d-r \orge Ivanov
Pred samo dve decenii za mnogu generira elementi na identitet. Na intelektualci religijata i crkvata na{iot prostor religijata imala vo modernoto op{testvo ve}e ne bea izvonredna uloga vo konfigura- nekoja seriozna tema. Za marksis- cijata na pove}ekulturni vrednosti tite i levicata religijata be{e i vrednosni perspektivi, no i na "opium za narod#, a za prosve- sozdavaweto specifi~ni modeli na titelite na liberalno-gra|anskata praktikuvawe na kulturnata plura- {kola na mislewe religijata be{e lnost. ostatok od eden propad- Sega na site nas ni se nat svet ili pak znak za poznati specifi~nos- nedovolna kulturna raz- tite na aktuelniot mo- vienost. Vo eden takov ment, odnosno na epohata ambient istoriskite i vo koja ‘iveeme, iako op{testvenite presvrti istite nastani razli~no vo poslednata decenija gi interpretirame i im na 20. vek gi zatekna mno- davame razli~na te‘ina. zinstvoto analiti~ari Gi poznavame protiv- nepodgotveni. Be{e po- re~nostite koi se pro- trebno cela edna dece- stiraat na globalen nija za da po~nat "fa- plan, te{kite konflik- brikite na mislewa# po- ti koi sekojdnevno se vtorno da go otkrijat pra{aweto za percepirat preku mediumite i koi religijata i nau~nite spisanija da n¢ predupreduvaat na pogubnosta od go prifatat ovoj diskurs. brzoto nosewe zaklu~oci. Ve}e se Posvetuvaweto na ovoj broj na prepoznavaat mnogubrojni kriti~ki Politi~ka misla na pra{awata od diskursi, kako na primer postkolo- religijata, etikata i tolerancijata nijalniot diskurs, koi vnesuvaat voop{to ne pretstavuva posledica novum vo na{ite razmisluvawa i na robuvawe na momentot, ili poinaku ja osvetluvaat proble- projavuvawe na pomodni trendovi. matikata, no na sosem poinakov na- Poa|ame od faktot deka religiite ~in. se neosporen izvor na moralni, Koga se zboruva za zapadnata vrednosni sistemi, i deka pokraj politi~ka misla i nejziniot odnos poznatoto napreduvawe na ona {to kon religijata, naj~esto se poa|a od e tehni~ko i tehnolo{ko, kako i zavr{uvaweto na religioznite pokraj osoznavaweto na svetot vrz vojni vo 16. i 17. vek koga vo Zapadna osnova na mo}ta za racionalizacija, i Sredna Evropa bil vospostaven religioznoto gledawe na svetot Vestvalskiot mir od 1648 godina,
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 1 \orge Ivanov
so koj za prv pat }e se vospostavi Evropa. Toa e povrzano so toa {to principot na teritorijalniot suve- narodite na Balkanot vo crkvite renitet vo me|udr‘avnite odnosi. imale ~estopati posledno pribe- Religioznata tolerancija }e dojde ‘i{te za kulturalna sloboda za podocna pod vlijanie na prosve- vreme na dolgite periodi na poli- titelstvoto i ~ovekovite prava. ti~ka pot~inetost. Crkvite za niv Kako pretpostavka morala da se so stoletija bile garant za nivniot prifati odvoenosta na crkvata od etni~ko-kulturen identitet, od- dr‘avata i religijata kako privat- nosno za odr‘uvawe na etni~kata na rabota. Vo sekoj slu~aj, ovie }e kolektivna svest. bidat osnovni principi na seku- Od druga strana, vo poslednive larnata dr‘ava vo Zapadna Evropa decenii migracionite dvi‘ewa kon i tie vo celost }e bidat ostvareni Zapadna Evropa pokrenuvaat novi duri vo vtorata polovina na 20-ot problemi od religioznata koegzis- vek. tencija. Islamot broj~ano ve}e Na pravoslavniot istok od Evro- stana najsilna religiozna grupa po pa i denes dominiraat drugi tra- hristijanstvoto vo Evropa. Sosem dicii, koi duri go pre‘iveaja i mal broj Evropejci sfa}aat deka dolgiot period na komunisti~koto ovoj nov multireligiozitet posta- vladeewe. Poa|aj}i od Istokot kon vuva novi pra{awa koi se odne- Zapadot postojat ogromni kulturni suvaat na odnosot me|u religijata i razliki za ova centralno pra{awe op{testvoto, crkvata i dr‘avata. od zaedni~kiot ~ove~ki ‘ivot, bez Prose~niot Evropeec s¢ u{te pod da gi spomneme razlikite me|u vlijanie na "Vestvalskiot poredok# hristijanski obele‘enata Evropa i smeta deka religijata e privatna avtohtonite muslimanski narodni rabota. grupi na Balkanot, vo Turcija i na Centralna tema za multikul- Kavkaz. Religijata vo Jugoisto~na turna Evropa na 21. vek stanuva Evropa vsu{nost e konstitutiven pra{aweto kako zapadnoevrop- element na nacijata i nacionalnata skite op{testva treba da posta- dr‘ava vo mnogu posilna mera od puvaat so lu|eto od islamska vero- Zapadna Evropa. Zemjite od jugo- ispovest? Zasega dominiraat dve istok od Evropa po pravilo sebe se {koli. Ednata zboruva za univer- sfa}aat kako kulturalni nacii, vo zalnosta na zapadnite ~ovekovi koi religiozniot faktor kako prava i pravilata za sekularna i element na koegzistencija ima laicisti~ka dr‘ava, a vtorata se centralna uloga. Na Balkanot jazi- zalaga na muslimanite da im se kot naj~esto ja prezema funkcijata dozvoli celosna sloboda na niv- na specifi~na razlika kon nadvor, nata religija. Debatata stanuva no odvnatre religijata s¢ u{te kontroverzna dokolku stanuva zbor dejstvuva kako sredstvo za mobili- za toa da se akceptira islamskata zacija. Crkvite (koi se nacionalni) tradicija vo pogled na neednakviot se isprepleteni so politikata tretman me|u ma‘ot i ‘enata ili mnogu posilno otkolku vo Zapadna pak telesnoto kaznuvawe, za{to
str. 2 Politi~ka misla Voved takvite naviki i obi~ai se nao|aat kularizirawe sepak slabee. Ovie vo protivre~nost so fundamental- procesi sekako se povrzani i so nite principi na evropskoto pro- renesansata na etni~ko-nacional- svetitelstvo. noto pra{awe. Poa|aj}i od kon- Pokraj navedenovo, op{t vpe- fliktite na Balkanot i na Kavkaz ~atok e deka na po~etokot na 21. vek mo‘e da se vidi deka religiozniot vo najgolem broj zemji od Azija i fundamentalizam mo‘e da se po- Afrika postoi intenzivno i speci- vrze so etni~kiot nacionalizam i fi~no vra}awe na religijata vo na toj na~in su{testveno da gi za- politikata, dodeka vo Zapadna ostri postojnite sprotivstavuvawa. Evropa klasi~niot model na se-
Abstract Surpassing the changes in opinion and awkward feelings toward religion, we come once again to re-discover the discourse as a source of moral systems of value. Considering the Western political thought in relation to religion one has to start with 1648 and the Vestfalian peace, that constituted the concept of territorial sovereignty in international relations, where an important role played the definitive separation of the church and the state and the constitution of the religion as a private matter ñ the constituting principles of the secular state of West Europe. The course of the story of the Orthodox East of Europe seems to have not moved much from the religion being a constitutive part of the nation and the national state in ways deeper than those of Western Europe. The roots may lie in traditions, but now they surface in the new migration trends toward West Europe, and now the multireligiosity rearranges the concepts of the relations between religion and society. How should West Europe treat the moslems? The debate varies from the universality of the western human rights and the equality for all, or the approval and acceptance of complete freedom of religion for the moslems and all its implications. The general conclusion is that most of the countries of Asia and Africa turn toward the return of religion in the constitution of the state, as the classic European model of secularization seems to weaken, as the religious fundamentalism tightly connects itself with the ethnic nationalism.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 3
SODR@INA / CONTENTS
Voved \orge Ivanov Introduction Gjorge Ivanov
Religija, etika, tolerancija / Religion, Ethic, Tolerance
Gra|ansko op{testvo i hristijanska odgovornost ______11 Paul Nolte Civic Society and the Christian Responsibility Paul Nolte
Rigidno poimawe na nacijata ______19 Nenad Markovi} Rigid Defining of the Terms Nation Nenad Markovic
Dali religijata e faktor vo turskata nadvore{na politika? ______31 Erman Top~u Is Religion a Factor in Turkish Foreign Policy? Erman Topcu
Pismo za tolerancijata ______41 Marko Tro{anovski Letter of Tolerance Marko Trosanovski
Aktuelno / Current
Makedonija i Grcija - pregled na sporot so imeto ______47 Aleksandar Spasenovski Macedonia and Greece – Surwey of the Conflict with the Name Aleksandar Spasenovski
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 5 Me|unarodni organizacii / International Organizations
Ulogata na OBSE i konceptot na nacionalni malcinstva _____55 Elena Andreevska The Role of OSCE and the Concept of National Minorities Elena Andreevska
Predizvici i perspektivi / Challenges and Perspectives
Dialogue en vogue ______61 Za smislata i besmislata na dijalogot so islamot Andreas Jakobs Dialogue en vogue About the Sense and the Nonsense of the Dialogue with the Islam Andreas Jacobs
Teorija / Theory
Miletskiot sistem - model na religiozna tolerancija ______69 \orge Ivanov The Millet System - Model of Religious Tolerance Gjorge Ivanov
Tolerancija, liberalizam i teorija na diskursot - edna polemika za odnosite ______79 Martin Proto|er Tolerance, Liberalism and the Theory of Discourse - a Polemic about the Relations Martin Protogjer
Utilitarizmot kako utrinska molitva ______89 na sovremenoto op{testvo Tihomir Topuzovski Utilitarianism as a Morning Prayer of the Contemporary Society Tihomir Topuzovski
str. 6 Politi~ka misla Portreti / Portraits
Jazikot na koj zboruva{e Majka Tereza ______97 Dimitar \or|ievski The Language on which Mother Teresa was talking Dimitar Gjorgjievski
Po smrttta na Arafat ______103 Nova inicijativa za mir ili haos? Johanes Gerster After the Death of Arafat The New Initiative for Peace or Chaos? Johannes Gerster
Recenzii / Recensions
Predizvicite na multikulturalizmot ______107 Vladimir Misev Challenges of the Multiculturalism Vladimir Misev
Dokumenti / Documents
Deklaracija za pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva ______113 Declaration on the Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities
Eliminacija na site formi na religiozna netolerancija ____117 Elimination of all forms of religious intolerance
Za avtorite______121 About the authors
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 7
Godina 2 Year 2 Br.8 N∫ 8 dekemvri December Skopje 2004 Skopje 2004 ISSN 1409-9853 ISSN 1409-9853 Spisanie za politi~ko-op{testveni temi Magazine for political-societal subjects
Izdava~i : Publishers: d-r \orge Ivanov Dr. Gjorge Ivanov Ulrih Klepman Ulrich Kleppmann Urednici : Editors: Dane Taleski Dane Taleski m-r Sandra Koqa~kova Sandra Koljackova M.A. Jasmina ^ukalovska Jasmina Chukalkovska Goce Drtkovski Goce Drtkovski Adresa : Address: Fondacija "Konrad Adenauer# Konrad-Adenauer-Stiftung Maksim Gorki 16 kat 3 ul. Maksim Gorki 16 / 3 MK-1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel.: 02 3231 122 phone: 02 323 11 22 Faks: 02 3135 290 fax: 02 313 52 90 Email: [email protected] email: [email protected] Internet: www.kas.de internet: www.kas.de Institut za demokratija, Institute for Democracy, Solidarity solidarnost i civilno op{testvo and Civil Society ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13 ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13 MK - 1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel. / Faks :02 3217 080 phone/fax: 02 321 70 80 Email: [email protected] email: [email protected] Internet: www.idsco.org.mk internet: www.idsco.org.mk Pe~at: Printing: Vinsent grafika Vinsent grafika Dizajn: Design: Natali Nikolovska Natali Nikolovska Organizacija: Organization: Daniela Trajkovi} Daniela Trajkovic Tehni~ka podgotovka: Technical preparation: Pepi Damjanovski Pepi Damjanovski Prevod: Translation: Marija Micevska, Zoran Gli{i}, Marija Micevska, Zoran Glisic, Davor Pa{oski, Qupka Siljanoska Davor Pasoski, Ljupka Siljanoska Lektura: Proof reading: Sne`ana Orlovi} Stojanovi} Snezana Orlovik Stojanovik Stavovite izneseni vo spisanieto ne se The viewpoints expressed in the magazine are not stavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i the viewpoints of the Foundation "Konrad Institutot za demokratija, solidarnost i Adenauer# and the Institute for Democracy, civilno op{testvo, tuku se li~ni Solidarity and Civil Society. They are personal gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraat views of the authors. The publishers are not liable za gre{ki napraveni pri prevodot. for the translation errors
Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im se The magazine is published 4 times a year dostavuva na politi~kite subjekti, and it is distributed to political subjects, state dr`avnite institucii, univerzitetite, institutions, universities and stranskite pretstavni{tva vo foreign representatives in Republika Makedonija the Republic of Macedonia.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 9
tolerancija Religija, etika,
Gra|ansko op{testvo i hristijanska odgovornost
Paul Nolte
Osvrt kon novite barawa vo kasno da go podigne svojot glas vo postsvetovniot svet op{testvoto.
Dali s¢ u{te vredi da se razmis- Od onaa strana na luva za odnosot me|u religijata i svetovnosta? op{testvoto, me|u hristijanskite vrednosti i aktuelnite politi~ki Nie – gra|anite na zapadno- sporni pra{awa? Pojdovnata po- evropskite dr‘avi - s¢ u{te sme lo‘ba e promeneta. Nekoi osnovni ma|epsani od svetovnosta, koja se pretpostavki za is~eznuvaweto na ~ini deka u{te od prosvetitel- religijata od politikata i za stvoto navamu se odviva kako kvazi celosnata svetovnost na kulturite priroden proces na potisnuvawe na ne se potvrdija. Od pred nekolku religijata od javnite institucii i godini zapadnite op{testva se op{tata kultura, kako zaguba na silno potsetuvani, na javnata mo} zna~eweto ne samo na crkvite, tuku na religijata, kako od nadvor – na i na religiozno zasnovanite argu- primer od strana na arapsko-islam- menti i ubeduvawa, kako zatvorawe skiot svet – taka i od vnatre. na religijata vo privatnosta ili, Istovremeno, mnogu zapadnoevrop- pak najmnogu vo zatvorenite sferi ski op{testva, kako i op{testvoto na crkovnosta. Ova fiksirawe na, na Sojuzna Republika Germanija, se navodno, doglednoto is~eznuvawe nao|aat vo dlaboka kriza, koja od na religijata go pomati pogledot za odamna ve}e ne e samo kriza na toa deka religijata i vo uslovi na institucii – na socijalnoto osigu- modernite op{testva ima konti- ruvawe, na federalizmot i taka nuirana, delumno duri i povtorno natamu - tuku se manifestira i kako raste~ka uloga za pretstavata na kriza na etiki, na merki i orien- kulturite za samite sebe, i pretsta- tacii na so‘ivot. Pritoa, svetov- vuva definicija na vrednostite i nosta i oddeluvaweto od crkvata legitimnost na politikata, i toa kako obele‘ja na dvaesettiot vek re~isi nasekade vo svetot. Na ovoj ne dozvoluvaat tolku ednostavno na~in, univerzalniot tek na svetov- da se poni{tat. Hristijanstvoto nosta se pojavuva pove}e kako mnogu pove}e e del od pluralnata isklu~ok, kako zapadnoevropski kultura na modernata – no, mo‘ebi poseben pat vo eden svet pridvi- tokmu poradi toj fakt mo‘e poefi- ‘uvan od silata na javnata religija
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 11 Paul Nolte
(public religion, JosÈ Casanova). Duri se povikuvaat na napredokot – vo poslednive godini, vra}aweto zna~i na principot na liberalizam na religijata vo javnosta i vo – ako tie samite (isto taka) ne se politikata intenzivno se regis- potpiraat na religiozni ubedu- trira{e i diskutira{e i vo Germa- vawa. nija. Ova vra}awe ima dve dimenzii. "Postsvetovno op{testvo# Prvata se sproveduva na "nadvo- spored Habermas re{nite granici# na zapadnata civilizacija. Najzna~ajniot primer Pred ovie novi vnatre{ni i za toa e predizvikot na islamskiot nadvore{ni predizvici, Jirgen fundamentalizam, voop{to inter- Habermas razvi pretstava za edno kulturniot dijalog so islamot. "postsvetovno op{testvo# na Za- Op{testvata od Sredna Evropa padot, koe se zalaga za postoewe na preku ovoj primer se potsetija ne religiozni zaednici vo postojano samo na postoe~kata mo} na reli- svetovno opkru`uvawe. So ovoj gijata kaj drugite zemji, vo "tu|ite# koncept e obele`an odlu~uva~kiot isto taka brzo modernizirani prekin vo diskusijata, bidej}i toj e kulturi, tuku i na nekoi propu{teni zna~itelno poimpliciten od voobi- potencijali na svoite, prvobitno, ~aenoto garantirawe na sloboda na religiozno osnovani vrednosni vera (sloboda na sovesta, sloboda ubeduvawa i osnovi za deluvawe. na obedinuvawe itn.) od strana na Vtoro, religijata e istovremeno svetovnata dr`ava nasproti reli- navlezena vo "vnatre{nite granici# gioznosta na nejzinite gra|ani. Kako preku porite na zapadnite op{tes- prvo, se otvora zaglavenata, kul- tva. Nau~niot napredok postavi turno-borbena alternativa me|u pra{awa za tehni~kata mo`nost za svetovnosta od edna strana i bilo sozdavawe ~ove~ki `ivot vo nova, reakcionernoto, bilo samo naivno- radikalna smisla i tokmu poradi nostalgi~noto "vra}awe kon reli- toa vo ponovite debati za gen- gijata# od druga strana; ne{to treto tehnologijata i kloniraweto, pred- stanuva prepoznatlivo, tokmu sekoe implantacionata dijagnostika i "postsvetovno op{testvo#, koe ne ja biomedicinskoto sozdavawe (i poni{tuva svetovnosta, no koe, isto uni{tuvawe) na ~ovekot, se upo- taka, ne saka da ja u`iva do stepen trebija eti~ki argumenti, koi za na nejzin gor~liv, pa duri i samo- mnogumina bea iznenaduva~ki, a koi uni{tuva~ki kraj. – bilo otvoreno, bilo implicitno Vtoro, ako se sledi Habermas – se potpiraa na religiozni ubedu- postsvetovnoto op{testvo, zna~i i vawa, i toa ne samo vo privatniot barawe ne samo za religioznite razgovor, tuku i vo javnite i vo gra|ani. Ova op{testvo bara ne{to politi~kite raspravi. Ovie debati i od negovite nereligiozni gra|ani. poka`aa deka liberalnite, sve- Religijata ne mo‘e ve}e da se tovni op{testva mnogu malku se isklu~i od javnosta i dvete strani sprotivstavuvaat sami na sebe na se prinudeni da ja po~ituvaat i da vakvite vnatre{ni predizvici, koi rabotat na granicata me|u religi-
str. 12 Politi~ka misla Gra|ansko op{testvo i hristijanska odgovornost jata i svetovnoto op{testvo. Pri- poimot "civilna religija# (Robert toa, ne stanuva zbor za nivelirawe Belah). Civilnata religija sozdade i istorisko poni{tuvawe na podel- vo domenot na privatiziranata bata me|u religioznata i svetov- religiozna pluralnost povrzu- nata sfera, me|u privatnata verba va~ka, integrativna vrednost na i javnoto dejstvuvawe - posts- nacijata i na nejzinata demokratska vetovniot Zapad ne saka dobro- kultura, i se ~ine{e deka mo`e volno da se upati (navrati) nitu kon istovremeno da sozdade trajno osnovniot problem na islamot nitu pomiruvawe me|u religioznata i kon sopstvenata istorija pred svetovnata sfera. Dokolku denes se raspravata za osloboduvawe na frli kriti~ki pogled na ovoj mo- crkovnata od svetovnata vlast, del, toga{ stanuva jasno: odnosot reformacijata i prosvetitelstvo- me|u religijata i op{testvoto ne to. Ne stanuva zbor za prepu{tawe soodvetstvuva ve}e na civilno na rabotata na ovaa granica na religiozniot razvoen tek i toa religioznata privatnost ili na najmnogu od dve pri~ini. Od edna crkovnite posebni kulturi, tuku za strana, teorijata za pomiruvawe i nejzino zacvrstuvawe vo sredi{- za integracija vodi vo zabluda. teto na zaednicata. Razlikata me|u religioznata i Treto, Habermas uka‘uva deka svetovnata argumentacija ostanuva religioznite gra|ani mo‘e da pose- konstitutivna i e neprikosnovena, duvaat duri i intelektualna i na primer, vo kontekst na {totuku eti~ka prednost pred nivnite diskutiraniot "refleksiven pot- nereligiozni gra|ani, bidej}i tie tik# i vo negoviot pridones za se prinudeni da ja izdr‘at i da ja prenesuvawe. napravat kompatibilna napnatosta Od druga strana, homogenosta na me|u verata i znaeweto, me|u reli- vrednosnite ubeduvawa, povrzani gioznata apsolutnost i konsenzusot so konceptot na civilna religija, na demokratskata zaednica. Tie za edno otvoreno op{testvo ne se pridonesuvaat eden vid na kogni- nitu dosti‘ni, nitu po‘elni. Homo- tivna metarefleksija, koja ne se genosta krie opasnosti od kulturen bara od drugata strana i so toa konformizam, kako i od politi~ka sozdavaat komleksni horizonti na instrumentalizacija i ideolo- soznanie i dejstvuvawe, od koi edno gizacija na civilnata religija. postsvetovno op{testvo ne mo‘e da Nasproti ovoj integrativen mislo- se otka‘e. Vo modernite op{testva ven model denes stoi iskustvoto na religioznoto i kognitivnoto re{a- pluralizmot i pluralizacijata – na vawe na problemot, verbata i kulturata, vrednosnite ubeduvawa znaeweto ne se sprotivstaveni, i eti~ki osnovanite ‘ivotni kon- tuku se tesno povrzani me|u sebe. cepti voop{to, a od religijata Od 1960 godina prisutna e navi- osobeno. Od baraweto za va‘nost kata postoeweto na (kvazi) reli- na religioznite argumenti vo zaed- giozni vrednosti i prakti~ni for- nicata i vo politi~kata javnost mi vo svetovno demokratskite proizleguva nova skromnost, povle- op{testva da se diskutiraat pod kuvawe od nadminatite univer-
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 13 Paul Nolte
zalni barawa. Od ova promeneto debatite za potrebnite reformi vo samopoimawe na religijata vo Germanija. Reformite vo Germanija postsvetovnoto op{testvo nasta- }e bidat dolgoro~no uspe{ni ako mu nuva istovremeno nova va‘e~ka dadat nova osnova na odnosot me|u sila, nov "somne‘# na religioznite op{testvoto i dr`avata, me|u gra|a- ubeduvawa i religiozno prene- nite i vladata, osnova koja preku senite argumenti vo svetovniot modelot na dr`avno "zgri`uvawe# diskurs na na{eto op{testvo. na gra|anite – sfateno vo naj{i- roka smisla na zborot - izleguva od Zo{to javno zna~ewe na ramkite na "modelot na klienteli# religijata? na odnosot dr`ava-gra|ani.
Na {to se odnesuvaat religi- Poimot odgovornost oznite argumenti i nivniot "import# vo svetovno-gra|anskata sfera? Za Vo ovaa konstelacija poimot koja cel ni "treba# nam denes, so odgovornost naide na golemo vnima- drugi zborovi javno zna~ewe ili vo nie i si najde mesto vo debatite za najmala raka sluh za religijata? Vo reformata i za gra|anskoto op{tes- poslednite godini vnimanieto se tvo vo Germanija. So ovoj poim mo‘e premesti od opkru`uvaweto na egzemplarno da se pojasni kako ~ovekot i negovoto op{testvo kon mo‘e da se sprovede intervencijata vnatre{niot prostor na ~ovekovata na religioznite ubeduvawa vo egzistencija, na gri`ata za konsti- svetovnata sfera od javniot dis- tucijata na ~ove~kiot `ivot voop- kurs i od politika, vo uslovi na {to i kon vnatre{nite vrski vo postsvetovno op{testvo. Kako ni- op{testvoto. U{te kolku vreme }e eden drug poim, odgovornosta ozna- pomine do ve{ta~koto sozdavawe ~uva povrzuva~ko mesto me|u indi- na ~ovekot vo epruveta? Smeeme li viduata i op{testvoto, li~niot da ~ekorime po toj pat, iako mo`eme identitet i obvrskata na zaed- da odime po nego nau~no? nicata. I {to gi dr‘i u{te zaedno za- Vo hristijanska smisla se razli- padnite op{testva vo pogled na kuvaat dva aspekta na ovoj poim i pluralizmot i radikalnata indivi- tie se istovremeno cvrsto me|u- dualizacija? Mo‘e li tie s¢ u{te sebno povrzani. Od edna strana, da se sfatat kako politi~ki op- odgovornosta se poima kako samo- {testva ili pak demokratskata odgovornost na poedinecot. Bidej}i politika s¢ pove}e se otu|uva od ~ovekot e obdaren od Boga so slo- gra|anite vo partii i parlamenti, boda, no i zadol‘en da bide odgo- koi vsu{nost bi trebalo da bidat voren. Ovaa samoodgovornost, kako sozdadeni od niv, gra|anite? obvrska za sopstvenata li~nost, Posledniov naveden aspekt soodvetstvuva so uverenosta deka treba podetalno da se razjasni vo za sopstveniot ‘ivot ne treba da tekot na tekstov. Toj gi ozna~uva si zablagodaruvame samite na sebe, problemite na ona "gra|ansko op- tuku toj ni e dodelen i tokmu zatoa {testvo#, koe e vo tesna vrska so mora odgovorno da se odnesuvame so
str. 14 Politi~ka misla Gra|ansko op{testvo i hristijanska odgovornost nego. Odgovornosta ja objasnuva vo igra va‘na uloga vo sovremenite ovaa perspektiva zrelosta na indi- debati za reformi i bi imala viduata i £ dava zada~a da se "gri‘i barawe da naide na sluh i kaj onie za sebe#. Samoodgovornosta ne koi ne se ~uvstvuvaat obvrzani na zna~i i apel za nekontroliran verskite ubeduvawa. egoizam; taa go stava poedinecot Bi mo‘elo, kako primer, da se pred baraweto za negova sopstvena skicira reforma na socijalnata sloboda, bez pritoa da go oslobodi dr‘ava i na socijalnoto osiguru- od obvrskata od potekloto na ovaa vawe, koja proizleguva od vaka sloboda. Tokmu ova e mostot kon sfateniot princip na odgovornost neposredno komlementarniot vtor i se legitimira so nego. Vo zdrav- aspekt. stvenoto i bolni~koto osiguruvawe Odgovornosta zna~i sekoga{ i od pred nekolku decenii svoe mesto odgovornost za drugite. Bidej}i i si najdoa i mehanizmite koi, siste- drugiot – taka bi se komentiralo matski ja ottrgnaa samoodgovor- ovde – e sozdaden od Boga kako i jas, nosta na individuata (i vo celosno toga{ i za nego nosam odgovornost fundamentalnata smisla na gri‘a kako i za mene. Ovoj hristijanski za sopstvenoto telo), kako i odgo- osnoven impuls potsetuva deka sega vornosta na poedinecot kon zaed- tolku ~esto baranata pogolema nicata, koja gi nosi tro{ocite za odgovornost na gra|aninot mora da sopstvenata neodgovornost. Istoto bide vo sostojba da sozdade soci- razmisluvawe va‘i i za penziskoto jalna mre‘a – mre‘a {to se razli- osiguruvawe i generaciskata prav- kuva od primerite na kolektivna i da. Se razbira deka mo‘e da se ~isto dr‘avno administrirana navedat i drugi argumenti kako gri‘a za egzistencijata, pri {to religiozni ili hristijanski za edna odgovornosta, bez razlika vo koja vakva promena na kursot vo "odgo- varijanta, nema da dobie nikakva vornoto op{testvo#. No, na religi- {ansa. Solidarnosta so slabite ne oznite argumenti vo sekoj slu~aj ne smee da se izzeme od gra|anskata mo‘e da im se dodeli pomalku odgovornost – pod pretpostavka privilegiran status, vo smisla na deka i slabite }e bidat osposobeni eden "postsvetoven# poredok na aktivno da go kreiraat svojot ‘i- diskursot. vot, namesto da se spasat vo kolek- tivnata prividna odgovornost na "Reflektirana modernizacija# dr‘avata. Na ovoj na~in, pra{a- i politika povrzana so weto za odgovornost ja dopira vrednosti sekoja od novite debati za socijal- na pravda, koi se vodat na grani- Povrzanosta na reformata i cata me|u socijalnata filozofija odgovornosta mo‘e da se naglasi i i politika. na eden sosema poinakov na~in: Ako se sledat ovie razmislu- imeno, vo smisla na "odgovornost za vawa, toga{ stanuva vidliva edna promena#. Op{to e soznanieto deka linija na religiozno osnovana mnogu na{i institucii ne se sood- argumentacija, {to bi mo‘ela da vetni za op{testvenata realnost i
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 15 Paul Nolte
za o~ekuvawata od socijalnata inovacijata i generalno so edna pravda – od zdravstveniot sistem aktivno kreirana, namesto samo do penziskoto osiguruvawe, od pasivno stradalna politika. germanskiot federalizam do obra- Vo posledno vreme stana o~i- zovniot sistem. Toa e situacijata, gledno deka ko~eweto na modernoto koja aktuelno se diskutira pod vreme i ograduvaweto od nego ne se {ifrata "potreba za reforma#. Vo ve}e dovolni. Minlivata, mnogu ovaa situacija i edno "Prodol‘ete vlijatelna pretstava deka na krajot ponatamu# e problemati~no ne samo na dvaesettiot vek }e vlezeme vo spored prakti~nite kriteriumi na nova faza na stabilnost i na zati{- buxetskata sostojba ili na admi- je, vo vek na posthistoire, vo koj }e nistrativnata efikasnost; toa upravuvame so minatoto i }e ja naiduva na granicite na politi~ko- konsolidirame sega{nosta, se poka- moralnata odgovornost – na primer ‘a kako golema iluzija. Vo vekot na vo pogled na podelbata na tovarot globaliziraniot kapitalizam mo- me|u generaciite. dernizacijata napreduva; taa stana No, zarem "odgovornosta za pro- duri i "refleksivna moderni- mena# ne e somnitelna zada~a vo zacija# (Ulrih Bek / Antoni Gidens), eden svet, vo koj ne vladee samo koja vo procesot na nau~nost i na zati{je, tuku, spored op{toto poi- "gubewe granici# na op{testvenite mawe, mnogu ne{ta brgu se menuvaat, oblasti na funkcionirawe, konti- svet vo koj sopstvenata dinamika na nuirano nosi novi energii i so toa modernoto vreme brzo se zasiluva, povtorno radikalizira. Ne mo‘eme vo koj tempoto na nau~no-tehni~ko- da ja izbegneme ovaa modernizacija. ekonomskite promeni ve}e dolgo No, bi bilo fatalno da £ se ispo- vreme ne mo`e da se kontrolira, a ra~ame politi~ki i moralno so u{te pomalku da se vladee so otka‘uvawe od aktivnoto upravu- nivnite posledici? Zad vakvite vawe na op{testvoto. Hristijan- pra{awa stoi klasi~en konzer- skoto poimawe na politikata bi vativen impuls, {to doa|a do izraz moralo vo dene{nite uslovi da ja i vo sekoga{ naveduvaniot poim na razbere i da ja pridvi‘i reflek- Odo Makgvard "pravila za doka`u- sivnata modernizacija kako eden vawe na tovarot#: na zabrzanoto vid reflektirana modernizacija. moderno vreme mu treba kompen- Reflektirana modernizacija, zacija vo kulturnata stabilnost; toa zna~i refleksijata od pro- za~uvuvaweto e osnovno na~elo; toj menata na vrednosnoto ubeduvawe. {to saka ne{to da promeni, go nosi Ovie vrednosni merki ili kate- tovarot na doka`uvaweto. Bi mo- gorii na refleksijata mo‘e da se `ela da se zastapi tezata deka dobijat od "vnatre{nosvetovni# pobedni~kiot pohod, koj vo osnova izvori: od svetovni ideologii ili ja "opfa}a situacijata#, na ovoj pogledi na svet. Tie mo‘e da imaat skepti~en mentalitet e edna od i transcendentalno poteklo, i pri~inite za te{kotiite koi nie postoi mo‘nost refleksijata na denes gi imame so objasnuvaweto i modernoto vreme od vakvi izvori sproveduvaweto na promenata, da bide posoodvetna da odredi
str. 16 Politi~ka misla Gra|ansko op{testvo i hristijanska odgovornost referentna to~ka za politi~ko janskite vrednosti vo prethodno deluvawe. Bidej}i dodeka normite protolkuvanata smisla, vo nikoj na svetovnite pogledi na svetot se slu~aj ne garantiraat privilegiran pokoreni na dinamikata na moder- pristap do "vistinskoto re{enie#, nata kultura, religiozno osnova- do razumen sredi{en pat me|u pro- nite normi se postavuvaat na radi- menata i za~uvuvaweto. Politikata kalen na~in nadvor od ova iskustvo {to e hristijanski odgovorna vo i tokmu poradi toa se vo izvesna postsvetovnoto op{testvo ne gi merka "ponepotkuplivi# vo nivniot poednostavuva rabotite, tuku po- kriti~ki refleksiven pridones. prvo gi komplicira – no, toa ovoz- Zna~i "Odgovornosta za promena# mo`uva da se vodi politika od onaa bara istovremeno "odgovorna pro- strana na samouverenosta na indi- mena#. Kolku modernizacija ni e viduite ili ideologiite. I pokraj potrebna za na{ite merki da mo`e predizvikot na religioznite fun- u{te (ili povtorno) da soodvet- damentalizmi, denes ne stoime stvuvaat na edno dobro, slobodno i pred zada~ata da ja civilizirame pravedno op{testvo? Kolku "zaba- religijata so modernizacija (Rolf vuvawe#, za~uvuvawe, stabilnost ni [ider). Kognitivnoto otapuvawe na treba od druga strana i vo koi vakvite religiozni potencijali, oblasti i vo koj pogled? So ova e {to se sprotivstavuvaat na premi- opi{an napnatiot odnos vo 21. vek, site na slobodno-demokratskite ne samo za individuata, tuku i za ustavni dr`avi, mo`eme da gi politikata. Ovaa napnatost ne predvidime barem vo zapadnata mo`e principielno da se oslobodi kultura od po~etokot na svetov- i stoi zasileno nasproti tradi- nosta i toa ne se sproveduva pri cionalnite razliki na politi~kite preminot na religijata vo poli- kampusi i ideologii, se nao|a zna~i tikata, tuku tokmu vo sistemot na "i od levo i od desno#. Bi mo`elo samata religija, na primer vo da se ka`e deka podorasnati na ovoj nejzinata nau~na teologija. Mnogu predizvik se politi~kite partii, pove}e stanuva zbor za obratnoto, {to mo`e da se povikaat na trans- za civilizacija na samata moder- cedentalni ili religiozni vred- nizacija: ne samo od religijata, tuku nosni merki, ili, pak, vo najmala i so poddr{ka na religioznite raka se vo dijalog so niv. potencijali. Zatoa {to znaeweto i Ova ne e garancija za dobra razumot, kognitivnosta i racio- politika. Refleksijata za hris- nalnosta, postaveni samo kon sebe, tijanskata odgovornost i hristi- ne vodat kon taa cel.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 17 Paul Nolte
Abstract Is it still worth to think over about the relations between the religion and society, between the Christian values and the current political dubious issues? The initial position has been changed. In front of the existing external and internal challenges, J¸rgen Habermas developed an idea of ìpost secular societyî of the West, which pledges for existing of the religious communities in their present secular surrounding. Since 1960 a habit is present, the existing of (quasi) religious values and practical forms in the secular-democratic societies to be discussed under the term ìcivil religionî (Robert Bellah). It was considered that the civil religion can create a permanent reconciliation between the religious and secular sphere as a religious pluralistic integration between the nation and its democratic culture. However, the homogeneity hides the threats of a cultural conformism as well as of political use of the ideology of the civic religion. In the past years the attention from the human surrounding is drown to the inner space of the human existence. However, emerges the question, what keeps the Western countries together in a sense of pluralism and radical individualization? Policy related with the values or ìreflected modernizationî can refer to the sense of ìresponsibility about the changesî. It is very obvious these days that the blocking of the modernization and abandoning the limits is not enough any more. The Christian anticipation of the policy in the present conditions should be understood as a kind of reflected modernization. Thus, ìthe responsibility for changeî would mean ìresponsible changeî.
str. 18 Politi~ka misla tolerancija Religija, etika,
Rigidno poimawe na nacijata
Nenad Markovi}
"Tolku go sakam svojot narod {to ne bi mo`el da bidam nacionalist# – Alber Kami
Etni~kite konflikti vo posled- kanot se vodea krvavi etni~ki nata dekada na prostorite na Bal- konflikti, naukata do`ivuva{e kanskiot Poluostrov, pokraj toa vistinska renesansa vo rasvet- {to predizvikaa ogromni ~ove~ki i luvaweto na odredeni fenomeni materijalni {teti, gi potresoa povrzani so nacijata i nacionaliz- samite epistemiolo{ki osnovi na mot kako pojava. @alno, no vis- poimaweto na terminite kako {to tinito e {to tokmu Balkanot poslu- se narod, nacija, nacionalizam, `i kako pe`orativen primer vo etnicitet, nacionalni malcin- mnogu od ovie dela, kako paradigma stva... Na zabunata, koja se vnese na rigidnoto i (avto)destruktivno pome|u obi~nata populacija, a poimawe na terminot nacija. napati i vo ramkite na akademskiot Vo ovaa smisla potrebno e da se svet, £ kumuvaa vo ogromna mera i navratime na odredeni poimi so malite i golemi diktatori koi cel da se razjasnat naj~estite prodefiliraa na politi~kata sce- zabludi vo vrska so poimite etni- na na Balkanot vo poslednite 15 citet, narod, nacija i naciona- godini. Nivnata radikalna reto- lizam. Ako ne pove}e, so cel da se rika (nezavisno na koja politi~ka napravi su{tinska razlika pome|u opcija deklarativno £ pripa|aa), poimite koi tolku ve{to bea nive- pome{ana so demago{ki floskuli, lirani i zloupotrebeni vo posled- fingirani poluvistini i krajno no vreme. Objasnuvaweto na etnici- subjektiven odnos kon istoriskiot tetot kako pojdovna to~ka za sozda- proces, dovedoa do situacija vo koja vawe na podocne‘nite formi na na ovie poimi im se pridade pri- identifikuvawe na lu|eto vo ram- mordijalen prizvuk. Dnevno poli- kite na op{testvenata struktura, ti~koto "siluvawe# na ovie poimi apropo drugite no i sebe samite, e vo politikantska konotacija, ode{e samo del od celokupnata ekspli- vo sosema sprotiven pravec od kacija na istoriskiot proces na procesot vo koj politi~kata i sozdavawe na nacijata. Objasnuva- istoriskata nauka se obiduvaa da weto na nacijata kako dijalekti~ki gi objasnat i smestat vo odredeni i multidimenzionalen, a ne kako socijalni, kulturni, ekonomski i stati~en i nepromenliv poim frla istoriski ramki. I dodeka na Bal- sosema novo svetlo na problemot na
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 19 Nenad Markovi}
emanacijata i percepcijata na ovoj edni od drugi. Iako mnogu ~esto poim. Samo po sebe toa pretstavuva koristen kako poim koi gi oddelu- ograda kon zloupotrebi i mani- val "nas, kulturnite i civili- pulacii so ovoj poim, {to e dopol- zirani narodi# od "niv, necivili- nitelen stimul podlaboko da se ziranite#2, socijalnite antropo- apsolvira ovoj problem. Razbi- lozi uspeale da definiraat ne- vaweto na naj~estite zabludi vo kolku osnovni pojdovni to~ki vo interpretacijata na ovie poimi definiraweto na etnicitetot: nudi novi perspektivi za nivno razbirawe, no i otvora mnogu novi "Etnicitetot sekoga{ ja nagla- pra{awa kako za minatoto taka i suva kulturnata diferenci- za idninata na ovie socijalni jacija (iako identitetot e seko- konstrukcii. Toa e i celta na ovoj ga{ dijalektika pome|u sli~- kratok esej. Ako ne pove}e, da nostite i razlikite); pottikne odreden kriti~ki pristap Etnicitetot e rabota na kul- kon nacijata i nacionalizmot, ne turata – zasnovan e na zaedni~- samo kako poimi, tuku i kako real- kite zna~ewa – no se proiz- nost vo koja ‘iveeme, a koja e mnogu veduva i reproducira niz op- pomalku dogmatska otkolku {to ni {testvenata interakcija; se ~ini. Ili bi trebala da bide! Etnicitetot vo izvesna mera e varijabilen i podlo‘en na ma- Etnicitet (etni~ka grupa) nipulirawe, a ne definitivno fiksiran ili nepromenliv; Etnicitetot e prviot poim od koj Etnicitetot kako op{testven se trgnuva vo determiniraweto na identitet e istovremeno kolek- granicite na inaku srodnite poimi tiven i individualen, ekster- etni~ka grupa, nacija i narod. Kako niziran i interniziran#3. najstar vo ovaa hronologija, inte- resno e da se znae deka ovoj poim e Vaka "ome|en# etnicitetot i "razveden# od poimot pleme vo pripa|aweto kon nego ne e nitu odredeni slu~ai1 duri vo {eeset- kontroverzno nitu predizvikuva tite godini od dvaesettiot vek. zna~itelni razliki kaj avtorite Iako vo odredeni op{testva ovaa koi se zanimavaat so ovaa proble- razlika e vovedena mnogu porano, matika. Jasno e deka edna etni~ka antropolozite prona{le idealen grupa, pred s¢ se identifikuva vo slu~aj za prou~uvawe vo primi- odnos na ostanatite grupi vo odnos tivnite narodi na Afrika i Azija na razlikite koi gi poseduva neza- vo postkolonijalniot period so cel visno dali se tie jazi~ni, verski, da go definiraat i temelno prou~at folklorni, ili, pak, se vo sferata sozdavaweto na etni~kite grupi, a na razli~nite `ivotni naviki. Vo pred s¢ nivnoto diferencirawe edna konstelacija kako {to e op-
1 Za ozna~uvawe na op{testvenata organizacija na 2 Za ovaa problematika mo‘e da se konsultiraat primitivnite narodi vo Azija i Afrika vo post- antropolo{kite ispituvawa na Edmund Li~ vo kolonijalniot period duri vo {eesettite godini od Severna Burma. minatiot vek se preminuva na koristewe na terminot 3 Xenkins, Ri~ard. "Etnicitet u Novom Kqu~u#. Beograd: "etni~ka grupa#, a ne "pleme#. XX vek, 2001. str.72.
str. 20 Politi~ka misla Rigidno poimawe na nacijata
{testvoto ovie odliki se sozda- staveni gledi{ta. Entoni Smit vaat i prenesuvaat preku inter- zabele`uva: akcija i socijalizacija na ~leno- vite na grupata i so tek na vremeto "Na poimot "etnicitet# vo po- i menuvaweto na socijalno-isto- slednive godini mu se poklonuva riskite uslovi steknatite naviki, golemo vnimanie. Za nekoi toj obredi, obi~ai i voobi~aen stil na poseduva "iskonsko# svojstvo. `ivot – se menuvaat vo kolek- Postoi vo prirodata, von vre- tivnoto pametewe na etni~kata meto. Pretstavuva edna od "da- grupa. Manipuliraweto so etni- denostite# na ~ove~koto po- citetot4 i negovite koreni ne e stoewe (ova gledi{te neodamna ni{to pomalku zanemarliv faktor dobi izvesna potpora od socio- od faktorot "vreme# ili faktorot biologijata, kade etnicitetot se "modernizacija# ili "globaliza- smeta za prodol`uvawe na pro- cija#, {to e odli~en "{lagvort# za cesot na genetskoto izbirawe i dnevno-politi~ki manipulacii. inkluzivnata podobnost). Druga- Nezavisno od negovata varija- ta krajnost e sfa}aweto na bilnost, toj e integralen del na etnicitetot vo "situaciona smi- sekoj poedinec koj £ pripa|a na sla#. Pripa|aweto na etni~kata etni~kata grupacija, no simbiozata grupa e predmet na stavovi, na site pripadnici na etnicitetot percepcii i sentimenti, koi se pretstavuva i eden idealiziran nu`no minlivi i promenlivi simulakrum preku koj naj~esto ja (...). Toa ovozmo`uva etnicitetot identifikuvame "kolektivnata da se koristi "instrumentalno# psihologija# na odredeni etni~ki zaradi unapreduvawe na in- zaednici. Za `al, naj~esto vrz baza dividualnite ili kolektivnite na odredeni stereotipi i pred- interesi (...). Vo taa borba etni- rasudi. citetot stanuva mo}no orudie#5. I tokmu tuka se krie su{tinata na problemot. Iako precizno defi- Prvoto sfa}awe na etnicitetot niran, se postavuva pra{aweto za kako ne{to "iskonsko# i nebare mi- sfa}awata koi proizleguvaat vo tolo{ko, se narekuva primordija- percepcijata na etnicitetot. Ne lizam i svojata nau~na potpora ja samo eden kon drug, tuku i nau~nata nao|a vo trudovite na Kliford percepcija vo odnos na toa koja e Gerc koj e i glaven negov pret- istoriskata uloga na etnicitetot, stavnik. Kako lajt-motiv na ova gle- za{to lu|eto odbrale vo odreden di{te slu`at `elbata za prizna- moment da se organiziraat na ovoj vawe na etnicitetot od strana na na~in, "kako# se pripa|a na odreden drugite, no i `elbata etni~kata etnicitet? Vo prilog na ovie pra- grupa da sozdade svoja, efikasna i {awa postojat dve krajno sprotiv- dinami~na dr`ava. Primordija- lizmot podrazbira i apriori pripa-
4 Dovolno e da se setime na problemati~niot odnos pome|u etni~kite zaednici na Balkanot na relacija 5 Smit, Entoni D. "Nacionalni identitet#. Beograd: Bo{waci-Srbi ili Makedonci-Bugari. XX vek, 1998. str.38.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 21 Nenad Markovi}
|awe na odredena etni~ka zaednica Nacija so samoto ra|awe i nemo`nost za menuvawe na etni~kata pripadnost. "Taka od me{avina na site vidovi se rodi Od druga strana, kako kontrast Toa heterogeno su{testvo, Angli~anec; na primordijalizmot, stoi instru- mentalizmot ~ij glaven inspirator Vo al~ni obes~estuvawa i e Daniel Bel. Ova gledi{te trgnuva besna pohota za~nat od fragmentiranosta na socijal- Me|u bojadisan Brit i [kot; nite grupi vo op{testvoto koi vo ^ij roden porod brzo nau~i da kle~i, odreden moment sozdavaat kulturna i politi~ka kohezija, so cel da I da gi vpregnuva mo‘at da postavat odredeni poba- svoite junaci vo rimski plug; ruvawa bazirani na toj kolektiven Od {to proizleze hibridna, ne~ista rasa, identitet. Nakuso toa zna~i deka etnicitetot ne e primordijalen Bez ime i nacija, bez jazik i slava. fenomen, tuku strate{ki izbor na Vo ~ii ‘e{ki veni individuite, koi vo drugi uslovi bi sega brzo te~ea me{avini mo‘ele da pripa|aat na drugi grupi. V{pricani od Saksonec i Danec. Na sredina pome|u ovie dve krajnosti stojat etnosimboli~koto A nivnite plodni }erki, gledi{te (Derida i Ostin), neo- ko nivnite roditeli ba{ marksisti~koto sfa}awe (Balibar Gi primaa site nacii i Valerstajn) i teorijata na inter- so promiskuitetna strast akcija (Frederik Bart). Ovie gle- di{ta imaat svoi specifiki vo Ova grozno leglo neposredno ja so~ini odnos na sfa}aweto na etnicite- Dobro pro~istenata krv na Angli~anite#6 tot, no se nekade pome|u ovie dve krajnosti. Izborot na teorijata koja Nacijata kako poim mnogu ~esto e najblisku do celosnoto objas- se me{a so poimite etnicitet i nuvawe na etnicitetot e, pred s¢, narod. "Narod# kako poim mnogu rabota na li~no ubeduvawe i ideo- ~esto se upotrebuva kako sinonim lo{ki razliki. Me|utoa aplika- na poimot etni~ka grupa (etni- cijata na ovie teoretski modeli vo citet), a neretko se upotrebuva i politi~kite procesi i retorikata kako sinonim za poimot nacija. na odgovornite socijalni akteri Poradi toa {to ne postoi apsoluten mnogu vlijae na istite. Sposobnosta konsenzus vo naukata, poimot "na- za pravilno rasuduvawe vo vrska so rod# mnogu ~esto se definira kako ovie teoretski modeli e krucijalna preodna faza pome|u etnicitetot i za adekvaten odnos kon etni~kite nacijata. Od druga strana, poimot problemi vo odredena dr‘ava i "nacija# e jasno definiran i isto- spravuvaweto so istite. Ne e od riski lociran. pomala va‘nost i definiraweto na poimot "nacija#. I odnosot kon nego. 6 Od poemata "^istokrven Angli~anec# na Daniel Defo. Poemata voedno e sodr`ana vo predgovorot na knigata "Zamisleni zaednici# na Benedikt Anderson.
str. 22 Politi~ka misla Rigidno poimawe na nacijata
Nacijata kako istoriska tvorba socijalna interakcija, se sozdava e, pred s¢, produkt na XIX vek, i edna baza, eden fundament, eden po~nuva da nastanuva vo periodot ìcommon groundî na koj po~iva po Francuskata revolucija vo 1978. zaedni~kata identifikacija i Iako odredeni fundamenti se nivelacija na razli~nite socijalni postaveni so Vestfalskiot miro- grupi. Vo ovie uslovi doa|a do ven dogovor od 1648 (so koj se sozdavawe na nova sila koja gi inicira i procesot na sozdavaweto obedinuva razli~nite socijalni na nacii-dr‘avi), vistinskata sloevi i koja se narekuva – nacija. kulminacija vo procutot na nacijata So eden zbor, se sozdava vrzivnoto kako koncept ne se slu~uva pred da tkivo na noviot kapitalisti~ki nastapat odredeni ekonomski uslo- poredok, koj ja sozdava najmo}nata vi kako i soodvetnata sredina vo identifikaciska sila – nacijata, koja nacijata e sozdadena – pre- i od nea pravi fundament na se- minot kon industriskoto op{tes- vkupnata ~ovekova pripadnost. tvo. Spored teorijata na Ernest Mo‘ebi samo u{te klasata kako Gelner7, eden od najrelevantnite istoriska kreacija ja ima taa mo}, avtori na ovaa tema, nacijata i no 1989 godina i ru{eweto na nacionalizmot kako negova mani- re‘imite fundirani na klasata festacija nastanuvaat na preminot kako osnovna op{testvena kate- od agrarnoto vo industriskoto gorija poka‘a deka nacijata ja op{testvo. Agrarnite op{testva nad‘ivea i nea, iako se istoriski podrazbiraat izolirani socijalni vrsni~ki. grupi koi imaat slaba interakcija No deka procesot na sozdava- i komunikacija. Ovie grupi pove}e weto na naciite e poslo‘en i se identifikuvaat preku reli- pove}edimenzionalen, poka‘uvaat gijata, regionot ili naselenoto i dvete epohalni dela na Erik mesto na koe mu pripa|aat8 (etni- Hobsbaum – "Naciite i naciona- citet po~nuva da se javuva kako lizmot# i "Izmisluvawe na tra- forma na identifikacija vo ovie dicijata#. Vo svoeto prvo delo uslovi). Samiot premin kon indus- Hobsbaum zboruva za ulogata na triski uslovi na rabota, inicirani jazikot i pi{aniot (pe~ateniot) od tehni~kiot razvitok, prediz- zbor vo sozdavaweto na naciite. vikuvaat ogromni migraciski dvi- Nao|aj}i ja Gutenbergovata pe~at- ‘ewa na relacija selo-grad, a nica za "glaven vinovnik# vo proce- novite gradski sredini se sozda- sot na sozdavaweto dela na jazi- vaat rapidno brzo i pretstavuvaat cite na soodvetnite lingvisti~ki konglomerat na razli~ni rodno- zaednici, toj uka‘uva na ekspan- krajni kulturi, obi~ai i mitovi. Vo zijata na pi{anite dela i nivnata ovaa situacija, a niz intenzivnata uloga vo ozdavaweto na nacional- nite kulturi kako temeli na naci- jata. 7 Teorijata na Ernest Gelner e izlo‘ena vo negovoto krucijalno delo "Naciite i nacionalizmot#. Vidi na No ona {to ja vozbudi akadem- primer - Gelner, Ernest. "Naciite i nacionalizmot#. skata javnost be{e negoviot ured- Skopje: Kultura, 2001. 8 So ova gledi{te se soglasuva i Ri~ard Xenkins. ni~ki trud "Izmisluvawe na tra-
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 23 Nenad Markovi}
dicijata# (ko-avtor e Terens Rejn- "dolgogodi{nata angliska tradi- xer) koj na mnogu precizen i ori- cija# na krunisuvawe ili vove- ginalen na~in gi dekonstruira duvaweto na odredeni manifes- mitovite na koi po~iva gordosta na tacii vo indiskite kolonii zaradi najgolemite civilizacii (nacii) na dr‘ewe vo pokornost10, Hobsbaum planetava. Deka mitovite imaat mnogu studiozno pora~uva deka instrumentalna uloga vo sozda- tradiciite, mitovite i legendite, vaweto na naciite poka`a i Ernest spomenicite i kompletnata ikono- Renan u{te koga se zapra{a ìquíest- grafija na "nacionalnata gordost# ce quíune nationî? Toj zabele`a: se najobi~na izmislica koja slu‘i da se pothrani kolektivnoto ego na "Nacijata e du{a. Samo dve odredeni socijalni grupi, kako od raboti, vsu{nost, ja so~inuvaat istite bi se sozdale pokoherentni ovaa du{a, ovoj spiritualen grupi koi denes gi narekuvame princip. Edna e minatoto, vto- nacii. Iako ova e mo‘ebi premnogu rata e sega{nosta. (...) Da se ima ekstenzivno tolkuvawe na Hobsbau- zaedni~ka slava vo minatoto, movite dela, ne pomalku ubedlivi zaedni~ka `elba vo sega{nosta; argumenti protiv dogmatskite de- da se postignale slavni ne{ta finicii na nacijata dava i Be- zaedno, da se saka toa da se nedikt Anderson vo svoeto delo napravi povtorno, toa e osno- "Zamisleni zaednici#: vata na koja nacijata po~iva. (...) Nacijata e edna ogromna soli- "Zatoa vo duhot na antropolo- darnost osnovana od ~uvstvoto gijata ja predlagam slednava na `rtva koja bila napravena i definicija na nacijata: taa e sostavena od onie koi se sprem- zamislena politi~ka zaednica – ni da ja napravat povtorno#9. i toa zamislena i kako inherent- hno limitirana i kako suverena; Ovoj bezmalku, lirski pristap Taa e zamislena bidej}i pri- do‘ivea svoj seriozen predizvik vo padnicite duri i na najmalata delata na Gelner, Hobsbaum i Bene- nacija nema nikoga{ da gi zapoz- dikt Anderson. Hobsbaum vo "Izmis- naat pove}eto svoi sonarodnici luvawe na tradicijata# dava teme- (...); len prikaz na istoriskite periodi Nacijata e zamislena kako limi- koga naciite po~nuvaat da zajak- tirana bidej}i i duri i najgo- nuvaat i koga silnite dr‘avi kako lemata, onaa koja mo‘ebi opfa- nivna ramka gi "hranat# so novi i }a milijarda ‘ivi ~ove~ki su{- izmisleni tradicii koi si imaat testva, ima krajni, iako elas- svoj po~etok i svoja namena. Preku dekonstrukcijata na mitot za {kot- skiot kilt kako "narodna nosija# na 10 Ova delo jasno poka‘uva deka mitskiot junak Vilijam Volas ne mo‘el vo nikoj slu~aj da nosi kilt od {kotskite ma‘i, razbivaweto na ednostavna pri~ina {to kiltot kakov {to denes go poznavame ne postoel. Po istata logika cere- monijalnoto krunisuvawe na angliskite prestolo- naslednici radikalno se menuva vo vremeto na 9 Renan, Ernest. “Qu’est-ce qu’une nation”. Sarajevo: ERMA kralicata Viktorija. Pred toa procedurata bila Third Cluster Reader, 2002/2003. pp.17. daleku poednostavna.
str. 24 Politi~ka misla Rigidno poimawe na nacijata
ti~ni granici, zad koi le‘i ni~koto istorisko pametewe... Tie druga nacija (...); postojat kako fakt i da ne bile tie, Zamislena e kako suverena bi- nemale da postojat osnovni pre- dej}i poimot e roden vo vremeto dispozicii na istoriskata dija- koga Prosvetitelstvoto i Re- lektika koja dovela do formirawe volucijata ja uni{tuvale legi- na nacijata. Me|utoa, od su{tinska timnosta na od Boga raspolo- va‘nost e da ne se odi vo krajnosti ‘enoto hierarhisko dinasti~ko i da ne se dogmatiziraat ovie carstvo#11. argumenti so cel da se opravdaat odredeni destruktivni kolektivni Tokmu vo delata na Anderson, akcii, ili da se favorizira sop- Gelner i Hobsbaum le‘at odredeni stvenata nacija vo odnos na drugite. argumenti koi bi trebalo da gi Pred s¢ treba da se imaat predvid nateraat lu|eto da poglednat na i instrumentalnite aspekti na nacijata kako na istorisko-soci- nacijata, vo mnogu sli~ni na instru- jalna konstrukcija koja nastanala so mentalnite aspekti na etnicitetot. odredena namena i koja mo‘ebi Ako kon eventualnoto dogmatizi- kako takva eden den }e izumre. Duri rawe na osnovnite karakteristiki i Stalin vo svoite obidi da ja se pridodade i selektivniot i definira nacijata istaknuva mnogu nekriti~ki pristap kon istoris- pove}e pragmati~ni otkolku pri- kiot proces, se dobiva odli~na mordijalni momenti velej}i deka formula za s¢ ona {to se slu~uva{e taa e "istoriski konstituirana, na Balkanot vo poslednite dekada stabilna zaednica na lu|e, for- i pol. Vo ovoj galimatijas na tolku- mirana na baza na zaedni~ki jazik, vawa, treba da se ima tolerancija teritorija, ekonomski ‘ivot i i razbirawe za site argumenti, psiholo{ka {minka manifestirana osven onie koi se povikuvaat na kako zaedni~ka kultura#12. Ako kon dale~noto minato koe ne stoi vo ova se pridodadat i teoriite na nikakva direktna vrska so formi- Maks Veber za nacijata koja se raweto na modernite nacii-dr‘a- sozdava kako instrument vo racete vi. Istorijata e inspiracija za na inteligencijata, toga{ pove}e od sozdavaweto na naciite, no sepak jasna e potrebata da se razbijat osnovnata pri~ina poradi koja se mitovite na koi po~ivaat naciite sozdadeni i narodite, i etnici- i koi napati znaat da bidat i tetite i naciite le‘i vo potrebata pove}e od destruktivni. za homogenizacija na naselenieto Daleku od toa deka nekoj gi vo odredeni istoriski uslovi. osporuva zaedni~kite karakte- Golemite heroi, vojskovodci, civi- ristiki na koi po~iva nacijata kako lizacii i dostignuvawa koi sakame {to se jazikot, ‘elbata za zaed- tolku lesno da gi vtkaeme vo sop- ni~ka dr‘ava, solidarnosta, zaed- stveniot nacionalen duh se samo dale~no minato koe mo‘e da n¢
11 Anderson, Benedikt. "Zamisleni zaednici#. Skopje: inspirira, no mo‘e mnogu lesno i Kultura, 1998. str. 19-21. da n¢ progonuva. [to }e odbereme 12 Stalin, Joseph. “The Nation”. Sarajevo: ERMA Third Cluster Reader, 2002/2003. pp.20. zavisi od na{ata intelektualna
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 25 Nenad Markovi}
{iro~ina, no i od ‘elbata da se na lu|e, sekoga{ isklu~ivo naso~en sprotivstavime na propagandata, kon nea i sekoga{ qubomorno i vulgarniot istoricizam i zablu- posesivno etnocentri~en. Se posta- dite koi ne dozvoluvaat zaedni~ko vuva pra{aweto: koi se elementite istorisko nasledstvo, tuku istoto preku koi dnevnata politika gi go pretvoraat vo posesivno ~uvan zloupotrebuva etnicitetot i naci- nacionalen mit. Verojatno Albert jata koga op{testvoto pa|a vo kriza, Ajn{tajn bil vo pravo koga rekol a na povr{ina doa|aat demagozite? deka nacionalizmot e detska bo- Bezmalku unisono, balkanskiot lest na ~ove{tvoto. Ponekoga{, za primer poka‘a deka vo vreme na ‘al, smrtonosna. etni~ki tenzii postojat nekolku metodi koi pretstavuvaat standard Rigidno poimawe na nacijata na etnonacionalisti~kata reto- rika. Nekoi se karakteristi~ni: - Nacionalizmot mo‘e da bide golem. Nikoga{ velik! – Isklu~ivo i primordijalno sfa- Stanislav Je‘i Lec }awe na etnicitetot; Feminizacija na nacijata (pret- Modernoto poimawe na nacijata stavuvawe na nacijata13kako e vo najgolema mera inspirirano od majka, pramajka, rodilka ili levite avtori. Modernata desnica doilka prosledeno so adekvatna gi prifa}a vo golema mera ovie mitolo{ka i kvaziistoriska ideolo{ki odredbi, koi so svojata ikonografija); aktuelnost uspeaja da se izdignat Nepo{tedno pretstavuvawe na nad ideolo{kiot spektar, a so nacijata "kako `rtva# – borba za svojata "kontekstualna# analiza statusot na kolektivna `rtva; uspeaja da razjasnat golem del od Kanalizirawe i izvrtuvawe na ~ovekovoto nacionalno nasledstvo. istoriskiot proces kon pot- Prifa}aweto na odredeni isto- hranuvawe na "self-ot# na naci- riski sostojbi kako nu`nost vo jata; izvesni etapi na ~ovekovata poli- Vnesuvawe na ekstremen patos vo ti~ka evolucija, bezdrugo ja demis- retorikata koga se zboruva za tifikuva situacijata i vo golema nacijata, a posebno odnosot na mera ja razbistruva dogmata koja istata kon "istoriskoto pravo# naj~esto nastanuva vo momenti na na odreden narod. namaluvawe na kriti~kata svest kaj lu|eto, vo momenti na golemi eko- Bi bilo metodolo{ki korektno nomski krizi ili vojni, vo momenti da se ka‘e deka ovie metodi se koga e mnogu lesno da se predizvika isprepletuvaat me|u sebe i deka se kolektivna {izofrena klima... Vo samo del od celokupnata metodo- ovoj kontekst se manipulira so logija na etnonacionalisti~kite poimite, se izvrtuva stvarnosta i lideri sekade vo svetot. Me|utoa se se prekrojuva dijalektikata na istorijata vo ednonaso~en proces, 13 Zabele‘uvam deka zborot "nation# (nacija) vo pove}eto sekoga{ "poseduvan# od edna grupa jazici e od `enski rod.
str. 26 Politi~ka misla Rigidno poimawe na nacijata
~ini deka ovie nekolku selek- Ovoj forsiran "edipov kompleks# tirani "tehniki# bea naj~esto upo- ima povtorno svoja instrumentalna trebuvanite vo retorikata na bal- vrednost – da gi mobilizira i dr‘i kanskite satrapi. vo pripravnost site onie koi se Primordijalizmot kako teorija identifikuvaat so nacijata, a (Gerc) slu‘i za da go objasni etni- posebno onie koi se propulzivni citetot. Kako edna od pette osnovni kon sentimentalno do‘ivuvawe na teorii, toj se povikuva na odredeni istata. Ne veruvam deka e slu- primitivni i mo{ne elementarni ~ajnost {to razgolenata Marijana e motivi koi se sretnuvaat vo soci- lajt-motivot na sozdavaweto na jalnata psihologija (gregaren, afi- francuskata nacija, ili {to Sta- lijativen, motiv na samoaktueli- tuata na slobodata e ‘ena, a u{te zacija) i gi doveduva na nivo na pomalku e slu~ajnost {to silu- kolektivna svest. Nezavisno od vaweto14 e naj~esto manifestirano ova, mobilizacijata na golemi zlostorstvo vo golemite sudiri na delovi od naselenieto vrz baza na narodite {irum svetot. @enata vo primordijalni ~uvstva od strana na svesta na ma‘ite e ne{to krevko, etnonacionalisti~kata retorika e ne{to na koe mu treba za{tita, ~ij mo‘na samo vo uslovi na namalena opstanok "zavisi# od fizi~kata kriti~ka svest. Vo takvi uslovi na sila na ma‘ite. Dokolku nacijata netrpelivost, nedostatok na tole- se poistoveti so ‘ena, mnogu po- rancija i razbirawe, patot do pri- lesno se sozdava "ma~oisti~ka# mitivnite i rudimentirani ~ove~- atmosfera vo koja nacijata e taa na ki nagoni e ras~isten, a primor- koja £ e potrebna za{tita, koja dijalnata retorika i mobilizacija zavisi od spremnosta na silnite se idealno kompatibilni so vak- ma‘i da se ‘rtvuvaat za nea vo vite sostojbi na ~ovekovata psiha. odbrana na nejzinata ~est i po cena Ironi~no e {to so primordijalni na ‘ivotot. tehniki etnicitetot i site negovi Obskurnosta na etnonaciona- obele‘ja se instrumentaliziraat listi~kata logika vo nikoj slu~aj ne no ne kako orudie vo racete na e kompletna dokolku nacijata kako inteligencijata (kako {to bi rekol kolektivitet ne e nu‘no pretsta- Maks Veber), tuku kako oru‘je vo vena kako ‘rtva. Zo{to tokmu ‘rt- racete na demagozite. Povtorno va? Zar ne e logi~no sekoja nacija etnicitetot primordijalno se da saka da bide kolektiven pobed- instrumentalizira za da prese~e nik vo soodvetnite vojni. Izgleda pome|u "nas# i "niv#. ne: Od druga strana, neizostaven "Ako si `rtva ti si edinstveniot del od ovaa destruktivna retorika ili prviot na kogo treba da mu e feminizacija na nacijata. Pret- se pru`i pomo{ (...) Da se bide stavuvaweto na nacijata kako majka, `rtva zna~i da se ima moralno ‘ena, rodilka, dadilka udira vo osnovite na "frojdovskata# svest na 14 So problemot na siluvaweto kako ~in vo voenite onaa populacija koja e najodgovorna sudiri poseben pridones imaat osvrtite na Dubravka Ugre{i}, Slavenka Drakuli}, no i Marija Todorova za odbranata na istata – ma‘ite. vo svoeto delo "Zamisluvaj}i go Balkanot#.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 27 Nenad Markovi}
i materijalno pravo na odmazda ko vo svoite plameni govori lide- (...) Vo sekoj sudir `rtvata e na rite na nedemokratskite re`imi i nekoj na~in vo moralna i psi- kreatorite na vojnite na Balkanot holo{ka prednost (...) Pri toa, na se povikuvaa na etno-genetski `rtvata sekoga{ i se gleda niz teorii za koi samo tie samite prsti (...)#15. razbrale. Vo paradata od znamiwa, bexovi, tradicionalni nosii i Vo situacija koga nacijata e kakvi u{te ne kvazinacionalni kolektivna ‘rtva ili kako takva se insignii, prodefiliraa i Car pretstavuva od odredena politi~ka Samoil, i Milo{ Obili}, i kralot hierarhija, mnogu e polesno da se Tomislav, no i Aleksandar Make- prenebregnat, opravdaat ili skri- donski, Skender-beg, dinastijata jat odredeni zlostorstva koja taa Nemawi}i, Kiril i Metodij, hanot samata gi izvr{uva. Nelogi~no e Asparuh, pa i samite Platon i "‘rtvata# da e onaa koja stanala Aristotel... Ovaa pateti~na scena zlostornik, taa da ubiva i siluva, bez isklu~ok be{e prosledena so koga taa e ubivana i siluvana, taa ogromen emotiven naboj, solzi vo da ru{i i da pali, koga nejzinite o~ite i freneti~ni reakcii na domovi se ru{at i palat, taa da publikata. Mrtvite heroi pate- bide vinovnikot koga taa go ima ti~no bea budeni od svoite grobovi najperfektnoto alibi – alibito na za da napravat mesto za novite "‘rtva#. Na Balkanot bez isklu~ok mrtovci. site nacii koi u~estvuvaa vo sudi- rite gledaat na sebe kako na ‘rtvi. I {to sega? Tokmu zatoa dobro e da se zapameti deka "tamu kade {to site se samo i - Na{ite grobi{ta se mladi – isklu~ivo ‘rtvi - ‘rtvi nema#16. akademik Dobrica ]osi} Kompletiraweto na etnonacio- nalisti~kiot mizanscen nikoga{ do Ova rigidno poimawe na nacio- kraj ne e zavr{eno bez preosta- nalniot kontekst, preku isklu- natite dva elementa – nekriti~kiot ~ivosta kon drugite, posesivnosta i selektiven pristap kon isto- i netolerancijata ne samo {to ne riskiot proces i patosot koj neizo- vodi nikade, tuku ne e voop{to stavno se vnesuva vo nego. Poviku- fundiran na racionalni osnovi. vaweto na "istoriskoto pravo# i Sovremenoto poimawe na nacijata golemite civilizacii kako predci vo odredena mera bara "odlepu- na odredena nacija, bez isklu~ok vawe# od slepiot tradicionalizam, odi vo pravec na mobilizacija na ekskluzivnosta i apsolutizacijata masite za odredena cel. Adolf na nacionalno-istoriskiot duh. Vo Hitler kako svoj omilen lajt-motiv ovoj kontekst, poimaweto na naci- go koristel Svetoto Rimsko car- jata kako produkt na etni~koto vrzu- stvo, a vo poslednata dekada neret- vawe koe po~iva vrz odredeni ko- lektivni sli~nosti i odredeni 15 Kecmanovi}, Du{an. "Etni~ka vremena#. Beograd: XX istoriski uslovi – se menuva. Sami- vek, 2001. str.58-59. 16 Ibid. str.57. ot fundament na nacijata kako ko-
str. 28 Politi~ka misla Rigidno poimawe na nacijata lektivitet (koj mo`e da bide sosta- Ovie temelni vrednosti na koi ven od pove}e razli~ni etni~ki gru- bi trebalo da po~iva sekoja zaed- pi vrzani za odreden politi~ki nica se ne{to koe se postignuva proekt) se menuva vo pravec na za- samo ako se ima intelektualna edni~ko po~ituvawe na najbitniot {irina da se prifati realnost od site principi –pravednosta. poinakva od na{ata, da se razberat Iako Xon Rols temelno gi izlo`i razlikite ne kako ne{to koe n¢ svoite gledi{ta za pravednosta vo razdeluva, tuku kako ne{to koe mu odnos na sekoja zaednica (pa i za dava {arenilo na ovoj svet, da se nacijata) vo svoeto epohalno delo pogledne na tu|ata istorija kako da "Teorija na pravednosta#, Vil e na{a, a na na{ata kako del od Kimlika gi rezimira{e nakratko da svetskata du{a za koja zboruva{e zvu~at kako pouka za onie na koi im Hegel. Samo taka modernite nacii e polesno da se povikaat na isto- }e mo‘at da opstojat, da koha- rijata: bitiraat i da bidat konstruktivni vo me|usebnite odnosi. Ako ni{to "Veruvawe vo ednakvost i pra- pove}e dodeka istorijata ne ja vednost; pregazi nacijata kako na~in na Veruvawe vo konsultacii i dija- kolektivna kohezija i dodeka lu- log; |eto ne pronajdat nov na~in na Va‘nost na prifa}aweto i tole- organizacija okolu koj }e gravi- rancijata; tiraat. No, s¢ dodeka postoi naci- Poddr‘uvawe na raznovidnosta; jata }e postoi i nacionalizmot, koj So~uvstvuvawe i dare‘livost; sepak na krajot na krai{tata e samo Privrzanost kon prirodnata - detska bolest na ~ove{tvoto. sredina; Zalo‘uvawe za sloboda, mir i nenasilni promeni#17 .
17 Kimlika, Vil. "Multikulturno gra|anstvo#. Skopje: IDSCO, 2004. str.302-303.
Abstract The rigid defining of the terms nation, ethnicity, peoples is one of the main consequences of the ethnic tensions and conflicts on the Balkans in the last decade and a half. The term ìethnicityî is rather extensive and defined between the two radical scientific ends - instrumentalism and primordialism. On the other hand the term ìnationî is lately very popular in the academic debates and defined apropos the social and historical conditions under which it appeared (industrial society). However the political demagoguery on the Balkans in the last fifteen years totally ìstrandedî these terms and caused ìthe nationî to experience a very rigid and irrational understanding.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 29
tolerancija Religija, etika,
Dali religijata e faktor vo turskata nadvore{na politika?1
Erman Top~u
Voved re{na politika dojdoa do izraz i na krajot postignatiot uspeh na reli- Monumentalen nastan se slu~i vo gioznite fundamentalisti - Hoxa - turskata vnatre{na politika na 3 Prosperitetnata partija na Nek- noemvri 2002 godina, {to ja obnovi medin Erbakan vo sredinata na 90- "dobrata stara# rasprava pome|u tite godini, vo koalicionata vlada Islamizmot i Sekularizmot. Vo so koja Turcija predizvika interes noviot razvoj na nastanite, vo javnoto mnenie na Zapadot. Sega Partijata za pravda i razvoj (Adalet koga studentite na Hoxa povtorno se ve Kalkinma Partisi - AKP) go osvoi na vlast vo dr‘avata, mo‘nite mnozinstvoto glasovi i konsti- promeni vo tradicionalno zapadno- tuira{e ednopartiska vlada. No, orientirana turska nadvore{na identitetot na AKP i nejziniot politika se povtorno aktuelni. mo`en odraz na turskata nadvo- Vo kontekst na s¢ {to e napi- re{na politika pretstavuva golemo {ano pogore, ovaa statija so nejzi- pra{awe za doma{noto i nadvo- niot kapacitet se obiduva da go re{noto javno mnenie. Sega, dekla- razjasni problemati~noto pra{awe riraj}i se kako "muslimanski kon- na vlijanieto na Islamot vo tur- zervativci#, porane{ni ~lenovi na skata nadvore{na politika. Sta- religioznata fundamentalisti~ka tijata }e zapo~ne so celosna pro- Prosperitetna partija (Refah Partisi cenka na turskata nadvore{na - RP), koja be{e zatvorena od Ustav- politika so principielen - osnoven niot sud zaradi sozdavawe rasni priod vo kategorijata na sila, koja tenzii vo turskoto op{testvo, se vo Turcija kako dr‘ava ja poseduva. centarot na somnevawa i zabuni. Ponatamu, statijata }e navede Pokraj vnatre{nata implikacija osobeni primeri od religiozno- vo pobedata na AKP, postoi i nadvo- orientirana priroda na nadvo- re{na dimenzija. Turskata nadvo- re{nata politika i }e go prika‘e re{na politika, vo tekot na vre- podemot na neo-otomanizmot kako meto, mnogupati poka‘uva{e ten- biten trend vo turskite nadvo- dencii kon religiozno orienti- re{no-politi~ki odnosi. Statijata ranite me|unarodnite aferi, kako vo ovoj del, isto taka, }e gi tolkuva {to se poka‘a vo Bosna, Kosovo i vrskite pome|u nadvore{nite i ^e~enija. Vo celina, diskusiite za vnatre{nite slu~uvawa. Vo zaklu- religiozno orientirana nadvo- ~okot, statijata polemizira dali
1 Avtorot saka da iska‘e iskrena blagodarnost kon Islamot e pojdovna to~ka za tur- Profesor Ba{kin Oran od Univerzitetot od Ankara, skata nadvore{na politika i }e Turcija, i Dane Taleski za nivnata poddr{ka vo podgotovkata na ovoj artikl. iznese nekoi predviduvawa za
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 31 Erman Top~u
idninata, osobeno za vladeeweto ti~ni, najmnogu poradi Otomanskoto na AKP. nasledstvo. Kako vtoro, Turcija se nao|a na krstpat pome|u pet regio- Principite na turskata nalni bezbednosni komori: Evropa, nadvore{na politika: Balkanot, Mediteranot, Sredniot Kategori~en priod Istok i Kavkazot. Ovie komori ne- maat geografski granici me|u niv i Koga analizirame nadvore{na sekoja od niv sozdava dilemi vo politika, te{ko e taa da se identi- turskata nadvore{na politika. fikuva, so to~en broj na principi vo Solidna i racionalna kategoriza- zemjata. Ovaa statija sugerira, za da cija na Turcija vo ovaa strate{ka se razberat osnovnite principi koi ramka bi bila da se sogleda kako edna dr‘ava-nacija gi primenuva vo "sredna sila#. nejzinata nadvore{na politika, Iako terminot "sredna sila# e prethodno treba da se razbere silata {iroko primenet vo mnogu studii na taa dr‘ava vo me|unarodniot na turskata nadvore{na politika, sistem. Kategorizacijata na Turcija nema osobena definicija za nea. Vo e komplicirano pra{awe zaradi toa literaturata, terminite "regio- {to taa ima takva geografska mesto- nalna sila# i "klu~ni dr`avi# se polo‘ba, poradi koja postojano e koristat vo korelacija so sredna izlo‘ena na multi-nacionalni za- sila. Spored Vilijam Hejl•, sred- kani, vleguva vo povrzani nastani i nite sili poseduvaat me{avina na e uslovena od razni interesi.2 Za voena mo}, ekonomski resursi i Turcija, strate{kata dimenzija ima nivo na razvoj.5 Objasnuvaj}i ja tri faktori. Kako prvo, taa se nao|a mo}ta kako "sposobnost da se pri- na mnogu strate{ka pozicija pome|u silat drugi dr`avi na potezi koi Sredniot Istok, Balkanot i Kav- inaku ne bi gi napravile#, Hejl veli kazot, koi zaedno mo‘at da se nare- deka srednite sili, za razlika od ~at "Bermudski Triagolnik#.3 Isto malite dr`avi, mo`at da dejstvu- taka, odnosite na Turcija so pove}eto vaat relativno nezavisni vo me|u- od sosednite4 dr‘avi se problema- narodniot sistem; mo`at da gi pri- silat poslabite dr`avi, ako se geo- 2 Bask`n Oran, Turk Dis Politikasi’nin Teori ve Pratigi in grafski blisku i - ili ako me|una- Baskin Oran (ed.), Turk Dis Politikasi - Kurtulus Savasiíndan Bugune Olgular, Belgeler, Yorumlar Cilt I: 1919-1980 rodnata koalicija e povolna - mo`e (Istanbul: Iletisim Yayinlari, 2003, 8th edition), p. 29. 6 3 Bask`n Oran, 80 Y`ll`k Twrk D`[ Politikas`’n`n Teori ve Prati\i, da im odolee na golemite sili. Radikal 80. Y`l, 29.09.2003, p. 30. Isto taka, toj tvrdi deka iako sred- 4 Brojot na sosedite na Turcija se menuval niz vremeto. pred Vtorata svetska vojna, Turcija imala osum nite sili poseduvaat nekoj vid re- sosedi: Grcija, Bugarija, SSSR, Velika Britanija preku Kipar, Francija preku Sirija, Iran, Irak, gionalna sila, koga pogolema sila Italija preku 12 ostrovi. Posle vojnata, brojot se namalil na sedum, po povlekuvaweto na Italija, formiraweto na Republika Kipar na 16 avgust 1960 5 Vilijam Hejl, Turska nadvore{na politika 1774-2000 i nezavisnosta na Sirija. Posle Studenata vojna, (London, ^asot Frenk, 2000), str.1. • brojot se zgolemi povtorno na osum so "novata# Rusija, 6 Od istata kniga ili paragraf, str.1-2 F. Stiven Azerbejxan, Gruzija i Ermenija.• Vilijam Hejl e Larabi e ~len na odborot vo RAND Korporacijata i e profesor po Turska politika, glaven na otsekot na pretsedava~ na RAND za evropska bezbednost. Jan O. Politi~ki i internacionalni studii i pretsedava~ Leser e zamenik direktor i zamenik pretsedatel, na Centarot za internacionalni studii i diplomatija direktor za Studii na pacifi~kiot sovet za vo [koloto za orientalni i afri~ki studii, London, internacionalni odnosi vo Los Angeles. Isto taka, Velika Britanija. rabotel vo RAND pred da raboti vo Sovetot.
str. 32 Politi~ka misla Dali religijata e faktor vo turskata nadvore{na politika? pretstavuva zakana za nivnata na politika koja ja implementira bezbednost, tie ili se obiduvaat da niz dva glavni principa: pro- sozdadat prostor za manevrirawe zapadna ili status-kvo vo orien- koristej}i go balansot na sila me|u tacijata. Vo kontekst na stavot pro- golemite dr`avi, ili vlo`uvaat zapad, se smeta{e deka nadvo- napori da napravat defanzivni re{nata politika na Ankara niz alijansi koi ja pretvoraat dr`ava- republikanskite godini, sekoga{ se ta za koja zboruvame vo satelit, sovpa|a{e so zapadnata pozicija. dokolku alijansata e sklu~ena so Vsu{nost, mnogu e interesno {to pogolemi i posilni dr`avi. Vo ovaa postoi takvo ogromno ~uvstvo na ramka, F. Stiven Larabi i Jan O. poznavawe na zapadnata pozicija vo Leser• ja imenuvaa Turcija "izvon- zemjata, iako samo 3% od terito- redno klu~na dr`ava# dokolku se rijata na Turcija se nao|a vo Evropa. zemat predvid naselenieto, geo- Ovoj fakt najmnogu zavisi od strikt- grafskata mestopolo`ba, ekonom- noto pro-zapadno dvi`ewe spro- skite i voenite potencijali, no vedeno od Mustafa Kemal Ataturk osobeno nejziniot kapacitet da vo Republikanskata era, i po~et- pridonese do regionalna i me|una- nite obidi na Komitetot za unija i rodna stabilnost.7 Spored pisa- progres (Ittihat-Terakki) pri krajot na telite, Turcija kako klu~na dr`ava Otomanskiot period. Ovie dve dvi- poseduva izvesna regionalna mo}, `ewa, vo najmala raka, sozdale koja ima implikacii vo regio- eliti koi se pro-zapadno orien- nalnata i me|unarodnata bezbed- tirani. Takvite dvi`ewa denes, nost. Vo celost, mo`e da se ka`e koi se sproveduvaat na socijalno deka Turcija, so nejzinata stagni- nivo, bile sozdadeni tokmu od ovie ra~ka ekonomija rakovodena od eliti. Vtoro, turskata nadvore{na MMF, e na mnogu bitna strate{ka politika prete`no bila vodena lokacija vo prese~nata to~ka na spored stavot status kvo, zaradi pette bezbednosni komori (Evropa, nejzinite kapaciteti kako sredna Balkanot, Mediteranot, Sredniot sila. Turskoto razbirawe na status Istok i Kavkazot). Nejzinata ogrom- kvo sodr`i dva aspekta: da se na voena mo} i nejzinata mlada za~uvaat poestoe~kite granici i populacija ja pravat klu~na dr`a- postoe~kite bilansi. Vo nejzinata vata. Zatoa, ako se dovede vo situ- problemati~na geografija, Turcija acija na ekonomska kriza, poli- se pokoruvala na modus operandi ti~ki nestabilnata Turcija vodena (na~in na odnesuvawe) koj obi~no e od nacionalisti~ki segmenti bi vospostaven od zapadnite sili. bila edna od najgolemite zakani za Zatoa, mo`e da se ka`e deka Ankara stabilnost vo sosedstvoto i regi- najmnogu bara na~in da gi izbalan- onot. sira interesite {to se sudiraat vo Vo ramkite na kategorijata "sred- regionot. Kako klu~na dr`ava, Tur- na sila#, Turcija vode{e nadvore{- cija dolgo vreme se obiduva da vo- vede ramnote`a pome|u (1) Zapadot 7 F. Stiven Larabi i Jan O. Leser, Turskata nadvo- re{na politika vo vreme na nesigurnost (Pitsburg: i ostanatite akteri, (2) sostavnite RAND, 2003), str. 2, dodaden e naglasok so italik.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 33 Erman Top~u
delovi na Zapadot vo negovata napravi "revolucija od glava do geografija.8 poradi toa, Turcija petici# preku promeni vo zakonot. dobi {ansa da se odnesuva avto- Zaradi stati~nata struktura na nomno samo vo vremiwa koga posto- turskoto op{testvo, reformite {to jat ramnote`i. Ataturk gi zamislil morale da Da go sumiram ovoj del. Mo‘e da bidat implementirani preku eli- se ka‘e deka Turcija e klu~na tite na vlast vo negovoto vreme, dr‘ava na mnogu va‘na geo-polo‘- ~estopati so upotreba na sila.11 Za ba. Iako poseduva kapacitet da ima Ataturk, razdvojuvaweto na reli- zna~itelen udel vrz nadvore{nata gijata od politikata ne bilo dovol- bezbednost, Turcija treba da ja no da se transformira mentali- izu~uvame vo regionalen kontekst tetot. Vo ovoj kontekst, dr`avata i vo kategorijata na sredni sili. morala da intervenira isto taka i Primerot na Me|unarodnata bez- vo religioznite pra{awa. Vospo- bednosna sila za asistencija (Inter- stavuvaweto na Direktoratot za national Security Assistance Force - religiozni pra{awa (Diyanet Isleri ISAF) e mo{ne voveden vo ovaa Baskanligi) se obide da gi regulira smisla: Turcija bara{e kontrola religioznite pra{awa na na~in koj vrz ISAF vo Avganistan zaradi toa }e dovede{e kon prifa}awe na {to Ankara saka{e da ima udel vo reformite vo op{testvoto. nastanite vo regionot. No, pret- Se razbira, vmetnuvaweto na hodno mora{e da pobara finan- sekularizam vo muslimansko i siska pomo{ od Va{ington. polu-feudalno op{testvo vo pot- poln proces dovede do nekolku una- Sekularizam vo muslimansko- zaduvawa. Sozdavaweto na funda- mnozinsko op{testvo: mentalisti~ki / islamisti~ki12 Podvizi i podemi na dvi‘ewa vo turskata politika vo revolucijata sedumdesettite i devedesettite se direktna posledica na ovoj proces. Turskata modernizacija e edin- Religioznite fundamentalisti stven proekt zaradi toa {to vnese duri i bile del od koalicioni sekularizam vo op{testvo so mus- vladi vo 1974 godina (koalicija limansko mnozinsko naselenie.9 pome|u Demokratik Sol Parti (DSP - Kemalskata revolucija od 1930- Demokratska levica) i Islamskata tite, go gleda{e sekularizmot kako 11 Mnogu e interesno {to denes Evropskata unija gi ceni nezamenliv del od nejzinata "trans- reformite {to Turcija gi pravi vo sudstvoto, no ja kritikuva nivnata implementacija. Ova poka‘uva formacija na mentalitetot# vo deka dramati~nite reformi {to Turcija gi prave{e op{testvoto.10 Ovoj stav e uspe{en vo izminative godini se sre}avaat so istite predizvici {to gi sre}avaa osnova~ite na Repub- primer na toa kako mo`e da se likata: Stati~na struktura na turskoto op{testvo. 12 Zborovite "islamist# i "islamski# ~estopati se upotrebuvaat pogre{no. Dodeka prvoto zna~i "onoj koj 8 Oran, otvoren citat, str. 49 go prifa}a Islamot kako negova/nejzina ideologija 9 Denes, se procenuva deka 98% od turskoto naselenie vrz osnova na negovite/nejzinite akcii#, vtoroto e muslimansko. zna~i "raboti {to se povrzani so su{tinata i 10 Erman Top~u, Evropskata unija i kemalizmot, delo principite na Islamot#. Zatoa, "islamist# e objek- prezentirano na Studenskiot kongrs za me|unarodni tivno, a "islamski# e subjektivno. Vo ovoj kontekst, odnosi, maj 1-3, 2002, Egejskiot univerzitet, Izmir, frazi kako "islamski teror# se pogre{ni. Niedna Turcija religija ne koristi teror kako instrument. Praviot na~in na iska‘uvawe bi bil "islamisti~ki teror#. str. 34 Politi~ka misla Dali religijata e faktor vo turskata nadvore{na politika?
Milli Selamet Partisi (MSP - Partijata ti~ki red#13 so mototo "(nie se sme- za nacionalen spas)), vo 1975 godina nivme od politi~ki islamisti vo (koalicija na "Narodniot front# muslimanski demokrati)#. Poten- pome|u Adalet Partisi (AP - Pravnata cirajki go faktot deka ~lenovite partija), Cumhuriyetci Guven Partisi na AKP doa|at od politi~ka isla- (CGP - Republikanska doverliva misti~ka tradicija na Partijata za partija), Milliyatci Hareket Partisi prosperitet (ili duri od Partijata (MHP - Partija na nacionalisti~ko za nacionalen spas - MSP), osobeno dvi‘ewe) i MSP), vo 1977 godina lu|e koi po poteklo bea Kemalisti (koalicija Nacionalniot front II ja gledaa ovaa partija kako prodol- pome|u AP, MSP i MHR) i vo 1996 `uvawe na istoto dvi`ewe, za koe godina (koalicija me|u Islamskata se smeta{e deka e iskoreneto so Refah Partisi (RP - Prosperitetna post-modernisti~kiot voen udar na partija) i liberalnata Dogru Yol 28 fevruari 1997 godina.14 No, Partisi (DJP Partija na vistinskiot objektivnata gledna to~ka na vna- pat). Site ovie religiozni funda- tre{nata i nadvore{nata politika mentalisti~ki dvi‘ewa bea potis- na ovaa era poka`uva deka AKP e nati so voeni intervencii. Dr- produkt na celosna samoprocenka ‘avniot udar vo 1980 godina gi za- na turskite islamisti~ki politi- tvori site politi~ki partii, vklu- ~ari, koi sega povtorno sakaat da ~itelno i MSP. Po 1980 godina, se pribl`at do Zapadot "kako del islamistite ja formiraa Prospe- od naporot da se rekonstruiraat ritetnata partija koja be{e zatvo- modernite politi~ki razmisluva- rena od Ustavniot sud vedna{ po wa kako {to se: demokratijata, poznatata "post-modernisti~ka ~ovekovite prava i integracijata vo voena intervencija# na 28 fevruari procesot na globalizacijata, vku~i- 1997 godina. Treba da se istakne telno i za~lenuvaweto vo Evrop- deka nitu edno od dvi‘ewata pred skata unija#.15 Dali se islamisti RP ne sozdalo tolkav radikalen ili ne, doa|aweto na AKP na vlast anti-sekularen bran vo turskoto kako samostojna partija otvori op{testvo. mnogu pra{awa za nadvore{nata Vo istorijata na turskite poli- politika na "Novata Turcija#. ti~ki islamisti, intervencijata od 1997 be{e od ogromno zna~ewe, Vmetnuvawe na islamot vo naj~esto narekuvana "Procesot na dnevniot red na nadvore{nata 28 fevruari#. Od ovoj mig natamu, politika politi~kite islamisti vleguvaat vo proces na samoprocenka. Vo ovaa Vnesuvaweto na religijata vo nova era AKP tvrde{e deka "...gi turskata nadvore{na politika se napu{tile ideite za konstruirawe smeta za relativno nov fenomen koj na alternativen socijalen i poli- datira od ranite 1980-ti godini.
13 Ihsan Duran Dagi, Reevaluacija na ~ovekovite prava, 14 Erman TOP^U, Turskata nadvore{na politika izra- demokratijata i Zapadot: Post-islamisti~kite zena preku Partijata za pravda i razvoj: Kontinuiteti intelektualci vo Turcija, Kriti~ni studii za Sred- i promeni, neobjavena statija niot Istok, tom 13, broj 2, leto 2004 15 Dagi, otvoren citat
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 35 Erman Top~u
Ova e direkten rezultat na faktot nite#; (b) se gradea xamii so izvon- deka islamisti~kite politi~ari redno tempo (1.500 xamii vo edna bez toj fakt ne mo‘ele da ja dobijat godina - vo prosek po {est na den); neophodnata popularnost kaj jav- (v) na Rakovodstvoto za Religiozni nosta. No, po formiraweto na dok- pra{awa mu be{e odobern buxet koj trinata "Zelen pojas# od vremeto na be{e 1.5 pati pogolem od buxetot na Karter, Va{ington po~na da gi pod- Ministerstvoto za nadvore{ni ra- dr‘uva radikalnite islamisti~ki boti.17 Nasledstvoto od 12 septem- dvi‘ewa kako oponent na toga{niot vri be{e apsolutisti~ka dr‘avna Sovetski Sojuz. Ovaa doktrina se struktura so zgolemeno vlijanie na poklopuva{e so vremeto na voeniot Islamot vrz turskata politika. udar od 1980 godina, koj ja pretstavi Skore{noto Dvi‘ewe za moder- Tursko-islamskata zaednica kako nizacija mora{e da vlo‘i mnogu mo‘no re{enie za ideolo{kite napori da ja donese Turcija do tenzii koi zemjata ja donesoa na evropskite standardi, zaradi na- rabot od gra|anska vojna. Tursko- sledstvoto. islamskata zaednica, vo osnova, e Nadvore{nata politika be{e obid da se obedinat dvete tradi- edno od poliwata {to stapi na sila cionalni krila na turskata des- so podemot na Islamot. Kako pro- nica - Islamizmot i Rasisti~kiot dol‘uvawe na razvojot vo demo- nacionalizam, za da se soo~at so kratskata sfera, po voeniot udar, predizvikot na silnite levi~arski civilnata vlast se obide da vodi dvi‘ewa koi se sozdadoa poradi dosta emotivna nadvore{na poli- slobodnata i demokratskata atmo- tika. No, raspadot na Sovetskiot sfera vo 1960-tite godini.16 Udarot Sojuz be{e ogromen nastan koj otvo- od 12 septemvri 1980 godina ja ri novi horizonti vo turskata na- prifati ovaa zaednica kako naso- dvore{na politika. Vo ovoj period ~uva~ na oficijalnata politika. Po se sozdade edno novo dvi‘ewe. Neo- ovoj mig, religijata prerasna vo otomanizmot, ima{e za cel zgole- {tit protiv kurdskiot separatizam muvawe na turskoto vlijanie vrz vo doma{nata politika i politi- porane{nite zemji na Otomanskata kata na toga{niot Sovetski Sojuz na Imperija i be{e najgolemiot fak- me|unaroden plan. Ne e iznenadu- tor za zainteresiranosta {to ja va~ki {to popularnata fraza "Allah- poka‘aa za Balkanot, Kavkazot i siz Komunistler (bezbo‘ni komu- zemjite od Sredniot Istok.18 Spo- nisti)# se pojavi vo ovoj period. Vo red tie koi go poddr‘uvaa Neo-oto- korelacija so Turskata islamska manizmot, Turcija be{e zemja so zna- zaednica (a) ~asovite po religija vo ~itelna istoriska i geo-strate{ka u~ili{tata stanaa "zadol‘itelni# dlabo~ina. Neo-otomanistite dis- vo odnos na prethodno "selektiv- kutiraa deka kako {to Turcija be{e
16 Bozkurt Guvenc, Gen~aj Sajlan, Ilhan Tekeli i Sera- 17 Izvedeno od Oran, otvoren citat vo 17, str. 23 fetin Turan, Turk-Islam Sentezi (Istanbul: Sarmal, 1994), 18 M. Hakan Javuz, Degisen Turk Kimligi ve Dis Politika: Neo- citirano vo Ilhan Uzgel, Turk-Islam Sentezi, info-box in Osmanliciligin Yukselisi, i [aban H. Kalis, Ihsan Duran Baskin Oran, Turk Dis Politikasi: Kurtulus Savasiíndan Dagi i Ramazan Gozen,Turkiyeínin Dis Politika Gundemi - Bugune Olgular, Belgeler, Yorumlar Cilt II 1980-2001 Kimlik, Demokrasi, Guvenlik (Ankara: Liberte Yayinlari, (Istanbul: Iletisim, 2002), str. 22 2001), str. 61-62.
str. 36 Politi~ka misla Dali religijata e faktor vo turskata nadvore{na politika? edna od su{tinskite dr‘avi vo vme{a vo konfliktot, i da go svetot pod Otomanskata Imperija, spre~i ubivaweto na muslimanite. ne treba da razmisluvaat vo ram- Turcija vode{e aktivna nadvo- kata na nacionalnite granici po- re{na politika kolku {to mo‘e{e, staveni pred sedumdeset godini, i i se obide da go postavi problemot treba da se obide da ja povrze na dnevniot red na site me|una- nejzinata istoriska so nejzinata rodni organizacii kade {to Ankara geo-strate{ka dlabo~ina za povtor- e ~len. Kako rezultat na ova, Tur- no da stane centralna dr‘ava. cija intervenira{e so voena sila, Vakuumot na sila {to se sozdade po no vo ramkite na NATO i Obedi- povlekuvaweto na Sovetskiot So- netite nacii. Slu~ajot vo Bosna juz, be{e edna od glavnite privle~- be{e uspe{na prikazna za Minis- ni to~ki na Neo-otomanistite. terstvoto za nadvore{ni raboti, Spored niv predizvicite od peri- zaradi toa {to od edna strana se odot po studenata vojna poka‘aa sprotivstavi na pritisokot na deka odbranata na Turcija ne e javnosta za samostojna voena inter- vozmo‘na od nejzinite teritorii. vencija, dodeka od druga strana go Zatoa poka‘aa i golema zaintere- po~ituva{e "pro-zapadniot stav# siranost za pra{awata na Bal- koristej}i samo diplomatski sred- kanot, Sredniot Istok i Kavkazot. stva, dodeka problemot be{e samo Poradi toa, vo ovaa, nova era, predmet na operaciite na Obedi- nositelite na odluki vo turskata netite nacii i NATO. nadvore{na politika, koi bea Konfliktot vo Kosovo be{e prete‘no birokrati od Minis- u{te eden problem koj zna~itelno terstvoto za nadvore{ni raboti i ja pogodi ~uvstvitelnosta na tur- Nacionalniot bezbednosen sovet, skata javnost. I vo ovoj konflikt, moraa da se soo~at so predizvicite Turcija se vozdr‘a od samostojni od zgolemenite pobaruvawa na akcii i deluva{e vo soglasnost so op{etstvoto za pogolema vklu- stavovite na Zapadot. Taa u~es- ~enost na Turcija vo me|unarodnite tvuva{e vo operaciite na NATO i pra{awa. Potrebni se nekoi kon- isprati 1000 trupi vo KFOR. I vo kretni primeri. ovoj slu~aj Ministerstvoto za na- dvore{ni raboti mora{e da odolee Test-sostojbi za turskata na javniot pritisok za poaktivna, nadvore{na politika pa duri i samostojna intervencija. Pokraj na ovie test-sostojbi, Slu~uvawata vo Bosna i Kosovo treba da se posveti vnimanie i na bea pokazatel za tendenciite na trendovite na nadvore{na poli- vlijanie na turskata nadvore{na tika na Prosperitetnata partija. politika, pod pritisok na isla- Sekako, ovoj period be{e edna era misti~kata javnost. Bidej}i posto- vo koja se slu~uvaa golemi promeni jat muslimanski zaednici vo Bosna vo vodeweto na nadvore{na poli- i Hercegovina, ima{e ogromna javna tika. Nadvore{nata politika na poddr{ka turskata vojska da se Prosperitetnata partija be{e bazi-
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 37 Erman Top~u
rana vrz vetuvaweto deka }e ja napravi golem skok nanapred kon izvadi Turcija nadvor od "imperi- evropskiot pat, koj najverojatno }e jalisti~kiot sinxir na zapadnite prodol‘i so odlukata na Sovetot dr`avi# i deka }e sozdadat part- na Evropa da otpo~ne pregovori za nerstvo so muslimanskite dr`avi vlez vo Unijata. Turcija be{e glav- od Sredniot Istok, Azija i Severna niot tvorec na razre{uvaweto na Afrika.19 Pod mototo "Respek- Kiparskata rasprava, koja ne uspea, tabilna i multi-dimenzionirana bidej}i gr~kite dr‘avjani na Kipar nadvore{na politika# premierot bea protiv referendumot na taka- Erbakan se obide da vospostavi nare~eniot Plan na Anan. Isto taka bliski odnosi so Iran, Libija, AKP posveti golemo vnimanie na Egipet i Sirija. Negovata poseta na odnosite so SAD, po krizniot pe- Libija i negovata poddr{ka na riod po vojnata vo Irak. muslimanskite bra}a predizvika golemi tenzii kako vo Turcija, taka Mo‘nosti za idninata i vo prestolninite na zapadnite dr`avi. Ovaa statija, so svoite mo‘- Iako Prosperitetnata partija se nosti se obiduva da ja ispita ulo- obide da vospostavi islamski gata na Islamot vo turskata nadvo- orientirana nadvore{na politika, re{na politika. Vladee{e mnenie ako se napravi analiza, }e se vidi deka Turcija e klu~na dr‘ava i deka nema golema promena vo tradi- mora da se respektira vo regio- cionalnata turska nadvore{na nalen kontekst. Kako {to rekoa politika. Za vreme na ovaa era, Bak~i i Karda{ "Turcija ima ambi- ostanaa strate{kite odnosi so ciozni, i odvreme-navreme pre- Izarel, dodeka Turcija be{e ak- forsirani o~ekuvawa za me|una- tivna vo me|unarodnite organiza- rodnata pozicija na dr‘avata, no vo cii kade {to e ~lenka. su{tina, Turcija prete‘no se odne- suva kako klu~na dr‘ava#.20 Sood- Muslimanski demokrati i vetno izu~uvawe na Turcija bi bilo zapadno-orientirana ona koe bi se zanimavalo so poten- nadvore{na politika cijalite i geo-strate{kata mesto- polo‘ba na Turcija vo regionalen Kako {to e potencirano pogore, kontekst. Mora da se ima predvid doa|aweto na vlast na AKP kako deka "prazninata me|u kapacitetite samostojna partija otvori va‘ni i o~ekuvawata# e seriozen prediz- pra{awa za turskata nadvore{na vik za klu~na dr‘ava vo nejzinite politika. Izleze, me|utoa, deka nadvore{no-politi~ki ambicii. Vo AKP e naj pro-zapadno orientirana prodol‘enie, statijata pojasnuva vlada od koe bilo vreme vo tur- deka Turcija vo nejzinata katego- skata nadvore{na politika. Prvo, ri~na ramka se poveduva po dva iako pod vodstvo na AKP, Turcija
20 Husein Bag~i i [aban Karda{, Svetot posle 11 sep- 19 Melek Firat i Omer Kurk~oglu, Orta Doguíyla Iliskiler, temvri, Reevaluacija na strate{kata va‘nost na vo Oran, otvoren citat, str. 561 Turcija, dokument podgotven za CEPS/IISS.
str. 38 Politi~ka misla Dali religijata e faktor vo turskata nadvore{na politika? osnovni principi na nadvore{na nejzinoto u~estvo vo GMEP (Gole- politika, a toa se prozapaden i pro- miot proekt za Sredniot Istok). status kvo. Ovaa politika mo‘e da bide inter- Statijata preku test-sostojbite pretirana kako ambicija na klu~na poka‘a deka religijata ne e faktor dr‘ava da se prisposobi na - mo‘en vo oformuvaweto i sproveduva- - nov status kvo koj vsu{nost e weto na turskata nadvore{na poli- planiran od hegemonska dr‘ava. No, tika. Se rasprava{e deka iako AKP se obide da stavi kraj na novata situacija {to se slu~i po status-kvo na Kipar. Ova be{e zavr{uvaweto na studenata vojna, golem napredok vo turskata nadvo- donese novi gri‘i vo zemjite na re{na politika od voenata inter- porane{nata Otomanska Imperija - vencija vo 1974 godina. Kone~no, Neo-otomanizmot, op{tite stavovi AKP se dr‘e{e kon stabilen stav na turskata Republika ostanaa vo me|unarodniot legitimitet, is- nepromeneti. klu~uvaj}i ja rezolucijata od 1 Statijata, isto taka, poka‘uva mart. Vladata go opravda sprove- deka AKP deluva{e vo soglasnost duvaweto na vtorata rezolucija so so tradicionalnite principi na toa {to ja povrza so Rezolucijata turskata nadvore{na politika vo na Sovetot za bezbednost na Obe- najgolemiot broj slu~ai. Nad s¢, dinetite nacii 1483. Isto taka, AKP ne formulira{e novi stavovi dejstviva{e vo soglasnost so prija- koi se sprotivni na pro-zapadnite. telski nastroeniot Generalen Vladata na AKP duri be{e i naj- seketar na Obedinetite nacii, i go entuzijasti~ka od site vladi kon poddr‘uva{e odobruvaweto na Evropskata unija i procesot na planot za ostrovot. Kako kone~en priem vo Unijata. Odbivaweto na argument vo ovaa statija i prospe- rezolucijata od 1 mart 2003 godina ritet za idnina, mo‘e da se ka‘e ne be{e anti-amerikanski poteg, deka uspehot na AKP vo nadvo- tuku rezultat za gri‘ite na legi- re{nata politika e isto taka za- timitetot na dr‘avata i partijata visen od nivnoto odnesuvawe kon vo o~ite na turskata javnost. Mora doma{nite pra{awa. Do sega, AKP da se zeme predvid deka istite pra- lansira{e intenziven proces na tenici, podocna re{ija da ja pri- demokratizacija vo ramkata na fatat rezolucijata i da ispratat harmonizacija so barawata za ~len- trupi vo Irak na 7 oktomvri 2003 stvo vo Evropskata unija. Kako {to godina. Na kraj, Golemiot proekt za iznesov niz statijata, ekonomskata Sredniot Istok e isto taka po i politi~kata stabilnost vo do- amerikanska inicijativa, kade {to ma{nite pra{awa na klu~nata dr- nekoi dr‘avi so muslimansko mno- ‘ava e od isklu~itelna va‘nost za zinstvo se partneri. Za principot stabilnosta na regionalno nivo. pro-status kvo, AKP ne be{e prediz- No, povremenite ispadi na AKP kon vik za sega{nata ramnote‘a vo sekularnite koreni na kemalis- regionot. Vsu{nost, Turcija se ti~kata dr‘ava sozdava zagri- obide da se prilagodi kon novata ‘enost za idninata. Isto taka, ne e ramnote‘a na Sredniot Istok so sigurno deka AKP }e se obide da
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 39 Erman Top~u
vospostavi multi-dimenzionalna vi so (potezi protiv sekularniot nadvore{na politika naso~ena kvalitet na turskata dr‘ava) i bez pove}e kon islamskite dr‘avi. Turcija (Neo - otomanizam) mo‘at da Poznato e deka AKP ima radikalni sozdadat presvrti vo Turcija. Ova koreni koi ponekoga{ imaat odraz ne e samo opasnost za mirot doma, vrz stavovite na partijata. Mora da tuku i za ramnote‘ata na regiona- se napomene deka pogre{nite stavo- len i me|unaroden plan.
Abstract With the eventual rise of ìMuslim Democratsî to power, Turkeyís conduct of†its foreign policy emerged†as a serious question mark. This article will deal with this question in its own capacity. After consequent sections dealing with several aspects of the issue,†it will be argued that Islam is not incorporated as a factor into Ankaraís foreign policy and that†Turkey has†traditionally been pro-Western in its†external relations.
str. 40 Politi~ka misla tolerancija Religija, etika,
Pismo za tolerancijata
Marko Tro{anovski
Vo uslovi na sovremenite poli- Na po~etokot kako i vo sekoja ti~ki, religiozni, kulturni sobi- analiza }e zapo~nam so oprede- tija upotrebata na poimot na tole- luvawe na poimot na tolerancijata rancija e neretko neodminliv, ne- {to e neophodno za negova opera- razdelen del od akademskiot dis- cionalizacija. Etimolo{ki tole- kurs. Postglobalnoto op{testvo, rancijata pretstavuva prifa}awe i krizata na identitetot, socijal- {irokogradost kon razli~ni prak- nata alienacija, postmoderniot tiki, stavovi i kulturi, no ne pod- relativizam, etni~kiot preporod, razbira soglasuvawe po sekoja cena. religiozniot fundamentalizam se Tolerancijata vo socijalna, kul- fenomeni koi vo svojata sr‘ ja turna i religiozna smisla e pri- tangiraat tolerancijata. Od edna fa}awe na lu|eto koi imaat inakvi strana ovaa me|uzavisnost proiz- veruvawa t.e pretstavuvaat ideo- leguva od potrebata tie samite da logii ili kulturi koi istoriski se se definiraat i razberat preku nepo~ituvani. Poa|aj}i od Aristo- teoretsko-pojmovna instrumentali- tel tolerancijata kako doblest se zacija na tolerancjata, a od druga locira pome|u slaboumnosta od kako vitalen element na sovre- edna strana i tesnogradosta od menata politi~ka misla vo nejzi- druga. Vo hristijanskata tradicija, nata tendencija za preureduvawe na pak, taa se odnesuva na ~ovekoviot op{testvenite odnosi i ostvaru- preporod vo duhot na razumot za vawe na podobar svet. So drugi smetka na negovata prethodna du- zborovi (ne)tolerancijata go odbe- hovno-razumska sostojba korum- le‘uvala celokupniot istoriski pirana od predrasudi, netolerant- razvoj na ~ovekovata civilizacija, nost i fanatizam. Vo ovoj kontekst a mnogu pove}e toa go pravi denes. bi izlo‘il dve istoriski paraleli Mo‘eme da ne gi po~ituvame nekoi vo razvojot na tolerancijata kako nejzini opredelbi, ili pak da gi princip na op{testveno ureduvawe poddr‘uvame, no nikako ne mo‘eme vo Evropa vo 17. vek i Otomanskata da ostaneme apati~ni i ignoranti imperija, odnosno nejzinata admi- kon ovaa ideja. Ottuka, ovoj esej se nistrativno-teritorijalna edinica zanimava so poimot na toleran- miletot. Petvekovnoto prisustvo cijata, nejziniot istoriski razvoj i na Otomanskata imperija na teri- implikacii, no sepak negoviot torii naseleni so razli~ni kul- analiti~ki-teoretski nukleus go turi, odbele‘ano so relativna profilira problemot na toleran- stabilnost i mir (Pax Otomana) vo cijata vo sovremenoto op{testvo, najmala raka e fascinanten primer nejzinite mo‘nosti i granici. na dr‘avno ureduvawe. Kako {to
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 41 Marko Tro{anovski
znaeme Osmanskata imperija bila tokmu ova istoriska ostav{tina feudalna, teokratsko-centralis- zaedno so socijalizmot i pome|u ti~ka dr‘ava. Osmanskoto zakono- drugoto vlijaat na otporot i rezig- davstvo davalo dostatno {iroka nacijata koi se javija vo sovre- osnova za verska i narodnosna menoto makedonsko tranziciono tolerancija. Vo ramkite na Mile- op{testvo kon manifestaciite na tite muslimanite, hristijanite i inividualna sloboda, svest i avto- Evreite mo‘ele da donesuvaat nomija. Vtorata paralela vo isto- zakoni {to proizleguvaat od niv- riskiot razvoj na tolerancijata bi nata religija so {to preku dr‘avna se locirala vo Zapadna Evropa, 17. intervencija i pokraj neizbe‘nite vek i ishodot od triesetgodi{nata obidi za islamizacija bilo ovoz- vojna pome|u katolicite i protes- mo‘ena konzervacija i reproduk- tantite. Religioznata netrpeli- cija na religioznite praktiki na vost i krvavite sudiri bea nejzino ovie porobeni narodi1. Ovaa poli- odbele‘je. Ovaa vojna be{e vojna na tika na Osmanliite nekoj povr{en religiozen pluralizam koj ne mo- nabquduva~ na prilikite mo‘e da ‘e{e da go sogleda svojot pat kon ja nare~e liberalna od aspekt na mirot. Vo imeto na Boga, Evropa dozvoluvaweto na slobodata na posegna po uni{tuvawe na "drugiot# veroispovest i tolerantnoto odne- za da se iscrpi sebe si vo nasil- suvawe na dr‘avata kon kolek- stvo, koe be{e prekinato so mirot tivnite prava na narodite2 vo od Vestfalija 1648 godina. Idejata Imperijata3. Me|utoa se zanemaruva za tolerancija {to proizleze od edna va‘na liberalna pretpo- ovie vojni i koja svoeto koncep- stavka okolu koja na golemo se tualno voobli~uvawe go dobi so debatira, a koja se odnesuva na Prosvetitelstvoto zna~itelno se principot na avtonomija i indivi- razlikuva{e od onaa koja gi odliku- dualna sloboda, no za koja ponatamu va{e miletite vo Otomanskata poop{irno }e stane zbor. Zna~i vo imperija. Nea Xon Lok ja opredeli eden sovremen liberalen kontekst, kako "Odobruvawe na personalnite a od aspekt na istoriskiot razvoj razliki koi ne pretendiraat da ja na tolerancijata kako negova kate- osvojat javnata sfera#4. Zna~i ovoj gorija, primerot na milet-sistemot pat semantikata na poimot podraz- ni poka‘uva eden modus na nelibe- bira{e poinakov postulat. Toa ralna tolerantnost bidej}i istiot be{e individualnata sloboda i ne dozvoluval na ~lenovite, vo avtonomijata na li~nosta vo eden ramkite ne edna grupa, da gi preis- sekularen kontekst. Kade dr‘avata pitaat sopstvenite konfesionalni, ne favorizira nitu edna religiska eti~ki i moralni stavovi i vo kraj- opredelba, nitu pak distribuira na instanca da gi menuvaat. Mo‘ebi prava i resursi koi bi gi privile- girale odredeni religiozni grupi. 1 Istorija na makedonskiot narod, Skopje, NIP “Nova Makedonija” 1969, str.233-235 . Ovaa tradicija na atomisti~ki 2 Ovde e vozmo‘no i mi se ~ini metodolo{i ispravno da se napravi analogija so malcinskite grupi vo liberalizam podrazbira deka se- sovremenite op{testva. koja edinka, li~nost vo op{tes- 3 Vidi Vil Kimlika “Multikulturno gra|anstvo”, Skopje, IDSCO, 2004, str. 251-256 4 John Lock , Letter on Toleration
str. 42 Politi~ka misla Pismo za tolerancijata tvoto ima prava i kapacitet sama mata demografska mobilnost i da gi redefinira i odlu~uva za ekonomski motiviranata emigracija segmentite na sopstveniot identi- razvienite kapitalisti~ki (gene- tet i niedna ideologija, religija, ralno liberalni) dr‘avi se soz- kultura ili norma nema pravo (de dade ogromno raznoli~ie na kul- jure i de facto) da gi prisiluva na turi koi treba da egzistiraat edna sprotivnoto. Od ovoj istorisko- so druga vo liberalno opredeleni komparativen priod mo‘e da se pravila na igra. No kakvi se tie zaklu~i deka tuka se konfron- pravila i koi se nivnite ograni- tiraat dve gledi{ta (iako mo‘ebi ~uvawa? Antropolo{kite i socio- ova e pregolema generalizacija). Od lo{kite istra‘uvawa uvidea deka edna strana toa e stavot deka postoi tendencija na segregacija, su{tinata na tolerantonosta e vo izolirawe i otu|uvawe na zaedni- ovozmo‘uvawe na razli~ni kulturi cite na ekonomski emigranti5 po- nepre~eno da postojat edna pokraj sebno na onie ~ij identitet e kon- druga, a od druga strana toa e struiran vrz na~elno neliberalni idejata deka niedna kultura vo i so toa nepomirlivi vrednosti. najop{ta smisla nema pravo da Ovaa situacija me|u drugoto po- obvrzuva. Vo krajna instanca sporot krena debata okolu toa koja poli- se sveduva na dilema pome|u slo- tika e legitimna? Dali e toa poli- boda vo ramkite na grupata i ednak- tikata na asimilacija t.e. melting vost pome|u ~lenovite na mal- pot (grne vo koe s¢ e izme{ano, cinskata i mnozinskata grupa. Ovaa istopeno, pretopeno) ili, pak, dilema dobi golema relevantost i mozaik odnosno politika koja ovoz- vnimanie posebno vo dene{ni uslo- mo‘uva postoewe na zasebni enti- vi i pretstavuva edna od klu~nite teti (socijalni, religiski itn.) so to~ki na sudir vo poznatiot spor sopstvena su{tina koi postojat vo me|u liberalite i komunitaristite: edna zaedni~ka, mozai~na celina. Melting pot vs mozaik (Imperativot I ednite i drugite svoite teoretski na individualnata sloboda kre- i prakti~ni argumentacii gi crpat ativen ili destruktiven ideal). od liberalizmot so toa {to se ~ini deka ednata tajfa ja istaknuva Tiranija na tolerancijata slobodata na veroispoved, a dru- gata primat £ dava na indivi- Vo sovremenite globalni kon- dualnata sloboda. Da gi razla~ime stelacii mnogu polesno mo‘e da se malku ovie dve tvrdewa. Spored detektiraat ekstremite na (ne) prvite tokmu individualnata slo- tolerantnost. Vo religijata imame boda i pravoto na izbor se netole- fundametnalizam, kaj nacionaliz- ranti kon grupite so neliberalni mot toa e {ovinizam itn. Pote{kata specifi~nosti. Od postmoderen zada~a e da se utvrdat suptilnite aspekt tie ja opredeluvaat ~oveko- konflikti koi tleeja vo libe- vata priroda potenciraj}i deka ralnite op{testva, koi se rasplam- edinstveno vo zaednicite lu|eto tija kako nusproizvod na nekontro- 5 Takov e slu~jot so Turcite vo Germanija, Musliman- liranata globalizacija. So zgole- skite zaednici vo SAD itn.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 43 Marko Tro{anovski
steknuvaat lojalnost i ubeduvawe tradicionalno liberalno sfa}awe ~ija moralna sila se sostoi de- na tolerancijata ja propu{ta mo‘- lumno vo faktot deka napu{taweto nosta da se vklu~i vo vistinska na istite e pogubno za razbiraweto igra na razli~nosta i da go sogleda na niv samite kako konkretni li~- nejzinoto vistinsko bogatstvo i nosti, kako ~lenovi na zaednica, vrednost. Poznatiot filozof Ri- nacija ili narod, kako nositeli na ~ard Rorti sarkasti~no }e izjavi edna istorija, kako sinovi i }erki deka "liberalite tolku mnogu gi na revolucijata, ili kako gra|ani na otvorija svoite umovi {to tie im Republikata. Na ova Rols }e dodade izlegoa od glavite#8. Toj veli deka deka lu|eto imaat svoj "privaten koga tolerancijata ja zagrozuva identitet# i so samoto toa mora da demokratijata prodlabo~uvaj}i ja imaat pravo da ja za~uvaat negovata sî pove}e alienacijata. Koga plura- avtenti~nost. Osnovnite insti- lizmot na razli~nite grupi skr{- tucii vo op{testvoto zaedno so nuva kon sostojba na grupen kon- prifatenite formi na nivna inter- flikt od rasni, klasni ili reli- pretacija se osnova za implicitno giski dimenzii, tradicionalnata spodeleni fundamentalni idei i tolerantnost mo‘e da stane stra- principi. Konsenzus pome|u grupi tegija kako taa na nojot, stavaj}i ja koi zna~itelno se razlikuvaat edna glavata vo pesok. Od goreka‘anoto od druga e mo‘en dokolku postoi mo‘e da se zaklu~i deka ova gle- zaedni~ko ~uvstvo za toa {to se di{te ja tolkuva tolerancijata vo podrazbira pod pravednost. Ne e nejzinoto tradicionalno zna~ewe i ~ovekovata svest taa {to go opre- praktikuvawe, kako instrument za deluva negovoto bitie tuku socijal- socijalno ugnetuvawe, asimilacija noto bitie e ona koe ja opredeluva i nivelirawe na specifi~nostite negovata svest6. Ova gledi{te za- na privatniot identitet kaj lu|eto. stapuva edno negativno sfa}awe za Preku nea se odr‘uva i ovozmo‘uva liberalnite praktiki postulirani stabilnosta na politi~kiot i soci- vrz individualnata sloboda i jalen sistem vnatre kade ‘iveat avtonomijata na li~nosta. Na libe- "razli~nite grupi# ~ii praktiki ralizmot zasnovan vrz avtonomija potencijalno bi mo‘ele da bidat vo krajna instanca ne mu e inhe- destabilizira~ki dokolku preten- rentna dol‘nosta i odgovornosta diraat da ja osvojat javnata sfera. kon vrednosta na razli~nosta. Toj gi opravduva edinstveno razli~- Nejzinoto veli~estvo - nite formi na ‘ivot koi samite ja slobodata na svest i izbor cenat avtonomijata i ottuka ja ~inat tolerancijata pragmati~en instru- Od druga strana, pak, na "are- ment, a ne pra{awe na princip7. Ova nata# se nao|aat apologetite na sozdava proces na menaxirana raz- tolerancijata koj ja oformi racio- li~nost (diverzitet), kade dr‘a- nalnoto pero na prosvetitelstvoto vata navidum igra neutralna uloga. Taa preku odr‘uvawe na su{tinski 7 Mendus, TOLERATION, str. 108. 8 Richard Rorty, CONSEQUENCES OF PRAGMATISM 6 Karl Marks, Kritika na politi~kata ekonomija. (Minneapolis: University of Minnesota Press, 1982), str. 203.
str. 44 Politi~ka misla Pismo za tolerancijata i koja ja formulira Xon Lok. Toa e se podredeni na pravoto na ~ovekot tolerancijata koja avtenti~no da odlu~uva za sopstvenata sud- proizleguva od izvornata libe- bina. Zatoa sekoj negov obid da odi ralna tradicija vo ~ij teoretski nasproti neliberalnite barawa na diskurs alfa i omega e individu- grupata vo koja pripa|a preku samo- alizmot. ^ovekot kako homo econo- svesen kriti~ki odnos e opravdan micus i homo politicus, samosvesno bidej}i toj pravi izbor. Ova e sr‘ta bitie koe umee da gi razbere, pro- na argumentacijata na ova gledi{te. ceni, preispita i promeni svoite Mo‘no li e toga{ da govorime za stavovi i sudovi. Sferata vo koja multikulturalizam koga differentia toj edinstveno mo`e da gi reali- specifica na odredeni kulturi koi zira ovie pretpostavki i sebesi gaat neliberalni vrednosti se kako ~ovek e sferata na indivi- asimilira od strana na nejzinoto dualnata sloboda i avtonomija. veli~estvo individualnata slo- Svojata sila tolerancijata ja crpi boda. Kade e tuka kulturata i {to tokmu od ovie dva koncepta koi se vpro~em e taa? Me|utoa dali ovie a priori na sekoja ~ovekova odluka i vrednosti se inherentni i nemen- modus vivendi na liberalnata po- livi. Istorijata poka‘ala deka liti~ka misla. Spored ova gledi{- dene{nite liberalni op{testva vo te liberalizmot podrazbira tole- minatoto ne bile toa, od kade rancija koja se temeli na: proizleguva deka insistiraweto sloboda na individualna svest; deka multikulturalizmot e nemo- vo nikoj slu~aj edinstveno ko- ‘en vo uslovi na liberalen model lektivna sloboda. na op{testvena organizacija e Da ja konkretizirame dilemata. nevozmo‘en ili fiktiven e vo Dali treba da se dozvoluva zaradi najmala raka pogre{en istoriski za~uvuvawe na kulturnite spe- pristap. Ova gledi{te se pro- cifiki na odredena grupa, istata {iruva i so problematizirawe na da gi sankcionira svoite ~lenovi unilateralnata dr‘avna inter- vrz osnova na nivnata ‘elba da vencija vo ime na liberalno-demo- praktikuvaat odredeni liberalni kratskite vrednosti. Vo ovoj kon- na~ela kako na primer pravoto na tekst pod znak pra{awe e i aktu- izbor (nesakawe da se praktikuvaat elnata nadvore{na politika na odredeni obi~ai koi go ~inat iden- SAD koja svojot legitimitet go crpi titetot na taa grupa)9. Zna~i dali od "liberalizacija# i "demokra- malcinskite prava se ograni~eni tizacija# na neliberalnite, nede- od individualnata sloboda, demo- mokratski op{testva koi se zakana kratijata i socijalnata pravda. Po za svetskiot poredok. Ovoj "huma- ovoj pristap kolektivnite prava mu nisti~ki intervencionizam# kako
9 Za ova pove}e vo Vil Kimlika “Multikulturno gra|an- {to pejorativno go narekuva Noam stvo”, Skopje, IDSCO, 2004, str. 251-256. Kimlika go ^omski mu protivre~i na idealot na potencira sporot pome|u levite i desnite liberali. Prvite prezemaat merki {to se odnesuvaat na mal- individualnata sloboda i li~nata cinstvata (privremeno i korektivno) kako bi sozdale pretpostavki na ednakva mo`nost za praktikuvawe avtonomija. Kako {to be{e napo- na identitetot. Vtorite smetaat deka ovie merki se menato nivna cel e da sozdadat kontraproduktivni i samo gi prodlabo~uvaat razli- kite i jazot me|u malcinskite i mnozinskite grupi. pretpostavki za preispituvawe i
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 45 Marko Tro{anovski
promena (vklu~uvaj]i ja tuka i 4) Granicite na tolerancijata se institucionalnata) na sopstvenite nejasni. vrednosni sistemi i praktiki. Taka 5) Do odredena mera izgleda {to dokolku zasegnatiot re‘im ne deka "tolerancijata kako praksa# e sozdal institucionalni pretpo- kritikuvana od ogromen broj lu|e stavki za ovie promeni, edinstveno koi se ubedeni deka taa ima inhe- organizacija so me|unaroden avto- rentni ograni~uvawa (feminist- ritet (kako na primer ON) e legi- kite, konzervativnite hristijani, timna da intervenira na ovoj ili postmoderni filozofi, socijalni onoj na~in. radikali itn.) Site tie smetaat *** deka razli~nosta e permanenten Odgovaraj}i na baraweto na kvalitet na na{ite `ivoti i deka Umberto Eko deka nekoj mora da ja vakvata tolerancija ne funkcio- opredeli i vospostavi netole- nira. Sepak sakale nie toa ili ne, rantonosta na tolerancijata dosega se ~ini deka eden realisti~en izlo‘enite reprezentativni pri- prikaz bi nî naso~il neizbe`no na stapi za granicite na tolerancijata kraj da gi soo~ime ovie dve gledi{- gi zastapuvaat slednive nejzini ta od {to po moe viduvawe proiz- zna~ewa: leguva slednoto: deka bez plura- 1) Tolerancijata e opis na odno- lizam, ne postoi tolerancija. Sama- si pome|u lu|eto vo socijalen kon- ta na{a zalo`ba da `iveeme vo tekst kade ima pretpostaven diver- liberalni demokratski op{testva zitet na kulturi i religii. Zna~i i da gi u`ivame nivnite blagodeti, zboruvame za tolerantnost/ neto- za `al, nametnuva i prifa}awe na lerantnost samo vo situacija kade tradicionalnite liberalni prin- e potrebno da se napravi izbor. cipi. Od tuka reduciraweto na et- 2) Ima ne{to kaj tolerancijata ni~ki i religiozni konflikti vo vo nejzinata naj~ista forma {to se liberalnite op{testva ja nametnu- zakanuva da go potkopa, namesto da va potrebata od napu{tawe na na- go zacvrsti socijalniot aspekt na {ite konkretni identiteti i reli- demokratijata. giozni ubeduvawa, so cel da kon- 3) Jazikot na tolerancijata e struirame i da u`ivame vo eden jazik na mo}ta. Koj }e se tolerira "miroqubiv i miren svet#. vo krajna instanca odlu~uva onoj koj ja ima mo}ta.
Abstract (In)Tolerance marked the historical evolution of human political civilisation, especially today. This essay is analyses the term of tolerance and its historical development and implications, however its theoretical nucleus is constructed over the problem of tolerance in the contemporary society, its perspectives and boundaries. Moreover it is centered on the debate concerning the individual and collective rights, as well as freedom of religion in the multicultural societies.
str. 46 Politi~ka misla Aktuelno
Makedonija i Grcija - pregled na sporot so imeto
Aleksandar Spasenovski
"Znam samo dve tragi~ni istorii na svetot - onaa na Irska i onaa na Makedonija. I dvete bile li{uvani i izma~uvani” Roxer Kejsment- irski vostanik ubien po vostanieto na irskiot narod protiv Britancite vo 1916 godina.
Steknuvawe na nezavisnosta da se pi{uva najnovata makedonska istorija. Republika Makedonija vo po~e- Paralelno so procesite na tokot na devedesettite godini ja konsolidirawe i dooformuvawe na stekna sopstvenata nezavisnost. Vo dr‘avnosta, te~ea i procesite za kontekst na op{tite potresi pre- me|unarodnoto etablirawe na Re- dizvikani od raspadot na socija- publika Makedonija. ^lenstvoto vo lizmot vo Isto~na Evropa i vo Obedinetite nacii i ostanatite SSSR, malite narodi ja najdoa sop- me|unarodni organizacii od regio- stvenata {ansa za kone~no izvo- nalen tip be{e predizvik za make- juvawe na nacionalna pobeda. Vo donskata nadvore{na politika. grupata dr‘avi koi se dovedoa vo Nasproti utvrdenite me|unarodni situacija samite da odlu~uvaat za normi, vo obidite za ostvaruvawe sebe be{e i Makedonija. na pravata koi proizleguvaa od Kolapsot na SFRJ i sozdava- proklamiranata nezavisnost, Re- weto na novata politi~ka slika na publika Makedonija se soo~i so Balkanot be{e prosleden so eufo- otpor koj doa|a{e od Grcija. Upo- ri~ni izblici na nacionalizam koj trebata na imeto Makedonija stana se javuva{e vo razli~ni formi, vo neodminliva pre~ka vo sekoj pogled zavisnost od karakterot na pre~- na me|unaroden plan za Republika kite so koi se soo~uvaa dr‘avite Makedonija. Taka, se pojavi make- vo nastanuvawe. Makedonija be{e donsko-gr~kiot spor, koj vo tekot na isklu~ok od toj krvav bran koj po~na ovie godini pominuva niz razli~ni da se dvi‘i od Slovenija, nadolu fazi i vo razli~ni varijacii, so niz republikite. razli~en intenzitet. Na referendumot od 8 septem- Vo prodol‘enie sleduva prikaz vri 1991 godina, gra|anite na Re- na pozna~ajnite delovi od celinata publika Makedonija go dadoa sop- nare~ena Makedonija i Grcija - stveniot glas za nezavisna make- pregled na sporot so imeto. donska dr‘ava. Od ovoj datum po~na
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 47 Aleksandar Spasenovski
Borbata za me|unarodno va. No, i pokraj toa, na 15 januari priznavawe 1992 godina EZ objavuva deka od nejzina strana }e bidat priznaeni Prviot golem sudir vo borbata Slovenija i Hrvatska, no ne i Re- za me|unarodno priznavawe, pret- publika Makedonija. stavuva obidot na Republika Make- Koga Sovetot na ministrite na donija da dobie priznavawe od EZ povtorno se sostanuva vo maj Evropskata zaednica. Na 16 dekem- 1992 godina, se soglasuva da bide vri 1991 godina, Sovetot na minis- priznaena Republika Makedonija, trite gi objavuva uslovite pod koi me|utoa samo pod ime {to e prifat- EZ }e gi priznae porane{nite jugo- livo za site zasegnati strani. Eden slovenski republiki koi toga{ ja mesec po ovaa odluka, EZ zastanuva objavija sopstvenata nezavisnost. na stojali{te deka noviot severen Prviot uslov be{e obvrskata na sosed na Grcija }e bide priznaen republikite na sopstvenite gra|ani dokolku vo negovoto ime ne bide da im gi garantiraat osnovnite sodr‘an terminot Makedonija. ~ovekovi prava i slobodi i vto- Odgovaraj}i na vakvata neprin- riot, obezbeduvawe eksplicitna cipielna odluka na EZ, makedon- garancija deka nemaat teritorijal- skata vlast uka‘uva deka pazare- ni pretenzii kon nitu edna sosedna weto so imeto na dr‘avata e vo dr‘ava na EZ i deka nema da spro- sprotivnost so osnovnite principi veduvaat neprijatelski aktivnosti na me|unarodnoto pravo. Od svoja kon tie dr‘avi, vklu~uvaj}i i strana pak, premierot na Republika upotreba na ime {to podrazbira Grcija, Konstantin Micotakis odlu- teritorijalni pretenzii. Imaj}i go kata na EZ ja ocenuva kako zna~ajna predvid faktot deka edinstveno nacionalna pobeda, dodeka drug Republika Makedonija ima ime koe gr~ki diplomat izjavuva: "ovaa bi bilo pri~ina za sudir so dr‘ava- mala psevdo republika mora da ~lenka na EZ, mo‘e da se pretpo- prestane da nî voznemiruva1. Neu- stavi koj e inicijatorot na vmetnu- tralnite dr‘avi, kako Danska, vaweto na ovaa klauzula vo zbirot preku izjavata na premierot sme- uslovi koi bi trebalo da gi ispol- taat deka "makedonskoto pra{awe nat porane{nite jugoslovenski gi napravi dr‘avite na EZ zalo‘- republiki dokolku sakaat da iz- nici na Grcija2#, dodeka itali- dejstvuvaat me|unarodno priznava- janskiot minister za nadvore{ni we. raboti ja obvinuva Grcija "deka ja Vedna{ po ovoj nastan, arbi- ucenuva EZ vo vrska so priznava- tra‘nata komisija na EZ donesuva weto na Makedonija3#. zaklu~ok deka od site porane{ni Vo dekemvri 1992 godina, ‘a- republiki na SFRJ samo Slovenija ri{teto na raspravata pome|u Re- i Makedonija gi ispolnuvaat uslo- publika Grcija i Republika Make- vite. Pokraj toa, be{e podvle~eno donija, od glavnite gradovi na deka upotrebata na imeto Make- donija ne zna~i teritorijalni pre- 1 The New York Times 5 april 1992 godina. 2 Neos Kosmos, 23 januari 1993 godina tenzii kon nitu edna sosedna dr‘a- 3 Neos Kosmos, 19 dekemvri 1992 godina
str. 48 Politi~ka misla Makedonija i Grcija - pregled na sporot so imeto dr‘avite-~lenki na EZ se premes- Slednata faza vo makedonsko- tuva vo Wujork, koga Republika gr~kiot spor e prenesuvaweto na Makedonija i formalno }e pobara ‘ari{teto na konfliktot od Wu- priem vo ON. Vladite na dvete jork povtorno vo Zapadna Evropa. Vo dr‘avi se raspolo‘eni za kom- dekemvri 1993 godina {est dr‘avi- promis koga Francija predlaga plan ~lenki na Evropskata unija (Velika spored koj Republikata }e bide Britanija, Francija, Germanija, primena vo ON pod privremeno ime Italija, Danska i Holandija) re{a- Porane{na Jugoslovenska Repub- vaat da ja priznaat Republika Ma- lika Makedonija - PJRM4, a posto- kedonija pod privremenoto ime Po- janoto ime }e bide izbrano podocna, rane{na Jugoslovenska Republika niz eden proces na posreduvawe. Makedonija i da vospostavat ce- Taka, Porane{na Jugoslovenska losni diplomatski odnosi. Po dva Republika Makedonija stana ~lenka meseca Soedinetite Amerikanski na ON i go zazema sopstvenoto mesto Dr‘avi i Avstralija objavuvaat vo Generalnoto sobranie pod buk- deka }e ja priznaat Porane{nata vata "T#. No, problemite so etabli- Jugoslovenska Republika Makedo- raweto na Republika Makedonija na nija. me|unaroden plan ne prestanuvaat. Paralelno so te~eweto na spo- Taka, Republika Grcija ne dozvo- rot, na povr{ina se pojavuvaat i luva da bide razvioreno makedon- drugi ‘e{ki pra{awa. Vo ovoj skoto dr‘avno zname pred zgradata period Republika Bugarija odbiva na ON. da go priznae postoeweto na make- Niz ovoj makotrpen proces na donskiot narod i makedonskoto priznavawe, osobeno naelektri- nacionalno malcinstvo vo Repub- zirana e javnosta vo dvete dr‘avi. lika Bugarija, iako taa be{e prvata Ovoj fakt se gleda niz odr‘uva- dr‘ava koja ja prizna Republika weto na ogromni makedonski i gr~ki Makedonija pod ustavnoto ime. Isto demonstracii vo mati~nite dr‘avi, taka, re‘imot vo Srbija nesakaj}i a pred s¢ vo dijasporata. Vo taa da stavi to~ka na procesite na nasoka, prezemaweto na kakvi bilo mirna secesija na Republika Make- ~ekori od makedonska ili od gr~ka donija, odbiva da se vklu~i vo izvr- strana za postignuvawe kompro- {uvaweto na demarkacija na grani~- misno re{enie, sosema e verojatno nata linija pome|u dvete dr‘avi. deka }e bide spre~eno od ekstrem- Koga Ruskata federacija, vo nite nacionalisti~ki krugovi vo avgust 1992 godina ja priznava Grcija, kako i od strana na opozi- Republika Makedonija pod ustav- cionite partii i javnosta vo Repub- noto ime, se obiduva da go izbegne lika Makedonija. neprijatelstvoto so Vladata na Re- publika Grcija, soop{tuvaj}i deka imeto na novata dr‘ava e Make- 4 Vo toj period Vladata na Republika Makedonija e informirana od strana na pravnite sovetnici na ON donija ({to se izgovara so meko "k#, deka imeto PJRM“ slu‘i samo za interna upotreba vo Obedinetite nacii, a toj fakt ne gi spre~uva dr‘a- tvrdo "d# i so akcent na tretiot vite-~lenki na svetskata organizacija poedine~no da slog), a deka imeto na regionot vo ja priznaat Republika Makedonija pod nejzinoto ustavno ime. Grcija, Makedonija ({to se izgovara
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 49 Aleksandar Spasenovski
so tvrdo "k# i meko "d#, i akcent na hranata, naftata i drugite namir- ~etvrtiot slog) se vsu{nost dve nici. Gr~koto embargo ja ~ine{e Ma- razli~ni imiwa. Ova obrazlo‘enie kedonija 50 milioni dolari mese~- na administracijata na Ruskata no. BNP padna od 1800 dolari po federacija od gr~ka strana e okva- ‘itel, pred embargoto, na pomalku lifikuvano kako "neverojatna pra- od 760 dolari vo septemvri 1994 voslavna akrobatika5#. Koga Narod- godina. Zaobikolniot uvoz na nafta na Republika Kina ja priznava i nafteni derivati ja ~ini Make- Republika Makedonija pod ustav- donija dopolnitelni 50 dolari po noto ime, taa go argumentira toa so ton7. "makedonskata postojana i princi- Vo toa vreme, sekoj obid na Re- pielna poddr{ka na stavot na ki- publika Makedonija da stane ~len neskata Vlada kon tajvanskoto pra- na nekoja me|unarodna organizacija {awe6#. naiduva na otpor od strana na Gr- Site nade‘i vo ovoj period deka cija. Vetoto na Grcija vo toj period pozitivnite vetri{ta }e donesat ja odvrati Republika Makedonija od kraj na dvegodi{niot haos i poli- za~lenuvaweto vo OBSE, dodeka ti~kata nestabilnost na Republika pak sprotivstavuvaweto na Kipar Makedonija pa|aat vo voda so odlu- ne £ ovozmo‘i na Republika Make- kata na Republika Grcija za eko- donija da stane del od Dvi‘eweto nomska blokada vrz Republika Ma- na nevrzanite. Me|utoa, Republika kedonija. Ovoj ~ekor, koj predizvi- Makedonija uspeva da stane ~len na kuva op{ta me|unarodna osuda gi Me|unarodniot olimpiski komitet. natera ostanatite ~lenki na EU da Makedonskata ekipa u~estvuva{e ja dovedat Grcija pred Evropskiot na Olimpiskite igri vo Barselona, sud na pravdata pod obvinenie deka vo 1992 godina, no pod olimpiskoto, go prekr{uva Dogovorot od Mas- a ne pod oficijalnoto zname na triht i drugi trgovski dogovori na dr‘avata. Republika Makedonija, EU. ovie godini, isto taka, stana ~len Blokadata na Republika Grcija i na drugi me|unarodni organizacii. vo toj period se odrazuva isklu- Po~nuvaj}i od Me|unarodnata agen- ~itelno negativno vrz vkupnata cija za atomska energija, preku ekonomska sostojba vo Republika INTERPOL i Svetskata avtomo- Makedonija. Ovoj fakt dopolni- bilska asocijacija, s¢ do Me|una- telno e zgolemen poradi blokadata rodniot komitet na Crveniot Krst. na ON vrz Republika Srbija. Taka, S¢ do 5 septemvri 1995 godina, od ~etirite granici na Republika koga i formalno be{e obznaen Makedonija, dve bea zatvoreni. dogovorot pome|u Republika Make- Ovaa sostojba e presudna za dras- donija i Republika Grcija, nasta- ti~noto namaluvawe na ‘ivotniot nite povrzani so sporot nemaat standard na gra|anite, koj se odra- nekakva dramati~na zavr{nica. No, zuva preku zgolemuvaweto na cenata na ovoj den be{e objaveno deka e na vitalnite produkti, kako {to se postignat dogovor pome|u stranite
5 Neos Kosmos, 6 avgust 1992 godina 7 Sa{o Ordanovski, ìBalkan Stepchildî, The New York 6 MIA, 14 oktomvri 1992 godina Times, 4 septemvri 1994 godina.
str. 50 Politi~ka misla Makedonija i Grcija - pregled na sporot so imeto vo sporot. Vo taa prilika, Sajrus opi{ana kako stranata od vtoriot Vens, medijatorot na ON izjavuva del, se soglasuvaat deka Republika deka celiot proces trael 28 meseci Grcija }e ja priznae Republika Ma- na intenzivna {atl diplomatija8. kedonija kako nezavisna i suverena Grcija se soglasuva da ja ukine dr‘ava. Ponatamu, deka }e vospos- blokadata za 30 dena od denot na tavat diplomatski odnosi kako {to potpi{uvaweto na dogovorot, a e dogovoreno, so krajna cel vospos- Republika Makedonija se soglasi tavuvawe na diplomataski odnosi da go smeni sopstvenoto zname, da na ambasadorsko nivo. Dvete strani gi potvrdi granicite i da izvr{i ja potvrduvaat zaedni~kata granica promena na spornite ~lenovi od kako trajna i nepovredliva me|una- Ustavot. So dogovorot se ostavi rodna granica i sekoja od stranite kone~noto re{avawe na problemot se obvrza deka }e go po~ituva suve- so imeto otvoreno9. renitetot, teritorijalniot inte- gritet i politi~kata nezavisnost Privremenata spogodba na drugata strana. Tie se soglasu- vaat i deka nema da poddr‘uvaat Na 13 septemvri 1995 godina, vo akcii na treta strana naso~ena Wujork be{e potpi{ana Privre- protiv suverenitetot, teritorijal- menata soglasnost pome|u pretstav- niot integritet i politi~kata neza- nicite na Republika Grcija i Repub- visnost na drugata strana. Dvete lika Makedonija. dr‘avi se obvrzaa da se vozdr‘at Dokumentot e sostaven od voved od zakana za upotreba ili od upo- i 6 delovi, so vkupno 23 ~lena. Pr- treba na sila, vklu~uvaj}i ja i zaka- viot del od dogovorot se odnesuva nata za upotreba ili upotreba na na prijatelskite vrski i na merkite sila dizajnirana za naru{uvawe na za gradewe doverba; vtoriot na nivnata postoe~ka granica i se so- ~ove~kite i kulturnite prava; glasuvaat deka nitu edna strana tretiot na me|unarodnite i regio- nema da bara prava ili da poddr- nalnite institucii; ~etvrtiot del ‘uva barawa za koj bilo del od se odnesuva na dogovornite rela- teritorijata na drugata strana ili cii; pettiot e posveten na ekonom- barawa za promena na nivnata po- skite, komercijalnite, relaciite stoe~ka granica. za za{tita na ‘ivotnata sredina i Isto taka, dvete strani se dogo- pravnite relacii i posledniot del vorija da gi prodol‘at pregovorite gi sodr‘i odredbite od preoden i pod pokrovitelstvo na Generalniot zavr{en karakter. sekretar na ON so cel da se postig- Ministerot Karolas Papuqas, ne dogovor za imeto na Republika pretstavnik na Republika Grcija, Makedonija i pokraj razlikite po koja vo dogovorot be{e pretstavena toa pra{awe. Sekoja strana se so- kako stranata od prviot del i mi- glasi da sorabotuva so cel da se nisterot Stevo Crvenkovski, pret- olesnat zaedni~kite odnosi na raz- stavnik na Republika Makedonija, 9 Christofer S. Wren, ìGreeks to lift ban on trade that scrippled Macedoniaî, The New York Times, 5 oktomvri 8 Thomas W. Blamaci, What itís name? 1995 godina.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 51 Aleksandar Spasenovski
li~ni prakti~ni na~ini, vklu~u- [to se odnesuva do pra{awata vaj}i ja normalnata razmena i trgo- povrzani so dogovorite, dvete vijata. strani se soglasuvaat da gi sledat Republika Makedonija, od svoja propisite od porane{nite bilate- strana potvrduva deka ni{to vo ralni dogovori pome|u porane{nata Ustavot, a posebno vo preambulata, SFRJ i Republika Grcija vo oblasta nema da pretstavuva osnova za na pravnite odnosi, sudskite odlu- kakvo bilo barawe za koj bilo del ki i hidro-ekonomskite pra{awa i od gr~kata teritorija ili za me{a- da vospostavat novi dogovori sli~- we vo vnatre{nite raboti na Gr- ni na ovie i vo drugite oblasti od cija. Republika Makedonija se so- zaedni~ki interes. glasuva da prestane da go koristi Republika Grcija se soglasuva da Sonceto od Kutle{ na sopstvenoto se pridr‘uva do Konvencijata na nacionalno zname. ON za pravoto na moreto vo odnos Dvete strani se soglasuvaat da na statusot na Republika Makedo- zabranat neprijatelski aktivnosti nija kako kopnena dr‘ava. ili propaganda od strana na agen- Dvete strani se soglasuvaat da ciite koi se kontrolirani od vla- go ohrabrat razvojot na prijatel- dite i da gi obeshrabruvaat akciite skite i dobrososedskite odnosi, na privatnite entiteti koi mo‘e da osobeno vo delot na pati{tata, ‘e- predizvikaat nasilstvo, omraza leznicata, pomorskiot transport, ili neprijatelstvo pome|u niv, kako vozdu{niot transport, komunika- i da gi otstranat restrikciite za ciskite vrski i da gi zajaknat eko- dvi‘eweto na lu|eto i stokite po- nomskite vrski na site poliwa, me|u nivnite teritorii. vklu~uvaj}i nau~na i tehni~ka so- Po pra{aweto za kulturnite i rabotka, kako i sorabotka vo poleto ~ovekovite prava, dvete strani se na obrazovanieto. soglasuvaat da bidat vodeni od Vo Dogovorot se pomesteni od- postoe~kite me|unarodni dokumen- redbi za prezemawe ~ekori za ti i da gi ohrabruvaat kontaktite sorabotka vo eliminiraweto na pome|u nivnite narodi na site sood- site formi na zagaduvawe, vo vetni nivoa vo soglasnost so me|u- oblastite okolu granicata i voop- narodnoto pravo i obi~ai. {to za{tituvawe na okolinata. Republika Grcija se soglasuva da Dvete strani se soglasuvaat da ne reagira na koe bilo barawe na gi podobrat i promoviraat delov- Republika Makedonija za za~le- nite i turisti~kite patuvawa, da gi nuvawe vo me|unarodnite organi- zabrzaat carinskite i grani~nite zacii, s¢ dodeka Republika Make- formalnosti, da gi moderniziraat donija go koristi imeto Porane{na postoe~kite grani~ni premini ili Jugoslovenska Republika Make- da izgradat novi grani~ni premini donija. Isto taka, Republika Grcija i da sorabotuvaat vo borbata pro- se soglasuva, ekonomskiot razvoj na tiv kriminalot, terorizmot, eko- Republika Makedonija da bide nomskiot kriminal, kriminalot so potpomognat preku razvivawe na droga, ilegalnata trgovija so kul- bliski vrski so EU. turniot imot, prekr{uvawata na
str. 52 Politi~ka misla Makedonija i Grcija - pregled na sporot so imeto civilniot vozdu{en transport i donskoto rakovodstvo napravi falsifikuvaweto. hrabra odluka da ja sprovede decen- Na krajot, dvete strani se sogla- tralizacijata koja se bara so Ram- suvaat da se pridr‘uvaat do pro- kovniot dogovor. Sakame da gi cedurite na ON za razre{uvaweto poddr`ime tie napori vo toj pogled, na sporovite. kako del od na{ata poddr{ka za Privremenata spogodba predvi- Makedonija da se dobli`i do ~len- deno e da trae sedum godini, koga stvoto vo EU i NATO10#. }e bide zameneta so definitiven Vlastite vo Republika Grcija, se dogovor, po koj sekoja od stranite ~ini deka bea zate~eni od odlukata }e mo‘e da se povle~e najavuvaj}i na amerikanskata administracija. go toj poteg pismeno dvanaeset Ministerot za nadvore{ni raboti meseci odnapred. na Republika Grcija, Petros Moli- vijatis, nekriej}i go razo~aru- Priznavaweto od SAD pod vaweto izjavuva deka "odlukata na ustavnoto ime amerikanskata vlada }e ima pove- }estrani negativni efekti vrz Na 4 noemvri 2004 godina, otvo- destabiliziraweto na regionot11#. renoto pra{awe za sporot okolu Vo Republika Makedonija pak, imeto na Republika Makedonija, se zadovolstvoto od odlukata na SAD ~ini deka ja dobi dolgoo~ekuvanata be{e javno manifestirano i od razvrska. Imeno, eden den po reiz- vlasta i od opozicijata. Isto taka, borot na Xorx Bu{ na funkcijata vo makedonskite ekspertski kru- pretsedatel na Soedinetite Ameri- govi be{e potencirano deka e is- kanski Dr‘avi, najgolemata svetska pravena golema gre{ka i deka raz- sila ja prizna Republika Make- govorite za imeto {to Republika donija pod ustavnoto ime. Makedonija i Republika Grcija gi Portparolot na Stejt depart- vodat vo Wujork pod pokrovitel- mentot na SAD, osvrnuvaj}i se na stvo na ON stanaa bespredmetni. vakvata odluka podvle~e: "...make-
10 www.a1.com.mk/vesti/vest.asp?vestID=39098 11 www.a1.com.mk/vesti/vest.asp?vestID=39119
Abstract The Republic of Macedoniaís status as a independent state became a heated political issue in Greece. The Greek government objected formally to any use of the name Macedonia and also to the use of symbols such as the Star of Vergina. The United Nations recommended recognition of the Republic of Macedonia under the temporary name of the “Former Yugoslav Republic of Macedonia” (FYROM), which would be used externally while the country continued to use “Republic of Macedonia” as its constitutional name. The United States and European Union agreed to this proposal, at that time.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 53 Aleksandar Spasenovski
In February 1994, Greece imposed a total embargo on the Republic of Macedonia. The effect on the Macedonian economy was devastating. Greece was heavily criticised internationally for appearing to contribute to the rising tension in the Balkans. The European Commission took Greece to the European Court of Justice in an effort to overturn the embargo. Political pressure from inside and outside Greece did eventually lead to a temporary settlement of the issue. An “interim agreement” was signed by the two states in September 1995. The Republic of Macedonia agreed to remove any implied territorial claims from its constitution and to drop the Star of Vergina from its flag. In return, Greece lifted the blockade. Discussions continue over the Greek objection regarding the countryís name, but without any resolution so far. Outside Greece and international diplomatic settings, the country is usually simply called “Macedonia”. About 40 countries, notably the United States, Peopleís Republic of China and Russian Federation, have recognised it by its constitutional name, while the remaining majority of countries, the United Nations and other international organisations recognize it as the ìFormer Yugoslav Republic of Macedoniaî.
str. 54 Politi~ka misla organizacii Me|unarodni
Ulogata na OBSE i konceptot na nacionalni malcinstva
Elena Andreevska
Konferencijata za bezbednost i kovite prava vo mnogu svoi dr‘avi- sorabotka vo Evropa (KEBS), koja vo ~lenki.1 1994 prerasna vo Organizacija za Celokupnata rabota na OBSE, vo bezbednost i sorabotka vo Evropa pogled na nacionalnite malcin- (OBSE), ne e isklu~ivo evropska stva, poteknuva od Zavr{niot doku- organizacija. Denes vo nea se vlu- ment od Helsinki od 1975.2 Ovoj ~eni site evropski dr‘avi, kako i dokument na mnogu jasen i nedvo- SAD i Kanada koi se edni od dr‘a- smislen na~in gi potvrdi posto- vite-osnova~i. Imeno, OBSE se e~kite standardi vo domenot na razviva{e pragmati~no, kako odgo- ~ovekovite prava. Vo istiot doku- vor na menuvaweto na uslovite vo ment sodr‘ana e i ìDeklaracija na Evropa. Taka KEBS be{e formiran principiî so koja se ureduvaat so Helsin{kiot zavr{en dokument, odnosite me|u dr‘avite-potpis- potpi{an vo 1975 od strana na 33 ni~ki. Ovie principi se celosno evropski dr‘avi, vklu~uvaj}i gi usoglaseni so Povelbata na Obedi- Sovetskiot Sojuz, SAD i Kanada. So netite nacii, pri {to naglasena e zavr{uvaweto na studenata vojna neophodnosta od nivna primena vo ~lenstvoto na OBSE se zgolemi na soglasnost so celite i principite pove}e od 50 dr‘avi. Zamislena na Povelbata. Na pove}e mesta kako kompromisen instrument za Zavr{niot dokument eksplicitno gi premostuvawe na ideolo{kite naveduva postojnite obvrski na razliki koi go podvojuvaa Istokot dr‘avite, vtemeleni vo op{tite od Zapadot vo 1970 Helsin{kiot principi na me|unarodnoto pravo. dokument vleze vo postapka na Taka, vo principot 10 od Dekla- pregovori, vospostavuvaj}i silna racijata pome|u drugoto se veli: povrzanost me|u ~ovekovite prava ìzemjite potpisni~ki dobrovolno }e i bezbednosnite pra{awa. Ovaa gi ispolnat svoite obvrski soglas- povrzanost gi postavi ~ovekovite no me|unarodnoto pravo, vo koi prava na mnogu zna~ajno mesto na vleguvaat obvrskite {to proizlegu- politi~kata agenda vo odnosite vaat od op{tite principi i pravila me|u Istokot i Zapadot, {to pro- na me|unarodnoto pravo i onie koi dol‘i i po zavr{uvaweto na stu- denata vojna. Toa ovozmo‘i OBSE 1 Bloed, A., & Dijk, P., Essays on Human Rights in the Helsinki da prodol‘i da igra zna~ajna uloga Process (1985); Buuergental, T., The CSCE Rights System (1993). vo dene{na Evropa, kako i da vlijae 2 The OSCE Helsinki Document 1992, The Challenges of Change, CM 2092 (1992); Brownlie, I., Basic Documents na politikata povrzana so ~ove- on Human Rights (1981), p. 320.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 55 Elena Andreevska
proizleguvaat od dogovorite i treba da "obezbedat i da sozdadat ostanatite spogodbi [ . . . ] na koi uslovi za afirmacija na etni~kiot, tie se ~lenkiî. kulturniot, jazi~niot i verskiot Za odbele‘uvawe e deka ovoj identitet na nacionalnite malcin- princip e prosleden so izjava stva na nivna teritorija. Tie }e go spored koja, Deklaracijata nema da po~ituvaat slobodnoto ostvaru- vlijae na pravata i obvrskite na vawe na pravata na pripadnicite na dr‘avite, nitu pak vrz prezemenite nacionalnite malcinstva i }e ja obvrski po pat na me|unarodni obezbedat nivnata celosna ramno- dogovori i spogodbi. pravnost so drugiteî. Ovoj princip Deklaracijata se povikuva na e potkrepen so stavovite 59 i 68 vo malcinstvata vo delot nasloven delovite za sorabotka i razmena na "Sorabotka vo humanitarni i drugi dokumenti na poleto na kulturata, podra~jaî. Taka vo principot 7 se sorabotkata, razmenata i obrazo- veli: vanieto. Pri toa dr‘avite se obvr- Zemjite-potpisni~ki na ~ija{to zuvaat da se vozdr‘at od kakva teritorija postojat nacionalni bilo diskriminacija na pripad- malcinstva }e gi po~ituvaat pra- nicite na nacionalnite malcinstva vata na pripadnicite na mal- i da pridonesat kon celosno ostva- cinstvata za ednkvost pred pra- ruvawe na nivnite legitimni inte- voto; }e im dadat celosna mo‘nost resi i streme‘i na poleto na ~ove- za vistinsko ostvaruvawe na ~ove- kovite prava i fundamentalni slo- kovite prava i fundamentalni bodi.5 slobodi, za na toj na~in da gi Na poleto na za{titata na ~ove- za{titat nivnite legitimni inte- kovite i malcinski prava, napraven resi.3 e golem is~ekor na Konferencijata Odredbite od Zavr{niot doku- za ~ovekovi prava vo Kopenhagen ment od Helsinki besomneno pret- 1990.6 Mnogu zna~aen e eden od stavuvaat dobrodojdeno priznanie zaklu~ocite vo Dokumentot koj veli na va‘nosta na pra{aweto na mal- deka "pra{aweto povrzano so na- cinstvata vo me|unarodnite odnosi, cionalnite malcinstva mo`e na no prvata zna~ajna promena vo zadovolitelen na~in da bide re- pogled na ova pra{awe se slu~i na {eno samo vo edno demokratsko sostanokot vo Viena 1989. Zavr{- op{testvo, vo edna demokratska niot dokument usvoen vo januari politi~ka ramka zasnovana vrz 1989 sodr‘i vetuvawe za postojani vladeeweto na pravoto, vo ramkite napori so cel da se ostvarat odred- na nezavisno pravosudstvoî. Sekako bite od Zavr{niot dokument vo deka ne mo`e da se pretera vo Helsinki vo odnos na malcinstva- naglasuvaweto na va`nosta na ta.4 Za odbele‘uvawe e principot postoeweto na efektivni demo- 19, spored koj zemjite-potpisni~ki kratski institucii, so ogled deka
3 Vakov pretpazliv jazik ja opfa}a pozicijata na onie 5 Princip 18. dr‘avi {to tvrdat deka kaj niv ne postojat nacio- 6 Document of the Copenhagen Meeting of the Conference nalni malcinstva, osobeno toa e slu~ajot so Francija on the Human Dimension of the CSCE, CM 1324, i Grcija. November 1990. 4 ILM 28 (1989), p. 527.
str. 56 Politi~ka misla Ulogata na OBSE i konceptot na nacionalni malcinstva tie se neophodni za garantirawe i ila samo del, rezimirani na sled- organizirawe na u~estvo vo javniot niov na~in: `ivot od strana na site, kako i za Nacionalnite malcinstva zna- naso~uvawe i re{avawe na sudi- ~itelno pridonesuvaat kon ‘i- rite na interesi voobi~aeni za site votot na edno op{testvo; op{testva. Toa pretstavuva edin- Prijatelskite odnosi me|u naro- stven na~in demokratskite insti- dite, mirot, pravdata, stabil- tucii koi funkcioniraat efek- nosta i demokratijata baraat tivno da mo`at da gi spre~at popu- etni~kiot, kulturen, verski i listite od igrawe na etni~ka karta. jazi~en identitet na nacio- Zna~eweto na Dokumentot od nalnite malcinstva da bide Kopenhagen e i vo toa {to gi pro{i- za{titen, kako i da se sozdadat ruva pravata za efektivno u~estvo uslovi za afirmacija na istiot; na pripadnicite na nacionalnite Pripadnosta na edno nacionalno malcinstva po pra{awa od javen malcinstvo e pra{awe na indi- interes, vklu~uvaj}i go tuka i vidualen izbor na edno lice; u~estvoto vo odnos na pra{awa Pravata na pripadnicite na povrzani so za{tita i afirmacija nacionalnite malcinstva se na identitetot na malcinstvata od neodvoiv del od univerzalnite strana na nivnite pripadnici. ~ovekovi prava; Nesporno e deka u~estvoto vo pra- Se zabranuva prisilnata asimi- {awata od javen interes e osobeno lacija; zna~ajno za sozdavawe na odnos na Treba da se ovozmo‘i slobodna lojalnost kon dr‘avata i op{tes- upotreba na maj~iniot jazik, so tvoto ~ii {to del se i pretsta- adekvatna mo‘nost za nastava vuvaat i pripadnicite na nacional- na maj~in jazik; upotrebata na nite malcinstva. malcinskiot jazik treba da se Rezultat na principite izne- ovozmo‘i pred dr‘avnite vlas- seni na Konferencijata vo Kopen- ti koga postoi mo‘nost i vo so- hagen i potoa Moskva,7 bea dora- glasnost so va‘e~koto dr‘avno boteni na sredbata na eksperti vo zakonodavstvo; @eneva8 i nadopolneti na samitot Treba da postoi demokratska vo Pariz9, kako i na slednata politi~ka ramka zasnovana na sredba vo Helsinki.10 Rezultat na vladeewe na pravoto, so neza- ovie nastani pretstavuvaat redica visno sudstvo koe funkcionira na standardi koi sodr‘at prava, no i treba da obezbedi ednakvi i pra{awa za dr‘avite i me|una- prava, sloboda na izrazuvawe, rodnata politika, od koi bi izdvo- politi~ki pluralizam, op{tes- tvena tolerancija i pravila zasnovani na zakon, so cel da se 7 Document of Moscow Meeting of the Conference on the ograni~i mo‘nosta od zloupo- Human Dimension of the CSCE, CM 1771, December 1991. 8 Report of the CSCE Meeting of Experts on National treba na mo}ta na vladata; Minorities, Geneva 1991. 9 Charter of Paris for New Europe, CM 1464, March 1991; Treba da postoi ednakva za{- Brownlie, I., System of a Law of the Nations: State tita za pretstavnicite na mno- Responsibility, Part I (1983), pp. 474-486. 10 Ibid. F.n. 2.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 57 Elena Andreevska
zinskoto naselenie vo mal- stavuva direktna posledica na cinskite oblasti; sogleduvawata na me|unarodnata Treba da postojat efektivni zaednica deka me|unarodno pravo merki za prevencija na diskri- za ~ovekovite prava kako i normite minacija na poedinci, osobeno na me|unarodnoto humanitarno vo pogled na vrabotuvawe, stan- pravo primenlivi pri vooru‘eni bena politika i obrazovanie, sudiri, ne pretstavuvaat dovolna vklu~uvaj}i {irok spektar na garancija za za{tita na ~ovekovoto pravni i administrativni mer- su{testvo vo slu~ai na vnatre{no ki; nasilstvo, etni~ki, verski i nacio- Treba da postoi tolerancija i nalni sudiri, voznemiruvawa ili po~it na razli~ni kulturi; tenzii ili vo slu~aj na vonredni Treba se osigura priznavawe na sostojbi. odredeni problemi na Romite, Idejata i konceptot za donesu- vklu~uvaj}i efektivni merki za vawe na Deklaracija za minimum postignuvawe potpolno ednakvi humanitarni standardi za prv pat mo‘nosti za site; be{e predmet na diskusija vo 80- Pra{awata vo pogled na nacio- tite.14 Deklaracijata be{e usvoena nalnite malcinstva ne pretsta- vo 1990 vo Tuku/Abo, Finska vo 1990. vuvaat isklu~itelno vnatre{no Na sredbata vo Oslo na Norve{kiot pra{awe na dr‘avite, tuku institut za ~ovekovi prava vo pra{awe, so me|unarodno pravo septemvri 1994 bea vgradeni odre- uredeni prava i obvrski.11 deni izmeni. Deklaracijata obezbeduva os- Vo dekemvri 1994 zemjite-u~es- nova za ostvaruvawe na minimum ni~ki na sredbata na OBSE vo humanitarni standardi vo kon- Budimpe{ta odlu~ija da go naglasat fliktni sostojbi.15 Ponatamu, Dek- potencijalnoto zna~ewe na edna laracijata dava mo‘nost za decen- deklaracija za minimum humani- tralizirano sproveduvawe na nej- tarni standardi koi bi va‘ele vo zinite standardi od strana na site site situacii, kako i da ja izrazat koi mo‘at da pomognat i se invol- svojata podgotvenost da u~estvu- virani vo aktivnostite kako nabqu- vaat vo nejzinoto izgotvuvawe vo duva~i, izvestuva~i, mirovni ope- ramkite na OON.12 Ovaa odluka e racii, vo koi se razbira se vklu- posledica na inicijativata na ~eni vladi, me|uvladini i nevla- Potkomisijata na OON za preven- dini organizacii kako i specijalni cija na diskriminacija i za{tita na izvestuva~i zadol‘eni za odre- malcinstvata da dostavi Dekla- deni dr‘avi od strana na OON. racija za minimum na humanitarni Site strukturi na OON, zaedno so standardi na Komisijata na OON za OBSE, Organizacijata na ameri- ~ovekovi prava.13 Seto ova pret- kanski dr‘avi i Organizacijata za
11 Bez somnenie navedenite principi se politi~ko- obvrzuva~ki, no ne i pravno. 14 Meron, T., On the Inadequate Reach of Humanitarian Rights 12 The Budapest Decision VIII on the Human Dimension, para. Law and the Need for a New Instrument, AJIL, Vol. 77 34, The OSCE Budapest Document 1994. (1993), p. 375. 13 Res. 1994/26. 15 Art. 18.
str. 58 Politi~ka misla Ulogata na OBSE i konceptot na nacionalni malcinstva afrikansko edinstvo se povikuvaat Vtoro, OBSE nema da se obide da da storat s¢ {to mo‘at za da gi preslikuva programite za sora- obezbedat site poedinci, grupi i botka na Sovetot na Evropa. Taka, vlasti, vklu~uvaj}i gi i onie pod Kancelarijata za demokratski nivna uprava, celosno da gi po~i- institucii i ~ovekovi prava vo Var- tuvaat standardite na Deklara- {ava glavno }e ostane relativno cijata. Site ovie strukturi kako i mala, no sepak podgotvena da odgo- mediumite treba da se potpiraat na vori na razli~nite postaveni zada- Deklaracijata kako izjava na pri- ~i koi se protegaat od nabquduva- fateni normativni standardi. we na izbori, preku pomagawe na Vladite, vlastite, grupite i poe- kancelariite i mehanizmite za ~o- dincite treba da se obvrzat pot- vekovi prava na OBSE, do organi- polno da se pridr‘uvaat kon ovie zirawe na seminari vo koi }e bidat standardi. So Deklaracijata ne se vklu~eni site dr‘avi-~lenki na prenebregnuva mo‘nosta od odre- OBSE. deni problemi pri nejzinata imple- Treto, OBSE nema da nastojuva mentacija, so koi se soo~uvaat i da formira sudski tela vrz osnova ostanatite me|unarodni instru- na sistem baziran vrz dogovori za menti, no se smeta deka poedno- za{tita na nacionalnite mal- stavenata normativna ramka pret- cinstva. Ova pra{awe ostanuva vo stavuva dobra osnova za poedno- nadle‘nost na Komitetot za ~ove- stavuvawe na ovoj proces. Voedno, kovi prava na OON, kako telo vakvata normativna ramka ovoz- zadol‘eno da ja sledi implemen- mo‘uva vladinite i nevladinite tacijata na Paktot za gra|anski i organizacii navreme da prezemat politi~ki prava, kako i na Evrop- merki na predupreduvawe, so cel da skiot sud za ~ovekovi prava vo se spre~at mo‘nite nesakani posle- odnos na Evropskata konvencija za dici. ~ovekovi prava i fundamentalni Na kraj, bi sakala da istaknam slobodi. Sega zasega OBSE ne deka sosema se soglasuvam so mis- razmisluva za formirawe na nekoe leweto na Richard Dalton16, koj smeta telo bazirano vrz dogovori, koe bi deka OBSE nema da se soglasi da imalo ovlastuvawe da ja proveruva sozdade edinstvena politika vo odgovornosta na dr‘avite vo slu- odnos na na~inot na koj vladite bi ~ai na neispolnuvaweto na obvrs- gi re{avale pra{awata vo odnos na kite vo odnos na malcinstvata koi nacionalnite malcinstva. Svoeto proizleguvaat od zavr{nite doku- u~estvo vo re{avweto na konkretno menti. nastanati sostojbi povrzani so ova ^etvrto, OBSE nikoga{ nema da pra{awe }e go gradi vrz osnova na se zdobie so mandat da nametnuva sogleduvaweto na sostojbata i sankcii ili da prezema merki na potrebata vo sekoja poodelna dr‘a- realizacija kako {to toa go ima va i na toj na~in }e gradi re{enija OON soglasno Glava VII od Povel- za nivno re{avawe. bata na OON, so cel da pomogne vo
16 Dalton, R., The Role of the CSCE, (1994), p. 107.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 59 Elena Andreevska
krizni sostojbi koi vklu~uvaat vo podra~ja na tenzii i sudiri vo malcinstva.17 edna dr‘ava ili me|u pove}e dr‘a- Treba da se zabele‘i i toa deka vi koi vklu~uvaat nacionalni periodot na postavuvawe na stan- malcinstva. Pri toa, nema somnenie dardi od strana na OBSE vo odnos deka kakov bilo uspeh glavno }e na nacionalnite malcinstva, glav- zavisi od stepenot na posvetenost no e zavr{en. Vo svoite reakcii vo i podgotvenost na site dr‘avi vo odnos na pra{awata povrzani so procesot na usoglasuvawe na zako- nacionalnite malcinstva OBSE se nodavstvoto so spomenatite stan- obiduva da popolni dve praznini. dardi na za{tita na nacionalnite Prvo, bezbednosta na dr‘avite pri malcistva i administrativnata sproveduvawe na vospostavenite praktika, odnosono procesot na principi, i vtoro, intervenirawe implementacija.
17 Ibid. pp. 105-6.
Abstract The present situation on minorities in many parts of Europe is black. The appalling practice of ëethnic cleansingí has open a chapter of forced population movements which starkly illustrates one alternative to civilized regime for minority rights. In politically unstable and economically insecure societies, where exclusive nationalism gets a ready hearing, the vulnerability of minorities is evident. Nevertheless, there have been positive steps in recent years to develop the beginnings of a transnational regime to protect minority rights. It is all the more urgent now to consolidate and strengthen it. While for the time being the main burden of adjustment will have to lie measures within the state, stronger transnational measures are necessary to encourage such adjustment. Developing a stronger regime for minority rights is possible of Europeans are serious about supporting democratic consolidation within own states and across European frontiers.
str. 60 Politi~ka misla perspektivi Predizvici i
Dialogue en vogue Za smislata i besmislata na dijalogot so islamot Andreas Jakobs
Dijalogot so islamot e te{ka ciski promislena dolgoro~na zada- zada~a. Re~isi sekoj go bara, no ~a so jasno postaveni celi. Ova e nikoj ne znae vistinski kako toj zadol‘itelno potrebno, bidej}i izgleda. Politi~ki i op{testveno pogledot vrz dosega{nite slu~u- posakuvan i poddr‘uvan, dijalogot vawa povrzani so dijalogot otkri- vo praktikata ostanuva naj~esto bez vaat mnogu posebnosti i ponekoja vlijanie i konturi. So toa dijalogot besmislenost. so islamot ja deli sudbinata na Dijalogot naiduva na kritika mnogute moderni pojavi, imeno, da pred s¢ kako ritualizirana raz- bide bez koncept, sodr‘inski siro- mena na beskorisnosti. Prizna- ma{en i malku orientiran vo smis- nijata za tolerantnost i otvorenost la na celite. Toa predizvikuva se potrebni dokolku vodat kon kritika. Stanuva zbor za rasfr- konkretni formi na pribli‘uvawe lawe na pari, duri i za opasno i kon definicija na zaedni~kite prilepuvawe do neprijatelite na pozicii, nakratko: kon rezultati. zapadnoevropskite zemji. No, se- No, priznanijata na verata vo eden riozniot pogled jasno }e ni uka‘e Bog, koi vlijaat na javnosta, gi deka dijalogot so islamot vo Germa- odminuvaat vistinskite problemi. nija, i pokraj mnogute dobri zalo‘- Islamot ne e zeleno bojadisano bi, sredbite polni so idei i anga- hristijanstvo, a krstot ne mo‘e da ‘iranite proekti - ima ambiva- se napravi polumese~ina. Nema lenten karakter. Duri i kaj onie golema korist sekoga{ odnovo da se {to go vodat dijalogot e ~esto pati izvlekuva parabolata na Lesing od nejasno koj so kogo i so koja cel osnovite na humanizmot. Re{enieto zboruva. Vo nitu edna druga oblast za konkretnite politi~ki i op- ne e tolku golema diskrepancata {testveni problemi ne se sostoi vo me|u realnosta i percepcijata. Toa povrzuvaweto na trite prsteni vo e ta‘no zatoa {to dijalogot e edna svetovno religiozna preto- pravilen i va‘en. Se dava pogre- penost. Verata e pomalku problem, {en signal koga sojuznata vlada po otkolku ona {to vernicite }e na- golemi najavi povtorno drasti~no pravat od nea. gi skratuva finansiskite sredstva Osnovata na sekoja konstruk- za dijalog so islamot. Vo sekoj tivna sredba so islamot mora da slu~aj, ova nudi {ansa dijalogot da bide priznanieto na verskata slo- se oslobodi od tovarot na brza boda kako osnoven princip. Toa e akcija i da se napravi ona {to potrebno zatoa {to islamot ve}e navistina treba da bide: koncep- odamna e del od evropskata ‘ivot-
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 61 Andreas Jakobs
na realnost. Dodeka se rasprava za znaat premalku, a vtoro, deka znaat toa dali stanuva zbor za zboga- samo pogre{ni raboti za islamot. tuvawe ili za zakana, diskusijata Potoa, tie doznavaat deka ova premnogu bavno se pribli‘uva do neznaewe i polovi~no znaewe pozitivnite impulsi na islamot za dovelo do diskriminacija i eksplo- evropskite op{testva. Vina za toa atacija i deka islamot ne zaslu- ima i kaj muslimanite. Musliman- ‘uva vakov tretman. Na krajot, na skiot pridones za dijalogot se slu{atelite, svesni za nivnata vi- dvi‘i, kako i prethodno, me|u samo- na, }e im bide objasneto deka isla- so‘aluvawe i obvinuvawe. Samo- mot zna~i sloboda i deka e nedel- kriti~nata refleksija e isklu~ok. livo povrzan so poimite kako Namesto toa, od muslimanite posto- tolerantnost, pravda i demokra- jano se slu{aat istite demanti: tija. Krajot po pravilo e uka‘uvawe xihadot ne e sveta vojna, tuku napor na zaedni~kite raboti na site vo ime na Boga, Evreite i hristi- religii i zavr{en govor za dija- janite se prifateni malcinstva vo logot me|u niv. Dijalogot so islamot islamot so posebni prava na za{ti- se reproducira po ovaa {ema odno- ta ({to prisutnite nemuslimani vo i odnovo. Toj zapo~nuva so kon- pove}e gi otu|uva otkolku {to gi statacija za neophodnosta od dija- raduva) i vo islamot nema nikakva log i zavr{uva so povik istiot da prinuda (za religija). Seto toa e prodol‘i. to~no i mora da bide ka‘ano. No, kakva uloga igra toa vo musliman- Neprijatelska pretstava za skata realnost? Irancite ili islamot Al‘ircite postojano gi krevaat ramenicite koga nekoj saka da se Neizostaven sostaven del na rasprava so niv za konceptot na gore skiciranata {ema na dijalogot ku}ata na mirot (islamot) {to se so islamot e neprijatelskata pret- nao|a nasproti ku}ata na vojnata. stava za islamot. Osnovniot ele- Mnogumina od niv go najdoa mirot vo ment na ovaa teza se sostoi vo toa Evropa, mirot {to ne saka{e da im protivni{tvoto kon islamot da se go dade nivnata stara (islamska) podigne do eden vid strukturno tatkovina. No, toa malku ima vrska obele‘je na zapadnoevropskata so vistinskiot islam, bidej}i toj kultura. 11 septemvri i negovite per definitionem e miroqubiva reli- posledici preminuvaat vo akt na gija. Ottuka, eden kradec, izmamnik edna drama, koja so vekovi se ili terorist ne mo‘e da bide mus- inscenira vo forma na krstonosni liman. Tolku ednostavno e toa. vojni, inkvizicija, kolonijalizam, Dijalogot so islamot sekoga{ se fa{izam, komunizam, neoimperijal- odviva po edna ista {ema, koja ja no iskoristuvawe i taka natamu. Vo opi{a Johanes Kandel vo edna ovaa drama Zapadot ima potreba od studija na Fondacijata "Fridrih razgrani~uvawe so orientot zaradi Ebert#. Kako prvo, na nemusli- sopstveno kulturno samouveruvawe, manskite slu{ateli im se objasnuva posebno otkako se nadminaa predra- od muslimanite deka prvo, tie sudite okolu komunizmot.
str. 62 Politi~ka misla Dialogue en vogue - Za smislata i besmislata na dijalogot so islamot
Problemot na ovaa teza e {to izobli~ena i neprijatelska i voop- taa go zgolemuva zna~eweto na {to preovladuva mediumski pre- islamot vo i za Evropa. Se razbira dizvikano neznaewe. Rasprostra- deka e jasno, najdocna od vremeto na netiot mediumski prekor ne mo‘e Herder, deka kulturite se defini- mnogu da se razbere. Navistina, raat i preku nivnite nadvore{ni germanskite izve{tai za islamot granici, pa i Zapadot mo‘ebi stana se rabota na onie, koi tie gi kriti- malku pozapaden po 11 septemvri. kuvaat. Najdocna od devedesettite No, postojat pova‘ni karakte- godini navamu temata islam vo ristiki na identitetot na zapadno- golemite nadregionalni dnevni evropskata kultura od toa da bide vesnici ja pokrivaat renomirani nemuslimanska. Tezata za neprija- nau~nici i novinari, koi dobro ja telskata pretstava za islamot ne vladejat. Zna~i, pe~atenite medi- predizvikuva lutina, zatoa {to umi koi se sfa}aat seriozno, vo ovde vo zemjata nema omraza kon odnos na islamot se nao|aat na islamot, ili, pak, zatoa {to nema visoko nivo. Se razbira deka ima neprijatelsko mislewe za islamot. isklu~oci, posebno vo izborot na Bi bilo naivno da se prifati toa. slikata i vo televizijata. Da se No, i pokraj s¢, pretstavata za isla- prepu{tite na omileniot ekspert- mot kaj Germancite e podiferen- ski prekor i ispolneti so ‘elba da cirana i poodmerena otkolku {to go sledite poznatiot tolkuva~ na ~esto pati se tvrdi, spored edna islamot Peter [ol Lato e ve}e nova anketa, sprovedena po nalog na odamna prazen ritual, koj prediz- Fondacijata "Konrad Adenauer#. Po- vikuva zdodevnost. Toa {to islamot sebno problematizirana e tezata za ima lo{ imix ne zavisi od negovoto predrasudite kon islamot, pred s¢, mediumsko pojavuvawe, ili od ne- zatoa {to se koristat tokmu so onie vkusnata naslovna stranica na mehanizmi, koi dijalogot so isla- posebnoto izdanie na [pigel na mot vsu{nost bi trebalo da gi kri- ovaa tema. tikuva. Bidej}i vo potragata po ulo- Ne e nikakvo ~udo {to sopstve- gata na ‘rtva, mnogu lesno doa|a do nicite na kulturnata mo} za tolku- me{awe na ona vistinitoto so anti- vawe ja propagiraat kulturnata zapadnite predrasudi i frazite za razlika kako centralna golemina teoriite na zagovor. za objasnuvawe na s¢ mo‘no. Toj {to Voznemiruva i faktot {to nekoi saka da go objasni islamot, toj treba germanski eksperti za islamot so da pravi dobri dela vo ovie vre- zadovolstvo mnogu lesno podleg- miwa. Povtornoto o‘ivuvawe na nuvaat na isku{enieto da zastanat navodno istoriski vkorenetite na stranata na svoite muslimanski neprijatelski pretstavi, go do‘i- partneri za dijalog pri potkre- vuva obratnoto od negovata namera. puvaweto na tezata za neprija- Toa stanuva prividno empiriska telskata pretstava za islamot. potvrda za ednostavniot primer na Isto taka, od germanska ekspertska interpretacija na Samjuel Hanting- strana, pretstavata za islamot vo ton za visokokomleksna realnost. Germanija e ~esto pati pogre{na, Toj {to zboruva za predrasudite za
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 63 Andreas Jakobs
islamot prvo go isfrla Samjuel za razgovor. Okolu tri ~etvrtini, Hantington preku predniot vlez – do dve tretini, od muslimanite koi i toa na na~in {to }e go zabele‘at ‘iveat vo zemjata se izjasnuvaat za site sosedi – za potoa povtorno da religiozni. Me|u religioznite go vnese prikraden od zadnata muslimani pak samo eden mal del e vrata. Na ovoj na~in pretstavnicite cvrsto organiziran. No, kako par- na tezata za neprijatelskata pret- tner za dijalog se ~ini deka e stava za islamot preminuvaat vo interesen samo ovoj mal del. Do- lica koi tvrdat deka se borat za kolku se pobara partner za razgovor nejzino sovladuvawe i stanuvaat vo poleto na organiziraniot islam ideolozi na kulturnata razlika. vo Germanija, toga{ po pravilo se Del od dijalektikata na dijalogot naiduva na maka pri izborot. Na e toj ~esto da go upotrebi ona {to raspolagawe stojat Islamskiot go negira, za samiot sebe da se sovet, so dominantno tursko pri- opravda. sustvo, blizok so islamisti~koto Pritoa be{e vpe~atlivo kako zdru‘enie "Mili Gerus#, ili pak tokmu po 11 septemvri od site Centralniot sovet na muslimanite, op{testveni sloevi i politi~ki so negoviot pretsedatel Nadeem logori se bara{e dijalog so isla- Elias, sovet blizok so musli- mot. Odvaj da postoe{e propaganda manskite bra}a. No i dvata soveta za islamot. Vo sekoj slu~aj, ja ne go zastapuvaat mnozinstvoto nema{e vo razmer kako {to se muslimani vo Germanija. prognozira{e od mnogumina. Retko Ne postoi somne‘ samo vo bara- se izvestuvalo tolku op{irno za wata na vode~kite islamski zdru- islamot, retko imalo tolku qubo- ‘enija da bidat pretstavnici na pitnost i iskren interes i retko islamot, tuku i vo nivnite motivi. imalo tolku nauka za islamot kako Cel na eden dijalog mora da bide denes. Pritoa, onie {to denes se zapoznavaweto, sovladuvaweto na turkaat vo osnovnite kursevi po stravovite i predrasudite i zaed- arapski ili vo vovednite preda- ni~kata definicija na principite vawa za islamsko pravo ne se orien- na so‘ivotot. Dosega{noto nasta- talisti vo smisla na Edvard Said. puvawe na pretstavnicite na is- Neokolonijalnite ambicii nema da lamskite zdru‘enija na manifes- go zbogatat zamavot na orientalni taciite za dijalog poka‘uva spro- nauki, tuku toa }e go napravi vis- tivni nameri. Naglasuvaweto na tinskiot interes za edna stara i neprijatelskata pretstava za is- bogata kulturna i religiozna tra- lamot mu slu‘i, pred s¢, na uka‘u- dicija i uvidot vo nejzinata poli- vaweto na kulturnata razlika. ti~ka i op{testvena aktuelnost. Ovaa razlika bi morala da bide priznata i po~ituvana od ger- Prosveteniot musliman manskata pravna dr‘ava. Zadninata e o~igledna: namesto za integracija Druga svojstvenost na dijalogot stanuva zbor za sozdavawe na pra- so islamot – barem vo Germanija – ven i politi~ki sloboden prostor, e izborot na muslimanskiot partner zna~i za razgrani~uvawe. Dijalogot
str. 64 Politi~ka misla Dialogue en vogue - Za smislata i besmislata na dijalogot so islamot naiduva na opasnost da stane forum partneri za razgovor stanuva te{- vo koj pogre{no }e bide sfatena ka. Mnogu muslimanski intelek- tolerantnosta i }e bidat staveni tualci se pla{at da se deklariraat pod znak pra{alnik slobodite na kako zastapnici na islamot i pove- gra|anite i individualnite os- }e se poimaat sebesi onakvi kakvi novni prava. Temite na ova barawe {to navistina se: pisateli, nau~- za sloboden prostor se naj~esto nici, studenti, umetnici, pretpri- istite: ubivawe na ‘ivotni bez ema~i ili rabotnici. Odvaj da ima sredstva za uspivawe, oslobodu- nekoj koj saka da se deklarira kako vawe od nastava po fizi~ko za de- prosveten, primeren musliman. Vo voj~iwata, arhitekturata na xami- osnova, na muslimanskoto samopret- ite, nosewe na {amii i povik za stavuvawe vo zemjava mu nedostiga molitva. Mnogu od ona {to se dis- ona {to so vekovi go obele‘uva{e kutira so etiketata na religiozna islamot: duh i finesa. Nitu traga sloboda e pomalku bezopasno otkol- od Public Convert Intellectuals, koi ku {to izgleda. Pri takanare~enata kako nov fenomen vo SAD preku rasprava za nosewe {amii ne sta- mediumite im go objasnuvaat na nuva zbor samo za individualnoto Amerikancite noviot, bez stegi, pravo na slobodno izrazuvawe na moderen islam. Vo Germanija zalud- religijata, tuku i za praven slu~aj no se bara tipot na mladiot, pame- koj slu‘i za primer. ten musliman, koj dobro se razbira Toa {to manifestaciite za vo jazikot i formata na zapadnite dijalog ne retko se iskoristuvaat op{testva i koj }e bide govornik na kako reklamni celi za specifi~- mladite generacii. Namesto toa - noto poimawe na islamot na vode~- muslimanskoto samoinscenirawe go kite islamisti~ki zdru‘enija vo karakteriziraat gluposti, lele- Germanija, ne gi zbunuva samo par- kawe i ‘rtveni situacii. tnerite koi vodat dijalog. Toa – i Malku za~uduva pojavata na ova e zna~itelno poproblemati~no protivre~ewe. Koga kriti~arot na - go stava pod pritisok mnozinstvo- dijalogot Hans-Peter Radac pi{uva to muslimani, onie koi ne ~uvstvu- protiv islamizacijata na (hristi- vaat golema potreba da bidat pri- janskoto) otkritie i dijalogot so vilegirani vo op{testvoto kako islamot go ‘igosuva kako raspro- muslimani. Dijalogot ovde, zna~i, da‘ba na hristijanskiot zapad, koja ne spre~uva da se sozdadat para- svojot po~etok go ima vo grevot na lelni op{testva vo pravna smisla, vtoriot vatikanski sobir, stanuva tuku toj im nudi forum na dviga- jasno deka fundamentalizmot i na telite na ovoj op{testven parale- drugo mesto e kako doma. Pritoa lizam. Ovde povtorno vleguva clash Radac (no samo ovde) ima pravo deka of civilizations preku zadnata vrata na na islamot smee da mu se pristapi dijalogot. ili samovesno i vrz osnova na Dokolku ~ovek saka da napravi cvrsti ubeduvawa, ili da se zasta- lak okolu vode~kite islamisti~ki ne na strana. Toj nema pravo koga zdru‘enija, toga{ potragata po bogat na zborovi go zagovara duhot
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 65 Andreas Jakobs
na hristijansko-zapadnata zaguba na dijalogot bi morala da bide da im identitet. Qubopitnosta, otvore- ponudi forum na ovie intelek- nosta i interesot za drugiot se si- tualci i da im go zasili grbot vo lata, a ne slabosta na ovaa hristi- me|uislamskoto soo~uvawe. Ta‘no jansko-zapadnoevropska kultura. e kriti~nite misliteli kako Egip- }anecot Nars Hamid Abu Zaid ili Dijalog so modernata Iranecot Abolkarim Soru{ da se percipiraat kako ‘rtvi na poli- [to treba da se napravi za ti~ki skandali. Nivnite istra- dobrata ideja da premine vo prak- ‘uvawa i idei zaslu‘uvaat poinak- tika {to ima smisla? Prvo treba da vo vnimanie. No, toa istovremeno stane zbor za razjasnuvawe na zna~i da se prostime od pretsta- celite i temite na dijalogot. Roman vata deka edno zna~ajno sodr‘insko Hercog, eden od najsilnite glasno- soo~uvawe so fundamentalistite govornici za dijalog so islamot ili pak, islamistite, bi bilo mo‘- sekoga{ odnovo uka‘uva{e deka za no i bi imalo smisla. Del od islam- ovoj dijalog }e bide potrebno prag- skata ideologija e da se dade otpor mati~arite da koaliciraat naspro- na dijalogot. ti dogmati~arite, i toa duri i vo Dijalog mora da se bara ne samo ramki na sekoja od kulturite. Ovde preku lica, tuku, pred s¢, preku le‘i vsu{nost su{tinata: zasilu- konkretni temi. Posetite na xami- vawe na modernizatorite, na pro- ite i hristijansko-islamskite svetitelite, na reformatorite. rundi razgovori mo‘e da bidat ^esto pati se ~ini deka ne pretsta- va‘ni i da go unapredat razbi- vuva problem me|usebniot dijalog raweto, ako se gri‘livo podgot- na religiite, tuku dijalogot na re- veni. Mnogu crkovni pozicii, op- ligiite so modernata. Ovde se mis- {testveni institucii i anga‘irani li, pred s¢, na islamot. poedinci vlo‘uvaat izvonredna, Dijalogot prvo be{e hristi- originalna rabota. Vo osnova, dija- jansko/zapadna zalo‘ba, koja ja logot so islamot mora da se odviva prinudi muslimanskata strana da daleku od dijalogot za dijalog. Toj u~estvuva. Novite pottici vo is- {to }e pokrene forma za temata, ne lamskoto mislewe mora da dojdat treba da se ~udi {to nema da od vnatre, a mo‘e da bidat pod- navleze ponatamu vo stru~nite dr‘ani od nadvor. Korista e mala pra{awa. Podobro e da se vovede ako islamot sekoga{ se sfa}a kako perspektivata na dijalogot vo problem. Nasekade vo islamskiot konkretni diskusii za stru~ni svet i vo Evropa ima reformator- temi. Toa ne mora da vodi vedna{ ski misliteli, koi razmisluvaat za do dijalo{ki Mainstreaming. [to odnosot na islamot i modernata. ima pogre{no vo toa muslimanite vo Obidite na islamskite intelek- zemjava i vo stranstvo da se vklu~at tualci da iznajdat avtenti~en pat celno vo debatite za politi~kite kon modernata bi trebalo da bidat i za op{testvenite predizvici {to seriozno sfateni. Zada~ata na se od me|useben interes? Samo na
str. 66 Politi~ka misla Dialogue en vogue - Za smislata i besmislata na dijalogot so islamot toj na~in mo‘e da se na~nat senzi- flikt menaxment. Realizmot zna~i bilnite temi: poimaweto na demo- isto taka da ne se sozdavaat iluzii kratijata, ~ovekovite prava, obra- za ulogata i za zna~eweto na zovanieto, globalizacijata, prav- akterite. Asimetriite vo odnos na data, neprijatelstvoto kon tu|in- politi~kata mo} i interesi ne cite, antisemitizmot i, ne na po- mo‘e da se otstranat i pri site sledno mesto, religioznata tole- priznanija za ramnopravnost na rancija. Muslimanite netrpelivo partnerite za dijalog. Tie se struk- reagiraat na pra{awata za za- turno usloveni i treba dolgoro~no branata na promena na religijata vo da se nadminat. Za ovie asimetrii islamot ili za prifa}aweto na u{te od po~etok da ne go isklu~at hristijanstvoto vo islamskite dijalogot, t.e. da ne go optovarat, zemji, no ovie pra{awa se neop- neramnote‘ata me|u partnerite koi hodni. Del od pluralnite, multi- vodat dijalog mora sama da se religiozni op{testva e da mo‘e da reflektira pri dijalogot. I so se bira religijata i da mo‘e da se vakva zadnina, dijalog mora da se napu{ti ili promeni. vodi, pred s¢, na nivo na (civilno) Priznanieto za realizam vo op{testvo, kako razmena me|u kon- dijalogot so islamot, vo me|uvreme, kretni individui. Toj e isto tolku e op{to mesto. No ostanuva da bide apstrakten kolku i nevozmo‘en pravilno. Dijalogot so islamot – kako dijalog me|u apstraktni kolek- kako i da se vodi – ne mo‘e da go tivi na dve religii ili na kulturi. pridvi‘i baraweto kratkoro~no Sevo ova poka‘uva deka dijalogot ili na sreden rok da gi otstrani ima dolg pat pred sebe, i toa ne ka- potencijalnite ili aktuelnite ko moderna pojava tuku kako forma napnatosti me|u dr‘avite i op{tes- na permanentno izve‘buvawe. Toj tvata na razli~nite kulturni kru- ne e format {to }e se o‘ivee i govi. Toj mo‘e so fer razmena da go ottoga{ }e postoi kako nepromen- zgolemi me|usebnoto razbirawe i liv sostaven del na politi~kiot i da gi pottikne procesite na u~ewe, op{testveniot ‘ivot. Toj mora da koi deluvaat vo smisla na dolgo- se razviva, oblikuva, menuva, otfr- ro~no postaven interkulturen kon- la i odnovo da se otkriva.
Abstract The Islam is not green colored Christianity, and the cross can not be turned into the crescent. Faith is not a problem at all, compared with what the believers can make out of it. The background of every constructive meeting with the Islam must be the recognition of the religious freedom as a primary principle. This is necessary because the Islam since longer is part of the European reality. The Author of this text is writing about the antagonist view of the Islam, the enlightened Islam and about the dialogue with the modern.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 67 Andreas Jakobs
At the end it is mentioned that there is nothing wrong in the participation of the Muslims to the debate in the country and abroad concerning the political and society challenges which are of common interest. The dialogue should proceed, above all on the citizenís society level, like an exchange between the individuals.
str. 68 Politi~ka misla Teorija
Miletskiot sistem - model na religiozna tolerancija
\orge Ivanov
Svetot vo koj denes ‘iveeme nemo‘ej}i, barem dosega, ni samite dobiva edna nevidena epohalna sebe da se osoznaat. Qubopitnite dinamika. Svedoci sme na eden vo sferata na naukata otkrivaat objektiven planetaren proces koj edna, za ‘al re~isi zaboravena, mo‘e da se svede na tehnolo{ko - tradicija i teorija na politi~ka informativna revolucija koja soz- misla koja na posoodveten na~in gi dava globalna ekonomija i ofor- tretira problemite na mo}ta i muva eden vid svetski sistem. Vo zakonitosta vo svet {to s¢ pove}e eden takov svet, preku procesot na go karakterizira takvata fragmen- globalna me|usebna zavisnost i tacija i me|usebna zavisnost. subnacionalna fragmentacija, se Za da se sfati seto toa, no i da ~ini deka se transformiraat site se objasni, treba da se vratime do na{i dosega{ni pretstavi za sve- onoj moment vo istorijata koga se tot, po~nuvaj}i od is~eznuvaweto na ra|ale nacii-dr‘avi. Toa e moment nacionalniot suverenitet do soz- koga nivnata centripetalna socio- davawe na nadnacionalni poli- ekonomska dinamika s¢ u{te mo- ti~ki, ekonomski, kulturni, no i ‘ela da se kritikuva bez mo}nite kriminalni strukturi. Vo sekoj ograni~uvawa na teritorijalnata aspekt na navedeniot proces, dr‘a- dr‘avnost kako nesporna i neotpo- vata gubi dobar del od svojot suve- vikliva realnost. renitet. Ednostavno, treba da razmis- Teorijata i praktikata s¢ u{te luvame za "postmodernata# kriza na bavno se prilagoduvaat na zabrev- dr`avata i op{testvoto kako lik tanata globalizacija. Vrvni avtori- vo ogledaloto na nejziniot dvojnik teti vo naukata i politikata, - ranata moderna. Vo toa ogledalo soo~eni so seto ona {to go nosi mo`eme da otkrieme op{testvo na globalizacijata, se obiduvaat ranata moderna koe se raspa|a uporno i tvrdoglavo, po sekoja cena, poradi religiozni vojni, socio- da ja zadr‘at dominantnata para- ekonomsko frakcionerstvo i teri- digma vo zapadnata politi~ka torijalni osvojuvawa. Odgovorot na misla: idejata za centralizirana ranata moderna na ovoj pad na teritorijalna dr‘ava. Stravot od "sposobnosta za vladeewe# (ìgover- gubewe na steknatite statusi i nabilityî) e apsolutisti~kata koncen- privilegii gi otrgnuva od baraweto tracija na mo}ta nasproti site drugi alternativi. Seto toa zasega frakcii i posredni~ki sili, so cel im e prepu{teno na altergloba- da se postigne vnatre{na stabil- listite koi s¢ u{te "fermentiraat# nost i nadvore{na bezbednost (vo
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 69 \orge Ivanov
teorijata poznat kako model na *** Boden). Kako {to "dr`avniot raz- Op{testvata vo Jugoisto~na log# stana teoretski i prakti~en Evropa se multietni~ki1. Multi- odgovor na krizata na dr`avnoto etni~nosta e rezultat na dolgiot ureduvawe (polity) na ranata mo- period na opstojuvawe na imperiite derna, taka denes neokonzerva- na ovoj prostor. Taka na primer, tivcite se zastapuvaat za "poavto- Anti~ka Makedonija opstojuvala so riteten i poefikasen model na vekovi, Vizantija tuka opstanala vladinoto donesuvawe re{enija# cel eden milenium - 1000 godini; (najo~igleden primer za toa se Otomanskato carstvo 500 godini. Vo odlukite na administracijata na ramkite na imperiite ‘iveele Xorx Bu{) nasproti "preteranata zaedno razli~ni etni~ki, religi- demokratija# vo fragmentiranite ozni, jazi~ni grupi. Multietni~kite "postindustriski# op{testva. Po- carstva bile prinudeni da izgradat ve}e dr`ava za pove}e op{testvo slo‘eni neteritorijalni meha- (More state for more society): ova e nizmi koi gi regulirale, za dene{- tradicijata {to preovladuva vo no vreme kompliciranite, me|u- zapadnata politi~ka misla za koja etni~ki, religiozni i jazi~ni odno- neokonzervativcite se tolku ube- si. deni deka toa e ona vistinskoto. Od strana na intelektualnite Nasproti navedenovo postoi eliti na Balkanot voop{to ne bil model na politi~ka stabilizacija projaven interes za prou~uvawe na preku societalna avtonomizacija. vakvite specifi~ni modeli na Ova e alternativnata tradicija 1 ^estopati kaj nas intelektualcite, politi~arite, {to se sprotivstavuva na centra- novinarite gi poistovetuvaat multietni~nosta i lizirana teritorijalna dr‘ava, a multikulturalnosta {to predizvikuva mno{tvo nejasnotii bidej}i stanuva zbor za razli~ni soci- po~nuva so Altuzius i negovite olo{ki i politi~ki sostojbi. Vo multikulturalizmot, poedinecot se snao|a so identitetot na re~isi privrzanici, i krajno nedostasuva vospostavenite populacii vo druga dr‘ava i so vo diskusiite vo vrska so idninata problemot na integracija vo dominantnoto mno- zinstvo. Poinaku ka‘ano, multikulturalizmot se na op{testvo i politikata vo eden primenuva vrz emigrantite, mo‘ebi vrz emigrantite od razli~no rasno poteklo koi so imigracijata mnogu kompleksen, globalno me|u- uka‘uvaat deka dolgoro~no, tie ili nivnite potomci, sebno zavisen i raste~ki frag- sakaat da gi prifatat kulturnite normi na mnozin- stvoto. Osnovno e toa {to pod multikulturalizmot mentiran svet. Toa e i alternativna ne se o~ekuva dolgotrajno odr‘uvawe na jazikot koj go nosat so sebe imigrantite. Nekoi kulturni crti, politi~ka misla koja nedostasuva kako {to e religijata, mo‘at da bidat so~uvani, no i pri proekciite na noviot ustav na silnata akulturacija (modernizacija na primitivnata kultura) doveduva stepenot na podvoenosta me|u Evropskata unija. Bidej}i prosto- mnozinstvoto i malcinstvoto da stanuva s¢ pomal. Multietni~nosta (i multijazi~nosta) e ne{to {to e rot ne ni dozvoluva podetalna kvalitativno porazli~no. Toa podrazbira ekspli- elaboracija na ovoj model, po‘elno citno odbivawe na idejata za celosna akulturizacija i pretpostavuva deka razli~nite etni~ki i jazi~ni e da se spomne deka vo toa vreme na grupi mo‘at da ‘iveat vo ista dr‘ava i da go so~uvat svojot jazik i kultura. Multietni~nosta e mnogu prostorot na koj ‘iveeme se slu~uva pokomplicirana sostojba i bara sosem poinakvi ne{to sli~no. Stanuva zbor za edna re{enija od multikulturalizmot. Multietni~nosta bara nivo na senzitivnost i prilagodlivost na site specifi~nost na Otomanskata im- grupi kon barawata na onie drugite i podgotvenost za kompromisi. Vo politi~ka smisla, multietni~- perija poznata kako "miletski nosta podrazbira formi na zaedni~ka vlast (zaedno sistem# na Golemata Porta. Da se so linii definirani so konsocijativizmot) koja gi prifa}a i se zasnovuva vrz kolektivniot identitet obideme nakratko da ja osoznaeme. na grupata kako klu~en faktor vo politikata.
str. 70 Politi~ka misla Miletskiot sistem - model na religiozna tolerancija ostvaruvaweto na kolektivnite tveniot ‘ivot vo imperijata. Vo identiteti vo oblik na personalni interes na sultanot bilo da ne se avtonomii. Osobeno toa se odnesuva poistovetuva so niedna od poseb- na takanare~eniot "miletski sis- nite grupi, tuku da ostane nad tem# vo Otomanskata imperija koj grupite, za da ne stane zarobenik barem vo princip go spre~uval na nekoja od niv.2 teritorijalnoto razgrani~uvawe i Otomanskite Turci bile Musli- ovozmo`uval vo dolgi periodi mani koi go osvoile pogolemiot del mirna koegzistencija. So vakvoto od Bliskiot Istok, Severna Afri- prou~uvawe, ako ni{to drugo, barem ka, Grcija i Isto~na Evropa za bi mo`ele da se osoznaat su{tinata vreme na XIV i XV vek, zdobivaj}i na multietnicizmot no i na~inot na se so golem broj evrejski i hristi- nastanuvaweto na naciite i naci- janski podanici. Osmanliskoto onalnite dr`avi na ovoj prostor i carstvo ne bilo turska nacionalna problemite {to s¢ u{te gi sozda- dr‘ava, tuku islamski vselenski vaat. Imeno, po~nuvaj}i od 19. vek halifat, koj vo soglasnost so {eri- tehnolo{kiot progres i ekspan- jatskata dr‘avno-pravna teorija, zijata na evropskite sili gi izlo- bilo uredeno kako verska imperija `uva ovie prostori na ideite na vo koja ne postoi nacionalen kon- nacionalizmot. Po~nuva da jakne cept. Tokmu poradi toa site poda- interesot i `elbata za terito- nici bile tretirani isklu~ivo rijalna nacionalna dr`ava od kako pripadnici na religiozni zapaden vid koga zemjata i terito- grupi, no ne i na etni~ki zaednici. rijata se postaveni kako fundament Muslimanite pretstavuvale ravno- pri izgradbata na identitetot. Toa pravno obedinet dr‘avotvoren doveduva do tendencii kon poli- narod, bez ogled na svoeto etni~ko ti~ko-kulturna homogenizacija i poteklo. toga{ carstvata se raspa|aat, no Zborot milet poteknuva od per- po~nuvaat i permanentnite kon- siskiot jazik i go ozna~uval ona {to flikti, vojni i stradawa, prese- vo zapadnata civilizacija se nare- luvawa i asimilirawa na narodite kuva "nacija# ili "narod# i se odne- od ovoj prostor koi traat do den- suval na muslimanite, hristijanite denes. i evreite kako verski zaednici3. Osmanliskoto carstvo ne go Nekolku meseci po osvojuvaweto na poznavalo modernoto sfa}awe za Carigrad vo 1454 godina osman- nacijata. Sevkupnata organizacija liskiot sultan Mehmed II Osvoju- na op{testvoto se zasnovuvala, va~ot im dal {iroki ovlastuvawa sli~no na negoviot prethodnik na verskite poglavari vo hristi- Vizantija, vrz verata. Poa|aj}i od janskiot i evrejskiot milet vo centralnata ideja za zaednicata upravuvaweto i rakovodeweto so (cemaat), sultanot pri upravu- 2 Osmanliite vo po~etokot ne bile suniti, tuku go vaweto se koristel so zanaet- sledele heterodoksniot islam koj podocna }e se ~iskite zdru‘enija (esnaf) ili nare~e alevizam. Zatoa sultanot ne se poistovetuval so sunitskata muslimanska grupa bidej}i so toa bi se verskite zaednici (milet) koi ja promoviral vo voda~ na sunitite. 3 Denes na turski jazik ìmiletì zna~i ìnacijaì, taka na so~inuvale osnovata na op{tes- primer ìT¸rk milletiî zna~i ìturska nacijaì.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 71 \orge Ivanov
nivnite verski zaednici4. Se pret- kanot ne go uni{tile pravoslav- postavuva deka sultanot go storil noto hristijanstvo, tuku mu donele toa za da ja obezbedi pokornosta na mnogu privilegii {to go sfatile i onie pot~ineti koi bile "narodi od patrijar{ijata no i nejzinite ne- knigata# odnosno onie {to se spom- prijateli, pred s¢ papata vo Rim. nuvaat vo Kuranot.5 Tokmu poradi Po haosot koj bil dominanten vo vakvi no i drugi teolo{ki i stra- poslednata faza od vizantiskoto te{ki pri~ini, Otomanite im ja vladeewe, Crkvata sega ja povra- dozvolile na ovie malcinstva tila i ja zgolemila svojata mo}. slobodata ne samo da ja praktiku- Preku miletskiot sistem, vsu{nost vaat svojata religija, tuku i po- Osmanliite po mnogu vekovi za prv {iroka sloboda da se upravuvaat pat }e go obedinat Balkanot. sebesi vo ~isto vnatre{ni raboti Za okolu pet vekovi, me|u 1456 i so posebni zakonici i sudovi. kolapsot na Imperijata vo Prvata Hristijanite i Evreite vsu{nost svetska vojna, tri nemuslimanski bile za{titen narod i im bilo malcinstva imaa oficijalno priz- dozvoleno da se odnesuvaat spored nanie kako samo-upravuva~ki zaed- nivnite obi~ai pod uslov da osta- nici - Gr~kata pravoslavna crkva, nat lojalni i da gi pla}aat dano- Ermenskata pravoslavna crkva6 i cite. Sultanot preku miletskiot Evreite7 - sekoja od niv ponatamu sistem £ dal nova uloga na crk- bila podelena na razni lokalni venata hierarhija, pokraj duhovnata administrativni edinici. Osno- dejnost koja ja izvr{uvala vo vizan- vaweto na miletite bil eden evolu- tiskiot svet, crkvata e vovle~ena tiven proces koj po~nuval od glav- vo politikata i upravata kako niot grad, no so tendencija negovata pretstavnik na pravoslavnite i vlast da se pro{iri vrz celiot evrejskite podanici. prostor na imperijata. Sekoj milet Tokmu poradi miletskiot sistem bil voden od najvisokiot crkoven otomanskite osvojuvawa na Bal- lider (Glavniot Rabin i dvajcata Pravoslavni Patrijarsi). 4 Mehmed Osvojuva~ot sebesi se smetal za naslednik na vizantiskite carevi i za prv vladetel na svetot. Nekoi avtori spomnuvaat deka Toj li~no bil isklu~itelno zainteresiran za postoele pet mileti. Pokraj nave- anti~kata misla i teolo{kata doktrina i poka‘al golema po~it kon civilizacijata {to ja pot~inal. denite postoele i Rimo-katoli~- Re{en da sozdade zadovolno hristijansko naselenie, toj se potrudil da najde soodveten poglavar za kiot milet pod za{tita na Francija Pravoslavnata crkva so kogo }e mo‘e da sorabotuva. i Protestantskiot milet pod za- Za nov patrijarh Mehmed go nazna~il cenetiot erudit 8 Georgi Skolarios ili kalu|er Genadij. Vo 1454 {tita na Anglija i Holandija. Ovie sultanot mu gi vra~il na patrijarhot svoite insignii na funkcijata. Teoretski, patrijarhot bil izbiran od Svetiot sinod sostaven od mitropoliti, a potoa odobruvan od sultanot. 6 Gruzisko-ermenskiot pravoslaven milet e osnovan vo 5 Religiite koi ne se spomnuvale vo Kuranot bile 1461 godina koga sultanot go povikal ermenskiot ereti~ki i nemale pravo da se zdru‘uvaat vo episkop Joakim da dojde vo Istanbul i go imenuval razli~ni mileti. Toa bil slu~aj i so muslimanite za patrijarh. Me|utoa Ermencite }e po~nat da go {iiti koi gi poddr‘uval Iran, no i onie {to podocna koristat nivniot milet duri od 1543 godina. }e bidat nare~eni Alevi-Bekta{i, koi nikoga{ 7 Bidej}i vo toa vreme imalo mnogu malku Evrei, vo nemale pravo na svoj milet. Sli~na e sostojbata na arhivite mnogu retko se spomnuva evrejskiot milet i po~etokot i so katolicite: Maronitite od Liban, se pretpostavuva deka toj e osnovan vo 1455 godina. katolicite od Ungarija, Hrvatska i severna Albanija, Rabinot Kapsalija e prv golem rabin na miletot so Ermenskite Unijati od Sicilija i Palestina, koi titula haham baºi. podocna }e bidat vklu~eni vo ermensko-gruziskiot 8 Stiven K. Batalden, Preispituvawe na tradicijata. pravoslaven milet. Kultura 1997, Skopje, str.172.
str. 72 Politi~ka misla Miletskiot sistem - model na religiozna tolerancija mileti, na nekoj na~in, bile rezul- slavnoto naselenie; bil visok tat na vlijanieto na golemite funkcioner vo osmanskata vlast i zapadni sili i zapadnata koloni- del od askerskata birokratska zacija na Otomanskata imperija. klasa. Patrijarhot bil odgovoren Najzna~aen milet sekako bil pred sultanot za odnesuvaweto i pravoslavniot milet koj se nare- lojalnosta na pravoslavnoto nase- kuval i "rum# ili "rom# milet9. lenie i nemu mu bile doveruvani Nazivot Rum-milet, podocna poznat zadol‘enija za sobirawe na dano- kako Rumelija, uka`uval na isto~- cite i za odr‘uvawe na javniot red no-rimskoto, odnosno vizantiskoto i poredok. Osobeno zna~ajna bila carsko poteklo na toj milet. Rum negovata sudska funkcija me|u miletot vlijael vrz sudbinata na hristijanskoto naselenie. Miletot najgolemiot broj pravoslavni hris- so toa imal celosna jurisdikcija tijani na Balkanot, no i na arap- nad golem broj pra{awa, odnosno s¢ skite i gr~kite hristijani koi se {to bilo povrzano so brakot i nao|ale pod jurisdikcija na Erusa- semejstvoto, no i so trgovskite limskata, Antiohiskata i Alek- slu~ai vo koi bile vme{ani isklu- sandriskata patrijar{ija. ~ivo hristijani. Vo sproveduvaweto Na ~elo na Rum miletot stoel na pravdata crkvata gi zasnovuvala carigradskiot patrijarh, koj bil svoite odluki vrz kanonskoto pra- odgovoren pred islamskite gospo- vo, vizantiskoto statutarno pravo, dari za stabilnosta na pravo- lokalnite obi~ai i vrz crkovnite slavnite hristijani. Patrijarhot rakopisi i tradicijata. So vakvoto bil nazna~uvan so ukaz od sultanot integrirawe na pravoslavnite (berat), me|utoa stanuvalo zbor za institucii vo nivniot sistem, kupuvawe na funkcijata za 3.000 osmanskata vlast ja imala pred- zlatnici, koi potoa patrijarhot si nosta da inkorporira edna celosna gi naplatuval preku danoci od administrativna mre‘a. Crkvata crkvite i manastirite10. Toa, vpro- vsu{nost gi imala organizirano ~em, bilo i povod za caruvawe na oblastite pod nejzina jurisdikcija mitoto i simonijata vo Rumelija, vo parohii i potparohii, zasnovani koe trae i do den-denes na ovoj vrz brojot na nivnite vernici vo prostor.11 regionot. Hierarhijata postoela od Do 18. vek patrijarhot imal najniskiot sve{tenik do patri- ogromna mo}. Toj bil milet ba{i jarhot. Poradi takanare~enata (poglavar na miletot) i etnarh sinfonija (splotenosta na crkvata (sekularen vladetel) na pravo- so dr‘avata) nasledena od Vizan- tija, crkvata i nejzinite pret- 9 Romaioi - ‘iteli na Rimskoto Carstvo. stavnici bile naviknati da sorabo- 10 Ovaa cena od 3.000 zlatni funti, ili 20.000 pjasteri, vo 1727 godina se zgolemila na 5.600 funti, za tuvaat so civilnata vlast, a ne da podocna povtorno da se namali. So vakviot izvor na bidat vo konflikt so nea. prihodi, Portata imala korist od po~esto menuvawe na patrijarsite. Vo periodot od 1595 do 1695 na 11 Patrijar{ijata poradi mitoto i korupcijata {to vladeele vo nea (no i poradi kupuvaweto na dol‘- carigradskiot prestol imalo 61 nosta patrijarh od crkovniot buxet) tolku mnogu }e promena. Na primer, Kiril I Luka- se zadol‘i {to vo 1820 godina imala dolg od 1,5 milioni turski pjasteri.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 73 \orge Ivanov
ris duri sedum pati bil postavuvan uprava, pot~inuvaj}i im se na svo- na carigradskiot prestol. ite sopstveni zakoni i obi~ai. Mnogubrojnite mileti imale Nivnata kolektivna sloboda za posebni crkvi i jazik na komuni- praktikuvawe na svojata religija kacija. Kako religiozni zaednici bila garantirana, zaedno so niv- miletite bile pod za{tita na nata sopstvenost na crkvite i ma- muslimanskata vrhovna vlast. Bilo nastirite i tie mo‘ele da imaat voobi~aeno miletite svoite vna- svoi sopstveni u~ili{ta. tre{ni odnosi da mo‘at da si gi Ovoj sistem do 19. vek vo osnova ureduvaat spored sopstvenite za- bil human, toleranten za grupnite koni. ^lenovite na eden milet razliki i zabele‘itelno stabilen. ‘iveele vo edno mnogu zatvoreno Za re~isi polovina milenium, milje i se ‘enele samo me|u sebe. Otomanite vladeele so imperija - Najkarakteristi~na specifi~- raznolika kolku i sekoja druga nost se sostoela vo toa {to miletot imperija vo istorijata. Za ~udo, ova nemal nikakva posebna teritorija multireligiozno, multietni~ko i i {to bil odreden samo so pripad- multijazi~no op{testvo funkci- nosta kon religijata. ^lenovite na oniralo. Muslimanite, Hristi- miletot imale sloboda na dvi‘ewe janite i Evreite ja praktikuvale vo celata imperija, no ostanuvale svojata religija edni do drugi, pripadnici na nivnata religiozna zbogatuvaj}i gi svoite posebni zaednica. Tokmu ova go objasnuva kulturi. faktot {to etni~kite, kulturnite Kako {to naveduva Vil Kim- i religioznite karti na neko- lika12, toa ne bilo liberalno op- ga{nata otomanska Jugoisto~na {testvo, zatoa {to ne gi priznavalo Evropa se tolku raznobojni. site principi na individualnata Ozakonetata tradicija i prak- sloboda na sovesta. Bidej}i sekoja tika na sekoja religiozna grupa, religiozna zaednica bila samo- posebno vo odnos na semejniot upravuva~ka, ne postoele nadvo- status, bila po~ituvana i zajaknata re{ni pre~ki pri vospostavuva- niz celata Imperija. Sepak, dodeka weto na samoupravuvaweto na reli- hristijanskite i evrejskite mileti giozni principi zaedno so zajak- bile slobodni da gi upravuvaat nuvaweto na religioznata pravo- svoite vnatre{ni raboti, nivnite vernost. Ottuka imalo samo malku odnosi so vladeja~kite Muslimani prostor, ili voop{to go nemalo, za bile precizno regulirani. Na pri- individualno pokoruvawe vo ram- mer, ne-Muslimanite ne mo‘ele da kite na religioznata zaednica i ja {irat svojata vera i mo‘ele da malku ili voop{to sloboda da se gradat novi crkvi samo so dozvola smeni sopstvenata vera. Dodeka od imperijalnata vlast. Postoele Muslimanite ne se obiduvale da gi granici na me{anite brakovi i ne- pot~inat Evrite ili obratno, tie gi Muslimanite trebale da pla}aat pot~inuvale ereticite vo ramkite posebni danoci namesto voenata slu‘ba. No vo ramkite na ovie 12 Will Kymlicka, Multicultural Citizenship, Oxford University granici tie u‘ivale celosna samo- Press, 1998, str.157
str. 74 Politi~ka misla Miletskiot sistem - model na religiozna tolerancija na svojata zaednica. Eresot (somne- za nacionalnite malcinstva- ogra- vaweto vo pravovernata inter- ni~uvaj}i ja vlasta na drugata grupa pretacija ma muslimanskoto u~ewe) vrz niv - dodeka s¢ u{te se po~i- i apostazijata (napu{taweto na tuvaat ustavnite gra|anski i poli- svojata religija) bile kaznivi, ti~ki prava na individualnite kriminalni dela vo ramkite na ~lenovi. Muslimanskata zaednica. Site onie No, op{to zemeno, vo Otoman- {to ne veruvale vo "crkvata# kako skata imperija imalo zna~ajni posrednik me|u niv i Boga ne mo- ograni~uvawa na slobodata na `ele da imaat svoj milet i bile individuite da se somnevaat ili da islamizirani, odnosno vrz niv bil go otfrlat u~eweto na svojata primenet "maliot xihat# od Kura- religija. Otomanite go prifatile not. Stanuva zbor za Bogomilite, no principot na religiozna tole- i za Romite na ovoj prostor. Ograni- rancija, {to zna~elo dokaz za vol- ~uvawata na individualnata slobo- jata na dominantnata religija da da na sovesta isto taka postoele i koegzistira so drugite, no ne go vo Evrejskata i vo Hristijanskata prifatile principot za indivi- zaednica. dualna sloboda na sovesta. Kako {to zabele‘uva Kimlika, Otomanskiot miletski sistem e miletskiot sistem bil vsu{nost mo‘ebi najrazvieniot model na federacija na teokratii. Toa bilo neliberalna religiozna toleran- dlaboko konzervativno i patri- cija, dodeka varijaciite na ovoj jarhalno op{testvo, sprotivno na model mo‘at da se najdat vo mnogu ideite na li~nata sloboda za koi drugi vremiwa i na mnogu drugi se zalagale liberalite od Evropa. mesta. Re~isi site carstva na Medi- Razli~nite mileti se razlikuvale teranot, u{te od najstari vremiwa, vo pogled na nivnoto religiozno imale obi~aj na svoite podanici da veruvawe. Imalo dolgi periodi za im dadat odredena avtonomija vo vreme na 500-godi{nata istorija na korist na razli~nite zaednici koi miletite koga mnogu liberalni bile vo nivniot sostav. Sekako refomatori vo sekoja zaednica deka najpoznat po toa bil i Alek- vr{ele pritisok za ustavni ograni- sandar Makedonski, koj svojata ~uvawa na vlasta na liderot na imperija ja sozdal kako eden vid miletot. Duri vo vtorata polovina anti~ki komonvelt. Me|utoa Osman- na 19. vek, nekoi od miletite liite preku miletskiot sistem prifatile liberalni ustavi, vsu{- vovele novini so toa {to vospo- nost pretvoraj}i ja religioznata stavile eden vid na dr‘aven sis- teokratija vo sistem na liberalno- tem i vovele jasni pravila pri {to demokratsko samoupravuvawe za miletskiot sistem stanal del od razli~nite nacionalni grupi vo dr‘avnata struktura. Denes nekoi Imperijata. Liberalnite refor- neliberalni malcinstva posaku- matori barale miletite da bidat vaat tokmu vakov sistem. Ovoj upotrebeni kako osnova za eden sistem naj~esto se bara vo imeto na sistem na federalni institucii koj tolerancijata. No, tolerancijata za obezbeduval nadvore{na za{tita koja liberalite istoriski se zala-
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 75 \orge Ivanov
gale ne e takva. Ovie grupi ne saka- ti~ki, religiozni ili drugi motivi at dr‘avata da gi po~ituva indivi- Rusija ja poddr‘uvala Golema Buga- dualnite prava na slobodno izrazu- rija, Francija - Golema Srbija, vawe, somnevawe i revidirawe na Velika Britanija - Golema Grcija. svoite religiozni pogledi. Tie Mo‘e da se zaklu~i deka mirot vsu{nost sakaat vlast za da ja vo Jugoisto~na Evropa bil mo‘en ograni~at religioznata sloboda na edinstveno dokolku nekoja imperi- svoite ~lenovi. jalna golema sila ja obavuvala Vo 19. vek miletite od Otoman- obvrskata na arbitar me|u narodite skoto carstvo pod vlijanie na i religiite, vospostavuvaj}i nekoj liberalnite idei od Evropa po~- vid na interkulturalen poredok. nale da se preobrazuvaat vo nacii, So vekovi toa bile imperiite, a odnosno nacionalni dr‘avi. Prvi osobeno Otomanite so principot po~nale Srbite so vostanieto vo "milet#. Podocna, vo 19 i 20 vek, 1812 godina, no }e bidat porazeni Avstro-Ungarija i evropskite gole- i duri vo 1817 godina }e dobijat mi sili bile vo sostojba, zaedno so avtonomija na mal del od Srbija svoite sojuznici od ovoj prostor, da (Belgradski pa{aluk). re{avaat za toa koi definicii za Evropskite zemji }e projavat narod va‘at na koja teritorija, interes duri po gr~koto vostanie vo predizvikuvaj}i gi na nekoj na~in 1821 godina koga }e otpo~ne i vojnite na ovoj prostor. Za vreme na branot na solidarnost vo Evropa. komunistite vo Jugoslavija povtor- Sozdavaweto na gr~kata nacio- no bila postignata odredena ramno- nalna dr‘ava bilo relativno edno- te‘a koja }e potrae re~isi polo- stavno zatoa {to teritorijata re- vina vek. Po raspadot na Jugosla- ~isi bila odbele‘ana. Sostojbata vija i krvavite vojni {to sleduvaa, bila sosem poinakva vo drugite zada~ata na "neutralna sila# koja delovi na Jugoisto~na Evropa, kade povtorno }e vospostavi balans ja narodite ‘iveele izme{ani edni prezedoa Amerikancite vo 1995 so drugi. Takvata sostojba dovela godina. No toa nema da se ostvari, intelektualnite eliti na balkan- pred s¢ poradi nejzinata pristras- skite narodi da razvijat vizii i nost vo konfliktite vo Bosna i aspiracii koi vklu~uvale {to e Kosovo. Seto ona {to go pre‘i- mo‘no pogolemi podra~ja na koi veavme do denes e dokaz deka na ‘iveele ~lenovite na porane{nite narodite vo Jugoisto~na Evropa s¢ mileti. Taka nastanuvaat proek- u{te ne im e dozvoleno da iznajdat tite za Golema Srbija, Golema Buga- sopstvena vnatre{na ramnote‘a. rija, Golema Grcija, Golema Roma- Prou~uvaweto na miletskiot sis- nija itn. tem mo‘e da bide samo dobra pouka Evropskite sili intenzivno se kako mo‘e da se dojde do takva me{ale i gi koristele etnonacio- sostojba i vo erata na globalna nalisti~kite idei na lokalnite me|usebna zavisnost i subnacio- eliti za da gi zadovolat svoite nalna fragmentacija. sopstveni potrebi. Od geopoli-
str. 76 Politi~ka misla Miletskiot sistem - model na religiozna tolerancija
Abstract The societies in the South East Europe are multicultural. Multiculturalism is a result of the long period of the survival of the empires on this territory. In the frames of the empires, the different ethnic, religious and linguistically groups lived together. The multicultural empires of the Habsburgs and the Ottomans built complex unterritorial mechanisms (for example: millet system), which regulated the complicated (for the present time) interethnic, interreligious and interlinguistic relations. But, beginning with the 19th century, the territorial nation-state from Western type starts to be established in this region. This process is creating tendencies that lead to political ñ cultural homogenization and in this period the empires are falling apart.The intellectuals on the Balkans never examined the specific model for realization of the collective rights in the Ottoman Empire called ìmillet systemî. If we examine this system we will at least understand the multiculturalism in these areas.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 77
Teorija
Tolerancija, liberalizam i teorija na diskursot - edna polemika za odnosite
Martin Proto|er
Tradicionalnata definicija na Tolerancijata e gledana kako tolerancijata zna~i ednostavno op{testven, kulturen i religiozen prepoznavawe, priznavawe i res- termin koj se odnesuva na kolek- pekt kon drugite, tu|i veruvawa i tivnata i individualnata praksa praktiki bez neophodno sogla- na neosuduvawe na onie koi mo‘e suvawe ili simpatizirawe na is- veruvaat, se odnesuvaat ili delu- tite. vaat na na~in, koj mo‘ebi li~no i Zborot tolerancija doa|a od ne go prifa}ame. Tolerancijata e latinskiot tolerare - istrpi, izdr‘i. gledana kako daleku po{iroko Vo latinskiot sepak tolerancijata prifatliv termin vo sporedba so - o~igledno ne e pozitivna karakte- prifa}aweto- ili -respektot-, kade ristika ili doblest, tuku edna e zasegnata aplikacijata na kontro- neprijatno po~ustvuvana, neophodna verznite strani. Taa stana op{tes- sostojba. tven termin na izborot da se defi- Niz istorijata terminot se sre- nira prakti~noto racionalno doz- }ava najprvo kaj anti~kite filo- voluvawe na nezaemna op{testvena zofi, za potoa da prodol‘i so praktika i razli~nost. menuvaweto na svojata forma vo Problemot na tolerancijata podocnata antika, pa da dobie nastanuva, koga individui ili grupi karakteristi~na opredelenost so se obiduvaat da gi kontroliraat po~etokot na definiraweto na odnesuvaweto ili praktikite na hristijanstvoto. drugite, potoa istite da gi prome- Tolerancijata ima svoj konti- nat ili spre~at, bidej}i od nivna nuitet i trpi konstantni promeni strana tokmu ovie praktiki ne vo zavisnost od op{testveno-poli- mo‘at da bidat proceneti. Tole- ti~kite uslovi. Taka na primer, vo rancija se bara koga ovie obidi za po~etokot na 19. vek vo Evropa }e vlijanie naiduvaat na otpor, a pro- se slu~at konfesionalni konflik- blematikata dobiva politi~ka ti, tokmu poradi religioznata neto- dimenzija koga konfliktot pome|u lerancija. Taa, imeno so tekot na stranite ne dozvoluva spontana vremeto se javuva vo razni formi i forma na izramnuvawe, nitu preku se prefrla na drugi oblasti: klas- garancija, nitu preku pritisok. Nitu nata borba na marksistite, {ovi- edna od stranite ne popu{ta, a nizmot na nacionalnite dr‘avi, zada~ata za okon~uvawe na sprotiv- rasnata ideologija na Tretiot rajh, stavenosta mu pripa|a na poli- slu~aevite vo SAD i Ju‘na Afrika. ti~kiot avtoritet.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 79 Martin Proto|er
Pra{awata na tolerancijata so Pote{kotiite na liberalnata toa se na direkten na~in politi~ki, teorija na tolerancija le‘at spo- odnosno vo slu~aj koga stranata, red mene pomalku vo normativnite koja kontroliraj}i se vme{uva, e argumenti otkolku vo postavenite tokmu samata vlada. razjasnuva~ki ramki. Liberalnata tradicija, na pri- No, sepak da zapo~neme od po- mer, ima doneseno razjasnuva~ki ~etok. ramki i edna normativna nauka, za Ona {to e isklu~itelno va‘no da odgovori na ovie pra{awa. vo kontekst na osloboduvawe na Tolerancijata go najde svoeto ovoj predmet i negovo neposredno ostvaruvawe vo likot na legalnite determinirawe e potenciraweto na prava, koi se vtemeleni vo ustavite odnosite koi doveduvaat do negova i zacementirani vo kulturata i definicija, odnosno site protiv- praktikite na liberalnite demo- re~nosti, pa i subjekti koi deluvaat kratii. Izbivaweto na politi~ki vo negovoto oformuvawe. relevantnite problemi na toleran- Centralniot istoriski problem cijata vo sovremenite demokratii za pra{aweto na religioznata se spored toa s¢ drugo, samo ne tolerancija stoi daleku nazad vo bliski. istorijata. Toj imeno se provlekuva No, sepak, konfliktite okolu so svojata racionalnost zaedno so tolerancijata se nao|aat isto taka doa|aweto na hristijanstvoto. vo liberalnite redovi, koi dob- Hristijanskata doktrina otse- lesta i tolerancijata ja imaat koga{ go prepoznavala i prifa}ala internalizirano, i toa ne vrz baza procesot na izleguvawe vo presret na na{ata nesposobnost da se zado- na poedine~nite konfesii. S¢ voli sopstveniot ideal. Pred s¢ vo dodeka tie vo svojata su{tina ja poslednite dve decenii se slu~ija imaat kompozicijata deka svetoto, nekolku nimalku trivijalni slu~a- bo‘estvenoto e vmetnato vo sekoja evi, ~ija eksplozivnost vo liberal- individua, i deka kone~no sekoj ja nata politika odigra prominentna ima mo‘nosta za spasenie, sekoj uloga i isto taka probudi teoretski ~ovek }e zaslu‘uva specifi~no i interes, {to vetuva. Kako mo‘ni odmereno tretirawe, za da mo‘e da pri~ini na ovoj mlad razvoj doa|aat bide ostvarena tokmu ovaa mo‘- predvid izrasnatata samodoverba nost. I, s¢ dodeka spasenieto bara na vnatre{nite malcinstva i novi- samostojnost, nasilnite sredstva te imigracioni branovi vo Evropa, nikoga{ ne bi mo‘ele potpolno da SAD i Avstralija. se opravdaat. Vo branot na ovie konflikti Vo edna podocne‘na epoha, koga nekoi teoreti~ari na liberalnite ve}e legitimni stanuvaat dve dife- idei na tolerancija se imaat zafa- rencijacii - pome|u crkovniot avto- teno so proveruvawe, dodeka drugi ritet i individualnata religioz- mu dodelija na liberalizmot dra- nost od edna strana i pome|u sve- mati~na neadekvatnost. Ottuka na tiot avtoritet i svetovnosta i se- mislewe sum deka na liberalnata kojdnevnosta od druga strana - pro- ramka i e potrebno novo osnivawe. blemot na tolerancijata }e stane
str. 80 Politi~ka misla Tolerancija, liberalizam i teorija na diskursot - edna polemika za odnosite poaktuelen i }e se preobrazi vo So drugi zborovi, ne se raboti za vistinska tema, pred s¢, bidej}i rekvizit na dr‘avata, koja za da dozvoluva dvojno fokusirawe na funkcionira treba da ima unifi- zasegnatite, kon {to prakti~no i cirana religija. Religioznata samiot toj obvrzuva. sloboda, za nego e prirodno pravo Dilemite povrzani so speci- na individuata i vistinata ne mo‘e fi~nosta na ovaa problematika da bide monopolizirana od nitu stojat vo opredelena mera obra- edna religiozna denominacija ili zlo‘eni vo klasi~noto filosof- li~nost. sko pledoje za tolerancija na Xon Za Lok edinstvenite limiti kon Lokovata Epistola de Tolerantia 1 od religioznata sloboda se potrebata 1688: na veruvawe, taka argumen- za izbegnuvawe {teta na drugi tira Lok, nikoj nikogo ne mo‘e da individui i prezervacijata na prisili, bidej}i verata e vnatre{- postoeweto na dr‘avata. Od druga na, privatna mo‘nost. Preku pri- strana takva sloboda e odr‘liva sila se dobiva vo najgolema raka isklu~ivo kako konsekvenca na nadvore{no prisposobuvawe t.e. sekularizacijata na politikata i licemerie. separacijata pome|u crkvata i Crkvata, taka glasi negoviot dr‘avata. Inaku, lokovoto pismo za vtor argument, mo‘e ottuka da bide tolerancijata e eden od najcenetite isklu~ivo slobodnovolno op{tes- tekstovi vo liberalnata tradicija tvo i mora da bide oslobodeno od na politi~kata filozofija. Vo nego dr‘avnata mo}, koja, pak, ne e odgo- imeno Lok polemizira deka site vorna za duhovnata svetost na lu- religiozni praktiki treba da bidat |eto, tuku za za{tita na pravata i tolerirani, s¢ dodeka istite ne se slobodite na gra|anite. zakana za pravilnoto funkcio- Tokmu granicite na tolerancija- nirawe na dr‘avata. ta se onamu, kade imeno dr‘avata, Nekoi kriti~ari polemiziraa garantot na so‘ivotot }e zapadne deka pismoto na Lok ne e pove}e vo opasnost. relevantno: toj se zanimava samo so Lok pojasnuva deka problemot na religiozna tolerancija, a religioz- tolerancijata e politi~ki problem, nata tolerancija e {iroko prifa- baziran na negovata koncepcija za tena i praktikuvana vo moderniot dr‘avata kako op{testvo rodeno od svet. soglasnosta (konsenzusot) za slo- Interesno vo kontekst na dis- bodniot ~ovek. Vo negovata dr‘ava, kursite na tolerancijata e da se logi~no e da se odrekuva mo‘nosta potencira i deloto na J. S. Mill, koe politi~kata mo} da se me{a vo nesomneno se dvi‘i po ista linija privatnite raboti. so Lok. Mill 2 ne go postavuva te‘i{- Politi~ki gledano, spored nego, teto isklu~ivo na tolerancijata od vojnata i frakcionerstvoto ne se strana na dr‘avata i crkvata. Kaj produkt na religioznite razliki, nego prvenstveno se raboti za tuku na ~ovekovata netolerantnost. tolerancija pri pra{awa od poli-
1 J. Locke, Epistola de Tolerantia, dt.: Ein Brief über die 2 J. Mill, On Liberty, dt.: Über die Freiheit, Stuttgart 1974 Toleranz, Hamburg 1966
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 81 Martin Proto|er
tikata, no isto taka i za pra{awata ti~ki liberalizam i Habermas so za moralot i nepi{anite op{tes- svojata Diskurs teorija. tveni normi. Toj pravi obid da gi Teoriite na Rawls i Habermas ne pojasni aspektite na golemata av- nudat samo golo soglasuvawe so tenti~na sloboda, individualnosta pluralizmot kako ne{to postojno. i raznolikosta, koi, spored nego, ne Tie ednostavno koncipiraat rekon- bi smeele da se ograni~at nitu na strukcija, koja go eksplicira kako dr‘avata, nitu na pritisokot na avtenti~na forma za kreirawe na javnoto mnenie, s¢ dodeka taa na racionalnosta. primer nekogo ne zasegne, ili pak Za{titata na pluralizmot za- nekomu ne na{teti. Imeno, Rawls, go dol‘uva na tolerancija na raz- detektira ova premostuvawe, i li~itosta. naglasuva deka ìistoriskiot koren ìKako ideja tolerancijata mo`e na politi~kiot liberalizam le‘i da se detektira kako po{iroko vo... sprotivstavuvaweto okolu opredeluvawe na smislata i norma- religioznata tolerancijaî. 3 tivniot izgled na pluralizmot; taa Tokmu principite na individu- £ slu`i na izgradbata na spro- alizmot i pluralizmot, koi le‘at tivnosta, na etabliraweto na ne- vo liberalizmot se osnovi za brojni ekskluzivnite odnosi na reci- obrazlo‘uvawa i interpretacii, i procitetì.4 tokmu vrz baza na istite se gradat Vo slu~aj koga dijalekti~ki tezite okolu tolerancijata. pot~inetiot pluralizam pretsta- Pluralizmot se slu~uva vo pogo- vuva osnova za tolerancijata, dela- lemiot broj slu~aevi da ne bide ta na tolerancijata igraat legi- kriti~ki osmislen, tuku ednostavno timna uloga za zadr‘uvaweto i prifaten isklu~ivo kako ~ist promocijata na pluralizmot. Spo- fakt. red Rawls, na primer, vo libera- Nekoga{ se ~ini duri i kako lizmot principot na tolerancijata pluralizmot ednostavno da se e primenet sam za sebe, kako del od slu~uva, a tolerancijata doa|a samo avtenti~nata filosofija. "Tole- kako posledica i pridru‘en efekt; rancijata mo‘e da se opredeli kako i sekako, koga toa bi se slu~uvalo rekonstrukcija na transcedental- povremeno, bi go pogodilo i pri- nite uslovi, koi go ovozmo‘uvaat dru‘niot efekt. pluralizmotî. (Jotov, 2003) Vo drugi, iako, retki slu~aevi, Taa e vid kontrola, koja ja pod- pluralizmot e ne{to neizbe‘no i gotvuva egzistencijata na plura- se otkriva ne samo kako osnoven lizmot i istata ja brani. element na socijalniot ‘ivot i Teoreti~arite ja delat idejata konkretnata istoriska etapa, tuku na Rawls na sledniov na~in: - kako klu~na to~ka na teoretskiot i op{testveniot pluralizam e isto- prakti~niot racionalitet. risko predanie, koe {to mo‘e Tokmu ovie perspektivi gi po- kontinuirano racionalno da se tenciraat Rawls so negoviot poli- konstruira, - nasproti ovaa kon-
4 Prof. Stilian Jotov, Predavawa. Univerzitet “Sv. 3 Rawls, J., Political Liberalism, New York 1993, p. XXVIII. Kliment Ohridski“ - Sofija, 2003
str. 82 Politi~ka misla Tolerancija, liberalizam i teorija na diskursot - edna polemika za odnosite strukcija nemame dobri pri~ini tolerancija. Indiferencijata i tokmu nea da ja odbieme (ne e ra- ramnodu{nosta vo odnos na tu|ite zumno da se odbie), - izrabotkata na izrazi i iskazi nemaat ni{to edna pravi~na koncepcija, koja se zaedni~ko so tolerancijata. (bi go zasniva na toa, sepak bara - u{te citiral vo ovaa prilika i Carl edna{ proverka na momentot dali Jaspers, koj veli deka ramnodu{- taa e prifatliva za realnoto op- nosta e najmekata forma na ne- {testvo. tolerancijata) - Koga kone~no pot- Tokmu zatoa sekoj proekt na edno polniot relativizam na pogledite dobrobitno op{testvo pretstavuva ne bi bil samo zamislen, tuku isto koherentno edinstvo na pravi~nost taka i prakti~no sprovedliv, bi i tolerancija. No, za ovoj odnos stanalo zbor za konformizam, a ne malku podolu vo tekstot. Inaku, mo- za tolerancija. - Onamu, kade {to ‘e slobodno da se ka‘e deka se se konfrontirani mislewa, koi raboti za konstrukcija, koja e pod- voobi~aeno ne bi se prifatile so lo‘ena na test, i koja doka‘uva de- zadovolstvo (ne se prifatlivi!), ka ona {to e mo‘no da se zamisli nastapuva tolerancijata. isto taka se poka‘uva kako prakti~- Neophodno za tolerancijata e no i zatoa raspolaga so legitimna zna~i negativno ocenuvawe na sila. tu|oto mislewe, stav ili iskaz i ÑDa se bide toleranten ne zna~i otka‘uvawe od negovo potisnuva- da se potisnuvaat mislewata na we; imeno, pri ova vnatre{no na- drugite i istovremeno tie da se pregawe, pri trpeweto na nesogla- trpat. Ova va‘i sekako i pokraj toa suvaweto raste nestabilnoto po- {to nim ne im se prio|a so zadovol- stavuvawe, koe nam ni e poznato stvo, ili, duri se smetaat za od- kako tolerancija. vratni. Tolerancijata se poka‘uva Al. Mitscherlich5 nea }e ja obele‘i kako eden vid uzda na spontanosta kako -znak na samonadminuvawe. Toj na sklonostite i na stereotipnata vo svoeto delo Tolerancija - Pro- podgotvenost na napu{tawa, pre- verka na eden poim, od 1974 objas- kinuvawa, koi koga naiduvaat na nuva deka tokmu pri ova samonad- tu|i mislewa i odnesuvawa se minuvawe agresivniot nagon na re{avaat, se osloboduvaat so pri- destrukcija od edna strana se stojnostî. (Jotov, 2003) potisnuva i zagu{uva, dodeka od Toa e vozmo‘no vo slednive druga strana, se jakne ~ovekovoto slu~aevi: - Koga stavovite sovr{e- Jas. Ova se slu~uva od pri~ina {to no t.e. potpolno se sovpa|aat pri toa gi ceni drugite kako va‘ni i razmena na mislewa, bi bilo nera- dostoinstveni i prakti~no ne se zumno da se ka‘e, deka pritoa pla{i od sudirot ili konfliktot stanuva zbor za tolerancija. Ne e so niv. slu~aj na tolerancija - koga site Imeno, vo slu~aj na tolerancija stojat na moja strana. - Isto taka i ~ovek se sudruva so ubeduvawa, toga{, koga mislewata na drugite ne odnesuvawa ili ‘ivotni formi na soodvetstvuvaat so moite, odnosno 5 Mitscherlich, Al., Toleranz. ‹berpr¸fung eines Begriffs, FfM se razli~ni od niv, ne se raboti za 1974
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 83 Martin Proto|er
drugi, seedno dali racionalni ili sivno re{enie. Duri i naprotiv, iracionalni, koi toj gi procenuva internaliziraweto, stimulirawe- kako pogre{ni ili kako nepo‘elni. to i eventualno obvrzuvaweto kon ìTolerancijata ne bara, osnov- tolerancijata mi izgledaat isto- nata negacija da mora da se preo- vremeno kako mo‘nost i pobaru- brazi vo pozitivna, ili ednostavno vawe na komunikaciskata sloboda. da is~ezne, tuku da se neutralizi- ÑSamo zatoa na tolerancijata i raî. (Jotov, 2003) na nejzinata egzistencija potrebna Pri toa se raboti za eden vid i e komunikaciska slobodaî. (Jotov, rekonstruirawe ili povtorno soz- 2003) davawe na negativniot stav, pri Odbranata na principot na tole- {to istiot ostanuva zadr‘an kako rancijata na Mill mo‘e da se svede negativen (ili kako {to Hegel bi na slednava teza: -Bez predizvik rekol - }e se ukine). Tokmu edno izumira sekoe mislewe.- istrpuvawe od takov karakter nema Za Mill sekoe potisnuvawe na da ja isklu~i kritikata, i kone~no edno razli~no mislewe pretsta- nema da ja potisne razli~itosta. vuva zaguba; ne kritikata na ova Pove}e stanuva zbor za potis- mislewe, tuku sepak situiraweto nuvawe na sebesi, no samo vo taa na nevozmo‘nosta istata da bide smisla drugiot da ne e potisnat, a izrazena, e povrzana so rizici, koi pritoa sopstvenoto da ne se zabo- {to lesno bi mo‘ele da bidat ravi. Celokupnata napnatost na sprotivni na racionalnosta. Sop- vnatre{nosta, {to e vpro~em i stvenata nadmenost, odnosno vo- karakteristi~na za tolerancijata obrazenost, udarot na vozmo‘nata s¢ u{te ne e odgovor na toa dali i vistina i zaslepuvawe na antago- do kade taa mo‘e da se sprovede nizmot go tera Mill da ja formira kako socijalna i politi~ka praksa tezata deka sekoja zaguba na mis- i kolku istata bi mo‘ela da se lewe treba da se kvalifikuva kako pretvori vo navika kako edno kra‘ba na dimenzijata na racio- individualno deluvawe i dr‘ewe. nalnosta. I sekako deka tokmu toa Ottuka, ÑPriznavaweto na pra- e duri i po{tetno od pretsta- voto na drugiot da deluva i razmis- vuvawata na reakcionisti~koto ili luva slobodno e istovremeno pri- nihilisti~koto mislewe. fa}awe na mo‘nosta za otvorawe Vpro~em, nakuso bi se reklo na zabluda za samiot sebe i sekako deka: Pluralizmot ne e samo isto- vodi kon pravewe gre{ki. Ve}e riski slu~en i kontinuiran fakt, interpretacijata na sovesta, koja ne samo epistemno uslovena stvar- ovojpat se nao|a vo zabluda, podvle- nost, kako {to imeno Rawls preku ~e linija pome|u gre{kite na onoj tovarot na razumot se obiduva toa {to deluva i dostoinstvoto na da go postulira. Toj e isto taka i negovata li~nostî. (Jotov, 2003) normativno obvrzuva~ka zada~a za Bi rekol normata na toleran- odr‘uvaweto na demokratijata. cijata ja zabranuva primenata na Tolerancijata inaku, vo kon- nasilni sredstva za okon~uvawe na tekst na dr‘avnata vlast, smetam konflikt, no ne i negovoto diskur- deka treba da bide praktikuvana
str. 84 Politi~ka misla Tolerancija, liberalizam i teorija na diskursot - edna polemika za odnosite politi~ki, no sepak da ne bide kompatabilnost na razli~nosta vo bezuslovno prifatena kako vna- razmisluvawe i bi rekol sovpa|awe tre{no ubeduvawe. Ova n¢ vodi kon na nejzinite elementi. hobsoviot ekvilibrium. Tuka se Sovr{eniot liberalizam koj detektira me|usebno nadvore{no nekoga{ stoe{e pred Feyerabend, a priznavawe, a dr‘avata sekako denes pred Rorty, ne dozvoluva pritoa ne smee da zazeme strana. izumirawe na nitu edno mislewe. Edinstvenata granica na tole- Vo ovoj model na me|usebno razgova- rancijata koja ja prepoznava Mill na rawe ne e potrebno nitu oprav- primer, kako karakteristi~en pret- duvawe vo smisla na argumentacija, stavnik na ovie koncepti, le‘i nitu osvedo~uvawe. Se sproveduva onamu kade {to treba da se odbegne nagovoruvawe bez pritisok. na{tetuvawe. Dr‘avata ne smee da Vo kontekst na ovie koncepti poddr‘i dobro na edniot, a sepak mora da se potencira deka adekvat- da spre~i lo{o; toa e povtorno nata pozicija pritoa ovozmo‘uva s¢ povrzano so maksimiziraweto na da se obnovi na toj na~in za da bi korista. mo‘ele i ostanatite, bez pritisok, Kone~no, smetam vo ovaa smisla da se priklu~at na komunikacijata. deka slobodata i pluralizmot na Na ovoj na~in idejata na toleran- mislata, deluvaweto i avtenti~- cijata ne ja potvrduva svojata nosta na ‘ivotnite formi se uslo- pravilnost, tuku samo svojata ko- vi koi politikata (se misli na risnost. Tokmu ovde, spored mene, politika na socijalna pravi~nost le‘i i paradoksot. i napredok) bezuslovno mora da gi Inaku, teorijata na diskursot zapazi. razlikuva pome|u pove}e razli~ni Inaku, nesomneno pri site ovie formi na upotreba na prakti~niot konstelacii na odnosi i voop{to razum (pragmati~na, eti~ka i moral- utvrduvawa na elementarnite dis- na). 6 Ovie alternativi smetam deka kursi, se javuvaat i karakteristi~- bi mo‘ele da se provle~at i vo ni paradoksi. problemot na distinkcijata na Imeno, smetam deka pri utvrdu- tolerancijata, pri {to taa }e bide vawe na granicite na teorijata na otkriena kako pove}estran feno- diskursot okolu razmisluvawata za men, koj ovozmo‘uva razli~ni objas- tolerancijata i voop{to pri nej- nuvawa i re{enija. zino racionalizirawe, istata }e Od perspektiva na pragmati~- mora da ja sprotivstavime so proek- nata upotreba tolerancijata izgle- ti na sega{nosta, koi se verni na da kako dopu{tawe, koe nosi pred- tolerancijata i koi ja prote‘iraat nost samo po sebe mnogu pove}e na tokmu nea kako najvisok stepen na primer od nekoja druga situacija. razmisluvawe i deluvawe; t.e. kako Tokmu odovde bi mo‘ele da go {to i R.Rorty veli -liberalna uto- barame nejzinoto semanti~ko povr- pija-. zuvawe so zborovite istrpi, izdr- Tolerancijata spored mene ne ‘i, itn, {to go napomenav na po~e- bara razbirawe i soglasuvawe, tuku 6 J. Habermas: Erlauterungen zur Disursethik, FfM, 1992
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 85 Martin Proto|er
tokot. Vo ovoj slu~aj da se bide razmisluvawe individuata ima toleranten zna~i na drugiot da mu svoja prednost, no zdru‘uvaweto na se dozvoli eden vid tolerancija vo pove}e individualiteti e sli~no tehni~ka smisla na otstapuvawe, na umetnost i e pod zakana na pri {to toj }e mo‘e da ja istrpi slu~ajnosta. Od gledna to~ka na sopstvenata zasegnatost. Pri~inata moralnoto razmisluvawe univer- na toj na~in da se deluva se potpira zalnoto soglasuvawe ja ima glav- na razumot, a korista od toa }e nata funkcija, no tokmu zatoa bidat zarabotenite mir i spokoj. individuata se ~uvstvuva kako da Netolerantnosta nema prednost e pod zakana. za{to e spoena so visoki rizici. Razbiraweto na nepristras- Iskalkuliranite tro{oci na pri- nosta kako Neprote‘irawe na koja menetata tolerancija se pomali od bilo privatna perspektiva bara onie na netolerancijata. Jasno e tokmu toa da va‘i i za sopstvenata. deka kako politi~ka praksa prag- Toa e vpro~em i vrskata, spored mati~nata forma na tolerancija mene, pome|u moralniot univerza- nao|a {iroka primena, no sepak, od lizam, koj dozvoluva drugite da aspekt na motivite taa e isto- bidat gledani kako nezamenlivi vremeno jaka spored formata, no li~nosti, i etni~kata Edinstve- slaba spored sodr‘inata. Istata nost, koja {to ja dr‘i otvorena tokmu kako takva e obele‘ana i mo‘nosta za pove}e pristapi kon kako -negativna tolerancija.- univerzalizmot. Taka go otkrivame Od perspektiva na eti~kata ve}e poznatoto nesoglasuvawe na upotreba, pak, tolerancijata ure- Neprifa}aweto i Neotfrlaweto, duva edna druga forma na vzaemno {to vsu{nost e povrzano so tole- bitisuvawe vo koe odnesuvawata i rancijata. Na eti~ki plan ‘ivot- ubeduvawata na stranite vo sebe nata forma na drugiot ne e i moja, sodr‘at kompatibilnost. Ova ne e tuku tu|a i nespodeliva, no na potpolno i s¢ dodeka vklu~uva moralen i politi~ki plan taa e sprotivstavenost toa se do‘ivuva isto tolku legitimna i dostojna za kako neusoglasivost i odbivnost; s¢ nekoja druga li~nost. Konfliktot dodeka taa vklu~uva ne{to zaed- na ovoj plan bi mo‘el mnogu lesno ni~ko, ne dopu{ta radikalno otfr- da se pojasni so konkretni primeri. lawe i bara akceptirawe. Na ovaa Imeno, samo kako ilustracija bi ja baza eti~kata tolerancija gradi zel poslednata decenija na 20. vek recipro~na lojalnost i ottuka koja dava silni primeri za kon- sledi nejzinoto obele‘uvawe kako fliktni pra{awa vo multikul- -pozitivna tolerancija-. turnite op{testva, koi baraat sami Inaku, spored mene i dvete po sebe konkretno posvetuvawe i formi, eti~kata i moralnata upo- razmisluvawe okolu granicite na treba na prakti~nata racionalnost tolerancijata. Bi gi nabroil me|u imaat samostojno zna~ewe i ednata drugoto i slednive: noseweto na ne mo‘e da ja zameni drugata forma. religiozna obleka vo javnite u~i- Imeno od gledna to~ka na eti~koto li{ta (ili slu~ajot so musliman-
str. 86 Politi~ka misla Tolerancija, liberalizam i teorija na diskursot - edna polemika za odnosite skite {amii vo Francija), otka- cijata zna~i dvojno priznavawe na ‘uvawe na medicinska pomo{, edna etika, koja ne e tvoja, ili kako otka‘uvawe od obrazovanie, doz- tvojata, no e moralno dopustliva. vola za homoseksualen brak ili I sekako, koga se govori za ovaa brak so pove}e ‘eni, neprisustvo na tema, ne smee, a da ne se napomene rabota od religiozni pri~ini itn.7 pravednosta i nejziniot odnos so Ovie problemi o~ekuvaat re{enija, tolerancijata. Imeno, od pri~ina no samite po sebe mnogu jasno i u{te {to pravednosta vo sebe ja vklu~uva na prv pogled uka‘uvaat na dve i ednakvosta (Aristotel), toga{ raboti: kade le‘i granicata pome|u zna~i deka tokmu otsustvoto na tolerancijata i netolerancijata i ednakvosta ja povreduva praved- vo kakva forma tolerancijata e nosta. Tolerancijata, pak, e neop- obrazlo‘ena. Granicata kako {to hoden del na koncepcijata na pra- se ~ini pominuva onamu kade vnima- vednosta. Ne-tolerancijata }e nieto za drugiot kako li~nost zna~i ottuka ne-pravednost. Imeno, prekinuva. Takov e imeno i slu~ajot pravednosta, koja e upravuvana od so fundamentalizmot. Edno od idejata za nepristrasnost (kaj Rawls pra{awata koe {to pri site okol- i Habermas), zadol‘uva na obzir, nosti se nametnuva samo po sebe e podednakvo ist, za sekoj eden zaseg- pra{aweto za izbor na model na nat; tolerancijata, koja e upra- tolerancija kako soodvetno re{e- vuvana od idejata na etni~ka edin- nie. Tolerancijata ne treba da se stvenost i avtenti~nost na ~le- povrzuva so postojanite potisnuva- novite na edna zaednica, bara, ovoj wa na temi vo oblasta na privat- obzir da vnimava na pravoto na niot prostor, tuku so preformuli- etni~ki identitet. rawe na strukturata na zaedni~- Tolerancijata vo sekoj kontekst koto vo javniot prostor. Toleran- upatuva na visoko nivo na svest i cijata ima svoe mesto i onamu kade svesnost za drugite, taa e stolb na {to izborot e ograni~en; pri toa ~ovekovoto postoewe, posebno vo va‘no e vnimanieto na avtono- kontekst na zaemno opstojuvawe na mijata na li~nosta i ednakvoto razli~itosta i obidite taa da se tretirawe na edinkata i na nejzi- utvrdi kako temel na idnite dis- nata razli~itost. Idejata na razbi- kursi. Tolerancijata nikoga{ nema raweto koja {to vo svojata potpol- da bide ednostaven termin sveden nost e razviena vo diskurs teo- na edna oznaka, ili na semanti~ka rijata na Habermas bi mo‘ela da go varijacija. Taa opfa}a istovremeno vklu~i pra{aweto na tolerancijata mnogu pogledi na mnogu temi i zatoa i istovremeno na samata tole- e te{ko vo eden zdiv da se pojasni rancija da £ pridade edna sigurna nejziniot kontekst, dotolku pove}e normativna zadnina. Od gledna {to i okolu nejzinoto definirawe to~ka na diskurs teorijata toleran- postojat golem broj sprotivstaveni mislewa, niza nedoumici i kontra- 7 Posebno zna~ajno vo ovoj kontekst e opi{uvaweto na diktornosti. pra{aweto na noseweto {amii vo u~ili{tata vo Francija kaj A.E. Galeoti vo ìCitizenship and Equality. The Place for Tolerationî, in: Political Theory 21, 1993.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 87 Martin Proto|er
Tolerancijata za mnogumina e po~nat da se soglasuvaat za ona {to privremena i so lekovito dejstvo, e pravilno i vistinito. koe o~ekuvame deka neminovno }e Sepak, koga seto toa }e zapo~ne, stane neophodnost, otkako lu|eto }e ostanuva otvoreno pra{awe!
Abstract The text is practical controversy about the relationships which are established between the tolerance, liberalism and the theory of the discourse. The author is focused on the characteristic theoreticians, who are dealing with this issue and he explains their view but at the same time the expressing his personal opinion. This text is a theoretical perspective of the problem with the tolerance, its creation and development, in the frames of the certain constellation of the social and political relationship. Furthermore, the text reports about the liberal studies and its concepts, as well as explaining the relations between the social elements and the contacts which are emerging from it. At the same time the historical and the actual paradigms are taken into consideration. The paradoxes of the radical liberalism are taken into account, over and above the relation between the theory of the discourse with the tolerance and its specific features. The text ends with the relation between the tolerance and the right and their absolute connection. The text uses theoretical literature connected with these questions, but in the same the Author attempts to determinate certain questions and directions which will give a contribution to the future debates concerning the aspects of tolerance. In any case this text offers views for a debate about the tolerance, but from a certain point of view. The Author relates with the view of Rawls, Habermas, Rorty, Galeoti, Locke, Mill, Mitscherlich, Kymlicka etc.
str. 88 Politi~ka misla Teorija
Utilitarizmot kako utrinska molitva na sovremenoto op{testvo
Tihomir Topuzovski
Vo sovremenoto prou~uvawe na Vo po~etokot na studijata Mil se etikata markantno mesto zazema obiduva da gi reducira moralnite utilitarizmot. Mo‘e da se ka‘e tendencii na edno binarno nivo, deka vnimanieto so koe se udo- odnosno moralnite teorii smeta stojuva e stimulirano od vteme- deka se razgranuvaat preku dva lenosta na utilitarizmot kako elementarni prioda, intuitivniot eti~ka orientacija vo sovremenoto i indukativniot. Obete u~ewa ‘iveewe. Dokolku denes primor- imaat tendencija da se smetaat sebe dijalen eti~ki volumen e diferen- kako najvisoki normativni prin- cijalizmot, odnosno edna komplet- cipi. Preku ova klasificirawe }e na fraktalizacija na pra{aweto bide mo‘no da se razgleda feno- okolu eti~koto ili nemo‘nosta toa menot na moralnite teorii. Odnos- da se odgovori ednozna~no, sepak no taa figurativna tabela vo sebe utilitarizmot mo‘ebi e posled- }e gi poednostavi eti~kite u~ewa nata koncepcija koja ima karakter i vo nivnata reducirana forma }e na seopfatnost. bideme sposbni da gi sogledame Vo etimolo{kata definicija na nivnite su{tinski ~initeli. utilitarizmot se uka‘uva deka Karakteristikata na intuiti- stanuva zbor za streme‘ot kon tivnite principi e {to tie ne se korisnosta.Od latinski utilis, a povikuvaat na iskustvoto, dodeka korista utilitas. Utilitaristi~kata induktivnite principi se obra- eti~ka koncepcija pretstavuva zuvaat preku iskustvoto i obser- kompleksen konglomerat koj vo sebe vacijata Mil go definira svoeto gi inkorporira psiholo{kite, soci- u~ewe kako induktivno, kriti- jalnite, antropolo{kite i moral- kuvaj}i go kategori~kiot imperativ nite faktori na sovremenata edin- na Kant (koj e a priori postuliran) ka . deka ne e ni{to su{tinski drugo Avtor na utilitaristi~kata tuku utilitaristi~ki princip koj go koncepcija e angliskiot filozof involvira vo sebe presmetuvaweto Xon Stujart Mil (John Stuart Mill, na dobroto ili lo{oto kako konse- 1806-1873) koj na eden besprekoren kvenca, odnosno deka toj e izveden na~in ja obrazlo‘i ovaa koncepcija a posteriori. Konsekvencata od nekoja vo eti~kata rasprava "Za Utili- postapka e kriterumot koj ja deter- tarizmot# od 1867 godina, koja e minira moralnosta . vsu{nost idejna matrica na ovoj Istoriski od sekoga{ pra{a- eti~ki sistem. weto za summum bonum, koe se
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 89 Tihomir Topuzovski
odnesuva na vtemeluvawe na mora- Mil konstatira deka vo opre- lot e smetano za glaven problem na deleni u~ewa principite na mo- spekulativnato mislewe. ralot se evidentirani a priori, Vistinata e deka konfuzijata i dodeka vo drugi pak u~ewa tie se nesugurnosta vo nekoi slu~ai i rabota na posmatrawe i iskustvo. sli~ni nesoglasuvawa postojat isto Mil e vsu{nost apolgetot na vto- taka vo pogled na prvite principi rite u~ewa, za nego moralot se na site nauki, ne izemaj}i ja nitu izveduva od iskustvoto. Toj vsu{- matematikata koja se smeta za nost mo‘e da se smeta kako mis- najdoverliva od site, no sepak ne litel koj uspe{no gi razviva u~e- ja ru{i verodostojnosta na nivnite wata koi se vo srodna relacija so zaklu~oci. Toa o~igledno e anoma- empirijata i gi premostuva kako lija koja mo‘e da se objasni so toa takvi vo edno novo vreme. {to opredelenite u~ewa na edna nauka obi~no ne se deducirani od [to e utilitarizmot? ona {to se narekuvaat nejzini prvi principi nitu vo svojata evidencija U~ewe koe ja usvojuva korisnosta zavisat od niv. ili principot na najgolema sre}a Spored ovie sogledbi Mil smeta kako fundamentalen princip na deka vo eden opredelen sistem moralot, na{ite postapki se is- mo‘at da se pronajdat partiku- pravni dokolku vodat kon unapre- larni tvrdewa koi se validni a duvawe na sre}ata, a neispravni sepak ne mo‘eme da gi sogledame vo dokolku se sprotivni na nea. Sle- edna neposredna ramka so osnovite dej}i go negoviot prethodnik Ben- na toj sistem. So ovie stavovi Mil tam, Mil se povikuva na sre}ata otstapuva od klasi~noto sfa}awe kako elementaren princip na utili- na sistemite koi se temelat tokmu tarizmot. Op{tata sre}a za Mil e na pretpostavkata deka eden sistem krucijalniot aksiom na koj toj go e mo‘en samo dokolku toj ima temeli utilitaristi~kiot sistem. holisti~ka konzistentnost i nepri- Toj se obiduva da go demistificira kosnovena povrzanost pome|u kom- poimot na sre}ata i na nesre}ata, ponentite vnatre. pod niv podrazbiraj}i zadovolstvo Onie vistini koi se usloveni i otsustvo na bolka ili bolka i kako prvi principi na edna nauka otsustvo na zadovolstvo. Ovie pretstavuvaat posledni rezultati poimi se inkorporiraat vo uti- na metafizi~kata analiza izve- litarizmot edinstveno kako empi- dena na elementarni poimi so koi riski egzemplari. taa nauka ima rabota i nivniot Sekoj mislitel, po~nuvaj}i od odnos kon nea ne e odnos na temel Epikur pa s¢ do Bentam, koj zasta- kon zgrada, tuku odnos na koreni. puval teorija na korisnosta ne Ovaa op{ta napomena koja Mil podrazbiral pod zborot korist ja dava e neophodna za da razgra- ne{to {to mo‘e da se stavi spro- ni~i okolu prirodata na prvite tivno na zadovolstvoto, tuku zado- principi. volstvo zaedno so osloboduvawe od
str. 90 Politi~ka misla Utilitarizmot kako utrinska molitva na sovremenoto op{testvo bolka. Mil go pravi klu~niot poteg citno po svojot karakter se eti~ki i is~ekoruva od sfa}aweto za recentni. Tie ne dozvoluvaat trka- korista koe ima hedonisti~ki lawe vo eden e{alon na hedonizmot akcent, za nego ~ovekovite bitija vo koj sre}ata na drugiot }e bide imaat sposobnosti koi se povoz- irelevantna za nas. Utilitarizmot vi{eni otkolku ‘ivotinskite bara- ja naglasuva kvantitativnosta, wa, pa koga edna{ }e stanat svesni odnosno na{eto zadovolstvo i tie pove}e ne smetaat za sre}a sre}a se valoriziraat edinstveno ni{to {to ne sodr‘i humanisti~ka preku kvantificiranosta na do‘i- tendencija Sre}ata se podrazbira vuvaweto kako i negoviot kvalitet. i kako intelektualno i kako senzu- Drugite se kriteriumot, tie se alno zadovolstvo, poradi na{eto merkata za vtemeluvawe na klu~- dostoinstvo nie gravitirame kon nata vrednost. Toa e slobodata. intelektualnata strana inaugu- Mil vo obid da ja ilustrira kvali- riraj}i ja kako centralna vrednost. tativnata strana na negovata eti~- Mora da se priznae deka utili- ka opredelba }e napi{e: "Podobro taristi~kite pisateli generalno e da bide{ nezadovolen ~ovek se osredoto~uvale na superior- otkolku zadovolna sviwa#. nosta na intelektualnite zadovol- Sposobnosta za permanentnost stva, glavno nivnata trajnost i na blagorodni ~uvstva e krevka sigurnost. Na aksiolo{kata skala platforma koja lesno se uni{tuva, na utilitarizmot od dve zado- ne samo so nepovolnite vlijanija volstva podobro kotira ona na koe tuku i so samoto neodr‘uvawe. Ova site koi go do‘iveale davaat ja otslikuva te‘inata okolu perma- prednost nezavisno od nekoe ~uv- nentnoto zadr‘uvawe na blago- stvuvawe na moralna obvrska toa rodnite ~uvstva. Nivnoto neguvawe da go storat. Zna~ajno e da go sogle- na niv podrazbira aktivnost ~ij dame redosledot, odnosno moralna fokus }e bidat tokmu utilitaris- obvrska koja treba da go oblikuva ti~kite vrednosti, koi se protka- do‘ivuvaweto ne e vo soglasnost so eni so blagorodno ~uvstvo, tie se utilitarizmot koj e obratnopropor- oblikuvani spored obrazecot na cionalen od ovoj stav, odnosno humanosta. do‘ivuvaweto e konstituent na Lu|eto gi gubat svoite povisoki moralot koj generira posle nego. te‘nenija kako {to gi gubat svoite So ovaa konstatacija se poten- intelektualni sklonosti. Padot e cira smislata na utilitarizmot zaedni~ki, intelektualnoto nive- koja se oblikuva vo zavisnost od lirawe ja obezglavuva visinata na kvantitativniot i kvalitativniot te‘nenieto. Eti~kiot Ikar go do- karakter na do‘ivuvaweto. ‘ivuva svojot pad, zaronuvaj}i vo Onie zadovolstva koi gi invol- nesre}a. Posle radikalnoto samo- viraat vo sebe povisokite sposob- qubie glavniot ~initel koj vo ‘i- nosti kako qubovta kon slobodata, votot injektira nezadovolstvo e ne- li~nata nezavisnost tie kotiraat dostatok na duhovnata obrazova- najvisoko na aksiolo{kata verti- nost. kala. Ova se opredelbi koi ekspli-
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 91 Tihomir Topuzovski
Utilitarizmot konstatira deka koja se grani~i so alhemiska mo} vo ~ove~kite bitija postoi sposob- teoretskiot postulat neposredno nost za ‘rtvuvawe na sopstvenoto da se preto~i vo pragma. Mil uka- najgolemo dobro poradi dobroto na ‘uva na broj od 99%na celokupniot drugite. Toa e zna~ajna distinkcija korpus na na{ite deluvawa koi se vo odnos na nekoi moralni radika- praktikuvaat poradi drugi motivi. lizmi, odnosno nivnoto glorifiku- Se sogleduva kompleksnosta na vawe na ‘rtvuvaweto kako cel sam motivacioniot kortekst. po sebe. Toj edinstveno odbiva da Od gledi{te na utilitaris- dopu{ti deka ‘rtvuvaweto e dobro ti~kata etika celta na doblesta e po sebe. Mil vo svojata utilitaris- kvantificirawe na sre}ata. Sre- ti~ka koncepcija aktualizira delo- }ata da bide inkarnatot na sekogo, vi od sr‘ta na hristijanskata taa se potvrduva preku brojot na etika, pronao|aj}i vo niv edna nejzinite participienti. Treba da srodna smisla. Spored Mil vo se zeme predvid nejziniot konkre- zlatnoto pravilo na Isus od Naza- ten karakter, taa e efekt {to pro- ret nie go nao|ame celokupniot duh izleguva od zadovolstvoto {to tre- na etikata na korisnosta "Pravi go ba da e svojstveno na site. Ne zabo- na drugiot ona {to saka{ toj da ti ravaj}i da se potencira kvalita- go pravi tebe# kako i "Sakaj go tivnata strana, odnosno ona koe vo bli‘niot svoj kako samiot sebe#. sebe gi ima otelotvoreno humanis- Utilitarizmot go simnuva nivniot ti~kite ideali kako {to e slobo- religiozen vel, toj kalkulira so data. ovie stavovi edinstveno preku Mo‘eme da prepoznaeme dva konsekvencite koi proizleguvaat tipa na motivi (ili sankcii) ~ija od niv, pri toa sogleduvaj}i deka cel e promovirawe na sre}ata. se par excellence utilitaristi~ki. Najprvo mo‘eme da detektirame Pokraj postavenite eti~ki po- situacija koja e stimulativna odna- stulati, nivnata teoriska ubed- dvor, samata zaednica ja do‘i- livost, sepak sami po sebe ovie sta- vuvame kako obligatorna instanca. vovi ne mo‘at da stanat operativni Takviot motiv mo‘eme da go ime- dokolku ne se najdat vo edna op- nuvame kako eksterioren. Toa e {testvena ramka koja }e bide garant drugiot, institucijata, bog. Mnogu na nivnata egzistencija. Ovie prin- pova‘na e vnatre{nata motivacija cipi }e stanat funkcionalni, krei- koja e produkt na ~uvstvoto za dol‘- raj}i edna harmonija pome|u inte- nosta. Interiornata motiviranost resot na poedinecot i interesot na e agregat na mnogu ~uvstva koi se grupata. Zada~ata na etikata e da protkaeni vo nea kako odredeni gi soop{ti na{ite dol‘nosti. simpatii, religiozni pobudi, se}a- Sepak postoi svest za opredelena vawa od detstvoto kako i samovred- slabost na eti~kite principi, nuvaweto. Analogna e sostojbata i nemo‘nosta da generiraat delu- so sankciite tie dvojno emaniraat, vawe soobrazeno so niv. Erodi- eksteriorno i interiorno. raweto na principite e poradi Vnatre{nite sankcii se temelat ras~ekorot so praksata, te‘inata na sovesta, nejziniot glas e proiz-
str. 92 Politi~ka misla Utilitarizmot kako utrinska molitva na sovremenoto op{testvo vod od ~uvstvoto na dol‘nosta, so drugiot. Toa e nekakvo finali- vsu{nost samata sr‘ na sovesta. zirawe na elementarniot predmet Sovesta e signalot vo nas koj n¢ na etikata: drugiot. alarmira pri na{eto oscilirawe Zaedni~ko za site prvi prin- okolu dol‘nosta. cipi e {to tie ne mo‘at da bidat Nadvore{nite sankcii se eden doka‘ani po pat na zaklu~uvawe, kompleksen korpus koj e raspre- toa podednakvo va‘i za site prvi delen na drugiot, drugoto i od niv premisi na na{eto soznanie, kako proizleguva. O~ekuvawe naklo- i za prvite premisi na na{eto netost od na{ite bliski i strav od postapuvawe. Mil principite na nezadovolstvo, stravopo~ita n¢ utilitarizmot gi doka‘uva induk- tera da se pokorime na negovata tivno, fundamentalnite principi volja nezavisno od posledicite za na eden sistem ne mo‘at da bidat nas li~no. Rizikot od socijalno predmet na direktno doka‘uvawe. marginalizirawe n¢ obvrzuva vo Insistiraj}i deka edinstveniot prakticiraweto na eti~kiot pro- pat da se doka‘e deka sre}ata e pis. generalno posakuvana e da se po- Zaednicata pome|u ednakvite ka‘e deka lu|eto aktuelno ja posa- mo‘e da postoi dokolku se normira kuvaat. Koja e celta kon koja se preku spogodba, obezbeduvaj}i go koncentrira sevkupniot streme‘? po~ituvaweto na poedine~nite Dokolku se soberat podatocite od interesi na drugite. So ovaa so- ova pra{awe toga{ }e se potvrdi gledba utilitarizmot ~ekori kon utilitaristi~kiot princip, sre- razbiraweto na univerzumot nare- }ata. Kako se evidentira toa? ~en individua, po~ituvawe na Edinstvenata evidencija koja mo‘e razli~nite opredelbi, vrednuvawe da se postigne za tvrdeweto deka na specifikite kako realni egzem- ne{to e posakuvano se sostoi spo- plari na op{testvenoto ‘iveewe. red utilitarizmot preku edin- Sekoe jaknewe na vrskite vo zaed- stveniot pokazatel a toa e ona {to nicata, sekoe zdravo razvivawe na lu|eto stvarno go posakuvaat. Sre- nea, vleva s¢ pove}e silen interes }ata na sekoja li~nost e dobroto za za prakti~no prelevawe na dobroto taa li~nost, implikacijata od ova kon drugiot odnosno drugite. Toa e deka op{tata sre}a e dobroto na doveduva do aproksimativno dobli- site individui, od ova sledi zaklu- ‘uvawe do eti~kiot ideal da se ~okot deka celta na postapkite i identifikuvaat svoite ~uvstva so eden od kriteriumite na moralot e nivnoto dobro ili barem prakti~na sre}ata. Sre}ata e kompleksen gri‘a za nego. Ovaa kruna na utili- fenomen, kompozit na mnogu raz- tarizmot doa|a od pretpostavkata li~ni delovi. Ovoj stav ja otsli- deka dokolku sostojbite na ~ove- kuva utilitaristi~kata sogledba koviot duh se vektorski postaveni na konkretnite empiriski poka- dotolku proporcionalno se vo zateli koi gi evidentira i preku postojan porast onie vlijanija koi nivniot zbir go dava klu~niot prin- te‘neat kaj sekoj poedinec da pro- cip. Ona koe vo toj empiriski krite- izvedat ~uvstvuvawe na edinstvo rium }e bide evidentirano kako
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 93 Tihomir Topuzovski
dobro za ~ovekot, toa prerasnuva vo Kritikite koi se upatuvaat kon cel i kriterium na moralot. Ottamu utilitarizmot se obiduvaat da utilitarizmot se deklarira kako doka‘at deka moralnosta ne se radikalno humanisti~ka tenden- bazira na konsekvencite na na{eto cija, odnosno toj ne gi deducira deluvawe, tuku taa e podignata na moralnite na~ela od edna meta- osnovniot i univerzalniot koncept fizi~ka visina tuku neposredno od na pravednosta. Mil ja apsolvira ~ovekot. Toa e preminot kon sovre- ovaa kriti~ka pozicija preku objas- menite tekovi na moralnata misla, nuvaweto deka konceptot na pra- valorizirawe na do‘ivuvaweto, vednosta e termin na utilitariz- ona koe lu|eto go sakaat, ona koe niv mot. Argumentacijata e slednava: gi pravi sre}ni. Toa e utilitaris- Najprvo doka‘uva deka site ti~kiot most od ~ovekot i kon ~ove- moralni elementi koi se vo poima- kot. weto na pravednosta pripa|aat na Mo‘eme da konstatirame edno op{testvenata naklonetost. Tuka arhitektonsko pomestuvawe, utili- ima dva esencijalni elementi vo tarizmot go gradi eti~kiot sistem poimot na pravdata: kaznata i poi- so neposredno empiriska gra|a. Toa maweto deka ne~ii prava se povre- e distancirawe vo odnos na speku- deni. Kaznata e derivat, izvedena lativno-racionalnite eti~ki sis- e od kombiniraweto na odmazdata temi ~ii eti~ki principi se dedu- i socijalnata naklonetost. Odmaz- cirani. data sama po sebe nema moralna Se legitimira ‘elbata za sre}a komponenta, dodeka socijalnata na sekoj ~ovek, toa e i samoto dobro. naklonetost e isto so op{testve- Sre}ata se detektira kako edin- nata korist. Poimaweto na povre- stvena cel koja se posakuva samo data na pravoto e izvedeno od ko- kako cel. Mo}ta na na{ata per- rista. Site prava se {titat od stra- cepcija treba da ja prepoznae sre- na na op{testvoto i edinstvenata }ata vo kompleksnosta na stvar- smisla na op{testvoto e da n¢ za- nosta. Dokolku se kalkulira so {titi {to e vo kontekst na socijal- sre}ata kako apstrakten egzemplar nata korist. Dvata elementa na toga{ sme nadvor od gravitaci- pravdata (kaznata i pravoto) se onata orbita na utilitarizmot. Vo baziraat na korisnosta. toj slu~aj nie ja legitimirame Vo eden opoziten kontinuum formalno, no imame problem da nabrojuva {to podrazbira pod pra- komunicirame so nejzinata empi- vednost i {to pravednosta ne e. riska egzistencija. Utilitarizmot Pravednosta e po~ituvawe na za- gi sobira tie iskustveni par~enca konot, sevkupnite prava na drugiot, na poedine~nite do‘ivuvawa, nepristrasnosta, nea mo‘eme da ja tokmu tie se krucijalnite podatoci kvalifikuvame kako ednakvost; koi gi poso~uva i na koj se temeli. sprotivnosta od ova gi ocrtuva Apstraktniot poim na sre}ata e sre- konturite na likot na nepraved- }a koja nikoj ne ja do‘ivuva {to e nosta. contradictio in adjecto.
str. 94 Politi~ka misla Utilitarizmot kako utrinska molitva na sovremenoto op{testvo
Preku ovie polaritetski uka‘u- kuvame so pomo{ na edno pravilo vawa Mil se obiduva da gi opre- koe site razumni bitija mo‘at da go deli pravednosta i nepravednosta. usvojat vo korist na svoite zaed- Postavuvaj}i gi vo edna ogledalna ni~ki interesi. Sepak distinkci- situacija koga opozitot od kvali- jata od Kant e vo potenciraweto na fikativot na pravednosta vsu{- korista koja ima a posteriori karak- nost postulira nepravednost. ter. Vo eden etimolo{ki obid da se Spored Mil glavniot del na eksplicira deka pravednosta uka- sekoja moralnost ja so~inuva pra- ‘uva na potekloto koe stoi vo rela- vednosta {to se temeli na koris- cija so pozitivniot zakon ili so ta. Pokoruvaweto na pravilata onoj {to vo najgolem broj slu~ai obezbeduva mir me|u lu|eto. Mirot pretstavuva primitivna forma na sfaten vo eden utilitaristi~ki zakon, Mil go dava slednovo izve- kontekst, odnosno poglednat spored duvawe: negovite konsekvencii, ne e ni{to "Justum-jussum-ona {to e nare- drugo tuku monumentalna sre}a za deno. Right e sinonim so Law." lu|eto. Utilitarizmot e doktrina na Taka pravednosta po ova etio- dejstven i mo}en individualizam. molo{ko secirawe se vrzuva tesno Osredoto~enosta na pravata na so dol‘nosta {to e nadredena i edinkata, za{titata na eti~kite sozdava obligativna relacija so doblesti, tendencijata kon reali- li~nosta. Ova nivno osredoto~u- zirawe na humanisti~kite celi go vawe mo‘eme da go prepoznaeme, samoaktualiziraat utilitarizmot kako modificiran Kant kade svo- kako neophodna eti~ka koncepcija eto postapuvawe treba da go obli- vo sovremeniot svet.
Abstract In his short essay Utilitarianism, John Stuart Mill deciphered what will today become the most important ethical conception in our society. The values of the utilitarianism are the values of the contemporary society. How does Millís concept resonate in our minds and what are its implications for our modern societies?; these will be some of the questions this essay is referring to.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 95
Portreti
Jazikot na koj zboruva{e Majka Tereza
Dimitar \or|ievski
Majka Tereza drugiot, kon onoj {to nema, kon onoj (Agnes Gonxa Bojaxiu) so koj treba da se spodeli s¢ {to e tvoe, za da mo‘e da stane se~ie. I Na 27 avgust 1910 vo Skopje rode- tokmu toa e ona {to Gonxa Bojaxiu na e Agnes Gonxa Bojaxiu. Vo neko- }e prodol‘i da go pravi do krajot ga{niot katedralen Katoli~ki na svojot ‘ivot, nikoga{ ne zabo- hram - Crkvata ìSrce Isusovoî koja ravaj}i deka bogatstvoto na svojot se nao|ala vedna{ sproti ku}ata duh, go nosi od svojot dom: Jas se na Bojaxiu. Tamu e zavedena vo kni- vospituvav vo na{iot dom, edin- gata na rodenite, a nabrzo i krstena stveno da pravam dobrini na lu- Agnes Gonxa Bojaxiu. |eto. Vo svoeto semejstvo gi u~i osno- Rastej}i vo zaednica od raz- vite na qubovta, na po‘rtvuva- li~ni nacionalnosti i veri nau~i- nosta, na nesebi~nosta i poniz- la deka lu|eto mo‘e da ‘iveat vo nosta. Golemata qubov i po‘rtvu- soglasnost i mir, dokolku se pose- vanosta na tatkoto Nikola i majkata duva dovolno qubov i volja da se Drona kon nivnata prvorodena po~ituva, razbere bliskiot, sose- }erka Aga, sinot Lazar i najmalata dot ili bilo koj ~ovek,bez ogled na Gonxa bile neizmerni. Ottamu se verata, bogatstvoto ili nacionalna prepoznava simbolikata vo imeto pripadnost. Zatoa {to za nea site na Majka Tereza - Gonxa (pupka lu|e pred Boga se ednakvi. Isto trendafil) ~ie ime jasno zboruva kako {to site lu|e, od celiot svet za idninata na nejzinoto delo i podednakvo ja sakale i s¢ u{te ja nejziniot ‘ivot. Nikola celosno £ sakaat - Majka Tereza. se posvetuval na rabotata trudej}i Celiot svoj ‘ivot Gonxa Bojaxiu se da go obezbedi svoeto semejstvo, go posvetila na hristijanskite i dodeka Drona im ja daruvala na op{to~ove~ki vrednosti. Po~nu- svoite dve }erki i sinot Lazar seta vaj}i u{te od svoite najrani godini, qubov i gri‘a. Roditelite gi vos- preku u~estvoto vo horot na hramot pituvale svoite deca deka i vo "Srce Isusovo”, sekojdnevno mole- siroma{tija, i vo bogatstvo, site we za drugite, a mnogu retko i za lu|e pred Boga se ednakvi. Najgo- sebe. Na desetgodi{na vozrast lemoto bogatstvo, ne e vo posedu- nenadejno go gubi svojot tatko po {to vaweto na leb koj }e go jade{ sam, £ se posvetuva na verata i qubovta tuku bogatsvoto e da saka{ da go kon Isus. Na 12 godini se odlu~uva spodeli{ so onoj koj nema. Malata za kalu|erski ‘ivot. Zapoznaena za Gonxa bila vospituvana vo duhot na bedata vo Indija od mnogute misio- miloslivosta, na gri‘livosta kon neri, koi pi{uvale vo katoli~kite
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 97 Dimitar \or|ievski
vesnici, posebno vo vesnikot Blago- Bez razlika na verata i verois- vest, koj toga{ se pe~atel vo Skopje, povesta, Majka Tereza gi pregnuva mladata Gonxa odlu~uva da zamine site pod edna zaedni~ka zakrila, za Indija. U{ta vo tekot na svoeto edinstveno samo so silata na bez- detstvo, se voodu{evuvala od onie grani~nata qubov i nesebi~na koi im pomagale na bednite i bol- ‘elba i volja da im se pomogne na nite. Zatoa, na 18-godi{na vozrast besmopo{nite, na siroma{nite, na se odlu~uva preku misionerstvoto, gladnite. Siroma{nite se sobirale preku skopskite isusovci da ja kaj nea baraj}i za{tita i pomo{. isprati svojata molba za kandidat Bile organizirani uli~ni ambu- za sestra vo redot Loreto od Dab- lanti i u~ili{ta. Majka Tereza gi lin. Na nejzina sre}a taa e primena, posvoila Indiskite gra|ani i so i so toa }e se ozna~i po~etokot na svojata pomo{ uspeala da pomogne nejziniot neumoren pat kon srcata mnogu pove}e - da gi nahrani so na ~ove{tvoto. Na 28 septemvri qubov i verba vo ‘ivotot i ~ove~- 1928 godina taa go napu{tila Skopje nosta. i trgnala za Dablin -Irska. Po samo Vo 1950 godina nejziniot red se dva meseca £ bilo dozvoleno da ja zdobil so naziv-kanonsko sveti- ispolni svojata ‘elba i da se li{te, odobreno od Vatikan, po- priklu~i na Loreto-redot vo In- to~no od papata Pius 12-ti. Vo 1965 dija, kade vo 1931 gi polo‘uva nejziniot red prerasnal vo Ponti- mona{kite zaveti. fiska Kongregacija (papsko sveto No, Gonxa Bojaxiu nikoga{ ne gi mesto koe e odgovorno samo pred zaboravila svoite koreni i niko- papata vo Vatikan). ga{ ne ja zaboravila svojata rodna I pokraj mnogubrojnite pre~ki i zemja kade izrasnala i od kade otpor kaj indiskata vlast kon ovaa poteknuva nejzinata ‘elba za mir, rimo-katolikiwa za koja konzer- qubov i razbirawe me|u site lu|e. vativno sfa}aa deka treba da Kako dete, ~etiri godini pose- ostane vo ramkite na manastirot, tuvala katoli~ko u~ili{te, a po- poniznata i blaga Majka Tereza docna zavr{ila i gimnazija. Blago- namerno go {ire{e i razviva{e darenie na steknatoto obrazovanie svojot red za da ja ostvari celta, vo Skopje, taa vo Kalkuta, zapo~- da pridonese za spokojstvo i milost nala da raboti kako u~itelka i vo kon bolnite, leproznite, decata- narednite dve decenii predavala sira~iwa, starite i iznemo{tenite istorija i geografija. Vo 1946, so so svojata nesebi~na pomo{ i trud. dozvola go napu{ta mona{kiot red, Vo 1968 e ispratena vo Rim da se obu~uva za medicinska sestra i go pronajde svojot dom tamu opkru- se preseluva vo najsiroma{niot ‘ena so indiski sestri. Kako znak kvart. Op{tinskite vlasti £ dozvo- na priznanie za nejzinoto apo- lile da prestojuva vo hramot na stolsko delo od Papata Pavle be{e Hinduskata bo‘ica Kali, kade taa, odlikuvana so prvata nagrada, vo 1948 godina, go osnova redot Nagrada za Mir od Papata Jovan 23- Sestri na Milosrdieto. ti.
str. 98 Politi~ka misla Jazikot na koj zboruva{e Majka Tereza
Nejzinata misionerska dejnost e kolonija za leprozni, nare~ena priznaena i so dodeluvaweto na [anti Nagar (Grad na Mirot). Nobelovata nagrada za mir na 11.11. Denes vo nejziniot red ima preku 1979 godina, vo Oslo. Dodeluvaj}i 3.000 sestri i 500 bra}a vo preku £ ja nagradata norve{kiot Komitet 100 zemji niz celiot svet. za Nobelova nagrada £ go izrazil S¢ do svoeto penzionirawe vo svoeto priznanie na Majka Tereza, mart 1997 godina, Majka Tereza za nejzinata rabota za pomagawe na prodol‘ila da rakovodi so se- unesre}enite lu|e vo svetot. Vo strinstvoto i pokraj starosnite i vrska so ova Majka Tereza ima zdrastveni te{kotii. izjaveno: Ako dojde nagradata, Mnogu dolgi godini taa pominala dobro, ako ne pak dobro, bidej}i nie vo vospostavuvawe na redot na planiravme da izgradime okolu 200 milosrdnite sestri, postavuvawe ku}i za na{ite leprozni. Me|utoa na misii (koi varirale so uspesi i jas sakam da im ka‘am na lu|eto padovi) nasekade kade {to bile deka samo qubovta mo‘e da go potrebni: vo Ju‘na Azija, Evropa, donese mirot vo svetot. Delata na Afrika, Avstralija, Latinska Ame- qubovta se dela na mirot. rika i Sredniot Istok. Nejziniot Pretsedatelot na Komitetot, red vo 1971 godina otvoril svoj dom John Sanes koj po dodeluvaweto na i vo Wujork. nagradata izjavil: Ne znam koj e Majka Tereza, po dobivaweto na pove}e po~esten, dali nie koi {to nagradite za Mir od Papata Jovan £ ja dodelivme Nobelovata nagrada 23-ti i Nobelovata nagrada za mir ili taa Majka Tereza, koja {to ja steknala po{iroka svetsko prizna- dobi ?! Bidej}i otkako e osnovana ta platforma na pasionirani ko- Nobelovata nagrada nikoga{ nema- risnici na najzinata milosrdnost lo takov plebiscit, vo celiot svet, sekoga{ upatena na onie na koi im lu|eto da re~at: Ja najdovte vistin- e najpotrebna, siroma{nite. Vo skata li~nost, da £ ja dodelite podocne‘nite godini taa otvoreno Nobelovata nagrada! se sprotivstavuvala na slabo- Vo docnite 70-ti godini Milo- platenite ‘eni rabotni~ki, na srdnite sestri nasobrale vo svoeto razvodite, na abortusot i kontra- sestrinstvo okolu 1.000 sestri koi cepcijata, pa duri i se vpu{ta{e deluvale vo 60 razli~ni centri vo nadvor od svojata sfera i tivko Kalkuta i pove}e od 200 centri niz oponira{e na site negativnosti, cel svet vklu~uvaj}i gi zdru‘e- duri i vo debatite so politi~arite. nijata vo [ri Lanka, Tanzanija, Vo mart 1997, po povlekuvaweto Jordan, Venecuela, Velika Brita- na Majka Tereza poradi golemite nija i Avstralija. Otvorile mnogu- te{kotii so bolnoto srce, za nejzin brojni centri koi im slu‘ele na verodostoen naslednik e imenuvana slepite, starite, leproznite, saka- indijkata Sestra Nirmala, kako tite i smrtno bolnite lu|e. Pod nejzin zamenik. rakovodstvo na Majka Tereza najzi- Majka Tereza umira na 05.09.1997 niot red na Sestri na Milosrdieto godina vo Kalkuta, Indija. Indis- blizu do Asansol, Indija izgradile kite vlasti i pokraj sprotivnosta
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 99 Dimitar \or|ievski
so ‘ivotot koj go vodela ovaa na siroma{nite, dobitnikot na skromna indijska svetica na siro- Nobelovata nagrada za mir. So ma{nite £ priredile eden dolg i nejzinata smrt izgubivme u{te edna po~esten pogreb. So neizmerna markantna li~nost {to ostavi po~it i blagodarnost kon nejzinoto traen beleg na ova stoletie. Nejzi- ‘ivotno delo, ostanuvaat da sve- nata ‘ivotna vrvica, ispolneta so do~at mnogubrojnite izjavi i pri- nesebi~ni zalagawa da pomogne, znanija od celiot svet. onamu kade {to toa e najpotrebno zapo~na tokmu od Skopje. Zamina vo Majka Tereza ja odbele‘a isto- svetot, nosena od svojata ideja, da rijata na ovoj vek so hrabrost. Im im pomogne na siroma{nite i bespo- slu‘e{e na site lu|e i go promo- mo{nite i toa ja vgradi me|u najbla- vira{e nivnoto dostoinstvo i gorodnite misii na XX vek. Make- po~it, pravej}i da ja po~uvstvuvaat donskiot narod i site gra|ani na Bo‘jata milost onie koi bea pora- Republika Makedonija, ~uvstvuvaat zeni od ‘ivotot. gordost {to od ovaa po~va iznikna ~ovek so takvo golemo humano delo Papata Jovan Pavle vtori i nesebi~na predanost, {to gi po~uvstvuva milioni lu|e, vo prija- Gubitok na celoto ~ove{tvo. Taa telska Indija i nasekade vo svetot. dlaboko }e ni nedostiga vo na{ite Preku svoite milosrdni misii napori da izgradime internacio- Majka Tereza dade ogromen pri- nalen mir, praveden i gri‘liv dones, vo gradeweto na pohumani svetski poredok zasnovan na ramno- odnosi me|u lu|eto. Taa napravi pravnost. mali ne{ta, no so golema qubov, za {to ja ima blagodarnosta na sega{- Nelson Mandela, nite, a }e im slu‘i kako primer i pretsedatel na JAR na idnite generacii!
Ovaa ve~er se ~uvstvuva pomal- Nieden obid da se dolovi li~- ku qubov, pomalku so~ustvo, pomal- nosta, tvore{tvoto i ‘ivotniot pat ku svetlina vo svetot. Taa n¢ ostavi na Majka Tereza, ne bi ostanal so silna poraka koja ne znae za zavr{en dosleden i dovolno dosto- granica i odi podaleku od verbata: instven. Zatoa {to nieden smrten pomagawe, slu{awe, solidarnost. ~ovek ne bi mo‘el celosno da ja opi{e ni dolovi besmrtnosta na @ak [irak Majka Tereza. Pred nea i nejzinoto pretsedatel na R. Francija delo, mo‘eme samo ponizno da se poklonuvame i da se gordeeme {to Na 5 septemvri, 1997 godina, na edna takva markantna li~nost e denot na nejzinata smrt, gospodinot rodena pod makedonsko nebo i da se Kiro Gligorov, pretsedatel na R. obideme da ja razbereme su{tinata Makedonija }e izjavi: Dlaboko n¢ na nejzinoto delo. Ne e va‘no {to rasta‘i vesta za smrtta na Majka bila po nacionalnost Majka Tereza, Tereza, golemiot humanist i majka zatoa {to taa pripa|a na site lu|e
str. 100 Politi~ka misla Jazikot na koj zboruva{e Majka Tereza i pred s¢ na Bog. Va‘na e porakata jazik ne be{e ni makedonski, ni do nas - nejzinoto ra|awe pod ova albanski, ni vla{ki, ni koj bilo na{e nebo, treba go razbereme kako drug jazik. Toa be{e najednostav- pottik i ‘elba da se izgradi po- niot i istovremeno najte{kiot jazik vtorno Mostot me|u site veri, - Jazikot na qubovta, po~itta i nacionalnosti i pripadnosti, zatoa razbiraweto. {to Gonxa Bojaxiu veruva{e vo ednakvosta i povrzanosta me|u site Najstra{nata bolest na dene{- bliski i dale~ni, siroma{ni i nicata e ~uvstvoto na lu|eto deka bogati, bolni i zdravi. Taa veru- se nepo‘elni, nesakani i deka ne va{e samo vo eden jazik - a toa e postoi nekoj koj bi se gri‘el za niv. jazikot na Qubovta. I sekoj ~ovek, Fizi~kite bolesti mo‘e da se koj barem malku }e se potrudi, mo‘e le~at so medikamenti, no edin- da go nau~i ili da ne go zaboravi stveniot lek za osamenosta, o~ajot toj jazik. Majka Tereza, nikoga{ ne i beznade‘nosta e Qubovta. ja potcenila razli~nosta, nikoga{ ne ja istaknala zasebnosta, ne ja Majka Tereza naglasila nitu svojata nacional- nost, nitu svojata hristijanska vera. Priznanijata za nejzinata veli- Edinstvenoto ne{to {to go prave{e ~enstvenost sekoga{ }e postojat i i za koe se zalaga{e be{e da dopre sekoga{ povtorno }e izviraat. Edno do srcata na lu|eto preku jazikot na od tie najzna~ajni priznanija seka- Boga, na verbata i na qubovta. ko e ~inot na Beatifikaciaja, kako Zatoa ako navistina sakame da £ ja ~in na otpo~nuvawe za priznavawe oddademe po~itta na Majka Tereza, na Majka Tereza za svetica. Iako koja ja zaslu‘uva, ne treba samo da po katoli~kiot obred za ovoj ~in se go poznavame mestoto kade se nao|a potrebni da pominat barem pet nejzinata spomen-plo~a vo grad godini od upokoenieto, za Majka Skopje. Treba site nie da nau~ime Tereza procesot e zapo~nat za dve. da zboruvame na nejziniot jazik. Toj
Abstract Agnes Gonxa Bojaxiu ñ Mother Teresa(born Aug. 27, 1910, Skopje, -died. Sept. 5, 1997, Calcutta) founder and superior general (1950-97) of the Roman Catholic Order of the Missionaries of Charity and the recipient of the 1979 Nobel Prize for Peace. Despite many obstacles, including resistance from Indian officials who considered her an outsider and conservative Roman Catholics, Mother Teresa expanded the orderís work to provide compassionate aid to the dying, lepers, abandoned children, and the elderly. Over the years, she established missions (with varying degrees of success) among the needy in other parts of South Asia, Europe, Africa, Australia, Latin America, and the Middle East. In 1971 the order opened its first house in New York City. After
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 101 Dimitar \or|ievski
receiving the first Pope John XXIII Peace Prize (1971) and the Nobel Prize, Mother Teresa gained a wider international platform for her passionate advocacy of the poor and needy. In later years she also publicly voiced her opposition to working women, divorce, contraception, and abortion, often becoming quietly involved in political debates outside her usual sphere of influence.
str. 102 Politi~ka misla Portreti
Po smrtta na Arafat Nova inicijativa za mir ili haos?
Johanes Gerster
Pra{aweto e dali site strani pridvi‘i me|unarodnata zaednica }e gi zadr‘at nervite koga od da isplati milijardi dolari za poedine~ni nasilni grupi }e ima palestinskata avtonomija, bez da ja obidi so provokacii da go spre~at ispolni potpi{anata obvrska vo dogovoreniot mir. Za toa nikoj ne Oslo za sozdavawe palestinsko mo‘e da dade garancija. Po Arafat gra|ansko op{testvo. ima {ansi za nova, ispolneta so Toj izgradi, pred s¢, so evropski nade‘ politika. Novoto rakovod- donacii, sistem na mo} prisposoben stvo na palestinskata vlada e na nego li~no, spored bo‘jata popragmati~no i pomalku ideo- zapoved: "Ne smee{ da ima{ drugi lo{ko od Arafat. A [aron mina niz Bogovi pokraj mene!# Pritoa riva- eden proces na promena. Toj sfati lite i potencijalnite kandidati deka Izraelcite ne mo‘e dolgo- bea dr‘eni – po potreba i so sila - ro~no da vladeat so palestinskoto da ostanat mali, ili, pak, bea mnozinstvo, t.e. da go osvojuvaat. isklu~uvani. Toj ne samo {to go trpe{e tero- @ivotniot pridones na rot kon Izrael, tuku i direktno go Arafat i neuspehot na Arafat pottiknuva{e (finansiski!). Toj zboruva{e arapski i angliski so Jaser Arafat im dade na Ara- dve lica. Na angliski ~esto pati se pite vo Palestina nacionalen pretstavuva{e kako "pottiknuva~ palestinski identitet, koj s¢ do na mirot# so prekor deka Izrael gi formiraweto na PLO (Palestinsko blokira razgovorite i dozvoluva osloboditelno dvi‘ewe) ne posto- sekoja mo`nost za kompromis da ne e{e. Nemu mu uspea, duri i pred uspee. dogovorot vo Oslo, t.e. pred sozda- Od druga strana, vo kampot vaweto na palestinska avtonomija, Dejvid II vo 2000 god., toj drsko ja da bide priznat kako dr‘avnik i odbi velikodu{nata ponuda na dr‘aven voda~ od strana na me|una- izraelskiot premier Ehud Barak. rodniot dr‘aven svet. Arafat ne be{e podgotven da prego- Taka, pri grupnite fotografii vara za ponudata. na preku 100 {efovi na dr‘avi Sepak, toj i negovata obleka pred Belata ku}a, toj be{e vo (uniformata i palestinskata mara- prviot red, ramnopravno, do ameri- ma) stanaa vo odreden stepen sim- kanskiot i ruskiot pretsedatel. bol na palestinskata borba za slo- Nemu mu uspea – re~isi bez boda, pri {to Hamas i drugite pomo{ - po dogovorot vo Oslo, da ja ekstremisti se stremea kon dr‘ava
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 103 Johanes Gerster
na celata teritorija na Palestina Koj raspolaga so nastrana trgna- so uni{tuvawe na Izrael. Izra- tite milioni od "imperijata na elcite i umerenite Palestinci Arafat#? kako kone~na cel ja sfa}aa pales- Kade }e bide pogreban, poto~no tinskata dr‘ava na del od teri- kade }e se odr‘i ceremonijata torijata kako sosed na Izrael. na pogrebuvawe? Arafat se dvi‘e{e me|u dvata fronta. Vo najmala raka od kampot Kako {to mo‘evme da se uve- Dejvid II toj zapo~na borba protiv rime, prvo otpadnaa o~ekuvanite Izrael, namesto da vodi pregovori demonstracii na ‘al, poto~no za pomiruvawe. Negovata pozicija izrazuvawe na arapska solidar- stana u{te potvrda so zgolemenoto nost, od koi se pla{evme. Tolpi traewe na negovata izolacija, me|unarodni novinari otidoa vo sproveduvana od Izrael. Ramalah, kade {to be{e slu‘- Arafat }e vleze vo istoriskite benoto sedi{te na Arafat, a Pales- knigi kako "sozdava~# na pales- tincite mo‘ea da se zabele‘at tinskoto nacionalno ~uvstvo. No samo otstrana. delumno i negova }e bide odgovor- Vo isto vreme, generalniot nosta zaradi toa {to vo istorijata sekretar na PLO Mahmud Abas, nema da vleze kako osnova~ na ministerot Ahmed Kurej i spikerot dr`avata. na parlamentot Rauhi Fatuh se soglasija da ja ispolnat slu‘benata Vakuum na mo} po akutnoto dejnost kako vladeja~ka trojka. zaboluvawe na Arafat Kako potencijalni naslednici na Arafat bea spomnati i: {efovite Pri krajot na juli 2004 god., za bezbednost @ibril Raxub i bliski sorabotnici na Arafat, na Muhamed Dahlan, kako i Marvan edna sredba na Fondacijata "Kon- Baguti, prepora~ani kako najdobra rad Adenauer# i IPCRI1 na Mrtvoto varijanta. Posledniot otslu‘il More doverlivo ni soop{tija deka kako osuden "ubiec# pove}ekratna, Arafat e te{ko bolen, od vreme na do‘ivotna kazna zatvor vo izrael- vreme ima paranoi~ni napadi i ski zatvor, a Raxub i Dahlan se razviva idei {to te{ko se spro- neutraliziraat eden so drug kako veduvaat, t.e. deka so nego voop{to zakarani rivali. ne mo`e da se zboruva. Ottuka, gore spomenatata vlade- Prenesuvaweto na Arafat vo a~ka trojka ima najdobri {ansi da edna pariska voena bolnica za nas demonstrira mo} bez da bide ospo- ne be{e ni{to iznenaduva~ki, samo rena, dokolku ne se skaraat me|u- mestoto i vremeto bea novost. sebno. Barem za vreme na sedum- Potoa vo su{tina stanuva{e dnevnata ‘alost, po mo‘nost i za zbor za tri pra{awa: vreme na prvite 40 dena od voobi~a- Koj }e go popolni vakuumot na enata ~est kon mrtvite ne treba da mo}? se smeta na otvoreni borbi za mo}. Dali ova vreme }e bide dovolno 1 Israel/Palestine Center for Research and Information za mo}ta na vladeja~kata trojka da
str. 104 Politi~ka misla Po smrtta na Arafat - Nova inicijativa za mir ili haos? se postavi na {iroka osnova e Ako pak Hamas ne vleze vo for- te{ko da se iskalkulira. miraweto na vladata, raste opas- Zaostanatite masovni mar{evi nosta od otvorena borba za mo} na s¢ do smrtta na Arafat }e se nado- ulicite na palestinskata avto- polnat vo ramki na ‘alnite sve- nomija. Pozicijata na vladeja~kata ~enosti. So posthumnoto oddavawe trojka bi mo‘ela lesno da bide ~est na Arafat treba da se potvrdi razni{ana. palestinskoto barawe za nezavisna Ovaa trojka ima potreba od brzi, dr‘ava i svetskata javnost da stane vidlivi uspesi, vo najmala raka, bi svesna za nego. morala verodostojno da se prenese Vo me|uvreme kaj site strani nade‘ta za podobruvawe na sostoj- postoi mal interes za izbuvnuvawe bata vo palestinskite oblasti. Na na otvoreno nasilstvo. ekonomsko i socijalno pole ne mo‘e Vladeja~kata trojka mora da se da se postignat kratkoro~ni uspesi. poka‘e kako faktor vo poredokot. Klu~ot za uspeh le‘i vo voo~- Ako Hamas i drugite ekstremni livo oslabuvawe na opsadata na organizacii navlezat vo novata izraelskite vojni sili. No, za taa vlada, nasilstvoto bi bilo lo{ cel novata palestinska vlada mora glasnogovornik. Izraelskata stra- da poka‘e verodostojni rezultati na, koja dosega tivko se dr‘e{e vo borbata protiv terorot. nastrana, }e se obide isto taka da Izraelskata vlada mora isto gi izbegne provokaciite. taka da dade su{tinski pridonesi: Pra{aweto e dali site strani so ednostranoto povlekuvawe od }e gi zadr‘at nervite ako postojat pati{tata vo Gaza, me|usebno dogo- obidi od poedine~ni nasilni grupi vorenoto "osloboduvawe na oblasta da go spre~at dogovoreniot mir so Gaza# mo`e da dojde do prviot ~ekor provokacii. Za toa nikoj ne mo‘e da za revitalizacija na patnata mre- dade garancija. `a. Vladata na [aron go izgubi Kako }e bide ponatamu mnozinstvoto vo izraelskiot par- lament. Tokmu vo prestojnite, ed- Vladeja~kata trojka se nao|a na{ ve}e odlo‘eni sovetuvawa za pred te{ka odluka, pred odluka buxetot, na [aron mu treba mno- me|u ogan i voda. zinstvo, koe dokolku ne go dobie Ako Hamas, me|u drugoto, vleze postoi opasnost od novi izbori vo vo vladata nasilnite akcii bi prvata polovina od 2005 godina. mo‘ele da se izbegnat za eden Ova bi zna~elo zati{je na opera- preoden period. Od druga strana, tivnata politika, {to, pak, od druga patot kon pregovori za mir so strana £ {teti na polo‘bata na Izrael na sreden rok bi bil pove}e palestinskata vladeja~ka trojka. ote‘nat, bidej}i podgotvenost za Bidej}i i Palestincite i Izra- kompromis, vo smisla na palestin- elcite odvaj da imaat trpenie. ska dr‘ava na del od teritorijata [aron se stremi za koalicija na kako sosed na Izrael, nema kaj Likud so [inui, so rabotni~kata Hamas. partija i so edna pomala religiozna
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 105 Johanes Gerster
partija. Ovaa konstelacija bi ima- Dvete strani izrazija ‘elba za la izgled za uspeh, samo ako Likud neoficijalni probni razgovori so ne se uni{ti od nea. Za ovaa vari- oficijalni pretstavnici. Razgo- janta postoi {ansa, no taa visi na vorite }e se odr‘at naskoro, na tenok konec poradi raskaranosta vo pokana od Fondacijata "Konrad Likud. Adenauer# i od partnerot IPCRI vo Po Arafat ima {ansi za nova, Erusalim. ispolneta so nade‘ politika. Umetnosta le‘i vo sposobnosta Novoto rakovodstvo na palestin- brzo da se ponudat prakti~ni de- skata vlada e popragmati~no i lumni re{enija. Ako site u~es- pomalku ideolo{ko od Arafat. tvuvaat, postoi {ansa, pri {to taa A [aron mina niz eden proces na {ansa, kako i samiot [aron, taka i promena. Toj sfati deka Izraelcite vladeja~kata palestinska trojka ne mo‘e dolgoro~no da vladeat so visi na tenok konec. Dokolku eden palestinskoto mnozinstvo, t.e. da go od niv se skine, postoi opasnost od osvojuvaat. novo nasilstvo, duri i od haos.
Abstract The new leadership of the Palestinian Government is more pragmatic and less ideological than Arafat. But on the other side, Sharon went through the process of changes. He understood that the Israeli can not rule over the Palestinians for a long time. The lifelong contribution and the fail of Arafat Jaser Arafat gave to the Arabs in Palestine a national Palestine identity. He achieved to be recognized as statesman by the international community, even before the agreement in Oslo and before the Palestinian autonomy. He was talking on Arabic and English with two faces. He, his uniform and Palestinian scarf became a symbol of the Palestinian fight for freedom. Arafat will step into the history as a creator of the Palestinian national feeling. However, on the other side he will be partly responsible for not being the creator of the Palestinian state. After the death of Arafat three questions remained crucial: Who will fulfill the power vacuum? Who will rule with the millions of the Arafatís Imperia? Where he will be buried? What comes after? It is crucial as well if Hamas will enter the Palestinian Government or not!
str. 106 Politi~ka misla Recenzii
Predizvicite na multikulturalizmot
Vladimir Misev
KIMLIKA, Vil, "Multikulturno gra|anstvo - liberalna teorija za malcinskite prava#, Prevod od angliski Vangel Nonevski - Skopje : Institut za demokratija, solidarnost i civilno op{testvo, 2004
Novite demokratski re‘imi vo Isto~na i centralna Evropa povre- meno se ogleduvaat na ve}e etab- liranite zapadni demokratii, gledaj}i kako ovie postapuvaat po razli~ni politi~ki pra{awa. Se- kako, voop{to ne e mo‘no edno- stavno prenesuvawe na insitutci- ite ili oblicite na upravuvawe so politi~kite procesi od edna zemja vo druga, posebno koga stanuva zbor za zaednici koi imaat tolku mnogu razli~na istoriska tradicija i ekonomski uslovi, kako {to e toa slu~aj vo Isto~na Evropa. Sepak, demokratskite reformisti ~esto nastojuvaat barem da gi sfatat temelnite principi i ideali na koi se zasnova funkcioniraweto na zapadnata demokratija, zatoa {to stanuva zbor za vrednosti od koi ovie zemji ja crpat svojata stabil- le‘uva kolku e te{ko da se identi- nost i legitimitet. fikuvaat principite od koi se Vo nekoi oblasti e lesno da se rakovodat zapadnite demokratii. identifikuvaat ovie temelni prin- Mnogu ~esto se slu~uva da "ne cipi. Ova posebno va‘i za osnov- postojat ednostavni odgovori ili nite individualni (gra|anski i magi~ni formuli za re{avawe na politi~ki) prava kako {to se slo- tie pra{awa. Nekoi konflikti se bodata na mislewe, slobodni iz- duri nere{livi, duri i koga protiv- bori, pravo na glas itn. Me|utoa stavenite strani se motivirani od koga vnimanieto go naso~uvame kon ~uvstva na pravednost i toleran- etni~kite odnosi, vedna{ se zabe- cija, koi i onaka ~estopati nedo-
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 107 Vladimir Misev
stasuvaat. Zgora na toa, sekoj spor Argumentite vo Multikulturno si ima svoja posebna istorija i gra|anstvo se jasni i dobro prezen- uslovi, koi treba da se zemat tirani, potkrepeni so mnogu pri- predvid pri sozdavaweto na nekak- meri od Kanada, Kvebek, imigran- vo pravedno i izvodlivo re{enie.#1 tite i od niza drugi etni~ki zaed- Soo~uvaj}i se so vakvi problemi, nici. Kimlika vnimatelno gi pret- neophodno se javuva potrebata od stavuva argumentite prinuduvaj}i publikuvawe na edno delo kako {to go ~itatelot u{te edna{ da raz- e "Multikulturno gra|anstvo# od misli za negoviot pristap kon Vil Kimlika. Knigata e neophoden problemite so koi se soo~uvaat u~ebnik za makedonskot politi~ki malcinskite grupi. Na po~etokot establi{ment koj vo vakvi uslovi Kimlika pravi "distinkcija pome|u mora da go razvie ~uvstvoto za "multinacionalni# dr`avi (vo multikulturalizam i zaedni~ko koi{to kulturnata raznovidnost se ‘iveewe. Knigata ima eden sosema javuva od vklu~uvaweto na svoevre- poinakov pristap kon site pro- meno avtomoni, teritorijalno kon- blemi kako pravoto na jazik, regio- centrirani kulturi vo edna po- nalna avtonomija, politi~ko pret- {iroka dr`ava) i "polietni~ki# stavuvawe, obrazoven sistem, na- dr`avi (vo koi {to kulturnata cionalni simboli i praznici i raznovidnost se javuva od indivi- redica drugi pra{awa so koi re- dualna i familijarna imigracija)#2, dovno se sudiraat novite demo- kako i razlikite pome|u nacio- kratii. nalnite malcinstva i etni~ki Izdadena od Oxford University grupi. Vo ova poglavje posebno se Press vo 1995 godina Multikulturno osvrnuva na pravata na avtono- gra|anstvo (MULTICULTURAL CITI- mijata, polietni~kite prava i ZENSHIP- A Liberal Theory of Minority specijalnite prateni~ki prava koi Rights) e dobitnik na nekolku emi- toj gi narekuva "kolektivni prava#. nentni nagradi od Kanadskata aso- Debata vo knigata se zadr`uva na cijacija za politi~ki nauki i od odnosot me|u individualnite i Amerikanskata asocijacija za poli- kolektivnite prava i dali postoi ti~ki nauki. Prevedena na pove}e konflikt me|u niv. Po~nuvaj}i so od dvaeset svetski jazici, Multi- istoriski pregled vo ~etvrtoto kulturno gra|anstvo se fokusira na poglavje Kimlika ja otkriva povrza- multikulturalizmot i pravata na nosta me|u liberalizmot i malcin- grupite so poseben osvrt na libe- skite prava, dodeka slobodata i ralizmot i dali toj mo‘e da odgo- kulturata se tema koja {to se vori na potrebite na grupata, bara razotkriva vo pettoto poglavje, odgovor na temi koi se pokrenati odnosno "ulogata na kulturata vo od socijalnite dvi‘ewa i nastojuva ramkite na liberalno-demokrat- da se obezbedi model koj }e odgo- skata teorija#. Vo {estoto poglavje vori na ovie potrebi. se pravi razgrani~uvawe me|u ed-
1 Vil Kimlika, Multikulturno gra|anstvo-liberalna 2 Vil Kimlika, Multikulturno gra|anstvo-liberalna teorija za malcinskite prava teorija za malcinskite prava
str. 108 Politi~ka misla Predizvicite na multikulturalizmot nakvosta i argumentite bazirani na dr`ava se podtemite na koi disku- istorijata (prethodna suverenost tira Kimlika vo devettoto po- ili tradicija). Ponatamu, Kimlika glavje. Toj zaklu~uva deka identi- vo sedmoto poglavje od knigata bara fikuvaweto na op{testveno edin- odgovor na predlozite za grupno stvo vo multinacionalni dr`avi e pretstavuvawe koe mora da odgovo- edna od najte{kite zada~i so koi ri na obespravenite grupi i odgo- liberalite se soo~uvaat. Zaklu- vornost na nivnoto pretstavuvawe. ~okot, koj sledi na krajot od knigata Vo ova poglavje Kimlika tvrdi deka i e posledno poglavje, govori za grupnoto pretstavuvawe ne e neli- idninata na multikulturnoto dr- beralno i nedemokratsko. Toj veli `avjanstvo. Toj go sprotivstavuva deka bidej}i e od isklu~itelno mitot za globalizacijata so poli- zna~ewe politi~kite malcinstva tikata na multikulturalizmot i da bidat pretstaveni vo poli- izvlekuva nekoi re{enija za idni- ti~kiot proces, pa i samite pred- nata na multikulturnoto dr`av- lozi za grupno pretstavuvawe se janstvo. neophodni. Problemite okolu ga- Niz knigata se provlekuvaat rantiranoto pretstavuvawe na nekolku koncepti na koi Kimlika etni~kite zaednici vo zakono- posebno se zadr‘al. Stanuva zbor davnata vlast zemaat centralno za politi~ka i socijalna akcija, mesto vo sedmoto poglavje. Toj gi individualnite prava, kulturniot razotkriva prakti~nite i teoris- diverzitet i liberalizmot, tole- kite te{kotii koi proizleguvaat i rancijata itn. Kulturniot diver- bara alternativni na~ini za nivno zitet stana edna od centralnite re{avawe. Osmoto poglavje na karakteristiki na sovremenoto "Multikulturno gra|anstvo# ja po- op{testvo, so tendencija da ostane stavuva dilemata: dali e potrebno takva i vo idnina. Tokmu poradi toa da se ograni~uvaat osnovnite gra- etno-kulturnite konflikti stanaa |anski i politi~ki slobodi na osnoven oblik na politi~ko nasil- individuata za smetka na pravata stvo niz celiot svet. Od druga stra- na grupata, "grupnata solidarnost, na politi~kata i socijalnata akcija religiozna ispravnost i kulturnata na razli~nite etni~ki i malcinski ~istota# i kako liberalite treba da grupi s¢ pove}e izleguva na povr- reagiraat vo takvi situacii. Vrs- {ina, potsetuvaj}i na nivnoto kata koja {to se vospostavuva me|u prisustvo. Vladinite politiki tolerancijata i individualnata povrzani so imigracijata, samoupra- avtonomija treba da se zeme pred- vuvaweto, jazikot i carinite se vid pri procenuvaweto na legi- promenija s¢ so cel da se prispo- timnosta na nametnuvaweto na sobat na ovie socijalni i politi~ki liberalnite vrednosti na nelibe- promeni. Multikulturata i mul- ralnite malcinstva. Va`nosta na tikulturalizmot se koristat na gra|anstvoto, polietni~nosta i najrazli~ni na~ini. Eden od prista- vklu~uvaweto, avtonomijata i sepa- pite e da se vklu~at "perspektivite ratizmot, osnovata za op{testveno na ‘enite, malcinstvata i ne- edinstvo vo edna multinacionalna zapadnite kulturi vo moderniot
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 109 Vladimir Misev
‘ivot na zapadnite op{testva#.3 Kimlika razlikuva dva tipa na Iako se ~ini deka pristapot na etnokulturni grupi: nacionalni Kimlika gi vklu~uva site ovie malcinstva vo multinacionalni grupi, toj se fokusira na etno- dr‘avi i etni~ki grupi vo poli- kulturnite grupi-etni~ki grupi, etni~ki dr‘avi. Nacionalnite nacionalni malcinstva, nacii i malcinstva se grupi koi imaat narodi. Kimlika ja postavuva nego- zaedni~ka istorija, teritorija, vata teorija vo ramkite na tradi- jazik ili kultura. Toj gi definira cijata na liberalizmot. Tole- nacionalnite malcinstva vo ter- rancijata i po~ituvaweto na pra- mini na kulturata i smeta deka vata na drugiot se del od ovaa dokolku ovie malcinstva sakaat da tradicija, so {to pluralizmot vo ja za~uvaat svojata kultura treba da socijalnite i politi~kite pra{awa bidat priznaeni kako razli~ni. e neophoden. Slobodata na izra- Grupnite prava koi {to mnogu ~esto zuvawe, slobodata na mislewe i se povrzuvaat so nacionalnite slobodata na zdru‘uvawe se samo malcinstva se pravo na samoupra- del od pravata koi se povrzuvaat vuvawe i specijalnite prava na so liberalizmot i liberalnite pretstavuvawe. Za Kimlika ovie demokratii. Zatoa "edna liberalna prava ne se privremeni, tuku se teorija na malcinskite prava mora prava koi {to treba da bidat da objasni kako malcinskite prava prepoznaeni kako postojani. Kim- koegzistiraat so ~ovekovite prava lika smeta deka imigrantskite i kako malcinskite prava se ograni- grupi se generalno etni~ki grupi i ~eni od principite na indivi- niv treba da im se prepi{at poli- dualnata sloboda, demokratijata i etni~ki prava vo polietni~kite socijalnata pravda. Toa e celta na dr‘avi. Toj zabele‘uva deka imi- ovaa kniga#. Na individualizmot i gracijata e volonterska i smeta individualnite prava mnogu ~esto deka imigrantite sakaat da se se gleda kako na karakteristiki integriraat vo op{testvoto i nego- koi go definiraat liberalizmot so vata kultura. Vo isto vreme imi- {to se ostava mnogu mal prostor za grantite mo‘e da sakaat da za~u- prava na grupite koi {to se del od vaat del od nivnata kultura i kolektivot. Poradi toa libera- poradi toa treba da im bidat lizmot e kritikuvan deka isklu- dadeni odredeni grupni prava koi ~ivo individualisti~ki. Spro- }e stavat kraj na diskriminacijata tivno na ova mislewe za libera- i rasizmot, koi }e im obezbedat lizmot Kimlika go argumentira sloboda na obrazovanie, slobodno svoeto sfa}awe deka liberalizmot izrazuvawe na religijata, kako i sodr‘i po{irok pogled za odnosite voveduvawe na nekoi afirmativni me|u individuite i op{testvoto, akcii. osobeno za ~lenstvoto na indivi- Vo pettoto poglavje od "Multi- duata vo odredena zaednica ili kulturno gra|anstvo# Kimlika dava kultura. mnogu korisni komentari koi se odnesuvaat na zna~eweto i va`- 3 The Columbia Dictionary of Modern Literary and Cultural Criticism nosta na kulturata za individuite.
str. 110 Politi~ka misla Predizvicite na multikulturalizmot
Kimlika ne se pla{i da razgovara vosta, no vistinskata ednakvost za problemi koi {to ne odat vo bara razli~en tretman na raz- prilog na negovata teorija. Toj e li~nite grupi. Drugiot argument e svesen deka sekoja grupa ili del na deka dr`avata ne mo`e da bide grupata bara razli~en tretman. kulturno neutralna i sekoga{ po- Eden primer za toa se Afro-ameri- stoi oficijalen jazik i odredeni kancite vo SAD koi ne se nitu proceduri na praktikuvawe na dobrovolni imigranti ni nacio- vlasta. nalno malcinstvo. Golem del od Korenite na analizite na Kim- negovata diskusija e naso~ena kon lika gi nao|ame vo etni~kite razno- neliberalnite kulturi i kako likosti na op{testvata i vo s¢ liberalizmot mo`e da se spravi so pove}e zgolemenata povrzanost niv. Ovie se kulturi koi ja limi- pome|u tie op{testva. Knigata e nov tiraat slobodata na nivnite ~le- koncept za pravata i statusot na novi i koi ja stesnuvaat indi- malcinstvata. Vo nea se potvrduva vidualnata sloboda. Kako osnova na deka odredeno kolektivni prava na grupnite prava Kimlika dava dva malcinskite grupi se konzistentni argumenti. Argumentot na ednakvost so liberalno-demokratskite prin- zna~i deka nekoi malcinski prava cipi. vsu{nost ja zgolemuvaat ednak-
Abstract The increasingly multicultural fabric of modern societies has given rise to many new issues and conflicts, as ethnic and national minorities demand recognition and support for their cultural identity. This book presents a new conception of the rights and status of minority cultures. It argues that certain ìcollective rightsî of minority cultures are consistent with liberal democratic principles, and that standard liberal objections to such rights can be answered. However, the author emphasizes that no single formula can be applied to all groups, and that the needs and aspirations of immigrants are very different from those of indigenous peoples and national minorities.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 111
Dokumenti
Deklaracija za pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva
Obedineti nacii
Usvoena so rezolucijata 47/135
Generalnoto sobranie 18 dekemvri 1992 godina
Deklaracija za pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva
Generalnoto sobranie,
Reafirmiraj}i deka edna od osnovnite celi na Obedinetite nacii, kako {to e proklamirano vo Povelbata, e promovirawe i ohrabruvawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi za site, bez razlika na nivnata rasa, pol, jazik ili religija, Reafirmiraj}i ja verbata vo osnovnite ~ovekovi prava, vo dignitetot i vrednosta na ~ove~kata individua, vo ednakvite prava na ma‘ite i ‘enite od site nacii, golemi i mali, Sakaj}i da ja poddr‘i realizacijata na principite sodr‘ani vo Povelbata, Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, Konvencijata za prevencija i kaznuvawe na zlostorstvata na genocid, Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na rasna diskriminacija, Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava, Me|unarodniot dogovor za ekomonski, socijalni i kulturni prava, Deklaracijata za eliminacija na site formi na netolerancija i diskriminacija vrz osnova na religijata ili veruvawata, Konvencijata za pravata na deteto, kako i drugi relevantni me|unarodni instrumenti koi se usvoeni na seop{to ili regionalno nivo i onie zaklu~eni pome|u poedine~nite dr‘avi-~lenki na Obedinetite nacii, Inspirirano od odredbite vo ~lenot 27 od Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava vo odnos na pravata na licata pripadnici na etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva, Zemaj}i predvid deka promoviraweto i za{titata na pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva pridonesuva za politi~kata i socijalnata stabilnost vo dr‘avite vo koi tie ‘iveat,
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 113 Naglasuvaj}i deka postojanata promocija i realizacija na pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva, kako integralen del od razvojot na op{testvoto kako celina i vo sklopot na demo- kratskata ramka bazirana vrz vladeeweto na pravoto, }e pridonese za zajaknuvawe na prijatelstvoto i sorabotkata me|u narodite i dr‘avite, Smetaj}i deka Obedinetite nacii igraat va‘na uloga vo odnos na za{titata na malcinstvata, Imaj}i ja na um dosega{nata rabota vo ramkite na sistemot na Obedinetite nacii, osobeno od strana na Komisijata za ~ovekovi prava, Potkomisijata za prevencija na diskriminacijata i za{tita na malcinstvata i organite formirani vo soglasnost so Me|unarodnite dogovori za ~ovekovi prava i drugi relevantni me|unarodni instrumenti za ~ovekovi prava vo promovirawe i za{tita na pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva, Zemaj}i ja predvid va‘nata rabota sprovedena od strana na me|uvladinite i nevladinite organizacii vo za{titata na malcinstvata i vo promovirawe i za{tita na pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva, Priznavaj}i ja potrebata za obezbeduvawe na u{te poefikasna implementacija na me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava vo odnos na pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva, Ja proklamira ovaa Deklaracija za pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva: ^len 1 1. Dr‘avite }e go za{tituvaat postoeweto i nacionalniot ili etni~ki, kulturen, religiozen i jazi~en identitet na malcinstvata vo ramkite na nivnite teritorii i }e gi poddr‘uvaat uslovite za promovirawe na toj identitet. 2. Dr‘avite }e usvojat soodvetni pravni i drugi merki za postignuvawe na tie celi. ^len 2 1. Licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva (od ovde natamu }e se narekuvaat lica pripadnici na malcinstvata) go imaat pravoto da ja praktikuvaat svojata kultura, da ja deklariraat i praktikuvaat svojata religija i da go upotrebuvaat svojot jazik, i vo privatnosta i vo javnosta, slobodno i bez me{awe ili kakva bilo forma na diskriminacija. 2. Licata pripadnici na malcinstvata imaat pravo aktivno da u~estvuvaat vo kulturniot, religiozniot, op{testveniot, ekonomskiot i javniot ‘ivot. 3. Licata pripadnici na malcinstvata imaat pravo aktivno da u~estvuvaat vo odlukite na nacionalno i, kade {to e primenlivo, na regionalno nivo vo odnos na malcinstvoto na koe tie mu pripa|aat ili regionite vo koi tie ‘iveat, na na~in koj e kompatibilen so nacionalnata legislativa. 4. Licata pripadnici na malcinstvata imaat pravo da formiraat i odr‘uvaat nivni asocijacii. 5. Licata pripadnici na malcinstvata imaat pravo da formiraat i odr‘uvaat, bez kakva bilo diskriminacija, slobodni i mirni kontakti so drugi ~lenovi na nivnata grupa i so lica koi se pripadnici na drugi malcinstva, kako i prekugrani~ni kontakti so gra|ani na drugi dr‘avi so koi tie se povrzani so nacionalni ili etni~ki, religiozni ili jazi~ni vrski. ^len 3 1. Licata pripadnici na malcinstvata mo‘at da gi praktikuvaat svoite prava, vklu~itelno onie navedeni vo ovaa Deklaracija, individualno, kako i vo zaednica so drugi ~lenovi na nivnata grupa, bez kakva bilo diskriminacija.
str. 114 Politi~ka misla Deklaracija za pravata na licata pripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva
2. Niedno lice, pripadnik na malcinstvo, nema da bide vo podredena polo‘ba kako rezultat na praktikuvaweto ili nepraktikuvaweto na pravata navedeni vo ovaa Deklaracija. ^len 4 1. Dr‘avite }e prezemat merki, onamu kade toa e potrebno, za da se osiguri licata pripadnici na malcinstvata da mo‘at potpolno i aktivno da gi u‘ivaat site nivni ~ovekovi prava i osnovni slobodi bez kakva bilo diskriminacija i vo celosna ednakvost pred zakonot. 2. Dr‘avite }e prezemat merki za da sozdadat povolni uslovi so cel da im ovozmo‘at na licata pripadnici na malcinstvata da gi izrazat nivnite karakteristiki i da ja razvijat nivnata kultura, jazik, religija, tradicii i obi~ai, osven onamu kade specifi~nite praktiki se kosat so nacionalnoto pravo i se sprotivni na me|unarodnite standardi. 3. Dr‘avite }e prezemat soodvetni merki so cel, sekade kade toa e mo‘no, licata pripadnici na malcinstvata da imaat soodvetni mo‘nosti da go izu~uvaat svojot maj~in jazik, ili da bidat podu~uvani na nivniot maj~in jazik. 4. Dr‘avite treba, onamu kade toa e soodvetno, da prezemaat merki vo oblasta na obrazovanieto, so cel da go poddr‘at poznavaweto na istorijata, tradiciite, jazikot i kulturata na malcinstvata koi postojat vo ramkite na nivnata teritorija. Licata pripadnici na malcinstvata treba da imaat soodvetni mo‘nosti da se zdobijat so znaewe za op{testvoto vo celina. 5. Dr‘avite treba da razgledaat soodvetni merki so cel licata pripadnici na malcinstvata da mo‘at celosno da u~estvuvaat vo ekonomskiot napredok i razvoj na nivnata dr‘ava. ^len 5 1. Nacionalnata politika i programite }e se planiraat i implementiraat so zemawe predvid na legitimnite interesi na licata pripadnici na malcinstvata. 2. Programite na sorabotka i pomo{ pome|u dr‘avite }e se planiraat i implementiraat so zemawe predvid na legitimnite interesi na licata pripadnici na malcinstvata. ^len 6 Dr‘avite treba da sorabotuvaat po pra{awa koi se odnesuvaat na licata pripadnici na malcinstvata, me|u drugoto, razmenuvaj}i informacii i iskustva, so cel za promovirawe na me|usebnoto razbirawe i doverba. ^len 7 Dr‘avite treba da sorabotuvaat so cel za promovirawe na po~ituvaweto na pravata izlo‘eni vo ovaa Deklaracija. ^len 8 1. Ni{to vo ovaa Deklaracija nema da go spre~i ispolnuvaweto na me|unarodnite obvrski na dr‘avite vo odnos na licata pripadnici na malcinstvata. Pokonkretno, dr‘avite bona fides }e gi ispolnuvaat zadol‘enijata i obvrskite koi gi prezele spored me|unarodnite spogodbi i dogovori vo koi tie se dogovorni strani. 2. Praktikuvawe na pravata navedeni vo ovaa Deklaracija nema da go naru{at u‘ivaweto na univerzalno priznaenite ~ovekovi prava i osnovni slobodi od strana na site lica. 3. Merkite prezemeni od dr‘avite za obezbeduvawe na efikasno u‘ivawe na pravata navedeni vo ovaa Deklaracija nema prima facie da se smetaat sprotivni na principot na ednakvost sodr‘an vo Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 115 4. Ni{to vo ovaa Deklaracija ne mo‘e da se tolkuva deka dozvoluva kakva bilo aktivnost sprotivna na celite i principite na Obedinetite nacii, vklu~itelno suverenata ednakvost, teritorijalniot integritet i politi~kata nezavisnost na dr‘avite. ^len 9 Specijaliziranite agencii i drugi organizacii na sistemot na Obedinetite nacii }e pridonesat za celosna realizacija na pravata i principite navedeni vo ovaa Deklaracija, vo ramkite na nivnite soodvetni poliwa na kompetencija.
Abstract The Declaration on the Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities, adopted by General Assembly resolution 47/135 on 18 December 1992, offers more effective implementation of international human rights instruments with regard to the rights of persons belonging to national or ethnic, religious and linguistic minorities.
str. 116 Politi~ka misla Dokumenti
Eliminacija na site formi na religiozna netolerancija
Obedineti nacii
A/RES/48/128
Generalnoto sobranie Distr. OP[TA† 20 dekemvri 1993 godina ORIGINAL: ANGLISKI JAZIK
Eliminacija na site formi na religiozna netolerancija
Generalnoto sobranie,
Potsetuvaj}i deka site dr‘avi, spored Povelbata na Obedinetite nacii, se imaat zalo‘eno za promovirawe i ohrabruvawe na seop{toto po~ituvawe i praktikuvawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi za site, bez razlika na rasata, polot, jazikot ili religijata, Uviduvaj}i deka tie prava poteknuvaat od vrodeniot dignitet na ~ovekovata li~nost, Reafirmiraj}i deka diskriminacijata protiv lu|eto vrz osnova na religijata ili veruvawata pretstavuva povreda na ~ovekoviot dignitet i negirawe na principite na Povelbata, Reafirmiraj}i ja svojata rezolucija 36/55 od 25 noemvri 1981 godina, so koja e proklamirana Deklaracijata za eliminacija na site formi na netolerancija i diskriminacija vrz osnova na religijata ili veruvawata, Povikuvaj}i se na svojata rezolucija 47/129 od 18 dekemvri 1992 godina, vo koja od Komisijata za ~ovekovi prava se bara da prodol‘i da razgleduva merki za implementacija na Deklaracijata, Zemaj}i ja predvid rezolucijata 1993/25 od 5 mart 1993 godina na Komisijata za ~ovekovi prava, Reafirmiraj}i go povikot na Svetskata konferencija za ~ovekovi prava kon site vladi da gi prezemat site soodvetni merki vo soglasnost so nivnite me|unarodni obvrski i vo soglasnost so nivnite pravni sistemi za spravuvawe so netolerancijata i nasilstvoto povrzano so nea, bazirano na religijata ili veruvawata, vklu~itelno praktikuvawe na diskriminacija na ‘enite i
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 117 skvernavewe na religiozni mesta, priznavaj}i deka sekoe lice ima pravo na sloboda na mislata, sovesta, izrazuvaweto i religijata, Povikuvaj}i se na rezolucijata 1992/17 od 17 fevruari 1992 godina na Komisijata za ~ovekovi prava, vo koja Komisijata odlu~i za tri godini da go prodol‘i mandatot na Specijalniot izvestuva~ nazna~en da gi ispituva incidentite i vladinite dejstvija vo site delovi na svetot koi se inkompatibilni so odredbite vo Deklaracijata i da prepora~uva interventni merki, onamu kade toa e potrebno, i povikuvaj}i se na odlukata 1992/226 od 29 juli 1992 godina na Ekonomskiot i socijalen sovet, Pozdravuvaj}i go nazna~uvaweto na g. Abdelfatah Amor za Specijalen izvestuva~ na Komisijata za ~ovekovi prava i povikuvaj}i gi site vladi da sorabotuvaat so Specijalniot izvestuva~ za da mu ovozmo‘at vo potpolnost da go sprovede svojot mandat, Priznavaj}i deka e po‘elno da se zajaknat promotivnite i javnite informativni aktivnosti na Obedinetite nacii vo odnos na pra{awa povrzani so slobodata na religijata ili veruvawata i deka i vladite i nevladnite organizacii igraat va‘na uloga vo ovoj domen, Naglasuvaj}i deka nevladinite organizacii i religioznite organi i grupi na site nivoa igraat va‘na uloga vo promoviraweto na tolerancijata i za{titata na slobodata na religijata ili veruvawata, Svesno za va‘nosta na obrazovanieto vo obezbeduvawe na tolerancija na religijata i veruvawata, Alarmirano deka seriozni slu~ai, vklu~itelno akti na nasilstvo, na netolerancija i diskriminacija vrz osnova na religijata ili veruvawata se prisutni vo mnogu delovi na svetot, kako {to se gleda vo izve{tajot na porane{niot Specijalen izvestuva~ na Komisijata za ~ovekovi prava, g. Angelo Vidal d'Almeida Ribeiro, Reafirmiraj}i gi vxa{enosta i osudata izrazeni od strana na Svetskata konferencija za ~ovekovi prava poradi kontinuiranata pojava na krupni i sistematski naru{uvawa i situacii koi pretstavuvaat seriozni pre~ki za celosno u‘ivawe na site ~ovekovi prava, vklu~itelno religioznata netolerancija, Smetaj}i deka zatoa se potrebni ponatamo{ni napori za promovirawe i za{tita na pravoto na sloboda na mislata, sovesta, religijata i veruvawata i za eliminirawe na site formi na omraza, netolerancija i diskriminacija vrz osnova na religijata ili veruvawata, 1. Reafirmira deka site formi na misla, sovest, religija i veruvawa se ~ovekovi prava koi poteknuvaat od vrodeniot dignitet na ~ovekovata li~nost i se garantiraat na site bez diskriminacija; 2. Gi povikuva dr‘avite da osigurat nivnite ustavni i pravni sistemi da obezbeduvaat celosni garancii na slobodata na mislata, sovesta, religijata i veruvawata, vklu~itelno odredbata za efikasni interventni merki onamu kade postoi netolerancija ili diskriminacija vrz osnova na religijata ili veruvawata; 3. Uviduva deka zakonodavstvoto samo po sebe ne e dovolno za spre~uvawe na kr{eweto na ~ovekovite prava, vklu~itelno pravoto na sloboda na religijata ili veruvawata; 4. Zatoa, gi povikuva site dr‘avi da gi prezemat site soodvetni merki za borba protiv omrazata, netolerancijata i aktite na nasilstvo, vklu~itelno onie motivirani od religiozen ekstremizam, i da go ohrabri razbiraweto, tolerancijata i po~itta vo odnos na slobodata na religijata ili veruvawata;
str. 118 Politi~ka misla Eliminacija na site formi na religiozna netolerancija
5. Gi povikuva dr‘avite da osigurat vo tekot na nivnite oficijalni dol‘nosti, ~lenovite na organite za sproveduvawe na zakonot, slu‘benicite vo javnata administracija, edukatorite i drugite javni slu‘benici da gi po~ituvaat razli~nite religii i veruvawa i da ne vr{at diskriminacija na licata so druga religija ili veruvawa; 6. Gi povikuva site dr‘avi da go priznaat, kako {to e dadeno vo Deklaracijata za eliminacija na site formi na netolerancija i za diskriminacija vrz osnova na religijata ili veruvawa, pravoto na site lica da gi sproveduvaat religioznite obi~ai i praktiki ili da se zdru‘uvaat vo odnos na religijata ili veruvawata i da formiraat i odr‘uvaat mesta za tie celi; 7. Isto taka, gi povikuva site dr‘avi, vo soglasnost so nivnoto nacionalno zakonodavstvo, da gi napravat site mo‘ni napori za da osigurat deka religioznite mesta i hramovi se vo celost po~ituvani i za{titeni; 8. Smeta deka e po‘elno da se zajaknat promotivnite i javnite informativni aktivnosti na Obedinetite nacii po odnos na pra{awa povrzani so slobodata na religijata ili veruvawata i da osigurat deka se prezemaat soodvetni merki so ovaa cel vo svetskata javna informativna kampawa za ~ovekovi prava; 9. Go povikuva Generalniot sekretar i ponatamu da £ dava visok prioritet na distribucijata na tekstot na Deklaracijata na site oficijalni jazici na Obedinetite nacii i da gi prezeme site soodvetni merki za tekstot da bide dostapen za upotreba vo informativnite centri na Obedinetite nacii, kako i vo drugi zainteresirani organi; 10. Gi ohrabruva kontinuiranite napori od strana na Specijalniot izvestuva~ nazna~en za da gi ispita incidentite i vladinite dejstvija vo site delovi na svetot koi ne se vo soglasnost so odredbite na Deklaracijata i da prepora~a interventni merki, koga toa e potrebno; 11. Gi ohrabruva vladite seriozno da ja razgledaat mo‘nosta da go pokanat Specijalniot izvestuva~ da ja poseti nivnata zemja so cel da mu ovozmo‘at poefikasno da go ispolni svojot mandat; 12. Prepora~uva na promoviraweto i za{titata na pravoto na sloboda na mislata, sovesta i religijata da se dade soodveten prioritet vo rabotata na programata na sovetodavnite slu‘bi na Obedinetite nacii vo oblasta na ~ovekovite prava, vklu~itelno rabota na izgotvuvawe nacrt na osnovni pravni tekstovi vo soglasnost so me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava i zemaj}i gi predvid odredbite na Deklaracijata; 13. So interes go istaknuva usvojuvaweto od strana na Komitetot za ~ovekovi prava na op{t komentar na ~lenot 18 od Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava, vo koj se rasprava za slobodata na mislata, sovesta i religijata; 14. Gi pozdravuva naporite na nevladinite organizacii vo promocija na implementacijata na Deklaracijata; 15. Bara od Generalniot sekretar da gi pokani zainteresiranite nevladini organizacii da razgledaat kakva ponatamo{na uloga tie mo‘at da igraat vo implementacijata na Deklaracijata i vo nejzinata distribucija na nacionalnite i lokalnite jazici; 16. Gi povikuva site dr‘avi da ja razgledaat mo‘nosta za distribucija na tekstot na Deklaracijata na nivnite nacionalni jazici i olesnuvawe na negovata distribucija na nacionalnite i lokalnite jazici;
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 119 17. Bara od Komisijata za ~ovekovi prava da prodol‘i so nejzinoto razgleduvawe na merki za implementacija na Deklaracijata; 18. Odlu~uva na nejzinata 49. sednica da go razgleda pra{aweto na eliminacija na site formi na religiozna netolerancija pod stavkata nare~ena pra{awa od oblasta na ~ovekovite prava.
Abstract The document on Elimination of all forms of religious intolerance has been adopted on 20 December 1993 by the General Assembly of the United Nations. Within this document the right to freedom of thought, conscience, religion and belief are promoted and protected and all forms of hatred, intolerance and discrimination based on religion or belief are eliminated.
str. 120 Politi~ka misla Za avtorite
Za avtorite
Elena Andreevska, rodena 1957, Nenad Markovi}, roden 1979, pro- profesor po Evropski studii na ekt-menaxer i istra‘uva~ na Insti- JIE Univerzitet vo Tetovo i vizi- tutot za demokratija, solidarnost ting-profesor na Pravniot fakul- i civilno op{tetsvo. Magister po tet pri Univerzitetot vo Kopen- demokratija i ~ovekovi prava vo hagen. ramkite na Evropskata regionalna magisterska programa - Demokratija Johanes Gerster, roden 1941, pra- i ~ovekovi prava vo Jugoisto~na tenik vo Bundestagot vo periodot Evropa vo organizacija na Univer- od 1972-1976 i od 1977-1994, pra- zitetot vo Bolowa i Univerzitetot tenik vo pokrainskoto sobranie od vo Saraevo. 1996-1997. Vo momentov e ofici- jalen pretstavnik na Fondacijata Vladimir Misev, roden 1980, "Konrad Adenauer# vo Izrael. diplomiran politikolog raboti kako proekt-menaxer vo Institutot Dimitar \or|ievski, roden 1979, za demokratija, solidarnost i apsolvent na otsek Istorija pri civilno op{testvo. Filozofskiot fakultet na Univer- zitetot "Sv. Kiril i Metodij#. Paul Nolte, roden 1944 vo Nojdek, urednik vo radio na Zapadno-ger- \orge Ivanov, roden 1960, vonre- manskata radio mre‘a. den profesor i prodekan na Prav- niot fakultet “Justinijan Prvi” vo Martin Proto|er, roden 1979, Skopje. Predava Politi~ki teorii magister po mediumi i interkul- i Politi~ka filozofija na poli- turna komunikacija vo ramkite na ti~kite studii na Pravniot fakul- specijalnata programa vo organiza- tet. cija na Univerzitetot Viadrina vo Frankfurt (Odra) i Univerzitetot Andreas Jakobs, roden 1969 vo "Sv. Kliment Ohridski# vo Sofija. Kleve, politikolog i istra‘uva~ Raboti kako asistent za odnosi so na islamot, kako i koordinator za javnost vo Media Print Makedonija, politikata so Bliskiot Istok pri del od VAC mediumskata grupacija. Fondacijata "Konrad Adenauer#.
Godina 2, br. 8, dekemvri 2004 Skopje str. 121 Za avtorite
Aleksandar Spasenovski, roden Erman Top~u, postdiplomec po ev- vo 1980, e postdiplomec po Me|una- ropski studii pri Centarot za Stu- rodno pravo i me|unarodna poli- dii na Evropski Integracii (ZEI), tika na Pravniot fakultet "Justi- Rheinische-Friedrich-Wilhelms-Uni- nijan Prvi# - Skopje, demonstrator versit‰t Bonn. po Politi~ki sistem i Sovremeni politi~ki sistemi na istiot fakul- Marko Tro{anovski, roden 1980 vo tet i stipendist na Fondacijata Skopje. Diplomiran politolog i "Konrad Adenauer#. demonstrator po predmetot Poli- ti~ki teorii. Proekt-menaxer vo Tihomir Topuzovski, (26), roden vo Institutot za demokratija, soli- Skopje, diplomiral na Fakultetot darnost i civilno op{testvo. za likovni umetnosti (otsek slikar- stvo) vo Skopje. Momentalno gi zavr{uva svoite postdiplomski studii na istiot fakultet, a para- lelno studira i filozofija (treta godina) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo 2003 godina be{e proglasen za najdobar student na Univerzitetot "Sv. Kiril i Meto- dij#.
str. 122 Politi~ka misla