brat frančišek 5

»O, Gospod Jezus Kristus, prosim september/oktober 2009 te, da bi do dna občutil tisto bolečino, ki si jo ti prestal v svojem trpljenju. In da bi se moje srce, napojilo s tisto

Letnik XIX (CXXX) • ljubeznijo, ki je razvnela tebe, da si tako vdano toliko pretrpel za nas grešnike.”

La Verna – ponovno srečanje s Križanim Pogovor z novomašnikoma Romanje družin v Assisi Srečanje pokrajinskih bratstev FSR Ogrožanje in sožitje Uvodnik brat frančišek 5/2009

Kazalo Frančiškova duhovnost Mladi Frančišku Pismo generalnega ministra reda Frančiškov tabor 30 manjših bratov za praznik Gospod naj ti podari mir! sv. Klare 2009 7 Razvedrilo »O, Gospod Jezus Kristus,« je zavzdihnil Frančišek, ki je klečal Nagradna zlogovna izpolnjevanka 31 Naša evangelizacija pred votlino in gledal proti izhodu, kjer so se razgibale megle in je Slovenski misijon v Melbournu 10 Pravičnost in mir dan silil na zemljo, »prosim te, da mi podariš dve milosti, preden Napovednik dogodkov 12 Ogrožanje in sožitje 32 umrjem. Najprej te prosim, da bi do dna občutil v svoji duši in na Etični odgovori na globalna Iz naših družin vprašanja 34 svojem telesu tisto bolečino, ki si jo ti, o mili Jezus, prestal v svojem p. Ambrož Mušič OFM 13 Odpuščanje, obvezna stopnja bridkem trpljenju. In potem te prosim, da bi se moje srce, kolikor je p. Dominik Tikvič OFMConv 15 na poti sprave 34 le mogoče, napojilo s tisto brezmejno ljubeznijo, ki je razvnela tebe, Romanje družin v Assisi 16 Korenine in sadovi Sina Božjega, in te prisilila, da si tako vdano toliko pretrpel za nas br. Klemen Verdev OFM Cap 19 Življenje sv. Frančiška (23) 36 grešnike.« M. Kmetova, Sveti Frančišek Asiški, 217-219 Sveta Klara, Ti nas uči, Ti nas vodi k večni Luči! 20 Sveta dežela La Verna je Frančiškov kraj, ki me poleg Carcerija, Sv. Damijana in Porciunkule najbolj nagovarja. FSR Nadškofijsko, vseslovensko romanje Z gozdom zaraščena gora, na pobočjih katere je tako rad molil in premišljeval sv. Frančišek, je še v Sveto deželo - ob 100-letnici danes kraj, kjer mladi in stari z vsega sveta iščejo svojo duhovno podobo. Volilni kapitelj 22 prvega slovenskega romanja 38 »Kdo je nov v Božji ljubezni?« 23 Via Egnatia – rimska cesta 39 Sv. Frančišek si je želel dvoje: doživeti Kristusovo bolečino in ljubezen. Zaznamovan s Kristuso- »Kot nosilci miru naj se bratje 13. občni zbor Društva prijateljev vimi ranami je to na pristen način tudi izkusil. in sestre zavedajo, da ga je treba Sv. dežele 44 Podobno bi lahko rekli tudi o sv. Klari, ki je v vsakodnevni adoraciji za štirimi stenami samostana neprestano graditi!« 24 podoživljala Kristusovo bolečino, ko ni mogel premikati pribitih rok in nog, je pa ljubeče gledal in Pri Hvaličih iz kostanjeviške družine 25 odpuščal njim, ki so ga pribili. Več o pomenu in vlogi sv. Klare pa lahko preberete v pismu generalnega ministra manjših bra- tov ob njenem prazniku. Na svojski način sledijo sv. Frančišku in sv. Klari tudi pod Južnim križem. O svojem delu v Avstra- liji nam pripoveduje frančiškan p. Ciril A. Božič, ki deluje med slovenskimi izseljenci v Melbournu. Naslovna slika Sveža izkušnja srečanja s Križanim pa odseva iz dveh letošnjih novomašnikov, ki izhajata iz Fran- La Verna je kraj miru in srečanja z Bogom. čiškovega I. reda. Več o njiju izluščite iz njunih pričevanj. Romanje v Assisi pa seveda ni namenjeno samo posameznikom, ampak tudi družinam. Ob le- tošnjem jubileju 800-letnice Frančiškovega vodila je bilo več tovrstnih romanj, o enem izmed njih pa lahko preberete tudi v tej številki revije Brat Frančišek. Revija bratFrančišek – ISSN 1408-0192. GLASILO FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA (FSR) V SLOVENIJI. Frančiškov svetni red je dejaven tudi čez poletje, ko imajo od vzhoda do zahoda redna pokra- Revija izhaja šestkrat letno. jinska srečanja. O svojih pogledih na duhovno asistenco pri FSR pa nam spregovori kapucin br. Izdajatelj: Založba Brat Frančišek, v Ljubljani, Prešernov trg 4, SI-1000 Ljubljana, http://ofm.rkc.si/zbf/ Klemen Verdev. Počitniški čas je seveda pisan na kožo otrokom in mladim, ki uživajo brezskrbne dni brez pouka. Člani uredniškega odbora: br. Janez Papa OFM (glavni in odgovorni urednik), br. Mihael S. Njim je namenjen Frančiškov tabor, ki so ga bratje frančiškani skupaj z manjšimi sestrami pripravili Vovk OFM (Frančiškova duhovnost), br. Peter Skoberne FSR (naslovnica), s. Ana Slivka FMM v Grgarju pod Sveto Goro. (Naša evangelizacija), br. Metod in s. Mateja Trajbarič FSR (FSR), br. Gregor Pavlič FSR (Razve- Pred praznikom sv. Frančiška pa poglejmo še na njegov zgled reševanja sporov. Tudi današnji čas drilo), NS FRAMA (Mladi Frančišku), br. Stane Zore OFM (Pravičnost in mir), br. Miran Špelič je namreč zasičen z neprestanim ogrožanjem, saj ljudje drug do drugega velikokrat ne znamo biti OFM (Korenine in sadovi, Naše knjige), br. Peter Lavrih OFM (Sveta dežela). človeški. Preberite razmišljanje frančiškana p. Jerneja Kurinčiča z naslovom: Ogrožanje in sožitje. Lektoriranje: Vera Lamut. Oprema: Aleš Porenta. Oblikovanje in priprava: Salve d.o.o., Ljubljana. Kljub neprestanemu ogrožanju in neuspelim poskusom sožitja v Sveti deželi pa množice romar- Tisk: Povše, Povšetova 36a, Ljubljana. Naslov uredništva: Ul. Vita Kraigherja 2, SI-2000 Maribor; tel.: 02/22 85 113 ali 041 778 456; jev nezadržno stopajo po poteh, po katerih je stopala tudi Jezusova noga. Pridružite se jim! e-mail: [email protected]; faks: 02/22 85 112. Rokopisov in slik ne vračamo. Vsem želim dobro pripravo na prihajajoči praznik sv. Frančiška in naj nas njegova priprošnja in Revija se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki. zgled vodita k zvestejši hoji za Kristusom! Vse dobro! Prispevke nakazujte na Narodni svet FSR Slovenije, TRR SI56-2420-1900-4608-820 Raiffeisen banka d.d. Ma- 3 ribor; pri plačilu se sklicujte na 00 700-09. br. Janez Papa Glasilo izhaja z dovoljenjem cerkvenih oblasti. brat frančišek 5/2009 Frančiškova duhovnost Frančiškova duhovnost brat frančišek 5/2009

v skorjo vrezali znamenja – črke ali podobe. Te rane povedo, da je nekoč nekdo šel mimo in pustil svoje sledove. Mi, ki te sledove vidimo, Razmišljanje p. Janeza Šamperla ne vemo, kaj simboli pomenijo. Da bi izvedeli, OFMConv Jezus Kristus, daj mi bi morali vprašati tistega, ki jih je zarisal. Po- dve milosti, preden dobno je z ranami – stigmami sv. Frančiška. La Verna – ponovno umrem: najprej, da Človeška pamet obstane v zavesti, da je zapis bi v svojem življe- na Frančiškovih rokah, nogah in strani posledica srečanje s Križanim nju čutil na duši in najglobljega notranjega trpljenja v njem. Fran- telesu – kolikor je čišek ni ustvarjalec tega zapisa, pečata, ki ga je Septembra leta 1224, nekaj dni pred pra- mogoče – boleči- dobilo njegovo telo. On je samo živo tkivo, na znikom povišanja sv. Križa, postane na telesu ne, ki si jih ti pre- katero je Bog položil svoje znamenje. Stigme ne vidno to, kar je Frančiška že dolgo časa bolelo v našal med svojim govorijo najprej o Frančišku, marveč so znaki, ki duši in ga počasi in globoko oblikovalo. Prejme grenkim trpljenjem, stigme. Še enkrat se v njegovem življenju pokaže nato pa, da bi v svo- čudovito delovanje Boga, ki pomeni zaključek jem srcu čutil tisto ljubezen, ki je tebi dala moč, dolgega procesa, pri katerem je Frančišek da si se podvrgel trpljenju za nas, grešnike.« romar: Ali si dovolil Kristusu vpisati vate nje- sodeloval z vztrajno meditacijo Jezusovega Frančišek je želel trpeti s Kristusom. Želel se gova znamenja? Rane, ki jih je Frančišek prejel trpljenja. Ranjen od ljubezni postane podoba je z njim izenačiti. Ljubil ga je do konca, tako na La Verni, so posledica in rezultat vsega nje- križanega Kristusa, alter Christus – drugi Kristus daleč, kamor seže v ljubezni človeško srce ... govega, Bogu ljubega življenja. So sad dolge in (sv. Bonaventura). globoke ljubezni, so Božje delo. Stigme, ki jih je Frančišek prejel, so Božji odgovor na njegovo Frančišek je bil prvič zaznamovan – ranjen hrepenenje po Bogu. – v svoji notranjosti že pri sv. Damijanu. Od tistega srečanja, od tistega skrivnostnega za- Pečat moji duši je vtisnila La Verna. Spo- znamovalnega glasu »Pojdi in popravi mojo znala sem, kako majhen je človek v primerjavi cerkev« je bil Frančišek ranjen in je trpel – trpel z Njim, ki je trpel in se na križu daroval za nas. zaradi trpljenja Božjega Sina. Njegovo srce je že Jerica od sv. Damijana naprej nosilo Kristusove rane, ki so na La Verni postale vidne tudi na njegovem Vsakdo je že videl staro drevo (tudi tukaj na telesu. Jokal je zaradi Kristusovega trpljenja, La Verni jih je mnogo), kateremu so mimoidoči vzdihoval LJUBEZEN NI LJUBLJENA in molil (kakor poroča Bonaventura): »Moj Gospod,

razkrivajo zapisovalca. Le on – Bog – ve za vso skrivnost. Rečemo lahko, da je do vtisnjenja ran Frančišek pričal za Boga, od ran dalje pa Kristus za Frančiška.

Vrh La Verne je lahko samo postaja na ro- manju, lahko pa postane mnogo več – posta- ja na poti življenja. Frančišek je postal razpoložljiv kot živa Evelina tkanina, na katero je Bog vtisnil svoj pečat – svoje rane. Dogodek na La Verni te vabi, da se približaš Dejstvo Frančiškovih ran postavlja temeljno moči tiste ljubezni, ki je Frančiška združevala z 4 vprašanje vsakemu kristjanu – tudi tebi, asiški Bogom. La Verna ni samo vrh Kalvarije. Rane, ki 5 brat frančišek 5/2009 Frančiškova duhovnost Frančiškova duhovnost brat frančišek 5/2009

jih je Frančišek sprejel in jih prenašal na svojem Ti si ljubezen, nesebična ljubezen. pokazala na koncu 187. kapitlja reda manjših telesu, niso le obujanje spomina na Kristusovo Ti si modrost. bratov, ki smo ga nedavno tega slavili v Assisi- trpljenje in smrt, marveč žarijo kot razpoznavno Ti si ponižnost. ju. Hvala, drage sestre. Hvala za vaše številne znamenje vstajenja, kakor so žarele na telesu Ti si potrpežljivost. Pismo generalnega čestitke za mojo ponovno izvolitev. Ker ne mo- poveličanega Kristusa. Razmišljaj o trpljenju Ti si lepota. rem vsem osebno odgovoriti, vam odgovarjam svojih bližnjih, tistih, ki nosijo na svojem telesu Ti si varnost. ministra reda s tem pismom. Ko vam obljubljam, da vam bom stigme življenja: bolezen, razočaranja, krivice, Ti si spokojnost. še naprej zelo blizu s svojo molitvijo, pa tudi, ka- zaničevanja, uboštvo, greh. Ti si veselje in radost. manjših bratov za dar bo to le mogoče, s svojo navzočnostjo med Potem ko je Frančišek prejel stigme, je napisal Ti si naše upanje. praznik sv. Klare 2009 vami, vas prosim, da še naprej molite zame, za molitev Hvalnica Bogu Najvišjemu, polno hva- Ti si pravičnost. generalni definitorij in za red, da nam Gospod ležnosti, ker je bil deležen milosti popolnoma Ti si zmernost. podeli dar ustvarjalne in radostne zvestobe se približati skrivnosti Jezusove smrti: Ti si vse naše bogastvo Gospod naj da mir vsem vam, drage moje našemu poklicu manjših bratov. do zadostnosti. uboge sestre sv. Klare, ki vas je Duh poklical, Ti si svet, Gospod Bog, Ti si lepota. da hodite za Kristusom, ubogim, križanim in Pot proti 800-letnici Ti edini, ki delaš čudeže. Ti si krotkost. vstalim, tako da živite evangelij v pokorščini, Leto 2009 nas spominja na 800-letnico usta- Ti si močan. Ti si zavetje. brez lastnine in v čistosti. novitve prvega reda in začenja čas priprav na Ti si velik. Ti si naš varuh in branitelj. Nadaljevati želim s tradicijo, s katero sem leto 2012, obletnico ustanovitve reda ubogih Ti si najvišji. Ti si pogumnost. začel pred šestimi leti, ko sem bil prvič izbran sester sv. Klare. Da bi bila ta obletnica v resnici Ti si vsemogočni Kralj. Ti si osvežitev. za ministra in služabnika bratstva. Vsako leto trenutek milosti za vse nas, na poseben način Ti, sveti Oče, Ti si naše upanje. sem vam za praznik sv. Klare napisal pismo ter pa za vas, vas prosim, da pustite, da vas po- kralj nebes in zemlje. Ti si naša vera. vam s tem pokazal svojo bližino in globoko novno obišče milost začetkov, da bi iz spomina Ti si trojstven in eden, Ti si naša ljubezen. spoštovanje, ki ga imam do vas. mogle povleči evangeljsko svežino in da bi bile Gospod, Bog bogov. Ti si vsa naša sladkost. v zgodovini prebivališče in sedež (3KlPNP 22), Ti sam si dobrota, Ti si naše večno življenje, verodostojno znamenje Boga, ki s strastno vsa dobrota, veliki in čudoviti Gospod, ljubeznijo išče človeštvo. najvišja dobrota, vsemogočni Bog, Gospod Bog, živi in resnični. usmiljeni Odrešenik! Amen. (FHBN) Vaš način življenja V tem kontekstu mi dovolite, drage moje sestre, da vas spomnim na nekatere prvine, ki so lastne načinu življenja, ki ste ga sprejele, in ki jih je, čeprav so poznane, dobro imeti v mislih. Poklicane ste, da varujete klariško ka- rizmo v teh občutljivih in težkih, pa tudi tako polnih časih (prim. PŽ 13). Kot sem že večkrat rekel, za to odgovornost ne morete pooblastiti drugih, ampak jo morate sprejeti s pogumom in ustvarjalnostjo. Vaše poslanstvo ni v tem, da bi varovale status quo, ampak da ponovno ponavzočite Klarin pogum in ustvarjalnost, s tem da v ustvarjalni in radostni zvestobi živite način življenja, ki vam ga je zapustila (prim. PŽ 37). Samo tako boste svetilniki v noči, trobente Hvaležnost na obzidjih, jutranje straže (prim. Iz 21,11-12). Ob tej priliki bi se vam najprej rad zahvalil za bližino, uresničeno po ljubezni in molitvi, ki Živeti sveti evangelij ste mi jo dokazale skozi ta leta služenja v službi Vaš in prav tako naš način življenja je živeti 6 generalnega ministra in ki se je še bolj očitno sveti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa 7 brat frančišek 5/2009 Frančiškova duhovnost Frančiškova duhovnost brat frančišek 5/2009

(prim. KlVod 1-2). Dar evangelija je začetek nem poslušanju Boga boste srcem mož in žena odločitev, da »živimo po popolnosti svetega stvarnem načinu življenja. Mislim, da je nastopil vašega sestrinstva. Kot slednice Frančiška in našega časa tudi danes govorile v jeziku ljube- evangelija« (BratŽiv 1), ki usmerja pot in raz- čas, v katerem je treba delati pogumne, prero- Klare ste poklicane, da z življenjem sprejmete zni. Njene besede potapljajo korenine globoko svetljuje naslednje korake. ške izbire na področju uboštva in z ustvarjalno in izpovedujete evangelij, da ga ustvarjalno v bivanje, ki je naseljeno z Bogom. Kot Klara, Slavje obletnice ustanovitve vašega reda je zvestobo živeti po duhu Vodila sv. Klare. vrnete s konkretnimi dejanji. Današnji svet ljubljena in preobražena v Ljubljenega, ste po primerna prilika, da obnovite svojo pokoršči- mora videti ljudi, ki so popolnoma zaljubljeni kontemplaciji tudi ve poklicane, da se povsem no Frančišku. Ta pokorščina gre preko živeti Spoznaj svoj poklic, oživi Božji dar v Kristusa, priče, ki imajo pogled trdno uprt poistovetite s Kristusom (prim. 3 KlPNP 12 s.), brez vsake lastnine. Če si Ubožec prizadeva in v sebi vanj, evangeljske žene, ki pustijo, da jih Kristus čigar ljubezen nas osrečuje (prim. 4 KlPNP 11). nalaga svojim bratom, naj skrbijo za sestre, je Te besede apostola Pavla (prim. 1Kor 1,26; in njegova beseda določata v vsakdanjosti Ko živite v stalni navočnosti Najvišjega, s to zato, da bi bile vedno zveste v spolnjevanju 2Tim 1,6) so lahko program priprave slavja življenja. svojim življenjem razodevajte vso Božjo bližino svetega uboštva. Iz prizadevanja, da priznamo 800-letnice vašega reda, drage sestre. Pozivam V razlomljenem svetu, katerega del smo tudi s človeštvom. Storite, da bomo po molku vašega naš skupni začetek, naj izvira skupna skrb, da vas, da naredite vse, kar je mogoče, da se bo sami, ste poklicane, da pričujete kot osebe, ki bivanja videli, kako naj iščemo njega, zadnji cilj bi ve in mi bili zvesti, da živimo brez lastnine, v to zgodilo. so združene okoli Kristusa, kot osebe, ki živijo v vsega posvečenega življenja. Potrebno je, da preroški obrobnosti, ki nas zaupa Bogu ljubezni Če se zdi, da svet včasih ne razume vašega logiki zastonjskosti in zgolj iz ljubezni do Božje svet in vsi mi v vas vidimo posvečene žene, v in previdnosti. življenja, je to zaradi tega, ker je potrebno, da se navzočnosti, ki postane vidna po vašem življe- katerih prebiva Duh. Ko iz Božjih rok sprejemate v njem dotakne znamenja, ki usmerja k bistve- nju. Pogosto molitveno branje Božje besede vas zgodovino današnjih mož in žena, ostanite zve- nemu vašega življenja. Poklicane ste, da pričujete ste tistemu, kar je dejansko resnično. o drugačnem načinu življenja, ko Bogu vračate vsak trenutek svojega bivanja, in to ne po zakonu Življenje v sestrinstvu tržišča, ampak samo iz ljubezni, po logiki ljube- Danes ste ve Klara in s tem, ko obnavljate zni. Dokler je človeštvo gnano, da živi površno, »da« Duhu, ko se uboge oklepate ubogega in ga teži toliko odvečnih stvari, pomembnost, Kristusa (prim. 2 KlPNP 18), v sestrinstvu na- prividnost ..., ste ve v globini življenja poklicane, pravljate Božje bivanje v zgodovini vidno. Kot da usmerjate k dihu Božjega Duha, ki vas preže- za Frančiška je bilo tudi za Klaro, ki ji je Gospod ma. Z odločitvijo, da živite kot uboge, pričate za dal sestre (prim. KlOp 25), sestrinsko življenje v tisto, kar je v resnici resnično in kar nas osvobaja. skupnosti fizični in teološki prostor, v katerem Slavje jubileja vašega reda mora konkretno pre- se živi evangelij, kraj in prostor odnosa, varova- veriti, na kakšen način živite svoj način življenja. no mesto, v katerem se vsaka sestra iz odnosa Mi in svet moramo vedeti, da ste priče Go- z Bogom uči »ohranjati edinost vzajemne lju- spodovega vstajenja, priče Boga življenja. bezni« (KlVod 10,7), sprejeti edinost, ki prihaja Mi in svet moramo v vas videti stalno iskanje od Duha; privilegiran prostor, v katerem je treba Boga, da bi sprejeli to iskanje. pričevati za Boga, za edinost v različnosti in za Mi in svet moramo zanosno vzajemno deliti različnost v edinosti. Različnosti ne živite kot vašo ustvarjalno zvestobo, da bi vsem izpričali grožnjo, ampak kot javljanje Boga, ki vedno veselo oznanilo evangelija. vse dela novo. To bo mogoče samo iz izkustva Mi in svet se moramo skupaj z vami postaviti vere, ki nas vodi, da vidimo v človeku ob sebi v srce Cerkve, da bi bili kot Frančišek in Klara Gospodov »dar« in »darilo«. evangeljski ljudje, ki vsem kličejo, da Bog ljubi človeštvo. Živeti bez lastnine Drage sestre, ne prikrajšajte nas za dar svoje- Med drugim ta način življenja vključuje va- Zlasti v teh časih globoke gospodarske krize ga pričevanja. Mi in svet ga potrebujemo. bo pripeljalo do tega, da boste v vsakdanjem rovanje svetega uboštva. To je od vas zahteval se mora svet ustaviti na poti, da bi se vrnil k Naj nam Gospod, ki nam je dal milost dobre- življenju, če boste poenotene osebe, sprejele in še vedno zahteva Frančišek: »hoditi po poti življenju, da bi spet našel koordinate, ki govorijo ga začetka, nakloni, da bomo rasli v ustvarjalni obliko evangeljskega življenja. življenja in uboštva našega najvišjega Gospoda o bistvenem, o zmernosti, o resničnosti. Ve, ki in radostni zvestobi temu, kar smo obljubili Jezusa Kristusa in njegove presvete Matere ter ste se odločile, da boste živele brez lastnine, ste (prim. 1Kor 3,6-7). Kontemplativno življenje v njem vztrajati do konca« (KlVod 6,7). To je poklicane k pričevanju, da kontemplacija Kri- Rim, 23. junija 2009. Kot kontemplativke ste poleg tega poklicane prvina, glede katere se ne moremo pogajati stusa ni neka teorija, ampak živeto življenje, ki José Rodríguez Carballo, OFM 8 biti znamenje Boga, ki sveti v zgodovini. V stal- ne ve ne mi. To je temeljna izbira, ki nadvihuje se uresničuje v uboštvu, v konkretnem, vidnem, generalni minister 9 brat frančišek 5/2009 Naša evangelizacija Naša evangelizacija brat frančišek 5/2009

goslovitve (praznovanje je bilo 18. oktobra 2003) 2008, smo na griču Ta Pinu v Bacchus Marshu je bila notranjost cerkve popolnoma prenovljena. slovesno blagoslovili novo kapelico v čast sveti Pod cerkvijo je DVORANA, kjer se ljudje zbirajo družini z lepim mozaikom Marije Pomagaj na Slovenski misijon ob nedeljah po maši, na razne praznične dni in pročelju. Kot majhna, tipična slovenska cerkvica ob praznovanjih, kulturnih programih ter vsako z zvonikom daje novo nastajajoči božji poti v Melbournu tretjo nedeljo v mesecu na družinskem kosilu, ki melbournske nadškofije posebno lep pečat in ga pripravlja društvo sv. Eme s sodelavci. je lepo spominsko obeležje ob 40-letnici prve Naš misijon je najprej in predvsem sad dela slovenske cerkve v Avstraliji. in prizadevanj pokojnega p. Bazilija A. Valentina BARAGOV DOM Vsi naši slovenski domovi v Avstraliji so priče in slovenskih izseljencev. V Kewju, lepem delu je res dom raznovrstnim dejavnostim slo- pridnosti in delavnosti slovenskih ljudi pod velemesta z več kot 3,5 milijona prebivalcev, je p. venskega misijona v Melbournu in kraj sreče- Južnim križem, slovenske cerkve pa dodajajo Bazilij leta 1956 začel svoje požrtvovalno delo za vanj, praznovanj in delovnih srečanj slovenske temu še pečat predanosti in ohranjanju svetinj Slovence in ga dokončal leta 1997, ko ga je Go- ostarele s 30 posteljami, Baragov hostel, skupnosti v avstralski zvezni državi Viktoriji. V naše svete vere katoliške, kot bi se izrazil blaženi spod poklical k sebi (umrl 26. 7. 1997). Z njim so v društvo sv. Eme); njem deluje tudi BARAGA HOSTEL, ki je bil sprva Anton Martin Slomšek. različnih obdobjih sodelovali slovenski frančiškani l izobraževalno središče (Slomškova šola, tečaj dom slovenskim fantom, ki so pred pol stoletja p. Odilo Hajnšek, p. Stanko Zemljak, p. Bernard slovenskega jezika za odrasle). množično prihajali v Avstralijo. Pozneje je dajal Goličnik, p. Tone Gorjup in p. Niko Žvokelj. in daje zavetišče ljudem iz različnih koncev sveta. Voditelju misijona pomagajo sodelavci, ki Zaradi bližine središča mesta, dobre lokacije in se trudijo na različnih področjih dela in udej- nizke cene je hostel v glavnem polno zaseden, stvovanja slovenskega misijona: v pastoralnem zato ni mogoče sprejeti popotnikov, ki želijo svetu, gospodarskem odboru, pevskem zboru, prenočiti v Melbournu le nekaj noči, pač pa je sodelavci oltarja – akoliti in ministranti, v namenjen bolj stalnim stanovalcem. Hostel ima Baragovi knjižnici, Slomškovi šoli, tečaju za svojo kuhinjo, na razpolago je tudi pralni stroj. odrasle, v društvu sv. Eme, molitveni skupini, v Pet minut hoje je do velikega trgovskega središča arhivu, pri financah, igralski skupini, skupine in ter do postaje tramvaja, ki pripelje potnika v posamezniki, ki skrbijo za čisto in lepo okrašeno petindvajsetih minutah do središča Melbourna. cerkev ter okolico Baragovega doma, skupina V Baragovem domu ima svojo pisarno Slovensko O slovenskem utripu v Avstraliji lahko bere- za pošiljanje Misli in zaupniki doma matere socialno skrbstvo in informacijski urad; vsak te na internetnem naslovu. Tam so že od leta Romane ter številni dobrotniki. mesec pa ima veleposlaništvo RS konzularne ure. 2001 tudi vse številke revije MISLI: http://www. Lansko leto, 16. novembra 2008, smo slove- glasslovenije.com.au CERKEV SVETIH BRATOV CIRILA sno praznovali 40-letnico blagoslovitve naše p. Ciril A. Božič OFM P. Baziliju so mnoga leta pomagale tudi sestre IN METODA cerkve. Z nami sta bila sedanji koprski škof voditelj misijona v Melbournu, glavni in odgovorni frančiškanke Brezmadežne. Po smrti p. Bazilija Temeljni kamen je položil in blagoslovil mel- Metod Pirih ter provincial slovenskih frančiška- urednik Misli, policijski kaplan Victoria Police, je vodstvo misijona prevzel p. Metod Ogorevc bournski nadškof James R. Knox 21. junija 1968. nov p. Viktor Papež. V soboto, 15. novembra provincialov delegat – do leta 2001. Od septembra 2001 delujem Novo cerkev pa je blagoslovil 20. oktobra 1968 tu p. Ciril A. Božič. Od septembra 2001 pa do koprski škof dr. Janez Jenko, ki je bil prvi škof iz maja 2007 je v misijonu delala kot pastoralna Slovenije na obisku pri slovenskih izseljencih v sodelavka in urednica Misli laična misijonarka Avstraliji. To je bila tudi prva slovenska cerkev v Marija Anžič, ki Misli sedaj ureja v Ljubljani. Avstraliji. Leta 1973 je bila blagoslovljena cerkev Naš misijon je dokaj razvejan: sv. Rafaela v Sydneyu, leta 1983 cerkev Svete dru- l imamo versko središče (cerkev in pastoralno žine v Adelaidi in še konec leta 1983 cerkev vseh delo po vsej Viktoriji in na Tasmaniji); svetih v Wollongongu. Mozaik svetega Cirila in l kulturno središče (izdajanje revije Misli, knjig Metoda je delo slovenskega umetnika Franceta in šolskih učbenikov, Baragova knjižnica Benka (umrl je v Kewju 15.07.2003). V cerkvi je in knjigarna, arhiv, narodne noše, kulturni podoba Marije Pomagaj, ki jo je kronal 5. febru- programi, igralska skupina, razstave); arja 1983 tedanji ljubljanski nadškof in slovenski 10 l socialno središče (dom matere Romane za metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za 35. obletnico bla- 11 brat frančišek 5/2009 Naša evangelizacija Iz naših družin brat frančišek 5/2009

Napovednik dogodkov Pogovor z novomašnikom AVGUST p. Ambrož Mušič OFM zz1. - 14. 8. 2009: peš romanje v Assisi – šolske sestre zz2. - 9. 8. 2009: Giovani verso Assisi – bratje minoriti Rodil sem se v Ljubljani in vse svoje otroštvo zz3. - 6. 8. 2009: počitnice za ministrante – bratje kapucini sem preživel na Viču. Vendar sem po mami zz5. - 12. 8. 2009: Romanje v Assisi – 1. skupina – bratje kapucini Primorec (Žapuže pri Ajdovščini), po očetu zz9. - 15. 8. 2009: Evropsko srečanje mladih v Santiagu de Compostela – bratje frančiškani pa Belokranjec (Dobliče pri Črnomlju). Bratov zz16. - 25. 8. 2009: Romanje v Assisi – 2. (kolesarska) skupina – bratje kapucini in sester nimam. Oče mi je zaradi bolezni ne- zz18. - 25. 8. 2009: Litva – Evropski kongres FRAME pričakovano umrl, ko sem bil v tretjem letniku zz24. - 30. 8. 2009: Romanje v Assisi za animatorje na Frančiškovih taborih – bratje frančiškani gimnazije. Ves čas smo živeli v stanovanjskem bloku. Od osmega meseca starosti naprej sem zz28. - 30. 8. 2009: Kančevci: Uvajanje v kontemplacijo – bratje kapucini že obiskoval vrtec in tako postajal otrok, ki jé SEPTEMBER skoraj vse, otrok, ki zna odlično nagajati, otrok, zz6. 9. 2009: Srečanje Narodnega sveta FO in FRAMA ki se zna postaviti zase, otrok, ki zna poskrbeti zz18. - 20. 9. 2009: Duhovne vaje za FSR na Brezjah ali v Piranu, vodi p. Martin Gašparič OFMConv tudi za prijatelja … z njegovim odhodom v večnost zazijala precej zz25. - 27. 9. 2009: Duhovni kapitelj FO in FRAMA (Strunjan) velika praznina. zz25. - 27. 9. 2009: Kančevci: S pesmijo in plesom slavimo Gospoda Na leta šolanja imam lepe spomine, tako OKTOBER na učitelje kot tudi na sošolce. Po osnovni šoli zz1. - 4. 10. 2009: Kančevci: Svetopisemske duhovne vaje - s sv. Pavlom preko telesa do Boga sem obiskoval klasično gimnazijo. Pridobljeno znanje, predvsem s področja latinščine in stare zz9. - 11. 10. 2009: Kančevci: Duhovni seminar ozdravljenja in osvoboditve grščine, mi je bilo v veliko pomoč pri nada- zz18. - 25. 10. 2009: Podaj MI Roko (Ljubljna, Maribor, Ptuj, Vipavski Križ) ljevanju študija na teološki fakulteti. Drugače zz25. - 29. 10. 2009: Assisi - odrasli skavti pa sem imel veliko rajši naravoslovje kot pa zz28. - 30. 10. 2009: Strokovna ekskurzija NS FO in FRAMA (San Giovanni Rotondo) učenje tujih jezikov. Užival sem v raziskovanju november in odkrivanju vsega tega, kar je Stvarnik položil zz13. - 15. 11. 2009: Kančevci: pevski konec tedna v ta tako skrivnostni in čudoviti svet. Mogoče zz15. 11. 2009: Srečanje Narodnega sveta FO in FRAMA sedaj naravoslovje kar malce pogrešam. Se pa zz20. - 22. 11. 2009: Kapitelj FSR (Oaza miru) zato toliko bolj ubadam z učenjem in izpopol- zz20. - 22. 11. 2009: Kančevci: Duhovni seminar za zakonske pare njevanjem v znanju tujih jezikov. Kajti toliko je zanimivih knjig, ki še niso prevedene v najlepši DECEMBER Kot družina smo bili med seboj ves čas zelo jezik (slovenščino), in toliko je ljudi, ki se še zz29. 12. 2009 - 1. 1. 2010: Kančevci: Duhovna obnova s povezani. Veliko časa smo preživeli skupaj niso utegnili naučiti tega jezika! Vsekakor pa je silvestrovanjem za družine in (pogovor, izleti v naravo, obiski, delo in igra). učenje tujega jezika vedno tudi vaja v potrpe- druge Trudili smo se, da bi bilo naše družinsko življe- žljivosti, ponižnosti in poslušanju, predvsem nje zares živo, polno topline in domačnosti, pa spoštljivo vstopanje v določen kulturni svet. JANUAR 2010 kraj iskrenosti, zaupanja in varnosti. Med seboj Že od nekdaj imam zelo rad sladoled. Zato zz8. - 10. 1. 2010: Duhovne vaje FO smo se znali spodbujati. Stali smo si ob strani. sem želel postati sladoledar. Veselilo pa me je MAREC 2010 V spominu mi še posebno ostajata dve stvari, tudi slikarstvo. Nakar sem v drugem razredu zz19. - 21. 3. 2010: Duhovne vaje ki se mi zdita ključni za življenje v skupnosti: postal ministrant. Tako sem bil v cerkvi vedno molitev in humor. Vsako jutro in vsak večer bolj intenzivno vključen v samo bogoslužno MAJ 2010 smo si vzeli čas za skupno molitev. Spat smo dogajanje. Prevzela me je svetost in skrivno- zz8. 5. 2010: Festival FO in FRAMA, ki se letos združi še s odhajali s poravnanimi računi. In zelo veliko stnost, lepota in pestrost bogoslužja. Tako sem FSR (Piran) smo se presmejali – do solz! Naša mala družina že kot otrok vzljubil bogoslužje in vse tisto, kar 12 je zelo boleče doživljala smrt našega očeta, saj je je bilo povezano z ministriranjem. Cerkev mi je 13 brat frančišek 5/2009 Iz naših družin Iz naših družin brat frančišek 5/2009

bila vedno bolj domača. V domači družini sem redovnega življenja in frančiškanske karizme. Odločitev … imel glede verskega življenja trdno oporo in Mnogo idealov je bilo realiziranih. Danes lahko spodbudo. Poleg tega pa sem tudi med doma- z gotovostjo rečem, da je bilo to leto zame čas Pogovor z novomašnikom V vsem tem času sem bil tesno povezan z brati čimi duhovniki, med brati frančiškani, doživljal milosti, ko sem globoko doživel Božjo bližino, minoriti iz domače župnije in tudi druge brate iskreno veselje, sproščenost, preprostost, iskriv ljubezen Stvarnika, ki med nami vzpostavlja p. Dominik Tikvič minoritske province sem dokaj dobro poznal, saj humor in toplo gostoljubje. Ob njih sem si vesoljno bratstvo. so strica p. Janko in p. Tine Gašparič ter bratranec izoblikoval zelo lep lik duhovnika in frančiška- Za mnoge so študentska leta najlepša v ži- OFMConv p. Damijan Tikvič duhovniki minoritske provin- na. Vse to je vplivalo, da se je v meni prebujal vljenju. Razlog: nobene odgovornosti in same ce. Tako sem po končani srednji šolo vstopil v duhovniški in redovniški poklic, da je skupaj z »žurke«. Tudi zame so bila ta leta zelo lepa, Otroštvo ... minoritsko bogoslovje in začel tesneje spoznavati mano neprestano rastel in zorel. ampak zaradi povsem drugih razlogov. Vzduš- Rodil sem se kot drugi otrok očetu Marija- življenje in delo manjših bratov minoritov. V tem Kakšnega posebnega zasuka pri odločitvi za je, ki je bilo med nami bogoslovci in našim nu in mami Marti. Otroštvo sem preživljal na času spoznavanja, iskanja, molitve, formacije …, poklic ni bilo. Ko je prišel ob koncu srednje šole magistrom p. Marjanom Čukom, je bilo zelo domačiji v Mestnem Vrhu v bližini Ptuja skupaj ki sem ga preživel v Ljubljani in v Piranu (leto trenutek odločitve glede nadaljnjega študija, je domače. Spominjalo me je na takšno življenje z štirimi brati (Aleš, Jure, Blaž, Luka) in tremi noviciata), sem se dokončno odločil in svojo tudi moja odločitev za frančiškana dokončno v moji domači družini, kot sem ga skušal opisati sestrami (Bernardka, Lucija, Anica). V tako izročitev Bogu potrdil z večnimi zaobljubami dozorela. Prepričan pa sem, da so v ozadju te na začetku. veliki družini, kot je naša, se je vedno nekaj 23. septembra 2007. Za dokončno odločitev za pogumne in velikodušne odločitve molitve in V tem času je bilo veliko lepih dogodkov. Po- dogajalo, od vsakodnevnih opravil do rojstev hojo za našim Gospodom Jezusom Kristusom sebno mi ostaja v spominu, ko smo se bogoslov- novih bratov in sester. Starejši smo tako poma- me je še posebno zaznamovala in utrdila smrt ci vsako leto skupaj s p. Marjanom »nabasali« gali staršem pri raznih opravilih: pospravljanju, moje mame Marte, ki je svoje trpljenje darovala v kombi in se odpeljali na počitnice. To je bila zlaganju plenic, previjanju, zidanju …, skratka za moj poklic in za vso našo družino. »misija nemogoče«, ki bi gotovo dobila vsaj pri vsem, kar v tako veliko družino sodi. Še enega oskarja (npr. za nepredvidljivost zapleta), posebej se spomnim časa poletnih počitnic, ko če bi le kdo takrat vse to posnel. smo skoraj vsaki dan z brati in bratranci zjutraj Po končanem petem letniku sem imel v sedli na kolesa in se odpeljali dobrih 5 km do okviru rednega študija status absolventa. V tem naše župnijske cerkve ministrirat. času sem bil v Nazarjah, kjer sem pomagal pri tamkajšnjem pastoralnem delu in pripravljal diplomsko nalogo. Nato pa sem bil dve leti v župniji Ljubljana Šiška. Tukaj sem dokončal svojo diplomsko nalogo, na teološki fakulteti obiskoval pastoralno specializacijo, zadnje leto pa tudi opravljal diakonsko službo. V sorazmer- no kratkem času sem spoznal način življenja in dela v kar nekaj naših samostanih. Pri tem bi rad poudaril svojo pozitivno izkušnjo. Povsod sem od bratov povečini doživljal iskreno podporo, dobrohotnost in naklonjenost. Za novomašno geslo sem si izbral besede iz Srednja šola … posvetilne molitve, ki jo duhovnik v osebi Jezusa Po osnovni šoli, ki sem jo obiskoval na Gra- Kristusa moli nad vinom: »Pro multis! (Za vse!)« jeni, sem se vpisal na Srednjo lesarsko šolo v Želim, da bi bila v meni vedno močno navzoča Mariboru. Srednje šole se spominjam predvsem žrtve mnogih ljudi, še prav posebno pa zgled zavest, da je bila Kristusova kri prelita za vsakega po zgodnjem vstajanju (5.30) in vožnji z avtobu- moralne pokončnosti in doslednosti mojih človeka. Zato sem kot duhovnik tudi jaz poslan, som, saj sem moral trikrat zamenjati avtobus, Čas študija … staršev. da bi posredoval sadove tega Božjega dela od- da sem prišel do šole. Po štirih letih sem tako Skozi vse trenutke življenja me je vodila, Leto noviciata sem ob magistru p. Bernardu rešenja vsakemu človeku: tistemu, ki mi ploska, prišel do poklica lesarskega tehnika, ki ga nikoli učila in spremljala nenehna Božja pomoč, tako Goličniku skupaj s p. Tomažem Hočevarjem prinaša darila in me spodbuja z lepimi željami, nisem opravljal, saj sem se takoj po končanem sem uspešno zaključil teološki študij v Ljubljani, opravil na Sveti Gori pri Novi Gorici. V tem letu kot tudi tistemu človeku, ki me blati, me skuša štiriletnem šolanju vpisal na maturitetni tečaj sedaj pa zaključujem podiplomski študij franči- 14 sem spoznaval »v živo« posamezne skrivnosti onemogočiti ali pa me kar preprosto ignorira. nato pa na Teološko fakulteto. škovske duhovnosti v Rimu. V tem času me je 15 brat frančišek 5/2009 Iz naših družin Iz naših družin brat frančišek 5/2009

najbolj obogatila izkušnja bivanja v minoritskem Gospoda … Občudujoče jih opazujem, kako se kolegiju Seraphicum v Rimu. Imel sem namreč znajo z vsem svojim bitjem osredotočiti na ta enkratno priložnost spoznavati bogastvo in trenutek, na to pesem, na te besede in kretnje. pestrost karizme našega ustanovitelja svetega Romanje družin v Assisi Sedim obkrožena z ljudmi, ki sem jih pred Frančiška Asiškega. Tako sem prek študija in bi- V letošnjem juliju smo z brati minoriti romali nekaj dnevi prvič srečala, ko smo se z avto- vanja v mednarodni skupnosti bratov minoritov v Frančiškove kraje. Z vami želimo deliti nekaj busom odpeljali proti Assisiju, a v sebi čutim imel možnost poglabljanja in spoznavanja načina utrinkov … prijetno domačnost, dobrohotno bližino, ki življenja in dela bratov minoritov po vsem svetu. nas povezuje med seboj. Priča sem nečemu, kar se zdi v našem vsakdanjem svetu pravzaprav nemogoče: čeprav smo različnih starosti (od enoinpolletnega malčka dalje), stanov, poklicev, značajev (in ne vem še česa vsega), ta teden na romanju po krajih sv. Frančiška in sv. Klare

odmevata od kamnitih zidov preproste kapele nekje v kleti velikega samostana ob cerkvi sv. Frančiška. V sebi čutim tiho radost in mir (v vsakdanjem življenju žal preredko), tisti notranji občutek, da je vse dobro in prav, da se nimam česa bati, da je Gospod tu, z mano, med nami … Besede molitve p. Franca me vabijo, da bi znala prisluhniti, kako se želi Večna Beseda utelesiti Novomašno geslo … v mojem življenju, da bi znala slišati, kako Go- Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad! (Jn spod odgovarja na moje vztrajno spraševanje: 21,17), je tretji odgovor apostola Petra na Jezu- »Kjerkoli smo mi vsi, na vsakem kraju, ob »Kaj hočeš, da storim?« Nato zazvenijo strune sovo vprašanje: »Simon, Janezov sin, ali me imaš vsaki uri /…/ resnično in ponižno verujmo in v na kitari p. Damjana in molitev srca se zlije v rad?«, prav tako pa tudi moje novomašno geslo. srcu ohranjajmo in ljubimo /…/ in se zahvaljuj- pesem »Jezus moj, ljubim Te«. Gledam otroke Peter-Skala, ki Jezusa trikrat zataji, po kesanju in mo najvišjemu in najbolj vzvišenemu večnemu pred seboj, ki s tako zavzetostjo dvigajo roke, spoznanju svoje šibkosti trikrat izpove: Gospod, Bogu …« Molitev in pesem se prepletata in kažejo s kretnjami, kako kličejo, iščejo, hvalijo imam te rad. Ta Petrova izpoved ljubezni vzposta- vi intimen sinovski odnos med Jezusom in Petrom, ki se je zlomil s Petrovo zatajitvijo, ter ga v polnosti drugačen od drugih. Izvedela sem tudi nekaj V Assisiju mi je bila najbolj všeč kripta v napravi primernega za Jezusovo zaupanje: »Pasi legend, med drugim tudi, da je Pika rodila baziliki sv. Frančiška, kjer je tudi njegov grob. moje ovce.« Zaupana pastirska služba Petru tako Frančiška v hlevu tako kot Marija Jezusa. V Lep je bil občutek, kako blizu svetnika si. Všeč temelji na globokem zaupanju ljubezni in ne na Assisiju sem spoznala tudi dekleti, s katerima mi je bil tudi originalni Frančiškov križ v cerkvi ugledu ali moči; temelji v Gospodu, ki vse ve in sem prijateljevala v tem času. Veselim se že , da sv. Klare. Glede na to, koliko je star, je resnično preiskuje srca ljudi. Samo kdor ljubi Gospoda, se bomo še srečale. (Mirjam, 12 let) dobro ohranjen. Ne smem pa pozabiti še sre- lahko pase zaupano mu čredo, samo kdor od- dnjeveškega obzidja okoli mesta. (Miha, 12 let) govori na Božjo ljubezen, lahko živi v občestvu z V Assisiju mi je bilo zelo lepo. Všeč mi je bilo njo. Živimo in sledimo lahko tistemu, ki ga imamo na grobu sv. Klare, kjer smo videli Frančiškov radi, tistemu, s katerim smo domači, osebni. Za Assisi je kraj kjer je nekoč živel Frančišek. habit, Klarine obleke, njene lase in še veliko redovnika-duhovnika je intimen odnos z našim Tu sem ga bolje spoznala. Izvedela sem veliko zanimivega. Cerkve so tam zelo lepe. Bili smo Gospodom temeljnega pomena. V zaupanju v zanimivih stvari, na primer, da si je poleg prta. v eni, kjer sta bila krščena Frančišek in Klara. Njega, ki vse ve in me pozna, ter v vzpodbudo, v katerega naj bi ga zavili, ob smrti zaželel tudi Tudi spanje v šotoru je bilo nekaj posebnega, da kljub grešnosti in padcem vedno gojim oseben piškote »brata« Jakopine, ki mu jih je tudi še najlepše pa je bilo videti vedno prijazne in 16 odnos z našim Gospodom, sem si izbral to misel. prinesla. Zdaj vem, zakaj je Damjanov križ nasmejane brate minorite. (Mojca, 10 let) 17 brat frančišek 5/2009 Iz naših družin Iz naših družin brat frančišek 5/2009

doživljamo kot skupnost sester in bratov, ki jih lubenica, lupljenje krompirja ... združuje toliko velikih in tudi (na videz) čisto Ob vsem tem odkrivam, kako zanimivo se majhnih stvari: avtobus (oz. romarska hišica, lahko prepletajo otroška preprostost, sponta- Ob 800. letnici Frančiškove karizme kot bi rekel p. Mirko) s prijaznim šoferjem, nost in radoživost ter modrost in tehtna beseda se pogovarjamo z našimi duhovnimi postavljanje šotorov, pripravljanje skupnih naših bratov minoritov, kako nas poveže skupna asistenti obedov, delitev dobrot iz popotne torbe, polja miza za obede in kako nas resnično združi v eno sončnic, nasmehi za dobro jutro, svečka ob družino miza Božje besede in miza Kristusove br. Klemen Verdev OFM Cap večerni molitvi, sončna pesem, lepote narave, odrešenjske daritve … In tedaj me preplavi hva- duhovni asistent KB Sv. Ožbalt kamnite starodavne ulice in samotne skalne ležnost, da sem lahko sopotnica na tej poti, da na Ptuju votline, bose noge na pokopališču, pomoč pri sem lahko delček te bratske skupnosti in skupaj otroških vozičkih, iskanje kamnov na križevem s Frančiškom zapojem: »Vse to je dar, neizmerni Kaj vam pomeni duhovno spremstvo Fran- potu, igranje črnega Petra ali nogometa, preska- dar Ljubezni«. čiškovih bratov in sester? Vam ta služba kovanje vrvi, kuhinja pod zvezdami, velikanska Hvaležna romarka pomaga pri vaši osebni rasti? Duhovno spremljanje mi pomeni uresniče- nje ene od dejavnosti, ki je vključena v moje poslanstvo, ki me veseli in zaradi katerega sem si želel izbrati redovniški in duhovniški poklic. Še več; odkar sem prvikrat bil imenovan za duhovnega asistenta, se mi je nekajkrat vrinila misel, da bi bilo moje prizadevanje za življenje in prihodnost FSR na prvem mestu. Čutim, da grem vedno bolj v to smer. Kjerkoli sem bil med brati in sestrami FSR, tako tudi sedaj na Ptuju, vedno sem se počutil med njimi lepo, domače in veselo. Nekaj drugačnega je v njih, neka mi- lina, prijateljstvo, nekaj, česar ne znam izraziti; najbrž so to vrednote, ki nam jih je zapustil sv. ne le srečanja, v mislih imam celotno bratstvo. Frančišek Asiški. O tem, kako mi ta služba po- Člane obiskujem, posebno še tiste, ki ne morejo maga pri moji osebni rasti, še nisem razmišljal. prihajati, da molimo za skupino, za bolne, drug Toda veselim se že vnaprej vsakega srečanja, za drugega, za pokojne člane, da nas vse to med iščem, razmišljam, kaj jim bom povedal, katere seboj povezuje, da grem na pogreb, kadar kdo pesmi bomo peli, in to me navdušuje. Pri tem odide iz tega sveta v nebesa. Najbrž ostane Pri vsaki molitvi smo prižgali svečke na križu vsemi. Tam sem se zbližal z Bogom in to je bila imam za cilj, da bodo vsi odšli od srečanja, nekaj vsega tega tudi v meni. tav in pri maši smo otroci vedno ministrirali – p. enkratna izkušnja, ki bi jo rad še kdaj ponovil. tako kot tudi od svete maše, veseli domov. Pa Mirko je rekel, da smo ministrstvo za bogosluž- (Gašper, 13 let) Kako je krajevno bratstvo vključeno v življe- je. Všeč mi je bilo tudi, ko smo s p. Damjanom Najprej nisem bila vesela odločitve staršev, nje župnije? igrali črnega Petra in nogomet. (Nace, 8 let) da bi šli spet v Assisi, ker sem tam že bila. Am- Za odgovor na to vprašanje sem šel kar Všeč mi je bilo, ko smo nosili križ na križe- pak zelo kmalu se je med vsemi nami (otroki na seznam članov pogledat, dvajset rednih, vem potu na Carceri. Tam smo videli majhne in starejšimi) razvilo prijateljstvo, tako da sem da se spomnim, kje je kdo vključen. Takoj votline, v katerih so nekoč živeli sv. Frančišek Assisi doživela v čisto novi luči. Kmalu se zopet sem jih lahko nekaj naštel, ki prihajajo vsak in njegovi bratje. V gozdu smo imeli sv. mašo. vrnem. (Veronika, 15 let) dan ali pa pogosto k sv. maši, med temi je še (Anže, 9 let) posebno reden naš predsednik, ki je obenem kot obrtnik vsestransko dejaven, najprej že V Assisiju sem začutil mir in preprostost http://www.ednevnik.si/?w=brjav8 foto: sv. Frančiška. Na nekaterih krajih sem začutil, takrat, ko se je gradil naš samostan, sedaj da je Bog med nami. Spoznal sem, koliko mi pa tudi, kadarkoli je treba nekaj narediti za pomenijo družina in prijatelji. V Assisiju sta cerkev ali za naš dom. Prav tako tudi drugi 18 mi bila všeč sproščenost in prijateljstvo med člani ali članice; ena od teh ima redno skrb za 19 brat frančišek 5/2009 Iz naših družin Iz naših družin brat frančišek 5/2009

krašenje cerkve, druga za naše gospodinjstvo, tisti majhni svet in izbrala ves svet, ko je izbrala Frančiškovih bratih – mariborski nadškof kadar potrebujemo, nekaj je rednih sodelavk Gospoda, ko je sprejela ponudbo Boga, da naj pomočnik dr. Anton Stres. V pridigi nam je pri Karitas, ki je pri nas zelo dejavna, nekateri daruje svoje življenje v uboštvu in ga izpolni v slikovito predstavil sv. Klaro kot »vzgojiteljico prihajajo vsak teden k molitveni uri, so tudi Sveta Klara, Ti nas uči, češčenju in slavljenju Evharistije.« Tudi nas vabi za svetost«, kakor jo je ob 750-letnici njene člani župnijskega pevskega zbora, vodijo k darovanju in ljubezni, kajti – samo kdor ljubi, smrti imenoval papež Janez Pavel II. To pa je molitev pred sv. mašo, berejo berilo pri maši. Ti nas vodi k večni Luči! ta doseže spremenjenje, pravzaprav prehod, predvsem zato, ker je bil njen vzor Jezus Kristus, Mislim, da smo jim že večkrat povedali, da Tudi letos smo se, kar dvakrat, z veseljem izhod, kakršnega je uresničil Kristus. »Izhod ali ker je znala tako dobro uravnotežiti ljubezen smo jim za vse nadvse hvaležni. pridružili sestram klarisam v molitvi in zahvali prehod iz nezvestobe v zvestobo, iz grešnosti do Jezusa in strogost samostanskega življenja, Bogu ob prazniku njihove redovne ustano- v svetost je možen samo v Božji ljubezni, ki je ker Mu je tako velikodušno vračala ljubezen s viteljice sv. Klare. Prisluhnili smo vabilu in prišla do nas po Jezusu Kristusu, Božjem Sinu.« korenitim in doslednim življenjem. Razumela »Kjerkoli sem bil med brati in sestra- vzpodbudi te jasne Asiške Luči, da bi se srečali z Sv. Klara se je zavedala, da je izvir te ljubezni v je, da se »prava velikodušnost začne takrat, mi FSR, tako tudi sedaj na Ptuju, brezmejno Ljubeznijo, kateri je sv. Klara povsem presveti Evharistiji. ko se človek začne odpovedovati samemu vedno sem se počutil med njimi lepo, posvetila svoje življenje. Po sveti maši smo ostali še pri molitveni uri sebi.« Na koncu nas je tudi škof Stres povabil domače in veselo.« Na večer pred praznikom sv. Klare, 10. av- pred izpostavljenim Najsvetejšim. Sestre so k pripravi na evharistični kongres – zlasti je gusta, je bilo v samostanski kapeli v Nazarjah nam pripravile novo presenečenje. Ob češčenju poudaril pomembnost nedeljske svete maše bogoslužje, ki so ga v okviru praznovanja 800-le- in petju litanij presvete Evharistije, ki smo jih – in k temu, da bi v evharističnem letu in letu Kje vidite prihodnost in poslanstvo Frančiško- tnice Frančiškove karizme neposredno prenašali prvič slišali, smo – globoko ganjeni, po besedah duhovnikov po zgledu in priprošnji sv. Klare vega svetnega reda? Kje je naše mesto v svetu? tudi po valovih Radia Ognjišče. Pri sveti maši, Asiške svetnice, ki se je z vsemi »čustvi srca, »okrepili in obnovili našo krščansko zavest Kar tako naprej! V tem, kar smo, je pri- ki jo je vodil škof dr. Marjan Turnšek, se je, ne oklepala Njega, čigar lepoto občudujejo vsi in pojmovanje svete Evharistije, svete maše in hodnost in poslanstvo FSR. Skupaj z vsemi glede na bolj pozno večerno uro, zbralo preko blaženi zbori nebes« – tudi mi »izkusili delček duhovništva«. gibanji, animatorji, oratoriji in molitvenimi 150 prijateljev sv. Klare in sester klaris. tega, kar občutijo Božji prijatelji, in okusili Navdušeni in vzpodbujeni ob sv. Klari se skupinami vidim svetlo prihodnost Cerkve na skrito sladkost, ki jo je Bog prihranil za tiste, bomo trudili za še bolj pristno in osebno pove- Slovenskem in v sedanjem svetu. V tem sku- ki Ga ljubijo.« Kot velika častilka sv. Rešnjega zanost z evharističnim Bogom, »Jetnikom naših pnem delovanju vidim mesto Frančiškovega Telesa nam je zgled in vabilo tudi v letu, ki je tabernakljev«, ki je vir luči, »vez ljubezni« in svetnega reda kot pričevanje za duhovnost in pred nami, v letu Evharistije, ko se pripravljamo »vrelec čistega veselja.« vrednote sv. Frančiška ter obenem kot veliko na slovenski evharistični kongres. Gospod škof sodelovanje bodisi v župniji ali v katerem Turnšek je sv. Klari izročil »ta dogodek vere, »O, čudež evharistični! skupnem področju. Živimo v času, ko se slu- upanja in ljubezni, ki bo v Sloveniji prihodnje Za nas v njem Božji Sin živi! žabniki Cerkve, skupine in gibanja, vedno bolj leto. Naj sveta Klara prosi za nas,« da bi se nanj Uživajmo Kruh večnosti – zbližujejo in med seboj sodelujejo. Predsta- v tem letu korenito pripravili. da trdnosti nam dá, moči, vljam si, da se v župniji vsi sodelavci čutijo kot Na sam praznik, 11. avgusta popoldne, nam up in vero poglobi, ena velika skupina. Tako nastane v župniji neko Škof Turnšek nas je v pridigi povabil, da bi pa je, tudi ob veliki udeležbi, somaševanje dá mir, ljubezen razžari.« navdušenje, veselje in skupno načrtovanje. se ob sv. Klari navdušili, navdušili vsaj za nekaj vodil – ob provincialu p. dr. Viktorju in več Marija Zajc Znotraj te skupine ima Frančiškov svetni red stvari, ki nam jih tudi v današnjem času še svoje edinstveno poslanstvo. Ko drugi ljudje posebej lahko položi na srce: »O, da bi tudi vidijo to življenje, brstenje Svetega Duha, se mi imeli nekaj Pavlove in Klarine nespameti radi tudi novi pridružujejo. in ljubosumnosti! O, da bi doumeli vsaj malo pogovor pripravila Mateja Trajbarič FSR njene nespameti, zaradi katere je zapustila

Darovi za revijo Brat Frančišek V prejšnji številki smo objavili seznam darovalcev za revijo Brat Frančišek. Ob tem smo pomotoma izpustili tiste, ki so darovali v gotovini. Vsem Bog povrni! 110,00 € Frančiškanski samostan LJ – Center; 100,00 € Neda Štiglic, Ljubljana; 52,00 € Alma Prijon; 50,00 € FSR MB – Sv. Marija; 30,00 € Marija Gregorc; 20,00 € Šolske sestre, Zemun - Beograd; 20,00 € Marija Prijatelj; 12,00 € 20 Fanika Kramer; 10,00 € Marija Vivod, Šolske sestre, Strmi pot 4, Ljubljana, Jolanda Zver, Sonja Zver, Jožica Vidmar. 21 brat frančišek 5/2009 FSR FSR brat frančišek 5/2009

Srečanje pokrajinskih bratstev FSR mariborske metropolije Frančiškov svetni red Slovenije »Kdo je nov Narodni svet v Božji ljubezni?« Vsem bratom in sestram FSR Slovenije, predsednikom in duhovnim asistentom KB FSR, Na dan državnega praznika, 25. junija, smo predsednikom in duhovnim asistentom PB FSR se Frančiškovi bratje in sestre tretjega reda Mariborske metropolije (sedaj že petič) tradici- onalno zbrali pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu dine. Tako nas je še posebno navdušilo krajevno na Frančiškovem taboru. Namen tokratnega bratstvo Nazarje skupaj z mladimi, ne smemo Drage sestre in bratje! srečanja je bil, poleg molitve za domovino, pa pozabiti vseh starejših gospa, ki so z nami poiskati odgovor na vprašanje tega dne: »Kdo je delile »recepte« dolgega življenja in članstva v V skladu z Vodilom in Konstitucijami (člen 66/2 in 67/2) nov v Božji ljubezni?« V osrčju narave, v svežini FSR-ju. Po bratskem obedu se nam je v dvorani ter Statutom Frančiškovega svetnega reda Slovenije (41/3) hribovskega zraka, ob glasnem petju ptic in pridružil še dramski igralec Gregor Čušin, ki nas božanju sončnih žarkov ter v družbi bratov in je nasmejal ob zaigrani monokomediji Pešec, sester Frančiškovega svetnega reda ni bilo težko nekje v nas pa je odprl mnoga vprašanja o da- sklicujem najti odgovora: mi smo novi v Božji ljubezni – našnjem svetu in Cerkvi ter o naši vlogi v njem vsak dan, vsak trenutek znova. in njej. Tabor smo zaključili s sveto mašo v cerkvi Svetega Duha. Do tja je bilo potrebno prehoditi VOLILNI KAPITELJ celih 140 stopnic (ali z avtom zapeljati na hrib), a to tudi najstarejšim ni preprečilo udeležbe pri Frančiškovega svetnega reda Slovenije, svetem bogoslužju in tako smo cerkvico napolnili skoraj do zadnjega kotička. ki bo v duhovnem središču »Oaza miru« Če poznate »frančiškovce«, vam zagotovo ni na Ljubelju od 20. do 22. novembra 2009. potrebno omenjati, da je bilo veselo in živahno prav ves dan – veliko pa so k temu pripomogli tudi otroci in mladi, ki so s petjem v dvorani in S tem razglašam začetek narodnega kapitlja! pri maši popestrili celotno dogajanje! Naj po priprošnji sv. Frančiška in sv. Klare, sv. Elizabete in sv. Ludvika Brez dvoma: Gospod je bil z nami in prav mi Sveti Duh spremlja vodi in vse naše delo v pripravah na kapitelj! Kljub ovinkasti, ponekod nekoliko strmi in smo novi v Božji ljubezni! tresajoči vožnji smo se nasmejanih obrazov Polona Greif Mir in dobro zbrali pred tamkajšnjim gostiščem ter se skupaj odpravili na pot proti cerkvici Svetega Duha, za katero smo že imeli pripravljeno molitev rožnega venca. Ker pa nam je med potjo nekoliko zago- V Piranu na 5. velikonočno nedeljo, 10. maja 2009 dlo – ne vreme, pač pa zvočnik, smo se ustavili na prvem razpotju, ob križu, in kar tam, zbrani br. Mirko Potočnik FSR v večjem polkrogu, zmolili rožni venec. Nato Horvat Tonček vse fotografije: predsednik NS smo se vrnili v gostišče, kjer smo v »velikem« pričakovanju kosila spoznavali krajevna bratstva naše metropolije in se veselili ob spoznanju, da so se nekatere skupine pomladile in razširile, 22 sledijo pa jim že pogumni člani Frančiškove mla- 23 brat frančišek 5/2009 FSR FSR brat frančišek 5/2009

je ob čudovitem pogledu že začel zastajati dih. Bog življenja, in če se združimo v Njem, lahko Peš smo se podali proti cerkvi. premostimo tudi razlike med dvema jezikoma Srečanje pokrajinskih bratstev FSR V letu duhovništva, ki je ljubezen Jezusovega in dvema narodnostma. Spoznavamo brate in sestre koprske škofije ter Furlanije Julijske Srca, kot pravi Janez Marija Vianney, smo bili Jezus se je pri sveti evharistiji znova z duhom Frančiškovega tretjega reda krajine v Drežnici presrečni, da smo se lahko zbrali v svetišču, in telesom daroval za nas in nas tokrat posebno posvečenem Jezusovemu Srcu. Tako smo lepo združil. V obeh jezikih smo se zahvalili najprej Pri Hvaličih iz »Kot nosilci miru sklenili mesec, ki je posvečen Srcu Jezusovemu. Bogu, ki nas je zbral v svetišču Srca Jezusovega, Ker je poslanstvo Frančiškovih bratov in se- drežniškemu župniku gospodu Ivanu Gregorcu, kostanjeviške družine naj se bratje in sestre ster prinašati mir, smo se najprej zbrali v enourni da nas je sprejel, bratom duhovnikom za darova- molitvi za mir pred Najsvetejšim, v kateri smo no slovesno sveto mašo. Zahvalili smo se vsem, ki Edvard in Marija Hvalič iz Rožne doline pri zavedajo, da ga je treba prosili za ljubezen in mir v naših srcih. S premi- so pripravljali to srečanje, vsem, ki so kakor koli Novi Gorici sta letos dopolnila častitljivih 93 let. šljevanjem častitljivega dela rožnega venca smo prispevali k tej slovesnosti, in nazadnje vsem, ki Z Marijo sva se srečali na Sveti Gori pred mese- neprestano graditi!« počastili Jezusa in Marijo. V prošnji, da bi ostali so se srečanja udeležili, kajti kot pravi naš brat cem dni. Hčerka in zet sta jo pripeljala k sv. maši Jezusu zvesti tudi v trpljenju in preizkušnjah, Frančišek: Lepo je, kadar bratje skupaj prebivajo. in na molitveno uro za nove duhovne poklice. Drežnica, 28. 6. 2009 smo se z litanijami Srca Jezusovega priporočili Ob koncu sv. maše sta prisotne brate in Prijazno se je odzvala na prošnjo, da ju obiščem V nedeljo, 28. junija 2009, smo se bratje in Njemu, saj smo lahko prinašalci miru le, če sestre pozdravila sestra Livia Vincelli, ministrica in napišem članek o njunem dolgem življenju in sestre krajevnih bratstev FSR Primorske – Ko- ostanemo v Njegovem Srcu. pokrajinskega bratstva Furlanije Julijske krajine, o Frančiškovem bratstvu na Kapeli-Kostanjevici, stanjevica iz Nove Gorice, Podnanos, Otlica, Vi- ki nam je prinesla tudi pozdrave predsednika katerega člana sta že skoraj štirideset let. pavski Križ, Tolmin in Piran – podali v Drežnico. narodnega sveta FSR Italije in mednarodnega Obiskala sem ju na njunem domu ob vznožju Pridružili so se nam bratje in sestre iz sosednje svetovalca, ter brat Mirko Potočnik, predsednik južnega pobočja kostanjeviškega griča, ki ga Italije – Furlanije Julijske krajine. narodnega sveta FSR Slovenije. krasita prelepa Marijina cerkev in frančiškanski samostan. Tja sta zvesto hodila leta in leta k bo- goslužju in na srečanja Frančiškove družine. Zdaj jima starostne tegobe na žalost ne dopuščajo več, da bi lahko redno prihajala v cerkev. Vendar se Marija ob pomembnejših praznikih potrudi k sv. maši v spremstvu domačih. Še vedno je živahna Sledila je slovesna sveta maša, ki jo je daroval in pogumna. Pričakala me je na vratih svoje p. Mirko Veršič OFMConv iz piranskega KB. hišice v cvetju. Edi je sedel za kuhinjsko mizo in Somaševala sta p. Aurelio Blasotti OFMCap iz čez obličje se mu je razlezel topel nasmeh, ko Gorice (IT) in p. Marjan Potočnik OFMCap iz sem mu povedala, da sem Frančiškova. Kljub Vipavskega Križa. Pri pridigi je p. Mirko pou- naglušnosti smo lepo kramljali o tem in onem, daril, da se moramo bratje in sestre kot nosilci Srečanje sta spremljala pravo veselje in sreča, potem se nam je pridružila še njuna hči Anama- miru zavedati, da je treba mir neprestano gra- ki se rodi iz povezanosti z Bogom. Brat Mirko rija. Pogostila nas je s pijačo in s svojo izvrstno diti. Frančiška je privlačilo vse, kar je bilo krhko Potočnik se je bratom in sestram iz sosednje in plaho: ovčke, slavčki in golobi. Rad je imel Italije iz srca zahvalil za obisk in jih povabil v posebno tiste brate, ki so bili manj sposobni. Piran 9. maja 2010 na narodno srečanje družin Tudi mi, ki smo njegovi in se nas je dotaknil, smo FSR in FRAMA. Sledilo je bučno ploskanje itali- mu vsaj malo podobni. Frančišku je Gospod janskih bratov in sester. Slovesnost smo končali razodel pozdrav: »Gospod naj ti da mir!«. Ta z zahvalno pesmijo Hvala večnemu Bogu. pozdrav je naše vodilo. V velikem veselju in brez velikih besed, kajti Na prvo skupno srečanje dveh pokrajinskih Čeprav smo se zbrali bratje in sestre dveh za tiste, ki enako čutijo in mislijo, sta dovolj bratstev sosednjih držav so nekateri prišli z različnih narodnosti, to ni bila ovira, ampak se dotik ali nasmeh, smo se zbrali pod šotorom ob avtomobili, večina pa se nas je pripeljala z je v dvojezični molitvi čutila velika edinost. Pri obloženih mizah. Razšli smo se v prepričanju, avtobusi. Ko smo se pripeljali na vrh klanca in pridigi je pater Aurelio rekel, da sta le dve poti, da to srečanje ni zadnje, ampak prvo izmed zagledali veliko cerkev, posvečeno Srcu Jezuso- po katerih lahko dosežemo mir, to sta molitev mnogih, ki si bodo sledila. 24 vemu, za njo pa prekrasne hribe in gore, nam in vera. Obe poti prihajata od Boga. Naš Bog je D. Lipušček, FSR Kostanjevica, Nova Gorica 25 brat frančišek 5/2009 FSR FSR brat frančišek 5/2009

sladico, pripravljeno za očetov praznik, ki so ga malčki ter komaj rojenim detecem sta se mama primorskih fantov in mož je bila namreč mo- leta 1971 nameščen Frančiškov manjši brat p. ravnokar slavili. in oče z množico drugih beguncev podala v ne- bilizirana, kajti Italija je vodila osvajalno vojno Filip Rupnik, nas je kmalu povabil v Frančiškovo Nato je starosta kostanjeviške Frančiškove znano. Pribežališče smo našli v kraju Kozarje pri v Abesiniji in Somaliji, zato so se mnogi fantje družino, ki jo je pričel na novo oživljati. družine pričel svojo pripoved o prehojeni ži- Ljubljani. Oče se ni več vrnil domov, po kratki raje podali čez mejo, kot da bi jih odpeljali na Vojna in po njej nova državna meja ob sa- vljenjski poti: bolezni je umrl v begunstvu marca 1917. Ko se osvajalne pohode v Afriko. mostanu sta nas odrezali od starega mestnega Rojen sem bil 1. avgusta 1916 na Vogrskem, je mama vrnila, je našla porušen dom. Bog ve, Leta 1936 sem se odpravil na delo najprej v jedra ter bratov in sestra, ki so ostali v Gorici. sredi viharjev prve svetovne vojne pod cesarjem koliko je morala pretrpeti, koliko žrtvovati, da Ljubljano, kasneje sem se zaposlil v Beogradu, Tudi povojna razkristjanjevalna politika je žal Francem Jožefom. Pet otrok nas je bilo, štirje smo lahko preživeli. kjer sem doživel bombardiranje mesta. Na napravila svoje in bratstvo se ni več shajalo. bratje in sestrica, ki je umrla kot otrok in je Ko mi je bilo šest let, sem v Šempasu sedel Srbijo me vežejo lepi spomini. Ljudje so bili S prihodom p. Filipa smo se po nedeljskih nisem nikoli poznal. v šolsko klop. Moj prvi učitelj je bil Križman, vselej prijazni in ljubeznivi do mene in spoštoval mašah mudili pred cerkvijo, se družili in Naš zaselek leži v oddaljenem delu vasi. doma nekje iz Dornberka. V prvem in drugem sem jih zaradi njihove dobrodušnosti in slavne ustvarjali novo krajevno bratstvo. P. Filip nam Nekoč je spadal pod župnijo Šempas. Tiste dni razredu je poučevala tudi gospodična Jerica zgodovine. Že v Ljubljani sem se dobro znašel, v je pričel pripovedovati o življenju sv. Frančiška v začetku avgusta so Italijani vdrli v Gorico in Kenda, Križmanova hči, in je naš pouk še po- Beogradu pa še bolje, saj so meščani cenili moj in sv. Klare, o frančiškanskih redovih in svetni- potiskali avstro-ogrsko vojsko čez Sočo proti tekal v materinščini. V tretjem razredu je prišla poklic. Osem let sem bil od doma in ko sem se kih. Kar veliko nas je bilo, ki smo se pridružili vzhodu. Kljub vsemu so me uspeli 3. avgusta s Krasa učiteljica Colja, ki je učila izmenično v leta 1944 vrnil, sem bil bolan. Tuberkuloza je na peščici starih članov bratstva in ostali nekaj odnesti h krstu v šempasko cerkev sv. Silve- materinščini in uro ali dve na dan v italijanskem veliko razsajala v tistem času. Hvala Bogu, da let v noviciatu, v šoli Frančiškove duhovnosti. stra. Tam se je že zgrinjala množica beguncev jeziku. In tako je bilo vse do mojega štirinajstega sem jo kmalu ozdravil. Z Marijo sva se poročila Veliko smo molili in se trudili izpolnjevati Kri- iz Gorice in okolice, ki so se umikali italijanski leta. leta 1946, pri tridesetih letih. stusovo zapoved ljubezni. Potem smo skupaj vojski in bežali iz skrajno zahodnih predelov s V Šempasu smo imeli župnika g. Mihaela opravili zaobljube in bili sprejeti v tretji red. Jaz slovenskim življem. Med njimi so bili tudi mno- Kraglja iz Podmelca. Bil je zelo dober človek. sem sprejel službo blagajnika. Udeležil sem se gi duhovniki iz primorskih krajev. V cerkveni Župnikoval je pri nas celih dvainštirideset let. narodnega kapitlja v Nazarjah, potem duhovnih knjigi žal ni zapisa o mojem krstu, tako ne vem, Ob sebi je imel bolj resnega in strogega kaplana vaj, ki so potekale v Vipavskem Križu, na Kapeli. kdo me je krstil. Tisti čas sta namreč vladala g. Kodrmaca, ki je pokopan v Šmihelu. Globok vtis je zapustila v meni molitvena ura nepopisna zmeda in preplah. Naša hiša je stala V uk za krojača sem šel pri štirinajstih letih pred Najsvetejšim in čudovito petje pri sestrah na gozdni poti med Vogrskim in Šempasom. v Gorico. Delavnica je bila v Paturnu prav na- klarisah v Nazarjah. V njeni soseščini sta bili le še dve domačiji in sproti cerkve. Krojaški mojster je bil g. Franc Prijateljstvo s sv. Frančiškom je pripomoglo tako smo mogli v odmaknjenem okolju nuditi Besednjak iz Renč. Čez Vogrsko smo hodili do k duhovni rasti nas samih in našega bratstva. več dni zavetje tetam in stricem iz Gorice, ki Volčje Drage, kjer se nas je znašla cela vrsta V njem smo našli prijatelje in somišljenike, s so bežali pred bližajočo se fronto. Čez čas so se fantov različnih poklicev. Med nami je bilo katerimi smo se dobro razumeli. podali naprej v osrčje Slovenije. največ krojačev, z Vogrskega nas je bilo kakšnih V Šempasu smo po vojni ustanovili krojaško Že na praznik vseh svetnikov se je morala pet ali šest. Med potjo, ko smo hiteli na delo, zadrugo. Ker pa na vasi ni bilo dovolj dela, smo Na vprašanje, česa se najbolj spominjata iz pred strašnim in popolnim opustošenjem uma- smo si marsikaj povedali. Bili so družabni časi, s sodelavci delavnico preselili v Novo Gorico, otroštva, mi je Marija odgovorila: kniti tudi naša družina. S culo na rami, štirimi drugačni od današnjih. V Gorici sem se učil in najprej v staro frnažo. Delal sem pri več firmah, Tudi moje detinstvo je bilo zaznamovano z delal do dvajsetega leta. Medtem pa najprej v Krojaški zadrugi, potem v podjetju 8. begom iz domače hiše. Varno zavetje smo našli sem moral že pri osemnajstih letih marec. Šivali smo uniforme za milico, carino, za v Novem mestu. Vendar sem bila premajhna, da od doma, prav tako moj srednji brat železničarje. Podjetje Ideal je bilo ustanovljeno bi občutila usodo begunskega otroka. Lade, ki je bil mizar in celo naš varuh. kasneje in je združevalo več zadrug, ki so skupaj V otroški spomin se mi je najbolj vtisnil Ma- Najprej je odšel od doma brat, potem štele približno šestdeset zaposlenih. Upokojil rijin mesec maj in z njim povezane šmarnične je poklical še mene. Na srečo smo imeli sem se leta 1976 pri Modnem krojaštvu. pobožnosti. Težko smo pričakovali šmarnice. poklice, da smo se lažje znašli. Lade se V prostorih nekdanje opekarne so imeli Zdaj pa jih nihče ne obiskuje več! Tudi na Kapelo ni nikoli vrnil v domači kraj, umrl je na poleg naše krojaške delavnice svoje prostore sem hodila, dokler sem zmogla. Tata nas je vsak Madžarskem, star petdeset let. celo glasbena šola, pekarija, trgovina, mesnica, dan vodil k zornicam. Pešačili smo pol ure od Naša dežela je bila po prvi svetovni čevljarji, manjkala ni niti gostilna. doma do cerkve, a nam ni bilo težko vstati ob vojni dodeljena Italiji. Sledila so težka Z Marijo sva si v Rožni dolini zgradila skromen rani jutranji uri, tudi pozimi ne, ko so se začele leta pomanjkanja in raznarodovalne domek. Takoj sva prinesla svoje dokumente iz zornice ob šesti uri in je bila trdna tema. politike. Takrat je veliko Primorcev po- šempaske fare na Kapelo, kjer je bil župnijski se- Bila sem rojena 22. marca 1916 v verni družini 26 iskalo zaslužek v tujini. Večina mladih dež za celo Novo Gorico. Ko je bil na Kostanjevico z dvanajstimi otroki v Šmihelu pri Ozeljanu. Z 27 brat frančišek 5/2009 FSR FSR brat frančišek 5/2009

Edijem sva bila vrstnika in sva hodila skupaj v šolo. V Frančiškovo družino me je povabila soseda Šempetru in je redno prihajal na srečanja. Ko Potem smo si skupaj ogledovali fotografije, ki Prihajal je k nam ob večerih, ko smo molili rožni in ni preteklo veliko časa, ko se nam je pridružil sem ga zadnjič videl, je bil star blizu osemdeset so spet priklicale v njun spomin lepa doživetja in venec in se včasih pozabavali ob plesu in kartah. še Edi. Všeč mi je bila družba na Kapeli. P. Filip let in ni mogel več prihajati na srečanja. praznovanja v krogu družine, s sinom in hčerjo A ne Edi ne jaz nisva bila plesalca, saj nisem imela nas je znal navdušiti in bili so sami dobri ljudje. Naši duhovni asistenti so bili sijajni dušni ter snaho in zetom, z vnuki, pa tiste z romanj, časa za zabavo. Pri nas je bilo veliko otrok in sem Videvali smo se na Gospodov dan pri maši, pastirji in vedno so se radi ustavili pri nas doma: enodnevnih izletov v hribe, župnijskih praznovanj jih morala vedno varovati. Bila sva kot brat in Frančiškova družina pa se je shajala tretjo nede- p. Lojze Kos, zelo izobražen in razgledan, ki je bil … Koliko bogatih doživetij! sestra in zaljubila sva se šele malo pred tridesetim ljo v mesecu popoldne, šele kasneje ob torkih. župnik na Kapeli, p. Jože Urbanija, p. Anastazij letom, dva meseca pred najino poroko. In od tedaj sem redno hodila na srečanja. Nič Bajuk, p. Pavel Krajnik, ki biva danes na Sveti Ko sem vprašala Edija, zakaj je na toliko Za zaposlitev v domačem kraju ali okolici me ni moglo zaustaviti – ne blisk ne grom. Z Gori, p. Andrej Vovk. Po urah sem tudi zanje posnetkih v vlogi botra, mi je razložil: ni bilo veliko priložnosti. Bili so težki časi za Edijem sva pešačila po stezici za hišo, ki je vo- še kaj naredil, ko so prihajali na poti v Staro Ničkolikokrat sem bil boter, krstni in bir- naše ljudi. Vse punce so hodile služit v mesta, dila na gozdno pot do samostana. Kaj nama je manski. Bili so časi, ko je moral za botrstvo dati v Trst, Gorico in v oddaljene italijanske kraje. pomenilo iti peš na Kapelo? Nič. Prva leta sva domači župnik izjavo. Od vseh sorodnikov sem Od trinajstega leta in pol do osemnajstega sem kolesarila do Rafuta in se potem povzpela do bil samo jaz tisti, ki sem dobil odobritev, in tako delala v Trstu. Pri prvem delodajalcu sem ostala samostana. sem se pogosto znašel v vlogi botra. do leta 1933. Potem se nam je pridružilo precej mlajših Marija mi je na vprašanje, kako sta živela svoj članov. Na srečanjih je bilo vselej okrog dvajset krščanski zakon, odgovorila: Takole je v svojem priporočilu zapisal g. Ugo ljudi. A prišel je čas, ko so starejši člani začeli Z Edijem sva se imela rada in se spoštovala, Michelone, njen delodajalec iz Trsta, pri katerem umirati, drugi so pričeli popuščati in družina ni kaj reči, le dela je bilo preveč. Vedno smo je delala tri leta: »Ves čas svojega službovanja pri se je vztrajno manjšala. bili na uslugo ljudem. Ko smo dali otroke spat, nas se je Marija Bufolin izkazala kot prizadevno, smo se šele lotili resnega dela. Garali smo vse delavno in preizkušeno pošteno dekle.« Edi je takole pojasnil svojo odločitev, da bo dni in večere, velikokrat tudi do polnoči. Zjutraj živel v Frančiškovem duhu: je bilo treba zgodaj vstati. Edina sprostitev so Marija je nadaljevala svojo pripoved: Osvojilo me je Frančiškovo spreobrnjenje bili dnevi, ko smo šli za en dan na božje poti, Leta 1934 sem odšla v Rim, kjer sem ostala in nenavadno življenje ter njegova ljubezen do ko smo imeli duhovne vaje, ki so nas duhovno vse do svojega osemindvajsetega leta. Poleti vsega stvarstva, kar smo globlje spoznali ob okrepile in smo pozabili na neprilike in težkoče. smo odšli na počitnice v Šibenik, odkoder predavanjih p. Filipa in ob obiskovanju krajev, je izhajal moj gospodar. Bivala sem v hotelu povezanih s svetnikovim življenjem. Večkrat Seveda ne gre pri Mariji in Ediju brez pomoči in počutila sem se kot gospa. Moj brat je bil smo obiskali Assisi, La Verno in druge samo- najbližjih in zdravstvenih delavcev, ki jima lajšajo medtem tudi na delu v Jugoslaviji. Ko se je vrnil stane v Umbriji, po katerih so nas vodili naši starostne težave. Pomoč sprejemata s potrpežlji- na Primorsko, je bil bolan kot Edi, a je podlegel patri s Kapele. Frančiškovi smo šli vsako leto vostjo in ljubeznijo ter z vero, da pomeni njun jetiki, star osemindvajset let. Ker je vsako zlo za tudi na celodnevno romanje: na Brezje, Bled, križ daritev Vsemogočnemu. Utrujenost, stiske nekaj tudi dobro, je jetika Edija obvarovala, da v Novo Štifto, Koper … in v številne slovenske Goro ali v šempetrsko bolnico, kamor so hodili in bolezen, ki jih prinaša starost, prenašata z ni šel v vojsko ne k partizanom ne k Nemcem. božjepotne kraje. V Rimu sva bila poslednjič spovedovat. Šival sem jim civilne obleke, jim mirom in vedrino, ker sta vedno bolj povezana Iz Rima sem se vrnila med vojno leta 1944. leta 1995, v Lurdu dvakrat. popravil, skrajšal habite, kar so potrebovali. s Kristusom. Rodili so se nama trije otroci, z njimi je bilo Od starih članov Frančiškove družine sva P. Vilija Pustoslemška, sedanjega duhovnega veliko veselja, pa tudi žalost in bolečina, ko je poleg s. Valerije Trpin samo še midva. Spomi- asistenta, sem prvič srečal na Dolenjskem, v Draga Marija, dragi Edi, Frančiškovi s Kapele umrla najina prvorojenka Ljubica. Dopolnila njam se našega sobrata, ki je bili cerkovnik v Stični. Zaslutil sem, da je duhovnik in sem ga smo vama hvaležni za kleno krščansko držo, za je deset mesecev, ko jo je Bog vzel k sebi. Bila to tudi vprašal. Pritrdil je in nam povedal celo vajine molitve, ki sta jih nosila in jih še nosita je rojena predčasno, kar je bilo najbrž krivo za zgodbo o sebi, kako se je najprej izučil drugega v srcu in na ustnicah, ter za zvestobo domači rano izgubo. Po štirih letih se nama je rodil sin poklica in se kasneje vpisal na teologijo. Vedno župniji, za bratsko ljubezen, ki sta jo delila z Radivoj, za njim še Anamarija; oba imata po se je ustavil v naši delavnici. Lepe spomine imam ljudmi na Kapeli. dva otroka. Radostijo naju štirje vnuki in en na p. Nika Žvoklja, ki pa ni bil naš duhovni asi- Ob visokem jubileju vama kličemo MIR IN pravnuk, drugi pa je na poti. stent. Bil je zelo globok in razgledan človek in DOBRO ter da bi še naprej črpala življenjsko moč imel je velik dar za delo z mladino. od Sv. Duha, ki nam daje Očetovo ljubezen, ki Ko sem poizvedovala, kaj ju je pripeljalo v Danes težko pričakujeva gvardijana p. Da- edini lahko spreminja stisko in trpljenje v svetlobo FSR in kaj najbolj pritegnilo pri sv. Frančišku, je vida Šrumfa, ki naju redno obiskuje in prinaša in vstajenje. 28 Marija prva povedala: nebeško hrano. Pogovarjala se je s. Tina Ščuka 29 bF 5/2009 KUPONČEK brat frančišek 5/2009 Mladi Frančišku Razvedrilo brat frančišek

Frančiškov tabor Pravilna rešitev nagradne šte- Nagradna Letos je bil Frančiškov tabor ponovno v »sta- vilčnice v prejšnji številki se glasi: rem, dobrem« Grgarju pod Sveto Goro, kjer so Beseda je meso postala. Na ure- zlogovna izpolnjevanka nas domačini spet sprejeli odprtih rok in src. dništvo je prispelo 27 pravilnih odgovorov. Izžrebani so bili nasle- S pomočjo po abecednem redu podanih zlogov sesta- dnji nagrajenci: 1. nagrada: Mojca vite 8 besed, ki jih zahtevajo opisi, in jih vpišite v lik. Na Modrijan, Raskovec 35, 1360 označenih poljih boste v vodoravnih vrstah dobili rešitev, Vrhnika; 2. nagrada: Natalija Kro-

foto: wikipedija foto: ki je v povezavi s sv. Frančiškom Asiškim. šnar, Vrhpolje 117a, 5271 Vipava; 3. nagrada: Timotej Ciglarič, Pio- CA – GA – JE – KA – KA – KAL – KRIS – ME – ME – MU nirska 9, 1360 Vrhnika. Čestitamo! – NI – NIN – NJE – ODR – OS – PŠE – RA – STANG – TAL – TRI – ZA – ZA 1. užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago, 2. nižja, manjša etaža med dvema etaža- ma, navadno med pritličjem in prvim nadstropjem, 3. več kamnov, kamni, 4. izdelek iz kristal- nega stekla, 5. divji ali poldivji konj, ki živi v Severni Ameriki, 6. gledalcem nevidni prostor za kulisami, 7. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme, 8. ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije; puščavski ris.

Verjetno smo tudi zato tako glasno prepevali taborno himno – Vsak utrip srca za Boga. To je 1 bila osrednja tema tabora, saj smo se letos ob slikanici z istim naslovom, srečevali z II. redom – 2 svetimi in blaženimi sestrami klarisami. Najprej seveda z ustanoviteljico sv. Klaro, ki je tudi zave- 3 tnica televizije in smo se prav ob njej spraševali, koliko časa gledamo TV in kako težko nam je 4 biti samo nekaj minut v tišini pred Najsvetejšim. Prav zato smo vsak večer imel tudi desetminu- 5 tno adoracijo. V svet gluhih nas je popeljala bl. Helena Enselmini, v umetniško ustvarjanje pa sv. Katarina Bolonjska. Iz Grgarja smo poromali 6 tudi k sestram klarisam v Nazarje. Zadnji dan pa smo se ob prepevanju in molitvi brevirja, 7 peki hostij in oblikovanju sveč skušali vživeti v samostanski dan. Novost letošnjega, že devet- 8 najstega Frančiškovega tabora zapovrstjo, pa je bil družinski tabor, kjer je najmlajši udeleženec Rešitve pošljite na uredništvo Brata Frančiška imel 5 mesecev (kakšen pa je bil še na poti). do 10. oktobra 2009. Polni hvaležnosti našemu Bogu za vse prejete Tokratne nagrade so: milosti in dobrote, se oziramo že v prihodnje 1. 2 plakata Križ pri sv. Damijanu leto, ko se bomo srečevali s svetniki III. reda. 2. Hvalite in slavite (Frančiškove molitve) 30 p. Andraž 31 3. 3 kompleti razglednic Sončna pesem Sestavila ga. Frančiška Pavlič brat frančišek 5/2009 Pravičnost in mir Pravičnost in mir brat frančišek 5/2009

kakor po eni strani doživljamo, da svet jasno V Frančiškovem času je bilo marsikaj drugače. bitje, hudi duh na preži, utelešenje zla; meščani vodijo znanstvena pravila od evolucije preko A naj že na začetku opozorimo, da nikakor ni- vidijo v volku zgolj demonsko bitje, neobvladljivo matematičnih aksiomov do fizikalnih zakonov, mamo namena žalovati za tistimi časi, uganjati pošast z mitološkimi lastnostmi, Frančišek pa Ogrožanje in sožitje pa predvsem v človeku samem ta »nadzor« nostalgije ali celo pozivati k tedanji ideologiji. prepozna v njem svojega brata, bitje z istim od odpove: človek najbolj na svoji koži čuti, kako Srednjeveška Evropa je bila stalno in neposredno Boga podeljenim dostojanstvom, kot ga ima on Ko razmišljamo o Frančiškovem odnosu do zelo je na milost in nemilost prepuščen svojim odvisna od muh narave. Za svoje preživetje je sam. Stvarstva se mi torej ni treba več bati, kar okolja, se nam hitro vsili stereotip v rožice in ptič- strastem, občutkom, navdihom. Vojna, ki jo bila kljub svojemu kulturnemu prestižu in de- koli se zgodi, je »družinska zadeva«, nad katero ke zaljubljenega trubadurja ljubezni. Pa vendar, navzven bojuje proti naravi, je izgubljena na diščini Rima in Stare Grčije odvisna predvsem bedi skrbni Oče. S tem se Frančišek ne pretvarja, čeprav je Frančišek spadal v meščanski sloj, kjer njegovih lastnih tleh. Naravo, naturo, pri tem od svojega kmetovanja in fevdalnega sistema. da je iz stvarstva izginila vsa tragika, a pomakne ga muhavost narave ni ogrožala tako neposredno doživlja kot neobvladano, kaotično, anarhično, Ljudje je narava precej bolj ogrožala kot nas da- jo na bistveno bolj intimno raven, v območje kot koga drugega, se je vendar moral zavedati spontano. Čuti jo kot silo, ki jo pogosto pove- nes, a vendar svojega življenja niso doživljali kot vere in Previdnosti. Zlo, ki ga v stvarstvu doživlja tudi »temne« razsežnosti stvarstva. In zato je zuje s poganskimi običaji in idejami, ki ga lahko boja z njo; po eni strani so vse dogajanje okrog človek (potresi, požari, poplave ...), tako ni več njegova opredelitev za stvarstvo kot skupnost ponese v življenje, a je pri tem popolnoma ne- sebe precej bolj razumevali kot Božjo voljo in delovanje demonskih sil, temveč stvar (samo) bratov in sester še toliko bolj pogumna. predvidljiva. V primerjavi s trdim bojem z naravo previdnost, po drugi strani pa so bile med njimi spraševanja o krivdi, odgovornosti in zaupanju me prepustiti se njenemu divjanju precej manj še zelo močne vraže, miti in običaji iz poganskih Bogu. Skrivnostni svet demonov, čarovnikov, Večina, ki jih bo brala ta zapis, živi življenje, utruja, ne morem biti poražen, prav tako pa časov, ki so naravo delali sakralno, z današnjega vampirjev in volkodlakov postane jasen svet ki je pred naravo dokaj dobro »zaščiteno«, nisem zares odgovoren za svoja dejanja, saj so stališča celo pravljično, torej nerazpoložljivo, Božjega kraljestva, kjer pa sta včasih zelo kruto kvečjemu zelo izredni dogodki kot hudi potresi posledica viher narave in ne mojih odločitev. skrivnostno. Tako bi lahko razsvetljensko nejasna Stvarnikova volja in načrt. Ključno se ali poplave lahko ogrozijo človekovo jasno začr- Mislecem, ki jih popolno podjarmljenje narave spremembo pogleda nekako označili kot »od- spremeni tudi človekova vloga v celotnem sis- tano vlogo gospodarja v stvarstvu. V vsakdanu pusti prazno, se zdi rešitev in smisel človeštva v čaranje« narave. Tedanje gledanje torej ni bilo temu: iz nevedne igračke in žrtve mitoloških sil pa se zdi, da naravo obvladujemo in jo načrtno vračanju »nazaj k naravi«, k neki namišljeni iz- prvenstveno krščansko, je pa res, da so imele postane po Svetem pismu »hišnik« Stvarstva. usmerjamo v želene »rezultate«, od zajemanja vornosti ali celo primitivnosti, kjer ni jasnih norm krščanske ideje nanj večji vpliv kot danes, tudi na Iz Frančiškovega gledanja lahko izpeljemo vodotokov za elektrarne preko kloniranja do ali vrednotenja oziroma je temeljna vrednota čisto »znanstvenem« področju (stvarjenje sveta tudi konstruktiven odnos do narave za danes: gojenja paradižnika sredi zime. Naravo doživlja- izvornost, spontanost, nepokvarjenost. V svoji v sedmih dnevih je bilo tedaj še splošno sprejeto V ospredju mora biti ideja sožitja in vzajemne mo kot svoje orodje. In v tem ljudje neprestano kulturi in civilizaciji se čuti izgubljenega, kakor znanstveno prepričanje). Tedanji človek se bolj rasti. Stvarstvu se niti iracionalno ne prepuščamo napredujemo, čeprav se vse bolj zavedamo, da da si je s tem, kar je in živi, zapravil svojo srečo boji narave kot kasnejši, ki jo razume, je pa res, da v smislu, da bi sebe razumeli zgolj kot njegov moramo temu napredku postaviti meje (vsaj in veselje. Se pa najde tudi kdo, ki doživi vihranje se tudi zanese na Boga, da ga bo varoval oziroma produkt, niti ni naše bivanje v njem kakšen boj moralne). V ozadju tega napredka je svojsko narave kot izrazito tragično in absurdno in se čuti razume njene prilike in neprilike kot izraz Božje na nož. Vse, kar je, je del širšega »ekosistema«, dojemanje narave, ki ni prav blizu krščanskemu poklicanega, da se mu neposredno postavi po ljubezni in previdnosti. Vloga (ali moč) samega okolja, kjer ima vse in vsak svoje mesto in se z pojmu stvarstva. Narava, naj bo okoli v nas ali v robu brez kakega pravega izhodišča ali zaledja. človeka med demonskim in Božjim je torej pre- drugimi dopolnjuje ter se vzajemno spoštuje. nas, je divja, neobvladana, viharna stvarnost, ki V tem kaosu nasprotujočih si teženj in drž se cej manjša, je le peresce v viharjih, ki naj se jim Takšno razmišljanje skoraj nujno predposta- potrebuje človekov razum, da jo uokviri, ji dá nje- opredeljuje današnje gledanje na naravo. prepusti in zaupa v božje varstvo. vlja Boga Stvarnika, ki je stvari tako zasnoval in no mesto in jo vpreže v voz človekovega napred- Sv. Frančišek naredi v tem smislu pomemben jih tudi v to usmeril. Ravno smer, »finis«, je tisto, ka in blagostanja. V takšni naravi ni nič posebej miselni preskok, saj demonsko razsežnost narave kar najbolj manjka prej opisanim sodobnim svetega, je le material za človekovo ljubo veselje. preobrazi v Božjo. Narava postane stvarstvo, bitja dojemanjem narave, med katerimi dandanes Razsvetljenska ideologija poudarjeno uči, da je v njem pa iz skrivnostnih, z neznano magijo nabi- nihamo. Ideja »človek človeku volk« je sicer jasno narava dana človeku v poljubno razpolaganje in tih pošasti postanejo bratje in sestre, torej člani začrtana, vendar ne vodi nikamor; ideja roman- da je nekakšno zlo, moralno slábo, če te možnosti iste družine, med katerimi sta bližina in ljubezen tične »vrnitve nazaj k naravi« pa ima jasen cilj, ki ne izkoristi. Kot ilustracijo si lahko pogledamo in ki se skupaj trudijo za vzajemno blagostanje. pa je nedosegljiv in celo poguben. Pot, ki jo kaže Vorančev Boj na požiralniku. Logično sledi, da V tem je pravzaprav Frančišek dosledno veren, evangelij, pa je smer do cilja, Božjega kraljestva. smo tudi ljudje borci med seboj – za strateško »katoliški«, saj predpostavlja suvereno Božjo Tako nas sv. Frančišek uči, da je prav, da naravo prednost v tem boju z naravo. Vsak je sam proti oblast in navdih v vseh njegovih ustvarjenih spoštujemo, se v njej navdihujemo in jo hkrati vsem, homo homini lupus, človek človeku volk. stvareh. Ta Božja oblast in previdnost sta tako tudi presegamo, smo ustvarjalni. V tem je naša Po drugi strani se takšen »načrt« (lahko re- koreniti, da lahko v ustvarjeninah preglasita vloga gospodarja. Da torej z vsem, kar je okoli čemo tudi zarota) proti naravi hitro izčrpa in se kakršen koli demonski navdih. Lepa ilustracija mene, tvorim družino, ki skupaj raste in se do- ga naveličajo, predvsem pa je popolnoma zaprt tega je pripoved o gubbijskem volku iz Rožic: polnjuje. A vedno znova smo razočarani, bodisi 32 za razsežnost ustvarjalnosti, strasti, čustev. Zato, Za tedanje ljudi je bil volk napol demonsko nad seboj, nad bližnjimi ali tudi nad svetom, vsi 33 brat frančišek 5/2009 Pravičnost in mir Pravičnost in mir brat frančišek 5/2009

skupaj potrebujemo odrešenja (sv. Pavel pravi, človeka, ki ga sodobna biotehnologija vedno bolj miru, razorožitve, trajnostnega razvoja, spod- sprave ter s priložnostnim diplomatskih delo- da vse stvarstvo trpi porodne bolečine). Ne gre izroča v človeške roke. Rešitve sedanjih proble- bujanja in obrambe človekovih pravic v okviru vanjem posredovanja in sprave med državami. torej za to, da bi vsi ljudje z naravo skupaj tvorili mov človeštva ne morejo biti samo tehnične, neodtujljivega dostojanstva človeške osebe, Vez, ki združuje različne oblike obveznosti, je popoln sistem z jasno v sebi vpisano smerjo, da bi ampak morajo upoštevati vse zahteve osebe, s demokracije, pravne države. Vse to so zahteve, skupni temelj, na katerem slonijo, prepričanje, da bilo stvarstvo logična in »transparentna« celota tem pa tudi upoštevati Stvarnika, Boga. ki odpirajo pot k spravi. je človeška družina samo ena in ima po Božjem (takšne ideje so se v prejšnjem stoletju končale Absolutizem tehnike bi namreč lahko za priho- načrtu eno samo skupno usodo. zelo pošastno). Vedno znova odkrivamo v tem dnost človeštva napisal mračne scenarije, saj dobi Takšen primer je bila neposredna vključitev »sistemu stvarstva« takšne in drugačne luknje, svoj skrajni izraz v nekaterih praksah, ki so naspro- Svetega sedeža leta 1978 v mejne spore med tudi zelo boleče. Lahko so nam v pohujšanje, tne življenju. Dejanja, ki ne spoštujejo resničnega Argentino in Čilom, ki so bili povezani z posestjo lahko pa tudi prostor za vstopanje milosti. dostojanstva osebe, so tudi takrat, kadar se zdi, da otokov Picton, Lennox in Nueva v Beagelskem p. Jernej Kurinčič OFM jih navdihuje »ljubezen«, v resnici sad »material- kanalu. To posredovanje je pripeljalo do diplo- nega in mehanicističnega pojmovanja človeškega matske rešitve in je preprečilo izbruh spopada. življenja«, ki ljubezen brez resnice skrči na prazno Včasih pa posreduje krajevna Cerkev, kakor Etični odgovori lupino, ki jo lahko samovoljno napolnimo, s tem je bilo v primeru kolumbijske škofovske konfe- pa lahko privede do negativnih učinkov na celovit rence, ki je vodila nacionalno komisijo za spravo, na globalna vprašanja človekov razvoj. Kot najbolj jasen primer tega je ustanovljeno 4. avgusta 1995 z namenom, da bi Ob srečanju voditeljev najbolj razvitih držav v svoji encikliki navedel evtanazijo. Da bi se spoprijeli s spravo med nasprotniki, pomirili državo. Kljub sedanjim problemom pa je papež je potrebno resnico in pravičnost živeti kot nujni Ključne prvine te politike so obramba in Da človeštvo ne bi zapadlo pod novo diktatu- optimist in pravi, da Cerkev z upanjem gleda na prvini, če naj sprava privede k trajnemu miru. V pospeševanje človekovih pravic ter uporaba ro, pod »absolutizem tehnike«, papež Benedikt prihodnost. Kristjane spominja, da je oznanilo zadnjih letih je postala jasna zavest, da je sprava načel mednarodnega humanitarnega prava v XVI. za globalne probleme ne zahteva samo Kristusa prvi in prvenstveni dejavnik razvoja. obveznost civilnih družb, cerkva in skupin pro- mednarodnih spopadih. tehničnih odgovorov, pač pa tudi etične. Pri tem Prevedel p. Stane Zore stovoljcev, učenjakov in univerz, kajti trajnega Pot k spravi pa zadeva tudi bogate in teh- poudarja, da morajo ukrepi, ki so potrebni za miru se ne da vsiliti. nološko napredne države, v katerih milijoni soočenje s krizo, upoštevati vse zahteve človeške V resoluciji Združenih narodov ni besede, ki je priseljencev silijo Cerkev, da dela za njihovo osebe, ki je obdarjena z dušo in telesom. Odpuščanje, obvezna temeljna za vsako konkretno pobudo za spravo. vključevanje, za vzajemno sprejemanje. V teh »V svetu obstajajo neznosne socialne neena- Ta beseda je odpuščanje, volja po novem začet- primerih se razume, da strpnost ni dovolj in da je kosti in strukturne krivice, ki poleg dolžnih takoj- stopnja na poti sprave ku, po ponovni vzpostavitvi pretrganih odnosov potrebno hoditi po poti spoštovanja in ljubezni. šnjih ukrepov zahtevajo usklajeno delovanje pri Razmišljanje nadškofa Tomasija in po gledanju bolj v prihodnost kot v preteklost. iskanju trajnih globalnih rešitev.« v mednarodnem letu sprave V tem verske korenine sprave dobijo ves svoj Papež priznava, da Cerkev nima tehničnih pomen, kajti sama beseda sprava izhaja iz dol- rešitev, ki bi jih lahko predstavila, vsem pa ponuja Kakršen koli proces sprave, v katerega so gega izročila vere, ki trdi, da odpuščanje lahko nauk Svetega pisma o resničnosti človeka in ozna- vključeni sprti narodi ali pa hoče doseči socialno in mora osebo ponovno vključiti v skupnosti in nja evangelij ljubezni in pravičnosti. Zato papež trdnost, se mora hraniti z odpuščanjem, zato pa skupnost v širši organizem vseh verujočih. Odpu- meni, da je potrebno novo gospodarsko načrtova- lahko v njem odločilno vlogo igra tudi vera, kot ščanje omogoči prehod od skupnosti k občestvu. nje, ki bo razvoj spet začrtalo globalno, pri čemer je denimo katoliška. V spravo je vključena sprememba, odpušča- se bo opiralo na etični temelj odgovornosti pred O tem piše nadškof Silvano M. Tomasi, stalni nje pa je globoka in notranja sprememba osebe, Bogom in pred človekom kot Božjo ustvarjenino. opazovalec Svetega sedeža pri uradu Združenih ki pomaga do spoznanja, da se tudi drugi ljudje Pojasnjuje, da je v našem času socialno vpra- narodov v Ženevi, v članku z naslovom »Sprava: lahko spremenijo. šanje postalo radikalno antropološko vprašanje, izkustvo katoliške Cerkve«. Med prvimi koraki, ki jih naredi katoliška kar pomeni, da vključuje sam način pojmovanja V svojem razmišljanju izhaja iz besedila Cerkev v spravnih pobudah, je v srca položiti Danes je potreba po spravi kot temelju miru resolucije generalnega zasedanja ZN, ki je leto spravo evangeljskega sporočila (Bog je spravil nujna prednostna naloga. Brez resnične sprave 2009 razglasila za mednarodno leto sprave in se svet v Kristusu.) in to veselo oznanilo podeliti z se bodo vojne redno ponovno začenjale. sklicuje na načela pravičnosti in mirnega sožitja, ljudmi preko poučevanja in bogoslužja. Zato je potrebno dodatno razmisliti o vsem tem čeprav tega ne opredeli. Iz tega izhaja vsakdanja obveznost skupnosti, in izdelati doktrino o povojnem pravu (ius post Sprava se ne more zgoditi v praznini. Celotna da sprejmejo in pomagajo vsakemu, ki je v po- bellum), saj približno polovica vseh držav, ki izidejo mednarodna skupnost mora razvijati dejavno trebi. To obveznost morajo strukturirati, zlasti v iz neke vojne, v petih letih spet zapade v nasilje. 34 vlogo v procesih ohranjanja in vzpostavljanja kriznih trenutkih, preko bolj formaliziranih oblik Priredil p. Stane Zore 35 brat frančišek 5/2009 Korenine in sadovi Korenine in sadovi brat frančišek 5/2009

Zelo ga je bolelo, če je videl, da kdo zaničuje sprejele ovčico kot velik dar od Boga samega. reveža, ali če je slišal, da kdo kako božjo stvar Dolgo časa so vestno skrbele zanjo, iz njene Tomaž Čelanski žali z besedo kletvine. Tako se je zgodilo, da volne stkale haljo in jo poslale blaženemu očetu je neki brat nekega reveža, ki je prosil za milo- Frančišku pri cerkvi svete Marije v Porciunkuli Življenje sv. Frančiška (23) ščino, napadel z besedo in rekel: »Glej, da nisi ob času nekega kapitlja. Božji svetnik jo je spre- morda bogat in samo hliniš uboštvo.« Ko je jel z velikim spoštovanjem in veseljem duha, jo 28. poglavje to slišal oče ubogih, sveti Frančišek, se je zelo objel in poljubil in vse okoli stoječe povabil k O duhu ljubezni in gorečem sočutju, ki ga je užalostil in je brata, ki je to izrekel, zelo ostro velikemu veselju. imel do ubogih, in kaj je storil z ovco in jagenjčki pograjal. Ukazal mu je, da se mora pred tem revežem sleči, poljubiti njegove noge in ga 79. Ob drugi priložnosti, ko je šel prek iste prositi odpuščanja. Rekel je namreč: »Kdor pokrajine in ga je isti brat urno spremljal, jima preklinja reveža, dela krivico Kristusu, čigar je prišel naproti neki mož, ki je na ramenih nesel plemenito znamenje nosi tisti; Kristus je na- obešena in zvezana dva jagenjčka na trg, da bi mreč za nas na tem svetu postal ubog.« Zato se z gospodom Pavlom, ki ga je postavil za mi- ju prodal. Ko je blaženi Frančišek slišal blejanje je pogosto, ko je naletel na reveže, ki so nosili nistra vseh bratov v tisti provinci, odpravil proti jagenjčkov, se mu je zganilo srce, približal se je les ali druge tovore, njihovo breme naložil na Osimu, je naletel na polju na nekega pastirja, ki in ju pobožal kakor mati jokajočega otroka ter svoja ramena, čeprav so bila še tako šibka. je pasel čredo koz in kozlov. V množici koz in pokazal svoje sočutje. kozlov pa je bila ena ovčica, ki se je ponižno in Rekel je možu: »Zakaj mučiš moja brata 77. V duhu ljubezni je bil do srca ganjen v tiho pasla. Ko jo je blaženi Frančišek zagledal, jagenjčka, tako zvezana in obešena?« sočutju ne le zaradi ljudi, ki so trpeli pomanj- je zaustavil korak, ganjen od parajoče srčne Ta je odgovoril in rekel: »Nosim ju na trg, da kanje, ampak tudi zaradi nemih in neotesanih bolečine globoko vzdihnil in rekel bratu, ki ga ju bom prodal, ker potrebujem plačilo zanju.« živali, plazilcev in ptic in drugih čutečih in je spremljal: »Ali ne vidiš te ovce, ki tako mirno In svetnik je rekel: »Kaj se jima bo potem brezčutnih ustvarjenin. Med vsemi vrstami hodi med temi kozami in kozli? Povem ti, da je zgodilo?« živali pa je s posebno ljubeznijo in še z večjo tako naš Gospod Jezus Kristus blago in ponižno On pa mu je odgovoril: »Kupci ju bodo naklonjenostjo ljubil jagenjčke, in to zato, ker hodil med farizeji in velikimi duhovniki. Zato te zaklali in pojedli.« je v Svetem pismu ponižnost našega Gospoda prosim, sin moj, da iz ljubezni do njega skupaj z »Oh ne!« je odgovoril svetnik. »Naj se to Jezusa Kristusa pogosto in kar se da primerno mano sočustvuješ s to ovčico, da mu jo plačava ne zgodi! Ampak vzemi za plačilo plašč, ki ga upodobljena z jagnjetom. Tako je vse tisto, v in odpeljeva iz te družbe koz in kozlov.« nosim, in jagenjčka pusti meni.« čemer je bilo mogoče najti kakšno alegorično Ta je zadovoljno dal jagenjčka in vzel plašč, podobnost z Božjim Sinom, še bolj ljubeče 78. Brat Pavel je občudoval njegovo bole- ker je bil ta plašč, ki si ga je za odganjanje mraza 76. Oče ubogih, ubogi Frančišek, se je prili- objemal in še raje gledal. čino in se začel še sam žalostiti. Ker pa razen svetnik sposodil tistega dne od nekega vernega čil vsem ubogim. Hudo mu je bilo, če je videl ničvrednih halj, v katere sta bila oblečena, nista moža, veliko več vreden. koga še bolj ubogega od sebe, a ne iz želje po imela ničesar in ju je skrbelo, kako bi plačala prazni slavi, temveč zgolj iz globokega sočutja. za ovco, se je brž pojavil neki trgovec in po- Čeprav je bil čisto zadovoljen z ničvredno in nudil plačilo, kolikor sta želela. Ona pa sta se grobo haljo, jo je pogosto hotel deliti s kakim zahvaljevala Bogu, ko sta prejela ovco, prišla v revežem. Toda da bi kot najbogatejši revež, Osimo in stopila do škofa tega mesta, ki ju je ki ga je gnal silen čut pobožnosti, mogel na sprejel v velikim spoštovanjem. Gospod škof se kakršenkoli način priti na pomoč ubogim, je je čudil ovci, ki jo je božji mož vodil s seboj, in v hudem mrazu prosil bogataše tega sveta, naklonjenosti, ki ji jo je izkazoval. Ko pa mu je naj mu posodijo plašč ali kako krzno. Ko so ti Kristusov služabnik stkal dolgo priliko o ovci, se Ko je potem svetnik dobil jagenjčka, je sam pobožno in rade volje storili, kar jih je prosil je škof, do srca ganjen, zahvalil Bogu za čistost pri sebi skrbno razmišljal, kaj naj stori z njima. blaženi oče, jim je rekel: »Tako prejemam tole božjega moža. Ko je naslednji dan odhajal iz Sprejel je nasvet brata, ki ga je spremljal, in ju od vas, da nikar ne pričakujte, da bi to dobili mesta in razmišljal, kaj naj naredi z ovco, jo je po vrnil možu, naj ju on pelje. Prepovedal pa mu kdaj nazaj.« In brž ko mu je kdo od revežev nasvetu svojega tovariša in brata dal v oskrbo v je, da bi ju kdajkoli prodal niti jima storil kaj prišel naproti, je ves vesel in radosten tega Ko je nekoč hodil preko Ankonske pokrajine, neki samostan Kristusovih služabnic pri svetem žalega, ampak naj ju ohrani, krmi in skrbno vodi. 36 reveža oblekel v prejeto. v tistem mestu oznanjal Gospodovo besedo in Severinu. Častitljive Kristusove dekle so veselo Prevedel br. Miran Špelič OFM 37 brat frančišek 5/2009 Sveta dežela Sveta dežela brat frančišek 5/2009

spodnjo etažo in se vselijo. Na vrhu skeleta iz plošče štrli armatura, za vsak slučaj … Kmalu S kolesi od Črne gore preko prispemo v Tirano, kjer nas počaka tudi pater Nadškofijsko, Od 13. do 27. februarja 2010 bo na programu Albanije in Makedonije do Grčije Peter, ki se nam je zaradi obveznosti priključil romanje skozi dogodke Stare zaveze, Egipt, 2. del šele tu. Gospod Ibrahimi nam razkaže albansko vseslovensko romanje Jordanijo in novozavezne evangeljske kraje v prestolnico, ki iz dneva v dan spreminja po- Sveti deželi. Nadškof msgr. Alojzij Uran in škof Via Egnatia – dobo. Gradnja je usmerjena na stanovanjske v Sveto deželo - Jurij Bizjak bosta voditelja jubilejnega romanja predele, hotele, industrijske objekte. S pridihom ob 100-letnici prvega ob 100-letnici prvega, Jegličevega romanja v rimska cesta Vzhoda si tu podajata roko Evropa in Balkan. Sveto deželo. Takrat je bilo romanje z ladjo Slika nekaj kilometrov stran, na obrobju, je slovenskega romanja »Tirolka« iz Trsta v Jaffo, sedaj pa bo z letali, ker Požrtvovalno delo misijonark v drugačna. Tu poteka tisti pravi boj za preživetje. so ladijske povezave v današnjem času dražja Draču in Elbasanu Predmestja, nekdaj ločene vasi, zdaj eno, spomi- Knezoškof A. B. Jeglič je leta 1910 varianta. Programi so že na voljo in prijave že Spust iz Kruje skozi borov gozd je pravi uži- njajo na barakarska naselja. V želji po zaslužku vodil prvo slovensko romanje v sprejemamo. Februarsko romanje bo jubilejno tek. V dvajsetih minutah smo v dolini, kjer se prihajajo v mesto mnogi, ki ne bodo nikoli Sveto deželo in zato pod vodstvom dveh škofov. dušimo v prahu in smogu med težkimi kamioni, uspeli. Najbolj nam ostane v spominu široka ki vozijo kamenje iz kamnoloma na gradbišče. avenija s spomenikom Skenderbegu, po kateri Šele sedaj uspemo prešteti vse odprte cestne so v času komunizma korakali pripadniki dela- jaške, ki so smrtno nevarni, domači vozniki pa se vskih množic in razglašali rezultate revolucije. jih spretno izogibajo. Prehitevajo nas tovornjaki, Proti večeru prispemo v Drač ob Jadranskem mercedesi in vozički s konjsko vprego. Ljudje morju in se nastanimo pri sestrah usmiljenkah. hitijo po prašni cesti sem in tja, vse skupaj je Sestra Mirjam Praprotnik je po rodu Gorenjka videti kot nekakšno neurejeno mravljišče. Ob in je bila zaradi svojega humanitarnega poslan- razriti cesti pa stojijo ograje, ograje in zopet stva nominirana za Slovenko leta 2008. Kljub ograje. Ljudje se nekontrolirano naseljujejo. svojim 85 letom je vitalna in bistrega uma. Najprej postavijo ograjo, nato se lotijo gradnje Po poklicu je zdravnica pulmologinja. Do leta hiše. Zgradijo skelet v več nadstropjih, zaprejo 1992 je delala v samostanu v Peći na Kosovu, od Pri realizaciji projekta so nam pomagali tudi sponzorji, ki so napisani na plakatu. Udeleženci kolesarske karavane: stojijo z leve: Marinka, Andrej, Drago, Antonio, Dolfe, p. Peter, Afrim (predstavnik Krke v Albaniji), Milan in Bogo. Čepita: Zvonka in Mateja. Za fotografskim aparatom Marjan, manjka še župan Janez.

Nagrada za dobrotnike Svete dežele!

Vedno več je dobrotnikov za pomoč Sveti deželi. Kakor vidite, se vaša radodarnost za projekte, ki jih vodi fran- čiškanska Kustodija Sv. dežele, odraža v seznamu darovalcev. Da bi se frančiškani v Sveti deželi poleg molitev za dobrotnike tudi na simboličen način oddolžili dobrotnikom, so vrhunski fotografi zbrali odlične motive iz Svete dežele in jih izdali v knjižni obliki. Vsem, ki podpirate Sveto deželo in boste še naprej ostali zvesti temu projektu, bomo za vsak dar 20€ ali več, poslali knjigo »Living Stones« kot skromno zahvalo. Upoštevajo se darovi prispeli po 1. avgustu 2009. Več o tem: www.proterrasancta.org 38 Naslov za darove: Komisariat za Sveto deželo, Tržaška 85, 1111 Ljubljana, TRR: SI56 0510 0801 0637 691 39 brat frančišek 5/2009 Sveta dežela Sveta dežela brat frančišek 5/2009

koder je v času srbske agresije na to deželo med sosednji stavbi. V neposredni bližini se namreč Po treh urah kolesarjenja po lepi cesti ob reki ga deležna na cesti,« pripoveduje notredamka prvimi begunci bežala v Drač. Tu je ustanovila srečujeta dobro in slabo, samostan in zapor. Shkumbin prispemo v Elbasan, nekoč veliko sestra Slavka, ki je v Elbasanu pet let. Ustanova, samostan, zgradili so cerkev in prenočišča. Ko Njena glavna dejavnost in ljubezen je njena le- metalurško središče z rudnikom in cementarno. lahko jo imenujemo tudi sirotišnica, ni zaželena, je bilo na Kosovu najhuje, je bilo na vrtu 80 šo- karna v zabojniku ob cesti. Izdaja zdravila, ki jih Sprejmejo nas v domu za zapuščene otroke, ki ker državi postavlja ogledalo. torov z begunci. O Albancih ima slabo mnenje. dobi od dobrodelnih organizacij iz Evrope. Hitro ga vodi Slovenka sestra Slavka skupaj s še eno »Zaporov je premalo, da bi zaprli vse lumpe se stuširamo, nato pa se udeležimo sv. maše, ki sestro, ki je Nemka. Dom financirajo dobrodel- in kriminalce,« pravi, ko jo vprašamo, kdo je v jo daruje p. Peter. Govori nam o apostolu Pavlu, ne ustanove iz Nemčije. Otroci so razporejeni ki je deloval nedaleč od tod. v različnih stavbah po spolu in starosti. Deklice Mesto Drač je eno izmed najstarejših mest so lahko tu do svojega 18. leta starosti, dečki v Albaniji, glavno državno pristanišče in drugo do 14. leta. največje industrijsko središče za Tirano. Drač (Durrësi, izgovarja se Durres) leži na majhnem polotoku na obali Jadranskega morja. Stoletja je predstavljal največje jadransko pristanišče in začetno točko ceste Via Egnatia v Konstantino- pel. To veliko industrijsko mesto in trgovsko pri- stanišče krasijo rimske razvaline in bizantinske utrdbe. Impresiven je rimski amfiteater, zgrajen med 1. in 2. stoletjem, ki stoji na pobočju zno- traj obzidja. Na zahodni strani amfiteatra stoji Sestra Slavka s svojim varovankami. Številne od njih so bile zlo- palača nekdanjega kralja Ahmeda Zoguja, pred rabljene. Učijo se kuhati, pravilno in racionalno uporabljati denar, Božji služabniki v samostanski kapeli v Draču. njo pa je kip Skenderbega. ročnih spretnosti in kolikor le zmorejo sprejemati odgovornosti za lastno življenje. datum ime kraja odhod prevozno sredstvo 21. 5. 1. dan Ljubljana 21:50 Dve podobi Makedonije Beograd 7:22 vlak Od Elbasana do mejnega prehoda je nekaj 22. 5. 2. dan Podgorica nad 1000 m višinske razlike. Za nami je že okrog 400 km kolesarske poti, zato nam pride datum ime kraja vmes (km) prevozno sredstvo Na poti proti jugu se ustavimo na peščeni plaži. Nekateri se prav vlak, ki nas skozi rodovitno hribovsko 23. 5. 3.dan Podgorica–Skadar (AL) 62 okopajo, pater pa poišče klapo za njegov priljubljeni tarok. Kosilo pokrajino pripelje do kraja Perrenjas. Nekaj 24. 5. 4.dan Skadar–Kruje 96 si pripravimo v zavetju dreves, družbo pa nam dela bunker, simbol vagonov varujeta dva policista, ne vemo, ali kolo 25. 5. 5. dan Kruje–Tirana–Drač 91 albanske zaprtosti pred svetom v času komunizma. In smeti. zaradi ljudi, ki so zunaj, ali teh, ki se vozimo z 26. 5. 6. dan Drač–Elbasan 89 vlakom. Zadnji del vzpona do mejnega prehoda »Dekleta v našem domu Antonija se pripra- z Makedonijo premagamo s kolesi. Na vrhu nas 27. 5. 7. dan Elbasan–Perrenjas vlak vljajo za življenje. Njihove življenjske zgodbe so pričakata rahel dež in ohladitev ter seveda kosi- Perrenjas–Ohrid 52 kolo jih zaznamovale in ranile in prav to je razlog, lo iz avtodoma, ki ga je pripravila Zvonka. Sledi 28. 5. 8. dan Ohrid–Sv. Naum 35 da so njihovi koraki v življenje manjši, kot bi še 30 km spusta do Ohrida, kjer se nastanimo 29. 5. 9. dan Ohrid–Bitola avtobus si želeli. Učijo se kuhati, pravilno in racionalno pri p. jezuitu Stjepanu Kušanu. Zelo prijetno in 30. 5. 10. dan Bitola–Edesa (GR) 112 kolo uporabljati denar, ročnih spretnosti in, kolikor poceni bivališče s kuhinjo, jedilnico in cerkvijo Edesa–Solun vlak le zmorejo, sprejemati odgovornost za lastno sv. Cirila in Metoda. Takoj opazimo razliko med 31. 5. 11.dan Solun–Mihanjona– Solun 53 kolo življenje. Potrebujejo veliko ljubečega spremlja- Albanijo in Makedonijo. Kar nekako odleže Skupaj kolo 590 km nja in vzpodbude, da same sebi zaupajo. Da nam, neprijeten občutek ogroženosti, ki nas je zmorejo hoditi v šolo, se učiti, presegati strah in spremljal po dogodkih s pobalini pri Mamurasu, datum ime kraja odhod prevozno sredstvo negotovost. Vse več je deklet, ki bi potrebovala popusti. 1. 6. 12. dan Solun 17:04 pomoč. Nekatera so zlorabljena, zavržena, brez Počitek na Ohridu nam dobro dene. Pet Beograd 5:44 vlak 2. 6. 13. dan osnovne šole, a tudi brez volje, da bi sprejela članov skupine s p. Petrom na čelu odkolesari 40 Ljubljana drugačen način življenja in razmišljanja, kot so do 35 km oddaljenega sv. Nauma na drugem 41 brat frančišek 5/2009 Sveta dežela Sveta dežela brat frančišek 5/2009

koncu jezera, druga skupina pa poskrbi za ribe, Med potjo p. Peter obuja spomine na svojo ki jih nato Milan in Drago spečeta. Pohvale kar vojaščino, ki jo je preživel v teh krajih. Tudi dežujejo. Marinka izkoristi prost dan za ogled v Bitoli nas spremljata dež in hlad. Tu je več čudovitih starih cerkva na Ohridu, jaz pa osta- muslimanskega življa, kar se pozna na podobi nem v postelji in se zdravim po zastrupitvi s mesta. Zanimiva je tržnica, ki spominja na pitno vodo v Albaniji. sarajevsko Baš čaršijo. Je drugo največje ma- Ohrid je makedonski biser in je danes kul- kedonsko mesto, ki ima kar osem konzularnih turni, duhovni in turistični center Makedonije. predstavništev, med njimi tudi slovensko. Tukaj je bilo nekoč po pripovedovanju 365 Obiščemo sestre usmiljenke, ki imajo svoj cerkva (za vsak dan v letu ena). Pota zgodovine dom v samem centru mesta. Bogo med njimi so tu zapustila številne kulturnozgodovinske spozna novinko sestro Vlasto iz sosednje vasi. spomenike grškega, rimskega, bizantinskega, Z njeno mamo so dobri znanci in obiskujejo makedonskega, srbskega in turškega izvora. Slo- isto molitveno skupino. Kako je svet majhen! vansko ime Ohrid je prvič omenjeno leta 879. Zvečer praznujemo okroglo obletnico našega S prihodom sv. Klimenta in sv. Nauma postane župana Janeza, spomnimo pa se tudi ostalih, Ohrid središče cerkvene, kulturne in posvetne ki so praznovali v tem mesecu. Drago nam moči. Oba svetnika nadaljujeta delo učiteljev zopet pripravi medalje za udeležbo na tej ko- Cirila in Metoda in postavita prvo slovansko lesarski poti. S ponosom si jih obesimo okrog univerzo, ki je vzgojila 3500 študentov. Širili so vratu. Prespimo v razpadajočem hotelu Bitola. slovansko pismenost, kulturo, cerkveno petje in Naslednje jutro pri zajtrku smo si edini, da se umetnost. Mesto je pod Unescovo zaščito, kar nismo upali niti stuširati v taki nesnagi. Pred se pozna tudi po obsegu arheoloških izkopavanj odhodom iz Makedonije pater daruje sv. mašo na griču nad mestom, kjer je bila Klimentova pri sestrah. V pridigi nas spomni na Marijin Triumfalni obok cesarja Galerija iz 4. stol., v ozadju Rotunda, ki je bila v turških časih spremenjena v mošejo. univerza. obisk sorodnice Elizabete, kjer sta pokazali Dež nas spremlja tudi naslednji dan, zato veselje in spoštovanje nad otrokoma, ki sta se vali, kdo nam bo lahko pomagal pri raziskovanju se odločimo za avtobusni prevoz do Bitole. oglašala pod srcem obeh žena. Zadnja etapa – Grčija tega velikega mesta. Makedonijo zapustimo na mejnem prehodu Na svojem drugem misijonarskem potovanju Niki, ki je le 15 km oddaljen od Bitole. Pokrajina v Makedonijo je tu deloval največji krščanski mi- je lepo obdelana, cesta dobra. Na idiličnem kraju sijonar sv. Pavel, ki je postavil temelje krščanstva nad jezerom se ustavimo in pripravimo kosilo, v poganskih deželah. Pavlu je bila pri širjenju potem pa nadaljujemo kolesarjenje proti Edesi. evangelija zaupana izredno težavna naloga. Kr- Uspe nam ujeti vlak in v eni uri prispemo v Solun ščanstvo je bilo takrat še v povojih in zato ljudem (Tessaloniki). Prenočišče najdemo v vzhodnem večinoma neznano, poleg tega pa je njegovo po- delu mesta ob veliki marini. slanstvo oteževala tudi temna Pavlova preteklost. Solun je drugo največje mesto v Grčiji. Kakih V štirih misijonskih potovanjih je prepotoval 20 km zahodno se v morje izliva reka Vardar, ki celotno Malo Azijo, današnjo Grčijo, Ciper, Mal- je ustvarila plodno ravnico, na kateri so plantaže to, Sicilijo, Apeninski polotok in domnevno celo češenj, marelic, vinske trte itd. Mesto je okrog leta Španijo. Bil je prvi izmed Jezusovih učencev, ki je 315 pr. Kr. ustanovil makedonski kralj Kasander ponesel v svet njegovo idejo o univerzalni veri, in ga poimenoval po svoji ženi Tesaloniki, hčerki veri za vse narode, ne samo Jude. Aleksandra Velikega. V rimski državi je postalo Našo kolesarsko turnejo smo zaključili z izle- mesto pomembno trgovsko središče ob rimski tom v bližnje mesto Mihanjona, kjer smo si na državni cesti Vii Egnatii, ki je povezovala Bizanc obali Egejskega morja pripravili poslovilno kosilo. in Dyrrachium (Drač) z Rimom. Mesto je polno Skupaj smo na kolesih prevozili 590 km skozi štiri zgodovinskih spomenikov, ki pa so kar nekako države, od tega največji del skozi Albanijo, ki nam Cerkev sv. Cirila in Metoda na Ohridu. Levo azil, desno župnišče. (Katolička crkva, Partizanska BB, 6000 Ohrid Makedonia, Jesuit refuggie skriti med visokimi stanovanjskimi in poslovnimi je zapustila tudi največ vtisov. Via Egnatia tudi po 42 service, o. Stjepan Kušan, s.v.) objekti. Ljudje so zelo prijazni, saj so kar tekmo- dva tisoč letih še vedno povezuje različne kraje, 43 brat frančišek 5/2009 Sveta dežela Sveta dežela brat frančišek 5/2009

narode in kulture, ki so skozi zgodovino doživljali s tem so bili sprejeti v zbor častnih članov in vzpone in padce, menjali so se gospodarji in z članic Društva. njimi vera in kultura. Lahko rečemo, da v tem Še en odmev na letošnji (2009) Pričel se je občni zbor, oblikovali so se odbori loncu še danes brbota, saj nekatera nacionalna občni zbor Društva prijateljev in poslušali smo poročilo o delu Društva za leto V NAJGLOBLJI VERI vprašanja še vedno ostajajo nerešena. Narodi Sv. dežele 2008, ki je bilo kar obsežno in pestro. Prav vseh ostajajo razdeljeni v več sosednjih državah: načrtovanih božjih poti se ni dalo realizirati in Spletene prste prepletam, Albanci v Albaniji, na Kosovu in Makedoniji, 13. občni zbor Društva izpeljati predvsem zaradi premajhnega števila ko se pripravljam Makedonci v Makedoniji, Grčiji in Bolgariji. prijavljenih članov. V času razprave je verifika- za molitev. Ljudje 21. stoletja torej tudi danes potrebujemo prijateljev Sv. dežele cijska komisija potrdila še sklepčnost občnega duha sv. Pavla, ki je poudarjal univerzalnost vere zbora, saj je bilo prisotnih dovolj članov, in Misel prošnje ponavljam SOBOTA, 6. JUNIJA 2009 v vstalega Kristusa, ki ne pozna političnih ali delo je potekalo nemoteno dalje. Tudi nadzor- v nedogled, z upanjem kapitalskih meja in omejitev. ni odbor, ki je čez leto bdel na delom članov na tisto bolje V sobotnem jutru se je iz Ljubljane napotilo upravnega odbora, ni imel nobenih pripomb. in iskrice v očeh. več avtobusov (štirje) z romarji v Trst, kjer smo Pod točko razno pa je bil podan okvirni načrt Čeprav v tišini ječim, se člani Društva prijateljev Sv. dežele iz Maribo- za prihodnja romanja v letu 2009. vem, da me slišiš, ra, Jesenic, Novega mesta, Kranja in iz Ljubljane ko spletene prste prepletam, zbrali v cerkvi Marije Lurške v Trstu. misel prošnje ponavljam Pred sv. mašo smo skupaj s koprskim ško- v najgloblji veri vate. fom dr. Jurijem Bizjakom zmolili del rožnega Sestavila: Cvetka Murovec venca, prepevali Marijine pesmi in se spokojno pripravili na sv. daritev. Domači župnik nam je predstavil življenje in delo v tej mladi župniji. Cerkev so začeli graditi leta 2000 in zato no- Zopet doma tranja oprema še ni dokončana. Ob glavnem Po enajstih dneh skupne poti po balkanskih oltarju načrtujejo večji križ, ki bo steklen. Načrti deželah, usklajevanj in fizičnega napora, pa tudi so razstavljeni ob vhodu v cerkev in tako je moč Vsi pa smo že mislili na odhod iz Trsta in na potovanja vase, se v Solunu razdelimo. videti novi križ in zanj prispevati. obljubljeno kosilo nekje na slovenskem Krasu. Nekaj jih zaradi obveznosti poleti z veliko Po dobri pojedini smo se v poznem popoldnevu ptico, nekaj se jih odpelje z avtodomom, pre- peljali mimo Šmarja pri Kopru in skozi druge ostali pa sedemo na vlak. Antonio tudi tokrat vasi, ki ležijo v slovenski Istri. Ustavili smo se kot skrbni oče povzame sklepe in poskrbi, da v vasi Krkavče. Obiskali smo prelepo cerkev dogovorjeno vsi enako razumemo. Že se roje- nadangela Mihaela, ki pod svojo streho skriva vajo ideje o naši naslednji poti, ki so večinoma prvotno, tisoč let staro cerkvico sv. Ane. usmerjene v bolj civilizirane kraje, kot da nam Prav zahvaljujem se Bogu, da mi je uspelo dogodki iz Albanije še ne gredo iz glave. Strinja- udeležiti se 13. občnega zbora Društva in da mo se, da je bila letošnja skupina zelo homogena, sem videla toliko naših dragocenih cerkva. za kar je vsak od nas dal svoj prispevek: p. Peter po organizacijski in duhovni plati, Antonio kot predstavnik skupine, Drago kot načrtovalec proge in odličen vodja kolesarske karavane, naša nepogrešljiva gospodinja Zvonka s pomočnica- ma Matejo in Marinko, Janez in Milan v vlogi voznika in ekonoma, pa Dolfe, Bogo in Andrej Po sv. maši so nas v župnijskih prostorih do- ter jaz kot fotograf in kronist. Lepo je potovati mačini lepo pogostili. Nekateri smo se za krajši in spoznavati tuje dežele, še lepše pa se je vrniti čas lahko ustavili v lurški kapeli. Pred uradnim domov. Na svidenje torej naslednje leto! začetkom 13. občnega zbora je bilo častnim 44 Marjan Bajt članom, starim 80 let, podeljeno priznanje in 45 brat frančišek 5/2009 Sveta dežela Sveta dežela brat frančišek 5/2009

»Če ste si hoteli privoščiti lepoto, Darovi za Sveto deželo ki je še niste okusili, potem si izberite (11. 06.–31. 07. 2009) 500 € - Godina Karolina; 200 € - Bogataj Franc in Anton; 50€ - Arvaj, Beravs Nikolaja, Beravs Vlasta, Hernaus Silva, Stanonik najlepše potovanje z ladjo po Norveški« Marija; 25 € - Cesarek Marija, Kovačič Justina; 20 € - Harej Vojko, Larisi Nikica, Krašovec Erih, Krevs Jožefa, Mirt Marija, Pestotnik Sonja, Rijavec Ivanka; 15€ - Sketa Albin, Vidmar Ivanka; 12 € - Cibej Rihard; 10€ - Breznikar Anica, Fister Veronika, Grosman »Kdor potuje, bere knjigo stvarstva, Terezija, Kuzma Jelka, Novak Jože, Rojnik Marija; 8 € - Luskar Ana, Sešek Joža; 5 € - Roglič Ivana; kdor sedi doma, ima knjigo odprto Uredila: Tatjana vedno samo na eni strani« sv. Avguštin SEVERNI SIJ Z LADJO Romanje ob 150-letnici smrti Janeza ViaNneya – Arškega župnika PO NORVEŠKI V Milano k sv. Ambrožu – OD BERGNA Marijina Oropa – Ars – DO KIRKENESA Švica: Einsiedeln Avtobus: 4 dni + 3 noči**** vlak ali avtobus do Münchna in nazaj, letalo do Bergna in nazaj iz Kirkenesa, ladja Polarlys DATUM: 25. januarja do 2. februarja 2010 Program: 1. dan: 23.9.-sreda: Odhod avtobusni odhod ob 6h izpred cerkve na ODHOD: ponedeljek, 25. jan. 2010: do münchenskega letališča nočni vlak ali avtobus, naslednji dan ob 09.05 do- Viču, Tržaška 85; po vipavski dolini s postankom na AC (nekdanja poldne letalski prevoz iz Münchna v Bergen. Transfer v pristanišče in vkrcanje na ladjo Hurtigrute M/S Polarlys v meja Vrtojba). S postanki do Milana in sv. maša pri sv. Ambrožu Bergnu, odhod ob 22.30. v popoldanskih urah. Nadaljevanje do gorskega svetišča OROPA, l (od 26. jan. – 1. febr. na ladji). Namestitev v kabinah z dvema ali tremi ležišči, oskrba polpenzionska (zajtrk in večerja in prenočevanje. večerja). Ladja ustavlja v mestih ob norveški obali. V času postankov ogledi mest in znamenitosti. Na ladji orga- 2. dan:24.09.- četrtek: po zajtrku in molitvi nadaljevanje poti po nizirajo ekskurzije za posamezne oglede znamenitosti; to se plača posebej. V TEM ČASU JE OPTIMALNA MOŽNOST dolini Aosta pod Belo goro v Francijo. Mimo Lyona do cilja romanja, ZA OPAZOVANJE SEVERNEGA SIJA AURORA BOREALIS (kar je eno izmed naravnih čudes sveta!). mesta Ars, ki slavi jubilej 150 - letnice smrti svojega župnika Janeza l 1. febr. ob 10.00 prihod v Kirkenes, norveško mesto na meji z Rusijo, prevoz na letališče, polet preko Osla v Mün- Vianneya. Sv. maša, romarska pobožnost, večerja, prenočevanje. chen ob 19.40; sledi nočni vlak v Ljubljano. 3. dan: 25.09. po jutranjih opravilih nadaljevanje vožnje v Švico, mimo l 2. febr. 2010: zjutraj prihod vlaka v Ljubljano. Ženeve, Berna, Zuricha do švicarske Marijine božje poti Einsiedeln. VSEBINA PONUDBE: prevoz v München in nazaj, letalski prevoz do Bergna in iz Kirkenesa v München, ladja Hurtigrute Tam romarske pobožnosti in sv. maša. Večerja in prenočevanje ob iz Bergna v Kirkenes v notranji kabini z 2 ležiščema TWC, na ladji bivanje vključno s polpenzioni. Prevoz na letali- jezeru. šče v Münchnu bo znan pred odhodom: vlak ali avtobus. 4. dan: 26.09. po jutranji sv. maši po eni izmed nezasneženih poti čez gore proti domu. Jesen v švicarskih gorah preseneča! Prihod domov v CENA (za člane) 1.695,00 €; nečlani + 10%. poznih urah sobotnega večera – po vipavski dolini! V CENO NI VKLJUČENO: letališke takse in lokalni taksi CENA ZA ROMANJE: 390€ (po osebi – članska cena!) Avtobusni prevoz, cestnine, prevozi. parkirnine, 3x prenočevanje s polpenzioni, ostali stroški. TAKO ZELO ugodna ponudba je le v zimski sezoni. Po- POTREBUJETE EVROPSKO KARTICO ZDR. ZAVAROVANJA, ki jo dobite na ZZZS brez- nudba je narejena za najmanj 10 oseb, lahko tudi več. plačno! DOKONČNE PRIJAVE SO POTREBNE NAJPOZNEJE DO 1. *** Prijave že sedaj, sicer najpozneje do 10. sept. 2009 (če bo še prostor) oktobra 2009. PLAČILO OB PRIJAVI 500€ IN PRIJAVA JE SPREJETA. Kasneje samo, če bo prostor.

Vodi: p. Peter Lavrih p. Pe­ter La­vrih, ofm, CTS mob.: 041 66 91 34 46 Ko­mi­sa­riat za Sve­to deželo 47 Tržaška 85, 1000 Ljub­lja­na; tel.: 01 24 44 250 ; faks: 01 24 44 253; www.sveta-dezela.si; email: komisariat­@rkc.si; TRR SI56-0510-0801-0637-691 Naše knjige

Klara Asiška Marie-France Becker Ljubljana, 2009

Klara Asiška (1193-1253), ki se je imela za malo sadiko sv. Franči- ška, je prva ženska na svetu, ki je sama napisala redovno vodilo in ji ga je Cerkev tudi potrdila. Svojim sestram, ki so po njej dobile ime klarise, pa je izročila tudi duhovno dediščino v svojih spisih. Tako se s pomočjo nekaterih besedil iz virov, lahko tudi ob njej učimo molitve in zaupanja v ljubečem odnosu z Gospodom, kamor nas vodi ženo, ki že osemsto let spremlja mnoge duše na poti k občestvu z Bogom. Marie-France Becker, belgijska klarisa, se je poglobila v Klarine spise, ko jih je prevajala za zbirko Sources chretiennes. Vodi tudi tečaje in duhovne vaje na osnovi karizme, ki jo živi. Format: 11,5x19,2 cm, obseg: 120 str. ISBN: 978-961-6338-67-7 Zbirka: V šoli velikih molilcev - 5 Cena: 9,80 €, za bralce BF do 15. 9. samo 8,00 € Klarin božič Musical o sveti Klari Asiški Andraž Arko OFM s prijatelji Ljubljana, 2009

Frančišek si je privoščil prav poseben božič v Grecciu, kjer je po- stavil jaslice. A tudi Klara ni brez svojega božiča. Tudi ona je nekoč doživela prav posebno praznovanje, s katerim si je prislužila, da je postala zavetnica televizije. In prav pred televizorjem se začenja tale musical, v katerem bomo zvedeli marsikaj ravno o tem posebnem dogodku. Več pa vam ne izdamo ... SAZAS ZBF CD015 Cena: 8,00 €, za bralce BF do 15. 9. samo 7,00 €. Skupaj z CDjem Frančiškov božič pa le 12,50 € Predstavljeno lahko naročite na naslovu: Založba Brat Frančišek Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana tel.: 01 2429312, faks: 01 2429313, e-mail: [email protected], http://franciskani.rkc.si/zbf/