PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV (Do Velikih Sledi V Kulturi)

Bevkova 22, 5270 Ajdovščina Telefon: 05 365 38 00 Faks 05 365 38 07 E-naslov [email protected]

TURISTIČNA NALOGA TURISTIČNEGA KROŽKA OŠ ŠTURJE AJDOVŠČINA

»KULTURA IN TURIZEM«

PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV (Do velikih sledi v kulturi)

Avtorji: Nina Bratina, 8. razred Tilen Vidmar, 8. razred Matic Curk, 9. razred Nina Čermelj, 9. razred Lara Likar, 9. razred Zarja Pelicon, 9. razred

Mentorja: Tea Curk Sorta, profesorica likovne umetnosti Martin Štinjek, profesor geografije in zgodovine

Ajdovščina, šolsko leto 2017/2018 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

ZAHVALA

Za izvedbo tega projekta, bi se radi najprej zahvalili gospodu Martinu Štinjeku, profesorju geografije, ker nas je seznanil s tem projektom in nas spodbujal, ter krepil našo domiselnost pri sami izvedbi.

Zahvale gredo tudi profesorici likovne vzgoje Tei Curk Sorta, saj si brez njene pomoči sploh težko predstavljamo izgleda turistične naloge in postavitev stojnice.

Posebne zahvale gredo tudi vsakemu izmed članov naše ekipe: Lari Likar, Zarji Pelicon, Tilenu Vidmarju, Nini Čermelj, Maticu Curku in Nini Bratina. Delali smo zelo povezano in mislimo, da se to tudi pozna na končnem izdelku oziroma se bo pokazalo na turistični predstavitvi.

Seveda pa ne smemo izpustiti profesoric slovenščine Lili Krapše in Silvane Mislej. Prva nam je pomagala slovnično pravilno sestaviti tekst. Druga pa nam je zagotovila video posneteke uprizoritev lutkovnih predstav Milana Klemenčiča, med njimi tudi najbolj znane z naslovom Mrtvec v rdečem plašču. Ob tem se zahvaljujemo tudi učencem naše šole, ki so tekom let predstave pripravili in odigrali.

Hvala pa seveda tudi vsem ostalim, ki ste, oziroma še boste tako ali drugače pomagali pri izvedbi našega projekta.

2 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

KAZALO

ZAHVALA ...... 2 KAZALO ...... 3 POVZETEK ...... 4 1 UVOD – KAKO BOSTE DOŽIVELI NAŠ KRAJ ...... 5 1. 1 Odločitev za turistični produkt – izbira teme ...... 5 2 PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV ...... 6 2. 1 Od ideje do naloge ...... 6 2. 2 Metode dela ...... 6 2. 2. 1 Ideja za temo naloge ...... 6 2. 2. 2 Anketa ...... 8 2. 3 Oblikovanje turističnega proizvoda ...... 11 3 PROGRAM ...... 12 3. 1 O programu ...... 12 3. 2 Opis programa ...... 15 3. 2. 1 Sprejem ...... 15 3. 2. 2 Anton Bianchi, Stanislav Bačar – znana zbiralca fosilov ...... 15 3. 2. 3 Rimljani – začetniki kulturnega razvoja ob »Mrzli reki« ...... 16 3. 2. 4 Milan Klemenčič – prvi slovenski lutkar ...... 17 3. 2. 5 Karel Lavrič, Danilo Lokar – pomembna lika slovenskega jezikoslovja...... 18 3. 2. 6 Veno Pilon, Svetozar Križaj – slikar in arhitekt z roko v roki ...... 20 3. 2. 7 Josip Križaj, Ivo Boscarol – ljubitelja in mojstra letalstva ...... 22 3. 2. 8 Slovo ...... 23 3. 3 Pomembni podatki za organizacijo izleta ...... 24 4 TRŽENJE ...... 25 4. 1 Spominki ...... 25 5 ZAKLJUČEK ...... 26 6 NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI ...... 27 6. 1 Predstavitev turističnega proizvoda ...... 27 6. 2 Stojnica ...... 27 6. 3. Maskote ...... 27 6. 4 Fotografiranje ...... 27 6. 5 Pogostitev ...... 28 6. 6 Zabavne igre ...... 28 6. 7 Zabavna igra za mlajše ...... 28 6. 8 Nagradna igra ...... 28 6. 9 Propagandni material ...... 28 6. 10 Vabljenje ljudi po Mercator centru ...... 28 6. 11 Presenečenje ...... 28 7 VIRI IN LITERATURA ...... 29 8 PRILOGE ...... 30

3 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

POVZETEK

Člani turističnega krožka smo izdelali turistično nalogo z naslovom PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV. Z nalogo sodelujemo v projektu Turizmu pomaga lastna glava, ki ga prireja Turistična zveza Slovenije. V nalogi smo predstavili turistični program, ki sodi v okvir teme letošnjega festivala Kultura in turizem. S programom želimo obiskovalcem našega kraja predstaviti nekatere kulturne posebnosti Ajdovščine skozi zapuščino znanih ajdovskih osebnosti. Domače in tuje goste želimo z njim povabiti/privabiti k nam.

Člani turističnega krožka smo zato pripravili ponudbo za enodnevno potepanje pri nas. V obliki izleta, ki je namenjen vsem kategorijam in starostim ljudi, želimo obiskovalcem prikazati pestrost kulture v našem prelepem mestu. V naš turistični proizvod smo tako vključili sprehod, izbrane znane ajdovce, kulturne ustanove, dogodke, legende itd.

Program je brezplačen, obiskovalci pa lahko dajo prostovoljne prispevke v dobrodelne namene. Program je zelo fleksibilen, saj lahko po potrebi njegovo izvedbo prilagodimo željam obiskovalcev. Možno ga je tako podaljšati kot tudi skrajšati.

Enodnevne dejavnosti smo oblikovali na podlagi različnih metod dela; od viharjenja idej in spisov v katerih je vsak izmed članov turističnega krožka opisal svojo različico poti. Pri pripravi programa smo se poslužili najbolj domiselnih idej. Pomagali smo si tudi z anketnim vprašalnikom, na katerega so odgovarjali naši sošolci in sošolke. Uporabili smo še raziskave na terenu in pridobivanje podatkov iz literature. Dokončno smo ponudbo oblikovali po nasvetih obeh mentorjev.

Za naš projekt nam je uspelo pridobiti podporo, ki jo potrebujemo pri izvedbi turističnega programa. V nalogi smo zapisali tudi, kako bi naš turistični proizvod tržili.

Ključne besede: turistični program, kultura, zgodovina, znane osebnosti, Ajdovščina, izlet, trženje

4 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

1 UVOD – KAKO BOSTE DOŽIVELI NAŠ KRAJ

1. 1 Odločitev za turistični produkt – izbira teme

V začetku šolskega leta smo se učenci na OŠ Šturje Ajdovščina seznanili s projektom Turizmu pomaga lastna glava. Učitelj geografije nam je podal vse potrebne podatke o turizmu kot gospodarski panogi in nam posredoval potrebne podatke o tem že lepo utečenem projektu. Povedal nam je za naslov letošnjega natečaja Kultura in turizem in nas povabil k udeležbi. Učenci smo ga spraševali o pomembnih podatkih povezanih z izvedbo projekta. Zanimanje je bilo precejšnje. Veliko se nas je odzvalo na povabilo k sodelovanju. Prednjačili so učenci, ki do sedaj s projektom niso imeli nobenih izkušenj. Seveda pa nas je bilo nekaj tudi takšnih, ki smo pri projektu že sodelovali v preteklih letih.

Učenci smo se v odmorih po hodnikih pogosto pogovarjali o projektu. Tistih, ki so želeli sodelovati, je bilo res veliko. Potrebno je bilo opraviti izbor kandidatov. Mentorja sta postavila datum do katerega je moral vsak učenec, ki je želel sodelovati pri izdelavi projekta, oddati napisan načrt izvedbe svojega turističnega programa. V njem je moral pojasniti tri ključne sestavine. Zapisati je moral izviren naslov turističnega programa. Program je bilo potrebno tudi na kratko predstaviti. Svoje ideje pa je moral usmeriti še v izgled turistične tržnice, ki bi bila privlačna za obiskovalce. Glavna kriterija pri izboru kandidatov sta bila izvirnost in zanimivost. Seveda ob pogoju, da je bil predstavljen program kakorkoli povezan s kulturo v Ajdovščini ali njeni bližnji okolici. Po skrbnem pregledu zapisanih idej sta nato mentorja sestavila ekipo 6 učencev, ki nas je doletela čast, da zastopamo našo šolo. Izbrani smo bili torej le najboljši in najbolj zavzeti.

Izbrani kandidati smo se nato več mesecev dobivali na urah turističnega krožka. Tam smo razvijali najboljše izmed naših idej. Učitelja sta nas pri urah sproti usmerjala pri izdelavi našega turističnega proizvoda. Dajala sta nam smernice in navdih, bogatila naše zamisli, popravljala naše delo in napake ter nam pomagala projekt uspešno pripeljati do konca. Tako je nastal turistični program z naslovom Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi). Takšen naslov se nam je zdel primeren zato, ker bomo hodili peš po stopinjah najbolj znanih Ajdovcev in tako spoznali njihove velike sledi v kulturi. Naslov smo izbrali zato, ker je zanimiv, ter pritegne ljudi.

V našem turističnem izdelku želimo znane ajdovske osebnosti in pomembnejše kulturne zanimivosti predstaviti morebitnim obiskovalcem našega kraja malo drugače. Pripravili smo enodnevno potepanje po našem starem, a prelepem mestu. Izlet je namenjen vsakomur, saj smo program oblikovali tako, da je zanimiv za vse starostne skupine, od domačinov do tujcev.

Program obiskovalcev zagotovo ne bo razočaral, v to smo prepričani, saj smo v izdelavo vložili veliko truda in izvirnih rešitev. Seveda moramo naš program še uspešno oglaševati in ga čim večkrat izpeljati. O zanimivosti in izvirnosti našega programa se lahko prepričate le tako, da nas obiščete na naši turistični tržnici, ali še bolje, kar na izvedbi programa.

Želimo si, da bi se z nami odpravili dogodivščinam naproti – po poteh, po katerih so hodili znani Ajdovci, ter preko njihove zapuščine odkrivali bogato kulturo Ajdovščine.

Prisrčno in vljudno vabljeni!

5 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

2 PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV

2. 1 Od ideje do naloge

Najprej smo se seznanili z vsebino razpisa letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava. Nato je vsak pri sebi začel razmišljati o možnostih za pripravo turističnega programa, ki bi bil vezan na razpisan naslov Kultura in turizem in na naše mesto - Ajdovščino. V naših glavah je nastalo veliko zanimivih idej. Izbrati je bilo potrebno najboljše in jih razviti do tržno zanimivega turističnega produkta. Ob tem smo imeli v mislih pojem kultura in vprašanji kaj, ter predvsem kako predstaviti.

2. 2 Metode dela

2. 2. 1 Ideja za temo naloge

Na eni izmed prvih ur sta nam mentorja predstavila naše ideje, ki smo jih predhodno zapisali v osnutke. Povedala sta nam, koga sta izbrala za sodelovanje. Nato smo se skupaj pogovorili o tem, kakšen naslov bomo dali nalogi, kaj bomo vključili v program in kako naj bi izgledala naša predstavitev na turistični tržnici.

Za naslov in zasnovo programa smo uporabili idejo sošolke Nine Čermelj. Ta je predlagala naslov »Po poteh wajduskih ledi«. Pripravila je tudi opis poti in okviren načrt izgleda turistične stojnice (glej spodnjo skico in priloge 1, 2, 3). Ime naloge smo po pogovoru malo preoblikovali. Tako se je rodil naslov Po poteh znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi). Malo smo preoblikovali tudi Ninino idejo same izvedbe programa. Vanj smo vključili zanimivejše zamisli iz ostalih opisov. Podobno velja za tržnico, kjer smo iskali navdih tudi v zamislih Nine Bratina in Zarje Pelicon. Slednji smo na koncu zaupali izdelavo naslovnice našega programa, ki ji je po našem mnenju odlično uspela.

Skica 1: Osnutek učenke Nine Čermelj Vir: Nina Čermelj

6 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

V naših nadaljnjih druženjih pri turističnem krožku smo se poslužili tudi viharjenja idej. Tako smo naš nastajajoči program velikokrat spreminjali in dopolnjevali. Pri tem je vsak izmed članov dodal svoj delež. Ker nas je bilo v ekipi šest, smo se odločili, da bomo v naš turistični program vključili šest lokacij. Vsak izmed nas se je poglobil v eno izmed teh šestih točk.

Kljub izdelani ideji so se pojavile težave. Prva je bila katerih šest lokacij vključiti v naš turistični program. Druga je bila katere znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo izpostaviti. Tretja težava pa je bila na kakšen način te osebnosti in kulturne posebnosti predstaviti obiskovalcem. Zato smo se odločili izdelati kratko anketo. Razdelili smo jo med naše sošolce in nato analizirali njihove odgovore.

Na podlagi odgovorov v anketi smo za predstavitev tako izbrali sledeče kulturne posebnosti: Muzej Ajdovščina (zbirko o Rimljanih in fosilih), ostanke rimske Castre, hišo in lutkovno predstavo Milana Klemenčiča, Lavričevo knjižnico, Lokarjevo in Pilonovo galerijo, prostore Aerokluba Josip Križaj in podjetja Pipistrel. Odločili smo se za izbor sledečih ljudi: Rimljanov, Antona Bianchija, Stanislava Bačarja, Milana Klemenčiča, Karla Lavriča, Danila Lokarja, Vena Pilona, Svetozarja Križaja, Josipa Križaja in Iva Boscarola. Med načini predstavitve pa smo izbrali sprehod po mestu z vmesnimi postanki ter ogledi. Zaradi nezahtevnosti izvedbe, kratkih razdalj med točkami postanka in zaradi skrbi za okolje se nam je ta način zdel najprimernejši. S tem sta se strinjala tudi mentorja.

Med pripravo naloge so se nam porajala še mnoga vprašanja in težave. A smo vse rešili uspešno, predvsem po zaslugi mentorjev in pregleda literature ter podatkov z interneta. Lokacije iz programa smo tudi obiskali na terenu in se pogovarjali z ljudmi, ki bi nam pri pripravi in izvedbi lahko pomagali.

Slika 1: Na enem izmed sestankov z mentorjem Vir: lastni arhiv

7 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

2. 2. 2 Anketa V veliko pomoč pri izdelavi naloge nam je bila anonimna anketa (glej prilogo 4), ki smo jo izvedli med našimi sošolci. Naključne učence od 6. do 9. razreda smo povprašali po treh vrstah podatkov: »1. Naštej nekaj kulturnih znamenitosti v Ajdovščini. 2. Naštej najbolj znane ajdovske osebnosti, ki so povezane z ajdovsko kulturo. 3. Na kakšen način bi naštete kulturne posebnosti in pomembne osebnosti Ajdovščine predstavil njenim obiskovalcem?« Pri vseh treh odgovorih so lahko anketiranci navedli več različnih podatkov. Anketo je skupaj izpolnilo 53 oseb. Njihovi najpogostejši odgovori so nam bili v pomoč pri pripravi našega turističnega programa.

Na prvo vprašanje o tem, katere kulturne znamenitosti v Ajdovščini bi pokazali obiskovalcem, je daleč največ sošolk in sošolcev odgovorilo z odgovorom rimska Castra. Veliko bi jih pokazalo tudi Pilonovo Galerijo in Muzej Ajdovščina, oziroma njegovi stalni zbirki o Rimljanih in o fosilih. Ostali bi pokazali Dvorano prve slovenske vlade, Lavričev trg, Lokarjevo galerijo, hišo Milana Klemenčiča, fužine ob Hublju in Lavričevo knjižnico. Zanimiva sta se nam zdela tudi odgovora ajdovsko letalstvo. Med ostalimi odgovori so prevladovali takšni, ki imajo zelo malo ali nič skupnega s kulturo. Tako so anketiranci denimo zapisali: Otliško okno, reko Hubelj in njen izvir, burjo … Pri izdelavi programa smo se osredotočili na najpogostejše odgovore. Izpustili smo le fužine ob Hublju, saj so nekoliko odmaknjene, naš program pa smo umestili v sam center mesta.

Tabela 1: Katere kulturne znamenitosti v Ajdovščini bi priporočil(a) za ogled turistom?

Kulturne znamenitosti Ajdovščine Število odgovorov Rimska Castra 44 Pilonova galerija 21 Muzej Ajdovščina 12 Dvorana prve slovenske vlade 9 Lavričev trg 7 Lokarjeva galerija 6 Hiša Milana Klemenčiča 4 Fužine ob Hublju 4 Lavričeva knjižnica 3 Ajdovsko letalstvo 2 Ostalo 17

8 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Graf 1: Katere kulturne znamenitosti v Ajdovščini bi priporočil(a) za ogled turistom?

Na drugo vprašanje o tem, katere so najbolj znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo, so anketiranci najpogosteje zapisali ime slikarja Vena Pilona. Veliko jih je navedlo tudi imeni pisatelja Danila Lokarja in lutkarja Milana Klemenčiča. Manj odgovorov se je nanašalo na zbiralca fosilov Stanislava Bačarja in na ime enega izmed začetnikov ajdovskega letalstva Josipa Križaja. Med drugimi odgovori so bili zlasti ljudje, ki niso delovali v mestu Ajdovščina oziroma nimajo veliko skupnega s kulturo. Učenci so tako navajali imena: Janez Svetokriški, Ivan Cankar, France Prešeren, Adrijan Fegic, Franc Grum, Mitja Ergaver … Med ostalimi odgovori je bilo tudi nekaj zanimivih, kot so denimo Ivo Boscarol, Karel Lavrič, Anton Bianchi in Svetozar Križaj. Za slednje smo se po premisleku odločili, da jih vključimo v naš program. Podobno smo seveda naredili tudi z najpogosteje naštetimi osebami.

Tabela 2: Katere so najbolj znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo?

Znani Ajdovci Število odgvorov Veno Pilon 37 Danilo Lokar 29 Milan Klemenčič 17 Stanislav Bačar 8 Josip Križaj 7 Drugo 15

9 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Graf 2: Katere so najbolj znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo?

Na tretje vprašanje o načinu predstavitve izbranih kulturnih posebnosti in kulturnikov so sošolci najpogosteje zapisali odgovor »sprehod in ogled«. Zato smo se odločili, da njihovo idejo uresničimo in smo naš program zasnovali kot nezahteven sprehod z vmesnimi postanki ter dejavnostmi. Nekaj učencev je sicer podalo bolj inovativne ideje. Predlagali so, da bi lahko obiskovalce popeljali na ogled s kočijo, kolesom ali avtomobilom. Dva sta navedla tudi padalo oziroma športno letalo. Ideje so se nam sicer zdele zanimive, a zaradi organizacijske zahtevnosti izvedbe jih v tem programu nismo mogli upoštevati.

Tabela 3: Na kakšen način bi predstavila(a) obiskovalcem kulturne posebnosti in osebnosti?

Način predstavitve Število odgovorov Sprehod in ogled 43 Ogled s kočijo 7 Ogled s kolesom 6 Ogled z avtomobilom 4 Ostalo 2

10 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Graf 3: Na kakšen način bi predstavila(a) obiskovalcem kulturne posebnosti in osebnosti?

2. 3 Oblikovanje turističnega proizvoda

Na podlagi opisov različic programov, »viharjenja idej«, pogovorov, ankete, strokovne literature in svetovnega spleta, smo po nasvetu mentorjev oblikovali naš turistični proizvod. Pripravili bomo enodnevni izlet. Na njem bomo obiskovalcem v obliki sprehoda z vmesnimi postanki in dejavnostmi približali nekatere kulturne posebnosti in znane osebnosti iz Ajdovščine. Poskrbeli bomo, da bodo udeleženci spoznavali kulturno dediščino našega kraja na izviren, privlačen in zabaven način.

Na enem izmed naših sestankov smo tako našemu turističnemu produktu dali naslov PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV (Do velikih sledi v kulturi). Oblikovali smo tudi različne dejavnosti in zamisli za izdelavo spominkov. Prav tako smo oblikovali vabilo na turistično tržnico (glej prilogo 6) in promocijski plakat.

11 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

3 PROGRAM

3. 1 O programu

Naš turistični program Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) je enodnevni turistični program. Oglaševali ga bomo kot enodnevni izlet. Trajanje programa se lahko po potrebi prilagodi.

Nekaj dejstev o programu: a) Ideja - kaj?

Lahkoten sprehod po središču Ajdovščine. Postanek na več načrtno izbranih lokacijah (ogled kulturne dediščine) in spoznavanje zapuščine več pomembnih Ajdovcev (Rimljanov, Antona Bianchija, Stanislava Bačarja, Milana Klemenčiča, Karla Lavriča, Danila Lokarja, Vena Pilona, Svetozarja Križaja, Josipa Križaja in Iva Boscarola). Ob vsem tem pa še veliko druženja, zabave in smeha. b) Komu je namenjeno?

Potek programa je takšen, da ga lahko ponudimo vsem ciljnim skupinam: - od najmlajših do najstarejših; - domačinom in obiskovalcem iz drugih koncev Slovenije; - vedno številčnejšim gostom iz tujine … Program lahko torej ponudimo vsem, ki imajo radi potepanja, kulturo, zgodovino, družbo in zabavo. c) Cena?

Program je v celoti brezplačen. Udeleženci morajo poskrbeti le za svoj prihod in odhod. S seboj naj imajo sendvič(e), pijačo, svinčnik, športno opremo in obilo dobre volje.

Tistim gostom, ki bi želeli pri nas ostati dlje, lahko uredimo prenočišče. Namestitev se plača po uradnih cenikih.

č) Kje?

V Ajdovščini (zbor na parkirišču v središču Ajdovščine pri ostankih rimske Castre, pohod po mestu in odhod s parkirišča pred letališčem). d) Kdaj?

Kadarkoli v letu (na predhodno dogovorjen termin / predlagamo občinski praznik 5. maj). Zbor ob 8.30.

12 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) e) Časovnica?

8.30 – 8.45 Sprejem obiskovalcev. 8.45 – 10.00 Ogled Muzeja Ajdovščina - zbirke o Rimljanih in o fosilih (spoznavanje zapuščine Antona Bianchija in Stanislava Bačarja; zabavne igre). 10.00 – 10.30 Postanek za pijačo v Baru Stolp (vmes spoznavanje Rimljanov in legend). 10.30 – 11.00 Ogled rimskih ostankov Castre. 11.00 – 11.15 Sprehod do OŠ Šturje Ajdovščina (vmes postanek pri hiši Milana Klemenčiča) 11.15 – 12.00 Ogled posnetka lutkovne predstave Milana Klemenčiča (spoznavanje tega lutkarja). 12.00 – 12.45 Čas za kosilo iz nahrbtnika. 12.45 – 13.00 Sprehod do Lavričeve knjižnice. 13.00 – 14.00 Ogled Lavričeve knjižnice (spoznavanje dela Karla Lavriča in Danila Lokarja). 14.00 – 14.05 Sprehod do Lokarjeve in Pilonove galerije. 14.05 – 14.35 Ogled Lokarjeve galerije. 14.35 – 16.00 Ogled Pilonove galerija (spoznavanje pomena del Vena Pilona in Svetozarja Križaja; zabavne igre). 16.00 – 16.15 Sprehod iz središča mesta do ajdovskega letališča. 16.15 – 16.50 Ogled filma o Josipu Križaju in letalstvu v Ajdovščini. 16.50 – 17.45 Ogled podjetja Pipistrel (spoznavanje dela Iva Boscarola). 17.45 – 18.45 Ogled letal na letališču in zabavne igre. 18.45 – 19.00 Slovo in odhod domov. f) Kako?

- Sodelavci: Ob začetku pripravljanja projekta smo ugotovili, da je njegova izvedljivost odvisna od podpore nekaterih zunanjih sodelavcev. Vsi so se odzvali na vabilo ter obljubili pomoč pri izvedbi programa.

- Rekviziti: - primerna športna oprema; - zemljevid z vrisano potjo in turistične zgibanke/dodatna literatura; - paket prve pomoči; - pijača (voda), sendviči in kakšen priboljšek; - oprema za izvedbo zabavnih iger in pisala; - fotoaparat.

- Dejavnosti: - lažji pohod z vmesnimi postanki; - vodeni ogledi; - ogled posnetka lutkovne predstave, spoznavanje legend itd.; - zabavne igre in druženje. g) Ostalo:

- Dovoljenja: Posebna dovoljenja niso potrebna. Pred izvedbo programa je vseeno dobro obvestiti policijo, reševalce in občino (sektor za promet in prireditve).

13 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

- Varovanje: - več odraslih spremljevalcev (po možnosti učiteljev z opravljenim tečajem prve pomoči).

- Omejitve pri izvedbi: - primerna športna oprema; - morebitna zasedenost lokacij, kjer se bo odvijal program (potrebne predhodne rezervacije).

- Prednosti: - izvirnost izvedbe; - neodvisnost od vremena; - druženje in vzpostavljanje stikov; - prilagodljivost programa (lahko prilagodi željam obiskovalcev); - program je brezplačen (doplačila le za morebiten nakup hrane, pijače in po želji prenočitev); - gostje vidijo veliko v kratkem času …

Zemljevid 1: Potek poti Po stopinjah znanih Ajdovcev Vir: Atlas Slovenije.

P. S.: Za večjo in bolj jasno karto glej prilogo 5 (Karta poti)!

14 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

3. 2 Opis programa

3. 2. 1 Sprejem

Dobili se bomo ob 8.30 na parkirišču pri ostankih rimske Castre v središču Ajdovščine. Tam bomo udeležence pohoda pričakali člani turističnega krožka OŠ Šturje Ajdovščina. Pozdravili jih bomo in mlajšim v znak dobrodošlice ponudili kozarček domačega soka, starejšim pa kozarček vipavskega vina. Predstavili se bomo, povedali še nekaj pravil, potem pa se hitro odpravili na potep po stopinjah znanih Ajdovcev in sproti spoznavali njihove velike sledi v kulturi. Za potepanje ne bomo potrebovali veliko, morda le kak sendvič, pijačo, svinčnik, športno opremo in obilo dobre volje.

3. 2. 2 Anton Bianchi, Stanislav Bačar – znana zbiralca fosilov

Prva točka postanka bo v Muzeju Ajdovščina. Tam si bomo ogledali arheološko razstavo in zbirko okamnelih ostankov rastlin in živali – tako imenovanih fosilov.

Pred muzejem bodo obiskovalci najprej slišali nekaj besed o Rimljanih, fosilih in o Antonu Bianchiju ter Stanislavu Bačarju.

Anton Bianchi (1858, Ajdovščina – 1933, Ajdovščina) ajdovski naravoslovec, ki se je ukvarjal z raziskovanjem kraških jam. Zbral je bogato geološko zbirko, ki vsebuje fosile, minerale in kamnine. Približno polovico zbirke je daroval Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Znanstveno priznanje je dobil za odkritje dveh dotlej nepoznanih hroščev, ki so ju poimenovali po njem (Anemadus Bianchi in Bathyscia Bianchi). Njegova geološka zbirka, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, vsebuje 214 fosilov, 211 mineralov, 62 kamnin in 10 organskih snovi ter premoga. Je prva enotno urejena geološka zbirka. V njej je shranjen tudi znameniti Bianchijev »meteorit«, ki pa je, žal, le žlindra.

Stanislav Bačar (1938, Dolenje pri Ajdovščini – 2012, Ajdovščina) velik ljubitelj in poznavalec Ajdovščine, njene kulturne, politične, gospodarske in paleontološke zgodovine. Bil je navdušen iskalec in zbiratelj fosilov. Leta 2002 je v sodelovanju z občino Ajdovščina in Goriškim muzejem v novem muzeju v Ajdovščini postavil na ogled svojo stalno zbirko fosilov, ki obsega preko 5000 primerkov. Uredil je tudi druge zbirke kamnin po Sloveniji. Za svoje delo je leta 2004 prejel častno Valvasorjevo nagrado. Po njem se imenuje tudi novoodkriti fosil Bacarela Vipavica. Stane Bačar je bil tudi strasten zbiralec starih knjig in raziskovalec krajevne zgodovine. Eden pomembnejših prispevkov je bila postavitev razstave ob 450-letnici začetka industrijskega razvoja na Ajdovskem. Slovencem je ponovno odkril pionirja slovenskega vinogradništva – Matijo Vertovca, postavil temelje pohodnim Vertovčevim potem, bil ustanovni član in dolgoletni predsednik Društva Matija Vertovec. V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini je iz svoje bogate bibliofilske zbirke pripravil številne razstave.

Nato se bomo razdelili v dve skupini. Prva si bo ogledala zgodovinsko zbirko o Rimljanih v Ajdovščini, druga pa zbirko znamenitih fosilov. Potem se bosta skupini zamenjali.

Na koncu bomo vsakemu udeležencu razdelili liste z opisom znanega fosila ali fotografijo le tega. Gostje pa bodo morali nato ta fosil poiskati, narisati ali povedati oziroma napisati njegovo ime. Zaradi čudnih podob in imen se bomo verjetno pošteno zabavali. Dobro voljo bomo nato skušali vzeti s seboj do naslednjega postanka.

15 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Slika 2: Muzej Ajdovščina z zbirko fosilov Vir: Lastni arhiv.

3. 2. 3 Rimljani – začetniki kulturnega razvoja ob »Mrzli reki«

Druga točka našega potepanja bodo ostanki rimske Castre. Med vsemi slovenskimi mesti, ki so dediči rimskih mest, je le še v Ajdovščini ohranjeno rimsko obzidje s štirinajstimi stolpi. Glavna pot se v različnih smereh preko manjših trgov povezuje z glavnim mestnim trgom (nekdanjim rimskim forumom) v notranjosti mesta.

Stari Rimljani so dali Vipavski dolini in mestu Ajdovščina neizbrisen pečat. V času Rimskega imperija so namreč na območju današnje Ajdovščine okrog leta 270 začeli graditi utrjen vojaški tabor s štirinajstimi obrambnimi stolpi, imenovan Castrum Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob mrzli reki), ki je služil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini Ajdovščine je leta 394 potekala tudi svetovno znana bitka pri Mrzli reki med Teodozijem I. in Evgenijem, ki je bila prelomna za vzpon krščanstva. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo rimsko postojanko porušil, vendar je nekaj ostankov možno videti še danes.

Najprej se bomo ustavili v gostinskem lokalu Bar Stolp v enem izmed obnovljenih stolpov obzidja. Tam se bomo usedli in kaj dobrega popili. Ob tem bomo člani turističnega krožka pripovedovali zgodbe o Rimljanih in življenju v Ajdovščini pred davnimi časi (npr.: legendo o nastanku Ajdovščine, zgodbo o zgodovinski bitki pri Mrzli reki, pripovedko o izvoru imena reke Hubelj …). Ob srkanju pijače se bosta pred nami bohotila Trg in Dvorana Prve slovenske vlade, dve izmed bolj prepoznavnih kulturnih posebnosti našega mesta. Na omenjenem trgu in v tej dvorani je bila namreč 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska povojna vlada. 5. maj je zato še danes ajdovski občinski praznik.

Odžejani bomo pot nadaljevali mimo tržnice do ostankov rimskih term, ki si jih bomo skupaj ogledali. Rimljani so dali velik pomen higieni in zdravju. Kopališča pa so služila tudi kot

16 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) družbena zbirališča. Kopališča, prvotno imenovana terme ali balneum, so bila nepogrešljiva v starodavnem rimskem mestnem življenju kot tudi v hišah bolj premožnih občanov na podeželju. Sestavljena so bila iz sob za vročo kopel (caldarium), mlačno kopel (tepidarium) in mrzlo kopel s poglobljenim polkrožnim bazenom (frigidarium). K termam je spadala še pokrita soba za masažo in gimnastiko (palaestra) in sanitarije (latrina).

Slika 3: Ostanki rimskega stolpa (dela rimske Castre) Vir: Lastni arhiv.

Nato bomo odšli do drugega rimskega stolpa, v park. Tam si bomo ogledali ostanke obzidja ter ponovili legendo o tem, kako je Ajdovščina dobila ime. Ime mesta Ajdovščina izvira iz besede Ajdi. Legenda pravi, da so Slovani, ko so videli mogočne razvaline Kastre, njeno gradnjo pripisali velikanom s človeško podobo – Ajdom. Razložili bomo tudi izgled ajdovskega občinskega grba, ki je prav tako povezan z Rimljani.

Po ogledu nas bo pot popeljala preko reke Hubelj, ki so jo Rimljani imenovali Mrzla reka. Pri tem bomo prečkali mejo med nekdanjo Goriško in Kranjsko. Za trenutek se bomo ustavili in udeležence na to opozorili. Zatem se bomo napotili proti ozkim uličicam Šturij, ki jim domačini pravijo »gase«.

3. 2. 4 Milan Klemenčič – prvi slovenski lutkar

Na začetku Šturij, nekdaj samostojnega naselja, danes pa predela Ajdovščine, nas bo pričakala hiša, v kateri je med leti 1903 in 1914 živel in deloval Milan Klemenčič. Ustavili se bomo pred hišo in si ogledali spominsko tablo. Povedali bomo nekaj besed o tem začetniku lutkarstva na Slovenskem.

17 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Milan Klemenčič (1875, Solkan – 1957, Ljubljana) slikar, lutkar, fotograf in scenograf, ki je najboljša leta svojega delovanja preživel v delu Ajdovščine imenovanem Šturje. Velja za začetnika slovenskega lutkarstva in očeta slovenske barvne fotografije. 22. decembra 1910 je pripravil prvo marionetno predstavo Mrtvec v rdečem plašču. Šturje so tako postale rojstni kraj prvega slovenskega lutkovnega gledališča. Pri predstavah, ki so bile kar pri njem doma, mu je pomagal slikar Veno Pilon. Po prvi svetovni vojni se je z družino preselil v Ljubljano, kjer se je posvetil izključno lutkarstvu. Ustanovil in vodil je Slovensko marionetno gledališče. Leta 1930 so ga na ustanovnem kongresu Jugoslovanske lutkovne zveze v Ljubljani izvolili za častnega predsednika. Po ukinitvi lutkovnega gledališča se je posvetil slikarstvu, vendar je v domačem krogu še vedno prirejal predstave z marionetnimi lutkami. Pomembna je tudi njegova fotografska dejavnost. Šele po njegovi smrti so bila leta 1958 prvič na ogled njegova dela na razstavi Avtoportret na Slovenskem. Leta 2007 je bila v Pilonovi galeriji v Ajdovščini postavljena razstava Milan Klemenčič 1875-1957; slikar, fotograf, lutkar. Leta 2010 so na hiši v Ajdovščini (Šturjah), kjer je Milan Klemenčič pripravil prvo lutkovno predstavo, postavili obeležje.

Slika 4: Vhod v hišo Milana Klemenčiča (Malo marionetno gledališče) Vir: Lastni arhiv.

Nato se bomo mimo osrednjega trga Šturij odpravili do Osnovne šole Šturje Ajdovščina. Tam bomo pomalicali ter si ogledali posnetek Klemenčičeve lutkovne predstave Mrtvec v rdečem plašču. Slednjo so pred nekaj leti pripravili in uprizorili učenci naše šole. Po ogledu bomo izmenjali vtise in se odpravili po stopinjah znanih Ajdovcev do njihove naslednje kulturne zapuščine.

3. 2. 5 Karel Lavrič, Danilo Lokar – pomembna lika slovenskega jezikoslovja

Sledi nas bodo pripeljale do Lavričeve knjižnice. Ta nosi ime po znanem slovenskem narodnem buditelju, ki je nekaj časa živel in deloval v Ajdovščini. Tu je leta 1864 ustanovil ajdovsko čitalnico. V knjižnici bomo videli doprsni kip tega pomembnega Ajdovca in prisluhnili besedam o njegovem življenju.

18 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Karel Lavrič (1818, Prem – 1876, Gorica) deželni poslanec, narodni buditelj, politik, pravnik, organizator političnih taborov in čitalnic. Pomagal je pri ustanavljanju čitalnic na Primorskem, zlasti po letu 1863, ko se je preselil v Ajdovščino. V Ajdovščini je leta 1864 ustanovil čitalnico in bil eden njenih najaktivnejših članov. Nekaj časa je bil tudi ajdovski podžupan. Leta 1865 je v Ajdovščini pripravil zbor tolminskih in ajdovskih čitalničarjev, leta 1867 pa je prav tako v Ajdovščini sodeloval na srečanju zastopnikov primorskih čitalnic. Iz tega obdobja je ohranjenih več čitalniških govorov. Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje in postal najpomembnejši taborski organizator na Slovenskem. Od začetka leta 1870 je vodil Sočo, prvo politično društvo goriških Slovencev, in bil izvoljen v goriški deželni zbor. Kot deželni poslanec je zahteval enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstro-Ogrske. Načela enakopravnosti in demokratičnosti je zagovarjal tudi v odnosu do Italijanov. Po njem se imenujejo ulice, trgi, javne ustanove. Po njem je Artur Lokar leta 1907 poimenoval knjižnico v Ajdovščini (Lavričeva javna knjižnica v Ajdovščini). V Lavričevi knjižnici je postavljen tudi njegov doprsni kip, delo Ajdovca Julija Lenščaka.

Slika 5: Lavričeva knjižnica Vir: Lastni arhiv.

Danilo Lokar (1892, Ajdovščina – 1989, Ljubljana) znan ajdovski pisatelj in zdravnik. Med številnimi znanimi deli je leta 1958 izdal zbirko novel Sodni dan na vasi, za katero je prejel Prešernovo nagrado. V svojih novelah je najpogosteje upodabljal ljudi iz Vipavske doline in njene okolice, predvsem s Krasa. Lokarjeve novele so prevedene v srbohrvaščino, ruščino, češčino, francoščino, madžarščino, bolgarščino. Ustvaril je tudi nekaj dramskih besedil. Bil je velik ljubitelj gledališča in reden obiskovalec filmskih predstav v Ajdovščini. Danilo Lokar je tudi v zrelih letih ohranil vitalnost in pisal do visoke starosti. Še petinosemdesetleten se je povzpel na Triglav, zelo rad je potoval po svetu. Leta 1985 je o njem nastal zelo zanimiv dokumentarni film Burja pred tišino: portret pisatelja dr. Danila Lokarja, v katerem devetdesetletni pisatelj med sprehodom po Ajdovščini in okolici obuja spomine in razmišlja o svojem delu ter o svetu okrog sebe. Umrl je v Ljubljani, pokopan je v Ajdovščini.

V knjižnici bomo spoznali tudi kotiček, namenjen znanemu ajdovskemu zdravniku in pisatelju, Danilu Lokarju. Ta je za svojo zbirko novel Sodni dan na vasi, ki jo je napisal leta 1958, prejel Prešernovo nagrado. V knjižnici si bomo ogledali Lokarjevo vitrino, v kateri so predstavljeni dokumenti in fotografije iz življenja in dela našega rojaka ter se seznanili z

19 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) njegovim literarnim udejstvovanjem. Ogledali si bomo tudi njegove knjige in časopisne članke o njem. Ena izmed knjižničark nam bo tudi prebrala izsek iz njegovega dela Sodni dan na vasi, ki opisuje italijanski požig vasi Ustje med 2. svetovno vojno, ob katerem je umrlo osem ljudi. Seveda si bomo lahko ob obisku ogledal tudi ostala gradiva v knjižnici, saj bomo imeli pred odhodom nekaj prostega časa.

Slika 6: Lokarjeva galerija Vir: Lastni arhiv.

V nadaljevanju nas bo pot vodila do hiše, v kateri je deloval Danilo Lokar. Zgradba je danes preurejena v Lokarjevo galerijo. V njej se nahaja Lokarjeva spominska soba. Občasno v njej razstavljajo tudi člani Društva likovnih umetnikov Severne Primorske, ki skrbijo za hišo.

3. 2. 6 Veno Pilon, Svetozar Križaj – slikar in arhitekt z roko v roki

Po kratkem sprehodu bomo prišli do Pilonove galerije, kjer je živel znan ajdovski slikar in fotograf, Veno Pilon. Veno Pilon je eden najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, sodi pa tudi v sam vrh evropske umetnostne zgodovine.

Veno Pilon (1896, Ajdovščina – 1970, Ajdovščina) slikar, grafik in fotograf. Večji del življenja je preživel v Ajdovščini. V »ajdovskem obdobju« je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Prijateljeval je s pisateljem in zdravnikom Danilom Lokarjem, ki se je tudi navduševal nad umetnostjo. Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino. Deloval je kot slikar, grafik, risar sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu. Po drugi svetovni vojni je delal kot publicist, urednik, prevajalec, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji. Leta 1954 so v Moderni galeriji v Ljubljani pripravilo razstavo njegovih grafik, risb in fotografij, prvo njegovo retrospektivno razstavo pa leta 1966. Svoja mlada leta, ujetništvo, študij, pariško in slovensko obdobje je opisal v svoji avtobiografski knjigi Na robu. Leta 1970 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Na temelju donacije, ki jo je njegov sin Dominique namenil Ajdovščini, so leta 1973 ustanovili Pilonovo galerijo prav v hiši, v kateri je bila nekoč pekarna njegovega očeta.

20 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) V galeriji bomo najprej skupaj analizirali izgled stavbe oz. zakaj so jo tako uredili. Nato bomo na kratko predstavili Vena Pilona, njegovo življenje, zakaj je tako pomemben za Ajdovščino ter kakšen vpliv je imel na ljudi okrog sebe.

Slika 7: Pilonova galerija Vir: Lastni arhiv.

V nadaljevanju si bomo samostojno ogledali Pilonovo galerijo. Za najrazličnejša pojasnila in vprašanja bo na razpolago tudi vodič. Sledil bo še razvedrilni del v dveh točkah. Točki bosta hkrati zabavni in poučni. Skupino obiskovalcev bomo razdelili v dve skupini. Prva skupina se bo usedla pred Pilonovo galerijo in tam poskušala risati ali fotografirati v takem slogu kot je to delal Veno Pilon. Medtem bomo članom druge skupine dali liste papirja, na katerih bodo Pilonove slike, poleg njih pa oblački, v katere bodo s pomočjo svoje domišljije napisali, kaj je ob slikanju te slike mislil slavni slikar, grafik in fotograf Veno Pilon.

Svetozar Križaj (1921, Ajdovščina – 1996, Golnik) ajdovski arhitekt, ki je pomembno zaznamoval arhitekturni videz Ajdovščine. Njegov izbor arhitekturnih nalog je pester, saj zajema tako urbanistično načrtovanje kot adaptacije starejših objektov ter notranje opreme. Eden njegovih največjih dosežkov je prenova dveh sosednjih hiš v središču mesta Ajdovščina v Pilonovo Galerijo. Za to delo je Križaj leta 1976 prejel Plečnikovo nagrado, ki se pridružuje že prej prejeti nagradi Prešernovega sklada za prenovo ljubljanskega Rotovža (1967) ter Župančičevi nagradi za ureditev Hotela Slon v Ljubljani (1970). V Ajdovščini se je ukvarjal tudi z ureditvijo Spodnjega trga, na katerem je že postavil spomenik prvi povojni vladi na Slovenskem (1989), zasnoval pa ga je kot prostor za predstavitev arhitekturnih izkopanin z rekonstruiranim rimskim stolpom. Njegovo arhitekturno držo zaznamuje tudi interdisciplinarno sodelovanje z likovnimi umetniki. S to redko in neobičajno prakso je v svoje projekte enakopravno vključeval znana imena kot so Janez Bernik, France Mihelič, Metka Kraševec in Tomaž Kržišnik. Svoje misli pa ni posvečal samo arhitekturi in urbanizmu, temveč tudi širši kulturni zgodovini. V svojih zadnjih dneh življenja se je namreč ukvarjal s snovanjem načrta za Alejo zaslužnih mož na Ajdovskem, ki je obstal samo pri predlogu, saj ga je prehitela smrt.

21 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) Ob zaključku obiska Pilonove galerije bomo spoznali še delo arhitekta Svetozarja Križaja, ki je izdelal načrt za ureditev Pilonove Galerije in za svoje delo prejel Plečnikovo nagrado.

Po opravljenih aktivnostih se bomo odpravili do bližnjega športnega letališča.

3. 2. 7 Josip Križaj, Ivo Boscarol – ljubitelja in mojstra letalstva

Ob prihodu na letališče se bomo zbrali v sejni sobi in si ogledali film o Josipu Križaju, ki velja za enega izmed začetnikov ajdovskega letalstva.

Josip Križaj (1911, Kopriva na Krasu – 1948, Snežnik) slovenski pilot, španski borec in letalski as. Poleg Edvarda Rusjana je zagotovo eden najbolj znanih primorskih letalcev. Že zelo mlad se je navdušil za letenje. V kraju Capua pri Neaplju je v takratni Kraljevi podoficirski šoli opravil osnovni tečaj za pilota, izpopolnjeval pa se je po različnih italijanskih krajih. Križaj je bil zaveden Slovenec, zaradi česar ga niso sprejeli v redno službo in so ga namesto tega s činom pilota - narednika razporedili v vojaški rezervni sestav. Leta 1931 se je preselil v Ajdovščino. Bil je brez uradne zaposlitve, zato je vztrajno pisal prošnje za sprejem v službo, vedno večja gmotna stiska pa je v njem še bolj prebudila narodno in politično zavest. Tako je 25. junija 1932 z enokrilnim letalom Fiat Asl poletel proti Ljubljani, njegov prebeg iz Italije v takratno Jugoslavijo pa je vzbudil precejšnjo medijsko pozornost. Leta 1934 je Josip Križaj postal jugoslovanski državljan, ko pa je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, se je odločil priskočiti na pomoč tamkajšnjim republikancem. V času vojskovanja je bila sestreljen in zajet, po vrnitvi v domovino pa se je preselil v Srbijo, kjer je preživel drugo svetovno vojno. Leta 1945 je z letalom DH 82 Tiger Moth poletel iz Zagreba proti Ajdovščini. Po pristanku na ajdovskem letališču so ga domačini navdušeno pozdravili. Partizanske oblasti so priredile celo partizanski piknik. Križaj je stal v letalski kabini in klical: »Čaven, tu sem!« Po osvoboditvi je kot vojaški pilot služboval v različnih krajih Jugoslavije in navduševal na letalskih mitingih. Njegova letalska pot se je končala tragično, saj je v gosti megli z letalom Jak treščil na pobočje Snežnika. Danes se po njem imenuje letalski klub v Ajdovščini (Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina).

Slika 8: Aeroklub Josip Križaj Vir: Lastni arhiv.

22 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) Sledila bo predstavitev očeta modernega ajdovskega letalstva Iva Boscarola in ogled podjetja Pipistrel. Tam nam bodo zaposleni pojasnili, kaj vse pravzaprav pri njih delajo, kako se je vse začelo ter kakšno je sedanje stanje. Nato se bomo odpravili še na ogled (ultralahkih)letal, ki jih bodo razstavili na travniku ob letališki stezi. Ob tem bodo udeleženci lahko reševali naloge v zgibanki. Vsemu temu bo sledila izmenjava vtisov in krajši zaključek z igrami na travniku.

Ivo Boscarol (1956, Postojna - ) slovenski letalec, poslovnež in politik. Kot jadralni pilot se je začel aktivno ukvarjati z letalstvom, leta 1987 pa je sledilo letenje z motornim zmajem. Že naslednje leto je postal učitelj tega letenja in organizator prvega državnega prvenstva UL v Ajdovščini (1991). Leta 1987 je ustanovil prvo zasebno tovarno letal v takratni Jugoslaviji, danes Pipistrel d.o.o. Ivo Boscarol je šestkratni državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, dvakratni športnik leta ULN (ultra lahke naprave) pri Letalski zvezi Slovenije (LZS), nosilec dveh državnih hitrostnih rekordov, prvi državni prvak v letenju z motornim zmajem ter organizator številnih letalskih srečanj in tekmovanj. Boscarol je za svoje delo dobil več nagrad, med drugimi najvišje priznanje mednarodne letalske zveze FAI Diploma Paul Tissandier za prispevek k razvoju letalstva 2004 ter priznanji slovenski podjetnik 2003 in GZS gospodarstvenik Slovenije 2004, najvišje priznanje pa mu je podelila tudi domača občina, in sicer petomajsko priznanje občine Ajdovščina 2003.

Slika 9: Podjetje Pipistrel Vir: Lastni arhiv.

3. 2. 8 Slovo

Na koncu se bomo na parkirišču pred letališčem poslovili. Gostom bomo pred odhodom ponudili še ajdovsko pašareto (lokalno oranžado) in jih ponovno povabili v naš kraj, saj jim imamo še veliko za pokazati. Prosili jih bomo tudi, če lahko vest o novem in privlačnem turističnem produktu prenesejo svojim prijateljem, znancem, sorodnikom, …

23 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

3. 3 Pomembni podatki za organizacijo izleta

Za izvedbo izleta je potrebno predhodno pripraviti:

- postaviti smerne table (do zbirnega mesta v središču Ajdovščine);

- obvestiti udeležence o datumu in uri izvedbe ter o obveznih pripomočkih od doma: primerna športna oprema, pisalo, sendviči, pijača, (po potrebi) dežnik, kakšen evro…;

- določiti vlogo vsakega člana turističnega krožka pri izvedbi turističnega programa;

- natisniti zemljevide s potekom poti ter informacijami o turističnem programu;

- se dogovoriti s spremljevalci (učitelji) za spremstvo;

- obvestiti policijsko postajo, zdravstveni dom in občino o izvedbi turističnega programa (to je še posebej zaželeno v primeru večjega števila udeležencev);

- pripraviti rekvizite za zabavne igre;

- s seboj vzeti paket prve pomoči in fotoaparat;

- rezervirati termin v Muzeju Ajdovščina (TIC Ajdovščina: tel. št.: 05/36-59-140, elektronski naslov: [email protected] ali Goriški muzej: tel. št.: 05/33-59-811, elektronski naslov: [email protected]);

- priskrbeti vse potrebno za ogled posnetka lutkovne predstave v OŠ Šturje Ajdovščina (učilnico, računalnik, projektor, video posnetek);

- najaviti obisk v Lavričevi knjižnici (tel. št.: 05/36-44-250, elektronski naslov: [email protected]);

- rezervirati ogled v Lokarjevi galeriji (tel. št.: 051-377-490) in Pilonovi Galeriji (tel. št.: 05/36-89-177, elektronski naslov: [email protected]);

- Naznaniti prihod na letališče v prostore Aerokluba Josip Križaj Ajdovščina (tel. št.: 05/36-89-192, elektronski naslov: [email protected]) in se dogovoriti za izvedbo dejavnosti.

- najaviti obisk in uskladiti aktivnosti s podjetjem Pipistrel d.o.o. (tel. št.: 05/36-63- 873, elektronski naslov: [email protected]);

- izdelati manjša presenečenja ter reklamni material (skladišče OŠ Šturje Ajdovščina in TIC Ajdovščina: tel. št. 05/36-59-140, elektronski naslov: [email protected]);

- pripraviti pijačo dobrodošlice in slovesa ter kozarce.

24 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

4 TRŽENJE

Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) je turistični program za katerega verjamemo, da bo zaživel. Preprosto mora. Vanj smo namreč vložili ogromno truda. Javnost bomo zato seznanili s tem kar smo pripravili. Upamo, da bo to ljudi pritegnilo in prepričalo, da nas obiščejo.

Kako bomo proizvod oglaševali?

Šola kot javna ustanova sama ne sme ničesar tržiti; tudi turističnih programov ne sme. Jih pa lahko oglašuje. Naš turistični produkt bomo oglaševali: - na spletni strani šole (objava celotne naloge, vabila na tržnico in na udeležbo na programu), - v okviru TIC Ajdovščina, - s plakati, ki jih bomo nalepili po Ajdovščini in okolici, - na turističnih prireditvah (Ajdovščina v maju, Dan muzejev …), - z oglasi na svetovnem spletu (na družabnih omrežjih: Facebook, Twitter …), - z vabili, ki jih bomo poslali nekaterim ustanovam (šolam, raznim turističnim ponudnikom, turističnim društvom, turističnim agencijam – denimo lokalni Turistični agenciji Marco Polo iz Ajdovščine …), - na turistični tržnici v Mercator centru …

V svojih oglasih bomo dali poudarek brezplačnosti, kulturni dediščini, bogati zgodovini in zabavi.

4. 1 Spominki

Veliko smo razmišljali o tem, kakšne spominke bi ponudili udeležencem turistične tržnice in obiskovalcem našega turističnega programa. Na koncu smo prišli do zanimivih in izvirnih rešitev.

Odločili smo se, da bomo pripravili zgibanke o našem turističnem programu. Zgibanke bodo plod naših zamisli in dela. Obiskovalcem bi lahko poleg naših zgibank ponudili še nekaj gradiva TIC Ajdovščina. Slednjega so nam uslužbenke TIC-a v namene promocije Vipavske doline brezplačno ponudile.

Za obiskovalce smo že izdelali plakate in razglednice (glej priloge).

V okviru likovnega krožka se bomo potrudili in do turistične tržnice izdelali nekaj unikatnih spominčkov (na primer obeske). Okrasili jih bomo z motivi iz našega turističnega programa. Delili jih bomo gostom stojnice in udeležencem našega izleta.

V Mercatorju bomo obiskovalce na našo stojnico vabili z vizitkami, na katere bomo natisnili izbrane misli in podobe povezane s programom Po stopinjah znanih Ajdovcev. Listke bodo lahko udeleženci odnesli s sabo domov, za spomin.

25 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

5 ZAKLJUČEK

Z izdelavo naše naloge je nastal nov turistični program z naslovom Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi). Z njim želimo v Ajdovščino privabiti vse profile obiskovalcev tako iz neposredne bližine kot tudi iz bolj oddaljenih pokrajin, torej tudi tujce. Primeren je tako za starejše kot za mlajše obiskovalce.

S programom želimo vsem gostom prikazati bogato kulturno dediščino v našem starem in prelepem mestu. Izhodišče za izdelavo produkta smo namreč poiskali v pestri zgodovini kraja in življenju, delovanju ter zapuščini znanih ajdovskih osebnosti. Njihov pomen želimo predstaviti v obliki enodnevnega potepanja po mestnih ulicah. Obiskovalec si bo tako lahko sam ustvaril vtis o veličini skrbno izbranih Ajdovcev, pestri kulturi pri nas, lepotah Ajdovščine in prijaznosti domačinov.

Vodilo pri izdelavi turistične naloge je bilo obiskovalcem kulturne posebnosti prikazati na zanimiv način. V tem prepričanju in želji, da nam bo uspelo, smo pripravili enodnevni izlet, ki ga bodo udeleženci prehodili skupaj z nami, torej peš. Na njem bomo gostom ob pomoči zunanjih sodelavcev predstavili znane prebivalce Ajdovščine, od Rimljanov do današnjih dni. Preko stoletij je namreč kar precej oseb pustilo v Ajdovščini in njeni kulturi svoj neizbrisen pečat.

Naš turistični izdelek je v celoti brezplačen. Njegova prednost je v tem, da je neodvisen od vremena oziroma letnega časa. Prav tako ga je možno izvesti v skrajšani obliki ali pa ga dodatno nadgraditi. Vanj namreč lahko vključimo še marsikaj zanimivega.

Program bomo oglaševali na različne načine. Pri trženju bomo sodelovali z lokalnimi ustanovami kot so TIC Ajdovščina, turistične agencije, gostinski objekti itd. Imamo tudi resne ideje o tem, da bi ga promovirali na socialnih omrežjih in pomembnejših lokalnih prireditvah.

Med pripravo turističnega programa smo neizmerno uživali. Pri tem smo se veliko pogovarjali, družili in zabavali. Na zanimiv način smo spoznavali delo turističnih delavcev in oglaševalcev. Pridobili smo dragocene izkušnje in veliko znanja o turizmu. Prav tako smo spoznavali manj znane ali celo neznane stvari o naših krajih.

V turistični proizvod z naslovom Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) smo vložili veliko idej in prostega časa. Zato si želimo, da bi naš turistični produkt resnično zaživel. Dober obet za naše želje so pozitivni odzivi ljudi, ki smo jih prosili za pomoč. Prepričani smo, da bo vsak, ki se bo udeležil našega programa, domov odšel poln lepih vtisov in bo o Ajdovščini kot kulturnem mestu povedal tudi drugim. Verjamemo, da nobenemu obiskovalcu potepanja pri nas ne bo žal.

Prepričani smo, da bomo nov turistični produkt čim večkrat dostojno izpeljali in pri obiskovalcih zbudili zanimanje za kulturo in naš(e) kraj(e)!

26 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

6 NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI

6. 1 Predstavitev turističnega proizvoda

Na turistični tržnici bomo naš turistični program predstavili na poseben način. Predstavitev bo izvedlo 6 učencev. Morda jim bo pomagal tudi kdo od zunanjih sodelavcev. Goste naše stojnice bomo na različne načine vabili k udeležbi na našem turističnem programu. Pri tem jih bomo skušali karseda zabavati.

6. 2 Stojnica

Stojnica bo naše ročno delo in bo na simboličen način predstavljala bistvo našega turističnega izdelka. Visoka bo okoli 2,5 metra in bo imela premer okoli 1,5 metra. Glavni sestavni del bo rimski stolp izdelan iz kartona. Stolp bo poslikan in bo izgledal kot pravi. Poleg sive barve, ki bo predstavljala kamne, bodo v posameznih delih upodobljeni fosili, portreti znanih Ajdovcev, njihovi podpisi in upodobitve njihovih pomembnejših del (na primer izseki iz tekstov Danila Lokarja, slike in fotografije Verna Pilona, lutke Milana Klemenčiča itd.).

V stolpu bo več odprtin. Ena bo v obliki »velbanih« vrat, ki bodo vodila v notranjost. Tam bodo razstavljeni eksponati povezani z našim programom. V stolpu bo tudi lina v višini obraza, ki bo namenjena fotografiranju obiskovalcev. V eni odprtini bo prostor za monitor, kjer se bo vrtela upodobitev izbrane lutkovne predstave Milana Klemenčiča. To so pred leti odigrali in posneli učenci naše šole. Morda k temu dodamo še film o Danilu Lokarju, če ga bomo seveda pridobili in si zanj zagotovili avtorske pravice.

Ob stolpu bodo v košari ležale turistične zgibanke namenjene obiskovalcem. Tam se bo nahajal tudi prostor za zabavne igre in unikatni spominčki, ki jih bomo izdelali posebej za potrebe trženja naše naloge. Vsi bodo plod naših idej in lastne izdelave.

6. 3. Maskote

Člani turističnega krožka bodo oblečeni v like iz naše naloge. Eden bo predstavljal Rimljana, drugi Danila Lokarja, tretji Milana Klemenčiča, četrti Vena Pilona, peti bo Stanislav Bačar ali fosil in šesti Ivo Boscarol. Vabili bodo ljudi k nam, jim predstavljali naš program in skrbeli za igre ter zabavo. Vsak izmed članov bo udeležencem predstavil osebo in lokacijo, ki se jima je v pripravi turističnega programa najbolj posvetil.

6. 4 Fotografiranje

Stojnico bomo skušali popestriti. Obiskovalcem bomo med drugim ponudili možnost fotografiranja z maskotami. Fotografirali se bodo lahko tudi tako, da bo njihov obraz predstavljal enega izmed kamnov iz rimskega stolpa. Zaenkrat so to samo ideje, ki bodo morda do tržnice zaživele. Pustimo kakšno presenečenje tudi za samo tržnico.

27 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) 6. 5 Pogostitev

Obiskovalce bomo, da bodo lažje spremljali našo predstavitev, okrepčali s kakšno malenkostjo povezano z ajdovsko kulinariko. Zagotovo jih bomo odžejali z mrzlo vodo iz zajetja Hublja.

6. 6 Zabavne igre

Stojnico bomo popestrili z zabavnimi igrami. Na stolpu bo pritrjeno kolo sreče. Vsak udeleženec ga bo lahko zavrtel in si tako izbral izziv, ki ga bo moral opraviti. Naloge bodo približno takšne: oglej si sliko znanega ajdovca in nato v minuti skiciraj njegov portret, zaigraj spomin z motivi pomembnih Ajdovcev, odgovori na vprašanja o znanih Ajdovcih, preberi narečno besedilo, opiši fosil in skušaj pojasniti njegovo ime itd. Udeleženci prireditve se bodo lahko preizkusili še v drugih zanimivih nalogah.

6. 7 Zabavna igra za mlajše

Najmlajši bodo lahko na naši stojnici svojo energijo sprostili s sestavljanjem sestavljanke (puzzle). Če jo bodo pravilno sestavili, bodo lahko videli sliko katerega izmed znanih Ajdovcev. Preizkusili se bodo lahko tudi v risanju njihovih portretov.

6. 8 Nagradna igra

Za obiskovalce bomo pripravili kviz. Vprašanja bodo vezana na naš turistični program in bodo »peresno lahka«. Vsak, ki bo pravilno rešil kviz, bo lahko vrgel kocko in si prislužil manjšo nagrado.

6. 9 Propagandni material

Na voljo bo tudi gradivo TIC-a Ajdovščina o Vipavski dolini, Ajdovščini in naših krajih. Obiskovalcem bomo delili še zemljevid poti, skrajšan opis programa in kartice, na katerih bodo prikazane znamenitosti Ajdovščine in znani Ajdovci.

6. 10 Vabljenje ljudi po Mercator centru

Obiskovalce Mercator centra bomo na našo stojnico vabili z izbranimi mislimi in risbami oziroma fotografijami. Med udeležence prireditve jih bodo delile maskote v podobi znanih Ajdovcev.

6. 11 Presenečenje

Če nam bo uspelo, bomo morda na tržnico pripeljali harmonikarja, ki bo z izbranimi vižami popestril dogajanje na turistični tržnici. Ali pa morda koga izmed danes živečih znanih domačinov oziroma gosta, povezanega z našim programom.

28 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

7 VIRI IN LITERATURA

1) AJDOVŠČINA; Wikipedija. 2017. [online]. [uporabljeno 7. nov. 2017; 9:41]. Dostopno na spletnem naslovu: < https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdov%C5%A1%C4%8Dina >.

2) ATLAS SLOVENIJE, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 1996, str. 228.

3) BAČAR, Stanislav; bibliofil, veteran vojne za Slovenijo, ljubiteljski zgodovinar, raziskovalec, naravoslovec, zbiralec, organizator [online]. [uporabljeno 14. nov. 2017; 19:21]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/ba%C4%8Dar-stanislav- (stane,-stano)/1055/ >.

4) BIANCHI, Anton; naravoslovni zbiralec [online]. [uporabljeno 13. nov. 2017; 15:30]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/bianchi-anton/854/ >.

5) BOSCAROL, Ivo; Wikipedija. 2017. [online]. [uporabljeno 10. nov. 2017; 17:13]. Dostopno na spletnem naslovu: < https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivo_Boscarol >.

6) KLEMENČIČ, Milan; slikar, lutkar, fotograf, scenograf [online]. [uporabljeno 9. nov. 2017; 14:32]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/klemen%C4%8Di%C4%8D-milan/837/ >.

7) KRIŽAJ, Josip; Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina, O Josipu Križaju. [online]. [uporabljeno 17. dec. 2017; 19:56]. Dostopno na spletnem naslovu: < https://www.aeroklub-jk-ajdovscina.si/joomla/index.php/sl/aeroklub/o-josipu-kriaju >.

8) KRIŽAJ, Svetozar; TIC Ajdovščina, osebnosti. 2005. [online]. [uporabljeno 16. dec. 2017; 15:32]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2008022115425559&lng=slo >.

9) LAVRIČ, Karel; deželni poslanec, narodni buditelj, politik, pravnik, organizator političnih taborov in čitalnic [online]. [uporabljeno 9. nov. 2017; 11:14]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/lavri%C4%8D-karel-(edvard)/1407/ >.

10) LOKAR, Danilo; pisatelj, zdravnik [online]. [uporabljeno 11. nov. 2017; 13:22]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/lokar-danilo/824/ >.

11) PILON, Veno; slikar, grafik, fotograf [online]. [uporabljeno 8. nov. 2017; 10:41]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/pilon-veno/836/ >.

12) ZLOBEC, C. 1994. Vipava Valley - a little Slovene Eden. Ajdovščina : Communal Assembly, ([Ljubljana]: Mladinska knjiga).

29 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

8 PRILOGE

Priloga 1: Osnutek turistične naloge (učenke Nine Čermelj) Priloga 2: Osnutek turistične tržnice (učenke Nine Čermelj) Priloga 3: Idejni načrt za izgled turistične zgibanke (učenke Nine Čermelj) Priloga 4: Anketa Priloga 5: Karta poti Priloga 6: Osnutek vabila

30 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Priloga 1: Osnutek turistične naloge (učenke Nine Čermelj)

31 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Priloga 2: Osnutek turistične tržnice (učenke Nine Čermelj)

32 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Priloga 3: Idejni načrt za izgled turistične zgibanke (učenke Nine Čermelj)

Zunanjost:

Notranjost:

33 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Priloga 4: Anketa

ANKETA

Člani turističnega krožka na OŠ Šturje Ajdovščina te prosimo, da si vzameš čas in odgovoriš na spodnja vprašanja.

1. Naštej nekaj kulturnih znamenitosti (zgradbe, običaji, zgodovinska dejstva, legende …) v Ajdovščini, ki bi jih priporočil za ogled turistom. ______

2. Naštej najbolj znane ajdovske osebnosti, ki so povezane z ajdovsko kulturo. ______

3. Na kakšen način bi zgoraj naštete kulturne posebnosti in pomembne osebnosti Ajdovščine predstavil njenim obiskovalcem? ______

Hvala za rešeno anketo 

34 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) Priloga 5: Karta poti

35 KULTURA IN TURIZEM Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

Priloga 6: Osnutek vabila