VOKALNA GLASBENA DEJAVNOST MIHELA JAGODIC izbrane (prekomponirane) ljudske pesmi, kar pa se je prav tako PRIREDITVE dobro izkazalo. Predvideni program v letu 2011 je bil izveden skoraj v celoti. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, veliko je bilo tudi gostov Nekatere izobraževalne planirane oblike so se med letom iz tujine. Pomembno jo je dopolnjeval pogovorni kotiček, ki smo prilagodile potrebam: Izobraževanje za šolske zbore se je ga imenovali Cezura! Čas za zborovski klepet. Moderiral ga je preoblikovalo v večnamenski projekt Potujoča muzika. Pomembna Marko Vatovec, v njem pa so poslušalci imeli možnost analizirati novost je tudi, da se je Mednarodno zborovsko tekmovanje nastope zborov. Maribor prvič odvijalo že v okviru tekmovanja za veliko nagrado Evrope. Na tem tekmovanju smo prvič izbirali tudi predstavnika našega tekmovanja za sodelovanje na finalu Velike evropske nagrade Sicer pa so prireditve potekale po uveljavljenem sistemu 2012; prireditev bo izvedena aprila v okviru programa Evropske tristopenjske zborovske piramide. Vse prireditve so bile vse prestolnice kulture Maribor 2012. strokovno spremljane, kar nam daje možnost svetovanja in pregled stanja. Festival Sredi zvezd omogoča predstavitev slovenskih skupin, ki izvajajo vokalni jazz in pop a cappella. Prireditev je zelo koristna za Na območnih revijah v vseh 59 izpostavah so se – s po tremi razvoj te zvrsti, in vsako leto nas preseneti kakšna na novo nastala pesmimi – lahko predstavili vsi otroški, mladinski in odrasli zbori skupina. Še posebej očiten je razmah zelo mladih (gimnazijskih) ter male pevske skupine do 11 članov. Strokovne spremljevalce fantovskih skupin, kar je redkost na področju klasične zborovske izbiramo jih med najuspešnejšimi slovenskimi zborovodji, ki so glasbe. Zanimive so tudi zato, ker ustvarjajo veliko lastnih priredb. dobitniki najvišjih priznanj na tekmovanjih doma in v tujini. Festival je tudi nasploh pomemben zaradi nastanka veliko novih Predstavitve zborov na območni ravni so programsko poenotene, slovenskih priredb, kar še posebej spodbujamo z delavnicami kar omogoča strokovnim spremljevalcem da po enotnih merilih (vodila sta jih Samo Ivačič in Tomaž Habe) in posebnimi razvrstijo zbore v tri kakovostne kategorije. Obvezno je tudi, da se nagradami. Pomembno je tudi sodelovanje skupin iz tujine, saj po ogledu revij z zborovodij neposredno pogovorijo ali pa jim svoje tako spoznavamo veliko literature in možnosti tovrstnega mnenje o nastopih sporočijo pisno. Tako organiziran sistem poustvarjanja. svetovanja je edinstven v mednarodnem merilu in veliko pripomore k kvalitetnemu napredku. Revija izbranih malih skupin Slovenije je letos odpadla, ker se je prijavilo premalo dovolj kakovostnih skupin. So pa skupine lahko Na 11 (bienalnih) regijskih prireditvah se tako predstavijo nastopile na regijskih tekmovanjih, kjer so se lahko kvalificirale za priporočeno in dodatno selekcionirani zbori z območnih revij, ki pa Našo pesem 2012. se morajo prebiti tudi skozi sito dodatnih zahtev v zvezi z oblikovanjem sporeda; to predpiše ustrezna strokovna komisija. Koncert na predvečer tabora slovenskih pevskih zborov je manifestiral vse obsežnejše delovanje slovenskih zborov iz drugih V letu 2011 smo (bienalno) pripravili 4. regijska tekmovanja držav; še nikoli doslej udeležba ni bila tako množična. Sporedi otroških in mladinskih pevskih zborov. Odziv kaže, da interes za zborov odsevajo okolje delovanja teh zborov: malo so slovenski, nastop ni upadel in se je prireditev dobro prijela. malo pa iz držav, od koder prihajajo. Sam tabor je bil v letu 2011 So pa nihanja po regijah: Dolenjska/Posavje/Bela Krajina – posvečen 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Koncert je potekal malo prijav, Primorska – povprečen odziv, a dobra kakovostna po ustaljenem modelu in ob običajnem navdušenju izvajalcev. Ni raven prijavljenih skupin, Od Celja do Koroške – dosti prijav in dobro, da se na taboru izvaja preveč prepete skladbe; zborovodje dobra raven, Osrednja Slovenija – povprečno število prijav in jih poznajo in zaradi tega manjkajo na seminarjih in na generalki, dobra raven, Štajerska/Pomurje – število prijav se je povečalo kar otežuje dobro izvedbo množičnega koncerta. Morda bi kazalo število, tudi raven je višja, Gorenjska – po pričakovanjih. pretehtati možnost (več) regijskih seminarjev, kar bi olajšalo Sicer skromne denarne nagrade, ki smo jih uvedli za najboljše navzočnost in povečalo obisk. zbore, so bile zelo dobro sprejete. Še posebej so koristne nagrade V letu 2011 smo pripravili nov projekt za področje mladinskega za skladatelje za naročilo novitet; nastalo je več skladb za zborovstva pod imenom Potujoča muzika. Zborovodjem zaradi mladinske zbore, ki so v posebni zbirki izšle v okviru projekta težkih pogojev za delo mladinskih zborov v osnovnih šolah včasih Potujoča muzika. zmanjka prave volje, vsakršna spodbuda ali pomoč pa jim da nov V letu 2011 so (bienalno) potekala tudi 4. regijska tekmovanja zagon. Zato je toliko bolj dobrodošla nova zbirka skladb, ki bodo odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Odziv nanje je bil (po težavnosti) dostopne tudi zborom, ki ne zmorejo nastopati na v skladu s pričakovanji, a so tudi tu nihanja med regijami: regijski in državni ravni, še zlasti, ker gre za skladbe z besedili Dolenjska/Posavje/Bela krajina – toliko prijav, kot prejšnjič, a zelo sodobnikov, ki imajo šaljivo, igrivo vsebino, skladbe s spremljavo, nizek nivo, Primorska – povprečno števlo prijav, a visok nivo slovenskimi besedili, ne pretežke, pa kljub temu kakovostne. prijavljenih skupin, Od Celja do Koroške – povečano število prijav Hkrati z idejo o izdaji zbirke novih skladb se je porodila tudi in precej zanimivih skupin, Osrednja Slovenija – veliko povečanje zamisel, da bi pripravili veliko mladinsko netekmovalno prireditev, prijav in tudi dober nivo, Štajerskem/Pomurju pa je število ki bi - kot protiutež razmeram v družbi, ki čedalje bolj temeljijo na udeležencev še vedno nizko, prav takšan pa je tudi nivo. tekmovalnosti in individualizmu - ponudila občutek pripadnosti V državnem programu imamo na eni strani množični tabor veliki zborovski skupnosti, ustvarjalno povezovanje mladih in slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer za udeležbo ni spletanje novih znanstev in prijateljstev nobenih omejitev, na drugi pa selekcionirane prireditve, na katere Obe zamisli smo združili in nastala je Potujoča muzika – nova je prijava prosta, izbor sodelujočih opravi umetniški svet, skupine zbirka in z enakim naslovom še množični koncert izbranih pa ocenjuje 3 – 5 članska žirija. Med slednjimi sodijo Revija mladinskih zborov Slovenije v počastitev svetovnega dneva izbranih malih pevskih skupin Slovenije v Radovljici, festival Sredi zborovskega petja. Koncert je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega zvezd v Žalcu in Mednarodno zborovsko tekmovanje v Mariboru. doma v Ljubljani, 26. novembra 2011, kjer je večina skladb iz Na mednarodno tekmovanje smo dobili nekaj manj prijav kot zbirke doživela prvo izvedbo. običajno. Zdi se, da sta recesija in veliki stroški potovanja več Hkrati je bila vzpostavljena tudi spletna stran, kjer smo za zborom preprečila, da bi se odpravili na pot v tujino. Konkurenca večino skladb naložili posnetke izvedbe vsakega glasu s klavirsko izbranih pa je bila kljub temu kvalitetna. spremljavo, da lahko vsak pevec vadi svoj glas tudi doma: Netekmovalno so se zbori predstavili s programi ljudske glasbe, http://www.jskd.si/glasba/zborovska/povezave_zborovska/potujoca_muzika tekmovalno pa z obveznim in prostim programom. Obvezni je _posnetki_11.htm predpisal izvedbe slovenskih skladateljev: Gallusa (motet po lastni izbiri), Lojzeta Lebiča (Fčelica zletejla) in Uroša Kreka (Škrinja orehova). Prvič so bile za obvezne skladbe namesto izvirnih del

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 1

IZOBRAŽEVANJE kljub veliki prvi nakladi v oktobru 2010 (500 izvodov). Zbirka prinaša 63 novih ali novejših skladb – veliko je bilo naročenih prav Izobraževanje poteka na več ravneh: poleg seminarjev za za to zbirko, precej pa se jih je do zdaj pojavljajo po raznih revijah lokalne potrebe, ki jih pripravijo nekatere izpostave organiziramo a brez spremljave. izobraževanja treh tipov:  Zbornica – krajši izobraževalni termini za manjše število ljudi, ki Po več letih suše pri izhajanju lažje literature za moške zbore je jih zanima zelo specifična tema in zanje ne potrebujemo daljših izšla zbirka Fantovske pesmi Te so posebno značilen del slovenske izobraževanj ljudske pevske dediščine in zato jim gre posebno mesto v narodovi  dvostopenjske 80-urne regijske zborovodske šole (načrtno in kulturi. V tej pesmarici so zbrane pesmi, ki pripadajo fantovski dolgoročno izobraževanje): Zborovska šola Osnove dirigiranja 1 družbi, saj večinoma sodijo v zvrst ljubezenskih. Le nekaj je takih, in 2 za zborovodje in korepetitorje, Zborovska šola Osnove ki bi jih ne mogli uvrstiti mednje, a so vseeno pogosto v vokalne tehnike 1 in 2 za zborovodje in korepetitorje, fantovskem repertoarju, npr. domoljubne. Zborovska šola Lahkih not naokrog 1 in 2 za pevce in vse, ki bi Za fantovsko petje je pomemben tudi napev, ki mora biti se radi naučili petja in slišanja po notah. primeren za petje v fantovski maniri, kar v našem primeru pomeni  vikend seminarji z veliko praktičnega dela na manj znane ali »za naprej petje«: vodilni glas (cantus firmus) je v sredini, izvajane teme spremljajoči glasovi pa nad in pod njim. Vsaka pesem se ne da Cilji izobraževanja so dati zborovodjem čim bolj raznolike tako peti, fantovske po večini. Značilno je tudi, da pri mnogih možnosti izobraževanja. Daljši tečaji so za tiste, ki potrebujejo pesmih začne le vodilni pevec, šele nato poprimejo ostali. izobraževanje iz dirigiranja iz vokalne tehnike (ker tega pri nas ni Pesmarica bo primerna za vse moške zbore, ki ne zmorejo mogoče študirati, na kratkih letnih seminarjih, ki se jih je včasih zahtevnejše literature in radi posežejo po – slovenskih ljudskih udeležilo veliko število ljudi, pa to ni mogoče). Priredili pa smo tudi pesmih. več krajših seminarjev s kvalitetnimi skupinami na teme, ki so pri Zadnja letošnja izdaja pa je zbirka za mladinske zbore Potujoča nas manj poznane ter za stilno interpretacijo vokalnega pop in muzika. V njej smo natisnili vse triglasne skladbe, ki so jih jazza, nujno potrebne za razvoj dejavnosti. prispevali nagrajeni avtorji na regijskih tekmovanjih otroških in Seminar za udeležence festivala Sredi zvezd, daje boljše mladinskih zborov 2011. Zbirko smo obogatili s ilustracijami otrok rezultate, opazne na festivalu. Razdeljen je v dva praktična dela: na naslovno temo. Tretjina skladb iz zbirke je bila prmierno seminar za aranžerje je namenjen namenjen vsem tistim, ki izvedena na dan izida zbirke na istoimenskem - koncertu. nameravajo na festivalu izvajati lastne avtorske skladbe ali svoje MEDNARODNA DEJAVNOST lastne aranžmaje (mentor Tomaž Habe). Seminar je bil izpeljan dva meseca pred seminarjem za skupine, ki so te skladbe izvajale. Mednarodna predstavitev dejavnosti:  promocija Mednarodnega tekmovanja Maribor na različnih Njim pa je bila namenjena druga delavnica: vokalna in stilna prireditvah v tujini (Varna, Tours, Arezzo, Debrecen, Tolosa, interpretacija prijavljenih skladb. S tem pripravljamo na nastop Polyfollia), skupine, ki delujejo in zvenijo preveč 'zborovsko'. Videli smo, da  sodelovanje v izvršnem odboru evropske zborovske zveze sta seminarja zelo potrebna in smo ju za naslednjo sezono uvedli Europa Cantat omogoča spremljanje dejavnosti v kot obvezna za vse, ki se prireditve udeležijo prvič. Tako načrtno mednarodnem okolju, iskanje rešitev in novih idej. Najbolj delo je na festivalu pokazalo, da so bile skupine strokovno veliko obravnavane dileme in teme trenutno so: kako iztržiti več bolje pripravljene, kot prejšnja leta. medijskega prostora in finančnih sredstev za zborovsko Nadaljevali smo z načrtnim in dolgoročnim izobraževanjem dejavnost, kako do inovativnosti v zborovstvu in kaj je zborovodij. V sezoni 2010/2011 sicer ni bilo planiran ciklus Osnove inovativno, nove kaj prinašajo nove raziskave s področja glasu, dirigiranja 1, a je bilo zanimanje tolikšno, da smo morali v Ljubljani kako ohranjati ravnovesje popularne glasbe, odrskega gibanja, organizirati dve novi skupini s slušatelji, ki so prihajali iz cele uvajanja gledaliških elementov s kvaliteto zborovskega petja in Slovenije in celo zamejstva. Izobraževanje smo sklenili spomladi z glasbe, ki nastaja ipd… izpiti.  Članstvo v tričlanskem odboru Europe Cantat pri organizaciji Jeseni smo v Ljubljani nadaljevali s tečajem Osnove dirigiranja največjega evropskega zborovskega festival Europa Cantat 2, dodali pa smo še začetni tečaj v Laškem. Zaradi zanimanja smo Torino 2012 še enkrat začeli z Vokalno tehniko 1 na Primorskem in jo uspešno  Prenos vodenja generalnega sekretariata Zveze tekmovanja za sklenili z izpiti. Nadaljevali pa smo tudi tretji sklop izobraževanja: veliko nagrado Evrope od leta 2011 iz Španije v Slovenijo. Lahkih not naokrog – naučimo se slišati in peti po notah, ki je namenjen pevcem ali pa tudi čisto naključnim, ki bi se radi tega PRIREDITVE naučili. Načrtovali smo izobraževanja v šestih regijah, a v treh od 11. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor njih ni bilo zadosti interesa. Zaključili smo tečaje v Ljubljani, 2012 Brežicah in Tolminu. V Brežicah in Tolminu smo v letu 2011 začeli Maribor, Unionska dvorana, od 15. do 17. aprila 2011 tudi na nadaljevalnim tečajem Lahkih not naokrog 2, na novo pa Soorganizatorji: Mestna občina Maribor, Zveza kulturnih društev smo s prvo stopnjo pričeli v Kopru. Slovenije, Zveza kulturnih društev Maribor ZALOŽNIŠTVO 1.300 obiskovalcev ŽIRIJA Edina težava na založništvu je le še tekstovna številka revije  Maria Gamborg Helbekkmo, Norveška, predsednica, Martina Naši zbori. Uredniško delo zahteva veliko več časa, kot ga je Batič, Slovenija, Marco Berrini, Italija, Karmina Šilec, Slovenija, trenutno odmerjeno nastajanju revije. Tekstovna številka nujno Bo Holten, Danska potrebuje zunanjega urednika, ki bi prevzel v celoti tehnično uredništvo, načrtoval vsebino revije in skrbel za pisce člankov. REZULTATI Notni številki pa sta izšli redno, s tem so težave pri izhajanju  1. mesto, prejemnik velike nagrade: Sofia Vocalensemble, končale. Švedska/Sweden, 2000 € (93,5 točk), zborovodja Bengt Ollén;  finalist, 2. mesto, Ateneo de Manila College Glee Club, Filipini, Izšel je ponatis zgoščenke Mednarodnega tekmovanja v 1450 € (89,1), Maria Lourdes V. Hermo; Mariboru 2009. ki smo jo pripravili za promocijo na več  finalist, 2. mesto, El León de oro, Španija/Spain, 1450 € (89,1), mednarodnih prireditvah. Zgoščenka prinaša 22 posnetkov Marco Antonio García de Paz; tekmujočih zborov: udeleženci finala so predstaavljeni s približno  finalist, 4. mesto: University of East Chorale, Filipini (88,3), 12 minutami glasbe, ostali pa z eno odlično izvedeno skladbo. Anna Tabita Abeleda – Piquero; Zgoščenka je bila nujen pripomoček pri promociji tekmovanja v  finalist, 5. mesto: Via nova chor Munchen, Nemčija (88,2), tujini, predvsem na rednih mednarodnih tekmovanjih, konvenciji Florian Helgath; ameriških zborovodij ACDA 2011 (4000 udeležencev) in  6. mesto: Komorni zbor Megaron, Slovenija (86,4), Damijan Svetovnem zborovskem simpoziju v Argentini 2011. Močnik; Poseben uspeh pa je doživela nova zbirka za otroške zbore Kolački za pevce, saj smo jo morali že pozimi 2011 ponatisniti, 2 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

 7. mesto: Khmelnytskyi Chamber choir, Ukrajina (84,7), Ihor 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih Tsmur; zborov Slovenije – Osrednja Slovenija, Dolenjska,  8. mesto: The Warsaw School of Economics Choir, Poljska Posavje in Bela krajina (76,9), Tomasz Hynek; Zagorje ob Savi, 19. maj 2011 – 2 koncerta, 17 zborov  9. mesto: Ženski hor Studentskog kulturnog centra Niš, Srbija 400 obiskovalcev (65), Zoran Stanisavljević; ŽIRIJA POSEBNE NAGRADE:  Danica Pirečnik, Branka Potočnik Krajnik, Mitja Venišnik  za najboljši zbor enakih glasov – Ženski hor Studentskog ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO kulturnog centra Niš, Srbija, 700 €  Otroški pevski zbor CiciDo GŠ Zagorje ob Savi (94), Mojca  zborovodji za najboljšo izvedbo skladbe Jacobusa Handla Zupan; Gallusa – Bengt Ollén (In hac die Christophorus), 250 € ZLATO PRIZNANJE  zborovodji za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe –  Otroški pevski zbor Adamčki OŠ Luisa Adamiča, Grosuplje (84), Bengt Ollén (Uroš Krek: Škrinja orehova), 250 € Andreja Bolkovič; 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih  Mladinski pevski zbor OŠ Škofljica (80,3), Mateja Novak; zborov Slovenije – Primorska  Otroški pevski zbor OŠ Franceta Bevka, Ljubljana (80), Marija Postojna, 14. maj 2011 – 2 koncerta, 17 zborov Zupan; 400 obiskovalcev  Otroški pevski zbor OŠ Brezovica pri Ljubljani (80), Sonja Sojer; ŽIRIJA  Mladinski pevski zbor GŠ Zagorje ob Savi (80), Klemen Benko;  Andraž Hauptman (predsednik), Andreja Martinjak, Matej SREBRNO PRIZNANJE Penko  Otroški pevski zbor OŠ Milana Majcna, Šentjanž (79), Suzana ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO Tratnik Umek;  Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper, podružnica Izola,  Otroški pevski zbor OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana (76,7), Nuška (92,3), zborovodka Kristina Babič; Zakrajšek;  Otroški pevski zbor OŠ Pivka (90,3), Damjana Morel;  Otroški pevski zbor OŠ Žužemberk (74,7), Katja Avsenik;  Otroški pevski zbor OŠ Ledina, Ljubljana (73,7), Dalila Beus; ZLATO PRIZNANJE  Otroški pevski zbor Poka OŠ Draga Bajca Vipava (88), Zvonka  Otroški pevski zbor Deorina Polovinke, Kočevje (73), Matevž Starc; Novak;  Otroški pevski zbor OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica (86),  Otroški pevski zbor Kresničke OŠ Loka, Črnomelj, podružnica Elena Sedmak; Adlešiči (73), Majda Veselič;  Mladinski pevski zbor OŠ Draga Bajca Vipava (85,7), Zvonka  Otroški pevski zbor OŠ Stična PŠ Muljava (72,7), Bojana Mulh; Starc;  Otroški pevski zbor Sonček OŠ Krmelj (71,7), Suzana Trtnik  Združeni pevski zbor OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača- Umek; Senožeče (84,7), Ada Škamperle; BRONASTO PRIZNANJE  Otroški pevski zbor OŠ Koper (84), Ingrid Poropat;  Otroški pevski zbor Češmin Podružnične šole Čemšenik OŠ  Otroški pevski zbor OŠ Šempas (83,7), Mojca Maver Podbersič; Ivana Skvarče Zagorje ob Savi (68), Irena Hudi;  Mladinski pevski zbor OŠ Frana Erjavca Nova Gorica (82),  Otroški pevski zbor OŠ Jurija Dalmatina, Krško (68), Damjana Milena Prinčič; Mlakar;  Dekliški pevski zbor Zvezda, Dobova (68), Aljaž Božič; SREBRNO PRIZNANJE  Otroški pevski zbor OŠ Dekani (78,7), Slavica Kleibencetl; POSEBNA PRIZNANJA  Otroški pevski zbor OŠ Antona Šibelje Stjenka Komen,  najboljši otroški zbor – Otroški pevski zbor Cicido GŠ Zagorje ob Podružnica Štanjel (77,7), Andreja Rustja; Savi, Mojca Zupan  Otroški pevski zbor OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica (75,3),  najboljši mladinski zbor – Mladinski pevski zbor OŠ Škofljica, Eleonora Ipavec; Mateja Novak  Dekliški pevski zbor Škofijske gimnazije Vipava (75,3), Loredana  najboljši dekliški zbor – Dekliški pevski zbor Zvezda, Dobova, Sajovic; Aljaž Božič  najboljši zbor, ki je prvič nastopil na tekmovanju – Otroški BRONASTO PRIZNANJE  Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar (65,7), pevski zbor Adamčki OŠ Luisa Adamiča, Grosuplje, Andreja David Bandelj; Bolkovič  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Mojca Zupan, POSEBNA PRIZNANJA: Otroški pevski zbor Cicido GŠ Zagorje ob Savi, za izvedbo  najboljši otroški zbor – Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper skladbe Danila Švare Pastirc pa pase podružnica Izola, Kristina Babič  za najboljšo izvedbo izvirne slovenske skladbe – Sonja Sojer,  najboljši mladinski zbor – Mladinski pevski zbor OŠ Draga Bajca Otroški pevski zbor OŠ Brezovica, za izvedbo skladbe Tadeje Vipava, Zvonka Starc Vulc Botrica lisica  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Zvonka Starc,  za najboljšo izbiro programa – Mojca Zupan, Otroški pevski zbor Mladinski pevski zbor OŠ Draga Bajca Vipava, za izvedbo Cicido GŠ Zagorje ob Savi skladbe Radovana Gobca Siničja tožba  za najboljšega korepetitorja – Urška Vidic, Otroški pevski zbor  za najboljšo izbiro programa – Ada Škamperle, Združeni pevski Cicido GŠ Zagorje ob Savi zbor osnovne šola dr. Bogomirja Magajne, Divača-Senožeče  za noviteto – skladateljica Tadeja Vulc  priznanje Marij Kogoj za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe – Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper, podružnica 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih Izola, za skladbo Uroša Rojka: Mlin, Medvedova večerja, Jež, zborov Slovenije – Od Celja do Koroške Kristina Babič Velenje, 21. maj 2011 – 2 koncerta, 15 zborov  nagrada Radia Koper za najvišje ocenjeni zbor tekmovanja 350 obiskovalcev (arhivsko snemanje v studiu Hendrix Radia Koper)– Otroški ŽIRIJA pevski zbor Glasbene šole Koper, podružnica Izola  Tomaž Pirnat, Damijan Močnik, Maja Cilenšek  zlata plaketa za najvišjo oceno – Otroški pevski zbor Glasbene ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO šole Koper podružnica Izola, Kristina Babič  Otroški pevski zbor OŠ Nazarje (92), Katja Gruber;  srebrna plaketa za drugo največje število točk – Otroški pevski  Junior CS Maribor (90), Manja Gošnik Vovk; zbor OŠ Pivka, Damjana Morel  Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje (90), Katja Gruber;  bronasta plaketa za tretje najvišje število točk – Otroški pevski ZLATO PRIZNANJE zbor OŠ Draga Bajca Vipava, Zvonka Starc  Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje (89), Manja Gošnik Vovk;

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 3

 Dekliška vokalna skupina Glasbene šole Slovenj Gradec (82), POSEBNA PRIZNANJA: Vanja Mori;  najboljši otroški zbor – Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica, Slavica  Otroški pevski zbor OŠ Gorica, Velenje (81,6), Mihaela Cvitanič Britovšek;  najboljši mladinski zbor – Mladinski pevski zbor Secunde CS,  Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center (80,3), Barbara Arlič Maribor, Tadeja Vulc Kerstein;  najboljši zbor, ki je prvič nastopil na tekmovanju – Otroški  Otroški pevski zbor Brihta OŠ Petrovče (80), Anita Žolnir; pevski zbor OŠ Markovci, Slavica Lajh SREBRNO PRIZNANJE  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Mojca Györek  Otroški pevski zbor OŠ Vransko – Tabor (78), Vanja Govek; Karas, Otroški pevski zbor GŠ Fokovci,za izvedbo skladbe  Otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha Velenje (76,3), Andreja Ladislava Györeka: Prekmurske gostüvanjske Ostruh;  za najboljšo izvedbo izvirne slovenske skladbe – Tadeja Vulc,  Otroški pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici (74), Matej Romih; Mladinski pevski zbor Secunde CS, Maribor, za izvedbo skladbe  Mladinski pevski zbor Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško Lojzeta Lebiča Poletje (haiku) (72,6), Mateja Škorja;  za najboljšo izbiro programa – Slavica Cvitanič, Otroški pevski  Otroški pevski zbor OŠ Frana Kocbeka, Gornji Grad (71,6), zbor OŠ Gorišnica Marija Štiftar;  za najboljšega korepetitorja – Olga Palič, Otroški pevski zbor OŠ Fokovci BRONASTO PRIZNANJE  Mladinskipevski zbor Druge OŠ Slovenj Gradec (68,6), Vladka  skladatelju za noviteto: Gašper Jereb, Mojca Prus Mori; 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih POSEBNA PRIZNANJA: zborov Slovenije – Gorenjska  najboljši otroški zbor – Otroški pevski zbor OŠ Nazarje, Katja Škofja Loka, 27. maj 2011, 10 zborov Gruber 220 obiskovalcev  najboljši mladinski zbor – Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, ŽIRIJA Katja Gruber  Maja Cilenšek, Janja Dragan Gombač, Marinka Šuštar  najboljši dekliški zbor – Dekliška vokalna skupina Glasbene šole ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO Slovenj Gradec, Vanja Mori  Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj (91), Primož Kerštanj;  najboljši zbor, ki je prvič nastopil na tekmovanju – Otroški ZLATO PRIZNANJE pevski zbor OŠ Nazarje, Katja Gruber  Otroški pevski zbor OŠ Orehek Kranj (83), Janja Jošt;  Za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Manja Gošnik  Mladinski pevski zbor OŠ Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem Vovk, Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski (82,3), Irma Močnik; Velenje, za izvedbo skladbe Danila Švare Igraj Kolce, priredba Gašper Jereb SREBRNO PRIZNANJE  Otroški pevski zbor OŠ Lom pod Storžičem (73,6), Janja Meglič;  za najboljšo izvedbo izvirne slovenske skladbe – Katja Gruber, Otroški pevski zbor OŠ Prežihov Voranc Jesenice (72,3), Stanka Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, za izvedbo skladbe Damijana  Močnika Popotnik (Tone Pavček) Mencinger;  Otroški pevski zbor OŠ in PŠ Davorin Jenko Cerklje na  za najboljšo izbiro programa – Manja Gošnik Vovk, CS Junior, Maribor Gorenjskem (71,7), Irma Močnik; Otroški pevski zbor Zvezdice OŠ Toneta Čufarja Jesenice (71,3),  za najboljšega korepetitorja – Toni Acman, Otroški pevski zbor  OŠ Nazarje in Otroški pevski zbor OŠ Frana Kocbeka, Gornji Mojca Čebulj; Grad  Otroški pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju (71), Peter Pogačar;  Otroški pevski zbor OŠ Železniki (70), Marjeta Naglič; 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih NEOCENJEN: zborov Slovenije – Štajerska in Pomurje  Otroški pevski zbor Mengeški črički, Andreja Polanec Kolenc Gornja Radgona, 21. maj 2011 – 2 koncerta, 16 zborov POSEBNA PRIZNANJA 350 obiskovalcev  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Dekliški pevski ŽIRIJA zbor Gimnazije Kranj, Primož Kerštanj, za skladbo Jakoba Ježa  Danica Pirečnik, Majda Hauptman, Stojan Kuret Igraj kolce ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO  za najboljšo izvedbo slovenske izvirne skladbe – Mladinski  Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica (93, 3), Slavica Cvitanič; pevski zbor OŠ Cerklje na Gorenjskem, Irma Močnik, za skladbo  Mladinski pevski zbor Secunde CS, Maribor (92, 3), Tadeja Vulc; Damijana Močnika Nekaj je v zraku  Otroški pevski zbor OŠ Markovci (90), Slavica Lajh;  za najboljšo izbiro sporeda – Janja Jošt, Otroški pevski zbor OŠ ZLATO PRIZNANJE Orehek Kranj  Otroški pevski zbor OŠ Fokovci (87), Mojca Györek Karas;  priznanje za najboljšega korepetitorja – Petar Milić, Otroški  Mladinski pevski zbor GŠ Slavka Osterca, Ljutomer (86), pevski zbor OŠ Orehek Kranj Romana Rek;  skladatelju za kvalitetno noviteto – Bojan Glavina, Aldo Kumar  Otroški pevski zbor OŠ Tabor I, Maribor (84), Anita Rauter;  za najboljši otroški pevski zbor – Otroški pevski zbor OŠ Orehek  Otroški pevski zbor OŠ Franceta Prešerna, Maribor (81), Metka Kranj, Janja Jošt Kuraj;  za najboljši mladinski pevski zbor – Mladinski pevski zbor OŠ  Otroški pevski zbor Glasbene šole Gornja Radgona (80), Andrej Cerklje na Gorenjskem, Irma Močnik Tibaut;  za najboljši dekliški pevski zbor – Dekliški pevski zbor Gimnazije SREBRNO PRIZNANJE Kranj, Primož Kerštanj  Otroški pevski zbor OŠ Ljudski vrt, Ptuj (78,3), Jerneja Bombek; 9. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd  Otroški prekmurski pevski zbor Metuljček (75,3), Lukrecija Žalec, Dom kulture, 20. in 21. maj 2011 Marič; 500 obiskovalcev  Otroški pevski zbor OŠ Franca Lešnika Vuka, Slivnica pri ŽIRIJA Mariboru (72,3), Mira Prel;  Tomaž Kozlevčar, Samo Ivačič, Gorazd Kozmus  Otroški pevski zbor OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica (71,7), Milena Trojner; NAGRADE ŽIRIJE  1. nagrada: Jazzva, Ljubljana, vodja skupine Jasna Žitnik,  Otroški pevski zbor Do-Mi-So OŠ Križevci (71,3), Renata Mikl;  2. nagrada: Cantemus, Žalec, Matjaz Kač  Mladinski pevski zbor OŠ Sladki vrh (70,3), Jelka Veit;  3. nagrada: Sponus, Oplotnica, Tine Lesjak  Mladinski pevski zbor OŠ Tišina (70), Alenka Brulc Šiplič; NAGRADE PUBLIKE BRONASTO PRIZNANJE  1. nagrada: Sonus, Oplotnica, Tine Lesjak  Mladinski pevski zbor Luna OŠ Gornja Radgona (68), Nataša  2. nagrada: Jazzva, Ljubljana, Jasna Žitnik, Zemljič;  2. nagrada:, Žalec, Matjaz Kac 4 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

POSEBNA PRIZNANJA:  Vokalna skupina Gallina (84,7), Ana Erčulj  za najboljši show program: Male malice, Ljubljana, v. s. Tadej  Mešani pevski zbor Anton Foerster Ljubljana (84,7), Damijana Vasle. Močnik - Božič OTVORITVENI CONCERT IN TEKMOVANJE (21. 5.):  Akademski pevski zbor Alojzij Mav (83,3), Lovro Frelih  Maybesix, Italjia SREBRNO PRIZNANJE POSEBNI CONCERT (21. 5.):  Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana (79), Špela  Blue penguin, Italija Podgoršek  Cantemus, Žalec Slovenija  Komorni zbor Trbovlje (76,3), Gregor Špajzer  Mešani pevski zbor Brezovica (75,3), Tone Rozman 42. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri  Ženski pevski zbor Brezovica (73,3), Sonja Sojer Stični – koncert slovenskih zborov iz drugih držav  Vokalna skupina Breza Brezovica (71,3), Marija Jakomin Šentvid pri Stični, OŠ Ferdo Vesel, 18. junij 2011, soorganizator: Občina Ivančna Gorica, Društvo Tabor pevskih BRONASTO PRIZNANJE  Mešani pevski zbor KUD Jevnica (68,3), Janez Kukovica zborov Šentvid pri Stični 180 obiskovalcev POSEBNA PRIZNANJA  za najboljši mešani zbor – Mešani pevski zbor Adoramus, NASTOPILI Marjan Grdadolnik  Pojoča družba, pevska skupina Društva Slovencev v Beogradu  za najboljšo malo pevsko skupino (do 11 pevcev) – Vokalna (Društvo Sava), zborovodkinja Božica Toskić skupina Ingenium, Gašper Banovec in Blaž Strmole  Ženski pevski zbor Prešernovke, Šibenik, Hrvaška, Ivana Šanić  za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja renesanse – Vokalna  Mešani pevski zbor Avgust Pavel Zveze Slovencev na skupina Ingenium, Gašper Banovec in Blaž Strmole, za izvedbo Madžarskem, Gornji Senik, Madžarska, Marija Trifus skladbe Hans Leo Hassler Ihr Musici  Mešani pevski zbor Bazovica, Rijeka, Hrvaška, Maja Dobrila  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Akademski  Mladinski zbor Danica, Šentprimož, Avstrija, Barbara pevski zbor Alozij Mav, Lovro Frelih, za Matija Krečič Vöra bije Mistelbauer-Stern, Mirjam Sadnikar in Janja Prunč  za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, napisane od  Camerata Slovenica, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Melita leta 1980 do danes – Mešani pevski Adoramus, Marjan Čičić Grdadolnik, za Tadeja Vulc Cantate Domino  Mešani pevski zbor Triglav, Split, Hrvaška, Tatjana Kurajica  za najboljšo izbiro sporeda – Marjan Grdadolnik, Mešani pevski  Mešani pevski zbor Slovenec-Slavec Boršt–Ricmanje, Trst, zbor Adoramus Italija, Daniel Grbec  za obetaven zbor – Vokalna skupina Ingenium, Gašper Banovec  Mešani pevski zbor Davorin Jenko Društva Slovencev Triglav, in Blaž Strmole Banja Luka, Bosna in Hercegovina, Republika Srpska, Aleksandar Jeremić 4. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in  Mešani pevski zbor Slovenski dom, Zagreb, Hrvaška, Franc malih pevskih skupin – Dolenjska, Posavje in Bela Kene krajina 42. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Krško, 19. november 2011 Stični – množični koncert združenih zborov 160 obiskovalcev Šentvid pri Stični - Športno igrišče OŠ Ferdo Vesel, 19. junij ŽIRIJA 2011, soorganizator: Občina Ivančna Gorica, Društvo Tabor  Andraž Hauptman, Helena Fojkar Zupančič, Danica Pirečnik pevskih zborov Šentvid pri Stični ZLATO PRIZNANJE 1.500 obiskovalcev  Mešani pevski zbor Pomlad, Novo mesto (85), Fernando Mejias NASTOPILI  Vokalna skupina Lan, Metlika (80), Mateja Jakša Jurković  okoli 200 moških, ženskih in mešanih zborov iz Slovenije in  Moška vokalna skupina Lipa, Litija (80), vodja skupine Darko zamejstva, Vidic  Godba Slovenskih železnic, dirigent Franci Lipovšek SREBRNO PRIZNANJE  Folklorna skupina Vidovo, Šentvid pri Stični, mentorica Nataša  Ženska vokalna skupina Lipa, Litija (78), Anita Medvešek Hribar BRONASTO PRIZNANJE  slavnostna govornica dr. Marija Makarovič  Moški pevski zbor Svoboda Brestanica (68,3), Janko Avsenak  Spored izvedenih skladb je bil posvečen 20. obletnici  Moški pevski zbor Kapele, Kapele (66,3), Mihaela Komočar osamosvojitve Slovenije (avtorji: Radovan Gobec, Davorin  Ženski pevski zbor Zimzelen KUD Svoboda Mirna (65), Stane Jenko, Lojze Lebič, Anton Foerster, Anton Hajdrih, Pavel Peček Kernjak, Jurij Fleišman, Andrej Maroša, Anton Nedved, Viktor POSEBNA PRIZNANJA Mihelčič. Rado Simoniti, Matija Tomc, Benjamin Ipavec)  za najboljšo izbiro sporeda – Fernando Meiias, Mešani pevski  dirigent Igor Švar zbor Pomlad, Novo mesto Festival oktetov Suha – Dravograd  za obetavno zasedbo – Moška vokalna skupina Lipa, Litija, Dravograd, Suha, 17. in 18. junij 2011 Darko Vidic Mednarodni festival poteka en dan v Sloveniji in en dan v 4. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in Avstriji. Na njem nastopi 4-6 kvalitetnih skupin. V letu 2011 smo malih pevskih skupin – Gorenjska vključili na prireditev zmagovalce revije izbranih mali pevskih Škofja Loka, 19. november 2011 skupin Slovenije 2010: 150 obiskovalcev SODELUJOČI ŽIRIJA  Vokalna skupina Ingenium, Ljubljana, vodja Blaž Strmole  Stojan Kuret, Gregor Klančič, Sebastjan Vrhovnik 4. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO  Mešani pevski zbor Odmev Kamnik (91,3), Ana Smrtnik malih pevskih skupin – Osrednja Slovenija Kočevje, 12. november 2011 ZLATO PRIZNANJE 150 obiskovalcev  Mešani komorni pevski zbor Ljubljanski madrigalisti (87,7), Mateja Kališnik ŽIRIJA  Mešani pevski zbor Kulturnega društva Vox Carniolus Jesenice  Andraž Hauptman, Helena Fojkar Zupančič, Stojan Kuret (84,7), Eva Jelenc Drozg ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO  Dekliški komorni zbor Carmen manet KD Gimnazije Kranj,  Vokalna skupina Ingenium (90), vodji Gašper Banovec in Blaž (83,7), Primož Kerštanj Strmole  Mešani pevski zbor Surrexit, Ljubljana (83,3), s. Božena Kutnar ZLATO PRIZNANJE  Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj (82,3), Matej  Mešani pevski zbor Adoramus (89), Marjan Grdadolnik Penko

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 5

SREBRNO PRIZNANJE  za obetavno zborovodko – Martina Resnik, Mešani pevski zbor  Mešani pevski zbor Klas Groblje (79,7), Matevž Kink Kulturnega društva Remšnik  Mešani pevski zbor Slamnik, Domžale (79,7), Ana Černe 4. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in BRONASTO PRIZNANJE malih pevskih skupin – Primorska  Mešani pevski zbor Musica viva Kranj-Primskovo (68,7), Aleš Postojna, 26. in 27. november 2011 Gorjanc 450 obiskovalcev POSEBNA PRIZNANJA ŽIRIJA  za najboljši mešani zbor – Mešani pevski zbor Odmev, Kamnik,  Andraž Hauptman, Matej Penko, Andreja Martinjak Ana Smrtnik  za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja renesanse – Mešani ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO pevski zbor Kulturnega društva Vox Carniolus Jesenice, Eva  Komorni zbor Ipavska (95,6), Matjaž Šček Jelenc Drozg, za Orlando di Lasso Resonet in laudibus  Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem Koper (91,6),  za najboljšo izvedbo skladbe, napisano od 20. stoletja do danes Andreja Hrvatin – Mešani pevski zbor Surrexit, Ljubljana, s. Božena Kutnar, za ZLATO PRIZNANJE Francis Poulenc Hodie Christus natus est  Mešani pevski zbor Jacobus Gallus Trst (85,3), Marko Sancin  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Mešani pevski  Dekliški pevski zbor Krasje (84), Urška Fabijan zbor Kulturnega društva Vox Carniolus Jesenice, Eva Jelenc  Mešani pevski zbor Postojna (83), Mirko Ferlan Drozg, za Gašper Jereb Jamniška SREBRNO PRIZNANJE  za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, napisane od  Mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej Števerjan (79), leta 1980 do danes – Mešani pevski zbor Odmev, Kamnik, Ana Aleksandra Pertot Smrtnik, za Tadeja Vulc: Cantate Domino  Ženska vokalna skupina Elum (78,7), Karolina Repar  za najboljšo izbiro sporeda – Mateja Kališnik, Mešani komorni  Mešani pevski zbor Stanko Premrl Podnanos (77,7), Vida Fabčič zbor Ljubljanski madrigalisti  VoS Chorus '97 (70), Laura Winkler  za obetavno zborovodko – Mateja Kališnik, Mešani komorni zbor BRONASTO PRIZNANJE Ljubljanski madrigalisti  Moški pevski zbor Pivka (63), Marcel Štefančič  za obetaven zbor – Dekliški komorni zbor Carmen manet KD POSEBNA PRIZNANJA Gimnazije Kranj, Primož Kerštanj  za najboljšo izvedbo skladbe, napisano od 20. stoletja do danes 4. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in – Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem Koper, malih pevskih skupin – Od Celja do Koroške Andreja Hrvatin, za György Orban Daemon irrepit callidus Dravograd, 26. november 2011  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Mešani pevski 150 obiskovalcev zbor Ipavska, Matjaž Šček, za Walter Lo Nigro Dekle je pralo srajčke dvej ŽIRIJA  za najboljši izbor programa – Marko Sancin, Mešani pevski zbor  Andraž Hauptman, Danica Pirečnik, Andreja Martinjak Jacobus Gallus ZLATO PRIZNANJE  za izjemen umetniški vtis – Matjaž Šček, Mešani zbor Ipavska Mešani pevski zbor Collegium vocale (86,3), Bernarda Preložnik   priznanje Marijana Gabrijelčiča za najboljšo izvedbo sodobne Kink slovenske skladbe – Mešani zbor Ipavska, za Miran Rustja  Moški pevski zbor Vres Prevalje (84), Helena Buhvald Gorenšek Zaljubljenka Študentski mešani pevski zbor Mohorjan Prevalje (82,3), Helena   priznanje Radia Koper – Mešani pevski zbor Ipavska, Matjaž Buhvald Gorenšek Šček  Mešani komorni zbor Carinthia cantat (80), Tone Gašper SREBRNO PRIZNANJE 4. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in  Mešani pevski zbor Zarja Akvonij, Šentvid pri Planini (78,3), malih pevskih skupin – Štajerska in Pomurje Matej Romih Maribor, 27. november 2011  Oktet Žetev, Luče (75), Mitja Venišnik 300 obiskovalcev  Vokalna skupina Freya, Šmarje pri Jelšah (73), Martina Rančigaj ŽIRIJA  Ženska vokalna skupina Nova, Slovenj Gradec (71,7), Janja  Karmina Šilec, Sebastjan Vrhovnik, Ambrož Čopi Kresnik ZLATO PRIZNANJE BRONASTO PRIZNANJE  Vokalna skupina Cantilena KD Podlehnik (85,3), Jakob Feguš  Ženski pevski zbor Dominika nova, Radlje (67,7), Simona  Komorni zbor Kor Markovci (85), Daniel Tement Svanjak  Komorni moški zbor Ptuj (84,6), Ernest Kokot  Mešani pevski zbor A cappela Petrovče (67,7), Blaž Rojko SREBRNO PRIZNANJE  Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli (63,7), Špela Drašler  Vokalna skupina A cappella KUD Rače (78), Tone Žuraj  Mešani pevski zbor Kulturnega društva Remšnik (60), Marina  Moški vokalni kvintet Aeternum (76,7), Andrej Tibaut Resnik  Mešani pevski zbor KUD Janko Živko Poljčane (75), Marko PRIZNANJE ZA SODELOVANJE Bračič  Mešani pevski zbor Koral Laško, Rebeka Bračič  Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota (72,7), POSEBNA PRIZNANJA Alenka Brulc Šiplič  za najboljši ženski zbor – Ženska vokalna skupina Nova Slovenj PRIZNANJE ZA SODELOVANJE Gradec, Janja Kresnik  Mešani pevski zbor Pro musica Maribor, Metka Vrbančič Osterc  za najboljši mešani zbor – Mešani pevski zbor Collegium vocale POSEBNA PRIZNANJA Celje, Bernarda Preložnik Kink  za najboljši mešani zbor – Komorni zbor Kor Markovci, Daniel  za najboljšo malo pevsko skupino – Oktet Žetev, Luče, Mitja Tement Venišnik  za najboljšo malo pevsko skupino – Vokalna skupina Cantilena  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Moški pevski KD Podlehnik, Jakob Feguš zbor Vres, Prevalje, Helena Buhvald Gorenšek, za Tadeja Vulc  za najboljšo izvedbo skladbe, napisano v 19. stoletju – Komorni Jaz bi rad cihajnar biv, rožanska ljudska moški zbor Ptuj, Ernest Kokot, za Felix Mendelssohn Bartholdy  za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, napisane od Beati mortui, op. 115, št. 1 leta 1980 do danes – Mešani pevski zbor Collegium Vocale  za najboljšo izvedbo skladbe, napisano od 20. stoletja do danes Celje, Bernarda Preložnik Kink, za Damijan Močnik Christus est – Vokalna skupina Cantilena KD Podlehnik, Jakob Feguš, za natus Lucijan Marija Škerjanc Ave Maria  za najboljšo izbiro sporeda – Bernarda Preložnik Kink, Mešani  za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi – Komorni zbor pevski zbor Collegium vocale Celje Kor Markovci, Daniel Tement, za Katarina Pustinek Pa kako bom ljubila

6 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

 za obetavnega zborovodjo – Jakob Feguš, Vokalna skupina VODJA POGOVORNIH SKUPIN: Cantilena KD Podlehnik  Marko Vatovec (Akademija za glasbo Ljubljana)  za obetaven zbor – Komorni zbor Kor Markovci, Daniel Tement Seminar za 43. tabor slovenskih pevskih zborov Potujoča muzika – prvi koncert združenih mladinskih Šentvid pri Stični zborov v počastitev svetovnega dneva zborovske Šentvid pri Stični, 24. september 2011 glasbe 2011: 81 udeležencev Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 26. PREDAVATELJ: november 2011,  Igor Švara 1.300 obiskovalcev PROGRAM: SODELUJOČI ZBORI:  Skladbe za 43. tabor slovenskih pevskih zborov (na temo: rože  Štajerska in Pomurje: v glasbi) Mladinski pevski zbor Mavrica OŠ Tišina, Alenka Brulc Šiplič; Dodatni seminar za 42. tabor slovenskih pevskih Mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica, Slavica Cvitanič zborov Šentvid pri Stični  Od Celja do Koroške: Šentvid pri Stični, 12. oktober 2011 Mladinski pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski 28 udeležencev Velenje, Matjaž Vehovec Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, Katja Gruber PREDAVATELJ:  Dolenjska, Posavje in Bela Krajina:  Igor Švara Mladinski pevski zbor OŠ Dobova, Pavla Bunetič REGIJSKE ZBOROVODSKE ŠOLE Mladinski pevski zbor OŠ Grm Novo mesto, Sonja Čibej  Gorenjska: Regijska zborovodska šola Osnove dirigiranja I – Mladinski pevski zbor OŠ Davorina Jenka Cerklje na Osrednja Slovenija Gorenjskem, Irma Močnik Ljubljana, od oktobra 2010 do februarja 2011, 27 tečajnikov  Ljubljana: (dve skupini) Mladinski pevski zbor OŠ Ledina, Dalila Beus VSEBINA: Mladinski pevski zbor OŠ Majde Vrhovnik, Polona Guček  40-urni tečaj osnov dirigiranja  Osrednja Slovenija: MENTOR: Mladinski pevski zbor OŠ Škofljica, Mateja Novak  dr. Borut Smrekar Mladinski pevski zbor OŠ Tabor Logatec, Zdravko Novak  Primorska: Regijska zborovodska šola Osnove dirigiranja I – Od Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina, Marinka Celja do Koroške Šuštar Laško, od oktobra 2011 do januarja 2012, 19 tečajnikov Mladinski pevski zbor OŠ Draga Bajca Vipava, Zvonka Starc MENTOR: DRUGI SODELUJOČI, VODSTVO:  dr. Borut Smrekar  SToP – Slovenski tolkalni projekt Regijska zborovodska šola Osnove dirigiranja II – Tomaž Boškin, Peter Prohart, harmonika  Osrednja Slovenija  Klemen Karlin, orgle Ljubljana, od oktobra 2011 do januarja 2012, 13 tečajnikov  Sindija Šiško, klavir  Tomaž Pirnat, bas MENTOR: dr. Borut Smrekar  Jurij Berložnik, moderator   zborovodkinji Katja Gruber in Maja Cilenšek Regijska zborovodska šola Osnove dirigiranja II –– SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Primorska  Damijan Močnik (1967): preplet slovenskih ljudskih pesmi Nova Gorica, od oktobra 2010 do aprila 2011, 18 tečajnikov  Katja Gruber (1966): Dajte, dajte (istrska ljudska) MENTOR: DOMOLJUBNE PESMI  Marko Munih  Jakob Aljaž (1845-1927): Triglav (Matija Zemljič – Slavin) Regijska zborovodska šola Vokalna tehnika 1. –  Benjamin Ipavec (1829-1908)/Janez Močnik (1936): Domovini (Jakob Razlag), 1. izvedba Severna Primorska  Radovan Gobec (1909-1995): Lepo je v naši domovini biti mlad Nova Gorica, od oktobra 2010 do aprila 2011, 16 tečajnikov (Radovan Gobec) VSEBINA:  40-urni tečaj osnov vokalne tehnike za zborovodje in PESMI O MIRU IN PRIJATELJSTVU  Damijan Močnik (1967): Svetloba mladoletja - Sonce (Tone korepetitorje pevskih zborov Pavček) MENTORICA:  Gašper Jereb (1985): Sonce in reka (Miha Zabret), 1. izvedba  Nina Kompare Volasko PESMI O GLASBI Regijska zborovodska šola Lahkih nog naokrog 1. –  Radovan Gobec (1909-1995): Zapojmo pesem (Janez Menart) Severna Primorska  Tadeja Vulc (1978): Potujoča muzika (David Bedrač), 1. Tolmin, od oktobra 2010 do aprila 2011 izvedba 12 tečajnikov  Damijan Močnik (1967): Musica noster amor VSEBINA: »ZA DVA GROŠA FANTAZIJE«  40-urni tečaj Naučimo se peti in slišati po notah, 1. stopnja  Urban Koder (1928)/Tomaž Pirnat (1973): Narobe svet (Frane MENTORICA: Milčinski – Ježek), 1. izvedba  Erika Bizjak  n.n./Urban Koder (1928)/Tomaž Pirnat (1973): Sončna ura (Frane Milčinski – Ježek), 1. izvedba Regijska zborovodska šola Lahkih nog naokrog 1. –  Mario Rijavec (1921-2006)/Tomaž Pirnat (1973): Za dva groša Dolenjska, Posavje in Bela Krajina fantazije (Frane Milčinski – Ježek), 1. izvedba Brežice, od oktobra 2010 do aprila 2011 12 tečajnikov IZOBRAŽEVANJE MENTORICA: 11. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor  Petra Uršič 2012: Cezura – čas za zborovski klepet Regijska zborovodska šola Lahkih nog naokrog 1.– Maribor, Unionska dvorana, 15 - 17. april Osrednja Slovenija 50 udeležencev Ljubljana, od oktobra 2010 do aprila 2011 5 tečajnikov NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 7

MENTORICA:  Blaž Rojko: Boter jež (Danilo Gorinšek)  Helena Vidic  Tomaž Habe: Dirka (Tihomila Dobravc) Regijska zborovodska šola Lahkih nog naokrog 1.––  Damijan Močnik: Kraguljčki (Ljudmila Prunk) Južna Primorska  Ambrož Čopi: Velik (Ksenija Šoster Olmer)  Janez Močnik: Angina (Saša Vegri) Koper, od novembra 2011 do januarja 2012, 6 tečajnikov  Tomaž Habe: Kolački (Anja Štefan) MENTORICA:  Vitja Avsec: Izlet (Anja Borin)  Maja Cilenšek  Urška Pompe: Otroci vprašujejo (Črtomir Šinkovec) Regijska zborovodska šola Lahkih nog naokrog 2.––  Damijan Močnik: Strah (Anica Perpar) Dolenjska, Posavje in Bela krajina  Janez Bitenc/Tomaž Habe: Muzikantska (Janez Bitenc) Brežice, od novembra 2011 do aprila 2012, 6 tečajnikov  Janez Kuhar/Tadeja Vulc: Hokus – pokus (Danilo Gorinšek) MENTORICA:  Marjan Korošec: Golobica (Marjan Korošec)  Petra Uršič  Tadej Vasle: Če bi se svet nazaj vrtel (Tadej Vasle)  Igor Podpečan: Muca na klavir igra (Vera Šolinc) ZALOŽNIŠTVO  Larisa Vrhunc: Ciciškrat (Anica Perpar)  Ambrož Čopi: tri čebele (Anja Štefan) Naši zbori – letnik 61, številka 2  Mojca Prus: Dekle je po vodo šla (slovenska ljudska) Notni zvezek 2011/2, september 2011  Aldo Kumar: Ti si fuč (Dane Zajc) 38 notnih strani, 450 izvodov  Urška Pompe: Kuharska (Mirjam Sabina Žvegla) UREDNIŠKI ODBOR:  Janez Bitenc/S. Ribarovič: Mačji koncert (Janez Bitenc)  Igor Teršar, Mihela Jagodic, Marko Vatovec, Sebastjan  Tadeja Vulc: Anka piše (Jože Šmit) Vrhovnik, Martina Batič, Mitja Gobec  Vitja Avsec: Stonoga (Boris A. Novak) MEŠANI ZBORI  Vitja Avsec: Osliček in ptiček (Barbara Gregorič)  Patrick Quaggiato: Pr’šmentæna ti ljub’ca (goriška ljudska)  Damijan Močnik: Tri luže (Neža Maurer)  Patrick Quaggiato: U Šmihelu no kajžico mam (ljudska)  Vitja Avsec: Kokoš (Anja Štefan)  Gašper Jereb: V zocu je ljubezen (Drejc Pogačnik)  Damijan Močnik: Pet majhnih maškar (Slavica Remškar)  Andrej Misson: Pomladna (Gregor Mali)  Borut Lesjak: Hrček (Danilo Gorinšek) MOŠKI ZBORI  Marjan Kozina/Tomaž Habe: Moj osliček (France Kosmač)  Andrej Misson: Pomladna (Gregor Mali)  Razred glasbene pripravnice SGBŠ Ljubljana/Tomaž Habe: Mala  Janez Bole: Tri narodne (ljudske) miška (Miroslav Košuta)  Ignacij Ota: Je pa davi (tržašk ljudska)  Peter Šavli: Kadar zagrmi (Anja Štefan) ŽENSKI ZBORI  Bojan Glavina: Trije kamenčki (Anja Furlan)  Radovan Kokošar: Navodilo (Ivan Pejčev)  Ambrož Čopi: Oton bo slon (Brina Štampe Žmavc)  Tadej Kušar: Venček narodnih (slovenske ljudske)  Peter Šavli: Tri uganke (Vera Albreht)  Katja Gruber: Dajte, dajte (istrska ljudska)  Tadeja Vulc: Srečanje (Anica Perpar)  Urška Pompe: Ena, ena, ena (Anja Štefan) Naši zbori – letnik 61, številka 3  Vitja Avsec: Ploha (Vojan Tihomir Arhar) Notni zvezek 2011-3, december 2011  Tadeja Vulc: Šla je botra lisica (Anja Štefan) 38 notnih strani, 450 izvodov  Tadeja Vulc: Burja (Srečko Kosovel) UREDNIŠKI ODBOR  Vilko Ukmar: Jesenska (Vida Jerajeva)  Igor Teršar, Mihela Jagodic, Marko Vatovec, Sebastjan  Od Miklavža do treh kraljev: Vrhovnik, Martina Batič, Mitja Gobec  Bojan Glavina: Miklavž ima sivo glavo (primorska ljudska) MEŠANI ZBORI  France Ačko/Mojca Prus: Angelčki stopajo (Krizostom  Ambrož Čopi: Eno drevce (slovenska ljudska iz Benečije) Sekovanič)  Ambrož Čopi: Ljub'ca povej! (goriška ljudska)  France Ačko/Gašper Jereb: Hej, pastirci (Krizostom Sekovanič)  France Marolt: Iz daleke zemlje (ljudska iz Borištofa na  Alojzij Mav/Gašper Jereb: Kje bili ste, angelci (N. N.) Gradiščanskem)  Tomaž Habe: Novo leto (Mirko Kunčič)  Gustav Ipavec/Feliks Stegnar/Janez Močnik: Planinska roža  Mojca Prus: Sveti trije kralji (ljudska iz Prigorice pri Ribnici na (Simon Gregorčič) Dolenjskem) MOŠKI ZBORI PESMICE Z INSTRUMENTALNO SPREMLJAVO  Hrabroslav Volarič: Bedak je! (Jakob Bedenek)  Larisa Vrhunc: Srna (Barbara Gregorič)  Avgust Armin Leban: Mornar (France Prešeren)  Petra Strahovnik: Letečni krožnik (brez besedila)  Benjamin Ipavec: Kajne, da čuden sem (Josip Murn –  Andrej Vavken/Janez Močnik: Vesela pevka (Anton Namre) Aleksandrov)  Damijan Močnik: Kdo lovi (ljudska izštevanka, Franci Lakovič)  Jure Robežnik/Helena Vidic: Mlade oči (Dušan Velkaverh)  Tomaž Habe: Sitna žabica (Miroslav Košuta) MLADINSKI/ŽENSKI ZBORI SLOVENSKE LJUDSKE Z INSTRUMENTALNO SPREMLJAVO – V LJUDSKEM  Katarina Pustinek Rakar: Otrok (Neža Maurer) SLOGU  Gašper Jereb: Cvet ob cvetu (Miha Zabret)  Jože Kregar: Zajčkova ženitev (ljudska iz Češnjice nad Blagovico) Kolački za pevce  Jože Kregar: Moj očka je ribič (slovenska ljudske, štajeriši) 1. ponatis: maj 2011, v koprodukciji: Založba Astrum  Drago Kunej: So pesmi okrogle (slovenska ljudske, štajeriši) 250 izvodov  Julijan Strajnar: Marička potička (slovenska ljudske, štajeriši)  63 novih ali novejših pesmic za otroške zbore s klavirsko  zimzelenček za dodatek spremljavo,  Jure Robežnik / Damijan Močnik: Na vrhu nebotičnika (Gregor UREDNICA: Strniša)  Mihela Jagodic CD: 10th International Choral Competition Maribor PESMICE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO 1. ponatis: marec 2011, v sodelovanju z uredništvom za resno  Larisa Vrhunc: Srna (Barbara Gregorič) glasbo in balet, uredništvom za zborovsko glasbo – programom  Nina Šenk: Pridni Zajčki (Barbara Menart Senica) ARS Radia Slovenija in Regionalnim centrom RTVS Maribor  Mira Voglar/Tomaž Habe: Veter, vetrič (Mira Voglar) 700 izvodov  Damijan Močnik: Mojster pek (Vojan Tihomir Arhar)  Urška Pompe: Moja igračka (Neža Maurer)  23 skladb 12 zborov, ki so sodelovali na jubilejnem 10.  Urška Pompe: Piščančkova uspavanka (Neža Maurer) Mednarodnem zborovskem tekmovanju:  Bojan Glavina: Mali pingivn (Piroška Sič Birsa) IZBOR POSNETKOV:  Marjan Korošec: Prstan (Tihomila Dobravc)  Stojan Kuret 8 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

UREDNICA:  Prav lepo frišno jutro  Mihela Jagodic  Rože je na vrtu plela SODELUJOČI:  Regiment po cesti gre  Komorni zbor Ave, Slovenija, Andraž Hauptman (Jacobus Handl  Sem bil na vas - Gallus: Nympha, refer, Uroš Krek: Psalmus XLII-Desiderium  Sem se oženil exsulis, Nana Forte: Libera me)  Sem šel čez gmajnico  KUP Taldea, Basque Country/Spain, Gabriel Baltes (Jacobus  Soča voda je šumela Handl - Gallus: Elisabethae vero impletum est tempus,  Še, še, en krajcarček mam Johannes Brahms: Letztes Glück, Michael Waldenby: Five Latin  Tam dol na ravnem polju Motets for mixed voices: V. Hominis Dies)  Trije kovači  Batavia Madrigal Singers, Indonesia, Avip Priatna (Josef  Van s'm j' kupu Rheinberger: Salve Regina, Avip Priatna & Bambang Jusana:  V dolini tihi je vasica Janger, Paul Mc Cartney & John Lennon/Paul Hart: Honey Pie)  Zvedel sem nekaj novega  Zbor sv. Nikolaja, Slovenija, Helena Fojkar Zupančič (Egi  Že rož'ce po polju Gašperšič: Sosedje so nam pravili, Zoltán Kodály: An Ode for  Bom šel na planine Music, Javier Busto: O magnum mysterium)  Če študent na rajžo gre  Sōla, Latvia, Kaspars Ādamsons (Ārijs Šķepasts: Es gulu, gulu,  Dve let in pol Pēteris Vasks: Zīles ziņa  Fantje se zbirajo  Falu Kammarkör, Sweden, Tony Margeta (David Wikander:  Glej kak mimo gre Dofta, dofta vit syrén)  Gozdič je zelen  The Mornington Singers, Ireland, Orla Flanagan (Fiontán Ó  Hišca p'r cest' stoji Cearbhaill: Suantraí ár Slánaitheora)  Imam tri ljubice  Canticum Novum, Hungary, Ágnes Török (Miklós Kocsár:  Jager gre na jago Hegyet hágék)  Jager pa jaga Akademiska Sångföreningen, Finland, Kari Turunen (Erik  Jaz sem Kranjčičev Bergman: Eteläpohjalainen kansanlaulu)  Jaz pa vrtec bom  Victoria Chamber Choir, Hungary, Ádám Cser (Lajos Bárdos:  Kaj pa dekle tukaj Hey igazítsad),  Kako ozke so stezice  Divina armonie, Romania, Christian Marius Firca (Gavril  Kje je moj mili dom Musicescu: Iac – aşa),  Ko sem k njej pr'šov  Coro femminile Eos, Italy, Fabrizio Barchi (Orlando Dipiazza:  Ko so fantje proti vasi Balanze)  Lepo mi poje črni kos Fantovske pesmi  Lahko noč bi ti jaz  Marička je štemana 86 zapisov fantovskih ljudskih pesmi, zapisal Ivan Močnik  Ncoj je en lep večer avgust 2011, 600 izvodov  Od Celja do Žalca KOORDINATOR PROJEKTA:  Pa smo fantje vasval  mag. Igor Teršar  Pa tista bo moja PESMI  Po hribih je ivje  Adijo pa zdrava ostani  Po jezeru  Bod' moja  Prav lepo je res  Dekle je po vodo šla  Res lepših fantov  Dekle na vrtu zelenem  Sinoči je pela  Delaj dekle pušeljc  Sinoči sem na vasi bil  Dober večer, stari očka  Sonce čez hribček gre  Dobro jutro, dečva moja  Srce je žalostno  Ena tička priletela  Tam za turšk m gričam  Fantje po polj' gredo  Z veselim srcem voščim  Fantje se zbirajo  Oj deklica povej mi  Izidor ovčice pasel  Jaz sem si pa nekej Potujoča muzika  Je bela cesta uglajena zbirka mladinskih zborov, november 2011  Je pa davi slanca 500 izvodov  Je vpihnila luč UREDNICA:  Kaj se ti pobič  Mihela Jagodic  Ko psi zalajajo A CAPPELLA:  Ko ptičica na tuje gre  Damijan Močnik: Življenje (Niko Grafenauer)  Le dol se usedi  Benjamin Ipavec/Janez Močnik: Domovini (Radoslav Razlag -  Le nocoj še lunca Jakob)  Lepa si pomlad zelena SKLADBE S KLAVIRSKO SPREMLJAVO:  Le sekaj smrečico  Tadeja Vulc: Potujoča muzika (David Bedrač)  Moja dekle je še mlada  Mojca Prus: Fejsbuk (Mojca Prus)  Moj očka so mi rekli  Mojca Prus: Včerajšnji dan (Mihael Gubenšek)  Na nebu zvezde sevajo  Bojan Glavina: Komarčkov let (Primož Zorc )  Naš maček  Bojan Glavina: Svetli akordi klavirja (Srečko Kosovel) –  Nekoč v starih časih skladba ima spremljavo več inštrumentov  Ob bistrem potoku  Gašper Jereb: Sonce in reka (Miha Zabret)  Oblaki so rdeči  Gašper Jereb: Cvet ob cvetu (Miha Zabret)  Odpiraj, dekle, kamrico  Urban Koder/Pirnat Tomaž: Narobe svet (Frane Milčinski –  Ja pa ti dekle moja Ježek)  Pleničke je prala  Urban Koder/Tomaž Pirnat: Sončna ura (Frane Milčinski –  Pod klančkom Ježek)  Pod rožnato planino  Mario Rijavec/Tomaž Pirnat: Za dva groša fantazije (Frane  Pojdmo na Štajarsko Milčinski – Ježek)  Pozimi pa rožice NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 9

Hkrati je bila vzpostavljena tudi spletna stran, kjer smo za ITALIJA večino skladb naložili posnetke izvedbe vsakega glasu s klavirsko Torino, 6. junij 2011 spremljavo, da lahko vsak pevec vadi svoj glas tudi doma: Zasedanje odbora Festivala Europa Cantat Torino 2012 s člani http://www.jskd.si/glasba/zborovska/povezave_zborovska/potujoca_muz odbora Europe Cantat / pregled priprave in načrtovanja ika_posnetki_11.htm festivala Torino, 9. do 11. november 2011 MEDNARODNO SODELOVANJE Zasedanje odbora Festivala Europa Cantat Torino 2012 ZDA Seja odbora Europa Cantat - pregled priprave in načrtovanja Chicago, 9. do 13. marec 2011 festivala in generalna skupščina Konferenca ACDA - udeležba 4.000 ameriških zborovodij – Europa Cantat Festival stojnica JSKD za promocijo EGP in mednarodnega zborovskega Izbor slovenskih skladb za uvrstitev v Songbook 2012 za tekmvoanja Maribor skupno petje na Festivalu Torino 2012 ARGENTINA HRVAŠKA Puerto Madryn, 3. do 10. avgust 2011) Novigrad, 21. oktober 2011 Priprava promocijskih gradiv za Svetovni zborovski simpozij 9. državno tekmovanje izbranih hrvaških zborov - izmenjava 2011– zgoščenka in tiskovina. (Sabor kulture - JSKD), sodelovanje Vokalne skupine Ingenium, NEMČIJA sodelovanje slovenske žirantke in možnost gostovanja njihove Bonn, 17. do 20. marec 2011. izbrane skupine v Sloveniji v letu 2012 Zasedanje odbora Europe Cantat ŠPANIJA Založba Carus Tolosa Izbor slovenskih skladb za izdajo Evropskih uspavank Finale za veliko zborovsko nagrado Evrope, zasedanje Zveze FRANCIJA EGP Tours, 27. do 29. maj 2011 Udeležba na Florilege Vocal de Tours

INŠTRUMENTALNA GLASBENA DEJAVNOST DANIEL LESKOVIC vrhunske glasbene usmeritve. Poznavalci pravijo, da bo čez 100 let UVOD seznam priznanih skladateljev veliko obsežnejši in priznan kot Kakšen bi bil svet brez umetnosti, brez gledališča, literature, seznam skladateljev preteklih stoletij, saj bo njihovo izvajanje na glasbe? Na to si v času, ko vsi govorijo le o neusmiljeni krizi, ne svetovnih odrih pogostejše. Je pa inštrumentalna glasba v svojem upamo niti pomisliti. A žalostno dejstvo je, da se t. i. gospodarska smislu zelo uporabna pri tem, kaj vse v želji po druženju, možnosti kriza vse bolj odraža tudi na področju kulturnih dejavnosti. Če ne skupnega ustvarjanja, možnosti lastnega izraza,… ponuja drugače, je to očitno pri najbolj realni plati kulturnega ustvarjanja posameznikom. To redno dokazujejo številne inštrumentalne – pri financah. Sredstva je (sploh v takih časih) seveda najlažje zasedbe, katerih vodilo so živi nastopi, dar brezčasni ustvarjalni odtegniti z utemeljitvijo, da neka dejavnost ne prinaša dobička. A predanosti. Nekatere zasedbe namreč so zaigrale že več kot vprašanje, ki se na tem mestu nedvomno zastavlja samo po sebi, 15.000 koncertov; to osupljivo število nastopov pa je ustvarjala in je: »Kaj pravzaprav je dobiček? Ali se ga res da meriti samo v vodila cela armada glasbenikov. Ravno tako se zanimanje, ki ga materialnih dobrinah?« inštrumentalni sestavi vzbujajo med množicami, še nikoli ni poleglo Zanimivo in hkrati zaskrbljujoče je, da so v različnih poročilih in – predvsem od časov narodnega buditeljstva naprej. O predanosti pogovorih o aktualni krizi (z maloštevilnimi izjemami) v ospredju lahko zopet govorijo številke. Mnoge skupine imajo letno več kot predvsem različne neprijetne številke, o globljih vzrokih, ki so do 80 vaj in okoli 80 nastopov. To za sodelujoče pomeni veliko ur, ki njih pripeljali, pa se le redko razpravlja. Zdi se namreč, da je jih kvalitetno preživijo v svoji ustvarjalnosti z drugimi. Ta skupni cilj gospodarska kriza, v kateri smo se znašli, le vrh ledene gore neke pri številnih društvih nadgradijo še najvišje nagrade in priznanja z druge, bistveno globlje in širše krize, krize vrednot. Živimo namreč domačih in mednarodnih prizorišči. v času, ko nas obdaja poplava informacij in zdi se, da se čedalje Program instrumentalne glasbe je že v zasnovi pripravljen tako, pogosteje dogaja, da nismo več prepričani, kaj bi z vso goro da razvija kulturno raznolikost ter gradi na nacionalni in osebnostni različnih podatkov sploh počeli, kako bi jo obvladovali in – kar je identiteti. Sodelujočim omogoča, da se seznanjajo s prvimi koraki, verjetno najhuje – kako bi nam iz te poplave uspelo izluščiti tiste hkrati pa deluje kot dopolnilno izobraževanje za vse, ki želijo več informacije, ki so res pomembne, in kako bi se izognili nevarnosti, znanja in več vpogleda v možnosti inštrumentalne glasbe. da bi nam vsi podatki kar naenkrat ne postali enako Cilji dejavnosti na področju instrumentalne glasbe so: dvig (ne)pomembni, enako (ne)vredni. prepoznavnosti slovenskega glasbenega ustvarjanja v tujini, V takih družbenih razmerah in ob takšnem stanju duha se kot pospešitev razvoja že obstoječih skupin, spodbujanje razvoja in izjemnega pomena kažejo ravno najrazličnejše kulturne ohranjanje izročila, pridobivanje novih skladb in drugega gradiva, dejavnosti. Ena od njihovih poglavitnih nalog bi morda morala biti, spodbujanje ali izobraževanje mladih glasbenikov in dirigentov, da nas vsaj tu in tam odtegnejo iz bolnega, popačenega povezovanje z mednarodnimi glasbenimi zvezami in drugimi materialnega sveta in nam pomagajo, da bomo zopet postali vsaj sorodnimi organizacijami doma, v zamejstvu in tujini ter dvig za odtenek bolj človeški. Gotovo je, da ima znotraj kulturnih programske ravni izvajanih skladb. dejavnosti zelo pomembno, če ne kar najpomembnejšo vlogo V letu 2011 smo nadgrajevali sistemsko usmerjenost in ljubiteljska, amaterska kultura, ki jo ustvarjajo ljubitelji, ki se mednarodna sodelovanja na področju godbeništva, ter pričeli z družijo v razna društva in so v večini primerov izredno pomemben, dodatnimi vzpodbudami na področju tamburaške glasbe (večje dostikrat pa tudi edini nosilec kulturnega življenja na določenem mednarondo sodelovanje, tamburaška skladba in učbenik za območju. Ravno takšna društva ponujajo posameznikom, ki se tamburico). Skupaj s sosednjimi državami smo zasnovali družijo bodisi zaradi veselja po skupnem ustvarjanju in želje po izmenjevalno zasnovo prireditev, kjer bi zmagovalci državnih doseganju določenih uspehov bodisi preprosto zaradi druženja srečanj imeli možnost nastopanja na sosednjih festivalih, samega, možnost lastnega kulturnega izraza. predvideva pa se tuudi organizacija skupnega mednarodnega Če bi danes hoteli ovrednotiti popularnost (tako medijsko kot festivala, kjer bi se ti zmagovalci »pomerili« še enkrat. Dodatno uporabnostno) inštrumentalne glasbe, verjetno zgolj na podlagi smo spremenili tudoi državno srečanje rock skupin, ki smo ga v slovenskega vzorca ne bi dobili ustreznega rezultata. Četudi se zdi, letu 2011 priključili festivalu mladinskih skupin – Vizije. da je večji del programov inštrumentalne glasbe pri JSKD izbor Velik poudarek je predvsem na založništvu, kjer želimo povečati redkih glasbenih sladokuscev, je svetovno merilo nagnjeno precej prepoznavnost sklada v vseh sferah življenja, zato nismo izdajali bolj v prid priljubljenosti (ter uporabnosti) te posebne, velikokrat

10 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba zgolj strokovne, temveč tudi poljudno literaturo (nekatere tudi v  Godba na pihala Slovenske Konjice sodelovanju s tujimi organizacijami).  Pihalna godba sv. Jurij ob Ščavnici z mažoretno skupino  Complesso Bandistico arcobaleno PRIREDITVE  KD Pihalni orkester rudnika Mežica Ah, te orglice - mednarodni festival ustnih harmonik  Godba slovenskih železnic Mokronog, 25. do 27. februar 2011, soorganizator: Kulturno  Pihalna godba Poljčane umetniško društvo Emil Adamič Mokronog  KD Godba na pihala Ojstrica 48 nastopajočih, 400 obiskovalcev  Goriški pihalni orkester  Pihalni orkester Koper STROKOVNO SPREMLJANJE:  Vladimir Hrovat 31. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije Karnevalsko srečanje pihalnih godb in mažoretnih Laško, 2. april 2011 skupin 240 nastopajočih, 280 obiskovalcev Ptuj, 27. februar 2011, soorganizatorji: Mestna občina Ptuj, SELEKTORJA: Pihalni orkester Ptuj, Zveza slovenskih godb  Vladimir Hrovat, mag. Dami Zajec 1.750 nastopajočih, 6.000 obiskovalcev STROKOVNO SPREMLJANJE:  prof. Tomaž Habe Godbeniška tradicija izhaja iz igranja na prostem, kar nujno vključuje tudi igranje v gibanju. Vse boljšim glasbenikom, ki so se Predstavitev najboljših tamburaških in mandolinskih skupin in vključevali v pihalne orkestre, pa je bilo ljubše koncertno orkestrov. Na prireditvi so s kvalitetno izbranim in vsestranskim nastopanje. V koncertnih dvoranah je lažje ustvariti mehkejši in koncertnim programom nastopili zmagovalci regijskih tekmovanj. bolj »klasičen« zvok. Takemu trendu po svetu smo sledili tudi pri Namen je predstavitev dejavnosti publiki, snemanje najboljših nas; tudi v Sloveniji smo tradicijo godbenega delovanja z izvajalcev in pridobivanje novih slovenskih notnih del. Razpis zunanjega prostora prenesli v koncertne dvorane. To se je odrazilo srečanja je predvideval, da skupine v program uvrstijo noviteto tudi na slovenskih tekmovanjih godb, ki so v zadnjih 15 letih – da slovenskega skladatelja ali pa v zakladnici poiščejo eno izmed že bi spodbudila rast kakovosti – upoštevala le uspešnost obstoječih slovenskih del, ki bi jih kasneje poskusili pregledati in koncertnega nastopanj, iz zasnove tekmovanj pa izključila element opraviti njihovo založništvo. Najboljšo noviteta srečanja bomo v gibanja (korakanja). okviru založništva založili. Ker so bile skupine na srečanje izbrane na podlagi regijskih tekovanj, je žirija tokrat podelila le posebna Tako je večina slovenskih godb in pihalnih orkestrov izgubila priznanja. stik z elementi godbe v gibanju. Z oživljanjem tradicije pa se je mnogo godb in orkestrov ponovno posvetilo tudi temu področju Med gosti srečanja so bili tudi predstavniki tamburaških godbeništva in se posvetilo tudi vadbi godbenih gibalnih festivalov iz področja nekdanje Jugoslavije, saj se festivali ponovno elementov. Dejavnost smo začeli dodatno spodbujati in razvijati v združujejo v mednarodno zasnovano finalno srečanje festivalov na okviru ptujskega kurentovanja. Tako je na drugem karnevalskem državnem nivoju. Tako bo predvidoma že v letu 2012 izpeljan srečanju po Ptujskih ulicah in trgih ter na mestnem stadionu mednarodni festival, kjer se bodo srečali in tekmovalno pomerili nastopilo 51 sestavov. V povorki pihalnih godb in mažoretnih izbrani na državnih srečanjih. Pogoj za vsakega sodelujočega bo skupin je korakalo in igralo 1.750 udeležencev, ob koncu pa so vse tudi v izvajanju novitet domačih skladateljev, saj moramo vse sodelujoče godbe izvedle še skupen nastop. države gojiti tudi glasbo domačih avtorjev. NASTOPAJOČI NASTOPILI  Pihalni orkester Ptuj  Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever  Pepi Krulet Gorišnica, dirigent Boštjan Polajžer  Godba Vodice  Petrovi tamburaši, Neža Zagoričnik  Pihalni orkester Zarja Šoštanj  Tamburjaši Vipava, mag. Vlasta Lokar Lavrenčič  Godba Zgornje Savinjske doline Mozirje  Mandolinska skupina AMOS, Tanja Vnučec Popov  Pihalni orkester Tržič  Viniški tamburaši KUD Oton Župančič Vinica, Dražen Varga  Mažoretni in twirling klub Kranj  Vipavski tamburaši, Neža Žgur  Godba Domžale  Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče, Dragutin  Vaška godba Vrh nad Laškim Križanić  Mažoretna skupina Majde Marguč  Tamburaški orkester Šmartno, Helena Vidic  Pihalni orkester štorskih železarjev  Tamburaški orkester Dobréč, Anton Grahek  Pihalni orkester Litostroj PRIZNANJA IN NAGRADE  Trebanjske mažorete  za sodoben avtorski prispevek pri razvoju tamburaške glasbe –  Občinski pihalni orkester Trebnje Neža Žgur,  Pihalna godba Markovci  za najboljšo izbiro programa: Tamburaški orkester Šmartno,  Godba Črnomelj  za najboljšo slovensko noviteto: Črt Sojar Voglar za skladbo  Mažoretni twirling in plesni klub Dornava Proti odrešitvi  Pihalna godba občine Dornava  za skupino, ki je v zadnjem letu najbolj napredovala: Petrovi  Klub dupleških mažoretk tamburaši (nagrada: tamburica izdelovalca Maria Žmegača)  Pihalni orkester občine Duplek 1. tekmovanje šolskih in mladinskih godb  Bobnarski orkester Ormož Ljubljana, 9. april 2011; soorganizator: Zveza slovenskih godb  Slovensko goriški pihalni orkester MOL Lenart 340 nastopajočih, 200 obiskovalcev  Godba Središče ob Dravi  Pihalni orkester Celje ŽIRIJA: Miro Saje, Alojz Zupan, mag. Hans Brunner  Pihalni orkester Bežigrad z mažoretno skupino  Ritm da bit PPO Vevče Spodbujanje in izobraževanje mladih godbenic in godbenikov  Pihalni orkester Brda od osnovnega izobraževanja v raznih oblikah glasbenih šol do  Mažoretni klub Takt Novo mesto njihovega vključevanja v slovenske godbe in pihalne orkestre je  Pihalni orkester Novo mesto temeljni cilj delovanja na področju mladinskega godbeništva.  Pihalni orkester Kostanjevica ob Krki Mladinska dejavnost potrebuje določeno spodbudo, da se bo  Godba Ruše z mažoretno skupino razvijala v svoji kvaliteti in kakovostnemu vključevanju v  KUD Mažorete RAP Radeče dejavnost. Zato torej prvo Tekmovanje mladinskih pihalnih  Pihalni orkester radeških papirničarjev orkestrov Slovenije! Mladi glasbeniki so vadili še bolj z zanosom,  Mestni pihalni orkester Škofja Loka vaje so potekale še intenzivnejše in prepričani smo, da je trud bil  Mažoretni klub Baton Krško koncu poplačan z nepozabnim toplim občutkom sreče, po uspešno  Pihalni orkester Videm krško zaigranem tekmovalnem nastopu.

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 11

Ob tem bi seveda radi poudarili, da tekmovalni značaj prireditve vključenih kar 89 slovenskih godb in pihalnih orkestrov, kar kaže nikakor ne sme biti primarnega pomena. Namen in smisel na izjemen interes za nadaljnjo kakovostno rast. tekmovanja vidimo predvsem v dodatni obogatitvi procesa Tekmovanja so v 30 letih nepretrganega dela organizacijskih izobraževanja, pospešitvi in širitvi zanimanja za godbeništvo, odborov in strokovnih svetov dosegla zelo visoko organizacijsko in druženju mladih glasbenikov in krepitvi pripadnosti, spodbujanju izvedbeno raven. Vsako leto tekmujoče orkestre ocenjuje napredka in načina dela orkestrov in nenazadnje v usmerjanju petčlanska mednarodna strokovna žirija. Žiranti, ki prihajajo iz delovanja dirigentov z novo literaturo. tujine, so priznane avtoritete s področja svetovnega godbeništva Tekmovanje slovenskih mladinskih in šolskih godb je potekalo v in sodelujejo na številnih tekmovanjih in festivalih po tujini. Vsi tuji treh starostnih kategorijah; v kategoriji A povprečna starost žiranti iz Slovenije vsakokrat odidejo s pohvalnimi besedami o nastopajočih članov na tekmovalni dan ne sme presegati 14 let, v organizaciji in izvedbi ter so zelo veseli vnovičnih povabil. Prav kategoriji B 16 let, in v kategoriji C 18 let. tako so vedno izredno pozitivno presenečeni nad enakomerno REZULTATI - KATEGORIJA A kakovostjo naših pihalnih orkestrov in jih zato cenijo tudi kadar  Mladinski pihalni orkester GŠ Kranj, Tomaž Kukovič – zlata nastopajo v tujini. plaketa s posebno pohvalo Strokovna komisija ZSG, ki je pred nekaj leti po uvodnih izborih  Šolski orkester Vogrsko, Tomaž Škamperle – srebrna plaketa skladb z drugih tekmovanj v tujini začela sistematično izbirati za REZULTATI - KATEGORIJA B obvezne tekmovalne skladbe dela slovenskih skladateljev, se je  Pihalni orkester GŠ Ravne na Koroškem, Gregor Kovačič – zlata izkazala za zelo učinkovito. S tem smo dosegli porast kvalitetnih plaketa s posebno pohvalo slovenskih del, ki jih hvalijo in izvajajo doma in v tujini, ter  Pihalni orkester GŠ Ljubljana Moste – Polje – zlata plaketa napredek v kvaliteti naših orkestrov, na katerega smo lahko z REZULTATI - KATEGORIJA C obveznimi skladbami in inštrumentacijo tudi vplivali.  Mladinski pihalni orkester GŠ Celje, Bernard Belina – zlata Z omenjenimi skladbami smo vplivali tudi na zasedbo plaketa s posebno pohvalo inštrumentov v orkestru. V zadnjih letih so vsi orkestri začeli  Društvo Brkinska godba 2000, Tomaž Škamperle – zlata plaketa kupovati posamezne inštrumente, ki jih do sedaj niso imeli, in za s posebno pohvalo igranje na njih dodatno usposabljati glasbenike. Zaradi tega je v POSEBNA PRIZNANJA društvih tudi zraslo število godbenic in godbenikov, kar nas po  za najboljšo izvedbo skladbe iz seznama obveznih skladb – številu članov v društvih uvršča med najštevilčnejše tri ljubiteljske Mladinski pihalni orkester GŠ Kranj, Tomaž Kukovič, za James dejavnosti Slovencev. Kot reprezentativna zveza društev pa smo Swearingen: Legacy prav tako v slovenskem vrhu, tako po številu članov kot po številu  za najboljšo izvedbo slovenske skladbe –Mladinski pihalni projektov. orkester GŠ Celje, Bernard Belina, za Nejc Bečan Potovanje v Obvezni skladbi za 3. težavnostno stopnjo sta bili Jaka Puciharja središče zemlje Rad igram in Roberta W. Smitha Encanto. Obvezni skladbi za 1. Rock vizije – državno srečanje mladinskih rock težavnostno stopnjo sta bili Tomaža Habeta Ptuj in Metlika in skupin Serga Lancena (ork. Desire Dondeyne), Manhattan symphony Nova Gorica, 21. maj 2011, soorganizatorja: ZKD Nova Gorica, (Arrival at Manhattan, Central Park, Harlem, Broadway, Rockefeller Bar Center Building). 35 nastopajočih, 700 obiskovalcev REZULTATI  Pihalni orkester Salonit Anhovo (80,83 % točk, srebrna ŽIRIJA: plaketa), dirigent Radovan Kokošar  MAJA Gal Štromar, Medea Novak, Grega Skočir  Pihalni orkester Divača (82,41, srebrna plaketa), Boris Benčič NASTOPILI  Društvo Brkinska godba 200 (87,78, srebrna plaketa), Tomaž  The Vultures, Tolmin Škamperle  Outshout, Bohinj  Društvo Pihalni orkester Muta (90,46, zlata plaketa), Vojko  Freeway Machine, Stična Trnjek  Paraziti P. 13, Križe  KUD Pihalni orkester občine Duplek (92,59, zlata plaketa),  B.T.K., Ivančna Gorica Damijan Kolarič PRIZNANJA ROCK VIZIONAR  Društvo Pihalni orkester Šentjanž KOGRAD IGEM (95,09, zlata  za najboljšo rockovsko skupino – Freeway Machine, Stična plaketa s pohvalo), Alojz Lipovnik (Energičen, zelo navdahnjen in kompakten nastop, ki je tudi  KD Pihalni orkester Ljubljana Vič (79,54, bronasta plaketa), zvočno presegel in se z avtorskimi komadi zelo približal Josip Grgasović bazičnemu rock'n'rollu sedemdesetih. Z natančnostjo in  KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi (88,98, srebrna drznostjo vsakega posameznika pa so tudi vizualno priredili plaketa), Daniel Ivša dober performans.)  Kraška pihalna godba Sežana (90,09, zlata plaketa), Ivo Bašič  za najbolj inovativno rockovsko skupino – Paraziti P. 13, Križe  KD Godba Domžale (95,19, zlata plaketa s pohvalo), Damjan (Za drznost pri avtorskih komadih v slovenskem jeziku, ki so bili Tomažin tekstovno nabiti z mladostniško zagnanostjo in podprti z glasbo  KD Pihalni orkester občine Šentjernej (99,63, zlata plaketa s punka, ki je vedno dopuščal igrivost in improvizacijo.) pohvala), Miro Saje  za usklajenost skupine – B. T. K., Ivančna Gorica (Za usklajenost skupine, za odkritost pri ustvarjanju lastnih 16. tekmovanje godb v zabavnem programu za pokal komadov in predvsem za voljo, ki jo uporablja skupina kot trio. Vinka Štrucla Bend je deloval kot celota in je kot tim napadel z vsemi močmi Ormož, 18. junij 2011, soorganizatorji: Občina Ormož, Glasbena ter prepričal z usklajenostjo.) šola Ormož in Pihalni orkester Ormož 190 nastopajočih, 200 obiskovalcev 31. tekmovanja slovenskih godb v tretji in prvi težavnostni stopnji ŽIRIJA:  Nikolaj Žličar, Emil Glavnik Vrhnika, 29. maj 2011, soorganizator: Zveza slovenskih godb 820 nastopajočih, 1.500 obiskovalcev Tekmovanje je posvečeno pomembnemu skladatelju, ki je vplival na slovensko godbeništvo. Prvotni cilj, dvig kakovosti ŽIRIJA:  Alojz Zupan, Simon Robinson, Tomaž Habe, Fritz Neukomm, izvajanja zabavnega programa je bil dosežen že pred leti, trenutno Marco Somadossi pa poskušamo vplivati na programsko zasnovo slovenskih godb, da bi torej izvajali čim več slovenskih del. Tako je bil pogoj za Pri organizaciji tekmovanj težimo k čim bolj razpršenemu nastop na letošnjem tekmovanju prav programske narave, v ta delovanju po celi Sloveniji. Tekmovanja v zadnjih letih so bila v Sv. namen smo med letom v sodelovanju z več partnerji poskrbeli za Antonu, Ilirski Bistrici, Kamniku, Trbovljah, Železnikih, Desklah, vrsto novih notnih edicij. Krškem, Laškem, Mariboru in Žalcu. V zadnji triletni ciklus je bilo

12 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

KATEGORIJA A - DO 40 ČLANOV dela za take zasedbe. V dogovoru s glavnimi organizatorji smo  KD Pihalni orkester Koper (90 točk, zlato priznanje), Darij tako zasnovali tekmovalni program, ki od vsake nastopajoče Pobega skupine zahteva, da izvaja prirejene slovenske skladbe ter tudi  Pihalni orkester Ormož (91 točk, zlato priznanje), Slavko Petek originalne skladbe za nastopajoči sestav. Inštrumentalne zasedbe KATEGORIJA B – VEČ KOT 40 ČLANOV sestavov so zelo raznolike, zato so tudi izvedbe pestre in zanimive.  KD Pihalni orkester Tolmin (92 točk, zlato priznanje), Stojan Tako prireditev številnim skupinam omogoča, da prikažejo svojo Milinković ustvarjalnost v različnih glasbenih žanrih in si utirajo pot na večje  Laška pihalna godba (96 točk, zlato priznanje s pohvalo), odre. Zmagovalci imajo pravico nastopiti na svetovno znani Gašper Salobir mednarodni »trubaški« prireditvi v Gući. Tokratna zmagovalna 6. državno srečanje big bandov in Jazz seminar skupina s prireditve v Dravogradu je tako avgusta v Gući nastopila Marezige, 1. do 2. julij 2011, soorganizatorji: Marežgansko v tekmovalnem delu tega festivala. kulturno društvo, Zveza Big bandov Slovenije NASTOPILI 270 nastopajočih, 38 seminaristov, 550 obiskovalcev  Wwtele, Kozina MENTORJI:  DPalinka Band Krško  David Jarh, Lovro Ravbar, Denis Beganović, Matej Hotko, Igor  Trobsi, Loče Bezget, Erik Manče, Janez Gabrič  Fešta band Velenje Vsako leto se z dvema izvrstnima jazz večeroma obeleži festival 7. Intercampus 2011 MareziJazz, največji tovrstni festival pri nas in daleč čez meje. Koper, 17. do 24. julij 2011, soorganizatorji: Zveza slovenskih MareziJazzova posebnost je prav njegova narava, saj so tovrstna kulturnih društev Trst-Gorica, Glasbena šola Koper, Zveza big bandovska srečanja zelo redka, skupaj z odličnim vzdušjem in slovenskih godb, Pihalni orkester Koper brezhibno organizacijo pa vsako leto pričara nepozabno doživetje. 50 udeležencev Festival, ki že tradicionalno poteka prvi julijski vikend v Marezigah MENTORJI: nad Koprom, vsako leto privabi številne glasbene sladokusce,  Iztok Babnik (dirigent in nizka trobila), Irina Perosa (flavta), željne jazz glasbe in big bandovskih ritmov. Daniel Grizonič (klarinet), Tomaž Nedoh (saksofon), Mitja Bobič MareziJazz je prvenstveno namenjen predstavitvi big bandov in (trobenta), Mitja Tavčar (tolkala), Ivan Medved (predvodnik) je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive tako s strani Tudi letos se je čezmejnega poletnega tabora udeležilo kakih glasbenikov kot tudi jazzovskih navdušencev v širši slovenski petdeset mladih godbenic in godbenikov. Večinoma so prišli iz okolici in zamejstvu. To dokazuje tudi želja novih big bendov po slovenskih pihalnih orkestrov v Italiji, a je bilo tudi udeležencev z njihovem sodelovanju, saj je dvodnevni dogodek odlična priložnost Obale, Krasa in Brkinov precej, nekateri pa so prišli celo s Koroške za medsebojno druženje ter izmenjavo izkušenj glasbenikov in in Štajerske. Očitno so organizatorji letos k sodelovanju povabili dirigentov povabljenih big bandov. Organizatorji pri izvedbi prave ljudi, kajti odzivi udeležencev so bili izjemno pozitivni. Na prireditve ostajamo zvesti prvotnemu namenu: lokalnim programu so imeli predvsem lahkotnejša dela in filmsko glasbo, poslušalcem in drugim obiskovalcem želimo ponuditi kakovosten med katerimi nista manjkali niti priredbi uspešnic Elvisa Presleya in glasbeni vikend z izvrstnimi izvajalci, priznanimi tako doma kot v Carlosa Santane. Po nekaj dnevih trdega dela je mladim tujini. Z že tradicionalnim poletnim dogodkom na slovenski obali godbenikom program vendarle uspelo pripraviti in ob zaključku stremimo k temu, da bi prireditev pripomogla k večji poslušanosti tabora so se predstavili na kar štirih nastopih v Kopru, Piranu, big bandovske glasbe pri nas. Miljah in Izoli. Vsakega izmed nastopov je uvedla krajša figurativna Letošnja koncertna večera smo nadgradili še z strokovnim koreografija. izobraževanjem - jazz seminar Zgrabi zvok. Seminar je odprtega Musica Creativa tipa in je namenjen vsem amaterskim in profesionalnim Nova Gorica, 13. do 21. avgust 2011, soorganizator: Zveza glasbenikom, ki bi svoje glasbeno znanje na področju jazz glasbe slovenskih godb in improvizacije radi izpopolnili na dvodnevni delavnici z vrhunskimi 60 udeležencev mentorji. Mentorji so mednarodno priznani slovenski glasbeniki, seminar pa predstavlja možnost pridobitve novih znanj za vse MENTORJI:  Miro Saje (dirigent), Martin Belič (flavte), Lars Wouters van den nastopajoče in druge glasbenike, ki se zanimajo za tovrstno Oudenweijer (klarineti), Wolfgang Jud (trobente, krilnice), Luka umetnost. Einfalt (nizka trobila), Roland Szentpali (tube) Mitja Tavčar NASTOPILI (tolkala)  Jazz Punt Big Band, Tolmin, Matija Mlakar  Big Band Hrošči, Marezige, V sebi je združevala masterclasse, seminarje in orkestrsko delo.  Jaz in ti Big band, Idrija, Rado Božič Program je namenjen predvsem godbenikom od 14. do 27. leta  The Tzar Blues Band, Nova Gorica starosti, vendar so vse delavnice sočasno odprte tudi za druge  The Open Trio, Divača profile mladih in za pedagoge, ustvarjalce,.... Kvalitetno delo z  Big band RTV Slovenija, Tadej Tomšič mladimi je v zgodovini doprineslo pravi razcvet dejavnosti.  KD Big Band Cerknica, Igor Matkovič Kandidati, ki so obiskovali poletna izobraževanja so nato to svoje  Big Band VOX Velenje znanje prenesli v domače godbe in jih strokovno in organizacijsko  Špickuc Orchetsra, sv. Peter, Gordana Buh izpopolnili. S tem se je dvig kvalitete tako v izvajanju kot  KD Big Band Wonderbrass Logatec, Branko Mrak organizaciji močno dvignil. Posredno smo z delovanjem vplivali  Društvo Big Band Vrhnika, Matjaž Albreht tudi na delovanje drugih organizacij, saj je veliko število  Big band DOM, Dobrepolje, Braco Doblekar sodelujočih mladih godbenikov svoje glasbeno udejstvovanje  Big Band Krško, Aleš Suša nadaljevalo na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo in danes  Lovro Ravbar kvartet s tem sistemom poučujejo ali pa sodelujejo z različnimi profesionalnimi orkestri.  Trio Oni  Big Band Nova, Nova Gorica, Anže Vrabec V letošnjem letu smo godbenikom ponudili prenovljeno poletno izobraževanje, kjer so preko raznih delavnic, ki so služile pristopom 4. srečanje malih orkestrov Slovenije – tekmovanje na različnih področjih in v okviru različnih delavnic, sledili skupni trobilnih skupin za slovenskega izvajalca v Gući ideji (zasnovani na programu). V vseh udeležencih smo želeli Dravograd, 2. julij 2011, soorganizatorji: Občina Dravograd, prebuditi njihovo kreativnost, ki bo lahko še dodatno nadgradila ZKD Dravograd kvaliteto dejavnosti in njihovo osebno kvalitetno zavedanje. Gre za 270 nastopajočih, 2.000 obiskovalcev projekt spodbujanja kulturnega ustvarjanja, zavedanja lastne ŽIRIJA: kreativnosti in nanj se bodo posredno z osebnostjo rastjo in  Matija Varl, Daniel Leskovic, Petar Boškovič kvaliteto glasbenega ustvarjanja dogajale razne tranzicijske Tekmovanje malih inštrumentalnih zasedb (možna je uporaba spremembe v okolju. Sposobnost za ustvarjalnost in inovativnost vseh inštrumentov), ki izvajajo priredbe slovenske glasbe in izvirna

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 13 izvira iz našega notranjega zadovoljstva in nam omogoča, da se sinkope, vodenje fraze, spremembe tempa: postopne, nenadne, bolje izražamo. poliritmija). Glasba, likovna umetnost, gledališče, film in literatura so ventil Spoznavali so tudi teoretske osnove dirigentskih priprav (študij za različne oblike ustvarjalnega izražanja. Iz te izkušnje izhajajo partiture, zgodovinskega ozadja, podatki o skladatelju, potek vaje, velike osebne in družbene koristi. Kultura ima lahko obenem tudi vsebine na posamezni vaji, razporejanje težavnosti, predstavitev in gospodarske učinke in je gonilna sila za prenovo sicer prikrajšanih učenje skladbe, reševanje težav, kako sestaviti dober spored. območij. Spodbujanje kulturnih programov in podpiranje lokalnih Pri izvedbi šole so sodelovali tudi trije poklicni orkestri: Pihalni gospodarstev prek kulture sledi zdravi poslovni logiki. Ne samo, da orkester slovenske vojske, Pihalni orkester slovenske policije in goji ustvarjalnost in inovativnost med udeleženci, temveč tudi Pihalni orkester hrvaških obrambnih sil. spodbuja mobilnost in ustvarjalne izmenjave. Pravi izziv je, kako uresničiti vizijo godbeništva z vnašanjem ustvarjalnih spretnosti, ki Seminar za predvodnike se krepijo s kulturo, kako spodbujati nova partnerstva med Ptuj, 28. do 29. januar 2011, Soorganizatorji: Zveza slovenskih različnimi kulturnimi področji, izobraževanjem, raziskavami in našo godb, Pihalni orkester Ptuj družbo kot celoto. 8 udeležencev PREDAVATELJ 5. festival veteranskih godb Slovenije Ivan Medved Ljutomer, 17. september 2011, soorganizatorji: Zveza slovenskih godb, Društvo upokojencev Ljutomer 8 KANDIDATOV ZA PREDVODNIKE;  Šumečnik Miran, Pihalni orkester Zarja Šoštanj 210 nastopajočih, 600 obiskovalcev  Samo Jan, Pihalni orkester Zarja Šoštanj Glasbeni uvod v letošnji mednarodni 11. festival za tretje  Sergej Trnjek, Društvo PO Muta življenjsko obdobje so prispevali (tako kot prejšnja leta) starejši  Matjaž Fifer, KUD Šmartno na Pohorju glasbeniki 17. septembra 2011 na  Matjaž Krhin, PO Kostanjevica na Krki Festival je – kot glasbeni uvod v mednarodni 11. festival za  Viljem Goste, Godba Lukovica tretje življenjsko obdobje – v prečudovitem vremenu potekal pod  Rižner Leon, Godba Kidričevo sloganom Za strpno in socialno sožitje vseh generacij. Letos so  Krajnc Primož, Godba Kidričevo prvič sodelovale vse slovenske veteranske godbe. Tabor tamburašev NASTOPILI Celovec, 21. do 26. avgust 2011, soorganizator: Zavod  Prleška godba Društva upokojencev Ljutomer, Janko Škrajnar Hrabroslava Volariča  Godba na pihala seniorji Andragoškega društva Univerze za III. 56 udeležencev življenjsko obdobje Velenje, Rok Šincek  Mengeška godba - sekcija veteranov, Vinko Sitar PREDAVATELJI  Anton Grahek, Vlasta Lokar Lavrenčič, Dražen Varga  Godba veteranov Štajerske, Ervin Hartman  Godba ljubljanskih veteranov, Alojz Zupan Za nadaljnji razvoj tamburaške dejavnosti ni potrebno izobraževati samo vodij, temveč tudi inštrumentaliste. Najbolj 15. festival Naj slovenske koračnice učinkovita metoda poučevanja v takih razvojnih razmerah je Mengeš, 24. september 2011, soorganizator: Kulturno društvo skupinski pouk, kjer sočasno naučimo več udeležencev, poleg tega Mihaelov sejem Mengeš pa si udeleženci izmenjajo tudi svoja znanja. Poleg 210 nastopajočih, 350 obiskovalcev inštrumentalistov bomo sočasno namenili del procesa tudi ŽIRIJA: poučevanju umetniških vodij oziroma prirejevanju skladb. Na  Jani Šalamon, Tomaž Guček taboru so tako delovali 3 tamburaški orkestri – glede na NASTOPILI predznanje.  Rudarska godba Hrastnik, Aleš Stopinšek Seminar za predvodnike  Godba na pihala Semič, Franci Žugelj Radeče, 18. do 19. november 2011, soorganizatorji: Zveza  Občinski pihalni orkester Trebnje, Primož Kravcar slovenskih godb, Pihalni orkester radeških papirničarjev  Pihalna godba Alpina Žiri, Branko Mrak 7 udeležencev Mednarodni simpozij – Godbeništvo danes in jutri PREDAVATELJ: Trbovlje 27. november 2011, soorganizator: Zveza slovenskih  Ivan Medved godb 40 udeležencev ZALOŽNIŠTVO Projekt je bil namenjen okroglim mizam predstavitvam Igor Krivokapič: Razprava občutljivosti možnosti za kvalitativni razvoj godbeništva. Izbrane teme za november 2011, uredil Daniel Leskovic strokovno razpravo so bile (Pomen v slovenskem prostoru, leto  tekmovalna skladba za 5. mednarodno tekmovanje pihalnih Bojana Adamiča, program ob 40 letnici organiziranega godb v koncertnem igranju Slovenija 2012 slovenskega godbeništva, dirigentska šola, musica creativa,  težavnostna stopnja C, trajanje: 8;00 mednarodno sodelovanje, SAZAS, status društev v javnem interesu). Naslov sam zelo diši po času razvetljenstva, ko so v 18. stoletju pisali razprave o takorekoč vsem (za glasbo je morebiti najbolj IZOBRAŽEVANJE pomembna Rameaujeva Razprava o harmoniji. V nasprotju s pristopom iskanja nekako popularne in že slišane glasbe skladatelj Dirigentska šola za pihalne orkestre v svoji skladbi hoče tako zvočno in barvno izpiljenost in Zagreb, 7. do 9. februar 2011, diferenciacijo. Kaj to pomeni, se na listu papirja bere kot Ljubljana, 23. do 25 . maj 2011 samoumevno, a v godbeniškem poustvarjanju se tako redko Ljubljana, 7. do 14. december 2011 – soorganizator: Zveza zgodi: namreč, da se po eni strani omogoči tudi najbolj krhkemu in slovenskih godb občutljivemu glasu orkestra - pa še vsem ostalim, ko je to PREDAVATELJA: potrebno - podati njegovo glasbeno poved in to zato, ker mu ostali  Jan Cober, Miro Saje to muzikalično dopustijo, po drugi pa da znova, ko je potrebno vsi Dirigentska šola je eden najbolje zastavljenih izobraževalnih v eno združijo svoj glas, a ta skupni glas ne sme »izgledati« kot projektov, ki potekajo na področju inštrumentalne glasbe. Po treh nekakšna »umazano rjava« mešanica vseh barv. »sezonah« so najboljši udeleženci pridobili veliko uporabnega Želi se tudi vzpostaviti dinamično stopnjevanje, da se naredijo znanja in dodatne izkušnje. Šola je v svojem »študijskem« po eni strani izraziti zvočni vrhunci po drugi pa zvočni suspenzi, ki programu zajemala vse, kar morajo dirigenti vedeti, ko stopijo le-te osmislijo, skratka vsa ta glasbena občutljivost, ki krasi pred orkester (drža rok in telesa, samostojnost rok, vzmahi in orkestrsko glasbo, in ki pripelje do tistega čudovitega pojava v odmahi, dajanje različnih vstopov, spremembe taktovskih načinov, orkestrski igri, ko vsi med sabo sodelujejo, ker se po eni strani poddelitve, sestavljeni ritmi, metrumi, korone, dirigiranje akcentov, slišijo in po drugi, ker se poslušajo, sam zvok pa je plemenit, 14 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba bogat, bujen, cvetoč, prečiščen ter obenem poveden in izrazen ter Slovenski godbenik kot tak slehernemu poslušalcu – tudi predhodno zapriseženemu December 2011, uredništvo ZSG, sozaložnik: Zveza slovenskih sovražniku »pleharjev« - v užitek. godb, 300 izvodov Z vidika tehničnih zahtev Razprava o občutljivosti sodi v  Časopis slovenskega godbeništva (spletna in tiskana različica) kategorijo skladb za mladinske orkestre – torej prej lahka kot kaj drugega in v marsičem je njena narava didaktična, predvsem pa je EVALVACIJA eno njenih glavnih sporočil, da se dobro poustvarjanje prične Inštrumentalna glasba v Sloveniji se razvija tako v okviru takrat, ko si - seveda v prenesem pomenu - toliko občutljiv da ne slovenske tradicije kot pod vplivi novosti, ki prihajajo iz novih boš zmečkal niti mravlje, ne pa ko si tako robavsast, da na svoji spoznanj, informacij in zgledov od drugod. Po številu sodelujočih poti podreš slehernega, ki ga srečaš. spada med najbolj množične oblike ljubiteljskega kulturnega Rok Golob: Godba na čudežnem vlaku udejstvovanja. V prihodnosti je treba mladini zagotoviti še boljše možnosti kakovostne vzgoje, da bi postali odraz kulture v njenem December 2011, uredništvo ZSG, sozaložnik: Zveza slovenskih prenesenem pomenu in tudi jasen vzgled. Glede na cilje in naloge godb, Založba Hartman v prihodnjih letih želimo na podlagi dosedanjega razvoja kvalitete  tekmovalna skladba za 32. tekmovanje slovenskih godb v ustvariti večjo prepoznavnost naših inštrumentalnih skupin. Prav koncertni težavnostni stopnji tako želimo spodbujati mlade glasbenike in vse, ki se želijo na  težavnostna stopnja D, trajanje: 11;00 področju glasbene dejavnosti udejstvovati. Godbo na čudežnem vlaku skladatelj namenja vsem iskrivim V letu 2011 smo uvedli več sprememb in pobud. Državno glasbenikom, ki jim mešanje različnih glasbenih stilov daje srečanje tokrat ni bilo tekmovalno, temveč le srečanje najboljših z dodaten zagon in svež, avanturističen pridih. Naj jih ritem in regijskih tekmovanj s posebej zasnovanimi programi. Rešitev se ni melodije ponesejo v višave in vodijo v še neznana področja. Če pa najbolje izkazala, saj so skupine nastopile slabo pripravljene in je slučajno zletijo s tirov, naj se čimprej vrnejo nazaj. Sicer pa, naj bo bila kakovost slabša kot na regijskih srečanjih. vožnja z godbo razburljiva! Na novo smo organizirali tekmovanje šolskih in mladinskih godb, da bi spodbudili izobraževalni proces mladih godbenikov. Črt Sojar Voglar: Proti odrešitvi Tekmovanje se je izkazalo za učinkovito in smiselno. December 2011, uredil Daniel Leskovic Državno srečanje rock skupšin je prvič potekalo v okviru Najboljša noviteta državnega srečanja tamburaških in mladinskega gledališkega festivala Vizije in kaže, da bi tako bolje mandolinskih skupin. poskrbeli za celovitejši pregled mladinske ustvarjalnosti. Trompetka, mala dinozavrinja – Glasbena pravljica o Prireditve na področju inštrumentalne glasbe so zastavljene kot trobenti »kronska« predstavitev delovanja ljubiteljskih društev. Večinoma april 2011, urednik: Daniel Leskovic, 1.000 izvodov so tekmovalnega značaja (oziroma imajo predvideno vsebino) in omogočajo tako sodelujočim kot tudi strokovnim spremljevalcem  izvirnik: Trötchen das Sauriermädchen, besedilo Thomas in organizatorjem profilirano programsko usmeritev in spodbujanje Schiretz, glasba in priredbe: Siegmund Andraschek, Ilustracije: kakovostne rasti. Pri izbiri programa smo pozorni na ustrezno Rupert Hörbst zahtevnost glede na težavnostno stopnjo in na ustrezno  prevod Ana Plohl, lektorica Dragica Breskvar, pripovedovalec: zastopanost slovenske ustvarjalnosti. Srečko Kermauner, režiser: Matjaž Šmalc Naš cilj je, da bi na prireditvah nastopil čim širši krog  izvajalci glasbe: Manuela Andraschek – trobenta, krilni rog, ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev in da bi prireditve postale Wolfgang Huß – trobenta, Karl-Heinz Promitzer – trobenta, dostopne čim širšemu krogu obiskovalcev. Koledarsko so prireditve Jochen Perko – bas kitara, Bernhard Richter – tolkala, razporejene tako, da se v prvih mesecih društva predstavljajo v Siegmund Andraschek – klaviature in strokovno vodstvo, domačih okoljih, nato pa – po ocenah in priporočilih selektorjev – Manfred Kalcher – flavta najboljši dosežki promovirajo še na regijski, državni in mednarodni Tompetka je mlada dinozavrinja, ki pravzaprav sodi med ravni. parazavrolofe. Ta vrsta dinozavrov je imela na glavi zanimiv rog, ki Izobraževanja so namenjena širšemu krogu udeležencev. ga v tej zgodbi uporabljajo kot trobento. Pripadniki dinozavrske Večinoma so v obliki večstopenjskih izobraževanj in poletnih družbe so trobentali različne pesmi in prirejali parade. Trompetkin projektnih seminarjev, ki naj razvijajo celostne osebnosti. Lokacije oče pa je postajal vsak dan bolj zaskrbljen, češ da njegova hči ne prireditev in izobraževanj z namenom večje dostopnosti večinoma zna trobentati, zato ji je priskrbel učitelja. Vendar, ko nastopi čas selimo po raznih krajih Slovenije; zaradi prostorskih pogojev pa parade, Trompetka še ne sme igrati. spontano nastajajo središča posameznih projektov. Takrat se zgodi nekaj nepredvidljivega in nevarnega. Preveri, Smernice bodo v prihodnosti vodile do večje udeleženosti kako junakinja reši mesto pred uničenjem! Knjigi je priložena skupin na vseh ravneh ter večje vključenosti slovenske glasbene zgoščenka z zgodbo in prijetnimi zvoki trobent. Užitek za oči in ustvarjalnosti. ušesa, ki buri domišljijo.

HISTORIČNA GLASBA IN PLES JANEZ JOCIF Že ob koncu lanskega leta smo označili program historične glasbe in plesa v primerjavi z drugimi področji, ki jih pokriva Javni IZOBRAŽEVANJE IN PRIREDITVE sklad RS za kulturne dejavnosti, za nekakšno butično dejavnost. Musica Locopolitana – festival historične glasbe in Pri tem mislimo predvsem na relativno majhno število tistih plesa aktivnih glasbenikov, ki se z njo ukvarjajo ali vsaj srečujejo. Vzroke Škofja Loka, 24., 25., 26. in 27. junij 2011 lahko iščemo v zgodovinskem kontekstu, saj ne moremo 240 obiskovalcev spregledati dejstva, da v obdobjih, ki jih je zaznamovala t.i. predklasična glasba, na Slovenskem ni bilo centrov, ki bi s svojo Tudi v letu 2011 je bil nosilni projekt programa historične dovolj veliko produkcijo pomembnejše vplivali na tedanje glasbene glasbe in plesa festival historične glasbe Musica Locopolitana. tokove in odmevali tudi v današnji čas. Prireditev je zasnovana kot štiri dnevno intenzivno druženje izvajalcev in ljubiteljev stare glasbe in plesa. Zaradi tega se nam zdijo prepoznani in oživljeni glasbeni drobci naše preteklosti pomembni za našo sedanjo duhovno identiteto, V letošnjem letu smo postali tudi partnerski festival festivala obenem pa nas nerazdružljivo povezujejo tudi s širšim evropskim Seviqc Brežice, kar je našim prizadevanje dodalo novo širino, prostorom, ki nam s svojo bogato tradicijo oživljanja historične vzpodbudilo pa je tudi mnoge zanimive načrte za prihodnost. glasbe ponuja mnoge praktične izkušnje za njeno aktualizacijo. Povezava je pomembno je vplivala tudi na našo širšo prepoznavnost, saj so bili naši programi objavljani tudi v materialih

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 15 festivala Seviqc Brežice, ki velja za najstarejšega in največjega s takrat se je izobraževala na številnih seminarjih po Italiji, Franciji, področja stare glasbe pri nas. Švedski in Sloveniji. Nosilna tema letošnjega festivala je bila ples v glasbi. Vsem Zanima jo raziskovanje plesne in gledališke tradicije od 15. aktivnim glasbenikom smo želeli posredovati praktično izkušnjo stoletja dalje, vse do Commedie dell'arte in baročnih plesov v plesa, ki pomembno vpliva na odnos do poustvarjanja plesne 18.stoletju. Sodelovala je z uveljavljenimi ustvarjalci na področju glasbe, ki predstavlja zelo velik del glasbenega repertoarja historičnih plesov. Njen avtorski koreografski opus obsega predvsem renesanse in baroka. predstave, v katerih združuje historični plesni izraz s sodobno Žal nismo uspeli izvesti načrtovane vokalne delavnice zaradi plesnimi in gledališkimi oblikami. odpovedi mentorice Marie Jonas, zaradi premajhnega števila Dr. Michael Malkiewicz je avstrijski muzikolog in glasbenik, ki se prijavljenih čembalistov (trije) je odpadla tudi mojstrska delavnica ukvarja z raziskovanjem zgodovine in analize historičnih plesov. za čembalo, ki naj bi jo vodil Egon Mihajlovič. So pa čembalisti zelo Rojen je bil 1967 v Salzburgu, kjer je študiral violino na uspešno sodelovali v komornih skupinah pod vodstvom ostalih Mozarteumu in muzikologijo, slovanske jezike in teologijo na mentorjev. Univerzi v Salzburgu. Doktoriral je v letu 2001 z disertacijo o italijanskem plesu 16. stoletja. Baročno violino je študiral pri Ingrid Kljunasta flavta in komorna igra Seifert in drugih. , izvajalsko prakso pa pri Nikolausu Harnoncourtu 6 udeležencev: 6 na Mozarteumu v Salzburgu. Bil je ustanovni član baročnega (+trije čembalisti) ansambla »La Follia – Salzburg« (1985-1993. Kot muzikolog in MENTORICA izvajalec poizkuša povezovati glasbo s plesom kot tudi teorijo s Mateja Bajt je študirala kljunasto flavto na Univerzi za glasbo in prakso. upodabljajočo umetnost na Dunaju pri prof. Hansu Marii Kneihsu Opoldanski koncerti so naše delovno vzdušje uspešno razširili na koncertni in pedagoški smeri. Leta 1994 je diplomirala iz tudi na trge in ulice Škofje Loke in ga predstaviti njenim glasbene pedagogike ter 1997 z odliko zaključila magistrski študij prebivalcem in obiskovalcem. na koncertni smeri iz kljunaste flavte. Za izjemen uspeh je prejela nagrado avstrijskega Ministrstva za znanost. Leta 1998 je na Večerne koncerte so oblikovali udeleženci skupaj z mentorji, Dunaju zaključila še izredni študij s poudarkom na komorni in zaključni koncert pa je bil namenjen predstavitvi študijskih sodobni glasbi. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov programov. koncertira v Sloveniji in drugod po Evropi. Vodi tudi poletne šole Poleg osrednjega projekta želimo opozoriti še na nekatere ter seminarje za učitelje in učence kljunaste flavte. Izdelala je učni vzporedne dogodke in dejavnosti: načrt za kljunasto flavto za program umetniške gimnazije in Kulturni bazar akademske stopnje. Poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, 15. marec 2011 Ljubljana ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je bil v šolskem letu 2009/10 uveden tudi program kljunaste flavte. Program historične glasbe in plesa je bil 15. marca 2011 uspešno predstavljen na Kulturnem bazarju, ki ga v Cankarjevem Udeleženci so pripravili program, ki je obsegal komorno igro za domu v Ljubljani sedaj že tradicionalno organizirata Ministrstvo za kljunasto flavto in čembalo: trio sonate 17. (Castello, Fontana, kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Frescobaldi, Turini) in 18. stoletja (Händel, Telemann, Bach, Hotteterre, Marais) ter suite in plesne stavke renesanse in baroka. Letni koncert Akademske folklorne skupine France Marolt Baročni traverso in renesančne prečne flavte Ljubljana, 7 udeležencev Letos je vključeval tudi rekonstrukcije plesov od 15. stoletja do Delavnica je namenjena vsem, ki jih zanima igra na historične baroka. Dogodek je bil zelo pomemben za afirmacijo historične prečne flavte in vsem, ki igrajo sodobno prečno flavto, bi se pa glasbe in plesa na področju folklorne dejavnosti. radi seznanili tudi z avtentično izvajalsko prakso. Posebno veseli smo bili velikega zanimanja med študenti Konservatorija za glasbo Mojstrski tečaj baročne violine in balet iz Ljubljane. Škofja Loka, 1. do 3. julij 2011 MENTOR V sodelovanju s festivalom Seviqc Brežice smo neformalno Stefano Bet je specialist za zgodovinske prečne flavte pomagali pri izvedbi mojstrskega tečaja baročne violine, ki ga je v (renesančne, baročne in klasicistične). Lastna dognanja s tega okviru mednarodnega projekta Project PurPur – European sound področja je dopolnjeval s študijem pri bratih Kuijken in Nikolausu interchange vodil eden vodilnih poznavalcev baročne violine Ryo Harnoncourtu. Bil je finalist tekmovanja v Utrechtu, kot solist pa je Terakado. Udeležilo se ga je sedem nadarjenih študentov violine iz debitiral na festivalu v Benetkah. Danes velja za najbolj znanega področja celotne Evrope. italijanskega specialista s tega področja. Sodeloval je na mnogih Mojstrski tečaj želimo v naslednjem letu združiti s programom festivalih. Snemal je za mnoge nacionalne radijske hiše in založbe. festivala Musica Locopolitana. Deluje kot raziskovalec na področju muzikologoje in organologije pa tudi kot predavatelj na mnogih glasbenih konzervatorijih in EVALVACIJA akademijah. Program je skoraj v celoti izpolnil zadane cilje. PLES Izredno pozitivno ustvarjalno vzdušje mladih udeležencev festivala Musica Locopolitana nam je zagotovilo za pravo Nosilna tema letošnjega festivala je bila ples v glasbi oziroma usmeritev dejavnosti. Veseli smo tudi novih vzpodbud v smislu glasba za ples. Velik del ohranjene glasbe renesanse in baroka povezovanja in s tem skupnega načrtovanja in širitve dejavnosti v predstavljajo plesi. Sodobni glasbeniki so pri interpretaciji pozorni povezavi s festivalom Seviqc Brežice. Realna posledica je lahko predvsem na zvočni del ohranjenega zapisa. Predstave o gibu - ki širjenje dejavnosti tudi v mednarodni prostor. je bil nekdaj enakovredni del izvedbe – pa običajno nimajo izoblikovane. Udeležence smo po eni strani poskušali naučiti Dragocene so tudi dobre povezave z rednim glasbeno osnovne korake baročnega plesa (»jutranji ples«), po drugi strani izobraževalnim sistemom: nadgrajevanje povezav z Akademijo za pa izvedbam del s plesno vsebino dodati gib (»popoldanski ples«). glasbo v Ljubljani in vzpostavljanje novih vezi s Konzervatorijem za Raziskovanje tovrstnih povezav je vsekakor dobrodošlo za realnejši glasbo in ples v Ljubljani ter nekaterimi nižjimi glasbenimi šolami pogled na velik del zgodnje glasbe. po Sloveniji. Tanja Skok se je izobraževala na London Contemporary Dance School, kjer je opravila magisterij iz sodobnega plesa in odrskega nastopanja. Že od leta 1996 je aktivno vključena v slovensko plesno sceno, kjer kot plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja, organizatorka sodeluje z različnimi koreografi, gledališkimi in filmskimi režiserji, glasbeniki in multimedialnimi umetniki.. Z zgodovinskimi plesi se je intenzivno začela ukvarjati leta 2003. Od 16 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DEJAVNOST MATJAŽ ŠMALC Kompleksnost gledališkega področja se kaže v združevanju tako območnega na regionalno in državno srečanje, kjer se predstavijo rekoč vseh vrst umetnosti: poleg igre in režije se srečuje z likovno najboljše predstave po izboru državnega selektorja. Namen umetnostjo (scenografija, kostumografija, oblikovanje svetlobe), srečanj pa ni zgolj prikazati in izpostaviti najkvalitetnejšo plesom (koreografija in gib), glasbo (glasbena oprema predstav) produkcijo ljubiteljskega gledališča, temveč preko strokovne ocene pa tudi z filmsko umetnostjo (video projekcije, ipd.) Zaradi selektorja vsake posamezne predstave svetovati društvu (gledališki prvinskega in neposrednega stika gledalca s predstavo ima skupini), ki tako dobi relevantno in strokovno oceno svojega dela. gledališče kot takšno pomembno vlogo za razvoj vseh avdio- Gledališka srečanja potekajo v štirih kategorijah: Srečanja vizualnih umetnosti. lutkovnih skupin, Srečanja otroških gledaliških skupin, Linhartovo Funkcija ljubiteljske gledališke dejavnosti je večplastna. Z okoli srečanje – festival odraslih gledaliških skupin in Festival VIZIJE – dvesto odraslimi predstavami letno ter vsaj toliko predstavami festival mladinskih gledaliških predstav. otroških in lutkovnih gledališč ljubiteljska gledališka produkcija Festivala Vizije in Linhartovo srečanje predstavljata vrhunec predstavlja dobršni del celotne gledališke produkcije v Sloveniji. mladinske oz. odrasle gledališke sezone. Oba festivala postajata Tako ima ljubiteljska gledališka dejavnost odgovornost za ne le mesto pregleda najboljše gledališke produkcije, temveč tudi kvalitativno rast celotne gledališke produkcije v Sloveniji, kar kraj, kjer se skupine srečujejo, izmenjujejo izkušnje, kontakte, skušamo doseči s svetovanjem in strokovnim usmerjanjem društev sklepajo nova poznanstva in načrtujejo nove skupne projekte; ter z organizacijo seminarjev in gledaliških delavnic za člane naših festivala sta iz leta v leto bolj prepoznavna in dejansko gledaliških skupin. predstavljata praznik slovenskega ljubiteljskega gledališča. Vendar si ne prizadevamo zgolj, da so predstave naših Pomemben segment našega dela predstavljajo gledališke ljubiteljskih gledališč sodobne in aktualne, da skupine posegajo po delavnice in seminarji. Poleg seminarjev, ki jih organizirajo modernih dramskih besedilih in da pri postavitvah le-teh posamezne območne izpostave in medobmočne koordinacije uporabljajo tehnike in metode sodobnega gledališča, temveč JSKD, organizira strokovna služba za gledališko dejavnost skrbimo za raznolikost žanrov in zvrsti gledališča. Poleg skrbi za seminarje v petih terminih: spomladanske in jesenske gledališke fizično gledališče, lutkovno gledališče za otroke in odrasle in delavnice, Poletne gledališke delavnice za mentorje in vodje glasbeno gledališče polagamo posebno pozornost tudi na t.i. gledaliških skupin ter Mednarodne poletne gledališke delavnice, »vaško gledališče«. Slednje živi skoraj izključno le še na posebno pozornost pa posvečamo tudi lutkovnim ustvarjalcem v ljubiteljskih odrih in prav s spodbujanjem in skrbjo za to zvrst Poletni lutkovni delavnici. V seminarjih – delavnicah, na katerih pomagamo k ohranitvi ne le specifične gledališke zvrsti, temveč predavajo vrhunski gledališki strokovnjaki iz Slovenije in tujine tudi marsikaterega ljudskega običaja in navad, ki svoja »življenja« tako skušamo skozi vse leto zaobjeti vsa področja gledališča in živijo skozi takšne predstave, narečnega jezika in ljudskih pesmi. tako na praktičen način posredovati znanje članom društev. S svojimi aktivnostmi skušamo slediti dejanskim potrebam Do sedaj smo prirejali seminarje iz tem, za katere se je gledaliških skupin. Tako smo v preteklem letu večjo pozornost pokazala potreba pri samih gledaliških skupinah. V zadnjem času usmerili na izobraževanje lutkovnih ustvarjalcev, veliko aktivnosti pa opažamo potrebo po bolj sistematičnem in celostnem pa posvečamo povezovanju društev. Velik korak v tej smeri izobraževanju. Dobro prakso kompleksno zasnovane lutkovne šole predstavljajo GLEDALIŠKe-NOVICE, informator, ki ga razpošiljamo smo prenesli tudi na Šolo za režiserje in mentorje gledaliških brezplačno vsem zainteresiranim po elektronski pošti. V njem člani skupin. Obe šoli smo v sezoni 2009/10 prestavili izven Ljubljane društev in gledaliških skupin najdejo vse informacije v zvezi z (Ljutomer in Dravograd, v letu 2011 pa v Novo mesto in Postojno) izobraževanji za ljubiteljske gledališke ustvarjalce (seminarji, in tako omogočili udeležbo tudi udeležencem iz drugih slovenskih delavnice) v Sloveniji in tujini, razpisih, o vseh premierah tako regij. ljubiteljskih kot poklicnih gledališč, o festivalih, gledaliških S svojimi publikacijami skušamo društvom pomagati tako na srečanjih, pomembnih gostovanjih in ostalih dogodkih, teoretičnem kot praktičnem nivoju. Z izdajo priročnikov in pomembnih za gledališkega ustvarjalca in tudi »uporabnika«. Na dramskih tekstov neposredno vplivamo na kvaliteto raznolikost naši spletni strani smo tudi vzpostavili koledar vseh predstav dela gledaliških skupin, z izdajo publikacij gledaliških razprav in ljubiteljskih gledaliških skupin po vsej Sloveniji in Zamejstvu in tudi teorije pa prispevamo k razvoju celotne teatrološke vede, Gledališki oglasnik, preko katerega društva iščejo igralce, režiserje pomembne ne samo za ljubiteljske in poklicne gledališke in ostale sodelavce, ponujajo ali iščejo gostovanja, izmenjujejo ustvarjalce, temveč tudi za celotno slovensko kulturo in znanost. kostume in rekvizite. GLEDALIŠKe-NOVICE, ki izhajajo vsakih 3-4 tedne, direktno pošiljamo na okoli 500 e-naslovov, končno število Že prej bogato sodelovanje z mednarodnimi povezavami n prejemnikov pa je še večje, saj ga skupinam na svojem območju posameznimi organizacijami smo v zadnjem času še poglobili. posredujejo tudi območne izpostave. Tako smo od leta 2007 polnopravni člani v organizaciji AITA/IATA (Svetovno združenje amaterskih gledališč) ter člani Centralno Gledališka in lutkovna dejavnost je že v letu 2009 svoje evropskega komiteja (CEC) AITE/IATE, kar nedvomno odpira delovanje razširila tudi na družabni portal Facebook, ki danes možnosti za skupne mednarodne projekte. Matjaž Šmalc je član predstavlja eno vodilnih metod obveščanja, predvsem mladih. upravnega odbora Centralno evropskega komiteja ter vodja Preko FB strani ažurno obveščamo o vseh naših aktivnostih, prav umetniškega sveta (CEC Standing comitee for artistic tako obveščamo o aktivnostih ljubiteljskih gledaliških društev in development), ki usmerja umetniško in programsko politiko CEC-a. skupin. Tudi zato raste udeležba naših skupin na mednarodnih Povezovanje naših skupin pa se ne konča zgolj v mejah naše festivalih. Tako so se naša ljubiteljska gledališča v letu 2011 domovine. Z vključitvijo JSKD v evropske in svetovne gledališke predstavila na Hrvaškem, BiH, Srbiji, Makedoniji, Kitajskem, integracije se vse več naših društev povezuje z gledališkimi Franciji, Veliki Britaniji, idr. skupinami po Evropi, bodisi v obliki gostovanj na raznih festivalih, kakor tudi v izvedbi skupnih projektov. Hkrati skušamo v Slovenijo pripeljati čim več tujih predstav, mentorjev in tudi udeležencev naših projektov. Tako so na naših Gledališka dejavnost na JSKD v glavnem zajema tri področja: festivalih v letu 2011 sodelovale skupine iz Hrvaške, Avstrije in organizacija gledaliških srečanj, izobraževanje, strokovna pomoč Italije na delavnicah mentorji iz Srbije, Rusije in ZDA. S tem društvom in izdaja gledaliških publikacij. spodbujamo ljubiteljske gledališke skupine k sodelovanju s Gledališka srečanja potekajo na treh ravneh: območna, sorodnimi skupinami iz celega sveta. Tako pridobljeni kontakti so v regionalna in državno srečanje. Na teh srečanjih se predstavijo letu 2011 rezultirali v skupinih projektih nekaterih naših skupin s gledališke in lutkovne predstave iz vse Slovenije in zamejstva. Po skupinami in posamezniki iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, selekcijskem sistemu se izbrane predstave uvrstijo preko NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 17

Italije, Velike Britanije, Slovaške, Madžarske, Litve pa tudi Tajske, v mladinski lutkovni produkciji. Nekaj gre pripisati menjavi Mehike in Zambije. generacij v nekaterih društvih, ki so v preteklosti imela vidnejšo vlogo, res pa je, da sta v zadnjem trenutku odpovedali mladinski NOVOSTI lutkovni predstavi iz Šmihela in Devina z dvema izrednima Na gledališki in lutkovni dejavnosti se zavedamo pomembnosti predstavama, ki bi zaokrožili mladinski del programa Srečanja. sodelovanja med različnimi dejavnostmi. Ne samo, da sodobni Novost na letošnjem srečanju je lutkovni film LS Grom LG TRI trendi brišejo meje med posameznimi dejavnostmi, gre tudi zato, iz Kranja. V zadnjih letih ni bilo primera, da bi ljubiteljske skupine da je gledališče v svoji osnovi konglomerat različnih umetnosti. ustvarile tako zahtevno formo, kot je lutkovni film. S svojimi Predvsem se drznost in ne-navezanost na posamezno programi na JSKD skušamo vzpodbutiti abmicioznost društvenih umetniško zvrst odraža pri mladih, ki jim je vse manj pomembno projektov in pričujoči film je vsekakor posledica naše delavnice sredstvo za podajanje svojega sporočila. V želji, da bi Festival »Ustvarjanje lutkovnega filma«. Vizije – festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije sledil trendu Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije mladinske ustvarjalnosti in predstavil celotno sliko le-te, smo Ljubljana, 25. in 26. maj 2011 festivalu poleg gledališkega dela pridružili še glasbeni del – izbor Lokacija: Center kulture v Mostah – Španski borci za najboljšo mladinsko rock skupino, rock vizije. Rezultati so bili 1200 obiskovalcev, 11 skupin / 175 nastopajočih odlični, tako da bomo že v letu 2012 festivalu poleg rock vizij pridružili še mladinske lutkovne, recitatorske skupine in mlade SELEKTORICA SREČANJA literate, v letu 2013 pa bomo festival razširili še z likovnim in  Maja Gal Štromar filmskim delom. Tako bomo omogočili celosten vpogled v PROGRAM IN NASTOPAJOČI ustvarjalnost mladih.  Quentin Greban: Pika Pikapolonica (Otroška gledališka skupina vrtca Blaže in Nežica Slovenska Bistrica) Tudi sicer smo veliko pozornosti posvetili sodelovanju z drugimi  Eric Carle: Zelo lačna gosenica (Skupina Mravljice, VVZ Kekec dejavnostmi: z glasbeno dejavnostjo smo sodelovali pri uspešni Grosuplje) izvedbi delavnice Musical, ki jo bomo nadgradili s skupnimi  Simona Šmajs: Obrni list (OŠ Spodnja Kungota) delavnicami leta 2012. Na filmsko področje smo posegli z  Tomaž Lapajne Dekleva: Hop v pravljico: Od kod si, kruhek delavnicama Igra pred kamero in ustvarjanje igranega filma (Otroška gledališka skupina Špilčki - OŠ Trbovlje) (igralsko – filmska delavnica) in Češka marioneta in ustvarjanje  James M. Barrie: Peter Pan (Gledališče Hiška, OŠ Louisa lutkovnega filma, že dalj časa pa sodelujemo z literarno Adamiča in KD Teater Grosuplje) dejavnostjo pri delavnicah dramskega pisanja.  Tomaž Lapajne Dekleva: Hop v pravljico (Loški oder Škofja Pojmovanje gledališke dejavnosti skušamo širiti izven ozkega Loka) pojmovanja gledališča. Tako razvijamo različne oblike gledališča. V  France Prešeren: Povodni mož (2.c razred OŠ Trebnje) letu 2011 smo tako izvedli delavnice Pantomime, prirejamo  Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon (Skupina Skok, OŠ različne delavnice klovnskega gledališča, polje dramskega pisanja Križevci) širimo v polje akcijskih projektov (Ad hoc delavnice…)  Jana Kolarič: Svet igrač (Otroška gledališka skupina KUD Zarja Trnovlje – Celje) PRIREDITVE  Godrun Mebs: Nedeljka (Ciciškrati, OŠ Zbora odposlancev in Srečanje lutkovnih skupin Slovenije KUD Jazbec in partnerji Kočevje) Ljubljana, 24. maj 2011  Mark Ravenhill: Kok ti men zdej dol visiš (Dramska skupina OŠ Lokacije: Center kulture v Mostah – Španski borci Riharda Jakopiča Ljubljana) 670 obiskovalcev, 11 skupin, 74 nastopajočih Po končanem programu je vsak dan sledila okrogla miza o SELEKTORICA SREČANJA predstavah, ki jo je vodil Matjaž Šmalc, ter ustvarjalne delavnice  Jelena Sitar Cvetko za otroke. PROGRAM IN SODELUJOČI Festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije –  Leo Timmers: Rdeča kokoška (Lutkovna skupina Knapec, OŠ Vizije Krmelj) Nova Gorica, 20. do 22. maj 2011  avtorski projekt: Pravljica in zgodbica (Sončnice, OŠ IV Murska Lokacije: Gimnazija Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, Sobota) SNG Nova Gorica, Ploščad pred Knjižnico v Novi Gorici  Sam McBratney: A veš, koliko te imam rad (Lutkovna skupina 1.250 obiskovalcev, 15 skupin / 119 nastopajočih Zarja OŠ Ormož)  Patricija Resnik: Čudna čarovnija (Ecipeci, Osnovna šola Blaža SELEKTORICA FESTIVALA Arniča Luče)  Marko Bratuš  Roald Dahl: Odvratne rime: Rdeča kapica in trije pujski STROKOVNA ŽIRIJA FESTIVALA (Mladinska lutkovna skupina Hišni molji, Hiša otrok in  Maja Gal Štromar (predsednica), Medea Novak, Grega Skočir umetnosti, Ljubljana) MENTORJI DELAVNIC:  Brane Vižintin: Zgodilo se je z razlogom (Skupina Sence,  Sebastjan Starič, Gregor Geč, Suzana Grau Gimnazija Ravne na Koroškem) TEKMOVALNI PROGRAM GLEDALIŠČ:  Louise Rennison: Klopca pred šolo (Lutkovna skupina Mehurčki,  O. Frljić, B. Šeparović, T. Sclavi, Urbán András: Inferno OŠ Rudolfa Maistra Šentilj) (Gledališka skupina Carpe Diem, DOŠ I Lendava)  avtorski projekt: ABS URD OFO BIJA (Gledališko-lutkovni  Žiga Divjak: Čas moj (Dramska sekcija KUD Franjo Stiplovšek »Krožnik« SŠ Slov. Bistrica in LS Zrnca) Gimnazija Brežice)  avtorski projekt: C.I.P.R. (Lutkovna skupina IQ, MGŠ KD  Bertolt Brecht: Malomeščanska svatba (Mladinska skupina Svoboda osvobaja in Gimnazija Slovenske Konjice) Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka, Prosek, Italija)  avtorski projekt: 23 ur – 1 frej.com (Lutkovni krožek OŠ Bled –  Friedrich Dürrenmatt: Fiziki (Dramska skupina Gimnazije skupina Zvezdni prah) Poljane, Ljubljana)  Matej Križnar: Drakula – lutkovni film (Lutkovna skupina Grom  Oscar Wilde: Dorian Gray – študija portreta (Gledališka šola I. Lutkovnega gledališča TRI Kranj) gimnazije Maribor) Na Srečanje sta bili uvrščeni tudi predstavi Andrej Adamek in  Iztok Alidič in Sanjelovci: Frulululu (Teatr Danica ml., mladinska člani skupine: Radovan (Lutkovna skupina KPD Šmihel, Avstrija) in gledališka skupina Sanjelovci, Šentprimož, Avstrija) Niko Kuret: Roparski vitez Jaromir (Lutkovna skupina Devin,  Alenka Hain: Jack (Schälchen Kaffee) (Teater Šentjanž / St. Italija), vendar sta skupini udeležbo odpovedali. Johann, Šentjanž, Avstrija) Zadnji predstavi je sledila okrogla miza o predstavah, ki jo je  Katarina Klajn: Volilna kampanja ali nekdo te mora imeti rad vodila Jelena Sitar Cvetko. (Gledališka skupina Žaba Gleda&Išče, PD Vrhovo)  Radovan Jaušovec in izvajalci: 15. bojevnik (KUD Pozitiv, Po nekaj letni kvalitetni rasti leto 2011 prvič ni postreglo s Ljubljana) kvalitetno nadgradnjo preteklega festivala. Predvsem se to pozna 18 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

ROCK VIZIJE: energijo nabit prikaz medsebojnega posluha in skupinskega  The Voltures, Tolmin obvladovanja borilnih veščin še vedno možen. Akrobacija telesa  Outshout, Bohinj lahko postane akrobacija duha.  B.T.K., Stična ROCK VIZIONAR ZA NAJBOLJŠO ROCKOVSKO SKUPINO  Paraziti P.13, Križe  Freeway Machine, Stična  Freeway Machine, Stična Za energičen, zelo navdahnjen in kompakten nastop, ki je tudi SPREMLJEVALNI PROGRAM  Svjetlan Junaković in skupina: Moje cipele (Grupa MČRLJŽF zvočno presegel in se z avtorskimi komadi zelo približal bazičnemu (C23) - Učilište Zagrebačkog kazališta mladih, Zagreb, Hrvaška) rock'n'rollu sedemdesetih. Z natančnostjo in drznostjo vsakega posameznika pa so tudi vizualno priredili dober performans. GLEDALIŠKE DELAVNICE V OKVIRU FESTIVALA  ABC gradbeništva (Suzana Grau), ROCK VIZIONAR ZA NAJBOLJ INOVATIVNO ROCKOVSKO SKUPINO  Ko jagenjčki obmolknejo (Sebastja Starič),  Paraziti P. 13, Križe  Vsi za enega – eden za vse (Gregor Geč) Za drznost pri avtorskih komadih v slovenskem jeziku, ki so bili Na gledaliških delavnicah, izvedenih v okviru festivala, je tekstovno nabiti z mladostniško zagnanostjo in podprti z glasbo sodelovalo 60 udeležencev. punka, ki je vedno dopuščal igrivost in improvizacijo. VIZIONAR ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO V CELOTI ROCK VIZIONAR ZA USKLAJENOST SKUPINE  Teater Šentjanž / St. Johann, Šentjanž, Avstrija za predstavo  B. T. K., Ivančna Gorica Alenka Hain: Jack (Schälchen Kaffee) Za usklajenost skupine, za odkritost pri ustvarjanju lastnih Jack je najbolj celostna predstava po vsebinski, režijski in komadov in predvsem za voljo, ki jo uporablja skupina kot trio. izvedbeni plati. Igra vseh štirih akterjev je brezhibna in natančna, Bend je deloval kot celota in je kot tim napadel z vsemi močmi ter prehajanja so virtuozna. Igralci konstantno držijo ravnovesje, prepričal z usklajenostjo. nevarno se sprehajajo po ostrem rezilu med performansom in SKLEP psihološko poglobljeno igro. V času histerije in globalizacije iskanje Festival Vizije smo letos prvič razširili še z izborom za najboljšo identitete postaja pomembno vprašanje. Globalna zgodba se v rock skupino – Rock Vizije. Vizija festivala je, da v nekaj letih iz predstavi nenehno preobraža v intimno zgodbo. Jezik je del gledališkega preraste v festival mladinske ustvarjalnosti. Ideja, da identitete, z izkoreninjenostjo jezika pa abortiramo sebe. Ekipa gledališkemu delu priključimo izbor za rock skupino, se je izkazala Jacka nas z veliko distance, ironije in obešenjaškega humorja kot za dobro. V prihodnjem letu bomo festivalu dodali še mladinske gledalce prisili k soodgovornosti. Once we had a dream – ali smo lutkovne skupine, mladinske recitatorske skupine, literarne res sinhronizirane identitete? Predstava ne daje odgovorov - pušča ustvarjalce, v bodoče načrtujemo še mlade filmarje in likovne dovolj odprta vrata. Ali bomo odgovore res našli? Morda v usedlini ustvarjalce. skodelice kave? Prva dva dneva sta tudi letos bila namenjena predstavam, VIZIONAR ZA NAJBOLJ ANGAŽIRANO PREDSTAVO nedelja pa gledališkim delavnicam, okrogli mizi, ki jo je vodila  Dramska sekcija KUD Franjo Stiplovšek, Gimnazija Brežice za dramaturginja in gledališka kritičarka Ana Perne in podelitvi nagrad predstavo Žiga Divjak: Čas moj in priznanj - vizionarjev. V spremljevalnem programu se je letos Biti radikalen v lastnem stavu in v tem tudi samozavestno pluti predstavila predstava iz tujine. V bodoče si bomo prizadevali, da in vztrajati, je v današnjem času že skorajda inovativno. Predstava bo tovrstnih predstav več. Čas moj je socialno in politično angažirana, simbolno nabita in Letos je bil obisk boljši kot prejšnje leto, več je bilo lokalne prekipevajoča v razgaljanju slepil sodobnosti – v iskanju izgradnje publike, čeprav večino še vedno sestavljajo udeleženci ter novega človeka, ki bo krvav pod kožo in ki ne bo več dihal z mladinske skupine iz vse Slovenije, ki sicer na festival niso bile osmrtnico na pljučih. Vse to so simboli, ki inovativno in sveže, uvrščene. Še vedno pogrešamo več udeležencev iz Gimnazije Nova morda tudi surovo s prstom kažejo na naš čas. Predstava je Gorica oz. njenega gledališkega oddelka. presežna tudi v nekaterih igralskih dosežkih, ki že mejijo na Vse več je skupin, ki načrtno vzgajajo mlade igralce. Predvsem osebnoizpovedni manifest in zapuščajo polje artificielnega. Ali tiste, ki delujejo na gimnazijah, so večkrat organizirane prave bomo sposobni izstopiti iz naših kokošnjakov, pa bo povedal samo gledališke šole, ki mlademu igralcu nudijo celostno izobrazbo. čas. Nagrado za najbolj inovativno predstavo torej dobi Čas moj. Čeprav smo v zadnjih letih festival zasidrali v Novi Gorici in je VIZIONAR ZA NAJBOLJ KOMPLEKSEN GLEDALIŠKI IZRAZ tako zaradi iste lokacije skozi leta festival pridobil na  Gledališka šola I. gimnazije Maribor za predstavo Oscar Wilde: prepoznavnosti, bomo v letu 2012 Vizije izjemoma zaradi EPK Dorian Gray - študija portreta organizirali na Ptuju. Najti komplementarne barve v nezdružljivih žanrih je presežek. Festival gledaliških skupin Slovenije – 50. Linhartovo Paleta govorice, ki smo ji bili priče, zaobjema kabare, mjuzikl, klasično psihološko igro, mestoma zametke grškega zbora, srečanje Postojna, 29. september do 2. oktober 2011, soorganizator: moderno stilizirano igro, fragmentirano dramaturgijo. Kljub raznolikosti pristopov znotraj celote pa je predstava ostala Občina Postojna Lokacija: Kulturni dom Postojna kompaktna kot dobro impregnirano platno. Z obvladovanjem metieja igralci in soustvarjalci stkejo brezčasni portret Doriana 1.600 obiskovalcev, 10 skupin / 100 nastopajočih Greya. SELEKTORICA FESTIVALA:  Dunja Zupanec VIZIONAR ZA SKUPINSKO IGRO ŽIRIJA FESTIVALA:  Gledališka skupina Carpe Diem, DOŠ I Lendava za predstavo O.  Tone Partljič (predsednik), Draga Potočnjak, Tomaž Gubenšek Frljić, B. Šeparović, T. Sclavi, Urbán András: Inferno STROKOVNA SPREMLJEVALKA, MODERATORKA OKROGLIH MIZ: Predstava Inferno dokazuje, da lahko s svojo komunikativnostjo  Ana Perne tudi onkraj nam razumljive besede doseže publiko; postane TEKMOVALNI PROGRAM: simfonija glasov, prezence in usklajene - vrtoglave, do skrajnosti  Eugene Ionesco: Plešasta pevka (KD K Žirovnica) domišljene - skupinske igre. Vsi prisotni akterji postanejo eno  Harold Pinter: Stari časi (KUD Studio Gledališče Maribor) nedeljivo telo, in ko dihajo v en dih, nam s svojo virtuoznostjo  Michael Hollinger: Svetniki (Gledališče GGNeNi, KD Teater jemljejo sapo. Grosuplje) VIZIONAR ZA SKUPINSKO IGRO  Jean Baptiste Poquelin Moliere: Scapinove zvijače (Društvo  KUD Pozitiv, Ljubljana za predstavo Radovan Jaušovec in Smoteater Majšperk) izvajalci: 15. bojevnik  Anton Pavlovič Čehov: Snubač in Medved (Gledališka skupina V času apokalipse, kjer nobena revolucija ni več možna, ostane KD Slomšek Slovenska Bistrica) samo še odkrivanje prave vsebine; a kljub vsemu predstava še  Miha Alujevič: Knezi Celje – skrivnost gradu Ojstrica (KUD Zarja vedno dokazuje, da duh mušketirstva še vedno živi, in da je z Trnovlje – Celje)

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 19

 Ray Cooney: Zbeži od žene (Dramski odsek PD Štandrež, Gledališke skupine KD Slomšek slovenska Bistrica. Klasično in Gorica, Italija) znano čehovljansko figuro je Niko Turk uspel odigrati s telesom in  Andrej Jaklič, Tijana Zinajić: Mali diktator (Šentjakobsko mimiko v izjemno natančni, razigrani in poglobljeni psihološki igri. gledališče Ljubljana) SKLEP SPREMLJEVALNI PROGRAM: Čeprav letos ni bila 50. izvedba Linhartovega srečanja (v  Čudo braće Grimm (Teatar Gaudeamus, Kulturni centar preteklosti je prišlo do napak pri štetju in je bila to dejansko že 52. Pešćenica,Zagreb, Hrvaška) izvedba), smo kljub temu praznovali pol stoletja tega najstarejšega  Alenka Hain: Jack (Schälchen Kaffe) (Teater Šentjanž / St. gledališkega festivala v Sloveniji. Johann, Avstrija) V okviru 50. Linhartovega srečanja smo podelili tudi Linhartovo MATIČEK ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO V CELOTI plaketo in dve listini za odmevne dosežke na področju  Šentjakobsko gledališče Ljubljana za predstavo Mali diktator ljubiteljskega gledališča. Linhartovo plaketo je prejel Roman Žun, Pri odločitvi za glavno nagrado za najboljšo predstavo v celoti dolgoletni igralec Šentjakobskega gledališča, Linhartovi listini pa žirija ni imela niti najmanjšega dvoma. Nagrado matiček za Tatjana Košir, dolgoletna igralka Gledališča Toneta Čufarja z najboljšo predstavo v celoti podeljuje Šentjakobskemu gledališču Jesenic, in Martin Moschitz, ki je občutno prispeval k razmahu Ljubljana za predstavo Mali diktator v režiji Tijane Zijanić in slovenskega gledališkega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem. dramaturgiji Andreja Jakliča. JSKD je podelil tudi posebno nagrado, zlati znak JSKD za izjemen prispevek k razvoju ljubiteljske dejavnosti. Prejel ga je Janez Adaptacija Chaplinove filmske mojstrovine je na odru zaživela povsem avtonomno. Po svoje tvegan prenos iz filmskega jezika v Karlin, Mariborčan, ki bo prihodnje leto praznoval častitljivih 90 let in ki je pred več kot 50 leti dal pobudo za ustanovitev močno, zabavno toda sporočilno in mnogokrat pretresljivo gledališko dejanje. Čeprav je od nastanka filma minilo že 70 let, ne Linhartovega srečanja. gre le za zgodovinski prikaz nekega obdobja, ampak tudi za Letošnje srečanje je bilo dan daljše kot prejšnja leta. Prvi trije aktualno doživljanje političnih in militarističnih manipulacij in dnevi so bili namenjeni predstavam, zadnji dan srečanja pa smo groženj. priredili tri gledališke delavnice ter slavnostno akademijo ob 50. Predstava tako vzpostavlja aktiven dialog s sedanjostjo. Linhartovem srečanju, na kateri smo podelili tudi matičke in Avtorjem in ansamblu je vsekakor uspelo prikazati večno iskanje diplome. Slavnostna govornica je bila Alenka Bole Vrabec. miru, sreče in svobode. Po vsakem festivalskem dnevu so potekale okrogle mize o MATIČEK ZA NAJBOLJŠO GLAVNO VLOGO videnih predstavah, ki jih je vodila dramaturginja in gledališka kritičarka Ana Perne, v nedeljo pa so člani žirije za udeležence  Mario Dragojević za vlogi Adenoida Hynkela in brivca v izvedli še tri gledališke delavnice: Kako napisati dramo ali komedijo predstavi Mali dikator Šentjakobskega gledališča Ljubljana (Tone Partljič), Vedno znova se vprašam (Draga Potočnjak) in Redko se pojavi igralec, ki je s tako močjo in natančnostjo, Interpretacija umetniškega besedila (Tomaž Gubenšek). bravuroznostjo sposoben hkrati oblikovati dve tako različni in Letošnji festival so sestavljale ambiciozne zastavljene zahtevni vlogi. Njegova igralska prezenca skozi predstavo raste in predstave, izvedene na visokem umetniškem nivoju, kar indicira se ne utrudi, zmagovito parodira skozi celo predstavo, jo nosi in na kvalitetno rast slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin. osvaja. Mario Dragojević je uspel v svoji kreaciji poustvariti in Praviloma se vse skupine, uvrščene na letošnji festival, načrtno nadgraditi chaplinovsko figuro diktatorja tudi z neverjetno ukvarjajo z vzgojo svojih igralcev. koordinacijo giba, mimike in glasu. Festival Linhartovo srečanje je izredno dobro obiskan, kar kaže MATIČEK ZA IZVIREN PRISTOP na to, da so festival »posvojili« tudi občani Postojne. Festival  Kulturno društvo K za predstavo Plešasta pevka vedno bolj postaja mesto druženja ljubiteljskih gledaliških skupin Matička za izviren pristop pri izvedbi predstave Plešasta pevka v (tudi tistih, ki se ne uvrstijo v program festivala). Vse več je režiji Nika Kranjca prejme KD K Žirovnica. Z uprizoritvijo tega ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev, ki v želji po videti najboljše izjemno težkega besedila evropskega modernizma jim je uspelo predstave pretekle sezone, v lastni režiji spremljajo celoten novo in sveže branje besedila. V izjemno kompleksni razgradnji festival. ustvarjalci predstave pripeljejo natančno misel skozi polje absurda do strašljivo izpraznjene slike sveta. IZOBRAŽEVANJE MATIČEK ZA MOŠKO VLOGO Gledališka igra – Igralec in ustvarjanje gledališkega  Darko Zupanc za vlogo Geronta v predstavi Scapinove zvijače lika Matička za vlogo Geronta v Molierovi komediji Scapinove zvijače Ljubljana (Cepetka), 7. februar – 11. april 2011 v izvedbi Društva Smo Teater Majšperk prejme Darko Zupanc, ki 14 udeležencev je predstavo tudi režiral. Z bravurozno prisrčnostjo je oblikoval MENTORICA: žlahtno vlogo osmešenega očeta in občutno pripomogel k temu,  Maja Gal Štromar da je razigrani igralski ansambel ustvaril sodobnemu gledalcu V prvem delu se je delavnica posvečala delu na gledališkemu privlačno uprizoritev klasičnega besedila. liku: kako lik zaživi, kakšne so njegove karakteristike in na kakšen DIPLOMA ZA ANSAMBELSKO IGRO način ga skozi raziskovanje gledaliških prijemov oživljamo. V tem  KUD Studio Gledališče Maribor za predstavo Stari časi procesu gradnje lika so udeleženci poigravali z različnimi pristopi in prijemi, ki so preko različnih variacij na temo (ritem, atmosfere, Posebno priznanje za ansambelsko igro prejme KUD Studio različni vsebinski, estetski prijemi) širili vedute in dokazovali, kako Gledališče Maribor za izvedbo drame Harolda Pinterja Stari časi, pester in nikoli dokončen je plato gledališkega izraza. zavedajoč se dejstva, da je ansambelska igra plod in rezultat kvalitetnih igralskih dosežkov. Tehnika govora DIPLOMA ZA MOŠKO VLOGO Ljubljana (Cepetka), 12. februar 2011  Božidar Tabaj za vlogo Porterhousa v predstavi Zbeži od žene 15 udeležencev MENTOR: Posebno priznanje prejme Božidar Tabaj za vlogo Porterhousa v  Tomaž Gubenšek predstavi Reya Cooneya Zbeži od žene v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež, Gorica, Italija. Božidar Tabaj v svojem Začetni seminar. Tema seminarja so bile vaje, ki pomagajo pri igralskem izrazu uporabi skrajna komična igralska sredstva, ki mu artikulaciji, govorni prezenci in sproščenosti in ki pomagajo krepiti jih uspe prepričljivo pregnesti v žlahten ljudski humor. občutek za glas, postavitev diha, obvladovanje prostora z glasom ipd. DIPLOMA ZA MOŠKO VLOGO  Niko Turk za vlogo Ivana Vasiljeviča Lomova v predstavi Tehnika govora – Trening govornega aparata Snubač Ljubljana (Cepetka), 15. februar – 2. april 2011 Posebno priznanje prejme Niko Turk za vlogo Ivana Vasiljeviča 30 udeležencev Lomova v predstavi Antona Pavloviča Čehova Snubač v izvedbi 20 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

MENTORJA: Poleg tega so si ogledali osnove analize in interpretacije  Tomaž Gubenšek in Alida Bevk različnih tipov besedil (poezija, drama, proza), glavne značilnosti »Govorni trening« je pomemben del igralskega treninga, s vsake zvrsti in pripravo na govorno interpretacijo. katerim govornik vzdržuje govorno kondicijo. Le s stalnimi vajami Tehnika govora – nadaljevalni seminar za artikulacijo lahko dosežemo in vzdržujemo visok govorni nivo. Ljubljana (Cepetka), 19. februar 2011 Trening je namenjen predvsem tistim, ki so v stalnem stiku z 10 udeležencev javnim nastopanjem – igralcem, napovedovalcem, govornikom idr. MENTORICA: Odrski gib – improvizacija – kompozicija  Alida Bevk Ljubljana (Cepetka), 9. april – 7. maj 2011 Nadaljevalni tečaj je bil namenjen raziskovanju in razvijanju 13 udeležencev tehničnih priprav na govorno dejanje. Osvojeno znanje so MENTOR: udeleženci aplicirali na konkretne primere – tekste.  Eric Dean Scott (ZDA) Poleg tega so si ogledali osnove analize in interpretacije Delavnica je raziskovala igralčevo telo kot eno izmed njegovih različnih tipov besedil (poezija, drama, proza), glavne značilnosti osnovnih igralskih sredstev. Osredotočila se je na fizični trening, vsake zvrsti in pripravo na govorno interpretacijo. skupinske improvizacije in ustvarjanje skupinskih neverbalnih gledaliških prizorov. Ad hoc gledališke delavnice Ljubljana (Cepetka, Plesni teater Ljubljana, Cankarjev dom), 5. Klovn govori do 15. marec 2011, soorganizatorji: KD Integrali, PTL, Maska in Ljubljana (Cepetka), 6. do 9. junij 2011 Cankarjev dom 29 udeležencev 27 udeležencev MENTORICA: Ad hoc delavnice so raziskovale gledališki jezik na vseh ravneh,  Nola Rae (Avstralija/Velika Britanija) ki neposredno rezultira v performans. Ad hoc gledališki žanr je Delavnica je pomembna za vse oblike gledališke igre, saj odziven, odprt in nujno usmerjen v odkrivanje in odstiranje umetnika uči, kako obvladovati oder s fizično prezenco, in mu različnih plasti tako dramskega kot gledališkega jezika ter hkrati v omogoča, da z osvobajajočim nadzorom nad svojim telesom razširi iskanje novih načinov produkcije. V okviru projekta Ad hoc svoj razpon. S spodbujanjem moči opazovanja in kreativne omnibus smo izvedli 5 delavnic: domišljije popolnoma zaposlimo tako duha kot telo. Umetnik se Če nisi naš, si njihov nauči, kako izraziti čustva navzven in jih prikazati občinstvu, razvije MENTORICA: iznajdljivost pri uprizarjanju zamisli ter e časovno usklajenost,  Rona Žulj, Hrvaška ravnotežje, koordinacijo, domišljijo in ne nazadnje improvizacijo. Malo denarja, malo muzike Pantomima MENTORICA: Ljubljana (Skladovnica), 17. oktober do 19. december 2011  Nina Mattis, Švedska 13 udeležencev Kaj počneš v zasebnosti svoje spalnice je moja stvar! MENTOR: MENTOR:  Andres Valdes  Bogdan Georgescu, Romunija Cilj delavnice je bil ozavestiti telo kot eno izmed igralčevih Umetnik? osnovnih izraznih sredstev. Udeleženci so se naučili obvladovati MENTOR: posamezne dele telesa ter telo kot celoto. Seznanili so se z  Bojan Djordjev, Srbija osnovami klasične in moderne pantomime, njene uporabe in uporabnosti v gledališču ter drugih zvrsteh umetnosti (ples…). Ženska vs. moški/moški vs. ženska MENTORICA: Gledališka igra – Sistem Stanislavskega  Martina Ruhsam, Avstrija Ljubljana (Cepetka), 18. oktober – 20. december 2011 20 udeležencev Čuječnost in ustvarjalnost - avtentično gibanje in MENTORJA: ustvarjalno izražanje v različnih umetnostnih  Vanja Slapar Ljubutin in Viktor Ljubutin medijih Ljubljana (Cepetka), 18. do 27. februar 2011 Glavni cilj delavnice gledališke igre je bil umetniško prepričljiva 6 udeležencev podoba odrskega življenja in živ, prepričljiv, verodostojen igralec na odru. S pomočjo vaj in igralskih tehnik so udeleženci spoznavali MENTORICA: razliko med gledališčem »prikazovanja« in gledališčem  dr. Aleksandra Schuller »doživljanja«, poskušali so se znebiti klišejev in priti v ustvarjalno Ustvarjalna delavnica je izkustveno predstavila disciplino stanje. Avtentično gibanje/ Authentic Movement, sodobno prakso zavedanja v gibanju, ki se je v zadnjem desetletju razvila v enega Tehnika govora izmed osrednjih pristopov v sodobni gledališko-gibalno-plesni Ljubljana (Cepetka), 12. november 2011 edukaciji/terapiji; uporaba njenih principov je pogosta tudi na 21 udeležencev drugih področjih umetnostnih terapij (likovna, glasbena smer t.i. MENTORJA: pomoči z umetnostjo) in v t.i. na telo osredotočenih in  Tomaž Gubenšek in Alida Bevk integrativnih terapevtskih pristopih. Začetni seminar. Tema seminarja so bile vaje, ki pomagajo pri Šola za režiserje in mentorje gledaliških skupin artikulaciji, govorni prezenci in sproščenosti in ki pomagajo krepiti Postojna (Kulturni dom), 15. januar do 19. marec 2011 občutek za glas, postavitev diha, obvladovanje prostora z glasom 12 udeležencev ipd. MENTORJA: Tehnika govora – nadaljevalni seminar  Jaša Jamnik, Ana Rahela Klopčič Ljubljana (Cepetka), 12. februar 2011 Šola za režiserje in mentorje gledaliških skupin je bila 10 udeležencev zasnovana kot serija osmih zaporednih sobotnih terminov, v kateri MENTORICA: so udeleženci obdelali celoten proces nastanka gledališke  Alida Bevk predstave: od režijskega koncepta, dramaturške priprave, likovne Nadaljevalni tečaj je bil namenjen raziskovanju in razvijanju zasnove pa vse do principov dela z igralcem, bralnih vaj, tehničnih priprav na govorno dejanje. Osvojeno znanje so mizanscensko postavitvenih in izdelovalnih vaj. Šola je bila udeleženci aplicirali na konkretne primere – tekste. namenjena vsem režiserjem in mentorjem otroških in odraslih gledaliških skupin.

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 21

Lutkovna šola – I. modul: Lutkovna režija in V okviru Poletnih gledaliških delavnic je bila razpisana tudi dramaturgija delavnica Uporabna moč gledališča, ki pa zaradi premajhnega Novo mesto (Kulturni center Janeza Trdine), 22. januar – 12. števila prijav ni bila izvedena. februar 2011 Poletna lutkovna delavnica - Češka marioneta in 14 udeležencev lutkovni film MENTORJA: Žička kartuzija, 15. do 21. avgust 2011, soorganizator: KD  Katja Povše, Saša Jovanovič Svoboda osvobaja Slovenske Konjice Prvi modul je obsegal naslednje teme: osnove lutkovnega 7 udeležencev gledališča, praktična predstavitev posameznih lutkovnih tehnik ter MENTORICA: njene značilnosti, osnove lutkovne režije in dramaturgija, zasnova  Barbara Bulatović celostne likovne podobe. V drugem, praktičnem delu modula, Letošnja delavnica se je posvetila češki marioneti. Pravzaprav udeleženci za konkreten tekst izdelali priredbo, tekst dramaturško gre za pomanjšane siciljanke – marionete na žici, primerne razčlenili ter izdelali režijski koncept (izbor tehnik, likovna zasnova, majhnemu sobnemu gledališču. Delavnica je predstavila vse izbor glasbe…). zakonitosti in lastnosti češke marionete. Udeleženci so zgradili Lutkovna šola – II. modul: Izdelava lutk zgodbo in oblikovali like ter izdelali vsak svojo lutko (izdelava lutk, Novo mesto (Kulturni center Janeza Trdine), 19. februar – 19. aplikacije vodil in oblačenje lika). Sledilo je spoznavanje lutke in marec 2011 vaje za animacijo. 12 udeležencev Letošnja produkcija je bila malo drugačna, saj so namesto MENTOR: predstave izdelali lutkovni film. Poiskali so primerne lokacije za  Žiga Lebar snemanje, naredili scenarij in snemalno knjigo ter prizore posneli. Tema drugega modula je bila izdelava lutk iz različnih Delavnica se je zaključila z javno projekcijo tako nastalega materialov, zasnovanih na podlagi koncepta, določenega v prvem lutkovnega filma Signal. modulu lutkovne šole. Mednarodne poletne gledališke delavnice Lutkovna šola – III. modul: Animacija Izola (Kulturni dom Izola, Dijaški dom Izola), 22. do 28. avgust Novo mesto (Kulturni center Janeza Trdine), 26. marec – 9. 2011 april 2011 29 udeležencev 11 udeležencev MENTORJI: MENTORJA:  Aleš Nadai, Boris Omahen, Vesna Pernarčič, Miha Alujevič, Eric  Katja Povše, Saša Jovanovič Dean Scott (ZDA), Vanja Slapar, Viktor Ljubutin (Rusija) Tema tretjega modula je bila animacija z lutkami, zasnovanimi PROGRAM IN DELAVNICE: na podlagi koncepta, določenega v prvem in izdelanimi v drugem  Musical, glasbeno gledališče (delavnica muzikala); modulu lutkovne šole ter osnove tehnike govora in interpretacije  Igra pred kamero in ustvarjanje igranega filma (igralsko – teksta. Lutkovna šola se je zaključila z javno lutkovno predstavo filmska delavnica); Peter Klepec, uprizorjeno v Kulturnem centru Janeza Trdine.  Odrski gib – Viewpoints Improvisation  Gledališka igra – Sistem Stanislavski Oblikovanje gledališke maske Delavnice so se zaključile z javnimi produkcijami. Postojna (Kulturni dom), 7. maj 2011 8 udeležencev Razpisani sta bili še delavnici Osnove improvizacijskega gledališča in Čikaška šola improvizacije, vendar zaradi MENTORICA: premajhnega števila prijav nista bili izvedeni.  Alenka Nahtigal Udeležencem so bile poleg osnovnih prvin gledališke maske ZALOŽNIŠTVO predstavljene tudi metode igralske transformacije s pomočjo + maske: postaranje, pomlajevanje, deformacija obraza, ponazoritev 50 Linhartovih srečanj Ljubljana, september 2011, 500 izvodov raznih bolezni itd. Delavnica je bila povsem praktičnega značaja, vse pristope in metode so udeleženci izvajali na sebi in drugih UREDNIKA: soudeležencih.  Matjaž Šmalc in Aleksandra Krofl Knjiga, izdana ob 50-letnici Linhartovega srečanja, obsega Oblikovanje svetlobe strokovne članke zgodovine ljubiteljskega gledališča, Linhartovega Postojna (Kulturni dom), 14. in 15. maj 2011 srečanja ter popis s slikovnim gradivom vseh predstav, udeleženk 12 udeležencev zaključnih Linhartovih srečanj. MENTOR:  Davor Balent EVALVACIJA Udeleženci so se seznanili s potekom svetlobnega oblikovanja Gledališka in lutkovna ljubiteljska produkcija se je po nekajletni od ideje do praktične izvedbe, z zapisom luči, izdelavo tehnične kvalitetni rasti rahlo ustalila. Razlog je v dejstvu, da je produkcija dokumentacije in postprodukcijo. Spoznali so različne tipe svetil, dosegla določen nivo in potrebno bo razmisliti, kako uskladiti želje pozicijo in njihovo uporabo. Obravnavali so različne funkcije in društev in njihovih članov na eni in vizijo za razvoj dejavnosti na lastnosti svetlobe, mešanje barv in kako vplivajo na vtis in učinek drugi strani. Kvalitetni nivo se odraža v programski kvaliteti naših prostora. festivalov in srečanj. Poletne gledališke delavnice Gledališka in lutkovna dejavnost JSKD je vzpostavila svoj Koper (središče Rotunda), 4.- 9.julij 2011 »trademark«. Festival in srečanja so postali prepoznavni, skupine 15 udeležencev so prepoznale vse prednosti, ki jim jo prinašajo – od glavnega Režija gledališke predstave namena – strokovnih razgovorov z našimi strokovnimi MENTOR: spremljevalci, do seveda lastne promocije in prepoznavnosti ter  Predrag Stojmenović (Srbija) vpogleda in primerjave z najkvalitetnejšo produkcijo. Vsi ti dejavniki spodbujajo skupine k bolj temeljitemu in premišljenemu Delavnica je predstavila gledališko režijo kot srce vsake pristopu k delu. predstave. Režiserja je predstavila kot dirigenta, ki dirigira orkestru dramaturgov, scenografov, kostumografov, oblikovalcev svetlobe V letu 2011 smo večino ustvarjalne energije posvetili in - seveda - igralcev. Za izbrane prizore so udeleženci izdelali festivaloma Vizije in Linhartovo srečanje. Prvemu smo dodali nove koncept uprizoritve. Na različnih primerih (tekstih, prizorih) so vsebine (rokc vizije) z željo, da bi festival iz gledališkega prerasel v ugotavljali razlike v pristopu režije različnih žanrov (komedija, festival vsemladinske ustvarjalnosti. Linhartovo srečanje pa je drama, groteska...) predstavljalo vrhunec gledališke sezone. Izvedli smo razširjen festival, dodali nove vsebine, ob festivalu izdali knjigo 50+

22 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

Linhartovih srečanj in festival zaključili s svečano akademijo 50 srečanje, ki je obeleževalo 50. obletnico. Kljub temu spet Linhartovih srečanj ter tako primerno proslavili jubilej ugotavljamo, da bi pretok informacij znotraj mreže JSKD moral biti najstarejšega gledališkega festivala v Sloveniji. boljši, predvsem je še prostor na nivoju območnih izpostav, saj Vedno bolj je prisotna zavest o potrebi po izobrazbi. Število raziskave kažejo, da večina naših udeležencev dobijo informacije o naših delavnic je v zadnjih petih letih strmo naraslo, tako na delavnicah neposredno preko centralne službe (direktna pošta, državni kot regijski in območni ravni. Lutkovna šola in Šola za spletna stran, facebook…) Verjetno največji razlog za upad števila režiserje sta se nekako oblikovali v preverjeno formo, ki udeležencev poletnih delavnic pa je splošna gospodarska kriza. udeležencem da osnovno izobrazbo, nadgraditi ju bo potrebno z Društva se soočajo z zmanjšanim sofinanciranjem s strani lokalnih nadaljevalnimi in bolj specifičnimi delavnicami. Igralska šola je skupnosti, v najboljšem primeru to zamuja ali je celo skoraj docela kompleksnejša, obsežnejša in zato toliko težja za izvedbo (zaradi presahnilo. Tako društva niso več sposobna vlagati v velikega števila potrebnih delavnic udeleženci večkrat »izpuščajo« izobraževanje svojih članov, celotnega finančnega bremena pa manj »igralske«, a za ustvarjanje v gledališču prepotrebne udeleženci ne zmorejo sami. delavnice (odrski gib, akrobatika, govorne vaje...), tako da še Obseg gledališke in lutkovne dejavnosti je fizično presegel iščemo pravo »formulo«, ki bi ustrezala tako potrebam zmožnosti zaposlenih na centrali. Tako bo potrebno določene udeležencev kot njihovemu prostemu času. aktivnosti prenesti na regije (režijska, lutkovna in igralska šola), s Spomladanske in jesenske delavnice so bile dobro obiskane, žal čimer bodo hkrati bližje končnemu uporabniku, to pa bo pa smo upad udeležencev zabeležili na vseh treh poletnih omogočalo prostor in čas za razvoj novih vsebin. delavnicah. Eden izmed razlogov je v manjšem obsegu oglaševanja, saj smo večino energije posvetili v festival Linhartovo

FOLKLORNA DEJAVNOST BOJAN KNIFIC igraj 2011, je bilo na podlagi ogledov štirih regijskih srečanj UVOD izbranih 5 skupin, po odpovedih dodatni dve, a se je prireditve, ki Folklorna dejavnost na Slovenskem je v celoti ljubiteljska. smo jo kljub odpovedim izvedli, žal udeležila le ena skupina. Ljubiteljska v najžlahtnejšem pomenu te besede – v pomenu, da Poleg omenjene prireditve smo zaradi prilagajanja našega jo tisti, ki se ukvarjajo z njo, ljubijo, in (morda žal) tudi v pomenu, programa potrebam ljubiteljskega delovanja na folklornem da tisti, ki se ukvarjajo z njo, razen zares redkih izjem, za svoje področju načrtovanemu seminarju na temo oblačilne dediščine, na delo ne dobivajo plačila, vsaj takega ne, da bi se z njim lahko katerem naj bi se posvetili zgolj vezeninam, dodali še drugo temo, dostojno preživljali. In tako ni od včeraj, temveč tako rekoč od v kateri smo obravnavali oblačenje v času pred poenoteno nekdaj. Ta skoraj popolni večdesetletni neprofesionalizem je v oblačilno modo. Veliko zanimanje s 63 udeleženci je nedvomno folklorni dejavnosti pustil sicer nekatere pozitivne sledi, kot so upravičilo to odločitev. blizkost izpričanega in folkloriziranega izročila, razvitost folklorne dejavnosti v vaških okoljih, nekomercialna usmerjenost, Od izobraževalnih programov, ki smo jih v letu 2011 izvedli sorazmerno majhna stiliziranost in avtoriziranost folkloriziranega prvič, velja omeniti delitev nadaljevalnega seminarja za vodje izročila idr., ob tem pa ne gre zanemariti njegovih negativnih folklornih skupin na dva dela – in sicer del, namenjen predvsem posledic, kot so pomanjkanje strokovnega kadra, pomanjkanje otroškim folklornim skupinam in del, namenjen strokovnim vodjem novejših in sodobnejših raziskav, novih iskanj, sodobnejših odraslih folklornih skupin – kajti kakovost dela je bila bistveno interpretacij, medijske prepoznavnosti, priznavanja na državni in večja, saj so se eni in drugi lahko bolj podrobno posvetili temama, mednarodni ravni, razvoj z dejavnostjo povezanega izobraževanja ki zadevajo njihovo delovanje. Prav tako smo v letu 2011 prvič na univerzitetni ravni idr. razpisali poseben seminar, namenjen razvijanju plesnosti v otroških folklornih skupinah, folklornih krožkih ter v šolah in vrtcih, Slovenci imamo kar nekaj entuziastov s precej križi na hrbtu, ki na katerem je bilo delo usmerjeno v prilagojeno spoznavanje bi storili vse in več za folklorno dejavnost, imamo kar nekaj otroškega izročila in izročila odraslih, predvsem pa v spoznavanje mladih, ki iščejo svoj prostor znotraj folklorne dejavnosti in so pri različnih tehnik, ki otroku omogočajo ustrezen plesni razvoj. tem izjemno uspešni, in imamo ljudi srednjih let, ki se s folklorno Izjemen učinek – čeprav ne množičen – je imel seminar, ki smo ga dejavnostjo srečujejo na novo ali se k njej ponovno vračajo. Vse pripravili ob državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev druži ljubezen do folklorne dejavnosti, česar smo izjemno veseli, a ljudskih viž, na katerem smo delo harmonikarjev ločili od dela ljubezni bi želeli dodati še kaj več. A dodati ji ne bo mogoče nič, če drugih inštrumentalistov. Zaključna predstavitev je namreč bodo ljudje, ki se s tem želijo profesionalno ukvarjati, čakali, da pokazala, da so tako harmonikarji kot drugi inštrumentalisti dobili bodo k temu povabljeni. Ti časi so minili. Vsak si bo moral sam precej več vpogleda v nekdanje glasbene prakse in v možnosti poiskati ustrezno mesto, tudi ustrezno plačilo, zato na podlagi njihovega posnemanja, kakor pred leti, ko godcev na ta način pri spoznanj tudi v tej zvezi vodimo pot v prihodnje. delu nismo ločili. Glede izobraževanj, prireditev in založništva na JSKD z enim Svetovanje na terenu smo med izobraževanja, ki jih ponujamo zaposlenim človekom, ki se ukvarja s to dejavnostjo, težko folklornim skupinam, prvič ponudili leta 2010. Po dobrih izkušnjah ponudimo več, kot nudimo v zadnjih letih. Tudi v letu 2011 smo se smo se v letu 2011 odločili, da dodamo še svetovanja, namenjena trudili izobraziti čim več ljubiteljskih vodij folklornih, pevskih in pevskim in godčevskim skupinam ter jih v skupnem številu izvedli godčevskih skupin ter drugih ljubiteljev folklorne dejavnosti, da prek 30. Precej večje število izvedb programskih svetovanj in smo dvignili raven poustvarjanja pevskega izročila idr. A kakor koli pomanjkanje sredstev je botrovalo odločitvi, da brezplačna se trudimo, nikoli ne bomo zmogli nadomestiti rednega svetovanja izvedemo zgolj izjemoma; zanje smo se odločili v petih izobraževalnega programa, ki bi ga folklorniki nujno potrebovali. primerih, ko se nujno potrebni svetovanja za plačljivo različico niso Zaradi potrebe po usmerjanju delovanja folklornih, pevskih in odločili. godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti smo v letu 2011 Druge programe, ki jih podrobneje popisujem v nadaljevanju, štiri tovrstna regijska srečanja zaključili z državnim srečanjem, ki na tem mestu ne bi omenjal, bi pa želel pojasniti vzroke za ga v načrtu prireditev za leto 2011 ni bilo. Dodali smo ga z neizvedbo treh, ki so bili predvideni v planu za 2011. Zaradi namenom, da bi opozorili na intenziven razvoj tega področja neodzivnosti partnerjev iz Italije in Avstrije smo se bili prisiljeni delovanja in da bi delujočim skupinam ponudili možnost odreči izvedbi mednarodne delavnice za otroške folklorne skupine predstavitve na državni ravni. Kakovost vsaj nekaterih tovrstnih Alpe – Adria, katere izvedbo smo načrtovali septembra 2011, skupin namreč presega regijsko povprečje, a, kot je pokazala predstavili pa smo jo na maja 2012. Zaradi pomanjkanja sredstev izkušnja, za predstavitev na državni ravni zaradi neodgovornega in želje po dobri pripravi smo na mesec februar 2012 prestavili odnosa do tovrstne produkcije za to še niso zrele. Na državno seminar Včeraj, danes, jutri in ga preoblikovali v strokovni posvet srečanje pevskih, godčevskih in folklornih skupin manjšinskih na temo žive dediščine, ki ga bomo organizirali skupaj z Zvezo etničnih skupnosti, ki je bilo načrtovano pod imenom Pleši, tancaj, NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 23 ljudskih tradicijskih skupin Slovenije. Odpovedati smo se morali prireditve (sredi poletnih počitnic), kar pa ne bi smel biti razlog za tudi izdaji knjige Ljudski plesi Pohorja, in sicer zaradi pomanjkanja neodzivnost na povabilo in odpoved dveh od naštetih skupin šele sredstev in nekončanega avtorskega dela. dva dni pred samo izvedbo prireditve. Cilje, povezane s kakovostno rastjo dejavnosti na področjih, ki Le plesat me pelji 2011, državno srečanje odraslih so v programih bolj skromno zastopana (npr. razvijanje društev folklornih skupin, 1. del narodnih noša, povezovanje s turizmom, ljubiteljska muzejska Beltinci, 31. julij 2011 dejavnost …), skušamo dosegati z individualnim svetovanjem 1.000 obiskovalcev vsem, ki se k nam obračajo po pomoč. Vse množičnejši stiki z SODELUJOČI ljudmi na terenu tako zagotavljajo prenašanje strokovnih spoznanj  Folklorna skupina Leščeček, Kulturno društvo Slavko Osterc, v prakso, predvsem pa marginalizirana in manj razvita področja Veržej razvijamo s pomočjo ljubiteljskih sodelavcev (Adriana Gaberščik,  Folklorna skupina Gartrož, Nova Gorica dr. Urša Šivic, Katarina Šetinc, Tomaž Simetinger, Vesna Sever,  Folklorna skupina Kulturnega društva Jakob Sket, Mestinje Ljuba Vrtovec Pribac …), ki se odzivajo pobudam terena in  Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Oton Župančič, odgovarjajo na njihove klice. Ob tem zgledno sodelujemo z Zvezo Artiče ljudskih tradicijskih skupin Slovenije – sekcijo mednarodnega  Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Franc Ilec, Cioffa – ki ji skladno z dogovorom prepuščamo večino aktivnosti, Loka - Rošnja ki so povezane s pripravo mednarodnih folklornih festivalov in  Folklorna skupina Skala, Kubed udeležbo slovenskih folklornih skupin na tujih festivalih, svojo vlogo pa povečujemo pri pripravi Dnevov narodnih noš in oblačilne GOSTJE dediščine, kjer svetujemo in sodelujemo pri pripravi izobraževanj,  Folklorna skupina KUD Beltinci razstav in drugih aktivnosti.  Folklorna skupina Gornji Senik, Porabje  Folklorna skupina Amaterskega društva Beograd, Srbija PRIREDITVE V redni program prvega dela državnega srečanja odraslih Ringaraja 2011, državno srečanje otroških folklornih folklornih skupin sta strokovna spremljevalca sedmih regijskih skupin srečanj odraslih folklornih skupin (Brane Šmid in Neva Trampuš) izbrala šest skupin, ki so se predstavile z novimi programi, v Laško, 28. maj 2011 katerih so poustvarili slovensko plesno, glasbeno in drugo izročilo. 400 obiskovalcev Programi so bili pestri, izvedbena kakovost pa solidna in primerna SODELUJOČI: državni ravni. S pevskim programom sta obiskovalce prepričali  Otroška folklorna skupina OŠ Šentjernej skupini iz Veržeja in Artič, z izjemno glasbeno spremljavo Mužike iz  Otroška folklorna skupina Domžale Boršta se je predstavila skupina iz Kubeda, povsem novo  Folklorna skupina OŠ Janka Glazerja in Vrtca Ruše interpretacijo nekdanjega oblačenja je pokazala skupina iz  Otroška folklorna skupina Val, OŠ Koper Mestinja, z igrano-pevsko-plesnim programom pa so navdušili  Otroška folklorna skupina Jurij in Marjetica, OŠ Ob Dravinji, udeleženci iz Loke - Rošnje in Nove Gorice. Slovenske Konjice  Mladinska folklorna skupina Ajda, KD Jožeta Paplerja, Besnica Le plesat me pelji 2011, državno srečanje odraslih  Veseli Marki IV., OŠ Beltinci folklornih skupin, 2. del  Starejša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje Maribor, 1. oktober 2011 Program Ringaraja 2011 sta na podlagi ogledov sedmih 600 obiskovalcev regijskih srečanj, ki so v mesecu aprilu in maju potekali v Bohinju, SODELUJOČI Ribnici, Lendavi, Semiču, Cerkvenjaku, Rogaški slatini in Črnem  Folklorna skupina Stična Vrhu nad Idrijo, pripravili državni strokovni spremljevalki srečanj  Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Lipa, Rečica Petra Nograšek in Majda Nemanič. V sistemu selekcije je  Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Oton Župančič, sodelovalo prek 200 otroških folklornih skupin iz Slovenije in Vinica zamejstva, ki so se območnih in regijskih srečanj udeležujejo s  Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Židan Parazol, kratkimi 5 do 10 minut dolgimi programi. Ljubljana Kakovost predstavljenih programov, ki jih je s povezovanjem  Folklorna skupina Rožmarin, Dolena otrok v smiselno zaokroženo celoto združil scenarij Petre Nograšek  Akademska folklorna skupina Študent, Maribor in Majde Nemanič, je bila na zavidljivi ravni, napredek pa opazen  Folklorna skupina Kres, Novo mesto predvsem v tehnični izvedbi plesnih in glasbenih programov. GOSTJE  Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Klek, Ogulin, Pleši, tancaj, igraj 2011, državno srečanje folklornih, Hrvaška pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih V redni program sta strokovna spremljevalca sedmih regijskih skupnosti srečanj odraslih folklornih skupin (Brane Šmid in Neva Trampuš) Beltinci, 29. julij 2011 izbrala sedem skupin, kot gostje pa so se prireditvi pridružili 200 obiskovalcev folklorniki iz Hrvaške. Skupine so se pretežno predstavile z novimi SODELUJOČI programi, v katerih so poustvarili slovensko plesno, glasbeno in  Folklorna sekcija Hrvaškega KD Pomurje, Lendava drugo izročilo. Programi so bili pestri, izvedbena kakovost pa Dejavnost folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih solidna in primerna državni ravni. etničnih skupnosti se na Slovenskem v zadnjih letih zelo intenzivno Da je možno dosledno poustvarjanje plesnih zapisov, je razvija. Zato smo tudi na Javnem skladu Republike Slovenije pred dokazala Folklorna skupina Stična s predstavitvijo prekmurskih dvema letoma prvič na državno srečanje folklornih skupin povabili plesov, z izjemno doživetostjo in variantnostjo v izvedbi ter predstavnico manjšinske etnične skupnosti, v letu 2011 pa smo se zanimivim prikazom iger se je predstavila Folklorna skupina Lipa iz namenili organizirati samostojno pregledno državno srečanje, Rečice, ustrezen preplet petja in igranja na tamburice je pokazala program katerega je pripravila Vesna Bajić Stojiljković. Folklorna skupina KUD Oton Župančič z Vinice, koledovanje je Namen žal ni dosegel želenega cilja, saj se po začetnem predstavila Folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, suveren ples in navdušenju povabilu na tovrstno srečanje razen zgoraj omenjene ubrano koroško večglasje se je slišalo v izvedbi Folklorne skupine skupine, izbrana društva niso odzvala. Po prvem izboru bi se Židan parazol iz Ljubljene, zavidljiva izvedbena raven pa je stalnica morali na tem srečanju predstaviti še Pevska skupina KUD Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora in Folklorne Mladost, Ljubljana, Folklorna skupina Makedonskega KD Sv. Ciril in skupine Kres iz Novega mesta. K prijetnemu vzdušju, ki se je Metod, Kranj, Moška klapa Dalmari, Hrvaško KD v Mariboru, razvilo v ne povsem polni Unionski dvorani, je svoje z izjemno Folklorna skupina KUD Mladost, naknadno so bili izbrani godci izvedbo programa pridala še folklorna skupina s Hrvaške. Makedonskega kulturnega društva Ilinden z Jesenic. Neodzivnosti Scenarista in režiserja prireditve – Brane Šmid in Neva Trampuš je botrovalo več razlogov – nedvomno tudi manj ustrezen termin – sta ob Tomažu Simetingerju, ki je prireditev povezoval,

24 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba poskrbela tudi za zanimiv zaključek prireditve in za vezni del, ki ga SVETOVALCI: je s predstavljanjem posameznih plesov sooblikoval plesni par.  Mirko Ramovš, Nežka Lubej, Neva Trampuš, Branka Moškon, Mojca Lepej, Vasja Samec, Adriana Gaberščik, Katarina Šetinc, Pevci nam pojejo, godci pa godejo 2011, državno dr. Urša Šivic, Tomaž Rauch, Adrijan Novak, Franci Šolar srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih SODELUJOČI viž  Bistrške frajle, Bistrica ob Dravi Šentjernej, 19. november 2011  Buške čeče, Bovec 500 obiskovalcev  Čušperski godci, Račna SODELUJOČI  Folklorno pevska skupina društva Ofirovci in kolednik, Laško  Trio prijatelji, Kulturno društvo Miklavž  Folklorna skupina Blagovna  Pevci Kulturno umetniškega društva Kebelj  Folklorna skupina Duplo, Pišece  Buške čeče, Folklorno društvo Bovec  Folklorna skupina Kajer, Bučečovci  Zingelci  Folklorna skupina KUD Bistrica ob Dravi, mlajši  Vaški pevci Šentrupert, Društvo Mavrica Šentrupert  Folklorna skupina KUD Božo Račič, Adlešiči  Mlada Zarja, Kulturno društvo Franceta Prešerna, Račna  Folklorna skupina Mala Nedelja  Družina Erčulj  Folklorna skupina Rožmarin, Vnanje Gorice  Vokalna skupina Leščeček, Kulturno društvo Slavka Osterca,  Folklorna skupina Stoperce Veržej  Folklorna skupina Torbarji  Alpski godčevski sestav Akademske folklorne skupine Ozara,  Folklorna skupina Trbovlje Kranj  Folklorna skupina Vransko  Pevci Folklorne skupine Ajda, Kulturno društvo Jožeta Paplerja,  Otroška folklorna skupina Ribno Besnica  Otroška folklorna skupina Sora  Ani Rehberger in Francka Rozman  Pevci ljudskih pesmi KUD Franc Maselj Podlimbarski  Kapelski pubje, Kulturno društvo Kapele  Pevci ljudskih pesmi KUD Gabriel Kolbič, Zgornja Velka  Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci  Pevci z Blance Program državnega srečanja je pripravila muzikologinja Jasna  Pevke ljudskih pesmi Šmarjetke Vidakovič, ki je na Radiu Slovenija vrsto let vodila redakcijo za  Pevke Lükarice ljudsko glasbo. Letos se je tako približno 250 skupin predstavilo na  Pevska skupina Cintare območnih srečanjih, 80 od teh jih je bilo izbranih na šest regijskih  Pevska skupina Čebelice, Mirna Peč srečanj, 12 pa se jih je z dvema pesmima ali vižama predstavilo na  Pevska skupina Kresnice, KUD Božo Račič, Adlešiči sklepnem, državnem srečanju.  Podgorjanski prijatelji Prireditev je sledila ideji poudarjanja pomena prenašanja  Sestre Kopinske, Cirkulane pevskega izročila na mlade. S pomočjo spodbud in povsem  Turistično društvo Destrnik konkretnih pomoči ljubiteljev ljudskega petja in godčevstva,  Folklorna skupina KUD Oton Župančič, Tinje kakršnega je še mogoče doživeti ob prepevanju neposrednih  Folklorna skupina KD Sveta Ana nosilcev izročila, se v zadnjem času med mladimi povečuje  Folklorna skupina Bled zanimanje zanj in lahko rečemo, da je zadnja leta na tem področju V zadnjih letih veliko folklornikov, vodij pevskih skupin in čutiti izrazit preporod. Pri tem ne gre za posnemanja Katalene, njihovih članov redno obiskuje številne seminarje, ki ponujajo Jararaje in podobnih skupin, ki v pop izvedbah izrazito znanja za kakovostno delo, kljub temu pa pri ogledu srečanj interpretirajo glasbeno izročilo, temveč za čim zvestejše sledenje ugotavljamo, da nekatere skupine zaradi posameznih nekdanjim načinom petja in godčevstva. pomanjkljivosti ne zmorejo preseči lokalnih ali regijskih okvirov. Pred dvema letoma smo prvič zelo intenzivno začeli poudarjati Poleg tega se je vse več vodij folklornih, pevskih in godčevskih pomen mladih poustvarjalcev, pri čemer smo pripravili smo vrsto skupin obračalo na nas s prošnjo, da bi jim pri delu pomagali s izobraževanj in leta 2009 prireditev Pevci nam pojejo, godci pa konkretnimi napotki glede priprave novega programa ali godejo pripravili tako, da so se na njej v večjem številu kot preoblikovanja obstoječega. kadarkoli prej predstavili mladi. Odziv je bil izjemen, priznanje na Zato smo se že v letu 2010 odločili, da folklornim skupinam, ki državni ravni pa je nekaterim skupinam dalo zagon za nadaljnje bi si svetovanja na terenu želeli, ponudimo pomoč in leta 2011 z delo. razpisom enako možnost ponudili pevskim in godčevskim skupinam. Odziv je bil izjemen, rezultati svetovanja pa opazni že IZOBRAŽEVANJA na letošnjih regijskih srečanjih. Posvet s strokovnimi spremljevalci srečanj na Začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin folklornem področju Ljubljana, oktober 2010 – april 2011 Rogaška Slatina, 15. do 16. januar 2011 65 udeležencev 30 udeležencev VODSTVO: VODSTVO:  mag. Metka Knific, dr. Bojan Knific, Mojca Kmetec, dr. Drago  dr. Bojan Knific Kunej, dr. Rebeka Kunej, Nežka Lubej, Petra Nograšek, Tadeja VSEBINA: Pance, Mirko Ramovš, Vasja Samec, Damjan Trbovc, mag.  Obrazložitev sistema selekcije Janja Žagar.  Naloge strokovnih spremljevalcev KOREPETITORJA:  Plan srečanj 2011  Sašo Gale, Andraž Trampuš.  Poudarki pri vrednotenju programov VSEBINA:  Praktično vrednotenje programov  metodika učenja ljudskega plesa v otroških folklornih skupinah, Posvet, ki je bil tokrat prvič dvodnevni, je izpolnil vsa  praktično učenje ljudskih plesov, pričakovanja. 15 ur posvetovanj in dinamičnega razpravljanja o  otroške igre na Slovenskem, tekoči problematiki vrednotenja programov otroških in odraslih  slovenska ljudska inštrumentalna in vokalna glasba, folklornih skupin ter pevskih in godčevskih skupin je prineslo nove  preprosta otroška glasbila, smernice in utrdilo nekatere usmeritve iz preteklih let. Obstoječ  razvoj plesnosti pri otrocih, seznam strokovnih spremljevalcev smo prav na podlagi posveta  oblačenje otrok v 19. in začetku 20. stoletja, razširili s petimi novimi imeni, sprejeli pa stališče, da bi tovrstni  ljudski ples v osnovnošolskih programih, posveti morali tudi v prihodnje ostati dvodnevni.  poustvarjanje otroškega izročila v sodobnosti, Svetovanje na terenu  učenje ljudskih pesmi in poustvarjanje teh na odru, oris ljudskega plesa na Slovenskem in njegove vloge v Ljubljana in drugi kraji, januar – december 2011  nekdanjem in današnjem načinu življenja,

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 25

 vloga folklornih skupin v sodobnosti. slovensko plesno izročilo, so v delih, s katerimi si pri svojem delu Seminar je potekal po ustaljenem konceptu, s tem da so bile pomagajo tudi folklorniki, opisani besedno, veliki večini pa je nekatere vsebine spremenjene in prilagojene potrebam dodan tudi znakovni zapis. Na Slovenskem je z lastnim znakovnim udeležencev. Tako smo v sezoni 2010/2011 prvič posebno sistemom plese zapisovala Tončka Marolt, dr. Bruno Ravnikar pa pozornost posvetili delovanju otroških folklornih skupin v vrtcih in je v rabo vpeljal mednarodno plesno pisavo – kinetografijo, katere njim namenili posebna predavanja in praktično delo, potrebam poznavanje je za današnje vodje folklornih skupin brez dvoma skupin smo prilagodili tudi predavanja o kostumiranju in učenje nujno, če želijo ustvarjati nove programe ali pa če želijo v ustrezni plesov. podobi ohranjati stare. Seminar so udeleženci zaključili s pisnim izpitom, na katerem so Z namenom, da bi med folklorniki izboljšali poznavanje dokazovali poznavanje vsebin s štirih področij (plesno izročilo, kinetografije – pisanje, predvsem pa branje objavljenih zapisov – glasbeno izročilo, oblačilna dediščina in otroško izročilo), in smo vsem, ki so predavanja iz kinetografije že poslušali, ponudili, izdelavo seminarske naloge, v kateri so načrtovali novo odrsko da se pridružijo začetnim seminaristom in se udeležijo njihovih postavitev za otroško folklorno skupino ter ob tem opisali predavanj. predvideno kostumsko podobo in glasbeno spremljavo. Nadaljevalni seminar za vodje otroških (in odraslih) Naziv strokovni vodja otroška folklorne skupine je z uspešno folklornih skupin – Ljudski plesi Štajerske, 2. del zaključenim začetnim seminarjem pridobilo 56 udeležencev (Ptujsko in Dravsko polje, zahodni del Haloz in seminarja. zahodne Slovenske gorice) Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin Maribor, 28. do 30. januar 2011 Ljubljana, oktober 2010 – april 2011 25 udeležencev 48 udeležencev PREDAVATELJI: VODSTVO:  Mirko Ramovš, Nežka Lubej, Peter Bezjak, Vasja Samec, dr.  Tanja Drašler, Adriana Gaberščik, dr. Bojan Knific, mag. Metka Bojan Knific in Liljana Brglez Knific, dr. Drago Kunej, dr. Rebeka Kunej, Tadeja Pance, Mirko KOREPETITORJA: Ramovš, Rastko Samec, Vasja Samec, Katarina Šetinc, Neva  Metod Kovač in Viktor Vajgerl. Trampuš, Damjan Trbovc, mag. Janja Žagar. Seminarje, ki so namenjeni temeljitemu spoznavanju plesnega KOREPETITORJA: izročila določenega območja, smo doslej pripravljali le za vodje  Sašo Gale, Andraž Trampuš. odraslih folklornih skupin. Nanje so sicer lahko prihajali tudi vodje VSEBINA: otroških folklornih skupin, vendar pa spoznavanje plesnega izročila  praktično učenje plesov, njim ni bilo posebej prilagojeno. Zato smo se tokrat odločili, da  metodika učenja ljudskega plesa, razpišemo dva ločena seminarja, in sicer enega za izkušene vodje  oris ljudskega plesa na Slovenskem in njegove vloge v odraslih folklornih skupin, drugega pa vodjem otroških folklornih nekdanjem in današnjem načinu življenja, skupin in vodjem odraslih folklornih skupin, ki si izkušnje z  postavljanje ljudskega plesa na oder, vodenjem šele pridobivajo.  razvoj plesnosti, Kot seminarsko gradivo so udeleženci prejeli DVD z  kinetografija, videoposnetki plesov, zapisanih na obravnavanem območju.  slovenska ljudska inštrumentalna in vokalna glasba, Nadaljevalni seminar za vodje odraslih folklornih  oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Slovenskem v preteklosti, skupin – Ljudski plesi Štajerske, 2. del (Ptujsko in  vloga folklornih skupin v sodobnosti. Dravsko polje, zahodni del Haloz in zahodne Slovenske gorice) Vsebina seminarja je bila deloma prenovljena. V progam učenja Maribor, 28. do 30. januar 2011 je bilo vključenih manj plesov, več pozornosti pa posvečene 75 udeležencev postavljanju plesov na oder in gledališkim prvinam v odrskih postavitvah. PREDAVATELJI:  Mirko Ramovš, Nežka Lubej, Peter Bezjak, Vasja Samec, Neva Seminar so udeleženci zaključili s pisnim izpitom, na katerem so Trampuš in Liljana Brglez dokazovali poznavanje vsebin s štirih področij (plesno izročilo, KOREPETITORJA: glasbeno izročilo, oblačilna dediščina in kinetografija), in izdelavo  Metod Kovač in Viktor Vajgerl. seminarske naloge, v kateri so načrtovali novo odrsko postavitev za odraslo folklorno skupino ter ob tem opisali predvideno Nadaljevalne seminarje pripravljamo z namenom, da vodjem kostumsko podobo in glasbeno spremljavo. folklornih skupin podrobneje predstavimo plesno izročilo določenega območja. Tokrat so bili obravnavani plesi, ki jih sicer v Letos smo tistim, ki so želeli pridobiti naziv strokovni vodja opisni obliki najdemo v knjigi Mirka Ramovša Polka je ukazana: odrasle folklorne skupine, namesto opisa nove odrske postavitve Vzhodna Štajerska. V program smo poleg spoznavanja plesnega ponudili možnost, da naziv dosežejo z opravljeno terensko izročila vključili tudi krajše predavanje na temo oblačilne dediščine, raziskavo na temo plesnega izročila, za kar se je odločilo kar v katerem smo opozorili na nove možnosti oblikovanja kostumskih sedem seminaristov, ki so z iskanji na terenih prišli do povsem podob folklornih skupin, ki poustvarjajo izročilo Štajerske. Sobotni konkretnih spoznanj in do gradiva, ki bo v letu 2011 ponujeno v večer je bil namenjen osvežitvi poznavanja kinetografije. širšo rabo. Kot seminarsko gradivo so udeleženci prejeli DVD z Naziv strokovni vodja odrasle folklorne skupine je z uspešno videoposnetki plesov, zapisanih na obravnavanem območju. zaključenim začetnim seminarjem pridobilo 33 udeležencev seminarja. Seminar o oblačilni dediščini Kranj, 25. do 27. marec 2011 Kinetografija 63 udeležencev Ljubljana, oktober 2010 – april 2011 15 udeležencev PREDAVATELJI:  Ljuba Vrtovec Pribac, Tadeja Pance, Brane Demec, Alenka VODSTVO: Pakiž, mag. Tatjana Dolžan Eržen, dr. Bojan Knific  dr. Rebeka Kunej Tokrat smo v okviru seminarja o oblačilni dediščini z namenom VSEBINA:  zapisovanje osnovnih položajev in gibov posameznih delov pridobivanja čim več novih znanj prvič razpisali dve temi. telesa s poudarkom na zapisih rok in nog, Aktivnosti, ki se nanašajo na obe razpisani temi hkrati, smo izvedli  branje preprostejših in bolj zahtevnih zapisov slovenskih skupaj, posamezna predavanja oz. praktična dela pa so potekala ljudskih plesov. ločeno. Slovenski ljudski plesi, ki so objavljeni v knjigah Mirka Ramovša, Pri prvi temi (izdelovanje peč) smo vsem, ki so želeli peče pa tudi objave nekaterih drugih avtorjev, ki so raziskovali izdelali na novo, pokazali, kakšne so bile peče v preteklosti, kako 26 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba izdelovati nove peče (izbira materiala, vezenje …), kako so jih sobotno praktično delo. Udeleženci so bili razdeljeni v več skupin, vezali na glave v različnih časih in krajih. Udeleženci tega dela v katerih so spoznavali načine učenja ljudskega petja. seminarja so na njem prejeli blago za pečo in začeli z Folklorni tabor za odrasle, izdelovanjem. Maribor, 30. september do 2. oktober 2011 Pri drugi temi (oblačenje v času pred poenoteno oblačilno 102 udeleženca modo) smo se z namenom izpostavljanja pomena starejših virov PREDAVATELJI: ukvarjali z vprašanji, kako oblikovati kostumsko podobo, ki bo  Stanislav Jesenovec, Mirko Ramovš, Neva Trampuš, Katarina pokazala način oblačenja kmečkega prebivalstva ob koncu 18. in v Šetinc in Brane Šmid začetku 19. stoletja, tudi z vprašanji starejših različic »narodnih noš« ipd. Poznamo namreč zanimive vire o oblačenju Gorenjcev, VODJE SKUPIN:  Nina Knaus, mag. Metka Knific, dr. Rebeka Kunej in Domen Dolenjcev, Štajercev, Prekmurcev, Korošcev in drugih v 18. in 19. Pipan stoletju, a se ti redko odražajo v kostumiranju folklornih skupin. VODJE GODCEV: Seminar ob Ringaraja 2011  Tomaž Rauch, Gregor Volk, Mile Trampuš, Ivan Najger, Klemen Laško, 28. 5. 2011 Dovč, Adrijan Novak in Viktor Vajngerl 93 udeležencev (51 odraslih in 42 otrok) Zaradi dobrih izkušenj iz preteklih let smo folklorni tabor za PREDAVATELJI: odrasle ponovno združili z 2. delom državnega srečanja odraslih  Mirko Ramovš, mag. Metka Knific, Simona Kralj, Saša Meglič, folklornih skupin. Pripravili smo program, s katerim smo opozorili Mojca Lepej na nekatere nove poudarke delovanja odraslih folklornih skupin na Na seminarju smo se posvetili dvema temama: a) otrokom Slovenskem, uvodno predavanje pa namenili uporabi zastav in primerno predstavljanje pesemskega in plesnega izročila in b) drugih državnih simbolov v okviru prireditev folklornih skupin. pesemsko in plesno izročilo v otroških folklornih skupinah. Tokrat smo se na taboru ukvarjali z vprašanji in možnostmi Udeleženci seminarja so delali v več skupinah. Mag. Metka improvizacije pri poustvarjanju slovenskega plesnega izročila ter Knific je predstavila ljudske pesmi, ki so po vsebini ali melodiji izpostavljanju boljših plesalcev/pevcev. Čim bolj enotno izvajanje primerne otrokom, in jih nekaj tudi naučila. Saša Meglič je plesov, kakršni so bili najdeni na terenu in zapisani, sicer ostaja predstavila prilagajanje plesov odraslih otrokom in opozorila na ena od dobrih možnosti delovanja folklornih skupin, ne gre pa boljše in slabše možnosti vključevanja rekvizitov v odrske pozabiti, da obstajajo tudi drugi načini poustvarjanja plesnega postavitve. Simona Kralj je pretežen del programa namenila izročila, ki pred enotnost izvedbe postavljajo druge kakovosti spoznavanju različnih otrokom primernih vaj za upevanje in (plesalčevo osebnost, pestrost, izkoriščanje najboljših plesalčevih razvijanje otroškega glasu, Mirko Ramovš pa je učil ljudske plese zmožnosti …). odraslih, ki so primerni za otroke. Mojca Lepej je skrbela za Otroški folklorni tabor aktivno delo otrok. Planica, 6. do 9. oktober 2011 Godčevska delavnica: zvočni posnetki 91 udeležencev inštrumentalnoglasbenega izročila PREDAVATELJI: Beltinci, 29 do 31. julija 2011  Mojca Lepej, Nežko Lubej, Aleksandra Petrovič, Alenka Pakiž 16 udeležencev VODJA GODCEV: PREDAVATELJ:  Peter Vendramin in Andraž Trampuž  Tomaž Rauch Tokrat smo se na taboru posebej pozorno posvetili Ljudskega plesa na odru brez ustrezne »žive« glasbene poustvarjanju šeg in izvedbi vrtenic. Otroci so bili tudi v preteklosti spremljave ne moremo kakovostno predstaviti in zato morajo vključeni v šege koledarskega in življenjskega kroga, vendar so folklorne skupine svojim godcem posvečati posebno pozornost. imeli v njih drugačno vlogo kot odrasli. Obstajale so tudi šege, ki Podobno bi se morali poustvarjanja godčevskega izročila bolj resno brez otrok ne bi živele. V program smo vključili tudi predavanje o lotevati posebne godčevske skupine, ki delujejo znotraj folklornih nekdanjem oblačenju, ki je nakazalo zmote in boljše poti društev ali samostojno. Na različnih srečanjih pogosto opažamo, kostumiranja otroških folklornih skupin. da vodje folklornih in godčevskih skupin godcem ponujajo premalo priložnosti, da bi se seznanili z našo glasbeno dediščino. Notno Godčevstvo na Slovenskem: Godčevski sestavi brez gradivo jim še zdaleč ne zadošča za ustrezno odrsko interpretacijo, harmonike saj predstavlja le osnovo, ki jo je potrebno nadgraditi. Šentjernej, 19. november 2011 8 udeležencev Ta znanja je na ustrezen način ponudil pričujoči seminar, ki je bil razdeljen na dva dela. V krajšem teoretičnem delu je Tomaž PREDAVATELJ:  Adrijan Novak Rauch ob predvajanju zvočnih posnetkov predstavil temeljne značilnosti godčevstva na Slovenskem (glasbila, načini igranja, Na godčevskih delavnicah, ki jih pripravljamo ob vsakoletnem inštrumentalni sestavi …), v praktičnem delu pa so se udeleženci, državnem srečanju pevskih in godčevskih skupin in nekoliko bolj razdeljeni v manjše skupine, naučili nekaj plesnih viž in praktično intenzivne tovrstne delavnice v Beltincih so pokazale, da je spoznali možnosti prirejanja viž za več inštrumentov. godcem, ki ne igrajo na harmoniko, veliko bolj koristno, če se na delavnicah vključujejo v skupine, v katerih ni harmonike. Ne gre za Pevska delavnica: pripovedne pesmi v pevskih in to, da bi igranje v zasedbah brez harmonike morali nadaljevati tudi folklornih skupinah kasneje, gre pa za to, da jim to delo omogoča kakovostnejše Beltinci, 29 do 31. julija 2011 spoznavanje možnosti poustvarjanja inštrumentalnoglasbenega 25 udeležencev izročila, ki obstajajo. PREDAVATELJI: Na seminarju, ki smo ga zaključili z ogledom državnega  Vesna Sever in Adriana Gaberščik (vključujoč pevke z Dobrave srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž smo vsem in Paridolske korenine) prijavljenim ponudili možnost, da ob praktičnem igranju V sezoni 2011/2012 v okviru srečanj in izobraževanj na spoznavajo načine prirejanja ljudskih viž in preverjajo možnosti folklornem področju nekoliko več pozornosti kot navadno vključevanja različnih inštrumentov v godčevske sestave. posvečamo poustvarjanju ljudskega petja. Predvidena je priprava posebnega srečanja na državni ravni, na katerem se bodo Godčevstvo na Slovenskem: Igranje na harmoniko predstavile folklorne skupine le s pevskim programom, uvod v Šentjernej, 19. november 2011 povečane aktivnosti na tem področju pa je predstavljal že ta 18 udeležencev seminar. PREDAVATELJ:  Tomaž Rauch Delo je bilo usmerjeno v spoznavanje različnih načinov učenja petja ljudskih pesmi. Petkovemu uvodnemu predavanju je sledilo V folklornih skupinah največ godcev igra prav na harmoniko in precej manj na vsa druga glasbila, ki so bila nekdaj prisotna v

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 27 ljudski glasbi na Slovenskem. Zato smo harmonikarjem dali tudi V Strokovnih pretresih objavljamo dva prispevka sodelavk ustrezno mesto v okviru letošnjih izobraževanj. Ugotavljamo Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU s področja glasbenega namreč, da mnogokrat prav ti ne znajo ustrezno poustvarjati izročila, sicer pa Folklornik prinaša ogromno gradiva, razmišljanj in plesnih viž, saj enoglasni notni zapisi ali pa po posluhu naučene vtisov z dogodkov, ki se odvijajo v okviru folklorne dejavnosti. viže nudijo le osnovo, ki jo je potrebno ustrezno interpretirati. V iskanju ustreznih tem, namenjenih folklornikom, so se v letu Godci zaradi vpetosti v današnje glasbene prakse zanemarjajo 2011 v precejšnjem obsegu pojavili prispevki, ki pričajo o tem ali žlahtnosti nekdanjih izvedb, seminar pa je pokazal, kako ljudska onem področju oblačilne kulture, tem pa smo dodali prispevek o viža lahko zaživi v novi preobleki, a v takšni, ki upošteva nekdanje pečah in prilogi, ki prinašata opise ter reprodukcije fotokopij in glasbene prakse. vzorcev peč, ki jih hrani Pokrajinski muzej v Mariboru; nedvomno Petje ljudskih pesmi: Zvočnost slovenskih pokrajin – pomemben pripomoček vsem, ki bi želeli izdelati replike peč iz 19. Zgledi večglasja s Koroške stoletja. Šentjernej, 19. november 2011 Marija Makarovič: Oblačilna kultura v Zgornji 42 udeležencev Savinjski dolini PREDAVATELJA: November 2011, 1000 izvodov  dr. Engelbert Logar, Katarina Šetinc UREDNIK: Ko govorimo o slovenskem pevskem izročilu radi rečemo, da  dr. Bojan Knific ima vsaka vas svoj glas. A obstaja več od tega. Tudi vsak pevec V knjigi je na 220 straneh A4 formata obravnavano oblačenje ima svoj glas, ti pa so navadno združeni v različne sestave bodisi kmečkega in delno trškega prebivalstva na zahodnem Štajerskem, pevskih ali folklornih skupin, v katerih poustvarjajo slovensko bolj natančno v Zgornji Savinjski dolini. Avtorica oblačenje na tem pevsko izročilo. območju obravnava od najstarejših omemb v 16. stoletju pa do Pri vsaki skupini pevcev bi našli posebnosti pevske govorice, sredine 20. stoletja; poglobljeno zlasti 19. in 20. stoletje. Pri tem hkrati pa tudi nekatere splošnosti, ki jih pogojuje družba in okolje, upošteva vrsto izjemno zanimivih starejših pisnih pričevanj, v katerem delujejo. Posebnosti je mogoče opaziti v nekdanjem in najdenih v arhivih, likovnih pričevanj, ki nam ponujajo vpogled v deloma še današnjem petju Rezijanov, Štajercev, Dolenjcev, oblikovne značilnosti in posebnosti, v delu pa je zbranih tudi vrsto Belokranjcev, Gorenjcev, Prekmurcev itd., tudi v petju Korošcev, ki ustnih pričevanj, ki ne ponujajo zgolj vpogleda v formalno podobo smo ga tokrat podrobneje spoznali v teoretičnem in praktičnem oblačenja, temveč zelo jasno razkrivajo pojav oblačenja v celoti. delu. A spoznali nismo le petja, kakšno je bilo razširjeno na Knjiga z bogatim slikovnim gradivom – tudi barvnim – je Koroškem, temveč smo v praktičnem delu iskali vzporednice v namenjena vsem, ki jih zanima področje oblačilne dediščine, in drugih pokrajinah na Slovenskem. sicer najprej ljubiteljem, ki izdelujejo folklorne ali njim sorodne Razvijanje plesnosti pri odraslih kostume in jim bo knjiga ponudila vpogled v nekdanjo prakso Ptuj, 26. november 2011 oblačenja – ne le v Savinjski dolini temveč bistveno širše –, 38 udeležencev namenjena pa je tudi stroki in znanosti. PREDAVATELJ: Sorazmerno prestižno izdajo z barvnim tiskom in trdimi  Rastko Samec platnicami v 1000 izvodih smo lahko zagotovili zaradi podpore Vsi se zavedamo, da sposobnost plesanja človeku ni dana samo občin Zgornje Savinske doline, ki so po nabavni ceni odkupile 650 po sebi, ampak se jo je potrebno priučiti. Razvijanje plesnih izvodov za svoje krajane. sposobnosti je pomembno tako za plesalce sodobnega plesa in EVALVACIJA baletnike, kot tudi za člane folklornih skupin, ki poustvarjajo in v sodobnost prenašajo plesno izročilo. Eno je učenje že izkušenih V preteklih letih smo povečali aktivnosti pri vzgoji ustreznih folklornikov, ki imajo razvit občutek za ritem in težnost, drugo pa inštrumentalistov, s katerimi naj bi dvignili kakovostno raven je učenje začetkov, najsi bo otrok ali odraslih, ki se z ljudskim poustvarjanja izročila. Napredek se zaenkrat kaže predvsem v plesom srečujejo na novo. dveh smereh: v povečanju inštrumentalnih sestavov, ki spremljajo programe folklornih skupin, in v ustreznejših izvedbah Letošnji seminar za razvoj plesnosti smo posvetili spoznavanju harmonikarjev. Cilj, da bi bistveno dvignili kakovost poustvarjanja različnih načinov razvijanja plesnih sposobnosti v skupinah, kjer so glasbenega izročila, tako še ni dosežen, so pa na tem področju vsi začetniki in v skupinah, kjer se začetniki pridružujejo vidni premiki – tudi z vključevanjem opreklja, ki se sicer še vedno izkušenejšim plesalcem. (pre)redko pojavlja. Plesno izročilo in razvijanje plesnosti otrok Skromne premike v smeri kakovostnejšega poustvarjanja Ptuj, 26. november 2011 izročila beležimo na tehničnoplesnem področju. Opaziti je mogoče, 41 udeležencev da so v plesnem pogledu v zadnjih letih izrazito zrasle nekatere PREDAVATELJ: otroške folklorne skupine, splošna kakovost tehničnoplesne  mag. Metka Knific izvedbe pa se je dvignila tudi na področju delovanja odraslih Letošnji seminar za razvoj plesnosti smo posvetili spoznavanju folklornih skupin. Pri slednjih ugotavljamo, da še vedno raste različnih načinov razvijanja plesnih sposobnosti, in sicer v prepletu kakovost pri skupinah, ki delujejo v vaseh in manjših krajih, s s spoznavanjem nekaterih prvin otroškega izročila. Program je bil precej večjimi težavami pa se ubadajo skupine v večjih mestih. Od prilagojen razvijanju plesnosti otrok različnih starosti, poudarek pa mestnih središč nekatera, ki so imeli pred leti odlično razvito je bil namenjen vključevanju plesnega izročila v redne programe folklorno dejavnost (npr. Celje, Velenje, Piran), kakovostno vrtčevskega in osnovnošolskega izobraževanja. padajo, stagnirata žal tudi Ljubljana in Kranj, redka pa kakovostno rastejo (npr. Novo mesto, Maribor). Kot kaže, bo na področju ZALOŽNIŠTVO razvijanja folklorne dejavnosti v mestih potrebno razmišljati o precejšnji spremembi strategije, kar že kaj nekaj let opozarjamo Folklornik 6 – glasilo, namenjeno poustvarjalcem tam delujoče skupine, ki se še vedno preveč naslanjajo na slavo ljudskega izročila preteklih desetletij. September 2011, 800 izvodov V preteklih letih nas je skrbelo, da bo folklorna dejavnost in GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: populacija, ki se z njo ukvarja, ostarela. Pojavljalo se je vse več  dr. Bojan Knific veteranskih in upokojenskih folklornih skupin ter vse več skupin s UREDNIŠKI ODBOR: starostno mešanim članstvom, zaradi česar se je zdelo, da mladine  Nežka Lubej, Mirko Ramovš, dr. Rebeka Kunej, Neva Trampuš (razen otrok) ta dejavnost ne zanima več. Veselimo se, da se je v Folklornik je vsako leto obsežnejši in vključuje več strokovnih zadnjem letu trend obrnil, saj je nastalo kar nekaj novih folklornih prispevkov. Šesta številka obsega 210 strani in dve prilogi, ki imata skupin z mlajšim članstvom, predvsem pa so obstoječe mlajše 16 oz. 26 strani. skupine dokazale, da so kos zahtevnim nalogam. To je jasno pokazalo letošnje državno srečanje odraslih folklornih skupin, kjer so sodelovale predvsem skupine z mlajšim članstvom, izrazit 28 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba porast zanimanja med mladimi pa je mogoče opaziti pri pevskih in Z začetnim seminarjem za vodje odraslih folklornih skupin smo godčevskih skupinah, ki jih v takem obsegu kot leta 2011 na v letu 2011 spodbudili terensko raziskovanje plesnega izročila. S državnem srečanju še ni bilo. terenskimi izkušnjami dobivamo novo gradivo za delovanje Izobraževanja, ki smo jih pripravili v letu 2011 so sledila folklornih skupin, hkrati pa terenska iskanja spodbujajo ljudi k temeljni ideji folklorne dejavnosti, in sicer želji, da bi se aktivnosti razmišljanju o podedovanih plesnih praksah in njihovih vrednostih. na folklornem področju, kolikor je to mogoče, izogibale željam po V letu 2010 smo prvič poizkusili, da bi program državnega atraktivnosti, ki je navadno povezana s cenenostjo in maličenjem srečanja pripravljala dva strokovna spremljevalca. Izjemno dobro spoznavnega plesnega in drugega izročila. Zavedamo se, da z izkušnjo smo nadgradili v letu 2011, ko sta po dva strokovna odrekanjem nekaterim vabljivim načinom poustvarjanja izročila spremljevalca spremljala regijska srečanja otroških in odraslih vplivamo na njegovo manjšo priljubljenost med širšimi množicami, folklornih skupin ter s tem omogočila bolj ustrezno strokovno a se hkrati zavedamo, da bi popuščanje veljavnih meril dolgoročno oceno predvsem pa ustreznejše izbore na državna srečanja. Če škodovalo razvoju folklorne dejavnosti. O bolj ali manj ustreznih bodo možnosti dopuščale, bomo s tako prakso nadaljevali v načinih poustvarjanja izročila sicer ves čas teče beseda na vseh prihodnje. ravneh sporazumevanja s folklorniki, strokovnim spremljevalci Rast dejavnosti in zanimanja zanj dokazuje tudi vse obsežnejša srečanj in drugimi, katerih delo se z ljubitelji prepleta. Skladno z publicistična dejavnost, ki sta jo v letu 2011 zaznamovali izdaja njimi se smernice razvoja folklornih skupin spreminjajo in bogatega Folklornika in izdaja knjige Marije Makarovič o oblačilni prilagajajo trenutni situaciji; počasi, a vztrajno. kulturi v Zgornji Savinjski dolini. Tej situaciji sprotno prilagajamo izobraževanja, ki postajajo vse Od drugih aktivnosti, ki načrtovanim programom v okviru bolj kompleksna in razdeljena na posamezna področja, ki so na folklorne dejavnosti niso povezane, velja v poročilu za leto 2011 njih podrobneje obdelana. Če smo pred leti pripravljali predvsem posebej poudariti, da se je bistveno povečala skrb za razvoj enovite seminarje, na katerih smo celostno predstavljali folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih posamezna področja, sedaj seminarji postajajo bolj razdelani, na skupnosti, v okviru razpisa Etn-2011 pa tudi za delovanje drugih njih pa se posamezniki lahko podrobneje posvečajo temam, ki jih skupin in posameznikov iz manjšinskih etničnih skupnosti. zanimajo. V letu 2011 smo v želji, da povečamo poznavanje Usmerjevalne aktivnosti so predvsem zaradi pomanjkanja časa kinetografije, to vključili v tri izobraževanja, ob njih pa je v pripravi preskromne, kljub temu pa so premiki tudi na tem področju vidni. posebni računalniški program, ki naj bi bil v prvi fazi končan v letu

2012. S tem bo ljudem ponujena možnost, da sami na računalniku rišejo kinetograme, lažje pa bo tudi njihovo prebiranje.

FILMSKA DEJAVNOST PETER MILOVANOVIČ JARH mladinskih klubov, ki vključujejo tudi film in video. Najboljši UVOD posamezniki s svojimi poetikami segajo tudi v sam vrh slovenske Filmska dejavnost JSKD na državni ravni je bila v letu 2011 filmske produkcije ali televizijskih filmov, scenaristike, produkcije, izjemno uspešna na vseh področjih delovanja in je marsikje kritike in mišljenja, kar je seveda dovolj odmevna promocija dela presegla načrtovani program tako po vsebinski kot po finančni Sklada in filmske dejavnosti, kot tudi potrditve našega delovanja in plati! usmeritev, kvalitete in odličnosti! Leto 2011 je bilo tudi leto povezav z drugimi institucijami, Vse to seveda uvršča dejavnost JSKD v sam vrh slovenskega filmskimi centri, festivali in srečanji, ki so bogatile in širile filmsko medijskega neformalnega izobraževanja! kulturo preko že ustaljenih norm delovanja in razvijale nove oblike 47. srečanje najmlaših filmskih ustvarjalcev Slovenije v Izoli je z sodelovanja in produciranja dogodkov! Povezave z MEDIA izjemno razširjenim programom in obogatitvijo pritegnilo vrsto DESKOM SLOVENIJA, s Slovenskim filmskim centrom, Centrom mentorjev, ustvarjalcev in strokovnjakov, posamezni programi neodvisne produkcije v Beogradu, revijo Ekran, Slovensko najboljših filmov Srečanja pa so gostovali v več krajih v državi in Kinoteko, in drugimi so gotovo tudi dobra perspektiva za zamejstvu! Tudi simpatične inovativne delavnice za mlade poglabljanje teh odnosov zanaprej. ustvarjalce so bile odlično sprejete in obiskane in zagotovo bodo Filmska dejavnost JSKD na državni ravni je bila v letu 2011 mlade usmerile v nova iskanja in razmišljanja! seveda zavezana najprej in predvsem vsestranskemu, Vsebinsko in programsko smo razširili, obogatili in popestrili tudi večnivojskemu izobraževanju posameznikov in skupin, ki delujejo Festival neodvisnega filma Slovenije. Samo dogajanje festivala na filmskem področju slovenske kulture. Visoka tehnološka smo razširili na celotno področje države in zamejstva in kozi celo razvitost sodobnih medijev, globalna distribucija, popolna odprtost leto. Tako bomo neodvisno, raziskovalno, kritično filmsko sceno globalne medijske scene, hitrost sprememb in razvoja terja prav lahko razširili skozi mreže klubov, art kinov in drugih in takšno – široko, univerzalno, kvalitetno, intenzivno, aktualno ustvarjalcem ponudili provokativno in alternativno filmsko poetiko, medijsko izobraževanje. Brez njega je sodobni ustvarjalec, če želi razmišljanje in poglede na svet, ki odlikuje neodvisnega, ostati na sceni, slej ko prej onemogočen, saj se nove poetike, kritičnega, kultiviranega cineasta ! področja, avtorski rokopisi, teme sodobnih medijev dotikajo skrajnih robov sodobne eksistence in fantazije, z neverjetno S provokativnim študijskim filmskim programom Široki kot smo hitrostjo se menjavajo pogledi na svet, človeka, družbo, družbena stopili tudi v širši regijski in mednarodni kulturni prostor in uvedli razmerja in samo dovolj izobraženemu, informiranemu, s kritičnim tudi gostovanja domačih in tujih filmskih avantgardistov, premislekom in presojo vrednot opremljenem ustvarjalcu se je inštalacije, predavanja, happeninge etc., ki so zagotovo naložba v mogoče znajti v sodobni medijski kakofoniji in kaosu, ustvariti bolj kvaliteten, provokativen, kritičen slovenski filmski prostor in lasten pogled in avtorski rokopis in preboj. ustvarjanje! Program smo obogatili tudi s produkcijskim povezovanjem s Slovenskim filmskim centrom, ki je sofinanciral Vse to smo v preteklem letu ponudili našim udeležencem Festival in omogočil širitev delovanja! seminarjev in delavnic – od otroških delavnic, preko srednješolcev do študentov in odraslih, od šolskih krožkov, mladinskih klubov in Prav tako je potrebno omeniti opazen premik v odnosu do posameznikov do lokalnih tv in posameznih samostojnih, avtorskih filmske dejavnosti v programih naših območnih izpostav, ki produkcij. Tako je bila mreža izobraževanj – z našo organizacijo, dejavnost razvijajo z območnimi srečanji, delavnicami, strokovno pomočjo in našim sofinanciranjem – preko produkcij, projekcijami, pogovori, gostovanji, kar zgošča mrežo povezovanj in koprodukcij, razpisov in pozivov do neposrednih sredstev lokalnim omogoča večjo ustvarjalno mobilnost posameznikov in skupin in in regijskim skupinam dovolj gosta in seveda tudi nadvse uspešna posledično seveda uspešnost in kulturno prisotnost celotne in produktivna. dejavnosti. Temu sledijo seveda tudi rezultati, saj beležimo izjemen porast otroških filmov in otroških skupin in filmov, produkcijskih skupin, NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 29

IZOBRAŽEVANJE Seminaristi so poleg raziskovanja in iskanja tem oblikovali scenarije, razvijali dramaturško strukturo zgodbe, spoznavali in Delavnica Film Factory – pomladanski semester oblikovali »filozofijo življenje« junakov. Ljubljana – Piran, od 23. novembra 2010 do junija 2011 To je bil izjemno zanimiv, brez dvoma najkakovostnejši seminar 16 udeležencev te vrste v zadnjem času v slovenskem prostoru. Udeleženci so se Delavnica Film Factory – jesenski semester intenzivno seznanjali ne samo s teoretičnimi izhodišči pri pisanju Ljubljana, 23. november 2011 – do april 2012 scenarijev, ampak so dejavno ustvarjali besedila, razvijali teme, 15 udeležencev zgodbe in konflikte. MENTORJI: Rezultat produciranja takšnih intenzivov prinaša v slovenski  Ana Lasić, Radovan Čok, Boris Petković, Boris Palčič, Miha Klep, medijski prostor nova avtorska imena, nove avtorske poglede, Vojko Anzeljc, Jan Cvitkovič, Mitja Okorn, Petra Bašin, Žiga poetike in kvaliteto scenaristične produkcije, za katero sicer ni na Čamernik in drugi Slovenskem nikakršne organizirane strokovne podpore, skrbi in VSEBINA: šolanja.  filmsko mišljenje, filmski plani, pravila vizualne naracije, Avtorji z edino medijsko izobrazbo na JSKD so dobitniki številnih kompozicija kadra, fotostrip, analiza sodobnih filmskih praks scenarističnih nagrad; so avtorji novih, provokativnih filmov,  filmska in video kamera, praktično snemanje, lučni dizajn, spotov, dokumentarcev, kar kaže na uspešnost in kvaliteto scenska tehnika izobraževanja, mentorko odličnost in dodano vrednost, ki jo  filmska režija, dramaturgija, scenaristična delavnica, teorija in omogočajo tovrstna izobraževanja! praksa pisanja za film in medije, delo z igralcem, casting Seminaristi so pripravili 15 scenarijev kratkih, celovečernih  montaža, montažni workshop, analize filmske strukture filmov in tv serij!  režijski studio, študijska produkcija, snemanje lastnih projektov  Spremljajoča dogajanja: Scenaristični intenziv  zgodovina filma, študijske projekcije, pogovori z avtorji, sodobni DODATNA AKCIJA medijski trendi, avtorske poetike, gostovanja uglednih Ljubljana, Piran, 20.junij. do 11.julij. 2011 medijskih strokovnjakov, filmskih šol, garažnih produkcij etc. Udeležencev 25 CILJI SEMINARJA / LABORATORIJA MENTORJI:  spoznavanje sodobne strukture filma in videa, zahtev sodobne  Ana Lasić, Boris Palčič, Peter Milovanovič Jarh medijske kulture, spoznavanje trendov v sodobni medijski VSEBINA: produkciji  razvoj scenarija, raziskovanje teme, raziskovanje, razvoj  usposabljanje za kreativno delo na medijskem področju konflikta, karakterizacije, dialoga, psihologije junaka (scenarij, režija, kamera, montaža)  dramaturgija filma, filmska zgodba  promocija novih avtorskih imen in projektov  pisanje scenarijev in priprava na snemanje Filmske delavnice, filmski seminarji/laboratoriji imajo v okviru  od literature k filmu – kako vizualizirati scenarij medijskega izobraževanja v JSKD že več kot tridesetletno tradicijo. Intenziven, usmerjen scenaristični seminar je nudil teoretičen in Seveda so se koncepti dela v vseh teh letih spreminjali in razvijali, seveda praktičen »prehod« od scenaristične zasnove k pisanju kot se je razvijala filmska in video tehnika in tehnologija, poetike snemalne knjige, storyboarda, do snemanja(več verzij iste etc. scenaristične zasnove). Seminaristi so spoznavali vizualna izrazna V delavnicah se seminaristi seznanjajo s temeljnimi znanji in sredstva, reševanje produkcijskih zapletov in zank pri vfilmanju veščinami v vseh segmentih filmskega procesa - od scenaristike, scenarija, priprave na snemanje, koordinacijo ekipe, komunikacijo dramaturgije, vizualnih izraznih sredstev, montaže, režije, vodenja v filmski ekipi, delo na terenu s scensko tehniko in kompletno igralcev, produkcije in plasmaja filma, do študijskega snemanja, snemalno ekipo. seznanjanja s temeljnimi poetikami v filmski zgodovini, avtorskimi Intzenziv je bil delovno/vsebinsko povezan z modulom opusi in rokopisi, kritičnimi analizami filmske strukture etc. Specialistične delavnice filmske kamere ! Seminarji in delavnice potekajo v obliki intenzivnih študijskih Ciklus zgodovinsko teoretskih predavanj modulov, petkrat/šestkrat tedensko, posamezne študijske module Ljubljana, od januarja 2011 do decembra 2011 vodijo najbolj inovativni, drzni, strokovno visoko usposobljeni 700 udeležencev mentorji in ustvarjalci! PREDAVATELJI: Filmski seminarji/laboratoriji, filmske delavnice so gotovo  Ana Lasič, Boris Petković, Radovan Čok, Peter Milovanovič Jarh, najbolj »radikalni« in univerzalni izobraževalni filmski podvigi, ne Vojko Anzeljc, Janez Burger, Jan Cvitkovič, Hieronim Vilar idr. samo v okviru Sklada, ampak gotovo tudi v okviru celotne VSEBINA: slovenske filmske kulture! Iz vrst seminarjev so prišli izvrstni,  Sunset Boulevard, (B. Wilder) izobraženi, kultivirani, inovativni, kreativni posamezniki in skupine,  Das Leben der Anderen/Življenje drugih, Florian Henckel von ki so spreminjali slovensko filmsko kulturno pokrajino v vseh ozirih Donnersmarck in nivojih – od društvene, klubske kulturne produkcije, do  Fish Tank/Akvarij (A. Arnold) profesionalnega filma, zamejske filmske produkcije, do  Izbor kratkih študentskih filmov iz celega sveta, 2010 mednarodne prepoznavnosti in odličnosti!  Cache, (M. Haneke) Scenaristični laboratorij  71. Fragments of a Chronology of Chance, (M. Haneke) Ljubljana, 10. marec – 30. marec 2011  A Personal Yourney through American Movies, Martin Scorsese 20 udeležencev  Cirkus fantastikus  8 ½ Fellini MENTORICA  Ana Lasić  Lost Highway, David Lynch  Chinatown, Roman Polanski VSEBINA  Straw dogs, Pekinpah  razvoj scenarija, raziskovanje teme, raziskovanje, razvoj  Breaking the waves, Trier konflikta, karakterizacije, dialoga, psihologije junaka  A woman under the influence, Casavetes  dramaturgija filma, filmska zgodba  Dirty Harry, Don Siegel  pisanje scenarijev in priprava na produkcijski pitching  Skupljači perja A. Popović Izjemna strokovnjakinja in avtorica nagrajenih scenarijev,  Paris (dot) love posnetih filmov in realiziranih dramskih besedil Ana Lasić je v  Program kratkih filmov B. Petkovič scenarističnem intenzivu z izbranimi seminaristi vodila pisanje in  Program tv filmov B. Petkovič dokončanje scenarijev za dokumentarne celovečerne in kratke  Progami kratkih filmov igrane filme in serije.  Program akademijskih filmov

30 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

 Analize/dècoupage filmov za študijske potrebe - dramaturgija, snemanja kratkih avtorskih filmov, montažo, snemanjem zvoka podtekst, struktura, scenosled, prizor, emocionalna struktura etc. Odmevna, intelektualno in kulturno provokativna, poglobljena Namen delavnice je bil spodbujati mlade v izražanju svojih študijska scena s projekcijami, analizami, pogovori, dècoupagem pogledov skozi film in video, jim dati možnost spoznavanja od kadra do kadra, pogovori z avtorji, kritiki etc so ena izmed specifične filmske govorice in kulture, navezovanja stikov in najbolj odprtih in priljubljenih oblik kultiviranja sodobnega cinefila. soočanja z mladimi iz drugih sredin, z drugačnimi pogledi na svet Gre za strokovne, inovativne miselne pristope k filmski strukturi, in kulturo, medosebne odnose etc! podtekstu, zgodovini, avtorskim poetikam, avantgardi, klasiki, Delavnica se je vključevala tudi v mednarodni prostor, saj so filozofiji filma in življenja, ki so primerni za seminariste naših sodelovali na njej mladi iz več drugih držav EU skupnosti! Na njej seminarjev in ostalo filmsko publiko, ki si želi avtentične/avtorske je nastalo več izjemnih filmov, ki so bili prikazani in nagrajeni na filmske misli in kulture! različnih domačih in tujih filmskih festivalih! Mladinska delavnica Gorišnica Mladinska delavnica igranega filma Gorišnica, 20. maj 2011 DODATNA AKCIJA 30 udeležencev Izola, 13. 10 . 2011 MENTOR: 25 udeležencev  Boštjan Rihtar VODSTVO VSEBINA:  Matija Milčinski  priprava filmske zgodbe, scenarij, snemanje filma, montaža, Ker je za mlade igrani film velik izziv, smo se ob pripravi zvočna oprema, uporaba računalnika lanskega srečanja v Izoli odločili, da bomo kot pomoč in spodbudo Delavnica je bila namenjena mladim, ki želijo skozi film mladim avtorjem in njihovim mentorjem pripravili kratko pripovedovati svoje zgodbe, se spoznavati s filmskim medijem. intenzivno delavnico igranega filma: kako se izogniti Temeljila je na praktičnem delu mladih, spoznavanju in uporabi najpogostejšim zapletom pri snemanju, kako v igranem filmu filmske tehnike, snemanju in dokončanju igranega in ravnati z zvokom, dialogom, gibanjem igralcev, ne da bi stvari dokumentarnega filma . preveč zapletli! Rezultat je bila izjemno vzpodbudna, odlično sprejeta delavnica, Mednarodna filmska delavnica kjer so mladi in njihovi mentorji dobili dovolj izkušenj pri Trst, Opčine, Nabrežina, Gorica, od januarja do maja 2011, 30. ustvarjanju igranega filma, ne da bi ponavljali napake in kar je junij – 10. julij 2011 najbolj pomembno – ne da bi se izgubljali v podrobnostih, saj je 80 udeležencev film na tej stopnji zanje še vedno in predvsem - igra! – za katero VODSTVO: pa so dobili dovolj informacij – kako je lahko ta kvalitetna,  Ciril Murnik, Branko Lenarčič sproščena in tehnično brezhibna... VSEBINA: Mladinska filmska delavnica – snemanje filma s Filmska delavnica je bila namenjena predvsem mladim fotoaparatom zamejskim filmarjem in njihovim mentorjem v Italiji, seznanjanjem DODATNA AKCIJA z osnovami filma, kamere, montaže,animacije, pisanja scenarijev, Izola, 14. 10. 2011 snemanja filmov, tonske obdelave. Potekala je najprej v obliki 40 udeležencev modulov, kjer so mladi pripravljali scenarije in filmske zgodbe, spoznavali filmsko tehniko in filmski jezik; v drugem delu pa so VODSTVO:  Amir Muratovič posneli in dokončali pripravljene projekte. V okviru lanskega 47. Srečanja najmlajših filmarjev Slovenije Posnetih je bilo več filmov, ki so bili nagrajeni na različnih smo pripravili kot svojevrstno medijsko atrakcijo delavnico festivalih. snemanja filma s fotoaparatom!, ki jo je vodil izjemni strokovnjak Mednarodna mladinska filmska delavnica in inovativni avtor Amir Muratovič. Mentorju je uspelo sprovocirati Piran, od 22. do 27. junija 2011 mlade ustvarjalce, da so se spustili v eksperimentiranje in 18 udeležencev raziskovanje možnosti, ki ga omogoča snemanje s fotoapartom, VODSTVO: saj sami dosedaj še niso imeli izkušenj s tem načinom dela, prav  Ciril Murnik in Branko Lenarčič tako pa ga niso poznali njihovi mentorji. VSEBINA: Delavnica je na dovolj igriv, spontan način predstavila neštete Udeleženci iz Italije, Avstrije in Slovenije, ki so za delavnico že možnosti, ki jih ima ustvarjalec vsak trenutek pri roki, saj je danes vnaprej pripravili scenarije za filme so v intenzivni delavnici posneli mobi že tako rekoč del garderobe sodobnika! in potrebujemo in zmontirali posneto gradivo in ga opremili do končnega izdelka. samo kanček spretnosti in imaginacije, da nastane presenetljiv filmček... Delavnica je nudila dovolj možnosti za medsebojno sodelovanje, večkulturnost pogledov, medsebojno toleranco, Delavnica filmske animacije Šmarje prepletanje izkušenj in razumevanje različnih kultur. hkrati pa tudi Šmarje pri Kopru, januar 2011 in november 2011 bogatitev izkušenj v okviru filmskega ustvarjanja, lasten razvoj... 20 + 20 udeležencev Delavnica je ponudila zanaprej dovolj univerzalen model VODSTVO večkulturnih in hkrati ustvarjalnih filmskih delavnic, kjer skupni  Mitja Manček, Edi Glavina imenovalec – filmska ustvarjalnost, mladim omogoča razvijanje Delavnica je bila namenjena najmlajšim in je obsegala različnih pogledov na svet, medčloveške odnose, strpnost, eksperimentiranje z različnimi tehnikami filmske animacije, toleranco, človeško zrelost in odprtost. animacije različnih materialov, seznanjanje s računalniško podprto Na delavnici je nastalo več filmov, ki so bili predstavljeni in animacije tec. nagrajeni na Srtečanju najmlajših filmarjev v Izoli! Izjemen strokovnjak na področju animiranega filma Mitja Mladinska delavnica Krško Manček je uspel mlade navdušiti nad igro z animacijo in tako je Krško, od 16. do 20 . avgusta 2011, soorganizator: DZPM Krško nastalo na obeh delavnicah več filmov, ki so se uvrstili med 45 udeležencev najboljše na Srečanju najmlajših filmskih ustvarjalcev in so poželi s svojo izvirnostjo, svežino, odprtostjo navdušenje strokovne žirije in VODSTVO: občinstva!  Boris Petkovič, Dženi Rostohar, Tom Gomizelj, Jure Černec Delavnica je imela tudi namen spodbuditi otroško filmsko VSEBINA: dejavnost na doslej dovolj zanemarjenem širšem področju Delavnica v obliki tabora je bila namenjena izključno mladim, ki notranjosti obalnega področja . jih zanimata film in video; omogočala jim je spoznavanje vseh faz nastajanja filma (priprava, scenarij, režija),vključno z možnostjo

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 31

Specialistična delavnica – filmska kamera  OŠ Dob pri Domžalah Ljubljana, Piran, 20. junij – 10. julij 2011  OŠ Leskovec pri Krškem 25 udeležencev  OŠ Belokranjskega odreda Semič VODSTVO:  OŠ Brezovica  Radovan Čok, Boris Palčič, Marjan Jelnikar, Miha Klep, Peter  Filmsko društvo Nina Film Milovanovič Jarh  Filmski klub Gorišnica VSEBINA:  Luksus produkcija  filmska izrazna sredstva, kompozicija kadra, geografija scene,  Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper uporaba filmskih planov, kontinuiteta  OŠ Istrskega odreda Gračišče  vizualizacija scenaristične zamisli, priprava storyboarda,  Zavod ZVVIKS, Ljubljana snemalne knjige, režija filma, montažna kontinuiteta, snemanje  Mladinski center Trbovlje kratkega igranega filma, postprodukcija  OŠ Brezovica  vizualna percepcija, fotografska optika, uporaba objektivov,  Mladinski dom Celovec globina polja, osnove osvetljevanja dramatične scene, kreativna  KUD Marnie film Ljubljana uporaba filtrov, kreativna uporaba scenske tehnike, uporaba Na 47. Srečanju je sodelovalo 19 šol in filmskih klubov. Poleg profesionalne filmske tehnike, snemanje na filmski trak, običajnega strokovnega pogovora ustvarjalcev in mentorjev z žirijo tehnologija fotografskega zapisa slike o aktualni filmski produkciji, problematiki filmske vzgoje in  spremljajoča scena - študijske projekcije, analize filmov, ustvarjanja na slovenskih šolah smo pripravili tudi dve odlično pogovori z gostujočimi avtorji, analize sodobnih medijskih uspeli delavnici: trendov, predstavitve garažnih produkcij  Mladinska filmska delavnica – snemanje filma s fotoaparatom Intenzivna delavnica, ki se je vsebinsko navezovala na module (vodil jo je član žirije Matija Milčinski) Film Factory in Scenaristični intenziv, je praktično povezovala  Mladinska delavnica igranega filma (Amir Muratovič) prehod od scenarija do posnetega filma, s poudarkom na Delavnici sta zagotovo ponudili dovolj novih svežih, koristnih optimalni uporabi vizualnih izraznih sredstev, kamere, scenske informacij, tako za mlade, kot za njihove mentorje, saj gre za tehnike, luči. uvajanje eksperimenta in novih možnosti filmanja s telefonom in Seminaristi so že vnaprej pripravljene scenarije podrobno iskanju »rešitev« zagat, ki se največkrat pojavljajo v otroškem analizirali in pripravili snemanja, casrting, do podrobnosti izdelali igranem filmu – dialog, zvok, igra igralcev, gibanje na sceni, vse interakcije znotraj filmske ekipe, odnose med režiserjem, statika etc. snemalcem, igralci, scenci, tonskimi mojstri etc., tako da je Srečanje je tudi letos pokazalo, da se obrestuje organizacijski snemanje potekalo na najvišjem možnem nivoju, brez konfliktov in vložek Sklada in finančna, četudi zgolj simbolična podpora stranpoti pri snemanju. delavnicam po terenu čez leto, popularizacija te dejavnosti v Ob vsakem snemalnem dnevu so bile analize posnetega širšem slovenskem prostoru in zamejstvu, kljub temu, da se stvari materiala in komentarji mentorjev in priprave za montažo v okviru na šolskem področju komajkje spreminjajo na bolje – še več – modula montažni studio, ki je bil vključen v delavnico! prav splošna atmosfera krize, relativno krčenje sredstev je šolam največkrat izgovor za zaviranje te dejavnosti mladih, Kamermanska delavnica je po besedah mentorjev in onemogočanje sodelovanja na Srečanju etc. seminaristov gotovo najbolj učinkovita študijska filmska scena na Slovenskem, kjer si udeleženci pridobivajo izjemne izkušnje in Na Srečanju je bilo mogoče tudi opaziti, da so marsikatere samozavest za svoje nadaljnje delo na filmskem področju, saj je delavnice, ki jih tako vehementno promovirajo različni mediji in izbor udeležencev temeljil na njihovih prejšnjih institucije in ki so izdatno financirane s strani državnih virov, izkušnjah(seminar/laboratorij, scenaristični seminar, film factory) pravzaprav zavajanje in in so namenjene bolj ali manj pridobivanju in motivaciji za lastno ustvarjalno delo! sredstev posameznikov, kot pa pomoč in mentorstvo otroški ali mladinski filmski ustvarjalnosti – ki je iz teh delavnic – preprosto ni Montažni studio nikjer! Ljubljana, od 20. februarja do 10. marca 2011 Piran, od 1. do 10. julija 2011 Festival neodvisnega filma Slovenije 16 + 25 udeležencev Center Ivana Hribarja Trzin, 9. in 10. december 2011, soorganizatorja : Kulturno društvo MILF, Kulturno društvo CUT! VODSTVO Domžale  Radovan Čok, Boris Petkovič, Boris Palčič, Peter Fister 350 udeležencev VSEBINA:  montažno mišljenje, kontinuiteta, montažne rešitve, montaža in ŽIRIJA  Ana Lasić, Jan Cvitkovič, Dušan Feguš naracija, praktični studio, montaža materialov SELEKTORJA Modul Montažni studio se je vsebinsko in praktično navezoval  Iva Musović, Žiga Čamernik na širše izobraževalno dogajanje – film factory in delavnico filmske kamere in je seminaristom omogočil najprej teoretično obravnavo Temeljna naloga festivala je prikaz, premislek in ocena nove in pripravo na snemanje- montažno mišljenje, montaža/naracija, produkcije, ki nastaja, kot je pokazal festival - v čedalje večjem kontinuiteta, geografija scene etc. v praktičnem delu pa so številu, izrazito pestro žanrsko usmerjena, brez vidne razmejitve seminaristi montirali posnete materiale in iskali kreativne rešitve in med profesionalci in neprofesionalci in kjer je prav avtorsko nadgradnjo posnetega materiala. iskanje, avtorsko raziskovanje medijev, nove govorice in senzibilnosti tisto mesto, ki definira sodobnega iskalca in Mentorji so udeležencem predstavili pomembnost kreativnih inovatorja, ali celo eksperimentatorja na medijskem področju. montažnih postopkov in nujnost prisotnosti montažnega mišljenja v vseh fazah nastajanja in ustvarjanja filma! Na festival so avtorji prijavili čez 70 filmov, selektorja sta jih 37 uvrstila na festival, prikazanih v štirih dvournih projekcijah. Festival PRIREDITVE je bil poleg prikaza nove produkcije tudi tisto mesto, kjer se ta iskanja, avtorski vložki in dosežki ovrednotijo (žiriranje) in 47. Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev reflektirajo v širšem kontekstu (pogovori po projekcijah, okrogle Slovenije mize, srečanja avtorjev in občinstva, ki nedvomno avtorjem Izola, 13. in 14. oktober 2011, soorganizatorja: Center za omogočajo vpogled, kako »funkcionirajo« njihovi filmi, njihove kulturo, šport in prireditve Izola, Občina Izola estetike, pogledi na svet in sodobne medije. 350 udeležencev Silovitost sprememb v sodobnih medijih, hitrost sprememb in STROKOVNA ŽIRIJA : vpliva novih medijev, poetik in senzibilnosti in hitrost »novih  Eka Vogelnik, Matija Milčinski, Amir Muratovič praks« v medijih je v današnjem globalnem svetu fascinantna, SODELUJOČI zato je ustvarjanje kritične, reflektivne sredine, razmišljanje o  OŠ Šmarje pri Kopru avtorski mišljenjski, produkcijski in nazorski neodvisnosti, ki jo je  Nižja srečnja šola Srečko Kosovel Prosek-Trst 32 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba ponujal festival, gotovo tisto pravo mesto, kjer se lahko spodbujanju dejavnosti, kreativnosti, inovativnosti in kvalitete na dolgoročno in v samem temelju oblikujejo novi avtorji, nova vseh nivojih je bila zagotovilo, da so v letu 2011 vse dejavnosti na avtorska pisava in avtorski profili, s tem pa seveda tudi inovacije v filmskem področju JSKD dogajale na visokem profesionalnem filmski govorici v širšem slovenskem medijskem prostoru! nivoju in po načrtih! Ni namreč naključje, da so prav najbolj radikalni, močni in Načrtovani kratkoročni in strateški cilji dejavnosti, čeprav v inovativni avtorji izšli prav iz vrst neprofesionalcev – amaterjev, kriznih razmerah, ki jih še posebej občutijo bolj individualistične, za kakor se je včasih reklo, saj jim je prav ta alternativnost, slovenske kulturne razmere netradicionalne dejavnosti – posebej neodvisnost mišljenja omogočala ustvariti nov filmski in poetski še film!! - so bili uresničeni kvalitetno in ugotavljamo lahko celo jezik! presežke, dodatne akcije, širjenje dejavnosti in vpliva etc. kar je Za to je festival gotovo tudi tisto mesto, kjer se pojavljajo (in seveda logična in pričakovana posledica intenzivnega vlaganja v potrjujejo) novi avtorji, nova imena, nova senzibilnost, mišljenje, ki mrežo skupin in posmeznikov, ki deluje s pomočjo JSKD, presega konvencije, kjer se pojavljajo in izstopajo imena, ki so kvalitetnih, odmevnih in vrhunsko zasnovanih izobraževanj, bodočnost slovenske filmske kulturne produkcije, kritike, mišljenja, prireditev, izjemnih domačih in tujih predavateljev, ki sodelujejo z samosvojosti, drznosti etc. nami! V letu 2011 smo festival bogato vsebinsko razširili in popestrili s Evalvacija naših izobraževanj kaže, da navkljub hudi domači in spremnimi prireditvami, uspešno, odmevno, provokativno okroglo tuji (evropski!) konkurenci na področju medijske izobraževanja, mizo »Avtorji neodvisnega filma v Sloveniji«, ciklusom »Široki filmsko izobraževanje JSKD v delavnicah, workshopih, intenzivih, kot«, kjer smo začrtali vrsto izvirnih avtorskih instalacij, projekcij, campusih etc. visoko presega povprečje in konkurenco, saj interes eventov in pogovorov,s katerimi želimo avtorsko ustvarjalnost slušateljev v teh časih, ko bi normalno pričakovali določen upad predstaviti širšemu občinstvu. »povpraševanja« - ta celo raste! Program filmov«Široki kot« se bo namreč nadaljeval kot Slušatelji so s koncepti in izvajanjem izobraževanja programska konstanta festivala enkrat ali dvakrat mesečno čez nadpovprečno zadovoljni in tako se naši seminarji/laboratoriji celo naslednje leto (2012 ), prav tako bomo poskrbeli, da bo intenzivno širijo in podaljšujejo( seveda s samofinanciranjem)! program »the best of« festivala gostoval v mreži art Tako se je seminar/factory, ki se je začel novembra 2010 in bi se kinematografov po državi, v art kinih v zamejstvu, mladinskih moral po napovedih »končati« marca 11 – podaljšal(!) in se končal centrih, klubih etc. in tako spodbujali misel in promovirali šele sredi junija! V letu 2011 smo tudi uvedli dodatna poslanstvo neodvisnega filma, neodvisnega mišljenja in filmske izobraževanja in delavnice, kar kaže na uspešno, intenzivno in subkulturne produkcije, kritičnosti, nekonvencionalnosti etc. kvalitetno leto! Festival je sofinanciral tudi Slovenski filmski center, javna Seveda še naprej ostaja aktualno vprašanje naše tehnične agencija! (pod)/(ne)opremljenosti, saj normalnega dopolnjevanja tehnike, ki se eksponentno tehnično razvija ni, sredstva se krčijo, kot se krčijo SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE DEJAVNOSTI tudi programska sredstva...tako, da je to gotovo največji – in V letu 2011 smo programsko, vsebinsko in organizacijsko širili gotovo nerešljiv problem naše dejavnosti, ki pa ga premoščamo s in obogatili mnoge akcije, ki so se dovolj odmevno in kreativno koprodukcijami, ki seveda »porabljajo«sredstva, ki bi jih lahko še v dogajale po regijah in društvih, kjer je filmska dejavnost ali večji meri namenjali v programsko bogatenje... povsem nerazvita, ali pa se le s težavo uvršča v programe Na tehničnem področju usodno zaostajamo za (ostro) območnih izpostav in drugih možnih producentov. konkurenco in tu je nevarnost »zloma« največja! Celoletna delavnica v Celovcu, Mednarodna poletna intenzivna Na področju prireditev smo obe naši lanski prireditvi 47. delavnica v Celovcu, tabor dokumentarnega filma v Ljubljani Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev in Festival neodvisnega /Krškem, delavnice v Šmarjah, Brezovici, v Mariboru, Celju, filma Slovenije vsebinsko, programsko in organizacijsko razširili in Ljubljani, Medvodah in drugod po državi delujejo s pomočjo naše popestrili, tako da postajata v slovenskem (filmskem) kulturnem finančne, organizacijske in strokovne pomoči. prostoru dovolj prepoznavni in relevantni akciji! Širimo tudi mrežo koproducentov, tako, da je pot zanaprej še bolj obetavna ! Tako Festival neodvisnega in eksperimentalnega filma Festival neodvisnega filma širi svojo dejavnost ne samo na dva Osnabrück festivalska dneva, ampak tako rekoč na permanentno dogajanje april 2011 čez celo leto, po celi državi in zamejstvu in tujini, s tujimi in Festival v Osnabrücku je ena osrednjih scen, kjer se preverjajo domačimi avtorji, instalacijami, eventi, projekcijami, gostovanji, ki evropski in svetovni trendi v eksperimentalnem, avtorskem in so/bodo obogatili dogajanje in misel o neodvisni filmski produkciji, medijskem smislu, kjer sodelujejo eminentna avtorska in vlogi avtorja, avtorskem pogumu, viziji, inovaciji...zagotovo pa raziskovalna imena ter kulturne in raziskovalne institucije. S bodo pomenili pozitiven vpliv na produkcijo, distribucijo in »ugled« pomočjo informacij, mrež, strokovnih in osebnih stikov smo na neodvisne filmske produkcije pri nas! Festivalu v Osnabrücku naredili vrsto korakov, ki smo jih potem s Na osnovi lanskega delovanja smo uspeli še bolj kvalitetno in pridom uporabili v produkciji, postprodukciji in programski odmevno predstaviti filmsko dejavnost JSKD, naših društev, klubov obogatitvi Festivala neodvisnega filma Slovenije, kot tudi vrste in posameznikov v slovenskem, zamejskem in evropskem inovacij v naših izobraževalnih seminarjih in delavnicah, ki imajo s (filmskem)kulturnem prostoru! tem višjo dodano vrednost in presežke, aktualnost in relevantnost. Program filmske dejavnosti JSKD za leto 2011 je v celoti – in z Pomembna je seveda tudi posredovana refleksija sodobne odličnim presežkom – in visoko dodano (kulturno)vrednostjo medijske produkcije in civilizacije, kot tudi skrajnih meja sodobnih realiziral kratkoročne in strateške cilje naše dejavnosti in odprl medijev! vrsto novih možnosti, povezovanj in temeljev novih dogajanj tudi EVALVACIJA zanaprej! Trdno in jasno začrtana in domišljena vizija filmske dejavnosti v okviru JSKD, ki temelji na širokem, intenzivnem, vsestranskem

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 33

PLESNA DEJAVNOST NINA MEŠKO

Namen razvijanja plesne dejavnosti, ki zajema predvsem mlado seminarski nalogi) bodo prejeli potrdila o opravljenem strokovnem populacijo (predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, študentje izpopolnjevanju in nadaljevali z delom kot študijska skupina z in mlajši odrasli), je mladim ponuditi možnosti doživljanja plesa in namenom izmenjave izkušenj in mnenj ter vzajemnega razvoja razvijanja plesne ustvarjalnosti ter tako prispevati k njihovi plesne pedagoške prakse. osebnostni rasti. Ples namreč neposredno razvija fizične Razpis za nov krog STIK-a pa je žal bil neuspešen in tako zaradi sposobnosti in zmogljivosti, bogati svet čustev, poglablja čustveno premajhnega števila prijav jeseni ni začela z delom nova skupina inteligentnost, razvija splošne in posebne intelektualne sposobnosti plesnih učiteljev. Razpis bomo ponovili naslednje leto. ter ustvarjalnost, oblikuje estetska čustva in percepcijo, prispeva k Strokovno in organizacijsko smo se povezovali z vsemi, ki se v širjenju znanja, pospešuje socializacijske procese itd. Sloveniji ukvarjajo s plesom ljubiteljsko ali profesionalno. Na splošno lahko trdimo, da je plesna dejavnost v Sloveniji Tako sedaj že redno sodelujemo z mednarodnim festivalom dokaj dobro razvita. Kakovost posameznih društev je na izredno sodobnega plesa Front@ sodobnega plesa, ki vsako leto konec visoki ravni in uspehi se kažejo na državnem in mednarodnem avgusta poteka v Murski Soboti. Izbrane miniature iz nivoju. mednarodnega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Tako lahko na eni strani govorimo o dokaj hitrem razvoju plesna miniatura so bile sedaj že tretje leto predstavljene v sodobnega plesa; termin »sodobni ples« naj bo v okviru tega spremljevalnem programu festivala. Sodelovanje smo lani razširili poročila razumljen kot plesna umetnost današnjega časa. Žal pa tako, da smo kot partner festivala v času festivala organizirali na splošno še vedno vlada nezanimanje za umetniški ples in pestro paleto plesnih klasov in delavnic. Sodelovanje se je izkazalo nesposobnost sprejemanja tovrstnih umetniških del, ki izvira kot izredno plodno predvsem v smislu kvalitete celotne festivalske predvsem iz nepoznavanje plesne umetnosti. Ples je namreč zelo ponudbe in zato ga bomo razvijali še naprej. površno vključen v umetnostno vzgojo na šolah, zato je bil velik V novembru pa je že tretje leto KC Španski borci za tri zasedel del delovanje v letu 2011 usmerjen v sodelovanje z Ministrstvom festival Živa, ki je letošnje leto bil posvečen Živi Kraigher, ki je za kulturo ( MK), Ministrstvom za šolstvo ( MŠ) in Zavodom za maja taistega leta umrla in po kateri se festival tudi imenuje. V šolstvo pri nekaterih skupnih projektih. Tako sem aktivno duhu najboljših slovenskih mladih plesalcev in ustvarjalcev ter sodelovala pri sestavljanju dokumenta Kulturno-umetnostne plesnih skupin in društev smo mlade s pomočjo še živih učenk Žive vzgoje; smer Plesna umetnost za vse vzgojno-izobraževalne Kraigher seznanili s pomenom Živinega dela za razvoj slovenskega ustanovo ter pri Kulturnem bazarju, ki poteka v organizaciji MK in sodobnega plesa. Predstave, programi plesnih miniatur, filmi, MŠ ter vzpodbuja povezovanje kulturnih inštitucij in umetnikov z razstava, okrogla miza, plesna delavnica, ponudba strokovne vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Prav tako sem poskušala literature in neformalno druženje resnično predstavljajo intenzivno navezati stike z osnovnimi šolami, ki izvajajo Ples kot izbirni tridnevno dogajanje za vse plesne navdušence. predmet, vendar je žal bil odziv šol porazen. Vsekakor je potrebno Konec leta smo v okviru založništva v sodelovanju z zavodom tudi v prihodnje iskati povezave z vzgojno-izobraževalnimi Maska izdali prevod knjige Koreografov priročnik; mednarodno ustanovami ter tako ustvarjati pogojev za seznanjanje učiteljev in uveljavljenega plesnega umetnika Jonathana Burrowsa. mladih s plesno ustvarjalnostjo. Namreč kdor sam izkusi ples kot izrazno obliko postane njegov ljubitelj, poznavalec in morda vse V okviru mednarodnega povezovanja smo se v letu 2010 življenje njegov aktivni udeleženec. včlanili v svetovno zvezo daCi – Dance and the Child International in se udeležili strokovnega obiska plesne scene v Berlinu. Na V preteklih letih smo si (in še si bomo) prizadevali ustvarjati strokovnem obisku sem srečala nekaj plesnih kolegov iz tujine, pogoje za spodbujanje plesne ustvarjalnosti otrok in mladine. zbrala precej kontaktov za potencialno sodelovanje in informiranje, Znotraj plesne dejavnosti se zavedamo, da množični mediji, ki predvsem pa dobila veliko novih vsebinskih izhodišč za promovirajo neustvarjalne, komercialne plesni zvrsti, močno razmišljanje o plesu ter idej za oblikovanje plesnega programa. vplivajo na mlado populacijo. Le-ti so potem pod vtisom medijev privrženi plesu zabave, udeležujejo se plesnih izobraževanj, na Poudarek celotne plesne dejavnosti je in bo temeljil na katerih se učijo stereotipnega gibanja v frontalnih formacijah in povečanju zanimanja in znanja o plesni umetnosti in pedagogiki vedno težje jih je motivirati za ustvarjalno delo na plesnem ustvarjalnega plesa. Vsem, ki plešejo, želijo plesati ali poučevati področju. ples ponujamo različne oblike strokovne pomoči. Skrbimo za pretok in izmenjavo informacij v slovenskem in mednarodnem Zato si na JSKD z vsemi močmi prizadevamo, da med otroci in prostoru (pošiljanje e-mail obvestil o izobraževanjih, predstavah, mladino vzpodbujamo ravno sodobni ples, ki temelji na razvijanju avdicijah in vsem s področja plesa poteka na dnevni bazi in ustvarjalnega izražanja skozi gib. zanimanje za prejemanje teh obvestil se veča in tako tudi baza Ples v okviru JSKD sodi na področje kulture in ne športa. Tistim, prejemnikov). ki menijo, da ples sodi k športu, je dovolj ponavljajoč se gib, ob Kot novost smo v preteklem letu začeli izvajati celoletne plesne katerem se otroci razgibajo in nadihajo. Mi pa želimo, da sodi ples Gibalnice, kar nam omogoča dvorana Cepetka, ki je izredna otrok na področje kulture ter da je del odgovornega vzgojno pridobitev za plesno dejavnost. izobraževalnega procesa, ki ga morajo opravljati strokovno usposobljeni mentorji. V letu 2011 smo uspeli oblikovati ustrezno festivalsko in izobraževalno ponudbo, katere osnovni cilj je razvoj plesne Znanja, ki jih plesni pedagog oz. mentor potrebuje za ustvarjalnosti otrok in mladih ter strokovna usposobljenost njihovih kakovostno delo z otroci in mladimi, z rednim izobraževanjem v mentorjev po vseh regijah Slovenije. institucionaliziranih šolskih ustanovah ni možno pridobiti. Zato smo jeseni 2009 začeli z dveletnim strokovnim izpopolnjevanjem za Vseskozi pa nas veseli dejstvo, da je plesno ljubiteljstvo še pedagoge sodobnega plesa in plesnega ustvarjanja STIK. Ta daje vedno baza in odskočna deska za napredovanje nadarjenih in možnost plesalcem, da se izpopolnijo kot plesni pedagogi in nudi vztrajnih mladih plesalcev in ustvarjalcev na višje ravni in zato je znanja o tem, kakšne so razsežnosti plesa, kako motivirati otroke sodelovanje z javnimi in zasebnimi zavodi, ki delujejo na področju in mladostnike, kako jih spodbuditi k ustvarjalnosti, kakšne so sodobnega plesa izredno pomembno in ga bomo razvijali naprej. osnovne zakonitosti koreografije odrskega giba. Evalvacija STIK-a, Dejavnosti brez takšnih povezav si v bistvu sploh ne moremo ki se je zaključil junija 2011 kaže, da je izobraževanje izredno predstavljati. kvalitetno; izvajajo ga vrhunski predavatelji, ki dajejo slušateljem Zato upamo, da bo kontinuiteta in sodelovanje med ljubiteljsko pogum in potrebne kompetence za kvalitetno delo z otroki in in profesionalno plesno sfero še naprej zagotavljalo uresničevanje mladimi na področju poučevanja plesa in vzpodbujanja plesne dolgoročnih ciljev, pomembnih tudi za nacionalno kulturo v celoti. ustvarjalnosti. Tisti udeleženci STIK-a, ki so opravili dveletno izobraževanje ter vse druge obveznosti ( hospitacije ter dve

34 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

PRIREDITVE  Glasbena šola Krško – Privlačnost magnetov SKUPINA A2 1. konferenca plesne medicine v Slovenij V skupini A2 nastopajo plesalke in plesalci, rojeni med 1999- KC Španski borci, Ljubljana, 11. -13. marec 2011, 2000. Izvedenih je bilo 15 miniatur: soorganizator: Dom Španski borci  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška – Duša bećarska 120 obiskovalcev  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Zdaj-Avanti OBLIKOVANJE PROGRAMA:  ŠKD Ritem Škofja Loka – Čutim barvno  Ingrid Kerec in Nina Meško  Plesna izba Maribor - H2O + H2O = ? PREDAVATELJI:  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška – Učenje je lahko  Dr. Liane Simmel, direktorica Organizacije plesne medicine, zabavno zdravnica in bivša plesalka, München  Harlekin-društvo za umetnost plesa – Iončki  Srdjan Djordjević, atletski trener in raziskovalec, Ljubljana  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Zračni mehurček  Snežana Kocijančič, dr.med, Ljubljana  KUD Studio za ples Celje – Združitev dveh svetov  Ingrid Kerec, cert. Rolfing terapevtka in plesalka, Dunaj  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška – Zvonovi  Katra Kodela, plesalka in pedagoginja Franklin metode,  Plesno društvo Imani, Brežice – Moja lutka Ljubljana  KD Qulenium Kranj – Zlivovanje  Gregor Kamnikar, plesalec, koreograf in raziskovalec fizične  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Si to ti? inteligence, Ljubljana  KUD Studio za ples Celje – Zlitje energij  Eva-Maria Kraft, nutricionistka in plesalka, Dunaj  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška – Plesni kolaž  Špela Perc, športnica in trenerka Gyrotonic metode, Ljubljana  Plesni studio N Velenje – Modra v rdečem  Anna Schrefl, trenerka pilatesa in in plesalka, Dunaj SKUPINA B 1. Konferenca plesne medicine v Sloveniji je potekala v KC V skupini B nastopajo plesalke in plesalci, rojeni med 1995- Španski borci od petka, 11. do nedelje, 13. marca ter opozorila na 1998. Izvedenih je bilo 13 miniatur: vse večjo potrebo povezovanja medicine in plesa, kar je ponekod  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Vrtiljak v tujini že ustaljena praksa, pri nas pa doslej tega povezovanja ni  Harlekin-društvo za umetnost plesa - Leteti–plavati–mirovati bilo. Plesalke in plesalci, ki so danes izpostavljeni vse večjim  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška – Telo kot skulptura poklicnim zahtevam in telesnim naporom, so namreč že zelo  KD Qulenium Kranj – Iz roza krila… pa vse do svojega stila zgodaj podvrženi najrazličnejšim poškodbam in posegom  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Prepletanja (pretrgane vezi, obrabljeni sklepi, kronične bolečine, številne  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Naravna civilizacija operacije), zaradi katerih morajo nemalokrat končati svojo  Harlekin-društvo za umetnost plesa – When umetniško pot. Nekaterim se sicer kljub težavam uspe vrniti na  KD Qulenium Kranj – UmTeDu odre, a so pri tem vse prevečkrat odvisni od sreče in dobre volje  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška - »Barok« posameznih zdravnikov, ki praviloma ne poznajo specifik njihovega  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Zemlja in voda in dela, in lastne iznajdljivosti. jaz Zato zahtevata zdravstvena oskrba in ohranjanje zdravja  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Moja žival moči plesalk in plesalcev tesnejše sodelovanje med plesom, plesnim  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška – Impresije na rdečo izobraževanjem in medicino. Prva konferenca plesne medicine je obleko tako prvič v Sloveniji povezala plesalce, plesne pedagoge,  KD Qulenium Kranj – Fuzija trenutka zdravnike, fizioterapevte, maserje, strokovnjake na področju SKUPINA C prehrane in psihologe v zasledovanju glavnega cilja: V skupini C nastopajo plesalke in plesalci, rojeni med 1987- preprečevanje poškodb pri plesu. Plesalci in plesni pedagogi so na 1994. Izvedenih je bilo 10 miniatur: konferenci pridobili teoretične in praktične informacije, pomembne  SEAD - Salzburg Experimental Academy of Dance - 1.2.GO za zdrav trening, ter metode za ohranjanje in vzdrževanje zdravja.  Plesni studio N Velenje – Jedro Zdravniki, fizioterapevti, maserji in terapevti komplementarnih  Nina Žnidaršič – Nežnost strasti smeri pa so spoznali specifične zdravstvene teme s področja plesa  Plesna izba Maribor – Ali ali ter načine za razvijanje metod podpore plesalcem s poškodbami.  KD Qulenium Kranj / Plesna skupina Mana – Temu stolu manjka noga Opus 1 – plesna miniatura 2011 - 19. državno in 3.  KUD Studio za ples Celje / Plesni Teater Igen Celje - mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Sporočilo=fuzija, fuzija=sporočilo Celje, 11. junij 2011  Boglàrka Börcsök – Discounts 300 obiskovalcev  Enya Belak – Ummotion STROKOVNA ŽIRIJA:  Plesni Studio Lai Izola – Spicinfrin  Maša Kagao Knez, predsednica  SEAD - Salzburg Experimental Academy of Dance – Moments  Magdalena Reiter, članica ago  Loup Abramovici, član Opus 1- plesna miniatura je tekmovanje mladih plesnih  Maša Kagao Knez, predsednica na izboru za skupino A1, A2, B ustvarjalcev. Namenjeno je spodbujanju izvirnosti, plesnemu in C raziskovanju in ustvarjalnosti. Poudarek je na solističnem  Mojca Žorž, članica na izboru za skupino A1, A2, B in C avtorskem plesu (plesalec je hkrati koreograf svojega plesa)  Vesna Geršak, članica na izboru za skupini A1 in A2 oziroma na plesni miniaturi (največ 2 plesalca). Teme so vsako  Tina Janežič, članica na izboru za skupinoi B in C leto drugačne in v tem letu je bila tema fuzija - združevanje in SKUPINA A1 spajanje morda na prvi način nezdružljivih elementov – tako V skupini A1 nastopajo plesalke in plesalci, rojeni med 2001- formalnih kot vsebinskih – v neko novo obliko, občutek, sporočilo. 2002. Izvedenih je bilo 11 miniatur: Prijavljajo se člani plesnih skupin, šol in posamezniki iz vse  Glasbena šola Krško – Mešanje barv Slovenije. Letos je bilo prijavljenih 96 miniatur, od katerih se jih je  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Gibanje in v finale uvrstilo 49. O uvrstitvah odloča tričlanska strokovna žirija, mirovanje sprva na izboru, nato na finalni prireditvi.  KD Qulenium Kranj – Vitamina T in J  Plesno društvo Imani, Brežice – Domišljijski svet Nagrade za dosežena prva tri mesta v posameznih starostnih  Plesni studio N Velenje – Ne-Ja skupinah so denarne, v obliki kritja šolnin ter diplome.  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Magma SKUPINA A1 – NAGRADE IN PRIZNANJA  KD Qulenium Kranj - O2  najboljša miniatura v celoti - KD Qulenium Kranj: O2,  Glasbena šola Krško – Voda in sneg ustvarjanje in ples: Ajda Nardin Jenkole in Gea Bešter,  Plesni studio N Velenje – Jin in jang mentorica Saša Lončar  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana – Odi et amo

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 35

 najboljša ideja - Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana: SELEKTOR: Mamga, avtorski soloples: Dora Pestotnik Stres, mentorica Jana  Matjaž Farič in Nina Meško Kovač Valdés NASTOPAJOČI SKUPINE IN POSAMEZNIKI:  najboljša plesna izvedba – Konservatorij za glasbo in balet  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška Ljubljana: Odi et amo, avtorski soloples: Ana Marinko,  KD Qulenium Kranj mentorica Jana Kovač Valdés  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana SKUPINA A2 – NAGRADE IN PRIZNANJA  Plesni Studio Lai Izola  najboljša miniatura v celoti – Konservatorij za glasbo in balet  Kud "IGEN" - Hiša umetnosti Celje & Plesni teater Igen Ljubljana: Zdaj /Avanti, ustvarjanje in ples: Aria Bragalini in  Lene Lekše Brina Vadnjal, mentorica: Jana Kovač Valdés  KD Qulenium Kranj / Plesna skupina Mana  najboljša ideja (nagrada ni podeljena nagrada, namesto nje dve  Enya Belak nagradi za najboljšo plesno izvedbo) Že tretje leto zapored je bilo sodelovanje s festivalom Front@  najboljša plesna izvedba – KD Qulenium Kranj: Zlivovanje, sodobnega plesa zelo uspešno. Umetniški vodja mednarodnega avtorski soloples Filip Štepec, mentorica Saša Lončar festivala je iz tekmovanju Opus 1 – plesna miniatura izbral  najboljša plesna izvedba – Konservatorij za glasbo in balet miniature, ki so bile predstavljene na tem prestižnem festivalu. Ljubljana: Si to ti?, avtorski soloples: Aria Bragalini, mentorica: Idejno poslanstvo festivala Fronta sodobnega plesa je poleg Jana Kovač Valdés pregleda sodobnih plesnih stvaritev iz Srednje Evrope predvsem SKUPINA B – NAGRADE IN PRIZNANJA ustvariti referenčno točko za profesionalne plesalce in občinstva na  najboljša miniatura v celoti – Konservatorij za glasbo in balet večjem področju sodobnega plesa v Evropi ter aktivno spodbujati, Ljubljana: Moja žival moči, avtorski soloples: Lene Lekše, primerjati, analizirati in se zavzemati za razvoj sodobnega plesa in mentorica: Sabina Schwenner plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severno-  najboljša ideja (nagrada ni podeljena nagrada, namesto nje dve vzhodne Slovenije in sosednjih držav (Avstrija, Madžarska, nagradi za najboljšo plesno izvedbo) Hrvaška).  najboljša plesna izvedba – Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška: Impresije na crvenu haljinu, avtorski soloples: Luka Pika miga 2011 – državna revija otroških plesnih Švajda, mentorica: Ilijana Lončar skupin  najboljša plesna izvedba – KD Qulenium Kranj: UmTeDu, Dom kulture Velenje in zunanja prizorišča Pikinega festivala, 23. avtorski soloples: Urška Medved, mentorica: Saša Lončar in 24. september 2011, soorganizator: Pikin festival SKUPINA C – NAGRADE IN PRIZNANJA 1.000 obiskovalcev  najboljša miniatura v celoti – Boglàrka Börcsök: Discounts, SELEKTORICA: avtorski ples: Boglàrka Börcsök  Sinja Ožbolt  najboljša ideja – KD Qulenium Kranj / Plesna skupina Mana: SEZNAM SODELUJOČIH PLESNIH SKUPIN: Temu stolu manjka noga, ustvarjanje in ples: Špela Bajželj in  Plesno društvo Imani Urša Dubravica, mentorica: Vita Osojnik  Glasbena šola Laško – Radeče  najboljša plesna izvedba - Enya Belak: Ummotion, avtorski  Plesni studio N Velenje soloples: Enya Belak, mentorica: Jana Kovač Valdés  Kulturno društvo Teater Grosuplje Na dobro organizirani finalni prireditvi v celjskem gledališču se  KD Qulenium Kranj je občinstvo lahko prepričalo o ustvarjalnosti in dobri tehnični  Plesna radionica Ilijane Lončar, Požega pripravljenosti mladih plesalk in plesalcev. Letošnje leto je že v  Harlekin – društvo za umetnost plesa, Celje izboru bilo enormno število kvalitetnih miniatur in zato bomo  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) naslednje leto izbor v Španskih borcih razvili v plesni maraton tudi  Plesna izba Maribor za zunanje obiskovalce.  GŠ Krško V naslednjem letu bi radi še razširili mednarodno udejstvovanje  Plesni klub Tinča Kranj, Plesna skupina Žaits in poskrbeli za več medijske pozornosti, ki si mladi in njihovi odlični  KD Qulenium – Pionirski dom Ljubljana; Plesna skupina Želejčki mentorji, ki pomembno prispevajo k razvoju sodobnega plesa,  Športno in kulturno društvo Ritem – Škofja Loka; PS Taja vsekakor tudi zaslužijo.  PD Netopir Kranj – pionirska plesna skupina Mravljice  IGEN Studio za ples Celje 20. Odprta plesna scena in Ulični plesni dogodek  Kulturno umetniško društvo KUD Godba Kočevje, skupina Pike 2011 - v okviru festivala LENT poke Lutkovno gledališče Maribor in Mariborska tržnica, od 30. junija  Baletno društvo Postojna do 4. julija 2011, soorganizator: Festival Lent, Festival Ana  OŠ Puconci, Murska Sobota Desetnica  O.Š. Miklavž na Dravskem polju in podružnična šola Dobrovci OBLIKOVALKA PROGRAMA:  Januša Mravlje  Minka Veselič Kološa  Plesna skupina PIKE iz OŠ II Murska Sobota PROGRAM:  Plesno društvo Srebrna – Senožeče  Kjara's dance project, Gibalni inštitut Vija vaja - Odtisi  Harlekin – Kostanjevica na Krki  Plesna izba Maribor, Galerija plesa, KD Center plesa in M&N IZVEDENE PLESNE PREDSTAVE: Dance company – Mladi plesni upi  Plesni teater Velenje-Festival Velenje – Pika praznuje rojstni  KUD Baobab – Rojena zunaj svoje vasi dan  Lučke z Lučko & Aikido klub Ptuj, Bobnarji Plesne izbe Maribor,  KD Qulenium Kranj – Plesna skupina KIK – Eko škrat Capoeira Tradicao Baiana, Edita Černe – Plesne fuzije ob Dravi  KD Plesni forum Celje – Škrat Sanjavec Odprta plesna scena poteka v sodelovanju s Festivalom Lent  Otroško plesno gledališče Mali Harlekin obliki plesnega programa Odprta plesna scena - Lent ples / Lent  Šolski center Velenje - OLE Dance. To je pomembna prireditev za predstavitev sodobnega Na Pikinem festivalu so se v programu Pika miga s plesnimi plesa širši laični publiki v okviru velikega festivala, ki je vsako leto miniaturami predstavile izbrane slovenske otroške plesne skupine. izredno dobro obiskana in je izredna priložnost za mlade plesne Plesni program je izbrala in vsebinsko uredila državna selektorica ustvarjalce, da se predstavijo z daljšimi koreografijami. za ples Sinja Ožbolt. Izbrala je ustvarjalno zanimive koreografije v V okviru uličnega plesnega dogodka se je predstavilo veliko izvedbi plesalk in plesalcev, starih od 7 do 15 let, ki prihajajo iz vse različnih plesnih ter glasbenih skupin po d skupnim naslovom Slovenije. Plesne fuzije ob Dravi. Program se je odvijal v dvorani in na odprtem odru ob jezeru. Opus 1 na 6. festivalu Front@ sodobnega plesa Organizacija je lepo tekla, ples pa se je prijetno vključil v celoten program Pikinega festivala. Letos smo program ponovno razširili Murska Sobota, 25. avgust 2011 na dva dneva, saj kakovost skupin neverjetno narašča in en 100 obiskovalcev program več ni dovolj za predstavitev vseh, ki dosegajo nivo 36 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba visoke kvalitete. To razveseljivo dejstvo bo, upamo, prepričalo Slovenije. V letu 2011 je bil posebej posvečen maja preminuli vodstvo Pikinega festivala, da miganju Pike oziroma plesu plesalki, pedagoginji in koreografinji Živi Kraigher, po kateri se namenijo še več pozornosti. festival tudi imenuje. Besede plešejo 2011 Program festivala je obudil spomine na delo Žive Kraigher pri (v okviru 10. Festivala mlade literature Urška) starejših generacijah plesalcev, mlade plesalce pa seznanil s Slovenj Gradec, 21. oktober 2011 pomenom njenega dela za razvoj slovenske sodobne plesne Število obiskovalcev: 200 umetnosti. Fokus letošnjega festivala so bile njene misli: neusmiljeno raziskuj resnico; išči lastno pot; pojdi ven iz svoje ŽIRIJA IN STROKOVNO VODENJE: kože; burja me je utrdila, prelij se v plesni gib; izogibaj se  Nina Meško in Sinja Ožbolt formalizmu in ne podlezi želji po všečnem gibu… NASTOPAJOČE PLESALKE:  Annu Ronkainen, Kaja Teržan, Urša Rupnik, Tamara Polanc Festival se je pričel z otvoritvijo razstave plesnih fotografij Toneta Stojka iz cikla Izgubljeno telo J.K. (1983-1985) ter V okviru festivala mlade literature Urška je bil v sodelovanju z fotografij Telo v igri (1973-2011), plesno predstavo Na dnu morja literarno dejavnostjo JSKD vsako leto razpisan koreografski natečaj steklen je grad in z nizom šestih plesnih miniatur mladih plesalcev Besede plešejo. Letošnje leto pa smo uvedli nov način z razpisom s skupnim naslovom Burja me je utrdila. Četrtkov festivalski večer ustvarjalne delavnice. Na delavnici so udeleženci začeli razvijati se je zaključil s predstavo Dvomine. svoje avtorske solo plese na izhodiščih iz izbrane poezije in proze izbranih mladih literarnih ustvarjalcev. Določene plesalke so svoje V petek se je program festivala nadaljeval z okroglo mizo Mizice delovne materiale iz delavnice razvile v zanimiva plesna dela ter jih misli, na kateri so o Živi Kraigher spregovorile njene učenke in predstavila na osrednji literarni prireditvi festivala Urška. plesalke Jasna Knez, Neja Kos, Breda Kroflič, Daliborka Podboj, Vilma Rupnik, Goga Schmidt, Saša Staparski Dobravec, Andreja Živa 2011 – festival plesne ustvarjalnosti mladih Gjud in Marija Ogrinec. Nato pa se je v dveh delih (Neusmiljeno Ljubljana – KC Španski borci; od 24. do 26. november 2011 raziskuj in Pojdi ven iz svoje kože) do večera zvrstilo 29 plesnih 1.000 obiskovalcev miniatur različnih plesnih skupin oziroma plesalcev iz vse Slovenije. DRŽAVNA SELEKTORICA: Drugi festivalski dan se je zaključil s projekcijo dokumentarnega  Sinja Ožbolt filma Stoji drevo režiserke Magde Lapajne, ki prikazuje razvoj SEZNAM SODELUJOČIH PLESNIH SKUPIN IN POSAMEZNIKOV: slovenskega sodobnega plesa.  Tone Stojko Tretji dan festivala se je pričel s poskusom obnove učne ure  Silva Ros Žive Kraigher z naslovom Kako je bilo na Živini učni uri, ki jo je  Daliborka Podboj izvedla plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Jasna Knez,  Jasna Knez nato pa se je ponovno do večera v dveh delih (Prelij se v plesni gib  Neja Kos in Išči lastno pot) zvrstilo še 30 izbranih plesnih miniatur iz vse  Plesni studio Intakt Slovenije in dvema gostujočima skupinama iz Hrvaške. Festival  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, oddelek za sodobni Živa 2011 se je zaključili s podelitvijo plaket Mete Vidmar Nataši ples Tovirac, Rosani Horvat in Vojki Kokošinek ter plesno predstavo Ne  SVŠGL – Umetniška gimnazija, smer sodobni ples sodim, v produkciji KD Qulenium.  KD Qulenium Kranj Program festivala sta v sodelovanju oblikovali državna  Studio za svobodni ples, Ljubljana in Urša Rupnik selektorica Sinja Ožbolt in samostojna strokovna svetovalka za  Federacija, Plesna izba Maribor – April Veselko, Žiga Golob in ples na JSKD Nina Meško. Program – tako z izbranimi Snježana Premuš celovečernimi predstavami, kot s kakovostjo izbranih skupin in  Vilma Rupnik in Marija Ogrinec posameznikov – že leta navdušuje gledalce z neposrednostjo in  Glasbena šola Trbovlje bogastvom plesnih izpovedi. Vseskozi tudi opozarja na dejstvo, da  Plesni studio Lai Izola je plesno ljubiteljstvo še vedno baza in odskočna deska za  Plesni studio N Velenje napredovanje nadarjenih in vztrajnih mladih plesalcev in  Kulturno ustvarjalni zavod Tretje uho, Šenčur ustvarjalcev na višje ravni. To pa je odraz odličnega dela  OŠ Kungota, PŠ Svečina, Plesna skupina SONČKI mentorjev in s tem prispevka k razvoju slovenskega sodobnega  Terpsihora, Plesni center Šempeter - Vrtojba plesa.  Lene Lekše in Kristina Majcen  Plesni Forum Celje IZOBRAŽEVANJE  Harlekin - društvo za umetnost plesa, Celje  Plesni klub Tinča, Kranj, skupina Stranski učinek Zimska plesna šola 2011  Kud "IGEN"; Hiša umetnosti Celje & Plesni teater Igen Maribor, od 19. do 24. februarja 2011, soorganizator: ZKD  Športno in kulturno društvo Ritem, Škofja Loka Maribor  Plesna skupina Mehki čevlji, Sežana 50 udeležencev  Glasbena šola Laško – Radeče Zimska plesna šola 2011 - v koprodukciji območne izpostave  TERPSIHORA, Plesni center Šempeter – Vrtojba Maribor in Plesne izbe Maribor – je potekala na lokaciji (Karantena,  Magda Lapajne Pobreška 20) v ustreznih plesnih dvoranah. Pester program je  Plesna skupina s posebnimi potrebami društva Barka plesalcem nudil možnost izpopolnjevanja v raznih plesnih zvrsteh:  KD Center plesa  Jasmina Križaj ( Flying-Low plesna tehnika in Passing Through)  Gledališka gimnazija Nova Gorica  Nastja Bremec (Modern plesna tehnika)  Kostanjevica na Krki – plesna skupina Harlekin  Michal Rynia (Hip-hop ples)  Plesna radionica Ilijane Lončar, Hrvaška  Anja Bornšek ( “pot pod kožo” - po metodi Body-Mind  KD Qulenium - skupina Lasmeninas Centering®)  The Spirit - Pučko otvoreno učilište, Pazin  Maša Kagao Knez, afriški ples  TeGIBlo, KD Teater Grosuplje  Jose Ubaldo dos Santos ( Capoeira)  Plesna skupina "Metulj" PIRAN  Nino Mureškič ( Bobnarska delavnica)  Konservatorij za glasbo in balet Maribor Zimska plesna šola je v Sloveniji ena izmed največjih in  Plesna izba Maribor najpomembnejših izobraževalnih oblik z najdaljšo tradicijo, V letu  Plesno društvo Imani, Krško, skuppina Ka' Bavidas Pelera 2011 je bila to že 26. izdaja tega projekta. Ves čas jo vodijo  Glasbena šola Krško -oddelek za sodobni ples domači in tuji plesni strokovnjaki in umetniki, njen namen pa je  KD Qulenium Kranj / Plesna skupina Mana animirati, širiti plesno obzorje ter razvijati plesni instrument kot  Ajda Tomazin & Matevž Dobaj - produkcija: KD Qulenium Kranj sredstvo umetniškega izražanja v gibu. Zimska plesna šola je Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je tradicionalni festival namenjena predvsem članom plesnih skupin, učencem plesnih in v organizaciji JSKD, ki poteka že več kot 35 let in predstavlja baletnih šol, pedagogom oz. mentorjem, koreografom pa tudi presek plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin z vseh koncev NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 37 vsem ostalim, ki se tako ali drugače ukvarjajo s plesom, plesnim Cilj izpopolnjevanja je usposobiti plesalce za poučevanje ustvarjanjem in gibom. sodobnega plesa in ustvarjalnega giba s teoretičnim, praktičnim in V okviru plesne šole je bila na ogled plesna predstava pedagoško-psihološkim znanjem. Plesalcem in plesnim »F.A.R.M.A. E.M.Š.O.« na Komornem odru SNG Maribor. Program ustvarjalcem bo ponudil orodja za pridobitev samozaupanja pri je sklenila tradicionalna Produkcija zimske plesne šole. poučevanju plesa in jim bo pomagal posredovati načine umetniškega izražanja s plesnim gibom ob upoštevanju Plesni izzivi na Fronti 2011 individualnih potreb učenca (s prilagajanjem učenčevim razvojnim (v okviru festivala 6. Front@ sodobnega plesa) in osebnim izobraževalnim ciljem, kulturnim ozadjem in Murska Sobota, 24. do 28. avgust 2011, soorganizator: Flota osebnostnim lastnostim). Zavod Znanje in izkušnje bodo udeleženci pridobili skozi vsebino 16 15 udeležencev delavnic, z izmenjavo izkušenj ter z individualnimi pogovori in Plesni izzivi na fronti predstavljajo 5-dnevno intenzivno vajami z mentorji ter z usmerjenim samostojnim delom. izmenjavo idej in znanja na klasih za začetnike, nadaljevalce in Na posamezne seminarje pa se je možno prijaviti kdajkoli čez profesionalne plesalce. Pridobivanje novih plesnih znanj, izkušenj, leto, če je še kaj prostih mest. druženje z drugimi plesalci in pedagogi, pester in kvaliteten program, zanimivi pedagogi, večerni vrhunski program plesnih V letu 2011 so bili izvedeni naslednji seminarji: predstav. 13. seminar: Ples v glasbi - glasba v plesu ( 2. del ); RAZPISANE DELAVNICE predavateljici Jana Kovač Valdés in Kaja Lomovšek  Maja Kalafatić – Joga; Ljubljana, 29. in 30. januar 2011  Joan van der Mast – Modern dance; Udeleženci so na seminarju pridobili praktično in teoretično  Saša Lončar – Otroška plesna ustvarjalnost – delavnica za znanje o tem, kako se gib in glasba medsebojno povezujeta in učitelje plesa pogojujeta skozi sledeče vsebine:  Mickael Marso Riviere (Decalage) – Fusion delavnica (Capoeira,  utrjevanje starih in spoznavanje novih elementov glasbe skozi Break dance, Waving, Contemporary); gibanje ( ton, ritem, melodija, pavza, oblikovne prvine)  Sinja Ožbolt – koreografska delavnica Besede plešejo /  analiza praktičnih primerov različnih glasbenih oblik in povezava Literatura in ples z gibom ustvarjanje glasbeno- gibalnih povezav na osnovi Žal je zaradi premajhnega števila prijav odpadla delavnica za glasbeno-plesne improvizacije (s pianistko Kajo Lomovšek) učitelje plesa, zaradi poškodbe Sinje Ožbolt pa koreografska  skozi razgovor in praktične primere je bil analiziran izbor delavnica. glasbenih primerov za različne starostne skupine otrok, glede na tematiko koreografij. Udeležba kaže veliko nezanimanje lokalne skupnosti, kajti vsi prijavljeni so prišli na delavnice iz drugih koncev Slovenije, kljub 14. seminar: 1. konferenca plesne medicije v temu, da je bil delno namen tudi v aktiviranju in pospeševanju Sloveniji razvoja plesa na tem koncu Slovenije. Upamo, da bomo s KC Španski borci, Ljubljana, 11. -13. marec 2011 kontinuiranim delom in kvalitetno ponudbo zanimanje širše lokalne Več je opisano že pod konferenco, ki je bila hkrati obvezna za skupnosti vendarle vzbudili. udeležence Stik-a. Besede plešejo – koreografska delavnica s Sinjo 15. seminar: Zaključni seminar z Mario Speth Ožbolt Ljubljana, 24. -26. junij 2011 Ljubljana, 30. september do 2. oktober 2011 Na zaključnem seminarju so udeleženci predstavili posnetek 15 udeležencev svojega poučevanja plesa in izpostavili slab ter dober moment na Koreografska delavnica Besede plešejo v svojem ustvarjanju in posnetem primeru. Vsak udeleženec jo pred seminarjem poleg raziskovanju izhaja iz literature. Udeleženci so delovali v prepletu video posnetka moral izpolniti še vprašalnik, ki omogoča umetnostnih področij plesa in literature z načrtno zasnovanimi samoanalizo svojega poučevanja z stališča plesnih, pedagoških, tematskimi sklopi. Praktično delo udeležencev je potekalo na didaktičnih in organizacijskih spretnosti. lastnih in vodenih gibalnih, plesnih, in koreografskih raziskavah: od Po predstavitvi posnetka in vprašalnika je bilo poučevanje improvizacije do kompozicije in koreografije. strokovno komentirano, prav tako pa tudi izhodišče za širšo debato Delavnica je namenjena vsem, ki jih zanima ples, gledališče in vseh udeležencev seminarja. Na ta način naj se bi vzpostavilo koreografija v povezavah z literaturo. Rezultati delavnice so štiri orodje za medsebojno izmenjavo strokovnih stališ. krajše plesne koreografije, ki so jih štiri udeleženke razvile dalje in Celoletne plesne Gibalnice jih predstavile na Festivalu mlade literature Urška v Slovenj Ljubljana, september 2011 do junija 2012 Gradcu. 5 - 30 udeležencev Plesni izziv : Delavnica z Vanio Rovisco in Mario F. GIBALNICE Scaroni Telo_čas_prostor  Joga - Maja Kalafatić Ljubljana, 4. do 6. november 2011  Feldenkrais - Nevenka Koprivšek 6 udeležencev  Relaksacijski trening - Mojca Žorž  Ustvarjalni ples za mame - Jana Kovač Valdés Plesni izziv je kljub malemu številu prijav bil izpeljan in je bil  Glasna delavnica - Irena Tomažin dragocena izkušnja za mlade plesalce, da so imeli posredno  Plesne delavnice in refleksije - vodijo različni pedagogi: plesalci, priložnost seznaniti se z delom mednarodno uveljavljene koreografi, dramaturgi koreografinje Meg Stuart, kajti Vania in Maria sta bili obe dolga  Skrivnosti budistične joge z vajami za stabilizacijo jedra – Tanja leta plesalki njene skupine. Na delavnici so se skozi različne vaje Zgonc improvizacije ukvarjali s tremi osnovnimi elementi plesa. Pester program plesalcem, igralcem in popolnim začetnikom Stik - strokovno izpopolnjevanje za pedagoge nudi možnost izpopolnjevanja v raznih plesnih zvrsteh: sodobnega plesa in ustvarjalnega giba Ljubljana, oktober 2009 – junij 2011 ZALOŽNIŠTVO 20 udeležencev Jonathan Burrows: Koreografov priročnik STIK je strokovno izpopolnjevanje za pedagoge sodobnega Datum izida: december 2011, v sozaložništvu: Maska, zavod za plesa in ustvarjalnega giba, ki nudi praktična in teoretična znanja o založniško, kulturno in producentsko dejavnost tem, kakšne so razsežnosti plesa, kako motivirati otroke in 500 izvodov mladostnike, kako jih spodbuditi k ustvarjalnosti, kakšne so PREVOD: osnovne zakonitosti koreografije odrskega giba, o analizi in razvoju  Polona Glavan plesa, anatomiji, pedagogiki, psihologiji... Koreografov priročnik bralca vabi k raziskovanju načinov in vzrokov za pripravo plesne predstave. Mednarodno priznani 38 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba plesalec, koreograf in učitelj v navdihujočem in nenavadno mladega človeka spopadanje s problemi in veliko samoiniciative. spodbudnem nizu zgodbic razlaga, kako je mogoče pluti skozi ta Obojega po najnovejših strokovnih raziskavah našemu šolskemu kompleksni proces. Gre za osupljivo razmišljanje o osebni praksi in sistemu močno primanjkuje. poklicni poti, ki se napaja iz petletnih izkušenj iz delavnic, ki jih je Pomemben projekt preteklega leta je bila 1. konferenca plesne vodil Burrows. medicine v Sloveniji, ki je potekala 3 dni v marcu 2011 v KC Burrowsova odkrita in iskrena proza ponuja bralcu dostop do Španski borci ter opozorila na vse večjo potrebo povezovanja vrste vaj, razmišljanj, načel in idej o koreografiji, ki umetnikom in medicine in plesa, kar je ponekod v tujini že ustaljena praksa, pri ustvarjalcem plesa omogoča iskanje lastnega estetskega procesa. nas pa doslej tega povezovanja ni bilo. Plesalke in plesalci, ki so Gledalcu plesnih in drugih predstav ponuja impresiven nabor danes izpostavljeni vse večjim poklicnim zahtevam in telesnim vprašanj s katerimi se vsaka predstava sooča, ko ga nagovarja. naporom, so namreč že zelo zgodaj podvrženi najrazličnejšim To je knjiga za vsakogar, ki ga zanima delanje predstav, ne poškodbam in posegom, zaradi katerih morajo nemalokrat končati glede na raven ali slog. To je knjiga za vsakogar, ki ga zanima svojo umetniško pot. Zato zahtevata zdravstvena oskrba in delanje in delovanje sodobne scenske umetnosti. ohranjanje zdravja plesalk in plesalcev tesnejše sodelovanje med plesom, plesnim izobraževanjem in medicino. Prva konferenca EVALVACIJA plesne medicine je tako prvič v Sloveniji povezala plesalce, plesne Jasno oblikovana in izražena vizija plesne dejavnosti, ki temelji pedagoge, zdravnike, fizioterapevte, maserje, strokovnjake na na vzpodbujanju razvoja ustvarjalnega oz. sodobnega plesa področju prehrane in psihologe v zasledovanju glavnega cilja: pomaga uresničevati cilje in naloge in tako je delo na področju preprečevanje poškodb pri plesu. Neverjetno dober obisk plesne dejavnosti potekalo po načrtih. konference ( več kot 110 prijav; od tega četrtina tujcev) je presegel vsa pričakovanja. Načrtovani kratkoročni cilji letnega programa na področju plesne dejavnosti (strokovna pomoč v obliki seminarjev, osebnih Ker kvaliteta in kvantiteta dobrih otroških plesnih skupin stikov, korespondence) ter omogočanja soočanj ter ocenitev narašča, predvsem zaradi rednih strokovnih izpopolnjevanj napredka (tehnika, ustvarjalnost) na prireditvah so bili v glavnem mentorjev,se državna revija najboljših otroških plesnih skupin doseženi. Slovenije Pika miga širi v pravi mini festiva, ki ga sestavljajo že tri samostojne prirditve in 5 gostujočih celovečernih plesnih predstav Veliko pozornosti smo v letu 2011 namenili strokovnemu za otroke. Tako bomo v naslednje leto poskušali to državno revijo izobraževanje STIK, saj bomo le z usposobljenimi učitelji lahko organizirati v pravi festival Pika miga z več prireditvami ter načrtovali akcije, ki bodo namenjene seznanjanju s sodobnim mednarodnimi gosti in spremljevalnimi dogodki kot so okrogle plesom v različnih lokalnih okoljih in v okviru šolskih dejavnosti po mize, seminar in ustvarjalne delavnice. vsej Sloveniji. Festival plesne ustvarjalnosti Živa 2011 nam je s selitvijo v Evalvacija STIK-a po dveh zaključenih letih ( štirih semestrih) Španske borce dejansko uspelo razviti v prav privlačen festival. kaže, da je izobraževanje izredno kvalitetno zastavljeno z Festival je vsako leto bolje obiskan, letos je bil tudi medijsko vrhunskimi predavatelji, ki dajejo slušateljem pogum ter potrebne izredno dobro podprt, saj je bil posvečen Živi Kraigher. V naprej je kompetence za kvalitetno delo z otroki in mladimi na področju potrebno le čim več plesalcev in njihovih mentorjev, ki se poučevanja plesa in vzpodbujanja plesne ustvarjalnosti. udeležujejo naših plesnih revij ozavestiti, da je prisotnost na Določen napredek je bilo opaziti pri izvedbi regijskih plesnih festivalu in spremljanje celotnega programa festivala pomemben revij. Postopno so nekateri le začeli vanje vključevati tudi izbrane vložek za njihov lastni ustvarjalni razvoj in na sploh za razvoj daljše predstave, saj le-teh tudi zaradi sofinanciranja projektov festivala in plesne scene. nastaja iz leta v leto več. Na podlagi dosedanjega dela smo uspeli ustvariti še večjo Prireditev Opus 1 – plesna miniatura smo razvili v mednarodno prepoznavnost kvalitete naših plesnih skupin in društev. Naj na tekmovanje, ki vsako leto kaže večje zanimanje zunaj naših meja. tem mestu omenim uspešno gostovanje KD Qulenium v Indiji s Ponovno se je potrdilo, da tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev plesno predstavo Soslednje. Opus 1 temeljno vpliva na razvijanje samostojne plesne Program preteklega leta je realiziral zastavljene cilje in postavil ustvarjalnosti mladih predvsem zato, ker jim vsako leto ponudi določene vizije za naprej. nove kreativne izzive. Opus 1, ki ne ponuja le specifičnih plesnih spodbud ostaja tako ena izmed še vedno redkih oblik celovitega projektnega pristopa k učenju in ustvarjanju, saj zahteva od

LIKOVNA DEJAVNOST ANDREJA KOBLAR PERKO Razstave v podobni maniri ustvarjenih del so predvsem vzpodbuda OPIS PROGRAMA ZA LETO 2011 avtorjem samim in zadovoljujejo želje in pričakovanja likovno V slovenskem prostoru je ljubiteljska likovna dejavnost izredno povsem nerazgledanih organizatorjev in nekritičnega okolja. S tega prisotna. Veliko število likovnih društev, skupin, sekcij, klubov in stališča gledano se slovensko ljubiteljsko slikarstvo ne more njihovih zvez pripravlja celo množico likovnih prireditev. Vrstijo se spreminjati, še manj napredovati. Lahko se le vrti v začaranem pregledne in tematske skupinske in samostojne razstave. Veliko je krogu bolj ali manj uspešno naslikanih vedno istih slik. likovnih srečanj, od krajših t.i. ex tempor do daljših kolonij. Nujno je potrebna prevetritev likovnih prireditev v Nekatera srečanja so tekmovalnega značaja, vedno več pa je konceptualnem in vsebinskem smislu. In prav to je cilj vseh takih, ki imajo izobraževalni karakter in potekajo pod mentorskim (kratkoročnih in dolgoročnih) programov, ki jih uvaja in izvaja vodstvom. Društva se v zadnjem času vse bolj povezujejo, JSKD na likovnem področju. nekatera le na regijskem nivoju, nekatera pa iščejo partnerje za skupne projekte tudi v zamejstvu in tujini. Takšno stanje se namreč da preseči z načrtnim uvajanjem novih motivov in tem, svetovanjem o uporabi izpovednih izraznih Bolj ali manj aktivnih je nekaj zvez in društev, ki pokrivajo sredstev, spodbujanjem individualnih osebnostnih značilnosti celotni slovenski prostor: Zvezo likovnih društev Slovenije, posameznika. Seveda se tega ne da narediti, če se ne pojavi želja Fotografsko zvezo Slovenije, Društvo keramikov in lončarjev po vsem tem, če je bolj važna dopadljiva slika kot izpolnitev Slovenije in Združenje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije. posameznikovih izpovednih teženj. Razstave, ki jih organizirajo zveze društev, imajo velikokrat tekmovalni značaj. Likovna dejavnost je izrazito individualna in veliko ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev ni vključenih v likovne skupine ali društva. Nesmiselno bi bilo spodbujati širjenje dejavnosti in večati število Prav zato igra na likovnem področju JSKD s svojo razvejano likovnih prireditev, saj je njihov obseg že sedaj skoraj neobvladljiv. organizacijske mrežo še posebej pomembno vlogo. Programi Žal pa večina teh razstav (likovne prireditve se praviloma zaključijo z razstavo) v slovenski likovni prostor ne prinaša nič novega. NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 39 sklada so namreč namenjeni in dostopni vsem, ne le članom akademski slikar, grafični oblikovalec, pedagog, publicist in avtor društev. priročnikov s področja umetnosti in izbral dela za državno Likovna dejavnost v okviru JSKD izhaja iz dolgoletne tradicije razstavo, ki bo v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj uspešnega povezovanja in sodelovanja ljubiteljske likovne Gradcu in Galeriji Božidar Jakac Dolenjskega muzeja v Novem dejavnosti s profesionalno in institucionalno likovno kulturo. S mestu. pomočjo stroke si prizadevamo ustvarjati pogoje za kreativno Dokončni izbor bo objavljen po odprtju še preostalih dveh delovanje, širimo splošno likovno razgledanost in spodbujamo k regijskih razstav (za koordinacijo Maribor v Rušah in za individualnemu ustvarjanju. koordinacijo Novo mesto v Krškem) sredi januarja 2012. Tudi v letu 2011 smo se posvečali tako klasičnim likovnim Namen tovrstnih razstav ni tekmovalnost, pač pa spodbujanje panogam kot novim medijem, likovni teoriji in zgodovini likovne kreativnosti. Kot vse naše projekte smo tudi tega postavili na trdne umetnosti, povezovali pa smo se tudi z drugimi področji, ki strokovne temelje. Organizirali smo izobraževalne delavnice in uporabljajo likovna izrazna sredstva. Prizadevali smo si, da bi vse predavanja (Koper, Krško, Kranj, Ptuj, Šentjur, Maribor) in izdali oblike delovanja usklajeno potekale na vseh ravneh: območni, priročnik (Janez Zalaznik: Tekst in podoba. Zgoščena zgodovina regijski in državni. nekega razmerja), ki dodatno osvetljuje razpisano temo. Na območni smo skušali predvsem zagotavljati pogoje za Projekt v okviru Mednarodnega festivala mlade literature Urška splošno likovno izobraževanje, skrbeti za strokovno podporo pri sodi v program EPK (Evropske prestolnice kulture) 2012. pripravi preglednih ali tematskih območnih razstav in likovnih Regijska razstava – koordinacija Slovenj Gradec prireditev (kolonij in srečanj) ter pomagati društvom pri posebnih Radlje, 27. september 2011 projektih. SELEKTOR: Posebni (nadaljevalni ali tematski) izobraževalni programi,  Zoran Ogrinc tematske razstave, svetovanje in posredovanje strokovne pomoči lahko najbolj učinkovito potekajo na regijski ravni, zato smo tem Regijska razstava – koordinacija Kranj programom dali poseben pomen. Kamnik, 10. november 2011 Na državni ravni smo se posvečali organizaciji in posredovanju SELEKTORICA: izobraževalnih programov, predstavljanju in s tem popularizaciji  Anamarija Stibilj Šajn novih ali posebej uspešnih izobraževalnih programov v obliki Regijska razstava – koordinacija Izola razstav, organiziranju tematske državne razstave, izdajanju Koper, 11. november 2011 priročnikov, svetovanju in posredovanju strokovne pomoči. SELEKTORICA: Izhodišče pri oblikovanju programov so bile kot vedno dobre  Polona Škodič izkušnje iz preteklih let. Poleg tega smo se skušali hitro in fleksibilno odzivati na potrebe, želje in pobude, ki so prihajale iz Regijska razstava – koordinacija Osrednja Slovenija vrst ljubiteljskih ustvarjalcev in stroke. Vrhnika, 11. november 2011 Tudi v letu 2011 organizirali spekter izobraževalnih oblik, ki so SELEKTOR: bile primerne tako za začetnike kot za tiste, ki so želeli dopolniti  Todorče Atanasov svoje znanje ali poglobiti poznavanje določenega področja. Z Regijska razstava – koordinacija Celje likovnimi tečaji, delavnicami in seminarji smo skušali pomagati Mozirje, 14. november 2011 ustvarjalcem pri odkrivanju in razvijanju likovnih sposobnosti, SELEKTOR: iskanju lastnega izraza in pridobivanju izhodišč za samostojno,  Stojan Kneževič osebnostno izražanje. Načrtno smo uvajali nove motive in teme, jih usmerjali k uporabi izpovednih izraznih sredstev, spodbujali Regijska razstava – koordinacija Pomurje osebnostne značilnosti posameznika. Skupine so bile majhne, Gornja Radgona, 14. november 2011 mentorji pa so najvidnejši likovni ustvarjalci, pedagogi in teoretiki. SELEKTOR: Tečaji so bili namenjeni ljubiteljem iz vse Slovenije, potekali so  Matjaž Duh večinoma ob vikendih, strnjeno in intenzivno. Večdnevne likovne Regijska razstava – koordinacija Nova Gorica delavnice pa smo organizirali v poletnih mesecih. Vipavski križ, 18. november 2011 Tako v krogih likovnih ljubiteljev kot strokovne javnosti je SELEKTORICA: likovno področje sklada najbolj prepoznavno po svojem  Nataša Kovšca založniškem programu. Priročniki, ki jih izdajamo, so zaradi svoje kvalitete in uporabnosti nepogrešljivi pripomočki za začetnike in Regijska razstava – koordinacija Ptuj uveljavljene ustvarjalce, za dijake, študente in pedagoge. Ormož, 25. november 2011 SELEKTOR: PRIREDITVE  Mito Gegič Državna tematska razstava Tekst v podobi 2012 Na regijskih razstavah v letu 2011 je razstavljalo 167 avtorjev. (v pripravi) Fotografska razstava Duh Metelkove - Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, od 5. do Ljubljana, 6. junij do 9. december 2011 21. oktobra 2012 - Galerija Božidar Jakac Dolenjskega muzeja Novo mesto, od SELEKTORICA IN MENTORICA: 16. novembra 2012 do 24. februarja 2013  Sonja Lebedinec SELEKTOR: SODELUJOČI AVTORJI FOTOGRAFIJ:  Janez Zalaznik  Darja Regoršek, Matej Maček, Nataša Polanec, Sabina Meke Zalar in Vitomir Pretnar Državna tematska razstava je zasnovana bienalno. Po izjemnem uspehu, ki ga je doživela državna razstava na temo Tudi MODELI:  Edvin Dobrilovič, Marko Kovačič, Damijan Kracina, Silvan črna je barva leta 2008 in Kolaž 2010 smo za razstavo v letu 2012 Omerzu, Apolonija Simon, Urša Štrukelj in Tanja Vergles ponovno izbrali omejitev, tokrat tekst kot element likovnega dela. V obliki razstave smo predstavili program in produkcijo tečaja Razpisana tema ne omejuje ne vsebine ne sloga. Ustvarjalci so klasične fotografije. Tečaju na temo portretne fotografije smo dali se svobodno odločali za katero koli vsebino, za kakršen koli naslov Duh Metelkove; udeleženci so namreč pod vodstvom slogovni izraz, za katero koli tehniko, za ploskovni ali prostorski mentorice obiskovali umetnike na Metelkovi. Osebni stik z umetniki način oblikovanja, le zapis v kakršni koli obliki je moral biti v njihovih ateljejih je bil za vse fotografe vznemirljiva in dragocena prepoznaven element pri oblikovanju likovnega dela in s tem izkušnja. nosilec vizualnega sporočila. Program je obsegal raziskovanje s klasičnim fotoaparatom. Organizacija poteka na dveh nivojih. V letu 2011 so potekale Skozi vrsto uvodnih študijskih vaj so se udeleženci pripravili na selekcionirane regijske razstave, ki si jih je ogledal Janez Zalaznik, 40 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba samostojno delo na terenu. Z analizami, kritikami in komentarji Nadaljevalni tečaj risanja – četrtek posnetega materiala je mentorica udeležence sproti opozarjala Ljubljana, 6. januar do 9. junij 2011 tako na napake kot na nove kvalitete in jim pomagala k bolj 12 udeležencev učinkovitemu in kreativnemu fotografskemu izražanju. MENTOR Tečaj se je zaključil z odmevno razstavo – v zunanji ambient  Tone Rački Metelkove smo umestili velike inkjet printe s portretnimi diptihi Tečajniki, ki so absolvirali uvod v veščino risanja, lahko sedmih umetnikov. nadaljujejo in poglabljajo veščino risanja predmetov, lahko pa si Razstava Narava pogleda – avtonomija podobe izberejo katerega od programov za razvijanje posebnih veščin: Šmartno ob Paki, 13. avgust do oktober 2011, soorganizator: risanje prostora s pomočjo linearne perspektive, prikazovanje JZ Mladinski center Šmartno ob Paki volumna s pomočjo senčenja, risanje človeške ali živalske figure, risanje rastlin in cvetja, risanje krajine. SELEKTOR IN MENTOR:  Dušan Fišer Kako nastaja mozaik SODELUJOČI: Ljubljana, 22. in 23. januar 2011  Gregor Kraljič, Tanja Kržan, Romana Lah, Bernardina Paj, 11 udeležencev Polona Perko, Tomaž Skulj, Tanja Sokolov-Boh, Danica Šraj, MENTOR Ana Zupanič, Veronika Židanek  Bojan Čebular V obliki razstave smo predstavili program in produkcijo Likovne Tradicionalna tehnika izdelave mozaika je vse bolj prisotna v delavnice Šmartno, katere namen je raziskovanje in preizkušanje sodobnem oblikovanju. Ker je mozaik zelo kompleksno področje, sodobnih likovnih praks. Poudarek je na skupinskem delu, v okviru ki poleg oblikovanja zahteva tudi dobro poznavanje tehnologije, so dogovorjenih formalnih izhodišč pa vsak udeleženec išče svoj udeleženci v delavnici preizkusili nekatere metode izdelave. Vsak je individualni izraz. oblikoval tudi dva uporabna predmeta, podstavek in okvir za Izhodišče je bila narava, ki se skozi ustvarjalni proces spreminja ogledalo. v primarne in avtonomne likovne forme. Udeleženci so raziskovali Kreativna uporaba barve 2 njene strukture, oblike, barve in materialnost. Ljubljana, 12. in 13., 19. in 20. ter 26. in 27. februar 2011 Z raziskovanjem narave pogleda in z uporabo naravnih in 9 udeležencev umetniških materialov so v osebni likovni izraz vnesli konceptualne MENTOR rešitve, spontanost, neposrednost in zavest o neštetih možnostih,  Tone Rački ki kažejo na razmerje med zunanjo resničnostjo in notranjimi Nadaljevalni tečaj je obsegal vaje v spoznavanju barvnih občutji. odnosov in barvne kompozicije. Udeležili so se ga lahko le tisti, ki Razstava v delavnici nastalih objektov ni v ničemer spominjala so že obiskovali tečaj Kreativna uporaba barve 1. na tisto, kar si običajno predstavljamo pod pojmom ljubiteljska likovna ustvarjalnost. Likovnoteoretski seminar: Umetnost in komunikacija Deležna je bila velike medijske pozornosti. Ljubljana, 5. marca 2011 19 udeležencev IZOBRAŽEVANJE PREDAVATELJ Uvod v veščino risanja  dr. Jožef Muhovič Ljubljana, 3. januar do 6. junij 2011 Predavanje s pogovorom je obsegalo naslednje vsebine: 11 udeležencev stoletje vizualnih komunikacij; pojem komunikacija; komunikacija MENTOR kot artikulacija form; olajšana in otežena komunikacija; umetnost  Tone Rački kot otežena komunikacija; komunikacija in (likovna) informacija; odnos podatek – informacija; kanal, znak, kod kodiranje, Program tečajev uvaja v študijsko risanje po naravi. Tečaji dekodiranje v likovni praksi; tipi možnih odnosov med označencem slonijo na risarskih vajah, ki vpeljujejo v veščino, kako prikazati in označevalcem v likovni praksi; likovna umetnina kot kontekst in telesnost in prostor na risalni površini. Poudarek je na vajah v likovna umetnina v kontekstu. Zaključek: Odnos med semantično risanju oglatih, oblih in okroglih teles v prostoru v različnih in estetsko informacijo. Udeležencem smo posredovali tudi pisno položajih. Vaje risanja obenem razvijajo poseben, likovni način gradivo. opazovanja predmetov, ki jih rišemo. Tečaji vpeljejo v veščino risanja tako, da tečajnik lahko svoje Tečaj likovne kompozicije znanje razvija naprej v kateri koli smeri. Pri tem so mu v oporo Ljubljana, 12. in 13., 19. in 20. ter 26. in 27. marec 2011 nadaljevalni tečaji. 8 udeležencev MENTOR Tečaj Risanje portreta  Tone Rački Ljubljana, 4. januar do 7. junij 2011 12 udeležencev Kompozicijska zasnova je ena najpomembnejših komponent vsakega likovnega dela. Veliki mojstri likovne umetnosti gradijo MENTOR kompozicije svojih del zelo skrbno in zavestno. V zgodovini so  Tone Rački sledili strogim kompozicijskim načelom, sodobni ustvarjalci pa se Tečaj je obsegal spoznavanje likovne zgradbe človeškega bolj zanašajo na svoj likovni čut ali pa uporabijo zelo preproste obraza, spoznavanje značilnosti otroškega, ženskega, moškega, kompozicijske konvencije. S tem svojo likovno govorico pogosto starega in mladega obraza, ter oblikovanje izraznosti narisanega osiromašijo, saj zaradi nepoznavanja zakonitosti likovne obraza. kompozicije ne morejo v polni meri izraziti svojih likovnih idej. Nadaljevalni tečaj risanja – ponedeljek Tečaj je namenjen likovnim ustvarjalcem, primeren pa je tudi Ljubljana, 3. januar do 6. junij 2011 za fotografe, oblikovalce in likovne pedagoge. 9 udeležencev Temeljil je na vajah, ki udeležence postopoma uvedejo v svet MENTOR likovnih razmerij in ritmov tako, da razvijajo čut za likovno  Tone Rački komponiranje. Seznanili so se z osnovnimi kompozicijskimi načeli, posamezne teme pa so bile: motiv in izrez slike, ravnotežje Nadaljevalni tečaj risanja – torek elementov slike, kompozicija in vsebina slike. Ljubljana, 4. januar do 7. junij 2011 12 udeležencev Tečaj klasične fotografije – Duh Metelkove MENTOR Ljubljana, 31. marca, 7., 14. in 21. aprila ter 5., 12. in 19. maja  Tone Rački 2011 8 udeležencev

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 41

MENTORICA strnjeno delo, zato lahko tečajniki v zares kratkem času pridobijo  Sonja Lebedinec osnove za razvijanje slikarskih veščin. Začetnemu tečaju klasične fotografije na temo portret smo dali Likovna delavnica Sinji vrh: Stilizirana risba naslov Duh Metelkove. Udeleženci so namreč pod mentorstvom Sinji vrh nad Ajdovščino, 11. do 17. julij 2011 Sonje Lebedinec obiskovali umetnike v ateljejih. Osebni stik z 13 udeležencev umetniki v njihovih ateljejih je bil za vse fotografe vznemirljiva in dragocena izkušnja. Tečaj je bil posvečen predvsem psihološkemu MENTOR  Tone Rački portretu, saj ta dopušča najrazličnejše načine fotografskega izražanja. V ospredju je bil pojem fotozgodba. Stilizacija je ena glavnih likovnih veščin, s katero oblikujemo izraz likovnih del. S stilizacijo risba dobi svojo likovno kvaliteto. Program je obsegal raziskovanje s klasičnim fotoaparatom. Stilizirana risba tudi odraža osebni risarski ali slikarski stil. Skozi vrsto uvodnih študijskih vaj v merjenju svetlobe, odnosu zaslonka-čas, optiki, globinski ostrini, perspektivi, kompoziciji, Sedemdnevna intenzivna delavnica je obsegala: vaje v kadriranju so se udeleženci pripravili na samostojno delo na odkrivanju bistva pri risanju predmetov, vaje v poenostavljanju terenu.. Z analizami, kritikami in komentarji posnetega materiala oblik in vaje v risanju ekspresivnih figur. je mentorica udeležence sproti opozarjala tako na napake kot na Za likovno delavnico na Sinjem vrhu je vsako leto izberemo nove kvalitete in jim pomagala k bolj učinkovitemu in kreativnemu novo temo, primerno za delo v ateljeju. Zanimanje za delavnico fotografskemu izražanju. vsako leto zelo veliko, tudi zaradi izjemne lokacije in dobrih Tečaj se je zaključil z odmevno razstavo - na Metelkovi pogojev za delo, kar omogoča intenzivno in zbrano posvečanja obešenimi velikimi inkjet printi s portreti sedmih umetnikov. določeni likovni temi. Kiparska delavnica Modeliranje Likovna delavnica Šmartno Ljubljana, 2., 3., in 9. april ter 10. junij 2011 Narava pogleda – avtonomija podobe 9 udeležencev Šmartno ob Paki, 5. do 14. avgust 2011, soorganizator: JZ MENTORICA Mladinski center Šmartno ob Paki  Alenka Vidrgar 10 udeležencev Po nekajletnem premoru smo organizirali tečaj modeliranja MENTOR skulptur večjega formata. Tema delavnice je bila 10 do 20 kratna  Dušan Fišer povečava malih oblik, ki jih najdemo v naravi (koščice, plodovi, Likovna delavnica ima že petindvajsetletno tradicijo. Vsa leta je semena, školjke, polži…), saj omogočajo razumevanje logike in potekala v Šmartnem v Goriških Brdih, 2010 pa smo jo zaradi celovitosti gradnje volumna, obenem pa so neizčrpen vir boljših prostorskih pogojev preselili v Šmartno ob Paki. Tema raznolikosti. delavnice je vsako leto drugačna. Namen je raziskovanje in Udeleženci so spoznali vse postopke oblikovanja: priprave na preizkušanje sodobnih likovnih praks. Poudarek je na skupinskem delo, posamezne stopnje modeliranja, votljenja in sušenja izdelka. delu, v okviru dogovorjenih formalnih izhodišč pa vsak udeleženec Ko so bili izdelki pečeni, smo organizirali še eno srečanje, na išče svoj individualni izraz. katerem so se udeleženci seznanili s postopki patiniranja. Ustvarjalni proces je bil vezan na idejno- formalna izhodišča, ki pogojujejo specifičnost oblik, komponiranja, iskanja sozvočij, Kiparska delavnica Les harmonije in napetosti. Šmartno ob Paki, 27. do 29. maj 2011 20 udeležencev Izhodišče je bila narava, ki se skozi ustvarjalni proces spreminja v primarne in avtonomne likovne forme. Udeleženci so raziskovali MENTORICA njene strukture, oblike, barve in materialnost.  Dragica Čadež Lapajne Zgodovina umetnosti priča o bogati tradiciji oblikovanja v lesu, Z raziskovanjem narave pogleda in z uporabo naravnih in v sodobni kiparski produkciji pa je lesena plastika manj prisotna. umetniških materialov so v osebni likovni izraz vnesli konceptualne Da bi preizkusili tudi sodobnejše, ne le tradicionalne pristope, so se rešitve, spontanost, neposrednost in zavest o neštetih možnostih, ki kažejo na razmerje med zunanjo resničnostjo in notranjimi udeleženci v delavnici srečali z različnimi interpretacijami obdelovanja lesa. občutji. Likovna delavnica Šmartno je v vsebinskem smislu edinstvena Pri delu je potrebno spoznati osnovne značilnosti lesa, lastnosti in načine oblikovanja ter priprave materiala. Končna podoba posebnost v slovenskem prostoru. Ljubiteljski likovni ustvarjalci, skulpture je odvisna od skladnosti ideje, izbranega materiala in večinoma zavezani klasičnim slikarskim tehnikam in temam, se s avtorjevega osebnega pristopa. Smiselno izbran les in upoštevanje pomočjo odlično premišljenih likovnih vaj, intenzivnem brskanju po njegovih naravnih danosti se ob ročni spretnosti spaja z avtorjevim literaturi, pogovorih in razmišljanju naenkrat znajdejo v polju navdihom. danes aktualnega likovnega metjeja. Mentor jih vodi v smer, kamor sami ne bi zašli in delajo stvari, ki jih doma ne bi nikoli. Poskrbljeno je bilo za material in tehnično pomoč, orodje pa so si morali udeleženci preskrbeti sami. Zanimanje za delavnico je iz Razstava ob koncu delavnice v ničemer ne spominja na tisto, leta v leto večje. S tako velikim številom udeležencev je tako v kar si običajno predstavljamo pod pojmom ljubiteljska likovna ustvarjalnost. Pridobljene izkušnje bodo sicer le redki direktno organizacijskem kot strokovnem smislu zelo težko delati, a je območna izpostava Velenje odlično izpeljala tudi tako zahteven uporabili pri svojem delu, bodo pa odprto in z drugačno projekt. naravnanostjo spremljali aktualno likovno dogajanje. Tečaj: Veščina slikanja Kiparska delavnica Kamen Ljubljana, 27. junij do 2. julij 2011 Lesno Brdo pri Vrhniki, 22. do 27. avgust 2011 11 udeležencev 8 udeležencev MENTORICA MENTOR akademska kiparka Alenka Vidrgar  Tone Rački  Veščino slikanja in slikarske uporabe barv se lahko učimo in Sklad je bil prvi, ki je organiziral kiparske delavnice v kamnu, izpopolnjujemo samo pri slikanju realnih predmetov in prizorov. To namenjene ljubiteljem. Poudarek je na kiparskem pristopu, pridobivanje kamnoseških veščin je le nujen pogoj za oblikovanje. znanje in izkušnje pa lahko uporabimo tako pri realističnem slikanju kot tudi pri ekspresivnem, stiliziranem ali abstraktnem Delo je potekalo v kamnolomu. Izhodišče za klesanje so bile slikanju. majhne oblike iz narave (plodovi, semena, koščice, školjke), tisti, Program intenzivnega šestdnevnega tečaja je obsegal: vaje v ki so se delavnice udeležili že večkrat, pa so se odločili za spoznavanju barv, vaje v opazovanju barv na predmetu, vaje v oblikovanje po svoji zamisli. prikazovanju predmetov z barvami, vaje v barvni modulaciji. Prostor za delo in material omogoča Mineral d.d. Kamnolom Prednost tega poletnega tečaja je vsakodnevno osemurno Lesno Brdo, orodje in pripomočke pa morajo udeleženci imeti svoje. 42 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

Tečaj Uvod v veščino risanja 9 udeležencev Ljubljana, 17. oktober do 19. december 2011 MENTORICA 11 udeležencev  Mojca Borko MENTOR To je bil prvi tečaj vitraža, ki smo ga organizirali pri JSKD.  Tone Rački Program tečaja je obsegal predstavitev zgodovine in tehnik ter Program tečajev uvaja v študijsko risanje po naravi. Tečaji izdelavo enostavnejšega izdelka v tiffany tehniki (priprava skice, slonijo na risarskih vajah, ki vpeljujejo v veščino, kako prikazati prenos skice na steklo, rezanje, brušenje, vpasovanje stekla, telesnost in prostor na risalni površini. Poudarek je na vajah v pritrditev samolepilnega traku na koščke stekla, lotanje in risanju oglatih, oblih in okroglih teles v prostoru v različnih patiniranje). položajih. Vaje risanja obenem razvijajo poseben, likovni način Kreativna uporaba barve 3 opazovanja predmetov, ki jih rišemo. Ljubljana, 12. in 13., 19. in 20. ter 26. in 27. november 2011 Tečaji vpeljejo v veščino risanja tako, da tečajnik lahko svoje 8 udeležencev znanje razvija naprej v kateri koli smeri. Pri tem so mu v oporo MENTOR nadaljevalni tečaji.  Tone Rački Tečaj Risanje portreta Tečaj je namenjen samo tistim, ki so že obiskovali tečaja Ljubljana, 18. oktober do 20. december 2011 Kreativna uporaba barve 1 in 2. Obsega vaje v spoznavanju 11 udeležencev barvnih odnosov in izrazne moči barv. MENTOR Izkušnja, ki jo pridobijo z vajami na tečajih Kreativna uporaba  Tone Rački barve, spodbuja slikarje, naj se pred slikanjem vedno odločijo, ali Tečaj je obsegal spoznavanje likovne zgradbe človeškega bodo na sliki prevladovale čiste, umazane, temne, svetle, tople ali obraza, spoznavanje značilnosti otroškega, ženskega, moškega, hladne barve, ali bodo uporabili barvne kontraste, svetlo-temne starega in mladega obraza, ter oblikovanje izraznosti narisanega kontraste, ali se bodo držali barv, ki jih vidijo na motivu v naravi, obraza. ali bodo spremenili le nekatere ali pa povsem svobodno oblikovali barvno podobo slike. Veliko zanimanje za tovrstne tečaje kaže, da Nadaljevalni tečaji risanja si ljubiteljski ustvarjalci vse bolj želijo ozavestiti svojo produkcijo. Tečajniki, ki so absolvirali uvod v veščino risanja, so lahko nadaljevali in poglabljali veščino risanja predmetov, lahko pa so si Kiparska delavnica izbrali katerega od programov za razvijanje posebnih veščin: MENTORICA risanje prostora s pomočjo linearne perspektive, prikazovanje  Dragica Čadež Lapajne volumna s pomočjo senčenja, risanje človeške ali živalske figure, Program je obsegal modeliranje v glini: skiciranje človeške risanje rastlin in cvetja, risanje krajine. figure s poudarkom na proporcih in težnosti, posebno pozornost Nadaljevalni ponedeljek pa smo namenili oblikovanju draperije. Izhodišče za oblikovanje so Ljubljana, 17. oktober do 19. december 2011 bile antične plastike (Venera in Emonec). 8 udeležencev Zanimanje za delavnico je bilo tolikšno, da smo morali MENTOR oblikovati dve skupini.  Tone Rački Mala plastika 1 Nadaljevalni torek Ljubljana, 3. in 4. december 2011 Ljubljana, 18. oktober do 20. december 2011 12 udeležencev 13 udeležencev Mala plastika 2 MENTOR Ljubljana, 10. in 11. december 2011  Tone Rački 10 udeležencev Nadaljevalni četrtek ALOŽNIŠTVO Ljubljana, 20. oktober do 22. december 2011 Z 11 udeležencev Nives Palmić: Od risbe do slike. Priročnik za MENTOR ljubitelje likovne umetnosti  Tone Rački LIKOVNI ODSEVI 25 Ljubljana, junij 2011, 800 izvodov Umetnostna zgodovina za današnjo rabo UREDNICA: Jesenski odmerek izbranih sestavin  Andreja Koblar Perko Ljubljana, 20. oktober do 15. december 2011 12 udeležencev Avtorica je knjigo zasnovala na podlagi bogatih izkušenj pri poučevanju odraslih. Zasnovana je kot priročnik za vse, ki si želijo MENTORICA vstopiti v svet risanja in slikanja, bodisi kot ustvarjalci, ki na svoji  Monika Ivančič Fajfar poti potrebujejo pomoč, nasvet ali razlago, bodisi kot gledalci, ki si Pripravili smo osem srečanj, ki so bila namenjena izbranim želijo vedeti in razumeti več, da bi laže samostojno vrednotili temam iz zgodovine umetnosti, likovne teorije, likovne kritike, umetniška dela. estetike in kulturne zgodovine: Sestavljena je iz praktičnega dela, ki vsebuje osnovne  Kaj je umetnost ...večno vprašanje zakonitosti veščine risanja in prehoda od risanja k slikanju, in  Zgodovina se ponavlja - kopiranje slogov skozi čas teoretskega dela, ki odpira zanimive likovno teoretske teme, ki  Original in reprodukcija razsvetljujejo pomen likovnega delovanja in mišljenja, ki bi sicer  Umetnost na obrobju ostali neopaženi ali nerazumljeni.  Simbolne forme v slikarstvu in kiparstvu  Simbolne forme v arhitekturi Knjiga odgovarja na konkretna vprašanja, dvome in težave, ki  Umetnost v živo - obisk aktualne razstave (Grafični bienale) jih srečujejo ljudje, ko začenjajo likovno ustvarjati. Ustvarila je  Ura za debato sistem, ki pomaga pridobiti osnovno znanje risarskih in slikarskih veščin in razumevanje likovnega izražanja. Namen seminarja ni bilo kronološko podajanje umetnostnozgodovinskih vsebin. Predavateljica je posamezne Priročnik vsebuje osnovne zakonitosti o učenju risanja in teme sicer predstavila tudi v njihovem zgodovinskem razvoju, a jih začetkih slikanja ter dopušča možnost nadaljevanja. Vsebuje je vedno predvsem aktualizirala. Zato so bila predavanja izjemno avtoričine priprave (risbe in razlage), reprodukcije znanih slikarjev zanimiva in spodbudna tudi za ustvarjalce, saj so ponujala nove in likovna dela njenih učencev, ki podpirajo določeno temo. Odpira ustvarjalne izzive. nekatere likovnoteoretske probleme, ki pomagajo razumeti pomen likovnega delovanja in mišljenja. Knjiga vsebuje tudi razlago Spoznajte se z izdelavo vitraža nekaterih risarskih tehnik. Ljubljana, 22. in 23. oktobra 2011 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 43

POGLAVJA vodi v odkrivanje in prepoznavanje osnovnih zakonitosti našega  O znanju in zavedanju bivanja in povezav znotraj snovnega in duhovitega sveta.  Na začetku je risba Delo z glino je vedno obojestranski proces. V resnici te glina  Linija in ton nekako preobrazi, nauči te samodiscipline, natančnosti,  Risanje in modelacija rastlinskih oblik doslednosti, strpnosti in potrpežljivosti. Nauči te, da s silo ni  Tihožitje mogoče doseči ničesar, da razdiralne energije vodijo nazaj v nič, v  »Težavne gube« kepo gline brez vsebine in oblike.  Prostorski ključi POGLAVJA  Risarske tehnike  Delitev keramike  Površina in zgradba predmetov  Gline  Risanje arhitekture  Oblikovanje  Prehod od risanja k slikanju  Delovni proces  Kako gledamo likovno delo  Ročno oblikovanje gline  Barvni odnosi  Mavčni kalupi  Barvni sestavi  Peči  Tonske vaje  Žganje  Kroki – hitra risba  Okraševanje keramike  Dela učencev.  Glazure Janez Zalaznik: Tekst in podoba. Zgoščena  Načrtovanje izdelka zgodovina nekega razmerja  Analiza končnega izdelka LIKOVNI ODSEVI 26  Prostor in pripomočki za delo Ljubljana, junij 2011, 800 izvodov  Slovarček pogostih izrazov v keramični tehnologiji. UREDNICA: Ker smo v letu 2011 izdali že dva priročnika, se je izid priročnika  Andreja Koblar Perko za keramiko nekoliko zavlekel. Priročnik osvetljuje razpisano temo regijskih razstav 2011 in Tone Rački: Kreativna uporaba barve državne razstave 2012 Tekst v podobi, ki v okviru Mednarodnega LIKOVNI ODSEVI 28 festivala mlade literature Urška sodi v program EPK (Evropske Ljubljana, december 2011 (v pripravah za izid) prestolnice kulture) Maribor 2012. UREDNICA Ni slikarstvo predvsem medij vizualnega nagovora, jezik podob  Andreja Koblar Perko in ne jezik besed, besedila? Zakaj brezosebno popisan list papirja, Ljubiteljski ustvarjalci se preveč zanašajo samo na svoj likovni izobešen na galerijski steni, ni literatura ampak likovno delo? Zakaj čut. S tem svojo likovno govorico pogosto osiromašijo, saj zaradi je neonski napis v galeriji likovna umetnina, zelo podoben napis nepoznavanja likovnih zakonitosti ne morejo v polni meri izraziti nekaj metrov proč v izložbi trgovine pač ne? Kaj loči udarno poved svojih likovnih idej. Barva kot likovno izrazno sredstvo ni samo na steni razstavišča od reklamnega slogana na panoju čez cesto? predmet slikarstva. Poznavanje barvnih odnosov in barvne To je le nekaj vprašanj, s katerimi se srečamo ob pregledu kompozicije omogoča lažje odločanje v procesu ustvarjanja in lažje umetnosti zadnjih desetletij in na katera skuša odgovoriti pričujoča sprejemanje in razumevanje likovnih del. knjiga. Slikarje spodbuja, naj se pred slikanjem vedno odločijo, ali POGLAVJA bodo na sliki prevladovale čiste, umazane, temne, svetle, tople ali  Stara znanca, a ne vedno prijatelja hladne barve, ali bodo uporabili barvne kontraste, svetlo-temne  Radost in dvom kontraste, ali se bodo držali barv, ki jih vidijo na motivu v naravi,  Bližnja srečanja tretje vrste ali bodo spremenili le nekatere ali pa povsem svobodno oblikovali  V kot Venera barvno podobo slike.  Vroča rit in Kristusova pisma Priročnik je namenjen likovnim ustvarjalcem, dijakom in  Neprijetna vprašanja izpod klobuka študentom ter mentorjem in učiteljem risanja.  Tiranija besed  Groza podob Izid priročnika se je zavlekel predvsem zaradi velikega števila  Pošasti iz omare ilustracij, ki jih mora avtor pripraviti in dodatnega sprotnega  Nazaj v prihodnost preverjanja metode v praksi.  Ameriški sen EVALVACIJA  Umetnost ostaja umetnost  To ni ljubezenska pesem Likovni program, ki smo ga izvedli v letu 2011, je po obsegu in  Prejel sem tvoje zadnje sporočilo. kvaliteti presegel tiste iz prejšnjih let. Izpeljali smo prvo fazo bienalne državne tematske razstave Tekst v podobi, javno Zvonko Bizjak: Keramika je večna predstavili produkcijo dveh delavnic, organizirali 26 tečajev, LIKOVNI ODSEVI 27 delavnic in seminarjev, izdali dva nova priročnika, dva pa Ljubljana, december 2011 (v pripravi za tisk) pripravljamo na izid. UREDNICA V letu 2011 je potekala prva faza priprav na državno tematsko  Andreja Koblar Perko razstavo. Da bi spodbudili kreativno razmišljanje, smo ponovno Priročnik za keramiko je namenjen tistim, ki imajo keramiko izbrali omejitev. Ker je razstava sestavni del Mednarodnega radi in bi želeli o njej izvedeti več in tistim, ki se želijo z njo festivala mlade literature Urška in sodi v program EPK (Evropske ukvarjati; ustvarjalcem, dijakom in študentom ter mentorjem. prestolnice kulture) 2012, smo poiskali temo, ki je prvenstveno Oblikovanje in žganje gline je zahteven proces, ki potrebuje likovna, z literaturo pa jo povezuje element zapisa. Naslov projekta celega človeka, tako njegove misli, kot njegove roke. Rešitev je Tekst v podobi. Razstava je bienalna in v letu 2011 so potekale vsakega problema je v iskanju rešitve in nikar se ne ustrašimo regijske razstave na katerih je državni selektor izbral dela za novih spodrsljajev in neuspehov, kajti v spoznanju, da so napake državno razstavo. sestavni del življenja, tiči moč. Vsak preizkus je namreč boj z Kot vse naše projekte smo tudi tega postavili na trdne neznanim, hkrati pa tudi pogum posameznika, da se sooči z strokovne temelje. Organizirali smo izobraževalne delavnice, nepredvidenim. predavanja in na koncu izdali tudi priročnik, ki osvetljuje razpisano Glina je materija, ki nas vedno znova preseneča in nam kljub temo. Posebej je treba izpostaviti, da so se v projekt prvič vključile svoji navidezni preprostosti postavlja uganke, ki jih sodobni človek prav vse koordinacije, organizirale regijske razstave, ponekod tudi ni zmožen razrešiti. V tem je njen čar in tisti, ki vstopi v njen čarni območne, večina koordinacij pa je pripravila tudi izobraževanja na ris se poda na vznemirljivo in presenetljivo potovanje. Na pot, ki razpisano temo.

44 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

To je že tretja tematska razstava. Ne le velik odziv ustvarjalcev, zaradi prostorskih omejitev ne moremo večati števila tečajev. predvsem njihove kreativne rešitve potrjujejo, da je izbira Nekatere smo posredovali in so jih uspešno organizirale izpostave neobičajnih in za ljubiteljske ustvarjalce izredno zahtevnih tem, v na območnem ali regijskem nivoju. resnici prava odločitev. Razstave so v slovenski likovni prostor Med rednimi oblikami likovnega izobraževanja velja izpostaviti prinesle osvežitev, obenem pa so zbudile zanimanje strokovne poletne likovne delavnice. Program delavnic zahteva poseben javnosti za ljubiteljsko ustvarjalnost. pristop mentorja in drugačno naravnanost udeležencev, predvsem Cikel razstav, s katerimi občasno predstavljamo programe in večjo odprtost, samoiniciativnost in sodelovanje pri razvijanju produkcijo uspešnih izobraževalnih oblik, smo v letu 2011 programa v okviru izbrane teme. Poudarek je bil na skupinskih nadaljevali s predstavitvijo tečaja klasične fotografije Duh projektih, pri katerih smo lahko preizkušali postopke sodobnejših Metelkove. Dela so bila razstavljena na prostem, zato je razstavo v likovnih praks, razvijali senzibilnost gledanja in zavest, da je šestih mesecih videlo ogromno število obiskovalcev Metelkove. proces, ki pelje do podobe, mentalen. Rezultati prav vseh so bili Manjšega števila obiskovalcev, zato pa večje medijske izjemni in naše delavnice niso bile še nikoli deležne tolikšne odmevnosti je bila deležna predstavitev konceptualno zasnovanih medijske pozornosti kot v letu 2011. velikih objektov, nastalih v Likovni delavnici Šmartno z naslovom Nekateri izobraževalni programi imajo že več kot dvajsetletno Narava pogleda – avtonomija podobe. tradicijo, vendar jih redno dopolnjujemo in aktualiziramo. Velik Žal je zaradi prenove Obalnih galerij Piran odpadel načrtovani odziv udeležencev, tudi iz najbolj oddaljenih krajev v Sloveniji, II. maraton štafelajskega slikarstva. dokazuje, da so izjemno kvalitetni in potrebni. Program likovnih tečajev je bil namenjen predvsem negovanju V okviru zbirke Likovni odsevi ostaja nerealizirana planirana osnovnih znanj s področja risanja, slikanja, likovne kompozicije, izdaja obeh priročnikov Keramika je večna avtorja Zvonka Bizjaka kiparstva, mozaika, fotografije in prvikrat zaradi velikega in Kreativna uporaba barve Toneta Račkega. V letu 2011 smo zanimanja tudi izdelave vitraža. Ker mentorji na tečajih nikoli ne najprej morali izdati dva druga. Prvi sodi v okvir projekta državne posredujejo receptov, pač pa vpeljejo tečajnike v osnovne veščine tematske razstave (Janez Zalaznik,Tekst in podoba, Zgoščena tako, da jih ti lahko sami razvijajo naprej v kateri koli smeri, je zgodovina nekega razmerja), drugi pa je priročnik za ljubitelje zanimanje za naše tečaje iz leta v leto večje. V letu 2011 je slikarstva (Nives Palmić, Od risbe do slike). Predvidenima dvema preseglo vsa pričakovanja. Zadnja leta opažamo manjše zanimanje smo se zaradi zahtevnosti lahko posvetili šele proti koncu leta. za keramiko, zanimanje za kiparstvo pa še vedno raste. Predvsem

LITERARNA DEJAVNOST DRAGICA BRESKVAR  v Mentorjevih zbornikih – peti zvezek zbornika V zavetju besede UVOD z izbranimi besedili s seniorskega natečaja, vsebinsko najboljši V preteklem letu smo uvedli nekaj novosti in s tem poskrbeli doslej; tudi za še boljšo prepoznavnost dejavnosti, revije Mentor in njenih  v Mentorjevih priročnikih – drugo knjigo humorno-ironičnih zbirk doma in zunaj naših mej. Precej energije smo posvetili (avto)refleksij o umetnosti pisatelja Gorana Gluvića z naslovom jubilejnemu desetemu Festivalu mlade literature Urška 2011, s »Pri mojstru na čaju«; katerim smo se uvrstili tudi v program Evropske prestolnice  v zbirki Mentorjeva prevajalnica – odmevni skupinski prevod kulture. Ob obletnici smo literaturo povezali z gledališčem, glasbo, tridesetih dramskih skic J. Santosa »Ljubezenske in šaljive al plesom in prvič tudi z likovno dejavnostjo (natečaj za likovna dela fresco«, kot prvo v slovenščino prevedeno delo tega sodobnega s temo »tekst v podobi«), slovenskemu finalnemu delu pa dodali španskega dramatika in profesorja. še mednarodnega. V Ljubljani in Slovenj Gradcu smo namreč Razpisali smo sedem literarnih natečajev; osmega (za najboljša oktobra predstavili poseben literarni projekt »Evropski zmenki na rokovska besedila) pa smo spremenili v bienalnega. slepo« z dansko pisateljico, nemškim novinarjem in nemškim režiserjem kurdskega rodu. Gre za povezavo festivala z berlinsko Največ zanimanja je bilo za srečanja starejših avtorjev. Na njih organizacijo Young Euro Connect, ki od leta 2005 razpisuje je sodelovalo 157 avtorjev. Zanje smo pripravili šest regijskih literarne natečaje za mlade evropske avtorje, povezane z srečanj in državno srečanje, na katerega se je uvrstilo 21 izbranih aktualnimi vprašanji evropske identitete. avtorjev. Na državni ravni smo poskrbeli tudi za medgeneracijsko povezavo s Pesniško olimpijado mladih. Ustanovili smo Forum za poezijo, ki ga vodi pesnica Meta Kušar. Gre za bralne in diskusijske večere (lani smo jih izvedli štiri), ki Manj avtorjev je bilo na festivalu Urška – 80. Tudi za mlade želijo spodbuditi zanimanje za to literarno zvrst. Z njo se ukvarja avtorje smo pripravili šest regijskih srečanj in finalni del s šestimi veliko ustvarjalcev vseh generacij, bralcev pa je vedno manj. V izbranimi avtorji, med katerimi je bil z natisom prvenca nagrajen goste smo povabili Vladimirja Jurca, dramskega igralca in prozaist Janez Grm. profesorja na AGRFT, Jožeta Magdiča, analitičnega psihologa, Prav toliko avtorjev je poslalo svoj prispevek za veseličnico, filozofa dr. Deana Komela ter arhitekta in pesnika Ira Zorka, ki so najboljšo humorno zgodbo. Čeprav smo dobili nekaj dobrih kratkih ponudili drugačen (v)pogled v poezijo in njene ustvarjalce skozi zgodb, pa vendar nismo nagradili nobene; manjkala jim je namreč svoje strokovno delo. osnovna sestavina – dober humor. Začeli smo tudi z okroglimi mizami revije Mentor, ki so Na natečaj se je javilo 89 osnovnih šol in poslalo svoja literarna povezane z novo rubriko Osrednja tema. V letu 2011 smo izvedli glasila in druge literarne publikacije, ki presenečajo z vsebino in dve: polemično debato o slovenski literarni kritiki je v Ljubljani obliko. Tokrat smo jih razstavili kar dvakrat: marca v Osrednji vodil Mentorjev urednik za kritiko Aljoša Harlamov, druga okrogla knjižnici Celje, poleti pa v blejski knjižnici. Nagradili smo šest miza pa je bila na prireditvi Kulturna šola na Vačah; o kulturno- najboljših. 45 osmošolcev in devetošolcev in prav toliko mentorjev umetnostni vzgoji v šoli je spregovoril mag. Franci Pivec. je sodelovalo na njim namenjenem državnem srečanju Roševi Sicer smo se v reviji Mentor posvetili še dvema temama: dnevi, kjer smo nagradili pet avtorjev, na literarno in mentorsko sodobni slovenski poeziji (pripravil David Bedrač) in prvencem delavnico pa povabili po dvajset mladih ustvarjalcev in mentorjev. (Matej Krajnc). Spletni Mentor smo sproti nadgrajevali z novimi Na natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo je poslalo svoje rubrikami, ga povezali z natisnjenimi številkami z glasovanji knjige vseh zvrsti 16 avtorjev (gre za kvalitetno literaturo!) bralcev za objavljene pesmi, sprotnimi komentarji s filmskih nagradili smo dve avtorici. festivalov in drugih dogodkov, uvedli video kritike itn. Na srečanju Sosed tvojega brega za tujejezične avtorje je tokrat Poleg petih številk revije smo v Mentorjevih zbirkah izdali še štiri sodelovalo 45 avtorjev, na njem pa smo poleg drugega programa knjige: prvič pripravili tudi teoretični razmislek o posebnem statusu naših  v Prvenkah – pesniški prvenec »Jedci« nagrajenca Urške 2010 avtorjev – predavanje o medkulturni književnosti, ki ga je pripravil Sergeja Harlamova;

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 45 dr. Zvonko Kovač z zagrebške filozofske fakultete, dober Mednarodni festival mlade literature Urška 2011 – 1. poznavalec tovrstne problematike. krog: regijska srečanja Od izobraževalnih oblik je bila zaradi dobrega slovesa odlično Festival je potekal skoraj vse leto 2011 – od januarja, ko je bil obiskana Prevajalnica JSKD. Kar 82 prevajalcev, večinoma objavljen razpis, pa do konca oktobra, ko je bil razglašen študentov tujih jezikov, je na šestih delavnicah prevajalo sodobno nagrajenec Urške 2011. angleško, francosko, špansko, italijansko, nemško in slovaško Nagrajenec se je moral »prebiti« kar skozi tri izbore. Najprej ga literaturo. Rezultati dela se bodo razpotegnili še v leto 2012, ko je izbral regijski selektor, potem državna selektorica, ki ga je bomo natisnili dve novi knjižici: skupinska prevoda pesniške zbirke uvrstila med šest finalistov, nazadnje pa še selektorica z urednico singapurskega pesnika Alvina Panga in slovaških kratkih zgodb. Mentorja. Veliko smo sodelovali z drugimi ustanovami, organizacijami, Za 80 avtorjev, sodelujočih na natečaju revije Mentor, je društvi itn., med drugim : uredništvo ob organizacijski pomoči območnih izpostav JSKD  Na Kulturnem bazarju Ministrstva za kulturo smo pripravili najprej pripravilo šest regijskih srečanj, ki so jih vodili uveljavljeni literarno delavnico s pesnikom in profesorjem Davidom avtorji, kritiki in profesorji kot regijski selektorji. Ti so se posvetili Bedračem, na kateri je sodelovalo 40 mentorjev. literaturi vseh sodelujočih avtorjev, nato pa izbrali avtorje  Na osrednji prireditvi Kulturna šola, ki jo od lani pripravlja JSKD, najboljših besedil za naslednji krog festivala. smo poleg že omenjene okrogle mize pripravili tudi otroško literarno delavnico (15 sodelujočih), ki jo je vodila pesnica in Regijsko srečanje za SV Slovenijo Gornja Radgona, 11. februarja 2011 urednica Ana Porenta.  Na Slovenskih dnevih knjige v Mariboru smo sodelovali z SELEKTOR: izborom knjig na knjižnem sejmu aprila 2011.  Milan Vincetič  Izbrani avtorji srečanja Sosed tvojega brega so gostovali v V naslednji krog tekmovanja je uvrstil Vesno Liponik iz knjižnici Novo mesto in na Mladih rimah na Metelkovi v Malečnika, Lucijo Mlinarič iz Radelj ob Dravi, Janka Kečka iz Ljubljani, finalisti festivala Urška pa na regijskih likovnih Ormoža in Špelo Habulin iz Ruš. razstavah. Regijsko srečanje za Osrednjo Slovenijo Naše publikacije smo razstavili tudi na Slovenskem knjižnem Ljubljana, 15. marca 2011 sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer smo poleg razstave SELEKTORICA: knjig JSKD vsak dan predstavili tudi knjigo dneva (prisotni avtorji  Barbara Korun so knjige tudi podpisovali), ure s pravljičarko Liljano Klemenčič, na V naslednji krog tekmovanja je uvrstila Mateja Cigaleta i stojnici pa smo razprostrli tudi »literarno nebo«, na katero smo Medvod in Janeza Grma iz Ljubljane. obešali poezijo obiskovalcev sejma, avtorja dveh najboljših pesmi Regijsko srečanje za Primorsko pa sta bila po zaprtju sejma nagrajena s knjigo iz založniškega Sežana, 18. marca 2011 programa JSKD. SELEKTOR: PRIREDITVE  David Bandelj Forum za poezijo V naslednji krog tekmovanja je uvrstil Majo Turković iz Ilirske Ljubljana, knjižnica JSKD in Cepetka JSKD, Bistrica in Damjana Japlja iz Kopra. 22. februar, 31. marec, 21. april, 24. maj 2011 Regijsko srečanje za Celjsko in Koroško MODERATORKA: Šmarje pri Jelšah, 9. aprila 2011  Meta Kušar SELEKTORICA:  Lucija Stupica Forum za poezijo smo ustanovili predvsem z namenom, da bi (spet) vzbudili zanimanje za to literarno zvrst, saj vemo, da Izbrana avtorja: Nina Bizjak iz Velenja in Tatjana Knapp iz Slovenci zelo radi pišejo poezijo in jo objavljajo, manj radi pa jo Podgorja pri Slovenj Gradcu. berejo. Dialoge o poeziji s povabljenimi pesniki, literarnimi Regijsko srečanje za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje zgodovinarji, filozofi, igralci in psihologi je vodila pesnica in Novo mesto, 20. aprila 2011 esejistka Meta Kušar. SELEKTORICA: V letu 2011 smo izvedli štiri forume. Začeli smo z interpretacijo  Meta Kušar poezije. Na vprašanje Kako na glas prebrati pesem, da bo zaživela Izbrana avtorja: Karmen Hribar iz Šentjanža in Janez Bršec iz in da jo bodo poslušalci doživeli, je odgovarjal Vladimir Jurc, Podbočja. dramski igralec in redni profesor na AGRFT. O duši v poeziji Regijsko srečanje za Gorenjsko (naslov foruma Kdaj je v pesmi duša?) je skupaj s poslušalci Škofja Loka, 20. aprila 2011 razmišljal Jože Magdič, nevropsihiater in analitični psiholog, o SELEKTORJA: poeziji in filozofiji pa prof. dr. Dean Komel, predavatelj na FF v  Miha Mohor, Aljoša Harlamov Ljubljani. Prvi letnik Foruma smo sklenili z razmišljanjem o poeziji in arhitekturi (naslov foruma Ali imamo v poeziji zgradbo?). Naš Izbrala sta avtorja: Vesno Radojčič iz Železnikov in Davida gost je bil arhitekt in pesnik Ira Zorko. Ahačiča iz Križ. Zadnje srečanje, potekalo je 4. maja v Škofji Loki, za avtorje iz Okrogli mizi revije Mentor Gorenjske, sta strokovno vodila Miha Mohor in Aljoša Ljubljana, Trubarjeva hiša literature, 28. februar 2011 Osnovna šola Vače, 3. junij 2011 Mednarodni festival mlade literature Urška 2011 – 2. MODERATORJI: krog: mednarodni del Evropski zmenki na slepo  Aljoša Harlamov, mag. Franci Pivec, Dragica Breskvar Ljubljana, 4. oktober 2011, Revija Mentor je v svojem 32. letniku uvedla osrednje teme z Slovenj Gradec, 5. oktober 2011 aktualno problematiko. O dveh temah smo kasneje pripravili tudi Festival Urška je vzpostavil sodelovanje z nemško organizacijo odmevni okrogli mizi. Sodobno literarno kritiko je obdelal Aljoša Young Euro Connect Berlin. Prek nje je prvič pripeljal v Slovenijo Harlamov, ki je bil tudi moderator prve okrogle mize. Za svoje mlade literate in novinarje iz več evropskih držav. Berinska sogovornike je izbral literarne ustvarjalce, urednike in novinarje: organizacija od leta 2005 s tematskimi literarnimi natečaji vabi Stanko Chrobakovo Repar, Meto Kušar, Petro Koršič, Igorja mlade k razmišljanju o Evropi in njenih vrednotah. Bratoža in Petra Kolška. Odkod ime projekta Evropski zmenki na slepo? Lani so se štirje Avtorica osrednje teme Kultura v šoli Dragica Breskvar pa je mladi literati, po eden iz Poljske, Nemčije, Ukrajine in Danske, skupaj z mag. Francijem Pivcem pripravila drugo okroglo mizo, in povezali s štirimi njim neznanimi mladimi podjetniki iz Gruzije, to v okviru osrednje prireditve Kulturna šola v Vačah. Na njej so Švice, Nemčije in Portugalske. V njihovem okolju so preživeli teden sodelovali ravnatelji in mentorji nagrajenih slovenskih šol ter drugi dni in o tem napisali zgodbo. Osrednjo prireditev s predstavitvijo gostje. njihovih literarnih in esejističnih besedil so avgusta 2011 pripravili 46 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba v Berlinu, nato so gostovali še v nekaterih nemških mestih in v Natečaj za starejše avtorje – 1. krog: regijska Varšavi. srečanja po Sloveniji Oktobra so prišli v Slovenijo in pri nas nastopili dvakrat, v Stari Na trinajsti literarni natečaj za starejše avtorje se je tudi v letu mestni elektrarni v Ljubljani in v Koroški galeriji likovnih umetnosti 2011 odzvalo veliko starejših pesnikov in pisateljev, kar 157, torej Slovenj Gradec. »V živo« sta se predstavila urednik, novinar in skoraj še enkrat več kot mladih piscev. Med njimi je več kot prejemnik ugledne novinarske nagrade Axel Springer Karsten polovica stalno sodelujočih, ki se pojavljajo že od začetka srečanj, Kammholz iz Nemčije ter prozaistka in novinarka Line-Mario Lång vsako leto pa se jim pridružijo še novi. iz Danske. Uukrajinska avtorica Tanja Maljarčuk ni mogla priti Tudi zanje smo tako kot za mlade avtorje najprej pripravili šest zaradi težav z vizo, poljski novinar in pisatelj Witold Szablowski pa regijskih srečanj, poldnevnih ali enodnevnih literarnih delavnic, na ni mogel prekiniti svojega projekta. (V njem se je namreč skupaj z katere so bili povabljeni prav vsi. Potekale so od junija do ženo za pol leta »časovno premaknil« nekaj desetletij nazaj v čas septembra 2011 v različnih krajih. komunizma, o čemer bo napisal novo knjigo). Občinstvu se je predstavil tudi eden od štirih podjetnikov; to je bil režiser in Regijsko srečanje za Celjsko in Koroško producent Züli Aladag, po rodu Kurd iz Turčije, ki že od otroških let Rogaška Slatina, 2. junij 2011, 25 avtorjev živi v Nemčiji. SELEKTOR:  Marjan Pušavec V slovenščini sta prevedena besedila vseh štirih avtorjev brala dramska igralca Janko Petrovec, ki je prireditev tudi vodil in se Regijsko srečanje za Gorenjsko pogovarjal z gosti, in Zvezdana Mlakar. Za glasbeno podobo Jesenice, 9. junij 2011, 15 avtorrjev večera je poskrbela etno-folkovska zasedba Istranbul, v kateri SELEKTOR: pojejo in igrajo Aleš Zorec, Luka Kuhar, Jan Jarni, Maja Bjelica,  Miha Mohor Alja Petric, Nuša Ofentavšek, Grega Robič, Jani Turk, Jan Regijsko srečanje za SV Slovenijo Meznarič, Robert Mušič in Žiga Fabbro. Hočko Pohorje, 8. september2011, 43 avtorrjev Mednarodni festival mlade literature Urška 2011 – 2. STROKOVNO VODSTVO: krog: slovenski del  Marica Škorjanec, Danica Križanič Müller Slovenj Gradec, 21. in 22. oktober 2011 Regijsko srečanje za Osredno Slovenijo Ljubljana, 15. september 2011, 27 avtorrjev DRŽAVNA SELEKTORICA:  Vida Mokrin-Pauer SELEKTORICA: Gabriela Babnik FINALISTI:   Nina Bizjak, Tatjana Knapp, Maja Turković, Matej Cigale, Janez Regijsko srečanje za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje Grm, Janko Keček. Črnomelj, 16. september 2011, 24 avtorrjev Med izbranimi slovenskimi avtorji z regijskih srečanj je državna SELEKTORICA: selektorica Vida Mokrin Pauer izbrala šestih najboljših, ki so se v  Ana Porenta finalnem delu festivala v Slovenj Gradcu potegovali za glavno Regijsko srečanje za Primorsko nagrado, natis prvenca. Vipavski Križ, 23. september 2011, 23 avtorrjev Nagrado je dobil prozaist Janez Grm SELEKTORICA: Za uršljana 2011 je bil razglašen na osrednji literarno-glasbeno-  Vida Mokrin-Pauer plesni prireditvi festivala z naslovom Šele konec pesmi pove pesem Natečaj za starejše avtorje – 2. krog: državno v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Izbrana srečanje seniorskih pesnikov in pisateljev 2011 - besedila vseh šestih finalistov so občinstvu, ki je povsem napolnilo SODELOVANJE S PESNIŠKO OLIMPIJADO MLADIH veliki galerijski prostor, občuteno posredovali mladi interpreti KD Dravograd, 12.–13. november 2011 Spunk iz slovenjegraške gimnazije, njihova glasbena skupina ter SELEKTORJI: plesalke Urša Rupnik, Annu Ronkainen, Kaja Teržan in Tamara  Marijan Pušavec, Miha Mohor, Marica Škorjanec, Danica Polanc. Večer je režiral profesor in mentor Andrej Makuc. Križanič Müller, Gabriela Babnik, Vida Mokrin-Pauer, Ana Na prireditvi sta bili podeljeni tudi nagradi: Porenta  grafiko akademskega slikarja Karla Pečka kot nagrado za Od skupaj 157 avtorjev so selektorji za državno srečanje, ki je najboljšo samozaložniško knjigo s posebnega natečaja revije bilo v dvorcu Bukovje v Dravogradu, izbrali 21 avtorjev. Mentor je dobila Ana Balantič za spominsko prozo Moja poletja, SODELUJOČI  izbor knjig založništva JSKD je dobila Dragomila Šeško za  Tanja Ahačič, Benjamin Gracer, Milena Sušnik Falle pesniško zbirko Krog. (Gorenjska), Festival se je sicer začel z zdaj že dodobra uveljavljenimi  Rado Palir, Tomi Kočica (Celjska in Koroška), literarnimi matinejami, srečanji srednješolcev in njihovih  Angelca Fujs, Milan Novak, Dominique Reščič, Pavlina profesorjev z Urškinimi finalisti na različnih prizoriščih v Slovenj Pogorevc, Mira Ribič Turičnik, Cvetka Vidmar, Valerija Vrenko Gradcu (SV Slovenija), Nadaljeval se je v mestni kavarni, kjer se je urednica  Jože Brenčič, Dušan Šabić, Alenka Mihorič (Osrednja Slovenija), pogovarjala z avtorji in prevajalci treh novih knjig, ki so vse izšle v  Rudi Stopar, Ivana Vatovec, Rezka Povše (Dolenjska, Bela Mentorjevih zbirkah: krajina in Posavje)  pesniški prvenec z naslovom Jedci je podpisal lanski uršljan  Irena Husu, Pavel Četrtič in Sonja Požar (Primorska). Sergej Harlamov, Tokrat smo poskrbeli tudi za medgeneracijsko sodelovanje.  avtorefleksije Pri mojstru na čaju pisatelj Goran Gluvić, Srečanje smo povezali s Pesniško olimpijado mladih, ki sta jo je že  novo knjigo iz Mentorjeve prevajalnice je predstavila Maja dvanajstič zapovrstjo pripravili območna izpostava JSKD Dravograd Šabec, sourednica knjige španskega dramatika J. Santosa in ZKD Dravograd. Ljubezenske in šaljive slike al fresco. Vsaka skupina je imela svoje literarne delavnice, seniorsko je Festival se je končal z literarno delavnico o navdihu v literaturi, vodila pesnica in pisateljica Cvetka Bevc. Skupna pa sta bila ki jo je vodila Vida Mokrin-Pauer. literarno-glasbena nastopa: mladi so najprej spremljali literarni Ob deseti obletnici so bili v galeriji razstavljeni vsi uršljanski večer starejših avtorjev z naslovom »Lahkotno stopam med prvenci. Spomine na festivalsko dogajanje v preteklih desetih letih cvetoče gredice, kjer usahnejo bodičaste misli«, sledil pa je je priklical tudi razstavljeni izbor fotografij in drugega slikovnega »Besedni prigrizek mladih«, ko so se vloge zamenjale in so bili gradiva. Na Mentorjevih spletnih straneh (www.revijamentor.si) so poslušalci starejši. Oba nastopa je povezovala tudi ista glasbena bile objavljene tudi video predstavitve vseh šestih uršljanov, v 5. zasedba: Vita (vokal) in Drago Repnik (kitara). številki 32. letnika Mentorja pa njihova izbrana besedila in ocene Poleg delavnic in literarnih branj je bil na programu še pogovor državne selektorice. Dragice Breskvar s pisateljico Mileno Miklavčič o njeni najnovejši

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 47 zbirki kratkih zgodb z naslovom Ženske in Artmarket s prodajno mednarodna glasbena skupina Wrapped in Covers v zasedbi Denis razstavo unikatnih izdelkov različnih ustvarjalcev. Cole, Jamajka (vokal), Jan Jarni (kitara), in Luka Kuhar (tolkala).

XXIV. Roševi dnevi Gost srečanja je bil tokrat dr. Zvonko Kovač, hrvaški pesnik in Celje, 24. marec 2011 profesor z zagrebške Filozofske fakultete, ki je na literarnem večeru prebral nekaj svojih pesmi, naslednji dan pa je predaval o SELEKTORICE:  Barbara Korun, Vida Mokrin-Pauer, Dragica Breskvar svojem videnju in pomenu medkulturne književnosti in tako prvič tudi teoretično opredelil poseben »status« avtorjev srečanja. S to Na natečaj se je prijavilo 45 osnovnih šol, ki so poslale po en tematiko, ki je vedno bolj zanimiva tudi za druge države, saj je literarni prispevek svojih učencev. Med njimi so selektorice izbrale medkulturne književnosti vedno več povsod po svetu, se ukvarja dvajset avtorjev. Ti so se udeležili literarne in mentorske delavnice tudi kot predstojnik Katedre za primerjalno zgodovino (prvo je vodila Vida Mokrin-Pauer, pogovor z mentorji pa Barbara južnoslovanskih jezikov in književnosti ter predavatelj primerjalne Korun), odprtja razstave osnovnošolskih glasil 2009/2010 v in medkulturne južnoslovanske literarne zgodovine in novejše Osrednji knjižnici Celje in osrednje prireditve v celjski glasbeni šoli slovenske književnosti. s podelitvijo nagrad. Srečanje se je končalo z že tradicionalno predstavitvijo novih Nagrajenih je bilo pet avtorjev (za darilo so dobili knjige): knjig udeležencev: pesniških zbirk Posvetilne pesmi Josipa Bačića  Katja Komplet (OŠ Brežice, mentorica Darinka Ferenčak Agrež), (Knjižnica Velenje, 2010), Sizif u mreži Jureta Drljepana  Laura Krajnc (Javni vzgojno-izobraževalni zavod II. OŠ Rogaška (Udruženje za kulturu Novo Sarajevo, 2010), Sinapse Željka Slatina, mentorica Matejka Tirgušek), Perovića (Založba Pivec, 2010) in Gora sa sedam čudesa Mile  Jan Martinšek (OŠ Tabor Logatec, mentorica Barbara Facija), Vlašić Gvozdić (Mariborska literarna družba, 2010) ter kratke proze  Uroš Topić (OŠ Grm Novo mesto, mentor Tomaž Koncilija) Ljuljka u žitu Vladimirja Vekića (Borovci, 2010).  Anja Zupan (OŠ Frana Roša Celje, mentorica Blanka Skočir). Ob srečanju je izšla nova številka večjezične revije Paralele, z Še 15 učencev 8. in 9. razredov pa je bilo izbranih za literarno njim pa so bili povezani še nekateri dogodki: delavnico in objavo v zborniku z naslovom Moje misli so včasih večje od mene Na preprogi iz zvezd  Jasna Janež, OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica, mentorica MARATON MANJŠINSKIH AVTORJEV Tadeja Topolnik, Mark Koren, OŠ Vižmarje Brod Ljubljana, Maribor, hotel Piramida, 4. junij 2011, s sodelovanjem mentorica Anita Dernovšek, Eva Korošec, OŠ Valentina Vodnika Mariborske literarne družbe Ljubljana, mentorica Miroslava Šijanec, Matic Kristan, OŠ Na literarni maraton so bili povabljeni izbrani in neizbrani avtorji Ribnica na Pohorju, mentorica Nevenka Kutin, Anja Mlinar, OŠ s srečanja Sosed tvojega brega, ob njih pa še drugi pesniki in Rovte, mentorica Ljudmila Treven, Sara Paranuk, OŠ Dornberk, pisatelji, tudi slovenski. Branja, ki ga je s kratkimi predstavitvami mentorica Irena Humar Kobal, Ina Poteko, OŠ Polzela, avtorjev povezovala Petra Bauman, tudi sama pesnica, se je mentorica Karmen Zupanc, Ela Praznik, OŠ Mengeš, mentorica udeležilo čez 30 literarnih ustvarjalcev, nastopil pa je tudi znani Nada Cotman, Teja Ristič, OŠ 8 talcev Logatec, mentorica Irena kantavtor Peter Andrej s svojo uglasbeno poezijo. Lipovec, Maruša Smolnikar, OŠ Kolezija Ljubljana, mentorica Sosed po sosedu Petra Štampfl, Simon Stanojevič, OŠ Vavta vas, mentorica Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca, 16. junij Marija Marta Zupančič, Špela Šošterič, OŠ Kozje, mentorica Elizabeta Tučič, Anamarija Truden, Mihaela Drobnič, Polona Nekaj izbranih avtorjev s srečanja je gostila tudi Knjižnica Rot, OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas, mentorica Martina Mirana Jarca Novo mesto, ki je skupaj z JSKD in Društvom za Kočevar, Lucija Vilčnik, OŠ Majšperk, mentorica Danica Lorber, razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto pripravila poseben in Uriel Vrhovec, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, literarni dogodek v okviru Jadrankinih večerov. Jadranka Matić mentorica Mateja Nudl. Zupančič, bibliotekarka, pesnica in prevajalka, je tokrat predstavila štiri uveljavljene pesnike in pesnice – Jureta Drljepana, Senado Sosed tvojega brega Smajić, Antonijo Baksa Srnel in Branka Baćovića, ki pišejo v Ljubljana, 16. in 17. april 2011 svojem maternem jeziku in slovenščini, vsi pa tudi prevajajo SELEKTORJI: sodobno slovensko literaturo v svoje jezike.  dr. Đurđa Strsoglavec, dr. Irena Prosenc Šegula, Jure Potokar, dr. Marko Snoj Mlade rime Ljubljana, Menza pri koritu, Metelkova, 26. junij 2011 Državno literarno srečanje z več kot tridesetletno tradicijo, namenjeno avtorjem, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo Na festivalu Mlade rime na Metelkovi, ki ga organizira KUD pa predvsem v svojem maternem jeziku (ne v slovenščini), smo Kentaver, se je predstavila tudi četverica avtorjev s srečanja Sosed lani spomladi po dolgem času spet pripravili v Ljubljani. tvojega brega: pesnica, pisateljica in dramatičarka Miomira Šegina, pesnici Žuža Balog in Neda Galijaš ter pesnik Jure Drljepan. Za Na razpis se je prijavilo 46 avtorjev, žirija je med njimi za glasbo je poskrbel trio Miha Renčelj (klaviature, glas), Luka Kuhar državno srečanje izbrala 32 avtorjev, ki so poslali besedila v (tolkala), Petra Onderufova (violina). angleščini, italijanščini, madžarščini, hrvaščini, srbščini, bosanščini im makedonščini. Natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo Izbrani avtorji so se skupaj z izkušenim vodnikom najprej Slovenj Gradec, oktober 2011 sprehodili po središču Ljubljane in se seznanili z literarnimi ŽIRIJA: dogodki, življenjem in delom posameznih ustvarjalcev, potem pa  Goran Gluvić, Dragica Breskvar so se ustavili na čajanki v Trubarjevi hiši literature, kjer se je z Na natečaj revije Mentor za najboljšo samozaložniško knjigo z literarnim mojstrom Goranom Gluvićem pogovarjala urednica letnico 2010 je prispelo 16 knjig. Med njimi je žirija, ki sta jo Dragica Breskvar. Razlog za to je bil izid Gluvićevih novih sestavljala pisatelj Goran Gluvić in urednica Dragica Breskvar avtorefleksij o literaturi in umetniški ustvarjalnosti nasploh z izbrala naslovom Pri mojstru na čaju.  prozo Moja poletja Ane Balantič, iskrivo pričevanje o Delovni del literarnega srečanja se je nadaljeval v Cepetki – avtoričinem življenju v njeni Idriji (za nagrado je dobila grafiko rezidenčnem centru JSKD z delavnico o interpretaciji besedil akademskega slikarja Karla Pečka) (Preberi na glas), ki jo je vodil Tomaž Gubenšek, docent za odrski  pesniško zbirko Krog Dragomile Šeško, ki na svojevrsten način govor in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in odstira svet in bivanje kot ciklično potovanje skozi čas televizijo. Posvetil se je predvsem sproščanju, pravilnemu dihanju (nagrajena je bila z izborom knjig založništva JSKD). in različnim načinom branja, udeleženci pa so se tudi sami Nagradi sta jima bili podeljeni na finalnem delu festivala Urška preizkusili v interpretiranju umetniških besedil. oktobra 2011 v Slovenj Gradcu. V ožji izbor so prišle še tri knjige: Na osrednji literarno-glasbeni prireditvi »V preddverju besed«, humoristična poezija v narečju Danija Rajha z naslovom Gda je ki je potekala v Centru kulture Španski borci v Mostah, so nastopili bougec pamet tala, pesniška zbirka Tee Oršanič Počasnost dneva nekateri od izbranih avtorjev, na koncu pa se je predstavila še v deževanju in Zgodbe iz maminega albuma Alenke Steindl.

48 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

Natečaj za veseličnico, najboljšo humoristično  Podružnična šola Rovtarske Žibrše (več mentorjev) za literarni zgodbo glasili Drobtinice s planin, ŽIRIJA:  OŠ XIV. divizije Senovo (mentorica Simona Šoštar) za tematsko  Peter Rezman, Dragica Breskvar, Matej Krajnc, Liljana glasilo Utrinki in Klemenčič  OŠ Veržej, enota Dom (mentorici Lidija Kolarič in Zora Vučko) za glasilo Razmišljanja. Sodelovalo je 79 avtorjev. Natečaj smo razpisali kar dvakrat: prvič je prispelo nekaj čez štirideset zgodb, izmed katerih Vsa glasila so bila od 24. marca 2011 do sredine aprila strokovna komisija v sestavi Peter Rezman, Dragica Breskvar in razstavljena v Osrednji knjižnici Celje, nato pa se je razstava selila Matej Krajnc glede na razpisne pogoje in humorno raven poslanih še v knjižnico na Bledu, kjer je bila odprta od 21. junija do konca zgodb žal ni imela kaj izbrati. Zato smo razpis podaljšali in še avgusta 2011. podrobneje opredelili, kakšen humor iščemo. Vendar pravega IZOBRAŽEVANJE učinka ni bilo. Tudi med sedemintridesetimi novimi zgodbami ni bilo pričakovanih presežkov. Med njimi so bile sicer tudi dobre Literarna kolonija zgodbe, ki pa jim je manjkal pravi humor, torej bistvena sestavina Zapreval pod Starim vrhom, Kmetija Žgajnar, 27.–29. maj za tovrstni Mentorjev natečaj. 2011, 11 udeležencev Zato se je strokovna komisija, ki se ji je v drugem delu MENTOR pridružila še Liljana Klemenčič, odločila, da nagrado za veseličnico  Dušan Šarotar ne podeli, saj nagrajevanje slabega ali povprečnega humorja lahko Udeleženci delavnice so skozi proces lastnega literarnega pomeni ohromitev še tistega majhnega segmenta humorne ustvarjanja, medsebojnega dialoga in s pomočjo mentorja literature, ki sicer ponuja presežke, a svojih besedil na natečaje žal spoznavali osnovne značilnosti proznih literarnih besedil. Pogovor ne pošilja. in tudi praktični poskusi na lastnih in prebranih besedilih iz Natečaj za najboljša osnovnošolska literarna glasila svetovne literature so bili usmerjeni predvsem na kompozicijo, Celje, od 24. marca 2011 do 15. aprila 2011 ustroj junakov v prozi, žanrsko raznolikost in slogovno dovršenost Bled, 21. junija do 31. avgusta 2011 literarnega teksta. Udeleženci so z mentorjem delali tudi na še nedokončanih besedilih. ŽIRIJA:  Miha Mohor, Dragica Breskvar Na programu so bili še: predstavitev literarnega opusa pisatelja in scenarista Dušana Šarotarja, kulturni večer domačinov, ki so Na natečaj revije Mentor je prispelo 89 publikacij s prispevki nastopili z glasbo in monologom iz gledališke predstave, in osnovnošolskih avtorjev, največ iz osnovnih šol, dve z območnih pogovor s Francem Miklavčičem, dobrim poznavalcem dreves izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in ena iz Poljanske doline, o katerih je napisal posebno knjigo. vzgojnega doma. Žirija je med poslanimi glasili, zbirkami in samostojnimi knjigami izbrala šest publikacij za nagrado, še deset Literarna šola JSKD pa za posebno pohvalo. Rogaška Slatina, od 26. do 28. avgusta 2011, 20 udeležencev Posebej velja poudariti, da so bile vse poslane publikacije PREDAVATELJI IN MENTORJI: kakovostne in da odražajo sodobno delo pri pouku. Z njimi se kar Andrej Makuc, Marijan Pušavec, Cvetka Bevc, Vida Mokrin- nekaj šol povezuje v medšolske, državne, celo mednarodne Pauer, David Bedrač, Goran Gluvić projekte (npr. večletni prevajalski projekt OŠ Kapela, ki ga vodi Osrednja tema Literarne šole JSKD je bila tokrat avtorska Živana Safran), nekaj je dvo- ali celo večjezičnih, eno glasilo interpretacija umetniških besedil, ki jo je toretično in praktično (Flashback) je v celoti napisano v angleščini (OŠ Jožeta Hudalesa, vodila odlična interpretka svoje literature – pesnica Vida Mokrin- ureja ga Aleksandra Žnuderl), kar kaže na dobro poznavanje tujih Pauer. Udeležencem je zelo nazorno pokazala, zakaj in kako naj z jezikov že v osnovni šoli. glasnim branjem oz. deklamiranjem predstavljajo (svojo) Žirija je nagradila šest glasil: literaturo, da bosta obe umetnosti v užitek vsem.  dvanajst unikatnih avtorskih domišljijskih slikanic učencev 1. in Posvetili smo se tudi dvema še vedno (pre)malo znanima 2. razreda z izvirnimi ilustracijami z OŠ Košana (mentorica slovenskima pisateljicama Ljubi Prenner in Almi Karlin (prvo je Cecilija Pavlovič), predstavil pisatelj Andrej Makuc, drugo pa pisatelj Marijan  dve zbirki haikujev (Dajte nam danes naš vsakdanji mir; Haiku. Pušavec; oba raziskujeta pisateljsko in življenjsko pot teh dveh Hajaku. Haikik. Haki. Hak. Ljudje smo svobodni) z OŠ Franceta izjemnih, za slovenski prostor precej nenavadnih osebnosti). Bevka Tolmin (mentor Jože Štucin), O najnovejši slovenski poeziji pesniške generacije, rojene po  glasilo Vaje z OŠ Simona Jenka Kranj (mentorica Andreja letu 1970, je spregovoril pesnik, esejist in kritik David Bedrač, Molan), pisateljica in pesnica Cvetka Bevc pa je vodila literarno delavnico.  glasilo Studenček območne izpostave JSKD Mozirje (izdajateljica Ivana Žvipelj), Z udeleženci smo se za eno popoldne preselili na Ptuj, kjer so  glasilo Mišelovka 1 in razredno povest Radovedni medved Polde vsi nastopili na literarnem maratonu revije Mentor v okviru z OŠ Dušana Muniha Most na Soči (več mentorjev) festivala Dnevi poezije in vina. Avtorji so bili na svojih nastopih  glasilo Sončni žarek z OŠ Jurovski Dol (mentorica Vlasta veliko bolj sproščeni in suvereni kot sicer, saj so imeli za seboj kar Kavran). nekaj ur vaj iz interpretacije besedil. Zaradi izvirnosti in pestrosti otroških literarnih prispevkov, Literarni gost je bil pisatelj in dramatik Goran Gluvić, ki mu je pozitivnih vplivov šole in dobrega uredniškega koncepta je dobilo pred kratkim izšla nova knjiga refleksij o literarnem ustvarjanju z pohvale še deset šol: naslovom Pri mojstru na čaju (JSKD, zbirka Mentorjevi priročniki,  OŠ Tabor Logatec (mentorica Barbara Facija) za glasilo Ljubljana, 2011). Skupaj s pesnico Vido Mokrin-Pauer sta tudi Žvrgolač, prebrala nekaj pesmi in zgodb iz svojih najnovejših knjig.  OŠ Mirna Peč (mentorica Martina Kramar) za spletno glasilo Prvi Prevajalnica JSKD 2011 koraki, Izola, od 29. septembra do 2. oktobra 2011, 82 udeležencev  OŠ Pivka (mentorica Bojana Božič) za glasilo Krpanove sledi, MENTORJI:  OŠ Antona Globočnika Postojna (mentorica Sonja Česnik) za  mag. Irena Samide, mag. Nadja Dobnik, Jure Potokar, Andrej skupinsko knjižico Iz Postojne do Črnega morja, Pleterski, dr. Maja Šabec, dr. Martina Ožbot; prevajalska gostja  OŠ Mirana Vilharja Postojna (mentorica Magdalena Svetina dr. Nada Grošelj Terčon) za domišljijsko pripoved Čudežno potovanje, Na prevajalnici JSKD je sodelovalo kar 82 prevajalcev,  OŠ Primoža Trubarja, PŠ Rečica (mentorica Dragica Radojevič) večinoma študentov in diplomantov tujih jezikov. Istočasno je za skupinsko domišljijsko zgodbo Začarani žrebec najde potekalo šest delavnic, ki so jih vodili uveljavljeni prevajalci in prijatelja, univerzitetni profesorji:  VIZ II. OŠ Rogaška Slatina (mentorica Matejka Tirgušek) za avtorsko slikanico Nova ribica v šoli,

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 49

 v španski delavnici (mentorica dr. Maja Šabec) so udeleženci vodstvom mag. Nadje Dobnik) in nemška (slam in hip hop ali prevajali kratke zgodbe sodobnega pisatelja Joséja María performanska poezija je nastajala ob pomoči mag. Irene Samide). Merina, Osrednja tema številke, ki jo je pripravil Aljoša Harlamov, je bila  v francoski (mentorica mag. Nadja Dobnik) roman Trgovinica za posvečena sodobni literarni kritiki. Nekaj vidnih recenzentov je o samomore sodobnega pisatelja Jeana Teuléja, njej napisalo kratke refleksije, Gabriela Babnik je prispevala esej o  v italijanski (mentorica dr. Martina Ožbot) novele Giovannija avtorjevem pogledu na literarno kritiko, narejen je bil tudi natečaj Vergija in Luigija Pirandella, za video-kritiko (objavljen na Mentorjevi spletni strani) in anketa o  v nemški (mentorica mag. Irena Samide) kriminalne zgodbe kritiki. Günterja Kunerta, Wolfdietricha Schnurreja in drugih, V drugem intervjuju je bila predstavljena pesnica in profesorica  v angleški (mentor Jure Potolar) poezijo sodobnega Marjetka Krapež, dobitnica nagrade revije Mentor za najboljšo singapurskega avtorja Alvina Panga in kratko zgodbo samozaložniško knjigo z letnico 2009. Z njo se je pogovarjala ameriškega pisatelja Toma Coraghessana, Urška Orešnik. Andrej Lutman je tokrat povabil v goste revijo Srp,  v slovaški (mentor Andrej Pleterski) pa prozne miniature iz Iztok Ilich pa je objavil prvi del svojega zapisa o Franu Levcu, zbirke Miniromani, ki so izšle na Slovaškem pred dvema letoma. uredniku (Ljubljanski zvon), literarnem zgodovinarju, jezikoslovcu Poleg intenzivnih delavnic sta bila dva večera namenjena tudi itn. pa tudi nadzorniku za ljudsko šolstvo na Kranjskem. pogovoru s prevajalci: Miša Gams je v eseju razmišljala o digitalizaciji knjig pri nas,  na prvem smo predstavili novo knjižico iz zbirke Mentorjeva Liljana Klemenčič pa v svoji rubriki o knjižničarskih pravljičnih prevajalnica, dramsko besedilo sodobnega španskega poteh. V Najstniku/Najstnici je David Bedrač ocenil osnovnošolsko dramatika Joséja Luisa Alonsa de Santosa »Ljubezenske in glasilo Macesen iz Škofje Loke in predstavil mladega pesnika, šaljive al fresco«. Skupinski prevod pod mentorskim vodstvom dijaka Tima Verstovška, z izborom njegove poezije. dr. Maje Šabec so podpisale Ula Gojo, Greti Ličen, Špela Oman, Ana Pauer, Vesna Puh, Ivana Tišma in Ava Zupančič. Gre za Revija je poročala tudi o nekaterih kulturnih dogodkih: finalnem prvo v slovenščino prevedeno delo tega pomembnega delu festivala Urška (Matej Krajnc), državnem srečanju seniorskih španskega dramatika (rojen 1942). V kratkih prizorih (vseh je piscev (Metka Lampret), razstavi knjig kot vizualnih umetninah v 30) se nam razkrivajo mnoge plasti človeškega življenja, Bežigrajski galeriji (Miša Gams), srednješolskem natečaju zapleten in strasten svet ljubezni, prepleten s humorjem, s Gimnazije Vič za sonet (Urška Orešnik), novih knjigah Hinka katerim avtor daje odgovor in upanje na rešitev težav svojih Jerčiča (Peter Rezman), zbornikih Potovanje srca Literarnega kluba junakov; Metlika in Zven besede literarne sekcije iz Brežic (David Bedrač),  na drugem večeru pa je v pogovoru z Dragico Breskvar svoje pa še o koreografskih usmeritvah in pripovedih v preteklem letu obsežno prevajalsko delo iz različnih jezikov, predvsem pa (Daliborka Podboj). latinščine in angleščine, predstavila Nada Grošelj, lanska V Kritiki so bile objavljene ocene pesniških zbirk Prgišče Sovretova (so)nagrajenka. Marjetke Krapež (Milan Vincetič), Centimetri sveta Davida Bedrača (Andrej Lutman), Dotakniti se prazne sredine Stanislave ZALOŽNIŠTVO Chrobakove Repar (Marko Elsner Grošelj), Pred začetkom Ivana Revija Mentor Dobnika (Marko Elsner Grošelj), proze in esejev Šepetanje lip Rudija Mlinarja (Iztok Ilich), Otroški pogled Jureta Jakoba UREDNIŠKI ODBOR: (Gabriela Babnik), Historia magistra mortis Iztoka Simonitija in Je  Milan Vincetič, Marijan Pušavec, David Bedrač, Liljana res ali ste videli na televiziji Jorisa Luyendijka (Jasna Vombek). Klemenčič, Matej Krajnc, Gabriela Babnik, Aljoša Harlamov, Marjan Pungartnik pa je objavil praktične napotke za pisanje Peter Rezman literarnega rokopisa z naslovom Rokopis s stilom. Številko je sklenil ODGOVORNA UREDNICA: Literarni skovik Mateja Krajnca.  Dragica Breskvar V likovni sredici so bili objavljeni sumiji Leona Zakrajška. Revija Mentor s svojimi zbirkami, literarnimi natečaji in spletno stranjo, kjer uvajamo vedno nove »rubrike«, postaja v slovenskem Mentor 3 prostoru vedno bolj odmevna in prepoznavna kot vsebinsko in April 2011 oblikovno kvalitetna literarna revija. V uvodniku Vreče in litri je Peter Rezman pisal o dokumentarcu Dodatno težo so ji dale nekatere nove rubrike, med katerimi naj o Nataši Kramberger (predvajan marca na nacionalni televiziji), posebej omenimo osrednje teme, o katerih so razmišljali člani nagrajenki festivala Urška, in njenih »polnih vrečah zgodb«. Gre za uredniškega odbora revije kot njihovi nosilci skupaj z mnogimi nove »nosilce« literature, pisane vreče, sešite iz ponošenih oblačil, gostujočimi avtorji, kritiki, uredniki, knjižničarji in bralci. ki so jim dodane še zgodbe avtorice same. Poezijo so objavile V lanskem letniku smo se posvetili štirim aktualnim vprašanjem: Nada Kavčič, Aleksandra Kocmut, Helena M. Kolka in Andreja slovenski literarni kritiki (pripravil Aljoša Harlamov), kulturno- Hutinski, prozo pa Cvetka Bevc, Cvetka Vidmar, Ivanka Vatovec in umetnostni vzgoji v šoli (Dragica Breskvar), slovenski poeziji v Justina Strašek (štiri odkupljene zgodbe z natečaja veseličnica ostenju današnjega časa (David Bedrač) in prvencem (Matej 2010 za humorne zgodbe) ter Marko Golja. Objavljeno literaturo Krajnc). Prvi dve temi sta doživeli tudi svoje nadaljevanje na sta ocenila David Bedrač in Aljoša Harlamov. okroglih mizah v Trubarjevi hiši literature in na Osnovni šoli Vače. V intervjuju z naslovom Trave so visoke in besede so pod klobukom, ki ga je pripravila Cvetka Bevc, smo spoznali pisateljski Mentor 1-2/2011 svet Nine Kokelj, ki ustvarja zgodbe za odrasle in otroke, nastopa Februar 2011 pa tudi kot preformerka in še v mnogih drugih vlogah. V uvodniku je Sergej Harlamov, nagrajenec Festivala mlade V prevodni rubriki sta bili predstavljeni španska in češka literature Urška 2010, razmišljal o naravi umetniške ustvarjalnosti, delavnica s Prevajalnice JSKD 2010. V španski so se mladi še posebej poezije, in o (ne)moči jezika. Svojo poezijo so objavili prevajalci s pomočjo dr. Maje Šabec lotili dramskih besedil Sekumady Condé, Andrejka Jereb, Lidija Brezavšček, Maja sodobnega španskega dramatika Joseja Luisa Alonsa de Santosa Turković, Anja Radjalac, Benjamin Lülik in Andrej Ciuha, dramsko (jeseni je v zbirki Mentorjeva prevajalnica izšel celoten dramski besedilo, moraliteto Happy bus ali filozofi letijo v nebo, pa Rene tekst). V češki delavnici, ki jo je vodila prevajalka Tatjana Jamnik, Kristan. Gabriela Babnik je v intervjuju predstavila Tino Bilban, pa so spoznavali pesniški svet sodobne češke avtorice Martine mlado pisateljico, filozofinjo in komparativistko, ki ji je Mladinska Komarkove. knjiga natisnila prvenec, zbirko kratkih zgodb Interferenca. Cvetka Bevc je v dnevniku opisala svojo pisateljsko pot po Makedoniji in V rubriki Dnevnik je Cvetka Bevc nadaljevala z zapisom poti po Estoniji. Romuniji in Estoniji, Iztok Ilich pa je v rubriki Bili so mentorji predstavil še drugi del prispevka o neutrudnem uredniku Franu V rubriki Prevod sta bili predstavljeni prvi dve delavnici s Levcu. Prevajalnice JSKD 2010, francoska (odlomek iz igre Andreïa Makina Svet po Gabrijelu so prevedli udeleženci pod mentorskim Osrednja tema, ki jo je pripravila Dragica Breskvar, je bila posvečena kulturno-umetnostni vzgoji v šoli. Posebno študijo je pripravil mag. Franci Pivec, sicer pa so o njej razmišljali še 50 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba nagrajeni učenci in njihovi mentorji s srečanja Roševi dnevi, izpostave Šentjur, z naslovom Rož'ce poezije. Kot nadebudnega literarni ustvarjalki Barbara Korun in Meta Kušar ter profesor Miha mladega pesnika pa nam je ponudil Tilna Abrama iz Brežic. Mohor. Sledilo je še krajše poročilo o srečanju osnovnošolskih literarnih Mentor je tokrat gostil Sodobnost, najstarejšo slovensko avtorjih na 24. Roševih dnevih v Celju. O novih knjigah in literarno revijo, ki je praznovala že 75. obletnico izhajanja. Z zgoščenkah na našem trgu so pisali Iztok Ilich, Jasna Vombek, glavnim urednikom Evaldom Flisarjem se je pogovarjal Peter Miša Gams, Matej Krajnc in Andrej Lutman. Rezman. V Najstniku/Najstnici je David Bedrač predstavil mladega Izdaje, ki so se jim zdele vredne predstavitve, so bile: Pierre avtorja Tima Klančišarja in njegovo prozno delo Odvečna Bayard: Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali; Fjodor poučevalka. Mentor je poročal tudi o nekaterih novih knjigah Mihajlovič Dostojevski: Bratje Karamazovi; George Orwell: Na robu (zborniku o Cirilu Kosmaču, pesniških zbirkah Janeza Ramovša, in na dnu v Parizu in Londonu; Toni Morrison: Milost; Tomaž Janke Jerman in Zlatke Levstek, zbirki Nova lirika Mladinske knjige Pengov: Drevo in zvezda; Aleš Hadalin: Jaz imam pridno in kratkih zgodbah Andreja Makuca). Aljoša Harlamov je povzel gospodinjo; Ljudmila Conradi: Podivjana reka. Pred koncem so bila najbolj zanimive misli z okrogle mize revije Mentor o literarni kritiki nanizana tudi poročila o aktualnem literarnem utripu. Srečanje pri nas, Gabriela Babnik pa s simpozija o literarni kritiki v Sosed tvojega brega 2011 je opisala Jadranka Matić Zupančič, Cankarjevem domu. Miša Gams je pisala o razstavi Podoba knjige Desetničino bero Nina Pfaifar, Festival Fabula pa Miša Gams. v Trubarjevi hiši literature, Katarina Kramer pa o bralnem krožku Celjsko literarno društvo je zabeležilo 10. obletnico, o čemer je celjskega območnega odbora Slovenskega društva hospic (na pisala Metka Lampret, Festival mladinskih gledaliških skupin zadnjem večeru so se pogovarjali o prevodu sodobnih nemških Slovenije je pokomentirala Ana Perne, Miša Gams se je lotila še kratkih zgodb z naslovom Lisičje okno, ki je izšel jeseni 2010 v obiska Jana Fabra, ki se je po dvajsetih letih znova znašel v zbirki Mentorjeva prevajalnica). Liljana Klemenčič je svoj zapis o Ljubljani. Kult lepote ali iskanje estetike v vsakdanjem življenju pa knjižnicah posvetila bralni znački za odrasle. je razmislek Tanje Tolar ob londonski razstavi v Victoria and Albert Revijo je tudi tokrat sklenil humorni Literarni skovik Mateja Museum. Kritiki Nika Remic, Matej Krajnc, Andrej Tomažin, Miša Krajnca (objavil je Antirazpis) in kritike (o proznem prvencu Gams, Urška Orešnik in Marko Elsner Grošelj so ocenili: Premog Tomaža Letnarja Jedci trupel je pisal Milan Vincetič, o sodobni Peter Zupančič, Učiteljice Andreja Predina, Zgodbe z delavnic mladinski sagi Dvojčka avtorja Iztoka Vrhovca Matej Krajnc, ki je skupinskega pisanja feministične in kvirovske znanstvene prispeval tudi oceno zadnje pesniške zbirke Cirila Zlobca z fantastike KUD Anarhiv, Zlato obalo Evalda Flisarja, Slamnato naslovom Tiho romanje k zadnji pesmi, Marica Škorjanec se je deželo Nine Kokelj, Hotel Grand Renata Baretića in Življenje posvetila novemu romanu Vlada Žabota Ljudstvo Lunja, Andrej neznanega moškega Andreja Makina. Lutman pesniški zbirki Milana Petka Levokova Paris at night, Peter Na koncu Mentorja je, kot je v zadnjih letnikih običaj, zaskovikal Rezman e-zbirki Zrcalo Vladislava Stresa, Marjan Pungartnik Matej Krajnc s cinično humornim zapisom Veseli programer. priročniku Pisanje kratke zgodbe Andreja Blatnika, Miša Gams pa romanu hrvaškega avtorja Roberta Perišića Naš človek na terenu). Mentor 5 Oktober 2011 V likovni sredici so bile objavljene fotografije Borisa Gaberščika. Zadnja številka 32. letnika revije Mentor je bila posvečena Mentor 4 desetemu Festivalu mlade literature Urška – predstavitvam šestih Junij 2011 finalistov Janeza Grma, Mateja Cigaleta, Tatjane Knapp, Maje Osrednjo temo 4. številke z naslovom Slovenska poezija v Turković, Nine Bizjak in Janka Kečka. Uvodnik in ocene izbrane ostenju današnjega časa je pripravil David Bedrač, ki se je izkazal literature je napisala letošnja državna selektorica Vida Mokrin- kot dober poznavalec sodobne slovenske poezije s poudarkom na Pauer. »mladi« in k besedi povabil še svoje literarne »kolege« Lučko V reviji sta objavljena tudi dva intervjuja: pogovor s Katjo Perat, Zorko, Aljoša Harlamova, Tima Verovška, Lilijano Klemenčič in avtorico pesniškega prvenca Najboljši so padli (Beletrina, 2011), je Jelko Ciglenečki. Osrednjo temo je po svoje uvedel že Milan vodila Gabriela Babnik, z italijansko pesnico in pesniško Vincetič z uvodnikom Klena trdoživka o poeziji v povezavi z »aktivistko« Anno Santoliquido pa Cvetka Bevc, ki je napisala tudi desetim Lirikonfestom v Velenju. zadnji del svojega popotnega dnevnika (Trinidad in Tobago, Sledila mu je literatura: tokrat je na uredniškem situ ostalo šest Francija, Kitajska). V drugem dnevniku pa je Aljoša Harlamov strnil kratkih zgodb Alenke Koželj, Valerije Vrenko, Jureta Kopuna, svoje vtise o življenjskem utripu na Tajvanu. Tatjane Jamnik Pocajt, Martine Potisk in Stanke Žitnik ter igra za V osrednji temi revije se je Matej Krajnc posvetil prvencem in otroke in mladino Prov hudo uveljavljene avtorice in mentorice sestavil zanimiv mozaik različnih mnenj, izjav, tudi komentarjev, in dramskega pisanja Dragice Potočnjak. Objavljeno literaturo je to založnikov (Nela Malečkar, MK; Robert Titan Felix, Litera; Julija mentorsko ocenil Aljoša Harlamov. Uršič, Modrijan; Andrej Arko, Mohorjeva družba; Nino Flisar, Pivec; Prvi intervju z naslovom Fotografije so moje pesmi je objavila Iztok Vrhovec, Ved; Dragica Breskvar, Mentor), avtorjev (Borut Marija Skočir, ki se je pogovarjala s Tonetom Stojkom. Ob znani in Golob, Gregor Rozman, Eva Kovač, Gabriela Babnik), mentorjev na poudarjeni vizualni izpovednosti so bralci izvedeli, da je Stojko šolah (Andrej Makuc, Bernarda Jelen) in knjižničarke Liljane svojo ustvarjalno pot začel kot literat. Drugi intervju je bil v duhu Klemenčič. Matej Krajnc je strnil gradivo z ugotovitvijo, »da številke »čisto poetičen«. Barbara Jurša je dala pogovoru z prvenci pri nas niso ne redke ptice in ne ptice ujede, ampak nekje Barbaro Korun naslov Od glasu do vseglasja in nazaj. vmes; nastajajo znotraj ljubiteljskih društev, v samozaložbah, V prevodnem delu je objavljenih nekaj odlomkov s nikajo iz raznovrstnih delavnic kreativnega pisanja in izhajajo pri prevajalskega natečaja Filozofske fakultete za južnoslovanske večjih ali manjših založbah«. jezike, in sicer iz češke literature (Filip Topol, Jaroslav Pížl, Tereza Sledijo zapisi o novih knjigah Petra Rezmana (Pristanek na Boučková, Eva Lustigová). V rubriki Dnevnik so bili objavljeni kukavičje jajce), Gorana Gluvića (Pri mojstru na čaju), Billyja zapiski s poti dveh avtoric, Cvetke Bevc in Gabriele Babnik; prva je Collinsa (Kidanje snega z Budo), Sama Ruglja (Za vsako besedo bila v Estoniji, Trinidadu in Tobagu, druga pa v Ukrajini in na cekin?), Poldeta Bibiča (Spominjarije) in Davida Brooksa (Na drugi Poljskem. strani sveta), kritike najnovejših knjig Zorana Benčiča, Gaje Hren, V rubriki Revija v gosteh je Peter Rezman predstavil skromno, Gregorja Rozmana, Jelke Ovaska, Milene Miklavčič in Andreje vendar ambiciozno revijo študentk in študentov Filozofske Zelinka, prevoda iz sodobne slovaške literature (Jana Beňová in fakultete Liter jezika. Umetnost zapeljevanja (publike) je svoj Juraj Šebesta), literarni skovik (tokrat o nakladi pesniških zbirk komentar s predstavitve avtorice Dnevnika srbske gospodinje, skozi zgodovino), v rubriki Najstnik/Najstnica pa je David Bedrač Mirjane Bobić Milosavljević naslovila in začinila Gabriela Babnik. ocenil glasilo Mravljice, mravljice … OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Izrok Ilich pa je kot mentorja kar z njegovo korespondenco in literarni zbornik II. gimnazije Maribor z naslovom Preprosto. Kot predstavil Simona Gregorčiča. metafora. V najstniškem delu je David Bedrač predstavil šentjurski V likovni sredici so objavljeni prizori z razstave Oblikovanje pesniški zvezek tamkajšnjih šol, ki delujejo na območju območne republike – Arhitektura, oblikovanje in fotografija v Sloveniji 1991– 2011, ki jih je izbral Mentorjev likovni urednik Herman Pivk.

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 51

MENTORJEVE ZBIRKE zatakne nekje v ustni votlini, da je pol na temnem in pol zunaj, na svetlem, da visi nemočno zlepljena na jezik in med zobmi.« Goran Gluvić: Pri mojstru na čaju Zbirko je avtor najprej predstavil konec oktobra na Urški 2011 v ZBIRKA MENTORJEVI PRIROČNIKI Ljubljana, april 2011 Slovenj Gradcu. UREDNICA: V zavetju besede 5  Dragica Breskvar ZBIRKA MENTORJEVI ZBORNIKI Avtor je napisal nadaljevanje knjige Mala šo(a)la kreativnega Ljubljana, november 2011 pisanja, ki jo je izdal v zbirki Mentorjevi priročniki leta 2005 kot UREDNICA: njeno prvo knjigo. Tudi v knjigi Pri mojstru na čaju gre za iskrive,  Dragica Breskvar pronicljive, duhovite kratke zgodbe o poteh in stranpoteh Peti zbornik V zavetju besede prinaša izbor poezije, proze in ustvarjanja leposlovja, ki pa pravzaprav veljajo za umetniško dramatike z natečaja revije Mentor za starejše avtorje za leto ustvarjanje nasploh. 2011. Tako kot njegovi štirje predhodniki kronološko sledi Mojster s pomočjo zgodb radovednim učencem razlaga o moški regijskim srečanjem, zato je sestavljen iz šestih razdelkov. Vsak se in ženski pisavi, veliki in mali zgodbi, osnovnih spretnostih, ki jih začne s seznamom na natečaju sodelujočih avtorjev (vseh je bilo mora obvladati vsak avtor (kondicija, koncentracija, koordinacija, 157!), sledi kratek kritiški razmislek selektorjev – Marijana kreativnost), težki in lahki literaturi, povezavi literature z Pušavca, Vide Mokrin-Pauer, Ane Porenta, Miha Mohorja, Marice matematiko, nogometom in s sendviči, zapiše »napotke« za Škorjanec, Danice Križanič Müller in Gabriele Babnik – o literarnem pisanje literarnega manifesta in še bi lahko naštevali. Knjiga je ustvarjanju starejših, nato pa še besedila enaindvajsetih avtorjev, odlično branje za ustvarjalce vseh umetnostnih smeri pa tudi za izbranih za državno srečanje. Predstavljajo se pesniki in pisatelji: bralce, ki sami ne ustvarjajo. Tanja Ahačič, Benjamin Gracer, Milena Sušnik Falle, Rado Palir, Tomi Kočica, Angelca Fujs, Milan Novak, Dominique Reščič, José Luis Alons de Santos: Ljubezenske in šaljive Pavlina Pogorevc, Mira Ribič Turičnik, Cvetka Vidmar, Valerija slike al fresco Vrenko, Jože Brenčič, Dušan Šabić, Alenka Mihorič, Rudi Stopar, ZBIRKA MENTORJEVA PREVAJALNICA Ivana Vatovec, Rezka Povše, Irena Husu, Pavel Četrtič, Sonja Ljubljana, september 2011 Požar in še, ob njih pa še nekaj sopotnikov s po eno ali dvema UREDNICA ZBIRKE: uspelima pesmima, proznim ali dramskim odlomkom. Besedila so  Dragica Breskvar izbrali selektorji in urednica zbornika. SOUREDNICA KNJIGE: V zborniku bralec lahko najde veliko dobre intimistične,  Maja Šabec razpoloženjske lirike, satiričnih in družbenokritičnih pesmi, Ljubezenske in šaljive slike al fresco so prva v slovenščino izpovedanih v klasičnih ali sodobnih pesniških oblikah, ter žanrsko prevedena dramska besedila Joséja Luisa Alonsa de Santosa in tematsko raznovrstno prozo – od avtentične spominske (1942), enega najpomembnejših sodobnih španskih dramatikov. V literature z obujanjem dogodkov iz bolj ali manj oddaljenih časov, kratkih prizorih se nam razkrivajo mnoge plasti človeškega humoresk in satir do nadrealističnih slik, kratkih zgodb z elementi življenja, zapleten in strasten svet ljubezni, prepleten s humorjem. grozljivk in fantastike. Ali kot je svoje slike v uvodu označil sam avtor: »Ljubezenske in Paralele 15 šaljive slike al fresco so napisane kot niz potez s čopičem na omet Ljubljana, april 2011 vsakdanje resničnosti, z barvami naših čustev in risbo igre naših občutij. Sliki služi za ozadje večni boj med nasprotnima spoloma, UREDNIŠKI ODBOR: ki se potrebujeta, da bi našla svoj smisel. Moški in ženske, ki  Jure Drljepan, Neda Galijaš, Jadranka Matić Zupančič, Senada govorijo o ženskah in moških, za ženske in moške, z ženskami in Smajić moškimi, proti ženskam in moškim, iz žensk in moških ... Koža, ki UREDNICA: išče drugo kožo, da bi se v njej prepoznala. Ljubim in trpim, torej  Dragica Breskvar sem.« Osrednji del večjezične revije, ki izide enkrat na leto, je Prevod je »rezultat« dela Prevajalnice JSKD (štiridnevni seminar namenjen izboru literature avtorjev, ki so sodelovali na natečaju za ima za seboj že skoraj dve desetletji uspešnega dela, namenjen je srečanje Sosed tvojega brega. Svojo poezijo in prozo so objavili: mladim prevajalcem leposlovja; udeleženci lahko izbirajo med več Sonja Cekova Stojanoska, Wade Jay Morse, Isabella Flego, Žuža jeziki; najpogosteje so to angleščina, nemščina, italijanščina, Balog, Jure Drljepan, Vida Herga, Senada Smajić, Zemir Kotić, španščina in francoščina), in sicer gre za skupinsko delo sedmih Neda Galijaš, Rade Vučkovac, Antonija Baksa Srnel, Mirjana prevajalk, študentk španskega jezika in književnosti, ki jih je Jerotić, Zdravko Kokanović Koki, Vladimir Vekić, Ramiz Velagić, mentorsko vodila dr. Maja Šabec, docentka za špansko in Nataša Kijurina, Zlatko Kraljić, Jordan Stavrov, Mila Vlašić Gvozdić, hispanoameriško književnost na Oddelku za romanske jezike in Željko Perović, Srđan Đerić, Josip Bačić, Milan Stjepanović, književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Miomira Šegina, Velimir Turk, Nebojša Ignjatović, Marinko Jagodić Maki, Milan Anićić, Marko Krezić in Milica Steković. Santosova dramska besedila so izšla jeseni 2011 v zbirki Mentorjeva prevajalnica kot 5. knjiga. V zbirki so še: kratka Posebej je predstavljena pesnica in avtorica »rožnih slik« – zgodba Carlosa Fuentesa Oba bregova (2007), dve knjigi sodobnih Antonija Baksa Srnel, o kateri je pisala njena pesniška sopotnica nemških kratkih zgodb (Odsvajanja, 2008, Lisičje okno, 2010) in Jadranka Matić Zupančič. Intervju dr. Đurđe Strsoglavec s prof. dr. kratek roman Pascala Quignarda Vsa jutra sveta (2010). Zvonkom Kovačem, pesnikom, literarnim zgodovinarjem in esejistom z zagrebške filozofske fakultete, ki je bil tudi osrednji Sergej Harlamov: Jedci gost srečanja, pa posebej osvetli študij primerjalnega ZBIRKA PRVENKE južnoslovanskega slovstva in sploh medkulturno literarno Ljubljana, oktober 2011 zgodovino, ki ji pripadajo skoraj vse nacionalne manjšine in UREDNICA: emigrantska književnost, pa tudi skoraj vsa bosansko-hercegovska  Dragica Breskvar književnost, pri tem pa ima svoj delež tudi slovenska literatura V Mentorjevi zbirki Prvenka je konec oktobra lani izšel pesniški (Vraz, Zofka Kveder …). prvenec »Jedci« Sergeja Harlamova (1989), nagrajenca Festivala Zanimiv je tudi prispevek Senade Smajić o Literat(uri) v mlade literature Urška 2010. Spremno besedo je napisal njegov virtualnem svetu, ki spregovori o vplivu socialnih mrež in spleta na starejši pesniški kolega in kritik David Bedrač, ki je novo pesniško literarnega ustvarjalca. Zadnje strani so namenjene poročilom o zbirko označil takole: »Če kdo misli, da bo zlahka pojedel pesniški lanskem srečanju Sosed tvojega brega, nastopom avtorjev in svet Sergeja Harlamova, se moti. Postati jedec njegovih pesmi novim knjigam. zahteva pot. Proces. Grizenje skozi pesniško maso senc in sonc, ničesar in vsega. Tako se zlahka zgodi, da kakšna pesem kar sama od sebe pade skozi usta v telo, da se prekucne, spet drugič se

52 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

KULTURNA ŠOLA MARJETA PEČARIČ

Kulturna šola je projekt, ki je primarno namenjen obšolskim 29. Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič dejavnostim iz področja kulture v osnovnih šolah, ki ima jasen cilj 30. Osnovna šola dr. Ivana Preglja, Sodražica – dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega 31. Osnovna šola Cvetka Golarja, Škofja Loka udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter 32. Osnovna šola Ivana Skvarča, Zagorje ob Savi mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega 33. Osnovna šola Tišina kurikula. 34. Podružnična šola Lom OŠ Tržič, Tržič 35. Osnovna šola Šalek, Velenje Izvajalec projekta je od leta 2011 dalje Javni sklad RS za 36. Podružnična šola Zgornja Ložnica kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev 37. Osnovna šola Žirovnica Slovenije ter društvom Geoss ter ob strokovni podpori resornih ministrstev: Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za šolstvo in Komisija je glede na posebne dosežke na posameznih področjih šport. sklenila podeliti več posebnih priznanj, ki so jih prejele:  za izredne dosežke na področju uprizoritvenih dejavnosti: JAVNI RAZPIS KULTURNA ŠOLA 2011 Osnovna šola Center Novo mesto Razpis je bil objavljen konec avgusta 2010. V razpisnem roku je  Za izredne dosežke na področju likovne dejavnosti: Osnovna vloge oddalo 39 slovenskih osnovnih šol. Vloge je (2. 3. 2011) šola Belokranjskega odreda Semič obravnavala komisija v sestavi: Miha Mohor (predsednik), dr. Inge  za izredne dosežke na področju zborovske dejavnosti: Osnovna Breznik, dr. Igor Cvetko, Nina Meško, mag. Franci Pivec, Marko šola Nazarje Studen ter člana po funkciji direktor mag. Igor Teršar in  za izredne dosežke na področju knjižnične dejavnosti: Osnovna pomočnica direktorja mag. Urška Bittner Pipan. šola Bršljin Novo mesto  za izredne dosežke na področju folklorne dejavnosti: Osnovna Komisija je presojala, ali šole-kandidati izpolnjujejo razpisna šola Artiče merila, v kolikšni meri razvijajo kulturno dejavnost in s kakšnimi  za izredne dosežke na področju izobraževanja mentorjev: dosežki na posameznih področjih kulturnih dejavnosti. Torej – ali Osnovna šola Loka Črnomelj je in v kolikšni meri :  za kolektiven in celovit pristop h kulturnemu dogajanju:  v kulturno udejstvovanje dejavno vključeno večje število Osnovna šola prof. Josipa Plemlja, Bled učencev in učiteljev (na vsaj treh področjih kulturnega delovanja (glasba, gledališče, lutke, folklora, film in video, ples, Za podelitev najviših priznanj za leto 2011 so bile šole (glede na likovna in fotografska dejavnost, literatura, varovanje kulturne število učencev, oddelkov in učiteljev) razdeljene v tri kategorije: dediščine); mala/podružnična šola, srednje velika šola, velika šola:  kulturni programi nastajajo in se izvajajo pri izbirnih predmetih  priznanje Kulturna šola leta 2011 v kategoriji mala/podružnična in obšolskih dejavnostih; ali omogočajo in spodbujajo šola – Podružnična šola Zgornja Ložnica mentorsko delo svojih delavcev ter jih izobražujejo na področjih  priznanje Kulturna šola leta 2011 v kategoriji srednje velika kulturnih dejavnosti; šola: Osnovna šola Benedikt  skupine redno sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in  priznanje Kulturna šola leta 2011 v kategoriji velika šola: tekmovanjih, namenjenih predstavitvi, primerjavi in vrednotenju Osnovna šola II. Rogaška Slatina. dosežkov; Priznanje za najboljšo kulturno šolo leta 2011 je po soglasnem  redno prirejajo kulturne dogodke, namenjene učencem; sklepu prejela:  pripravljajo kulturne programe za širšo javnost; omogočajo  Osnovna šola II. Rogaška Slatina. dejavnost drugih kulturnih društev in skupin v svojih prostorih, ZAKLJUČNA PRIREDITEV KULTURNA ŠOLA Komisija je ugotovila, da navedenim merilom ustreza toliko od toliko prijavljenih šol, in se jim zato upravičeno podeli priznanje Zaključna prireditev in podelitev priznanj je bila 3. junija 2011 Kulturna šola. na podružnični šoli Vače. 1. Osnovna šola Artiče Prireditev je bila v prvi vrsti namenjena učencem, ki so 2. Osnovna šola Benedikt sodelovali in ustvarjali na številnih ustvarjalnih delavnicah ter 3. Osnovna šola Janka Kersnika Brdo-Lukovica podelitvi in razglasitvi zmagovalcev. Zato so bile organizirane 4. Osnovna šola prof. Josipa Plemlja, Bled ustvarjalne delavnice, ki so jih vodili priznani mentorji: 5. Osnovna šola Cerkvenjak-Vitomarci  lutkovna ustvarjalnica – Irena Rajh Kunaver 6. Osnovna šola Loka Črnomelj  lutkovna ustvarjalnica – Maša Ceglar 7. Osnovna šola Idrija  gledališka delavnica I . Gašper Jarni 8. Osnovna šola Livade, Izola  gledališka delavnica II – Matjaž Šmalc 9. Osnovna šola Jarenina  filmska delavnica – Mitja Manček 10. Osnovna šola Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem  literarna delavnica – Ana Porenta 11. Osnovna šola Marije Vere, Kamnik  likovna delavnica – Zlatko Rudolf 12. Osnovna šola Kobilje  folklorna delavnica – Nežka Lubej 13. Osnovna šola Kozje Produkcijo ustvarjalnih delavnic so sodelujoči učenci predstavili 14. Osnovna šola Ledina, Ljubljana na zaključni slovesnosti. 15. Osnovna šola Miška Kranjca, Ljubljana Sočasno je za mentorje potekala okrogla miza o položaju in 16. Osnovna šola Poljane, Ljubljana pomenu kulturno-umetnostne vzgoje v šolah. Vodila sta jo mag. 17. Osnovna šola Vižmarje-Brdo, Ljubljana Franci Pivec in Dragica Breskvar; slednja je predstavila posebno 18. Osnovna šola Anice Černejeve Makole študija o položaju, izzivih in namenu kulturne vzgoje v šolah. Po 19. Osnovna šola Gustava Šiliha, Maribor mnenju sodelujočih še vedno prevladujejo pevski zbori, v katerih 20. Osnovna šola Metlika primanjkuje fantov in zahtevnejšega repertoarja, množično 21. Osnovna šola IV. Murska Sobota kulturno dejavnost predstavljajo bralne značke in Slovenski knjižni 22. Osnovna šola Nazarje kviz, ki v šolo prihajajo od zunaj, gledališko in lutkarsko dejavnost 23. Osnovna šola Toneta Šraja-Aljoše, Nova vas goji manj šol, plesno umetnost zamenjujejo in istovetijo s športno 24. Osnovna šola Bršljin Novo mesto panogo, tudi šolskih godb več ni, galerijska dejavnost je zelo 25. Osnovna šola Center Novo mesto redka, filmskih krožkov ni, literarna glasila usihajo, šolska kulturna 26. Osnovna šola Poljčane društva so razen svetlih izjem ukinjena, gostovanja umetnikov na 27. Osnovna šola Antona Globočnika Postojna 28. II. Osnovna šola Rogaška Slatina NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 53

šolah so zamenjali estradniki. Najpogostejši izgovor za upad  zastava kulturnih dejavnosti šol je urnik.  priznanja (3 ravni) NAJBOLJŠA KULTURNA ŠOLA LETA 2011 – OSNOVNA ŠOLA II. ROGAŠKA Na podlagi celostne grafične podobe je bila septembra 2011 SLATINA vzpostavljena tudi nova spletna stran KulŠola na spletni domeni Velika zmagovalka nominirank za najboljšo kulturno šolo leta JSKD: http://www.jskd.si/kulsola/, kjer so sistematično zbrani vsi 2011 je postala II. Osnovna šola Rogaška Slatina, ki je zmagala podatki o prejemnikih nazivov, informacije ter ostale novice. tudi v kategoriji velikih šol. Zaposleni na II. OŠ Rogaška Slatina otrokom predstavljajo svetel zgled, saj je kar 40 učiteljev v 65- KULTURNA ŠOLA 2012 članskem kolektivu vključenih v kulturno ustvarjanje. Skupaj Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zvezo gradijo do otroka prijazno šolsko okolje, polno priložnosti in kulturnih društev Slovenije ter društvom Geoss v oktobru (25. 10. kreativnosti, in so dejansko, živahno kulturno žarišče kraja. 2011) objavil Javni poziv k oddaji vlog za dodelitev naziva Kulturna Na II. OŠ Rogaška Slatina deluje kar 24 kulturnih skupin, od šola 2012. Poziv se od lanskega razlikuje predvsem v treh glasbenih, gledaliških, lutkovnih, folklornih, plesnih, likovnih, pomembnih točkah: literarnih do skupin za ohranjanje kulturne dediščine, v katere so  bistveno je podaljšan čas oddaje vlog, vključeni prav vsi učenci, ki svojo dejavnost predstavljajo tudi  pripravljeni so novi obrazci s shemami in razpredelnicami, v zunaj šole – v umetnostnih galerijah, knjižnicah in na prostem. katere se lahko bolj sistematično in pregledno vpisuje želene Poleg tega šola v letih vztrajnega negovanja in nadgrajevanja podatke, kulturnih dejavnosti postala pomemben kulturno ustvarjalni center  pripravljena je ocenjevalna lestvica, ki služi kot usmerjevalni Rogaške Slatine. Samo v prejšnjem letu je sodelovala pri skoraj 50 kompas tako za prijavitelje kot ocenjevalno komisijo. kulturnih prireditvah za širšo javnost, uspešno pa se vključuje tudi Javni poziv je namenjen osnovnim šolam, ki glede številčnosti v mednarodne projekte in gostovanja, kar je še dodatno kot kakovosti izkazujejo nadpovprečno aktivno kulturno motivacija za učence in njihove mentorje. Kar 40 od 65 članov udejstvovanje učencev in njihovih staršev, starih staršev ter kolektiva II. OŠ Rogaška Slatina je vključenih v kulturno mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega ustvarjanje. Skupaj gradijo otroku prijazno šolsko okolje, polno kurikula. priložnosti za kreativnost, s čimer ustvarjajo živahno kulturno Kandidirajo lahko osnovne šole, katerih dejavnosti ustrezajo žarišče svojega kraja. večini navedenih pogojev: imajo izkazano razvejano in kakovostno S kulturnim društvom Spominčice, ki je bilo ustanovljeno leta kulturno delovanje v zadnjih treh letih na vsaj treh področjih, kot 2009, so dodatno povezali vse kulturne in druge sorodne šolske so glasba, gledališče, lutke, folklora, film in video, ples, likovna in dejavnosti, poskrbeli za preglednost v izobraževanju in povezanost fotografska dejavnost, literatura, varovanje kulturne dediščine, med mentorji in zaposlenimi za to dejavnost, svoje delovanje so drugo. vključili v širšo skupnost na občinskem, regionalnem, državnem in Naziv Kulturna šola za obdobje treh let prejme šola evropskem nivoju, še intenzivneje so povezali več generacij med prijaviteljica, ki doseže najmanj 15 točk. Komisija izmed seboj. Uspešno se vključujejo tudi v mednarodne projekte in prijavljenih šol bo glede na velikost šole izbrala Kulturno šolo leta gostovanja, kar je še dodatno motivacija za učence in njihove 2012 v kategorijah: mala/podružnična šola, srednje velika šola, CELOSTNA PODOBA IN SPLETNA STRAN KULTURNE ŠOLE velika šola. Komisija bo na podlagi prijav ter mnenja strokovnih področnih ocenjevalcev podeli tudi posebna priznanja šolam, ki JSKD je ob prevzemu celotnega projekta poskrbel za izstopajo na posameznih dejavnostih. oblikovanje celostne grafične podobe, logotipa, zastave in vse Dokumentacija je na spletni strani JSKD - kulturna šola spremljevalnih promocijskih gradiv. Oblikovalka in priznana (http://www.jskd.si/kulsola/) in na spletnih straneh partnerjev akademska slikarka in risarka Maša Kozjek je pripravila celostno (ZKDS, GEOSS). grafično podobo za projekt Kulturna šola, ki jo sestavljajo:  priročnik CGP  logotip v dveh različnih postavitvah (krajši, daljši izpis) in varvah (barvni, črnobel)

PRIZNANJA MARJETA PEČARIČ

NOVI PRAVILNIK O PRIZNANJIH JSKD Spremembe so tudi na področju jubilejnih priznanj. Odslej se podeljujejo tudi značke Mete Vidmar (za področje sodobnega Na podlagi novega Zakona o Javnem skladu RS za kulturne plesa) in splošne jubilejne značke (za področja, ki doslej še niso dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/2010) in novega Akta o bila uvrščena med področja, na katerih se podeljujejo jubilejne ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (Uradni list značke. RS, št. 72/2010) je Nadzorni svet na svoji drugi seji 10. 5. 2011 sprejel novi Pravilnik o priznanjih Javnega sklada Republike Za vse vrste značk so tudi poenotena merila: Slovenije za kulturne dejavnosti.  bronaste značke prejmejo ljubiteljski kulturni ustvarjalci za več kot 5 let ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja Novi pravilnik je pričel veljati s 1. 6. 2011 in vsebuje več novost.  srebrne značke – za več kot 10 let Javni poziv k oddaji predlogov za podelitev odličij in najvišjih  zlate značke – za več kot 15 let priznanj (zlata in srebrna plaketa, področne plakete in listine) se  častne jubilejne značke – za več kot 30 let objavi najpozneje do do 31. 10. tekočega leta, rok za predložitev predlogov je do 30. 11. tekočega leta. Komisijo za ocenitev Za Gallusove jubilejne značke, ki so se doslej podeljevale za več predlogov imenuje nadzorni svet sklada; ta predloži oceno kot 5, več kot 15 ali več kot 25 let udejstvovanja, je določeno 10- direktorju; direktor pa najpozneje v 60-ih dneh po končanem letno prehodno obdobje. pozivu na podlagi ocen strokovne komisije sprejme odločitev o Na novo je določena tudi najnižja starost, od katere se šteje prejemnikih odličij za razpisano leto. Tudi rok za odločitev o ljubiteljsko kulturno udejstovanja posameznika: 10 let. prejemnikih področnih priznanj (Gallusova plaketa, Gallusova Jubilejna priznanja na območnih izpostavah podeljujejo listina …) je 60 dni. koordinatorji izpostav in ostali zaposleni, predsednik in člani sveta Jubilejni priznanji sta po novem dve: srebrno (za 10, 20 in 30 območne izpostave ter predsednik ZKD; izročajo pa jih lahko tudi let udejstvovanja) in zlato (40 let in vsako naslednje). Odločitev o pomembni kulturni ustvarjalci, ki v svojem okolju uživajo ugled podelitvi sprejme direktor na podlagi vloge z utemeljitvijo in zaradi ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja. mnenja področnega svetovalca v centralni službi. Priznanje praviloma podeli direktor.

54 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

NOVA CELOSTNA PODOBA LISTIN IN MAP ZA PRIZNANJA PREJEMNIKI ODLIČIJ ZA LETO 2011 SKLADA dr. Mirko Cuderman Konec leta 2010 smo se odločili za prenovo celostne podobe  zlata plaketa JSKD za življenjsko delo na področju zborovske priznanj sklada in jo v v celoti realizirali v začetku leta 2011. glasbe v Sloveniji Oblikovno zasnovo je izvedlo grafično in oblikovalsko podjetje V Tupaličah leta 1930 rojeni dr. Mirko Cuderman je v več kot Zlatečan iz Celja. petdeset letih aktivnega delovanja na področju ljubiteljske in Oblikovali smo 38 tipičnih listin s pripadajočimi ovitki. Vizualne kasneje tudi poklicne zborovske glasbe dal slovenski glasbeni silhuete na področnih značkah se vežejo na podobo značk, deloma poustvarjalnosti neizbrisen pečat. so posodobljene oziroma prilagojene novi podobi. Priznanja in Mirko Cuderman je duhovnik, muzikolog, zborovodja in glasbeni značke smo želeli tudi oblikovno ločiti glede na težo in rang pedagog, ki je ključno zaznamoval naše glasbeno življenje. Vodil je priznanja oziroma značke, kar smo dosegli z uporabo različnih najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: zbor materialov in barv. ljubljanskih bogoslovcev, zbor ljubljanske stolnice, Consortium Poenotili smo izpisovanje in pripravili tipizirano e-podlago, ki jo musicum, Komorni zbor RTV, Slovenski komorni zbor, Slovenski uporabljajo vse območne izpostave sklada. oktet. Z njimi je postavljal nove kakovostne standarde in osvojil številne nagrade na zborovskih tekmovanjih. Koncertno je izvedel KOMISIJA ZA PRIZNANJA SKLADA številne sporede velikih vokalnoinstrumentalnih del in a capella Skladno z novim pravilnikom je nadzorni svet dne 5. 9. 2011 zborovske glasbe; veliko del je bilo pri nas izvedeno prvič. imenoval novo komisijo za priznanja in odličja sklada v sestavi: Izjemni so njegovo znanje, glasbeni spomin, energija in mag. Jože Osterman (predsednik), Branka Bezeljak, Alenka Bole muzikalnost, povsem zunaj običajnih standardov je njegovo Vrabec, Ervin Hartman, Marko Studen (člani). Mandat komisije je ljubiteljstvo v kulturi. vezan na mandat nadzornega sveta. S svojim delom pomembno zaznamoval slovensko glasbeno RAZPIS ZA PRIZNANJA življenje. Njegov prispevek na področju zborovske ter vokalno- instrumentalne glasbe je enkraten in neponovljiv. V zgodovino se Na podlagi Pravilnika o priznanjih Javnega sklada RS za je zapisal s svojim izjemnim opusom, saj bo ostal trajno zapisan kulturne dejavnosti je bil 19. 9. 2011 objavljen javni razpis za kot najpomembnejši poustvarjalec slovenske zborovske glasbe na zbiranje predlogov za podelitev priznanj za leto 2011. prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. V razpisu so bila navedena merila za podelitev odličij, področnih priznanj in zlatega znaka. Odličja sklada lahko prejmejo Marija Ahačič Pollak posamezniki ali skupine predvsem za izjemne dosežke  srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno in uspešno razvijanje ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih vokalne glasbe zunaj matične domovine kulturnih dejavnosti, pa tudi za izjemne dosežke pri Leta 1937 rojena v glasbeni družini v Tržiču pri Kranju je svoje organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin glasbeno znanje, veselje do slovenske pesmi in kulture prenesla delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, preko meja slovenske domovine v Kanado. Še danes je nepozabna pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in njena izvedba pesmi »Tam, kjer murke cveto«. Z diapozitivi in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci slovensko pesmijo je bila dolga leta izjemna promotorka slovenske v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju kulturne in glasbene tradicije. nacionalne kulturne dediščine. Za širšo promocijo slovenskega glasbenega izročila, a ne samo Predlagatelji po razpisu so lahko registrirana kulturna društva in v Kanadi, je najpomembnejši nastanek dekliške vokalne skupine njihove zveze, kulturne organizacije in zveze iz zamejstva ter Plamen, ki jo je v letu 1991 ustanovila Marija Ahačič Pollak. Pod območne izpostave sklada; slednje lahko posredujejo tudi njenim vodstvom je Plamen združil srca mladih potomk predloge posameznikov ali neformalnih avtorskih skupin, ki se slovenskega rodu in prvič zagorel v javnosti z nepozabnim ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. nastopom v Torontu na vseslovenski kulturni prireditvi ob Tokrat je bila za razpis pripravljena posebna razpisna priznanju samostojnosti Republike Slovenije. Plamen, se je iz štirih dokumentacija, ki je bila dosegljiva na spletnih straneh JSKD in razširil v sestav dvanajstih deklet. Plamen je po svojem članstvu in ZKDS ter je poleg besedila razpisa obsegala prijavne obrazce: po svojem repertoarju zares nekaj izjemnega. Članice s ponosom  A: zbirnik prijavnih podatkov in prilog in njeno pomočjo vzdržujejo in ohranjajo slovensko kulturo prek  B: podatki o predlagatelju in odgovorni osebi meja Slovenije, pa čeprav se potrebni čas za vaje in nastope vriva  C: podatki o predlaganem kandidatu (C1) in njegov življenjepis med študije, službe in tudi v njihova družinska življenja. (C2) Marija Ahačič Pollak je ženska s karizmo, nadarjena osebnost, ki  D: utemeljitev upravičenosti podelitve priznanja svojim Plamenkam zagotavlja , da se njihove sanje uresničujejo. Rok za oddajo vlog v pisni in e-obliki se je zaključil 30. Marjan Bevk novembra 2011. Po pregledu prispelih vlog (8. 12. 2011) je bilo  srebrna plaketa JSKD za uspešno kulturno udejstvovanje v ugotovljeno, da so bile vse vloge pravočasno oddane, pravilno Sloveniji in razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v opremljene in predložene na predpisanih obrazcih. zamejstvu Na razpis je bilo predloženo 40 vlog. Za odličja sklada je bilo Kulturni ustvarjalec in poustvarjalec Marjan Bevk že več kot predloženo 24 vlog (14 za zlato plaketo, 10 za srebrno plaketo in 3 trideset let uspešno kreira kulturne stvaritve doma in v zamejstvu, za zlati znak); ostale vloge pa so se nanašale na področna predvsem Benečiji. priznanja in so bile posredovane področnim strokovnim komisijam. Diplomiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Komisija za priznanja je na svoji seji (20. 12. 2011) soglasno v Ljubljani. Delal je kot režiser v različnih krajih Slovenije in sklenila, da predlaga: Vojvodine, od leta 1982 deluje kot svobodni umetnik v raznih  da zlato plaketo sklada za leto 2011 prejme dr. Mirko centrih Slovenije, od Nove Gorice do Ljubljane in Bovca. Za seboj Cuderman, ima več uspešnih odrskih postavitev. Kot avtor in režiser je v  da srebrno plaketo sklada za leto 2011 prejmejo: Marija Ahačič zadnjem času še posebel zaslovel po mednarodni gledališki Pollak, Marjan Bevk, Daliborka Podboj, Hanzi Weiss, Josip predstavi Pisma s fronte, s katero se je predstavil na čedajskem Zupan, Mittelfestu.  da zlati znak za leto 2011 prejme Nataša Kramberger. Zelo dragoceno je njegovo strokovno delo z beneškimi Slovenci, Odličja so bila izročena odlikovancem na slavnostni prireditvi, ki zlasti v vlogi spodbujevalca sodelovanja in povezovanja med je bila 25. 1. 2012 v festivalni dvorani v Ljubljani. Benečijo in Posočjem. Bil je med pobudniki in ustanovitelji kulturnega društva Čedermac, ki skrbi za kulturno sodelovanje med Slovenci iz Posočja, Benečije in Koroške.

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 55

Beneška ljubiteljska dramska skupina je pod njegovim Lunaček, Ilustracija - bližnjica h knjigi, Preproste besede, Korenine vodstvom v teh letih kakovostno rasla, izostrila je svojo gledališki naše preteklosti, V vzponu znanja, V objemu besed … izraz, obenem pa se je vse pogosteje pojavljala na vsem S svojim velikim znanjem, razgledanostjo in dobrohotnostjo je obmejnem teritoriju tako v Benečiji kot v Posočju in s tem postala že od začetka sodeloval pri udejanjanju vseslovenske Rastoče ena od najbolj vitalnih in ustvarjalnih skupin Benečije. knjige in samostojno postavil prvo stalno razstavo Rastoča knjiga v Daliborka Podboj Trebnjem, ki se je oplemenitila v Rastočo knjigo Temeniške in  srebrna plaketa JSKD za ustvarjalno in pedagoško delo na Mirnske doline. Njegovo delo in izjemni dosežki so očitni na področju sodobnega plesa področju kulture, še posebej na področju raziskovanja kulturne dediščine, avtorstva in uredništva številnih publikacij, lokalnega Daliborka Podboj je s plesom povezana že od otroštva. Svoje glasila in knjig. prvo baletno znanje je pridobivala v Tuzli, kjer je odraščala, in tam ustvarila svoje prve plesne koreografije. Sprva je bila predana Nataša Kramberger klasičnemu baletu. Po preselitvi v Ljubljano leta 1964 je postala  zlati znak JSKD za izjemne ustvarjalne dosežke v zadnjem članica Akademskega plesnega kluba; tu je pridobivala nova obdobju plesna znanja in dragocene scenske izkušnje. V času študija je Mlada pisateljica Nataša Kramberger (rojena 1983) se je kot nekaj časa trenirala športni ples in jazz balet, nazadnje pa zase literarna ustvarjalka prvič pojavila v javnosti na Festivalu mlade našla tisto pravo smer, ko je odkrila pedagoginjo Živo Kraigher in literature Urška 2006. se nato pri njej vrsto let posvečala izraznemu oziroma sodobnemu Z zmago si je prislužila objavo prvenca. V letu dni je napisala plesu. roman Nebesa v robidah, ki je pri JSKD izšel jeseni 2007. Z njim je Ves čas se je dodatno plesno izobraževala tudi na različnih v slovenski modernistični roman vnesla posebno svežino in tečajih in seminarjih plesnih tehnik doma in tujini. Leta 1973 je bila drugačen pogled na probleme sodobnega sveta. Svoje junake vodi soustanoviteljica Studia za svobodni ples, prve samostojne skozi različne prostore in čase, v utripajoča urbana središča in na sodobne plesne skupine v Sloveniji, nosilke tedaj arhaično podeželje, z zanjo značilnim humorjem, ironijo in najavantgardnejših plesnih teženj in predhodnice plesnega dinamičnim jezikovnim ritmom. postmodernizma. Leta 2008 je bil roman Nebesa v robidah nominiran za nagrado Njen holistični pristop s povezovanjem telesa, duha in čustev, kresnik, ki jo vsako leto podeljuje časopisna hiša Delo za najboljši ob spodbujanju mladih k lastni ustvarjalnosti in vztrajanju pri slovenski roman. Leta 2010 je zanj dobila evropsko nagrado za umetniški nadgradnji – ob budnem pedagoškem vodenju, rojeva literaturo, ki jo podeljuje Evropska komisija s soorganizatorji. vsa leta odlične rezultate. Roman so navdušeno sprejeli bralci in strokovna javnost, prevaja Hanzi Weiss pa se kar v dvanajst jezikov, med drugim v italijanščino, danščino,  srebrna plaketa JSKD za razvijanje kulturnega sodelovanja s madžarščino, bolgarščino. (Roman je leta 2010 doživel svoj Slovenci v zamejstvu ponatis.) Hanzi Weiss je bil rojen leta 1936 v Šentjanžu v Rožu na Čisto svež je njen drugi roman Kaki vojaki (založba Litera, Avstrijskem Koroškem. Svoj pogled na kulturno ustvarjanje je Maribor, 2011), napisan v verzih. Z njim znova navdušuje bralce in usmeril med ljudstvo, tja, kjer človek v spoprijemu z vsakdanjim kritike. življenjem črpa svojo energijo za kulturno delo. Vendar ga ni JUBILEJNE ZNAČKE omejeval le na ozkosrčno koroško kulturno provinco, ampak je bil eden izmed tistih, ki se je od vsega začetka zavedal, da je kultura Številni ljubiteljski kulturni ustvarjalci so v letu 2011 izpolnili koroških Slovencev pomemben mozaik v kulturnem ustvarjanju merila za pridobitev katere od jubilejnih značk za posamezno slovenskega naroda. področje ljubiteljkih kulturnih dejavnostih, kot sledi:  Gallusove značke (glasbena dejavnost) – skupaj 2.138 Že zelo zgodaj se je vključil v skorajda vse panoge družbenega odlikovancev. Podeljenih je bilo 854 bronastih, 634 srebrnih, življenja koroških Slovencev. Kot rdeča nit se skozi vso njegovo 564 zlatih in 86 častnih Gallusovih značk. dejavnost vleče temeljna poteza narodnostnih prizadevanj  Linhartove značke (gledališka in lutkovna dejavnost) – skupaj koroških Slovencev: ohranjati in razvijati kulturo, v kateri je včasih 265 odlikovancev. Podeljenih je bilo 48 bronastih, 82 srebrnih, videl edino možnost za izražanje teženj po uveljavljanju 103 zlate in 32 častnih Linhartovih značk. enakovrednosti in enakopravnosti slovenskega jezika in kulture na  Maroltove značke (folklorna dejavnost) – skupaj 482 Koroškem. Prav kulturi se je Hanzi Weiss s polnim srcem predal in odlikovancev. Podeljenih je bilo 156 bronastih, 213 srebrnih, 94 njej posvečal večji, znaten del svoje delovne in duhovne zlatih in 19 častnih Maroltovih značk ustvarjalnosti.  Značke Mete Vidmar (plesna dejavnost) – skupaj 111 Posvetil se je oživljanju kontaktov Slovenske prosvetne zveze s odlikovancev. Podeljeno je bilo 41 bronastih, 36 srebrnih in 18 prosvetnimi in kulturnimi društvi na celotnem dvojezičnem zlatih značk Mete Vidmar. ozemlju, predvsem s tistimi, ki niso več delovala. To je pa  Splošne značke (za ostale dejavnosti) – skupaj 152 pomenilo, da se je bilo treba namesto izključnega naslanjanja na odlikovancev. Podeljeno je bilo 39 bronastih, 72 srebrnih in 41 centralne množične prireditve usmerjati predvsem na kulturne zlatih splošnih značk potrebe lokalnih kulturnih društev. Hanzi Weiss je prisluhnil ljudem V letu 2011 je bilo torej skupaj podeljenih 3.148 jubilejnih na podeželju, iskal rešitve za njihove skrbi in jih podpiral pri vsaki področnih značk: 1.138 bronastih, 1.037 srebrnih, 820 zlatih in akciji, ki so pomagale lokalnim kulturnim društvom pri obnovi 153 častnih jubilejnih značk. kulturnega dela. To je bil čas počasnega, vendar vztrajnega obnovitvenega kulturnega dela na celotnem dvojezičnem ozemlju. UVEDBA CENTRALNEGA REGISTRA Josip Zupan V letu 2011 smo ponovno pri centralni službi sklada začeli voditi  srebrna plaketa JSKD za organizacijsko in pedagoško delo centralni register izdanih značk. Uvedli smo elektronsko vlaganje področju kulturnih dejavnosti v Sloveniji ugotovitvenih sklepov, ki je poenostavilo obdelavo podatkov Jože Zupan je upokojeni profesor slovenščine, knjižničar in dve prejemnikov področnih priznanj. Pri centralni službi se odslej desetletji ravnatelj. Vse svoje življenje je bil zapisan kulturi. Pri pripravijo tudi vsi dokumenti ter se skupaj z značkami posredujejo svojem delu je mladim vseskozi vgrajeval ljubezen do materinščine območnim izpostavam. ter širil in spodbujal veselje do pisane in govorjene slovenske Pripravili smo osnovo za spletni elektronski informacijski besede. Njegovo delo in življenje je bilo in je še danes nenehno program za izdajo področnih jubilejnih priznanj sklada. Ta bo prežeto s slovenskim jezikom in knjigami, ki jih ima neizmerno rad. poenostavil poslovanje, hkrati pa omogočil tudi neposreden S svojim raziskovalnim kulturnim duhom pa jih tudi ustvarja. vpogled v poimenske podatke o prejemnikih značk na območnih Leta 1994 je raziskal zgodovino šolstva v Šentrupertu, ki je v izpostavah ter vodenje statistike. knjižni obliki nastala ob 375-letnici šolstva v Šentrupertu. V naslednjih letih je s svojimi književnimi deli Srečavanja, Dr. Pavel

56 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba

REZIDENČNI CENTER CANKARJEVA MARJETA PEČARIČ

SPLOŠNO Drugi sklop pa v ospredje postavlja mednarodno izmenjavo in kulturno udejstvovanje umetnikov, ki naj se kaže v sodelovanju z Rezidenčni center Cankarjeva je bil ob ustanovitvi in odprtju lokalnimi in gostujočimi mednarodnimi umetniki in umetnicami, z konec leta 2010 zasnovan kot profesionalno organizirana javnimi predstavitvami novih dela ali dela dela, ki so ustvarjena ali institucija, ki zagotavljajo prostor, čas in vso potrebno podporo za soustvarjena v času bivanja. izvedbo ustvarjalnih akcij na različnih področjih kulturnega udejstvovanja, s poudarkom na ljubiteljski kulturi. Kriteriji so podrobneje opredeljeni v javnih razpisih. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) z idejnim in JAVNI RAZPISI izvedbenim projektom Rezidenčnega centra Cankarjeva sledi Rezidenčni center Cankarjeva potencialne rezidente poziva na zgledu podobnih ustanov doma in po svetu, katerih poslanstvo je mednarodnih javnih razpisih, ki jih objavi enkrat letno, praviloma v podpora in promocija ustvarjalnosti. mesecu septembru za prihodnje leto. Sklad glede na vsebinske Rezidenčni center Cankarjeva je kot stimulativni prostor sklope objavi dva ločena razpisa. nastajanja in izvedbe novih idej primarno namenjen umetniškemu ustvarjanju in ljubiteljski kulturni produkciji, ki s svojo 3.1. javni razpis za izmenjavo kulturnih ustvarjalcev infrastrukturo omogoča multidisciplinarnost in tako dopolnjujejo Namen poziva je izmenjava tujih kulturnih ustvarjalcev in podobne art centre doma in v tujini. postopoma rastoče omrežje umetnikov, raziskovalcev, Lokacija centra na Cankarjevi 5 se od ostalih podobnih centrov producentov in centrov, s čimer želimo vzpostaviti mednarodno razlikuje po tem, da je postavljena v središče umetniškega podlago za ustvarjanje umetnosti. dogajanja ter da prostorske kapacitete skupaj s tehnično opremo JSKD nudi v sklopu Rezidenčnega centra Cankarjeva sodobno nudijo dobre pogoje za ustvarjalce z različnih področij kulture, saj opremljeni Zeleni apartma in (ob kritju tekočih stroškov, stroškov center obsega dve ločeni bivalni enoti (Oranžni apartma in Zeleni rednega vzdrževanja, čiščenja) uporabo ostalih prostorov v okviru apartma), večnamensko predavalnico, manjšo dvorano za filmske RCC (knjižnica, večnamenska dvorana…). projekte in dramske uprizoritve, atelje ter specializirano knjižnico. Štipendija ni predvidena, prav tako razpisnik ne krije potnih stroškov. LOKACIJA, PROSTORI IN OPREMA Predvideni nastanitveni čas je največ 3 mesece. Rezidenčni center Cankarjeva je v samem centru Ljubljane. Ima dve ločeni bivalni enoti (Oranžni apartma in Zeleni apartma), Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo večnamensko predavalnico, manjšo dvorano, atelje ter naslednje pogoje: specializirano knjižnico.  že dalj časa izkazujejo svoje kulturno izražanje na izbranem področju, Večnamenska predavalnica se lahko uporablja kot delovno –  prijaviteljeva uveljavljenost oziroma perspektivnost v domačem vadbeni prostor ali ustvarjalno druženje, manjše razstave. V in mednarodnem prostoru, neposredni bližini je manjša dvorana – Skladovnica, ki s kapaciteto  izkazan interes za slovensko književnost in kulturo. do 50 oseb ustreza filmskim projekcijam, manjšim dramskim uprizoritvam ter različnim predstavitvam in strokovnim srečanjem. Pričakovanje gostitelja: Nad dvorano se nahaja atelje, v pritličju pa je uporabnikom na  sodelovanje z lokalnimi in gostujočimi mednarodnimi umetniki voljo še specializirana knjižnica z več kot 10.000 naslovi strokovne in umetnicami, literature.  javne predstavitve novega dela ali del dela, ki ga bodo ustvarili ali soustvarili v času bivanja v rezidenci in sicer v prostorih JSKD Prostori so sodobno in prijetno opremljeni. Skupaj s tehnično (Cepetka) in potencialno tudi drugih prostorih in krajih in opremo, nudijo dobre pogoje za ustvarjalce z različnih področij pregled rezidenčnega bivanja. kulture. Kriteriji za zbiranje predlogov za bivanje in realizacijo projektov REFERENČNA PODLAGA IN KRITERIJI ZA UPORABO (skupaj največ 55 točk): Skladno s pozivom Ministrstva za kulturo glede priprave  kakovost dosedanjega dela prijavitelja na umetniškem temeljnih smernic, kriterijev ter načina uporabe rezidenčnih področju, za katerega je podana vloga (0-30 točk), stanovanj smo na JSKD konec junija 2011 pripravili temeljna  odmevnos t dosedanjega dela prijavitelja na umetniškem izhodišča in kriterije za bivanje v rezidenčnem centru Cankarjeva. področju, za katerega je podana vloga, v strokovni javnosti (0- 15 točk), Glede na temeljno poslanstvo JSKD ter iz njega izpeljane  reference prijavitelja na področju mednarodnega kulturnega strateške usmeritve, smo predvsem na podlagi sledečih usmeritev sodelovanja (0-10 točk). sklada:  spodbujanje raznovrstnosti kulturne produkcije, Prednostni kriteriji (skupaj največ 45 točk):  spodbujanje mobilnosti ustvarjalcev in kulturnih dosežkov v  predstavitev konkretnega projekta (0-25 točk), mednarodnem kulturnem prostoru,  predvidena realizacija projekta v izbranem mestu in možnost  krepitev vezi znotraj skupnega slovenskega kulturnega vključevanja projekta v širši mednarodni kulturni prostor (0-20 prostora, s kulturnimi izmenjavami, skupnimi projekti in točk). publikacijami, Rok za oddajo je bil 31. 12. 2011  spodbujanje medkulturnega dialoga, 3.2. javni razpis za realizacijo kulturnih projektov pripravili kriterije za dodelitev rezidenčnih stanovanj ljubiteljem in umetnikom – ustvarjalcem na področjih likovnih in Namen poziva je pripravo skupnih novih projektov slovenskih in tujih kulturnih ustvarjalcev, ki že dalj časa uspešno sodelujejo prek uprizoritvenih umetnosti, literature in književnosti, filmske dejavnosti in multimedije ter ohranjanja kulturne dediščine in različnih programov in programskih vsebin JSKD (strokovna izobraževanja in seminarji, delavnice). folklorne dejavnosti, glede na dva vsebinska sklopa: sodelovanje s programskimi vsebinami sklada ter mednarodno sodelovanje in JSKD nudi v sklopu Rezidenčnega centra Cankarjeva sodobno spodbujanje mednarodne umetniške mobilnosti, opremljeni Oranžni apartma in uporabo ostalih prostorov v okviru Rezidenčnega centra (knjižnica, večnamenska dvorana…). Prvi sklop preferira skupno izvajanje novih projektov slovenskih in tujih kulturnih ustvarjalcev, ki že dalj časa uspešno sodelujejo Štipendija ni predvidena. Povračila potnih stroškov in ostalih prek različnih programov in programskih vsebin JSKD (strokovna stroškov vezanih na program, ki ga izvaja je določeno s posebnim izobraževanja, seminarji, delavnice). dogovorom. Predvideni nastanitveni čas je največ 1 mesec.

NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba 57

Pričakovanja gostitelja:  predstavitev zasnove novih seminarjev, programov, delavnic (0-  aktivno sodelovanje s področnimi svetovalci JSKD; 15 točk),  pripravo seminarja ali del sklopa seminarja, predavanje ali/in Najvišje možno število prejetih točk je 100. Izbrani so lahko tisti delavnico v okviru rednega ali izrednega vsebinskega programa projekti, ki v skupnem seštevku točk splošnih in prednostnih JSKD in kratek pregled rezidenčnega bivanja. kriterijev prejmejo največ točk. Razpisni kriteriji: Rok za oddajo je bil 1. 12. 2011. Do omenjenega roka je  dosedanje aktivno sodelovanje s programi in področnimi prispelo 24 vlog za bivanje. Do konca januarja 2012 je bil svetovalci JSKD (0-50 točk) opravljen evalvacijski postopek prispetih vlog ter pripravljen  kakovost dosedanjega strokovnega in umetniškega dela terminski plan nastanitev za leto 2012-2013 (do 31. 5. 2013). prijavitelja (0-30 točk), Pripravljen je bil osnutek spletne strani, ki bo postavljena v  odmevnost dosedanjega umetniškega dela prijavitelja v medmrežje konec marca 2012. strokovni javnosti (0-5 točk),

ODNOSI Z JAVNOSTMI MAJA ČEPIN ČANDER Največ objav na temo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je bilo v tiskanih medijih, in sicer 511, v spletnih medijih je bilo Odnosi z javnostmi in analiza medijskega pojavljanja jskd v 340 in elektronskih 148 objav. Najpogosteje so o JSKD poročali polletnem obdobju (julij – december 2011) Večer (10-odstotkov vseh objav), STA, Dolenjski list, Primorske Z letom 2011 je JSKD okrepili področje odnosov z javnostmi, novice, Delo, Primorske novice na spletu, Radio Slovenija 1, kar pomeni, da je vzpostavil obsežno adremo ciljnih javnosti ter Dnevnik na spletu, RTV Slovenija na spletu in Štajerski tednik. Med okrepil redne stike z najpomembnejšimi slovenskimi mediji, medije, ki so v polletnem obdobju pogosto poročali o JSKD (nad kulturnimi uredništvi in novinarji, ki pokrivajo področje kulture. 15 objav) so med drugim tudi TV Slovenija 1, Šentjurčan, Vestnik Uvedel je redno pošiljanje sporočil za javnost, od julija 2011 pa Murska Sobota in drugi. Analiza medijev, ki so poročali o JSKD, tudi redno spremljanje medijskih objav preko klipinga. Posebne kaže, da je bilo največ objav v nacionalnih medijih, prav tako je bil podpore v obliki intenzivnih odnosov z javnostmi so bile v letu JSKD zelo pogosto predstavljen tudi v najrazličnejših lokalnih 2011 deležne vse najpomembnejše mednarodne in državne medijih, od tega najpogosteje v Primorskem dnevniku, prireditve sklada, kar je rezultiralo v številnih medijskih objavah. Šentjurčanu, Vestniku Murska Sobota, Gorenjskem glasu, Medijsko so bili zelo dobro pokriti tudi Osrednja prireditev JSKD in Posavskem obzorniku, Radiu Krka, Radiu Sora in tako dalje, podelitev najvišjih priznanj (januar 2011), Mednarodna konferenca odvisno od narave projekta. Projekt Kulturna šola je imel denimo plesne medicine (marec 2011), Mednarodno zborovsko med vsemi mediji, ki so o njem poročali, največ objav v lokalnih tekmovanje Maribor (april 2011), Vizije in Rock Vizije, festival medijih, projekta Linhartovo srečanje in LOAC pa v nacionalnih. najboljših mladinskih gledaliških in rock skupin (maj 2011), ki niso Analiza medijskega pojavljanja je pokazala, da so o JSKD in zajeti v polletni analizi medijskega pojavljanja JSKD. njegovih projektih poročali večinoma različni in vsakič drugi Polletna analiza medijskega pojavljanja JSKD za obdobje med novinarji, kar kaže na to, da v uredništvih medijev oziroma v 1. julijem 2011 in 31. decembrom 2011 je pokazala, da se je JSKD njihovih kulturnih uredništvih praktično ni novinarjev, ki bi v medijih pojavil 999-krat, pri čemer je bilo največ objav proti konstantno in poglobljeno spremljali delo JSKD, temveč o njegovih koncu leta, kar je skladno z dinamiko prireditvene sezone JSKD. projektih poročajo bolj ali manj naključno in na podlagi trenutne Julija je bilo tako 140 objav, avgusta 77, septembra 147, oktobra odločitve njih samih ali urednikov. Eden od verjetnih razlogov za 250, novembra 196 in decembra 189. V analiziranem obdobju se takšno politiko uredništev, za katera praviloma delajo novinarji, je vsebinsko največ objav nanašalo na Festival mlade literature specializirani za določena področja, je sama narava sklada, ki Urška, med najbolje medijsko pokritimi pa so bili v tem polletnem pokriva širok nabor kulturnih dejavnosti in drugih projektov ter obdobju še Linhartovo srečanje, Živa, festival plesne ustvarjalnosti posega v različna polja kulture. mladih, LOAC, Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev, Pika miga, Festival neodvisnega filma in Kulturna šola.

58 NS-Poročilo2011-3-CentralnaSlužba