OB ČINA DESTRNIK Janežovci 42, 2253 Destrnik

OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE DESTRNIK Druge spremembe in dopolnitve

Neuradno pre čiš čeno besedilo

SPREJET

Datum sprejema na ob činskem svetu:

Objava:

Vladimir Vindiš, župan ob čine Destrnik

žig

1 2. SD OPN

Prikaz sprememb v sprejetem odloku: besedilo rde če obarvano

1. SD OPN

Ob činski svet Ob čine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Zakon o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 , 70/08 – ZVO-1B, 108/09 , 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 , 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 , 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), dolo čil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in na činu priprave ob činskega prostorskega na črta ter pogojih za dolo čitev obmo čij sanacij razpršene gradnje in obmo čij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 15. člena Statuta Ob čine Destrnik (Uradni vestnik Ob čine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) na svoji 13. redni seji dne 31. 08. 2016 sprejel

ODLOK o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Destrnik - 1. SD OPN

PRVI OPN

Ob činski svet Ob čine Destrnik je na osnovi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 80/10-ZUPUDPP), dolo čil Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in na činu priprave ob činskega prostorskega na črta ter pogojih za dolo čitev obmo čij sanacij razpršene gradnje in obmo čij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter sprejetega Sklepa o ugotovitvi stanja pri pripravi ob činskega prostorskega na črta (OPN) Destrnik (Uradni vestnik Ob čine Destrnik, št. 3/08) in 15. člena Statuta Ob čine Destrnik (Uradni vestnik Ob čine Destrnik, št. 10/10 in 11/10) na svoji 3. izredni seji 19.12.2011 sprejel

ODLOK o Ob činskem prostorskem na črtu ob čine Destrnik

1. SPLO ŠNE DOLO ČBE

1. člen (splošno)

S tem odlokom se sprejme Ob činski prostorski na črt ob čine Destrnik (v nadaljevanju OPN) s sklepom vlade št. 35000-7/2011/3, z dne 15.12.2011, ki ga je izdelal UMARH d. o. o., Ptuj, pod št. 21/08 leta 2011.

2. člen (sestavni deli odloka)

Odlok sestavljata strateški in izvedbeni del OPN z besedilnim in grafi čnim delom.

3. člen (strateški del OPN)

(1) Strateški del OPN dolo ča izhodiš ča in cilje prostorskega razvoja ob čine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č in usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih

2 pogojev (v nadaljevanju PIP). (2) Grafi čni del strateškega dela OPN vsebuje slede če prikaze: – Zasnova prostorskega razvoja ob čine (karta št. 1), – Zasnove gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2), – Zasnova poselitve (karta št. 3), – Usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4) ter – Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č (karta št. 5). Vse karte strateškega dela OPN so v merilu 1 : 30.000.

4. člen (izvedbeni del OPN)

(1) Izvedbeni del OPN dolo ča enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), namensko rabo prostora z obmo čij urejanja gospodarske javne infrastrukture in prostorske izvedbene pogoje (PIP). OPN je podlaga za posege v prostor ob čine Destrnik. PIP so dolo čeni na obmo čjih, ki se ne urejajo z ob činskimi podrobnimi prostorskimi na črti (v nadaljevanju OPPN) ali regionalnimi oz. državnimi podrobnimi prostorskimi na črti. Na EUP, ki se jih ureja z OPPN, so do za četka njihove veljavnosti predpisani omejitveni PIP. Ti dolo čajo vrsto in obseg posegov, ki se do za četka veljavnosti OPPN na obmo čjih teh EUP lahko izvajajo. PIP dolo čajo pogoje za posege v prostor glede: – namembnosti objektov, – lege objektov, – velikosti objektov, – oblikovanja objektov, – parcelacije, – priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro, – celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, – varovanja zdravja ljudi ter – obmo čij predvidenih podrobnih prostorskih na črtov. (2) Grafi čni del izvedbenega dela OPN vsebuje: – Pregledno karto ob čine z delitvijo na liste 1 : 25.000 – Pregledno karto ob čine s prikazom osnovne namenske rabe in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1 : 25.000 – Prikaz obmo čij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (12 kart) 1 : 5.000 – Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (12 kart) 1 : 5.000 ter – Legendo.

5. člen (priloge OPN)

Priloge OPN so: – Izvle ček iz nadrejenih prostorskih aktov; – Prikaz stanja prostora z bilancami, ki se ga sproti obnavlja, obravnava: – namensko rabo prostora iz DP in obmo čja nad 5000 m2, kjer se namenska raba razlikuje od dejanske, – gospodarsko javno infrastrukturo in – varstvene režime. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter s posegi v prostor izhajajo iz posameznih podro čnih zakonov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri na črtovanju kot pri konkretnih odlo čitvah v upravnem postopku. – Obrazložitve vsebujejo: – Obrazložitev vsebine OPN, – Bilance sprememb namenske rabe po pobudah, – Prikaz sprememb namenske rabe v vektorski obliki (shp).

3 – Strokovne podlage (SP) za nove posege v prostor so: – Urbanisti čni na črt za naselje Destrnik, – Analiza stanja in teženj v prostoru, – Energetska zasnova ob čine Destrnik, – SP za poslovno-proizvodno obmo čje – PPO Janežovski Vrh, – SP za stanovanjsko obmo čje – SO Janežovski Vrh 2, – SP za turisti čno-stanovanjsko obmo čje – TSO Janežovci , – SP za turisti čno obmo čje – TO Jiršovci, – SP za komunalno obmo čje – KO Janežovci, – SP za centralno obmo čje – CO Jiršovci in – SP za proizvodno in športno obmo čje Drstelja – PŠO Drstelja, – SP za opredelitev zemljiš č za bioplinarno Arnuš, – SP za opredelitev zemljiš ča za bioplinarno Žampa, – SP širitev kmetije Lešnik in – SP za ribnike v Drstelji.

2 STRATEŠKI DEL OB ČINSKEGA PROSTORSKEGA NA ČRTA

2.1 IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE DESTRNIK

2.1.1 Stanje, zna čilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja ob čine

6. člen (klju čni problemi in razvojne težnje)

(1) Z vidika poselitve je najve čji problem ob čine praznjenje gri čevnatega obmo čja, posledi čno opuš čanje kmetovanja in zaraš čanje kmetijskih površin. To spreminja videz kulturne krajine in zmanjšuje njeno privla čnost. Proces je najbolj prisoten v gri čevnatih delih naselij. (2) Na podro čju urejanja infrastrukture je klju čni problem zaostajanje infrastrukturnega opremljanja stavbnih zemljiš č. Na obmo čjih razpršene poselitve in razpršene gradnje opremljanje zaostaja zaradi pove čanih stroškov gradnje in neekonomi čne izkoriš čenosti infrastrukturnih omrežij ter naprav. Nekatera strnjena naselja komunalno niso zadostno opremljena. Deficitarni komunalni sistem je fekalna kanalizacija s čistilnimi napravami. (3) V ob činskem središ ču Destrnik je na ozkem slemenu grebena zelo malo prostora za umestitev oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti ter pomanjkanje javnih parkirnih površin ob objektih centralnih dejavnosti naselja. Zato se za te dejavnosti zagotovi potrebne površine. Del površin se zaradi reliefnih razmer, pove čanih negativnih vplivov na okolje zaradi pove čanja motornega prometa in zaradi pove čanja gostote poselitve opredeli na primernih lokacijah izven središ ča naselja. (4) Število delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih v ob čini ni zadovoljivo. Z izvedbo na črtovanih projektov na podro čju razvoja turizma se sicer pridobi nova delovna mesta, pretežni del nekme čkih prebivalcev pa bo še vedno zaposlen izven obmo čja ob čine.

2.1.2 Razvojne potrebe v ob čini in razvojne potrebe države ter regije

7. člen (krepitev ob činskega središ ča in turisti čnega središ ča Janežovci)

(1) Ob čina je tipi čno obmo čje pretežno razpršene poselitve. Prebivalcem se postopno zagotavlja višja raven kakovosti bivanja z izboljšanjem dostopnosti do javnih funkcij. V ob činskem središ ču se zagotavlja: – zadovoljivo raven storitvenih in oskrbnih funkcij, – nova delovna mesta, – boljšo primarno socialno oskrbo, – pestrejšo kulturno ponudbo in

4 – ve č objektov za športne aktivnosti. V posameznih oskrbnih naseljih se prebivalcem celotnega zaledja zagotavlja solidno vsakodnevno osnovno oskrbo, postajališ če javnega potniškega prometa in možnosti za informiranje ter druženje. V te namene se ob središčnih delih naselij uredi centralno tržno ploš čad, ob katero se postopno nameš ča objekte centralnih dejavnosti.(2) Predvsem naselji Destrnik in Janežovci se krepita tudi kot zaposlitveni središ či, Destrnik z delovnimi mesti centralnih dejavnosti ter servisnih dejavnosti. Z odkritjem zadostnih koli čin geotermalne vode zahodno od naselja Janežovci so zagotovljeni osnovni pogoji za razvoj turisti čnega središ ča Janežovci (že umeš čeno v prostor in izdano gradbeno dovoljenje za Terme Janežovci). Terme Janežovci so nosilec razvoja delovnih mest, vezanih na termalne turisti čne dejavnost in spremljajo če servisne službe (proizvodno obmo čje Janežovski Vrh). Na ponudbo Term Janežovci je vezana tudi ponudba dodatnih preno čitvenih zmogljivosti (stanovanjsko- turisti čno obmo čje Janežovci). V ostalih naseljih se zagotavlja le primerna raven dejavnosti osnovne oskrbe.

8. člen (razvoj gospodarskih dejavnosti, vezanih na kmetijstvo in gozdarstvo)

(1) Poselitev in kulturno krajino se ohranja na celotnem obmo čju ob čine ter spodbuja njihovo ve čjo vitalnost. S sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ter z nanju vezanimi gospodarskimi dejavnostmi se posredno ali neposredno prispeva k visoki kakovosti, prepoznavnosti in doživljajski privla čnosti naravne in kulturne krajine. Izrabi se dobre pogoje za razvoj pašne in hlevske živinoreje, na blagih pobo čjih sadjarstva, na ravninah poljedelstva, na strminah pa vinogradništva. Razvoj gozdarstva se dopolni predvsem z usmerjanjem v proizvodnjo kakovostne lesne biomase za predelavo z visoko dodano vrednostjo in za predelavo v energetske namene. Izkoristi se dobre pogoje privla čne pokrajine za razvoj turisti čnih dejavnosti in za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

9. člen (posodobitev infrastrukture)

(1) Na podro čju infrastrukture je najve čji zaostanek pri komunalni infrastrukturi. Odvajanje in čiš čenje komunalnih odplak v ob čini še ni celovito urejeno. Za južni del ob čine in ve čja naselja je opredeljena gradnja odvodnega omrežja do centralne čistilne naprave pri Janežovcih. Na obmo čjih, ki jih ni racionalno priklju čevati na centralno čistilno napravo, se gradi lokalna odvodna omrežja in manjše lokalne čistilne naprave. Na obmo čjih razpršene poselitve se odvajanje in čiš čenje odpadnih voda rešuje z malimi individualnimi čistilnimi napravami, do njihove izgradnje tudi še z zbiranjem v individualnih nepropustnih greznicah na praznjenje. V odvisnosti od terena se pri manjših koli činah komunalnih odplak, glede na možnosti, zgradi individualne rastlinske oz. biološke čistilne naprave, ko obstaja možnost navezave ve č gospodinjstev, pa tudi skupne. (2) Z razvojem prometnega omrežja se izkoristi potencial prostora za poselitev, funkcionalno zaokroževanje naselij, za razvoj proizvodnih in oskrbnih dejavnosti, rekreacije in turizma. Javne prometne komunikacije nimajo povsod zadostnega standarda. Rekonstrukcijo in širitve prometnega omrežja se izvaja postopno, v skladu z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Zato se: – zagotovi dobro dostopnost ob činskega središ ča iz vseh delov ob čine s posodobitvijo lokalnega cestnega omrežja, – zagotovi dobro dostopnost medob činskih in regionalnih središ č z državnimi cestnimi povezavami regionalnega pomena ter - novo poselitev usmerja v obmo čja, kjer je omogo čen dober dostop do javnega potniškega prometa. (3) Razvoj ustrezne telekomunikacijske infrastrukture se zagotavlja na celotnem obmo čju ob čine in razvija tudi na redkeje poseljenih gri čevnatih predelih ob čine.

10. člen (razvoj turizma)

Na obmo čju ob čine se izkoristi potencial za razvoj turizma v: 5 – Destrniku z razgledno pozicijo naselja in njegovo kulturno dediš čino, – Janežovcih in na ravnini Rogoznice z že opredeljenimi razvojnimi projekti za termalni turizem s spremljajo čimi programi (zaporedni ribniki in družinski hotel, jahalni center ter hotel za male živali v Jiršovcih), - ostalih podeželskih obmo čjih s kakovostnim naravnim okoljem in prepoznavno krajino za razvoj t. i. mehkega turizma (pohodništvo, kolesarjenje, kme čki turizem in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah). Potencial se izkoristi z urejanjem cest, kolesarskih stez ob državnih in ob činskih cestah, pohodniških poti, turisti čne infrastrukture ter s pospešenim razvojem gostinskih dejavnosti. Spodbuja se razvoj jahalnih športov in popularizira ter promovira lokalno kulinariko in sezonske etnografske obi čaje.

11. člen (ohranjanje narave)

(1) Bogato in pestro krajino se ohranja ter izkoristi kot razvojni potencial. Obmo čja Natura 2000 so sicer majhnega obsega, vendar so ekološko pomembno obmo čje. Številni naravni spomeniki in štiri naravne vrednote bogatijo slikovitost in ambientalno kakovost obmo čja. Dobro ohranjena biotska raznovrstnost in naravne vrednote so pomemben del naravnih kakovosti krajine. (2) Biotsko raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot se zagotavlja s sonaravnim prostorskim razvojem, ki te kakovosti spoštuje, ohranja in vklju čuje na ustrezen na čin. Na celotnem ob činskem prostoru se izvaja sonaravne oblike kmetijskih dejavnosti. Dopuš ča se prilagojene, nemnoži čne in neagresivne oblike turizma in rekreacijskih dejavnosti v naravnem okolju.

12. člen (razvojne potrebe države)

(1) Ob čina je izrazito podeželska. Razvojna usmeritev podeželja je postati prostor raznolikih dejavnosti, ki so preplet kmetijstva ter naravnih in kulturnih kakovosti. Zaradi izrazito razpršene poselitve obmo čja se v strnjenih vaseh spodbuja razvoj osnovnih centralnih dejavnosti in osnovne oskrbe. Poseljenost kakovostne kulturne krajine podeželja se ohranja s saniranjem obstoje če razpršene gradnje in prepre čevanjem nastajanja nove. (2) V hribovitih kmetijskih obmo čjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se razvija dopolnilne programe. Kmetijsko dejavnost se povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, s prepre čevanjem zaraš čanja, z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ozna čbo in s predstavljanjem kakovostne kulturne dediš čine ter s trajnostno naravnanim turizmom. V obmo čja z naravni procesi, ki ogrožajo poselitev (zemeljski plazovi, poplave), se urbanizacije ne usmerja. (3) Zagotovi se za razvoj podeželja pomembna ustrezna infrastrukturna opremljenost. S prometnega vidika se za enakomeren razvoj obmo čja zagotavlja u činkovite in sodobne povezave z javnim potniškim prometom s podeželja do ob činskega ter do drugih urbanih središ č. (4) Zagotovi se sodobno infrastrukturo in omrežja za elektronske telekomunikacije, da se omogo či za podeželsko ob čino še posebno pomembno delo na daljavo. Kakovosten dostop do interneta se zagotovi na celotnem obmo čju ob čine.(5) Na podro čju energetske oskrbe se pove ča rabo razpoložljivih obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrike iz biomase in izrabo lesne biomase za ogrevanje. Uvaja se sistemati čne ukrepe za var čevanje z elektri čno energijo in za u činkovito rabo elektrike. Zagotovi se ustrezne in enakomerne napetostne razmere na celotnem obmo čju ob čine. (6) Na obmo čju kulturne krajine se razvija dejavnosti, ki ohranjajo mozai čni preplet gozda, agrarnih krajinskih vzorcev in tradicionalnih poselitvenih struktur. Izkoristi se potencial tal za intenzivno kmetijsko izrabo, pove ča se sonaravna proizvodnja lesa za predelavo ter za proizvodnjo energije. Intenzivneje se izkoristi krajinske kakovosti za razvoj turizma in drugih prosto časnih dejavnosti.

13. člen (razvojne potrebe regije)

6

Z regionalnega vidika se predvsem odpravlja za Podravsko regijo zna čilne razvojne zaostanke. Zato se izvaja: (1) Ukrepe za povezano, uspešno in prepoznavno regijo: – spodbujanje razvojnih partnerstev med subjekti iz ob čine in subjekti iz regije in države, – spodbujanje podjetnosti, konkuren čnosti in znanja za hitrejši razvoj, – spodbujanje razvoja podjetništva, novih mikro, malih in srednje velikih podjetij in podjetniškega okolja, – spodbujanje globalne konkuren čnosti in internacionalizacije na znanju temelje čega gospodarstva, – spodbujanje naložb za izboljšanje konkuren čnih sposobnosti, – pove čanje zaposljivosti, zagotavljanje u činkovitega delovanja trga dela in vseživljenjsko učenje, – pove čanje konkuren čnosti turizma ter – celostni razvoj podeželja s pove čanjem konkuren čnosti kmetijstva in gozdarstva ter (2) Ukrepe za trajnostni razvoj: – promocija na čel in ukrepov trajnostnega razvoja, – trajnostno upravljanje s prostorom in naravnimi viri, – varstvo okolja in trajnostne energije, – zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediš čine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesre čami , – informacijska družba, – spodbujanje socialne vklju čenosti, – ve čja dostopnost do javne infrastrukture in javnih storitev, – razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediš čine ter – razvoj in revitalizacija urbanih središ č.

2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z obmo čji sosednjih ob čin

14. člen (povezave s sosednjimi ob činami)

Ob čina se povezuje s sosednjimi ob činami s prometnim omrežjem, z omrežjem za oskrbo s pitno vodo, omrežjem za oskrbo z elektri čno energijo in s telekomunikacijskim omrežjem. Ob čine so povezane v širše obmo čje ob čin Spodnjega Podravja, ob tem pa posebno: – z mestno ob čino Ptuj na podro čju ravnanja z odpadki (CERO Gajke), – z mestno ob čino Ptuj in ostalimi sosednjimi ob činami na dopolnjevanju sekundarnih, terciarnih ter kvartarnih dejavnosti, ki v ob čini Destrnik niso razvite ali so glede na potrebe ob čine razvite nezadostno in - z mestno ob čino Ptuj ter s sosednjimi ob činami s projekti, ki so državnega oziroma regionalnega pomena (Terme Janežovci).

2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja ob čine

15. člen (cilji prostorskega razvoja ob čine)

Cilji prostorskega razvoja ob čine temeljijo na analizi stanja in možnosti prostorskega razvoja ob čine ob upoštevanju državnih prostorskih aktov ter temeljnih na čel prostorskega razvoja. Za ob čino Destrnik so prioritetni cilji: – zagotoviti nova delovna mesta v ob čini z zagotovitvijo površin za gospodarske dejavnosti v ob činskem središ ču Destrnik. Tako v proizvodnji kot v storitvenih dejavnostih, – v ob činskem središ ču Destrnik zagotoviti stavbna zemljiš ča za razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, ohranjati ter razvijati zeleni sistem naselja in ohraniti identiteto krajevnega središ ča, – ohraniti prostorsko identiteto ostalih naselij,

7 – krepitev Janežovcev kot novega turisti čnega kraja (v povezavi z na črtovanim obmo čjem Term vzhodno od naselja Janežovci), – v ostalih naseljih zagotoviti kakovostne pogoje bivanja s sanacijo obstoje čih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin, – razvijati in krepiti proizvodno obmo čje v Drstelji z namenom zagotoviti prostorske pogoje za razvoj gospodarskih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, – zagotoviti primerno raven komunalne opremljenosti obstoje čih in novih stavbnih zemljiš č (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija, telekomunikacije, sistemi ogrevanja), – izboljšati kakovost prometnega omrežja (prekategorizacija nekaterih cest, odpravljanje neustreznih tehni čnih elementov), – izboljšati in razširiti telekomunikacijska omrežja, – spodbujati rabo obnovljivih virov energije, – izkoriš čati prostorski potencial podeželja za razvoj gospodarskih dejavnosti, to je ohranjanje pridelovalnega potenciala kmetijske proizvodnje ter razvoja dodatnih dopolnilnih dejavnosti, – ohranjati kulturno dediš čino in trajnostno izkoriš čanje njenih identifikacijskih, vzgojnih ter gospodarskih potencialov, – zagotavljati varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediš čine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesre čami, – racionalno ravnati s komunalnimi in drugimi odpadki, – spodbujati funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij, zagotavljati povezanost naselij z ob činskim središ čem in bližnjim središ čem nacionalnega pomena, s Ptujem.

2.2 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

16. člen (prednostna obmo čja za razvoj poselitve)

(1) Prednostna obmo čja za poselitev v ob čini so obmo čja naselij, pri čemer bo najve čji razvoj usmerjen v širitev ob činskega središ ča. Obmo čja sanacije razpršene gradnje se dolo či z OPN, podrobnejše na črtovanje prostorskih ureditev na teh obmo čjih pa bo dolo čeno z OPPN. (2) Pospešeno se razvija ob činsko središ če in termalni turisti čni center Terme Janežovci. Slednji bo pospešeno generiral razvoj dopolnilnih turisti čnih, športno-rekreacijskih in gostinskih dejavnosti v okolici. (3) Na obmo čju celotnega ob činskega prostora se posodobi obstoje če in zgradi do sedaj manjkajo če infrastrukturne sisteme. Tako se kakovost okolja dvigne na raven, skladno z zahtevami po zdravem, čistem in urejenem okolju ter bivalni standard na obmo čju izena či.

17. člen (prednostna obmo čja za razvoj dejavnosti)

(1) Proizvodna območja: V ob čini je opredeljeno proizvodno obmo čje pri Drstelji, kjer urejamo obstoje či obrat ob činskega komunalnega podjetja in opredeljujemo dodatne površine za proizvodne in storitvene dejavnosti . (2) Komunalno obmo čje: Komunalno obmo čje je predvideno vzhodno od naselja Janežovci. Vanj se namesti centralno čistilno napravo in center za lo čeno zbrane reciklažne odpadke pred odvozom v reciklažo. Zbiralnici za lo čeno zbrane odpadke se opredeli tudi v Desencih in na Drstelji. (3) Turisti čno obmo čje: Pri Janežovcih je opredeljeno obmo čje za razvoj jedra turisti čne dejavnosti v ob čini, Terme Janežovci. Na kompleksu se zgradi termalno kopališ če s spremljajo čimi gostinskimi, hotelskimi, zdravstvenimi in rekreacijskimi programi visoke kategorije. S tem razvojnim jedrom se uvede nova gospodarska dejavnost v ob čini, ki bo pospešila tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti celotnega obmo čja ob čine, predvsem v dolini potoka Rogoznice in na njenem obrobju. V bližini se v tem planskem obdobju na črtuje ureditev zaporednih ribnikov Drstelja, ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in

8 ob čanov. Turisti čno ponudbo bomo dopolnili s turisti čnim obmo čjem Jiršovci, kjer na črtujemo gostinske in nastanitvene zmogljivosti ter hotel za male živali. (4) Obmo čja energetske infrastrukture: V povezavi z intenzivno živinorejo, ki je v ob čini razvita, na črtujemo na dveh lokacijah bioplinarni za proizvodnjo elektri čne energije iz obnovljivih virov kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, bioplinarno Arnuš in bioplinarno Žampa. Lokaciji smo opredelili na podlagi analiz, kot izhajajo iz Energetske zasnove ob čine Destrnik. (5) Obmo čja kmetijske proizvodnje: Primarna proizvodnja se ohranja na celotnem obmo čju ob čine. Predvsem na ravninskih predelih v Pesniški in Rogozniški dolini je prednostna dejavnost poljedelstvo, na gri čevnatih predelih pa za Slovenske gorice zna čilni sadjarstvo, vinogradništvo, pašna živinoreja in gozdarstvo. Na celotnem obmo čju ob čine se ohranja sonaravno kmetovanje, s čimer se ustvarja pogoje za sobivanje avtohtone favne – divjega živalstva ter flore – naravnega rastlinstva s človekom. Ohranja se mokriš ča ob Pesnici in ob potokih.

18. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) V ob čini je opredeljeno omrežje naselij, v katerem predstavljajo osnovno strukturo: – naselje Destrnik kot osrednje in najve čje naselje v ob čini je opredeljeno kot lokalno središ če s funkcijo ob činskega središ ča, – ostala naselja brez središ čne vloge v omrežju naselij. To so naselja Janežovski Vrh, Lo čki Vrh, Vintarovci, Jiršovci (4 manjše strnjene pozidave kot naselja po SPRS), Gomila, Doli č, Gomilci, Janežovci, Placar (4 manjše strnjene pozidave kot naselja po SPRS), Drstelja ( 2 manjši strnjeni pozidavi kot naselji po SPRS), Svetinci, Desenci in Levanjci. (2) Lokalno središ če Destrnik je sedež ob činske uprave, javnih in centralnih dejavnosti za vsakodnevno oskrbo prebivalcev ob čine. V naselju je jedro s cerkvijo, z osnovno šolo in ve čnamenskim kulturnim domom. Severno od tega jedra je sedež ob činske uprave, pošte in policije, še severneje pa center z ambulanto in gasilskim domom. Izkazana je potreba po domu za ostarele potrebna pa je tudi ustreznejša stavba za ob činsko upravo. Sedanja ob činska uprava deluje v premajhnih in funkcionalno neustreznih prostorih. Infrastrukturni sistemi so v ob činskem središ ču sicer razviti, vendar ne v zadostni meri. Aktivnost ob čine je usmerjena v razvoj pomanjkljivo razvite infrastrukture, predvsem v gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za čiš čenje komunalnih odplak (3) Ostala naselja so, glede na zastopanost dejavnosti v naselju ter številu prebivalcev po SPRS, vasi. V ostala naselja se po potrebi usmerja dejavnosti za osnovno oskrbo in centralne dejavnosti, ki so potrebne na podeželju. Janežovci so nosilec programov nastajajo čega turisti čnega centra Terme Janežovci, dopolnilne programe turisti čnih dejavnosti se usmerja v Jiršovce, v Desence pa oskrbne in centralne dejavnosti, vezane na kmetijsko proizvodnjo ter izboljšanje osnovne oskrbe vzhodnega dela ob čine. V vseh strnjenih naseljih se opredeli površina za osrednjo javno ploš čad, jedro bodo čega središ ča vasi, okoli katere se postopoma nameš ča objekte centralnih dejavnosti, rekreacijske površine ipd. (4) Ostala naselja so strnjene ali razpršene vasi brez izrazitega središ čnega dela.

19. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Ob čina se povezuje predvsem z bližnjimi regionalnima središ čema Ptuj in Lenart ter z državnim središ čem Maribor, v katerih koristi centralne dejavnosti regionalnega zna čaja in ve čji zaposlitveni potencial. V teh smereh je vzpostavljeno državno cestno omrežje. Vse tri smeri so povezave ob čine s slovenskim avtocestnim omrežjem, in sicer po regionalni cesti RI-229 proti Ptuju na A4 (v smer Hrvaške oz. Ljubljane) in A1 (v smeri Italije oz. Avstrije), proti Lenartu na A5 (v smeri Avstrije oz. Madžarske), proti Mariboru pa po regionalni cesti RIII-739 na avtoceste v vse tri smeri. (2) Vsi deli ob čine so navezani na regionalno cestno omrežje po ob činskih cestah. Ob činsko središ če in vsa tri oskrbna središ ča so dobro dostopna. (3) Javni potniški promet je mogo č le na regionalnih cestah. Ob činske ceste, ki so povezave ob činskega prostora na zahodnem in na vzhodnem delu občine, na vseh odsekih ne nudijo zadostne prometne varnosti, saj niti na obmo čjih strnjenih naselij niso urejeni lo čeni koridorji 9 za pešce ter kolesarje, na nekaj kriti čnih odsekih pa ceste nimajo ustreznih prometno- tehni čnih elementov za avtobusni promet.

20. člen (druga za razvoj ob čine pomembna obmo čja)

Druga za razvoj ob čine pomembna obmo čja so: (1) Obmo čja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora: – obmo čje Natura 2000 SCI Velovlek, kompleks nižinskega gozda z ribnikom, s potokom, z mokrotnimi ekstenzivnimi travniki in bogato strukturiranimi gozdnimi robovi, ki delno leži na obmo čju ob čine Destrnik, – naravna vrednota lokalnega pomena Spodnji Velovlek – gozd (evid. št. 7048), – naravna vrednota državnega pomena Spodnji Velovlek – nižinski gozd in travniki (evid. št. 7417), – naravna vrednota državnega pomena Desenci – gozd (evid. št. 7050), – naravna vrednota lokalnega pomena Janežovci – glinokop (evid. št. 7426) in – ekološko pomembno obmo čje Velovlek (Koda 48200), ki sovpada z obmo čjem Nature 2000 PSI Velovlek. Vsa obmo čja se varuje kot obmo čja prepoznavnih naravnih kakovosti prostora tako, da se s sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom ustvarja pogoje za nadaljnji obstoj vseh ekosistemov na teh obmo čjih. (2) Obmo čja ustvarjenih kakovosti prostora predstavljajo vse enote kulturne dediš čine po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine (objekti in obmo čja kulturne dediš čine). Dediš čina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena obmo čja dediš čine in registrirane enote kulturne dediš čine) ter je prikazana v prikazu stanja prostora. V obmo čjih ustvarjenih kakovosti prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kakovosti prostora. Pri na črtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh obmo čjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediš čine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediš čine. Razli čne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam ter prednostim varstva dediš čine. Upoštevati je treba varstvena na čela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediš čine v prostoru. (3) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov se na obmo čjih ter objektih kulturne dediš čine upošteva režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in obmo čja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ter degradirati lastnosti, zaradi katerih je obmo čje pridobilo status obmo čja, varovanega po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine, niso dopustni. (4) Razširjeno jedro naselja Destrnik na južnem pomolu glavnega grebena je prostorska dominanta osrednjega obmo čja ob čine, ki jo sestavljajo cerkev, osnovna šola in kulturni dom ter zelene površine na pobo čju pod to skupino stavb. Južni vrh grebena na koti 355 m n. m. je za 95 m dvignjen nad rogozniško ravnino, ki ima koto 260 m n. m., zaradi česar v širši pokrajini mo čno izstopa. Kot prepoznavno prostorsko dominanto občine, ki je tudi motiv ob činskega grba, se varuje predvsem južno veduto obmo čja, pogled iz Rogozniške doline. (5) Površinske vode so reka Pesnica in potok Rogoznica, kot najpomembnejša vodotoka v ob čini, ter poto čki v grapah med grebeni Slovenskih goric. Predvideva se ponovna ureditev ribnikov v Drstelji, zahodno od Janežovcev, ki se jih uredi v gospodarske in rekreacijske namene. (6) Obmo čja mineralnih surovin: V ob čini ni obmo čij izkoriš čanja mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriš čanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo ob čina pretehtala, ali je smotrno dolo čeno obmo čje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot obmo čje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogo ča drugo rabo). Za namen izkoriš čanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti ob činski podrobni prostorski na črt (OPPN). (7) Odlagališ ča odpadkov: V ob čini ni odlagališ ča odpadkov, niti se ne na črtuje. V komunalnem obmo čju Janežovci, proizvodnem obmo čju Drstelja in v Desencih so predvideni centri za lo čeno zbrane kosovne odpadke.

10

21. člen (urbana središ ča, za katera se izdela urbanisti čni na črt)

(1) Urbanisti čni na črt je izdelan za ob činsko središ če Destrnik. Ob činsko središ če sestavlja 5 statisti čnih naselij, ki se stikajo na osrednjem grebenu. To so Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, Zasadi in Lo čki Vrh. Obseg urbanisti čnega na črta je omejen na strnjene dele teh naselij na osrednjem grebenu, na katerem dominira cerkev sv. Urbana, ter na slemensko poselitev na manjših grebenih, ki se priklju čujejo na osrednji greben. Proti jugu sega obmo čje urbanisti čnega na črta do obmo čja Rogozniške doline, ki jo delno tudi vklju čuje. (2) Razlogi za izdelavo urbanisti čnega na črta so zagotoviti primerno strokovno podlago za prihodnji prostorski razvoj ob činskega središ ča, ki vklju čuje notranji razvoj in nekatere ve čje širitve, kot so dom starejših v Zasadih . (3) Koncepti prostorskega razvoja ob činskega središ ča Destrnik: Z Urbanisti čnim na črtom občinskega središ ča Destrnik je opredeljena nadgraditev obstoje če urbanisti čne strukture naselja glede kompletiranja naselja z manjkajo čimi ali do sedaj nezadostno razvitimi dejavnostmi, novo organizacijo obmo čij naselja po namenski rabi površin in njegovo širitev na nove površine ob obstoje čih obmo čjih naselja. Centralno obmo čje naselja se organizira okoli starega jedra s cerkvijo in v osrednjem delu ob gasilskem domu. Stanovanjska obmo čja se povzamejo po obstoje čih, z zapolnitvijo prostih površin in vrzeli med obstoje čimi stavbnimi zemljiš či. Ve čja nova obmo čja stanovanj so dom ostarelih v Zasadih in nove stanovanjske površine v južnem delu ob činskega središ ča v Janežovskem Vrhu.

2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

22. člen (zasnova omrežij javne gospodarske infrastrukture v ob čini)

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so – upoštevajo č usmeritve prostorskega razvoja ob čine – prikazana vsa obstoje ča infrastrukturna omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter vsa pomembnejša obstoje ča in na črtovana omrežja ter objekti lokalnega pomena, ki se jih dograjuje kot nadaljevanje obstoje čih infrastrukturnih sistemov. (2) Pri na črtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena se zagotovi taka umestitev, da se ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne in naravne dediš čine, hkrati pa se zagotovi njena prostorska integriteta.

2.3.1 Zasnova prometne infrastrukture

23. člen (zasnova omrežja prometne infrastrukture)

(1) Javno cestnoprometno omrežje v ob čini sestavljajo regionalne državne ceste in kategorizirane ob činske ceste. Gozdne in ceste za dostop na kmetijske površine niso javne ceste. V cestnoprometno omrežje se uvrš čajo tudi javne površine, namenjene mirujo čemu prometu (javna parkiriš ča) v ob činskem središ ču in drugje. (2) Prioritetni cilj ob čine na podro čju razvoja cestnega omrežja je urediti dobre prometne povezave celotnega obmo čja ob čine. Uredi se konfliktne odseke cestnega omrežja, kjer prometnice znižujejo kakovost bivanja (slaba dostopnost pozimi in nizka stopnja prometne varnosti na gri čevnatem delu ob čine). (3) V Janežovcih na črtujemo novo navezovalno cesto, ki bo povezala Terme Janežovci neposredno na regionalno cesto RI-229 južno od naselja Janežovci.

24. člen (državne in ob činske ceste)

11 (1) Ob čina je razvojno povezana z bližnjimi regionalnimi urbanimi oz. gospodarskimi središ či Ptuj, Lenart, Gornja Radgona in Maribor po regionalnih cestnoprometnih povezavah. Na obmo čju so tri regionalne državne ceste: – RI-229, Ptuj –Rogoznica-Senarska –Lenart, – RIII-745, Janežovci –Dolge Njive –Sp. Duplek, – RIII-739, Janežovski Vrh –Destrnik –Gomilci. (2) Ob činsko središ če Destrnik je po regionalni cesti RIII-739 Janežovski Vrh –Destrnik – Gomilci navezano na regionalno cesto RI-229 Ptuj –Rogoznica –Senarska –Lenart, na katero je navezano tudi vzhodno oskrbno središ če Desenci. Južno lokalno središ če Janežovci leži na sti čiš ču regionalne ceste RI-229 z regionalno cesto RIII-745 Janežovci –Dolge Njive –Sp. Duplek, ob kateri leži tudi strnjeni del zahodnega oskrbnega središ ča Jiršovci. (3) Na obmo čjih strnjenih naselij in na nekaterih odsekih cest na obmo čjih sanacije razpršene gradnje se zgradi nivojsko lo čene plo čnike ter druge prometne objekte (tržne ploš čadi, avtobusna postajališ ča, javna parkiriš ča ipd.). (4) Lokalne ob činske ceste, ki so navezane na regionalno cestno omrežje, povezujejo posamezna naselja med seboj in z ob činskim središ čem. Lokalne (ob činske) ceste in javne poti se na kriti čnih odsekih s premajhno stopnjo prometne varnosti ter z neustreznimi tehni čnimi elementi postopoma posodobi. Prednostno se posodobi odseke lokalnih cest, ki omogo čajo boljšo dostopnost do ob činskega središ ča z vzhodnega dela ob čine preko grebenov Zg. Velovlek –Janežovski Vrh in Placar –Gomilci ter z gri čevja zahodnega dela ob čine preko grebenov Jiršovci, Strmec pri Destrniku ter obeh grebenov Vintarovcev.

25. člen (omrežje kolesarskih poti in omrežje pešpoti)

(1) Ob čina vzpodbuja razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti širšega obmo čja kot dodatno obliko ekološko naravnane turisti čne ponudbe. Čez obmo čje ob čine ne poteka nobena od državnih kolesarskih poti. (2) V podporo razvoju mehkega turizma v ob čini se vse ob činske ceste opredeli tudi kot lokalne kolesarske poti, ki se jih ozna či in kategorizira glede na težavnost. Ob državni cesti RIII-745, Janežovci –Dolge Njive –Sp. Duplek, se na odseku od Janežovcev mimo Term Janežovci do novega vaškega središ ča v Jiršovcih zgradi od voziš ča za motorni promet lo čeno kolesarsko stezo. Omrežje kolesarskih poti se stalno dopolnjuje in širi na vse ob činske ceste.

26. člen (jahalne poti)

Kot povezavo obstoje če dejavnosti konjereje in predvidenega turisti čno-rekreacijskega projekta Terme Janežovci se predvideva urejanje in sistemati čni razvoj od javnih cest lo čenih jahalnih poti na širšem obmo čju ob čine, z izhodiš čem v termalnem kompleksu v Janežovcih in v Jiršovcih.

27. člen (sistem javnega potniškega prometa)

(1) Edina oblika javnega potniškega prometa obmo čja je avtobusni promet. Glavne povezave z javnim potniškim prometom potekajo v smeri Ptuja in proti Lenartu. Zaradi razpršene poselitve in zahtevnih reliefnih pogojev na zahodnem delu ob čine je vzpostavitev učinkovitega sistema javnega potniškega prometa problemati čna, zato se javni potniški promet na teh obmo čjih razvija v odvisnosti od posodabljanja ob činskih cest. Zaradi razpršene poselitve ima otežen dostop do javnega potniškega prometa znaten del prebivalstva. (2) Linije avtobusnega javnega potniškega prometa skozi ob čino Destrnik so: – Ptuj –Janežovci –Jiršovci –Destrnik –Gomilci –Trnovska vas –Vitomarci –Slavšina, – Ptuj –Destrnik –Gomilci –Trnovska vas –Lenart, – Jiršovci –Selce –Korena –Maribor, – Ptuj –Zg. Velovlek –Levanjci –Svetinci –Trnovska vas in 12 – Ptuj –Placar –Drstelja –Grajena.

2.3.2 Zasnova elektronskih komunikacij

28. člen (zasnova omrežij telekomunikacijske infrastrukture)

(1) Elektronska telekomunikacijska omrežja v ob čini so telefonsko omrežje, omrežje kabelske televizije in spletno omrežje. Ob čina razvija telekomunikacijske sisteme upoštevaje sodobne tehni čno-tehnološke in organizacijske dosežke s ciljem zagotoviti enakomerno kakovost signala in dober dostop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem obmo čju ob čine. (2) Napeljave, naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja se v prostoru v najve čji možni meri združuje in prednostno uporabi že obstoje če koridorje, naprave in objekte, ob skrbi, da negativni vplivi na zdravje ljudi ter na okolje ne bodo presegali dovoljenih vrednosti.

2.3.3 Zasnova energetike in energetske infrastrukture 29. člen (energetska infrastruktura)

(1) Obnovljivi viri energije in u činkovita raba energije: – Spodbuja se raba obnovljivih virov energije, da se pove ča njihov delež v energetski bilanci. Fosilna goriva se nadomeš ča s tehnološko in z gospodarsko primernimi obnovljivimi viri, predvsem z biomaso, lesno biomaso in son čno energijo. – Na obmo čju na črtujemo dve bioplinarni kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. – Naprave za zajem son čne energije (son čne elektrarne, zbiralnike son čne toplote) se prednostno umeš ča na strehe javnih, stanovanjskih in gospodarskih objektov. - Nove energetske sisteme za proizvodnjo elektri čne energije iz obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji je dovoljeno na črtovati tako, da: - tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeš čajo, - objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeš čajo. – Geotermalno energijo se izkoristi v kompleksu Term Janežovci, kjer je uporaba termalne vode temelj dejavnosti in kot taka ekonomsko upravičena. (2) Elektroenergetsko omrežje: – Visokonapetostnih daljnovodov na obmo čju ob čine ni in se jih tudi ne na črtuje. – Razvoj elektroenergetskega omrežja v ob čini se usmerja v dograjevanje distribucijskega omrežja na obmo čjih širitve naselij in v obnavljanje obstoje čih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakomernih in stabilnih napetostnih razmer v vseh predelih ob čine. Z distribucijskim elektri čnim omrežjem je oskrbljeno celotno obmo čje ob čine. Napetostne razmere so dobre in stabilne. – Zmanjšanje porabe elektri čne energije se doseže z urbanisti čnim na črtovanjem energetsko var čnih kompleksov zazidave, s temu podrejeno arhitekturno zasnovo in oblikovanjem objektov ter z izvedbo ustreznih toplotnih izolacij ob sanacijah obstoje čih stavb in z intenzivnim uvajanjem drugih var čevalnih ukrepov. (3) Oskrba s plinom: – Na regionalno omrežje zemeljskega plina se ob čine zaradi oddaljenosti od koridorjev obstoje čih transportnih plinovodov v bližnji prihodnosti ne naveže. – Na južnem koncu glavnega grebena ob činskega središ ča, pri osnovni šoli, je plinski rezervoar, od koder je ob cesti speljano lokalno plinovodno omrežje po grebenu naselja. Plinski rezervoar se prestavi na novo lokacijo severno od pokopališ ča. Razvod se, glede na zanimanje, dograjuje do zapolnitve kapacitet rezervoarja. – Male lokalne sisteme za oskrbo s plinom se predvideva na celotnem obmo čju ob čine, kjer se izkaže zadostni interes ob čanov, ekonomsko pa je to prav gotovo upravi čeno v kompleksu Terme Janežovci in v proizvodnem obmo čju Drstelja. (4) Geotermalna energija in toplovodno omrežje:

13 Na obmo čju ob čine ni obstoje čih omrežij za prenos toplote. Izkoriš čanje geotermalne vode za ogrevanje ni predvideno, saj njena temperatura 32 ºC ni zadostna. Možnost skupinskega ogrevanja z dogrevanjem termalne vode se obvezno preveri za obmo čje javnih objektov v središ čnem delu Destrnika (šola, kulturni dom, cerkev ipd.), za kompleks Terme Janežovci in za proizvodno obmo čje Drstelja.

2.3.4 Zasnova komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja

30. člen (komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)

(1) Oskrba s pitno vodo: Obmo čje ob čine je v celoti oskrbljeno z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Razvoj obstoje čega vodovodnega omrežja je usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoje čega omrežja s ciljem zagotavljanja zadostnih koli čin zdrave pitne vode vsakemu gospodinjstvu in drugim porabnikom ter zagotavljanja zadostnega in stabilnega tlaka v omrežju. Na vodovodnem omrežju se izvede hidrante za zagotavljanje zadostnih koli čin gasilne vode za vsa poseljena obmo čja ob čine. (2) Vodno gospodarstvo: Vodnogospodarske ureditve v ob čini so regulacije nekaterih odsekov potokov in hidromelioracije na nekaterih delih kmetijskih površin ob Pesnici in Rogoznici. Struga Pesnice je na obmo čju ob čine regulirana po celotni dolžini, s čimer je izvedena dolo čena stopnja zaš čite pred poplavljanjem kmetijskih površin. Ob njenem desnem bregu je urejen vzporedni melioracijski zbiralni kanal. Potok Rogoznica je reguliran le na manjšem odseku vzhodno od Janežovcev. Hidromelioracije so izvedene na ravninskih kmetijskih zemljiš čih na obeh straneh reke Pesnice in na dveh obmo čjih ob Rogoznici, v osrednjem delu doline med Drsteljo in Vintarovci ter del ob južnem robu ob čine med Janežovci in Placarjem. (3) Odvajanje in čiš čenje odpadnih voda: Na podro čju ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami ter njihovega čiš čenja v čistilnih napravah se skladno z izhodiš či Strategije prostorskega razvoja Slovenije postopno gradi kanalizacijsko omrežje v obmo čjih strnjenih naselij in v proizvodnem obmo čju Drstelja. Za čiš čenje komunalnih odpadnih voda osrednjega dela ob čine se zgradi centralno čistilno napravo v komunalnem obmo čju pri Janežovcih. Na posameznih obmo čjih, ki jih na centralno čistilno napravo ni racionalno navezovati, pa se za čiš čenje komunalne odpadne vode na ustreznih lokacijah zgradi manjše čistilne naprave. Prioritetno se gradi sistem za zbiranje in čiš čenja komunalnih odpadnih voda iz ve čjih strnjenih naselij. Na obmo čju razpršene poselitve se predvideva gradnjo individualnih malih čistilnih naprav ali neprepustnih greznic na praznjenje. (4) Ravnanje z odpadki: V občini je organizirano zbiranje komunalnih odpadkov ločeno po vrstah in odlaganje na regijskem odlagališ ču Gajke na Ptuju. Zagotavlja se 100 % pokritost obmo čja z javnim odvozom odpadkov. Biološko razgradljive odpadke se v najve čji možni meri kompostira individualno, preostale pa odvaža v regionalno odlagališ če na Ptuj. V komunalnem obmo čju Janežovci se zgradi zbirni center za lo čeno zbiranje reciklažnih kosovnih odpadkov, ki se jih sproti odvaža v predelavo. V proizvodnem obmo čjih na Drstelji in v komunalnem obmo čju v Desencih se postavi zbiralnice za lo čeno zbiranje trdnih komunalnih odpadkov (centri za lo čeno zbiranje). Prioritetno se sanira obstoje ča „divja“ odlagališ ča odpadkov na na čin, da se prepre či onesnaženje naravnih virov. Sanirane površine se nameni primarni rabi ali se jim opredeli ustrezno novo namembnost.

31. člen (obmo čja dopolnitev in obnove omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture)

Na obmo čju celotne ob čine se ob širitvah naselij dograjuje in postopno obnavlja zgrajeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. V strnjenih naseljih se vzporedno s komunalnim gradi tudi omrežje za odvodnjo padavinskih voda s povoznih površin, vklju čno z objekti in napravami za njihovo pre čiš čevanje pred izpustom v ponikanje ali vodotok. Cestno omrežje se postopno posodablja, kriti čne odseke pa rekonstruira s sodobnimi prometno-tehni čnimi elementi. Zagotavlja se javni potniški promet z ustrezno dostopnostjo z vseh poseljenih obmo čij ob čine do ob činskega središ ča in v sosednja regionalna središ ča. Z gradnjo sodobnega omrežja elektronskih telekomunikacij se zagotovi primeren dostop do spleta na celotnem območju ob čine.

14

2.4 OKVIRNA OBMO ČJA NASELIJ IN Z NJIMI POVEZANA OBMO ČJA RAZPRŠENE GRADNJE

32. člen (dolo čitev okvirnih obmo čij naselij)

(1) Obmo čja naselij se definirajo z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Ob čine Destrnik (ureditvena obmo čja naselja), ki jih na nekaterih mestih uskladimo glede na dejansko stanje in glede na na črtovane manjše širitve. Ta naselja so Janežovci, Placar, Svetinci, Levanjci in zahodni del Janežovskega Vrha (2) Obmo čje ob činskega središ ča Destrnik se opredeli in prikaže v urbanisti čnem na črtu skupaj s širitvami naselja, ki obsegajo manjše zapolnitve vrzeli, uskladitve z dejanskim stanjem ter ve čjo širitev stavbnih zemljiš č za dom za ostarele v Zasadih. (3) Kot naselja se opredelijo gru časta jedra ter slemenske pozidave v nizu sicer razloženih naselij oz. delov naselij Placar, Drstelja, Vintarovci, Lo čki Vrh, Jiršovci in Doli č. Kot naselje se opredeli tudi strnjeno obmo čje poselitve v Jiršovcih (Gaje) ob lokalni cesti 060063 severovzhodno od osrednjega dela naselja Jiršovci. Pri tem se upošteva definicijo, ki izhaja iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju SPRS), ki pravi, da naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih objektov. Gradnja se usmerja na obstoje ča stavbna zemljiš ča, namenjena bivanju in opravljanju kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti, če to ni možno, se jih usmerja ob rob obstoje čih stavbnih zemljiš č, pri čemer se nova stavbna zemljiš ča opredelijo znotraj oboda naselij (zapolnitve vrzeli). Kot stavbna zemljiš ča se opredelijo tudi že pozidana obmo čja znotraj oboda naselij, ki so bila po dosedanji namenski rabi opredeljena kot kmetijska, če gre za zapolnitev vrzeli med obstoje čimi stavbnimi zemljiš či, in če obmo čje daje videz strnjenega naselja. (4) Za ve čje širitve naselij, ki se priklju čijo naselju, se skladno s 36. členom Pravilnika o vsebini, obliki in na činu priprave ob činskega prostorskega na črta ter pogojih za dolo čitev obmo čij sanacij razpršene gradnje in obmo čij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007, v nadaljevanju Pravilnik o OPN) izdela OPPN. Taka obmo čja so : – širitev ob činskega središ ča na obmo čju Zasadov (dom za ostarele), – širitev naselja Vintarovci (zahodni greben) na severnem in jugovzhodnem delu, – širitev naselja Placar (najsevernejši zaselek), – širitev naselja Drstelja (vzhodno od obstoje če kompleksne stanovanjske gradnje), (5) Obmo čja razpršene gradnje iz 28. člena Pravilnika o OPN, ki se jih priklju či bližnjim naseljem in sanira kot dele teh naselij, ker so z njimi funkcionalno in oblikovno povezana, so: – obmo čje južno od Janežovci (turisti čno-stanovanjsko naselje), – obmo čje jugovzhodno ob Janežovskem Vrhu (stanovanjsko naselje). Navedena obmo čja se ureja z ob činskimi podrobnimi prostorskimi na črti (OPPN). (6) Kot novo naselje iz 29. člena Pravilnika o OPN se opredelijo: – obmo čje sanacije razpršene gradnje dolinskega dela razpršenega naselja Jiršovci ob regionalni cesti RIII-245, kot stanovanjsko obmo čje ter obmo čje centralnih dejavnosti za oskrbo sosednjih obmo čij razpršene poselitve Strmec pri Destrniku, Jiršovci in Gomila. Obmo čja se ureja z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom (OPPN). (7) Posebna zaklju čena obmo čja poselitve iz 30. člena Pravilnika o OPN niso predvidena. (8) Ostala obmo čja razpršene gradnje po 31. členu Pravilnika o OPN se komunalno sanira. Na teh obmo čjih se ob objektih stavbnih zemljiš č ne opredeljuje.

33. člen (dolo čitev okvirnih obmo čij razpršene poselitve)

Obmo čja razpršene poselitve so razložena naselja oz. zaledni deli vseh sicer strnjenih naselij v ob čini. Dolo čena so na podlagi naslednjih kriterijev prepoznavnosti prostora: – poselitve nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, – pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred

15 letom 1967.

2.5 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OB ČINE

2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

34. člen (razvoj naselij z notranjim razvojem, s prenovo ali širitvijo)

(1) Naselja, ki se jih zapolnjuje znotraj obstoje čih meja, so Svetinci, deloma Zasadi, Desenci Destrnik, Doli č, Vintarovci (del, ki leži znotraj ob činskega središ ča, in del južneje), Janežovski Vrh, Janežovci, Jiršovci (obmo čja gru častih jeder slemenske poselitve) in Placar. (2) Kompleksne prenove se ne predvideva nikjer. (3) Širitev naselij se predvideva v Destrniku, Janežovcih, delu Vintarovc (znotraj ob činskega središ ča) in v Janežovskem Vrhu.

35. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naselja se dejavnosti umeš ča glede na rang in predviden razvoj naselja. V ob činskem središ ču Destrnik je razmestitev dejavnosti opredeljena z urbanisti čnim na črtom. Centralne dejavnosti se usmerja v središ čne dele naselja (uprava, osnovna oskrba, kultura) in na dele posameznih obmo čjih ve čjih razširitev (osnovna oskrba, šport). V pretežnem delu se širi obmo čja stanovanj, obmo čja za šport in rekreacijo ter obmo čja urejenega zelenja. (2) V vseh naseljih se uredi javne površine, okoli katerih se nameš ča dejavnosti osnovne oskrbe za obstoje ča stanovanjska obmo čja in njihova zaledja (morebitne družbene, trgovske ter gostinske dejavnosti, avtobusno postajališ če). (3) Obstoje če proizvodno obmo čje v Drstelji je enovita ureditev režijskega obrata ob činskega komunalnega podjetja. Dodatne dejavnosti in širitve obmo čja niso predvidene. Predvidi se širitev obmo čja za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti. (4) Objekte za intenzivno kmetijsko pridelavo se usmerja ob robove strnjenih stanovanjskih obmo čij na obmo čja, primerno oddaljena od vseh obmo čij, namenjenih bivanju, delu in rekreaciji. (5) Komunalno obmo čje je opredeljeno vzhodno od Janežovcev. V Desencih in na Drstelji se umesti manjša zbirna centra za lo čeno zbrane kosovne odpadke. (6) Turisti čno obmo čje Terme Janežovci je opredeljeno zahodno od naselja Janežovci. V Jiršovcih se predvideva manjše turisti čno obmo čje s hotelom in spremljajo čimi dejavnostmi (jahanje, hotel za male živali). (7) Športno obmo čje za športe z žogo se uredi ob proizvodnem obmo čju v bližini naselja Drstelja. (8) V ostalih naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska funkcija. Na nekaterih kme čkih doma čijah je dopolnilna dejavnost kme čki turizem pa tudi servisna obrt. Na dveh kmetijah na obmo čju razpršene poselitve v Doli ču in v Levanjcih se zgradi obrat za proizvodnjo elektri čne energije iz obnovljivih virov (bioplin).

36. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje, ki jo vklju čujemo v naselja ter na obmo čjih novih naselij)

(1) Obmo čja razpršene gradnje vklju čujemo v naselja, če so z njimi oblikovno in funkcionalno povezana tako, da se jih lahko obdeluje kot enotno naselje (28. člen Pravilnika o OPN). (2) Nova naselja (29. člen Pravilnika o OPN) se ureja z najve čjim možnim upoštevanjem avtohtonega urbanisti čnega vzorca obmo čja, glede na v njih predvidene programe in dejavnosti.

37. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve na obmo čjih razpršene poselitve)

16 Poselitev na obmo čjih razpršene poselitve se ohranja z na črtovanjem obnove in prenove zakonito zgrajenih stavb. Nove posege v prostor se dopuš ča le, če neposredno služijo: − kmetijski in gozdarski proizvodnji, − bivanju, če gre za stanovanjski objekt za naslednika kmetije oz. mladega gospodarja kmetije, − turisti čni dejavnosti, − opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb ali če so namenjeni − splošni rabi, − varstvu okolja, − ohranjanju narave, − ohranjanju kulturne dediš čine, − ohranjanju prepoznavnih zna čilnosti krajine, − športu in rekreaciji, − rabi naravnih dobrin in − sanaciji opuš čenih obmo čij izkoriš čanja ter − obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

38. člen (usmeritve za urbanisti čno oblikovanje naselij)

Z urbanisti čnim oblikovanjem naselij v ob čini Destrnik se sledi slede čim na čelom: – ohranjati in revitalizirati stara jedra naselij ali ustvariti nova, vklju čno z novimi prostorskimi dominantami, – jasno opredeljevati in zaokroževati obmo čja posameznih namenskih rab prostora, – na črtovati jasno in dobro propustno cestnoprometno omrežje z lo čenimi koridorji za pešce in kolesarje ter z zadostnimi javnimi parkirnimi površinami in zagotoviti površine in objekte za postajališča javnega potniškega prometa, – v strnjenih stanovanjskih obmo čjih na črtovati rekonstrukcijo in novogradnjo cest z vsaj enostranskim plo čnikom, kolesarsko stezo ter z infrastrukturnim koridorjem, – na črtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov ter naprav energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture naselij, na obmo čjih naselij z omrežji v podzemni izvedbi, – v centralnih obmo čjih naselij predvideti javne proste tržne površine (ploš čadi), – razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejavnosti, – v proizvodnih obmo čjih predvideti zadostne površine za parkiranje obiskovalcev in zaposlenih, ureditve za odvajanje in pre čiš čevanje odplak ter vse razpoložljive površine ozeleniti, – stanovanjska obmo čja na črtovati ob skrbi za kakovostne, zdrave in urejene bivalne pogoje, – v naseljih ohranjati ali uvajati ve čplastne, pestre sisteme urbanega zelenja ter ohranjati zna čilne naravne zelene okvirje naselij.

39. člen (naselja, za katera se izvaja celovita prenova)

Celovite prenove se v ob čini Destrnik ne predvideva. Neustrezne funkcionalne in tehni čne razmere v nekaterih naseljih se izboljša s postopno obnovo posameznih objektov, s katero se opredeli tudi namestitev manjkajo čih centralnih dejavnosti. Ob objektih z javnimi dejavnostmi se opredeli ustrezno število javnih parkirnih mest ali ustrezno velika javna parkiriš ča.

2.5.2 U smeritve za razvoj v krajini

40. člen (razvojna obmo čja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1) Kmetijstvo: Ponovno se obudi neko č tradicionalno sadjarstvo, predvsem gojenje

17 znamenitih starih sort slovenjegoriških jabolk. Negativen vpliv intenzivnega kmetovanja, ki se izvaja na obmo čju Pesniške doline in na njenem obrobju ter na ravnini ob Rogoznici, se omilili z na črtovanjem kmetijske dejavnosti na na čin, ki upošteva varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti: – spodbuja se naravnim danostim prilagojene in naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava), – spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (kme čki turizem, pridobivanje energije iz obnovljivih virov) na na čin, da se okolja ne obremenjuje prekomerno in da dejavnosti niso mote če za lokalne prebivalce, – spodbuja se sanacijo in ponovno rabo degradiranih kmetijskih površin ob upoštevanju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, – na ve čjih kmetijskih zemljiš čih se ohranja ali ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke in obvodno grmovno ter drevesno zarast, – kmetijske dejavnosti ob vodotokih se izvaja na na čin, da se dosledno upošteva omejitve na priobalnem zemljiš ču. Zahodno od lokalnih cest LC 060091 in RI-229, ob obmo čju Term Janežovci, opredeljenem kot turisti čno obmo čje, je obmo čje ekstenzivnega – sonaravnega in ekološkega kmetijstva. Turisti čne in dopolnilne dejavnosti se usklajuje s kmetijstvom tako, da ne se ne moti nobene dejavnosti. To obmo čje je neposredno vplivno obmo čje predvidene visokokakovostne turisti čne ponudbe, zato se na gornjem delu rogozniške ravnine umesti dopolnilne, hotelske, športne in rekreacijske dejavnosti. Hkrati se vzpodbuja tiste kmetijske panoge, ki jih je mogo če vklju čevati v turisti čno ponudbo. (2) Gozdarstvo: Vzpodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu. Gozdovi v širši okolici turisti čnih obmo čij dobijo dodatno sociološko pa tudi pomembno ekološko funkcijo. (3) Vode: Največja vodna površina je reka Pesnica (vodotok 1. reda), ki je reguliran vodotok med njivskimi kmetijskimi površinami. Ostali vodotoki so 2. razreda, vsi z naravnimi strugami. Umetne vodne površine se izvede z zalitjem opuš čenega glinokopa pri Janežovcih in s ponovno ureditvijo zaporednih ribnikov med Janežovci in Drsteljo. Te vodne površine se nameni gospodarski in turisti čno-rekreacijski rabi. Pri na črtovanju prostorskih ureditev na obmo čju voda in na obvodnih zemljiš čih se zagotavlja varstvo naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti s slede čimi ukrepi: – obsega poplavnih in odto čnih režimov se ne spreminja, ko pa je to nujno, se zagotovi ustrezno nadomestitev razlivnih površin, – rokave, mrtvice in vlažne depresije se ohranja, – vodno infrastrukturo se na črtuje tako, da se ohranja naravne procese na vodnih površinah in na vplivnih obmo čjih voda, – regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogo či obnovo naravnih procesov ali izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje, – onesnaževanje voda se prepre čuje z ustreznimi prostorskimi ali tehni čnimi rešitvami, onesnažene vodotoke ali njihove dele pa se ustrezno sanira, – na vodna in priobalna zemljiš ča je prepovedano: • odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, teko či ali plinasti obliki, • odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, • odlaganje odpadkov. (4)Turisti čna in rekreacijska obmo čja: Kot obmo čje turisti čno-rekreacijske rabe se opredeli zahodni del ob čine. V to obmo čje se umeš ča dejavnosti mehkega turizma v povezavi s termami. Te so rekreacija v naravnem okolju, pohodništvo, sprehodi, kolesarjenje, jahanje, ter dislocirane gostinske dejavnosti s spalnimi kapacitetami, turisti čne dejavnosti na kmetijah ipd. Intenzivne turisti čne dejavnosti se razvija na obmo čju na črtovanih Term Janežovci, za katere je izvedena presoja vplivov na okolje in so že umeščene v dosedanje prostorske dokumente ob čine . V bližini se v tem planskem obdobju uredi zaporedne ribnike na Drstelji, ki se jih uredi tudi za rekreacijo obiskovalcev term in ob čanov. Turisti čno ponudbo se dopolni s turisti čnim obmo čjem Jiršovci, kjer se uredi gostinske in no čitvene zmogljivosti, hotel za male živali in objekte za konjski šport. Spodbuja se oblike t. i. mehkega turizma tudi v ostalih predelih ob čine, naveže pa se jih na lokalno tradicijo, pestro kulturno krajino s kulturno

18 dediš čino in z ohranjeno naravo, pri čemer se upošteva naslednje usmeritve: – pri na črtovanju obmo čij za turizem in rekreacijo se ne ovira primarnih dejavnosti ter zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, – spodbuja se razvoj sonaravnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo, jahanje) in dejavnosti, ki upoštevajo naravne danosti, – v obmo čju z naravnimi kakovostmi se na črtuje le prilagojene, nemnoži čne in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju. Turisti čno in rekreacijsko infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih obmo čjih, le izjemoma izven njih, – naravne vrednote se vklju čuje v turisti čno ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi za varstvo narave in z ureditvijo ustrezne, le vsebini naravne vrednote prilagojene infrastrukture (ozna čevalne in opisne table, steze, lesene brvi in lesene varovalne ograje). (5) Komunalna obmo čja: Komunalna obmo čja in ureditve se umeš ča izven naselij oz. ob njihov rob. To so centralna čistilna naprava pri Janežovcih, manjše čistilne naprave za posamezna strnjena naselja, trije centri dva centra za lo čeno zbiranje reciklažnih odpadkov v komunalnem obmo čju Janežovci, v Desencih in v proizvodnem obmo čju Drstelja ter ekološki otoki na celotnem obmo čju ob čine. T. i. divja odlagališ ča se sanira in površine vrne v primarno rabo ali se jim nameni nova ustrezna raba.

41. člen (obmo čja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kakovosti prostora)

(1) Kot posebne vrednote se varuje obmo čja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti zavarovana s posebnimi predpisi kot pomembna naravna dediš čina. To so varovane naravne vrednote, ekološko pomembna obmo čja in obmo čje Natura 2000. (2) Ustvarjene krajinske, urbanisti čne in arhitekturne zna čilnosti, varovane po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine, so jedro starega Destrnika okoli cerkve, ki je krajinska prostorska dominanta širšega obmo čja, vinogradi pod grebensko obcestno zazidavo in vse enote kulturne dediš čine v ob čini. (3) Poseljeni del ob čine ima vse zna čilnosti kulturne krajine, za katero je zna čilna slemenska poselitev. (4) Pri usmerjanju nove poselitve se praviloma upošteva tradicionalni urbanisti čni vzorec. V primerih umestitve specifi čnih in za širši prostor pomembnih prostorskih ureditev (dom za ostarele v Zasadih) se urbanisti čni vzorec prilagodi namenu ter potrebam. Oblikovanje prostora in objektov se v tem primeru podreja obstoje čemu okolju – ne sme prevladati nad obstoje čo kulturno krajino. (5) Oblikovanje objektov naj v najve čji meri upošteva tradicionalne zna čilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura)

42. člen (obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obmo čja zaš čite in reševanja)

(1) Poplavna obmo čja v ob čini so evidentirana le ob strugi Pesnice, pojavljajo pa se tudi izredne hudourniške poplave ob potoku Rogoznica, za katere pa ni uradne evidence. Obmo čje katastrofalnih poplav ob vodotoku Pesnica je opredeljeno na podlagi državne opozorilne karte poplav. Ob vodotoku Rogoznica je dolo čeno obmo čje razredov poplavne nevarnosti na podlagi elaborata "Izdelava študije kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti potoka Rogoznica z umestitvijo visokovodnih zadrževalnikov" (IEI d.o.o., Maribor, nov. 2015). V ta obmo čja se poselitve ne usmerja. (2) Vodovarstvena obmo čja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem obmo čju ob čine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem obmo čju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007). (3) Potencialno plazljiva obmo čja, pretežno usadna, so vsi strmejši predeli ob čine. Poselitev usmerjamo skladno s tradicionalnim vzorcem na slemena, kjer je bistveno manjša nevarnost plazenja. (4) Obmo čje ob čine spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti po MCS lestvici. Potresni pospešek je 0,125 (g). Objekte se gradi protipotresno, v skladu s pogoji za gradnjo na

19 obmo čju VII. stopnje potresne nevarnosti z navedenim projektnim pospeškom. (5) Za primer agresije ali velikih naravnih nesre č se zagotovi površine za pokop ve čjega števila žrtev vzhodno od obstoje čega pokopališ ča v Destrniku. Ruševine se odlaga na obmo čju režijskega obrata ob činskega komunalnega podjetja v enoti urejanja prostora Dr2. Če to ne zadoš ča, se uporabi obmo čje sosednjega rekreacijskega proizvodnega obmo čja v enoti urejanja Dr3 DR7 . Ob množi čnem poginu živali se kadavre zbira in pokopava neposredno ob ve čjih živinorejskih obratih, manjše koli čine pa se ob upoštevanju sanitarnih predpisov zbira v komunalnem obmo čju Janežovci, od tod pa odvaža v kafilerijo na Ptuju. Obmo čja za evakuacijo prebivalstva in za za časno nastanitev so ve čje javne površine in prostori javnih objektov, prednostno Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, Volkmerjevega doma kulture, gasilskih domov Destrnik in Desenci, lovskega doma Drstelja ter turisti čnega doma Destrnik. Zbirna mesta za delitev pomo či so vsi primerni javni objekti v ob čini, prednostno pa kulturna dvorana Destrnik, župniš če župnije sv. Urbana ter gasilska doma v Destrniku in Desencih. (6) Dela Pesniške in Rogozniške doline sta po podatkih s hidrogeološke karte Slovenije obsežna vodonosnika z nivojem podtalnice tik pod površjem. Obmo čji obeh vodonosnikov sta obmo čji, ki ju potencialno ogroža visoka podtalnica. Na ta obmo čja se poselitve ne usmerja. (7) Na obmo čju ob čine ni posebnih požarno ogroženih obmo čij. V Destrniku in Desencih delujeta prostovoljni gasilski društvi Destrnik in Desenci, ki razpolagata z obi čajno opremo za intervencijo, tj. za gašenje lokalnih požarov. Na celotnem obmo čju ob čine je zgrajeno vodovodno omrežje z zadostno kapaciteto za zagotovitev zadostnih koli čin vode za gašenje požarov ter s stalnim tlakom najmanj 3 bare. Omrežje je opremljeno s hidranti. Javno cestno omrežje je speljano do vseh javnih, stanovanjskih in proizvodnih objektov. Na prometnih površinah ob objektih so zadostne površine za delo gasilcev, policije, reševalcev in komunalnih delavcev.

43. člen (obmo čja in objekti za potrebe obrambe)

Na obmo čju ob čine ni posebnih obmo čij in objektov za potrebe obrambe. Površine in ukrepi za primer agresije ali velikih naravnih nesre č so opredeljeni v 5. odstavku predhodnega člena (obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obmo čja za zaš čito in reševanje).

2.5.3 U smeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č

44. člen (usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č)

(1) Stavbna zemljiš ča: Stavbna zemljiš ča za stanovanja ter javne, proizvodne in turisti čno- rekreacijske objekte se prednostno opredeljuje v strnjenih naseljih. Izven strnjenih naselij se stavbna zemljiš ča izjemoma opredeli le ob upoštevanju pogojev, določenih znotraj obmo čij zaš čitnih režimov ter plazljivih in poplavnih obmo čij. Na obmo čjih razpršene poselitve se – razen za ureditve, navedene v 37. členu tega odloka, stavbnih zemljiš č ne opredeljuje. (2) Kmetijska zemljiš ča: Kmetijska zemljiš ča se v najve čji možni meri ohranja za proizvodnjo hrane. Prednostno se varuje ve čje strnjene komplekse, kjer je mogo ča intenzivna pridelava hrane. Vzpodbuja se ohranjanje tradicionalnih kultur, kot so vinogradništvo, sadjarstvo in pašna živinoreja (govedo, drobnica, praši či ter perutnina). S sistemskimi rešitvami, ki jih omogo ča Program razvoja podeželja RS, se dodatno zmanjšuje izseljevanje avtohtonih prebivalcev in opuš čanje kmetovanja ter s tem zaraš čanje kmetijskih površin. (3) Gozdna zemljiš ča: Gozdna zemljiš ča imajo poudarjeno lesno proizvodno funkcijo in so vir surovin. Gozdovi imajo tudi pomembno ekološko in sociološko vlogo, ki se vzdržuje in ohranja. Varovani gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so v ob čini zastopani v neznatnem obsegu. (4) Vodna zemljiš ča: Obmo čja obstoje čih vodnih zemljiš č se ohranja v mejah predhodnega prostorskega plana ob čine, pove ča pa se jih z ribniki pri Drstelji. Pri dolo čitvi obmo čij celinskih voda se dosledno upošteva dejansko stanje, oziroma se tam, kjer to ni možno, 20 smiselno upošteva dolo čilo, da se ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali za časno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljiš ča, pri čemer se pri na črtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoje če celinske vode obravnava kot vodna zemljiš ča s pripadajo čimi priobalnimi zemljiš či in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s podro čja voda. (5) Naravna dediš čina: Kot pomembno naravno dediš čino se varuje gozdne in druge zavarovane naravne sestoje, zna čilno jelševo obrast potokov ter osamele grmovne in drevesne sestoje med kmetijskimi površinami. Poplavnost ravnine ob sicer regulirani Pesnici se zmanjša s čiš čenjem strug reke in odvodnih kanalov ter z vzdrževanjem varovalnih nasipov. Naravnega poteka nereguliranih strug vodotokov se ne spreminja. (6) Kulturna krajina: Ohranja se tipi čno podobo kulturne krajine južnih Slovenskih goric, ki jo sestavljajo zna čilni urbanisti čni vzorci, predvsem strnjeno slemensko poselitev in pre čno zaporedje cesta –stavbno zemljiš če–vinograd –sadovnjak –pašnik –gozd –potok in razpršeno pobo čno poselitev, zna čilne skupine stavb ter arhitekturo avtohtonih samotnih kmetij, vini čarij in pomožnih kmetijskih objektov, zna čilno parcelacijo naselij ter zna čilno parcelacijo gri čevnatega dela ob čine ter ravninskega dela ob čine s poljedelskimi kulturami ob Pesnici in Rogoznici. (7) Zagotavlja se pogoje za nadaljnji soobstoj bogate avtohtone naravne favne in flore celotnega obmo čja ob čine. V najve čji možni meri se ohranja tradicionalno okolje ob naseljih, kar se doseže s sonaravnimi oblikami kmetovanja, z vzdrževanjem kulturne krajine podeželja, ohranjanjem pestrosti gozdnih sestojev ter z ohranjanjem sprejemljivega obsega mokriš č in poplavnih predelov ob Pesnici, Rogoznici ter ob naravnih strugah drugih vodotokov. Ohranja se avtohtono obrast vodnih površin, mejice, osamelo grmovje in drevesa.

2.5.4 Usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev

45. člen (vrste PIP)

(1) Obmo čje ob čine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s slede čimi vrstami PIP: glede – namembnosti površin in objektov, – lege objektov, – velikosti objektov, – oblikovanja objektov, – parcelacije, – priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, narave, varstva okolja in naravnih dobrin, – varovanja zdravja ljudi, – varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter glede obrambnih potreb, – obmo čij, za katera so predvideni ob činski podrobni prostorski na črti. (2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se zagotavlja ohranitev avtohtonih urbanisti čnih vzorcev na grebenih in vzdrževanje kulturne krajine, razvojno dinami čno, zdravo in človeku ter naravi prijazno okolje, v katerem se omogo či tako nove razvojne programe kot tradicionalno kmetijsko proizvodnjo, oboje ob ohranjanju ugodnih pogojev za soobstoj človeka ter divje favne in flore obmo čja.

3 IZVEDBENI DEL OB ČINSKEGA PROSTORSKEGA NA ČRTA

3.1 DOLO ČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA

46. člen (enote urejanja prostora)

(1) Enote urejanja prostora so dolo čene na podlagi naravnih in ustvarjenih zna čilnosti

21 prostora, ob upoštevanju režimov s podro čja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediš čine, upoštevanju omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo, ter na osnovi pretežne namenske rabe. (2) Enote urejanja prostora so opredeljene za strnjena naselja, zaselke in za dele naselij Destrnik, Desenci, Doli č, Gomila, Gomilci, Vintarovci, Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Janežovski Vrh, Levanjci, Lo čki Vrh, Placar, Svetinci in Zasadi ter za proizvodno obmo čje Drstelja, športno- rekreacijsko obmo čje Janežovski Vrh, turisti čni obmo čji Janežovci in Jiršovci, obmo čji bioplinarn, obmo čji ribnikov Drstelja, komunalno obmo čje Janežovci, obmo čja režimov ter obmo čja krajine. (3) Za vsako enoto urejanja prostora so dolo čeni osnovna in podrobna namenska raba ter prostorski izvedbeni pogoji.

3.2 OBMO ČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

47. člen (obmo čja namenske rabe prostora) Namenska raba prostora je ob upoštevanju podro čnih predpisov dolo čena in prikazana glede na predvideno rabo v skladu z izhodiš či iz hierarhi čno nadrejenih prostorskih aktov in se deli na: (1) Obmo čja stavbnih zemljiš č: – Obmo čja stanovanj: SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajo čih dejavnosti ali z njimi, SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, SB – površine stanovanj za posebne namene (dom ostarelih); – Obmo čja centralnih dejavnosti: CU – obmo čja histori čnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje, CD – druga obmo čja centralnih dejavnost, kjer prevladuje dolo čena dejavnost razen stanovanj; – Obmo čja proizvodnih dejavnosti: IG – gospodarske cone, namenjene proizvodnim, obrtnim, skladiš čnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in spremljajo čim dejavnostim, IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in s kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali; – Posebna obmo čja: BT – površine za turizem, namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turisti čno ponudbo ter nastanitev; – Obmo čja zelenih površin: ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem, ZD – druge urejene zelene površine, npr. zaš čitni pasovi in vedutno varovanje, ZK – površine pokopališ č; – Obmo čja prometne infrastrukture: PC – površine cest; PO – ostale prometne površine; – Obmo čja okoljske infrastrukture: O – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja čiš čenja odpadnih voda, oskrbe z vodo ter ravnanja z odpadki; – Obmo čja energetske infrastrukture: E – površine, namenjene za izvajanje dejavnosti s podro čja energetike; – Obmo čja razpršene poselitve: A – površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij; – Obmo čja razpršene gradnje: zemljiš če pod stavbami izven obmo čja stavbnih zemljiš č kot informacija o dejanskem stanju. (2) Obmo čja kmetijskih zemljiš č: K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča,

22 K2 – druga kmetijska zemljiš ča. (3) Obmo čja gozdnih zemljiš č: G – gozdna zemljiš ča. (4) Obmo čja voda: VC – celinske vode.

3.3 DOPUSTNA IZRABA PROSTORA

48. člen (dopustna izraba prostora)

Na obmo čjih nekaterih stavbnih zemljiš č so glede na stavbno tipologijo dolo čene: – dopustna izraba stavbne parcele kot faktor izrabe – Fiz, ki je najve čje dovoljeno razmerje med bruto etažnimi površinami stavb na parceli in površino stavbne parcele, s katerim se regulira velikost ter etažnost stavb, – dopustna pozidanost stavbnih parcel – Fz, ki je najve čje dovoljeno razmerje med površinami pod vsemi objekti in površino stavbne parcele, s katerim se regulira gostoto pozidave.

49. člen (pregled enot urejanja prostora v ob čini) ZAP. ŠIFRA IN OPIS PODROBNE NA ČIN NASELJE OPIS ENOTE EUP REŽIM ČLEN ŠT. NAMENSKE RABE UREJANJA SS – stanovanjske površine ZD – druge urejene zelene Stanovanjsko KD, površine obmo čje – VVO, 51 - 59. 1. Destrnik D1 PC – površine cest OPN severni del ob erozijska člen PO – ostale prometne pokopališ ču obmo čja* površine K2- druga kmetijska zemljiš ča VVO, 69. 2. Destrnik Pokopališ če D2 ZK – pokopališ če erozijska OPN člen obmo čja* Stanovanjsko in SS – stanovanjske površine 51 - 59. 3. Destrnik D3 KD, VVO OPN oskrbno obmo čje PC – prometne površine člen CU – osrednja obmo čja centralnih dejavnosti 51 - 59. 4. Destrnik Jedro naselja D4 SS – stanovanjske površine KD, VVO OPN člen ZD – druge zelene površine PC – prometne površine Stanovanjsko 51 - 59. 5. Destrnik obmo čje Zasadi D5 SS – stanovanjske površine VVO OPN člen –zahod Osrednje CU – osrednja obmo čja obmo čje naselja centralnih dej. 51 - 59. 6. Destrnik D6 VVO OPN ob gasilskem PC – površine cest člen domu SS – stanovanjske površine Dom za ostarele SB – stanovanjske površine 73. 7. Destrnik D7 VVO OPPN Zasadi za posebne namene člen Stanovanjsko SS – stanovanjske površine 51 - 59. 8. Destrnik obmo čje Zasadi D8 PC – površine cest VVO OPN člen –vzhod Podeželsko SK – površine podeželskega 60 - 67. 9. Destrnik D10 VVO OPN naselje v grabi naselja člen Podeželsko SK – površine podeželskega VVO, 60 - 67. 10. Destrnik naselje D13 naselja erozijska OPN člen Vintarovci obmo čja* SK – površine podeželskega Podeželsko VVO, naselja 60 - 67. 11. Destrnik naselje – pod D14 erozijska OPN K2 – druga kmetijska člen šolo obmo čja* zemljiš ča

23 Vrtec in poslovne CD – druga obmo čja 51 - 59. 12. Destrnik D15 VVO OPN dejavnosti centralnih dejavnosti člen Stanovanjsko SS – stanovanjske površine 51- 59. 13. Destrnik D16 VVO OPN obmo čje ob vrtcu PC – površine cest člen Podeželsko naselje – SK – površine podeželskega 60 - 67. 14. Destrnik D17 VVO OPN zahodno od tenis naselja člen igriš ča Tenis igriš če ZS – površine za oddih, 68. 15. Destrnik D18 VVO OPN rekreacijo in šport člen Športni park pod ZS – površine za oddih, 68. 16. Destrnik D20 VVO OPN šolo rekreacijo in šport člen Podeželsko SK – površine podeželskega VVO, naselje nad naselja 60 - 67. 17. Destrnik D22 erozijska OPN Janežovskim PC- površine cest člen obmo čja* Vrhom Parkiriš če pod 70. 18. Destrnik D23 PO- druge prometne površine VVO OPN šolo člen SK – površine podeželskega Podeželsko naselja 60 - 67. 19. Doli č naselje Doli č – VVO OPN DO1 K2 – druga kmetijska člen zahod zemljiš ča SK – površine podeželskega Podeželsko naselja 60 - 67. 20. Doli č naselje Doli č – VVO OPN DO2 K1 – najboljša kmetijska člen sever zemljiš ča SK – površine podeželskega Podeželsko naselja 60 - 67. 21. Doli č naselje Doli č – K1 – najboljša kmetijska VVO OPN DO3 člen jug zemljiš ča G – gozdna zemljiš ča SK – površine podeželskega naselja CD – druga obmo čja centralnih dejavnosti Podeželsko 60 - 67. 22. Desenci PC – prometne površine VVO OPN naselje Desenci DE1 člen O - obmo čje okoljske infrastrukture K1- najboljša kmetijska zemljiš ča Odlok o LN za obmo čje razpršene gradnje na SS – stanovanjske površine VVO, Stanovanjsko Drstelji 23. Drstelja K2 – druga kmetijska erozijska obmo čje Drstelja DR1 (Uradni zemljiš ča obmo čja* vestnik Ob čine Destrnik, št. 6/05) VVO, Ob činski režijski 101. 24. Drstelja IG – gospodarska cona erozijska OPN obrat Drstelja DR2 člen obmo čja* Športni park ZS – površine za oddih, VVO, 68.

25. Drstelja Drstelja rekreacijo in šport erozijska OPN člen DR3 obmo čja* SK – površine podeželskega Podeželsko VVO, naselja 60 - 67. 26. Drstelja naselje Drsteljski erozijska OPN DR4 K2 – druga kmetijska člen Vrh obmo čja* zemljiš ča SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko naselja 60 - 67. 27. Drstelja erozijska OPN naselje Drstelja DR5 K2 – druga kmetijska člen obmo čja* zemljiš ča

24 Širitev VVO, 74. 28. Drstelja stanovanjskega SS – stanovanjske površine erozijska DR6 OPPN člen obmo čja Drstelja obmo čja* Proizvodno VVO, 101.a 28.a Drstelja obmo čja DR7 IG- gospodarska cona erozijska OPN člen Drstelja- širitev obmo čja* SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko naselja 60 - 67. 29. Gomila erozijska OPN naselje Gomila GO1 K1 – najboljša kmetijska člen obmo čja* zemljiš ča SK – površine podeželskega naselja PC - površine cest Podeželsko 60 - 67. 30. Gomilci K1 – najboljša kmetijska VVO OPN naselje Gomilci GM1 člen zemljiš ča K2 – druga kmetijska zemljiš ča SK – površine podeželskega Podeželsko naselja VVO, 60 - 67. 31. Janežovci naselje J1 PC – površine cest erozijska OPN člen Janežovci K1 – najboljša kmetijska obmo čja* zemljiš ča Odlok o LN za turisti čno- rekreacijski kompleks v VVO, Janežovcih erozijska Terme BT – površine za turizem pri 32. Janežovci J2 obmo čja*. Janežovci VC – vodne površine Destrniku Naravna (Uradni vrednota vestnik ob čine Destrnik, št. 13/07) Centralna VVO, čistilna O – obmo čje okoljske erozijska 72. 33. Janežovci J3 OPN naprava infrastrukture obmo čja*, člen Janežovci Turisti čno- VVO, stanovanjsko 74. 34. Janežovci J4 SS – stanovanjske površine erozijska OPPN naselje člen obmo čja* Janežovci Center za lo čeno zbiranje VVO, O – obmo čje okoljske 76. 35. Janežovci reciklažnih J5 erozijska OPPN infrastrukture člen kosovnih obmo čja* odpadkov Janežovci SK – površine podeželskega Podeželsko naselja VVO. 60 - 67. 36. Janežovci naselje J6 PC- površine cest erozijska OPN člen Janežovci – jug K1 – najboljša kmetijska obmo čja* zemljiš ča VVO, Gostiš če 51 - 59. 37. Janežovci J7 SS – stanovanjske površine erozijska OPN Janežovci člen obmo čja* SS – stanovanjske površine VVO, Centralno 74. 38. Jiršovci CD – druga obmo čja erozijska OPPN obmo čje Jiršovci JI1 člen centralnih dejavnosti obmo čja*

25 Podeželsko SK – površine podeželskega VVO, 60 - 67. 39. Jiršovci naselje Jiršovci naselja erozijska OPN JI2 člen –zahod PC- površine cest obmo čja* Podeželsko VVO, SK – površine podeželskega 60 - 67. 40. Jiršovci naselje Jiršovci erozijska OPN JI3 naselja člen – sever obmo čja* Podeželsko SK – površine podeželskega VVO, naselje nad naselja 60 - 67. 41. Jiršovci erozijska OPN dolino Rogoznice JI4 K2 – druga kmetijska člen obmo čja* – vzhod zemljiš ča SK – površine podeželskega Podeželsko naselja VVO, 60 - 67. 42. Jiršovci naselje Jiršovci – K1 – najboljša kmetijska erozijska OPN JI5 člen Ricnje zemljiš ča obmo čja* G – gozdna zemljiš ča BT – površine za turizem Turisti čno IK – površine z objekti za VVO, 93 –

43. Jiršovci obmo čje kmet. proizvodnjo erozijska OPN 101. JI6 Jiršovci K1 – najboljša kmetijska obmo čja* člen zemljiš ča SK – površine podeželskega Podeželsko VVO, naselja 60 - 67. 44. Jiršovci naselje Jiršovci- JI7 erozijska OPN K2- druga kmetijska zemljiš ča člen severovzhod obmo čja

Obmo čje VVO, 77 – 45. preseljene Kmetija Lenart JI8 A – avtohtona poselitev erozijska OPN 86a. kmetije obmo čja* VVO, 60 – Gostiš č Jiršovci- JI9 CD - druga obmo čja 46. Jiršovci erozijska OPN 67. Gaje centralnih dejavnosti obmo čja* člen Podeželsko SK – površine podeželskega VVO , 60 – Janežovski naselje 47. JV1 naselja erozijska OPN 67. Vrh Janežovski Vrh – PC – površine cest obmo čja* člen zahod VVO , Sanacija SS – stanovanjske površine erozijska Janežovski razpršene 74. 48. JV2 PC – prometne površine obmo čja*, OPPN Vrh gradnje člen Naravna Janežovski Vrh vrednota Podeželsko VVO , Janežovski naselje SK – površine podeželskega 60 - 67 . 49. JV6 erozijska OPN Vrh Janežovski Vrh naselja člen obmo čja* –vzhod Športno in VVO, Janežovski rekreacijsko ZS- površine za šport, 103.a 50. JV7 erozijska OPPN Vrh obmo čje rekreacijo in oddih člen obmo čja* Janežovski Vrh SK – površine podeželskega naselja Podeželsko 60 - 67. 51. Levanjci PC – prometne površine KD, VVO OPN naselje Levanjci LE1 člen IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Bioplinarna E – obmo čje energetske 71. 52. Levanjci VVO OPN Žampa LE2 infrastrukture člen SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko naselja 60 - 67. 53. Lo čki Vrh erozijska OPN naselje Lo čki Vrh LO1 K2 – drugo kmetijsko člen obmo čja* zemljiš če SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko 60 - 67. 54. Placar naselja erozijska OPN naselje Placar PL1 člen PC – prometne površine obmo čja* VVO, Živinorejski IK – površine z objekti za 102. Placar erozijska OPN 55. obrat Placar kmetijsko proizvodnjo člen PL2 obmo čja*

26 SK – površine podeželskega naselja VVO, Podeželsko K1- najboljša kmetijska 60 - 67. Placar erozijska OPN 56. naselje zemljiš ča člen PL3 obmo čja* K2 – druga kmetijska zemljiš ča SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko naselja 60-67. 57. Placar erozijska OPN naselje K2 – druga kmetijska člen PL4 obmo čja* zemljiš ča VVO Novo obmo čje 74. Placar SS – stanovanjske površine erozijska OPPN 58. stanovanj člen PL5 obmo čja* VVO, Novo obmo čje 74. 59. Placar SS – stanovanjske površine erozijska OPPN stanovanj člen PL6 obmo čja* Obmo čje VVO, 77 - preseljene Kmetija Petek PL7 A – avtohtona poselitev erozijska OPN 60. 86a. kmetije obmo čja* Podeželsko SK – površine podeželskega VVO 60 - 67. 61. Svetinci OPN naselje SV1 naselja člen SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko naselja 60 - 67. 62. Vintarovci erozijska OPN naselje K2 – druga kmetijska člen VI1 obmo čja* zemljiš ča SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko naselja 60 - 67. 63. Vintarovci erozijska OPN naselje VI2 K2 – druga kmetijska člen obmo čja* zemljiš ča SK – površine podeželskega VVO, Podeželsko naselja 60 - 67. 64. Vintarovci erozijska OPN naselje VI3 K2 – druga kmetijska člen obmo čja* zemljiš ča VVO, Novo obmo čje 74. 65. Vintarovci SS – stanovanjske površine erozijska OPPN stanovanj jug člen – VI4 obmo čja* Novo obmo čje VVO 74. 66. Vintarovci stanovanj – SS – stanovanjske površine erozijska OPPN VI5 člen sever obmo čja* A – avtohtona poselitev IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo O – površine okoljske infrastrukture Gri čevnat svet, ZS – površine za oddih, KD, VVO, Obmo čje osrednji del rekreacijo in šport 77 - 92. 67. ZN1 erozijska OPN krajine ob čine, PC – prometne površine člen obmo čja* obmo čje krajine K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča K2 – druga kmetijska zemljiš ča G – gozdna zemljiš ča

Naravna Obmo čje 77 - 92. 68. Gozd – Desenci ZN2 G – gozdna zemljiš ča vrednota, OPN krajine člen VVO

27 A – avtohtona poselitev K1 – najboljša kmetijska zemljiš ča Dolina K2 – druga kmetijska VVO, Rogoznice in zemljiš ča erozijska Slovenske Obmo čje G – gozdna zemljiš ča obmo čja*, 77 - 92. 69. gorice, ZN3 OPN krajine O – okoljska infrastruktura Naravna člen zahodni del IK – površine z objekti za vrednota ob čine, kmet. proizvodnjo obmo čje krajine PC – prometne površine ZS – površine za šport, rekreacijo in oddih

G – obmo čje gozdov Naravna K1 – najboljša kmetijska vrednota, zemljiš ča poplavno 77 – Obmo čje Pesniška dolina, 70. ZN4 A – avtohtona poselitev obmo čje, OPN 92. krajine obmo čje krajine PC – prometne površine VVO, člen O – okoljska infrastruktura erozijska VC – vodne površine obmo čja*

A – avtohtona poselitev 1. obmo čje G – obmo čje gozdov Natura Obmo čje Nature K1 – najboljša kmetijska 77 - 92. ZN5 2000, VVO OPN 71. krajine 2000 Zg. zemljiš ča člen

Velovlek K2 – druga kmetijska zemljiš ča 2. obmo čje G – obmo čje gozdov Obmo čje Nature K1 – najboljša kmetijska Natura 77 - 92. ZN6 OPN 72. krajine 2000 Zg. zemljiš ča 2000, VVO člen Velovlek G – obmo čje gozdov KD, VVO, Obmo čje Drstelja – gomila 77 - 92. 73. ZN7 K1 – najboljša kmetijska erozijska OPN krajine Brezje člen zemljiš ča obmo čja* Gomila – KD, VVO Obmo čje G – obmo čje gozdov 77 - 92. gomilno ZN8 erozijska OPN 74. krajine člen grobiš če obmo čja* KD, VVO, 77 – Obmo čje Jiršovci – rimski erozijska 75. ZN9 G – obmo čje gozdov OPN 92. krajine gomili obmo čja* člen

KD, VVO, Obmo čje Placar – rimska 77 - 92. ZN10 G – obmo čje gozdov erozijska OPN 76. krajine gomila člen obmo čja* G – obmo čje gozdov KD, VVO, Obmo čje Placar – rimska 77 - 92. ZN11 K1 – najboljša kmetijska erozijska OPN 77. krajine gomila 1 člen zemljiš ča obmo čja* Gomilci – Obmo čje 77 - 92. 78. gomilno ZN12 G – obmo čje gozdov KD, VVO OPN krajine člen grobiš če Zg. Velovlek – Obmo čje 77 - 92. 79. gomilno grobiš če ZN13 G – obmo čje gozdov KD, VVO OPN krajine člen na vrhu grebena Levanjci – Obmo čje 77 - 92. 80. gomilno ZN14 G – obmo čje gozdov KD, VVO OPN krajine člen grobiš če VC – vodne površine VVO, Obmo čje 103. 81. Ribnik ZN15 ZD- druge zelene površine erozijska OPPN krajine člen obmo čja* VC – vodne površine VVO, Obmo čje ZD- druge zelene površine 103. 82. Ribnik ZN16 erozijska OPPN krajine K1 – najboljša kmetijska člen obmo čja* zemljiš ča

28 A – avtohtona poselitev IK – površine z objekti za Obmo čje 86 - 92. 83. Kmetija Arnuš ZN17 kmetijsko proizvodnjo VVO OPN krajine člen E – obmo čje energetske infrastrukture KD – zavarovana kulturna dediš čina VVO – Vodovarstvena obmo čja z oznako VVO III, Uredba o vodovarstvenem obmo čju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007, 32/11 in 24/13) erozijska obmo čja*- obmo čja zahtevnih zaš čitnih ukrepov poplavno obmo čje - Opozorilna karta poplav (zelo redke poplave)

3.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

50. člen (dolo čila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za na črtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiš čih v naseljih dolo čajo: − namembnost in vrsto posegov v prostor, − lego, velikost in oblikovanje objektov, − merila za parcelacijo, − priklju čevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, − ohranjanje kulturne dediš čine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, − var ovanje zdravja ljudi, − varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambne potrebe in − dopustne posege na obmo čjih predvidenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov. (2) V vseh enotah urejanja prostora so na stavbnih zemljiš čih, če za posamezno obmo čje podrobne namenske rabe v posamezni enoti urejanja prostora ni druga če dolo čeno, dopustni naslednji posegi: gradnja novih objektov, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija in odstranitev objektov, sprememba namembnosti celote ali delov objektov, če je nova namembnost skladna z namensko rabo prostora. vzdrževanje objektov, gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Izven stavbnih zemljiš č, na obmo čjih razpršene gradnje, so , če za posamezno obmo čje podrobne namenske rabe ni druga če dolo čeno, dopustni naslednji posegi na zemljiš čih pod stavbo izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo vzdrževanje objekta, gradnja gospodarske javne infrastrukture pod pogoji, ki jih dolo ča ta prostorski akt, gradnja in postavitev enostavnih ter nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih dolo ča ta prostorski akt. (4) V objekte kulturne dediš čine se posega skladno z 58. členom tega odloka. Ne glede na dolo čbe prejšnjih odstavkov tega člena velja v obmo čjih, varovanih po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediš čine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje varstva kulturne dediš čine. (5) Vodovarstvena obmo čja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem obmo čju ob čine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem obmo čju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007). (6) Ne glede na dolo čbe za posamezne enote urejanja prostora, je na območju OPN dovoljeno graditi in urejati objekte za varstvo pred naravnimi nesre čami kot so oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazu, protipoplavni nasipi ipd., če to ni v nasprotju s predpisi o vodah, varstvu narave in kulturne dediš čine, varstvu človekovega zdravja in drugimi podro čnimi predpisi. Za kmetijska zemljiš ča veljajo pogoji iz 6. odstavka 77. člena tega odloka. (7) Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov:

29 • Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov ter drugih posegov na kmetijskih zemljiš čih so podrobno opredeljene v 6. odstavku 77. člena za obmo čja PNRP K1 in K2 ter v preglednicah v Prilogah 1 in 2 za preostala obmo čja PNRP. • Odmik od parcelne meje znaša najmanj 1,5 m, razen za ograje in ureditve v nivoju terena, ki se lahko postavijo do parcelne meje. Če so odmiki manjši od zgoraj dolo čenih, je potrebno predložiti soglasje mejašev. • Začasni objekt sezonskega turisti čnega zna čaja se lahko postavi na zemljiš čih, ki so prometno dostopna, priklju čeni morajo biti na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavi samo v središ čih naselij, ob objektih, namenjenih turisti čni dejavnosti in na obmo čjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev za časnega objekta ne sme povzro čiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. • V vseh enotah urejanja prostora je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali pre čkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju drugih pogojev tega odloka. Za kmetijska zemljiš ča veljajo pogoji iz 6. odstavka 77. člena tega odloka. • Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališ ču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, ve čnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, konfini, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po na čelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave. • Protihrupne bariere se na obmo čjih naselij lahko gradijo le do višine 3 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi dolo čil OPPN. • Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj ozna čenega naselja. Izven obmo čij naselij ni dovoljeno postavljati trajnih ali za časnih objektov, namenjenih oglaševanju (prosto stoje či oglasni panoji in zasloni, zasloni na pro čeljih stavb in na enostavnih ter nezahtevnih objektih, za časni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje za časnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditve. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameš čanja oglasnih sporo čil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, mo č osvetlitve ne sme presegati mo či svetlobe javne razsvetljave. Barva in mo č svetlobe ne sme biti mote ča za stanovanja v soseš čini. • Likovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih zna čilnosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo osnovnemu objektu, morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov in garaž za osebna vozila ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. • Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeš čeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in obmo čjih stavbne dediš čine reklame niso dovoljene. • Na obmo čjih, varovanih po predpisih kulturne dediš čine, so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: ◦ majhna stavba (objekt za lastne potrebe v kulturnovarstvenih smernicah): ▪ drvarnica - imeti mora podolgovat tloris, obod iz lesenih pokon čnih letev, dvokapno streho z naklonom 40-45 stopinj, ope čno kritino- izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja: ▪ garaža - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vklju čevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest, ▪ lopa - možna le, če to dopuš ča zasnova doma čije oz. hiše – potrebna predhodna preveritev nemote če vklju čitve v prostor, biti mora lesena;

30 ▪ nadstrešek - možen le, če to dopuš ča zna čaj objekta ali odprtega prostora; ▪ rezervoar - potrebna predhodna preveritev nemote če vklju čitve v prostor, na čeloma naj bo omejen z neizstopajo čo živo mejo; ▪ uta oz. sen čnica- potrebna predhodna preveritev nemote če vklju čitve v prostor, biti mora lesena; ▪ ograja- naj bo iz naravnih materialov ali ži čna, ki je lahko prepletena z živo mejo: ◦ pomožni infrastrukturni objekti: ▪ cestni objekti: avtobusno postajališ če - na obmo čju celotne ob čine izven mesta naj bo izdelana celostna podoba postajališ č in druge opreme; ▪ energetski objekti: • nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje - v obmo čjih kulturne dediš čine jih je potrebno speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediš čino - v tem primeru naj vodi potekajo po oz. izjemoma ob robovih naselja, gozda, cest...; • lo čilno oz. krmilno mesto - naj bo neopazno, umaknjeno na rob; • transformatorska postaja - naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine, če to ni možno naj bo čimbolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante; • relejna hišica- naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine; • tipski zabojnik za skladiš čenje jeklenk- naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine; • fotovoltai čne elektrarne- na objekte kulturne dediš čine se na čeloma ne postavlja elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah; možnosti so na notranjih dvoriš čih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti dolo čati posebej; ◦ telekomunikacijski objekti-: • sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje- praviloma naj se izogibajo objektom in obmo čjem kulturne dediš čine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeš čanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih u činkov na histori čno substanco objekta in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oz. drogov za bazne postaje v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo; ◦ komunalni objekti: • objekt s hidroforno postajo oz. pre črpališ čem - izogibati se je potrebno objektom in obmo čjem kulturne dediš čine, če je postavitev neizogibna, naj bo črpališ če na ne- izpostavljenem mestu, obdanem z živico: • mala tipska čistilna naprava - obmo čje postavitve ponovno zatraviti, spremljajo č objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne izpostavljeno mesto; ◦ pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ▪ čebelnjak - sledijo naj tradicionalnemu vzoru; ▪ gnojiš če, gnojna jama - ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru doma čije, v neposredni bližini hleva; ▪ gozdna cesta- v obmo čjih kulturne dediš čine je potrebno izdelati variante tras; ▪ gozdna u čna pot- v obmo čjih kulturne dediš čine je potrebno izdelati celostno podobo u čnih zabel; ▪ gozdna ži čnica- naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine; ▪ kaš ča- sledijo naj tradicionalnemu vzoru; ▪ kozolec- dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoje čih; ▪ kme čka lopa- postavitev možna le v okviru kme čkega gospodarstva; ▪ silos - možen samo v horizontalni obliki in to le v okviru kme čkega gospodarstva; ▪ skedenj - dopustna je postavitev regionalno zna čilnih skednjev ◦ za časni objekti: ▪ za časni objekti za sezonsko turisti čno ponudbo se v obmo čjih kulturne dediš čine lahko na črtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja dolo čenega obmo čja;

31 ▪ začasni objekti se smejo za prireditve se smejo postaviti za omejen čas trajanja prireditve; ▪ za časni objekti za skladiš čenje naj se ne postavljajo v obmo čja kulturne dediš čine; ◦ vadbeni objekti: ▪ dopustni so le v sklopu obstoje čih u čno- vzgojnih objektov; ▪ montažnih napihljivih šotorov naj se ne postavlja v obmo čja kulturne dediš čine; ◦ spominska obeležja: ▪ pred postavitvijo spominskih obeležij v obmo čjih kulturne dediš čine je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoje čo kulturno dediš čino. ◦ urbana oprema - v obmo čjih kulturne dediš čine je treba urbano opremo na črtovati celostno: ▪ čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju in celostni podobi urbane opreme (postajališ ča, ekološki otoki ipd.); ▪ objekt za oglaševanje - na obmo čju kulturne dediš čine postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporablja lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt; ▪ transparent - na obmo čju kulturne dediš čine postavljanje transparentov na čeloma ni dovoljeno; ▪ skulptura - enako kot za spominska obeležja; ▪ ve čnamenski kioski - v obmo čjih kulturne dediš čine niso dopustni- v ta namen se lahko uporablja obstoje če opuš čene objekte kulturne dediš činevodnjaki - enako kot za spominska obeležja. Na vodnem in priobalnem zemljiš ču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: • ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljiš č, • zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, • ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, • onemogo čili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. (8) V dolo čenih primerih se dovoli odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja v posamezni enoti urejanja prostora. Če je bil objekt zgrajen pred sprejemom odloka v skladu s takrat veljavnimi pogoji oz. določili glede oblikovanja, objekt pa je potrebno legalizirati, ker ni bil zgrajen na v gradbenem dovoljenju navedeni zemljiški parceli, se dovoli odstopanje od sedaj veljavnih prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja. V tem primeru se šteje, da objekt izpolnjuje pogoje glede oblikovanja.

3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI V OBMO ČJIH NASELIJ

3.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji za obmo čja stanovanj in centralnih dejavnosti v EUP D1, D3, D4, D5, D6, D8, D15, D16

51. člen (PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Obmo čja stanovanj z oznako podrobne namenske rabe SS so namenjena bivanju in spremljajo čim dejavnostim. Vanje se lahko umeš čajo spremljajo če dejavnosti, kadar: – so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnih obmo čij, – s svojim delovanjem ne povzro čajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja, – se zanje lahko zagotovijo ustrezne površine za mirujo či promet. V obmo čja stanovanj se tako lahko umestijo dejavnosti socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k racionalnejši izrabi površin. (2) Dopustno je graditi: − enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, − gostinske stavbe, − upravne in pisarniške stavbe, 32 − trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov), − stavbe splošnega družbenega pomena, − druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti, − inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igriš ča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine), − enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2. (3) Pri na črtovanju in graditvi enostavnih objektov v poselitvenem obmo čju se upošteva, da se: – v okviru ene gradbene parcele lahko umesti ve č razli čnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihovo umestitev in oblikovanje na črtuje enotno; – na obmo čju, kjer je stal za časni objekt, vzpostavi prvotno stanje. (4) Obmo čja stavbnih zemljiš č z oznako podrobnejše namenske rabe CU so namenjena centralnim dejavnostim v obmo čju histori čnega in novega jedra naselja Destrnik, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, varstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje. Dejavnosti se meša vertikalno (po nadstropjih) in horizontalno. (5) Dopustno je graditi: − stanovanjske stavbe, − gostinske stavbe, − upravne in pisarniške stavbe, − trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (brez bencinskih servisov), − stavbe splošnega družbenega pomena, − druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti, − inženirske objekte, kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter elektroenergetske vode, gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igriš ča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine), − enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (6) Obmo čja stavbnih zemljiš č z oznako podrobne namenske rabe CD so namenjena drugim centralnim dejavnostim, kjer prevladujejo dolo čene centralne dejavnosti nad stanovanji. V EUP D15 so prevladujo če izobraževanje in poslovno-storitvene dejavnosti. Delež navedenih dejavnosti mora, glede na celotno površino EUP, znašati vsaj 50 %. Preostale površine se lahko nameni ostalim dopustnim dejavnostim iz 5. odstavka tega člena. (7) Na obmo čjih kmetijskih in gozdnih zemljiš č, ki ležijo znotraj naselij, veljajo enaki pogoji kot za obmo čja z enako namensko rabo zunaj naselij. (8) Obmo čja drugih zelenih površin z oznako podrobne namenske rabe ZD v EUP D1 in D4 so namenjena vedutnemu varovanju. Ohranjajo se vinogradniški zasadi. Dopuš ča se gradnja gospodarske javne infrastrukture ob činskega pomena ter enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

52. člen (PIP glede lege objektov)

(1) Odmiki stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napuš č, balkon, fasada ...) od sosednjih parcelnih mej, so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti, intervencijskega dostopa ter ob izpolnitvi požarnih in higiensko sanitarnih pogojev ter najmanj dvournega dnevnega oson čenja dnevnih bivalnih prostorov. Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi do meje. Talne ureditve (tlake) se gradi do parcelne meje. (2) Odmiki objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ceste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca ceste. Za postavitve ograj ob javnih cestah se pridobi soglasje upravljavca ceste, ki dolo či ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti.

33 (3) Odmiki objektov od gozdnega zemljiš ča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljiš ča pa najmanj 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. (4) V strnjenih delih naselij se z razmestitvijo novih objektov tvori ulice. (5) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravokotno na plastnice, na ravninah pa vzporedno ali pravokotno na prometnice. Orientacija objektov je lahko druga čna, če je to utemeljeno z zahtevami glede oson čenosti, razglednosti iz parcele ali s funkcionalnimi zahtevami, če se ne ovira prometa ali vzdrževanja ceste. (6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele ne sme motiti bivanja sosedov ali ogrožati njihovega zemljiš ča. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Drevesa se sadi z odmikom, da krošnje ne presežejo parcelnih mej, žive meje pa na 1,80 m višine. (7) Cerkev sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 je del varovane sakralne stavbne dediš čine. Razen objekta se varuje tudi njeno vplivno obmo čje. V varovanem vplivnem obmo čju dolo ča vrsto dovoljenih posegov in pogoje gradnje pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediš čine.

53. člen (PIP glede velikosti objektov )

(1) Na obmo čjih stavbnih zemljiš č za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CU in CD je n ajve čja višina novih objektov štiri etaže nad urejenim terenom (P + 2 + M ). V mansardi, kot četrti etaži nad terenom, se kapne lege podzida maksimalno do višine 60 cm. Glede kleti se upošteva pogoje iz drugega odstavka tega člena. (2) Na obmo čjih stanovanj z oznako podrobne namenske rabe SS je najve čja nadzemna etažnost enostanovanjskih objektov P + 1 + M (pritli čje, nadstropje in mansarda). Stanovanjska mansarda, kot tretja bivalna etaža nad terenom, ima maksimalno podzidavo kapnih leg do višine 60 cm. Posamezna etaža ne sme presegati višine 3 metre. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogo ča. Na obmo čjih z visoko podtalnico in na poplavnih obmo čjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritli čja pri objektih s kletjo najve č 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa). (3) V vplivnem obmo čju cerkve Sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se posege, ki spreminjajo višinske in tlorisne gabarite obstoje čih objektov, izvaja na podlagi pogojev, ki jih dolo či pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

54. člen (PIP glede oblikovanja)

(1) Na območjih podrobne namenske rabe z oznako S S se gradbene mase novih objektov na črtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseš čini. Nove objekte se lahko tudi sodobno oblikuje z razmerjem stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. (2) Strehe objektov na obmo čjih podrobne namenske rabe z oznako S S so simetri čne dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35 –45°, dovoli pa se tudi ravne strehe ali enokapnice z nakloni do 15°. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. (3) Barve fasad objektov so umirjeni svetli toni barv iz naravnega okolja. Osnovne in kri čeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov so v barvah lesa. Kritina je ope čna ali v videzu ope čne, na nizkih naklonih tudi bakrena plo čevina, industrijski paneli v barvah brona ali ozelenjene strehe. Kleparski izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona. (4) V obmo čjih z oznako podrobne namenske rabe CU in CD se stanovanjske, javne stavbe, upravne in poslovne stavbe, trgovske in gostinske ter stavbe za storitvene dejavnosti lahko oblikuje z najve čjo višino 10 m, z ravno ali blago enokapno streho v naklonih do 15° ali s simetri čno dvokapnico v naklonih 35 –45°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se jih vgradi v streho kot osnovna kritina. Fasadni materiali so lahko tudi industrijski 34 paneli. Barve fasad so umirjeni pastelni toni barv iz naravnega okolja. (5) V vplivnem obmo čju cerkve sv. Urbana v enoti urejanja prostora D4 se gabarite obstoje čih objektov spreminja le ob soglasju pristojne službe Zavoda za varstvo kulturne dediš čine. Rušitve, prezidave in dozidave se izvajajo na podlagi pogojev, ki jih dolo či pristojna kulturno- varstvena služba. Velikost in ritem okenskih ter zunanjih vratnih odprtin na stavbah se uskladi z velikostjo in ritmom obstoje čih odprtin na objektu. Strešna okna v ravnini strešine so dovoljena le na dvoriš čnih strešinah, na uli čnih pa ne. Dovoli se gradnja strešnih izzidkov s simetri čno dvokapno streho, v naklonu strešine obstoje čega objekta. Naklone dvokapnih streh obstoje čih stavb se ohranja v izvirni obliki, kritina pa je obvezno ope čna, bobrovec. Kleparski izdelki in žlebovje so iz bakrene plo čevine ali drugega materiala v barvi brona.

55. člen (PIP glede mirujo čega prometa)

(1) Ob vseh stanovanjskih stavbah se na parcelah lastnikov protiprašno uredi parkiriš če z ustrezno velikimi parkirnimi mesti (PM) za osebna vozila z najmanj: – na stanovanjsko enoto 2 PM za stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce; (2) Ob kmetijskih objektih se predvidi zadostna manipulacijska površina za vso kmetijsko mehanizacijo in površina za njeno hrambo izven stanovanjskega obmo čja dvoriš ča. (3) Ob javnih objektih in objektih z oskrbno, gostinsko in servisno dejavnostjo, se protiprašno uredi parkiriš če za osebna vozila z najmanj: – trgovine 1 PM/30 m2 prodajne površine + 1 PM/2 zaposlena, – gostilne 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena, – gostilne s preno čiš či 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev, – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – domovi za ostarele 1 PM/5 postelj, – vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena, – športna igriš ča 1 PM/250 m2 površine igriš č, – zdravstveni prostori 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev, – cerkve 1 PM/20 sedežev in – pokopališ če 1 PM/500 m2, min. 10 PM, pri čemer se 5 % parkiriš č (oz. najmanj 1 PM) nameni gibalno oviranim osebam.

56. člen (PIP in merila za parcelacijo)

(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel sta odvisni od namena, velikosti, zmogljivosti in zasnove na črtovanih objektov ter od tipologije pozidave. Povpre čna velikost stanovanjske parcele za prostostoje čo družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2, z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami in PIP glede varovanja zdravja. Za ostale vrste stavb se velikost parcele dolo či glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve. (2) Za vsako stavbno parcelo se zagotovi možnost dostopa in dovoza z javnega cestnega omrežja ter možnost priklju čitve na obstoje čo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.

57. člen (PIP glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Vse zahtevne in manj zahtevne objekte se obvezno priklju či na vsa infrastrukturna omrežja osnovnega standarda (elektri čno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje ter cesta), ki na obmo čju obstajajo. Lastniki so obvezani spoštovati vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s sklenitvijo služnosti z upravljavcem infrastrukturnih omrežij za dostop ob gradnji in vzdrževanju javne gospodarske infrastrukture na parceli. Priklju čevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telefonsko in kabelsko televizijsko omrežje), ni obvezno. 35 (2) V naseljih se zagotavlja zdravo, mirno in čisto bivalno okolje ter glede na krajevne razmere čim boljše bivalne pogoje. Strogo in dosledno se upošteva sanitarne pogoje glede prostorskih ureditev, dovoljenih dejavnosti ter najvišjih dovoljenih ravni emisij in v ob čini sprejet režim zbiranja ter odlaganja komunalnih odpadkov. Lastniki kmetijske in drugih proizvodnih dejavnosti v naseljih dosledno upoštevajo sanitarno-tehni čne pogoje in ukrepe za zaš čito bivalnega okolja pred prekomernimi emisijami, predvsem hrupa, prašenja, smradu, mr česa ter onesnaževanja podtalja. Tehnološke odpadne vode se pred izpustom pre čisti na mestu nastanka, gnojnica pa ne sme iztekati v fekalno kanalizacijo ali v odprte jarke oz. podtalje. (3) V vseh EUP, kjer javnega omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih voda še ni ali ni predvideno, se za skupino ali za posamezno gospodinjstvo gradi male čistilne naprave. (4) V vseh EUP, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda in čistilna naprava, se zagotovi lo čeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.

58. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter glede obrambnih potreb)

(1) Sestavni del OPN so enote kulturne dediš čine, varovane po predpisih s podro čja kulturne dediš čine (v nadaljevanju objekti in obmo čja kulturne dediš čine). To so kulturni spomeniki, vplivna obmo čja kulturnih spomenikov, varstvena obmo čja dediš čine, registrirana kulturna dediš čina, vplivna obmo čja dediš čine. (2) Objekti in obmo čja kulturne dediš čine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o ob činskem prostorskem na črtu in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s podro čja varstva kulturne dediš čine, vplivna obmo čja dediš čine. (3) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediš čine ali zvišanju njene vrednosti ter dediš čino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine na na čin, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali obmo čja kulturne dediš čine in prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni: • gradnja novega objekta, vklju čno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in • rekonstrukcija objekta. (5) Odstranitve objektov ali obmo čij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. (6) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediš čine. V primeru neskladja ostalih dolo čb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediš čine. (7) Objekte in obmo čja kulturne dediš čine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uni čenjem tudi med gradnjo- čez objekt in obmo čja kulturne dediš čine ne smejo potekati gradbiš čne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriš čati za deponije viškov materialov ipd. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna obmo čja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski na črt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega na črta so dolo čeni s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski na črt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim na črtom.

36 (9) Za varstvena obmo čja dediš čine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena obmo čja dediš čine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine. (10) Za registrirano kulturno dediš čino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno obmo čje dediš čine, velja, da posegi v prostor ali na čini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediš čino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediš čino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediš čine.

Za registrirano kulturno dediš čino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediš čine.

Za registrirano stavbno dediš čino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: • tlorisna in višinska zasnova (gabariti), • gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, • oblikovanost zunanjš čine ( členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), • funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo čega zunanjega prostora, • sestavine in pritikline, • stavbno pohištvo in notranja oprema, • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, • pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), • celovitost dediš čine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici zna čilnostim stavbne dediš čine), • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediš čino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), • odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, zna čilne funkcionalne celote), • prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.), • prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne zna čilnosti, poti itd.), • naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, • podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), • odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), • stavbno tkivo (prevladujo č stavbni tip, javna oprema, uli čne fasade itd.), • oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediš čine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdiš ča.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), • zna čilna obstoje ča parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), • tradicionalna raba zemljiš č (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediš čini), • tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja, zidanice),

37 • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, • avtenti čnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, • preoblikovanost reliefa in spremljajo či objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdiš če velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na na čin, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdiš ča s kulturnimi plastmi, strukturami in premi čnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: • odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi gozdne vlake, • izkoriš čati mineralne surovine in • postavljati ali graditi trajne ali za časne objekte, vklju čno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za u činkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdiš ča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob izpolnitvi naslednjih pogojev: • če ni možno najti drugih rešitev in • če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljiš če možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se obmo čje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natan čnejše dolo čitve vsebine in sestave najdiš ča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediš čino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • avtenti čnost lokacije, • materialna substanca in fizi čna pojavnost objekta ali drugih nepremi čnin, • vsebinski in prostorski kontekst obmo čja z okolico ter vedute.

Za drugo dediš čino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • materialna substanca, ki je še ohranjena, • lokacija in prostorska pojavnost, • vsebinski in prostorski odnos med dediš čino in okolico.

(11) V vplivnih obmo čjih dediš čine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediš čine. Ohranja se prostorska integriteta, pri čevalnost in dominantnost dediš čine, zaradi katere je bilo vplivno obmo čje dolo čeno. (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno obmo čje kulturnega spomenika, varstveno obmo čje dediš čine ali registrirano dediš čino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o ob činskem prostorskem na črtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediš čine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako dolo čeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to obmo čje urejanja. Če se upravi čeno domneva, da je v nepremi čnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediš čina, in obstaja nevarnost, da bi z na črtovanimi posegi bilo povzro čeno njeno poškodovanje ali uni čenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediš čine dolo či pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine. (13) Za poseg v objekt ali obmo čje kulturne dediš čine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediš čine ali ki dediš čino uni čujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih

38 šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s podro čja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. (14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na obmo čju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdiš ča, stavbne dediš čine, naselbinske dediš čine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediš čine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni obmo čni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah- obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav dolo či pristojna javna služba. (15) Na obmo čjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljiš ča še ni znana, se priporo ča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujo č splošni arheološki režim, ki najditelja/ lastnika zemljiš č/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediš čine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediš čine, ki situacijo dokumentira v skladu z dolo čili arheološke stroke. (17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije omogo čiti dostop do zemljiš č, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (18) Obmo čja varovanj in omejitev s podro čja varstva kulturne dediš čine so razvidna iz prostorskega informacijskega sistema ter veljavnih podro čnih predpisov in uradnih evidenc. (19) V EUP D3 in D8 se za gradnjo nadzemnih objektov upošteva odmik 20 m od gozdnega roba in za talne ureditve odmik 5 m od gozdnega roba. V gozdni rob se ne posega in se ga ohranja. Znotraj naštetih EUP se ohranja posamezna drevesa, starodebelne sadovnjake, mejice in osamele grme. (20) Pri ureditvah na in v vplivnem obmo čju vodotokov se upošteva usmeritve Zakona o vodah, in sicer: – ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda, – ohranja se naravne plitvine in prelive v mati čno strugo, – vodno telo se ne zasipa, – ohranja se predele erodiranih re čnih brežin, – ohranja se sipine, – v strugo in brežine se ne posega, – posege v vode se izvaja sonaravno, – posege v vode se izvaja izven gnezditvene sezone ptic, – brežine voda se kosi od druge polovice septembra do za četka maja. – ohranja se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m, – po posegih se zasaditve brežin izvede izklju čno z lokalno avtohtonimi vrstami drevja, – dosledno se upošteva odmik 5 m od meje vodnega telesa, znotraj katerega se dovoli le posege iz 9. to čke 77. člena tega odloka. (21) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote: – V primeru najdbe mineralov ali fosilov najditelj ravna skladno s 74. členom Zakona o ohranjanju narave, to je ustavi dela in takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije. – Pri posegih, povezanih z obsežnejšimi zemeljskimi deli, kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije, kablovodov, se po predhodnem dogovoru s pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije omogo či spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja ter varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. – V primeru najdbe potencialne naravne vrednote investitor o najdbi takoj obvesti pristojno službo Zavoda za varstvo narave Slovenije. Ta pripravi usmeritve, ki vklju čujejo dokumentiranje in ovrednotenje obmo čja oz. potencialne naravne vrednote, oceno ogroženosti ter predlog ukrepa varstva ( in-situ ali ex-situ varstvo, pogodbeno varstvo, skrbništvo, zavarovanje, za časno zavarovanje, obnovitev). (22) Pri urejanju parcel investitor ohranja ali nadomesti lokalno poznane naravne in grajene odvodnike visokih voda. (23) Na celotnem obmo čju ob čine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred

39 naravnimi in drugimi nesre čami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom: – na obmo čjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija, hudourniki, se zagotovi varne življenjske razmere s sanacijo žariš č naravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Obmo čja brez bivališ č ali ekonomsko u činkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuš ča naravni dinamiki, – na poplavnih, erozijskih in usadnih obmo čjih se ne na črtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo, – na plazljivih in erozijsko ogroženih obmo čjih se pred vsako gradnjo izvede ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe, – na vododeficitarna in sušna obmo čja se ne umeš ča novih dejavnosti, ki izrazito pove čujejo porabo pitne vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoje če dejavnosti se prilagodi čim manjši porabi vode. (24) Objekte se projektira in gradi potresno varno, glede na stopnjo potresne nevarnosti. Obmo čje ob čine spada v obmo čje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125. (25) Izpolni se zahteve varstva pred požarom. Zagotovi se: – ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne lo čitve z namenom prepre čitve širjenja požara na sosednje objekte, – vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustrezni pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju), – pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane ter varne dovoze in dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. (26) Na obmo čju ob čine, razen navedenih v 42. členu, ni drugih posebnih obmo čij ali objektov za obrambne potrebe. (27) Vodovarstvena obmo čja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem obmo čju občine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem obmo čju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007). (28) Ob čina bo skladno z okoljskim poro čilom spremljala kazalce stanja okolja na obmo čju celotne ob čine. Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno, ali se stanje okolja v ob čini izboljšuje ali slabša. Stanje kazalcev naj ob čina spremlja vsakih 5 let, o čemer se mora pripraviti tudi poro čilo o stanju okolja v ob čini Destrnik.

Kazalci stanja okolja Spremljanje uspešnosti Zrak Povpre čni letni dnevni promet (osebni in Spremlja ob čina preko državne mreže cest v tovorni promet) času izvajanja OPN Destrnik Koli čina energije, proizvedene iz obnovljivih Spremlja ob čina preko podatkov iz popisa virov energije (OVE), prebivalstva SURS in popisa dimnikarske letna poraba energije na službe v času izvajanja OPN Destrnik prebivalca Vodijo naj se tudi emisije onesnaževal v zrak, ki Na čini ogrevanja na obmo čju ob čine so rezultat rabe energije. Št. in lokacije pomembnih virov vonjav Slednje se spremlja po potrebi oziroma ob (farme) posodobitvi veljavnega LEK Št. dejavnosti, ki so zavezanci za obratovalni monitoring Voda Celotno obmo čje se nahaja v Spremlja ob čina preko Ministrstva za okolje in vodovarstvenem obmo čju, kjer velja III. VVO prostor v času izvajanja OPN Destrnik režim delež priklju čenih na komunalno omrežje za Spremlja ob čina preko Komunalnega podjetja OV zaklju čene s B ČN Ptuj v času izvajanja OPN Število in delež priklju čenih na javno Spremlja ob čina preko pristojnega komunalnega vodovodno omrežje podjetja

40 Št. in delež, prebivalcev, ki se oskrbuje s v času izvajanja OPN Destrnik pitno vodo iz lastnih zajetij Koli čina porabljene Pitna voda iz javnega Spremlja ob čina preko pristojnega komunalnega vodovoda podjetja Nadzor nad kakovostjo zasebnih viriv pitne v času izvajanja OPN Destrnik vode Svetlobno onesnaževanje Letna poraba elektrike vseh svetilk na Spremlja ob čina v času izvajanja OPN Destrnik. prebivalca, vgrajenih v razsvetljavo cest in Ob čina naj vodi kataster javne razsvetljave, ki javnih površin vsebuje tudi podatke o posameznih svetilkah, skladnosti z zakonodajo in rabi elektri čne energije. Elektromagnetno sevanje Število objektov z varovanimi prostori v Spremlja ob čina v času izvajanja OPN Destrnik vplivnem pasu virov EMS navedenih v 4. odstavku 59. člena, število virov EMS. Hrup Povpre čni dnevni letni promet (osebni in Spremlja ob čina preko državne mreže cest v tovorni promet) času izvajanja OPN Destrnik Število konfliktnih obmo čij stikov NRP SS in BT z IG, IP, IK Št. in delež površin z II., III., in IV. SVPH na obmo čju poselitve Odpadki Koli čine lo čeno zbranih odpadkov na Spremlja ob čina preko pristojnega komunalnega prebivalca; število zbiralnic in zbirnih centrov podjetja na prebivalca na obmo čju ob čine; lokacije in v času izvajanja OPN Destrnik delež saniranih divjih odlagališ č. Varovanje kmetijskih zemljiš č Sprememba površine kmetijskih zemljiš č po Spremlja ob čina v primeru sprememb prostorskih namenski in dejanski rabi aktov skladno z razvojnimi potrebami v prostoru. Dejansko rabo površin v Sloveniji spremlja MKGP, podatki se osvežujejo ve čkrat letno. Ukrepi za zdrav življenjski slog Delež Zelene površine v naseljih in javno Spremlja ob čina v času izvajanja OPN Destrnik dostopne površine za šport in rekreacijo, dolžina kolesarske poti in povezave med naselij v ob čini Narava Prisotnost naravnih vrednot in ekološko Spremlja ob čina preko Zavoda za varstvo narave pomembnih obmo čij v času izvajanja OPN Destrnik Kulturna dediš čina Število enot kulturne dediš čine Ob čina naj spremlja popis enot kulturne dediš čine preko Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije v času izvajanja OPN Destrnik Krajina Površina saniranih obmo čij izkoriš čanja Spremlja ob čina v času izvajanja OPN Destrnik mineralnih surovin

41

59. člen (PIP glede varovanja zdravja)

(1) Za v sak samostojni bivalni in javni objekt se zagotovi ustrezen dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih z bivalno in poslovno funkcijo se vhode za posamezno funkcijo lo či. Vhode v javne objekte, na prometne površine in dovoze do objektov s poslovnimi funkcijami se na črtuje tako, da je omogo čen dostop gibalno oviranim osebam. Zagotovi se jim tudi posebna parkirna mesta ob parkiriš čih iz dolo čb 55. člena tega odloka, skladno s predpisi. (2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo prostora dolo či tri stopnje varstva pred hrupom. Upošteva se mejne in kriti čne vrednosti, ki jih dolo čajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom, ki so: – obmo čje II. stopnje varstva pred hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora: – na obmo čju centralnih površin z oznako CU v neposredni okolici zdravstvenega doma, – na obmo čju stanovanjskih površin z oznako SS, – na obmo čju stanovanjskih površin za posebne namene z oznako SB, – na posebnem obmo čju površin za turizem z oznako BT, na katerem ni dopusten noben poseg, ki je zaradi povzro čanja prekomernega hrupa za okolje mote č, – obmo čje III. stopnje varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora: – na obmo čju površin podeželskega naselja z oznako SK, – na obmo čju centralnih površin z oznako CU in CD, ki so namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju, – na obmo čju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, druge zelene površine z oznako ZD in pokopališ ča z oznako ZK, – na obmo čju voda: površinske vode z oznako VC, razen površin na mirnem obmo čju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj mote či zaradi povzro čanja hrupa, – obmo čje IV. stopnje varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora: – na obmo čju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK, – na obmo čju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC, – na obmo čju energetske infrastrukture z oznako E, – na obmo čju okoljske infrastrukture z oznako O, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj mote či zaradi povzro čanja hrupa. (3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: – za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %; – za razsvetljavo javnih površin ulic na obmo čju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če: – je elektri čna mo č posamezne svetilke manjša od 20 W, – povpre čna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in – je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali po časnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h; – znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izra čunana kot povpre čna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m 2; – upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izra čunana kot povpre čna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m 2;

42 – če kulturnega spomenika tehni čno ni mogo če osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuš čem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko najve č 10 % svetlobnega toka; – pri na črtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehni čne rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzro čajo preseganja mejnih vrednosti, dolo čenih v 4. do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe; – upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z dolo čbami 21. do 24. člena uredbe; – inšpekcijski nadzor nad izvajanjem dolo čb uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. (4) Komunalne odpadne vode, ki bi ogrozile neopore čnost podtalne vode in zemlje, se odvede v nepropustnem omrežju ter pre čisti v čistilni napravi. Do izgradnje čistilne naprave se za časno dovoli gradnja nepropustnih greznic na praznjenje, ki se jih po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ukine. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom pre čisti olj na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna. (5) Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža na dolo čeno komunalno odlagališ če na v ob čini opredeljen na čin. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s podro čno zakonodajo.

(1) Pri vseh dejavnostih se upošteva zdravstvene in higienske zahteve v zvezi z varstvom pred hrupom, kakovostjo zraka in kvaliteto bivanja. Proizvodne dejavnosti se praviloma umeš ča v proizvodna obmo čja z oznako podrobne namenske rabe IG. (2) Funkcionalno oviranim osebam se omogo či dostop do vseh funkcij in dejavnosti javnega zna čaja ter do njihovih bivališ č. (3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10, 46/13), ki so: - letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na obmo čju ob čine vgrajene v razsvetljavo cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih ob čina upravlja, izra čunana na prebivalca s stalnim ali za časnim prebivališ čem v tej ob čini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, - za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površina naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%; - za razsvetljavo javnih površin ulic na obmo čju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če: - je elektri čna mo č posamezne svetilke manjša od 20 W, - povpre čna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in - je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali po časnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h; - znotraj strnjenega naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izra čunana kot povpre čna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2; - upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izra čunana kot povpre čna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2; - če kulturnega spomenika tehni čno ni mogo če osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuš čem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko najve č 10% svetlobnega toka; - pri na črtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehni čne rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzro čajo preseganja mejnih vrednosti, dolo čenih v 4. do 17. členu Uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena Uredbe;

43 - upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z dolo čbami 21. do 24. člena Uredbe; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem dolo čb Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja; - z razsvetljavo fasade je prepovedano osvetljevanje stavbe na steni, na kateri so okna varovanih prostorov stanovanj; - razsvetljava iz 5. do 15. člena Uredbe mora biti nameš čena tako, da osvetljenost, ki jo povzro ča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz preglednice v prilogi, ki je sestavni del Uredbe. (4) V skladu z dolo čili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 70/96, 41/04- ZVO-1) sta dolo čeni I. in II. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem. - I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje pove čano varstvo pred sevanjem. I. obmo čje je obmo čje bolnišnic, zdraviliš č, okrevališ č ter turisti čnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko obmo čje, obmo čje objektov vzgojno- varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, obmo čje igriš č ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno- stanovanjsko obmo čje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središ če, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli obmo čja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju, - II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. obmo čje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj mote č. II. obmo čje je zlasti obmo čje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiš čni ali servisni dejavnosti ter vsa druga obmo čja, ki niso v prejšnjem odstavku dolo čena kot I. obmo čje. - V varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeš čati objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) daljnovoda in sicer za : • nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: ◦ ipsilon: 46 m na vsako stran osi ◦ sod: 42 m na vsako stran osi • nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV: ◦ jelka: 24 m na vsako stran osi ◦ sod: 18 m na vsako stran osi • nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: ◦ jelka: 14 m na vsako stran osi ◦ portal: 14 m na vsako stran osi ◦ sod: 11 m na vsako stran osi ◦ donau: 14 m na vsako stran osi • zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV: 15 m (5) V skladu z dolo čili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 70/96, 41/2004- ZVO1) glede dopustnih mejnih vrednosti za elektri čno in magnetno polje v okolici novih in rekonstruiranih prenosnih daljnovodov, je potrebno znotraj elektroenergetskega koridorja daljnovodov spremeniti obstoje ča nezazidana I. obmo čja varstva pred sevanjem v II. obmo čja varstva pred sevanjem ( če pa obstajajo samo II. obmo čja, jih je potrebno ohraniti). Znotraj omenjenega pasu je potrebno tako spremeniti osnovno namensko rabo prostora v kolikor je ta pozidana in trenutno definirana kot obmo čje stanovanj, bolnišnic, zdraviliš č, okrep čevalnic, turisti čnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, obmo čje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, obmo čje igriš č in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko obmo čje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središ če, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli obmo čja namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu je: obmo čje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiš čni ali servisni dejavnosti ipd. (6) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ( Ur.l. RS, št. 105/2005, 44 34/2008, 109/2009, 62/2010)se na obmo čju OPN Destrnik površine glede na podrobno namensko rabo prostora razvrš čajo v štiri obmo čja stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se mejne in kriti čne vrednosti, ki jih dolo čajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom: - I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem obmo čju na prostem, ki potrebujejo pove čano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih obmo čjih: - na obmo čju prometne infrastrukture z oznako PC, - na obmo čju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G. Mirno obmo čje na prostem je obmo čje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano obmo čje v skladu s predpisi s podro čja ohranjanja narave, razen obmo čij naselij na zavarovanem obmo čju, ter obmo čij pomembnih cest v širini 1000 m od sredine ceste. - II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je mote č zaradi povzro čanja hrupa : - na posebnem obmo čju: površine za turizem z oznako BT. - na obmo čju stanovanjskih površin z oznako SS in SB in na obmo čju po čitniških hiš; na meji med I. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom mora biti obmo čje, ki obkroža IV. obmo čje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. obmo čja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. obmo čju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, dolo čene za to obmo čje. - III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj mote č zaradi povzro čanja hrupa: - na obmo čju površin razpršene poselitve z oznako A - na obmo čju površin podeželskega naselja z oznako SK, - na obmo čju centralnih površin z oznako CU , ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju ter na obmo čju drugih centralnih dejavnosti z oznako CD, - na obmo čju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, parkov z oznako ZP in pokopališ ča z oznako ZK, - na obmo čju voda : površinske vode z oznako VC razen površin na mirnem obmo čju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj mote či zaradi povzro čanja hrupa. - IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj mote č zaradi povzro čanja hrupa: - na obmo čju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG, - na obmo čju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC, - na obmo čju okoljske infrastrukture z oznako O, - na obmo čju kmetijskih zemljiš č z oznakama K1 in K2, razen na mirnem obmo čju na prostem, - na obmo čju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega podro čja in vse površine gozda kot zemljiš ča, razen na mirnem obmo čju na prostem. (7) Meje II., III. in IV. obmo čja varstva pred hrupom na posameznem obmo čju poselitve so dolo čene na podlagi meja med obmo čji podrobne namenske rabe prostora kot so prikazane v grafi čnem delu izvedbenega dela OPN. (8) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvo čnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ob činskega upravnega organa ali pristojnega ministrstva na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja javne prireditve. (9) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih vrednosti kazalcev hrupa, ki so predpisane za posamezne stopnje varstva pred hrupom. (10) Izvedba aktivne, in če ta ni izvedljiva, pasivne protihrupne zaš čite na obmo čjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov. Če vir hrupa presega mejne vrednosti kazalcev hrupa za predpisano stopnjo varstva pred hrupom, ne sme obratovati, dokler ni saniran.

45 (11) Minimalno oson čenje vsaj enega bivalnega prostora v stanovanjskih objektih mora biti vsaj 2 uri na dan 21. decembra. (12) Ukrepi za oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo in varstvo vodnih virov: - Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo skladno z operativnim programom oskrbe s pitno vodo in predpisi s podro čja oskrbe s pitno vodo. - Zagotavlja se ustrezno odvajanje in čiš čenje komunalne odpadne vode skladno z operativnim programom odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih voda in s predpisi s podro čja odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih voda. Zagotavlja se varovanje vodnih virov skladno s podro čnimi predpisi. (13) Ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka: - Skladno z na črtom trajnostne mobilnosti se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij v zrak iz sektorja promet. - Skladno z lokalnim energetskim konceptom se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij zaradi rabe energije. Energetsko se sanira stavbe javnega in družbenega pomena. - Pomembnejše vire emisij v zrak se umeš ča v obmo čja proizvodnih dejavnosti z oznako PNRP IG in IK. - Objekte in naprave, ki so vir neprijetnih vonjav, se gradi na primerni oddaljenosti od obmo čij za bivanje, kar se dolo či na osnovi strokovne ocene. Skladno s programom varstva okolja se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij v zrak. (14) Ukrepi za varovanje kmetijskih zemljiš č za oskrbo prebivalstva s kakovostno hrano: - Skladno s podro čno zakonodajo se izvaja varovanje kmetijskih zemljiš č in spodbujanje dobre kmetijske prakse. - Skladno s programom varstva okolja se izvajajo ukrepi za varstvo kmetijskih zemljiš č. (15) Ukrepi za zdrav življenjski slog: - Varuje in ohranja se zelene površine znotraj naselij. - Ohranja in po možnosti se ve ča javno dostopne površine za šport in rekreacijo, - Med naselji se ureja kolesarske steze za trajnostno in zdravju prijazno mobilnost. (16) Komunalne odpadne vode, ki bi ogrozile neopore čnost podtalne vode in zemlje, se odvede v nepropustnem omrežju ter pre čisti v čistilni napravi do stopnje, dolo čene v Uredbi o odvajanju in čiš čenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Do izgradnje čistilne naprave se za časno dovoli gradnja nepropustnih greznic na praznjenje, ki se jih po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ukine. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom pre čisti olj na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna. (16) Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža v obmo čni center za ravnanje z odpadki. Z nevarnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s podro čno zakonodajo za njihov odvoz pa je zadolžen povzro čitelj. Nelegalna odlagališ ča odpadkov je potrebno ustrezno evidentirati in sanirati.

3.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji za obmo čja podeželskih naselij v EUP D10, D13, D14, D17, D22, DE1, DO1, DO2, DO3, DR4, DR5, GM1, GO1, J1, J6, JI2, JI3, JI4, JI5, JI7, JI9, JV1, LE1, LO1,PL1, PL3, PL4, SV1,VI1, VI2, VI3

60. člen (PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Stavbna zemljiš ča, opredeljena kot površine podeželskega naselja z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Dopustno je tudi umeš čanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, ki prinašajo diverzifikacijo podeželja, in tudi drugih spremljajo čih dejavnosti, kadar: – so namenjene oskrbi prebivalcev okoliškega obmo čja; – s svojim delovanjem ne povzro čajo prekomernega hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki bi slabšali predpisane standarde kakovosti okolja; – se zanje zagotovi ustrezne površine za mirujo či promet. V obmo čja podeželskih naselij se tako lahko umestijo dejavnosti socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k racionalnejši izrabi površin. (2) Dopustno je graditi:

46 – eno- ali dvostanovanjske stavbe, – kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – gostinske stavbe, – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti, – inženirske objekte kot regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste ter javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška ter druga javna igriš ča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del ceste, zelenice in druge urejene zelene površine), – enostavne in nezahtevne objekte kot so za obmo čja podrobne namenske rabe z oznako SK dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (3) Na obmo čju z oznako podrobne namenske rabe CD v EUP DE1 je dopustna gradnja oz. dozidava in razširitev gasilskega doma ter ureditev javne ploš čadi. Navedene prostorske ureditve morajo imeti ve činski delež znotraj obmo čja predmetne namenske rabe. Preostali del se lahko nameni drugim dejavnostim, ki so v skladu s podrobno namensko rabo obmo čja. Na obmo čju z oznako podrobne namenske rabe CD v EUP JI9 (gostiš če Jiršovci- Gaje) so dopustne gostinske, turisti čne, trgovske, poslovne in sorodne dejavnosti ter stanovanjska dejavnost. (4) Na obmo čjih stavbnih zemljiš č z oznako podrobne namenske rabe IK je dopustno graditi: – kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – objekte za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2. (5) Na obmo čjih kmetijskih in gozdnih zemljiš č, ki ležijo znotraj naselij, veljajo enaki pogoji kot za obmo čja zunaj naselij.

61. člen (PIP glede lege objektov)

(1) Odmiki stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednjih parcelnih mej, tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napuš čev, balkonov, nadstreškov ...), so najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši ob pisnem soglasju soseda in ob zagotovitvi varne dovozne poti za intervencijske dostope ter ob izpolnitvi požarnih in higiensko sanitarnih pogojev ter zagotovitvi najmanj dveurnega dnevnega oson čenja dnevnih bivalnih prostorov (dnevne sobe). Medsosedske ograje in oporne zidove se gradi do parcelne meje, Talne ureditve se lahko gradi do parcelne meje. (2) Odmiki nadzemnih objektov od cestnega telesa javnih cest so najmanj 5 m oz. v skladu s predpisi glede na kategorijo ceste. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju upravljavca ceste. Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno soglasje upravljavca, ki dolo či ustrezne odmike in višine glede polja preglednosti. (3) Odmiki nadzemnih objektov od gozdnega zemljiš ča so najmanj 20 m, objektov na ravni zemljiš ča pa najmanj 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. (4) Orientacija objektov v strminah je vzporedno ali pravokotno na plastnice, na ravninah na prometnice, lahko pa je druga čna, če je to utemeljeno z zahtevami glede oson čenosti, razglednosti s parcele ali s funkcionalnimi zahtevami. (5) Nestanovanjske kmetijske stavbe so od stanovanjskih objektov oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih, lahko tudi manj. (6) Stavbno parcelo se ureja brez motilnih vplivov na sosednje parcele. Meteorna voda s parcele se ne sme stekati na zemljiš ča sosedov, če bi tam lahko povzro čila škodo na objektih ali ureditvah. Ograjnih vrat se ne odpira izven parcel. Krošnje drevja ne smejo presegati parcelnih mej s sosedi. Žive meje so visoke najve č 1,80 m.

62. člen (PIP glede velikosti objektov)

47

(1) Najve čja nadzemna etažnost enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov je P + 1 / M (pritli čje, nadstropje ali mansarda). Brez pogojev je dopustna gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogo ča. Na obmo čjih z visoko podtalnico in na poplavnih obmo čjih se kleti ne gradi. Na ravninah je kota pritli čja pri objektih s kletjo najve č 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa). (2) Velikost kmetijskih objektov je odvisna od tehnoloških zahtev, a v ustrezni oddaljenosti od stanovanjskih objektov kmetije. Na izpostavljeni strani kmetije se silose obsadi z visokodebelnim sadnim drevjem. Silažni jarki in zunanje deponije (bale, gnojiš ča ipd.) se na zunanji strani po celotni stranici obsadi z živo mejo. (3) Najve čja nadzemna etažnost objektov za druge dovoljene dejavnosti na obmo čjih podrobne namenske rabe prostora z oznako SK je P + 1/M (pritli čje, nadstropje ali mansarda). Višina objektov za obrtne dejavnosti znaša najve č osem metrov, merjeno od kote pritli čja do vrha slemena. Gradnja kleti je dovoljena pod enakimi pogoji kot za stanovanjske objekte. (4) Najve čja nadzemna etažnost objektov na obmo čjih podrobne namenske rabe prostora z oznako CD v EUP DE1 in JI9 je P + 1/M (pritli čje, nadstropje ali mansarda). Gradnja kleti je dovoljena pod enakimi pogoji kot za stanovanjske objekte. Ne glede na dolo čbe prvega odstavka 63. člena so gradbene mase objektov lahko ve čje od gradbenih mas objektov v soseš čini.

63. člen (PIP glede oblikovanja objektov)

(1) Gr adbene mase novih stanovanjskih in drugih objektov se na črtuje v sorazmerju z gradbenimi masami objektov v soseš čini. Novi objekti so lahko sodobno oblikovani. (2) Razmerje stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1 : 1,2. Obstoje če stavbe je dopustno dograjevati po obeh stranicah, a po dolžini in bo čno za najve č 50 % dolžine daljše stranice. Bo čni prizidek je širok najve č kot krajša stranica obstoje če stavbe. (3) Strehe stanovanjskih in drugih dopustnih objektov so simetri čne dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35 –45°. Lesenih delov fasad se ne izvaja v obliki polkrožnih brun. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Izstreški so široki najve č 66 % dolžine stranice med čelnima fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine. (4) Kmetijske in gospodarske objekte se oblikuje skladno s tradicionalnimi oblikovnimi principi stavb slovenjegoriške kmetije, kot so: – simetri čna dvokapna streha z naklonom 35 –45°, ki pa je lahko tudi manjši, če je objekt širok ve č kot 12 m, – na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. – barva kritine je ope čno rde ča, temno rjava ali temno siva, – barve fasade so umirjeni svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice, – fasadni les je pleskan s prozornim ali prosojnim mat opleskom v sivi ali barvah lesa, – zaželene so ope čne mreže na zatrepih. (5) Objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vremenom in ob časno bivanje (zidanice) se oblikuje strogo po principih slovenjegoriške vini čarije. Razmerje stranic tlorisnega pravokotnika je najmanj 1 : 1,4. Dovoljena etažnost je najve č klet in pritli čje. Podstrešje je lahko izkoriš čeno, vendar brez podzidave kapnih leg, z okni na zatrepih in s po enim strešnim oknom dimenzij do 80 x 140 cm v ravnini strešine na vsaki strešini. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s kamnom ali obarvana v temnejšem odtenku barve fasade. Fasada pritli čja je gladek pleskan omet v svetlih pastelnih barvah. Okna so manjša, pokon čna, s polkni in fasadnim okvirjem, širokim do 12 cm od odprtine, v temnejšem odtenku barve fasade. Zatrep se pleska kot fasado ali obloži z lesom od stropa pritli čja do strešin, navpi čno. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat opleskom. Na vetrovnih legah se dovoli čope do 1/3 dolžine strešine.

48

64. člen (PIP in merila za parcelacijo)

(1) Povpre čna velikost nove stanovanjske parcele za samostojno družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami in PIP glede varovanja zdravja. Velikost stavbnih zemljiš č za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele dolo či glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve. (2) Do vsake stavbne parcele se zagotovi dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogo či priklju čevanje na obstoje čo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. (3) Pri parcelaciji se upošteva krajevno zna čilno obliko parcel.

65. člen (PIP glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Vse objekte s priklju čki na komunalno infrastrukturo se obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priklju čevanje na nadstandardna omrežja (plinsko in omrežja elektronskih telekomunikacij). (2) V najve čji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (3) Pri na črtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno oblikovanje nadzemnih objektov in ustrezno krajinsko oblikovanje njihove okolice. (4) Pri na črtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja merila: – lokacijo se praviloma odmakne od obmo čij stanovanj in obmo čij centralnih dejavnosti, – lokacijo se praviloma veže na odvodnik, sposoben prevzeti predvideno koli čino pre čiš čene odpadne vode; – lokacija naj bo dobro dostopna, zlasti za dovoz vsebine okoliških greznic in za odvoz blata s čistilne naprave na drugo lokacijo. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.

66. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb)

Upošteva se PIP iz 58. člena tega odloka.

67. člen (PIP glede varovanja zdravja)

Upošteva se PIP iz 59. člena tega odloka.

3.5.3 Športno-rekreacijska obmo čja v EUP DR3, D18 in D20

68. člen (PIP za športno rekreacijska obmo čja)

49

(1) Na obmo čjih zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem, je dopustno graditi: – pritli čne športne objekte s shrambami, sla čilnicami in sanitarijami, – igriš ča in igralne površine z igrali, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti ter cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode v podzemni izvedbi, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo z oznako ZS dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (2) Lega objektov: Orientacija objektov se prilagodi razmeram na parceli. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Najve čja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim terenom in izkoriš čeno podstrešje (P + M). Pri izkoriš čenem podstrešju se kapnih leg ne podzida. (4) Nove objekte so lahko sodobno oblikuje. (5) Strehe objektov so simetri čne dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35 –45° ali enokapnice z nakloni 2 –15°. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Pri zasnovi s tribuno kot streho objekta je oblika strehe prilagojena naklonu tribune. (6) Barve fasad objektov so svetli odtenki barv iz naravne okolice. Osnovne in kri čeče barve niso dovoljene. (7) Velikost parcele se dolo či glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve. (8) Za vsako gradnjo se izdela geodetski na črt parcele. (9) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogo či priklju čevanje na obstoje čo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. (10) Vse objekte se obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priklju čevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). (11) V najve čji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (12) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (13) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (14) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.4 Obmo čje pokopališ ča v EUP D2

69. člen (PIP za obmo čje pokopališ ča)

(1) V EUP D2, n a obmo čju zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, ki je namenjeno pokopališ ču, je dopustna: – širitev in ureditev pokopališ ča, – gradnja p okopaliških stavb in spremljajo čih objektov ter zunanje ograje, – gradnja sakralnih stavb, - gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, – enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (2) Lega objektov se izvede glede na funkcionalne zahteve in namembnost. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim

50 boljšo izrabo objekta. (3) Najve čja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim terenom (P). Višina in oblika nagrobnikov, razporeditev grobov ter sistem pokopa se dolo čijo s pokopališkimi pravili. (4) Obvezni so celostno oblikovanje in funkcionalne rešitve ter urbana oprema pokopališ č, ki zagotavljajo ustrezno rabo in vzdrževanje ter primeren videz. (5) Velikost parcele se dolo či glede na funkcionalne in tehnološke zahteve. (6) Vse objekte z energetskimi in komunalnimi potrebami se obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parcelo. (7) V najve čji možni meri se kot vir vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (8) Padavinske vode s streh objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. (9) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (10) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.5 Obmo čje javnega parkiriš ča v EUP D1 in D23

70. člen (PIP za obmo čja parkiriš č)

(1) Na obmo čju javnega parkiriš ča z oznako podrobne namenske rabe PO se dovoli postavitev urbane opreme, ograj, grajenih škarp in podpornih zidov, omrežij ter pripadajo čih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, pomožnih infrastrukturnih objektov ter spominskih obeležij. (2) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Obvezna je celostna podoba oblikovalskih in funkcionalnih rešitev ter urbane opreme, ki zagotavlja ustrezno rabo, vzdrževanje ter videz. (4) Velikost parcele ni opredeljena. (5) Javna parkiriš ča se po potrebi priklju či na elektri čno omrežje (javna razsvetljava). Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcu javne gospodarske infrastrukture na parceli. (6) „Padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem o čisti maš čob ter prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (7) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (8) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.6 Obmo čje proizvodnje elektri čne energije v EUP LE2

71. člen (PIP za obmo čja proizvodnje energije)

(1) Namembnost in vrste posegov v prostor: Na obmo čju z oznako podrobne namenske rabe E se dopusti prostorske ureditve in umeš ča dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopusti se dejavnosti proizvodnje elektri čne energije in z njo povezane dejavnosti

51 skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizi čnega obsega obmo čja za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji: – mo č kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne mo či, – objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeš čajo. Dopusti se gradnjo omrežij ter pripadajo čih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter enostavnih in nezahtevnih objektov za podrobno namensko rabo E, dolo čenih v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (2) Lega objektov: Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Velikost objektov: – mo č kotla oz. generatorja ne presega 1 MW nazivne mo či, – objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati ve čje površine, kot je površina, zasedena z objektom ali skupino objektov, ob katere se jih umeš ča, – višina objektov ne presega 18 m. (4) Parcelacija: Velikost parcele se dolo či glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve dejavnosti. (5) Priklju čevanje na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro: – stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogo či priklju čevanje na obstoje ča in predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture, – objekte se glede na potrebo obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priklju čevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje), – v najve čji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire, – padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin, padavinske vode s povoznih površin se pred ponikanjem ali izpustom pre čisti v lovilcih olj. (6) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka. (7) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.5.7 Obmo čje okoljske infrastrukture v EUP J3 – Centralna čistilna naprava

72. člen (PIP za obmo čje okoljske infrastrukture)

(1) Obmo čje okoljske infrastrukture v EUP J3 je namenjeno čistilni napravi za čiš čenje odpadnih voda. Zraven čistilnih naprav se na obmo čju stavbnih zemljiš č dopuš ča gradnjo omrežij ter pripadajo čih objektov in naprav za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (2) Orientacijo objektov se prilagodi razmeram in funkcionalnim zahtevam. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim boljšo izrabo. (3) Odmiki od objektov prometnega omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture so dolo čeni s predpisi s podro čja prometa in gospodarske javne infrastrukture. Pri dolo čanju položaja objekta se upošteva, da mora biti na parceli investitorja zagotovljenega dovolj prostora za priklju čitev objekta na komunalno infrastrukturo.

52 (4) Višina objektov je do 18 m nad terenom. Drugi pogoji glede velikosti niso opredeljeni. (5) Objekte se oblikuje skladno z zahtevami dejavnosti in tehnologije. Tehnološki objekti v pogledih iz okolice ne smejo prevladovati. Obmo čje se na vseh prostih površinah in po obodu zasadi z živimi mejami, grmovnicami in drevjem, da se tehnološke objekte ob pogledih iz okolice zakrije v najve čji možni meri. (6) Velikost parcele se dolo či glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve čistilne naprave in drugih ureditev. (7 ) Priklju čevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: – stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogo či priklju čevanje na obstoje čo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo, – objekte se obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priklju čevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje), – s sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesre čah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti z vodo za gašenje, – v najve čji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire, – padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin,“ – padavinske vode s protiprašno urejenih povoznih površin se pred ponikanjem pre čisti v ustreznem lovilcu olj. (8) V PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb se upošteva pogoje iz 58. člena tega odloka . Za nemoteno delovanje naprave je potrebno preu čiti, katere vrste omilitvenih ukrepov je potrebno izvesti, da se zmanjša stopnja ogroženosti prebivalcev ter stopnja ogroženosti obratov in naprav, zaradi katerih lahko nastopi onesnaženje ve čjega obsega, ki ob poplavah pomenijo tveganje za okolje. (9) V PIP glede varovanja zdravja se upošteva pogoje iz 59. člena tega odloka.

3.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMO ČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NA ČRTOV V NASELJIH

72.a člen (omejitve do sprejema OPPN)

(1) Na obmo čjih nezazidanih stavbnih zemljiš č, na katerih je skladno z odlokom o OPN Destrnik predvidena izdelava ob činskih podrobnih prostorskih na črtov (OPPN), so pred sprejetjem OPPN dopustni le naslednji posegi: - investicijska vzdrževalna dela na obstoje čih objektih, - odstranitve obstoje čih objektov, - gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z na črtovanimi gradnjami v OPPN. (2) Na nezazidanih stavbnih zemljiš čih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim dolo čijo takšno za časno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno mote ča za celotno obmo čje.

3.6.1 Dom za ostarele v EUP D7 73. člen (usmeritve za OPPN Dom za ostarele v EUP D7)

(1) Usmeritve za dolo čitev obmo čja OPPN: Obmo čje, za katerega bo izdelan OPPN, je obmo čje EUP D7. (2) Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost obmo čja je ve čstanovanjska, dom za ostarele.

53 Predvideva se gradnja ve čstanovanjskih stavb z upravnim, s servisnim, z oskrbnim in s sanitarnim delom, z vsemi prostori za normalno funkcioniranje. Vhod za oskrbovance in obiskovalce se lo či od oskrbnega in servisnega vhoda. Etažnost naj ne presega pritli čja in nadstropja ali mansarde, K + P + N/M. Mansardna etaža je pod simetri čno dvokapno streho. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na plastnice. Ob robovih obmo čja je primerno urediti krožno pešaško sprehajališ če in park z urbano opremo, s klopmi, del tudi z mizami. Ob vhodnih dvoriš čih in ob dovozni cesti se uredi javno razsvetljavo. Vse notranje ceste, sprehajalne poti in ploš čadi se protiprašno uredi. Dovozno cesto obmo čja se na črtuje kot dvosmerno cesto s severne strani, preko katere se obmo čje priklju či na ob činsko cesto 060052. Lokacijsko se traso ceste opredeli glede na zasnovo obmo čja in razmestitev objektov kompleksa. Ob vhodnem delu kompleksa se opredeli zunaj ograje parkiriš če za osebna vozila obiskovalcev. Znotraj kompleksa se predvidi manjšo ploš čad, primerno za prireditve na prostem. V pritli čne etaže stavb se umeš ča upravne, skupne, pa tudi stanovanjske prostore. Servisne in oskrbne dejavnosti se prednostno umeš ča v kletne, lahko pa tudi v ostale etaže. Pri oblikovanju stavb je dopusten sodobnejši pristop z naslonitvijo na tradicionalni vzorec arhitekture. Stavbe imajo simetri čno dvokapno streho z nakloni do 45°. Dovoli se balkone, izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je ope čna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali ope čni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Obvezna so zunanja sen čila na vzhodnih, južnih in zahodnih fasadah objektov. Lesene fasadne obloge in sen čila se pleska v najmanj 50 % prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot parkovno zelenje in opremi z urbano opremo. Javna razsvetljava se uredi ob dovozni cesti obmo čja, ob vseh vhodih in ob notranjih sprehajališ čih ter poteh. Del zunanjih površin se ogradi z ži čno ograjo, ki se jo obsadi z živo mejo. (3) Najve čja dovoljena pozidanost stavbne parcele: Fz max = 0,4. (4) Najve čja dovoljena izkoriš čenost stavbne parcele: Fiz max = 1,2. (5) Za projektne rešitve obmo čja javni nate čaj ni predviden, a je dopusten. (6) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija obmo čja se izvede skladno z izbrano zazidavo, zasnovo prometa, komunalnih ureditev in z ureditvami okolja. Na čeloma gre za eno parcelo. (7) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru etapne gradnje se zagotovi funkcionalno in oblikovno zaklju čeno prvo fazo. Nadaljnje faze so pove čanje stanovanjskih kapacitet ali dodatne funkcije. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediš čine: Na obmo čju ni obmo čij ali objektov varovane kulturne dediš čine. (9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom pre čisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se v odprtih odvodnikih odvaja v vodotok ali ponika na parcelah investitorja. Meteorne vode s povoznih površin se pred izpustom pre čisti v ustreznih lovilcih olj. Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža na v ob čini opredeljen na čin. V najve čji možni meri se ohranja obstoje čo in zasaja avtohtono (sadno in gozdno) drevesno in grmovno zarast. Izvaja se vse ukrepe, potrebne za ohranjanje čim bolj naravnega biotopa favne in flore. (10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, vklju čno z varstvom pred požarom: Z zasnovo obmo čja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesre čah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima zadostni pritisk. Ruševine se odlaga na najbližji nepozidan prostor. (11) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov obmo čja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in funkcionalnih objektov obmo čja se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto ter nivojsko lo čene steze za pešce. Vse bivalne in funkcionalne objekte se priklju či na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda. Obmo čje se opremi s telefonskim, kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Obvezno se vse stanovanjske in funkcionalne objekte na obmo čju priklju či na gospodarsko javno infrastrukturo, z lastnikom pa sklene

54 služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljiš če lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (12) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi obmo čji: – Obmo čje se naveže na cestno omrežje naselja z interno cesto, ki se od ob činske ceste naselja Destrnik –Zasadi odcepi do obmo čja doma za ostarele. Na to cesto se, v kolikor je primerno, naveže tudi obstoje če stanovanjske ceste. Ob interni cesti se uredi obojestranska plo čnika in kolesarsko stezo. En plo čnik se uredi v širini 3 m kot sprehajališ če in opremi s klopmi ter koši za odpadke. Ob cestah znotraj obmo čja se uredi vsaj enostranski plo čnik. Dovozno cesto se na črtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, oskrbe, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije. – Ob vhodu se zagotovi zadostne površine za parkiranje vozil zaposlenih in obiskovalcev. Za potrebe gibalno oviranih oseb se zagotovi 5 % vhodu najbližjih parkirnih mest na vsakem parkiriš ču. Parkirne ploš čadi se med parkirnimi vrstami zasadi z listnatim drevjem. – Na elektri čno omrežje se obmo čje naveže preko najbližje transformatorske postaje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe obmo čja in zmogljivost priklju čnih ureditev ter temu primerno opredeli vse parametre navezave. Napeljavo se v celoti izvede podzemno. Obmo čje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. – Na vodovodno omrežje se obmo čje naveže preko obstoje čega voda ob ob činski cesti. Glavni vod obmo čja se vodi ob interni dovozni cesti, ob zunanjem robu cestnega telesa. Po obmo čju se izvede vodovodni vod, na katerega se montira ustrezno število hidrantov. – Komunalne odpadne vode obmo čja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ter v čistilno napravo. Višinsko razliko se premaga z dvižnim kanalizacijskim jaškom ali tla čnim vodom, kar se opredeli glede na tehni čno in ekonomsko ugodnost rešitve. – Padavinske vode s povoznih površin obmo čja se zbira, pre čisti z ustreznimi lovilci olj in ponika na parceli investitorja ali odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika ali odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za prepre čitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. – Obmo čje se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno. Tehni čne ureditve se prednostno nameš ča v pritli čja funkcionalnih objektov, če to ni smotrno, pa v samostojne tipske objekte. – Na obrobju obmo čja se predvidi nišo za posode za komunalne odpadke s protiprašno urejenimi tlemi. Odpadke se zbira lo čeno po vrstah v tipskih posodah ob gospodarskem vhodu. Mesta za posode se zakrije pogledu z obsaditvijo. Do zbirnega mesta se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila z možnostjo za obra čanje. – Ob skupini stanovanjskih objektov se uredi sprehajališ če. Ob njem se uredi klopi in drugo urbano opremo. – Vse zelene površine in netlakovane dele sprehajališ ča se parkovno uredi kot zelenice. Del se intenzivno zasadi s sadnim, del pa z gozdnim drevjem.

3.6.2 Obmo čja stanovanj

74. člen (usmeritve za OPPN za obmo čja stanovanj v EUP DR6, J4, JI1, JV2, PL5, PL6, VI4, VI5)

(1) Usmeritve za dolo čitev obmo čja OPPN: Obmo čja, za katera se za celotne EUP izdela posamezne OPPN, so obmo čja EUP DR6, J4, JI1, JV2, PL5, PL6, VI4, VI5. (2) Usmeritve glede namembnosti in glede arhitekturne, krajinske ter oblikovalske obdelave posameznih prostorskih ureditev: Namembnost obmo čij je stanovanjsko obmo čje, v J4 tudi turisti čno-stanovanjsko obmo čje (turisti čne sobe in apartmaji), ter center osnovne oskrbe za namestitev špecerijske trgovine in drugih oskrbnih ter servisnih dejavnosti za okoliško stanovanjsko obmo čje. V pritli čne etaže stanovanjskih stavb se lahko umeš ča oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrst ter ravni emisij skladne z bivalnimi pogoji za stanovanjsko obmo čje. V stanovanjskem obmo čju se na črtuje gradnja družinskih stanovanjskih stavb, vrstnih družinskih hiš ali atrijskih družinskih hiš. Vzorec poselitve

55 praviloma sledi tradicionalnemu vzorcu slemenske poselitve. Na ravnini in uravnavah (Janežovci in Placar) pa se zazidava prilagodi obstoje či mreži pozidave ter komunikacij (orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na prometnice). Najve čja dovoljena etažnost ne presega pritli čja in nadstropja, P + 1N. Podstrešja nad 1. nadstropjem se lahko izkoristi, vendar se kapnih leg ne podzida. Dopustna je gradnja kleti. (3) Za celotno obmo čje se ob glavni cesti obmo čja uredi javno ploš čad, tj. protiprašno urejeno površino z urbano opremo po robovih, ki je primerna za manjše javne prireditve, sejme, ob časno tržnico in druženje. Ob javno ploš čad se usmerja gostinske, oskrbne in druge centralne dejavnosti, ki so glede emisij primerne za stanovanjsko obmo čje. (4) Glavna cesta obmo čja je zbirna stanovanjska cesta, nanjo pa se priklju čujejo stanovanjske ceste. Dovoz na obmo čje se na črtuje preko najve č dveh priklju čkov zbirne stanovanjske ceste na državno cesto. Lokacijsko se trase cest opredeli glede na zasnovo obmo čja in izbran na čin zazidave. Na državni ali ob priklju čkih zbirne stanovanjske ceste nanjo se glede na potrebe predvidi površino za avtobusno postajališ če. (5) Stanovanjske stavbe imajo simetri čno dvokapno streho z nakloni 35 –45°. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je ope čna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali ope čni barvi. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in sen čila se pleska v pastelnih prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot zelenice z grmovnicami, s sadnim in z okrasnim drevjem ter z zelenjavnim vrtom. Javna razsvetljava se uredi ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah obmo čja. (6) Za projektne rešitve obmo čij ni predviden javni nate čaj, je pa dopusten. (7) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacijo se izvede skladno z izbranim tipom zazidave in zasnovo prometnic ter komunalnih ureditev. (8) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi komunalno opremljanje posamezne funkcionalno zaklju čene faze s komunalno opremo osnovnega standarda (javna cesta, elektrika, voda in fekalna kanalizacija). (9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediš čine: Na obmo čjih ni obmo čij ali objektov varovane kulturne dediš čine. (10) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: – Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v ČN. – Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem pre čisti v ustreznih lovilcih olj. – Meteorne vode s streh in z zelenih površin se ponika na parceli lastnika, v skupni ponikovalnici ali odvaja s skupnim meteornim kanalizacijskim omrežjem v vodotok. – Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža na v ob čini opredeljen na čin. (11) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, vklju čno z varstvom pred požarom: Z zasnovo obmo čja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesre čah ter ob požaru. Ruševine po naravnih nesre čah se odlaga na za to opredeljene površine ob prometnicah, takoj za najbližjo mejo obmo čja naselja. Zagotovi se zadosti široke stanovanjske ceste za interventna in gasilska vozila ter zadostne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni tlak. (12) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov obmo čja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh stanovanjskih in javnih objektov posameznega obmo čja se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto. Ob zbirnih stanovanjskih cestah se uredi obojestranski plo čnik s kolesarsko stezo, ob stanovanjskih vsaj enostranski plo čnik. Dovozno cesto se na črtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev in policije. Ob objektih ali skupini objektov se na parcelah lastnikov zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Vse stanovanjske in oskrbne objekte se priklju či na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki se jih vodi v ustrezno čistilno napravo. Padavinske vode s povoznih površin se zbira, pre čisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v

56 odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za prepre čitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Obmo čja se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih, najmanj ob državni in ob zbirnih stanovanjskih cestah. Obmo čja se opremi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Infrastrukturne vode se na črtuje ob zunanjem robu cestnega telesa ob zbirnih in stanovanjskih cestah. Na vodovodnih vodih se predvidi ustrezno število hidrantov za celotno obmo čje. Priklju čitev na gospodarsko javno infrastrukturo je obvezna za vse stanovanjske in javne objekte na obmo čju, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljiš če lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (13) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi obmo čji: – Obmo čja se naveže na ob činsko ali državno cesto in preko nje na širše državno cestno omrežje. – Obmo čja se naveže na javno elektri čno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe posameznega obmo čja in zmogljivost obstoje čega voda ter temu primerno opredeli vse parametre navezave. – Na javno vodovodno omrežje se obmo čja naveže na obstoje či vod. – Komunalne odpadne vode se zbira v javnem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod in v čistilno napravo. – Padavinske vode s povoznih površin se zbira, pre čisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem ali podzemnem odvodniku v ponikovalnik ali vodotok. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za prepre čitev škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode s streh in z zelenic se ponika na parcelah lastnikov. – Obmo čja se naveže na telekomunikacijska omrežja ob čine s telefonskim, kabelskim TV in z internetnim vodom. – Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah v tipskih posodah na parcelah lastnikov, ob vsakem objektu, ki komunalne odpadke producira. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila. Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja na v ob čini dogovorjen na čin. – Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice, ki jih vzdržuje ob činska komunalna služba.

3.6.4 Center za lo čeno zbiranje kosovnih odpadkov

76. člen (usmeritve za OPPN Center za lo čeno zbiranje kosovnih odpadkov v EUP J5)

(1) Usmeritve za dolo čitev obmo čja OPPN: OPPN bo izdelan za obmo čje EUP J5. (2) Usmeritve glede namembnosti in za arhitekturne, krajinske ter oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost obmo čja je obmo čje okoljske infrastrukture, center za lo čeno zbiranje kosovnih odpadkov s spremljajo čimi dejavnostmi (servisne, transportne, infrastrukturne). Predvideva se gradnja objektov za to dejavnost ter objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Najvišja dovoljena višina objektov je 16,00 m. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na cestno omrežje obmo čja, ki se ga na črtuje kot eno- in dvosmerne dostavne ceste, priklju čene na javno cesto do obmo čja. Ceste so predvidene za kamionski promet s komunalnimi vozili in promet z osebnimi vozili. Stavbe imajo ravno, enokapno ali simetri čno dvokapno streho z nakloni do 15°. Kritina so industrijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali ope čni barvi. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki temno sive ali temno rjave. Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine. Ob vseh cestah obmo čja se uredi javno razsvetljavo. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. Obmo čje se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m, enotno za celotno obmo čje OPPN. (3) Za projektno rešitev obmo čja ni predviden javni nate čaj. (4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija obmo čja se izvede kot ena parcela za celotno obmo čje zbirnega centra. (5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnosti izvedbe prostorskih ureditev ni. Zagotovi se 57 prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Celotno obmo čje cone se popolno komunalno opremi. Ceste obmo čja se izvede v celoti, vklju čno s priklju čno cesto in priklju čkom na državno cesto RI-229 Ptuj –Lenart. (6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediš čine: Na obmo čju ni obmo čij ali objektov varovane kulturne dediš čine. (7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ohrani strugo in drevesno obrast potoka Rogoznica ter vzporednega in pre čnega odvodnika ob zahodnem in južnem robu obmo čja. Odpadne komunalne vode iz cone se zbira v mobilni sanitarni enoti, ki se jo sproti prazni v C ČN na sosednji parceli. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v potok pre čisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se odvaja neposredno v vodotok ob obmo čju. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, vklju čno z varstvom pred požarom: Z zasnovo cest obmo čja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesre čah ter ob požaru po cestah. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, ki so primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila ter so hkrati delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk, in iz vodotokov ob obmo čju. Ruševin po velikih nesre čah ne bo. Objekt nadstrešnica izsipavališ ča je namre č jeklen, objekt za nadzornika pa montažen in malih dimenzij (kiosk). (9) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priklju čevanja objektov obmo čja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov obmo čja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Dovozno cesto do obmo čja se na črtuje kot dvosmerno, dovoz za uporabnike, intervencijo, komunalne službe ali vzdrževalce. Ob objektih se zagotovi zadostne protiprašno urejene manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priklju či na javno elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe obmo čja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave obmo čja na elektri čno omrežje. Napeljavo se po obmo čju v celoti izvede podzemno. Obmo čje se opremi z javno razsvetljavo. Na vodovodno omrežje se obmo čje priklju či s sosednjega obmo čja s C ČN. Edini objekt v coni, ki vodo potrebuje, je objekt nadzornika. Na vodovodni vod obmo čja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se obmo čje ne priklju či, saj se komunalnih odpadkov v coni ne producira. Padavinska voda s povoznih površin se zbira in pre čisti v lovilcih olj ter izpusti v vodotok. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v vodotok. Obmo čje se opremi s telefonskim in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode energetske in gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Priklju čevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (10) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi obmo čji: – Glavna cesta obmo čja se naveže na državno cesto RI-229. – Ob objektih se na parceli zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Zagotovi se zadostne prometne površine za manipulacijo za dostavna in komunalna tovorna vozila, za vozila gasilcev, reševalcev ter policije. – Obmo čje se naveže na javno elektri čno omrežje. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe po elektri čni energiji. – Na vodovodno omrežje se obmo čje naveže preko obstoje čega voda ob glavni cesti. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. – Komunalne odpadne vode obmo čja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob glavni cesti ter v čistilno napravo Janežovci. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. – Padavinske vode s povoznih površin obmo čja se zbira, pre čisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku v vodotoke robovih obmo čja. Padavinske vode z zelenic in s streh se odvaja v vodotok ob robovih obmo čja. – Obmo čje se oskrbi s telefonskim in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno. – Odpadke se zbira lo čeno po vrstah v tipskih posodah. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz

58 za tovorna in osebna vozila, komunalna vozila za odvoz ter dostop za komunalne delavce. – Vse javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice. Obstoje čo obvodno zarast se v celoti ohrani ali nadomesti v intenzivnem obsegu kot vizualno bariero obmo čja v okolici.

3.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMO ČJU KRAJINE

3.7.1 PIP na obmo čjih EUP ZN1, ZN2, ZN3, ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8, ZN9, ZN10, ZN11, ZN12, ZN13, ZN14, PL7 in JI8

77. člen (PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor )

(1) Enote urejanja prostora obsegajo obmo čje krajine. Po namenski rabi se deli na obmo čja razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A, obmo čja okoljske infrastrukture z oznako O, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in S kmetijskimi stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo žival z oznako IK, površine za rekreacijo z oznako ZS, najboljša kmetijska zemljiš ča z oznako K1, druga kmetijska zemljiš ča z oznako K2, gozdna zemljiš ča z oznako G in vodna zemljiš ča z oznako podrobne namenske rabe VC. (2) Obmo čja z oznako podrobne namenske rabe A so površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij. Dopustne dejavnosti: upošteva se prostorske izvedbene pogoje za obmo čja z oznako podrobne namenske rabe SK. Na obmo čju razpršene poselitve je na predmetnih stavbnih zemljiš čih dopustno graditi: – eno- in dvostanovanjske stavbe, – nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti, - druge stavbe ob upoštevanju dolo čil glede dopustnih dejavnosti, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.“ (3) Na obmo čju krajine je na stavbnih zemljiš čih z oznako podrobne namenske rabe O dopustno graditi: - objekte okoljske infrastrukture, kot so objekti s podro čja vodooskrbe, pre čiš čevanja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, - omrežja ter pripadajo če objekte in naprave za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, - enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (4) Na obmo čju krajine je na obmo čjih stavbnih zemljiš č z oznako podrobne namenske rabe IK dopustno graditi: – kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeš čanju upoštevajo PIP glede gospodarske javne infrastrukture, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (5) Na obmo čju krajine je na obmo čjih stavbnih zemljiš č z oznako podrobne namenske rabe ZS dopustno graditi: – pritli čne športne objekte s shrambami, sla čilnicami in sanitarijami, – igriš ča in igralne površine z igrali, – gradbeno inženirske objekte, kot so lokalne ceste in javne poti, cevovode, komunikacijska omrežja ter energetski vodi, pri čemer se pri umeš čanju upoštevajo PIP glede gospodarske javne infrastrukture, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (6) Na kmetijskih zemljiš čih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2 se dopusti: – na zemljiš čih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, 59 rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoje če objekte, ne glede na namembnost, pri čemer se namembnost objekta ne spreminja. V objekte kulturne dediš čine se posega skladno z 58. členom tega odloka, – gradnjo pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe, ki pripadajo legalno zgrajenim mati čnim objektom, ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, in sicer le na zemljiš čih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna, – agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljiš č, - gradbeno inženirske objekte, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o dolo čitvi objektov državnega pomena uvrš čeni v skupini 221- daljinski cevovodi, daljinska (hrbteni čna) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopna) komunikacijska omrežja, – posege za za časne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, – rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje na črtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, prepusti in protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na obmo čju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste), - premi čne čebelnjake, pomožno kmetijsko- gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, kol, koli ček, ži čna opora, opora za mrežo proti to či, opora za mrežo proti pti čem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljske poti, premi čne tunele in nadkritja, zaš čitne mreže, lovske preže, - za časne objekte (na zemljiš ču so lahko postavljeni najve č šest mesecev, po odstranitvi za časnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljiš ču), od tega: • kiosk, oziroma tipski zabojnik, • odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljiš če kot del gostinskega obrata, • pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, • cirkus, če so šotori in drugi elementi montažni, • za časno tribuno za gledalce na prostem, • objekte, namenjene za časnemu skladiš čenju nenevarnih snovi, - smu čiš če, vklju čno z za časno postavljenimi montažnimi vle čnicami, - nezahtevne in enostavne objekte v skladu z uredbo, ki razvrš ča vrste objektov glede na zahtevnost gradnje, od tega: • objekti, ki se uvrš čajo med majhne stavbe kot dopolnitev obstoje če pozidave, ter sosedske ograje in podporni zidovi, vendar le na zemljiš ču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo dolo čeno kot pripadajo če funkcionalno zemljiš če k objektu, • pomožni objekti v javni rabi, od tega: (nadkrita čakalnica na postajališ ču kot enostavni objekt, pomožni cestni objekti; oboje le ob rekonstrukciji lokalne ceste), • podporni zid (dopustno le v okviru agromelioracije), • mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiš čenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE), • nepreto čna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno in odpadno vodo s prostornino, manjšo od 50 m3), • rezervoar za vodo kot enostaven objekt, • vodnjak, vodomet, • priklju ček na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (dopustni vsi, razen priklju ček na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest), • vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanja (dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališ čem in vodni zbiralnik), • pomožni kmetijsko- gozdarski objekti: ◦ če znaša razdalja med fasadama novega in obstoje čega legalno zgrajenega objekta kmetije, kjer se prebiva, manj kot 20 m: kozolec (enojni in dvojni), kme čka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kaš ča, gnojiš če, koruznjak, pokrito skladiš če za lesna goriva, leže či (koritasti) silos, stolpni silos, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust, grajeno molziš če,

60 ◦ grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, napajalno korito, krmiš če, • pomožni komunalni objekti, • pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmi čnosti). (7) Na gozdnih zemljiš čih z oznako podrobne namenske rabe G se dopusti: – na zemljiš čih pod stavbo izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoje če objekte, ne glede na namembnost, pri tem se namembnost in velikost objekta ne spreminjata, v objekte kulturne dediš čine se posega skladno z 58. členom tega odloka, – gradnjo pomožnih objektov za lastne potrebe ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki pripadajo legalno zgrajenim mati čnim objektom, in sicer le na zemljiš čih, ki so v upravnih dovoljenih opredeljena kot funkcionalna, – gradnjo gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), pri čemer se pri umeš čanju upošteva PIP glede gospodarske javne infrastrukture, – enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (8) Pri pogojih glede gospodarjenja z gozdovi se upošteva podro čne predpise, gozdno- gospodarske na črte, smernice Zavoda za gozdove za OPN Destrnik (Šifra: 281-7-09, 16. 6. 2009), Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (15. 6. 2009), Okoljsko poro čilo za OPN Destrnik – Kon čno poro čilo, (Izdelovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010). (9) Na vodnih in priobalnih zemljiš čih na obmo čju krajine z oznako namenske rabe VC ter ob drugih vodotokih in priobalnih zemljiš čih so dovoljeni slede či posegi: gradnja objektov – javne infrastrukture ter priklju čkov nanjo, – grajenega javnega dobra, – potrebnih za rabo voda, – namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in – namenjenih obrambi države, zaš čiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Priobalna zemljiš ča segajo: – pri vodah 1. reda (reka Pesnica) 40 m od meje vodnega zemljiš ča, – pri vodah 2. reda (Rogoznica, in drugi potoki, drugi vodotoki in stoje če vode ) 5 m od meje vodnega zemljiš ča.

78. člen (PIP glede lege objektov )

(1) Na obmo čjih krajine so odmiki objektov tj. tlorisne projekcije njihovih najbolj izpostavljenih delov (napuš č, balkon, fasada ...) od sosednje parcelne meje najmanj 4 m. Lahko so tudi manjši, če soglaša lastnik sosednje nepremi čnine s pisnim soglasjem in so zagotovljene varne dovozne poti, intervencijski dostop, požarni in sanitarni pogoji ter oson čenje dnevnih bivalnih prostorov najmanj 2 uri dnevno. (2) Orientacija objektov v strminah je vzporedna s plastnicami, na ravninah pa z obstoje čimi prometnicami. Orientacija glede na plastnice izhaja iz zaželenega podolgovatega tlorisa objektov. Orientacija objektov je lahko tudi druga čna (npr. pravokotna na plastnice ali ceste), če je to utemeljeno z drugimi zahtevami (npr. glede na oson čenost, razglednost s parcele, zaradi infrastrukturnih ureditev ali zaradi funkcionalnih zahtev). (3) Stavbe se od meje gozda odmakne najmanj za 20 m (višina dreves), talne ureditve na ravni zemljiš ča pa vsaj za 1 m. Odstopanje je možno le ob pisnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. (4) Nestanovanjske stavbe so od stanovanjskih oddaljene za najmanj eno svojo višino od terena do slemena, ob dodatnih požarnovarnostnih ukrepih lahko tudi manj. 61

79. člen (PIP glede velikosti)

(1) Najve čja etažnost družinske stanovanjske hiše je najve č dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom (P + 1N /M). Posamezna etaža ne sme presegati višine treh metrov. Dopustna je gradnja kleti, če oblikovanost terena to omogo ča. Na obmo čjih, ki jih ogroža visoka podtalnica ter na poplavnih obmo čjih, gradnja kleti ni dopustna. Na ravninah je kota pritli čja pri objektih s kletjo najve č 1 m nad urejenim terenom. Na strmini je klet vsaj na eni strani v celoti vkopana (do višine stropa). (2) Velikost nestanovanjskih objektov je odvisna od tehnoloških zahtev.

80. člen (PIP glede oblikovanja )

(1) Oblikovanje bivalnih objektov na obmo čjih krajine mora v najve čji meri upoštevati tradicionalne zna čilnosti oblikovanja objektov tega okolja (slovenjegoriška arhitektura). Novi objekti morajo biti oblikovani v sorazmernem odnosu do velikosti in členjenosti gradbenih mas v okolici. Najve čja dovoljena stopnja izrabe in stopnja pozidanosti zemljiš ča nista dolo čeni. (2)Tloris je podolgovat v razmerju 1 : najmanj 1,4. (3) Strehe objektov so simetri čne dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35 –45 °. Strešni izzidki kot tudi strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni v najve č 66 % dolžine fasade. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. (4) Barve fasad objektov so pastelne. Osnovne in kri čeče barve niso dovoljene. Leseni deli na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov morajo biti v barvah lesa, ne smejo pa se izvesti v obliki polkrožnih brun. Kritina je ope čna ali v videzu ope čne v ope čni, rjavi ali temno sivi barvi, na energetsko var čni gradnji tudi industrijski paneli in ozelenjene strehe. Kleparski izdelki in žlebovje so bakreni ali v barvi brona. (5) Prepovedani so nezna čilni arhitekturni objekti in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, ve čkotni ali polkrožni izzidki ter polkrožno oblikovana okna. (6) Kmetijske in ostale gospodarske objekte se po velikosti oblikuje v ustreznem odnosu do velikosti stanovanjskih objektov kmetije. Kmetijski objekti imajo simetri čno dvokapno streho z naklonom kot stanovanjska hiša kmetije. Če so širši od 12 m, je naklon lahko manjši. Zunanje deponije za silažne bale se po celotni zunanji stranici obsadi z živo mejo. (7) Pomožne objekte se oblikuje skladno z osnovnim objektom. (8) Vinogradniške kleti oz. objekte za hrambo orodja, pridelka, zavetje pred vremenom in ob časno bivanje se oblikuje strogo po na čelih tipi čne slovenjegoriške arhitekture. Razmerje stranic pravokotnika tlorisa je 1 : najmanj 1,4. Dovoljena etažnost je najve č klet in pritli čje. Podstrešje je lahko izkoriš čeno, vendar s kapnim zidom višine najve č 20 cm in z okni le na zatrepih. Strešna okna so dovoljena, velikost šipe je lahko najve č do 0,60 m2. Talni zidec oz. kletni zid sta obložena s peš čenjakom ali temneje pobarvana. Fasada pritli čja je gladek pleskan omet v beli ali v svetlih pastelnih barvah ali les. Okna so manjša, pokon čna, s polkni in s fasadnim okvirjem širine do 12 cm od odprtine, v temnejšem ali svetlejšem odtenku barve fasade. Zatrep se obloži z lesom od stropa pritli čja do strešin, navpi čno. Ves fasadni les se pleska s prozornim mat lakom.

81. člen (PIP glede mirujo čega prometa )

(1) Ob vseh stanovanjskih objektih se uredi parkiriš če za osebna vozila z najmanj: – na stanovanje 2 PM + 1 PM za obiskovalce. (2) Ob kmetijskih objektih se zagotovi zadostno manipulacijsko površino za kmetijsko mehanizacijo in površino za njeno hrambo. (3) Ob objektih za dopolnilno kmetijsko dejavnost ter objektih za rekreacijo in šport se zagotovi parkiriš če za osebna vozila z najmanj: 62 – gostinska dejavnost 1 PM/4 sedeže – gostinska dejavnost s preno čiš či 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev + 1 PM/2 zaposlena; – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – šport in rekreacija 1 PM/250 m2 površine igriš č.

82. člen (PIP in merila za parcelacijo)

(1) Povpre čna velikost nove stanovanjske parcele za samostojno družinsko stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20 %. Velikost parcele je izjemoma lahko manjša, če so izpolnjeni PIP glede lege objekta, PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami in PIP glede varovanja zdravja. Velikost stavbnih zemljiš č za kmetije se opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost parcele dolo či glede na njihove funkcionalne ali tehnološke zahteve. (2) Vsaka stavbna parcela mora imeti zagotovljen dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogo čeno priklju čevanje na obstoje čo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. (3) Do vsake stavbne parcele mora biti zagotovljen dovoz s komunalnim in z intervencijskim vozilom.

83. člen (PIP glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Vsi objekti se priklju čijo na javna infrastrukturna omrežja osnovnega standarda, ki na obmo čju obstajajo (javno cesto, elektri čno, vodovodno in fekalno kanalizacijsko omrežje). Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa, gradnje in vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priklju čevanje na nadstandardna omrežja (plinsko, telefonsko, internetno in kabelsko televizijsko omrežje). (2) Tehnološke odpadne vode iz proizvodnih objektov se pred izpustom pre čisti na mestu nastanka. Gnojnico se zbira v pokritih nepropustnih gnojnih jamah in ne sme iztekati v fekalno kanalizacijo ali odprte jarke oz. podtalje. (3) V vseh EUP, kjer javne fekalne kanalizacije še ni ali ni predvidena, se za posamezna gospodinjstva gradi male čistilne naprave. Na obmo čjih razpršene poselitve se spodbuja gradnjo skupinskih ali posami čnih čistilnih naprav. Na obmo čjih, kjer je predvideno javno komunalno kanalizacijsko omrežje, se do njegove izgradnje dovoli gradnja ustreznih nepropustnih greznic na praznjenje. (4) V vseh EUP z zgrajenim fekalnim kanalizacijskim omrežjem in s čistilno napravo se zagotovi lo čeno odvodnjo meteorne vode, ki čistilne naprave ne sme obremenjevati. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (6) Gradbeno inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiš čih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljiš č, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljiš če vzpostavi v prvotno stanje. Pri gradnji tovrstnih objektov je potrebno upoštevati tudi PIP za posege na kmetijska zemljiš ča iz 6. odstavka 77. člena.

84. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter glede obrambnih potreb)

(1) Sestavni del OPN so enote kulturne dediš čine, varovane po predpisih s podro čja kulturne dediš čine (v nadaljevanju objekti in obmo čja kulturne dediš čine). To so kulturni spomeniki,

63 vplivna obmo čja kulturnih spomenikov, varstvena obmo čja dediš čine, registrirana kulturna dediš čina, vplivna obmo čja dediš čine. (2) Objekti in obmo čja kulturne dediš čine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga ob činskega prostorskega na črta, in iz veljavnih predpisov s podro čja varstva kulturne dediš čine, vplivna obmo čja dediš čine. (3) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediš čine ali zvišanju njene vrednosti ter dediš čino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine na na čin, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali obmo čja kulturne dediš čine in prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni: • gradnja novega objekta, vklju čno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in • rekonstrukcija objekta. (5) Odstranitve objektov ali obmo čij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. (6) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediš čine. V primeru neskladja ostalih dolo čb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediš čine. (7) Objekte in obmo čja kulturne dediš čine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uni čenjem tudi med gradnjo- čez objekt in obmo čja kulturne dediš čine ne smejo potekati gradbiš čne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriš čati za deponije viškov materialov ipd. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna obmo čja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski na črt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega na črta so dolo čeni s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski na črt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim na črtom. (9) Za varstvena obmo čja dediš čine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena obmo čja dediš čine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine. (10) Za registrirano kulturno dediš čino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno obmo čje dediš čine, velja, da posegi v prostor ali na čini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediš čino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediš čino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediš čine.

Za registrirano kulturno dediš čino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediš čine.

Za registrirano stavbno dediš čino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: • tlorisna in višinska zasnova (gabariti), • gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, • oblikovanost zunanjš čine ( členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), • funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo čega zunanjega prostora, • sestavine in pritikline, • stavbno pohištvo in notranja oprema,

64 • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, • pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), • celovitost dediš čine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici zna čilnostim stavbne dediš čine), • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediš čino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), • odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, zna čilne funkcionalne celote), • prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.), • prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne zna čilnosti, poti itd.), • naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, • podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), • odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), • stavbno tkivo (prevladujo č stavbni tip, javna oprema, uli čne fasade itd.), • oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediš čine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdiš ča.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), • zna čilna obstoje ča parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), • tradicionalna raba zemljiš č (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediš čini), • tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja, zidanice), • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, • avtenti čnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, • preoblikovanost reliefa in spremljajo či objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano arheološko najdiš če velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na na čin, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdiš ča s kulturnimi plastmi, strukturami in premi čnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: • odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi gozdne vlake, • izkoriš čati mineralne surovine in • postavljati ali graditi trajne ali za časne objekte, vklju čno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za u činkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdiš ča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob izpolnitvi naslednjih pogojev: • če ni možno najti drugih rešitev in • če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljiš če možno sprostiti za gradnjo.

65

V primeru, da se obmo čje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natan čnejše dolo čitve vsebine in sestave najdiš ča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediš čino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • avtenti čnost lokacije, • materialna substanca in fizi čna pojavnost objekta ali drugih nepremi čnin, • vsebinski in prostorski kontekst obmo čja z okolico ter vedute.

Za drugo dediš čino: ohranja se varovane vrednote, kot so: • materialna substanca, ki je še ohranjena, • lokacija in prostorska pojavnost, • vsebinski in prostorski odnos med dediš čino in okolico.

(11) V vplivnih obmo čjih dediš čine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediš čine. Ohranja se prostorska integriteta, pri čevalnost in dominantnost dediš čine, zaradi katere je bilo vplivno obmo čje dolo čeno. (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno obmo čje kulturnega spomenika, varstveno obmo čje dediš čine ali registrirano dediš čino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o ob činskem prostorskem na črtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediš čine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako dolo čeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to obmo čje urejanja. Če se upravi čeno domneva, da je v nepremi čnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediš čina, in obstaja nevarnost, da bi z na črtovanimi posegi bilo povzro čeno njeno poškodovanje ali uni čenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediš čine dolo či pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine. (13) Za poseg v objekt ali obmo čje kulturne dediš čine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediš čine ali ki dediš čino uni čujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s podro čja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. (14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na obmo čju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdiš ča, stavbne dediš čine, naselbinske dediš čine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediš čine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni obmo čni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah- obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav dolo či pristojna javna služba. (15) Na obmo čjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljiš ča še ni znana, se priporo ča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujo č splošni arheološki režim, ki najditelja/ lastnika zemljiš č/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediš čine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediš čine, ki situacijo dokumentira v skladu z dolo čili arheološke stroke. (17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije omogo čiti dostop do zemljiš č, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (18) Ohranja se tipi čna podoba kulturne krajine osrednjih Slovenskih goric in zna čilni urbanisti čni vzorci ravninske in slemenske zazidave ter arhitektura avtohtonih kmetij, vini čarij

66 in pomožnih kmetijskih objektov, zna čilna parcelacija na gri čevju ter zna čilna parcelacija ravninskega dela ob čine ob Pesnici in Rogoznici. (19) Varuje se varovana obmo čja (Natura 2000), ekološko pomembno obmo čje in naravne vrednote, ki so pomembna naravna dediš čina, ter zna čilno jelševo zarast potokov na kmetijskih ravninah. Dovoljene so le protipoplavne ureditve, kot so čiš čenje struge in varovalnih nasipov. Naravnega poteka strug potokov ni dovoljeno regulirati in spreminjati njihovega toka. (20) Sanira se divja odlagališ ča odpadkov z odvozom odloženega materiala na odlagališ če Gajke na Ptuju in ureditvijo v prvotno stanje. Vzpostavi se nadzor nad nedovoljenim odlaganjem vseh vrst odpadkov v okolje. V komunalni coni pri Janežovcih se uredi zbirni center za lo čeno zbiranje nebioloških odpadkov pred odvozom v reciklažo. (21) EUP ZN4 se delno nahaja na poplavnem obmo čju. V tem obmo čju so dopustne le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoje čih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoje ča poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem obmo čju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. (22) Pri ureditvah na in v vplivnem obmo čju vodotokov je potrebno upoštevati še usmeritve Zakona o vodah, in sicer: – ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda, – ohranjajo se naravne plitvine in prelivi v mati čno strugo, vodno telo se ne zasipava, – ohranja se predele erodiranih re čnih brežin, – ohranjajo se sipine, – v strugo in brežine se ne posega, – posegi v vode se izvajajo sonaravno, – posegi v vode se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic, – brežine voda se kosi med drugo polovico septembra in za četkom maja, – ohranja se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m, – ob posegih se zasaditve brežin izvede izklju čno z lokalno avtohtonimi vrstami drevja. (23) Omilitveni ukrepi za podzemne naravne vrednote, ohranjanje favne in habitatnih tipov: Upoštevajo se podro čni predpisi s podro čja varstva narave, Naravovarstvene smernice za OPN Destrnik (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 15. 6. 2009), Okoljsko poro čilo za OPN Destrnik – Kon čno poro čilo (Izdelovalec Eco Consulting d. o. o., december 2010). (24) Na celotnem obmo čju ob čine se upošteva pogoje in ukrepe za varovanje pred naravnimi in drugimi nesre čami ter pogoje in ukrepe za varovanje pred požarom: – na obmo čjih, ki jih ogrožajo poplave, plazovi, erozija in hudourniki, je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žariš č naravnih procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Obmo čja, kjer ni bivališ č ali ekonomsko u činkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuš ča naravni dinamiki, – na poplavnih, erozijskih, plazovitih obmo čjih se ne na črtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo, – na plazljivih in erozijsko ogroženih obmo čjih se pred posegom v prostor izvede ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe, – v vododeficitarna in sušna obmo čja se ne umeš ča novih dejavnosti, ki bi lahko pove čale porabo vode in s tem prizadele oskrbo s pitno vodo ter ogrozile bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoje če dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša. (25) Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno varno glede na stopnjo potresne nevarnosti. Obmo čje ob čine spada v obmo čje potresne nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125. (26) Dosledno je potrebno izpolniti zahteve varstva pred požarom tako, da se zagotovi: – ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne lo čitve z namenom prepre čitve širjenja požara na sosednje objekte, – potrebne vire vode za gašenje (omrežje hidrantov in ustrezen pretok ter tlak vode v vodovodnem omrežju), – pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. (27) Vodovarstvena obmo čja z oznako VVO III se pojavljajo na celotnem obmo čju ob čine, zanje pa veljajo omejitve in pogoji gradnje, opredeljeni z Uredbo o vodovarstvenem obmo čju

67 za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/2007).

85. člen (PIP glede varovanja zdravja)

(1) Za vsak bivalni, gospodarski in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so hkrati namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, se vhodi lo čijo. Vhodi v javne objekte, na prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami se gradijo z omogo čenim dostopom za gibalno ovirane osebe. Zagotovi se jim tudi parkiranje v skladu s tovrstnimi predpisi. (2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo prostora na obmo čju izven naselij dolo čijo štiri stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se mejne in kriti čne vrednosti, ki jih dolo čajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom: – I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem obmo čju na prostem, ki potrebujejo pove čano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih obmo čjih: – na obmo čju prometne infrastrukture z oznako PC, – na obmo čju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G. Mirno obmo čje na prostem je obmo čje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano obmo čje v skladu s predpisi s podro čja ohranjanja narave, razen obmo čij naselij na zavarovanem obmo čju, ter obmo čij pomembnih cest v širini 1000 m od sredine ceste. – II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je mote č zaradi povzro čanja hrupa : – na posebnem obmo čju: površine za turizem z oznako BT. – III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj mote č zaradi povzro čanja hrupa: – na obmo čju površin razpršene poselitve z oznako A – na obmo čju zelenih površin: površine za rekreacijo in šport z oznako ZS, – na obmo čju voda: površinske vode z oznako VC, razen površin na mirnem obmo čju na prostem. – IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj mote č zaradi povzro čanja hrupa: – na obmo čju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK, – na obmo čju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC , – na obmo čju okoljske infrastrukture z oznako O, – na obmo čju kmetijskih zemljiš č z oznakama K1 in K2, razen na mirnem obmo čju na prostem, – na obmo čju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega podro čja in vse površine gozda kot zemljiš ča, razen na mirnem obmo čju na prostem. (3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: – za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %; – za razsvetljavo javnih površin ulic na obmo čju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če: – je elektri čna mo č posamezne svetilke manjša od 20 W, – povpre čna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in – je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali po časnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h; – znotraj strnjenega naselja upravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izra čunana kot povpre čna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2; 68 – upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izra čunana kot povpre čna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2; – če kulturnega spomenika tehni čno ni mogo če osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuš čem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko najve č 10 % svetlobnega toka; – pri na črtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehni čne rešitve in upošteva dognanja ter rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzro čajo preseganja mejnih vrednosti, dolo čenih v 4. do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe; – upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z dolo čbami 21. do 24. člena uredbe; – inšpekcijski nadzor nad izvajanjem dolo čb uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. (4) Nepre čiščene komunalne odplake, ki bi ogrozile neopore čnost podtalne vode in zemlje, se pred izpustom v okolje odvede v nepropustnem omrežju do čistilne naprave. Do izgradnje čistilnih naprav se dovoli zbiranje odplak v ustreznih nepropustnih greznicah, ki se jih po izgradnji omrežja ukine. Druge odplake se pre čisti na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna. (5) Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža na dolo čeno komunalno odlagališ če na v ob čini opredeljen na čin. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s podro čno zakonodajo.

85a. člen (posebni pogoji za obmo čji preseljenih kmetij Petek in Lenart v EUP PL7 in JI8)

(1) Za EUP PL7 in JI8, ki sta namenjeni preselitvi kmetij, se upošteva pogoje iz 77-85. člena odloka ter dodatne pogoje iz tega člena odloka. (2) Gradbeno dovoljenje za preselitev kmetij na obmo čja EUP mora obravnavati predvidene objekte celotne kmetije, ne samo stanovanjske stavbe. (3) Ne glede na pogoje glede vrste posegov na obmo čjih razpršene poselitve v 77. členu odloka, se lahko v teh EUP gradi samo objekte namenjene bivanju in kmetijskim dejavnostim, vklju čno z dopolnilnimi kmetijskimi dejavnostmi, ter pripadajo če nezahtevne in enostavne objekte. (4) Zaradi ve čje vizualne izpostavljenosti se z vidika ohranjanja prepoznavnih zna čilnosti prostora posveti posebno pozornost zasnovi kmetije; umeš čanju in oblikovanju objektov, gabaritom in fasadam, ki naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti slovenje goriških kmetij ter prilagojeno razgibanemu terenu.

3.7.2 PIP na obmo čju EUP ZN17 – razvojna kmetija Arnuš

86. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Obmo čje EUP 18 se po podrobni namenski rabi deli na obmo čje: – A: obmo čje razpršene poselitve, – IK: površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, – E : obmo čje energetske infrastrukture. (2) Na obmo čju razpršene poselitve (A) je dopustno graditi: – eno- ali dvostanovanjske stavbe, – kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter omrežja s pripadajo čih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – enostavne in nezahtevne objekte, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah1 in 2 tega odloka. (3) Na obmo čju z oznako podrobne namenske rabe IK se lahko umeščajo prostorske ureditve in dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti

69 kmetijske proizvodnje in z njo povezane dejavnosti, ki morajo biti skladne z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so: – kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pri delkov, omrežja s pripadajo čih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, – enostavni objekti, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah1 in 2 tega odloka. (4) Na obmo čju z oznako podrobne namenske rabe E se dopustijo prostorske ureditve in umeš čajo dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti proizvodnje elektri čne energije in z njo povezane dejavnosti, skladno z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, energetski objekti, pri čemer veljajo predpisane omejitve fizi čnega obsega obmo čja za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji: – mo č kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne mo či, – objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeš čajo. Dopustijo se tudi omrežja s pripadajo čih objekti in napravami za potrebe prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka.

87. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)

(1) Obmo čje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se pogoji, ki veljajo za ostala obmo čja predmetne namenske rabe prostora v okviru OPN Destrnik. (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in obmo čje energetske infrastrukture (E): Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim boljšo izrabo objekta.

88. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)

(1) Obmo čje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za ostala obmo čja predmetne namenske rabe. (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): – velikost objektov se prilagodi namenu in obmo čju, na katerega se umeš čajo, – višina objektov ne sme presegati 18 m. (3) Obmo čje energetske infrastrukture E: – mo č kotla oz. generatorja lahko znaša do 1 MW nazivne mo či, – objekti in naprave energetskega sistema ne smejo zasedati površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeš čajo, višina objektov ne sme presegati 18 m.

89. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja)

(1) Obmo čje razpršene poselitve (A): Upoštevajo se PIP, ki veljajo za ostala obmo čja te namenske rabe prostora. (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): Upoštevajo se PIP, ki veljajo za objekte za kmetijsko proizvodnjo na obmo čju površin podeželskega naselja (SK). (3) Obmo čje energetske infrastrukture E: – objekte se oblikuje skladno z zahtevami tehnologije in racionalne proizvodnje, izpostavljene strani obmo čja se zasadi z avtohtonim drevjem.

90. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

70 (1) Stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja in omogo či priklju čevanje na obstoje ča ter predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture. (2) Objekte se obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priklju čevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). (3) S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesre čah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti z vodo za gašenje. (4) V najve čji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin.

91. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka.

92. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.

3.7.3 Obmo čje EUP JI6 – turistično obmo čje Jiršovci

93. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)

(1) Obmo čje EUP JI6 obsega naslednja obmo čja namenske rabe: – površine za turizem (BT), – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), – najboljša kmetijska zemljiš ča (K1). (2) Na obmo čju površin za turizem z oznako BT se dopuš ča umeš čanje tistih dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora, to je hotelske turisti čne dejavnosti s preno čiš či, gostinske in rekreacijske dejavnosti. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, hotelske in gostinske stavbe, rekreacijske stavbe oz. ureditve, dostavne ceste in parkiriš ča, distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi ter distribucijska komunikacijska. (3) Na obmo čju površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako IK se na črtuje hlev za konje z objekti in ureditvami za konjeniški šport ter hotel za male živali s spremljajo čimi objekti. Dopuš ča se dejavnosti, ki so skladne s to namensko rabo prostora, in dejavnosti kmetijske proizvodnje. Dopustne vrste objektov so po uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, nestanovanjske kmetijske stavbe. V skladu s pretežno namensko rabo se dolo či možnost prepletanja dopustnih dejavnosti, ki pa zasedejo do polovice površin celotnega obmo čja predmetne namenske rabe. Dejavnost, ki se prepleta z osnovno dejavnostjo, je storitvena dejavnost oskrbe in nege hišnih živali. Dopustna vrsta objektov so stavbe za oskrbo in nego hišnih živali, t. i. hotel za male živali. Dopusti se gradnjo enostavnih objektov, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (4) Na obmo čju najboljših kmetijskih zemljiš č z oznako K1 veljajo enaki pogoji kot za to namensko rabo prostora na preostalem obmo čju ob čine.

94. člen

71 (prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)

(1) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim boljšo izrabo objekta. (2) Lega objektov je na čeloma vzporedna s plastnicami, lahko pa je tudi druga čna, če razmere to zahtevajo in dopuš čajo.

95. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov)

(1) Površine za turizem (BT): Najve čja višina objektov je tri etaže nad urejenim terenom z izkoriš čeno podstreho (P + 1 + M). Mansarda je z minimalno podzidavo kapnih leg. (2) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): – velikost objektov se prilagodi namenu in obmo čju, na katerega se umeš čajo, – višina objektov ne sme presegati 18 m.

96. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

1) Gradbene mase objektov se oblikuje z namenom poudariti funkcijo objekta. (2) Površine za turizem: Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin od 35 –45 °, dovoljene pa so tudi enokapnice z nakloni 2 –15°, če to zahteva funkcija objekta. Streha je lahko tudi gostinska terasa. Strešni izzidki in strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni. Izstreški so široki najve č 66 % dolžine stranice med čelnima fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine. Mansarda je izkoriš čena simetri čna dvokapna podstreha z izstreški ali okni v ravninah strešin. Kritina dvokapnice je ope čna, enokapnice industrijski paneli (plo čevina). Strešna plo čevina in žlebovje so bakreni ali v barvah brona. Na strehe se lahko namesti energetski objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. (3) Barve fasad objektov so svetli pastelni odtenki barv okoliškega naravnega kolorita. Osnovne in kri čeče barve niso dovoljene. Ves fasadni les (opaži, balkonske ograje) se barva s prosojnim mat lakom v blagih odtenkih, da ostane lesna struktura vidna. (4) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): Gradbene mase objektov se oblikuje glede na vsebino stavbe. Gospodarski objekti so od objekta za hotel in gostinske dejavnosti oddaljeni vsaj za tri njegove višine do slemena. Zasnovani so na na čin, da tvorijo usklajeno celoto.

97. člen (prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo) (1) Velikost parcele se dolo či glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve dejavnosti in objektov, ki bodo na njej grajeni.

98. člen (prostorski izvedbeni pogoji glede priklju čevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Vsaka stavbna parcela ima zagotovljen dostop in dovoz z javnega cestnega omrežja ter omogo čeno priklju čevanje na obstoje čo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. Do stavbne parcele, namenjene hotelu za male živali in hlevu za konje, se dostopna pot umesti na obrobje kompleksa kmetijskih zemljiš č, ob zahodnem robu EUP. (2) Vse objekte se obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priklju čevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). (3) Z na črtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in

72 drugih nesre čah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. (4) V najve čji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire. (5) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene parcele, po predpisih s podro čja varstva okolja.

99. člen (PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka.

100. člen. (prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)

Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85. člena tega odloka.

3.7.4 Obmo čje EUP DR2, Režijski obrat za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v ob čini

101. člen (PIP za obmo čje EUP DR2)

(1) Na obmo čju EUP DR2, namenjeni režijskemu obratu za vzdrževanje in gradnjo gospodarske javne ter druge infrastrukture v ob čini, je na obmo čju stavbnih zemljiš č z oznako podrobne namenske rabe IG dopustno graditi: – Proizvodne in pisarniške objekte, prometne ter objekte komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture in naprave. (2) Spoštuje se vplivno obmo čje državne ceste RIII-745, ki sega 15 m od cestnega telesa. Za gradnjo nadzemnih objektov znotraj vplivnega obmo čja državne ceste je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca, Družbe za državne ceste. (3) Pogoji za oblikovanje objektov so slede či: – Etažnost objektov je najve č pritli čje in eno nadstropje. Najve čja svetla višina prostorov je 3,00 m. – Strehe objektov s širino do 12 m so simetri čne dvokapne v naklonih 35 –45º, širših pa enokapnice v naklonih 2 –15º. Kritina je pri simetri čni dvokapnici ope čna ali v videzu ope čne, pri enokapnici industrijski paneli ali plo čevina v barvi brona. Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina – Materiali konstrukcije in fasade niso predpisani. Barva fasad so najmanj 50 % prosojni pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega okolja. – Obmo čje se ogradi z 2,00 m visoko industrijsko jekleno mrežno ograjo v temno zeleni ali temno rjavi barvi. Vrata se odpira na parcelo. (4) Pogoji za parcelacijo znotraj EUP niso opredeljeni. (5) Pogoji za priklju čevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo: – Obmo čje je neposredno priklju čeno na državno cesto R III-745. Znotraj obmo čja se uredi interne ceste in ustrezno parkiriš če za ves vozni ter strojni park podjetja, za zaposlene in obiskovalce. Vse prometne površine se protiprašno uredi. - Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. – Komunalne odpadne vode se odvaja preko primarnega odvodnika v C ČN Janežovci ali v lokalno malo ČN. Do izgradnje ČN se dovoli gradnja ustrezne nepropustne greznice, katere

73 vsebino se odvaža v čistilno napravo. Po izgradnji ČN in primarnega odvodnika se obmo čje nanj obvezno priklju či. – Obmo čje se priklju či na javno elektri čno, vodovodno in vsa telekomunikacijska omrežja. Pred gradnjo novih objektov ali pred rekonstrukcijo obstoje čih se preveri zmogljivost obstoje čih infrastrukturnih vodov in naprav ter opredeli primerne ukrepe za njihovo priklju čevanje na javna omrežja. Zagotovi se ustrezne razmere za normalno obratovanje glede na energetske, komunalne in okoljske zahteve. – Z lastnikom posameznega infrastrukturnega sistema se sklene služnostne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje med obratovanjem. – Komunalne odpadke se zbira in odvaža na v ob čini opredeljen na čin. (6) Pogoji glede ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter glede obrambnih potreb so enaki kot so navedeni v 83. členu tega odloka. (7) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi v EUP DR2 so: – Za vsak gospodarski in poslovni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so namenjeni poslovni in proizvodni funkciji, se vhode lo či. Za dostop gibalno oviranih oseb se vhode v poslovne objekte in dostope na prometne površine gradi brez grajenih ovir, zagotovi pa se jim tudi potrebno število parkirnih mest. – Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter predpisov o omejevanju hrupa v okolju obmo čje EUP DR2 z oznako podrobne namenske rabe prostora IG spada v obmo čje IV. stopnje varstva pred hrupom. Upošteva se mejne in kriti čne vrednosti, ki jih dolo čajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za to stopnjo varstva pred hrupom. – Nepre čiš čene komunalne odplake, ki bi ogrozile neopore čnost podtalne vode in zemlje, se pred izpustom v okolje odvede v nepropustnem omrežju do čistilne naprave. Do izgradnje čistilnih naprav se dovoli zbiranje odplak v ustreznih nepropustnih greznicah, ki se jih po izgradnji omrežja ukine. Druge odplake se pre čisti na mestu nastanka do stopnje, ki za okolje ni nevarna. – Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža na dolo čeno komunalno odlagališ če na v ob čini opredeljen na čin. S posebnimi in industrijskimi odpadki se ravna skladno s podro čno zakonodajo. – Objekte se projektira in gradi potresno varno glede na VII. stopnjo potresne nevarnosti po MCS lestvici in potresni pospešek 0,125. – Dosledno se izpolni zahteve varstva pred požarom in zagotovi ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne lo čitve z namenom prepre čitve širjenja požara na sosednje objekte. Vir vode za gašenje je vod javnega vodovoda ob obmo čju z omrežjem hidrantov na obmo čju. Pretok in tlak vode v vodovodnem omrežju sta ustrezna. – Zagotovi se pogoje za varen umik ljudi in premoženja, neoviran in varen dovoz, dostop ter delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah, za kar se uporabi manipulacijske in prometne površine na območju in ob njem ter kmetijske površine v okolici cone. – Zagotovi se ukrepe za zmanjšanje elektromagnetnega sevanja elektri čnih in telekomunikacijskih vodov in naprav pod najvišje dovoljene vrednosti. – Zagotavlja se pogoje za varno delo s stroji in z drugim orodjem pod zra čnimi elektri čnimi vodi. – Zagotovi se primerno izolacijo in zaš čito virov emisij hrupa in prašenja, da vrednosti teh emisij ne presežejo najvišjih dovoljenih ravni. Neprijetni vonji kemikalij v materialih in izpušni plini z virom v coni v stanovanjskih objektih v okolici ne smejo biti zaznavni. – Zagotavlja se zdrave in primerne delovne pogoje za delo zaposlenih v coni.

3.7.4.a Obmo čje EUP DR7, Proizvodno obmo čje v Drstelji- širitev

101. a člen (PIP za obmo čje EUP DR7)

(1) Površina obmo čja širitve proizvodnega obmo čja Drstelja: - Obravnavana enota urejanja prostora DR7 je locirana severno od regionalne ceste III. reda

74 Janežovci – Dolge na odseku z oznako 4116 in je veliko 0,98 ha. Obsege parcele in dele parcel 412/1 k.o. Drstelja. (2) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede namembnosti površin in objektov : - Obmo čje pobude je namenjeno umestitvi proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Dopusti se storitvene in predelovalne dejavnosti razen proizvodnje usnja, proizvodnje koksa in naftnih derivatov, proizvodnje kemi čnih izdelkov, proizvodnje kovin, proizvodnje streliva. - Na obmo čju se dovoli objekte za tovrstne dejavnosti, pripadajo če pomožne objekte ter objekte prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge sorodne infrastrukture, potrebne za delovanje objektov. (3) Zasnova urbanisti čne ureditve proizvodnega obmo čja Drstelja: Obmo čje celotnega proizvodnega obmo čja v Drstelji (DR2 in DR7) je pravilne oblike s stranicami 110m x 130m. Obmo čje režijskega obrata in zbirnega centra velikosti cca 60mX 55m je locirano v jugozahodnem delu obmo čja. Ta del obmo čja ima svoj priklju ček na regionalno cesto. Proizvodno obmo čje v DR7 se ureja za neznane investitorje, zato je zasnova urbanisti čne ureditve fleksibilna. Predvidene gradbene parcele naj bodo pravilnih oblik in z dostopom do javnega cestnega omrežja preko notranje napajalne ceste. Ta mora biti ustreznih dimenzij z zavijalnimi radiji za tovorni promet. Okvirna velikost predvidenih gradbenih parcel znaša od 1000m 2 do 1100m 2. Po potrebi lahko ta zemljiš ča zmanjšamo ali pove čamo. Parkiriš ča so urejena na posameznih parcelah. (4) PIP za arhitektonsko, urbanisti čno in krajinsko oblikovanje: - Lega objektov na zemljiš ču: Odmiki stavb, silosov in drugih objektov z izraženo višino od meja sosednjih zemljiš č znašajo vsaj 4 m. Talne ureditve in ograje se lahko postavijo do meje zemljiš ča v lasti. - Velikost objektov: Maksimalna višina stavb znaša 12,00m, merjeno od nivoja terena do najvišje to čke strehe. Silosi in drugi gradbeno-inženirski objekt lahko izjemoma presežejo višino stavb, če ne izstopajo v celostni podobi obmo čja. Gradnja kletnih etaž je dovoljena, če se ne ogrozi stanja podtalnice. Zaradi ve čjega odstotka utrjenih površin in predvidenih gradenj je potrebno nivo pritli čja predvidenih stavb dolo čiti vsaj 20,00 cm nad okoliškim terenom. Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje posameznih dejavnosti. - Faktor zazidanost in faktor izrabe: Najve čji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele znaša 0,8. Najve čji faktor izrabe gradbene parcele znaša 2,4. - Oblikovanje objektov: Stavbe imajo lahko ravno, enokapno ali simetri čno dvokapno streho z nakloni do 15°. Na strehe in fasade se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in elektri čne energije). Dovoli se strešne izzidke za dostop na streho in svetlobne kupole. Kritina so industrijski paneli v temno sivi, temno rjavi ali ope čni barvi. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so pastelni odtenki svetlih barv iz naravnega kolorita okolice. Osnovne in kri čeče barve fasad niso dovoljene. - Zasaditve: Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonimi grmovnicami in drevjem. Ob obodu obmo čja naj bodo drevesa sajena v strnjenem nizu tako, da dajejo videz drevesne mejice - zna čilne poteze kulturne krajine Rogozniške doline. - Drugo: Ob vseh cestah obmo čja se uredi javno razsvetljavo na kandelabrih. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. Obmo čje posameznega investitorja se ogradi z rastrsko jekleno transparentno ograjo višine 2,00 m. - Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi prostorsko in funkcionalno zaokrožene faze. (4) PIP in merila za parcelacijo: - Parcele, namenjene gradnji, se dolo čijo tako, da imajo dostop do notranje napajalne ceste obmo čja. - Velikost in oblika parcel se dolo či glede na: − tipologijo pozidave, − predpisano stopnjo izkoriš čenosti parcele, namenjene gradnji, − tlorisno zasnovo, − namen, velikost in zmogljivost na črtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov, − možnost priklju čevanja na obstoje če infrastrukturne objekte in naprave. - Okvirne velikosti gradbenih parcel znašajo od 1000m 2 do 1100m 2. Po potrebi se lahko ta zemljiš ča zmanjša ali pove ča.

75 (5) Splošni pogoji glede priklju čevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: - Priklju čevanje na gospodarsko javno infrastrukturo je za vse osnovne objekte v coni obvezno, z lastniki pa se sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljiš če lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (6) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: - Za potrebe proizvodnega obmo čja Drstelja se izvede priklju ček iz obstoje čega primarnega vodovodnega cevovoda v skladu s splošnimi predpisi ter v skladu s projektnimi pogoji upravljavca vodovoda. - Na vodovodno omrežje se priklju či vse objekte v coni, ki vodo potrebujejo, odcepe do objektov pa se na črtuje z glavne napajalne ceste obmo čja, ob zunanjem robu cestnega telesa. Na vodovodni vod ob vseh cestah obmo čja se predvidi ustrezno število hidrantov. (7) Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiš čenja odpadnih voda: - Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se priklju či vse objekte v coni, ki jih proizvajajo. - Na proizvodnem obmo čju Drstelja je predvidenih ve č sistemov odvajanja in čiš čenja odpadnih voda, in sicer: − sistem za padavinske vode ; padavinske vode, ki odtekajo z urbanih površin, je po mehanskem čiš čenju v usedalniku (peskolov) treba odvajati neposredno v podzemne vode oziroma vodotok. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva prometnih in manipulativnih površin. Na črtovanje ponikanja padavinskih voda, je treba na črtovati na tak na čin, da bo v čim ve čji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. − sistem za fekalne vode ; Komunalne odpadne vode se odvaja preko odvodnika v CČN Janežovci ali v lokalno malo ČN. Do izgradnje ČN oz. odvodnika do C ČN se dovoli gradnja ustrezne nepropustne greznice, katere vsebino se odvaža v čistilno napravo. Po izgradnji ČN in primarnega odvodnika se obmo čje nanj obvezno priklju či. − sistem za tehnološke vode ; za morebitne tehnološke odpadne vode se zgradi interna mehansko kemi čna čistilna naprava, ki se preko jaška za stalni monitoring poveže z kanalizacijskim omrežjem. (8) Pogoji glede prometnih površin: - Osnovno prometno povezavo proizvodnega obmo čja Drstelja predstavlja napajalna dvosmerna cesta ki se naveže na regionalno cesto R III- 745 Janežovci – Dolge njive. - Posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi v notranjosti obmo čja, da bo v najve čji možni meri zadostovala logisti čnim potrebam obmo čja glede na potrebe dejavnosti, ob upoštevanju manipulativnih in urgentnih poti, ter da so uporabne za funkcionalno ovirane ljudi. - Ceste so predvidene za kamionski promet (vla čilci). - Do vseh objektov obmo čja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Ob glavni obodni cesti obmo čja se uredi vsaj enostranski plo čnik s kolesarsko stezo. Dovozne ceste se na črtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostne protiprašno urejene manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Površine za parkiranje se predvidijo znotraj proizvodnega obmo čja Drstelja. Predvideno je eno parkirno mesto na zaposlenega in za obiskovalce po posamezni dejavnosti. Za invalide je od števila parkiriš č za obiskovalce potrebno zagotoviti cca. 10 % . (9) Pogoji glede oskrbe z elektri čno energijo: - Za oskrbo z elektri čno energijo se uporabi obstoje če elektroenergetsko infrastrukturo skladno s projektnimi pogoji upravljavca. V kolikor bo potrebna ve čja priklju čna mo č, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z elektri čno energijo. Na in ob vseh objektih je možna postavitev sistemov za izrabo son čne energije. (10) Telekomunikacijsko omrežje: - Projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priklju čkov posameznih objektov je potrebno prilagoditi sodobnemu širokopasovnemu telekomunikacijskemu omrežju. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Za vsako posamezno zazidalno obmo čje se pripravi projektna dokumentacija, kjer se upošteva, da se do posameznih objektov v zazidavi zgradi ustrezna kabelska kanalizacija. Obstoje če TK instalacije, ki bodo tangirane na obmo čju izgradnje, je potrebno zaš čititi na podlagi 76 projektne rešitve. Pri polaganju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike z vodovodnim cevovodom in zaš čite na mestih križanj. (11) Drugi pogoji glede gospodarske javne infrastrukture: - Praviloma se morajo vse infrastrukturne napeljave voditi v cestnem svetu. Za ve č objektov se naj pripravijo skupni priklju čki. Infrastrukturni vodi se položijo podzemsko; zračni vodi niso dovoljeni. Vse infrastrukturne naprave se naj zgradi so časno in pred dokon čno ureditvijo posamezne ceste. - Za vse vode bo potrebno dolo čiti najustreznejša mesta priklju čkov, usklajena z zahtevami pristojnih upravljavcev omrežij. - Na obmo čju mora biti zagotovljen prostor za lo čeno zbiranje odpadkov. (12) PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin: - Na obmo čju ni evidentiranih obmo čij varstva naravne in kulturne dediš čine. - Pri posegih v prostor se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena odloka o OPN. (13) PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami: - Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani. - Obmo čje proizvodne cone Drstelja leži na zemljiš ču ki je blago naklonjeno proti jugu(regionalna cesta), zato ni nevarnosti visoke podtalnice, erozije ali plazovitosti terena. Slovenske gorice, kjer leži obravnavano obmo čje poslovne cone Drstelja, spada v potresno obmo čje 7. stopnje MSK. Potresno ogroženost je potrebno upoštevati pri gradnji objektov (karta maksimalnih intenzitet potresov – http://www. arso.gov.si). - Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo. - Pri pripravi PGD je potrebno upoštevati naravne omejitve (višino podtalnice - nosilnost tal) in temu primerno predvideti ustrezne tehni čne rešitve gradnje in ustrezne tehni čne ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi. - Dosledno se izpolni zahteve varstva pred požarom in zagotovi ustrezne odmike objektov od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne lo čitve z namenom prepre čitve širjenja požara na sosednje objekte. Vir vode za gašenje je vod javnega vodovoda ob obmo čju z omrežjem hidrantov na obmo čju. (14) PIP glede varovanja zdravja: - Pri na črtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi. Potrebno je posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje. V obmo čju se predvideva IV. stopnja varstva pred hrupom, skladno s predpisom, ki ureja varstvo pred hrupom v okolju. Pri na črtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni mote či vpliv na okolico zunaj obmo čja proizvodnih dejavnosti. Zagotovi se ukrepe za zmanjšanje elektromagnetnega sevanja elektri čnih in telekomunikacijskih vodov in naprav pod najvišje dovoljene vrednosti. Zagotavlja se pogoje za varno delo s stroji in z drugim orodjem pod zra čnimi elektri čnimi vodi. Zagotovi se primerno izolacijo in zaš čito virov emisij hrupa in prašenja, da vrednosti teh emisij ne presežejo najvišjih dovoljenih ravni. Neprijetni vonji kemikalij v materialih in izpušni plini z virom v proizvodnem obmo čju v stanovanjskih objektih v okolici ne smejo biti zaznavni. Zagotavlja se zdrave in primerne delovne pogoje za delo zaposlenih v coni.

3.7.5 Obmo čje EUP Pl2 - kmetijski kombinat Placar

102. člen (PIP za obmo čje EUP PL2)

(1) Namembnost in vrste posegov v prostor: Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK se lahko umeš čajo prostorske ureditve in dejavnosti, ki so skladne s predmetno rabo prostora. Dopustijo se dejavnosti kmetijske proizvodnje in z njo povezane dejavnosti, ki morajo biti skladne z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti. Dopustne vrste objektov so: - kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov, - omrežja ter pripadajo či objekti in naprave za potrebe prometne, komunalne (vodovod, 77 odpadne vode), komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter – enostavni in nezahtevni objekti, kot so za podrobno namensko rabo dolo čeni v Prilogah 1 in 2 tega odloka. (2) Lega objektov: Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogo čajo čim boljšo izrabo objekta. (3) Velikost objektov: – velikost objektov se prilagodi namenu in obmo čju, na katerega se umeš čajo, – višina objektov ne sme presegati 18 m. (4) Oblikovanje: Upoštevajo se PIP, ki veljajo za objekte za kmetijsko proizvodnjo na obmo čju površin podeželskega naselja (SK). (5) Priklju čevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: – Stavbni parceli se zagotovi dovoz z javnega cestnega omrežja in omogo či priklju čevanje na obstoje ča ter predvidena omrežja javne gospodarske infrastrukture. – Objekte se obvezno priklju či na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na obmo čju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vklju čno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno je priklju čevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). – S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesre čah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti z vodo za gašenje. – V najve čji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vire. - Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. (6) Celostno ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami ter obrambnih potreb: Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 84. člena tega odloka. (7) Varovanje zdravja: Upošteva se prostorske izvedbene pogoje iz 85 . člena tega odloka.

3.8 PIP NA OBMO ČJIH PREDVIDENIH OB ČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NA ČRTOV NA OBMO ČJU KRAJINE

102.a člen (omejitve do sprejema OPPN)

(1) Na obmo čjih krajine na stavbnih in vodnih zemljiš čih (PNRP VC), na katerih je skladno z odlokom o OPN Destrnik predvidena izdelava ob činskih podrobnih prostorskih na črtov (OPPN), so pred sprejetjem OPPN dopustni le naslednji posegi: - investicijska vzdrževalna dela na obstoje čih objektih, - odstranitve obstoje čih objektov, - gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z na črtovanimi gradnjami v OPPN. (2) Na nezazidanih stavbnih in vodnih zemljiš čih (PNRP VC) morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim dolo čijo takšno za časno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno mote ča za celotno obmo čje.

3.8.1 Ribniki na Drstelji

103. člen

(usmeritve za OPPN Ribniki v Drstelji v EUP ZN15 in ZN16)

(1) Usmeritve za dolo čitev obmo čja OPPN: OPPN bo izdelan za obmo čji EUP ZN15 in ZN16. (2) Usmeritve glede namembnosti in za tehni čne, arhitekturne, krajinske ter oblikovalske

78 rešitve prostorskih ureditev: – Namembnost obmo čja je vodna površina, namenjena za gospodarske (gojenje rib) in za rekreacijske dejavnosti (rekreacijski sprehodi, kolesarjenje, športni ribolov, veslanje) ter gostinske dejavnosti. Predvideva se gradnja objektov za namen urejanja vodnega režima (zemeljski zajezitveni nasipi, dovodno-odvodni kanali in objekti ter ureditve za vzdrževanje vodostaja), sprehajalnih in kolesarskih stez ter dovozne ceste, objektov gostinskih dejavnosti s parkiriš či, gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ter parkovno urejenih zelenih površin z urbano opremo. Na obmo čjih kmetijskih zemljiš č v EUP ZN 16 veljajo enaki pogoji kot za ostala obmo čja z enako namensko rabo zunaj naselij . – Tehni čne ureditve: Tehni čne ureditve se izvede na osnovi strokovne podlage Revitalizacija ribnikov Drstelja – strokovne podlage za OPN Ob čine Destrnik, projekt št. 3217/10, ki jo je februarja 2010 izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o., na osnovi katere se pridobi samostojni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji, ki ga izdela strokovna organizacija, registrirana za projektiranje vodnih objektov in ureditev. – Za arhitekturno, krajinsko-arhitekturno in infrastrukturno obdelavo se izdela samostojni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi potrebnimi soglasji, ki ga izdela strokovna organizacija, registrirana za projektiranje tovrstnih objektov in ureditev. – Stavbe se gradi z najvišjo dovoljeno etažnostjo pritli čje (P). Najvišja dovoljena svetla višina etaže je 3,00 m. Orientacija stavb ni predpisana. Obvezna je simetri čna dvokapna streha z naklonom 45°. Kritina je za vse objekte enotna, ognjeodporna slama ali ope čni bobrovec v ope čni barvi. Zahtevan material konstrukcije objektov je les, pleskan s prozorno mat barvo. Barve fasad so najmanj 50 % prosojni pastelni odtenki barv iz naravnega okolja. – Okolje stavb, ki niso funkcionalne ali prometne površine, se uredi kot parkovne zelene površine, ki se jih enotno opremi z urbano opremo in javno razsvetljavo ob gostinskih objektih, cestah ter delih pešaških poti in kolesarskih stez. Upošteva se omejitve glede svetlobnega onesnaževanja. – Z obrežja se najmanj na vsakih 50 m dovoli gradnja lesenih pomolov brez ograj, najve č 5 m od obale, na vodno površino. – Obmo čje se ne ogradi. Zelena obmo čja in gozdove izven parkovno urejenih zelenih površin se ureja skladno s primarno rabo. (3) Usmeritve za urejanje prometnih površin: Do gostinskih objektov se uredi brezprašno dvosmerno cesto, priklju čeno na javno cesto. Cesta je predvidena za dostop z osebnimi vozili in za promet z oskrbnimi, komunalnimi ter intervencijskimi vozili reševalcev, gasilcev in policije. Ob gostinskih objektih se uredi, glede na predvideno kapaciteto gostinskih objektov, ustrezno veliko parkiriš če za osebna vozila. Ob dostavni cesti obmo čja in ob sprehajalnih poteh ter kolesarskih stezah na obmo čju parkovno urejenih zelenih površin se uredi javno razsvetljavo. Do vhoda v kamp se uredi makadamsko dvosmerno cesto. (4) Za projektno rešitev obmo čja ni predviden javni nate čaj. (5) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija obmo čja se izvede kot parcele za posamezne funkcionalne vsebine obmo čja (prometnice, parkiriš če, gostinski sklop objektov, urejeno zelenje, kamp). Velikost in oblika parcel nista predpisani. (6) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ni predpisana. V primeru etapne izvedbe se zagotovi prostorsko in funkcionalno zaokroženo prvo fazo. Celotno obmo čje cone se popolno komunalno opremi. Ceste obmo čja se izvede v celoti, vklju čno s priklju čno cesto in priklju čki. (7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediš čine: Na obmo čju ni obmo čij ali objektov varovane kulturne dediš čine. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Ohrani se strugo in drevesno obrast potoka. Odpadne komunalne vode se zbira in odvaja v ČN ali v za časno nepropustno greznico. Meteorne vode s povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred izpustom v potok pre čisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode s streh in z zelenih površin se odvaja neposredno v vodotok v odprtih odvodnikih (blagih jarkih). Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža na v ob čini opredeljen na čin. (9) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, vklju čno z varstvom pred požarom: Z zasnovo cest obmo čja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi po cestah ob potresu ali drugih naravnih nesre čah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke dovozne ceste za promet v coni, primerne tudi za interventna, gasilska in komunalna vozila, ki so hkrati delovne površine za delo gasilcev, reševalcev ter policije. V kampu se uvede požarni red za kurjenje v odprtih kuriš čih, glede na

79 stopnjo požarne nevarnosti. Požarno vodo se zagotavlja iz ribnikov na obmo čju in s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadosten pritisk. Ruševin po velikih nesre čah ne bo. Objekti so leseni, montažni in malih dimenzij. (10) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov obmo čja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh objektov obmo čja se zagotovi protiprašno urejene in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste. Dovozno cesto do obmo čja se na črtuje kot dvosmerno, dovoz za uporabnike, intervencijo, komunalne službe ali vzdrževalce. Ob objektih se zagotovi zadostne manipulativne površine in površine za delo gasilcev ter policije. Vse objekte se priklju či na javno komunalno, telekomunikacijska in elektroenergetsko omrežje. Preveri se napetostne razmere in skupne potrebe obmo čja ter temu primerno opredeli vse parametre navezave obmo čja na elektri čno omrežje. Napeljave se po obmo čju v celoti izvede podzemno. Obmo čje se opremi z javno razsvetljavo. Na vodovodni vod obmo čja se predvidi ustrezno število hidrantov. Na komunalno omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda se obmo čje obvezno priklju či po izgradnji lokalne ČN ali primarnega zbiralnega voda do C ČN, do takrat pa se komunalne odpadne vode zbira v ustrezno veliki nepropustni greznici na praznjenje. Padavinska voda s povoznih površin se zbira in pre čisti v lovilcih olj ter izpusti v vodotok. Deževnico s streh in z nepovoznih površin se odvaja v vodotok v odprtih jarkih. Obmo čje se opremi s telefonskim in z internetnim omrežjem ter z javno razsvetljavo ob brezprašnih cestah. Vse kabelske in cevne vode energetske ter gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Priklju čevanje na izvedeno gospodarsko javno infrastrukturo je obvezno, z lastniki pa sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljiš če lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. (11) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi obmo čji: – Glavna cesta obmo čja se naveže na ob činsko in preko nje na državno cesto RIII-745. – Ob objektih se na parceli zagotovi zadostne površine za parkiranje osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev. Zagotovi se zadostne prometne površine za manipulacijo, za dostavna in komunalna vozila ter za vozila in delo gasilcev, reševalcev ter policije. – Obmo čje se naveže na javno elektri čno omrežje. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe po elektri čni energiji. – Na vodovodno omrežje se obmo čje naveže na obstoje či vod. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. – Komunalne odpadne vode obmo čja se zbira v internem kanalizacijskem omrežju in odvaja v za časno nepropustno greznico na praznjenje ali v lokalno ČN ali v zbirni cevovod ob državni cesti in v centralno ČN Janežovci. Pogoje navezave in potrebne ureditve se ugotovi ob izdelavi OPPN, glede na planirane potrebe. – Padavinske vode s povoznih površin obmo čja se zbira, pre čisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtih odvodnikih (jarkih) v vodotok na obmo čju. Padavinske vode z zelenic in s streh se odvaja v vodotok z odprtimi odvodniki (jarki). – Obmo čje se oskrbi s telefonskim in z internetnim vodom. Vse napeljave se izvede podzemno. – Odpadke se zbira lo čeno po vrstah v tipskih posodah. Do zbirnih mest se zagotovi dovoz za tovorna in osebna vozila, komunalna vozila za odvoz ter dostop za komunalne delavce.

3.8.3 Športni park Janežovski Vrh

103.a člen

(usmeritve za OPPN Športni park Janežovski Vrh)

(1) Usmeritve za dolo čitev obmo čja OPPN: Obmo čje, za katerega bo izdelan OPPN za Športni park Janežovski Vrh (dalje ŠP), je EUP JV7. (2) Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost obmo čja je obmo čja zelenih površin, površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako ZS. V ŠP se na črtuje: - nogometno igriš če v travnati izvedbi ustreznih dimenzij, orientirano v smeri sever-jug, - krožna atletska steza okoli nogometnega igriš ča- po potrebi, 80 - manjša igriš ča, atletski poligoni, naprave za rekreacijo na prostem ipd.- po potrebi, - druge urejene zelene površine za druženje, rekreacijo in oddih- po potrebi, - tribune za gledalce- po potrebi, lahko se umesti na strehe predvidenih stavb. - stavbe za klubske prostore, skladiš ča, sla čilnice in sanitarije ter po potrebi stavbe za spremljevalne dejavnosti, ki so vezane na šport, rekreacijo in oddih, kot so gostinstvo, trgovina s športno opremo, servis športne opreme, ipd. Skupna površina, zasedena s stavbami in pripadajo čimi površinami, ki služijo delovanju stavb, naj ne presega 10 odstotkov celotne površine ŠP. Višinski gabariti stavb na obmo čju ŠP naj ne presegajo dveh etaž nad urejenim terenom. Barve fasad naj bodo umirjene. Osnovni in kri čeči toni niso dopustni. (3) Za projektne rešitve obmo čja ni predviden javni nate čaj. (4) Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija obmo čja se izvede skladno z obmo čjem ŠP, zasnovo prometa in komunalnih ureditev. (5) Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi funkcionalno zaokrožene in prostorsko zaporedne faze. (6) Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediš čine: Na obmo čju ni obmo čij ali objektov varovane kulturne dediš čine. (7) Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem omrežju in odvaja v C ČN Janežovci. Meteorne vode iz povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem pre čisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode iz streh in zelenih površin se ponika na obmo čju, odvaja v ponikanje na primernem mestu oz. odvaja v meteorno kanalizacijo, če bo ta izgrajena. Komunalne odpadke se zbira lo čeno po vrstah in odvaža na odlagališ če na v ob čini opredeljen na čin. (8) Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, vklju čno z varstvom pred požarom: Z zasnovo obmo čja se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih naravnih nesre čah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni pritisk. (9) Usmeritve za opredelitev pogojev glede priklju čevanja objektov obmo čja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do javnih objektov na obmo čju se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto. (10) Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi obmo čji: - Obmo čje se naveže na ob činsko cesto ob njegovem severovzhodnem robu in/ali južnem robu. Na obmo čju se zagotovi zadostno površino za parkiranje osebnih vozil uporabnikov, zaposlenih in obiskovalcev. - Obmo čje se naveže na elektri čno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe obmo čja in zmogljivost kabla ter temu primerno opredeli vse parametre navezave obmo čja na elektri čno omrežje. - Na vodovodno omrežje se obmo čje naveže preko obstoje čega voda.

3.9 UREJANJE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE V VSEH EUP

104. člen (PIP za urejanje vse gospodarske javne infrastrukture, GJI)

(1) GJI se na črtuje, gradi, vzdržuje in obratuje v skladu z veljavnimi podro čnimi predpisi ter tehni čnimi normativi. (2) Posegi v GJI in v varovalni pas GJI se izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega sistema. (3) Prenosne vode GJI se na črtuje po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogo č. (4) Ob upoštevanju predpisanih medsebojnih odmikov se prenosne vode GJI v najve čji možni meri združuje v skupne koridorje, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede 81 križanj in varnostne odmike med vodi posamezne GJI, kot jih dolo čajo veljavni podro čni predpisi. (5) Prenosne vode in objekte GJI se umeš ča v prostor tako, da je možno priklju čevanje vseh objektov na obmo čju urejanja. (6) Prenosne vode in objekte GJI se umeš ča v prostor tako, da je omogo čeno njihovo nemoteno obratovanje, dostop in vzdrževanje. (7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji posameznega obstoje čega prenosnega voda GJI se v okviru obmo čja predvidenega posega v najve čji možni meri hkrati predvidi tudi rekonstrukcijo vseh drugih vodov, objektov in naprav GJI, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. (8) Zra čne prenosne vode GJI na obmo čjih strnjenih naselij in na obmo čjih varovane kulturne in naravne dediš čine se ob novogradnji ali ob rekonstrukciji izvede v podzemni izvedbi oz. skladno s pogoji pristojne ustanove za varovanje narave in za varovanje kulturne dediš čine.

105. člen (PIP za urejanje cestnih prometnih površin)

(1) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje prometne infrastrukture se izvaja skladno z zakonskimi dolo čili in veljavnimi predpisi s podro čja prometa. (2) Državne ceste s pripadajo čimi objekti in napravami se gradi po dolo čilih uredb, na preostalih obmo čjih pa skladno z dolo čili tega odloka. (3) Javne ceste so razdeljene po stopnjah, kot so regionalna, ob činska kategorizirana in ob činska nekategorizirana cesta. Poljska ali gozdna cesta nista javni cesti. Varovalni pasovi javnih cest segajo od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran, in sicer pri: – regionalni cesti 15 m, – lokalni cesti 10 m, – javni poti 5 m. (4) V varovalnih pasovih obstoje čih javnih cest se gradnja novih objektov in naprav ter njihova investicijska vzdrževalna dela dovoli v skladu s pogoji in ob soglasju upravljavca ceste. (5) Dimenzija tipskega pre čnega profila cestiš ča se dolo či za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest. (6) Dimenzijo tipskega pre čnega profila cestiš če iz prejšnjega odstavka tega člena je mogo če zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogo ča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogo če ali smiselno rušiti. V primeru zmanjšanja elementov pre čnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestiš ča, potem kolesarska cesta in nazadnje plo čnika. (7) Omrežje javnih komunikacij (cest, plo čnikov, kolesarskih stez) se gradi enostavno in pregledno ter ozna či po predpisih. V strnjenih naseljih se ga opremi z urbano opremo. Na vseh prehodih za kolesarje in pešce se uredi primerne strmine brez robnikov. (8) Priklju čevanje cest se izvaja po zaporedju njihovega ranga. Na javno cesto višjega ranga se priklju čuje le ceste prvega naslednjega nižjega ranga. Rangov se ne preskakuje. (9) Dovoze in priklju čke na cestno omrežje se uredi tako, da se ne ovira prometa, z zadostnim poljem preglednosti in s soglasjem pristojnega upravnega organa ali upravljavca ceste. Nove slepe ceste se zaklju či z obra čališ čem, primernim za komunalno vozilo. (10) V strnjenih naseljih se vse javne ceste postopoma opremi s hodniki za pešce, kolesarskimi stezami, komunalnim koridorjem in z javno razsvetljavo. Kandelabre, prometne znake in obvestilne table se postavlja na komunalni koridor ali dosledno na skrajni rob pešaških ali kolesarskih površin. Na plo čnik ali kolesarsko stezo se ne postavlja nobene opreme, ki bi hojo ali vožnjo s kolesom ovirala. (11) Naprave za umirjanje prometa se gradi le na lokalnih cestah v strnjenih naseljih, strogo po predpisih in s predpisano oznako iz obeh smeri, da ne predstavljajo nevarnosti za voznike. Naprave za umirjanje prometa ne smejo omejevati hitrosti vozil pod hitrost, ki je na prometnem znaku predpisana. (12) Kolesarske steze se vklju či v sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav na državni ravni. Ob činske kolesarske povezave se navezuje na omrežje državnih kolesarskih povezav. Rang kolesarske povezave se ob njenih priklju čkih primerno ozna či.

82 (13) Na obmo čju ob čine se kolesarske povezave uredi ob vseh kategoriziranih cestah. Pešpoti in kolesarske povezave se v strnjenih naseljih navezuje na trge in pomembnejše objekte, rekreacijske površine, parke, igriš ča in otroška igriš ča. Opremi se jih z urbano opremo (s klopmi, koši za odpadke ter z javno razsvetljavo, razen na obmo čjih, kjer javna razsvetljava ni potrebna ali ni skladna s smernicami nosilcev urejanja prostora). Javne kolesarske in pešaške poti ob zelenih površinah se opremi s parkovno urbano opremo, v najve čji možni meri in na primernih odsekih obsadi z drevoredi. (14) Postajališ ča javnega potniškega prometa se ureja z odstavnim voznim pasom, s tipskim montažnim nadstreškom in z zaš čito pred vetrom, s klopjo, košem za odpadke in z vidno oznako.

106. člen (PIP za urejanje površin za mirujo či promet)

(1) Na gradbeni parceli se zagotovi zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih ali drugih etažah tako za stanovalce kot zaposlene in obiskovalce. Če to ni mogo če, se upošteva dolo čila ob činskih predpisov za prometno ureditev mirujo čega prometa. (2) Na obmo čjih ve čstanovanjske gradnje se parkirne površine po možnosti zagotavlja v kleteh ve čstanovanjskih objektov oz. v podzemni izvedbi, da se ohranja zelene površine ob objektih in s tem zagotavlja ve čjo kakovost bivanja na obmo čju. (3) Spodbuja se gradnjo podzemnih garaž ali parkiriš č pod obstoje čimi parkiriš či, pri čemer se števila parkirnih mest za potrebe stanovalcev večstanovanjskih stavb ne zmanjšuje. (4) Parkiriš ča in garaže se razporedi ter izvede tako, da hrup in smrad ne presegata najvišjih dovoljenih ravni za stanovanjsko obmo čje. Parkirne ploš čadi z ve č kot 10 PM se ozeleni z zasaditvijo dreves. (5) Vse površine parkiriš č, manipulativnih površin in povoznih ploš čadi se uredi brezprašno ter nepropustno za vodo, naftna goriva in olja ter opremi s kanalizacijo za zbiranje, odvodnjo in pre čiš čevanje padavinske vode. Ogradi se jih z betonskimi robniki in površino nagne proti talnim požiralnikom, ki se jih opremi s peskolovi. Zajeto padavinsko vodo se pred izpustom v odvodnik ali ponikovalnik pre čisti v ustreznem lovilcu olj. (6) Parkiriš ča, garaže in pomožne objekte se gradi upoštevaje zahteve protipožarne zaš čite. Ostanke goriva in maziva se odstrani na ekološko neškodljiv na čin. (7) V garaže in pomožne objekte ve čstanovanjskih in poslovnih objektov se dovaja svež ter odvaja izrabljen zrak lo čeno od prezra čevalnih sistemov stanovanjskih ali poslovnih prostorov. (8) Strešne terase samostojnih podzemnih garaž se uredi kot javno površino, nadzemno parkiriš če, igriš če ipd. ali se jih prekrije z ustrezno debelo humusno plastjo, ozeleni, zasadi z nizko vegetacijo in uredi kot javno zeleno površino. (9) Javna parkiriš ča se izvede in ureja tako, da se prepre či vzvratno vklju čevanje vozil na javno cesto. (10) Na vseh javnih parkiriš čih in parkiriš čih ob objektih v javni rabi se skladno s predpisi 5 % PM rezervira za parkiranje vozil gibalno oviranih oseb. (11) Ob vseh stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih se protiprašno uredi parkiriš če za osebna vozila z najmanj: – na stanovanjsko enoto 2 PM za stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce; (12) Ob kmetijskih objektih se izven dvoriš ča stanovanjskih objektov uredi zadostno manipulacijsko površino za hrambo vse kmetijske mehanizacije. (13) Ob objektih z oskrbno, gostinsko in s servisno dejavnostjo ter ob drugih javnih objektih se protiprašno uredi parkiriš ča za osebna vozila z najmanj: – trgovine 1 PM/30 m2 prodajne površine + 1 PM/2 zaposlena, – gostilne 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena; – gostilne s preno čiš či 1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev; – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – domovi za ostarele 1 PM/5 postelj, – vrtci, šole 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena, – športna igriš ča 1 PM/250 m2 površine igriš č, – zdravstveni prostori 1 PM/30 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena, – prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev,

83 – cerkve 1 PM/20 sedežev. – 5 % parkiriš č se rezervira in ozna či za potrebe gibalno oviranih oseb. (14) Ob proizvodnih objektih se zagotovi protiprašno urejeno parkiriš če z najmanj: – za osebna vozila 1 PM/3 zaposlene + 10 PM za goste – za tovorna vozila za ves tovorni vozni park.

107. čle n (PIP za urejanje površin za elektri čno omrežje)

(1) Zagotavlja se ve čnamenskost koridorjev vodov, kar pove čuje možnosti njihove ustrezne vklju čitve v prostor. Koridorji elektroenergetskih vodov ne izklju čujejo vse druge namenske rabe pod ali nad njimi, a se ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja voda, vod pa ne sme ogrožati primerne rabe nad ali pod njim. Namenska raba koridorja je obmo čje brez stanovanj, proizvodnih, servisnih in javnih objektov, v katerih se zadržujejo ljudje, ter brez rekreacijskih površin in objektov. Dovoli se gradnjo parkiriš č transportnih dejavnosti in gradnjo inženirskih objektov, ki gradnje, delovanja in vzdrževanja voda ne ovirajo. (2) Varovalni pasovi elektroenergetskih vodov, v katerih je za gradnjo potrebno soglasje s pogoji upravljavca, so slede či: – 15 m na vsako stran osi nadzemnega ve čsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV, – 3 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV, – 10 m na vsako stran osi nadzemnega ve čsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vklju čno 20 kV, – 1 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vklju čno 20 kV, – 2 m od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti 0,4 kV in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV. (3) Pri gradnji in obratovanju objektov znotraj koridorjev elektri čnih daljnovodov se upošteva dolo čila Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektri čnega toka (Ur. l. RS, št. 29/92) o uvedbi ukrepov za prepre čitev približanja ro čic strojev vodnikom daljnovoda 220 kV pod 3,75 m, po prehodu na 400 kV pod 5,00 m in pri daljnovodu 400 kV pod 5,00 m. (4) Varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem: – V bližini elektri čnih vodov, razdelilnih transformatorskih in transformatorskih postaj se zagotavlja varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). – Znotraj varovalnih pasov se I. obmo čje varstva pred sevanjem spremeni v II. obmo čje varstva pred sevanjem. V varovalnem pasu se ne dovoli stanovanj, objektov za centralne dejavnosti, objektov za trgovske in poslovne dejavnosti, bolnišnic, zdraviliš č, gostinskih, turisti čnih objektov za bivanje in rekreacijo, objektov za vzgojo, varstvo, izobraževanje, objektov za zdravstvo, objektov za športne in rekreacijske dejavnosti ter javnih urbanih zelenih površin (parki).

108. čle n (PIP za urejanje površin za plinovodno omrežje)

(1) Pri na črtovanju in gradnji prenosnega ter distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati prepre či škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. (2) Upošteva se varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoje čih ter na črtovanih objektov in ureditev, v skladu z veljavnimi predpisi, ki dolo čajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri obi čajnem obratovanju ipd. (3) Varovalni pasovi plinovodov so: – 100 m na vsako stran osi prenosnega plinovoda in – 5 m na vsako stran osi distribucijskega plinovoda. (4) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja voda. (5) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.

84 (6) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 barov in ve č. V tem pasu je prepovedano: – saditi rastline, katerih korenine segajo ve č kot 1 m globoko, – obdelovati zemljiš če globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi; – postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. (7) Na oskrbnem obmo čju na črtovane gradnje plinovodnega omrežja se do njegove izgradnje dovoli uporaba lastnih ali skupnih rezervoarjev za uteko činjeni naftni plin. Ko je omrežje zgrajeno, se nanj obvezno priklju či vse objekte, ki kot energent uporabljajo uteko činjeni naftni plin, lastne ali skupne rezervoarje pa odstrani. (8) Z lastniki zemljiš č in upravljavcem plinovodnega omrežja se obvezno sklene služnostna pogodba za dostop med gradnjo in za vzdrževanje.

109. člen (PIP za urejanje telekomunikacijskih omrežij)

(1) Pri na črtovanju infrastrukture elektronskih komunikacij se, kadar po tehni čnih merilih ustrezajo namestitvi objektov in naprav infrastrukture elektronskih komunikacij, prednostno izkoristi: – obstoje če objekte in naprave elektronskih komunikacij, – druge objekte in naprave, primerne za umestitev infrastrukture elektronskih komunikacij (dimniki, stolpi ipd.), – trase in površine drugih infrastrukturnih sistemov (cestni svet ipd.). (2) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolje se objekte in naprave mobilne telefonije na črtuje tako, da: – se v čim ve čji meri prepre čuje vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav, – se antenske objekte in naprave, tudi ko so umeš čeni na druge obstoje če objekte, zakriva in prilagaja tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto, – antenske naprave na objektih nepremi čne kulturne dediš čine ne razvrednotijo ali spreminjajo njihovega pomena in videza. Namestitev pogojuje soglasje s pogoji pristojne spomeniškovarstvene ustanove. (3) Vsak od operaterjev proti ustrezni odškodnini omogo či uporabo svojih obstoje čih antenskih stolpov za namestitev naprav mobilne telefonije. (4) Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoje če infrastrukture elektronskih komunikacij ter njena optimizacija.

110. člen (PIP za urejanje komunalne infrastrukture)

(1) Varovalni pas vodov komunalne infrastrukture je: – 1,5 m na vsako stran osi za posamezni vod vodovoda, kanalizacije, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vklju čno s kabelskim razdelilnim sistemom, in za druge vode, ki služijo dolo čeni vrsti gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priklju čkov nanje. – 2 m od debla drevesa je obvezen osni odmik vseh podzemnih komunalnih vodov. V primeru odstopanj se izvede posebne tehni čne rešitve in uskladitev s pristojnimi službami upravljavca komunalnega voda ter upravljavca javne površne oz. lastnika. (2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati dostopa med gradnjo, obratovanjem ali vzdrževanjem posameznega voda. (3) Za vsak poseg v varovalni pas se pridobi soglasje upravljavca omrežja. (4) Kmetijska dejavnost se omeji v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi posameznega komunalnega voda. V tem pasu se ne dopuš ča: – saditi rastlin, katerih korenine segajo ve č kot 1 m globoko, – obdelovati zemljiš č globlje kot 0,5 m oz. manj kot 0,5 m nad temenom voda; – postavljati opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu. (5) Na obmo čjih, na katerih je posamezno komunalno omrežje predvideno, se po izgradnji omrežja nanj obvezno priklju či vse objekte, ki posamezno komunalno uslugo uporabljajo. (6) Z lastniki zemljiš č in upravljavcem posameznega omrežja se obvezno sklene služnostna

85 pogodba za dostop med gradnjo in za vzdrževanje.

4 KON ČNE DOLO ČBE

111. člen (usmeritve iz državnega strateškega prostorskega načrta)

Do uveljavitve državnega strateškega prostorskega na črta se za prostorske usmeritve za na črtovanje posegov v prostor štejejo usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07-ZPNa črt) ter se uporablja dolo čbe Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07-ZPNa črt).

112. člen (dokon čanje postopkov, za četih pred sprejetjem tega odloka)

Upravni postopki v zvezi z urejanjem prostora, za četi pred za četkom veljavnosti tega odloka, se dokon čajo skladno z dolo čbami odloka o DP ob čine Destrnik (Uradni vestnik Ob čine Destrnik, št. 21/1997, 21/01, 11/04).

113. člen (vpogled v ob činski prostorski na črt)

Ob činski prostorski na črt ob čine Destrnik je na vpogled na Ob čini Destrnik med uradnimi urami in na spletni strani www.destrnik.si .

114. člen (nadzor nad izvajanjem)

Nadzor nad izvajanjem Ob činskega prostorskega na črta ob čine Destrnik imajo pristojne inšpekcijske službe.

115. člen (prenehanje veljavnosti predhodnih prostorskih aktov)

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati: – Odlok o prostorskih sestavinah dolgoro čnega plana ob čine Ptuj za obdobje 1986 –2000 (Uradni vestnik Ob čin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93; Uradni vestnik Ob čine Destrnik -Trnovska vas, št. 2/97; Uradni vestnik Ob čine Destrnik, št. 4/01), – Odlok o prostorskih sestavinah družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 –1990 (Uradni vestnik Ob čin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 12/87, 25/91, 12/93, 16/94; Uradni vestnik Ob čine Destrnik-Trnovska vas, št. 2/97, 4/97; Uradni vestnik Ob čine Destrnik, št. 4/01, 2/04), - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ob čine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik Ob čin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 27/93, 26/94; Uradni vestnik Ob čine Destrnik-Trnovska vas, št . 7/97).

116. člen (za četek veljavnosti)

Ta odlok za čne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob čine Destrnik, uporablja pa se od 01.01.2012.

86 PODATKI O IZDELOVALCU OPN IN ŽIG

Vrsta prostorskega akta: Strateški in izvedbeni ob činski prostorski akt

Naziv prostorskega akta: OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE DESTRNIK_Druge spremembe in dopolnitve

Gradivo : Odlok o Ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Destrnik- čistopis s prikazom sprememb in dopolnitev faza: sprejet

Pripravljavec: OB ČINA DESTRNIK Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik

Izdelovalec: UMARH d. o. o. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj Direktorica: Urška Berli č, univ. dipl. ing. arh.

Odgovorni vodja projekta: Urška Berli č, univ. dipl. ing. arh., ZAPS 1715-A

Sodelavci: Matej Škafar, univ. dipl. geogr. Marjan Berli č, univ. dipl. ing. arh. Nuša Solinar , mag. inž. arh.

Št. projekta: 02/17

Datum izdelave: maj 2018

87