

SS / Vrsta objekta SK CD CU IG IK BT BC ZS ZP ZD ZK P O A K1 K2 G V VI 27 SSm

.

6

grajena gozdna 11 11 .201 + + + prometnica

Objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: 4 - nezahtevni: površina do 80 m2 - enostavni: noben zidanica + +10 + sirarna + + + +10 + sušilnica sadja in rib + + + +10 + oljarna + + + +10 + kisarna + + + +10 + mlin + + + +10 + Pomožni komunalni objekt: - nezahtevni: noben - enostavni: vsi Uradno glasilo slovenskih občin revizijski in drugi jašek + + + + + + + + + + + + + + + + + + hidrant + + + + + + + + + + + + + + + + + + črpališče + + + + + + + + + + + + + + + + + + grajeni oljni lovilnik, + + + + + + + + + + + + + + + + + + lovilnik maščob ponikovalnik + + + + + + + + + + + + + + + + + + prečrpalna postaja + + + + + + + + + + + + + + + + + + merilna in regulacijska + + + + + + + + + + + + + + + + + + postaja ekološki otok + + + + + + + + + +20 + + + +21 Pomožni letališki, pristaniški objekt in objekt na smučišču: - nezahtevni: noben - enostavni: stavbe: površina do 40 m2, gradbeno inženirski objekti: vsi objekt navigacije zračnega prometa, svetlobni navigacijski objekt, pomožni objekti za obratovanje letališča, objekti in naprave za varovanje privez, ograja, pristaniška razsvetljava, + + objekt komunalne infrastrukture objekt za obratovanje Stran smučišča, prostor za

nadzor delovanja 1027 + + + + + + + smučišča, objekt za

priročno skladišče, razsvetljava, naprave

Št.

29

SS / Vrsta objekta SK CD CU IG IK BT BC ZS ZP ZD ZK P O A K1 K2 G V VI 27 SSm

.

6

za zasneževanje .201 Pomožni objekti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov:

- nezahtevni: noben 4 - enostavni: stavbe: površina do 40 m2, gradbeno inženirski objekti: vsi zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadbišče na prostem, vojaško strelišče objekti za monitoring kakovosti zraka, + + + + + + + + + + + + + + + + površinskih in

podzemnih voda Uradno glasilo slovenskih občin objekt za opazovanje + + + + + + + + + + + + + + + neba objekt za spremljanje + + + + + + + + + + + + + + + seizmičnosti Začasni objekti + + + + + + + + + + + + + + + + + Opombe: - vsi - da se v določeno kategorijo vrst objektov uvrščajo vsi objekti določene vrste (oznaka »vsi«), to pomeni, da so vsi objekti te vrste brezpogojno enostavni oziroma nezahtevni, razen če izpolnjujejo pogoje za zahteven objekt ali če je v besedilu uredbe izrecno določena izjema za določeno vrsto objektov (npr. prefabricirani proizvodi), - noben - da se v določeno kategorijo vrst objektov ne uvršča noben objekt določene vrste (oznaka »noben«), to pomeni, da noben objekt te vrste ni enostaven ali nezahteven objekt,

1 – ob nestanovanjskih in večstanovanjskih, kot skupna ureditev, 2 – na zelenih površinah le montažni in pritlični objekti, 3 – objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stoji kmetijski objekt, v največji oddaljenosti 25,0 m od roba stavbnega zemljišča, pod pogojem, da je območje stavbnega zemljišča pozidano, 4 – pod pogojem, da se objekt (le en objekt od naštetih objektov) funkcionalno navezuje na kmetijsko proizvodnjo, ki se nahaja v odprtem prostoru (pašo, reja živali, gojenje vrtnin, rastlinjaki, nasad sadnega drevja, ipd. - slednji pod pogojem, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu: 2000 m2 sadovnjaka, 3000 m2 vinograd), 6 – dopustno je utrditev obstoječih dovoznih poti, ni pa dopustna gradnja novih utrjenih dovoznih poti, 8 – v skladu z odlokom o plakatiranju, 9 – če je postavitev objektov pogojena s 4 točko opomb, potem so silosi lahko le talni, 10 – za turistične namene, 12 – objekte, ki se uvrščajo med majhne stavbe, kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter sosedske ograje in podporne zidove je dopustno postaviti na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijo in gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu, 11 – če gre za funkcionalno povezavo poti in priključevanje na javno cesto, 13 – le če gre za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za ukrep pri izvedbi agromelioracij, 14 – pod pogojem, da ni urejenega priklopa oziroma ni možen priklop na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe, 15 – dopustna je postavitev ograje na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče

funkcionalno zemljišče k objektu, Stran 16 – dopustno le ob rekonstrukciji lokalnih cest, 17 – dopustna le nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste,

18 – pod pogojem, da je namenjeno dejavnosti na območju, 1028 19 – obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo, rekonstruirajo in vzdržujejo, 20 – pod pogojem in soglasju upravljavca, 21 – ob dostopni poti, na gozdnem robu.

Št. Št. 29/27.6.2014 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1029

29

/

27

OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH .

6

.201 Stran 539. Odlok o občinskem prostorskem 969 4

načrtu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran

1029