M E D P R O S T O R I
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
MEDPROSTORI/ INTERSPACES LJUBLJANA Kazalo / Index Medprostor, arhitekturni atelje d.o.o. 4 prof. Janez Koželj Breg 22/III, SI - 1000 Ljubljana, Moda in spomeniki / Fashion and the T: 083813648, F: 083813649, Monument Ep: [email protected], I: www.medprostor.si Spomeniki / Monuments 10 Spomenik žrtvam vseh vojn / Monument to the Victims of All Wars 18 Spomenik Vuku Stefanoviću Karadžiću / Monument to Vuk Stefanović Karadžić 24 Spomenik Maksu Fabianiju / Monument to Maks Fabiani 30 Spomenik Petru Božiču / Monument to Peter Božič 38 Spomenik Njegošu / Monument to Njegoš 46 Bitva / Bitva Ureditve / Redevelopment 52 Ureditev Gosposvetske ulice / Gosposvetska road CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 58 Ureditev Arkad na Slovenski cesti, Lars&Sven / Arcades on Slovenska road, Lars&Sven 721(497.4Ljubljana) MEDPROSTORI Ljubljana / [besedila Rok Žnidaršič ... 66 Ureditev Čopove ulice / Čopova Street [et al.] ; uredniki Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap, Redevelopment Katarina Čakš ; angleški prevod Špela Gizela Brkić, Andraž Keršič, Nejc Lebar ; fotografije Miran Kambič ... [et al.] ; 74 Gledališka pasaža / Theatre’s Passageway izris aksonometričnih prikazov Dino Mujić]. - Ljubljana : Medprostor, 2018 80 Tlakovanje Ključavničarske ulice / The Paving ISBN 978-961-94481-0-6 of Ključavničarska Street 1. Žnidaršič, Rok, 1977- 295980800 86 Ureditev kluba kapitanov / Captains’ club Parki / Parks 92 Tomanov park / Toman Park ISBN 978-961-94481-0-6 98 Mestni park Rakova jelša / Town Park in Rakova Jelša Moda in spomenik jo nove potrebe, nove zahteve ter nove tehno- vseh merilih. Obleko si nadenemo in jo nosimo, ni umetnosti med seboj veliko bolj povezani, loške možnosti. Pravzaprav velja isto za modno v arhitekturo vstopimo in v njej bivamo. kot se zdi? Ali morebiti soodvisno v najširšem Zares karseda nenavaden uvod v predstavitev oblikovanje oblačil, samo ciklusi premen so kraj- Moda je lahko oblikovana za posebne namene smislu sooblikujeta naše kulturno okolje? Kako javnih prostorov v Ljubljani, ki so jih preuredili ši, saj oblačilo praviloma ne stane veliko, zato se in se nosi za različne priložnosti, ali pa je praktič- bi torej lahko povezali arhitekturo biroja Med- ustvarjalci v okviru arhitekturnega ateljeja Med- lahko modne smeri hitreje menjavajo in se lažje na in več-uporabna, primerna za vse priložnosti. prostor z modnim oblikovanjem? Pri tem nam prostor. Sami so se odločili, da se predstavijo preizkušajo nove možnosti. Takšna, kakršna je lahko tudi arhitektura – vsak- lahko pomaga teorija oblačenja, ki jo je arhitekt skupaj z modnimi oblikovalci, v čemer so zago- Pravimo, da se svet mode stalno spreminja, danja ali svečana, trajna ali začasna, postavljena Semper razvil iz prepričanja, da je arhitektura po tovo videli določen smisel in namen. Tako je tudi arhitektura pa da je ves čas prisotna. Moda za- za eno sezono ali celo za eno samo prireditev. svojem izvoru tekstilna umetnost. Po tej teoriji prav, saj pomeni moda v svojem izvornem po- res hitro zastareva, celo v ritmu menjave letnih Četudi je namenjena oblačenju, je moda, po- naj bi bilo tudi oblikovanje notranjih kot zuna- menu določen način oblikovanja kulture javnega časov. Arhitektura nasprotno temu času kljubu- dobno kot arhitektura, uprostorjena s človeko- njih prostorov mogoče primerjati z oblačenjem življenja, ki obsega načine oblačenja in obna- je, zato se stara. Arhitekturo se pač postavi, je vim telesom, ki ji daje obliko in mero. Bistvena oziroma prekrivanjem konstrukcije z različnimi šanja, umetniškega izražanja, bivanja in zabave investicija, ki veliko stane, se mora amortizirati, razlika med njima je v tem, da arhitektura nosi zasloni in preprogami. Kako pa oblikujejo arhi- po določenih pravilih, včasih tudi slogih, ki se grajena je iz trdnejših materialov, zaradi česar samo sebe, obleko pa se nosi. tekti iz biroja Medprostor? Ko gradijo stavbe, sčasoma spreminjajo. V ožjem pomenu ozna- je tudi njen življenjski ciklus bistveno daljši od Tako kot v kakovostno oblikovanem oblačilu, oblikujejo zaprte medprostore; ko preurejajo čujemo z modo oblikovanje oblačil, uporabnih uporabnosti oblačila. Poznamo pa tudi arhitek- se tudi v kakovostno oblikovani arhitekturi poču- javne prostore, ustvarjajo odprte medprostore. predmetov in notranje opreme, medtem ko se turo, ki je začasna, prožna opna in spremenljiva timo udobno in prijetno. Obe področji uporabne Kaj je pravzaprav odprti medprostor? Predvsem uporabi tega pojma v arhitekturi raje izogibamo. struktura. Nova gradiva omogočajo, da lahko umetnosti morata zadovoljevati določene (četu- to ni prostor v prostoru, ampak plastovit vmesni Govoriti, da je arhitekturna modna, ima namreč sodobno arhitekturo vse pogosteje obravnava- di ne povsem primerljive, a vendarle podobne) prostor. Arhitekt obstoječi obod prostora med 4 5 slabšalni prizvok, saj naj bi bila arhitektura nad- mo kot razširjeno oblačilo in sodoben, raztegljiv funkcionalne, tehnične, fiziološke, estetske, kul- stavbami zastira ali zaslanja, da se zaokroži, po- časovna, večna. Modna arhitektura naj bi bila arhitekturni prostor, ki ga uporabljamo tako kot turne, družbene in psihološke potrebe. Za raz- veže in dobi nov, celovit izraz. Nato vanj vstavi manj vredna in, nasprotno, arhitektura mode nosimo oblačila. liko od mode ima arhitektura vendarle trajnejši poudarek, kamor se usmerijo pogledi, in pot, več vredna. Pa ne samo zaradi tega, ker je trdno Tako kot arhitektura tudi moda ščiti ljudi pred učinek na okolje in prostor ter močnejši vpliv na prehod k težišču. V ta namen arhitekt uporabi grajena prostorska struktura, odporna in trajna, vlago, soncem, mrazom, zagotavlja jim inti- družbene razmere. steber, steno ali samo rob, okvir prostora. Vanje da se upira delovanju časa, ampak tudi zaradi mnost, omogoča komunikacijo. Oblačilo je naše Kaj konkretno pa ima arhitektura biroja Med- vgradi kip, skulpturo, spominsko ploščo, črko, drugih postulatov in kulturnih pomenov. Čeprav prvo zavetje, obleka je osebna, bližje človeku, je prostor skupnega z oblačili? Po kakšnem slu- fragmente, sledi, ki imajo določen pomen. To so se tudi arhitektura skozi čas dejansko stalno po- njegova dodatna koža. Arhitektura je potemta- čaju sta se našli arhitektura in moda na istem različni zapisi spomina na določen zgodovinski sodablja in se, tako kot to poskuša moda, ne- kem razširjena koža, zavetje, ki služi več funk- bregu? Ali je lahko arhitektura navdih za obli- dogodek ali zgodovinsko osebnost – enkrat bolj nehno prilagaja duhu časa, to počne na čisto cijam istočasno in za več ljudi. Tudi arhitekturo kovanje oblačil ali obratno? Kakšen smisel ima vidni, drugič bolj prikriti, odvisno od značaja pro- drugačen način. Arhitektura namreč vpisuje čas dojemamo običajno od zunaj in doživljamo od prenašati arhitekturni jezik v drug medij ali je to stora in zgodovinskega pomena. v prostor, ga materializira, lahko bi celo rekli, da znotraj. Od zunaj arhitekturo zgolj gledamo. Ko sploh mogoče, glede na to, da je arhitektura Javni prostori v mestu so pravi kraji za vpiso- čas zaustavlja. Arhitektura času sledi, ga povze- gremo vanjo, se nas dotakne, z njo pridemo v prostorska umetnost, torej umetnost praznine, vanje spomina. Tam teče čas hitreje, gostota ma v svoje oblike, ga določa z namenom, da se neposreden, telesni stik, tako da jo začutimo medtem ko je moda umetnost odevanja polne- dogodkov je večja, tvorci zgodovine številnejši. z njim ujame. Obstaja pa tudi arhitektura, ki čas kot oblačilo. Kakor koli že – moda oblikuje po- ga telesa? Vseeno pa je zanimivo, da izhajajo S postavitvami spomenikov biroja Medprostor poganja, ga spreminja, odvisno od naloge, na- vršine, povrhnjice, ki so ukrojene po obliki in vrhunski oblikovalci mode iz vrst arhitektov in da se v največji meri izpričuje povezovalna moč ar- mena, od možnosti in stremljenj njenih tvorcev. velikosti teles, arhitektura pa oblikuje votle vo- se mnogi arhitekti preizkušajo tudi v modnem hitekture. Pri teh ureditvah uspeva arhitekt z red- Razvoj arhitekture v vsakem primeru poganja- lumne in prostorske oblike v vseh velikostih in oblikovanju. Ali to pomeni, da sta obe uporab- kim občutkom za skladnost in mero spojiti ob- stoječe in dodane elemente v neločljivo celoto, javne prostore z modo, ki ljudem pomaga, da Fashion and the Monument there is another kind of architecture – one that v kateri soustvarjajo edinstvena doživetja. Celo izkažejo s svojim oblačenjem in obnašanjem pri- propels time forward and changes it, depending občutek snovne monumentalnosti, ki ga zbudi padnost skupnosti, v kateri živijo. This is an unusual introduction to the presen- on the task, purpose, as well as the abilities and prisotnost praznine brez vsakršnega eksplicitne- tation of public spaces in Ljubljana that have ambitions of its creators. ga pomena. Njihove preureditve javnih prostorov prof. Janez Koželj been transformed by the creators working with The development of architecture is perpetually se med seboj razlikujejo, čeprav jih povezuje so- podžupan Mestne občine Ljubljana the architectural studio Medprostor. They have driven by emerging needs, demands, and tech- rodno doživetje. Arhitekt se očitno ne drži dolo- – surely intentionally and purposefully – decided nological possibilities. The same applies to fash- čenega oblikovalskega sloga, ampak določene- to introduce themselves alongside fashion de- ion design, only that the cycles of alternation are ga postopka. Z njim razkriva lastnosti prostorov signers, and rightly so: fashion, in its original shorter: a garment does not cost much, which