Magistrsko Delo
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo MAGISTRSKO DELO Mateja Spevan Maribor, 2016 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo Mateja Spevan MAGISTRSKO DELO OBČINA DESTRNIK NA POTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Graduation thesis THE MUNICIPALITY OF DESTRNIK ON THE PATH OF SUSTAINABLE DEVELOPMENT Mentorica: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže Maribor, 2016 Lektorica: Tatjana Caf, prof. slov. in mat. Prevajalka: Ksenija Kozar, dipl. prof ZAHVALA Za strokovno pomoč, nasvete in veliko mero potrpežljivosti se iskreno zahvaljujem mentorici red. prof. ddr. Ani Vovk Korže. V največji meri se zahvaljujem svojemu očetu in mami, ki sta vsa študijska leta verjela vame in me ob tem spodbujala. Hvala vsem, ki ste verjeli vame in na kakršen koli način pripomogli k nastanku tega magistrskega dela. IZJAVA Podpisana, Mateja Spevan, rojena 28. 9. 1990, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru študijskega programa 2. stopnje Geografija in Zgodovina, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Občina Destrnik na poti trajnostnega razvoja pri mentorici red. prof. ddr. Ani Vovk Korže avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. ______________________________ (podpis študentke) Maribor, april 2016 POVZETEK V zadnjem desetletju se mnogo piše o trajnostnem razvoju in večina občin v Sloveniji ima v razvojnih vizijah zapisano, da so usmerjene trajnostno. Zato smo raziskali definicijo trajnostne usmeritve občin na primeru občine Destrnik. Raziskovalni del naloge je temeljil na analizi projektov in aktivnosti, ki potekajo v občini Destrnik in veljajo za trajnostne. Z uporabo ocenjevalnega orodja za merjenje trajnosti smo analizirali končane, potekajoče in napovedane projekte ter posebno pozornost namenili projektu Ekovas Janežovci. Projekt Ekovas Janežovci je lociran na zapuščeno območje v občini Destrnik na nekdanji glinokop, kjer so leta 2004 bile izvrtane vrtine biotermalne vode. Na tem območju je načrtovana postavitev ekovasi, ki je po zasnovi podobna evropskim ekovasem. Pri analizi zasnove načrtovane ekovasi Janežovci smo pripravili primerjavo s svetovno znano ekovasjo Findhorn, ki deluje že več desetletij, ter prikazali razlike in podobnosti. Prav tako smo projekt Ekovas Janežovci primerjali s slovenskimi ekovasmi, ki imajo različne oblike in razvojne faze. S temi primerjavami smo želeli ugotoviti, ali je projekt Ekovas Janežovci zasnovan po načelih, ki jih upoštevajo ekovasi v tujini in Sloveniji, saj veljajo kot primer najvišje stopnje trajnosti. Ker je poleg okoljske in ekonomske dimenzije pri trajnostnih zasnovah zelo pomembna tudi dimenzija sodelovanja javnosti (socialna dimenzija), smo vključili domačine občine Destrnik in jih z anketo preverili njihovo poznavanje projekta Ekovas Janežovci. Z upoštevanjem vseh treh dimenzij trajnosti smo ocenili razvoj občine Destrnik kot trajnostno zasnovan. Za pedagoško aplikacijo smo izdelali primer terenskih vaj v nastajajoči ekovasi Janežovci za študente 3. letnikov pri predmetu Geografija slovenskih pokrajin. Ključne besede: trajnostni razvoj, občina Destrnik, ekovas Janežovci, ekovas Findhorn, geografija Slovenije. ABSTRACT In the last decade much has been written about sustainable development and the majority of municipalities in Slovenia have in their development vision written they are oriented towards sustainability. For this reason we examined the definition of sustainable orientation of municipalities on the example of the Municipality of Destrnik. The research part of the thesis was based on the analysis of projects and activities which take place in the Municipality of Destrnik and are regarded as sustainable. By using an assessment tool for measuring sustainability we analyzed finished, ongoing and announced projects. Special attention was paid to the project ecovillage Janežovci. The project of the ecovillage Janežovci is located on an abandoned area in the Municipality of Destrnik, on a former clay deposit where boreholes of geothermal waters were drilled in 2004. A set-up of an ecovillage, which is by its concept similar to the European ecovillages, is planned on this area. In the analysis of the concept of the planned ecovillage Janežovci we prepared a comparison with the famous ecovillage Findhorn, which exists already several decades, and present differences and similarities. We also compared the project of ecovillage Janežovci with Slovenian ecovillages which have different designs and development phases. The purpose of the comparison was to establish if the project of the ecovillage Janežovci is designed by the principles which ecovillages abroad and in Slovenia take in consideration, as they stand as an example of the highest rate of sustainability. Next to the environmental and economic dimension, the dimension of public participation (social dimension) is also very important in sustainable design and for this reason we included the local people of the Municipality of Destrnik to ask them about their understanding of the project ecovillage Janežovci. Taking in consideration all three dimensions of sustainability we evaluated the development of the Municipality of Destrnik as sustainably designed. For the pedagogical application we created an example of a field exercise in the emerging ecovillage Janežovci for students of the third year in the subject Geography of Slovenian regions. Key words: sustainable development, the Municipality of Destrnik, ecovillage Janežovci, ecovillage Findhorn, geography of Slovenia KAZALO VSEBINE 1 UVOD .............................................................................................................. 1 1.1 Cilji ....................................................................................................... 2 1.2 Raziskovalne hipoteze ........................................................................... 3 2 METODOLOGIJA ..................................................................................... 4 2.1 Pregled dosedanje literature ........................................................................ 4 2.2 Orodje »trajnostna roža« za ocenjevanje trajnostne zasnove projektov ........ 4 2.3 Raziskovalni vzorec in obdelava podatkov iz anket..................................... 7 3 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE DESTRNIK ............................. 9 3.1 Lega občine Destrnik .................................................................................. 9 3.2 Naravnogeografske značilnosti občine Destrnik ........................................ 10 3.2.1 Geološke in geomorfološke značilnosti .............................................. 10 3.2.2 Hidrografske značilnosti ..................................................................... 11 3.2.3 Podnebne značilnosti .......................................................................... 13 3.2.4 Prsti v občini Destrnik ........................................................................ 16 3.2.5 Raba tal v občini Destrnik .................................................................. 17 3.2.6 Rastje v občini Destrnik ..................................................................... 19 3.2.7 Tipi pokrajin v občini Destrnik ........................................................... 20 3.3 Družbenogeografske značilnosti v občini Destrnik .................................... 21 3.3.1 Demografske značilnosti .................................................................... 21 3.3.2 Gospodarstvo ..................................................................................... 25 3.3.3 Prometna povezanost.......................................................................... 28 3.4 Poskus ocene trajnostne zasnove projektov občine Destrnik (2010−2015) 29 4 PROJEKT EKOVAS JANEŽOVCI V OBČINI DESTRNIK..................... 35 4.1 Kaj sploh so ekovasi?........................................................................... 36 4.2 Lokacija ekovasi Janežovci ....................................................................... 39 I 4.3 Načrtovana infrastruktura v ekovasi Janežovci .......................................... 41 4.3.1 Permakulturni (eko) vrt s tehnikami naravne pridelave in predelave hrane ................................................................................................................... 44 4.3.2 Učilnica v naravi ................................................................................ 47 4.3.3 Tematske učne poti ............................................................................ 48 4.3.4 Ekoremediacije za varovanje vode in prsti .......................................... 49 4.3.5 Postavitev naravnih čistilnih sistemov za varovanje vode in zemlje .... 50 4.3.6 Center za zelena delovna mesta .......................................................... 51 4.3.7 Rekreacijski park ............................................................................... 52 4.3.8 Park z živalmi .................................................................................... 52 4.3.9 Bivalna vas ........................................................................................ 52 4.3.10 Stavbni objekti v ekovasi Janežovci ................................................. 53 4.4. Ocena trajnostne zasnove projekta Ekovas Janežovci ............................... 55 5 PRIMERJAVA PROJEKTA EKOVAS JANEŽOVCI Z EKOVASJO FINDHORN ..................................................................................................... 61 5.1 Ekovas Findhorn na Škotskem ............................................................