Kozjansko Slovi Kot Pokrajina Z Mnogimi Obrazi
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 8. april 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 39 cena 1 evro Velikonočni utrinki Najmlajši investitor sončne elektrarne 8. april 2010 | OKo | 1 ˇ 2 | OKo | 8. april 2010 Ali v resnici poznamo in spoštujemo izročilo praznikov? V zadnjih dvajsetih letih, natančneje, po razglasitvi samostojne Slovenije, smo se kar naenkrat zbudili in se začeli zavedati svoje kulturne dediščine, bodisi snovne ali pa ne- snovne. Poleg zavodov so se ustanavljala tudi številna društva, ki so na takšen ali drugačen način s svojim delom želela prispevati k boljše- mu prepoznavanju kulturnih dobrin, običajev, šeg in navad, ki izhajajo iz takšnih ali drugač- nih tradicionalnih vrednot. Te smo v evforiji vsega »tradicionalnega« začeli kar nekako na novo sprejemati. Nastajajo nove navade, ki pa imajo z resničnim izročilom malo ali pa tudi nobene smiselne povezave. Ponovno smo obudili nekatere že skoraj pozabljene oblike šeg in navad. Ponosni smo, da to poč- nemo, in si pogosto tudi kličemo zasluge za tovrstna početja. Žal pa se s takšnim površnim obujanjem ljudskega izročila pogosto obudi le oblika, vsebina in resnično sporočilo pona- vadi ostaneta zabrisana oziroma se o njiju ne sprašujemo in ne iščemo globljih vzrokov do- ločenega početja. Tako se v zelo površni želji za ohranjanje določenega izročila znajdemo v dvojnosti med obliko in vsebino, med pred- metom in povednostjo tega predmeta. Lep primer so bili minuli velikonočni prazniki, ko se je na veliko govorilo in tudi pisalo tako o ver- skem kot tudi tradicionalnem pomenu in izro- čilu teh praznikov. Mnogi so pred njimi v prej opisanem pomenu skušali narediti veliko, da bi se nanje res dobro pripravili, mnogi pa so kar malo pozabili, da prazniki niso le lepo izdelane velikonočne pisanice, visoke in okrašene cvetnonedeljske butare, žegnanje velikonočnih jedi. Prazniki so predvsem v čaščenju miru in spo- kojnosti, srečanju z našimi najbližjimi, družino, sorodniki in znanci in nenazadnje tudi srečanju s samim seboj. In če se ozremo malo naokoli, v tem smislu zelo hitro pademo na izpitu zrelosti obuja- nja tradicionalnih vrednot ali pa vsaj spoštljivosti do njih izročila. Tako se mi zastavlja vprašanje, ali je res neobhodno potrebno na veliki petek prirejati prireditve, odpirati razstave, organizirati razne čistilne akcije. Je nujno na velikonočni ponedeljek aktivi- rati društveno dejavnost, opraviti čiščenja in pranje gasilskih av- tomobilov ipd. Pokažimo tudi s svojimi dejanji, da ljudsko izročilo, povezano z določenimi prazniki, v resnici poznamo in se do tega izročila tudi spoštljivo obnašajmo, tako bomo s svojim zgledom tudi lažje in na povsem enostaven način prenašali izročilo tudi na mlajše generacije. Jasna Sok, dopisnica časopisa OKo 4 ČASOPIS OKO IMA NOVO SPLETNO STRAN 9 DENAR DVOJČKOV BAH VARNO NA BANČNEM RAČUNU 13 ALPINIST VIKI GROŠELJ V KOZJEM 16 BLAGOSLOVLJENI OGENJ ZADIŠAL PO DOMOVIH 24 PRAZNIČNI TEDEN V VRTCU PODČETRTEK Na naslovnici: Vita in Timi Plankar Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK 8. april 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Časopis OKo ima svojo spletno stran Lokalni časopis OKo, ki je v letošnjem letu postal tednik, je pred dnevi pridobil še eno novost, svojo spletno stran. Na njej boste lahko poleg že izdanih časopisov v arhivu našli še marsikaj zanimivega zase. Stran smo že opremili s fotografijami našega okolja, zelo veseli pa bomo tudi Vaših sugestij, dragi bralci, saj želimo, da tudi spletna stran časopisa OKo postane naša skupna stran in da tudi na njej naše Oko ne bo ničesar spregledalo. Spletno stran si lahko ogledate na naslovu: www. casopisoko.si. (OKo) in ličenja, sam vrhunec pa je bila modna revija. Za zabavo »Kar se Janezek nauči, je poskrbel Boštjan Čukur (6Pack Čukur) s svojim glasbenim nastopom in kvizom »Lepo je biti mojster«. V projektu so so- delovale tudi nekatere poklicne šole. to mojster Janez zna« Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Šmarje pri Jelšah, Srečko Kunst, je povedal, da so se za projekt od- »Dan šole so na II. osnovni šoli Rogaška Slatina preživeli na ločili, ker želijo čim bolj približati in vzpodbuditi učence, da malo drugačen način. Učenci vseh razredov so svojim star- se odločajo za obrtniške poklice, ki so dandanes vse bolj šem predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela – to cenjeni, pa tudi iskani. (OKo) pa je bilo spoznavanje obrtnih poklicev. V projektu »Kar se Janezek nauči, to mojster Janez zna«, katerega nosilec je bila imenovana šola v sodelovanju z Območno obrtno- podjetniško zbornico Šmarje pri Jelšah, je sodelovalo preko 25 obrtnikov in podjetnikov pretežno iz Rogaške Slatine, pa tudi iz drugih krajev naše Upravne enote. Mojstri obrtniki so skupaj z otroki preučevali in spoznavali posamezne poklice, otroci so se v njih tudi preizkusili in na zaključku projekta vse to tudi predstavili. Za spomin na projekt bodo ostali sveže prepleskana učilnica, zasajena gredica, nova klopca v šol- skem parku in veliko novih izkušenj ter doživetij. Ker so obrtni poklici kljub gospodarski krizi še vedno najbolj zaposljivi, je pomembno, da jih mladi že od malih nog spo- znavajo in se tako lažje odločajo za svojo poklicno pot. Na zaključni prireditvi so se na odru predstavili mojstri friziranja Tudi Tanja Valenčak iz Kozjega je osnovnošolcem prikazala svoje delo. vse svoje prihranke in najel potrošniški kredit. Najmlajši investitor Izvajalec dela njegove elektrarne je bilo podjetje Solar In- vest, podizvajalec pa podjetje Dom solar. Za izvajalca se je odločil glede na pridobljene ponudbe in seveda upošte- sončne elektrarne val najugodnejšo. Aleksander je še povedal, da je moral celotno investicijo v začetku financirati sam, nepovratna Aleksander Žibret iz Zagorja je najmlajši slo- sredstva pa bo s strani države dobil kasneje. Investicija bo v venski investitor, ki je sončno elektrarno po- celoti zaključena čez približno mesec dni, saj trenutno Ale- ksander čaka še pogodbo o dostopu in gradbeno dovolje- stavil na večstanovanjskem objektu. S tem nje. Potem pa bo električna energija iz njegove elektrarne se mu je uresničila dolgoletna želja, mladi spuščena v omrežje. Sončna elektrarna ima moč 10 kW in investitor pa poudarja, da tudi v prihodnje bi lahko napajala 3 do 4 gospodinjstva. Investicija bi se po besedah investitorja naj povrnila v osmih do desetih letih, želi sodelovati. povedal pa je tudi, da bo z veseljem svoje izkušnje delil z ostalimi, ki imajo podobne ideje kot on. Glede svoje poklic- Ideja o postavitvi sončne elektrarne se je Aleksandru Žibre- ne prihodnosti pa je prepričan, da bo zagotovo povezana tu porodila že v srednji šoli, saj je bil njegov profesor, Andrej s sončnimi elektrarnami. (Zdenka Ivačič) Arh, projektant tovrstnih elektrarn in je beseda v šoli večkrat nanesla na to temo. Aleksandru ideja tako ni in ni dala miru in doma je dobil dovoljenje, da mu dajo v najem streho ne- stanovanjskega objekta, kjer bo lahko postavil elektrarno. Aleksandru je pri investiciji pomagala država, saj je pridobil nepovratna sredstva. Lani avgusta so tako pričeli urejati vso dokumentacijo, za katero Aleksander pove, da mu jo je pomagala urejati in pripravljati sestra Suzana. Dodal je še, da si je potem dr- žava vzela kar nekaj časa, da je vso dokumentacijo pre- gledala, Aleksander pa je nepovratna sredstva iz naslova Ukrepa 312 za razvoj podeželja dobil s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projektantska vrednost celotne investicije je 44 tisoč evrov, brez vključenega dav- ka na dodano vrednost, polovico tega zneska krije država, polovico pa sam. Za to svojo polovico je Aleksander zbral Aleksander je svojo sončno elektrarno postavil na streho nestanovanj- skega objekta. 4 | OKo | 8. april 2010 AKTUALNO LOKALNO gradnjo obeh cest tudi prijavili. Izvaja se za več Tudi na objavljeni razpis za izgradnjo vrtca so prejeli kar ne- kaj ponudb in v kratkem bo znan izvajalec, ki najbolj zado- voljuje razpisane pogoje. Vse to pa že nakazuje, da se bo kot dva milijona tudi gradbišče pri šoli kmalu odprlo. Župan Peter Misja je še povedal, da je Občina Podčetr- tek pred podpisom pogodbe za izgradnjo prehoda preko evrov investicij železniške proge pod Termami Olimia in za pripadajoče zapornice. Vrednost celotne investicije je 430 tisoč evrov; V Občini Podčetrtek je trenutno odprtih kar polovico bo prispevala Direkcija za železniški promet, pre- nekaj gradbišč, župan Peter Misja pa napo- ostanek pa bo zagotovljen iz občinskega proračuna. Takoj veduje, da se jih bo v prihodnjih tednih od- potem bosta v uporabi tudi cesta pri mejnemu prehodu Podčetrtek, ki je bila zgrajena lani, ter kolesarska steza, ki prlo še nekaj. vodi ob njej. Tudi projektna dokumentacija za izgradnjo krožišča pri Ter- Dela že potekalo na vodovodu Škofja Gora, ocena investi- mah Olimia je že v fazi končnega pregleda, kar pomeni, cije pa je 300 tisoč evrov, zavijalni pas Sveta Ema je vreden da bo Direkcija RS z deli pričela letos. Vrednost investicije je okoli 160 tisoč evrov, dela izgradnje druge in tretje faze ko- 500 tisoč evrov. lesarske steze Podčetrtek pa so ocenjena na več kot milijon Župan Peter Misja je še povedal, da je trenutno zaključena evrov. fasada na večnamenski športni dvorani, na dokončanje pa Objavljena pa sta tudi že razpisa za kar dve cesti, Pristava čakajo še streha in nekatere malenkosti v notranjosti. Izva- – Dol in pa razpis za cesto Jerčin. Za obe cesti so pridobili jalec del, Stavbar iz Maribora, pa z deli zamuja tudi zaradi zelo ugodni ponudbi izvajalcev, vrednost izgradnje prve je dejstva, ker je podjetje v prisilni poravnavi. Vsekakor pa bo 90 tisoč evrov, vrednost izgradnje ceste Jerčin pa 200 tisoč v dvorani naslednji teden vse nared za igranje kvalifikacij evrov. Trenutno čakajo le še sklep Službe vlade za lokalno ekip za mladinsko evropsko v rokometu. (Z. I.) samoupravo in regionalno politiko, na katere razpis so iz- Zaradi izgradnje druge in tretje faze kolesarske steze Podčetrtek – Imeno Cesta Jerčin bo kmalu dobila novo podobo. je na tem predelu nekoliko oviran promet. Cesta proti mejnemu prehodu bo kmalu pričela služiti svojemu namenu. Na dvorani so namestili fasado, izvajalce pa čaka še nekaj malenkosti.