V ZAVETJU 50 Let Mestne Knjižnice Piran

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

V ZAVETJU 50 Let Mestne Knjižnice Piran V ZAVETJU 50 let Mestne knjižnice Piran Piran 2006 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027.3(497.4 Piran)(091)(082) MESTNA knjižnica (Piran) V zavetju : 50 let Mestne knjižnice Piran / [uredila Karmen Kodarin ; prevajalec za italijanski jezik Ivan Markovič ; fotografije Mestna knjižnica Piran in Vladimir Bernetič]. - Piran : Mestna knjižnica, 2006 ISBN 961-90416-1-5 1. Kodarin, Karmen 225283840 V ZAVETJU 50 let Mestne knjižnice Piran V zavetju: 50 let Mestne knjižnice Piran Izdala in založila Mestna knjižnica Piran Zanjo: Oriana Košuta Krmac, direktorica Uredniški odbor Marjana Lenassi, Marija Kramar, Oriana Košuta Krmac, Slavko Gaberc, Ksenija Petaros Kmetec, Karmen Kodarin Uredila Karmen Kodarin Prevajalec Ivan Markovič (italijanski jezik) Fotografije Mestna knjižnica Piran in Vladimir Bernetič Oblikovalec in postavitev Marko Zorman Tisk Grafitisk Komen Naklada 400 kosov Piran, 23. marec 2006 Izdajo publikacije so omogočili: OBČINA PIRAN, VEDA INVEST d.o.o., Koper, CASINÒ PORTOROŽ d.d., Portorož, BUČA d.o.o., Šmarje-Sap, BANKA KOPER d.d., Koper, NOVA REVIJA d.o.o., SPLOŠNA PLOVBA d.o.o., Portorož, ISTRABENZ TURIZEM d.o.o., Portorož, STUDIO DOTIČNI d.o.o., Ljubljana, GRILJ BOJAN s.p., Gostišče Neptun, Piran, ZLATO SIDRO d.o.o., Portorož, LIBRIS, trgovsko in knjigotrško podjetje d.o.o. Koper, ARHITECTA NEPREMIČNINE d.o.o., Piran, MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., UČILA INTERNATIONAL d.o.o., Križe, MISH - JANEZ MIŠ s.p., Dob GOSTIŠČE RIBIČ d.o.o., Portorož, SURF d.o.o., Portorož ŠMON BRANKO s.p., Piran, STREET TOUR d.o.o., Portorož ZALOŽBA DEBORA d.o.o., Ljubljana, Vsem iskrena hvala za pomoč in zaupanje. • V Z A V E T J U • 50 let Mestne knjižnice Piran VsebinaVsebina Vojka Štular, Uvodne besede Oriana Košuta Krmac, Mestna knjižnica Piran praznuje Ravnatelji pripovedujejo Marjana Lenassi, Knjige, knjižnice, književniki 11Slavko Gaberc, V ravnateljski pisarni brez fotelja Oriana Košuta Krmac, Naj se pisave nocoj spoznavajo med seboj Sledi Špela Pahor, Pripovedovanje pravljic v Mestni knjižnici Piran 29Ksenija Petaros Kmetec, Pregled razstavne dejavnosti knjižnice Slavko Gaberc, Domoznanska dejavnost piranske mestne knjižnice Ksenija Petaros Kmetec, Izobraževanje uporabnikov Me smo iz piranske mestne knjižnice Marija Kramar, Nada Leban, Ksenija Petaros Kmetec, Vida Kodelja, Oriana 55Košuta Krmac, Tanja Albreht, Eva Krže, Nadja Marinac, Karmen Kodarin Dobra knjižnica so ljudje, na eni in na drugi strani Vlado Bernetič, Igor Bizjan, Jasna Čebron, Ivica Eller, Franjo Frančič, Slavko Gaberc, Ondina Lusa, Rudi Mraz, Špela Pahor, Natalija Planinc, Jurij Rustja, 69Marjan Tomšič, Vrtec Mornarček Piran, Irena Weber Prihodnost bo Oriana Košuta Krmac, Programska izhodišča za ureditev splošne knjižnične 91dejavnosti na področju občine Piran Seznam zaposlenih 50 let Mestne knjižnice Piran • V Z A V E T J U • Vojka Štular županja Občine Piran} Piran je knjiga, ki se piše skozi vso zgodovino. Na signalom, čudovita tolažba za lakoto duše in bojno polje njegovo neminljivost zdaj že pol stoletja skrbno dinamičnih idej. opozarja naša Mestna knjižnica Piran. V tem dolgem obdobju se je spremenilo veliko. Nešteto opojno dišečih, Dolga stoletja je knjiga ustvarjala človeka. Njena naloga bleščeče belih in porumenelih strani se je spremenilo je še danes enako pomembna, a obenem tudi veliko v brezoseben splet enic in ničel. Kar prek noči so skozi težja. Ljudje brez branja hitro pozabljamo. Številne zaslone knjige začele zreti v ljudi, odkrivati in osvajati umetnosti, slovita imena in dosežki nezasluženo hitro naše ljubezni, ambicije in strahove. zbledijo. Zato Mestna knjižnica Piran nikakor ni zgolj shramba pomembne literature, temveč neprecenljiv V Piranu razumemo, da imajo tudi knjige svojo usodo, del naše kulture. Varuh naše vesti in temelj naše a vemo, da je poslušanje brez premišljevanja prazno. prihodnosti. Ponosna sem, da je med nami že 50 let in Tudi svoji tradiciji se nismo pripravljeni odreči zgolj iskreno vesela vsakogar, ki prestopi njen prag. zaradi udobja. Tega nam sodelavci v Mestni knjižnici Piran ne bi nikoli dopustili in odpustili. Vsak dan vedno Še zlasti pa bi se rada ob tem pomembnem jubileju znova in znova ustrežejo vsakemu posamezniku, ki zahvalila tistim, ki so s svojim požrtvovalnim delom iz želi odkriti knjigo in ga žeja po opojnem šelestenju mestne knjižnice Piran ustvarili eno izmed uglednejših papirja. Prijazna dobrodošlica in strokoven nasvet je in pomembnejših primorskih institucij. Želim vam še na voljo vsem, ki potrebujejo kopel v znanju, v toplini veliko novih naslovov in bralcev, predvsem pa nešteto jasnega zavedanja sveta okoli sebe. Piranska mestna čarobnih trenutkov ob delu s knjigami. knjižnica je varno zatočišče za okužene s televizijskim Vojka Štular il Sindaco del Comune di Pirano} Pirano è un libro che si scrive attraverso la storia. Da A Pirano ci rendiamo conto che anche i libri hanno oltre mezzo secolo, la nostra biblioteca, la Biblioteca un proprio destino e sappiamo che soltanto ascoltare, civica di Pirano, ne traccia minuziosamente la cronaca. senza pensarci sopra, non serve a nulla. E poi non In questo lungo periodo sono cambiate molte cose. abbiamo nessuna intenzione di abbandonare le Innumerevoli pagine bianche, sgargianti, profumate nostre tradizioni soltanto per comodità: i nostri ma anche giallastre e logore, sono state sostituite da collaboratori della Biblioteca civica di Pirano non ce impersonali sequenze di uni e zeri. Tutto d’un tratto lo permetterebbero e perdonerebbero mai. Ogni giorno i libri hanno incominciato a guardarci attraverso e ogni volta sono pronti ad aiutare tutti quelli che gli schermi e a conquistare i nostri cuori, le nostre vogliono scoprire il libro, tutti quelli che non possono ambizioni, le nostre paure. fare a meno dell’inebriante fruscio della carta. Un cordiale benvenuto e un consiglio da intenditore sono • V Z A V E T J U • 50 let Mestne knjižnice Piran a disposizione di tutti quanti hanno voglia di fare un parte imprescindibile della nostra cultura. Difensore bagno di sapere e conoscenza. La Biblioteca civica di della nostra coscienza e fondamento del nostro futuro. Pirano è un rifugio sicuro per tutti quelli che vogliono Sono orgogliosa che la biblioteca è con noi già oltre scappare dal morbo della televisione, la biblioteca è mezzo secolo e felice per ogni persona che ne varca la il miglior rimedio per placare la fame dell’anima e la soglia. tempesta di idee dinamiche. In occasione di questo importante giubileo desidero Per lunghi secoli il libro ha formato l’uomo. Il suo ringraziare soprattutto quelli che con la propria compito è ancora oggi ugualmente importante e allo abnegazione hanno fatto della Biblioteca civica di stesso tempo ancora più difficile. Senza lettura, gli Pirano uno dei più stimati e importanti enti del uomini dimenticano presto. Le arti, i personaggi e Litorale. Vi auguro ancora molti nuovi titoli e lettori le imprese finiscono molto presto nel dimenticatoio. ma soprattutto infiniti momenti magici nel lavoro con Per questo motivo, la Biblioteca civica di Pirano non è i libri. soltanto un deposito di libri importanti ma anche una Oriana Košuta Krmac direktorica} MestnaMestna knjižnica knjižnica Piran praznuje Piran praznuje ~ Bilo je 23. marca 1956, ko je Občinski ljudski odbor Piran »Accademia degli Intricati«. O tem in o knjižničarstvu v sprejel odločbo, s katero je ustanovil Ljudsko knjižnice Piranu pričajo dokumenti, ki jih hrani piranski Mestni Piran, katere naloga je bila »urejati in posredovati arhiv v arhivski škatli z oznako »Biblioteca civica«. Iz ljudstvu knjige v svrho splošnega izobraževanja«. njih lahko razberemo, da je bila knjižnica po mnogih Knjižnica je s tem dnem prevzela v svojo upravo tisti selitvah leta 1887 prenesena v prostore občinske palače; del knjig stare mestne knjižnice, ki so bile do takrat zanjo je najprej skrbel občinski tajnik, ki so ga nasledili v seznamih pod E, F, T in SL, vse tiste knjige, ki jih je pomembni bibliotekarji: Domenico Vatta, Pietro de darovala Študijska knjižnica v Kopru, ter tiste, ki jih je Castro in do leta 1952 Antonio Petronio. zasegla Komisija za zaščito spomenikov pri privatnikih in so bile last socialističnega društva »Pensiero ed Kot vidimo, so knjižnice trdožive ustanove. Res je, da so Azione«. Za prvega upravnika knjižnice je bil imenovan v svojih najstarejših pojavnih oblikah služile predvsem Alojz Maruško, nasledila pa ga je Marija Sovre. ožjim, elitnim krogom, vendar so se z razvojem spreminjale, se demokratizirale in se v obliki splošnih Toda mnogo pred tem, že v 17. stoletju je v Piranu knjižnic odprle najširši javnosti, najprej v Ameriki v delovala majhna ljudska knjižnica, ki jo je ustanovila začetku 18. stoletja. Na slovenskem ozemlju sovpadajo 50 let Mestne knjižnice Piran • V Z A V E T J U • prvi zametki javnih oziroma splošnih knjižnic z tudi v Sloveniji čedalje bolj postajajo kulturna in razsvetljenskim gibanjem konec 18. stoletja. informacijska središča lokalnih skupnosti; alternativna možnost, kjer lahko otroci in odrasli kakovostno in Danes se piranska splošna knjižnica – Mestna knjižnica varno preživljajo del svojega prostega časa in ob tem Piran / Biblioteca civica Pirano nahaja v sodni palači, ki pridobivajo znanja, informacije in veščine za spopad z je pravzaprav temeljito prezidana stavba nekdanjega življenjskimi izzivi. Verjamemo, da se bo tudi piranska fontika (shrambe za žito in moko) in zastavljalnice. Časi knjižnica v prihodnosti s pridobitvijo novih prostorov se spreminjajo, in tudi knjižnica je že zdavnaj
Recommended publications
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 1992
    BIBLIOGR.AFI 23.11.2005 13:44 Page 322 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1992 Opozarjam, da v tej bibliografiji niso zajete vse razstave oziroma publika- cije ob njih (upoštevali smo le kataloge, ne pa zloženk, vabil z zapisi ipd., izjemo sem naredila le, če je razstava dosegla vidnejši odmev v tiskanih medijih); tovrstni podatki so natančno zbrani v dokumentaciji Moderne galerije, kjer zbirajo, obdelujejo in arhi- virajo tudi vabila in drobni material ob razstavah. Tu vodijo statistiko posamezne raz- stave in hemerotečne mape slovenskih umetnikov, kjer je zbrano tudi gradivo, ki ga bi- bliografija ne zajema, a je dokumentarno včasih pomembno. Za rekonstrukcijo razstav so v pomoč tudi kronike, objavljene v revijah Likovne besede in Sinteza, vse pogostejše pa so tudi kronike dogajanj v krajevnih zbornikih (npr. Loški razgledi, Rast). V M’ars 1991 / št. 4 – 1992 / št. 1 je objavljen seznam razstav v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini za leto 1989. Tu je objavljen še seznam nagrad in priznanj, ki so bila podeljena likovnim umetnikom ali teoretikom v letu 1989; tudi tem podatkom v Moderni galeri- ji tekoče sledijo. Seznam razstav Moderne galerije 1991 je objavljen v M’ars 1992 št. 2, 3, 4. Tradicionalno objavljata poročila o svoji dejavnosti (tudi o razstavah) Narodni mu- zej v reviji Argo in Narodna galerija v Zborniku za umetnostno zgodovino. Dragocena je kronologija slovenskega oblikovanja, ki ju je objavila revija za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Formart v številkah 2 in 3; v št. 4/5 iste revije pa najdemo faktografsko kronološko predstavitev razstavne, publicistične in druge dejavnosti gale- rije DESSA Ljubljana.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • PDF Za Prenos
    Slavistična knjižica 5 (vezna stran) 1 (prva stran knjige) Zoltan Jan: CANKAR, KOSOVEL, ZLOBEC IN LJUBKA ŠORLI PRI ITALIJANIH ter BIBLIOGRAFSKI DODATEK signeta ZALOŽBA ROKUS & SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE Ljubljana, 2001 2 (naslovna stran; 2. stran knjige) Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri Italijanih. Bibliografski dodatek: slovenska književnost pri Italijanih po drugi svetovni vojni. Slavistična knjižnica 5 CIP - Kataloški zapis o publikaciji 3 Moji mani, ki me je znala spodbujati, da sem končal gimnazijo. 4 V S E B I N A Ivan Cankar ……………………………........................……………................................... Srečko Kosovel…………………………….....…………..................................................... Ciril Zlobec…………………………………….……........................................................... Ljubka Šorli………………………………………………………………………………… BIBLIOGRAFSKI DODATEK: SLOVENSKA KNJIŽEVNOST PRI ITALIJANIH PO DRUGI SVETOVNI VOJNI …….. Knjižni prevodi del posameznih slovenskih avtorjev………………………………………... Slovensko ljudsko slovstvo v italijanščini…………………………………………………… Antologije slovenskega leposlovja v italijanščini………………………………………….... Publicistika in literarna zgodovina o slovenski literaturi in kulturi v italijanščini…………. Strokovna literatura o slovensko-italijanskih literarnih stikih...…………………………….. IMENSKO KAZALO……………………………………………………………………… O AVTORJU ………………………………………………………………...……………… IZ RECENZIJE …………………………………………………………………………...… V SLAVISTIČNI KNJIŽNICI JE IZŠLO ………………………………………………...… 5 IVAN CANKAR PRI ITALIJANIH 6 Ivan Cankar je slovenski
    [Show full text]
  • Priporočilni Seznam Knjig Za Bralno Značko Od 1. Do 9. Razreda
    Priporočilni seznam knjig za bralno značko od 1. do 9. razreda BRALNA ZNAČKA 1. RAZRED Tatjana Pregelj Kobe: KO BI BILO VEDNO TAKO O PRINCESKI, KI JE NI BILO NAJLEPŠI SNEŽENI MOŽ PRSTKI SE LAHKO ZMOTIJO Tatjana Kokalj: V POLŽKOVI ULICI Saša Pergar: O HRASTU IN NJEGOVEM SINKU O MESTNI IN POLJSKI MIŠKI JEŽEK, MIŠKA IN LISICA Jillian Harker: RAD TE IMAM, DEDEK RAD TE IMAM, BABICA Karel Hroch: O GOSKICI, KI SE JE UČILA PETI Mojiceja Podgoršek: MIMI JE DRUGAČNA Gaja Ross: PAGLAVČEK TONKO JE ŽALOSTEN PAGLAVČKI GREDO V ŠOLO PAGLAVČEK EMIL MODRUJE O NAPUHU PAGLAVČKI SE KREGAJO PAGLAVČEK SE GA JE NAPIL koroška pripovedka: MOJCA PKRAJCULJA Leopold Suhodolčan: DVANAJST SLONOV Ela Peroci: MUCA COPATARICA Nina M. Horvat: O KRALJU, KI NI MARAL POSPRAVLJATI PESMI: Tatjana Pregelj Kobe: HUDOMUŠNICE PUNČKA SANJA Izbor pesmi za najmlajše: BIBA LEZE B. Štampe Žmavc: MIŽEKMIŽ Srečko Kosovel: ZLATI ZVONČKI Tone Pavček: VRTILJAK V.Tihomir Arhar: TRATNICE KAJ MEDVEDEK SANJA Zvezdana Majhen: RASTEM, RASTEŠ, RASTEMO POZDRAV OD KATJE IN BILIJA Maša Ogrizek: SLON NA DREVESU Srečko Kosovel: MEDVEDKI SLADKOSNEDKI BRALNA ZNAČKA 2. RAZRED slovaška pravljica: PRAVLJICA O VETRU Darinka Kobal: ŠKRAT PERKMANDELJC Svetlana Makarovič: REPLJA COPRNIŠKI MUC SOVICA OKA Cvetka Sokolov: ŠOLA NI ZAME Feri Lainšček: PLANET JOJO ZLATO KRALJESTVO POLICAJ BERTI VELIKA DIRKA PORAZ IN ZMAGA PRVI ŠOLSKI DAN ZIMSKA PRAVLJICA Kazuo Iwamura: PTIČEK OTROČIČEK RDEČE JOPICE PRIJATELJI POLETNEGA DEŽJA OČKA SNEŽAK Igor Palčič: UKAŽELJNA BUBA PRAVLJICA O KOTKU Addie Meyer Sanders: NE, NE GREM
    [Show full text]
  • Igor Divjak Predsednik Žirije Za Veroniko
    Informacija za medije Igor Divjak predsednik žirije za Veroniko V strokovni žiriji za podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko v letu 2018 so Mojca Pišek, novinarka in kritičarka, Ivo Stropnik, pesnik, in dr. Igor Divjak, literarni kritik in prevajalec, ki bo letos predsedoval žiriji. Žiranti bodo vrednotili pesniške zbirke, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Upoštevati morajo le izvirne pesniške zbirke, torej ne izborov, prav tako ne zbirk poezije za otroke. Zbirka lahko izide pri slovenski, zamejski založbi ali v samozaložbi. Kot so se dogovorili na prvem sestanku, bo žirija za nagrado nominirala pet pesniških zbirk do 20. julija. Lavreata, lavreatinjo bodo razglasili 28. avgusta v Celju. Veronikio nagrado bo Mestna občina Celje v sodelovanju s partnerji letos podelila dvaindvajsetič. Nagrada znaša 4000 evrov bruto, nagrajenka, nagrajenec pa prejme tudi listino Mestne občine Celje. Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc in Boris A. Novak. Hkrati z Veronikino nagrado bo Fit media, pobudnik in organizator nagrade, podelila štirinajsti Zlatnik poezije pesnici, pesniku za vseživljenjski opus. Doslej so z zlatnikom Zlatarne Celje požlahtnili svoj prispevek slovenski literaturi in besedi: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Gustav Januš, Marko Kravos in Andrej Brvar. Na podelitvi Veronikine nagrade in zlatnika poezije se bo tudi letos predstavil dijak z zmagovalno pesmijo za malo Veroniko.
    [Show full text]
  • Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
    VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo
    [Show full text]
  • Slovinská Literatura V Českých Překladech Na Přelomu Milénia
    PETR MAINUŠ SLOVINSKÁ LITERATURA V ČESKÝCH PŘEKLADECH NA PŘELOMU MILÉNIA Po pádu tzv. socialistického režimu u nás a po vyhlášení samostatnosti Slovinska v roce 1991 nastává zcela nová éra vzájemných česko-slovin- ských literárních, kulturních, politických a hospodářských vztahů, která nava­ zuje na tradiční, historickou spolupráci obou našich národů. Ne náhodou je literární a překladatelská komunikace mezi českým a slovinským prostře­ dím bohatSi než například s prostředím srbským, charvátským, makedon- ským, černohorským či bosenským, podržíme-li se teritoria bývalé Jugoslávie. Vždyť první samostatné knižní překlady1 slovinské poezie, prózy a dramatu u nás vycházely již od roku 18822 a s výjimkou pasivního obdo­ bí let 1949-1957 se generace překladatelů přičinily o důkladné zpřístupně­ ní slovinské literami scény českému čtenáři. Kdybychom se pro porovnání ohlédli, v jaké pozici bylo pronikání a recepce slovinské literatury v Čechách na přelomu 19. a 20. století, zjis­ tíme, že z mnoha aspektů je současná situace téměř shodná, ovšem z mno­ ha dalších aspektů je pak zcela nesrovnatelná. Zde mám na mysli především překladatelův výběr, který se soustřeďuje na jednoho, dva či tři autory. Po­ kud před sto lety patřili k nejpřekládanějším slovinským tvůrcům Josip Jur- čič (1844-1881), Ivan Cankar (1876-1918) a Zofka Kvederová- Jelovšková (1878-1926), pak se zdá být nyní přejančarováno a předebelja- kováno. Zásadní rozdíl spatřuji v tom, že podílelo-li se před sto lety na proni­ káni slovinské literatury do českého prostředí hned několik překladatelů (Josef Penízek, Vojtěch Pakosta, Jaromír Borecký, Rudolf Linhart, Zdenka Hašková a řada dalších), je dnes slovinská překladová literatura v České republice takřka monopolní záležitostí Františka Benharta (1924).
    [Show full text]
  • MARKO KRAVOS (1943) Živi in Ustvarja V Trstu, Mestu Z Živahno Slovensko Manjšino
    BIOGRAFIJA Rojen 16. 5. 1943 v Montecalvo Irpino (AV), ko so bili starši v času fašizma v internaciji na jugu Italije. Šolal se je v Trstu, kjer je maturiral na slovenski klasični gimnaziji, študije je nadaljeval na slavistiki v Ljubljani in diplomiral leta 1969. Od leta 1970 do 1993 je bil glavni urednik Založništva tržaškega tiska v Trstu, potem je dve akademski leti predaval na stolici za slovenski jezik in književnost na Humanistični fakulteti Univerze v Trstu. Odtlej je samostojni književnik, pesnik, prozni pisec za otroke, esejist, prevajalec. Bil je predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in Slavističnega društva v Trstu, pet let je predsedoval Slovenskemu klubu v Trstu, dva mandata je bil tajnik Društva slovenskih pisateljev in v letih 1996-2000 predsednik Slovenskega centra PEN v Ljubljani. Prevaja iz italijanščine, hrvaščine, španščine in iz narečne poezije v Italiji tako slovenskih - rezijanskih in beneških avtorjev - kot italijanskih avtorjev. Njegova dela so prevedena v 28 jezikov, največ v italijanščino, hrvaščino, makedonščino, španščino, nemščino, angleščino, francoščino, srbščino; obsežnejše objave njegovih del so izšle po revijah v madžarščini, ruščini, češčini, poljščini. Pesmi so objavljene v številnih antologijah poezije doma in po svetu. Nagrade: leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2000 italijansko vsedržavno nagrado za pesništvo Astrolabio d'oro v Pizi – Pisa, Premio Calabria 2007, nagrado Scritture di Frontiera v Trstu 2008. Bil je med nominiranci za ponovno nagrado Prešernovega sklada, za nagradi za otroško književnost Desetnica in Večernica, za Evropsko nagrado za poezijo v Trevisu v Italiji. Za pesniški opus je prejel leta 2016 Zlatnik poezije v Celju, v maju 2017 pa nagrado Društva bolgarskih pisateljev za poezijo v Varni.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost 1953- Pesništvo 1
    Sodobna slovenska književnost 1953- Pesništvo 1. Pesniška generacija -Intimisti Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Pesmi štirih, 1953 Lojze Krakar, Ivan Minatti Pišejo osebno-izpovedne pesmi. Povdarek na čustvih, ljubezni, idejah. Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša Prevladuje bivanjska tematika, obup, občutek brezizhodnosti, osamljenosti. Poetika temelji na podobah. Ni osebno-izpovedno. 2. Pesniška generacija Saša Vegri, Miroslav Košuta, Gustav Januš, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Evrin Fritz, Tomaž Šalamun 3. Pesniška generacija Milan Dekleva, Marko Kravos, Milan Jesih, Boris A. Novak, Alojz Ihan, Marko Kravs, Andrej Brvar, Ivo Svetina 4. Pesniška generacija Aleš Debeljak, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Aleš Šteger Pripovedništvo Razvijejo se različni slogi pisanja: realizem - ekspresionizem - nova romantika - književnost absurda - eksistencializem - modernizem - prevladuje v zadnjem desetletju_postmodernizem - Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Mira Mihelič, Virtomir Zupan, Boris Pahor, Alojz Rebula, Zorko Simčič, Janko Mesner, Beno Zupančič, Andrej Hieng, Lojze Kovačič, Dominik smole, Marjan Rožanc Pesništvo 1924,Ivan Slovenske Minatti Konjice 1. pesniška zbirka: Pa bo pomlad prišla ostale zbirke: Ko bom tih in dober Nekoga moraš imeti rad Prisluškujem tišini v sebi Bolečina nedoživetega 1929,Janez Maribor Menart Slavist, delal pri raznih medijih (rtv,...) pesniške zbirke: Časopisni stihi Semaforji Mladost Pisal je srednjeveške balade: Pod kužnim znamenjem Srednjeveške balade in pridige Bil je tudi prevajalec iz angleščine (Shakespeare, Joyce,...) in francoščine. Celuloidni pajac 4 štirivrstične kitice rima: Klasična ampak posebna (ABCB ABAB ABCB ABCB) Uporabi besedo hudič, kar sprosti resnost pe- smi-ironija. Pajac je metafora za to da se vedno postavi nazaj na svoje življenje. Govori o svojem življenskem spoznanju. Croquis Likovna pesem (Carmen figuratum). V pesmi riše svoje sanje, njegovo življenje je težko in hladno, primerja ga z marmorjem.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 238 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 16475 SLAVICA A.00 00001 Tipo circolazione: NO Lo stato della copia non consente il prestito 1 v., escluso dalla consultazione 380994 TSA0488507 *Vodnik-Album : mit Beiträgen von 86 Verfassern und vier lithographirten Beilagen / herausgegeben von Ethbin Hein. Costa. - Laibach : I. v. Kleinmayr & F. Bamberg, 1859. - XI, 268 p., c. di tav. : ill., mus. ; 29 cm. ((Front. anche in sloveno. HA PER ALTRO TITOLO 1084320 TSA0488511 *Vodnikov spomenik. 66433 SLAVICA A.00 00002 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140308 PUV0860644 *Rihard Jakopič v besedi. - V Ljubljani : Pri Slovenskem knjižnem zavodu, 1947. - XXI, 186 p., [24] c. di tav. : ill. ; 28 cm. 71482 SLAVICA A.00 00003 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140309 TSA1436081 *Sto pesmi Otona Župančiča / Oton Župančič ; [uredil Janez Logar ; uvod je napisal Josip Vidmar ; slovarček je sestavil Mirko Rupel ; prevod uvoda je oskrbel Ljubo Jurković]. - Beograd : Jugoslovenska knjiga, 1948. - XXII, 206 p., [1] c. di tav. : ritr. ; 28 cm. 75003 SLAVICA A.00 00004 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140310 SBL0015437 *Prešernov album / [uredil in opombe napisal Francè] Kidrič ; [z uporabo Kidričevega gradiva dokončala Alfonz Gspan in Mirko Rupel]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1949-1950. - VIII, 338 p. : ill. ; 29 cm + 1 c. ripieg. 119024 SLAVICA A.00 00005 Tipo circolazione: LIBERA 1 op. 2140316 TSA1436084 *Primorski založniški signeti / Marijan Brecelj.
    [Show full text]