Prenos Pdf Različice Dokumenta

11.. julij 2003,, leto IV,, {tevilka 2

F F NARAVOSLOVNA U^NA POT JEZERA IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Trnovski zvon - 11. julij 2003 [TIRI DEJAVNA LETA

Minila so {tiri leta ob~ine Trnovska vas po da so porazdeljene po vsej ob~ini. Nova {ola, vrtec in telovadnica po izgradnji reformi lokalne samouprave nove dràve Nova {tiri leta so pred nami. [e hitreje bodo v letih 2004/05/06 bodo osrednja nalo`ba in Slovenije. Ob~ani so uporabili pravico do minila, kot so pretekla. Ob tem ko bomo sredi{~ni kraj kaljenja in plemenitenja z samostojne lokalne skupnosti in ji na re{evali zaostanke preteklosti na cestah in v znanjem in kulturo. In ~e bodo vrtec in demokrati~nih volitvah izvolili predstavnike. komunali, bodo usmerjena v prihodnost. Z razredi vsaj srednje polni, je to znamenje, da Bilo je ob prelomu stoletja in tiso~letja, kar je variantnimi skupnimi (kmetijstvo, turizem, kraj ìvi. In ìveti ter pustiti ìveti ~loveka samo po sebi izjemen ~as, ki navezuje obrt) in individualnimi programi vredno ìvljenje je èlja vseh. preteklost z vso kakovostjo in prob- (izobraèvanje, zaposlitve) se bomo morali lematiko, a {e bolj gleda v prihodnost. vklju~evati v vedno zahtevnej{i doma~i, @upan: Karl Vurcer Oba vidika smo èleli zadovoljevati, ~eprav regijski, dràvni in evropski prostor. smo po sili potreb prednostno re{evali preteklost – ceste in vodo ter temu namenili INVESTICIJE V OBDOBJU OD LETA 1999 DO LETA 2002 najve~ ob~inskih in dràvnih sredstev. V OBÎNI TRNOVSKA VAS Gledali smo naprej – ~istilna naprava z za~etki kanalizacije, sodobno {portno igri{~e, pomo~ doma~i {oli pri sodobnih projektih pou~evanja, tuji jeziki v ni`jih razredih, ra~unalni{tvo in raziskovalne naloge, podpirali smo dru{tva, ki dajejo ìvl- jenje kraju, ter svoje in skupne interese, ure- jevali parkiri{~a in javno razsvetljavo, zgradili poslovilno veìco ter pristopili k urejanju sredi{~a ob~ine. Kar je tukaj na{teto v telegrafskem slogu, je v naslednjih tabelah prikazano natan~no. Okrog 60 odstotkov vsakoletnega prora~una je bilo namenjeno za investicije, ki sluìjo ob~anom v vsakdanjem ìvljenju. Podroben seznam po mnoìci, vsebini projektov in pestrosti osuplja. Obenem kaè, kam je poniknil denar v ob~ini, ki je imela in {e ima toliko potreb, da je prora~un podoben de`ju na su{ni zemlji. Prikazano je tudi, da so prednost imele najbolj pere~e nalo`be in Trnovski zvon Izdajatelj: Ob~ina Trnovska vas Uredni{tvo: Marija Puk{i~, Milena Meznari~, Marjan Potr~ in Anita Vr{i~, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumli~. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Trnovska vas brezpla~no. Medij TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBÎNE TRNOVSKA VAS je vpisan v razvid medijev pod zaporedno {tevilko 107. Naslov uredni{tva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 02/757-95-10 Telefaks: 02/757-16-61 E-po{ta: [email protected] âsopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov Odgovorna urednica: Marija Puk{i~ Lektorica: Anita Vr{i~ Grafi~no oblikovanje in tehni~no urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Bi{ 61, 2254 Trnovska vas Elektronski prelom in tisk: Tiskarna Grafis, Poèg 4, Ra~e 2 Trnovski zvon - 11. julij 2003 OBVESTILA CRPOV V OBÎNI POSEBNO TRNOVSKA VAS OBVESTILO [e vedno je ~as, da oddate svojo razvojno idejo, èljo, predlog, sektorja za zdravstveno varstvo rastlin in investicijo, potrebo po sredstvih, pomo~i, delu, prireditvi … fitosanitarne in{epkcije

Izbruh hru{evega o`iga ali ognjevke na Gorenjskem je prvi izbruh te bakterije v Sloveniji. Celotna fitosanitarna slu`ba se trudi izbruh ~im hitreje omejiti in bolezen zatreti, da ne bi pre{la na sadjarska obmo~ja.

1. OKU@ENA OBMO^JA S 5 KM PASOM Ne glede na raz{irjenost oku`be na dolo~enem obmo~ju je potrebno nenehno izvajati temeljito odstranjevanje vseh obolelih rastlin, da zmanj{amo infekcijski pritisk in upo{tevati splo{ne higienske ukrepe. Na uradno dolo~enih okuènih obmo~jih in zdruènem prvem nev- tralnem obmo~ju (5 km) morajo vsi ob~ani v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin izvajati ukrepe za prepre~evanje {irjen- ja oziroma zatiranja hru{evega oìga z radikalnim izrezovanjem Utrinki z delavnic CRPOV okuènih poganjkov in vej (vsaj 50 cm pod vidnim odmrlim tkivom) Program CRPOV (celostni razvoj podeèlja in obnova vasi) je v ter seìganjem na mestu samem. Dostop do okuènega mesta je zaklju~ni fazi. Zelo pomemben del bodo predstavljali predlogi kra- treba zavarovati in razkuìti mesto oku`be ter stvari in ljudi, ki so bili janov, ki so è predlagali in {e bodo svoje ideje, kako bodo razvijali z njim v stiku. svoje dejavnosti, kmetije, podjetja, drobno obrt, v katero smer se Kot razkuìlo uporabimo 10 % raztopino Varekine (1 del na 9 delov bodo razvijala dru{tva, kaj za to potrebujejo (investicije, finan~na vode), s katero pomaèmo rane na drevesu in obri{emo orodje, kot sredstva …), kak{en razvoj na~rtuje ob~ina v infrastrukturi. so {karje in àge. Za razkuèvanje rok in obutve lahko uporabimo 70% alkohol ali komercialna alkoholna razkuìla (pr{ilo INCIDIN LIQUID). ê je drevo okuèno v ve~jem delu kro{nje, je treba poàgati kro{njo v celoti, jo za`gati, deblo pa na prerezu premazati s koncentrirano raztopino neselektivnega herbicida na podlagi glifosata. Posu{ena debla ali debelej{e veje niso ku`ne in se lahko porabijo za kurjavo. Opozarjamo, da samo ~imprej{nja odstranitev obolelih delov rastlin in seìg prepre~ita {irjenje. Odlaganje obolelih poganjkov na kom- post ali druge deponije ustvarja nova àri{~a! Obolela drevesa in grme, ki so jih ob~ani sami sanirali, bodo in{pektorji preverili takoj, ko jim bodo razmere to dopu{~ale. Ob de`ju je potrebno takoj prekiniti sanitarna dela z okuènimi rastlinami, saj je verjetnost razna{anja bakterije z Panonska hi{a - Simoni~eva doma~ija vodo izredno velika. Samo eno izmed razvojnih mo`nosti predstavlja panonska hi{a, ki ima êbelarje obve{~amo, da je prepovedano preme{~ati ~ebele z velik zgodovinski in kulturni pomen za razvoj turisti~ne ponudbe in okuènega obmo~ja, ~e niso pred tem dva dni zaprte. bo pomagala tudi pri razvoju drugih dejavnosti v va{em kraju. Bakterijski hru{ev oìg ali ognjevka je nevarna karantenska Turisti~na ponudba pa ni edina razvojna mo`nost. Skozi dopolnilne bolezen rastlin. Ob nepravilnem ali nestrokovnem ravnanju dejavnosti na kmetijah in z drobno doma~o obrtjo lahko krajani v veli- z okuènimi rastlinami obstaja velika nevarnost prenosa ki meri pripomorejo k osebnem razvoju, razvoju kraja, ob~ine kot bolezni, zato je treba upo{tevati naslednje higienske ukrepe: celote in k razpoznavnosti krajev v Sloveniji in v svetu. - Okuènih rastlin ali rastlin, za katere sumimo, da so Zakaj je pomembno, da poveste svoje èlje? okuène, se ne smemo dotikati brez razloga. Zato, da boste: - Oku`bo je potrebno prijaviti na telefon 757 95 10 ali direk- - bli`je k uresni~itvi va{e osebne in poslovne vizije, tni mobilni telefon 041 354 405 - imeli ve~je mo`nosti za pridobitev javnih, dràvnih in - ê smo bili v stiku z okuèno rastlino, je treba razkuìti ob~inskih sredstev. Pozivamo vas, da svojo idejo oddate na orodje in naprave z oìganjem, vro~o vodo ali paro, z 10 % projektnem listu, ki ga dobite: raztopino Varekine ali 70 % alkoholom, temeljito oprati roke, - na sedeù ob~ine Trnovska vas, obutev, obleko, prepre~iti dostop ljudi in ìvali do mesta - na podjetju Center Vita, Zavod za razvoj podeèlja, oku`be in s prekrivanjem porezanih okuènih rastlin - za pomo~ in informacije pa se lahko obrnete tudi na ~lane prepre~iti razna{anje bakterije z vetrom in de`jem. projektnega sveta CRPOV: Ireno Poli~, Marijo Puk{i~, Marijo Na mesto suma na novem obmo~ju bo pri{el fitosanitarni in{pektor Kova~i~, Joèta Kapuna, Manfreda Jakopa, Ivana Brodnjaka, ali poobla{~eni strokovnjak, ki bo ob utemeljenem sumu odvzel Andreja Murka in Olgo Pregl. vzorec za analizo. Ko je àri{~e uradno ugotovljeno, uprava za varst- Za podrobnej{e informacije se lahko obrnete na: vo rastlin dolo~i okuèno obmo~je. Samo na uradno dolo~enem Center Vita, Zavod za razvoj podeèlja Ob~ina Trnovska vas okuènem obmo~ju smejo imetniki sami izvajati higienske ukrepe z Maribor Trnovska vas radikalnim izrezovanjem in zaìganjem simptomati~nih vej po do en Tel.: 02 460 50 87 Tel.: 02 757 95 10 meter pod okuènim delom. Ob takih higienskih ukrepih morajo Faks: 02 460 50 86 Faks: 02 757 16 61 obvestiti uradno slu`bo na omenjeni {tevilki. ê na okuènem Internetna stran: www.center-vita.si www.trnovska-vas.si obmo~ju opazimo simptome na ob~utljivih gozdnih rastlinah, je E-mail: [email protected] E-mail: [email protected] treba obvestiti zavod za gozdove, ki bo izvedel vse potrebne ukrepe.

Center Vita Maribor Vlasta Knapi~, Sektor za zdravstveno varstvo rastlin Vodja projekta: Olga Pregl Jo`i J. Cvelbar, Fitosanitarna in{pekcija 3 PORO^ILA, OBVESTILA Trnovski zvon - 11. julij 2003

POROÎLO NADZORNEGA OD- Obvestilo, BORA OBÎNE TRNOVSKA VAS povezano z razpi- som za kmetijstvo Nadzorni odbor ob~ine Trnovska vas se je Nadzorni odbor moral pregledati tudi del sestal na 2. redni seji, dne 13. 5. 2003 v pros- dokumentacije (razpise) iz leta 2001. Za in malo torih ob~ine Trnovska vas in izoblikoval izgradnjo igri{~a 1. faza so bile zbrane predlog poro~ila. ponudbe. NO je ugotovil, da ni bil izbran gospodarstvo 23. 6. 2003 se je NO ponovno sestal in izob- najugodnej{i ponudnik saj je bilo delo dano likoval dokon~no poro~ilo. ponudniku, ki je imel za 553.316,55 SIT Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, Na osnovi sklepa prve redne seje je NO pre- vi{jo ceno od druge najni`je ponudbe. NO turizem in gospodarske javne slu`be je na gledal del poslovanja ob~ine Trnovska vas ugotavlja, da gre za kr{itev Navodila za od- svoji 2. redni seji, ki je bila v ~etrtek, 29. 5. za leto 2002, in sicer: dajo naro~ila male vrednosti (Uradni vestnik 2003, pripravil dopolnitve Pravilnika o 1. domska varstva, ob~ine Trnovska vas, {t. 1/01), ki je bilo dodeljevanju prora~unskih sredstev za 2. investicija {portno igri{~e, izvedeno na podlagi 125. ~lena Zakona o ohranjanje ter razvoj kmetijstva in 3. urejanje okolice - spodnji del. javnih naro~ilih (Uradni list RS, {t. 39/2000) podeèlja v ob~ini Trnovska vas. V vel- K 1.Domska varstva so velika finan~na in slabo gospodarjenje. Naro~nik mora javnem pravilniku namre~ niso predvidene postavka v prora~unu ob~ine, vendar je vedno za vsako ponudbo izbrati ponudnika nekatere subvencije, ki jih je èlel odbor ob~ina po Zakonu o socialnem varstvu (Ur.l. z ni`jo ceno. razpisati za leto{nje leto. Odbor je pripra- RS {t. 54/92, 41/99, 26/2001 in 110/2002) Dne 23. 6. 2003 je Nadzorni odbor ob~ine vil tudi pravilnik o pogojih, na~inu in kri- dol`na delno ali v celoti pla~ati varstvo za Trnovska vas obravnaval ugovor ùpana in terijih za pridobitev sredstev za dolo~ene ob~ane, na osnovi odlo~be Centra ugotovil, da je podjetje Epson na osnovi pospe{evanje in razvoj drobnega gospo- za socialno delo Ptuj. Za zniànje stro{kov si danega popusta res bilo najugodnej{i darstva, podjetni{tva in turizma v ob~ini je ob~ina pridobila del njihovega ponudnik, vendar je bila pla~ana vsota za Trnovska vas. Oba pripravljena akta mora premoènja v skladu z Zakonom o social- izvedena dela za 593.188,03 vi{ja od potrditi ob~inski svet. Zaradi priprave nem varstvu. dolo~ene v pogodbi. pravnih podlag in obvezne priglasitve Pri pregledu Nadzorni odbor ugotavlja, da K 3. Urejanje okolice – spodnji del: NO ugo- dràvnih pomo~i sektorju za nadzor so za vse varovance izdane ustrezne tavlja, da je bilo delo z razpisi dano naju- dràvnih pomo~i, odbor za kmetijstvo, odlo~be Centra za socialno delo Ptuj. godnej{emu ponudniku, vendar je sporna malo gospodarstvo, turizem in gospo- Za premoènje, ki ga je pridobila kot kvaliteta izvedbenih del. Potrebno je preve- darske javne slu`be ni mogel izpeljati zniànje stro{kov za pla~evanje doma in ga riti pogodbo, garancijske roke in jih uve- razpisa v tej {tevilki glasila. Obve{~amo prodala 28. 10. 2002, NO ugotavlja huj{o ljavljati. vas, da je predviden rok razpisa v kr{itev Zakona o javnih financah (Uradni list Nadzorni odbor ob~ine Trnovska vas je pre- jesenskem ~asu. Vsi morebitni kandidati za RS, {t. 79/99 z dopolnitvami). Nepremi~nina gledal le del poslovanja in se ne strinja z ob~inske subvencije bodo pravo~asno je bila prodana brez javnega razpisa, za oceno gospodarnosti in u~inkovitosti ob~ine obve{~eni. Vsi koristniki, ki se bodo na ob~ino slabimi pla~ilnimi pogoji in sklepa iz poslovnega poro~ila za leto 2002. razpis prijavili, bodo morali upravi~enost ob~inskega sveta iz ~esa je razvidno neza- do razpisanih sredstev dokazovati z ra~uni Predsednik Nadzornega odbora ob~ine Trnovska vas: konito in slabo gospodarjenje z ob~inskim in lastnimi vlo`ki. premoènjem, tak{ni pravni posli so kaznivi Alojz BENKO in ni~ni. Predsednik odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne slu`be: K 2. Zaradi etapne izgradnje igri{~a je Manfred Jakop VA[KI ODBORI ZA MANDATNO OBDOBJE 2002-2006 potrjeni na 6. redni seji, VA[KI ODBOR Marjan Potr~ Sovjak 7 Barbara Ornik Sovjak 3 3. julija 2003 ^RMLJA ^lani: Roman Korent ^rmlja 12 VA[KI ODBOR VA[KI ODBOR BI[ Franc Draksler ^rmlja 13 Marjan Mesarec ^rmlja 16 ^lani: Janko Poègar Bi{ 46 TRNOVSKA VAS Ignac Mihelak ^rmlja 3 Roman Horvat Bi{ 9 a ^lani: Andrej Arnuga, Trnovska vas 49 Polda Rola ^rmlja 12 a Mirko Jakop Bi{ 68 Branko Golob, Trnovska vas 38 Janez Petri~ Bi{ 67 Franc Mohori~, Trnovska vas 33 Anton Colnari~ Bi{ 57 a VA[KI ODBOR LOÎ^ StanislavPetrovi~, Trnovska vas 9 ^lani: Franci Cajnko, Lo~i~ 3 Milan Puk{i~, Trnovska vas 59 VA[KI ODBOR Janez Kramberger Lo~i~ 7 Joèf Letnik Lo~i~ 26 VA[KI ODBOR BI[E^KI VRH Dragica Dominko–Plajn{ek Lo~i~ 16a ^lani: Janez Rojko Bi{e~ki Vrh 52 Franc Belec Lo~i~ 10 TRNOVSKI VRH Anton [varc Bi{e~ki Vrh 3 ^lani: Alojz Brun~i~, Trnovski Vrh 11 Miran Ornik, Trnovski Vrh 52 Du{an KrambergerBi{e~ki Vrh 29 VA[KI ODBOR Miran Murko Bi{e~ki Vrh 47 Franci Matja{i~, Trnovski Vrh 29 Joè Polanec Bi{e~ki Vrh 58 SOVJAK Franc [irovnik, Trnovski Vrh 16 ^lani: Sre~ko Majeri~ Sovjak 4 Albin Arnu{, Trnovski Vrh 28 4 Trnovski zvon - 11. julij 2003 KMETIJSTVO REJA VOLOV – MO@NOST PRIREJE GOVEJEGA MESA NA SONARAVEN NAÎN Kot volovsko meso se na trgu lahko pod navedeno oznako prodaja (dokler {e ni blagovne znamke) le meso, ki izhaja od ìvali iz nad- zorovanih rej, ki so bile vzrejene po navodilih, ki so sestavni del tega na~rta. V rejo se vklju~ijo zdrava, vitalna teleta slovenskega porekla, ki imajo dobro razvit vamp in è dobro izkori{~ajo voluminozno krmo. Skrb za ìvali prevzame rejec za celotno obdobje od rojstva oziroma nakupa do oddaje v klavnico. Sledljivost porekla se spremlja vse do porabe mesa, odgovornost zanjo pa poleg rejca prevzame {e organizacija za rejo (kmetijska zadruga), mesnopredelovalna industrija in trgovina.

Prehrana volov Krma ne sme vsebovati ostankov pesticidov, antibiotikov, stimula- torjev rasti, sinteti~nih barvil, se~nine. Prav tako ne sme biti v obroku gensko spremenjenih surovin. Dovoljeno je dodajati rudninske Voli stari 12 mesecev Foto: M. Repi~ snovi, me{anice mikroelementov in vitaminov, ki so potrebne za Na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Mariboru smo v letu 2001 prehrano in normalno fiziolo{ko delovanje organizma. pristopili k izvajanju projekta Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroènih obmo~ij severovzhodne Slovenije. Osnovna krma – v poletnih mesecih se ìvali prehranjujejo na pa{i S tem projektom èlimo obuditi rejo volov, ki je v Sloveniji v~asih è ali s prilastom, z mnogo raznovrstnimi travami in zeli{~i. Kot dodatek bila prisotna, vendar so takrat prvotno vole uporabljali za delo in jih letnemu krmnemu obroku lahko sluì tudi koruzna silaà - do 30 % spitali {ele po petih, {estih letih. Danes èlimo potro{niku ponuditi celotnega obroka. Za zimsko dobo se uporablja dobro seno ter volovsko meso mladih ìvali, starih do 24 mesecev, ki bodo spitani kvalitetna travna in koruzna silaà. Krmne obroke je treba prilagodi- na ìvalim prijazen na~in (poleti pa{a, pozimi izpust) brez ti telesni masi volov. Manjkajo~a hranila in rudnine iz osnovne volu- prekomerne uporabe mo~nih krmil. Zato je taka reja prvenstveno minozne krme dopolnimo z dodajanjem dovoljene mo~ne krme, kot namenjena kmetijam, ki imajo travnate povr{ine, te`ko dostopne za so vse vrste ìt, stranski izdelki mlinske industrije, industrije olja in obdelavo s kmetijsko mehanizacijo in manj intenzivno oziroma sladkorja ter ustrezne minerale in vitamine. sonaravno rejo ìvali. Reja volov je po na{i oceni primerna tudi za Mo~na krma – najbolj priporo~ljivo je uporabljati doma~a ìta. manj{e kmetije, ki jim dohodek iz kmetijstva ne predstavlja edinega Koli~ina mo~ne krme v obrokih za vole je odvisna od kakovosti vira preìvetja in takih kmetij je v Slovenskih goricah veliko. osnovne krme, ki jo dolo~imo s pomo~jo kemijske analize in pri~akovanih dnevnih prirastov volov. Z njo izravnavamo hranljive Zgodovina pitanja volov snovi v obroku (beljakovine in energija). V zaklju~ni fazi pitanja zad- @e v prej{njem stoletju je bila reja volov na kmetijah severovzhodne njih 75 dni se v krmni obrok vklju~ijo ìta (r`, tritikala, je~men, Slovenije pa tudi drugod zelo raz{irjena. Kvaliteta volovskega mesa koruza), da je meso optimalno pokrito s podko`nim lojem. je bila glede na na~in reje, ki je temeljil v glavnem na pa{i, znana Shema krmljenja za posamezna obdobja pitanja: {ir{emu delu sosednjih dràv. Reja volov je bila v preteklosti usmer- V preglednicah 1 in 2 je prikazan predviden na~rt krmljenja volov in jena na starej{e ìvali, ki so ljudem sluìle kot delovne ìvali in na porabljene koli~ine krme po posameznih obdobjih reje. V na~rtu je koncu pomenile vir kvalitetnega mesa za prehrano. Tako so bili na zajeta reja volov od mase 120 kg brez prisotnosti krave dojilje ali za~etku 20. stoletja za meso najbolj cenjeni spitani voli, ki so dali rejnice. odli~no meso za juhe in golaè. Leta 1955 je bilo v slovenskih klavnicah zaklanih 16 000 volov, leta 1965 12 000, v letu 1975 pa le @ivali naj klavno maso doseèjo do 25. meseca starosti, v tem ~asu {e 5000. V letih 1997, 1998 in 1999 je bilo v slovenskih klavnicah zak- naj v povpre~ju prira{~ajo od 700 do 900 g na dan. lanih 0,2 % volov, starih do 30 mesecev. V letu 2002 pa 448 volov, kar je predstavljalo 0,3 % od skupnega {tevila zaklanih in ocenjenih Preglednica 1: Predvideni na~rt prehrane pozimi rojenih telet (januar) goved v slovenskih klavnicah.

Pasma V Sloveniji predstavlja lisasta pasma skoraj 60 % populacije goveda, njena pomembnost je v dobri mle~nosti, odli~ni kvaliteti mesa, krave pa imajo tudi dobro izraène materinske lastnosti. Vsi ti parametri kaèjo, da je ta pasma zelo primerna tudi za rejo volov. V pitanje volov se lahko vklju~ijo tudi rejci drugih pasem. Tako se za kriànje z lisasto pasmo lahko uporabijo biki mesnih pasem: limouzine, charolais in piemontese. Poleg navedenih se bodo v pitanje vklju~ili tudi voli ~rno-bele mle~ne pasme, rjave pasme in Preglednica 2: Predvidene skupne koli~ine porabljene krme po kriànci ~rno-bele in rjave z mesnimi pasmami, in to v glavnem na obdobjih (kg) obmo~jih, kjer ta reja prevladuje, ali na kmetijah, kjer ne bo mo`no zagotoviti telet lisaste pasme.

Splo{na navodila za pitanje Reja mladih volov zagotavlja porabnikom standardno kakovost mesa mlade govedi omenjenih pasem znanega slovenskega porekla. Pri reji volov se zagotavlja, da meso teh `ivali ne vsebuje ostankov zdravil, saj jih `ivali v obdobju pitanja ne smejo prejeti.

5 UREJENO PODE@ELJE Trnovski zvon - 11. julij 2003

UÎNKI REJE VOLOV doma~imi ìti – lasten krogotok hranil. 4. Z rejo krav dojilj se pridobi zadostno {tevilo telet za obnovo ~rede na eni strani, na drugi strani pa zadostno {tevilo telet za rejo volov. 5. S sonaravno rejo volov pridobimo kvalitetno in zdravo meso znanega porekla. 6. Meso mladega vola odlikujejo ne`na struktura mi{i~nih vlaken, izjemen okus in so~nost. 7. Odli~na kvaliteta mesa mladih volov bo obogatila ponudbo indi- vidualnim potro{nikom, pomembno vlogo pa lahko igra tudi pri razvoju lokalnih turisti~nih zmogljivosti. 8. S pomo~jo dràvnih podpor (subvencij) se omogo~i primerna gospodarnost reje volov, ki bi bila sicer v rednih pogojih manj rentabilna. 9. Dohodek, pridobljen s prodajo volov, bi ob manj{ih stro{kih prireje pripomogel tudi k ve~ji socialni varnosti predvsem manj{ih rejcev. 10. Z rejo volov se zagotovi ohranitev poseljenosti podeèlja in izgled kulturne krajine. Voli na pa{i Foto: M. Repi~ 11. Pa{na reja ìvali v naravnem okolju lahko v veliki meri izbolj{a in 1. Z rejo volov in s tem rejo krav dojilj se posega v re{evanje popestri izgled podeèlja. vpra{anja mle~ne problematike. Za dodatne informacije se obrnite na Milana Repi~a ali 2. Z bolj sonaravnim kmetovanjem se ~uva in ohranja ekolo{ko Manfreda Jakopa. ravnote`je v naravi, zlasti na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi za Doc. dr. Marko VOLK in kmetijsko pridelavo. Milan REPI^, univ. dipl. ing. kmet., Fakulteta za kmetijstvo Maribor 3. @ivali so krmljenje zgolj z doma~o voluminozno krmo in z UREDITEV OKOLJA KME^KE DOMAÎJE

Kme~ka hi{a je preko gospodarskega Lahko jih strièmo ali pa tudi ne. lilije. Prav vsepovsod so se navadno raz{irile dvori{~a povezana z gospodarskimi Poleg pretehtanega izbora materiala za poti, tudi glede zemlje zahtevne maslenice, poslopji. Praviloma se povezuje z okoli{ko ograje in druge objekte je posebno pomem- helenij in bradate perunike. Navedene vrste krajino preko sadovnjaka ali skupine dreves ben izbor rastlin. Na~eloma za podeèlje trajnic je mogo~e posodobiti s posaditvijo ali pa vsaj enega ve~jega drevesa, ki ima odsvetujemo uporabo vrst oziroma sort, ki sodobnih sort zgoraj na{tetih vrst, ki pa so poleg prakti~nih funkcij (daje senco, varuje imajo nezeleno obarvane liste ali iglice. Prav bolj cveto~e. pred vetrom) tudi estetsko. nepotrebna navlaka v kme~kem okolju so Sezonsko cvetje, med katerega pri{tevamo V neposredni bliìni hi{e je obi~ajno tudi razne rde~elistne grmovnice: od rde~elistne enoletnice in spomladi cveto~e ~ebulnice, zelenjavni vrt, ki je bil do nedavna in delno leske preko rde~elistnega ~e{mina ali neko~ na kmetih ni bilo raz{irjeno. Izjema so tudi je pomemben vir samopreskrbe rde~elistne bukve. Prav tako ne sodijo sem bile dvoletnice: di{e~i fajgli, tur{ki nageljni kme~kih gospodinjstev. Zaradi doma~ih, srebrne smreke, izrazito stebrasto rasto~e in {eboj. ponekod pa tudi divjih ìvali je to ograjen sorte drevja, rumenoigli~aste paciprese in Ne mislim pa, da bi se bilo treba vsemu prostor, ki je bil in prete`no {e vedno je podobno. Sredi na{e lepe zelene krajine to novemu odre~i. S ~ebulnicami, ki zacvetijo domena gospodinje. Tu poleg zelenjave deluje preve~ tuje. zgodaj spomladi (àfrani, tulipani, narcise), rastejo grmi aromati~nih zeli{~, cveto~ih traj- Pri izboru drevja mislim, da si je mogo~e je prav malo dela. ê gospodinje seèjo po nic, nekaj enoletnic. K cvetju na prostem pomagati s sadnim, kjer gre prvo mesto njih, da jih razveselijo spomladi, to ni moramo za celovito podobo dodati {e orehu. Za drevesa, kjer ni treba skrbeti za narobe. lon~nice na okenskih policah, ki pomenijo plodove, je najbolje izbrati lipo ali jegnjed Kaj pa vrtnice? Njihova raba naj bo zmerna. prehod iz zunanjega sveta v stavbo, imajo pa (la{ki topol). [e najbolj je priporo~ljiva uporaba popen- tudi sporo~ilni pomen. Izraàjo Od cveto~ih grmovnic izberemo tiste, ki javk, in to sort z drobnimi cvetovi, ki bogato dobrodo{lico mimoido~im in obiskovalcem imajo na na{em obmo~ju tradicijo, kot so: in dolgo cveto. Prav prijetni bi bili tudi neka- in govorijo o marljivi gospodinji. Omeniti {panski bezeg, nepravi jasmin, sne`na kepa, teri {ipki. Hibridne ~ajevke delujejo preve~ moram {e vinsko trto, ki se ne glede na dojcija in ponekod tudi kerija, grmasta mestno. ponekod ~isto zanemarljiv pridelek vzpenja potonika, hortenzije… Od zimzelenih ob kme~ki hi{i po vsej Sloveniji. Pri nas, kjer grmovnic naj omenim bodiko (bo`je Ves ~as sem omenjala kme~ko dvori{~e. je vinorodno obmo~je, bi morali to tradicijo drevce), pu{pan, ki je bil neko~ pri vsaki Vendar menim, da morajo tisti, ki so se ohraniti, saj nam lahko da lepo senco, kjer hi{i. zavestno odlo~ili graditi hi{e v na{em lepem se v poletni vro~ini ohladimo, v jeseni pa V kme~kem okolju se sajenju pokrovnih kme~kem okolju, okolico stanovanjskih hi{ lahko uìvamo ob `lahtnem sadu. grmovnic raje izogibajmo, tudi ~e bi iz okolju primerno zasadili. Nekega splo{nega recepta za ureditev funkcionalnega stali{~a pri{le prav. Po svo- Nikakor na na{e lepo podeèlje ne sodijo kme~ke hi{e, {e posebno tiste, ki se ukvarja jem na~inu rasti in videzu se mo~no razliku- pravlji~na bitja, kot so pal~ki in plasti~ni s turizmom, ni. Ureditev je odvisna od jejo od oblikovanih rastlin, ki so vra{~ene v labodi. Tudi stari vozovi in samokolnice ne {tevila in razporeditev objektov na doma~iji, na{e okolje. Mo`no jih je nadomestiti z spadajo na vrtne grede kot posode za roè, od oson~enja, nagiba terena, predvsem pa nizkim grmi~evjem, trajnicami ali pa z saj nikoli niso bili temu namenjeni. potreb in zahtev njenih stanovalcev. zatravitvijo. Uporabo tradicionalnih materialov – lesa in Stara navada je ureditev grede s cveto~imi Med na~rtovanjem ureditve in preureditve kamna (iz doma~ega okolja) – je treba trajnicami ob fasadi hi{e, kar seveda ni ni~ okolice hi{e bi bilo zelo koristno vklju~iti vzpodbujati, ker z njimi ohranjamo kul- narobe. Treba je le izbrati rastline, ki so po strokovnjake ustreznih profilov, ki imajo za turno-zgodovinsko tradicijo. tradiciji tu imele svoje mesto. to delo primerno izobrazbo. Ograje postavljamo le tam, kjer je to nujno Tako so na oson~enih gredah spomladi potrebno. Najbolj so primerne lesene, pre- zacvetele bergenije, v maju potonike, sledile Svetovalka za kme~ko druìno in prosto grajene. Najmanj omejijo parcelo ìve so jim velikocvetne ivanj{~ice, bele lilije, dopolnilne dejavnosti na kmetiji: Terezija Me{ko, ing. agr. meje. Treba je izbrati primerno vrsto te. floksi, dalije, jesenske astre. V rahli senci so Najbolj ustrezata navadna kalina ali gaber. uspevali sr~ki, bogato olistane hoste, tigraste 6 Trnovski zvon - 11. julij 2003 AKTIVNOSTI NARAVOSLOVNA U^NA POT JEZERA

u~encem in u~iteljem Senega~nik iz Zavoda za varstvo potrpe`ljivo razlagali o pticah. narave Republike Slovenije, OE Najve~ji uìtek je bilo ptice seve- Maribor, Vekoslav Lasi~, ~astni da opazovati. To smo po~eli z ~lan DOPPS-a, ki ga u~enci na{e daljnogledi, ki so jih prinesli s {ole poznajo po potrpe`ljivosti seboj ~lani DOPPS-a. in natan~nosti ob snemanju Angelca se je ob podpori na{ega mestnih lastovk v Trnovski vasi, ravnatelja Draga Skurjenega in predstavnik ob~ine podùpan ob~ine Trnovska vas z vso Franci Puk{i~, ~lani kolektiva {ol zavzetostjo lotila urejanja nar- iz Trnovske vasi in Destrnika, avoslovne u~ne poti. posebej smo bili veseli pred- Marsikatero popoldne in mar- stavnikov iz O[ Cirkulane in Sp. sikatero soboto je preìvela v Kungute pa seveda mnogi Jezerah in tudi v drugih krajih u~enci {ole in drugi krajani. po razli~nih ob~inah, ki è imajo U~enki Katja Ne`mah (harmoni- Foto: Zmago podobne u~ne poti. Dobro leto ka) in Teja Puk{i~ (vokal) sta Vodja doma~e podru`ni~ne {ole da se je Angelca so brneli telefoni in prihajali so zaigrali in zapeli pesmi, in u~iteljica Angela Fras je leta lotila dolge poti za ureditev nar- ljubitelji narave. Angela je sku- primerni naravi, v kateri smo 1999 s svojimi u~enci pri~ela avoslovne u~ne poti. Vse svoje paj z njimi na stotinekrat pre- bili. Po slovesnem odprtju poti raziskavo o koloniji sivih ~apelj sodelavce nas je z u~enci pov- hodila Jezera po dolgem in smo se vsi udeleènci odpravili v »Jezerah« pri Bi{u. Moram priz- abila, da si tudi mi ogledamo in po~ez. Trud ni bil zaman. V ~ez nov lesen mosti~ek v gozd, nati, da sem do takrat o Jezerah nekoliko razi{~emo Jezera. sredo, 4. junija 2003, so bila ker smo prisluhnili petju ptic. le malo vedela. Pripovedovala Opozorila nas je, da je to kraj Jezera pripravljena za ogled Kaj obsega naravoslovna u~na nam je o »cmorih«, ki jih je z miru in da bomo ptice najla`je vsem ljubiteljem narave. pot, ne bom opisovala. otroki na{la, ko so v mrzlih zim- opazovali, ~e bomo tiho. To je Predstavitve naravoslovne u~ne Gospodinjstva bodo dobila skih dneh {teli gnezdi{~a sivih bilo prvi~ seveda te`ko za poti so se udeleìli {tevilni poz- zloènko, v kateri je vse ~apelj. S to raziskovalno nalogo u~itelje in u~ence, saj smo skoraj navalci narave. Vse prisotne je zapisano in prikazano {e s so si na tekmovanju mladih malo preglasno prihrumeli v pozdravil ravnatelj Drago fotografijami. Vzemite si ~as in ornitologov Slovenije prisluìli Jezera. Naslednji dve leti smo si Skurjeni, ki se je ob tej pojdite s svojimi otroki v naravo, prvo mesto. Nekoliko to priz- vsi razredi na~rtovali en nar- prilo`nosti zahvalil vsem, ki so prisluhnite in oglejte si jo. V nanje, {e bolj pa spodbuda avoslovni dan prav v Jezerah. Z pripomogli, da je ta pot nastala. ti{ini vidi{ in sli{i{ mnogo ve~. mladih raziskovalcev DOPPS-a nami so bili vedno tudi mladi Otvoritve poti sta se udeleìli Slovenije je verjetno bil povod, raziskovalci DOPPS-a, ki so tudi Simona Kaligari~ in Andreja Milena Meznari~ KAJ SMO POÊLI MED [OLSKIM LETOM

[olsko leto se blià h koncu. Vsi smo è z Prireditev smo izvedli pod naslovom Ne Bistra na Ptuju. Rezultat: spet zlato priznan- mislimi pri po~itnicah. Zasluìli smo si jih, pozabimo se! [e posebej smo se veselili, da je. saj smo deset mesecev pridno delali. je Mirjana dobila polèv vsadek, ki ji poma- Maj: S polno paro smo brali knjige, saj je bil Nekaterim gre v nos, koliko po~itnic imamo ga, da sli{i. 16. decembra smo imeli kulturni zaklju~ek bralne zna~ke (22. maj). Ve~ kot tri predvsem u~itelji, saj ne vedo, da se u~itelji dan in odpeljali smo se na ogled glasbene ~etrtine u~encev {ole jo je usvojilo. Ob tej med enotedenskimi po~itnicami pravljice v gledali{~e Ptuj. prilo`nosti nas je obiskal pisatelj Primo` izobraùjemo ter hodimo na razli~ne semi- Januar: Spet malo zati{ja, nato pa {portni Suhodol~an, sin Leopolda Suhodol~ana, narje in izobraèvanja. Otroci pa morajo dan. Snega je bilo dovolj v doma~em okolju enega od ustanoviteljev bralne zna~ke pri imeti predah po vsakih dveh mesecih in nismo od{li na Pohorje. Sankanje smo nas. Nasmejali smo se njegovim igralskim pouka. Tak na~in dela ima tudi Evropa, v izvedli kar na pobo~jih Bi{e~kega Vrha. sposobnostim, s katerimi nas je odvedel v katero po~asi vstopamo. Ob pouku smo Juhuhu, kako je letelo z »àklom«. Tauì~evi svet knjige malo druga~e. imeli v {oli {e druge dejavnosti, ki nas enako so nam skuhali ~aj in dodali {e kekse. Junij: Zbirali smo stari papir. Vsi è po~asi bogatijo in izobraùjejo. Pogreli in posladkali smo se v tistem mrzlem utrujeni smo zaklju~evali {olsko leto. Tik September: Za~etek pouka. U~enci prvega, zimskem dnevu. pred zaklju~kom gremo nekateri {e na morje drugega in tretjega razreda osemletke so Februar: Pridno smo delali v razredih. - v {olo v naravi. U~enci 2. r devetletke in 3. imeli plavalni te~aj v Termah Ptuj. To je bilo Pripravljali smo se na pustno rajanje. osemletke odidemo 14. junija na Debeli rti~. è v za~etku druge polovice septembra. Uf, Marec: Takoj v za~etku meseca je bil pust. Kako se è veselimo, saj bomo nekateri kako smo ~ofotali in plavali. Na pustni torek smo se na{emili, od{li v prvi~ videli morje. Morje, pripravi se, priha- Oktober: Izvedli smo dejavnosti ob tednu maskah po vasi, nato pa pred zgradbo jamo k tebi. Prvi in 2. razred osemletke pa otroka. Pogovarjali smo se o nasilju in spoz- ob~ine, kjer smo imeli ples. Nih~e si ni bil bodo {olsko leto zaklju~ili na Tojzlovem nali, kaj to je. Na svetovni dan otrok 5. okto- podoben, saj smo se spremenili v klovne, vrhu na Kozjaku. Tja odidejo v ponedeljek, bra smo likovno ustvarjali po vseh razredih. pajace, ~arovnice, vojake, smrti. Pike 16. junija, ostali bodo tri dni. V {oli bodo November: Bil je nekoliko miren mesec, bolj Nogavi~ke ... Ob materinskem dnevu smo ostali sami ~etrto- in peto{olci, ki so bili v v znamenju pouka. Trije u~enci 5. razreda so pripravili prireditev za na{e mame. januarju v zimski {oli v naravi na Ribni{ki se udeleìli tekmovanja mladih ornitologov April: Trije u~enci tretjega razreda so se ko~i in v centru ob{olskih dejavnostih v Slovenije v Mariboru. Rezultat: zlato priz- udeleìli knji`nega kviza na temo dràve in êrmo{nicah na Dolenjskem. nanje. (O tem sem v Zvonu è poro~ala.) ljudje (15. april). Mnogo truda smo morali Vidite, koliko dejavnosti smo {e izvajali ob December: Vsi u~enci {ole smo se pripravl- vloìti v delo in ogromno smo se nau~ili o pouku? Sedaj smo è res utrujeni. Gremo na jali na zaklju~ek prvega trimestra. Slovesno ljudeh, ki ìvijo drugod po svetu pa tudi o po~itnice. Hura! smo ga pripravili pod vodstvom strpnosti do drugih in druga~nih. U~enci 5. razredni~ark 10. decembra. Medse smo pov- razreda so se prijavili z raziskovalno nalogo Milena Meznari~ abili tudi otroke z druga~nimi potrebami. o mestni lastovki v Trnovski vasi na zavod

7 [PORTNA PRIREDITEV Trnovski zvon - 11. julij 2003 Veter v laseh – s {portom proti drogi Kako ~udovit je pogled na skupino razigranih, veselih in radoìvih otrok ter mladostnikov, ki zapolnjujejo {portni prostor. Kako toplo postane ~loveku pri srcu, ko vidi, da je to, kar je pripravil, tisto, kar so si otroci èleli in pogre{ali. In prav tak{en je bil namen vseh tistih, [D Kenguru in ob~ine Trnovska vas, ki smo organizirali {portno prireditev Veter v laseh – s {portom proti drogi. Kakor sta na za~etku prireditve povedala na{a moderatorja, je bil na{ namen, da mlade vzpodbudimo in jim ponudimo druga~en pogled na ìvljenje: aktiv- en, prijazen, vesel, spro{~en, dinami~en, skratka prevetren. Upamo in verjamemo, da nam je to uspelo. V petek, 2. maja 2003, se je v Trnovski vasi na {portnem igri{~u odvi- jala prireditev Veter v laseh – s {portom proti drogi. Pri~ela se je ob 11. uri z uradnim odprtjem. Po uvodni napovedi in predstavitvi je vse tekmovalce in gledalce najprej lepo pozdravil in nagovoril predsednik [D Kenguru Boris Puk{i~. Pridruìla sta {e se mu ùpan Karl Foto: Zmago Vurcer in vodja O[ Trnovska vas Angela Fras. V tem ~asu so zbrali V vle~enju vrvi so se pomerili tudi ob~inski svetniki prijave, izvedli so `rebe tekmovalnih parov, tekmovalci so dobili - s posebnim priznanjem kengurujevci zahvalili na{emu predsedniku informacije o tekmovanjih pri moderatorjih posameznih disciplin, oziroma o~ku kenguruju, kakor smo ga poimenovali, da je dal pobu- sprostili smo se ob glasbi in tekmovalni del se je lahko pri~el. Na do za organizacijo tako velike prireditve. izbiro so bile naslednje panoge: ko{arka, nogomet, odbojka, rolanje, Vsi kengurujevci iskreno upamo, da vam je bila prireditev v{e~. vleka vrvi, hoja s hoduljami in likovno izraànje. Slednje je potekalo Obljubljamo, da bo to postala na{a tradicija na veselje vseh nas, vas pred O[ Trnovska vas pod mentorstvom g. Danila Mur{ca. Nastale so in otrok. [e enkrat se vam vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri enkratne risbe, ki si jih lahko {e zmeraj ogledate. Verjemite, ne bo izvedbi prireditve, prav lepo zahvaljujemo, vse ostale, ki letos niste vam àl. bili prisotni, vabimo, da se nam pridruìte prihodnje leto. Med prireditvijo sta nas o vseh pomembnih pripetljajih, rezultatih, spremembah in {e o marsi~em obve{~ala na{a povezovalca Matja` in Barbara Drumli~ Tatjana. Prireditev so z glasbo popestrili mladi doma~i glasbeniki. Tekmovanje v posameznih panogah je potekalo v dveh kategorijah, do 15 let in nad 15. Celotno prireditev je popestril dvoboj v vleki vrvi in v hoji s hoduljami med predstavniki ob~inskega sveta in ~lani [D Kenguru. V prvi panogi so bili bolj{i “ob~inarji”, v drugi pa kengurujevci. In kak{ni so bili kon~ni rezultati v vseh panogah? do 15 let nad 15 let KO[ARKA 1. Zabija~i 1. Vikingi 2. Vpra{aji 2. Lo~ka banda 3. KK Destrnik 3. T.A.T.U. TEAM ROLANJE 1. Martina Potr~ 1. Ale{ Poègar 1. Vili Lovren~i~ 2. Nina Bedra~ 2. Roki Pernat 2. Marko Poègar 3. Du{anka [kamlec 3. Matej Kramberger 3. Andrej Mur{ec NOGOMET Skupinski posnetek tekmovalcev Foto: Zmago 1. Valencia 1. Trnovski Vrh 2. Barcelona 2. Sandra tim 3. Real Madrid 3. Morski psi HODULJE ZAKLJUÊK 1. Joèk Perko 1. Katja Ne`mah 1. R. Magu{a 1. M. Drumli~ 2. Sandi Ornik 2. Barbara Fras 2. M. Horvat 2. V. Poègar SEZONE V 3. Bo{tjan Ne`mah 3. D. Fras 3. T. Magu{a ODBOJKA 1. F. C. Grinta 1. Nepogre{ljivi DRU[TVU KMETIC 2. Real Madrid 2. Smrkci 3. Vre~ar tim Aktivno sezono v pretekli zimi smo v dru{tvu kmetic zaklju~ile z VLEKA VRVI ob~nim zborom in sre~anjem s prijateljskim dru{tvom gospodinj iz 1. Mo~ni 1. Ke ~e{ Stoperc. Na zboru, ki je bil v sredini marca, smo ugotovile, da smo 2. Ladja duhov 2. Biki tim bile pozimi zelo dejavne. Zbora so se udeleìli predstavniki drugih 3. Paglavci 3. Pika dru{tev v ob~ini, s katerimi è dalj ~asa sodelujemo. Zelo dobro smo RISANJE sodelovale tudi z novoustanovljenim turisti~nim dru{tvom, kar je 1. Vanja Poègar in Mirjana Drumli~ (siva ~aplja) potrdila tudi njihova predsednica. 2. Miha Mohori~ (spa~ek) 25. marca je potekalo sre~anje s stopr{kimi gospodinjami v baru Siva Prireditev ne bi uspela brez pomo~i na{ih sponzorjev, ki so v veliki ~aplja. Obiskal nas je na{ ùpan, ki nam je ob materinskem dnevu meri pripomogli k temu, da smo jo sploh lahko organizirali, za kar se zaèlel vse najbolj{e. jim prav lepo zahvaljujemo. Za pogasitev èje je skrbela okrep~eval- ^lanice dru{tva smo se na{i predsednici na poseben na~in zahvalile nica Siva ~aplja, seveda samo z brezalkoholnimi pija~ami. za aktivno delo in gostoljubje, ki ga nam nudi na svoji kmetiji. Za vse In tako se je dan po~asi pri~el preve{ati v ve~er. Ob koncu prireditve obiskovalke iz Stoperc smo pripravile lastnoro~no izdelana skromna je sledila podelitev priznanj, ki sta jih podelila predsednik [D darilca. Kenguru Boris Puk{i~ in podpredsednik Uro{ Majeri~. Temu je sledi- lo {e skupinsko fotografiranje. [e pred tem smo se na poseben na~in Marica Magu{a 8 Trnovski zvon - 11. julij 2003 Uradni vestnik 02/2003 Uradni vestnik Ob~ine Trnovska vas 11. julija 2003 Leto IV, {tevilka 2 V S E B I N A 1. SPORAZUM 6. OBVEZNO NAVODILO O RAZDELITVI PREMO@ENJA OBÎNE PTUJ za izvajanje Odloka o odvajanju in ~i{~enju komunalnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Trnovska vas in sklepa o povra~ilu za 2. JAVNI RAZPIS priklju~evanje na kanalizacijsko omre`je za sofinanciranje programov in delovanja dru{tev v ob~ini Trnovska vas za leto 2003 7. SKLEP o povra~ilu za priklju~evanje na kanalsko omre`je v ob~ini Trnovska 3. RAZPISUJETA vas tekmovanje za najlep{e urejen dom in kmetijo v ob~ini Trnovska vas pod naslovom Urejeno podeèlje 8. SKLEP o vi{ini cen najema grobnih mest in mrli{ke veìce 4. DOPOLNITEV PRAVILNIKA o dodeljevanju prora~unskih sredstev za ohranjanje ter razvoj kmeti- 9. ODLOK jstva in podeèlja v ob~ini Trnovska vas o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraèvalnega zavoda Osnovne {ole Destrnik–Trnovska vas 5. PRAVILNIK o pogojih, na~inu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospe{evan- 10. CENIK je in razvoj drobnega gospodarstva, podjetni{tva in turizma v ob~ini O POGREBNIH IN POKOPALI[KIH STORITVAH Trnovska vas

1. je predmet delitve, kriteriji za delitev lege nepremi~nine so: stavbna zemlji{~a, Na podlagi 51. b ~lena Zakona o lokalni premoènja Ob~ine Ptuj pa dolo~ajo na~in kmetijska zemlji{~a, gozdovi, stavbe, samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93,6/94- delitve tega premoènja, stanovanja, poslovni prostori in garaè, odl. US, {t. 45/94 - odl. US, - da so na podlagi zakona o lokalni objekti individualne komunalne rabe na 57/94,14/95,20/95 - odl. US, 63/95- obvezna samoupravi in dopolnitvah zakona o podro~ju kanalizacije, toplifikacije, razlaga, 9/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, ustanovitvi ob~in ter o dolo~itvi njihovih plinovodov; objekti kolektivne komunalne 26/97,70/97,74/98 in 59/99 - odl. US) in 41. obmo~ij (Uradni list RS, {t. 56/98) v letu 1998 rabe: ceste (lokalne, krajevne in gozdne) z ~lena Zakona o financiranju ob~in (Uradni na obmo~ju ob~ine Destrnik-Trnovska vas, vsemi pripadajo~imi objekti, zakloni{~a, list RS, {t. 80/94,45/97 - odl. US, 56/98 in nastale ob~ine Destrnik, Sveti Andra` v {portni objekti in kulturni spomeniki. 59/99 - odl. US) in v skladu s sprejetimi kri- Slovenskih goricah in Trnovska vas, na teriji za delitev premoènja Ob~ine Ptuj, obmo~ju ob~ine Videm ob~ini Podlehnik in 1.2. Nepremi~nine, ki se delijo po namenu ùpan Mestne ob~ine Ptuj in ùpani ob~in Videm, na obmo~ju ob~ine Maj{perk ob~ini so: vodovodno omre`je in deponija komu- Destrnik, Dornava, Gori{nica, Hajdina, Maj{perk in @etale in na obmo~ju Mestne nalnih odpadkov v Brstju. Jur{inci, Kidri~evo, Maj{perk, Markovci, ob~ine Ptuj ob~ini Hajdina, Markovci in 2. Premi~nine po tej delitveni bilanci Podlehnik, Sveti Andra` v Slovenskih gori- Mestna ob~ina Ptuj, zato ùpani novonasta- obsegajo premi~nine, s katerimi so upravljali cah, Trnovska vas, Videm, Zavr~ in @etale lih ob~in v letu 1998 (kot pravnih naslednic organi prej{nje ob~ine Ptuj, razen sklenejo naslednji ob~in iz leta 1994) pristopijo k podpisu tega premi~nega premoènja Sodnika za sporazuma. prekr{ke in Javnega pravobranilstva. SPORAZUM 3. Ustanoviteljske pravice II. Na dan 31.12.1994 so v prej{nji ob~ini Ptuj O RAZDELITVI PREMO@ENJA Ugotavlja se, da so bile v lasti prej{nje obstajali naslednji javni zavodi: osnovne OBÎNE PTUJ ob~ine Ptuj na dan 31.12.1994: {ole, osnovna {ola s prilagojenim pro- nepremi~nine, premi~no premoènje, gramom, glasbena {ola, ljudska univerza, I. ustanoviteljske pravice, kapitalski upravljals- center interesnih dejavnosti, vzgojno- Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo: ki deleì, denar, terjatve in obveznosti. varstveni zavod, zdravstveni dom, lekarna, - da so mestni svet Mestne ob~ine Ptuj in 1. Nepremi~nine, ki so sestavni del te knji`nica, zgodovinski arhiv, pokrajinski ob~inski sveti ob~in Destrnik-Trnovska vas, delitvene bilance, so razvidne iz popisa muzej in {portni zavod. Dornava, Gori{nica, Jur{inci, Kidri~evo, opravljenega po posameznih ob~inah. 4. Kapitalski upravljalski deleì, ki jih je Maj{perk, Videm in Zavr~ sprejeli Nepremi~nine, s katerimi upravljajo zavodi imela prej{nja ob~ina Ptuj na dan 31.12.1994 premoènjsko bilanco Ob~ine Ptuj na dan so zajete v poglavju o delitvi ustanoviteljskih v gospodarskih javnih slu`bah so naslednji: 31.12.1994 in kriterije delitve premoènja pravic. 1. Komunalno podjetje Ptuj 61% ob~ine Ptuj, ki so sestavni del tega sporazu- Nepremi~nine se delijo po kriteriju lege 2. Cestno podjetje Ptuj 11,6% ma, nepremi~nine in po namenu: 3. Mariborska plinarna Maribor 7,96%. - da je s premoènjsko bilanco Ob~ine Ptuj 1.1. Nepremi~nine, ki se delijo po kriteriju 5. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti na dan 31.12.1994 dolo~eno premoènje, ki 9 Uradni vestnik 02/2003 Trnovski zvon - 11. julij 2003 na dan 31.12.1994 so bile naslednje: deleè na infrastrukturi (osnova za delitev je se delijo po legi kot je razvidno iz priloge 12. - 183.271.054 SIT dolgoro~ni krediti in poso- povpre~na poraba vode po ob~inah). Pri Zdravstveni dom sklene pogodbe za izva- jila deponiji v Brstju je moèn solastni{ki dele` janje dejavnosti s posamezno ob~ino, pri - 50.061.576 SIT sredstva kreditov za potrebe samo na fleksibilnem delu in trajnem delu ~emer je Mestna ob~ina Ptuj sopodpisnik prora~una (od EKO-sklada RS) investicije (klju~ za delitev solastni{kega pogodb. - 109.000.000,00 SIT kredit neprofitni deleà je koli~ina prepeljanih odpadkov po Lekarne Ptuj - ustanoviteljstvo prevzamejo stanovanjski organizac. posameznih ob~inah). Delitev po ob~inah je vse novonastale ob~ine po kriteriju {tevila - 8.466.813,60 SIT sredstva vloèna v banke razvidna iz priloge {t. 7. prebivalcev, premoènje zavoda (nomini- in druge finan~ne organizacije 1.6. [portne povr{ine in objekti rani kapital) se deli po kriteriju {tevila prebi- - 43.225,00 SIT 10 delnic Povr{ine, ki so namenjene {portni dejavnos- valcev po posameznih ob~inah (priloga {t. - 6.013.954,30 SIT sporne terjatve. ti in rekreaciji ter {portni objekti se delijo po 13). legi nepremi~nine. Popis objektov po Zavodi na podro~ju kulture so naslednji: III. posameznih ob~inah je razviden iz priloge Knji`nica Ivana Potr~a Ptuj, Zgodovinski Premoènje, ki je predmet te delitvene {t. 8. V popisu so zajete le povr{ine, ki so arhiv in Pokrajinski muzej. Soustanoviteljice bilance se deli: bile v upravljanju prej{nje ob~ine Ptuj. knji`nice so vse ob~ine. Knji`na zbirka je 1. Nepremi~nine 1.7. Kulturni spomeniki nedeljiva, vendar na razpolago ob~anom 1.1. Stavbna zemlji{~a Pod kulturne spomenike so zajeti objekti, ki vseh ob~in. Stavbna zemlji{~a leìjo le na obmo~ju ne sluìjo poslovni ali stanovanjski Pri Pokrajinskem muzeju in Zgodovinskem Mestne ob~ine Ptuj, Ob~ine Maj{perk in dejavnosti. Kulturni spomeniki se delijo po arhivu postanejo soustanoviteljice vse Ob~ine Kidri~evo. Na dan 31.12.1994 so legi objekta in so razvidni iz priloènega ob~ine na obmo~ju prej{nje ob~ine Ptuj po izkazovala vrednost v vi{ini seznama, ki je sestavni del delitvene bilance kriteriju {tevila prebivalcev. Pri 3.121.544.472,00 SIT. Stavbna zemlji{~a se (priloga {t. 9). Pokrajinskem muzeju nastopa kot sous- delijo po legi nepremi~nine in sicer na 2. Premi~no premoènje tanoviteljica tudi ob~ina Ormo`. Mestno ob~ino Ptuj, Ob~ino Maj{perk in Premi~no premoènje je na dan 31.12.1994 4. Kapitalski upravljalski deleì v gospo- Kidri~evo na podlagi seznama stavbnih izkazovalo knji`no vrednost v vi{ini darskih javnih slu`bah t. j. v Komunalnem zemlji{~, ki je sestavni del te delitvene 48.725.207,40 SIT. Premi~nine uporabljajo podjetju, Cestnem podjetju in Mariborski pli- bilance (priloga {t. 2). Upravna enota Ptuj, Mestna ob~ina Ptuj ter narni ter njihova delitev je razvidna iz 1.2. Kmetijska zemlji{~a posamezna ministrstva. priloge {t. 14. Kmetijska in gozdna zemlji{~a so popisana po posameznih katasterskih ob~inah (v Mestna ob~ina Ptuj in navedeni organi Dele` prej{nje ob~ine Ptuj v Komunalnem prilogi {tevilka 3) in preidejo v skladu z uporabljajo premi~nine {e naprej, v primeru podjetju Ptuj (61,0%) se deli med vse ob~ine dolo~bami Zakona o skladu kmetijskih prodaje pa se kupnina deli po osnovnem po kriteriju ustvarjenega prihodka na podla- zemlji{~ in gozdov RS na Sklad kmetijskih delitvenem kriteriju. gi koli~inske porabe. zemlji{~ in gozdov RS. 3. Ustanoviteljske pravice 1.3. Stavbe se delijo po kriteriju lege nepre- Ustanoviteljske pravice izvr{uje za O[ Breg, Dele` v Cestnem podjetju Ptuj (11,6%) se mi~nine med posamezne ob~ine. Stavbe so O[ Hajdina, O[ Ljudski vrt, O[ Markovci, O[ deli med novo nastale ob~ine v razmerju navedene v posebni prilogi, ki je sestavni Olga Megli~, O[ Mladika Mestna ob~ina to~kovanja rednih vzdrèvalnih del na km del delitvene bilance (priloga {t. 4). Ptuj. Za O[ Bratje Re{ Destrnik - ob~ina lokalnih cest. Destrnik-Trnovska vas, za O[ Dr. Franja To~kovanje ter dolo~itev kriterijev za oceno 1.4. Stanovanja, poslovni prostori in garaè @ge~a Dornava -ob~ina Dornava, za O[ vrednosti odsekov cest je bila ovrednotena Knji`na vrednost stanovanj v lasti prej{nje Gori{nica in O[ Cirkulane - ob~ina na osnovi kriterijev in vrednosti izdelanih v ob~ine Ptuj na dan Gori{nica, za O[ Jur{inci -ob~ina Jur{inci, za Republi{ki upravi za ceste. Vsi podatki so na 31.12.1994 je zna{ala 2.694.270.248 SIT in O[ Boris Kidri~ Kidri~evo in O[ Cirkovce- osnovi vloènih vrednosti posameznega obsega 1.043 stanovanj, knji`na vrednost ob~ina Kidri~evo, za O[ Maj{perk in O[ odseka lokalne ceste. Vsi podatki se vodijo v poslovnih prostorov in gara` pa je zna{ala @etale-ob~ina Maj{perk, za O[ Martin Kores banki cestnih podatkov Ministrstva za 1.472.190.113 SIT in obsega 293 poslovnih Podlehnik in O[ Videm - ob~ina Videm. promet in zveze, Direkcija za ceste, prostorov in gara`. Na podro~ju O[ se delijo nepremi~nine po Dunajska 48 Ljubljana. Stanovanja, poslovni prostori in garaè se po legi kot je razvidno iz priloge 10. Dele` ob~ine Ptuj v Mariborski plinarni legi nepremi~nine delijo med vse ob~ine, Za zavode: Osnovna {ola dr. Ludevita Pivka, Maribor zna{a 7,96 % in je bil ugotovljen v kar je razvidno iz priloge {t. 5. Glasbena {ola Karol Pahor Ptuj, Ljudska uni- skladu z 73. ~lenom Zakona o gospodarskih Iz priloge 5.1. so razvidne stanovanjske hi{e, verza Ptuj in Center interesnih dejavnosti javnih slu`bah (Ur. list RS {t. 32/93), ki za katere je vloèn zahtevek za denaciona- Ptuj predlagamo, da so ustanoviteljice vse dolo~a, da se dele` izra~una tako, da se za lizacijo. ob~ine. obdobje desetih let (od leta 1983 do leta [portni zavod Ptuj je bil ustanovljen za 1992) ugotovi, koliko prihodkov je 1.5. Objekti komunalne infrastrukture pokrivanje {portne dejavnosti za podro~je Mariborska plinarna ustvarila 1.5.1. Delitev objektov komunalne infastruk- celotne biv{e ob~ine Ptuj. Ustanoviteljske s prodajo omre`nih plinov na obmo~ju ture po kriteriju lege nepremi~nine je razvid- pravice prevzame Mestna ob~ina Ptuj. ob~ine Ptuj v primerjavi s celotnimi prihodki na iz priloge 6. V navedeni prilogi so tudi Medsebojne pravice, obveznosti, odgo- podjetja. Ugotovljeni dele` 7,96% ni deljiv zakloni{~a in zaklonilniki, ki pa po legi vornosti se opredelijo in dolo~ijo v ustreznih med ostale novo nastale ob~ine na obmo~ju objektov pripadajo Mestni ob~ini Ptuj. pogodbah med posamezno ob~ino in prej{nje ob~ine Ptuj, ker je Mariborska pli- Ob~ina Kidri~evo prevzame tudi kredit, ki zavodom. Mestna ob~ina Ptuj je soobliko- narna prodajala plin samo na obmo~ju ga je najela prej{nja ob~ina Ptuj za izgradnjo valec in podpisnik pogodb na strani izvajal- Mestne ob~ine Ptuj. vro~evodnega razvoda I. in II. v Kidri~evem ca. 5. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti v vi{ini 9.000.000,00 SIT. Ob~ina Kidri~evo Enoti vrtcev Javnega vzgojno-varstvenega na dan 31.12.1994 se delijo na slede~i na~in: povrne Mestni ob~ini Ptuj pla~ane anuitete zavoda v ob~ini Gori{nica preideta v last od 1.1. 1995 pa do sprejetja te delitvene ob~ine Gori{nica. Ostale ob~ine postanejo 5.1. Dolgoro~ni krediti in posojila iz naslova bilance. Stanje dolga, ki se prena{a ob~ini soustanoviteljice novo organiziranega JVVZ razvojnih sredstev, ki so na dan 31.12.1994 Kidri~evo je bilo na dan 31.12.1994 Ptuj. Premoènje vrtcev (premi~nine in izkazovali vrednost v vi{ini 183.271.054 SIT 4.462.162,10 SIT. nepremi~nine) pa se delijo po legi kot je se delijo po kriteriju osnovnega delitvenega 1.5.2. Delitev objektov komunalne infra- razvidno iz priloge {t. 11. razmerja z dnem zapadlosti depozita in strukture po namenu je slede~a: na podro~ju Zdravstveni dom - ustanoviteljstvo ostane v sicer: vodovodov bodo imele ob~ine solastni{ke Mestni ob~ini Ptuj, nepremi~nine in oprema 10 Trnovski zvon - 11. julij 2003 Uradni vestnik 02/2003

Ob~ina Struktura Vodovod [tuki-Grajena 2.728.000,00 SIT 1994 za sekundarni plinovod(priklju~ki za ——————————————————-- 44% ob~inska stanovanja). - Ob~ina Destrnik-Trnovska vas 6,9% —————————------———- V letu 1995 so pri{la na ra~un 849 (ìro - Ob~ina Dornava 3,7% 6.200.000,00 SIT 100% ra~un, ki je bil odprt pri SO Ptuj) sredstva za - Ob~ina Gori{nica 8,0% Kredit za vodovod Formin-Zavr~ v vi{ini nakup stanovanj na obmo~ju ob~ine - Ob~ina Jur{inci 2,9% 3.472.000,00 SIT se prenese ob~ini Zavr~. Gori{nica (10% polog za stanovanja) v vi{ini - Ob~ina Kidri~evo 10,1% Glede na solastni{tvo vseh ob~in na deponi- 202.656 SIT. Sredstva bodo nakazana ob~ini - Ob~ina Maj{perk 9,4% ji v Brstju se kredit v vi{ini 37.692.000,00 SIT Gori{nica po sprejetju delitvene bilance. - Ob~ina Videm 12,0% deli po istih kriterijih Ob~ani prej{nje ob~ine Ptuj so kupili - Ob~ina Zavr~ 1,9% kot solastni{tvo na deponiji. stanovanja tudi na obroke in jih odpla~ujejo - Mestna ob~ina Ptuj 45,1%. 5.3. Kredit 109.000.000 SIT je bil dan Novi KBM d. d. -Podru`nici Ptuj. Ob~ine na Podjetju za stanovanjske storitve d. o. o., obmo~ju katerih leìjo nepremi~nine sklene- Navedena sredstva so vezana kot depoziti, Jadranska 12, Ptuj za izgradnjo neprofitnih jo z banko anekse k pogodbam za opravl- ki zapadejo v letih 1997,1998 in 1999. V stanovanj. Vir kreditiranja so bila sredstva janje poslov. skladu s pogodbami se sredstva valorizirajo, kupnin od prodanih stanovanj. Sredstva anuitet od prodanih stanovanj se tako da so è konec leta 1995 izkazovala Delitev po osnovnih delitvenih kriterijih bodo vrnila ob~inam po legi stanovanja, ki vi{jo vrednost. vsem ob~inam je slede~a: je bilo odkupljeno. V navedenem primeru se Zraven depozitnih sredstev so bili dani kred- —————————————————— uporablja kriterij po legi nepremi~nine, ki se iti iz naslova razvojnih sredstev, ki se vra~ajo Ob~ina Osnovni delitveni klju~ Znesek v SIT uporabi tudi v primeru, ko se ob~an odlo~i tromese~no preko —————————————————— za nakup stanovanja v enkratnem znesku. KBM d. d. Podru`nice Ptuj. Stanje terjatev iz Destrnik-Trnovska vas 6,9% 7.521.000 tega naslova na dan 31.12.1994 je zna{alo Dornava 3,7% 4.033.000 7. Sredstva skupne porabe predstavljajo 65.419.192,60 SIT (priloga {t. 15). Gori{nica 8,0% 8.720.000 nepremi~nine - po~itni{ki stanovanji v Sredstva, ki so bila vrnjena s strani Jur{inci 2,9% 3.161.000 Maredi in Gajacu ter osem camp prikolic. posameznih dol`nikov v letu 1995 zna{ajo Kidri~evo 10,1% 11.009.000 Camp prikolice se odprodajo in se kupnina po stanju 31.12.1995 24.297.238 SIT in se Maj{perk 9,4% 10.246.000 razdeli po kriteriju osnovnih delitvenih delijo na slede~i na~in: Videm 12,0% 13.080.000 razmerij. Po~itni{ko stanovanje v Maredi Zavr~ 1,9% 2.071.000 prevzamejo novonastale ob~ine na obmo~ju —————————————————--— Mestna ob~ina Ptuj 45,1% 49.159.000 prej{nje ob~ine Ptuj razen Mestne ob~ine Ob~ina Osnovni delitveni klju~ v SIT —————————————————— Ptuj, po~itni{ko stanovanje v Gajacu pre- —————————————————--— 109.000.000 vzame Mestna ob~ina Ptuj. Destrnik-Trnovska vas 6,9% 1.676.509 Kredit bo vrnjen v 25. -tih letih. Dornava 3,7% 898.998 IV. Gori{nica 8,0% 1.943.779 5.4. Sredstva vloèna v banke in druge Objekti zgrajeni iz sredstev samoprispevka, Jur{inci 2,9% 704.620 finan~ne organizacije so izkazovala na dan ki so ga prispevali ob~ani prej{nje ob~ine Kidri~evo 10,1% 2.454.021 31.12.1994 vrednost v vi{ini 8.466.813,60 Ptuj za izgradnjo porodni{nice in dvorane Maj{perk 9,4% 2.283.940 SIT. Ob usklajevanju knjigovodskih evidenc Center pri S[C Ptuj bodo stvar posebnega Videm 12,0% 2.915.669 z banko (Nova KBM d. d. -Podru`nica Ptuj) dogovora med ob~inami. Zavr~ 1,9% 461.648 je bilo ugotovljeno, da zna{ajo sredstva na Za porodni{nico in {portno dvorano je Mestna ob~ina Ptuj 45,1% 10.958.054 dan 1.1. 1995 (otvoritvena bilanca) potrebno najprej urediti lastni{ka razmerja z ——————————————————-- 4.660.012,10 SIT (razknjièna so sredstva dràvo. 100,0% 24.297.238 amortizacije za blok v Rabel~ji vasi v vi{ini Sredstva, ki so bila vrnjena v letu 1995 se 3.871.654,90 SIT). V. bodo razdelila po sprejetju delitvene To so deponirana sredstva, lastna udele`ba Sklad za financiranje obrambnih potreb je bilance. Dospela sredstva v letu 1996 se in vzajemno zdruèna sredstva in se pri izkazoval po stanju 31.12.1994 vrednost v bodo razdelila tako, kot bo dogovorjeno, banki samo vodijo v korist ob~ine Ptuj. vi{ini 17.877.256,42 SIT. Od navedenih sred- vendar po sprejetju delitvene bilance. Sredstva so na ìro ra~unu banke in jih bo stev pripada prej{nji ob~ini Ptuj 8.616.635,01 banka morala vrniti podjetjem. SIT. Delitev teh sredstev bo predmet poseb- 5.2. Prej{nja ob~ina Ptuj je najela za podro~je V prilogi {t. 17 je tudi obrazloìtev banke nega dogovora med ob~inami. gospodarske infrastrukture kredite pri EKO- glede navedenih sredstev, ki niso predmet Skladu RS v vi{ini 50.061.576 SIT (stanje delitvene bilance. VI. 31.12.1994). Eden od kreditov je bil najet za Ostala zemlji{~a, ki so zemlji{koknji`no sofinanciranje vodovoda [tuki-Grajena, 5.5. Sredstva v vi{ini 43.225,00 SIT je bila opredeljena kot zemlji{~a dru`bene lastnine Formin-Zavr~ in sicer v vi{ini 6.200.000 SIT. vrednost 10 delnic na dan 31.12.1994, ki jih z imetnikom pravice uporabe prej{nje Iz priloène posojilne pogodbe z je imela Ob~ina Ptuj pri SKB banki d. d. in se ob~ine Ptuj, zemlji{~a dru`bene lastnine Ministrstvom za okolje in prostor (pril. {t. 16) delijo po kriteriju osnovnega delitvenega brez navedenega imetnika pravice uporabe je razviden namen najetega kredita. razmerja. in vsa zemlji{~a, ki so vknjièna kot javno Iz kon~nih situacij obeh investicij izhaja 5.6. Sporne terjatve prej{nje ob~ine Ptuj v dobro se delijo po kriteriju lege vrednost opravljenih del in sicer: vi{ini 6.013.954,30 SIT se delijo po sedeù nepremi~nine, evidence teh zemlji{~ pa si dol`nika, kar pomeni, da se prenesejo bodo ob~ine vzpostavile same. Vrednost Struktura ob~ini Maj{perk v vi{ini 4.000.892 SIT, Vodovod Formin-Zavr~ 18.763.332,00 SIT Mestni ob~ini Ptuj pa ostanejo dol`niki v VII. 56% vi{ini 2.013.062,30 SIT. Sporazum o premoènjski delitveni bilanci Vodovod [tuki-Grajena 14.987.905,50 SIT 6. Analiza sredstev kupnin po letih je razvid- prej{nje ob~ine Ptuj je pripravljen na dan 44% na iz priloge {t. 18 (od leta 1991 do 1994). 31.12.1994. ———————————------—- Prese`ki, ki so bili v posameznih letih so se VIII. 33.751.237,50 SIT 100% prenesli v naslednje leto in porabili po Mestna ob~ina Ptuj zagotovi v petih letih V enakem strukturnem deleù kot je zna{ala namenih, ki so bili opredeljeni v odhodkih. 200.000.000,00 SIT sredstev za osem ob~in, celotna investicija se razdeli prejeti kredit in Preseèk na ìro ra~unu sredstev kupnin na ki so nastale s 1.1. 1995. Sredstva se razdeli- sicer: dan 31.12.1994 v vi{ini 31.552.556,80 SIT se jo po kriteriju {tevila prebivalcev, kot sledi: Vodovod Formin-Zavr~ 3.472.000,00 SIT je po zaklju~nem ra~unu za leto 1994 raz- 56% poredil za pokritje nastale obveznosti v letu - v mio SIT 11 Uradni vestnik 02/2003 Trnovski zvon - 11. julij 2003

——————————————————-- Karl VURCER l. r. Za uresni~evanje programskih nalog {porta Ob~ina [tev. prebiv. % Znesek se iz javnih financ lahko sofinancirajo Datum: 26.10.1999 —————————————————--— @upan ob~ine Videm naslednje oblike dejavnosti: Videm 7.727 20,541,0 Franc KIRBI[ l. r. a) interesna dejavnost vzgoje in Kidri~evo 6.677 17,735,4 izobraèvanja, Datum: 10.1.2000 Gori{nica 6.111 16,232,4 @upan ob~ine Zavr~ - pred{olska mladina, Maj{perk 5.645 15,030,0 Miran VUK l. r. - osnovno{olska mladina, Destrnik-Trnovska vas 5.049 13,426,8 - srednje{olska mladina, Dornava 2.654 7,014,0 Datum: 31.1.2000 - {portna dejavnost {tudentov, @upan ob~ine @etale Jur{inci 2.389 6,412,8 Anton BUTOLEN l. r. b) {port v dru{tvih Zavr~ 1.442 3,87,6 - {port mladih – redna vadba, ———————————————--——— - {portno-rekreativna dejavnost odraslih, SKUPAJ 37.694 100,0200,0 2. - kakovostni {port odraslih (tekmovalni —————————————————--— Ob~ina Trnovska vas objavlja na podlagi {port), IX. prora~una ob~ine Trnovska vas (Uradni - vrhunski {port, Prehodna dolo~ba: vestnik {t. 1/2003) in na podlagi sprejetega c) {olanje in izpopolnjevanje strokovnih V kolikor bo v roku dveh let katera od Pravilnika za vrednotenje programov lju- kadrov, ob~in, ki je udeleènka te delitvene bilance biteljske kulturne dejavnosti, Pravilnika za d) priznanja {portnikom in {portnim ugotovila, da v njej manjka kak{en pomem- vrednotenje {portnih programov in delavcev, ben del premoènja ali pa, da je z opravl- Pravilnika za vrednotenje programov drugih e) promocijska dejavnost, jeno delitvijo bistveno o{kodovana, bo dru{tev humanitarnih in drugih dejavnosti f) {portne prireditve, sproìla zahtevek za ponovno presojo è (Uradni vestni ob~ine Trnovska vas, {t. g) {port invalidov. sprejetih odlo~itev. 2/2001) B.3 Programi bodo izbrani v skladu z Osnova za delitev premoènja, ki bi bilo JAVNI RAZPIS merili za {portne dejavnosti. naknadno ugotovljeno so kriteriji delitve za sofinanciranje programov in delo- premoènja ob~ine Ptuj, ki so bili potrjeni s C HUMANITARNA IN DRUGA DRU[TVA vanja dru{tev v ob~ini Trnovska vas strani ob~inskih svetov vseh ob~in na C.1 POGOJI IN KRITERIJI za leto 2003 obmo~ju prej{nje ob~ine Ptuj. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Orientacijska vrednost vseh programov X. - imajo sede` v ob~ini Trnovska vas, zna{a: 1.500.000,00 SIT. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga - le dru{tvo, ki deluje v humanitarnih podpi{ejo vsi udeleènci. Objavi se v urad- dejavnosti, ima lahko svoj sede` tudi zunaj A KULTURNE DEJAVNOSTI nih glasilih ob~in. ob~ine Trnovska vas, ~e so njihovi ~lani tudi A.1 POGOJI ob~ani na{e ob~ine, Za sofinanciranje dejavnosti mora dru{tvo Ptuj, 19.10.1999 - imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, izpolnjevati naslednje pogoje: @upan Mestne ob~ine Ptuj - so registrirani po zakonu o dru{tvih in Miroslav LUCI, dr. med. l. r. - registrirana po zakonu o dru{tvih, delujejo najmanj eno leto, - zagotovljene imajo osnovne materialne, Datum: 30.12.1999 - imajo zagotovljene materialne, prostorske, prostorske, kadrovske in organizacijske @upan ob~ine Destrnik kadrovske in organizacijske mo`nosti za Franc PUK[I^ l. r. pogoje za izvajanje predloènega programa, uresni~itev na~rtovanih aktivnosti, - predloèni program je potrdil oziroma - vsako leto ob~ini redno dostavljajo Datum: 3.12.1999 sprejel pristojni organ dru{tva, @upan ob~ine Dornava poro~ila o realizaciji programov in plan - imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, Franc [EGULA l. r. aktivnosti za prihodnje leto. - imajo sede` v ob~ini Trnovska vas. Datum: 30.12.1999 @upan ob~ine Gori{nica C.2 PROGRAM, KI SE SOFINANCIRA, IN A.2 PROGRAM, KI SE FINANCIRA: Slavko VISENJAK l. r. UPRAVIÊNCI - program redne dejavnosti dru{tva, - neprofitnim in prostovoljnim izvajalcem Datum: 3.12.1999 - strokovni sodelavci in strokovno izpopol- humanitarnih dejavnosti za izvajanje nji- @upan ob~ine Hajdina njevanje, Radovan SIMONI^ l. r. hovih rednih letnih programov (Rde~i kri`, - udele`ba na tekmovanjih in javnih priredit- Karitas, invalidske organizacije ipd.), Datum: 6.1.2000 vah, - prostovoljnim gasilskim dru{tvom za @upan ob~ine Jur{inci - drugi kulturni programi, Alojz KAUÎ^ l. r. izvajanje programov, - vzdrèvanje opreme in prostorov. - turisti~nim dru{tvom, dru{tvu upoko- Datum: 6.10.2000 jencev, aktivu kme~kih èna za izvajanje @upan ob~ine Kidri~evo A.3 PROGRAMI BODO IZBRANI V njihovih letnih programov, Alojz [PRAH l. r. SKLADU Z MERILI ZA KULTURNE - vsem ostalim neprofitnim izvajalcem za DEJAVNOSTI. Datum: 17.2.2003 sofinanciranje letnih programov. @upanja ob~ine Maj{perk mag. Darinka FAKIN l. r. B. [PORTNE DEJAVNOSTI C.3 PROGRAMI BODO IZBRANI V B.1. POGOJI Datum: 30.12.1999 SKLADU Z MERILI ZA HUMANITARNA IN @upan ob~ine Markovci Pravico do sofinanciranja {portnih pro- DRUGA DRU[TVA. Franc KEKEC l. r. gramov imajo nosilci in izvajalci {portne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: Datum: 28.10.1999 ROK IZVEDBE: sofinancirajo se programi, - imajo sede` v ob~ini Trnovska vas, @upan ob~ine Podlehnik ki so se izvajali ali se bodo v letu 2003. Vekoslav FRIC l. r. - imajo zagotovljene prostorske, kadrovske PREDLO@ITEV PRIJAVE: ponudniki mora- in organizacijske pogoje za uresni~itev Datum: 4.4.2003 jo ponudbe oddati na po{ti kot priporo~eno na~rtovanih {portnih aktivnosti, @upan ob~ine Sv. Andra` po{iljko na naslov OBÎNA TRNOVSKA v Slovenskih goricah - imajo zagotovljeno redno vadbo, za katero VAS, Trnovska vas 42 ali v sprejemni pisarni Franci KREP[A l. r. so registrirani. ob~ine Trnovska vas, najkasneje do 12. Datum: 1.2.2000 avgusta 2003 do 12. ure. B.2 PROGRAM, KI SE FINANCIRA: @upan ob~ine Trnovska vas Ponudbe morajo biti v zaprti kuverti 12 Trnovski zvon - 11. julij 2003 Uradni vestnik 02/2003 ozna~ene z imenom in naslovom ponudni- 3. 4. ka, v spodnjem levem kotu pa opravljena s Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, Na podlagi 36. ~lena Zakona o kmetijstvu pripisom »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS» turizem in gospodarske javne slu`be ob~ine (Uradni list RS, {t. 54/00) in 7. ~lena Statuta Trnovska vas, OVZ@ Ptuj – kmetijskosveto- ob~ine Trnovska vas (Uradni vestnik tedni- ODPIRANJE PONUDB: valna slu`ba in Turisti~no dru{tvo Trnovska ka, {t. 1/99) je Ob~inski svet ob~ine Postopek javnega razpisa in odpiranje vas Trnovska vas na svoji 5. redni seji, dne ponudb vodi 3-~lanska komisija, ki jo 24.6.2003 sprejel imenuje ùpan ob~ine. Sestavljena je iz RAZPISUJETA predstavnika ob~inske uprave in 2 pred- tekmovanje za najlep{e urejen dom in DOPOLNITEV stavnikov odbora za negospodarstvo in kmetijo v ob~ini Trnovska vas pod PRAVILNIKA javne slu`be dru`benih dejavnosti. Za naslovom Urejeno podeèlje o dodeljevanju prora~unskih sredstev postopek javnega razpisa in dodeljevanje za ohranjanje ter razvoj kmetijstva sredstev se smiselno uporabljajo dolo~be Da bi imeli ~im lep{o okolico domov in in podeèlja v ob~ini Trnovska vas postopka oddaje subvencij, posojil in kmetij, da bi ohranjali kulturno in arhitek- (Uradni vestnik ob~ine dràvnih pomo~i, dolo~ene v pravilniku o turno dedi{~ino na{ih vasi, bomo letos tretji~ Trnovska vas {t. 5/02) postopkih za izvr{evanje prora~una RS izvedli ocenjevanje urejenih domov in (Uradni list RS {t. 13/00). kmetiji v ob~ini Trnovska vas. 1. ~len Pripravljen predlog razdelitve sredstev Dopolni se ~len 9., podro~je 1 @IVINOREJA, komisija predloì v obravnavo odboru za Do 31. 7. 2003 bomo zbirali prijave za tek- z novo to~ko: negospodarstvo in javne slu`be dru`benih movanje najlep{e urejenih domov in kmetij dejavnosti, ki na predlog poda svoje mnenje v ob~ini Trnovska vas. Prijavite se lahko na 1.3. SOFINANCIRANJE KRVAVE KAS- in ga posreduje v potrditev ob~inskemu sedeù ob~ine Trnovska vas pri ga. Klavdiji TRACIJE BIKOV svetu. Arnuga. Odpiranje ponudb ni javno. Namen ukrepa: vzpodbujanje sonaravne @eleli bi, da se ob~ani prijavite v ~im ve~jem reje na kmetijah. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s {tevilu, prijavo pa lahko vloì tudi va{ka pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija skupnost s soglasjem lastnika doma ali Vi{ina pomo~i: do 100 % upravi~enih ponudnike pozvala, da v roku 8 dni prijavo kmetije, soseda ali prijatelja s soglasjem last- stro{kov, sofinancira se metoda krvave kas- dopolnijo. ê ponudnik prijave v danem nika doma. tracije. roku ne dopolni, bo ta izlo~ena kot nepopolna. Komisija bo obiskala vse prijavljene domove Pogoji za pridobitev pomo~i: dokazilo oz. in kmetije do 31. 8. 2003. faktura o opravljeni krvavi kastraciji. IZID RAZPISA: O izidu razpisa bodo ponudniki obve{~eni v Ko se boste odlo~ili, da boste preverili lepo- Ostale to~ke v tem poglavju se ustrezno roku 45 dni od dneva odpiranja ponudb to in urejenost svojih domov ali kmetij, naj pre{tevil~ijo. vam bodo v pomo~ ta merila. SKLENITEV POGODBE: 2. ~len @upan z izbranimi izvajalci sklene pogodbe, 1. Merila ocenjevanja domov: Dopolni se ~len 9. , podro~je 2 RASTLINSKA ki med drugim opredeljujejo realizacijo pro- PRIDELAVA, z novo to~ko: gramov in na~in nadzora nad porabo sred- a) Urejevanje doma in okolice s cvetjem in stev. Finan~na sredstva se nakazuje pogod- zelenjem: SOFINANCIRANJA APNENJA TAL benim izvajalcem direktno. - krajini in svojevrstnosti arhitekture doma prilagojena ureditev zelenja, Namen ukrepa: uravnavanja kislosti tal in Izvajalci programov morajo po opravljenih - izkori{~anje danih mo`nosti ureditve s pove~anja rodovitnosti tal. nalogah oziroma v ~asovnih obdobjih, ki so cvetjem in zelenjem glede na letni ~as, Pogoji za pridobitev pomo~i: dolo~ena s pogodbo o izvedbi programa, - ohranjevanje krajevne tipike pri urejanju - analiza tal v poobla{~enem laboratoriju predloìti dokazila o izpolnjevanju okolja (ograje, »brajde«, ute, vodnjaki, tla). (podatki analize so lahko stari najve~ 3 leta), obveznosti ùpanu ob~ine in ob~inskemu b) Kakovost arhitekture: - faktura oz. potrdilo o nakupu, svetu. ê izvajalci ne izpolnjujejo obveznos- - ohranjene zna~ilnosti stavbne dedi{~ine. - obrazec C, ki se po{ilja na Ministrstvo za ti, dolo~enih s pogodbo, se jim za ta del pro- kmetijstvo ob prijavi subvencij ali posestni grama ukinejo finan~na sredstva. 2. Merila ocenjevanja kmetij: list, najemna pogodba. Vi{ina sredstev: RAZPISNA DOKUMENTACIJA: a) Celostna podoba kmetije: - regresira se do 50 % cene apna – kmetije Zainteresirani lahko dvignejo razpisno - urejenost kmetije in okolice s cvetjem in do 10 ha kmetijskih obdelovalnih povr{in dokumentacijo na ob~ini Trnovska vas vsak zelenjem, (njive, travniki) in jim je dodeljeno do 4 tone delovni dan med 8. in 15. uro, v torek med - usklajenost celostne podobe kmetije z apna na kmetijo, 8. in 16. uro ali jo po{ljejo na elektronski okoljem, - regresira se do 50 % cene apna - kmetije naslov ob~ine Trnovska vas: - skladnost arhitekture doma in gospo- nad 10 ha kmetijskih obdelovalnih povr{in [email protected] zahtevek za darskih poslopij z zelenjem, (njive, travniki) in jim je dodeljeno do 8 ton posredovanje dokumentacije po elek- - urejenost kmetije, red in ~isto~a. apna na kmetijo. tronskem naslovu. Dva najlep{a urejena domova in dve Ostale to~ke v tem poglavju se ustrezno DODATNE INFORMACIJE: najlep{e urejeni kmetiji bodo prejeli priz- pre{tevil~ijo. Dodatne informacije v ~asu trajanja razpisa nanje ob~ine Trnovska vas in simboli~ne dobite osebno ali po telefonu pri tajnici denarne nagrade. [tevilka: 032-01/2003-5 ob~ine Ireni Poli~ - tel. {t. 757 95 11. Datum: 24.6.2003 Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in Ob~ina Trnovska vas gospodarske javne slu`be @upan ob~ine Trnovska vas: Karl VURCER, s.r.

13 Uradni vestnik 02/2003 Trnovski zvon - 11. julij 2003

5. 25 % vrednosti investicije. oziroma na pristojnim sodi{~u priglasitev Na podlagi 7. ~lena Statuta ob~ine Trnovska Investicijski projekti morajo ostati v regiji za vpis v sodni register in predloìli vse vas (Uradni vestnik Tednika, {t. 1/99) je vsaj 5 let. predpisane ob~inski svet ob~ine Trnovska vas na 5. dokumente za ustanovitev obratovalnice redni seji dne 24.6.2003 sprejel 2. NEPOVRATNA FINAN^NA SREDSTVA oz. podjetja, ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH - sede` obratovalnice oziroma podjetja mora PRAVILNIK MEST IN POSPE[EVANJE POKLICNEGA biti v ob~ini Trnovska vas. o pogojih, na~inu in kriterijih za pri- TER STROKOVNEGA IZOBRA@EVANJA dobitev sredstev za pospe{evanje in A) ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST Upravi~enci do pomo~i morajo biti usklajeni razvoj drobnega gospodarstva, podjet- s 6. ~lenom Uredbe o namenih in pogojih za ni{tva in turizma v ob~ini Trnovska vas Pomo~ se lahko dodeli kot nepovratna dodeljevanje dràvnih pomo~i ter dolo~itev finan~na sredstva za: pristojnih ministrstev za upravljanje 1. ~len - samozaposlitev osebe, ki je bila na repub- posameznih shem dràvne pomo~i. S tem pravilnikom se dolo~ajo pogoji in li{kem zavodu za zaposlovanje prijavljena postopek za pridobitev sredstev za kot brezposelna oseba, 7. ~len pospe{evanje in razvoj drobnega gospo- -zaposlitev za nedolo~en ~as za osebo, ki je Sklep o razpisu in razpisnih pogojih za darstva, podjetni{tva in turizma v ob~ini bila na republi{kem zavodu za zaposlovanje dodelitev sredstev za razvoj drobnega Trnovska vas. prijavljena kot brezposelna oseba, gospodarstva, podjetni{tva in turizma sprej- - zaposlitev za nedolo~en ~as za osebo, ki me ob~inski svet na predlog odbora za 2. ~len ima status prese`nega delavca, kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in Sredstva za pospe{evanje drobnega gospo- - zaposlitev za dolo~en ~as za osebo, ki ji je gospodarske javne slu`be. darstva, podjetni{tva in turizma se zagotavl- to prva zaposlitev (za ~as opravljanja ja iz ob~inskega prora~una in drugih virov, pripravni{tva). 8. ~len njihovo vi{ino pa dolo~a ob~inski svet z Razpis se objavi v javnem glasilu in mora odlokom o prora~unu za teko~e leto in se Vi{ina pomo~i ne sme biti vi{ja, kot je vsebovati: dodeljujejo kot subvencije. potrebno za dosego namena in mora biti za~asnega zna~aja. - namene, za katere se dodeljujejo sredstva Sredstva, dodeljena iz prora~una ob~ine Novo odprta delovna mesta na podlagi po razpisu, Trnovska vas, se lahko zagotovijo za namen pomo~i morajo obstajati vsaj {e 2 leti po pre- - navedbo, kaj mora pro{nja vsebovati in tega pravilnika le v primeru, ko to predstavl- jeti pomo~i. kdo lahko v razpisu sodeluje, ja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je - vi{ino razpisanih sredstev za posamezni zanj nujno potrebno. B) POSPE[EVANJE POKLICNEGA IN namen, STROKOVNEGA IZOBRA@EVANJA - rok za vloìtev zahtevka, ki ne sme biti Do sredstev za pospe{evanja razvoja drob- kraj{i od 30 dni od dneva objave razpisa, nega gospodarstva, podjetni{tva in turizma v Sofinancira se usposabljanje za pridobitev - navedbo dokumentacije, ki jo mora ob~ini Trnovska vas niso upravi~ena podjet- teoreti~nega in prakti~nega znanja ter prido- prosilec predloìti, ja v teàvah. bitev splo{nega znanja - druge listine, ki jih dolo~i odbor za drobno gospodarstvo, podjetni{tvo in turizem, 3. ~len Pogoj za pridobitev sredstev: - vire financiranja projekta in Ukrepi za pospe{evanje razvoja malega - za udeleènce izobraèvanja ra~un oziro- - predvidene rezultate programa oz. investi- gospodarstva so: ma dokazilo o izvedeni storitvi (program cije. - subvencioniranje obrestne mere za najete izobraèvanja), ban~ne kredite, - iz vloge mora biti razvidna kotizacija oz. 9. ~len - nepovratna finan~na sredstva za odpiranje participacija udeleèncev za posamezne Vlogo za razpisana sredstva prou~i odbor za novih delovnih mest in pospe{evanje pok- oblike kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in licnega ter strokovnega izobraèvanja. izobraèvanja in seznam udeleèncev, gospodarske javne slu`be ter ob~inskemu - popis potnih stro{kov udeleèncev uspo- svetu pripravi predlog za dodelitev sredstev. 4. ~len sabljanja. Sredstva za finan~ne intervencije za Pomo~ se lahko dodeli najve~ do vi{ine 50 % 10. ~len pospe{evanje drobnega gospodarstva, pod- upravi~enih stro{kov pri splo{nih in najve~ Ob~inski svet sprejme sklep o dodelitvi jetni{tva in turizma se namenijo za: do 25 % upravi~enih stro{kov pri posebnih sredstev ter o svoji odlo~itvi v roku 8 dni od usposabljanjih. dneva dolo~itve obvesti vse prijavljene na 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE razpis. MERE ZA NAJETE BAN^NE KREDITE. 5. ~len Upravi~enci morajo za posamezne namene, 11. ~len Sredstva za subvencioniranje obrestne mere navedene v 4. ~lenu tega pravilnika, podati Po kon~anem investiranju sredstev, najkas- za najete ban~ne kredite se dodeljujejo za izjavo, da za isti namen niso pridobili sred- neje pa v roku enega leta od dodelitve sred- naslednje namene: stev iz dràvnega prora~una ali mednarod- stev mora prejemnik sredstev podati - tehnolo{ko posodobitev obstoje~e nih virov oziroma koliko sredstev so iz teh poro~ilo o namenski porabi odboru za proizvodnje in storitev, virov è prejeli. kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in - nakup opreme za pove~anje produktivnos- gospodarske javne slu`be, ki poro~ilo pre- ti, 6. ~len gleda in o upravi~enosti porabe dodeljenih - nove proizvodne in storitvene programe, Za dodelitev sredstev za namene sred- sredstev poro~a ob~inskemu svetu. - nakup, graditev in preureditev poslovnih stev iz 4. ~lena tega pravilnika lahko prostorov. zaprosijo naslednji prosilci: 12. ~len V primeru ugotovljene nenamenske porabe Subvencionira se najve~ do 100 % obrestne - podjetja v zasebni ali me{ani lasti z najmanj sredstev je prejemnik dolàn takoj vrniti vsa mere in ne sme prese~i 55 % upravi~enih enim zaposlenim delavcem, skupno pridobljena sredstva skupaj s pri- stro{kov investicije za posameznega - samostojni podjetniki posamezniki, padajo~imi obrestmi. Te se ra~unajo od upravi~enca. - ob~ani, ki so pri pristojnemu upravnemu dneva nakazila po zakoniti zamudni obrest- Prejemnik pomo~i mora prispevati najmanj organu vloìli zahtevo za izdajo obrtnega ni meri. dovoljenja V primeru prenehanja delovnega razmerja 14 Trnovski zvon - 11. julij 2003 Uradni vestnik 02/2003 pred potekom 2 let iz 4. ~lena tega pravilni- zaporednih mese~nih obrokih. SIT, ka mora upravi~enec do nepovratnih sred- - za ve~stanovanjski objekt, kjer je ve~ stev na isto delovno mesto zaposliti drugo 5. gospodinjstev, ki so priklju~ena – vsako brezposelno osebo. V primerih slabih socialnih razmer, ko gospodinjstvo zavezanci ne prejemajo kakr{nihkoli 130.000,00 SIT, 13. ~len denarnih pomo~i, se lahko znesek na osnovi - za poslovni objekt 330.000,00 SIT, Ta pravilnik se objavi v Uradnem vestniku vloge in priloènih zadnjih odlo~b o dohod- - za stanovanjsko poslovni objekt 280.000,00 ob~ine Trnovska vas in pri~ne veljati 15 nini vseh oseb, ki bivajo v objektu, znià za SIT dan po objavi.. najve~ 30 %. Izgradnja priklju~ka je v celoti stro{ek Datum: 24.6.2003 6. stranke, ki se priklju~uje. Priklju~evanje se [tevilka: 032-01/2003-5 V fazi odpla~evanja se lahko zavezancu na izvede po poravnavi celotnega prispevka. podlagi vloge in dokazil, ki izkazuje @upan ob~ine Trnovska vas upravi~ene razloge kot so izguba zaposlitve, 3. Karl VURCER, s.r. smrt o`jega druìnskega ~lana, primeri nar- V ~asu izgradnje kanalizacije se ob~anu, ki avnih nesre~, ipd.: sodeluje v akciji in jo realizira, prizna 15 % 6. - zmanj{a prispevek priklju~nine za najve~ popust na vrednost definirano v to~ki 2. 20 % Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi - odloì pla~evanje obrokov priklju~nine za 4. (Ur.l.RS, {t. 72/93, 6/94, 45/94, 45/94,57/94, najve~ 12 mesecev. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku 14/95,20/95,63/95,73/95,9/96,39/96,44/96, ob~ine Trnovska vas in za~ne veljati 15 dan 26/97,70/97,10/98,74/98,70/00), Statuta 7. po objavi. Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika {t. Lokalna skupnost zagotavlja, da bo projek- 1/99, 2/01 ), Odloka o lokalnih gospo- tant sekundarnega kanalizacijskega omre`ja [tevilka: 032-01/2003-5-2 darskih javnih slu`bah v ob~ini Trnovska vas predvidel priklju~ne ja{ke v oddaljenosti cca Datum: 24.6.2003 (Uradni vestnik Tednika {t. 1/99) ter Odloka 100 m od objekta priklju~itve. o odvajanju in ~i{~enju komunalnih odpad- @upan ob~ine: KARL VURCER, s.r. nih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine 8. Trnovska vas (Uradni vestnik ob~ine Predloge ùpana o delnih oprostitvah iz Trnovska vas {t. 1/2001) in sklepa o to~ke 5. In 6. obravnava in o njih odlo~a 8. povra~ilu za priklju~evanje na kanalsko Ob~inski svet Ob~ine Trnovska vas. Na podlagi 21. ~lena Zakona o lokalni omre`je v ob~ini Trnovska vas, izdaja ùpan Priklju~ek na kanalizacijsko omre`je se samoupravi (Uradni list RS {t. 72/93, 6/94, izvede ko so poravnani vsi obroki za 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 24/95, 63/95, OBVEZNO NAVODILO obvezni prispevek. 74/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, za izvajanje Odloka o odvajanju in 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99 in ~i{~enju komunalnih in padavinskih 9. 70/00) ter na podlagi 81. a ~lena Statuta voda na obmo~ju ob~ine Trnovska vas To navodilo se objavi v Uradnem vestniku ob~ine Trnovska vas (Uradni vestnik in sklepa o povra~ilu za priklju~evanje ob~ine Trnovska vas in za~ne veljati 15 dan Tednika {t. 1/99), 4. ~lena Odloka o gospo- na kanalsko omre`je po objavi. darskih javnih slu`bah na obmo~ju ob~ine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika {t. 1. [tevilka: 032-01/2003-5 1/99) in Odloka o pokopali{ki in pogrebni V primeru: Datum: 24.6.2003 dejavnosti ter urejanju pokopali{~a (Uradni - individualne hi{e, ki je razdeljena na dve list RS {t. 52/2000) sprejme ob~inski svet oz. ve~ lastni{kih enot, se vsak del smatra @upan ob~ine: Karl Vurcer, s.r. ob~ine Trnovska vas na 5. redni seji, dne kot samostojen objekt, 24.6.2003 - kjer parcelna meja deli hi{o, se prav tako vsak del smatra kot samostojen objekt. 7. SKLEP Na podlagi 17. ~lena Odloka o odvajanju in o vi{ini cen najema grobnih mest in 2. ~i{~enju komunalnih odpadnih in padavin- mrli{ke veìce Za objekte, katerih lastnik je Ob~ina skih voda v ob~ini Trnovska vas (Uradni Trnovska vas, se priklju~nina ne zara~una. vestnik ob~ine Trnovska vas {t. 1/2001) je 1. ~len ob~inski svet ob~ine Trnovska vas na svoji 5. Vi{ina letne najemnine za posamezne vrste 3. redni seji dne 24.6.2003 sprejel grobnih polj na pokopali{~u Trnovska vas je Nosilci gospodarskih in negospodarskih naslednja: dejavnosti so zavezanci po tem odloku le, - za enojni grob 4.800,00 SIT kadar se njihova poslovna dejavnost vr{i v SKLEP - za druìnski grob 6.000,00 SIT poslovnih objektih. o povra~ilu za priklju~evanje na kanalsko omre`je v ob~ini Trnovska vas V ceno je zajet DDV. 4. 2. ~len Na podlagi vloge se prosilcu lahko omogo~i 1. Cena prvega zakupa novega grobnega polja pla~ilo priklju~nine tudi v ve~ obrokih, ven- Ta sklep dolo~a vi{ino prispevka, ki ga na pokopali{~u Trnovska vas zna{a za: dar najve~ 12-ih enakih realnih zaporednih pla~a investitor – uporabnik za priklju~itev - enojni grob 10.000,00 SIT mese~nih obrokih. objekta na javno kanalizacijsko omre`je in za pove~anje kapacitete obstoje~ega - za druìnski grob 15.000,00 SIT. V ceno je zajet DDV. Priklju~nino je mo`no poravnati tudi v manj priklju~ka na javno kanalizacijsko omre`je. kot 12-ih, obrokih ali v enkratnem znesku. 3. ~len Pri pla~ilu v enkratnem znesku se prosilcu 2. Cena enkratnega najema mrli{ke veìce na prizna 10 % popust. Za priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je se investitorjem oziroma prosilcem pokopali{~u Trnovska vas zna{a 17.000,00 SIT. Izjemoma se lahko lastnik in zavezanec zara~una obvezni prispevek v vi{ini: V ceno je zajet DDV. dogovorita za druga~no obro~no pla~ilo, vendar v najve~ 24-ih enakih realnih - za eno gospodinjstvo v vi{ini 230.000,00 15 Uradni vestnik 02/2003 Trnovski zvon - 11. julij 2003

4. ~len laga. braèvalnih potreb Najemnine v skladu s koncesijsko pogodbo za opravljanje pogrebne in pokopali{ke 4. ~len 10. ~len dejavnosti v ob~ini Trnovska vas pobere Zavod bo vpisan v sodni register pri pristo- Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje koncesionar Pogrebna in pokopali{ka jnem sodi{~u. potrebe po vzgoji in izobraèvanju otrok na dejavnost Slavko Jan~i~, s.p. Lenart. obmo~ju ob~ine Destrnik in ob~ine 5. ~len Trnovska vas za naselja: 5. ~len Zavod je pravna oseba s pravicami, Bi{, Bi{e~ki Vrh, ^rmlja, Desenci, Destrnik, Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku obveznostmi in odgovornostmi v poslovan- Doli~, Drstelja, Gomila, Gomilci, Janeòvci, ob~ine Trnovska vas in za~ne veljati 15 dan ju in v pravnem prometu, kot jih dolo~ata Janeòvski Vrh, Jir{ovci, Levanjci, Lo~i~, po objavi. zakon in ta odlok. Lo~ki Vrh, Placar, Sovjak, Strmec pri Destrniku, Svetinci, Vintarovci, Trnovska [tevilka: 032-01/2003-5/1 1. Pe~at zavoda vas, Trnovski Vrh, Zasadi in Zgornji Datum: 24.6.2003 Velovlek. 6. ~len @upan ob~ine: Zavod ima in uporablja svoj pe~at okrogle III. DEJAVNOSTI ZAVODA KARL VURCER, s.r. oblike premera 35 mm, v sredini katerega je grb Republike Slovenije, na zunanjem 11. ~len 9. obodu pa je izpisano: Osnovna {ola Dejavnosti zavoda po standardu klasifikacije Destrnik–Trnovska vas, ob~ina Destrnik. dejavnosti so: Na podlagi 3. ~lena Zakona o zavodih Zavod ima in uporablja tudi pe~at okrogle - M/80.101 dejavnosti vrtcev in pred{olsko (Uradni list RS, {t. 12/91), 40., 41. in 140. oblike premera 20 mm z enako vsebino kot izobraèvanje, ~lena Zakona o organizaciji in financiranju pe~ar iz prvega odstavka tega ~lena. - M/80.102 osnovno{olsko splo{no vzgoje in izobraèvanja (Uradni list RS, {t. Pe~at iz prvega odstavka tega ~lena uporabl- izobraèvanje, 12/96) ter v skladu s 7. in 16. ~lenom Statuta ja zavod v pravnem prometu za ìgosanje - O/92.511 dejavnost knji`nic, Ob~ine Trnovska vas (Uradni vestnik vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih - O/92.61 obratovanje {portnih objektov, Tednika, {t. 1/99) je ob~inski svet ob~ine po{ilja in izdaja organom, organizacijam, - O/70.20 oddajanje lastnih nepremi~nin, Trnovska vas na 6. redni seji dne 3.7. 2003 ob~anom, u~encem in varovancem oziroma - H/55.51 storitev menz. sprejel njihovim star{em. Dejavnost zavoda se {teje kot javna slu`ba, Pe~at iz drugega odstavka tega ~lena katere izvajanje je v javnem interesu. ODLOK uporablja zavod predvsem za ìgosanje o ustanovitvi Javnega vzgojno- finan~ne in knjigovodske dokumentacije. 12. ~len izobraèvalnega zavoda Osnovne {ole Zavod opravlja javno veljavni izobraèvalni Destrnik–Trnovska vas 7. ~len program, ki je sprejet na na~in in po postop- [tevilo posameznih pe~atov, njihovo ku, dolo~enim z zakonom. 1. SPLO[NA DOLOÎLA uporabo, na~in varovanja in uni~evanja dolo~i ravnatelj. 13. ~len 1. ~len Zavod izvaja program devetletne {ole in S tem odlokom ob~ina Destrnik in ob~ina 2. Zastopanje, predstavljanje in podpisovan- opravlja vzgojno-izobraèvalno dejavnost Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: je od 1. do 9. razreda osnovne {ole. ustanovitelj) ustanavljata na podro~ju vzgoje Zavod izdaja spri~evala o uspehu in izo- in izobraèvanja Javni vzgojno-izobraèval- 8. ~len brazbi, ki {tejejo kot javne listine. ni zavod Osnovna {ola Destrnik–Trnovska Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Oddelki vrtca pri O[ Destrnik in PO[ vas. Ravnatelj zastopa in predstavlja zavod s pol- Trnovska vas izvajata vzgojno-varstveno nim pooblastilom v skladu z 49. ~lenom delo za pred{olske otroke od 11. meseca II. STATUSNE DOLO^BE Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje starosti do vstopa v {olo in pripravo na {olo. in izobraèvanja (Ur. l. RS12/96, 23/96 - Zavod ne sme za~eti opravljati nove 2. ~len popr., 12/00-ZJS, 64/01, 108/02 in 34/03). dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravl- 1. Ime, sede` in pravni status zavoda. Med za~asno odsotnostjo nadome{~a rav- janje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da natelja njegov pomo~nik ali delavec zavoda, soglasja in dokler pristojni organ ne izda Ime vzgojno-izobraèvalnega zavoda je: ki ga za nadome{~anje pooblasti ravnatelj. odlo~be, da so izpolnjeni pogoji, predpisani Javni vzgojno–izobraèvani zavod Osnovna Pomo~nik ravnatelja ali poobla{~eni delavec za opravljanje dejavnosti, glede tehni~ne {ola Destrnik–Trnovska vas. zavoda v ~asu nadome{~anja ima pooblasti- opremljenosti in varstva pri delu ter drugi Skraj{ano ime je: Osnovna {ola la, ki mu jih da ravnatelj. predpisani pogoji. Destrnik–Trnovska vas. Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavl- Za nove dejavnosti se {tejejo druge Sede` zavoda je: Janeòvski Vrh 45, 2253 janje zavoda v posameznih zadevah dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manj{em Destrnik. pooblasti druge osebe. obsegu, s katerimi dopolnjuje in bolj{a V sestavo zavoda sodijo: ponudba vzgojno-izobraèvalnega dela ali s - Osnovna {ola Destrnik z oddelki vrtca 9. ~len katerimi prispeva k popolnej{emu (kraj{e: O[ Destrnik), Za zavod podpisuje ravnatelj in delavci, ki izkori{~anju zmogljivosti, ki se uporabljajo - Osnovna {ola Trnovska vas z oddelki vrtca so poobla{~eni za zastopanje, vsak v mejah za opravljanje vpisanih registrskih dejavnos- (kraj{e: PO[ Trnovska vas). pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. ti. Osnovna {ola Trnovska vas ima status V odnosih z Banko Slovenije in UJP pod- podru`nice, ki izvaja izobraèvanje u~encev pisujejo za zavod ravnatelj, ra~unovodja in 14. ~len v 1. in 2. triadi. podpisnik, ki ga dolo~i ravnatelj, z deponi- Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja ranimi podpisi pri UJP - izpostava Slovenska druge javne posle samo v okviru dejavnosti, 3. ~len Bistrica. ki je vpisana v sodni register. Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s Ravnatelj z odlo~bo dolo~i delavce zavoda, sredstvi, ki so v pravnem prometu. ki so poobla{~eni, da podpisujejo za zavod v IV. ORGANI ZAVODA Zavod je pravna oseba s popolno odgov- odnosih, ki niso navedeni v tem odloku. ornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z 15. ~len vsem svojim premoènjem, s katerim razpo- 3. Obmo~je zadovoljevanja vzgojno-izo- Organi zavoda so: 16 Trnovski zvon - 11. julij 2003 Uradni vestnik 02/2003

- svet zavoda, svet zavoda, 21. ~len - ravnatelj, - razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda, Izvoljenih je toliko kandidatov za ~lane - strokovni organi, - sprejema program razre{evanja prese`nih sveta zavoda kot je predstavnikov delavcev - svet star{ev. delavcev, v svetu zavoda (izmed strokovnih, upravno Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih - odlo~a o najemu kreditov, administrativnih in tehni~nih delavcev), ki delovno podro~je, sestavo in na~in volitev - imenuje predstavnike zavoda v drugih aso- so dobili najve~je {tevilo glasov. oziroma imenovanje dolo~i s pravili. ciacijah, ê sta dva kandidata dobila enako {tevilo - odlo~a o povezovanju v skupnost zavoda glasov, je izvoljen tisti , ki ima dalj{o 1. Svet zavoda za opravljanje skupnih administrativnih in delovno dobo v zavodu. ra~unovodskih nalog in za opravljanje O poteku volitev na voli{~ih se pi{e zapis- 16. ~len drugih skupnih del (o soglasju z ustanovitel- nik, komisija pa izdela poro~ilo o rezultatu Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo jem), volitev, ki ga objavi v roku pet dni od dneva predstavniki ustanoviteljev, predstavniki - opravlja druge z zakonom ter drugimi izvedbe glasovanja. delavcev zavoda in predstavniki star{ev. splo{nimi akti zavoda dolo~ene naloge. Svet zavoda {teje enajst ~lanov, in to: 1. b Odpoklic predstavnikov delavcev v - tri predstavnike ustanovitelja (dva pred- 1. a Volitve predstavnikov delavcev zavoda svetu zavoda. stavnika ob~ine Destrnik, en predstavnik v svet zavoda ob~ine Trnovska vas), 22. ~len - pet predstavnikov delavcev zavoda (trije 18. ~len Postopek za odpoklic predstavnika predstavniki O[ Destrnik, en predstavnik Svet zavoda razpi{e volitve predstavnikov delavcev v svetu zavoda. Ta se za~ne na oddelkov vrtca O[ Destrnik in en pred- delavcev v svet zavoda s sklepom najve~ 90 podlagi pisne zahteve najmanj 10 % stavnik PO[ Trnovska vas) in in najmanj 60 dni pred iztekom mandata delavcev zavoda z aktivno volilno pravico - tri predstavnike star{ev (dva predstavnika svetu zavoda. oziroma na zahtevo sindikata, ~e gre za O[ Destrnik in en predstavnik PO[ S sklepom o razpisu volitev se mora javno ~lana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. Trnovska vas). objaviti v zavodu. Zahtevi za odpoklic, ki jo predloìjo delavci, Predstavnike delavcev zavoda volijo delavci S sklepom o razpisu volitev se imenuje volil- morajo biti predloèni podpisi delavcev, ki izmed strokovnih, upravno-administrativnih na komisija, ki jo sestavljajo predsednik, nje- predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic in tehni~nih delavcev. Predstavnike gov namestnik in dva ~lana ter njuna mora vsebovati razloge za odpoklic. zaposlenih izvolijo delavci zavoda namestnika. ^lan volilne komisije oziroma Zahteva se predloì volilni komisiji, ki pre- neposredno na tajnih volitvah po postopku njegov namestnik ne more biti kandidat za veri formulo pravilnosti zahteve, ne da bi in na~inu, ki ga dolo~ajo zakon in pravila predstavnika delavcev v svetu in mora imeti presojala razloge za odpoklic. zavoda. aktivno volilno pravico. Volilna komisija se ê volilna komisija ne zavrne zahteve za Predstavnike ustanoviteljev imenuje imenuje za dobo {tirih let. odpoklic, v 30 dneh razpi{e glasovanje o ob~inski svet ob~ine Destrnik - dva pred- odpoklicu stavnika in ob~inski svet ob~ine Trnovska 19. ~len predstavnika delavcev v svetu zavoda in vas - enega predstavnika. Pravico predlagati kandidate za ~lane sveta dolo~i dan glasovanja. Predstavnike star{ev izvolijo star{i izmed zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z Predstavnik delavcev v svetu zavoda je ~lanov sveta star{ev. aktivno volilno pravico in reprezentativni odpoklican, ~e je za odpoklic glasovala ^lani sveta izmed ~lanov na konstitutivni seji sindikat. Predlogi kandidatov za svet zavo- ve~ina delavcev, ki imajo aktivno volilno izvolijo predsednika in namestnika predsed- da, ki se predloìjo volilni komisiji najkasne- pravico v ~asu glasovanja o odpoklicu. nika. Svet na sejah veljavno odlo~a z ve~ino je 21. dan po dnevu razpisanih volitev, Za izvedbo glasovanja o odpoklicu pred- glasov svojih ~lanov. morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagate- stavnika delavcev v svetu zavoda se smisel- Mandat ~lanov sveta traja {tiri leta. Za ~lana ljev in s priloènimi pisnimi soglasji h kandi- no uporabljajo dolo~be tega odloka in sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le daturi vseh predlaganih kandidatov. zakona o volitvah predstavnikov delavcev v dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov Kandidati za predstavnike delavcev v svetu svetu zavoda. star{ev v svetu zavoda je povezan s statusom zavoda morajo imeti pasivno volilno pravi- njihovih otrok v zavodu. co. 23. ~len Za volitve in odpoklic predstavnikov 17. ~len 20. ~len delavcev v svet zavoda se, dokler ne bo Svet zavoda: Glasovanje na voli{~u vodi volilna komisija. sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje - imenuje in razre{uje ravnatelja (s soglasjem Volitve morajo biti organizirane, tako da je delavcev pri upravljanju zavoda v zadevah, ministra), zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna ki jih ureja ta odlok, uporabljajo dolo~be - sprejema programe razvoja zavoda, komisija lahko dolo~i, da se za delavce, ki zakona, ki ureja sodelovanje delavcev v - sprejema letni delovni na~rt in poro~ilo o bodo na dan volitev odsotni, zagotovi upravljanju podjetij. njegovi uresni~itvi, mo`nost pred~asnih volitev. - odlo~a o uvedbi nadstandardnih in drugih Voli se osebno z glasovnicami. Vsak delavec 2. Ravnatelj programov, ima en glas. Na glasovnici se navedejo - obravnava poro~ila o izobraèvalni prob- imena kandidatov po abecednem redu pri- 24. ~len lematiki, imkov, z navedbo koliko kandidatov se voli Pedago{ki vodja in poslovodni organ zavo- - odlo~a o prito`bah v zvezi s statusom (izmed kandidatov strokovnih, upravno da je ravnatelj. Ta organizira ter vodi delo in u~enca, administrativnih in tehni~nih delavcev). Voli poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa - odlo~a o prito`bah v zvezi s pravicami, se tako, da se obkroìjo zaporedne {tevilke zavod in je odgovoren za zakonitost zavoda. obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz pred imeni tistih kandidatov, za katere se Ravnatelj opravlja naslednje naloge: delovnega razmerja, èli glasovati. Neizpolnjena glasovnica in - organizira, na~rtuje in vodi delo zavoda, - odlo~a o prito`bah star{ev v zvezi z vzgo- glasovnica, na kateri ni mogo~e ugotoviti - pripravlja program razvoja zavoda, jnim in izobraèvalnim delom v {oli, volje volivca, sta neveljavni . Neveljavna je - pripravlja predlog letnega delovnega - sprejema pravila in druge splo{ne akte tudi glasovnica ~e je volivec glasoval za ve~ na~rta in odgovarja za njegovo izvedbo. zavoda, ki jih dolo~a ta odlok ali drug kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti. - pripravlja za uresni~evanje pravic in splo{ni akt zavoda, Volitve so veljavne, ~e se jih udeleì ve~ kot dol`nosti u~encev ter varovancev in drugih - dolo~a finan~ni na~rt in sprejema zaklju~ke polovica delavcev zavoda z programih usposabljanja, in mnenja o posameznih vpra{anjih, aktivno volilno pravico. - vodi delo u~iteljskega zbora, - razpisuje volitve predstavnikov delavcev v - oblikuje predlog nadstandardnih pro- 17 Uradni vestnik 02/2003 Trnovski zvon - 11. julij 2003 gramov, Ravnatelj, ki ima na dan uveljavitve Zakona programov ter dejavnosti, - spodbuja strokovno izobraèvanje in o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- - odlo~a o posodobitvi programov vzgoje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, braèvanja vi{je{olsko izobrazbo, ki so si jo izobraèvanju in njihovi izvedbi v skladu s - organizira mentorstvo za pripravnike, pridobili po programih, sprejetih pred uvel- predpisi, - prisostvuje pri vzgojno-izobraèvalnem javitvijo zakona o visokem {olstvu, petind- - daje mnenje o predlogu za imenovanje rav- delu u~iteljev, spremlja njihovo delo in jim vajset let delovne dobe in so opravljali natelja in pomo~nika ravnatelja, svetuje, funkcijo ravnatelja najmanj dva mandata, so - odlo~a o vzgojnih ukrepih, - predlaga napredovanje strokovnih lahko ne glede na dolo~bo drugega - opravlja druge naloge v skladu z zakonom. delavcev v nazive in odlo~a o napredovanju odstavka 53. ~lena zakona ponovno imeno- delavcev v pla~ilne razrede, vani za ravnatelja, ~e izpolnjuje druge pogo- 32. ~len - spremlja delo svetovalne in strokovne je za ravnatelja po dolo~bi tega ~lena. Oddel~ni u~iteljski zbor sestavljajo strokovni slu`be, Ravnatelji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraèvalno - skrbi za sodelovanje zavoda s star{i prej{njega odstavka in so bili do uveljavitve delo v posameznem oddelku. (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge ZOFVI imenovani za ravnatelja v skladu s Oddel~ni u~iteljski zbor: oblike sodelovanja), 144. ~lenom ZOFVI, so lahko ponovno - obravnava vzgojno-izobraèvalno prob- - obve{~a star{e o delu zavoda in o spre- imenovani za ravnatelja do 1. septembru lematiko v oddelku, membah pravic otrok in obveznosti 2003. - oblikuje program dela z nadarjenimi u~encev, Pod pogoji iz prej{njega odstavka so lahko u~enci in tistimi, ki teè napredujejo, - odlo~a o vzgojnih ukrepih, za ravnatelja imenovani tudi sedanji vr{ilci - odlo~a o vzgojnih ukrepih in - dolo~a sistemizacijo delovnih mest, dol`nosti ravnatelja, ki so za~eli opravljati - opravlja druge naloge v skladu z zakonom. - odlo~a o sklepanju delovnih razmerjih in o funkcijo vr{ilca dol`nosti ravnatelja po 1. Razrednik vodi delo oddel~nega disciplinski odgovornosti delavcev, septembru 2000. u~iteljskega zbora, analizira vzgojne in u~ne - imenuje in razre{uje svojega pomo~nika in Kdor je imenovan za ravnatelja v skladu s rezultate oddelka, skrbi za re{evanje vzgo- vodjo organizacijske enote, ~etrtim in petim odstavkom tega ~lena, si jnih in u~nih problemov posameznih - skrbi za sodelovanje zavoda s {olsko mora pridobiti predpisano izobrazbo in u~ence, sodeluje s star{i in {olsko svetoval- zdravstveno slu`bo in naziv najkasneje do 1. septembra 2005 no slu`bo, odlo~a o vzgojnih ukrepih ter - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in oziroma mora najkasneje v enem letu po opravlja druge naloge v skladu z zakonom. drugimi predpisi. za~etku mandata opraviti ravnateljski izpit. 33. ~len 25. ~len 28. ~len Strokovne aktivne {ole sestavljajo u~itelji Ravnatelj zavoda je dolàn poleg nalog, za ê ravnatelju pred~asno preneha mandat istega predmeta oziroma predmetnih katere je pristojen po zakonu, opraviti vse oziroma ~e nih~e od prijavljenih kandidatov podro~ij. Strokovni aktivi obravnavajo prob- potrebno, da zavod uskladi organizacijo ni imenovan, svet zavoda imenuje vr{ilca lematiko predmeta oziroma predmetnega dela ter oblikuje svet zavoda v skladu s tem dol`nosti ravnatelja izmed strokovnih podro~ja, usklajujejo merila za ocenjevanje, odlokom. delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih dajejo u~iteljskemu zboru predloge za kandidatov, vendar najve~ za eno leto. ê v izbolj{anje vzgojno-izobraèvalnega dela, 26. ~len 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelja obravnavajo pripombe star{ev in u~encev Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpol- svet zavoda ne imenuje niti vr{ilca dol`nosti ter opravljajo druge strokovne naloge, njuje pogoje za u~itelja ali svetovalnega ravnatelja, imenuje vr{ilca dol`nosti minister dolo~ene z letnim delovnim na~rtom. delavca v zavodu, ima najmanj 5 let v naslednjih 8 dneh. Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgo- delovnih izku{enj v vzgoji in izobraèvanju jitelji in pomo~niki vzgojiteljev. ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma 2. a Pomo~nik ravnatelja Obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgo- najmanj 5 let naziv mentor in opravljen rav- jiteljskemu zboru predloge za izbolj{anje nateljski izpit. 29. ~len vzgojnega dela, obravnavajo pripombe Ravnatelja imenuje in razre{uje svet zavoda Zavod lahko ima pomo~nika ravnatelja. star{ev ter opravljajo druge strokovne v soglasju z ministrom za {olstvo in {port. Pomo~nika ravnatelja imenuje ravnatelj naloge dolo~ene v letnem na~rtu. Mandat ravnatelja traja 5 let. izmed strokovnih delavcev zavoda in ga tudi Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razre{i. Ravnatelj mora pomo~nika ravnatel- 4. Svet star{ev razre{itvijo ravnatelja pridobiti mnenje ja, ki ga razre{i, seznaniti z razlogi za u~iteljskega in vzgojiteljskega zbora in razre{itev. Pred razre{itvijo mora ravnatelj z 34. ~len mnenje ob~ine - ustanoviteljice. U~iteljski in razlogi za razre{itev seznaniti vzgojiteljski, Za organizirano uresni~evanje interesa vzgojiteljski zbor o mnenju za imenovanje u~iteljski oziroma predavateljski zbor. star{ev se v zavodu oblikuje svet star{ev ravnatelja glasuje tajno. ê u~iteljski in vzgo- Pomo~nik ravnatelja opravlja naloge, za zavoda. Ta je sestavljen tako, da ima v njem jiteljski zbor ali ustanoviteljica ne dajo katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga mnenja v roku 20 dni od dneva, ko je bilo nadome{~a v njegovi odsotnosti. star{i izvolijo na roditeljskem sestanku odd- zanj zapro{eno, lahko svet zavoda imenuje elka. ravnatelja brez tega mnenja. 3. Strokovni organi Prvi sklic sveta star{ev opravi ravnatelj. Svet star{ev: 27. ~len 30. ~len - predlaga soglasje k predlogu ravnatelja o Ravnatelju zavoda preneha mandat z Strokovni organi v zavodu so u~iteljski in nadstandardnih storitvah, iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Po vzgojiteljski zbor, oddel~ni u~iteljski zbor, - daje mnenje o predlogu programa razvoja izteku mandata se opravi razpis prostega razrednik in strokovni aktivi. zavoda in o letnem delovnem na~rtu, delovnega mesta na na~in in po postopku, - razpravlja o poro~ilih ravnatelja, o vzgojno- dolo~enim z zakonom. Ne glede na dolo~be 31. ~len izobraèvalni problematiki, 1. odstavka 25. ~lena tega odloka je lahko U~iteljski in vzgojiteljski zbor sestavljajo - obravnava prito`be star{ev (v zvezi z vzgo- za ravnatelja imenovana oseba, ki nima strokovni delavci zavoda. jno-izobraèvalnim delom), opravljenega ravnateljskega izpita, vendar Vzgojiteljski in u~iteljski zbor: - voli predstavnike star{ev v svet zavoda in ga mora opraviti najkasneje v enem letu po - obravnava in odlo~a o strokovnih - opravlja druge naloge v skladu z zakonom. za~etku mandata. vpra{anjih, povezanih z vzgojno- Ravnatelju, ki ne opravi ravnateljskega izpi- izobraèvalnim delom, 5. Svetovalna slu`ba ta v roku iz prej{njega odstavka, preneha - daje mnenje o letnem delovnem na~rtu, mandat po zakonu. - predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih 18 Trnovski zvon - 11. julij 2003 Uradni vestnik 02/2003

35. ~len je in izobraèvanja v svojem splo{nem aktu. Zavod v skladu z normativi in standardi Prosta delovna mesta strokovnih in drugih VIII. NADZOR organizira svetovalno slu`bo, ki svetuje delavcev v zavodu se objavijo na podlagi sis- u~encem ter sodeluje z u~itelji in vodstvom tematizacije delovnih mest. 43. ~len pri na~rtovanju, spremljanju in evaluaciji Nadzor nad izvajanjem zakona, drugih pred- razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno- VI. VIRI IN NAÎNI PRIDOBIVANJA SRED- pisov in aktov, ki urejajo organizacije, finan- izobraèvalnega dela in poklicnem sveto- STEV ZA DELO ZAVODA ciranje, namensko porabo sredstev in vanju. Pri opravljanju poklicnega svetovanja opravljanje dejavnosti vzgoje in se svetovalna slu`ba povezuje z republi{kim 39. ~len izobraèvanja v zavodu, izvaja {olska zavodom za zaposlovanje. Ustanovitelj in dràva zagotavljata pogoje za in{pekcija. delo zavoda. Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz 6. Knji`nica Ustanovitelj zavoda zagotavlja sredstva in podro~ij, ki niso navedena v prvem premoènje, s katerim je zavod upravljal do odstavku tega ~lena, izvajajo institucije 36. ~len uveljavitve tega odloka. Zavod samostojno dru`benega razvoja, dolo~ene z zakonom. Zavod ima knji`nico. Ta izbira knji`ni~no upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, pred- (upravljanje), ne more pa s pravnimi posli 44. ~len stavlja in izposoja ter opravlja informacijsko- odtujiti nepremi~nine (premoènja) ali le-te Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje dokumentacijsko delo kot sestavino vzgo- obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni Ra~unsko sodi{~e Republike Slovenije. jno-izobraèvalnega dela v zavodu. brez soglasja ustanovitelja. Gospodarjenje z nepremi~ninami v lasti Zavod ustanovi u~beni{ki sklad, ~igar Za gospodarjenje z nepremi~ninami se ustanovitelja nadzirajo ustanovitelj ali upravljanje dolo~i minister. Za u~ence, ki lahko v ob~ini ustanovi premoènjski sklad, upravni odbor sklada, ~e je ustanovljen zaradi socialnega poloàja ne morejo pla~ati ki posluje v skladu z zakonom. premoènjski sklad, v katerega so vklju~ene prispevkov za izposojo u~benikov in nepremi~nine upravljanja zavoda. u~beni{kega sklada, zagotovi sredstva 40. ~len dràva v skladu z merili, ki jih dolo~i minis- Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih IX. SPLO[NI AKTI ZAVODA ter. sredstev, sredstev ustanoviteljev, prispevkov star{ev, sredstev od prodaje storitev in 45. ~len V. ZAPOSLENI V ZAVODU izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzor- Zavod lahko o zadevah, ki jih ne ureja ta jev in drugih virov. Javni zavodi, ki izvajajo odlok, ter v drugih zadevah, ki jih je potreb- 37. ~len javnopravne programe, po katerih se prido- no regulirati z interno normativo, uredi svoje Vzgojno-izobraèvalno in drugo strokovno biva javnoveljavna izobrazba, se ne smejo notranjo organizacijo in delo s pravili. delo v zavodu opravljajo u~itelji, svetovalni financirati iz sredstev politi~nih strank. Pravila sprejme svet zavoda. delavci, knji`ni~arji, vzgojitelji, pomo~nice Merila za delitev prese`kov prihodkov nad Zavod ima lahko tudi druge splo{ne akte, s vzgojiteljic in drugi strokovni delavci, ki z odhodki v zavodu dolo~i minister. katerimi ureja druge zadeve, ~e tako dolo~a njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane zakon. nalog, potrebnih za nemoteno delovanje pri izvajanju medsebojno dogovorjenega Pravila in splo{ni akti iz drugega odstavka zavoda (v nadaljevanju: strokovni delavci). programa iz osnovnih dejavnosti, upo{teva- tega ~lena ne smejo biti v neskladju s tem Strokovni delavci izvajajo vzgojno- jo~ dogovorjena merila, kriterije ter norma- odlokom. izobraèvalno in drugo strokovno delo v tive in standarde, ki veljajo za podro~ja skladu z zakonom in pravno veljavnimi pro- dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj oziroma 46. ~len grami tako, da zagotavljajo objektivnost, dràva. Splo{ne akte zavoda sprejme svet zavoda ali kriti~nost in pluralnost ter so pri tem ravnatelj. Razmejitev pristojnosti pri spreje- strokovno avtonomni. 41. ~len manju splo{nih aktov se dolo~i s pravili. Strokovni delavci morajo obvladati slovens- Za nadstandardne storitve lahko zavod pri- ki knji`ni jezik, imeti ustrezno izobrazbo dobiva sredstva tudi z dotacijami, spon- X. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE (dolo~eno z zakonom in drugimi predpisi) zorstvom, prispevki star{ev in drugimi viri, ter opravljen strokovni izpit v skladu z dolo~enimi z zakonom. 47. ~len zakonom. Zavod lahko ustanovi {olski sklad, iz katere- Svet {ole Destrnik–Trnovska vas se konsti- Znanje slovenskega knji`nega jezika se pre- ga se financirajo dejavnosti, ki niso sestavine tuira v skladu s tem odlokom najkasneje v verja pri strokovnem izpitu. Pri u~iteljih, ki izobraèvalnega ali drugih programov treh mesecih po njegovi uveljavitvi. niso diplomirali na slovenskih univerzah, se usposabljanja oziroma se ne financirajo iz znanje slovenskega knji`nega jezika prever- javnih sredstev za nakup nadstandardne 48. ~len ja ob prvi namestitvi. opreme, za zvi{anje standarda pouka in Z uveljavitvijo tega odloka se mandat Smer strokovne izobrazbe za strokovne drugih vsebin dejavnosti zavoda. dosedanjega ravnatelja javnega vzgojno- delavce v primerih, ko to dolo~a zakon pa Sklad iz prej{njega odstavka pridobiva sred- izobraèvalnega zavoda Osnovna {ola tudi stopnjo izobrazbe, dolo~i minister stva iz prispevkov star{ev, donacij, zapu{~in Destrnik–Trnovska vas–Vitomarci nadaljuje potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega in drugih virov. do izteka ~asa, za katerega je bil imenovan. strokovnega sveta. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima Strokovna, administrativna, tehni~na in predsednika in {est ~lanov, od katerih so 49. ~len druga dela opravljajo delavci, dolo~eni s sis- najmanj trije predstavniki zavoda. Vzgojno–izobraèvalni javni zavod Osnovna tematizacijo delovnih mest. Upravni odbor imenuje svet star{ev. {ola Destrnik–Trnovska vas je pravni nasled- Delavci iz prej{njega odstavka morajo imeti Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. nik Vzgojno–izobraèvalnega javnega zavo- izobrazbo, dolo~eno s sistematizacijo Za delovanje sklada lahko upravni odbor da Osnovna {ola Destrnik–Trnovska delovnih mest, obvladati morajo slovenski sprejme pravila. vas–Vitomarci, vpisanega v sodni register pri jezik. registrskem sodi{~u v Ptuju, pod {tevilko VII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA registrskega vlo`ka: 1/00074/00 in pre- 38. ~len OBVEZNOSTI ZAVODA vzame vse pravice in obveznosti pravnega Delovna razmerja, udele`bo delavcev pri prednika razen pravic in obveznosti, ki se upravljanju in uresni~evanju sindikalnih 42. ~len nana{ajo na podru`ni~no Osnovno {olo pravic v zavodu zavod uredi v skladu z Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda Vitomarci. zakonom in kolektivno pogodbo ter omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, zakonom o organizaciji in financiranju vzgo- s katerimi upravlja zavod. 19 Uradni vestnik 02/2003 Trnovski zvon - 11. julij 2003

50. ~len - àrni pokop 7.339,00 Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitve - delo s pokojnikom (obla~enje, polaganje, prelaganje) 5.360,00 Javnega vzgojno-izobraèvalnega zavoda Osnovna {ola - pobiranje pokojnika: Destrnik–Trnovska vas–Vitomarci, ki ga je sprejel ob~inski svet - brez ve~jih po{kodb 2.752,00 Ob~ine Destrnik–Trnovska vas na seji dne 24. 7. 1997, objavljen v - z ve~jimi po{kodbami 4.193,00 Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik – Trnovska vas {t. 8/1997. - kompletiranje krste in znamenje 1.310,00 - prijava pogreba 1.310,00 51. ~len - urejanje dokumentacije (mrli{ki list, dovolj. za pokop, odjava Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmeta ob~inski svet zavarovanj, obve{~anje KS) 1.966,00 ob~ine Destrnik in ob~inski svet ob~ine Trnovska vas in za~ne vel- - poglobitev groba 3.276,00 jati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku ob~ine Destrnik in - prva ureditev groba (odvoz vencev, ureditev groba) 5.503,00 Uradnem vestniku ob~ine Trnovska vas. PREVOZ: - prevoèn km v domovini 119,00 [tev.: 032-01-2003-6 - prevoèn km v tujini 131,00 Datum: 3. 7. 2003 - lokalni prevoz do 50 km 7.148,00 ESHUMACIJA: @upan ob~ine Trnovska vas - pred pretekom 10 let 45.865,00 Karl Vurcer, s. r. - po poteku 10 let 35.382,00 VREDNOST URE: - grobar KV 1.394,00 10. - delavec PKV 1.179,00 Na podlagi Zakona o pokopali{ki in pogrebni dejavnosti ter urejan- - intelektualna ura (IU) 1.394,00 ju pokopali{~a (Uradni list SRS, {t. 34/94) 7. ~lena Statuta Ob~ine - strojna ura 1.929,00 Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, {t. 1/99) 4. ~lena Odloka o - cinanje kovinskega vlo`ka 2.358,00 gospodarskih javnih slu`bah na obmo~ju Ob~ine Trnovska vas - organizacija pogreba 3-4 ure {tev. ur x 1.394,00 (Uradni vestnik Tednika, {t. 1/99) ter 36. ~lena Odloka o pokopali{ki - pogrebno mo{tvo {tev. oseb x 3.539,00 in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopali{~a je Ob~inski svet Vse cene so v SIT, v cenah storitev ni zara~unan 8,5% davek na Ob~ine Trnovska vas na 6. redni seji, dne 03. 07. 2003 sprejel dodano vrednost. povi{anje cen pogrebnih in pokopali{kih storitev, ki zna{ajo: Z dnem uveljavitve tega cenika preneha veljati cenik o pogrebnih in pokopali{kih storitvah z dne 27. 06. 2001. CENIK Nove cene za~nejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Trnovska vas. O POGREBNIH IN POKOPALI[KIH STORITVAH [tevilka: 032-01/03-6 - izkop in zasip groba ter za{~ita sosednjih grobov 21.680,00 Datum: 03. 07. 2003 - pogreb v grobnico 10.900,00 - pogreb otroka do 1. leta 10.900,00 @upan Ob~ine Trnovska vas Karl Vurcer, s. r. Razpis republi{kih in Zoisovih {tipendij za {olsko leto 2003/2004

Razpis republi{kih in Zoisovih {tipendij za priloga {e manjka, se lahko vloga dopolni {teje za izjemni doseèk, je navedeno v {olsko leto 2003/04 je iz{el 15. 5. 2003 v tudi po tem roku (v dogovoru z referentom razpisu). ~asopisu Delo in Ve~er. Pravico do repub- pri sprejemu vloge). [tudenti naj s seboj pri- Vse informacije o razpisu, pravilniku o li{ke {tipendije lahko uveljavijo kandidati, nesejo indeks na vpogled. {tipendiranju in pogojih lahko najdete na katerih letni bruto dohodek njihove druìne Vloga se ne {teje za zamujeno, ~e je bila internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: v l. 2002 ne presega 756.367 SIT na vloèna po roku iz opravi~ljivih razlogov, ki WWW.ESS.GOV.SI v rubriki AKTUALNO, druìnskega ~lana. [tipendisti, ki so lani pre- so navedeni v razpisu. V tem primeru mora kjer si lahko ogledate vlogo za republi{ko jemali republi{ko {tipendijo, lahko ta znesek biti vloga z vsemi dokazili vloèna v 15 dneh {tipendijo (jo tudi izpi{ete), lahko pa nared- presegajo za 10% (832.004 SIT). od nastanka oziroma prenehanja razloga. ite tudi okvirni izra~un upravi~enosti do Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah Izjemoma se lahko vloga vloì tudi med republi{ke {tipendije. in knjigarnah) se è sprejemajo na Uradih za letom, ~e pride v druìni kandidata do Priporo~amo vam, da vloge oddate ~imprej, delo (po naslovu stalnega bivali{~a); za zniànja dohodka zaradi razlogov, ki so tudi ~e so nepopolne. S tem boste sebi upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti prihranili ~akanje v vrsti za oddajo vloge ulica 2, soba 227 (nad novo po{to, v vloga vloèna v 30 dneh od nastanka razlo- (kajti v dneh pred potekom roka so dolge drugem nadstropju), za upravno enoto gov. ~akalne vrste), nam pa omogo~ili teko~e Ormo`: UD Ormo`, Ptujska cesta 25. Uradne Izobraèvalni zavodi lahko do enakih rokov delo in pravo~asno izpla~ilo {tipendij ure so vsak delovni dan razen ~etrtka od predlagajo tudi kandidate za Zoisovo upravi~encem. 8.00 do 12.00, v sredo {e od 14.00 do 16.00. {tipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo Manjkajo~e priloge (predvsem potrdila o Pred izpolnjevanjem natan~no preberite pogoje intelektualne oziroma umetni{ke vpisu) lahko po{ljete tudi po po{ti ali oddate navodilo, ki je priloèno obrazcu za vlogo. nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se v nabiralnik pri vloì{~u Obmo~ne slu`be Vlogo lahko vloìjo redno vpisani dijaki, preverja s psiholo{kimi preizkusi sposob- Ptuj, Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vajenci ter redno in izredno vpisani {tuden- nosti. vloèno ali poslano prilogo napi{ite ime in ti, dolo~en je pogoj o starosti, statusu in U~enci, dijaki in vajenci morajo imeti naj- priimek ter datum rojstva kandidata za pogoj o prejemanju drugih {tipendij - glej manj prav dober uspeh, {tudenti najmanj {tipendijo. razpis. povpre~no oceno 8. Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in Vajenci, dijaki in {tudenti morajo imeti {e OBMO^NA SLU@BA PTUJ dijake 5. 9. 2003, za {tudente 3. 10. 2003. javno priznan uspeh oziroma izjemen Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Vloga mora biti vloèna do roka. ê kak{na doseèk v zadnjih dveh {olskih letih (kaj se 20 Trnovski zvon - 11. julij 2003 DRU[TVA REVIJA AMATERSKIH SKUPIN V GLEDALI[Û PTUJ

Trnovski vasi. Ker smo finese in sama se je ponudila, da novonastala dramska skupina, skupaj z njo opravimo vajo, kjer je bil obisk gledalcev na igrah nam je pokazala, kako vadi ona povpre~en, toda vsi tisti, ki so z njenimi igralci in spet smo nas pri{li gledat, so bili izredno dobili izku{njo ve~, saj je gospa zadovoljni. Branka prava profesionalka. Ker je v tem ~asu potekala tudi êz nekaj dni smo dobili vest, revija amaterskih skupin v da smo se uvrstili naprej. Seveda gledali{~u na Ptuju, smo se smo bili zelo veseli, saj smo pre- odlo~ili, da se prijavimo.V segli na{a pri~akovanja in tako gledali{~u pa~ ni mogo~e igrati smo se {e enkrat, 3. 5. 2003, vsak dan in tako smo se torej predstavili z Jan~em na regi- igralci in reìser odlo~ili, da se jskem tekmovanju, ki je prav preizkusimo tudi na pravem tako potekalo v gledali{~u na gledali{kem odru. Ponosni smo Ptuju. Naprej, na dràvno, se ni na to, da smo prva dramska uspelo uvrstiti nobeni skupini s Foto: Zmago skupina iz Trnovske vasi, ki je Ptuja in tako smo za to sezono z Stati na odru pred mnoìco ljudi, Zvona je bilo napisano nekaj o uspela stopiti na gledali{ki oder. na{imi predstavami tudi kon~ali. je za vsakega posameznika velik uspe{ni premieri na{e igre z Polni pri~akovanja in seveda Za kon~no analizo lahko izziv in poseben ob~utek. [e preprostim naslovom Jan~ tudi z malo treme smo 26. 4. povem, da smo vsi izredno posebej prijetno je, ko vidi{, da (upam, da ste si jo tudi sami 2003 odigrali na{ega Jan~a. zadovoljni, saj smo dosegli kar so ljudje zadovoljni in da jim je ogledali in da ste se tudi vi nas- Zapisati moram, da smo bili zelo lep uspeh. Najbolj veseli pa v{e~ tvoj nastop, kajti le tako mejali nerodnim prigodam veseli, da si je predstavo ogledal smo, da smo skupaj mladi, ki se ve{, da se nisi trudil zaman in da glavnega junaka). Po odzivu tudi na{ ùpan Karl Vurcer, ki je zelo razumemo, znamo je tvoje delo bilo vredno truda in ob~instva smo bili tudi mi izred- po koncu igre tudi vsem osebno poslu{ati drug drugega, kajti le odrekanja. no zadovoljni in odlo~ili smo se, ~estital. Igralci smo nato na tako lahko najdemo ideje, ki so Ko si je predsednik dru{tva da svoje igralske sposobnosti kratko analizirali igro z gospo pri gledali{kih igrah najbolj Mur{ec - @ivkov, Danilo Mur{ec, (~e jih lahko tako imenujem) Branko Bezeljak Glazer, ki je pomembne. omislil, da bi ustanovili dramsko pokaèmo {e kje drugje. Tako odlo~ala o tem, katere skupine skupino, verjetno ni ra~unal, da smo predstave pod vodstvom bodo {le na regijsko tekmovan- Romana Breznik bi è pri prvi igri amaterskih reìserja Rajka Vre~arja odigrali je. V glavnem je bila z na{o igralcev doìveli poseben v Vitomarcih, Kungoti, predstavo izredno zadovoljna, uspeh. @e v prej{nji {tevilki Hajdo{ah in potem {e enkrat v popraviti smo morali le nekatere Dru{tvo upokojencev KORK JE Trnovska vas DEJAVEN

17. ob~ni zbor, ki smo ga izvedli 13. aprila sami. 2003, je potekal po programu, ki smo ga @elel bi spregovoriti {e o pokojninah. Ne KORK Trnovska vas tudi v teku leta nadaljuje pripravili v zadovoljstvo ~lanov. Na{e moremo si dovoliti, da se govori, da smo svoje delo. Na uspe{no izpeljanem ob~nem dru{tvo {teje 182 ~lanov. Od teh je 118 upokojenci v breme dru`be. Zavedati se zboru smo podali plan dela, ki je omejen s ènsk in 69 mo{kih. Razvidno je, da ob~ni morajo, da smo z vloènim delom v na{i finan~nimi sredstvi. zbor pripravljamo zadovoljivo, saj je bilo dru`bi odvajali denarna sredstva za poko- Glede na na{e zmo`nosti smo si zastavili cilje in od 182 ~lanov prisotnih vklju~no z gosti jnine. S tem naj bi nam bilo zagotovljeno, nekatere izmed njih smo è izpeljali. 20. maja 170 ljudi. To je {tevilka, ki nam zagotovo da zasluèno prejemamo te skromne smo organizirali predavanje na temo zdrava pove, da so ~lani zadovoljni, ker vsaj pri pokojnine. Sklicevanje na brezposelnost prehrana – predavala je patrona`na sestra v veselem delu lahko trenutno pozabimo na ni na{a skrb – smo pa zaskrbljeni, ~e ne bo na{em okraju ga. Martina @ele. Drugo preda- vsakdanje delo in skrbi, ki jih v doma~em zaposlitve predvsem za mlaj{e generacije, vanje smo organizirali 27. 5. 2003, g. [u~ur, spe- okolju nikdar ne zmanjka. ki si èlijo delati in na tej osnovi ustvariti cialist ginekologije, nam je predstavil zanimivo Na{e dru{tvo upokojencev nima nobene svoj dom in druìno. temo - mena in teàve. Ob tej prilo`nosti se pridobitne dejavnosti, zato je letni pro- Glede na{e ob~ine pa si ne smemo obema predavateljema zahvaljujemo. gram dela sestavljen tako, da ga lahko v zatiskati o~i. Veliko se je è naredilo, KORK sodeluje tudi z VITO. V tem ~asu orga- celoti realiziramo z denarnimi sredstvi od veliko potreb in èlj nas ~aka. V celoti niziramo tudi sre~anje krvodajalcev v Verèju. zbrane ~lanarine, prostovoljnih zadovoljiti vsakega posameznika je glede Konec avgusta èlimo izpeljati sre~anje vseh prispevkov od koledarjev, donacije ob~ine na finan~na sredstva nemogo~e. na{ih ~lanov. ^lani upravnega odbora smo se in od vsakega posameznega ~lana. ê nam bo sluìlo zdravje in razum, bomo po ob~nem zboru sestali na 2 rednih sejah, na Poudariti moram, da so pridobljena po svojih fizi~nih mo~eh {e vedno katerih smo se pogovorili o teko~ih zadevah in finan~na sredstva namenjena predvsem za pripravljeni doprinesti dele` koristnega na~rtih. nemoteno poslovanje v dru{tvu ter za dela v dobrobit nas vseh za lep{i jutri. Za vse cilje je treba veliko dobre volje ljudi pa izvedbo letnega ob~nega zbora, ki je po tudi precej financ. Upravni odbor upa, da je v pravilih Dru{tva upokojencev Slovenije Predsednik DU: ob~ini {e kaj ljudi, ki bi prisluhnili neizre~eni obvezen enkrat na leto. Stro{ke sre~anj in Franc Kuplen pro{nji nekoga, ki èli pomagati bli`njemu. izletov si udeleènci v celoti pokrivamo Kristina êh

21 DRU[TVA Trnovski zvon - 11. julij 2003 OB^NI ZBOR STRELSKEGA DRU[TVA V soboto, 17. 5 2003, je bil è 23. redni ob~ni dobro in uspe{no deluje, kar se vidi v vsem pionirjev in mladincev, za katere naj zbor Strelskega dru{tva Trnovska vas. odli~nih rezultatih, ki jih dosegamo na tek- bi izvedli tudi posebne u~ne ure, redni Udeleìlo se ga je 30 ~lanov dru{tva ter pred- movanjih po Slovenskih goricah, saj smo se treningi ~lanov, organiziranje stavniki PGD Bi{, lovske druìne, dru{tva z vsakega tekmovanja ali turnirja vrnili z naj- meddru{tvenih in internih strelskih tek- upokojencev, turisti~nega dru{tva, [portne- manj enim pokalom. movanj in turnirjev, organiziranje druàbnih ga dru{tva Kenguru, kulturnega dru{tva, Ker je dosedanji predsednik dru{tva g. Mitja prireditev v kraju, nakup novega oro`ja, predstavniki SD Osek in ùpan ob~ine Kova~i~ na seji upravnega odbora izrazil predvsem malokalibrske pu{ke in zra~ne Trnovska vas g. Karl Vurcer. Ta ob~ni zbor je èljo, da ne bi ve~ opravljal funkcije pi{tole, nabava strelskih jopi~ev in rokavic bil za dru{tvo zelo pomemben, saj je bila na predsednika, saj meni, da je bilo devet let, ter druge opreme, ki je pomembna za dnevnem redu tudi to~ka nadomestne kolikor je predsedoval dru{tvu, dovolj dolga uspe{no delo v dru{tvu. volitve, na podlagi katere so ~lani izvolili doba in da je ~as, da to funkcijo prevzame Mo`nosti za nakup vse opreme, ki jo potre- novega predsednika. nekdo drug. Tako sta upravni odbor in bujemo, so zelo majhne, saj dru{tvo nima Po odprtju in pozdravu predsednika dru{tva komisija za volitve in imenovanja spo{tovala dovolj denarja. je sledila izvolitev delovnega predsedstva. V njegovo èljo in na seji predlagala za nove- Za uspe{no dvajsetletno delo v dru{tvu so predsedstvo 23. ob~nega zbora so bili izvol- ga predsednika g. Mitja [tumbergerja, ki je priznanja dobili: Mirko Ro{kar, Stanko jeni Alojz Fekonja kot predsednik, Davorin bil na ob~nem zboru tudi potrjen. Novi Ta{ner, Stanko Ornik in Mitja Kova~i~. Za êh in Franci û~ek kot ~lana predsedstva, predsednik se je zahvalil g. Kova~i~u za dol- desetletno delo v dru{tvu so dobili priznan- Franci Hamer{ak kot zapisnikar, Du{an goletno predsednikovanje, saj je v tem ~asu ja Aleksandra Potr~, Vesna Toplak, Marjetka Kramberger in Stanko Ta{ner kot dru{tvo dosegalo izjemne rezultate na Potr~ in Marjetka Poègar. Medaljo za overovatelja zapisnika, v verifikacijsko turnirjih in tekmovanjih po Slovenskih goric- najbolj{ega strelca v dru{tvu za leto 2002 je komisijo pa so bili izvoljeni Bojan Brumen, ah in izrazil èljo, da bi {e naprej aktivno dobil Mitja Kova~i~, za drugega najbolj{ega Mitja [tumberger in Bo{tjan êh. sodeloval v dru{tvu. strelca Jani êh in za tretjega Bo{tjan êh. Sledila so poro~ila predsednika, tajnika, bla- V planu dela za leto 2003, ki ga je predstavil gajnika, nadzornega odbora in tehni~ne novi predsednik dru{tva, smo zajeli nasled- Tajnik SD Trnovska vas: komisije. Iz njih je bilo razvidno, da dru{tvo nje naloge: pridobitev novih ~lanov - pred- Franci Hamer{ak Liga{ki pokal 2002 Badmintonski turnir Tekmovanje z zra~no pu{ko V prvih spomladanskih dneh leto{njega leta smo se v [D Kenguru V preteklem letu je Strelsko dru{tvo Trnovska vas organiziralo ~lan- odlo~ili, da poleg ostalih prireditev in turnirjev organiziramo tudi sko ligo v streljanju z zra~no pu{ko. Tekmovanje se je odvijalo na tekmovanje v badmintonu. monta`nem streli{~u v Kulturnem domu v Trnovski vasi. V tej ligi so Turnir je potekal 6.aprila 2003 od 15. ure naprej v KD Trnovska vas. sodelovali ~lani dru{tva. Sestavljena je bila iz dveh delov in je skupaj Tekmovanje je bilo organizirano za mo{ke in ènske posebej. V {tela 10 krogov. Prvi del je potekal spomladi in je zajemal pet kol, obeh kategorijah smo se tekmovalci razdelili v dve skupini. Skupno drugi del je prav tako zajemal pet kol in se je odvijal jeseni, vsakih se je prijavilo 25 tekmovalcev, od tega 16 mo{kih in 9 ènsk. V vsaki {tirinajst dni. Skupni zmagovalec je postal Mitja Kova~i~ s 3119 skupini tekmovalcev se je vsak pomeril z vsakim. Pri mo{kih so se krogi, drugo mesto je zasedel Jani êh s 3038 krogi, tretje Bo{tjan iz vsake skupine v nadaljnji krog uvrstili prvi {tirje najbolj{i. Nato so êh s 2769 krogi, ~etrto Mitja [tumberger z 2504 krogi, peto mesto se pomerili tako, da se je prvi najbolj{i iz je pripadalo Janezu Ta{nerju z 2336 krogi, {esto pa Franciju Hamer{aku s 1790 krogi. Skupno je v tej ligi sodelovalo 16 ~lanov A-skupine pomeril z zadnjim (~etrtim) naprej uvr{~enim iz B- dru{tva. Najbolj{im trem tekmovalcem so bile na ob~nem zboru skupine in tako naprej. Po zaklju~ku so se v polfinale uvrstili {tirje podeljene medalje. Hkrati so bili razgla{eni tudi za najbolj{e strelce najbolj{i. V polfinalu je tekmovalna para dolo~il `reb. Pri mo{kih je v Strelskem dru{tvu Trnovska vas za leto 2002. prvo mesto osvojil Matja` [alamun, drugo Darijan Kova~ec in tretje Toma` [alamun. V ènski kategoriji smo se tekmovalke prav tako pomerile v vsaki Prvomajski turnir skupini vsaka z vsako. Najbolj{i dve iz vsake skupine sta se nato uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer smo se tekmovalke znova pomerile vsaka z vsako. Tako je pri ènskah prvo mesto osvojila Strelsko dru{tvo Trnovska vas je organiziralo 1. maja turnir med Barbara Drumli~, drugo Mirjana Drumli~ in tretje Nena Puk{i~. sosednjimi strelskimi dru{tvi, s katerimi sodeluje tudi v medob~inski ligi. Turnirja se je udeleìlo skupno {est ekip. Dve sta predstavljali Ob koncu tekmovalnega dela sta predsednik [D Kenguru Boris Strelsko dru{tvo Osek, dve ekipi sta bile iz Strelskega dru{tva Puk{i~ in podpredsednik Uro{ Majeri~ zmagovalcem podelila priz- Vitomarci in dve iz doma~ega strelskega dru{tva. Ekipa je {tela tri nanja in nagrade (badmintonske loparje). Zmagovalci in zmagov- ~lane, streljalo se je na 400 krogov. Najbolje se je odrezala ekipa alke so si z osvojitvijo enega od prvih treh mest pridobili tudi to~ke Osek A v sestavi Branko Peklar, Franc Slekovec in Vlado [teinfelser, za naj {portnika oziroma {portnico ob~ine Trnovska vas. To~ke ki je dosegla kar 1002 kroga od 1200 mo`nih. Drugo mesto je pri- lahko osvoji{ le, ~e si na{ ob~an. padlo doma~i strelski ekipi Trnovska vas A v postavi Jani êh, Mitja Vrstni red: pri mo{kih je na prvem mestu Vili Lovren~i~ s 14 to~kami, Kova~i~ in Janez Ta{ner, ki je dosegla 929 krogov. Tretje mesto je na drugem Toma` [alamun s 123 to~kami, na tretjem Darijan osvojila druga ekipa Oseka B v postavi Dominik Slekovec, Sre~ko Kova~ec z 10 to~kami, ~etrto mesto pa zaseda Rajko Vre~ar s 4 Vre~ar in Stanko Poli~, ki je dosegla 890 krogov in s tem za 81 kro- to~kami. Pri ènskah je vrstni red naslednji: na prvem mestu je Nena gov prehitela drugo ekipo Trnovske vasi. Najbolj{im trem ekipam so Puk{i~ (14 to~k), druga je Barbara Drumli~ (10 to~k) in tretja je bili izro~eni pokali na ob~nem zboru. Predsednik dru{tva g. Mitja Mirjana Drumli~ (6 to~k). [tumberger se je na koncu zahvalil vsem sodelujo~im za udele`bo Turnir v badmintonu se je zaklju~il v poznih popoldanskih urah. na turnirju in hkrati izrazil èljo, da bi se naslednje leto spet sre~ali Ogledalo si ga je kar nekaj ob~anov. V [D Kenguru smo sklenili, da na tem turnirju oziroma da bi postal tradicionalen. bomo tak{ne in podobne turnirje {e organizirali, kajti {portno ude-

Tajnik SD Trnovska vas: jstvovanje ni nikoli odve~ in je zmeraj dobrodo{lo. Franci Hamer{ak Barbara Drumli~ 22 Trnovski zvon - 11. julij 2003 DRU[TVA

LETNO PORO^ILO O DELU TD TRNOVSKA VAS

11. maja je preteklo leto, ko se je v domu kra- V {olskem letu 2002/03 je na pobudo tur- udeleìl kot predstavnik TZ Slovenske gorice janov zbralo 33 ob~anov, da bi ustanovili turisti~nega dru{tva za~el na {oli delovati tur- skup{~ine TZ v Ljubljani. isti~no dru{tvo Trnovska vas. Sprejeli smo isti~ni kroèk pod mentorstvom Majde 15. februarja 2003 je bil izlet po Slovenskih pravila dru{tva, izvolili upravni in disciplinski Drumli~. goricah: Dominkova doma~ija v Gori{nici, odbor ter nadzorno komisijo. Sprejeta sta bila Ob simpoziju, 26. in 27. oktobra, o Jakobu Puchov muzej v Sako{aku - sprejem pri sklepa o ìgu in ~lanarini. Sledila je registracija Gomil{aku, smo postregli predavateljem in ùpanu ob~ine Jur{inci, mlin na veter, muzej in dru{tva. udeleèncem z napitki, pecivom in “krapci”, ki cerkev na Stari Gori, prisr~en sprejem in ogled Zavedamo se, da ima na{a ob~ina bogato kul- so jih spekle gospodinje. ^lani upravnega {ole v Spodnji Kungoti ter nepozabno sre~anje turno in naravno dedi{~ino, ki jo èlimo odbora so v soboto in v nedeljo prodajali na kmetiji Gorjupovih s KUD Lipa. 26. 2. - prva ohraniti, prav tako pa ponuditi na ogled vsem, zbornik. skupina, ki si je ogledala Simoni~evo doma~ijo ki jih zanimata zgodovina in narava. Namen dru{tva je predvsem druènje, zato so bili Zreli vedeì s Ptuja. Istega meseca, 30. maja, smo bili sous- smo se odlo~ili, da vsak prvi petek orga- V okviru akcije ~i{~enja okolja je imelo tur- tanovitelji TZ Slovenske gorice, kjer je bil za niziramo kolesarki izlet. Za to vedno poskrbi isti~no dru{tvo najve~ udeleèncev. 29. 3. smo podpredsednika izvoljen Zmago [alamun in podpredsednik Joè Kapun. Izvedli smo o~istili jarke ob regionalni cesti Ptuj–Lenart v za ~lana ~astnega razsodi{~a Joè Kapun. V naslednje izlete: 5. 7. po ob~ini, 2. 8. na{i ob~ini ter odcepe lokalnih cest. [olarji z za~etku junija smo kupili kape z na{im Vitomarci-Grlinci-Pacinje-Velovlak-Trnovska u~iteljicama smo pobrali in o~istili nepotrebno logotipom. vas, navlako v “Jezerih”. Ugotavljamo, da je med 28. 6. nam je Simon Petrovi~ na nazorno-prak- 6. 9. Zavrh - ogled spominske sobe in filma o nami {e premalo osve{~enosti za varovanje ti~en na~in predstavil zdravilne rastline in ~aje. Rudolfu Maistru, degustacija v kleti [uman, 4. narave in àl premalo sodelovanja dru{tev v Naslednji dan, 29. 6. 2002, smo pripravili v 4. 2003 Trnovska vas-Vitomarci-Cerkvenjak- okviru ob~ine za izvajanje akcij {ir{ega pome- sodelovanju z dru{tvom kmetic in ob~ino Sveta Trojica. 9. 5. Trnovska vas-Sveta Trojica- na. sprejem motoristom in oldtajmerjem. Cerkvenjak-Vitomarci. Sodelujemo tudi s {portnim dru{tvom Julija so se najpogumnej{i z veliko kondicije V prvi polovici oktobra smo organizirali Kenguru. Izdelava panoramske table v povzpeli na Triglav. kostanjev piknik. sredi{~u ob~ine, ureditev u~ne poti okoli V za~etku avgusta smo za~eli sodelovati z LTO Skupaj z dru{tvom kmetic smo organizirali od “Jezer”, izdelava zloènke so è aktivnosti Lenart – Vesno Murko zaradi predstavitve na 12. 11. 2002 dalje razgibalne vaje – rekreacijo. dru{tva, ki so zahtevala veliko ur dela. kmetijsko-ìvilskem sejmu v Gornji Radgoni Vaje imamo ob torkih od 15. 00 do 16.30. Namenu jih nameravamo predali do konca skupaj z dru{tvom kmetic in ob~ino. Nastal je Udeleùje se jih od 8 do 15 ènsk pod vod- junija. informativni list o predstavitvi ob~ine. 31. 8. stvom profesorice {portne vzgoje. V nate~aju za spominke, ki ga razpisuje TZS, smo 9.00 –14.00 predstavili na{o ob~ino na Spet smo se za~eli dogovarjati za predstavitev bo sodeloval u~itelj likovne vzgoje Danilo sejmu v Gornji Radgoni, in sicer upravni in trènje aktiva kmetic v Mariboru v Mur{ec. odbor, dru{tvo kmetic, ljudski pevci, har- trgovskem centru City pod blagovno znamko Volje do dela nam ne manjka, teàva nastane, monikar. Na eni stojnici smo imeli mo`nost Ovtar, ki jo predstavlja LTO Lenart - ga. Vesna ko je aktivnost povezana z denarjem, saj nam trìti doma~e dobrote, na drugi je bila Murko. To nam je uspelo 27. 11., kjer so poleg je bil do sedaj na voljo le zbran denar od degustacija – od vina, bu~nega olja do prodaje doma~ih dobrot predstavili {e obrt - ~lanarine. prehrambenih dobrot. Predstavljena so bila pletenje ko{ar. Tudi v decembru je bil tr`ni ro~na dela, aran`maji, umetni{ka dela iz lesa, dan. Predsednica TD: in videokaseta. Novembra se je podpredsednik Joè Kapun Angela Fras Lovska druìna Trnovska vas ODPRTJE STRELI[Â

Lovska druìna Trnovska vas si Lovska druìna Trnovska vas je fej v dvorani v Trnovski vasi, tekmovanj, organizirali bomo je na letnem ob~nem zboru v soboto, 14. junija 2003, orga- kjer so sodelovale vse lovske strelsko tekmovanje v streljanju zadala precej velik plan nizirala blagoslovitev in predajo druìne tega gojitvenega na glinaste golobe za pokal aktivnosti za leto 2003. Tako novega lovskega streli{~a ter obmo~ja. ob~ine in posve~ali pozornost smo si kot prioriteto zadali sre~anje lovcev oziroma S tem pa {e niso kon~ane vse lovsko-gojitvenemu podro~ju. nakup zemlji{~a za krmne njive ob~anov in sponzorjev. Za kul- aktivnosti v tem letu, saj se in streli{~a ter ureditev turni program so poskrbeli bomo {e naprej udeleèvali Stare{ina LD Trnovska vas: lastni{tva, kar nam je uspelo. Da doma~i ljudski pevci. Po odprtju lovsko-strelskih meddruìnskih Alojz Fekonja bi zemlji{~e sluìlo svojemu se je za~elo veliko lovsko strel- namenu, smo njivo posadili s sko tekmovanje v streljanju na koruzo, s katero bomo hranili glinaste golobe, ki se je nadalje- divjad v te`kih zimskih ~asih. valo tudi 15. junija 2003. Za Nato smo se lotili izgradnje in nagrade in pokale, ki so bili ureditve streli{~a, za kar smo podeljeni najbolj{im ekipam in porabili pribli`no 15 ur. Hvala posameznikom, so prispevali vsem ~lanom lovske druìne, ki ~lani lovske druìne, donatorji iz so na kakr{en koli na~in prispe- na{e ob~ine in okolice. Vsem vali, da smo zadano nalogo izrekamo zahvalo. kon~ali v predvidenem ~asu. Lovci Trnovske vasi smo poleg Predvsem se moramo zahvaliti na{e osnovne dejavnosti, ki je podjetju Epson Emer{i~, ki je s lov, ohranjanje narave, gojitev svojimi uslugami ogromno divjadi, v tem letu vodili tudi pripomoglo pri izgradnji in ure- druge. Tako smo v aprilu orga- ditvi igri{~a. nizirali razstavo in ocenitev tro- Foto: Miran Arnuga 23 VALETA Trnovski zvon - 11. julij 2003 POTI NAS VODIJO NA VSE STRANI

razredov, po izre~enih besedah Puk{i~a je prisotne pozdravil in vzpodbude za prihodnost so nagovoril podùpan gospod tudi njega obdarili in se mu za Zelenko. Vsem osmo{olcem je vse zahvalili. Sledila so podelje- ~estital ob uspehu, jim zaèlel {e vanja raznih priznanj in diplom mnogo uspehov na nadaljnji za razna {olska in dràvna tek- poti in poudaril, da je denarni movanja ter za odli~en uspeh prispevek ob~ina vloìla v njiho- vseh 8 let. Na{i otroci so bili vo prihodnost. dokaj uspe{ni, saj jih je vseh 12 Vsem nam so se zahvalili na{i dobilo kak{no priznanje, trije od otroci z uspehi in pridnostjo njih pa diplome za odli~en vseh 8 let, s prvim plesom in uspeh in knji`ne nagrade za rde~o vrtnico. O~etje so zaple- odli~en uspeh vseh 8 let. Iz 8. a sali s h~erkami, mame s sinovi. so diplome prejeli: Leon In ob solznem o~esu od sre~e so Pavalec, Bo{tjan Ne`mah in pozabljeni vsi napori. Hvala Foto: M. Magu{a Janja Potr~, iz 8. b razreda pa: vam. Kaja Horvat, Ajda Boì~ in Sledila je ve~erja, za katero se je Tako so si naslovili svojo odigrali v programu. Pred nas Mateja Kuhar. Po podelitvi priz- potrudilo gosti{~e Siva ~aplja iz osnovno{olsko valeto u~enci 8. stopa prihodnost, za katero ne nanj in diplom so otroci zapeli Trnovske vasi. Bila je okusna in a in 8. b razreda osnovne {ole z vemo, kaj nam prina{a. Potrudili {e skupno himno, ob kateri so hvala vsem kuharjem in Destrnika. Prireditev je letos se bomo, kot smo se do sedaj, in se marsikomu orosile o~i. natakaricam, saj okrog 150 prvi~ potekala v kulturnem s skupnimi mo~mi na koncu Res, bil je prav prisr~en pro- obrokov ni tako malo. Za dobro domu v Trnovski vasi, ker {olo v poti svojemu otroku pri`gali lu~, gram, nepozabno doìvetje, za voljo in zabavo s plesom so po Destrniku obiskujejo tudi otroci da bi dosegli ìvljenjski cilj. Naj kar gre zahvala u~iteljici Bojani ve~erji poskrbeli Pero, Ale{ in iz Trnovske vasi (8. a razred). bo vsem izbrana pot lahka in Kolenko in pa iskrena hvala Marijan iz tria DA DUL PADE[. 6. junija ob 18. uri smo se zbrali uspe{na, brez zablod in vsem mamam, posebej {e Mariji Bilo je veselo in nepozabno in star{i obeh razredov, skoraj vsi tema~nih dejanj, saj so vendar Magu{a iz Trnovske vasi in seveda vro~e do jutranjih ur. u~itelji od male {ole naprej in vsi na{i otroci, ~eprav ne ve~ gospema Zelenko in Boì~ z Zakaj pa ne, saj valeta je le ostali {olski delavci. Pribli`no osnovno{olci. Destrnika za ves trud pri enkrat. 150 nas je bilo, ki smo bili pri~a êprav nas ~aka negotova pri- pripravi in kra{enju dvorane, za Vsem u~encem obeh razredov: poslavljanju otrok obeh razre- hodnost, za trenutek pozabimo vse potrebne organizacijske Naj vas sre~a spremlja {e naprej, dov od osnovno{olskih klopi. nanjo in se vrnimo v sedanjost k poti, ki jih ni bilo malo. Iskrena vendar tako lahko ve~ ne bo. Pri~eli so izvajati plesne to~ke programu, ki so ga pripravili hvala vsem, ki so se potrudili, da Naj vam bo uspe{na za~rtana (blus, angle{ki in dunajski otroci obeh razredov. nam je bilo lepo in enkratno. pot in doseèn cilj, ki je pred val~ek, ~a~a~a, diskofoks in Po odigranem ìvljenjskem Hvala tudi ùpanoma ob~in vami. Samo pogum, pridnost in ~etvorko). Njihov plesni u~itelj ske~u Na obisku pri so{olki sta Destrnik in Trnovska vas za uspeh ne bo izostal. je bil Ale{ iz plesne {ole ROLI. spregovorili tudi razredni~arki denarni prispevek ob pokritju Hvala vam in z vami bomo. Izvrstno so odplesali vse plese, 8. a in 8. b razreda. Prva se je stro{kov valete in vsem, ki so nad katerimi smo bili o~arani, poslovila razredni~arka 8. a prisko~ili na pomo~. Zaradi Marjan Potr~ zato smo vsak takt pospremili s Katja Vrti~. Zahvalila se jim je za slu`bene zadrànosti ùpana ploskanjem. Za ves trud in sodelovanje, jim prebrala ìvl- ob~ine Destrnik gospoda napore, ki jih je imel z otroki pri jenjsko zgodbico, ob kateri so u~enju, se mu iskreno zahvalju- tudi star{em pri{le solze v o~i, jemo. jim zaèlela mnogo sre~e in Po kon~anih plesnih to~kah so uspehov na njihovi izbrani poti, GLILI IN GLAL NA pri~eli program, ki jim ga je kajti bili so njena prva generaci- pripravila u~iteljica Bojana ja, ki jim je bila razredni~arka od POTI DOMOV Kolenko. Povezovala sta ga 6. razreda dalje, ~eprav jo je u~enec 8. a Roki Pernat in zaradi porodni{kega dopusta v u~enka 8. b Mateja Kuhar. 7. razredu zamenjala u~iteljica (poustvarjanje) Poslovili so se od vseh u~iteljev, Bojana Kolenko. ki so jih pou~evali vseh 9 let in Za vso skrb so se ji oddolìli s od vseh {olskih delavcev, ki so prekrasno sliko, ki jo naj ob Ko so bila vrata ìvalskega vrta è zdavnaj zaklenjena in je tudi ~uvaj jim povzro~ali skrbi in vsakemu vsakem pogledu nanjo spomni è legel k po~itku, je na ìvalski vrt legla ti{ina. Le iz kosovirske so se oddolìli z darilcem, enim na njeno prvo generacijo. kletke se je sli{al klepet. Glili in Glal sta se pogovarjala o Kosoviriji. tudi z rde~o vrtnico, nam Tudi razredni~arka 8. b Ivanka star{em pa dali spoznanje, da so Kramberger je otrokom svojega V mislih sta videla svojo domovino. Njuna najve~ja èlja je bila, da bi zdaj mimo le majhne skrbi, razreda podala zahvalo in bila spet svobodna. Igrala bi se z drugimi prijatelji. Vse dni bi se ~akajo pa nas ve~je, kajti otroci napotke za prihodnost, jim zabavali in dnevi bi tekli kot v pravljici. Njun pogovor je sli{al ~uvaj, so se za trenutek ustavili v zaèlela sre~e in uspehov na kriì{~u {tevilnih poti, ki jih poti do izbranega cilja. Tudi njej ki se je sprehajal med kletkami. @ivali sta se mu zasmilili, zato je vodijo na vse strani. [e bodo so podarili lepo sliko, se ji zah- odklenil kletko in ju spustil na svobodo. Kosovirja sta se mu zah- potrebni na{i nauki, {e bolj bo valili za ves trud in skrbi z èljo, valila in sedla vsak v svojo `lico. Poletela sta proti svoji domovini. potrebna na{e spremstvo, da da jih ohrani v srcu kakor bodo prispejo do ìvljenjskega cilja, ki njo tudi oni. Nad Kosovirijo sta naredila krog in pristala. Prebivalci so jima so si ga izbrali. Kmalu bo poz- Po vseh solzah so povabili na pripravili veli~asten sprejem. Veselili so se tri dni in tri no~i. Kako se abljena preteklost, poslikana s oder ravnatelja osnovne {ole ne bi, saj sta bila spet doma, na svobodi. ske~i iz radoìvega otro{tva in Draga Skurjenega. Po kratki tudi z resnimi prizori, kot so jih zahvali vsem u~encem obeh Uro{ êh, 3. razred

24 Trnovski zvon - 11. julij 2003 DOGODKI GASILCI IN GASILSKA ZVEZA BREZ POGODBE @E SKORAJ [EST MESECEV Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci delu- - takti~ne vaje ob mesecih poàrnega varst- v tem letu od obeh ob~in ni bilo nakazano je v tak{ni obliki {tiri leta. Vanjo sta vklju~eni va, niti tolarja, ~eprav je zveza svojo funkcijo PGD Bi{ in PGD Vitomarci. êprav je ena - ob~inska tekmovanja - preverjanje znanja opravljala. manj{ih gasilskih zvez, je bilo v obdobju operativnih enot, Smotrno bi bilo, da se odgovorni v ob~inah zadnjih {tirih letih precej narejeno. - strokovno svetovanje pri opremljanju in v gasilskih dru{tvih odlo~ijo, ali zvezo Izobraèvanje: operativnih enot, rabijo ali se èlijo vklju~iti v kak{no drugo, - te~aji za gasilce - 16 gasilcev, - strokovna pomo~ pri vodenju intervencij. ki bo bolj poceni kot ta, ki v tem letu za - te~aj za vodjo skupine - 23 gasilcev, Duge opravljene naloge v gasilstvu: delovanje ni dobila ni~ finan~nih sredstev. - te~aji za gasilske strojnike - 28 gasilcev, udele`be na regijskih posvetih, organiziran- Zaradi navedenega in ker mi ni vseeno, kaj - te~aj za vodjo enote - 48 gasilcev za GZ je dnevov gasilca v obeh ob~inah, udele`be se bo zgodilo skoraj z 130-letno gasilsko Trnovska vas Vitomarci, GZ Destrnik, GZ na posvetih na nivoju GZ Slovenije IG, tradicijo, apeliram na vodstvi ob~in in vodst- Lenart, Pekre, Piran. vo PGD, da ~imprej ugotovijo stanje in se - te~aj v izobraèvalnem centru Ig za spe- Trditi si upam, da je v {tirih letih bilo kar pre- odlo~ijo, v kak{no zvezo se bodo vklju~ili cialnost – nosilci dihalnih aparatov 11 gasil- cej postorjeno v poàrnem varstvu, ~eprav oziroma ~imprej podpi{ejo pogodbe za cev, se ob~ine niso dràle pogodb, ki smo jih opravljanje gasilske javne slu`be in s tem - vodstvo gasilske zveze se je redno izo- tropatitno podpisali. Zato smo gasilci omogo~ijo nemoteno delovanje gasilskih braèvalo v izobraèvalnem centru na pogodbe prekinili oziroma so roki teh dru{tev, ki bodo zagotavljala poàrno Igu. pretekli. Mislim, da je v obeh ob~inah varnost ob~anov. Druge aktivnosti poàrna varnost ogroèna, saj je minilo è Aktivnosti v mesecih poàrnega varstva: skoraj 6 mesecev v tem letu pa {e niso pod- Dosedanji poveljnik GZ Trnovska vas-Vitomarci: - predavanja po {olah ob mesecih poàrne- pisane pogodbe za izvajanje javne gasilske Alojz Fekonja, vi{ji gasilski ~astnik I. stopnje ga varstva slu`be, kot je v zakonu predpisano. Omeniti - pregled orodi{~ in gasilskih domov, je tudi treba, da za delovanje gasilske zveze NO^, KO SPOMINI O@IVIJO OB KRESU

Bil je lep, son~en zadnji aprilski Hari in seveda vsi ostali, ki Sence so vedno ve~je in se pozabijo na vsakdanje skrbi, naj dan. Prav prijeten delovni dan, prisko~ijo na pomo~. zibljejo ter begajo okrog ognja. jih le za nekaj uric zaklenejo v saj so pred nami prazni~ni V popoldanskih urah so Kres je zagorel v pozdrav skrinjo pozabe. Saj bo jutri spet dnevi, da si malo odpo~ijemo in postavili majsko drevo, ki ga je prazniku dela. Oglasila se je tudi nov dan, ko bomo hiteli novim naberemo novih mo~i. Seveda, letos spet podaril Ivan Kurnik. prijetna glasba, za katero sta zmagama naproti in pozabljen saj sreda, zadnjega aprila, je Pripravili so vejevje za kres, ki letos poskrbela muzikanta bo prej{nji ve~er do prihodnjega vendar ~as za kresovanje, so ga letos vozili od vseh strani, Senki~ in Kra{ovec iz Destrnika. kresovanja. Organizatorji postavljanje majskih dreves in najve~ so ga dobili od lovcev iz Zbranih je mnogo obiskovalcev obljubljajo, da tradicija ne bo za druge zabave. To je spomin Trnovske vasi. Najve~ja zahvala (mislim, da okrog 200), ki se izumrla {e nekaj prihodnjih let. na nekdanje rde~e nageljne, ki za trud in prevoze gre Robertu veselijo ple{ejo, pojejo, tudi kak Za teh 8 tradicionalnih kreso- so jih ob prvem maju nosili Hariju, ki se je zares potrudil in vrisk odmeva v no~. Tako je tudi vanj iskrena hvala vsem, ki so se pripete v gumbnici na{i dedje, `rtvoval veliko ~asa. Na velikem prav. Naj se ve, da je tudi na potrudili in vloìli mnogo napo- babice ter {e na{i o~etje in kupu za kres se je zna{lo celot- deèli lahko lepo, ~e so odlo~ni ra in dragocenega ~asa. Zatorej, mame, ki so bili zaposleni. Prvi no ostre{je gospodarskega ljudje kot v na{em kraju, ki è 8. nasvidenje prihodnje leto na maj - praznik dela. poslopja v Bi{u 2, ki ga je leto skrbijo za tradicijo. Zadi{alo Vre~arjevem bregu, ko bo spet Danes je to le spomin: seveda bi prispeval Bo{tjan [tumberger. je po dobri hrani, ki jo je veselo in bodo ob ognju ter bil, ~e bi bili vsi zaspani, nezain- Mrak je legel na zemljo in {e pripravil Vlado. [e kozarec, plesu isker oìveli spomini. teresirani za prazni~ne zabave, malo pa bodo pri`gali kres. potem pa se veselimo naprej, saj ~akajo~ le nov dan po praznikih, Tradicija bo spet oìvela, je prvi maj samo enkrat na leto. Marjan Potr~ ko se spet vra~amo v tovarne na pospremljena z vriski veselja, s Slastno gre v tek tudi Mari~ino delo, da si zasluìmo tolar za pesmijo in smehom in odi{avlje- pecivo. Naj se ljudje razveselijo, na{e ìvljenje. na z odli~nimi pe~enkami iz Vendar ni vsepovsod tako, {e so Vladekovega kotla. Oìvela bo ljudje, ki ne pozabljajo, ki ne tudi harmonika, ki bo privabila ìvijo le od spominov, so {e ve~ obiskovalcev, èljnih dejavni, potrudijo se za dobre volje. In prav je tako, da razvedrilo so~loveka. In tako je to no~ zadi{i tudi potica in peci- vsako leto ob istem ~asu, ko vo Marice [tumberger. In potem spomini oìvijo ob kresu, ki se mora vse to zaliti, s ~imer pa zaàri in osvetli no~ dale~ ni teàv, saj smo sredi vinskih naokrog tudi na Vre~arjevem goric. bregu v spodnjem Bi{e~kem Mrak je postal gostej{i, ura je Vrhu. odbila devet in ~as je, da se Tradicija ìvi è 8. leto in ni~ je pri`ge ogenj. Kres po~asi odda- ne more prepre~iti; zato poskr- ja svoj sijaj, medel àr è me~e bijo krajani in pobudniki: Vlado sence in ustvarja ~udne podobe [tumberger, Robert Klasi~, Mitja naokrog v no~. Vedno mo~neje [tumberger, Vinko in Rajko prasketa in vedno ve~ji roj isker Vre~ar, Ivan Kurnik in Robert se izgublja nekje v temni vi{ini. Foto: Aleksander 25 JUBILEJI Trnovski zvon - 11. julij 2003

KNJIGA @IVLJENJA … stran 80 80. rojstni dan Franca Ga{pari~a

kan~ek tega èlimo, ker smo jim mi nesre~i sina Stanka, kar ju je zlomilo in je bila nudili, da bi jim bili dnevi lep{i in za njiju huda preizku{nja. Kljub neizmerni ohranjene bridkosti na poti skozi àlosti za sinom sta premagala tudi to. Na pre- bitke ìvljenja. Saj ne zahtevamo sene~enje obeh sta pri~akala 29. marec 2003. preve~? Ta dan so ju presenetili njuni otroci. Le tri dni Skoraj enako pot je za~el Franc po Francevem 80. rojstnem dnevu in 54 letih Ga{pari~ davnega 26. marca 1923 skupnega ìvljenja so ju vsi presenetili. Ob 13. kot edinec matere in o~eta v uri so imeli sveto ma{o v cerkvi sv. Bolfenka v Destrniku, kjer je tudi obiskoval zahvalo za zdravje in 54 let skupnega ìvljenja. osnovno {olo. Leta 1932 so se pre- Po ma{i so se odpeljali v Drbetince na tur- selili v Trnovski Vrh 18, kjer so kupili isti~no kmetijo Vr{i~, kjer ju je ~akalo slavnost- majhno kmetijo in kjer Franc ìvi {e no kosilo z vsemi otroki, vnuki in pravnuki. danes. Veselili so se pozno v no~, saj je presene~enje Bili so hudi ~asi pred drugo svetovno pre{lo v neizmerno sre~o, kar sta tudi pokaza- Iz davnine pot se vila, vojno in Franca so mobilizirali. Moral la in se otrokom iskreno zahvalila, vedo~, da od rojstva le trpljenja sila. je vzeti slovo od doma~ega kraja in oditi v nez- je bilo povrnjeno kan~ek ljubezni, ki sta je Pot gorja, du{e ni zlomila, {e si tu, ponosna korenina. nane tuje kraje sluìt tujim gospodarjem, toliko razdajala med vse svoje otroke. @ivljenje ti mo~i je pilo, nevede~, ali ga bosta o~e in mati {e pri~akala Knjiga ìvljenj … stran 80, kjer je zapisan Franc trpljenje du{o utrdilo. ìva. Ali {e ju bo objel? In vendar ju je. Po 45 Ga{pari~. Tu je tudi omenjeno, da {e ne ve, kaj Iskra svetla ùljavih dlani, mesecih v uniformi nem{kega vojaka se je je to zobobol in da {e ni nikoli obiskal zoboz- àri otrokom v svetlej{e dni. vrnil v doma~e kraje. Po osvoboditvi se je dravnika, saj ima vse svoje zobe. Mi pa bomo Le èlja skromna je ostala, zaposlil na kmetijski zadrugi, kjer je delal 15 let dodali in mu zaèleli {e mnogo sre~nih in kan~ek povrnite mu ljubezni. Danes smo veseli tukaj zbrani, do leta 1965. zdravih let, skupaj z svojo èno naj {e pre- jutri nismo, cvet usuje se v slani. Po vrnitvi domov je spoznal èno Neìko hodita za~rtano pot. Na j strmina preide v Zakaj se rodimo? Le zato, da na na{i strmi in Puk{i~, ki mu je postala zvesta spremljevalka. ravnino, da jima bo la`je in naj zalivata svojo te`ki poti od rojstva pa tja do ve~nosti le trpi- Poro~ila sta se leta 1949. Leto prej se jima je roò ljubezni, da nikdar ne oveni, kajti {e bosta mo, se trudimo, da bo neko~ nekomu lep{e. rodila h~erka Neìka. Za njo pa {e Marija, potrebovala ljubezen za 5 pravnukinjo ali Da, to je na{e edino upanje, ki nam daje mo~, Franci, Ivanka, Stanko, Zinka, Anica in Joè. pravnuka, ki ju bo kmalu razveseljeval. da pogumno - ne glede na muke - prehodimo Leta 1965 je Franc od{el na delo v Avstrijo, da Naj vama bo sre~a mila in naj vaju Bog obdari na{o pot skozi viharje, ki nam jih prina{a ìvl- je lahko preìvljal {tevilno druìno, Neìka pa {e z mnogimi zdravimi leti brez trpljenja. jenje. Le redki so trenutki, obsijani od sonca je z otroci opravljala dela na kmetiji. Ni jima Mnogo sta prestala, se trudila in zdaj je ~as, da sre~e, a vendar se le ti ohranijo v na{ih spo- bilo lepo, te`ka je bila pot, vendar sta jo si odpo~ijeta in se prepustita ljubezni svojih minih. Tak{na nam je bila v zibel poloèna premagoval in otrokom dajala ljubezen, skr- otrok, vnukov in pravnukov. usoda in morali smo jo sprejeti. In ko pride bela zanje, da so danes sre~ni z druìnami, [e na mnoga zdrava in sre~na leta, draga jesen ìvljenja, ko lasje posrebrijo, roka se vsak v novem domu. Poleg otrok imate {e 13 Neìka in Franc. pri~ne tresti in srce hrepeni po toplini vnukov in 4 pravnuke. Marjan Potr~ ljubljenih otrok, vnukov in pravnukov. Vsaj Leta 1992, 30. avgusta, sta izgubila v prometni JANE@ (Foeniculum vulgare Mill. s., lat.)

LJUDSKA IMENA: je in jo su{imo v senci. boleznih ledvic in mehurja, vlaganju kumaric, da se skisajo in Fenkelj, komara~, komar~ek, ZDRAVILNOST: odpravlja kamne in pomaga pri jih lahko uìjemo v dolgih zimskih koper, koperc, kapre, koprivec, V lekarni{tvu uporabljajo janeève bole~em mehurju. Dober je za jetra dneh (liste z cvetjem). morski jane`. plodove (Fructus Foeniculi), ki jih in vranico, odpravlja sesedeno kri KORISTNI NASVETI IN SHRANJE- BOTANIKA: dodajajo odvajalnemu ~aju. v drobovju. Obkladki s pogretimi VANJE: Dveletna rastlina ima gladko, Janeèvo olje pridobivajo iz plodov. janeèvimi plodovi zdravijo ~ire. Za bolj{i vonj in okus je zmeraj okroglo, modrikasto, nadrobno Janeève korenine pri{tevajo k Janeèv ~aj je odli~en pri treba kupovati cela in ne è progasto in razraslo steblo. Listi so {tirim odvajalom: belu{em, oslovskem ka{lju in astmi. zmletih semen, da si jih za sproti modrikasto zeleni, dvojno pernati, peter{ilju, zeleni. To povzro~i veli- UPORABA V KUHINJI: sami zdrobimo, ker zmleti jane` listi~i so nitasti. Plodovi so podol- ka mnoìna eteri~nega olja, ki Izbolj{uje okus sla{~icam, tortam, hitro izgubi vonj in aromo. govati, rebrasti in splo{~eni. u~inkuje enako kot pri sladkem biskvitom, kruhu, ribam in lupinar- Liste lahko za kraj{i ~as v plasti~ni VONJ IN OKUS: janeù proti napenjanju, kr~em in jem, paradi`nikovim omakam, vre~ki shranimo v hladilniku. Plod di{i aromati~no, po okusu je vnetju. Pri majhnih koli~inah zelenjavnim jedem, sladkim in Semena hranimo v neprodu{no zelo podoben sladkemu janeù. pospe{uje izlo~anje èlod~ne in pikantnim me{anicam z le{niki in zaprti posodi v hladnem in tem- Cveti od julija do oktobra, zori sep- ~revesne sluznice, prav tako bron- posu{enim sadjem, zlasti figam in nem prostoru, vendar ne predolgo, tembra in tja do konca oktobra. hialne sluznice, zato jane` ni samo kostanju. Dodaja se lahko tudi saj s~asoma izgubijo svoj zna~ilni NAHAJALI[Â: zdravilo za èlodec, ampak tudi pija~am - aperativom. Uporablja se vonj in okus. Jane` je doma v ju`ni Evropi. Ker dragocen dodatek pri katarju dihal- tudi pri kuhi za dodajanje okusa UPORABA V @IVINOZ- ptice razna{ajo plodove, ga dobi- nih poti. nekaterim jedem. Mlade liste lahko DRAVSTVU: mo marsikje tudi v naravi. Zraste Janeèvo olje se ne uporablja samo v manj{ih koli~inah dodajamo Plodove dodajajo krmi, kadar do 60 cm visoko. za zbolj{anje okusa, ampak tudi za zelenim solatam, kuhani zelenjavi, ìvina no~e jesti. Z medom sladkan ZDRAVILNI DELI: zdravilo proti napenjanju s sladko- ribjim juham ali omakam ter sad- ~aj nastavijo ~ebelam v plitve Zdravilne so korenine, ki jih rjem, za zdravljenje katarja in nim solatam. Poleg tega daje jane` posode, da ostanejo zdrave. izkopavamo od druge polovice bole~in v grlu, pri hripavosti ga polnej{i okus tudi ribam in Povzeto po knjigi: Richard Willfort: marca do konca aprila. Plodove dodajajo vodi za grgranje. Pri revmi morskim sadeèm. Pri nas ga Zdravilne rastline in njih uporaba. nabiramo jeseni. Tudi zel uporabl- ga dodajajo vtiralom. V vinu zavreti gospodinje uporabljajo pri pripravi jamo, nabiramo jo lahko vse polet- jane` je dober pri vsakovrstnih ozimnice. Tako se uporablja pri Marjan Potr~ 26 Trnovski zvon - 11. julij 2003 SPOMINI, ZAHVALE

ISKRICA Pravi~ni postanemo, ~e ravnamo pravi~no, Umirjeni, ~e ravnamo umirjeno, pogumni, ~e ravnamo pogumno. Aristotel

Tako rad si imel `ivljenje. Poln na~rtov in idej. Vedno si bil pripravljen pomagati, nas s prijazno besedo razvedriti, a mi tebi `al nismo mogli ve~ pomagati. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrne{ nikoli ve~. SPOMIN

4. junija je minilo leto àlosti, tihe bole~ine, ko se je prerano Opravi~ilo ustavilo ljube~e srce dobremu moù, o~etu, dedku in tastu zlatoporo~encema JO@ETU MAJERIÛ Su{nik iz Sovjaka 4 Opravi~ujemo se zlatoporo~encema Su{nik, ker smo v prvi {tevilki glasila objavili napa~en zapis v sestavku Zlata poroka Juste in Maksa Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, pri`gete sve~o, Su{nika. Pravilno se glasi: podarite cvet z mislijo na njega, nam pa namenite besedico @ivljenje Maksa Su{nika in Juste, rojene Kramberger, ki je v Bi{ pri{la tola`be. iz Go~ove, ni bilo postlano z roìcami.

@alujo~i: `ena Marica in vsi njegovi uredni{tvo Trnovskega zvona

Spominov bole~ih Ko tvoje èlimo si bliìne, tri leta so pre~, gremo tja v tvoj mirni kraj ti{ine, ko sinko predragi tam srce se tiho zjo~e, in bratec ljubljeni te med nami ni ve~. saj verjeti ono no~e, Na grobu {e vedno da te ve~ med nami ni. ti sve~ka gori, êprav tvoj glas se ve~ ne sli{i, v spominu na tebe beseda tvoja v nas ìvi, se oko zasolzi in roìce bele povsod te ~utimo mi vsi … s solzo bole~ine orosi. Med nami si! (M. Potr~) SPOMIN SPOMIN [e vedno ìvi spomin na nesre~ni 7. julij 2000, ko je vzel slovo Na{emu ljubemu od nas predragi sin in ljubljeni bratec Franciju Pihlerju MIRKO KRAMBERGER iz Trnovske vasi 15 b iz Bi{e~kega Vrha 62 26. 5. 2001-26. 5. 2003 [e vedno si v na{ih srcih, {e je bole~ spomin, ~eprav so minila 3 Na cesti obleàl je cvet mladosti … Ostal je sveì cvet spomina, leta, odkar te ve~ ni. Z nami si ìvel, z nami si in z nami bo{ ostaja tiha àlost, nema bole~ina. ve~en v spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem pre- Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, hranite ranem grobu, mu priìgate sve~e in se ga z nami spominjate. spomine in obàlujete trenutke krute usode. S teboj v spominu: ata, mama, sestri Darinka in Erika z Tvoji: èna Cvetka, h~erka Mateja z Milanom druìnama, sestra Milena z Jankom, brat Matej in vsi, ki nam ìvi{ v srcu. @ivljenja ve~ ni, ìvi le spomin.

27 KOLESARJENJE, REKLAME Trnovski zvon - 11. julij 2003

[D Kenguru, TD Trnovska vas in ob~ina Trnovska vas / Izlet, ki ne bo nikoli pozabljen KOLESARJENJE V LOGARSKO DOLINO Ta zelena deèla me prevzame, in ob~ina Trnovska vas so sku- bilo kolesarjenje namenjeno pripravili piknik, kljub de`ju, ki ko vozim po cesti do Ljubljane, paj organizirali kolesarjenje v spominu Sonji Vidic, ki je pred nas je, vsaj nekatere, po{tno tu imam ljubezen, tukaj sem doma. Logarsko dolino, eno najlep{ih 40 leti skupaj s so{olci in razred- namo~il. Na pikniku so se nam [e kako drì verz iz pesmi ene v Sloveniji. Kolesarjenje je nikom prevozila isto pot. pridruìli {e nekateri doma~ini, od slovenskih glasbenih skupin. potekalo pod vodstvom g. Odpravilo se nas je 17 kolesarki so nas pri{li obiskat. Zve~er Na poseben na~in, na~in, ki ga Joèta Kapuna. jev (Karl Vurcer, Joè Kapun, smo se {e malce poveselili, a se nikoli ne bomo pozabili, nas je V petek, 30. maja 2003, smo ob Vanja Poègar, Simona Poègar, v mislih è pripravljali na lepota na{e deèle prevzela 6. uri zjutraj krenili proti na{emu Barbara Drumli~, Mirjana naslednji dan. zadnji konec tedna v maju. cilju. Startali smo na doma~iji Drumli~, Boris Puk{i~, Matja` V nedeljo, 1. junija 2003, smo ob TD Trnovska vas, [D Kenguru Kronvoglovih v ^rmlji, saj je [alamun, Vili Lovren~i~, Marko 6. uri krenili proti domu. Kaj Poègar, Nena Puk{i~, Franc kmalu smo prispeli v Mozirje. Mur{ec, Joè [omen, Drago Kako tudi ne bi, ko pa smo imeli Petrovi~, Milan [egula, Bojan tako prijeten spust. Nato smo se Vidovi~ in Stanko Rebrec), ves odpravili dalje, proti Velenju in ~as nas je spremljal Manfred si tako za nekaj kilometrov Jakop z gasilskim kombijem. skraj{ali pot do doma. V doma~ Na{ prvi postanek je bil v kraj smo prispeli okrog pol {este Slovenski Bistrici, nato v ure, kjer nas je pri~akalo nekaj Frankolovem. Naslednji po~itek ob~anov, star{ev, prijateljev, ki smo si privo{~ili v Mozirju, nato so nam zaèleli dobrodo{lico in pri Igli in {e zadnjega, ~isto nam iz srca ~estitali, da nam je kratkega, na za~etku oziroma uspelo. vstopu v Logarsko dolino. Tako ^loveku marsikaj ostane v smo po 12 urah prispeli na na{ spominu, {e najbolj pa tisto, kar kon~ni cilj – Dom planincev v sam doìvi. In ni lep{ega, kot je Logarski dolini. opazovati na{o ~udovito deèlo Naslednji dan, v soboto, 31. in uìvati njene lepote in ob tem maja 2003, so se nekateri storiti nekaj za svojo du{o in odpravili na Klemen~evo plani- telo. no, ostali pa smo se podali do slapa Rinka in izvira Savinje. V Barbara Drumli~ popoldanskih urah smo si Foto: Manfred Jakop

Spletna predstavitev predstavlja aktualno, informativno in u~inkovito predstavitev va{e dejavnosti. U~inkovita spletna mesta spreminjajo na~in komuniciranja podjetij s poslovnimi partnerji in u~inkovito podajajo informacijo obiskovalcu. Internet se tako z vse hitrej{imi povezavami izredno hitro vklju~uje v vitalne segmente poslovanja in promocije. Pokli~ite in izdelali vam bomo kvalitetno spletno vizitko! 28