Zakon O Računovodstvu (ZR) 5

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Zakon O Računovodstvu (ZR) 5 Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, èetrtek Cena 1.120 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 23 8. 4. 1999 DRŽAVNI ZBOR ter dobavljen proti plaèilu ali brezplaèno. Po tem zakonu se za proizvod ne šteje rabljen proizvod, ki je bil dobavljen kot 1031. Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP) starina ali kot proizvod, ki ga je treba pred uporabo popraviti ali obnoviti, èe je dobavitelj o tem nedvoumno obvestil ose- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena bo, ki ji je tak proizvod dobavil. in prvega odstavka 91. èlena ustave Republike Slovenije Varen proizvod je vsak proizvod, ki v normalnih ali izdajam razumno predvidljivih pogojih uporabe ne predstavlja nikakr- šne nevarnosti ali samo minimalno nevarnost, povezano z U K A Z uporabo proizvoda, in se šteje za sprejemljivega in skladne- o razglasitvi zakona o splošni varnosti ga z visoko ravnijo zaščite varnosti in zdravja oseb, upošte- proizvodov (ZSVP) vaje zlasti naslednje: – lastnosti proizvoda, vključno z njegovo sestavo, em- Razglašam zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP), balažo, tehničnimi navodili, navodili za montažo in vzdrževa- ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji nje, 23. marca 1999 – vpliv na druge proizvode, če je mogoče upravičeno predvidevati, da bo uporabljen z drugimi proizvodi, Št. 001-22-24/99 – predstavitev proizvoda, označevanje, morebitna na- Ljubljana, dne 31. marca 1999. vodila za uporabo in unièenje ter vse druge navedbe in informacije proizvajalca, Predsednik – kategorije potrošnikov in drugih uporabnikov, zlasti Republike Slovenije otrok, ki so v resni nevarnosti, èe uporabljajo proizvod. Milan Kuèan l. r. Zgolj zaradi možnosti doseganja višje ravni varnosti ali obstoja drugih proizvodov, ki predstavljajo manjšo stopnjo nevarnosti, se proizvod ne more šteti za nevarnega. Z A K O N Nevaren proizvod je vsak proizvod, ki ne ustreza opre- O SPLOŠNI VARNOSTI PROIZVODOV (ZSVP) delitvi varnega proizvoda iz drugega in tretjega odstavka tega èlena. I. SPLOŠNE DOLOČBE Proizvajalec je: 1. izdelovalec proizvoda s sedežem v Republiki Slove- 1. èlen niji in vsaka druga pravna ali fizièna oseba, ki se s svojo S tem zakonom se doloèa, da se v promet lahko dajejo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na samo varni proizvodi. proizvodu predstavlja kot njegov izdelovalec, ali tisti, ki proi- Èe so s posebnim zakonom urejena le posamezna zvod obnovi, vprašanja, povezana z varnostjo proizvodov, se ta zakon 2. proizvajalèev zastopnik, èe proizvajalec nima sede- uporablja za tista vprašanja varnosti takih proizvodov, ki jih ža v Republiki Sloveniji, ali uvoznik proizvoda, če ni zastop- poseben zakon ne ureja. nika s sedežem v Republiki Sloveniji, Če poseben zakon iz prejšnjega odstavka ne vsebuje 3. druga pravna ali fizièna oseba, ki poklicno sodeluje v določb o pooblastilih državnih organov za zagotovitev, da se dobaviteljski verigi, èe utegne njegova dejavnost vplivati na v promet dajejo samo varni proizvodi, se tudi za zagotavlja- nje varnosti proizvodov, ki so urejeni s posebnim zakonom, varnost proizvoda, danega v promet. uporabljajo doloèbe 5., 6. in 7. èlena tega zakona. Distributer je vsaka pravna ali fizièna oseba, ki poklicno sodeluje v dobaviteljski verigi, èe njegova dejavnost ne more 2. èlen vplivati na varnost proizvoda, danega v promet. Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: Dobavitelj je vsaka pravna ali fizièna oseba, ki je proi- Proizvod je vsak proizveden izdelek v okviru opravljanja zvajalec, prodajalec, zastopnik proizvajalca ali uvoznik proi- pridobitne dejavnosti in je lahko nov, rabljen ali obnovljen, zvodov, ki morajo biti varni. Stran 2490 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije II. VARNOST PROIZVODOV – prepovedo dajanje v promet oziroma odredijo umik iz prometa proizvodov ali družine proizvodov, ki so se izkazali 3. èlen za nevarne, in izvedejo dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se Proizvajalci smejo dati v promet samo varne proizvode. bo prepoved upoštevala, Proizvodov, ki so zavajajoèega videza in zaradi tega – prepovedo proizvodnjo, uvoz, izvoz ali dajanje v pro- predstavljajo nevarnost za potrošnike, predvsem otroke, ni met oziroma odredijo umik iz prometa proizvodov iz drugega dovoljeno proizvajati, uvažati, izvažati ali dajati v promet. odstavka 3. èlena tega zakona, Proizvode iz prejšnjega odstavka podrobneje določi s – izvedejo ustrezne preglede in preskuse proizvodov posebnim predpisom minister, pristojen za zdravstvo v so- glede varnosti tudi potem, ko so bili ti dani v promet kot glasju z ministrom, pristojnim za industrijo. varni. Pregledi in preskusi se opravijo v potrebnem obsegu Proizvod se šteje za varnega: vse do zadnje faze uporabe ali porabe, – kadar izpolnjuje vse zahteve, vsebovane v tehničnih – zahtevajo vse potrebne informacije od dobaviteljev, predpisih, ki se nanašajo nanj, distributerjev, inšpekcijskih organov in potrošnikov, – če tehničnih predpisov ni, kadar izpolnjuje zahteve – odvzemajo vzorce proizvodov ali serije proizvodov in prostovoljnih slovenskih, mednarodnih ali evropskih harmo- jih oddajo v pregled glede varnosti, niziranih standardov oziroma evropskih tehniènih specifika- – zahtevajo, da se proizvode opremi z ustreznimi opo- cij, kadar te obstajajo, zorili v zvezi z nevarnostjo, ki jo lahko predstavljajo za potro- – če ni tehničnih predpisov oziroma tehničnih doku- šnike, – zagotovijo, da so osebe, ki bi utegnile biti izpostavlje- mentov iz prvih dveh alinej, se za varnega šteje proizvod, ki ne nevarnosti, z objavami v dnevnem èasopisju in v drugih je skladen s pravili uveljavljene prakse v zvezi z zdravjem in sredstvih javnega obveščanja pravočasno in primerno ob- varnostjo na njegovem podroèju ali s stanjem tehnike, oziro- veščene o tej nevarnosti, ma proizvod, ki nudi varnost, ki jo potrošniki utemeljeno – v času, ki je potreben za izvedbo raznih pregledov prièakujejo. in preskusov, začasno prepovedo vsakršno dobavo, po- Distributerji smejo dobavljati samo varne proizvode. Ne nudbo dobave ali razstavljanje proizvodov ali skupine proi- smejo dobavljati proizvodov, za katere vedo oziroma za kate- zvodov, kakor hitro obstaja utemeljen sum, da so ti proi- re bi na temelju svojega poklicnega znanja morali vedeti, da zvodi nevarni, ne izpolnjujejo predpisanih pogojev in da so nevarni. – odredijo uničenje nevarnih proizvodov, če je to nujno Pristojni inšpekcijski organ iz 5. člena tega zakona z za zavarovanje zdravja in varnosti ljudi. odloèbo prepove promet in dobavo proizvodov oziroma odre- Nadzor nad izvajanjem prepovedi uvoza in izvoza proi- di njihov umik iz prometa, èe ugotovi, da proizvodi kljub zvodov iz druge alinee prejšnjega odstavka tega člena izvaja izpolnjevanju določb iz tretjega odstavka tega člena ogroža- carinska služba. jo varnost in zdravje potrošnikov in drugih uporabnikov. Če pristojni inšpekcijski organ ne razpolaga s potreb- nim strokovnim znanjem ali opremo za izvedbo potrebnega 4. èlen pregleda ali preskusa iz prejšnjega odstavka, izvedbo takih Da bi bila zagotovljena varnost proizvodov, morajo proi- posameznih dejanj v okviru inšpekcijskega nadzorstva pove- zvajalci oziroma dobavitelji: ri usposobljeni instituciji. – potrošnike in druge uporabnike s priloženimi navodili Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni za uporabo in drugimi potrebnimi informacijami ustrezno stroški, stroški analiz in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z obveščati, da bodo ti lahko ocenili nevarnost, ki jo proizvod uvedbo postopka), ki se je konèal neugodno za zavezanca, predstavlja v času normalne in upravičeno predvidljive živ- trpi zavezanec. ljenjske dobe, in se zavarovali pred takimi tveganji, kolikor ta Pritožba zoper odločbo iz petega odstavka 3. člena in nevarnost ni takoj oèitna brez ustreznih opozoril, prvega in drugega odstavka tega člena, ne zadrži izvršitve te – v skladu z značilnostmi proizvodov, ki jih dobavljajo, odloèbe. sprejeti ukrepe, ki jim bodo omogočali sprotno obveščenost o nevarnostih, ki jih ti proizvodi utegnejo predstavljati, in 6. èlen ustrezno ukrepati, po potrebi tudi z umikom proizvodov iz Vlada Republike Slovenije lahko določi inšpekcijski or- prometa, da bi se izognili nevarnosti. gan, ki bo usklajeval ukrepanje vseh pristojnih inšpekcijskih Obveščanje iz prve alinee prejšnjega odstavka tega organov, ter njegova pooblastila pri izvajanju usklajevanja. člena ne odvezuje od dolžnosti dajanja v promet izključno varnih proizvodov. 7. èlen Vlada Republike Slovenije lahko predpiše vsebino in postopek obveščanja drugih držav oziroma mednarodnih III. NADZORSTVO subjektov o tistih ukrepih državnih organov, ki z omejitvijo dajanja nekega proizvoda ali družine proizvodov v promet 5. èlen oziroma z odreditvijo njihovega umika iz prometa zaradi za- Izpolnjevanje določb tega zakona nadzorujejo inšpek- varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti potrošnikov in dru- cijski organi v skladu s pristojnostmi za posamezne proizvo- gih uporabnikov vplivajo na mednarodno trgovino. de, ki izhajajo iz predpisov o organizaciji in delovnem po- droèju ministrstev oziroma drugih predpisov, ki doloèajo njihovo pristojnost in naloge. IV. KAZENSKE DOLOÈBE Pristojni inšpektorji imajo poleg pooblastil za ukre- panje, ki izhajajo iz posameznih predpisov, ki se nanaša- 8. èlen jo na njihovo delo, na podlagi tega zakona dodatna poob- Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 do 10,000.000 lastila, da: tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z de- – zahtevajo izpolnjevanje pogojev za zagotavljanje var- narno kaznijo najmanj 2,500.000 do 5,000.000 tolarjev se
Recommended publications
  • Nove Zgodbe V Novi Podobi  Stran 9 Izza Kulise  Stran 11
    Vrtec odslej dražji stran 3 KočevskaJanuar 2019 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Pregled leta 2018 stran 4 Novi defibrilatorji Nove zgodbe v novi podobi stran 9 Izza kulise stran 11 Melodije narodov stran 12 20 let dobrih fotografij stran 14 Petra Varl: Drevesa stran 18 Poklon Ljubljane Kočevju stran 20 10 Vocabellinih let Foto: Petra Šolar stran 22 Kljub razvoju sodobnih tehnologij tiskani mediji ostajajo pomembni. Poleg slovenskih dnevnih časo- pisov, ki vsak dan dosežejo pol milijona ljudi, bralci radi posegajo tudi po prilogah in preostalem tisku. Kočevska je v treh letih in pol prinesla v več kot 6000 domov okoli 2200 člankov. Z novim letom no- Zastonj voščilnice ve zgodbe ponujamo v novi podobi. In zgodb imamo na pretek. Navdihnili so nas fotografi in pevke, in vrečke poglobili smo se v stanje kočevskih gozdov, beležili smo odprtja razstav, navijali za hokejiste, preučili stran 26 ljudstva, ki ne želijo vdora sodobnega načina življenja, poslušali nove zgoščenke … vse to pa zapakirali v novo obliko. stran 4 Ristanc stran 29 "Mi delamo na dolgi rok" Prejeli smo Narava gozdarjem velikokrat poruši načrte, a ker so ti vajeni delati na dol- stran 30 gi rok, jih le prilagodijo. Tokratna sogovornica ne dvomi o moči narave in njeni sposobnosti obnavljanja. V njenih dveh letih in pol vodenja enote, ki Knjižnica Kočevje skrbi za 118.000 hektarjev gozda od Turjaka do Kolpe, je narava na zemlje- vid Kočevske narisala ogromne goloseke. A zatrjuje, da se bo stanje povr- priporoča nilo. S Katjo Konečnik smo se pogovarjali, ali sploh še imamo kaj kakovo- stran 31 stnega gozda, zakaj še vedno sadimo smreke in kaj smo sploh dosegli z odmevno oktobrsko akcijo sajenja dreves.
    [Show full text]
  • 033/2016, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 33 9. 5. 2016 (2) Taka zveza ima v razmerju med njima enake pravne DRŽAVNI ZBOR posledice po tem zakonu, kakor če bi sklenila partnersko zve- zo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne posledice 1426. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) kot zunajzakonska skupnost tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena če ta zakon določa drugače. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (3) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od izdajam vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka tega člena, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te U K A Z pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni o razglasitvi Zakona o partnerski zvezi (ZPZ) učinek samo v zadevi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. (4) Partnerja nesklenjene partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Partnerja nesklenjene partnerske zve- Razglašam Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je spre- ze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. aprila 2016. pomočjo. Št. 003-02-3/2016-8 Ljubljana, dne 9. maja 2016 4. člen (smiselna uporaba določb o zakonski zvezi) Borut Pahor l.r. (1) Za temelj partnerske zveze in enakopravnost partner- Predsednik jev ali partneric (v nadaljnjem besedilu: partnerja) partnerske Republike Slovenije zveze se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja za- konsko zvezo o temelju zakonske zveze in enakopravnosti Z A K O N zakoncev.
    [Show full text]
  • Program Prevzema Grezničnih Gošč In
    PROGRAM PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č IN BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV Pripravila: Direktor: BOJANA KLEPAC MARKO KLJUN marec 2015 novelacija junij 2016 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................. 3 2 ZAKONODAJA ................................................................................................................. 4 3 NASELJA, ŠTEVILO PREBIVALCEV IN ŠTEVILO GREZNIC ................................... 4 4 OPREMA IN KADRI ......................................................................................................... 5 5 TERMINSKI PLAN PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č ................................................ 6 6 OPIS ČISTILNE NAPRAVE ............................................................................................. 8 6.1 Postopki na C ČN ......................................................................................................... 8 7 EVIDENCA PODATKOV ................................................................................................. 9 8 CENA .................................................................................................................................. 9 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. 1 UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode Ur. list 88/2011, 8/2012 in 108/2013 ter Uredbe o emisiji snovi
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Štab Civilne zaščite ponovno aktiviran KočevskaOktober 2020 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod stran 2 Mesto v maskah Mesto v maskah stran 4 Intervju: Meta Kamšek stran 6 Sprejet program za razvoj dejavnosti mladih stran 8 Grb Občine stran 12 Fizioterapija stran 14 Foto: www.pixabay.com Upadanje gibalnih Zaradi vse večjega števila dnevno obolelih v Sloveniji je vlada spet razglasila epidemijo, vlada pa je zača- sposobnosti pri sno omejila gibanja in zbiranje ljudi. Odslej je omejeno zbiranje ljudi na največ šest ljudi, prehajanje med osnovnošolcih statističnimi regijami ter gibanje ljudi med 21. in 6. uro. Začasno so prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi, zbiranje ljudi pa je dovoljeno, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega stran 20 gospodinjstva. Izjeme so odhod na delo, storitve za nujne primere ter odpravljanje neposredne nevar- nosti za zdravje, življenje in premoženje. Ograja ni rešitev Med ukrepi za zmanjšanje prenosa virusa je odslej tudi obvezna uporaba mask na prostem, zdravstve- na stroka pa poudarja, da so za zmanjšanje prenosa okužb pomembni dosledna uporaba mask, ohranja- stran 24 nje varnostne razdalje ter redno umivanje rok. Festival lesa Cilji poučevanja stran 25 Vojska v mestu Šolski sistem je v preteklih treh desetletjih doživel več sprememb. K njim sta prispevali padajoča rodnost ter spremenjena ekonomska stran 27 situacija, zaradi katere se je ukinil marsikateri program ter zmanjšal interes za določene poklice. Spremembe v šolstvu je dobro spo- znala Meta Kamšek, ki je bila ravnateljica Gimnazije in srednje šole Prejeli smo dolgih 27 let. Spregovorili smo o težavah, s katerimi se spopadajo stran 30 šole na obrobju države, o financiranju šolskih programov, upadu vpisa ter reformah šolskega sistema, ki ostajajo le na papirju.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Razkorak Med Statistiko in Realnostjo
    Sto let Metke Fink stran 2 Vse več kriminala? KočevskaMarec 2016 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod stran 4 Intervju: Edita Razkorak med statistiko Cetinski Malnar stran 6 in realnostjo Sedež SiDG na Kočevskem stran 8 Prehranska dopolnila stran 12 O montessori pedagogiki stran 13 Okusite Kočevsko stran 15 120 let luči in vode stran 20 AirBnB stran 22 Foto: Marko Vovk Čeprav podatki Policijske postaje Kočevje kažejo, da število kaznivih dejanj na območju upravne Kolumna Nataše enote v zadnjih treh letih upada, se zdi, da se prebivalci Kočevske počutijo vse manj varne. Čedalje Briški več kočevskih ustanov zaradi zagotavljanja splošne varnosti najema varnostnike, veliko je inciden- stran 25 tov, zadnje mesece pa tudi ogromno ustrahovanja. Kočevje, ki je bilo leta 2014 zaradi največjega povprečja obravnavanih sumov nasilnega kriminala razglašeno za najbolj nasilno mesto v Slove- niji, je dobilo prvo 'spletno 'stražo. Člani zaprte FB-skupine, ki spominja na sosedsko stražo, se ob- Gorsko veščajo o sumljivih osebah, ki oprezajo okrog hiš. Nasilje postaja vse večji izziv, čedalje več ljudi je kolesarjenje prestrašenih. O perečem problemu, ki ga rešuje vsak po svoje. strani 4 in 5 stran 26 Prava ideja je njeno Ristanc poslanstvo stran 28 Vsak četrtek zvečer lahko na 1. programu Televizije Slove- O mostu ali brvi nija spremljamo oddajo Prava ideja. Njena voditeljica in ustanoviteljica je Edita Cetinski Malnar, sicer ekonomistka, stran 31 ki je bolj kot ne nenačrtovano postala eno od najbolj pre- poznavnih televizijskih imen. Pomoč pri uresničevanju idej drugih je njeno vodilo. Gostila je več kot 1000 ljudi, mla- KCK napovednik dim, ki se odpravljajo na samostojno podjetniško pot, pa stran 32 svetuje povezovanje s starejšimi, izkušenejšimi poslovneži.
    [Show full text]
  • Zap. Št. Samoupra Vna Lok. Skupnost Ime in Šifra Katastrske Občine Parc
    TABELA1: Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Kočevje za leto 2017 - Stavbna zemljišča Samoupra zap. ime in šifra katastrske kvadratura orientacijska metoda ekonomska vna lok. parc. št. št. občine izražena v m² vrednost razpolaganja utemeljenost skupnost 58/5 475 predvidoma 2 1 Kočevje 1569 - Polom 328/4 128 10.000,00 € javna dražba samostojni gradbeni 58/7 615 parceli 71/2 37 *29/2 86 72 209 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje redne 2 Kočevje 1569 - Polom 3401 698 6.000,00 € pogodba dejavnosti Občine 71/3 101 Kočevje 58/8 414 58/3 236 328/3 256 neposredna pogodba, v zemljišče ni potrebno primeru za opravljanje redne 3 Kočevje 1569 - Polom 3459 637 3.000,00 € gradbene dejavnosti Občine parcele javna Kočevje dražba 3445 3084 3036/1 3036/2 3542 3537 3541 3540 3539 3538 3518 3516 zemljišča se bodo skušala prodati z neposredno zemljišča se nahajajo v pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje postavljeni redne dejavnosti objekti - Občine Kočevje legalizacija, ostalo na javni dražbi 3513 3481 3507 zemljišča se 3509 bodo skušala 3502 prodati z 3510 neposredno zemljišča se nahajajo v 3455 pogodbo, tam naselju Vrbovec in niso 4 Kočevje 1569 - Polom 3457/1 9669 10.000,00 € kjer so gor že potrebna za opravljanje 3453/3 postavljeni redne dejavnosti 3453/4 objekti - Občine Kočevje legalizacija, 3499 ostalo na javni 3526 dražbi 3466 3470 3469 3467 3468 3466 3470 3469 3467 3468 2931/1 3492 2931/2 3494 2923/3 zemljišče ni potrebno neposredna za opravljanje
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
    NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK
    [Show full text]
  • Publikacija OŠ Stara Cerkev
    Osnovna šola Stara Cerkev PUBLIKACIJA 2019/2020 Dragi učenci, spoštovani starši in cenjeni zaposleni! Vzgoja in izobraževanje je eno najvitalnejših področij družbe, zato je potrebno nenehno prilagajanje, sodelovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje. Za dobro sodelovanje pa je bistvenega pomena kakovostna medosebna komunikacija, tudi to, da si znamo prisluhniti. Kljub različnosti, ki vlada v današnji družbi, je na koncu pomembno le eno, da po katerikoli poti prispemo do istega cilja, naš cilj pa je v ospredje postaviti otroka in njegov celostni razvoj, hkrati pa zaupati v učiteljevo strokovno delo in avtonomno vodenje pedagoških procesov. Učenci, vsekakor je šola v prvi vrsti namenjena vam. Ravno zato, bodite do sebe zahtevni in odgovorni, samostojno opravljajte svoje naloge in s spoštovanjem vzemite vse najboljše, kar vam ponujamo. Čaka vas mnogo izzivov in priložnosti. Vsi zaposleni pričakujemo od vas lep odnos do vsega, kar vam nudi možnosti za razvoj. Pokažite spoštovanje do učiteljev in ostalih zaposlenih, do šole kot ustanove, ki vam daje temeljno podlago za uspeh v življenju in vam nudi prijetno okolje za ustvarjalni razvoj. Osnovni pogoji uspešnega učenja so dobro branje z razumevanjem, sledenje in poslušanje razlag v šoli, redno pisanje domačih nalog, s katerimi boste ponavljali učno snov, ter redno, sprotno učenje. Spoštovani, šola in življenje v njej naj ostaneta prežeta z optimizmom in veseljem, da bo čas, ki ga namenjamo vzgoji in izobraževanju vreden truda vseh – otrok, staršev in učiteljev. Naše skupno sodelovanje bo tako
    [Show full text]
  • Kočevskamarec 2017 / Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni Izvod Tehnologije  Stran 4
    Brezplačni delovni zvezki stran 2 Negativni učinki KočevskaMarec 2017 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod tehnologije stran 4 Digitalno poneumljanje Intervju: Zmago Šega stran 6 Občinski razpisi stran 9 Učinkovitost javnih del stran 10 Tudi vas trka luna? stran 13 Je monogamija naravna? stran 15 Turizem, ki razume gozd Foto: Marko Vovk stran 18 "Un, ku je u tisti šoli tam, je imel tistu, ku se tok dela, da pol ne rabiš unga …" Približno tako zveni ko- munikacija generacije, ki bo čez dobrih 20 let krojila tudi našo usodo. Pripisati takšno sporazumevanje O Bogomiri izključno posledicam vse večje digitalizacije sveta, najbrž ni čisto primerno. A vse več raziskav pritrjuje temu prepričanju Manfreda Spitzerja, ki je s knjigo Digitalna demenca razburkal in razdelil strokovno ter Dobovšek laično javnost. Predstojnik Univerzitetne klinike za psihiatrijo v Ulmu ter vodja centra za nevroznanosti in stran 20 učenje trdi, da pretirana uporaba sodobnih naprav, ki naj bi lajšale ali vsaj poenostavljale naše življenje, lahko trajno okvari otroške možgane. Ta v majhnih količinah škodi manj, v velikih pa več. O tem, ali so računalniki, telefoni, GPS-naprave in drugi pripomočki res tako nevarni za razvijajoči se um, v tokratni Vitrine spomina osrednji temi. strani 4 in 5 stran 22 Kolumna Nataše Briški Dolga pot stran 23 navzgor Mačkarada 2017 Podjetje je naložba. Za uspeh je treba vlagati v razvoj, raz- vijati nove izdelke, se prilagajati novim tehnologijam, imeti stran 24 razpršene trge in iskati nove poslovne priložnosti. Ter zaupati sodelavcem. To ve tudi direktor enega največjih kočevskih podjetij, ki ni le eden največjih zaposlovalcev, ampak tudi eden Ristanc največjih štipenditorjev.
    [Show full text]
  • Domovi V Sloveniji, Porušeni 1941 — 1945 (Geografska Razprostranjenost)
    STANE ZRIMEC: DOMOVI V SLOVENIJI, PORUŠENI 1941—1945 269 Stane Zrimec: Domovi v Sloveniji, porušeni 1941 — 1945 (Geografska razprostranjenost) roučitev razporeditve v letih narodno osvobodilne borbe uniče P nih domov je z geografskega vidika interesantna in potrebna v glavnem iz dveh razlogov. Uničevanje slovenskih domov v zad- nji vojni je bilo zelo veliko, čeprav ni doseglo jugoslovanskega po- vprečka. Mnogo je pri nas naselij, od katerih je po osvobojenju ostalo le še par zidov. Še več je takih, ki imajo ohranjenih tu pa tam nekaj poslopij, večina naselja pa je bila uničena. Obnova, ki se je pričela takoj po osvobojenju in ki bo v naši vasi popolnoma zaključena že v tej petletki (1), bo v vnanje lice poslopij in domov ter v njih medsebojno razmestitev — tločrt — vnesla brez dvo- ma mnogo sprememb, na kar nas opozarja poleg geografske (2, str. 106) tudi strokovna (3) literatura. Geografu, posebno nasel- binskemu goegrafu, je treba vedeti, kje se bodo izpremembe izvr- šile in v kolikem obsegu, da si bo lahko dopolnil in popravil sliko, kakršno mu na osnovi starega stanja rišejo avtorji, ki so nam hiše, kmečke domove in strukturo naselij opisovali doslej (4, 5, 6). Raz- poreditev uničenih domov in naselij, prikazana na karti, nas razen tega pouči tudi o nekaterih elementih geografske prirode, ki so prispevali k taki razmestitvi. Opozoriti nanje je drugi namen tega sestavka. Osnovo za izdelavo kart in opis razmestitve je nudil stati- stični popis naselij in prebivalstva, ki ga je izvedel na dan 15. julija 1945. leta Statistični urad Slovenije (7). Na ta dan pa je bil popis izvršen le na delu našega ozemlja, znotraj starih meja.
    [Show full text]
  • Thematic Guide Eleven …
    EURACADEMY Thematic Guide Eleven EURACADEMY ASSOCIATION EUROPEAN ACADEMY FOR SUSTAINABLE RURAL DEVELOPMENT THEMATIC GUIDE ELEVEN …. Culture and Landscape: Contributions to Sustainable Rural Development 1 EURACADEMY Thematic Guide Eleven EURACADEMY THEMATIC GUIDE SERIES EURACADEMY ASSOCIATION The European Academy for Sustainable Rural Development www.euracademy.org THEMATIC GUIDE ELEVEN Culture and Landscape: Contributions to Sustainable Rural Development Texts were written by: Simon Bell Diedrich Bruns Mojca Golobic Jelena Hladnik Peter Howard Panagiotis Ignatiadis Lenka Kacvic-Spela Kuhar Miha Klinar Marko Koscak Zoltan Kun Pauline White, Edited by: Fouli Papageorgiou Case studies editing: Elena Barka Athens, July 2013 2 EURACADEMY Thematic Guide Eleven CONTENTS PAGE Preface 4 PART 1: Landscape Chapter 1. Cultural Landscapes-Two Competing Systems, by Peter Howard 6 Chapter 2. Reading the Landscape, by Simon Bell 16 Chapter 3. What people give value to in their Surroundings by Diedrich Bruns 25 Chapter 4. Protecting Wilderness in Europe: A Landscape approach by Zoltan Kun 32 Chapter 5. Landscape as an Inspiration and Obligation by Mojca Golobic 41 Chapter 6. Implementation of the European Landscape Convention in Slovenia and Slovenian Candidacy for European Landscape Award by Jelena Hladnik 47 Chapter 7. Landscape and Social Innovation in Rural Areas 55 PART 2: Creative Industries Chapter 8. Creative Industries: At the Crossroads of Innovation and Creativity by Panagiotis Ignatiadis 58 Chapter 9. Creative Industries’ Role in Rural Development-The case of the West of Ireland by Pauline White 65 Chapter 10. Heritage Trails in Slovenia: Tourism Entrepreneurship in action and stakeholders’ relationship by Marko Koscak 76 Chapter 11. Playful Architecture-Learning about Sustainable Spatial Development by Lenka Kavcic&Spela Kuha 85 3 EURACADEMY Thematic Guide Eleven PREFACE uracademy Association is a pan-European, non-profit membership organisation devoted to capacity building of rural communities in Europe.
    [Show full text]