KRANJ 2019 in Regina Preplezala Novo Smer in V Originalni Smeri (6C+, 750 M) V La 700 M) V Augile Noir De Peuterey

NAJSTAREJŠA SLOVENSKA REVIJA, KI ŠE IZHAJA

VESTNIK

92019

TEMA MESECA 40 let šole v Manangu

Z NAMI NA POT Ziljska dolina

3,90 € TELEFON Test aplikacij IZ PLANINSKE ZALOŽBE – AKCIJA

VODNIK POLHOGRAJSKO HRIBOVJE, Božidar Lavrič

V vodniku so na 144 straneh opisane poti v Polhograjskem hribovju, ki se zahodno od Ljubljane dviga nad Sorškim poljem. Poljanska Sora ga na severu loči od Škofjeloškega hribovja. Marsikdo hribovje še vedno poimenuje Polhograjski Dolomiti po kamnini, ki se zlasti v višjih delih gorstva prikaže na plan kot veliki, škrbinasti zobje. V vodniku so opisane poti iz doline Gradaščice, iz doline Horjulščice, iz Medvod, Poljanske doline in iz Ljubljane. -50 % Format: 120 x 160 mm; 144 strani, šivano z nitjo, okrogel hrbet

CENA: V času od 15. 9. 2019 do 15. 10. 2019 lahko vodnik kupite po akcijski ceni s 50-odstotnim popustom: 4,95 €* (redna cena: 9,90 €*).

*DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI joža mihelič NOVO Čopov steber iz Sovatne (foto: Joža Mihelič)

Jože Andrej Mihelič se je rodil leta 1946 v FOTOGRAFIJA NA ZADNJI STRANI SLOVENSKA PLANINSKAMariboru. POT Izhaja iz znane/ gorniškeSLOVENIAN družine. MOUNTAIN TRAIL Joža Mihelič (foto: Anja Pitamic) Mati in oče sta bila učitelja, priljubljena Slovenska planinska pot (SPP) jeprosvetna najbolj delavca med Bohinjci,priljubljena brat Tine pa vezna pot v Sloveniji ter violinist, dolgoletni član orkestra Slovenske Vprašaj ena najstarejših v Evropi in na svetu.filharmonije, Noviodličen alpinist vodnikin dobro znan Slovenska planinska pot izpod pisec planinskih in alpinističnih vodnikov ter Občuteno napisane gorske zgodbe Joža Miheliča V Bohinju se nam je spet nasmehnila peresa prekaljenih piscev gorniškedoživljajskih literature ter potopisnih knjig. Gorazda Goriška,so nepozabna pot v časeMojce našega otroštva inStritar odraščanja v Bohinju. sreča. Bogatejši smo za knjigo slavospevov Ta čudoviti svet skrivnostnih gora, brezmejnih gozdov in zanimivih domačinov goro Po srednješolskem obdobju na Jesenicah, bohinjskim goram, planinam, dolinam, nas je trajno povezal z nepozabnim družinskim prijateljstvom naših staršev, kjer se je pridružil Alpinističnemu odseku dolinicam, vasicam, slapovom, jezerom Kučuk in Andraža Poljanca je v slovenščini izšel v treh delih oktobraki se prenaša na naslednike. lani, kot PD Jesenice, je študiral na Fakulteti za šport in vodnim izvirom, ki pošiljajo žuboreče Univerze v Ljubljani, kjer je bil po diplomi Lojze Budkovič studence, potoke in reko po dolini in v odgovor na vse večje zanimanje tujcev za Slovensko planinsko potsoplezalec pa v prevodu Gorazd Gorišek, FROM MARIBOR TO THE ADRIATIC SEA več kot štirideset let stalniAUTHORS zunanji sodelavec Mojca Stritar Kučuk, 1. EASTERN POHORJE širni svet. Knjiga Joža Miheliča je hkrati The Slovenian Mountain Andraž Poljanec za področje planinstva, alpinizma in 2. CENTRAL POHORJE poklon bohinjskemu človeku in ljudem iz Gorazda Pipenbaherja izhaja vodnik v angleščiniGorazd Gorišek (1976) works atv the Posteni knjigiČeprav so inzaradi življenjskihvsebuje obveznosti stene tudi počasi drsele 3. WESTERN POHORJE FROM MARIBOR TO THE ADRIATIC SEA 4. URŠLJA GORA »okol'šne« bohinjskega raja, če se izrazimo turnega smučanja. Službovalof Slovenia. je po srednjihHe started exploring the hills v globine spominov, je ostal goram vedno zvest; v njih je dolga leta preživljal svoj čas goro Vprašaj around his hometown as a young child before Trail starts in Maribor and goes across Pohorje, 5. SMREKOVEC MASSIF po Prešernovo. To je žlahtna pripoved in osnovnih šolah in v turizmu,his parents zadnjih introduced him to the high kot odličen pedagog, turni smučar, izvrsten fotograf … Slovenian 6. RADUHA the Kamnik-Savinja Alps and the Karawanks to napotke za varnejši obisk gora. mountains. Mojstrana. It then enters the Julian Alps and climbs 7. ACROSS RIVER SAVINJA TO KOROŠICA triindvajset let pa v JavnemTogether zavodu with Triglavski his wife he later focused on V pričujoči knjigi je veliko človeških resnic, povezanih z družino in prijatelji, o skromnih in poštenih ljudeh, ki so v some of Slovenia’s highest summits. The last part of 8. OJSTRICA difficult unmarked trails and nowadays he veliko je tudi zgodovinskih dejstev,the trail ki leavesse žal the v sedanjemhigh mountains, modernem heads west časuand ne zdijo več Mountain bližnji preteklosti živeli – in nekateri še narodni park kot vodja Službe 9. ACROSS SAVINJSKO SEDLO Format: 130 x 210 mm; 232 strani, integralnaexplores thešivana mountains with his family.vezava ends on the Slovenian coast. za izobraževanje in naravovarstvenoHis first writings vzgojo about the mountains pomembna, kot da se je svet danes začel. 10. KRIŽ AND SKUTA živijo ‒ predani svojemu rodu in domu in Slovenia and abroad were featured on • Length: 617.4 km Trail 11. GRINTOVEC AND JEZERSKA KOČNA in urednik glasila Svet podGore-ljudje, Triglavom a Slovenian. website dedicated to • ElevationPeter Podgornik gain/loss: 37,300 m of elevation gain, 12. THROUGH JEZERSKO in svoji zemlji … Joža je ob njih spoznal, mountains. He writes for Planinski vestnik, 37,600vrhunski m of elevation alpinist loss 13. STORŽIČ da take vrste zvestoba ustvarja izjemne Njegove domače gore so Vzhodnea renowned JulijskeSlovenian mountaineering • Number of stages: 43 magazine, as well as for other publications. 14. FROM KRIŠKA GORA TO DOBRČA • Number of checkpoints: 80 joža mihelič Alpe. Od prvih plezalnih začetkov 15. BEGUNJŠČICA posameznike, ki jim zemlja domača ni He’s written several guidebooks and • Number of summits: at least 35 co-authored a monography on Slovenian VPRAŠAJ GORO, Joža Miheličpo letu 1962 je opravil veliko število • Number of huts: at least 55 16. STOL prazna beseda, kakor je zapisal Ivan Tavčar, mountains. He’s also involved in the making • Estimated time: 252 hours or 37 days 17. FROM GOLICA TO MOJSTRANA of hiking maps of the Alpine Association of 18. FROM MOJSTRANA TO VRATA temveč je del njihovega življenja. letnih in zimskih plezalnihSlovenia. vzponov SLOVENIAN MOUNTAIN TRAIL MOUNTAIN SLOVENIAN 19. FROM VRATA TO KREDARICA BENEATH TRIGLAV’S SUMMIT Avtobiografsko delo Vprašaj gorovseh Joža težavnostnih stopenj,Miheliča med njimi je žlahtna pripoved o skromnih 20. TRIGLAV Marija Cvetek, bohinjska pisateljica devetindvajset prvenstvenih.Mojca Stritar Kučuk (1979) has a PhD in the 21. ACROSS BOVŠKI GAMSOVEC TO KRIŠKI PODI

Slovenian language and works as a linguist, 22. RAZOR AND PRISOJNIK goro in poštenih ljudeh, ki so živeli predaniPričujoča knjiga jesvojemu spominpublicist, na otroštvo editor, and teacher rodu, of Slovene as a domu in zemlji. Je spomin 23. BENEATH THE MOJSTROVKA PEAKS foreign language, but her heart beats for the v Bohinju, na prijateljske vezi,mountains, ki so traveling,nastajale and caving. 24. JALOVEC She’s the author and co-authorgoro of countless 25. TO THE SOURCE OF THE SOČA RIVER na otroštvo v Bohinju, na prijateljskev dobi zorenja, vezi, na plezalnepublications začetkeki in sofor najbolj adults andnastale children. v dobi zorenja, na ple- 26. ALONG THE SOČA RIVER polna leta njegovega alpinizmaHer favorite ter na pursuits turno are long treks, 27. THROUGH ZADNJICA TO PREHODAVCI forgotten unmarked trails, ski touring, 28. TRIGLAV LAKES VALLEY and high summits, while lately she’s been smučanje, ki mu ostaja zvest vse življenje. CENA 29. FROM TRIGLAV LAKES TO KOMNA zalne začetke in najpolnejša leta njegovegarediscovering alpinizma the simple joys of easy hikes ter na turno smučanje, ki with children. 26,90 € 30. FROM KOMNA TO KRN LAKES ISBN 31. KRN 978-961-6870-37-5 mu Joža Mihelič ostaja zvest vse življenje. Nov slavospev bohinjskim goram od- 32. FROM KRN TO PLANINA RAZOR Andraž Poljanec (1972) is a musician who 33. BOHINJ-TOLMIN RIDGE loves to spend as much time in the mountains 34. FROM ČRNA PRST TO PETROVO BRDO vprašaj vprašaj as possible. He enjoys ski touring immensely A. POLJANEC KUČUK, G. GORIŠEK, M. STRITAR so it’s no surprise that his favorite time of 35. FROM PETROVO BRDO TO POREZEN likujeta izbrušen slog in ljubezen do gora, po katerem slovijo tudi dela Joževega 36. FROM POREZEN TO ERMANOVEC the year is winter. He loves to explore the 9 789616 870412 mountains together with his kids, who are 37. THROUGH IDRIJA TO HLEVIŠKA PLANINA CENA experts on birds and wild orchids. 38. ACROSS TRNOVSKI GOZD He’s worked on numerous mountaineering 27,90 € brata Tineta Miheliča. 39. FROM ČAVEN TO JAVORNIK and ski-touring guidebooks covering all ISBN 40. FROM JAVORNIK TO NANOS corners of Slovenian mountains. 978-961-6870-41-2 Format: 165 x 240 mm; 216 strani, integralna šivana vezava 41. FROM NANOS TO ŠKOCJAN CAVES 42. FROM ŠKOCJAN CAVES TO SLAVNIK 43. FROM SLAVNIK TO DEBELI RTIČ

2019.06.29_ovitek.indd 1 18/07/2019 13:34:12

INFORMACIJE∙ NAKUP ∙ NAROČILA PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, PLANINSKA TRGOVINA PZS NA SEDEŽU Ob železnici 30a, Ljubljana, v času uradnih ur (v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure; odmor za malico 10.30–11.00). PO POŠTI p. p. 214, SI-1001 Ljubljana PO TELEFONU 01 43 45 684 v času uradnih ur brezplačna telefonska številka 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu) PO FAKSU 01 43 45 691 E-NAROČILA [email protected] ali spletna trgovina PZS: http://trgovina.pzs.si. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana • telefon: 08 380 67 30 • faks: 04 589 10 35 • e-naročila: [email protected] VESTNIK Revija za ljubitelje gora že od leta 1895

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja petnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 119. letnik NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Ob železnici 30a, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 E: [email protected] www.planinskivestnik.com www.pvkazalo.si www.facebook.com/planinskivestnik Srečanje z domačinom ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan UREDNIŠKI ODBOR: Na pragu pomladi sem med sprehodom po robu naše planote naletela na gospoda, ki Emil Pevec (tehnični urednik), Marta Krejan Čokl, je z roba zamrznjenega kala s krampom odstranjeval kamne. Lahko bi šla tiho mimo, saj Zdenka Mihelič, Irena Mušič Habjan, Mateja Pate, UVODNIK Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch me najverjetneje ne bi opazil, tako je bil zaverovan v svoje delo, a sem ga po lepi planinski ZUNANJI SODELAVEC: navadi pozdravila. Potem me je prešinilo, da je tistih nekaj sekund, kolikor bi trajalo, da mu Peter Šilak LEKTORIRANJE: pokažem hrbet, čisto preveč dolgih, da bi šla mimo brez kakšne vljudnostne fraze, zato Marta Krejan Čokl, Mira Hladnik, Vera Šeško, sem ga skrajno izvirno, domišljujoč si, da sem duhovita, pobarala, ali igra hokej. Prizanesljivo Sonja Čokl, Darja Horvatič (korektorica) OBLIKOVANJE: me je pogledal izpod čela in z nejevoljo v glasu dejal, da pospravlja za drugimi. Potem se je Mojca Dariš razgovoril, da mora neprestano čistiti kal, namenjen napajanju živine, saj mu mimoidoči, GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: verjetno najmlajši, ki zlasti radi gojijo to disciplino, sproti polnijo vodno kotanjo s kamenjem. Schwarz print, d. o. o. Tiskano na NEO MATT papirju, Triglav papir Kali so na sušni kraški planoti dragocena redkost, in ko naletimo na kakšnega, nas kar NAKLADA: 4500 izvodov sam pokliče k postanku, odrasle morda k opazovanju življa v njem, otroke pa k priljubljeni Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte igri metanja kamenčkov v vodo. Pomodrovala sem nekaj o opozorilni tabli, ki bi vljudno po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. nagovorila pohodnike, pa se je samo nasmejal in odmahnil z roko, češ da je bob ob steno … Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih Nekoliko naprej ob poti je cel kup opozoril, naj se obiskovalci držijo planinske poti, ki vodi čez prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in pašnik, a po njem hodijo križem kražem, je razlagal naključni sogovornik. "Potem pridejo do prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva in PZS. Kopiranje revije ali posameznih električnega pastirja, in ko želijo čezenj, jih strese, zato v jezi izpulijo kolce," je pribil in dodal, delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. da od pomladi do jeseni vsak ponedeljek zjutraj obhodi pašnik, da popravi ograjo, če ga kdo Naročanje: Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, od sovaščanov že prej ne pokliče, da so živali izkoristile priložnost in se mastijo na kakšni Ob železnici 30a, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali njivi … "Nemš ke, mestni ldje," sem pametovala v približku lokalnega narečja in potem slišala po telefonu 080 1893 (24 ur na dan) in na naslovu: še, kako naš podalpski narod ne spoštuje zasebne lastnine, saj se poleti priložnostni nabiralci https://clanarina.pzs.si/vestnik.php. gozdnih jagod pasejo tako rekoč na dvoriščih domačij. Misli so mi splavale v preteklost. Sem mestno dete. No, lahko bi rekla predmestno. Otroška leta sem preživela v naselju, od strogega centra prestolnice oddaljenem četrt ure hoje, v njem takrat marsikje še ni bilo Transakcijski račun PZS: IBAN: SI56 6100 0001 6522 551 ne asfalta in ne ograj med sosedi. Zrasla sem v času socializma, ko je bilo "vse naše" in SWIFT: HDELSI22 DELAVSKA HRANILNICA D.D. LJUBLJANA smo brez pomislekov po mili volji nabirali gobe, kostanj, borovnice, regrat in druge dobrote Naročnina 39 EUR, 63 EUR za tujino, posamezna številka po primestnih gozdovih in travnikih. Pa rabutali koruzo in češnje in jabolka pri sosedih 3,90 EUR. Člani PZS so upravičeni do 25 % popusta na letno naročnino Planinskega vestnika. Reklamacije ali najbližjem kmetu. Kar se Janezek nauči, to Janez zna, zato ni čudno, da smo se zelo upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi podobno v najstniških letih obnašali v plezališčih. Nič se nismo spraševali, ali je lastniku naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. zemljišča, na katerem je stalo skalovje našega poželenja, prav, da se mu mimo hiše redno Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za raziskovalno sprehajajo gruče neznancev, da mu puščajo iztrebke za vsako skalo ali grmom, si polepšajo dejavnost Republike Slovenije (ARRS), št. pog. 630-183/2017-1. družabne večere s tabornim ognjem in prenočujejo pod steno … Spomnim se, kako je nekoč

Program informiranja o planinski dejavnosti nekemu kmetu prekipelo in je prepovedal vožnjo po cesti do svoje domačije, po kateri smo sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. si krajšali dostop k plezališču. Sveta nebesa, kako smo ga grdo gledali, saj smo odtistihmal

morali pešačiti celih petnajst minut dlje! Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi na stvar pogledal z drugega – kmetovega – zornega kota. S to perspektivo sem se začela ukvarjati FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: šele, ko sem mnogo let pozneje po čudnih potih gospodovih postala − članica kmečkega Greben Trentskega Pelca z Ušjem v ospredju gospodinjstva. In spoznala, kako hitro je mogoče obrniti ploščo, ko stopiš v čevlje drugega! << (greben Véverica po Henriku Tumi) Občutek imam, da bi bila moja toleranca do takega obnašanja, kot smo ga bili vajeni Foto: Dan Briški nekdanji obiskovalci sten kraškega roba in drugih priljubljenih plezališč, neprimerno nižja. Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vse članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, Prepričana sem, da noben meščan ne bi ostal ravnodušen, če bi mu čez vrt (ki ki praviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno naj bo prispodoba za posestvo) hodili neznanci, pod okrasnim grmičevjem puščali subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu smrdeče kupčke, spotoma oskubili jagodičevje in se utaborili na še posebej lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne prijetnem koncu vrta, kjer bi bilo mogoče v zavetju zakuriti taborni ogenj, ob moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje in plezanja po gorah po navodilih iz te revije. katerem bi bolj ali manj ubrano UVODNIK zapela bolj ali manj trezna druščina 1 privržencev aktivnega preživljanja Srečanje z domačinom prostega časa v naravi. Bržkone Mateja Pate so tem podobne izkušnje (in še tiste s prostim pretokom domačih 40 LET ŠOLE V MANANGU ljubljenčkov) privedle do kulture 4 Slovenska šola v Nepalu postavljanja ograj med sosedi v mestih. Na deželi je drugače le to, Bojan Pollak da lastniki svojih zemljišč nimajo ograjenih zaradi njihove velikosti in 40 LET ŠOLE V MANANGU

UVODNIK nepraktičnosti ograj pri gospodarjenju 9 Prvi tečaj leta 1979 s posestvom. Kaj imajo vrtovi in kmetje opraviti s Danilo Cedilnik planinstvom? Marsikatera planinska pot vodi čez zasebna zemljišča. 40 LET ŠOLE V MANANGU Spomnimo se na to naslednjič, ko 12 Z znanjem bo življenje boljše bomo hodili po njej, in se obnašajmo Jani Bele v skladu z načelom, da smo v naravi le na obisku – naj to ne velja le za divjino, temveč tudi za kulturno 40 LET ŠOLE V MANANGU krajino, ki jo že stoletja ohranjajo 16 Če te nekdo prosi tisti, ki živijo v stiku z zemljo. Ne za pomoč, mu pomagaj nazadnje nas k temu zavezuje tudi častni kodeks slovenskih planincev: Anda Perdan "Hodimo po označenih planinskih poteh in nikakor ne po bližnjicah ali 40 LET ŠOLE V MANANGU po kmetijskih obdelovalnih površinah 20 Mimobežnice (travniki, polja). S tem skrbimo za o šoli v Manangu boljšo lastno varnost in varnost ostalih udeležencev, preprečujemo erozijo in Tone Škarja pokažemo spoštovanje do lastnine in dela prebivalcev v gorskem svetu. Za INTERVJU ohranjanje gorskega okolja skrbimo z 22 Ludovic Ravanel osebnim zgledom in ravnanjem, tako da nikjer ne odmetavamo odpadkov; Martina Čufar Potard le-te odnesemo s seboj v dolino in jih odložimo na za to določenih mestih. NAŠI SODELAVCI Planinci ne povzročamo hrupa, 26 Martina Čufar Potard ne prožimo kamenja, ne kurimo ognja v gozdu ali njegovi bližini in ne uničujemo cvetja ne glede na to, ali je ODMEV zaščiteno ali ni. Tudi ne delamo škode 28 Kam je odšla Črna lepotička na planinskih pašnikih, objektih in nasadih, saj se zavedamo, da imajo Janko Humar tudi tisti, ki prihajajo za nami, pravico do pristnega, čistega okolja. Vsak

planinec naj bo zgled drugim, zlasti mladim."

Bodimo torej vzor tistim, na katerih svet stoji, in poskrbimo za dobre odnose med lokalnimi prebivalci in mimoidočimi<< obiskovalci. Cenimo možnost, da se po zasebnih zemljiščih še vedno lahko sprehajamo brez grožnje, da nam bo kdo odpihnil glavo, kot nas radi opozorijo v deželi svobode in priložnosti na drugi strani Atlantika. Mateja Pate Z NAMI NA POT MINIATURA 34 Ziljska dolina 66 Zajec – zavojevalec Mojca Stritar Kučuk Anka Rudolf

ČEŠKE GORE 43 Vetrovna Snežka Damir Šantek 68 NOVICE IZ VERTIKALE 71 ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE INTERVJU 73 LITERATURA 46 Hervé Barmasse 74 PLANINSKA ORGANIZACIJA Jernej Šček 77 FILM 78 NOVICE TEST APLIKACIJ 80 V SPOMIN 50 Telefon kot karta in kompas Aljaž Anderle

NAŠI SODELAVCI 58 Aljaž Anderle

GEO IZLET 60 Pomladanski izlet med slatinami Nina Rman

PLANINSKA DOŽIVETJA 64 Dobro zgodnje jutro, gamsovke in gamsi! Boštjan P. Strnad

POŠLJITE SPOROČILO SMS S KLJUČNO BESEDO GRS5 NA ŠTEVILKO 1919 IN PRISPEVALI BOSTE 5 € ZA GRADNJO NOVIH PROSTOROV DGRS KAMNIK.

VSEBINE VSEH PLANINSKIH VESTNIKOV OD LETA 1895 DALJE NA WWW.PVKAZALO.SI. 40 LET ŠOLE V MANANGU

Bojan Pollak

Ideja Aleša Kunaverja Slovenska šola v Nepalu

V sedemdesetih letih preteklega stoletja se je v okviru Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA)1 veliko govorilo o tem, da je treba Šerpam, ki sodelujejo na odpravah v Nepalu, dati prepotrebno tehnično znanje. Vendar ni nihče naredil ničesar konkretnega, razen Aleša Kunaverja, ki je dosegel, da je Jugoslavija v okviru tehnične pomoči neuvrščenim in nerazvitim državam v letih 1979 in 1980 zgradila v osrednjem Nepalu v Manangu šolo za izobraževanje članov nepalske planinske organizacije (NMA). Celoten projekt je vodila Planinska zveza Slovenije (PZS), formalno Jugoslavije, ki je nato tam skoraj vsako leto organizirala in

4 izvedla osnovni tečaj za vodnike NMA. Več o tem smo v Planinskem vestniku že pisali v januarju leta 2015. Uspešno sodelovanje med PZS in NMA se je nobenega denarja, se je podpredsednik PZS Miro Er- Šola v letu 2019 leta 2013 končalo. Nepalci so namreč predvsem po žen zelo angažiral, da bi denar (predvsem za bolnico Foto: Anda Perdan naši, deloma pa tudi po francoski zaslugi postali sa- v Čjalsi, ki pa je popolnoma izven osnovne planinske mostojni. Najprej so dobili mednarodni certifikat dejavnosti) dobili pri ustreznih državnih institucijah. (IFMGA) poklicni gorski vodniki v okviru nepalske- Vendar so bila vsa njegova prizadevanja zaman. Zato ga združenja, nato pa še vodniki v okviru NMA po je bil denar zbran na drugačen način, in sicer so ga pravilih UIAA. Zato PZS ni videla več smisla v na- dali tisti med zaprošenimi, ki jim ugled Slovenije in daljnjem sodelovanju in je popolnoma prekinila so- tudi PZS v Nepalu še vedno nekaj pomeni (Jani Bele, delovanje na tem področju, čeprav je NMA še vedno Peter Holozan, Darja Jenko, Stane Klemenc, Duši- želela sodelovati (zdravnik in inštruktor) oziroma ca Kunaver, Mira Lanišek, Matevž Lenarčič, Dami- izmenjevati izkušnje, kar naj bi bilo koristno za obe jan Meško, Janez Mihelič, Dušan Papež, Anda Per- strani. dan, Bojan Pollak, Maja Romih, Miro Romih, Vlado Pet let je nato NMA uspešno izvajala vse tečaje. Za Schlamberger, Tone Škarja, Marko Štremfelj in Jože 1 Union internationale leto 2019 pa je zaprosila za pomoč, in sicer za ene- Zupan), ki v tem zbirokratiziranem, ponorelem sve- des associations ga zdravnika. Čeprav PZS za take namene nima tu, razčlovečenem zaradi pohlepa posameznikov, še d'alpinisme naprej delajo dobro, ki vedo, da ni vse samo v denarju, dobičku in trgovini. Pri tem pa ni zanemarljiva tudi tehnična pomoč PZS, moralna podpora predsednika RS Boruta Pahorja in še nekaterih. V stopinjah Zanimiv pri zbiranju sredstev je bil odgovor nekaterih podjetij – nobeno od zaprošenih ni dalo niti cen- planinskih ta, da po zakonu ne smejo dati donacije v obliki mate- Spominska plošča riala ... na šoli Z letošnjim sodelovanjem se je tako brez velike- legend Foto: Anda Perdan ga pompa obeležila tudi 40. obletnica začetka šole. Kot pripadnik četrte generacije planincev in vodnikov sem vedno sanjal o vzponih na visoke gore in si želel doživeti in videti razgled, kot ga vidijo legende na vrhovih sveta. Moja družina je bila skromnega izvora, saj je bil oče rojen v vasi Kumdžung v regiji Everest. Že od svojega otroštva naprej je pomagal očetu in dedku, ki sta bila dobra plezalca in vodnika. Njegov dedek je bil celo vodnik Siru Edmundu Hillaryju na mnogih njegovih odpravah na Everest. Tako sem odraščal ob poslušanju zgodb o velikih pustolovščinah svojih prednikov. Oče me je vpeljal v treking že zelo zgodaj. Takrat sem bil osupel, presenečen in očaran nad lepoto različnih predelov Nepala, profesionalnostjo osebja in mnogimi ljudmi, ki so bili z nami na trekingu in so prihajali iz različnih držav, da bi doživeli vza- jemno ljubezen do raziskovanja Nepala ter pomla- ditev, ki se jo pridobi s trekingom in razumevanjem nepalske kulture. V tistem času je bil moj oče že vodnik in šerpa – plezalec in višinski nosač, kar je bilo zelo cenjeno napredovanje, saj je prej delal kot no- sač in pomočnik v kuhinji, ko je bil na trekingih s svojim očetom. Po letih vodenja je ustanovil svojo agencijo v čast zaščitnice doline Khumbu, gore Khumbi-Ila, ki stoji nad vasico Kumdžung. Sčaso- ma je uvidel potrebo po izboljšanju in razvoju do- življajskega turizma. Zato se je pridružil Združenju trekinških agencij Nepala. Bil je dolga leta izvršni član, dokler se ni včlanil v NMA. Začel je kot obi- čajni član, nato je napredoval do podpredsednika in nazadnje je postal predsednik v dveh mandatih. Prizadeval si je za izboljšanje delovnih pogojev gorskih vodnikov, lokalnega prebivalstva in turizma kot celote, da bi se ta industrija lahko razvila in po- Za naprej pa ni jasnih usmeritev. Z nepalske strani si- sledično prinesla več prihodka, ki je velik del naro- cer prihajajo določene pobude za nadaljevanje prila- dnega gospodarstva. gojenega sodelovanja, a na slovenski uradni strani ni Sledil sem svojemu očetu in se leta 2007 tudi ura- ravno kakšnega velikega navdušenja. dno pridružil agenciji; postopno sem se res začel Lahko smo ponosni na to, da se je ideja Aleša Kuna- zanimati za doživljajski turizem. Bilo mi je očitno, verja, povzeta v stari kitajski modrosti "Če daš člo- da se moram naučiti vseh vidikov trekinga, planin- veku ribo, ga boš nasitil za en dan, če ga naučiš lovi- stva, alpinizma in drugih plati turizma. Zato sem se ti ribe, ga nasitiš za vse življenje", uresničila v polni leta 2012 vpisal v osnovni tečaj planinstva oziroma meri. Najpomembneje pri tem pa nikakor ni to, da alpinizma. Tistih štirideset dni tečaja je bil najboljši, smo tam postavili stavbo – šolo in nekaj ljudem dali najlepši čas moje kariere, saj sem se imel priložnost znanje, ampak predvsem to, da smo pomagali uspo- naučiti vseh osnov trekinga in plezanja, pa tudi iz- sobiti Nepalce, da znajo sami kakovostno usposablja- kusiti tovarištvo med tečajniki, ki so kasneje sami ti ljudi, ne glede na kraj, saj so bili taki tečaji izvedeni postali vodniki in alpinisti. Največje odkritje zame 6 poleg Mananga tudi v Langtangu in še kje drugje. m Namgyal Zangbu Sherpa Arhiv Namgyal Zangbu Sherpe pa je bila PZS, ki je od leta 1979 vodila tečaje za prihodnje nepalske vodnike in tako ustvarjala izurjeno delovno silo. Šola v Manangu, 3540 m, leži ob znameniti in slavni trekinški poti okoli Anapurn, po kateri hodi na tisoče obiskovalcev iz celega sveta. V evropskem slogu narejena stavba lahko kadarkoli sprejme več kot sto udeležencev, inštruktorjev in pomožnega osebja. Od njenega začetka je bilo v njej za vodnike usposobljenih več kot tisoč Nepalcev in tujcev, in to se še nadaljuje. Moj oče je bil med prvimi tečajniki in zelo sem ponosen, da sem tudi jaz del tega projekta PZS. Ustanovitev šole je močno spremenila življenje vseh gorskih vodnikov v Nepalu. Poleg planinskih in al- pinističnih veščin so nam bile dane tudi druge ži- vljenjsko pomembne lekcije − osnove prve pomoči, vremenske razmere, team-building, sodelovanje in o vedno večjem številu smrtnih nesreč v gorah, še po- tovarištvo so samo nekatere od mnogih pomemb- sebej na Everestu, se je razvila polemika o številu do- nih stvari, ki smo se jih naučili. Poleg tega so me spod- voljenj, ki jih daje vlada, o višinski bolezni, o neskladju budili, da sem se udeležil nadaljevalnega tečaja in ga in prisotnosti oficirja za zvezo in ne nazadnje o neiz- uspešno končal v letu 2014. kušenosti plezalcev. Iz vsega navedenega lahko pote- Zelo očitno je, da je Hillaryjev sklad zelo spremenil gnem samo en logičen sklep, in ta je, da je ustrezno življenje mnogih ljudi v pokrajini okoli Everesta. Pre- usposabljanje edina rešitev. Kot primer navajam, da pričan sem tudi, da je bil slovenski prispevek, ki ga se je peščica izkušenih in dobro usposobljenih vodni- zelo cenim, vsaj tako vpliven, kar zadeva spremembo kov pravilno odločila, da je opustila vzpon na Eve- življenj mnogih ljudi, in to gre naprej. Da bi se ta bla- rest in odpeljala svojo skupino proti Makaluju, kjer godejni učinek nadaljeval tudi v prihodnje, bi morale so uspešno prišli na vrh in se tudi vsi vrnili v dolino. biti po mojem mnenju narejene nekatere nujne stva- Osebno sem in bom še naprej priporočal osnovni ri, ki bi izboljšale učinkovitost obstoječih prostorov. planinski in alpinistični tečaj vsakomur, še posebej pa Šolo bi morali uporabljati pogosteje tudi za druge na- vsemu mojemu osebju, da bodo lahko v vsakem pri- mene, namesto da je v uporabi samo en mesec v letu, meru ravnali pravilno in strokovno. ko jo uporablja NMA za svoje tečaje. Domačinom v Imel sem tudi srečo, da sem se srečal s številnimi slo- Manangu je treba pomagati nadgraditi znanje in ve- venskimi živimi legendami, s katerimi si delim enako ščine z izobraževanjem, usposabljanjem na področju ljubezen do gora in od katerih sem prejel mnogo dra- hotelirstva, prehranske ponudbe, dela s strankami, gocenih nasvetov. To so resnični učitelji in vodniki in prve pomoči, ozaveščanja o višinski bolezni in po- lahko si samo predstavljam, kako je hoditi po njihovih dobno. Zgradbo bi bilo treba prenoviti − prepleska- stopinjah in biti del planinske, alpinistične skupnosti ti zunanjost in notranjost ter okrasiti notranje stene, v 21. stoletju. prenoviti kuhinjo in stranišča ter obnoviti postelje za Na koncu bi rad izrazil svoje največje spoštovanje in tečajnike in inštruktorje. Obnova oz. prenova bi bila hvaležnost Planinski zvezi Slovenije in slovenski vla- smiselna samo, če bi jo uporabljali vse leto ali pa vsaj di, da sta se tako potrudili in razvili takšen vzorčni v trekinški sezoni od februarja do maja in od septem- model daleč izven svojih državnih meja, v državi, kjer bra do novembra. To pomeni, da bi šolo lahko upora- se potreba po takšni vzorni šoli lahko izmeri s števi- VESTNIK PLANINSKI bljali kot planinsko kočo in kot izobraževalni center lom kvalificirane delovne sile in z življenji, ki jih je re- za druga usposabljanja s stalnim oskrbnikom čez vse šilo predhodno kakovostno usposabljanje. leto. Dobra cestna povezava in bližina letališča pome- Hvala Vam. nita, da ima šola veliko možnosti za ustvarjanje prihodka, ki bi se lahko uporabljal za njeno vzdrževanje. Namgyal Zangbu Sherpa, september 2019 september V letošnji plezalni sezoni, ko smo slišali mnogo novic vodja trekinške agencije Khumbi-Ila 7 Bil sem eden prvih Bil sem eden prvih učencev, ki jih je takratna jugoslo- okviru UCPA1 v Franciji. Nato sem od 27. junija do 4. vanska, dejansko pa PZS šolala v Manangu. Takrat septembra v Franciji obiskoval ENSA2 in septembra sem sicer že bil vodnik pohodništva, toda s tečajem 1983 prejel diplomo iz alpinizma. sem se naučil veliko bistvenih elementov varnega gi- Od ustanovitve šole v Manangu so imeli številni Ne- banja in tudi to, kako biti boljši vodnik. Po osnovnem palci možnost udeležbe na osnovnih in nadaljeval- usposabljanju sem nadaljeval s tečajem za inštruk- nih tečajih planinskih in vodniških veščin, kakor tudi torja in nato z osnovnim tečajem skalnega plezanja v na tečajih za pripravnike za gorske vodnike, ki jih je v sodelovanju PZS in Nepalske planinske zveze omo- Zimba Zangbu Sherpa gočila šola v Manangu. To sodelovanje je do danes Foto: Bojan Pollak ustvarilo številne profesionalne planinske in gorske vodnike, in kar je najpomembneje, tudi 63 vodnikov z licenco UIAGM. Prispevek, ki ga je PZS vložila v šolo v Manangu, ter stalna podpora z inštruktorji, zdravniki in njeni- mi strokovnjaki za usposabljanja sta bila neizmerlji- va − res sem ponosen in počaščen, da sem bil lahko del tega. Po usposabljanjih sem nadaljeval delo kot vodnik in hkrati postal aktivni član Zveze trekinških agencij Nepala. Zavedal sem se potrebe po razvoju turizma v Nepalu s pomočjo ustreznega strokovne- ga znanja in upravljanja. Zato sem postal aktivnejši v Nepalski planinski zvezi in dosegel, da sem bil po dva mandata podpredsednik in nato še predsednik zveze. Trenutno delujem v lastni agenciji za plezanje in po- hodništvo s sedežem v Katmanduju in večino uspeha dolgujem svojemu osebnemu trdemu delu, predano- sti, in kar je najpomembneje, PZS, ki mi je pomagala pri mojih začetnih korakih. Zimba Zangbu Sherpa

1 Union des Centres Sportifs de Plein Air. 2 Ecole Nationale de Ski et d'Alpinisme.

Dr. Andlovic predava prvo pomoč, na desni Nejc Zaplotnik in Danilo Cedilnik - Den. Arhiv Danila Cedilnika 8 40 LET ŠOLE V MANANGU

Gostje v lepi deželi Danilo Cedilnik Prvi tečaj leta 1979

Ker se na odpravah v Himalaji ponesreči veliko višinskih nosačev (večina so iz rodu Šerp, ki živijo v gorskih vaseh na veliki nadmorski višini), jih je treba naučiti uporabljati cepin in dereze, rokovati z vrvjo in varovati, narediti sidrišče … , kar je večkrat poudarjal Aleš Kunaver, ki je imel kot vodja odprav bogate izkušnje. Eden od njegovih vizionarskih projektov je tako postala Šola za šerpe, kot smo jo prvotno imenovali.

Od urada do urada, od Ljubljane do Beograda poslopje šole, največja stavba daleč naokrog, na kate- je hodil s svojo zamislijo in na koncu s pomočjo Zavo- ri sta še danes na spominski plošči v slovenščini in ne- da za mednarodno sodelovanje zbral denar. Vsesko- palščini napisano Kunaverjevo ime kot ime ustanovi- zi je sodeloval tudi s Planinsko zvezo Nepala (NMA), telja šole in njegov reliefni portret, ki ga je izdelal kipar zlasti z njenim predsednikom gospodom Pokharelom Bojan Kunaver. in ministrom za turizem. Sredi maja leta 1975 me je povabil, naj bom inštruk- Tečajniki in Ko je kot vodja alpinistične odprave na Anapurni 2 tor na prvem tečaju. Avgusta istega leta je na sestanku inštruktorji na in 4 videl zelo lep kraj malo pred slikovito vasjo Bra- UIAA v Švici Aleš Kunaver v debati, da bi bilo dobro prvem tečaju, zadaj go in Manangom, je prostor ob jezeru izbral za šolo. organizirati alpinistične tečaje za Šerpe, ker se jih ve- Anapurna 4 Kraj je bil primeren tudi zato, ker so v bližini (pol ure liko ponesreči, vsej dvorani povedal, da prvi tečaj že Arhiv Danila hoje) začeli graditi manjše letališče. Tako je tam zraslo poteka (od 26. avgusta do 9. oktobra 1979), da so tam Cedilnika kasneje pa so jih prevedli tudi v nepalščino. Glavne Na kratko, kako je potekal tečaj. Teoretični del je bil v šoli: prva pomoč, vo- teme so bile: orientacija, prva pomoč, vremenoslov- zli, navezovanje, nevarnosti v gorah, višinska bolezen, improvizacija tranje, plezanje v kopni skali, plezanje v snegu in ledu, si- sporta ponesrečenca …, zvečer smo gledali diapozitive – slovenske gore, drišča, varovanje, gibanje na ledeniku, improvizacija Makalu, Everest. transporta, organizacija odprave. Praktični del pa je potekal takole: 6. do 11. septembra smo šli v bazni tabor pod Anapurni 2 in 4, visoki pribli- Šola za nepalske gorske vodnike – Manang 1979 žno 4800 metrov, tam smo vadili plezanje v skali, varovanje, imeli pa smo 26. avgusta smo se z avtobusom odpeljali proti Pokri. tudi prikaz smučanja na višini 5200 metrov. Do vasi Dumre, kjer se je začel naš pohod v Manang 12. septembra je prišel v šolo za nami Aleš Kunaver in imel predavanje o (sto trideset kilometrov), smo se vozili šest ur. Tečajni- organizaciji odprav. kov je bilo enaindvajset, zraven pa še vodja nepalskih 15. do 17. septembra smo opravili vzpon na še neosvojeni vrh, visok pribli- udeležencev Sonam Gjalcen in pomočnik Sambu Ta- žno 6000 metrov. Vadili smo plezanje v snegu in ledu ter prečenje ledenika. mang. Tečajniki so bili v večini Šerpe, nekaj pa jih je 23. do 26. septembra smo se povzpeli na Pisang Peak, 6.111 m. bilo tudi iz drugih etničnih skupin. Od vasi Dumre do 28. septembra do 1. oktobra smo preplezali novo smer na Čulu East, 6500 m. šole smo hodili sedem dni. Tečajniki so sami organizi- Vzpon so opravili samo prostovoljni tečajniki, več kot polovica jih je šla na rali nosače, hrano, prostore za tabore, mi pa smo imeli lažjo turo. Inštruktorji pa smo naslednji dan splezali sami še na Čulu Far East, vsak dan po pohodu z njimi pouk, predvsem orienta- 6100 m, in sestopili po neznani dolini mimo ogromnega slapa. cijo, branje zemljevidov, urejanje taborov. Vsak dan so 2. oktobra so tečajniki opravili izpite. Glede na njihove izkušnje, predzna- pisali dnevnik in zvečer prebrali vsem na glas, kaj so nje in delavnost na tečaju smo jih razvrstili v tri kategorije. doživeli čez dan. Lahko so pisali in brali v angleščini ali 3. oktobra smo zapustili šolo. Ena skupina se je vrnila po dolini Marsiandi, nepalščini, branje je bilo prostovoljno. Nejc Zaplotnik, Jože Andlovic in jaz ter osem tečajnikov pa smo šli čez To- Drugega septembra smo prišli do šole, ki so jo še do- rong La, 5416 m, v Muktinat. grajevali pod strokovnim vodstvom našega gradbinca 8. oktobra smo prišli v Pokro. in alpinista Petra Janežiča - Petrača. Najprej smo uspo- 9. oktobra smo se iz Pokre z avtobusom odpeljali v Katmandu. sobili generator, da smo imeli elektriko, obesili zastave 10. oktobra sta minister za turizem in predsednik NMA podelila diplome in uredili taborišče ob šoli. in značke udeležencem tečaja. Čeprav ne bomo nikoli natančno vedeli, smo nedvo- 12. oktobra smo preko New Delhija, Aten in Dubrovnika leteli v Ljubljano. mno bistveno vplivali na varnost višinskih nosačev na odpravah. V desetletjih se je v slovenski šoli za nepalske trije slovenski inštruktorji (zdravnik Jože Andlovic, gorske vodnike pod vodstvom naših inštruktorjev na- Nejc Zaplotnik in Danilo Cedilnik) in je stavba že sko- bralo blizu tisoč tečajnikov. Koliko življenj in poškodb raj zgrajena. Ko je prišel kasneje za nami v Manang, smo prihranili, ne vemo, so pa tečajniki z diplomo in nam je pripovedoval, kakšno popolno presenečenje je značko laže dobili delo na odpravah in trekingih, ne- ta novica povzročila med delegati. kateri so kmalu po tečaju ustanovili svoje agencije za Takoj sem začel pripravljati učni načrt, ki je imel za odprave na visoke vrhove in pohode po nepalskih do- osnovo alpinistični začetni tečaj in delno program linah. S tem smo nedvomno pospešili razvoj turizma. za gorske vodnike. Kasneje, ko se je projektu pridru- Vsi trije inštruktorji, žil Nejc Zaplotnik, sva ga skupaj nadaljevala. Naredila Inštruktorji na drugem tečaju: Stane Belak, zadaj Anapurna 2 sva učbenik, jaz sem veliko ilustriral in naredil plakate Zvone Korenčan, Vanja Matijevec, Vlado Schlamberger Arhiv Danila Cedilnika z glavnimi poudarki. Besedila so bila žal le v angleščini, in Bojan Pollak Foto: Danilo Cedilnik 10 Tečajnikom smo že na začetku povedali, da smo mi le tečaja. Na platno v šolski učilnici sem projiciral pred- Na vrhu vzhodnega gostje v njihovi lepi deželi, da nismo "sahibi",1 ampak vsem domačine, njihova polja in hiše. Nemo so strme- Čuluja, 6500 m, na levi Nejc Zaplotnik smo enaki drug drugemu; spreminjali smo miselnost, li, prvič so videli projekcijo. Pri prvem obrazu pa so vsi Foto: Danilo Cedilnik ki je bila tem narodom vcepljena že davno prej, preden skočili pokonci, s prsti tipali platno, se smejali, kričali so tja prišli prvi zahodnjaki. Enako težke nahrbtnike (poglej, to si pa ti, glej, kakšna je …), hrup je bil nepopi- smo nosili, gazili smo naprej, jutranji čaj v šotor je po- sen in naše zadovoljstvo tudi. stalo le prijateljsko dejanje medsebojnega spoštovanja. No, pred štirimi leti sem bil ponovno v Manangu. Da- Še dve anekdoti. Ko je Nejc pripravljal predavanje o stre- nes prideš iz Katmanduja s terencem ali tovornjakom li, mi je rekel, naj švigam sem in tja, da si bodo bolje pred- do šole in še naprej v enem dnevu in tudi elektriko in ki- stavljali strelo, Jože pa se je oglasil: "Jaz bom pa grmel." nodvorano imajo. Gledali smo film Sedem let v Tibetu. Na drugem tečaju, na katerem sem bil glede na izku- Kot otrok sem videl prve filme o osvajanju himalajskih šnje nekako prvi med enakimi, so bili inštruktorji: Sta- vrhov in nedvomno je življenje pestrejše kot vsak ro- ne Belak, Zvone Korenčan, Vanja Matijevec, Bojan man ali film. Nepredstavljivo je, da bo ta mladi sanjač Pollak in Vlado Schlamberger. V šolo smo povabili lo- nekoč učil domačine v Himalaji, kako se pleza na viso- Priprava na pouk, kalne prebivalce, da jim pokažemo diapozitive s prvega ke vrhove. In vendar jih je. midva z Nejcem Članek sem napisal tudi v spomin ustanovitelju šole in Zaplotnikom na desni m Arhiv Danila Cedilnika 1 Hišni gospodarji. prvim inštruktorjem: Alešu, Jožetu in Nejcu. 40 LET ŠOLE V MANANGU

Jani Bele Z znanjem bo življenje boljše Thank you, sir. Hvala, gospod.

Razmajan avtobus nas izvrže v vasi Dumre. Po celodnevni vožnji pretegujemo razbolele ude, ko mi pogled obstane na Iči. Po licih ji polzijo solze in do izbruha vulkana na moža, zakaj jo je pripeljal sem, je le še trenutek. Že v avtobusu je s telesom zaustavila curek bruhanja enega od domačinov, pri izstopanju iz avtobusa pa je prvi korak pristal v kupčku iztrebkov.

Dilip Rai v Manangu leta 1990 Sedemdnevna hoja ob bučeči reki Marsyangdi je mi- Nedaleč stran Dado žalostno zre v svoj nahrbtnik, ki nevala v vsakodnevnih nalivih in čudili smo se, zakaj so ga pravkar s strehe avtobusa vrgli dol in je ob stiku tečaj organizirajo v času monsuna. Dobili smo logi- s cesto dvignil oblak prahu. No, tudi naši so pristali čen odgovor – ko je lepo vreme, so vsi tečajniki na od- zraven njegovega, a kaj, ko je bil v njegovem neki pro- pravah. Lega šole na severni strani Anapurn je glede totip računalnika, katerega delovanje je nameraval tega naravnost idealna. Širok greben zadrži oblačne preizkusiti na višinah. Računalništvo je bilo šele v po- gmote na južni strani in padavin tu skoraj ni. V vaseh, vojih in spoznavanje notranjosti računalnika je bilo za skozi katere nas vodi pot, nas preseneti zagnanost pri Dada zelo koristno. gradnji novih lodžev, kajti treking okoli Anapurn se Po slabo prespani noči, ko smo se privajali na "udobje" hitro uvršča med enega najlepših na svetu. Srečujemo lodža, me je zunaj presenetil pogled na zbrano množi- se s kolonami nosačev, ki s prenašanjem težkih tovo- co. Že nas je bilo veliko (zdravnik, arhitekt, filmski sne- rov oskrbujejo vasi po dolini. Ob prihodu v šolo pora- malec z ženo, štirje inštruktorji), kakšnih trideset tečaj- bimo kar nekaj časa, da uredimo notranjost, primer- nikov, kuharska ekipa, nosačev se pa skoraj prešteti ni no za kolikor toliko udobno prebivanje. No, nekateri moglo. Za mesec in pol, ki ga bomo preživeli v šoli, se si vseeno raje izberemo prenočevanje pod platneno je nabralo res veliko tovorov. Svoje je dodal še gradbe- streho šotorov. ni material, predvsem plošče valovite pločevine. Ravna Sledi še izplačilo nosačev, ki odidejo nazaj v dolino, streha na zgradbi šole je puščala na mnogih koncih in in tečaj se lahko začne. V bistvu se v prav ničemer ne zaščita s postavitvijo prave strehe je bila nujna. loči od mnogih tečajev, ki sem jih vodil pri nas ali bil na njih inštruktor. Edina težava je v sporazumevanju. Dilip Rai Zelo malo tečajnikov namreč zna angleščino, v kateri Foto: Jani Bele predavamo, in z vseh koncev je slišati glasno prevaja- nje tistih, ki nas vsaj malo razumejo. Tak način se je iz- kazal kot zelo koristen predvsem pri izpitih. Določili smo "uradnega" prevajalca, tečajniku zastavili vpraša- nje, na katero je v odgovor mukoma iztisnil pet besed, prevajalec pa je potem na dolgo in široko razlagal, kaj je s tem mislil. Že takrat smo razmišljali o prihodnosti šole. Peter, ki je bil dolga leta odgovoren za njeno delovanje, je to povzel zelo na kratko: "Idealno bi bilo, če bi nam uspelo izobraziti tečajnike do take stopnje, da bi oni sami nekoč predavali drugim tečajnikom – ampak tega ne bo še sto let." Po opravljenih izpitih dobijo tečajniki diplome in sledi samo še slovo. Oni bodo odšli nazaj po dolini, mi pa želimo zaokrožiti pot okoli Anapurn. K meni pristopi tečajnik Dilip Rai. V preveliki izra- bljeni puhovki, ki jo je dobil na kdo ve kateri odpravi, in tudi kapa mu večkrat pade čez oči. Stisne mi

12 roko, zazdi se mi, kot da v njegovih očeh zasledim lesk solze, ko mi reče z globokim glasom: "Hvala, go- 13 spod, za znanje, ki ste mi ga dali. Z njim bo moje ži- vljenje boljše."

Tendi Sherpa v Manangu leta 2011 Ni bilo treba sto let, v slabih tridesetih se je svet, in z september 2019 september njim tudi Nepal, korenito spremenil. Po internetu so informacije in z njimi znanje dosegli zadnje kotičke sveta na vseh področjih. Tudi planinskem. Mnogi te- čajniki, ki so obiskovali naš tečaj, so nadaljevali izo- braževanje predvsem pod okriljem Francozov. Ti so organizirali nadaljevalne tečaje prav tako v Manangu, povabili najbolj zagnane v ENSO (Nacionalna šola smučanja in alpinizma v Chamonixu) in kar nekaj jih je doseglo najvišjo možno stopnjo alpinistične iz- Tendi Sherpa obrazbe – naziv mednarodni gorski vodnik. Korenito Foto: Jani Bele so posegli v delovanje planinske organizacije v Nepa- lu, tako da imajo sedaj na eni strani zelo močno zvezo jim z nabavo mul prevzeli posel. A tudi ti ne bodo alpinističnih inštruktorjev, na drugi pa zvezo gorskih dolgo – samo da se konča gradnja ceste. To, z gradnjo VESTNIK PLANINSKI vodnikov. No, v glavnem so v obeh organizacijah eni ceste, je pa kar nevarna stvar. Ko zatulijo sirene, ki na- in isti ljudje. Prav presenečen sem bil, ko sem priso- znanjajo začetek miniranja, letamo kot zmešane kure stvoval njihovim predavanjem. Bili so tako strokov- in iščemo varna zaklonišča, še preden priletijo nad ni, da bi lahko predavali na katerikoli alpinistični šoli našimi glavami kamniti izstrelki. Da ti niso tako ne- pri nas. V teh letih delovanja šole smo torej dosegli, dolžni, pričajo luknje na strehah domačij. da domači inštruktorji lahko predavajo tečajnikom v Poslopje šole nas pričaka skoraj v takem stanju, kot nepalščini. Eden redkih humanitarnih projektov kjer- jo imam še v spominu. Edina sprememba je v majh- koli po svetu, ki se lahko pohvali s takim zaključkom. ni novozgrajeni zgradbi z napisom – Toliet. A kaj, ko Dejansko nas ne potrebujejo več. Ali pa le malo, kot niso vanj speljali vode iz bližnje reke, zato se nekaj te- mi je razložil vodja tečaja Lambabu: čajnikov takoj loti kopanje dveh lukenj v bližini, ka- "Dobro je, da ste vi zraven. Starejši, s sivo brado, de- mor naj bi še cesar hodil peš. Skupinska spalnica v lujete strogo, tako da vas tečajniki jemljejo resno – in prvem nadstropju je stvar zase. Pod njo je namreč ku- s tem tudi nas inštruktorje." Nisem si mislil, da bom hinja, kjer kuhajo na plin, ki včasih (redno) slabše iz- kdaj nastopal v vlogi strašila. goreva, in stanje v spalnici spominja bolj na plinsko Potek šolanja se je temeljito spremenil. Dobršen del celico. Zaradi vsega tega se že čez kakšen dan za ne- Imeli so me za teoretičnih predavanj se odvija v Katmanduju, kjer so kaj časa preselimo v bližnje mesto Manang, kjer v ho- strogega predavatelja. na voljo predavalnice in tehnični pripomočki, osnove telu dobimo znatno večje udobje. Tudi ledenik pod Celo na izpit so prišli s plezanja in vrvni manevri se poučujejo na treh ume- Gangapurno je s tem znatno bliže za učenje ledeni- čelado na glavi. tnih plezalnih stenah in v naravnem plezališču v bli- ške tehnike. Arhiv Janija Beleta žini mesta. A brez Mananga ne gre. Avtobus se v kraju Dumre ustavi le toliko, da se na malo ožjem ovinku naš šofer dogovori s šoferjem nasproti vozečega kamiona, kdo ima prednost, in že nadaljujemo vožnjo po asfaltni cesti do Besisaharja in še naprej po makadamu do Bhul- bhuleja. Z začudenjem gledam, kaj se dogaja v tej dolini. Na začetku gradijo veliko hidroelektrarno, više je videti gradbišča pretočnih elektrarn, z gradnjo ceste na desnem bregu reke pa prodirajo proti začetku doline. Hodimo še po poti, ki so jo v zadnjih letih uporabljali udeleženci trekingov in ki so jih v desetletjih pred njimi uhodile množice nosačev, ki so z najnujnej-

šim oskrbovali prebivalce vasi po dolini. Trekingarjev VESTNIK PLANINSKI je vedno manj, kajti kdo bo hodil po dolini, kjer ti na nasprotni strani prašijo terenci in se isto dogaja po so- sednji dolini reke Kali Gandaki, kjer se zaključi nekoč tako lepo potovanje. Zaradi upada turistov so mnogi, skoraj novo zgrajeni lodži zaprli svoja vrata. september 2019 september

In tudi nosačev, ki so dajali pečat pokrajini, skoraj ni

več. Nadomestili so jih podjetni posamezniki, ki so 13 Naporno prenašanje tramov za novo streho na šoli Foto: Jani Bele

Med tečajem je dovolj časa za pogovore tako s tečaj- stalnega. Po nekajurnem namakanju in brodenju po niki kot z nepalskimi inštruktorji. Predvsem zadnji so blatni cesti je naenkrat zmanjka. V dolžini kakšnih zelo zanimivi in razkrivajo različne življenjske zgod- sto metrov jo je plaz blata preprosto izbrisal s pobo- be. Vedno nasmejani in prijazni Tendi Sherpa mi je čja. Čaka me prav "zanimivo" prečenje tega dela, kajti z grenkobo pripovedoval o svojih gorniških začetkih. blatni plazovi se v različnih časovnih razmikih še ve- V mladih letih so ga kot kitchen boya (kuharskega podno usipajo čez cesto. Pripravim se kot na štartu teka močnika) na odpravah čakala najtežja opravila. Tovori in se ob znaku, ki mi ga dajo opazovalci pobočja nad hrane, ki jih je prenašal na vsakodnevnih etapah, so se mano, poženem ob njihovem navijanju čez blatno velikokrat približali petdesetim kilogramom, in ko se brozgo. Na varnem pogledam nazaj in vidim kolono je na koncu dneva zgrudil v kuhinjski šotor, ga je ča- mul z našo opremo, kako se zaustavi na začetku po- kalo nabiranje drv, lupljenje krompirja, kuhanje in po dora. Po dolgem omahovanju se vodiči odločijo, da je vsem tem še pomivanje posode. Potem ga je agenci- prečenje za njih le preveč nevarno, obrnejo se in šele ja, pri kateri je bil zaposlen, zaradi njegove zagnanosti čez nekaj ur pridejo po drugem bregu za nami. Tudi poslala na tečaj v Manang in od tu se je začela njegova jaz se pripravim, da bom nadaljeval pot, ko se nena- pot strmo dvigovati. Danes kot inštruktor poučuje na doma izza ovinka primaje lokalni avtobus, ki si poča- tečajih NMA (Planinska zveza Nepala) in kot uvelja- si utira pot po globokem blatu. Od kod? Kam? Kako? vljen gorski vodnik vsako leto vodi kliente predvsem Ob pogledu nanj mi pred oči takoj stopijo prizori fil- na osemtisočake. S še tremi brati so bili do sedaj več ma Ko to tamo pjeva. Skozi šipo se reži obraz mlade- kot tridesetkrat na Everestu. Eden od bratov je celo na ga šoferja za velikim volanom, zato še malo bolje po- nalepki njihovega piva Everest. Klienti ga vabijo k sebi gledam, ali morda za njim ne stoji Pavle Vujisić in mu po celem svetu, da jih vodi na njihove najvišje vrhove. prigovarja: "Vozi, Miško!" Naprej ne more, za obrača- In Švicarji so napisali knjigo o njem. nje tudi ni dovolj prostora – verjetno ga bodo pustili Tudi Pemba ima dosti povedati. Z visoko atletsko po- kar tu, dokler ne popravijo ceste. stavo izstopa iz večinoma majhnih rojakov. Prav ob- čudoval sem ga, kako elegantno je plezal na umetni Ramon v Manangu leta 2013 steni, in slike različnih položajev njegovega telesa bi Na PZS je padla odločitev, da Slovenci ne bomo več bile primerne za kakšen plezalni priročnik. S še ve- sodelovali pri izobraževanju na tečajih v Manangu. čjo spoštljivostjo sem ga gledal ob pripovedovanju o Bojč (Bojan Pollak) je dosegel, da bi se vendarle spo- njegovem pogumnem dejanju, ko je hitel na pomoč dobilo, če bi vsaj en naš inštruktor na tečaju simbol- ob katastrofi plezalcev na K2. O tem je bil posnet film no predal šolo Nepalcem, in tako odpotujem kot in- Vrh (The Summit), on pa je postal osebnost meseca štruktor še zadnjič tja. revije Time. Po prespani noči v "našem" hotelu Thorong Peak od- Povratek po dolini je potekal večinoma že po no- idem zjutraj na sedež NMA (no, zgradbo z mnogimi

14 vozgrajeni cesti. A kaj, ko v času monsuna ni nič zgodbami so čez dve leti podrli in zdaj raste na tem mestu nov blok). Tu me čaka neprijetno preseneče- šole, in jim zaželim še veliko uspeha pri nadaljnjem 15 nje. Začetek tečaja so prestavili za tri tedne (lepo, da izobraževanju. so me obvestili, ko sem že tukaj). Imajo neko volilno Zjutraj mi dodelijo za spremstvo v dolino in pomoč skupščino, veliko inštruktorjev na tečaju kandidira za pri nošnji opreme mladega fanta z imenom Ramon. pomembne funkcije, in tako ... Dokaj netipično ime za Nepalca – verjetno je njego- Kako porabiti čas? Najraje bi odšel na kakšen treking, va mama gledala katero od mehiških nadaljevank. Do september 2019 september

a dežja in blata bom imel dovolj že na poti v Manang. sedaj sem ga videval le v kuhinji, kjer je opravljal kla- Lahko bi šel v narodni park Chitwan, a tudi tiste ceste sično delo kitchen boya. V oči mi je padel, ko je vsako se bom prenažrl na poti na tečaj. jutro z zavistjo gledal tečajnike, samo malo starejše od Tako raziskujem mesto in njegovo bližnjo okolico, na njega, kako so opremljeni s cepini, klini in vrvmi od- televiziji odkrijem indijsko postajo z ameriškimi filmi, hajali proti ledeniku. Sedaj me čaka, tam ob kuhinj- k sreči imam nekaj knjig s seboj in čas nekako mine. skem šotoru, z golimi nogami se prestopa v čez noč Tečaj se začne. Vprašam Tendija, ali je bil izvoljen na zapadlem snegu in se kot otrok razveseli mojih po- funkcijo, za katero je kandidiral. Ne, ker so volilno hodnih čevljev, ki sem mu jih "posodil". Ko se čez štiri skupščino prestavili na jesen. Grrr. dni v dolini posloviva, mi prav skrivnostno prišepne: Tudi tokrat je del tečaja kar v Katmanduju, po do- "Veste, naslednje leto bom šel pa tudi jaz na ta tečaj." bršnem delu poti do šole se že pripeljemo, v zgrad- A še preden odideva v dolino, se postavim ob rob ta- bi šole pa prenočimo le dvakrat, potem se preselimo bora. Mimo mene hodijo skupine tečajnikov z in-

pod ledenik zraven sedla Kang. Inštruktorji namreč štruktorjem spredaj, stiski rok, objemi ... In ko odide VESTNIK PLANINSKI menijo, da se mora tečaj odvijati večji del na prostem, zadnji, se počasi obrnem proti dolini. Kar težko mi je, kajti precej tečajnikov je iz glavnega mesta in so imeli ker se zavem, da se s tem končuje neko obdobje, neka do zdaj zelo malo stika z gorami. In kaj bo z zgradbo vizija, neko poslanstvo. In zdi se mi, da z mano stopajo šole? Imajo visokoleteče želje. Vidijo jo kot vodniški proti dolini Aleš in številni naši zdravniki in inštruk- urad z bogato knjižnico, spredaj parkirišče za avto- torji, od katerih je vsak pustil delček sebe v tej zgodbi. mobile, zadaj heliodrom ...? In zdi se mi še, da ponovno slišim Dilipa Raija, ko mi Tečaj zapustim nekaj dni pred koncem, ker imam re- pravi s svojim globokim glasom: "Hvala, gospod, za zerviran letalski let. Zvečer pred odhodom imam v znanje, ki ste mi ga dali. Z njim bo moje življenje bolj- jedilnici kratek nagovor, v katerem orišem delovanje še." m

POHODNI ČEVLJI ROČNO IZDELANI S STRASTJO

ROJENI NA BAVARSKEM - NOŠENI PO CELEM SVETU

WWW.HANWAG.COM

HANWAG MAKRA COMBI GTX Narejeni za zahtevne alpske poti. Ti gorniški čevelji, združljivi z derezami, so lahki, a hkrati trpežni. Mambrana GORE-TEX zagotavlja suha stopala in dober oprijem na skali.združljiv s polavtomatskimi derezami.

19_Hanwag_Makra_Combi_173x122_SLO.indd 1 06.09.19 10:53 40 LET ŠOLE V MANANGU

Anda Perdan Če te nekdo prosi za pomoč, mu pomagaj Ob 40-letnici ustanovitve šole

Letošnji tečaj je potekal od 8. junija do 12. julija, najprej deset dni v Katmanduju in ostali del v Manangu. Prvi dnevi v Katmanduju so bili namenjeni uradovanju, to je sprejemu kandidatov, spoznavanju pravil v zvezi s trekingom in alpinizmom. Sledilo je seznanjanje z opremo, plezanje na umetni steni ter pregled opreme vsakega tečajnika. V Manang smo odpotovali 18. junija, in to ločeno. Tečajniki si sami organizirajo potovanje. Do šole se potuje dva dni. Prvi dan do Besisaharja smo šli s svojim avtobusom, drugi dan pa z dvema džipoma in tovornjakom, polnim opreme, do vasi Humde, od koder smo šli naslednji dan peš do šole.

Splošno o letošnjem tečaju Kljub monsunu smo imeli malo padavin, kar je olaj- Uradno srečanje v šoli v Manangu je bilo 20. junija ob šalo predvsem praktično delo na terenu. Na vseh akli- štirih popoldne ob čaju, kavi in piškotih. Del tečaja je matizacijskih turah in pohodih do višinskih taborov nato potekal v šolski zgradbi in bližnji okolici, nato na so bili tečajniki razdeljeni v skupine, vsaka s svojim vmesnem taboru na planini, 4200 metrov nad vas- inštruktorjem. Po poti so vadili orientacijo, vodenje, jo Ngawal, ter na višinskem taboru Kangla Camp, pravilno hojo ... To je uvedel že Bojan Pollak in lepo je 5100 m. videti, da s tem nadaljujejo. Glavnina predavanj in del tehničnih veščin se je izve- Vsak dan ob osemnajstih je bil pregled dneva. Zani- dla v šoli, na obeh taborih pa je bilo predavanj manj. miva, pestra ura, ki jo je vodil dežurni inštruktor. Po- Tu so se učili predvsem tehničnih veščin; na vme- ročila so pripravili: dežurna tečajnika, skupina, ki je Pred odhodom v snem taboru so se učili in vadili v bližnjih skalnatih tisti dan pomagala pri delitvi hrane, in skupina, ki je Manang: vsi inštruktorji, stenah, na višinskem taboru pa na približno petdeset skrbela za okolje. Včasih je bilo vključeno kratko pre- ekonom, sirdar, osebje minut oddaljenem ledeniku. Zadnji dan na višinskem davanje. Pod točko razno so tečajniki lahko dodatno Planinske zveze Nepala taboru so imeli izpite, ki so potekali na ledeniku. Na spraševali o temah in tehniki ter imeli možnost dati (NMA) vseh treh mestih, kjer se je odvijal tečaj, je bila vklju- predloge, ki so bili največkrat praktični in v glavnem Arhiv Ande Perdan čena aklimatizacijska tura. sprejeti. Pregleda dneva sem se rada udeležila. 16 Pred odhodom na aklimatizacijsko turo je treba preučiti karte. Foto: Anda Perdan

Tečajnikov je bilo dvainštirideset od prijavljenih sto Prisotnost in delo zdravnika osemdeset kandidatov, od tega dve ženski, za kate- Ali je zdravnik na tečaju potreben ali ne? O tem smo re imajo rezerviranih šest mest, vendar sta samo dve se pogovarjali z inštruktorji in tečajniki v Manangu in izpolnili pogoje za sprejem. Agencije, članice NMA, nato še na izrednem sestanku, ki smo ga imeli 14. ju- lahko prijavijo vsaka samo po enega kandidata, ki lija na NMA. Moje mnenje je pritrdilno, in to v času, mora imeti dve leti izkušenj na trekingih ali odpra- ko je tečaj v Manangu. Vsi se počutijo varnejše in s vah. Tečajniki so imeli najmanj srednjo izobrazbo, tem sproščene, če je prisoten zdravnik. To je bilo tudi nekateri tudi višjo oziroma visoko, vendar so se ka- mnenje inštruktorjev in tečajnikov. sneje odločili za poklic vodnika, večina za vodenje Delo zdravnika je ''stalna pripravljenost'', če kdo zbo- trekingov različnih stopenj zahtevnosti, tudi na tre- li, se poškoduje ali rabi posvet ter učenje prve pomoči king vrhove. Nekateri od tečajnikov že sodelujejo (PP). K sreči ni bilo resnejših zdravstvenih težav, rana odpravah, celo vodijo goste na Everest in si želi- zen primera, ko je tečajnik resno zbolel in je žal moral jo postati mednarodno priznani gorski vodniki. Ime- zapustiti tečaj in oditi v Katmandu v bolnico. li smo tečajnika, ki je letos maja osvojil tretji najvišji Med pogoji za vpis na tečaj je tudi 18-urni tečaj PP, osemtisočak Kangčendzengo, 8586 m. Med seboj so zato osnov nismo ponavljali, čeprav je bilo prvotno si pomagali, in to je bilo še posebej vidno pred izpiti. rečeno, da jih bomo. Temeljito smo predelali višinsko Ozaveščenost glede okolja je bila dokaj visoka, pose- bolezen s poudarkom na pravilni aklimatizaciji, pod- bej glede plastike in drugih odpadkov, higiene rok in hladitev, zmrzline in druge poškodbe zaradi mraza, stranišč. snežno slepoto, pripravila sem dva scenarija za po- Inštruktorjev je bilo deset. So člani NMA in medna- novitev nekaterih osnov PP. Predavanja so vsebova- rodno priznani gorski vodniki. Vsi so opravili osnov- la samo bistveno teorijo ter delitev izkušenj – ki smo ni tečaj pod vodstvom slovenskih inštruktorjev. Izpo- jih poleg mene delili še prevajalec, inštruktor Tashi in polnjevali so se v Franciji, Švici in imajo še vedno stike tečajniki. Nikoli ni zmanjkalo vprašanj. Še sama sem s tamkajšnjimi inštruktorji, eden pa tudi s slovenskim se ob tem učila.1 inštruktorjem. Med seboj so se dopolnjevali ter delili mnenja. Nadaljujejo z načinom učenja naših in- Bolj osebno o tečaju štruktorjev, prilagojenim njihovim razmeram in do- Ko sem zvedela za možnost, da bi lahko šla v šolo in polnjenim z nekaterimi novejšimi metodami učenja. da PZS nima sredstev za to, sem bila odločena, da Pri predavanjih aktivno vključijo tečajnike k sodelo- grem, tudi če se denar ne zbere. To delo na tečaju mi vanju. Imeli so zelo spoštljiv odnos do tečajnikov, kar veliko pomeni zaradi osnovne zelo humane ideje, za-

me je spominjalo na Bojana Pollaka, ki je to vedno po- radi katere je bila šola ustanovljena. Nalogo sem vzela VESTNIK PLANINSKI udarjal. To se obrestuje. zelo resno in odgovorno. Kar malo preveč, kot da bi Eden od inštruktorjev NMA, ki je sodeloval tudi z na- šlo za zahtevnejši izpit. Torej je bilo prisotne tudi ne- šimi inštruktorji na tečajih, je rekel, da bi bilo dobro, kaj treme. Za tečajnike sem pripravila strnjeno obliko če bi bil občasno na tečaju prisoten inštruktor iz tuji- PP in v Katmanduju dala natisniti kopije. ne, ker bi bilo to koristno za tečajnike. Ideja je dobra,

1 2019 september saj bi bila to potrditev dobrega dela nepalskih inštruk- Več o pogojih za sprejem na tečaj in o programu najdete torjev in hkrati izmenjava izkušenj. na spletni strani NMA. 17 se je zaradi ceste spremenil. Mladi razmišljajo dru- gače: ''Dobili bodo boljše šole, ker bodo prišli dobri učitelji. Prišli bodo zdravniki.'' A cesta je zgrajena že nekaj časa, pa še nič od tega. Ponekod je cesta vrato- lomna in v slabem stanju. Ob vrnitvi smo imeli srečo, da smo v enem dnevu prišli v Besisahar, kajti cesta je bila na dveh mestih neprevozna. Zaradi obilice dežja je ponoči na enem mestu odneslo most, na drugem pa jo je zasul zemeljski plaz. Prvi večer v Manangu smo po večerji proslavili 40-letnico šole. Bilo je skromno in slovesno. Purba Namgyal Sherpa, eden od dveh glavnih inštruktor- jev, je na kratko povedal o zgodovini šole. Želel je, da tudi jaz nekaj povem, ker sem iz Slovenije. Sporočila sem pozdrave in nekaj misli Bojana Pollaka (katerega zasluga je, da smo sodelovali na letošnjem teča- ju), ter povedala o glavnem namenu, zakaj je bila šola ustanovljena, in omenila Aleša Kunaverja. Tečajniki so temu humanemu namenu močno zaploskali. Ob tej priložnosti je vsak tečajnik dobil v lični mapi iz- vod strnjene PP in alu folijo kot naše darilo. Na veliko presenečenje vseh so na koncu iz kuhinje prinesli ogromno torto, ki smo je bili deležni vsi (bilo nas je dvainšestdeset). Če ne bi sodelovali na tem tečaju, sem prepričana, da ne bi proslavili 40-obletnice ustanovitve šole. Nič se ni spremenilo v šoli, odkar sem bila zadnjič tam, le da je streha nad jedilnico, ki je tudi preda- valnica, še bolj vodoprepustna. Kadar je deževalo, si težko dobil suho mesto. Več oken se ne zapira dobro. Kuhinja je še vedno pod spalnico in premajhna, zato so na dvorišču postavili šotor, v katerem so tudi kuhali. Vendar vse to ni motilo poteka tečaja. Preda- vanja so potekala po programu, upošteval se je hišni red, kuhar in pomočniki so kuhali zelo dobro doma- Učenje tehnik v V Katmandu sem prišla 14. junija in Tul Singh Gu- čo hrano, in kar je pomembno, hrane je bilo veliko in skalnih stenah na rung (inštruktor NMA, odgovoren za organizacijo bila je za vse enaka. vmesnem taboru na tečajev) me je že naslednje jutro povabil, naj se jim Urnik z odmori je bil dobro načrtovan. Včasih sem planini, 4200 metrov nad vasjo Ngawal pridružim. Vadili so na plezalni steni. Začeli so se pomislila, da bi bila naša verzija nekoliko bolj zapol- Foto: Anda Perdan prvi stiki tudi s tečajniki. Naslednji dan, 16. junija, je njena, vendar je bil program tečaja izpolnjen. Vsi te- bil moj uradni dan prisotnosti na tečaju, zato sem se čajniki so uspešno opravili izpite. Petnajst jih je imelo oglasila še na NMA. Lepo je, ko vidiš v pisarni ne- popravne izpite. Ni šlo samo za učenje raznih tehnik koga, ki je bil tam že pred petindvajsetimi leti. Spo- in teorije, povsem spontano smo se učili tudi med- znala sem Jinesha, glavnega tajnika, s katerim sva si človeških odnosov, sprejemanja in spoštovanja dru- dopisovala o tečaju. Začutila sem, da je z dušo in sr- gačnosti. Ni manjkalo smeha. Eden od tečajnikov je cem pri delu. S predsednikom NMA Santa Bir Lamo prinesel s seboj inštrument, podoben tamburici, več- in generalnim sekretarjem Kul Bahadurjem Gurun- krat nanj igral in ob tem pel ter privabil še nekaj dru- gom smo se srečali naslednji dan pri kosilu. Z vsem gih k petju. Po tihem sem si želela, da bi jim še sama spoštovanjem, vendar se vidi, da nista bila vodnika, zapela kakšno slovensko ljudsko, vendar ni bilo pri- kaj šele alpinista. Bila pa sta zelo hvaležna za našo ložnosti. prisotnost in ju je tudi zanimalo, ali je PZS še pripra- V šoli sem bila četrtič in lepo je videti napredek, sa- vljena sodelovati pri obnovi šole, če ne, jo bodo sami, mostojne nepalske inštruktorje z dobrimi idejami v bistvu Korejci, ki se zanimajo za šolo. (žal ni vedno posluha zanje), tečajnike, ki pridejo z Bilo je prvič, da nisem šla peš od Besisaharja do Ma- več predznanja, veliko so spraševali in razreševali nanga. Kako drugače je, ko sediš v džipu, za marsikaj probleme iz svoje prakse. Res je lepo videti sadove si prikrajšan ... Da ne bom sebična, nekateri doma- dela slovenskih inštruktorjev. čini, ki so ''živeli od trekingov'', so prikrajšani za za- Kot zdravnik si vedno vesel, če ni večjih zdravstvenih služek in nekateri so morali celo zapustiti domove, zapletov. Zavedam se, da sem samo človek in vsega ne

18 ker niso imeli zemlje za preživetje. Videz pokrajine morem rešiti, zato sem še toliko bolj hvaležna, da se je vse lepo izteklo, tudi s tečajnikom, ki je moral v bolni- smo imeli torto, v katero sva zarezala s Tul Singh Učenje lednega co. Vesela sem, da sem lahko predavala teme, ki so za Gurungom. Sledil je nepalski ples. Z veseljem sem plezanja na ledeniku tečajnike še posebej pomembne, in da sem lahko po- zaplesala z njimi. višinskega tabora delila nekaj, kar sem se naučila iz lastnih izkušenj. Ko govoriš z nekdanjimi starejšimi tečajniki, ki so še Kangla Camp, Z inštruktorji smo po vsaki večerji še posedeli in se po- ali so bili aktivni v okviru NMA (inštruktorji, neka- 5100 m govarjali. Med seboj so se pogovarjali v glavnem ne- teri nekdanji predsedniki NMA), vidiš zelo spoštljiv Foto: Anda palsko. Nekega večera sem kar nekajkrat zaporedoma odnos do ''slovenske šole'' in PZS. Ni jim vseeno za Perdan slišala besedo "aspirin". Zanimalo me je, kaj se pogo- prihodnost šole in nekateri si še želijo sodelovanja s varjajo v zvezi z aspirinom, in jih vprašala. Sledil je PZS. Čutiš, da so zraven čustva. Drugače je pri mlaj- smeh ... in nato odgovor ''Aspirant guide, not aspirin.'' ših in tistih, ki niso bili na tečaju, niso vodniki ali pla- Zaključek tečaja v šoli je bil slovesen in sproščen. ninci kljub funkciji na NMA. Spoštljivo govorijo, so Govori glavnih inštruktorjev so se nanašali na uspe- hvaležni, niso pa čustveno navezani ne na zgradbo šno končan tečaj, nadaljnje možnosti izobraževanja, ne na sodelovanje s PZS. Prisotno pa je še nekaj, kar pomen znanja pri vodenju in tudi na pomen priso- je značilno za današnji čas: "Imeli bomo največjo tnosti srca pri vsem tem. Tudi meni so dali besedo. šolo v Aziji ... in izrazit ekonomski moment." Vsem sem izrekla pohvalo in zahvalo, spomnila sem Tudi sama sem čustveno vpeta in se še ne morem jih na plonk cegelc za PP, povedala o svojem vpraša- sprijazniti s tem, da bi šolo prevzeli Korejci. Počasi VESTNIK PLANINSKI nju glede "aspirina" – sledil je smeh. Ker bodo delali se oglaša misel: ''Pomembno je, da se ideja ustanovi- v glavnem s tujci, sem podelila še modrost starejšega tve šole uresničuje naprej. Pomembna je vsebina, ne Švicarja, do katere je prišel na svojih potovanjih: ''Lju- fasada.'' Bilo bi pa lepo, če bi bili Slovenci vsaj obča- dje nismo boljši ali slabši, smo le različni, in to zara- sno prisotni. di različne zgodovine in kulture.'' Sledila je še zahva- Hvala lepa VSEM, ki ste kakor koli podprli naše – september 2019 september la tečajnikov in nato so razdelili kuhinjskemu osebju, slovensko sodelovanje na letošnjem tečaju, in to prav ekonomu in sardarju denar, ki smo ga zbrali. Spet ob 40-letnici ustanovitve šole. m 19 40 LET ŠOLE V MANANGU

Tone Škarja Mimobežnice o šoli v Manangu Jeseni leta 2002 sem šel v Nepal obiskat šolo oziroma tečaj, ki sta ga v Manangu vodila Bojan Pollak in Matjaž Šerkezi, ter pogledat, kako napreduje muzej v Pokri. Še v Katmanduju me je prestregel Tek Čandra Pokrel (Alešev sograditelj šole), ki se je sprl s Planinsko zvezo Nepala (NMA) in ustanovil Planinsko federacijo Nepala (NMF). Seveda že čez leto dni ni bilo nič od tega, a ponovno trkati na vrata, ki jih je pravkar zaloputnil, mu ponos ni dovoljeval. Posledica takih potez je bil postopen prenos oblasti, torej tudi finančnih virov – ki so jih pomenili trekinški vrhovi, na Šerpe.

S spremljevalcem Phurijem Gjalzenom Šer- po sva se izkrcala v Besi Saharju in četrti dan po Kat- manduju sva bila pri šoli; uro prej sta nama prišla naproti Bojč in Matjaž. Zvečer sem bil pravi funkcionar: nič nisem delal, a vendar delil diplome in priznanja tečajnikom. Malo mi je bilo nerodno, a njim se je zdelo prav imenitno, da sem prav zato – čeprav naključ- no – prišel na slovesni zaključek. Ponoči je zapadlo za ped snega, oni z našima dvema vred so zjutraj odšli proti Besi Saharju, midva s Phurijem pa proti Manan- gu in prelazu Thorong. Stavba šole je na idiličnem kraju, enem najlepših, kar sem jih videl v Nepalu, a je potrebna popolne preno- ve, saj je že vsako obpotno gostišče modernejše. Mo- rali bi jo dati v službo turizmu. Le enomesečni tečaj ne upravičuje takšne investicije, pa tudi gore so pre- več oddaljene, vsaj dva dni do resnega vznožja. Za te- čaj je Langtang daleč primernejši: bivanje v gostiščih in šotorih, gore in ledeniki pa na dosegu roke. Bistvo šole je pouk, ne stavba! V Pokri sem se prestrašil že zgrajenega gorskega muzeja − ki mu tega nisem prerokoval, sicer še prazne- ga, a treba ga bo napolniti tudi s slovensko vsebino. Glavnino investicije so pokrili Japonci. V Katmandu- ju smo še enkrat delili diplome – tokrat nepalske. Ob- čudujem Bojčev trud za učbenike in program te šole. Brez njega bi je že zdavnaj ne bilo. Res se za denar ve- činoma potrudim jaz, saj sem načelnik komisije, učijo in pišejo svoj del snovi tudi drugi inštruktorji, a Bojč je tisti, ki vse to drži na vrvi kot eno navezo. Tak je moj zapis iz leta 2002 o prvem srečanju z "ne- palsko" šolo, tako s stavbo kot poukom. Še dvakrat sem videl zgradbo, leta 2005 in 2013, seveda obakrat zaprto. V bistvu se ni nič spremenila, kvečjemu na slabše. Še smo se trudili za denar in kadarkoli so Ne- palci organizirali tečaj, smo ga oskrbeli vsaj z enim in- štruktorjem in zdravnikom. Pri njih je interes počasi upadal, nazadnje smo že mi njih bolj priganjali kot pa so oni prosili nas. Kaj se je spremenilo? Vodstvo NMA

20 so od prejšnjih bogatih entuziastov (Pokrel, Kumar Bojan Pollak in Da Gombu na tečaju v Planjavi Foto: Tone Škarja Kadka) prevzeli Šerpe, simpatično, a povsem nedrža- votvorno ljudstvo. Nadgradnjo izobraževanja so ob- časno prevzeli Francozi, ki pa se za razliko od nas niso ukvarjali z množico, pač pa so vsako leto povabili v svojo chamoniška ENSA nekaj boljših Šerp in jim nu- dili pot h gorskemu vodništvu, hkrati pa jim dali mo- žnost zaslužka v svojih planinskih kočah. Tudi "moj" Phuri je bil čez dve leti že v Angliji in se je požvižgal na moj priporočilni papir za tečaj v Manangu. Velika iz- guba je bila smrt Da Gombuja, glavnega inštruktorja, ki je najbrž edini videl čez planke. NMA zdaj seveda ni nobena planinska zveza v našem smislu. Od pristojbin za trekinške vrhove dobro živijo, sprotna oblast jim je v vodstvo vrinila še kakšnega svojega delegata, da tudi oni kaj dobijo, sestava vodstva se menja, in ker so ne- kakšna neuradna delniška družba, je logično, da denarja ne bodo zapravljali za posodobitev stavbe, katere uradni lastnik je sicer NMA, a iz opisanih razlogov menjajoči se "kolektivni" organ. So pa vsi člani uprave NMA hkrati lastniki svojih agencij, in tako si pod ura- postavili in financirali Jugoslovani in pozneje Sloven- Pred šolsko tablo dnim dežnikom zagotavljajo posel. Zato pri šoli leži ci, kar je le "intelektualna" lastnina in neunovčljiva, na tečaju leta 2002 Foto: Tone Škarja kup skalovja za gradnjo že vsaj poldrugo desetletje. ampak iz nje so Nepalci razvijali naprej svoje progra- In če bo prišel investitor – in najbrž bo – ter kupil vse me, saj imajo gorske vodnike, reševalce, vodje trekin- skupaj in iz tega naredil lepo turistično postojanko, bo gov. Torej je ob vseh težavah "nepalska šola" odlično za vse dobro. Samo privoščimo jim kakšne Korejce ali odigrala svojo vlogo in z njo predvsem Slovenci. Gle- Japonce, ki so sposobni nekaj narediti hitro in dobro. de na to, da smo morali letošnji tečaj oziroma zdrav- Edina naša zahteva je, da na fasadi ostane reliefna plo- nika zanj v celoti plačati posamezniki ("…, ki v srcu šča z Aleševim portretom in posvetilom. dobro mislimo …"), sodim, da smo s tem dostojno za- Vas Braga nad Zdaj še nekaj o nas. Stavba je darilo Jugoslavije Nepa- ključili štiri desetletja nesebične pomoči Nepalu, ki je Manangom lu in jasno je, kdo je lastnik: Nepal. Učni program smo tudi s tem prispevkom postal turistično razvitejši. m Foto: Tone Škarja INTERVJU

Martina Čufar Potard Skrbi me prihodnost gora Pogovor z Ludovicom Ravanelom Mire1 me na vsake toliko vpraša, če imam že kakšnega novega sogovornika za intervju. Ideja za nov intervju se mi je porodila, ko sem 25. septembra 2018 na Facebook-u videla sliko podrtega Trident du Tacula. V Chamonixu smo se že navadili, da v vročih poletnih dneh kar naprej nekaj ropota in se podira. Ponavadi je to na stalnih mestih, ki se jih izogibamo. Podrtje dela znanega grebena Cosmiques (Arête des Cosmiques) 22. avgusta 2018 ni bilo presenečenje, saj se tam okoli stalno nekaj kruši,Trident pa se mi je zdel tako kompakten kot Grand Capucin.

V Taculu sem veliko plezala, ker je zelo pri- ročen; najbližji koči Torino, lepo na soncu in v zavetju, ne previsok, primeren tudi za čas, ko so otroci v šoli. V njem je (bilo) veliko klasik, tako za vodnike z gosti kot za ljubitelje pravih poči. Ko sem videla sliko teh smeri, raztreščenih po ledeniku, sem se zavedala, da v resnici ni več zares varnih sten. Zato sem za pogovor prosila Ludovica Ravanela, 37-letnega domači- na iz družine slavnih chamoniških gorskih vodnikov. Družinsko strast do gora nadaljuje na znanstvenem področju. Raziskuje skalne podore, vpliv segrevanja ozračja na taljenje permafrosta2 in posledice le-tega.

Prihajaš iz družine Ravanel, slavne po velikem šte- vilu vodnikov in smučarjev. Trenutno je v Compa- gnie de Guides de Chamonix 16 članov s priim- kom Ravanel. Mi lahko poveš nekaj besed o tej veliki družini? Naj te popravim, pri Compagnie de Guides nas je le 14 pravih Ravanelov, dve sta primoženi. V dolini Cha- monixa so vsaj štiri ali pet družinskih vej Ravanelov. Jaz sem iz linije Ravanel le Rouge,3 iz katere izvira moj prastric. Ni bil samo velik vodnik, ki je po hribih vodil znane ljudi (tudi belgijskega kralja Alberta I), ampak je opravil tudi veliko prvenstvenih vzponov. Tradici- ja vodenja se je potem v naši družini le še nadaljevala. Imamo vsaj šest generacij vodnikov.

1 Mire Steinbuch, član uredništva Planinskega vestnika. 2 Permafrost (rusko merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur. Večina permafrosta se nahaja v območjih z veliko zemljepisno širino (blizu polov), pojavlja se tudi v visokogorju. 3 Joseph Ravanel oz. Ravanel Le Rouge (Rdeči Rava- nel – poimenovan po barvi las, 1869–1931). Vse njegove prvenstvene vzpone najdete na https://fr.wikipedia. org/wiki/Joseph_Ravanel. Po njem se imenujeta tudi Aiguille Ravanel, 3696 m, in ulica v Chamonixu.

Ludovic Ravanel pri jemanju vzorcev ledu v steni Trident du Tacula po septembrskem podoru Arhiv Ludovica Ravanela Lahko rečem, da si bil obsojen na življenje, pove- zano z gorami in plezanjem. Si bil kot otrok s starši veliko v gorah ali te je zanimalo bolj športno plezanje? Starši me nikoli niso silili v gore, čeprav smo bili kulturno potopljeni v gorsko okolje. Z očetom sem šel v hribe nekajkrat letno. Plezati sem začel šele pri 13 letih, ko sem zaradi nesreče prenehal trenirati smuča- nje. Želel sem zamenjati aktivnost, zato sem se vpisal v plezalni klub v Chamonixu. Tu sem še vedno kot trener, skupaj z Fabriceom Judenneom in Romainom Desgrangesom.4 Slednjemu sem bil dolgo glavni spa- ring partner. Si učitelj plezanja in vodnik po sredogorju. Kako to, da nisi ostal zvest družinski tradiciji in postal vodnik? Leta 2000 sem bil član skupine alpinistov pri Franco- ski plezalni zvezi in na dobri poti, da postanem gorski vodnik. V letih, ki so sledila, se je v gorah ponesrečilo mnogo članov te ekipe, kar mi je dalo misliti in me je oddaljilo od aktivnosti. Kasneje sem se dvestoodsto- tno posvetil študiju in s tem zadovoljil svojo strast do gora. Hkrati sem pridobil tudi diplomi za učitelja plezanja in planinskega vodnika. Kako si prišel do sedanjega poklica? Vzporedno s športnim plezanjem sem s prijatelji hodil in smučal po hribih. Že od nekdaj sem čutil strast do gora, predvsem željo, da bi jih bolje spoznal. Od malega sem se spraševal, zakaj je neki ledenik tukaj Če se vrneva nazaj k doktoratu. Od kod ideja Ludovic med in ne tam, zakaj je led v eni severni steni, v drugi pa 6 odvzemanjem zanj? vzorcev v Trident du ne. Najprej me je zanimala geologija, potem sem se Ko sem na univerzi začel s pravim raziskovanjem, 5 Taculu pred nekaj želel ukvarjati z glaciologijo. Končno sem našel ne- sem se želel posvetiti predvsem ledenikom. A potem kaj, kar povezuje oboje – geomorfologijo. Šlo mi je leti v območju, ki ga mi je prijatelj Philip Deline, ki ima v moji karieri po- danes ni več. dobro in iz leta v leto sem bil bolj navdušen nad tem, membno vlogo, rekel, da so ledeniki sicer pomembni, Arhiv Ludovica kar sem počel. Leta 2010 sem naredil celo doktorat a zakaj ne bi opazoval tudi stabilnosti sten. Leta 2003, Ravanela o vplivu segrevanja ozračja na stabilnost sten v visoko je bilo prvo izredno vroče poletje, so povsod v Al- kogorju. Ni bilo lahko najti denarja zanj, ker pa sem pah opazili v stenah veliko podorov. Takrat o tem še bil najboljši na magisteriju, sem dobil štipendijo. Po- ni bilo veliko podatkov in raziskav. Drugi povod je tem sem se zaposlil kot raziskovalec na fakultetah v bilo podrtje Bonattijevega stebra v Drujih junija 2005. Lozani in Zürichu. Kmalu sem se naveličal voziti v To je bilo ravno v trenutku, ko sem začenjal magiste- Švico. Kasneje sem bil v Chamonixu dve leti direk- rij. Dvomov ni bilo več, raziskovati sem začel skalne tor servisa La Chamoniarde za preventivo tveganja podore in permafrost. v gorah. Uvedli smo več različnih metod; glavna je preverjanje Hitro sem spoznal, da pogrešam raziskovanje. Zato povezave med segrevanjem ozračja in podori. Zani- sem kandidiral na CNRS (Nacionalni center za znan- mal sem se predvsem za vzhodno steno Drujev in za stveno raziskovanje). Nisem imel veliko upanja, saj severne stene Chamoniških špic. Zbrali smo mnogo sta bili razpisani le dve mesti za 180 kandidatov. Tja fotografij in jih primerjali med sabo, da smo videli "ra- sem šel popolnoma sproščen in z dobrim dosjejem. zvoj" oz. spremembe. Zaradi razlik v barvi ali obliki Projekt, ki sem jim ga predstavil, jih je zanimal. Od stene smo lahko dokumentirali vse podore7 v zadnjih leta 2014 sem tam zaposlen kot geomorfolog – geo- 150 letih. Prve fotografije so iz leta 1855. Imeli smo log, ki ga zanimajo predvsem vrhnje plasti Zemlje, še dobro bazo podatkov. Izkazalo se je, da so bili podori VESTNIK PLANINSKI najbolj relief. Preučujem relief, njegove spremembe pogostejši med daljšimi vročimi obdobji. in tveganje, ki ga prinaša segrevanje ozračja. Potem smo vzpostavili mrežo opazovalcev. To so bili reševalci, vodniki in oskrbniki gorskih koč, ki so 4 Romain Desgranges (1982) že več kot 15 let tekmuje v svetovnem pokalu; leta 2017 je postal evropski prvak in zmagovalec svetovnega pokala. 6 http://edytem.univ-savoie.fr/theses/These-Rava- september 2019 september 5 Glaciologija – veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in nel-2010.pdf. 7 3 geološki preteklosti. Za podor štejemo skalni odlom, ki je večji o 100 m . 23 temperaturi s tistimi o podorih, laže razumemo same procese. Misliš, da boste kdaj lahko napovedali podore? Zelo verjetno. To je zdaj še zelo mlada znanost. Za plazove se zanimamo že več kot stoletje, za skalne podore šele od začetka tega tisočletja, zato še nimamo zadosti podatkov. Bolje že razumemo mnogo stvari z vidika fizike, procese, ki se dogajajo v stenah. A potrebujemo še nekaj let, da bomo sposobni trditi: "Zdaj se bo tu in tu podrlo." Danes lahko napovemo, kje se bodo stene podirale, a s časovnega stališča ne moremo reči, ali bo to jutri, čez eno leto ali čez 50 let. Od česa je to odvisno? Od orientacije stene, od nadmorske višine? Stabilnost sten je odvisna od mnogih faktorjev: od orientacije, frakturacije (nalomljenosti), nadmorske višine, naklona in še mnogo česa. Razumeti moramo, da so gore zelo "polomljene", neke vrste stolpi iz kart. V določenih konfiguracijah vse ostane na mestu, tudi če se led stali. A tam, kjer je prisoten permafrost, ki kot nekakšen cement drži vse skupaj, opa- žamo vedno več podorov. V masivu Mont Blanca najdemo permafrost nad 2600 metrov v severnih stenah in nad 3000 metrov v južnih. To se odraža tudi v podorih, ki so v južnih stenah više kot v severnih. Pogosto jih je največ ravno na teh mejnih nad- morskih višinah. Na katero goro ne boš več hodil po vročih pole- tjih? Gora, ki se zelo premika, je Aiguille du Tacul. Poleti na srečo tam ni veliko ljudi, saj alpinisti vedo, da je vse skupaj en velik kup kamenja. Druga taka je La Tour Ronde. Slišala sem, da se je nedolgo tega nekaj zatreslo v globini Peigna. Aiguille du Peigne se je premaknil 2015. leta. Šlo je za majhen premik velike mase. Skalni podori so pogo- Podor pod Trident opazovali podore v masivu Mont Blanca. Najprej sto rezultat zgodovine neke stene. To pomeni, da se du Taculom so izpolnjevali papirje, zdaj imajo mobilno aplikaci- v procesu odtajevanja določeni deli premaknejo in se Foto: François jo. Na tak način smo dobili na stotine podatkov, na lahko ponovno stabilizirajo, če je konfiguracija temu Pallandre osnovi katerih smo lahko pokazali, da obstaja pove- naklonjena. Lahko pa je, nasprotno, premik kaplja čez zava med taljenjem permafrosta in skalnimi podori. rob in se vse podre. Premik v Peigne je bil mogoče le Poleg tega smo po masivu postavili več toplotnih sen- premik brez večjih posledic. zorjev, ki merijo temperaturo v notranjosti gore. Te Ali te je podor v Trident du Taculu presenetil? podatke redno zbiramo in delamo 3D-modele per- Vsaj na videz gre za zelo kompakten oranžen in mafrosta – kje je, kje ga ni, kakšna je njegova tempe- rumen granit. ratura. Res je. Morfologija (sestava, oblikovanost) Trident du Nekaj senzorjev je na površini, za druge smo zvrtali Tacula ni taka, da bi imela veliko dogajanj, ki bi napo- luknje. Na primer v Aiguille du Midi smo izvrtali tri vedala podor. Hočem reči, da je veliko sten, ki se stal- desetmetrske luknje, ki omogočajo, da čez leto opa- no po malem podirajo. Ko imamo veliko takih malih zujemo, kako toplota prodira v notranjost. Odkri- podorov, vemo, da gre za splošno nestabilnost, ki za li smo, da toplota prodira v globino še po tem, ko se sabo lahko potegne velik podor. V primeru Tridenta ozračje že ohladi. Zato se podori po navadi zgodijo je šlo za en sam dogodek. A nismo bili tako zelo pre- šele, ko je največja vročina mimo. Za dopolnitev po- senečeni, saj se zaradi čedalje pogostejših vročinskih datkov izvajamo tudi laserske meritve masiva. Dela- valov in taljenja permafrosta začnejo v vedno večjih

mo topografske 3D-modele sten. Iz leta v leto te mo- globinah premikati tudi stene, ki veljajo za stabilne. 24 dele med sabo primerjamo. Ko združimo podatke o Točno to se je zgodilo v Tridentu. V steni je bila velika količina ledu, katerega vzorec smo odvzeli v ne najbolj varnih okoliščinah. Ledu smo nato določili starost. To smo naredili tudi lani, ko se je v severni steni Aiguille du Midija podrl steber Tournier. Povsod je šlo za zelo star led, 3500 do 4000 let. Kako določite starost ledu? Z ogljikovim izotopom C14. Za razliko od datiranja rastlinskega materiala metoda temelji na ogljiku, uje- tem v ledu. V doktoratu je tabela z vsemi 182 podori v letu 2003. Koliko je bilo podorov v letu 2018? Analize še niso čisto zaključene, vpisali smo od 120– 130 dogodkov. V letu 2003 je bilo prvo zelo vroče poletje, odpadlo je veliko manjših kosov. Letos je bilo dogodkov manj, a prostornina oz. masa padajočih delov narašča. So podori odvisni od kamnine, ki sestavlja stene? Je granit bolj dovzeten za to kot npr. apnenec ali gnajs? Gotovo so razlike. Problem je, da imamo veliko podatkov iz masiva Mont Blanc, kjer prevladuje granit, v drugih masivih je teh opazovanj in merjenj manj. Torej ne moremo reči, ali je več podorov v drugih ge- oloških konfiguracijah. Imamo več problematik; ne gre samo za tip skale, temveč tudi za tip nalomljenosti. Lahko imamo apnenec, ki se odtaja in če ni druge frakturacije, ampak samo vodoravna, to ne bo imelo večjih posledic. Če so nalomi navpični, je druga- če. V Dolomitih je znan primer Cime Una, s katere je leta 2007 padlo 40.000 kubičnih metrov materiala kot posledica tajanja ledu. Tudi na Matterhornu, ki ga sestavljajo metamorfne kamnine, je bil leta 2003 velik podor. Kaj misliš, ali lahko pride tudi na Triglavu, 2864 m, do večjih podorov? Triglava ne poznam, a ker gre za mejno višino, je po vsej verjetnosti še prisotno nekaj permafrosta. Seve- Kaj pa Aiguille du Midi? Govorijo, da se premika Martina v poči da bi bilo treba narediti model. A mogoče ni dovolj Intouchables v in da je bila gondola zato celo poletje zaprta. delu Trident du strmine, da bi se sprožil podor kot posledica tajanja Res je, da se Aiguille du Midi premika, a na naraven permafrosta. Tacula, ki še stoji. način. Lani je šlo je za nesrečen splet okoliščin, saj se Arhiv Martine 8 V Yosemitih permafrosta ni več, a vseeno prihaja je 22. avgusta podrl del grebena Cosmiques, nekaj dni Čufar Potard do podorov. kasneje so zaprli dostop z gondolo zaradi ponovnih Res je. Tam je granit zelo aktiven zaradi velikih tem- problemov s kabli. Ti dve stvari nista bili povezani. peraturnih razlik med dnevom in nočjo. Tako se v Kot sem rekel, Aiguille du Midi se premika, a to giba- zgornjih plasteh, do enega metra v globino, ustvarjajo nje je naravno. Led, ki nastane pozimi in se stali pole- napetosti. Čez dan se razširi, ponoči se skrči. Ta proti, povzroča naravno gibanje. To ostaja konstantno iz ces skalo utrudi. Govorimo o utrujenosti skale, tako sezone v sezono, tako da se za desetletje naprej nima- kot o utrujenosti plezalca, in kosi začnejo odpadati. mo česa bati. Ker je to območje permafrosta, seveda Najbolj je to očitno na luskah, ki odstopijo od stene. nadaljujemo z meritvami in smo pozorni na vsakršne VESTNIK PLANINSKI spremembe – se pravi, da amplituda premikov ne po- Torej če ti neka širina poči ni všeč, je pametno po- stane večja od te naravne, ki obstaja že desetletja. Ai- čakati na noč, da lahko prste globlje zataknemo guille du Midi sestavljajo trije veliki skalni deli, ki so vanje? (smeh) ukoreninjeni globoko v pobočje, kar mu z geološkega Točno tako. V določene razpoke so namestili napra- vidika daje dobro stabilnost. september 2019 september ve, ki merijo premike. Razlike med dnevom in nočjo 8 so velike od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Arête des Cosmiques. 25 Bi še kaj dodal za zaključek? Zakaj je v gorah segrevanje toliko izrazitejše? Osebno me zelo skrbi ogrevanje ozračja in posledi- To je še neznanka, klimatologi ne vedo popolne- ce, ki jih prinaša seboj, še posebej v gorskem okolju. ga odgovora. Del tega so spremembe atmosferskega Gore so v nevarnosti. Temperature rastejo zelo hitro toka. Evropa se segreva hitreje kot ostali deli planeta. že na planetarni ravni, v gorskem svetu še dva- do tri- Druga stvar je, da so bile Alpe pred 30 leti veliko bolj krat hitreje. Gore so zaradi ledu in permafrosta za to bele, z več snega in ledu. Sneg odbija sončno seva- bolj občutljive. Torej bodo naslednja desetletja goto- nje. Ker sta se led in sneg stajala, so Alpe postale bolj vo zelo zapletena. Pred desetimi leti si še nisem pred- skalnate, temnejše. Skale v nasprotju z ledom sončno stavljal, kako hitro bo šel razvoj. In verjetno bom, gle- energijo srkajo vase in se tako segrevajo. Bolj je vroče, de na hitrost segrevanja, čez desetletje na žalost spet manj je ledu, manj je ledu, več je skal, več energije vsr- zelo negativno presenečen nad stanjem v gorah. kajo. Gre za začaran krog. m

NAŠI SODELAVCI Masaže že od nekdaj obožujem Martina Čufar Potard Bila sem prijetno presenečena, ko me je Planinski vestnik povabil Kaj ste po izobrazbi in s čim se preživljate (oz. kaj bi najraje k sodelovanju v nizu predstavitev zunanjih sodelavcev, saj zadnje počeli za preživljanje)? čase pišem članke bolj redko. Takoj ko sem pristala, so "priletela" Uradno sem učiteljica športne vzgoje in trenerka športnega pleza- vprašanja. Gotovo je bilo že vse vnaprej pripravljeno, ker Mire nja, a se zadnji dve leti preživljam bolj z masiranjem kot s pleza- tako ali tako ve, da nikoli ne rečem ne. Zvečer sem sedla k raču- njem. Masaže že od nekdaj obožujem. Ko sem še tekmovala, sem nalniku, strmela v tiste vrstice z vprašaji in se spraševala, kaj naj imela same dobre maserje, tako da sem se že od njih veliko nauči- odpišem. Po nekaj udarcih na tipkovnico se mi je odprlo, čisto la. Ni bilo treba veliko časa, da mi je uspelo svoje znanje prenesti na sem "not padla", in nastalo je, kar boste prebrali. Ker so moji član- druge. To je v bistvu zelo praktična kombinacija, kajti če je vreme ki vedno predolgi in se potem Mire trudi, da jih skrajša za nekaj lepo, lahko koga peljem plezat, ko je grdo, pa predlagam masažo. Kaj najraje počnete v prostem času? Plezam (neverjetno, kajne?). Pozimi smučam – z otroki ali turno, tečem na smučeh, vadim jogo, tudi kakšno dobro knjigo rada preberem, najraje na plaži. Mož mi očita, da sem hiperaktivna, a na morju je bil presenečen. Tam lahko poležavam ure in ure. Celo na Leonidiu, ki je plezalni raj, sem kak dan raje samo ležala na plaži in se seveda kopala, kot da bi šla plezat. Kakšna je vaša povezava z gorami? Rojena sem v znamenju kozoroga, odraščala sem pod Triglavom, moj oče je ljubil gore in plezanje, tako da lahko rečem, da sem z gorami povezana od rojstva. Sicer pa me bolj privlačijo sončne in čim strmejše stene, kot pa prave, s snegom in ledom pokrite gore. Vaš najljubši kotiček/najljubša dejavnost v gorah? V gorah vsekakor plezanje – najraje v toplem granitu po ravno prav širokih počeh, pozimi po novem tudi turno smučanje, po možnosti v pršiču in brez ljudi daleč naokoli. Najljubši kotiček? V Sloveniji tam okoli Bivaka 2 in pri drugem slapu Peričnik, v Franciji pa Envers des Aiguilles. Vaš moto v življenju? Martina na vrhu Grand Capucina, ob 7. uri zvečer je bilo Uživaj dan! Carpe diem! treba pohiteti z abzajli! Arhiv Martine Čufar Potard Kako ste začeli sodelovati s Planinskim vestnikom? Ne spomnim se več dobro, a mislim, da po tem, ko sem se prese- tisoč znakov, sem tokrat poskušala biti kratka. In kakšen odgovor lila v Francijo in sem postala neke vrste dopisnik iz tujine. Poleg sem dobila? "Hehe, to si pa tako dobro napisala, da je kar škoda, tega mi je to dober izgovor, da "zaslišujem" zanimive ljudi, ki jih v da ni daljše. Lahko pošlješ še nekaj fotografij?" Chamonixu ne manjka. Izbirala sem slike in mu jih čez nekaj dni poslala. "Hvala, boš zrih- tala še podnapise?" Pa sem jih, saj druge izbire ni bilo. "Krasno, Zakaj radi sodelujete s Planinskim vestnikom? hvala. Bodi no tako dobra in napiši še kratek uvod." Mamma Zato, ker sem in tja rada kaj napišem in to rada delim z ljudmi, ki mia ... Tudi tega mi je uspelo spraviti skupaj. Izvolite. imajo radi gore in plezanje. BODITE NEUSTAVLJIVI

mbinac o ija MAGNEZIJ Krka 300 k a n

v 2

t Mg+B

d Granulat za pripravo napitka vsebuje magnezijev citrat in vitamin B2. e

Magnezij in vitamin B2 prispevata k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter normalnemu delovanju živčnega sistema.

Magnezij prispeva tudi k delovanju mišic.

www.magnezijkrka.si

Okus po pomaranči in limeti. Brez konzervansov. Brez umetnih barvil, arom in sladil. Ena vrečka na dan.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Skrbite tudi za zdrav življenjski slog.

18-2019_Magnezij_Krka_300_Oglas_A4.indd 1 11.1.2019 9:31:38 ODMEV

Janko Humar Kam je odšla Črna lepotička Harlekin v Zadnjiškem Ozebniku

K zapisu sta me spodbudila dva članka v Planinskem vestniku − doživeto napisano razmišljanje Miha Lamprehta v prvi letošnji številki in povzetek okrogle mize o klinih ali svedrovcih, ki ga je v aprilski številki prispeval Mire Steinbuch. Miha pripoveduje o svojem vzponu po smeri Harlekin v Zadnjiškem Ozebniku. O zahtevnem plezanju in intenzivnem doživljanju gibanja med posameznimi svedrovci; o osredotočenosti, ki je potrebna, da zmoreš; o tistem prijetnem občutku, ko preplezaš nekaj dobrega. Zgodbo poudarja še lepa, celostranska Janezova fotografija s kratkim komentarjem o smeri. Harlekin je danes gotovo najpopularnejša športnoplezalna smer v steni nad Kopiščarjevo domačijo. Žal ima, vsaj zame, tudi veliko lepotno napako – italijanski frajerji so jo z vrtalnikom v celoti navrtali in pri tem povozili smer Črna lepotička, ki sva jo brez enega samega svedrovca dvanajst let prej preplezala s Sonjo Jeram.

Prispevek na temo svedrovcev v Vestniku je ali manj ohranilo značaj obstoječih smeri. Toda raz- moje mešane občutke le še okrepil. Seveda ne naspro- mišljanje, da bi klasike prevrtali v pol-športne in brez- tujem temu, da se v klasičnih smereh zamenjajo stari, kladivske smeri, se mi pa zdi zgrešeno. Najprej iz spo- slabi in nevarni svedrovci. Tudi s tem, da bi dobri sve- štovanja do avtorjev smeri, a tudi zaradi meni težko Zadnjiški Ozebnik z drovci na stojiščih v najpopularnejših smereh prinesli razumljivega argumenta – da bi tistim, ki radi plezajo Germlajta manj škode, kot jo stalno zabijanje in izbijanje klinov, in ob obstoječem varovanju zahtevnih klasik ne zmo- Foto: Janko Humar se lahko strinjam. Oboje bi povečalo varnost in bolj rejo, vseeno omogočili užitek in doživetje! To se mi 28 zdi podobno bistroumen predlog, kot da bi izbrali ne- severovzhodne grape, smo prvi dan mladega leta pre- Pod Zadnjiškim kaj popularnih klasičnih skladb in predlagali brisanje plezali nov, strm slap. V koči smo prespali, naslednji Ozebnikom Foto: Janko Humar nekaterih zapletenih not, da bi jih izvajalci, ki še niso dan naj bi se vrnili v dolino. Moj takratni soplezalec dovolj dobri, laže igrali! Marko Kogoj je bil odličen smučar in se je odločil, da V ameriških stenah se dogaja, da plezalci, ki nekdanjo pred vrnitvijo skoči še pogledat, ali bi se dalo smuča- tehnično smer preplezajo prosto, to smer preimenuje- ti z vrha Nabojsa. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, sem šel jo. Do neke mere je to razumljivo, ker je prosta pono- za njim. Odtisom prednjih konic njegovih derez sem vitev zelo drugačen vzpon, nesporno korak naprej in sledil po idealno pomrznjenem žlebu vse do vršnega nekaj novega, pozitivnega. Nasvedranje Črne lepotič- grebena. In tam, le nekaj korakov pod robom, je bila ke pa je bil po mojem mnenju korak v nasprotno smer. kratka, morda tri metre široka sveže odlomljena kloža, Morda lahko tudi na tak način razumemo ime Har- kjer so se sledi derez končale. Našel sem ga petsto me- lekin – v našem besednjaku ta izraz pomeni burkeža, trov niže in ničesar več nisem mogel narediti. norčka, pavliho. Malo smo se pač pošalili, pa kaj! Ni bil prvi izmed prijateljev, ki je umrl v gorah, že vr- Da se razumemo, Črna lepotička ni bila kakšna izjemno sta se jih je nabrala do tedaj, a se je vedno zgodilo ne- pomembna stvar, ni bila nikakršen plezalski mejnik, bila kje daleč. Marko mi je bil blizu, imela sva načrte, bila je samo lepa oziroma zelo lepa smer – ki so jo povozili, sva naveza, za katero sem bil prepričan, da bo zmogla posilili in prevpili. Zato imamo danes Harlekina v vo- vse in da bo trajala večno. Oba sva bila doma iz Baške dnikih, na portalih in v Planinskem vestniku. Ker smo se grape in ena mojih najhujših izkušenj v življenju je bila navadili in je vse v redu. Ker so moderni vodniki vedno vrnitev domov ter soočenje z njegovimi. Takrat sem bolj instantni, vedno bolj prilagojeni površnemu digi- se začel malce resneje spraševati o smiselnosti alpiniz- talnemu zaznavanju sveta, ker smo pozabili na zgod- ma, o osvajanju tega čudovitega nekoristnega sveta, be. Vsaj kakšno zvezdico razlage pod črto bi si zadeva o ceni, ki jo plačujemo. In moj zaključek je bil, da no- zaslužila, že zaradi elementarne etike, ki naj bi veljala v ben vrh ni vreden človeškega življenja, da noben vrh alpinizmu. Me prav zanima, kakšen bi bil odziv na itali- ni vreden niti enega samega prsta in da za svoje napa- janski strani, če bi si kdo izmed naših plezalcev drznil in ke ne moremo obtoževati gora. Gore so pač take, kot navrtal eno izmed njihovih lepih klasičnih smeri. so, alpinizma smo se spomnili sami in odgovornost je Vsi poznamo tiste redke trenutke, tista kratka obdo- samo naša. Tja gor plezamo zato, ker nam omogočajo VESTNIK PLANINSKI bja v življenju, ko imamo občutek, da je vse mogoče. močna, prava in pristna doživetja, čudovita srečanja z Da ni meja. V športu, poslu, v kateri koli dejavnosti, ki naravo, ljudmi in samim seboj. In ta doživetja želimo jo opravljamo s srcem. Druga polovica leta 1985 je bila deliti z vsemi, ki so nam blizu, jih imamo radi in jim zame nekaj takega, čeprav se je to leto dejansko zače- želimo dobro. Žal se te dobre želje prevečkrat iztečejo lo hudo slabo. Novo leto smo preživeli v Pellariniju, v v popolnoma nasprotno smer. september 2019 september prijazni kočici v enem najlepših kotičkov našega alp- Konec februarja smo odšli v Katmandu. Bil sem član skega sveta. V podnožju severne stene Viša, desno od jugoslovanske odprave na Yalung Kang, zahodni vrh 29 Kangčendzenge. Kanč je na severni strani malce ču- den hrib. Zgrajen je iz treh ledenih nadstropij, le naravnost proti vrhu Yalung Kanga se pne markanten steber, ki je bil med našimi cilji, a se je takoj po prihodu pokazal za prenevarnega. Zato smo našo smer potegnili čez pobočja Kanča, v najvišjem nadstropju pa zavili desno na naš vrh. Za ekspedicijski slog nam je šlo hitro in dobro, tudi sam, čeprav prvič v Himalaji, nisem imel posebnih težav. V ekipi sem bil skupaj s Pa- vletom in Marjanom, v tretjem vzponu na hrib smo že postavili drugi šotor na trojki in naslednji dan na- predovali proti štirici, predvideni na višini 8.100 metrov. Dosegel jo je samo Pavle. Marjan je obrnil prvi, ker se ni dobro počutil, za njim pa tudi jaz, ker nisem več čutil prstov na nogah. Morda prehitro, a moja gla- va je bila še polna novoletnega Pellarinija in zaoblju- be, da nobena gora ni vredna enega samega prsta, tudi mojega ne. Dokaj težko sem sprejemal vojaško logiko velikih odprav odpravarskega tipa, na katerih je vodja moral vra- čunati, da se bo ekipa morda vrnila s kakšnim članom ali vsaj s kakšnim prstom manj. Odgovornost je bila strahotna in danes, s časovne razdalje, našega Tone- ta občudujem in mislim, da mora biti narejen iz prav posebnega testa, da je v Himalajo lahko odpeljal toliko Original skica Črne lepotičke

Potek treh mojih smeri iz leta 1985 Foto: Janko Humar 30 GREDINA

Skica Črna lepotička na III-IV Lomastijeva navpičnica po razu Torre Winkla, prva in http://www.primorskestene.com/ V hkrati prva prosta ponovitev Frančkove Dopoldanske v Vršacu, uživaške šestice nad Sello, Carlesso Menti s V tisto veliko streho v Civetti; prvi prosti ponovitvi Pun-

V+ tarske v Vršacu in Zajede hrepenenja v južni steni Pla- V nje, zahtevna prvenstvena smer Piškav zob – zaradi V močnega zobobola – čez previsne odlome desno od luska Comicija v Divji kozi, za vrhunec poletja pa bleščeče V+ Ogledalo visoko nad Zadnjico, prva smer čez na videz povsem neizprosno gladko in navpično ploščo južne IV stene Planje, ki sva jo zmogla s pokojnim Slavcem. Ja, tisto sezono sem se v skali res dobro počutil in zame V ni bilo meja. Črna lepotička je prišla tako, malo za zraven. Če smo IV pošteni, vhodni del Zadnjiškega Ozebnika, natančne- je Veliki Vršovec, kot bi nas poučil Peter Podgornik, IV ni kakšna posebej lepa stena. Ni mogočna kot Trigla- vska ne elegantna kot Špik, ni dramatična kot Mali ko- ritniški Mangart, ni videti nevarna kot rdečkasta Širo- IV ka peč. Ima pa nekaj samosvojih, opaznih elementov: strm, nezgrešljiv odlom, ki prevladuje nad vhodom v Zadnjico, izstopajočo ogromno in pravokotno odre- IV+ zano streho na vrhu, predvsem pa hudo prikladen dostop, saj je od ceste do vstopa le dobrih dvajset minut. In do tistega hudega in lepega leta 1985 v njej še ni bilo nobene smeri. odprav. Ampak moji pomisleki niso bili ravno značil- Sam sem steno opazil, še preden sem začel plezati. ni za razmišljanje zmagovalcev. Tudi Pavle se je mo- Če izvzamem predavanja našega legendarnega hima- ral vrniti s štirice, ker jaz nisem prinesel svojega tovo- lajskega dohtarja Jožeta Andlovica, je bilo moje prvo ra do konca etape. Samo enkrat je pozneje omenil, da srečanje z živimi alpinisti konec leta 1974, ko so naju če bi tisti dan postavili šotor, bi naslednji dan lahko s prijateljem Miljkom, še vsa mlečnozoba, sprejeli v poskusil proti vrhu. Takrat se mi ta komentar ni zdel takratno bovško sekcijo akademskega alpinističnega preveč realen, bil sem prepričan, da smo bili prehitri odseka. Srečanje, moral je biti neke vrste letni sesta- in premalo aklimatizirani, da bi šli kar naprej. Kasneje, nek, je bilo v takrat prijetni, danes žalostno razpada- ko sem premišljeval o tistem dnevu, pa nisem bil več joči koči Zlatorog v Trenti. Z njene terase se je razgled tako zelo prepričan, da je govoril neumnosti. Če je bil odpiral naravnost v steno Trentarskega Ozebnika. kdo v naši odpravi v dovolj dobri formi za tako hiter Gre tam čez kakšna smer, sem vprašal. Izkušeni bov- vzpon na vrh, je bil to gotovo Pavle. Sem ga, ker nisem ški fantje so me hitro poučili, da so pravi hribi in prave dostavil svojega dela opreme na štirico, za vrh morda stene zadaj in zgoraj. Poznejši razvoj športnega pleza- prikrajšal? Ali pa ta pomislek zveni samo v moji glavi; nja je v marsičem pripomogel, da se je pogled na te ne- Pavle mi ni z eno samo besedo očital umika ne tiste- koč neugledne stene spremenil. ga dne ne pozneje. Štirico sta nato postavila Franček Desetletje po tem dogodku v steni še vedo ni bilo no- in Silvo, a sta se tudi onadva vrnila. Zgodba naslednje bene smeri. In sva rekla s Sonjo, da greva pogledat. vršne naveze je znana. Čita in Tomo sta ob petih po- Nahrbtnike sva pustila v vznožju, vzela vrv, plezalni- poldan dosegla vrh, ob sestopu ju je ujela noč. Čita je ke, magnezijo, nekaj klinov in zatičev ter šla. Že zače- zdrsnil, Tomo je na majhni polički preživel sam in na- tek je bil obetajoč. Izrazit, pokonci postavljen stebri- slednje jutro sestopil. Čita − skupaj sva trenirala in se ček, odlična skala in bogate razčlembe. Dva raztežaja pripravljala na odpravo, si je med vsemi udeleženci lepega in ne preveč zahtevnega plezanja do police pod vrha gotovo najbolj želel, dosegal ga je, potem pa ostal ključnim delom smeri. Z daljnogledom sem od spodaj tam gori v večnem ledu. Odpravo smo prekinili in se ocenjeval, da bova nadaljevala po izraziti zajedi na levi vrnili domov. strani. Od blizu je bila polna trave in mi nekako ni di-

Ta, do maja trajajoča zima je zmedla mojo hribovsko šala, vleklo me je v desno, v skoraj navpične črne plo- VESTNIK PLANINSKI dušo. Dovolj sem imel snega, mraza in ledu, dovolj se- šče brez kakšnih izrazitih vodilnih razčlemb, a s skalo, rakov, klož in plazov. Lačen sem bil skale, tople, strme ki bi jo lahko razumeli kot mokre sanje vsakega plein čvrste, lačen sem bil bleščečih sten naših Julijcev in zalca: kompaktno in čvrsto, nikjer popolnoma gladko, zelenih trat na vrhu grebenov. Kot da bi želel pozabiti bogato in drobno razčlenjeno, polno majhnih oprim- na temno plat alpinizma, sem požiral stene drugo za kov – ena sama od vode razjedena umetnina. september 2019 september drugo. Julijci, Karnijci, Dolomiti, dolga vrsta lepih in Vedno sem imel rad plošče, počutil sem se dobro,

zahtevnih smeri v enem samem poletju: izpostavljena bil sem vplezan in izbral sem plezalsko izzivalnejšo 31 Zadnjiški Ozebnik stran. Prvih trideset metrov se mi je zdelo kar spreje- S Sonjo sva se, morda že malce utrujena, direktnemu Foto: Oton Naglost mljivih, tam pod streho, na koncu raztežaja, sem videl izstopu izognila z izpostavljeno prečnico v desno in možnost umika nazaj v levo, če bi bila ravno nuja. Pa zaključila na gredini. Krstila sva jo za Črno lepotičko, smo šli. Majhni drobni oprimki, šalčke, luknjice, ro- ker je bila izredno lepa, a tudi zahtevna, in ne bo rav- gljički, hrapava površina skale in odličen oprijem ple- no vsakogar sprejela na ples. Ocenila sva jo s V+, naj- zalnikov, nikjer možnosti za klin ali zatič, a pred sabo lažje raztežaje pa s IV. Morda res prenizko in morda vedno znova nov oprimek; zbrano in osredotočeno res pod vtisom pričakovanja ekstremnih težav, ki jih plezanje, ki gibanje spreminja v meditacijo. Zunanji potem, hvala bogu, nisva našla. Plezanje je bilo težav- svet ne obstaja več, pred tabo je samo skala, popolno, a lepo in tekoče, brez ene same prekinitve in dvo- na koncentracija in naslednji gib. Stojišče sem si nare- ma, kako naprej. Prvi poskus ponovitve se je teden po dil na levem robu strehice, edine res markantne raz- najinem vzponu končal z novo smerjo. Ivan in Miro člembe, ki prereže ploščo po vsej širini. Tudi naprej je sta preplezala zajedo na levi strani, ker nista verjela, bilo videti obvladljivo. Strma, skorajda navpična plo- da sva midva plezala čez plošče. V Petrovi primorski šča, čvrsta, vseskozi na drobno razčlenjena skala, po- evidenci sta do leta 1997, ko so Italijani smer navrtali, polna izpostavljenost. In nobene razpoke, ki bi oblju- navedeni samo dve ponovitvi, premalo, da bi se ocena bljala varovanje, a sem vseeno nadaljeval. Če se prav morda prilagodila. spomnim, mi je v celotnem, petdeset metrov dolgem Dve leti pozneje je bila stena kar popularna. Najprej raztežaju uspelo zabiti dva klina; drugi, malo pred sta Ivan in Miro zraven Lepotičke potegnila Nore fri- koncem, je bil razbremenjujoče dober. Ampak skala ke. Še v istem poletju sva s Slavcem desno od Lepotič- je bila vseskozi odlična, plezanje še zahtevnejše, a za- ke preplezala Rondoment, z Žaretom pa na levi stra- nesljivo, stalno približevanje robu tistega, kar sem tani Staro kurbo, naravnost čez nagravžen in drobljiv krat zmogel, a nikoli popolnoma na robu. Negotovost vstopni previs, da sva prišla do dobre skale v zgornjem podajanja v nedotaknjen svet, strah pred točko, ko se delu. Čeprav imata obe smeri znatno težje detajle od bodo razčlembe končale, in veselje nad tem, da se je Črne lepotičke, mi kot celota nobena ni pustila pri- vedno pokazal nov, majhen skrit oprimek, ki je omo- merljivega vtisa. Sezono sta zaključila Edo in Miro z gočil pot naprej. Četrti raztežaj Črne lepotičke je bil osrednjim stebrom in linijo, ki je zanimala tudi mene, morda najlepši, eden tistih najbolj pravih v mojem ži- in splezala po Stopnicah v nebo. Ker govorimo o pri- vljenju. Najbliže pojmu popolnosti v skali, pojmu ple- morski steni, se je naslednje leto seveda moral vanjo sa na konicah prstov. Tisti, ki so plezali kaj podobne- podpisati tudi Peter Podgornik, z Edom sta prepleza-

32 ga, bodo razumeli. la Babilon. Idrijčana Boris in Ivan sta, kot se spodobi, ni več potrebno, psihična in fizična pripravljenost nista več pogoj, občutek za iskanje prehodov je nepo- memben; osredotočenost je potrebna samo za tistih nekaj gibov od enega svedra do drugega. Če ne bo šlo, se pač vpnemo in odpeljemo nazaj. Gotovo bolj varno, a tisto pravo, pošteno prisluženo doživetje je izpuhtelo. In cilj, kot ga v Planinskem vestniku razlaga Aleš Bjelčevič, da zdaj lahko v Harleki- nu plezajo obiskovalci plezališč, ki bi radi v hribe, a si ne upajo, je dosežen. Upam, da razumemo – Črne lepotičke, ki je imela ves potencial za uvrstitev med najlepše klasike, ni več. Moja žena slavistka bi dejala, da je debata o vrta- nju klasičnih smeri oksimoron, saj jih v tistem trenutku, ko bodo navrtane, ne bo več. Nič več ne bo ostalo od vrednosti, ki jih uvršča med klasike, namesto okusa prvobitne izkušnje bomo dobili samo še eno v množi- ci navrtanih smeri. Za Črno lepotičko se je bilo treba potruditi, moral si biti dobro treniran, vplezan, samozavesten, psiholo- ško stabilen in prepričljiv. En ali dva klina v zahtevnem raztežaju pač ni za vsakogar. Ker je skala odlična, raz- členjena in popolnoma zanesljiva, je bilo plezanje ob dobri pripravljenosti dovolj varno. Ampak moral si biti pripravljen, goljufati se ni dalo. Črna lepotička je bila za dobre plezalce odličen test psihološke stabilnosti. Na vrhu, ko si jo zmogel, je bil občutek res dober in zadovoljstvo upravičeno. Vedel si, da je bila to prava stvar. Današnji, uradno dve in pol stopnji težji Har- svojo smer posvetila Sveti Barbari, zavetnici rudarjev. lekin zaradi svedrovcev ni več niti približek prvotni Serijo novih smeri sta potem za vrsto let zaključila le- smeri in prvotni izkušnji. Je čisto navadno goljufanje gendarna Silvo in Johan. Zdaj, ko to pišem, opažam, da in varanje samega sebe. Zato težko sprejemam nezno- sta bila edina predstavnika iz osrednje Slovenije – vsi sno lahkost razpredanja, kako fino bi bilo navrtati kla- ostali smo bili Primorci – in odkljukala Soško fronto, sične smeri. zadnji veliki izziv čez najstrmejši del stene, z zaključk- Alpinizem za večino ljudi seveda ni najpomembnej- om po dramatični poči naravnost čez veliko, več me- ša stvar na svetu, ta se bo vrtel naprej z alpinizmom ali trov dolgo streho na vrhu. brez njega, s Črno lepotičko ali brez nje, z našimi sve- V naslednjih letih je bilo vzponov malo, potem so leta drovci ali brez njih. Sveta ne moremo spreminjati, pra- 1997 prišli Italijani s svojim vrtalnikom in nasvedra- vi moj prijatelj Matevž, spreminjamo lahko le sebe. In li Črno lepotičko. Seveda me je zanimalo, zato sem tudi stvari, ki so naše in s katerimi se ukvarjamo vsak dve ali tri leta kasneje, ko je moje aktivno obdobje že dan. Pomembna je pot, je povedal Nejc, ne le cilj; da davno minilo, šel pogledat, kaj so naredili. Plezal sem cilj ne posvečuje sredstev in da je pomembnejši na- z bratrancem Petrom Mežnarjem, bil sem mu men- čin, kako smo tja prišli. In čeprav se nam tisti najboljši tor na začetku njegove plezalske poti in dolgoval mi možni način zelo redko posreči, nas to ne odvezuje od je uslugo. Plezanje je bilo seveda še vedno lepo, a smer tega, da vedno znova poskusimo, zaključuje Bogdan ni bila več ista, postala je Harlekin. Mojo Lepotičko so v svoji knjigi. povozili v celoti, samo dve mesti sem našel, kjer je bilo Nimam se za kakšnega ortodoksnega pravoverca. nekaj metrov speljanih drugače. Prvo na začetku veli- Vem, da se idealom lahko le približujemo in da mo- ke plošče po desni mimo previsa, sam sem plezal levo, ramo v realnem življenju vedno sklepati kompromi- ker je bilo po alpinistični logiki pač lažje, in direktni iz- se, da lahko živimo skupaj. Sprejemati moramo nove stop na gredino, ki sva ga s Sonjo obvozila po desni. izzive in drugačnost, kar pa ne pomeni, da lahko vse

Torej kakšnih trideset metrov novega v celotni smeri. zrelativiziramo in da tisto, kar je dobro in prav, ni več VESTNIK PLANINSKI Italijanski junaki so navrtano različico v celoti ocenili pomembno. Razprava o svedranju klasičnih smeri je dve in pol težavnostni stopnji više od naju, najlažji raz- razprava o širitvi naše cone udobja. Strinjam se, da je težaj s 6a in najtežjega s 6c+, kar bi v prevodu pome- potrebna. Upam pa, da ne zato, da bi tistim, ki niso do- nilo od VI+ do VIII– po UIAA. Ni čudno, da je danes volj pripravljeni, omogočili instantni dostop do velikih Harlekin najbolj plezana smer v steni. sten, ampak zato, da ponovno razmislimo o svojem september 2019 september

Od plesa nad prepadi je tako ostala samo še telovadba odnosu in načinu izvajanja dejavnosti, zaradi katere se

od enega svedrovca do drugega. Razumevanje celote nam zdi svet intenzivnejši, bogatejši in lepši. m 33 Z NAMI NA POT

Mojca Stritar Kučuk

Idealni cilj za družinske počitnice Ziljska dolina

"Tam, kjer teče bistra Zila …" sem poleti kar nekajkrat žgolela. Spet. Že četrtič! Kajti čeprav sem se obiskovanja enih in istih lokacij do nedavna izogibala še bolj kot kumine v kislem zelju, smo tudi letos družinski hribovski dopust preživeli v Ziljski dolini/Gailtal na avstrijskem Koroškem. Odkar s sabo po hribih vlačim dva bolj ali manj za hojo nemotivirana mladiča, namreč vedno

34 bolj spoznavam, da ima ponavljanje preverjenega tudi nezanemarljive prednosti. Kaj nas torej vedno znova žene v dolgo dolino, dolina dovolj civilizirana, da je bivanje v njej nadvse Ziljska dolina s planine ki je dandanes slovenska samo še v ljudskih pesmih, udobno. Pohodniški turizem je v naši severni sosedi Kirchbacher Wipfel Alm, zadaj Reißkofel zgodovinskem spominu in zvenu nekaterih tamkaj- tako samoumeven, kot so gospodje v ledrastih krat- (desno) in skupina šnjih imen? Prav gotovo prikladno dejstvo, da je iz kih hlačah in dame v dirndlih. Posledično so vse ce- Jaukna (v sredini). osrednje Slovenije dosegljiva v udobnih dveh urah ste in poti odlično označene, vsaka druga hiša ponuja Foto: Mojca Stritar vožnje. Za nameček je pot razmeroma poceni, saj se sobe ali apartmaje, še največjo težavo pa predstavlja- Kučuk da – z nekaj ovinkarjenja čez Korensko sedlo, ki pa je jo nedoumljivi delovni časi trgovin. Vseeno je Ziljska v dneh, ko germanski nomadi romajo nazaj v sever- dolina ravno prav odmaknjena od glavnih turistič- ne kraje, skorajda samoumevno – izogniti cestninam nih poti, da so horde prepotentnih turistov razred- in vinjetam. V ponavljanje nas sili tudi srečno naklju- čene na posamezne, bolj umirjene skupinice. Kadar čje, da smo "zadeli" perfekten apartma, vključno z na- se komu vendarle zahoče plišastih svizcev in sorodne gačenimi lovskimi trofejami pokojnega dedka v veži ponudbe, pa ta seveda ni daleč: le na bližnje Mokri- in kvazi bidermajerskimi komodami, v vasici s komaj ne/Nassfeldpass, čez prvi hrib proti Dravski dolini ali zapomnljivim imenom, v kateri je traktorjev skoraj do Belega jezera/Weissensee je treba skočiti, in že je več kot stalnih prebivalcev. Pa dejstvo, da je Ziljska tu celotni paket jodlarskega turizma, ki zna iz vsake dopustovati pod gorami, ki bodo za mojo ekipo še deset let čista znanstvena fantastika in jih lahko samo gledam … Najmočnejši adut vrhov nad Ziljo pa so ceste, ki pripeljejo nad gozdno mejo. Tako lahko tudi z najmlajšimi v izletniškem kompletu uživamo v lepotah bolj odprte visokogorske pokrajine, kajti roko na srce, hoje po hostah se otroci, še bolj pa nemara starši precej hitro naveličamo. Visokih izhodišč, s katerimi se pregoljufamo čez najdolgočasnejši del ture, pa je v Ziljski dolini dovolj, da nas zamotijo za ves teden.

Visoki razgledi iz Ziljskih Alp Razmeroma ozko Ziljsko dolino, ki poteka ob reki Zilji/Gail od zahoda na vzhod, zamejujeta dve gorski skupini. Na severni strani se dvigujejo – nikoli ne bi uganili – Ziljske Alpe/Gailtaler Alpen. Z iz- jemo najvzhodnejšega, ultraturističnega Dobrača/ Dobratsch, 2166 m, najmlajšim niso prav naklonje- ne, saj imajo tamkajšnji dvatisočaki nenavadno strma južna pobočja. Postavnega prvaka Ziljskih Alp Reißkofel, 2371 m, lahko družine samo občudujejo, kajti vse označene poti, ki vodijo nanj, so precej zahtevne. A tolažba za ambiciozne, po visokih razgledih Slapovi v soteski Garnitzenklamm Foto: Mojca Stritar Kučuk hrepeneče starše je le lučaj vstran, v zahodno ležečem masivu Jaukna. mušnice sredi gozda narediti doživetveni park. Ko smo se prvič peljali tja gor, sem bila precej neje- Glavni razlog za naše poletne selitve na Koroško pa so verna. Da smo od zadnjih kmetij smeli nadaljevati po seveda tamkajšnji hribi. Dovolj so mi nepoznani, da solidni makadamski cesti še 800 višinskih metrov in so mikavni, dovolj čedni, da so pohajkovanja po njih parkirati pri živi planini Jaukenalm 1900 metrov viso- nadvse zadovoljujoča, in hkrati ne tako prišpičeni, da ko, se mi je zdelo preprosto nemogoče. Kje smo spre- bi se domov vračala depresivna, češ kaj mi je treba gledali znak za prepoved in kakšna neprijetna kazen nas bo slej ko prej doletela?! Pa so bile moje skrbi od- več, saj se je izkazalo, da je vožnja do planine poleti Vodne radosti v Ziljski dolini dovoljena. In tako smo se brez truda, le z nekaj dol- V poletni sezoni v Ziljski dolini nikjer ni daleč do ohladitve. Zilja sicer ne teče gotrajnega cijazenja, znašli tik pod vencem na Košuto več tako bistro kot v pesmi in njene zablatene plažice so uporabne kvečjemu spominjajočih, travnato-skalnatih, predvsem pa do- za metanje kamnov v vodo, vsekakor pa sta obiska vredni soteski Garnitzen- segljivih vrhov. Pogledi z Jaukenstöckla, 2202 m, na klamm in Mauthner Klamm. Bolj ali manj dodelana kopališča in bazeni so v Visoke Ture in vrhove na jugu so bili bonus, do ka- vsaki drugi vasi, omeniti pa velja še Preseško jezero/Pressegger See (za ljubi- kršnega se hribovski starši ne prigaramo čisto zlahka. telje kopanja med trstičjem) in nekoliko bolj odmaknjeno, a precej lepše Belo jezero/Weissensee (povečana različica Bohinjskega jezera). Planinski raj vzhodno od Mokrin Karnijske Alpe običajno povezujemo z Italijo, vendar 36 Kopanje v Preseškem jezeru je samo za ljubitelje vodnega zelenja, Svizci so najmanj sramežljivi v dolini Valentintal. pogledi na Dobrač v ozadju pa so čudoviti. Foto: Mojca Stritar Kučuk Foto: Mojca Stritar Kučuk Tudi to je del avstrijskih hribov – konec poti Aqua Trail na Mokrinah, zadaj Veliki Koritnik/Trogkofel. Foto: Mojca Stritar Kučuk

imajo tudi v Avstriji svojo veljavo. Na južnem robu namreč prav Karnijci ovirajo Ziljo, da ne odteče v Ja- Družinski izleti nad Ziljsko dolino dransko morje. Tu je osrednja turistična točka prelaz V sredici so opisani štirje izleti. Primerni so za otroke, ki že samostojno hodijo, Mokrine, verjetno dobro znan tistim, ki jih zanima- brez težav pa jih lahko izvedemo tudi z mlajšimi otroki. Navedeni časi so in- jo smučanje in ferate. Poleg odličnih igrišč, poletnih formativni, saj se z otroki lahko raztegnejo praktično brez omejitev. Na kratko sankališč, prog za kolesarske spuste in vsega ostalega je omenjeno tudi, kako lahko turo podaljšajo ambicioznejši hodci. turističnega arzenala pa lahko Mokrine predstavljajo uporabno izhodišče za družinske izlete, ki jih še skraj- šajo tudi poleti delujoče žičnice. Mi smo se sicer samo slikovitimi macesni in obiljem živine, po kateri je pri- Južni rob Ziljske doline enkrat pustili premamiti famoznemu Aqua Trailu, ki jetno že samo pohajkovati. Če sklepam po drugih obiskovalcih, se da spodobno občudovati krave in ra- razmejuje Avstrijo se začne na vrhu sedežnice Madritschenbahn, kon- od Italije. Na sliki je ča 150 višinskih metrov nižje pri umetnem jezercu dovedne konje celo z otroškim vozičkom. Pri nasle- eden bolj posrečenih in je menda sploh in oh. Moja zgoščena ocena te do- dnji, Dolski planini/Dellacher Alm, 1362 m, se cesta elementov na poti življajske poti bi bila po domače krneki – množično začne spet strmeje vzpenjati in v širokem okljuku do- Aqua Trail nad obiskan gorski kič. Kdo pa na zaključku "vodne poti" seže najvišjo točko, Poludniško planino/Poludinger Mokrinami. sredi zelenih višav in mogočnih vrhov potrebuje igri- Alm, 1708 m. Tako visoko je ugnezdena nad dolino, Foto: Mojca Stritar šče z – repliko zvonika cerkve sv. Marka iz Benetk?! da me vonj po dimu iz lesenih kočic tam vsakokrat Kučuk Hribovsko zanimivejša izbira je sedežnica Gartner- kofelbahn na nasprotni strani Mokrin, z vrha katere sta za mlajše hodce dosegljiva stranski razglednik Kammleiten, 1988 m, in spodobni dvatisočak Krni- ške skale/Gartnerkofel. Tudi bližnji Garnitzenberg, 1951 m, lahko spodobno zapolni dan, posebej, če zadenemo ustrezno sezono in na izhodišče sestopimo peš čisto vijolični od debelajsastih borovnic. Še mamljivejše kraljestvo za družine je v mejnem kar- nijskem grebenu vzhodno od Mokrin, kjer neusmiljeno strmi okljuki ceste nad Šmohorjem/Hermagor, največjim naseljem v dolini, privedejo do niza še živih planin. Če kaj mehko poboža avstrijsko dušico, je to Almleben (življenje na planini), in tule se duša pravega Avstrijca več kot razcveti! Prva, Brška planina/Egge- ralm, 1422 m, je prava vasica v malem. Za njo se zač- ne široka uravnava s presihajočim Brškim jezerom, Svizci so najmanj sramežljivi v dolini Valentintal. Foto: Mojca Stritar Kučuk Reißkofel je eden od ponese daleč v Nepal. Z vsake od omenjenih planin Od tam lahko celo najmlajši brez težav odkorakajo na najprepoznavnejših vodi označena pot na piramidastega kralja območja katerega od (ne najbolj karizmatičnih, pa kaj potem) vrhov nad dolino. Poludnik/Poludnig, ki je točno na meji med Avstrijo dvatisočakov, denimo v prilogi opisani Findenigkofel, Foto: Mojca Stritar Kučuk in Italijo in mu do čarobne dvatisočice zmanjka točno spotoma pa se še popasejo po zrelih borovnicah ali en meter. S Poludniške planine je nanj kratka, udob- vseprisotnih ostankih prve svetovne vojne. na, družinam na podplate pisana tura, ki da ogromno Še par bolj nabrušenih vrhov zahodneje se je mo- muzike za malo denarja. goče iz Avstrije odvijugati v Italijo čez cestni prelaz Plöckenpass, 1357 m. Precej bolj simpatičen mi je kot Visoka presenečenja proti Plöckenpassu Mokrine, saj je bolj divji in manj skomercializiran. Tja Na drugo, zahodno stran Mokrin se mejni karnijski gredo samo pohodniki, plezalci in kakopak motoristi, greben umiri v travnat svet, v katerem se apnenec a se ga da vseeno obiskati tudi v bolj družinskem slo- meša s starejšimi kamninami. Pobočja so bolj odpr- gu. Vzhodno nad njim se dviguje Kleiner Pal, 1867 m, ta, vrhovi malenkost manj naostreni. Sladka skrivnost ki zaradi presunljivih ostankov prve svetovne vojne območja je, da na skoraj vsakem slemenu, ki se spu- uživa žalostno slavo čudovitega muzeja na prostem. šča na avstrijsko stran, tičijo še žive planine, do njih Pot nanj ni niti najkrajša niti popolnoma brez teh- pa vodijo lepo prevozne makadamske ceste, mnoge ničnih težav, zaradi labirinta jarkov, tunelov in opa- med njimi odprte za promet. Z avtomobilom se torej zovalnic pa sila razburljiva in privlačna tudi za mlaj- lahko dostavimo kar na greben med Avstrijo in Italijo. še samostojne hodce. Lahkotnejša izbira je na severni strani Plöckenpassa, sprehod skozi dolino Valentintal do zgornje Valentinove planine/Obere Valentinalm, Informacije 1540 m, kjer se kot glavni atrakciji ponujajo gozdni sa- Dostop: V Ziljsko dolino/Gailtal se iz Slovenije pripeljemo skozi deži in debele ritke na zimo pripravljajočih se svizcev. karavanški predor in čez Beljak/Villach. Varianta čez Korensko Le vreme jo zna zagosti tam pod najvišjimi karnijski- sedlo je le malo daljša, a se z njo izognemo plačilu predora in mi vrhovi. Nas so iz Valentintala še vsakokrat pregna- nakupu avstrijske vinjete. Tretja možnost je skozi Rateče in čez li nevihtni oblaki. italijanski Trbiž/Tarvisio v Podklošter/Arnoldstein ter naprej po Ko sem po naši četrti ziljski seansi otroka vprašala, kaj glavni cesti proti Šmohorju/Hermagor. Glavna cesta skozi dolino jima je bilo všeč, so se njuni odgovori kakopak precej se drži severnega brega Zilje, nadaljnja vožnja pa je odvisna od razlikovali od mojih. Traktorji! In gugalnice pred na- izbrane ture. šim gostiščem! Kopanje v vaškem bazenu. In desetine, Namestitev in prehrana: Apartmaji, sobe in gostilne so v vsaki ne desetine, stotine borovnic, ki smo jih zbasali vase, vasi. Vsak kraj ima tudi manjšo trgovino, večje trgovine pa so v da smo bili vijoličnočrni od zunaj in od znotraj. Tiste- Šmohorju in Kočah-Muti/Kötschach-Mauthen. ga najpomembnejšega pa seveda ne znata ubesediti – Zemljevidi: da smo bili spet ves teden skupaj, v lepi naravi, brez ka- Gailtaler Alpen, Karnische Alpen, Oberdrautal, Kompass št. 60, 1 : 50.000. kršnega koli stresa in letanja po opravkih. Samo drug z Lienzer Dolomiten, Lesachtal, Kompass št. 47, 1 : 50.000. drugim. Tudi zato se bomo v Ziljsko dolino še vračali. Alpi Carniche, Carnia Centrale, Tabacco, 09, 1 : 25.000. Glede na zložni tempo našega napredka bomo imeli 38 tam kaj početi še vsaj nadaljnjih deset let. m Vrh Findeniga, zadajodleve proti desni Hochwipfel, Veliki Koritnik/Trogkofel inMonte Zermula Findenigkofel/Monte Lodin Poludniška inDolska planina(levo) zvrhaPoludnika Foto: MojcaStritar Kučuk Alpe. Poseben čardajejo izletutrislikovi- razgledov naZiljske, Karnijske inJulijske mo vsredišču vesoljstva …alivsajširokih odprte inzračne, navrhupase znajde- družina z njega vrnila zadovoljna. Poti so sočice majčkeno zmanjka, se bosleherna nik. Čeprav Poludniku do čarobne dvati - je ležeče vrhove Kok, Lepi vršičaliOjstr- belih letnihčasihobiskujejo vzhodne- sikateremu turnemusmučarju,kivbolj nu medAvstrijo inItalijo pade v oči mar- Strma zelenapiramida vmejnemgrebe- Poludnik/Poludnig Foto: MojcaStritar Kučuk Plöckenpass je nizodmaknjenih, aše ži- med prelazoma Mokrine/Nassfeldpass in Na avstrijski strani mejnega grebena , 1999m tnih kopriv naprostornem vrhu. vidnost, če zadenemo ob katero od boho- lahko splošni vtisskvari kvečjemu nepre- datno pognojena najvišjatočka, tako da živali cenitiestetiko narave, dokazuje iz- jezerom/Egger-Alm-See. Da znajotudi te, zeložive planineznenavadnim Brškim cej dolge, gnečezgoraj ni,naspadosta- odprte makadamske ceste. Ker sopre- vih planin,do katerih pripeljejo zapromet Oprema: Zahtevnost: izpostavljena. Na nekaj mestih sopobočja nekoliko Običajna planinska oprema Nezahtevna označena pot. , 2016m

Karnijske Alpe Karnijske Alpe Časi: Izhodišče: Višinska razlika: Izhodišče: Višinska razlika: Oprema: Zahtevnost: Zemljevid: Sezona: doživetje. ča kratko inudobno, azelovisokogorsko kaj priporočamo Findenigkofel, ki omogo- kar kličekdružinskemu raziskovanju. Tu- ter širokimi razgledi naAvstrijo inItalijo ki borovnic, ostanki prve svetovne vojne mi vrhovi, pozabljenimi lužicami,grmič - greben, ki s svojimi zaobljenimi travnati- vijo osupljivo visoko, tako rekoč naglavni zaključiti napredvrhu. otroke priporočljivo navezati alivzpon Vršni greben je izpostavljen, zato je WGS84: N46,575807°, E13,418133° planino. ga parkiriščanadslikovito Poludniško strmih 7kmpripeljemo do ograjene- zavijemo desno inse vnadaljnjih, bolj planine/Dellacher Alm,1362 m. Tu sveta, mimo Brškega jezera do Dolske oz. celorahlo navzdol prek pašnega Asfaltna cesta se nadaljuje poravnem do Brške planine/Egger Alm,1422 m. mih asfaltiranih serpentin, kiprivedejo du vGarnitzenklammse začne 14str- in prečkamo Ziljo. Zaparkiriščiob vho- Eggeralm insotesko Garnitzenklamm) njo vas/Möderndorf (table zaplanino ja/Hermagor zavijemo levo vModri- ger Alm,1710 m.Nakoncu Šmohor- naprej. Naprvem križišču zavijemo začnemo hoditi, lahko pa se peljemo Alm, 1501 m.Tu lahko parkiramo in kadamska cesta do planineStraniger bodisi vvasi Goderschach začne ma- Zilje se bodisivvasi Stranje/Stranig idegger Höhe, 1961 m. Najužnistrani karnijskim grebenom invršičemWa- lazu pribl.1800 metrov medglavnim sestopa Skupaj 3–4h 30 min Sedlo PriGradešci–Brška planina Vrh–sedlo PriGradešci 1h Izhodišče–vrh 45 min–1h Kopni letničasi Običajna planinska oprema Poludniška planina/Poludni- Najvišja točka ceste napre- Gailtaler Alpen, Karnische Nezahtevna označena pot. 280 mvzpona,600 m 200 m

39 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 40 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 Findenigkofel/Monte Lodin Poludnik/Poludnig Časi: Vzpon: težav dvignemo narazgledni vrh. ma ponjegovi levi strani se brez večjih severovzhodni greben. Po njem oziro- ki pase hitro izvije naodprt, travnat strmeje vzpenjamo skozi redek gozd, rokem zelenemslemenu.Najprej se usmerijo naravnost navzgor poši- 1 :50.000. Alpen, Oberdrautal, Kompass št. 60, WGS84: N46,59735°, E13,119311° nih tablah Alm. Parkiramo zaleso priinformativ- cesta spuščatiproti planiniWaidegger dam do prelaza, skaterega se začne desno. Čaka nasnekoliko slabšimaka- Skupaj 2–3 h Sestop 30–45 min Izhodišče–vrh 45 min–1 h S parkiriščanasmarkacije , 1999m Sestop: Vzpon: Zemljevida: Sezona: vojne. Zanjimiprečimo podstranskimi dosežemo kaverne izprve svetovne glavnemu grebenu. V blagem vzponu zadnji spust skozi gozd nasedlo Pri ta kombinacija macesnov intrav. Šele planino), kiga nižje zamenjačudovi- povratka poprečni potinaPoludniško 200 metrov podvrhom je možnost ski strani travnatega slemena(okoli Sprva se spuščamo podesni, avstrij- ročljiv sestop pozahodnemgrebenu. Če namlogistika dopušča, je pripo- trale, Tabacco, 09,1:25.000. 1 :50.000; AlpiCarniche, CarniaCen- Alpen, Oberdrautal, Kompass št. 60, Po markirani potigremo proti Sestopimo popotivzpona. Kopni letničasi Gailtaler Alpen, Karnische , 2016m Karnijske Alpe Karnijske Alpe Sestop: 1422 m. živahnih lesenih hišicnaBrškiplanini, ter prostrane pašnike sprehodimo do s čudovitimi pogledinaBrško jezero stran inse poširoki makadamski cesti končno prečkamo mejonaavstrijsko Na odprtem travnatem sedlu do- je strmejši innekoliko neprijetnejši. Gradešci/Schlosshüttensattel, 1453 m, z otroki priporočljivo zvarovanjem. se greben zoži, tako daje nadaljevanje greben Findeniga. Ko se teren uravna, pa se strmeje vzpnemo natravnati vrhovi inse celorahlo spustimo, nato Sestopimo popotivzpona. Mojca Stritar Kučuk Mojca Stritar Kučuk cesta pripelje do še žive planine Jauke- tudi zadružine, sajdobra makadamska motni visokogorski raj je zlahka dosegljiv pira proti Ziljski dolini. Ta nenavadno sa- vrhovi, južnastran pase velikodušno od- ščitijo med2200in2300 metrov visoki nem robu krnico Jauken v širokem loku opojen travnato-skalnat kotel. Nasever - Nad DolaminaZilji/Dellach se dviguje Jaukenstöckl Kraški dolci naplanoti KleinerPala Foto: MojcaStritar Kučuk tekala srdita pozicijska vojna. Nakraški, zato je medprvo svetovno vojno tod po- stražar strateško pomembnega prelaza, je mogočna. Vrh je neposredni vzhodni skromen, anjegova zgodovinska vrednost ni prelaza Plöckenpass se KleinerPal zdi Ob karnijskih velikanih nanasprotni stra- Kleiner Pal/PalPiccolo Torkofel inJauken zvrhaJaukenhöhe Foto: Mojca Stritar Kučuk , 2202m stran zVisokimi Turami vozadju, pabo odprejo vrtoglavi poglediše nadravsko rudnikov svincaincinka, navrhu,kjer se zci, alpsko cvetje ter ostanki starodavnih hojo skrbijostoične krave, žvižgajoči svi- zahodnem robu masiva: zazabavo med šimi je najbolj priporočljiv Jaukenstöckl na katerega koli odvrhov. Zaobisk znajmlaj- nalm nadnukrnice, odkoder nidalečdo set vojaških objektov urejenih vmuzejna veselo posledico, daje več kot sedemde- Temačnazgodovina imasto letkasneje li mulatjere in postavljali tovorne žičnice. so kopali rove, bunkerje intunele, gradi- tudi po dvatisoč vojakov obeh strani, ki z rušjem poraščeni planotici se je gnetlo , 1866 m Karnijske Alpe obiskom preverjeno navdušeni. plezarija inskrivnostni prehodi, bodo nad prostem. Otroci, kijihževznemirjajolažja Časi: Izhodišče: Višinska razlika: Oprema: Zahtevnost: Časi: Izhodišče: Višinska razlika: Oprema: Zahtevnost: kakršen zotroki naturinitako pogost. tudi odrasle osrečil občutek visokogorja, Zemljevidi: Sezona: tako daje treba popazitinaotroke. ben paizpostavljen naseverno stran, Pobočja soponekod strma, vršnigre- št. 60, 1 :50.000;Lienzer Dolomiten, sche Alpen, Oberdrautal, Kompass WGS84: N46,603777°, E12,945267° 12 kmdo prelaza. schach-Mauthen zavijemo levo gor še dolino invkraju Koče-Muta/Köt- peljemo zavstrijske strani skozi Ziljsko Carnico, 1360 m,nakaterega se pri- Plöckenpass/Passo diMonte Croce WGS84: N46,695462°, E13,071832° ve inbikci!) na lastno odgovornost – radovedne kra - makadamu. (Parkiramo podplanšarijo višinskih metrov vožnje posolidnem 30. 9.Do planinenasčaka še slabih800 ta, vendar je vožnja dovoljena od1.6.do Goldberg je znakzaprepoved prome- pentine. Nadzadnjimihišamizaselka usmeri severno nastrme asfaltne ser- na vzhodnistrani potoka Draßnitzbach Zilji/Dellach nevpadljiv kažipot ("Jauken") 1900 m. VZiljski dolini nasvvasi Dolena visokimi stenami. lada, sajdobršen del potihodimo pod rovanje otrok. Prav tako je koristna če- Na izpostavljenih mestih niodveč va- Skupaj 3–4h Sestop 1.30 h Skupaj 2–3 h Sestop 45 min z nekaj izpostavljenimi mesti. Ziljske Alpe Izhodišče–vrh 2h Izhodišče–vrh 1 h Kopni letničasi Običajna planinska oprema. Običajna planinska oprema Parkirišče naprelazu Planina Jaukenalm, pribl. Gailtaler Alpen, Karni- Nezahtevna označena pot. Nezahtevna označena pot 500 m 300 m

41 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 42 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 PLANINSKI VESTNIK\ september 2019 Jaukenstöckl Kleiner Pal/PalPiccolo Vzpon: Zemljevid: Sezona: Vzpon: 50.000. Alpen, Oberdrautal, Kompass št. 60, 1: plezališč. Priprvihvojaških ostankih mo postrmem pobočju podstenami nato pase vudobnih okljukih dviguje- težaven, zjeklenico zavarovan prehod, nekaj metrov celospustimo. Sledine- sno do prvihsten plezališča.Tu se za Alpini). V blagem vzponunasvodi de- (table zaPal Piccolo oz. potVia degli usmerimo navzhodpopotišt. 401 na njeni zahodnistrani. Pot je dobro Jauken nastrmejša travnata pobočja mo levo, proti zahodu, čezdno krnice co, 09,1:25.000. Alpi Carniche, CarniaCentrale , Tabac- Lesachtal, Kompass št. 47, 1:50.000: Na italijanski strani prelaza se Za markacijami se usmeri- Kopni letničasi Gailtaler Alpen, Karnische , 2202m nih lestev oz. stopnic), ob ustreznem vzpnemo poseverni strani (nekaj lese- Od tod se lahko nanajvišjotočko žičnice, kipripelje zavstrijske strani. note zleseno kočico invrhom tovorne ka-granate dosežemo severni rob pla- Skozi kraško dolinico mimo spomeni- na planoto, narazcepu zavijemo levo. raščenem kraškem svetu. Ko pridemo še nadaljujemo popotišt. 401po- 401b, pokateri bomo sestopili. Mipa navzgor odcepi varianta oz. potšt. se potzravna inkmaluse levo strmo mo desno navzgor inhitro dosežemo meznimi jezerci. Narazpotju zavije- z ostanki rudniške jalovine inposa - rob, se namodprejo travnata pobočja usmeri še bolj levo. Ko pogledamo čez nato se jasneje prepoznavna steza lu dosežemo prve ostanke rudnikov, označena, aslabouhojena. Kma- , 1866 m Karnijske Alpe Sestop: Sestop: stöckla zMarijinimkipom. greben, odtam palevo vrhJauken- tasti svet vojaških ostankov. vljeno), lahko paleraziskujemo labirin- lahko se potrudimo do križa(izposta- prostem. Po želji izberemo svoj cilj, rovov ter strelskih jarkov muzejana vzpetina zvelikim križeminlabirint sprotni strani se namodpreta najvišja rovan, nepretežaven kamin. Nana- predvrh priplezamo skozi gosto zava- tudi desno možnost, pokateri na varovanju otrok palahko izberemo kateri se vrnemo naizhodišče. nja spet priključimo napotšt. 401,po kaj lahkega, neizpostavljenega pleza- spuščati proti jugu.Nakoncu se zne- pot znekaj nerodnejšimi mesti začne jeklenico zavarovan prehod, nato pase note, nasčaka še kratek izpostavljen, z Ko se bližamo zahodnemu robu pla- mo jasno označene vojaške položaje. Malega Pala. Spotoma lahko obišče- vojaških ostankih čezkraške planote Vetta Chapot). Zanesljivo nasvodijo po mo gostim oznakam potišt. 401b(Via do vrhatovorne žičnice, tupasledi- Jaukenhöhe, 2234 m. še desno nasosednji, malenkost višji želimo, lahko po grebenu nadaljujemo Ziljske Alpe Po lažjivarianti potisestopimo Sestopimo popotivzpona.Če Mojca Stritar Kučuk Mojca Stritar Kučuk ČEŠKE GORE

Damir Šantek

Redko srečanje s planincem črno- belega sveta Foto: Damir Šantek Vetrovna Snežka Velebit je kot najbolj opevano hrvaško gorovje znan tudi po burji. Sunki burje niso najmočnejši na vršnem grebenu, temveč takrat, ko se močna burja skotali po njegovih pobočjih in se okrepi v stiku z odprtim morjem. Zato ne preseneča, da je največja ugotovljena moč vetra na grebenu znašala 136,8 km/h. Izmerili so jo 21. decembra 1998 na meteorološki postaji na Zavižanu. Pri predoru Božiči, med predoroma Sveti Rok in Maslenica, pa so 23. decembra 2003 leta namerili hitrost vetra 307 km/h, vendar se ta podatek uradno ne upošteva, ker instrument, s katerim so opravili meritev, ni bil namenjen meritvi tako velikih hitrosti. Tudi slovenske gore po hitrosti vetra ne zaostajajo veliko za omenjenima vrednostma. Največja uradno izmerjena hitrost vetra v Sloveniji je bila 191 km/h. Izmerjena je bila na Kredarici. Sledi ji Bovec s 179 km/h.

Mt. Washington v zvezni državi New Hamp- Snežka (češko) ali Sniezka (poljsko) je s svojimi shire je znan kot gora z najmočnejšim vetrom. Na 1603 metri najvišji vrh gorskega masiva Krkono- višini 1916,6 metra so izmerili celo 371,76 km/h. šev/Karkonosze, ki se nahaja na češko-poljski meji. Na bližnjem Češkem je na ne prav visoki gori Snež- Glavna gorska veriga poteka v smeri vzhod–zahod ki bila leta 1990 izmerjena hitrost vetra 345 km/h, od Kralovecke sedla/Lubavska vrata, 516 m, na kar je skoraj dvakrat več od največje hitrosti vetra, vzhodu do Novosvetsky prusmyk/Szklarska prije- izmerjene na Kredarici. Na Snežko češki planinci voj na višini 886 m. Masiv je dolg 35 km, na površini prav gotovo ne hodijo v japonkah, kot jih na Hrva- 612 km2, od tega se 71 odstotkov nahaja na Češkem. škem včasih (tudi upravičeno) želimo diskreditirati, S poljske strani so pobočja strmejša, na češki strani ko preveč ležerno obuti uživajo v lepotah Velebita, pa položnejša. Ker gora ni prav visoka, so se lokal- Biokova in Alp. ni prebivalci vzpenjali nanjo že v davni preteklosti. Rudniki železa so na Obrem Dolu obstajali že v 16. leta 1873 v Dobrem Dole. Tu nas ustavi obvestilo, stoletju. V 19. stoletju je Snežka bila najvišji vrh veli- da vzpon po tej stezi ni mogoč zaradi podora ka- ke Prusije in je tako ta vrh še pridobil pomembnost. menja in porušenega drevja. Po kratkem posvetu Na njenem vrhu je sezidanih več objektov, najsta- in spominih o prebijanju skozi porušena drevesa in rejša je kapelica svetega Lovra iz leta 1681. Na vrhu obhodih okoli podrtih steza na številnih planinskih je s poljske strani tudi restavracija v obliki leteče- turah, se odločimo nadaljevati po tej poti. Nadelana ga krožnika, s češke strani pa poštni urad in zgornja pot iz granitnih plošč se zlagoma dviga skozi gozd. postaja žičnice. Južno od Wielki Szyszaka, na viši- Prispemo do prvih porušenih jelk, ki so izruvane ni 1509 metrov izvira reka Elba/Laba na češki stra- skupaj s koreninami. Splazimo se pod drevesi, pre- ni. Obe državi sta to območje zaščitili kot narodni skakujemo jih ali pa jih obidemo. Včasih gre hitro, park, od leta 1992 pa je tudi pod zaščito UNESCA drugič je zamudno in terja od nas nekaj iznajdljivo- kot zaščiteno območje biosfere. Celoten gorski ma- sti. Naša odločitev, da kljub opozorilu nadaljujemo siv je iz granita. po stezi, se izkaže za dobro, ker ovire niso nepre- Na vrh se lahko vzpnemo iz Češke ali Poljske. Iz magljive. Od Dobrega Dola pot iz granitnih plošč Poljske vodi več poti, od 3 do 5 ur vzpona, iz Češke preide v širšo planinsko stezo. Z višino se tempera- prav tako, od 2,5 do 4 ure. "Hitri" pohodniki lahko tura spušča, postaja hladno in zelo vlažno. Ob poti dosežejo vrh s žičnico iz mesteca Pec pod Snežkou. žubori planinski potok in s kapucami na glavah gre- Ker je Snežka najvišji vrh Češke, smo se odločili, da mo mimo objekta, vzidanega v steno z letnico 1912, se nanj povzpnemo s češke strani. Za vzpon smo ki je služil za oskrbo z vodo. Megla se je spustila, izbrali krožno pot, ki se začne v mestecu Pec pod nebo se je zlilo s tlemi, veter je bil neverjetno mo- Snezkou, čez Obri Dul, in se vrnemo do izhodišča čan, temperatura je padla pod ničlo. Pridemo do čez Ružove hore. Pot je označena z modrimi marka- obvestila o zaprti poti in prepovedanem prehodu, cijami do planinske koče Schronisko Slaski w Kar- tokrat z zgornje strani poti. Kmalu pridemo do se- konoszach, do vrha pa so markacije rdeče barve. dla, na katerem je planinski dom Schronisko Slaski. Spust od vrha do Ružohorky je markiran z rumeni- Tu se stikajo poti iz Češke in Poljske. Sedlo je po- Zapuščena poljska mi markacijami in zelenimi do Peca pod Snežkou. ledenelo, veter neusmiljeno brije, na trenutke nas meteorološka Pot vodi po asfaltu od prve postaje žičnice (pozimi vrže po tleh. Zadnjih 50 metrov do doma hodimo postaja na vrhu obratuje samo za konec tedna), ob rečici Upa, ki se skrajno pazljivo in počasi, da nas veter ne bi pome- Snežke po umetnih kaskadah spušča po dolini. Asfalt prei- tel. Nikjer ni ničesar, da bi se lahko oprijeli in tako Foto: Damir Šantek de v makadam, po katerem pridemo do kapelice iz kljubovali vetru. Situacija je popolnoma neobičajna 44 in neverjetna. Snega skorajda ni, vendar je plano- vrhu! Pred vetrom se skrijemo v hodniku "poljske- Vzpon po ta okovana v led, ki je zglajen od mrzlega vetra. ga letečega krožnika". Vidljivost ne presega desetih poledeneli stezi Foto: Damir V domu je veliko planincev. Žal se ne morejo ogre- metrov "mlečne steze". Na planoti dominirata me- Šantek ti, ker gretje ne dela, se pa lahko vsaj umaknejo pred teorološka postaja in kapelica svetega Lovra. Obri- neusmiljenim vremenom in okrepijo s hrano in pi- si v sneg in led okovane kapelice se komaj slutijo jačo. Plačate lahko v čeških kronah, poljskih zlotih v belini megle. Kapelica se zdi nadnaravna in sve- ali evrih. Zasedamo o tem, kako na vrh. Nismo pri- ta, kot da ni s tega sveta. Na drugo stran se spušča- čakovali takih pogojev na tako pohlevni višini, zato mo čez Ružove hore. Tudi s te strani sta v vršnem tudi nimamo derez. Hoja po kamniti in poledene- delu sneg in močan veter. Nižje pridemo na mirnej- li poti je skoraj nemogoča. Naj odnehamo ali po- še območje, obraslo z borovim gozdom, ki ponuja skusimo priti na vrh? Na srečo je dvajset metrov od dober zaklon. Na Ružovohorskim sedlom na viši- doma lesena ograja, za katero se lahko primemo. ni 1390 metrov se steze razcepijo. Zelena markaci- Kakšnih sto metrov naprej se začne vzpon v ključih ja vodi na Jelenko, rumena pa naprej na Ružohove po stezi, kjer se lahko držimo za verigo. Ko se malo hore. Tam se nahaja postaja žičnice, ki pelje na vrh pogrejemo z vročim čajem, oblečemo vse, kar ima- Snežke. Do postaje pelje tudi asfaltna cesta. Po cesti mo od oblačil v nahrbtniku. Na vrh se podamo kot se spustimo do Ružohorky, kjer je tudi restavracija. slepci, držeč se z eno roko za leseno ograjo, potem Od tu zavijemo na planinsko pot in po gosto zara- za verigo, z drugo pa se opiramo na pohodno pali- slem gozdu do Peca pod Snežkou. Znočilo se je in co. Zdaj nam je jasno, zakaj Snežko mnogi imenu- vse težje najdemo markacije. Naenkrat jih ne najde- jejo evropski Mt. Washington. Takšnih vremenskih mo več, nadaljujemo navzdol po blatu in mokrem pogojev nismo doživeli na nobenem izmed resnih snegu in občutku kam naprej. Nismo prav daleč od VESTNIK PLANINSKI alpskih vzponov. Vremensko kalvarijo preživljamo cilja, ker po 20 minutah pridemo spet na markira- na nekem lokalnem "hribu"! Počasi se naša nemoč no stezo. Premraženi sedemo v avto in damo gretje spreminja v zabavo, čeprav je neverjetno neugodno na maksimum. Dokončno pa se pogrejemo ob div- in mrzlo. Razpoloženje se spreminja od situacije, ko jačinskem golažu in kruhovih cmokih. se počutimo neumni in nemočni, do bližanja vrhu, Kot da je dobra hrana izbrisala tiste močne udarce ve- september 2019 september

ko z vsakim korakom moč volje raste. Led se topi, tra z vrha Snežke, ob katerih se naša burja zdi kot ne-

če ne tisti na skalah, pa led v nas samih. In že smo na dolžen lahen vetrc. m 45 INTERVJU

Jernej Šček Potrebujemo le spoštovanje in kreativnost Pogovor s Hervéjem Barmassom

Hervé Barmasse (1977) je vrhunski italijanski alpinist in gorski vodnik, ki se od malih nog podi po strminah v zavetju mogočnega Cervina. Potomec legendarne vodniške dinastije se je sprva usmeril v profesionalno smučanje, po poškodbi v najstniških letih pa mu je življenje namenilo drugačno usodo. Že vrsto let niza zavidljive alpinistične dosežke, tako v Zahodnih Alpah kot v tujih gorstvih. Knjižni prvenec Notranja gora je še nepreveden potopis mladega športnika, ki ga vselej vodita zavestna budnost in etična refleksija. Še bolj nas prepriča Barmassov slog, ki ga zaznamujeta duh plezalske kreativnosti in spoštovanje do gorskega sveta. Pravi alpinist je vsakdo, ki išče pustolovščino, pa čeprav za domačim pragom, za sabo pa ne pušča sledov. Vse teče, predvsem Hervé!

Začniva v domači dolini Valtournenche pod Cer- vinom in nasploh v Valléeju.2 Magičen kraj, tako drugačen od "naših" vzhodnih Alp. V širjavah večnega (?) ledu so se pisale legendarne alpini- stične zgodbe. Kako doživljate domače letovišče Breuil-Cervinia? Na svoje gore sem globoko navezan, rekel bi prvinsko. Cervino je kot starejši brat, ki me je veliko nau- čil in bogato obdaroval kot alpinista in človeka. Pre- ko prvenstvenih smeri, soliranja in zimskega plezanja sem spoznal samega sebe, pomen življenja in njegovih vrednot. Doživetje mejnih izkušenj iz človeka po- vleče najmočnejše vrline in najgloblje šibkosti. Ob misli na Cervinio oživijo zgodbe, branja in pripo- vedi o časih, ko je Gran Becca (tako gori pravimo do- mači vodniki) v zakotno vas Breuil privlačila desetine gorskih osvajalcev. Ob koncu 19. stoletja je bil to zadnji neosvojeni alpski velikan. Brez posebnih znan- stvenih razlogov je alpiniste semkaj gnala žgoča želja

1 Avtor pogovora zavestno izbiram italijansko različico imena gore, ki jo Slovenci (pod vplivom nemščine) poznamo kot Matterhorn. Dolina Aoste se vije na sončni strani Cervina. 2 Kratka digresija. Italijanska dežela Aosta svojo avtono- mijo dolguje prisotnosti "južnofrancoske" jezikovne oz. narodnostne skupnosti; tako je poleg italijanščine uradni jezik tudi francoščina. Razširjenost dialekta patois se danes omejuje na ruralno jezikovno okolje in le s težavo dostopa do mladih generacij. Paradoksalno je primerjati dvojezično stvarnost Slovencev iz Italije in prebivalcev doline Aoste. Na zahodu alpskega polmeseca je upravna dvojezičnost popolnoma zagotovljena, a nekako vsiljena z vrha, ker patois mnogi doživljajo kot mrtev jezik. V Fur- laniji Julijski krajini pa je slovenščina živ (?) ali vsaj prvi jezik skupnosti, ni pa zagotovljena vidna dvojezičnost. A

46 vrnimo se pod Cervinio – vsaka vas ima svoj (na-)glas. Hervé Barmasse Foto: Clayton Boyd/The North Face po spoznavanju nemogočega. Alpinizem, ki razisku- osvajanje z vsemi sredstvi je bila tragična napaka. Ju- Na grebenu je svojo mejo. Ta človeški smisel ostaja nedotaknjen, nak danes ni več, kdor vrh osvoji, temveč tisti, ki ovire Grandes Murailles (okrog 4000 m) nad tako v idejnem kot praktičnem pomenu. Zame sveti premaga s spoštovanjem. Ta osnovni plezalski kriterij domačo dolino kraj se je sčasoma fizično spremenil: fašistični režim bi morali upoštevati tako profesionalni kot ljubiteljski Foto: Damiano Levati je določil, da bo idilična gorska vasica Breuil postala alpinisti. Obsedenost z iskanjem definicij o tem, kaj Cervinia, pojem butičnega turizma. je "moderni" alpinizem, skriva v ozadju nekakšno kri- zo identitete in smisla. Nestrokovni odnos medijev in Gorska kultura je pri vas doma samoumevna se- površni prispevki na spletnih omrežjih ne pomagajo stavina vsakdana, saj predstavljate četrto genera- razčistiti osnovnih pojmov alpinizma, temveč širijo cijo gorskih vodnikov. Ste kot riba v akvariju. Ali zmedo. Tehnologija bi lahko služila človeku v gorah se zavedate kisika, ki ga dihate? kot zaveznica, a uporabljamo jo napačno. Banalizi- Nikdar nisem zasledoval svojih prednikov, pradeda, ramo plezalske avanture, namesto da bi v preteklosti deda ali očeta. Kot otrok nisem sanjal o poklicu gor- našli zgled drznosti in želje po novem. skega vodnika ali alpinista, rad sem imel smučanje. Huda nesreča mi je pri 19 letih preprečila profesio- V uspešnici Notranja gora3 pišete: "Cervino, ti nalno kariero, a sem po drugi strani začel v gore ho- nas zapeljuješ in odbijaš, očaraš in začaraš, ti si diti tudi navzgor, ne le navzdol. Kljub obžalovanju se Kralj." Kako izraziti skrivnostno moč te magič- imam za izbranca, saj mi je življenje ponudilo drugo ne gore, predvsem njen sončni obraz, ki je nema- priložnost. Nimajo vsi take sreče! Mladim generaci- ra manj izrazit kot superklasična razglednica gore jam v naši dolini manjka zdravih spodbud, da bi med nad Zermattom? gorami lahko vedro živeli. Za mnoge je dolina Valto- Da sta severna in vzhodna stena Matterhorna, kot urnenche le kraj za biznis in nič več. mu pravite, tako ikonični, je zame prava sreča. Zaradi te "švicarske" omamljenosti so alpinisti dolgo spregle- Ali se strinjate s trditvijo, da vaš alpinizem kljub dali ogromno južno steno. To je največja, najbolj tridi- sodobnemu pristopu (do treningov, tehnike, pro- menzionalna podoba vseh njenih obrazov. Morda je jektov) ohranja dediščino velikega alpinizma pre- res manj vitka in fotogenična kot na oni strani, a očar- teklosti, zvestega etiki spoštovanja in čudenja? ljivost italijanskega pobočja ji bolj kot skalne gube pri- VESTNIK PLANINSKI Alpinizem preteklosti je edina prava referenčna toč- našajo alpinistične zgodbe, ki so se tu odvijale med le- ka. Ta pomeni pustolovščino, iskanje meja, razisko- toma 1857 in 1865. Tragični poskusi prvenstvenega vanje in odkrivanje neznanega. Človeške vrline, kot vzpona z juga, ki jih mojstrsko opisuje viktorijanec so tehnika, hitrost in odpornost, lahko pripeljejo tja, Edward Whymper, še danes odzvanjajo plezalcu, kamor težko verjamemo, da je sploh mogoče. So- september 2019 september dobni alpinizem mora skrbeti predvsem za to, da bi 3 V italijanskem izvirniku La montagna dentro; knjigo je

za sabo ne puščal sledov, da bi ne mazal gora. Gorsko izdala založba Laterza v zbirki I Robinson leta 2015. 47 Mojstrovina, ki se preizkusi denimo po Levjem grebenu.4 Gre za Zanima me ozadje prve ponovitve in prvega so- prvenstveno solo pravo kulturno plezanje, še vedno prav nič banalno, liranja smeri Direttissima v južni steni Cervina. plezanje na Picco kljub temu da je od takrat minilo 150 let. Muzio, 4235 m, v Odprl jo je menda vaš oče Marco leta 1983? Dobro sem vedel, da je v alpinistični zbirki Gore Cervinu, 2011 V svoji knjigi trdite, da so vaše velike gore pravza- Foto: Daniele Levati manjkal solo vzpon po južnem ostenju. Od dveh sme- prav tiste domače. S svojimi objavami na socialnih ri, ki sta od vznožja vodili do cilja, sem izbral tisto z omrežjih dokazujete, da se pustolovščina lahko direktnejšo linijo. Čeprav bi mi oče o njej lahko raz- začne takoj. Dovolj je prestopiti hišni prag. kril vse podrobnosti, ga nisem vprašal nič. Še več, za Kot mnogi alpinisti tudi sam veliko sanjam o ekso- vzpon sem čakal na trenutek, ko ga ne bo doma, da tičnih gorstvih, a po mnogih plezalskih potovanjih bi bilo vse skupaj bolj prvinsko. Zaradi pomanjkanja po vsem svetu ugotavljam, da nisem nikjer našel take informacij o liniji sem naknadno izvedel, da sem pre- samote kot v domačih gorah. Avantura je zame tam, plezal nekaj prvenstvenih variant. kjer hodiš ure in ure, ne da bi srečal žive duše. Sloviti vrhovi, razvpite smeri in oddaljeni cilji, prežrti od tu- S projektom Exploring the Alps ste leta 2011 izpe- ristične inflacije, niso zagotovilo pustolovščine. Vse, ljali tri prvenstvene smeri v Cervinu, Mont Blan- kar potrebujemo, sta domišljija in kreativnost. cu5 in Monte Rosi. Iz te izkušnje je nastal gorniški filmNe tako daleč.6 4 V ital. Cresta del Leone, nekoliko težji od pristopa po Hörnliju, zato pa manj obljuden in zagotovo bolj prvinski. 5 Italijani ga imenujejo tudi Il Bianco (beli). Zavetišče Carrel kot orlovsko gnezdo stoji visoko v smeri, 6 Non così lontano, prvič predstavljen na filmskem festiva- ki vodi na 4478 metrov visoki mejni vrh. 48 lu v Trentu leta 2012. naravno povezati te svoje izkušnje v samostojen pro- 49 jekt. Tako se je rodila zamisel za prvo povezavo štirih grebenov v zimski sezoni. Ni je bilo naveze, ki bi se v tem preizkusila, torej sem izziv hotel sprejeti z zvrha- no žlico, in to sam. Zaveznika sem našel v vremenu, saj so mi bili v pomoč velika količina snega in nizke september 2019 september

temperature. Najbolj zasneženo zimo po letu 1952 sem enostavno moral izkoristiti! Katera izvenevropska doživetja vas najbolj navda- jajo s ponosom in navdihom? Prav vsaka odprava je prispevala k mojemu alpinistič- nemu odraščanju. Danes, pri štiridesetih letih, lahko rečem, da imam o sebi in svetu bolj jasne pojme. Za- čel bi s Patagonijo, kjer sva s soplezalcem Cristianom Brenno preplezala prvenstveno smer v severozahodni steni Cerra Piergiorgia.7 Tam sem spoznal, kaj pomenita naveza in prijateljstvo. Iz Pakistana bi iz- postavil smer na sedemtisočak Beka Brakai Chhok, 6940 m, v alpskem slogu, kjer sem se prepričal, da če VESTNIK PLANINSKI bom kdaj plezal nad 8000 metrov, bo to vedno v "či- stem" slogu: brez fiksnih vrvi, kisika ali zunanjih po- moči. V tem kontekstu me greje spomin na vzpon v južni steni Šiša Pangme, 8027 m, kjer sem, kljub po- manjkanju izkušenj na visoki nadmorski višini, spoznal vrednoto spoštovanja gore. Bazni tabor sva z Davidom Göttlerjem zapustila s 25 metri vrvi in bila edina plezalca na gori. Po 17 urah muke sva se tri metre pod vrhom odločila za umik. Čemu? Na vršnem grebenu je grozeča opast preprečevala vzpon po levi, desno od naju so grmeli plazovi. Edina pametna od- ločitev je bila sestop. Nekateri so pisali o alpinistič- nem polomu, toda izbral sem življenje. Ni je večje zmage. Preizkus odraslosti! S katerimi projekti se trenutno ukvarjate, ko ima- te v zasebnem življenju veliko opraviti z mlado družino?8 Lansko poletje sva z Davidom ciljala na alpinistični projekt "brez sledov" v Gašerbrumu IV, 7925 m. So- Leta 2010 sva z očetom preplezala prvenstveno smer, sledje dogodkov, predvsem tragedija italijanskega vo- jaka Maurizia Giorgana in večdnevna drama ruske ki ji danes pravijo Couloir Barmasse. Marco je po njej 9 poskušal že leta 1983, za njim so se neuspešno mučili naveze Gukov-Glazunov v Latoku I, so naju odvrnili še mnogi, meni je naslednje leto uspelo solirati prvo od načrtov. Prihod hčerke Lucie je največji dar najine- ponovitev. Šlo je za zadnji ledni in mešani problem ga življenja. Poduk stare mame se je glasil: "Kaj samo v Zahodnih Alpah. Ta nepojmljivo tvegana vertikal- plezaš, najdi si žensko in ljubi se z njo!" Končno sem na pustolovščina je dala povod za alpinistični projekt, sledil njenemu nasvetu in, kot vemo, stare mame se m ki ima plezalski smisel in izobraževalno razsežnost. nikoli ne motijo. Mladim generacijam bi rad pokazal, da je mogoče nepozabna doživetja najti v neposredni bližini doma. Od vseh treh smeri je ta v Cervinu nekaj posebnega. 7 Smer Routa de l’Hermano (950 m, 6b+, A3, ED+). Pod zadnjo solo prvenstveno smerjo v naših Alpah se 8 Hervéjeva partnerica je vrhunska športna plezalka, po podpisuje Walter Bonatti. Pisalo se je leto 1965. rodu Sardinka, Grazia Fenu. 9 Karakorumski sedemtisočak Latok I, 7145 m, je štiri 13. marca 2014 ste v stenah Cervina preživeli 17 desetletja ostal neizpolnjen cilj številnih alpinističnih odprav. Devetega avgusta 2018 so slovenska alpinista ur. Kaj vas je prignalo do prve zimske povezave Aleš Česen in Luka Stražar ter Britanec Tom Livingston štirih grebenov, in to v solo plezanju? preplezali prvenstveno, 2400 metrov visoko smer v V domači gori sem iskal pravih izzivov. Ker sem že severnem ostenju. O drugem vzponu na vrh in prvem ponovil mnoge smeri solo ali prvenstveno odprl ve- vzponu s severne strani sta slovenska alpinista sprego- vorila februarja letos na 13. festivalu gorniškega filma v liko smeri v vseh sezonah (tudi sam), se mi je zdelo Ljubljani. TEST APLIKACIJ

Aljaž Anderle Telefon kot karta in kompas (Z)najdi se

Ker so pametni telefoni postali del našega vsakdanjika, ker jih povsod nosimo s seboj in ker njihova "pamet" močno presega okvire verbalne komunikacije, njihovi uporabniki počasi izgubljamo zdravo pamet. Na prenosne telefone se zanašamo v vseh mogočih, potrebnih, nepotrebnih in popolnoma butastih situacijah. Da bomo iz njih vsaj delno potegnili nekaj dobrega, si oglejmo eno izmed njihovih, za gornike najuporabnejših funkcij, poimenovano z besedno zvezo orientacija in navigacija.

V hribe naj bi sicer s sabo vedno vzeli karto zato, ker smo se izgubili in moramo ugotoviti, kje smo in kompas, vsaj v manj znane predele, ampak roko in kam moramo iti. na srce tega ne počno vedno vsi in se raje zanašajo Spretnosti orientacije s pomočjo kart, kompasa in na lepo vreme, označene poti, srečne zvezde in dru- naravnih pojavov se moramo naučiti in jih vaditi, saj ge ljudi. nam lahko močno olajšajo rešitev iz orientacijskih Karta in kompas sta Ne glede na to, kako dolge in kako zahtevne poti ubi- zagat. Klasičnim orientacijskim pripomočkom pa se še vedno osnova za ramo, pa se večkrat pokaže potreba po tem, da se pridružujejo izdelki sodobne tehnologije, s katerimi orientacijo v gorah. orientiramo v prostoru, v katerem smo. Bodisi zato, je natančnost našega gibanja v prostoru močno iz- Foto: Aljaž Anderle ker nas zanimajo podrobnosti sveta okoli nas, bodisi boljšana. 50 omogoča uporabo številnih kartografskih virov, ki si 51 jih lahko večinoma po želji shranimo v svojo napra- vo. Uporabljamo lahko cestne, topografske, satelitske posnetke, državne topografske ali specialne karte, ki jih lahko nalagamo v prosojnih slojih ali pa dodajamo posamezne podatkovne sloje (višinsko mrežo, osen- september 2019 september

čenje reliefa, strmine, imena ulic itd.). Za planinsko, pohodniško rabo so najbolj uporabne karte Open street map, in sicer Open topo map in Cycle/Hike map. Za brezskrbno rabo si zemljevid želenega območja vnaprej shranimo v telefon, da pri orientaciji nismo odvisni od telefonskega signala. Za orientacijo si lahko pripravimo in shranimo neo- mejeno število orientirjev (orientacijskih točk), sledi (sled je točen zapis gibanja v prostoru, ki ga napravi GPS-sprejemnik in ki vsebuje podatke o času, smeri, hitrosti in višini našega gibanja ter je danes najbolj priljubljena orientacijsko-navigacijska funkcija), ob-

močij ali poti (routes; pot je definiran načrt gibanja, VESTNIK PLANINSKI ki poteka od izhodišča do cilja v več korakih in mimo vnaprej določenih vmesnih točk ali cest). Navigacijo od točke do točke ali hojo po azimutu nam pomagata reševati kompas z neposrednim usmerja- Moj navigacijski kotiček Foto: Aljaž Anderle njem in podatkovna tabela na zaslonu, kjer se izpisu- jejo podatki o trenutni lokaciji, oddaljenosti od cilja, Tovrstna tehnologija je v podobi pametnih telefonov, hitrosti, smeri gibanja, preostalem času itd. ki so opremljeni z ustreznimi senzorji za določanje Ena boljših lastnosti programa je osnovni zaslon, na položaja (GPS, barometer, kompas) in namenskimi katerem so lahko ves čas prisotni najpomembnejši programi oziroma aplikacijami, dostopna vsem. Ne- katere izmed teh sem izbral za preizkus. AlpineQuest, Na trgu je ogromno aplikacij, ki nam pomagajo pri gi- knjižnica kart banju in orientaciji v naravi. Moj izbor je temeljil na Foto: Aljaž Anderle več filtrih – prvi filter sta bila priljubljenost med uporabniki in njihova ocena aplikacije, drugi širina nabo- ra funkcij, tretji pa cena oziroma možnost brezplač- ne uporabe. Po kratkem začetnem seznanjanju sem naredil drugi, subjektivni izbor, iz katerega sem od- stranil vse aplikacije, ki mi zaradi različnih razlogov niso bile všeč, nato pa sem preostale posodobil, kupil njihovo najzmogljivejšo verzijo (če ta obstaja) in za- čel nekajmesečno uporabo med tavanjem doma in na tujem. Za svoje delo sem uporabljal telefon z operacijskim sistemom Android oreo s 6-colskim zaslonom, 6 GB pomnilnika in 128 GB prostora.

AlpineQuest, verzija 2.2.0.b Med iskanjem aplikacije, ki bi nam ponudila kar naj- boljšo uporabniško izkušnjo za najmanj truda, stro- škov in učenja, gremo težko mimo AlpineQuest.1 Združuje prilagodljiv in prijazen uporabniški vmesnik in popoln nabor funkcij za naše podvige v naravi. Omogoča delo brez podatkovne povezave in brez GSM-signala, kar je za uporabo v divjini in učin- kovito rabo energije nujno potrebno. AlpineQuest

1 Imena programov in drugih interaktivnih vsebin so zaradi lažje berljivosti v izvirniku zapisana samo v naslovih in preglednici. AlpineQuest, snemanje poti Foto: Aljaž Anderle Primer karte Open hiking map Foto: Aljaž Anderle

podatki, ki jih moramo pri večini drugih aplikacij pri- Primer karte 4UMaps Europe Foto: Aljaž Anderle klicati na zaslon ali poiskati v podmenijih. Sem spa- dajo koordinate, višina, razdalje, merilo karte, natanč- nost GPS, azimut …

BackCountry Navigator Pro To je bila dolgo ena izmed najboljših aplikacij za orientacijo v naravi. Pripravlja se nova verzija XE, tako da je trenutna že nekaj let zamrznjena na isti toč- ki razvoja. Omogoča delo brez omrežja in kljub šte- vilnim funkcijam je relativno preprosta za uporabo. Vseeno pa zahteva več privajanja in učenja kot na primer AlpineQuest, ViewRanger ali Komoot. No, vse omenjene pa konec koncev presega v količini funkcij in možnosti, ki jih ponuja, čeprav vse niso nujno dobrodošle, potrebne ali uporabne. Glavna prednost aplikacije Back country je hitrost delovanja: zelo hitro nalaganje kart, ki jih lahko shranjujemo po želji in v različnih obsegih. Karte lahko kombiniramo v obsto- ječe ali nove mape, program pa preprečuje podvaja- nje naloženih delov kart. Njene glavne prednosti so preprostost navigacije po azimutu, preprostost snemanja in ustvarjanja sledi, točk in orientirjev, njihovega opremljanja s podatki in fotografijami, deljenje podatkov ter dober, čeprav nekoliko zahteven uporabniški vmesnik, opremljen s podrobnimi meniji za pomoč pri usvajanju številnih

52 funkcij. Ena izmed njih je tudi sledenje prijateljem, ki omogoča medsebojno spremljanje trenutne lokacije in izvajamo ture, jih spremljamo, analiziramo ali deli- 53 članov skupine na izletu, tekmovanju ali drugje. mo, po želji pa enako počnemo tudi s turami drugih Najboljše karte (ki so na voljo) v tem programu, so: uporabnikov. V ta namen je Komoot prežet s pove- Thunder forest outdoor, Open cycle map, Open hi- zavami do obogatenih vsebin, zanimivosti in drugih king map, 4UMaps Europe, za posamezne države in pomembnejših točk (planinske koče, vrhovi, zna- področja pa tudi državni ortofoto posnetki in plačlji- menitosti …), ki jih lahko upoštevamo ali vključimo september 2019 september

ve karte. v načrtovanje poti. Poti lahko načrtujemo z računal- Back country navigator pro se bliža koncu razvoja, nikom, saj je to preglednejše, in jih nato shranimo v nadomestil pa ga bo Back country navigator XE, ki je telefon. Za registracijo potrebujemo le e-naslov, za že na voljo za predogled in testiranje. Bistvene razli- dostop do vseh funkcij, predvsem navigacije od toč- ke bodo v posodobljenem uporabniškem vmesniku, ke do točke, pa moramo odkleniti in plačati katero od prisotnosti na različnih platformah (Android, PC, kartografskih območij. Daleč najbolj se splača kupi- Apple) in povezanosti z oblakom. ti kartografijo celega sveta za trideset evrov, s čimer za vedno dobimo neomejen dostop do posodobitev Komoot in vseh funkcij. V omejenem obsegu (z dostopom Komoot je nemška aplikacija sodobne interaktiv- do spleta in brez aktivne navigacije) lahko aplikaci- ne zasnove, ki je namenjena najširši uporabi pri vseh jo uporabljamo tudi zastonj. Ob registraciji dobimo dejavnostih na prostem. Zasnovana je kot večpred- brezplačen dostop oz. ključ do enega območja po la-

stavni portal, s pomočjo katerega lahko načrtujemo stni izbiri. VESTNIK PLANINSKI

AlpineQuest Komoot ViewRanger Locus Map OruxMaps BackCountry Ortovox Gaia Navigator Pro Bergtouren

Izdajatelj Psyberia Komoot Augmentra Assam Orux, Španija CritterMap Ortovox, Gmbh, DE Ltd., VB software, CZ Software LLC Nemčija Cena 7,99 € 4–30 €, 4 € na leto 9.99 € brezplačna 12 € brezplačna 0–40 € letno odvisna od obsega kupljenih kart Platforma Android Android, iOS Android, iOS, Android, Android, Android Android, iOS Android, iOS telefoni, telefoni, telefoni, tablice, ure tablice, ure tablice, ure Vrsta aplikacije topografska topografska topografska topografska topografska topografska informacijsko topografska orientacija in orientacija in orientacija in orientacija in orientacija in orientacija in izobraževalna orientacija in navigacija navigacija navigacija navigacija navigacija navigacija platforma z navigacija zemljevidi in zbirko tur Izbor kartografije 10* 4 6 9 10 6 4 1/10 Orientacija 7 5 7 8 8 7 5 7 Navigacija 6 8 6 9 9 7 6 7 Delo brez povezave 8 5 8 9 9 9 4 8 Deljenje vsebin 4 8 5 7 5 6 8 8 Interaktivnost 4 8 6 7 4 4 8 7 Preprostost uporabe 6 8 7 5 3 5 8 7 Posodabljanje, podpora tekoča, redna tekoča, redna tekoča, redna tekoča, redna tekoča prekinjena redna Podprti podatkovni GPX, CSV, GPX GPX GPX, Garmin GPX, KML, GPX, KML GPX GPX formati, storitve in Google Earth FIT, TCX, KML, KMZ, Ozf2 - naprave KML/KMZ, KMZ, OpenAir, Ozi explorer OziExplorer, Loc, Ov2, Upi, za skenirane datoteke PLT/ GeoJson, karte, WPT večino Garmin.img, formatov odprtokodne zemljevidov, rastrske in vključno s vektorske podporo za karte; podpora Garmin in za Strava, Ozi explorer, Runkeeper, BT smart, GPSies, vreme ANTplus * Številke v preglednici so avtorjeve ocene od 1 do 10. Komoot, deljenje Slabša stran aplikacije Komoot je odsotnost napre- vsebin dnejših funkcij za orientacijo in navigacijo. Kartogra- Foto: Aljaž Anderle fija je omejena, navigacija tudi, ne moremo projicira- ti točke, določati azimutov ali jim slediti, ne moremo določati, vnašati in pretvarjati koordinat, prilagaja- ti kart … Skratka: je Apple med aplikacijami. Dela, je preprost, na videz lep in zadošča potrebam večine ljudi. Ampak če želiš iz njega iztisniti kaj več, to ne gre.

OruxMaps Če bi izbral eno samo aplikacijo, ki je sposobna pokri- ti prav vse navigacijske, orientacijske in zapisovalne potrebe, bi izbral to. Orux je ena izmed najstarejših tovrstnih aplikacij in je z leti prerasla v kompleksen paket, ki je namenjen zahtevnim uporabnikom. Po- leg uporabe in shranjevanja brezplačnih kart omo- goča tudi dodajanje umerjenih skeniranih kart in te- matskih slojev. Seznam funkcij je tako obsežen, da ga je tule skoraj nemogoče povzeti, zato naj omenim le največje prednosti: brezplačnost, uporaba lastnih skeniranih kart, uporaba ortofoto posnetkov, podatkovnih plasti in drugih kartografskih podatkov različnih formatov in standardov, 3D-prikaz površja, pretvor- ba koordinatnih sistemov, datumov, sporočil SOS itd. Če je Komoot Apple, je Orux Microsoft. Izjemna ši- rina in možnosti uporabniških nastavitev in prilaga- janj sta na profesionalni ravni, zatika pa se pri uporab- niku ne najbolj prijaznem in intuitivnem vmesniku,

Komoot, interaktivne karte Foto: Aljaž Anderle 54 Natrpani meniji Orux maps Foto: Aljaž Anderle 3D-prelet poti v aplikaciji ViewRanger Foto: Aljaž Anderle

Orux maps, zapis poti Foto: Aljaž Anderle ViewRanger, orientacija po azimutu ki terja precej energije in časa za seznanjanje ter delo Foto: Aljaž Anderle z aplikacijo. Ko enkrat steče, pa omejitev skorajda ni. Orux je na voljo brezplačno, njegovi ustvarjalci pa sprejemajo prostovoljne prispevke.

ViewRanger Ta program ima skoraj status kultne GPS-topografske aplikacije tako v sistemu Android kot v iOS in omogoča veliko količino medsebojne povezljivosti naprav, podatkov, kart, uporabnikov. Na voljo so nekatere od najboljših brezplačnih kart Thunderforest outdoor in Landscape, Open cycling map in Open street map, dobite pa lahko tudi plačlji- ve. Uporabniški vmesnik je na prvi pogled nekoliko okoren in minimalističen, grafično nedodelan, ampak je funkcionalen, hiter, in ko ga osvojimo, imamo le dotik stran vse funkcije, ki pritičejo napredni navigacijski napravi – skupaj s povezanostjo v sfero druž- benih medijev, kjer imamo ustvarjene svoje profile.

Za načrtovanje ali pregledovanje poteka tur je na vo- VESTNIK PLANINSKI ljo 3D-prelet celotne poti, kjer sočasno spremljamo profil, čas in lokacijo na tridimenzionalnem prikazu površja za odlično predstavo o tem, kaj nas čaka na načrtovani turi. Neprestano je na voljo tudi funkcija skyline, ki nam olajša orientacijo tako, da nam po- september 2019 september maga identificirati vrhove in kraje okoli nas ter razdalje med njimi in nami. Pri orientaciji in navigaciji so 55 nam na voljo najpomembnejše funkcije, od projekcije krojimo podatkovna polja za spremljanje dogajanja, točk, hoje po azimutu, hoje od točke do točke, vnosa na voljo so odličen kompas za orientacijo in naviga- in pretvorbe koordinat do spremljanja lokacije sku- cijo ter razni tematski sloji, ki jih lahko vklapljamo po pine ljudi v živo, kar je uporabno na kakem družin- potrebi, na primer naklon terena in senčenje. Ne na- skem, skupinskem dogodku, odpravi, tekmovanju in zadnje so tu vtičniki (Plug-ins), ki jih naložimo po že- podobnem. lji – eden najpopularnejših je seveda Geocaching, za igranje in iskanje skritih zakladov, ki deluje s pomočjo Locus Map Pro, verzija 3.37 sestrske aplikacije Geocaching4Locus. Ena izmed najpopularnejših in najpopolnejših apli- Locus je primeren tudi za zahtevne uporabnike, ki kacij z obširnim naborom funkcij in uporabnih kart, lahko v telefon shranijo in umerijo lastne karte, do- hkrati pa preprosta za uporabo. Z nekaj prilagajanja dajajo vsebino in komentarje na Open street maps, lahko iz nje iztisnemo zelo veliko. Locus sem za po- vzpostavijo skupinsko sledenje, se povezujejo z zuna- trebe orientacije, navigacije in sprotnega spremljanja njimi napravami in spremljajo senzorje po standardih položaja zaradi več razlogov uporabljal najpogosteje ANT, NFC ali bluetooth. oz. najdlje. Karte so odlične, program je zelo hiter, od- ziven, porabi malo energije, uporabniški vmesnik je v Za povrh primerjavi z Orux maps preprost, prilagodljiv in pre- Na trgu se seveda ponujajo še neštete druge aplikaci- gleden. Nabor kart, ki si jih lahko brezplačno shrani- je, vsekakor preštevilne za omembo v tem članku, če- mo v telefon, je širok. Na voljo pa je še dodaten nabor prav bi si nekatere to nedvomno zaslužile, a nemara zelo kakovostnih plačljivih kart Lo maps iz Locus sto- nisem niti naletel nanje. Na nekatere pa sem in sem re, ki so meni osebno najbolj všeč. Med drugim nudi- jih uporabljal ali pa jih še vedno, saj se mi zdijo zelo jo obilo shranjenih informacij in povezav po točkah uporabne vsaj v nekaterih vidikih. POI (points of interests), krajih itd. Načrtovanje in iz- Gaia. Relativno nova aplikacija sodobne zasnove. Žal delava novih poti s samodejnim posodabljanjem trase je v osnovni verziji precej omejena – na voljo je le en glede na predvideno dejavnost sta preprosta, pregle- tip karte, za delo pa potrebujemo podatkovno pove- dna in omogočata poljubno prilagajanje in popravlja- zavo. Polna funkcionalnost, ki omogoča normalno nje. Pri navigaciji lahko uporabljamo, izdelujemo ali delo in dostop do velikega števila kart, zahteva letno Locus Map Pro, knjižnica kart Locus Map Pro, navigacijski zaslon Foto: Aljaž Anderle Foto: Aljaž Anderle 56 članarino, štirideset evrov, kar je bistveno več od veči- Google Earth. Mobilna varianta znane PC-aplika- ne konkurenčnih aplikacij. Za to ceno pa vseeno do- cije, ki temelji na natančnih satelitskih posnetkih in bimo veliko – vprašanje je, ali to v resnici tudi izkori- dodatnih podatkovnih slojih. Osnovni namen je pre- stimo. Da je aplikacija dobra in uspešna, kažejo število gledovanje terena v kakovostni 3D-podobi. Omogo- uporabnikov, ki strmo narašča, in priznanja, ki jih je ča tudi vnos datotek KMZ (Keyhole Markup Zip) za prejela na raznih testih. Tehnična podpora je dobra, osnovno navigacijo in pregledovanje dodatnih več- posodabljanja so redna, aplikacija pa omogoča pre- predstavnih vsebin. prosto delo z enostavnim uporabniškim vmesnikom. Trailforks. Aplikacija z najširšim naborom kolesar- Bergfex. Podatkovni portal, ki poleg osnovne karto- skih poti po vsem svetu omogoča pregled, sledenje, grafije omogoča pregledovanje, zapisovanje in delje- snemanje in dodajanje novih zapisov poti za vožnjo z nje opravljenih tur. gorskimi kolesi ter njihovo deljenje. Ortovox bergtouren. Interaktivni podatkovni portal, ki kombinira široko knjižnico zimskih in letnih Pod črto tur, možnost dodajanja novih, načrtovanje in delje- Življenje si uredimo, tako kot nam ustreza … Počne- nja s prijatelji. Aplikacija temelji na zemljevidih Open mo stvari, ki jih radi počnemo, razvijamo se na po- street map, Outdoor active winter in summer, lahko dročjih, ki so nam blizu, čas preživljamo s prijatelji, pa uporabljamo tudi Googlove podlage. Največja do- hodimo v službo, ki nam je všeč, uporabljamo opre- dana vrednost portala so aktualni podatki o razme- mo, ki nam najbolj ustreza … Predstavljene aplikacije rah in vremenu ter varnostne informacije o plazovih. so izbor iz širše množice podobnih, med katerimi si Fatmaps. Popularna aplikacija s prikazom 3D-mo- vsak lahko izbere svoje favorite glede na potrebe, že- dela površja in z dodatnimi sloji za boljše in varnej- lje, okus, znanje in debelino denarnice. še načrtovanje in izvedbo tur na neznanem terenu. Kaj ti pomaga najzmogljivejša aplikacija, če nimaš To aplikacijo pogosto kombiniramo z običajnimi časa, pameti, volje in resnične potrebe po tem, da topografskimi kartami zato, da dobimo kar najbolj bi se ukvarjal z njeno kompleksnostjo in uporabni- plastično vnaprejšnjo predstavo o terenu. Zlasti je ško neprijaznostjo? Namesto takojšnje pomoči ti bo uporabna za načrtovanje smučarskih ali kolesarskih samo požrla živce, ker si v ključnih trenutkih ne boš spustov. znal pomagati z njo ali pa boš namesto ene porabil Ortovox, interaktivna zbirka tur in podatkov Google Earth, pogled s Stola po Gornjesavski dolini Foto: Aljaž Anderle Foto: Aljaž Anderle PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI september 2019 september

57 petnajst minut. Če si sam, še nekako gre, ko se ti v gosti megli za repom zvrsti še sedem izgubljenih palčk- ov, pa pritiski dobijo drugačno podobo. Kdor je odvisen od primerjave svojih popoldanskih sprehodov z drugimi na Stravi in drugih omrežjih, bo poiskal čim bolj interaktivno aplikacijo s široko od- prtostjo navzven, podporo v oblaku in široko mrežo uporabnikov. Povprečni pocar, kakršen sem sam, pa si bo omislil dve ali tri aplikacije in izkoriščal njihove posamezne prednosti glede na situacijo in lokacijo. Ob tem pa se zavedajmo, da vsa ta pomoč iz žepa ni vsemogočna in lahko zataji v najmanj primernem trenutku. Če telefon uporabljamo za orientacijo, moramo poskrbeti za varčevanje z baterijo. Najboljši način varčevanja je vklop letalskega načina ali pa vsaj izklop prenosa podatkov in vklop varčevalnega načina delovanja. Izklopimo vse druge aplikacije, ki bi z delova- njem v ozadju lahko dodatno praznile baterijo. Razlika je lahko drastična. Poskrbeti moramo za zaščito pred Če 'umetna vodo, kajti dež, se zdi, spremlja številne pomembne do- inteligenca' godke na tem svetu. Še zlasti takšne, ki bi jim žargonsko zataji, je to v gostilni, ne pa na tem mestu, rekli zajeb. Poleg tega edina rešitev. zagotovimo ustrezno rezervo in znanje, da se bomo iz Arhiv Aljaža orientacijskih zagat lahko izvili tudi, ko se naš telefon Anderleta spremeni v neuporaben kupček stekla in kovine. m

NAŠI SODELAVCI Aljaž Anderle, mislec, preizkuševalec in inštruktor, ki o vsem tem tudi piše Kaj ste po izobrazbi in s čim se preživljate (oz. kaj bi naj- Zakaj radi sodelujete s Planinskim vestnikom? raje počeli za preživljanje)? Ker lahko pišem o tistem, kar sem, in ker mimogrede lahko komu Sestavljanka moje izobrazbe je preprosta. Primerna za starost kaj dam. No, najbolj pa zaradi honorarjev (smeh). med 5 in 22 let. Tretji najgavnar v vrtcu Palček. Nepravoveren Titov pionirček, usmerjeni gimnazijec, obrambni politolog, gorski vodnik. Vedno sem si želel postati pilot, postal sem pa pocar. Je tudi na P in posledično prav prima. Kaj najraje počnete v prostem času? Igram dežurnega pocarja na kolesu, v steni, pred katedrom, na smučeh, pred računalnikom, z otroki in v avtu med vožnjo k eni izmed omenjenih dejavnosti. Kakšna je vaša povezava z gorami? Večdimenzionalna. WiFi, Vibram, Maxxis, gola koža in nazobča- no jeklo. Vaš najljubši kotiček/najljubša dejavnost v gorah? Neki poseben off-camber ovinek na poti na Bistriško planino, kjer se yeti (motorno vozilo, op. ur.) vedno močno zaziblje, pivota (kolo, op. ur.) pa odnese ven. Aktivnost je pa iskanje ravnovesja. Vaš moto v življenju je …? (Za)upaj si. Kako ste začeli sodelovati s Planinskim vestnikom? Prav res ne vem. Aljaž Anderle Arhiv Aljaža Anderleta ALPINIZEM TABORJENJE PLEZANJE POHODNIŠTVO GORNIŠTVO ALPINIZEM TABORJENJE PLEZANJE

KARTICA IGLU V naravo zdaj še z več ugodnostmi. www.iglusport.si

Kaj omogoča kartica IGLU? kartica • 10 % popusta za vse neznižane izdelke, • 10 % popusta za izposojo opreme, • posebne ugodnosti določenih blagovnih znamk, • obveščanje o posebnih promocijah, • ugodnosti glede na opravljene nakupe. Točke se zbirajo od: 1. marca—31. avgusta. 1. septembra—28. februarja. 2-krat na leto bomo vsem imetnikom kartic IGLU, ki bodo v Obvestilo o povečanem popustu Obvestilo o povečanem popustu določenem obdobju opravili nakup v spletni ali katerikoli trgovini prejmejo kupci na začetku prejmejo kupci na začetku marca, Iglu šport, poslali elektronsko obvestilo z dodatno ugodnostjo. To bo septembra, izkoristiti pa ga je izkoristiti pa ga je mogoče začasno povečan popust, ki se določa glede na opravljene nakupe. mogoče do 30. septembra. do 31. marca.

Vsak porabljen evro v trgovinah Število Odsotek Iglu šport se pretvori v eno točko. zbranih točk začasnega popusta 1–50 12 % 1 EURO = 1 TOCˇKA. 51–150 15 % 151–300 18 % 301–500 21 % Več kot 500 24 %

OBIŠČITE NAŠE TRGOVINE OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN

Ljubljana - Vič Tržaška cesta 88, T: 01/ 422 8100 in najdite prave izdelke zase in aktualne akcije, Ljubljana - center Petkovškovo nabrežje 31, T: 01/ 439 2285 oglejte si zanimive članke, novosti ... Ljubljana - BTC Hala 10 Šmartinska cesta 152, T: 01/ 585 1517 Ljubljana PCL Pesarska 10, T: 08/ 205 6348 Koper Ljubljanska cesta 3 (vhod Ferrarska), T: 059/ 039 400 Tolmin Trg 1. maja 1, T: 05/ 381 0338 Celje Ulica mesta Grewenbroich 9, T: 03/ 492 9300 Kranj Ulica Mirka Vadnova 19, T: 04/ 234 2478 Lesce Železniška cesta 5, T: 04/ 530 2810 Maribor Jadranska cesta 27, T: 02/ 320 4700 Solkan (Nova Gorica) Trg Jožeta Srebrniča 4, T: 05/ 300 6144 Bovec Ledina 3, T: 05/ 388 6555 Idrija Ulica svete Barbare 1, 059/ 043 499 Velenje Rudarska cesta 2b, 041 660 963

POHODNIŠTVO GORNIŠTVO ALPINIZEM TABORJENJE PLEZANJE WWW.IGLUSPORT.SI POHODNIŠTVO GORNIŠTVO ALPINIZEM TABORJENJE PLEZANJE GEO IZLET

Nina Rman1 Pomladanski izlet med slatinami Od Benedikta do Radencev

Gričevje Slovenskih goric je prijeten pohodniški cilj s številnimi naravnimi okrepčevalnicami, ki nudijo pokušino različnih mineralnih vod. Mineralne vode so običajno podzemne vode, ki vsebujejo

več kot 1 g/l raztopljenih snovi. Tiste, ki imajo več kot 250 mg/l ogljikovega dioksida (CO2) v obliki prostega plina, imenujemo tudi slatine. Te se v Slovenskih goricah pojavljajo v pasu od Lenarta do Radencev. Z vrtanjem so ponekod zajeli tudi termalne vode s temperaturo nad 20 °C.

Prve in druge Slatine v Benediktu Zemljinega plašča v podzemni vodi, pri čemer na- Izlet lahko začnemo na travniku ob Slatinski cesti pri stane šibka ogljikova kislina. Ta nato z različno mo- Benediktu v Slovenskih goricah, kjer so bile na me- čjo raztaplja vodonosne kamnine, ki so sestavljene iz stu nekdanjega naravnega izvira mineralne vode v različnih mineralov, zato je kemijska sestava slatin 90. letih prejšnjega stoletja izvrtane tri, danes še opa- zelo raznovrstna. zne raziskovalne vrtine. Danes izteka slatina le še iz Po pokušini Benediške slatine se po cesti vrnemo v najgloblje, 102 metra globoke vrtine Ana. Vsebuje središče Benedikta, kjer si pri šolskem igrišču lahko približno 4 g/l raztopljenih snovi in je obogatena s ogledamo ustje 1857 metrov globoke geotermalne Voda iz kalcijevimi, magnezijevimi in železovimi kationi ter vrtine Be-2. Iz nje je še do nedavnega iz razpokanih vrtine Be-2 metamorfnih kamnin iztekala topla mineralna voda je najtoplejša prostim CO2. Zaradi zadnjega v vseh slatinah prevla- termalna voda dujejo hidrogenkarbonatni anioni. Nastala je podob- v Sloveniji, a no kot večina mineralnih vod v severovzhodni Slo- Slatine so večinoma zavarovane kot danes se vrtina veniji – z raztapljanjem stalno izhajajočega CO2 iz naravna vrednota lokalnega ali državnega ne uporablja več. pomena. Foto: Nina Rman 1 Geološki zavod Slovenije. 60 s temperaturo do 75 °C ob ustju, z njo pa so pozimi Zemljevid planinskih in turističnih poti z označenimi točkami izleta ogrevali šolsko telovadnico. Voda ima približno 7,4 g/l raztopljenih snovi, prevladujoče natrijeve in hidrogenkarbonatne ione ter zelo veliko prostega CO2, zato je iztekala burno in v presledkih. Iz nje se je izločalo veliko karbonatne oborine – vodnega kamna.

3. Grad Negova Iz Benedikta se vzpnemo k cerkvici sv. Treh Kraljev in nato večinoma po cesti pridemo do Negove. Ob- močje do tega naselja gradijo predvsem bolj ali manj trdno sprijeti morski peski, melji, laporji in gline, od- loženi pred približno petnajstimi milijoni let. Podob- ne, a bistveno mlajše kamnine (stare 13–9,5 milijona let), ki so nastale v brakičnem deltnem okolju Panon- skega jezera in imajo zato tudi vložke premoga, nato prehodimo na Stavešinskem Vrhu. Vmesna dna reč- nih dolin Ščavnice in Mure zapolnjujejo njuni nano- v jarku na zgornji strani ceste opazili le po večjem na- si, na primer peščene gline, mulji, gline …, odloženi v livu. Običajno nam preostane le opazovanje redkega zadnjih nekaj deset tisoč letih. rdečkastega rastja, ki je odporno na večji delež CO2 Grad Negova je izjemen kulturni spomenik. V glav- v tleh, in iskanje morebitnih mrtvih žuželk ob luknji- nem je sezidan iz opeke, vendar si na nekaterih te- cah, skozi katere je izhajanje plina najmočnejše. meljih, portalih, stebrih na arkadnem stopnišču in okvirih oken lahko ogledamo naravni kamen, ki so 6. Mofete Slepice ga pridobivali predvsem v bližnjih kamnolomih pri Nato se vzpnemo na Stavešinski Vrh in na grebenu Mofete so na Negovi in Cerkvenjaku. Prevladuje rjavkast apnen- poiščemo oznako poti Med vrelci življenja za Slepice. travniku opazne čev peščenjak, ki je nastal v plitvi vodi. V njem so po- Po spustu po kolovozu do dna doline bomo v gozdu šele, ko stopimo gosta koncentrična zrna ali onkoidi, pri katerih se je našli dve mokri mofeti. Večja kotanja ima premer pri- bliže. okoli jedra − na primer odlomka lupinice školjke ali bližno 1,4 metra in globino dobrega 0,5 metra, manjša Foto: Nina Rman kamenčka − naredilo veliko ovojev modrozelenih ce- pljivk ali alg. Opazimo lahko tudi do nekaj centimetrov velika kamnita jedra polžev, odtise školjk, fora- minifere, rdeče alge litotamnije in sledove lazenja. Bistveno manj je blokov kremenovega in sljudnega peščenjaka, zadnjega s srebrnimi lističi muskovita.

4. Ivanjševska slatina Po spustu v dolino k Ivanjševcem ob Ščavnici se lahko že pred naseljem okrepčamo s kar dvema slatinama. Za obe je značilna povišana vsebnost železa, ki vodi daje izrazit okus in rdečkasto barvo oborine. Najprej pridemo do Ivanjševskega vrelca, nato pod mostom v reki Ščavnici opazujemo mehurčke izhajajoče- ga ogljikovega dioksida, potem pa si zaslužimo dalj- ši postanek in pokušino Ivanjševske slatine. V bližnji hiši so mineralno vodo s približno 3 g/l raztopljenih snovi in prevladujočimi kalcijevimi, magnezijevim in hidrogenkarbonatnimi ioni stekleničili že pred prvo svetovno vojno. Danes nad izvirom stoji kapelica, na informativnih tablah pa je opisanih še nekaj zanimivosti poti z imenom Med vrelci življenja. PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI 5. Stavešinske mofete Strmec Pot nadaljujemo proti Stavešincem, in kjer se cesta prvič dotakne gozda, na travniku na desni opazimo območje z manj bujnim rastlinstvom v velikosti pri- bližno 50 x 50 metrov. To so naravni suhi izviri plina september 2019 september

CO . V teh izvirih, imenovanih mofete, bomo brbo- 2 tanje mehurčkov v manjših neporaščenih kotanjah in 61 brezbarvnega plina CO2, ki je težji od zraka in v previ- sokih koncentracijah škoduje tudi ljudem.

7. Polnilnica naravne mineralne vode v Boračevi Po vzponu nazaj na cesto nadaljujemo po njej do Bo- račeve in kmalu se bomo znašli pred eno največjih polnilnic naravne mineralne vode pri nas. Čeprav se Radenska stekleniči šele od leta 1869, je bilo na tem ob- močju izvrtanih že več kot dvesto vrtin. Danes Raden- sko Classic zajemajo iz peskov do globine 200 metrov z nekaj vrtinami. Znamka vsebuje 3,1 g/l raztopljenih

snovi, vsaj 3,5 g/l prostega CO2 ter ima prevladujoče natrijeve, kalcijeve, magnezijeve in hidrogenkarbonatne ione. Ker v okolici Radencev iz različnih globin zajemajo tudi drugačne pitne vode, je nabor naravnih mineralnih voda v polnilnici za pokušino velik. Prvi pomembnejši industrijski vrelec, Zdravilni vrelec, pa si lahko ogledamo pri Zdravilišču Radenci v Radencih.

8. Tople mineralne vode v Radencih Pohod lahko končamo na vzhodnem robu teniških igrišč pri zdravilišču, kjer stoji ustje 830 metrov globoke geotermalne vrtine T-5. Ta sicer ni v uporabi, a nedaleč stran iz le malo plitvejše vrtine T-4 izteka topla mineralna voda s temperaturo 34 °C. Voda ima kar 11 g/l raztopljenih snovi, prevladujoče natrijeve in hidrogenkarbonatne ione in zelo veliko prostega

CO2. V njej si lahko po opravljeni štiri- do peturni na- porni hoji pretežno po asfaltu nadvse uspešno rege- nerirate krvožilni sistem v zdraviliških bazenih. m Tako brbotajo pa premer 1 metra in globino skoraj 0,8 metra. Nju- Slepice, da jih celo na vodna površina zaradi zelo močnega dotoka plina Več informacij: slišimo. glasno brbota, posamezne mehurčke pa lahko opazu- Med vrelci življenja, zloženka, dostopna na TIC Ra- Foto: Nina Rman jemo tudi v bližnjem potoku. Voda v mofetah je de- denci. ževnica, zato ima zelo malo raztopljenih snovi. Voda Gabor, L., Rman, N. 2016: Mofete v Slovenskih gori- ni primerna za pitje in tudi sicer daljše zadrževanje na cah. Geologija, 59/2, 155−177. lokaciji ni priporočljivo zaradi prevelike prisotnosti www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=1280 173 x 83

Slovenski proizvajalec stekel z dioptrijo

“Oèala se mi odlièno prilegajo in me ne tišèijo tudi ob dolgotrajni uporabi. Ravno prav mi zatemnijo pogled in njihova barva je prijetna. Nikoli se mi niso rosila, skratka top izdelek.” Andrej Štremfelj uporablja progresivna stekla Magic Sport in oèala uvex sportstyle RX V ozadju Mera Peak, Nepal www.alcom.si/sport Ukrivljena športna oèala in stekla z dioptrijo dobite pri svojem optiku. 62 NOVI POHODNIŠKI NAHRBTNIKI FAIRPOINT FAIRVIEW

Vsi letni časi, vse poti.

www.factorystore.si PLANINSKA DOŽIVETJA

Boštjan P. Strnad Dobro zgodnje jutro, gamsovke in gamsi! Ta zapis ni mišljen kot hvalnica vodnicam in vodnikom, gornicam in gornikom, ki od pomladi do pozne jeseni polnih pljuč in vtisov uživajo v darovih gora. Oni hvalnice ne potrebujejo: zjutraj znajo in zmorejo vstati ob za mnoge rahlo nespodobni uri in se odpraviti na izhodišče pohodniškega podviga, v katerem nato čez dan celostno uživajo. Za jutranje žrtvovanje – ki ga sami itak ne dojemajo tako – so bogato poplačani. Izkustvena povratna zanka deluje brez motenj: ker vedo, kakšna milina in pozitivni vplivi na čute jih čakajo, se jim v ranem jutru ni pretežko brcniti v zadnjo plat in storiti tisti usodni korak iz postelje, ki pomeni razliko med dnevom in nočjo, med lepim tam zgoraj in manj lepim spodaj. Tema je sicer še trda, a poleti se dan hitro zbudi, in kot bi mignil, boš tam na bregu ali skalici, poživljajoče osvetljen od središčne zvezde našega Osončja.

Zapis je mišljen bolj kot pomoč opisanim ju- niso imeli pomislekov. Lahko da so imeli zaradi boja s tranjim junakinjam in junakom, ki imajo razne soro- kazalci in alarmom mobilnega telefona težavno jutro, dnike, sodelavce, prijatelje, ki bi se jim občasno srč- a vendar so zmogli na mesto zgodnjega snidenja priti no radi pridružili v odkrivanju lepega, pa ne zmorejo pravočasno. Pa verjamem, da so že slišali ne le o pa- »usodnega koraka«. Pri tem v večini ne gre za kavčar- radigmi, temveč kar o šoli, »gibanju zgodnjega vsta- je, za ljudi, ki bi jim bilo treba – če citiramo eno so- janja«. Kako to dobro dene organizmu – v biološkem dobnih oglaševalsko vzniklih pobud za miganje – iz in ekonomskem smislu. glave izbiti rutino dolgočasja in pomagati najti stik s Rana ura je zlata ura, je pridigala že slovenska staro- prijatelji in naravo. Po izkušnjah sodeč je teh verjetno selska tradicija, danes pa to počnejo mnogi poslovno precej več kot dejanskih lenuhov. in še kako drugače uspešni ljudje po svetu. Zgodnje Razlika med zadnjimi, ki bodo vedno uporabili dviga- vstajanje ponuja enkratno priložnost za mirno ju- lo namesto stopnic in avto namesto kolesa, in prvimi tranjo meditacijo, osvežujoči tek ali kolesarsko turo. je, da zadnjih ne boste spravili niti na bližnjo vzpeti- Čisto po zenovsko – ali po svoje – lahko pozdraviš no, kaj šele v gore. Tisti prvi pa bi radi šli, tudi više, str- enega najbolj veličastnih trenutkov dne, njegovo roje- mo, rahlo izpostavljeno. A imajo v glavi, srcu in no- vanje. Rutinskih jutranjih opravil ni treba izvajati pod gah fiksno idejo, da niso sposobni biti nespodobni, da stresnim diktatom časa, ampak zlagoma, v miru in ti- skratka njihov organizem ne le ne zmore nečloveško šini. Lahko si privoščiš najpomembnejši obrok dneva. zgodnjega vstajanja, ampak bi mu to tudi škodilo. Te- Če si človek vzame čas za lahkoten zagon duše in te- žava teh potencialnih gamsovk in gamsov ni kavč, saj lesa v biološkem smislu, zakaj ne bi enako veljalo za popoldan in zvečer z lahkoto tečejo, hodijo v fitnes poslovni, produktivni del njegove biti? V miru lahko ali kolesarijo, temveč postelja. Kolikokrat so bili moji prebereš ali napišeš kako besedilce, ki ga nisi utegnil znanci že tik pred zdajci, navdušeni do konca, pa so dan prej … in ti ga ne bo treba popoldan, ko se boš ob napovedani uri jutranjega snidenja enostavno za- lahko posvetil družini. Če ti otrok ni (več) treba do- blokirali. O, potem pa raje ne grem! stavljati v vrtec ali šolo, si lahko omisliš tudi zgodnejši Zakaj vendar ne?! Če je bilo kdaj treba zaradi zgo- prihod na delovno mesto. Učinkov je veliko, za zače- dnjedopoldanskega službenega sestanka v oddalje- tek na primer bistveno redkejši promet namesto ju- nem kraju med tednom vstati toliko bolj zgodaj, pa tranje konice. 64 Če pogledamo na zgodnje jutro še nekoliko druga- 65 če: ura stvarnika, Brahma Muhurta, je jutranja, saj so energije najbolj pretočne v času prehajanja noči v dan. Kot je rekel dalajlama, je jutro tisto, ki se mu lahko zahvališ za nov dan in si hvaležen za to, da ti daje novo priložnost, ko razširiš srce in ga odpreš življenju. september 2019 september

Konec koncev, mar se ne bi slišalo nekoliko čudaško, če bi znameniti Carpe diem (Užij dan!) izrekli sredi popoldneva? Tu lahko dodamo še nekaj trikov – kako, če že ne zgodaj vstajati, vsaj tu pa tam zgodaj vstati. Bioritem naše telesne in umske biti je tesno povezan z dnevom in nočjo. Zato bi se v vsakem primeru morali navaditi hoditi spat bolj zgodaj oziroma najkasneje takrat, ko postanemo zaspani. Vzemite si čas za prebujanje in pretegovanje, a izognite se množični samoprevari z vključenim dremežem na mobilniku. Ko nas prebu- di alarm, je konec krepčilnega spanca in dodatnih de-

set minut poležavanja pomeni vsaj toliko izgubljene- VESTNIK PLANINSKI ga jutra. Samo za to gre in nič drugega, nikomur ni treba postati malikovalec paradigme. Ko vam bo potencial- no gamsovko ali gamsa uspelo prepričati v posku- sno zgodnje vstajanje, dan in tura, ki jo bosta izvedla, pa bosta čudovita, kot ste upali, boste že čez pol poti. Kajti razgibana pot in razgledi, občutja na vrhu in zadovoljstvo v dobri družbi bodo sprožili ognjemet navdušenja in hvaležnosti. Ne nazadnje pa za zgodnji začetek ture v slovenski gorniški tradiciji obstajajo tudi povsem racionalni razlogi, povezani z varnostjo. Lahko, da bo tu in tam kdo, ki ga prelesti gora vendarle ne bodo pritegnile, a nekaterim boste zagotovo pomagali odpreti novo poglavje. In zato se splača potruditi. Veličasten gorniški dan se ne zbudi in ne na- Jutro v gorah redi čez dan in na kavču, temveč zgodaj zjutraj v po- Foto: Oton stelji. m Naglost MINIATURA

Anka Rudolf Zajec – zavojevalec

Parkirišča izhodišč planinskih tur sredogorja so v jesenskem času zasedena tudi s pločevino članov zelene bratovščine. November je čas skupnih lovov, katerih ne gre zamuditi, pa če še tako primanjkuje časa. Redkeje, vendar tudi v gorah.

Ni mi vseeno, ko jih s svojo prisotnostjo Tolminko. Raziskovali smo tamkajšnje neoznače- zmotim sredi njihovega "dela", a bi s potjo nazaj ne poti. Pot do naših "delovišč" nam je za uro po- morda naredila še večjo škodo. Še slabše mi je, ko daljšal nov zemeljski plaz na dostopu. Že nad vasjo velikokrat motim divje živali v njihovem naravnem Čadrg nam je kot strela z jasnega iz gozda nasproti okolju. Vsakokrat si zaželim, da bi jim lahko v nji- udaril pogon, pospremljen z glasnim laježem. Ta- hovem jeziku sporočila, da jim nikoli, res nikoli ne koj smo vedeli, koliko je ura, vendar umik ni bil bi naredila žalega. Ljudi se bojijo kot izgubljeni ru- možen. Druščino sem poskušala nahecati, da nam ski emigrant v Ameriko, glavni igralec znane risan- goniči zagotovo pred fotoaparate priženejo med- ke mišek Fievel, ki se na smrt prestraši velikega ru- vedjo fototrofejo, a s tem ni bilo nič. Zasedli smo menega mačkona, a mu ta prijazno razloži, da je položaje in ko sta se v nas izza ovinka skoraj zale- Glavni igralec znane vegetarijanec. Živali v snežnih razmerah le miruje- tela dva prijazna goniča, katerih žrtve nismo vide- risanke Mišek Fievel jo, čakajoč pomladi in novih zalog hrane ter čuvajo li, smo povzročili pravo zmedo. Kar nekaj časa sta Risba: Lorella Fermo energijo samo za najnujnejše. Le en beg pred nami neuspešno spet poskušala najti sled nad in pod potjo, a sta se pozneje vsa nesrečna z jokajočim glasom vrnila k svojim vodnikom. Po kakšnem kilometru smo padli v drugo dejanje zajčje predstave. Tokrat se je na "naš" kolovoz prvi pognal zajec. Ko nas zagleda, si premisli in name- Sprehodi in pohodi po naravi s knjigami založbe UMco sto navzdol se v strašnem galopu požene proti vasi, od koder smo prišli. Seveda smo kar obstali v svoji loži na zgornjem robu jase in se prepustili igri, vznemirjeno čakajoč razpleta. Za njim sta pridrve- la že prej videna goniča. A v trenutku, ko sta skoraj dosegla pot, opazimo, da se zajec vrača; očitno se je nedaleč stran iz neznanega vzroka obrnil. Prizor je bil pretresljiv, zastal nam je dih, saj jima je zajec drvel naravnost v gobca. A v dramah so preobrati hitri. Tik pred trkom je preganjani skrenil; ucvrl jo je po čistini navzdol. Psa ga, čeprav z noskoma le par metrov oddaljeni- ma od sledi, sploh nista opazila in sta glasno nadaljevala proti vasi. Preden sta dojela, da se je sled končala, sta jo bevskajoč poskušala spet najti, smo videli, da je zajec kakih tristo metrov nižje varno Henry David Thoreau: Nan Shepherd: Samo Rugelj: Robert Louis Stevenson: smuknil v gozd. S kakšnim veseljem sta vračajoča se goniča ozna- HOJA ŽIVA GORA TRIGLAVSKE POTI POPOTOVANJE Z OSLICO nila svojim vodnikom, da sta spet na pravi sledi! Avtor knjige Spremna beseda: Hvalnica hoji in potepanja ČEZ SEVENE Nora od navdušenja sta se spustila po klancu nav- Walden: Življenje v gozdu Robert Macfarlane na vrh Slovenije Potopisna klasika zdol in se skoraj dričala po svojih, za sledenje usposobljenih smrčkih. Veseli, da smo smeli prisostvo- vati tako imenitni predstavi, smo skoraj že začeli je zanje lahko usoden. Morda je to zadnje, kar še ploskati misleč, da se zastor zagrinja. A preseneče- zmorejo v življenju. ni uzremo, da bo sledilo še tretje dejanje in da z vr- Naročila: na spletni knjigarni: Ampak vrnimo se k novembrski nedelji preteklega hunci še nismo zaključili: "Repkomlad" je, ne boste • 01/520 18 39 • [email protected] 66 leta v strma zahodna pobočja Grušnice visoko nad verjeli, le obkrožil jaso in se po drugi strani vračal

PRIPOROČAMO TUDI Knjige založbe UMco so na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah. 67 navzgor proti goničema in nam. Krog je zaključil in ujel svojo prejšnjo sled tik za repoma svojih spu- ščajočih se sledilcev. Usodi, da ga ujameta, je spet ušel le za las. Kdo ve, ali je bilo v resnici tako, kot smo mi vide- september 2019 september

li to igro? Če bi že imel nekje pod našimi nogami skrit zaklad, bi do njega lahko prišel žvižgajoč in brez hitenja po gozdni poti, saj je zasledovalce pustil na varni razdalji že po prvi pentlji. Preden bi ga ujela, bi bil on že na kosilu v korenjevi njivi pri Za- stenarju. Zajec mogoče preizkuša tudi sebe, morda trenira, videti je bilo, kot da bi to igro igral miže. S svojim zavajanjem in izigravanjem je pretental še kako usposobljena goniča, v svoj prid izkoristi njihovo slepo zaupanje v sposobnost svojih smrčkov. Nisem povsem prepričana, če mu je šlo le za reše- vanje življenja; morda se je dolgouhec v tej pred-

stavi zabaval še bolj kot mi, gledalci? VESTNIK PLANINSKI Poklapana psa sta se mimo nas, še vedno z gobčk- om v travi, cvileč vračala k vodnikom. Mi pa smo jo hitro in tiho pobrisali v gozd našim naslednjim planinskim dogodivščinam naproti. Hvaležni, da smo lahko izkusili to prefinjeno zajčjo predstavo, običajno za preživetje v naravi. In iznajditelj tega patenta, če ste pozorno brali, ni domiselni Homo Videti je bilo, kot da bi to igro igral miže. sapiens! m Risba: Lorella Fermo

Sprehodi in pohodi po naravi s knjigami založbe UMco

Henry David Thoreau: Nan Shepherd: Samo Rugelj: Robert Louis Stevenson: HOJA ŽIVA GORA TRIGLAVSKE POTI POPOTOVANJE Z OSLICO Avtor knjige Spremna beseda: Hvalnica hoji in potepanja ČEZ SEVENE Walden: Življenje v gozdu Robert Macfarlane na vrh Slovenije Potopisna klasika

Naročila: na spletni knjigarni: • 01/520 18 39 • [email protected]

PRIPOROČAMO TUDI Knjige založbe UMco so na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah. V Zidni steni pod Planjo sta se Mar- drugega varovanja. Prav tako ni sve- ko Kravos in Jana Pičulin (AO Nova drovcev na dveh varovališčih, kjer se NOVICE Gorica) odločila za smer novejšega da za sidrišče uporabiti rušje. IZ VERTIKALE datuma in z eno zabeleženo pono- Marko Mavhar in Marko Volk sta 20. vitvijo. Preplezala sta varianto Psi- julija v severozahodni steni Krofič- hoanalize (IV/III–IV). V originalu nosi ke preplezala novo smer. Ne prvo in Poletje je bilo plezalno pestro. Pono- najtežji raztežaj oceno V+, a naravne verjetno ne zadnjo zanju v tej steni. vljene so bile nekatere zahtevne razčlembe pred njim močno vlečejo Poimenovala sta jo Modrost stare- smeri pri nas in v tujini, plezalo se je vstran. Tako kot že prva ponavljav- ga učitelja (VIII/VI–VII, 250 m). Si- namreč v različnih evropskih drža- ca sta tudi onadva izbrala lažje raz- drišča sta sproti opremila s svedrov- vah pa tudi čez lužo. člembe ter si s tem pričarala kon- ci, vmesno varovanje pa sta urejala s stantno težavno smer. V zahodni klini in pomičnimi varovali. Vse kline Naše stene steni Mangarta sta Marko Gorišek sta pustila v steni, tako da ponavljav- Razpršene klasične lepotice so bile in Blaž Grapar (oba AO Rašica) pre- ci potrebujejo le set metuljev do šte- poleti dobro obiskane. Med množico plezala Andrejko (V+/IV–V, 350 m) vilke 3. Neznane prehode sta v smer vzponov v dobro raziskanih smereh in tako opravila drugo znano pono- povezala tudi v severni steni Ojstrice. je bilo mogoče zaslediti tudi nekaj vitev smeri. Jakob Kurinčič in Vid Tam sta 27. julija po več obiskih pre- redkih ponovitev in nekaj prvenstve- Dakskobler (oba Soški AO) sta 14. ju- plezala – in za poznejši prosti vzpon nih vzponov. Gremo najprej v Široko lija (verjetno prva) ponovila spodnji opremila s klini – novo smer Tem- peč. Desno stran njene severne ste- del smeri Veleslalom (IV–V, 200 m) pelj skrivnosti. Smer sta poimeno- ne omejuje izraziti severozahodni in ji dodala novo izstopno varianto. vala po enem izmed poglavij v knji- steber, po katerem so med obema Težave v varianti segajo največ do gi Frančka Kneza Ožarjeni kamen. vojnama smer speljali brata Dibona, ocene IV+, večinoma pa do okoli III. Frančku sta smer tudi posvetila. Vse Ana Escher in Jože Lipovec. Iskali so Omenjata, da je po varianti mogoče do sredine avgusta je ocena VIII no- prehode, primerne takratni opremi izstopiti tudi iz kakšne druge smeri sila privesek A0. Za prosti vzpon sta in znanju in se tako izognili markan- – npr. Hitrega Gonzalesa. V Kamni- našla čas in se uskladila 19. avgusta. tnemu razu, ki jasno označuje osre- ško-Savinjskih Alpah je dobra po- Končna ocena smeri je VIII/VI–VII, dnji del stebra. Do nedavnega je ta, novitev nastala v Mrzli gori. Tam je 580 m. od daleč vidna linija še vedno čakala Zan Lovenjak Sudar drugič v celoti na plezalce, 12. julija pa sta steber po prosto ponovil Mihov 7. zobek (7c+, Luka Lindič ponovil izrazitem razu in z njegove najnižje 250 m). Varoval ga je Jernej Kruder, End of Silence točke v desetih urah preplezala Luka ki je smer prosto ponovil leta 2015. Smer End of Silence (8b+, 350 m) Lindič in Silvo Karo. Smer sta poime- Svedrovci so v smeri posejani gle- leži v severni steni Feuerhorna v Ber- novala preprosto Steber (VII, 800 m) de na težavnost. Najtežji raztežaj je chstegadenskih Alpah. Velja za eno in jo posvetila Frančku Knezu. Gre za dobro opremljen, drugod pa so sve- čudovit spomenik mojstru vertikale. drovci postavljeni tam, kjer je težav- V Templju skrivnosti Že večkrat ponovljeno, pa vendar za- nost višja in kjer se ne da postaviti Foto: Marko Mavhar radi stene, v kateri se vije, ne prav pogosto obiskano smer, sta preplezala Gašper Pintar in David Debe- ljak. Ponovila sta Škorpijona (VII–/ VI–V, 500 m). Za svojo oceno je po Gašperjevem mnenju kar zahteven. Težji raztežaji že zaradi ocene terja- jo svoje, lažji pa zaradi krušljive skale prav tako ne puščajo časa za oddih. Selimo se v severno steno Debele peči. Tam sta Matevž Štular in Bor Levičnik (AO Ljubljana - Matica) preplezala smer Sladka kot med (VII+/ VIII–, VI+, 450 m). Gre za redko ponovitev smeri iz leta 2013. Težavnost plezanja je po mnenju fantov precej konstantna in najtežje ocenjen raz- težaj ni bistveno težji od drugih. Pod splošno oceno smeri sta zapisala VII in ne VI+, kot so jo ocenili prvi plezalci. Orientacijsko sta jo ocenila kot

lahko, prehode pa kot izvirne. 68 izmed najtežjih alpskih športnih ve- čraztežajnih smeri v Alpah. Prva sta jo preplezala Alexander in Thomas Huber leta 1990, prosto pa jo je pr- vič ponovil Thomas Huber leta 1994. V steni je več zahtevnih smeri, ki segajo v zgornje prostore sedme in do sredine osme stopnje težavnosti po francoski lestvici, toda End of Silen- ce je najtežja. Ocene po raztežajih so 7a+, 6c, 6a, 6a+, 7b+, 7c+, 7b, 8b, 8b+, 7c, 7a+. Lindič je za uspešen vzpon potreboval deset obiskov. Zadnjič in uspešno se je v steno podal 23. julija, ko ga je varovala partnerka Ines Pa- pert. Očitno je bila tedaj energija na pravi ravni, pretekli obiski pa so pu- Kompaktna skala v Durmitorju Foto: Žiga Regina stili dovolj izkušenj in znanja, da je šlo prosto do vrha. Kot je Luka omenil na družbenem omrežju, je s tem vzponom odkril, česa je še sposoben v skalnem plezanju. Glede na to, da se nikoli ni posvečal le skalnemu plezanju in niti v plezališču ni preplezal smeri, težjih od 8b+, najprej ni verjel, da bi lahko preplezal takšno smer.

V Dolomitih V Dolomitih naših plezalcev nikoli ne manjka. Organiziranih je bilo kar nekaj taborov, na katerih so se množič- no zbrali člani odsekov, večinoma te- čajniki in novopečeni pripravniki, in uživali v strmih razčlenjenih stenah. Najpogostejša izbira so bile Cortina in okoliške gore, posamezne naveze pa so odšle tudi v manj tradicional- ne kotičke tega gorstva. Matic Košir (AO Jesenice) je s soplezalcem obi- angleški alpinist Tom Ballard, so naj- in pomanjkljive informacije sta dva Pezzolatova skal skupino Brenta. V Castello delle težje smeri za orodjarjenje na svetu. izmed razlogov za manjši obisk tega opremljena smer v Messodi sta preplezala opremljeno Težavnostni razpon smeri je od D9 gorskega masiva. Plezalni vodni- Lojaniku, Durmitor smer Avalon (VI+, 400 m). Zanjo je do D15. Maja si je izbrala smer Edge ki niso tako samoumevni in povsod Foto: Žiga Regina priporočljivo imeti s seboj tudi svoja of Tomorrow (D13), ki je bila tod prva prisotni kot pri nas ali bližnjih alpskih varovala, saj svedrovci niso postavlje- opremljena, in jo tudi preplezala. Šlo sosedih, zato se je za informacije tre- ni najbolje za varno plezanje. V Cima je za vzpon z rdečo piko, saj je jamo ba še vedno nekoliko bolj potruditi. di Fontannafredda sta preplezala s tridesetmetrskim stropom obiska- Člani Akademskega alpinističnega smer z dobro skalo in obilo klini Via la že leta 2017, tokrat pa je smer pre- odseka so Črno goro obiskali julija. mama del Tony (VII, 400 m). V Pic- plezala v tretjem poskusu. V prvih Plezati so začeli v opremljenih sme- cola Dain sta preplezala smer Via 12 dveh poskusih se ji je zaradi napetih reh v Lojaniku, kjer so prepleza- Alberi (VII–, 200 m), strmo smer, ki živcev zataknilo na samem začetku li smeri Durmitorsko ogledalo (IV+, s skalo spominja na primorska ple- smeri, v tretje pa se je dovolj zbrala in 310 m), Želja bunar (V, 170 m), Bije-

zališča. vrv vpela na vrhu. la ploča (V+, 180 m) in Shylock (5c, VESTNIK PLANINSKI S cepini sta se sredi poletja v Dolo- 200 m). V Surdupu so plezali v slogu mite podala Maja Šuštar (AO Dom- Durmitor "prišel, videl, preplezal". O prvenstvu žale) in Miha Habjan (AAO). Zaradi V Durmitorju se je alpinistično udej- niso prepričani, so pa smeri vseeno dežja sta namreč namesto v velike stvovalo že kar nekaj generacij alpi- poimenovali in ocenili. Jurij Tratar in stene zavila v plezališče za drajtu- nistov v preteklosti in še danes kdo Julija Kadunc sta preplezala Gamso- september 2019 september

ling Tomorrow's world. V plezališču, s plezalnimi nameni zaide v to lepo vo mati (VI, A0, 110 m) in Akadem- ki ga je prvi začel opremljati pokojni gorovje, čeprav poredko. Oddaljenost sko (IV+/ IV, 110 m). Anton Gregorič 69 in Žiga Regina sta preplezala Simbi- metrov. Zaradi nepredelanega in na- perspektivne alpiniste. Tabor se je oza in dekle s flavto (VII–/V, 120 m) pihanega snega so se 6. julija vrnili v odvijal od 20. do 27. julija, vodila pa ter Belle de jour (VI/ V, 110 m). V Mi- dolino Ishinca, kjer sta Hribar in Se- sta ga Matic Košir in Andrej Grmo- loševem toku sta mogoče novo smer dej preplezala klasično smer po se- všek. Mlajši udeleženci so bili Krištof preplezala Gregorčič in Tratar – Če- verni steni Ranrapalce (D+, 900 m). Frelih, Marko Aničin, Matic Grojzdek, trt stoletja (VI/V–, 250 m). V Supcih Ahac se je na hribu moral obrniti za- Maja Jereb, Blaž Karner, Aleksan- v SVETOVNI POKAL V so preplezali smer Sokol iz magle. radi slabosti in tudi pri naslednjem der Krajnc, Jan Slapšak, Jakob Špa- V Reovački gredi sta se Jurij Tratar cilju – gori Tocllaraju – še ni bil pri rovec, Nejc Štebe, Matic Štrancar, SPORTNEM PLEZANJU in Žiga Regina izogibala obstoječim močeh. A te gore se nato zaradi sla- Črt Šuštar in Nejc Turnšek. Kranjc, smerem in preplezala svojo FKK (VI/ bih vremenskih razmer nista lotila Aničin in Štrancar so se na pot ne- IV, V, 300 m). Zadnjo smer so preple- niti Hribar in Sedej. Srečo z zdrav- učakano odpravili že prej in 19. julija zali v JZ-steni Subre. Tam sta Tratar jem in vremenom so nato izkoristili preplezali smer Ratti-Vitali (6a, A1, KRANJ 2019 in Regina preplezala novo smer in v Originalni smeri (6c+, 750 m) v La 700 m) v Augile Noir de Peuterey. 21. v jo poimenovala Si čezme govoru?! Esfinge, 5325 m. Smer so preplezali julija je celotna ekipa obiskala sate- SPORTNA DVORANA ZLATO POLJE (VI+/V, 310 m). Stena je bila namreč prosto v enajstih urah in pol. Zadnji lite Mont Blanc du Tacula. Šuštar in od daleč videti precej zelena in ne vrh na odpravi sta osvojila Istenič in Šparovec sta v Grand Capucinu pre- 28. > 29. SEPTEMBER 2019 ravno idealen plezalni cilj, od blizu pa Sedej, ko sta pristopila na Tocllaraju, plezala Le Voyage Selon Gulliver z se je pokazalo, da je bilo besedičenje 6032 m, po normalni smeri (D). Zara- vstopom po Elixir d'astraroth (7a+, med dostopom neupravičeno. di slabe vremenske napovedi sta bila A0, 400 m). Naveze Štrancar-Frelih, edina na gori, na vrhu pa ju je celo Karner-Grojzdek in Štebe-Slapšak Lofoti oplazilo sonce. so preplezale smer Bettembourg Grega Lačen je z družino obiskal Ande sta obiskala tudi Anja Petek (6b, 230 m; Slapšak in Štebe V+, A0) Skandinavijo. Nekaj dni je posvetil (AK Rinka) in Boštjan Humar (AO v Pointe Adolphe Rey. Krajnc in Ani- plezanju, za kar si je vzel čas na Lofo- Kamnik). V treh tednih sta v Beli čin sta v Petit Capucinu preplezala tih. Tam se mu je pridružil avstrijski Kordiljeri splezala na pet vrhov. Pre- smer Roi de Siam z varianto (oba soplezalec Georg Fieger. Za ogreva- plezala sta normalno smer (PD–) na 6b, A0, 300 m). Grmovšek in Košir nje sta najprej preplezala Vestpil- Urus Este, 5420 m, Severozaho- sta v Piler de l'Androsace prepleza- laren direct (VI, 470 m) v Prestnu. dni greben (D) na Tocllaraju, 6032 la Maudit blues (6c, 300 m; Košir 6c, V isti gori sta nato poskusila na višji m, Francosko smer (D/D+) na Alpa- A0). Grmovšek je nato odšel s Špa- ravni in preplezala smer Codfather mayo, 5947 m, normalno smer (PD) rovcem še v Clocher du Tacul, kjer (VIII–, 470 m). V Vågakallennu sta na Pisco Oeste (5752 m) in – prva le- sta preplezala Empire State Buil- skočila še čez Storpillaren direct tos – Vzhodno smer (D) v Huandoy ding (7c, 250 m). Šparovec je zmogel (VIII–/VII, 600 m) v istoimenskem Norte, 6395 m. do 7a, Grmovšek do 7b. V Chandele stebru. Po Lofotih je sledil še plezal- du Tacul so tega dne plezale tri na- ni postanek v švedski provinci Bohu- Tabora PZS veze. Navezi Slapšak-Krajnc in Kar- slän severno od Göteborga. Obmo- Spomladi so člani Slovenske mla- ner-Grojzdek sta si izbrali smer Bo- čje ponuja številne stene z odlično, dinske alpinistične reprezentance natti-Tabou (6b+, 200 m), Turnšek večinoma neopremljeno skalo. Ple- obiskali gorovje Les Ecrins v Franci- in Jereb pa Bettembourg-Thivier- zati je mogoče v eno- ali večrazte- ji. Akcije so se udeležili vodja Matevž ge (6b, 250 m; oba 5+, AO). Štebe in žajnih smereh. Grega priporoča tako Štular, Matija Volontar, Žiga Oražem, Aničin sta priplezala do začetka za- Lofote, ki so pogosto pohvaljeni kot Marija Jeglič, Sara Jaklič ter mentor dnjega raztežaja smeri Voie Conta- odličen plezalni cilj, kot območje Bo- Aleš Česen in nekdanji član SMAR mine (6+, 250 m). V markantnem huslän, ki je med našimi plezalci Luka Stražar. Zaradi obilnega sneže- Gervasutijevem stebru (6a, 800 m) manj poznano. nja so se morali više ležečim ciljem sta poskusila Frelih in Štrancar. 23. odpovedati. Poskusi so se končali z julija sta plezala le Turnšek in Jereb, V Andih obračanjem, nevarnost plazov jim je in sicer v Petit Capucinu v smeri The Naši alpinisti so tudi letos obiska- namreč ves čas dihala za ovratnik, lifting of Roy (5c, 300 m). 24. juli- li Južno Ameriko. V Ande je odšla ob enem izmed poskusov pa plaz ja je bilo v tamkajšnjih stenah spet odprava Črnuškega AO, ki so jo se- ni bil daleč od naveze. Plezali so ve- bolj pestro. Tega dne so udeležen- stavljali Aljoša Hribar, Primož Sedej činoma v plezališčih in obiskali eno ci preplezali najzahtevnejše sme- in Ahac Istenič. Njihova želja pred večraztežajno smer za orodjarjenje. ri na taboru. Grmovšek in Šparo- odhodom je bila plezanje na šestti- Območje nima tako zvenečega ime- vec sta v Punti Brendel v Aiguille sočake v Beli Kordiljeri in plezanje v na kot Chamonix, pa vendar ponu- Noire de Peuterey preplezala smer znameniti granitni steni gore La Es- ja podobne možnosti za alpinistično Nero su bianco (7b, 940 m; Šparo- finge, 5325 m. Aklimatizacijo so za- udejstvovanje, ki jih bodo udeležen- vec 7a, A0). Štebe in Grojzdek sta čeli s športnim plezanjem ob jezeru ci akcije lahko izkoristili ob naslednjih izbrala klasično Ratti-Vitali (6a, A1, Llake in v Hatun Machayu. Nada- obiskih. 800 m), Štrancar in Aničin pa sta ljevali so jo 27. junija z vzponom po Komisija za alpinizem PZS je tudi se podala v klasični Lastovičji gre-

pobočjih Vallunraja do višine 5450 letos izpeljala tabor za mlade ben (V+, 700 m) v Grandes Jorasses. 70 v SVETOVNI POKAL V SPORTNEM PLEZANJU KRANJ 2019 v SPORTNA DVORANA ZLATO POLJE 28. > 29. SEPTEMBER 2019

Navijamo za naše junakinje in junake! Tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju že 24. zapored gostuje v Kranju, znova se obeta pravi športnoplezalni spektakel. Vabljeni, da 28. in 29. septembra 2019 v živo glasno podprete do- mače junakinje in junake ter srečate najboljše športne plezalce z vsega sveta. Naše športne plezalke in plezalci letos znova blestijo in pišejo zgodovino! Številčna posadka slovenske reprezentance z Janjo Garnbret, Mio Krampl, Lučko Rakovec, Vito Lukan, Mino Markovič in Jernejem Kruderjem na čelu znova z veseljem pričakuje tradicionalno tekmo pred domačim občin- stvom, ki jim vsako leto znova da krila za izjemne nastope in vrhunske rezultate. Vstopnice za kranjsko tekmo so na voljo na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani in na prodajnih mestih Eventima, s popustom za člane PZS. Več na www.worldcupkranj.com.

Tri naveze so plezale v Aiguille Sa- v Parete dei Titani Turnšek in Jereb Pričakovano je to mladi Jaka Šprah, voie. Šuštar in Košir sta preplezala preplezala 6x4 (6b, 280 m), Aničin in ki zadnja leta napreduje s svetlobno Le Meilleur Grimpeur du Monde Štrancar pa Neznano smer (6a, 200 hitrostjo. Že lani septembra se je lotil (6c+, 430 m; Šuštar 6c, A0). Slapšak m; oba 6a, A0). Drugi so tega dne študija, po mnenju mnogih naše naj- in Krajnc sta si vrh priborila po smeri plezali v plezališču v smereh z oce- bolj spektakularne 9a, Water world Favola`d Amore (6b, 400 m). V naj- nami do 7b na pogled. v osapski Luknji. 55-metrsko smer nižjem stolpu jugovzhodnega gre- Novice je pripravil Mitja Filipič. je pred petimi leti preplezal Kle- bena Aiguille Savoie, imenovanem men Bečan, ponovili pa so jo Domen Torre Rossa, sta plezala Frelih in Kar- Škofic, Sachi Amma in Jernej Kru- ner. Izbrala sta smer The dark side der. Jaka pravi, da je smer vizualizi- of the moon (6b, 450 m). V Monts ŠPORTNOPLEZALNE ral vsak večer in jo tako ohranjal sve- Rouges de Triolet sta 25. julija Turn- NOVICE žo v glavi. Vsekakor dobrodošel med

šek in Jereb preplezala Profumo smetano najboljših! In zakaj bi se VESTNIK PLANINSKI proibito (6a, 200 m), Karner in Ko- ustavil, ko si enkrat v formi? 20-le- šir pa Ultimo viaggio di Camia (6b, Deseti Slovenec z 9a tnik je v Kotečniku malo za tem hitro 200 m). V Parete dei Titani sta ple- Preko poletja se je nabralo kar ne- preplezal še Botulin 8c+. zali dve navezi. Šuštar in Frelih sta kaj zanimivih novic, tako s tekem kot Nekoliko lažjo smer, Palačinko 8b+ preplezala Pegasa (7c, 400 m; oba iz skale. Začnimo s slednjo. Glavna v Retovju, je preplezal Jakob Bizjak.

7a, A0), Slapšak in Krajnc pa Titanic novica letošnjega leta je, da je slo- Vseeno gre za zanimiv vzpon, saj je 2019 september

(6c, 400 m). Zadnji dan, 26. julija, sta venski "klub 9a" dobil novega člana. smer izrazito stare šole in le redko 71 ponovljena. Izjemno je ob visokih vsestranski plezalec in je tako letos Po treh tekmah je svetovni pokal poletnih temperaturah plezal tudi ponovil tudi Yeah Man, 300-metr- glede na prejšnje sezone precej ne- veteran in legenda slovenskega ple- sko smer v Gran Pfadu z oceno 8b+. navaden. Ob tehničnih in posta- zanja Franci Jensterle, ki je preplezal Seveda pa je v tem pogledu glavna vljalskih napakah izstopa tudi veli- vse smeri v plezališču Smrka na Bra- novica poletja vzpon našega Luke ko novih, izrazito mladih tekmovalk: ču. Med njimi izstopa vzpon v Non Lindiča, ki je uspel v alpski špor- dvakratna zmagovalka iz Južne Ko- de Zeus 8c, katere prvo ponovitev je tnoplezalni klasiki End of Silence v reje, Chaehyun Seo, Japonki Ai Mori opravil. Smer je prvi preplezal Mathi- nemškem Feuerhornu. Smer, ki jo in Natsuki Tani, ki štejejo komaj 15 eu Bouyoud. 8c je uspelo preplezati je že leta 1994 ustvaril Alex Huber in let, in le leto starejša Kitajka Yuetong tudi 14-letni Emi Seliškar, in sicer po- pri 350 metrih nosi oceno 8b+, velja Zhang. Če dodamo še nekaj naših vezavo smeri Kmečka malca-Butn- za eno najtežjih v Alpah in skupaj s mladink, se lahko zgodi tudi finale skala v Kotečniku, kar je njena druga Silbergeierjem ter Des Kaisers neue Briançona, kjer je bila 20-letna Janja najtežja smer. Tudi za Emo nam bo Kleider tvori tako imenovano alpsko najstarejša tekmovalka. Tudi pri fan- počasi zmanjkalo superlativov. trilogijo. tih je podobno. Edine stalnice ostaja- jo dvojni dominaciji Japonske in Slo- Novi mejniki v tujini Nadaljevanje sezone venije in pa vedno vrhunski Adam Na tujem najbolj odmeva iz nemške na plastiki Ondra. Frankenjure. Nemka Chiara Han- Iz skale pa skočímo še na plastike in Čehinja Gabriela Vrablikova sta ko. Za začetek – minila je edina po- Svetovno prvenstvo postali prvi ženski v svojih državah membna tekma leta v parapleza- na Japonskem s preplezano 9a. Obema je uspelo nju. Kljub rahlemu razočaranju vseh Konec avgusta se je karavana prese- v smeri Severe the wicked hand, ki naših predstavnikov je Gregorju Se- lila v japonski Hachioji, letošnje prije stvaritev Marcusa Bocka. Obe sta laku uspelo še enkrat priplezati do zorišče svetovnega prvenstva, ki je tudi polno zaposleni, Nemka s študi- bronaste medalje, s čimer je zaključil obenem tudi generalka za bližajočo jem, Čehinja pa s službo, tako da ple- svojo osebno bronasto trilogijo. Na- se olimpijado. Ponovno je zablestela zata večinoma ob vikendih. Kjer je daljuje se tudi svetovni pokal v špor- Janja Garnbret, ki že celotno sezono volja, tam je moč. Deklet, ki se lah- tnem plezanju, ki je sedaj v težavno- na novo piše rekorde. Kot prva žen- ko pohvalijo s takšno oceno, je zdaj stni fazi. Za Villars bi lahko rekli – vse ska je ubranila naslov svetovne pr- okrog 20, med njimi tudi naši Janja po starem. Zmaga Janje Garnbret vakinje v balvanih na izredno težki Garnbret in Mina Markovič. (že 7. zapored), četrto mesto Domna tekmi, kjer se je bilo v finale mogo- Poglejmo še k fantom. V Špani- Škofica, v finalu pa še Mia Krampl in če uvrstiti celo brez vrha v polfinalu. ji vzhaja nova plezalska skalna zvez- Lučka Rakovec. Odličen dan naše Od naših so v polfinalu obstale Luč- da – Jorge Diaz Rullo. 19-letnik je v reprezentance, ki ga je zaznamova- ka Rakovec, Urška Repušič in Mia letošnjem letu nanizal nekaj izje- lo predvsem katastrofalno postavlja- Krampl. Pri moških je zmago odne- mnih vzponov in ne kaže, da se misli nje smeri. sel Tomoa Narasaki v podobno zaso- ustaviti. Po tem, ko je maja preple- Na naslednji tekmi v Chamonixu je ljenem tekmovanju, kjer je za finale zal svojo prvo 9b, La Planta de Shi- sledil manjši šok, saj je Janja prvič zadoščal en vrh, od finalistov pa je va, je tej dodal legendarno Biografie ostala brez finala, v katerem je bila bil Tomoa edini s sploh kakšnim vr- 9a+ v Ceüsu, konec poletja pa še No od naših le Lučka Rakovec. Že dru- hom, šesti Adam Ondra pa je ostal pain, no gain 9a+ in Ali Hulk Extensi- go tekmo zapored je bilo tudi nekaj celo brez cone. V polfinalu je na 10. on Total Sit start 9b, obe v španskem kontroverznosti pri sojenju, žal to- mestu obtičal Jernej Kruder, čeprav Rodellarju. Zadnjo, nenavadno kom- krat na škodo naše plezalke. Tudi po mu je za napredovanje zmanjkala le binacijo več smeri, bolderjev in te- večkratnem ponovnem ogledu po- ena cona. žavnostnega plezanja, je malo pred snetka marsikomu (vključno z avtor- Težavnost je vtis nekoliko popravi- njim preplezal njegov prijatelj Jona- jem tega prispevka) ni jasno, od kod la, čeprav so bile smeri dokaj krat- tan Flor. Tudi pri fantih se je okrog je Britanka Molly Thompson Smith ke. Janja Garnbret je kot prva osvoji- ocene 9b ustavilo približno 20 ple- dobila plus na zadnjem oprimku, s la dvojno krono na enem prvenstvu, zalcev. čimer je prehitela Janjo v boju za fi- na drugi stopnički pa se ji je z uspe- nale. A nič ne de, morda je bila to lek- hom kariere pridružila Mia Kram- Odmevni vzponi cija, ki jo je naša tekmovalka vseeno pl. Vita Lukan je bila odlična sed- v večraztežajkah potrebovala pred pomembnejšimi ma, Lučki Rakovec pa je le kak gib Morda je malo v senci mladih Špan- tekmami. Več kot očitno je ni vrgla v kvalifikacijah odnesel finale in je cev ostal vzpon Cedrica Lachata v iz tira, saj se je na stopničke, natanč- končala kot deveta. Veteranka Tja- smeri Sweet Neuf 9a+. 34-letni Švi- neje na drugo mesto, vrnila že na na- ša Kalan je na 12. mestu zaokrožila car je s tem potrdil oceno tudi za slednji tekmi v Briançonu. Ponovno izjemen slovenski dan, nastop pa se (letos poškodovano) Anak Verhoe- smo imeli v finalu še tri predstavnike: je s spodrsljajem v prvi kvalifikacij- ven, ki velja za drugi ženski vzpon Mio Krampl, Vito Lukan in Domna ski smeri ponesrečil le Mini Marko- te težavnosti. Cedric je po končani Škofica. Trojna zmaga pri moških je vič. Pri fantih smo bili žal brez pred-

tekmovalni karieri postal resnično šla na Japonsko. stavnika v finalu. Domen Škofic je bil 72 soliden 10., čeprav si je gotovo želel človekovemu življenju. Ko pride do Tina Petras: Gorsko cvetje v Slo- 73 precej več. Na stopničkah so kralje- tega, človek vstopi v njen ris. veniji. Alpine flowers in Slovenia. vali veterani in legende. Prvi Adam Joža je v tem risu že vse življenje. Kartografija. Ljubljana, 2019. 132 Ondra, drugi Alex Megos in tretji Ja- Najprej ga je zaznamovala druži- strani, 9,90 EUR. kob Schubert. Težko je še najti bese- na – mama, oče, brat, potem pa ze- de, s katerimi bi opisali Garnbretovo meljska danost, ki ji pravimo Bohinj.

in Ondro. Tako dominantnih plezal- Ta ga je zaznamovala za celotno tu- 2019 september

cev verjetno dolgo ne bomo več vi- kajšnje bivanje. In tu se začnejo od- deli in najbolje je zgolj uživati v nju- govori, ki jih je gora dolžna svojemu nih predstavah. častilcu. Starejši brat Tine jo je klical, Za konec je sledila še olimpijska to goro, in dala mu je vse najdrago- kombinacija in del kvalifikacij za cenejše, še v svoje naročje ga je vze- olimpijado prihodnje leto. Po priča- la prav na koncu strme poti, Jožu pa kovanjih se je od naših kvalificirala odgovarja, ljubeznivo, celo s pravo Garnbretova, ki je osvojila tudi tre- ljubeznijo. tje zlato v nekoliko bolj napeti tekmi. Kaj se razdajanje gorskega srca ne Ostalim našim je za preboj med naj- kaže v odprtosti snežnih prostran- boljših osem za malenkost zmanj- stev Julijcev, kamor te pelje njihova Založba Kartografija, ki prvenstve- kalo, a bodo nove priložnosti že le- prijaznost, ki jo uživaš skupaj z dru- no izdaja zemljevide in stenske karte, PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI tos. Pri moških je naslov pričakovano žino in s prijatelji? Kaj ni to razdaja- je letos izdala knjižico priročnega že- odnesel Japonec Tomoa Narasaki, nje v strmih stenah, v navezi z bra- pnega formata 9 x 15 cm (shranjen v presenečenje pa je, da po novi spor- tom Tinetom in prijatelji, še posebej PVC ovitku) z naslovom Gorsko cve- ni sodniški odločitvi med najboljšimi z Iztokom, Tomažem in Lojzetom? tje v Sloveniji. Priročnik za prepozna- ni bilo Ondre. Nekoliko več bomo o Joža sprašuje, gora pa mu navihano vanje rastlin. Vsak obisk naših gora je tem formatu in tekmah pisali v eni šepeta: "Se spomniš zahodnega dela lahko bogatejši, če vemo, kaj po poti od naslednjih številk Planinskega Triglavske severne stene, kjer sta s opazujemo, so ob izidu zapisali na za- vestnika. Tinetom potegnila novo, lepo prven- ložbi. Priročnik je torej poučen vodnik Novice je pripravil Jurij Ravnik. stveno smer in ji dala ime Bohinjska, za prepoznavanje rastlin, ki jih sreču- se še spomniš Vršaca nad Zadnjico, jemo na planinskih poteh. V knjižici Vodnikovega pesniškega navdiha in so predstavljene zelnate in grmičaste tvoje kasnejše gorniške usode, ka- rastline, urejene po barvi cvetov (od mor si se pogosto vračal in se z njim bele, rumene, oranžne, rdeče, rožna- LITERATURA še vedno rad pogovarjaš?" te, modre, vijoličaste, zelenkaste, rjav- Nekaj let je že tega, ko smo se srečali kaste pa do ločovk, ostričevk in trav), na Zadnjiškem Ozebniku, mogočna znotraj posamezne barvne skupine Joža Mihelič: Vprašaj goro. Pla- stena Vršaca nam je bila kot na dla- pa so rastline podane po sistemati- ninska zveza Slovenije, Ljubljana ni. Takrat si je Joža dal duška in nam ki. Vsaka roža je označena s simboli, 2019. 216 strani, 26,90 EUR. povedal, kako so Tine, Iztok in on obi- ki označujejo zavarovane in strupene skovali to lepotico. Zdaj o tem lahko vrste ter čas cvetenja v mesecih. Na beremo v Joževi knjigi. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI joža mihelič začetku najdemo tudi slovarček bi- Čopov steber iz Sovatne (foto: Joža Mihelič)

Joža Andrej Mihelič se je rodil leta 1946 FOTOGRAFIJA NA ZADNJI STRANI Vprašanja gori in njeni odgovori so v v Mariboru. Izhaja iz znane gorniške družine. Joža Mihelič (foto: Anja Pitamic) oloških izrazov (npr. endemit, ostro- Mati in oče sta bila učitelja, priljubljena prosvetna delavca med Bohinjci, brat Tine pa bistvu pogovori o ljudeh, o prijateljih, violinist, dolgoletni član orkestra Slovenske Vprašaj ga, relikt, varietas idr.), ki nam olajša- filharmonije, odličen alpinist in dobro znan pisec planinskih in alpinističnih vodnikov ter Občuteno napisane gorske zgodbe Joža Miheliča V Bohinju se nam je spet nasmehnila doživljajskih ter potopisnih knjig. so nepozabna pot v čase našega otroštva in odraščanja v Bohinju. sreča. Bogatejši smo za knjigo slavospevovsošolcih, soplezalcih, o družini (ta mu jo razumevanje opisov. Vsaka roža je Ta čudoviti svet skrivnostnih gora, brezmejnih gozdov in zanimivih domačinov goro Po srednješolskem obdobju na Jesenicah, bohinjskim goram, planinam, dolinam, nas je trajno povezal z nepozabnim družinskim prijateljstvom naših staršev, kjer se je pridružil Alpinističnemu odseku dolinicam, vasicam, slapovom, jezerom ki se prenaša na naslednike. PD Jesenice, je študiral na Fakulteti za šport in vodnim izvirom, ki pošiljajo žuboreče je najpomembnejša), predvsem pa o opisana s karakteristikami: značilno- Univerze v Ljubljani, kjer je bil po diplomi Lojze Budkovič studence, potoke in reko po dolini in v soplezalec več kot štirideset let stalni zunanji sodelavec širni svet. Knjiga Joža Miheliča je hkrati poklon bohinjskemu človeku in ljudem iz za področje planinstva, alpinizma in Čeprav so zaradi življenjskih obveznosti stene počasi drsele njegovem Bohinju in tamkajšnjih lju- sti, rastišče, razširjenost in zanimivo- »okol'šne« bohinjskega raja, če se izrazimo turnega smučanja. Služboval je po srednjih v globine spominov, je ostal goram vedno zvest; v njih je dolga leta preživljal svoj čas goro Vprašaj in osnovnih šolah in v turizmu, zadnjih kot odličen pedagog, turni smučar, izvrsten fotograf … po Prešernovo. To je žlahtna pripoved triindvajset let pa v Javnem zavodu Triglavski V pričujoči knjigi je veliko človeških resnic, povezanih z družino in prijatelji, o skromnih in poštenih ljudeh, ki so v deh. V knjigi lahko preberemo nekaj sti, seveda ne manjka latinski izraz. narodni park kot vodja Službe veliko je tudi zgodovinskih dejstev, ki se žal v sedanjem modernem času ne zdijo več bližnji preteklosti živeli – in nekateri še za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo pomembna, kot da se je svet danes začel. živijo ‒ predani svojemu rodu in domu in urednik glasila Svet pod Triglavom. Peter Podgornik in svoji zemlji … Joža je ob njih spoznal, iz srca napisanih upodobitev, ki bi za- Prednost knjižice je tudi njena dvo- Njegove domače gore so Vzhodne Julijske vrhunski alpinist da take vrste zvestoba ustvarja izjemne

Alpe. Od prvih plezalnih začetkov joža mihelič posameznike, ki jim zemlja domača ni po letu 1962 je opravil veliko število prazna beseda, kakor je zapisal Ivan Tavčar,nje tudi Marija Cvetek rekla, da so re- jezičnost – poleg slovenščine tudi v letnih in zimskih plezalnih vzponov temveč je del njihovega življenja. vseh težavnostnih stopenj, med njimi Marija Cvetek, bohinjska pisateljica devetindvajset prvenstvenih. snično prave podobe bohinjskih ljudi. goro angleščini. Vseh rož je 120, in toliko jih Pričujoča knjiga je spomin na otroštvo v Bohinju, na prijateljske vezi, ki so nastajale goro v dobi zorenja, na plezalne začetke in najbolj Zdaj še midva z Jožem stopiva vsaj v povprečen laik res ne more poznati. polna leta njegovega alpinizma ter na turno smučanje, ki mu ostaja zvest vse življenje. CENA 26,90 € ISBN Martuljek, v Špikov graben, lahko bi 978-961-6870-40-5 Knjižica je malega formata in bo ljubi- vprašaj vprašaj šla tudi v Triglavsko steno in še kam. teljem narave, še posebej gorske flo- Joža sprašuje, gora mu odgovarja. Zapeljal bi naju tudi Klic gora; knjiga, SVETLOBA NEVIDNEGA_oprema 4 PRINT.indd 1 15/7/19 18:44 re, gotovo prišla prav tudi na terenu. Tehtno, duhovito, včasih tudi vse- ki pa je njenemu avtorju žal ni bilo Ko ne bomo vedeli, za katero rožo gre, vedno, saj je že ves čas tukaj, in če- dano vzeti v roke. Tam zgoraj pod Pi- bomo enostavno odprli knjižico, preli- sar ona ne ve, se komaj splača ve- havcem je zastalo Tinetovo srce. Jo- stali tiste strani, ki so enake barve kot deti, bi rekel gorenjski modrec. A ne ževo knjigo spomini na brata spre- iskani cvet, in tako brez težav identifi- gre za duhovičenje, ampak za resno mljajo od prve do zadnje strani. cirali določeno rožo. Res priročno. spoznanje, kako lahko gora zavda Mitja Košir Vladimir Habjan Sharon Boscoe: Innsbruck Moun- dnevni izleti (10), adrenalinski izleti in prevoz s kabinsko žičnico v času po- tain Adventures. Cicerone, Kendal, poplezavanja (6); večdnevne ture od letne sezone, ko naprava obratuje. 2018. 275 str., 14,95 GBP. koče do koče (4), visokogorske ture 6. in 7. junija se je v Traminu na Juž- (4), športno plezanje (6) in ferate (8); nem Tirolskem (Italija) sestala ko- gorsko kolesarjenje (6), cestno kole- misija Združenja planinskih or- sarjenje (5), tek (5) in družinske aktiv- ganizacij alpskega loka (CAA) za nosti (6). Vseh skupaj je 60. Nas se- planinske športe, usposabljanje in veda najbolj zanimajo gorske ture, varnost. Iz PZS se je sestanka ude- kjer so predstavljeni opisi na tritiso- ležil predstavnik Miha Habjan. Do- čake: Habicht (3277 m), Wilder Fre- sedanji predsednik komisije Mi- iger (3418 m), Zuckerhütl (3507 m) chael Larcher iz Avstrije (OeAV) je in Wildspitze (3772 m). Vsak opis predal svojo funkcijo nasledniku je opremljen s kratkim povzetkom Stefanu Winterju iz Nemčije (DAV). značilnosti izleta in podatki: zače- Predstavljena je bila povezava med tek/konec, dolžina, višinska razlika, Euma (European Mountaineering ocena, skupni čas, najvišja doseže- Associations) in CAA. Med drugim Britanska založba Cicerone je lani iz- na višina, tip poti (gorska pot, asfalt so obravnavali problematiko vse dala vodnik mlade avtorice Sharon idr., kar je v bistvu podatek o zahtev- večje uporabe električnih koles v Boscoe (v vodniku je več njenih fo- nosti poti), priporočeni zemljevid in gorskem prostoru, poudarili so tudi tografij) priročnega žepnega forma- možnosti javnega prevoza. Podat- naravovarstveni vidik. Pripravlja- ta (11,5 x 17 cm), s podnaslovom: Pole- ki so sicer odvisni od vrste ture: pri jo priporočila za varno balvaniranje tni izleti za aktivne počitnice v okolici športnem plezanju so seveda dru- v dvoranah in na prostem po vzoru glavnega mesta Tirolske Innsbruck. gačni kot pri teku ali gorskem ko- desetih pravil športnega plezanja, ki Podobno kot pri ostalih vodnikih lesarjenju, v vsakem primeru pa je jih je CAA že pripravilo. Zanimiv je tega tipa se lahko kupec registri- podatkov več kot dovolj za primer- nov spletni portal www.sac-cas.ch ra na strani www.cicerone.uk.com, no pripravo. Vsak opis ima pregle- (Švica), ki ponuja številne novosti, kjer so podatki o spremembah na den zemljevid, zelo uporaben je tudi med drugim uporabo on-line švi- poteh dosegljivi na naslovu www.ci- višinski profil poti. V zadnjem delu carskih planinskih zemljevidov ter cerone.co.uk/958/updates. Če se bo vodnika je v preglednicah povzetek njihovo interaktivno uporabo. Zani- prijavil, bo na svoj elektronski naslov najpomembnejših informacij o ak- miv je tudi nov spletni portal www. brezplačno prejemal novosti o vseh tivnostih, sledijo še druge uporabne whiterisk.ch/en/, ki uporabnikom v vodniku opisanih poteh, vključno z informacije, kratek slovarček in in- ponuja številne uporabne informa- GPX datotekami. deks aktivnosti z ozirom na lokacijo, cije in interaktivno uporabo. Pred- Za kazalom vsebine je opozorilo za kar nam je vsekakor lahko v pomoč. stavljen je bil tudi projekt prihodno- primer gorske nesreče, sledi legenda Zaradi majhnega formata fotogra- sti Spaceloop, navigacijski satelitski simbolov, uporabljenih na zemljevi- fije žal ne pridejo do pravega izraza, sistem, ki bi nemoteno in brezhib- dih. Preglednih kart je več, od širše- je pa zato večina preglednih zemlje- no deloval za vse uporabnike na ga pogleda območja do mape mesta vidov celostranskih. Če se bomo od- območju Alp. Južni Tirolci so pred- Innsbruck, za tem pa še trije zemlje- pravili v smeri Innsbrucka, nam bo stavili preopremljanje alpinističnih vidi območja, kjer potekajo izleti. vodniček še kako v pomoč. Seveda klasik in opremljanje novih sme- V obsežnem uvodnem delu najde- je potrebno bralno razumevanje an- ri. Predstavnik Nemčije je predsta- mo vrsto uporabnih informacij, kot gleščine. Priporočam. vil problematiko sidrišč v plezalnih so zgodovinske posebnosti, značil- Vladimir Habjan vrtcih in akcijo krovne organizacije, nosti pokrajine, geologija, rastlinstvo kjer izvajajo integracijo migrantov in živalstvo, kulturne znamenitosti, iz tretjih držav sveta v lokalno sku- možnosti za športne aktivnosti, po- pnost z dejavnostmi v gorah pod letne in jesenske prireditve; podat- PLANINSKA mentorstvom referenčnih vodniki, kako do izhodišča, možnosti pre- ORGANIZACIJA kov in ostalega osebja. Predstavnik vozov s konca poti in najprimernejši CAI (Italija) je med drugim predsta- čas za na pot; sledijo napotki o na- vil najdaljšo planinsko pot, dolgo več stanitvi in prehrani med potjo ter ce- Dejavnosti Planinske tisoč kilometrov, ki so jo nedavno nah; o gorskih kočah in obnašanju v zveze Slovenije naredili po Italiji. njih, turističnih informacijah, zavaro- PZS in Slovenske železnice so skle- Programa usposabljanj Mentor pla- vanju, jeziku na opisanem območju, nile dogovor o 30-odstotnem popu- ninskih skupin in Planinstvo za inva- zdravju in varnosti ter o možnostih stu za člane PZS na enosmerne in lide/OPP je Ministrstvo za izobraže- najema gorskih vodnikov in uporabi povratne vozovnice v 2. razredu vseh vanje in šport uvrstilo med programe vodnika. vrst vlakov v Sloveniji. PZS in Sonč- profesionalnega usposabljanja stro- Opisi so razdeljeni na več različnih ni Kanin pa omogočata odraslim kovnih delavcev v vzgoji in izobraže- vanju v šolskem letu 2019/20.

74 kategorij izletov, tur oz. aktivnosti: članom PZS 20-odstotni popust na Akcija Gluhi strežejo v planinskih ko- Gospodarska komisija je objavila Lontovžem in Kumom začasno za- 75 čah se je 6. in 7. julija odvijala v pla- več razpisov planinskih društev za prt, zaprta je tudi pot med Pečico in ninskih kočah v Tamarju, na Okrešlju prosta delovna mesta v planinskih Galkom pot Bočem ter odsek poti z in na Kriških podih, 3. in 4. avgusta kočah. PD Kočva Gorica je iskalo Vranskega proti Sv. Joštu. Zaprt je pa v Triglavskem domu na Kredari- osebje za planinska domova v Lepeni odsek planinske poti Zgornje Jezer- ci, Ruški koči in Valvasorjevem domu in pri Krnskih jezerih, PD Radovljica sko–Virnikov Grintovec zaradi goz- pod Stolom. za Valvasorjev dom pod Stolom, PD darskih del, podor pa je zaprl zah- 2019 september

PZS in spletni portal Siol.net tudi le- Bohinjska Bistrica pomoč na Oro- tevno planinsko pot pod Taško do tos skupaj z glasovalci izbirata naj žnovi koči na Planini za Liscem pod Suhadolnikove planine. Obalno PD planinsko kočo in naj visokogorsko Črno prstjo, prav tako PD Jesenice za Koper je opozorilo na začasno pre- planinsko kočo. V drugi krog glaso- Tičarjev dom na Vršiču. stavitev dela poti Stepani–Tinjan, vanja (glasovanje se je zaključilo 11. PD Radlje ob Dravi je objavilo razpis PD Srednja vas v Bohinju pa na slabo septembra) se je izmed sodelujo- za najem Planinske koče Pesnik, PD stanje planinske poti z Uskovnice na čih 157 koč, od tega je 29 visokogor- Kranjska Gora pa za najem Mihovega Planino Spodnji Tosc. Opozorili so še skih, uvrstilo pet koč iz vsake kate- doma na Vršiču za obdobje petih let. na previdnost na planinski poti med gorije. Za naj kočo so se potegovale Projekt SustainHuts je 17. junija zbral Dravogradom in Planinskim domom naslednje planinske koče finalistke: vse partnerje v koči Lizara (Pireneji, Košenjak, saj do 30. septembra med Dom na Kofcah (PD Tržič), Planinski Španija), kjer so razčlenili napredek v 6. in 15. uro tam poteka sečnja. dom na Kalu (PD Hrastnik), Planin- letu 2018 in organizirali zadnje faze Komisija za varstvo gorske nara- PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI ski dom na Kumu (PD Kum Trbovlje), projekta, v katerih bodo izvedene in ve. Dan alpske možine je potekal 4. Planinski dom na Mrzlici (PD Trbo- razčlenjene preostale naložbe v pla- avgusta na Orožnovi koči na Planini vlje) in Planinski dom pri Gospodični ninske koče. za Liscem kot tematsko strokovno na Gorjancih (PD Krka Novo mesto), Komisija za planinske poti (KPP). predavanje o alpski možini in travišč- finalistke med visokogorskimi ko- Na sedmem dnevu slovenskih mar- nih habitatnih tipih v okviru projekta čami pa so bile Dom na Komni (PD kacistov 6. julija v Zasavju se je zbra- VrH Julijcev. Ljubljana-Matica), Krekova koča na lo sto sedemdeset markacistov in Komisija za alpinizem (KA) je med Ratitovcu (PD za Selško dolino Že- dvanajst pomočnikov. Razdeljeni v 13. in 15. septembrom v severnih lezniki), Pogačnikov dom na Kriških delovne skupine so se odpravili k iz- ostenjih Raduhe organizirala plezal- podih (PD Radovljica), Triglavski dom hodiščem določenih odsekov planin- ni tabor za alpinistke ter starejše prina Kredarici (PD Ljubljana-Matica) in skih poti Posavja in Zasavske pla- pravnice. KA je objavila razpis za ka- Zasavska koča na Prehodavcih (PD ninske poti ter se lotili čiščenja in kovostne alpinistične vzpone v letu Radeče). vzdrževanja. 2018. Poročali so z alpinističnih od- Mladinska komisija (MK) je za štu- KPP je pozvala planinska društva k prav, med njimi s tabora za obetavne dente 13. julija organizirala pohod posredovanju predlogov za tehnične alpiniste v okolici Mont Blanc du Ta- na Dovško Babo, 24. avgusta pa na delovne akcije na planinskih poteh v cula. Odprava slovenske mladinske Špletvo. Med 14. do 20. julijem je MK letu 2020. alpinistične reprezentance SMAR v v Planinskem učnem središču Bavši- Rečiška planinska krožna pot je naj Zanskar kot osrednja akcija letošnje- ca pripravila nagradni tabor za člane planinska pot 2019, ki so jo z glaso- ga leta je potekala med 10. julijem in najboljših ekip s tekmovanj Mladina vanjem izbrali planinci in planinke. 11. avgustom. in gore ter Slovenskega planinskega Pot, ki je bila izbrana v naboru enaj- Aleš Česen in Luka Stražar sta sku- orientacijskega tekmovanja. stih planinskih poti oz. obhodnic, po- paj z Britancem Tomom Livingsto- MK je objavila razpis za najvišje pri- teka v vzhodnem delu Posavskega nom med letošnjimi prejemniki zla- znanje MK Mladina in gore, rok za hribovja, obkroži Rečiško dolino in tega cepina, najvišjega priznanja za oddajo predlogov je 15. oktober. v petintridesetih kilometrih po lah- alpinistične dosežke, in sicer za lan- Mladi od 16. leta naprej so se med 13. ki planinski poti obhodi deset vrhov, ski vzpon na Latok I. To je že osmi in 15. septembrom v Domu na Me- in sicer Govško brdo, Zavrate, Babo, zlati cepin za Slovenijo v 27-letni nini planini urili na tečaju orientaci- Ostri vrh, Kal, Mrzlico, Gozdnik, Šmo- zgodovini podeljevanja nagrade. je. 31. tekmovanje iz znanja planin- hor, Tolsto in Malič. Komisija za športno plezanje (KŠP). stva Mladina in gore za šolsko leto V poletnem času so markacisti PZS O izjemnih uspehih naših športnih 2019/20 bo potekalo 25. januarja popravili in uredili marsikatero zelo plezalcev na svetovnem prvenstvu 2020 v Spodnji Idriji, regijska tekmo- zahtevno planinsko pot, med njimi na Japonskem pišemo v športno- vanja pa glede na ustrezno regijo 9. Slovensko pot na Mangart, pot čez -plezalnih novicah. novembra v Lendavi, Izoli in v Pre- Prag proti Triglavu in pot na Skuto Prva tekma državnega prvenstva v serju pri Radomljah. med Velikimi in Malimi podi, pa tudi balvanskem plezanju 2019 je pote- Vodniška komisija (VK) je razpisala zahtevno planinsko pot čez Komar- kal 7. in 8. septembra v Log-Drago- tečaj za vodnike PZS kategorije B v čo in zahtevni odsek poti Vršič–Mala merju. Kranj bo 28. in 29. septembra dveh izmenah. VK je povabila k od- Mojstrovka čez Grebenec. znova gostil svetovni pokal v težav- daji predlogov za najvišja priznanja PD Kum Trbovlje je obvesti- nostnem plezanju, kjer boste lah- VK za leto 2019. lo, da je odsek planinske poti med ko v živo navijali za naše junakinje in junake. Vstopnice so že na voljo na avgusta priredila Turistično društvo prodajnih mestih Eventima po Slo- Jezersko in Gostišče ob Planšar- veniji in na spletu. skem jezeru, Luče pa so povabile na KŠP je pozvala športne plezalce in 50. Lučki dan med 3. in 11. avgustom. plezalke, zainteresirane za pridobitev Na preventivnem področju je PZS iz- statusa kategoriziranega športnika, dala zloženko z napotki za obiskoval- k posredovanju seznama opravljenih ce gora Varneje v gore poleti v slo- vzponov. venščini in angleščini, opozarjali so Usposabljanje za naziv vaditelj špor- na potrebno opremljenost na zah- tnega plezanja se bo začelo 4. okto- tevnih in zelo zahtevnih planinskih bra na Fakulteti za šport v Ljubljani. poteh, z mladimi markacisti so na Komisija za turno kolesarstvo je 7. radijskih valovih spregovorili o skrbi in 8. septembra v Domu pod Storži- za planinske poti in čim varnejši pla- čem izvedla licenčni seminar, obno- ninski korak, prav tako pa tudi o pla- vitveno usposabljanje za turnokole- ninskih kočah, njihovem vzdrževanju Predsednik PZS, Jože Rovan, sarske vodnike I in II. in skrbi zanje. PZS je na svoji spletni podeljuje plaketo predsedniku Komisija za gorske športe je za- strani opozorila na odgovorno in var- PS Slovenj Gradec, Danilu Goljatu. Arhiv Danila Goljata dnjo soboto v juniju začela s poletni- no prečkanje planinskih pašnikov, saj mi treningi slovenske lednoplezalne se lahko z upoštevanjem nekaterih reprezentance. nasvetov pri hoji čez planine in pa- V zborniku Naših 100 let, ki je peti Planinska založba PZS pod vod- šnike izognemo neprijetnim dogod- zbornik tega društva, so skrbni čla- stvom urednika založbe Vladimir- kom pri srečanju z živalmi na paši. ni zbrali fotografije in zapise, v kate- ja Habjana je v tem obdobju izdala Orožnova koča na Planini za Liscem rih je strnjen del bogate zgodovine, a več edicij, med njimi vodnik Sloven- pod Črno prstjo, prva koča Sloven- ne le društva, ampak tudi planinske ska planinska pot v angleščini – Slo- skega planinskega društva, ki je 14. zgodovine sploh, saj so vsa slovenska venian Mountain Trail, ki ga je tako junija ob Dnevu bohinjskih planincev planinska društva že od nekdaj po- kot slovenskega uredil pisec in ure- v krogu dvesto petdesetih ljubiteljev membni členi, ki sestavljajo Planin- dnik Jože Drab, prevedel pa Gorazd gora praznovala 125-letnico posta- sko zvezo Slovenije, nekoč Slovensko Pipenbaher. Vodnik z izborom šest- vitve, je organizirala več koncertov planinsko društvo. desetih ciljev oz. poti Dolomiti po klasične glasbe. PD Kranj je slovesno Kako zelo je bila nekoč domoljubnost dolgem in počez priznanega avtorja, praznovalo sto dvajset let od svojih povezana z razvojem društev in gra- izkušenega poznavalca in zaljubljen- pogumnih začetkov in šestdeset let dnjo planinskih koč, nima smisla pi- ca v te čudovite gore Andreja Maše- Doma na Kališču. Na Menini se je 25. sati, saj vemo, da je bila narodna za- re smo z veseljem pričakovali, saj je junija na 10. dnevu in 8. noči Menine vest bistvena pri razvoju planinstva, njegov prejšnji vodnik Dolomiti, sanj- zbralo več kot štiristo obiskovalcev. na Koroškem pa zaradi bližine meje ske gore že dolgo razprodan. Knjiga Štirinajsti kongres športa za vse z mogoče še toliko bolj. Prva koča, za Tista lepa leta: Spomini Rada Koče- nosilno temo Gibalna športna dejav- katero skrbi PD Slovenj Gradec, je varja, ki sta jo soustvarila Rado Ko- nost za zdravje družine bo potekal bila zgrajena leta 1943 na Kremžar- čevar in Mojca Volkar Trobevšek, je 29. in 30. novembra v Ljubljani (BTC), jevem vrhu. Že čez eno leto je bila le dva meseca po februarskem izi- rok prijav je 28. november. požgana, njena obnova po drugi sve- du že doživela ponatis. Avtobiograf- Zdenka Mihelič tovni vojni pa se je zaradi birokrat- sko delo Joža Miheliča Vprašaj goro skih ovir zavlekla. Na Kernikovem je žlahtna pripoved o skromnih in Sto let Planinskega vrhu je leta 1947 kot Slovenjgraška poštenih ljudeh, ki so živeli preda- društva Slovenj Gradec koča zrasla tista, ki jo danes pozna- ni svojemu rodu, domu in zemlji, ter "Biti planinec pomeni biti ljubitelj mo pod imenom Koča pod Krem- spomin na otroštvo v Bohinju. Naj- narave in skrbeti, da narava osta- žarjevim vrhom. Grmovškov dom mlajšim bralcem je namenjena sli- ja čista tudi za prihodnje generacije, na Kopah je druga nepremičnina, ki kanica Pravljica o gamsku Viliju in predvsem pa moramo naravo zna- je last PD Slovenj Gradec, vendar z gorskih rožicah Stanke Klakočer. Iz- ti spoštovati," zatrjuje Danilo Goljat, njo razpolaga najemnik. Dom, zgra- šel pa je tudi novi Planinski koledar predsednik Planinskega društva Slo- jen leta 1937, so po petih letih zasegli 2020, ki ga krasi dvanajst barvnih fo- venj Gradec, ki je častitljiv jubilej pra- Nemci, zato so ga partizani požga- tografij. znovalo 6. julija letos, stoprvi dan po li. Planinska zveza Slovenije in Mini- Gorniške vasi. O gorniških vaseh, ustanovitvi Mislinjskega planinskega strstvo za kmetijstvo in gozdarstvo namenu, ideji in mreži, v katero sta društva s sedežem v Slovenj Grad- sta po drugi svetovni vojni podpr- vključena tudi Jezersko in Luče, so cu. Sklep, da se Mislinjska podružni- la gradnjo nove koče, a ta je zgore- spregovorili na Radiu Slovenija. Je- ca SPD v Slovenj Gradcu preimenuje la nekaj dni pred odprtjem. Vztrajni zersko je povabilo na 61. tradicio- v Planinsko društvo Slovenije – po- slovenjgraški planinci se niso dali in nalni ovčarski bal, ki sta ga ob Plan- družnica Slovenj Gradec, je bil pripra- so leta 1954 odprli Grmovškov dom.

šarskem jezeru na Jezerskem 11. vljen januarja 1946. Društvo je leta 1919 od avstrijskega 76 umetni steni, tako da jo bodo lah- 77 ko v polni meri koristili mladi, predvsem planinci iz okoliških osnovnih šol. Stena, ki bo zaenkrat na voljo v brezplačno uporabo, bo na razpolago tudi vsem ostalim ljubiteljem pleza-

nja na umetnih površinah, ki so do- 2019 september

slej po te užitke morali hoditi v bližnji Ptuj ali Maribor. Če bodo uporabniki zgledno ravnali z objektom in lepo skrbeli za oprimke, ne bo treba uve- sti uporabnine. Celotno investicijo in postavitev montažne umetne stene so s prostovoljnim delom zagotovi- Dobitniki priznanj Meddruštvenega odbora Koroške li PD HAKL, Občina Sveta Trojica v Arhiv Danila Goljata Mirko Tovšak, podžupan Mestne Slovenskih goricah in donatorji z na- občine Slovenj Gradec Peter Pun- menskimi prispevki v denarju in ma- Alpenvereina dobilo kočo na Uršlji gartnik in podžupan Občine Mislinja terialu. Predračunska vrednost ste- gori. Tudi ta je bila požgana, vendar Jaka Šilak. ne je 6500 evrov. PLANINSKI VESTNIK PLANINSKI je zaradi pomanjkanja sredstev niso Marta Krejan Čokl Drago Lipič mogli obnoviti, zato so pogorišče na Uršlji gori odstopili Planinskemu dru- Slovenske gorice z novo štvu Prevalje. umetno plezalno steno V Planinskem društvu Slovenj Gradec Planinsko društvo HAKL iz Svete FILM je organiziranih več odsekov; društve- Trojice v Slovenskih goricah je juni- ni markacisti skrbijo za sedemdeset ja postavilo in dalo v uporabo novo kilometrov planinskih poti, člani od- umetno plezalno steno, trenutno seka za varstvo gorske narave opo- edino v osrednjem delu te štajer- Evropska filmska zarjajo planince na spoštljiv odnos do ske pokrajine. Postavili so jo ob juž- turneja outdoor 2019 Potujoči festival European Outdoor narave, turnokolesarski odsek, naj- no stran akumulacijskega jezera pod Film Tour o pustolovščinah na pro- mlajši, pa vzgaja nove generacije ko- Sveto Trojico. Trenutno je na voljo stem oziroma v odmaknjenih pre- lesarjev, ki znajo v sožitju z naravo hri- petintrideset kvadratnih metrov po- delih našega planeta – ki jih je vedno be doživljati tudi na dveh kolesih. vršin. Ko bo stena zgrajena v celo- manj, se bo začel prihodnji mesec, Mimo postojank PD Slovenj Gradec, ti, bo nudila dobrih devetdeset kva- 9. oktobra, v Münchnu. Letošnja tur- ki sta na Pohorju, potekajo Sloven- dratnih metrov plezalnih površin, neja, devetnajsta po vrsti, bo obiska- ska planinska pot od Maribora do en del pa bo namenjen tudi ljubite- la dvajset držav, v katerih bo skupno Ankarana, Koroška planinska pot, Ši- ljem balvanskega plezanja. Kljub fi- čez petsto prireditev. Že tri dni po sernikova spominska pot, Evropska nančnim omejitvam v društvu ra- münchenski premieri bomo lahko pešpot E6 in Pohorska kolesarska čunajo, da jim bo do letošnje pozne filme videli tudi v Sloveniji. Od 12. ok- transverzala. Slovenjgraški marka- jeseni uspelo dokončati vsa dela na tobra do 1. decembra bo šest film- cisti so že julija 1932 odprli novo pot Nova plezalna stena v Slovenskih skih večerov – štirje v Ljubljani ter po iz Slovenj Gradca na vrh Uršlje gore goricah Foto: Drago Lipič eden v Kranju in Mariboru. po severnem pobočju Kozjega hrbta. Eden njihovih pomembnejših poho- dov je zimski pohod po petnajstkilo- metrski Šisernikovi spominski poti po zahodnem delu Pohorja od Dra- vograda do koče pod Kremžarjevim vrhom. Na praznovanju stoletnice pri Gr- movškovem domu na Kopah se je zbralo skoraj dvesto petdeset planincev, ki so s svojo prisotnostjo poča- stili lep praznik društva. Med drugimi so svojo podporo društvu in pripa- dnost planinski tradiciji s sodelovanjem, priznanji in plaketami izkaza- li tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, predsednik NOVICE

Razstave v muzejih in projekt Neverjetne gore Muzeji, ki delujejo na Gorenjskem (Gorenjski muzej, Slovenski planinski muzej, Loški muzej Škofja Loka, Če- belarski muzej, Medobčinski muzej Kamnik in Tržiški muzej), so osnovali edinstven projekt, imenovan Never- jetne gore. Poleg tega je vsak muzej ob mednarodnem dnevu muzejev pripravil tudi svojo tematsko razstavo (vse bodo odprte do konca maja 2020), in sicer: Gorenjski muzej v gradu Khislstein razstavo Eve- rest 1979–2019, 40 let prvega sloven- Prizor iz filma Le Minimalist Arhiv Eliotta Schonfelda skega vzpona na vrh sveta; Slovenski planinski muzej razstavo Planinski raj; Loški muzej Škofja Loka razstavo Lubnik – gora velikanov; Čebelar- ski muzej razstavo Kranjska sivka je naša kulturna dediščina; Medobčin- ski muzej Kamnik v gradu Zaprice razstavo Na planincah luštno biti in Tržiški muzej razstavo Smuk

Prizor iz filma The Vsak večer bo na ogled sedem do obliki hitrega človekovega premika- Movement deset filmov v skupni dolžini sto nja; kanadski Return To Earth o gor- V okviru projekta Neverjetne gore je © Camp4 Collective dvajset minut. Skupaj z okvirnim skem kolesarjenju; francoski Africa nastala Gorenjska muzejsko-planin- programom in moderacijo bo en do- Riding: Karim o fantu z rolerji v Kiga- ska transverzala, ki poteka po delih godek trajal med dvema urama in liju, glavnem mestu Ruande; nemški Slovenske planinske poti. Povezu- pol ter tremi urami. Vsebina poleg Zeppelin Skiing o kombinaciji cepe- je 23 vrhov in koč, ki so ob poti, ter klasičnih tem gorskega kolesarjenja, lina in freeride smučanja; mongol- vseh šest muzejev. Začnemo v Slo- turnega smučanja in alpskih tur ob- sko-britanski The Longest Hole o venskem planinskem muzeju in se sega nove vrste športa na prostem, najbolj pustolovskem igrišču za golf povzpnemo na Dovško babo, na- nekatere se odvijajo daleč od uhoje- na svetu; Highly Illogical o balvan- daljujemo proti vzhodu, čez kranj- nih poti. Med njimi so francoski film skem high ball plezanju Nine Willi- ski Jošt preko Lubnika in zaključimo Le Minimalist, v katerem francoski ams in drugi. v Loškem muzeju. Pot si je zamislila pustolovec Eliott Schonfeld s svojim Podrobnosti o turneji najdete na Jelena Justin. O tej poti je izšel edin- konjem Robertom prečka Himala- www.eoft.eu, nakup kart je mogoč na stven vodniček, ki nas vodi s hriba na jo z zahoda proti vzhodu; ameriški povezavi https://si.eoft.eu/tickets/. hrib, od muzeja do muzeja. Ob obi-

The Movement o teku, najstarejši Mire Steinbuch

78 sku si bomo v muzejih in v hribih kot dokaz in za nadaljnjo motivacijo pri- tisnili žig. V knjižici so tudi nagradne igre. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije bodo nagrajeni tisti, ki bodo v enem letu prehodili Gorenjsko muzejsko-planinsko transverzalo, in tudi tisti, ki bodo obiskali vseh šest muzejev. Pojdimo skupaj na #neverje- tnegore. Dodana vrednost projekta, ki bo v muzeje privabila nove obiskovalce, so naloge Geo lova (GeoCaching), ki jih bodo iskalci morali rešiti v muzeju in na njegovi hišni gori. Vodniček, ki stane 5 evrov, je naprodaj v muzejih. Pri nakupu enotne vstopnice za vse muzeje (odrasli 8 evrov, otroci in upokojenci 6 evrov, je vodniček brez- plačen, pri nakupu družinske vstopnice (17 evrov) dobi družina dva vo- dnička. Po sporočilu za medije priredil Mire Steinbuch. Green4rent in sledite preprostim na- zaklenili in s tem končali izlet. Več na Tabla številka 2, vodilom. V aplikaciji si izberete kolo strani https://www.zapeljime.si/. imenovana Pastirjev dan Arhiv Zavoda za Mreža gorskih e-koles po svoji meri, višino kolesa in vrsto, tj. Po sporočilu za medije povzel V Kranjski Gori so začeli vzpostavljati turizem, šport in kulturo žensko ali moško. Kolesa si lahko iz- Mire Steinbuch. mrežo električnih gorskih koles, ker Kamnik posodite v Kampu Špik in v izposo- menijo, da se naselje in okolico naj- jevalnici Alp Adventures na Borov- lepše doživi na dveh kolesih. Slikovita Na Veliki planini ški 93. kolesarska steza, ki se v senci dreves odprli učno pot Prvih petnajst brezplačnih minut je Leta 2015 je v gostišču Planinski vije vse od vstopne točke Topolino namenjenih preizkusu kolesa, da orel skupina enajstih študentov z do mejnega prehoda z Italijo v Ra- ugotovite, katera velikost vam naj- Oddelka za geografijo Filozofske tečah in se nadaljuje skozi Furlanijo bolje ustreza. Če si med vožnjo zaže- fakultete, Ekonomske fakultete in Julijsko krajino, nudi čudovite razgle- lite okrepčila, kolo zaklenete in brez- Pravne fakultete pod vodstvom Predstavitev projekta de na vršace, ki obdajajo obe doli- Po stopinjah pastirjev skrbno uživate med postankom. Po mentoric dr. Barbare Lampič, dr. ni. Kolesarjenje je med turisti eden je potekala na začetku končanem raziskovanju se boste pri- Alenke Slavec in dr. Irme Potoč- izmed najbolj priljubljenih načinov učne poti tik pod vrhom peljali na začetno točko in kolo vrni- nik Slavič predstavila projekt kro- raziskovanja turističnih poti in ciljev. Gradišča. li na mesto, kjer ste ga prevzeli, ga žne učne poti Po stopinjah pastirjev. Električna gorska kolesa predsta- Foto: Mire Steinbuch vljajo trajnostno rešitev za mobilnost v neravninskih območjih, lajšajo pre- magovanje daljših razdalj in omogo- čajo gibanje tudi osebam s fizičnimi omejitvami. Kranjska Gora v sodelovanju s podjetjem Alp Adventures vzpostavlja mrežo gorskih e-koles, ki bo prva tovrstna mreža v Sloveniji. Vsa kolesa so poimenovana z lokalnimi imeni, bodisi dolin bodisi vrhov, ali z imeni vsem dobro znanih juna- kov Kekčevih zgodb. Gorska e-kolesa znamke Corratec so opremljena z identifikacijsko številko, ves čas iz- posoje v primeru kakršnih koli težav lahko računate na ekipo za podporo in pomoč. Električno gorsko kolo si lahko spo- sodite kar z mobilnim telefonom, če si nanj prej naložite aplikacijo Poslušalci – predstavniki občine Ka- Preudaren mladenič se je za tekmo- mnik, družbe Velika planina d. o. o. valno ledno plezanje odločil, ker mu in Zavoda za turizem, šport in kultu- V SPOMIN je to predstavljalo dober trening za ro Kamnik – so projekt z odobrava- zimske vzpone v hribih, hkrati pa je njem sprejeli. Štiri leta pozneje, 14. rad sodeloval na tekmah, saj je tam avgusta 2019, je v sedelcu na Gradi- plezanje popolnoma drugačno kot v šču, kjer stoji prva od enajstih učnih Janez Svoljšak gorah. "Po eni strani zaradi dobrega tabel, potekala dobro organizirana (1993–2019) varovanja sproščeno in po drugi stra- otvoritev te nove pridobitve. Nova ni napeto zaradi tekme same," je po- krožna učna pot bo nedvomno va- jasnil v enem od pogovorov. bljiva za številne obiskovalce Velike Bil je večkratni državni prvak in planine. Na prizorišče slovesnega zmagovalec slovenskega poka- dogodka so napeljali celo ozvočenje, la v lednem plezanju, osvojil je na- tako da veter ni odnesel besed go- slov evropskega prvaka, svetovne- vornikov in prikrajšal predstavnike ga mladinskega prvaka in zmagal na sedme sile ter druge povabljene go- tekmi svetovnega pokala ... A tudi ste za pomembne informacije o tej po zaključku tekmovalne kariere, pri novosti. O projektu in njegovem po- rosnih dvaindvajsetih letih, je ostal menu za turizem v kamniški občini zvest svoji športni ekipi, in sicer med so na kratko spregovorili župan ob- drugim kot postavljavec smeri za čine Kamnik Matej Slapar, direktor tekme evropskega pokala v Dom- družbe Velika planina Leon Keder Najbrž se zdi čudno ali mogoče celo žalah. in direktor Zavoda za turizem, šport neprimerno, če rečem, da Janeza Član Slovenske mladinske alpini- in kulturo Kamnik Tomaž Simetin- Svoljšaka ne morem opisati druga- stične reprezentance je plezal v Pa- ger. Načrtujejo tudi aplikacijo za pa- če kot klišejsko, ampak bil je točno kistanu in Patagoniji, v kanadskem metne telefone, ki bo v pomoč pri to, kar ta beseda predstavlja, in sicer Skalnem gorovju, Montani in Kolo- usmerjanju od ene do druge table. v svojem najboljšem pomenu. Neko- radu. Sam je po Schmidtovi sme- Krožna učna pot, ki nudi lepe razliko zadržan fant, ne ravno zgovoren, ri splezal na Matterhorn, po grebe- glede na Kamniško-Savinjske Alpe kot da mu je malce neprijetno, če je nu Innominata se je sam povzpel in na ravninski svet, je dolga 6740 preveč izpostavljen. Izredno prijazen na vrh Evrope. Letos spomladi sta z metrov, premore 258 metrov višin- in skromen mladenič pa se "odrskim Mihom Zupinom na Aljaski preple- ske razlike in se prehodi v dveh urah lučem" kljub vsemu ni mogel izogni- zala pet prvenstvenih smeri in opra- in petnajstih minutah. Primerna je ti, saj ga je ravno njegov značaj, pa- vila tri prve pristope na vrh, že junija tudi za šolske skupine. Večina tabel, radoksalno, popeljal med najboljše pa je dekletom Saro Jaklič odpotoval ki opisujejo znamenitosti ali poseb- ledne plezalce na svetu in vzhajajoče v Pakistan, kjer sta želela prepleza- nosti Velike planine, je postavljenih zvezdnike alpinizma. ti prvenstveno smer na območju zana Veliki planini, nekaj tudi na Mali Športni plezalec in tekmovalec v led hodnega grebena šesttisočaka Tahu planini in Gojški planini. Vsaka ta- nem plezanju, ki so ga zamikale dol- Rutum. Njuna želja je ostala neure- bla ima svoje ime: Na vrhu, Pastirjev ge smeri v gorah, se je že petnajstle- sničena. Življenjsko nit mladega alpi- dan, Arhitektura, Vrtača velikanka, ten želel vpisati v alpinistično šolo, a nista je prerezala bolezen. Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Ži- se je staršem to vendarle zdelo pre- Kot dober prijatelj, izkušen pleza- vali, Pripovedna bitja, Nebeškanje in kmalu. Vendar ga nemiren in razi- lec in srčen človek je rad pomagal Vetrnici. Informativne table o učni skovalen duh ni pustil pri miru – še in svetoval manj izkušenim, pa naj poti Po stopinjah pastirjev so posta- pred polnoletnostjo je skupaj s svoje šlo za trening, tekmo ali kakšno vljene na več pristopnih točkah za jim očetom postal član Alpinistične- drugo situacijo v življenju, saj je imel Veliko planino: spodnji in zgornji poga odseka Kranj. Ljubezen do gora je kljub mladosti za sabo veliko življenj- staji nihalke, zgornji postaji sedežni- bila močnejša od zaljubljenosti v le- skih preizkušenj. Veličina skromne- ce, pri Svetem Primožu nad Kamni- dno plezanje, zato se je odločil, da iz- ga fanta, ki je svet zapustil najmanj kom in v Podvolovljeku. redno uspešno kariero tekmovalca sedemdeset let prezgodaj, je pustila Ocenjena vrednost projekta je do- zaključi in se posveti daljšim sme- sledi v njegovih prijateljih in znancih brih šestinpetdeset tisoč evrov, rem in vedno večjim stenam. Za s celega sveta. Za njegove najbližje končni znesek bo znan ob zaključ- mlade radi rečemo, da so nepremi- je bolečina neopisljiva, vsaj eno solzo ku projekta. Projekt sofinancirata šljeni, vendar je Janez izstopal tudi v pa naj jim posuši zavedanje, da je bil Evropska unija iz Evropskega kme- tem pogledu. Alpinistično in ledno njihov Janez človek, za katerega lah- tijskega sklada za razvoj podeželja in plezalno tekmovalno kariero je gra- ko iskreno rečemo, da je vzor, pravo Republika Slovenija v okviru Progra- dil postopoma; hitro, a odločno je od merilo dobrote, prijaznosti, človeč- ma razvoja podeželja 2014–2020. Za lokalnih tekmovanj prišel do medna- nosti in srčnosti. Da, klišejsko. Janez, vsebino odgovarja občina Kamnik. rodnih, premišljeno je od lažjih smeri hvala za vse!

Mire Steinbuch Marta Krejan Čokl

80 plezal proti težjim. V prihodnjih številkah Planinskega POČITNIŠKA vestnika boste lahko prebrali … PLEZALNA TEMA MESECA ŠOLA Na splet po nasvet, gorske ptice INTERVJU Ustvarjalci strani Gore-ljudje Z NAMI NA POT AKTIVNE IN ZABAVNE POČITNICE | ZA ZAČETNIKE IN IZKUŠENE MLADE PLEZALCE 10 TERMINOV PREKO CELEGA POLETJA | WWW.PLEZALNICENTER.SI Sredogorje Karnijcev, Haloze

88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz.

Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem.