Spomeniškovarstvene Podlage Za Urbanistično Urejanje V Občini Tolmin
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
SPOMENIŠKOVARSTVENE PODLAGE ZA URBANISTIČNO UREJANJE V OBČINI TOLMIN M a r v y Lah-Sušnik, Bojan Klemenčič MONUMENT CONSERVATION BASIS FOR URBAN PLANNING IN THE TOLMIN COMMUNE POVZETEK In the commune we find the mediterra- nean building type with Venitian and V občini ugotavljamo mediteranski Kobarid—Tolmin subspecies together stavbni tip z beneško in kobariško-tol- wiith the Alpine building type. The latter minsko podvrsto ter alpski stavbni tip. is divided into Bovec—Trenta and Cerk- Ta se deli na bovško-trentarsko in cerk- lje—Škofja Loka alternatives. There ljansko-škofjeloško inačico. Med tipi so are also transitional types. The group of prehodne oblike. Zelo pomembna je sku- temporary dwelling-places is very im- pina začasnih bivališč. V elaboratu ugo- portant. The elaboration first ascertains tavljamo najprej območje teh tipov, ugo- the areas of these types, the kind of tavljamo, v kakšna naselja se združuje- settlements they form, and then defines jo, nato določamo za vsako tako doblje- manners of protection and building possi- no območje načine varovanja in mož- bilities suitable for each of the ascer- nosti za graditev. tained areas. Naselbinska dediščina in ljudski stavbni tipi Naselbinska dediščina v občini Tolmin je zelo pestra in zanimiva, saj se tu srečujeta dve sferi oblikovalnih kultur: mediteranska in alpska. Njuno prepletanje se je tekom časa in v odvisnosti od geografskega prostora razvilo v čisto samosvoje avtentične lokalne inačice, kot sta na primer bovško-tren- tarski stavbni tip in kobariško-tolminski stavbni tip. Zanimive so prehodne stavbne oblike na stikih lokalnih inačic, ki se nam včasih kažejo tudi kot ne- spontan, vsiljen razvoj. Ta je bil vzpostavljen med obema svetovnima vojnama kot protislovenski element, saj je vsiljeno mediteransko oblikovanje globoko v alpski svet veliko bliže romanski kulturi kot alpsko oblikovanje, ki je včasih prekrivalo večja območja na Tolminskem. Obsežen prostor občine pripada gorskemu svetu. V tem prostoru so se razvile oblike začasnih bivališč, ki jih zaradi svojih posebnosti obravavamo ločeno. Opazen delež pripada tudi trško-meščanski arhitekturi (Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči), ki pa se ne podreja ljudskemu oblikovanju, oziroma ne sovpada v modele prostorskih rasti tu obravnavanih naselij. Karakteristična v tolminski občini je tudi dediščina ljudskih znamenj in posameznih samotnih senikov, ki izvirno določajo kulturno krajino. Obstoječe lokalne oblikovalne regije so, gledano historično, rezultat stare poselitvene kontinuitete, ki je izpričana v glavnih poselitvenih konjunkturah svetolucijske kulture, Rima, srednjeveške gorske kolonizacije in z nastankom zadnjih naselij iz pašnih prestaj in planin. Pregled stavbnih tipov A. Mediteranski tip B. Alpski tip C. Prehodne oblike D. Začasna bivališča A.l. Beneški stavbni tip Za beneški stavbni tip veljajo skupne razvojne značilnosti mediteranskega stavbnega tipa. To je adicija posameznih enot v posamezno naselje ali zaselek ozi- roma tudi v prstianasto-mrežno naselje (nekdanji Breginj). Historični razvoj stano- vanjskega dela se kaže v prehodu iz enocelične zasnove s strmo skrlasto oziroma slamnato streho v večcelično in večetažno poslopje z zunanjimi komunikacijami. Beneški stavbni tip ima v končnem stadiju, izoblikovanem v 18. in 19. stol., nasled- nje oblikovne značilnosti: večcelična, etažna in dvoetažna poslopja, plitve strehe, krite s korci, napušče z rezljanimi špirovci in slikanimi planetarni, »ganke« tudi v dveh etažah s sistemom slopov in stebrov, izrazite vetrobrane in rizalite ter v njihovem zavetju izvedene vhode, značilne lope — »linde«, odprtine, okrašene s kam- nitimi detajli, podobno oblikovana gospodarska poslopja s skromnejšimi elementi oblikovanja. A.2. Kobariško-tolminski stavbni tip V Soški dolini med Kobaridom in Mostom na Soči se je oblikovalo zelo pestro etnološko področje, katerega nastanek je močno pogojen z destrukcijami obeh vojn in z nasilno mediterizacijo med obema vojnama. Destrukcija naselij je bila tako močna, da danes zelo težko razpoznavamo lokalne inačice ljudskega oblikovanja, ki smo jih zato združili v kobariško-tolminski stavbni tip. V tem stavbnem tipu prepoznavamo tradicionalne oblike razvoja širšega medi- teranskega stavbnega tipa, delno z vplivi zakonitosti alpskega geografskega in kul- turnega prostora. Mediteranske, prevladujoče težnje se nam kažejo v: adicijskem združevanju posameznih enot domačije in v adaciji posameznih domačij med seboj, vendar v ohlapnejsi obliki, v kateri praviloma ne pride do izoblikovanja zaprtega tipa domačij. Stavbne kritine z značilno mediteransko streho in s tem v zvezi uve- denimi mezaninskimi podstrešji so poenotene. Zunanji hodniki — »ganki« praviloma potekajo po celotni daljši fasadi. Kamniti portali in okenski okviri, rezljani napušči s poslikanimi planetarni in zunanja stopnišča so mediteransko oblikovani. Alpske oblikovne težnje pa se nam kažejo v ločenih gospodarskih poslopjih (seniki, kašča), v cerkljanskem tipu gradnje stanovanjskih poslopij v breg in v samotnih domačijah. Prevladujoče so gručaste vasi (konvergentna oblika), gručasti zaselki in zvezda- ste vasi (divergentna oblika). Sočasno pa kulturno krajino identificirajo značilni samotni seniki oziroma skupine senikov ter posamezne samotne domačije. B.l. Bovško-trentarski stavbni tip Bovško-trentarski stavbni tip spada v alpsko kulturno območje, vendar je toliko samosvoj, da govorimo o izrazitem regionalnem tipu. Ta se je, pogojen s kulturno- zgodovinskimi in geografskimi danostmi, izoblikoval v 18. in 19. stol. Tipičen je razpored prostorov: »izba« — črna kuhinja z vežo (»hiša«) — »kamra«, zidana ali lesena osnova (brunarice) ter strma lesena oziroma slamnata streha. Z bovško-trentarsko hišo mislimo na vrhkletno oziroma na vrhhlevno zidano poslopje z zunanjim stopniščem in hodnikom, s širokim napuščem nad njima (ter vhodom na podstrešje), s strmo dvokapno streho, običajno s čopi in z lesom opa- ženimi zatrepi. Prvobitna kritina teh hiš so bile skodle oziroma deske na gospodar- skih poslopjih. Po obeh vojnah pa se uveljavljajo kot kritina eternitni in cementni špičniki, bobrovci, opečni zarezniki ter pločevina in valoviti salonit, ki imata kot kvarno posledico spremembo razmerja mas med strešino in stavbnim jedrom ter tudi spremembo naklona strehe. Zunanje stopnišče je ali leseno (motivi preprostih pokončnih lat na ograjah) ali zidano (kamnite stopnice, zidana ali lesena ograja) z ločenimi ali ravno zaključenimi, zidanimi nišami pred vhodi v pritlični del ali pa hodnik (»gank«) sloni na stebru. Hodnik se na koncu včasih opira na vetrobran, na značilni rizalit (spahnjeni del stavbe) ali pa na zid naslednjega poslopja, ko so stavbe v nizu. Vhodi so praviloma na daljši fasadi, poznamo pa tudi funkcionalno pogojene vhode na zatrepnih fasadah. Vhodi se včasih ponavljajo z istimi motivi (stopnišče, hodnik) tudi na retrofasadah. Kamnoseškega dekorja in fasadnih poslikav je v Trenti in na Bovškem razme- roma malo. Lahko pa ugotavljamo, da ga je bilo več pred obema vojnama. O tem priča nekaj primerkov portalov in okenskih okvirov iz kamna. Začudujoče pa je pomanjkanje fasadnih poslikav na tem območju, ki ga z vseh strani obdajajo pod- ročja, bogata s poslikavami, kot so Gorenjska, Šentviška planota in Breginjski kot. Ločena gospodarska poslopja so obdelana le utilitarno in iz enakih materialov kot stanovanjske enote. Bovško-trentarski stavbni tip je značilen tudi po organizaciji naselij. Klasični princip alpskega stavbnega tipa je disperzija posameznih enot domačije in domačij med seboj. Ta princip, uveljavljen v naseljih Trenta, Soča, Lepena in Bavšica ozna- čujemo kot naselja samotnih domačij oziroma z večjo organizacijo le-teh kot verižna naselja. Naselji Trenta in Soča pa imata tudi že farni gruči s koncentracijo domačij. Drugi lokalni, pristni princip organiziranja naselij v območju Bovško-trentarskega stavbnega tipa je presenetljivo mediteranski način z adicijo posameznih enot doma- čije in tudi domačij med seboj v značilne nize s tvorjenjem značilnih »gas«. Ta princip se je uveljavil v naseljih Strmec, v obeh Logih pod Mangartom, v Kalu in Koritnici, v Bovcu, Cezsoči, Plužni, Logu Čezsoškem in 2agi. Sočasno pa ob teh naseljih obstajajo tudi ločene, samotne domačije in posamezni gospodarski objekti. B.2. Cerkljansko-škofjeloški stavbni tip Cerkljanski stavbni tip na Tolminskem je del obsežne etnološke subregije, ki delno prekriva še novogoriško občino in skoraj v celoti idrijsko občino na svojem primorskem teritoriju. Lokalni inačici cerkljanskega stavbnega *ipa lahko v zgodo- vinskem razvoju sledimo v 18. in 19. stoletje. Pred tem časom lahko le hipotetično domnevamo skupne razvojne oblike na celotnem alpskem območju. V 18. stoletju prepoznavamo ljudsko oblikovanje cerkljanskega stavbnega tipa v pritlični stavbi s strmo slamnato oziroma skodlasto streho, s kvadratičnimi okni in vhodom v sime- trični osi daljše fasade ter z ločenimi gospodarskimi poslopji. Preproste, nečlenjene, pravokotniške kubuse so okraševali s tipičnimi poslikavami (arhitekturni detajli, figuralika) oziroma tudi s kamnoseškimi arhitekturnimi detajli (šivani robovi, okviri oken in vrat). Kasneje, v 19. stoletju, zrase stanovanjsko poslopje v etažo in v širino. Ima strmo streho, krito s slamo, skodlami ali sekundarnimi kritinami (zarezniki, bobrovci); urejene okenske osi in mansardne prostore. Ta poslopja so prav tako okrašena s tradicionalno slikano ali kamnito dekoracijo. Posamezni gospodarski ob- jekti (razen podkletenega dela stanovanjske hiše) so ločeno razvrščeni ob bivalni enoti z oblikovnimi