DOCSLIB.ORG

Preteklosti Dokumentirano Gradivo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

NE POZABIMO PRETEKLOSTI DOKUMENTIRANO GRADIVO Zdru`enje borcev za vrednote NOB Dovje - Mojstrana DOKUMENTIRANO GRADIVO PRIPRAVILA IN UREDILA: Sonja Mirti~ Jo`e Mirti~ JEZIKOVNI PREGLED: Berta Golob UREDNI[KI ODBOR: ^lani ZBU za vrednote NOB Dovje - Mojstrana: Marjan Knific Mato Krznari~ Pavel Krznari~ Marko Luks Sonja Mirti~ Jo`e Mirti~ Emil Novak ^lana Triglavskega narodnega parka: Marija Marke` Valentin [tular BARVNE FOTOGRAFIJE: Jo`e Mirti~ ^RNO- BELE FOTOGRAFIJE: Irena Ku~ina TISK: Medium @irovnica NAKLADA: 500 LETO: 2008 SEZNAM SPOMENIKOV, OBELE@IJ IN GROBI[^ ZEMLJEVID LEGENDA 41 SEZNAM SPOMENIKOV, OBELE@IJ IN GROBOV v KS Dovje - Mojstrana [t. Vrsta Naziv Kraj na razpotju poti proti Padlemu kurirju- borcu NOV 1. plo{~a Mlinci Francu Knafli~u in Zaboravljem Splo{nemu odporu v decembrski vstaji leta Dovje {t. 72 – pri 2. plo{~a 1941 proti okupatorju in {tirim padlim bratom Mlakarju prvoborcem, ki so rodili v tej hi{i. Plo{~a je posve~ena v kraju, kjer je bil zbor Dovje – za Oreharjem 3. plo{~a upornikov, Dov{ka vstaja, ob poti 16. 12. 1941. Tabori{~e terenskih delavcev obmo~ja vasi 4. plo{~a Dovje, Mojstrane, Belce Dovje »Orlovo gnezdo« »Orlovo gnezdo« Padlim sedmim borcem 1. ~ete pod Jerebikovcem na 5. plo{~a 1. bataljona JBO pod Jerebikovcem Me`akli na Pogori{~u nad vasjo 6. plo{~a Padlim kurirjem NOV - Brevant Dovje biv{a karavla Mojstrana, 7. plo{~a Padlemu borcu NOV Alojzu Rabi~u {t. 110, na Velikem bregu Padlim kurirjem Mirku Pezdirniku na Rupah v bli`ini vasi 8. plo{~a in Jo`etu Merklju Dovje, v Krajih Radovna – Lipovec pri 9. plo{~a Kurirska postaja G 8 Psnaku Dovje – Pezdirnik pri 10. plo{~a Kurirska postaja G 31 Mitharju Plo{~a je posve~ena kraju, kjer je bil zbor Mojstrana 11. plo{~a upornikov Mojstran{ke vstaje 16. 12. 1941. Pezdirnik pri Pavle{u 12. plo{~a Plo{~a na gasilnem domu v Mojstrani v Mojstrani 13. plo{~a Plo{~a na pokopali{kem zidu na Dovjem Spominski park na 14. grobi{~a Padlim borcem, talcem in umrlim v tabori{~u Dovjem na Dovjem, med Grobi{~e borcev NOV 15. grobi{~e pokopali{~em in v spominskem parku na Dovjem spomenikom Padlemu borcu NOV na Kolenu pod Jur~evem 16. grob Benu Hrovatu – Zvonetu rovtu, nad Belca v Vratih pri Alja`evem 17. spomenik Padlim partizanom gornikom v Vratih domu Spominski park na 18. spomenik Padlim borcem 1. svetovne vojne Dovjem 19. spomenik Padlim kurirjem na Belem polju Belo polje 20. spomenik Talcem na Belem polju Belo polje 21. obele`je Obele`je na Belem polju ob glavni cesti Belo polje 42 43 »MINULI SO BOJI, MINULO TRPLJENJE, ZA DOM SMO PRELJUBI DALI @IVLJENJE. ZDAJ [IROM SVETA NA[A TRUPLA TROHNE, A GOR NAD OBLAKI SPET ZDRU@IMO SE.« 44 SPOMENIKI, SPOMINSKA OBELE@JA, GROBI[^E V VASI DOVJE 45 SPOMINSKA PLO[^A S 1. SVETOVNE VOJNE; JANEZ BRENCE ZAVEDEN SLOVENEC, PO[TENA, A NESRE^NA SLOVENSKA GR^A. NA PAULUSOVI HI[I, SREDI VASI DOVJE. 46 SPOMENIK PADLIM BORCEM 1. SVETOVNE VOJNE, SPOMINSKI PARK NA DOVJEM. 47 GROBI[^E BORCEV NOV, PADLIM BORCEM, TALCEM IN UMRLIM V TABORI[^U. SPOMINSKI PARK NA DOVJEM. 48 GROBI[^E BORCEV NOV, PADLIM BORCEM, TALCEM IN UMRLIM V TABORI[^U. SPOMINSKI PARK NA DOVJEM. 49 OB POKOPALI[^U SPOMENIK 35 PADLIM BORCEM NOV, 9 TALCEM IN 24 @RTVAM OKUPATORSKEGA NASILJA IZ VASI DOVJE, BELCE, MOJSTRANE TER DRUGIH KRAJEV. SPOMINSKI PARK NA DOVJEM. 50 OB POKOPALI[^U SPOMENIK 35 PADLIM BORCEM NOV, 9 TALCEM IN 24 @RTVAM OKUPATORSKEGA NASILJA IZ VASI DOVJE, BELCE, MOJSTRANE TER DRUGIH KRAJEV. SPOMINSKI PARK NA DOVJEM. 51 SRKALA JE GRUDA NA[O KRI, STROHNELE SO KOSTI, USTVARJALI SMO LEP[E, SRE^NE DNI, ZATO NA[ DUH @IVI. V SPOMINSKEM PARKU NA DOVJEM SPOMENIK PADLIM BORCEM NOV, TALCEM IN UMRLIM V TABORI[^U. 52 NA RABI^EVI HI[I, [T. 72 (PREJ [T. 57), PO DOMA^E PRI MLAKARJU, VZIDANA SPOMINSKA PLO[^A [TIRIM RABI^EVIM SINOVOM. ALOJZ IN JAKA STA PADLA KOT BORCA NOV, MAKS JE BIL USTRELJEN KOT TALEC, MIRKO PA JE UMRL V TABORI[^U MAUTHAUSEN. 53 KURIRSKA POSTAJA G – 31 NA BAJARJU NAD DOVJEM (KARAVLA). NA TEM PODRO^JU JE V ^ASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA. SPOMINSKA PLO[^A JE PRENESENA NA MIHTARJEVO HI[O SREDI VASI DOVJE. 54 ZA VASJO ZA OREHARJEM SPOMINSKO OBELE@JE, KJER JE BILO V DECEMBRSKI VSTAJI 1941 ZBORNO MESTO UPORNIKOV IZ VASI DOVJE, BELCA IN MOJSTRANA. TAM SO PO VSTAJI SKLENILI, DA SE UMAKNEJO V GOZDOVE. 55 SPOMINSKE PLO[^E V MOJSTRANI 56 NA BIV[I GRANI^ARSKI KARAVLI [T.31 NA VELIKEM BREGU SPOMINSKA PLO[^A, KJER JE 16. 12. 1941 PADEL DOMA^IN ALOJZ RABI^. 57 16.14.1941 JE BIL ZBOR UPORNIKOV MOJSTRAN[KE VSTAJE PRI PAVLE[U (PEZDIRNIKU) V MOJSTRANI. 58 NA GASILNEM DOMU V MOJSTRANI JE SPOMINSKA PLO[^A PADLIM GASILCEM. 59 SPOMINSKE PLO[^E IN GROB V KARAVANKAH 60 SPOMINSKO OBELE@JE OB STRUGI POTOKA MLINCA, KJER JE BILO OD MAJA 1943 DO OKTOBRA 1944 PARTIZANSKO TABORI[^E »ORLOVO GNEZDO«. V NJEM SO SE ZADR@EVALI ^LANI OKRAJNEGA ODBORA OF IN KOMITEJA KP KRANJSKA GORA. 61 PARTIZANSKO TABORI[^E TERENSKIH DELAVCEV, KJER JE BILO OD MAJA 1943 DO OKTOBRA 1944 «ORLOVO GNEZDO« OB LEVEM BREGU POTOKA MLINCA V MATI^EVEM TALU NAD DOVJEM. 62 Po hribih jaz okrog blodim, od doma sem pregnan. Ker ljubim svoj slovenski rod, postal sem partizan. Kje si mati? Kje moji dragi vsi? Kje si sestra, ki so te selili, za prazen ni~, nedol`ne, ker narod svoj ste vi ljubili. Prepis iz slike – [tefan, komandant 3. relejne linije 29.01. 1944 63 NA RUPAH VZHODNO OD VASI DOVJE (V KRAJIH), SPOMINSKO OBELE@JE, KJER STA 28. 2. 1944 PADLA TERENSKA KURIRJA, DOMA^INA JO@E MERKELJ IN MIRKO PEZDIRNIK. 64 OB STRUGI MLINCA, NA KRAJU POD ROVTOM, NA RAZPOTJU POTI PROTI MLINCI ZA BORAVLJEM, SPOMINSKA PLO[^A, KJER JE 22.4. 1945 PADEL FRANC KNAFLI^, KURIR KURIRSKE POSTAJE G 31. 65 NA OVINKU GOZDNE POTI V BELCO, NA KOLENU, GROB S SPOMINSKO PLO[^O. TU JE 3. 5. 1944 PADEL BENO HROVAT – ZVONKO. 66 NA POGORI[^U NAD BELCO, NAD KMETIJO SEDU^NIK –BREVANT, SPOMINSKO OBELE@JE, KJER SO NEMCI 5. 8. 1944 NAPADLI POSTAJO G 31, PREJ (G 19 )TER ZAHRBTNO UBILI BORCE IN POTNIKE, KI SO TISTO NO^ PRENO^EVALI. PLO[^O SO POSTAVILI 19. SEPTEMBRA 1982. 67 SPOMIN NA KURIRSKO POSTAJO G 31. 68 BODO^NOST JE VERA, KDOR ZANJO UMIRA, SE DVIGNE V @IVLJENJE, KO PADE V SMRT. 69 SPOMINSKE PLO[^E V BEGUNJAH 70 V BEGUNJAH GROBI[^E TALCEV. 71 V BEGUNJAH GROBI[^E TALCEV, KJER JE BIL LETA 1943 USTRELJEN KRISTJAN DOV@AN IZ MOJSTRANE. 72 SPOMINSKE PLO[^E V DRAGI 73 V DRAGI PRI BEGUNJAH JE NEM[KI OKUPATOR STRELJAL TALCE IZ BE- GUNJSKIH ZAPOROV. 12. FEBRUARJA 1942 JE BILO USTRELJENIH 9 VA[^ANOV IZ VASI DOVJE IN IZ MOJSTRANE. 74 SPOMINSKI PARK V DRAGI PRI BEGUNJAH. 75 SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM – GORNIKOM V VRATIH 76 V VRATIH POD TRIGLAVOM SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM – GORNIKOM. ODKRIT LETA 1953 OB 60 – LETNICI PLANINSKEGA DRU[TVA JESENICE. 77 SPOMENIK POD JEREBIKOVCEM NA ME@AKLI 78 POGORI[^E BARAKE, KJER SO BILI UBITI BORCI JESENI[KO – BOHINJ[KEGA ODREDA. 79 POD JEREBIKOVCEM NA ME@AKLI SPOMINSKA PLO[^A, KJER JE 11. 11. 1944 PADLO 7 BORCEV 1.^ETE 1.BATALJONA JESENI[KO – BOHINJSKEGA ODREDA. 80 O trpljenju tabori{~nikov napisanih je bilo veliko besed, ki opevale so ljubezen do svobode, da za njo bi umirali spet. Pesmi napisane v tabori{~u bogatile so nam san, da zdr`ali smo do konca in da nismo vrgli pu{ke v stran. Ko bili smo osvobojeni, bili smo kakor prerojeni pesmi buknile so iz nas kakor grem v viharni ~as. Veliko tabori{~nikov dalo je `ivljenje, da svobodo u`ivamo zdaj mi zato smo pre`iveli obljubili, da nikdar jih ne bomo pozabili. Jo`e Gr~ar 81 SPOMINSKO OBELE@JE V ZGORNJI RADOVNI MISEL NA RADOVNO Vse, kar je od ljudi in vasi ostalo, je ~rni kri` in bog z odstreljeno roko in te {krbine dimnikov med po~rnelimi zobmi zidov. Vse drugo: ro`e na oknih in lastovi~ja gnezda, starci in otroci, `ene in dekleta so morali v plamenih zgoreti `ivi – in z njimi sanje, skrbi in upi in strah pred smrtjo. Miha Klinar 82 V ZGORNJI RADOVNI NA PSNAKOVI HI[I (LIPOVEC) JE SPOMINSKO OBELE@JE. NA TEM PODRO^JU JE V ^ASU NOB DELOVALA RELEJSKA KURIRSKA POSTAJA G – 8. OBELE@JE BILO ODKRITO 13. JUNIJA 1982. 83 SPOMENIKI IN ZNAMENJA NA BELEM POLJU PRI HRU[ICI 84 PO GMAJNAH – OB CESTAH – ZA @ICAMI SMO PADALI V SMRT, STRELJENI – UBIJANI – IZMU^ENI, HLAPCI JERNEJI IN [IMNI SIROTNIKI, ZA ^AS – ZA VAS IN ZA LJUDI, KI JIH [E NI. 85 SPOMENIK GORENJSKIM PADLIM KURIRJEM NA BELEM POLJU. 86 NA BELEM POLJU PRI HRU[ICI JE POD OKUPATORJEVIMI STRELI PADLO 45 TALCEV KOT MA[^EVANJE ZA NAPAD NA NEM[KI AVTOMOBIL. 87 NA BELEM POLJU PRI HRU[ICI JE POD OKUPATORJEVIMI STRELI PADLO 45 TALCEV KOT MA[^EVANJE ZA NAPAD NA NEM[KI AVTOMOBIL. 88 OBELE@JE SE NAHAJA OB GLAVNI CESTI MOJSTRANA – JESENICE, NA BELEM POLJU. TU JE VODILA PARTIZANSKA POT V LETIH 1941 – 1945. 89 SPOMENIK PRI VASI OKROGLO PRI NAKLEM tri kilometre SZ od Kranja 90 V BLI@INI VASI OKROGLO PRI NAKLEM JE BILA DVANAJSTERICA OBKOLJENA. S STRELOM SO SI BORCI PREKINILI @IVLJENJE, 22. APRILA 1942, DA NE BI @IVI PADLI V OKUPATORJEVE ROKE. 91 MARAL NISI BOREC SU@NIH SPON, ZA SVOBODO GNALO TE JE HREPENENJE, SI ZA VZORE SVOJE DAL @IVLJENJE.
Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps

    By Bus Around the Julian Alps

    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
  • Slovenia: Mature, Self-Confident, Lively, Modern, Brave, Developing and Optimistic

    Slovenia: Mature, Self-Confident, Lively, Modern, Brave, Developing and Optimistic

    SPORTS TWENTY-FIVE YEARS Slovenia: mature, self-confident, lively, modern, brave, developing and optimistic If some things seemed beyond our reach 25 years ago, they are now a clear reality. On a global scale, we can pride ourselves on high-quality and accessible public health care, maternity care, early childhood education, the pre-school sys- tem, a healthy environment etc. Of course, there is also a negative side. The economic and financial crisis, poor management of banks and com- panies, and finally also of the state. Nevertheless, we are celebrating the anniversary with pride. 80 Government Communication Office LAYING THE FOUNDATIONS EFFICIENT COHESION POLICY SYSTEM After the declaration of independence, it was necessary to first lay healthy foundations and secure in- An efficient system for implementing cohesion policy enables the drawing of European funds earmarked ternational recognition for the newly established country, which has been a full member of the EU and for development. The progress achieved with these funds can be seen in every Slovenian municipality. NATO since 2004. In the field of economic and educational infrastructure, 71 projects were implemented between 2007 and 2013, which contributed to the creation of jobs in business zones across Slovenia. Slovenia became financially independent in October 1991 through The majority of environmental projects involved the construction and renovation of water supply and one of the fastest and most successful currency conversions, with a municipal networks. Over 400 projects were co-financed, and more than 122,000 citizens obtained con- nections to sewage systems in agglomerations with less than 2,000 p.e., and over 170,000 people were 1:1 exchange rate that took a mere three days to establish, and Slo- provided with access to better quality and safer water supply systems with these funds.
  • Gradivo Za Os-KON. POROČILO KS DOVJE

    Gradivo Za Os-KON. POROČILO KS DOVJE

    PRISTOJNOST: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA PREDLAGATELJ: ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA POROČEVALCI: Nadzorni odbor občine Končno poročilo o opravljenem nadzoru pravilnosti poslovanja KS Dovje – Mojstrana v letu 2018 Gradivo za 7. sejo Občinskega sveta, dne 13.11.2019 ZAKONSKA PODLAGA: 2. odstavek 45. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS št. 31/2017) Uvod in obrazložitev Nadzorni odbor občine Kranjska Gora je v skladu s sprejetim programom dela za leto 2019 in na podlagi sklepa 4. redne seje nadzornega odbora z dne 19.09.2019 opravil nadzor pravilnosti poslovanja KS Dovje – Mojstrana v letu 2018 Na podlagi 2. odstavka 45. člena Statuta Občine Kranjska Gora Nadzorni odbor občine seznanja občinski svet s: Končnim poročilom o opravljenem nadzoru pravilnosti poslovanja KS Dovje – Mojstrana v letu 2018 Predlog sklepa: Občinski svet Občine Kranjska Gora se je seznanil s Končnim poročilom o opravljenem nadzoru pravilnosti poslovanja KS Dovje – Mojstrana v letu 2018 Številka:032-14/2019-11 Datum:25.10.2019 Pripravila: Lijana Ramuš Sodja Finančnik V ŽUPAN Janez Hrovat Priloge: Končno poročilo o opravljenem nadzoru pravilnosti poslovanja KS Dovje – Mojstrana v letu 2018 OBČINA KRANJSKA GORA Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska Gora NADZORNI ODBOR dir. tel.: (04) 5809 818 Št. dok.: 032-0001/2019-36 Datum: 25.10.2019 Na podlagi 41. in 42. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/2017) in 39. člena Poslovnika o delu Nadzornega odbora Občine Kranjska Gora (Ur. list RS, št. 90/2015) je Nadzorni odbor Občine Kranjska Gora na svoji 8. seji dne 24.10.2019 sprejel POROČILA o opravljenem letnem nadzoru pravilnosti poslovanja KS Dovje Mojstrana v letu 2018 (poročilo je dokončni akt Nadzornega odbora Občine Kr.
  • G Abhandlungen Der Geologischen Bundesanstalt

    G Abhandlungen Der Geologischen Bundesanstalt

    ABHANDLUNGEN DER GEOLOGISCHEN BUNDESANSTALT ,G Abh. Geol. B.-A. I ISSN 0378-0864 ISBN 3-85316-007-7 Band 56/2 S. 99-112 I Wien, Dezember 1999 Geologie ohne Grenzen Redaktion: Festschrift 150 Jahre Geologische Bundesanstalt Harald Lobitzer & Pavol Grecula Lithostratigraphy of the Slovenian Part of the Karavanke Road Tunnel BOJAN OGORELEC, SASA OREHEK and TOMAZ BUDKOVIC*) 3 Text-Figures and 4 Plates Slovenia Karavanke Mts. Österreichische Karte 1:50 000 Road Tunnel Blatt 201-210 Karavanke Mts. Upper Carboniferous Osnovna geoloska karta SFRJ 1:100 000 Permian List Beljak in Ponteba L33-52 Triassic List Celovec (Klagenfurt) L33-53 Microfacies Contents Zusammenfassung 99 Abstract 100 Povzetek 100 1. Introduction 100 2. Lithostratigraphic Units 100 2.1. Upper Carboniferous - Lower Permian Clastic Rocks with Limestone Lenses 100 2.2. Trogkofel Limestone 104 2.3. Tarvis Breccia and Gröden Formation 104 2.4. Bellerophon Formation 104 2.5. Werfen Formation 106 2.6. Anisian Dolomite 108 2.7. Ukve/Uggowitz Breccia 108 2.8. Schiern Dolomite 108 2.9. Raibl Group 110 2.10. Upper Triassic to Liassic Formations of Klek/Hahnkogel Unit 110 3. Conclusions 110 Acknowledgements 111 References 111 Lithostratigraphie der slowenischen Strecke des Karawanken-Straßentunnels Zusammenfassung Die slowenische Strecke des Karawanken-Straßentunnels ist 3436 m lang und durchteuft zwölf lithostratigraphische Einheiten, die vom Oberkarbon bis ins Kam reichen. Die Kontakte zwischen den einzelnen Gesteinseinheiten sind meist tektonisch überprägt, was zur Folge hat, daß keine kompletten Schichtfolgen im Straßentunnel vorhanden sind. Das Oberkarbon und Unterperm zeigt eine klastische Entwicklung mit seltenen linsigen Einschaltungen von Fusulinenkalk. Die mittelper- mische Schichtfolge umfaßt die Tarviser Breccie sowie rote und graue Sandsteine der Grödener Schichten.
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede

    Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede

    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Praprotnik Mentor: redni profesor dr. Jurij Kunaver Somentor: asistent dr. Zvonimir Bratun OBRAMBNOGEOGRAFSKA ANALIZA OBMOČJA ZGORNJESAVSKE DOLINE Diplomsko delo Ljubljana, 2004 A. KAZALO VSEBINE 1. UVOD .................................................................................................................... 1 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI DEL .......................................................... 3 2.1. Opredelitev temeljnih pojmov …………………………………………......... 3 2.2. Cilji diplomske naloge …………………………………………………......... 3 2.3. Hipoteze ……………………………………………………………………... 3 2.4. Metodologija ………………………………………………………………… 4 2.5. Zgradba diplomske naloge …………………………………………………... 5 2.6. Posebnosti in omejitve ………………………………………………………. 6 2.7. Oznaka temeljnih pojmov …………………………………………………… 6 2.7.1. Vojaškogeografsko območje in object …………………………………. 6 2.7.2. Zemljišče ……………………………………………………………….. 6 2.7.3. Geografske ovire in pregrade …………………………………………... 7 2.7.4. Relief …………………………………………………………………… 7 2.7.5. Bojišče in vojskovališče ………………………………………………... 7 2.7.6. Premikanje ……………………………………………………………... 7 2.7.7. Splošna in oklepna prehodnost ………………………………………… 8 2.7.8. Preglednost ……………………………………………………………. 8 2.7.9. Konverzija vojaških objektov ………………………………………….. 8 2.7.10. Nacionalna varnost ……………………………………………………. 9 2.7.11. Grožnje nacionalni varnosti …………………………………………... 9 2.7.12. Geografska regionalizacija ……………………………………………. 9 2.7.13. Geografska lega ……………………………………………………….. 9 2.7.14. Preval, prelaz in sedlo
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps

    JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps

    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
  • Št. 58 / 20. 8. 1998 / Stran 4429

    Št. 58 / 20. 8. 1998 / Stran 4429

    Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 8. 1998 / Stran 4429 Tabela 1: Obmoèja urejanja v Obèini Kranjska Gora Naziv Planska Oznaka obmoèja Obmoèja urejanja s PIN obmoèja urejanja celota urejanja z navedbo uradne objave veljavnih PIN Rateče–Kamne R H1 UN* Rateèe R SK 1/1 Rateče–vzhod R SK 1/2 Rateče–vzhod 1 R SK 2 ZN* Rateče–vikendi R W1 Planica R R1 UN* Smučišče Planica R R2 Smučišče Lom R R3 Rateèe R E1 Rateče–pokopališče R Z1 Podkoren–hotel KG H1 ZN, UVG 32/97, 34/97, 38/97 (2. 9. 97) Podkoren KG SK1 Podkoren–vzhod KG SK2 Podkoren–vikendi KG W1 Smučišča Podkoren KG R1 Poligon Podkoren KG R2/1 Poligon Podkoren KG R2/2 Korensko sedlo–mejni prehod KG T3 Podkoren–pokopališče KG Z1 Zelenci KG B UN, UVG 32/96 Kranjska Gora–pod Vitrancem KG H2 ZN* Kranjska Gora–Kompas KG H3 Kranjska Gora–Prisank KG H4 Kranjska Gora–Lek KG H5 Kranjska Gora–Casino KG H6 Kranjska Gora KG SK3 Kranjska Gora–Črtenje KG SK4 Kranjska Gora–ob Borovški KG SK5 Kranjska Gora–Log KG SK6/1 Kranjska Gora–Log KG SK6/2 Kranjska Gora–Čičare KG S2 Kranjska Gora–Črtenje KG S3 Kranjska Gora–Log KG S4 ZN, UL RS 30/96 in 50/96 Kranjska Gora–Jasna KG W2 Kranjska Gora–Log KG O1 Kranjska Gora–smučišča KG R3 Kranjska Gora–Porentov dom KG R4 UN* Kranjska Gora–ob Pišnici KG R5 Kranjska Gora–Trebež KG R6 Kranjska Gora–Log KG R7 Kranjska Gora–pokopališče KG Z2 ZN, UVG 26/78 Gozd Martuljek–hotel Špik KG H7 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/1 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/2 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/3 Gozd Martuljek–vzhod KG SK8 Gozd Martuljek–vikendi 1 KG W3 UVG 22/73 Gozd Martuljek–vikendi 2 KG W4 UVG 22/73 Gozd Martuljek–smučišča KG R6 Gozd Martuljek–kamp KG R7 Belca–Podkuže DM SK1 Belca–ob potoku DM SK2 Belca–vzhod DM SK3 Mojstrana–levi breg DM SK4 Mojstrana–desni breg DM SK5 Mojstrana–fabrka DM SK6 UN* Mojstrana–novi del DM S1 Mojstrana–LIP DM P1 Mojstrana–območje KOOP DM P2 Mojstrana–športni center Proda DM R1 Mojstrana–pri Rosu DM R2 UN* Mojstrana–Mlačca DM R3 Mojstrana–smučišča DM R4 Dovje–Vatiš DM SK7/1 Dovje–Vatiš DM SK7/2 Dovje DM SK8 Dovje–vzhod DM S2 Stran 4430 / Št.
  • Kmečko Življenje V Zgornjesavski Dolini V 18. in 19. Stoletju, 495–512 2016

    Kmečko Življenje V Zgornjesavski Dolini V 18. in 19. Stoletju, 495–512 2016

    2016 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 304.3(497.452)''17/18'' 323.3:63-051(497.452)''17/18' Prejeto: 1. 6. 2016 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Kmečko življenje v Zgornjesavski dolini v 18. in 19. stoletju IZVLEČEK Območje Zgornjesavske doline je precej obsežno in raznoliko, v njen okvir pa po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi spada alpska dolina, po kateri teče Sava Dolinka. Pričujoči članek na osnovi podatkov v starih zemljiških evidencah obravnava območje od Bele Peči do Jesenic, ki ga je v preteklosti močno zaznamovalo rudarjenje in do danes pustilo trajni pečat. Zemlja je za osnovno kmetijsko dejavnost slabo rodovitna in najbolj primerna za živinorejo, mikroklimatske razmere pa se od ene do druge katastrske občine nekoliko razlikujejo. Klima je povsod bolj ali manj visokogorska in kmetijski pridelavi dokaj neprijazna. V preteklosti pa je tistim, ki so živeli v visokogorskih predelih območja, življenje oteževala tudi geografska odmaknjenost. KLJUČNE BESEDE Zgornjesavska dolina, kmečko življenje, Bela Peč, Rateče, Podkoren, Dovje, Hrušica, Jesenice, Kranjska Gora, Planina, Gozd ABSTRACT RURAL LIFE IN THE UPPER SAVA VALLEY IN THE 18TH AND 19TH CENTURIES The area of the Upper Sava Valley is a vast and diverse one and, according to the Gams’s landscape-ecological clas- sification, also includes the alpine valley of the Sava Dolinka River. Drawing on old land records, the paper at hand discusses the area stretching from Bela Peč to Jesenice, which was once strongly affected by the mining industry, with its traces still visible today.
  • The British, Kugy, and Western Slovenia

    The British, Kugy, and Western Slovenia

    182 The British, Kugy, and Western Slovenia Ksenija Rozman Plates 69-72 The Julian Alps, the Sava valley, the surroundings of the lakes at Bled and Bohin;, Lake Cerknica, the city of Ljubljana and the Postojna caves are areas which the British have been visiting for centuries-fust as scientists, later also as travellers and mountaineers, and today mainly as tourists. All these areas are readily accessible by organized motor co'ach tours which start from Bled, Bohinj and Kran;ska gora. This territory, once part of the multi-national Austrian empire, now is the western part of the republic of Slovenia, one of the six constituent republics of Yugoslavia. The highest mountain in Yugoslavia, Triglav (2863m), lies in Slovenia. Dr Julius Kugy once asked France Avein, the Slovenian moun­ taineer, climber and professor of electrical engineering, what part of the Julian Alps he liked the best. Avein decided on the western Julian Alps, but Kugy demurred; 'That's all right, my dear Avein, it's beautiful! But the eastern part has the Triglav. The Triglav is not a mountain, the Triglav is a realm.'l Forests, mountains, mountain flora, meadows, rivers and lakes are all naturally constituent parts of the globe-but so many prominent Britons have wri~ten so much in praise of Slovenia and its people that even the best educated European could hardly fail to take heed and to be flattered. Sir Humphry Davy, and after him Josiah Gilbert and GC Churchill thought that the valley of the Sava river was the most beautiful valley in Europe.
  • Monitoring of the Belca Rockfall

    Monitoring of the Belca Rockfall

    A. Lazar et al.: Monitoring of the Belca rockfall MONITORING OF THE BELCA MONITORING SKALNEGA ROCKFALL PODORA BELCA Aleš Lazar (corresponding author) Tomaž Beguš Milivoj Vulić Geoservis, d.o.o Geotrias d.o.o. University of Ljubljana, Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana, Slovenia Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenia Faculty of Natural Sciences and Engineering E-mail: [email protected] E-mail: [email protected] Aškerčeva cesta 12, 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: [email protected] DOI https://doi.org/10.18690/actageotechslov.15.2.2-15.2018 Keywords Ključne besede monitoring, deformation analysis, rock fall, landslide, monitoring, analiza deformacij, skalni podor, plaz, terrestrial laser scanning, geotechnics terestrično lasersko skeniranje, geotehnika Abstract Izvleček This paper reviews the monitoring of the rock block above V prispevku je podan pregled monitoringa skalnega bloka, the forest road of Belca Jepca near the village of Belca in ki se je jeseni 2014 sprožil nad gozdno cesto Belca Jepca the municipality of Kranjska Gora, Slovenia. A rockfall in v bližini vasi Belca v občini Kranjska gora v Sloveniji. V part of the block occurred in autumn 2014. Both classic sklopu monitoringa je bila uporabljena tako klasična kot and some new measurement technologies were used. The tudi najnovejša merska tehnologija. Metode dela smo new technologies were implemented according to new prilagajali novim spoznanjem. Tako smo na nevarnih findings: an unmanned aircraft was used in the hazardous in težko dostopnih območjih za opazovanje uporabili and hardly accessible areas of the observation, a terrestrial brezpilotni zrakoplov, za celostno opazovanje skalnih laser scanner was used for the comprehensive observation brežin pa terestrični laserski skener.
  • ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST Nov

    ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST Nov

    ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST nov PREDLOG Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 92/05, 45/08, 42/09 in 109/09), Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010), ter 4. in 5. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/99) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 00. seji dne 00.00.2011 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Kranjska Gora 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarska poti. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: - na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) v naseljih Kranjska Gora, Gozd Martuljek in Mojstrana; - na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) v naseljih Kranjska Gora, Gozd Martuljek, Mojstrana; Občinske kolesarske poti se kategorizirajo kot javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ). 3. člen Lokalne ceste so: - ceste med naselji v Občini Kranjska Gora in ceste med naselji v Občini Kranjska Gora in naselji v sosednjih občinah; - ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in naselji v občini in naselji v sosednji občini so: Dolžina Preostala ceste v dolžina v Zap.
  • Web Catalogue of Slovenian Alpine Museum

    Web Catalogue of Slovenian Alpine Museum

    Web Catalogue of Slovenian Alpine Museum MOUNTAIN CLIMB INDEX ABOUT THE PERMANENT EXHIBITION AT THE SLOVENIAN ALPINE MUSEUM .........................................3 EXPERIENCE THE MUSEUM ALPINE PATH .........................................................................................5 A MOUNTAIN CLIMB .......................................................................................................................7 1. THE MOUNTAINS CALL TO ME................................................................................7 2. I AM A MEMBER OF A MOUNTAINEERING ORGANISATION............................9 3. CHOOSING THE DESTINATION AND ROUTE ......................................................10 4. I’M GETTING READY FOR THE TRIP.....................................................................13 5. A MOUNTAIN GUIDE WILL TAKE ME TO THE MOUNTAINS ..........................14 6. I HIKE THE MOUNTAINS AND LEARN ABOUT THEM ......................................16 7. IF AN ACCIDENT HAPPENS.....................................................................................17 8. STOPPING OVER AT A MOUNTAIN HUT ..............................................................19 9. AS AN ALPINIST, I CLIMB SLOVENIAN AND FOREIGN ROCK FACES AND SUMMITS ...........................................................................................................21 10. I HAVE CLIMBED TO THE TOP OF THE MOUNTAIN......................................24 11. MOUNTAINS LEAVE TRACES .............................................................................25