TAKSONOMSKA ANALIZA KAPLJA (Cottus Sp.) V SLOVENIJI Z UPORABO MOLEKULARNIH METOD
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Jernej BRAVNIČAR TAKSONOMSKA ANALIZA KAPLJA (Cottus sp.) V SLOVENIJI Z UPORABO MOLEKULARNIH METOD DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij TAXONOMIC ANALYSIS OF BULLHEAD (Cottus sp.) IN SLOVENIA WITH APPLICATION OF MOLECULAR METHODS GRADUATION THESIS University studies Ljubljana, 2012 Bravničar J. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012 Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študija biologije. Opravljeno je bilo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za zootehniko, Katedri za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo. Terensko delo se je odvijalo na območju Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije. Študijska komisija Oddelka za biologijo je za mentorja diplomskega dela imenovala višjega znanstvenega sodelavca dr. Aleša Snoja. Komisija za oceno dela in zagovor: Predsednik: doc. dr. Cene FIŠER Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Član: prof. dr. Peter TRONTELJ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Član: viš. znan. sod. dr. Aleš SNOJ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Datum zagovora: 13.9.2012 Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na strani Digitalne knjiţnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji. Jernej Bravničar II Bravničar J. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA (KDI) ŠD Dn DK UDK 59:592(043.2)=163.6 KG kapelj / Cottus / Balkan / filogeografija / mtDNA AV BRAVNIČAR, Jernej SA SNOJ, Aleš (mentor) KZ SI-1001 Ljubljana, Večna pot 111 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo LI 2012 IN TAKSONOMSKA ANALIZA KAPLJA (Cottus sp.) V SLOVENIJI Z UPORABO MOLEKULARNIH METOD TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij) OP VI, 51 str., 4 pregl., 11 sl., 61 vir. IJ sl JI sl/en AI Slovenijo naj bi na osnovi morfoloških podatkov naseljevali dve vrsti evropskega kaplja, Cottus gobio in C. metae. Za slednjega so znane tri lokalitete, predvideva pa se, da poseljuje areal od izvirnih delov Save do pritoka Kolpe. Tako Kolpo kot reke jadranskega povodja in dravskega porečja pa naj bi poseljeval C. gobio. V raziskavi smo ţeleli ugotoviti, ali se kaplji, ki naseljujejo areal vrste C. metae, na osnovi nukleotidnega zaporedja kontrolne regije mitohondrijske DNA (CR mtDNA) ločijo od vrste C. gobio. Poleg tega smo ţeleli ugotoviti, koliko filogeografskih linij kaplja naseljuje Slovenijo. Vzorčili smo tudi na širšem območju severozahodnega Balkana, ki na splošno velja za vročo točko biodiverzitete. Izkazalo se je, da kaplji C. metae na podlagi CR mtDNA tvorijo lastno filogeografsko linijo. Kaplji C. gobio, ki naseljujejo vodotoke jadranskega povodja in dravskega porečja, skupaj z ostalimi evropskimi pripadniki vrste tvorijo lasten klad. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da kaplji, ki poseljujejo Kolpo, na molekularni osnovi ne spadajo v vrsto C. gobio. Ti namreč skupaj s haplotipi, ki jih najdemo v reki Uni, tvorijo lastno linijo. Filogenetske raziskave so pokazale, da se evropski kapelj v osnovi deli na dve sestrski skupini, ki po naši razlagi predstavljata dva časovno ločena kolonizacijska vala. Domnevamo, da je kaplju zahodni Balkan sluţil kot odskočna deska kolonizacije Evrope obeh valov. III Bravničar J. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012 KEY WORDS DOCUMENTATION DN Dn DC UDC 59:592(042.2)=163.6 CX bullhead / Cottus / Balkans / phylogeography / mtDNA AU BRAVNIČAR, Jernej AA SNOJ, Aleš (supervisor) PP SI-1001 Ljubljana, Večna pot 111 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Biology PY 2012 TI TAXONOMIC ANALYSIS OF BULLHEAD (Cottus sp.) IN SLOVENIA WITH APPLICATION OF MOLECULAR METHODS DT Graduation Thesis (University studies) NO VI, 51 p., 4 tab., 11 fig., 61 ref. LA sl AL sl/en AB Two morphologically defined European bullhead species, Cottus gobio and C. metae, are known to inhabit the rivers in Slovenia. There are three described localities of C. metae with presumed species range from the headwaters of the Sava river to the Kolpa confluence. C. gobio assumed range are the Kolpa and Drava watershed along with the rivers of the Adriatic drainage. The aim of this study was to assess whether the bullheads populating the C. metae range are genetically distinct from the neighboring C. gobio. We also tended to perform phylogeographic analysis to find out how many lineages of bullhead are there in Slovenia. Besides Slovenia, sampling was performed also in a wider area of northwestern Balkans, which is known as one of the main European biodiversity hot spots. Based upon CR mtDNA analysis, C. metae turned to be a distinctive phylogeographical lineage, while the sample-set of the Drava and Adriatic drainage was recognized as C. gobio. Bullheads in the Kolpa river poses haplotypes, which are mostly related to the ones found in the Una, and together form a distinctive phylogeographic lineage that was found to be related neither to C. gobio nor C. metae, and possibly represent a new species. Phylogenetic studies showed that European bullheads form two major groups, each of which were involved in two subsequent colonization waves of Europe. We suggest that both colonizations started in the western Balkans. IV Bravničar J. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012 KAZALO VSEBINE Ključna dokumentacijska informacija (KDI) III Key words documentation IV Kazalo vsebine V Kazalo preglednic VI Kazalo slik VI 1. UVOD 1 1.1. OPREDELITEV PROBLEMA 1 1.2. RAZNOLIKOST RODU Cottus V EVROPI 4 1.3. KOLONIZACIJSKA ZGODOVINA KAPLJA V EVROPI 8 2. MATERIALI IN METODE 12 2.1. VZORCI 12 2.2. METODE 18 2.2.1. PRIPRAVA VZORCEV IN IZOLACIJA DNK 18 2.2.2. POMNOŽEVANJE V VERIŽNI REAKCIJI S POLIMERAZO (PCR) 19 2.2.3. DOLOČANJE NUKLEOTIDNEGA ZAPOREDJA . 20 2.2.4. NASIČENOST SEKVENC 21 2.2.5. FILOGENETSKE IN FILOGEOGRAFSKE ANALIZE 21 3. REZULTATI 25 3.1. ZNAČILNOSTI ZAPOREDIJ 25 3.2. FILOGENETSKA DREVESA 28 3.3. MREŢNA ANALIZA HAPLOTIPOV 33 4. RAZPRAVA 36 4.1 KAPLJI V SLOVENIJI IN BLIŢNJI OKOLICI 36 4.2 POMEN BALKANSKEGA POLOTOKA PRI KOLONIZACIJI EVROPE 38 5. SKLEPI 43 6. POVZETEK 44 7. LITERATURA 46 V Bravničar J. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Delitev evropskega kaplja na vrste po Kottelat in Freyhof 2007 5 Preglednica 2: Seznam lokalitet s spremljajočimi podatki 13 Preglednica 3: Seznam haplotipov, ki smo jih uporabili v analizah 15 Preglednica 4: Seznam izoliranih vzorcev 26 KAZALO SLIK Slika 1: Navadni kapelj (Cottus gobio) iz Donave 1 Slika 2: Ostanki okostenelih luskbodci, pod prsno plavutjo 2 Slika 3: Zemljevid evropskih rek z areali kladov in vrst 6 Slika 4: Zemljevid lokalitet v Sloveniji 14 Slika 5 : Zemljevid lokalitet iz katerih haplotipe smo uporabili v analizah 17 Slika 6: Graf nasičenosti sekvenc s substitucijami 27 Slika 7: Filogenetsko drevo po metodi ML v programu PhyML 28 Slika 8: Filogenetsko drevo izdelano po Bayesovi metodi v programu BEAST 31 Slika 9: Filogram izdelan po Bayesovi metodi v programu BEAST 32 Slika 10: Mreţa haplotipov Balkana izrisana s programom Network 33 Slika 11: Mreţa evropskih haplotipov izrisana s programom Network 35 VI Bravničar J. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012 1. UVOD 1.1. OPREDELITEV PROBLEMA Slovenijo poseljujeta dve vrsti kaplja, Cottus gobio Linnaeus, 1758 in nedavno opisana C. metae Freyhof, Kottelat & Nolte, 2005 (Freyhof in sod. 2005, Kottelat in Freyhof 2007). Slika 1: Navadni kapelj (Cottus gobio) iz Donave C. metae (barjanski kapelj) naj bi naseljeval zgornje porečje Save, in sicer od njenih izvirov do sotočja s Kolpo. Za to vrsto so značilni okosteneli ostanki lusk pod prsno plavutjo (angl. prickles), kar v slovenščino prevajamo kot bodci. Bodci lahko pri osebkih, velikih okoli 8 cm ali več, izginejo (Freyhof in sod. 2005). Holotipski primerek izvira iz reke Iščice ob Igu pri Ljubljani, tej lokaciji pa pripada še deset opisanih paratipskih primerkov. Dodatnih primerkov, ki so prispevali k opisu karakteristik vrste, je še 12 iz neimenovanega potoka v Ljubljani in šest iz Save Bohinjke pri Bohinjski Bistrici (Freyhof in sod. 2005). Na podlagi teh lokacij je bil predlagan tudi zgoraj omenjeni areal vrste. 1 Bravničar J. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2012 Vrsto C. gobio (navadni kapelj) v Sloveniji najdemo v rekah jadranskega povodja ter v porečjih Drave in Kolpe. Navadni kapelj je precej razširjena vrsta, ki na severu naseljuje vodotoke Švedske, potoke ob obalah Finske in Rusije ob Baltiku,