OBČINA DESTRNIK Vintarovci 50, 2253 Destrnik

5

10 OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE DESTRNIK Prve spremembe in dopolnitve

15 Neuradno prečiščeno besedilo

SPREJET

20

Datum sprejema na občinskem svetu: 31. 08. 2016

25 Objava: Uradno glasilo slovenskih občin št. 43/2106

Vladimir Vindiš, 30 župan občine Destrnik

žig

35

1 Občinski svet Občine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – 40 ZUUJFO), določil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) na svoji 13. redni seji dne 31. 08. 2016 sprejel

45 ODLOK o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik - 1. SD OPN

50

Občinski svet Občine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 80/10-ZUPUDPP), določil Pravilnika o podrobnejši 55 vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter sprejetega Sklepa o ugotovitvi stanja pri pripravi občinskega prostorskega načrta (OPN) Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/08) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) na svoji 3. izredni seji 60 19.12.2011 sprejel

ODLOK o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik 65

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen 70 (splošno)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Destrnik (v nadaljevanju OPN) s sklepom vlade št. 35000-7/2011/3, z dne 15.12.2011, ki ga je izdelal UMARH d. o. o., Ptuj, pod št. 21/08 leta 2011. 75 2. člen (sestavni deli odloka)

Odlok sestavljata strateški in izvedbeni del OPN z besedilnim in grafičnim delom. 80 3. člen (strateški del OPN)

(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo 85 prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljevanju PIP). (2) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje sledeče prikaze: 90 – Zasnova prostorskega razvoja občine (karta št. 1), – Zasnove gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2), – Zasnova poselitve (karta št. 3), – Usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4) ter – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5). 2 95 Vse karte strateškega dela OPN so v merilu 1 : 30.000.

4. člen (izvedbeni del OPN)

100 (1) Izvedbeni del OPN določa enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), namensko rabo prostora z območij urejanja gospodarske javne infrastrukture in prostorske izvedbene pogoje (PIP). OPN je podlaga za posege v prostor občine Destrnik. PIP so določeni na območjih, ki se ne urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju OPPN) ali regionalnimi 105 oz. državnimi podrobnimi prostorskimi načrti. Na EUP, ki se jih ureja z OPPN, so do začetka njihove veljavnosti predpisani omejitveni PIP. Ti določajo vrsto in obseg posegov, ki se do začetka veljavnosti OPPN na območjih teh EUP lahko izvajajo. PIP določajo pogoje za posege v prostor glede: – namembnosti objektov, 110 – lege objektov, – velikosti objektov, – oblikovanja objektov, – parcelacije, – priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro, 115 – celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – varovanja zdravja ljudi ter – območij predvidenih podrobnih prostorskih načrtov. (2) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje: 120 – Pregledno karto občine z delitvijo na liste 1 : 25.000 – Pregledno karto občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1 : 25.000 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (12 kart) 1 : 5.000 125 – Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (12 kart) 1 : 5.000 ter – Legendo.

5. člen 130 (priloge OPN)

Priloge OPN so: – Izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov; – Prikaz stanja prostora z bilancami, ki se ga sproti obnavlja, obravnava: 135 – namensko rabo prostora iz DP in območja nad 5000 m2, kjer se namenska raba razlikuje od dejanske, – gospodarsko javno infrastrukturo in – varstvene režime. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter s posegi v prostor izhajajo iz 140 posameznih področnih zakonov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku. – Obrazložitve vsebujejo: – Obrazložitev vsebine OPN, – Bilance sprememb namenske rabe po pobudah, 145 – Prikaz sprememb namenske rabe v vektorski obliki (shp). – Strokovne podlage (SP) za nove posege v prostor so: – Urbanistični načrt za naselje Destr – Analiza stanja in teženj v prostoru, – Energetska zasnova občine Destrnik, 150 – SP za poslovno-proizvodno območje – PPO Janežovski Vrh, – SP za stanovanjsko območje – SO Janežovski Vrh 2, – SP za turistično-stanovanjsko območje – TSO Janežovci , – SP za turistično območje – TO Jiršovci, 3 – SP za komunalno območje – KO Janežovci, 155 – SP za centralno območje – CO Jiršovci in – SP za proizvodno in športno območje Drstelja – PŠO Drstelja, – SP za opredelitev zemljišč za bioplinarno Arnuš, – SP za opredelitev zemljišča za bioplinarno Žampa, – SP širitev kmetije Lešnik in 160 – SP za ribnike v Drstelji.

2 STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

165 2.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE DESTRNIK

2.1.1 Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja občine

6. člen 170 (ključni problemi in razvojne težnje)

(1) Z vidika poselitve je največji problem občine praznjenje gričevnatega območja, posledično opuščanje kmetovanja in zaraščanje kmetijskih površin. To spreminja videz kulturne krajine in zmanjšuje njeno privlačnost. Proces je najbolj prisoten v gričevnatih delih 175 naselij. (2) Na področju urejanja infrastrukture je ključni problem zaostajanje infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljišč. Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje opremljanje zaostaja zaradi povečanih stroškov gradnje in neekonomične izkoriščenosti infrastrukturnih omrežij ter naprav. Nekatera strnjena naselja komunalno niso zadostno 180 opremljena. Deficitarni komunalni sistem je fekalna kanalizacija s čistilnimi napravami. (3) V občinskem središču Destrnik je na ozkem slemenu grebena zelo malo prostora za umestitev oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti ter pomanjkanje javnih parkirnih površin ob objektih centralnih dejavnosti naselja. Zato se za te dejavnosti zagotovi potrebne površine. Del površin se zaradi reliefnih razmer, povečanih negativnih vplivov na okolje 185 zaradi povečanja motornega prometa in zaradi povečanja gostote poselitve opredeli na primernih lokacijah izven središča naselja. (4) Število delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih v občini ni zadovoljivo. Z izvedbo načrtovanih projektov na področju razvoja turizma se sicer pridobi nova delovna mesta, pretežni del nekmečkih prebivalcev pa bo še vedno zaposlen izven območja občine. 190

2.1.2 Razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države ter regije

7. člen 195 (krepitev občinskega središča in turističnega središča Janežovci)

(1) Občina je tipično območje pretežno razpršene poselitve. Prebivalcem se postopno zagotavlja višja raven kakovosti bivanja z izboljšanjem dostopnosti do javnih funkcij. V občinskem središču se zagotavlja: 200 – zadovoljivo raven storitvenih in oskrbnih funkcij, – nova delovna mesta, – boljšo primarno socialno oskrbo, – pestrejšo kulturno ponudbo in

4 – več objektov za športne aktivnosti. 205 V posameznih oskrbnih naseljih se prebivalcem celotnega zaledja zagotavlja solidno vsakodnevno osnovno oskrbo, postajališče javnega potniškega prometa in možnosti za informiranje ter druženje. V te namene se ob središčnih delih naselij uredi centralno tržno ploščad, ob katero se postopno namešča objekte centralnih dejavnosti.(2) Predvsem naselji Destrnik in Janežovci se krepita tudi kot zaposlitveni središči, Destrnik z delovnimi mesti 210 centralnih dejavnosti ter servisnih dejavnosti. Z odkritjem zadostnih količin geotermalne vode zahodno od naselja Janežovci so zagotovljeni osnovni pogoji za razvoj turističnega središča Janežovci (že umeščeno v prostor in izdano gradbeno dovoljenje za Terme Janežovci). Terme Janežovci so nosilec razvoja delovnih mest, vezanih na termalne turistične dejavnost in spremljajoče servisne službe (proizvodno območje Janežovski Vrh). Na ponudbo Term 215 Janežovci je vezana tudi ponudba dodatnih prenočitvenih zmogljivosti (stanovanjsko- turistično območje Janežovci). V ostalih naseljih se zagotavlja le primerna raven dejavnosti osnovne oskrbe.

8. člen 220 (razvoj gospodarskih dejavnosti, vezanih na kmetijstvo in gozdarstvo)

(1) Poselitev in kulturno krajino se ohranja na celotnem območju občine ter spodbuja njihovo večjo vitalnost. S sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ter z nanju vezanimi gospodarskimi dejavnostmi se posredno ali neposredno prispeva k visoki kakovosti, 225 prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine. Izrabi se dobre pogoje za razvoj pašne in hlevske živinoreje, na blagih pobočjih sadjarstva, na ravninah poljedelstva, na strminah pa vinogradništva. Razvoj gozdarstva se dopolni predvsem z usmerjanjem v proizvodnjo kakovostne lesne biomase za predelavo z visoko dodano vrednostjo in za predelavo v energetske namene. Izkoristi se dobre pogoje privlačne 230 pokrajine za razvoj turističnih dejavnosti in za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

9. člen (posodobitev infrastrukture)

235 (1) Na področju infrastrukture je največji zaostanek pri komunalni infrastrukturi. Odvajanje in čiščenje komunalnih odplak v občini še ni celovito urejeno. Za južni del občine in večja naselja je opredeljena gradnja odvodnega omrežja do centralne čistilne naprave pri Janežovcih. Na območjih, ki jih ni racionalno priključevati na centralno čistilno napravo, se gradi lokalna odvodna omrežja in manjše lokalne čistilne naprave. Na območjih razpršene 240 poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih voda rešuje z malimi individualnimi čistilnimi napravami, do njihove izgradnje tudi še z zbiranjem v individualnih nepropustnih greznicah na praznjenje. V odvisnosti od terena se pri manjših količinah komunalnih odplak, glede na možnosti, zgradi individualne rastlinske oz. biološke čistilne naprave, ko obstaja možnost navezave več gospodinjstev, pa tudi skupne. 245 (2) Z razvojem prometnega omrežja se izkoristi potencial prostora za poselitev, funkcionalno zaokroževanje naselij, za razvoj proizvodnih in oskrbnih dejavnosti, rekreacije in turizma. Javne prometne komunikacije nimajo povsod zadostnega standarda. Rekonstrukcijo in širitve prometnega omrežja se izvaja postopno, v skladu z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Zato se: 250 – zagotovi dobro dostopnost občinskega središča iz vseh delov občine s posodobitvijo lokalnega cestnega omrežja, – zagotovi dobro dostopnost medobčinskih in regionalnih središč z državnimi cestnimipovezavami regionalnega pomena ter - novo poselitev usmerja v območja, kjer je omogočen dober dostop do javnega potniškega 255 prometa. (3) Razvoj ustrezne telekomunikacijske infrastrukture se zagotavlja na celotnem območju občine in razvija tudi na redkeje poseljenih gričevnatih predelih občine.

5 10. člen 260 (razvoj turizma)

Na območju občine se izkoristi potencial za razvoj turizma v: – Destrniku z razgledno pozicijo naselja in njegovo kulturno dediščino, – Janežovcih in na ravnini Rogoznice z že opredeljenimi razvojnimi projekti za termalni 265 turizem s spremljajočimi programi (zaporedni ribniki in družinski hotel, jahalni center ter hotel za male živali v Jiršovcih), - ostalih podeželskih območjih s kakovostnim naravnim okoljem in prepoznavno krajino za razvoj t. i. mehkega turizma (pohodništvo, kolesarjenje, kmečki turizem in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah). 270 Potencial se izkoristi z urejanjem cest, kolesarskih stez ob državnih in občinskih cestah, pohodniških poti, turistične infrastrukture ter s pospešenim razvojem gostinskih dejavnosti. Spodbuja se razvoj jahalnih športov in popularizira ter promovira lokalno kulinariko in sezonske etnografske običaje.

275 11. člen (ohranjanje narave)

(1) Bogato in pestro krajino se ohranja ter izkoristi kot razvojni potencial. Območja Natura 2000 so sicer majhnega obsega, vendar so ekološko pomembno območje. Številni naravni 280 spomeniki in štiri naravne vrednote bogatijo slikovitost in ambientalno kakovost območja. Dobro ohranjena biotska raznovrstnost in naravne vrednote so pomemben del naravnih kakovosti krajine. (2) Biotsko raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot se zagotavlja s sonaravnim prostorskim razvojem, ki te kakovosti spoštuje, ohranja in vključuje na ustrezen način. Na 285 celotnem občinskem prostoru se izvaja sonaravne oblike kmetijskih dejavnosti. Dopušča se prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacijskih dejavnosti v naravnem okolju.

12. člen 290 (razvojne potrebe države)

(1) Občina je izrazito podeželska. Razvojna usmeritev podeželja je postati prostor raznolikih dejavnosti, ki so preplet kmetijstva ter naravnih in kulturnih kakovosti. Zaradi izrazito razpršene poselitve območja se v strnjenih vaseh spodbuja razvoj osnovnih centralnih 295 dejavnosti in osnovne oskrbe. Poseljenost kakovostne kulturne krajine podeželja se ohranja s saniranjem obstoječe razpršene gradnje in preprečevanjem nastajanja nove. (2) V hribovitih kmetijskih območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se razvija dopolnilne programe. Kmetijsko dejavnost se povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, s preprečevanjem zaraščanja, z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, 300 označbo in s predstavljanjem kakovostne kulturne dediščine ter s trajnostno naravnanim turizmom. V območja z naravni procesi, ki ogrožajo poselitev (zemeljski plazovi, poplave), se urbanizacije ne usmerja. (3) Zagotovi se za razvoj podeželja pomembna ustrezna infrastrukturna opremljenost. S prometnega vidika se za enakomeren razvoj območja zagotavlja učinkovite in sodobne 305 povezave z javnim potniškim prometom s podeželja do občinskega ter do drugih urbanih središč. (4) Zagotovi se sodobno infrastrukturo in omrežja za elektronske telekomunikacije, da se omogoči za podeželsko občino še posebno pomembno delo na daljavo. Kakovosten dostop do interneta se zagotovi na celotnem območju občine.(5) Na področju energetske oskrbe se 310 poveča rabo razpoložljivih obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrike iz biomase in izrabo lesne biomase za ogrevanje. Uvaja se sistematične ukrepe za varčevanje z električno energijo in za učinkovito rabo elektrike. Zagotovi se ustrezne in enakomerne napetostne razmere na celotnem območju občine.

6 (6) Na območju kulturne krajine se razvija dejavnosti, ki ohranjajo mozaični preplet gozda, 315 agrarnih krajinskih vzorcev in tradicionalnih poselitvenih struktur. Izkoristi se potencial tal za intenzivno kmetijsko izrabo, poveča se sonaravna proizvodnja lesa za predelavo ter za proizvodnjo energije. Intenzivneje se izkoristi krajinske kakovosti za razvoj turizma in drugih prostočasnih dejavnosti.

320 13. člen (razvojne potrebe regije)

Z regionalnega vidika se predvsem odpravlja za Podravsko regijo značilne razvojne zaostanke. Zato se izvaja: 325 (1) Ukrepe za povezano, uspešno in prepoznavno regijo: – spodbujanje razvojnih partnerstev med subjekti iz občine in subjekti iz regije in države, – spodbujanje podjetnosti, konkurenčnosti in znanja za hitrejši razvoj, – spodbujanje razvoja podjetništva, novih mikro, malih in srednje velikih podjetij in podjetniškega okolja, 330 – spodbujanje globalne konkurenčnosti in internacionalizacije na znanju temelječega gospodarstva, – spodbujanje naložb za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti, – povečanje zaposljivosti, zagotavljanje učinkovitega delovanja trga dela in vseživljenjsko učenje, 335 – povečanje konkurenčnosti turizma ter – celostni razvoj podeželja s povečanjem konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter (2) Ukrepe za trajnostni razvoj: – promocija načel in ukrepov trajnostnega razvoja, – trajnostno upravljanje s prostorom in naravnimi viri, 340 – varstvo okolja in trajnostne energije, – zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, – informacijska družba, – spodbujanje socialne vključenosti, 345 – večja dostopnost do javne infrastrukture in javnih storitev, – razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine ter – razvoj in revitalizacija urbanih središč.

350 2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin

14. člen (povezave s sosednjimi občinami)

355 Občina se povezuje s sosednjimi občinami s prometnim omrežjem, z omrežjem za oskrbo s pitno vodo, omrežjem za oskrbo z električno energijo in s telekomunikacijskim omrežjem. Občine so povezane v širše območje občin Spodnjega Podravja, ob tem pa posebno: – z mestno občino Ptuj na področju ravnanja z odpadki (CERO Gajke), – z mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju sekundarnih, 360 terciarnih ter kvartarnih dejavnosti, ki v občini Destrnik niso razvite ali so glede na potrebe občine razvite nezadostno in - z mestno občino Ptuj ter s sosednjimi občinami s projekti, ki so državnega oziroma regionalnega pomena (Terme Janežovci).

7 365 2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine

15. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

370 Cilji prostorskega razvoja občine temeljijo na analizi stanja in možnosti prostorskega razvoja občine ob upoštevanju državnih prostorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja. Za občino Destrnik so prioritetni cilji: – zagotoviti nova delovna mesta v občini z zagotovitvijo površin za gospodarske dejavnosti v občinskem središču Destrnik. Tako v proizvodnji kot v storitvenih dejavnostih, 375 – v občinskem središču Destrnik zagotoviti stavbna zemljišča za razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, ohranjati ter razvijati zeleni sistem naselja in ohraniti identiteto krajevnega središča, – ohraniti prostorsko identiteto ostalih naselij, – krepitev Janežovcev kot novega turističnega kraja (v povezavi z načrtovanim območjem 380 Term vzhodno od naselja Janežovci), – v ostalih naseljih zagotoviti kakovostne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin, – zagotoviti primerno raven komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija, telekomunikacije, sistemi ogrevanja), 385 – izboljšati kakovost prometnega omrežja (prekategorizacija nekaterih cest, odpravljanje neustreznih tehničnih elementov), – izboljšati in razširiti telekomunikacijska omrežja, – spodbujati rabo obnovljivih virov energije, – izkoriščati prostorski potencial podeželja za razvoj gospodarskih dejavnosti, to je 390 ohranjanje pridelovalnega potenciala kmetijske proizvodnje ter razvoja dodatnih dopolnilnih dejavnosti, – ohranjati kulturno dediščino in trajnostno izkoriščanje njenih identifikacijskih, vzgojnih ter gospodarskih potencialov, – zagotavljati varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in 395 drugimi nesrečami, – racionalno ravnati s komunalnimi in drugimi odpadki, – spodbujati funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij, – zagotavljati povezanost naselij z občinskim središčem in bližnjim središčem nacionalnega pomena, s Ptujem. 400

2.2 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

16. člen 405 (prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Prednostna območja za poselitev v občini so območja naselij, pri čemer bo največji razvoj usmerjen v širitev občinskega središča. Območja sanacije razpršene gradnje se določi z OPN, podrobnejše načrtovanje prostorskih ureditev na teh območjih pa bo določeno z 410 OPPN. (2) Pospešeno se razvija občinsko središče in termalni turistični center Terme Janežovci. Slednji bo pospešeno generiral razvoj dopolnilnih turističnih, športno-rekreacijskih in gostinskih dejavnosti v okolici. (3) Na območju celotnega občinskega prostora se posodobi obstoječe in zgradi do sedaj 415 manjkajoče infrastrukturne sisteme. Tako se kakovost okolja dvigne na raven, skladno z zahtevami po zdravem, čistem in urejenem okolju ter bivalni standard na območju izenači.

8 17. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti) 420 (1) Proizvodna območja: V občini je opredeljeno proizvodno območje pri Drstelji, kjer urejamo obstoječi obrat občinskega komunalnega podjetja. (2) Komunalno območje: Komunalno območje je predvideno vzhodno od naselja Janežovci. Vanj se namesti centralno čistilno napravo in center za ločeno zbrane reciklažne odpadke 425 pred odvozom v reciklažo. Zbiralnici za ločeno zbrane odpadke se opredeli tudi v Desencih in na Drstelji. (3) Turistično območje: Pri Janežovcih je opredeljeno območje za razvoj jedra turistične dejavnosti v občini, Terme Janežovci. Na kompleksu se zgradi termalno kopališče s spremljajočimi gostinskimi, hotelskimi, zdravstvenimi in rekreacijskimi programi visoke 430 kategorije. S tem razvojnim jedrom se uvede nova gospodarska dejavnost v občini, ki bo pospešila tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti celotnega območja občine, predvsem v dolini potoka Rogoznice in na njenem obrobju. V bližini se v tem planskem obdobju načrtuje ureditev zaporednih ribnikov Drstelja, ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in občanov. Turistično ponudbo bomo dopolnili s turističnim območjem Jiršovci, kjer načrtujemo 435 gostinske in nastanitvene zmogljivosti ter hotel za male živali. (4) Območja energetske infrastrukture: V povezavi z intenzivno živinorejo, ki je v občini razvita, načrtujemo na dveh lokacijah bioplinarni za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, bioplinarno Arnuš in bioplinarno Žampa. Lokaciji smo opredelili na podlagi analiz, kot izhajajo iz Energetske zasnove občine Destrnik. 440 (5) Območja kmetijske proizvodnje: Primarna proizvodnja se ohranja na celotnem območju občine. Predvsem na ravninskih predelih v Pesniški in Rogozniški dolini je prednostna dejavnost poljedelstvo, na gričevnatih predelih pa za Slovenske gorice značilni sadjarstvo, vinogradništvo, pašna živinoreja in gozdarstvo. Na celotnem območju občine se ohranja sonaravno kmetovanje, s čimer se ustvarja pogoje za sobivanje avtohtone favne – divjega 445 živalstva ter flore – naravnega rastlinstva s človekom. Ohranja se mokrišča ob Pesnici in ob potokih.

18. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) 450 (1) V občini je opredeljeno omrežje naselij, v katerem predstavljajo osnovno strukturo: – naselje Destrnik kot osrednje in največje naselje v občini je opredeljeno kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča, – ostala naselja brez središčne vloge v omrežju naselij. To so naselja Janežovski Vrh, Ločki 455 Vrh, Vintarovci, Jiršovci (4 manjše strnjene pozidave kot naselja po SPRS), Gomila, Dolič, Gomilci, Janežovci, Placar (4 manjše strnjene pozidave kot naselja po SPRS), Drstelja ( 2 manjši strnjeni pozidavi kot naselji po SPRS), Svetinci, Desenci in Levanjci.

9 (2) Lokalno središče Destrnik je sedež občinske uprave, javnih in centralnih dejavnosti za vsakodnevno oskrbo prebivalcev občine. V naselju je jedro s cerkvijo, z osnovno šolo in 460 večnamenskim kulturnim domom. Severno od tega jedra je sedež občinske uprave, pošte in policije, še severneje pa center z ambulanto in gasilskim domom. Izkazana je potreba po domu za ostarele potrebna pa je tudi ustreznejša stavba za občinsko upravo. Sedanja občinska uprava deluje v premajhnih in funkcionalno neustreznih prostorih. Infrastrukturni sistemi so v občinskem središču sicer razviti, vendar ne v zadostni meri. Aktivnost občine je 465 usmerjena v razvoj pomanjkljivo razvite infrastrukture, predvsem v gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za čiščenje komunalnih odplak (3) Ostala naselja so, glede na zastopanost dejavnosti v naselju ter številu prebivalcev po SPRS, vasi. V ostala naselja se po potrebi usmerja dejavnosti za osnovno oskrbo in centralne dejavnosti, ki so potrebne na podeželju. Janežovci so nosilec programov 470 nastajajočega turističnega centra Terme Janežovci, dopolnilne programe turističnih dejavnosti se usmerja v Jiršovce, v Desence pa oskrbne in centralne dejavnosti, vezane na kmetijsko proizvodnjo ter izboljšanje osnovne oskrbe vzhodnega dela občine. V vseh strnjenih naseljih se opredeli površina za osrednjo javno ploščad, jedro bodočega središča vasi, okoli katere se postopoma namešča objekte centralnih dejavnosti, rekreacijske 475 površine ipd. (4) Ostala naselja so strnjene ali razpršene vasi brez izrazitega središčnega dela.

19. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) 480 (1) Občina se povezuje predvsem z bližnjimi regionalnima središčema Ptuj in Lenart ter z državnim središčem Maribor, v katerih koristi centralne dejavnosti regionalnega značaja in večji zaposlitveni potencial. V teh smereh je vzpostavljeno državno cestno omrežje. Vse tri smeri so povezave občine s slovenskim avtocestnim omrežjem, in sicer po regionalni cesti 485 RI-229 proti Ptuju na A4 (v smer Hrvaške oz. Ljubljane) in A1 (v smeri Italije oz. Avstrije), proti Lenartu na A5 (v smeri Avstrije oz. Madžarske), proti Mariboru pa po regionalni cesti RIII-739 na avtoceste v vse tri smeri. (2) Vsi deli občine so navezani na regionalno cestno omrežje po občinskih cestah. Občinsko središče in vsa tri oskrbna središča so dobro dostopna. 490 (3) Javni potniški promet je mogoč le na regionalnih cestah. Občinske ceste, ki so povezave občinskega prostora na zahodnem in na vzhodnem delu občine, na vseh odsekih ne nudijo zadostne prometne varnosti, saj niti na območjih strnjenih naselij niso urejeni ločeni koridorji za pešce ter kolesarje, na nekaj kritičnih odsekih pa ceste nimajo ustreznih prometno- tehničnih elementov za avtobusni promet. 495 20. člen (druga za razvoj občine pomembna območja)

Druga za razvoj občine pomembna območja so: 500 (1) Območja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora:

10 – območje Natura 2000 SCI Velovlek, kompleks nižinskega gozda z ribnikom, s potokom, z mokrotnimi ekstenzivnimi travniki in bogato strukturiranimi gozdnimi robovi, ki delno leži na območju občine Destrnik, – naravna vrednota lokalnega pomena Spodnji Velovlek – gozd (evid. št. 7048), 505 – naravna vrednota državnega pomena Spodnji Velovlek – nižinski gozd in travniki (evid. št. 7417), – naravna vrednota državnega pomena Desenci – gozd (evid. št. 7050), – naravna vrednota lokalnega pomena Janežovci – glinokop (evid. št. 7426) in – ekološko pomembno območje Velovlek (Koda 48200), ki sovpada z območjem Nature 510 2000 PSI Velovlek. Vsa območja se varuje kot območja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora tako, da se s sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ustvarja pogoje za nadaljnji obstoj vseh ekosistemov na teh območjih. (2) Območja ustvarjenih kakovosti prostora predstavljajo vse enote kulturne dediščine po 515 predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) ter je prikazana v prikazu stanja prostora. V območjih ustvarjenih kakovosti prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih 520 kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam ter prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev 525 kulturne funkcije dediščine v prostoru. (3) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov se na območjih ter objektih kulturne dediščine upošteva režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ter degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne 530 dediščine, niso dopustni. (4) Razširjeno jedro naselja Destrnik na južnem pomolu glavnega grebena je prostorska dominanta osrednjega območja občine, ki jo sestavljajo cerkev, osnovna šola in kulturni dom ter zelene površine na pobočju pod to skupino stavb. Južni vrh grebena na koti 355 m n. m. je za 95 m dvignjen nad rogozniško ravnino, ki ima koto 260 m n. m., zaradi česar v širši 535 pokrajini močno izstopa. Kot prepoznavno prostorsko dominanto občine, ki je tudi motiv občinskega grba, se varuje predvsem južno veduto območja, pogled iz Rogozniške doline. (5) Površinske vode so reka Pesnica in potok Rogoznica, kot najpomembnejša vodotoka v občini, ter potočki v grapah med grebeni Slovenskih goric. Predvideva se ponovna ureditev ribnikov v Drstelji, zahodno od Janežovcev, ki se jih uredi v gospodarske in rekreacijske 540 namene. (6) Območja mineralnih surovin: V občini ni območij izkoriščanja mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega 545 pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). (7) Odlagališča odpadkov: V občini ni odlagališča odpadkov, niti se ne načrtuje. V komunalnem območju Janežovci, proizvodnem območju Drstelja in v Desencih so predvideni 550 centri za ločeno zbrane kosovne odpadke.

21. člen (urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)

11 555 (1) Urbanistični načrt je izdelan za občinsko središče Destrnik. Občinsko središče sestavlja 5 statističnih naselij, ki se stikajo na osrednjem grebenu. To so Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, Zasadi in Ločki Vrh. Obseg urbanističnega načrta je omejen na strnjene dele teh naselij na osrednjem grebenu, na katerem dominira cerkev sv. Urbana, ter na slemensko poselitev na manjših grebenih, ki se priključujejo na osrednji greben. Proti jugu sega 560 območje urbanističnega načrta do območja Rogozniške doline, ki jo delno tudi vključuje. (2) Razlogi za izdelavo urbanističnega načrta so zagotoviti primerno strokovno podlago za prihodnji prostorski razvoj občinskega središča, ki vključuje notranji razvoj in nekatere večje širitve, kot so dom starejših v Zasadih. (3) Koncepti prostorskega razvoja občinskega središča Destrnik: 565 Z Urbanističnim načrtom občinskega središča Destrnik je opredeljena nadgraditev obstoječe urbanistične strukture naselja glede kompletiranja naselja z manjkajočimi ali do sedaj nezadostno razvitimi dejavnostmi, novo organizacijo območij naselja po namenski rabi površin in njegovo širitev na nove površine ob obstoječih območjih naselja. Centralno območje naselja se organizira okoli starega jedra s cerkvijo in v osrednjem delu ob 570 gasilskem domu. Stanovanjska območja se povzamejo po obstoječih, z zapolnitvijo prostih površin in vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči. Večja nova območja stanovanj so dom ostarelih v Zasadih in nove stanovanjske površine v južnem delu občinskega središča v Janežovskem Vrhu.

575 2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

22. člen 580 (zasnova omrežij javne gospodarske infrastrukture v občini)

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so – upoštevajoč usmeritve prostorskega razvoja občine – prikazana vsa obstoječa infrastrukturna omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter vsa pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja ter objekti 585 lokalnega pomena, ki se jih dograjuje kot nadaljevanje obstoječih infrastrukturnih sistemov. (2) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena se zagotovi taka umestitev, da se ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne in naravne dediščine, hkrati pa se zagotovi njena prostorska integriteta.

590 2.3.1 Zasnova prometne infrastrukture

23. člen (zasnova omrežja prometne infrastrukture) 595 (1) Javno cestnoprometno omrežje v občini sestavljajo regionalne državne ceste in kategorizirane občinske ceste. Gozdne in ceste za dostop na kmetijske površine niso javne ceste. V cestnoprometno omrežje se uvrščajo tudi javne površine, namenjene mirujočemu prometu (javna parkirišča) v občinskem središču in drugje. 600 (2) Prioritetni cilj občine na področju razvoja cestnega omrežja je urediti dobre prometne povezave celotnega območja občine. Uredi se konfliktne odseke cestnega omrežja, kjer prometnice znižujejo kakovost bivanja (slaba dostopnost pozimi in nizka stopnja prometne varnosti na gričevnatem delu občine). (3) V Janežovcih načrtujemo novo navezovalno cesto, ki bo povezala Terme Janežovci 605 neposredno na regionalno cesto RI-229 južno od naselja Janežovci.

24. člen (državne in občinske ceste)

12 610 (1) Občina je razvojno povezana z bližnjimi regionalnimi urbanimi oz. gospodarskimi središči Ptuj, Lenart, Gornja Radgona in Maribor po regionalnih cestnoprometnih povezavah. Na območju so tri regionalne državne ceste: – RI-229, Ptuj–Rogoznica-Senarska–Lenart, – RIII-745, Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek, 615 – RIII-739, Janežovski Vrh–Destrnik–Gomilci. (2) Občinsko središče Destrnik je po regionalni cesti RIII-739 Janežovski Vrh–Destrnik– Gomilci navezano na regionalno cesto RI-229 Ptuj–Rogoznica–Senarska–Lenart, na katero je navezano tudi vzhodno oskrbno središče Desenci. Južno lokalno središče Janežovci leži na stičišču regionalne ceste RI-229 z regionalno cesto RIII-745 Janežovci–Dolge Njive–Sp. 620 Duplek, ob kateri leži tudi strnjeni del zahodnega oskrbnega središča Jiršovci. (3) Na območjih strnjenih naselij in na nekaterih odsekih cest na območjih sanacije razpršene gradnje se zgradi nivojsko ločene pločnike ter druge prometne objekte (tržne ploščadi, avtobusna postajališča, javna parkirišča ipd.). (4) Lokalne občinske ceste, ki so navezane na regionalno cestno omrežje, povezujejo 625 posamezna naselja med seboj in z občinskim središčem. Lokalne (občinske) ceste in javne poti se na kritičnih odsekih s premajhno stopnjo prometne varnosti ter z neustreznimi tehničnimi elementi postopoma posodobi. Prednostno se posodobi odseke lokalnih cest, ki omogočajo boljšo dostopnost do občinskega središča z vzhodnega dela občine preko grebenov Zg. Velovlek–Janežovski Vrh in Placar–Gomilci ter z gričevja zahodnega dela 630 občine preko grebenov Jiršovci, Strmec pri Destrniku ter obeh grebenov Vintarovcev.

25. člen (omrežje kolesarskih poti in omrežje pešpoti)

635 (1) Občina vzpodbuja razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti širšega območja kot dodatno obliko ekološko naravnane turistične ponudbe. Čez območje občine ne poteka nobena od državnih kolesarskih poti. (2) V podporo razvoju mehkega turizma v občini se vse občinske ceste opredeli tudi kot lokalne kolesarske poti, ki se jih označi in kategorizira glede na težavnost. Ob državni cesti 640 RIII-745, Janežovci–Dolge Njive–Sp. Duplek, se na odseku od Janežovcev mimo Term Janežovci do novega vaškega središča v Jiršovcih zgradi od vozišča za motorni promet ločeno kolesarsko stezo. Omrežje kolesarskih poti se stalno dopolnjuje in širi na vse občinske ceste.

645 26. člen (jahalne poti)

Kot povezavo obstoječe dejavnosti konjereje in predvidenega turistično-rekreacijskega projekta Terme Janežovci se predvideva urejanje in sistematični razvoj od javnih cest ločenih 650 jahalnih poti na širšem območju občine, z izhodiščem v termalnem kompleksu v Janežovcih in v Jiršovcih.

27. člen (sistem javnega potniškega prometa) 655 (1) Edina oblika javnega potniškega prometa območja je avtobusni promet. Glavne povezave z javnim potniškim prometom potekajo v smeri Ptuja in proti Lenartu. Zaradi razpršene poselitve in zahtevnih reliefnih pogojev na zahodnem delu občine je vzpostavitev učinkovitega sistema javnega potniškega prometa problematična, zato se javni potniški 660 promet na teh območjih razvija v odvisnosti od posodabljanja občinskih cest. Zaradi razpršene poselitve ima otežen dostop do javnega potniškega prometa znaten del prebivalstva. (2) Linije avtobusnega javnega potniškega prometa skozi občino Destrnik so: – Ptuj–Janežovci–Jiršovci–Destrnik–Gomilci–Trnovska vas–Vitomarci–Slavšina, 665 – Ptuj–Destrnik–Gomilci–Trnovska vas–Lenart,

13 – Jiršovci–Selce–Korena–Maribor, – Ptuj–Zg. Velovlek–Levanjci–Svetinci–Trnovska vas in – Ptuj–Placar–Drstelja–Grajena.

670 2.3.2 Zasnova elektronskih komunikacij

28. člen (zasnova omrežij telekomunikacijske infrastrukture) 675 (1) Elektronska telekomunikacijska omrežja v občini so telefonsko omrežje, omrežje kabelske televizije in spletno omrežje. Občina razvija telekomunikacijske sisteme upoštevaje sodobne tehnično-tehnološke in organizacijske dosežke s ciljem zagotoviti enakomerno kakovost signala in dober dostop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju 680 občine. (2) Napeljave, naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja se v prostoru v največji možni meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe koridorje, naprave in objekte, ob skrbi, da negativni vplivi na zdravje ljudi ter na okolje ne bodo presegali dovoljenih vrednosti.

685 2.3.3 Zasnova energetike in energetske infrastrukture 29. člen (energetska infrastruktura)

(1) Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije: 690 – Spodbuja se raba obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v energetski bilanci. Fosilna goriva se nadomešča s tehnološko in z gospodarsko primernimi obnovljivimi viri, predvsem z biomaso, lesno biomaso in sončno energijo. – Na območju načrtujemo dve bioplinarni kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. – Naprave za zajem sončne energije (sončne elektrarne, zbiralnike sončne toplote) se 695 prednostno umešča na strehe javnih, stanovanjskih in gospodarskih objektov. - Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji je dovoljeno načrtovati tako, da: - tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo, 700 - objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. – Geotermalno energijo se izkoristi v kompleksu Term Janežovci, kjer je uporaba termalne vode temelj dejavnosti in kot taka ekonomsko upravičena. (2) Elektroenergetsko omrežje: 705 – Visokonapetostnih daljnovodov na območju občine ni in se jih tudi ne načrtuje. – Razvoj elektroenergetskega omrežja v občini se usmerja v dograjevanje distribucijskega omrežja na območjih širitve naselij in v obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakomernih in stabilnih napetostnih razmer v vseh predelih občine. Z distribucijskim električnim omrežjem je oskrbljeno celotno območje občine. Napetostne 710 razmere so dobre in stabilne. – Zmanjšanje porabe električne energije se doseže z urbanističnim načrtovanjem energetsko varčnih kompleksov zazidave, s temu podrejeno arhitekturno zasnovo in oblikovanjem objektov ter z izvedbo ustreznih toplotnih izolacij ob sanacijah obstoječih stavb in z intenzivnim uvajanjem drugih varčevalnih ukrepov. 715 (3) Oskrba s plinom: – Na regionalno omrežje zemeljskega plina se občine zaradi oddaljenosti od koridorjev obstoječih transportnih plinovodov v bližnji prihodnosti ne naveže.

14 – Na južnem koncu glavnega grebena občinskega središča, pri osnovni šoli, je plinski rezervoar, od koder je ob cesti speljano lokalno plinovodno omrežje po grebenu naselja. 720 Plinski rezervoar se prestavi na novo lokacijo severno od pokopališča. Razvod se, glede na zanimanje, dograjuje do zapolnitve kapacitet rezervoarja. – Male lokalne sisteme za oskrbo s plinom se predvideva na celotnem območju občine, kjer se izkaže zadostni interes občanov, ekonomsko pa je to prav gotovo upravičeno v kompleksu Terme Janežovci in v proizvodnem območju Drstelja. 725 (4) Geotermalna energija in toplovodno omrežje: Na območju občine ni obstoječih omrežij za prenos toplote. Izkoriščanje geotermalne vode za ogrevanje ni predvideno, saj njena temperatura 32 ºC ni zadostna. Možnost skupinskega ogrevanja z dogrevanjem termalne vode se obvezno preveri za območje javnih objektov v središčnem delu Destrnika (šola, kulturni dom, cerkev ipd.), za kompleks Terme Janežovci in 730 za proizvodno območje Drstelja.

2.3.4 Zasnova komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja

30. člen 735 (komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

(1) Oskrba s pitno vodo: Območje občine je v celoti oskrbljeno z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Razvoj obstoječega vodovodnega omrežja je usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja s ciljem zagotavljanja zadostnih količin 740 zdrave pitne vode vsakemu gospodinjstvu in drugim porabnikom ter zagotavljanja zadostnega in stabilnega tlaka v omrežju. Na vodovodnem omrežju se izvede hidrante za zagotavljanje zadostnih količin gasilne vode za vsa poseljena območja občine. (2) Vodno gospodarstvo: Vodnogospodarske ureditve v občini so regulacije nekaterih odsekov potokov in hidromelioracije na nekaterih delih kmetijskih površin ob Pesnici in 745 Rogoznici. Struga Pesnice je na območju občine regulirana po celotni dolžini, s čimer je izvedena določena stopnja zaščite pred poplavljanjem kmetijskih površin. Ob njenem desnem bregu je urejen vzporedni melioracijski zbiralni kanal. Potok Rogoznica je reguliran le na manjšem odseku vzhodno od Janežovcev. Hidromelioracije so izvedene na ravninskih kmetijskih zemljiščih na obeh straneh reke Pesnice in na dveh območjih ob Rogoznici, v 750 osrednjem delu doline med Drsteljo in Vintarovci ter del ob južnem robu občine med Janežovci in Placarjem. (3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda: Na področju ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami ter njihovega čiščenja v čistilnih napravah se skladno z izhodišči Strategije prostorskega razvoja Slovenije postopno gradi kanalizacijsko omrežje v območjih strnjenih 755 naselij in v proizvodnem območju Drstelja. Za čiščenje komunalnih odpadnih voda osrednjega dela občine se zgradi centralno čistilno napravo v komunalnem območju pri Janežovcih. Na posameznih območjih, ki jih na centralno čistilno napravo ni racionalno navezovati, pa se za čiščenje komunalne odpadne vode na ustreznih lokacijah zgradi manjše čistilne naprave. Prioritetno se gradi sistem za zbiranje in čiščenja komunalnih 760 odpadnih voda iz večjih strnjenih naselij. Na območju razpršene poselitve se predvideva gradnjo individualnih malih čistilnih naprav ali neprepustnih greznic na praznjenje. (4) Ravnanje z odpadki: V občini je organizirano zbiranje komunalnih odpadkov ločeno po vrstah in odlaganje na regijskem odlagališču Gajke na Ptuju. Zagotavlja se 100 % pokritost območja z javnim odvozom odpadkov. Biološko razgradljive odpadke se v največji možni 765 meri kompostira individualno, preostale pa odvaža v regionalno odlagališče na Ptuj. V komunalnem območju Janežovci se zgradi zbirni center za ločeno zbiranje reciklažnih kosovnih odpadkov, ki se jih sproti odvaža v predelavo. V proizvodnem območjih na Drstelji in v komunalnem območju v Desencih se postavi zbiralnice za ločeno zbiranje trdnih komunalnih odpadkov (centri za ločeno zbiranje). Prioritetno se sanira obstoječa „divja“ 770 odlagališča odpadkov na način, da se prepreči onesnaženje naravnih virov. Sanirane površine se nameni primarni rabi ali se jim opredeli ustrezno novo namembnost.

31. člen

15 (območja dopolnitev in obnove omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture) 775 Na območju celotne občine se ob širitvah naselij dograjuje in postopno obnavlja zgrajeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. V strnjenih naseljih se vzporedno s komunalnim gradi tudi omrežje za odvodnjo padavinskih voda s povoznih površin, vključno z objekti in napravami za njihovo prečiščevanje pred izpustom v 780 ponikanje ali vodotok. Cestno omrežje se postopno posodablja, kritične odseke pa rekonstruira s sodobnimi prometno-tehničnimi elementi. Zagotavlja se javni potniški promet z ustrezno dostopnostjo z vseh poseljenih območij občine do občinskega središča in v sosednja regionalna središča. Z gradnjo sodobnega omrežja elektronskih telekomunikacij se zagotovi primeren dostop do spleta na celotnem območju občine. 785

2.4 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ IN Z NJIMI POVEZANA OBMOČJA RAZPRŠENE GRADNJE

790 32. člen (določitev okvirnih območij naselij)

(1) Območja naselij se definirajo z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Občine Destrnik (ureditvena območja naselja), ki jih na nekaterih mestih uskladimo glede na 795 dejansko stanje in glede na načrtovane manjše širitve. Ta naselja so Janežovci, Placar, Svetinci, Levanjci in zahodni del Janežovskega Vrha (2) Območje občinskega središča Destrnik se opredeli in prikaže v urbanističnem načrtu skupaj s širitvami naselja, ki obsegajo manjše zapolnitve vrzeli, uskladitve z dejanskim stanjem ter večjo širitev stavbnih zemljišč za dom za ostarele v Zasadih. 800 (3) Kot naselja se opredelijo gručasta jedra ter slemenske pozidave v nizu sicer razloženih naselij oz. delov naselij Placar, Drstelja, Vintarovci, Ločki Vrh, Jiršovci in Dolič. Kot naselje se opredeli tudi strnjeno območje poselitve v Jiršovcih (Gaje) ob lokalni cesti 060063 severovzhodno od osrednjega dela naselja Jiršovci. Pri tem se upošteva definicijo, ki izhaja iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v 805 nadaljevanju SPRS), ki pravi, da naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih objektov. Gradnja se usmerja na obstoječa stavbna zemljišča, namenjena bivanju in opravljanju kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti, če to ni možno, se jih usmerja ob rob obstoječih stavbnih zemljišč, pri čemer se nova stavbna zemljišča opredelijo znotraj oboda naselij (zapolnitve vrzeli). Kot stavbna zemljišča se opredelijo tudi že pozidana območja 810 znotraj oboda naselij, ki so bila po dosedanji namenski rabi opredeljena kot kmetijska, če gre za zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči, in če območje daje videz strnjenega naselja. (4) Za večje širitve naselij, ki se priključijo naselju, se skladno s 36. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev 815 območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007, v nadaljevanju Pravilnik o OPN) izdela OPPN. Taka območja so : – širitev občinskega središča na območju Zasadov (dom za ostarele), – širitev naselja Vintarovci (zahodni greben) na severnem in jugovzhodnem delu, – širitev naselja Placar (najsevernejši zaselek), 820 – širitev naselja Drstelja (vzhodno od obstoječe kompleksne stanovanjske gradnje), (5) Območja razpršene gradnje iz 28. člena Pravilnika o OPN, ki se jih priključi bližnjim naseljem in sanira kot dele teh naselij, ker so z njimi funkcionalno in oblikovno povezana, so: – območje južno od Janežovc (turistično-stanovanjsko naselje), – območje jugovzhodno ob Janežovskem Vrhu (stanovanjsko naselje). 825 Navedena območja se ureja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN). (6) Kot novo naselje iz 29. člena Pravilnika o OPN se opredelijo:

16 – območje sanacije razpršene gradnje dolinskega dela razpršenega naselja Jiršovci ob regionalni cesti RIII-245, kot stanovanjsko območje ter območje centralnih dejavnosti za oskrbo sosednjih območij razpršene poselitve Strmec pri Destrniku, Jiršovci in Gomila. 830 Območja se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). (7) Posebna zaključena območja poselitve iz 30. člena Pravilnika o OPN niso predvidena. (8) Ostala območja razpršene gradnje po 31. členu Pravilnika o OPN se komunalno sanira. Na teh območjih se ob objektih stavbnih zemljišč ne opredeljuje.

835 33. člen (določitev okvirnih območij razpršene poselitve)

Območja razpršene poselitve so razložena naselja oz. zaledni deli vseh sicer strnjenih naselij v občini. Določena so na podlagi naslednjih kriterijev prepoznavnosti prostora: 840 – poselitve nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, – pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.

845 2.5 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

850 34. člen (razvoj naselij z notranjim razvojem, s prenovo ali širitvijo)

(1) Naselja, ki se jih zapolnjuje znotraj obstoječih meja, so Svetinci, deloma Zasadi, Desenci Destrnik, Dolič, Vintarovci (del, ki leži znotraj občinskega središča, in del južneje), 855 Janežovski Vrh, Janežovci, Jiršovci (območja gručastih jeder slemenske poselitve) in Placar. (2) Kompleksne prenove se ne predvideva nikjer. (3) Širitev naselij se predvideva v Destrniku, Janežovcih, delu Vintarovc (znotraj občinskega središča) in v Janežovskem Vrhu.

860 35. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naselja se dejavnosti umešča glede na rang in predviden razvoj naselja. V občinskem središču Destrnik je razmestitev dejavnosti opredeljena z urbanističnim načrtom. Centralne 865 dejavnosti se usmerja v središčne dele naselja (uprava, osnovna oskrba, kultura) in na dele posameznih območjih večjih razširitev (osnovna oskrba, šport). V pretežnem delu se širi območja stanovanj, območja za šport in rekreacijo ter območja urejenega zelenja. (2) V vseh naseljih se uredi javne površine, okoli katerih se namešča dejavnosti osnovne oskrbe za obstoječa stanovanjska območja in njihova zaledja (morebitne družbene, trgovske 870 ter gostinske dejavnosti, avtobusno postajališče). (3) Obstoječe proizvodno območje v Drstelji je enovita ureditev režijskega obrata občinskega komunalnega podjetja. Dodatne dejavnosti in širitve območja niso predvidene. (4) Objekte za intenzivno kmetijsko pridelavo se usmerja ob robove strnjenih stanovanjskih območij. 875 (5) Komunalno območje je opredeljeno vzhodno od Janežovcev. V Desencih in na Drstelji se umesti manjša zbirna centra za ločeno zbrane kosovne odpadke. (6) Turistično območje Terme Janežovci je opredeljeno zahodno od naselja Janežovci. V Jiršovcih se predvideva manjše turistično območje s hotelom in spremljajočimi dejavnostmi (jahanje, hotel za male živali). 880 (7) Športno območje za športe z žogo se uredi ob proizvodnem območju v bližini naselja Drstelja.

17 (8) V ostalih naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska funkcija. Na nekaterih kmečkih domačijah je dopolnilna dejavnost kmečki turizem pa tudi servisna obrt. Na dveh kmetijah na območju razpršene poselitve v Doliču in v Levanjcih se zgradi obrat za proizvodnjo električne 885 energije iz obnovljivih virov (bioplin).

36. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje, ki jo vključujemo v naselja ter na območjih novih naselij) 890 (1) Območja razpršene gradnje vključujemo v naselja, če so z njimi oblikovno in funkcionalno povezana tako, da se jih lahko obdeluje kot enotno naselje (28. člen Pravilnika o OPN). (2) Nova naselja (29. člen Pravilnika o OPN) se ureja z največjim možnim upoštevanjem avtohtonega urbanističnega vzorca območja, glede na v njih predvidene programe in 895 dejavnosti.

37. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

900 Poselitev na območjih razpršene poselitve se ohranja z načrtovanjem obnove in prenove zakonito zgrajenih stavb. Nove posege v prostor se dopušča le, če neposredno služijo:  kmetijski in gozdarski proizvodnji,  bivanju, če gre za stanovanjski objekt za naslednika kmetije oz. mladega gospodarja kmetije, 905  turistični dejavnosti,  opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb ali če so namenjeni  splošni rabi,  varstvu okolja, 910  ohranjanju narave,  ohranjanju kulturne dediščine,  ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine,  športu in rekreaciji,  rabi naravnih dobrin in 915  sanaciji opuščenih območij izkoriščanja ter  obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

38. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) 920 Z urbanističnim oblikovanjem naselij v občini Destrnik se sledi sledečim načelom: – ohranjati in revitalizirati stara jedra naselij ali ustvariti nova, vključno z novimi prostorskimi dominantami, – jasno opredeljevati in zaokroževati območja posameznih namenskih rab prostora, 925 – načrtovati jasno in dobro propustno cestnoprometno omrežje z ločenimi koridorji za pešce in kolesarje ter z zadostnimi javnimi parkirnimi površinami in zagotoviti površine in objekte za postajališča javnega potniškega prometa, – v strnjenih stanovanjskih območjih načrtovati rekonstrukcijo in novogradnjo cest z vsaj enostranskim pločnikom, kolesarsko stezo ter z infrastrukturnim koridorjem, 930 – načrtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov ter naprav energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture naselij, na območjih naselij z omrežji v podzemni izvedbi, – v centralnih območjih naselij predvideti javne proste tržne površine (ploščadi), – razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejavnosti, – v proizvodnih območjih predvideti zadostne površine za parkiranje obiskovalcev in 935 zaposlenih, ureditve za odvajanje in prečiščevanje odplak ter vse razpoložljive površine ozeleniti,

18 – stanovanjska območja načrtovati ob skrbi za kakovostne, zdrave in urejene bivalne pogoje, – v naseljih ohranjati ali uvajati večplastne, pestre sisteme urbanega zelenja ter ohranjati značilne naravne zelene okvirje naselij. 940 39. člen (naselja, za katera se izvaja celovita prenova)

Celovite prenove se v občini Destrnik ne predvideva. Neustrezne funkcionalne in tehnične 945 razmere v nekaterih naseljih se izboljša s postopno obnovo posameznih objektov, s katero se opredeli tudi namestitev manjkajočih centralnih dejavnosti. Ob objektih z javnimi dejavnostmi se opredeli ustrezno število javnih parkirnih mest ali ustrezno velika javna parkirišča.

950 2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini

40. člen (razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) 955 (1) Kmetijstvo: Ponovno se obudi nekoč tradicionalno sadjarstvo, predvsem gojenje znamenitih starih sort slovenjegoriških jabolk. Negativen vpliv intenzivnega kmetovanja, ki se izvaja na območju Pesniške doline in na njenem obrobju ter na ravnini ob Rogoznici, se omilili z načrtovanjem kmetijske dejavnosti na način, ki upošteva varstvo naravnih vrednot in 960 ohranjanje biotske pestrosti: – spodbuja se naravnim danostim prilagojene in naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava), – spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, pridobivanje energije iz obnovljivih virov) na način, da se okolja ne obremenjuje prekomerno in da 965 dejavnosti niso moteče za lokalne prebivalce, – spodbuja se sanacijo in ponovno rabo degradiranih kmetijskih površin ob upoštevanju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, – na večjih kmetijskih zemljiščih se ohranja ali ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke in obvodno grmovno ter drevesno zarast, 970 – kmetijske dejavnosti ob vodotokih se izvaja na način, da se dosledno upošteva omejitve na priobalnem zemljišču. Zahodno od lokalnih cest LC 060091 in RI-229, ob območju Term Janežovci, opredeljenem kot turistično območje, je območje ekstenzivnega – sonaravnega in ekološkega kmetijstva. Turistične in dopolnilne dejavnosti se usklajuje s kmetijstvom tako, da ne se ne moti nobene 975 dejavnosti. To območje je neposredno vplivno območje predvidene visokokakovostne turistične ponudbe, zato se na gornjem delu rogozniške ravnine umesti dopolnilne, hotelske, športne in rekreacijske dejavnosti. Hkrati se vzpodbuja tiste kmetijske panoge, ki jih je mogoče vključevati v turistično ponudbo. (2) Gozdarstvo: Vzpodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih 980 površin v sedanjem obsegu. Gozdovi v širši okolici turističnih območij dobijo dodatno sociološko pa tudi pomembno ekološko funkcijo. (3) Vode: Največja vodna površina je reka Pesnica (vodotok 1. reda), ki je reguliran vodotok med njivskimi kmetijskimi površinami. Ostali vodotoki so 2. razreda, vsi z naravnimi strugami. Umetne vodne površine se izvede z zalitjem opuščenega glinokopa pri Janežovcih in s 985 ponovno ureditvijo zaporednih ribnikov med Janežovci in Drsteljo. Te vodne površine se nameni gospodarski in turistično-rekreacijski rabi. Pri načrtovanju prostorskih ureditev na območju voda in na obvodnih zemljiščih se zagotavlja varstvo naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti s sledečimi ukrepi: – obsega poplavnih in odtočnih režimov se ne spreminja, ko pa je to nujno, se zagotovi 990 ustrezno nadomestitev razlivnih površin, – rokave, mrtvice in vlažne depresije se ohranja,

19 – vodno infrastrukturo se načrtuje tako, da se ohranja naravne procese na vodnih površinah in na vplivnih območjih voda, – regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov ali 995 izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje, – onesnaževanje voda se preprečuje z ustreznimi prostorskimi ali tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke ali njihove dele pa se ustrezno sanira. (4) Turistična in rekreacijska območja: Kot območje turistično-rekreacijske rabe se opredeli zahodni del občine. V to območje se umešča dejavnosti mehkega turizma v povezavi s 1000 termami. Te so rekreacija v naravnem okolju, pohodništvo, sprehodi, kolesarjenje, jahanje, ter dislocirane gostinske dejavnosti s spalnimi kapacitetami, turistične dejavnosti na kmetijah ipd. Intenzivne turistične dejavnosti se razvija na območju načrtovanih Term Janežovci, za katere je izvedena presoja vplivov na okolje in so že umeščene v dosedanje prostorske dokumente občine. V bližini se v tem planskem obdobju uredi zaporedne ribnike na Drstelji, 1005 ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in občanov. Turistično ponudbo se dopolni s turističnim območjem Jiršovci, kjer se uredi gostinske in nočitvene zmogljivosti, hotel za male živali in objekte za konjski šport. Spodbuja se oblike t. i. mehkega turizma tudi v ostalih predelih občine, naveže pa se jih na lokalno tradicijo, pestro kulturno krajino s kulturno dediščino in z ohranjeno naravo, pri čemer se upošteva naslednje usmeritve: 1010 – pri načrtovanju območij za turizem in rekreacijo se ne ovira primarnih dejavnosti ter zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, – spodbuja se razvoj sonaravnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo, jahanje) in dejavnosti, ki upoštevajo naravne danosti, – v območju z naravnimi kakovostmi se načrtuje le prilagojene, nemnožične in neagresivne 1015 oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju. Turistično in rekreacijsko infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih, le izjemoma izven njih, – naravne vrednote se vključuje v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi za varstvo narave in z ureditvijo ustrezne, le vsebini naravne vrednote prilagojene infrastrukture (označevalne in opisne table, steze, lesene brvi in lesene 1020 varovalne ograje). (5) Komunalna območja: Komunalna območja in ureditve se umešča izven naselij oz. ob njihov rob. To so centralna čistilna naprava pri Janežovcih, manjše čistilne naprave za posamezna strnjena naselja, trije centri za ločeno zbiranje reciklažnih odpadkov – v komunalnem območju Janežovci, v Desencih in v proizvodnem območju Drstelja ter ekološki 1025 otoki na celotnem območju občine. T. i. divja odlagališča se sanira in površine vrne v primarno rabo ali se jim nameni nova ustrezna raba.

41. člen (območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kakovosti prostora) 1030 (1) Kot posebne vrednote se varuje območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti zavarovana s posebnimi predpisi kot pomembna naravna dediščina. To so varovane naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območje Natura 2000. 1035 (2) Ustvarjene krajinske, urbanistične in arhitekturne značilnosti, varovane po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so jedro starega Destrnika okoli cerkve, ki je krajinska prostorska dominanta širšega območja, vinogradi pod grebensko obcestno zazidavo in vse enote kulturne dediščine v občini. (3) Poseljeni del občine ima vse značilnosti kulturne krajine, za katero je značilna 1040 slemenska poselitev. (4) Pri usmerjanju nove poselitve se praviloma upošteva tradicionalni urbanistični vzorec. V primerih umestitve specifičnih in za širši prostor pomembnih prostorskih ureditev (dom za ostarele v Zasadih) se urbanistični vzorec prilagodi namenu ter potrebam. Oblikovanje prostora in objektov se v tem primeru podreja obstoječemu okolju – ne sme prevladati nad 1045 obstoječo kulturno krajino. (5) Oblikovanje objektov naj v največji meri upošteva tradicionalne značilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura)

20 42. člen 1050 (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja)

(1) Poplavna območja v občini so evidentirana le ob strugi Pesnice, pojavljajo pa se tudi izredne hudourniške poplave ob potoku Rogoznica, za katere pa ni uradne evidence. V ta območja se poselitve ne usmerja. 1055 (2) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007). (3) Potencialno plazljiva območja, pretežno usadna, so vsi strmejši predeli občine. Poselitev usmerjamo skladno s tradicionalnim vzorcem na slemena, kjer je bistveno manjša nevarnost 1060 plazenja. (4) Območje občine spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti po MCS lestvici. Potresni pospešek je 0,125 (g). Objekte se gradi protipotresno, v skladu s pogoji za gradnjo na območju VII. stopnje potresne nevarnosti z navedenim projektnim pospeškom. (5) Za primer agresije ali velikih naravnih nesreč se zagotovi površine za pokop večjega 1065 števila žrtev vzhodno od obstoječega pokopališča v Destrniku. Ruševine se odlaga na območju režijskega obrata občinskega komunalnega podjetja v enoti urejanja prostora Dr2. Če to ne zadošča, se uporabi območje sosednjega rekreacijskega območja v enoti urejanja Dr3. Ob množičnem poginu živali se kadavre zbira in pokopava neposredno ob večjih živinorejskih obratih, manjše količine pa se ob upoštevanju sanitarnih predpisov zbira 1070 v komunalnem območju Janežovci, od tod pa odvaža v kafilerijo na Ptuju. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev so večje javne površine in prostori javnih objektov, prednostno Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, Volkmerjevega doma kulture, gasilskih domov Destrnik in Desenci, lovskega doma Drstelja ter turističnega doma Destrnik. Zbirna mesta za delitev pomoči so vsi primerni javni objekti v občini, prednostno pa kulturna 1075 dvorana Destrnik, župnišče župnije sv. Urbana ter gasilska doma v Destrniku in Desencih. (6) Dela Pesniške in Rogozniške doline sta po podatkih s hidrogeološke karte Slovenije obsežna vodonosnika z nivojem podtalnice tik pod površjem. Območji obeh vodonosnikov sta območji, ki ju potencialno ogroža visoka podtalnica. Na ta območja se poselitve ne usmerja. 1080 (7) Na območju občine ni posebnih požarno ogroženih območij. V Destrniku in Desencih delujeta prostovoljni gasilski društvi Destrnik in Desenci, ki razpolagata z običajno opremo za intervencijo, tj. za gašenje lokalnih požarov. Na celotnem območju občine je zgrajeno vodovodno omrežje z zadostno kapaciteto za zagotovitev zadostnih količin vode za gašenje požarov ter s stalnim tlakom najmanj 3 bare. Omrežje je opremljeno s hidranti. Javno cestno 1085 omrežje je speljano do vseh javnih, stanovanjskih in proizvodnih objektov. Na prometnih površinah ob objektih so zadostne površine za delo gasilcev, policije, reševalcev in komunalnih delavcev.

43. člen 1090 (območja in objekti za potrebe obrambe)

Na območju občine ni posebnih območij in objektov za potrebe obrambe. Površine in ukrepi za primer agresije ali velikih naravnih nesreč so opredeljeni v 5. odstavku predhodnega člena (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za zaščito in 1095 reševanje).

2.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

1100 44. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

21 (1) Stavbna zemljišča: Stavbna zemljišča za stanovanja ter javne, proizvodne in turistično- rekreacijske objekte se prednostno opredeljuje v strnjenih naseljih. Izven strnjenih naselij se 1105 stavbna zemljišča izjemoma opredeli le ob upoštevanju pogojev, določenih znotraj območij zaščitnih režimov ter plazljivih in poplavnih območij. Na območjih razpršene poselitve se – razen za ureditve, navedene v 37. členu tega odloka, stavbnih zemljišč ne opredeljuje. (2) Kmetijska zemljišča: Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja za proizvodnjo hrane. Prednostno se varuje večje strnjene komplekse, kjer je mogoča intenzivna pridelava 1110 hrane. Vzpodbuja se ohranjanje tradicionalnih kultur, kot so vinogradništvo, sadjarstvo in pašna živinoreja (govedo, drobnica, prašiči ter perutnina). S sistemskimi rešitvami, ki jih omogoča Program razvoja podeželja RS, se dodatno zmanjšuje izseljevanje avtohtonih prebivalcev in opuščanje kmetovanja ter s tem zaraščanje kmetijskih površin. (3) Gozdna zemljišča: Gozdna zemljišča imajo poudarjeno lesno proizvodno funkcijo in so vir 1115 surovin. Gozdovi imajo tudi pomembno ekološko in sociološko vlogo, ki se vzdržuje in ohranja. Varovani gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so v občini zastopani v neznatnem obsegu. (4) Vodna zemljišča: Območja obstoječih vodnih zemljišč se ohranja v mejah predhodnega prostorskega plana občine, poveča pa se jih z ribniki pri Drstelji. 1120 (5) Naravna dediščina: Kot pomembno naravno dediščino se varuje gozdne in druge zavarovane naravne sestoje, značilno jelševo obrast potokov ter osamele grmovne in drevesne sestoje med kmetijskimi površinami. Poplavnost ravnine ob sicer regulirani Pesnici se zmanjša s čiščenjem strug reke in odvodnih kanalov ter z vzdrževanjem varovalnih nasipov. Naravnega poteka nereguliranih strug vodotokov se ne spreminja. 1125 (6) Kulturna krajina: Ohranja se tipično podobo kulturne krajine južnih Slovenskih goric, ki jo sestavljajo značilni urbanistični vzorci, predvsem strnjeno slemensko poselitev in prečno zaporedje cesta–stavbno zemljišče–vinograd–sadovnjak–pašnik–gozd–potok in razpršeno pobočno poselitev, značilne skupine stavb ter arhitekturo avtohtonih samotnih kmetij, viničarij in pomožnih kmetijskih objektov, značilno parcelacijo naselij ter značilno parcelacijo 1130 gričevnatega dela občine ter ravninskega dela občine s poljedelskimi kulturami ob Pesnici in Rogoznici. (7) Zagotavlja se pogoje za nadaljnji soobstoj bogate avtohtone naravne favne in flore celotnega območja občine. V največji možni meri se ohranja tradicionalno okolje ob naseljih, kar se doseže s sonaravnimi oblikami kmetovanja, z vzdrževanjem kulturne krajine 1135 podeželja, ohranjanjem pestrosti gozdnih sestojev ter z ohranjanjem sprejemljivega obsega mokrišč in poplavnih predelov ob Pesnici, Rogoznici ter ob naravnih strugah drugih vodotokov. Ohranja se avtohtono obrast vodnih površin, mejice, osamelo grmovje in drevesa.

1140 2.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

45. člen (vrste PIP) 1145 (1) Območje občine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s sledečimi vrstami PIP: glede – namembnosti površin in objektov, – lege objektov, 1150 – velikosti objektov, – oblikovanja objektov, – parcelacije, – priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – celostnega ohranjanja kulturne dediščine, narave, varstva okolja in naravnih dobrin, 1155 – varovanja zdravja ljudi, – varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb ter – območij, za katera so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.

22 (2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se zagotavlja ohranitev avtohtonih urbanističnih vzorcev na grebenih in vzdrževanje kulturne krajine, razvojno dinamično, zdravo in človeku 1160 ter naravi prijazno okolje, v katerem se omogoči tako nove razvojne programe kot tradicionalno kmetijsko proizvodnjo, oboje ob ohranjanju ugodnih pogojev za soobstoj človeka ter divje favne in flore območja.

1165 3 IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3.1 DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA

46. člen 1170 (enote urejanja prostora)

(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora, ob upoštevanju režimov s področja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediščine, upoštevanju omejitev, povezanih z gospodarsko javno 1175 infrastrukturo, ter na osnovi pretežne namenske rabe. (2) Enote urejanja prostora so opredeljene za strnjena naselja, zaselke in za dele naselij Destrnik, Desenci, Dolič, Gomila, Gomilci, Vintarovci, Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Janežovski Vrh, Levanjci, Ločki Vrh, Placar, Svetinci in Zasadi ter za proizvodno območje Drstelja, športno- rekreacijsko območje Janežovski Vrh, turistični območji Janežovci in 1180 Jiršovci, območji bioplinarn, območji ribnikov Drstelja, komunalno območje Janežovci, območja režimov ter območja krajine. (3) Za vsako enoto urejanja prostora so določeni osnovna in podrobna namenska raba ter prostorski izvedbeni pogoji.

1185 3.2 OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

47. člen (območja namenske rabe prostora) Namenska raba prostora je ob upoštevanju področnih predpisov določena in prikazana 1190 glede na predvideno rabo v skladu z izhodišči iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na: (1) Območja stavbnih zemljišč: – Območja stanovanj: SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z 1195 njimi, SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, SB – površine stanovanj za posebne namene (dom ostarelih); – Območja centralnih dejavnosti: 1200 CU – območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje, CD – druga območja centralnih dejavnost, kjer prevladuje določena dejavnost razen stanovanj; 1205 – Območja proizvodnih dejavnosti: IG – gospodarske cone, namenjene proizvodnim, obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in spremljajočim dejavnostim, IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in s kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali; 1210 – Posebna območja: BT – površine za turizem, namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo ter nastanitev; – Območja zelenih površin:

23 ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem, 1215 ZD – druge urejene zelene površine, npr. zaščitni pasovi in vedutno varovanje, ZK – površine pokopališč; – Območja prometne infrastrukture: PC – površine cest; PO – ostale prometne površine; 1220 – Območja okoljske infrastrukture: O – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo ter ravnanja z odpadki; – Območja energetske infrastrukture: E – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti s področja energetike; 1225 – Območja razpršene poselitve: A – površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij; – Območja razpršene gradnje: zemljišče pod stavbami izven območja stavbnih zemljišč kot informacija o dejanskem stanju. (2) Območja kmetijskih zemljišč: 1230 K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča. (3) Območja gozdnih zemljišč: G – gozdna zemljišča. (4) Območja voda: 1235 VC – celinske vode.

3.3 DOPUSTNA IZRABA PROSTORA

48. člen 1240 (dopustna izraba prostora)

Na območjih nekaterih stavbnih zemljišč so glede na stavbno tipologijo določene: – dopustna izraba stavbne parcele kot faktor izrabe – Fiz, ki je največje dovoljeno razmerje med bruto etažnimi površinami stavb na parceli in površino stavbne parcele, s katerim se 1245 regulira velikost ter etažnost stavb , – dopustna pozidanost stavbnih parcel – Fz, ki je največje dovoljeno razmerje med površinami pod vsemi objekti in površino stavbne parcele, s katerim se regulira gostoto pozidave.

1250 49. člen (pregled enot urejanja prostora v občini)

24 ŠIFRA IN OPIS PODROBNE NAČIN ZAP. ŠT.NASELJE OPIS ENOTE EUP REŽIM ČLEN NAMENSKE RABE UREJANJA SS – stanovanjske površine ZD – druge urejene zelene Stanovanjsko površine KD, 1. območje 51 - 59. Destrnik – D1 VVO, OPN severni del ob PC – površine cest erozijska člen pokopališču PO – ostale prometne območja* površine K2- druga kmetijska zemljišča VVO, 2. Destrnik Pokopališče D2 ZK – pokopališče erozijska OPN 69. člen območja* Stanovanjsko in 3. 51 - 59. Destrnik oskrbno D3 SS – stanovanjske površine KD, VVO OPN člen območje PC – prometne površine CU – osrednja območja centralnih dejavnosti 4. 51 - 59. Destrnik Jedro naselja D4 KD, VVO OPN SS – stanovanjske površine člen ZD – druge zelene površine PC – prometne površine Stanovanjsko 5. 51 - 59. Destrnik območje Zasadi D5 SS – stanovanjske površine VVO OPN člen –zahod Osrednje CU – osrednja območja 6. območje naselja 51 - 59. Destrnik D6 centralnih dej. VVO OPN ob gasilskem PC – površine cest člen domu SS – stanovanjske površine Dom za 7. SB – stanovanjske površine Destrnik D7 VVO OPPN 73. člen ostarele za posebne namene Zasadi Stanovanjsko SS – stanovanjske površine 8. 51 - 59. Destrnik območje Zasadi D8 PC – površine cest VVO OPN člen –vzhod 9. Podeželsko SK – površine podeželskega 60 - 67. Destrnik D10 VVO OPN naselje v grabi naselja člen Podeželsko SK – površine podeželskega VVO, 10. 60 - 67. Destrnik naselje D13 naselja erozijska OPN člen Vintarovci območja* SK – površine Podeželsko VVO, 11. podeželskega naselja 60 - 67. Destrnik naselje – pod D14 erozijska OPN K2 – druga kmetijska člen šolo območja* zemljišča Vrtec in 12. CD – druga območja 51 - 59. Destrnik poslovne D15 VVO OPN centralnih dejavnosti člen dejavnosti Stanovanjsko 13. 51- 59. Destrnik območje ob D16 SS – stanovanjske površine VVO OPN člen vrtcu PC – površine cest Podeželsko 14. naselje SK – površine podeželskega 60 - 67. Destrnik – D17 VVO OPN zahodno od naselja člen tenis igrišča 15. Tenis igrišče ZS – površine za oddih, Destrnik D18 VVO OPN 68. člen rekreacijo in šport 16. Športni park pod ZS – površine za oddih, Destrnik D20 VVO OPN 68. člen šolo rekreacijo in šport

25 SK – površine Podeželsko VVO, 17. naselje nad podeželskega naselja 60 - 67. Destrnik D22 erozijska OPN Janežovskim PC- površine cest člen Vrhom območja* 18. Parkirišče pod Destrnik D23 PO- druge prometne površine VVO OPN 70. člen šolo

Podeželsko SK – površine 19. 60 - 67. Dolič naselje Dolič – podeželskega naselja VVO OPN DO1 člen zahod K2 – druga kmetijska zemljišča SK – površine Podeželsko 20. podeželskega naselja 60 - 67. Dolič naselje Dolič – VVO OPN DO2 člen sever K1 – najboljša kmetijska zemljišča SK – površine Podeželsko podeželskega naselja 21. 60 - 67. Dolič naselje Dolič – K1 najboljša kmetijska VVO OPN DO3 – člen jug zemljišča G – gozdna zemljišča SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja 22. Podeželsko centralnih dejavnosti 60 - 67. Desenci VVO OPN naselje Desenci DE1 PC – prometne površine člen O - območje okoljske infrastrukture K1- najboljša kmetijska zemljišča Odlok o LN za območje razpršene gradnje na Stanovanjsko VVO, 23. SS – stanovanjske površine Drstelji Drstelja območje erozijska K2 – druga kmetijska (Uradni Drstelja DR1 območja* zemljišča vestnik Občine Destrnik, št. 6/05) VVO, 24. Občinski režijski 101. Drstelja IG – gospodarska cona erozijska OPN obrat Drstelja člen DR2 območja* VVO, 25. Športni park ZS – površine za oddih, Drstelja erozijska OPN 68. člen Drstelja rekreacijo in šport DR3 območja* SK – površine Podeželsko VVO, 26. 60 - 67. Drstelja naselje podeželskega naselja erozijska OPN člen Drsteljski Vrh DR4 K2 – druga kmetijska območja* zemljišča SK – površine VVO, 27. Podeželsko 60 - 67. Drstelja podeželskega naselja erozijska OPN naselje Drstelja člen DR5 K2 – druga kmetijska območja* zemljišča Širitev VVO, 28. stanovanjskega Drstelja SS – stanovanjske površine erozijska 74. člen območja DR6 območja* OPPN Drstelja

26 SK – površine VVO, 29. Podeželsko 60 - 67. Gomila podeželskega naselja erozijska OPN naselje Gomila člen GO1 K1 – najboljša kmetijska območja* zemljišča SK – površine podeželskega naselja PC - površine cest 30. Podeželsko 60 - 67. Gomilci K1 – najboljša kmetijska VVO OPN naselje Gomilci člen GM1 zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča SK – površine Podeželsko VVO, 31. podeželskega naselja 60 - 67. Janežovci naselje J1 erozijska OPN PC – površine cest člen Janežovci K1 – najboljša kmetijska območja* zemljišča Odlok o LN za turistično- rekreacijski kompleks v VVO, 32. Terme Janežovcih Janežovci J2 BT – površine za turizem erozijska Janežovci pri Destrniku VC – vodne površine območja* (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 13/07) Centralna VVO, 33. čistilna O – območje okoljske Janežovci J3 erozijska OPN 72. člen naprava infrastrukture območja* Janežovci Turistično- VVO, 34. stanovanjsko Janežovci J4 SS – stanovanjske površine erozijska OPPN 74. člen naselje območja* Janežovci Center za ločeno zbiranje VVO, 35. O – območje okoljske Janežovci reciklažnih J5 erozijska OPPN 76. člen infrastrukture kosovnih območja* odpadkov Janežovci SK – površine Podeželsko VVO. 36. podeželskega naselja 60 - 67. Janežovci naselje J6 erozijska OPN PC- površine cest člen Janežovci – jug K1 – najboljša kmetijska območja* zemljišča VVO, 37. Gostišče 51 - 59. Janežovci J7 SS – stanovanjske površine erozijska OPN Janežovci člen območja* Centralno VVO, 38. SS – stanovanjske površine Jiršovci območje CD – druga območja erozijska OPPN 74. člen JI1 Jiršovci centralnih dejavnosti območja* Podeželsko SK – površine VVO, 39. 60 - 67. Jiršovci naselje Jiršovci erozijska OPN JI2 podeželskega naselja člen –zahod PC- površine cest območja* Podeželsko VVO, 40. SK – površine podeželskega 60 - 67. Jiršovci naselje Jiršovci erozijska OPN JI3 naselja člen – sever območja*

27 Podeželsko SK – površine naselje nad VVO, 41. 60 - 67. Jiršovci dolino podeželskega naselja erozijska OPN JI4 člen Rogoznice – K2 – druga kmetijska območja* vzhod zemljišča SK – površine Podeželsko podeželskega naselja VVO, 42. 60 - 67. Jiršovci naselje Jiršovci erozijska OPN JI5 K1 – najboljša kmetijska člen –Ricnje zemljišča območja* G – gozdna zemljišča BT – površine za turizem Turistično VVO, 93 – 43. IK – površine z objekti za Jiršovci območje erozijska OPN 101. JI6 kmet. proizvodnjo Jiršovci K1 – najboljša kmetijska območja* člen zemljišča SK – površine Podeželsko VVO, 44. 60 - 67. Jiršovci naselje Jiršovci- JI7 podeželskega naselja erozijska OPN člen severovzhod K2- druga kmetijska zemljišča območja

Območje VVO, 45. 77 – preseljene Kmetija Lenart JI8 A – avtohtona poselitev erozijska OPN 86a. kmetije območja* VVO, 46. Gostišč Jiršovci- JI9 CD - druga območja 60 – 67. Jiršovci erozijska OPN Gaje centralnih dejavnosti člen območja* Podeželsko SK – površine VVO, 47. naselje 60 – 67. Janežovski JV1 erozijska OPN Janežovski Vrh podeželskega naselja člen Vrh območja* –zahod PC – površine cest Sanacija SS – stanovanjske površine VVO, 48. razpršene Janežovski JV2 PC – prometne površine erozijska OPPN 74. člen gradnje Vrh območja* Janežovski Vrh Podeželsko VVO, 49. Janežovski naselje SK – površine podeželskega 60 - 67. JV6 erozijska OPN Vrh Janežovski Vrh naselja člen območja* –vzhod Športno in VVO, 50. Janežovski rekreacijsko ZS- površine za šport, 103.a JV7 erozijska OPPN Vrh območje rekreacijo in oddih člen območja* Janežovski Vrh SK – površine Podeželsko 51. podeželskega naselja 60 - 67. Levanjci naselje KD, VVO OPN LE1 PC – prometne površine člen Levanjci IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo 52. Bioplinarna E – območje energetske Levanjci VVO OPN 71. člen Žampa LE2 infrastrukture SK – površine Podeželsko 53. VVO, 60 - 67. Ločki Vrh naselje Ločki podeželskega naselja erozijska OPN LO1 člen Vrh K2 – drugo kmetijsko območja* zemljišče SK – površine 54. Podeželsko VVO, 60 - 67. Placar erozijska OPN naselje Placar PL1 podeželskega naselja člen PC – prometne površine območja* 55. Živinorejski IK – površine z objekti za VVO, 102. Placar erozijska OPN obrat Placar PL2 kmetijsko proizvodnjo člen območja*

28 SK – površine podeželskega naselja 56. Podeželsko VVO, 60 - 67. Placar K1- najboljša kmetijska erozijska OPN naselje PL3 člen zemljišča območja* K2 – druga kmetijska zemljišča SK – površine 57. Podeželsko VVO, 60-67. Placar podeželskega naselja erozijska OPN naselje PL4 člen K2 – druga kmetijska območja* zemljišča 58. Novo območje VVO Placar SS – stanovanjske površine erozijska OPPN 74. člen stanovanj PL5 območja* 59. Novo območje VVO, Placar SS – stanovanjske površine erozijska OPPN 74. člen stanovanj PL6 območja* Območje VVO, 60. 77 - preseljene Kmetija Petek PL7 A – avtohtona poselitev erozijska OPN 86a. kmetije območja* 61. Podeželsko SK – površine podeželskega VVO 60 - 67. Svetinci OPN naselje SV1 naselja člen SK – površine podeželskega 62. Podeželsko naselja VVO, 60 - 67. Vintarovci erozijska OPN naselje VI1 K2 – druga kmetijska člen zemljišča območja* SK – površine 63. Podeželsko VVO, 60 - 67. Vintarovci podeželskega naselja erozijska OPN naselje VI2 člen K2 – druga kmetijska območja* zemljišča SK – površine 64. Podeželsko VVO, 60 - 67. Vintarovci podeželskega naselja erozijska OPN naselje VI3 člen K2 – druga kmetijska območja* zemljišča 65. Novo območje VVO, Vintarovci SS – stanovanjske površine erozijska OPPN 74. člen stanovanj – jug VI4 območja* Novo območje 66. VVO Vintarovci stanovanj – SS – stanovanjske površine erozijska OPPN 74. člen VI5 sever območja* A – avtohtona poselitev IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo O – površine okoljske infrastrukture Gričevnat svet, ZS – površine za oddih, KD, VVO, 67. Območje 77 - 92. osrednji del ZN1 rekreacijo in šport erozijska OPN krajine člen občine, PC – prometne površine območja* območje krajine K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča

Naravna 68. Območje Gozd 77 - 92. – ZN2 G – gozdna zemljišča vrednota, OPN krajine člen Desenci VVO

29 A – avtohtona poselitev K1 – najboljša kmetijska zemljišča Dolina K2 – druga kmetijska Rogoznice in zemljišča 69. Območje Slovenske VVO, 77 - 92. ZN3 G – gozdna zemljišča erozijska OPN krajine gorice, O – okoljska infrastruktura člen zahodni del območja* občine, IK – površine z objekti za območje krajine kmet. proizvodnjo PC – prometne površine ZS – površine za šport, rekreacijo in oddih

G – območje gozdov Naravna K1 – najboljša kmetijska vrednota, Pesniška zemljišča 77 – 70. Območje poplavno ZN4 A – avtohtona poselitev OPN 92... krajine dolina, območje, območje krajine PC – prometne površine VVO, člen O – okoljska infrastruktura erozijska VC – vodne površine območja* A – avtohtona poselitev 1. območje G – območje gozdov Natura 71. Območje 2000, 77 - 92. Nature ZN5 K1 – najboljša kmetijska OPN krajine 2000 Zg. zemljišča VVO člen Velovlek K2 – druga kmetijska zemljišča 2. območje G – območje gozdov Natura 72. Območje K1 – najboljša kmetijska 77 - 92. Nature ZN6 2000, OPN krajine zemljišča člen 2000 Zg. VVO Velovlek KD, Drstelja G 73. Območje – – območje gozdov 77 - 92. ZN7 VVO, OPN krajine gomila K1 – najboljša kmetijska člen Brezje zemljišča erozijska območja* KD, Gomila 74. Območje – G – območje gozdov 77 - 92. ZN8 VVO OPN krajine gomilno člen grobišče erozijska območja* KD, VVO, 75. Območje Jiršovci rimski erozijska 77 – 92. – ZN9 G – območje gozdov OPN krajine gomili območja* člen

KD, VVO, 76. Območje Placar rimska 77 - 92. – ZN10 G – območje gozdov erozijska OPN krajine člen gomila območja* KD, G – območje gozdov 77. Območje Placar rimska 77 - 92. – ZN11 K1 – najboljša kmetijska VVO, OPN krajine člen gomila 1 zemljišča erozijska območja* Gomilci 78. Območje – 77 - 92. ZN12 G – območje gozdov KD, VVO OPN krajine gomilno člen grobišče Zg. Velovlek – 79. Območje 77 - 92. gomilno ZN13 G – območje gozdov KD, VVO OPN krajine grobišče člen na vrhu grebena

30 Levanjci 80. Območje – 77 - 92. ZN14 G – območje gozdov KD, VVO OPN krajine gomilno člen grobišče VC – vodne površine VVO, 81. Območje 103. Ribnik ZN15 ZD- druge zelene površine erozijska OPPN krajine člen območja* VC – vodne površine VVO, 82. Območje ZD- druge zelene površine 103. Ribnik ZN16 erozijska OPPN krajine K1 – najboljša kmetijska člen območja* zemljišča A – avtohtona poselitev IK – površine z objekti za 83. Območje 86 - 92. Kmetija Arnuš ZN17 kmetijsko proizvodnjo VVO OPN krajine člen E – območje energetske infrastrukture

31 KD – zavarovana kulturna dediščina VVO – Vodovarstvena območja z oznako VVO III, Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007, 32/11 in 1255 24/13) erozijska območja*- območja zahtevnih zaščitnih ukrepov poplavno območje - Opozorilna karta poplav (zelo redke poplave)

1260 3.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

50. člen (določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP)

1265 (1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v naseljih določajo:  namembnost in vrsto posegov v prostor,  lego, velikost in oblikovanje objektov,  merila za parcelacijo, 1270  priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,  ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin,  varovanje zdravja ljudi,  varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe in  dopustne posege na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. 1275 (2) V vseh enotah urejanja prostora so na stavbnih zemljiščih, če za posamezno območje podrobne namenske rabe v posamezni enoti urejanja prostora ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi: gradnja novih objektov, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija in odstranitev objektov, sprememba namembnosti celote ali delov objektov, če je nova namembnost skladna z 1280 namensko rabo prostora. vzdrževanje objektov, gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Izven stavbnih zemljišč, na območjih razpršene gradnje, so, če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi 1285 na zemljiščih pod stavbo izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo vzdrževanje objekta, gradnja gospodarske javne infrastrukture pod pogoji, ki jih določa ta prostorski akt, gradnja in postavitev enostavnih ter nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih določa ta prostorski akt. (4) V objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka. Ne glede na 1290 določbe prejšnjih odstavkov tega člena velja v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje varstva kulturne dediščine. (5) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, 1295 zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007). (6) Ne glede na določbe za posamezne enote urejanja prostora, je na območju OPN dovoljeno graditi in urejati objekte za varstvo pred naravnimi nesrečami kot so oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazu, protipoplavni nasipi ipd., če to ni v 1300 nasprotju s predpisi o vodah, varstvu narave in kulturne dediščine, varstvu človekovega zdravja in drugimi področnimi predpisi. Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 6. odstavka 77. člena tega odloka. (7) Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov: 1305  Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov ter drugih posegov na kmetijskih zemljiščih so podrobno opredeljene v 6. odstavku 77. člena za območja PNRP K1 in K2 ter v preglednicah v Prilogah 1 in 2 za preostala območja PNRP.

32  Odmik od parcelne meje znaša najmanj 1,5 m, razen za ograje in ureditve v nivoju terena, ki se lahko postavijo do parcelne meje. Če so odmiki manjši od zgoraj 1310 določenih, je potrebno predložiti soglasje mejašev.  Začasni objekt sezonskega turističnega značaja se lahko postavi na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavi samo v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev 1315 začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.  V vseh enotah urejanja prostora je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali prečkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju drugih pogojev tega odloka. Za 1320 kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 6. odstavka 77. člena tega odloka.  Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, konfini, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s 1325 preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.  Protihrupne bariere se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 3 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN.  Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo 1330 biti postavljene znotraj označenega naselja. Izven območij naselij ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prosto stoječi oglasni panoji in zasloni, zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih ter nezahtevnih objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditve. 1335 Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.  Likovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov naj izhaja iz krajevno 1340 tradicionalnih značilnosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo osnovnemu objektu, morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), 1345 v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov in garaž za osebna vozila ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna.  Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti 1350 umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene.  Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: 1355 ◦ majhna stavba (objekt za lastne potrebe v kulturnovarstvenih smernicah): ▪ drvarnica - imeti mora podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40-45 stopinj, opečno kritino- izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja: ▪ garaža - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte 1360 (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest, ▪ lopa - možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena; ▪ nadstrešek - možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora; ▪ rezervoar - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, 1365 načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;

33 ▪ uta oz. senčnica- potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;

34 ▪ ograja- naj bo iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo: ◦ pomožni infrastrukturni objekti: 1370 ▪ cestni objekti: avtobusno postajališče - na območju celotne občine izven mesta naj bo izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme; ▪ energetski objekti:  nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje - v območjih kulturne dediščine jih je potrebno speljati podzemno, razen če gre za 1375 arheološko dediščino - v tem primeru naj vodi potekajo po oz. izjemoma ob robovih naselja, gozda, cest...;  ločilno oz. krmilno mesto - naj bo neopazno, umaknjeno na rob;  transformatorska postaja - naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni možno naj bo čimbolj neopazna, umaknjena na rob in 1380 umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante;  relejna hišica- naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;  tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk- naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;  fotovoltaične elektrarne- na objekte kulturne dediščine se načeloma ne 1385 postavlja elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah; možnosti so na notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določati posebej; ◦ telekomunikacijski objekti-:  sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje- praviloma naj se 1390 izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oz. drogov za bazne postaje v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in 1395 gradovi, ni sprejemljivo; ◦ komunalni objekti:  objekt s hidroforno postajo oz. prečrpališčem - izogibati se je potrebno objektom in območjem kulturne dediščine, če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na ne- izpostavljenem mestu, obdanem z živico: 1400  mala tipska čistilna naprava - območje postavitve ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne izpostavljeno mesto; ◦ pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ▪ čebelnjak - sledijo naj tradicionalnemu vzoru; 1405 ▪ gnojišče, gnojna jama - ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru domačije, v neposredni bližini hleva; ▪ gozdna cesta- v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras; ▪ gozdna učna pot- v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih zabel; 1410 ▪ gozdna žičnica- naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine; ▪ kašča- sledijo naj tradicionalnemu vzoru; ▪ kozolec- dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih; 1415 ▪ kmečka lopa- postavitev možna le v okviru kmečkega gospodarstva; ▪ silos - možen samo v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega gospodarstva; ▪ skedenj - dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev ◦ začasni objekti: ▪ začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine 1420 lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja; ▪ začasni objekti se smejo za prireditve se smejo postaviti za omejen čas trajanja prireditve;

35 ▪ začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine; 1425 ◦ vadbeni objekti: ▪ dopustni so le v sklopu obstoječih učno- vzgojnih objektov; ▪ montažnih napihljivih šotorov naj se ne postavlja v območja kulturne dediščine; ◦ spominska obeležja: ▪ pred postavitvijo spominskih obeležij v območjih kulturne dediščine je potrebno 1430 izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino. ◦ urbana oprema - v območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno: ▪ čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju in celostni podobi urbane 1435 opreme (postajališča, ekološki otoki ipd.); ▪ objekt za oglaševanje - na območju kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporablja lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt; ▪ transparent - na območju kulturne dediščine postavljanje transparentov načeloma 1440 ni dovoljeno; ▪ skulptura - enako kot za spominska obeležja; ▪ večnamenski kioski - v območjih kulturne dediščine niso dopustni- v ta namen se lahko uporablja obstoječe opuščene objekte kulturne dediščinevodnjaki - enako kot za spominska obeležja. 1445 (8) V določenih primerih se dovoli odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja v posamezni enoti urejanja prostora. Če je bil objekt zgrajen pred sprejemom odloka v skladu s takrat veljavnimi pogoji oz. določili glede oblikovanja, objekt pa je potrebno legalizirati, ker ni bil zgrajen na v gradbenem dovoljenju navedeni zemljiški parceli, se dovoli odstopanje od sedaj veljavnih prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja. V 1450 tem primeru se šteje, da objekt izpolnjuje pogoje glede oblikovanja.

3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI V OBMOČJIH NASELIJ

1455 3.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji za območja stanovanj in centralnih dejavnosti v EUP D1, D3, D4, D5, D6, D8, D15, D16

51. člen 1460 (PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Območja stanovanj z oznako podrobne namenske rabe SS so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Vanje se lahko umeščajo spremljajoče dejavnosti, kadar: – so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnih območij, 1465 – s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja, – se zanje lahko zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet. V območja stanovanj se tako lahko umestijo dejavnosti socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih 1470 in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k racionalnejši izrabi površin. (2) Dopustno je graditi:  enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe,  gostinske stavbe, 1475  upravne in pisarniške stavbe,  trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov),  stavbe splošnega družbenega pomena,  druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,

36  inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, 1480 cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),  enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2. 1485 (3) Pri načrtovanju in graditvi enostavnih objektov v poselitvenem območju se upošteva, da se: – v okviru ene gradbene parcele lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihovo umestitev in oblikovanje načrtuje enotno; – na območju, kjer je stal začasni objekt, vzpostavi prvotno stanje. 1490 (4) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CU so namenjena centralnim dejavnostim v območju historičnega in novega jedra naselja Destrnik, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, varstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje. Dejavnosti se meša vertikalno (po nadstropjih) in horizontalno. 1495 (5) Dopustno je graditi:  stanovanjske stavbe,  gostinske stavbe,  upravne in pisarniške stavbe,  trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov), 1500  stavbe splošnega družbenega pomena,  druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti,  inženirske objekte, kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter elektroenergetske vode, gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igrišča, javni vrtovi, 1505 parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine),  enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (6) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe CD so namenjena drugim centralnim dejavnostim, kjer prevladujejo določene centralne dejavnosti nad stanovanji. V 1510 EUP D15 so prevladujoče izobraževanje in poslovno-storitvene dejavnosti. Delež navedenih dejavnosti mora, glede na celotno površino EUP, znašati vsaj 50 %. Preostale površine se lahko nameni ostalim dopustnim dejavnostim iz 5. odstavka tega člena. (7) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ležijo znotraj naselij, veljajo enaki pogoji kot za območja z enako namensko rabo zunaj naselij. 1515 (8) Območja drugih zelenih površin z oznako podrobne namenske rabe ZD v EUP D1 in D4 so namenjena vedutnemu varovanju. Ohranjajo se vinogradniški zasadi. Dopušča se gradnja gospodarske javne infrastrukture občinskega pomena ter enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

1520 52. člen (PIP glede lege objektov)

(1) Odmiki stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napušč, balkon, fasada ...) od sosednjih parcelnih mej, so 1525 najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti, intervencijskega dostopa ter ob izpolnitvi požarnih in higiensko sanitarnih pogojev ter najmanj dvournega dnevnega osončenja dnevnih bivalnih prostorov. Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi do meje. Talne ureditve (tlake) se gradi do parcelne meje. 1530 (2) Odmiki objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ceste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca ceste. Za postavitve ograj ob javnih cestah se pridobi soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti. (3) Odmiki objektov od gozdnega zemljišča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljišča pa 1535 najmanj 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. (4) V strnjenih delih naselij se z razmestitvijo novih objektov tvori ulice.

37 (5) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravokotno na plastnice, na ravninah pa vzporedno ali pravokotno na prometnice. Orientacija objektov je lahko drugačna, če je to utemeljeno z zahtevami glede osončenosti, razglednosti iz parcele ali s funkcionalnimi 1540 zahtevami, če se ne ovira prometa ali vzdrževanja ceste. (6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele ne sme motiti bivanja sosedov ali ogrožati njihovega zemljišča. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Drevesa se sadi z odmikom, da krošnje ne presežejo parcelnih mej, žive meje pa na 1,80 m višine. 1545 (7) Cerkev sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 je del varovane sakralne stavbne dediščine. Razen objekta se varuje tudi njeno vplivno območje. V varovanem vplivnem območju določa vrsto dovoljenih posegov in pogoje gradnje pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

1550 53. člen (PIP glede velikosti objektov)

(1) Na območjih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU in CD je največja višina novih objektov štiri etaže nad urejenim terenom (P + 2 + 1555 M ). V mansardi, kot četrti etaži nad terenom, se kapne lege podzida maksimalno do višine 60 cm. Glede kleti se upošteva pogoje iz drugega odstavka tega člena. (2) Na območjih stanovanj z oznako podrobne namenske rabe SS je največja nadzemna etažnost enostanovanjskih objektov P + 1 + M (pritličje, nadstropje in mansarda). Stanovanjska mansarda, kot tretja bivalna etaža nad terenom, ima maksimalno podzidavo 1560 kapnih leg do višine 60 cm. Posamezna etaža ne sme presegati višine 3 metre. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih z visoko podtalnico in na poplavnih območjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa). 1565 (3) V vplivnem območju cerkve Sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se posege, ki spreminjajo višinske in tlorisne gabarite obstoječih objektov, izvaja na podlagi pogojev, ki jih določi pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

54. člen 1570 (PIP glede oblikovanja)

(1) Na območjih podrobne namenske rabe z oznako SS se gradbene mase novih objektov načrtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseščini. Nove objekte se lahko tudi sodobno oblikuje z razmerjem stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske 1575 stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. (2) Strehe objektov na območjih podrobne namenske rabe z oznako SS so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45°, dovoli pa se tudi ravne strehe ali enokapnice z nakloni do 15°. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za 1580 proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. (3) Barve fasad objektov so umirjeni svetli toni barv iz naravnega okolja. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov so v barvah lesa. Kritina je opečna ali v videzu opečne, na nizkih naklonih tudi bakrena pločevina, 1585 industrijski paneli v barvah brona ali ozelenjene strehe. Kleparski izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona. (4) V območjih z oznako podrobne namenske rabe CU in CD se stanovanjske, javne stavbe, upravne in poslovne stavbe, trgovske in gostinske ter stavbe za storitvene dejavnosti lahko oblikuje z največjo višino 10 m, z ravno ali blago enokapno streho v naklonih do 15° ali s 1590 simetrično dvokapnico v naklonih 35–45°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se jih vgradi v streho kot osnovna kritina. Fasadni materiali so lahko tudi industrijski paneli. Barve fasad so umirjeni pastelni toni barv iz naravnega okolja.

38 (5) V vplivnem območju cerkve sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se gabarite 1595 obstoječih objektov spreminja le ob soglasju pristojne službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Rušitve, prezidave in dozidave se izvajajo na podlagi pogojev, ki jih določi pristojna kulturno- varstvena služba. Velikost in ritem okenskih ter zunanjih vratnih odprtin na stavbah se uskladi z velikostjo in ritmom obstoječih odprtin na objektu. Strešna okna v ravnini strešine so dovoljena le na dvoriščnih strešinah, na uličnih pa ne. Dovoli se gradnja 1600 strešnih izzidkov s simetrično dvokapno streho, v naklonu strešine obstoječega objekta. Naklone dvokapnih streh obstoječih stavb se ohranja v izvirni obliki, kritina pa je obvezno opečna, bobrovec. Kleparski izdelki in žlebovje so iz bakrene pločevine ali drugega materiala v barvi brona.

1605 55. člen (PIP glede mirujočega prometa)

(1) Ob vseh stanovanjskih stavbah se na parcelah lastnikov protiprašno uredi parkirišče z ustrezno velikimi parkirnimi mesti (PM) za osebna vozila z najmanj: 1610 – na stanovanjsko enoto 2 PM za stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce; (2) Ob kmetijskih objektih se predvidi zadostna manipulacijska površina za vso kmetijsko mehanizacijo in površina za njeno hrambo izven stanovanjskega območja dvorišča. (3) Ob javnih objektih in objektih z oskrbno, gostinsko in servisno dejavnostjo, se protiprašno uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj: 1615 – trgovine 1 PM/30 m2 prodajne površine + 1 PM/2 zaposlena, – gostilne 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena, – gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev, – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – domovi za ostarele 1 PM/5 postelj, 1620 – vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena, – športna igrišča 1 PM/250 m2 površine igrišč, – zdravstveni prostori 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev, – cerkve 1 PM/20 sedežev in 1625 – pokopališče 1 PM/500 m2, min. 10 PM, pri čemer se 5 % parkirišč (oz. najmanj 1 PM) nameni gibalno oviranim osebam.

56. člen 1630 (PIP in merila za parcelacijo)

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel sta odvisni od namena, velikosti, zmogljivosti in zasnove načrtovanih objektov ter od tipologije pozidave. Povprečna velikost stanovanjske parcele za prostostoječo družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2, z dovoljenim odstopanjem 1635 do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in PIP glede varovanja zdravja. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve. (2) Za vsako stavbno parcelo se zagotovi možnost dostopa in dovoza z javnega cestnega 1640 omrežja ter možnost priključitve na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.

57. člen (PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno 1645 dobro)

(1) Vse zahtevne in manj zahtevne objekte se obvezno priključi na vsa infrastrukturna omrežja osnovnega standarda (električno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje ter cesta), ki na območju obstajajo. Lastniki so obvezani spoštovati vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, 1650 vključno s sklenitvijo služnosti z upravljavcem infrastrukturnih omrežij za dostop ob gradnji in vzdrževanju javne gospodarske infrastrukture na parceli. Priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telefonsko in kabelsko televizijsko omrežje), ni obvezno. 39 (2) V naseljih se zagotavlja zdravo, mirno in čisto bivalno okolje ter glede na krajevne razmere čim boljše bivalne pogoje. Strogo in dosledno se upošteva sanitarne pogoje glede 1655 prostorskih ureditev, dovoljenih dejavnosti ter najvišjih dovoljenih ravni emisij in v občini sprejet režim zbiranja ter odlaganja komunalnih odpadkov. Lastniki kmetijske in drugih proizvodnih dejavnosti v naseljih dosledno upoštevajo sanitarno-tehnične pogoje in ukrepe za zaščito bivalnega okolja pred prekomernimi emisijami, predvsem hrupa, prašenja, smradu, mrčesa ter onesnaževanja podtalja. Tehnološke odpadne vode se pred izpustom 1660 prečisti na mestu nastanka, gnojnica pa ne sme iztekati v fekalno kanalizacijo ali v odprte jarke oz. podtalje. (3) V vseh EUP, kjer javnega omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih voda še ni ali ni predvideno, se za skupino ali za posamezno gospodinjstvo gradi male čistilne naprave. (4) V vseh EUP, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih 1665 voda in čistilna naprava, se zagotovi ločeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.

58. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb) 1670 (1) Sestavni del OPN so enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. (2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, vplivna območja dediščine. (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na objektih in območjih kulturne dediščine na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni:  gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in  rekonstrukcija objekta. (5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. (7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo- čez objekt in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

40 (9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. (10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.

Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediščine.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:  tlorisna in višinska zasnova (gabariti),  gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,  oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),  funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,  sestavine in pritikline,  stavbno pohištvo in notranja oprema,  komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,  pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),  celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),  odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),  prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.),  prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),  naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,  podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),  odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),  stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),  oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),  značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),  tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediščini),  tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja, zidanice),

41  odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,  avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,  preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:  odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,  izkoriščati mineralne surovine in  postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:  če ni možno najti drugih rešitev in  če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  avtentičnost lokacije,  materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,  vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  materialna substanca, ki je še ohranjena,  lokacija in prostorska pojavnost,  vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

42 (13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. (14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah- obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. (15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/ lastnika zemljišč/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (18) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prostorskega informacijskega sistema ter veljavnih področnih predpisov in uradnih evidenc. (19) V EUP D3 in D8 se za gradnjo nadzemnih objektov upošteva odmik 20 m od gozdnega roba in za talne ureditve odmik 5 m od gozdnega roba. V gozdni rob se ne posega in se ga 1675 ohranja. Znotraj naštetih EUP se ohranja posamezna drevesa, starodebelne sadovnjake, mejice in osamele grme. (20) Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov se upošteva usmeritve Zakona o vodah, in sicer: – ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda, 1680 – ohranja se naravne plitvine in prelive v matično strugo, – vodno telo se ne zasipa, – ohranja se predele erodiranih rečnih brežin, – ohranja se sipine, – v strugo in brežine se ne posega, 1685 – posege v vode se izvaja sonaravno, – posege v vode se izvaja izven gnezditvene sezone ptic, – brežine voda se kosi od druge polovice septembra do začetka maja. – ohranja se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m, – po posegih se zasaditve brežin izvede izključno z lokalno avtohtonimi vrstami drevja, 1690 – dosledno se upošteva odmik 5 m od meje vodnega telesa, znotraj katerega se dovoli le posege iz 9. točke 77. člena tega odloka. (21) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote: – V primeru najdbe mineralov ali fosilov najditelj ravna skladno s 74. členom Zakona o ohranjanju narave, to je ustavi dela in takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo 1695 narave Slovenije. – Pri posegih, povezanih z obsežnejšimi zemeljskimi deli, kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije, kablovodov, se po predhodnem dogovoru s pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja ter varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. 1700 – V primeru najdbe potencialne naravne vrednote investitor o najdbi takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije. Ta pripravi usmeritve, ki vključujejo dokumentiranje in ovrednotenje območja oz. potencialne naravne vrednote, oceno ogroženosti ter predlog ukrepa varstva (in-situ ali ex-situ varstvo, pogodbeno varstvo, skrbništvo, zavarovanje, začasno zavarovanje, obnovitev).

43 1705 (22) Pri urejanju parcel investitor ohranja ali nadomesti lokalno poznane naravne in grajene odvodnike visokih voda. (23) Na celotnem območju občine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom: – na območjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija, hudourniki, se zagotovi varne 1710 življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja brez bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki, – na poplavnih, erozijskih in usadnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma 1715 dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo, – na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih se pred vsako gradnjo izvede ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe, – na vododeficitarna in sušna območja se ne umešča novih dejavnosti, ki izrazito povečujejo porabo pitne vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice 1720 ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti se prilagodi čim manjši porabi vode. (24) Objekte se projektira in gradi potresno varno, glede na stopnjo potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125. 1725 (25) Izpolni se zahteve varstva pred požarom. Zagotovi se: – ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, – vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustrezni pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju), 1730 – pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane ter varne dovoze in dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. (26) Na območju občine, razen navedenih v 42. členu, ni drugih posebnih območij ali objektov za obrambne potrebe. (27) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, 1735 zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007). (28) Občina bo skladno z okoljskim poročilom spremljala kazalce stanja okolja na območju celotne občine. Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno, ali se stanje okolja v občini izboljšuje ali slabša. Stanje kazalcev naj občina spremlja vsakih 5 let, o čemer se mora 1740 pripraviti tudi poročilo o stanju okolja v občini Destrnik.

44 Kazalci stanja okolja Spremljanje uspešnosti Zrak Povprečni dnevni letni promet (osebni in Spremlja občina preko državne mreže cest v tovorni promet) času izvajanja OPN Destrnik Količina energije, proizvedene iz obnovljivih Spremlja občina preko podatkov iz popisa virov energije (OVE) prebivalstva SURS in popisa dimnikarske službe v času izvajanja OPN Destrnik Voda Celotno območje se nahaja v vodovarstvenem Spremlja občina preko Ministrstva za okolje in območju, kjer velja III. VVO režim prostor v času izvajanja OPN Destrnik Število priključenih na komunalno omrežje Spremlja občina preko Komunalnega podjetja Ptuj v času izvajanja OPN Število in delež priključenih na javno Spremlja občina preko pristojnega vodovodno omrežje komunalnega podjetja v času izvajanja OPN Destrnik Pitna voda Spremlja občina preko pristojnega komunalnega podjetja v času izvajanja OPN Destrnik Hrup Povprečni dnevni letni promet (osebni in Spremlja občina preko državne mreže cest v tovorni promet) času izvajanja OPN Destrnik Narava Prisotnost naravnih vrednot in ekološko Spremlja občina preko Zavoda za varstvo pomembnih območij narave v času izvajanja OPN Destrnik Kulturna dediščina Število enot kulturne dediščine Občina naj spremlja popis enot kulturne dediščine preko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v času izvajanja OPN Destrnik Krajina Površina saniranih območij izkoriščanja Spremlja občina v času izvajanja OPN Destrnik mineralnih surovin

45 59. člen (PIP glede varovanja zdravja) 1745 (1) Za vsak samostojni bivalni in javni objekt se zagotovi ustrezen dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih z bivalno in poslovno funkcijo se vhode za posamezno funkcijo loči. Vhode v javne objekte, na prometne površine in dovoze do objektov s poslovnimi funkcijami se načrtuje tako, da je omogočen dostop gibalno oviranim osebam. Zagotovi se jim tudi 1750 posebna parkirna mesta ob parkiriščih iz določb 55. člena tega odloka, skladno s predpisi. (2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo prostora določi tri stopnje varstva pred hrupom. Upošteva se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom, ki so: 1755 – območje II. stopnje varstva pred hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora: – na območju centralnih površin z oznako CU v neposredni okolici zdravstvenega doma, – na območju stanovanjskih površin z oznako SS, – na območju stanovanjskih površin za posebne namene z oznako SB, 1760 – na posebnem območju površin za turizem z oznako BT, na katerem ni dopusten noben poseg, ki je zaradi povzročanja prekomernega hrupa za okolje moteč, – območje III. stopnje varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora: 1765 – na območju površin podeželskega naselja z oznako SK, – na območju centralnih površin z oznako CU in CD, ki so namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju, – na območju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, druge zelene površine z oznako ZD in pokopališča z oznako ZK, 1770 – na območju voda: površinske vode z oznako VC, razen površin na mirnem območju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa, – območje IV. stopnje varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora: – na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za 1775 kmetijsko proizvodnjo z oznako IK, – na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC, – na območju energetske infrastrukture z oznako E, – na območju okoljske infrastrukture z oznako O, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa. 1780 (3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: – za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %; 1785 – za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če: – je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W, – povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in 1790 – je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h; – znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega 2 dela fasade, ne presega 1 cd/m ; 1795 – upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega 2 dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m ;

46 – če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob 1800 osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka; – pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo 1805 preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe; – upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena uredbe; – inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega 1810 onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. (4) Komunalne odpadne vode, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se odvede v nepropustnem omrežju ter prečisti v čistilni napravi. Do izgradnje čistilne naprave se začasno dovoli gradnja nepropustnih greznic na praznjenje, ki se jih po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ukine. Meteorne vode s povoznih površin se 1815 pred izpustom prečisti olj na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna. (5) Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na določeno komunalno odlagališče na v občini opredeljen način. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo.

1820

3.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja podeželskih naselij v EUP D10, D13, D14, 1825 D17, D22, DE1, DO1, DO2, DO3, DR4, DR5, GM1, GO1, J1, J6, JI2, JI3, JI4, JI5, JI7, JI9, JV1, LE1, LO1,PL1, PL3, PL4, SV1,VI1, VI2, VI3

60. člen (PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor) 1830 (1) Stavbna zemljišča, opredeljena kot površine podeželskega naselja z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Dopustno je tudi umeščanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, ki prinašajo diverzifikacijo podeželja, in tudi drugih spremljajočih dejavnosti, kadar: 1835 – so namenjene oskrbi prebivalcev okoliškega območja; – s svojim delovanjem ne povzročajo prekomernega hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki bi slabšali predpisane standarde kakovosti okolja; – se zanje zagotovi ustrezne površine za mirujoči promet. V območja podeželskih naselij se tako lahko umestijo dejavnosti socialnega varstva, varstva 1840 otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k racionalnejši izrabi površin. (2) Dopustno je graditi: – eno- ali dvostanovanjske stavbe, 1845 – kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – gostinske stavbe, – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, 1850 – druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti, – inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste ter javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine), 1855 – enostavne in nezahtevne objekte kot so za območja podrobne namenske rabe z oznako SK določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. 47 (3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe CD v EUP DE1 je dopustna gradnja oz. dozidava in razširitev gasilskega doma ter ureditev javne ploščadi. Navedene prostorske ureditve morajo imeti večinski delež znotraj območja predmetne namenske rabe. Preostali 1860 del se lahko nameni drugim dejavnostim, ki so v skladu s podrobno namensko rabo območja. Na območju z oznako podrobne namenske rabe CD v EUP JI9 (gostišče Jiršovci- Gaje) so dopustne gostinske, turistične, trgovske, poslovne in sorodne dejavnosti ter stanovanjska dejavnost. (4) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IK je dopustno graditi: 1865 – kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – objekte za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2. 1870 (5) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ležijo znotraj naselij, veljajo enaki pogoji kot za območja zunaj naselij.

61. člen (PIP glede lege objektov) 1875 (1) Odmiki stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednjih parcelnih mej, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napuščev, balkonov, nadstreškov ...), so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti za intervencijske dostope ter ob izpolnitvi požarnih in higiensko sanitarnih 1880 pogojev ter zagotovitvi najmanj dveurnega dnevnega osončenja dnevnih bivalnih prostorov (dnevne sobe). Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi do parcelne meje, Talne ureditve se lahko gradi do parcelne meje. (2) Odmiki nadzemnih objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ceste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca 1885 ceste. Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti. (3) Odmiki nadzemnih objektov od gozdnega zemljišča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljišča pa najmanj 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. 1890 (4) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravokotno na plastnice, na ravninah na prometnice, lahko pa je drugačna, če je to utemeljeno z zahtevami glede osončenosti, razglednosti s parcele ali s funkcionalnimi zahtevami. (5) Nestanovanjske kmetijske stavbe so od stanovanjskih objektov oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih, lahko tudi 1895 manj. (6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele se ne sme stekati na zemljišča sosedov, če bi tam lahko povzročila škodo na objektih ali ureditvah. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Krošnje drevja ne smejo presegati parcelnih mej s sosedi. Žive meje so visoke največ 1,80 m. 1900 62. člen (PIP glede velikosti objektov)

(1) Največja nadzemna etažnost enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov je P + 1 / M (pritličje, nadstropje ali mansarda). Brez pogojev je dopustna gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih z visoko podtalnico in na poplavnih območjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa). (2) Velikost kmetijskih objektov je odvisna od tehnoloških zahtev, a v ustrezni oddaljenosti od stanovanjskih objektov kmetije. Na izpostavljeni strani kmetije se silose obsadi z visokodebelnim sadnim drevjem. Silažni jarki in zunanje deponije (bale, gnojišča ipd.) se na zunanji strani po celotni stranici obsadi z živo mejo.

48 (3) Največja nadzemna etažnost objektov za druge dovoljene dejavnosti na območjih podrobne namenske rabe prostora z oznako SK je P + 1/M (pritličje, nadstropje ali mansarda). Višina objektov za obrtne dejavnosti znaša največ osem metrov, merjeno od kote pritličja do vrha slemena. Gradnja kleti je dovoljena pod enakimi pogoji kot za stanovanjske objekte. (4) Največja nadzemna etažnost objektov na območjih podrobne namenske rabe prostora z 1905 oznako CD v EUP DE1 in JI9 je P + 1/M (pritličje, nadstropje ali mansarda). Gradnja kleti je dovoljena pod enakimi pogoji kot za stanovanjske objekte. Ne glede na določbe prvega odstavka 63. člena so gradbene mase objektov lahko večje od gradbenih mas objektov v soseščini.

1910 63. člen (PIP glede oblikovanja objektov)

(1) Gradbene mase novih stanovanjskih in drugih objektov se načrtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseščini. Novi objekti so lahko sodobno oblikovani. (2) Razmerje stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. Obstoječe stavbe je dopustno dograjevati po obeh stranicah, a po dolžini in bočno za največ 50 % dolžine daljše stranice. Bočni prizidek je širok največ kot krajša stranica obstoječe stavbe. (3) Strehe stanovanjskih in drugih dopustnih objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45°. Lesenih delov fasad se ne izvaja v obliki polkrožnih brun. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Izstreški so široki največ 66 % dolžine stranice med čelnima fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine. 1915 (4) Kmetijske in gospodarske objekte se oblikuje skladno s tradicionalnimi oblikovnimi principi stavb slovenjegoriške kmetije, kot so: – simetrična dvokapna streha z naklonom 35–45°, ki pa je lahko tudi manjši, če je objekt širok več kot 12 m, – na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne 1920 energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. – barva kritine je opečno rdeča, temno rjava ali temno siva, – barve fasade so umirjeni svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice, – fasadni les je pleskan s prozornim ali prosojnim mat opleskom v sivi ali barvah lesa, 1925 – zaželene so opečne mreže na zatrepih. (5) Objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vremenom in občasno bivanje (zidanice) se oblikuje strogo po principih slovenjegoriške viničarije. Razmerje stranic tlorisnega pravokotnika je najmanj 1 : 1,4. Dovoljena etažnost je največ klet in pritličje. Podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar brez podzidave kapnih leg, z okni na zatrepih in s po 1930 enim strešnim oknom dimenzij do 80 x 140 cm v ravnini strešine na vsaki strešini. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s kamnom ali obarvana v temnejšem odtenku barve fasade. Fasada pritličja je gladek pleskan omet v svetlih pastelnih barvah. Okna so manjša, pokončna, s polkni in fasadnim okvirjem, širokim do 12 cm od odprtine, v temnejšem odtenku barve fasade. Zatrep se pleska kot fasado ali obloži z lesom od stropa pritličja do 1935 strešin, navpično. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat opleskom. Na vetrovnih legah se dovoli čope do 1/3 dolžine strešine.

64. člen (PIP in merila za parcelacijo) 1940

49 (1) Povprečna velikost nove stanovanjske parcele za samostojno družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in PIP glede varovanja zdravja. Velikost stavbnih zemljišč za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve. (2) Do vsake stavbne parcele se zagotovi dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. (3) Pri parcelaciji se upošteva krajevno značilno obliko parcel.

65. člen (PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Vse objekte s priključki na komunalno infrastrukturo se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na nadstandardna omrežja (plinsko in omrežja elektronskih telekomunikacij). (2) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (3) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno oblikovanje nadzemnih objektov in ustrezno krajinsko oblikovanje njihove okolice. (4) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja merila: – lokacijo se praviloma odmakne od območij stanovanj in območij centralnih dejavnosti, – lokacijo se praviloma veže na odvodnik, sposoben prevzeti predvideno količino prečiščene odpadne vode; – lokacija naj bo dobro dostopna, zlasti za dovoz vsebine okoliških greznic in za odvoz blata s čistilne naprave na drugo lokacijo. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.

66. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)

Upošteva se PIP iz 58. člena tega odloka.

67. člen 1945 (PIP glede varovanja zdravja)

Upošteva se PIP iz 59. člena tega odloka.

1950 3.5.3 Športno-rekreacijska območja v EUP DR3, D18 in D20

68. člen (PIP za športno rekreacijska območja) 1955

(1) Na območjih zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem, je dopustno graditi: – pritlične športne objekte s shrambami, slačilnicami in sanitarijami,

50 1960 – igrišča in igralne površine z igrali, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti ter cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode v podzemni izvedbi, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo z oznako ZS določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. 1965 (2) Lega objektov: Orientacija objektov se prilagodi razmeram na parceli. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Največja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim terenom in izkoriščeno podstrešje (P + M). Pri izkoriščenem podstrešju se kapnih leg ne podzida. (4) Nove objekte so lahko sodobno oblikuje. (5) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45° ali enokapnice z nakloni 2–15°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Pri zasnovi s tribuno kot streho objekta je oblika strehe prilagojena naklonu tribune. (6) Barve fasad objektov so svetli odtenki barv iz naravne okolice. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. 1970 (7) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve. (8) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. (9) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. (10) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). (11) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (12) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (13) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (14) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.4 Območje pokopališča v EUP D2

69. člen (PIP za območje pokopališča) 1975 (1) V EUP D2, na območju zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, ki je namenjeno pokopališču, je dopustna: – širitev in ureditev pokopališča, – gradnja pokopaliških stavb in spremljajočih objektov ter zunanje ograje, 1980 – gradnja sakralnih stavb, - gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, – enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. 1985 (2) Lega objektov se izvede glede na funkcionalne zahteve in namembnost. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Največja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim terenom (P). Višina in oblika nagrobnikov, razporeditev grobov ter sistem pokopa se določijo s pokopališkimi pravili.

51 (4) Obvezni so celostno oblikovanje in funkcionalne rešitve ter urbana oprema pokopališč, ki zagotavljajo ustrezno rabo in vzdrževanje ter primeren videz. (5) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne in tehnološke zahteve. (6) Vse objekte z energetskimi in komunalnimi potrebami se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parcelo. (7) V največji možni meri se kot vir vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (8) Padavinske vode s streh objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja. (9) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (10) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.5 Območje javnega parkirišča v EUP D1 in D23 1990 70. člen (PIP za območja parkirišč)

(1) Na območju javnega parkirišča z oznako podrobne namenske rabe PO se dovoli 1995 postavitev urbane opreme, ograj, grajenih škarp in podpornih zidov, omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, pomožnih infrastrukturnih objektov ter spominskih obeležij. (2) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki 2000 omogočajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Obvezna je celostna podoba oblikovalskih in funkcionalnih rešitev ter urbane opreme, ki zagotavlja ustrezno rabo, vzdrževanje ter videz. (4) Velikost parcele ni opredeljena. (5) Javna parkirišča se po potrebi priključi na električno omrežje (javna razsvetljava). Lastnik 2005 spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcu javne gospodarske infrastrukture na parceli. (6) „Padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem očisti maščob ter prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja 2010 varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (7) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. 2015 (8) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.6 Območje proizvodnje električne energije v EUP LE2 2020 71. člen (PIP za območja proizvodnje energije)

52 (1) Namembnost in vrste posegov v prostor: Na območju z oznako podrobne namenske rabe 2025 E se dopusti prostorske ureditve in umešča dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopusti se dejavnosti proizvodnje električne energije in z njo povezane dejavnosti skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizičnega obsega območja za pridobivanje energije iz 2030 obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji: – moč kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne moči, – objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Dopusti se gradnjo omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe prometne, 2035 komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter enostavnih in nezahtevnih objektov za podrobno namensko rabo E, določenih v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (2) Lega objektov: Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta. 2040 (3) Velikost objektov: – moč kotla oz. generatorja ne presega 1 MW nazivne moči, – objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati večje površine, kot je površina, zasedena z objektom ali skupino objektov, ob katere se jih umešča, – višina objektov ne presega 18 m. 2045 (4) Parcelacija: Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve dejavnosti. (5) Priključevanje na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro: – stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječa in predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture, – objekte se glede na potrebo obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje), – v največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire, – padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin,“– padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem ali izpustom prečisti v lovilcih olj. 2050 (6) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (7) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

2055 3.5.7 Območje okoljske infrastrukture v EUP J3 – Centralna čistilna naprava

72. člen 2060 (PIP za območje okoljske infrastrukture)

(1) Območje okoljske infrastrukture v EUP J3 je namenjeno čistilni napravi za čiščenje odpadnih voda. Zraven čistilnih naprav se se na območju stavbnih zemljišč dopušča gradnjo omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, 2065 odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (2) Orientacijo objektov se prilagodi razmeram in funkcionalnim zahtevam. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo.

53 2070 (3) Odmiki od objektov prometnega omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi s področja prometa in gospodarske javne infrastrukture. Pri določanju položaja objekta se upošteva, da mora biti na parceli investitorja zagotovljenega dovolj prostora za priključitev objekta na komunalno infrastrukturo. (4) Višina objektov je do 18 m nad terenom. Drugi pogoji glede velikosti niso opredeljeni. (5) Objekte se oblikuje skladno z zahtevami dejavnosti in tehnologije. Tehnološki objekti v pogledih iz okolice ne smejo prevladovati. Območje se na vseh prostih površinah in po obodu zasadi z živimi mejami, grmovnicami in drevjem, da se tehnološke objekte ob pogledih iz okolice zakrije v največji možni meri. (6) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve čistilne naprave in drugih ureditev. (7) Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: – stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogoči priključevanje 2075 na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo, – objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje), – s sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti z vodo za gašenje, – v največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire, – padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin,“– padavinske vode s protiprašno urejenih povoznih površin se pred ponikanjem prečisti v ustreznem lovilcu olj. (8) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (9) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

2080 3.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV V NASELJIH

72.a člen 2085 (omejitve do sprejema OPPN)

(1) Na območjih nezazidanih stavbnih zemljišč, na katerih je skladno z odlokom o OPN Destrnik predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), so pred sprejetjem OPPN dopustni le naslednji posegi: 2090 - investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, - odstranitve obstoječih objektov, - gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN. (2) Na nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. 2095 Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.

3.6.1 Dom za ostarele v EUP D7 73. člen 2100 (usmeritve za OPPN Dom za ostarele v EUP D7)

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za katerega bo izdelan OPPN, je območje EUP D7.

54 (2) Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve 2105 prostorskih ureditev: Namembnost območja je večstanovanjska, dom za ostarele. Predvideva se gradnja večstanovanjskih stavb z upravnim, s servisnim, z oskrbnim in s sanitarnim delom, z vsemi prostori za normalno funkcioniranje. Vhod za oskrbovance in obiskovalce se loči od oskrbnega in servisnega vhoda. Etažnost naj ne presega pritličja in nadstropja ali mansarde, K + P + N/M. Mansardna etaža je pod simetrično dvokapno streho. 2110 Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na plastnice. Ob robovih območja je primerno urediti krožno pešaško sprehajališče in park z urbano opremo, s klopmi, del tudi z mizami. Ob vhodnih dvoriščih in ob dovozni cesti se uredi javno razsvetljavo. Vse notranje ceste, sprehajalne poti in ploščadi se protiprašno uredi. Dovozno cesto območja se načrtuje kot dvosmerno cesto s severne strani, preko katere se območje priključi na občinsko cesto 2115 060052. Lokacijsko se traso ceste opredeli glede na zasnovo območja in razmestitev objektov kompleksa. Ob vhodnem delu kompleksa se opredeli zunaj ograje parkirišče za osebna vozila obiskovalcev. Znotraj kompleksa se predvidi manjšo ploščad, primerno za prireditve na prostem. V pritlične etaže stavb se umešča upravne, skupne, pa tudi stanovanjske prostore. Servisne in oskrbne dejavnosti se prednostno umešča v kletne, lahko 2120 pa tudi v ostale etaže. Pri oblikovanju stavb je dopusten sodobnejši pristop z naslonitvijo na tradicionalni vzorec arhitekture. Stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni do 45°. Dovoli se balkone, izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita 2125 okolice. Obvezna so zunanja senčila na vzhodnih, južnih in zahodnih fasadah objektov. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v najmanj 50 % prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot parkovno zelenje in opremi z urbano opremo. Javna razsvetljava se uredi ob dovozni cesti območja, ob vseh vhodih in ob notranjih sprehajališčih ter poteh. Del zunanjih površin se ogradi z žično ograjo, ki se jo obsadi z živo 2130 mejo. (3) Največja dovoljena pozidanost stavbne parcele: Fz max = 0,4. (4) Največja dovoljena izkoriščenost stavbne parcele: Fiz max = 1,2. (5) Za projektne rešitve območja javni natečaj ni predviden, a je dopusten. (6) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z izbrano zazidavo, 2135 zasnovo prometa, komunalnih ureditev in z ureditvami okolja. Načeloma gre za eno parcelo. (7) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru etapne gradnje se zagotovi funkcionalno in oblikovno zaključeno prvo fazo. Nadaljnje faze so povečanje stanovanjskih kapacitet ali dodatne funkcije. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni 2140 območij ali objektov varovane kulturne dediščine. (9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se v odprtih odvodnikih odvaja v 2145 vodotok ali ponika na parcelah investitorja. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom prečisti v ustreznih lovilcih olj. Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. V največji možni meri se ohranja obstoječo in zasaja avtohtono (sadno in gozdno) drevesno in grmovno zarast. Izvaja se vse ukrepe, potrebne za ohranjanje čim bolj naravnega biotopa favne in flore. 2150 (10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima zadostni 2155 pritisk. Ruševine se odlaga na najbližji nepozidan prostor.

55 (11) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in funkcionalnih objektov območja se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto ter nivojsko ločene steze za pešce. Vse bivalne in funkcionalne objekte se 2160 priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda. Območje se opremi s telefonskim, kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Obvezno se vse stanovanjske in funkcionalne objekte na območju priključi na gospodarsko javno infrastrukturo, z lastnikom pa sklene 2165 služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (12) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji: – Območje se naveže na cestno omrežje naselja z interno cesto, ki se od občinske ceste 2170 naselja Destrnik–Zasadi odcepi do območja doma za ostarele. Na to cesto se, v kolikor je primerno, naveže tudi obstoječe stanovanjske ceste. Ob interni cesti se uredi obojestranska pločnika in kolesarsko stezo. En pločnik se uredi v širini 3 m kot sprehajališče in opremi s klopmi ter koši za odpadke. Ob cestah znotraj območja se uredi vsaj enostranski pločnik. Dovozno cesto se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, 2175 oskrbe, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije. – Ob vhodu se zagotovi zadostne površine za parkiranje vozil zaposlenih in obiskovalcev. Za potrebe gibalno oviranih oseb se zagotovi 5 % vhodu najbližjih parkirnih mest na vsakem parkirišču. Parkirne ploščadi se med parkirnimi vrstami zasadi z listnatim drevjem. 2180 – Na električno omrežje se območje naveže preko najbližje transformatorske postaje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe območja in zmogljivost priključnih ureditev ter temu primerno opredeli vse parametre navezave. Napeljavo se v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. – Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda ob občinski cesti. 2185 Glavni vod območja se vodi ob interni dovozni cesti, ob zunanjem robu cestnega telesa. Po območju se izvede vodovodni vod, na katerega se montira ustrezno število hidrantov. – Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ter v čistilno napravo. Višinsko razliko se premaga z dvižnim kanalizacijskim jaškom ali tlačnim vodom, kar se opredeli glede na tehnično in ekonomsko 2190 ugodnost rešitve. – Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in ponika na parceli investitorja ali odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika ali odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev 2195 škodljivega delovanja vode ob nalivih. – Območje se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno. Tehnične ureditve se prednostno namešča v pritličja funkcionalnih objektov, če to ni smotrno, pa v samostojne tipske objekte. – Na obrobju območja se predvidi nišo za posode za komunalne odpadke s protiprašno 2200 urejenimi tlemi. Odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah ob gospodarskem vhodu. Mesta za posode se zakrije pogledu z obsaditvijo. Do zbirnega mesta se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila z možnostjo za obračanje. – Ob skupini stanovanjskih objektov se uredi sprehajališče. Ob njem se uredi klopi in drugo urbano opremo. 2205 – Vse zelene površine in netlakovane dele sprehajališča se parkovno uredi kot zelenice. Del se intenzivno zasadi s sadnim, del pa z gozdnim drevjem.

3.6.2 Območja stanovanj 2210 74. člen (usmeritve za OPPN za območja stanovanj v EUP DR6, J4, JI1, JV2, PL5, PL6, VI4, VI5)

56 (1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območja, za katera se za celotne EUP izdela 2215 posamezne OPPN, so območja EUP DR6, J4, JI1, JV2, PL5, PL6, VI4, VI5. (2) Usmeritve glede namembnosti in glede arhitekturne, krajinske ter oblikovalske obdelave posameznih prostorskih ureditev: Namembnost območij je stanovanjsko območje, v J4 tudi turistično-stanovanjsko območje (turistične sobe in apartmaji), ter center osnovne oskrbe za namestitev špecerijske trgovine in drugih oskrbnih ter servisnih dejavnosti za okoliško 2220 stanovanjsko območje. V pritlične etaže stanovanjskih stavb se lahko umešča oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrst ter ravni emisij skladne z bivalnimi pogoji za stanovanjsko območje. V stanovanjskem območju se načrtuje gradnja družinskih stanovanjskih stavb, vrstnih družinskih hiš ali atrijskih družinskih hiš. Vzorec poselitve praviloma sledi tradicionalnemu vzorcu slemenske poselitve. Na ravnini in uravnavah 2225 (Janežovci in Placar) pa se zazidava prilagodi obstoječi mreži pozidave ter komunikacij (orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na prometnice). Največja dovoljena etažnost ne presega pritličja in nadstropja, P + 1N. Podstrešja nad 1. nadstropjem se lahko izkoristi, vendar se kapnih leg ne podzida. Dopustna je gradnja kleti. (3) Za celotno območje se ob glavni cesti območja uredi javno ploščad, tj. protiprašno 2230 urejeno površino z urbano opremo po robovih, ki je primerna za manjše javne prireditve, sejme, občasno tržnico in druženje. Ob javno ploščad se usmerja gostinske, oskrbne in druge centralne dejavnosti, ki so glede emisij primerne za stanovanjsko območje. (4) Glavna cesta območja je zbirna stanovanjska cesta, nanjo pa se priključujejo stanovanjske ceste. Dovoz na območje se načrtuje preko največ dveh priključkov zbirne 2235 stanovanjske ceste na državno cesto. Lokacijsko se trase cest opredeli glede na zasnovo območja in izbran način zazidave. Na državni ali ob priključkih zbirne stanovanjske ceste nanjo se glede na potrebe predvidi površino za avtobusno postajališče. (5) Stanovanjske stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni 35–45°. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali 2240 opečni barvi. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v pastelnih prosojnih mat barvah, da je vidna 2245 struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot zelenice z grmovnicami, s sadnim in z okrasnim drevjem ter z zelenjavnim vrtom. Javna razsvetljava se uredi ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah območja. (6) Za projektne rešitve območij ni predviden javni natečaj, je pa dopusten. (7) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacijo se izvede skladno z izbranim tipom zazidave in 2250 zasnovo prometnic ter komunalnih ureditev. (8) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi komunalno opremljanje posamezne funkcionalno zaključene faze s komunalno opremo osnovnega standarda (javna cesta, elektrika, voda in fekalna kanalizacija). 2255 (9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območjih ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine. (10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: – Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN. – Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem prečisti 2260 v ustreznih lovilcih olj. – Meteorne vode s streh in z zelenih površin se ponika na parceli lastnika, v skupni ponikovalnici ali odvaja s skupnim meteornim kanalizacijskim omrežjem v vodotok. – Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. (11) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi 2265 nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Ruševine po naravnih nesrečah se odlaga na za to opredeljene površine ob prometnicah, takoj za najbližjo mejo območja naselja. Zagotovi se zadosti široke stanovanjske ceste za interventna in gasilska vozila ter zadostne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo 2270 se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni tlak.

57 (12) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in javnih objektov posameznega območja se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto. Ob zbirnih stanovanjskih cestah se uredi obojestranski pločnik s kolesarsko 2275 stezo, ob stanovanjskih vsaj enostranski pločnik. Dovozno cesto se načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije. Ob objektih ali skupini objektov se na parcelah lastnikov zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Vse stanovanjske in 2280 oskrbne objekte se priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki se jih vodi v ustrezno čistilno napravo. Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Območja se opremi z 2285 javno razsvetljavo na kandelabrih, najmanj ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah. Območja se opremi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Infrastrukturne vode se načrtuje ob zunanjem robu cestnega telesa ob zbirnih in stanovanjskih cestah. Na vodovodnih vodih se predvidi ustrezno število hidrantov za celotno območje. Priključitev na 2290 gospodarsko javno infrastrukturo je obvezna za vse stanovanjske in javne objekte na območju, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (13) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji: 2295 – Območja se naveže na občinsko ali državno cesto in preko nje na širše državno cestno omrežje. – Območja se naveže na javno električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe posameznega območja in zmogljivost obstoječega voda ter temu primerno opredeli vse parametre navezave. 2300 – Na javno vodovodno omrežje se območja naveže na obstoječi vod. – Komunalne odpadne vode se zbira v javnem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod in v čistilno napravo. – Padavinske vode s povoznih površin se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se 2305 izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika na parcelah lastnikov. – Območja se naveže na telekomunikacijska omrežja občine s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom. – Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na parcelah lastnikov, ob 2310 vsakem objektu, ki komunalne odpadke producira. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila. Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja na v občini dogovorjen način. – Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice, ki jih vzdržuje občinska komunalna služba. 2315

3.6.4 Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov

2320 76. člen (usmeritve za OPPN Center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov v EUP J5)

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: OPPN bo izdelan za območje EUP J5.

58 (2) Usmeritve glede namembnosti in za arhitekturne, krajinske ter oblikovalske rešitve 2325 prostorskih ureditev: Namembnost območja je območje okoljske infrastrukture, center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov s spremljajočimi dejavnostmi (servisne, transportne, infrastrukturne). Predvideva se gradnja objektov za to dejavnost ter objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Najvišja dovoljena višina objektov je 16,00 m. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na cestno omrežje območja, ki se ga načrtuje kot eno- in 2330 dvosmerne dostavne ceste, priključene na javno cesto do območja. Ceste so predvidene za kamionski promet s komunalnimi vozili in promet z osebnimi vozili. Stavbe imajo ravno, enokapno ali simetrično dvokapno streho z nakloni do 15°. Kritina so industrijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki temno sive ali temno rjave. Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne 2335 površine, se uredi kot parkovne zelene površine. Ob vseh cestah območja se uredi javno razsvetljavo. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. Območje se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m, enotno za celotno območje OPPN. (3) Za projektno rešitev območja ni predviden javni natečaj. (4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede kot ena parcela za celotno 2340 območje zbirnega centra. (5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnosti izvedbe prostorskih ureditev ni. Zagotovi se prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Celotno območje cone se popolno komunalno opremi. Ceste območja se izvede v celoti, vključno s priključno cesto in priključkom na državno cesto RI-229 Ptuj–Lenart. 2345 (6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine. (7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ohrani strugo in drevesno obrast potoka Rogoznica ter vzporednega in prečnega odvodnika ob zahodnem in južnem robu območja. Odpadne komunalne vode iz cone se zbira v mobilni 2350 sanitarni enoti, ki se jo sproti prazni v CČN na sosednji parceli. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v potok prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se odvaja neposredno v vodotok ob območju. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo cest območja se zagotovi 2355 evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru po cestah. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, ki so primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila ter so hkrati delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk, in iz vodotokov ob območju. Ruševin po velikih nesrečah ne bo. Objekt 2360 nadstrešnica izsipavališča je namreč jeklen, objekt za nadzornika pa montažen in malih dimenzij (kiosk). (9) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov območja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Dovozno cesto do območja 2365 se načrtuje kot dvosmerno, dovoz za uporabnike, intervencijo, komunalne službe ali vzdrževalce. Ob objektih se zagotovi zadostne protiprašno urejene manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priključi na javno elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe območja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljavo se po območju 2370 v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo. Na vodovodno omrežje se območje priključi s sosednjega območja s CČN. Edini objekt v coni, ki vodo potrebuje, je objekt nadzornika. Na vodovodni vod območja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se območje ne priključi, saj se komunalnih odpadkov v coni ne producira. Padavinska voda s povoznih 2375 površin se zbira in prečisti v lovilcih olj ter izpusti v vodotok. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v vodotok. Območje se opremi s telefonskim in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode energetske in gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega 2380 sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (10) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:

59 – Glavna cesta območja se naveže na državno cesto RI-229. – Ob objektih se na parceli zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil 2385 zaposlenih in obiskovalcev. Zagotovi se zadostne prometne površine za manipulacijo za dostavna in komunalna tovorna vozila, za vozila gasilcev, reševalcev ter policije. – Območje se naveže na javno električno omrežje. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe po električni energiji. – Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda ob glavni cesti. 2390 Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. – Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob glavni cesti ter v čistilno napravo Janežovci. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. 2395 – Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku v vodotoke robovih območja. Padavinske vode z zelenic in s streh se odvaja v vodotok ob robovih območja. – Območje se oskrbi s telefonskim in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno. 2400 – Odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz za tovorna in osebna vozila, komunalna vozila za odvoz ter dostop za komunalne delavce. – Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice. Obstoječo obvodno zarast se v celoti ohrani ali nadomesti v intenzivnem obsegu kot vizualno bariero območja v okolici.

2405 3.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJU KRAJINE

3.7.1 PIP na območjih EUP ZN1, ZN2, ZN3, ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8, ZN9, ZN10, ZN11, ZN12, ZN13, ZN14, PL7 in JI8 2410 77. člen (PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Enote urejanja prostora obsegajo območje krajine. Po namenski rabi se deli na območja 2415 razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A, območja okoljske infrastrukture z oznako O, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in S kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo žival z oznako IK, površine za rekreacijo z oznako ZS, najboljša kmetijska zemljišča z oznako K1, druga kmetijska zemljišča z oznako K2, gozdna zemljišča z oznako G in vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC. 2420 (2) Območja z oznako podrobne namenske rabe A so površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij. Dopustne dejavnosti: upošteva se prostorske izvedbene pogoje za območja z oznako podrobne namenske rabe SK. Na območju razpršene poselitve je na predmetnih stavbnih zemljiščih dopustno graditi: – eno- in dvostanovanjske stavbe, 2425 – nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti, - druge stavbe ob ob upoštevanju določil glede dopustnih dejavnosti, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 2430 1 in 2 tega odloka.“ (3) Na območju krajine je na stavbnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe O dopustno graditi: - objekte okoljske infrastrukture, kot so objekti s področja vodooskrbe, prečiščevanja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, 2435 - omrežja ter pripadajoče objekte in naprave za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, - enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (4) Na območju krajine je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe 2440 IK dopustno graditi:

60 – kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska 2445 omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeščanju upoštevajo PIP glede gospodarske javne infrastrukture, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (5) Na območju krajine je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe 2450 ZS dopustno graditi: – pritlične športne objekte s shrambami, slačilnicami in sanitarijami, – igrišča in igralne površine z igrali, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeščanju upoštevajo PIP glede gospodarske 2455 javne infrastrukture, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (6) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2 se dopusti: – na zemljiščih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, 2460 rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte, ne glede na namembnost, pri čemer se namembnost objekta ne spreminja. V objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka, – gradnjo pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe, ki pripadajo legalno zgrajenim matičnim objektom, ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, in sicer le 2465 na zemljiščih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna, – agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, - gradbeno inženirske objekte, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221- daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) 2470 elektroenergetski vodi ter 222- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopna) komunikacijska omrežja, – posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana 2475 rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, prepusti in protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste), - premične čebelnjake, pomožno kmetijsko- gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za 2480 pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljske poti, premične tunele in nadkritja, zaščitne mreže, lovske preže, - začasne objekte (na zemljišču so lahko postavljeni največ šest mesecev, po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču), od tega:  kiosk, oziroma tipski zabojnik, 2485  odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata,  pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru,  cirkus, če so šotori in drugi elementi montažni,  začasno tribuno za gledalce na prostem, 2490  objekte, namenjene začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, - smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami, - nezahtevne in enostavne objekte v skladu z uredbo, ki razvršča vrste objektov glede na zahtevnost gradnje, od tega:  objekti, ki se uvrščajo med majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter 2495 sosedske ograje in podporni zidovi, vendar le na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu,

61  pomožni objekti v javni rabi, od tega: (nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, pomožni cestni objekti; oboje le ob rekonstrukciji lokalne ceste), 2500  podporni zid (dopustno le v okviru agromelioracije),  mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE),  nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno in odpadno vodo s prostornino, manjšo od 50 m3), 2505  rezervoar za vodo kot enostaven objekt,  vodnjak, vodomet,  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (dopustni vsi, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest), 2510  vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanja (dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik),  pomožni kmetijsko- gozdarski objekti: ◦ če znaša razdalja med fasadama novega in obstoječega legalno zgrajenega objekta kmetije, kjer se prebiva, manj kot 20 m: kozolec (enojni in dvojni), 2515 kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrito skladišče za lesna goriva, ležeči (koritasti) silos, stolpni silos, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust, grajeno molzišče, ◦ grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, napajalno korito, krmišče, 2520  pomožni komunalni objekti,  pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, 2525 objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti).

(7) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G se dopusti: – na zemljiščih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, 2530 rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte, ne glede na namembnost, pri tem se namembnost in velikost objekta ne spreminjata, v objekte kulturne dediščine se posega skladno z 58. členom tega odloka, – gradnjo pomožnih objektov za lastne potrebe ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki pripadajo legalno zgrajenim matičnim objektom, in sicer le na zemljiščih, ki so v upravnih 2535 dovoljenih opredeljena kot funkcionalna, – gradnjo gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), pri čemer se pri umeščanju upošteva PIP glede gospodarske javne infrastrukture, – enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo določeni v 2540 Prilogah 1 in 2 tega odloka. (8) Pri pogojih glede gospodarjenja z gozdovi se upošteva področne predpise, gozdno- gospodarske načrte, smernice Zavoda za gozdove za OPN Destrnik (Šifra: 281-7-09, 16. 6. 2009), Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (15. 6. 2009), Okoljsko poročilo za OPN Destrnik – Končno poročilo, (Izdelovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010). 2545 (9) Na vodnih in priobalnih zemljiščih na območju krajine z oznako namenske rabe VC ter ob drugih vodotokih in priobalnih zemljiščih so dovoljeni sledeči posegi: gradnja objektov – javne infrastrukture ter priključkov nanjo, – grajenega javnega dobra, 2550 – potrebnih za rabo voda, – namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in – namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Priobalna zemljišča segajo: 2555 – pri vodah 1. reda (reka Pesnica) 40 m od meje vodnega zemljišča,

62 – pri vodah 2. reda (Rogoznica in drugi potoki) 5 m od meje vodnega zemljišča.

78. člen 2560 (PIP glede lege objektov)

(1) Na območjih krajine so odmiki objektov tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napušč, balkon, fasada ...) od sosednje parcelne meje najmanj 4 m. Lahko so tudi manjši, če soglaša lastnik sosednje nepremičnine s pisnim soglasjem in so zagotovljene 2565 varne dovozne poti, intervencijski dostop, požarni in sanitarni pogoji ter osončenje dnevnih bivalnih prostorov najmanj 2 uri dnevno. (2) Orientacija objektov v strminah je vzporedna s plastnicami, na ravninah pa z obstoječimi prometnicami. Orientacija glede na plastnice izhaja iz zaželenega podolgovatega tlorisa objektov. Orientacija objektov je lahko tudi drugačna (npr. pravokotna na plastnice ali ceste), 2570 če je to utemeljeno z drugimi zahtevami (npr. glede na osončenost, razglednost s parcele, zaradi infrastrukturnih ureditev ali zaradi funkcionalnih zahtev). (3) Stavbe se od meje gozda odmakne najmanj za 20 m (višina dreves), talne ureditve na ravni zemljišča pa vsaj za 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. 2575 (4) Nestanovanjske stavbe so od stanovanjskih oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih lahko tudi manj.

79. člen (PIP glede velikosti) 2580 (1) Največja etažnost družinske stanovanjske hiše je največ dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom (P + 1N /M). Posamezna etaža ne sme presegati višine treh metrov. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogoča. Na območjih, ki jih ogroža visoka podtalnica ter na poplavnih območjih, gradnja kleti ni dopustna. Na ravninah je kota 2585 pritličja pri objektih s kletjo največ 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa). (2) Velikost nestanovanjskih objektov je odvisna od tehnoloških zahtev.

80. člen (PIP glede oblikovanja)

2590 (1) Oblikovanje bivalnih objektov na območjih krajine mora v največji meri upoštevati tradicionalne značilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura). Novi objekti morajo biti oblikovani v sorazmernem odnosu do velikosti in členjenosti gradbenih mas v okolici. Največja dovoljena stopnja izrabe in stopnja pozidanosti zemljišča nista določeni. 2595 (2)Tloris je podolgovat v razmerju 1 : najmanj 1,4. (3) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45 °. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni v največ 66 % dolžine fasade. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, 2600 lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. (4) Barve fasad objektov so pastelne. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov morajo biti v barvah lesa, ne smejo pa se izvesti v obliki polkrožnih brun. Kritina je opečna ali v videzu opečne v opečni, rjavi ali temno sivi barvi, na energetsko varčni gradnji tudi industrijski paneli in ozelenjene strehe. Kleparski 2605 izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona. (5) Prepovedani so neznačilni arhitekturni objekti in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki ter polkrožno oblikovana okna. (6) Kmetijske in ostale gospodarske objekte se po velikosti oblikuje v ustreznem odnosu do velikosti stanovanjskih objektov kmetije. Kmetijski objekti imajo simetrično dvokapno streho 2610 z naklonom kot stanovanjska hiša kmetije. Če so širši od 12 m, je naklon lahko manjši. Zunanje deponije za silažne bale se po celotni zunanji stranici obsadi z živo mejo. (7) Pomožne objekte se oblikuje skladno z osnovnim objektom. 63 (8) Vinogradniške kleti oz. objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vremenom in občasno bivanje se oblikuje strogo po načelih tipične slovenjegoriške arhitekture. Razmerje 2615 stranic pravokotnika tlorisa je 1 : najmanj 1,4. Dovoljena etažnost je največ klet in pritličje. Podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar s kapnim zidom višine največ 20 cm in z okni le na zatrepih. Strešna okna so dovoljena, velikost šipe je lahko največ do 0,60 m2. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s peščenjakom ali temneje pobarvana. Fasada pritličja je gladek pleskan omet v beli ali v svetlih pastelnih barvah ali les. Okna so manjša, pokončna, s polkni 2620 in s fasadnim okvirjem širine do 12 cm od odprtine, v temnejšem ali svetlejšem odtenku barve fasade. Zatrep se obloži z lesom od stropa pritličja do strešin, navpično. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat lakom.

81. člen 2625 (PIP glede mirujočega prometa)

(1) Ob vseh stanovanjskih objektih se uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj: – na stanovanje 2 PM + 1 PM za obiskovalce. (2) Ob kmetijskih objektih se zagotovi zadostno manipulacijsko površino za kmetijsko 2630 mehanizacijo in površino za njeno hrambo. (3) Ob objektih za dopolnilno kmetijsko dejavnost ter objektih za rekreacijo in šport se zagotovi parkirišče za osebna vozila z najmanj: – gostinska dejavnost 1 PM/4 sedeže – gostinska dejavnost s prenočišči 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev + 1 PM/2 zaposlena; 2635 – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – šport in rekreacija 1 PM/250 m2 površine igrišč.

82. člen 2640 (PIP in merila za parcelacijo)

(1) Povprečna velikost nove stanovanjske parcele za samostojno družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in PIP glede varovanja zdravja. Velikost stavbnih zemljišč za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve. (2) Vsaka stavbna parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. 2645 (3) Do vsake stavbne parcele mora biti zagotovljen dovoz s komunalnim in z intervencijskim vozilom.

83. člen (PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno 2650 dobro)

(1) Vsi objekti se priključijo na javna infrastrukturna omrežja osnovnega standarda, ki na območju obstajajo (javno cesto, električno, vodovodno in fekalno kanalizacijsko omrežje). Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa, gradnje 2655 in vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na nadstandardna omrežja (plinsko, telefonsko, internetno in kabelsko televizijsko omrežje). (2) Tehnološke odpadne vode iz proizvodnih objektov se pred izpustom prečisti na mestu nastanka. Gnojnico se zbira v pokritih nepropustnih gnojnih jamah in ne sme iztekati v fekalno kanalizacijo ali odprte jarke oz. podtalje.

64 2660 (3) V vseh EUP, kjer javne fekalne kanalizacije še ni ali ni predvidena, se za posamezna gospodinjstva gradi male čistilne naprave. Na območjih razpršene poselitve se spodbuja gradnjo skupinskih ali posamičnih čistilnih naprav. Na območjih, kjer je predvideno javno komunalno kanalizacijsko omrežje, se do njegove izgradnje dovoli gradnja ustreznih nepropustnih greznic na praznjenje. 2665 (4) V vseh EUP z zgrajenim fekalnim kanalizacijskim omrežjem in s čistilno napravo se zagotovi ločeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se 2670 odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (6) Gradbeno inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji 2675 zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pri gradnji tovrstnih objektov je potrebno upoštevati tudi PIP za posege na kmetijska zemljišča iz 6. odstavka 77. člena.

84. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja 2680 in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb)

(1) Sestavni del OPN so enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, 2685 vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. (2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga občinskega prostorskega načrta, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, vplivna območja dediščine. (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na objektih in območjih kulturne dediščine na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni:  gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in  rekonstrukcija objekta. (5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. (7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo- čez objekt in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

65 (9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. (10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.

Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediščine.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:  tlorisna in višinska zasnova (gabariti),  gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,  oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),  funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,  sestavine in pritikline,  stavbno pohištvo in notranja oprema,  komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,  pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),  celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),  odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),  prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.),  prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),  naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,  podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),  odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),  stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),  oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),  značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),  tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediščini),  tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja, zidanice),

66  odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,  avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,  preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:  odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,  izkoriščati mineralne surovine in  postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:  če ni možno najti drugih rešitev in  če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  avtentičnost lokacije,  materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,  vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:  materialna substanca, ki je še ohranjena,  lokacija in prostorska pojavnost,  vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

67 (13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. (14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah- obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. (15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/ lastnika zemljišč/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 2690 (18) Ohranja se tipična podoba kulturne krajine osrednjih Slovenskih goric in značilni urbanistični vzorci ravninske in slemenske zazidave ter arhitektura avtohtonih kmetij, viničarij in pomožnih kmetijskih objektov, značilna parcelacija na gričevju ter značilna parcelacija ravninskega dela občine ob Pesnici in Rogoznici. (19) Varuje se varovana območja (Natura 2000), ekološko pomembno območje in naravne 2695 vrednote, ki so pomembna naravna dediščina, ter značilno jelševo zarast potokov na kmetijskih ravninah. Dovoljene so le protipoplavne ureditve, kot so čiščenje struge in varovalnih nasipov. Naravnega poteka strug potokov ni dovoljeno regulirati in spreminjati njihovega toka. (20) Sanira se divja odlagališča odpadkov z odvozom odloženega materiala na odlagališče 2700 Gajke na Ptuju in ureditvijo v prvotno stanje. Vzpostavi se nadzor nad nedovoljenim odlaganjem vseh vrst odpadkov v okolje. V komunalni coni pri Janežovcih se uredi zbirni center za ločeno zbiranje nebioloških odpadkov pred odvozom v reciklažo. (21) EUP ZN4 se delno nahaja na poplavnem območju. V tem območju so dopustne le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. 2705 Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. (22) Pri ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov je potrebno upoštevati še usmeritve Zakona o vodah, in sicer: 2710 – ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda, – ohranjajo se naravne plitvine in prelivi v matično strugo, vodno telo se ne zasipava, – ohranja se predele erodiranih rečnih brežin, – ohranjajo se sipine, – v strugo in brežine se ne posega, 2715 – posegi v vode se izvajajo sonaravno, – posegi v vode se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic, – brežine voda se kosi med drugo polovico septembra in začetkom maja, – ohranja se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m, – ob posegih se zasaditve brežin izvede izključno z lokalno avtohtonimi vrstami drevja. 2720 (23) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote, ohranjanje favne in habitatnih tipov: Upoštevajo se področni predpisi s področja varstva narave, Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 15. 6. 2009), Okoljsko poročilo za OPN Destrnik – Končno poročilo (Izdelovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010).

68 (24) Na celotnem območju občine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred 2725 naravnimi in drugimi nesrečami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom: – na območjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija in hudourniki, je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih 2730 gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki, – na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo, – na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor izvede ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe, 2735 – v vododeficitarna in sušna območja se ne umešča novih dejavnosti, ki bi lahko povečale porabo vode in s tem prizadele oskrbo s pitno vodo ter ogrozile bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša. (25) Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno varno glede na stopnjo potresne 2740 nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125. (26) Dosledno je potrebno izpolniti zahteve varstva pred požarom tako, da se zagotovi: – ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, 2745 – potrebne vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustrezen pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju), – pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. (27) Vodovarstvena območja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem območju občine, 2750 zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).

85. člen 2755 (PIP glede varovanja zdravja)

(1) Za vsak bivalni, gospodarski in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so hkrati namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, se vhodi ločijo. Vhodi v javne objekte, na prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami 2760 se gradijo z omogočenim dostopom za gibalno ovirane osebe. Zagotovi se jim tudi parkiranje v skladu s tovrstnimi predpisi. (2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo prostora na območju izven naselij določijo štiri stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se mejne in kritične vrednosti, ki jih 2765 določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom: – I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih: – na območju prometne infrastrukture z oznako PC, 2770 – na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G. Mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, ter območij pomembnih cest v širini 1000 m od sredine ceste. – II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe 2775 prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa : – na posebnem območju: površine za turizem z oznako BT. – III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: 2780 – na območju površin razpršene poselitve z z oznako A – na območju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport z oznako ZS,

69 – na območju voda: površinske vode z oznako VC, razen površin na mirnem območju na prostem. – IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah 2785 podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: – na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK, – na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC , 2790 – na območju okoljske infrastrukture z oznako O, – na območju kmetijskih zemljišč z oznakama K1 in K2, razen na mirnem območju na prostem, – na območju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem. 2795 (3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: – za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %; 2800 – za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če: – je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W, – povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in 2805 – je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h; – znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2; 2810 – upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2; – če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob 2815 osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka; – pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične rešitve in upošteva dognanja ter rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo 2820 preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe; – upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena uredbe; – inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega 2825 onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. (4) Neprečiščene komunalne odplake, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se pred izpustom v okolje odvede v nepropustnem omrežju do čistilne naprave. Do izgradnje čistilnih naprav se dovoli zbiranje odplak v ustreznih nepropustnih greznicah, ki se jih po izgradnji omrežja ukine. Druge odplake se prečisti na mestu nastanka do stopnje, ki za 2830 okolje ni nevarna. (5) Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na določeno komunalno odlagališče na v občini opredeljen način. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo.

2835 85a. člen (posebni pogoji za območji preseljenih kmetij Petek in Lenart v EUP PL7 in JI8)

(1) Za EUP PL7 in JI8, ki sta namenjeni preselitvi kmetij, se upošteva pogoje iz 77-85. člena odloka ter dodatne pogoje iz tega člena odloka.

70 2840 (2) Gradbeno dovoljenje za preselitev kmetij na območja EUP mora obravnavati predvidene objekte celotne kmetije, ne samo stanovanjske stavbe. (3) Ne glede na pogoje glede vrste posegov na območjih razpršene poselitve v 77. členu odloka, se lahko v teh EUP gradi samo objekte namenjene bivanju in kmetijskim dejavnostim, vključno z dopolnilnimi kmetijskimi dejavnostmi, ter pripadajoče nezahtevne in 2845 enostavne objekte. (4) Zaradi večje vizualne izpostavljenosti se z vidika ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora posveti posebno pozornost zasnovi kmetije; umeščanju in oblikovanju objektov, gabaritom in fasadam, ki naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti slovenje goriških kmetij ter prilagojeno razgibanemu terenu. 2850

3.7.2 PIP na območju EUP ZN17 – razvojna kmetija Arnuš

86. člen 2855 (prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Območje EUP 18 se po podrobni namenski rabi deli na območje: – A: območje razpršene poselitve, – IK: površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, 2860 – E : območje energetske infrastrukture. (2) Na območju razpršene poselitve (A) je dopustno graditi: – eno- ali dvostanovanjske stavbe, – kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter omrežja s pripadajočih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne 2865 vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,– enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah1 in 2 tega odloka. (3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se lahko umeščajo prostorske ureditve in dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti kmetijske proizvodnje in z njo povezane dejavnosti, ki morajo biti skladne z uredbo, ki ureja 2870 standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so: – kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov, omrežja s pripadajočih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – enostavni objekti, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah1 in 2 tega 2875 odloka. (4) Na območju z oznako podrobne namenske rabe E se dopustijo prostorske ureditve in umeščajo dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti proizvodnje električne energije in z njo povezane dejavnosti, skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in 2880 uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizičnega obsega območja za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji: – moč kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne moči, – objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, 2885 zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Dopustijo se tudi omrežja s pripadajočih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. 2890 87. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)

(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se pogoji, ki veljajo za ostala območja 2895 predmetne namenske rabe prostora v okviru OPN Destrnik. (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in območje energetske infrastrukture (E): Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta.

71 2900 88. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)

(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za ostala območja predmetne namenske rabe. 2905 (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): – velikost objektov se prilagodi namenu in območju, na katerega se umeščajo, – višina objektov ne sme presegati 18 m. (3) Območje energetske infrastrukture E: – moč kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne moči, 2910 – objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo, višina objektov ne sme presegati 18 m.

2915 89. člen(prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja)

(1) Območje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se PIP, ki veljajo za ostala območja te namenske rabe prostora. (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): Upoštevajo se PIP, ki veljajo za objekte 2920 za kmetijsko proizvodnjo na območju površin podeželskega naselja (SK). (3) Območje energetske infrastrukture E: – objekte se oblikuje skladno z zahtevami tehnologije in racionalne proizvodnje, izpostavljene strani območja se zasadi z avtohtonim drevjem.

2925 90. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja in omogoči priključevanje 2930 na obstoječa ter predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture. (2) Objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). (3) S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti z vodo za gašenje. (4) V največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.

91. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka.

92. člen 2935 (prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.

72 2940 3.7.3 Območje EUP JI6– turistično območje Jiršovci

93. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

2945 (1) Območje EUP JI6 obsega naslednja območja namenske rabe: – površine za turizem (BT), – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), – najboljša kmetijska zemljišča (K1). (2) Na območju površin za turizem z oznako BT se dopušča umeščanje tistih dejavnosti, ki 2950 so skladne s predmetno rabo prostora, to je hotelske turistične dejavnosti s prenočišči, gostinske in rekreacijske dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, hotelske in gostinske stavbe, rekreacijske stavbe oz. ureditve, dostavne ceste in parkirišča, distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi ter distribucijska komunikacijska. 2955 (3) Na območju površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK se načrtuje hlev za konje z objekti in ureditvami za konjeniški šport ter hotel za male živali s spremljajočimi objekti. Dopušča se dejavnosti, ki so skladne s to namensko rabo prostora, in dejavnosti kmetijske proizvodnje. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, nestanovanjske kmetijske stavbe. V skladu s pretežno 2960 namensko rabo se določi možnost prepletanja dopustnih dejavnosti, ki pa zasedejo do polovice površin celotnega območja predmetne namenske rabe. Dejavnost, ki se prepleta z osnovno dejavnostjo, je storitvena dejavnost oskrbe in nege hišnih živali. Dopustna vrsta objektov so stavbe za oskrbo in nego hišnih živali, t. i. hotel za male živali. Dopusti se gradnjo enostavnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 2965 tega odloka. (4) Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z oznako K1 veljajo enaki pogoji kot za to namensko rabo prostora na preostalem območju občine.

94. člen 2970 (prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)

(1) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta. (2) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, lahko pa je tudi drugačna, če 2975 razmere to zahtevajo in dopuščajo.

95. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)

(1) Površine za turizem (BT): Največja višina objektov je tri etaže nad urejenim terenom z 2980 izkoriščeno podstreho (P + 1 + M). Mansarda je z minimalno podzidavo kapnih leg. (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): – velikost objektov se prilagodi namenu in območju, na katerega se umeščajo, – višina objektov ne sme presegati 18 m.

2985 96. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

1) Gradbene mase objektov se oblikuje z namenom poudariti funkcijo objekta.

73 (2) Površine za turizem: Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35–45 °, dovoljene pa so tudi enokapnice z nakloni 2–15°, če to zahteva funkcija objekta. Streha je lahko tudi gostinska terasa. Strešni izzidki in strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Izstreški so široki največ 66 % dolžine stranice med čelnima fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine. Mansarda je izkoriščena simetrična dvokapna podstreha z izstreški ali okni v ravninah strešin. Kritina dvokapnice je opečna, enokapnice industrijski paneli (pločevina). Strešna pločevina in žlebovje so bakreni ali v barvah brona. Na strehe se lahko namesti energetski objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. (3) Barve fasad objektov so svetli pastelni odtenki barv okoliškega naravnega kolorita. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Ves fasadni les (opaži, balkonske ograje) se barva s prosojnim mat lakom v blagih odtenkih, da ostane lesna struktura vidna. (4) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): Gradbene mase objektov se oblikuje glede na vsebino stavbe. Gospodarski objekti so od objekta za hotel in gostinske dejavnosti oddaljeni vsaj za tri njegove višine do slemena. Zasnovani so na način, da tvorijo usklajeno celoto.

97. člen (prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo) (1) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve dejavnosti in objektov, ki bodo na njej grajeni.

98. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

2990 (1) Vsaka stavbna parcela ima zagotovljen dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. Do stavbne parcele, namenjene hotelu za male živali in hlevu za konje, se dostopna pot umesti na obrobje kompleksa kmetijskih zemljišč, ob zahodnem robu EUP. (2) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). (3) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. (4) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, po predpisih s področja varstva okolja.

99. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)

2995 Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka.

100. člen. (prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja) 3000 Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.

74 3005 3.7.4 Območje EUP DR2, Režijski obrat za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini

101. člen (PIP za območje EUP DR2) 3010 (1) Na območju EUP DR2, namenjeni režijskemu obratu za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v občini, je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IG dopustno graditi: – Proizvodne in pisarniške objekte, prometne ter objekte komunalne, energetske in 3015 komunikacijske infrastrukture in naprave. (2) Spoštuje se vplivno območje državne ceste RIII-745, ki sega 15 m od cestnega telesa. Za gradnjo nadzemnih objektov znotraj vplivnega območja državne ceste je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca, Družbe za državne ceste. (3) Pogoji za oblikovanje objektov so sledeči: 3020 – Etažnost objektov je največ pritličje in eno nadstropje. Največja svetla višina prostorov je 3,00 m. – Strehe objektov s širino do 12 m so simetrične dvokapne v naklonih 35–45º, širših pa enokapnice v naklonih 2–15º. Kritina je pri simetrični dvokapnici opečna ali v videzu opečne, pri enokapnici industrijski paneli ali pločevina v barvi brona. Na strehe se lahko namesti 3025 energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina – Materiali konstrukcije in fasade niso predpisani. Barva fasad so najmanj 50 % prosojni pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega okolja. – Območje se ogradi z 2,00 m visoko industrijsko jekleno mrežno ograjo v temno zeleni ali 3030 temno rjavi barvi. Vrata se odpira na parcelo. (4) Pogoji za parcelacijo znotraj EUP niso opredeljeni. (5) Pogoji za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo: – Območje je neposredno priključeno na državno cesto R III-745. Znotraj območja se uredi interne ceste in ustrezno parkirišče za ves vozni ter strojni park podjetja, za zaposlene in 3035 obiskovalce. Vse prometne površine se protiprašno uredi. - Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. 3040 – Komunalne odpadne vode se odvaja preko primarnega odvodnika v CČN Janežovci ali v lokalno malo ČN. Do izgradnje ČN se dovoli gradnja ustrezne nepropustne greznice, katere vsebino se odvaža v čistilno napravo. Po izgradnji ČN in primarnega odvodnika se območje nanj obvezno priključi. – Območje se priključi na javno električno, vodovodno in vsa telekomunikacijska omrežja. 3045 Pred gradnjo novih objektov ali pred rekonstrukcijo obstoječih se preveri zmogljivost obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter opredeli primerne ukrepe za njihovo priključevanje na javna omrežja. Zagotovi se ustrezne razmere za normalno obratovanje glede na energetske, komunalne in okoljske zahteve. – Z lastnikom posameznega infrastrukturnega sistema se sklene služnostne pogodbe za 3050 gradnjo in vzdrževanje med obratovanjem. – Komunalne odpadke se zbira in odvaža na v občini opredeljen način. (6) Pogoji glede ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb so enaki kot so navedeni v 83. členu tega odloka. 3055 (7) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi v EUP DR2 so: – Za vsak gospodarski in poslovni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so namenjeni poslovni in proizvodni funkciji, se vhode loči. Za dostop gibalno oviranih oseb se vhode v poslovne objekte in dostope na prometne površine gradi brez grajenih ovir, zagotovi pa se jim tudi potrebno število parkirnih mest.

75 3060 – Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju območje EUP DR2 z oznako podrobne namenske rabe prostora IG spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Upošteva se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za to stopnjo varstva pred hrupom. 3065 – Neprečiščene komunalne odplake, ki bi ogrozile neoporečnost podtalne vode in zemlje, se pred izpustom v okolje odvede v nepropustnem omrežju do čistilne naprave. Do izgradnje čistilnih naprav se dovoli zbiranje odplak v ustreznih nepropustnih greznicah, ki se jih po izgradnji omrežja ukine. Druge odplake se prečisti na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna. 3070 – Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na določeno komunalno odlagališče na v občini opredeljen način. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s področno zakonodajo. – Objekte se projektira in gradi potresno varno glede na VII. stopnjo potresne nevarnosti po MCS lestvici in potresni pospešek 0,125. 3075 – Dosledno se izpolni zahteve varstva pred požarom in zagotovi ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Vir vode za gašenje je vod javnega vodovoda ob območju z omrežjem hidrantov na območju. Pretok in tlak vode v vodovodnem omrežju sta ustrezna. 3080 – Zagotovi se pogoje za varen umik ljudi in premoženja, neoviran in varen dovoz, dostop ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah, za kar se uporabi manipulacijske in prometne površine na območju in ob njem ter kmetijske površine v okolici cone. – Zagotovi se ukrepe za zmanjšanje elektromagnetnega sevanja električnih in 3085 telekomunikacijskih vodov in naprav pod najvišje dovoljene vrednosti. – Zagotavlja se pogoje za varno delo s stroji in z drugim orodjem pod zračnimi električnimi vodi. – Zagotovi se primerno izolacijo in zaščito virov emisij hrupa in prašenja, da vrednosti teh emisij ne presežejo najvišjih dovoljenih ravni. Neprijetni vonji kemikalij v materialih in 3090 izpušni plini z virom v coni v stanovanjskih objektih v okolici ne smejo biti zaznavni. – Zagotavlja se zdrave in primerne delovne pogoje za delo zaposlenih v coni.

3095 3.7.5 Območje EUP Pl2 - kmetijski kombinat Placar

102. člen (PIP za območje EUP PL2)

3100 (1) Namembnost in vrste posegov v prostor: Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se lahko umeščajo prostorske ureditve in dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti kmetijske proizvodnje in z njo povezane dejavnosti, ki morajo biti skladne z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so: 3105 - kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov, - omrežja ter pripadajoči objekti in naprave za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter – enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrobno namensko rabo določeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. 3110 (2) Lega objektov: Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Velikost objektov: – velikost objektov se prilagodi namenu in območju, na katerega se umeščajo, – višina objektov ne sme presegati 18 m. 3115 (4) Oblikovanje: Upoštevajo se PIP, ki veljajo za objekte za kmetijsko proizvodnjo na območju površin podeželskega naselja (SK). (5) Priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

76 – Stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja in omogoči priključevanje na obstoječa ter predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture. – Objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). – S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti z vodo za gašenje. – V največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire. - Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (6) Celostno ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb: Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka. (7) Varovanje zdravja: Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka. 3120

3.8 PIP NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OBČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV NA OBMOČJU KRAJINE 3125 102.a člen (omejitve do sprejema OPPN)

(1) Na območjih krajine na stavbnih in vodnih zemljiščih (PNRP VC), na katerih je skladno z 3130 odlokom o OPN Destrnik predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), so pred sprejetjem OPPN dopustni le naslednji posegi: - investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, - odstranitve obstoječih objektov, - gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in 3135 drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN. (2) Na nezazidanih stavbnih in vodnih zemljiščih (PNRP VC) morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.

3140 3.8.1 Ribniki na Drstelji

103. člen

3145 (usmeritve za OPPN Ribniki v Drstelji v EUP ZN15 in ZN16)

(1) Usmeritve za določitev območja OPPN: OPPN bo izdelan za območji EUP ZN15 in ZN16. (2) Usmeritve glede namembnosti in za tehnične, arhitekturne, krajinske ter oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: 3150 – Namembnost območja je vodna površina, namenjena za gospodarske (gojenje rib) in za rekreacijske dejavnosti (rekreacijski sprehodi, kolesarjenje, športni ribolov, veslanje) ter gostinske dejavnosti. Predvideva se gradnja objektov za namen urejanja vodnega režima (zemeljski zajezitveni nasipi, dovodno-odvodni kanali in objekti ter ureditve za vzdrževanje vodostaja), sprehajalnih in kolesarskih stez ter dovozne ceste, objektov gostinskih dejavnosti 3155 s parkirišči, gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ter parkovno urejenih zelenih površin z urbano opremo. Na območjih kmetijskih zemljišč v EUP ZN 16 veljajo enaki pogoji kot za ostala območja z enako namensko rabo zunaj naselij .

77 – Tehnične ureditve: Tehnične ureditve se izvede na osnovi strokovne podlage Revitalizacija ribnikov Drstelja – strokovne podlage za OPN Občine Destrnik, projekt št. 3217/10, ki jo je 3160 februarja 2010 izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o., na osnovi katere se pridobi samostojni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji, ki ga izdela strokovna organizacija, registrirana za projektiranje vodnih objektov in ureditev. – Za arhitekturno, krajinsko-arhitekturno in infrastrukturno obdelavo se izdela samostojni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji, ki ga izdela 3165 strokovna organizacija, registrirana za projektiranje tovrstnih objektov in ureditev. – Stavbe se gradi z najvišjo dovoljeno etažnostjo pritličje (P). Najvišja dovoljena svetla višina etaže je 3,00 m. Orientacija stavb ni predpisana. Obvezna je simetrična dvokapna streha z naklonom 45°. Kritina je za vse objekte enotna, ognjeodporna slama ali opečni bobrovec v opečni barvi. Zahtevan material konstrukcije objektov je les, pleskan s prozorno mat barvo. 3170 Barve fasad so najmanj 50 % prosojni pastelni odtenki barv iz naravnega okolja. – Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine, ki se jih enotno opremi z urbano opremo in javno razsvetljavo ob gostinskih objektih, cestah ter delih pešaških poti in kolesarskih stez. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. 3175 – Z obrežja se najmanj na vsakih 50 m dovoli gradnja lesenih pomolov brez ograj, največ 5 m od obale, na vodno površino. – Območje se ne ogradi. Zelena območja in gozdove izven parkovno urejenih zelenih površin se ureja skladno s primarno rabo. (3) Usmeritve za urejanje prometnih površin: Do gostinskih objektov se uredi brezprašno 3180 dvosmerno cesto, priključeno na javno cesto. Cesta je predvidena za dostop z osebnimi vozili in za promet z oskrbnimi, komunalnimi ter intervencijskimi vozili reševalcev, gasilcev in policije. Ob gostinskih objektih se uredi, glede na predvideno kapaciteto gostinskih objektov, ustrezno veliko parkirišče za osebna vozila. Ob dostavni cesti območja in ob sprehajalnih poteh ter kolesarskih stezah na območju parkovno urejenih zelenih površin se uredi javno 3185 razsvetljavo. Do vhoda v kamp se uredi makadamsko dvosmerno cesto. (4) Za projektno rešitev območja ni predviden javni natečaj. (5) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede kot parcele za posamezne funkcionalne vsebine območja (prometnice, parkirišče, gostinski sklop objektov, urejeno zelenje, kamp). Velikost in oblika parcel nista predpisani. 3190 (6) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ni predpisana. V primeru etapne izvedbe se zagotovi prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Celotno območje cone se popolno komunalno opremi. Ceste območja se izvede v celoti, vključno s priključno cesto in priključki. (7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni 3195 območij ali objektov varovane kulturne dediščine. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ohrani se strugo in drevesno obrast potoka. Odpadne komunalne vode se zbira in odvaja v ČN ali v začasno nepropustno greznico. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v potok prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s 3200 streh in z zelenih površin se odvaja neposredno v vodotok v odprtih odvodnikih (blagih jarkih). Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. (9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo cest območja se zagotovi 3205 evakuacijske poti za umik ljudi po cestah ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila, ki so hkrati delovne površine za delo gasilcev, reševalcev ter policije. V kampu se uvede požarni red za kurjenje v odprtih kuriščih, glede na stopnjo požarne nevarnosti. Požarno vodo se zagotavlja iz ribnikov na območju in s hidranti 3210 iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk. Ruševin po velikih nesrečah ne bo. Objekti so leseni, montažni in malih dimenzij.

78 (10) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov območja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Dovozno cesto do 3215 območja se načrtuje kot dvosmerno, dovoz za uporabnike, intervencijo, komunalne službe ali vzdrževalce. Ob objektih se zagotovi zadostne manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priključi na javno komunalno, telekomunikacijska in elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe območja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljave 3220 se po območju v celoti izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo. Na vodovodni vod območja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se območje obvezno priključi po izgradnji lokalne ČN ali primarnega zbiralnega voda do CČN, do takrat pa se komunalne odpadne vode zbira v ustrezno veliki nepropustni greznici na praznjenje. Padavinska voda s povoznih 3225 površin se zbira in prečisti v lovilcih olj ter izpusti v vodotok. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v vodotok v odprtih jarkih. Območje se opremi s telefonskim in z internetnim omrežjem ter z javno razsvetljavo ob brezprašnih cestah. Vse kabelske in cevne vode energetske ter gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Priključevanje na izvedeno gospodarsko javno infrastrukturo je obvezno, z lastniki pa sklene 3230 služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (11) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji: – Glavna cesta območja se naveže na občinsko in preko nje na državno cesto RIII-745. 3235 – Ob objektih se na parceli zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Zagotovi se zadostne prometne površine za manipulacijo, za dostavna in komunalna vozila ter za vozila in delo gasilcev, reševalcev ter policije. – Območje se naveže na javno električno omrežje. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe po električni energiji. 3240 – Na vodovodno omrežje se območje naveže na obstoječi vod. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. – Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v začasno nepropustno greznico na praznjenje ali v lokalno ČN ali v zbirni cevovod ob državni cesti in v centralno ČN Janežovci. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi 3245 ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. – Padavinske vode s povoznih površin območja se zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtih odvodnikih (jarkih) v vodotok na območju. Padavinske vode z zelenic in s streh se odvaja v vodotok z odprtimi odvodniki (jarki). – Območje se oskrbi s telefonskim in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede 3250 podzemno. – Odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz za tovorna in osebna vozila, komunalna vozila za odvoz ter dostop za komunalne delavce.

3255 3.8.3 Športni park Janežovski Vrh

103.a člen

(usmeritve za OPPN Športni park Janežovski Vrh) 3260 (1) Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za katerega bo izdelan OPPN za Športni park Janežovski Vrh (dalje ŠP), je EUP JV7. (2) Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je območja zelenih površin, površine za oddih, 3265 rekreacijo in šport z oznako ZS. V ŠP se načrtuje: - nogometno igrišče v travnati izvedbi ustreznih dimenzij, orientirano v smeri sever-jug, - krožna atletska steza okoli nogometnega igrišča- po potrebi, - manjša igrišča, atletski poligoni, naprave za rekreacijo na prostem ipd.- po potrebi, - druge urejene zelene površine za druženje, rekreacijo in oddih- po potrebi, 3270 - tribune za gledalce- po potrebi, lahko se umesti na strehe predvidenih stavb. 79 - stavbe za klubske prostore, skladišča, slačilnice in sanitarije ter po potrebi stavbe za spremljevalne dejavnosti, ki so vezane na šport, rekreacijo in oddih, kot so gostinstvo, trgovina s športno opremo, servis športne opreme, ipd. Skupna površina, zasedena s stavbami in pripadajočimi površinami, ki služijo delovanju stavb, naj ne presega 10 3275 odstotkov celotne površine ŠP. Višinski gabariti stavb na območju ŠP naj ne presegajo dveh etaž nad urejenim terenom. Barve fasad naj bodo umirjene. Osnovni in kričeči toni niso dopustni. (3) Za projektne rešitve območja ni predviden javni natečaj. (4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z območjem ŠP, 3280 zasnovo prometa in komunalnih ureditev. (5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi funkcionalno zaokrožene in prostorsko zaporedne faze. (6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine: Na območju ni 3285 območij ali objektov varovane kulturne dediščine. (7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskam omrežju in odvaja v CČN Janežovci. Meteorne vode iz povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode iz streh in zelenih površin se ponika na območju, 3290 odvaja v ponikanje na primernem mestu oz. odvaja v meteorno kanalizacijo, če bo ta izgrajena. Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na odlagališče na v občini opredeljen način. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja se zagotovi evakuacijske 3295 poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni pritisk. (9) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja na gospodarsko 3300 javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do javnih objektov na območju se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto. (10) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji: - Območje se naveže na občinsko cesto ob njegovem severovuhodnem robu in/ali južnem robu. Na območju se zagotovi zadostno površino za parkiranje osebnih vozil uporabnikov, 3305 zaposlenih in obiskovalcev. - Območje se naveže na električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe območja in zmogljivost kabla ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na električno omrežje. - Na vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda. 3310

3.9 UREJANJE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE V VSEH EUP 3315 104. člen (PIP za urejanje vse gospodarske javne infrastrukture, GJI)

(1) GJI se načrtuje, gradi, vzdržuje in obratuje v skladu z veljavnimi področnimi predpisi ter tehničnimi normativi. (2) Posegi v GJI in v varovalni pas GJI se izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega 3320 sistema. (3) Prenosne vode GJI se načrtuje po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč. (4) Ob upoštevanju predpisanih medsebojnih odmikov se prenosne vode GJI v največji možni meri združuje v skupne koridorje, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede 3325 križanj in varnostne odmike med vodi posamezne GJI, kot jih določajo veljavni področni predpisi.

80 (5) Prenosne vode in objekte GJI se umešča v prostor tako, da je možno priključevanje vseh objektov na območju urejanja. (6) Prenosne vode in objekte GJI se umešča v prostor tako, da je omogočeno njihovo 3330 nemoteno obratovanje, dostop in vzdrževanje. (7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji posameznega obstoječega prenosnega voda GJI se v okviru območja predvidenega posega v največji možni meri hkrati predvidi tudi rekonstrukcijo vseh drugih vodov, objektov in naprav GJI, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. 3335 (8) Zračne prenosne vode GJI na območjih strnjenih naselij in na območjih varovane kulturne in naravne dediščine se ob novogradnji ali ob rekonstrukciji izvede v podzemni izvedbi oz. skladno s pogoji pristojne ustanove za varovanje narave in za varovanje kulturne dediščine.

3340 105. člen (PIP za urejanje cestnih prometnih površin)

(1) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje prometne infrastrukture se izvaja skladno z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa. 3345 (2) Državne ceste s pripadajočimi objekti in napravami se gradi po določilih uredb, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka. (3) Javne ceste so razdeljene po stopnjah, kot so regionalna, občinska kategorizirana in občinska nekategorizirana cesta. Poljska ali gozdna cesta nista javni cesti. Varovalni pasovi javnih cest segajo od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran, in sicer pri: 3350 – regionalni cesti 15 m, – lokalni cesti 10 m, – javni poti 5 m. (4) V varovalnih pasovih obstoječih javnih cest se gradnja novih objektov in naprav ter njihova investicijska vzdrževalna dela dovoli v skladu s pogoji in ob soglasju upravljavca 3355 ceste. (5) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest. (6) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišče iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen 3360 objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno rušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarska cesta in nazadnje pločnika. (7) Omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, kolesarskih stez) se gradi enostavno in pregledno ter označi po predpisih. V strnjenih naseljih se ga opremi z urbano opremo. Na 3365 vseh prehodih za kolesarje in pešce se uredi primerne strmine brez robnikov. (8) Priključevanje cest se izvaja po zaporedju njihovega ranga. Na javno cesto višjega ranga se priključuje le ceste prvega naslednjega nižjega ranga. Rangov se ne preskakuje. (9) Dovoze in priključke na cestno omrežje se uredi tako, da se ne ovira prometa, z zadostnim poljem preglednosti in s soglasjem pristojnega upravnega organa ali upravljavca 3370 ceste. Nove slepe ceste se zaključi z obračališčem, primernim za komunalno vozilo. (10) V strnjenih naseljih se vse javne ceste postopoma opremi s hodniki za pešce, kolesarskimi stezami, komunalnim koridorjem in z javno razsvetljavo. Kandelabre, prometne znake in obvestilne table se postavlja na komunalni koridor ali dosledno na skrajni rob pešaških ali kolesarskih površin. Na pločnik ali kolesarsko stezo se ne postavlja nobene 3375 opreme, ki bi hojo ali vožnjo s kolesom ovirala. (11) Naprave za umirjanje prometa se gradi le na lokalnih cestah v strnjenih naseljih, strogo po predpisih in s predpisano oznako iz obeh smeri, da ne predstavljajo nevarnosti za voznike. Naprave za umirjanje prometa ne smejo omejevati hitrosti vozil pod hitrost, ki je na prometnem znaku predpisana. 3380 (12) Kolesarske steze se vključi v sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav na državni ravni. Občinske kolesarske povezave se navezuje na omrežje državnih kolesarskih povezav. Rang kolesarske povezave se ob njenih priključkih primerno označi.

81 (13) Na območju občine se kolesarske povezave uredi ob vseh kategoriziranih cestah. Pešpoti in kolesarske povezave se v strnjenih naseljih navezuje na trge in pomembnejše 3385 objekte, rekreacijske površine, parke, igrišča in otroška igrišča. Opremi se jih z urbano opremo (s klopmi, koši za odpadke ter z javno razsvetljavo, razen na območjih, kjer javna razsvetljava ni potrebna ali ni skladna s smernicami nosilcev urejanja prostora). Javne kolesarske in pešaške poti ob zelenih površinah se opremi s parkovno urbano opremo, v največji možni meri in na primernih odsekih obsadi z drevoredi. 3390 (14) Postajališča javnega potniškega prometa se ureja z odstavnim voznim pasom, s tipskim montažnim nadstreškom in z zaščito pred vetrom, s klopjo, košem za odpadke in z vidno oznako.

106. člen 3395 (PIP za urejanje površin za mirujoči promet)

(1) Na gradbeni parceli se zagotovi zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih ali drugih etažah tako za stanovalce kot zaposlene in obiskovalce. Če to ni mogoče, se upošteva določila občinskih predpisov za prometno ureditev mirujočega prometa. 3400 (2) Na območjih večstanovanjske gradnje se parkirne površine po možnosti zagotavlja v kleteh večstanovanjskih objektov oz. v podzemni izvedbi, da se ohranja zelene površine ob objektih in s tem zagotavlja večjo kakovost bivanja na območju. (3) Spodbuja se gradnjo podzemnih garaž ali parkirišč pod obstoječimi parkirišči, pri čemer se števila parkirnih mest za potrebe stanovalcev večstanovanjskih stavb ne zmanjšuje. 3405 (4) Parkirišča in garaže se razporedi ter izvede tako, da hrup in smrad ne presegata najvišjih dovoljenih ravni za stanovanjsko območje. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM se ozeleni z zasaditvijo dreves. (5) Vse površine parkirišč, manipulativnih površin in povoznih ploščadi se uredi brezprašno ter nepropustno za vodo, naftna goriva in olja ter opremi s kanalizacijo za zbiranje, odvodnjo 3410 in prečiščevanje padavinske vode. Ogradi se jih z betonskimi robniki in površino nagne proti talnim požiralnikom, ki se jih opremi s peskolovi. Zajeto padavinsko vodo se pred izpustom v odvodnik ali ponikovalnik prečisti v ustreznem lovilcu olj. (6) Parkirišča, garaže in pomožne objekte se gradi upoštevaje zahteve protipožarne zaščite. Ostanke goriva in maziva se odstrani na ekološko neškodljiv način. 3415 (7) V garaže in pomožne objekte večstanovanjskih in poslovnih objektov se dovaja svež ter odvaja izrabljen zrak ločeno od prezračevalnih sistemov stanovanjskih ali poslovnih prostorov. (8) Strešne terase samostojnih podzemnih garaž se uredi kot javno površino, nadzemno parkirišče, igrišče ipd. ali se jih prekrije z ustrezno debelo humusno plastjo, ozeleni, zasadi z 3420 nizko vegetacijo in uredi kot javno zeleno površino. (9) Javna parkirišča se izvede in ureja tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. (10) Na vseh javnih parkiriščih in parkiriščih ob objektih v javni rabi se skladno s predpisi 5 % PM rezervira za parkiranje vozil gibalno oviranih oseb. 3425 (11) Ob vseh stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih se protiprašno uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj: – na stanovanjsko enoto 2 PM za stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce; (12) Ob kmetijskih objektih se izven dvorišča stanovanjskih objektov uredi zadostno manipulacijsko površino za hrambo vse kmetijske mehanizacije. 3430 (13) Ob objektih z oskrbno, gostinsko in s servisno dejavnostjo ter ob drugih javnih objektih se protiprašno uredi parkirišča za osebna vozila z najmanj: – trgovine 1 PM/30 m2 prodajne površine + 1 PM/2 zaposlena, – gostilne 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena; – gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev; 3435 – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – domovi za ostarele 1 PM/5 postelj, – vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena, – športna igrišča 1 PM/250 m2 površine igrišč, – zdravstveni prostori 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, 3440 – prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev,

82 – cerkve 1 PM/20 sedežev. – 5 % parkirišč se rezervira in označi za potrebe gibalno oviranih oseb. (14) Ob proizvodnih objektih se zagotovi protiprašno urejeno parkirišče z najmanj: – za osebna vozila 1 PM/3 zaposlene + 10 PM za goste 3445 – za tovorna vozila za ves tovorni vozni park.

107. člen (PIP za urejanje površin za električno omrežje)

3450 (1) Zagotavlja se večnamenskost koridorjev vodov, kar povečuje možnosti njihove ustrezne vključitve v prostor. Koridorji elektroenergetskih vodov ne izključujejo vse druge namenske rabe pod ali nad njimi, a se ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja voda, vod pa ne sme ogrožati primerne rabe nad ali pod njim. Namenska raba koridorja je območje brez stanovanj, proizvodnih, servisnih in javnih objektov, v katerih se zadržujejo ljudje, ter brez 3455 rekreacijskih površin in objektov. Dovoli se gradnjo parkirišč transportnih dejavnosti in gradnjo inženirskih objektov, ki gradnje, delovanja in vzdrževanja voda ne ovirajo. (2) Varovalni pasovi elektroenergetskih vodov, v katerih je za gradnjo potrebno soglasje s pogoji upravljavca, so sledeči: – 15 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje 3460 razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV, – 3 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV, – 10 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV, 3465 – 1 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV, – 2 m od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti 0,4 kV in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV. (3) Pri gradnji in obratovanju objektov znotraj koridorjev električnih daljnovodov se upošteva 3470 določila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. l. RS, št. 29/92) o uvedbi ukrepov za preprečitev približanja ročic strojev vodnikom daljnovoda 220 kV pod 3,75 m, po prehodu na 400 kV pod 5,00 m in pri daljnovodu 400 kV pod 5,00 m. (4) Varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem: – V bližini električnih vodov, razdelilnih transformatorskih in transformatorskih postaj se 3475 zagotavlja varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). – Znotraj varovalnih pasov se I. območje varstva pred sevanjem spremeni v II. območje varstva pred sevanjem. V varovalnem pasu se ne dovoli stanovanj, objektov za centralne dejavnosti, objektov za trgovske in poslovne dejavnosti, bolnišnic, zdravilišč, gostinskih, 3480 turističnih objektov za bivanje in rekreacijo, objektov za vzgojo, varstvo, izobraževanje, objektov za zdravstvo, objektov za športne in rekreacijske dejavnosti ter javnih urbanih zelenih površin (parki).

108. člen 3485 (PIP za urejanje površin za plinovodno omrežje)

(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega ter distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati prepreči škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. 3490 (2) Upošteva se varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih ter načrtovanih objektov in ureditev, v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri običajnem obratovanju ipd. (3) Varovalni pasovi plinovodov so: 3495 – 100 m na vsako stran osi prenosnega plinovoda in – 5 m na vsako stran osi distribucijskega plinovoda. (4) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja voda. (5) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja. 83 (6) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z 3500 obratovalnim tlakom 16 barov in več. V tem pasu je prepovedano: – saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, – obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi; – postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. 3505 (7) Na oskrbnem območju načrtovane gradnje plinovodnega omrežja se do njegove izgradnje dovoli uporaba lastnih ali skupnih rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Ko je omrežje zgrajeno, se nanj obvezno priključi vse objekte, ki kot energent uporabljajo utekočinjeni naftni plin, lastne ali skupne rezervoarje pa odstrani. (8) Z lastniki zemljišč in upravljavcem plinovodnega omrežja se obvezno sklene služnostna 3510 pogodba za dostop med gradnjo in za vzdrževanje.

109. člen (PIP za urejanje telekomunikacijskih omrežij)

(1) Pri načrtovanju infrastrukture elektronskih komunikacij se, kadar po tehničnih merilih ustrezajo namestitvi objektov in naprav infrastrukture elektronskih komunikacij, prednostno izkoristi: – obstoječe objekte in naprave elektronskih komunikacij, – druge objekte in naprave, primerne za umestitev infrastrukture elektronskih komunikacij (dimniki, stolpi ipd.), – trase in površine drugih infrastrukturnih sistemov (cestni svet ipd.). (2) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolje se objekte in naprave mobilne telefonije načrtuje tako, da: – se v čim večji meri preprečuje vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav, – se antenske objekte in naprave, tudi ko so umeščeni na druge obstoječe objekte, zakriva in prilagaja tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto, – antenske naprave na objektih nepremične kulturne dediščine ne razvrednotijo ali spreminjajo njihovega pomena in videza. Namestitev pogojuje soglasje s pogoji pristojne spomeniškovarstvene ustanove. (3) Vsak od operaterjev proti ustrezni odškodnini omogoči uporabo svojih obstoječih antenskih stolpov za namestitev naprav mobilne telefonije. (4) Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoječe infrastrukture elektronskih komunikacij ter njena optimizacija. 3515 110. člen (PIP za urejanje komunalne infrastrukture)

(1) Varovalni pas vodov komunalne infrastrukture je: 3520 – 1,5 m na vsako stran osi za posamezni vod vodovoda, kanalizacije, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in za druge vode, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje. – 2 m od debla drevesa je obvezen osni odmik vseh podzemnih komunalnih vodov. V 3525 primeru odstopanj se izvede posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami upravljavca komunalnega voda ter upravljavca javne površne oz. lastnika. (2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati dostopa med gradnjo, obratovanjem ali vzdrževanjem posameznega voda. (3) Za vsak poseg v varovalni pas se pridobi soglasje upravljavca omrežja. 3530 (4) Kmetijska dejavnost se omeji v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi posameznega komunalnega voda. V tem pasu se ne dopušča: – saditi rastlin, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, – obdelovati zemljišč globlje kot 0,5 m oz. manj kot 0,5 m nad temenom voda; – postavljati opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu. 3535 (5) Na območjih, na katerih je posamezno komunalno omrežje predvideno, se po izgradnji omrežja nanj obvezno priključi vse objekte, ki posamezno komunalno uslugo uporabljajo.

84 (6) Z lastniki zemljišč in upravljavcem posameznega omrežja se obvezno sklene služnostna pogodba za dostop med gradnjo in za vzdrževanje.

3540 4 KONČNE DOLOČBE

111. člen (usmeritve iz državnega strateškega prostorskega načrta) 3545 Do uveljavitve državnega strateškega prostorskega načrta se za prostorske usmeritve za načrtovanje posegov v prostor štejejo usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07-ZPNačrt) ter se uporablja določbe Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07-ZPNačrt). 3550 112. člen (dokončanje postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka)

Upravni postopki v zvezi z urejanjem prostora, začeti pred začetkom veljavnosti tega odloka, 3555 se dokončajo skladno z določbami odloka o DP občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 21/1997, 21/01, 11/04).

113. člen (vpogled v občinski prostorski načrt) 3560 Občinski prostorski načrt občine Destrnik je na vpogled na Občini Destrnik med uradnimi urami in na spletni strani www.destrnik.si.

114. člen 3565 (nadzor nad izvajanjem)

Nadzor nad izvajanjem Občinskega prostorskega načrta občine Destrnik imajo pristojne inšpekcijske službe.

3570 115. člen (prenehanje veljavnosti predhodnih prostorskih aktov)

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati: – Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986–2000 3575 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93; Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97; Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/01), – Odlok o prostorskih sestavinah družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 12/87, 25/91, 12/93, 16/94; Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97, 4/97; Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/01, 2/04), 3580 - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 27/93, 26/94; Uradni vestnik Občine Destrnik-Trnovska vas, št. 7/97).

116. člen 3585 (začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik, uporablja pa se od 01.01.2012.

3590

PODATKI O IZDELOVALCU OPN IN ŽIG

85 3595

Vrsta prostorskega akta: Strateški in izvedbeni občinski prostorski akt

3600

Naziv prostorskega akta: OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE DESTRNIK_Prve spremembe in dopolnitve

3605 Gradivo: Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik- Neuradno prečiščeno besedilo

3610 faza: sprejet

Pripravljavec: 3615 OBČINA DESTRNIK Vintarovci 50, 2253 Destrnik

3620 Izdelovalec: UMARH d. o. o. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj Direktorica: Urška Berlič, univ. dipl. ing. arh. 3625

Odgovorni vodja projekta: Marjan Berlič, univ. dipl. ing. arh., ZAPS A-0132

3630 Sodelavci: Matej Škafar, univ. dipl. geogr. Urška Berlič, univ. dipl. ing. arh.

3635 Št. projekta: 07/13

3640 Datum izdelave: avgust 2016

86