DOCSLIB.ORG

O B Č I N a KRANJSKA GORA Kolodvorska 1A, 4280 Kranjska Gora KRAJEVNA SKUPNOST Tel.N.C

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
O B Č I N a KRANJSKA GORA Kolodvorska 1A, 4280 Kranjska Gora KRAJEVNA SKUPNOST Tel.N.C PRISTOJNOST: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA PREDLAGATELJ: ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA POROČEVALEC: Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve ZADEVA: Obravnava pobude za ustanovitev nove Krajevne skupnosti za naselje Podkoren Gradivo za 31. sejo Občinskega sveta – 26. februarja 2014 ZAKONSKA PODLAGA: 18. člen ZLS (uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/2009, 51//2010-odl.US, 40/2012 – ZUJF) 66. člen Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010, 36/2012, in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2013) I. UVOD - opredelitev zakonske podlage za ustanovitev nove krajevne skupnosti Zakonsko podlago za ustanovitev ožjega dela občine opredeljuje 18. člen Zakona o lokalni samoupravi – v nadaljevanju ZLS, ki določa: - da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pri notranji členitvi mora občinski svet upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja (1. odstavek); - da občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ali spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata ožjega dela občine (2. odstavek); - da pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati (3. odstavek); - da mora občinski svet pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela občine (4. odstavek). V nadaljevanju pa ZLS v 19., 19a., 19b., 19c. in 19č. členu opredeljuje vodenje ožjega dela občine (svet KS), status ožjih delov občine, njihove pristojnosti in obveznosti. Po določbah ZLS so ožji deli občine lahko samostojne pravne osebe ali pa niso samostojne pravne osebe. Statut občine Kranjska Gora (v nadaljevanju statut občine), v skladu z določbo 1. odstavka 18. člena ZLS, v prvem odstavku 2. člena opredeljuje, da so na območju občine Kranjska Gora kot ožji deli občine ustanovljene štiri krajevne skupnosti, in sicer: 1 - KS Dovje - Mojstrana, ki obsega naselja: Dovje, Mojstrana, Belca in Zgornja Radovna; - KS »Rute« - Gozd Martuljek, Srednji vrh, ki obsega naselji: Gozd Martuljek in Srednji vrh; - KS Kranjska Gora, ki obsega naselja: Kranjska Gora, Log in Podkoren ter - KS Rateče - Planica, ki obsega naselje Rateče. V naši občini krajevne skupnosti niso samostojne pravne osebe in zato nimajo pooblastil, ki jih zakon določa za pravne osebe. Krajevne skupnosti delujejo kot posvetovalni organi občinskemu svetu. Občinskemu svetu lahko dajejo pobude, mnenja, stališča, ki se nanašajo na območje, za katero je ustanovljena krajevna skupnost. Občinski svet pa se samostojno odloča, ali te pobude, mnenja sprejema ali pa tudi ne. Krajevne skupnosti kot ožji deli občine so financirani iz proračuna občine. V statutu občine so ožji deli občine - krajevne skupnosti podrobneje opredeljene v IV. poglavju – od 66. do 76. člena. Glede ustanovitve krajevne skupnost je določeno: - da so zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb na območju posameznih naselij v občini ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občin (1. odstavek 66. člena); - da je krajevna skupnost ožji del občine v teritorialnem smislu, ki ima svoje zemljepisne, zgodovinske, kulturne in druge značilnosti (2. odstavek 66. člena). - da pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali najmanj 5% volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo (3. odstavek 66. člena); - da krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom občine po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše občinski svet (4. odstavek 66. člena). II. OBRAZLOŽITEV POBUDE Zbor občanov za ožji del občine Kranjska Gora - za naselje Podkoren, je na seji dne 27.10.2011, med drugim sprejel tudi pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, in sicer krajevne skupnosti Podkoren, ki naj obsega naselje Podkoren. To pobudo so občani utemeljili s tem, da bi v svoji krajevni skupnosti lažje reševali probleme, ki se pojavljajo na območju naselja Podkoren. Naselje Podkoren ima po sedanji urediti Vaški odbor, izvoljen na zboru občanov za naselje Podkoren, kot posvetovalni organ pri Krajevni skupnosti Kranjska Gora. Krajevna skupnost Kranjska Gora po določbi statuta, obsega naselje Kranjska Gora, Log in Podkoren. Pobuda za ustanovitev nove krajevne skupnosti Podkoren za naselje Podkoren se zato obravnava kot pobuda za spremembo območja Krajevne skupnosti Kranjska Gora. Na podlagi te pobude bi se naselje Podkoren izločilo iz sedanje Krajevne skupnosti Kranjska Gora, ki bi po njegovi izločitvi obsegala le še naselje Kranjska Gora in Log. Ker je bila pobuda za ustanovitev nove krajevne skupnosti sprejeta na zboru občanov, jo mora občinski svet na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZLS obvezno obravnavati. 2 III. FINANČNE POSLEDICE USTANOVITVE NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI Če bo občinski svet pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti za naselje Podkoren sprejel, bo potrebno izvesti referendum, na katerem se bo ugotovila volja volivcev naselja Podkoren glede imena in območja nove krajeven skupnosti. V zvezi z izvedbo referenduma bodo nastali določeni stroški, in sicer: - stroški objave akta o razpisu referenduma v Uradnem listu Republike Slovenije, - stroški tiskanja glasovnic, - stroški volilnega odbora in stroški občinske volilne komisije, - stroški objave o izidu glasovanja. Vse navedene stroške se ocenjuje okoli 9.000,00 EUR. Po ustanovitvi nove Krajevne skupnosti za naselje Podkoren, pa bo moral občinski svet za njeno delovanje zagotavljati finančna sredstva iz proračuna občine. Po oceni znašajo materialni stroški in sejnine članov sveta krajevne skupnosti okoli 5.000,00 EUR letno. IV. SPREJEM ODLOČITVE Občinskemu svetu predlagamo, da o podani pobudi razpravlja in po razpravi glasuje o naslednjem PREDLOGU SKLEPA: Sprejme se pobuda zbora občanov za naselje Podkoren, da se ustanovi nova krajevna skupnost Podkoren za območje naselja Podkoren. Štev:032-2/2014-9 Datum: 10.2.2014 Pripravila: Egidija Košir-Mrovlje, univ.dipl.prav., višja svetovalka I ŽUPAN Jure Žerjav, prof. Priloge: - zapisnik zbora občanov, ki je bil dne 27.10.2011 3 O B Č I N A KRANJSKA GORA Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora KRAJEVNA SKUPNOST tel.n.c. 04-5809 800, fax. 04-5809 824 KRANJSKA GORA direktni telefon 04-5809 800 http://www.kranjska-gora.si/ e-mail: [email protected] Št.: 031/5-2/2011-JŽ Datum: 28.10.2011 ZAPISNIK Zbora občanov za ožji del občine Kranjska Gora in sicer za naselje Podkoren, ki je bil v četrtek, 27.10.2011, ob 19. uri, v prostorih gasilskega doma Podkoren. Prisotnih je bilo 35 krajanov in dva krajana brez stalnega bivališča v Podkorenu - lista prisotnosti je priloga zapisnika. Prisotni člani občinske uprave: Jure Žerjav, Rajko Puš, Egidija Košir Mrovlje, Boštjan Pristavec, Lavtižar Špela – tajnica KS Predlagan in potrjen je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev VO Podkoren 2. Predlogi in pobude krajanov Župan je vse prisotne lepo pozdravil, ugotovil, da je Zbor sklepčen in se jim zahvalil za udeležbo. Drago Benet je županu v pisni obliki posredoval vprašanja in predloge, ki bodo zastavljena na zboru krajanov. K točki 1. VO Podkoren šteje pet članov, sestavljata pa ga dva člana, ki sta imenovana v svet KS Kranjska Gora in trije člani, ki so izvoljeni na zboru krajanov. Krajani so na neformalnem sestanku že vnaprej določili 5 kandidatov in sicer: Ribarič Jože Peternel Sandi Kopavnik Darka Cuznar Marjan Gregori Jože ml. Tajnica KS je razdelila liste, na katere je vsak od prisotnih napisal tri kandidate. Komisija, v kateri so bili Košir Mrovlje Egidija, Podlipnik Janez in Cuznar Mirko, je po štetju glasovnic ugotovila, da je Ribarič Jože dobil 15 glasov, Peternel Sandi 9 glasov, Kopavnik Darka 25 glasov, Cuznar Marjan 24 glasov in Gregori Jože ml. 26 glasov. Prisotni so soglasno sprejeli 4 Sklep: V VO Podkoren se imenujejo naslednji krajani: Cuznar Samo Benet Drago Kopavnik Darka Gregori Jože Cuznar Marjan K točki 2: Prisotni so izpostavili naslednjo problematiko: Jeglič Stanislav: Usmerjevalne table po vasi so postavljene narobe. Župan je povedal, da je bil sistem objavljen na spletni strani Občine Kranjska Gora in da je bilo nanj mogoče podati pripombe. Ureditev usmerjevalnega sistema bo lahko prva naloga novo izvoljenega VO. Očistiti je potrebno kanalete nad podvozom pri »Kajžu«, ker material nanaša v podvoz. Župan – Pristojni na Občini bodo na problem obvestili CP. Cuznar Samo pa je povedal, da mu je predstavnik CP pred tremi tedni dejal, da je to v planu rednega letnega vzdrževanja in da bodo območje sanirali. Cizelj Alojz: Na cesti pred gasilnim domom v času padavin stoji cca. 30 cm vode. Prosi, če bi lahko cesto na nek način sanirali, oz. uredili odvodnjavanje. Župan bo posredoval problem pristojni službi na Občini. Cuznar Marjan: Zanima ga, kdo je odgovoren za ogledalo na avtobusni postaji, saj je v zimskem času stalno zamrznjeno in zato nekoristno. Župan je povedal,
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • G Abhandlungen Der Geologischen Bundesanstalt
    ABHANDLUNGEN DER GEOLOGISCHEN BUNDESANSTALT ,G Abh. Geol. B.-A. I ISSN 0378-0864 ISBN 3-85316-007-7 Band 56/2 S. 99-112 I Wien, Dezember 1999 Geologie ohne Grenzen Redaktion: Festschrift 150 Jahre Geologische Bundesanstalt Harald Lobitzer & Pavol Grecula Lithostratigraphy of the Slovenian Part of the Karavanke Road Tunnel BOJAN OGORELEC, SASA OREHEK and TOMAZ BUDKOVIC*) 3 Text-Figures and 4 Plates Slovenia Karavanke Mts. Österreichische Karte 1:50 000 Road Tunnel Blatt 201-210 Karavanke Mts. Upper Carboniferous Osnovna geoloska karta SFRJ 1:100 000 Permian List Beljak in Ponteba L33-52 Triassic List Celovec (Klagenfurt) L33-53 Microfacies Contents Zusammenfassung 99 Abstract 100 Povzetek 100 1. Introduction 100 2. Lithostratigraphic Units 100 2.1. Upper Carboniferous - Lower Permian Clastic Rocks with Limestone Lenses 100 2.2. Trogkofel Limestone 104 2.3. Tarvis Breccia and Gröden Formation 104 2.4. Bellerophon Formation 104 2.5. Werfen Formation 106 2.6. Anisian Dolomite 108 2.7. Ukve/Uggowitz Breccia 108 2.8. Schiern Dolomite 108 2.9. Raibl Group 110 2.10. Upper Triassic to Liassic Formations of Klek/Hahnkogel Unit 110 3. Conclusions 110 Acknowledgements 111 References 111 Lithostratigraphie der slowenischen Strecke des Karawanken-Straßentunnels Zusammenfassung Die slowenische Strecke des Karawanken-Straßentunnels ist 3436 m lang und durchteuft zwölf lithostratigraphische Einheiten, die vom Oberkarbon bis ins Kam reichen. Die Kontakte zwischen den einzelnen Gesteinseinheiten sind meist tektonisch überprägt, was zur Folge hat, daß keine kompletten Schichtfolgen im Straßentunnel vorhanden sind. Das Oberkarbon und Unterperm zeigt eine klastische Entwicklung mit seltenen linsigen Einschaltungen von Fusulinenkalk. Die mittelper- mische Schichtfolge umfaßt die Tarviser Breccie sowie rote und graue Sandsteine der Grödener Schichten.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Martina Praprotnik Mentor: redni profesor dr. Jurij Kunaver Somentor: asistent dr. Zvonimir Bratun OBRAMBNOGEOGRAFSKA ANALIZA OBMOČJA ZGORNJESAVSKE DOLINE Diplomsko delo Ljubljana, 2004 A. KAZALO VSEBINE 1. UVOD .................................................................................................................... 1 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI DEL .......................................................... 3 2.1. Opredelitev temeljnih pojmov …………………………………………......... 3 2.2. Cilji diplomske naloge …………………………………………………......... 3 2.3. Hipoteze ……………………………………………………………………... 3 2.4. Metodologija ………………………………………………………………… 4 2.5. Zgradba diplomske naloge …………………………………………………... 5 2.6. Posebnosti in omejitve ………………………………………………………. 6 2.7. Oznaka temeljnih pojmov …………………………………………………… 6 2.7.1. Vojaškogeografsko območje in object …………………………………. 6 2.7.2. Zemljišče ……………………………………………………………….. 6 2.7.3. Geografske ovire in pregrade …………………………………………... 7 2.7.4. Relief …………………………………………………………………… 7 2.7.5. Bojišče in vojskovališče ………………………………………………... 7 2.7.6. Premikanje ……………………………………………………………... 7 2.7.7. Splošna in oklepna prehodnost ………………………………………… 8 2.7.8. Preglednost ……………………………………………………………. 8 2.7.9. Konverzija vojaških objektov ………………………………………….. 8 2.7.10. Nacionalna varnost ……………………………………………………. 9 2.7.11. Grožnje nacionalni varnosti …………………………………………... 9 2.7.12. Geografska regionalizacija ……………………………………………. 9 2.7.13. Geografska lega ……………………………………………………….. 9 2.7.14. Preval, prelaz in sedlo
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • 1. General Restrictions 9N Sundays, Public Holidays and Non-Working
    l[I Driving Restrictions, Goods Transport, 2OZO Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MpW of more than 7.51 Prohibition on all road sections listed below, in both directions: 9n Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; ' on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections l.Tunnel Karavanke - Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke - Kranj - Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora - Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora - Vrsic - Trenta - Bovec R1-203 Predel - Bovec - Kobarid G2-102 Robic (ltalian border)- Kobarid - perseti 3. Korensko Sed/o - Podkoren - Lesce - podtabor R1-201 Korensko sedlo (Austrian border)- podkoren - Mojstrana * Hrusica R3-637 Hrusica - Javnornik - Zirovnica - Vrba G1-8 Vrba - Lesce - Crnivec H'l Crnivec - Lesnica 4. Podtabor - Ljubljana R2-411 Podtabor - Naklo R2-412 Naklo (Kranj west)- Kranj - Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore)- Jeprca - Ljubtjana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid)- Ljubtjana (ring) 5. Ljubljana - Visna Gora - Bic - Pluska A2 Ljubljana (Malence)- Visna Gora - Bic - ptuska 6. Ljubljana - Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) - Skoftjica - Smarje Sap Hl Pluska - Trebnje - Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje)- Smednik - Krska Vas - Obrezje (Border with Croatia) 7 . Sentilj * Trojane - Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj * Pesnica H2 Pesnica - Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) - Stivnica - Cetje - Arja Vas - Vrasnko- Trojane Blagovica - Ljubljana (zadobrova) 8. Senfi/J - Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj - pesnica 9. Maribor - Ljubljana R2-430 Maribor - Slivnica - St. Bistrica - St. Konjice - Celje R2-447 Medlog - zalec - sempeter - Locica - irojane - Blagovica -Trzin G2-104 Trzin - Ljubljana (Crnuce) - Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Tomacevo) - Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Malence) - Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) - Ljubljana (Kozarje) 11.
    [Show full text]
  • TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia)
    Strasbourg, 6 January 2003 PE-S-DE (2002) 22 [diplome/docs/2003/de06e_03] English only Committee for the activities of the Council of Europe in the field of biological and landscape diversity (CO-DBP) Group of specialists – European Diploma of Protected Areas 20-21 January 2003 Room 2, Palais de l'Europe, Strasbourg TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia) APPLICATION for the European Diploma of Protected Areas Document established by the Directorate of Culture and Cultural and Natural Heritage This document will not be distributed at the meeting. Please bring this copy. Ce document ne sera plus distribué en réunion. Prière de vous munir de cet exemplaire. PE-S-DE (2003) 22 - 2 - INFORMATION FORM FOR NEW APPLICATION FOR THE EUROPEAN DIPLOMA OF PROTECTED AREAS Council of Europe European Diploma Information form for Candidate Sites This form is also available on diskette Site code (to be given by the Council of Europe) 1. SITE IDENTIFICATION 1.1. SITE NAME Triglavski narodni park 1.2. COUNTRY Slovenija 1.3. DATE CANDIDATURE 1.4. SITE INFORMATION COMPILATION DATE Y Y Y Y M M D D - 3 - PE-S-DE (2003) 22 1.5. ADDRESSES: administrative authorities National authority Regional authority Local authority Name: Name: Name: Javni zavod Triglavski Address: Address: narodni park Address: Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija Tel. +386 4 5780 200 ............. Tel.......................................... Tel. ......................................... Fax.+ 386 4 5780 201............. Fax. ........................................ Fax.........................................
    [Show full text]
  • Št. 58 / 20. 8. 1998 / Stran 4429
    Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 8. 1998 / Stran 4429 Tabela 1: Obmoèja urejanja v Obèini Kranjska Gora Naziv Planska Oznaka obmoèja Obmoèja urejanja s PIN obmoèja urejanja celota urejanja z navedbo uradne objave veljavnih PIN Rateče–Kamne R H1 UN* Rateèe R SK 1/1 Rateče–vzhod R SK 1/2 Rateče–vzhod 1 R SK 2 ZN* Rateče–vikendi R W1 Planica R R1 UN* Smučišče Planica R R2 Smučišče Lom R R3 Rateèe R E1 Rateče–pokopališče R Z1 Podkoren–hotel KG H1 ZN, UVG 32/97, 34/97, 38/97 (2. 9. 97) Podkoren KG SK1 Podkoren–vzhod KG SK2 Podkoren–vikendi KG W1 Smučišča Podkoren KG R1 Poligon Podkoren KG R2/1 Poligon Podkoren KG R2/2 Korensko sedlo–mejni prehod KG T3 Podkoren–pokopališče KG Z1 Zelenci KG B UN, UVG 32/96 Kranjska Gora–pod Vitrancem KG H2 ZN* Kranjska Gora–Kompas KG H3 Kranjska Gora–Prisank KG H4 Kranjska Gora–Lek KG H5 Kranjska Gora–Casino KG H6 Kranjska Gora KG SK3 Kranjska Gora–Črtenje KG SK4 Kranjska Gora–ob Borovški KG SK5 Kranjska Gora–Log KG SK6/1 Kranjska Gora–Log KG SK6/2 Kranjska Gora–Čičare KG S2 Kranjska Gora–Črtenje KG S3 Kranjska Gora–Log KG S4 ZN, UL RS 30/96 in 50/96 Kranjska Gora–Jasna KG W2 Kranjska Gora–Log KG O1 Kranjska Gora–smučišča KG R3 Kranjska Gora–Porentov dom KG R4 UN* Kranjska Gora–ob Pišnici KG R5 Kranjska Gora–Trebež KG R6 Kranjska Gora–Log KG R7 Kranjska Gora–pokopališče KG Z2 ZN, UVG 26/78 Gozd Martuljek–hotel Špik KG H7 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/1 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/2 Gozd Martuljek–zahod KG SK7/3 Gozd Martuljek–vzhod KG SK8 Gozd Martuljek–vikendi 1 KG W3 UVG 22/73 Gozd Martuljek–vikendi 2 KG W4 UVG 22/73 Gozd Martuljek–smučišča KG R6 Gozd Martuljek–kamp KG R7 Belca–Podkuže DM SK1 Belca–ob potoku DM SK2 Belca–vzhod DM SK3 Mojstrana–levi breg DM SK4 Mojstrana–desni breg DM SK5 Mojstrana–fabrka DM SK6 UN* Mojstrana–novi del DM S1 Mojstrana–LIP DM P1 Mojstrana–območje KOOP DM P2 Mojstrana–športni center Proda DM R1 Mojstrana–pri Rosu DM R2 UN* Mojstrana–Mlačca DM R3 Mojstrana–smučišča DM R4 Dovje–Vatiš DM SK7/1 Dovje–Vatiš DM SK7/2 Dovje DM SK8 Dovje–vzhod DM S2 Stran 4430 / Št.
    [Show full text]
  • Kmečko Življenje V Zgornjesavski Dolini V 18. in 19. Stoletju, 495–512 2016
    2016 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 304.3(497.452)''17/18'' 323.3:63-051(497.452)''17/18' Prejeto: 1. 6. 2016 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Kmečko življenje v Zgornjesavski dolini v 18. in 19. stoletju IZVLEČEK Območje Zgornjesavske doline je precej obsežno in raznoliko, v njen okvir pa po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi spada alpska dolina, po kateri teče Sava Dolinka. Pričujoči članek na osnovi podatkov v starih zemljiških evidencah obravnava območje od Bele Peči do Jesenic, ki ga je v preteklosti močno zaznamovalo rudarjenje in do danes pustilo trajni pečat. Zemlja je za osnovno kmetijsko dejavnost slabo rodovitna in najbolj primerna za živinorejo, mikroklimatske razmere pa se od ene do druge katastrske občine nekoliko razlikujejo. Klima je povsod bolj ali manj visokogorska in kmetijski pridelavi dokaj neprijazna. V preteklosti pa je tistim, ki so živeli v visokogorskih predelih območja, življenje oteževala tudi geografska odmaknjenost. KLJUČNE BESEDE Zgornjesavska dolina, kmečko življenje, Bela Peč, Rateče, Podkoren, Dovje, Hrušica, Jesenice, Kranjska Gora, Planina, Gozd ABSTRACT RURAL LIFE IN THE UPPER SAVA VALLEY IN THE 18TH AND 19TH CENTURIES The area of the Upper Sava Valley is a vast and diverse one and, according to the Gams’s landscape-ecological clas- sification, also includes the alpine valley of the Sava Dolinka River. Drawing on old land records, the paper at hand discusses the area stretching from Bela Peč to Jesenice, which was once strongly affected by the mining industry, with its traces still visible today.
    [Show full text]
  • The British, Kugy, and Western Slovenia
    182 The British, Kugy, and Western Slovenia Ksenija Rozman Plates 69-72 The Julian Alps, the Sava valley, the surroundings of the lakes at Bled and Bohin;, Lake Cerknica, the city of Ljubljana and the Postojna caves are areas which the British have been visiting for centuries-fust as scientists, later also as travellers and mountaineers, and today mainly as tourists. All these areas are readily accessible by organized motor co'ach tours which start from Bled, Bohinj and Kran;ska gora. This territory, once part of the multi-national Austrian empire, now is the western part of the republic of Slovenia, one of the six constituent republics of Yugoslavia. The highest mountain in Yugoslavia, Triglav (2863m), lies in Slovenia. Dr Julius Kugy once asked France Avein, the Slovenian moun­ taineer, climber and professor of electrical engineering, what part of the Julian Alps he liked the best. Avein decided on the western Julian Alps, but Kugy demurred; 'That's all right, my dear Avein, it's beautiful! But the eastern part has the Triglav. The Triglav is not a mountain, the Triglav is a realm.'l Forests, mountains, mountain flora, meadows, rivers and lakes are all naturally constituent parts of the globe-but so many prominent Britons have wri~ten so much in praise of Slovenia and its people that even the best educated European could hardly fail to take heed and to be flattered. Sir Humphry Davy, and after him Josiah Gilbert and GC Churchill thought that the valley of the Sava river was the most beautiful valley in Europe.
    [Show full text]
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]
  • Nature Parks in Slovenia
    1 NATURE PARKS PARKS NATURE IN SLOVENIA www.slovenia.info 2 Slovenia is one of Europe’s most diverse states for fl ora and fauna with one of the continent’s best preserved natural environments. Having vast areas of pris- tine countryside constitutes a major advantage for Slov- enian tourism, allowing its development potential to be heavily oriented towards visitor’s desires for peaceful relaxation at close proxim- ity to the natural world. Where natural beauty takes your breath away... For a relatively small area, Slovenia off ers a unique mosaic of biological, geographical and cultural diversity, with dozens of major natural assets and items of signifi cant European cultural heritage. Around 12,6% of Slovenia’s territory is cover by protected natural areas, 36% of the territory is protected under Natura 2000, and almost 15,000 aspects of the country’s nature have been awarded the status “valuable natural feature”. By managing our country’s resources carefully we ensure that nature’s treasures are preserved for future generations, that local population development is planned responsibly, and that all economic development is sustainable. 3 Lake in Velika dolina - Škocjan Caves 02_ Introduction 14_ NOTRANJSKA Regional Park 26_ STRUNJAN Landscape Park 04_ Map NATURE PARKS IN 16_ GORIČKO Landscape Park 28_ LAHINJA Landscape Park SLOVENIA 18_ KOLPA Landscape Park 30_ ŠKOCJANSKI ZATOK Nature 06_ Nature parks in Slovenia Reserve 20_ SEČOVLJE SALINA Landscape 07_ TRIGLAV National Park Park 32_ RADENSKO POLJE Landscape Park* 10_ ŠKOCJAN CAVES Park
    [Show full text]
  • Tarvisio T I a I L Sci Alpino Sci Nordico Sleddog Pista Ciclabile G
    M. Fleons 2507 KÖTSCHACH - LIENZ KÖTSCHACH - LIENZ LIENZ Gail M. Peralba 2694 Hermagor 602 M. Volaia 2470 St.Stefan M. Cogliàns Tröpolach an der Gail P.so di Monte A U S T R I A Pierabech 1955 Gail VAL PUSTERIA- BOLZANO 2780 Croce Carnico Rif. Lambertenghi 1360 Romanin 2217 Hochwipfel Forni Avoltri Rif. Marinelli Creta di Timau Collina 2186 Avoltri 888 2122 2015 G Vorderberg Collinetta M.Lodin Gail Timau Frassenetto Sonnleitn a Piani di Luzza 555 Sigilletto Nötsch i Feistritz im Gailtal Sappada Tors an der Gail F COME E DOVE Autimis M.Crostis Muse . P l i attrattive grandi con territorio piccolo Un a 2251 M.Paularo Creta di Aip Gartnerkofel M.Poludnig ve Cimon di Crasulina Cima T 2043 2195 1999 . 2279 Sappada D Givigliana Tarvisiano del comprensorio al guida e turistica Mappa Campolongo eg 2251 Cleulis M.Osternig t Gailtal an Laipacco n C o 1552 e M.Zermula 2050 b Stalis a z t P.so del Watschiger A. VILLACH - KLAGENFURT C Naßfeld H. r i TARVISIANO l 2143 1530 G a Hohenthurn i Piani di Vâs Ludaria Cason di Lanza a a z 685 Vuezzis T t G a P.so di Pramollo Sella Nevea, M. Cimon 1628 . i S. Stefano M.Siera C Naßfeldpaß t r Arnoldstein Rif. Chiampizulon 800 h F e i s l di Cadore i 578 2443 2442 n a n 2239 r 1832 s Gracco Valdaier ó M.Cocco Rigolato M. Cavallo 11 M. Corona a V 1941 Altipiano a Magnanins a 2462 Ligosullo di Pontebba l 949 V l a Arnoldstein Pöckau Tausia o z V Naunina l a n Thörl Creta Forata Costa t z o l i Valpicetto û l e a B o v e Zenodis M.Salinchiet 1736 Creton di l .
    [Show full text]