( )
letnik XVII, št. 2/2016 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420
Publikacija Posoškega razvojnega centra
• Kaj po~nejo na {tudijskih krožkih? • Teden vse`ivljenjskega u~enja • Praznik Ob~ine Tolmin • Ob 40. obletnici potresa
PRAZNUJTE Z NAMI PONOVNA OTVORITEV DNE 15.06.2016. Tolmin, Trg tigrovcev 3 2GSLUDOQLùDV RGSRQHGHOMNDGRVRERWHRGt 3RQXGEDYHOMDVDPR]DL]GHONHL]]DORJH1DNXSVDPRYNROLùLQDKRELùDMQLK]DJRVSRGLQMVWYD 3ULGU{XMHPRVLSUDYLFRGRQDSDN%DUYQDRGVWRSDQMDVRSRJRMHQDVWLVNRP .L.7H[WLOLHQXQG1RQ)RRGGRR5XVNDXOLFD0DULERU
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Uvodno razmi{ljanje ( ) Pretresi potresov
ineva 40 let, od kar je eden merjava s Furlanijo; pri nas so uniči- klosti že prizadel potres, ne bodo najmočnejših potresov z li arhitekturo, a so zato ljudje ostali ponovno izpostavljena potresnim M epicentrom v Huminu zelo tukaj, onkraj meje pa so naši sosedi sunkom. Štirje močnejši potresi v močno prizadel naše kraje. Majski obnovili poškodovane hiše, ohranili slabih treh desetletjih in številni šib- potres z magnitudo 6,5 je v Sloveni- arhitekturno dediščino, a vasi so kejši, ki pogosto zazibajo Posočje, so ji dosegel največjo intenziteto med ostale prazne … Težko je soditi, kaj zadosten dokaz, da se z naravo ne tudi na Facebooku VIII. in IX. stopnjo po evropski po- je prav in kaj narobe. Treba se je gre igrati. Dva do pet odstotkov višja tresni lestvici. Iz preglednice najmoč- vprašati, kje je meja med ljubeznijo naložba v potresno varno gradnjo, nejših potresov, ki so v preteklosti do objektov in stvarnostjo, je v enem nas ne bi smela odvrniti od odločitve, stresli Slovenijo, lahko razberemo, da od intervjujev povedal Renato Vi- da si postavimo varnejši dom. In če je bil močnejši le tisti, ki je z magni- drih, ki je bil ob zadnjem potresu k temu prištejemo še ceno sanacije tudo 6,8 in intenziteto X. stopnje vodja Urada za seizmologijo in nam posledic morebitnega potresa in ne- Številka vpisa v razvid medijev: 787 ISSN 2350-4420 leta 1511 stresel Idrijsko in Cerkljan- je takrat pomagal sooblikovati poseb- precenljivega – življenja, potem se sko. Smrtnih žrtev leta 1976 pri nas tehtnica ne sme prevesiti v odločitev Izdal in založil: no številko EPIcentra. Posoški razvojni center k sreči ni bilo, materialna škoda pa Dejstva, da je Posočje potresno za varčevanje. Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin je bila ogromna in človeška bolečina ogroženo območje, ni mogoče spre- Majski dogodki, ki so spodbudili Zanj: neizmerna … meniti. Edino, kar lahko naredimo, uvodno razmišljanje, so na plano pote- mag. Almira Pirih Naravne katastrofe izpred štirih je skrb za potresno varno gradnjo. gnili zaprašene spomine na leto 1976. Naslov: desetletij smo se spominjali na do- Kot je na posvetu v Kobaridu povedal Prav je, da ohranimo spomin. Vendar Uredništvo Sočasnika godkih, ki so se vrstili v maju. Spo- akademik dr. Miha Tomaževič, so- pa, kot je navzoče na osrednji slove- Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin minjali smo se dogajanja, človeškega delavec Zavoda za gradbeništvo Slo- snosti nagovoril predsednik Krajevne Telefon: trpljenja, obnove, solidarnosti, ki jo venije in član Slovenske akademije skupnosti Breginj Srečko Gašperut, 05/38-41-502 (glavna urednica) 05/38-41-510 (pomočnica urednice) je izkazala takratna država Jugosla- znanosti in umetnosti, ljudje radi po- naj tema obeleževanj preteklih dogod- vija. Pretresali smo tudi odločitve, ki kov ne bo obžalovanje in čustvena Faks: zabimo na nujo tovrstne gradnje, 05/38-41-504 so vodile k obnovi oziroma rušitvi sploh ko se začne potres časovno analiza dogodkov. Namenjena naj bo- objektov. So pravilne take ali drugač- do ohranjanju zgodovinskih dejstev in E-pošta: odmikati. Kaj kmalu začnemo varče- [email protected] ne odločitve? So ravnali pravilno? Bi vati z denarjem in vsak dan manj iskanju zamisli za nadaljnji razvoj. Spletne strani: bilo bolje drugače? Enostavnega od- upoštevamo pravila. Zaman se tola- Mateja Kutin, www.prc.si/socasnik govora ni. Dokaz je lahko tudi pri- žimo, da območja, ki jih je v prete- glavna in odgovorna urednica (arhiv izdaj od leta 2003 dalje)
Glavna in odgovorna urednica: Mateja Kutin Utrinki Pomočnica urednice: Tatjana Šalej Faletič BREGINJCI ZOPET ZLATI Izbor vsebin občinskih strani: Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- Koper, Maribor – Turistična zveza rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), Slovenije je letos organizirala že Milan Štulc (za Občino Bovec) 30. festival Turizmu pomaga lastna glava. Letošnja tema je bila Zeleni Oglasno trženje: 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) turizem. Učenci iz 99 prijavljenih Cenik oglasov najdete na spletni strani: osnovnih šol so se predstavili na www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- osmih turističnih tržnicah v večjih oglasevanja Mercatorjevih centrih po Sloveniji. Lektoriranje: Učenci Podružnične šole Breginj so Polona Hadalin Baša, Petra Guna in pod mentorstvom učiteljic Tatjane Špela Kranjc (za strani Občine Tolmin) (oglasi niso jezikovno pregledani) Sok Lavrenčič, Sabine Sovdat in Tatjane Terlikar našo šolo in kraje Fotografija na naslovnici: zastopali na regijski turistični tržnici, Začasno prebivališče po potresu leta 1976. Foto: Naško Križnar in fototeka Goriškega ki se je 12. aprila odvijala v Kopru. UČENCI BREGINJSKE PODRUŽNIČNE ŠOLE SO NA FESTIVALU TURIZMU POMAGA muzeja. Letošnjo temo smo povezali z aktu- LASTNA GLAVA PONOVNO OSVOJILI ZLATO PRIZNANJE. Letošnjo temo – zeleni turizem – alnimi dogodki v naših krajih, ki so so povezali s 40. obletnico rušilnega potresa in z nalogo Narava nam je vzela – narava nam Ilustracija: daje prepričali komisijo. Foto: arhiv PŠ Breginj Marko Podjavoršek posvečeni 40. obletnici potresa. V močni konkurenci velikih šol smo z zanimivimi igricami. potres leta 1976, smo v Breginjski Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: nalogo Narava nam je vzela – Osvojili smo zlato priznanje in se muzej vdahnili življenje, kot je bilo Gaya d.o.o. narava nam daje tudi letos prepri- uvrstili na zaključno tržnico v Mari- nekoč. V prostore starega vaškega Naklada: čali komisijo. jedra smo vnesli dogajanje s prika- 7.450 izvodov boru, kjer je svoje turistične ideje Stojnico smo oblikovali kot poruše- predstavilo 32 najboljših ekip. Stro- zom, degustacijami in rokodelskimi Distribucija: no kamenje starega Breginja – kot kovna komisija je izbrala 16 najbolj- delavnicami kot primere zelenega Sočasnik se brezplačno distribuira po kocke, ki se hitro porušijo, a ponovno ših stojnic in zelo smo ponosni, da turizma, ki črpa iz narave na naravi vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. lahko sestavijo v celoto. Tudi potres je bila med njimi tudi naša. Najbolj prijazen način. K sodelovanju smo Publikacijo sofinancirajo: je porušil naše kamnite domove, a pa smo ponosni, da se je naša ide- pritegnili tiste, ki ohranjajo dejavnosti Občina Bovec, Občina Kobarid in zopet smo jih sestavili v nov način ja, zasnovana v projektni nalogi, tudi naših prednikov. Občina Tolmin življenja. Predstavitev na tržnici smo udejanjila. V petek, 6. maja, ko smo Tatjana Terlikar, Foto: Andrej Kutin Letnik XVII, št. 2, 2016 prepletli s prikazom starih obrti in Kotarji obeležili spomin na rušilni mentorica projekta, PŠ Breginj
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( )
Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VaŠe ime v vsa posoška gospodinjstva – Izkoristite tudi možnost objave barvnih oglasov.
BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado
Posoški razvojni center 7.450 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete Trg tigrovcev 1 tudi na Tatjano Šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5220 Tolmin rezervirajte si svoj oglasni prostor in nagovorite 7.450 gospodinjstev!
POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ica Naslednja številka bo izšla zadnji teden v juliju. Vsi, ki boste v njej e-Sočasnika želeli objaviti prispevek, nam ga posredujte do 4. julija oziroma Vse, ki želite postati naroč- v dogovoru z urednico. niki e-Sočasnika, vabimo, Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispevka da nam na [email protected] sporočite svoj e-naslov, na sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki jih katerega vam bomo pošiljali boste želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skladno z povezavo na naš spletni uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredovane fo- medij. tografije pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Uredništvo Uredništvo
Utrinki
NA VRATA TRKA 4. KREATIVNI ZAJTRK 4 PRC-jeva oglasna deska Tolmin – Kot smo v prejšnji številki SOČAsnika že poročali, je Posoški 5 Kaj letos po~nejo razvojni center konec februarja orga- niziral prvi Kreativni zajtrk, kamor je udele`enci {tudijskih povabil vse, ki so po duši in srcu kro`kov? ustvarjalni, zagnani, podjetni ter no- vega znanja in poznanstev željni. Te- 6 Festival u~e~ih se mu sta nato v marcu in aprilu sledila še dva Kreativna zajtrka. Iz ob~inskih uprav Po tem, ko smo se na prvem spraše- 7 Ob~ina Bovec vali, ali je naše okolje zrelo za vzpo- 14 Ob~ina Kobarid stavitev javnega prostora za spodbu- COWORKING SKUPNOST SE JE V TEM ČASU ŽE ZAČELA POVEZOVATI. Najprej so na Face- janje in razvoj duha podjetništva, booku odprli zaprto skupino, nekaj več kot deset zainteresiranih iz te neformalne skupnosti pa 20 Ob~ina Tolmin ustvarjalnosti ter inovacij, smo se na se ob torkih popoldan že sestaja v prostorih nekdanje SDK. Več o tem boste lahko izvedeli na 4. drugem zajtrku, kjer je ponovno prije- Kreativnem zajtrku, ki bo v soboto, 11. junija, ob 9. uri. 27 TOLMIN Alpsko mesto leta tno zadišalo po sveže pečenih rogljič- tjaž, ena izmed ustanoviteljic ljubljan- nega zajtrka med drugim udeležila tu- 2016 (2): Uradni prevzem kih in omamni jutranji kavici, dotaknili skega kreativnega centra Poligon. di kobariški in tolminski župan Ro- naziva Alpsko mesto leta problematike sodelovne oziroma »co- Med drugim je udeležence opozorila bert Kavčič ter Uroš Brežan ter working« skupnosti. V izogib tako ime- na to, da ima vsak kraj svoje značil- predstavnica Občine Bovec Cecilija 29 Spomin na véliko vojno (7): novanim »praznim lupinam« poznaval- nosti in potrebe. In prav zaradi tega Avsenik. Kot je pojasnil tolminski žu- ci priporočajo, da se še pred ureditvi- (Pre)hrana v prvi svetovni je prepričana, da »je treba v Tolminu pan, so na Občini Tolmin v ta namen jo »coworking« prostorov najprej vzpo- koncept sodela izvesti na drugačni pripravljeni zagotoviti lastne prostore. vojni stavi »coworking« skupnost, ki bo tu osnovi, kot to počnemo v Ljubljani. Trenutno se nagibajo k temu, da bi »prebivala« oziroma delovala, se po- V tej debati mi v mislih naprej pri- uredili prazne občinske prostore v 30 Knji`na polica vezovala in si izmenjevala znanje. haja besedna zveza kreativni turi- poslovni coni Na Logu (nad Laharnar- Brez takšne skupnosti »coworkinga« zem. To je lahko na primer tisto, kar jem), tako da bi lahko mladi oziroma 33 Javni razpisi in javni pozivi oziroma sodela pač ne more biti. bi tolminski ‘coworking’ razlikovalo tisti, ki že imajo neko podjetniško za- To je nenehno poudarjala tudi gostja od drugih,« nam je še zaupala Matja- misel ali manjše podjetje zastavljene 34 Koledar prireditev tretjega Kreativnega zajtrka Eva Ma- ževa.* Sicer pa so se tretjega Kreativ- poslovne cilje tu tudi uresničevali.
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 PRC-jeva oglasna deska ( )
Projektno pomoč pri ucenje UČNA ISKANJU POMOČ za ZAPOSLITVE mlajsih dijake odraslih (PUM-O) Program je PUM-O BREZPLAcEN v Tolminu Zanimive DELAVNICE za mlade Za MLADE med 15. in 26. letom
INFO: Posoški razvojni center, T: 05/38-41-513, M: 051-626-446, E: [email protected]
Program delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
Utrinki
Sicer med mladimi pod 29 let večjega sti, pa je priložnost mreženja in sode- sama ne znam uresničiti, se želim nančnega vidika, potem je zagotovo zanimanja za tovrstno delo in prostore lovanja, saj se zavedamo, da vedno na tak način povezovati z drugimi.« vsem zainteresiranim več kot jasno, trenutno ni. Se pa za sodelo zanima obstaja znanje, ki ga ti kot posame- Tudi Anglež Lawrence Squire, ki tre- da brez lastnega denarnega vložka že nekaj manjših obstoječih podjetni- znik nimaš, in prav z združevanjem nutno z družino živi v Poljubinju, kjer delovanje v sodelovnih prostorih ne kov. Na vprašanje zakaj, Matej Kenda, gremo lažje naprej.« In kako konkre- se med drugim ukvarja tudi s soboda- bo mogoče. To nam potrdi tudi Hva- direktor podjetja TopIT d.o.o., poja- tno vidi sodelovanje v takšni skupnosti jalstvom, je eden tistih, ki v takšnem lova, ki pravi, da »brez participacije snjuje, da je razlogov za to več. »Po- samostojna podjetnica Nataša Hva- načinu dela vidi smisel. »Sem sem tistih, ki bi delovali v takšni skupno- družnica našega podjetja, ki razvija la, ki svojo ustvarjalno žilico trži pod prišel zato, da vidim, če lahko kaj sti, ne bi šlo, zato razmišljamo, da programsko opremo za tuja podjetja, blagovno znamko Mlekartz? »Ker se pomagam. Da vidim, če lahko v bi ta morala biti ali v obliki članarine ima trenutno samo tri zaposlene in ukvarjam z ilustracijo, bi včasih rabi- kakšnem projektu ponudim svoje ali najemnine«. ko iščeš prostore za takšno dejav- la kakšnega programerja, da bi lah- znanje. Nekaj izkušenj imam tudi iz * Kratek pogovor z Evo Matjaž o sodelu in nje- nost, kot jo opravljamo, to v naši do- ko te svoje likovne kreacije spravila tujine in pripravljen sem jih deliti s govi skupnosti si lahko ogledate tudi na sple- lini ni ravno enostavno. Drugi razlog, v elektronsko obliko, na splet z ne- ‘coworking’ skupnostjo,« še doda. tni povezavi http://bit.ly/20foUJg. zakaj se želimo pridružiti tej skupno- ko širšo vsebino. Ker vem, da tega In če na zadevo pogledamo še iz fi- Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 [tudijski kro`ki Poso{kega razvojnega centra ( )
Študijske krožke sofinancira Ministrstvo za MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, izobraževanje, znanost in šport, zato so za ZNANOST IN ŠPORT udeležence brezplačni.
Kaj letos po~nejo udele`enci {tudijskih kro`kov? Poso{ki razvojni center (PRC) je v {olskem letu 2015/2016 na javnem razpisu pridobil sredstva za izvedbo {estih {tudijskih kro`kov. V tokratni {tevilki vam predstavljamo dva, ki smo ju izvedli v ob~ini Tolmin, hkrati pa vas `elimo povabiti, da se nam na prihajajo~ih pridru`ite tudi vi.
Od ponovne uporabe do tarni film Prava cena, v Galeriji SDK »Zero Waste« v Tolminu pa se jim junija lahko pri- Vsebina študijskega krožka (ŠK) je družite pri izmenjavi poletnih oblačil. bila ponovna uporaba in Zero Wa- ste.* Udeleženci so raziskovali in spo- Video Od ponovne uporabe znavali evropske ter slovenske prime- do Zero Waste – Zgodbe iz re dobrih praks in jih predstavili tudi Slovenije predstavnikom Občine Tolmin in Ko- Želite tudi vi pobliže spoznati slo- munale Tolmin, d.o.o. Z odločevalci venske zgodbe o ponovni uporabi? so se pogovarjali o tem, kakšne so na Krožkarji so obiskali in tudi za vas našem območju možnosti za vzpo- raziskali, kaj svojim občanom v tem stavitev centra ponovne uporabe ozi- kontekstu ponujajo: roma prehoda od strategije ločenega • Občina Vrhnika (prva ZeroWaste zbiranja odpadkov in reciklaže do občina v Sloveniji) in Javno podjetje ponovne uporabe ter po korakih pro- Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., DELO ŠK DENAR SVETA VLADAR je luč sveta ugledalo 21. aprila, ko so udeleženci pred polno ti strategiji Zero Waste. • Občina Ljubljana (prva Evropska dvorano Tolminskega muzeja uspešno nastopili s predstavitvijo, naslovljeno »Ni u škrincu svet- lih kron«. Ljubo Čibej pa je poskrbel za predavanje in predstavitev zbirke kovancev. Foto: T. Š. F. ŠK se je osredotočil na en segment prestolnica v mreži ZeroWaste ponovne uporabe – na tekstil. Cilj je Evropa) in SNAGA, d.o.o. nih oblikah, vrednostih, spremljajo aktivno lotili dela, sestavili scenarij bil, da se tudi v našem lokalnem oko- Video posnetek Od ponovne upo- ga zanimive zgodbe … Del te zgodbe za igro in začeli z vajami. Namen te lju začnemo pogovarjati o tovrstnih rabe do Zero Waste si lahko ogledate je skušal predstaviti tudi ŠK Denar kratke igre je bila praktična predsta- možnostih in ponujati alternative. ŠK na spletni strani sveta vladar. Ideja predstaviti širši vitev dogajanja v zgodovini, ko de- je želel preveriti zrelost in interes lo- https://youtu.be/1AXQxzYSoSs. javnosti denarništvo skozi čas, od narja ni bilo in so se ljudje morali kalnega okolja po tovrstnem razvoju. prazgodovine do časa tolminskega zateči k menjavi blago za blago, tako V sodelovanju z Društvom Fokus iz Denar sveta vladar! punta, je bila kot naročena za razi- imenovani naturalni menjavi. Delo Ljubljane so v Tednu vseživljenjskega Denar igra skozi zgodovino po- skovalno delo ŠK. ŠK je luč sveta ugledalo 21. aprila, ko učenja v Tolmin »pripeljali« dokumen- membno vlogo; pojavlja se v različ- Konec januarja so se udeleženci so udeleženci pred polno dvorano Tolminskega muzeja uspešno nasto- NAPOVEDUJEMO [tudijska pili s predstavitvijo, naslovljeno »Ni Prinesi kose oblačil, ki ti doma u škrincu svetlih kron«. Ljubo Čibej, kro@ka v Ob^ini Kobarid v omari delajo gnečo, in jih po Bi menjali? ki se ukvarja z zbiranjem in preuče- svoji izbiri menjaj za kose, ki ti [e vedno se nam lahko pridru`ite vanjem starih kovancev, pa je poskr- bodo všeč. v dveh {tudijskih kro`kih: bel za predavanje in prisotnim na 1. Hi{na imena, Menjalni tečaj = 1 : 1 ogled postavil zbirko starih novcev. kraj izvedbe Ladra. Četrtek, 9. junij, Odzivi gledalcev so bili pozitivni in 2. Recikla`na torba, od 16. do 19. ure, v Galeriji SDK spodbuda za nadaljnje delo. v Tolminu, Trg Maršala Tita 11. kraj izvedbe Kobarid. Marko Leban in Patricija Rejec, Dodatne informacije: Menjali bomo dobro ohranjena mentorja ŠK, Posoški razvojni center [email protected] in čista poletna oblačila za odrasle. Pridržujemo si pravico, * Po Mednarodni Zero Waste zvezi je »Zero Ve~ o {tudijskih kro`kih lahko iz- Waste etičen, ekonomski, učinkovit in vizionar- da oblačil, ki ne bodo ustrezala ski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenj- veste na spletni strani Poso{kega navedenim standardom, ne skega stila in navad ter k posnemanju trajno- razvojnega centra: uvrstimo na izmenjavo. stnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni ma- http://bit.ly/23UKxzh teriali surovina za nekoga drugega. Zero Wa- Dodatne informacije: ste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov Informacije: Patricija Rejec: [email protected], ter procesov tako, da se zmanjša volumen in [email protected], 05/38-41-506 Foto: Katarina Ipavec 05/38-41-506 toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga.«
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Teden vse`ivljenjskega u~enja 2016 ( )
TVU sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Koordinator za Zgornje Posočje je Posoški razvojni center.
Festival u~e~ih se Najodmevnej{a slovenska kampanja na podro~ju u~enja Teden vse`ivljenjskega u~enja 2016 tudi letos po vsej dr`avi ponuja na tiso~e izobra`evalnih dogodkov za vse generacije in razli~ne skupine.
Zgornjem Posočju Teden vseživljenjskega učenja sle. Glavnina se jih je že odvila v maju (nekaj utrinkov si (TVU) soustvarjamo različni izvajalci. Rezultat našega lahko ogledate na spodnjih fotografijah), še vedno pa se nam Kdo vse letos soustvarja TVU v povezovanja in sodelovanja je tudi letos pisana paleta lahko pridružite na dogodkih v tem mesecu. V Zgornjem Poso^ju: brezplačnih predavanj, delavnic in drugih dogodkov za odra- Patricija Rejec Agencija LARS, Zavod za kulturo, izobraževanje in svetovanje (Online Fundrai- sing); Aliva »Brajnik« Katica Brajnik s.p. (rana, energija in zdravje – naturopatija); Dru- štvo za športe v naravi Krn (Predstavitev športnega pleza- nja); Društvo zbiralcev Ajdov- ščina – Nova Gorica (Ni u škrincu svetlih kron); Celeri- tas d.o.o. (Kaj je dobro vede- ti, da bo sodelovanje z banko uspešnejše); Heliopolis d.o.o., Saša Einsiedler (Osebna uspešnost – odgovornost je v vaših rokah); Holistična ordi- STROKOVNO VODEN OGLED PO POLOŠKI JAMI je udeležencem ponudil ALI RES POTREBUJETE VODSTVENI POLOŽAJ, da bi lahko uspešno vo- nacija Golenhofen d. o. o. enkratno izkušnjo prepoznavanja fizičnih in psihičnih zmožnosti ter spozna- dili in realizirali svoje cilje? Kako zgraditi vpliv in avtoriteto je bila glavna te- (Pomen zob za naše zdravje vanja gorskega krasa. Izvajalec dogodka: Planinsko društvo Tolmin, Ja- ma delavnice Vodenje iz sredine. Izvajalec dogodka: Inštitut za razvoj – celostni pogled); IDEA marska sekcija. osebnostnih veščin zavod KRATOS Ljubljana. expertize in cenitve Bojan Tomc, s.p. (Blagovno storitve- ne znamke od A do Ž); Inšti- tut za razvoj osebnostnih ve- ščin, Zavod KRATOS Ljub- ljana (Vodenje iz sredine »Zgradite vpliv, avtoriteto in napredujte); PD Tolmin, Ja- marska sekcija (Strokovno vodenje po Pološki jami); Ple- zalna šola Peter Mrak s.p. (Brez poškodb z aplikacijo dr. Climber); Prima mediatorke (Mediacija v praksi); SIDE- COM, računalniške storitve, Jernej Rutar s.p. (E-mail BI RADI SAMI KRMARILI SVOJE ŽIVLJENJE? Predavanje Saše Einsiedler SKUPINA »PETELINČKI« JE STARŠE, STARE STARŠE IN OSTALE KRA- marketing); Sklad dela Poso- je bilo namenjeno vsem, ki si želijo spoznati nove poglede na življenje in JANE vodila po tolminskih znamenitostih, kot jih vidijo oni sami. Povedali so čje (Tradicionalna kitajska ubrati nove poti. Izvajalec dogodka: Heliopolis d. o. o. jim, kaj so izvedeli, ko so raziskovali Tolmin. Izvajalec dogodka: VVZ Ilke medicina skozi pet tipov lju- Devetak Bignami Tolmin. di); SVOD – izobraževanje in svetovanje Nikolaja Munih, NAPOVEDUJEMO JUNIJSKE TVU DOGODKE s.p. (Art terapija); Študijski krožek PRC (projekcija doku- • Kobarid, 6. 6., ob 17. uri: Mediacija v praksi; izvajalec: • Zakaj ne bi tudi ti imel mentorja? (individualno svetova- mentarca Prava cena); Takti- Prima mediatorke nje); izvajalec: Zavod Ypsilon ka Aktiv d.o.o. (Ali smo pri- • Tolmin, 7. 6., ob 18. uri: Pomen zob za na{e zdravje – • Do konca junija si lahko v prostorih Poso{kega razvojne- pravljeni aktivno sodelovati celostni pogled; izvajalec: Holisti~na ordinacija ga centra (PRC) ogledate razstavo Eti~ni potro{nik. pri spremembah?); Tanja Golenhofen d.o.o. Bratkovič Pirc s.p. (Kako si Ve~ o vsebini posamezne delavnice si lahko preberete na sami izdelamo osebni finanč- • Tolmin, 9. 6., ob 17. uri: Prepoznavanje »kradljivcev« spletni strani www.prc.si. Spremljajte nas tudi na ni načrt); VVZ Ilke Devetak na{ega denarja – Kako si sami izdelamo osebni SO^Asnikovi Facebook strani. Bignami Tolmin (S petelinčki finan~ni na~rt; izvajalec: Finan~ne in ra~unovodske Prijava na delavnice je nujna. po tolminskih ulicah); Zavod storitve, Tanja Bratkovi~ Pirc s.p. Ypsilon (Zakaj ne bi imel tudi • Tolmin, 16. 6., ob 17. uri: E-mail marketing: Pove~ajte Dodatne informacije in prijava: mag. Damijana Kravanja ti mentorja?). {tevilo turisti~nih obiskov s pomo~jo e-po{te; izvajalec: ([email protected], 05/38-41-511) ali Patricija Rejec SIDECOM, ra~unalni{ke storitve, Jernej Rutar s.p. ([email protected], 05/38-41-506) Foto: arhiv Posoškega razvojnega centra
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( )
Ob~ina Bovec
Projekt CAN uspe{no zaklju~en Konec marca se je zaključil projekt CAN (Crossborder Air Networking). Vodilni partner je bila Občina Bovec, ki je že pred časom končala vse na- ložbene procese znotraj projekta. Kot smo že pisali, je bil v okviru projek- ta v Bovcu zgrajen večnamenski objekt za potrebe reševanja, novo pristajališče za helikopterje, urejena je bila vsa komunalna infrastruktura na letališču in nova asfaltirana parki- LETALSKA ZVEZA SRBIJE JE V ČASU TRA- rišča, zgrajene ter asfaltirane pa so JANJA PROJEKTA ORGANIZIRALA DVA DOGODKA za izobraževanje letalcev na po- bile tudi vse povezovalne ceste. dročju iskanja in reševanja (SAR): IPA Padal- Za izvedbo je bilo namenjenih več ski pokal in Vršac open. Slednji je bil organizi- V OKVIRU PROJEKTA JE BIL V BOVCU ZGRAJEN VEČNAMENSKI OBJEKT za potrebe reše- kot 1,3 milijona evra, od tega 85 od- ran za pilote jadralnih padal, in sicer za nad- vanja, novo pristajališče za helikopterje, urejena je bila vsa komunalna infrastruktura na letališču gradnjo sposobnosti za SAR aktivnosti. Na stotkov evropskih sredstev Jadranske- in nova asfaltirana parkirišča, zgrajene ter asfaltirane pa so bile tudi vse povezovalne ceste. IPA Padalskem pokalu, ki se je odvijal na športnem letališču Lisičji Jarak, se je zbralo 44 padalcev. Gostje so imeli priložnost videti 300 skokov in simulacijo reševanja ter gaše- nja požara, v katero so bili vključeni padalci, člani Gorske reševalne službe Srbije in ultra- lahko letalo. Letalska zveza Srbije je postala lastnica ultralahkega letala Sila 450 C, ki so ga izdelali v tovarni v Kraljevu.
V OBČINI NIKŠIĆ JE BILO IZVEDENIH VELI- KO POMEMBNIH IN ZANIMIVIH DEJAVNO- STI. Občina je organizirala Para Ski Cup, ki se je ga udeležilo 32 udeležencev iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Črne go- re. Predstavniki reševalnih služb občine in Gorske reševalne službe Črne gore so pripra- vili razstavo varnostne opreme reševalne službe in demonstracijo nudenja prve pomo- OBČINA PRIJEDOR JE NA LETALIŠČU URI- či. V okviru projekta je bila organizirana tudi JE PRIJEDOR ZGRADILA HANGAR ZA MA- okrogla miza z naslovom Letališča – varnost LA ŠPORTNA LETALA s površino 300 m2, in reševanje, prikaz reševanja ranjene osebe OBČINA TARČENTO je sredi marca organizirala zaključno partnersko srečanje, v okviru katere- ploščad pred hangarjem, postavila ograjo iz poškodovanega vozila in visoke stavbe. ga smo na otoku Lido obiskali najstarejše športno letališče v Italiji. Organizirali so tudi slovesno hangarskega kompleksa, zgradila betonsko Občina Nikšić je pripravila in razdelila Pripo- odprtje nove infrastrukture, zgrajene v okviru projekta. vzletno-pristajalno stezo, dovozne steze, be- ročila za izboljšanje postopkov in pravil na tonska postajališča ob vzletno-pristajalni ste- področju iskanja in reševanja. zi in kupila posebno opremo za mala športna odzivne čase, to pa pomeni pomem- letala. V letu 2015 je bilo na usposabljanju za ga čezmejnega programa IPA 2007– bno pridobitev tako za lokalno pre- letenje v šoli letenja Aerokluba Prijedor v Pri- jedoru okoli 20 kandidatov. Treba je poudari- 2013, deset odstotkov sredstev je bivalstvo kot za turiste ter obiskoval- ti, da je bilo leto pred tem v registru šol regi- namenila Služba Vlade RS za evrop- ce Bovškega. striranih 20 študentov – pilotov, ki so poleteli, Kljub zapletom pri nekaterih sode- vendar še niso prejeli licence, saj je pristojbi- sko in kohezijsko politiko, pet od- na za pregled s strani Direkcije za civilno le- stotkov pa Občina Bovec. Slednja je lujočih partnerjih je občina projekt talstvo Bosne in Hercegovine zelo visoka. s pridobljenimi sredstvi želela pred- uspešno pripeljala do konca. Zaključ- vsem izboljšati infrastrukturo, ki jo no srečanje, ki so se ga udeležili par- pogoje za izvajanje ukrepov in dejav- MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE ZADE- za izvajanje nalog potrebuje civilna VE HERCEG-BOSANSKEGA KANTONA JE tnerji iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, nosti enot za iskanje in reševanje, zaščita oziroma vse službe za reše- V OKVIRU PROJEKTA CAN USPEŠNO KON- Italije ter Bosne in Hercegovine, je izboljšujejo varnosti zračnega prosto- vanje. Kot je na slovesnosti ob odpr- ČALO NALOŽBE NA ŠPORTNEM LETALI- sredi marca potekalo v Tarčenu v ra v športnem letalstvu, povečujejo ŠČU LIVNO, in sicer letališko ograjo, dosto- tju jeseni 2015 povedal župan Valter pno cesto in parkirna mesta, asfaltirano plo- Italiji, kjer je Občina Tarčento odpr- varnost ljudi ter opreme, zagotavljajo Mlekuž, je projekt dober primer, ka- ščad, cestno povezavo do vzletno-pristajalne la novo infrastrukturo za izvajanje pa tudi čezmejno sodelovanje na po- steze ter asfaltirano vzletno-pristajalno stezo iskanja in reševanja. dročju športnega povezovanja letališč ko tudi na področju zaščite in reše- v dolžini 850 metrov. Livno ima po zaključku vanja kakovostno črpati evropska projekta sodobno športno letališče, ki se lah- Glavni cilj projekta CAN je bil po- in koriščenja njihovih zmogljivosti za sredstva. V projektu CAN pridobljena ko uporablja tako za športne dejavnosti kot sodobitev in izboljšanje infrastruktu- iskanje ter reševanje. tudi za izvajanje iskanja in reševanja. S tem infrastruktura lajša delo službam za so doseženi vsi pogoji za razvoj športnega re malih letališč v jadranski regiji. Milan Štulc reševanje in posledično zmanjšuje turizma na tem območju. Nove pridobitve zagotavljajo boljše Foto: arhiv projekta CAN in Mateja Kutin
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( )
V ZAČETKU MAJA SO IZ FRANCOSKEGA PODJETJA POMA V BOVEC PRIPELJALI DVE KO- OBNOVA MOSTU ČEZ REKO KORITNICO PRI TRDNJAVI KLUŽE poteka od začetka marca. LESI, ki ju je na postajah A in C na krožnokabinski žičnici zaradi dotrajanosti starih treba zame- Zaradi dotrajanosti je bila njegova nosilnost že dalj časa omejena na 20 ton. Do konca leta bo njati. most statično in funkcijsko popolnoma prenovljen. Kolesne baterije kro`no- stanku. Na prvem stebru na odseku Obnova mostu pri trdnjavi ko da tudi njim ne povzroča težav. kabinske `i~nice na stebrih med postajama A in B, kjer je Kaska- Kluže Most bo statično in funkcijsko po- V začetku maja so iz francoskega der montažo lahko izvajal z lastnim Cestno podjetje Nova Gorica je v polnoma prenovljen. Na nove nosilne podjetja Poma v Bovec pripeljali dve dvigalom, so kolesne baterije že po- začetku marca začelo z obnovo mo- oboke bo postavljena nova betonska kolesi, ki ju je na postajah A in C na stavljene na svoje mesto. stu čez reko Koritnico pri trdnjavi plošča, ki bo dovolj široka tudi za krožnokabinski žičnici zaradi dotra- Glavni izvajalec Dr. Duhovnik Kluže. Nosilnost mosta je bila zaradi umestitev pločnikov za pešce, inve- janosti starih treba zamenjati. Glavno d.o.o. je z odlično ekipo Kaskaderja dotrajanosti že dlje časa omejena na sticija pa vključuje tudi postavitev pogonsko kolo na postaji A so delav- prihod helikopterja kar najbolje izko- 20 ton. Sanacija pravzaprav pomeni javne razsvetljave. Po končani obno- ci podjetja Kaskader d.o.o. že dan ristil, delo pa so optimizirali in izve- novogradnjo, saj bo dosedanji obok vi nosilnost mostu pri Klužah ne bo po dospetju postavili na svoje mesto, deli z najmanjšimi možnimi stroški. ostal zgolj zato, da je v času gradnje več omejena, širina vozišča pa bo v drugo, obračalno za postajo C, pa V teku je tudi sestavljanje najnovejših omogočen promet po enem voznem skladu s kategorizacijo ceste. Dela nekaj dni zatem. varnostnih sistemov in montaža no- pasu. Ta poteka enosmerno, ureja pa bodo predvidoma potekala do konca Pred dnevi so s pomočjo helikop- vih izstopnih ramp. Pred časom je iz ga semafor, tako da daljših zastojev letošnjega leta. terja družbe Flycom na stebre prepe- Pome prispela zadnja pošiljka gene- in kolon ni pričakovati. Postanki pri Besedilo in foto: Milan Štulc ljali skoraj vse generalno obnovljene ralno obnovljenih prižem, francoska semaforju niso nič daljši kot pri vsa- kolesne baterije, za montažo pa skr- družba Semer pa izvaja montažo no- kem mestnem semaforju, razen morda Zaklju~evanje del pri bijo delavci Kaskaderja. Obnova po- ve električne napeljave in sistema za v zelo redkih izjemnih primerih. Širi- bov{kem pokopali{~u sameznih sklopov je zaradi nepopol- krmiljenje. na voznega pasu tudi v času gradnje V začetku maja se je zaključila inve- nih dobav iz Pome še vedno v zao- Besedilo in foto: Milan Štulc omogoča vožnjo vseh avtobusov, ta- sticija pri bovškem pokopališču. Z de-
Utrinki
HIDRIA PONOVNO NA inovativnih tehnoloških rešitev na sve- EVROPSKEM VRHU tu. V raziskave in razvoj letno vložijo INOVATIVNOSTI 18 milijard evrov, ustvarijo 600 mili- jard evrov letnega prihodka in najve- Bruselj (Belgija) – Združenje evrop- čji del evropske intelektualne lastnine. skih avtomobilskih dobaviteljev CLE- Erik Blatnik, Hidria PA je sredi marca korporaciji Hidria za sistem za hladen zagon dizelske- ga motorja s senzorjem tlaka Hidria KAJ JE TOKRAT ZAKUHALA Optymus podelilo najvišje priznanje ANA RO[? za prebojno inovacijo v ključni kate- Staro selo – Netflix, ki na svoji sple- goriji »Zelene tehnologije«. Drugo tni platformi ponuja različne filme, ri- mesto je zasedla inovacija franco- sanke in serije ter lastne in tuje pro- ske korporacije Valeo, tretje pa ino- dukcije, je januarja letos svojo po- vacija nemške korporacije Bosch. nudbo razširil še v 130 novih držav Zlato priznanje za najboljšo inovacijo (med njimi tudi v Slovenijo). Vendar si je Hidria prislužila, ker Optymus to skoraj zagotovo ni glavni razlog, Pressure Sensing System predstav- ZA SISTEM ZA HLADEN ZAGON DIZELSKEGA MOTORJA S SENZORJEM TLAKA HIDRIA OPTYMUS je korporacija Hidria prejela najvišje priznanje za prebojno inovacijo v ključni katego- zaradi katerega je večina Slovencev lja nov mejnik v razvoju sodobnih di- riji »Zelene tehnologije«. Na fotografiji so (z leve) glavni direktor Hidrie AET d.o.o. Boštjan Bra- prvič slišala za tega spletnega ponu- zelskih motorjev. Sistem omogoča tuš, Paul Shockmel iz združenja CLEPA in predsednik poslovodnega odbora Hidrie dr. Iztok dnika videovsebin. Glavni razlog tiči radikalno zmanjšanje porabe dizel- Seljak. Foto: arhiv Hidrie v predvajanju druge sezone serije skega goriva, poleg tega pa bo po- »Chef’s Table«, ki je nastala v pro- membno prispeval tudi k varovanju dalje, pa bodo porabila za prav toli- kot tudi globalno avtomobilsko indu- dukciji Boardwalk Pictures, oziroma zdravja in okolja. Nivo emisij škodlji- ko goriva manj. strijo. V združenju CLEPA je namreč bolje rečeno o epizodi, ki jo je na vih plinov se bo namreč zmanjšal za Zlata nagrada za prebojno inovacijo zbranih več kot 130 največjih evrop- nek način zakuhala tudi Ana Roš iz do 30 odstotkov. Sodobna dizelska Optymus Pressure Sensing System skih in globalnih avtomobilskih doba- kulinarične Hiše Franko v Starem vozila, ki bodo na trgu od leta 2018 ima izjemen pomen tako za evropsko viteljev, ki proizvedejo daleč največ selu.
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( )
Z ASFALTIRANJEM EDINEGA PREOSTALEGA MAKADAMSKEGA DELA OB BOVŠKEM PO- PRENOVLJEN IN KAKOVOSTNO IZBOLJŠAN ODER bovškega kulturnega doma. KOPALIŠČU se je maja zaključila naložba, za katero je občina namenila skoraj 20.000 evrov proračunskih sredstev. li je Občina Bovec kot investitor zače- Prenova odra v kulturnem Za celoten poseg, skupaj z materi- hovnik, d.o.o. na željo Občinskega la lani, ko je bil ob mrliški vežici zgra- domu alom in končnim nedrsečim prema- sveta Občine Bovec predstavil izvaja- jen otok za smetnjake in urejen ploč- V Kulturnem domu (KD) Bovec so zom, bo občina odštela okoli 8.500 nje projekta Sanacija žičniških na- nik, opravljena pa so bila tudi neka- spomladi prenovili in bistveno izbolj- evrov. Po prvih ocenah pa bi bila in- prav na smučišču Kanin. Proračunska tera manjša ureditvena dela. šali kakovost odra. K prenovi je Ob- vesticija okoli štirikrat dražja, če bi postavka za ta projekt zajema dokon- V letošnjem letu je bil saniran zid čina Bovec pristopila predvsem zara- dela oddali zunanjemu izvajalcu. čanje sanacije po gradbeni pogodbi na vzhodni strani pokopališča; dela di spolzke površine samega odra, kar Besedilo in foto: Milan Štulc iz leta 2015 in strošek nadzora. Za- so zajemala ojačitev, oziroma posta- je glede na visoko kakovost številnih radi čimprejšnjega izplačila je bilo vitev novih temeljev na zunanji strani prireditev predstavljalo težave pred- Svetniki na izredni seji treba potrditi Načrt razvojnih progra- zidu, ter armirano ojačitev skupaj z vsem plesnim skupinam. Ker pa do- sprejeli rebalans prora~una mov, v katerem se spreminjajo vrsta vezavo in finalno ureditvijo zidu. Z ber gospodar poskrbi tudi za tisto, Aprila je bila zaradi sprejemanja in postavke virov. Zneski stroškov asfaltiranjem edinega preostalega ma- kar je očem morda prikrito, in ne Rebalansa proračuna Občine Bovec ostajajo enaki, kot so bili pri spreje- kadamskega dela je investicija v ce- zgolj za zunanjo podobo, so ob tem za leto 2016 sklicana izredna seja. Na mu proračuna. Ob predstavitvi reba- loti zaključena. Zanjo je občina v poskrbeli tudi za zamenjavo posame- njej so se svetniki seznanili tudi z lansa je bil predstavljen tudi kadro- proračunu namenila skoraj 20.000 znih dotrajanih elementov. Dela so Letnim delovnim načrtom javnega vski načrt, po katerem bodo znotraj evrov, glavni izvajalec, izbran na jav- bila izvedena v lastni režiji s pomočjo zavoda Posoški razvojni center in ga medobčinske uprave zaposlili pravni- nem razpisu, pa je bila družba Poso- javnih delavcev in pod vodstvom vod- potrdili. ka. Občinski svet je rebalans prora- čje d.o.o. je tehnične službe KD Bovec Rober- Še pred obravnavo rebalansa je dr. čuna sprejel. Besedilo in foto: Milan Štulc ta Kokošina. Jože Duhovnik iz podjetja Dr. Du- Besedilo in foto: Milan Štulc
Utrinki
Pa se za hip ozrimo nazaj. Že lani je restavracije Dom v Sao Paulu in POSEBNA NAGRADA @IRIJE Netflixova priljubljena serija, v kateri Mexičana Enriqueja Olvera iz re- ZA VIDEO ITALIANS so predstavili prvih šest priznanih stavracije Pujol iz Mexico Citya. Tolmin – Skupina dijakov 1. letnika kuharskih mojstrov po vsem svetu, Dokumentarna serija »Chef’s Table« navdušila ameriško javnost. Kot po- Gimnazije Tolmin (Gašper Čopi, nam tako postreže s pestrim meni- Daša Fortunat, Ema Kovačič, Ti- jasnjujejo avtorji, se »vsaka epizoda jem različnih osebnostnih značajev, osredotoča na enega kuharja, nje- len Leban, Emanuela Leban Pa- motivacijami, drznimi odločitvami, iz- rada, Staš Manfreda, Jakob Mu- gov edinstven pogled na življenje, zivi, zgodbami o padcih in uspehih talent in strast do njegovega kuli- rovec in Žiga Taljat) je pod mentor- itd. Kot poudarja producent in reži- naričnega koščka nebes.« Ker je stvom profesoric italijanščine Nata- ser David Gelb, gre za popolnoma odziv presegel pričakovanja, je bilo še Jan Faletič in Jane Costantini nov način televizijskega sloga, ki lju- nadaljevanje v novo sezono, ki se posnela video Italians in se potego- dem kulinariko približa na drugačen predvaja od 27. maja dalje, bolj ali vala za nagrado na mednarodnem način, kot smo bili vajeni doslej. Da manj samo po sebi umevno. Julija tekmovanju Premio Bonacci 2016. ne gre samo za hrano in restavra- lani so odgovorni stopili v stik tudi z S pomočjo javnega glasovanja na cije, ampak za nekaj več, potrdi tudi Ano, septembra pa je nato 15-član- Facebooku je skupina osvojila po- Gelb. »V resnici gre za oddajo o ska snemalna ekipa o njej že posne- sebno nagrado žirije založbe Bona- ljudeh. Mi ne dajemo navodil, kako la portretni dokumentarec. KAJ JE ZAKUHALA ANA ROŠ IZ HIŠE cci iz Torina in žirije Univerze Cà Fo- FRANKO si bomo lahko ogledali v Netflixovi kuhati,« še pojasni v prispevku Da- Poleg Slovenke Ane Roš se nam ta- seriji »Chef’s Table«. Napovednik druge sezo- niele Galarza z naslovom »Netflix’s scari iz Benetk. ko v drugi sezoni predstavlja še ena ne omenjene serije, kjer se predstavlja tudi ‘Chef’s Table’ Returns for Second, Tekmovanje na temo Italiano della kuharska mojstrica, in sicer Ameri- naša mednarodno priznana kuharska mojstri- Third, and Fourth Seasons«, kjer musica, musica dell’italiano sta pro- čanka Dominique Crenn iz restav- ca, si lahko ogledate na http://bit.ly/22liKcf. movirala italijansko Ministrstvo za zu- racije Atelier Crenn v San Franciscu. med drugim izvemo, kdo so nova nanje zadeve in Accademia della Podrobneje pa bomo lahko spoznali Američana Granta Athatza iz Chi- zveneča imena v svetu kulinarike, ki še pet moških kulinaričnih umetni- chaga, sicer lastnika dveh priznanih se nam bodo predstavila v tretji in Crusca ob 15. praznovanju tedna kov: Tajca Gaggana Ananda iz restavracij Alinea in Next ter bara četrti sezoni. italijanskega jezika v svetu. bangkoške restavracije Gaggan, The Aviary, Brazilca Alexa Atala iz Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič Video je nastal na glasbeni podlagi
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 10 )
Sre~anje pri `upanu ženjskem področju. Ne nazadnje bi men, ki ga ta dan izraža, in tako vsaj Župana Valterja Mlekuža so mar- v čezmejnem sodelovanju za skupni simbolično tudi sam prenašal sporo- ca obiskali predsednik in direktor projekt lahko pridobili tudi evropska čilo izboljšanja dobrih medsebojnih Naravnega parka Julijske Predalpe sredstva. odnosov. Kot je povedal, želi »hkrati Andrea Beltrame in Stefano Santi Sestanek je bil namenjen medse- spodbuditi zavedanje o avtizmu. Prav ter vodja Informacijskega središča bojnemu spoznavanju z izmenjavo zato smo se letos v Bovcu prvič pri- Triglavskega narodnega parka (TNP) mnenj o skupni problematiki obeh družili tistim mestom, v katerih so po v Trenti Marko Pretner. Pogovor je parkov in lokalnih skupnosti, kaj vsem svetu v modro obarvali vidnejše tekel o tem, kako razviti čezmejno kmalu pa bo sledil sestanek z bolj stavbe, pri nas Stergulčevo hišo.« povezavo kolesarskih poti tudi med konkretnimi predlogi, na katerega Predstavniki RK so udeležencem občinami v Reziji in v Posočju ter bosta povabljena tudi predstavnika prikazali temeljne postopke oživlja- kako pristopiti k skupnemu projektu LTO Bovec in Posoškega razvojnega nja in uporabo defibrilatorja. Na do- vzpostavitve geološke učne poti na centra. godku so nastopile Buške čeče, ob obeh straneh Kanina. Vsi so se stri- Besedilo in foto: Milan Štulc koncu pa so otroci še »plenčkali« njali, da so možnosti za razvoj kole- (igrali ristanc). sarstva zelo velike, skupno območje Stergul~eva hi{a v modrem Besedilo in foto: Milan Štulc pa je tako za cestne kot za gorske in Dan za spremembe kolesarje izjemno zanimivo. Veliko Ob Svetovnem dnevu zavedanja Festival Pomlad pesmi lažja bi bila vzpostavitev geološke avtizma, ki ga obeležujemo 2. aprila, V Kulturnem domu Bovec je v za- učne poti, saj je z geološkega vidika se številne vidnejše stavbe po svetu PREDSTAVNIKI RK so na Dnevu za spre- četku aprila potekal 7. festival otro- obarvajo v modro. Na željo bovškega membe obiskovalcem prikazali temeljne celotno Kaninsko pogorje izjemno postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja. ških pesmi in plesa Pomlad pesmi. bogato in zanimivo, skupen pristop župana Valterja Mlekuža so letos Na njem je nastopilo 13 vrtcev. Na- prvič obarvali tudi Stergulčevo hišo. k realizaciji pa bi pomenil tudi eno- namenjen spodbujanju zavedanja o stopajoči otroci in organizator so se Svetovni dan zavedanja avtizma je ten nastop na promocijskem in tr- avtizmu in s tem opozarjanju na po- odlično izkazali, kulturni dom pa je men čim zgodnejšega odkrivanja ter bil oba dneva napolnjen do zadnjega čimprejšnje in ustrezne pomoči po- kotička. samezniku. V Sloveniji živi približno Festival v izvedbi Vzgojno varstve- 20.000 oseb z avtizmom oziroma z ne enote Bovec je bil posebno doži- motnjami avtističnega spektra (MAS); vetje, saj so tudi program povezovali vsako leto se rodi 200 otrok s to mo- otroci. Lahko dodamo, da so se izka- tnjo. zali kot pravi mojstri. S svojo priso- Istega dne je potekal tudi Dan za tnostjo je festival počastil tudi bovški spremembe. Moči so združili Rdeči župan Valter Mlekuž, ki se je v svo- križ (RK) Slovenije – Območno zdru- jem nagovoru zahvalil vsem, ki so ženje Tolmin, Medžupnijska karitas pripomogli k temu, da je Bovec letos Bovec, Društvo upokojencev Bovec, gostil ta festival. Ponosen na bovške Občina Bovec, Turistično društvo otroke in njihove vzgojiteljice je po- Bovec in njihova sekcija mladih ter vedal, da so »Bovčani sicer že kar OŠ Bovec. Organizirali so pohod treh razvajeni z odličnimi nastopi naših PREDSTAVNIKI TNP IN NARAVNEGA PARKA JULIJSKE PREDALPE so na sestanku pri bov- generacij, ki se ga je udeležilo 22 otrok in seveda nadvse zadovoljni z škem županu izmenjali mnenja o skupni problematiki obeh parkov in lokalnih skupnosti. Bese- da je med drugim tekla o vzpostavitvi čezmejne povezave kolesarskih poti in geološke učne pohodnikov, med njimi tudi župan. delom njihovih mentoric, saj nam na poti. S svojo udeležbo je podprl dober na- različnih prireditvah večkrat pripra-
Utrinki
italijanske pesmi Italians Fabia Cao- membnejša predstavitev raziskoval- na in Francesca Sartorija, avtorja nega dela mladih. Namen srečanja, pesmi Con te partirò, ki jo izvaja An- ki ga organizira Zveza za tehnično drea Bocelli. Na zabaven način kulturo Slovenije, je uvajanje mladih obravnava razlike med narodi in pro- v znanost, populariziranje znanosti blem rasizma v svetu ter razblinja in tehnike, odkrivanje mladih talen- predsodke o Italijanih in Italiji. Če tov in spodbujanje k poglabljanju vas naš izdelek zanima, si ga lahko znanja, ustvarjalnosti, ter raziskoval- ogledate na spletni povezavi ni dejavnosti. Dijaki so svoje razisko- http://bit.ly/252eLCQ. valne naloge najprej zagovarjali na Jana Costantini, profesorica italijanšči- regijskih srečanjih, šest najboljših ne, Gimnazija Tolmin nalog iz vsakega področja pa se je uvrstilo na letošnje 50. Srečanje IZJEMNI DOSE@KI MLADIH mladih raziskovalcev, ki je 16. maja KEMIKOV GIMNAZIJE potekalo v Murski Soboti. TOLMIN Uvrstitev med najboljšo šesterico je letos uspela dijakinjama Gimnazije SKUPINA DIJAKOV 1. LETNIKA GIMNAZIJE TOLMIN je pod mentorstvom profesoric italijan- Murska Sobota, Ljubljana – ščine Nataše Jan Faletič in Jane Costantini posnela video Italians ter se potegovala za nagra- Državno Srečanje mladih raziskoval- Tolmin Tinkari Rejc in Ani Žuber. V do na mednarodnem tekmovanju Premio Bonacci 2016. Foto: Nika Uršič cev Slovenije je vsako leto najpo- kategoriji interdisciplinarnih nalog
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 11 )
paj pa speli v skupno mapo z naslo- pohvali tudi z nekaterimi posebnost- vom Pustimo naravi divje reke. Žu- mi. Prav gotovo lahko mednje uvrsti- pan jim je z veseljem prisluhnil in mo lanskoletno mednarodno vajo v jim podal jasno sporočilo: »Če vi pra- okviru projekta CAN, je pa tudi edina vite, da na Soči ne sme biti hidro- GZ v Sloveniji, ki ima v svojih vrstah elektrarn, potem jih tudi ne bo, saj visoko usposobljeno in opremljeno ste vi naša prihodnost in prav vi boste enoto za gašenje v visokogorju Gam- o tem odločali. Lahko vam obljubim, si. Svoje bogato znanje in izkušnje bi da bom v času svojega mandata sto- lahko prenašala tudi na druge enote, ril vse, kar je v moji moči, da na ne le slovenske, ampak tudi evrop- Soči ne bo nobene take stvari, ki na ske. reko ne sodi.« Zbrane je najprej pozdravil bovški Besedilo in foto: Milan Štulc župan Valter Mlekuž, ki je posebej izpostavil častnega poveljnika Anto- Letna skup{~ina Gasilske na Bozjo, človeka, ki ga izjemno APRILA JE NA FESTIVALU OTROŠKIH PESMI IN PLESA v Bovcu nastopilo 13 vrtcev. Nastopa- zveze Bovec joči otroci in organizator so se odlično izkazali, kulturni dom pa je bil oba dneva napolnjen do spoštuje kot osebnost in ga visoko zadnjega kotička. V začetku aprila je v prostorih ga- ceni kot strokovnjaka na gasilskem silskega doma na Srpenici potekala področju. V nagovoru je poudaril, da 14. redna letna skupščina Gasilske vljajo prijetna presenečenja, ob kate- Mlekuža v spremstvu učiteljice Moj- Občina Bovec dejavnost gasilcev nad- zveze (GZ) Bovec. Po pričakovanjih rih nihče ne more ostati ravnodu- ce Ostan in v družbi nekdanjega vse podpira, tudi finančno, kot župan je bila udeležba odlična. Iz poročila šen.« olimpijca Roka Rozmana v aprilu pa se trudi izpolnjevati vse dane za leto 2015 in plana dela za letošnje Na dvodnevnem festivalu so poleg obiskali učenci OŠ Bovec ter ga pro- obljube. »Vi občini bogato vračate s leto je bilo moč razbrati, da spada bovških nastopili tudi otroci iz vrtcev sili za ohranitev reke Soče brez elek- svojim delom in aktivnostmi. Vsi se bovška GZ med najaktivnejše v Slo- iz Deskel, Dobrovega, Dornberka, trarn. V ta namen so zapisali nekaj zavedamo, da je cilje mogoče doseči veniji; ob rednih dejavnostih se lahko Kanala, Kobarida, Kojskega, Mosta na pesmic in narisali več risbic, vse sku- samo tam, kjer je zdravo jedro, zdra- Soči, Nove Gorice, Šempasa, Šempe- va sredina in so cilji skupni. Zato so tra pri Gorici, Tolmina in Volč. Ob pri nas na področju gasilstva tako koncu se je vsem zahvalila vodja Vrt- visoko doseženi. Verjetno ste tudi vi ca Bovec Ida Šemrov in pohvalila ponosni, da je Bovec umeščen med nastope vseh otrok. pet najbolj prijaznih mest v Sloveniji, Vsako nastopajočo skupino so saj k temu prispevamo s skupnimi spremljale tudi zapisane posebne mi- močmi. Vsi smo zaslužni, da se o nas sli. Bovčani smo si izposodili tole: piše v glavnem pozitivno. Verjamem, »Vesel sem, kadar sta mama in ati da se bomo skupaj še naprej trudili ponosna name.« Tudi tokrat smo bi- v tej smeri, saj je tudi zagotavljanje li na vse nastopajoče otroke ponosni varnosti in nudenje pomoči pri tem prav vsi. izjemnega pomena.« Zaželel jim je Besedilo in foto: Milan Štulc še čim manj intervencij, čim več uspešnih in lepih trenutkov, pred- Ohranimo modro srce Evrope vsem pa, da bi se iz akcij vračali ne- V sklopu akcije »Balkan Rivers To- UČENCI OŠ BOVEC so v sklopu akcije »Balkan Rivers Tour« župana Valterja Mlekuža prosili za poškodovani. ur« so župana Občine Bovec Valterja ohranitev reke Soče brez elektrarn. Gasilce sta pozdravila tudi posla-
Utrinki sta predstavili svojo raziskovalno na- je 7. maja potekalo na Fakulteti za skem, marca v Sloveniji in aprila na logo z naslovom Korozijski test ohišij kemijo in kemijsko tehnologijo, potr- Islandiji, smo odkrivali raznolikost ra- za ECS HEATER-E in osvojili srebr- dila tudi Tjaž Volarič, ki je dosegel stlinskega in živalskega sveta. Pro- no priznanje. V svoji nalogi sta preu- zlato, in Luka Fratina, ki je dosegel jekt pa nam je omogočil tudi spo- čevali korozijsko obrabo ohišij za srebrno Pregljevo plaketo. znavanje novih krajev, kultur in prija- svečke, ki se jih vgrajuje v motorje, Besedilo in foto: mag. Branka Hrast teljev. Bivali smo namreč pri druži- ki delujejo na etanol. Ta ohišja razvi- Debeljak, ravnateljica Gimnazije Tolmin nah naših sovrstnikov. jajo v podjetju Hidria AET d.o.o. za Zaključni del projekta je potekal na brazilskega kupca, podjetje Magneti OHRANIMO NA[ PLANET Islandiji, kamor smo poleteli prek Finske. Že takoj po pristanku smo Marelli. Nalogo sta dekleti izdelali v PISAN sodelovanju s podjetjem Hidria AET doživeli šok, saj so naši kovčki ostali d.o.o., pod mentorstvom Stojane Reykjavik (Islandija) – Naslov na Finskem. Na srečo so prispeli že Ohranimo naš planet pisan povzema Veskovič Bukudur in somentor- naslednji večer. A ta zaplet ni one- idejo projekta »United in biodiversi- mogočil spoznavanja nove dežele. stvom profesorice kemije na Gimna- DIJAKINJI GIMNAZIJE TOLMIN TINKARA REJC IN ANA ŽUBER sta za raziskovalno na- ty«, v katerega smo bili v tem šol- Morda mislite, da Islandija zaradi ziji Tolmin Magdalene Kunc. logo z naslovom Korozijski test ohišij za ECS skem letu skupaj s srednjima šola- hladnejšega podnebja nima zunanjih Odlično delo Gimnazije Tolmin na HEATER-E osvojili srebrno priznanje. Nalogo ma z Islandije in Portugalske vklju- bazenov. Napaka – notranjih sploh kemijskem področju sta poleg na- sta izdelali v sodelovanju s podjetjem Hidria AET d.o.o., pod mentorstvom Stojane Vesko- čeni dijaki drugega letnika Gimnazi- ne poznajo. V šestih dneh smo se grajenih mladih raziskovalk na držav- vič Bukudur ter somentorstvom profesorice je Tolmin. Na srečanjih, ki so bila or- kopali kar trikrat, tudi pri temperaturi nem tekmovanju iz znanja kemije, ki kemije na Gimnaziji Tolmin Magdalene Kunc. ganizirana januarja na Portugal- zraka 3 °C in v vodi, topli 36 °C!
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 12 )
V ZAČETKU APRILA JE NA SRPENICI POTEKALA LETNA SKUPŠČINA GZ BOVEC. POLAGANJE ŽALNEGA VENCA ob spomeniku padlim italijanskim topničarjem pri Bovcu. nec v Državnem zboru RS Danijel vojne, ki je bil pri Bovcu postavljen Polaganje vencev se je organizator, Lovska družina Krivec, ki je med drugim dejal, da v spomin na padle italijanske topni- partizanom, padlim na Čezsoča, odločil, da slovesnost izpe- med pripadniki enot civilne zaščite čarje. Društvo Dreizehn - Dreizehn planini Golobar lje pri omenjenem spomeniku. Ob nobena zakonodaja ne more doseči 1313 Bovec ga je že pred časom ob- Ob dnevu upora proti okupatorju ustanavljanju Gradnikove brigade, tega, kar lahko doseže medsebojno novilo. Na povabilo pobratene Obči- je ob spomeniku pri vasi Kal - Kori- 26. aprila 1943, so na planini Golo- zaupanje med pripadniki, in pred- ne Tarčento sta se polaganja žalnega tnica potekala spominska slovesnost bar Italijani obkolili zbrane partizane stavnik GZ RS Marjan Stres. Slednji venca udeležila tudi župan Občine in položitev venca partizanom, pa- in v navzkrižnem ognju je padlo več je med drugim obljubil podporo in Bovec Valter Mlekuž in tajnica Pa- dlim na planini Golobar. Zaradi no- kot 40 borcev. Njihova trupla so pre- izrazil upanje, da se bo na državni tricija Muršič. vozapadlega snega po hribih in zim- nesli do vasi Kal - Koritnica, jih na ravni pozitivno uredilo vse okoli pri- Po kratki uradni slovesnosti je skih razmer tudi na planini Golobar kraju, kjer je danes spomenik, nalo- znavanja pristojnosti posebne enote zbrane nagovoril župan: »Ti pomniki Gamsi. nas spominjajo na najbolj krute čase Sledili so še pozdravi namestnika naše zgodovine in nas opominjajo. komandirja Policijske postaje Bovec Samo govoriti, da se kaj takega ne in prijateljskih GZ. Ob koncu so po- sme nikoli več zgoditi, pa ni dovolj, delili napredovanja, priznanja in za- temveč je treba vsakodnevno gojiti hvale, med katerimi je najvišje pri- prijateljske odnose in sodelovanje. Še znanje, odlikovanje GZS za posebne posebej v današnjem razburkanem zasluge v gasilstvu prejel Edi Melinc času so te vrednote izjemnega pome- iz Prostovoljnega gasilskega društva na.« Srpenica. Kot je še povedal, občini Bovec in Besedilo in foto: Milan Štulc Tarčento dobro sodelujeta in gojita prijateljske odnose. Obljubil je, da bo Polaganje `alnega venca po svojih močeh še naprej prispeval Topničarji 28° artilerijskega polka k ohranjanju takih odnosov. Livorno so konec aprila položili žalni Besedilo in foto: Milan Štulc SPOMINSKA SLOVESNOST OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU je letos zaradi zimskih venec ob spomenik iz prve svetovne razmer potekala ob spomeniku pri vasi Kal - Koritnica.
Utrinki
Najbolj znano kopališče je Modra la- Domov smo se vrnili zadovoljni, a tu- lazom Predel, ki je nastalo kmalu po guna, kjer voda vsebuje toliko mine- di žalostni, saj smo se poslovili od novem letu. V neposredni bližini pre- ralov, da se skoznjo ne vidi niti centi- prijateljev, ki jih verjetno ne bomo ni- delske trdnjave se je pojavilo več meter. Navdušila sta nas tudi sredi- koli več videli. Na srečo živimo v ča- kosov bele tehnike (pralni stroji, skri- šče glavnega mesta s koncertno su tehnologije, ki nam omogoča, da nje, kuhinjska napa, elektronika …). dvorano in naravni park Golden Cir- kljub vsemu ostajamo povezani. O tem smo takoj obvestili medobčin- cle z najbolj obiskanimi turističnimi Alenka Rutar, dijakinja 2. b, Gimnazija sko redarstvo in Javni zavod Triglav- atrakcijami – gejzirji. Videli smo tudi Tolmin ski narodni park, a je povzročitelja izbruh enega izmed njih. V spominu kaznivega dejanja, kljub namigom, pa nam bo najbolj ostal neverjeten USPE[NA ^ISTILNA AKCIJA skoraj nemogoče izslediti. severni sij. Pozno zvečer smo se Log pod Mangartom – Tretjo april- Poleg čiščenja odpadkov smo uredi- odpeljali iz mesta v popolno temo. sko soboto smo člani Turističnega li tudi zapuščene ali zaraščene javne Bila je jasna noč, zato smo lahko društva (TD) Log pod Mangartom površine. Tako smo v vasi očistili opazovali postopno pojavljanje zele- uspešno organizirali in izvedli tradici- okolico neurejenih ekoloških otokov, nih valov, ki so se premikali po ne- onalno čistilno akcijo. Kot običajno okolico športnega igrišča in balinišča bu. Islandci ta pojav imenujejo ples DIJAKI DRUGEGA LETNIKA GIMNAZIJE smo očistili okolico glavne ceste ter kulturnega doma. Ob mostu čez luči. Bili smo priča zelo redki obliki TOLMIN so aprila v okviru projekta »United in Predilnico smo odstranili japonski biodiversity« odkrivali raznolikost rastlinske- Predel–Bovec do trdnjave Kluže. severnega sija, ko se zelena barva ga in živalskega sveta Islandije. Foto: Lučka Letos smo veliko truda vložili v či- dresnik in na razglednih točkah po- začne spreminjati v vijolično. Uršič ščenje divjega odlagališča pod pre- stavilo lesene klopce, od Štolna do
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 13 )
žili na kamione in prepeljali do Bov- monixa Eric Fournier naziv predal ca, kjer so jih na pokopališču poko- tolminskemu županu Brežanu. Sku- pali v skupni grobnici. paj z načelnikom UE Tolmin, koba- Ob letošnji spominski slovesnosti riškim županom Kavčičem, županom je bil slavnostni govornik predsednik Čedada Stefanom Balochom, italijan- Združenja borcev za vrednote NOB sko Generalno konzulko iz Kopra Ivo Bovec, Kobarid in Tolmin Rok Uršič. Palmieri, direktorjem kostnice iz Re- Spominske slovesnosti se je udeležil dipuglie, polkovnikom Norbetom tudi župan Občine Bovec Valter Mle- Zorzitto in deželnim predsednikom kuž, ki je ponovno poudaril po- vojnih invalidov Giovannijem Pic- membnost ohranjanja spomina na com se je v Kobaridu srečal z Vele- vse padle in žrtve vojn. Ta spomin poslanikom Republike Italije v Slove- naj nas odvrača od konfliktov, da se niji dr. Paolom Trichilom, s katerim kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. so si skupaj ogledali kostnico in se Za kulturni program so poskrbeli APRILA JE NA BOVŠKEM GOLF IGRIŠČU POTEKAL DOBRODELNI TURNIR ZA TIJANO, tri- poklonili spominu vsem padlim ita- najstletno golfistko, ki je prejela uradno povabilo, da se na igriščih Pinehurst v Severni Karolini učenci OŠ Bovec, Moški pevski zbor v Združenih državah Amerike pomeri z vrstnicami z vsega sveta. lijanskim vojakom, veleposlanik pa Golobar ter harmonikarja Rene in je na kostnici položil venec. Matic, padlih pa se je s prebiranjem stvo za mlade igralke in igralce, ki so Posočja. Skupaj s kolegoma iz sose- V Breginju se je udeležil osrednje odlomka iz Svetega pisma spomnil se že dokazali na domačih tekmova- dnjih občin Urošem Brežanom in prireditve v spomin na dogodke pred tudi bovški kaplan Boštjan Fegic. Po njih in so zaradi odličnih rezultatov Robertom Kavčičem se je na pobudo 40 leti, ko je 6. maja 1976 furlanski končani spominski slovesnosti so v dobili povabilo organizatorjev na ve- načelnika Upravne enote (UE) Tol- potres močno zaznamoval tudi Zgor- spremstvu gorskih reševalcev žalni liki turnir US Kids Golf. Tokrat bo v min Zdravka Likarja v Tolminu sre- nje Posočje. Ob robu spominske slo- venec odnesli tudi k spomeniku na ZDA odmevalo tudi ime Bovec. čal z vodilnimi predstavniki sloven- vesnosti je bilo dovolj priložnosti planini Golobar. Na dobrodelnem turnirju se je žu- skih organizacij v zamejstvu. Odzval tudi za prijateljski klepet in srečanje Besedilo in foto: Milan Štulc pan Mlekuž zahvalil vsem udeležen- se je tudi povabilu in se udeležil pri- s predsednikom Državnega zbora RS cem, Tijani pa izrekel spodbudno reditve ter slovesne predaje naziva dr. Milanom Brglezom. Bov{ko golf igri{~e gostilo popotnico in ji čestital za »vse dose- Alpsko mesto 2016, ko je župan Cha- Besedilo in foto: Milan Štulc dobrodelni turnir danje uspehe. Prepričan sem, da se ji Na bovškem golf igrišču se je sredi bo njena želja po uspehu uresničila, aprila odvijal dobrodelni turnir za saj je njena volja neizpodbitna.« Za- Tijano, katerega častni pokrovitelj je želel ji je veliko uspehov in naj na bil župan Občine Bovec Valter Mle- Bovec, tudi ko bo zaslovela, nikar ne kuž, ki ga je tudi uradno odprt. Na pozabi. njem je sodelovalo rekordno število Besedilo in foto: Milan Štulc golfistov, kar 58. Organiziral ga je Golf klub Bovec, katerega članica je @upan na obiskih Tijana Jovićević, komaj trinajstletno Bovški Župan Valter Mlekuž se je dekle, ki ji je uspel izjemen dosežek. ob številnih prireditvah in dogodkih Prejela je namreč uradno povabilo, v svoji občini udeleževal tudi dogod- da se na igriščih Pinehurst v Severni kov v sosednjih občinah. Tako se je Karolini v Združenih državah Ame- udeležil letne skupščine skupine za rike (ZDA) pomeri z vrstnicami z samopomoč svojcem oseb z demen- vsega sveta. Gre za svetovno prven- co Društva Spominčica Zgornjega ŽUPAN VALTER MLEKUŽ na spominski slovesnosti ob 40. obletnici potresa v Breginju.
Utrinki slapa ter bazena Gorejca pa smo oči- la ekološke otoke, ki trenutno kazijo stili pot in posekali obvisela drevesa. urejenost vasi. Red in čistoča pa sta Sodelovalo je več kot 30 prostovolj- prvi pogoj za uspeh! Ob vsem sku- cev in otrok. Prostovoljno gasilsko paj pa ne smemo prezreti vseh ti- društvo Log pod Mangartom je z stih, ki vse leto skrbijo za ocvetliče- mehanizacijo pomagalo pri izvleki no in zunanjo urejenost svojih do- kosovnih odpadkov na Predelu, Ra- mov, gospodarskih poslopij in po- zvojna zadruga Mangrt pa je posodi- slovnih prostorov ter s tem dajejo la kombi za prevoze udeležencev. čedno lice domačemu kraju. Akcijo je s sodelovanjem podprlo Peter Mlekuž, predsednik TD Log pod Športno društvo Log pod Mangar- Mangartom tom in nadzornik Triglavskega naro- dnega parka. Po zaključku je udele- RADI DELAMO DOBRO žence čakala malica in družabni del. Most na So~i – Aprila je v Marketu V čistilni akciji so sodelovali in poma- Most na Soči potekala Mercatorjeva gali tudi Krajevna skupnost Log pod akcija Radi delamo dobro, v kateri je V AKCIJI RADI DELAMO DOBRO, ki je aprila potekala v Marketu Most na Soči, je največ žeto- Mangartom, Občina Bovec in Komu- poleg Turističnega društva Most na nov in s tem donacijo v višini 1.000 evrov prejel mostarski vrtec. Nagrado bodo namenili za so- nala Tolmin. Upamo, da bo slednja Soči in Prostovoljnega gasilskega financiranje nadstandardnih programov in s tem omogočili vpis tudi tistim otrokom, ki jim starši končno poskrbela in primerno uredi- društva Most na Soči sodeloval tudi tega ne morejo omogočiti. Foto: Mateja Kragelj Čebokli
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 14 )
Ob~ina Kobarid
kmetijske trgovine in uredila maka- damsko parkirišče za večje število avtomobilov. Ob kulturnem domu bo preplastila in uredila obstoječe parki- rišče, ki bo uporabnikom prijaznejše. V načrtu je tudi ureditev pešpoti od kulturnega doma do marketa, saj je zdajšnja prometna ureditev nevarna za pešce, neprijazna za gibalno ovi- rane osebe in starše z otroškimi vo- zički. Naložbo bo občina financirala iz občinskega proračuna. V juniju je predviden začetek prve faze projekta Ureditve kobariškega trga, in sicer ureditev prostora med KOBARID JE PRIDOBIL NOVA, LEPO UREJENA, OSVETLJENA IN UPORABNIKOM PRIJA- Dializnim centrom Kobarid in Zdra- NA ODSEKU LOKALNE CESTE KOBARID– ZNA PARKIRIŠČA na Volaričevi ulici. DREŽNICA se je s tretjo fazo zaključila okoli vstveno postajo Kobarid. S tem bo 300.000 evrov vredna sanacija plazu. Letos dve namenjeni funkcionalno ovira- Kobarid pridobil primeren kraj za je bila izvedena postavitev varovalnih ograj v Ureditev parkiri{~, pe{poti dolžini 60 metrov. in trga v Kobaridu nim osebam, pet pa motornim dvo- izvedbo manjših kulturnih dogodkov Občina Kobarid je uspešno zaklju- slednim vozilom. Sredstva za izgra- na prostem. čila naložbo gradnje parkirišča na dnjo parkirišča je občina zagotovila Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič bariškem. Na odseku lokalne ceste Volaričevi ulici v Kobaridu. Kraj je s prek Zakona o financiranju občin in Kobarid–Drežnica je bila v okviru tem pridobil nova, lepo urejena, iz občinskega proračuna. Sanacija plazov v ob~ini tretje faze sanacije plazu izvedena osvetljena in uporabnikom prijazna V nadaljevanju leta se bodo začela Kobarid postavitev varovalnih ograj v dolžini parkirišča v neposredni bližini same- dela na parkirišču pri in za Kultur- V okviru sanacije infrastrukture po 60 metrov. Sanacija, ki je v celoti ga centra. Na voljo je 21 parkirnih nim domom Kobarid, kjer bo občina žledolomu leta 2014 sta se v maju znašala okoli 300.000 evrov, je s tem mest za osebna vozila, od tega sta v prvi fazi odstranila objekt nekdanje zaključili dve sanaciji plazov na Ko- zaključena.
Utrinki
Vrtec Most na Soči. Kupci so ob vsa- DOBRO SE Z DOBRIM VRA^A gasilske enote v primeru srčnega kem nakupu prejeli žeton, s katerim Kobarid – Ob koncu preteklega leta zastoja v porastu, se je vodstvo dru- so oddali svoj glas enemu izmed pre- so članice Prostovoljnega gasilske- štva odločilo za nabavo svojega apa- dlaganih kandidatov. Največ glasov ga društva (PGD) Kobarid začele z rata. Do sedaj so uporabljali javno je prejel prav vrtec in si tako pridobil dobrodelno akcijo zbiranja sredstev dostopnega, ki je nameščen v sredi- donacijo v višini 1.000 evrov. Nagra- za Društvo proti raku dojk Posočje. šču kraja. Težavo sta ob ustrezni do bomo namenili za sofinanciranje Izdelale so koledar, na katerem so predstavitvi prepoznali tudi omenjeni nadstandardnih programov, ki vklju- upodobljene pri vsakdanjem gasil- podjetji in projekt finančno podprli. čujejo izlet v živalski vrt, plavalni te- skem delu s simboliko enakovredno- S tem dejanjem bodo gasilci skraj- čaj in šolo v naravi. S tem bomo vpis sti. Omenjeni akciji so se pridružili šali dostopne čase do pomoči po- omogočili tudi tistim otrokom, ki jim vsi člani društva in nekateri sloven- trebnih, za kar se donatorjema starši tega ne morejo omogočiti. ski mediji ter jo uspešno pripeljali do iskreno zahvaljujejo. Nagrado so iz rok vodje marketa konca. Predsednik PGD Kobarid Sašo Rosič Brigite Jerkič sprejeli najstarejši vr- Borut Volk in gonilna sila dobrodel- ne akcije Tina Sivec sta predsedni- tičkarji Krtki, saj so prav slednji v ča- IZMENJAVA SADIK su akcije trgovino večkrat obiskali in ci društva Doroteji Batistuta na re- dnem občnem zboru slovesno pre- IN IZKU[ENJ s petjem pesmic kupce spodbujali h KOBARIŠKI GASILCI SO ZBIRALI SRED- dala simbolični ček v višini 946 ev- glasovanju za nas. Prodajalke so STVA ZA DRUŠTVO PROTI RAKU DOJK Kobarid – V petek, 6. maja, le dan rov. Poleg zbranih sredstev je svoj POSOČJE – Predsednik PGD Kobarid Borut nam pripravile lep sprejem in otroke pred EKO praznikom je že tradicio- del primaknila tudi Krajevna sku- Volk in gonilna sila dobrodelne akcije Tina nalno potekala izmenjava sadik. počastile s slastno torto. pnost Kobarid in PGD Kobarid. Sivec sta predsednici društva Doroteji Bati- Osnovni razlog, da člani Društva Sa- Hvaležni smo vsem, ki ste majhne stuta na rednem občnem zboru slovesno Ker pa se dobro z dobrim vrača, so predala simbolični ček v višini 946 evrov. Fo- mooskrba Kobarid organizirajo ta rdeče žetone namenili prav otro- kobariške gasilke in gasilci v sredo, to: Marijan Stres dogodek, ni le v izmenjavi sadik in kom. S tem ste pokazali ljubeč in 30. marca, iz rok Ivice Vulića, di- semen s prijatelji ter somišljeniki, sočuten odnos do naših najmlajših. rektorja območne enote Zavarovalni- Zavarovalnica Triglav, del sredstev ampak gre v tem primeru tudi za pri- Otroci so naša prihodnost in prav ce Triglav iz Nove Gorice, v uporabo pa je prispevalo tudi farmacevtsko dobivanje znanja o vzgoji rastline, ki zato naša najboljša naložba. prevzeli polavtomatski defibrilator. podjetje KRKA iz Novega mesta. smo jo dobili v dar. V šestih letih se Irena Kovačič, Vrtec Most na Soči Naložbo je v veliki meri pokrila prav Ker je število posredovanj kobariške je izmenjalo že veliko rastlin in infor-
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 15 )
40 let od ru{ilnega potresa Letos mineva 40 let odkar je fur- lanski potres močno zaznamoval tu- di življenje v naših krajih. 6. maja 1976 ob 21. uri po lokalnem času je tla stresel z magnitudo 6,5, njegovi učinki pa so pri nas dosegli med VIII. in IX. stopnjo po EMS. Sledili so šte- vilni popotresni sunki, 15. septembra pa nov močnejši z magnitudo 6,1 in učinki VIII. stopnje. Posočje jo je v tej katastrofalni nesreči odneslo brez smrtnih žrtev, materialna škoda pa je bila ogromna. Podobe krajev so se spremenile, porušene hiše so nado- LETOS JE POTEKALA TUDI SANACIJA OSREDNJA SPOMINSKA SLOVESNOST je v Breginju potekala 6. maja, ko je od rušilnega po- PLAZU NA LOKALNI CESTI BREGINJ–LO- mestile nove. Kljub nekaterim očit- tresa minilo natanko 40 let. Poleg domačinov so se je udeležili tudi predstavniki državnega vrha GJE, ki se nahaja v bližini lesenega mostu kom, da obnova vasi ni stekla v pra- in ljudje, ki so ob potresu prizadetim priskočili na pomoč. Foto: Mateja Kutin čez Nadižo v smeri proti Logjem. vi smeri in se marsikateri arhitektur- ni biseri niso ohranili, lahko rečemo, ohranjena priča nekdanjega Breginja. ohranjanju zgodovinskih dejstev in Saniran je tudi plaz na lokalni ce- da je najpomembnejše ostalo – osta- Zbrane sta najprej pozdravila in na- na podlagi poznavanja in spoštovanja sti Breginj–Logje, ki se nahaja v bli- lo je življenje. govorila predsednik Krajevne sku- le-teh, iskanje idej za nadaljnji ra- žini lesenega mostu čez Nadižo v V spomin na to tragedijo v občini pnosti Breginj Srečko Gašperut in zvoj.« Oba z županom si tudi želita smeri proti Logjem. Sanacija je vklju- Kobarid letos pripravljajo številne kobariški župan Robert Kavčič. Ga- posluha in pomoči države pri ohra- čevala odstranitev nevarnega materi- dogodke. Maja je med drugim v Bre- šperut je izrazil zadovoljstvo, da so njanju življenja v najzahodnejših ala, izvedeno je bilo sidranje nevar- ginju potekala osrednja spominska se slovesnosti udeležili predstavniki vaseh Slovenije. nih plasti in s tem povečanje stabil- slovesnost, v Kobaridu posvet Potresi državnega vrha in ljudje, ki so ob Domačin Jožef Školč je z občin- nosti terena, položena pa je bila tudi v Posočju, konec meseca pa vaja Po- potresu priskočili na pomoč rojakom, stvom delil svoje spomine na dogod- zaščitna mreža. Vrednost sanacije je tres Breginj 2016. ter tisti, »ki so zaslužni, da sta zgo- ke in na pomoč, ki je prihajala iz vse skupaj znašala 50.000 evrov. dovina in nekdanja beneško-sloven- države. »Celotna Jugoslavija je zbira- V prvi polovici junija, še pred ko- Osrednja spominska ska arhitektura še vedno del identite- la sredstva, iskala načine za učinko- palno sezono, bo Občina Kobarid slovesnost te naših krajev.« Kot je še dodal, vito, hitro pomoč. Ne govorim le o predvidoma uredila tudi podor Logje, 6. maja, natanko 40 let od majske- glavna tema obeleževanja dogodkov posameznikih, o dobrih in vestnih ki se nahaja pri kopališču Nadiža. ga potresa, je bila v Breginju osrednja iz preteklosti ne sme biti obžalovanje ljudeh z občutkom za bližnjega. Brez Nataša Hvala Ivančič spominska slovesnost. Kulisa priredi- in čustvena analiza dogodkov, ampak pomisleka so se odzvali vojska z vso Foto: Žiga Jeriha tve je bilo staro vaško jedro, edina morajo biti namenjeni »predvsem mehanizacijo, proizvodni programi
Utrinki
mena in jih na takšnih izmenjavah nesebično daruje naprej. Redno pa so prisotne tudi zelo podkovane zeli- ščarke, ki na kobariško tržnico pri- našajo sadike zelišč in dišavnic (ma- jaron, origano, ajbiš, srčnico, peh- tran, ognjič …). Najde pa se tudi ka- kšna sadika starih okrasnih trajnic (roženkravt ipd.). Kot zanimivost naj omenimo, da smo letos prvič imeli tudi sadike plavice. Izmenjavo smo dopolnili s prodajo ekoloških sadik Invalidskega podje- tja Tolmin, ki nas je založilo s sadika- PRIREDITEV POLETJE V NAROČJU KRNA bo tudi letos postregla z znanimi izvajalci. Foto: mi paprike in paradižnika. Z vzgojo Katja Kepic teh sadik smo imeli samooskrbniki letos kar precej težav. Razloge, da POLETJE V NARO^JU KRNA skih izvajalcev. V zadnjem letu je or- V ŠESTIH LETIH SE JE IZMENJALO ŽE VE- so naše rastline zastale v rasti, lahko ganizacijo prireditve prevzela Krajev- LIKO RASTLIN IN INFORMACIJ. Kroženje Dre`nica – Tradicionalna prireditev teh med vrtičkarji je vsekakor dobrodošlo in iščemo tudi v mili zimi, ki nas ni silila Poletje v naročju Krna je v zadnjem na skupnost Drežnica, ki dogodek pripomore k lažjemu vrtnarjenju. Pri vsem k temu, da ogrevamo stanovanja čez letu iz amaterskega odra zrasla v fe- letos ponovno organizira s pomočjo tem pa je pomembno, da kar nekaj žensk ze- cel dan; posledično so bile tempe- stival, letos se bo odvijala od četrt- sponzorjev in Občine Kobarid. Pod lo skrbno varuje stara semena in jih na ta- rature nekoliko nižje kot v hudi zimi. velikim šotorom bomo lahko ponov- kšnih izmenjavah nesebično daruje naprej. ka, 16. junija, do nedelje, 19. junija. Upamo, da se nam bo v prihodnjih Poletje v naročju Krna ponuja glas- no prisluhnili Vladu Kreslinu, zvrsti- macij. Kroženje teh med vrtičkarji je letih pridružilo še več obiskovalcev, bene in kulturne dogodke za vse lo pa se bo še kar nekaj znanih izva- vsekakor dobrodošlo in pripomore k prekaljenih vrtičkarjev in mladih zna- okuse, saj lahko uživate ob komič- jalcev, kot so Leteči Potepuhi, Klapa lažjemu vrtnarjenju. Pri vsem tem pa nja željnih nadobudnežev. nih dramskih igrah, dalmatinskem Kampanel in Čuki. je pomembno tudi to, da kar nekaj Besedilo in foto: Peter Domevšček, večeru z dalmatinsko klapo ter se Klemen Ivančič, Krajevna skupnost žensk zelo skrbno varuje stara se- Društvo Samooskrba Kobarid zabavate ob ritmih najboljših sloven- Drežnica
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 16 )
POZIV K ZBIRANJU FOTOGRAFIJ IN AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA NA TEMO POTRESA 1976 6. maja 2016 je minilo natanko 40 let, odkar je močan potres s seri- jo večjih popotresnih sunkov močno stresel tla tudi v Posočju in močno prizadel Breginjski kot. Ob tej obletnici pozivamo vse, da gradivo iz svojih osebnih arhivov delite z nami in obiskovalci naših krajev. Dobrodo- šla je vsaka pomoč in podpora pri zbiranju gradiva. Fotografije bodo presli- kane, originali pa vrnjeni lastnikom. Ob razstavljeni fotografiji bo naveden avtor oziroma lastnik fotografije. Ves zbrani material bo uporabljen za namen predstavitve potresa leta 1976 v Breginjskem kotu in bo kasneje predan v arhiv muzejske zbirke Breginjskega muzeja. Vabimo vas, da čim prej stopite v stik z nami in tako skupaj z nami ustvar- jate zgodbo o spominu na potres. Veseli bomo vašega klica ali sporočila. O IZKUŠNJAH PRETEKLIH POTRESOV V POSOČJU so sredi maja govorili na posvetu v Koba- ridu. Foto: Mateja Kutin Organizacijski odbor – 40. obletnica potresa Kontaktni osebi: Srečko Gašperut in Igor Baloh tovarn, mediji, ki smo jim takrat še odločenosti in železne volje tudi v Telefon: 041-988-636 (Srečko), 031-792-375 (Igor) rekli sredstva obveščanja, banke in prihodnje ne zmanjka.« E-naslov: [email protected] podjetja.« Še pred zimo je bilo treba Kulturni program slovesnosti so Splet: www.breginjski-kot.com/potres-1976-2016 zgraditi ljudem streho nad glavo in sooblikovali učenci Podružnične šole tako preprečiti, da bi jih potres pre- (PŠ) Breginj, učenka Glasbene šole gnal z domače zemlje. Tolmin Špela Menič, Ženski pevski nodajalska akcija Kje ste bili, ko je degustacijo domačih jedi in predsta- Kot slavnostni govornik je Kotarje zbor Sedlo, harmonikarka Elizabeta streslo, v okviru katere sta Anja vitvijo rokodelskih delavnic »odpelja- počastil predsednik Državnega zbora Cencič, Mešani pevski zbor Planin- Medved in Nadja Velušček snemali li« v preteklost. RS dr. Milan Brglez. V svojem nago- ska roža Kobarid, tolkalist Uroš Ne- spomine obiskovalcev na dogajanje voru je spomnil na burno zgodovino manič in Rezjanab sasiedi. Življenje pred 40 leti. Obiskovalci pa so bili O potresih na posvetu Breginjskega kota, kateri je svoje do- pred, med in po potresu je bilo obi- vabljeni tudi na odprtje stalne foto- Sredi maja sta Občina Kobarid in dal tudi potres. Železna volja Kotar- skovalcem približano s pomočjo po- grafske razstave Begunci na doma- Uprava RS za zaščito in reševanje jev, njihova vztrajnost in trmoglavost snetkov iz arhiva RTV Slovenija. čem pragu, ki jo je v sodelovanju z (URSZR) v Kobaridu pripravili posvet so pripomogli k temu, da Breginjski Že v popoldanskem času so si obi- Goriškim muzejem postavil Naško z naslovom Potresi v Posočju. Na kot še vedno živi. Zaključil je z upa- skovalci lahko ogledali Breginjski Križnar. Ves popoldan je bilo v sta- njem je tekla beseda o tem, kako njem in željo, da naj še naprej klju- muzej, ki je ta dan odprl vrata. V rem vaškem jedru živo. Otroci PŠ smo se v preteklih štirih desetletjih bujejo času in da jim »optimizma, izvedbi Kinokašce je potekala spomi- Breginj so nas ob pomoči starejših z soočali s potresi in kako se je spre-
Utrinki
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL jo, na gore in morje? In kje so še ta- SLAVICE SMREKAR ki ljudje, ki na svoje delo gledajo kot na poslanstvo; ki za svoje kraje živi- Liv{ke Ravne – Sredi aprila se je v jo, posledično celo učno snov po- domu Kavka odprla razstava likovnih dajajo v duhu Posočja in skrbijo tudi del Slavice Smrekar. V uvodnem za sovaščane, da jim omogočajo nagovoru smo slišali, da gre za raz- »pokazati se«? stavo najbližje sosede, ki z domom (sicer drugače) sodeluje že vrsto let. Tam gor, na Kavki so. Pojdite pogle- Poleg nje pa v vrsti čakajo še mnogi dat, pa boste videli ... vse do morja. nadarjeni ustvarjalci z Livških Raven Obljubim. in okoliških krajev, ki se bodo v pri- Polona Stergar hodnosti tukaj predstavili s svojimi izdelki. Dom, ki je prvotno namenjen POVEZANI Z GALLUSOM šolarjem, ki iz različnih krajev pridejo v šolo v naravi, se je tako ta večer [entvi{ka Gora – »Malo mož ima- spremenil v mini galerijo s Slavičini- RAZSTAVA DEL SLAVICE MLAKAR – Dom Kavka se je sredi aprila spremenil v majhno galerijo. mo, ki bi bili tako brezpogojno pri- Foto: Zoran Matovski znani v svoji stroki, in to povsod po mi slikami, ki vsaka v sebi nosi svojo zapadnem kulturnem svetu, kakor zgodbo. pod vodstvom Barbare Kovačič za- vim v avtu; razpeta med vsesloven- prav Gallus (Jakob Gallus Petelin, Slikarka nam je zaupala, da jih je ve- peli štiri pesmice. S svojim obiskom skimi cestami, kraji, ljudmi. Najljub- 1550–1591, op. av.); med glasbe- liko nastalo na likovnih delavnicah, nas je počastil tudi kobariški župan ša izmed vseh pa ostaja cesta v Ko- niki je do sedaj edini. Poleg velikih nekaj pa tudi doma. Tako smo lahko Robert Kavčič, ki je vsem obisko- barid. Začne se že tam, na volarski in največjih skladateljev med Fran- videli portrete (ob katerih so vsi ugi- valcem in uslužbencem namenil ne- ravnini, in vedno bližje sem domu, cozi, Italijani, Nemci in Nizozemci bali, koga je slikarka upodobila), kaj spodbudnih besed. Sledila je vedno lepša je. Zagotovo zato, ker mu je zagotovljeno eno izmed naj- krajino, izseke iz vsakodnevnega živ- pogostitev uslužbencev doma Kavka sem tu doma, neizpodbitno pa tudi odličnejših mest v kulturni zgodo- ljenja in tudi plešočo balerino, ki jo (in njihovih »polovic«) z domačimi zato, ker so naši kraji zares lepi. Pa vini«, je pred sto leti zapisal Josip je Slavica upodobila sredi glamuro- zeliščnimi namazi, za posladek pa kje drugje na svetu je že s ceste vi- Mantuani, eden izmed prvih doma- znega skoka. Da pa je bilo odprtje smo lahko pokušali še odlične koba- den sv. Anton; kje te do hiše pripelje čih raziskovalcev življenja in dela na- razstave res takšno, kot se spodobi, riške štruklje. drevored s stotino lip, ki trenutno ze- šega najpomembnejšega renesanč- so nam mladi pevci iz OŠ Tolmin Trenutno veliko svojega časa preži- lenijo; kje se iz hriba vidi na Beneči- nega skladatelja. Kljub večletnemu
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 17 )
Anton Ladava. Dr. Blaž Dolinšek, RAZPIS ZA PODELITEV tehnični vodja Državne tehnične pi- OB^INSKIH PRIZNANJ IN sarne, zaposlen v Gradbenem inšti- tutu ZRMK, pa je predstavil izkušnje NAGRAD OB^INE KOBARID s popotresno obnovo po potresih le- ZA LETO 2016 ta 1998 in 2004. Kako se je spremi- Na spletni strani Občine Kobarid njala zakonodaja, ki je urejala posle- je objavljen razpis za podelitev dice naravnih nesreč od leta 1976 do občinskih priznanj in nagrad. Vaše leta 2004, je predstavil Leon Behin, predloge lahko pošljete do generalni direktor Direktorata za vo- vključno 15. 7. 2016 na naslov de in investicije pri Ministrstvu za Občina Kobarid, Komisija za okolje in prostor. Vlogo in naloge priznanja in nagrade, Trg svobode Uprave RS za zaščito in reševanje 2, 5222 Kobarid. (URSZR) v primeru naravnih nesreč Več lahko preberete v SOČAsniku pa je podrobneje predstavil generalni na strani 33 in na www.kobarid.si. KONEC MAJA JE V BREGINJU POTEKALA VAJA POTRES BREGINJ 2016. Na njej so med direktor Darko But. drugim želeli preveriti operativno usposobljenost in opremljenost sil za zaščito, reševanje ter pomoč ob reševanju, evakuaciji in oskrbi poškodovanih ali prizadetih zaradi dogodka. Foto: Mateja Kutin vaja Potres Breginj 2016 Organizirali so jo URSZR, Izpostava Zadnjo majsko soboto je v Bregin- URSZR Nova Gorica, Občina Ko- minjal pristop k odpravam posledic vec Zavoda za gradbeništvo Slovenije ju potekala vaja Potres Breginj 2016. barid, Javne reševalne službe za naravnih nesreč ter obnovi poškodo- in član Slovenske akademije znanosti zaščito, reševanje in pomoč, Prosto- vanih objektov in infrastrukture. Nav- in umetnosti. Po potresih leta 1976 je voljno gasilsko društvo (PGD) zoče je najprej pozdravil kobariški vodil strokovno ekipo Zavoda za raz- Breginj in Gasilska zveza Kobarid. župan Kavčič, ki je ob tej priložnosti iskavo materiala in konstrukcij, ki je Na njej je bilo predstavljeno delo poudaril zavedanje lokalne skupno- koordinirala popis poškodovanosti ter reševalnih ekip v primeru potresa. V sti, da živimo na potresnem obmo- obnovo poškodovanih hiš v Posočju. dopoldanskem času je potekala čju. Tega dejstva ne moremo spreme- Poleg tega je bil imenovan tudi v In- teoretična (štabna) vaja, na kateri so niti, upoštevati pa ga moramo pri terdisciplinarno centralno skupino s sodelovali občinski štabi civilnih gradnji. sedežem v Vidmu, ki je vodila obno- zaščit (CZ) občin Bovec, Kobarid in Pred polno dvorano Doma Andre- vo Furlanije - Julijske krajine. O tem, Tolmin ter Regijski štab CZ za Sever- ja Manfrede je načine popotresne kako se je lokalna skupnost lotila no Primorsko. Sledil je praktični del obnove in gradnje stavb v sedemde- obnove v potresu leta 1976 poškodo- OB 40. OBLETNICI POTRESA je bila izdana vaje, odprt za javnost, ki se ga je poštna znamka, ki jo lahko kupite v Turistično- setih letih ter danes predstavil aka- vanih objektov, je spregovoril takratni informacijskem centru Kobarid. Foto: Nataša udeležila tudi ministrica za obrambo demik dr. Miha Tomaževič, sodela- predsednik Skupščine Občine Tolmin Hvala Ivančič Andreja Katič. Nagovorila in poz-
Utrinki raziskovanju in proučevanju njego- epidemij kuge, iz Ribnice preselili Gori v organizaciji Krajevne skupno- vega življenja ter dela, ki se je na na tedaj pomembno Šentviško Go- sti Šentviška Gora, Turističnega dru- slovenskih tleh začelo konec 19. ro. Tu naj bi se ob ugodnih gospo- štva Šentviška planota in Tolminske- stoletja in se s številnimi razpravami darskih razmerah, ki so bile naklo- ga muzeja organizirali večjo slove- nadaljevalo predvsem v 30. in 40. njene razvoju trgovske dejavnosti, snost in odkrili prvo trajnejše Gallu- letih 20. stoletja, ostajajo njegova ukvarjali s trgovanjem in prodajo ra- sovo obeležje na Primorskem. Ka- najzgodnejša leta velika neznanka. znovrstnega blaga. Živeli naj bi v hiši mniti doprsni kip, ki stoji na glavnem Zaradi pomanjkanja arhivskih virov številki 105, nedaleč od vaške cer- vaškem trgu, je v lanskem letu izde- namreč ne poznamo njegovega roj- kve, kjer se je še konec 19. stoletja lal Evgen Feltrin, domačin iz vasi stnega kraja, niti nimamo nobenih reklo »Pri petelinovih« in je imela ob Zakraj, program, ki je bil posvečen drugih dokazov o najzgodnejših le- vhodnih vratih poleg letnice in dru- Gallusovi glasbi in času, v katerem tih, ki naj bi jih preživel nekje na gih poslikav nabožne vsebine nasli- je živel, pa so sooblikovali učenci Kranjskem (Vojvodina Kranjska). kano tudi podobo petelina ter veliko podružnične OŠ Šentviška Gora ter V njegovih življenjepisih se tako po- črko »M«, znak za trgovca. člani Folklorne skupine Ivan Lahar- javljajo kar trije domnevni rojstni kra- Še kot otrok naj bi se nato Jakob pre- nar Planota, flavtistki Glasbene šole ji: Šentviška Gora, Idrija in Ribnica. selil k sorodnikom v tedaj naglo raz- Tolmin, Tolminske puntarke, Oktet Domneve, da naj bi se Gallus rodil v vijajočo se Idrijo. Kasneje naj bi mu Simon Gregorčič iz Kobarida ter enem izmed njih, temeljijo predvsem sledili še ostali člani družine in v Idriji duo Gita iz Tolmina. Pri slovesnosti na ustnem izročilu in posrednih po- v hiši številki 80, ki je imela na proče- je imela pomembno vlogo tudi Obči- datkih, vezanih na priimek Petelin. lju prav tako podobo petelina in črko PRVO TRAJNEJŠE GALLUSOVO OBELEŽ- na Tolmin, saj so se dogodka udele- Drugih trdnejših dokazov za zdaj ni. »M«, nadaljevali s trgovsko dejavno- JE NA PRIMORSKEM – Kamniti doprsni kip žili tudi predstavniki občin Ribnica in Eno izmed najverjetnejših razlag pr- stjo. Iz Idrije je nato glasbeno nadar- Jakoba Gallusa Petelina, ki stoji na osre- Idrija. Organizatorji prvega srečanja vih dveh desetletij njegovega življe- jeni Jakob še pred svojim dvajsetim dnjem trgu Šentviške Gore, je v lanskem letu krajev, povezanih z Gallusom so na- izdelal domačin Evgen Feltrin. Foto: Marko mreč prepričani, da dileme, kje je nja, ki ga zadovoljivo pojasnjuje tudi letom odšel v svet, kjer se je preži- Grego ohranjeno ustno izročilo, je leta vljal kot pevec in zborovodja ter se bil Gallus dejansko rojen, po vsej 1940 zapisal Karol Bezeg, ki pravi, uveljavil kot eden najbolj samosvojih Čeprav je Jakob Gallus z našimi kraji verjetnosti ne bomo nikoli razrešili, da naj bi bil Gallusov rojstni kraj ustvarjalcev cerkvene, pa tudi druge nedvomno povezan, mu na Tolmin- lahko pa je prav ta uganka izhodišče Šentviška Gora. Njegovi predniki glasbe. Živel je na spodnjem Štajer- skem doslej, razen omemb, nismo za številna nadaljnja srečanja in po- Petelini naj bi se še pred letom skem, Moravskem, v Šleziji in na Če- posvečali posebne pozornosti. Prvo vezovanje. 1500, torej v času turških upadov in škem ter leta 1591 v Pragi tudi umrl. nedeljo v maju pa so na Šentviški Karla Kofol, etnologinja, Tolminski muzej
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 18 )
dravila je vse sodelujoče ekipe ter Kosmač, regijski poveljnik CZ in vod- bi župana Občine Kobarid Roberta baridu v sodelovanju z lokalno sku- obiskovalce in jim zaželela uspešno ja izpostave URSZR v Novi Gorici. Kavčiča, načelnika Upravne enote pnostjo pripravljata Kobariški muzej delo. Vajo sta si ogledala in vse zbra- Sledil je slovesni prevzem novega Tolmin Zdravka Likarja, bovškega in Ustanova »Fundacija Poti miru v ne nagovorila tudi generalni direktor gasilskega vozila, ki ga je Breginjskim župana Valterja Mlekuža, župana Posočju«. Park spomina bo posvečen URSZR Darko But in kobariški župan gasilcem predal kobariški župan Kav- Čedada Stefana Balocha, italijanske vsem vojakom, padlim na soški fronti, Robert Kavčič. čič. Breginjski gasilci so dobili novo, generalne konzulke iz Kopra Ive Pal- in bo predvidoma dokončan novem- Na vaji je sodelovalo 24 enot: ga- težko pričakovano gasilsko vozilo mieri, direktorja kostnice iz Redipu- bra 2018, ko bomo obeleževali stole- silska društva, ekipa nujne medicin- GCGP-1, ki bo nadomestilo dotrajan glie polkovnika Norbeta Zorzitta in tnico konca prve svetovne vojne. ske pomoči, policisti, enota reševal- TAM 130. Uradnemu delu je sledila ga- deželnega predsednika vojnih invali- V nadaljevanju si je veleposlanik nih psov, helikopterska enota Sloven- silska veselica z ansamblom Erazem. dov Giovannija Piccoma si je ogledal ogledal tudi Kobariški muzej in raz- ske vojske, enota za zagotovitev za- Mateja Kutin kostnico ter se seznanil z zgodovino stavo v Ustanovi »Fundacija Poti mi- časnih prebivališč iz Italije, CZ, gorski kraja ter Posočja. ru v Posočju«. Obisk je nadaljeval v reševalci, enota za iskanje in reševa- Obisk italijanskega Obisk Kobarida je nadaljeval na sosednji občini Tolmin. nje v urbanih okoljih MUSAR, skavti, veleposlanika v Kobaridu Občini Kobarid, kjer mu je sprejem Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič taborniki … Obiskovalci so lahko na V sredo, 4. maja, je Kobarid obi- z dobrodošlico pripravil kobariški 15 delovnih točkah podrobneje spo- skal Veleposlanik Republike Italije dr. župan. Predstavil mu je kobariško O mo`nostih oljkarstva znali delo in opremo reševalnih ekip, Paolo Trichilo. Na italijanski kostni- občino, njeno delovanje in gospodar- na Kobari{kem ki nam v primeru potresa priskočijo ci je položil venec v spomin vsem stvo, sodelovanje s sosednjo Italijo Na pobudo kobariškega župana na pomoč. Vajo je vodil mag. Samuel padlim italijanskim vojakom. V druž- ter projekt Park spomina, ki ga v Ko- Roberta Kavčiča so Kobarid aprila
STROKOVNJAKI Z INŠTITUTA ZA OLJKARSTVO so na pobudo kobariškega župana Roberta Kavčiča skupaj s prof. dr. Radom Pišotom in poslancem Markom Ferlugom obiskali Kobarid. VELEPOSLANIK REPUBLIKE ITALIJE DR. PAOLO TRICHILO je v začetku maja obiskal Koba- Po delovnem sestanku v prostorih Občine Kobarid, na katerem jim je bila predstavljena zamisel rid in na italijanski kostnici položil venec v spomin vsem padlim italijanskim vojakom. o zasaditvi oljk, so si ogledali tudi teren.
Utrinki
STARO SELO SKOZI ^AS stava je urejena po različnih časov- Michel Jeriha zrecitirala nekaj ljud- Staro selo – Sredi aprila je Turistično nih obdobjih; najstarejši dokumenti skih pesmi v domačem narečju, za- društvo (TD) Staro selo v večnamen- so nastali pred več kot 150 leti. peli pa so tudi vaški otroci. skem objektu odprlo razstavo z na- Za kulturni program so na začetku Predstavnik vasi in predsednik TD slovom Staro selo skozi čas. Gre za poskrbeli člani Mešanega pevskega Staro selo Frenk Jeriha je sprego- bogato zbirko fotografij in dokumen- zbora Sveti Anton Kobarid, v nada- voril o nastajanju razstave ter pouda- tov, ki pričajo o preteklosti kraja. Raz- ljevanju sta Peter Benedejčič in ril pomembnost poznavanja prete- klosti za razumevanje sedanjosti. Hkrati je izrazil željo, da bi znali po- nos in ljubezen do domače zemlje prenesti na nadaljnje rodove. Razstavo je uradno odprl Anton Ur- bančič, najstarejši prebivalec Stare- ga sela, ki bo avgusta dopolnil 96 let. Razstavo si lahko ogledate po pred- hodnem dogovoru s predsednikom TD Staro selo Jeriho, Polono Lazar ali Valentino Urbančič. T. K., TD Staro selo NAJSTAREJŠA STANOVALKA DOMA UPO- KOJENCEV PODBRDO je svoj 102. rojstni ZOFKA TRPIN PRAZNOVALA dan praznovala 4. maja. Ob tej priložnosti je 102. ROJSTNI DAN Zofka Trpin tudi zapela in dokazala, da pe- sem ne pozna starostnih omejitev. Podbrdo – V Domu upokojencev Podbrdo je 4. maja svoj 102. rojstni na kmetih jo je utrdilo, saj je morala RAZSTAVO STARO SELO SKOZI ČAS si je poleg številnih domačinov ogledalo tudi veliko izse- ljencev. Pomembnost dogodka za tukajšnje prebivalce pa je s svojo prisotnostjo potrdil tudi dan praznovala naša najstarejša sta- že kot desetletna deklica zapustiti kobariški župan Robert Kavčič. Foto: J. U. novalka Zofka Trpin. Trdo življenje dom in rodno vas Stržišče. Odšla je
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 19 )
obiskali strokovnjaki iz Inštituta za predloge za izboljšanje počutja učen- oljkarstvo. Skupaj s prof. dr. Radom cev na šoli ter življenja v širši lokalni Pišotom in poslancem Markom Fer- skupnosti, ki sta jih zbrali od pred- lugom so se na Občini Kobarid ude- stavnikov višjih razredov šole. Rav- ležili sestanka, katerega namen je nateljica in župan sta pobudam pri- bila predstavitev ideje o zasaditvi oljk sluhnila in odgovorila na številna na Kobariškem ter pridobitev stro- vprašanja, ki so se učencem porodila kovnega mnenja oziroma pridobitev v času razprave. Na podlagi predla- informacij o morebitni drugi kmetij- ganih pobud, ki so jih predstavili, je ski dejavnosti, ki bi bila zanimiva za župan pobliže predstavil organizacij- naše območje. Strokovnjaki so odšli sko in finančno delovanje občine ter tudi na teren in si ogledali območje način uresničevanja zastavljenih ci- od Starega sela proti Borjani ter ob- ljev. Učenci so se v pogovor aktivno močje pod vasjo Perati. vključili in z njim poklepetali o živ-
Na podlagi strokovne ocene bo o ŽUPAN OBČINE KOBARID je na okrogli mizi šolskega parlamenta kobariške OŠ prisluhnil pre- ljenju v občini. Ob koncu okrogle možnosti zasaditve oljk in razširitve dlogom za izboljšanje počutja učencev na šoli in življenja v širši lokalni skupnosti. mize se je župan osnovnošolcem, kmetijske dejavnosti na Kobariškem mentorici in ravnateljici zahvalil za razprava še potekala. Če se bo poka- povabilo ter obljubil, da bo vse pre- zalo, da je ideja uresničljiva, bo Ob- dloge in pobude preučil ter z vese- čina Kobarid pristopila k iskanju ljem dodal, da so nekateri njihovi primernih razpisov, ki bi omogočili predlogi že v načrtu in bodo v času pridobitev finančnih sredstev za širi- poletnih počitnic tudi izvedeni. tev kmetijske dejavnosti. Na isti dan se je župan srečal tudi Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič z diplomanti, natančneje šestimi di- plomantkami iz občine Kobarid. V @upan na okrogli mizi družbi podžupana Marka Miklaviča {olskega parlamenta in in občinskega svetnika Branka Velišč- sre~anju z diplomantkami ka je prisluhnil zanimivim predstavi- V četrtek, 21. aprila, se je župan tvam diplomskih nalog ter študijskih Občine Kobarid Robert Kavčič odzval programov, ki so si jih diplomantke povabilu osnovnošolcev kobariške OŠ izbrale. V sproščenem vzdušju je žu- in se udeležil okrogle mize šolskega ŠEST DIPLOMANTK se je aprila srečalo s kobariškim županom Robertom Kavčičem. pan z njimi poklepetal, jim ob za- parlamenta. V družbi ravnateljice ključku uradnega srečanja čestital za Melite Jakelj je prisluhnil poročilu kuž Vončina, in predstavitvi dogod- Predsednica Mineja Lazar in pod- dosežen uspeh in jim zaželel veliko dela šolskega parlamenta, ki aktivno kov, ki se jih je udeležil tako na re- predsednica Dea Manfreda šolskega uspeha na nadaljnji življenjski poti. deluje pod mentorstvom Urške Mle- gijskem kot na državnem nivoju. parlamenta sta predstavili pobude in Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič
Utrinki za pestrno in kasneje za deklo v Tr- Tako je bilo tudi na njen 102. rojstni program pa je sofinancirala tudi Ob- vali tako otroci kot tudi njihovi starši. tnik. Spominja se teh težkih časov, dan, ko je zapela skupaj z nami. čina Tolmin. Zavedamo se, da je in- Dejstvo je, da se matere iz nekaterih ko je kot dekla služila na kmetijah. Praznovali in poveselili smo se v tegracija otrok v novo okolje uspe- kulturnih okolij večinoma zadržujejo Spominja pa se tudi tega, da fantje družbi njenih svojcev, domski pevski šnejša, če so integrirani tudi njihovi doma, da niso zaposlene in skrbijo iz vasi takrat niso smeli plesati z de- zbor pa je ob tej priložnosti pripravil starši. Na uvodnem srečanju smo za družino. Naš cilj je bil, da bi se klami. Pa vendar se je Lukov An- kratek program. oblikovali načrt izvedbe programa tudi one pričele vključevati v lokalno drej odločil, da jo povabi na ples. Iz Besedilo in foto: Meta Tuta, socialna (ločene dejavnosti za otroke in star- okolje. Prav zaradi tega smo pri iz- tega se je nato rodila ljubezen in Zo- delavka, Dom upokojencev Podbrdo še), ki so ga lahko istočasno obisko- vedbi programa čim bolj izhajali iz fka se je primožila k hiši, ki je imela nekaj rodovitne zemlje, eno ali dve kravi ter kakšnega prašička. Čeprav CICIBANOVE URICE je še vedno trdo delala doma in na SLOVENSKEGA JEZIKA sosednjih kmetijah, je bila tam spre- Tolmin – V zadnjih letih tudi v Vrtcu jeta in srečna. Skrbela je za tri otro- Ilke Devetak Bignami v Tolminu opa- ke, ki so se jima rodili v zakonu. žamo porast otrok, ki prihajajo iz Čeprav je bila vedno trdnega zdravja, drugih kulturnih okolij. Ti otroci se so leta naredila svoje. In tako se je tako srečujejo z novim okoljem in z pred enajstimi leti odločila za selitev njim neznanim jezikom, kar posle- v dom starostnikov, kjer si je v gar- dično pomeni tudi težje vključevanje sonjeri ustvarila prijeten kotiček in ter sodelovanje v različnih dejavno- se dobro vživela v domsko življenje. stih vrtca, zato smo v vrtcu organizi- Danes za vsakdanja opravila potre- rali Cicibanove urice slovenskega buje veliko pomoči, saj ji zdravje ne jezika. Navezali smo stik s Posoškim služi več najbolje. Včasih zato potar- razvojnim centrom (PRC), kjer so ta- na, da je že sita življenja. Potem pa koj pokazali pripravljenost za sode- spet pridejo dnevi, ko se široko na- lovanje, saj izobražujejo različne cilj- V OKVIRU MODULA ZDRAVJE smo obiskali Reševalno službo Zdravstvenega doma Tolmin. smehne in še kaj zapoje. ne skupine odraslih, ta izobraževalni Foto: Patricija Rejec
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 20 )
Ob~ina Tolmin
Pogovor z `upanom membnejše velike investicije in pri- sprejetega proračuna vseh investicij ob prazni~nem maju dobitve za občino Tolmin, za naše ni bilo možno dokončati, zato so se Leto je naokoli in spet je tu maj, občane, pa tudi za celotno Posočje. nekatere prenesle v letošnje leto. Kot še posebej slovesen v Občini Tolmin, Treba je povedati, da so bile vse te sem že omenil, v letošnjem proraču- ki praznuje svoj praznik. Z županom investicije vezane na finančno per- nu tako velikih investicij, kot smo jih Urošem Brežanom smo se ozrli na spektivo 2007–2013, ki se je z letom izvajali lansko leto, nimamo. Nadalju- minulo leto in osvetlili dogodke, ki 2015 zaključila. Z letošnjim letom se jemo z že začetimi projekti. Na podro- so ga zaznamovali, ter kovali načrte pogoji za pridobivanje evropskih čju družbenih dejavnosti bi izpostavil za prihodnost. sredstev bistveno spreminjajo. Lokal- urejanje prizidkov in kletnih prosto- ne skupnosti bodo imele odslej veli- rov v ŠC Tolmin. Z investicijo se Če se ozrete na minulo leto, kaj je ko manj možnosti za pridobivanje sprostita dve učilnici za osnovno šo- tisto, kar ga je najbolj zaznamova- investicijskih sredstev in to se bo od- lo in pridobi se prostor za še en od- lo? Kar nekaj velikih in zahtevnih razilo na delovanju vseh lokalnih projektov ste uspešno zaključili. delek vrtca. V Tolminu bi omenil še skupnosti, tudi naše. To je vidno že Katere bi izpostavili? urejanje Brunovega drevoreda. Gradi pri primerjavi lanskega in letošnjega Najprej bi želel izpostaviti investi- se kanalizacija za vasi Čiginj in Kozar- proračuna. Ne glede na to pa smo si, cije na področju energetske učinko- šče, nadaljevala se bodo še dela na po mojem mnenju, v lanskem letu vitosti. V letu 2015 smo dokončali cesti med Ljubinjem in Seli nad Pod- postavili dobre temelje za nadaljnje energetsko sanacijo Šolskega centra ŽUPAN UROŠ BREŽAN. Foto: Katarina Ipa- melcem – ta investicija naj bi bila v vec delo. Izboljšali smo pogoje za števil- (ŠC) Tolmin in Osnovne šole Simona letošnjem letu tudi zaključena. S stra- ne dejavnosti in uredili pomemben Kosa Podbrdo. Velika in zahtevna teškega vidika so pomembni projekti del državne cestne infrastrukture. investicija je bila tudi prenova Kino- park. Na področju komunalne infra- prenova Razvojnega programa občine gledališča Tolmin, kjer je delno šlo strukture smo bogatejši za čistilno O letošnjem proračunu smo po- do leta 2020, nadaljevanje postopka za energetsko sanacijo, v večji meri napravo, kanalizacijo in vodovodno drobneje pisali že v prejšnji številki spremembe Občinskega prostorskega pa za funkcionalno prenovo stare omrežje na Kamnem, omeniti velja SOČAsnika. Kakšni so načrti občine načrta, začetek priprave celostne pro- stavbe. Dela okrog stavbe se bodo tudi zaključek državne investicije na za letošnje leto in kateri so najpo- metne strategije, priprava Lokalnega zaključevala še v letošnjem letu, ko 4. razvojni osi, ki je bila vključena v membnejši projekti, ki jih namera- programa za mlade, priprava spre- se bo dokončno uredilo zunanji pro- Operativni program za izvajanje ko- vate izvesti? memb sistema delovanja krajevnih stor med muzejem in kinogledali- hezijske politike za obdobje 2007– Nekaj stvari je takih, ki jih prena- skupnosti, iskanje rešitev za vodooskr- ščem ter tako imenovani Rutarjev 2013. To se mi zdijo tiste najpo- šamo iz lanskega leta. Zaradi pozno bo Kanalskega in Tolminskega Loma
Utrinki vsakodnevnih potreb udeležencev sistem Republike Slovenije«, ki je oziroma smo izobraževalne vsebine potekal na Brdu pri Kranju. Izbran je – komunikacijske vzorce, dialoge, bil namreč kot dober primer povezo- obrazce … – smiselno umeščali v vanja različnih lokalnih institucij za njihovo lokalno in delovno skupnost. soočanje z izzivi družbe. S tem pa Na uricah smo se čez zimo srečevali urice slovenskega jezika za opolno- vsak torek popoldne. Otroci so ob močenje družin priseljencev niso za- obiskih raznih institucij v našem kra- ključene, saj bomo z njim nadaljevali ju (reševalne postaje, gasilskega do- tudi jeseni. ma, kinogledališča …) z igro, pripo- Jasmina Kobal, pomočnica vzgojitelji- vedovanjem pravljic, likovnim obliko- ce, VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin vanjem, petjem in risanjem bogatili svoj besedni zaklad ter se oblikovali na vseh področjih razvoja. Njihovi MEDVRSTNI[KO starši so pridobivali in utrjevali bese- SODELOVANJE dišče ter razvijali bralno in slušno ra- Podbrdo – Podbrška osnovna šola zumevanje slovenskega jezika z na- in vrtec sta v letošnjem šolskem letu menom, da bi lahko čim prej ter vključena v projekt Usposabljanje za MEDVRSTNIŠKO SODELOVANJE je zanimiva oblika sodelovanja med šolarji in vrtičkarji, pred- brez težav sodelovali v vsakdanjih samoevalvacijo. Eden izmed ciljev vsem pa poučna, saj se vsi veliko naučijo ter dobijo nove izkušnje za življenje. sporazumevalnih položajih in prido- projekta je medvrstniško sodelova- bivali nujna znanja za uspešno funk- nje. Zamisel za uresničitev tega cilja otrokom všeč, tovrstno sodelovanje po dva učenca in jim povedala nau- cioniranje v lokalni in širši družbi. je bila, da bi učenci od prvega do pa je pritegnilo tudi šestošolce. čeno pesem. Vzgojiteljica je bila z S Patricijo Rejec iz PRC sva v za- petega razreda enkrat tedensko pri- Najprej so se predstavili učenci če- izborom pesmi seznanjena vnaprej, četku maja projekt predstavili na hajali v vrtec in vrtičkarjem pripove- trtega in petega razreda. Vsak pe- tako da je lahko pripravila dejavnost, mednarodnem posvetu »Vključenost dovali pesmice, ki so se jih naučili v tek, ko imajo vrtičkarji na urniku ki se je navezovala na pesem. Ko so priseljencev v vzgojno-izobraževalni okviru bralne značke. Ideja je bila »dan za besede«, sta v vrtec prišla se zvrstili skoraj vsi učenci, so na vr-
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 21 )
ter projekt združevanja lokalnih tu- po novem tudi polnilnca za elek- Med našimi partnerji iz Društva Alp- smo ponovno podelili tudi naziv ča- rističnih organizacij v dolini Soče. trična vozila? sko mesto leta sta tako veliko zani- stnega občana. Prejel ga je Silvester Po načrtih v začetku junija. Spo- manje vzbudila projekta ekološka vas Gaberšček za dolgoletno delo in skrb Prav pred občinsko stavbo je na dnji del ostaja makadamski, zgornji Čadrg in repopulacija soške postrvi; pri ohranjanju kulturne dediščine, očeh prebivalcev še ena velika in- pa je že asfaltiran. Na zgornjem pla- zahvala za prvega gre prizadevnim angažiranost in nesebično strokovno vesticija, ki naj bi bila zaključena toju sta že postavljeni dve polnilnici, vaščanom Čadrga, pri drugem pa Ri- pomoč pri popotresni obnovi profane v maju. V tem trenutku povzroča ki ju bomo kmalu predali svojemu biški družini Tolmin. Ti dve pobudi in sakralne arhitekture, ki ima trajen velike prometne zastoje pri vožnji namenu. imata odmev v širšem evropskem pomen za občino Tolmin, njeno kul- skozi mesto. Kdaj lahko pričakuje- prostoru in ne samo v Alpah. S pri- turno in turistično prepoznavnost. mo, da bodo dela zaključena? V začetku aprila ste uradno prejeli stopom v društvo dajemo našim par- Vsem nagrajencem iskreno čestitam. Investicija na Ulici padlih borcev naziv Alpsko mesto leta 2016. Slo- tnerjem na razpolago naše znanje in Hkrati pa izražam tudi upanje, da je vsem občanom bolj ali manj na vesnost ob tem je bila le ena v nizu izkušnje, obenem pa se želimo od bomo znali prepoznati tudi vse osta- očeh. Cesta je državna in investicijo dogodkov, ki bodo v letošnjem letu njih učiti, pridobiti kakšno novo ide- le, ki si nagrado zaslužijo, in jim to vodi Direkcija RS za infrastrukturo obeleževali ta naziv, s katerim je jo in jo skušati prenesti k nam. Se- pozornost namenili v prihodnje. (DRSI), Občina Tolmin pa sodeluje bila občina nagrajena za dosedanja veda skupaj z njimi snujemo tudi le tam, kjer gre za občinsko infra- prizadevanja in dosežke na področju Kaj bi ob koncu zaželeli vašim ob- nove ideje in projekte. Verjamem, da strukturo, ki jo je treba v tem sklopu trajnostnega razvoja. Pomeni pa čankam in občanom? ima ta povezava lahko pozitivne urediti. Velika večina investicije tako tudi spodbudo ter odgovornost za Vsem občankam in občanom ob učinke tudi na naše bližnje občine, odpade na DRSI. Po prvotno posta- nadaljnja prizadevanja za zagotav- našem skupnem prazniku najprej is- saj danes večjih premikov brez sode- vljenem roku bi morala biti že za- ljanje trajnostne prihodnosti. Kaj si kreno čestitam in upam, da so med lovanja tudi na lokalni ravni ni. ključena, kasneje je bil rok podaljšan bo občina prizadevala in kakšne mo- številnimi dogodki v okviru praznova- do konca maja, v začetku maja pa je žnosti vam ta laskavi naziv prinaša? Kaj menite o izboru letošnjih ob- nja našli kaj zase. Po obdobju inten- bilo na delovnem sestanku dogovor- Prejem naziva Alpsko mesto leta je činskih nagrajencev? Po petih letih zivnega vlaganja v infrastrukturo poli- jeno, da se ga podaljša vsaj še za dva korak, ki smo ga kot občina naredili je bil ponovno podeljen naziv ča- tika koriščenja evropskih sredstev se- tedna. Občina namreč želi ta dela in nas je pripeljal v družbo naprednih stni občan. daj daje prednost projektom s področij, izkoristiti za priključitev meteorne alpskih občin, ki iščejo pot naprej s Predlogov za nagrade in priznanja ki so bila doslej zapostavljena, a ne kanalizacije severovzhodnega dela spoštovanjem naravnih vrednot in je bilo letos veliko in konkurenca je nepomembna (turizem, mladi, razvoj Tolmina na kanal, ki poteka po Ulici ambicioznimi razvojnimi prizadevanji bila močna. Komisija za priznanja podeželja in kmetijstva, ekologija …), padlih borcev in odvaja padavinsko ter iskanjem kompromisov med tema in nagrade je imela težko delo. Ob- veliko priložnosti vidim v mednaro- vodo v Sočo. S tem rešujemo težave dvema, včasih konfliktnima skrajnost- činski svet Občine Tolmin je na seji dnem sodelovanju s podobno usmer- s poplavljanjem ob hudih nalivih v ma. Pri tem iskanju so naše vodilo sprejel sklep, da podelimo zahvale jenimi partnerji. Upam, da bomo te omenjenem delu Tolmina. Za uredi- usmeritve Alpske konvencije. Projek- trem društvom, in sicer Društvu Ba- priložnosti skupaj z občani znali izko- tev izteka meteornih voda proti Soči ti na področju trajnostnega razvoja, ška dediščina, Kulturnemu društvu ristiti ter prek povezovanja na različnih bodo potrebna dodatna dela na cesti- investicije v energetsko učinkovitost, Komorni zbor Musica Viva in Pro- področjih, izmenjave dobrih praks in šču in priklop meteorne kanalizacije ki sem jih že omenil, pa tudi pobude, stovoljnemu gasilskemu društvu nenazadnje snovanja skupnih projek- pod glavnim križiščem v Tolminu. ki so jih vodili in izvedli drugi naši Podbrdo. Priznanji podeljujemo Petri tov gradili nadaljnji razvoj in dvigali Kdaj pa naj bi bilo dokončno ure- občani ter organizacije, so prepričali Kovačič in Marčizi Vogrič, plaketo kakovosti življenja v naših krajih. jeno parkirišče ob Brajdi, kjer bo žirijo, da smo vredni tega naziva. pa Žarku Rovščku. Veseli me, da Pripravila: Mateja Kutin
Utrinki sto prišli šestošolci, ki so se pred- ci kot vrtičkarji, veliko naučili in dobi- stavili z ugankami, nato pa so se zvr- li nove izkušnje za življenje. stili še učenci prve triade. Poleg Besedilo in foto: Laura Brovč, vzgojite- glavnega cilja – medvrstniškega so- ljica, Vrtec pri OŠ Simona Kosa Podbrdo delovanja – so ob tem učenci razvi- jali še navajanje na nastopanje pred občinstvom, doživeto deklamiranje USPE[NA PREMIERA pesniškega besedila, razvijanje spo- DRAMSKEGA KRO@KA sobnosti organizacije in odgovorno- Podbrdo – V četrtek, 7. aprila, so sti ... Vrtičkarji pa so razvijali miselni učenci dramskega krožka OŠ Pod- razvoj, besedni zaklad, predvsem pa brdo po celoletnem trudu uspešno pripravljenost poslušati nekoga, ki odigrali premiero mladinske igre Ko nastopa. gozd utihne. Kot po navadi se je pri- Ker sta naša šola in vrtec majhna, reditveni prostor dobro napolnil in se novice hitro širijo. Tako so se tudi gledalci so bili nad igro navdušeni. učenke 8. razreda ponudile za po- Igra je bila tako doživeto odigrana, UČENCI DRAMSKEGA KROŽKA OŠ PODBRDO so se z mladinsko igro Ko gozd utihne uvrstili moč v vrtcu, ki sta jo vzgojiteljici radi da je med občinstvom pričarala do- tudi na Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Severnoprimorske, ki je 9. maja potekalo sprejeli, saj v kombiniranem oddelku bršno mero strahu in tesnobnega v Kinogledališču Tolmin. Foto: Foto Červ otrok starih od enega do šestega le- vzdušja, kar se je še posebej pozna- ta in pri polni zasedenosti oddelka lo na prestrašenih obrazih mlajših živo glasbo, ki je prav tako ustvarjala dolgim in gromkim aplavzom. Še po- (19 otrok) pomoč ni nikoli odveč. gledalcev. Čeprav je bila scena na temačno vzdušje, sta poskrbela kar sebej jih je razveselila javna pohvala Ob bližajočem zaključku šolskega videz skromna, je ustvarila prepričljiv dva izmed igralcev. ravnateljice in enega od obiskoval- leta lahko potrdimo, da je taka obli- ambient nenavadnega, strašljivega Mlade igralce in mentorici Aleksan- cev, ki je tudi s kamero zabeležil do- ka sodelovanja zanimiva, predvsem gozda. Posebej srhljivo je deloval dro Saro Šmitek ter Suzano Tor- gajanje na odru. pa poučna, saj so se vsi, tako učen- star štor, ki je stal na sredi odra. Za kar Panjtar so gledalci nagradili z Da so igralci res izvrstno opravili
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 22 )
Silvester Gaber{~ek peti ~astni ob~an Na slavnostni seji tolminskega ob- činskega sveta so 27. maja podelili sedem občinskih nagrad, med njimi tudi naziv častni občan Občine Tol- min. Po Janezu Dolencu (2004), mag. Vasji Klavori (2007), Veri Cle- mente Kojić (2009) in Marku Mu- nihu (2011) je ta laskavi naziv prejel še Silvester Gabršček. Občinsko pla- keto je letos prejel Žarko Rovšček, priznanji Petra Kovačič in Narčiza Kovačič, zahvale pa Prostovoljno ga- silsko društvo Podbrdo, Komorni zbor Musica viva Tolmin in Društvo Baška dediščina. Silvester Gabršček je naziv častni občan Občine Tolmin prejel za dol- goletno delo in skrb pri ohranjanju NA SLAVNOSTNI SEJI OB OBČINSKEM PRAZNIKU SO PODELILI LETOŠNJE OBČINSKE NAGRADE. Na fotografiji so letošnji nagrajenci v kulturne dediščine ter angažiranost družbi župana in predsednika Komisije za priznanja in nagrade (z leve): župan Uroš Brežan, Alenka Zgaga, predsednica Društva Baška dedišči- in nesebično strokovno pomoč pri na, Brane Trojar, predsednik PGD Podbrdo, Nataša Gabršček, predsednica Kulturnega društva Komorni zbor Musica Viva Tolmin, Silvester Ga- popotresni obnovi profane in sakral- beršček, Narčiza Vogrič, Žarko Rovšček, Nika Kovačič, ki je prejela priznanje v imenu sestre Petre, in Friderik Lapanja, predsednik Komisije za priznanja in nagrade. Foto: Katarina Ipavec ne arhitekture, ki ima trajen pomen za občino Tolmin, njeno kulturno in bno je sodeloval pri obnovi Tolmin- Za pomembne uspehe na področju lo Krpelj. Rovšček je prevzel nalogo turistično prepoznavnost. Gaberšček skega muzeja in drugih kulturnih planinstva in publicistke, s katerimi urednika, opravlja pa tudi delo teh- sicer že dolga leta živi in dela v Lju- ustanov, na njegovo pobudo so po- prispeva k ugledu občine Tolmin, je ničnega urednika in oblikovalca. S bljani, a je po rodu in srcu Tolmin’c, stavili spomenike številnim tolmin- plaketo prejel Žarko Rovšček. S ko- svojimi izkušnjami in znanjem po- zato se redno vrača v domači kraj. skim kulturnikom ter organizirali maj 18 leti je postal član upravnega maga pri izdaji priložnostnih publi- Po študiju v Ljubljani in Firencah je številna znanstvena srečanja in raz- odbora Planinskega društva (PD) kacij posameznih sekcij društva, pred vrsto let delal na Zavodu za varstvo stave, svojo strokovno pomoč pa Ga- Tolmin, ki mu je prvič predsedoval nekaj leti pa je postal tudi član zalo- naravne in kulturne dediščine v Kra- bršček razdaja tudi v zamejstvu. Bil leta 1982. Je uspešen planinski vo- žniškega odbora pri Planinski zvezi nju, zadnjih 24 let pa je zaposlen na je skrbnik in vodja celovite popotre- dnik, mojster fotografije, natančen Slovenije. Je avtor več zbornikov in Ministrstvu za kulturo v Ljubljani sne obnove spominske cerkvice sv. raziskovalec in poznavalec zgodovi- knjig, glavni organizator planinskih – najprej je bil svetovalec za kulturno Duha v Javorci ter skrbnik in uskla- ne, predvsem pa neumoren pisec. S večerov v Knjižnici Cirila Kosmača dediščino, nato pa se je posvetil jevalec konservatorsko-restavrator- prispevki se je v tiskanih medijih Tolmin, predlani je bil glavni organi- stavbni dediščini in postavitvi mreže skih posegov pri popotresni obnovi oglašal že v preteklosti, v Planinskem zator in soavtor razstave o preteklosti slovenskih muzejev na prostem, tre- številnih drugih cerkva na Tolmin- vestniku pa že od leta 1974 objavlja in razvoju planinskih društev Med- nutno je vodja sektorja za nepremič- skem. Za svoje delo, družbeno anga- prispevke, ki iz pozabe trgajo posa- društvenega odbora Posočje v Slo- no kulturno dediščino. S svojim de- žiranost in aktivnost je že prejel tudi mezne dogodke in ljudi. Leta 2000 je venskem planinskem muzeju v Moj- lom močno vpliva tudi na kulturno številna strokovna napredovanja in PD Tolmin predvsem na njegovo po- strani, skrbi za povezovanje z zamej- dogajanje na Tolminskem: pomem- odlikovanja. budo začelo izdajati društveno glasi- skimi Slovenci oziroma slovenskimi
Utrinki svoje delo, je prepričana tudi stro- Zdravljici odkrili nov kažipot s tablo z kovna sodelavka Ana Ruter. Kot se- imenom zaselka. Ime Trušna izhaja lektorica območnih gledaliških sre- iz priimka Truscheld, priimka takra- čanj je tudi podbrško skupino uvrsti- tnih lastnikov zemljišč, ki so se tod la na Regijsko srečanje otroških gle- naselili že v 18. stoletju. Kažipot je iz daliških skupin Severnoprimorske, podrtega kostanja mojstrsko ustvaril ki je 9. maja potekalo v Kinogledali- sovaščan Toni Šavli. šču Tolmin. Trušnarji pa nimamo samo novega Jelka Urbas Kopinja kažipota, ampak tudi svojo zastavo. Ta nas bo ob praznikih spominjala, TRU[NARJI Z NOVIM da je moč v medsebojnem spreje- KA@IPOTOM manju in povezovanju. Idrija pri Ba~i – Na predvečer 1. P. H. B. maja smo se Trušnarji zbrali, da se poveselimo in družimo. Takšna sre- DEDI[^INA BA[KE GRAPE čanja nam niso tuja, saj se ob pra- znikih, posebnih dogodkih in okro- SE OZIRA PREK LOKALNIH glih rojstnih dnevih veselimo skupaj. MEJA Tokrat smo z rdečimi nageljni na pr- NA ZASELEK TRUŠNA nas odslej opozarja nov kažipot, narejen iz kostanja, na katerem je pri- Ljubljana – Društvo Baška dedišči- sih ob recitacijah naših najmlajših in trjena tabla z imenom. Foto: Maja Ganoczi na je prejelo bronasto priznanje za
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 23 )
planinskimi društvi v Italiji. Da nje- šča in izgradnje mrliške vežice, po- v Baški grapi v zadnjih desetletjih Bači, kjer upravlja in zadnja leta ve- govo delo resnično presega planinske polni prenovi kinogledališča in nad- pogosto spopadali, odzivajo pa se činoma prostovoljno obnavlja tri teh- okvire, pa dokazuje tudi kot zgleden gradnji oddajnika na Poljubinjskih tudi klicem na pomoč ob večjih ka- niške spomenike lokalnega pomena: prostovoljec. Ravnah, bila je pomemben člen pri tastrofah zunaj nje. Društvo se raz- Prangarjev mlin z žago venecijanko, Vrhunska mlada glasbenica Petra načrtovanju in gradnji vodovoda Tol- vija tudi v splošno reševalno službo, Jakovo kovačijo in vetrovalno napra- Kovačič je občinsko priznanje preje- minske Ravne–Zadlaz, kar je vse sku- člani in članice se nenehno izobra- vo železniškega predora Bukovo, la za izjemen dosežek na področju paj predstavljajo veliko naložbo. De- žujejo, dejavni so tako mladi gasilci edino še ohranjeno te vrste v Evropi. umetniškega ustvarjanja, ki prispeva lovala je v številnih lokalnih odborih, kot veterani. Člani so dejavni pri obujanju vaških k ugledu in prepoznavnosti občine društvih in drugih nepridobitnih or- Za 10-letno uspešno delovanje, or- praznikov, starih običajev, znanj in Tolmin. Decembra lani je namreč kot ganizacijah. Prizadevala si je za ohra- ganizacijo prireditve Pesem na vasi dognanj, med drugim so poskrbeli za tretja med Slovenci uspešno opravila nitev in obnovo stavbe KS Tolmin ter in vidne uspehe na področju zboro- več spominskih znamenj in informa- avdicijo za sprejem v orkester Dunaj- bila leta 1995 med pobudniki za po- vske glasbe je zahvalo prejel Komor- tivnih tabel, uhodili nekatere stare skih filharmonikov in Dunajske dr- stavitev replike fontane na Trgu 1. ni zbor Musica viva Tolmin. Člani, poti v okolici Podbrda, aktivni so še žavne opere, s čimer je februarja maja, ki so jo leta 1937 odstranili. ki vseskozi prepevajo pod vodstvom na področju dokumentarnih filmov. letos zasedla mesto prve violinistke Kot prostovoljka za svoje delo ni pri- zborovodkinje Erike Bizjak, prihaja- Po obrazložitvah povzela: Špela Kranjc tega znamenitega orkestra. Petra Ko- čakovala materialne koristi ali plačila. jo s širše Tolminske in Kobariške. vačič je začela igrati violino s petimi Delo za skupnost in javno korist, za Radi zapojejo na kulturnih priredi- Investicij na ob~inskih leti in vse od začetka uspešno nasto- izboljšanje kakovosti življenja v kraju tvah v svojem kraju in prirejajo sa- cestah ne zmanjka pala na državnih in mednarodnih je bilo njeno življenjsko vodilo. mostojne koncerte, udeležujejo pa se Večkrat poudarjamo, da je občina tekmovanjih. Po opravljeni Srednji Zahvalo je ob letošnji 110. obletni- tudi območnih in regijskih revij. Z Tolmin med slovenskimi občinami glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ci delovanja in organiziranega gasil- vsakoletno prireditvijo Pesem na vasi tista, na območju katere poteka sko- – v tem obdobju je prejela Škerjanče- stva v Podbrdu in na območju Baške želi zbor oživljati manj znane kotičke raj največ kilometrov cest, ki so ka- vo nagrado za izjemne dosežke – je grape nasploh prejelo Prostovoljno Tolminske ter v njih ohranjati bogato tegorizirane kot občinske – torej lo- nadaljevala s študijem na Univerzi za gasilsko društvo (PGD) Podbrdo. Po kulturno in pevsko dediščino. Leta kalne ceste in javne poti. Z njihovim glasbo in upodabljajočo umetnost dobro organizirani društveni dejav- 2013 se je Komorni zbor Musica viva vzdrževanjem je tako vedno veliko na Dunaju, ki ga je letos uspešno nosti pred prvo svetovno vojno je v prvič udeležil močnega regijskega dela, zato praktično ni obdobja, ko zaključila. Nastopa tudi kot solistka času italijanske okupacije gasilstvo v tekmovanja v Postojni, od koder so na katerem od cestnih odsekov ne bi z orkestrom ter komorna glasbenica Podbrdu zamrlo, aktivnosti za njego- se pevci in pevke vrnili s srebrno brneli gradbeni stroji. V nadaljevanju v različnih sestavih, je redna gostja vo oživitev pa so se začele takoj po plaketo in posebnim priznanjem za smo strnili pregled investicij na ob- pomembnejših glasbenih festivalov v drugi svetovni vojni. Ustrezen prostor najboljšega debitanta tekmovanja, činskih cestah v letošnjem letu, ki sta Sloveniji in sosednjih državah, redno je gasilcem uspelo najti šele leta lani pa tam svoj uspeh z zlato plake- ga pripravila na Občini Tolmin zadol- pa se udeležuje tudi mojstrskih teča- 1962, ko jim je takratno podjetje TVI to še povečali. Leta 2014 so bili na žena za cestno infrastrukturo Boštjan jev. Bača Podbrdo prepustilo skladišče. regijskih Sozvočenjih izbrani za naj- Uršič in za investicije Borut Ro- Za dolgoletno prostovoljno delo v Danes društvo razpolaga s sodobnimi boljšo zasedbo v Primorski regiji. všček. občini Tolmin je priznanje prejela vozili, prilagojenimi pretežno strme- Društvo Baška dediščina je občin- Kar nekaj je investicij, ki jih iz raz- Narčiza Vogrič, ki je bila kot sode- mu in razgibanemu okolišu s po- sko zahvalo prejelo za intenzivno ličnih razlogov ni bilo mogoče izpe- lavka v Krajevni skupnosti (KS) Tol- manjkanjem vode, obenem pa ne- promocijo in ohranjanje kulturne de- ljati lani, čeprav so bile predvidene v min več desetletij neposredno vpeta nehno skrbi tako za vzdrževanje diščine Baške grape ter osvojeno re- proračunu za leto 2015; skupna vre- v delovanje in življenje lokalne sku- obstoječe kot nabavo nove opreme. gijsko priznanje za tematsko pot Na dnost znaša približno 320.000 evrov. pnosti. Zelo pomembno je bilo njeno Odgovorno se odzivajo ob nesrečah svoji zemlji. Društvo deluje od leta Med njimi so zavarovanje brežin na sodelovanje pri uvedbi samoprispev- v prometu, z nevarnimi snovmi in ob 2005 v zgornjem delu Baške grape cesti Kneža–Kneške Ravne in name- ka za obnovo tolminskega pokopali- naravnih nesrečah. S slednjimi so se od Petrovega Brda do Grahovega ob stitev varovalnih ograj na cesti Kne-
Utrinki dejavno sodelovanje na področju poro Občine Tolmin kot nosilke pro- sta jo po seji v prostorih Državnega ohranjanja tehnične dediščine. V jekta, petih partnerjev in 15 vsebin- zbora odprla predsednik Odbora za sklopu redne letne skupščine mu jo skih partnerjev v projektu. V začetku zadeve Evropske unije Kamal- je 24. marca v Ljubljani podelila Zve- maja je bilo društvo povabljeno v Dr- Izidor Shaker in ministrica, pristoj- za organizacij za tehnično kulturo žavni zbor na slavnostno sejo Odbo- na za razvoj, strateške projekte in Slovenije (ZOTKS). Upravni odbor ra za zadeve Evropske unije, katere kohezijo Alenka Smerkolj. ZOTKS je pri odločitvi poleg svojega vsebina je tekla pod naslovom Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina statuta in pravilnika o priznanjih upo- »Evropska unija v vsakem sloven- števal tudi nominacijo Zveze organi- skem kraju«. Predstavljenih je bilo zacij za tehnično kulturo »Posočje« pet projektov Evropske kohezijske ZGODBI Z NEKDANJE MEJE Tolmin, katere član je društvo. Pri- politike v Republiki Sloveniji 2007– Podbrdo in Petrovo Brdo – Dru- znanja sta podelila glavni tajnik 2013, med njimi tudi Tematska pot štvo Baška dediščina je pred nedav- ZOTKS Jožef Školč in predsednik Na svoji zemlji. Predsednica društva nim organiziralo dve prireditvi, njuni Alenka Zgaga je v predstavitvi pou- upravnega odbora prof. dr. Stane vsebini pa imata korenine ob nekda- darila, kako smo v Baški grapi pono- Pejovnik. DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA je marca pre- nji meji med Primorsko in Kranjsko – jelo bronasto priznanje za dejavno sodelova- sni, da se je naš projekt trajnostno v okolici Sorice in na Petrovem Brdu. Letošnji Dan Evrope pa je društvu nje na področju ohranjanja tehnične dedišči- uvrstil med številne zgodbe, ustvar- dal priložnost za dvig prepoznavno- ne. Priznanje je v imenu društva prejela pred- jene z evropskimi sredstvi. Predsta- Na dan zemlje, 22. aprila, je društvo sednica Alenka Zgaga, podelila pa sta ga sti njegovega najzahtevnejšega pro- glavni tajnik ZOTKS Jožef Školč (v sredini) in vljen je tudi na razstavi z naslovom obiskovalce povabilo v svoje prosto- jekta doslej – Tematske poti Na svoji predsednik upravnega odbora prof. dr. Stane »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem re v Podbrdo, kjer je potekala pred- zemlji, ki je bila vzpostavljena s pod- Pejovnik. Foto: Jože Čuden narejenega zate, za tvoj kraj?«, ki stavitev knjige Marije Gasser iz Že-
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 24 )
ža–Loje za zagotavljanje varnosti buša, Dolenja Trebuša, Tolminski Lom udeležencev v cestnem prometu, ki in Ponikve, pri čemer bo dokončen jih ogroža s strmih pobočij nad ce- namen njihove porabe (po 15.000 ev- stiščem kotaleče se kamenje. Z deli rov vsaka) še opredelila vsaka KS po- bodo začeli predvidoma junija in jih sebej. Že lani je občina izvedla sana- zaključili do konca poletja. Prav tako cijo zelo poškodovanega odseka ceste junija naj bi se izvajalci lotili sanaci- med zaselkom Borovnica in naseljem je 50-metrskega zelo poškodovanega Sela nad Podmelcem, letos pa jo čaka odseka na cesti med Bukovim in Gra- še sanacija zadnjega slabega odseka hovim ob Bači, za kar bodo potrebo- ceste mimo zaselka Borovnica v dol- vali približno dva meseca. V poletnih žini približno en kilometer. mesecih bodo preplastili še zelo do- Skupno 350.000 evrov bo občina v trajan in poškodovan asfalt na dobrih letih 2016 in 2017 namenila celoviti
200 metrov dolgem odseku lokalne OBČINA TOLMIN JE MED SLOVENSKIMI OBČINAMI TISTA, NA OBMOČJU KATERE POTE- ureditvi 2,7 kilometra dolgega odseka ceste Ljubinj–Kneža za naseljem Hum. KA SKORAJ NAJVEČ KILOMETROV CEST, ki so kategorizirane kot občinske. Z njihovim lokalne ceste Idrija pri Bači–Ponikve, Že februarja so v naselju Kozme- vzdrževanjem je tako vedno veliko dela, zato praktično ni obdobja, ko na katerem od cestnih od tega letos 100.000 evrov. Najprej odsekov ne bi brneli gradbeni stroji. Foto: Boštjan Uršič rice postavili novo 50-metrsko kana- bodo naredili nekatere nove in po- lizacijo za odvajanje meteornih voda, in z dvema javnima svetilkama, v ne ceste med naseljem Zatolmin in pravili poškodovane podporne zidove v maju pa so sanirali brežino pod načrtu pa je še zaščitna ograja okrog okrepčevalnico Korita. V okviru pro- in krone ceste, razširili in utrdili bodo podpornikom mostu ob glavni držav- mogočnega tulipanovca. jekta bodo letos predvidoma najprej nekatere ozke odseke ter uredili do- ni cesti Ušnik–Plave. V Gorenji Tre- Mnogo investicij na občinskih ce- razširili in uredili okrog 100 metrov datna izogibališča. V prihodnjem letu buši bodo sanirali poškodovan most stah predvideva tudi letošnji občinski dolg odsek ceste z začetkom v Zatol- so predvidene še dodatna utrditev čez Trebuščico, ob lokalni cesti Tol- proračun, saj za to področje namenja minu, pri čemer občina trenutno ceste z nasipanjem tampona in asfal- min–Kamno pa malo pred Kamnim slab milijon evrov. V aprilu so (sicer pridobiva ustrezna soglasja lastnikov tacija celotnega makadamskega od- uredili oporni zid in sredi vasi posta- intervencijsko) sanirali podor na sta- zemljišč. V drugi polovici leta je seka ter ureditev dodatnih izogibališč vili ograjo. ri cesti med Podbrdom in Petrovim predvidena tudi zamenjava dotraja- na že asfaltiranem odseku ceste ob V občinskem središču se je ravno Brdom. Izvedli so novo kamnito zlož- nih povoznih lesenih delov mostu v naselju Idrija pri Bači. dobro zaključila druga faza urejanja bo v dolžini 12 metrov in višini 3,5 Kneških Ravnah, ki je sicer iz nosilne Predvidoma jeseni bodo razširili pločnika med Tolminom in Zatolmi- metra, prek nje in saniranega obsto- jeklene konstrukcije. tudi krajši odsek lokalne ceste Lju- nom. Izvajalci so zgradili manjkajoči ječega zidu pa naredili novo, 24 me- Javne poti v naselju Modrejce bo- binj–Kneža v naselju Podmelec ter del pločnika, ki je v celoti osvetljen trov dolgo krono ter cesto nazadnje do asfaltirali po zaključku obnove uredili asfaltirano javno parkirišče z z javno razsvetljavo, in uredili odvo- nasuli in utrdili s tamponom. Zaklju- kanalizacije naselja, na Idriji pri Bači zaščitno ograjo in urejenim odvo- dnjavanje ceste, projektant pa išče še čena je tudi že sanacija plazu na pa čakajo potrditev Direkcije RS za dnjavanjem, za kar bo treba predho- ustrezno rešitev za umiritev prometa. cesti Hudajužna–Zakojca. infrastrukturo za ureditev avtobu- dno porušiti večji stanovanjski objekt Mesto Tolmin na mestu nekdanje Na območju Dantejeve jame se snega postajališča. V proračunu so tik ob robu ceste. Ker se ta drži sose- stavbe Posoškega razvojnega centra trenutno projektira zaščita lokalne 50.000 evrov namenili zavarovanju dnjega stanovanjskega objekta, bodo dobiva celostno urejeno parkirišče. ceste Zatolmin–Čadrg in pešpoti sko- brežin cest pred padajočim kame- morali izvajalci poskrbeti za sanacijo Zaenkrat je dokončan zgornji, asfal- zi Tolminska korita pred padajočim njem na najbolj kritičnih odsekih v njune skupne stene. tiran plato z 21 parkirnimi mesti in kamenjem, po koncu turistične sezo- občini, v plan za leto 2016 pa so vklju- Proračun tudi letos namenja sred- enim mestom za invalide ter ekolo- ne pa je predvidena še izvedba zašči- čena tudi sredstva za investicijsko stva za ureditev križišča pod stavbo škim otokom in pitnikom, medtem tne ograje. Prav tako bodo najverjet- vzdrževanje javnih poti na območju občinske uprave, v okviru katere bo- ko spodnji plato ostaja makadamski neje oktobra začeli s širjenjem lokal- krajevnih skupnosti (KS) Gorenja Tre- do izvedli javno razsvetljavo, podpor-
Utrinki leznikov Vasi pod Ratitovcem skozi Petrovem Brdu spomnili domačina, čas. Na 216 straneh in z več kot duhovnika in rodoljuba Janeza Vol- 230 fotografijami je orisala življenje fa. Ko smo se domačini in obisko- v zaselku Trojar ter v vaseh Spodnje valci iz sosednjih dolin zbrali na tem in Zgornje Danje, Torka, Zabrdo in svetem kraju, kjer je Volf vedno zno- Ravne od 13. stoletja dalje, ko jih je va nabiral moči za odgovorno delo v s Tirolci naselil freisinški škof. Avtori- Gorici, je nebo zlilo nad pokrajino ca je med prvimi, ki je s pomočjo pi- svoj srd. Bližnji novi sosed je začutil snih virov in pričevalcev odstrla tan- našo stisko in nam velikodušno po- čico iz časa po drugi svetovni vojni, nudil garažo počitniške hiše, kamor ko je nepojasnjeno izginilo 24 mož, smo izpod trepetajoče breze prene- prebivalstvo pa je bilo šikanirano in sli oltarček. Nagnetli smo se vanjo in zapostavljeno. Večer je z osmimi še- sodelovali pri sveti maši, ki jo je s gavimi, nagajivimi in ljubezenskimi pesmimi prepletel cerkveni pevski vsebinami prepletla skupina 23 ljud- zbor iz Podbrda in Stržišč. Podbrški skih pevk Korenine, ki deluje v okvi- DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA je na dan zemlje organiziralo predstavitev knjige Marije Gasser župnik Danilo Kobal jo je daroval za Vasi pod Ratitovcem. Foto: Cveto Zgaga ru Kulturnega društva podeželskih žrtve pri gradnji bohinjske proge, saj žena Gornjega Posočja. Pisateljici na koncu poklonile s pesmijo iz ča- V začetku maja pa so se udeleženci letos obeležujemo 110. obletnico so se za njeno moč, ki jo je gnala k sov prve svetovne vojne Dan, ko utr- Volfovega srečanja pri spominskem njene izgradnje. pisanju te ponekod težke zgodbe, gana mi je ljubezen. znamenju na Robarjevem griču na Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 25 )
KONSERVATORSKO-RESTAVRATORSKIH POSEGOV v notranjosti cerkve svetega Duha v Ja- NA LETOŠNJI DELAVNICI MOSTZAMOST so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo ob vorci so se strokovnjaki lotili posebej natančno in pazljivo. Foto: Marko Grego, Tolminski muzej pomoči mentorjev ob jezeru postavili leseni paviljon, namenjen oddihu na pešpoti okoli jezera. Foto: Manca Podržaj, študentka Fakultete za arhitekturo ne zidove pri Občini Tolmin in ploč- torsko-restavratorska dela, ki obsega- nik proti športnemu parku Brajda. jo restavriranje stropa v ladji cerkve nimi delavci novogoriške območne Program delavnice temelji na vsebini Prav tako se nadaljuje urejanje Bru- ter obnovo vitrine in zakristije. Za- enote Zavoda za varstvo kulturne projekta Camis, ki obravnava ureja- novega drevoreda, za kar na občini ključena bodo predvidoma v juniju, dediščine Slovenije ter Restavrator- nje nabrežij in umeščanjem progra- trenutno pripravljajo dokumentacijo znamenita cerkev pa je v tem času skega centra v Ljubljani ocenili ob- ma ter urbane opreme ob reki Soči za javno naročilo ter usklajujejo po- vseeno odprta za obiskovalce. seg nujnih konservatorsko-restavrator- in njenem jezeru na Mostu na Soči. sek in zasaditev dreves s komisijo za Cerkev je od leta 1999 razglašena skih posegov v notranjosti cerkve in v Namen delavnice je združevanje uče- drevnine. V Tolminu bo občina ure- za kulturni spomenik državnega po- letošnjem občinskem proračunu zago- nja in dela študentov z znanjem ter dila še mesta za postavljanje transpa- mena, leta 2007 pa je dobila tudi tovili 23.500 evrov za njihovo izved- izkustvom krajanov. rentov prek državne ceste, pri čemer znak Evropske kulturne dediščine bo«. Obeleževanju letošnjega visoke- Plod lanske delavnice je zajetna bodo dela predvidoma potekala ob medvladne iniciative. Avstro-ogrski ga jubileja izgradnje cerkve bo name- predstavitvena publikacija izdelanih delni zapori prometa. vojaki 3. gorske brigade XV. korpusa njenih več dogodkov, osrednjo slove- idejnih zasnov urejanja različnih lo- Špela Kranjc so februarja 1916 začeli z zbiranjem snost z mašo in kulturnim progra- kacij po Tolminu in v naravi izvedene- prostovoljnih prispevkov za njeno mom lokalnih izvajalcev pa Občina ga stojala za kanuje ter opazovalnice Spominska cerkev v Javorci gradnjo, z deli začeli 1. marca, osem Tolmin pripravlja 10. septembra. narave ob jezeru na Mostu na Soči. 100 let kasneje mesecev kasneje pa so cerkev že pre- Špela Kranjc Na letošnji delavnici, ki je poteka- Spominsko cerkev svetega Duha v dali namenu. la od 10. do 12. maja, so študentje Javorci so začasa prve svetovne vojne Cerkev v Javorci so nazadnje celo- Mostzamost 2016 pod mentorstvom izrednega profesor- in natanko pred 100 leti zgradili av- vito obnovili leta 2005 v okviru po- Arhitekturna delavnica »Mostza- ja mag. Tomaža Krušca ter arhitekta stro-ogrski vojaki v spomin na padle potresnega programa. Kot je povedal most 2016«, ki na Mostu na Soči letos Roka Kuharja in ob pomoči mizarjev tovariše, ki so življenje zgubili na svetovalec za družbene dejavnosti na poteka drugič, je nadaljevanje uspe- Primoža Šinkovca ter Damjana Le- bližnji soški fronti. Vse od začetka Občini Tolmin Matjaž Kos, so »v šne lanskoletne delavnice študentov bana ob jezeru postavili leseni pavi- aprila v objektu potekajo konserva- drugi polovici lanskega leta s strokov- ljubljanske Fakultete za arhitekturo. ljon, namenjen oddihu na pešpoti
Utrinki
TOLMINSKI U^ENCI ZA vali lepote Tolminskih korit ali pa se ALPSKO MESTO LETA 2016 na Kozlovem robu seznanjali z arhe- ologijo. Ob tej priložnosti je eni iz- Tolmin – Dan pred zadnjimi letošnji- med skupin kljub razmočeni zemlji mi šolskimi počitnicami je vodstvo OŠ Franceta Bevka Tolmin za vse uspelo zasaditi in urediti šolski ze- učence pripravilo projekt z naslovom liščni vrtiček. Tolmin – Alpsko mesto leta 2016. Dejavnosti v sklopu projekta so po- Čeprav je bilo vreme ta dan malce tekale tudi na PŠ Volče, kamor so muhasto, smo zastavljene cilje us- prišli tudi šolarji s Kamnega, ter na pešno izpeljali. PŠ za izobraževanje in usposablja- Razdelili smo se po 26 različnih in- nje otrok s posebnimi potrebami teresnih skupinah, kjer smo obrav- (PŠIUOPP), kjer so obravnavali navali najrazličnejše teme: od značil- zdravilne vode na Tolminskem. Naj- nih tolminskih jedi do tukajšnjih ljud- več poudarka so namenili prav Gro- skih pesmi, pa festivalskega turizma fovi vodi, zato ni čudno, da so nasta- in soške postrvi do adrenalinskih jale trganke z legendo o Grofovi vo- športov itd. Nastajali so spominki in di, učenka 5. razreda je izdelala turistični zemljevid za angleško go- TOLMIN – ALPSKO MESTO LETA 2016 – Na fotografiji so učenci Novinarske delavnice v druž- knjižico z naslovom Legenda o tol- voreče goste. Nekaj skupin se je bi mentorice Mirjam Humar in predstavnice SOČAsnika Tatjane Šalej Faletič. Foto: Petra Vi- minskem grofu, v višjih razredih pa podalo tudi na teren, kjer so odkri- tez so naredili načrt možnih dostopov
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Iz ob~inskih uprav ( 26 ) okoli jezera. Postavljen je na levem 14. EKOpraznik bregu Soče pod vasjo Modrej ozi- Združenje ekoloških kmetov Se- roma na »modrejanski plaži« kot jo verne Primorske je v sodelovanju z imenujemo domačini. Leseni paviljon Občino Tolmin in Posoškim razvoj- je izdelan iz lokalnega macesnovega nim centrom (PRC) v soboto, 7. ma- lesa, posebnost pa je v zanimivem ja, organiziralo štirinajsti EKOpra- načinu sestavljanja posameznih ele- znik, ki se je po lanskoletni spreme- mentov v celoto s pomočjo lesnih njeni lokaciji ponovno vrnil na tradi- zvez brez uporabe vijakov. cionalno prizorišče na Mestnem tr- Idejne zasnove, ki so jih študentje gu. opravili v letošnjem študijskem letu Za nami je tako še en lep dogodek, in bodo predstavljene v brošuri, ki posvečen ekološkemu dogajanju. Na- bo izšla jeseni 2016, obravnavajo ure- še poslanstvo je, da ozaveščamo o janje območja »strelišča« nad Žabča- problematiki onesnaževanja okolja, mi. Občinski prostorski načrt na tej da pridelujemo hrano brez uporabe lokaciji predvideva površine za turi- nevarnih kemikalij in ostalih onesna- zem in turistične dejavnosti. Lokaci- ževalcev. EKOpraznik je dan, ko se ja ni bila izbrana naključno, temveč malce zamislimo o tem, koliko lahko EKOPRAZNIK 2016 – Kulturno dogajanje so obogatili mladi pevci iz vrtca in osnovne šole Tol- kot izziv umeščanja programa v ob- sami naredimo za ohranitev okolja. min, člani okteta Putrovke iz Idrije pa so nas očarali s priredbami znanih pesmi. čutljivo okolje, s katerim so se štu- Živimo v okolju, ki je globalno gle- dentje marca letos spoznali na ogle- dano naravni rezervat in mogoče oljčno olje, vina, zelišča, siri in druge steli skutini njoki v sirovi omaki. du lokacije in v uvodni predstavitvi zato marsikdaj nimamo občutka gle- iz ekoloških sestavin pridelane do- Kulturno dogajanje so obogatili mla- župana Uroša Brežana ter občinske- de resnosti onesnaževanja na global- brote. Pestro ponudbo smo nadgra- di pevci iz vrtca in osnovne šole Tol- ga urbanista Zorana Štante. nem nivoju. Svet se marsikje utaplja dili še z ekosadikami, zelenjavo, za- min, člani okteta Putrovke iz Idrije Izvedbo delavnic podpirata Krajev- v smeteh, pitne vode je vse manj itd., čimbami in dišavnicami. Za popestri- pa so nas očarali s priredbami znanih na skupnost Most na Soči in Turi- kljub temu pa je na nas, da ohranimo tev in novotarije pa smo poskrbeli s pesmi. stično društvo Most na Soči, ki štu- naše okolje čim bolj »zdravo« za nas prikazi in delavnicami. Na delavnici Vsako leto poskušamo pripraviti dentom nudita brezplačno nastani- in naše potomce. Jedi iz skute so članice društva Od nekaj novega s področja ekologije in tev, kakor tudi Občina Tolmin, ki Na letošnjem prazniku je sodelo- ovce do izdelka prikazovale izdelavo prehrane. Tudi v prihodnje si bomo poskrbi za stroške materiala in hrane. valo 20 ekoloških kmetij – pet iz Šta- ocvrtih skutinih kroglic in testenin, organizatorji prizadevali ohraniti to Vzdušje je delovno, poučno, ustvar- jerske in osrednje Slovenije, dve iz polnjenih s skuto. Vzgojiteljice iz vrt- tradicijo. Med tem časom pa uživajte jalno in vsem v zadovoljstvo, zato se Obale, tri iz zamejstva, ena iz Gori- ca Tolmin pa so vodile delavnico za čim več lokalno pridelane hrane, prebivalci Mosta na Soči ter okoliških ške, ostale pa so bile iz domačih lo- najmlajše obiskovalce praznika. uporabljajte čim manj živil, ki so pa- vasi nadejamo, da postanejo arhitek- gov. Geografska pestrost ekoloških Vladko Trebše nam je pokazal, kako kirana v plastičnih embalažah, pred- turne delavnice v naših krajih tradi- kmetij se je odražala tudi na pridel- mojstri spletejo košaro iz vrbovih vi- vsem pa kupujte pridelke in izdelke cionalne. kih in izdelkih, zato ni čudno, da so ter. od sosedov. Se vidimo naslednje leto Nataša Štrukelj, organizacija bila ta dan kupcem na voljo različna Ekološke turistične kmetije so pri- drugo soboto v maju. in koordinacija, Elea iC d.o.o. žita, moka, pecivo, suhe mesnine, pravile »Eko štant«, kjer so letos ble- Besedilo in foto: Peter Domevšček, PRC
Utrinki do omenjenega izvira. V enem iz- V njem si lahko v petih minutah ogle- med oddelkov PŠIUOPP je nastal date spomine na ustvarjalno in ži- tudi tako imenovan taktilni plakat z vahno vzdušje tistega dne, na SO- reko in njenim obrežjem, ki ponuja ČAsnikovi Facebook strani pa je na možnost razvoja čutenja različnih ogled še naša fotoreportaža. materialov. Oriana Kerin, Manca Mrak in Melita Dogajanje na centralni šoli smo vse- Kenda, učenke 9. razreda skozi budno spremljali tudi učenci Novinarske delavnice: Tit Faletič, ZGODBO ALPSKEGA MESTA Ana Florjančič, Mia Kristan, Le- nart in Matija Miklavič, Gaja Rejec, LETA PI[E TUDI VRTEC Teja Rutar ter avtorice prispevka. TOLMIN Naša zadolžitev se je vezala na pri- Idrija, Tolmin – Naše mesto Tolmin pravo in izbor fotografij ter poročanje je dobilo naziv Alpsko mesto leta v medijih. Mentorica Mirjam Humar 2016. Zgodbo Alpskega mesta leta je ob tej priložnosti k nam povabila pišemo tudi mi, otroci in zaposleni OTROCI TOLMINSKEGA VRTCA SO V OKVIRU PROJEKTA ALPSKO MESTO LETA aprila obi- tudi predstavnico SOČAsnika Tatja- Vrtca Tolmin. Vključili smo se v pro- skali vrstnike v Idriji. Maja so jim idrijski otroci obisk vrnili. Foto: arhiv Vrtca Tolmin no Šalej Faletič, ki nas je na začet- jekt in se povezali z vrtcem v Idriji, ki smo se srečali z novimi prijatelji. dodatke iz čipk. V muzeju smo si ku na kratko podučila o fotografskih je ta naziv nosila leta 2011. Razkazali so nam značilnosti svoje- ogledali razstavo kulturne dediščine »trikih«, ki pričarajo lepše in boljše Skupine Petelinčki, Pikapolonice in ga mesta in nas peljali v Antonijev kraja, ki so jo pripravili otroci idrij- fotografije, nato pa nam priskočila Žabice, ki v projektu sodelujejo, že rov, kjer smo srečali rudniškega skega vrtca. Druženje s prijatelji je na pomoč pri pripravi prispevkov. dalj časa prek pisem in videopo- škrata Perkmandlca. Ogledali smo bilo prijetno, zanimivo in igrivo. Po- Sicer pa je na naši šolski spletni snetkov navezujejo stike z otroki si razstavo čipk na Čipkarski šoli in gostili so nas z idrijskimi žlikrofi in strani na ogled tudi video, ki so ga treh skupin iz idrijskega vrtca. Aprila se preizkusili kot pravi manekeni na »zelševko«. Ob odhodu smo prejeli pripravili učenci iz snemalne ekipe. pa smo se odpravili na obisk. V Idriji modni pisti, kjer smo nosili modne še darila, ki so jih sami izdelali.
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 TOLMIN Alpsko mesto leta 2016 (2) ( 27 )
Uradni prevzem naziva Alpsko mesto leta
Aprila je v tolminskem kinogledali{~u potekala slovesnost ob uradnem prevzemu naziva Alpsko mesto leta. Poleg doma~inov so se slovesnosti udele`ili tudi ~lani mednarodne `irije in dru{tva Alpsko mesto leta ter visoki gostje iz Slovenije in tujine.
bčina Tolmin že od začetka leta nosi naziv roma občina naj uresničuje cilje na svojem obmo- alpsko mesto leta, na aprilski slovesnosti čju, ko pa bomo uspehe združili pod okriljem O pa je župan Uroš Brežan naziv tudi ura- društva, bodo odmevali veliko širše. dno prejel in se s tem pridružil družbi 14 alpskih Občina Tolmin je že septembra lani na uvodni mest ter občin, ki sledjo temeljnemu načrtu: varo- delavnici oblikovala program letošnjega obeleževa- vati alpski prostor s trajnostnim in dolgoročnim nja naziva Alpsko mesto leta, ki sloni na treh te- regionalnim razvojem ob spoštovanju načel Alpske matskih slopih: trajnostna mobilnost, turizem in konvencije (v društvu je tudi občina Idrija, ki je mladi. Kot je na slovesnosti povedal župan, bo naziv nosila leta 2011). občina v sodelovanju s korporacijo Hidria v Tolmi- Pred letom dni, ko se je Tolmin na skupščini nu postavila polnilnico za električne avtomobile. društva v francoskem Chamonixu potegoval za Cilj korporacije je ozeleniti celotno keltiko in soško naziv Alpsko mesto leta, je s predstavitvijo uspešno dolino s polnilnicami, ki pomenijo pomemben izvedenih projektov, med njimi ekološko vasjo korak v smeri trajnostne mobilnosti. Na področju Čadrg ter repopulacijo soške postrvi, člane prepri- trajnostnega turizma je župan izpostavil svetovno čal o jasni zavezanosti trajnostnemu razvoju. Ven- prvenstvo v gorskem maratonu. Tretje področje pa dar pa naziv ni le nagrada, ampak tudi zaveza za so mladi. »Razvijamo lokalni program za mlade, nadaljevanje uresničevanja načel Alpske konvenci- NAZIV ALPSKO MESTO LETA nosi občina Tolmin že od za- predvsem pa si želimo vzpostaviti 'coworking' cen- je. Kot člani društva imamo priložnost, da skupaj četka letošnjega leta, na aprilski slovesnosti pa je župan Uroš ter. To je prostor, v katerem bodo mladi, predvsem dosežemo zastavljene cilje. Čeprav se zdi, da po- Brežan ta naziv tudi uradno prejel iz rok Erica Fournierja, žu- pana francoskega mesta Chamonix, ki je naziv nosilo v prete- tisti, ki začenjajo s podjetniško dejavnostjo, z med- sameznik zaradi majhnosti ne more reševati sve- klem letu. S tem se je Tolmin tudi uradno pridružil družbi 14 sebojnim sodelovanjem in sodelovanjem z različni- tovnih problemov, lahko skupaj dosežemo veliko. alpskih mest in občin, ki sledijo temeljnemu načrtu: varovati mi institucijami imeli možnost svoje podjetniške alpski prostor s trajnostnim in dolgoročnim regionalnim razvo- jem ob spoštovanju načel Alpske konvencije. ideje oblikovati in realizirati.« Utrinki Vključevanje mladih v dogajanje je pozdravila Predsednik društva Alpsko mesto leta Thierry tudi Lidija Stebernak, državna sekretarka na Mi- Billet je ob tej priložnosti s prispodobo malega nistrstvu za okolje in prostor, ter dodala, da pro- Dobili smo veliko prijateljev, pa čeprav so to prija- kolibrija, ki želi pogasiti gozdni požar, pokazal, da gram Alpskega mesta leta z vsemi tremi temami telji na daljavo. Bilo nam je toplo pri srcu, saj smo vedeli, da se bomo zopet srečali. Obisk so nam so načela, za katera si društvo prizadeva, najbolj naslavlja pereča vprašanja sedanjosti in prihodnosti. vrnili sredi maja. Skozi dejavnosti smo jim predsta- uresničljiva v lokalnem okolju. Vsako mesto ozi- Besedilo in foto: Mateja Kutin vili značilnosti Tolmina, od naravnih znamenitosti, tradicionalnih jedi, hribovja, ki nas obdaja, nareč- nih pesmic in izštevank, turističnih dejavnosti … Svoje prijatelje smo odpeljali do sotočja Tolminke in Soče, kjer nam je kajakaš Peter Carli predsta- vil kajakaštvo. Ogledali smo si ribogojnico in ribe tudi hranili. Sprehod smo nadaljevali mimo nem- škega pokopališča do Brajde, kjer nam je Sergej Čujec pokazal jadralno padalo. Pred Tolminskim muzejem pa nas je že čakal župan Občine Tolmin Uroš Brežan, nas pozdravil in pohvalil naše dru- ženje. Srečali smo grofa in grofico Coronini, ki sta nas v spremstvu kustosinje Karle Kofol popeljala v čas njunega življenja na Kozlovem robu. Idrij- skim otrokom smo razkazali tudi naš vrtec in jih pogostili s tolminsko friko. Nekaj otrok iz idrijskega vrtca pa je obiskalo prija- SLOVESNI DOGODEK JE SOOBLIKOVALO VEČ KOT STO MLADIH – od otrok iz tolminskega vrtca, otroške folklorne skupine telje v vrtcu na vasi Volarje. Z ogledom živali, kme- Pastirčki iz PŠ Dolenja Trebuša, mladinskega pevskega zbora OŠ Tolmin, Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Tolmin tij, sotočja Soče in Volarije so spoznavali utrip živ- in Accordion Groupa do tolminskih gimnazijcev. Skozi interpretacijo pesmi Riba faronika so slednji izrazili svoj ponos na do- ljenja na vasi. mači kraj in hkrati opozorili na tisto, kar pogrešajo. Obiskovalci so si v sklopu slovesnosti lahko ogledali razstavo slik iz peska Stanke Golob in fotografsko razstavo fotografske skupine Planinskega društva Tolmin, v prostorih Zveze društev MinK pa so Bernarda Likar, pomočnica ravnateljice Vrtca Tolmin prisluhnili koncertu skupine Bratko Bibič & Dedley Woodleybears.
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Utrinki ( 28 )
NOV VIDEOSPOT POZDRAVLJENA, SOSEDA je bil premierno predstavljen v uvodnem delu AVTOR RAZSTAVE »NAŠI GORSKI STRELCI«, ki si jo do konca avgusta lahko ogledate v pro- razprodanega koncerta Vlada Kreslina z gosti. Foto: Jan Komel storih Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju«, je David Erik Pipan, nastala pa je ob podpori Goriškega muzeja Foto: arhiv Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju« POZDRAVLJENA, SOSEDA turnem domu v Gorici. Predstavitev je muzeja. Razstava pripoveduje zgod- hranijo album, v katerem je zbranih ^ezmejno obmo~je Slovenije in bila uvod v razprodan koncert Vlada Kreslina z gosti. bo o cesarsko-kraljevem gorskem 31 razglednic te izjemne zbirke. Za- Italije – Pred dobrim letom dni je bi- Videospot za pesem Pozdravljena, strelskem polku št. 2 (GSR2), najbolj dnja lastnica in skrbnica omenjenega lo na skupnem trgu obeh Goric, stare slovenski enoti avstro-ogrske vojske albuma je Mojca Čebulj. Razstavo je in nove, slavnostno odprtje Poti miru soseda si lahko ogledate na spletni povezavi http://bit.ly/1W3S5Rd. in hkrati prvi slovenski vojaški gorski pripravil avtor mag. Jure Sinobad, od Alp do Jadrana. Kulturni program enoti, ki se je v prvi svetovni vojni bo- knjižničar Knjižnice Antona Tomaža Urška Lazar, Ustanova »Fundacija Poti sta poleg številnih nastopajočih soo- rila v Galiciji, na Tirolskem, soški Linharta Radovljica. miru v Posočju« blikovala tudi slovenski pevec Vlado fronti in ob reki Piavi. Ogledate si jo V Kobaridu je v maju gostovala tudi Kreslin in italijanska pevka Antonel- lahko do konca avgusta. razstava »Vsi junaki so mladi in lepi – la Rugero, ki sta skupaj zapela pe- NA FUNDACIJI POTI MIRU »In ti mi boš krvava tekla …« pa je na- Podoba junaka med poveličevanjem sem Pozdravljena, soseda. Pesem je VE^ RAZSTAV slov razstave črno-belih razglednic z in resničnostjo«, ki je rezultat sku- posebej za to priložnost, kot himno Kobarid – Ustanova »Fundacija Poti vojno tematiko, ki so nastale leta pnega čezmejnega sodelovanja z Poti miru, napisal prav Kreslin. miru v Posočju« in Kobariški muzej 1917 in so delo znamenitega madžar- Univerzo v Trstu. Razstavo je ob pri- V preteklem letu je Pokrajina Gorica v sta 8. aprila vabila na odprtje dveh skega fotografa Rudolfa Balogha. sotnosti avtorja prof. Massima De- sodelovanju z Ustanovo »Fundacija novih razstav na temo prve svetovne Čisti izkupiček od prodaje razglednic grassija odprl italijanski veleposlanik Poti miru v Posočju« za pesem izde- vojne. Avtor prve z naslovom »Naši je bil namenjen vdovam in sirotam pa- v Sloveniji dr. Paolo Trichilo. lala tudi videospot, ki je bil premierno gorski strelci« je David Erik Pipan, dlih vojakov na soški fronti. V družini Tadej Koren, Ustanova »Fundacija Poti predstavljen v torek, 10. maja, v kul- nastala pa je ob podpori Goriškega Sartori iz Radovljice že več desetletij miru v Posočju«
DELEGACIJA RUSKE FEDERACIJE V SLOVENIJI IN PREDSTAVNIKI LOKALNIH SKUPNOSTI S POHODOM PO POTI MARKA REDELONGHIJA se je končal niz prireditev, posvečen temu pred spominskim obeležjem pri Napoleonovem mostu v Kobaridu. Foto: Marjan Kuščar malo znanemu narodnemu junaku iz Beneške Slovenije. V SPOMIN PADLIM RUSKIM Napoleonovem mostu in kasneje še združenje partizanov Italije – sekcija kopan. Pričakala jih je velika množica VOJAKOM vsem padlim, ki počivajo v grobnici iz Nadiških dolin, Združenje borcev in praporščaki. Mlade pevke iz Sedla na kobariškem pokopališču. za vrednote NOB – Krajevna organiza- so zapele, o zadnjih dnevih življenja Kobarid – Konec aprila je delegacija Namestnik vojaškega atašeja na Ve- cija Kobarid, Planinska družina Bene- narodnega junaka pa je spregovorila Ruske federacije v Sloveniji na Tol- leposlaništvu Ruske federacije Anton Vera Istenič. Od tu do Brdc nad minskem položila žalne šopke v spo- čije in Planinsko društvo Kobarid) so, Mamatyuk, ki končuje svoj mandat Breginjem, kjer je svojo življenjsko min padlim ruskim vojakom v 2. sve- kljub temu da je zaključek prireditve namestnika vojaškega atašeja v Slo- pot sklenil Marko Redelonghi, se je tovni vojni. Spremljali so jih predstav- pokvarila manjša nevihta, zadovoljni z veniji, je ob tej priložnosti predstavil skupini pridružilo novih 30 pohodni- niki Društva veteranov »Sever« Sever- svojega naslednika Sergeja Banina. izvedbo in udeležbo na pohodu. ne Primorske, predstavniki Zveze Po novem se bo tako vsakoletnega 25 udeležencev se je 15. maja zbra- kov. Ob spominskem obeležju so za- borcev narodnoosvobodilnega boja, spomina na padle ruske vojake na lo v Zapotoku v Benečiji, v Redelong- peli pevci iz Benečije, govorniki pa Krajevne skupnosti Breginj in Turistič- Tolminskem v 2. svetovni vojni v pri- hijevi rojstni vasi. Pot jih je vodila do so poudarili vlogo Redelonghija v ča- nega društva Nadiška korita, ob pri- hodnje udeleževal Banin. vasi Štupca, kje se je začel vzpon na su odpora in se mu zahvalili za vsa hodu v kobariško občino pa se je de- Vojko Hobič, ZB za vrednote NOB – Predolino in nato spust v Podbelo, odločna dejanja proti fašizmu. Proti legaciji pridružil tudi tamkajšnji župan KO Kobarid vas, kjer je Redelonghi našel svojo koncu prireditve je iz oblakov začelo Robert Kavčič. življenjsko sopotnico. Ob spomeniku, deževati, zagrmelo je in udarila je kjer se je zbralo veliko število doma- strela – kot da bi udeležence hotela Na pokopališču v Dolenji Trebuši so PO POTI MARKA opomniti na vse trpljenje tega junaka. zbrani najprej položili žalni šopek, pot činov in Beneških Slovencev, je bila pa jih je vodila naprej v Plaze za Bre- REDELONGHIJA krajša slovesnost. Prisotni so bili tudi V Starem vaškem jedru Breginj se je ginjem, nato pa še na breginjsko po- Zapotok–Breginj – S pohodom po poti Redelonghijev sin Marjan, vnuk in nadaljevalo druženje udeležencev po- kopališče, kjer so v grobnici pokopani Marka Redelonghija se je končal niz pravnika, ki so s pohodniki nadaljeva- hoda in domačinov. Razšli so se z že- vsi, ki so padli v Plazeh. V Kobaridu prireditev, posvečen temu malo zna- li pot. Pridružilo se je novih 25 udele- ljo, da se čez leto dni pohod ponovi. so se najprej poklonili padlemu ru- nemu narodnemu junaku iz Beneške žencev. Skupaj so odšli na pokopali- Besedilo in foto: Vojko Hobič, skemu vojaku Levu Kolontajevu pri Slovenije. Organizatorji (Vsedržavno šče v Sedlo, kjer je Redelonghi po- ZB za vrednote NOB – KO Kobarid
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Spomin na véliko vojno (7) ( 29 ) (Pre)hrana v prvi svetovni vojni
Pred dobrimi sto leti je iz{la Var~na kuharica s podnaslovom Za slabe in dobre ~ase sestavila v vojnem le- tu 1915 Marija Remec. Recepti, ki so aktualni {e danes, pri~ajo o vojnem vsakdanjiku, ki je prodrl tudi v zaledje na tako imenovano doma~o fronto.
omanjkanje najosnov- nejših živil je v času P vélike vojne korenito spremenilo prehranjevalne navade. Celinska blokada, poznana tudi pod izrazom »blokada lakote«, je močno prizadela civilno prebivalstvo Srednje Evrope. Bila je del vojne strategije. Po odprtju soške fronte so posledice teh ukrepov skupaj z vojnim go- spodarstvom občutili tudi prebivalci na Slovenskem. VOJAŠKA KUHINJA. ŽENSKE IN OTROCI SO MORALI POSKRBETI za spravilo dragocenih kme- Danes vemo, da je Avstro- tijskih pridelkov. Ogrska v prvo svetovno voj- no stopila brez zadostnih čutili otroci. Na njihovo V zadnjem vojnem letu se rezerv hrane in drugih suro- zdravje in razvoj je vplivalo je sistem preskrbe z živili vin, obenem pa je bila obre- predvsem veliko pomanjka- popolnoma sesul. Položaj menjena s predhodnimi sla- nje osnovnih živil – mleka, civilnega prebivalstva je bil bimi letinami. Že v prvem kruha in mesa. zelo težak: posameznik je vojnem letu je začelo pri- prejel le še 750 gramov mo- manjkovati osnovnih živil. Nova in nadomestna ke, 30 gramov masti in 550 Oblasti so omejile nakupe in `ivila gramov krompirja na teden prebivalstvo opozarjale, da je Zaradi velike prehrambne ter 750 gramov sladkorja na treba varčno gospodariti z stiske v letu 1916 je oblast mesec. živili, spremeniti načine pre- uvedla nova in nadomestna hranjevanja in hrano uživati živila, ki se pred vojno niso @enske prevzele skrb zmerno, predlagani so bili ŽIVILSKA KARTA za mast, izdelke iz masti in jedilnega olja. prav pogosto pojavljala na za gospodinjstva brezmesni dnevi itd. Nič ne- slovenskih mizah ali pa so V vsesplošnem vojnem po- navadnega ni, da je Fran 10. junija ob 19. uri ste vabljeni na odprtje razstave bila posebnost določenih ob- manjkanju so posebno vlogo Milčinski v svojem dnevni- 1916 – (Pre)hrana. @enske v zaledju so{ke fronte, ki jo močij – posušene polenovke, odigrale ženske. Kot matere, ku 16. oktobra 1914 zapisal: pripravljata Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete suha zelenjava, industrijsko žene in gospodinje so po »V listih se propagira, naj Univerze v Ljubljani in Ustanova »Fundacija Poti miru v izdelane testenine, različne splošni mobilizaciji moških civilno prebivalstvo jé svinji- Poso~ju«, kjer bo razstava na ogled do konca oktobra vrste riža in kondenzirano (31. julija 1914) večinoma no, da ostane goveje meso za 2016. mleko. Povečala se je poraba prevzele skrb za gospodinj- vojaštvo, svinjska pečenka divjih rastlin in plodov (po- stva, boj za preživetje otrok, patriotična jed, zanjo se do- medtem ko je bilo podežel- meso, krompir, mleko, tobak sušenih zelišč, gob, sadja, starejših ter bolnih družin- seže nemara še kakšno odli- sko prebivalstvo bolj ali manj in tudi za oblačila. Kruh so svežih kopriv, regrata, presli- skih članov. Država je priča- kovanje. Smo jo jedli.« prepuščeno lastni iznajdljivo- vse bolj pekli iz ječmenove, ce, listov robide, drenovih kovala, da se bodo brezkom- sti. Posebno živa je bila iz- ajdove in koruzne moke. Po jagod …), okopavin (krom- promisno žrtvovale v dobro @ivilske karte menjava dobrin in živeža večjih naseljih so zaživele pirja, kolerabe, repe) ter vojaškim ciljem. Z vojnimi Aprila 1915 so bile uvede- med mestom ter podeželjem. vojne kuhinje za tiste, ki so ostankov že pripravljenih je- razmerami so se soočale po ne prve živilske karte, s ka- Prebivalci so hrano vse po- ostali brez družin ali lastne- di (krompirja, kruha, maka- svojih močeh, tudi z malimi terimi je ena oseba lahko gosteje skrivali, zadrževali, z ga gospodinjstva. Uvedeni so ronov). Vojni čas je v 19. in »ilegalizmi« (tihotapljenjem, dobila 1.400 gramov moke in njo trgovali na črno, trgovci bili mesni in brezmesni dne- 20. stoletju nasploh spodbu- skrivanjem živil, goljufanjem 1.960 gramov kruha na te- pa so večkrat ločevali svoje vi. Pomanjkanje so najbolj dil številne inovacije na po- s podporami, navijanjem den. Pomnožili so se pozivi stranke tudi glede na njihov dročju predelave, konzervi- cen, tatvinami …) in protesti, k nabiranju užitnih plodov in socialni in krajevni izvor. Žr- ^e[pljevec ranja in transporta živil, ki za kar so se nemalokrat mo- varčevanju z živili, kurivom, tve takšnega početja so bile Suhe ~e{plje operi, deni pomembno sooblikujejo na- rale zagovarjati pred sodi- soljo ter oljem. Temu so se pogosto begunske družine. jih v lonec ter nalij malo šo prehrano še danes. V ščem. kmalu pridružili popisi in V letih 1916 in 1917 so se vode ali vina, dobro stla~i, Evropi so se uveljavila nado- Dr. Petra Testen, ZRC SAZU, rekvizicije1, ki so neugodno razmere še poslabšale: koli- jih stresi v skledo in jim mestna živila: margarina, Filozofska fakulteta Univerze v vplivali zlasti na kmečko pre- čina moke na posameznika pridaj kosce ~rnega kru- kondenzirano mleko, mleko Ljubljani ha. Jed postavi na mizo Foto: hrani Muzej novejše zgodo- bivalstvo. V vojnem času je se je vztrajno manjšala, uve- in jajca v prahu, različna ra- hladno. vine Slovenije bila preskrba z živili priorite- dene so bile dodatne karte stlinska olja, krompirjevi ko- 1 Marija Remec, 1915 Op. ured.: odvzemi premičnin zara- tna skrb mestnih oblasti, za sladkor, kavo, maščobo, smiči, kavni nadomestki … di nujnih potreb vojske, države.
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Knji`na polica ( 30 )
tolminskega kmečkega punta v pisa- močnega sprejemanja usode.« ni besedi in umetnosti, ki ga je pri- NASLOV: Leta strahu in trpljenja pravila mag. Damjana Fortunat Čer- (1914–1918) – Kronika župnije sv. nilogar, direktorica Tolminskega mu- Lucija (Most na Soči). AVTOR: Ciril zeja. Munih. IZDAL IN ZALOŽIL: Tolmin- NASLOV: Pogledi na tolminski ski muzej. KRAJ IN LETO IZDAJE: punt in čas ob prelomu stoletja. AV- Tolmin, 2016. NAKLADA: 350 izvo- TORJI: D. Fortunat Černilogar in dov. ŠTEVILO STRANI: 52. FORMAT: Simoniti V., Zwitter Ž., Porcedda 26 cm × 19,6 cm. VEZAVA: mehka. D., Čeč D., Panjek A., Škrubej K., Marušič B.. IZDAJATELJA: Zgodo- vinsko društvo za severno Primorsko, Zdaj pa grem Zveza zgodovinskih društev Sloveni- na bojno polje je. KRAJ IN LETO IZDAJE: Nova Go- V knjigi Zdaj pa grem na bojno rica, 2014. NAKLADA: 300 izvodov. polje so predstavljeni dnevniški zapi- ŠTEVILO STRANI: 173. FORMAT: 23 si in pesmi vojaka Ivana Uršiča iz cm × 16 cm. VEZAVA: mehka. su najhujših bojev upravljal tudi do- Borjane, skozi katere lahko doživimo mačo faro. Ob tem dodaja, da je vojno z vidika navadnega vojaka, saj Pogledi na tolminski Leta strahu in trpljenja »rokopisno Munihovo besedilo, ki nas dnevniški zapisi popeljejo po po- V knjigi objavljeno besedilo je na- bolj ali manj sledi kronološkemu to- ti avstro-ogrskega vojaka. Zapisane punt in ~as ob stalo leta 1925. Z dovoljenjem mostar- ku dogodkov, tekoče in lahko berljivo pesmi, bolj izdelane in premišljene od prelomu stoletja skega župnijskega urada je bilo pre- ter nedvomno zanimivo za bralce, ki suhoparnega dnevnika »pa kažejo na Gre za zbornik prispevkov različnih pisano iz tamkajšnje župnijske kroni- območja dogajanja ne poznajo naj- piscev umik v zasebnost v najtežjih avtorjev, znanstvenikov različnih ge- ke, ki jo je leta 1925 napisal domačin bolje. Avtorjeva prvoosebna pripoved trenutkih obupa, domotožja in neiz- neracij in usmeritev, »ki so gibanje Ciril Munih. Kot pojasnjuje urednica je namreč ne glede na težo dogodkov polnjenih pričakovanj, hkrati pa tudi leta 1713 predstavili v novih dimen- Karla Kofol, je bil avtor v času vojne duhovita, živa in zabavna, na neka- beg pred kruto vojaško realnostjo«. zijah in okoliščinah.« Med njimi lah- najprej bogoslovec in potem kaplan v terih delih pa tudi čustveno prizade- NASLOV: Zdaj pa grem na bojno ko beremo tudi o odmevnosti velikega bližnjem Podmelcu, od koder je v ča- ta, kritična ter polna ironije in ne- polje. Pesmi in dnevniški zapisi.
Utrinki
V TOLMINU @E 3. prvi, ki ta praznik obeležujejo v Slove- temperature pa je s pouličnim džezom metnih tekmah, ustvarjalne delavnice INTERNATIONAL JAZZ DAY niji, prispevali tudi člani tolminskega New Orleansa poskrbela cerkljanska za najmlajše. Organizator prireditve je PREPARTY Jazz Punt Big Banda. zasedba Kar Češ Brass Band. bila Krajevna organizacija Rdečega križa Dolenja Trebuša iz Območnega Zdaj že tradicionalni »International Obiskovalci so tudi letos povsem na- Tolmin – Organizacija združenih na- združenja Tolmin. Ob tej priložnosti Jazz Day Preparty« je potekal 29. apri- polnili prireditveni prostor, nastopajo- rodov (OZN) in UNESCO sta 30. april so večletni krvodajalci prejeli pohvale razglasila za mednarodni dan džeza la v Tolminu. Praznovanje se je začelo če pa so nagradili z bučnim aplav- zom. Tretje praznovanje mednaro- iz rok tolminskega župana Uroša ter tako izpostavila to glasbeno zvrst že dopoldan. Bar Kovačija je z dže- Brežana. Slavnostno podelitev je dnega dneva džeza v Tolminu je več in njeno vlogo pri povezovanju ljudi zom in razstavo džezovskega fotogra- spremljal bogat kulturni program s kot uspelo, tolminski big bandovci pa na vseh koncih sveta. K projektu je fa Jožeta Požrla pripravljal teren za pevskimi in plesnimi točkami. večerni koncert, na katerem se je s se v pozitivnem vzdušju že pripravlja- letos pristopilo kar 195 držav z več Prostovoljno društvo za trajnostni ra- »cold fusion« programom predstavil jo na nove podvige – največji letos jih kot tisoč glasbenimi dogodki. Svoj zvoj Duh časa je v naših krajih manj kamenček v džez mozaik pa so kot domači Jazz Punt Big Band, za dvig čaka sredi avgusta, ko se bodo s programom A Tribute to The Beatles poznano in prav zaradi tega so jih or- v družbi eminentnih glasbenikov ganizatorji povabili, da so se tudi pri (Jossa Stona, Billa Evansa, Ala di nas predstavili in pokazali del svojih Meolo) predstavili na Nišville Jazz dejavnosti. Moto društva je predvsem Festivalu v Srbiji. iskanje in izvrševanje konkretnih reši- tev za svet enakih možnosti za vse, Miha Vehar, Jazz Punt Big Band brez pomanjkanja, vojn, uničevanja okolja in nepotrebnega trpljenja. To DUH ^ASA V DOLENJI uresničujejo tudi z dejavnostjo Raču- nalniki za socialno ogrožene, v okviru TREBU[I katere donirano računalniško opremo Dolenja Trebu{a – V nedeljo, 8. ma- ponovno usposobijo in jo nato poda- ja, je potekala celodnevna prireditev rijo posameznikom ter družinam v sti- pod naslovom Duh časa v Dolenji ski in različnim neprofitnim organiza- Trebuši. Pester program je številnim cijam. Člani društva so na prireditvi obiskovalcem omogočil, da je vsak posameznikom in društvom podarili našel nekaj zase – ogled Kosmačeve KONEC APRILA JE V TOLMINU POTEKALO TRETJE PRAZNOVANJE MEDNARODNEGA 15 računalnikov. V uporabo so ura- DNEVA DŽEZA, ki je več kot uspelo. Tolminski big bandovci pa se v pozitivnem vzdušju že pri- domačije, obisk svete maše, darova- dno predali tudi brezžično dostopno pravljajo na nove podvige – največji letos jih čaka sredi avgusta, ko se bodo s programom A ne »za modro uporabo tehnoloških točko z odprtim dostopom do inter- Tribute to The Beatles predstavili na Nišville Jazz Festivalu v Srbiji. Foto: Tomaž Kenda znanj«, navijanje na prijateljskih nogo- neta. Ves dan je potekalo tudi raču-
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 31 )
di.« Kot priporoča pisec spremne be- sede Dušan Blaganje bo knjiga kori- stno branje »za vse, ki pišejo in izva- jajo predpise – ne samo za odpravlja- nje naravnih nesreč«. NASLOV: Pravne prakse pri popo- tresni obnovi objektov. AVTOR: Edo Gregorčič. IZDAL: avtor v samoza- ložbi. LETO IZDAJE: 2015. NAKLA- DA: 300 izvodov. ŠTEVILO STRANI: 1915–1917. AVTOR: Ivan Uršič. ZA- 204. FORMAT: 23,5 cm × 16,5 cm. LOŽBA: Tolminski muzej. KRAJ IN VEZAVA: trda. LETO IZDAJE: Tolmin, 2014. ŠTEVI- LO STRANI: 75. FORMAT: 20 cm × 14,9 cm. VEZAVA: mehka. Sto slapov v dolini Lo{ke Koritnice Pravne prakse pri Namen monografije in vodnika je odkrivanje pravljične resnice doline NASLOV: Sto slapov v dolini Loške popotresni obnovi vi in premisleki, ki imajo poslej svoje Loške Koritnice. Kdor je prevzet od Koritnice. AVTORJI: Janko Mrše, objektov mesto tudi v knjižni izdaji. »V tem lepote, jo privošči tudi drugim. Zato Metod Perme, Miha Žužek (ure- Delo Eda Gregorčiča se ukvarja z smislu pričujoče delo predstavlja dra- je padla odločitev za pripravo mono- dnik), zemljevid priredil Lojze Mi- uresničevanjem predpisov v popotre- gocen vir izkušenj, ki jih je s pridom grafije o eni največjih značilnostih klavčič. IZDAL IN ZALOŽIL: Župnij- sni obnovi v Posočju. Poleg odpravlja- mogoče uporabiti ne samo pri pripra- doline, njenih številnih slapovih. ski zavod Dravlje. KRAJ IN LETO nja posledic potresov iz leta 1998 in vi in izvajanju predpisov v zvezi z Hkrati monografija služi tudi kot vo- IZDAJ: Ljubljana, 1998, 2016 (2. po- 2004 se dotakne tudi odpravljanja odpravljanjem posledic izrednih do- dnik, ki širšemu krogu obiskovalcev natis). ŠTEVILO STRANI: 63. FOR- posledic plazu Stože v Logu pod Man- godkov, ampak tudi na drugih podro- omogoča ogled. V vodniku je predsta- MAT: 14 cm × 20 cm. VEZAVA: mehka. gartom. Omenjene obnove so namreč čjih, kjer se v postopkih odloča o vljenih 60 slapov, ki imajo pretok Knjižno polico napolnili: Mateja Kutin izvajalce del soočile s številnimi izzi- sorodnih pravicah večjega števila lju- skozi vse leto. in Tatjana Šalej Faletič
Utrinki nalniško izobraževanje za vse gene- NA[I TA STARI PRAVJO TAKO racije, v okviru katerega so člani dru- Tolmin – Domača Folklorna skupina štva Duh časa rešili marsikatero za- (FS) Razor je letos že devetič zapo- gato, v kateri se kot laični uporabniki red pripravila folklorno obarvano pri- računalnikov znajdemo. reditev Naši ta stari pravjo tako. V so- Ta »malo drugačna« prireditev je še boto, 14. maja, zvečer je močno de- en dokaz, kako lahko skupaj storimo ževalo, a iz preddverja Kinogledališča veliko dobrega tako zase kot za dru- Tolmin so kljub temu veselo odmevali ge. Hkrati je dokaz, da lahko združi- zvoki godčevskih viž in vabili na večer mo uporabo tehnologije z medseboj- obujanja ljudskega izročila. nim prijetnim druženjem. Letošnja tema so bile pravljice. Kot je Sara Pirih zapisala kulturna antropologinja Re- DOMAČA FOLKLORNA SKUPINA RAZOR je letos že devetič zapored pripravila folklorno obar- vano prireditev Naši ta stari pravjo tako. Foto: Hugo Drago
nata Lapanja, pravljice veljajo za Vnanjih Goric. Njihova mlajša skupina »gibalo vzgoje srca, ki krepijo duha, je prikazala splet prekmurskih plesov, lajšajo dušo in povezujejo ljudi v starejša pa plese z Barja. Gostitelji skupnost«. O ljudeh, zaslužnih za smo v prvem nastopu prikazali posa- ohranitev bogatega pravljičnega izro- mezne tolminske in goriške plese, v čila in izvirnih pravljičnih likih iz naše- drugem pa splet koroških plesov. ga območja, je spregovorila dr. Bar- Program sta obogatili še naša dram- bara Ivančič Kutin. V programu je ska in pevska skupina. Članici Dragi- prvič sodelovala otroška folklorna ca in Metka pa sta vsaka v svoji go- skupina Phči ‘n bebrce iz tolminske vorici povedali pravljici. Hudiči, duge Podružnične šole za izobraževanje in babe, krivopete in druga pravljična bi- usposabljanje otrok s posebnimi po- tja so ta večer spet oživeli in pripove- trebami. V spletu Amajenca so zaple- dovali svoje večne modrosti … kot je PRIREDITEV POD NASLOVOM DUH ČASA V DOLENJI TREBUŠI je v začetku maja ponujala sali skupaj s plesalci FS Razor in pri- na primer tista: »Kar hudič ne zmo- pester program, ki je številnim obiskovalcem omogočal, da je vsak našel nekaj zase. Potekalo sluhnili pravljici o Mevšetu. re, baba pr’pomore!« je tudi računalniško izobraževanje, v okviru katerega so člani društva Duh časa rešili marsikate- ro zagato, v kateri se kot laični uporabniki računalnikov znajdemo. Foto: Igor Vezovnik V goste smo povabili FS Rožmarin iz Maja Kenda, članica FS Razor
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 32 )
10na vse %* * Popust velja samo v navedeni poslovalnici in se REUDùXQDGQHLQGQHQDEODJDMQL 3RSXVWDQLPR{QRNRPELQLUDWL]GUXJLPLSRSXVWL PONOVNA 2PHQMHQSRSXVWQHYHOMD]DGDULOQHERQH dne 15.06.2016 OTVORITEV in 16.06.2016 Tolmin, Trg tigrovcev 3 2GSLUDOQLùDV RGSRQHGHOMNDGRVRERWHRGt
3RQXGEDYHOMDVDPR]DL]GHONHL]]DORJH1DNXSVDPRYNROLùLQDKRELùDMQLK]DJRVSRGLQMVWYD 1DMEOL{MRSRVORYDOQLFRQDMGHWHQDVWUDQLZZZNLNWH[WLOLHQVL 3ULGU{XMHPRVLSUDYLFRGRQDSDN%DUYQDRGVWRSDQMDVRSRJRMHQDVWLVNRPSO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 =DQRYLùNHVHHQRVWDYQRSULMDYLWHLQYHGQRERVWHQDWHNRùHP ZZZNLNWH[WLOLHQFRP .L.7H[WLOLHQXQG1RQ)RRGGRR5XVNDXOLFD0DULERU
Fil_4525_WE_HZ_Tolmin_SLO.indd 1 20.05.16 14:42 Utrinki Javni razpisi in pozivi ( 33 )
Razpis za NAJAVA JAVNIH Gozdarstvo Uroš Tomažinčič s.p. podelitev RAZPISOV in ob^inskih JAVNIH POZIVOV • Odkup lesa na panju priznanj in V OB^INI BOVEC • Posek lesa nagrad Ob^ine • Spravilo lesa s traktorjem in gozdarsko žičnico (do 800 m) Kobarid • Prodaja drv za kurjavo za leto 2016 • Prevoz lesa s kamionom Na spletni strani Občine Kobarid www. Spodbujanje kmetijstva kobarid.si (v rubriki Za občana/Razpisi) Obveščamo vas, da Občina Bovec je objavljen Razpis za podelitev občin- razpisuje sofinancerska sredstva za skih priznanj in nagrad Občine Koba- ukrepe: rid za leto 2016. 1: naložbe v kmetijska gospodarstva Predloge z obrazložitvijo pošljite do ter vključno 15. 7. 2016 na naslov Občina 2: varstvo tradicionalne krajine in Soška 5, Tolmin • E: www.gozdarstvo-tomazincic.si • M: 041-263-782 Kobarid, Komisija za priznanja in nagra- stavb. de, Trg svobode 2, 5222 Kobarid. Pre- Celotno besedilo obeh razpisov in raz- dlagamo uporabo obrazca Predlog za pisna dokumentacija sta na voljo na podelitev občinske nagrade, ki je ob- občinski spletni strani obcina.bovec. javljen na spletni strani Občine Koba- si/razpisi-natecaji-pozivi z dnem izida rid. SOČAsnika. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Koba- rid v času uradnih ur, na telefonski šte- SPODBUJANJE MALEGA vilki 05/38-99-200 ali nam pišete na GOSPODARSTVA IN TURIZMA e-naslov [email protected]. TER VZPODBUJANJE PROJEKTOV Komisija za priznanja in nagrade bo INOVACIJ na podlagi prispelih predlogov pripravi- Obveščamo vas, da Občina Bovec la predlog nagrajencev ter ga posredo- razpisuje sofinancerska sredstva za vala v sprejem Občinskemu svetu ukrepe: Občine Kobarid. Nagrade bodo pode- 2.1: nakup, urejanje in opremljanje ze- ljene na slavnostni seji občinskega sve- mljišč za poslovne namene vključno s ta ob občinskem prazniku oktobra pridobivanjem projektne dokumentacije 2016. za gradnjo poslovnih prostorov; Edi Melinc, predsednik komisije 2.2: nakup, graditev, adaptacija poslov- nih prostorov; 2.3: nakup opreme – osnovnih sred- Utrinki stev; 2.4: stroški nematerialnih investicij; 2.5: svetovalne storitve, nujno potrebne ZAVETNIK ZDRU@IL GASILCE za izvedbo zgoraj navedenih investicij; IN RE[EVALCE 2.8: sofinanciranje novih zaposlitev; Hudaju`na, Obloke – Na prvomaj- 2.10: sofinanciranje strokovnega izobra- sko nedeljsko popoldan sta Krajev- ževanja in usposabljanja; na skupnost Hudajužna-Obloke in 2.12: sofinanciranje nastopov na sejmih Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) in promocijskih prireditvah; Podbrdo pripravila praznovanje sv. 2.14: sofinanciranje izdelave promocij- Florjana. V levem stranskem oltarju skih gradiv in internetnih strani; cerkvice sv. Treh kraljev namreč sto- 3.2: izgradnja/izdelava in trženje turi- ji kip tega svetnika, h kateremu že stične infrastrukture; od leta 1766, ko je pogorelo bližnje 3.3: sofinanciranje programov turistič- Podbrdo, Podbrdčani in okoličani nih društev. romamo s priprošnjo, da nas obva- Celotno besedilo javnih razpisov in po- ruje pred ognjem ter drugimi nesre- zivov ter razpisna dokumentacija so na čami. voljo na občinski spletni strani obcina. Leta 2004 je tudi Gasilska zveza bovec.si/razpisi-natecaji-pozivi z dnem (GZ) Tolmin potrdila, da sv. Florjan izida SOČAsnika. ostane praznik gasilcev. Zato so podbrški gasilci na praznovanje po- PRIKAZ REŠEVALNE VAJE – Podbrški gasilci so v sodelovanju z ekipo prve pomoči, ki od leta DODELITEV NEPROFITNIH vabili tudi druga PGD iz Baške gra- 2010 deluje v Podbrdu, prikazali vajo reševanja ponesrečenih iz vozil ob prometni nesreči. Foto: Cveto Zgaga pe. Njihovi člani so se dogodka STANOVANJ V NAJEM udeležili v svečanih uniformah in z in ponarodelih pesmi nas je napolnil prometni nesreči. Dogajanje je spro- Obveščamo vas, da je Občina Bovec gasilskimi prapori. Pri sveti maši, ki pevski kvartet iz Tolmina pod vod- ti komentiral poveljnik GZ Tolmin Jo- dne 13. 5. 2016 v Uradnem listu št. jo je daroval podbrški župnik Danilo stvom Mateja Kavčiča. Pred cerkvi- že Dakskobler. V hitri akciji so za- 35/2016 objavila Javni razpis za dode- Kobal, sta podbrška gasilca sodelo- jo so domače gospodinje postregle varovali kraj nesreče, preprečili vžig litev neprofitnih stanovanj v najem. vala z branjem beril, s pesmijo pa je s sladkimi dobrotami. Zatem so pod- vozil in z rezanjem ter razpiranjem Besedilo razpisa je skupaj s prijavnimi bogoslužje obogatil cerkveni pevski brški gasilci obiskovalce povabili v pločevine ekipi omogočili, da je do obrazci na voljo v sprejemni pisarni ob- zbor iz Podbrda in Stržišč, ki ga vodi Hudajužno, kjer so v sodelovanju z prihoda reševalcev iz Tolmina iz vozil čine, najdete pa ga tudi na spletni stra- Marta Volf Trojer. ekipo prve pomoči, ki od leta 2010 izvlekla ponesrečence in jih oskrbe- ni http://obcina.bovec.si. Rok za odda- Tudi letos je že 16. po vrsti sledil deluje v Podbrdu, prikazali vajo re- la s prvo pomočjo. jo vlog je do vključno 14. 6. 2016. kulturni program. Z lepoto cerkvenih ševanja ponesrečenih iz vozil ob Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina Občina Bovec
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Koledar prireditev ( 34 )
Datum Kraj Prireditev Informacije do 31. 8. KOBARID, Ustanova »Fun- Razstava Naši gorski strelci avtorja Davida Erika Pipana Fundacija: 05/38-90-167, dacija Poti miru v Posočju« [email protected] od 3. do 5. 6. BAŠKA GRAPA 11. odmevi dediščine – 110 let Bohinjske proge 041-601-248, [email protected] 4. 6. TOLMIN, Klanec Klan’c 2016 Canto ergo sum: facebook.com/mpzCES 4. 6. (20.00) BREGINJ, Staro vaško Nepal – predstavitev odprave PD Kobarid – odsek Breginj, Edi Raspet jedro Breginj 5. 6. BRDA Pohod Od češnje do češnje PD Tolmin (S. Boljat): 051-622-962 7. 6. (13.00) MOST NA SOČI, 21. srečanje podjetnikov in gospodarstvenikov Posočja Jernej Vouk: 05/38-87-397, pod šotorom 041-743-646, [email protected] 9. 6. (16.00) MOST NA SOČI, Tradicionalno srečanje članov ZB za vrednote NOB in upokojencev Jernej Vouk: 05/38-87-397, pod šotorom Posočja 041-743-646, [email protected] 10. 6. (17.00) MOST NA SOČI, ob jezeru Odprtje energijskega parka in slikarske razstave Posočje Jernej Vouk: 05/38-87-397, 041-743-646, [email protected] 10. 6. (19.00) KOBARID, Ustanova »Fun- Odprtje razstave 2016 – (Pre)hrana. Ženske v zaledju soške fronte Fundacija: 05/38-90-166, dacija Poti miru v Posočju« [email protected] 10. 6. (19.00) KOBARID, Zelena hiša Krajina – slikarska razstava Iva Manfrede - Mlinarja in Iva Uršiča - Gotarja KD Nit: [email protected] 11. 6. TOLMIN Pohod po poteh naravnih vrednosti in kulturne dediščine PD Tolmin (G. Kutin): 051-238-315 11. 6. JAVORCA Peš iz Tolminskih korit skozi vas Čadrg v Javorco Javni zavod TNP 11. 6. (8.30) TRENTA, Hiša trentarskih Slavnostna akademija ob 90-letnici Alpskega botaničnega vrta Dom Trenta: 05/38-89-330 vodnikov 11. 6. (9.00) LOG POD MANGARTOM Žužkov dan 2016 – maša, pohodi, delavnice TD Log pod Mangartom (Peter): 041-748-585 11. 6. (9.00) TOLMIN 4. Kreativni zajtrk Posoški razvojni center: 05/38-41-500 11. 6. KOBARID Kobariški sejem in kobariški tek 2016 KS Kobarid, Marijan Stres: 041-693-050 11. 6. MOST NA SOČI 44. Noč na jezeru 2016 Jernej Vouk: 05/38-87-397, 041-743-646, [email protected] 12. 6. ČENEBOLA–ROBIDIŠČE– 22. mednarodni pohod prijateljstva, športa, kulture in glasbe Kamp Nadiža-Podbela: 041-443-535 PODBELA 12. 6. (16.00) TOLMIN Mi za nas 2016 Erik Vrčon: 041-798-478; ZKD Tolmin: 05/38-11-801 16. 6. (20.30) DREŽNICA, pod šotorom Poletje v naročju Krna 2016 – Moč uniforme v izvedbi igralske skupine Vrsno Klemen: 031-250-457, [email protected] 17. 6. (21.00) DREŽNICA, pod šotorom Poletje v naročju Krna 2016 – skupina Čuki Klemen: 031-250-457, [email protected] 18. 6. GOLTE Dan slovenskih planinskih doživetij PD Tolmin: S. Boljat: 051-622-962; M. Brešan: 041-743-356 18. 6. TOLMIN, Tolminski muzej Odprtje razstave o spominski cerkvi sv. Duha v Javorci Tolminski muzej 18. 6. (19.00) TRENTA, Informacijsko Odprtje razstave Voda v ogledalu Dom Trenta: 05/38-89-330 središče TNP 18. 6. (20.30) DREŽNICA, pod šotorom Poletje v naročju Krna 2016 – November band, Leteči potepuhi in Vlado Kreslin Klemen: 031-250-457, [email protected]
Utrinki
DRU@ABNI IN DOBRODELNI Zbrana sredstva so po akciji predali MOTORISTI Oddelku za invalidno mladino Stara Zgornje Poso~je – Pomlad vsako Gora. leto ponovno združi motoriste, ki se Že naslednjo sončno aprilsko sobo- začno s svojimi jeklenimi konjički to se je več kot 80 motoristov pripe- spet aktivneje družiti v motoklubih. ljalo pred tolminsko farno cerkev na Tako je načrtovane dejavnosti v pr- prvi blagoslov motoristov in njihovih vih pomladnih dneh zagnal tudi Mo- motorjev. Prišli so iz domačih logov, to klub »Soča« Tolmin. Drugo sobo- prijateljskega goriškega kluba in to v aprilu je motoriste povabil na pr- drugih sosednjih krajev, pa tudi iz vi del motodelavnice, kjer sta s kori- zamejstva, saj daleč naokoli ni take- stnimi nasveti postregla motorist in VEČ KOT 80 MOTORISTOV je prišlo pred tolminsko farno cerkev na prvi blagoslov motoristov in njihovih motorjev. Foto: Alenka Zgaga ga dogodka. Največ pozornosti je novinar Andrej Gustinčič in preda- zagotovo pritegnil Stanko Jermol vatelj Marjan Peljhan. Seznanili so ders iz Nove Gorice in Moto klub na skupno krvodajalsko akcijo v na vespi z rezervnim kolesom, v svo- se tudi s prvo pomočjo za motoriste. Kavalir iz Šempetra pri Gorici moto- šempetrsko bolnišnico, ki je udele- jo sredino pa so motoristi prisrčno Sredi aprila sta Moto skupina OK Ri- riste iz Zgornjega Posočja povabila žence vabila tudi k dobrodelnosti. sprejeli tudi častnega občana Obči-
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 ( 35 )
Datum Kraj Prireditev Informacije 19. 6. (20.30) DREŽNICA, pod šotorom Poletje v naročju Krna 2016 – Klapa Kampanel Klemen: 031-250-457, [email protected] 23. 6. (9.00) TRENTA Voden pohod po Soški poti z obiskom Alpskega botaničnega vrta Juliana Dom Trenta: 05/38-89-330 25. 6. JAVORCA S kolesom po dolini Tolminke LTO Sotočje 25. 6. (14.00) BREGINJ Dan odprtih vrat Muzejske zbirke Mazora Zdravko Mazora: 051-356-507 25. 6. (19.00) POLJUBINJ, igrišče Koncert ob 10. letnici Glasbene šole Palbin Andreja Leban: 041-907-342 25. 6. (20.00) BREGINJ, Staro vaško Filmski večer Potres iz filmskih arhivov Damijan Kracina: 041-550-121, jedro Breginj [email protected] 26. 6. ZILJSKE ALPE Pohod na Graslitzen (2.044 m n. m.) PD Tolmin (S. Boljat): 051-622-962 29. 6. (20.30) BOVEC, Bar Črna ovca OrkesterkamP: Bovec Jam Band (Profesorski jazz koncert) Zavod lepih umetnosti UPOL 30. 6. (9.00) TRENTA Voden pohod po Soški poti z obiskom Alpskega botaničnega vrta Juliana Dom Trenta: 05/38-89-330 1. 7. (20.30) LOG POD MANGARTOM OrkesterkamP: Odmevi Loške stene (Bovec Jazz Band in skupine) TD Log pod Mangartom (Peter): 041-748-585 1. 7. (20.30) BOVEC, Letni vrt OrkesterkamP: Pop & classics (Mladinske glasbene skupine) Zavod lepih umetnosti UPOL 2. 7. BOVEC Bovški dan TD Bovec: 040-348-160 2. 7. (18.00) BOVEC, Stergulčeva hiša Slavnostna seja ob prazniku Občine Bovec Občina Bovec: 05/38-41-900 2. 7. (20.30) BOVEC, trg OrkesterkamP na Buški dan: Mladinski pihalni orkester Junior Winds & Bovec Zavod lepih umetnosti UPOL Jazz Band 3. 7. JULIJSKE ALPE Pohod na Vrh Osojnika (1.975 m n. m.) PD Tolmin (J. Flajs): 041-781-260 3. 7. BOVEC, trg Tradicionalni sejem vojaških starin Društvo 13 - 13: 041-507-445 3. 7. (10.30) BOVEC, trg OrkesterkamP: Glasbena tržnica (glasbeni nastopi in preizkusi glasbil) Zavod lepih umetnosti UPOL 3. 7. (19.00) BOVEC, Kulturni dom Bovec OrkesterkamP: Junior Winds Gala (zaključni koncert mladinskega pihalnega Zavod lepih umetnosti UPOL orkestra) 4. 7. (20.30) BOVEC, Cerkev Device OrkesterkamP: Koncert kitarista Sebastjana Grega Zavod lepih umetnosti UPOL Marije v Polju 6. 7. (20.30) ČEZSOČA, Gostilna Vančar OrkesterkamP: Jazz Berry Band Zavod lepih umetnosti UPOL 7. 7. (9.00) TRENTA Voden pohod po Soški poti z obiskom Alpskega botaničnega vrta Juliana Dom Trenta: 05/38-89-330 7. 7. (20.30) BOVEC, trg OrkesterkamP: Saksofonski orkester SOS Zavod lepih umetnosti UPOL 8. 7. (20.30) TRENTA, Informacijsko OrkesterkamP: Saksofonski orkester SOS Dom Trenta: 05/38-89-330 središče TNP 8. 7. (20.30) BOVEC, Bar Črna ovca OrkesterkamP: Jazz Berry Band Zavod lepih umetnosti UPOL 9. 7. LIVEK LiwkStock KD LiwkStock 9. 7. (10.30) BOVEC, trg OrkesterkamP: Saksofonski orkester SOS Dom Trenta: 05/38-89-330 9. 7. (20.30) ČEZSOČA, Prijon Šport OrkesterkamP: Cellostrike (violončelisti NOVA filharmonije) Zavod lepih umetnosti UPOL Center 10. 7. SEDLO Odprtje obnovljenega vaškega korita Vojko Hobič: 040-234-051; Srečko Gašperut: 041-988-636 10. 7. (20.30) LOG POD MANGARTOM, OrkesterkamP: Cellostrike (violončelisti NOVA filharmonije) Zavod lepih umetnosti UPOL cerkev
Utrinki ne Tolmin in priznanega slovenske- vsako leto organizirali v drugem V soboto, 14. maja, je novogoriška osvojila isti dan kot njuna klubska ga dirigenta Marka Muniha, ki prav kraju. Konec aprila so med izletom kajakašica Urša Kragelj iz Kajak kolegica Kragljeva; zlato odličje sta tako velja za ljubitelja motoristične na jadransko obalo uživali v druženju kluba Soške elektrarne za evropsko jima speljala Slovaka Jan Batik in dejavnosti. in skupinski vožnji, 21. maja pa so prvakinjo Nemko Melanie Pfeifer Tomaš Kučera. Po pozdravnih besedah se dobili na tradicionalni Moto zaostala 57 stotink in si s tem izbori- Je pa že celo kazalo, da bo Sloveni- predsednika kluba Borisa Lebana avanturi Na Logu v Tolminu. la drugo mesto. Odličja se je še po- ja dobila še eno kajakaško zlato, je vse prisotne blagoslovil domači Olga Zgaga sebej razveselila, saj je s tem dobila vendar je dve sekundi »težak« pribi- župnik Damijan Bajec in jim zaželel »vstopnico« za nastop na olimpijskih tek Hrastničana Petra Kauzerja na varno vožnjo, spodbudne besede igrah v Riu. koncu pahnil na četrto mesto. Kljub pa jim je namenil tudi tolminski USPEHI SLOVENSKEGA Vozovnico za Rio pa sta si že lani na temu bomo lahko v naši dolini med župan Uroš Brežan. Udeleženci so SLALOMSKEGA MO[TVA NA svetovnem prvenstvu priveslala tudi olimpijskimi igrami močno stiskali prejeli oljčno vejico in spominsko DIVJIH VODAH Luka Božič in Sašo Taljat. Kljub pesti tudi za Kauzerja, ki smo ga za- nalepko. Dogodek so zaključili s Liptovski Mikula{ (Slova{ka) – Slo- temu Mostarja nista bila nič manj ve- radi njegove žene Janje, sicer do- panoramsko vožnjo in odločitvijo, da venski slalomisti na divjih vodah so sela srebrnega odličja, ki sta ga v fi- mačinke iz Tolmina, že pred časom bo tovrstni blagoslov postal na evropskem prvenstvu na slova- nalu evropskega prvenstva v slalo- vzeli za svojega. tradicionalen, da pa bi ga morda škem ponovno stali na stopničkah. mu na divjih vodah v kanuju dvosedu Tatjana Šalej Faletič
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016 Koledar prireditev ( 36 )
Datum Kraj Prireditev Informacije 11. 7. (20.30) BOVEC, Bar Črna ovca OrkesterkamP: Cellostrike (violončelisti NOVA filharmonije) Zavod lepih umetnosti UPOL 12. 7. (8.00) PLANINA ZA SKALO Mladi na vrhu – Alparc Dom Trenta: 05/38-89-330 Voden pohod na Planino Za skalo s prenočevanjem 14. 7. JAVORCA Pohod po Poti miru čez Mrzli vrh v Javorco Fundacija: 05/38-90-166, [email protected] 14. 7. (9.00) TRENTA Voden pohod po Soški poti z obiskom Alpskega botaničnega vrta Juliana Dom Trenta: 05/38-89-330 16. 7. TOLMIN Puntarski pohod na Mengore PD Tolmin (M. Vidic): 040-232-898 16. 7. (20.30) TRENTA, Informacijsko OrkesterkamP: koncert mladinskega godalnega orkestra Junior strings Zavod lepih umetnosti UPOL središče TNP 16. 7. (20.30) BOVEC, plac Bovški poletni večer 051-361-070, 05/38-86-758 17. 7. TOLMIN, planina Razor Tradicionalno srečanje planincev ob 120-letnici planinstva v Posočju PD Tolmin: D. Kenda: 041-744-631; M. Brešan: 041-743-356 17. 7. BREGINJ Praznik sv. Marjete, pohod Breginj–Sveta Marjeta–Stol PGD Breginj, PD Kobarid – odsek Breginj 17. 7. (10.30) BOVEC, trg OrkesterkamP: Glasbena tržnica (glasbeni nastopi in preizkusi glasbil) Zavod lepih umetnosti UPOL 17. 7. JAVORCA Koncert Javorca – Odmevi iz nevidnih krajin 17. 7. (20.30) BOVEC, trg OrkesterkamP: Junior Strings Gala (zaključni koncert mladinskega godalnega Zavod lepih umetnosti UPOL orkestra) 19. 7. (20.30) BOVEC, atrij Stergulčeve OrkesterkamP: Pop & Classics (festivalne glasbene skupine) Zavod lepih umetnosti UPOL hiše 20. 7. (20.30) BOVEC, Cerkev Device OrkesterkamP: Pro-Strings Zavod lepih umetnosti UPOL Marije v Polju 21. 7. JAVORCA S kolesom po dolini Tolminke LTO Sotočje 21. 7. (9.00) TRENTA Voden pohod po Soški poti Dom Trenta: 05/38-89-330 21. 7. (20.30) BOVEC, Cerkev Device OrkesterkamP Solo: koncert godalnih solistov s pianistko Beo Barcza Zavod lepih umetnosti UPOL Marije v Polju 21. 7. (20.30) BOVEC, plac Bovški poletni večer 051-361-070, 05/38-86-758 22. 7. (10.00) ROBIDIŠČE, pašnik Kamišibaj – pripovedovanje zgodb ob slikah Staša Mesec: 031-345-958 22. 7. (10.30) BOVEC, trg OrkesterkamP: Glasbena tržnica (glasbeni nastopi in preizkusi glasbil) Zavod lepih umetnosti UPOL 22. 7. ČEZSOČA, trg OrkesterkamP: Glasbene igre s pihali, trobili, tolkali Zavod lepih umetnosti UPOL 22. 7. (20.30) BOVEC, Kulturni dom OrkesterkamP: Festival Symphony Gala (zaključni koncert simfoničnega Zavod lepih umetnosti UPOL Bovec orkestra) 23. 7. KARNIJSKE ALPE Pohod na Polinik (2.331 m n. v.) PD Tolmin (N. in D. Gaberšček): 031-876-010 23. 7. (20.30) BOVEC, Cerkev Device OrkesterkamP: Pro-Winds Zavod lepih umetnosti UPOL Marije v Polju 24. 7. (20.30) BOVEC, trg OrkesterkamP Solo: koncert godalnih solistov s pianistko Beo Barcza Zavod lepih umetnosti UPOL 25. 7. (20.30) KOBARID, trg OrkesterkamP: Festival Winds uvertura (koncert pihalnega orkestra) Zavod lepih umetnosti UPOL 26. 7. (10.30) BOVEC, trg OrkesterkamP: Glasbena tržnica (glasbeni nastopi in preizkusi glasbil) Zavod lepih umetnosti UPOL 26. 7. (20.30) BOVEC, Kulturni dom Bovec OrkesterkamP: Festival Winds Gala (zaključni koncert pihalnega orkestra) Zavod lepih umetnosti UPOL 28. 7. JAVORCA Peš iz Tolminskih korit skozi vas Čadrg v Javorco Javni zavod TNP 28. 7. (9.00) TRENTA Brezplačen voden pohod na temo Voda, vir življenja in njen pomen za Dom Trenta: 05/38-89-330 gospodarstvo v dolini 28. 7. (20.30) BOVEC, plac Bovški poletni večer 051-361-070, 05/38-86-758 29. 7. (20.00) TRENTA, Hiša trentarskih Gorniški večer (predavanje, film) Dom Trenta: 05/38-89-330 vodnikov 29. 7. (20.30) BOVEC, plac Bovški poletni večer 051-361-070, 05/38-86-758 30. 7. JULIJSKE ALPE Pohod na Briceljk (2.346 m n. v.) PD Tolmin (J. Flajs): 041-781-260 30. 7. BREGINJ Poletje ob Nadiži – Od slovenske popevke do jazz evergreenov (Big band DOM, Razvojno društvo Breginjski kot pod vodstvom Braca Doblekarja in s pevko Ireno Vidic) (Vanessa): 040-186-890 31. 7. (9.00) TRENTA, Na Logu Ekološka tržnica Dom Trenta: 05/38-89-330
V rubriki Koledar prireditev objavljamo izključno prireditve, ki nam jih posredujete v uredništvo (05/38-41-502, 05/38-41-510, elektronski naslov: [email protected]). Informacije za objavo v naslednji številki SOČAsnika sprejemamo do 14. julija 2016. Objavili bomo tiste prireditve, ki se bodo odvijale med 29. julijem in 21. oktobrom 2016. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna. Namenjena je informiranju prebivalcev, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev. Objavljamo samo naslednje podatke: datum in uro, kraj, naslov prireditve, kontaktnega organizatorja ter telefonsko številko ali e-naslov ali spletno stran. Če želite v SOČAsniku podrobneje najaviti prireditev v obliki članka, oglasa ali oglasnega sporočila, so vam informacije na voljo na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- oglasevanja. Za morebitne spremembe pri posameznih prireditvah, ki nastanejo po zaključku redakcije, ne odgovarjamo.
SO^Asnik, letnik XVII, {t. 2, 2016