Zakon O Računovodstvu (ZR) 5

Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek Cena 1.120 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 23 8. 4. 1999

DRŽAVNI ZBOR ter dobavljen proti plačilu ali brezplačno. Po tem zakonu se za proizvod ne šteje rabljen proizvod, ki je bil dobavljen kot 1031. Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP) starina ali kot proizvod, ki ga je treba pred uporabo popraviti ali obnoviti, če je dobavitelj o tem nedvoumno obvestil ose- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena bo, ki ji je tak proizvod dobavil. in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije Varen proizvod je vsak proizvod, ki v normalnih ali izdajam razumno predvidljivih pogojih uporabe ne predstavlja nikakr- šne nevarnosti ali samo minimalno nevarnost, povezano z U K A Z uporabo proizvoda, in se šteje za sprejemljivega in skladne- o razglasitvi zakona o splošni varnosti ga z visoko ravnijo zaščite varnosti in zdravja oseb, upošte- proizvodov (ZSVP) vaje zlasti naslednje: – lastnosti proizvoda, vključno z njegovo sestavo, em- Razglašam zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP), balažo, tehničnimi navodili, navodili za montažo in vzdrževa- ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji nje, 23. marca 1999 – vpliv na druge proizvode, če je mogoče upravičeno predvidevati, da bo uporabljen z drugimi proizvodi, Št. 001-22-24/99 – predstavitev proizvoda, označevanje, morebitna na- Ljubljana, dne 31. marca 1999. vodila za uporabo in uničenje ter vse druge navedbe in informacije proizvajalca, Predsednik – kategorije potrošnikov in drugih uporabnikov, zlasti Republike Slovenije otrok, ki so v resni nevarnosti, če uporabljajo proizvod. Milan Kučan l. r. Zgolj zaradi možnosti doseganja višje ravni varnosti ali obstoja drugih proizvodov, ki predstavljajo manjšo stopnjo nevarnosti, se proizvod ne more šteti za nevarnega. Z A K O N Nevaren proizvod je vsak proizvod, ki ne ustreza opre- O SPLOŠNI VARNOSTI PROIZVODOV (ZSVP) delitvi varnega proizvoda iz drugega in tretjega odstavka tega člena. I. SPLOŠNE DOLOČBE Proizvajalec je: 1. izdelovalec proizvoda s sedežem v Republiki Slove- 1. člen niji in vsaka druga pravna ali fizična oseba, ki se s svojo S tem zakonom se določa, da se v promet lahko dajejo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na samo varni proizvodi. proizvodu predstavlja kot njegov izdelovalec, ali tisti, ki proi- Če so s posebnim zakonom urejena le posamezna zvod obnovi, vprašanja, povezana z varnostjo proizvodov, se ta zakon 2. proizvajalčev zastopnik, če proizvajalec nima sede- uporablja za tista vprašanja varnosti takih proizvodov, ki jih ža v Republiki Sloveniji, ali uvoznik proizvoda, če ni zastop- poseben zakon ne ureja. nika s sedežem v Republiki Sloveniji, Če poseben zakon iz prejšnjega odstavka ne vsebuje 3. druga pravna ali fizična oseba, ki poklicno sodeluje v določb o pooblastilih državnih organov za zagotovitev, da se dobaviteljski verigi, če utegne njegova dejavnost vplivati na v promet dajejo samo varni proizvodi, se tudi za zagotavljanje varnosti proizvodov, ki so urejeni s posebnim zakonom, varnost proizvoda, danega v promet. uporabljajo določbe 5., 6. in 7. člena tega zakona. Distributer je vsaka pravna ali fizična oseba, ki poklicno sodeluje v dobaviteljski verigi, če njegova dejavnost ne more 2. člen vplivati na varnost proizvoda, danega v promet. Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: Dobavitelj je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je proi- Proizvod je vsak proizveden izdelek v okviru opravljanja zvajalec, prodajalec, zastopnik proizvajalca ali uvoznik proi- pridobitne dejavnosti in je lahko nov, rabljen ali obnovljen, zvodov, ki morajo biti varni. Stran 2490 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

II. VARNOST PROIZVODOV – prepovedo dajanje v promet oziroma odredijo umik iz prometa proizvodov ali družine proizvodov, ki so se izkazali 3. člen za nevarne, in izvedejo dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se Proizvajalci smejo dati v promet samo varne proizvode. bo prepoved upoštevala, Proizvodov, ki so zavajajočega videza in zaradi tega – prepovedo proizvodnjo, uvoz, izvoz ali dajanje v pro- predstavljajo nevarnost za potrošnike, predvsem otroke, ni met oziroma odredijo umik iz prometa proizvodov iz drugega dovoljeno proizvajati, uvažati, izvažati ali dajati v promet. odstavka 3. člena tega zakona, Proizvode iz prejšnjega odstavka podrobneje določi s – izvedejo ustrezne preglede in preskuse proizvodov posebnim predpisom minister, pristojen za zdravstvo v so- glede varnosti tudi potem, ko so bili ti dani v promet kot glasju z ministrom, pristojnim za industrijo. varni. Pregledi in preskusi se opravijo v potrebnem obsegu Proizvod se šteje za varnega: vse do zadnje faze uporabe ali porabe, – kadar izpolnjuje vse zahteve, vsebovane v tehničnih – zahtevajo vse potrebne informacije od dobaviteljev, predpisih, ki se nanašajo nanj, distributerjev, inšpekcijskih organov in potrošnikov, – če tehničnih predpisov ni, kadar izpolnjuje zahteve – odvzemajo vzorce proizvodov ali serije proizvodov in prostovoljnih slovenskih, mednarodnih ali evropskih harmo- jih oddajo v pregled glede varnosti, niziranih standardov oziroma evropskih tehničnih specifika- – zahtevajo, da se proizvode opremi z ustreznimi opo- cij, kadar te obstajajo, zorili v zvezi z nevarnostjo, ki jo lahko predstavljajo za potro- – če ni tehničnih predpisov oziroma tehničnih doku- šnike, – zagotovijo, da so osebe, ki bi utegnile biti izpostavlje- mentov iz prvih dveh alinej, se za varnega šteje proizvod, ki ne nevarnosti, z objavami v dnevnem časopisju in v drugih je skladen s pravili uveljavljene prakse v zvezi z zdravjem in sredstvih javnega obveščanja pravočasno in primerno ob- varnostjo na njegovem področju ali s stanjem tehnike, oziro- veščene o tej nevarnosti, ma proizvod, ki nudi varnost, ki jo potrošniki utemeljeno – v času, ki je potreben za izvedbo raznih pregledov pričakujejo. in preskusov, začasno prepovedo vsakršno dobavo, po- Distributerji smejo dobavljati samo varne proizvode. Ne nudbo dobave ali razstavljanje proizvodov ali skupine proi- smejo dobavljati proizvodov, za katere vedo oziroma za kate- zvodov, kakor hitro obstaja utemeljen sum, da so ti proi- re bi na temelju svojega poklicnega znanja morali vedeti, da zvodi nevarni, ne izpolnjujejo predpisanih pogojev in da so nevarni. – odredijo uničenje nevarnih proizvodov, če je to nujno Pristojni inšpekcijski organ iz 5. člena tega zakona z za zavarovanje zdravja in varnosti ljudi. odločbo prepove promet in dobavo proizvodov oziroma odre- Nadzor nad izvajanjem prepovedi uvoza in izvoza proi- di njihov umik iz prometa, če ugotovi, da proizvodi kljub zvodov iz druge alinee prejšnjega odstavka tega člena izvaja izpolnjevanju določb iz tretjega odstavka tega člena ogroža- carinska služba. jo varnost in zdravje potrošnikov in drugih uporabnikov. Če pristojni inšpekcijski organ ne razpolaga s potreb- nim strokovnim znanjem ali opremo za izvedbo potrebnega 4. člen pregleda ali preskusa iz prejšnjega odstavka, izvedbo takih Da bi bila zagotovljena varnost proizvodov, morajo proi- posameznih dejanj v okviru inšpekcijskega nadzorstva pove- zvajalci oziroma dobavitelji: ri usposobljeni instituciji. – potrošnike in druge uporabnike s priloženimi navodili Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni za uporabo in drugimi potrebnimi informacijami ustrezno stroški, stroški analiz in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z obveščati, da bodo ti lahko ocenili nevarnost, ki jo proizvod uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, predstavlja v času normalne in upravičeno predvidljive živ- trpi zavezanec. ljenjske dobe, in se zavarovali pred takimi tveganji, kolikor ta Pritožba zoper odločbo iz petega odstavka 3. člena in nevarnost ni takoj očitna brez ustreznih opozoril, prvega in drugega odstavka tega člena, ne zadrži izvršitve te – v skladu z značilnostmi proizvodov, ki jih dobavljajo, odločbe. sprejeti ukrepe, ki jim bodo omogočali sprotno obveščenost o nevarnostih, ki jih ti proizvodi utegnejo predstavljati, in 6. člen ustrezno ukrepati, po potrebi tudi z umikom proizvodov iz Vlada Republike Slovenije lahko določi inšpekcijski or- prometa, da bi se izognili nevarnosti. gan, ki bo usklajeval ukrepanje vseh pristojnih inšpekcijskih Obveščanje iz prve alinee prejšnjega odstavka tega organov, ter njegova pooblastila pri izvajanju usklajevanja. člena ne odvezuje od dolžnosti dajanja v promet izključno varnih proizvodov. 7. člen Vlada Republike Slovenije lahko predpiše vsebino in postopek obveščanja drugih držav oziroma mednarodnih III. NADZORSTVO subjektov o tistih ukrepih državnih organov, ki z omejitvijo dajanja nekega proizvoda ali družine proizvodov v promet 5. člen oziroma z odreditvijo njihovega umika iz prometa zaradi za- Izpolnjevanje določb tega zakona nadzorujejo inšpek- varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti potrošnikov in dru- cijski organi v skladu s pristojnostmi za posamezne proizvo- gih uporabnikov vplivajo na mednarodno trgovino. de, ki izhajajo iz predpisov o organizaciji in delovnem po- dročju ministrstev oziroma drugih predpisov, ki določajo njihovo pristojnost in naloge. IV. KAZENSKE DOLOČBE Pristojni inšpektorji imajo poleg pooblastil za ukrepanje, ki izhajajo iz posameznih predpisov, ki se nanaša- 8. člen jo na njihovo delo, na podlagi tega zakona dodatna poob- Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 do 10,000.000 lastila, da: tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z de- – zahtevajo izpolnjevanje pogojev za zagotavljanje var- narno kaznijo najmanj 2,500.000 do 5,000.000 tolarjev se nosti proizvodov, preden so le-ti dani v promet, kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki: Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2491

– v nasprotju s 3. členom tega zakona da v promet Z A K O N oziroma dobavi nevaren proizvod, O RAČUNOVODSTVU (ZR) – v nasprotju s 4. členom tega zakona ne obvesti ustrezno potrošnikov in drugih uporabnikov oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, da bi se ti izognili nevarnosti, I. SPLOŠNE DOLOČBE – v nasprotju s 5. členom tega zakona ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih inšpekcijskih or- 1. člen ganov. S tem zakonom se ureja vodenje poslovnih knjig ter Z denarno kaznijo 250.000 tolarjev se kaznuje za pre- izdelava letnih poročil za proračun in proračunske uporabni- kršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna ose- ke ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe za- ba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. sebnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe), ki ne Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za pre- vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih kršek iz prvega odstavka tega člena posameznik – fizična družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, oseba, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 84/98 in 6/99), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 49/98 - odločba US). V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA Zakon ureja tudi revidiranje letnih računovodskih izkazov izvajalcev, ki opravljajo gospodarske javne službe. 9. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi 2. člen odstavek 3. člena zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list Pravne osebe morajo voditi poslovne knjige ter izdelati RS, št. 20/98 in 25/98). letna poročila v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi 10. člen računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: računo- Predpis iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona izda vodski standardi). Računovodske standarde izdaja Sloven- minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, ski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidi- pristojnim za industrijo, v treh mesecih po uveljavitvi tega ranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93). zakona.

11. člen II. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 3. člen Pravne osebe so odgovorne za sestavljanje knjigovodskih listin. Št. 315-02/99-1/1 Pooblaščena oseba pravne osebe ali oseba, na katero Ljubljana, dne 23. marca 1999. je preneseno pooblastilo, jamči s podpisom na listini, da je knjigovodska listina resnična in da pošteno prikazuje podatke o poslovnih dogodkih. Predsednik Državnega zbora 4. člen Republike Slovenije Pravne osebe s pravilnikom podrobneje uredijo način Janez Podobnik, dr. med. l. r. sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje v skladu s tem zakonom in raču- novodskimi standardi.

1032. Zakon o računovodstvu (ZR) 5. člen Poslovne knjige so javne listine. Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena Poslovne knjige se vodijo v slovenskem jeziku in v in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije tolarjih. izdajam 6. člen U K A Z Pravne osebe vodijo poslovne knjige po sistemu dvo- o razglasitvi zakona o računovodstvu (ZR) stavnega knjigovodstva, če s tem zakonom ni določeno drugače. Razglašam zakon o računovodstvu (ZR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. marca 1999 7. člen Pravne osebe vodijo temeljne in pomožne knjige. Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. Št. 001-22-25/99 Pomožne knjige so analitične evidence in druge po- Ljubljana, dne 31. marca 1999. možne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige. Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih knjig pa samo, če verodostojni podatki niso zagotovljeni Predsednik drugače. Republike Slovenije Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obvezno Milan Kučan l. r. vodijo naslednje pomožne knjige: blagajniški dnevnik, knji- Stran 2492 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije ga opredmetenih osnovnih sredstev ter knjiga terjatev do III. PRIHODKI IN ODHODKI kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Vodenje poslovnih knjig se lahko zaupa drugi pravni 15. člen osebi oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku. Prihodki in odhodki se razčlenjujejo v skladu z določ- bami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter 8. člen računovodskimi standardi. Pravne osebe, ki imajo celotno vrednost sredstev, na- Merjenje in razčlenjevanje prihodkov in odhodkov upo- črtovano za tekoče leto ali stanje na dan predpreteklega rabnikov enotnega kontnega načrta predpiše minister, pri- obračunskega leta ali letni celotni prihodek, načrtovan za stojen za finance. tekoče leto ali dosežen v predpreteklem obračunskem ob- Prihodki in odhodki uporabnikov enotnega kontnega dobju, manjše od 1 milijona tolarjev, lahko ne glede na načrta se priznavajo v skladu z računovodskim načelom določbe prejšnjega člena vodijo le blagajniško knjigo, knjigo denarnega toka (plačane realizacije). prihodkov in odhodkov ter register osnovnih sredstev. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko mini- Odločitev o načinu vodenja poslovnih knjig sprejme ster, pristojen za finance, za uporabnike enotnega kontnega pristojni organ pravne osebe v soglasju z ustanoviteljem, če načrta, ki pridobivajo prihodke iz naslova prodaje blaga in z aktom o ustanovitvi ni določeno drugače. storitev na trgu in drugih neproračunskih virov, določi, da se prihodki in odhodki priznavajo v skladu z računovodskimi 9. člen standardi. Poslovne knjige in poročila morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi 16. člen javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe Odhodke izkazujejo pravne osebe glede na vrsto de- od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslo- javnosti, na katero se nanašajo. Razčlenjujejo jih na odhod- va prodaje blaga in storitev na trgu; zagotavljati morajo mož- ke, ki se nanašajo na opravljanje javne službe in odhodke, ki nost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovi- se nanašajo na ustvarjanje prihodkov na trgu. tosti porabe sredstev iz javnih financ. 17. člen 10. člen Pravne osebe izkazujejo prihodke po vrstah in namenih iz naslova opravljanja javne službe, iz naslova prodaje blaga Za posamezne pravne osebe, ki letno pridobivajo iz in storitev na trgu in drugih virov. sredstev javnih financ več kot 20% vseh prihodkov, ali če znaša vrednost sredstev, pridobljenih iz javnih financ več kot 18. člen 20% aktive pravne osebe, lahko minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za dejavnost, ki jo Pravne osebe, ki se financirajo iz sredstev javnih fi- opravlja pravna oseba, predpiše dodatne podatke, ki jih nanc, ne smejo vzpostavljati dolgoročnih rezervacij z vna- morajo te zagotoviti v poslovnih knjigah. prejšnjim vračunavanjem stroškov ali odhodkov oziroma z dolgoročnim razmejevanjem prihodkov v breme sredstev javnih financ. 11. člen Pravne osebe sestavljajo računovodske izkaze in poro- čila o poslovanju za poslovno leto, ki je enako koledarske- IV. UGOTAVLJANJE IZIDA POSLOVANJA mu letu. 19. člen 12. člen Pravne osebe ugotavljajo v izidu poslovanja presežek Pravne osebe morajo vrednost poslovnih dogodkov prihodkov nad odhodki (v nadaljnjem besedilu: presežek) knjižiti v polni višini oziroma v bruto znesku in jih ne smejo ter presežek odhodkov nad prihodki (v nadaljnjem besedilu: medsebojno poračunavati. primanjkljaj). Presežek se razporeja v skladu z zakonom in odločitvi- 13. člen jo ustanovitelja pravne osebe. Pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo proračun, pro- Primanjkljaj se krije v skladu z zakonom in odločitvijo računski uporabniki in pravne osebe javnega prava enotni ustanovitelja pravne osebe. kontni načrt, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, pravne osebe zasebnega prava pa kontni okvir, ki ga predpi- še Slovenski inštitut za revizijo. V. RAČUNOVODSKI IZKAZI IN LETNO POROČILO

14. člen 20. člen Pravne osebe izkazujejo podatke v izvenbilančni evi- Računovodski izkazi morajo prikazovati resnično in po- denci, če obravnavajo poslovne dogodke, ki trenutno ne šteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, pri- vplivajo na postavke v bilanci stanja ali izkazu prihodkov in hodkov, odhodkov ter presežek oziroma primanjkljaj. odhodkov, vendar so pomembni za ocenjevanje uporablja- Računovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz prihod- nja tujih sredstev, za morebitne prihodnje obveznosti, kon- kov in odhodkov. troliranje poslovnih procesov in za informiranje. Poslovni dogodki, izkazani v izvenbilančni evidenci, ob 21. člen nastanku ne morejo imeti narave bilančnih postavk, ki bi Pravne osebe sestavljajo letno poročilo. Letno poročilo vplivale na sredstva, obveznosti do virov sredstev ter na je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhod- prihodke in odhodke. kov, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2493

22. člen VI. HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN IN POSLOVNIH Izjemoma izdelajo pravne osebe letna poročila tudi med KNJIG letom in sicer ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom. 30. člen Knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo v skladu s predpisi, s tem da je minimum hranjenja: 23. člen Pravne osebe izkazujejo stanje sredstev in obveznosti Trajno: do njihovih virov na dan 31. decembra. – za letne računovodske izkaze, – za končne obračune plač zaposlenih, – za izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih 24. člen obračunov plač; Pravne osebe ugotavljajo prihodke, odhodke, prese- žek ali primanjkljaj v obdobju od 1. januarja do 31. decem- 10 let: – za glavno knjigo in dnevnik; bra v izkazu prihodkov in odhodkov, razen če ni z zakonom določeno drugače. 5 let: – za knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, 25. člen – za z zakonom predpisane listine, – za pomožne knjige; Računovodski izkazi vsebujejo podatke tekočega obra- čunskega obdobja in preteklega obračunskega obdobja. 3 leta: – za knjigovodske listine plačilnega prometa; 26. člen 2 leti: Letno poročilo mora biti sestavljeno in predloženo pri- – za prodajne in kontrolne bloke, stojnim organom pravnih oseb najpozneje v dveh mesecih – za pomožne obračune in podobne knjigovodske po preteku poslovnega leta oziroma najpozneje v dveh me- listine. secih po statusni spremembi oziroma prenehanju pravne osebe in v drugih primerih, določenih z zakonom. VII. VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH Letno poročilo potrdi pristojni organ pravne osebe ozi- IZKAZIH roma ustanovitelja, če je z zakonom ali aktom o ustanovitvi tako določeno. 31. člen Pravne osebe vrednotijo postavke v računovodskih iz- 27. člen kazih v skladu z računovodskimi standardi, če ni s tem Računovodske izkaze in pojasnila ter poslovno poroči- zakonom ter drugimi predpisi določeno drugače. lo podpisuje za to pooblaščena oseba pravne osebe. 32. člen 28. člen Opredmetena osnovna sredstva se vrednotijo po na- Bilanca stanja vsebuje podatke o stanju sredstev ter bavni vrednosti oziroma po ocenjeni vrednosti, če nabavna obveznosti do virov sredstev pravne osebe ob koncu obra- vrednost ni znana. čunskega obdobja. V bilanci stanja so lahko, če tako določa Zaloge se vrednotijo po izbrani metodi, določeni v skla- predpis ali računovodski standard, izkazani tudi podatki, ki du z računovodskimi standardi. jih ima pravna oseba v najemu ali v upravljanju. Sredstva in Nabavna vrednost sestoji iz nakupne cene, povečane obveznosti do virov sredstev morajo biti razčlenjena glede za morebitne davke, stroške prevzema in druge neposredne stroške. na njihovo vrsto ter ročnost. V nabavno vrednost se ne sme všteti tisto, kar prese- Izkaz prihodkov in odhodkov vsebuje podatke o pri- ga normalne stroške nakupa oziroma graditve osnovnega hodkih in odhodkih, ki jih je pravna oseba dosegla v obra- sredstva. čunskem obdobju. Prihodki iz sredstev javnih financ ter Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev ter dru- prihodki, doseženi z opravljanjem javne službe, morajo biti gih sredstev pravne osebe ne more biti večja od njihove posebej izkazani. Odhodki morajo biti razčlenjeni tako, da iztržljive oziroma realne vrednosti. omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih vrstah, kot jih opredeljujejo predpisi oziroma računovodski stan- 33. člen dardi. Podrobnejšo vsebino, členitev in obliko bilance stanja, Za drobni inventar se štejejo opredmetena osnovna izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k izkazom za sredstva v skladu z računovodskimi standardi. uporabnike enotnega kontnega načrta določi minister, pristojen za finance, podrobnejšo vsebino, členitev in obliko 34. člen bilance stanja in izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k Tuja plačilna sredstva se vrednotijo po srednjem tečaju izkazom za uporabnike kontnega okvira pa določa računo- Banke Slovenije na dan, na katerega se nanaša bilanca vodski standard. stanja. 35. člen 29. člen Plemenite kovine in predmeti iz takih kovin se vrednoti- Podatki v bilanci stanja so podlaga za izdelavo premo- jo najmanj v znesku, ki izhaja iz cene plemenitih kovin, ki jih ženjske bilance države. določi Banka Slovenije. Stran 2494 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VIII. POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV skupnosti in jih imajo na podlagi zakonov ali odlokov pravne SREDSTEV osebe javnega prava v upravljanju, se izkaže praviloma kot popravek nabavne vrednosti sredstev in v breme virov teh 36. člen sredstev. Pravne osebe ob koncu leta obvezno usklajujejo stanje Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se odpis sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim sta- opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev za upo- njem, ugotovljenim s popisom (inventuro). rabnike enotnega kontnega načrta iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona opravi v breme prihodkov kot strošek 37. člen amortizacije. V tem primeru morajo osebe javnega prava Ob koncu poslovnega leta je potrebno posebej uskla- sredstva obračunane amortizacije, ki se zagotavljajo iz pri- diti obveznosti in terjatve proračunov in pravnih oseb, ki hodkov za opravljanje javne službe, izkazati ločeno. financirajo programe oziroma storitve drugih oseb javnega prava, s prejemniki sredstev iz javnih financ. 45. člen Drobni inventar se odpiše enkratno v celoti ob nabavi. 38. člen Ne glede na 36. člen tega zakona pravna oseba lahko popisuje knjige, filme, fotografije, arhivsko gradivo, kulturne X. REVALORIZIRANJE SREDSTEV spomenike, predmete muzejske vrednosti, likovne umetni- ne in predmete, ki so posebej zaščiteni kot naravne in druge 46. člen znamenitosti v daljših obdobjih, vendar obdobje med zapo- Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter rednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. kapitalske naložbe v gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po določbah zakona o 39. člen gospodarskih družbah ter zakona o gospodarskih javnih Pravne osebe opravijo popis praviloma po stanju na službah, se revalorizirajo ob koncu poslovnega leta na pod- dan 31. decembra. lagi računovodskih standardov. Izjemoma se opravi popis tudi med letom in sicer ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, 47. člen določenih z zakonom. Proračun, proračunski uporabniki in pravne osebe javnega prava za druga sredstva in obveznosti do virov sredstev 40. člen revalorizacije ne opravljajo, razen če je tako določeno s Poročilo o popisu mora obravnavati pristojni organ prav- predpisom ali pogodbo. ne osebe ter odločiti o načinu odpisa primanjkljajev, knjiže- nju presežkov, odpisu neplačanih in zastaranih terjatev ter o 48. člen morebitnem odpisu sredstev v skladu z aktom o ustanovitvi. Revalorizacijski učinek sredstev in obveznosti do virov Če se ob popisu ugotovi, da so za nastali primanjkljaj, sredstev izkazujejo proračun, proračunski uporabniki in prav- oškodovanja sredstev in neplačane terjatve ter podobno ne osebe javnega prava kot povečanje oziroma zmanjšanje odgovorni delavci, je treba odločiti o potrebnih ukrepih. lastnih virov sredstev. Podrobnejša navodila za popis predpiše odgovorna oseba pravne osebe. XI. FINANČNO POSLOVANJE IN PLAČILNI PROMET

IX. ODPISOVANJE NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH 49. člen SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV Finančno poslovanje se opravlja v skladu s predpisi in s splošnimi načeli finančnega poslovanja. 41. člen Odpis je reden ali izreden. 50. člen Plačilni promet za pravne osebe javnega prava se pravi- 42. člen loma opravlja kot brezgotovinski promet in mora potekati na Reden odpis se opravlja v skladu z računovodskimi računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet. standardi. Za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava predpiše stopnje in način, po katerem se XII. PREDLAGANJE IN POŠILJANJE LETNIH POROČIL opravlja reden odpis, minister, pristojen za finance. 51. člen 43. člen Pravne osebe do zadnjega dne v mesecu februarju Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja tekočega leta predložijo letno poročilo iz 21. člena tega opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, trajne zakona organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavlja- izločitve iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna sreds- nje podatkov. tva ter v primeru skrajšanja predvidene življenjske dobe, ki je Pravne osebe javnega prava morajo v roku iz prejšnje- bila upoštevana za izračun stopnje za odpis. ga odstavka predložiti letno poročilo tudi ministrstvu, v pri- Proračunski uporabniki in druge osebe javnega prava stojnosti katerega sodi dejavnost, ki jo opravlja pravna ose- morajo za izreden odpis pridobiti soglasje ustanovitelja, če ba in na zahtevo ministrstvu, pristojnemu za finance, razen je tako določeno z aktom o ustanovitvi. če ni z drugim zakonom določeno drugače. Organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavlja- 44. člen nje podatkov, mora podatke iz letnih poročil dati na razpola- Odpis opreme in drugih opredmetenih osnovnih sred- go vsakomur, ki to zahteva ter mu proti nadomestilu dejan- stev, ki so last Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skih stroškov izdati tudi prepis zahtevanih podatkov. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2495

XIII. NALOGE IN ORGANIZACIJA RAČUNOVODSTVA, 11. ne vrednoti tujih plačilnih sredstev po srednjem PRAVICE IN ODGOVORNOSTI POOBLAŠČENIH OSEB tečaju Banke Slovenije v skladu z določbami 34. člena tega zakona; 52. člen 12. ne vrednoti plemenitih kovin in predmetov iz ta- Pravne osebe uredijo naloge in organizacijo računo- kih kovin na podlagi cen, ki jih določi Banka Slovenije vodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za (35. člen); razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi v pravilniku 13. ne uskladi popisa sredstev in obveznosti do vi- o računovodstvu. rov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom (36. člen); 14. ob koncu poslovnega leta ne uskladi obveznosti in terjatev v skladu z določbami 37. člena tega zakona; XIV. RAČUNOVODSKA KONTROLA IN NOTRANJE 15. ne izda navodil za popis (tretji odstavek 40. člena); REVIDIRANJE 16. v roku ne predloži letnega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, mini- 53. člen strstvu, v pristojnost katerega sodi dejavnost, ki jo opravlja Kontroliranje podatkov in notranje revidiranje uredijo pravna oseba in na zahtevo ministrstvu, pristojnemu za fi- pravne osebe v skladu s predpisi in računovodskimi stan- nance (51. člen); dardi. 17. ne uredi nalog in organizacije računovodstva in Notranje revidiranje obvezno organizirajo pravne ose- odgovornosti pooblaščenih oseb v pravilniku (52. člen); be javnega prava, ki jih določi minister, pristojen za finance, 18. ne organizira notranjega revidiranja (drugi odsta- ob upoštevanju obsega sredstev iz javnih financ v prihodkih vek 53. člena). obračunskega obdobja, če ta presega 100 milijonov tolar- Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 tolarjev se jev, oziroma če je ustanovitvena vloga države ali lokalne kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki samoupravne skupnosti višja od 500 milijonov tolarjev. stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Vlada Republike Slovenije spremeni tolarska zneska iz prejšnjega odstavka, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

54. člen 56. člen Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost gospodarskih Uskladitev računovodskih evidenc s tem zakonom se javnih služb in so po merilih, določenih za gospodarske opravi po stanju na dan 1. 1. 2000. družbe, majhne in srednje družbe, ne zagotavljajo revidira- Pravilnik iz 4. in 52. člena tega zakona so dolžne nja letnih računovodskih izkazov na podlagi 67. člena zako- pravne osebe sprejeti najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi na o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). tega zakona. Navodilo za uskladitev računovodskih evidenc za uporabnike enotnega kontnega načrta izda minister, pristojen XV. KAZENSKE DOLOČBE za finance, za uporabnike kontnega okvira pa Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za finan- 55. člen ce, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Slovenski inštitut za revizijo izda računovodske stan- Pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo darde iz 2. člena tega zakona najpozneje v 30 dneh po od 100.000 do 6,000.000 tolarjev, če: uveljavitvi tega zakona. 1. ne uredi v pravilniku načina sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornosti za sesta- 57. člen vo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovega hranjenja (4. člen); Do sprejema posebnega predpisa opravlja naloge or- 2. ne vodi poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knji- ganizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov po tem zakonu, Agencija Republike Slovenije za govodstva v skladu s 6. členom tega zakona; plačilni promet. 3. vodi poslovne knjige v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena tega zakona; 58. člen 4. ne zagotovi ločenega spremljanja in prikaza izida Minister, pristojen za finance, predpiše akte na podlagi poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za 13., 15., 28., 42. in 53. člena tega zakona najpozneje v opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sreds- 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. tvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (9. člen); 59. člen 5. v poslovnih knjigah ne zagotovi dodatnih podatkov, Z dnem, ko se prične uporabljati ta zakon, se preneha ki jih predpiše minister, pristojen za finance (10. člen); uporabljati zakon o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 6. računovodski izkazi ne prikazujejo resničnega sta- 13/89, 35/89, 42/90, 61/90 in Uradni list SRS, št. nja sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, 42/90). odhodkov ter presežka oziroma primanjkljaja (20. člen); Z dnem uporabe tega zakona, zadruge prenehajo upo- 7. ne hrani knjigovodskih listin in poslovnih knjig v skla- rabljati zakon o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 13/89, du s 30. členom tega zakona; 35/89, 42/90, 61/90 in Uradni list SRS, št. 42/90) in s 8. ne vrednoti postavk v računovodskih izkazih v skla- tem dnem uporabljajo zakon o gospodarskih družbah za du z računovodskimi standardi (31. člen); vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil. 9. ne vrednoti opredmetenih osnovnih sredstev v skla- Uskladitev računovodskih evidenc iz prejšnjega odstav- du z določbami tega zakona (32. člen); ka opravijo zadruge v skladu z navodili, ki jih v 30 dneh po 10. ne šteje med drobni inventar opredmetenih osnov- uveljavitvi tega zakona izda Slovenski inštitut za revizijo v nih sredstev v skladu z računovodskimi standardi (33. člen); soglasju z Zadružno zvezo Slovenije. Stran 2496 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

60. člen 4. fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Sloveniji; nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.1.2000. 5. fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavne bivalne oziroma delovne vize v trajanju Št. 414-01/96-3/5 najmanj 6 mesecev; Ljubljana, dne 23. marca 1999. 6. diplomatska, konzularna in druga predstavništva Re- publike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter Predsednik slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih in nji- Državnega zbora hovi družinski člani. Republike Slovenije (2) Vse druge osebe so nerezidenti. Janez Podobnik, dr. med. l. r. 3. člen (1) Pooblaščena banka po tem zakonu je banka ali bančna podružnica, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov s tujino, skladno z zakonom o bančništvu. 1033. Zakon o deviznem poslovanju (ZDP) (2) Pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: pooblaščeni udeleženec) po tem zakonu je Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in borznoposredniška družba ali banka ali njuna podružnica, ki prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdaje pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladno z jam zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev. U K A Z 4. člen o razglasitvi zakona o deviznem poslovanju (1) Tuja plačilna sredstva po tem zakonu so devize, tuja (ZDP) gotovina, čeki, kreditna pisma in denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti. Razglašam zakon o deviznem poslovanju (ZDP), ki ga (2) Devize po tem zakonu so denarne terjatve do tujih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. mar- bank. ca 1999. (3) Tuja gotovina je denarna terjatev do centralne banke ali države, ki jo je izdala. Št. 001-22-26/99 (4) Čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki Ljubljana, dne 31. marca 1999. se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti, so denarne terjatve do izdajateljev. Predsednik Republike Slovenije 5. člen Milan Kučan l. r. (1) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu po tem zakonu, so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev. Z A K O N (2) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na denarnem trgu so kratkoročni vrednostni papirji z ročnostjo manj kot O DEVIZNEM POSLOVANJU (ZDP) eno leto kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, potrdila o depozitih, bančni akcepti in podobno. 1. SPLOŠNE DOLOČBE (3) Domači vrednostni papirji po tem zakonu so papirji, katerih izdajatelj je rezident. Globalna potrdila o lastništvu 1. člen izdana na osnovi domačih vrednostnih papirjev se obravna- (1) Ta zakon ureja: vajo kot domači vrednostni papir. Vsi drugi vrednostni papirji 1. poslovanje med rezidenti in nerezidenti v tujih ali so tuji. domačih plačilnih sredstvih, 6. člen 2. poslovanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih Izvedeni finančni instrumenti so pravice, katerih cena ali če so predmet poslovanja tuja plačilna sredstva ter je posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega 3. enostranske prenose premoženja iz Republike Slo- papirja, tujih valut ali blaga oziroma višine obrestne mere. venije ter v Republiko Slovenijo, ki nimajo značaja izpolnitve posla med rezidenti in nerezidenti. 7. člen (2) Poslovanje po prejšnjem odstavku tega člena po- (1) Kapitalski posli po tem zakonu so posli med rezi- meni sklepanje tekočih in kapitalskih poslov in njihovo izpol- denti in nerezidenti, katerih namen je prenos kapitala. njevanje v obliki plačil ali prenosov. (2) Za kapitalske posle iz prvega odstavka tega člena se štejejo predvsem: 2. člen 1. Neposredne naložbe (1) Rezidenti po tem zakonu so: 2. Naložbe v nepremičnine 1. gospodarske družbe in druge pravne osebe s sede- 3. Posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu žem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini; 4. Posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu 2. podružnice tujih gospodarskih družb, vpisane v sod- 5. Posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov ni register v Republiki Sloveniji; 6. Kreditni posli 3. samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične 7. Jamstva in garancije osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s se- 8. Depozitni posli dežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v 9. Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zava- nadaljevanju: zasebniki); rovanja. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2497

(3) Kapitalski posli so tudi posli, ki so pravni temelj 3. naložbe rezidentov v vrednostne papirje v tujini, odtujitve naložbe oziroma vrednostnega papirja iz drugega 4. naložbe nerezidentov v vrednostne papirje v Repub- odstavka tega člena, kakor tudi repatriacija ali drugačna liki Sloveniji. uporaba sredstev na tej osnovi. (3) Vpeljava vrednostnih papirjev iz drugega odstavka (4) Kapitalski posli so tudi odplačila kreditov iz drugega tega člena pomeni začetek trgovanja tujih vrednostnih pa- odstavka tega člena. pirjev v Republiki Sloveniji ali domačih vrednostnih papirjev v tujini. 8. člen (1) Enostranski prenosi premoženja so prenosi premo- 12. člen ženja iz Republike Slovenije v tujino ali iz tujine v Republiko (1) Kreditni posli po tem zakonu so sklenitev kreditne Slovenijo, ki niso posledica izpolnitve kapitalskega ali teko- pogodbe ali posojilne pogodbe, če je predmet kredita ali čega posla med rezidenti in nerezidenti. posojila denar. (2) Za enostranske prenose premoženja iz prvega od- (2) Komercialni krediti po tem zakonu so krediti pove- stavka tega člena se šteje: zani s trgovinskimi posli in nudenjem storitev v mednarod- 1. Osebne prenose premoženja, nem prometu, kjer je rezident ena od strank. Med komer- 2. Fizične prenose premoženja. cialne kredite se štejejo pogodbeni trgovinski krediti (odlogi plačil oziroma predplačila) in njihovo financiranje s strani 9. člen bank. Med komercialne kredite se štejejo tudi posli odkupa (1) Tekoči posli so posli, katerih namen ni prenos kapi- terjatev (factoring), če je prvotni posel, na podlagi katerega tala. je terjatev nastala, ustrezal značaju komercialnega kredita. (2) Plačila in prenosi za tekoče posle vključujejo: (3) Družinska posojila po tem zakonu so posojila med osebami, ki so v krogu zakonitih dedičev, pri čemer je ena 1. vsa zapadla plačila iz naslova zunanje trgovine, dru- od strani nerezident. gih tekočih poslov, vključno s storitvami, ter običajnih krat- (4) Finančni krediti po tem zakonu so vsi krediti, ki niso koročnih bančnih in kreditnih instrumentov, krediti po 3. točki drugega odstavka 10. člena tega zakona 2. zapadla plačila obresti na posojila in neto dohodkov in drugem oziroma tretjem odstavku tega člena. Med finanč- od drugih vlaganj, ne kredite se štejejo tudi hipotekarna in potrošniška posojila 3. plačila zmernega dela odplačil kreditov ali amortiza- in posli finančnega leasinga. cije neposrednih naložb, (5) Jamstva in garancije se po tem zakonu štejejo kot 4. zmerna nakazila za družinske življenjske stroške. kreditni posel.

10. člen 13. člen (1) Neposredne naložbe po tem zakonu so vse nalož- Depozitni posli so posli sklenjeni s pogodbo o teko- be, ki jih investitor opravi z namenom vzpostavitve trajnih čem ali depozitnem računu med nerezidentom in rezidenč- ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na no pooblaščeno banko in obratno med rezidentom in nere- upravljanje gospodarske družbe ali drugega pravnega sub- zidenčno finančno institucijo. jekta. (2) Za neposredno naložbo iz prvega odstavka tega 14. člen člena se šteje zlasti: Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarova- 1. ustanovitev ali povečanje osnovnega kapitala gos- nja vključujejo plačila premij ter zavarovalnih vsot na osnovi podarske družbe v popolni lasti vlagatelja, ustanovitev po- pogodbe med nerezidentom (zavarovalnico) in rezidentom družnice ali pridobitev že obstoječe gospodarske družbe v (koristnikom) ter rezidentom (zavarovalnico) in nerezidentom popolno last vlagatelja ali vlaganje zaradi opravljanja dejav- (koristnikom). nosti samostojnega podjetnika posameznika; 2. udeležba v novo ustanovljeni ali že obstoječi gospo- 15. člen darski družbi, če vlagatelj s tem poseduje ali pridobi več kot Osebni prenosi premoženja so prenosi premoženja iz 10 odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu gospodarske Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo iz naslova družbe oziroma več kot 10 odstotkov glasovalnih pravic ob družinskega posojila, darila, dote, dediščine in volila, porav- izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena. nave dolga priseljenca v matični državi, prenosa premoženja 3. posojilo z dobo pet let ali več z namenom vzpostavi- izseljenca v tujino, iger na srečo in prihrankov zaposlenih tve trajnih ekonomskih povezav, če ima posojilo naravo po- oseb v Republiki Sloveniji, ki niso rezidenti. drejene terjatve in če je posojilo dano med povezanimi osebami. 16. člen (3) Natančnejše kriterije in način ugotavljanja namena Za fizični prenos po tem zakonu se šteje prenos plačil- iz prvega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije. nih sredstev in vrednostnih papirjev iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo. 11. člen (1) Posli z vrednostnimi papirji so posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem in denarnem trgu in posli z investicij- 2. TEMELJNE DOLOČBE skimi kuponi vzajemnih skladov, ki niso posli v smislu naložb iz 10. člena tega zakona. 17. člen (2) Za posle z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka Poslovanje med rezidenti in nerezidenti je prosto, ra- tega člena se štejejo: zen če ni s tem zakonom drugače določeno. 1. prodaja, izdaja in vpeljava domačih vrednostnih papirjev v tujini, 18. člen 2. prodaja, izdaja in vpeljava tujih vrednostnih papirjev (1) Rezidenti med seboj lahko sklepajo posle v tujih v Republiki Sloveniji, plačilnih sredstvih ter posle, katerih predmet je tuje plačil- Stran 2498 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije no sredstvo samo pod pogoji in na način določen s tem razlastitve ali drugih ukrepov države, s podobnimi učinki, če zakonom. drug zakon ali objavljena ratificirana mednarodna pogodba (2) Rezidenti imajo lahko tuja plačilna sredstva na de- ne določa drugače, kar je za investitorja, ki je nerezident, viznih računih ali kot devizne vloge pri pooblaščenih bankah bolj ugodno. v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije določi postopke odpi- ranja deviznih računov iz prejšnjega stavka. 3.2. Naložbe v nepremičnine (3) Dovoljena je uporaba deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti kot vrednostne osnove v pogodbah med 25. člen rezidenti, pri čemer je valuta izpolnitve vedno tolar. Nerezident in podružnica tuje družbe v Sloveniji lahko (4) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za sklepata posle pridobivanja lastnine na nepremičninah v izplačila plač delavcem na podlagi pogodbe z rezidentom, ki Republiki Sloveniji samo pod pogoji določenimi s posebnim delajo v tujini, in za povrnitev stroškov, ki so delavcem zakonom ali ratificirano mednarodno pogodbo. rezidentov nastali v tujini. 3.3. Posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu 19. člen Rezidenti in nerezidenti lahko prosto izvajajo enostran- 26. člen ske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Repub- (1) Rezidenti, ki niso banke ali hranilnice morajo od liko Slovenijo, če ni s tem zakonom drugače določeno. Agencije za trg vrednostnih papirjev po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, pridobiti dovoljenje za 20. člen vpeljevanje lastniških vrednostnih papirjev v tujini. Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti se smisel- (2) Minister, pristojen za finance določi pogoje in na- no uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na čin, pod katerimi je možno pridobiti dovoljenje iz prejšnjega posle, ki so podlaga za posle z izvedenimi finančnimi instru- odstavka tega člena. menti. 27. člen (1) Rezidenti vpisujejo, vplačujejo oziroma kupujejo ter 3. KAPITALSKI POSLI prodajajo vrednostne papirje v tujini samo preko pooblašče- nega udeleženca. 3.1. Neposredne naložbe (2) Banke oziroma zavarovalnice, kadar poslujejo v svojem imenu in za svoj račun, lahko v tujini neomejeno kupuje- 21. člen jo vse vrednostne papirje. (1) Rezidenti so dolžni v roku 30 dni po sklenitvi kapi- (3) Drugi rezidenti, ki niso omenjeni v drugem in četr- talskega posla, ki je pravni temelj pridobitve neposredne tem odstavku tega člena, lahko neomejeno kupujejo samo naložbe v tujini, vpisati naložbo in vse kasnejše spremembe vrednostne papirje, ki jih izdajajo države članice OECD in naložbe v register neposrednih naložb v tujini. mednarodne finančne institucije ter druge prvovrstne vred- (2) Ministrstvo, pristojno za finance vodi register nepo- nostne papirje z ustrezno boniteto po oceni vsaj dveh med- srednih naložb v tujini. Minister, pristojen za finance predpi- narodno priznanih agencij za ocenjevanje tveganja. Druge še način vpisa v register in zbiranja podatkov, ki so potrebni vrednostne papirje lahko kupujejo samo pod pogoji, ki jih za vodenje tega registra in način vodenja registra. določi Banka Slovenije. (4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena 22. člen lahko investicijski skladi v tujini kupujejo vrednostne papirje, vendar le v skladu s predpisi, ki urejajo razpršitev naložb (1) Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Slo- investicijskih skladov. veniji niso dovoljene v gospodarske družbe ali druge oblike (5) Način in navodila v zvezi s posli iz tretjega odstavka organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa tega člena predpiše Banka Slovenije. z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo ter obveznega (6) Zavarovalnice oziroma banke iz drugega odstavka pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se financira tega člena so dolžne tudi pri nakupu vrednostnih papirjev v iz proračunskih sredstev. Neposredne naložbe nereziden- tujini upoštevati strukturo in boniteto naložb določeno s tov na področjih drugih dejavnosti so proste, če ni s poseb- predpisi, ki urejajo naložbe zavarovalnic oziroma bank. nim zakonom drugače določeno. (2) Vlada Republike Slovenije lahko omeji ali prepove 28. člen neposredne naložbe nerezidentov iz držav, v katerih so ne- (1) Izdaja tujih dolžniških vrednostnih papirjev v Repub- posredne naložbe rezidentov omejene ali prepovedane, ra- liki Sloveniji je dovoljena samo s prejšnjim dovoljenjem mini- zen če ni to v nasprotju z ratificiranim in objavljenim medna- strstva, pristojnega za finance. rodnim sporazumom. (2) Minister, pristojen za finance predpiše pogoje in način, pod katerimi je možno pridobiti soglasje. 23. člen (3) Izdaja tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveni- Prenos dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in ji je dovoljena samo v skladu s predpisi o trgu vrednostnih prenos ostanka likvidacijske mase je prost, pod pogojem, papirjev v Republiki Sloveniji. da nerezident poravna vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji. 29. člen (1) Nerezidenti lahko vpisujejo in vplačujejo oziroma 24. člen kupujejo in prodajajo vrednostne papirje v Republiki Slove- Investitor, ki je nerezident, ima ob pogoju vzajemnosti niji samo preko pooblaščenega udeleženca. pravico do nadomestila v naravi ali odškodnine v sorazmerju (2) Pooblaščeni udeleženec mora poročati Banki Slo- z vloženim kapitalom, ki ga je vložil v družbo ali drugo obliko venije o vseh naložbah nerezidentov v vrednostne papirje v opravljanja dejavnosti, za škodo ali izgubo, nastalo zaradi Republiki Sloveniji in o odtujitvah teh naložb. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2499

(3) Banka Slovenije lahko predpiše pogoje in način za (2) Ob odprtju računa mora banka ugotoviti identiteto poslovanje nerezidentov v skladu z določbo prvega odstav- nerezidenta. ka tega člena. (3) Banka mora hraniti podatke o imetniku računa iz prvega odstavka tega člena najmanj 5 let po zaprtju računa. 3.4. Posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu 3.9. Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega 30. člen zavarovanja (1) Banka Slovenije predpiše pogoje za naložbe nerezidentov v vrednostne papirje na denarnem trgu v Sloveniji. 38. člen (2) Za naložbe rezidenta v vrednostne papirje na denar- Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarova- nem trgu v tujini se uporabljajo določbe 27. člena tega nja so prosti le, če so posli sklenitve pogodbe opravljeni zakona. skladno z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

3.5. Posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov 4. PLAČILA IN PRENOSI 31. člen Za posle z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov se 4.1. Skupne določbe smiselno uporabljajo določbe za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu, razen kolikor ni v tem 39. člen poglavju drugače določeno. (1) Plačilni promet s tujino opravljajo banke, ki za to pridobijo dovoljenje Banke Slovenije. 32. člen (2) Za Republiko Slovenijo opravlja plačilni promet s Nerezidentski vzajemni skladi lahko prodajajo investi- tujino Banka Slovenije. cijske kupone v Republiki Sloveniji samo pod pogoji, ki jih (3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravlja- določi minister pristojen za finance ter v skladu s predpisi nja plačilnega prometa s tujino. Agencije za trg vrednostnih papirjev. 40. člen 3.6. Kreditni posli (1) Rezidenti, ki so pravne osebe, zasebniki in podruž- nice tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji, smejo opraviti 33. člen plačilo v tuji gotovini v tujino ali sprejeti plačilo iz tujine v tuji (1) Pooblaščene banke lahko sklepajo kreditne posle z gotovini pod pogoji in na način, kot ga predpiše Banke nerezidenti v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem Slovenije. imenu in za tuj račun. (2) Plačila nerezidentov v domači gotovini smejo rezi- (2) Rezidenti, ki niso banke, lahko sklepajo kreditne denti, ki so pravne osebe in zasebniki, sprejeti v skladu s posle z nerezidenti v svojem imenu in za svoj račun. predpisi, ki urejajo gotovinsko poslovanje v domačem plačil- (3) Banka Slovenije določi način sklepanja kreditnih nem prometu. poslov z nerezidenti. 34. člen 4.2. Plačila in prenosi na podlagi kapitalskih poslov (1) Pooblaščene banke lahko odobravajo rezidentom 41. člen kredite v tujem denarju za plačila uvoza blaga in storitev ali poravnavo drugih obveznosti do tujine. (1) Plačilo in prenos premoženja na podlagi kapitalskih (2) Banka Slovenije določi pogoje, pod katerimi smejo poslov je prosto, če je posel sklenjen oziroma prijavljen in rezidenti sklepati druge kreditne posle, ki niso posli iz prve- vpisan v register v skladu s tem zakonom ter so poravnane ga odstavka tega člena v tujem denarju in opravljati plačila vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji. na podlagi takšnih poslov. (2) Za plačilo ali prenos premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje prenos premoženja, opravljen zaradi 3.7. Zadolževanje Republike Slovenije v tujini izpolnitve kapitalskega posla in prenos premoženja opravljen zaradi uresničitve pravice lastnika pravne osebe do iz- 35. člen plačila udeležbe na dobičku oziroma izplačila ostanka pre- (1) Republika Slovenija se zadolžuje v tujini s sklepa- moženja v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe. njem kreditnih in garancijskih poslov oziroma izdajanjem (3) Pooblaščena banka ne sme izvršiti naloga za plačila vrednostnih papirjev v tujini na podlagi zakona o izvrševanju v tujino oziroma omogočiti upravičencu razpolaganje s prito- proračuna ali na podlagi posebnega zakona. kom iz tujine, če bi bilo takšno plačilo v nasprotju s prvim (2) V zakonih iz prvega odstavka tega člena se opredeli odstavkom tega člena tudi način vračila obveznosti iz prvega odstavka tega člena. 4.3. Enostranski prenosi premoženja 3.8. Depozitni posli 42. člen 36. člen Banka Slovenije predpiše višino dovoljenega vnosa in Rezidenti smejo odpreti in imeti račun v tujini samo pod iznosa domače in tuje gotovine. pogoji, ki jih predpiše Banka Slovenije. 43. člen 37. člen (1) Pošiljanje in prenos vrednostnih papirjev v tujino ali (1) Nerezidenti smejo odpreti pri pooblaščeni banki iz tujine sme opraviti pooblaščeni udeleženec. račun v tujem denarju ali v tolarjih. Banka Slovenije določi (2) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v izvedbene pogoje za odpiranje in vodenje računov. primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev v tujino ali Stran 2500 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije iz tujine zaradi izvrševanja pravic iz vrednostnega papirja, (3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravlja- potrebna pa je prejšnja prijava Banki Slovenije. nja menjalniških poslov ter postopek nadzora nad opravlja- (3) Pošiljanje in prenos vrednostnih papirjev, katerih njem teh poslov. imetnik je rezident, v tujino je dovoljeno zaradi: 1. uveljavljanja pravic iz vrednostnega papirja, 6. ZAŠČITNI UKREPI 2. prenosa pravic iz vrednostnega papirja na nerezidenta, 50. člen 3. hrambe tujih vrednostnih papirjev ali vrednostnih pa- (1) Ko pretok kapitala povzroči ali grozi, da bo povzro- pirjev, ki jih je v tujini izdal rezident, če bodo ti vrednostni čil resne težave pri delovanju monetarne ali tečajne politike, papirji shranjeni pri osebi, ki je v tujini pooblaščena za oprav- lahko Banka Slovenije sprejme zaščitne ukrepe. ljanje teh poslov. (2) Zaščitne ukrepe lahko Banka Slovenije ali Vlada 44. člen Republike Slovenije sprejme tudi, če so potrebni zaradi (1) Rezidenti in nerezidenti morajo pri prehodu čez izvajanja sankcij Organizacije združenih narodov in drugih državno mejo organom carinske službe prijaviti vsak vnos mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slo- oziroma iznos gotovine in vrednostnih papirjev, ki so kot taki venija. določeni s tem ali drugim zakonom, če znesek gotovine (3) Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne oziroma vrednostnih papirjev presega znesek določen z za- smejo biti sprejeti za obdobje, ki je daljše od šest mesecev. Banka Slovenije lahko v izjemnih primerih podaljša rok iz konom, ki ureja preprečevanje pranja denarja. prejšnjega stavka, na podlagi mnenja Vlade Republike Slo- (2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za pooblaš- venije.O zaščitnih ukrepih morata biti pred začetkom njihove čeno osebo pravne osebe, ki preko državne meje prenaša veljavnosti obveščeni Vlada Republike Slovenije in Agencija gotovino in vrednostne papirje za pravno osebo. za trg vrednostnih papirjev. (4) Če Banka Slovenije ugotovi, da se je zaradi sklepanja poslov v skladu z 18. členom tega zakona višina deviznih 5. TRG IN TEČAJ TUJEGA DENARJA rezerv Republike Slovenije v sedmih zaporednih dneh zniža- la za več kot 15%, lahko Banka Slovenije določi rok, v 45. člen katerem morajo vse pravne osebe, ki so kot rezidenti kupili (1) Trg tujega denarja po tem zakonu obsega vse posle devize na deviznem trgu, uporabiti odkupljena devizna sreds- nakupa in prodaje tujih plačilnih sredstev. tva za odplačilo svojih obveznosti. (2) Pooblaščene banke sklepajo posle nakupa in prodaje tujih plačilnih sredstev v svojem imenu in za svoj račun 51. člen ter v svojem imenu in za tuj račun, druge osebe pa le v Zaščitni ukrepi Banke Slovenije iz prejšnjega člena so svojem imenu in za svoj račun. v primeru nevarnosti velikega odtoka kapitala iz Republike (3) Rezident, ki ni fizična oseba, ne sme za opravljanje Slovenije povezani s: svoje dejavnosti kupovati ali prodajati tujih plačilnih sredstev 1. stanjem računov rezidentov v tujini ali njihovih deviz- v menjalnicah. nih računov v Republiki Sloveniji; (4) Banka Slovenije lahko določi, da rezidenti in nerezi- 2. trgovanjem s tujo gotovino, če rezident nastopa kot denti kupujejo oziroma prodajajo tuj denar samo od oseb, ki stranka; so si za opravljanje teh poslov predhodno pridobile dovolje- 3. dajanjem posojil in kreditov s strani rezidentov ne- nje Banke Slovenije. rezidentom, kakor tudi plačevanje predujmov rezidentov nerezidentom ali odlaganje plačil nerezidentom s strani 46. člen rezidentov; (1) Udeleženci trga tujega denarja lahko kupujejo ozi- 4. izterjavo že zapadlih in neplačanih terjatev do nerezi- roma prodajajo devize tudi terminsko. dentov; (2) Terminski nakup oziroma prodaja deviz je prodaja 5. transferom vrednostnih papirjev, gotovine, vrednot- oziroma nakup, pri kateri je rok za izpolnitev obveznosti nic in zlata v Republiko Slovenijo in iz Republike Slovenije; daljši od dveh delovnih dni, šteto od sklenitve pogodbe. 6. transakcijami z vrednostnimi papirji in trgovanje z zlatom med rezidenti in nerezidenti. 47. člen Tečaj tujega denarja se na trgu oblikuje prosto. 52. člen Zaščitni ukrepi Banke Slovenije iz 50. člena tega zako- 48. člen na so v primeru nevarnosti velikega pritoka kapitala v Repub- (1) Srednji devizni tečaj Banke Slovenije se uporablja liko Slovenijo povezani z: pri izkazovanju rezultatov poslovanja s tujino po predpisih o 1. zadržanjem stanja na računih nerezidentov v Repub- računovodstvu in za plačilno bilančne namene. liki Sloveniji; (2) Pri obračunu uvoznih in izvoznih dajatev se za pre- 2. trgovanjem s tujo gotovino, kjer rezident nastopa kot račun tuje valute v domačo valuto uporablja v tekočem kole- stranka; darskem mesecu srednji devizni tečaj Banke Slovenije, ki je 3. najemanjem posojil oziroma kreditov rezidentov od veljal predzadnji delovni dan predzadnjega tedna v prete- nerezidentov, kakor tudi sprejemanje avansov rezidentov od klem mesecu. nerezidentov ali odlaganje plačil rezidentom s strani nerezidentov; 49. člen 4. poravnavo zapadlih a še ne plačanih obveznosti rezi- (1) Menjalniški posli so posli nakupa in prodaje tuje dentov do nerezidentov; gotovine in posli nakupa čekov, ki se glasijo in so vnovčljivi v 5. transakcijami z vrednostnimi papirji in vrednotnicami tujem denarju. med rezidenti in nerezidenti; (2) Menjalniške posle lahko opravljajo rezidenti, ki ima- 6. dajanjem kakršnihkoli garancij ali podobnih jamstev, jo dovoljenje Banke Slovenije. zastave ali drugih zavarovanj za račun nerezidentov. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2501

7. POROČANJE ni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: organi nadzora). 7.1. Splošne določbe 57. člen 53. člen (1) Organi nadzora morajo na zahtevo posameznega (1) Osebe, ki so dolžne poročati, poročajo neposred- organa nadzora posredovati drugemu nadzornemu organu no ali pa posredno preko pooblaščenih bank, pooblaščenih vse potrebne informacije, ki so nadzornemu organu potreb- udeležencev trga vrednostnih papirjev, klirinško depotne ne v postopku opravljanja nalog nadzora. družbe in carinskih organov. (2) Organi nadzora morajo drug drugega obveščati o (2) Osebe, ki so dolžne poročati, morajo omogočiti nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če Banki Slovenije oziroma ministrstvu, pristojnemu za finance so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih organov vpogled v svoje poslovne knjige in drugo poslovno doku- nadzora. mentacijo, kadar se takšen pregled opravlja zaradi preverja- (3) Podrobnejšo vsebino in način mesebojnega obveš- nja podatkov . čanja organov nadzora določi minister, pristojen za finance, (3) Oseba je pri poročanju o kapitalskih poslih z nerezi- na podlagi prejšnjega mnenja organov nadzora. denti, pri katerih je ena stranka družba iz off shore področij, dolžna na zahtevo ministrstva, pristojnega za finance poro- 8.2. Nadzor Banke Slovenije čati tudi o končnih lastnikih tuje družbe, s katero sklepa kapitalski posel. 58. člen (4) Banka Slovenije in minister, pristojen za finance Banka Slovenije opravlja nadzor nad poslovanjem poob- določita za področja, ki so v njuni pristojnosti podrobnejše laščenih bank in hranilnic in v delu, ki se nanaša na menjal- pogoje, način ter postopek poročanja in osebe, ki so dolžne niško poslovanje, tudi drugih oseb, ki so pooblaščene za poročati. opravljanje menjalniških poslov.

7.2. Poročanje o poslih z vrednostnimi papirji 8.3. Nadzor carinskih organov

54. člen 59. člen (1) Pooblaščeni udeleženec mora poročati Banki Slo- (1) Carinski organi opravljajo nadzor nad vrsto in količi- venije o vseh poslih rezidentov z vrednostnimi papirji v tujini no domačega in tujega denarja ter vrednostnih papirjev, ki in o vseh poslih nerezidentov z vrednostnimi papirji v Repub- jih iz Republike Slovenije oziroma v Republiko Slovenijo liki Sloveniji. prenašajo rezidenti in nerezidenti v potniškem, blagovnem (2) Rezidenti, izdajatelji dolžniških vrednostnih papir- in poštnem prometu. jev, morajo poročati Banki Slovenije o izdaji oziroma prodaji (2) Carinska uprava Republike Slovenije lahko za nad- teh vrednostnih papirjev v tujini. zor pošiljk v poštnem prometu pooblasti pošto. (3) Banka Slovenije predpiše vsebino, način in roke za poročanje. 60. člen (1) Carinski organ proti potrdilu začasno zaseže doma- 7.3. Poročanje o kreditnih poslih čo ali tujo gotovino, ki presega znesek iz 42. člena tega zakona. 55. člen (2) Carinski organ proti potrdilu začasno zaseže tudi (1) Rezidenti morajo poročati o vseh kreditnih poslih z gotovino in vrednostne papirje iz 44. člena, če znesek ne- nerezidenti. prijavljene gotovine oziroma vrednostnih papirjev presega (2) Banka Slovenije predpiše način in pogoje poroča- znesek, določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja nja o kreditnih poslih iz tega zakona. denarja. (3) Za potrebe poročanja se kot kreditni posli po tem (3) Pravilnik o hrambi začasno zasežene gotovine in zakonu štejejo tudi sledeči posli med rezidenti in nerezi- vrednostnih papirjev izda minister pristojen za finance. denti: 1. zastave nepremičnin in drugih oblik poroštev; 8.4. Nadzor deviznega inšpektorata 2. nakup terjatev iz pravnih razmerij med rezidenti, če je kupec nerezident 61. člen 3. nakup terjatev iz pravnih razmerij med nerezidenti, Devizni inšpektorat Republike Slovenije opravlja inš- če je kupec rezident. pekcijski nadzor nad poslovanjem rezidentov, razen oseb iz (4) Za potrebe poročanja lahko Banka Slovenije dolo- 58. člena tega zakona, in nerezidentov v skladu s tem či, da štejejo za kreditni posel tudi določeni drugi posli med zakonom, zakonom o zunanjetrgovinskem poslovanju ter rezidenti in nerezidenti, ki so po ekonomskem namenu ena- drugimi zakoni, če le-ti tako določajo. ki namenu kreditne oziroma posojilne pogodbe. 62. člen (1) Rezidenti in nerezidenti iz 61. člena (v nadaljeva- 8. NADZOR nju: zavezanci) morajo deviznemu inšpektorju (v nadaljevanju: inšpektor) omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcij- 8.1. Splošne določbe skega nadzora, zagotoviti vpogled v poslovanje in mu na njegovo zahtevo dati na razpolago ali poslati vso potrebno 56. člen dokumentacijo in podatke, tudi za dejavnost, ki jo opravljajo (1) Nadzor nad poslovanjem v skladu s tem zakonom v tujini rezidenti. opravljajo v okviru svojih pristojnosti: Banka Slovenije, (2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko inš- ministrstvo, pristojno za finance, carinski organi in Deviz- pektor največ za osem dni začasno zaseže dokumentacijo, Stran 2502 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravna- 69. člen vani zadevi, če meni, da obstaja sum kršitve zakonov ali na (1) Če je s predpisi predviden varstveni ukrep oziroma podlagi zakonov izdanih predpisov. varstveni ukrep odvzema predmetov v zvezi s storjenim kaz- (3) Vpogled v poslovanje v smislu prvega odstavka tega nivim dejanjem ali prekrškom, lahko inšpektor pri opravlja- člena pomeni tudi vpogled v dokumentacijo in račune tretjih nju nadzora začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo rezidentov in nerezidentov, ki so v povezavi z izvajanjem storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali ki so bili namenjeni kontrole iz 61. člena tega zakona. za storitev ali so nastali s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška. Za zasežene predmete izda inšpektor potrdilo. 63. člen (2) O zasegu predmetov mora inšpektor takoj obvestiti Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva organ, pristojen za postopek. ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvaja- (3) Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s nje nadzoruje, odredi z odločbo odpravo nezakonitosti in storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko ko- nepravilnosti in določi rok, v katerem je to treba storiti. rist, predlaga njen odvzem. 64. člen (1) Če zavezanec v roku iz prejšnjega člena ne odpravi 9. KAZENSKE DOLOČBE nezakonitosti in nepravilnosti, ki so nastale s kršitvijo drugega odstavka 27. člena, 33. člena, 36. člena in 38. člena 70. člen tega zakona, mu inšpektor z odločbo odredi, da mora v roku (1) Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do osem dni od prejema odločbe vplačati pri Banki Slovenije brezobrestni depozit v tolarski protivrednosti ugotovljenih 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna ose- sredstev iz omenjenih členov tega zakona. ba, če: (2) Tolarska protivrednost depozita se določi po sred- 1. v poslih, sklenjenih med rezidenti valuta izpolnitve ni njem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Vplačani depo- tolar (tretji odstavek 18. člena) zit vrne Banka Slovenije v dveh delovnih dneh po predložitvi 2. v 30 dneh po sklenitvi kapitalskega posla, ki je prav- dokazila o izvršitvi odločbe. ni temelj pridobitve neposredne naložbe v tujini, ne vpiše naložbo in vse kasnejše spremembe naložbe v register ne- 65. člen posrednih naložb v tujini, ki se vodi pri ministrstvu, pristojne- (1) Če inšpektor ugotovi, da depozit iz prejšnjega člena mu za finance (prvi odstavek 21. člena); ni bil vplačan, izda sklep o prisilni izterjavi. 3. opravi transfer dobička, prenos kupnine zaradi od- (2) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. tujitve in prenos ostanka likvidacijske mase iz naslova nepo- (3) Denarna sredstva iz prvega odstavka tega člena se sredne naložbe nerezidenta v Republiki Sloveniji, ki ni bila izterjajo po predpisih o izterjavi davkov. opravljena v skladu z zakonom ali niso bile poravnane davč- ne obveznosti v državi (23. člen); 66. člen 4. brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za finance (1) Če zavezanec v roku, ki ga je določil inšpektor z ali v nasprotju s pogoji, ki jih določi minister, pristojen za odločbo iz 63. člena tega zakona ne odpravi ugotovljenih finance vpeljuje vrednostne papirje v tujini (26. člen); nezakonitosti oziroma nepravilnosti, ali če depozit ni vplačan 5. opravi nakup tujih vrednostnih papirjev v nasprotju z po 64. in 65. členu tega zakona, lahko inšpektor z odločbo določili prvega odstavka 27.člena tega zakona oziroma v prepove opravljanje dejavnosti v celoti, ali prepove le oprav- nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi ljanje posamezne dejavnosti, oziroma dejavnost do določe- drugega odstavka 27. člena tega zakona; ne države, do izvršitve odločb iz 63. in 64. člena tega 6. izda in vpelje tuje vrednostne papirje v Republiki zakona. Sloveniji brez dovoljenja ministra pristojnega za finance ali v (2) Prepoved opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka nasprotju s pogoji in načinom, ki jih določi minister, pristo- tega člena se vpiše pri pristojnem registrskem sodišču. jen za finance (prvi in drugi odstavek 28. člena); (3) Če inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejav- 7. opravi vpisovanje in vplačevanje oziroma nakup in nosti v celoti, posreduje odločbo o prepovedi opravljanja prodajo vrednostnih papirjev s strani nerezidentov v nasprot- dejavnosti organizacijam, preko katerih zavezanec opravlja ju z določili 29. člena tega zakona in pogoji, ki jih predpiše plačilni promet. Banka Slovenije na podlagi 29. člena tega zakona; 8. ne poroča Banki Slovenije o vseh naložbah nerezi- 67. člen dentov v vrednostne papirje v Republiki Sloveniji (drugi od- (1) Zoper odločbo iz 63., 64. in 66. člena tega zakona stavek 29. člena); je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za finance, v 9. je naložba vrednostnih papirjev na denarnem trgu, roku osem dni od prejema odločbe. opravljena v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije (2) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. (prvi odstavek 30. člena); 10. opravlja posle z investicijskimi kuponi vzajemnih 68. člen skladov v nasprotju z določili 31. člena tega zakona; (1) Na prošnjo zavezanca lahko minister, pristojen za 11. opravlja posle z investicijskimi kuponi v nasprotju s finance odloži izvršitev odločbe do pravnomočnosti odloč- pogoji, ki jih določi minister pristojen za finance (32. člen) be, če bi se z izvršitvijo odločbe prizadela prosilcu težko 12. sklepa kreditne posle z nerezidenti v nasprotju z popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi. določili prvega in drugega odstavka 33. člena tega zakona Prošnji za odložitev izvršitve odločbe je treba priložiti dokaz, in v nasprotju z načinom, ki ga določi Banka Slovenije (33. da je pritožba na odločbo vložena. O prošnji mora minister, člen); pristojen za finance izdati odločbo najpozneje v treh dneh 13. odobri kredite v tujem denarju rezidentom v nas- po prejemu prošnje. protju z določilom prvega odstavka 34. člena tega zakona ali (2) Proti odločbi ministra, pristojnega za finance ni pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi drugega pritožbe. odstavka 34. člena tega zakona; Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2503

14. odpre in ima račun v tujini v nasprotju s pogoji, ki 8. ne poroča o poslih z vrednostnimi papirji v skladu s jih predpiše Banka Slovenije (36. člen); 54. členom tega zakona; 15. banka ne ugotovi identiteto nerezidenta ali ne hrani 9. ne poroča o kreditnih poslih s tujino v skladu z podatkov o imetniku računa (drugi in tretji odstavek določili 55. člena tega zakona; 37. člena); 10. po pooblastilu oseb, ki sklepajo kreditne posle s 16. opravi prenos iz naslova življenjskega in kreditnega tujino, ne prijavi in ne poroča o kreditnih poslih s tujino v zavarovanja v nasprotju z določbami tega zakona (38. člen); skladu s 55. členom tega zakona; 17. opravi plačilo ali prenos na podlagi kapitalskih po- 11. inšpektorju ne zagotovi nemotenega opravljanja inš- slov v nasprotju z določili prvega in tretjega odstavka pekcijskega nadzorstva, mu ne zagotovi vpogleda v poslova- 41. člena tega zakona; nje, mu ne da na razpolago ali pošlje potrebno dokumenta- 18. poskusi prenesti ali prenese preko državne meje cijo ali ne da na voljo zahtevane podatke (prvi odstavek domačo ali tujo gotovino preko zneska, ki ga za vnos oziro- 62. člena); ma iznos predpiše Banka Slovenije (42. člen); 12. ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki ga 19. pošlje, prenese ali poskusi prenesti vrednostne je odredil inšpektor z odločbo (63. člen); papirje preko državne meje v nasprotju z določili 43. člena 13. v roku iz odločbe iz 64. člena tega zakona ne tega zakona; vplača depozita pri Banki Slovenije. 20. poskusi prenesti ali prenese preko državne meje (2) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 brez prijave carinski službi gotovino ali vrednostne papirje, tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne ki so kot taki določeni s tem ali z drugim zakonom, ki osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena. presegajo znesek določen z zakonom, ki ureja preprečeva- (3) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do nje pranja denarja (prvi odstavek 44. člena); 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni pod- 21. za opravljanje svoje dejavnosti kupuje in prodaja jetnik posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega tuja plačilna sredstva v menjalnicah (tretji odstavek 45. člena. člena); (4) Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 450.000 22. prodaja oziroma kupuje tuj denar v nasprotju s tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega četrtim odstavkom 45. člena; odstavka tega člena. 23. opravlja menjalniške posle v nasprotju z določili drugega odstavka 49. člena tega zakona oziroma v nasprotju s pogoji, ki jih na podlagi 49. člena tega zakona predpiše 72. člen Banka Slovenije. (1) Za prekrške po tem zakonu se lahko poleg denarne (2) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 kazni izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba prav- bili uporabljeni oziroma namenjeni za storitev prekrška ali so ne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega nastali z njegovo izvršitvijo. člena. (2) Če v postopku niso predložena ustrezna dokazila o (3) Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do izvoru denarja in vrednostnih papirjev, se lahko predmeti iz 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zasebnik, ki kot 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona odvzame- samostojni podjetnik posameznik stori prekršek iz prvega jo tudi, če niso storilčeva last. odstavka tega člena. (3) Za prekrške iz 18. in 20. točke prvega odstavka (4) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 450.000 70. člena tega zakona se poleg denarne kazni lahko odvza- tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekr- me prevozno ali prenosno sredstvo, če so bili na njegova šek iz prvega odstavka tega člena. tajna ali skrivna mesta skriti predmeti prekrška in če je vrednost predmeta prekrška večja od tretjine vrednosti pre- 71. člen voznega sredstva in je tisti, ki je predmete prekrška prevzel v (1) Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do prevoz ali prenos,vedel ali bi moral vedeti, da gre za takšne 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, predmete. če: (4) Prenosno ali prevozno sredstvo, s katerim se oprav- 1. odpre račun v tujem denarju v nasprotju s pogoji, ki ljajo prevozne storitve v javnem prometu, se lahko odvzame, jih določi Banka Slovenije na podlagi prvega odstavka če ni lastnina storilca prekrška le, če je njegov lastnik vedel, 37. člena tega zakona; da je bilo uporabljeno za storitev prekrška. 2. opravlja plačilni promet s tujino v nasprotju z nači- nom, ki ga predpiše na podlagi določil 39. člena tega zako- 73. člen na Banka Slovenije; (1) Postopek za prekrške, ki jih določa ta zakon, vodi in 3. opravi plačila v tuji gotovini v tujino ali iz tujine sprej- odločbo o prekršku na prvi stopnji izda Devizni inšpektorat me plačilo v tuji gotovini v nasprotju s pogoji in načinom, kot Republike Slovenije. ga predpiše Banka Slovenije (prvi odstavek 40. člena); (2) O pritožbi zoper odločbo o prekršku, ki je bila izda- 4. sprejme plačila nerezidenta v domači gotovini v nas- na na prvi stopnji, odloča Republiški senat za prekrške. protju z drugim odstavkom 40. člena tega zakona; 5. ne omogoči vpogled v poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo na podlagi določil drugega odstav- 74. člen ka 53. člena tega zakona; Postopek za prekrške iz tega zakona ni več dopusten, 6. ne poroča na zahtevo ministrstva, pristojnega za ko potečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. finance, v skladu s tretjim odstavkom 53. člena tega Zastaranje postopka pretrga vsako dejanje, ki ga stori pri- zakona; stojni organ za pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrga- 7. ne poroča o poslih s tujino kot to določa prvi odsta- njem začne zastaranje teči znova, vendar nastopi v vsakem vek 53. člena tega zakona v skladu in na način, ki ga primeru ne glede na pretrganja, ko potečejo štiri leta od določajo pogoji iz četrtega odstavka 53. člena tega zakona; dneva, ko je bil prekršek storjen. Stran 2504 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE tujih plačilnih sredstev v neposrednih stikih (Uradni list RS, št. 18/91-I), 75. člen – navodila o načinu opravljanja plačilnega prometa s Podzakonske akte po tem zakonu izdajo pristojni orga- tujino (Uradni list RS, št. 32/94, 37/94, 39/94, 83/94, ni najkasneje v 60 dneh po njegovi uveljavitvi. 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97 in 38/97), – sklepa o pogojih, pod katerimi se sme pri poslovanju 76. člen s tujino plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list Rezidenti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona skle- RS, št. 17/91-I in 14/95), njeno menjalniško pogodbo s pooblaščeno banko, morajo – sklepa o pogojih in merilih, pod katerimi smejo imeti najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona domače pravne osebe in zasebniki devizni račun pri poob- pridobiti dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zako- laščeni banki (Uradni list RS, št. 17/91-I), nom. – sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini (Uradni list RS, št. 77. člen 60/92 in 44/95), (1) Pogodbe o tujih vlaganjih, sklenjene na podlagi za- – sklepa o pogojih, pod katerimi se smejo tuja plačilna kona o tujih vlaganjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88), se sredstva tujih pravnih in fizičnih oseb sprejemati v depozit izvajajo v skladu s pogodbo do izteka pogodbe. (Uradni list RS, št. 17/91-I in 11/93), (2) Pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, regi- – sklepa o izpolnjevanju najmanjšega zneska deviz, ki strirane do dne uveljavitve tega zakona, se izvajajo v skladu s ga morajo imeti pooblaščene banke (Uradni list RS, št. pogodbo do izteka pogodbe. 73/95, 30/96, 34/96, 5/97 in 29/97) – sklepa o pogojih, pod katerimi smejo banke pooblaš- 78. člen čene za posle s tujino, deponirati devize na računih v tujini S potekom prehodnega obdobja štirih let po uveljavitvi za nedoločen čas, z odpovednim rokom ali jih vezati za Evropskega sporazuma o pridružitvi (Uradni list RS, št. določen čas (Uradni list RS, št. 17/91-I), 44/97) prenehajo veljati določbe 27. člena, tretjega odstav- – sklepa o kriterijih bonitete tujih bank, pri katerih sme- ka 29. člena in 32. člena tega zakona. jo imeti pooblaščene banke devizne račune (Uradni list RS, št. 18/91-I in 38/94), 79. člen – sklepa o pogojih, pod katerimi smejo pooblaščene S polnopravnim članstvom v Evropski skupnosti prene- banke kupovati in prodajati devize na tujih deviznih trgih hajo veljati določbe 26. člena, prvega ter drugega odstavka (Uradni list RS, št. 18/91-I), 28. člena tega zakona in 30. člena. – sklepa o pogojih, pod katerimi se sme iznašati iz države in prinašati v državo domača in tuja valuta in vrednot- 80. člen nice, ki se glasijo na domačo valuto (Uradni list RS, št. Določba drugega odstavka 48. člena tega zakona se 17/91-I, 21/91-I, 13/92, 30/92, 55/92,73/94 in 37/95); uporablja do uveljavitve ustrezne rešitve v zakonu, ki ureja – uredbo o dostavljanju podatkov o zunanjetrgovinskem carinsko področje. in deviznem poslovanju za leto 1993 davčnemu organu in deviznemu inšpektoratu za potrebe davčnega in deviznega 81. člen nadziranja (Uradni list RS, št. 17/94); (1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati b) podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in kreditnih poslih s tujino (Uradni list RS, št. 1/91 in 63/95): 71/93), razen določbe petega odstavka 26. člena tega – sklepa o dodatnih pogojih kreditiranja s tujino (Urad- zakona, ki se uporablja do ureditve poslovanja pravnih oseb, ni list RS, št. 18/91-I, 5/97 in 38/97), ki prirejajo posebne igre na srečo; zakon o kreditnih poslih s – sklepa o pogojih, pod katerimi lahko pooblaščena tujino (Uradni list RS, št. 1/91-I) in se preneha uporabljati banka odobri domači osebi devizni kredit (Uradni list RS, št. zakon o tujih vlaganjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88) ter 23/91-I, 20/92, 55/92, 2/95, 30/96 in 59/96), podzakonski akti, izdani na teh podlagah, razen: – sklepa o pogojih in načinu registracije kreditnih po- a) podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o slov s tujino (Uradni list RS, št. 39/96), deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I,71/93 in – sklepa o pogojih predčasne poravnave refinancira- 63/95): nih oziroma reprogramiranih obveznosti (Uradni list RS, št. – sklep o načinu opravljanja plačilnega prometa s tuji- 42/93), no (Uradni list RS, št. 6/97), – sklepa o omejitvi obsega zadolževanja v tujini (Uradni – sklepa o obveznem poročanju o poslih s tujino (Urad- list RS, št. 53/94), ni list RS, št. 60/92), – sklepa o uvedbi depozita za finančne kredite in de- – navodila za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o pozite, najete pri tujih osebah (Uradni list RS, št. 8/95 in poslih s tujino (Uradni list RS, št. 8/93, 19/93, 11/96, 10/95, 41/96, 77/96 in 29/97). 11/97 in 23/97), (2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati – sklepa o vzdrževanju likvidnosti pooblaščenih bank v določbe 2., 3., 4., 21., 22., 23., 24., 24.a, 28., 29., 30., plačilih do tujine (Uradni list RS, št 29/91-I, 3/92 in 36/92), 31.a, 32.a do 41., 45. in 45.a člena zakona o zunanjetrgo- – sklepa o pogojih in načinu nakupa, prodaje in depo- vinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94 niranja tujih plačilnih sredstev pri Banki Slovenije (Uradni list in 58/95) ter podzakonski akti uveljavljeni na njihovih podla- RS, št. 1/92), gah, razen: – sklepa o načinu opravljanja menjalniških poslov (Urad- podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o zuna- ni list RS, št. 18/95, 70/95 in 1/96), njetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, – navodila za izvajanje sklepa o načinu opravljanja me- 66/93, 7/94 in 58/95): njalniških poslov (Uradni list RS, št. 19/95), – sklepa o kriterijih za izdajo dovoljenj za naložbe do- – sklepa o načinih in rokih, v katerih pooblaščene ban- mačih pravnih oseb v podjetja v tujini (Uradni list RS, št. ke dostavljajo podatke o opravljenih nakupih in prodajah 28/95, 77/95 in 19/96), Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2505

– pravilnika o načinu priglasitve podjetij v tujini, ki so jih obveznost iz vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti ustanovile fizične osebe (Uradni list RS, št. 67/93), imetnik vrednostnega papirja vpisana v centralni register. – odredbe o prikazu terjatev do tujine (Uradni list RS, (2) Za pravice imetnikov iz nematerializiranih vrednost- št. 67/93). nih papirjev in pravice tretjih na teh papirjih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, in zakona o 82. člen gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99 – v nadaljnjem besedilu: nem listu Republike Slovenije. ZGD), če ni s tem zakonom drugače določeno.

Št. 440-01/91-5/37 Centralni register Ljubljana, dne 23. marca 1999. 3. člen Predsednik (1) Centralni register nematerializiranih vrednostnih pa- Državnega zbora pirjev (v nadaljnjem besedilu: centralni register) je centralna Republike Slovenije informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice Janez Podobnik, dr. med. l. r. iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih. (2) Centralni register vodi delniška družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za opravlja- 1034. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih nje storitev izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev, (ZNVP) nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena besedilu: klirinško depotna družba). in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije (3) Nadzor nad klirinško depotno družbo v zvezi z vode- izdajam njem centralnega registra opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija). U K A Z o razglasitvi zakona o nematerializiranih Bistvene sestavine vrednostnih papirjih (ZNVP) 4. člen Nematerializirani vrednostni papir mora imeti naslednje Razglašam zakon o nematerializiranih vrednostnih bistvene sestavine, vpisane v centralni register: papirjih (ZNVP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike 1. označbo vrste vrednostnega papirja, Slovenije na seji 23. marca 1999 2. oznako razreda vrednostnega papirja, če je izdajatelj izdal več razredov vrednostnih papirjev iste vrste, Št. 001-22-27/99 3. firmo oziroma naziv, sedež in matično številko izda- Ljubljana, dne 31. marca 1999. jatelja, 4. firmo oziroma naziv ali ime osebe, na katero se glasi Predsednik vrednostni papir, oziroma označbo, da se vrednostni papir Republike Slovenije glasi na prinosnika, Milan Kučan l. r. 5. natančno označeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja, 6. nominalni znesek, na katerega se glasi vrednostni Z A K O N papir, O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH 7. skupno nominalno vrednost celotne izdaje, PAPIRJIH (ZNVP) 8. datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register.

I. SPLOŠNE DOLOČBE Na koga se lahko glasi nematerializirani vrednostni papir Predmet zakona 5. člen 1. člen Nematerializirani vrednostni papir se lahko glasi na ime Ta zakon ureja način izdaje in prenosa nematerializira- ali na prinosnika. nih vrednostnih papirjev, način zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev z vrednostnimi papirji, izdanimi v nemateria- Pridobitev, omejitev in prenehanje pravic lizirani obliki, pogoje in omejitve dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev ter pravila 6. člen vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih (1) Pravice imetnika iz nematerializiranega vrednostne- papirjev. ga papirja nastanejo z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun tega imetnika v centralnem registru in Pojem nematerializiranega vrednostnega papirja se prenesejo s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun novega imetnika v centralnem registru. 2. člen (2) Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papir- (1) Nematerializirani vrednostni papir je izjava izdajate- ja, ki se vpisujejo v centralni register, se pridobijo, omejijo lja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednost- ali prenehajo z ustreznim vpisom v centralnem registru, če nih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil zakon ne določa drugače. Stran 2506 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

II. IZDAJATELJI NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH 1. sklep o izdaji vrednostnih papirjev, PAPIRJEV 2. odločba agencije o uspešnosti javne ponudbe, če je takšna odločba pogoj za veljavno izdajo vrednostnih papir- Izdajatelji, ki morajo izdati nematerializirane vrednostne jev, papirje 3. sklep o ustreznem vpisu v sodni register, kadar je takšen vpis pogoj za veljavno izdajo delnic, 7. člen 4. s strani izdajatelja podpisana pogodba o vodenju (1) Izdajatelji serijskih vrednostnih papirjev, katerih prva registra nematerializiranih vrednostnih papirjev in dokaz o plačilu obveznosti iz te pogodbe v zvezi z izdajo nemateriali- prodaja je bila opravljena po postopku javne ponudbe v ziranih vrednostnih papirjev. skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, so dolžni izdati nematerializirane vrednostne papirje. (2) Nematerializirane delnice so dolžne izdati tudi ban- Nepopoln nalog za izdajo ke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe in družbe za 12. člen upravljanje, ne glede na to, ali je bila prva prodaja njihovih delnic opravljena po postopku iz prejšnjega odstavka. Če nalog za izdajo ne obsega podatkov, ki jih mora obsegati, oziroma mu niso priložene predpisane listine, izda klirinško depotna družba sklep, s katerim izdajatelju naloži, Rok za izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev da pomanjkljivost odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši 8. člen kot petnajst dni. Izdajatelji iz prejšnjega člena so dolžni izdati nematerializirane vrednostne papirje v roku 15 dni, šteto od dneva, ko Izdaja vrednostnih papirjev so izpolnjeni pogoji za izdajo. 13. člen Investicijski kuponi vzajemnih skladov Klirinško depotna družba mora izdati nematerializirane vrednostne papirje v skladu z nalogom za izdajo v roku 9. člen osmih dni po prejemu popolnega naloga oziroma v tem roku Določba prvega odstavka 7. člena tega zakona ne velja odločiti o zavrnitvi naloga. za investicijske kupone vzajemnih skladov, ustanovljenih po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje Zavrnitev naloga za izdajo (Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 – popr. in 10/98). 14. člen Pravica izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev Klirinško depotna družba zavrne nalog za izdajo v naslednjih primerih: 10. člen 1. če se nalog za izdajo nanaša na izdajo delnic oziro- Izdajatelji drugih serijskih vrednostnih papirjev smejo ma zamenljivih obveznic, ki jih je mogoče veljavno izdati šele izdati nematerializirane vrednostne papirje oziroma opraviti po ustreznem vpisu v sodni register in takšen vpis ni bil postopek zamenjave za nematerializirane vrednostne pa- opravljen; pirje. 2. če se podatki iz naloga za izdajo ne ujemajo s podatki iz sklepa o izdaji vrednostnih papirjev; 3. v drugih primerih, ko na podlagi podatkov iz naloga III. IZDAJA NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH za izdajo in nalogu priložene dokumentacije izhaja, da bi bila PAPIRJEV izdaja vrednostnih papirjev, na katere se nalog nanaša, nična. Nalog za izdajo vrednostnih papirjev Nastanek obveznosti izdajatelja 11. člen 15. člen (1) Ob izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev mo- Obveznost izdajatelja iz nematerializiranih vrednostnih ra izdajatelj klirinško depotni družbi izdati in izročiti nalog, da papirjev nastane v trenutku, ko klirinško depotna družba v imenu in za račun izdajatelja izda nematerializirane vred- izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v cen- nostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o tralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nemate- bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev, rializiranih vrednostnih papirjev in nematerializirane vrednost- in jih vpiše na račune imetnikov, ki so vpisali in vplačali te ne papirje vpiše na račune imetnikov v skladu z nalogom za vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: nalog za izdajo). izdajo. (2) Nalog za izdajo mora obsegati najmanj naslednje sestavine: 1. bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih IV. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NEMATERIALIZIRANIH papirjev, na izdajo katerih se nanaša nalog (4. člen tega VREDNOSTNIH PAPIRJEV zakona); 2. firmo oziroma ime upravičencev do nematerializira- Zakoniti imetnik nih vrednostnih papirjev z navedbo enolične identifikacije upravičencev in sedeža oziroma prebivališča ter števila vred- 16. člen nostnih papirjev, ki se posameznemu upravičencu izročijo; (1) Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja 3. firmo, sedež, naslov in kontaktno osebo izdajatelja. lahko uveljavlja le njegov zakoniti imetnik. (3) Nalogu za izdajo morajo biti priložene naslednje (2) Zakoniti imetnik nematerializiranega vrednostnega listine: papirja je tista oseba, v korist katere je nematerializirani Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2507 vrednostni papir vpisan v centralnem registru, razen če je bil Vodenje centralnega registra vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika oziro- 20. člen ma drugega veljavnega pravnega temelja. (1) Centralni register se vodi tako, da se vodijo in (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka postane vzdržujejo vsi podatki iz računov vrednostnih papirjev imetni- dobroverna oseba, v korist katere je bil nematerializirani vred- kov in članov klirinško depotne družbe. nostni papir vpisan v centralnem registru, zakoniti imetnik in (2) V centralni register je vpisan vsak imetnik vrednost- pridobi pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja, nih papirjev oziroma član klirinško depotne družbe z eno- tudi če je bil vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v lično identifikacijo imetnika in člana klirinško depotne družbe. njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imet- Enolična identifikacija se določi ob vpisu pravic iz vrednost- nika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja. nega papirja imetnika oziroma člana klirinško depotne (4) Kadar je bil nematerializirani vrednosti papir vpisan družbe. v korist posamezne osebe na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu, se v smislu prejšnjega odstavka šteje, Načelo vrstnega reda da je njegov pridobitelj dobroveren. 21. člen (1) Klirinško depotna družba mora zagotoviti, da se V. VODENJE CENTRALNEGA REGISTRA prenosi vrednostnih papirjev na račune imetnikov in vpisi pravic tretjih oziroma omejitve prenosljivosti oziroma prepo- 1. Splošne določbe vedi razpolaganj izvršujejo po vrstnem redu vnosa nalogov v centralni register. Račun vrednostnih papirjev (2) Klirinško depotna družba mora zagotoviti, da se nalog za prenos vrednostnega papirja s posameznega 17. člen računa vrednostnih papirjev na drug račun oziroma nalog za (1) Račun nematerializiranih vrednostnih papirjev (v na- vpis pri tem računu glede posameznega vrednostnega pa- daljnjem besedilu: račun vrednostnih papirjev) združuje vred- pirja ne more izvršiti, dokler niso izvršeni prej vneseni nalogi nostne papirje posameznega imetnika, pri katerih je lastniš- za prenos oziroma vpis pri tem računu. kopravno stanje enako in v zvezi s katerimi obstoji enako (3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pooblastilo za vnos nalogov za prenos vrednostnih papirjev druge prenose in vpise. na drug račun vrednostnih papirjev oziroma za vpis pravic tretjih na vrednostnem papirju. Vnos nalogov (2) Lastniškopravno stanje je enako v smislu prejšnjega odstavka, kadar je imetnik nematerializiranih vrednostnih 22. člen papirjev ista oseba in kadar na teh papirjih ni pravic tretjih (1) Naloge posameznega imetnika za: oziroma so vpisane enake pravice tretjih. 1. prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev med (3) Pooblastilo za vnos nalogov je enako v smislu prve- računi istega imetnika, ga odstavka tega člena, kadar je imetnik s pogodbo o vode- 2. prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na nju računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, pogodbo račun novega imetnika, o borznem posredovanju oziroma na podlagi drugega prav- 3. vpis oziroma izbris zastavne pravice oziroma drugih nega posla, za vnos nalogov za prenos nematerializiranih pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih tega vrednostnih papirjev na druge račune vrednostnih papirjev imetnika, oziroma vpis pravic tretjih na njegovih vrednostnih papirjih 4. vpis oziroma izbris prepovedi razpolaganja v korist pooblastil istega člana klirinško depotne družbe. določene osebe, vnaša član klirinško depotne družbe, ki na podlagi Odprtje računov pogodbe o vodenju računov vrednostnih papirjev vodi račun tega imetnika, če ta zakon za posamezne primere ne do- 18. člen loča, da naloge vnaša klirinško depotna družba. (1) V centralnem registru se odprejo računi vrednostnih (2) Naloge iz prejšnjega odstavka vnaša član klirinško papirjev, preko katerih se vodijo stanja nematerializiranih depotne družbe neposredno v centralnem registru preko vrednostnih papirjev posameznih imetnikov, opravljajo pre- računalniške povezave s tem registrom. nosi pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in vpi- (3) Šteje se, da je nalog vnesen, ko član klirinško sujejo pravice tretjih na nematerializiranih vrednostnih papir- depotne družbe neposredno v centralnem registru preko jih, omejitve prenosljivosti in prepovedi razpolaganja. računalniške povezave vnese podatke, ki jih mora v skladu s (2) Podrobnejši način vodenja računov vrednostnih pa- tem zakonom vsebovati nalog, in ko potrdi vnos, če zakon pirjev določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja. za posamezne primere ne določa drugače.

Vodenje stanj na računih vrednostnih papirjev Izvrševanje nalogov

19. člen 23. člen Na računih vrednostnih papirjev se vodijo pravice iz (1) Klirinško depotna družba izvrši nalog imetnika, če je nematerializiranih vrednostnih papirjev imetnikov vrednost- po stanju centralnega registra to mogoče in če ni ovir za nih papirjev, skupaj z enolično identifikacijo imetnika pravic njegovo izvršitev. iz nematerializiranega vrednostnega papirja, morebitnimi (2) Za izvršitev naloga ni ovir v smislu prejšnjega od- omejitvami pri izvrševanju pravic, pravicami tretjih na nema- stavka, če ni ovir za prenos vrednostnih papirjev (36. člen terializiranem vrednostnem papirju in drugimi podatki v zvezi tega zakona) in če imetniku ni prepovedano razpolagati z s pravicami iz nematerializiranega vrednostnega papirja, vrednostnimi papirji, ki so predmet naloga (37. člen tega omejitvami prenosljivosti in prepovedmi razpolaganja. zakona). Stran 2508 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(3) Vnesene naloge, ki jih ni mogoče izvršiti oziroma za Omejitev prenosljivosti izvršitev katerih obstajajo ovire za prenos in nepopolne naloge klirinško depotna družba izbriše v roku, določenem s 29. člen pravili poslovanja klirinško depotne družbe. Prenosljivost serijskih vrednostnih papirjev se lahko omeji samo pod pogoji in na način, določen z zakonom. Vzdrževanje podatkov centralnega registra Izdajateljeva omejitev prenosljivosti 24. člen (1) Klirinško depotna družba mora tekoče usklajevati 30. člen podatke o imetnikih vrednostnih papirjev, in sicer: (1) Izdajatelj lahko ob izdaji imenskih delnic omeji nji- 1. spremembe enoličnih identifikacij in davčnih številk, hovo prenosljivost v skladu z ZGD samo tako, da njihov 2. spremembe imena, firme oziroma naziva, prenos pogojuje z dovoljenjem pristojnega organa družbe. 3. spremembe naslova oziroma sedeža, (2) Omejitev iz prejšnjega odstavka vpiše klirinško de- s podatki sodnega registra, registra prebivalstva in potna družba v centralni register na podlagi naloga za izdajo davčnega registra. (11. člen tega zakona), če je nalogu priložen veljaven sklep (2) Državni organi, ki vodijo uradne evidence iz prejš- o omejitvi prenosljivosti. Pri vpisu omejitve se vpiše tudi njega odstavka, morajo klirinško depotni družbi tekoče spo- organ izdajatelja, ki je pristojen odločati o dovoljenju za ročati spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka. prenos. (3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti imenskih Izpisek stanja na računu obveznic. (4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se 25. člen smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti vred- (1) Člani klirinško depotne družbe, ki vodijo račune nostnih papirjev, določeno s posebnim zakonom. strank, morajo stranki ob vsaki spremembi stanja izdati izpisek z navedbo stanja. Omejitev prenosljivosti na podlagi soglasja imetnika (2) Klirinško depotna družba mora vsakemu imetniku enkrat letno izdati izpisek stanja na računu vrednostnih pa- 31. člen pirjev na dan 31.12. preteklega leta. (1) Po izdaji nematerializiranih imenskih vrednostnih papirjev lahko izdajatelj omeji prenosljivost v skladu z ZGD 2. Predmet vpisa samo tako, da njihov prenos pogojuje z dovoljenjem pristojnega organa družbe, in samo tistih, katerih imetniki s tem Predmet vpisa soglašajo. (2) Soglasje imetnika iz prejšnjega odstavka mora biti 26. člen izdano v obliki notarskega zapisa. V centralni register se vpisujejo: (3) Omejitev prenosljivosti iz prvega odstavka tega čle- 1. nematerializirani vrednostni papirji, na vpiše klirinško depotna družba na podlagi naloga izdaja- 2. pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in telja ali imetnika. Nalogu mora biti priložen odpravek notar- njihovi imetniki; skega zapisa iz prejšnjega odstavka. Pri vpisu omejitve se 3. pravice tretjih na nematerializiranem vrednostnem vpiše tudi organ izdajatelja, ki je pristojen odločati o dovolje- papirju in imetniki teh pravic; nju za prenos. 4. prepovedi in omejitve prenosljivosti nematerializiranih vrednostnih papirjev. Prepoved razpolaganja

Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja 32. člen (1) Imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja 27. člen se lahko v korist določene osebe s pravnim poslom odpove V centralni register se vpišejo pravice iz nematerializi- razpolaganju z nematerializiranim vrednostnim papirjem za ranega vrednostnega papirja v skladu z nalogom za izdajo določen čas, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tem ali (11. člen tega zakona). drugem zakonu. (2) Delavec, član uprave oziroma član nadzornega sveta se lahko s pogodbo o udeležbi na dobičku družbe odpo- Pravice tretjih na nematerializiranem vrednostnem ve razpolaganju z delnicami oziroma drugimi vrednostnimi papirju papirji, ki mu jih družba – izdajatelj izroči na podlagi take pogodbe v korist družbe – izdajatelja, za določen čas, ki ne 28. člen sme biti daljši od deset let. Odpoved razpolaganja iz prejš- (1) Na nematerializiranem vrednostnem papirju lahko njega stavka preneha z iztekom časa, za katerega je bila tretji pridobi: dogovorjena. 1. zastavno pravico; (3) V primeru izvršbe na vrednostne papirje, ki so pred- 2. pravico užitka; met prepovedi razpolaganja, zaradi izterjave denarne terja- 3. odkupno pravico; tve, ima oseba, v korist katere je ta prepoved vpisana, pred- 4. predkupno pravico. kupno pravico. (2) Pravice iz prejšnjega odstavka, ki so vpisane v cen- (4) Če je odpoved razpolaganja vpisana v centralnem tralni register, učinkujejo nasproti vsakokratnemu imetniku registru, imetnik brez soglasja osebe, v korist katere se je nematerializiranega vrednostnega papirja. odpovedal razpolaganju, ne more odtujiti ali obremeniti ne- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2509 materializiranega vrednostnega papirja s pravicami tretjih VI. PRENOS NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH (prepoved razpolaganja) v obdobju, za katero se je razpola- PAPIRJEV NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA ganju odpovedal. (5) Prepoved razpolaganja se vpiše v centralni register Prenos pravic iz nematerializiranega vrednostnega na podlagi naloga imetnika ali osebe, v korist katere se je papirja imetnik razpolaganju veljavno odpovedal. Pri vpisu prepovedi razpolaganja se vpiše tudi: 35. člen 1. pravni posel, ki je bil temelj vpisa prepovedi, (1) Pravice dosedanjega imetnika iz nematerializirane- 2. oseba, v korist katere prepoved obstoji, ga vrednostnega papirja se prenesejo s prenosom nema- 3. v primeru iz tretjega odstavka tega člena tudi dan terializiranega vrednostnega papirja na račun novega imet- prenehanja prepovedi. nika. (6) Nalogu za vpis prepovedi razpolaganja je treba pri- (2) Kadar je na podlagi nematerializiranega vrednost- ložiti pogodbo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega nega papirja že nastalo samostojno upravičenje do izplačila člena, na kateri je imetnikov podpis notarsko overjen. dividende oziroma drugih donosov iz vrednostnega papirja, se to upravičenje prenese na novega imetnika hkrati s pre- (7) Imetnik se lahko odpove razpolaganju z nemateriali- nosom vrednostnega papirja, če je bil prenos vrednostnega ziranimi vrednostnimi papirji tudi pod pogoji in na način, papirja izvršen pred dnem, ki ga je izdajatelj oziroma pristoj- določen z zakonom o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97). ni organ izdajatelja določil kot presečni dan. Za vpis in učinke prepovedi razpolaganja iz prejšnjega stav- (3) Prenos iz prvega odstavka tega člena se opravi na ka se smiselno uporabljajo določbe petega odstavka tega podlagi naloga dosedanjega imetnika, če zakon ne določa člena in 37. člen tega zakona, če ni v zakonu o prevzemih drugače. drugače določeno. Učinek omejitve prenosljivosti 3. Odgovornost za škodo 36. člen Odgovornost člana klirinško depotne družbe (1) Če je pri nematerializiranem vrednostnem papirju vpisana omejitev prenosljivosti iz 30. oziroma 31. člena tega 33. člen zakona, se nematerializirani vrednostni papir lahko prenese na račun novega imetnika samo, če dosedanji imetnik nalo- (1) Član klirinško depotne družbe objektivno odgovarja gu priloži dovoljenje pristojnega organa izdajatelja za prenos imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register, za na novega imetnika. škodo, ki mu jo povzroči z opustitvijo vnosa oziroma z nepra- (2) Če je prenos določenih nematerializiranih vrednost- vilnim vnosom naloga. nih papirjev z zakonom prepovedan, takšnih vrednostnih (2) Član klirinško depotne družbe je prost odgovornosti papirjev ni mogoče prenesti na račun novega imetnika, če za škodo iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da je vzrok za zakon ne določa drugače. opustitev vnosa oziroma za nepravilen vnos naloga dogodek, ki je bil zunaj njegovega poslovanja in njegovega učin- Učinek prepovedi razpolaganja ka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. (3) Član klirinško depotne družbe je prost odgovornosti 37. člen za škodo iz prvega odstavka tega člena tudi, če dokaže, da (1) Če je pri nematerializiranem vrednostnem papirju je vzrok za opustitev vnosa oziroma za nepravilen vnos nalo- vpisana prepoved razpolaganja iz 32. člena tega zakona, ga ravnanje imetnika ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričako- brez soglasja osebe, v korist katere je prepoved vpisana, vati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. nematerializiranega vrednostnega papirja ni dovoljeno prenesti na račun novega imetnika in na vrednostnem papirju ni Odgovornost klirinško depotne družbe dovoljeno vpisati pravic tretjih. (2) Učinek prepovedi razpolaganja iz prejšnjega od- 34. člen stavka je ovira samo za izvršitev prenosa oziroma vpisa na (1) Klirinško depotna družba objektivno odgovarja izda- podlagi naloga imetnika, ni pa ovira za prenos oziroma vpis jatelju oziroma imetniku pravic, ki so predmet vpisa v cen- na podlagi sodne odločbe. (3) Če se prenese nematerializirani vrednostni papir na tralni register, za škodo, ki mu jo povzroči z neizvršitvijo račun novega imetnika na podlagi sklepa o dedovanju, osta- oziroma nepravilno izvršitvijo naloga, oziroma s kršitvijo dru- ne prepoved razpolaganja vpisana v centralnem registru. gih obveznosti, določenih s tem zakonom. (2) Klirinško depotna družba je prosta odgovornosti za Prenos na podlagi poslov, sklenjenih škodo iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da je vzrok za na organiziranem trgu neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma drugo kršitev dogodek, ki je bil zunaj njenega poslovanja in 38. člen njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti (1) Kadar se s serijskimi vrednostnimi papirji trguje na ali ga odvrniti. organiziranem trgu vrednostnih papirjev in pravila tega trga (3) Klirinško depotna družba je prosta odgovornosti za določajo, da udeleženec trgovanja pooblašča organizatorja škodo iz prvega odstavka tega člena tudi, če dokaže, da je trgovanja, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih v vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga ozi- imenu in za račun udeleženca trgovanja opravi izpolnitev roma drugo kršitev ravnanje izdajatelja, imetnika, člana kli- obveznosti udeleženca oziroma njegovih strank iz takšnega rinško depotne družbe ali koga tretjega, ki ga ni mogla trgovanja, opravi klirinško depotna družba prenos vrednost- pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih od- nih papirjev na podlagi obvestila organizatorja trgovanja o straniti. sklenjenih poslih. Stran 2510 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(2) Organiziran trg vrednostnih papirjev po tem zakonu Vpis pravice na vrednostnem papirju je trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je 41. člen urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov. (1) Pravica na vrednostnem papirju se vpiše v cen- (3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da tralni register tako, kot je njena vsebina navedena v nalo- je imetnik vrednostnega papirja udeležencu trgovanja, ki gu za vpis. vodi imetnikov račun, izdal nalog za prenos nematerializi- (2) Pri pravici se vpiše tudi upravičenec. ranih vrednostnih papirjev z njegovega računa na račun novega imetnika zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, ki jih Učinek vpisa pravice na vrednostnem papirju je na organiziranem trgu vrednostnih papirjev sklenil ude- leženec za njegov račun. 42. člen (4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, Pravice na vrednostnem papirju učinkujejo nasproti tret- da je nalog za prenos nematerializiranega vrednostnega jim od vpisa v centralni register. papirja vnesen, ko se v skladu s pravili poslovanja klirinško depotne družbe v centralni register vnesejo podatki o skle- 2. Zastavna pravica njenih poslih. Pridobitev zastavne pravice Prenos na podlagi drugih poslov 43. člen 39. člen (1) Zastavni upnik pridobi zastavno pravico na vred- (1) Kadar pravni posel, ki je podlaga za prenos pravic iz nostnem papirju z vpisom zastavne pravice v centralnem vrednostnega papirja, ni bil sklenjen na organiziranem trgu, registru. se prenos izvrši na podlagi naloga dosedanjega imetnika (2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja nematerializiranega vrednostnega papirja. tudi za pridobitev zastavne pravice na vrednostnem papirju, (2) Nalog za prenos mora obsegati: ki je že zastavljen drugemu, in za zastavno pravico na obsto- 1. firmo in sedež oziroma ime in naslov dosedanjega in ječi zastavni pravici v dobro tretje osebe. novega imetnika, 2. enolično identifikacijo dosedanjega in novega imet- Nalog za vpis zastavne pravice nika, 3. natančno označbo vrednostnega papirja, 44. člen 4. število vrednostnih papirjev, ki so predmet prenosa, (1) Nalog za vpis zastavne pravice mora poleg podat- 5. pravni temelj prenosa, kov iz drugega odstavka 40. člena tega zakona obsegati 6. podpis dosedanjega imetnika. tudi: 1. firmo in sedež oziroma ime in naslov dolžnika, kadar je imetnik vrednostni papir zastavil za tuj dolg, VII. VPIS PRAVIC TRETJIH NA VREDNOSTNEM PAPIRJU 2. enolično identifikacijo dolžnika, kadar je imetnik NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA vrednostni papir zastavil za tuj dolg, 3. višino in dospelost terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, Skupne določbe 1. 4. navedbo člana klirinško depotne družbe, ki ga je zastavni upnik pooblastil za razpolaganje z zastavljenim vred- Nalog za vpis nostnim papirjem za račun zastavnega upnika. (2) Nalog za vpis zastavne pravice lahko obsega tudi 40. člen navedbo, da je upravičenec do izplačila dividend oziroma (1) Kadar je pravni posel podlaga za nastanek pravic drugih donosov iz zastavljenih vrednostnih papirjev zastavni tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju (v nadalj- upnik oziroma imetnik vrednostnega papirja. njem besedilu: pravice na vrednostnem papirju) iz prvega (3) Kadar nalog za vpis zastavne pravice ne obsega odstavka 28. člena tega zakona, se pravice vpišejo v cen- navedbe iz prejšnjega odstavka se šteje, da je upravičenec tralni register na podlagi naloga imetnika vrednostnega pa- do izplačila dividend oziroma drugih donosov iz zastavljenih pirja. vrednostnih papirjev zastavni upnik. (2) Nalog za vpis pravice na vrednostnem papirju mora obsegati: Vpis pravice zastavnega upnika do donosov 1. firmo in sedež oziroma ime in naslov imetnika in osebe, v korist katere se zahteva vpis pravice (v nadaljnjem 45. člen besedilu: upravičenec); Kadar je zastavni upnik upravičenec do donosov iz 2. enolično identifikacijo imetnika in upravičenca, zastavljenih vrednostnih papirjev, se hkrati z vpisom zastav- 3. natančno označbo vrednostnih papirjev, na katerih ne pravice vpiše tudi to upravičenje zastavnega upnika. naj se vpiše pravica, 4. število vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše Vpis zakonite zastavne pravice pooblaščenega pravica, udeleženca 5. vsebino pravice, 6. rok trajanja pravice, če je njeno trajanje omejeno, 46. člen 7. pravni temelj nastanka pravice, (1) Kadar ima pooblaščeni udeleženec, ki za imetnika 8. podpis imetnika, na podlagi pogodbe o borznem posredovanju opravlja posle 9. druge sestavine, ki jih določa zakon za posamezno nakupa in prodaje vrednostnih papirjev na organiziranem vrsto pravice na vrednostnem papirju. trgu, zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2511 te pogodbe, vpiše klirinško depotna družba zastavno pravi- 30 let. Če s pravnim poslom rok trajanja užitka ni določen co na podlagi naloga pooblaščenega udeleženca. oziroma je določen rok, ki je daljši od 30 let, užitek preneha (2) Za nalog pooblaščenega udeleženca se smisel- z iztekom 30 let. Pred iztekom roka užitek preneha s prene- no uporabljajo določbe prvega odstavka 44. člena tega hanjem pravne osebe. zakona. Učinek vpisa užitka Prodaja zastavljenega nematerializiranega vrednostnega papirja 51. člen Z vpisom užitka v centralni register pridobi užitkar pravi- 47. člen co do izplačila dividend oziroma drugih donosov iz vrednost- (1) Kadar dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve, nega papirja. zavarovane z zastavo vrednostnega papirja, s katerim se trguje na organiziranem trgu, lahko zastavni upnik proda Vpis izbrisa užitka zastavljeni vrednostni papir na organiziranem trgu po osmih dneh od dneva, ko je opozoril dolžnika, pa tudi zastavitelja, 52. člen če to ni ista oseba, da bo tako ravnal. Opozorilo mora (1) Izbris užitka se vpiše na podlagi naloga imetnika poslati s priporočeno poštno pošiljko. vrednostnega papirja. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora upnik nalo- (2) Kadar imetnik zahteva vpis izbrisa užitka pred izte- gu, s katerim pooblasti pooblaščenega udeleženca, da za kom roka trajanja užitka, mora nalogu priložiti notarsko over- njegov račun proda vrednostni papir na organiziranem trgu, jeno izjavo užitkarja, da dovoljuje vpis izbrisa užitka, oziroma priložiti kopijo obvestila in dokaz o oddaji na pošto iz prejš- pravnomočno sodno odločbo, ki nadomešča takšno izjavo. njega odstavka. (3) Hkrati s prenosom vrednostnega papirja zaradi iz- 4. Odkupna pravica polnitve obveznosti iz prodaje na podlagi posla iz prvega odstavka tega člena, se vpiše izbris zastavne pravice. Odkupna pravica

Vpis izbrisa zastavne pravice 53. člen (1) Odkupna pravica je enostransko oblikovalno upra- 48. člen vičenje, z uresničitvijo katerega je sklenjena pogodbo o (1) Izbris zastavne pravice vpiše član klirinško depotne prodaji vrednostnega papirja, ki je predmet odkupne pravi- družbe iz 4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona ce, med imetnikom vrednostnega papirja kot prodajalcem in na podlagi naloga zastavnega upnika ali imetnika vrednost- imetnikom odkupne pravice kot kupcem, za določeno ceno nega papirja. v določenem času oziroma na določen dan. (2) Za nalog zastavnega upnika iz prejšnjega odstavka (2) Rok za uresničitev odkupne pravice ne more biti se smiselno uporablja določba prvega odstavka 44. člena daljši od pet let. tega zakona. (3) Nalogu imetnika iz prvega odstavka tega člena mora Uresničitev odkupne pravice biti priložena notarsko overjena izjava upnika, da dovoljuje vpis izbrisa zastavne pravice, oziroma pravnomočna sodna 54. člen odločba, ki nadomešča takšno izjavo. (1) Odkupni upravičenec uresniči odkupno pravico ta- (4) Hkrati z vpisom izbrisa zastavne pravice se vpiše ko, da imetnika vrednostnega papirja, na katerega je vpisa- tudi izbris upravičenja zastavnega upnika iz 45. člena tega na odkupna pravica, s priporočeno poštno pošiljko obvesti, zakona. da vrednostni papir kupi za ceno, določeno s pravnim poslom, ki je bil temelj za pridobitev odkupne pravice. 3. Užitek na vrednostnem papirju (2) Hkrati z izjavo iz prejšnjega odstavka mora odkupni upravičenec plačati kupnino ali jo položiti pri sodišču. Užitek na vrednostnem papirju Vpis odkupne pravice 49. člen (1) Užitek na vrednostnem papirju je pravica tretje ose- 55. člen be do izplačila dividend oziroma drugih donosov iz vrednost- Nalog za vpis odkupne pravice mora poleg podatkov iz nega papirja. drugega odstavka 40. člena tega zakona obsegati tudi: (2) Užitek na vrednostnem papirju se pridobi na podlagi 1. ceno, po kateri je mogoče odkupiti vrednostni pravnega posla, s katerim imetnik vrednostnega papirja (užit- papir, kodajalec) na tretjo osebo (užitkar) prenese pravico do iz- 2. dan, na katerega je odkupno pravico mogoče ure- plačila dividend oziroma drugih donosov iz vrednostnega sničiti oziroma rok trajanja odkupne pravice. papirja. Izbris odkupne pravice Trajanje užitka 56. člen 50. člen (1) Izbris odkupne pravice se vpiše na podlagi naloga (1) Kadar je užitkar fizična oseba, preneha užitek s imetnika vrednostnega papirja. smrtjo užitkarja, če ni s pravnim poslom določen krajši rok (2) Kadar imetnik zahteva vpis izbrisa odkupne pravice trajanja užitka. pred dnem, določenim za njeno uresničitev, oziroma pred (2) Kadar je užitkar pravna oseba, mora biti s pravnim iztekom roka trajanja odkupne pravice, mora nalogu priložiti poslom določen rok trajanja užitka, ki ne sme biti daljši od notarsko overjeno izjavo odkupnega upravičenca, da dovo- Stran 2512 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije ljuje vpis izbrisa odkupne pravice, oziroma pravnomočno Izvršba za izterjavo denarne terjatve sodno odločbo, ki nadomešča takšno izjavo. (3) Kadar se vrednostni papir, na katerem je vpisana 62. člen odkupna pravica, prenese na odkupnega upravičenca, se (1) Kadar teče izvršba iz 60. člena tega zakona za hkrati s prenosom izbriše odkupna pravica. izterjavo oziroma zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi iz drugega odstavka Neprenosljivost odkupne pravice 60. člena tega zakona zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe. 57. člen (2) Zastavno pravico iz prejšnjega odstavka vpiše kli- rinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi. Odkupna pravica ni prenosljiva s pravnimi posli med (3) V primeru iz prvega odstavka tega člena prenese živimi. klirinško depotna družba nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca na podlagi sklepa, s katerim sodišče 5. Predkupna pravica odredi prenos. Ta sklep nadomešča izročitev nematerializiranih vrednostnih papirjev kupcu. Vpis predkupne pravice (4) Kadar je sodišče s sklepom o prodaji pooblastilo pooblaščenega udeleženca, da opravi prodajo vrednostnih 58. člen papirjev, ki so predmet izvršbe na organiziranem trgu vred- (1) Nalog za vpis predkupne pravice mora poleg podat- nostnih papirjev, se za prenos prodanih vrednostnih papirjev kov iz drugega odstavka 40. člena tega zakona obsegati tudi na račun kupca smiselno uporablja določba tretjega odstav- rok trajanja predkupne pravice. ka 47. člena tega zakona. (2) Predkupni upravičenec pridobi predkupno pravico z vpisom predkupne pravice v centralnem registru. Izvršba za izročitev vrednostnih papirjev 63. člen Izbris predkupne pravice Kadar teče izvršba iz 60. člena tega zakona za izročitev 59. člen vrednostnih papirjev upniku, prenese klirinško depotna družba nematerializirane vrednostne papirje iz dolžnikovega Za izbris predkupne pravice se smiselno uporabljajo računa na račun upnika na podlagi obvestila sodišča o prav- določbe 56. člena tega zakona. nomočnosti sklepa o izvršbi.

Prenos na univerzalnega pravnega naslednika VIII. PRIDOBITEV IN PRENOS PRAVIC NA PODLAGI SODNE ODLOČBE 64. člen (1) Klirinško depotna družba prenese nematerializirane Vpis sklepa o izvršbi vrednostne papirje iz računa imetnika na račune njegovih dedičev na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju 60. člen oziroma drugega ustreznega izvršilnega naslova. (1) Sodišče vroči sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo (2) V drugih primerih univerzalnega pravnega nasled- izvršbo oziroma zavarovanje na nematerializirane vrednost- stva prenese klirinško depotna družba nematerializirane vred- ne papirje, tudi klirinško depotni družbi. nostne papirje iz računa pravnega prednika na račune prav- (2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prejš- nih naslednikov na podlagi ustreznega dokaza o pravnem njega odstavka pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, nasledstvu (na primer: sklepa o vpisu pripojitve v sodni regi- na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi z vpisom ster pri prevzemni družbi). naslednjih podatkov: 1. sodišče, ki je sklep izdalo, 2. opravilna številka sklepa, IX. VODENJE REGISTROV IMENSKIH VREDNOSTNIH 3. datum izdaje sklepa. PAPIRJEV (3) Z vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka imetnik ne more več razpolagati. Vodenje registrov imenskih vrednostnih papirjev (4) Prepoved razpolaganja iz prejšnjega odstavka vpi- še klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvrš- 65. člen bi. Glede učinka vpisa prepovedi razpolaganja iz prejšnje- (1) Klirinško depotna družba v imenu in za račun izdaja- ga stavka se smiselno uporablja določba 37. člena tega teljev imenskih vrednostnih papirjev iz 7. oziroma 10. člena tega zakona vodi delniško knjigo oziroma register imenskih zakona. vrednostnih papirjev. (5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporablja- (2) Prenos pravic iz imenskega vrednostnega papirja jo tudi za sklep o izvršbi, ki ga v mejah svojih pristojnosti izda oziroma vpis pravic tretjih na imenskem vrednostnem papirju upravni organ. v centralnem registru ima nasproti izdajatelju pravne učinke ustreznega vpisa v delniški knjigi oziroma registru imenskih Vpis odločbe nadzornega organa vrednostnih papirjev.

61. člen Deponiranje imenskih delnic zaradi udeležbe Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za vpis na skupščini delničarjev odločbe, ki jo v mejah svojih pristojnosti Banka Slovenije, agencija oziroma drug državni organ izda pri izvrševanju 66. člen nalog nadzora nad banko, borzno posredniško družbo, Kadar statut delniške družbe pogojuje udeležbo na družbo za upravljanje, zavarovalnico oziroma drugo osebo. skupščini delničarjev ali uresničevanje glasovalne pravice s Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2513 tem, da se delnice, ki se glasijo na ime, shranijo, se šteje, račun imetnika, morajo izročiti vrednostni papir klirinško de- da so delnice shranili tisti imetniki nematerializiranih delnic, potni družbi še pred iztekom roka iz tretjega odstavka ki so bili vpisani v centralni register na zadnji dan roka za 68. člena tega zakona, kadar želijo opraviti prenos pravic iz deponiranje delnic, imetniki nematerializiranih delnic pa so vrednostnega papirja oziroma uveljaviti pravice iz vrednost- dolžni do izteka roka za deponiranje prijaviti svojo udeležbo nega papirja. na skupščini delničarjev. (2) Klirinško depotna družba opravi zamenjavo vrednostnega papirja z nematerializiranim vrednostnim papirjem Izvrševanje pravic iz prinosniških vrednostnih papirjev posameznega imetnika na način, določen v prvem odstavku 68. členu tega zakona, ko ji ta imetnik izroči vrednostni 67. člen papir. (1) Kadar statut delniške družbe pogojuje udeležbo na skupščini delničarjev ali uresničevanje glasovalne pravice s tem, da se delnice na prinosnika shranijo, mora član XI. ZAMENJAVA DELNIC V ZVEZI S SPREMEMBAMI klirinško depotne družbe, pri katerem se za imetnike vodijo KAPITALA, ZDRUŽITVAMI IN PREOBLIKOVANJI vrednostni papirji na računu vrednostnih papirjev pri klirin- ško depotni družbi ali klirinško depotna družba, če se 1. Skupna določba vrednostni papirji za imetnike vodijo neposredno na računu pri klirinško depotni družbi, izdati imetnikom potrdilo o Uporaba določb stanju na računu vrednostnih papirjev na zadnji dan roka za deponiranje delnic. 70. člen (2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se glasi na prinosni- Kadar je zaradi spremembe osnovnega kapitala delniš- ka in se lahko uporablja samo kot izkazni papir za uveljavlja- ke družbe, združitve oziroma razdružitve delniške družbe nje pravice do glasovanja na skupščini delničarjev. oziroma preoblikovanja druge pravne osebe v delniško (3) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporab- družbo potrebno izdati nove delnice, se za izdajo teh delnic lja tudi za potrdilo, izdano zaradi uresničevanja pravice do uporabljajo določbe III. poglavja tega zakona, če ni v tem dividende oziroma prednostne pravice do vpisa novih del- poglavju drugače določeno. nic oziroma drugih pravic iz prinosniških delnic oziroma obveznic. 2. Izdaja, zamenjava oziroma izbris delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala X. ZAMENJAVA ŽE IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Z NEMATERIALIZIRANIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI Nalog za izdajo, zamenjavo oziroma izbris delnic

Postopek zamenjave 71. člen (1) Nalog za izdajo oziroma zamenjavo delnic zaradi 68. člen povečanja osnovnega kapitala delniške družbe iz sredstev (1) Zamenjava vrednostnih papirjev z nematerializirani- družbe oziroma poenostavljenega zmanjšanja osnovnega mi vrednostnimi papirji se opravi tako, da se že izdani vred- kapitala mora poleg podatkov iz drugega odstavka 11. člena nostni papirji izročijo klirinško depotni družbi, le-ta pa vpiše tega zakona obsegati tudi presečni dan. nematerializirane vrednostne papirje na račun vrednostnih (2) Kadar je zaradi povečanja osnovnega kapitala iz papirjev imetnikov, ki so izročili vrednostne papirje klirinško sredstev družbe potrebno izdati nove delnice, mora nalog iz depotni družbi, oziroma za račun katerih so bili vrednostni prejšnjega odstavka obsegati tudi število novih delnic, ki se papirji izročeni klirinško depotni družbi. izdajo imetniku posamezne delnice. (2) Zamenjava vrednostnih papirjev z nematerializirani- (3) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z mi vrednostnimi papirji se opravi na podlagi sklepa izdajate- združitvijo delnic, mora nalog za izbris delnic obsegati tudi lja o zamenjavi. razmerje, po katerem se delnice združijo. (3) Izdajatelj, ki sprejme sklep iz prejšnjega odstavka, mora v roku 15 dni po sprejemu sklepa iz prejšnjega odstav- (4) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z ka v dnevnem časopisju, ki izhaja na celotnem območju umikom delnic, mora nalog za izbris obsegati tudi število Republike Slovenije, objaviti javni poziv vsem imetnikom delnic, katerih imetnik je izdajatelj (lastne delnice), ki se vrednostnih papirjev, da te vrednostne papirje izročijo kli- zaradi umika razveljavijo. rinško depotni družbi zaradi zamenjave za nematerializirane vrednostne papirje. V sklepu mora izdajatelj določiti tudi rok Zamenjava delnic zaradi spremembe nominalnega za zamenjavo, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od zneska delnic 90 dni, šteto od objave sklepa. (4) Z dnem objave sklepa iz drugega odstavka tega 72. člen člena so vrednostni papirji, na katere se nanaša sklep, raz- (1) Kadar je zaradi spremembe kapitala delniške družbe veljavljeni in jih imetniki lahko uporabijo zgolj kot legitimacij- – izdajatelja nematerializiranih delnic potrebno zamenjati del- ski papir za uresničitev pravice do zamenjave. nice z novimi delnicami, ki se glasijo na drugačen nominalni (5) Podrobnejši postopek zamenjave določi klirinško znesek, se ne uporablja določba 237. člena ZGD. depotna družba v pravilih poslovanja. (2) Kadar je zaradi spremembe osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka potrebno zamenjati delnice z novimi Zamenjava ob prenosu vrednostnega papirja delnicami, ki se glasijo na drugačen nominalni znesek, klirinško depotna družba na računih imetnikov zamenjanih 69. člen delnic, ki so bili vpisani v centralni register na presečni (1) Imetniki vrednostnih papirjev iz 68. člena tega zako- dan, izbriše zamenjane delnice in vpiše enako število novih na ali oseba, ki hrani takšne vrednostne papirje v imenu in za delnic. Stran 2514 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(3) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporablja- številom delnic prevzete družbe, da bi lahko prejeli celo jo tudi, kadar se na podlagi sklepa skupščine delniške število delnic prevzete družbe. družbe spremeni nominalni znesek delnic zaradi delitve ali (6) Kadar so delnice prevzete družbe izdane v nemate- združitve delnic, ne da bi se spremenil osnovni kapital. rializirani obliki, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi presečni dan. Presečni dan Izdaja delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala mora biti določen kot zadnji dan roka, ki začne teči z dnem iz sredstev družbe izdaje sklepa o vpisu pripojitve po sedežu prevzemne družbe. (7) V primeru iz petega odstavka tega člena izračuna 73. člen klirinško depotna družba skupni denarni znesek, ki ga je Kadar se zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sred- potrebno zagotoviti zaradi izplačila razlike in o tem obvesti stev družbe izdajo nove delnice, klirinško depotna družba prevzemno družbo. na računih imetnikov delnic, ki so bili vpisani v centralni register na presečni dan, vpiše ustrezno število (drugi odsta- Zamenjava delnic, če so delnice prevzete družbe vek 71. člena tega zakona) novih delnic. izdane v nematerializirani obliki

Izbris delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala 76. člen Kadar so delnice prevzete družbe izdane v nemateriali- 74. člen zirani obliki, klirinško depotna družba na računih imetnikov (1) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z delnic prevzete družbe, ki so bili v centralni register vpisani združitvijo delnic, klirinško depotna družba na podlagi raz- na presečni dan, izbriše delnice prevzete družbe in vpiše merja, po katerem se delnice združijo (tretji odstavek ustrezno število (2. točka tretjega odstavka 75. člena tega 71. člena tega zakona), izračuna število delnic, ki jih po zakona) delnic prevzemne družbe oziroma tem delničarjem združitvi delnic obdrži posamezni imetnik, ki je bil vpisan v nakaže denarna plačila, ko prejme sklep o vpisu pripojitve centralni register na presečni dan, ostale delnice, ki se po sedežu prevzemne družbe. zaradi združitve razveljavijo, pa izbriše. (2) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z Zamenjava delnic, če delnice prevzete družbe niso umikom delnic, klirinško depotna družba na računu delniške izdane v nematerializirani obliki družbe – izdajatelja delnic, izbriše lastne delnice, ki se zaradi umika razveljavijo (četrti odstavek 71. člena tega za- 77. člen kona). (1) Kadar delnice prevzete družbe niso izdane v nematerializirani obliki, se za njihovo zamenjavo smiselno uporab- 3. Izdaja oziroma zamenjava delnic zaradi združitve lja določba prvega odstavka 68. člena tega zakona. oziroma razdružitve (2) Prevzemna družba mora v roku 15 dni po prejemu sklepa o vpisu pripojitve po sedežu prevzemne družbe obja- Zagotovitev delnic oziroma denarnih plačil zaradi viti javni poziv vsem imetnikom delnic prevzete družbe, da te pripojitve vrednostne papirje izročijo klirinško depotni družbi zaradi zamenjave. 75. člen (3) Z dnem objave poziva iz prejšnjega odstavka so (1) Kadar se v primeru pripojitve delnice prevzemne delnice prevzete družbe razveljavljene in jih imetniki lahko družbe, ki se zagotovijo delničarjem prevzete družbe, izdajo uporabijo zgolj kot legitimacijski papir za uresničitev pravice v nematerializirani obliki, mora vsaka družba, ki se prevze- do zamenjave. ma, s pogodbo o opravljanju storitev v zvezi z izvedbo pripojitve, ki jo sklene s klirinško depotno družbo, to imenovati za Izdaja in zamenjava delnic zaradi spojitve oziroma zastopnika iz drugega odstavka 521. člena ZGD. razdružitve (2) V primeru iz prejšnjega odstavka prevzemna družba zagotovi delničarjem prevzete družbe delnice prevzemne 78. člen družbe oziroma denarna plačila, s tem, da izda izdajatelj Za izdajo in zamenjavo delnic v zvezi s spojitvijo oziro- klirinško depotni družbi nalog za izdajo delnic delničarjem ma razdružitvijo se smiselno uporabljajo določbe 75., 76. in prevzete družbe oziroma nakaže na poseben račun klirinško 77. člena tega zakona. depotne družbe denarna sredstva, ki jih je potrebno zagotoviti zaradi izplačila delničarjem prevzete družbe. 4. Izdaja oziroma izbris vrednostnih papirjev v drugih (3) Nalog za izdajo delnic iz prejšnjega odstavka mora primerih obsegati: 1. podatke iz drugega odstavka 11. člena tega zako- Izdaja delnic v zvezi s preoblikovanjem na, 2. razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete 79. člen družbe za delnice prevzemne družbe (menjalno razmerje). (4) Kadar je delničarjem prevzete družbe potrebno za- Za izdajo delnic v zvezi s preoblikovanjem iz druge gotoviti tudi denarno izplačilo za vsako delnico prevzete pravno organizacijske oblike v delniško družbo, se smiselno družbe, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka uporabljajo določbe tega zakona o izdaji nematerializiranih tega člena obsegati tudi denarni znesek, ki ga je potrebno vrednostnih papirjev. izplačati za posamezno delnico prevzete družbe. (5) Kadar menjalno razmerje ni enako ena ali več delnic Izbris vrednostnih papirjev zaradi prenehanja izdajatelja prevzete družbe za eno delnico prevzemne družbe, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obse- 80. člen gati tudi znesek, ki ga je kot razliko potrebno izplačati del- Kadar izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev ničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim preneha, klirinško depotna družba izbriše vrednostne papir- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2515 je, ki jih je izdala ta delniška družba, iz centralnega registra (3) Podrobnejši postopek izpisa podatkov iz prejšnjih na podlagi sklepa o vpisu njenega prenehanja v sodni regi- odstavkov določi klirinško depotna družba v pravilih poslo- ster, če zakon za posamezne primere ne določa drugače. vanja.

Izbris delnic zaradi preoblikovanja delniške družbe Zaščiteni podatki

81. člen 85. člen (1) Kadar se delniška družba, ki je izdala nematerializi- (1) Nihče nima pravice dostopa do podatkov, ki so rane delnice, preoblikuje v drugo pravno organizacijsko ob- shranjeni v centralnem registru, ki bi mu omogočal ugotovi- liko, klirinško depotna družba izbriše te delnice iz centralne- tev, ali je določena oseba imetnik nematerializiranih vred- ga registra na podlagi naloga izdajatelja. nostnih papirjev, razen v primerih iz prejšnjega člena. (2) Nalogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imata o vpisu preoblikovanja v sodni register. sodišče in davčni organ pravico do izpisa podatkov o posameznem imetniku vrednostnih papirjev, če te podatke potre- bujeta v postopku, ki ga vodita proti temu imetniku v okviru XII. DOSTOP DO PODATKOV O IMETNIKIH svojih pristojnosti. NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV (3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena imajo agencija, Banka Slovenije, Urad za zavarovalni nadzor Enolična identifikacija imentikov vrednostnih papirjev oziroma drug državni organ pravico do izpisa podatkov o stanjih in prometu na računih vrednostnih papirjev, če te 82. člen podatke potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih (1) Za določanje enolične identifikacije imetnika vred- pristojnosti. nostnega papirja, ki je fizična oseba, se uporablja enotna matična številka občana, za pravne osebe pa matična šte- Podatki za statistične namene vilka. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko 86. člen fizična oseba, ki ne dovoli uporabe enotne matične številke Statistični urad Republike Slovenije ima pravico do izpi- občana za namen določitve enolične identifikacije imetnika sa vseh podatkov, ki jih potrebuje za izvedbo nacionalnega vrednostnih papirjev, od klirinško depotne družbe pisno zah- programa statističnih raziskovanj Republike Slovenije in za teva spremembo (prekodiranje) enolične identifikacije. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora klirinško statistične namene. depotna družba najkasneje v osmih dneh od prejema pisne zahteve sporočiti imetniku vrednostnih papirjev spremenje- Evidenca o vpogledih no enolično identifikacijo s priporočenim vrednostnim pi- 87. člen smom. (1) Klirinško depotna družba mora voditi evidenco o Vpogled v centralni register vseh vpogledih v centralni register. (2) Evidenco iz prejšnjega odstavka klirinško depotna 83. člen družba vodi po časovnem zaporedju vpogledov. (1) Vpogled v centralni register se zagotovi z računal- (3) V evidenco iz prvega odstavka tega člena mora niškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posa- klirinško depotna družba vpisati vrsto vpogleda, vrednostni meznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev papir oziroma imetnika, na katerega se vpogled nanaša, in (redni izpisek). osebo, na zahtevo katere je bil opravljen vpogled. (2) Na posebno zahtevo se na način iz prejšnjega od- (4) Evidenca iz prvega odstavka tega člena mora biti stavka lahko zagotovi tudi vpogled prej vpisanih podatkov, ki vodena in organizirana na takšen način, da je mogoče prese nanašajo na posameznega imetnika nematerializiranih veriti vpoglede glede na vrsto podatkov, ki so bili predmet vrednostnih papirjev (zgodovinski izpisek). vpogleda, ali glede na osebo, na zahtevo katere so bili (3) Izpisek iz prejšnjih odstavkov je dolžna izdati klirinš- vpogledi opravljeni. ko depotna družba na zahtevo posameznega imetnika glede (5) Nadzor nad vodenjem evidence iz prvega odstavka vpisov, ki se nanašajo nanj, oziroma člana klirinško depotne tega člena opravlja agencija. družbe glede vpisov, ki se nanašajo na stranke tega člana.

Javnost podatkov delniške knjige in registra imenskih XIII. PRAVILA POSLOVANJA IN TARIFA KLIRINŠKO vrednostnih papirjev DEPOTNE DRUŽBE

84. člen Pravila poslovanja (1) Vsi podatki, vpisani v delniške knjige oziroma knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jih vodi klirinško depotna 88. člen družba v imenu in za račun izdajatelja (65. člen tega zako- (1) Klirinško depotna družba sprejme pravila poslova- na), so javni, razen podatka o enolični identifikaciji fizične nja, v katerih podrobneje uredi način vodenja centralnega osebe. registra in računov vrednostnih papirjev imetnikov ter članov (2) Klirinško depotna družba mora na zahtevo vsake klirinško depotne družbe, postopek sprejema vrednostnih osebe izdati izpisek stanja delničarjev oziroma imetnikov papirjev v sistem centralnega registra ter način prenosov imenskih vrednostnih papirjev iz delniške knjige oziroma med računi vrednostnih papirjev. knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jo vodi, s podatki iz (2) Pravila poslovanja iz prejšnjega odstavka pričnejo prejšnjega odstavka. veljati, ko izda agencija soglasje k tem pravilom. Stran 2516 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(3) Klirinško depotna družba je dolžna v roku sedmih XV. KAZENSKE DOLOČBE dni od dneva izdaje soglasja objaviti pravila poslovanja v Uradnem listu Republike Slovenije. Kazni za kršitve izdajatelja 93. člen Tarifa (1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 6,000.000 to- 89. člen larjev se kaznuje za prekršek: 1. izdajatelj vrednostnih papirjev iz 7. člena tega zako- (1) Agencija predpiše tarifo, s katero določi: na oziroma prvega in drugega odstavka 96. člena tega zako- 1. nadomestila, ki bremenijo imetnike, za odpiranje in na, ki ne izda vrednostnih papirjev v roku iz 8. člena oziroma vodenje računov vrednostnih papirjev pri članih klirinško tretjega odstavka 96. člena tega zakona; depotne družbe; 2. izdajatelj vrednostnih papirjev iz prvega in drugega 2. nadomestila, ki bremenijo imetnike, za storitve pre- odstavka 97. člena tega zakona, ki ne izda sklepa o zame- nosov vrednostnih papirjev med računi imetnikov; njavi vrednostnih papirjev v roku iz drugega odstavka 3. nadomestila, ki bremenijo izdajatelje, za izdajo in 68. člena tega zakona oziroma ne objavi javnega poziva vodenje registra imetnikov vrednostnih papirjev; imetnikom v roku iz tretjega odstavka 68. člena tega 4. nadomestila za vpogled v delniško knjigo in register zakona. imenskih vrednostnih papirjev. (2) Z denarno kaznijo do 450.000 tolarjev se za prekr- šek kaznuje tudi odgovorna oseba izdajatelja, ki stori deja- (2) Tarifa iz prejšnjega odstavka prične veljati, ko da nje iz prejšnjega odstavka. Vlada Republike Slovenije soglasje k tej tarifi. Kazni za kršitve člana in klirinško depotne družbe

XIV. REGISTER IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV 94. člen (1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 6,000.000 to- Evidenca izdanih vrednostnih papirjev larjev se kaznuje za prekršek: 1. klirinško depotna družba, če ne izda izpiskov stanj 90. člen na računih vrednostnih papirjev na dan 31.12. preteklega (1) Klirinško depotna družba na podlagi podatkov cen- leta v skladu s 25. členom tega zakona; tralnega registra vodi evidenco izdanih vrednostnih papirjev. 2. član klirinško depotne družbe oziroma klirinško de- (2) V evidenco izdanih vrednostnih papirjev se za vsak potna družba, če ne izda izpiska stanja iz tretjega odstavka vrednostni papir vpisujejo naslednji podatki: 83. člena tega zakona; 1. enolična identifikacija vrednostnega papirja, 3. klirinško depotna družba, če ne izda izpiska v skladu 2. šifra vrste vrednostnega papirja, s 84. členom tega zakona; 3. bistvene sestavine vrednostnega papirja (4. člen te- 4. klirinško depotna družba, če v nasprotju z določbo 85. člena tega zakona omogoči dostop do podatkov, ki so ga zakona); shranjeni v centralnem registru. 4. skupno nominalno vrednost celotne izdaje in število (2) Z denarno kaznijo do 450.000 tolarjev se za prekr- izdanih vrednostnih papirjev, šek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanje iz prejš- 5. število imetnikov vrednostnih papirjev posamezne njega odstavka. izdaje, 6. datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (3) V primeru delnic se v evidenco izdanih vrednostnih papirjev vpisuje tudi oznaka razreda delnic. Prehodna določba (4) Evidenca izdanih vrednostnih papirjev je javna in je klirinško depotna družba vsakomur na njegovo zahtevo 95. člen dolžna omogočiti vpogled in izpis podatkov iz te evidence. Člana nadzornega sveta klirinško depotne družbe, ime- (5) Podrobnejši postopek vpogleda in izpisa podatkov novana na podlagi 24. člena uredbe o nematerializiranih iz prejšnjega odstavka določi klirinško depotna družba v vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 45/95), po uveljavitvi tega zakona opravljata funkcijo do izteka mandata. pravilih poslovanja. Izdajatelji, ki vrednostnih papirjev še niso izdali Enolična identifikacija vrednostnega papirja 96. člen 91. člen (1) Izdajatelji delnic, izdanih na podlagi zakona o last- Klirinško depotna družba določi enolično identifikacijo ninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, vrednostnega papirja na podlagi ustreznih slovenskih stan- 7/93, 31/93, 32/94 – odločba US in 1/96), ki so kot dardov. enega od načinov lastninskega preoblikovanja izvedli javno prodajo, ali ki so imeli na dan izdaje drugega soglasja Agen- cije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo k Šifra vrste vrednostnega papirja programu preoblikovanja več kot 50 delničarjev oziroma vpisnikov delnic, so dolžni izdati vse delnice v nematerializi- 92. člen rani obliki. Klirinško depotna družba določi v soglasju z agencijo (2) Nematerializirane vrednostne papirje so dolžni izda- šifrant vrste vrednostnih papirjev. ti tudi izdajatelji serijskih vrednostnih papirjev iz prvega ozi- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2517 roma drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki vrednost- 1035. Zakon o spremembah in dopolnitvah nih papirjev še niso izdali in izročili upravičencem, čeprav so kazenskega zakonika Republike Slovenije bili pogoji za izdajo teh vrednostnih papirjev izpolnjeni že (KZ-A) pred uveljavitvijo tega zakona. (3) Izdajatelji iz prejšnjih odstavkov so dolžni izdati vred- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izda- nostne papirje v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona. jam

Dolžnost zamenjave za nematerializirane vrednostne U K A Z papirje o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike 97. člen Slovenije (KZ-A) (1) Izdajatelji vrednostnih papirjev iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki so pred uveljavitvijo tega Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah kazen- zakona izdali vrednostne papirje in jih izročili upravičencem, skega zakonika Republike Slovenije (KZ-A), ki ga je sprejel so dolžni opraviti postopek zamenjave že izdanih vrednost- Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. marca 1999 nih papirjev za nematerializirane vrednostne papirje na način, določen v tem zakonu. Št. 001-22-28/99 (2) Postopek zamenjave iz prejšnjega odstavka so Ljubljana, dne 31. marca 1999. dolžni opraviti tudi izdajatelji že izdanih vrednostnih papirjev, ki so pridobili dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo teh Predsednik vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja trg vrednostnih Republike Slovenije papirjev. Milan Kučan l. r. (3) Izdajatelji iz prejšnjih odstavkov morajo v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona izdati sklep o zamenjavi vrednostnih papirjev, sicer s temi vrednostnimi papirji ni dopust- Z A K O N no organizirano trgovati. O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA REPUBLIKE SLOVENIJE (KZ-A) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu 1. člen V kazenskem zakoniku Republike Slovenije (Uradni list 98. člen RS, št. 63/94 in 70/94 – popravek) se naslov spremeni Izdajatelji serijskih vrednostnih papirjev, ki so bili izdani tako, da se glasi: “kazenski zakonik“. pred uveljavitvijo zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94), morajo te vrednostne papirje izdati v 2. člen nematerializirani obliki oziroma opraviti postopek zamenjave V 30. členu se v tretjem odstavku beseda “upravičenih“ za nematerializirane vrednostne papirje v skladu s 97. oziro- nadomesti z besedo “opravičenih“. ma 98. členom tega zakona, če se s takšnimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. 3. člen V 37. členu se v drugem odstavku beseda “dvajsetih“ Razveljavitev predpisov nadomesti z besedo “tridesetih“. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: 99. člen “(3) Pod pogoji iz 46. člena in 2. točke drugega odstavka 47. člena tega zakonika se sme izreči kazen zapora Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati do dvajsetih let.“ 137. člen zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in št. 6/94) in uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih peti odstavek. (Uradni list RS, št. 45/95). 4. člen Uveljavitev zakona V 38. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: 100. člen “(1) Denarna kazen se izreka v dnevnih zneskih, če to Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- ni mogoče, pa tudi v določenem znesku. Če se denarna nem listu Republike Slovenije. kazen izreče v dnevnih zneskih, lahko znaša najmanj pet, največ pa tristošestdeset dnevnih zneskov, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti pa največ tisočpetsto dnevnih zneskov. Če se denarna kazen izreče v določenem Št. 450-12/96-13/3 znesku, najnižji znesek ne sme biti manjši od 30.000 tolar- Ljubljana, dne 23. marca 1999. jev, najvišji pa ne večji od 3,000.000 tolarjev, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa ne večji od 9,000.000 tolarjev.“ Predsednik Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: Državnega zbora “(3) Podatke iz prejšnjega odstavka, ki sodišču niso Republike Slovenije znani, priskrbi obdolženec v roku, ki ga določi sodišče, Janez Podobnik, dr. med. l. r. najkasneje pa do konca glavne obravnave. Če sodišču do Stran 2518 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije konca glavne obravnave niso znane okoliščine, pomembne znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi. Sodišče sme v za določitev višine dnevnega zneska denarne kazni, izreče upravičenih primerih dovoliti, da se denarni znesek, ki ustre- denarno kazen v določenem znesku, pri čemer upošteva za premoženjski koristi, lahko plača tudi v obrokih, pri če- splošna pravila za odmero kazni.“ mer pa rok plačila ne sme biti daljši od dveh let. V četrtem odstavku se besedilo “uradno objavljene pov- (3) Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim deja- prečne čiste plače v Republiki Sloveniji“ nadomesti z bese- njem ali zaradi njega, se lahko odvzame tudi tistim, na katere dilom “uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v je bila prenešena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza Republiki Sloveniji na zaposleno osebo“. dejanski vrednosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je V šestem odstavku se za besedo “kazni“ doda besedilo bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. “oziroma, če je bila denarna kazen izrečena v določenem (4) Če je bila premoženjska korist, pridobljena s kazni- znesku, za vsakih začetih 10.000 tolarjev“. vim dejanjem ali zaradi njega, prenešena na bližnje sorodni- ke storilca kaznivega dejanja (razmerja iz 230. člena tega 5. člen zakonika), ali če je bilo zaradi onemogočanja odvzema pre- V 44. členu se v prvem odstavku za besedo “sme“ moženjske koristi po prvem odstavku tega člena na te osebe dodata besedi “oziroma mora“. prenešeno kakšno drugo njegovo premoženje, se jim to odvzame, razen če dokažejo, da so zanj plačali dejansko 6. člen vrednost.“ V 46. člena se v drugem odstavku beseda “petnajstih“ 12. člen nadomesti z besedo “dvajsetih“. V 98. členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: “Pravni osebi se odvzame tudi premoženjska korist ali 7. člen premoženje, ki ustreza premoženjski koristi, če ga osebe, V 47. členu se v 1. točki drugega odstavka beseda navedene v prvem odstavku 96. člena tega zakonika, pre- “dvajsetih“ nadomesti z besedo “tridesetih“. nesejo nanjo brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski V 2. točki se beseda “petnajstih“ nadomesti z besedo vrednosti.“ “dvajsetih“. V 4. točki se za besedilom “tristošestdeset dnevnih 13. člen zneskov“ dodajo besede “oziroma 3,000.000 tolarjev“, za V 103. členu se v petem odstavku beseda “dvajsetih“ besedilom “tisoč petsto dnevnih zneskov“ pa se dodajo nadomesti z besedama “nad petnajst“. besede “oziroma 9,000.000 tolarjev“. V tretjem odstavku se besede “dve kaznivi dejanji“ na- 14. člen domestijo z besedami “tri kazniva dejanja“, beseda “dvajse- V 109. členu se v drugem odstavku beseda “dvajsetih“ tih“ pa se nadomesti z besedo “tridesetih“. nadomesti z besedama “nad petnajst“, besede “petnajst let zapora“ pa se nadomestijo z besedami “tri četrtine kazni“. 8. člen V 49. členu se v četrtem odstavku za besedo “kazni“ 15. člen doda besedilo “oziroma 10.000 tolarjev, če je bila denarna kazen izrečena v določenem znesku,“. V 111. členu se v 1. točki prvega odstavka beseda “dvajsetih“ nadomesti z besedo “tridesetih“. V 4. točki se besedi “tri leta“ nadomestita z besedama 9. člen “eno leto“. V 88. členu se prvi stavek drugega odstavka spremeni V 5. točki se besede “nad eno leto“ nadomestijo z tako, da se glasi: besedilom “do enega leta ali denarna kazen“. “Če se denarna kazen mladoletniku izreče v dnevnih 6. točka se črta. zneskih, njena najnižja mera znaša dva dnevna zneska, naj- višja pa stoosemdeset dnevnih zneskov; če se mu denarna 16. člen kazen izreče v določenem znesku, je njena najnižja mera V 113. členu se v 1. točki prvega odstavka beseda 10.000 tolarjev, najvišja pa 1,500.000 tolarjev.“ “dvajset“ nadomesti z besedo “trideset“. V 4. točki se besedi “tri leta“ nadomestita z besedama 10. člen “eno leto“. V 89. členu se v prvem odstavku besedilo “hujša od V 5. točki se besede “nad eno leto“ nadomestijo z petih let zapora“ nadomesti z besedilom “zapora petih ali besedilom “do enega leta ali na denarno kazen“. več let“. 6. točka se črta. V drugem odstavku se beseda “dvajsetih“ nadomesti z besedo “tridesetih“. 17. člen V 123. členu se v drugem odstavku črta besedilo “za 11. člen katero se sme po tem zakoniku izreči tri leta zapora ali hujša 96. člen se spremeni tako, da se glasi: kazen,“.

“96. člen 18. člen (1) Storilcu ali drugemu prejemniku koristi se odvzame- V 126. členu se v drugem odstavku pika za 4. točko jo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, nadomesti s podpičjem in dodajo nove 5., 6. in 7. točka, ki ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če se glasijo: pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki “5. oseba, ki ji tuja država daje položaj uradne osebe in ustreza premoženjski koristi. ki po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega (2) Če storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogo- odstavka; če odvzeti premoženjske koristi ali premoženja, ki ustreza 6. oseba, ki ji mednarodna organizacija, katere člani- premoženjski koristi, se mu naloži, da mora plačati denarni ca je Republika Slovenija, daje položaj uradne osebe in ki Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2519 po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega (2) Kdor zvodi mladoletno osebo, odstavka; se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.“ 7. oseba, ki pri mednarodnem sodišču, katerega juris- dikcijo priznava Republika Slovenija, opravlja sodniško, to- 27. člen žilsko ali drugo uradno dolžnost ali funkcijo.“. V 186. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se V 1. točki trinajstega odstavka se besedilo “uradno glasi: objavljene povprečne mesečne čiste plače v Republiki Slo- “(1) Kdor pridobi, navede, spodbudi ali zmami druge k veniji v gospodarstvu“ nadomesti z besedilom: “uradno ob- prostituciji ali kako drugače omogoči njihovo izročitev komu javljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveni- drugemu za prostitucijo ali kakorkoli sodeluje pri organizaciji ji na zaposleno osebo“, besedilo “(povprečna čista plača v ali vodenju prostitucije, gospodarstvu)“ pa se nadomesti z besedilom “(povprečna se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.“ neto plača na zaposleno osebo)“. V 2. in 3. točki se besedilo “povprečnih čistih plač v 28. člen gospodarstvu“ nadomesti z besedilom “povprečnih neto plač V 196. členu se v tretjem odstavku beseda “substan- na zaposleno osebo“. ce“ nadomesti z besedama “predhodne sestavine“. Doda se nov štirinajsti odstavek, ki se glasi: V četrtem odstavku se za besedo “izdelovanje“ doda “(14) Za mamila po tem zakoniku se štejejo prepoveda- besedilo “ter prevozna sredstva s posebej prirejenimi pro- ne droge, določene v posebnem zakonu in uvrščene v sez- stori za transport in hrambo mamil,“. nam prepovedanih drog.“ 29. člen 19. člen V naslovu 207. člena se na koncu doda besedilo “in V 127. členu se v drugem odstavku beseda “dvajsetih“ kršitev sindikalnih pravic“. nadomesti z besedo “tridesetih“. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: V 3. točki se podpičje nadomesti z vejico in doda “(2) Enako se kaznuje, kdor s kršitvijo predpisov ali besedilo “ali zoper preiskovalnega ali sodečega sodnika, splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem svobodno državnega tožilca ali njegovega zastopnika, ki je udeležen v združevanje in izvrševanje sindikalnih dejavnosti ali ovira postopku proti hudodelski združbi;“. uresničevanje sindikalnih pravic.“

20. člen 30. člen V tretjem odstavku 148. člena, drugem odstavku V 218. členu se v prvem odstavku za besedo “premo- 149. člena, petem odstavku 150. člena in tretjem odstavku ženja“ in v drugem odstavku pred piko doda besedilo “ali 152. člena se besede “do dveh let“ nadomestijo z besedi- kdor na takšen način izterja dolg“. lom “od treh mesecev do petih let“. V tretjem odstavku se za besedo “oseb“ doda besedilo “ali če je storjeno z uporabo orožja ali nevarnega orodja ali 21. člen na posebej surov in poniževalen način,“. V 159. členu se v prvem odstavku za besedo “delo“ doda besedilo “ali ga kako drugače uporabi“. 31. člen Naslov 225. člena in 225. člen se spremenita tako, da 22. člen se glasita: V 162. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Dana podkupnina se vzame.“ “Neupravičen vstop v zaščiteno računalniško bazo podatkov 23. člen V 168. členu se v prvem odstavku za besedo “njemu“ 225. člen doda besedilo “ali da ne glasuje veljavno,“. Za besedo “pre- (1) Kdor neupravičeno vstopi v tujo zaščiteno računal- moženjsko“ se dodata besedi “ali nepremoženjsko“. niško bazo podatkov z namenom, da se seznani s kakšnim podatkom, 24. člen se kaznuje z denarno kaznijo. Naslov 183. člena se spremeni tako, da se glasi: “Spol- (2) Kdor podatek iz prejšnjega odstavka uporabi, spre- ni napad na osebo, mlajšo od petnajst let“. meni, kopira, uniči ali v bazo iz prejšnjega odstavka vnese V prvem odstavku se besedi “štirinajst let“ nadomestita kakšen svoj podatek ali računalniški virus, z besedilom “petnajst let, pri čemer obstaja očitno nesoraz- se kaznuje z zaporom do dveh let. merje med zrelostjo storilca in žrtve“. (3) Poskus dejanja iz prejšnjega odstavka je kazniv. V drugem, tretjem in četrtem odstavku se beseda “štiri- (4) Če je z dejanjem iz drugega odstavka tega člena najst“ nadomesti z besedo “petnajst“. povzročena velika škoda, se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do 25. člen petih let.“ V 184. členu se v drugem odstavku beseda “štirinajst“ nadomesti z besedo “petnajst“. 32. člen Za 234. členom se dodata nova 234.a in 234.b člen, 26. člen ki se glasita: 185. člen se spremeni tako, da se glasi: “Poslovna goljufija “185. člen (1) Kdor za plačilo zvodi ali omogoči spolno občevanje 234.a člen ali druga spolna dejanja, (1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri skle- se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. nitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s pri- Stran 2520 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije kazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikriva- 38. člen njem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnje- V 248. členu se v prvem odstavku črta beseda “premo- ne, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa na- ženjsko“. stane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda, Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: se kaznuje z zaporom do petih let. “(2) Kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost da, (2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka nastala poskusi dati ali obljubi nesorazmerno nagrado, darilo ali velika premoženjska škoda, kakšno drugo premoženjsko ali nepremoženjsko korist kot se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. protiuslugo za sklenitev kakega posla ali da se opravi kakšna storitev, Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger se kaznuje z zaporom do enega leta.“ na srečo V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi “prejšnjega odstavka“ nadomestita z be- 234.b člen sedama “prejšnjih odstavkov“. (1) Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti od- pridobil protipravno premoženjsko korist, organizira, sode- stavek, se vejica za besedo “nagrada“ nadomesti z besedo luje ali pomaga pri organiziranju iger ali dejavnosti, pri “ali“, besedilo “ali druga premoženjska korist“ pa se črta. katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske Beseda “vzamejo“ se nadomesti z besedo “vzameta“, bese- udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejav- da “smejo“ se nadomesti z besedo “smeta“, beseda “jih“ pa nost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od se nadomesti z besedo “ju“. udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro ali dejavnost, 39. člen se kaznuje z zaporom do treh let. V 249. členu se v tretjem odstavku besedi “prejšnjega (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da bi sebi ali odstavka“ nadomestita z besedilom “prvega ali drugega od- komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, stavka tega člena“. organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju iger na srečo, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali koncesija pri- 40. člen stojnega organa. 252. člen se spremeni tako, da se glasi: (3) Če je zaradi dejanj iz prejšnjih odstavkov nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.“ “252. člen (1) Kdor denar ali premoženje, za katerega ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, 33. člen hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavno- V 238. členu se v prvem odstavku pred besedo “firmo“ sti ali na drug način, določen z zakonom, s pranjem prikrije doda beseda “tujo“. Besede “tujo varstveno znamko“ se ali poskusi prikriti njegov izvor, nadomestijo z besedilom “tujo blagovno ali storitveno znam- se kaznuje z zaporom do treh let. ko“. Besede “tujo posebno označbo“ se nadomestijo z be- (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega sedilom “tujo označbo o geografskem poreklu ali drugo odstavka, pa je hkrati storilec ali udeleženec pri kaznivem posebno označbo“. dejanju, s katerim je bil pridobljen denar ali premoženje iz prejšnjega odstavka. 34. člen (3) Če je denar ali premoženje iz prvega ali drugega V 239. členu se za besedo “izum“ doda besedilo “ali odstavka tega člena velike vrednosti, registrirano topografijo polprevodniškega vezja“. se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in z denarno Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: kaznijo. “(2) Proizvodi, izdelani na podlagi neupravičene upora- (4) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov več oseb, ki be iz prejšnjega odstavka, se vzamejo.“ so se združile za izvrševanje takih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let 35. člen in z denarno kaznijo. (5) Kdor bi moral in mogel vedeti, da je bil denar ali V 243. členu se črta besedilo “ter s tem povzroči fizični premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, pa stori deja- ali pravni osebi neenakopraven položaj“. nje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka, Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: se kaznuje z zaporom do dveh let. “(2) Enako se kaznuje, kdor nepooblaščeno pride do (6) Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vza- notranje informacije in jo uporabi ali kako drugače izkoristi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.“ meta.“ 41. člen 36. člen V 255. členu se v prvem odstavku besedilo “denarno V 244. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: kaznijo ali z zaporom do treh let“ nadomesti z besedilom “(3) Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena “zaporom do petih let in z denarno kaznijo“. storjeno z namenom, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist, 42. člen se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.“ V 256. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: 37. člen “(3) Kdor napravi krivo javno listino, oporoko, javno ali V 247. členu se v prvem, drugem in tretjem odstavku uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na črta beseda “premoženjsko“. podlagi zakona, predrugači tako pravo listino ali kdor tako Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2521 krivo ali predrugačeno listino spravi v obtok ali hrani z name- “(1) Kdor protipravno izdela, pridobi, hrani, proda, me- nom uporabe ali jo uporabi kot pravo, nja, vnese v državo ali iznese iz nje strelno, kemično, biološ- se kaznuje z zaporom do treh let.“ ko ali jedrsko orožje, strelivo ali razstrelilne snovi ali kakšno drugo bojno sredstvo, katerih promet posameznikom sploh 43. člen ni dovoljen ali je omejen, V 266. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. “(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena (2) Če gre pri dejanju iz prejšnjega odstavka za orožje, se ne kaznuje, kdor uradno tajnost, katere vsebina je v strelivo ali razstrelilne snovi ali kakšno drugo bojno sredstvo nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, posreduje v veliki količini ali vrednosti ali ki pomeni nevarnost ali če je za objavo ali objavi z namenom, da javnosti razkrije nepravil- dejanje storjeno v skupini, nosti pri organiziranju, delovanju in vodenju službe, če obja- se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih va za državo nima škodljivih posledic.“ let.“ Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Kdor protipravno izdela, pridobi, hrani, proda, 44. člen menja, vnese v državo ali iznese iz nje sestavne oziroma V prvem in drugem odstavku 267. člena ter prvem in rezervne dele orožja, streliva, razstrelilnih snovi ali kakšnih drugem odstavku 268. člena se za besedo “morala“ dodata drugih bojnih sredstev ali opremo, material ali sestavine, besedi “ali smela“. za katere ve, da bodo uporabljene za proizvodnjo ali delovanje predmetov iz prejšnjih odstavkov, se kaznuje z zapo- 45. člen rom do petih let.“ V 282. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti od- “(5) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena stavek, se besedi “ali drugega“ nadomestita z vejico in bese- se ne kaznuje, kdor vojaško tajnost, katere vsebina je v dami “drugega ali tretjega“. nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije, posreduje Dosedanji četri odstavek postane peti odstavek. za objavo ali objavi z namenom, da javnosti razkrije nepravilnosti pri organiziranju, delovanju in vodenju obrambnih sil in 53. člen njihovih priprav za obrambo države, če objava za državo V 311. členu se v prvem odstavku besedi “enega leta“ nima škodljivih posledic.“ nadomestita z besedama “treh let“. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek. V drugem odstavku se besedilo “ali v organizirani skupini spravi drugega čez mejo“ nadomesti z besedilom “spra- 46. člen vi drugega čez mejo ali spravi čez mejo več oseb“. Beseda V drugem odstavku 285. člena, prvem odstavku “treh“ se nadomesti z besedo “petih“. 286. člena in drugem odstavku 287. člena se beseda Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “dvajsetih“ nadomesti z besedo “tridesetih“. “(3) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka kot član združbe za izvrševanje takih dejanj ali če je bila s tem deja- 47. člen njem pridobljena velika premoženjska korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.“ V 297. členu se v tretjem odstavku za besedo “nazna- ni“ doda besedilo “ali razkrije organizacijo in vodilne člane združbe“. Besedilo “se sme kazen odpustiti“ se nadomesti z 54. člen besedilom “se mora kazen za ta dejanja odpustiti“. V 352. členu se v prvem odstavku beseda “dvajsetih“ nadomesti z besedo “tridesetih“. 48. člen V drugem odstavku se besedilo “sedmih let ali z zaporom petnajstih let“ nadomesti z besedama “desetih let“. V 299. členu se v prvem odstavku za besedo “javnosti“ Tretji odstavek se črta. dodajo besede “ali v družini“. Za besedo “povzroči“ se doda beseda “ogroženost,“. 55. člen 49. člen V drugem odstavku 362. člena, prvem odstavku V 300. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: 373. člena, prvem odstavku 374. člena, 375. členu, “(3) Material in predmeti, ki nosijo sporočila iz prvega 376. členu, prvem odstavku 377. člena, drugem odstavku odstavka tega člena, kot tudi pripomočki, namenjeni za 379. člena, četrtem odstavku 388. člena, četrtem odstavku njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vza- 389. člena in tretjem odstavku 390. člena se beseda “dvaj- mejo.“ setih“ nadomesti z besedo “tridesetih“.

50. člen 56. člen V 302. členu se v četrtem odstavku za besedo “pro- Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- stost“ doda besedilo “ali opravlja dejanja kazenskega prego- nem listu Republike Slovenije. na, vodi preiskavo ali sodi v kazenskem postopku zoper hudodelsko združbo,“. Št. 713-01/89-3/33 51. člen Ljubljana, dne 23. marca 1999. V 309. člena se v prvem odstavku za besedo “pridobi“ dodajo besede “ali jih hrani“. Predsednik 52. člen Državnega zbora V 310. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, Republike Slovenije da se glasita: Janez Podobnik, dr. med. l. r. Stran 2522 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije OBČINE

LJUBLJANA 4. člen V 7. členu se v drugem odstavku besede “vodji umet- 1036. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi niškega programa” nadomestijo z besedama “programske- javnega zavoda Festival Ljubljana mu direktorju”.

Na podlagi 60. člena zakona o uresničevanju javne- 5. člen ga interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 15. člen se spremeni tako, da se glasi: in 68/95 – odločba US), zakona o zavodih (Uradni list “Zadeve poslovodnega organa opravlja dosedanji po- RS, št. 12/91, 45/94 in 71/95 – odločbi US ter 8/96) slovodni organ do imenovanja novega poslovodnega organa in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list skladno s statutom.” RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 3. seji dne 8. 3. 1999 spre- 6. člen jel Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. O D L O K o spremembah odloka o ustanovitvi javnega Št. 620-33/97-4 zavoda Festival Ljubljana Ljubljana, dne 8. marca 1999. Županja 1. člen Mestne občine Ljubljana V odloku o ustanovitvi javnega zavoda Festival Ljublja- Viktorija Potočnik l. r. na (Uradni list RS, št. 72/98) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: “Organi zavoda so: – uprava, – svet zavoda, 1037. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi – strokovni svet zavoda.” javnega zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana

2. člen Na podlagi 60. člena zakona o uresničevanju javnega 5. člen se spremeni tako, da se glasi: interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in “Zavod vodi uprava, ki jo sestavljata poslovni in pro- 68/95 – odločba US), zakona o zavodih (Uradni list RS, št. gramski direktor. 12/91, 45/94 in 71/95 – odločbi US ter 8/96) in 26. Za poslovnega direktorja zavoda je lahko imenovan člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne – da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri, občine Ljubljana na 3. seji dne 8. 3. 1999 sprejel – da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstve- nih delovnih mestih, O D L O K – da pozna področje dejavnosti zavoda, o spremembah odloka o ustanovitvi javnega – da obvlada aktivno vsaj en svetovni jezik. zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana Za programskega direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. člen – da ima visoko izobrazbo ustrezne umetniške smeri, V odloku o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gleda- – da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih lišče Ljubljana (Uradni list RS, št. 72/98) se 4. člen spreme- delovnih mestih, ni tako, da se glasi: – da pozna področje dejavnosti zavoda, “Organi zavoda so: – da obvlada aktivno vsaj en svetovni jezik. – uprava, Poslovnega direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi – svet zavoda, javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta zavoda. – strokovni svet.” Programskega direktorja imenuje strokovni svet zavoda na podlagi javnega razpisa in po predhodno pridobljenem 2. člen mnenju ustanovitelja. 5. člen se spremeni tako, da se glasi: Mandat poslovnega in programskega direktorja traja “Zavod vodi uprava, ki jo sestavljata poslovni direktor in pet let.” programski direktor. S statutom je lahko določeno, da ena oseba opravlja 3. člen hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. V Doda se nov 6. člen, ki se glasi: tem primeru mora direktor izpolnjevati pogoje za opravljanje “S statutom je lahko določeno, da ena oseba opravlja obeh funkcij. Imenuje ga ustanovitelj na podlagi javnega hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. V razpisa, po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovne- tem primeru mora direktor izpolnjevati pogoje za opravljanje ga sveta zavoda.” obeh funkcij. Imenuje ga ustanovitelj na podlagi javnega razpisa, po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovne- 3. člen ga sveta zavoda.” V 6. členu se beseda “direktor” nadomesti z besedama Ostali členi se ustrezno preštevilčijo. “poslovni direktor”. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2523

4. člen b) sredstva rezerv V 7. členu se besede “vodja umetniškega programa” Prihodki 9,077.873,07 nadomestijo z besedama “programski direktor”. Odhodki 5,852.521,00 Presežek prihodkov nad 5. člen odhodki 3,225.352,07 V 9. členu se v tretjem odstavku besede “vodji umetniš- kega programa” nadomestijo z besedama “programskemu direktorju”. 3. člen Presežek prihodkov proračuna Občine Brežice nad 6. člen odhodki po zaključnem računu proračuna občine za leto V 16. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se 1998 v višini 5,886.868 SIT se prenese kot prihodek prora- glasi: čuna Občine Brežice za leto 1999. “Zadeve poslovodnega organa opravlja dosedanji po- slovodni organ do imenovanja novega poslovodnega organa 4. člen skladno s statutom.” Presežek prihodkov sredstev rezerv nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 3,225.352,07 7. člen SIT se prenese kot prihodek v sredstva rezerv proračuna Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občine Brežice za leto 1999. nem listu Republike Slovenije. 5. člen Št. 005-15/98-6 Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Ljubljana, dne 8. marca 1999. Republike Slovenije.

Županja Št. 401-1/99-21 Mestne občine Ljubljana Brežice, dne 22. marca 1999. Viktorija Potočnik l. r. Župan Občine Brežice Vladislav Deržič l. r.

BREŽICE

Odlok o spremembi odloka o začasnem 1038. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 1039. financiranju javne porabe Občine Brežice za leto Brežice za leto 1998 1999 Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin Na podlagi 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 80/94) ter 17. člena statuta Občine (Uradni list RS, št. 72/73, 57/94, 14/95, 26/97), zakona Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je občinski svet na 4. seji o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) in statuta dne 22. 3. 1999 sprejel Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je občinski svet na 4. seji dne 22. 3. 1999 sprejel O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Brežice O D L O K za leto 1998 o spremembi odloka o začasnem financiranju javne porabe Občine Brežice za leto 1999 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Brežice 1. člen za leto 1998, katerega sestavni del je tudi zaključni račun V odloku o začasnem financiranju javne porabe Občine sredstev rezerv. Brežice za leto 1999 (Uradni list RS, št. 81/98) se spremeni 1. člen odloka in glasi: 2. člen Do sprejetja proračuna Občine Brežice za leto 1999 Prihodki proračuna Občine Brežice za leto 1998, ki so se financiranje javne porabe začasno nadaljuje na podlagi bili doseženi in razporejeni po bilanci prihodkov in odhod- realiziranih odhodkov občine Brežice za leto 1998, vendar kov za leto 1998 so naslednji: najdlje do 30. 6. 1999. a) proračun 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Bilanca prihodkov nem listu RS in preneha veljati z dnem objave odloka o in odhodkov Račun financiranja proračunu Občine Brežice za leto 1999 v Uradnem listu RS. Prihodki 1.784,995.310,86 36,431.824,55 Odhodki 1.815,540.267,41 – Št. 403-487/98 Presežek – 36,431.824,55 Brežice, dne 22. marca 1999. Primanjkljaj 30,544.956,55 Župan Povečanje sredstev Občine Brežice na računu 5,886.868,00 Vladislav Deržič l. r. Stran 2524 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1040. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega naslednja naselja: Osnovna šola Artiče Brežice, Bukošek, Cerina, Cundrovec, Čatež ob Savi, Do- beno, Dolenje Skopice, Dvorce, Globočice, Gorenje Skopi- Na podlagi 8. in 18. člena zakona o zavodih (Uradni list ce, Gornji Lenart – prostorski okoliši št. 38, 39, 41, Krška RS, št. 12/91), v skladu z 9. členom uredbe o merilih za vas, Mali Cirnik, Mrzlava vas, Prilipe, Sobenja vas, Stanko- oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih vo, Velike Malence, Žejno. šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol 2. člen (Uradni list RS, št. 16/98) ter na podlagi 17. in 70. člena Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občin- ski svet občine Brežice na 3. seji dne 22. 2. 1999 sprejel Uradnem listu RS. Št. 601-6/97-2/7 O D L O K Brežice, dne 22. februarja 1999. o spremembi odloka o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Župan Osnovna šola Artiče Občine Brežice Vladislav Deržič l. r. 1. člen V odloku o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževal- nega zavoda Osnovna šola Artiče (Uradni list RS, št. 36/97 in 50/98) se spremeni 11. člen, ki po novem glasi: Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega 1042. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega naslednja naselja: javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Arnovo selo, Artiče, Curnovec, Dečno selo, Dolenja vas pri Osnovna šola Cerklje ob Krki Artičah, Glogov Brod, Gornji Lenart – prostorski okoliš št. 40, Križe, Oklukova gora, Pečice, Silovec, Spodnja Pohanca, Na podlagi 8. in 18. člena zakona o zavodih (Uradni Sromlje, Trebež, Volčje, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež. list RS, št. 12/91), v skladu z 9. členom uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže 2. člen osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže Uradnem listu RS. glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98) ter na podlagi 17. in 70. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski svet občine Brežice na 3. seji dne Št. 601-6/97-2/7 22. 2. 1999 sprejel Brežice, dne 22. februarja 1999.

O D L O K Župan Občine Brežice o spremembi odloka o preoblikovanju javnega Vladislav Deržič l. r. vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Cerklje ob Krki

1. člen 1041. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju V odloku o preoblikovanju javnega vzgojno-izobra- javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda ževalnega zavoda Osnovna šola Cerklje ob Krki (Uradni Osnovna šola Brežice list RS, št. 36/97) se spremeni 11. člen, ki po novem glasi: Na podlagi 8. in 18. člena zakona o zavodih (Uradni list Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega RS, št. 12/91), v skladu z 9. členom uredbe o merilih za izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega naslednja naselja: oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih Boršt, Brvi, Bušeča vas, Cerklje ob Krki, Čedem, Črešnjice šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostni- pri Cerkljah, Dolenja Pirošica, Gazice, Gorenja Pirošica, kov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Kamence, Kraška vas, Poštena (Uradni list RS, št. 16/98) ter na podlagi 17. in 70. člena vas, Račja vas, Stojanski Vrh, Vinji Vrh, Vrhovska vas, Za- statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občin- sap, Župeča vas. ski svet občine Brežice na 3. seji dne 22. 2. 1999 sprejel 2. člen O D L O K Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v o spremembi odloka o preoblikovanju javnega Uradnem listu RS. vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Brežice Št. 601-6/97-2/7 Brežice, dne 22. februarja 1999. 1. člen V odloku o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževal- Župan nega zavoda Osnovna šola Brežice (Uradni list RS, št. 36/97) Občine Brežice se spremeni 11. člen, ki po novem glasi: Vladislav Deržič l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2525

1043. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega preoblikovanju javnega vzgojno- izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega naslednja naselja: izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dobova Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Globoko, Mali vrh, Piršenbreg.

Na podlagi 8. in 18. člena zakona o zavodih (Uradni list 2. člen RS, št. 12/91), v skladu z 9. členom uredbe o merilih za Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih Uradnem listu RS. šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol Št. 601-6/97-2/7 (Uradni list RS, št. 16/98) ter na podlagi 17. in 70. člena Brežice, dne 22. februarja 1999. statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občin- ski svet občine Brežice na 3. seji dne 22. 2. 1999 sprejel Župan Občine Brežice O D L O K Vladislav Deržič l. r. o spremembi in dopolnitvi odloka o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dobova CANKOVA 1. člen V odloku o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževal- 1045. Poslovnik Občinskega sveta občine Cankova nega zavoda Osnovna šola Dobova (Uradni list RS, št. 36/97 in 50/98) se spremeni in dopolni 11. člen, ki po novem glasi: Na podlagi prvega odstavka 36. člena zakona o lokalni Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega samoupravi in 113. člena statuta Občine Cankova (Uradni izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega naslednja naselja: list, št. 21/99) je Občinski svet občine Cankova na 2. redni Dobova, Gaberje pri Dobovi, Jereslavec, Kapele, Loče, Ma- seji dne 5. 3. 1999 sprejel li Obrež, Mihalovec, Mostec, Podvinje, Rigonce, Rakovec, Sela pri Dobovi, Slogonsko, Veliki Obrež, Vrhje, Župelevec. P O S L O V N I K Šolski okoliš Podružnične šole Kapele obsega nasled- Občinskega sveta občine Cankova nja naselja: Jereslavec, Kapele, Podvinje, Rakovec, Slo- gonsko, Vrhje, Župelevec. I. SPLOŠNE DOLOČBE 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejema in se objavi v 1. člen Uradnem listu RS. Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občin- Št. 601-6/97-2/7 skega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja Brežice, dne 22. februarja 1999. pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). Župan Občine Brežice 2. člen Vladislav Deržič l. r. Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, 1044. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Globoko 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v Na podlagi 8. in 18. člena zakona o zavodih (Uradni list slovenskem jeziku. RS, št. 12/91), v skladu z 9. členom uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih 4. člen šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostni- Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. kov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo (Uradni list RS, št. 16/98) ter na podlagi 17. in 70. člena razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, statuta občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občin- ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim ski svet občine Brežice na 3. seji dne 22. 2. 1999 sprejel predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, O D L O K vojaška ali uradna tajnost. o spremembi odloka o preoblikovanju javnega Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles dolo- Globoko ča ta poslovnik. 1. člen 5. člen V odloku o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževalne- Svet dela na rednih in izrednih sejah. ga zavoda Osnovna šola Globoko (Uradni list RS, št. 36/97 in Redno sejo sveta skliče župan najmanj šestkrat na 50/98) se spremeni 11. člen, ki po novem glasi: leto. Stran 2526 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

6. člen 11. člen Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, napa predsednik delovnega telesa. stopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in žu- 7. člen panu pa preneha. Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob- neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in činskega organa “OBČINSKI SVET”. občasnih delovnih telesih občinskega sveta. Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal oziroma aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. predčasno prenehal mandat, preneha članstvo v vseh ob- Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delov- činskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter na telesa sveta. skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki občin- Pečat občine uporabljajo vsi občinski organi. V notra- skega sveta. njem krogu je ime občinskega organa: ŽUPAN, NADZORNI ODBOR, OBČINSKA UPRAVA, VOLILNA KOMISIJA. 12. člen Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih občine. članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in de- II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA lovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina 8. člen ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najkasne- SVETA je 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo 1. Splošne določbe skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kan- 13. člen didatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. 9. člen Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost ude- Prvo sejo sveta vodi župan. leževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vice glasovanja. vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije Član občinskega sveta ima pravico: člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu od- sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo ločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občin- vprašanj iz njegove pristojnosti; skega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih potrditev mandatov za člane. aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije (amandmaje) teh predlogov; in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- skega sveta; na ali predstavnikov kandidatur. – predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, 10. člen javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na pred- noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z log mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o zakonom svoje predstavnike. pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti more- Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke bitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in kandidatnih list. poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpi- Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, som ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroš- sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je kov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepo- kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne klicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. liste. Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o 14. člen izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije pose- Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- bej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. opravljanjem svoje funkcije. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2527

Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana odsotnosti s sej sveta in delovnih teles občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 18. člen Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej 2. Vprašanja in pobude članov sveta in delovnih teles, katerih član je. občinskega sveta Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti 15. člen župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega tele- na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila sa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem ko je to mogoče. svetu in njegovih delovnih telesih. Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno oprav- voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredo- ljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. vati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to pose- Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov bej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, pojasnila tudi v pisni obliki. lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku svetu njegovo razrešitev. občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA

16. člen 19. člen Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje po- Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- bude v pisni obliki ali ustno. vah v okviru pravic in dolžnosti občine. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. na podlagi ustave, zakona in statuta občine. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- V. SEJE SVETA pan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri 20. člen minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. Občinski svet dela in odloča na sejah. Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- Seje sveta sklicuje župan. no tistemu, na katerega je naslovljeno. Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s vezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. 21. člen Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem dni dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pre- tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni gled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali red. tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na nasled- Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, nji seji. podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in taj- Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko niku občine. na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere 22. člen tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic prvi naslednji redni seji. redne seje. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov 17. člen sveta ali na lastno pobudo. Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od odloči svet z glasovanjem. predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- seje. ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Stran 2528 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri odstrani iz prostora. dni pred sejo. Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeleži- nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, jo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne ose- za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. nost. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, poslovnikom. odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- nov občinskega sveta navzoč na seji. 23. člen Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik 2. Potek seje občine. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede 27. člen na dnevni red seje potrebna. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se 24. člen seje ne more udeležiti. Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- župan. sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v imajo pravico zahtevati sklic seje sveta in koordinacijsko telo zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. pri županu v skladu s tem poslovnikom. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le 28. člen točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu čeni s tem poslovnikom. zapisnika prejšnje seje. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku pripravljeni za drugo obravnavo. prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolni- začetku seje. tev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. 29. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. 25. člen Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o gega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav sedujoči). ali hitri postopek. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom 26. člen občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev Seje občinskega sveta so javne. zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in reda svet razpravlja in glasuje. predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za skega sveta. razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se log dnevnega reda v celoti. povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. 30. člen Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to določenem (sprejetem) vrstnem redu. sejo. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prosto- posameznih točk dnevnega reda. ru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem 31. člen dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lah- prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja ko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi na obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2529 poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. dveh urah neprekinjenega dela. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delov- župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave nega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Od- delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. mor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrst- pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. nem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posa- Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po meznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. nadaljuje drugič. Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razprav- 36. člen ljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napove- Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave di replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, pred- preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razpra- če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. ve lahko trajajo le po tri minute. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. 32. člen Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je pred- 3. Vzdrževanje reda na seji sedujoči pozval. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači 37. člen čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med vzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odlo- govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v či svet brez razprave. besedo le predsedujoči. 33. člen 38. člen Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo naslednje ukrepe: takoj, ko jo zahteva. – opomin, Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- – odvzem besede, nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, – odstranitev s seje ali z dela seje. odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali 39. člen popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se ali če na kak drug način krši red na seji. mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim več kot pet minut. govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil 34. člen na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- tega poslovnika. pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. sveta. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve do- zapustiti prostor, v katerem je seja. datnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. 40. člen Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti ten potek seje. pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 35. člen Seje občinskega sveta se sklicujejo v letnem času pra- 41. člen viloma ob devetnajsti uri, v zimskem času pa praviloma ob Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda sedemnajsti uri. na seji sveta, jo prekine. Stran 2530 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

4. Odločanje prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. 42. člen Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in Svet je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovi- praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu gla- ca članov sveta. sovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru besedo “PROTI”. oziroma prekinitvi. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandi- dve tretjini vseh članov občinskega sveta. data, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na 43. člen glasovnici treba imenovati. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda gla- zočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Pred- sovnico v glasovalno skrinjico. lagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov 49. člen izrekla “ZA” njen sprejem. Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. 44. člen Ugotovitev izida glasovanja obsega: Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. – število razdeljenih glasovnic, S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene – število oddanih glasovnic, pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. – število neveljavnih glasovnic, Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena – število veljavnih glasovnic, četrtina vseh članov sveta. – število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil 45. člen posamezni kandidat, Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano katerem se odloča. večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, tih pa katerih kandidat je imenovan. razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. trajati največ dve minuti. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugo- glasovanja na seji sveta. tovi in objavi izid glasovanja. 50. člen 46. člen Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve. nje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na 47. člen predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasova- Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- nja, ali na predlog predsedujočega. skim izjavljanjem. 5. Zapisnik seje občinskega sveta Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četr- 51. člen tine vseh članov sveta. O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abe- Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti cednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasova- da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”. nja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je 48. člen bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Tajno se glasuje z glasovnicami. Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komi- Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opra- Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in vila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravi- Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je co podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb članov sveta. odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporab- zapisnik ustrezne spremembe. lja občinski svet. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas gla- sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec sovanja. občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na krajevno Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2531 običajen način objavi. Zapisnik seje, ki ni javna oziroma tisti Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja del zapisnika, ki je bil voden na delu seje občinskega sveta, ki ima tri člane. ni bila javna, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred opravlja zlasti naslednje naloge: potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje 52. člen občinski svet, Potek seje občinskega sveta se snema na magneto- – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma fonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega pristojnosti občinskega sveta, seja je bila snemana. – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionar- drugim gradivom s seje. jev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in pred- Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je pise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcio- za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico posluša- narjev, ti magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski uprave. svet. Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del po- Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja snetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis. 57. člen 53. člen Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije, Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne odbore in koordinacijsko telo kot svoja delovna telesa. Ko- narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim misije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovne- aktom. ga področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustano- Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega vitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in nje- dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. govih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradi- občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegova izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki ve pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa pro- urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog 54. člen župana. Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih 58. člen organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševa- Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s nja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podla- statutom občine, so naslednji odbori in komisija: gi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, 1. odbor za komunalno infrastrukturo, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je 2. odbor za socialo, delo, družino, zdravstvo in romska bilo vpogledano. vprašanja, V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- 3. odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, loči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občin- 4. odbor za drobno gospodarstvo, skega sveta. 5. odbor za šolstvo, predšolsko vzgojo, kulturo in šport, 6. odbor za turizem, gostinstvo in trgovino, 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila 7. odbor za varstvo okolja in urejanje prostora, za svet 8. odbor za informiranje, 9. odbor za financiranje, proračun in finance, 10. komisija za pravna in statutarna vprašanja. 55. člen Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za 59. člen delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z Odbor za komunalno infrastrukturo ima pet članov. zaposlenimi v občinski upravi. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki po- tev iz pristojnosti občine na področju cestne infrastrukture, maga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila telefonskega omrežja, oskrbe z vodo in ostale komunalne potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda občinski upravi določeno posebno delovno mesto. stališče s predlogom odločitve. Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni skega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vode- pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega nje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- 7. Delovna telesa občinskega sveta nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. 56. člen Odbor za komunalno infrastrukturo lahko predlaga ob- Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. pristojnosti na področju komunalne infrastrukture. Stran 2532 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

60. člen sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti Odbor za socialo, delo, družino, zdravstvo in romska županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- vprašanja ima pet članov, pri katerem je en član predstavnik nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti romske skupnosti. najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Odbor obravnava vse predloge aktov ter drugih odloči- Odbor za šolstvo, predšolsko vzgojo, šport in kulturo tev iz pristojnosti občine na področju socialne tematike, lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge delovnega področja, zdravstvenega področja ter družinskih akte iz njegove pristojnosti na svojem področju. vprašanj, kot tudi področje romske avtohtone skupnosti ob- čine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje 64. člen o njih mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlo- Odbor za turizem, gostinstvo in trgovino ima pet čla- gom odločitve. nov. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- pred tem, za katerega je sklicana redna seja občinskega tev iz pristojnosti občine na področju turizma, gostinske sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti dejavnosti in področja trgovine, ki so občinskemu svetu županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občin- nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti skemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni Odbor za socialo, delo, družino, zdravstvo in romska pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega vprašanja lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odlo- sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti ke in druge akte iz svoje pristojnosti na svojem področju županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- dela. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. 61. člen Odbor za turizem, gostinstvo in trgovino lahko predlaga Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima pet občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove članov. pristojnosti na svojem področju. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- tev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva, gozdarstva 65. člen in prehrane občine, ki so občinskemu svetu predlagani v Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora ima tri sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu člane. poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni tev iz pristojnosti občine na področju varstva okolja, planira- pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega nja in gospodarjenja s prostorom, ki so občinskemu svetu sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občin- županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- skemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko pred- sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti laga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- njegove pristojnosti na svojem področju dela. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. 62. člen Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora lahko pred- Odbor za drobno gospodarstvo ima tri člane. laga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- njegove pristojnosti na svojem področju. tev iz pristojnosti občine na področju drobnega gospodarstva občine, ki so občinskemu svetu predlagane v sprejem, 66. člen oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda Odbor za informiranje ima tri člane. stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni tev iz pristojnosti občine na področju informiranja, ki so pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega občinskemu svetu predlagane v sprejem, oblikuje o njih sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlo- županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- gom odločitve. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega Odbor za drobno gospodarstvo lahko predlaga občin- sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti skemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- pristojnosti na svojem področju. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. 63. člen Odbor za informiranje lahko predlaga občinskemu sve- Odbor za šolstvo, predšolsko vzgojo, šport in kulturo tu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na ima pet članov. svojem področju. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- tev iz pristojnosti občine na področju šolstva, predšolske 67. člen vzgoje, športa in področje kulture, ki so občinskemu svetu Odbor za financiranje, proračun in finance ima tri predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občin- člane. skemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni tev iz pristojnosti občine iz področja financ, financiranja in pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega občinskega proračuna, ki so občinskemu svetu predlagane Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2533 v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih poda s predlogom odločitve. zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina nje- Odbora za financiranje, proračun in finance predlaga govih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odloči- pristojnosti na svojem področju. tve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov. 68. člen Glasovanje v delovnem telesu je javno. Statutarno pravna komisija občinskega sveta ima pet Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določi- članov. la tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- sveta. ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v 74. člen obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- obravnavano problematiko. činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. 1. Splošne določbe

69. člen 75. člen Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število zakonom in statutom naslednje akte: članov ter opravi imenovanje. – poslovnik o delu občinskega sveta, – proračun občine in zaključni račun, 70. člen – planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- – odloke, log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – odredbe, izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih – pravilnike, občanov, razen v primerih, ko se po sklepu občinskega sveta – navodila, zahteva in zagotavlja strokovnost dela. V posameznem odbo- – sklepe. ru ne sme biti več kot polovica vseh članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- Predsednika odbora imenuje občinski svet. čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- Prvo sejo odbora skliče župan. šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- statutom občine. ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom občinski upravi. in statutom občine.

71. člen 76. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ga člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za man- jih predlaga župan. datna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- seje občinskega sveta. činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- 72. člen čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprej- V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi me občinski svet na predlog župana. njihova sestava in naloge. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 73. člen Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, 77. člen organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v činskem svetu. arhivu občinske uprave. Stran 2534 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Postopek za sprejem odloka van predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj 78. člen ena četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, odloka. besedilo členov in obrazložitev. Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- ni predlagatelj odloka. nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sve- umakniti. ta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je poob- 84. člen laščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem bese- Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če dilu: predsedujoči). zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih čla- nov. 79. člen O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sode- loval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega 85. člen sveta. Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje loka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlaga- odloka. telj. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. 80. člen Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka 86. člen članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih na kateri bo obravnavan predlog odloka. aktih občine. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v obravnavah. novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, 81. člen katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splo- V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- šnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlaga- gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter telj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predla- temeljnih rešitvah predloga odloka. gatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se pred- Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s log ne obravnava. sklepom zavrne. Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so 87. člen bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem po- 82. člen stopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem obvezne razlage določb splošnih aktov občine. redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, gla- predloga odloka na isti seji. suje o predlogu odloka v celoti. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- občinski svet. gatelj odloka. Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. navi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje od- predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- loka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki va predloga odloka združita. veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za 83. člen posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam 88. člen predlagatelj odloka. Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- Amandma mora biti predložen članom občinskega sve- lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali ta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravna- gre za: Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2535

– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- proračuna občine. vih posameznih določb v skladu z zakonom, – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, 93. člen drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko občinskega sveta, člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo žu- – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- panu pisne pripombe in predloge. mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se in izdatki. lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. 94. člen Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog nov občinskega sveta. proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi 95. člen po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinske- ga sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni 89. člen pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o rav- ljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo novesju med proračunskimi prejemki in izdatki. veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere 96. člen tako določi občinski svet. Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko 5. Postopek za sprejem proračuna najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obraz- loži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej 90. člen o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in amandmajih. izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. 97. člen Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugo- se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni tovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede proračun. prihodkov in odhodkov. Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v 91. člen celoti. Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 98. člen 30.11. tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v roku 90 dni po začetku Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, mandata. v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokov- tudi izhodišča za sestavo proračuna. na služba pripravi predlog uskladitve. Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, članom občinskega sveta predlog proračuna občine in ga župan obrazloži. izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu pro- predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. računa občine. Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog pro- 99. člen računa občine. Predstavitev ni časovno omejena. O pred- Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v stavitvi ni razprave. katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem 92. člen odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri po- Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od stopek za sprejem odloka. vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave poja- 100. člen snijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splo- Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna šno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v občine. desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po člena. določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna obči- proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in ne, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati med proračunskimi prihodki in izdatki. Stran 2536 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

6. Postopek za sprejem obvezne razlage 106. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi 101. člen pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahte- večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek gla- vo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. sovanja na podlagi novega predloga kandidatur. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, oz- načitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno 1. Imenovanje članov delovnih teles razlago. občinskega sveta Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih 107. člen teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpra- utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži šanja, volitve in imenovanja. občinskemu svetu v postopek. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta ki je s statutom ali s tem poslovnikom občine določen za način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi sprejem odloka po rednem postopku. kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje 102. člen ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo- čih članov delovnega telesa. Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in 2. Imenovanje podžupana nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem 108. člen besedilu kot nov splošni akt. Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki nov občinskega sveta. ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem VII. VOLITVE IN IMENOVANJA o imenovanju. Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. 103. člen Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki 3. Postopek za razrešitev jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. 109. člen Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izve- Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih ime- de po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasova- nuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. nje. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če 104. člen je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov določeno za njihovo imenovanje. občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 105. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa 110. člen nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi od- glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri stopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glaso- preneha mandat. vanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponov- organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, no glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo- tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti či z žrebom. dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se imenovanja. kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi od- redu prve črke njihovih priimkov. stopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu pri prvem glasovanju. novega kandidata. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2537

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU SVETOM 115. člen 111. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopa- njegove seje. nja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri jih določa statut in ta poslovnik. uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svo- rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če jih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za spora- je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela zumno razreševanje nastalih problemov. občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- občinski svet, ko se sestane. laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA drugih aktov sodelovali. POSLOVNIKA

112. člen 116. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sve- Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- ta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njego- rabljajo določbe statuta (Varianta: tega poslovnika), ki veljajo vem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravlje- za sprejem odlokov. nih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z sveta. dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge, 117. člen neizvršitve sklepov. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni sveta. komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan poslovniške določbe. svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno- ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. pravna komisija. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči IX. JAVNOST DELA svet.

113. člen XII. KONČNA DOLOČBA Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. 118. člen Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pi- Uradnem listu RS. snih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in pred- Št. 131/99 stavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov Cankova, dne 12. marca 1999. občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Župan Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva Občine Cankova javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles Viktor Voršič l. r. občinskega sveta, župana in občinske uprave. Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.

114. člen CELJE Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njiho- 1046. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in vo delo na sejah sveta. dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in jedro Celje – kare 1 dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o Na podlagi 36., 37., 38. in 39. člena zakona o ureja- delu občinskih organov. nju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in 18/84, 37/85, 29/86; Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, delovnih teles, ki so zaupne narave. 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in 27. člena statu- Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- ta Mestne občine Celje je župan Mestne občine Celje konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. sprejel Stran 2538 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P S K L E P o javni razgrnitvi osnutka sprememb in o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro Celje – kare 1 jedro Celje – kare 10

I I Župan Mestne občine Celje odreja javno razgrnitev Župan Mestne občine Celje odreja javno razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Sta- mestno jedro Celje, ki ga je izdelal RC – Planiranje (št. proj. ro mestno jedro Celje, ki ga je izdelal RC – Planiranje (št. 314/99) in je v skladu s prostorskimi sestavinami spre- proj. 118/97-98) in je v skladu s prostorskimi sestavina- memb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Celje za mi sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list RS, št. 18/91, Celje za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list RS, 54/94) in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje št. 18/91, 54/94) in srednjeročnega družbenega plana (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 48/90). Občine Celje (Uradni list SRS št. 40/86 in Uradni list RS, št. 48/90). II Osnutek opredeljuje spremembo namembnosti pritlič- II nega stanovanja na Muzejskem trgu 8 v kavarno z letnim Osnutek opredeljuje funkcionalna zemljišča v kareju vrtom. 10 v starem mestnem jedru Celja.

III III Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazi- Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro Celje se začne osmi dan dalnega načrta Staro mestno jedro Celje se začne osmi dan od objave sklepa v Uradnem listu RS na sedežu KS Center od objave sklepa v Uradnem listu RS na sedežu KS Center in v prostorih Mestne občine Celje na Zavodu za planiranje in v prostorih Mestne občine Celje na Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje in traja 30 dni. Pripombe in predloge na in izgradnjo Celje in traja 30 dni. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. V javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. V času javne razgrnitve osnutka bo organizirana javna obrav- času javne razgrnitve osnutka bo organizirana javna obravnava, ki jo organizira Zavod za planiranje in izgradnjo Celje. nava, ki jo organizira Zavod za planiranje in izgradnjo Celje. O datumu in kraju javne obravnave bo obveščena KS Center O datumu in kraju javne obravnave bo obveščena KS Center naknadno. naknadno.

IV IV V petnajstih dneh po preteku javne razgrnitve lahko V petnajstih dneh po preteku javne razgrnitve lahko pristojni organ KS posreduje pripombe in svoja stališča žu- pristojni organ KS posreduje pripombe in svoja stališča žu- panu Mestne občine Celje. Če v tem roku pripomb ni, se panu Mestne občine Celje. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se KS strinja z osnutkom. šteje, da se KS strinja z osnutkom. Pripombe in stališča iz prvega odstavka ter druge pri- Pripombe in stališča iz prvega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, pombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošiljajo županu Mestne občine Celje. Le-ta zavzame do se pošiljajo županu Mestne občine Celje. Le-ta zavzame do njih stališče, ki ga posreduje v potrditev Mestnemu svetu njih stališče, ki ga posreduje v potrditev Mestnemu svetu mestne občine Celje. mestne občine Celje.

V V Ta sklep začne veljati osmi dan od dneva objave v Ta sklep začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 352-216/95 Št. 352-256/97 Celje, dne 24. marca 1999. Celje, dne 24. marca 1999.

Župan Župan Mestne občine Celje Mestne občine Celje Bojan Šrot l. r. Bojan Šrot l. r.

1047. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in DIVAČA dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro Celje – kare 10 1048. Sklep o začasnem financiranju javne porabe Občine Divača od 1. 4. 1999 dalje do sprejetja Na podlagi 36., 37., 38. in 39. člena zakona o ureja- proračuna za leto 1999 nju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86; Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, Na podlagi 148. člena ustave Republike Slovenije, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in 27. člena Statuta 17. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list Mestne občine Celje je župan Mestne občine Celje sprejel RS, št. 48/90, 34/91, 30/92, 7/93), ter na podlagi pete- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2539 ga odstavka 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni vanju javnega interesa, naslednje športu namenjene površi- list RS, št. 72/93 in 57/94) in 16. člena statuta Občine ne in pripadajoče stavbne objekte: nogometno igrišče, tenis Divača (Uradni list RS, št. 38/95), je Občinski svet občine igrišča, balinišče in večnamenska stavba. Divača na 4. redni seji dne 18. 3. 1999 sprejel Parc. št. Površina v m2 S K L E P o začasnem financiranju javne porabe Katastrska občina Šujica Občine Divača od 1. 4. 1999 dalje do sprejetja 1065/1 6.047 1030/3 3.755 proračuna za leto 1999 751 994 50/1 1.808 1. člen 1066/2 del 3.900 Do sprejetja proračuna Občine Divača za leto 1999, 1066/3 394 se financiranje javne porabe v Občini Divača začasno nadaljuje na podlagi proračuna Občine Divača v letu 1998. Skupaj 16.898

2. člen 2 V obdobju začasnega financiranja se sme mesečno Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za leto 1998, razen Št. 65-0657/99 sredstev za naloge, opredeljene z zakonskimi predpisi in Dobrova, dne 23. marca 1999. investicije. Sredstva za naloge, opredeljene z zakonskimi predpisi Župan se uporabljajo v višini, določeni z zakonom. Občine Dobrova-Polhov Gradec V obdobju začasnega financiranja se lahko nadaljuje Janez Oven l. r. izvajanje investicij, ki so sprejete v proračunu za leto 1998 in začete v letu 1998.

3. člen GROSUPLJE Prihodki in odhodki v času začasnega financiranja so sestavni del proračuna Občine Divača v letu 1999. 1050. Odlok o zazidalnem načrtu turistično- oskrbovalnega centra pri Motelu II Grosuplje 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- nem listu RS, uporablja pa se od 31. 3. 1999 dalje do gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in sprejema proračuna za leto 1999. 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje Št. 4/01 (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosup- Divača, dne 18. marca 1999. lje na 3. seji dne 17. marca 1999 sprejel

Župan O D L O K Občine Divača o zazidalnem načrtu turistično-oskrbovalnega Rajko Vojtkovszky, dr. vet., med. l. r. centra pri Motelu II Grosuplje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

DOBROVA-POLHOV GRADEC 1. člen S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev spre- 1049. Sklep o določitvi športnega objekta za objekt memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in občinskega pomena srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986 do 2000 (Uradni list RS, št. 3/97) sprejme zazidalni načrt Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi turistično-oskrbnega centra pri Motelu II Grosuplje. (Uradni list RS, št. 72/93) in 64. člena zakona o športu Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o. (Uradni list RS, št. 22/98) ter 17. člena statuta Občine pod št. GRO-1/97 v marcu 1999. Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 42/95) in Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. statutarnega sklepa Občine Dobrova-Polhov Gradec, je Ob- činski svet občine Dobrova-Polhov Gradec na 4. redni seji 2. člen dne 23. 3. 1999 sprejel V območje zazidalnega načrta sodijo zemljišča s parcelno S K L E P številko: 213/1, 213/2, 211, 210/1, 210/2, 212/2, 213/8, 213/3, 213/7, 213/8, 214/3, 213/4, 215/1, 216, o določitvi športnega objekta za objekt 213/5, 213/6, 214/2, 215/1, 215/2, 217/2, 217/1, občinskega pomena 184/3, 184/2, 184/1, 183/1, 183/2, 183/3, 182/2, 182/3, 182/1, 181/1, 181/2, 177/1, 179/2, 179/3, 1 179/1, 180/2, 177/2, 177/3, 177/4, 178, 176/2, 176/3, S tem sklepom Občina Dobrova-Polhov Gradec določa 176/2, 175/1, 175/2, 174/1, 174/2, 174/3, 172/1, za objekte občinskega pomena, ki so namenjeni uresniče- 171/1, 172/1, 172/6 in 172/5 vse k. o. Grosuplje-naselje. Stran 2540 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

II. NAMEMBNOST PROSTORA ceste, pri čemer je severni del namenjen liniji tehničnih pregledov za osebna in tovorna vozila, južni del pa upravi in 3. člen salonu avtomobilov z bifejem. Območje urejanja je namenjeno: Objekt je dimenzij: 40 × 12m +12 × 40m s polkrožno – terciarnim dejavnostim: bencinskemu servisu, pro- oblikovanim in izmaknjenim delom na jugovzhodni strani daji avtomobilov s tehničnimi pregledi, gostinstvu, trgovini in (2r=12m). Dimenzije objekta lahko odstopa do ±20%. čisti, mirni proizvodnji. Višina celotne stavbe je najmanj 6m, s tem da je na delu servisa dovoljena dvojna etažna svetla višina, na juž- 4. člen nem delu upravno trgovinskem delu pa P+1. Kota pritličja je Za realizacijo posegov iz prejšnjega člena odloka je 343,50m ± 0,50m. potrebno zračni EVNN (20 kV) prestaviti oziroma kablirati v Proizvodno poslovni objekt A in B: kabelsko kanalizacijo, ki jo vodimo v hodniku za pešce ob Lociran je na severnem delu kompleksa. Nameni se priključni cesti za avtocesto. proizvodnji in skladiščem ter storitvenim dejavnostim kot Obstoječe odvodne jarke se kanalizira, pri dimenzionira- trgovina in gostinstvo. nju kanalizacije se upošteva zaledne vode in meteorne vode Dimenzija dveh enakih objektov je 32 × 16m z vzdolž- celotnega kompleksa TOC II. Kanalizirani kanal se nadaljuje v no postavitvijo ob avtocesti in horizontalnim medsebojnim odprti jarek preko ceste in nato v Grosupeljščico. zamikom osi. Višina objektov je P+1, svetla višina etaže je odvisna od tehnoloških zahtev dejavnosti (ca. 4 m). Dimen- zije objektov lahko odstopajo do ±10%. Kota pritličja je III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE 343m ±0.5m. POSEGOV V PROSTOR Proizvodnja in prodaja računalniške opreme: A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja Je locirana na skrajnem vzhodnem delu kompleksa, vzdolž Ceste proti Polici. Fasada se lomi skladno z linijo 5. člen ceste, horizontalni gabarit je 24 × 45m v I. fazi in 24 × 25m Koncept: v drugi fazi realizacije. Dimenzije objektov lahko odstopajo Zazidava je zasnovana tako, da je nepravilno trikotna do ±10%. parcela čimbolj izrabljena ter tako, da se navezuje na obsto- Vertikalni gabarit je na južnem delu objekta P+1+M ječi uvoz in edini možni izvoz s parcele. Vzdolž ceste se (upravni prostori trgovina in gostinstvo ter spremljajoči pro- ustvari javni prostor s kolesarsko stezo, drevoredom in peš grami), ter P+1 na delu objekta, kjer bo potekala proizvod- hodnikom. Ozelenjeno oblikovanje obcestnega pasu je us- nja. Glavni vhod se oblikuje na jugozahodnem delu objekta, klajeno s podobno oblikovanim obcestno ureditvijo na drugi vhodni del se oblikuje kot plato oz stopniščni del. strani ceste (mejno območje zazidalnega načrta TOC III). Kota pritličja je 344,50m ± 0,5m. Zazidava ob cesti je zasnovana tako, da spremlja pol- Območje “C”: Zanj je določena le osnovna gradbena krožni potek ceste in drevoreda ter se na mestu bencinske- linija, ki poteka variantno – vzporedno z osmi cest. Funkcija ga servisa sprosti z več odprtimi površinami, pri čemer obcestne baze se ohranja do izgradnje AC odseka Višnja gora- jekt servisa še vedno spremlja gradbeno linijo vzdolž ceste. Bič, nato pa se odstrani. Organizacijo parcele se določi po Na severnem delu območja se objekte postavi približno znanem programu investitorja z upoštevanjem pogoja, da je vzporedno z avtocesto (in s parcelno mejo) in veliko površin potrebno na njegovem funkcionalnem zemljišču v celoti za- nameni za servise (parkiranje, dovozi itn.) gotoviti parkirišča za zaposlene in obiskovalce ter ostale Prometna shema predlaga sistem dveh uvozov in izvo- manipulativne površine. Vertikalni gabarit je lahko najmanj za z dvosmerno osrednjo napajalno cesto. Uvoz s priključne pritličje, nadstropje in mansarda, lahko pa doseže višino ceste na avtocesto je lahko le desni, uvoz z lokalne ceste pa P+2N ali celo P+3N. Oblikovanje fasade, naklon strešin in obojestranski. Zaradi potrebnih manipulacij se na skrajnem kritina naj bo poenoteno s fasadami in strehami ostalih ob- jugovzhodnem delu locira bencinski in tehnični servis. jektov v območju urejanja. Kota pritličja se določi glede na koto dostopa. 6. člen Bodoči program je lahko javen, obrtni, ne pa stanovanjski. Objekti: Bencinski servis: Bencinski servis je kapacitete 200m3 rezervoarjev za 7. člen gorivo (4 × 50m3 cisterne) in cisterna za ELKO (100m3). Ostali skupni pogoji za objekte: Točilna otoka sta dva obojestranska in ELKO samostojno Dovoljene so maksimalne svetle višine pritličnih prosto- točilno mesto na zahodnem delu lokacije, kjer se bo izvajalo rov do 4,50 m, svetle etažne višine prodajnih prostorov min. prečrpavanje goriva (pretakališče). Servis se oblikuje kot 3 m oziroma pisarniških prostorov min. 2,80 m. Pri kotah čelni servis z uvozom preko desnega priključevanje s pri- pritličij objektov, podanih v zazidalni situaciji, je dovoljeno ključne ceste na avtocesto. Poslovni objekt je dimenzije 20 odstopanje do največ ±0,50 m zaradi prilagoditve cesti in × 30m, višine najmanj 5m, višina nadstrešnice nad točilnimi drugim mejnim pogojem posamezne lokacije. Skupna višina mesti je 8m. Avtopralnica je dimenzije 10 × 20m, višina objektov ne sme presegati višine 12 m. objekta je usklajena z bencinskim servisom oziroma nad- Konstrukcije objektov so lahko klasične, armiranobeton- strešnico. Dimenzije objektov lahko odstopajo do ±20%. ske ali jeklene z vmesnimi polnili. Fasade naj bodo členjene Bencinski servis vsebuje: prostor za energetski objekt, skladno s konstrukcijskimi rastri ter s poudarjenimi okenskimi sanitarije, trgovino in bife. Poleg osnovnega prodajnega asor- elementi. Konstrukcije so lahko tudi montažne ob pogoju, da timana investitorjev se predvidi tudi avtopralnica, prostor za se fasade takih objektov lahko prilagodijo ostalim fasadam. čiščenje vozil in kontejnerji za gospodinjski plin. Kota pritlič- Oblikovanje fasad naj bo poenoteno. Dovolijo se tako ja servisa je 342,00m ± 0,50m. ometane kot obložene fasade (naravni ali umetni kamen, Tehnični servis: opeka), pomembno pa je, da je fasadna barvna lestvica Tehnični servis se locira med interno cesto pri bencin- usklajena. Dovolijo se svetli barvni toni tople barvne lestvice skem servisu in parkirišči na severu. Objekt se postavi vzdolž – od drap do oker ali svetlo opečne. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2541

Strehe naj bodo ravne ali polkrožne z nizkim naklonom. ostalih dostavnih cest pa 20 km/h. Cestišče vseh cest se Dovoljene so tudi nizke dvokapne strehe (naklona do 15 dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosil- stopinj), vendar mora biti v tem primeru streha skrita za nost 25 t. Ceste v območju urejanja imajo istočasno funkci- vodoravnim strešnim vencem. Strešne kritine ne smejo biti jo požarnih poti. svetleče. Kolesarski in peš promet Trafo postaja: Lokacija TP je predvidena na zahodnem Kolesarska steza, drevoredna ozelenitev in hodnik za osrednjem delu območja, tlorisne dimenzije 6 × 3 m. Do- pešce se izvedejo ob regionalni cesti – z dvignjenim robni- stop se zagotovi z interne ceste. Trafo postaja je tipska. kom. Hodnik za pešce se predvidi tudi ob notranjih cestah. Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva: – zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE – pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča pro- 8. člen metne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81) in Zunanje površine: – uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, Manipulativne površine se asfaltirajo, parkirišča pa vsaj št. 49/97). delno tlakujejo (granitne kocke v asfaltu). Zelenice so le Pri projektiranju parkirišč se upoštevajo tehnični nor- spremljevalke ostalih ureditev in naj bodo zatravljene, zasa- mativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin jene z grmičevje in listavci (npr. judeževo drevo, gaber, (PTI, Ljubljana). javor). Zasaditev z isto vrsto listavcev naj se izvede tudi ob parkiriščih. 11. člen Za obcestni drevored predlagamo beli gaber ali drugo Vodovod: (za Grosuplje bolj značilno) vrsto listavca. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod pri osnovni šoli Brinje z razvodnim jaškom 9. člen in odcepom za kompleks TOC II in III. Znotraj ZN TOC II. Parkirne površine: se izvede krožno zanko (omogočena sanitarna obnova Parkirne površine se za vsako dejavnost posebej zago- vode), iz katere se odcepljajo priključki za posamezne tavljajo na funkcionalnih zemljiščih objektov, razen skupne objekte in izvede javno požarno omrežje z nadzemnimi parkirne površine med tehničnim servisom interno cesto. hidranti. Skupaj je predvidenih 126 parkirnih mest od tega za potre- Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimal- be bencinskega servisa s tehničnim servisom 48 PM, za na poraba z upoštevanjem požarne vode, to je skupna pora- objekta Konima (A in B) 38 PM ter za objekt TIPRO 50 PM. ba vode 12 l/s. Za kompleks se upošteva en požar hkrati. Vodovod se izvede iz LTŽ cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER je LTŽ (PEHD) 100. Priključke objektov je potrebno izvesti DRUGO UREDITEV OBMOČJA preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20m zaradi zagotovi- 10. člen tve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi Cestno omrežje: komunalnimi napravami. Območje urejanja se priključuje na priključno cesto na Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva: avtocesto, pri čemer se dovoli zgolj desni uvoz. Na priključni – odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine cesti pa se izvede fizična prepreka za levo zavijanje. Oboje- Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97), stranski uvoz se uredi na križišču z lokalno cesto (proti – odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Polici), kjer se uredi tudi edini možni izvoz. Grosuplje (Uradni list RS, št. 72/97), Sistem notranjih cest se uredi za dvosmerno odvijanje – pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in prometa z izvozom preko križišča z lokalno cesto. naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97), Pri ureditvi glavnega dostopa v območje se mora upo- – pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo števati minimalni radij R12. Na priključni cesti na AC se (Uradni list RS, št. 30/91). izvede fizična zapora za preprečitev levega zavijanja, za kar si mora investitor pridobiti posebno dovoljenje za to pripraviti 12. člen vso ustrezno dokumentacijo po navodilih upravljavca ceste. Kanalizacija: Rekonstrukcija ceste ni predmet tega zazidalnega načrta. Predvideti je potrebno ločen sistem odvajanja odpad- Pri pripravi projektne dokumentacije se upošteva tudi obli- nih voda. Odvod fekalnih vod se izvede preko javne kanali- kovanje križišče lokalne ceste in uvoza v kompleks TOC III. zacije celotnega območja v kanal kanalizacije Perovo, od- Napajanje parkirišč znotraj območja urejanja se uredi s vod meteornih in vseh zalednih vod pa se izvede preko posameznimi uvozi, pri čemer se oblikujejo štirikraka križi- kanalizacije v vodotok Grosuplješčica. šča z različnimi radiji. Do funkcionalnih zemljišč objektov na Odvod padavinskih vod s parkirišč in drugih utrjenih zahodnem delu kompleksa (območje “C”) se izvede v prvi površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko lovilcev fazi le dostop, v naslednji fazi pa notranje cestno omrežje, olj in maščob. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati prilagojeno kasneje določeni strukturi in dejavnosti tega ob- zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovil- močja. cev olj in maščob ter vodo s streh in drugih strešin in Notranja cesta A-A je dvosmerna s širino voznih pasov površin. 2 × 3 m z obojestranskim robnim pasom 0,20 m in z eno- Fekalno vodo se odvaja preko fekalne kanalizacije v stranskim hodnikom za pešce širine 1,60 m ter bankino javno kanalizacijo. 0,50 m na drugi strani. Desni uvoz z dostopne ceste na AC Kanalizacijski vod znotraj območja se projektira z upo- se izvede v širini 4 m. števanjem celotnega gravitacijskega območja. Zaradi mož- Ceste se izvedejo v asfaltu ter se niveletno prilagodijo nosti vdora podtalne vode se vsi jaški v območju predvidijo zahtevam terena. Računska hitrost ceste A-A je 40 km/h, vodotesno. Stran 2542 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Odpadne tehnološke vode se morajo pred izpu- ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno stom v kanalizacijski sistem obdelati v posebnem egali- zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo pre- zacijskem bazenu po postopku, ki bo zagotavljal raz- delavo. gradnjo do stopnje, ki bo omogočala skupaj s komunal- Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se no odpadno vodo čiščenje na običajni komunalni čistilni morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno napravi. deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati: odpadka se mora voditi posebna evidenca. – uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96), – odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavin- VI. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR skih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98), 17. člen – pravilnik o javni kanalizaciji. Varstvo pred hrupom: Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči 13. člen mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db), ki Energetsko omrežje: veljajo za III. območje – mešano območje, skladno z Visokonapetostni razvod in trafo postaja: za oskrbo odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posa- kompleksa z električno energijo se izvede nova trafo postaja mezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bival- velikosti 630 kW vzhodno od glavnega uvoza v območje. ne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80, in sicer v delu, ki Elektrokabelsko kanalizacijo se znotraj celotnega komplek- se nanaša na bivalne prostore) ter z uredbo o hrupu v sa kablira. naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 Nizkonapetostni razvod: Vse omrežje znotraj komplek- in 66/96). sa se predvidi v kabelski izvedbi v kabelski kanalizaciji, ki Za zmanjšanje ravni hrupa na stičnem območju z avto- poteka v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na cesto se predvidi posebna izvedba okenskih odprtin. trafo postajo do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno meril- 18. člen no mesto. Varstvo zraka: Javna razsvetljava: Predvidena je klasična javna raz- Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih svetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije vrednosti, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritič- komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne nih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/ bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem raz- 94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni vodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so lahko tipizirane, list RS, št. 73/94). višina kandelabrov znotraj kompleksa je največ 7 m, ob regionalni cesti pa se uporabi dvojna razsvetljava višine 19. člen 10 m. Ničenje in ozemljitev: kot zaščitni ukrep proti nevarne- Varstvo pred požarom: mu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZn. urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objek- 14. člen tov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu Ogrevanje: s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno Za potrebe ogrevanja objektov se izvede priključni to- omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne plovod z navezavo na centralno kotlarno ob Grosupeljščici. vode. Toplovodno omrežje se locira v cestno telo, na skrajni rob pločnika. Objekte se priključi vsakega posebej, interne to- 20. člen plotne postaje pa morajo biti indirektne. V objektih, kjer bodo različne dejavnosti, se predvidi ločena meritev toplot- Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: ne energije. Talnega ogrevanja ni dovoljeno priključiti na Pri načrtovanju dozidave in novih objektov je potrebno sistem daljinskega ogrevanja. Dovodno toplovodno omrežje upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi in potreba po rekonstrukciji centralne kotlarne se definira po gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, pridobitvi bilance potreb tudi ostalega dela predvidene širi- št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje tve. Do izdelave centralnega toplovodnega omrežja se ob- lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. jekti lahko ogrevajo z individualnimi kurišči (na plin ali lahko Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za kurilno olje). zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in 15. člen vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potreb- Tk omrežje in zveze: no predvideti. Izvede se telefonska povezava preko optičnega kabla iz telefonske centrale v kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo se izvede ob regionalni cesti. VII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA

16. člen 21. člen Odstranjevanje odpadkov: Izvajanje zazidalnega načrta je predvideno v treh fazah: Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj I. faza: vključuje komunalno opremo območja: gradnjo območja urejanja in redno odvažajo na komunalno depo- TP in kabliranje EVVN ter EVNN, izgradnjo ceste v območju nijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (em- urejanja, vodovodnega in kanalizacijskega ter telefonskega balaža; papir, kartoni, lesni odpadki idr. steklovina ter omrežja, Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2543

II. faza: izgradnja I. faze objektov z zunanjo ureditvijo, 1051. Odlok o zazidalnem načrtu gospodarska cona III. faza: ostali poslovni objekti ter dokončna ureditev sever območja. Zaradi ne dovolj poznanega (nasutega) terena se inve- Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- stitorjem dovoli pridobitev gradbenih dovoljenj za pripravljal- gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, na dela. 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, Prva in druga faza se smeta odvijati istočasno, pred 44/97) in 18. in 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni dokončno izgradnjo vse potrebne infrastrukture objekti ne list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 3. morejo dobiti uporabnega dovoljenja. seji dne 17. 3. 1999 sprejel O D L O K VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ o zazidalnem načrtu gospodarska cona sever 22. člen Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko I. SPLOŠNE DOLOČBE uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred ve- ljavnostjo tega odloka. 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt gospodarska cona sever, ki ga je izdelal RC Planiranje d. o. o. Celje pod IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI številko projekta 78/97-98 v septembru 1998. IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 2. člen 23. člen Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v 1. fazi, se A) Tekstualni del: morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obra- 1. Uvod, splošni podatki tovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme ob- 2. Usklajenost zazidalnega načrta s planskimi močja ni dovoljeno. usmeritvami 3. Meja ureditvenega območja, inventarizacija 4. Urbanistično-arhitektonska zasnova X. TOLERANCE 5. Prometna, komunalna in energetska infrastruktura 6. Aproksimativni predračun 24. člen 7. Varovanje okolja Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so mož- 8. Požarna varnost na v tlorisnih gabaritih objektov do ± 20%, pri čemer se 9. Etapnost izvajanja morajo ohraniti gradbene linije objektov v smeri napajalnih B) Predhodne pogoje cest ter struktura in namembnost zazidave. Odstopanja so C) Grafični del: možna tudi pri višinskih kotah platojev in objektov do ±0,5m, 1. Izrez iz DP M 1:5000 če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racional- 2. Situacija obstoječega stanja z mejo nejše rešitve. ureditvenega območja, inventarizacija M 1:500 3. Arhitektonska zazidalna situacija z načrtom ozelenitve M 1:500 XI. KONČNE DOLOČBE 4. Situacija cestnega omrežja M 1:500 5. Situacija kanalizacije M 1:500 25. člen 6. Situacija komunalnih naprav in napeljav in hidrantno omrežje M 1:500 Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati dolo- 7. Podolžni profili cest in kanalov M 1:500/100 čila odloka o urbanističnem redu v Občini Grosuplje (Uradni 8. Normalni profili M 1:50 list SRS, št. 44/82) za območje, ki ga ureja ta odlok. 9. Prerezi M 1:50 10. Geodetska kotirana situacija M 1:500 26. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor. II. MEJE IN VELIKOST OBMOČJA UREJANJA

27. člen 3. člen Zazidalni načrt je na vpogled pri upravnem organu Ob- Ureditveno območje zazidalnega načrta Gospodarska čine Grosuplje, pristojnem za urejanje prostora ter na Uprav- cona sever obravnava površine severozahodno od železniš- ni enoti Grosuplje. ke postaje. Severna meja poteka v oddaljenosti ca. 30 m od pred- 28. člen videne prestavljene Kadunčeve ceste, ki povezuje Grosup- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lje z Brezjem, zahodna ob vzhodnem robu funkcionalnega listu Republike Slovenije. zemljišča Gume, južna ob jarku, ki poteka v smeri vzhod – zahod od Gume do romskega zaselka, vzhodna meja pa Št. 352-53/97 poteka od jugovzhoda proti severozahodu do severne meje Grosuplje, dne 3. marca 1999. v oddaljenosti ca. 25–50 m od vodnega kanala. Seznam parcel Župan V mejah ureditvenega načrta so naslednje parcele in Občine Grosuplje deli parcel št.: 1010/3 (cesta), 882/6 (cesta), 888/2 del, Janez Lesjak l. r. 922/10 del, 922/8, 922/6, 922/16, 922/11, 922/13, Stran 2544 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

922/17, 922/15, 922/14, 922/4, 922/2, 922/12 del, – upoštevanje v grafičnih prilogah določenih gradbe- 882/5, 882/4, 882/1, 882/11 in 925/2 del vse k. o. nih linij; Stranska vas. – poudarjena os zazidave jugozahod–severovzhod; Ureditveno območje meri ca. 4,28 ha. – lociranje objektov infrastrukturnega značaja v javne obcestne površine; – ureditev trgov s primerno opremo pri obeh poslovnih III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA objektih; IZRABO IN KVALITETO GRADITVE TER DRUGIH – ureditev prometnih poti in dovozov ter dostopov do POSEGOV V PROSTOR predvidenih objektov ureditev zelenih površin. 4. člen Območje zazidalnega načrta je znotraj meje iz prejšnje- 10. člen ga člena namenjeno gradnji objektov za obrtno-storitveno Za arhitektonsko oblikovanje objektov veljajo naslednji dejavnost v kombinaciji s stanovanji, športno-rekreacijsko, pogoji: poslovno-storitveno dejavnost in drobno gospodarstvo ter Splošno: podjetništvo. – vertikalni gabariti vseh predvidenih objektov so opi- Kartografski prikaz je razviden iz lista št. 3 grafičnega sani v grafičnih prilogah (list št. 3 in 10). dela zazidalnega načrta iz 1. člena odloka. Stanovanjska hiša z delavnico v prizidku: – tlorisni gabarit 15 x 12 m 5. člen – etažnost P+1 (P+IP) 2 Obstoječi objekti – bruto etažna površina 360 m Na območju zazidalnega načrta so ohranjeni obstoječi – streha dvokapnica v naklonu objekti. Dovoljena je nadomestna gradnja, adaptacija in re- min. 30°, temna kritina konstrukcija ter gradnja prizidkov. – oblikovanje usklajeno z obstoječimi objekti s poudarjeno 6. člen ulično fasado Predvideni objekti Delavnica: Z zazidalnim načrtom je predvidena gradnja naslednjih – tlorisni gabarit 10 x 10 m novih objektov: (20 x 10 m – objekt št. 5 – 18 stanovanjskih hiš z delavnico v prizidku, 12 x 8 m – objekt št. 20) – etažnost P (P+IP) – 1 poslovno-stanovanjski objekt, – streha dvokapnica v naklonu in kriti- – 2 poslovna objekta, ni usklajena s stanovanjsko – 2 proizvodna objekta, hišo – tenis igrišče. – oblikovanje usklajeno z oblikovanjem sta- 7. člen novanjske hiše Poslovno-stanovanjski Območje javnih cest objekt: Površine in območja javnih cest – prometnih povezav, – tlorisni gabarit 15 x 12 m so namenjene normalnemu in varnemu motornemu, kole- – etažnost P+1 (P+1+IP) sarskemu in pešprometu. – bruto etažna površina 360 m2 (540 m2) 8. člen – streha dvokapnica z min. naklonom Zunanja ureditev 30° in temno kritino Stanovanjske hiše z delavnico, poslovno-stanovanjski – oblikovanje usklajeno z obstoječimi ob- objekt in proizvodna objekta bodo imeli urejene manipulacij- jekti Poslovni objekt: ske površine in parkirne površine v sklopu funkcionalnih – določena zemljišč. Utrjene površine bodo asfaltirane ali tlakovane. je maksimalna Poslovna objekta v centralnem delu cone sta zasnova- gradbena linija 45 x 50 m na tako, da tvorita trg odprt proti glavni prometnici. Trg je – členitev fasade je dovoljena do maksimalne gradbe- namenjen izključno pešcem. Tlaki in oprema bodo določeni ne linije z detajlnim načrtom. Parkirne površine so načrtovane v pasu – etažnost P+1 (P+1+IP) ob rekonstruirani Kadunčevi cesti in ob cesti “3”. – streha dvokapnica z minimalnim na- Športno-rekreacijski kompleks s tenis igrišči vključuje klonom 30° če je predvide- pripadajoče zelene površine. na izzidava podstrešja ali Zeleni koridorji ob glavnih prometnicah, zasajeni z dre- manjšim naklonom, če bo voredi in pešpot ob odprtem kanalu ter vodne površine na etažnost P+1, temna kritina južnem delu kompleksa s pripadajočimi zelenimi površinami – oblikovanje skrbno oblikovanje fasad s so javne površine, funkcionalno povezane z ostalimi zeleni- poudarjenimi uličnimi fasadami površinami. Del pešpoti poteka preko vodnih površin. mi mestnega značaja Proizvodni objekt: IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO – tlorisni gabarit 25 x 15 m (objekt št. 10) OBLIKOVANJE 20 x 15 m (objekt št. 9) – etažnost P (P+1 ali P+IP) 9. člen – streha dvokapnica z naklonom pri- Za urbanistično oblikovanje veljajo naslednji pogoji: lagojenim tehnologiji gradnje – ohranitev obstoječih objektov in ureditve pripadajo- – oblikovanje primerno členjene in obliko- čih funkcionalnih zemljišč z zgrajeno prometno, komunalno vanje fasade z arhitekturo ne- in energetsko infrastrukturo v največji možni meri; industrijskega značaja Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2545

Za pogoje za temeljenje predvidenih objektov je treba VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV izdelati geološko–geomehanske raziskave tal. 13. člen 11. člen Promet Tolerance Za cestno omrežje in ostale utrjene površine veljajo Elementi za zakoličbo so opredeljeni v grafični prilogi naslednji pogoji: list št. 4 in 10 zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka. – glavna napajalna cesta območja ZN Gospodarske V grafičnih prilogah so določene linije maksimalnega cone je prestavljena obstoječa (Kadunčeva cesta), na kateri tlorisnega gabarita za naslednje objekte oziroma skupine sta predvidena dva priključka – ceste 1 in cesta 6 ter trije objektov: dovozi k individualni gradnji. Priključek pri tovarni Gume je – stanovanjske hiše z delavnicami, obstoječ; – poslovno-stanovanjski objekt, – notranje dovozne ceste omogočajo dvosmerni pro- – poslovna objekta, met, širine so 6 m z obojestransko bankino širine 0,50 m, – proizvodna objekta, kjer ni obojestranskih parkirnih prostorov in asfaltirane; – tenis igrišča. – parkirni prostori za osebna vozila so predvideni na Odmiki vseh objektov od prometnic so obvezujoči. funkcionalnih zemljiščih posameznih objektov; Višinski gabariti so določeni okvirno s številom etaž, – vse ceste, manipulacijske in parkirne površine se natančno bodo določeni v idejnih zasnovah objektov. odvodnjavajo s prečnimi skloni v predvidene požiralnike z Tolerance pri tlorisnih in višinskih gabaritih rešetko oziroma v požiralnik z vtokom pod robnikom in dalje Kot tolerance so dovoljene spremembe tlorisnih in vi- v kanalizacijo; šinskih gabaritov pod pogoji, da spremembe ne bodo ovira- – onesnažene vode z olji in naftnimi derivati so spelja- le izvajanja in realizacije zazidalnega načrta in da bodo v ne v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranega oljnega skladu z zakoni, predpisi, navodili in pravilniki, ki se nanaša- lovilca; jo na varovanje okolja. – posebno pozornost je potrebno posvetiti odvodu vod Tolerance pri namembnosti objektov s planuma spodnjega ustroja; Dovoljena je sprememba z zazidalnim načrtom določe- – pred izgradnjo cestnega omrežja je potrebno izdelati ne namembnosti objektov pod pogojem, da investitor z oce- projekte za izvedbo, za posamezne objekte pa projekt zuna- no vplivov dokaže, da vplivi na okolje ne bodo presegali nje ureditve; zakonsko dovoljenih ravni. – ob prestavljeni obstoječi cesti je predviden oboje- Tolerance pri funkcionalnih zemljiščih stranski hodnik za pešce. Meje funkcionalnih zemljišč so informativne. Kot tolerance so možne korekcije pri zakoličbi na terenu v smislu 14. člen združevanja ali razdruževanja parcel. Vodovodno omrežje Tolerance pri ureditvi parkirnih površin Za vodovodno omrežje veljajo naslednji pogoji: Parkirne površine v mejah funkcionalnih zemljišč so – hidrantno omrežje je načrtovano kot krožni vod in je informativne in niso obvezujoče. Kot tolerance je dovoljena vezano na obstoječi vodovod ob zahodni strani Kadunčeve drugačna ureditev v skladu s potrebami posameznih investi- ceste proti naselju Bičje (PE 100 mm) ter na obstoječi torjev. Zazidalni načrt predvideva tlorisne dimenzije parkir- vodovod pri skladišču ABC Tabor (PVC DN 250 mm); nega mesta 5 x 2,50 m, s talno obeležbo 4,80 x 2,30 je – za zagotovitev požarne varnosti je potrebno postaviti mogoče pridobiti ustrezno večje število parkirnih mest. znotraj ureditvenega območja nadzemne hidrante ali le izjemoma podzemni hidrant; – hidrante je potrebno izvesti z zasunom v Hawle izved- V. POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE bi; – javno vodovodno omrežje je predvideno za pokriva- 12. člen nje sanitarnih potreb in požarno hidrantno omrežje; Na območju zazidalnega načrta je potrebno urediti pro- – za morebitno tehnološko vodo je predviden odvzem ste zelene površine kot jih prikazuje koncept zasaditve v iz akumulacije ali javnega vodovoda; grafičnem delu ZN z naslednjo funkcijo: – vodovodno omrežje je predvideno ob cestnih kori- – mestno-higienska funkcija zelenja: to je zelenje, ki je dorjih in sicer v NL DUCTILE izvedbi; predvideno zaradi zadrževanja hrupa, prahu in izboljšave – vsa interna hidrantna omrežja morajo biti izvedena na zraka. Takšno vlogo imajo obvezni drevoredi, ki ločijo pro- interni instalaciji in sicer za kombiniranim vodomerom; metnice od zazidanih, športnih in parkovnih površin, zasadi- – obstoječi vodovod PE 90, ki poteka pod objektom tev drevja na parkirišču, ter nekatere skupine dreves, ki (št. 21) je potrebno prestaviti; ločijo med seboj različne dejavnosti, zeleni pas ob južnem – priključitev objektov na javno vodovodno omrežje se robu gospodarske cone; izvaja načeloma za vsak objekt posebej, z glavnim ventilom – oblikovalska funkcija: to so nekateri drevoredi, sku- in vodomernim mestom; pine drevja ob križiščih, solitarna drevesa, ki ločujejo posa- – vsi objekti poslovno-stanovanjskega značaja morajo mezna območja med seboj ali jih povezujejo in pomenijo v imeti dva vodomera za ločeno merjenje potrošene vode, prostoru orientacijske točke oziroma nekaj, s čemer se pro- kakor tudi ločeno interno razpeljavo do končnih trošil; stor identificira; – glavna napajalna cev vod “A” je PVC DN 250 mm (10 – ambientalna funkcija: to so zelene in proste površi- bara) in je s pitno vodo napajana v končni fazi iz sistema ne, ki ustvarjajo določene zaključene prostore s svojimi Grosuplje ali iz sistema Podtabor; specifičnimi vizualnimi in ambientalnimi rešitvami. Mednje – trase obstoječega vodovoda in predvidenega hidrant- sodijo zelene površine ob vodnih površinah na južnem delu nega omrežja so razvidne iz grafičnih prilog v ZN; ureditvenega območja. – po izgradnji novega cevovoda je potrebno vse objek- Koncept zasaditve v ZN je osnova za podrobnejšo ob- te, ki se nahajajo zahodno, navezati na novoizgrajeno vodo- delavo v projektu zunanje ureditve. vodno omrežje; Stran 2546 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– pred izgradnjo predvidenega vodovodnega omrežja Po izgradnji plinovodnega omrežja je obvezen priklop je potrebno izdelati projekt za izvedbo in bilanco potrebnih nanj, zato je znotraj komunalnega koridorja predvidena tudi vodnih količin. plinovodna trasa.

15. člen 19. člen Kanalizacijsko omrežje Odpadki – Za kanalizacijsko omrežje veljajo naslednji pogoji: Vsi objekti morajo imeti kontejnerje za zbiranje trdnih – predviden je ločen sistem kanalizacije, z odvodom odpadkov z možnostjo sortiranja in z obveznim odvozom na odpadnih vod na čistilno napravo Grosuplje; zato določene deponije. Morebitni posebni odpadki se bo- – vse čiste meteorne vode iz objekta in zelenice se do zbirali v skladu z veljavno zakonodajo in odvažali na vodijo v naravni odvodnik Bičje. Meteorne vode z utrjenih deponije posebnih odpadkov. površin je potrebno predhodno očistiti v usedalnike, ki so opremljeni z lovilci olja; – pri meteorni kanalizaciji je potrebno upoštevati po- VII. POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE plavno območje in temu prirediti višine izpustov in vgraditve BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA protipovratnih zaklopk; – vse kletne prostore je potrebno priključevati na kana- 20. člen lizacijo preko črpalk in varnostnih zaklop; Zrak – vse tehnološko onesnažene vode je pred priključ- Predvideni objekti v območju ZN ne smejo predstavljati kom na sanitarni kanal potrebno očistiti do stopnje, ki jo možnosti povečanja onesnaženosti zraka. Za zagotovitev določa zakonodaja; čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta za ogrevanje pred- – v tehnološkem procesu je treba izbrati tiste tehnične videna plin in lahko kurilno olje. Parkirne površine se nahaja- rešitve, ki omogočajo racionalno porabo vode; jo ob prometnicah na robu zazidave. V območju je možno – celotno področje je potrebno hidravlično preračunati razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno ter izdelati projekte za izvedbo in predvideti ukrepe na ob- preprečevanje onesnaževanja zraka, kar mora biti oprede- stoječi kanalizacijski mreži; ljeno v oceni vplivov na okolje in projektni dokumentaciji za – obdelati je potrebno vse deviacije in navezave ter posamezne objekte. prevezave obstoječih tangiranih kanalov in navezavo vseh obstoječih objektov, ki s svojo lokacijo izkazujejo to mož- 21. člen nost; Hrup – objekte je potrebno samostojno priključevati na sani- V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem tarni kanal s priključno cevjo, vpadnim jaškom in izlivnim okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi območje v III. območ- kolenom na vrh mulde v revizijskem jašku, pri direktnem je varstva pred hrupom, kjer so dovoljene mejne dnevne priključku na cev pa na zgornji tretjini cevi; ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni hrupa 50 dBA. – pri izgradnji je potrebno vgrajevati takšne cevi in jaš- Ureditveno območje je obremenjeno predvsem s ko- ke, ki zagotovljajo popolno vodotesnost; munalnim hrupom – železnico. – vse odpadne vode v priključnem jašku na javno kana- Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti projekti- lizacijo morajo ustrezati poslovniku o odvajanju in čiščenju rani in izvedeni tako, da ne bodo presegli zakonsko dovolje- odpadnih voda (preprečitev škode na čistilni napravi); nih ravni hrupa. – obstoječo kanalizacijo je potrebno po potrebi očistiti V proizvodnih objektih niso dovoljene naprave in objek- in rekonstruirati. ti s tehnologijami, ki bi povzročale prekomeren hrup.

16. člen 22. člen Električno omrežje Vode Za električno omrežje veljajo naslednji pogoji: Kote pritličij objektov morajo biti 30 cm višje od račun- – objekti se bodo oskrbovali z električno energijo iz ske 100 letne poplavne vode potoka Bičje. obstoječe transformatorske postaje Grosuplje–Guma sklad- Vse odpadne vode bodo odvajane v javno kanalizacij- no s soglasjem upravljalca; obstoječo transformatorsko po- sko omrežje, s tem, da bodo meteorne vode s parkirnih stajo je treba opremiti z novim transformatorjem; površin (onesnažene z naftnimi derivati) vodene v kanaliza- – za razširitev nizkonapetostnega omrežja je potrebno cijsko omrežje preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olj. izdelati projekte za izvedbo; Oljno goščo, ki nastane v lovilcu olj, je potrebno obravnavati – potrebno je prestaviti obstoječi 20 kV kablovod TP kot posebni odpadek. Grosuplje bloki – TP Guma. Objekte, kjer pride pri gašenju požara lahko do one- snaženja požarne vode, je potrebno urediti tako, da se 17. člen lahko požarna voda ustavi in pred odtokom v naravni reci- Telefonsko omrežje pient nevtralizira. Objekti v ZN bodo priključeni na obstoječe telefonsko omrežje, ki je skladno s pogoji upravljalca vključeno na ATC 23. člen Grosuplje. Za TK omrežje je potrebno izdelati projekte za Požarna varnost izvedbo. Pri izvedbi ZN je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva pred požari (22. člen zakona o varstvu pred požarom, 18. člen Uradni list RS, št. 71/93, pravilniki in ostali predpisi). Do vseh Ogrevanje objektov je potrebno omogočiti dovoz urgentnih vozil vsaj s treh Do izgradnje plinovodnega omrežja bodo objekti ogre- strani po glavni in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrje- vani individualno. Kot energetski vir sta predvidena lahko ne in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. kurilno olje ali plin. Cisterne za lahko kurilno olje morajo biti Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti v objektih. in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2547

Za posamezne nove objekte, ki so predvideni z ZN, je 1052. Odlok o zazidalnem načrtu Dvori III na osnovi izračuna povečane obremenitve pri projektiranju objektov, potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, Na podlagi drugega odstavka 39. in 40. člena zakona ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred poža- o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list rom. Zaradi povečane varnosti pred požarom je v objektih SRS, št. 8/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, obvezno predvideti ustrezne naprave in sredstva za gašenje 18/93 in 47/93) ter 18. in 84 člena statuta Občine Gro- požara. suplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 3. seji dne 17. 3. 1999 sprejel VIII. ETAPNOST IZVAJANJA ZN O D L O K 24. člen Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah odvisno od o zazidalnem načrtu Dvori III potreb in finančnih možnosti posameznih investitorjev. Ob- vezno je, da se posamezne faze izvedejo kot celota z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastruk- I. SPLOŠNE DOLOČBE turo in z upoštevanjem pogoja, da ne bodo negativno vplivale na varstvo okolja. 1. člen Do pričetka gradnje obstaja namembnost površin nes- S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz spre- premenjena s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogoča- memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in jo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo pred- družbenega plana Občine Grosuplje za Občino Grosuplje videnih posegov skladno z ZN. (Uradni list RS, št. 30/96) sprejme zazidalni načrt stanovanjskega območja Dvori III, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, marca 1999. IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV 2. člen 25. člen Zazidalni načrt vsebuje: Zazidalni načrt je obvezen za investitorja, projektante in – besedilo odloka o zazidalnem načrtu, izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in – grafične prikaze: ostalimi posegi na ureditvenem območju. Določila zazidal- – območje urejanja v M 1:500, nega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih – zazidalna situacija v M 1:500, dovoljenjih. Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti glede – prometna ureditev v M 1:500, na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeni, tehnič- – zbirnik infrastrukturnega omrežja M 1:500, ni, prometni, sanitarno higienski, varnostni in drugi predpisi. – parcelacija v M 1:500, Investitor mora v postopku za izdajo upravnega dovolje- – povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih doku- nja za poseg v prostor pridobiti geotehničo poročilo, za mentov, dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje, pa pridobiti oceno – obrazložitev zazidalnega načrta, vplivov na okolje ter v projektni dokumentaciji prikazati reši- – stroške za izvedbo načrta, tve predvidenih ukrepov za zaščito okolja. – zaporednost urejanja, – obrazložitev in utemeljitev pogojev iz odloka o zazi- 26. člen dalnem načrtu, Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objek- – soglasja pristojnih organov in organizacij. tov in izvedbo prometnih površin, je uporabiti za ureditev zelenic, viške pa je deponirati na določenih lokacijah. 3. člen Ureditveni načrt določa: X. KONČNE DOLOČBE – mejo območja urejanja z zazidalnim načrtom, – funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvali- 27. člen teto graditve ali drugega posega v prostor, ZN je stalno na vpogled pri Upravni enoti Grosuplje in – pogoje glede vrste posegov, Občini Grosuplje – Urad za prostor, obe na Kolodvorski 2, – pogoje za oblikovanje posegov v prostor, Grosuplje. – gradbene parcele in funkcionalna zemljišča, – pogoje za infrastrukturno opremljanje, 28. člen – zaporednost urejanja. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS, za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. II. MEJA OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM 29. člen NAČRTOM Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 4. člen Območje, ki se ureja s tem zazidalnim načrtom, obse- Št. 352-96/97 ga parcele: Grosuplje, dne 2. marca 1999. 627/9, 2134/22, 627/7, 2134/23, 591/1 del, 594/2 del, 594/1 del, 595/1, 596/1, 597/1, 607/3, Župan 607/2, 607/1, 608/1, 609/1, 606/1, 602/3, 603, Občine Grosuplje 604/4, 605, 610/4, 611/5, 611/4, 612/3, 613/10, Janez Lesjak l. r. 222/2, 223/3, 224/3, 220/2 k. o. Grosuplje nas. Stran 2548 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO Objekti 6, 7 in 8 so prostostoječi, vzporedni s cesto. PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA Višina objektov je P+1+M. POSEGA V PROSTOR Objekti 9–13, 14–20, 21–23, 24–26, 27–30 in 31– 34 so opredeljeni z maksimalnimi gabariti posameznih de- 5. člen lov: osnovni gabarit A (11 x 10 m) višina slemenske lege Območje Dvori III, je namenjeno pretežno za stanova- 7 m, atrijski prizidek B (max. 7 x 6 m), vhodni del C (7 x 7 m) nja, dopolnilne dejavnosti v območju pa so lahko še različne slemenska lega 7,80 m, vezni element D (4 x 10 m) višina nemoteče oblike dela na domu. slemenske lege 6 m. Višinski poudarek C”, slemenska lega Objekti 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 20 imajo lahko pritličja 10m, je dovoljen pri objektih 2, 3, 6–9, 20, 21 in 35. namenjena tudi obrtnim, storitvenim, servisnim, trgovskim, Višina objektov: max. P+M. gostinskim ali poslovnim dejavnostim, vendar morajo biti te Pri objektih od 9–20 je etažnost možno povečati na požarno ločene od stanovanjskih delov. P+1+M. Obrazložitev: v drugih stanovanjskih objektih so dopust- Naklon strehe in vseh nadstreškov: 20° do 25°. ne ureditve poslovnih prostorov za dejavnosti stanovalcev Sleme mora potekati v vzdolžni smeri daljše stranice (npr. možna je odvetniška pisarna, biro, prevajalec, zoboz- nizov objektov. dravnik…), ki v območju ne bodo povzročile prekomernih Izdelava frčad ni dovoljena. sprememb (prekomerno povečanje hrupa, emisij in prometa). Kota pritličja pri vhodu: do 50 cm nad urejenim tere- nom je enaka naselju prek Grosupeljščice – na severu IV. DOPUSTNE VRSTE POSEGOV 337 m, na jugu 336,30 m. Arhitekturni elementi naj bodo podrejeni osnovni stavbni masi. Dopustna so strešna okna in sončni kolektorji, 6. člen vendar naj velikost in njihovo število ne prevlada osnovne V območju so dopustne: strešne ploskve (max. skupna širina strešnih odprtin naj bo – novogradnje stanovanjskih objektov, manjša od polovice dolžine posamezne strešine). – ureditve poslovnih dejavnosti (delo na domu) v objek- Posamezne stanovanjske enote morajo biti med sabo 2 tih, velikosti do 80 m neto tlorisne površine, ki s svojo ločene s požarnim zidom, ta je lahko izveden tudi tako, da dejavnostjo ne motijo okolice, ne sega preko strešine. – ureditev obsežnejših javnih programov v objektih, ki Dopustna odstopanja ± 0,5m. so opredeljeni v 5. členu, Obrazložitev: Dopustna višina slemenske lege (7 m) pri – postavitve garaž – nadstreškov v okviru dovoljenih glavnem delu objekta dopušča popoln izkoristek mansarde, gabaritov posameznih objektov, razen pri objektih, ki nimajo ne da bi bile pri tem potrebne dodatne frčade. svojih dvorišč oziroma predvrtov, – ureditve infrastrukture (prometno omrežje in napra- 10. člen ve, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in Gradbeni materiali: naprave za zveze), Uporabljeni naj bodo predvsem naravni materiali: fa- – ureditve skupnih površin. sadna opeka opečne barve, teranova, vidni beton in les. Fasadni ometi naj bodo svete barve (bela, krem). V. POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR Kritina mora biti požarno varna, rdečkaste barve z drobno teksturo. 7. člen Gradbena črta: 11. člen Gradbeno črto predstavlja severna parcelna meja za Ograje in ureditve zemljišč na meji: objekte 9–13, 14–20, 22, 23, 24–26, 28–30, 32–34. Ograje proti cestam: max. višina 100 cm, strižena ali Objekti 21, 24, 27 in 31 imajo gradbeno mejo 15 m sever- prostorastoča živa meja. no od svoje južne parcelne meje. Zemljišče na vhodni strani objektov naj bo do ceste Od zazidalne situacije so dovoljena odstopanja ±1m. izravnano brez višinskih razlik in parapetnih zidov. Višinske Obrazložitev: Gradbena črta določa linijo, na katero razlike med parcelami naj bodo izvedene z blagimi brežina- mora biti postavljen objekt z eno stranico, ki je obvezno mi, izjemoma so dopustni nizki parapetni zidovi do 50 cm. slepa fasada. Preko gradbene linije niso dopustne širitve Ograje po parcelnih mejah med objekti so lesene ali objekta. zidane: max. višina 160 cm. Vsak mejaš zida svojo severno ograjo, ki je določena z gradbeno črto. 8. člen Parcele proti Grosupeljščici se zaključijo s 40 cm viso- Minimalni odmiki: ko škarpo, na katero ni dovoljeno postavljati dodatnih ograj, Minimalni odmik vseh objektov od roba pločnika ceste razen zasaditve žive meje ali grmovnic in drevja. A, je 3,5 m. Vseh zaprtih garaž pa najmanj 5,5 m od vozišča. Obrazložitev: Zemljišče na vhodni strani objektov naj Obrazložitev: Minimalni odmiki so obvezni in niso dobo enotno izravnano brez vmesnih ali obrobnih zidov. Dovo- pustna odstopanja od navedenih vrednosti. V območjih pred- ljene so prečne ograje. Vzdolž Grosupeljščice pa samo pisanih odmikov tudi niso dopustne postavitve pomožnih ob- zasaditve nad škarpo. jektov ali drugi posegi, ki bi zmanjševali predpisane razdalje. 12. člen 9. člen Ob izvedbi cest je potrebno izvesti tudi vse krajinske Stavbna masa: ureditve. Hodniki morajo imeti izvedene rampe za vožnjo z Stanovanjski objekti 1, 2 ter 3, 4, 5 so sestavljeni v dva invalidskimi vozički. niza, ki tvorita prevladujočo podolgovato stavbno maso. Viši- Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora na objektov je P+2, razen objekta1, kjer je dovoljena višina izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati ve- P+1 in objekta 5, kjer je dovoljena višina P+3. Vsi našteti getacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti objekti imajo ravno streho. provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2549

VI. GRADBENE PARCELE IN FUNKCIONALNA Na zahodni strani ceste A je potrebno predvideti nada- ZEMLJIŠČA ljevanje 20kV kabelske kanalizacije do predvidene nove TP severno od obravnavanega območja. 13. člen Razvodno merilne, prostostoječe omarice naj se loci- Gradbene parcele so določene v grafični prilogi št. 5. rajo na mejo pločnik parcela, tako, da so smiselno vključene Funkcionalno zemljišče objektov v območju je enako veliko- v ureditev predvrta. sti pripadajoče parcele k posameznemu objektu. Vse prometne površine in površine namenjene pešcem Parkirišča za objekte 6–34 morajo biti zagotovljeni na je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. Ta mora biti izve- zemljiščih, ki pripadajo tem objektom. dena s tipskimi elementi. Traso javne razsvetljave se spelje v Parcele 10–20 je dopustno razdeliti tudi na manjše srednjem pasu ceste A in ob vseh drugih cestah. parcele, ob upoštevanju vseh drugih določil ZN. Kabelska kanalizacija za lokalno kabelsko omrežje naj se predvidi skupaj s telefonskim omrežjem. 14. člen Odjemno mesto s kontejnerji ali zabojniki mora biti Razmejitev med poljavnimi in privatnimi zemljišči v območ- urejeno na južnem delu območja ob parkiriščih. Za objekte ju urejanja določa regulacijska črta. Poljavne površine obsega- ob cesti A se kontejnerje locira v srednji pas ceste. Dopust- jo vozišče, pločnike in zelenice ob prometnih površinah. na je ureditev nadstrešnice. Obrazložitev: Priporočamo, naj bodo parkirišča vsaj Komunalno ter energetsko omrežje in naprave ter delno tlakovana z rušniki ali granitnimi kockami, s čimer bi omrežje zvez morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras dosegli členitev prometnih površin in zmanjšali velikost as- podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi faltnih površin. napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi.

19. člen VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE Do izgradnje suhega zadrževalnika Veliki potok, je grad- 15. člen nja možna le ob pisni izjavi lastnikov oziroma investitorjev gradnje na obravnavanem poplavnem območju, da se zave- Vodovod dajo tveganja poplav na tem območju, to tveganje z gradnjo Oskrbo s pitno vodo naj se predvidi iz primarnega tudi sprejemajo brez zahtev po odškodnini, ki bi nastala ob cevovoda pod cesto A, tako da je glavna napajalna cev eventualnih poplavah. dimenzionirana tudi za oskrbo območja TOC, pri motelu. Pisno izjavo mora investitor predložiti pred izdajo dovo- Omrežje nadzemnih hidrantov naj bo postavljeno v ra- ljenja za gradnjo. stru 80 m, v koridorju ceste A, B, D in E.

16. člen VIII. ZAPOREDNOST UREJANJA Kanalizacija Primarni sanitarni in meteorni kanal naj poteka pod za- 20. člen hodnim delom vozišča ceste A. Sanitarni kanal vodi odpadne Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih vode do centralne čistilne naprave. Sanitarni kolektor je po- etapah. Minimalne etape naj po možnosti obsegajo zaklju- trebno dimenzionirati in izvesti kot del tranzitnega cevovoda čen niz objektov. za predvidene gradnje severno od obravnavanega območja. Kot osnovni elementi A so lahko hiše v začetku prostosto- Pri izdelavi nadaljnje tehnične dokumentacije je po- ječi objekti, v končni fazi pa lahko tvorijo posamezne gruče. trebno upoštevati že izvedeno projektno dokumentacijo za Uporabno dovoljenje za določen objekt se lahko izda Perovo, Dobje in TOC. šele, ko so izvedene vse infrastrukturne ureditve. Med te Meteorne vode s strešin in pešaških površin naj se ureditve spada tudi škarpa ob Grosupeljščici. odvajajo v Grosupeljščico. Meteorne vode iz garaž in s prometnih površin se morajo odvajati preko usedalnika, lovilca olj in maščob. Obvezna je vgraditev protipovratnih za- IX. KONČNE DOLOČBE klopk. Vsa kanalizacija se mora zgraditi v vodotesni izvedbi, ki 21. člen se jo dokaže s preizkusom vodotesnosti. Zazidalni načrt je občanom, organizacijam in skupno- Vse objekte je potrebno priključiti na javno kanalizacijo stim stalno na vpogled na Občini Grosuplje in na Upravni za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno enoti Grosuplje. čiščenje. 22. člen 17. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pri- Toplovod stojne inšpekcijske službe. V območju je predvidena oskrba s toplotno energijo iz javne kotlovnice preko toplovodnega omrežja. To je potreb- 23. člen no izvesti kot nadaljevanje toplovodnega omrežja Dvori in Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Šola Brinje ter dimenzionirati tako da bo ustrezal tudi za listu RS. predvidene gradnje severno od obravnavanega območja. Št. 352-71/97 18. člen Grosuplje, dne 3. marca 1999. Električno omrežje, javna razsvetljava in telekomunika- cijski vodi Župan Za potrebe Dvori III in IV naj se postavi skupna TP20/0, Občine Grosuplje 4kV ob križišče ceste A in D. Janez Lesjak l. r. Stran 2550 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1053. Odlok o zazidalnem načrtu Dvori IV III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA Na podlagi drugega odstavka 39. in 40. člena zakona POSEGA V PROSTOR o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 5. člen 18/93 in 47/93) ter 18. in 84. člena statuta Občine Gro- Območje Dvori IV, je namenjeno pretežno za stanova- suplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine nja, dopolnilne dejavnosti v območju pa so lahko še različne Grosuplje na 3. seji dne 17. 3. 1999 sprejel nemoteče oblike dela na domu. Objekti 1–6, 26, 27 in 34, 35 imajo lahko prostore namenjene tudi obrtnim, storitvenim, servisnim, trgovskim, O D L O K gostinskim ali poslovnim dejavnostim, vendar morajo biti te o zazidalnem načrtu Dvori IV požarno ločene od stanovanjskih delov. Objekt 35 je klubski objekt teniškega kluba, skupaj s pripadajočimi športno-rekreacijskimi objekti je namenjen de- I. SPLOŠNE DOLOČBE javnostim športa in rekreacije. Obrazložitev: v drugih stanovanjskih objektih so do- 1. člen pustne ureditve poslovnih prostorov za dejavnosti stanoval- S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz spre- cev (npr. možna je odvetniška pisarna, biro, prevajalec, memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in zobozdravnik…), ki v območju ne bodo povzročile preko- družbenega plana Občine Grosuplje za Občino Grosuplje mernih sprememb (prekomerno povečanje hrupa, emisij in (Uradni list RS, št. 30/96) sprejme zazidalni načrt stano- prometa). vanjskega območja Dvori IV, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije aprila 1998. IV. DOPUSTNE VRSTE POSEGOV 2. člen Zazidalni načrt vsebuje: 6. člen – besedilo odloka o zazidalnem načrtu, V območju so dopustne: – grafične prikaze: – novogradnje stanovanjskih objektov, – območje urejanja v M 1:500, – ureditve poslovnih dejavnosti (delo na domu) v objek- – zazidalna situacija v M 1:500, tih, velikosti do 80 m2 neto tlorisne površine, ki s svojo – prometna ureditev v M 1:500, dejavnostjo ne motijo okolice, – zbirnik infrastrukturnega omrežja M 1:500, – ureditve javnih programov v objektih opredeljenih v – parcelacija v M 1:500, 5. členu tega odloka, – karakteristični profili – postavitve garaž – nadstreškov v okviru dovoljenih cesta A, B, C, D, E, F v M 1 : 50, gabaritov posameznih objektov, razen pri objektih, ki nimajo – prečni profili v M 1 : 250, svojih dvorišč oziroma predvrtov, – vzdolžni sklon cesta C, D, E, – ureditve infrastrukture (prometno omrežje in napra- – povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih doku- ve, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in mentov, naprave za zveze), – obrazložitev zazidalnega načrta, – ureditve skupnih površin, – stroške za izvedbo načrta, – ureditve teniških igrišč in tribun, dopustna je ureditev – zaporednost urejanja, teniške dvorane. – obrazložitev in utemeljitev pogojev iz odloka o zazidalnem načrtu, – soglasja pristojnih organov in organizacij. V. POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

3. člen 7. člen Ureditveni načrt določa: Gradbena črta: – mejo območja urejanja z zazidalnim načrtom, Gradbeno črto predstavlja severna parcelna meja za – funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvali- objekte 7, 9, 10, 11, 13, 14, 15–22, 23–34. Objekti 8 in teto graditve ali drugega posega v prostor, 12 imajo gradbeno mejo 15m severno od svoje južne par- – pogoje glede vrste posegov, celne meje. Za objekte 23–24, 28–30 in 31–33 predstav- – pogoje za oblikovanje posegov v prostor, lja gradbeno mejo zahodna parcelna meja. Za objekte 26, – gradbene parcele in funkcionalna zemljišča, 27 in 34 pa vzhodna parcelna meja. – pogoje za infrastrukturno opremljanje, Obrazložitev: Gradbena črta določa linijo, na katero – zaporednost urejanja. mora biti postavljen objekt z eno stranico, ki je obvezno slepa fasada. Preko gradbene linije niso dopustne širitve objekta. II. MEJA OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM 8. člen Minimalni odmiki: 4. člen Minimalni odmik vseh objektov od roba pločnika ceste Območje, ki se ureja s tem zazidalnim načrtom, obse- A, je 3,5 m. Vseh zaprtih garaž pa najmanj 5,5 m od vo- ga parcele: 602/3, 603, 604/4, 605, 610/4, 611/5, zišča. 611/4, 612/3, 613/10, 222/2, 223/3, 224/3, 220/2 Obrazložitev: Minimalni odmiki so obvezni in niso do- k. o. Grosuplje nas. pustna odstopanja od navedenih vrednosti. V območjih Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2551 predpisanih odmikov tudi niso dopustne postavitve pomož- razlike med parcelami naj bodo izvedene z blagimi brežina- nih objektov ali drugi posegi, ki bi zmanjševali predpisane mi, izjemoma so dopustni nizki parapetni zidovi do 50 cm. razdalje. Ograje po parcelnih mejah med objekti so lesene ali zidane: max. višina 160 cm. Vsak mejaš zida svojo severno 9. člen ograjo, ki je določena z gradbeno črto. Stavbna masa: Parcele se proti Grosupeljščici zaključi z 40 cm visoko Poslovno stanovanjski objekti 1–5 tvorijo prevladujočo škarpo, na katero ni dovoljeno postavljati dodatnih ograj, podolgovato stavbno maso in imajo ravno streho. Višina razen zasaditve žive meje, grmovnic in drevja. objektov je P+3. Krožni objekt ob križišču (1) je visok P+4. Obrazložitev: Zemljišče na vhodni strani objektov naj Etažnost objektov 6 in 7 je P+1+M. bo enotno izravnano brez vmesnih ali obrobnih zidov. Dovo- Objekti 8–14 so opredeljeni z maksimalnimi gabariti ljene so prečne ograje. Vzdolž Grosupeljščice pa samo posameznih delov: osnovni gabarit A (11 x 10 m) višina zasaditve nad škarpo. slemenske lege 7 m, atrijski prizidek B (max. 7 x 6 m), vhodni del C (7 x 7 m) slemenska lega 7,80 m, vezni ele- 12. člen ment D (4 x 10 m) višina slemenske lege 6 m. Ob izvedbi cest je potrebno izvesti tudi vse krajinske Kot osnovni elementi A so prostostoječi objekti, v konč- ureditve. Hodniki morajo imeti izvedene rampe za vožnjo z ni fazi pa tvorijo posamezne gruče. invalidskimi vozički. Objekti od 15–22 so atrijske hiše: osnovni gabarit A Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora (15 x 10 m) višina slemenske lege 7 m, atrijski prizidek B izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati ob- (max. 7 x 6 m), garaža med objekti D max. višina slemenske stoječo drevnino pred poškodbami ter po končani gradnji lege 6m. odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti Objekti 23–34 vrstne hiše osnovni gabarit A okolico. (7,5 x 10 m) višina slemenske lege 7 m, atrijski prizidek B (max. 4 x 5), višinski poudarek C” (objekti 6, 14, 26, 27, 34) višina slemenske lege 10 m. VI. GRADBENE PARCELE IN FUNKCIONALNA Naklon strehe in vseh nadstreškov: 20° do 25°. ZEMLJIŠČA Sleme mora potekati v vzdolžni smeri daljše stranice nizov objektov. 13. člen Izdelava frčad ni dovoljena. Gradbene parcele so določene v grafični prilogi št. 5. Kota pritličja pri vhodu: do 50 cm nad urejenim tere- Funkcionalno zemljišče objektov v območju je enako veliko- nom je enaka naselju prek Grosupeljščice – na severu sti pripadajoče parcele k posameznemu objektu. 337,90 m, na jugu 337 m. Parkirišča za objekte 6–34 morajo biti zagotovljena na Arhitekturni elementi naj bodo podrejeni osnovni zemljiščih, ki pripadajo tem objektom. stavbni masi. Dopustna so strešna okna in sončni kolektorji, vendar naj velikost in njihovo število ne prevlada 14. člen osnovne strešne ploskve (max. skupna širina strešnih Razmejitev med poljavnimi in privatnimi zemljišči v ob- odprtin naj bo manjša od polovice dolžine posamezne močju urejanja določa regulacijska črta. Poljavne površine strešine). obsegajo vozišče, pločnike in zelenice ob prometnih površi- Posamezne stanovanjske enote morajo biti med sabo nah. ločene s požarnim zidom, ta je lahko izveden tudi tako, da Privatna zemljišča so razdeljena na posamezne parcele. ne sega preko strešine. Obrazložitev: Priporočamo, naj bodo parkirišča vsaj Dopustna odstopanja ±0,5 m. delno tlakovana z rušniki ali granitnimi kockami, s čimer bi Športna teniška dvorana sme tlorisno obsegati največ dosegli členitev prometnih površin in zmanjšali velikost as- dve teniški igrišči s pripadajočimi tribunami in servisnimi faltnih površin. prostori. Višina slemena ne sme biti višje kot 12 m, višina venca pa ne višja od 10 m. Obrazložitev: Dopustna višina slemenske lege (7 m) in VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE naklon strehe pri glavnem delu objekta dopušča popoln izkoristek mansarde, ne da bi bile pri tem potrebne dodatne 15. člen frčade. Vodovod Oskrbo s pitno vodo naj se predvidi iz primarnega 10. člen cevovoda pod cesto A, tako da je glavna napajalna cev Gradbeni materiali: dimenzionirana tudi za oskrbo območja TOC, pri motelu. Uporabljeni naj bodo predvsem naravni materiali: fa- Omrežje nadzemnih hidrantov naj bo postavljeno v ra- sadna opeka opečne barve, teranova, vidni beton in les. stru 80 m, v koridorju ceste A, B, D in E. Fasadni ometi naj bodo svetli (bela, krem). Kritina mora biti požarno varna, rdečkaste barve z drob- 16. člen no teksturo. Kanalizacija Primarni sanitarni in meteorni kanal naj poteka pod 11. člen zahodnim delom vozišča ceste A. Sanitarni kanal vodi od- Ograje in ureditve zemljišč na meji: padne vode do centralne čistilne naprave. Sanitarni kolektor Ob izgradnji novih teniških igrišč je investitor dolžan je potrebno dimenzionirati in izvesti kot del tranzitnega cevo- zagotoviti protihrupno zaščito proti objektom ob cesti D. voda za predvidene gradnje severno od obravnavanega ob- Ograje proti cestam: max. višina 100 cm, strižena ali močja. prosto rastoča živa meja. Pri izdelavi nadaljnje tehnične dokumentacije je po- Zemljišče na vhodni strani objektov naj bo do ceste trebno upoštevati že izvedeno projektno dokumentacijo za izravnano brez višinskih razlik in parapetnih zidov. Višinske Perovo, Dobje in TOC. Stran 2552 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Meteorne vode s strešin in pešaških površin naj se odva- IX. KONČNE DOLOČBE jajo v Grosupeljščico. Meteorne vode iz garaž in s prometnih površin se morajo odvajati preko usedalnika, lovilca olj in 21. člen maščob. Obvezna je vgraditev protipovratnih zaklopk. Zazidalni načrt je občanom, organizacijam in skupno- Vsa kanalizacija se mora zgraditi v vodotesni izvedbi, ki stim stalno na vpogled na Občini Grosuplje in na Upravni se jo dokaže s preizkusom vodotesnosti. enoti Grosuplje. Vse objekte je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno 22. člen čiščenje. Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 17. člen Toplovod 23. člen V območju je predvidena oskrba s toplotno energijo iz Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem javne kotlovnice preko toplovodnega omrežja. To je potreb- listu RS. no izvesti kot nadaljevanje toplovodnega omrežja Dvori in Šola Brinje ter dimenzionirati tako da bo ustrezal tudi za predvidene gradnje severno od obravnavanega območja. Št. 352-71/97 Grosuplje, dne 3. marca 1999. 18. člen Električno omrežje, javna razsvetljava in telekomunika- cijski vodi Župan Za potrebe Dvori III in IV, naj se postavi skupno TP20/ Občine Grosuplje 0,4 kV ob križišče ceste A in D. Na zahodni strani ceste A je Janez Lesjak l. r. potrebno predvideti nadaljevanje 20 kV kabelske kanalizacije do predvidene nove TP severno od obravnavanega območja. Razvodno merilne, prostostoječe omarice naj se loci- rajo na mejo pločnik parcela, tako, da so smiselno vključene v ureditev predvrta. 1054. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Vse prometne površine in površine namenjene pešcem Grosuplje naselje je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. Ta mora biti izvedena s tipskimi elementi. Traso javne razsvetljave se spelje v Na podlagi 18. in 112. člena statuta Občine Grosuplje srednjem pasu ceste A in ob vseh drugih cestah. (Uradni list RS, št. 26/95) in 15. člena odloka o gospodar- Kabelska kanalizacija za lokalno kabelsko omrežje naj jenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest (Uradni list se predvidi skupaj s telefonskim omrežjem. SRS, št. 7/87) je Občinski svet občine Grosuplje na 3. Odjemno mesto s kontejnerji ali zabojniki mora biti redni seji dne 17. 3. 1999 sprejel urejeno na južnem delu območja ob parkiriščih. Za objekte ob cesti A se kontejnerje locira v srednji pas ceste. Dopust- S K L E P na je ureditev nadstrešnice. Komunalno ter energetsko omrežje in naprave ter o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Grosuplje omrežje zvez morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras naselje podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, I teren pa zatravi. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za parcele: Osvetlitev teniških igrišč ne sme prekomerno obreme- 1. k. o. Grosuplje – naselje, njevati stanovanjskih parcel. zemljišče parc. št. 375/3 pot v izmeri 60 m2, vpisana v ZK vl. št. 775, 19. člen 2. k. o. Grosuplje – naselje, 2 Do izgradnje suhega zadrževalnika Veliki potok, je grad- zemljišče parc. št. 2215/3 pot v izmeri 645 m , vpisa- nja možna le ob pisni izjavi lastnikov oziroma investitorjev na v ZK vl. št. 777, gradnje na obravnavanem poplavnem območju, da se zave- 3. k. o. Grosuplje – naselje, 2 dajo tveganja poplav na tem območju, to tveganje z gradnjo zemljišče parc. št. 2215/5 pot v izmeri 159 m , vpisa- tudi sprejemajo brez zahtev po odškodnini, ki bi nastala ob na v ZK vl. št. 777. eventualnih poplavah. Pisno izjavo mora investitor predložiti pred izdajo dovo- II ljenja za gradnjo. Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo last Občine Grosuplje, Kolodvor- ska 2, Grosuplje. VIII. ZAPOREDNOST UREJANJA III 20. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih nem listu RS. etapah. Minimalne etape naj po možnosti obsegajo niz objektov. Št. 466-156/94 Kot osnovni elementi A so hiše sprva lahko prostosto- Grosuplje, dne 17. marca 1999. ječi objekti, v končni fazi pa lahko tvorijo posamezne gruče. Uporabno dovoljenje za določen objekt se lahko izda Župan šele, ko so izvedene vse infrastrukturne ureditve. Med te Občine Grosuplje ureditve spada tudi škarpa ob Grosupeljščici. Janez Lesjak l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2553

1055. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. III Stranska vas Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem listu RS. Na podlagi 18. in 112. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) in 15. člena odloka o gospodar- Št. 00206-1/99 jenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest (Uradni list Grosuplje, dne 17. marca 1999. SRS, št. 7/87) je Občinski svet občine Grosuplje na 3. redni seji dne 17. 3. 1999 sprejel Župan Občine Grosuplje Janez Lesjak S K L E P l. r. o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Stranska vas JESENICE I S tem sklepom se ukine status javnega dobra za par- 1057. Spremembe in dopolnitve statuta Občine celi: Jesenice 1. k. o. Stranska vas 2 parc. št. 1024/9, pot v izmeri 18 m , ZK vl. št. 865, Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list 2. k. o. Stranska vas 2 RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, parc. št. 1024/12, pot v izmeri 44 m , ZK vl. št. 865. 74/98), ter 93. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96, 37/96, 2/99) je Občinski II svet občine Jesenice na redni 3. seji dne 25. 2. 1999 Nepremičnini iz 1. točke tega sklepa prenehata biti sprejel javno dobro in postaneta last Občine Grosuplje, Kolodvor- ska 2, Grosuplje. S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E III S T A T U T A Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občine Jesenice nem listu RS. 1. člen Št. 46500-44/98 V statutu Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, Grosuplje, dne 17. marca 1999. 19/96, 37/96, 2/99), se 2. člen spremeni in dopolni, tako da pravilno glasi: Župan Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru us- Občine Grosuplje tave in zakonov samostojno opravlja in ureja svoje zadeve in Janez Lesjak l. r. izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter posamezne naloge, ki jih po predhodnem soglasju obči- ne lahko prenese v občinsko pristojnost država, če zagotovi sredstva za njihovo opravljanje. 1056. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju športa v Občini Grosuplje 2. člen V 7. členu se spremeni prvi odstavek tako, da glasi: Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi Območje Občine Jesenice obsega mesto Jesenice z (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 26/97, naselji Sava, Podmežaklja, Plavž, Podkočna in primestna 70/97, 10/98 in 74/98) ter odločb Ustavnega sodišča RS, naselja Koroška Bela, Slovenski Javornik, Blejska Dobrava, 64. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 18. Hrušica, Javorniški Rovt, Kočna, Lipce, Planina pod Golico, člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Plavški Rovt, Potoki in Prihodi. Občinski svet občine Grosuplje na 3. seji dne 17. 3. 1999 sprejel 3. člen V 8. členu se tretji odstavek spremeni, tako da glasi: S K L E P Občino kot pravno osebo javnega prava zastopa žu- pan. o določitvi javne infrastrukture na področju športa v Občini Grosuplje 4. člen V 16. členu se doda tretji odstavek, ki glasi: I Predsedniki svetov krajevnih skupnosti tvorijo posveto- Za športno infrastrukturo občinskega pomena se raz- valni kolegij, ki ima pravico dajati mnenja, predloge in pobu- glasita zemljišči za potrebe tenis igrišč v Grosupljem, in de občinskemu svetu in županu. sicer: – parc. št. 603, v izmeri 563 m2, vl. št. 1413 in 5. člen – parc. št. 604/4, v izmeri 4395 m2, vl. št. 1413, V 17. členu se v 7. točki črta tretja alinea. obe k. o. Grosuplje-naselje. 6. člen II V 17. členu se 9. točka spremeni, tako da se druga Zemljišči postaneta na podlagi drugega odstavka 64. alinea dopolni in glasi: člena zakona o športu, lastnina lokalne skupnosti. – o koncesijah v skladu z zakonom. Stran 2554 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

7. člen 15. člen V 21. členu se prvi odstavek dopolni in glasi: Črta se 34. člen Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska volilna komisija, ter komisija, ustanovljena na 16. člen podlagi zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s 36. člen se spremeni, tako da glasi: pridobitno dejavnostjo. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan za Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da glasi: vodenje seje lahko pooblasti podžupana ali drugega člana Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepo- občinskega sveta. klicno, razen župana, ki se lahko odloči, da jo bo opravljal Župan sklicuje sejo na lastno pobudo. Župan mora poklicno. Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal sklicati sejo najmanj štirikrat v letu. Dnevni red predlaga na poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju lastno pobudo. funkcije podžupana odloča občinski svet občine. Župan mora sklicati sejo, če to zahteva najmanj četrti- na članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih 8. člen dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. V 22. členu se črta besedilo “…tajnik občine…”. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red, predlagan dnevni red pa župan lahko dopolni z 9. člen novimi točkami. Spremeni se 24. člen tako, da se doda nov tretji odsta- Če župan ne skliče seje občinskega sveta v roku sed- vek, ki glasi: mih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani Občinski svet lahko sklene, da se seja zapre za jav- občinskega sveta, ki so zahtevo podali. nost. Člani sveta o tem odločijo na podlagi glasovanja. Sklep je sprejet, če se zanj odloči več kot polovica prisotnih čla- 17. člen nov. V tem primeru se po seji izda uradno tiskovno poročilo. V 37. členu se drugi odstavek spremeni tako, da glasi: Doda se nov četrti odstavek, ki glasi: Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih O načinu glasovanja odloči občinski svet z javnim gla- članov, razen, če zakon ne določa drugače. sovanjem. Sedanja tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti 18. člen odstavek in se dopolnita tako, da glasita: Izjemoma so lahko seje organov občine zaprte za jav- V 39. členu se črta drugi odstavek. nost. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in 19. člen drugih organov občine, ki so zaupne narave. O tem odloča 40. člen se spremeni, tako da prvi odstavek glasi: organ občine sam, na podlagi zakona. Občinski svet lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisije in od- 10. člen borov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa V 26. členu se črtata sedma in trinajsta alinea. tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico čla- Štirinajsta alinea 26. člena se spremeni tako, da glasi: nov. – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- Doda se nov tretji odstavek in glasi: nja, kolikor zakon oziroma statut občine ne določata drugače. Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združ- Črta se petnajsta alinea v 26. členu. ljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski Dvajseta alinea 26. člena se dopolni z besedilom: “…v upravi. skladu z zakonom”. 20. člen 11. člen V 41. členu se doda nov, drugi odstavek, ki glasi: V 28. členu se spremeni prvi odstavek, tako da glasi: Komisije in odbori lahko predlagajo občinskemu svetu Občinski svet občine Jesenice ima osemindvajset čla- v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen nov. aktov za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih Drugi odstavek 28. člena se spremeni tako, da glasi: sprejme občinski svet na predlog župana. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski 21. člen upravi, ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 42. člen se spremeni, tako da glasi: V 28. členu se črta četrti odstavek. Naloge nadzornega odbora so: – nadzor nad vodenjem poslov občine, 12. člen – nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, V 31. členu se drugi odstavek spremeni, tako da glasi: – nadzor namenskosti in smotrnosti porabe proračun- Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan. Do skih sredstev, potrditve mandata novega župana vodi sejo najstarejši član – nadzor finančnega poslovanja porabnikov občinske- novoizvoljenega občinskega sveta. ga proračuna, – ugotavljanje zakonitosti poslovanja z občinskim pre- 13. člen moženjem in sredstvi, 32. člen se spremeni in na novo glasi: – računovodski nadzor, Občinski svet občine predstavlja župan, ki tudi sklicuje – preverjanje skladnosti proračuna in zaključnega ra- in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. čuna s predpisi s področja financ in odločitvami občinskega sveta, 14. člen – preverjanje skladnosti finančnih načrtov krajevnih Črta se 33. člen skupnosti s proračunom občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2555

22. člen Pri obveščanju mora nadzorni odbor spoštovati pravice V 43. členu se četrti odstavek spremeni, tako da glasi: strank ter varovati osebne podatke, uradne in poslovne skriv- Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- nosti, ki so tako opredeljene z zakonom ali z akti občinskega skega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skup- sveta in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno inte- nosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter griteto posameznika. člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračun- skih sredstev. 29. člen Doda se 43.g člen: 23. člen Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njiho- Doda se nov 43.a člen: vo delo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo Razrešitev člana nadzornega odbora opravi občinski nagrajevanje članov občinskega sveta. svet na predlog nadzornega odbora. Razlogi za razrešitev so: 30. člen – izguba volilne pravice, Doda se 43.h člen: – trajna nezmožnost opravljanja funkcije, Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v – pravnomočna sodba na nepogojno kazen zapora, sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave. daljšo od 6 mesecev, Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, – začetek oziroma neprenehanje opravljanja nezdruž- pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora. ljive funkcije, Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- – odstop. ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi iz- tve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občin- vedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje skega sveta, ki jih je nadzorni odbor imenoval. občinski svet.

24. člen 31. člen Doda se 43.b člen: V 44. členu se spremeni drugi odstavek tako, da glasi: Nadzorni odbor ima poslovnik, ki ureja njegovo delova- Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na pred- nje in ga sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov. log župana izmed članov občinskega sveta.

25. člen 32. člen Doda se 43.c člen: V 45. členu se tretji odstavek črta. Župan in občinski svet lahko zahtevata, da nadzorni odbor poda mnenje k predlogu proračuna, k predlogu za- 33. člen ključnega računa in k predlogom finančnih načrtov krajevnih V 46. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se skupnosti. besedilo: “… določbe 37.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.” zamenja z bese- 26. člen dilom “… določbe zakona o lokalni samoupravi.”. Doda se 43.d člen: Nadzorni odbor sprejme letni program svojega delova- 34. člen nja, s katerim seznani župana in občinski svet. V 47. členu se doda nov, četrti odstavek, tako da glasi: Nadzorni odbor je dolžan podati občinskemu svetu Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če poročila v skladu s sprejetim programom dela najmanj dva- meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim krat letno. splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora 27. člen navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odloči- Doda se 43.e člen: tve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja, priporoči- nezakonitost izvajanja takšne odločitve. Če občinski svet la in predloge nadzornega odbora v skladu s svojimi pristoj- ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne po- nostmi. stopek pri upravnem sodišču. Stranke v postopku so dolžne predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku in izvesti predlagane 35. člen ukrepe za odpravo nepravilnosti. V 50. členu se spremeni prvi odstavek, tako da glasi: Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in Funkcija župana ni združljiva s funkcijo podžupana in pridobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravlja- člana občinskega sveta, članstvom v nadzornem odboru in nju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne delom v občinski upravi, ter drugimi funkcijami, za katere zahteva nadzorni odbor. tako določa zakon. Stranke v postopku so upravičene izraziti svoje mnenje Doda se nov drugi odstavek 50. člena, tako da glasi: in ugovarjati ugotovitvam nadzornega odbora. Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi, ter hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju obči- z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. ne, ki so opredeljene v poslovniku, v roku 15 dni o kršitvah Dosedanji drugi in tretji odstavek 50. člena se črtata. obvesti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. 36. člen 28. člen V 55. členu se spremeni prvi odstavek, tako da glasi: Doda se 43.f člen: Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, ali za Nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah. njen posamezen del. Za posamezni del se šteje ena kra- Stran 2556 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije jevna skupnost, eno naselje, več krajevnih skupnost, ali Peti odstavek 61. člena se spremeni, tako da glasi: več naselij. Glede izvedbe svetovalnega referenduma se primerno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum. 37. člen 58. člen se spremeni, tako da glasi: 41. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na V 62. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: pobudo občinskega sveta, mora pa ga sklicati če tako zah- Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega teva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v nje- odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo do- nem posameznem delu, ali v drugih primerih, če tako dolo- ločbe zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo referendum. čata zakon oziroma na njegovi podlagi statut občine. Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, Doda se nov drugi odstavek, tako da glasi: četrti in peti odstavek. Glede načina vložitve zahteve in postopka odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci, se smiselno 42. člen uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, ter tega V 64. členu se spremenita prvi in drugi odstavek, ki statuta, ki urejajo referendum. glasita: Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: Predstojnik občinske uprave je župan. Na zboru občanov mora sodelovati najmanj 50 voliv- Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občin- cev, da so stališča, predlogi, pobude oziroma mnenja ve- ske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. ljavno sprejeta. Doda se nov četrti odstavek, ki glasi: 43. člen Veljavno sprejeto odločitev volivcev na zboru občanov V 66. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: mora občinski svet obvezno obravnavati. Predstojnike notranjih organizacijskih enot imenuje in razrešuje župan. 38. člen Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. V 59. členu se spremeni prvi odstavek, tako da glasi: Občinski svet razpiše referendum na predlog župana 44. člen ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati Doda se nov 66.a člen, ki glasi: referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občini, oziroma če tako določata zakon ali na njegovi podla- občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja gi statut občine. zadeve iz svoje pristojnosti. Doda se nov drugi odstavek, ki glasi: Za opravljanje nadzorstva občinski svet ustanovi občin- Občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so sko inšpekcijo. Organizacija in opredelitev nalog občinske- vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključ- ga inšpektorja se določita z odlokom. nem računu, ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki ter druge dajatve. Ob- 45. člen čani lahko odločajo na referendumu tudi o samoprispevku in 76. člen se spremeni, tako da glasi: drugih vprašanjih, če tako določa zakon. O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali za- Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: poslenega v občinski upravi iz upravnega postopka in drugih Referendum se opravi kot naknadni referendum, na nalog oziroma zadev odloča direktor občinske uprave, ki v katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave tudi čine ali njegove posamezne določbe. odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v uprav- Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, nih stvareh. peti in šesti odstavek. O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. V tem 39. člen primeru podpisuje akte občinskega sveta podžupan občine. V 60. členu se črta drugi odstavek. Doda se nov drugi odstavek, ki glasi: 46. člen Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, svet ožjega dela občine, ali V celotnem besedilu statuta se besedna zveza “tajnik obči- politična stranka v občini. Pobuda mora vsebovati jasno ne” nadomesti z besedno zvezo “direktor občinske uprave”. izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ter obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi 50 volivcev 47. člen v občini, na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisni- V 77. členu se doda nova alinea: kov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebi- – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. vališča. Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: 48. člen Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če V 80. členu se tretji odstavek spremeni, tako da glasi: jo je v roku, ki ga določi župan v aktu, s katerim določi način Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremič- dajanja podpore, podprlo najmanj pet odstotkov volivcev. nega premoženja občine. Doda se nov četrti odstavek, ki glasi: Doda se nov četrti odstavek, ki glasi: Odločitev volivcev zavezuje občinski svet do konca O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine njegovega mandata. odloča župan. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek, se 40. člen spremeni in glasi: V 61. členu se tretji odstavek spremeni, tako da glasi: O pridobitvi in odtujitvi premičnin zavodov in javnih pod- Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo naj- jetij odločajo predstojniki zavodov in direktorji javnih podjetij manj petih odstotkov volivcev v občini oziroma njenem delu. na podlagi letnega finančnega programa, ki ga potrdi župan. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2557

49. člen 1058. Odlok o povprečni gradbeni ceni koristne 83. člen se spremeni, tako da glasi: stanovanjske površine in stroških komunalnega Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine urejanja stavbnih zemljišč v Občini Jesenice za oziroma od njega pooblaščena oseba. leto 1999 Za izvrševanje dela proračuna, ki se nanaša na sredstva, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti, je od- Na podlagi 7. in 12. člena pravilnika o enotni metodo- govoren od župana pooblaščen predsednik sveta krajevne logiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in skupnosti. stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) in 20. člena popravka o enotni metodologiji za izračun pro- 50. člen metne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 16/87), 29. člena zakona 88. člen se spremeni, tako da glasi: o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/ Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki 94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96, 26/97 jih potrdi občinski svet. Obseg zadolževanja določa zakon. in 74/98) ter 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96, 37/96, 2/99) je Občinski svet 51. člen občine Jesenice na 5. seji dne 25. 3. 1999 sprejel V 89. členu se v tretjem odstavku besedna zveza “…zagotovljene porabe…” nadomesti z besedama “…realiziranih prihodkov…” O D L O K Doda se nov četrti odstavek, ki glasi: o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske O dajanju poroštev odloča občinski svet. površine in stroških komunalnega urejanja 52. člen stavbnih zemljišč v Občini Jesenice za leto 1999 V 90. členu se v prvi vrsti iz besedila: 1. člen »Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: črta beseda …zagotovljene… Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine in povprečne stroške komunalnega urejanja 53. člen stavbnih zemljišč za določitev prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin v letu 1999. V 91. členu se v prvi vrsti prvega odstavka: Prihodki občine za financiranje porabe so tudi: 2. člen doda se nova alinea: 2 – turistična taksa. Povprečna gradbena cena za m koristne stanovanjske površine, ke se izračunava po JUS U. C. 2. 100 za III. stopnjo opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja 54. člen in brez cene stavbnega zemljišča znaša na dan 31. 12. V 92. členu se drugi odstavek spremeni, tako da glasi: 1998 119.500 SIT/m2. Delo finančno-računovodske službe nadzorujeta direktor občinske uprave in nadzorni odbor. 3. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega 55. člen zemljišča na območju občine Jesenice za III. stopnjo komu- 101. člen se spremeni, tako da glasi: nalne opremljenosti in gostoto naseljenosti 100–200 prebi- Statut, odloki in drugi splošni pravni akti občine, ter valcev/ha znašajo 15.170 SIT na m2 koristne stanovanjske posamični pravni akti občine za katere tako določa zakon, površine: morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS, in pričnejo veljati – za komunalne objekte in naprave v individualni (oseb- petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. ni) rabi (vodovod, elektrika, telefon in kanalizacija) 6.830 SIT/m2, 56. člen – za komunalne objekte in naprave kolektivne (skupne) V 103. členu se drugi odstavek spremeni, tako da rabe (ceste, parkirišča, javna razsvetljava, odvodnjavanje) glasi: 8.340 SIT/m2. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na 2. stop- 4. člen nji župan, če ni z zakonom drugače določeno. Cene za stavbno zemljišče se oblikujejo po območjih v odstotkih povprečne gradbene cene, in sicer: 57. člen I. območje od 7% do 9%, ki obsega: Zaporedne številke členov statuta se v skladu s spre- mesto Jesenice, zahodno od potoka Ukova in severno membami in dopolnitvami v celotnem besedilu ustrezno pre- od železniške proge Ljubljana–Jesenice–Beljak: Mejni pla- številčijo. to Karavanke, Počivališče Jesenice in Plavški travnik I. in II. II. območje od 6% do 8%, ki obsega: 58. člen druga naselja mesta Jesenice ter primestna naselja: Te spremembe in dopolnitve statuta Občine Jesenice Podmežakla, Slovenski Javornik, Koroška Bela, Hrušica in začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Blejska Dobrava. III. območje od 4% do 6,5%, ki obsega: Št. 013-5/98 mesto Jesenice med reko Savo Dolinko in Železniško Jesenice, dne 10. marca 1999. progo Jesenice – Nova Gorica, naselje Podkočna ter primestna naselja Kočna, Lipce in Potoki. Župan IV. območje od 2,5% do 5%, ki obsega: Občine Jesenice vsa druga območja občine Jesenice, ki niso opredelje- Boris Bregant, dipl. inž. l. r. na v območjih I., II., III. Stran 2558 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

5. člen KOBARID Cene iz 2. in 3. člena tega odloka se mesečno revalorizirajo na osnovi povprečnega indeksa za stanovanjsko grad- 1060. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega njo, ki ga mesečno objavlja GZS – združenje za gradbeniš- pomena v Občini Kobarid tvo in IGM Ljubljana. Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi 6. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in 70/97), 64. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 16. odlok o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95) je površine in stroških komunalnega urejanja stavbnih zem- Občinski svet občine Kobarid na 4. redni seji dne 31. 3. ljišč v Občini Jesenice za leto 1998 (Uradni list RS, št. 1999 sprejel. 31/98). S K L E P 7. člen o določitvi športnih objektov občinskega Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem pomena v Občini Kobarid listu RS. 1. člen Št. 012-6/99 Občina Kobarid razglaša za športne objekte občinske- Jesenice, dne 25. marca 1999. ga pomena naslednje športne objekte, ki so namenjeni ure- sničevanju javnega interesa na področju športa: Župan 1. Športni park v Kobaridu, ki obsega: Občine Jesenice – igrišče na parc. št. 296/7, vl. št. 254, k. o. Kobarid, Boris Bregant, dipl. inž. l. r. – telovadnica na parc. št. 296/9, vl. št. 254, k. o. Kobarid. 2. Športno površino ob šoli v Smasteh, ki obsega: igrišče na parc. št. 66/3, vl. št. 178, k. o. Smast. 3. Športno igrišče na Livku, ki leži na parc. št. 2428/16, vl. št 151 k. o. Livek. 1059. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 4. Športno igrišče v Drežnici, ki leži na parc. št. 185/2, ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega vl. št. 573 k. o. Drežnica. zavoda Osnovna šola Poldeta Stražišarja 5. Športne površine v Robiču, ki obsegajo: Jesenice – igrišče na parc. št. 67/7, vl. št. 194 k. o. Kred, – balinišče na parc. št. 67/11, vl. št. 696 k. o. Kred. Na podlagi prvega odstavka 41. člena zakona o organi- 6. Športne površine ob šoli v Breginju, ki se nahajajo zaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, na delih parcel s parc. št.: 711/1 in 712/1 v vl. št. 782, št. 12/96 in 23/96), 2. in 3. člena zakona o zavodih (Urad- 712/2 v vl. št. 150, 716/3 v vl. št. 156, 716/2 v vl. št. 695, ni list RS, št. 12/91 in 8/96) ter 26. člena statuta Občine 717/1 v vl. št. 376, 723/1 v vl. št. 531, 716/1 in 720/1 v Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96 in 37/96), je vl. št. 576 ter 720/2 v vl. št 758; vse k. o. Breginj. Občinski svet občine Jesenice na 3. seji dne 25. 2. 1999 sprejel 2. člen Navedene nepremičnine postanejo na podlagi 64. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) lastnina O D L O K Občine Kobarid. o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega 3. člen zavoda Osnovna šola Poldeta Stražišarja Občinska uprava občine Kobarid pripravi vse potrebno Jesenice za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa, v zemljiški knjigi na Občino Kobarid. 1. člen V odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega 4. člen zavoda Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice (Uradni Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- list RS, št. 42/97), se 5. člen dopolni z dvema alineama, ki nem listu RS. glasita: – H 55.51 storitve menz, Št. 650-2/99 – prevozi otrok za lastne potrebe. Kobarid, dne 31. marca 1999.

2. člen Župan Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po Občine Kobarid objavi v Uradnem listu RS. Pavel Gregorčič, inž. l. r.

Št. 021-11/97 Jesenice, dne 25. februarja 1999. 1061. Sklep o razglasitvi kulturnega spomenika Župan Občine Jesenice Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne de- Boris Bregant, dipl. inž. l. r. diščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 9. člena statuta Občine Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2559

Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Stari Breg, Stari Log, Staro Brezje, Suhi Potok, Svetli Kobarid na 3. redni seji dne 9. 3. 1999 sprejel Potok, Šalka vas, Škrilj, Štalcerji, Topla Reber, Trnovec, Vimolj pri Predgradu, Vrbovec, Vrt, Zajčje Polje, Zdihovo in Željne. S K L E P o razglasitvi kulturnega spomenika 2. člen Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru I ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne de- izvršuje izvirne naloge določene s področnimi zakoni ter diščine (Uradni list RS, št. 7/99) postane objekt Gregorči- naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v izvrševanje čeva 8 v Kobaridu za dobo enega leta kulturni spomenik država. oziroma kulturna dediščina. 3. člen II Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini ne- Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati posredno in prek organov občine. naslednji dan po objavi. Občina sodeluje s sosednjimi in z drugimi občinami Št. 660-8/98 zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev jav- Kobarid, dne 9. marca 1999. nega pomena. V ta namen lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe Župan skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, jav- Občine Kobarid ne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v Pavel Gregorčič, inž. l. r. skupnosti, zveze in združenja. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

4. člen KOČEVJE Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasne- 1062. Statut Občine Kočevje je v 30 dneh.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi 5. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež Občine odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 Kočevje je v Kočevju. Občina ima žig, grb, zastavo, občin- – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba ski praznik in priznanja ter častne nazive, ki jih določi US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, občinski svet z odlokom. Žig je okrogle oblike, premera 35 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena statuta Občine mm, z naslednjo vsebino: Občina Kočevje, Kočevje. V Kočevje (Uradni list RS, št. 39/95, 48/95 – popravek, sredini polja je grb mesta Kočevje. 23/97, 65/98 in 77/98) je Občinski svet občine Kočevje na 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel II. KRAJEVNE SKUPNOSTI S T A T U T Občine Kočevje 6. člen Občina je razdeljena na krajevne skupnosti Kočevje- mesto, Ivan Omerza-Livold, Kočevska Reka, Poljanska do- I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJA lina, Šalka vas in Stara Cerkev. Krajevna skupnost Kočevje-mesto obsega mesto Ko- 1. člen čevje in naselje Mahovnik. Območje Občine Kočevje obsega območja naslednjih Krajevna skupnost Ivan Omerza-Livold obsega nase- naselij: lja: Črni Potok, Dolga vas, Kačji Potok, Knežja Lipa, Ko- Borovec pri Kočevski Reki, Breg pri Kočevju, Brezo- čarji, Livold, Mozelj, Rajndol, Spodnji Log, Suhi Potok, vica pri Predgradu, Bukova Gora, Cvišlerji, Čeplje, Črni Svetli Potok in Zajčje Polje. Potok pri Kočevju, Dol, Dolga vas, Dolnja Briga, Dolnje Krajevna skupnost Kočevska Reka obsega naselja: Ložine, Gorenje, Gornja Briga, Gornje Ložine, Gotenica, Borovec pri Kočevski Reki, Dolnja Briga, Dragarji, Gor- Hreljin, Hrib pri Koprivniku, Jelenja vas, Kačji Potok, Kleč, nja Briga, Gotenica, Inlauf, Koče, Kočevska Reka, Kuh- Klinja vas, Knežja Lipa, Koblarji, Kočarji, Koče, Kočevje, lerji, Lapinje, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Kočevska Reka, Komolec, Konca vas, Koprivnik, Kralji, Morava, Muha vas, Novi Lazi, Ograja, Podlesje, Pok- Kuhlarji, Laze pri Oneku, Laze pri Predgradu, Livold, Mač- štanj, Preža, Prežulje, Primoži, Ravne pri Borovcu, Ro- kovec, Mahovnik, Mala Gora, Mlaka pri Kočevju, Mlaka gati Hrib, Sadni Hrib, Škrilj, Štalcerji, Turkova Draga, pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Morava, Mozelj, Mrtvice, Verderb in Zdihovo. Muha vas, Nemška Loka, Nove Ložine, Novi Lazi, Ograja, Krajevna skupnost Poljanska dolina obsega naselja: Onek, Paka pri Predgradu, Podlesje, Podstene, Polom, Brezovica pri Predgradu, Bukova Gora, Čeplje, Dol, Hre- Predgrad, Preža, Primoži, Pugled pri Starem Logu, Raj- ljin, Jelenja vas, Kralji, Laze pri Predgradu, Nemška Loka, henav, Rajndol, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Seč, Slovenska Paka pri Predgradu, Predgrad, Spodnja Bilpa, Vimolj pri vas, Smuka, Spodnja Bilpa, Spodnji Log, Stara Cerkev, Predgradu in Vrt. Stran 2560 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Krajevna skupnost Šalka vas obsega naselja: Cvišler- 9. člen ji, Hrib pri Koprivniku, Klinja vas, Koprivnik, Laze pri One- V enem mesecu po uveljavitvi proračuna občine svet ku, Mačkovec, Onek, Podstene, Rajhenau, Stari Breg, krajevne skupnosti sprejme finančni načrt, v katerem se Staro Brezje, Šalka vas in Željne. podrobneje po namenih opredelijo izdatki v okviru obsega Krajevna skupnost Stara Cerkev obsega naselja: Breg sredstev, namenjenega delovanju krajevne skupnosti. pri Kočevju, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornje Ložine, Kleč, Svet krajevne skupnosti mora finančni načrt takoj po Koblarji, Komolec, Konca vas, Mala Gora, Mlaka pri Ko- sprejetju predložiti občinskemu svetu. čevju, Mrtvice, Nove Ložine, Polom, Pugled pri Starem Občinski svet lahko zadrži izvajanje finančnega načr- Logu, Seč, Slovenska vas, Smuka, Stara Cerkev, Stari ta, če ni v skladu z zakonom, tem statutom, odlokom ali Log, Topla Reber, Trnovec in Vrbovec. proračunom občine. Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V V primeru iz prejšnjega odstavka mora krajevna skup- pravnem prometu nastopa z neomejenimi pooblastili v ok- nost uskladiti finančni načrt z zakonom, tem statutom, od- viru nalog, določenih v tem statutu. lokom ali proračunom občine v 60 dneh. Če tega ne stori, Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z se ustavi proračunsko financiranje krajevne skupnosti, kra- vsem svojim premoženjem. jevna skupnost pa mora občini povrniti vsa sredstva, ki jih Občina subsidiarno odgovarja za obveznosti krajevne je že pridobila iz proračuna za leto, za katero je bil sprejet skupnosti. finančni načrt.

7. člen 10. člen Krajevna skupnost lahko opravlja na svojem območju Krajevna skupnost mora gospodariti s svojim premo- naslednje naloge: ženjem kot dober gospodar. – na podlagi 35. člena zakona o gospodarskih javnih Odsvojitev delov premoženja krajevne skupnosti je službah skrbi za izvajanje gospodarskih javnih služb v skla- dopustna le proti plačilu; razen če se del premoženja po- du z odloki, ki urejajo izvajanje posameznih gospodarskih dari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževal- javnih služb v občini, ne in druge tovrstne namene. – skrbi za vzdrževanje infrastrukturnih objektov in na- Za izbiro izvajalcev del in sklepanje pogodb med kra- prav, namenjenih izvajanju javnih služb iz prejšnje alinee, jevno skupnostjo in temi izvajalci se uporabljajo določbe – skrbi za gradnjo, vzdrževanje in asfaltiranje lokalnih predpisov, ki urejajo javna naročila. (krajevnih) cest in javnih poti, – skrbi za vzpostavitev, vzdrževanje in upravljanje si- 11. člen stemov kabelske televizije, – skrbi za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih Finančno poslovanje krajevnih skupnosti nadzirajo ob- objektov, namenjenih kulturnim in drugim dejavnostim, činski svet, nadzorni odbor in župan. – vzdržuje zelene površine v naselju, Oseba, ki se izkaže s pooblastilom nadzornega odbo- – skrbi za čistočo javnih površin, ra ali občinskega sveta, ima vpogled v finančno dokumen- – skrbi za izgled kraja, tacijo krajevne skupnosti. Vpogled v to dokumentacijo ima – skrbi za gasilsko dejavnost, tudi župan. – skrbi za organizacijo kulturnih, športnih in drugih 12. člen prireditev, – upravlja s premoženjem, ki ga ima v lasti, kakor tudi Organ krajevne skupnosti je svet. Število članov sve- z drugim premoženjem po pooblastilu občine, ta krajevne skupnosti se določi v statutu krajevne skupno- – sodeluje z občino pri urejanju varstva pred naravni- sti. mi in drugimi nesrečami in v vojni, Svet izvoli izmed svojih članov predsednika, ki pred- – daje mnenja pri zadevah, ki jih obravnava občinski stavlja in zastopa krajevno skupnost in vodi delo sveta. svet in ki se tičejo prostora in prebivalcev na območju Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tajnika krajev- krajevne skupnosti, ne skupnosti, ki opravlja strokovne in organizacijske nalo- – opravlja druge naloge v skladu z občinskimi pred- ge za svet krajevne skupnosti. pisi. Strokovne naloge za krajevno skupnost lahko opravlja tudi občinska uprava. 8. člen Delovanje krajevne skupnosti se financira iz proraču- 13. člen na občine, prostovoljnih prispevkov, daril, dediščin, volil in Svet krajevne skupnosti sprejema vse odločitve, po- samoprispevka. Sredstva za delovanje krajevnih skupnosti membne za delovanje krajevne skupnosti, zlasti pa: se v proračunu razporedijo po krajevnih skupnostih, upo- – sprejema finančni načrt in zaključni račun, števaje število prebivalcev krajevnih skupnosti, oddalje- – sprejema letni program dela krajevne skupnosti, nost od občinskega središča, velikosti, naloge in posebne – odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti, potrebe posamezne krajevne skupnosti. – odloča o sklepanju pogodb in Krajevna skupnost vsako leto pred začetkom postop- – daje predloge ter mnenja občinskemu svetu. ka za sprejem proračuna predloži županu delovni program, ki izkazuje potrebe po sredstvih za prihodnje proračunsko leto. 14. člen Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Svet krajevne skupnosti v soglasju z občinskim sve- Pri uporabi sredstev, ki jih pridobijo iz občinskega tom sprejme statut krajevne skupnosti, s katerim uredi proračuna, so krajevne skupnosti vezane na namen, ki je delovanje krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti določen s proračunom ali drugim aktom občinskega sveta. mora biti v skladu s statutom občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2561

15. člen – pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogo- Svet krajevne skupnosti na zahtevo občinskega sveta ča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno- ali župana tema organoma poroča o delovanju krajevne izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skupnosti, zlasti pa o porabi sredstev. skrbi za kulturno dediščino na svojem območju; – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo 16. člen pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja Svet krajevne skupnosti odloča na sejah. Sejam lahko druge dejavnosti varstva okolja; prisostvujejo krajani, člani občinskega sveta in nadzornega – ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komu- odbora, župan, tajnik občine in vodje notranjih organizacij- nalne objekte; skih enot v občinski upravi. – pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem 17. člen območju ter ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajev- pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih ne skupnosti ali član sveta, ki nadomešča predsednika. prebivalcev; Pravne posle v vrednosti nad 100.000 SIT predsednik – zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov sveta veljavno sklepa le s poprejšnjim soglasjem sveta na področju občine; krajevne skupnosti, pravne posle v vrednosti nad – pospešuje razvoj športa in rekreacije; 500.000 pa s poprejšnjim soglasjem sveta krajevne skup- – gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne nosti in župana. poti, rekreacijske in druge javne površine; – v skladu z zakonom ureja promet na svojem območ- 18. člen ju; Svet krajevne skupnosti lahko za območje krajevne – opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; skupnosti skliče zbor krajanov, mora pa ga sklicati, če to – organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi zahteva najmanj 2% volivcev v krajevni skupnosti. za red v občini; Zbor krajanov lahko odloča o vseh vprašanjih, o kate- – skrbi za požarno varnost in organizira reševalno po- rih sicer odloča svet krajevne skupnosti. moč; Zbor krajanov je sklepčen, če je ob uri sklica navzo- – organizira pomoč in reševanje za primere elemen- čih najmanj 5% volivcev v krajevni skupnosti. tarnih in drugih nesreč; – organizira opravljanje pokopališke in pogrebne služ- 19. člen be; – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s Občinski svet predhodno pridobi mnenje pristojnega katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko organa krajevne skupnosti kadar odloča o zadevah, ki pri- nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih zadevajo interese prebivalcev pretežno te skupnosti. aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno; 20. člen – sprejema statut občine in druge splošne akte; Občina Kočevje se lahko z eno ali več sosednjimi – organizira občinsko upravo; občinami združi v novo občino oziroma razdeli na dve ali – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. več novih občin v skladu z zakonom. 22. člen Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično III. NALOGE OBČINE funkcijo za svoje potrebe na podlagi zakona. 21. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega IV. ORGANI OBČINE pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so dolo- čene z zakonom. 1. Skupne določbe Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge: 23. člen – upravlja občinsko premoženje; Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni – omogoča pogoje in pospešuje gospodarski razvoj odbor. občine; Organ občine je tudi občinska volilna komisija. – v skladu z zakonom opravlja naloge na področju Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- gostinstva, turizma in kmetijstva; ski funkcionarji. – načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom oprav- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo ne- lja naloge na področju posegov v prostor in graditve objek- poklicno. Župan se sam odloči, ali bo funkcijo opravljal tov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi poklicno ali nepoklicno. Svojo odločitev mora takoj sporo- zemljišči; čiti občinskemu svetu. – ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Na povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; predlog župana lahko občinski svet s soglasjem podžu- – v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za pana sklene, da bo podžupan svojo funkcijo opravljal lokalne javne službe; poklicno. – pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšol- Če se med trajanjem mandata župan, ki opravlja funk- sko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno cijo nepoklicno, odloči, da jo bo odslej opravljal poklicno, ogrožene, invalide in ostarele; ali obratno, začne ta odločitev učinkovati s prvim dnem v Stran 2562 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije mesecu, ki sledi dnevu, ko je župan o svoji odločitvi obve- – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta stil občinski svet. statut; Če se med trajanjem mandata podžupan, ki opravlja – imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu funkcijo poklicno, odloči, da jo bo odslej opravljal nepo- načelnika upravne enote; klicno, začne ta odločitev učinkovati s prvim dnem v mese- – imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporab- cu, ki sledi dnevu, ko je podžupan o svoji odločitvi obvestil nikov javnih dobrin; župana in občinski svet. – imenuje člane svetov javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina; 24. člen – daje soglasje k imenovanju direktorjev zavodov, ka- Organi občine se volijo za štiri leta. terih ustanovitelj je občina. Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta. 28. člen 25. člen Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnika Delo občinskih organov je javno. upravne enote. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o Občinski svet sprejema splošne akte o vseh na obči- delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in pred- no prenesenih pristojnostih. stavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in odborov na načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinske- 29. člen ga sveta. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkci- Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu jo župana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom odborov. v občinski upravi. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v 26. člen državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakoni- navzoča večina njihovih članov. tostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. 2. Občinski svet 30. člen 27. člen Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan in Občinski svet ima naslednje pristojnosti: jo vodi do prevzema funkcije novega župana. – sprejema statut občine; – sprejema odloke in druge občinske akte; 31. člen – sprejema poslovnik za svoje delo; Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. Župan občine; lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti po- – potrjuje začasne nujne ukrepe župana v skladu z džupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nasto- zakonom; pijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje – sprejema občinski proračun in zaključni račun; občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne – ustanavlja odbore ter voli in razrešuje njihove člane; more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter sveta. člane komisij in odborov občinskega sveta; Strokovno in administrativno delo za potrebe občin- – imenuje volilne komisije za občinske volitve; skega sveta opravlja občinska uprava. – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana; – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske 32. člen uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; Župan mora sklicati sejo občinskega sveta praviloma – določa organizacijo in delovno področje občinske enkrat mesečno, najmanj pa enkrat v treh mesecih. uprave ter nadzoruje njeno delo; Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zah- – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- teva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan; zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne – odloča o najemu občinskega posojila; skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo – razpisuje referendum; lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. – daje pobudo za sklice zborov občanov; Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen – določa plačo oziroma del plače podžupana, članov dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane občinskega sveta, odborov, komisij in nadzornega odbora; točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi – ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter točkami. ureja javne gospodarske in druge službe; Dnevni red za sejo občinskega sveta predlaga župan – določa prispevke za opravljanje komunalnih stori- oziroma člani občinskega sveta, ki so sklicali sejo. Dnevni tev; red sprejme občinski svet. Spremembo ali dopolnitev dnev- – daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih na- nega reda lahko na seji predlaga vsak član občinskega log; sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2563

33. člen – statutarno-pravna komisija, Seje občinskega sveta so javne. – komisijo za prošnje in pritožbe. V posebnih primerih, ki so opredeljeni v poslovniku Komisije imajo pet članov. Komisijo za volitve, imeno- občinskega sveta, lahko svet sklene, da se javnost izključi. vanja in mandatna vprašanja imenuje občinski svet izmed Ne glede na prejšnji odstavek imajo člani odborov pravi- svojih članov, za imenovanje ostalih komisij pa se uporab- co prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odbo- ljajo določbe tega statuta, ki urejajo organizacijo in sestavo rov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odborov občinskega sveta. sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta. 39. člen 34. člen Občinski svet lahko za posamezne naloge ustanovi Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča občasna delovna telesa s sklepom, s katerim določi njiho- večina njegovih članov. ve naloge. Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih čla- Za občasna delovna telesa se smiselno uporabljajo nov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. določbe tega statuta, ki se nanašajo na stalna delovna Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako telesa občinskega sveta. določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. 40. člen Za sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in občino 35. člen se ustanovi sosvet župana kot njegov posvetovalni organ, Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobne- ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti je ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do oziroma njihovi pooblaščenci. drugih občinskih organov. Sosvet obravnava vprašanja, povezana z življenjem občanov v krajevnih skupnostih in njihovim sodelovanjem 36. člen pri odločanju v občini, vprašanja enakomernega razvoja Članu občinskega sveta preneha mandat: krajevnih skupnosti in daje županu mnenja in predloge v – če izgubi volilno pravico, zvezi s tem. – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno 41. člen kazen zapora daljšo od šest mesecev, Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha delovnega področja v skladu s statutom občine in poslov- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- nikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti skega sveta, občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki predloge. ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, Odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in lahko – če odstopi. predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko s svojega delovnega področja, razen proračuna in zaključ- občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega nega računa. odstavka. Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih 42. člen volitvah v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko ob- prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti činski svet razreši odbor. člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji Razrešitev odbora ni možna brez sočasne izvolitve kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga novega odbora. nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do 43. člen količnika v volilni enoti. Predsednike in člane odborov ter komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed 3. Odbori in komisije občinskega sveta drugih občanov, vendar največ polovico članov. Pred- sednik odbora ali komisije je lahko le član občinskega 37. člen sveta. Občinski svet ima naslednje odbore: Članstvo v odboru in komisiji občinskega sveta ni – odbor za premoženjska in gospodarska vprašanja, združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine in z – odbor za finance, delom v občinski upravi. – odbor za okolje in prostor, O izvolitvi članov odbora se glasuje praviloma tajno na – odbor za zdravstvo in socialno varstvo, podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so – odbor za šolstvo in otroško varstvo, jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst – odbor za kulturo in šport. občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije Odbori imajo pet članov. Organizacijo in delovno po- v občini in občani. Listo kandidatov pripravi komisija za dročje odborov določa poslovnik o delu občinskega sveta. volitve in imenovanja.

38. člen 44. člen Občinski svet ima naslednje komisije: Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število – komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vpraša- glasov med kandidati članov sveta in kandidatov iz vrst nja, občanov. Stran 2564 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do stilom, vpogled v dokumentacijo in normalno opravljanje izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na na- nadzora. slednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z obja- odbora. vo njegovih poročil in z rednim obveščanjem javnosti o njegovem delu. Objava poročil se zagotovi tako, da so poročila na vpogled novinarjem in drugim zainteresiranim 4. Nadzorni odbor osebam. 45. člen 5. Župan Nadzorni odbor: – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem 48. člen občine; Občina ima župana in najmanj enega podžupana. – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sred- Mandatna doba župana traja 4 leta. stev občinskega proračuna; Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- pa imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana čunskih sredstev. izmed članov občinskega sveta z večino glasov navzočih Nadzorni odbor nadzira župana, občinsko upravo, kra- članov. jevne skupnosti, javna podjetja in javne zavode ter vse druge subjekte, ki pridobivajo sredstva iz proračuna ali 49. člen druga občinska javna sredstva oziroma razpolagajo z ob- Glede prenehanja mandata župana se primerno upo- činskim premoženjem. rabljajo določbe 36. člena tega statuta. Nadzor obsega ugotovljene zakonitosti in pravilnosti poslovanja z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim jav- 50. člen nim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občin- Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občin- skega sveta, članstvom v nadzornem odboru in z delom v skemu svetu o svojih ugotovitvah. občinski upravi. Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu 46. člen preneha mandat člana občinskega sveta. Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih imenuje občin- 51. člen ski svet izmed občanov. Za imenovanje nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe 43. in 44. člena tega Župan predstavlja in zastopa občino. statuta. Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem prora- Članstvo v nadzornem odboru je nezdružljivo s funkci- čun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge jo župana, podžupana in člana občinskega sveta, kakor akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje tudi s članstvom v svetu ožjega dela občine, delom v ob- odločitev občinskega sveta. činski upravi in članstvom poslovodstva organizacije, ki je 52. člen uporabnik proračunskih sredstev. Mandat nadzornega odbora preneha s konstituiranjem Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splo- novega občinskega sveta po volitvah. šnih aktov občine. Za razrešitev nadzornega odbora se smiselno uporablja 42. člen tega statuta. Razrešitev posameznega čla- 53. člen na nadzornega odbora je možna iz smiselno enakih razlo- Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sve- gov, kot veljajo za člana občinskega sveta (36. člen tega ta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga statuta). občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadrža- 47. člen nje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni Nadzorni odbor ima predsednika, ki predstavlja nad- akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zorni odbor, vodi njegovo delo ter sklicuje in vodi njegove zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zako- seje. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča nom. predsednika član nadzornega odbora, ki ga določi pred- Župan zadrži izvajanje občinskega sveta, če meni, da sednik. je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splo- Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu. šnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o Nadzorni odbor odloča z večino glasov vseh članov. njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora Nadzorni odbor opravlja nadzor po programu, ki ga navesti razloge za zadržanje. določi sam, mora pa opraviti nadzor pri subjektu iz drugega Ob zadržanju izvajanja odločitev občinskega sveta žu- odstavka 45. člena tega statuta, če to zahteva občinski pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take od- svet, najmanj tretjina članov občinskega sveta ali župan. ločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odloči- Nadzorni odbor opravlja nadzor kolegijsko, preko svo- tev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. jega člana ali preko izvedenca, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. O načinu opravljanja 54. člen nadzora odloča nadzorni odbor sam. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, Nadzorni odbor opravlja nadzor napovedano ali nena- ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pri- povedano. Nadzirana oseba je dolžna omogočiti članu nad- stojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost zornega odbora oziroma izvedencu, ki se izkaže s poobla- odločitve sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2565

55. člen 60. člen Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina Zbor občanov razpravlja o delu občinskega sveta, enega ali več podžupanov. Podžupana imenuje in razrešu- župana in podžupana ter svetov krajevnih skupnosti in daje je občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. tem organom pripombe, pobude in mnenja o zadevah iz Občinski svet na predlog župana imenuje podžupana, ki njihove pristojnosti. bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana, Zbor občanov lahko razpravlja o posameznih vpraša- opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o njih iz pristojnosti občinskega sveta oziroma sveta krajevne predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih skupnosti in zavzame o teh vprašanjih stališče. volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja Občinski svet in svet krajevne skupnosti sta dolžna funkcijo župana nima pravice glasovati za odločitve občin- obravnavati stališče, sprejeto na zboru občanov, na prvi skega sveta. seji po izvedbi zbora občanov, nista pa pravno vezana na Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter to stališče. opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti. 61. člen Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi pa Volivci lahko v skladu z zakonom neposredno odloča- najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njego- jo o posameznih vprašanjih na referendumu, ki se opravi ve odsotnosti ali zadržanosti. kot naknadni referendum. Občinski svet lahko razpiše nak- V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče na- nadni referendum na predlog župana ali člana občinskega loge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet župan pooblasti. odstotkov volivcev v občini. V soglasju z županom se lahko podžupani odločijo, Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravlja- vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše posvetovalni refe- nju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog rendum. Izid posvetovalnega referenduma ne zavezuje ob- župana. činskega sveta.

6. Neposredne oblike odločanja občanov 62. člen Pobuda za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za 56. člen razpis referenduma mora biti podprta z najmanj 30 podpisi Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih za- na seznamu, ki vsebuje naslednje osebne podatke: ime in devah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Po- budo lahko da vsak volivec v občini, politična stranka v 57. člen občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora vsebovati Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za zahtevo za razpis referenduma, ta pa mora vsebovati jasno posamezno krajevno skupnost. Župan lahko skliče zbor izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in občanov na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta obrazložitev. ali sveta krajevne skupnosti, mora pa ga sklicati, če tako Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobu- krajevni skupnosti ali če tako določa zakon. do predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v 58. člen nasprotju z zakonom ali s statutom, o tem v osmih dneh Zahteva za sklic zbora občanov se vloži s podpisova- po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da njem na seznamu, ki vsebuje osebne podatke, določene v ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če po- 62. členu tega statuta. Vsak volivec v občini lahko da budnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. pobudo za podpisovanje zahteve za sklic zbora občanov. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski Zahtevi za sklic zbora občanov je potrebno priložiti svet. predlagani dnevni red. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz Župan mora sklicati zbor občanov najkasneje petnajst prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizku- dni po prejemu zahteve, od dneva sklica pa do dneva si upravno sodišče. izvedbe pa lahko preteče najmanj osem in največ trideset Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma dni. Sklic zbora občanov se objavi v Uradnem listu Repub- z osebnim podpisovanjem na obrazcu pred pristojnim or- like Slovenije ali na krajevno običajen način. ganom državne uprave. Župan določi vsebino obrazca in Župan lahko zavrne zahtevo za sklic zbora občanov, rok za zbiranje podpisov. Rok ne sme biti krajši od trideset če ni vložena v skladu z zakonom ali tem statutom. Vsak dni in ne daljši od petinštirideset dni. podpisnik zahteve lahko sproži upravni spor zoper župano- Za razpis referenduma, izvedbo glasovanja in ugotav- vo odločitev o zavrnitvi zahteve. ljanje izida se glede vprašanj, ki niso urejena z zakonom o lokalni samoupravi, uporabljajo določbe zakona, ki ureja 59. člen zakonodajni referendum. Zbora občanov se lahko udeleži vsak volivec v občini. Zbor občanov veljavno sklepa, če se ga udeleži naj- 63. člen manj 10 odstotkov volivcev v občini ali v krajevni skupnosti. Če je sprejeti splošni akt na referendumu potrjen ali Zbor občanov vodi predsedujoči, ki ga izvolijo udele- če so potrjene njegove posamezne določbe, mora župan ženci zbora občanov z večino glasov na predlog najmanj splošni akt objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če desetih volivcev. Na predlog predsedujočega lahko zbor je sprejeti splošni akt zavrnjen ali če so zavrnjene njegove občanov sprejme pravila svojega dela. posamezne določbe, se splošni akt ne objavi, dokler se ob Stran 2566 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev voliv- določi tudi višino nagrade članov nadzornega odbora in cev, sprejeta na referendumu, zavezuje občinski svet do članov delovnih teles OS, ki niso člani OS. konca njegovega mandata. Količnik za določitev plače župana je 8,0, funkcijski dodatek pa znaša 50% tega količnika (4,0). Če župan 64. člen opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plače, ki bi Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno. izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz Višino plače podžupana, ki funkcijo opravlja poklicno, pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- določi občinski svet, ko odloči o poklicnem opravljanju ganov. funkcije podžupana. Plača podžupana ne sme preseči 80% Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta plače, ki jo prejema župan oziroma, ki bi jo prejemal žu- občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na pan, če bi funkcijo opravljal poklicno. prvo naslednjo sejo, o njej pa odločati najkasneje v treh Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripa- mesecih. da del plače v višini do 80% dela plače, ki jo prejema Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih župan oziroma, ki bi jo prejemal župan, če bi funkcijo organov, mora pristojni organ o njej odločati najkasneje v opravljal nepoklicno. enem mesecu. Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega Pobuda za zbiranje podpisov pod ljudsko iniciativo sveta znaša do 15% plače župana, to je plače, ki jo preje- mora biti podprta s 30 podpisi na seznamu, ki vsebuje z ma župan, če funkcijo opravlja poklicno. zakonom predpisane osebne podatke. Volivci dajejo pod- Za zaposlene v občinski upravi se smiselno uporablja- poro ljudski iniciativi z osebnim podpisovanjem pred pri- jo določbe zakona, ki ureja položaj zaposlenih v državnih stojnim organom državne uprave. Za ljudsko iniciativo se organih. smiselno uporabljajo določbe 62. člena tega statuta. Količnik za določitev plače tajnika se določi v skladu z zakonom glede na njegovo izobrazbo.

V. OBČINSKA UPRAVA 71. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike 1. Organizacija občinske uprave in navodila, ki jih izdaja občinski svet.

65. člen 72. člen Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan. tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- 66. člen ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celot- Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske nega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o uprav- razrešuje župan. nih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zako- Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje dolo- nom drugače določeno. čenih aktov poslovanja občinske uprave. 73. člen 67. člen V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v ok- in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe viru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje dolo- po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih čenih nalog uprave. postopkih določenih z zakonom. Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti ob- činske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki. 74. člen Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijskih Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje dejavnosti na svojem območju. zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. 68. člen Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu. stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. 69. člen Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, viš- 75. člen ji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci. O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave. in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob 70. člen teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih Plače poklicnih občinskih funkcionarjev in del plače stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokov- za nepoklicno opravljanje funkcije ureja zakon. Višino pla- no izobrazbo. če oziroma dela plače podžupana in del plače občinskih Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za oprav- svetnikov določi občinski svet s pravilnikom. V tem aktu se ljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izda- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2567 je odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za – z dajanjem koncesij, vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu. – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb za- Administrativna dela v organih in službah občine lahko sebnega prava. opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo. Občina lahko skupaj z drugimi občinami nastopa kot soustanoviteljica javnih podjetij in javnih zavodov. 76. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojno- 81. člen sti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana Svet z odlokom o gospodarskih in drugih javnih služ- je dopusten upravni spor. bah konkretneje opredeli ostala področja, na katerih bo O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz organizirala javne službe. državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, V odloku se opredeli tudi način in oblike njihovega odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziro- izvajanja. ma njegov organ v sestavi. 82. člen 77. člen Občina lahko ustanovi sklade. O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali Občina je dolžna v skladu z materialnimi predpisi na zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v posameznih področjih ustanoviti sklade. primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 83. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- 2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober 78. člen gospodar. Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje za- O odtujitvi nepremičnin odloča občinski svet. O prido- konitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne bitvi nepremičnin in o pridobitvi in odtujitvi premičnin pa pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni odloča župan, če vrednost ne presega zneska, ki ga vsako delavci občinske uprave. leto s sklepom določi občinski svet. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- 84. člen nostjo in strokovnostjo njihovega dela. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje 85. člen nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavlja bilanca prihodkov in od- VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI hodkov, ter račun financiranja, primerjalno s predhodnim letom. 79. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrto- Občina Kočevje organizira obvezne javne službe na vani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in naslednjih področjih: drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z – oskrba s pitno vodo; občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. – odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki voda; in odhodki ožjih delov občine. – ravnanje s komunalnimi odpadki: V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov – odlaganje ostankov komunalnih odpadkov; in zadolževanje občine. – javna snaga in čiščenje javnih površin; – urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih 86. člen površin; Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za name- – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- ne, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prav, dimnih vodov in zračnikov, prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proraču- – komunalna energetika; nu predvidena za posamezne namene. – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za 80. člen uporabo sredstev. Občina zagotavlja opravljanje občinskih javnih služb: – neposredno v okviru občinskih služb (občinske 87. člen uprave), Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. – z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih jav- Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje nih zavodov ter javnih gospodarskih služb, proračuna. Stran 2568 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

88. člen Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov odstavka tega člena, je nična. proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezer- 94. člen ve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega prora- Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je čuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. leta. O najetju posojila odloča župan. O soglasju odloča občinski svet. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolže- 89. člen vanja občine. Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj vendar največ do 5% realiziranih prihodkov. 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občin- O poroštvu odloča občinski svet. ski svet na predlog župana. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolže- Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. vanja občine. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance 95. člen prihodkov in odhodkov za zadnje leto. Prihodki občine za financiranje porabe so: – davek na dediščine in darila, 90. člen – davek na dobitke iger na srečo, – davek na promet nepremičnin, Rezerva se uporablja: – upravne takse, 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne igralnic, oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečeva- – davek od premoženja, nje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki – krajevne turistične takse, pritekajo neenakomerno; – komunalne takse, 3. za kritje proračunskega primanjkljaja. – pristojbine, Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega od- – odškodnina zaradi spremembe namembnosti kme- stavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sred- tijskega zemljišča in gozda, stva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. – prihodki uprave, O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka – drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni. odloča občinski svet. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v viši- Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o ni, ki je določena z zakonom o njihovi izvedbi. uporabi sredstev za namene iz 1. in 2. točke prvega odstavka Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihod- do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. kov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

91. člen 96. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za prete- primerne porabe, izračunane na podlagi 20.a člena zako- klo leto. na o financiranju občin, se zagotovijo sredstva za finančno V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvide- izravnavo v državnem proračunu. ni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja, 97. člen ter sredstev rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom pro- Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba. računa tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. de- Delo knjigovodske službe nadzoruje župan, tajnik in cembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun. nadzorni odbor. Zaključni proračun s primerjavo podatkov s predhodnim letom, se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

92. člen 1. Splošni akti občine Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. 98. člen Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podla- delo občinskega sveta. gi zakona. Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte, ter prostorske in dru- 93. člen ge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni Občina se dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih račun, po postopku, opredeljenem v poslovniku za delo potrdi občinski svet. občinskega sveta. Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, 99. člen pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet zadolževanju. z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2569

100. člen posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetret- se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja jinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in občine, posega v njene pravice. način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 110. člen Občinski svet ali občina lahko začneta pred ustav- 101. člen nim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

102. člen 111. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo V postopkih za oceno ustavnosti in zakonitosti pred- splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. pisov države zastopa občino župan.

103. člen 112. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statu- Občina kot stranka v upravnem sporu spodbija kon- ta ali odloka v procesu njunega izvrševanja. kretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita 104. člen tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali občine. odloka. 113. člen 105. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh občini. postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 114. člen Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega navzočih članov občinskega sveta. sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi 2. Posamični akti občine oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državne- mu zboru. 106. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti odloča občinska uprava o upravnih X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti. SODELOVANJE

107. člen 115. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- Občina Kočevje se lahko poveže z drugimi sosednji- meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v mi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih ko- upravnih stvareh v upravnem postopku. risti svojega prebivalstva v skladu z zakonom. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki 116. člen ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Občine Kočevje (Uradni list RS, 39/95, 48/95 – popravek, 23/97, 65/98 in 77/98). 108. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- 117. člen ljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati Ta akt je sprejet, ko ga z dvetretjinsko večino vseh petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. članov sprejme občinski svet in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE Št. 061-11/98-20 IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI Kočevje, dne 12. marca 1999.

109. člen Župan Občinski svet ali občina lahko vloži zahtevo za preso- Občine Kočevje jo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se Janko Veber, dipl. inž. gr. l. r. Stran 2570 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1063. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena pomena v Občini Kočevje upravlja Športna zveza Kočevje še naprej praviloma s tistimi javnimi športnimi objekti, s katerim je upravljala po sklepu Na podlagi 18. in 64. člena zakona o športu (Uradni list pristojnega zbora občinske skupščine Kočevje št. RS, št. 22/98) in 10. in 16. člena statuta Občine Kočevje 06-16/87 z dne 11. 9. 1987. Podrobnejši obseg in način (Uradni list RS, št. 39/95, 48/95 – popravek, 23/97 in upravljanja posameznih športnih objektov določi župan s 65/98 ter 77/98) je Občinski svet občine Kočevje na sklepom, ki je podlaga za sklenitev pogodbe o prenosu v 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel upravljanje. S K L E P 5. člen o določitvi športnih objektov občinskega Nepremičnine, določene s tem sklepom, razen nepre- pomena v Občini Kočevje mičnin iz drugega odstavka 2. člena tega sklepa, se v zem- ljiški knjigi vknjižijo kot lastnina občine in se zaznamujejo kot 1. člen javno dobro – javni športni objekti. Kot športni objekti občinskega pomena se v Občini Kočevje določijo športni objekti, ki so namenjeni uresniče- vanju javnega interesa na področju športa. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 2. člen nem listu Republike Slovenije. Športni objekti občinskega pomena so naslednje ne- premičnine: – parc. št. 1754 igrišče (rokometno igrišče); Št. 061-11/98-20 – parc. št. 1172 igrišče (tenis igrišče); Kočevje, dne 12. marca 1999. – parc. št. 1176/1 posl. stavba (Dom telesne kulture, TZ0 30); – parc. št. 1176/2 igrišče (košarkaško igrišče); Župan – parc. št. 1178/3 funkc. obj. Občine Kočevje – parc. št. 1178/3 igrišče (odbojkaško igrišče); Janko Veber, dipl. inž. gr. l. r. – parc. št. 1194/2 dvorišče; – parc. št. 1769 posl. stavba; – parc. št. 1769 igrišče (stadion); – parc. št. 1770 posl. stavba; – parc. št. 1771 posl. stavba (slačilnica pri stadionu); 1064. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila – parc. št. 1772 igrišče (pomožno nogometno igrišče); za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999 – parc. št. 1175/1 posl. stavba (kegljišče); – parc. št. 1175/1 posl. stavba (kegljišče); Na podlagi 9. člena odloka o nadomestilu za uporabo – parc. št. 1175/1 dvorišče; stavbnega zemljišča v Občini Kočevje (Uradni list RS, št. – parc. št. 1732 igrišče (igrišče pri OŠ Ob Rinži); 37/98, 51/98 in 62/98), je Občinski svet občine Kočevje – parc. št. 1175 travnik (igrišče pri Mlakarju), vse k. o. na 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel Kočevje; – smučišče v Dolgi vasi, v obliki in velikosti, kot ga opredeljuje PUP za Kočevsko polje (Uradni list RS, št. S K L E P 64/95); o vrednosti točke za izračun nadomestila – parc. št. 2392, 2393, 2394 (nogometno igrišče), za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999 vse k. o. Livold; – parc. št. 314, 315, 316, 317, 318/1, 318/2, 1. člen 319/1, 319/2, 320, 321, 322, 323, 324, 330, 331/1, Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo 331/2, 332, 333, 334, 229/2, 223, 226/2, 227/2, stavbnega zemljišča na območju Občine Kočevje za leto 225/1, 231/2, 378, ter deli parcel 236/1, 235, 234/2, 1999 znaša 0,160 SIT. 233/2, 232, 237/1, 238, 240, 239, 231/1, 231/3, 230, 229/1, 228, 227/3, 226/3, 225/2, 224, 221, 385, 383, 2. člen 384, 381, 382, 380, 379 in 376 (smučišče), vse k. o. Vrednost točke iz tega sklepa se uporablja od 1. januarja Borovec. K posameznim športnim objektom, navedenim v prej- 1999 dalje. šnjem odstavku tega člena, spadajo tudi vse tiste spremlja- joče in mejne parcele, na katerih je vknjižena lastninska 3. člen pravica oziroma druga ustrezna pravica Občine Kočevje. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. 3. člen Evidenco javnih športnih objektov vodi pristojni organ občinske uprave. Upravljalci športnih objektov so mu dolžni Št. 061-11/98-20 posredovati vse potrebne podatke, ki zadevajo te objekte. Kočevje, dne 12. marca 1999.

4. člen Način vzdrževanja, uporabe, upravljanja in pogoje ko- Župan riščenja javnih športnih objektov se izvaja v skladu s poseb- Občine Kočevje nim aktom. Janko Veber, dipl. inž. gr. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2571

1065. Sprememba pravilnika o načinu, pogojih in 1. člen postopku oddaje zemljišč v najem na območju 11. člen odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra- Občine Kočevje ževalnega zavoda OŠ Komenda Moste (Uradni list RS, št. 21/96) se spremeni tako, da se glasi: Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi “Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po os- (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – novnošolskem izobraževanju ter vzgoji in varstvu otrok na odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 področju Občine Komenda v okviru enotnega šolskega oko- – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba liša. V šolski okoliš Oš Komenda Moste sodijo naslednji US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, prostorski okoliši: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 70/97, 10/98 in 74/98) in 10. ter 16. člena statuta Obči- 14, 15, 16 in 17.“. ne Kočevje (Uradni list RS, št. 39/95, 48/95 – popravek 23/97, 65/98 in 77/98), je Občinski svet občine Kočevje 2. člen na 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel V tč. III. DEJAVNOST ZAVODA se: – v 12. členu odloka doda dve novi dejavnosti zavoda, S P R E M E M B O P R A V I L N I K A tako da se 12. člen glasi: o načinu, pogojih in postopku oddaje zemljišč “Dejavnosti zavoda so: v najem na območju Občine Kočevje – M/80.102 Osnovnošolsko splošno izobraževanje; – M/80.4 Izobraževanje odraslih; 1. člen – M/80.101 Dejavnost vrtcev; V 20. členu pravilnika o načinu, pogojih in postopku – Prevozi otrok za potrebe realizacije letnega delovne- oddaje zemljišč v najem na območju Občine Kočevje (Urad- ga načrta zavoda. ni list RS, št. 52/98) se v točki 1.b številka 0,5 nadomesti s Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v številko 0,05. javnem interesu.“.

2. člen 3. člen Ostali členi ostanejo nespremenjeni. Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu. 3. člen Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Št. 01504-5/99 Uradnem listu Republike Slovenije. Komenda, dne 26. februarja 1999.

Št. 061-11/98-20 Župan Kočevje, dne 12. marca 1999. Občine Komenda Tomaž Drolec l. r. Župan Občine Kočevje IZPIS HIŠNIH ŠTEVILK ZA OBČINO KOMENDA (164) Janko Veber, dipl. inž. gr. l. r. Enota izpisa: PROSTORSKI OKOLIŠ PROSTORSKI OKOLIŠ: 0001; Naselje: KOMENDA (005); Ulica: GLAVARJEVA CESTA (0002); 65, 67, 69, 71, 73, 75, 77, 92, 94, 96, 98, 100, 102, 104, 106, 108, KOMENDA 110, 112, 114, 116 Naselje: KOMENDA (005); Ulica: KRANJSKA POT (0004); 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9; Naselje: KOMENDA (005); Ulica: 1066. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o KREKOVA ULICA (0005); 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Komenda Moste 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 27 Naselje: KOMENDA (005); Ulica: URHOVA ULICA (0008); 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13 Na podlagi uredbe o merilih za oblikovanje javne mre- Naselje: KOMENDA (005); Ulica: ZAJČEVA CESTA že osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za (0010); 1, 3, 5, 6, 6A, 7, 8, 9, 9A, 11, 13, 19, 21, 23, 25, vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi 27, 29, 31, 33, 35, 37 potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. PROSTORSKI OKOLIŠ: 0002; Naselje: KOMENDA 16/98), odredbe o pogojih za ustanavljanje javnih osnov- (005); Ulica: ČEBULJEVA ULICA (0001); 1, 2, 3, 5, 6, 7, nih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobra- 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19 ževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter Naselje: KOMENDA (005) javnih glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98), 3. člena Ulica: GLAVARJEVA CESTA (0002) zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 40., 41. in 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 10A, 11, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 140. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in 21, 22, 22A, 23, 25, 32, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), ter 6. člena 43, 44, 45, 46, 46A, 48, 49, 50, 53, 54, 55, 55A, 56, statutarnega sklepa Občine Komenda (Uradni list RS, št. 57, 58, 59, 59A, 60, 61, 62, 63, 64, 64A, 66, 68, 70, 10/99), je Občinski svet občine Komenda na 3. seji dne 74, 76, 78, 80, 82, 84, 86 26. februarja 1999 sprejel Naselje: KOMENDA (005) Ulica: JEZERŠKOVA ULICA (0003) O D L O K 1, 2, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24 o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi Naselje: KOMENDA (005) javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Ulica: KRANJSKA POT (0004) Osnovna šola Komenda Moste 15 Stran 2572 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Naselje: KOMENDA (005) 20A, 21, 21A, 22, 23, 23A, 24, 24A, 25, 26, 26A, 27, Ulica: REMICOVA POT (0006) 27A, 28, 28A, 29, 30, 31, 33 6, 7 PROSTORSKI OKOLIŠ: 0011 Naselje: KOMENDA (005) Naselje: KLANEC (004) Ulica: SADARJEVA ULICA (0007) 1, 2, 3, 4, 4A, 4B, 5, 6, 6A, 7, 7A, 7B, 7C, 8, 9, 9A, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 17, 18, 19, 21 24, 25, 26, 27, 27A, 28, 28A, 29, 30, 31, 32, 33, 34, Naselje: KOMENDA (005) 35, 35A, 35B, 36, 37, 38, 39, 39A, 40, 41, 41C, 42, 43, Ulica: ZADRUŽNA ULICA (0009) 44, 44A, 45, 46, 47, 47A, 47B, 47D, 48, 48A, 48B, 49, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 18, 19, 50, 51, 57, 59 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 32 PROSTORSKI OKOLIŠ: 0012 PROSTORSKI OKOLIŠ: 0003 Naselje: PODBORŠT PRI KOMENDI (011) Naselje: MOSTE (009) 1, 2, 2A, 3, 3A, 4, 5, 5A, 6, 7, 7A, 7B, 8, 9, 10, 10A, 43, 43A, 43B, 43C, 43D, 43E, 43F, 43G, 43H, 45A, 10B, 11, 12, 12A, 13, 13A, 14, 15, 16, 16A, 17, 18, 45B, 45C, 45D, 46, 47, 48, 49, 50, 50A, 51, 51A, 52, 18A, 18B, 19, 19A, 19B, 19D, 20, 20A, 21, 21A, 21B, 52A, 53, 53A, 54, 54B, 56, 56A, 56B, 56C, 57, 57A, 22, 22A, 22B, 23, 23A, 24, 25, 26, 27, 27A 57B, 57C, 58, 58A, 59, 59A, 60, 60B, 61, 61A, 62, 63, PROSTORSKI OKOLIŠ: 0013 64, 65, 66, 67, 67A, 67B, 67C, 68, 78A, 80, 80B, 80C, Naselje: GMAJNICA (002) 80D, 80E, 80F, 80H, 80I, 80J, 80K, 80L, 92, 92B, 93, 1, 2, 3, 5, 7, 9, 10, 12, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 94, 94A, 94B, 94C, 95, 95A, 96, 97, 97A, 98, 98A, 99, 28, 29, 30, 31, 32, 39, 40, 41, 43, 45, 46, 47, 48, 50, 99A, 100, 101, 102, 103, 104, 105 51, 52, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 65A, 66, 67, 68, PROSTORSKI OKOLIŠ: 0004 69, 70, 71, 72, 76, 77, 78, 79, 82, 84, 85, 88, 89, 92, Naselje: MOSTE (009) 93, 95, 96, 101, 102, 104, 105, 108, 112, 114, 115, 1, 1A, 1B, 1C, 1D, 1E, 2, 2A, 2B, 2C, 2D, 2E, 2Č, 3, 117, 117A, 118, 119, 120, 121, 124 4, 5, 5A, 6, 6A, 7, 8B, 8C, 8E, 8F, 10, 10A, 12, 14, 15, PROSTORSKI OKOLIŠ: 0014 17, 17A, 18, 19, 20, 21, 22, 40F, 69, 70, 70A, 71, 71A, Naselje: GORA PRI KOMENDI (003) 72, 73, 74, 75, 75A, 76, 77, 78, 79, 79A, 79B, 80A, 81, 1, 1A, 1B, 1C, 1D, 2, 2A, 2B, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 8A, 8B, 82, 83, 84, 84A, 84B, 85, 85A, 86, 87, 87A, 88, 88A, 9, 10, 10A, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 16A, 17, 17A, 17C, 88B, 89, 89A, 89B, 89C, 89D, 89E, 89F, 89G, 89H, 18, 18A, 19, 20, 20A, 21, 21A, 22, 22A, 23, 23A, 23B, 89J, 90, 91, 91A, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 23C, 23D, 23E, 24, 24A, 25, 26, 27, 27A, 28, 28A, 28B, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 118A, 119, 120, 121, 28C 131, 132, 133, 133A, 134, 135, 136, 137 PROSTORSKI OKOLIŠ: 0015 PROSTORSKI OKOLIŠ: 0005 Naselje: MLAKA (008) Naselje: MOSTE (009) 1, 2, 3, 3B, 3C, 4, 5, 6, 7, 7A, 8, 9, 10, 11, 11A, 12, 8, 8A, 8D, 9, 9A, 11, 13, 16, 23, 24, 25, 26, 26A, 13, 15, 16, 17, 17A, 17B, 18, 18A, 19, 20, 20A, 21, 22, 27, 28, 29, 29A, 29B, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 37, 37A, 22A, 23, 23A, 23B, 24, 25, 26, 26A, 27, 28, 29, 29A, 38, 38A, 39, 39A, 40, 40A, 40B, 40C, 40D, 40E, 41 30, 30A, 31, 32, 32A, 33, 33B, 34, 35, 36, 37, 37A, PROSTORSKI, OKOLIŠ: 0006 37B, 37C, 38, 38A, 38B, 38C, 38D, 39, 40, 40A, 41, Naselje: SUHADOLE (013) 41B, 42 1, 2, 2A, 3, 3A, 3B, 3C, 4, 4A, 4B, 4C, 4D, 4E, 5, PROSTORSKI OKOLIŠ: 0016 5A, 5B, 5C, 5D, 5E, 6, 6A, 7, 7A, 7B, 7C, 7D, 7F, 8, 8A, Naselje: KRIŽ (007) 8B, 8C, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 15A, 15B, 15C, 16, 1, 1A, 2, 2A, 3, 3A, 3B, 3C, 3D, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 17, 18, 19, 19A, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 26A, 27, 11, 12, 13, 13A, 14, 15, 16, 17, 17A, 17B, 17C, 18, 19, 27A, 28, 28A, 28B, 29, 30, 30A, 31, 31A, 31B, 32, 32A, 20, 21, 22, 23, 23A, 23B, 23C, 23D, 24, 24A, 25, 25A, 32B, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 38A, 38C, 38D, 38E, 39, 26, 27, 28, 28A, 29, 29A, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 39A, 39B, 40, 40A, 41, 41A, 41B, 41C, 41D, 42, 42A, 37, 37A, 38, 39, 40, 40A, 41, 41A, 41B, 41C, 42, 42A, 42B, 43, 44, 44A, 44C, 44D, 44E, 44F, 45, 46, 46A, 42B, 42C, 42D, 43, 43B, 44, 44A, 44B, 44D, 44E, 45, 45A, 46, 47, 48, 49, 49A, 50, 51, 52, 52A, 53, 53A, 54, 46B, 46C, 47, 47A, 47B, 47C, 47D, 48, 48A, 49, 49A, 55, 55A, 55C, 56, 57, 58, 59, 59A, 59B, 59C, 60, 61, 50, 50A, 50B, 50C, 51, 52, 53, 54, 54A, 55, 56, 56A, 62, 62A, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 70A, 71, 71A, 72, 57, 57A, 57B, 57C, 58, 59, 59A, 59B, 60, 60A, 61, 61A, 73, 74, 74A, 74B, 74C, 75, 76, 77, 78, 79, 83, 84 61B, 61C, 61D, 61E, 61F, 61G, 62, 62A, 62B, 62C, PROSTORSKI OKOLIŠ: 0017 62D, 63, 63A, 64, 65, 65A, 66, 66A Naselje: KOMENDSKA DOBRAVA (006) PROSTORSKI OKOLIŠ: 0007 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9A, 10, 11, 12, 12A. Naselje: ŽEJE PRI KOMENDI (014) 1, 1A, 2, 3, 3B, 4, 4B, 5, 6, 6A, 6B, 6C, 7, 8, 8A, 8B, 8C, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 15C, 16, 17 PROSTORSKI OKOLIŠ: 0008 Naselje: POTOK PRI KOMENDI (012) 1, 2, 3, 3B, 4, 4A, 5, 5A, 6 KUZMA PROSTORSKI OKOLIŠ: 0009 1067. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Naselje: BREG PRI KOMENDI (001) občine Kuzma 1, 2, 2A, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 8A, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14A, 14C, 15, 15A, 15B, 16, 16A, 17, 18, 19, 20, 21 Na podlagi 35. in 38. člena zakona o lokalnih volitvah PROSTORSKI OKOLIŠ: 0010 (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in Naselje: NASOVČE (010) 20/98) in 23. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, 1, 1A, 2, 2A, 3, 4, 5, 6, 7, 7A, 8, 8A, 9, 9A, 10, 10A, št. 53/95 in 43/98) je Občinski svet občine Kuzma na 11, 12, 13, 14, 14A, 15, 16, 16A, 17, 18, 18A, 19, 20, 4. seji dne 12. marca 1999 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2573

S K L E P – za individualno komunalno ureditev (IKU) 5.850 SIT/m2 o imenovanju Občinske volilne komisije – za kolektivno komunalno ureditev (KKU) 8.010 SIT/m2 občine Kuzma 3 2 I Vrednost m nezazidanega stavbnega zemljišča se do- loči v odstotku od povprečne gradbene cene iz 1. točke V občinsko volilno komisijo se imenujejo: tega odloka in po območjih, in znaša: 1. Marija Pelcar, dipl. pravnik, predsednica, roj. 1969, – I. območje: v ureditvenem območju Vaneča 78/a, mesta Lenart 1,2% 2. Anton Mekiš, namestnik predsednice, roj. 1965, – II. območje: v ureditvenih območjih centrov Gornji Slaveči 7/a, krajevnih skupnosti: Jurovski Dol, Sv. Trojica in 3. Drago Zrim, roj. 1951, Kuzma 54/a, Voličina 1,0% 4. Alenka Žohar, roj. 1968, Matjaševci 51, – III. območje: druga naselja in stavbna zemljišča 5. Franc Zavec, roj. 1976, Gornji Slaveči 67, razpršene gradnje 0,8% 6. Lidija Navotnik, roj. 1961, Dolič 119, 7. Dezider Cener, roj. 1961, Dolič 85, 4 8. Jožef Rogan, roj. 1945, Trdkova 17. Povprečna gradbena cena stanovanjske površine, pov- prečni stroški komunalnega urejanja in vrednost nezazida- II nega stavbnega zemljišča se mesečno valorizirajo z indek- Mandat občinske volilne komisije traja štiri leta. som podražitev gradbenih storitev, ki ga objavlja Gospodar- ska zbornica Slovenije – Združenje za gradbeništvo in IGM.

III 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega Št. 140/99 urejanja stavbnih zemljišč v Občini Lenart (Uradni list RS, št. Kuzma, dne 14. marca 1999. 31/98).

Župan 6 Občine Kuzma Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Jožef Škalič l. r. listu Republike Slovenije. Št. 42007-3/99 Lenart, dne 2. marca 1999.

Župan LENART Občine Lenart Ivan Vogrin, dipl. inž. l. r. 1068. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Lenart

Na podlagi 21. člena statuta Občine Lenart (Uradni list 1069. Sklep o določitvi izhodiščne cene za izračun RS, št. 33/95 in 75/96) in v zvezi z 12. in 20. členom sorazmernega dela stroškov opremljanja pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vredno- stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami sti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin komunalnih ter drugih objektov in naprav izven (Uradni list SRS, št. 8/87) je Občinski svet občine Lenart na območja kompleksnega urejanja stavbnega seji dne 2. marca 1999 sprejel zemljišča O D L O K Na podlagi 21. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 33/95 in 75/96) in 5. člena odloka o plačilu soraz- o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških mernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini zemljišča na območju Občine Lenart (Uradni list RS, št. Lenart 3/97) je Občinski svet občine Lenart na seji dne 2. marca 1999 sprejel 1 Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske S K L E P površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega o določitvi izhodiščne cene za izračun urejanja zemljišča in za vrednost stavbnega zemljišča, je na sorazmernega dela stroškov opremljanja območju Občine Lenart na dan 31. 12. 1998 znašala stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami 120.000 SIT/m2 in je osnova za izračun vrednosti nepre- komunalnih ter drugih objektov in naprav izven mičnin v letu 1999. območja kompleksnega urejanja stavbnega zemljišča 2 Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zem- 1 ljišč na m2 koristne stanovanjske površine za III. stopnjo Na podlagi ugotovljenih povprečnih stroškov komunal- opremljenosti in gostoto naseljenosti 100–200 prebival- nega urejanja stavbnih zemljišč se za posamezne vrste ko- cev/ha znašajo: munalnih objektov in naprav individualne in kolektivne rabe Stran 2574 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

izven območja kompleksnega urejanja stavbnega zemljišča v Občini Lenart za leto 1999 določi naslednja izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami komunalnih objektov in naprav, in sicer:

Opis opremljenosti Izhodiščna cena Izhodiščna cena v SIT na m2 v SIT za posamezne koristne stanovanjske objekte po normativih površine v drugem odstavku 5. člena odloka 1. Objekti in naprave individualne komunalne rabe a) vodovodno omrežje 1.346 161.520 b) fekalna kanalizacija 2.164 259.680 c) električno omrežje: – v kabelski izvedbi 1.579 189.480 – v izvedbi z zračnimi vodi 982 117.840

2. Objekti in naprave kolektivne komunalne rabe a) cesta: – v asfaltni izvedbi s pločniki 5.287 634.440 – v asfaltni izvedbi brez pločnikov 2.989 358.680 – v makadamski izvedbi 1.494 179.280 b) javna parkirišča v sklopu ceste 1.361 163.320 c) javna razsvetljava: – v kabelski izvedbi s kandelabri 561 67.320 – v izvedbi z zračnimi vodi na drogovih 281 33.720 d) odvodnjavanje javnih in prostih površin v urejeno kanalizacijo (meteorna kanalizacija): 801 96.120

2 S K L E P Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o o določitvi vrednosti točke za izračun določitvi izhodiščne cene za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča s posameznimi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vrstami komunalnih ter drugih objektov in naprav izven ob- za leto 1999 močja kompleksnega urejanja stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 31/98). I 3 Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem stavbnega zemljišča v ureditvenem območju mesta Lenart listu Republike Slovenije. znaša 0,36 SIT. Št. 42007-4/99 Lenart, dne 2. marca 1999. II Vrednost točke iz tega sklepa se uporablja od 1. ja- Župan nuarja 1999 dalje. Občine Lenart Ivan Vogrin, dipl. inž. l. r. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 1070. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999 Št. 42008-3/99 Lenart, dne 2. marca 1999. Na podlagi 64. člena poslovnika Občinskega sveta občine Lenart (Uradni list RS, št. 50/95), 21. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 33/95 in 75/96) in 15. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem- Župan ljišča (Uradni list SRS, št. 42/88 in 39/89) je Občinski svet Občine Lenart občine Lenart na seji dne 2. marca 1999 sprejel Ivan Vogrin, dipl. inž. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2575

LENDAVA Urejanje kanalizacijskega omrežja, kjer se na koncu doda: 1071. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih – izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne napra- sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana ve in gravitacijskem področju naselja Hotiza. Občine Lendava 6. člen Na podlagi 31. in 43. člena zakona o urejanju prostora Spremeni in dopolni se kartografski del družbenega (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o plana Občine Lendava, in sicer pregledni katastrski načrti v planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni merilu 1:5000, navedeni že v 4. členu tega odloka. list RS, št. 48/90) ter 24. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 32/95, 20/96, 21/97 in 52/98) je 7. člen Občinski svet občine Lendava na 6. seji dne 29. 3. 1999 Kartografski del sprememb in dopolnitev prostorskih sprejel sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Len- dava so na vpogled občanom na sedežu Občine Lendava. O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih 8. člen sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občine Lendava nem listu Republike Slovenije.

1. člen Št. 35200-0001/95 (uvodne določbe) Lendava, dne 29. marca 1999. Dopolnijo in spremenijo se prostorske sestavine dolgo- Župan ročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava, objavlje- Občine Lendava ne v Uradnem listu RS, št. 11/95, ki so bile sprejete za Jožef Kocon l. r. območje nove Občine Lendava na podlagi predhodno sprejetih planskih dokumentov za bivšo Občino Lendava, in sicer: dolgoročni plan Občine Lendava (Uradne objave, št. 13/87), spremembe (Uradne objave, št. 2/98), družbeni plan Občine Lendava (Uradne objave, št. 21/87) spremem- 1072. Odlok o ugotovitvi, da je odlok o prostorskih be (Uradne objave, št. 2/89) ter spremembe in dopolnitve ureditvenih pogojih za območje izven dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava ureditvenih območij naselij v Občini Lendava, ki (Uradni list RS, št. 57/92). ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti usklajen z odlokom o spremembah in 2. člen dopolnitvah prostorskih sestavin planov Občine Dopolnitve in spremembe prostorskih sestavin dolgo- Lendava ročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava se nana- šajo na predvideno gradnjo čistilnih naprav za gravitacijsko Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o ure- območje mesta Lendava in naselja Hotiza. janju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93) in 24. člena statuta Občine Lendava 3. člen (Uradni list RS, št. 32/95, 20/96, 21/97 in 52/98) je Občinski svet občine Lendava na 6. seji dne 29. 3. 1999 (spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana) sprejel V besedilu dolgoročnega plana Občine Lendava za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 13/87) se dopolni O D L O K poglavje 7.3.2.2. Komunalna infrastruktura, Kanalizacijsko o ugotovitvi, da je odlok o prostorskih omrežje, in sicer se k drugemu odstavku še doda novi ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih stavek, ki glasi: “Za naselje Hotiza se zgradi čistilna naprava z najmanj območij naselij v Občini Lendava, ki ga ne 900 enot kapacitete.” urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti usklajen z odlokom o spremembah 4. člen in dopolnitvah prostorskih sestavin planov Dopolni se kartografski del dolgoročnega plana za ob- Občine Lendava močje Občine Lendava, in sicer: a) Karte v merilu 1:25000 1. člen – zasnova primarne rabe prostora S tem odlokom se ugotovi, da je odlok o prostorskih – zasnova oskrbe z vodo in razmestitev čistilnih na- ureditvenih pogojih za območje izven ureditvenih območij prav, naselij v Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi b) karti v merilu 1:5000, ki sta istočasno sestavni izvedbenimi načrti (Uradne objave, št. 28/88) – v nadaljeva- del prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega nju: PUP, usklajen z odlokom o spremembah in dopolnitvah plana, in sicer karte z oznakami: Ljutomer 7 in Peklenica prostorskih sestavin planov Občine Lendava – v nadaljeva- 11, 12. nju: spremembe planov.

5. člen 2. člen (spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana) Ugotovitev se nanaša na stavbna zemljišča znotraj me- Dopolni se besedilo srednjeročnega družbenega plana je ureditvenih območij naselij, za katere ne velja urbanistični Občine Lendava za obdobje od leta 1986–1990 (Uradne red (Uradne objave, št. 22/74), ki sicer ureja območje objave, št. 21/87), in sicer poglavje 11.2.12. naselij. Stran 2576 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

3. člen v zadnjem stavku istega člena pa se besede: “obe Na parcelah 1947, 1948, 1949, 1950, 1951, 1952, organizaciji združenega dela “nadomestijo z besedami: “LEK 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, Ljubljana“ 1961, 1962, 1963, 1964, 1965, 1966, 1967, 1968 k.o. Hotiza je v spremembah planov predvidena gradnja čistilne 3. člen naprave. V 5. členu se v celoti črta prva alinea. Na parcelah in delih parcel 3896, 3897, 3898, 3899, 3900, 3901, 3902, 3903, 3904, 3905/1, 3905/2, 4. člen 3931/1, 3931/2, 3932, 3933, 3934, 3935/1, 3935/2, V 7. členu se v celoti črta 1. točka z vsemi petimi 3943, 3944, 3945, 4061, 4062, 4063, 4064, 4065 k.o. alineami. Čentiba je v spremembah planov predvidena gradnja čistilne naprave. 5. člen 4. člen Za 8. členom se doda novi 8.a člen, ki glasi: Sestavni del odloka so grafični prikazi navedenih ob- “V območju zazidalnega načrta od parc. št. 6776 in močij v merilu 1:2500. 1695 do parc. št. 764, 763, 759 in 761 do železniške proge, se bo izdelala dopolnitev tega zazidalnega načrta za 5. člen potrebe LEK Ljubljana. Do sprejetja dopolnitev zazidalnega Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne načrta so dovoljeni posegi v prostor izključno za izgradnjo inšpekcijske službe. komunalne in energetske infrastrukture za sedanjo in predvideno proizvodnjo LEK Ljubljana. Investitor si je za te pose- 6. člen ge dolžan priskrbeti lokacijsko dokumentacijo za pridobitev Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- lokacijskega dovoljenja.” nem listu Republike Slovenije. 6. člen Št. 35200-0001/95 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Lendava, dne 29. marca 1999. listu RS.

Župan Občine Lendava Št. 350-5/88-7 Jožef Kocon l. r. Lendava, dne 16. marca 1999.

Župan Občine Lendava 1073. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Jožef Kocon l. r. zazidalnem načrtu za del industrijske cone v Lendavi

Na podlagi 44. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 1074. Sklep Občinskega sveta občine Lendava o javni 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, razgrnitvi kartografskega gradiva 71/93 in 44/97) ter 24. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 32/95, 20/96, 21/97 in 52/98) je Na podlagi 37. člena zakona o urejanju prostora (Urad- Občinski svet občine Lendava na seji dne 16. 3. 1999 ni list SRS, št. 8/84) ter 24. člena statuta Občine Lendava sprejel (Uradni list RS, št. 32/95, 20/96, 21/97 in 53/98) je Občinski svet občine Lendava na seji dne 16. marca 1999 O D L O K sprejel naslednji o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del industrijske cone S K L E P v Lendavi 1 1. člen Javno se razgrne kartografsko gradivo in osnutek odlo- V 2. členu odloka o zazidalnem načrtu za del industrij- ka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načr- ske cone v Lendavi (Uradne objave Pomurja, št. 23/88) tu za del območja ob Mlinski ulici v Lendavi. – (v nadaljnjem besedilu: odlok) se črtajo besede: “SGP Konstruktor TOZD Gradbenik“. 2 Javna razgrnitev bo v času 30 dni od dneva objave v 2. člen Uradnem listu RS, v veliki sejni dvorani Občine Lendave. V 4. členu odloka se: Vsi zainteresirani lahko v času javne razgrnitve podajo v drugem odstavku črtajo besede: “SGP Konstruktor pismene pripombe na sedežu Občine Lendava, Trg Ljudske TOZD Gradbenik in“, pravice 5, Lendava. v tretjem odstavku se besede “investitorja sta dolžna“ nadomestijo z besedami: “investitor je dolžen”, 3 v zadnjem odstavku se črtajo besede: “in SGP Kon- Javna razprava o razgrnjenem dokumentu bo v pone- struktor TOZD Gradbenik ter SGP Konstruktor TOZD Grad- deljek, dne 19. aprila 1999, v veliki sejni dvorani Občine benik“, Lendava (II. nadstropje). Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2577

4 1. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremeni in dopolni se odlok o ureditvenem načrtu za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča v Ljuto- Št. 352-1/93-7 meru (Uradni list RS, št. 12/96). Lendava, dne 16. marca 1999. 2. člen Župan V 9. členu se prvi stavek prvega odstavka spremeni in Občine Lendava glasi: Jožef Kocon l. r. “Obstoječe kapacitete dopuščajo deponiranje dodatnih 80.561 m3 smeti”.

3. člen Spremeni se 14. člena tako, da se drugi in tretji stavek 1075. Sklep o določitvi javnega športnega objekta nadomestita z novima stavkoma: občinskega pomena v Občini Lendava “Sanacija deponije se izvede po projektu, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, Glavni trg 19, Maribor, Na podlagi 64. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 2093/98, v roku petih let z pričetkom del v letu 1999. št. 22/98) in 24. člena statuta Občine Lendava (Uradni list Vključno z izvedbo sanacije poteka vzporedno eksploatacija RS, št. 32/95, 20/96, 21/97, 52/98) je Občinski svet oziroma odlaganje odpadkov na deponijo.” občine Lendava na seji dne 16. 3. 1999 sprejel S K L E P 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati v o določitvi javnega športnega objekta petnajstih dneh po objavi v Uradnem listu RS. občinskega pomena v Občini Lendava Št. 352-06-5/99 1 Ljutomer, dne 22. marca 1999. S tem sklepom se določita naslednja javna športna objekta občinskega pomena v Občini Lendava, ki sta name- Župan njena uresničevanju javnega interesa na področju športa: Občine Ljutomer 1. nogometno igrišče Nafta Lendava v Lendavi, Kolod- Jožef Špindler, inž. agr. l. r. vorska ulica in 2. speedway v Petišovcih. 2 Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v 1077. Sklep o določitvi ekonomskih cen vzgojno- Uradnem listu Republike Slovenije. varstvenih programov v vrtcih Občine ljutomer

Št. 015-01-03/99 Na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih (Uradni list Lendava, dne 16. marca 1999. RS, št. 12/96), 7. člena pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96 in 1/98) in statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95 in 71/96) Župan je Občinski svet občine Ljutomer na 4. seji dne 15. 3. 1999 Občine Lendava sprejel Jožef Kocon l. r. S K L E P O določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcih Občine ljutomer LJUTOMER 1. člen 1076. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Ekonomske cene vzgojno-varstvenih programov v vrt- ureditvenem načrtu za območje pokopališča, cih Občine Ljutomer znašajo od 1. 4. 1999 mesečno po servisne cone in odlagališča v Ljutomeru otroku: 1. Enotna cena za starostni skupini SIT Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in od 1 do 3 let in od 3 do 6 let za drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 9 oziroma 10 urni program 39.045 37/85, 29/86, 43/98 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), zakona o ustanovitvi občin in 2. Krajši programi za posamezne primere določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, od 7. do 11.30 ure z malico (brez kosila) 18.040 73/94, 73/95, 56/98, 67/98, 72/98, 73/98 in 75/98), 13. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95 3. Cicibanove urice z malico, in 71/96) je Občinski svet občine Ljutomer na seji dne praviloma 3 ure 4.532 15. 3. 1999 sprejel 2. člen O D L O K Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o o spremembah in dopolnitvah odloka določitvi ekonomskih cen vzgojno–varstvenih programov v o ureditvenem načrtu za območje pokopališča, vrtcih Občine Ljutomer, normativov in rezervacij (Uradni list servisne cone in odlagališča v Ljutomeru RS, št. 39/98). Stran 2578 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

3. člen 1079. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- spremembah in dopolnitvah dolgoročnega nem listu RS. plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 Št. 64-7/99-620 Ljutomer, dne 18. marca 1999. Na podlagi 36., 37., 38. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. Župan 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, Občine Ljutomer 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 28. člena statuta Občine Jožef Špindler, inž. agr. l. r. Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) izdaja župan Občine Ljutomer S K L E P LJUTOMER o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine 1078. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka Ljutomer za obdobje 1986–2000 in družbenega o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 celoto Občine Ljutomer 1. člen Na podlagi 36., 37., 38. in 39. člena zakona o ureja- Javno se razgrne osnutek odloka o spremembah in nju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Ljutomer za ob- 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, dobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 28. člena statuta Občine obdobje 1986–1990, ki ga je obravnaval Občinski svet Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) izdaja župan občine Ljutomer dne 15. 3. 1999. Občine Ljutomer 2. člen S K L E P Javna razgrnitev traja 30 dni od objave v Uradnem o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah listu RS. in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih Občani in organizacije lahko podajo pisne pripombe, pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer mnenja in druge pripombe na Odsek za GJS, okolje in PP Občine Ljutomer. 1. člen Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Ljutomer Javno se razgrne osnutek odloka o spremembah in ter prizadetih krajevnih skupnostih. dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za pro- V času javne razgrnitve mora Občina Ljutomer v sodelo- storsko celoto Občine Ljutomer, ki ga je obravnaval Občin- vanju s krajevnimi skupnostmi organizirati javno obravnavo. ski svet občine Ljutomer, dne 15. 3. 1999. 3. člen 2. člen Po poteku javne ragrnitve morajo sveti krajevnih skup- Javna razgrnitev traja 30 dni od objave v Uradnem nostih v petnajstih dneh oblikovati svoje stališče, in ga sku- listu RS. paj z ostalimi pripombami in predlogi dostaviti županu obči- Občani in organizacije lahko podajo pisne pripombe, ne, ki poskrbi za proučitev pripomb in jih predloži Občinske- mnenja in druge pripombe na Odsek za GJS, okolje in PP mu svetu občine Ljutomer. Občine Ljutomer. Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Ljutomer 4. člen ter prizadetih krajevnih skupnostih. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- V času javne razgrnitve mora Občina Ljutomer v sodelo- nem listu Republike Slovenije. vanju s krajevnimi skupnostmi organizirati javno obravnavo. Št. 350-01-5/99 3. člen Ljutomer, dne 18. marca 1999. Po poteku javne ragrnitve morajo sveti krajevnih skupnostih v 15 dneh oblikovati svoje stališče, in ga skupaj z Župan ostalimi pripombami in predlogi dostaviti županu občine, ki Občine Ljutomer poskrbi za proučitev pripomb in jih predloži Občinskemu Jožef Špindler, inž. agr. l. r. svetu občine Ljutomer.

4. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. MAJŠPERK

Št. 350-01-5/99 1080. Statut Občine Majšperk Ljutomer, dne 18. marca 1999. Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi Župan (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Občine Ljutomer 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Majšperk na Jožef Špindler, inž. agr. l. r. 3. redni seji dne 23. 3. 1999 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2579

S T A T U T Iz desnega in levega kota ščita rasteta diagonalno v Občine Majšperk modrino ščita po en črn vejičin nastavek, iz katerih rasteta dvojici zlatih listov pravega kostanja (castanea sativa), sime- trično; zunanja dva lista vertikalno ob robu ščita navzdol do I. SPLOŠNE DOLOČBE ravni zidnega venca zvonika, notranja, diagonalno rastoča lista pa stikata svoje vršičke nad križem zvonika. 1. člen Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, Statut Občine Majšperk ureja temeljna vprašanja orga- lahko služi le kot grbovni okras. nizacije in delovanja občine kot celote in njenih organov. Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v pečatni grafiki, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi 2. člen kodami je v prilogi, so sestavni del odloka. Opis zastave Občine Majšperk: Občina Majšperk je samoupravna lokalna skupnost us- Zastava Občine Majšperk je modre barve s štirimi ru- tanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Boleč- menimi listi pravega kostanja na prvem kvadratu zastavine ka vas, Breg, Doklece, Dol pri Stopercah, Grdina, Janški rute, ki ga od ostalega dela zastave ločuje vertikalna rumena vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji vrh, Lešje, Majšperk, Med- proga. vedce, Naraplje, Plajnsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Zastavina ruta je pravokotne oblike, razmerje višine “L” Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, je 1:2,5 s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na dva, Stoperce, Stanečka vas in Zgornja Sveča. po višini enaka, po dolžni pa neenaka dela. Sedež občine je v Majšperku 32/a. Na prvem modrem, kvadratnem delu zastavine rute je Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- upodobljen prvi atribut iz grba Občine Majšperk: zlati listi dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. pravega kostanja; iz zgornjega desnega in levega kota polja Občino predstavlja in zastopa župan. izhajata simetrično na vertikalno simetralo polja dvojici raz- Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z lične velikosti: zunanja, večja lista visita vertikalno navzdol, zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in notranja manjša pa se stikata v sečišču diagonal polja. imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z Atribut ne sme biti nižji od 2/3 višine barvnega polja občinskim odlokom. zastave in ne višji od 8/10 iste višine zastavine rute. 3. člen Prvo polje zastave ločuje od ostalega dela zastavine rute rumena, vertikalna barvna proga, ki ne sme biti ožja od Na območju Občine Majšperk so ustanovljene krajev- 1/50 dolžine zastavine rute in ne širša od 1/25 iste dolžine. ne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih status krajevnih skupnosti Občine Majšperk so določeni s barv, so sestavni del odloka. tem statutom in odlokom občine. Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v Imena in območja krajevnih skupnosti Občine Majš- zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Majšperk. perk so: V sredini pečata je grb občine. V zunanjem krogu na spodnji – Krajevna skupnost Majšperk zajema naselja: Breg, polovici je napis: Majšperk 32/a. Velikost, uporabo in hram- Jelovice, Koritno, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, bo pečata občine določi župan s svojim aktom. Plajnsko, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Spodnja Sveča in Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- Stanečka vas. nim občanom, organizacijam in drugim, občinska priznanja – Krajevna skupnost Ptujska Gora zajema naselja: Bo- in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. lečka vas, Doklece, Janški vrh, Podlože, Ptujska Gora, Sla- Občina Majšperk ima svoj praznik, ki se določi z odlo- pe in Stogovci. kom. – Krajevna skupnost Stoperce zajema naselja: Dol pri Stopercah, Grdina, Kupčinji vrh, Stoperce in Zgornja 5. člen Sveča. Krajevna skupnost ni pravna oseba. Občina Majšperk v okviru ustave in zakona samostojno Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v ime- ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadeva- nu in za račun občine. jo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene. 4. člen Občina Majšperk ima svoj grb in zastavo, katerih obli- 6. člen ka, vsebina in uporaba se določi tudi z odlokom. Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebiva- Opis grba Občine Majšperk: lišče, so občani. V modrem ščitu stoji čelno na zelenem hribu srebrna Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih gotska cerkev z rdečo streho zvonika. Iz kotov nad njo občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne rastejo v zlatu navzdol po dva lista pravega kostanja. pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v Grb Občine Majšperk je upodobljen na ščitu poznogot- drugih organih v skladu s tem statutom. skega stila, sanitske oblike. Iz dna modrega ščita raste Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev zeleni hrib, na katerem stoji med zidnima opornikoma srebr- tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. no čelo gotske cerkve; tudi petstopenjsko stopnišče pod Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- njim ter zidni oporniki čelne stene na njegovih krajih so v mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- srebru; opornika sta pokrita z rdečima strešicama, med ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in sabo držita horizontalni rdeči nadstrešek nad gotsko zašilje- drugih nepremičnin na območju občine. nim portalom; vrh čelne stene raste v šeststrani zvonik s po eno zlato polkrono lino v vsaki od treh vidnih sten; pod 7. člen srednjo lino zvonika, je viden okrog ure. Zvonik, ki nosi s Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s svojim zidnim vencem nizko, šeststrano rdečo streho, se sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnost- končuje z zlato kroglo s črnim križem na svojem vrhu. mi in državo. Stran 2580 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- – pospešuje vzgojno, kulturno in društveno dejavnost, ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- – zagotavlja splošno knjižnično dejavnost. sanem v zakonu. 7. Skrbi za varstvo zraka in opravlja druge dejavnosti Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- varstva okolja tako, da: gih držav ter z drugimi mednarodnimi organizacijami. – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov, voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini, sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe – skrbi za zaščito okolja. za opravljanje skupnih zadev. 8. Upravlja, gradi in vzdržuje: – javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine, II. NALOGE OBČINE – upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro, – določa parkirne površine, način parkiranja, prepo- 8. člen ved parkiranja, Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega – ureja promet v občini, pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: – upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena – gradi komunalne objekte in naprave. tako, da: 9. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v pri- – sprejema statut, odloke in druge splošne akte občine, meru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z – sprejema proračun in zaključni račun občine, merili in normativi: – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske – sprejema načrte varstva pred požarom, akte, – določa razvoj požarnega varstva pred naravnimi ne- – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, srečami, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. – skrbi za požarno varnost in organizira reševalno po- 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: moč, – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- – skrbi za pomoč in reševanje za primere elementarnih ženjem, in drugih nesreč, – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremo in izva- vrednost svojega premoženja, janje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami. – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja. 10. Ureja javni red v občini tako, da: 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, ko, da: – izvaja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, – spodbuja gospodarski razvoj občine, – opravlja občinsko upravno nadzorstvo nad izvajanjem – določa gospodarske javne službe in način organizi- svojih predpisov, ranja, – ureja lokalni promet. – pospešuje razvoj kmetijstva in ohranjanje naravne krajine, – omogoča pogoje za opravljanje obrti, gostinstva in 9. člen turizma. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- 4. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: lja tudi naloge, ki se nanašajo na: – ustanavlja lokalne javne službe, – delovanje občinske uprave, – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge – vodi javna in druga podjetja, – delovanje občinskega sveta, župana, odborov in ob- komunalne objekte in naprave, činske uprave, – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, – organiziranje in opravljanje pokopališke in pogrebne – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, službe, – zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospo- – pridobivanje sredstev za delovanje in razvoj občine, darske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska – sklepanje koncesij o uporabi javnega dobra in o dru- dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, gih razmerjih v katere stopa občina, druge dejavnosti). – volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, 5. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno, so- – ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potre- cialno in zdravstveno dejavnost: be občine, – pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega – določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno – odločanje o rabi prostora, ogrožene, – varstvo naravne in kulturne dediščine, – razpolaga s stanovanji za socialno ogrožene, – sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, – zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področ- – odločanje o namembnosti urbanega prostora, ju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kultu- – ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, re, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstve- – opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo, nega varstva in drugih dejavnosti, – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, – skrbi za javno zdravstveno službo na primarni ravni – druge naloge določene z zakonom. ter lekarniško dejavnost, – spodbuja vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, infor- 10. člen macijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost. Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- 6. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje – ustvarja pogoje za šport in rekreacijo, statističnih in evidenčnih podatkov. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2581

Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva 2. Občinski svet občina na podlagi pisne zahteve od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno 15. člen prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremič- Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- nine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in pre- vah v okviru pravic in dolžnosti občine. moženje oziroma del premoženja v občini. Občinski svet šteje 14 članov. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- III. ORGANI OBČINE njih članov občinskega sveta, ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. 1. Skupne določbe Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- 11. člen ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v Organi občine so: 20 dneh po izvolitvi. – občinski svet, Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- – župan in neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih – nadzorni odbor občine. zavodov, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina in v Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo pravilo- katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. ma neprofesionalno. 16. člen Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. vanjem v skladu z zakonom. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. naloge določa zakon. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in 17. člen tem statutom. Občinski svet sprejema: Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- – statut občine, ski funkcionarji. – odloke in druge splošne akte, – poslovnik občinskega sveta, 12. člen – prostorske plane in druge plane razvoja občine ter – občinski proračun in zaključni račun. Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v V okviru svojih pristojnosti občinski svet: skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter podjetjih, strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti činske organe. na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča 13. člen drug občinski organ, Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko – nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in ob- organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če činske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, 14. člen – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- Delo organov občine je javno. zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o nega odbora, delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in pred- skega sveta, stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah ob- – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja so podlaga za odločanje občinskih organov. funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem Splošni akti občine se objavijo v uradnem glasilu. opravljanju funkcije podžupana, Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in tem ni pooblaščen župan, gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, – razpisuje referendum, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma dr- plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in žavna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, statut in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- poslovnik občinskega sveta. nih teles, ki jih imenuje občinski svet, Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov lokalnih javnih služb, občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge če izkažejo pravni interes. pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, Stran 2582 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejav- določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. nostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih Župan mora predloge komisij in odborov občinskega dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega podlagi zakona, odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred določeno v poslovniku občinskega sveta. naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, začetku seje. – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvi- in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva dena točka vprašanja in odgovori članov občinskega sveta. pred požari, O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki nesrečami in določi varstvo pred požari, komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vpra- in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne šanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vpra- enote, šanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. – potrjuje začasne nujne ukrepe, – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut. 22. člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča 18. člen večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- klicno. gačno večino. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- ali če tako sklene občinski svet. ča zakon. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dve- nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne tretjinsko večino navzočih članov. opravlja funkcije člana občinskega sveta. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- ska uprava. 19. člen Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- skega sveta poročata pisno občinskemu svetu najmanj en- Občinski svet predstavlja župan, ki sklicuje in vodi nje- krat letno. gove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan 23. člen oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. – če izgubi volilno pravico, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- kazen zapora, daljšo od šest mesecev, cati najmanj štirikrat letno. – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha Župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinske- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva- skega sveta, jo najmanj štirje člani občinskega sveta, seja pa mora biti v – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku – če odstopi. sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega pa lahko dopolni še z novimi točkami. člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z 20. člen dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega nastali razlogi za prenehanje mandata. sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po uprava. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega 21. člen člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. Občinski svet dela in odloča na sejah, ki so redne, izredne ter korespondenčne. Odbori in komisije občinskega sveta Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- 24. člen mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Orga- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2583 nizacijo stalnih delovnih teles občinskega sveta določa po- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja slovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasne- opravlja zlasti naslednje naloge: ga delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna svet tudi njegove naloge. telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, 25. člen – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije, predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki štejejo od tri do pet članov. – pripravlja predloge odločitev občinskemu svetu v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, 26. člen – ugotavlja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, Člane odborov in komisij imenuje občinski svet pravilo- – obravnava in daje mnenja h kadrovskim predlogom, ma izmed svojih članov ali največ do polovice članov izmed ki jih dajejo člani občinskega sveta in drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komi- – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski sija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. svet. Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- činskega sveta kot predsednik. 31. člen Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. Komisije in odbori delajo na sejah, ki jih sklicujejo Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- njihovi predsedniki, po predhodni uskladitvi dnevnega reda ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v z županom. občinski upravi. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove 27. člen pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbo- na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine re kot svoja delovna telesa. določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: – odbor za gospodarstvo zajema naslednja pod- 32. člen ročja: Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- gospodarstvo in industrijo, obrt in podjetništvo, turi- ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo zem, kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarsko interesno zdru- v celoti na predlog najmanj štirih članov občinskega sveta. ženje in društva, ter občinski proračun. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinske- – odbor za gospodarsko infrastrukturo, zajema nasled- ga sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in nja področja: imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. infrastrukturo in energetiko, urejanje javnih površin in pokopališč, gradnjo, prostorsko planiranje, varstvo okolja, 3. Župan naravno in kulturno dediščino, celostno urejanje podeželja in obnovo vasi. 33. člen – odbor za družbene dejavnosti zajema naslednja po- Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- dročja: vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se zdravstvo, socialna vprašanja, stanovanjska vprašanja, opravijo v skladu z zakonom. vzgojo in izobraževanje, kulturo in kulturno dediščino ter Mandatna doba župana traja štiri leta. prosveto, otroško varstvo, šport in rekreacijo, društva, prire- Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni ditve in proslave. rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. – odbor za zaščito in reševanje, zajema naslednja po- Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na dročja: svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi požarno varnost, reševanje in civilno zaščitno, obram- potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o bo, naravne, elementarne in druge nesreče ter razpolaganje morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- s sredstvi požarnega sklada. didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Župan opravlja funkcijo praviloma nepoklicno. 28. člen Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal po- Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega de- klicno. lovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnika občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občin- 34. člen skega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja ali pred- Župan predstavlja in zastopa občino. loge. Poleg tega župan predvsem: – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- 29. člen čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz Komisije občine so: pristojnosti občinskega sveta, – komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- vanja, be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega – komisija za pripravo statuta in drugih aktov občine in proračuna, – druge komisije po zakonu ali statutu. – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, 30. člen – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih članov. aktov občine, Stran 2584 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča podžupana, o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposle- – če odstopi, nih v občinski upravi ter jih pooblašča za posamezne na- – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. loge, Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- na predlog župana razreši, kar pa ne vpliva na mandat člana ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, občinskega sveta. – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave, Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je – skrbi za opravljanje nalog predpisanih iz področja razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- zaščite in reševanja, šitve. – sprejema začasne nujne ukrepe, Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje – opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in statut. alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. 35. člen Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na čemer mora navesti razloge za zadržanje. kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali še občinska volilna komisija nadomestne volitve. drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri 4. Nadzorni odbor čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- 39. člen pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. porabe v občni. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: je z zakonom prenesena v opravljanje občine, župan opozo- – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem ri pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimer- občine, nost take odločitve. – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, 36. člen – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina čunskih sredstev. podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja za- na predlog župana izmed svojih članov. konitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- uprave, javnih zavodov ter drugih porabnikov sredstev občin- lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga skega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi župan pooblasti. sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste nalo- 40. člen ge, za katere ga župan pooblasti. Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbo- Podžupan odgovarja za izvajanje nalog, ki jih opravlja ra imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega občina in se nanašajo na pristojnosti državne uprave iz po- odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobraz- dročja kmetijstva. be in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega po- dročja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine pred- 37. člen laga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa volitve in imenovanja. po zakonu in drugih predpisih ter strokovna, posvetovalna in Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- delovna telesa za delo iz svoje pristojnosti. skega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslo- 38. člen vodstev javnih zavodov, javnih podjetij ter drugih organizacij, Županu in podžupanu preneha mandat: ki so uporabniki proračunskih sredstev. – če izgubi volilno pravico, Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, tev člana nadzornega odbora se uporabljajo razlogi za pred- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki časno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razre- ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, šitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2585

41. člen 45. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. seji navzočih večina članov. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- nika nadzornega odbora. nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v njegove seje. občinskem proračun. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- 46. člen nega odbora, z večino glasov navzočih članov. Podrobnejšo organizacijo svojega dela lahko uredi nadzorni odbor s poslovnikom. 42. člen Nadzorni odbor lahko sprejme letni program nadzora, 5. Občinska uprava ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa občin, nadzor finančnega načrta, poročilo in zaključnega računa, 47. člen javnih zavodov in javnih podjetij. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nad- Notranjo organizacijo in delovno področje občinske zore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. župana. Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske Nadzorni odbor mora obvezno obravnavati zadeve, ki uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. razrešuje župan. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. 43. člen V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane ose- 48. člen be dolžne nadzornemu odboru, ki opravlja nadzor, predložiti Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzo- drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več ra, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Nadzorni organov skupne občinske uprave. odbor, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge. Občinski organi so Organizacija in delo organa skupne občinske uprave zahtevane podatke dolžni dati. se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor pred- na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. log poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in 49. člen mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Pred- Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posa- log poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorova- meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v ni osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema upravnih stvareh v upravnem postopku. predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nad- Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz zorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Do- lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računske- prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za mu sodišču. posamezne primere z zakonom drugače določeno. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno zadeva spada, če zakon ne določa drugače. ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- 50. člen meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom predloge nadzornega odbora. drugače določeno.

44. člen 51. člen Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi o upravnih stvareh v skladu s predpisi Ministrstva za notranje lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev zadeve. mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- 52. člen tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- zorni odbor. ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in Stran 2586 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev, upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izo- močje njihove skupnosti, brazbo. – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo občinski upravi, 53. člen – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj več- občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v dopusten upravni spor. kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, – seznanjajo občinsko upravo občine s problemi in odloča državni organ, določen z zakonom. potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja in pri tem sodelujejo, 54. člen – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in dru- O izločitvi tajnika in uradnih oseb občinske uprave od- gih prireditev, loča župan. O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem primeru izločitve o stvari tudi odloči. obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reše- 6. Drugi organi občine vanja, – dajejo mnenja na zaprosilo župana v zahtevanem 55. člen roku o zadevah odločanja občinskega sveta, župana ali ob- Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki činske uprave, jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo – dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in uprav- naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- ljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na či župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom uporabo za opravljanje njihovih nalog. o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 59. člen 56. člen Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Na- izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru- čin izvolitve članov sveta določa zakon. gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. načrti. Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skup- delo odgovorni županu. nosti. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se konča isto- časno kot mandat članov občinskega sveta. IV. OŽJI DELI OBČINE Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva 57. člen s funkcijo župana, podžupana s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zako- Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- na in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za pre- občine ustanovljene krajevne skupnosti. nehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funk- Funkcija člana sveta je častna. cionalnem, organizacijskem in zgodovinskem smislu. Ožje dele občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet v skladu z zakonom. Volja prebival- 60. člen cev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan, v roku območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. enega meseca, od izvolitve. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. 58. člen Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skup- Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih za- nost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne dev v občini, in sicer: skupnosti. – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. programov občine na področju javne infrastrukture na svo- Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja jem območju ter sodelujejo pri organizaciji izvajanja komu- naloge, ki mu jih določi predsednik. nalnih investicij na njihovem območju in sodelujejo pri nad- Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odloči- zoru nad opravljenimi deli, tve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- glasov navzočih članov. do in zaščiti virov pitne vode, Predsednik sveta pred sklicem seje obvesti župana o – sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč predlaganem dnevnem redu. za dela s področja gospodarskih javnih služb, Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. nalnih odpadkov in sodelujejo pri organizaciji njihove sana- Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti naj- cije, manj dvakrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (oc- potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, vetličenja, ureditev okolja in drugo) in pri tem sodelujejo, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2587

Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno upo- – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- rablja poslovnik občinskega sveta. jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako 61. člen sklene občinski svet ali župan. Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebu- Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora jejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti zagotovi, in občanov so občinski organi, dolžni obravnavati. Če pristojni z njimi opravlja občina. občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom potrebe krajevnih skupnosti zagotavlja občinska uprava. dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov predstaviti in utemeljiti. prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, 65. člen zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pri- Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali dobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. porabiti v skladu z njihovim namenom. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na Za opravljanje drugih določenih nalog krajevnih skup- pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. nosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov 62. člen v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega volivcev v tej skupnosti, zbor občanov za posamezno nase- odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali lje pa na zahtevo 30 odstotkov volivcev naselja. zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- skupnosti in razpiše predčasne volitve: ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statu- prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum tom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. predpisi in splošnimi akti občine. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine ali teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- spremeni območje krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, ali ni kandidatov volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje za člane svetov krajevnih skupnosti ali da občani na določe- v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. nem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom oziroma imajo interes za 66. člen drugačno notranjo členitev območja. Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običa- PRI ODLOČANJU V OBČINI jen način. Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščena 63. člen oseba. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odloča- predsedstva zbora, ki naj zbor vodi in zapisnikarja. nju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska inicia- Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- tiva. loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje Zahtevo za obravnavo zadeve iz pristojnosti občinske- najmanj toliko volivcev z območja občine za katero je zbor ga sveta lahko veljavno poda najmanj 5% volivcev v občini. sklican, kot jih je potrebno za sklic zbora. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje 1. Zbor občanov najmanj dve tretjini volivcev, ki sodelujejo na zboru, kadar zakon ne določa drugače. 64. člen Zbor občanov za vso občino se lahko skliče po delnih Občani na zboru občanov: zborih. Odločitve so sprejete ob upoštevanju števila vseh – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- prisotnih na delnih zborih. močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, 2. Referendum o splošnem aktu občine – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih 67. člen območij, Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski membah območij naselij, imen naselij, svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- nom, jo občinski davki in druge dajatve. – dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripra- Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- ter varovanja življenjskega okolja, činskega sveta. – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa odpadkov in nevarnih stvari, zakon ali statut občine. Stran 2588 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

68. člen Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- prost dan. jemu splošnega akta občine. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, bese- volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. dilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- 69. člen lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- 73. člen čine ali njegove posamezne določbe. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- imajo pravico voliti člane občinskega sveta. be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje objavo izida referenduma. večina volivcev, ki so glasovali. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- 74. člen nju volje volivcev ne spremeni. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu 70. člen volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- ki naj bo predmet referenduma in obrazložitve. mezno vprašanje drugače urejeno. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi dajo aktov občine. volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebiva- 3. Svetovalni referendum lišča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za 75. člen razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih predloži županu. vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v dum. skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za zakonom in s statutom občine, o tem v petnajstih dneh po njen del. prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. vezuje občinskih organov. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- kusi upravno sodišče. 4. Drugi referendumi

71. člen 76. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- osebnim podpisovanjem. kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja duma in rok za zbiranje podpisov. referendum, ni drugače določeno. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vlože- občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. na, če jo je v tridesetih dneh podprlo s svojim podpisom 5 odstotkov volivcev. 5. Ljudska iniciativa 72. člen 77 . člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- pravilno vložene zahteve volivcev za razpis referenduma. ganov. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2589

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta 83. člen občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene mesecih. pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 84. člen Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o refe- upoštevanju pogojev določenih z zakonom. rendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. 85. člen VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko 78. člen občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organi, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- nom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega – neposredno v okviru občinske uprave, organa. – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, 86. člen – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb za- Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki sebnega prava. so po zakonu obvezne.

79. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: – osnovnošolsko izobraževanje, 87. člen – predšolska vzgoja in varstvo otrok, Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in pre- – osnovno zdravstvo in lekarna in mične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – osebna pomoč družini. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- gospodar. dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, knjižničarstva, Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega katerimi se zagotavljajo javne potrebe. premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. 80. člen Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z zakon. drugimi občinami. 88. člen 81. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, Občina Majšperk organizira javne službe na naslednjih taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter iz področjih: drugih virov. – oskrba s pitno vodo, – odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in pada- 89. člen vinskih voda, Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – ravnanje s komunalnimi odpadki, javne porabe so zajeti v proračunu občine. – odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- – javna snaga in čiščenje javnih površin, hodkov ter račun financiranja. – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- 82. člen skim premoženjem in načrtovani odhodki. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in Občina Majšperk skrbi tudi za: zadolževanje občine. – javno razsvetljavo, – plakatiranje in okraševanje naselij ter urejanja javnih zelenic, 90. člen – urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno de- Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, javnost, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo – urejanje lokalnih cest, prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu – urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih povr- predvidena za posamezne namene. šin ter parkirišč, Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- – urejanje avtobusnih postajališč, ni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo – deratizacijo in dezinfekcijo. sredstev. Stran 2590 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

91. člen 99. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Če se med letom spremeni delovno področje oziroma Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrše- pristojnost uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali vanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O pove- delavce občinske uprave ali podžupana. čanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom 92. člen ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki se prerazporedijo med druge uporabnike. občine za eno leto. Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. 100. člen Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov ski organ. proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se Posredni uporabnik občinskega proračuna je javni za- lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve vod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna. občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. 93. člen O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na pana z odlokom. prvi naslednji seji. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z 101. člen izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- izvrševanju proračuna za posamezno leto. no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5% prihod- 94. člen kov. V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- prihodki, ki se vštevajo in tisti, ki se ne vštevajo v primerno dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. porabo po zakonu. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance 95. člen prihodkov in odhodkov za zadnje leto. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, 102. člen investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. Rezerva se uporablja: – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim 96. člen pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: Proračun občine mora biti sprejet za proračunsko leto suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- v skladu z zakonom. loške nesreče v skladu z zakonom, nadalje epidemije, žival- Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- ske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; ga se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proraču- – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki na za preteklo leto. pritekajo neenakomerno; V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti – za kriterije proračunskega primanjkljaja. sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega kem obdobju v proračunu za preteklo leto. odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- konca leta. nike župan s sklepom. O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. 97. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih 103. člen obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan me občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter ska sredstva. predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim ski svet. računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni ra- lagati rebalans proračuna. čun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- 98. člen mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za 104. člen proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih za ta namen. sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2591

105. člen V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je tako določi občinski svet. občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju 2. Posamični akti občine poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih 115. člen določa zakon. Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča 106. člen občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil. del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. 116. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stop- VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE nji župan. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih 1. Splošni akti občine stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. 107. člen O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. 117. člen Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo slovnik občinskega sveta. ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s 108. člen predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja obči- Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme ne, posega v njene pravice. občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta. 118. člen Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim san za sprejem odloka. sodiščem, spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v 109. člen pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- druga občina posega v njeno pristojnost. sko večino navzočih članov se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti 119. člen članov občinskega sveta. Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi 110. člen izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- 120. člen stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh 111. člen postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 121. člen 112. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se ali odloka v procesu njunega izvrševanja. tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. 113. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE odloka. 122. člen 114. člen Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne ljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- objavi, če ni v njih drugače določeno. lavci občinske uprave. Stran 2592 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, 2. člen opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v nostjo in strokovnostjo njihovega dela. letu 1998 prihodki 728,822.675 SIT, ter odhodki Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko 695,153.400,96 SIT. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje – Prihodki krajevnih skupnosti so znašali nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog 82,138.393,11 SIT in so bili razporejeni za potrebe krajevna teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- nih skupnosti v višini 80,723.625,19 SIT. nje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- 3. člen konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- Nerazporejeni prihodki proračuna v višini nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom 33,669.274,04 SIT se uporabijo za pokrivanje odhodkov občin. proračuna Občine Moravske Toplice za leto 1999 kot namenska sredstva. Nerazporejeni prihodki krajevnih skupnosti v višini XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1,414,767,92 SIT se uporabijo za pokrivanje namenskih odhodkov krajevnih skupnosti v letu 1999. 123. člen Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini 4. člen uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Ptuj. Saldo sredstev rezervnega sklada na dan 31. decembra 1998 v višini 5,517.096 SIT se prenese v leto 1999. 124. člen Z dnem uveljavitve tega statuta, preneha veljati statut 5. člen Občine Majšperk objavljen v Uradnem listu RS, št. 27/95, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 47/96 in 65/98. listu Republike Slovenije. Vsi odloki in drugi akti Občine Majšperk, sprejeti na osnovi starega statuta, ostanejo še naprej v veljavi, kolikor niso v nasprotju s tem statutom in zakonom. Če je posamez- Št. 27/99 ni člen v nasprotju s statutom ali zakonom se mora z njim Moravske Toplice, dne 17. marca 1999. uskladiti do 31. 12. 1999.

125. člen Župan Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Občine Moravske Toplice nem listu RS. Franc Cipot, dipl. org., ekon. l. r. Št. 015-02-0001/99 Majšperk, dne 23. marca 1999.

Župan 1082. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Občine Majšperk nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Franc Bezjak l. r. Občini Moravske Toplice Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zem- ljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89, Uradni list RS, št. 24/92, 29/95 in 44/97) ter 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena MORAVSKE TOPLICE statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99), je občinski svet na seji dne 17. 3. 1999 sprejel 1081. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Moravske Toplice za leto 1998 O D L O K Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občine o spremembah in dopolnitvah odloka (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98) in 16. člena statuta o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je v Občini Moravske Toplice Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 17. 3. 1999 sprejel 1. člen V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš- O D L O K ča v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 22/98) se o zaključnem računu proračuna Občine v prvem odstavku 1. člena črta pika in se doda besedilo: Moravske Toplice za leto 1998 “ter za površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije.“ 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna 2. člen Občine Moravske Toplice, ki zajema vse prihodke in odhod- V 3. členu odloka se doda tretja alinea, katere besedilo ke Občine Moravske Toplice za leto 1998. glasi: Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Mo- “ – celotno območje Občine Moravske Toplice za povr- ravske Toplice so tudi izvirni prihodki in odhodki krajevnih šine, na katerih so zgrajeni daljnovodi in objekti za proizvod- skupnosti za leto 1998. njo in distribucijo električne energije.“ Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2593

3. člen 1. člen Za besedilom 6. člena odloka se doda novi naslov V odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal- “Druga zazidana stavbna zemljišča“ in za tem besedilom nega zavoda Osnovne šole Bogojina (Uradni list RS, št. novi 6.a člen katerega besedilo glasi: 2/97 in 22/97) se za 6. členom spremeni besedilo na- “Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi za distribu- slova “4. Območje zadovoljevanja vzgojno-izobraževalnih cijo električne energije se točkujejo: potreb“ tako, da glasi: – visokoenergetski daljnovod 2000 točk “4. Šolski okoliš“. – primarno električno omrežje 600 točk“. 2. člen 4. člen 7. člen se spremeni tako, da glasi: V 7. členu odloka se doda 7. točka, katere besedilo se “Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega glasi: izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega vasi: “Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine 1. Za matično šolo: pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za Bogojina, Filovci, Ivanci, Bukovnica, in ob prehodu na normalno rabo kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljno- predmetno stopnjo vasi Tešanovci, Mlajtinci, Lukačevci in vodni steber. deli naselja Moravske Toplice: Kranjčeva ulica, Levstikova Površine za normalno rabo objektov in stebrom za di- ulica, Delavska ulica, Ulica ob igrišču, Kratka ulica in Dolga stribucijo električne energije v naseljih se določijo v površini ulica do hišne številka 116, Lešče, Na bregu ter zaselka 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje. Nadomesti- Brezje in Brzinšček. lo se obračuna po tem kriteriju le za stebre primarnega 2. Za podružnično osnovno šolo Tešanovci od 1.–4. omrežja in trafopostaje, ne pa za stebre omrežja, namenje- razreda vasi: ne za priključevanje posameznih objektov. Tešanovci, Lukačevci in Mlajtinci in deli naselja Mo- V primeru, da je daljnovod v zemlji, se upošteva dolžina ravske Toplice: Kranjčeva ulica, Levstikova ulica, Delavska kabla v zemlji in širina 1 m.“ ulica, Ulica ob igrišču, Kratka ulica in Dolga ulica do hišne številke 116, Lešče, Na bregu ter zaselka Brezje in Brzinš- 5. člen ček. Za drugim odstavkom 8. člena odloka se doda tretji Vsaka na novo določena hišna številka znotraj šolske- odstavek, ki glasi: ga okoliša sodi v obstoječi šolski okoliš.“ “Višina nadomestila za distribucijo električne energije iz 6.a člena odloka se določi tako, da se površina v m2 3. člen pomnožijo s seštevkom točk 6. člena (poslovna dejavnost) Določbe spremenjenega 7. člena tega odloka se prič- in 6.a člena in pomnožijo s številom mesecev in vrednostjo nejo uporabljati za šolsko leto 1999/2000. točke.“ 4. člen 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- listu Republike Slovenije. nem listu Republike Slovenije. Št. 25/99 Št. 28/99 Moravske Toplice, dne 17. marca 1999. Moravske Toplice, dne 17. marca 1999. Župan Župan Občine Moravske Toplice Občine Moravske Toplice Franc Cipot, dipl. org., ekon. l. r. Franc Cipot, dipl. org., ekon. l. r.

1084. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 1083. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega zavoda Osnovne šole Fokovci zavoda Osnovne šole Bogojina Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), prvega odstavka 41. člena zakona o št. 12/91 in 8/96), prvega odstavka 41. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), 12. člena uredbe o merilih za oblikova- list RS, št. 12/96), 12. člena uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in nje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98) in 16. člena statuta Občine Moravske list RS, št. 16/98) in 16. člena statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je Občinski svet občine Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 17. marca 1999 sprejel Moravske Toplice na seji dne 17. marca 1999 sprejel O D L O K O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega zavoda Osnovne šole Bogojina zavoda Osnovne šole Fokovci Stran 2594 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1. člen O D L O K V odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega o spremembah in dopolnitvah odloka zavoda Osnovne šole Fokovci (Uradni list RS, št. 2/97 in o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega 22/97) se v prvi vrsti 2. člena črtata črki “p. o.“ zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci – Kétnyelvű Általános Iskola Pártosfalva 2. člen Za 6. členom spremeni besedilo naslova “4. Območ- 1. člen je zadovoljevanja vzgojno-izobraževalnih potreb“ tako, da V odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalne- glasi: ga zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci – Két- “4. Šolski okoliš“. nyelvű Általános Iskola Pártosfalva (Uradni list RS, št. 11/97 in 22/97) se za 6. členom spremeni besedilo na- 3. člen slova “4. Območje zadovoljevanja vzgojno-izobraževalnih 7. člen se spremeni tako, da glasi: potreb“ tako, da glasi: “Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega “4. Šolski okoliš“ izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega vasi: Fokovci, Selo, Vučja Gomila, Suhi Vrh, Andrejci, Iva- 2. člen novci, Kančevci, Ratkovci, Berkovci, Ivanševci, Lončarovci 7. člen se spremeni tako, da glasi: in deli naselja Moravske Toplice: “Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega – Dolga ulica od hišne številke 116 dalje, izobraževanja za šolski in vzgojnovarstveni okoliš, ki obsega – Cuber, vasi: – Moravske gorice, 1. Za matično šolo: – Rumičev breg, – Prosenjakovci – Pártosfalva – Vinska graba, – Pordašinci – Kisfalu ter Sebeborci in Krnci kot skupni šolski okoliš z Osnov- – Motvarejvci – Szentlászló no šolo Puconci. – Čikečka vas – Csekefa Vsaka na novo določena hišna številka znotraj šolske- – Središče – Szerdahely ga okoliša sodi v obstoječi šolski okoliš.“ in ob prehodu v 3. razred vasi Hodoš, Krplivnik – Kapornak in Domanjševci – Domonkosfa. 2. Za podružnični osnovni šoli in oddelke VVE: 4. člen – Domanjševci – 1. in 2. razred ter oddelke VVE: vas Določbe spremenjenega 7. člena tega odloka se Domanjševci – Domonkosfa pričnejo uporabljati za šolsko leto 1999/2000. – Hodoš – 1. in 2. razred ter oddelke VVE – vasi Hodoš in Krplivnik – Kapornak Vsaka na novo določena hišna številka znotraj šolske- 5. člen ga okoliša sodi v obstoječi šolski okoliš. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. člen Določbe spremenjenega 7. člena tega odloka se prič- nejo uporabljati za šolsko leto 1999/2000. Št. 24/99 Moravske Toplice, dne 17. marca 1999. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Župan Občine Moravske Toplice Št. 26/99 Franc Cipot, dipl. org., ekon. l. r. Moravske Toplice, dne 17. marca 1999.

Župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot, dipl. org., ekon. l. r. 1085. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci – Kétnyelvű Általános Iskola Pártosfalva

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), prvega odstavka 41. člena zakona o MURSKA SOBOTA organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), 12. člena uredbe o merilih za oblikova- 1086. Statut Mestne občine Murska Sobota nje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, list RS, št. 16/98) in 16. člena statuta Občine Moravske 10/98 in 74/98) je Mestni svet mestne občine Murska Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je po soglasju Sveta Sobota na seji dne 23. marca 1999 sprejel madžarske narodne samoupravne skupnosti Občine Morav- ske Toplice z dne 17. 2. 1999, Občinski svet občine Mo- S T A T U T ravske Toplice na seji dne 17. 3. 1999 sprejel Mestne občine Murska Sobota Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2595

I. SPLOŠNE DOLOČBE 4. Mestna četrt Partizan Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: 1. člen Cankarjeva ulica neparne številke od 1 do 73a, Tomši- Mestna občina Murska Sobota je samoupravna lokalna čeva neparne številke od 1 do 29, Juša Kramarja ulica skupnost ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter parne številke od 6 do 28 in neparne od 1 do 29, Panonska določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, ulica – vse parne številke, Mala Nova ulica, Finžgarjevo 56/98 in 75/98). naselje, Čopova ulica, Vegova ulica, Bakovska ulica, Ivana Območje Mestne občine Murska Sobota obsega ob- Regenta ulica, Trstenjakova ulica neparne od 11 do 75 in močje mesta Murska Sobota in naslednjih naselij: Bakovci, parne od 2 do 66, Sončna ulica, Mladinska ulica – neparne Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, številke od 5 do 47 in parne številke od 20 do 62, Rožno Rakičan, Satahovci in Veščica pri Murski Soboti. naselje, Ivanocijevo naselje, Daneta Šumenjaka ulica, Oton V Mestni občini Murska Sobota živi avtohtono naselje- Župančiča ulica, Žitna ulica, Južna ulica, Štefana Kuharja na romska skupnost. ulica, Talanyijeva ulica, Mirna ulica, Dijaška ulica, Polje, Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se Vrtnarska ulica, Zofke Kvedrove ulica, Slave Klavore ulica, urejajo v skladu z zakonom. Vinka Megle ulica in Müzge. Sedež občine je v Murski Soboti, Kardoševa 2. 5. Mestna četrt Turopolje Murska Sobota, ki obsega Mestna občina je pravna oseba javnega prava s pravico območje naslednji ulic: posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premo- Juša Kramarja ulica parne številke od 2 do 4, Tomšiče- va ulica parne številke od 2 do 60, Trstenjakova ulica, ženja. neparne številke od 1 do 9 in 2/a, Cankarjeva ulica – Mestno občino predstavlja in zastopa župan. neparne številka od 75 do 117, Tišinska ulica neparne št. Območje, ime in sedež mestne občine se lahko spre- od 1 do 31, Cvetna ulica, Generala Maistra ulica, Kajuhova meni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja ulica, Prvomajska ulica, Prekmurske čete ulica, Kroška uli- in imena naselij v mestni občini se v skladu z zakonom ca, Zorana Velnarja ulica, Matije Gubca ulica in Jakobovo spremenijo z občinskim odlokom. naselje. 6. Krajevna skupnost Bakovci, ki obsega naselje Ba- 2. člen kovci. Na območju Mestne občine Murska Sobota so usta- 7. Krajevna skupnost Černelavci, ki obsega naselja: novljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje Černelavci, Kupšinci, Polana in Veščica pri Murski Soboti. ter pravni status ožjih delov Mestne občine Murska Sobota 8. Krajevna skupnost Krog, ki obsega naselji Krog in so določeni s tem statutom in posebnim odlokom mestne Satahovci. občine. 9. Krajevna skupnost Markišavci, ki obsega naselje Imena in območja ožjih delov občine so: Markišavci. 1. Mestna četrt Center Murska Sobota, ki obsega ob- 10. Krajevna skupnost Nemčavci, ki obsega naselje močje naslednjih ulic: Nemčavci. Mladinska ulica – neparne številke od 1 do 3 in parne 11. Krajevna skupnost Rakičan, ki obsega naselje Ra- številke od 2 do 18, Sodna ulica, Gregorčičeva ulica, Arhi- kičan. tekta Novaka ulica, Slovenska ulica, Cvetkova ulica, Parti- Mestne četrti in krajevne skupnosti so pravne osebe zanska ulica, Ulica ob Progi, Naselje Jožeta Kerenčiča, javnega prava. Zelena ulica, Staneta Rozmana ulica, Trg Zmage, Trubarjev drevored, Kardoševa ulica, Štefana Kovača ulica – parne 3. člen številke od 2 do 30 in neparne od 1 do 21, Grajska ulica – Mestna občina Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: neparne številke od 1 do 13, Lendavska ulica – parne mestna občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja številke od 2 do 42, Cankarjeva ulica – parne številke od 2 in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo do 54, Stara ulica, Mojsterska ulica, Vrtna ulica, Kocljeva prebivalce mestne občine in naloge iz državne pristojnosti, ulica, Zvezna ulica, Slomškova ulica, Ulica Nikole Tesla in ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z Ozka ulica. zakonom. 2. Mestna četrt Ledava Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: 4. člen Plese, Poljska ulica, Industrijska ulica, Panonska ulica Osebe, ki imajo na območju mestne občine stalno – neparne številke od 1 – 3, Klavniška ulica, Noršinska prebivališče, so občani Mestne občine Murska Sobota. ulica, Obrtna ulica, Markišavska ulica, Ledavsko naselje, Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih Grajska ulica – parne številke od 2 do 26, Kopališka ulica – občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne parne številke od 2 dalje, Lendavska ulica – neparne števil- pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v ke od 1 dalje in parne številke od 44 do 64. drugih organih v skladu s tem statutom. 3. Mestna četrt Park Murska Sobota, ki obsega ob- Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih za- močje naslednjih ulic: dev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko Cankarjeva ulica – parne številke od 56 do 86, Tišin- iniciativo. ska ulica – vse parne številke, Kopališka ulica – neparne Na podlagi odločitve organov mestne občine se lahko številke od 1 do 43, Štefana Kovača ulica – parna številka v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo od 32 dalje in neparne številke od 23 dalje, Naselje Ljudske v mestni občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki pravice, Miklošičeva ulica, Bevkova ulica, Ulica Ob Kanalu, zemljišč in drugih nepremičnin na območju mestne občine. Prešernova ulica, Mikloš Kuzmiča ulica, Štefan Kuzmiča ulica, Kopitarjeva ulica, Prežihova ulica, Aškerčeva ulica, 5. člen Šolsko naselje, Šercerjevo naselje, Temlinova ulica, Vrazo- Mestna občina pri uresničevanju skupnih nalog sode- va ulica, Severjeva ulica, Borovnjakova ulica, Ciril Metodova luje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skup- ulica, Razlagaova ulica in Vrbišče. nostmi in državo. Stran 2596 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Mestna občina samostojno odloča o povezovanju v – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po po- zemljišči. stopku predpisanem v zakonu. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in Mestna občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skup- zdravstveno dejavnost tako, da: nostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokal- – ustanavlja vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstveni nih skupnosti. zavod ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, Mestna občina sodeluje z drugimi občinami po načelih – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, ter službe za opravljanje skupnih zadev. – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, 6. člen – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- Mestna občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. prebivalcev. Mestna občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Mestna ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno občina Murska Sobota, v notranjem krogu pa naziv organa ogrožene, invalide in ostarele tako, da: občine – Mestni svet; Župan; Nadzorni odbor; Mestna upra- – spremlja stanje na tem področju, va, Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, – pristojnim organom in institucijam predlaga določene uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim ukrepe na tem področju, aktom. – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi Za prispevek k razvoju mestne občine podeljuje mest- in drugimi pristojnimi organi in institucijami. na občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim ob- 8. Pospešuje raziskovalno, informacijsko, dokumenta- činska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. cijsko, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za II. NALOGE MESTNE OBČINE kulturno dediščino na svojem območju, – zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejav- 7. člen nost, Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve jav- – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, nega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- zakoni, zlasti pa: sti občine. 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo tako, da: pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja – sprejema statut in druge splošne akte občine, druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – sprejema proračun in zaključni račun občine, – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi – organizira mestno upravo, predpisi s področja varstva okolja, – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih akte, pristojnosti sprejema ukrepe s katerimi zagotavlja varstvo – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. okolja, 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- tavlja varstvo okolja, ženjem, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, vešča o ugotovljenih nepravilnostih, – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. in premičnin, 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje – občinske ceste in druge javne prometne površine, vrednost svojega premoženja. – površine za pešce in kolesarje, 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne turizma in kmetijstva. površine ter 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za – ureja promet v občini. povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z objektov, merili in normativi: – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v mest- – organizira reševalno pomoč v požarih, ni občini ter se vključuje v stanovanjski trg, – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- – gradi stanovanja za socialno ogrožene in v ta namen nje za primere elementarnih in drugih nesreč, prenavlja objekte. – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre- – ustanavlja lokalne javne službe, čami, – sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- delovanje lokalnih javnih služb, nih in drugih naravnih nesreč, – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, – sodeluje z Gasilsko zvezo mestne občine in štabom – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, za civilno zaščito ter spremlja njuno delo, – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni komunalne objekte in naprave, varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2597

12. Ureja javni red v občini tako, da: Mestna občina ima volilno komisijo kot samostojni ob- – sprejema ustrezne splošne akte, činski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo katerimi se kršijo predpisi občine, volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih po- – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, stopkov. – organizira občinsko redarstvo, Mestna občina ima tudi druge organe, katerih ustanovi- – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, tev in naloge določajo posebni zakoni, in sicer: – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- – komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja jav- činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz nih funkcij s pridobitno dejavnostjo, – svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, – – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, – svet za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stano- 8. člen vanj. V okviru lokalnih zadev javnega pomena mestna občina Volitve oziroma imenovanja organov mestne občine ozi- opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: roma članov teh organov se izvajajo v skladu z zakonom in – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za tem statutom. potrebe občine, Člani mestnega sveta, župan in podžupana so občinski – določanje namembnosti urbanega prostora, funkcionarji. – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- 12. člen gojev za njihovo uporabo, – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, Mestna občina ima mestno upravo kot občinski organ, – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti mestne kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odlo- – mrliško ogledno službo, ča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb – pokopališko in pogrebno službo in nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opra- – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. vila za občinske organe. Mestno upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- 9. člen ske enote in organi mestne uprave. Mestna občina opravlja statistične, evidenčne in anali- tične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva 13. člen statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. organi mestne občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odlo- Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva čitve, če je na seji navzoča večina članov organa mestne mestna občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih ose- občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina nav- bah, ki imajo v mestni občini stalno ali začasno prebivališče, zočih članov. in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje 14. člen oziroma del premoženja v mestni občini. Delo organov mestne občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o 10. člen delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo predstavnikov na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna po- sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov, dročja kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. odločanje občinskih organov. V tem okviru mestna občina zlasti: Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, – ureja javni primestni promet, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, – ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, območju, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z – izvaja naloge na področju posegov v prostor in gradi- zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- tve objektov na svojem območju, roma druge javne in zasebno pravne osebe zaupne narave – izvaja naloge na področju geodetske službe, oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, – zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih ta statut in poslovnik mestnega sveta. in višjih šol na svojem območju, Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- – zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov ravni na svojem območju. mestne občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

III. ORGANI MESTNE OBČINE 2. Mestni svet

1. Skupne določbe 15. člen Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v 11. člen okviru pravic in dolžnosti mestne občine. Organi mestne občine so: Mestni svet šteje šestindvajset članov od tega je en – mestni svet, član mestnega sveta pripadnik romske skupnosti. – župan in Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat – nadzorni odbor mestne občine. članov mestnega sveta se začne s potekom mandata prejš- Stran 2598 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije njih članov mestnega sveta ter traja do prve seje novoizvolje- – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o ne- nega mestnega sveta. združljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnost- Mestni svet se konstituira na prvi seji, na kateri je jo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi sveta. Prvo sejo mestnega sveta skliče župan najkasneje zakona, v 20 dneh po izvolitvi. – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi Ko članom mestnega sveta preneha mandat, jim pre- in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih varstva pred požari, zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je – določi organizacijo mestnega sveta ter način njego- občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki mestne- vega delovanja v vojni, ga sveta. – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje ter razrešuje predstavnike mestne občine v so- 16. člen svet načelnika upravne enote, Volitve mestnega sveta se opravijo na podlagi splošne – odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in ta in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasova- statut. njem v skladu z zakonom. Volilno pravico imajo občani, ki imajo v mestni občini 18. člen stalno prebivališče. Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- O oblikovanju volilnih enot za volitve mestnega sveta v klicno. skladu z zakonom odloči mestni svet z odlokom. Funkcija člana mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v 17. člen mestni upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa Mestni svet sprejema statut mestne občine, odloke in zakon. druge splošne akte ter poslovnik mestnega sveta. Član mestnega sveta, ki je imenovan za podžupana, V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem: opravlja funkcijo člana mestnega sveta in funkcijo podžupa- – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja na hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja občine, mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne – sprejema občinski proračun in zaključni račun, opravlja funkcije člana mestnega sveta. – ustanavlja organe mestne uprave ter določi njihovo Funkcija člana mestnega sveta tudi ni združljiva s funk- organizacijo in delovno področje, cijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacij- – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- ske enote v upravni enoti, na območju katere je mestna navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z podjetjih, nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in stro- – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti kovnostjo dela organov mestne občine. na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča 19. člen drug občinski organ, Mestni svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje – nadzoruje delo župana, podžupana in mestne uprave župan. Župan lahko za vodenje sej mestnega sveta poobla- glede izvajanja odločitev mestnega sveta, sti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. – potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, podžupan oziroma član mestnega sveta ne more voditi že – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- vodi najstarejši član mestnega sveta. nega odbora, Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določ- – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mest- bami tega statuta in poslovnika mestnega sveta ter glede na nega sveta, potrebe odločanja na mestnem svetu, mora pa jih sklicati – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, najmanj štirikrat letno. določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja Župan mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v opravljanju funkcije podžupana, petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za – odloča o odtujitvi nepremičnega občinskega premo- sklic seje. Če seja mestnega sveta ni sklicana v roku sedmih ženja, dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mest- – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, če s nega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mest- tem statutom ni drugače določeno, nega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na – razpisuje referendum, dnevni red predlagane točke, predlagani dnevi red pa lahko – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino dopolni še z novimi točkami. plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- 20. člen nih teles, ki jih imenuje mestni svet, Strokovno in administrativno delo za potrebe mestnega – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej mestnega sveta lokalnih javnih služb, ter njegovih komisij in odborov zagotavlja mestna uprava. – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, 21. člen – opravlja imenovanja ulic in naselij ter določa območja Mestni svet dela in odloča na sejah. naselij, Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2599

Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, člana mestnega sveta se upoštevajo določbe zakona. razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne občine Odbori in komisije mestnega sveta določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij in odborov mestnega 24. člen sveta ter predloge članov mestnega sveta iz prejšnjega od- Mestni svet ima komisijo za mandatna vprašanja, voli- stavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je tve in imenovanja. določeno v poslovniku mestnega sveta. Mestni svet lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja O sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na za- stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno četku seje. področje stalnih delovnih teles mestnega sveta določa po- Na vsaki seji mestnega sveta mora biti predvidena toč- slovnik mestnega sveta. ka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo Občasna delovna telesa ustanovi mestni svet s skle- člani sveta. pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število Za vsako sejo mestnega sveta se pošlje vabilo podžu- članov ter opravi imenovanje. panoma, članom mestnega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju mestne uprave mestne občine. 25. člen O sklicu seje mestnega sveta se obvesti sredstva javnega obveščanja. Predsednik nadzornega odbora občine, pred- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sedniki komisij in odborov mestnega sveta ter direktor mest- ima predsednika in osem članov, ki jih mestni svet imenuje ne uprave so se dolžni udeležiti seje mestnega sveta in izmed svojih članov. odgovarjati na vprašanja članov mestnega sveta, kadar se Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njiho- opravlja zlasti naslednje naloge: vega področja dela. – mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki jih imenuje mestni 22. člen svet, – pripravlja predloge odločitev mestnega sveta v zvezi Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča veči- s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter na njegovih članov. izvršuje odločitve mestnega sveta, zakone in predpise, ki Mestni svet sprejema odločitve z večino glasov navzo- urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, čih članov, razen če zakon oziroma statut določa drugačno večino. – obravnava druga vprašanja, iz pristojnosti mestnega Mestni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji oziroma razre- Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom šitvami ter drugimi kadrovskimi vprašanji v mestni občini, ali če tako sklene mestni svet. – obravnava druga vprašanja, ki jih določi mestni svet. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja mestnega sveta se 26. člen določijo s poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvetret- Člane odborov in komisij imenuje mestni svet izmed jinsko večino navzočih članov. svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- Odločitve mestnega sveta izvršujeta župan in mestna nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- uprava. datna vprašanja, volitve in imenovanja. Župan in direktor mestne uprave o izvrševanju odloči- Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mest- tev mestnega sveta poročata mestnemu svetu. nega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru mestnega sveta ni združ- 23. člen ljivo s članstvom v nadzornem odboru mestne občine ali z Članu mestnega sveta predčasno preneha mandat: delom v mestni upravi. – če izgubi volilno pravico, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, 27. člen – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno Stalna delovna telesa mestnega sveta so: kazen zapora, daljšo od šest mesecev, – odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – odbor za družbene dejavnosti, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana mestne- – odbor za proračun in finance, ga sveta, – odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospo- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki darsko infrastrukturo, ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta, – odbor za informiranje, promocijo mestne občine in – če odstopi. mednarodno sodelovanje, Razlogi za prenehanje mandata člana mestnega sveta – komisija za statutarna in pravna vprašanja, iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se – komisija za nagrade in priznanja, ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član – komisija za romska vprašanja. mestnega sveta je dolžan mestni svet obvestiti o svoji odloči- Odbori in komisije štejejo sedem članov. Delovno po- tvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. dročje posameznega delovnega telesa se določi s poslovni- Odstop člana mestnega sveta mora biti podan v pisni obliki. kom občinskega sveta. Članu mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, 28. člen volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prene- Komisije in odbori mestnega sveta v okviru svojega hanje mandata. delovnega področja v skladu s poslovnikom mestnega sveta Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. mestnemu svetu mnenja in predloge. Stran 2600 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo 32. člen mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove Župan lahko zadrži objavo splošnega akta mestne ob- pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- čine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi nasled- občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog nji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. župana. Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za 29. člen oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Mestni svet lahko razreši predsednika, posameznega Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če člana delovnega telesa mestnega sveta ali delovno telo v meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali celoti na predlog najmanj tretjine članov mestnega sveta. drugim splošnim aktom občine, in predlaga mestnemu sve- Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles mestnega tu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja imenovanja do prve naslednje seje mestnega sveta. odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri 3. Župan upravnem sodišču. Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki 30. člen je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se take odločitve. opravijo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. 33. člen Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko mestni svet na svoji – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in prvi seji po izvolitvi članov mestnega sveta na podlagi potrdi- drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za la občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o more- odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, bitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandi- – imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter datur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. poverjenike za civilno zaščito, Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko – sprejme načrt zaščite in reševanja, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je – vodi zaščito, reševanje in pomoč, župan dolžan obvestiti mestni svet na prvi naslednji seji. – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, 31. člen – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v Župan predstavlja in zastopa mestno občino. naravnem okolju na območju občine, Poleg tega župan: – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se mest- – predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi, kolikor za ni svet ne more sestati, vodenje ni pooblastil podžupana oziroma člana mestnega – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- sveta, ženih in prizadetih prebivalcev, – predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun obči- – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- ne in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- pristojnosti mestnega sveta, rialno dolžnost, – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- – imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarne be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega takse, proračuna, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev mestnega sveta, 34. člen – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- aktov občine, me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev – predlaga ustanovitev organov mestne uprave, določi- mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. tev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi, odloča o 35. člen imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina v mestni upravi ter pooblašča direktorja mestne uprave za te največ dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje naloge, mestni svet na predlog župana izmed svojih članov. S skle- – imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in pred- pom o imenovanju podžupanov določi mestni svet na predstojnike organov mestne uprave, log župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prene- – usmerja in nadzoruje delo mestne uprave, hanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od – opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta sta- sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in raz- tut. pisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžu- Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino pan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. odločitve mestnega sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2601

Podžupana pomagata županu pri njegovem delu ter preneha tudi mandat člana mestnega sveta. Odstop se šteje opravljata posamezne naloge iz pristojnosti župana, za kate- za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot re ju župan pooblasti. član mestnega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa nadomestnega člana mestnega sveta se upoštevajo določ- najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove be zakona. odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste nalo- drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana ge, za katere ga župan pooblasti. mestnega sveta. V soglasju z županom se lahko tudi podžupana odloči- ta, da bosta funkcijo opravljala poklicno. O poklicnem oprav- 4. Nadzorni odbor ljanju funkcije podžupana odloči mestni svet na predlog župana. 39. člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne 36. člen porabe v občini. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nado- pristojnosti: mešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta. občine, V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev tekoče naloge iz pristojnosti župana. občinskega proračuna, – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- 37. člen čunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, mest- kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- ne uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti in meznih zadev iz svoje pristojnosti. mestnih četrti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proraču- 38. člen na in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in Županu in podžupanu preneha mandat: občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospo- – če izgubi volilno pravico, darnost porabe občinskih javnih sredstev. – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno 40. člen kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega od- – če v treh mesecih po potrditvi mandata na preneha bora imenuje mestni svet izmed občanov. Člani nadzornega opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobraz- podžupana, be in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega po- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki dročja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine pred- ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, laga mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, voli- – če odstopi, tve in imenovanja. – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestne- Podžupanu preneha mandat tudi, če ga mestni svet na ga sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov mestne predlog župana razreši. občine (krajevnih skupnosti in mestnih četrti), direktor mest- Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je ne uprave, delavci mestne uprave ter člani poslovodstev razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter dru- šitve. gih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi tve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sve- pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je ta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev dolžan mestni svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Raz- oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora rešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora. biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpraša- nja, volitve in imenovanja mestnega sveta. Komisija je dolž- 41. člen na v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog Prvo sejo nadzornega odbora mestne občine po ime- ugotovitvenega sklepa mestnemu svetu. novanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, na prvi seji navzočih večina članov. ko mestni svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- nika nadzornega odbora. tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kate- njegove seje. ri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in razlogov iz prvega odstavka tega člena. predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- Ugotovitveni sklep posreduje mestni svet predsedniku nega odbora, z večino glasov navzočih članov. občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše 42. člen občinska volilna komisija nadomestne volitve. Nadzorni odbor sprejme v začetku vsakega koledar- Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz skega leta letni program dela za tekoče leto, v katerem se prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena opredelijo konkretne naloge nadzornega odbora in oblike Stran 2602 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije nadzora proračunskih porabnikov. S programom nadzorni Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- odbor seznani mestni svet in župana. ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- predpisom ali z akti mestnega sveta in organizacij uporabni- ga mestni svet ali župan. kov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 43. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- 46. člen zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- predlog predsednika za posamezno zadevo, v skladu z let- ga odbora zagotavljata župan in mestna uprava. nim programom nadzora, in s sklepom o izvedbi nadzora, Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vse- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- bovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in nuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v vornimi osebami). občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane ose- grama nadzora. be dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku 47. člen nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahteva- odbor s poslovnikom. ti vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Organi mestne občine so zahtevane podatke dolž- 5. Mestna uprava ni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- 48. člen bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana Notranjo organizacijo in delovno področje mestne upra- oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ve določi mestni svet na predlog župana z odlokom. ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- Sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi določi žu- pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje pan. nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od Predstojnik mestne uprave je župan, delo mestne upra- prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- ve pa neposredno vodi direktor mestne uprave, ki ga imenu- vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih je in razrešuje župan. dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi 49. člen računskemu sodišču. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov Mestni svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali občinami ustanovi enega ali več organov skupne ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v občinske uprave. poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga nistrstvo in računsko sodišče. na skupen predlog županov sprejmejo sveti občin. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba 50. člen storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Organi mestne občine odločajo o pravicah in dolžno- Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- stih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih poročila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, žu- koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. pan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev Mestna občina odloča s posamičnimi akti o upravnih so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristoj- ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in nosti. predloge nadzornega odbora. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna uprava, na drugi stopnji župan, če ni za 44. člen posamezne primere z zakonom drugače določeno. Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane 51. člen okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja di- Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi rektor mestne uprave, ki lahko pooblasti delavce mestne lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v uprav- mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno nih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. stvareh. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zorni odbor. stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 45. člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o 52. člen svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo Direktor mestne uprave skrbi in je odgovoren za do- dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice sledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in strank. drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vode- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2603 nje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Mini- IV. OŽJI DELI OBČINE – MESTNE ČETRTI IN KRAJEVNE strstva za notranje zadeve. SKUPNOSTI 59. člen 53. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- nov na območju posameznih naselij so v mestni občini kot ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- ožji deli občine ustanovljene mestne četrti in krajevne skup- ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo nosti. in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja Mestne četrti in krajevne skupnosti so del mestne obči- v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob ne v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premo- teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih ženjsko-finančnem in pravnem smislu. stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokov- Pobudo za ustanovitev nove mestne četrti ali krajevne no izobrazbo. skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov 54. člen volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Mestne četrti in krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali mestne uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je spremeni njihovo območje mestni svet s statutom po poprej dopusten upravni spor. ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja mestna uprava, župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skup- odloča državni organ, določen z zakonom. nost, ukinila ali spremenilo območje skupnosti, oziroma na referendumu. 55. člen O načinu ugotovitve volje občanov odloči mestni svet s sklepom. O izločitvi predstojnika organa mestne uprave ali zaposlenega v mestni upravi odloča direktor mestne uprave, ki v 60. člen primeru izločitve o stvari tudi odloči. Mestne četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri oprav- O izločitvi direktorja mestne uprave ali župana odloča ljanju javnih zadev v občini in sicer: mestni svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na področju javne infrastrukture na svojem ob- 6. Občinsko pravobranilstvo močju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij, – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- 56. člen nalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, Mestna občina lahko ustanovi občinsko pravobranil- – dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja in pri stvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa tem sodelujejo, – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- občino, občinske organe in ožje dele občine. metna signalizacija), Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa – predlagajo programe javnih del, tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila mestna občina. – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v storskih izvedbenih aktov in planskih aktov, ki obravnavajo katerem mestni svet določi njegovo delovno področje območje njihove skupnosti ter dajejo v zvezi s tem pobude oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smi- za spremembe, selno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pra- – seznanjajo pristojne organe občine s problemi in po- vobranilstvo. trebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora Mestna občina lahko skupaj s še eno ali več občinami in varstva okolja, ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab civilne zaščite in reševanja, – in drugih zadev, v skladu z odloki mestne občine. 7. Drugi organi občine 61. člen 57. člen Mestne četrti in krajevne skupnosti opravljajo naloge, Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki ki se pretežno nanašajo na njihove prebivalce in naloge, ki jih mora mestna občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki so jim prenešene v izvajanje s tem statutom, in sicer: urejajo naloge mestne občine na posameznih področjih jav- – naloge, ki se nanašajo na posamezne lokalne javne ne uprave, določi župan oziroma mestni svet na podlagi službe, če je tako določeno z odlokom mestne občine, zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posa- – vzdrževanje nekategoriziranih cest in drugih javnih meznega organa. površin, ki so v njihovi lasti, – upravljanje z lastnim premoženjem, – pospeševanje kulturne, športne in drugih društvenih 58. člen dejavnosti ter organiziranje teh prireditev. Mestna občina ima poveljnika in občinski štab civilne Podrobneje se naloge mestnih četrti in krajevnih skup- zaščite mestne občine, ki izvajata operativno strokovno vo- nosti opredelijo z odlokom. denje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. 62. člen Poveljnik za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren Krajevne skupnosti in mestne četrti so pravne osebe županu. javnega prava. V pravem prometu nastopajo v okviru nalog, Stran 2604 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije ki so določene s tem statutom oziroma odlokom iz 61. člena Predsednik sveta skliče svet mestne četrti in krajevne tega statuta. Krajevna skupnost in mestna četrt lahko zapo- skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, sli delavca za opravljanje svojih nalog le v soglasju z župa- da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne nom. četrti in krajevnih skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem polovica članov sveta. prometu v svojem imenu in za svoj račun. Mestne četrti in Za delovanje sveta mestne četrti in krajevnih skupnosti krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem se smiselno uporablja poslovnik mestnega sveta. svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolagajo. Mest- Podrobnejši način delovanja pa si mestne četrti in kra- na občina odgovarja za obveznosti mestne četrti in krajevne jevne skupnosti lahko uredijo še s svojim poslovnikom, ki ga skupnosti subsidiarno. sprejme svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Mestno četrt oziroma krajevno skupnost zastopa predsednik sveta KS oziroma mestne četrti. Pravni posli nad 65. člen 30% vrednosti letnega finančnega načrta posamezne mest- Svet mestne četrti in krajevne skupnosti odloča o ne četrti oziroma KS, ki jih sklene svet mestne četrti oziroma zadevah, ki so v skladu s tem statutom naloge mestne KS, so veljavni le ob soglasju župana. četrti in krajevne skupnosti. Svet mestne četrti in krajevne Mestna četrt in krajevna skupnost ima svoj pečat. Pe- skupnosti: čat je okrogle oblike in ima v zunanjem krogu napis “Mestna – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in občina Murska Sobota”, v notranjem krogu pa ime mestne razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem, ki je v njiho- četrti oziroma krajevne skupnosti. V sredini pečata je grb vi lasti, Mestne občine Murska Sobota. Velikost pečata, njegovo – sprejema in izvršuje finančni načrt, uporabo in način hranjenja določi svet mestne četrti oziroma – razpisuje referendum o uvedbi krajevnega samopri- krajevne skupnosti s posebnim sklepom. spevka, sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, Če mestna četrt ali krajevna skupnost preneha obstaja- – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se ti, ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo njihove nanašajo na območje mestne četrti ali krajevne skupnosti in pravice in obveznosti na mestno občino oziroma na nove njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, ožje dele mestne občine, z lastnostjo pravne osebe, ki – daje predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih mestnih aktov občine, ki se nanašajo na ožji del občine, četrti ali krajevnih skupnosti. – odloča o drugih zadevah v skladu s tem statutom in odlokom mestnega sveta. 63. člen Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta mestne Organ krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je svet, četrti in krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju občine, za katere so pristojni mestni svet, župan ali mestna krajevne skupnosti oziroma mestne četrti. Način izvolitve uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali članov sveta določa zakon. odlokom drugače določeno. Volitve v svet krajevne skupnosti in mestne četrti razpi- Svet mestne četrti in krajevne skupnosti lahko za obrav- še župan. navo posameznih vprašanj sklicuje zbore občanov mestne Število članov sveta določi mestni svet z odlokom, s četrti in krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora obča- katerim določi volilne enote za volitve v svet teh skupnosti. nov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi Mandat članov sveta krajevne skupnosti in mestne če- je urejen zbor občanov. Zbor občanov po tem členu skliče trti se začne in konča istočasno kot mandat članov mestne- predsednik sveta KS oziroma mestne četrti. ga sveta. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno 66. člen prenehanje mandata člana mestnega sveta, se smiselno Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta mestne ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan četrti in krajevne skupnosti. oblikuje svet predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. 64. člen Prvo sejo sveta krajevne skupnosti in mestne četrti 67. člen skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta Mestne četrti in krajevne skupnosti imajo lastno premo- KS oziroma mestnih četrti. Svet je konstituiran, ko so potrje- ženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna ni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet mestne sredstva in pravice. četrti in krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed Mestne četrti in krajevne skupnosti morajo s svojim sebe izvolijo člani sveta. premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpola- Predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti ganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo zastopa in predstavlja mestno četrt oziroma krajevno skup- določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem nost, sklicuje in vodi seje njenega sveta, izvaja sklepe sveta občine ter določbe tega statuta. ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. 68. člen Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Delovanje mestne četrti in krajevne skupnosti se finan- Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja cira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fi- naloge, ki mu jih določi predsednik. zičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispev- Svet mestne četrti in krajevne skupnosti dela ter spre- kom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. jema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja mest- članov, z večino glasov navzočih članov. nih četrti in krajevnih skupnosti iz proračuna občine se dolo- Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne čijo z odlokom. četrti in krajevnih skupnosti in razpravljati, vendar pa nima Mestne četrti in krajevne skupnosti se ne smejo zadol- pravice glasovati. ževati. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2605

Prihodki in odhodki mestnih četrti in krajevnih skupno- 72. člen sti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno občino, proračunsko leto sprejmejo in mestnemu svetu predlagajo za eno ali več mestnih četrti ali krajevnih skupnosti, za njihovi sveti. Finančni načrti so sestavni del občinskega posamezno naselje ali zaselek. proračuna. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na Občina ne prevzema finančnih obveznosti mestnih če- pobudo mestnega sveta ali sveta mestne četrti in krajevne trti in krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu mestne skupnosti. občine. Župan mora sklicati zbor občanov za vso mestno obči- Za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti in kra- no na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v mestni občini, jevne skupnosti je odgovoren svet teh skupnosti. zbor občanov mestne četrti ali krajevne skupnosti pa na Mestne četrti in krajevne skupnosti imajo svoje žiro zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. račune. Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- Za izvrševanje finančnih načrtov mestne četrti in krajev- ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. nih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum občine. rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Nadzor nad finančnim poslovanjem mestnih četrti in Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor mestne občine. teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- 69. člen tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine mestno v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. četrt ali krajevno skupnost, če ugotovi, da svet teh skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta 73. člen oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne četrti ali krajevne skupnosti v skla- Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- du s tem statutom. rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV jen način. PRI ODLOČANJU V MESTNI OBČINI 74. člen 70. člen Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odloča- podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanju v mestni občini so: zbor občanov, referendum in ljudska nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. iniciativa. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje 1. Zbor občanov najmanj 10 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. 71. člen Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje Občani na zboru občanov: večina volivcev, ki sodelujejo na zboru. – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- močja mestne občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo 2. Referendum o splošnem aktu mestne občine pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali 75. člen ukinitev ožjih delov mestne občine oziroma za spremembo Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki njihovih območij, so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema mestni – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- svet, razen o proračunu in zaključnem računu mestne obči- membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, ne ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- predpisujejo občinski davki in druge dajatve. nom, Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripra- stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mest- vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom nega sveta. ter varovanja življenjskega okolja, Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč zakon ali statut mestne občine. odpadkov in nevarnih stvari, – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem 76. člen statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali sklene mestni svet ali župan. član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spreje- Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora mu splošnega akta mestne občine. občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih akta mestne občine je treba mestni svet pisno seznaniti s nalog v okviru možnosti upoštevati. Če pristojni občinski pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odloči- Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana tev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dol- pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, žan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu predstaviti in utemeljiti. ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Stran 2606 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

77. člen njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo refe- Referendum se opravi kot naknadni referendum, na rendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na refe- katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt mest- rendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, ne občine ali njegove posamezne določbe. dan razpisa, dan glasovanja ter referendumsko območje. Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamez- Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s ne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti tem statutom določen za objavo splošnih aktov mestne obči- skupaj z objavo izida referenduma. ne. Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamez- Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- ne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob lilna komisija akt o razpisu referenduma v sredstvih javnega upoštevanju volje volivcev ne spremeni. obveščanja. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- šni akt mestne občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove 81. člen posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca imajo pravico voliti člane mestnega sveta, če zakon ne dolo- njegovega mandata. ča drugače. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje 78. člen večina volivcev, ki so glasovali. Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine ali njegovih posamez- 82. člen nih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za raz- Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- pis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih duma lahko da vsak volivec, politična stranka v mestni obči- izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- ni ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s podpisi najmanj stotih volivcev v mestni občini. Podporo tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke mezno vprašanje drugače urejeno. podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- prebivališča. činska volilna komisija mestnemu svetu ter ga objavi na Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo aktov občine. predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z 3. Svetovalni referendum zakonom in s statutom mestne občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da 83. člen ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobud- Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vpra- nik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan šanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet. Svetovalni referendum se razpiše za vso mestno obči- Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz no ali za njen del. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami kusi upravno sodišče. tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu mestne občine. 79. člen Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s vezuje občinskih organov. podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom, s kate- 4. Drugi referendumi rim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca 84. člen morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referen- Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- duma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja tudi podpise volivcev na seznamu. Šteje se, da je zahteva za referendum, ni drugače določeno. razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. 80. člen Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po 5. Ljudska iniciativa sprejemu odločitve o predlogu župana ali mestnega svetni- ka za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od 85. člen vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odlo- petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela čitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občin- prost dan. skih organov. Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2607 določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, dum o splošnem aktu mestne občine. – upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda v Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta lasti mestne občine, mestne občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora – oskrba s toplotno energijo in plinifikacija, mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo – javna rasvetljava, sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne – plakatiranje in okraševanje mesta in naselij, pravilno vložene zahteve. – urejanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in po- Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih grebniške dejavnosti, organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu – deratizacija, dezinfekcija in dezinsekcija, od dne pravilno vložene zahteve. – upravljanje in vzdrževanje objektov za šport in rekreacijo, 86. člen – upravljanje in vzdrževanje mestne tržnice in izvajanje Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- sejemskih prireditev, ločanju v mestni občini na zborih občanov in referendumih – vzdrževanje parkov, nasadov, zelenic ter vseh drugih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. zelenih površin, – oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi, VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE – urejanje odprtih in pokritih javnih parkirišč ter urejanje parkiranja, 87. člen – varstvo pred požarom, Mestna občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih – druge dejavnosti v skladu z zakoni in odloki mestne- služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako ga sveta. določeno z zakonom. Mestni svet z odlokom o gospodarskih javnih službah Opravljanje javnih služb zagotavlja mestna občina: in z odloki o izvajanju posameznih gospodarskih javnih služb – neposredno v okviru mestne uprave, določi načine in oblike njihovega izvajanja. – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, – z dajanjem koncesij, 91. člen – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Mestna občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje 88. člen nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja mestna mestne občine. občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: Občinske javne službe ustanavlja mestna občina z od- – osnovnošolsko izobraževanje, – predšolska vzgoja in varstvo otrok, lokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. – osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost, – glasbena vzgoja, 92. člen – izobraževanje odraslih, Mestna občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovi- – kultura, tega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb us- – varstvo naravne in kulturne dediščine, tanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskr- – dejavnost mladine, bovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. – knjižničarstvo. Mestna občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, in sicer na področju športa in drugih dejavno- 93. člen sti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, 89. člen ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Mestna občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovi- V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- tejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo sku- gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- paj z drugimi občinami. tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. 90. člen Na področju gospodarskih javnih služb mestna občina 94. člen ustanovi javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: Mestna občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih – oskrba s pitno vodo, upravljanje, vzdrževanje in ob- služb, ki so po zakonu obvezne. nova vodopreskrbovalnih objektov in naprav, – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, 95. člen – odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in pada- Mestna občina Murska Sobota ustanovi stanovanjski vinskih voda, sklad z namenom, da se zagotovi izvajanje občinskega sta- – upravljanje, vzdrževanje in obnova kanalizacijskih in novanjskega programa, vzpodbuja stanovanjska gradnja, ostalih objektov in naprav, prenova in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v mest- – vzdrževanje občinskih cest in drugih prometnih javni občini. nih površin, Sklad je pravna oseba. – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- Pristojnosti in način dela sklada se določijo z aktom o prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, njegovi ustanovitvi. Stran 2608 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE 100. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan 96. člen je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje Premoženje mestne občine sestavljajo nepremične in proračuna mestne občine lahko župan pooblasti posamez- premične stvari v lasti mestne občine, denarna sredstva in ne delavce mestne uprave ali podžupana. pravice. Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot 101. člen dober gospodar. Proračun mestne občine sprejme mestni svet na pred- Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine log župana z odlokom. sprejme mestni svet. Za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči V odloku o proračunu mestne občine se določi tudi sprejme mestni svet letni program, na podlagi katerega žu- obseg zadolževanja in poroštev mestne občine ter druga pan mestne občine sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna stavbnih zemljišč. O pridobitvi in odtujitvi premičnega pre- pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamez- moženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pri- no leto. stojen župan. Zmanjšanje premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za brezplačen 102. člen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne, izobraže- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- valne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne nameni prihodki in odhodki v skladu z republiškimi predpisi. ne. O brezplačni odtujitvi premoženja odloča mestni svet. V primeru prodaje premoženje postane kupnina del premože- 103. člen nja mestne občine. Proračun mestne občine mora biti sprejet pred pričet- Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega kom leta, na katerega se nanaša. premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zago- Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- tovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- ga se nanaša, se finaciranje nadaljuje na podlagi proračuna mičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in za preteklo leto. na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izve- sredstva do višine sorazmernih sredstev v enakem obdobju deta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenja- sprejetega proračuna za preteklo leto. vo državnega premoženja. O izvajanju proračuna mestne občine za začasno finan- Vrednost premoženja izkazuje mestna občina v premo- ciranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske ženjski bilanci v skladu z zakonom. porabnike župan s sklepom.

97. člen 104. člen Lokalne javne zadeve javnega pomena financira mest- Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih na občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna Lastni viri občine so: ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan – davki in druge dajatve, zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s – dohodki od njenega premoženja in tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih – drugi prihodki. obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- ska sredstva. 98. člen O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti mestni Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja svet. javne porabe so zajeti v proračunu mestne občine. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- Proračun mestne občine sestavljata bilanca prihodkov lagati rebalans proračuna. in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. 105. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- mestne občine, na podlagi katerega nastanejo nove obvez- skim premoženjem in načrtovani odhodki. nosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov V računu finančnih terjatev in naložb se izkažejo prejeta konto za ta namen. vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev ter dana posojila in povečanje kapitalskih deležev. 106. člen V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in Če se med letom spremeni delovno področje oziroma zadolževanje mestne občine. pristojnost uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O pove- prihodki in odhodki ožjih delov mestne občine in občinskih čanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan v okviru razpo- skladov. ložljivih sredstev proračuna. Če se uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne 99. člen prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prene- Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, sejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge ki so določeni s proračunom. V imenu mestne občine se uporabnike v okviru istega namena. smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. 107. člen Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se uporabo sredstev. lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2609 mestne občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov spre- 113. člen jetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca prora- Finančno poslovanje mestne občine izvršuje oddelek čunskega leta. za proračun in finance mestne občine. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti mestni svet, ko 114. člen razpravlja o porabi sredstev proračuna. O sklepanju pogodb za nabavo blaga, opravljanje storitev ter oddajo gradbenih del odloča župan mestne občine v 108. člen skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Mestna občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI MESTNE OBČINE 0,5 odstotkov prihodkov. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- 1. Splošni akti mestne občine dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo 115. člen rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz Splošni akti mestne občine so statut, poslovnik mest- bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. nega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Mestni svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja mestne občine, občinski proračun in 109. člen zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Rezerva se uporablja: Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: Postopek za sprejem splošnih aktov mestne občine suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- ureja poslovnik mestnega sveta. loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- ne bolezni in rastlinski škodljivci; 116. člen – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga pritekajo neenakomerno; sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino glasov vseh čla- – za kritje proračunskega primanjkljaja. nov mestnega sveta. Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, san za sprejem odloka. sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. 117. člen O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvetretjin- člena odloča župan. sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti 110. člen članov mestnega sveta. Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme mestni svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. 118. člen V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni Z odlokom ureja mestna občina na splošen način za- in doseženi prihodki in odhodki v okviru bilance prihodkov in deve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave odhodkov ter računa finančnih terjatev in naložb ter predvi- in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. dena in dosežena izvršitev računa financiranja rezerv. Mest- Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenese- ni svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi ne pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. premoženjsko bilanco mestne občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. 119. člen Zaključni račun za preteklo leto se predloži mestnemu Z odredbo uredi mestna občina določene razmere, ki svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

111. člen 120. člen Mestna občina se lahko dolgoročno zadolži za investi- S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta cije, ki jih sprejme mestni svet pod pogoji, ki jih določa ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. zakon. Ožji deli mestne občine se ne smejo zadolževati. 121. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela 112. člen organov mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je odloka. mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine. 122. člen O soglasju iz prvega odstavka odloča župan, in sicer Statut, odloki in drugi predpisi mestne občine morajo do višine 3% prihodkov proračuna mestne občine. Do iste biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in prične- višine odloča župan tudi o dajanju poroštev za izpolnitev jo veljati petnajsti dan po objavi, razen če ni v njih drugače obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovi- določeno. teljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. Nad to V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za višino odloča o soglasjih in poroštvih mestni svet. katere tako določi mestni svet. Stran 2610 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Posamični akti mestne občine pristojnosti izdajajo župan, mestni svet in pooblaščeni delavci mestne uprave. 123. člen V zadevah, ki jih na organe mestne občine prenese Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi. država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko prenesene državne pristojnosti. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje O upravni stvari iz občinske pristojnosti odloča na prvi nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog stopnji mestna uprava na drugi stopnji pa župan, če ni z na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- zakonom drugače določeno. nje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- 124. člen konitostjo dela organov mestne občine zagotoviti ustrezno O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč mestne uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stop- organom mestne občine. nji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. 131. člen O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov mest- organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. ne občine do uskladitve določb zakona o lokalnih volitvah z zakonom o lokalni samoupravi določi svet ožjega dela mestne občine s svojim aktom. IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi mest- IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI ni svet z odlokom, če svet ožjega dela mestne občine s tem soglaša. 125. člen Mestni svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo 132. člen ustavnosti in zakonitosti predpisov države, pri ustavnem so- Mestne četrti v mestu Murska Sobota so pravne na- dišču, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice slednice dosedanjih krajevnih skupnosti v mestu Murska mestne občine. Sobota.

126. člen 133. člen Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim so- Predpisi bivše Občine Murska Sobota, s katerimi so diščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in tem statutom predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristoj- urejene lokalne zadeve in jih mestna občina še ni nado- nosti mestne občine. Enako lahko postopa, če druga obči- mestila s svojimi predpisi, se uporabljajo dokler jih mestna posega v njeno pristojnost. na občina ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi. 127. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija 134. člen konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni orga- Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- ni izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži nem listu RS. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi statut Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi 28/95 z vsemi spremembami in dopolnitvami Uradni list RS, mestne občine. št. 21/96, 8/97 in 63/98), ter odlok o delovnem področju in sestavi delovnih teles Mestnega sveta mestne občine 128. člen Murska Sobota (Uradni list RS, št. 50/95). Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati statuti mest- stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh nih četrti in krajevnih skupnosti, in sicer: postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice – statut Mestne četrti Center M. Sobota, št. 12/97, z in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni. dne 19. 11. 1997, – statut Mestne četrti Ledava M. Sobota, št. 9/97, z dne 19. 11. 1997, 129. člen – statut Mestne četrti Park M. Sobota, št. 12/97, z Delovna telesa so dolžna za potrebe mestnega sveta dne 19. 11. 1997, oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se – statut Mestne četrti Partizan M. Sobota, št. 27/97, z tičejo koristi mestne občine. Na tej podlagi oblikuje mestni dne 19. 11. 1997, svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. – statut Mestne četrti Turopolje M. Sobota, št. 11/97, z dne 19. 11. 1997, – statut Krajevne skupnosti Bakovci, z dne 9. 4. 1997, X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA ORGANOV – statut Krajevne skupnosti Černelavci, št. 49/97, z MESTNE OBČINE dne 9. 4. 1997, – statut Krajevne skupnosti Krog, št. 01/dok/97, z 130. člen dne 17. 02. 1997, Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- – statut Krajevne skupnosti Markišavci, št. 1/98, z dne nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne 29. 1. 1998, Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2611

– statut Krajevne skupnosti Nemčavci, št. 3/97, z dne 7. člen 20. 3. 1997, Svet uporablja pečat mestne občine, ki je določen s – statut Krajevne skupnosti Rakičan, št. 3/97, z dne statutom mestne občine ali odlokom, v katerega notranjem 26. 3. 1997. krogu je ime občinskega organa “MESTNI SVET”. Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih Št. 01502-1/99 aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. Murska Sobota, dne 23. marca 1999. Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. Župan Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo za to Mestne občine Murska Sobota pooblaščena oseba, ki jo določi direktor mestne uprave. Anton Slavic l. r.

II. KONSTITUIRANJE MESTNEGA SVETA

8. člen 1087. Poslovnik Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota Mestni svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan v 20 dneh (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov 10/98 in 74/98) je Mestni svet mestne občine Murska mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče Sobota na seji dne 23. 3. 1999 sprejel predsednik volilne komisije. P O S L O V N I K 9. člen Prvo sejo sveta vodi župan. Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- I. SPLOŠNE DOLOČBE vem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije 1. člen člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela mestnega Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni dolžnosti članov mestnega sveta (v nadaljevanju: člani). za člane mestnega sveta, predlaga mestnemu svetu odloči- Za člane mestnega sveta se na podlagi tega poslovnika tve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane mestnega uporablja naziv član mestnega sveta oziroma skrajšano mest- sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev na svetnica oziroma mestni svetnik. mandatov za člane. Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije 2. člen in potrdila o izvolitvi župana predlaga mestnemu svetu tudi Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- za delovanje delovnih teles mestnega sveta in njihovih čla- na ali predstavnikov kandidatur. nov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, 10. člen lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. Mandate članov mestnega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregle- 3. člen du potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih Mestni svet in njegova delovna telesa poslujejo v slo- pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandi- venskem jeziku. datnih list. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, 4. člen o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Član mestnega sveta, katerega mandat je sporen, ne Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne predpisom ali splošnim aktom mestne občine oziroma dru- liste. ge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o državna, vojaška ali uradna tajnost. izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije pose- Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- bej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, nosti dela mestnega sveta in njegovih delovnih teles določa predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. ta poslovnik. 11. člen 5. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, na- Svet zaseda na rednih in izrednih sejah. stopijo mandat novoizvoljeni člani mestnega sveta in novi Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. župan, mandat dotedanjim članom mestnega sveta in župa- nu pa preneha. 6. člen S prenehanjem mandata članov mestnega sveta prene- Svet predstavlja župan, delovno telo mestnega sveta ha članstvo v nadzornem odboru mestne občine ter stalnih pa predsednik delovnega telesa. in občasnih delovnih telesih mestnega sveta. Stran 2612 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Članom mestnega sveta, ki jim je prenehal mandat, 2. Vprašanja in pobude članov mestnega sveta preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenova- 16. člen ni kot predstavniki mestnega sveta. Član mestnega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in mestne uprave obvestila in po- 12. člen jasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v mestnem svetu Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih in njegovih delovnih telesih. članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- nja kot svoje stalno delovno telo. Predloge za sestavo komi- voriti na vprašanja članov mestnega sveta in jim posredovati sije poda župan. Komisija mora pregledati članstvo v občin- zahtevana pojasnila. Če član mestnega sveta to posebej skih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasni- javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- la tudi v pisni obliki. noviteljica je občina ter najkasneje v 2 mesecih po konstitui- Član mestnega sveta ima pravico županu ali direktorju ranju mestnega sveta pripraviti poročilo in predloge za ime- mestne uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo novanje novih članov. za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV MESTNEGA 17. člen SVETA Član mestnega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna 1. Splošne določbe točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- 13. člen ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprot- Pravice in dolžnosti članov mestnega sveta so določe- nem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- ne z zakonom, statutom mestne občine in tem poslovnikom. pan oziroma član mestnega sveta na to opozori in člana Člani mestnega sveta imajo pravico in dolžnost udele- mestnega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo us- ževati se sej in sodelovati pri delu mestnega sveta in njego- trezno dopolni. vih delovnih teles, katerih člani so. Člani mestnega sveta se Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- glasovanja. no tistemu, na katerega je naslovljeno. Član mestnega sveta ima pravico: Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji pri- – predlagati mestnemu svetu v sprejem odloke in dru- sotna župan in direktor mestne uprave. Če sta župan ali ge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih direktor mestne uprave zadržana, določita, kdo ju bo nado- aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih meščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. sprejme mestni svet na predlog župana, ter obravnavo vpra- Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so šanj iz njegove pristojnosti; bila oddana pisno do začetka seje ter na ustna vprašanja – razpravljati in glasovati o predlogih splošnih aktov dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov mestnega sve- mestne občine, drugih aktov in odločitev mestnega sveta ter ta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej mestne- mestne uprave oziroma njun namestnik nanj odgovori na ga sveta; naslednji seji. – ter druge pravice v skladu z zakonom, statutom in Župan ali direktor mestne uprave oziroma njun namest- tem poslovnikom. nik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita Član mestnega sveta ima dolžnost varovati podatke pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim predpi- posredovan vsem članom mestnega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. Če odgovora v navede- som ali z akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov nem roku ni bilo mogoče pripraviti je potrebno člane mest- proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. nega sveta seznaniti z razlogi oziroma problemi pri pripravi Član mestnega sveta ima pravico do povračila stroškov odgovora in z rokom, v katerem bo odgovor podan. v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom mestnega sveta do dela plače za nepoklic- 18. člen no opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. Če član mestnega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno 14. člen pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga Član mestnega sveta ne more biti klican na odgovor- mestnemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z odloči svet z glasovanjem. opravljanjem svoje funkcije. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan Član mestnega sveta nima imunitete ter je za svoja uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana mestnega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani mestnega sve- 19. člen ta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih Član mestnega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. in delovnih teles, katerih član je. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2613

Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja mest- katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti nega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s predsedujočega oziroma predsednika delovnega telesa naj- sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. pozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika de- seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo lovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to za sejo. Mestni svet pred sprejemom dnevnega reda tako opraviti takoj, ko je to mogoče. sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje mestnega Če mestni svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi sveta, za to sejo ne pripada del plače za nepoklicno oprav- in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem ljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. poslovnikom. Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, 24. člen lahko predsednik delovnega telesa predlaga mestnemu sve- Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne tu njegovo razrešitev. točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor Mestna uprava vodi sprotno evidenco prisotnih članov mestne uprave. na sejah mestnega sveta oziroma njegovih delovnih telesih. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 25. člen 20. člen Predlog dnevnega reda seje mestnega sveta pripravi Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v župan. okviru pravic in dolžnosti mestne občine. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. na podlagi ustave in zakona, statut mestne občine. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- čeni s tem poslovnikom. V. SEJE SVETA Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji O sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na za- četku seje. 21. člen Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo Mestni svet zaseda in odloča na sejah. zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h Seje sveta sklicuje župan. katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, Župan mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v poslovnik. petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje mestnega sveta ne skliče v roku 26. člen sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani Sejo mestnega sveta vodi župan. Župan lahko za mestnega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje vodenje sej mestnega sveta pooblasti podžupana ali dru- mestnega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora gega člana mestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red sedujoči). pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to 22. člen ni mogoče, jo vodi najstarejši član mestnega sveta. Vabilo za redno sejo mestnega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, 27. člen določenim za sejo. Skupaj z vabilom se praviloma pošlje tudi Seje mestnega sveta so javne. gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo predstavni- Vabilo na sejo mestnega sveta se pošlje še podžupa- kov sredstev javnega obveščanja na sejah mestnega sveta. noma, predsedniku nadzornega odbora mestne občine, di- Predstavnike sredstev javnega obveščanja v mestni ob- rektorju mestne uprave in vodjem notranjih organizacijskih čini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo enot mestne uprave. gradivo za sejo. Če predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo 23. člen mestnega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po Izredna seja mestnega sveta se skliče za obravnavanje opozorilu ne neha motiti dela mestnega sveta, pa mora in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic zapustiti sejo. redne seje. Župan predlaga mestnemu svetu, da s sklepom zapre Izredno sejo mestnega sveta lahko skliče župan na sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih sveta ali na lastno pobudo. podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mestne občine oziroma druge javne ali zasebno pravne ose- mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj mestni be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- svet odloča. nost. Vabilo za izredno sejo mestnega sveta z gradivom mora Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako biti vročeno članom mestnega sveta najkasneje tri dni pred točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, sejo. odloči, kdo je lahko navzoč na seji. Stran 2614 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Potek seje Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po 28. člen drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- članov mestnega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se vzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči seje ne more udeležiti. svet brez razprave. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. 33. člen Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v Članu mestnega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovni- zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. ka ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. 29. člen Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- Svet na začetku seje določi dnevni red. nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o odloči svet o tem vprašanju brez razprave. predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o 34. člen morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- ali hitri postopek. pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. jo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, mestnega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve do- reda svet razpravlja in glasuje. datnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so log dnevnega reda v celoti. potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih prime- 30. člen rih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po seje, predsedujoči sejo konča. določenem (sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave 35. člen posameznih točk dnevnega reda. Seje mestnega sveta se sklicujejo praviloma ob trinajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več 31. člen kot štiri ure. Izjemoma se lahko seja podaljša še za eno uro, Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lah- kolikor se oceni, da se v tem času dokonča sprejeti dnevni ko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- red. V nasprotnem primeru se seja prekine. gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- Predsedujoči odredi največ dvajsetminutni odmor vsaj na obrazložitev sme trajati največ dvajset minut, če ni s tem po dveh urah neprekinjenega dela. poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlagatelj dolžan podati še dodatno obrazložitev. predlog posameznega ali skupine članov mestnega sveta, Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor mestne uprave mne- župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave nje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik dopolnil (amandamajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazloži- delovnega telesa mestnega sveta, ki je zadevo obravnavalo. tev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika Odmor lahko traja največ trideset minut. delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. Po tem dobijo besedo predstavniki svetniških skupin. Predsta- 36. člen vitev mnenj in stališč posamezne svetniške skupine lahko Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave traja največ petnajst minut. ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi Nato dobijo besedo člani mestnega sveta po vrstnem odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posamezne- preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- ga člana lahko traja največ pet minut, razen če razpravljalec či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega pred pričetkom razprave ne zaprosi za daljši čas razprave, ki reda. pa ne sme trajati več kot deset minut. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, mestni svet Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima konča sejo. pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razprav- ljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati v napovedi 3. Vzdrževanje reda na seji replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. 37. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme 32. člen nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnev- Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med nem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujo- govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v či pozval. besedo le predsedujoči. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2615

38. člen se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči trajati največ dve minuti. naslednje ukrepe: Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugo- – opomin, tovi in objavi izid glasovanja. – odvzem besede, – odstranitev s seje ali z dela seje. 46. člen Člani mestnega sveta glasujejo tako, da se opredelijo 39. člen “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve. Opomin se lahko izreče članu mestnega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, 47. člen če mu je potekel čas razprave ali če na kak drug način krši Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali kartonov. red na seji. Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim 48. člen govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe Tajno se glasuje z glasovnicami. tega poslovnika. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izid tričlanska komisi- Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu ja, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi mestni svet na mestnega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja za to pooblaščeni dela- sveta. vec mestne uprave. Član mestnega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj članov sveta. zapustiti prostor, v katerem je seja. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja mestni svet. 40. člen Komisija vroči glasovnice članom mestnega sveta in Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se v poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši prostoru, ki je določen za glasovanje in v katerem je zago- red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- tovljena tajnost glasovanja. ten potek seje. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu gla- 41. člen sovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali na seji sveta, jo prekine. besedo “PROTI”. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. 4. Odločanje Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem 42. člen redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandi- vseh članov sveta. data, za katerega se želi glasovati in največ toliko zapored- Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim nih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru glasovnici treba imenovati. oziroma prekinitvi. Ko član mestnega sveta izpolni glasovnico, odda gla- Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sovnico v glasovalno skrinjico. mestnega sveta v sejni dvorani oziroma v prostoru, kjer poteka seja. 49. člen Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj vanja. dve tretjini vseh članov mestnega sveta. Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic, 43. člen – število oddanih glasovnic, Mestni svet sprejema odločitve z večino glasov navzo- – število neveljavnih glasovnic, čih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predla- – število veljavnih glasovnic, gana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov – število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma izrekla “ZA” njen sprejem. pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, 44. člen – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano Mestni svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene tih pa kateri kandidat je imenovan. pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. četrtina vseh članov sveta. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 45. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o 50. člen katerem se odloča. Če član mestnega sveta utemeljeno ugovarja poteku Član mestnega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu nje ponovi. Stran 2616 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasova- loči o vpogledu župan, v skladu z zakonom in aktom mest- nja, ali na predlog predsedujočega. nega sveta.

5. Zapisnik seje mestnega sveta 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za mestni svet 51. člen O vsaki seji mestnega sveta se piše zapisnik. 54. člen Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne Strokovno in administrativno delo za mestni svet in za podatke o delu na seji, zlasti o zadevah o katerih se je delovna telesa mestnega sveta zagotavlja direktor mestne razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji uprave z zaposlenimi v mestni upravi. sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Arhiv- Direktor mestne uprave določi delavca v mestni upravi, skemu izvodu zapisnika je treba priložiti original ali kopijo ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. opravila potrebna za nemoteno delo mestnega sveta in nje- Za zapisnik seje mestnega sveta skrbi za to pooblašče- govih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih ni delavec mestne uprave. mest v mestni upravi določeno posebno delovno mesto. Na vsaki redni seji mestnega sveta se obravnavajo in Za zapisnik mestnega sveta in delovnih teles mestnega potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sveta skrbi za to pooblaščeni delavec mestne uprave. sej mestnega sveta.Vsak član mestnega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odlo- 7. Delovna telesa mestnega sveta či mestni svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. 55. člen Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je Mestni svet ima komisijo za mandatna vprašanja, voli- sejo vodil, in pooblaščeni delavec mestne uprave, ki je vodil tve in imenovanja. zapisnik. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Zapisnik seje mestnega sveta se s sklicem naslednje ima predsednika in osem članov. seje mestnega sveta posreduje članom mestnega sveta, Predsednika in člane komisije imenuje mestni svet iz- podžupanoma, predsedniku nadzornega odbora, direktorju med svojih članov. mestne uprave ter sredstvom javnega obveščanja. Zapisnik Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje mestnega sveta, se ne prilaga v gradivo opravlja zlasti naslednje naloge: za redno sejo mestnega sveta. Člane mestnega sveta z njim – mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna tele- pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. sa mestnega sveta in druge organe, ki jih imenuje mestni svet, 52. člen – obravnava vprašanja in daje predloge iz pristojnosti mestnega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji ozi- Potek seje mestnega sveta se snema na magnetofon- roma razrešitvami ter drugimi kadrovskimi vprašanji v mestni ski trak, ki se hrani v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško občini, poslovanje in dokumentacijsko gradivo. – pripravlja predloge odločitev mestnega sveta v zvezi Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter drugim gradivom s seje. izvršuje odločitve mestnega sveta, zakone in predpise, ki Član mestnega sveta in drug udeleženec seje, če je urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslu- – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi mestni šati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih mestne uprave. svet. Član mestnega sveta lahko zahteva, da se del posnet- Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za imenuje mestni svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, Komisija je sestavljena glede na število članov, ki jih da so razlogi utemeljeni. ima posamezna politična stranka v mestnem svetu.

53. člen 56. člen Ravnanje z gradivom mestnega sveta, ki je zaupne Mestni svet ustanovi stalne ali občasne komisije in narave, določi mestni svet na podlagi zakona s posebnim odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori mestne- aktom. ga sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov mestnega poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz sveta, zapisniki sej ter vse gradivo mestnega sveta in njego- pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mne- vih delovnih teles se hrani v arhivu mestne uprave. nja in predloge. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradi- Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo va izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- Član mestnega sveta ima pravico vpogleda v vse spi- na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne se in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih orga- občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog nih, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. župana. Vpogled odredi direktor mestne uprave na podlagi pisne zahteve člana mestnega sveta. Original zahteve, odredba 57. člen oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo Stalna delovna telesa mestnega sveta, ustanovljena s vpogledano. statutom mestne občine, so naslednji odbori in komisije: Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2617

– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, 62. člen – odbor za družbene dejavnosti, Odbor za informiranje, promocijo mestne občine in – odbor za proračun in finance, mednarodno sodelovanje ima sedem članov. – odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospo- Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz darsko infrastrukturo, pristojnosti občine, ki se nanašajo na: – odbor za informiranje, promocijo mestne občine in – področje informiranja, mednarodno sodelovanje, – turistično promocijo občine, – komisija za statutarna in pravna vprašanja, – povezovanje na gospodarskem, kulturnem, športnem – komisija za nagrade in priznanja, in drugih področjih z občinami sosednjih držav, z občinami – komisija za romska vprašanja. in mesti v državah, kjer živijo zamejski Slovenci, izseljenci in kjer začasno delajo občani mestne občine ter z občinami 58. člen drugih držav, kjer se izkaže interes mestne občine, Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima se- – in ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. dem članov. Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz 63. člen pristojnosti občine, ki se nanašajo na: Komisija za statutarna in pravna vprašanja mestnega – gospodarski razvoj občine, sveta ima sedem članov. – vzpodbujanje razvoja podjetništva in drobnega go- Komisija: spodarstva, – obravnava predlog statuta in poslovnika ter njune – ustanavljanje in delovanje skladov za razvoj podjet- spremembe in dopolnitve, ništva in drobnega gospodarstva, – pripravlja obvezno razlago statuta, poslovnika in od- – dejavnost kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, lokov mestnega sveta, – celostni razvoj podeželja, – zunaj sej mestnega sveta daje razlago poslovnika, – razvoj dejavnosti na področju turizma in gostinstva, – obravnava statute javnih podjetij, zavodov in skladov, – in ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. katere potrjuje ali daje soglasje mestni svet, – na zahtevo mestnega sveta daje mnenja o zakonitosti 59. člen aktov, ki jih obravnava in sprejema mestni svet, Odbor za družbene dejavnosti ima sedem članov. – lahko predlaga spremembe in dopolnitve statuta in Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz poslovnika. pristojnosti občine, ki se nanašajo na: – otroško varstvo in varstvo predšolskih otrok, 64. člen – vzgojo in izobraževanje, Komisija za nagrade in priznanja ima sedem članov. – zdravstveno dejavnost, Komisija: – socialno varstvo, – pripravlja akte, ki se nanašajo na podelitev nagrad in – kulturno dejavnost, priznanj mestne občine, – zaposlovanje in štipendijsko politiko, – obravnava predloge za podelitev priznanj in nagrad – področje kulture in varstvo kulturne dediščine, mestne občine, – šport in rekreacijo, – daje mnenja k posameznim predlogom za podelitev – društva, priznanj in nagrad. – raziskovalno dejavnost, – obravnava ostalo problematiko, ki ji jo dodeli mestni – in ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. svet. 60. člen 65. člen Odbor za proračun in finance ima sedem članov. Komisija za romska vprašanja ima sedem članov. Odbor obravnava predloge aktov iz pristojnosti občine, Komisija obravnava akte in problematiko iz pristojnosti ki se nanašajo na: mestne občine, ki se nanaša na: – proračun občine in zaključni račun proračuna, – položaj, pravice in razvojne možnosti pripadnikov – predpisovanje in izvajanje lokalnih davkov, prispev- romske skupnosti, kov, taks in drugih prihodkov ter izvajanje davčne politike v – vprašanja varstva, vzgoje in izobraževanja pripadni- občini, kov romske skupnosti, – in ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. – razvoja kulturne dejavnosti in drugih oblik dejavnosti pripadnikov romske skupnosti, 61. člen – in ostalo problematiko, ki ji jo dodeli mestni svet. Odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo ima sedem članov. 66. člen Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz Občasna delovna telesa ustanovi mestni svet s skle- pristojnosti občine, ki se nanašajo na pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – prostorsko planiranje, urbanistično načrtovanje in članov ter opravi imenovanje. druge posege v prostor, – varstvo okolja in ekologijo, 67. člen – delovanje gospodarskih javnih služb, Člane odborov in komisij imenuje mestni svet na pred- – graditev in vzdrževanje komunalnih in drugih objek- log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja tov, izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih – graditev in vzdrževanje občinskih cest, občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. – varstvo pred hrupom, Predsednika odbora in komisije imenuje mestni svet – in ostalo problematiko, ki mu jo dodeli mestni svet. izmed svojih članov. Stran 2618 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Članstvo v komisiji ali odboru mestnega sveta ni združ- Komisije in odbori mestnega sveta ter vsak član mest- ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v nega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem mestni upravi. odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proraču- na in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za kate- 68. člen re je v zakonu ali statutu mestne občine določeno, da jih Mestni svet lahko razreši predsednika, posameznega sprejme mestni svet na predlog župana. člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog Najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko najmanj ene tretjine članov mestnega sveta. Predlog novih zahteva od mestnega sveta izdajo ali razveljavitev splošne- kandidatov za člane delovnega telesa pripravi komisija za ga akta. mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje mestnega sveta. 73. člen Akte, ki jih sprejema mestni svet, podpisuje župan. 69. člen Izvirniki aktov mestnega sveta morajo imeti pečat mest- Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, nega sveta in se shranijo v arhivu mestne uprave. organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v mest- 2. Postopek za sprejem odloka nem svetu. Seje delovnih teles se skličejo po potrebi za obravnavo vprašanj iz dnevnega reda seje sveta, dodeljenih 74. člen zadev po sklepu mestnega sveta ali na zahtevo župana. Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, pravno Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano podlago, besedilo členov in obrazložitev. članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oce- ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. no stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina nje- Če je predlagatelj odloka delovno telo mestnega sveta govih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mne- ali član mestnega sveta, pošlje predlog odloka županu ali nja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov. podžupanu oziroma članu mestnega sveta, ki je pooblaščen Glasovanje v delovnem telesu je javno. za vodenje sej mestnega sveta. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo mestnega sveta. 75. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- 70. člen val v obravnavah predloga odloka na sejah mestnega sveta. Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in loka na sejah mestnega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. drugih odločitev mestnega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, 76. člen podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z Predlog odloka se pošlje članom mestnega sveta naj- obravnavano problematiko. manj sedem dni pred dnem določenim za sejo mestnega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Mestni svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obrav- VI. AKTI MESTNEGA SVETA navah. 1. Splošne določbe 77. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- 71. člen gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter Mestni svet sprejema statut mestne občine in v skladu temeljnih rešitvah predloga odloka. z zakonom in statutom naslednje akte: Če mestni svet meni, da odlok ni potreben, ga s skle- – poslovnik o delu mestnega sveta, pom zavrne. – proračun mestne občine in zaključni račun, Odlok je v prvi obravnavi sprejet, če je zanj glasovala – planske in razvojne akte mestne občine ter prostor- večina navzočih članov mestnega sveta. ske izvedbene akte, Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka – odloke, dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so – odredbe, bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. – pravilnike, – navodila, 78. člen – sklepe. V drugi obravnavi razpravlja mestni svet po vrstnem Mestni svet sprejema tudi stališča, priporočila, poroči- redu o vsakem členu predloga odloka. Ko mestni svet kon- la, obvezne razlage določb statuta mestne občine in drugih ča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zako- o predlogu odloka v celoti. nom, statutom mestne občine in tem poslovnikom. Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči in statutom občine. mestni svet. Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih 72. člen vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi Župan predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- mestne občine in zaključni račun proračuna, odloke ter navi, lahko mestni svet na predlog predlagatelja sprejme druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določe- predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- no, da jih predlaga župan. va predloga odloka združita. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2619

79. člen Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo gatelj odloka. njegove spremembe in dopolnitve člani mestnega sveta in O uporabi hitrega postopka odloči mestni svet na za- predlagatelj z amandmaji. četku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lah- Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam ko predlaga vsak predlagatelj odloka. predlagatelj odloka. Če mestni svet ne sprejme predloga za sprejetje odlo- Amandma mora biti predložen članom mestnega sveta ka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslov- v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, nika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. določenim za sejo mestnega sveta, na kateri bo obravnavan Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja od- sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena loka. četrtina vseh članov mestnega sveta in predlagatelj odloka. Župan lahko poda mnenje k amandmaju tudi kadar on 5. Skrajšani postopek za sprejem odlokov ni predlagatelj odloka. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca 85. člen obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga Mestni svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja umakniti. odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če 80. člen gre za: Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če – za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, zanje na seji mestnega sveta glasuje večina navzočih čla- – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- nov. vih posameznih določb v skladu z zakonom, O vsakem amandmaju se glasuje posebej. – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki 81. člen mestnega sveta, Statut mestne občine in poslovnik o delu mestnega – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za spre- mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. jemanje odloka. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- drugače, odloča mestni svet na eni obravnavi. ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti 3. Postopek za sprejem proračuna sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- nov mestnega sveta. 82. člen S proračunom mestne občine se razporedijo vsi pri- 86. člen hodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne Statut, odloki in drugi predpisi mestne občine morajo porabe občini. biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut mestne Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni drugače določeno. proračun. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere Proračun mestne občine sprejme mestni svet na pred- tako določi mestni svet. log župana z odlokom po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. 6. Postopek za sprejem obvezne razlage 83. člen 87. člen Župan lahko med letom predlaga odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu (rebalans proračuna) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahte- mestne občine. vo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Rebalans proračuna mestne občine sprejema mestni Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava komisija rebalansu proračuna mestne občine, ki mora biti predložen za statutarna in pravna vprašanja, ki lahko zahteva mnenje v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo drugih delovnih teles mestnega sveta, predlagatelja splo- o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. šnega akta, župana in mestne uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage 4. Hitri postopek za sprejem odlokov in ga predloži svetu v postopek. Mestni svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki 84. člen je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po hitrem Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne postopku. nesreče, lahko mestni svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema mestni svet tudi obvezne 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila razlage določb splošnih aktov mestne občine. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava 88. člen predloga odloka na isti seji. Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. nepregleden, lahko predlagatelj mestnemu svetu predloži Stran 2620 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem ta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge besedilu kot nov splošni akt. informacije o delu občinskih organov. Tak splošni akt sprejema mestni svet po postopku, ki Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN MESTNIM SVETOM

89. člen IX. DELO MESTNEGA SVETA V IZREDNEM STANJU Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, kolikor za vodenje sej ni pooblastil druge osebe. 93. člen Župan in mestni svet ter njegova delovna telesa sode- V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je lujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog mestne občine. delovanje mestnega sveta ovirano, so dopustna odstopanja Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvr- od postopkov in načina delovanja mestnega sveta, ki jih ševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o določa statut in ta poslovnik. uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si priza- Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- devajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov mestne laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede redu, poročevalca izmed delavcev mestne uprave, lahko pa javnosti dela mestnega sveta. O odstopanjih odloči oziroma tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih jih potrdi mestni svet, ko se sestane. aktov sodelovali.

90. člen X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA Župan skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta. Na POSLOVNIKA vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor mestne uprave, o opravljenih 94. člen nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem neizvršitev sklepa. odlokov. Če sklepa mestnega sveta župan ne more izvršiti, mora Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov mestnega sveta. 95. člen Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in slovnika, razlaga med sejo mestnega sveta poslovnik pred- ukrepati v skladu z zakonom in statutom mestne občine. sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za statutarna in pravna vprašanja, da do naslednje seje pripravi VIII. JAVNOST DELA razlago posamezne poslovniške določbe. 91. člen Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za Delo mestnega sveta in njegovih delovnih teles je statutarna in pravna vprašanja. javno. Vsak član mestnega sveta lahko zahteva, da o razlagi Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o poslovnika, ki jo je dala komisija za statutarna in pravna delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih vprašanja, odloči mestni svet. sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov mestne občine ter na XI. KONČNA DOLOČBA druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Župan in direktor mestne uprave obveščata občane in 96. člen sredstva javnega obveščanja o delu mestnega sveta, delov- Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v nih teles mestnega sveta, župana in mestne uprave. Uradnem listu RS. Mestni svet lahko sklene, da se o seji izda uradno Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati po- obvestilo za javnost. slovnik Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota Mestna občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objav- (Uradni list RS, št. 48/95). ljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev mestnega sveta in drugih organov mestne občine. Št. 01503-1/99 92. člen Murska Sobota, dne 23. marca 1999. Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Župan Predstavnikom sredstev javnega obveščanja je na voljo Mestne občine Murska Sobota informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sve- Anton Slavic l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2621

NOVO MESTO – Javna razgrnitev se izvede na sedežih Mestne občine Novo mesto, Krajevne skupnosti Žabja vas za 30 dni od 1088. Program priprave sprememb in dopolnitev dneva objave sklepa o javni razgrnitvi iz prejšnje alinee. odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto – V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava (izven mestnega jedra) in predmestna središča v KS Žabja vas. – Občani, organi in organizacije, krajevna skupnost ter Na podlagi 34. člena zakona o urejanju naselij in dru- drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko podajo pisne gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, pripombe v času trajanja javne razgrnitve osnutka odloka. in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 71/93 in 44/97) in – V času javne razgrnitve se osnutek dopolnjenega 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list odloka posreduje v obravnavo občinskemu svetu MONM. RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 68/96 in 68/98) je Občinski – Po končani javni razgrnitvi župan Mestne občine No- svet mestne občine Novo mesto dne 22. 10. 1998 sprejel vo mesto zavzame stališča do pripomb in predlogov, podanih v času trajanja javne razgrnitve in zadolži pristojno službo P R O G R A M P R I P R A V E za pripravo predloga. sprememb in dopolnitev odloka o spremembah – Župan Mestne občine Novo mesto posreduje pred- in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih log dopolnjenega odloka s poročilom o pripombah iz javne pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) razgrnitve občinskemu svetu v obravnavo in mu predlaga in predmestna središča sprejem dopolnjenega odloka z odlokom. – Odlok se objavi v Uradnem listu RS. 1. člen 4. člen Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Organi in organizacije, ki morajo podati predhodne pogoje in mnenja za pripravo osnutka odloka ter soglasja Spremembe in dopolnitve odloka o prostorsko uredi- k dopolnjenem osnutku odloka: tvenih pogojih temeljijo na specifični problematiki reševanja posameznih morfoloških območjih, kjer so bili do sedaj blo- – Ministrstvo za zdravstvo, zdravstveni inšpektorat RS, kirani posegi v prostor zaradi radikalne preureditve celotnih Enota Novo mesto, območij, ki pa niso izvedljive. Določila sedaj veljavnega od- – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo loka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Novo mesto, mestnega jedra) in predmestna središča (v nadaljevanju: – JP Komunala Novo mesto, odlok) v posameznih morfoloških enotah ne predvidevajo – JP Elektro PE Elektro Novo mesto, možnosti razvoja naselja kar posledično povzroča propada- – Telekom Slovenije, PE Novo mesto, nje obstoječega stavbnega fonda. Odpravljanje tovrstnih blo- – Cestno podjetje Novo mesto. kad posegov v prostoru pa omogoča preureditev ter revitali- Kolikor se v postopku priprave spremembe in dopolni- zacijo določenega ureditvenega območja, kar pomeni, da tve odloka ugotovi, da je potrebno pridobiti predhodna mne- mesto v svoji preureditvi in spreminjanju ne prehaja že ob- nja in pogoje ter soglasja tudi drugih organov, ki niso našteti stoječih meja pozidave. v prejšnjem odstavku, se le ta pridobe v postopku. 2. člen Pred pričetkom priprave spremembe in dopolnitve od- Priprava sprememb in dopolnitev odloka o prostorsko loka morajo organi in organizacije iz te točke na zahtevo ureditvenih pogojih izdelovalca spremembe in dopolnitve odloka podati v zvezi s 1. Območje urejanja in obseg priprave sprememb in predvidenimi prostorskimi ureditvami usmeritve, zahteve in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih omejitve (pogoje), ki jih izdelovalec upošteva pri pripravi Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na ob- osnutka spremembe in dopolnitve odloka. Organi in organi- močje urejanja obstoječih Morfoloških enot: II/A4 – Za- zacije morajo v skladu s 35. členom ZUNDPP podati svoje grebška cesta ter II/N1 – Vznožje Recljeva hriba. pogoje in soglasja v tridesetih dneh od zahteve. V fazi pripra- Dopolnitve odloka o prostorsko ureditvenih pogojih se ve predloga spremembe in dopolnitve odloka s soglasjem pripravijo v vsebini, kot je predpisana z zakonom o urejanju potrdijo upoštevanje predhodnih pogojev in usmeritev. Če v naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. predpisanem roku ne podajo pogojev, se šteje, da jih nima- 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, jo oziroma, da z rešitvami v odloku soglašajo. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) – v nadaljevanju: ZUNDPP. 5. člen 2. Vsebina odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Organizacija priprave dopolnitve odloka Spremembe in dopolnitve odloka se pripravijo kot smi- Izdelovalec dopolnitve odloka je Sekretariat za varstvo selni izvleček sestavin iz 25. in 26. člena ZUNDPP: okolja in urejanje prostora – Zavod za družbeno planiranje in Dopolnjuje se samo tekstualni del odloka, grafični del urbanistično načrtovanje MONM. odloka ostaja nespremenjen in nedopolnjen. 6. člen 3. člen Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in Terminski plan in postopek izdelave ter sprejemanja začne veljati z naslednjim dnem. dopolnitve odloka – Ko občinska strokovna služba pristojna za prostor Št. 352-01-16/98-12 ugotovi, da osnutek dopolnitve odloka vsebuje vse sestavi- Novo mesto, dne 22. oktobra 1998. ne predpisane s programom priprave, predlaga županu, da se osnutek javno razgrne. Župan – Župan Mestne občine Novo mesto sprejme sklep o Mestne občine enomesečni javni razgrnitvi osnutka dopolnitve odloka; sk- Novo mesto lep o javni razgrnitvi se objavi v Uradnem listu RS. Anton Starc, dr. med. l. r. Stran 2622 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1089. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in PIVKA dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) 1090. Sklep o ugotovitvi lastnine nepremičnin v Občini in predmestna središča Pivka Na podlagi 10. in 37. člena statuta Mestne občine Na podlagi 19. člena statuta Občine Pivka (Uradni list Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 6/96 in Rs, št. 44/95, 27/96 in 78/98) je Občinski svet občine 68/96), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose- Pivka na 3. seji dne 11. 3. 1999 sprejel naslednji gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93 in 71/93) ter 2. S K L E P člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je župan Mestne občine 1 Novo mesto sprejel Ugotovi se, da so nepremičnine ležeče v k.o. Petelinje parc. št. 1070/3, poslovna stavba v izmeri 1700 m2, parc. S K L E P št. 1080/8, pot v izmeri 30 m2 in parc. št. 4269, njiva v o javni razgrnitvi osnutka sprememb izmeri 1984 m2, vpisane v vl. št. 936 in parc. št. 1065/2, in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih travnik v izmeri 130 m2, parc. št. 1080/5, njiva v izmeri 655 pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) m2 in parc. št. 1067, dvorišče v izmeri 6136 m2 vpisane v vl. št. 809, kot družbena lastnina v uporabi Občine Postojna, in predmestna središča ležeče na območju Občine Pivka, s soglasjem Občine Postoj- na postale last Občine Pivka, kar se vpiše v zemljiško knjigo. 1. člen Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev od- 2 loka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati mestnega jedra) in predmestna središča. takoj.

2. člen Št. 03201/99 Sprememba in dopolnitev odloka o prostorsko uredi- Pivka, dne 11. marca 1999. tvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča, ki se razgrinja, se nanaša na sprosti- Župan tev posegov v prostor v smislu dopustitve in nove opredeli- Občine Pivka tve namembnosti zemljišča v območju urejanja in sicer v Robert Smrdelj, inž. l. r. tekstualnem delu odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča. Osnutek spremembe in dopolnitve odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča dopušča izvedbo nujnih vzdrževalnih POSTOJNA del na obstoječih objektih, ter na novo določa merila in pogoje nove urbanizacije v obravnavanem območju. 1091. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o soustanovitvi, organizaciji in preoblikovanju 3. člen Javnega podjetja Kovod Postojna, vodovod, Osnutek spremembe in dopolnitve odloka o prostor- kanalizacija p.o. Postojna v Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. sko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega Postojna jedra) in predmestna središča bo javno razgrnjen v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje (og- Na podlagi 25., 28., 75. člena zakona o gospodarskih led je možen vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 409. in 451. člena od 7. do 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure) ter zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, v prostorih Krajevne skupnosti Žabja vas, trideset dni od 29/94 in 82/94), 18. člena odloka o gospodarskih javnih objave tega sklepa v Uradnem listu RS. V času javne razgrni- službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 27/96), 8. tve bo organizirana tudi javna obravnava v Krajevni skupnosti člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Pivka Žabja vas. Obvestilo o času in kraju javne obravnave bo (Uradni list RS, št. 11/96), 16. in 60. člena statuta Občine naknadno objavljeno v Dolenjskem listu. Postojna, 19. in 83. člena statuta Občine Pivka je Občinski svet občine Postojna na 37. seji dne 12. 11. 1998 in Občin- 4. člen ski svet občine Pivka na seji dne 27. 1. 1999 sprejel Občani, organi, organizacije, podjetja in društva lahko v času trajanja javne razgrnitve podajo svoje pisne pripom- O D L O K be, mnenja in predloge na kraju javne razgrnitve ali pa jih o spremembah in dopolnitvah odloka o pošljejo na naslov Mestne občine Novo mesto, Sekretariat soustanovitvi, organizaciji in preoblikovanju za varstvo okolja in urejanje prostora / Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo Javnega podjetja Kovod Postojna, vodovod, mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto. kanalizacija p.o. Postojna v Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. Št. 352-01-16/98-19 Postojna

Župan 1. člen Mestne občine V 8. členu odloka o soustanovitvi, organizaciji in preob- Novo mesto likovanju Javnega podjetja Kovod Postojna, vodovod, kana- Anton Starc, dr. med. l. r. lizacija p.o. Postojna v Javno podjetje Kovod Postojna, vo- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2623 dovod, kanalizacija d.o.o., Postojna (v nadaljevanju: odlok o PUCONCI soustanovitvi) se za prvim odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi: 1092. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Javno podjetje se v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 39/94, zavoda Osnovne šole Puconci 3/95 in 15/96) registrira za opravljanje naslednjih dejavnosti: Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) 40., 41. in 140. člena zakona o organizaciji in – E/41.000 – zbiranje, čiščenje in distribucija vode, financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. – 0/90.004 – kanalizacija in delovanje čistilnih na- 12/96) je Občinski svet občine Puconci dne 11. 3. 1999 prav, sprejel – F/45.210 – splošna gradbena dela, – F/45.330 – vodovodne, plinske in sanitarne inštala- O D L O K cije. o spremembah in dopolnitvah odloka Drugi odstavek 8. člena postane tretji, tretji pa četrti. o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega Četrti odstavek 8. člena se črta. zavoda Osnovne šole Puconci

2. člen 1. člen 3. člen odloka o soustanovitvi se spremeni tako, da se Dopolni se prvi odstavek 1. člena odloka o ustanovitvi glasi: javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Pu- conci (Uradni list RS, št. 6/97 in 18/97 v nadaljevanju: Občini Postojna in Pivka sta sporazumni, da je kriterij odlok) tako, da se na koncu prvega odstavka črta pika ter za delitev premoženja vodovodne infrastrukture, poraba vo- doda besedilo: »Podružnična šola Brezovci in enota vrtca de v posamezni občini. Brezovci.« Glede na ugotovljen delež porabe vode v posamezni občini, postane Občina Postojna solastnica premoženja v 2. člen idealnem deležu 70%, Občina Pivka pa v idealnem deležu Spremeni in dopolni se prvi odstavek 2. člena odloka, 30%. tako, da se v prvi in drugi alinei številka »5« nadomesti s številko »4«, za drugo alineo pa se doda nova alinea, ki 3. člen glasi: 10. člen odloka o soustanovitvi se spremeni tako, da – Podružnična šola Brezovci, ki izvaja vzgojno-izobra- se glasi: ževalno delo v 1. razredu. Druge alinee se pomaknejo za eno naprej, za zadnjo Na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 1996, znaša alineo pa se doda nova alinea, ki glasi: skupna vrednost infrastrukturnih objektov in naprav vodo- – enota vrtca v Brezovcih. vodnega sistema občin Postojna in Pivka nominalno 616,794.285,90 SIT. 3. člen Osnovni kapital javnega podjetja, ugotovljen na podlagi Spremeni se naslov za 7. členom »4. Območje zado- bilance stanja 31. 12. 1996, znaša nominalno voljevanja vzgojno-izobraževalnih potreb« in glasi »4. Šolski 338,004.053,36 SIT. okoliš.« Osnovna vložka in na njihovi podlagi pridobljena poslovna deleža, izraženo v odstotkih, znašata: 4. člen 8. člen se spremeni in glasi: Občina Osnovni vložek Poslovni delež Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja vseh naselij v Občini Puconci, in sicer: Postojna 236,602.837,35 SIT 70% 1. Za matično šolo: Puconci, Gorica, Šalamenci, Va- Pivka 101,401.216,01 SIT 30% neča, Dolina, Pečarovci, Bokrači ter vasi: Sebeborci in Krn- Lastninska pravica na nepremičninah, ki tvorijo osnov- ci kot skupni šolski okoliš z Osnovno šolo Fokovci. ni kapital javnega podjetja, se vknjiži na javno podjetje. Ob prehodu na predmetno stopnjo pa vasi Mačkovci, Dankovci, Moščanci, Otovci, Prosečka vas, Poznanovci, Kuštanovci, Beznovci, Bodonci, Zenkovci, Vadarci, ter ob 4. člen prehodu v 2. razred vasi Brezovci, Predanovci, Lemerje, Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Puževci, Strukovci. nem listu RS. Okoliš enote vrtca v Puconcih sestavljajo vasi: Pucon- ci, Gorica, Brezovci, Lemerje, Puževci, Predanovci, Šala- Št. 03201-2/99 menci, Vaneča, Dolina, Pečarovci, Bokrači, Strukovci. Pivka, dne 27. januarja 1999. 2. Za podružnične osnovne šole: – Mačkovci od 1. do 4. razreda vasi: Mačkovci, Dan- Župan kovci, Moščanci, Otovci, Prosečka vas, Poznanovci, Kušta- Občine Pivka novci. Robert Smrdelj, inž. l. r. Enak šolski okoliš velja za enoto vrtca v Mačkovcih. – Bodonci od 1. do 4. razreda vasi: Bodonci, Beznov- Predsednik ci, Zenkovci, Vadarci. Občinskega sveta Enak šolski okoliš velja za enoto vrtca Bodonci. občine Postojna – Brezovci 1. razred vasi: Brezovci, Predanovci, Le- Danijel Mislej, dipl. inž. str. l. r. merje, Puževci, Strukovci. Stran 2624 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Enak šolski okoliš velja za enoto vrtca Brezovci. O D L O K Vsaka na novo določena hišna številka znotraj šolske- o zaključnem računu proračuna Občine Semič ga okoliša sodi v obstoječi šolski okoliš. za leto 1998

5. člen 1. člen Določba 4. člena tega odloka se začne uporabljati za Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Semič vpis učencev za šolsko leto 1999/2000, razen tretje alinee za leto 1998. 2. točke 4. člena, ki se začne uporabljati v šolskem letu 2000/2001. 2. člen Zaključni račun občinskega proračuna za leto 1998 6. člen izkazuje: Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Bilanca prihodkov Račun financiranja listu RS. in odhodkov SIT SIT Župan – Prihodki 326,123.484,27 Občine Puconci – Odhodki: tekoči 303,183.232,45 8,918.357,30 Ludvik Novak l. r. sredstva rezerv 1,850.000,00 – Presežek 21,090.251,82 – Primanjkljaj 8,918.357,30

RIBNICA 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 1093. Statutarni sklep Občine Ribnica 12,171.894,52 SIT se prenese v prihodke proračuna obči- ne za leto 1999 in sicer za naslednje namene: – Projekt vinske ceste 1,900.000,00 SIT Na podlagi 44. člena zakona o spremembah in dopol- – Cesta Štrekljevec–Goliš 5,755.620,00 SIT nitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98) – Vodovod Kal–Osojnik 2,693.200,42 SIT je Občinski svet občine Ribnica na 3. redni seji dne 25. 3. – Akcije kulturnih in narav. znamenitosti 416.236,20 SIT 1999 sprejel naslednji – PSC Vrtača 1,406.837,90 SIT

S T A T U T A R N I S K L E P 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja 1 sta sestavni del tega odloka. Do uskladitve statuta in drugih splošnih aktov z določ- bami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni 5. člen samoupravi se uporablja dosedanji statut in drugi splošni Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- akti Občine Ribnica, kolikor niso v nasprotju z določili zako- nem listu Republike Slovenije. na o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. V vsem drugem se uporabljajo smiselno določila zakona Št. 403-03-01/99-1 o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Semič, dne 19. marca 1999.

2 Župan Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Občine Semič nem listu Republike Slovenije. Ivan Bukovec l. r. Št. 01-062-02-1/98 Ribnica, dne 25. marca 1999.

Župan 1095. Odlok o turistični taksi v Občini Semič Občine Ribnica Jože Tanko l. r. Na podlagi 1. točke 23. člena zakona o pospeševanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 57/98), 10. in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95, 35/96 in 80/98) je Občinski svet občine Semič na seji dne 18. 3. SEMIČ 1999 sprejel O D L O K 1094. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Semič za leto 1998 o turistični taksi v Občini Semič

Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- 1. člen ni list RS, št. 81/94 in 56/98), 29. člena zakona o lokalni S tem odlokom se določa višina turistične takse v Obči- samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, ni Semič in način poročanja. 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter 10. in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95, 35/96 in 2. člen 80/98) je Občinski svet občine Semič na 3. redni seji dne Turistična taksa se v skladu z zakonom o pospeševanju 18. 3. 1999 sprejel razvoja turizma določi v višini 10 točk. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2625

Višina turistične takse se določi tako, da se pomnoži čevanju. V tem primeru se na poročilo pripiše, da gostov ni število točk z vrednostjo točke. bilo na prenočevanju. Vrednost točke določi v skladu z zakonom o pospeše- vanju turizma Vlada Republike Slovenije. 4. člen Za druga vprašanja, ki jih ta odlok ne predpisuje, se 3. člen uporablja zakon neposredno. Pravne osebe in podjetniki posamezniki ter sobodajalci, kmetje in društva, ki sprejemajo goste na prenočevanje, 5. člen morajo pobirati in odvajati turistično takso za prenočitev Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o turista. turistični taksi v Občini Semič (Uradni list RS, št. 37/97). Pravne osebe in podjetniki posamezniki ter sobodajalci, kmetje in društva, ki sprejemajo turiste na prenočevanje so dolžne predložiti občini in pristojnemu davčnemu organu 6. člen mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- vseh prenočitev in znesek pobrane turistične takse, in sicer nem listu Republike Slovenije. do 10. v mesecu za pretekli mesec, na obrazcu Mesečno poročilo, ki je sestavni del tega odloka in ga predpiše pri- Št. 423-05-01/99-1 stojni občinski organ. Semič, dne 18. marca 1999. Poročilo iz prvega odstavka tega člena so dolžne pravne osebe in podjetniki posamezniki ter sobodajalci, kmetje Župan in društva, ki sprejemajo goste na prenočevanje posredovati Občine Semič vsak mesec, tudi v primeru, da niso imele gostov na preno- Ivan Bukovec l. r.

OBRAZEC

Rok oddaje: do 10. dne v mesecu za pretekli mesec Na naslov: OBÈINA SEMIÈ, Semiè 14 8333 Semiè POROÈILO O PRENOÈITVAH IN O PLAÈANI TURISTIÈNI TAKSI za ______(mesec in leto )

PRAVNA OSEBA:______(naziv podjetja)

SAMOSTOJNI PODJETNIK, SOBODAJALEC, KMET, DRUTVO :

______(ime in priimek)

NASLOV:______

TEVILO SOB:______;TEVILO APARTMAJEV:______;TEVILO LEIÈ:______

TEVILO PRENOÈITEV: 1.DOMAÈI______2.TUJI______

-tevilo prenoèitev po 1. odst.21. èlena Zakona o pospeevanju turizma (Ur.l.RS, t.57/98)-plaèilo turistiène takse v viini 100 % : domaèi : ______tuji : ______

-tevilo prenoèitev po 2. odst. 24. èlena Zakona o pospeevanju turizma (Ur.l.RS, t.57/98)-plaèilo turistiène takse v viini 50 % : osebe od 7. do 18. leta starosti :domaèi ______, tuji ______turisti v domovih za uèence :domaèi ______, tuji ______turisti v kampih :domaèi ______, tuji ______SKUPAJ : domaèi______, tuji ______

-tevilo in kategorija prenoèitev gostov, ki so oproèeni plaèila turistiène takse (navedite tevilo in kategorijo gostov po Ur.l.RS 57/98, 1. odst.24. èlena Zakona o pospeevanju turizma,npr.:10 prenoèitev.-otroci do 7. leta starosti ): ______

OBRAÈUNANA TURISTIÈNA TAKSA, ki bo nakazana do 10. v mesecu za pretekli mesec (v SIT):______

OPOMBE ______

______(priimek in ime kontaktne osebe ) (podpis odgovorne osebe ) ______(telefon) Stran 2626 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1096. Sklep o spremembi sklepa o začasnem 1. ob osnovni šoli v Semiču igrišče parc. št. 183/1 in financiranju javne porabe Občine Semič v letu 183/3 k.o. Semič in telovadnica parc. št. *491 k.o. Semič, 1999 2. igrišče na Štrekljevcu, parc. št. 1 k.o. Štrekljevec, 3. igrišče Črešnjevec, parc. št. 3685, 2676 in *208 Na podlagi 57. člena zakona o lokalni samoupravi k.o. Črešnjevec, (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – 4. športno-rekreacijske površine na Mirni Gori, del odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 26/97, parc. št. 2736/1 k.o. Planina, 70/97, 10/98 in 74/98), zakona o financiranju občin (Urad- 5. športno-rekreacijski center in smučišče Gače: ni list RS, št. 80/94 in 56/98) ter 10. in 17. člena statuta – k.o. Štale parc. št. 4897, 4909, 4917, 4896, 4912, Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95, 35/96 in 80/98) 4911, 4910, 4891, 4913, 4895, 4892, 4907, 4908, je Občinski svet občine Semič na 3. seji dne 18. 3. 1999 4938, 4925, 4942/1, 4949, 4918, 4948, 5095, 4919, sprejel 4928, 4924, 4945, 4937, 5097, 4947, 4942/3, 4944, S K L E P 4946, 4942/2, 4923, 4920, 4931, 4922, 4936, 5092, o spremembi sklepa o začasnem financiranju 4933, 4934, 4935, 4932, 5052, 4921, 5084, 5053/1, 5079, 5081, 5083, 5080, 5053/2, 5057, 5005, 4395/1, javne porabe Občine Semič v letu 1999 4993, 5006, 5231, 4992, 5076, 4998, 5062, 4653, 4991, 4999, 4997, 5058, 4994, 4987, 4651, 5059, 1. člen 5007, 4652, 5063, 4648, 4411/1, 4601, 5064, 5069, V prvem členu sklepa o začasnem financiranju javne 4995, 4416, 4647, 4576, 4549, 4518, 4516, 5000, porabe Občine Semič v letu 1999 (Uradni list RS, št. 89/98) 4551, 4600, 4598, 4545, 4990, 4574, 4981, 4544, se datum ”31. 3. 1999” nadomesti s 4540/1, 4988, 4418, 5008, 4548, 4597, 4984, 4547, “30. 6. 1999 oziroma do sprejema proračuna za leto 4520/1, 4989, 4546, 5001, 4996, 4594/4, 5065, 5065, 1999” in se prvi člen na novo glasi: 4521, 4520/2, 4539, 4430/1, 4427, 4594/3, 4986, Potrebe porabnikov sredstev javne porabe v Občini 4532/1, 5002, 4422, 4522/2, 4595, 4504/1, 4522/1, Semič se od 1. 1. 1999 do 30. 6. 1999 oziroma do spreje- 4534, 4524, 4533/2, 4484, 4512/1, 4533/1, 4525, ma proračuna za leto 1999 začasno financirajo na podlagi 4504/2, 4529, 4526, 4483, 4502, 4439/2, 4513, 4527, sprejetega proračuna Občine Semič za leto 1998. 4439/1, 4512/2, 4493, 4473, 4528, 5050, 4492, 4440, 4511, 4509/1, 4446, 4463, 4445, 4494, 4510, 4509/2, 2. člen 4500, 4482, 4465, 4497, 4481, 4474/1, 4474/2, 4480, Ostale določbe sklepa ostanejo nespremenjene. 4470, 4460. – k.o. Črmočnjice parc. št. 2705/3, 2701, 2704/2, 3. člen 2705/2, 2696/2, 2703/2, 2699/3, 2698/3, 2697/3, Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 2696/1, 2692, 2694/2, 2691, 2693/2, 2686, 2689, nem listu RS. 2687/2, 2690/2, 2685/2, 2695/1, 2694/1, 2685/1, 2690/1, 2688, 2687/1, 2617/1, 2651, 2648/2, Št. 403-02-01/98-2 2640/1, 2639, 2632, 2631/2, 2625, 2624/4, 2617/2, Semič, dne 18. marca 1999. 2616/1, 2611/2, 2611/1, 2610/1, 2605, 2599/1, 2604, 2598, 2640/2, 2638, 2648/1, 2641, 2660/3, Župan 2643, 2637, 2660/2, 2633/1, 2660/1, 2624/3, Občine Semič 2631/1, 2658, 2617/3, 2627, 2615, 2657, 2624/2, Ivan Bukovec l. r. 2647, 2636, 2644, 2656, 2633/2, 2655, 2624/1, 2654, 2630, 2540, 2621, 2533, 2620, 2541/1, 2535, 2596/1, 2541/2, 4023, 2628, 2618, 2635, 2634, 2539, 2544/2, 2614, 2545/1, 2623, 2622, 2545/2, 2619, 2542/3, 2549, 2550, 2555/1, 2555/2, 2600, 2555/3, 2613/1, 1097. Sklep o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v Občini Semič 2613/3, 1395/1, 1396/1, 4399/2, 2206/1, 2206/2, 2207/2, 2205/1, 2205/2, 2207/1, 2208/1, 2208/2, Na podlagi 64. člena zakona o športu (Uradni list RS, 2209, 2210/1, 2210/2, 2211, 2213, 2214/1, 2215/1, št. 22/98), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni 2215/2, 2216/1, 2216/2, 2219, 2220, 2223/1, list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba 2223/2, 2224/4, 2228, 2214/2, 2217/1, 2218, US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 26/97, 70/97, 2224/1, 2224/2, 2226, 2230/1, 2233, 2234, 2235, 10/98 in 74/98) ter 10. in 17. člena statuta Občine Semič 2236, 2237, 2239, 2240, 2241, 2242, 2243/2, 2244, (Uradni list RS, št. 38/95, 35/96 in 80/98) je Občinski 2187/2, 2186/1, 2186/2, 2185/1, 2184/1, 2183/1, svet občine Semič na 3. seji dne 18. 3. 1999 sprejel 2182/1, 2181/1, 2179/1, 2179/2, 2178/2, 2178/3, 2177/4, 2176/3, 2175/3, 2174/6, 2174/5, 2173/7, S K L E P 2629. o določitvi javnih športnih objektov občinskega 3. člen pomena v Občini Semič Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. 1. člen V tem sklepu so določene nepremičnine in objekti, ki Št. 464-03-01/99-1 postanejo na dan uveljavitve tega sklepa javni objekti občin- Semič, dne 18. marca 1999. skega pomena na področju športa v Občini Semič. Župan 2. člen Občine Semič Javni objekti na področju športa v Občini Semič so: Ivan Bukovec l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2627

SLOVENJ GRADEC – uvrstitev na olimpijske igre ali svetovno prvenstvo, – eno od prvih petnajstih mest na evropskem prvenstvu, 1098. Pravilnik o podeljevanju plakete Mestne občine – eno od prvih sedmih mest na mednarodnem turnirju, Slovenj Gradec na področju športa in priznanja kjer sodeluje najmanj deset držav, športnika leta v Mestni občini Slovenj Gradec – eno od prvih treh mest na državnem prvenstvu, Na podlagi 16. člena statuta Mestne občine Slovenj – eno od prvih treh mest v I. ligi (ekipni športi), Gradec (Uradni list RS, št. 41/94 in 1/96) in 34. člena – izjemne športne dosežke v državnem ali mednarod- pravilnika za vrednotenje športnih programov in objektov nem merilu. Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 41/95), je Svet Mestne občine Slovenj Gradec na 5. redni seji dne 7. 7. člen marca 1999 sprejel Kandidati za priznanja v kategoriji do 14 let morajo izpolnjevati naslednje kriterije: P R A V I L N I K – prvo mesto na področnem tekmovanju v katerikoli o podeljevanju plakete Mestne občine Slovenj športni panogi, Gradec na področju športa in priznanja – eno od prvih treh mest na državnem tekmovanju. športnika leta v Mestni občini Slovenj Gradec 8. člen 1. člen Razpis za podelitev plaket in priznanj razpiše Mestna Mestna občina Slovenj Gradec podeljuje plaketo za občina Slovenj Gradec vsako leto, v sredstvih javnega ob- posebne dosežke na področju športa, ki so pomemben veščanja, v začetku meseca decembra. prispevek za delovanje in razvoj športa kot kvalitete življenja in pomemben prispevek za afirmacijo športa in Mestne obči- 9. člen ne Slovenj Gradec. Kandidate za priznanje Mestne občine Slovenj Gradec Mestna občina Slovenj Gradec podeljuje priznanje lahko predlagajo klubi, društva, druge športne organizacije, športnik leta, za najboljše dosežke posameznika ali ekipe, v podjetja, javni zavodi in občani Mestne občine Slovenj letu za katerega se priznanje podeljuje. Gradec. Predlog mora poleg osnovnih podatkov o kandidatu, 2. člen vsebovati podrobno utemeljitev in ustrezno dokumentacijo o Plakete podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec za opravljenem delu. vsa področja športa, in sicer: Predloge za nagrade se pošlje na naslov: – amaterskim športnim delavcem in športnim društvom Mestna občina Slovenj Gradec, Urad za šport, s pripi- za izjemno pomembno in uspešno delovanje, som “za priznanja na področju športa”, najkasneje do 15. – športnikom za izredne dosežke in afirmacijo športa v januarja vsakega leta. daljšem obdobju, – športnim vzgojiteljem in profesionalnim delavcem v 10. člen športu, za izredno uspešno delovanje in dosežke v daljšem O podelitvi plaket odloča mestni svet na predlog odbo- obdobju, ra za priznanja na področju športa. – amaterskim in profesionalnim delavcem v športu za življenjsko delo. 11. člen 3. člen O podelitvi priznanja športnik leta, odloča odbor za Mestna občina Slovenj Gradec podeli največ štiri pla- podelitev priznanj na področju športa (v nadaljevanju: odbor). kete, ena od njih je lahko za življenjsko delo. 12. člen 4. člen Odbor v sestavi predsednik in štirje člani, za mandatno Priznanje športnik leta lahko prejme: dobo štirih let, imenuje mestni svet. Odbor je sestavljen iz – najboljša moška in ženska ekipa v članski ali mladin- športnih strokovnjakov in športnih funkcionarjev, ki delujejo ski konkurenci, v Mestni občini Slovenj Gradec. – najboljša športnica in športnik v članski ali mladinski konkurenci, – najboljša ekipa šolskega športnega društva, 13. člen – najboljša perspektivna športnica in športnik v katego- Odbor odloča o podelitvi priznanj na podlagi zbranih riji do 14 let, predlogov, ki jih uredi strokovna služba Urada za šport Mest- – drugi in tretji najboljši posameznik v posameznih ka- ne občine Slovenj Gradec. tegorijah. Zapisnik vsake seje odbora mora vsebovati kraj in da- 5. člen tum seje, spisek navzočih članov, dnevni red ter obravnava- Priznanja, ki jih za športnika leta podeljuje Mestna ob- ne predloge in sklepe. čina Slovenj Gradec so naslednja: – veliki pokal in zlata značka športnika leta, 14. člen – mali pokal in zlata značka športnika leta, Odbor je sklepčen, če je na seji več kot polovica – srebrna in bronasta značka športnika leta. njegovih članov. O predlogih za podelitev plaket, sklepa odbor z večino 6. člen navzočih. Kandidati za priznanja v članski ali mladinski konkuren- O predlogih za podelitev priznanj, sklepa odbor z veči- ci morajo izpolnjevati naslednje kriterije: no vseh članov. Stran 2628 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

15. člen 2. člen Kolikor odbor smatra, da med predlaganimi kandidati Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- za posamezno priznanje, ni ustreznega kandidata, se priz- nem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 1999. nanje ne podeli. Št. 10/032-01/3-11/1999 16. člen Slovenska Bistrica, dne 4. marca 1999. Plakete in priznanja se podeljujejo vsako leto v mesecu februarju na javni prireditvi, izroči pa jih župan Mestne obči- Župan ne Slovenj Gradec. Občine Slovenska Bistrica Sklep o njihovi podelitvi se objavi v sredstvih javnega dr. Ivan Žagar l. r. obveščanja. 17. člen Sredstva za plakete in priznanja ter stroške prireditve ob podelitvi, opredeli občinski svet v svojem letnem finanč- nem načrtu. 1100. Sklep o zagotavljanju rednega vzdrževanja javnih poti na območju Občine Slovenska 18. člen Bistrica Dobitnik izgubi pravico do priznanja, s kršitvijo splošno veljavnih etičnih in moralnih norm, ali če na kakršenkoli drug Na podlagi zakona o cestah (Uradni list RS, št. 29/97) način povzroči škodo športu in družbi nasploh. in v skladu s 5. točko 27. člena odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 6/99) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 3. redni seji dne 4. 3. 1999 sprejel V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen S K L E P Za tolmačenje tega pravilnika je pristojen Urad za šport o zagotavljanju rednega vzdrževanja javnih poti Mestne občine Slovenj Gradec. na območju Občine Slovenska Bistrica

20. člen Redno vzdrževanje javnih poti zagotavljajo na svojem Pravilnik začne veljati z dnem sprejema in se objavi v območju krajevne skupnosti, razen mestnih krajevnih skup- Uradnem listu RS. nosti, ki zagotavljajo redno vzdrževanje javnih poti le na območju izven mesta Slovenska Bistrica. 21. člen Sredstva za redno vzdrževanje se zagotovijo v proraču- Za leto 1998 se objavi razpis za plakete in priznanja v nu Občine Slovenska Bistrica. mesecu marcu v sredstvih javnega obveščanja. Krajevne skupnosti izdelajo program rednega vzdrže- Predloge je potrebno posredovati najkasneje do vanja v sodelovanju s strokovno službo občinske uprave. Za 15. aprila, odbor pa mora sprejeti odločitev o dobitnikih odgovorno osebo za izvedbo programa se določi Branko plaket in priznanj do 30. aprila. Hojnik gr. inž., referent za ceste v oddelku za okolje in Javna prireditev za podelitev plaket in priznanj na po- prostor. dročju športa bo 8. maja 1999.

Župan Št. 10/032-01/3-10/1999 Mestne občine Slovenj Gradec Slovenska Bistrica, dne 4. marca 1999. Janez Komljanec l. r. Župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar l. r. SLOVENSKA BISTRICA

1099. Sklep o novi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1101. Pravilnik o merilih in pogojih za določanje Na podlagi 19. člena odloka o nadomestilu za uporabo funkcionalnih zemljišč pri že obstoječih objektih na zazidanih stavbnih zemljiščih v lasti Občine stavbnega zemljišča na območju Občine Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 3. redni seji dne 4. 3. 1999 sprejel Na podlagi 6. in 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine S K L E P Slovenska Bistrica na 3. redni seji dne 4. 3. 1999 sprejel o novi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča P R A V I L N I K 1. člen o merilih in pogojih za določanje funkcionalnih Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zemljišč pri že obstoječih objektih na zazidanih stavbnega zemljišča na območju Občine Slovenska Bistrica stavbnih zemljiščih v lasti Občine Slovenska znaša 0,27 SIT/m2. Bistrica Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2629

I. SPLOŠNE DOLOČBE III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

1. člen 6. člen S tem pravilnikom se določijo funkcionalna zemljišča Za razmerja, ki niso posebej opredeljena s tem pravilni- pri že obstoječih objektih na zazidanih stavbnih zemljiščih v kom se smiselno uporabljajo določbe iz 10. člena odloka o Občini Slovenska Bistrica. začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica 2. člen (Uradni list RS, št. 16/93). Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površi- na, ki omogoča normalno uporabo objekta vključno s po- 7. člen trebnimi manipulacijskimi površinami, površinami za parkira- Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nje in izvajanje ukrepov za zaščito okolice. nem listu RS.

Št. 10/032-01/3-9/1999 II. MERILA IN POGOJI Slovenska Bistrica, dne 4. marca 1999.

3. člen Župan Pri objektih, kjer je bilo pri izdaji gradbenega dovoljenja Občine Slovenska Bistrica funkcionalno zemljišče določeno z lokacijsko dokumentaci- dr. Ivan Žagar l. r. jo, se upošteva tako določena velikost funkcionalnega zem- ljišča. Pri objektih, ki so starejši in lokacijska dokumentacija ni bila narejena, se določi obseg funkcionalnega zemljišča SVETA ANA tako, da jih je možno glede na namembnost normalno uporabljati in vzdrževati. Pri tem je potrebno upoštevati situacijo 1102. Poslovnik Občinskega sveta občine Sveta Ana na terenu in smiselno določiti pas v širini od 0 m do največ 4 m od linije fasade objekta. Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi V primeru, da ob objektu poteka javna komunikacija (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, (cesta, pot, pločnik), je meja funkcionalnega zemljišča linija 10/98 in 74/98) in 15. člena statuta Občine Sveta Ana fasade objekta; (Uradni list RS, št. 13/99) je Občinski svet občine Sveta Kadar objekt ne stoji v strnjeni blokovni zazidavi in Ana na seji dne 6. 2. 1999 sprejel uporabljajo stanovalci dvorišča in vrtove, se naj določi obseg funkcionalnega zemljišča, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, ostalo zemljišče pa morajo stanovalci P O S L O V N I K odkupiti, kolikor lastnik zemljišča (občina) ugotovi, da na Občinskega sveta občine Sveta Ana preostalem zemljišču ni predvidena gradnja drugih objektov. Na zazidanih zemljiščih z večstanovanjskimi objekti – (blokovna gradnja), kjer ni možna določitev funkcionalnega I. SPLOŠNE DOLOČBE zemljišča pri posameznem objektu je potrebno na osnovi izdelane lokacijske dokumentacije določiti funkcionalno zem- 1. člen ljišče za vse objekte na nekem območju. Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- ga sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic Na zazidanih zemljiščih z lamelno gradnjo se funkcio- in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). nalno zemljišče ob vhodih na dvoriščni strani določi največ 4 m od roba pločnika ali ceste; na strani, kjer ni vhoda in 2. člen oken, pa je meja funkcionalnega zemljišča linija fasade objekta oziroma največ 2 m. Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih V območju tako določenih sosesk na zazidanih stavb- članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem nih zemljiščih in z določenim skupnim funkcionalnim zem- poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, ljiščem ter določenimi funkcionalnimi zemljišči k posamič- lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. nim objektom so mogoči prizidki v primeru lamelne gradnje ali pa formiranje novih parcel, kjer bo to občina posebej 3. člen določila. Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v Vse ostale površine med objekti, ki niso opredeljene slovenskem jeziku. kot funkcionalno zemljišče in ki niso predvidene za formiranje novih parcel, ostanejo v lasti občine (“javne površine“). 4. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. 4. člen Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo V primerih, kjer iz različnih razlogov funkcionalnega razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, zemljišča ni mogoče določiti, ali pa se na izdano odločbo ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim stranka v upravnem postopku pritoži, se izda začasna od- predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ločba. ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. 5. člen Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- Funkcionalno zemljišče odredi z odločbo Upravna eno- nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles dolo- ta Občine Slovenska Bistrica na osnovi tega pravilnika. ča ta poslovnik. Stran 2630 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

5. člen predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. 11. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, na- 6. člen stopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in žu- pa predsednik delovnega telesa. panu pa preneha. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- 7. člen neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občasnih delovnih telesih občinskega sveta. občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob- Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, činskega organa »OBČINSKI SVET«. preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenova- aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. ni kot predstavniki občinskega sveta. Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. 12. člen Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih občine. članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob- 8. člen čina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je članov. potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov man- III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA dat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče pred- SVETA sednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kan- 1. Splošne določbe didatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 13. člen 9. člen Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- Do potrditve mandata novemu županu vodi prvo sejo čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. sveta župan, ki ima mandat. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost ude- Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje leževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in vem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pra- vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije vice glasovanja. člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- Član občinskega sveta ima pravico: litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu od- druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih ločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občin- aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih skega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo potrditev mandatov za člane. vprašanj iz njegove pristojnosti; Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- (amandmaje) teh predlogov; na ali predstavnikov kandidatur. – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- skega sveta; 10. člen – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na pred- lovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, log mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti more- noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z bitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma zakonom svoje predstavnike. kandidatnih list. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpi- sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet som ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandi- proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. data ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. Član občinskega sveta ima pravico do povračila stro- Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o škov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije pose- in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za ne- bej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, poklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2631

14. člen občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- odloči svet z glasovanjem. nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan opravljanjem svoje funkcije. uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja seje. dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega 19. člen sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. sveta in delovnih teles, katerih član je. Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne 16. člen more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega tele- Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- sa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila ko je to mogoče. in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje svetu in njegovih delovnih telesih. občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno oprav- Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- ljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredo- Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov vati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to pose- ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, bej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu pojasnila tudi v pisni obliki. svetu njegovo razrešitev. Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz IV. DELOVNO PODROČJE SVETA njune pristojnosti. 20. člen 17. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje po- vah v okviru pravic in dolžnosti občine. bude v pisni obliki ali ustno. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna na podlagi ustave in zakona statut občine. točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprot- V. SEJE SVETA nem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- pan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 21. člen minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. Občinski svet dela in odloča na sejah. Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- Seje sveta sklicuje župan. no tistemu, na katerega je naslovljeno. Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s vezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. 22. člen Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku- gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. mentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in taj- župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko niku občine. na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere 23. člen tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic prvi naslednji redni seji. redne seje. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na 18. člen predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom sveta ali na lastno pobudo. na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi Stran 2632 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prosto- svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od ru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren pro- predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- stor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga dni pred sejo. odstrani iz prostora. Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeleži- nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, jo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne ose- za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. nost. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, poslovnikom. odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- nov občinskega sveta navzoč na seji. 24. člen Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne 2. Potek seje točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. 28. člen Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed na dnevni red seje potrebna. članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. 25. člen Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. župan. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le 29. člen točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu čeni s tem poslovnikom. zapisnika prejšnje seje. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku pripravljeni za drugo obravnavo. prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolni- začetku seje. tev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. 30. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. 26. člen Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o gega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav sedujoči). ali hitri postopek. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom 27. člen občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega Seje občinskega sveta so javne. reda svet razpravlja in glasuje. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- skega sveta. log dnevnega reda v celoti. Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo 31. člen za sejo. Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v določenem (sprejetem) vrstnem redu. gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave sejo. posameznih točk dnevnega reda. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2633

32. člen 36. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lah- Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma najprej ko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- ob petnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- ne trajajo več kot štiri ure. Predsedujoči odredi petnajst na obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delov- ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Od- nega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. mor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrst- izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski nem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posa- svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in meznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko nadaljuje drugič. sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. 37. člen Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razprav- ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi ljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napove- odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi di replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, pred- reda. sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razpra- Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet ve lahko trajajo le po tri minute. konča sejo. 33. člen Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na 3. Vzdrževanje reda na seji dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je pred- sedujoči pozval. 38. člen Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odgovorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v vzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odlo- besedo le predsedujoči. či svet brez razprave. 39. člen 34. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- naslednje ukrepe: nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo – opomin, takoj, ko jo zahteva. – odvzem besede, Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- – odstranitev s seje ali z dela seje. nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. 40. člen Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se ali če na kak drug način krši red na seji. mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim več kot pet minut. govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe 35. člen tega poslovnika. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- sveta. ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zapustiti prostor, v katerem je seja. zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči 41. člen določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih prime- red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- rih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ten potek seje. ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da seje, predsedujoči sejo konča. se odstranijo vsi poslušalci. Stran 2634 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

42. člen Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na na seji sveta, jo prekine. prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in 4. Odločanje praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa 43. člen na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina besedo “PROTI”. vseh članov sveta. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem oziroma prekinitvi. redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandi- občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). data, za katerega se želi glasovati in največ toliko zapored- Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska nih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj glasovnici treba imenovati. dve tretjini vseh članov občinskega sveta. Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 44. člen Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- 50. člen zočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Pred- Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- lagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov vanja. izrekla “ZA” njen sprejem. Ugotovitev izida glasovanja obsega: 45. člen – število razdeljenih glasovnic, Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. – število oddanih glasovnic, S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene – število neveljavnih glasovnic, pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena – število veljavnih glasovnic, četrtina vseh članov sveta. – število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil 46. člen posamezni kandidat, Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano katerem se odloča. večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, tih pa katerih kandidat je imenovan. razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči takoj trajati največ dve minuti. po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 51. člen 47. člen Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo nje ponovi. “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasova- 48. člen nja, ali na predlog predsedujočega. Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet 5. Zapisnik seje občinskega sveta tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četr- tine vseh članov sveta. 52. člen Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abe- O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. cednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM«. pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. 49. člen Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je Tajno se glasuje z glasovnicami. bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komi- Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. sija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opra- sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. vila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravi- članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga co podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb uporablja občinski svet. Pred začetkom glasovanja določi odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v predsedujoči čas glasovanja. zapisnik ustrezne spremembe. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2635

Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je 7. Delovna telesa občinskega sveta sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. 57. člen Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sred- Občinski svet lahko ustanovi stalne ali občasne komisi- stev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na je in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziro- občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v ma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnava- občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo jo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občin- občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. skemu svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo 53. člen občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove Potek seje občinskega sveta se snema na magneto- pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- fonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. seja je bila snemana. Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in 58. člen drugim gradivom s seje. Stalni delovni telesi občinskega sveta, ustanovljeni s Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je statutom občine sta: za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico posluša- ti magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske – Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- uprave. vanja, Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del po- – Statutarno pravna komisija. snetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži 59. člen pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, ugotovi, da so razlogi utemeljeni. volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 54. člen ima tri člane. Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. opravlja zlasti naslednje naloge: Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in nje- telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje govih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. občinski svet, O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradi- – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma va izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. pristojnosti občinskega sveta, – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- 55. člen zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševa- – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski nja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podla- svet. gi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se bilo vpogledano. konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- loči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občin- skega sveta. 60. člen Statutarno pravna komisija občinskega sveta ima tri člane. 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- za svet ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v 56. člen obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi. ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki po- skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. maga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občinski upravi določeno posebno delovno mesto. občine. Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, skega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vode- če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno nje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. Stran 2636 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

61. člen VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA Občinski svet lahko ustanovi tudi druga stalna delovna telesa z odlokom, v katerem se uredi njihova organizacija 1. Splošne določbe delovno področje in določijo naloge. 68. člen 62. člen Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- zakonom in statutom naslednje akte: pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – poslovnik o delu občinskega sveta, članov ter opravi imenovanje. – proračun občine in zaključni račun, – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- 63. člen bene akte, – odloke, Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- – odredbe, log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – pravilnike, izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih – navodila, občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. – sklepe. Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svo- Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- jih članov. čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- Prvo sejo odbora skliče župan. šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- statutom občine. ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom občinski upravi. in statutom občine.

64. člen 69. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ga člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za man- jih predlaga župan. datna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- seje občinskega sveta. činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- 65. člen čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprej- Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. me občinski svet na predlog župana. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva njihova sestava in naloge. od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

66. člen 70. člen Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- arhivu občinske uprave. činskem svetu. Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih 2. Postopek za sprejem odloka zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. 71. člen Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- besedilo členov in obrazložitev. ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina nje- posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. govih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sve- člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odlo- ta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu čitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzo- ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je poob- čih članov. laščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). Glasovanje v delovnem telesu je javno. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila 72. člen tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- val v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. 67. člen Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- loka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagani delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in telj. drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, 73. člen podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka obravnavano problematiko. članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2637 odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v na kateri bo obravnavan predlog odloka. novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, obravnavah. katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splo- 74. člen šnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlaga- V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- telj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predla- gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter gatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se pred- temeljnih rešitvah predloga odloka. log ne obravnava. Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih 3. Hitri postopek za sprejem odlokov članov občinskega sveta. Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka 80. člen dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi 75. člen obvezne razlage določb splošnih aktov občine. V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet predloga odloka na isti seji. konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, gla- Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje suje o predlogu odloka v celoti. na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči gatelj odloka. občinski svet. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje od- navi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme loka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. va predloga odloka združita. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za 76. člen posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam 81. člen predlagatelj odloka. Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- Amandma mora biti predložen članom občinskega sve- lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali ta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, drugih aktov, ki se sprejemajo po dvo faznem postopku, če določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravna- gre za: van predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali – za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. vih posameznih določb v skladu z zakonom, Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, ni predlagatelj odloka. drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca občinskega sveta, obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- umakniti. mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k 77. člen členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti članov. sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- O vsakem amandmaju se glasuje posebej. nov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega 78. člen sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po odloka. vložitvi predloga. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. 82. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- 79. člen ljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere aktih občine. tako določi občinski svet. Stran 2638 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

5. Postopek za sprejem proračuna najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obraz- loži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej 83. člen o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in amandmajih. izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. 90. člen Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugo- se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni tovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede proračun. prihodkov in odhodkov. Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v 84. člen celoti. Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 91. člen 1. decembra tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, predloži župan občinskemu svetu proračun najkasneje v v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum enem mesecu po začetku mandata. naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokov- Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine na služba pripravi predlog uskladitve. tudi izhodišča za sestavo proračuna. Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem čla- ga župan obrazloži. nom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog pro- 92. člen računa občine. Predstavitev ni časovno omejena. O pred- Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v stavitvi ni razprave. katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem 85. člen odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri po- Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od stopek za sprejem odloka. vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave poja- 93. člen snijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splo- Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna šno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v občine. desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po člena. določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna obči- proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in ne, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati med proračunskimi prihodki in izdatki. določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine. 6. Postopek za sprejem obvezne razlage 86. člen 94. člen V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo žu- Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahte- panu pisne pripombe in predloge. vo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. in izdatki. Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih 87. člen teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog občinskemu svetu v postopek. proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku. 88. člen Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinske- 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila ga sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. 95. člen Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o rav- binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in novesju med proračunskimi prejemki in izdatki. nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem 89. člen besedilu kot nov splošni akt. Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razprav- Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki lja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2639

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. 96. člen Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki 3. Postopek za razrešitev jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. 102. člen Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. 97. člen Postopek za razrešitev se začne na predlog predlaga- Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se teljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je so glasovali. določeno za njihovo imenovanje. 98. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi teles in drugih organov ter funkcionarjev občine potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri 103. člen prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glaso- Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo vanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi od- drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponov- stopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno no glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo- preneha mandat. či z žrebom. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti redu prve črke njihovih priimkov. dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- imenovanja. vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi od- pri prvem glasovanju. stopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev 99. člen prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi novega kandidata. pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM

1. Imenovanje članov delovnih teles 104. člen občinskega sveta Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi 100. člen njegove seje. Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpra- usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za šanja, volitve in imenovanja. medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svo- Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, jih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za spora- se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta zumno razreševanje nastalih problemov. način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem seji sveta. redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje drugih aktov sodelovali. ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo- čih članov delovnega telesa. 105. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. 2. Imenovanje podžupana Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalo- 101. člen gah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej nov občinskega sveta. obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi neizvršitev sklepa. javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu o imenovanju. predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. Stran 2640 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov 110. člen sveta. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne določbe poslovnika. IX. JAVNOST DELA Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno- pravna komisija. 106. člen Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči javno. svet. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o spre- XII. KONČNA DOLOČBA jetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na 111. člen druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva Uradnem listu RS. javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. Št. 01503-1/99 Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno Sveta Ana, dne 6. februarja 1999. obvestilo za javnost. Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objav- Župan ljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in Občine Sveta Ana odločitev sveta in drugih organov občine. Bogomir Ruhitel l. r. 107. člen Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. ŠALOVCI Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in 1103. Odlok o občinskih upravnih taksah v Občini poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o Šalovci delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in Na podlagi 1., 3. in 4. člena zakona o upravnih taksah delovnih teles, ki so zaupne narave. (Uradni list RS, št. 18/90, 20/91-I in 12/92), 29. in 65. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 33/95) ter 16. člena statuta Občine Šalovci (Uradni list RS, X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU št. 13/99) je Občinski svet občine Šalovci na 4. seji dne 25. 2. 1999 sprejel 108. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je O D L O K delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopa- o občinskih upravnih taksah v Občini Šalovci nja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- I. TEMELJNE DOLOČBE cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če 1. člen je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela S tem odlokom se v Občini Šalovci določi obveznost občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi plačevanja občinskih upravnih taks, taksne zavezance, viši- občinski svet, ko se sestane. na in način plačila taks. Višina občinskih upravnih taks (v nadaljevanju: taksa) je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 2. člen Plačilo taks je predpisano za vloge, potrdila, odločbe, 109. člen pritožbe ter druge spise in dejanja pri organih Občine Šalov- Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- ci. Takse se sme zaračunati samo za spise in dejanja, ki so rabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlo- opredeljena v taksni tarifi tega odloka. kov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z 3. člen dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. V odločbi ali listini, za katero je bila plačana taksa, je treba navesti, da je bila taksa plačana, v kakšnem znesku in po kateri tarifni številki. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2641

II. TAKSNI ZAVEZANCI 12. člen Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen žu- 4. člen pan Občine Šalovci. Zavezanci za plačilo takse so fizične in pravne osebe, ki s svojimi vlogami sprožijo postopek oziroma na katerih 13. člen zahtevo se opravijo dejanja, predvidena v taksni tarifi. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajša- listu RS. ve, ki jih določa zakon o upravnih taksah. Št. 062-02-13/99 Šalovci, dne 25. februarja 1999. III. TAKSNA OBVEZNOST Župan 5. člen Občine Šalovci Takse se plačujejo takrat, ko nastane taksna obvez- Aleksander Abraham l. r. nost. Če ni v taksni tarifi drugače predpisano, nastane taksna obveznost: TAKSNA TARIFA – za vloge – takrat, ko se izročijo, če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi; I. VLOGE Taksa v točkah – za odločbe, dovoljenja in druge listine – takrat, ko se Tarifa št. 1 vloži zahteva naj se izdajo; Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve – za upravna dejanja – takrat, ko se vloži zahteva naj se in druge vloge, če ni v tej tarifi predpisana kakšna opravijo. druga taksa 10 Opomba: Taksa se ne plača za poznejše vloge, 6. člen ki se navezujejo na že vloženo vlogo. Vloge ali zahtevki, za katere ni bila plačana taksa, ne smejo biti sprejeti naravnost od stranke. Tarifa št. 2 Če prispe vloga po pošti, se pošlje taksnemu zavezan- Za vlogo, s katero stranka zaprosi za koncesijo 120 cu pismeni opomin, naj v desetih dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin. Tarifa št. 3 Pristojni organ vzame v postopek tudi vlogo, za katero Za vloge o odkupu, menjavi, prenosu ali najemu ni bila plačana taksa ali je bila plačana v premajhnem zne- družbene lastnine v splošni rabi in za vloge o sku, vendar odločbe oziroma drugega akta ne vroči stranki, odkupu, menjavi, prenosu ali najemu nepremičnin preden ta ne plača takse po opominu. družbene lastnine z imetnikom pravice uporabe oziroma lastninske pravice 100 7. člen Kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati, ali je Tarifa št. 4 plačal večjo takso kot je predpisana, ima pravico do vračila Za vlogo o izdaji mnenja o podaljšanju obratovalnega preveč plačane takse. časa za gostinske dejavnosti 20

8. člen Tarifa št. 5 Tuji državljani imajo pod pogojem vzajemnosti enake Za vlogo o izdaji soglasja za prireditve 20 pravice in obveznosti, kot jih imajo slovenski državljani. Tarifa št. 6 Za vloge za izdajo drugih mnenj in soglasij 20 IV. DOLOČITEV IN NAČIN PLAČILA TAKS Tarifa št. 7 Za pritožbo zoper odločbo ali sklep, 9. člen izdan v upravni zadevi 20 Takse se plačujejo v gotovini. Taksnemu zavezancu se o tem izda potrdilo. II. POTRDILA, OGLEDI Tarifa št. 8 10. člen Za potrdila, izdana na podlagi uradnih evidenc, Taksne obveznosti so določene v točkah. Vrednost če ni drugače določeno 20 točke z dnem uveljavitve tega odloka znaša 15 SIT in se tekoče usklajuje z višino vrednosti točke, določene za re- Tarifa št. 9 publiške upravne takse po zakonu o upravnih taksah, ki jo Za potrdila, izdana na podlagi posebnega objavlja Vlada RS, v Uradnem listu RS. ugotovitvenega postopka 20 Pri odmeri takse se vzame kot osnova za izračun vrednost točke, ki velja na dan nastanka obveznosti. Tarifa št. 10 Za izdajo potrdila o vrsti rabe zemljišč po veljavnem družbenem planu in prostorskih izvedbenih aktih občine 20 V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Tarifa št. 11 11. člen Za ogled na terenu ob postopkih pri posegih v prostor 100 Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določila zakona o upravnih Tarifa št. 12 taksah. Za vsa potrdila, za katera ni predpisana posebna taksa 20 Stran 2642 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

I. VLOGE Taksa v točkah III. ODLOČBE Tarifa št. 13 Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa 20 IV. PREPISI FOTOKOPIJE Tarifa št. 14 Za prepis, fotokopijo uradnih aktov ali listin: – za vsako prvo kopijo strani izvirnika (A4 format) 1,5 – za vsako naslednjo kopijo strani izvirnika (A4 format) 1 V. OPOMIN Tarifa št. 15 Za opomin za plačilo takse od zneska neplačane takse – do 75 točk 15 – nad 75 točk 20

1. člen S tem sklepom se v Občini Škofja Loka določijo športni ŠKOFJA LOKA objekti občinskega pomena. Nepremičnine, ki so zemljišča in športni objekti in so 1104. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega bili na dan uveljavitve zakona o športu, to je 4. 4. 1999, pomena družbena lastnina ali last razvojnih skladov, postanejo z dnem uveljavitve tega sklepa lastnina Občine Škofja Loka. Na podlagi 64. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni Kot lastnina Občine Škofja Loka se na področju športa list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet občine Škofja določi tudi infrastruktura in oprema zemljišč in športnih ob- Loka na 3. redni seji dne 25. 3. 1999 sprejel jektov ob pogojih, ki veljajo za nepremičnine, h katerim pripadajo in spadajo med objekte iz drugega odstavka tega S K L E P člena. o določitvi športnih objektov občinskega 2. člen pomena Športni objekti občinskega pomena po tem sklepu so:

Objekt Parc. št. Vl. št. K. o. V lastništvu Igrišče Puštal 12/10, Splošno ljudsko premoženje – upravni org. s pokritimi objekti 29/3, 354 Puštal Partizan – telovadno društvo Škofja Loka in napravami 12/I Smučišče Stari vrh z napravami in objekti Lenart žičnic – 15% oziroma 15/100 Balinišče Trata 94, 583 Stari dvor Družbena lastnina – imetnik pravice 96/1 uporabe KS Trata Igrišča Poden 629/13 1099 Stara Loka Družbena lastnina – imetnik pravice uporabe KS Škofja Loka Športna dvorana Poden 629/8 1099 Stara Loka Družbena lastnina – imetnik pravice uporabe KS Škofja Loka

3. člen obveščeni o posledicah in pravicah iz tega sklepa in zakona. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Škofji Loki se za Po preteku rokov in pogojev iz 64. člena zakona o športu bo nepremičnine iz 2. člena tega sklepa zaznamuje vrstni red Občina Škofja Loka vknjižila lastninsko pravico na športnih za prenos lastninske pravice. objektih. 4. člen 6. člen Društva, druge fizične ali pravne osebe lahko uveljavlja- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- jo lastninsko pravico na objektu iz drugega člena tega skle- nem listu RS. pa, s priglasitvijo na župana Občine Škofja Loka, najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega sklepa. Št. 621-1/98 Škofja Loka, dne 25. marca 1999. 5. člen Društva, ki s športnimi objekti iz 2. člena tega sklepa Župan upravljajo, oziroma pravne osebe, ki v imenu društev in za Občine Škofja Loka nje upravljajo s temi objekti, bodo s posamičnim aktom Igor Draksler l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2643

1105. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in 1. člen dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za Na območju Krajevne skupnosti Čatež se po odločitvi ureditveno območje P1/1 (Jelovica, Lio, Loka, krajanov na referendumu, dne 21. 3. 1999 uvede krajevni Peks) v Škofji Loki samoprispevek za območje Krajevne skupnosti Čatež za obdobje 5 let, in sicer od 1. 4. 1999 do 31. 3. 2004. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 2. člen 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 7/93, 29/95 in 44/97) in 18. in 86. člena statuta Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila: Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski – za obnovo ograje pokopališča, svet občine Škofja Loka na 3. seji dne 25. 3. 1999 sprejel – za odkup zemljišča za izgradnjo mrliške vežice, – za izgradnjo mrliške vežice, S K L E P – za preplastitev lokalnih in krajevnih cest, o javni razgrnitvi osnutka sprememb in – za sofinanciranje izgradnje sejne sobe v gasilskem dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za domu na Čatežu za skupne potrebe v KS, ureditveno območje P1/1 (Jelovica, Lio, Loka, – za redno poslovanje KS. Peks) v Škofji Loki 3. člen 1 Zavezanci plačila samoprispevka so krajani, ki stalno Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev pro- prebivajo na območju KS Čatež, in sicer: storskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka za uredi- – vsi zaposleni krajani po stopnji 2% od neto plač, tveno območje P1/1 (Jelovica, Lio, Loka, Peks) v Škofji – krajani, ki prejemajo pokojnino po stopnji 2%, Loki. – krajani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali po- 2 klicno dejavnost, po stopnji 2% mesečno od neto prejem- Dokumentacija bo javno razgrnjena v pritličju Občine kov, Škofja Loka, Mestni trg 15. Javna razgrnitev bo trajala od – krajani, ki prejemajo nadomestila in plačila za pogod- 29. 3. 1999 do 28. 4. 1999. bena dela, po stopnji 2% od neto prejemkov, 3 – krajani, katerim se davek odmerja od dopolnilne dejavnosti po stopnji 2% od neto prejemkov, V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne ose- – krajani, ki dosegajo dohodke za priložnostno oprav- be, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Občini ljanje storitev, po stopnji 2% od neto prejemkov, Škofja Loka. – krajani, ki so zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 5% od letnega KD negozdnih in gozdnih 4 površin. V času javne razgrnitve 15. 4. 1999 bo ob 18. uri izvedena javna obravnava v veliki sejni sobi Občine Škofja 4. člen Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Plačila krajevnega samoprispevka so oproščeni zave- 5 zanci, ki jih določa zakon o samoprispevku. Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in Gorenjskem glasu. 5. člen Zavezancem samoprispevka se zneski krajevnega sa- Št. 352-2/93 moprispevka odštevajo od osnove za dohodnino (7. člen Škofja Loka, dne 26. marca 1999. zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 in 7/95). Župan Občine Škofja Loka 6. člen Igor Draksler l. r. Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač, nadomestil in pokojnin. Kmetom in obrtnikom bo obračunavala in odtegovala samoprispevek RUJP, izpostava Trebnje. TREBNJE Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samoprispevka se krajevni skupnosti dostavi seznam zavezancev, za katere 1106. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na se nakazuje samoprispevek na naslov: KS Čatež, 8212Veli- območju Krajevne skupnosti Čatež ka Loka.

Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni 7. člen list SRS, št. 35/85), 47.b člena zakona o lokalni samoupra- Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samo- vi (Uradni list RS, št. 72/93, 54/94, 14/95, 26/97, 70/97, prispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po pred- 10/98 in 74/98) ter skladno s statutom Krajevne skupnosti pisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. Čatež je Svet krajevne skupnosti Čatež dne 27. 3. 1999 sprejel 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka S K L E P kontrolira Agencija za plačilni promet, nadziranje in informi- o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju ranje RS ter RUJP, izpostava Trebnje, v okviru svojih pristoj- Krajevne skupnosti Čatež nosti. Stran 2644 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

9. člen TIŠINA Sredstva krajevnega samoprispevka se nakazujejo in zbirajo na žiro računu KS Čatež, št. 52120-645-52011. 1108. Statut Občine Tišina

10. člen Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi S sredstvi samoprispevka bo upravljal Svet krajevne (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, skupnosti Čatež, ki je odgovoren za pravilno in namensko 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Tišina na 4. redni uporabo sredstev. seji 19. 3. 1999 sprejel Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih enkrat letno poročati na zboru krajanov. S T A T U T Občine Tišina 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS ter na krajevno običajen način, veljati pa začne 1. 4. 1999. I. SPLOŠNE DOLOČBE

Čatež, dne 27. marca 1999. 1. člen Občina Tišina je samoupravna lokalna skupnost usta- Predsednik novljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Borejci, Sveta KS Čatež Gederovci, Gradišče, Krajna, Murski Črnci, Murski Petrov- Ivan Zajc l. r. ci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci, Tišina, Tropovci in Vanča vas. Sedež občine je na Tišini 4. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- 1107. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Čatež o izidu glasovanja na referendumu dne Občino predstavlja in zastopa župan. 21. marca 1999, za uvedbo krajevnega Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Čatež zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. P O R O Č I L O volilne komisije Krajevne skupnosti Čatež o izidu 2. člen glasovanja na referendumu dne 21. marca 1999, Na območju Občine Tišina so ustanovljeni ožji deli za uvedbo krajevnega samoprispevka za občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status območje Krajevne skupnosti Čatež ožjih delov občine Tišina so določeni s tem statutom in odlokom občine. Na območju Krajevne skupnosti Čatež so bili na refe- Imena in območja ožjih delov občine so: rendumu dne 21. marca 1999, ki je bil razpisan s sklepom Krajevna skupnost Gederovci z naselji: Gederovci, Kraj- o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na, Murski Petrovci in Sodišinci. Krajevna skupnost Tišina z naselji: Borejci, Gradišče, za območje Krajevne skupnosti Čatež (Uradni list RS, št. Murski Črnci, Petanjci, Rankovci, Tišina, Tropovci in Vanča 12/99), ugotovljen naslednji izid glasovanja: vas. 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 374 volivcev; 3. člen 2. na referendumu je glasovalo 290 volivcev ali 77,6%; Občina Tišina (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru 3. ZA uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve 198 volivcev ali 52,9%; lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglas- 4. PROTI uvedbi krajevnega samoprispevka je glaso- ju nanjo prenesene z zakonom. valo 87 volivcev ali 23,3%; 5. neveljavnih je bilo 5 glasovnic ali 1,4%. 4. člen Na podlagi izida glasovanja, skladno z zakonom o refe- Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- rendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, šče, so občani. 57/96) volilna komisija ugotavlja, da je bil izglasovan pred- Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih log za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupno- občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne sti Čatež, ker se je “ZA” izreklo 198 volivcev ali 52,9% pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v volivcev vpisanih v volilni imenik. drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev Na podlagi izida glasovanja Svet krajevne skupnosti tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Čatež sprejme ustrezen sklep o uvedbi krajevnega samo- Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- prispevka v Krajevni skupnosti Čatež. mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in Čatež, dne 21. marca 1999. drugih nepremičnin na območju občine.

Predsednica 5. člen Krajevne volilne komisije Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- KS Čatež sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in Mija Benedičič l. r. državo. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2645

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, sanem v zakonu. – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- nosti. mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- občanov. voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe – ustanavlja lokalne javne službe, za opravljanje skupnih zadev. – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, 6. člen – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, Občina Tišina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, oblika, vsebina in uporaba se določi z občinskim odlokom. – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v komunalne objekte in naprave, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Tišina, v – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi spodnji polovici notranjega kroga pa naziv organa občine. V zemljišči. sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in pečata občine določi župan s svojim aktom. zdravstveno dejavnost tako, da: Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, II. NALOGE OBČINE – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- tvenim zavodom, 7. člen – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- zlasti pa: membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena prebivalcev. tako, da: 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- – sprejema statut in druge splošne akte občine, ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno – sprejema proračun in zaključni račun občine, ogrožene, invalide in ostarele tako, da: – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske – spremlja stanje na tem področju, akte, – pristojnim organom in institucijam predlaga določene – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. ukrepe na tem področju, 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- in drugimi pristojnimi organi in institucijami. ženjem, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za in premičnin, kulturno dediščino na svojem območju, – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje – zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, vrednost svojega premoženja. – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- ko, da: sti občine. – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja jejo razvoj gospodarstva v občini, druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi razvoj, predpisi s področja varstva okolja, – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo razreševanju gospodarskih problemov, okolja, – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje raz- – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- voj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. tavlja varstvo okolja, 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: vešča o ugotovljenih nepravilnostih, – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. jektov, 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- – lokalne javne ceste in druge javne poti, gram občine, – površine za pešce in kolesarje, – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, dročju občine, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- površine ter ni ter se vključuje v stanovanjski trg, – ureja promet v občini. Stran 2646 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. merili in normativi: Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in – organizira reševalno pomoč v požarih, naloge določa zakon. – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma nje za primere elementarnih in drugih nesreč, članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in iz- tem statutom. vajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- ski funkcionarji. nih in drugih naravnih nesreč, – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in 11. člen štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, Občina ima občinsko upravo kot organ, ki v skladu z – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na 12. Ureja javni red v občini tako, da: prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinske- – sprejema ustrezne splošne akte, ga redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. katerimi se kršijo predpisi občine, Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- – organizira občinsko redarstvo, ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz 12. člen svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je 8. člen sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: 13. člen – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih Delo organov občine je javno. predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o pristojnosti, delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in pred- potrebe občine, stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah ob- – določanje namembnosti urbanega prostora, činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- so podlaga za odločanje občinskih organov. gojev za njihovo uporabo, Splošni akti se objavljajo v Uradnem listu Republike – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, Slovenije in glasilu občine. – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, – mrliško ogledno službo in pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- 9. člen roma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične ta statut in poslovnik občinskega sveta. in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- statističnih in evidenčnih podatkov. gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki če izkažejo pravni interes. imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- 2. Občinski svet nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- moženja v občini. 14. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. III. ORGANI OBČINE Občinski svet šteje 14 članov. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat 1. Skupne določbe članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- 10. člen ljenega občinskega sveta. Organi občine so: Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je – občinski svet, potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- – župan in ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 – nadzorni odbor občine. dneh po izvolitvi. Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2647 zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- govega delovanja v vojni, skega sveta. – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot 15. člen javna služba, Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne vanjem v skladu z zakonom. enote, Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. – odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta statut. v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. 17. člen 16. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge klicno. splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- občine, ča zakon. – sprejema občinski proračun in zaključni račun, Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- organizacijo in delovno področje, pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za opravlja funkcije člana občinskega sveta. izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s podjetjih, funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad drug občinski organ, zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- organov občine. ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- 18. člen tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje narja, župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni nega odbora, podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo skega sveta, vodi najstarejši član občinskega sveta. – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- opravljanju funkcije podžupana, cati najmanj štirikrat letno. – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva tem ni pooblaščen župan, najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za – razpisuje referendum, sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- nih teles, ki jih imenuje občinski svet, laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lokalnih javnih služb, lahko dopolni še z novimi točkami. – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, 19. člen – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o ne- Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- združljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnost- ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega jo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi uprava. zakona, – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred 20. člen naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- Občinski svet dela in odloča na sejah. ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- pred požari, nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in Stran 2648 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine Odbori in komisije občinskega sveta določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega 23. člen sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je volitve in imenovanja. določeno v poslovniku občinskega sveta. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organi- začetku seje. zacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o usta- točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavlja- novitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov jo člani sveta. določi občinski svet tudi njegove naloge. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- nu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nad- 24. člen zornega odbora občine, tajniku občine in predsedniku kra- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja jevne skupnosti. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih javna občila. članov. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se opravlja zlasti naslednje naloge: dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vpra- – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna šanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vpra- telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje šanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. občinski svet, – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma 21. člen predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki gačno večino. urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom svet. ali če tako sklene občinski svet. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih 25. člen organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se Občinski svet ima naslednja stalna ali občasna delovna določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dve- telesa. tretjinsko večino navzočih članov. Odbori: Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- – odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih ska uprava. dejavnosti, Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- – odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe, skega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat – odbor za okolje, prostorsko planiranje in gospodarje- letno. nje z nepremičninami. Komisije: 22. člen – komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: vanja, – statutarnapravna komisija, – če izgubi volilno pravico, – komisija za priznanja in nagrade, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – komisija za pritožbe. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno Odbori štejejo sedem članov, komisije pa pet članov. kazen zapora, daljšo od šest mesecev, Število članov posameznega delovnega telesa občinskega – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občin- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- skega sveta. skega sveta, Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, članov ter opravi imenovanje. – če odstopi. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- 26. člen ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega datna vprašanja, volitve in imenovanja. člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z činskega sveta kot predsednik. dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- nastali razlogi za prenehanje mandata. ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po občinski upravi. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. 27. člen Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2649 sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in 31. člen dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- čemer mora navesti razloge za zadržanje. na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. 28. člen Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sve- svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri ta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- čemer mora navesti razloge za zadržanje. skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, 3. Župan lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki 29. člen je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se take odločitve. opravijo v skladu z zakonom. 32. člen Mandatna doba župana traja štiri leta. Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na drugimi nesrečami in svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi – uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o posledic naravnih in drugih nesreč, morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. poverjenike za civilno zaščito, Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko – sprejme načrt zaščite in reševanja, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je – vodi zaščito, reševanje in pomoč, župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki 30. člen morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, Župan predstavlja in zastopa občino. – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v Poleg tega župan predvsem: naravnem okolju na območju občine, – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- čine in zaključni račun, činski svet ne more sestati, – proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občin- – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- skega sveta, ženih in prizadetih prebivalcev, – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- proračuna, rialno dolžnost. – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, 33. člen – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem nja, obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se – odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja do občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- 1.000.000, ostalo po sklepu občinskega sveta, me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. aktov občine, – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- 34. člen čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposle- na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imeno- nih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te vanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru naloge, predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- župana v času od sprejema sklepa o predčasnem preneha- ganov občinske uprave in nju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve nove- – organov skupne občinske uprave, ga župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. nov skupne občinske uprave, Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga statut. župan pooblasti. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja Stran 2650 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste nalo- Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po ge, za katere ga župan pooblasti. drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, občinskega sveta. da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. 4. Nadzorni odbor

35. člen 38. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član porabe v občini. občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje najstarejši član občinskega sveta. pristojnosti: V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem tekoče naloge iz pristojnosti župana. občine, 36. člen – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne orga- čunskih sredstev. ne občine. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- činske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, meznih zadev iz svoje pristojnosti. javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov 37. člen sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z ob- Županu in podžupanu preneha mandat: činskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter oce- – če izgubi volilno pravico, njuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, sredstev. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno 39. člen kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbo- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ra imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področ- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali ja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga podžupana, občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in – če odstopi, imenovanja. – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet skega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov obči- na predlog župana razreši. ne, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslo- Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je vodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih razrešitve. sredstev. Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- odbora. šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati 40. člen predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga seji navzočih večina članov. komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. nika nadzornega odbora. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po njegove seje. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat nega odbora, z večino glasov navzočih članov. več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- še občinska volilna komisija nadomestne volitve. 41. člen Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov občine, šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, pred- kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev loga proračuna in finančnih načrtov ožjih delov občine, jav- mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- nih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj vajo določbe zakona. polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2651 premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti odbor občinski svet in župana. nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- ga občinski svet ali župan. bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

42. člen 45. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- vornimi osebami). grama nadzora. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- 46. člen ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član odbor s poslovnikom. nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je Občinska uprava zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- 47. člen bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana Notranjo organizacijo in delovno področje občinske oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje župan. nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- 48. člen vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. organov skupne občinske uprave. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- 49. člen nistrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- upravnih stvareh v upravnem postopku. tve posredovati pristojnemu organu pregona. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- posamezne primere z zakonom drugače določeno. ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske predloge nadzornega odbora. uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 43. člen Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- 50. člen ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- drugače določeno. zorni odbor. 51. člen 44. člen Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- strank. tranje zadeve. Stran 2652 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

52. člen Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje občanov ožjega dela občine ali 5 odstotkov volivcev s tega teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in oprav- območja po postopku in na način, ki je določen s tem ljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v uprav- statutom. nem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njiho- lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi vo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za 53. člen območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti 59. člen občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih za- dopusten upravni spor. dev v občini, in sicer: O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, programov občine na področju javne infrastrukture na svo- odloča državni organ, določen z zakonom. jem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in 54. člen sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zapo- – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- slenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru do in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. javnih služb, O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. nalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (oc- 6. Zastopanje občine vetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo 55. člen – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- Pred sodiščem in drugimi državnimi organi zastopa metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje občino, občinske organe in ožje dele občine župan, ki lahko hitrosti ipd.), pooblasti odvetnika ali delavca občinske uprave oziroma – predlagajo programe javnih del, drugo osebo, ki jo je mogoče določiti za pooblaščenega – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- zastopnika v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja. storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- močje njihove skupnosti, 7. Drugi organi občine – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu or- 56. člen ganu občine, – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj več- jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih či župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in 57. člen varstva okolja, Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in dru- izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih prireditev, gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem načrti. obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reše- delo odgovorni županu. vanja, – dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na IV. OŽJI DELI OBČINE uporabo za opravljanje njihovih nalog. 58. člen 60. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti ob- nov na območju posameznih vasi so v občini kot ožji deli čine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Kra- občine ustanovljene krajevne skupnosti: jevne skupnosti Občine Tišina praviloma samostojno: Krajevna skupnost Tišina z vaškimi skupnostmi: Borej- – skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo po- ci, Gradišče, Murski Črnci, Petanjci, Rankovci, Tišina, Tro- grebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom povci, Vanča vas in romska skupnost vanča vas - Borejci. občine ni drugače določeno, Krajevna skupnost Gederovci z vaškimi skupnostmi: – skrbijo za pluženje in odvoz snega na javnih poteh, Gederovci, Krajna, Murski Petrovci in Sodišinci. – skrbijo za vzdrževanje javnih poti, Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funk- – skrbijo za vaške vodovode, cionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in – v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v pravnem smislu. zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2653

– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne občine, ki jim je dano v uporabo, skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. – pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti naj- razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, manj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to – pospešujejo kulturne, športne in druge društvene potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno upo- prireditvah, kadar je organizator občina. rablja poslovnik občinskega sveta. Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom in poslovnikom KS. 64. člen Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu 61. člen s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebival- statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. stvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in dru- prometu v svojem imenu in za svoj račun. gih splošnih aktov občine, Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsi- Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne diarno. skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti. so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, katerih zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače vrednost presega 200.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem določeno. soglasju župana. Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za 62. člen sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo do- Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s ločbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Na- Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpo- čin izvolitve članov sveta določa zakon. laganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so ve- Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. ljavne, ko da nanje soglasje občinski svet. Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skup- občinska uprava. nosti. Svet krajevne skupnosti Gederovci šteje osem članov, 65. člen in sicer iz vsakega naselja dva člana. Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog Svet krajevne skupnosti Tišina šteje devet članov, in ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan sicer iz vsakega naselja po en član in en član romske skup- oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot nosti Borejci-Vanča vas. svoj posvetovalni organ. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. 66. člen Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v se zagotovijo sredstva v proračunu občine. občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sreds- smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sve- tva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, ta ožjega dela občine. zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pri- Funkcija člana sveta je častna. dobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. 63. člen Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebu- Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najka- jejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti zagotovi, in sneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. z njimi upravlja občina. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika in potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja ob- podpredsednika ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. činska uprava. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta 67. člen ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skup- Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestav- nosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti ljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospo- 200.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. dariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem Svet KS izvoli predsednika in podpredsednika. Pod- skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja- predsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja nalo- jo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega ge, ki mu jih določi svet KS. statuta. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odloči- Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji prene- tve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino ha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in ob- glasov navzočih članov. veznosti na občino. Stran 2654 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

68. člen – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripra- Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinske- vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ga proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih ter varovanja življenjskega okolja, oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, od premoženja ožjega dela občine. kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja kra- odpadkov in nevarnih stvari, jevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti za- statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako jeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto sklene občinski svet ali župan. oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Fi- Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora nančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način odgovoren svet krajevne skupnosti in predsednik sveta. in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne 72. člen porabe in določbe odloka o proračunu občine. Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. opravlja nadzorni odbor občine. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta, sveta krajevne skupnosti ali pred- 69. člen sednika vaške skupnosti. Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov skupnosti in razpiše predčasne volitve: volivcev v tej skupnosti. – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statuti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. tom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- predpisi in splošnimi akti občine, prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum – če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodelje- Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- na iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. teve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvi- Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine jo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu vo- krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne livcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje 73. člen nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI predlog dnevnega reda. ODLOČANJU V OBČINI Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- jen način. 70. člen 74. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odloča- Zbor občanov občine vodi župan ali od njega poobla- nju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. ščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. 1. Zbor občanov Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje 71. člen najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero Občani na zboru občanov: je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zboru. zvezi s tem in oblikujejo mnenja, Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- ne skupnosti, ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih objavi. območij, – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- 2. Referendum o splošnem aktu občine membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- 75. člen nom, Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki – imenujejo in razrešujejo člane krajevnih odborov, so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2655 svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- jo občinski davki in druge dajatve. duma, in rok za zbiranje podpisov. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. činskega sveta. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom za- najmanj pet odstotkov volivcev v občini, in če tako določa dostno število volivcev. zakon ali statut občine. 80. člen 76. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od jemu splošnega akta občine. vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega četrtim odstavkom prejšnjega člena. akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana prost dan. pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na 77. člen referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, Referendum se opravi kot naknadni referendum, na dan razpisa in dan glasovanja. katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s čine ali njegove posamezne določbe. tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. objavo izida referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- 81. člen be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki nju volje volivcev ne spremeni. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- večina volivcev, ki so glasovali. mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- 82. člen vega mandata. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu 78. člen volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. mezno vprašanje drugače urejeno. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci aktov občine. na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. 3. Svetovalni referendum Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo 83. člen predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- njen del. tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz vezuje občinskih organov. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- kusi upravno sodišče. 4. Drugi referendumi

79. člen 84. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- osebnim podpisovanjem. kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Stran 2656 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z – oskrbo s pitno vodo, določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- referendum, ni drugače določeno. kov komunalnih odpadkov, Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu – javno snago in čiščenje javnih površin, občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- šin, 5. Ljudska iniciativa – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, 85. člen – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz dročjih, če tako določa zakon. pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. 91. člen Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje dum o splošnem aktu občine. gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski 92. člen svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlože- upoštevanju pogojev določenih z zakonom. ne zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih 93. člen organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- od dne pravilno vložene zahteve. gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- 86. člen nih sistemov skupaj z drugimi občinami. Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- 94. člen vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- 87. člen gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- organa. nom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: 95. člen – neposredno v okviru občinske uprave, Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, so po zakonu obvezne. – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 88. člen 96. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – osnovnošolsko izobraževanje, Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober – predšolska vzgoja in varstvo otrok, gospodar. – osnovno zdravstvo in lekarna, Odločitev o odtujitvi in pridobitvi nepremičnega premo- – osebna pomoč družini in ženja nad 1 mio, sprejme sklep občinski svet. O pridobitvi in – knjižničarstvo. odtujitvi premičnega premoženja odloča župan samostojno, Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- vendar v skladu z določili proračuna občine. dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zago- zagotavljajo javne potrebe. tovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- mičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in 89. člen na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izve- zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z deta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenja- drugimi občinami. vo državnega premoženja.

90. člen 97. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, javne službe za: pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2657

98. člen – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja skega zemljišča ali gozda, javne porabe so zajeti v proračunu občine. – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- in onesnaževanje okolja, hodkov ter račun financiranja. – prihodki uprave in V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- – prihodki določeni z drugimi predpisi. ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. skim premoženjem in načrtovani odhodki. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in 104. člen zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od: 99. člen – obresti na depozite, Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo – prodaje nepremičnega premoženja, prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu – prodaje premičnega premoženja, predvidena za posamezne namene. – drugega premoženja, Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, uporabo sredstev. – komunalnih prispevkov, – samoprispevka, 100. člen – občanov za sofinanciranje določenih nalog in obvez- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan nosti na lokalni ravni, je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje – opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- režiji, ce občinske uprave ali podžupana. – koncesijske dajatve oziroma odškodnine, – ožjih delov občine, 101. člen – dotacije, darila in pomoči, Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- – namenska sredstva iz državnega proračuna ali skla- deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki dov in občine za eno leto. – drugi prihodki. Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- 105. člen ski organ in ožji deli občine. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). 106. člen Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, 102. člen na katerega se nanaša. Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- hodkov ter račun financiranja. ga se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proraču- Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- na za preteklo leto. pana z odlokom. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z kem obdobju v proračunu za preteklo leto. izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje izvrševanju proračuna za posamezno leto. lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. 103. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo 107. člen prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih so zlasti: obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna – prihodki od dohodnine, ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan – davek na dediščine in darila, zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s – davek na dobitke od iger na srečo, tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih – davek od prometa nepremičnin, obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- – upravne takse, ska sredstva. – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- igralnic, ski svet. – davek od premoženja, Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- – finančne izravnave, lagati rebalans proračuna. – nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, – krajevne turistične takse, 108. člen – komunalne takse, Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok – pristojbine, občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za Stran 2658 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto 114. člen za ta namen. Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. 109. člen Če se med letom spremeni delovno področje oziroma 115. člen pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju odloča župan. poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se določa zakon. neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. 116. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služ- ba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigo- 110. člen vodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov ali pri specializirani organizaciji. proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve 117. člen občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunske- del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno ga leta. naročanje. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

111. člen 1. Splošni akti občine Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, 118. člen ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega prihodkov. sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- 112. člen slovnik občinskega sveta. Rezerva se uporablja: – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim 119. člen pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- činskega sveta. ne bolezni in rastlinski škodljivci; Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki san za sprejem odloka. pritekajo neenakomerno; – za kriterije proračunskega primanjkljaja. 120. člen Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti konca leta. članov občinskega sveta. O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. 121. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz 113. člen svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. me občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter 122. člen sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. 123. člen Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2659

124. člen X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali 133. člen odloka. Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- 125. člen nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- ljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati lavci občinske uprave. petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- tako določi občinski svet. nostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje 2. Posamični akti občine nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- 126. člen nje nalog iz državne pristojnosti. Posamični akti občine so odločbe in sklepi. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenese- nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom ne državne pristojnosti. občin. 127. člen XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi 134. člen stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini gače določeno. uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih Cankova-Tišina kolikor niso v nasprotju s tem statutom in stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni prečiščenim besedilom ZLS. organ, ki ga določi zakon. Vsi akti Občine Tišina, ki niso v skladu s tem statutom O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih in ZLS se morajo uskladiti v roku šestih mesecev od sprejet- organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. ja statuta.

135. člen IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 128. člen Št. 1502-1/99 Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo Tišina, dne 25. marca 1999. ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se Župan s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- Občine Tišina ne posega v njene pravice. Alojz Flegar l. r. 129. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v 1109. Poslovnik Občinskega sveta občine Tišina pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. Na podlagi 16. člena statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Tišina na 4. redni 130. člen seji 19. 3. 1999 sprejel Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če P O S L O V N I K osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi Občinskega sveta občine Tišina akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

131. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh 1. člen postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. ga sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). 132. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta 2. člen oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem Stran 2660 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. na ali predstavnikov kandidatur.

3. člen 10. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na pred- slovenskem jeziku. log mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti more- 4. člen bitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. kandidatnih list. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi vojaška ali uradna tajnost. kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- liste. nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles dolo- Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o ča ta poslovnik. izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, 5. člen predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. 11. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, na- 6. člen stopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in žu- pa predsednik delovnega telesa. panu pa preneha. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- 7. člen neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občasnih delovnih telesih občinskega sveta. občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob- Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, činskega organa “OBČINSKI SVET”. preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenova- aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. ni kot predstavniki občinskega sveta. Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. 12. člen Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih občine. članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob- 8. člen čina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je članov. potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov man- SVETA dat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. 1. Splošne določbe Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 13. člen Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- 9. člen čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Prvo sejo sveta vodi župan. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost ude- Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje leževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in petčlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in vem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pra- vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije vice glasovanja. člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Član občinskega sveta ima pravico: Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu od- aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih ločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občin- sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo skega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga vprašanj iz njegove pristojnosti; potrditev mandatov za člane. – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi (amandmaje) teh predlogov; Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2661

– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgo- skega sveta; varjal na vprašanja in pobude. – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so lovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku- zakonom svoje predstavnike. mentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpi- morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere som ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroš- prvi naslednji redni seji. kov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepo- 18. člen klicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno 14. člen pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z odloči svet z glasovanjem. opravljanjem svoje funkcije. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana seje. občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

15. člen 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega odsotnosti s sej sveta in delovnih teles sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. 19. člen Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti 16. člen župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega tele- in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem sa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, svetu in njegovih delovnih telesih. ko je to mogoče. Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredo- občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno oprav- vati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to pose- ljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. bej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov pojasnila tudi v pisni obliki. ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za uredi- svetu njegovo razrešitev. tev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 17. člen Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje po- 20. člen bude v pisni obliki ali ustno. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna vah v okviru pravic in dolžnosti občine. točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- V. SEJE SVETA pan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri 21. člen minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. Občinski svet dela in odloča na sejah. Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- Seje sveta sklicuje župan. no tistemu, na katerega je naslovljeno. Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s vezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Stran 2662 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

22. člen gega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom sedujoči). dnevnega reda se pošlje članom najkasneje osem dni pred Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, tajni- 27. člen ku občine in predsedniku KS. Seje občinskega sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in 23. člen predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- skega sveta. nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se redne seje. povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na za sejo. predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v sveta ali na lastno pobudo. gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo sejo. biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prosto- mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski ru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren pro- svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od stor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri odstrani iz prostora. dni pred sejo. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeleži- točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- jo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne ose- sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne nost. opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako poslovnikom. točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- 24. člen nov občinskega sveta navzoč na seji. Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik 2. Potek seje občine. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede 28. člen na dnevni red seje potrebna. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se 25. člen seje ne more udeležiti. Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- župan. sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le 29. člen točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu čeni s tem poslovnikom. zapisnika prejšnje seje. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku pripravljeni za drugo obravnavo. prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolni- začetku seje. tev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. 30. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. 26. člen Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2663 morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se ali hitri postopek. mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- več kot pet minut. ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- 35. člen jo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- reda svet razpravlja in glasuje. tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, log dnevnega reda v celoti. če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve do- 31. člen datnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določi, kdaj se bo seja nadaljevala. določenem (sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni posameznih točk dnevnega reda. več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo 32. člen sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- 36. člen gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- na obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem Seje občinskega sveta se sklicujejo med sedemnajsto poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je in devetnajsto uro in morajo biti načrtovane tako, da pravilo- predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. ma ne trajajo več kot štiri ure. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k dveh urah neprekinjenega dela. obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delov- Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen nega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazloži- Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrst- tev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. nem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posa- Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga meznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dva- sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko krat. razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski pa pravico do replike po razpravi vsakega razpravljavca. svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na napovedi nadaljuje drugič. replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. 37. člen Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, pred- Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razpra- ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi ve lahko trajajo le po tri minute. odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- 33. člen či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na reda. dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je pred- Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet sedujoči pozval. konča sejo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po 3. Vzdrževanje reda na seji drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- 38. člen vzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odlo- Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme či svet brez razprave. nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med 34. člen govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- besedo le predsedujoči. nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. 39. člen Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, naslednje ukrepe: odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali – opomin, popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je – odvzem besede, povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, – odstranitev s seje ali z dela seje. Stran 2664 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

40. člen 47. člen Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo “ZA” ali “PROTI” ali »NE GLASUJEM« sprejemu predlagane ali če na kak drug način krši red na seji. odločitve. Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil 48. člen na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- tega poslovnika. skim izjavljanjem. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četr- odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo tine vseh članov sveta. sveta. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”. čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 49. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. 41. člen Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komi- Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz sija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opra- red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- vila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali ten potek seje. delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je se odstranijo vsi poslušalci. članov sveta. 42. člen Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. 4. Odločanje Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na 43. člen prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. Svet veljavno odloča če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu gla- Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim sovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali oziroma prekinitvi. besedo “PROTI”. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se dve tretjini vseh članov občinskega sveta. obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zapored- 44. člen nih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- glasovnici treba imenovati. zočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Pred- Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda gla- lagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov sovnico v glasovalno skrinjico. izrekla “ZA” njen sprejem. 50. člen 45. člen Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. vanja. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene Ugotovitev izida glasovanja obsega: pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. – število razdeljenih glasovnic, Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena – število oddanih glasovnic, četrtina vseh članov sveta. – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, 46. člen – število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil katerem se odloča. posamezni kandidat, – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu tih pa katerih kandidat je imenovan. se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki trajati največ dve minuti. ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugo- Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid tovi in objavi izid glasovanja. glasovanja na seji sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2665

51. člen 55. člen Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih nje ponovi. organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševa- O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na nja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podla- predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasova- gi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, nja, ali na predlog predsedujočega. odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- 5. Zapisnik seje občinskega sveta loči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občin- skega sveta. 52. člen O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasova- za svet nja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je 56. člen bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. zaposlenimi v občinski upravi. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki po- sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. maga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravi- občinski upravi določeno posebno delovno mesto. co podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v skega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vode- zapisnik ustrezne spremembe. nje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. 7. Delovna telesa občinskega sveta Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sred- 57. člen stev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziro- volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. ma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo ima pet članov. občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: 53. člen – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje Potek seje občinskega sveta se snema na magneto- občinski svet, fonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma seja je bila snemana. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- drugim gradivom s seje. zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico posluša- urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, ti magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski uprave. svet. Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del po- Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja snetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. 58. člen Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in 54. člen odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občin- Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne skega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve aktom. iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega mnenja in predloge. sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in nje- Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo govih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradi- pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- va izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Stran 2666 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

59. člen županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti statutom občine, so naslednji odbori in komisije: najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. – odbor za negospodarstvo in negospodarske javne Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z ne- službe, premičninami lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem po- – odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe, dročju dela. – odbor za varstvo okolje, prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, 63. člen – statutarno-pravna komisija. Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima pet – komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- članov. vanja, Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- – komisija za priznanje in nagrade, ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v – komisija za pritožbe. obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z 60. člen ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. dejavnosti ima sedem članov. Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- tev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu občine. predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občin- skemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- 64. člen nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti Komisija za priznanje in nagrade občinskega sveta ima najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. pet članov. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih Komisija pripravi razpis in kriterije za podelitev priznanj dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem od- in nagrad, postopek za kandidiranje in izbor ter druge podat- loke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negos- ke v zvezi s podelitvijo ter objavi v sredstvih javnega obveš- podarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. čanja. Komisija pripravi predlog za odločanje na seji občin- 61. člen skega sveta. Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem ima sedem članov. spremembe odloka o priznanjih in nagradah. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- tev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega 65. člen gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), vars- Komisija za pritožbe občinskega sveta ima pet članov. tva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu Obravnava pritožbe, ki se nanašajo na delo občinskih svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in organov, delovnih teles, občinske uprave in ožjih delov ob- občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. čine. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni Komisija oblikuje svoje mnenje in pripravi predloge in pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega stališča v skladu z veljavnimi predpisi, statutom občine in sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti drugimi akti in občinskimi odloki. županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- Komisija svoje mnenje o pritožbi posreduje županu nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti občine v roku 10 dni po prejemu pritožbe, občinski svet pa najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. o njej razpravlja na prvi naslednji redni seji. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem 66. člen odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem po- Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- dročju dela. pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 62. člen Odbor za varstvo okolja in prostorsko planiranje in go- 67. člen spodarjenje z nepremičninami ima sedem članov. Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja tev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. občine, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, obli- Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svo- kuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče jih članov. s predlogom odločitve. Prvo sejo odbora skliče župan. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti občinski upravi. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2667

68. člen 73. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ga člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za man- jih predlaga župan. datna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- seje občinskega sveta. činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- 69. člen čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprej- V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi me občinski svet na predlog župana. njihova sestava in naloge. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 70. člen Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, 74. člen organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v činskem svetu. arhivu občinske uprave. Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. 2. Postopek za sprejem odloka Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- 75. člen ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno besedilo členov in obrazložitev. sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina nje- Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- govih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odloči- posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. tve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sve- članov. ta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu Glasovanje v delovnem telesu je javno. ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je poob- Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila laščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem bese- tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. dilu: predsedujoči).

71. člen 76. člen Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in val v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, loka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predla- podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z gatelj. obravnavano problematiko. 77. člen Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj osem dni pred dnem, določenim za sejo 1. Splošne določbe sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh 72. člen obravnavah. Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: 78. člen – poslovnik o delu občinskega sveta, V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- – proračun občine in zaključni račun, gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- temeljnih rešitvah predloga odloka. bene akte, Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. – odloke, Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka – odredbe, dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so – pravilnike, bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. – navodila, Predlog odloka je sprejet, če je zanj glasovala večina – sklepe. navzočih članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- 79. člen šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem statutom občine. redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, gla- in statutom občine. suje o predlogu odloka v celoti. Stran 2668 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči gatelj odloka. občinski svet. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje od- navi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme loka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. va predloga odloka združita. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 80. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. 85. člen Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- predlagatelj odloka. lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali Amandma mora biti predložen članom občinskega sve- drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če ta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, gre za: določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravna- – za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, van predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena vih posameznih določb v skladu z zakonom, četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki ni predlagatelj odloka. občinskega sveta, Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. umakniti. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- 81. člen ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih čla- sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- nov. nov občinskega sveta. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz 82. člen prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje vložitvi predloga. odloka. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa 86. člen drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo 83. člen veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih tako določi občinski svet. aktih občine. V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za 5. Postopek za sprejem proračuna sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. 87. člen Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splo- S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in šnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlaga- izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe telj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predla- občini. gatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se pred- Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki log ne obravnava. se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

3. Hitri postopek za sprejem odlokov 88. člen Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko 84. člen leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne 20. decembra tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem po- predloži župan občinskemu svetu proračun v 60 dni po stopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi začetku mandata. obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava tudi izhodišča za sestavo proračuna. predloga odloka na isti seji. Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izho- na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. dišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občin- Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2669 ski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna 96. člen občine. Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog pro- katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov računa občine. Predstavitev ni časovno omejena. predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri po- 89. člen stopek za sprejem odloka. Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih 97. člen teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave poja- Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna snijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splo- občine. šno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po člena. skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna obči- mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju ne, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega med proračunskimi prihodki in izdatki. sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog 6. Postopek za sprejem obvezne razlage proračuna občine. 98. člen 90. člen Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahte- V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko vo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo žu- Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- panu pisne pripombe in predloge. tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutar- upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki no-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih in izdatki. teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva 91. člen utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do občinskemu svetu v postopek. vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na ki je s statutom občine in tem poslovniku določen za spre- kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. jem odloka po rednem postopku. 92. člen Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinske- 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila ga sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. 99. člen Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o rav- binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in novesju med proračunskimi prejemki in izdatki. nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem 93. člen besedilu kot nov splošni akt. Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razprav- Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki lja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obraz- loži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandamajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih VII. VOLITVE IN IMENOVANJA amandmajih. 100. člen 94. člen Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugo- jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se tovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede opravijo po določilih tega poslovnika. prihodkov in odhodkov. Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izve- Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v de po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glaso- celoti. vanje.

95. člen 101. člen Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokov- pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. na služba pripravi predlog uskladitve. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. ga župan obrazloži. Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. so glasovali. Stran 2670 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

102. člen 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa teles in drugih organov ter funkcionarjev občine nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem 107. člen glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glaso- pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi od- vanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako stopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponov- preneha mandat. no glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo- Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih či z žrebom. organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in redu prve črke njihovih priimkov. imenovanja. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi od- pri prvem glasovanju. stopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev 103. člen prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek gla- VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM sovanja na podlagi novega predloga kandidatur. SVETOM

1. Imenovanje članov delovnih teles 108. člen občinskega sveta Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. 104. člen Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpra- usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za šanja, volitve in imenovanja. medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svo- Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, jih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za spora- se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta zumno razreševanje nastalih problemov. način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem seji sveta. redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje drugih aktov sodelovali. ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo- čih članov delovnega telesa. 109. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. 2. Imenovanje podžupana Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalo- 105. člen gah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej nov občinskega sveta. obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi neizvršitev sklepa. javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu o imenovanju. predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov glasov navzočih članov sveta. sveta. Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan 3. Postopek za razrešitev svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. 106. člen Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenova- IX. JAVNOST DELA nje. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlaga- 110. člen teljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja javno. pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o spre- imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. jetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na določeno za njihovo imenovanje. druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2671

Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva 116. člen javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskega sveta, župana in občinske uprave. Uradnem listu Republike Slovenije. Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. Št. 1503 -1/99 Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi Tišina, dne 25. marca 1999. sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. Župan Občine Tišina 111. člen Alojz Flegar l. r. Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in VOJNIK poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. 1110. Poslovnik Občinskega sveta občine Vojnik Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. Na podlagi 18. člena statuta Občine Vojnik (Uradni list Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- RS, št. 82/98) je Občinski svet občine Vojnik na seji dne konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. 10. 3. 1999 sprejel

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU P O S L O V N I K 112. člen Občinskega sveta občine Vojnik V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopa- I. SPLOŠNE DOLOČBE nja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. 1. člen Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinske- rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če ga sveta občine Vojnik (v nadaljevanju: svet), pristojnosti je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela župana ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta). občinski svet, ko se sestane. 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način POSLOVNIKA dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles. 113. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- 3. člen rabljajo določbe statuta, ki veljajo za sprejem odlokov. Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z jeziku. dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. 4. člen 114. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Svet Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- lahko sklene, da se javnost izključi, če to zahtevajo razlogi slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vse- sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine bujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpi- obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni som ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vo- poslovniške določbe. jaška ali uradna tajna. Dokumenti se označijo z oznako Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno- zaupno. pravna komisija. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi 5. člen poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. svet. Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec, in sicer ob sredah ob 17. uri. Seja praviloma traja največ 5 ur.

XII. KONČNI DOLOČBI 6. člen Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje sveta, 115. člen nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje seje Po sprejetju poslovnika Občinskega sveta občine Tišina sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. preneha veljati poslovnik Občinskega sveta občine Cankova- Predsednik delovnega telesa predstavlja in vodi delov- Tišina (Uradni list RS, št. 53/95), sprejet dne 5. 6. 1996. no telo. Stran 2672 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

7. člen S prenehanjem mandata članov sveta preneha član- Svet ima svoj pečat v obliki kroga premera 35 mm in je stvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih obrobljen z dvema vzporednima krogoma. V sredini pečata delovnih telesih sveta. je grb Občine Vojnik v velikosti 13 mm, ob krožnicah pa je Članom sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha člans- na spodnji polovici pečata glede na grb napis “OBČINA tvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, VOJNIK”, na zgornji polovici pa napis “OBČINSKI SVET”. javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenovani kot Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na predstavniki občinskega sveta. dopisih sveta, splošnih in drugih aktih sveta, ki jih podpisuje župan. 12. člen Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delov- Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih na telesa sveta in nadzorni odbor. članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik nja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora preveriti občine. članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in II. KONSTITUIRANJE SVETA predloge za imenovanje novih članov. Članstvo je praviloma vezano na mandatno obdobje 8. člen organov, katerega član je predstavnik občine, razen v primeru iz prejšnjega člena. Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče prejšnji župan nosil- 1. Splošne določbe ce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. 13. člen 9. člen Člani sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z zako- Do potrditve mandata novega župana vodi prvo sejo nom, statutom občine in tem poslovnikom. sveta prejšnji župan. Na prvi seji svet izmed navzočih članov Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. Člani sveta komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet gla- imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles suje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o sveta, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, vendar nima- niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih jo pravice na njih glasovati. svet ne odloča. Član sveta ima pravico: Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- – predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritož- katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet bah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pri- list in predlaga potrditev mandatov za člane. stojnosti; Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali pred- teh predlogov; stavnikov kandidatur. – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- 10. člen lovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob- Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne čina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o predstavnike. izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandi- Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne nara- datov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. ve, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračun- katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi skih sredstev, za katere zve pri svojem delu. svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spor- Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z nem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavni- opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim ka kandidature oziroma kandidatne liste. aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkci- Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o je občinskega funkcionarja. izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, 14. člen predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem 11. člen svoje funkcije. Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, na- Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso stopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, man- povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodnin- dat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. sko in kazensko odgovoren. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2673

15. člen 21. člen Skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z isto- Član sveta ima pravico dati pobudo županu, delovne- imenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravi- mu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ce, ki gredo posameznemu članu sveta. ali za sprejem določenih ukrepov. Član sveta lahko da pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot 3 minute. 2. Vprašanja in pobude članov sveta 22. člen 16. člen Pisno pobudo pošlje županu, občinski upravi ali delov- Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena po- nemu telesu, ki morajo nanjo odgovoriti najkasneje do dne- sebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov va sklica naslednje seje sveta. sveta. Če se pobuda nanaša na delo sveta, mora župan nanjo Vprašanje oziroma pobuda člana sveta mora biti kratka odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red naslednje in postavljena tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprot- seje. Če član sveta z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahte- nem primeru župan člana na to opozori in ga pozove, da va, da se pobuda obravnava na naslednji seji sveta. O tem vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. odloči svet z glasovanjem.

17. člen Pri obravnavi vprašanj in pobud članov sveta morajo biti 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene na seji obvezno prisotni župan, tajnik občine in predsedniki odsotnosti s sej sveta in delovnih teles delovnih teles, kadar se obravnava zadeve iz njihovega po- dročja. Če so župan, tajnik in predsedniki delovnih teles 23. člen zadržani, določijo, kdo jih bo nadomeščal in odgovarjal na Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delov- vprašanja in pobude članov sveta. nih teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udele- ževati tudi ostali člani delovnih teles. Član sveta, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega 18. člen telesa katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsot- Član sveta ima pravico postaviti vprašanje županu, prednost obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa sedniku delovnega telesa ali tajniku občine. Vprašanje se ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje. Če zaradi postavi pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vpra- višje sile ali drugih razlogov, član ne more obvestiti o svoji šanje ne sme trajati več kot 2 minuti. odsotnosti župana oziroma tajništvo občine, mora to storiti Župan, predsednik delovnega telesa in tajnik lahko na takoj, ko je mogoče. vprašanje članov sveta odgovorijo pisno. Pisno mora biti podan odgovor tudi na vprašanja in pobude, za katere tako 24. člen zahteva vlagatelj. Če župan oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta Pisno postavljeno vprašanje mora župan takoj posre- posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji dovati tistemu, v katerega pristojnost spada. Odgovor na izostali neupravičeno. takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi na- Če se član sveta brez opravičila večkrat ne udeleži seje slednji seji. sveta, mora župan na to opozoriti svet, o tem pa mora Če je član sveta zahteval pisni odgovor na svoje ustno obvestiti tudi politično stranko, ki ga je podprla na volitvah. vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje na na- O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se slednji seji. lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. 19. člen Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo vprašanje postavljeno. razrešitev. Ustno se odgovori tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa član sveta, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska IV. DELOVNO PODROČJE SVETA uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor. 25. člen Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obraz- Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru loži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj na pristojnosti in obveznosti občine. sami seji, mora podati pisni odgovor najkasneje na naslednji seji. 26. člen Na dobljeni odgovor na vprašanje ima član sveta pravi- Pristojnosti sveta so podrobneje urejene v statutu občine. co postaviti dopolnilno vprašanje, ki lahko traja največ 2 minuti. V. SEJE SVETA 20. člen Če član sveta z odgovorom ni zadovoljen, lahko predla- 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji ga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. 27. člen Svet lahko sprejme sklep, da se o odgovoru opravi Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih se- razprava na seji sveta ali pa se to vprašanje uvrsti na dnevni jah. Rednih sej praviloma ni od 20. decembra do 10. ja- red prve naslednje seje. nuarja in v avgustu. Stran 2674 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

28. člen kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta Seje sveta sklicuje župan. poslovnik. Župan sklicuje seje sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. 33. člen Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrti- Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej na članov sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem bila podana pisna izjava za sklic seje. besedilu: predsedujoči). Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnev- tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. ni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. 34. člen 29. člen Seje sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z nav- zočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega ob- Vabilo za redno sejo sveta s predlaganim dnevnim re- veščanja na sejah sveta. dom se pošlje članom sveta najkasneje 7 dni pred dnem, Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, gradiva, ki so predložena članom sveta za to sejo. ki se bo na seji obravnavalo. Vabilo se pošlje županu, podžu- Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prosto- panu, predsedniku nadzornega odbora, tajniku občine, pred- ru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko sednikom svetov krajevne skupnosti, lokalnim medijem in spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Če občan, ki tudi predsednikom tistih političnih strank, ki niso zastopane spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja v svetu. moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz pro- na dnevni red seje potrebna. stora.

30. člen 35. člen Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo, na Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali na pobudo delov- javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega nega telesa. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, o katerih naj svet odloča ali na predlog delovnega telesa. dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi roma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. odloča. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vroče- točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, no članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sve- nov sveta navzoč na seji. ta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na 2. Potek seje sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni 36. člen bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed redna seja v skladu s tem poslovnikom. članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. 31. člen Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- Korespondenčna seja sveta se lahko skliče, le izjemo- sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. ma, kadar je odločitev sveta potrebna v roku, ki ne omogoča Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v normalnega sklica redne ali izredne seje. Na ta način se zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. lahko odloča le o zadevah, katerih vsebina je dovolj jasna, da ne zahteva dodatnih obrazložitev. Člani sveta pisno potr- 37. člen dijo oziroma zavrnejo sprejem sklepa. Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O 32. člen utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Pred- prejšnje seje odloči svet. log dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso zahtevati sklic seje sveta. bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. točke, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- čeni s tem poslovnikom. 38. člen Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so Svet na začetku seje določi dnevni red. pripravljeni za drugo obravnavo. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega seje. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o zadeve, če članom sveta ni bilo predloženo gradivo oziroma morebitnih predlogih za skrajšanje rokov ali združitev h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, obravnav. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2675

Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- 43. člen ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- pravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. jo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. reda svet razpravlja in glasuje. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za če je potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po za- razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- ključni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodat- log dnevnega reda v celoti. nih strokovnih mnenj ali na zahtevo članov sveta. V primeru prekinitve, predsedujoči določi, kdaj se bo 39. člen seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni Posamezne točke dnevnega reda se praviloma obrav- več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem navajo po sprejetem vrstnem redu. telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave sveta prekinjeno zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti posameznih točk dnevnega reda ali odloči, da bo zadevo pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo prekine. obravnaval po hitrem postopku.

40. člen 44. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lah- Seje sveta se sklicujejo najprej ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot 5 ur. ko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- Predsedujoči odredi 15-minutni odmor vsaj po dveh gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- urah neprekinjenega dela. na obrazložitev sme trajati največ 10 minut. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati predlog posameznega člana sveta ali skupine, župana ali dopolnilno obrazložitev. predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetni- (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali od- ki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. govorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor Član sveta lahko na seji sveta pri posamezni točki lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred dnevnega reda razpravlja največ dvakrat, vendar dolžina posamezno točko oziroma v okviru posamezne točke največ njegove razprave ne sme biti daljša kot 5 minut, ko prvič enkrat. razpravlja in ne daljša kot 2 minuti, ko razpravlja drugič. Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po Predstavniku predlagatelja gradiva na seji lahko po po- izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se trebi časovno omeji razpravo le predsedujoči. lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. Člani sveta in predstavniki predlagateljev gradiv imajo pravico do ugovorov, vendar sme posamezni ugovor trajati 45. člen najdlje eno minuto. Ugovori imajo prednost pred ostalimi Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razpra- razpravami. ve, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi 41. člen preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- Član sveta sme govoriti le o vprašanju, ki je predmet či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega obravnave. Če se član sveta ne drži dnevnega reda ali reda. prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se 46. člen tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma Predsedujoči sveta konča sejo, ko so obravnavane vse nadaljuje z govorom ali z razpravo, mu predsedujoči lahko točke dnevnega reda. odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član sveta ugovarja. O 3. Vzdrževanje reda na seji ugovoru odloči svet brez razprave. Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, 47. člen vzdrževanju reda idr. se smiselno uporabljajo tudi za vse Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme druge, ki sodelujejo na seji sveta. nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede in skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika 42. člen lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo 48. člen zahteva. Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- naslednje ukrepe: nika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasni- – opomin, lom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. – odvzem besede, Če član sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napa- – odstranitev s seje ali z dela seje. ko ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, 49. člen mu da župan besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav član sveta omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati ni dobil besede, če prekinja sogovornika ali če na kak drug več kot 2 minuti. način krši red na seji. Stran 2676 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Odvzem besede se lahko izreče članu sveta, če s Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, vendar v svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika okviru posameznega glasovanja le enkrat in sme obrazloži- in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in tev trajati največ 2 minuti. določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu 58. člen sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- tako da onemogoča delo sveta. skim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali četrtine čla- 50. člen nov sveta. Član sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za” ali “proti”. 51. člen Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz 59. člen poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslu- Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se nati- šalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemo- sne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo goča nemoten potek seje. biti overjene z žigom sveta. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in se odstranijo vsi poslušalci. opredelitev “za” in “proti”. Član sveta glasuje tako, da obkro- ži besedo “za” ali “proti”. 52. člen Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem na seji sveta, sejo sveta prekine. redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandi- 4. Odločanje data, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih števil, kolikor kandidatov je treba imenovati. 53. člen Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v Člani sveta imajo pravico, da glasujejo o vsakem pred- glasovalno skrinjico. logu, o katerem se odloča na seji sveta. Svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov 60. člen navzočih članov sveta. Svet lahko veljavno sklepa, če je na Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo dveh seji navzoča večina članov sveta. Skladno s statutom občine članov sveta, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. je za sprejem odločitev v posebnih primerih potrebna dve- Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja ob- tretjinska večina vseh članov občinskega sveta, in sicer; činska uprava. – za sprejem statuta, Članom sveta se vročijo glasovnice pri mizi predsedu- – in ko gre za odločanje o ustanovitvi pokrajine. jočega, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. Poslovnik o delu sveta se sprejme z dvetretjinsko veči- V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri člani so no navzočih članov sveta. dvignili glasovnico. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni dvorani. 61. člen Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina nav- Ko je glasovanje končano, predsedujoči in člana sveta, zočih izrekla “za” njen sprejem. ki sta sodelovala pri izvedbi glasovanja, ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. 54. člen Ugotovitev izida glasovanja obsega: Navzočnost članov sveta na seji se ugotavlja na začet- – število razdeljenih glasovnic, ku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja preki- – število oddanih glasovnic, njene seje. – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, 55. člen – število glasov “za” in “proti” oziroma pri glasovanju o Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, Svet odloči o tajnem glasovanju, če tako sklene pred – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina tih pa, kateri kandidat je izvoljen. vseh članov sveta. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. 56. člen Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o glasovanja. katerem se odloča. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 62. člen Če člani sveta ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovi- 57. člen tvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. Pri javnem glasovanju lahko posamezen član sveta gla- O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog člana suje “za” sprejem predlagane odločitve ali “proti” sprejemu sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlagane odločitve. predlog predsedujočega. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2677

5. Zapisnik seje sveta Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila 63. člen potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. O delu na seji sveta se piše zapisnik. Seje se tudi Za zapisnik seje sveta in delovnih teles sveta skrbi snemajo na zvočni zapis. tajnik občine, ki lahko za vodenje zapisnikov določi druge Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne delavce občinske uprave. podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji 7. Delovna telesa sveta sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Po- pravljena gradiva, ki so bila predložena oziroma obravnava- 68. člen na na seji, je treba predložiti k zapisniku ali najkasneje na Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z dolo- naslednji seji. čili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi občinska upra- občasna delovna telesa. va. Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapi- Delovna telesa sveta so odbori in komisije. sniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O ute- 69. člen meljenosti pripomb odloča svet. Če so pripombe sprejete, Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posamez- se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Zapisnik seje, nih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pri- ki je bila zaprta za javnost, oziroma tisti del zapisnika, ki je bil pravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prila- in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pri- ga gradivu za redno sejo. Člane sveta z njim seznani predse- pravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in dru- dujoči. gih aktov sveta. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in delavec Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, občinske uprave, ki je pisal zapisnik. ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo področje. 64. člen Zapisniki sej se hranijo trajno, zvočni zapisi pa eno leto 70. člen po preteku mandata članov sveta, ki so sestavljali svet, Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega katerega seja je bila posneta. delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti ob- Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapis činskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in pred- iz prejšnjega odstavka in pravico redakcijskih popravkov loge: svojega govora na seji sveta. Popravki ne smejo spremeniti 1. Odbor za družbene dejavnosti, smisla in bistva. 2. Odbor za finance in občinsko premoženje, Dobesedni zapisi se na zahtevo izročijo članom sveta, 3. Odbor za okolje in prostor ter komunalo, predlagateljem in županu. 4. Odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja pode- 65. člen želja, Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki 5. Odbor za gospodarstvo in turizem. ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v Svet ima naslednje komisije: arhivu občinske uprave. 1. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- Za ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, se nja, ki jo imenuje izmed članov sveta, smiselno uporabljajo zakonske določbe, ki urejajo ravnanje z materiali zaupne narave. 2. Komisijo za pripravo statuta in O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnej- 3. Komisijo za vloge in pritožbe. ša navodila župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo Naloge odborov in komisij so podrobno določene v pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. statutu občine.

66. člen 71. člen Člani sveta in župan imajo pravico vpogleda v vse spise Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog ko- in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in se hrani v občin- misije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed ski upravi. svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve nov. Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. člana sveta, original zahteve, odredba oziroma sklep o zavr- Odbori in komisije imajo praviloma pet članov. nitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skla- 72. člen du z zakonskimi določili. O vpogledu v gradivo zaupnih Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana materialov odloča župan. odbora ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do 6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za prve naslednje seje sveta. svet 73. člen 67. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi zagotavlja tajnik z zaposlenimi v občinski upravi. njihova sestava in naloge. Stran 2678 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

74. člen Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, Seje delovnih teles sklicuje v pisni obliki predsednik cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, delovnega telesa na lastno pobudo ali na zahtevo sveta in ki jih bo imel sprejem odloka. župana. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. Če je predlagatelj odloka delovno telo ali član sveta, Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano pošlje predlog odloka predsedujočemu. članom delovnega telesa najmanj 5 dni pred sejo delovnega telesa razen v izjemnih in utemeljenih primerih. 80. člen Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov. val v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila loka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj. tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. Na sejo delovnega telesa se praviloma vabijo strokovni 81. člen delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in dru- Predsedujoči pošlje predlog odloka članom sveta in gih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z predlog odloka. obravnavano problematiko. 82. člen VI. AKTI SVETA Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 83. člen 1. Splošne določbe Ob prvi obravnavi osnutka predloga odloka se razprav- 75. člen lja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in Svet sprejema naslednje akte: načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom – statut občine, zavrne. – poslovnik o delu občinskega sveta, Odlok je sprejet kot osnutek, če je zanj glasovala veči- – proračun občine in zaključni račun, na navzočih članov sveta. – prostorske in druge plane razvoja občine, Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so – odloke, bili sprejeti ob prvi obravnavi odloka. – odredbe, – pravilnike, 84. člen – navodila, V drugi obravnavi predloga razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča raz- – sklepe. pravo o posameznem členu odloka, glasuje o predlogu od- Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, ob- loka v celoti. vezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občine. svet. Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih 76. člen vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi Župan predlaga svetu v sprejem proračun in zaključni obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- račun, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu navi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog ali drugem aktu določeno, da jih predlaga župan. odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko pred- predloga odloka združita. lagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa ter drugih 85. člen aktov, za katere je določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in 77. člen predlagatelj z amandmaji. Akte, ki jih sprejme svet, podpisuje župan. Izvirnike Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam aktov sveta se pečati in hrani v arhivu občinske uprave. predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, 2. Postopek za sprejem odloka določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali 78. člen na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. telo sveta ali 5% volivcev v občini. Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi, kadar on ni predlagatelj odloka. 79. člen Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga besedilo členov in obrazložitev. umakniti. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2679

86. člen – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki zanje na seji sveta glasuje večina navzočih članov. O vsa- občinskega sveta, kem amandmaju se glasuje posebej. – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. 87. člen V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. O Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa druga- sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- če, odloča svet na prvi obravnavi. nov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predla- 88. člen ga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega Svet mora do prenehanja mandata svojih članov pravi- člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. loma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. občine. V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za 93. člen sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. ljeni v uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo Svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlaga- tako določi svet. telj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. 5. Postopek za sprejem proračuna

3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka 94. člen 89. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne občini. nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni sprejme svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov proračun. občine. Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da 95. člen predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazlo- Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko žen. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje leto mora župan predložiti svetu skladno z veljavno zakono- na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. dajo. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine odloka na isti seji. tudi izhodišča za sestavo proračuna. Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta predlog proraču- na občine in izhodišča za sestavo proračuna. Na seji sveta 90. člen župan predstavi predlog proračuna občine. O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet z glasovanjem. 96. člen Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovni- vložitve predloga proračuna občine skličejo seje delovnih ka, ki veljajo za prvo obravnavo odloka. teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave poja- snijo predlog proračuna občine. Svet opravi splošno razpra- 91. člen vo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, Svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje kadar ni predlagatelj odloka. postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da predloga proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v kate- 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov rem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.

92. člen 97. člen Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih člani sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: pripombe in predloge. – manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki vih posameznih določb v skladu z zakonom, in odhodki. Stran 2680 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

98. člen teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo občinskemu svetu v postopek. razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka 99. člen po rednem postopku. Na dopolnjeni predlog proračuna lahko člani sveta vlo- žijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila občinskega sveta. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena 106. člen dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o rav- Če bi bil kak splošni akt zaradi številnih vsebinskih novesju med proračunskimi prejemki in izdatki. sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splo- 100. člen šni akt. Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razprav- Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta lja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko poslovnik določa za sprejem odloka. najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obraz- loži predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amand- 8. Sprejem drugih aktov sveta majih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. 107. člen 101. člen O drugih aktih, razen o odloku, o proračunu občine in Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugo- o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet tovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna prihodkov in odhodkov. razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. glasovanje o aktu v celoti. Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaz- 102. člen nem postopku. Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, Za spremljevalne in dopolnilne predloge k tem aktom v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokov- amandmajih k predlogu odloka. na služba pripravi predlog uskladitve. Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, 108. člen ga župan obrazloži. Svet glasuje o predlogu uskladitve, in če Po postopku kot velja za sprejem odloka, se sprejema- je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. jo tudi spremembe in dopolnitve odloka. 103. člen Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora VII. VOLITVE IN IMENOVANJA župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog prora- čuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po 1. Postopek imenovanja določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 109. člen Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki 104. člen jih po zakonu ali statutu imenuje svet, se opravi po določbah Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna tega poslovnika. občine. Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali Rebalans proračuna občine sprejema svet po določ- tajno glasovanje. bah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajša- nem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu prora- Če svet odloči, da se bo izvedlo tajno glasovanje, ga čuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med prora- čunskimi prihodki in izdatki. 110. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se 6. Postopek za sprejem obvezne razlage glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. 105. člen Če glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zah- kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži tevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. beseda “za” ali “proti”. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. 111. člen Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Komisija Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzo- za pripravo statuta, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih čih članov sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2681

112. člen odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa funkcionarji. nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem komisiji za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, ki pri- glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri pravi predlog za glasovanje na občinskem svetu. Hkrati s prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glaso- predlogom za ugotovitev prenehanja članstva, je komisija vanju dobi več kandidatov enako najvišje ali enako drugo dolžna predlagati svetu novega kandidata. najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno gla- Funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim pre- sovanje med kandidati z enakim številom glasov, določi z neha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o žrebom. odstopu. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. 118. člen Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. 113. člen Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri Če kandidat ne dobi potrebne večine ali če tudi pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem se uskla- drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne veči- jujejo, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o ne, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasova- uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si priza- nja na podlagi novega predloga kandidatur. devajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- 2. Imenovanje članov delovnih teles sveta laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko 114. člen pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kan- drugih aktov sodelovali. didatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 119. člen Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalo- Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do gah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za člane delovnega telesa. neizvršitev sklepa. Če župan sklepa sveta ne more izvršiti, mora svetu 3. Imenovanje podžupana predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. 115. člen Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- sveta. Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan nov sveta. O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloča svet pred ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. glasovanjem o imenovanju. Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino IX. JAVNOST DELA glasov navzočih članov sveta. 120. člen 4. Postopek za razrešitev Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. 116. člen Svet razrešuje funkcionarje, ki jih imenuje po enakem Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o postopku, kot je določen za imenovanje. delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih Postopek za razrešitev se začne na predlog Komisije sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o spre- za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je pristojna jetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov za predlaganje kandidatov za določene funkcije. sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. določeno za njihovo imenovanje. Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles 5. Odstop članov sveta, funkcionarjev občine in občinskega sveta, župana in občinske uprave. članov delovnih teles Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. 117. člen Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi Funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega sveta in drugih organov občine. Stran 2682 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

121. člen 1111. Odlok o organizaciji in delovnem področju Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s Občinske uprave občine Vojnik predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Na podlagi 29. in 49. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in 70/97, 10/98 in 74/98), 18. člena statuta Občine Vojnik dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in (Uradni list RS, št. 82/98 in v skladu z uredbo o skupnih poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delu občinskih organov. delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in 24/98, 56/98) je Občinski svet občine Vojnik na 3. seji delovnih teles, ki so zaupne narave. dne 10. 3. 1999 na predlog župana sprejel

X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU O D L O K o organizaciji in delovnem področju Občinske 122. člen uprave občine Vojnik V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa I. SPLOŠNE DOLOČBE statut in ta poslovnik. Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- 1. člen cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če organizacija in delovno področje ter urejajo druga vprašanja je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela v zvezi z delovanjem Občinske uprave občine Vojnik. sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. 2. člen Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih po- XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA dročjih, ki so določeni s tem odlokom. POSLOVNIKA 3. člen 123. člen Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, rabljajo določbe statuta, ki veljajo za sprejem odlokov. Spre- državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi orga- membe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjin- nizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in sko večino glasov navzočih članov. obvestil ter preko skupnih delovnih teles.

124. člen 4. člen Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- sporočili ter z dajanjem informacij v občinskem glasilu ter v sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine drugih sredstvih javnega obveščanja, z novinarskimi konfe- obravnavo točke dnevnega reda in naloži Komisiji za pripra- rencami, z udeležbo na konferencah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s predstavniki sredstev javnega ob- vo statuta, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne veščanja oziroma na drug ustrezen način, ki omogoča jav- poslovniške določbe. nosti, da se seznani z delom občinske uprave. Izven seje sveta daje razlago poslovnika Komisija za Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- pripravo statuta. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija, odloči svet. predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik občine (direktor občinske uprave), po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v občinski upravi. XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

125. člen II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati do- UPRAVE sedanji poslovnik občinskega sveta Občine Vojnik, objavljen 5. člen v Uradnem listu RS, št. 52/95. Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Voj- Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Urad- nik ustanovi enovit organ: Občinska uprava občine Vojnik, s nem listu Republike Slovenije. sedežem v Vojniku, Keršova 1 (v nadaljnjem besedilu: ob- činska uprava). Št. 235/3-99/7 Občinska uprava zagotavlja: Vojnik, dne 10. marca 1999. – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave, Župan – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pra- Občine Vojnik vic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v Beno Podergajs l. r. postopkih, Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2683

– polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in 10. člen – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in instituci- Na področju javnih financ in gospodarjenja s premože- jami. njem občinska uprava opravlja naslednje naloge: – pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v 6. člen skladu s predpisi, ki urejajo to področje; Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: – pripravlja finančna poročila in zaključni račun prora- čuna; – splošnih zadev, – zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri – normativno pravnih zadev, sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih ak- – upravnih zadev, tov s področja javnih financ; – javnih financ, – opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna – gospodarskih dejavnosti (podjetništva, obrti, turizma opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate, kra- in kmetijstva), jevne skupnosti; – družbenih dejavnosti, – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti občine (cene komunalnih storitev, cene programov vrtca, – varstva okolja in urejanja prostora, cene pogrebnih storitev…) in daje mnenje k oblikovanju cen – gospodarskih javnih služb in infrastrukture, iz koncesijskih razmerij; – inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, – spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in – gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristoj- uvedbo oziroma usklajevanje; nosti občine. – pripravlja premoženjsko bilanco občine; – gospodari z občinskim premoženjem; 7. člen – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava naslednje naloge: 11. člen – opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in naslednje naloge: njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzor- – pripravlja strategijo razvoja občine ter programske ni odbor ter druge občinske organe; usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s po- – izvaja kadrovske zadeve; dročja gospodarstva; – sprejema, odpravlja ter arhivira pošto; – izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, – avtomatsko obdeluje podatke za potrebe organov kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjet- občine; ja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, – izvaja civilno zaščito in reševanje; – spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini; – nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim in – opravlja druge naloge s tega področja. društvom pri njihovem delovanju in – druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. 12. člen Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava 8. člen opravlja naslednje naloge: Na področju normativno-pravnih zadev občinska upra- – pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na va opravlja naslednje naloge: različnih področjih družbenih dejavnosti; – pripravlja splošne in druge akte ter mnenja in sta- – skrbi za realizacijo programov v skladu s proraču- lišča, ki jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občinski nom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih organi; družbenih dejavnosti in nadzoruje izvajanje programov; – izvaja postopek oddaje javnega naročila; – pripravlja in izvaja programe javnih del; – sestavlja pogodbe, oceno sprejetih pogodb in prav- – opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih no spremlja pogodbe; dejavnosti. – izvaja strokovno pravno pomoč pri volilnih opravilih; – daje pravno pomoč županu, občinskemu svetu in 13. člen drugim občinskim organom; Na področju urejanja prostora občinska uprava oprav- – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. lja naslednje naloge: – pripravlja programska izhodišča za sprejemanje pro- 9. člen storskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja izvedbenih aktov; naslednje naloge: – pripravlja prostorske akte občine; – vodi upravne postopke in izdaja odločbe v teh po- – izdaja lokacijske dokumentacije; stopkih na I. stopnji; – vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje – vodi evidenco o upravnih stvareh; posegov v prostor; – sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pri- – nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam stojni organi; pri urejanju prostora; – opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Stran 2684 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

14. člen 21. člen Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga naslednje naloge: imenuje in razrešuje župan. – pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti okolja za območje občine; Tajnik občine: – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic – neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koor- in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; dinira delo delavcev v občinski upravi in jim nudi strokovno pomoč, razporeja delo med delavce v občinski upravi in – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih skrbi za delovno disciplino; določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; – izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v 15. člen občini; Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture – skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje občinska uprava opravlja naslednje naloge: nalog občinske uprave; – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organi- – opravlja druge naloge po nalogu župana. zacijo gospodarskih javnih služb; Tajnik občine lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se – izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovorno- skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvaja- sti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če ga njem; župan za to pooblasti. – pripravlja projekte in investicijske programe in oprav- Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. lja nadzor nad investicijami; Tajnik občine mora imeti univerzitetno izobrazbo druž- – opravlja druge naloge na tem področju. boslovne smeri.

16. člen 22. člen Občinska uprava v režijskem obratu, ki je samostojna Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter notranja organizacijska enota občinske uprave, opravlja de- razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja ob- javnosti naslednjih gospodarskih javnih služb: činske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, se določi s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, – gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; ki ga izda župan. – vzdrževanja občinskih cest, zimske službe ter urejanja in vzdrževanja parkirišč; 23. člen – urejanja zelenih površin; – vzdrževanja in urejanja pokopališč; Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena s tem odlokom, opravi tisti delavec, v katerega delovno po- – urejanja in vzdrževanja mest za plakatiranje in oglaše- dročje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih vanje; mest oziroma po svoji naravi. – gospodarjenja in vzdrževanja vodovodov. Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, 17. člen jo opravi delavec, ki ga določi tajnik občine. Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem 24. člen občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z zadeve iz svoje pristojnosti. zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in poob- 18. člen lastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni Občinska uprava opravlja naloge občinskega redar- in drugi predpisi ter po navodilih tajnika občine. Za svoje stva. delo so odgovorni tajniku občine, disciplinsko in odškodnin- Na tem področju občinska uprava opravlja nadzor nad sko pa županu. izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s kateri- 25. člen mi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. V občinski upravi se lahko kot posvetovalno telo župa- na oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z 19. člen delovnega področja občinske uprave. Župan določi sestavo Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delav- kolegija glede na obravnavano problematiko. cev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa tajnik občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom. občine. Kolegij se sklicuje po potrebi, vendar pa najmanj (enkrat) na teden (mesec).

III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI 26. člen DELAVCEV Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev oziroma sodelovanje različnih strok in stopenj 20. člen znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge obli- Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in ke sodelovanja. zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne vodenje občinske uprave. skupine, vodjo delovne skupine ter rok za izvedbo naloge. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2685

27. člen Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali po- narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- sebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo ma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. občinskega sveta, članom nadzornega odbora in volilne S sklepom o ustanovitvi projektne skupine se določi komisije ter predsednikom svetov KS pripadajo nagrade za sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika smi- pogoji za njeno delo. selno določbam zakonov iz prvega odstavka tega člena. 2. člen IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Občinski funkcionarji so župan, podžupan in člani ob- činskega sveta. 28. člen Župan opravlja svojo funkcijo poklicno. Župan Občine Vojnik v roku dveh mesecev po uveljavi- Podžupan in člani občinskega sveta opravljajo svojo tvi tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v funkcijo nepoklicno. Občinski upravi občine Vojnik, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta. II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČ IN SEJNIN 29. člen OBČINSKIH FUNKCIONARJEV Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o 3. člen delavcih v občinski upravi (Uradni list RS, št. 39/95). Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Vojnik, ki sodi v skupino občin, določen količnik osnovne 30. člen plače v višini 7,00. Županu pripada funkcijski dodatek v Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z listu RS. zakonom. 4. člen Št. 158-2/99-2 Plača podžupana se oblikuje v skladu z naslednjimi Vojnik, dne 10. marca 1999. kriteriji in merili: – za vodenje občinskega sveta na sejo 20.000 SIT Župan neto, Občine Vojnik – za opravljanje nalog iz pristojnosti župana na podlagi Beno Podergajs l. r. dejansko opravljenih ur – (urna postavka v skladu z zakonom – 80%-urna postavka župana), vendar največ 40.000 SIT neto mesečno. Podžupan je v skladu s sklepom občinskega sveta določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije 1112. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega župana, opravljal funkcijo župana. V času, ko opravlja funk- sveta in članov drugih občinskih organov ter o cijo župana, mu pripada plača, ki bi jo dobil župan. povračilih stroškov 5. člen Na podlagi 18. člena statuta Občine Vojnik ter v skladu Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sve- s 100.b členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list ta se določi na podlagi naslednjih kriterijev: RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in SIT neto 74/98) je Občinski svet občine Vojnik na 3. redni seji dne 10. 3. 1999 sprejel – udeležba na redni seji občinskega sveta 10.000 – udeležbo na izredni seji občinskega sveta, oziroma seji, ki traja manj kot tri ure 6.000 P R A V I L N I K – predsedovanje seji delovnega telesa o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah občinskega sveta 6.000 – udeležbo na seji delovnega telesa, članov delovnih teles občinskega sveta in članov katerega član je 3.000 drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov Izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. I. SPLOŠNE DOLOČBE 6. člen 1. člen V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcio- no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače narjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcio- oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja narjih v državnih organih (Uradni list SRS, št. 30/90, 18/91, ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega 22/91 in Uradni list RS, št. 2/91-I, 4/93) in določbe zako- možnega zneska, ki ga določa zakon. na o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 7. člen 36/96), kolikor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, Plača župana je pravica, ki mu gre na podlagi sklenjene- št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in ga delovnega razmerja. Del plače za nepoklicno opravljanje 74/98) ne določa drugače. občinske funkcije se izplačuje na podlagi tega pravilnika. Stran 2686 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

III. NAGRADE 13. člen Pravice iz 12. člena tega pravilnika uveljavljajo upravi- 8. člen čenci na podlagi naloga za službeno potovanje, ki ga izda Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani župan. Kolikor gre za službeno potovanje župana, izda na- občinskega sveta in članom sveta KS, se za opravljanje dela log podžupan ali tajnik občine (direktor občinske uprave). v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi tega pravilnika. Sejnina za posamezno sejo znaša 3.000 SIT V. NAČIN IZPLAČEVANJA neto. 14. člen 9. člen Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil stroš- Predsednik nadzornega odbora občine ima pravico do kov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sred- nagrade v naslednji višini: stev proračuna. SIT neto 15. člen – predsedovanje na seji nadzornega odbora 12.000 – udeležba na seji občinskega sveta 5.000 Plača župana in del plače za podžupana se izplačujeta Člani nadzornega odbora imajo pravico mesečno, ostala izplačila po tem pravilniku se izplačujejo praviloma dvomesečno. do nagrade na sejo 6.000 Prejemki, določeni v 12. členu tega pravilnika, se izpla- Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se čajo skupaj s plačo oziroma nagrado. izplačujejo na podlagi tega pravilnika v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. 16. člen Plača župana se usklajuje skladno s spremembo zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za polni 10. člen delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospo- Predsednik, člani in tajnik občinske volilne komisije ter darske dejavnosti. predsedniki in člani volilnih odborov imajo za opravljanje O spremembi višine sejnin in nagrad odloča občinski dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev v svet s posebnim sklepom na predlog Komisije za mandatna skladu z zakonom pravico do nagrade. vprašanja, volitve in imenovanja. Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- Povračila stroškov, nadomestila in drugi prejemki, na- su referenduma ali volitev. vedeni v tem pravilniku se usklajujejo skladno s predpisi, ki Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: jih urejajo. – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji, ter – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija za posamez- 17. člen ne volitve oziroma referendum. Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega 11. člen sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin čla- Predsedniki svetov krajevnih skupnosti imajo pravico nom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom do nagrade v neto višini 10.000 SIT mesečno. drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje Nagrade predsednikom svetov KS se izplačujejo na občinski svet ali župan. podlagi tega pravilnika v skladu z evidenco opravljenega Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega dela, ki jo vodi občinska uprava. odstavka tega člena, pripada nagrada v dvojnem določenem znesku.

IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI 18. člen 12. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o plačah funkcionarjev št. 55/2-3/97 od 23. 4. 1997 in Občinski funkcionarji, člani delovnih teles ter člani dru- sklep občinskega sveta št. 230 – 3/96 od 20. 3. 1996. gih občinskih organov imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. 19. člen Upravičenci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri listu RS. opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko uveljavljajo na območju in izven ob- Št. 173-2/99-2 močja Občine Vojnik. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s Vojnik, dne 10. marca 1999. predpisi. Upravičenci iz prvega odstavka imajo pravico do dnev- Župan nice za službeno potovanje in do povračila stroškov preno- Občine Vojnik čevanja v skladu s predpisi. Beno Podergajs l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2687

ŽIROVNICA III. NALOGE OBČINE

1113. Statut Občine Žirovnica 10. člen Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samou- lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom pravi je Občinski svet občine Žirovnica na 3. seji dne in zakonom, zlasti pa: 24. 2. 1999 sprejel 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: – sprejema statut in druge splošne akte občine, S T A T U T – sprejema proračun in zaključni račun občine, Občine Žirovnica – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, I. SPLOŠNE DOLOČBE – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: 1. člen – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- ženjem, Občina je ozemeljsko zaključena lokalna enota, ki je – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanovljena na osnovi zakona o ustanovitvi občin in določi- – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin tvi njihovih območij. in premičnin, – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje 2. člen vrednost svojega premoženja. Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru us- 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- tave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje ko, da: naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, posamezne naloge, ki jih po predhodnem soglasju prenese – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- v občinsko pristojnost država, če zagotovi sredstva za njiho- jejo razvoj gospodarstva v občini, vo opravljanje. – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, 3. člen – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini ne- sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri posredno in preko organov občine. razreševanju gospodarskih problemov, Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko pove- – z javnimi sredstvi, k v skladu s predpisi, pospešuje zuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- lokalnimi samoupravnimi skupnostmi po načelih prosto- tov. voljnosti, solidarnosti in vzajemnosti. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za Občina Žirovnica se lahko povezuje v pokrajino. povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- 4. člen jektov, Občina je pravna oseba. – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- Sedež občine Žirovnica je Žirovnica, Breznica 3. Obči- gram občine, no predstavlja in zastopa župan. – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- dročju občine, 5. člen – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- Občina Žirovnica ima svoj grb in zastavo. Opis in upo- ni ter se vključuje v stanovanjski trg, rabo grba in zastave določa občinski odlok. – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, 6. člen – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in standard- kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, ne velikosti. Na zgornjem obodu pečata je besedilo: Občina – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- Žirovnica, v sredini grb Občine Žirovnica. mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. 7. člen 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: Občina Žirovnica ima občinski praznik, ki se določi z – ustanavlja lokalne javne službe, odlokom. – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, 8. člen – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, Občina Žirovnica podeljuje zaslužnim posameznikom – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, ter pravnim osebam priznanja in nagrade občine. – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad komunalne objekte in naprave, določi občina z odlokom. – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in II. OBMOČJE IN DELI OBČINE zdravstveno dejavnost tako, da: – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in 9. člen zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, Območje Občine Žirovnica obsega naselja: Breg, Brez- – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja nica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih Vrba, Zabreznica in Žirovnica. možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, Občinski svet z odlokom določi način obeleževanja – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdrav- meje občine. stvenim zavodom. Stran 2688 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno podlagi pisne zahteve od upravljalcev zbirk podatke o fizič- dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, nih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki so po- in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter membni za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebi- podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje valcev. oziroma del premoženja v občini. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno 12. člen ogrožene, invalide in ostarele tako, da: Občina predpisuje davke in druge občinske dajatve. – spremlja stanje na tem področju, – pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, IV. ORGANI OBČINE – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- 1. Skupne določbe javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za 13. člen kulturno dediščino na svojem območju, Organi občine so: – zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejav- – občinski svet nost, – župan, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – nadzorni odbor. – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski sti občine. organ, ki v skladu z zakonom skrbi za izvedbo volitev in 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja Drugi organi občine so: druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – komisija, ustanovljena po zakonu o nezdružljivosti – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, predpisi s področja varstva okolja, – svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo – odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, okolja, – štab civilne zaščite, – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- – svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj, tavlja varstvo okolja, – ter druge organe občine, katerih ustanovitev in nalo- – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- ge so določene z zakonom. vešča o ugotovljenih nepravilnostih, Občinski svet z odlokom ustanovi enega ali več orga- – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. nov občinske uprave. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: S posebnim aktom se določi izplačevanje nagrad čla- – lokalne javne ceste in druge javne poti, nom organov občine oziroma uresničevanje drugih pravic za – površine za pešce in kolesarje, čas opravljanja funkcije. – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne 14. člen površine ter Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- – ureja promet v občini. ski funkcionarji. 11. Skrbi za požarno vamost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z 15. člen merili in normativi: – organizira reševalno pomoč v požarih, Organi občine se volijo za štiri leta. – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- nje za primere elementarnih in drugih nesreč, 16. člen – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in iz- Delo organov občine je javno. vajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, Javnost dela se zagotavja z obveščanjem javnosti o – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- delu organov občine, z navzočnostjo občanov in predstavni- nih in drugih naravnih nesreč, kov javnih občil na sejah organov občine ter na druge nači- – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in ne, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta. štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, Občinski svet lahko sklene, da se seja zapre za jav- – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni nost. Člani sveta o tem odločijo na podlagi glasovanja. Sklep varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. je sprejet, če se zanj odloči več kot polovica prisotnih čla- 12. Ureja javni red v občini tako, da: nov. V tem primeru se po seji izda uradno tiskovno poročilo. – sprejema ustrezne splošne akte, Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s drugih organov občine, ki so zaupne narave. O tem odloča katerimi se kršijo predpisi občine, organ občine sam na podlagi zakona. – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, – organizira občinsko redarstvo, 17. člen – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, Organi občine so sklepčni, če je na njihovih sejah – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- navzoča večina njihovih članov. činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, 2. Občinski svet – opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti. 18. člen 11. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično Občinski svet ima naslednje pristojnosti: funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na – sprejema statut občine, Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2689

– sprejema odloke in druge občinske akte, 22. člen – sprejema poslovnik za svoje delo, Članu občinskega sveta preneha mandat: – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja – če izgubi volilno pravico, občine, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – potrjuje začasne nujne ukrepe, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno – sprejema občinski proračun in zaključni račun, kazen zapora, daljšo od šest mesecev, – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- člane komisij in odborov občinskega sveta, skega sveta, – imenuje volilno komisijo za občinske volitve – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, ve glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, – če odstopi. – na predlog župana določa organizacijo in delovno Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko področje občinske uprave, občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega – daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev, odstavka. – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih voli- nja, kolikor zakon oziroma po njegovem pooblastilu statut tvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve občine ne določata drugače, do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana – odloča o najemu dolgoročnih posojil, občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandi- – razpisuje referendum, dat z iste liste kandidatov. – daje pobudo za sklice zborov občanov, Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim – ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, go- preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih spodarske javne službe in izvaja ustanoviteljske pravice, javnih zavodov ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina – ustanavlja režijske obrate, in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega – daje koncesije, sveta. – določa davke in prispevke v skladu z zakonom, Če član občinskega sveta odstopi, se opravijo nado- – določa pogoje za priključevanje na komunalne na- mestne volitve v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah. prave in pogoje koriščenja komunalnih storitev, – določa ceno za opravljanje komunalnih storitev, 23. člen – daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan, – imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi. Do potrditve manda- načelnika upravne enote, ta novega župana vodi sejo najstarejši član novoizvoljenega – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred občinskega sveta. naravnimi in drugimi nesrečami, – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi 24. člen in drugimi nesrečami, Občinski svet občine predstavlja župan, ki tudi sklicuje – določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. način njunega delovanja v vojni, – odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut, 25. člen – imenuje člane drugih organov občine, ki so ustanov- Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in voljeni na podlagi tretje alinee 13. člena. denju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. 19. člen Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih 26. člen pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan o teh zadevah odloča drug organ občine. za vodenje seje lahko pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če župan ne da pooblastila, sejo 20. člen občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta. Občinski svet občine Žirovnica ima štirinajst članov. Župan sklicuje sejo na lastno pobudo. Župan mora Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkci- sklicati sejo najmanj šestkrat v letu. Dnevni red predlaga na jo župana, članstvom v nadzornem odboru, delom v občin- lastno pobudo. ski upravi, ter drugimi funkcijami, za katere tako določa Župan mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj štirje zakon. člani občinskega sveta. Zahtevi za sklic seje občinskega Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s sveta mora biti priložen dnevni red, predlagan dnevni red pa funkcijo načelnika upravne enote in vodjo notranje orga- župan lahko dopolni z novimi točkami. nizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvr- 27. člen šujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov večina njegovih članov. občine. Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ne določa drugače. 21. člen Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volil- določata zakon ali ta statut ali kadar na predlog najmanj ne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. petih članov občinskega sveta tako odloči občinski svet. Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo v občini stalno prebivališče. 28. člen Občinski svet se voli po veljavni volilni zakonodaji. Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje Za volitve občinskega sveta je Občina Žirovnica ena ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih volilna enota. organov občine. Stran 2690 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzo- – trajna nezmožnost opravljanja funkcije, čih članov. – pravnomočna sodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev, 3. Delovna telesa občinskega sveta – začetek oziroma neprenehanje opravljanja nezdružlji- ve funkcije, 29. člen – odstop. Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinske- tve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občin- ga sveta. skega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. 36. člen 30. člen Nadzorni odbor ima poslovnik, ki ureja njegovo delova- Občinski svet lahko imenuje tudi druge komisije in nje in ga sprejme z večino glasov vseh članov. odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisije in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. 37. člen Predsednik komisije ali odbora mora biti član občin- Župan in občinski svet lahko zahtevata, da nadzorni skega sveta. odbor poda mnenje k predlogu proračuna, ter k predlogu Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združ- zaključnega računa. ljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi. 38. člen Nadzorni odbor sprejme letni program svojega delova- 31. člen nja, s katerim seznani župana in občinski svet. Občinski svet občine Žirovnica lahko ustanovi z odlo- Nadzorni odbor je dolžan podati občinskemu svetu kom kot svoja posvetovalna telesa vaške odbore. poročila v skladu s sprejetim programom dela najmanj dva- Vaški odbor se ustanovi za posamezno naselje v obči- krat letno. ni. Vaški odbor ima tri člane. Člane vaških odborov imenuje in razrešuje občinski 39. člen svet na predlog zbora občanov posameznih naselij. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mne- Vaški odbor predlaga občinskemu svetu odločitve, ki njih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, se nanašajo na naselje, katerega zastopa. župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sred- Občinski funkcionarji ne morejo biti člani vaških odborov. stev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi 32. člen pristojnostmi. Komisija in odbori občinskega sveta obravnavajo zade- Stranke v postopku so dolžne predložiti vso potrebno ve iz določene pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo dokumentacijo, sodelovati v postopku in izvesti predlagane mnenja in predloge. ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Komisije in odbori lahko predlagajo občinskemu svetu Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen pridobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravlja- aktov za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih nju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne sprejme občinski svet na predlog župana. zahteva nadzorni odbor. Stranke v postopku so upravičene izraziti svoje mnenje in ugovarjati ugotovitvam nadzomega odbora. 4. Nadzorni odbor Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju obči- 33. člen ne, ki so opredeljene v poslovniku, v roku 15 dni o kršitvah Naloge nadzornega odbora so: obvesti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. – nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, – nadzor namenskosti in smotrnosti porabe proračun- 40. člen skih sredstev Nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah. – nadzor finančnega poslovanja porabnikov občinske- Pri obveščanju mora nadzorni odbor spoštovati pravice ga proračuna strank, ter varovati osebne podatke, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom ali z akti občin- 34. člen skega sveta, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in oseb- Nadzorni odbor ima tri člane. no integriteto posameznika. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. 41. člen Člani nadzornega odbora so imenovani z večino glasov Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njiho- navzočih članov občinskega sveta. Kandidate določi komisi- vo delo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo ja za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi nagrajevanje članov občinskega sveta. predlogov najmanj petih članov občinskega sveta. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- 42. člen skega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občin- Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v ske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporab- sredstvih za delo občinskih organov in občinske uprave. niki proračunskih sredstev. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora. 35. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- Razrešitev člana nadzornega odbora opravi občinski ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. svet na predlog nadzornega odbora. Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi iz- Razlogi za razrešitev so: vedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje ob- – izguba volilne pravice, činski svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2691

5. Župan delom v občinski upravi, ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 43. člen Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, Občina ima župana in podžupana. članstvom v nadzornem odboru, delom v občinski upravi, ter Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na pred- z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. log župana izmed članov občinskega sveta. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo 6. Neposredne oblike odločanja občanov podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem 50. člen prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvoli- Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih za- tev novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, devah so zbor občanov, referendum in Ijudska iniciativa. nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

44. člen Zbor občanov Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun 51. člen občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posa- pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev mezno naselje ali več naselij, kar je odvisno od tega, ali se občinskega sveta. zadeve nanašajo na prebivalce posameznega naselja, več naselij ali celotno občino. 45. člen Vabilo za zbor občanov je potrebno objaviti najmanj 10 dni pred zborom občanov v sredstvih javnega obveščanja. Mandatna doba župana traja štiri leta. Glede prenehanja mandata župana se primerno upo- 52. člen rabljajo določbe 37.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta, mora pa ga sklicati če tako zah- 46. člen teva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, oziroma v posameznem naselju. Zahteva mora biti podprta s podpisi 50 Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splo- volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisni- šnih aktov občine. kov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivali- Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, šča, oziroma zahteva z 10 podpisi, če se nanaša na posa- če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občin- mezno naseje. skemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji Na zboru občanov mora sodelovati najmanj 2% voliv- seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občin- cev v občini ali v posameznem naselju, da so stališča, pred- ski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan logi, pobude oziroma mnenja veljavno sprejeta. pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njego- Odločitev volivcev na zboru občanov ne zavezuje obve skladnosti z ustavo in zakonom. činskih organov. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno mini- 53. člen strstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. Zbor občanov v občini: Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če – razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim samoupravne lokalne skupnosti, splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o – razpravlja o lokalni problematiki, njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora – obravnava pobude in predloge za spremembo ob- navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odloči- močja občine, njenega imena ali sedeža ter daje pobude v tve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na zvezi s tem, ter oblikuje mnenja, nezakonitost izvajanja takšne odločitve. Če občinski svet – obravnava pobude in predloge za ustanovitev ali uki- ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne po- nitev ožjih delov občin, oziroma za spremembo njihovih stopek pri upravnem sodišču. območij, – predlaga, obravnava in oblikuje stališča o spremem- 47. člen bah območij naselij, imen naselij, imen naselij ter imen ulic, Župan se ima pravico udeleževati sej delovnih teles – opravlja naloge zbora volivcev v skladu z zakonom, občinskega sveta, sej nadzornega odbora pa le na povabilo. – oblikuje stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja vtocest, energetskih objektov, odlagališč odpad- 48. člen kov in nevarnih snovi. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga – obravnava stališča, za katere tako določa zakon nadomešča v odsotnosti ali ob zadržanosti. Župan lahko oziroma predpis občine, ter o zadevah, za katere tako skle- pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz ne občinski svet oziroma župan. svojih pristojnosti. V primeru, da županu funkcija iz kakršnihkoli razlogov Referendum preneha, do izvolitve novega župana podžupan opravlja funkcijo župana. 54. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora raz- občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa pisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov voliv- najstarejši član občinskega sveta. cev v občini, oziroma če tako določata zakon ali na njegovi podlagi statut občine. 49. člen Občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so Funkcija župana ni združljiva s funkcijo podžupana in vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključ- člana občinskega sveta, članstvom v nadzornem odboru in nem računu, ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z Stran 2692 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije zakonom predpisujejo občinski davki ter druge dajatve. VII. VARSTVO PRAVIC OBČANOV Občani lahko odločajo na referendumu tudi o samoprispevku in drugih vprašanjih, če tako določa zakon. 58. člen Referendum se opravi kot naknadni referendum, na Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobu- katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt do na katerikoli organ občine. Pristojni organ je dolžan občine ali njegove posamezne določbe. obravnavati vlogo in nanjo odgovoriti najkasneje v 30 Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis refe- dneh. renduma lahko da vsak volivec, ali politična stranka v obči- ni. Pobuda mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, ter obrazložitev. Pobuda mora V. OBČINSKA UPRAVA biti podprta s podpisi 50 volivcev v občini, na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Organizacija občinske uprave Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vlože- na, če jo je v roku, ki ga določi župan v aktu, s katerim 59. člen določi način dajanja podpore, podprlo najmanj pet odstot- Organizacijo in delovno področje občinske uprave do- kov volivcev s podpisi, overovljenimi v skladu z zakonom. loči občinski svet z odlokom o organizaciji in delovnem Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki področju občinske uprave na predlog župana. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasu- 60. člen je večina volivcev, ki so glasovali, razen v primeru odločitve Predstojnik občinske uprave je župan. o samoprispevku, ki mora biti izglasovana z večino vseh Delo občinske uprave vodi tajnik občine, ki ga imenuje volivcev. in razrešuje župan. Župan lahko pooblasti tajnika občine za podpisovanje 55. člen določenih aktov poslovanja. Postopek za izvedbo referenduma izpeljejo organi, ki vodijo lokalne volitve. 61. člen Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referen- župan. dumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja za- uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah. poslenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine. Svetovalni referendum 62. člen 56. člen Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi zadeve iz svoje pristojnosti. volja občanov. Za opravljanje nadzorstva občinski svet lahko ustanovi Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino občinsko inšpekcijo. Organizacija in opredelitev nalog ob- ali za posamezno naselje. činskega inšpektorja se določita z odlokom. Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma njenem 63. člen delu. Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov. 64. člen Glede izvedbe svetovalnega referenduma se primerno Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum. o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Ljudska iniciativa 65. člen 57. člen Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva in navodila, ki jih izdaja občinski svet. izdajo novega, ali razveljavitev splošnega akta ali druge Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o uprav- občinskih organov. nih stvareh iz državne pristojnosti. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejš- njega odstavka in postopka s pobudo se primemo uporab- 66. člen ljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo refe- Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz rendum. lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti države. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na 67. člen prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in mesecih. prenesene pristojnosti države odločajo uradne osebe po Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v postopkih, določenih z zakonom. enem mesecu. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosfi odloča Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa žu- tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o refe- pan, če ni za posamezne primere z zakonom določeno rendumu in o Ijudski iniciativi, ki urejajo Ijudsko iniciativo. drugače. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2693

68. člen – upravljanje, vzdrževanje in obnovo vodopreskrboval- Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja di- nih objektov in naprav, rektor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, – upravljanje, vzdrževanje in obnovo kanalizacijskih in ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih ostalih objektov in naprav, stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za – upravljanje, vzdrževanje in obnovo kanalizacijskih in vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stva- ostalih objektov in naprav, namenjenih opravljanju javnih reh. služb, Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih – varstvo pred požari, stvareh iz prenesene pristojnosti države in na podlagi javnih – upravljanje, vzdrževanje in obnovo športnih objektov pooblastil, če ni z zakonom določeno drugače. in naprav, ki so v lasti občine, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, 69. člen – in druge dejavnosti s področja varstva okolja, ki so v Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- pristojnosti občine. nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina pisov kot javno službo: Župan mora zagofoviti vodenje evidence o upravnih – osnovnošolsko izobraževanje, stvareh skladno s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. – predšolska vzgoja in varstvo otrok, – osnovno zdravstvo in lekarna, 70. člen – osebna pomoč družini, – knjižničarstvo. O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. 73. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz Občina zagotavlja gospodarske javne službe v nasled- pristojnosti države in na podlagi javnih pooblastil na prvi njih oblikah: stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojni državni or- – v režijskem obratu, gan, ki ga določi zakon. – v javnogospodarskem zavodu, – v javnem podjetju, 71. člen – s podeljevanjem koncesij, – z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zaseb- O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali za- nega prava. poslenega v občinski upravi iz upravnega postopka in drugih nalog oziroma zadev, odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave tudi odloči, 74. člen če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stva- Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih služ- reh. bah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski izvajanja. svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod. Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- 72. člen nih sistemov skupaj z drugimi občinami. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, Na območju Občine Žirovnica se kot javne službe ki so ustanovljene za območje več občin, lahko občinski opravljajo naslednje dejavnosti: sveti občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani – oskrba s pitno vodo, občin ustanoviteljic. – odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge, organizacija odvajanje padavinskih voda, dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in – ravnanje s komunalnimi odpadki, način delitve stroškov za delo skupnega organa. – odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, – javna snaga in čiščenje javnih površin, – urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih povr- VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE šin, pešpoti in drugih javnih poti ter otroških igrišč, – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- 75. člen prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- – oskrbo naselij s plinom iz lokalnih omrežij, ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – oskrbo industrijskih porabnikov z vodo ter oskrbo Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober naselij s požarno vodo v javni rabi, gospodar. – urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobo- Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi občinske- ve v najem, ga premoženja. – pogrebne storitve, O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pri- – urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med dobitvi nepremičnega premoženja odloča župan do vrednosti, magistralne in regionalne ceste, ki jo določi odlok o proračunu občine za posamezno leto. – urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in sejmišč, O pridobitvi in odtujitvi premičnin zavodov in javnih – urejanje javnih parkirišč, podjetij odločajo predstojniki zavodov in direktorji javnih pod- – javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo jetij na podlagi letnega finančnega programa, ki ga potrdi prometnih in drugih javnih površin v naseljih, pristojni organ zavodov ali javnih podjetij. – plakatiranje, reklamne napise in okrasitve naselij, – urejanje in vzdrževanje prometne signalizacije in pro- 76. člen metnih režimov, Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, – urejanje javnega potniškega prometa, pristojbin, nadomestil, odškodnin in drugih dajatev skladno – zatiranje insektov in škodljivih glodalcev, z zakonom, iz sredstev države in iz zadolžitev občine. Stran 2694 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

77. člen 85. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja Prihodki občine za financiranje porabe so: javne porabe so zajeti v proračunu občine. – davek na dediščine in darila, Občinski svet sprejme proračun in zaključni račun za – davek na dobitke iger na srečo, posamezno leto z odlokom. – davek na promet nepremičnin, – upravne takse, 78. člen – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine igralnic. oziroma od njega pooblaščena oseba. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v viši- ni, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. 79. člen Za financiranje primerne porabe pripada občini tudi del Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom. proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve 86. člen občine, ali najame kratkoročno posojilo do skupno največ Prihodki občine za financiranje porabe so tudi: 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca – davek od premoženja, proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan. – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, – turistične takse, 80. člen – komunalne takse, Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- – pristojbine, – odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetij- no doseženih prihodkov v višini najmanj 0,5% prihodka. skega zemljišča in gozda, Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog – prihodki uprave, župana z vsakoletnim odlokom o proračunu občine. – dodeljena sredstva požarne takse, Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec in – drugi prihodki, določeni z odloki in zakoni. preneha, ko doseže rezerva 2% letnih doseženih prihodkov Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v viši- iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. ni, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi v skladu z zakonom. 81. člen Rezerva se uporablja: VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziro- 1. Splošni akti občine ma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci, 87. člen 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za pritekajo neenakomerno, delo občinskega sveta. 3. za kritje proračunskega primanjkljaja, Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in 4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizade- navodila kot splošne pravne akte. tim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Občinski svet sprejema prostorske in druge plane raz- Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega voja občine, občinski proračun in zaključni račun. odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. 88. člen O uporabi sredstev iz 1., 3. in 4. točke prvega odstav- Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme ka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz 2. točke pa občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. župan. Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. in 4. 89. člen točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- odloku o proračunu Občine Žirovnica. sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, postopek za sprejem odlokov in drugih ak- 82. člen tov ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskega sveta. Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. 90. člen Občina lahko izda vrednostne papirje. Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz Občina se lahko zadolžuje v tujini na podlagi zakona. svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. 83. člen Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- Občina se lahko zadolži za financiranje investicij v infra- stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. strukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča 91. člen občinski svet. Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 84. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je 92. člen občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta O soglasju odloča občinski svet. ali odloka v procesu njunega izvrševanja. Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, ven- 93. člen dar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela daje poroštvo. organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali O dajanju poroštev odloča občinski svet. odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2695

94. člen 101. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh občini. postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti, prizadete Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 102. člen Odbori in komisije občinskega sveta so dolžni za potre- 2. Posamični akti občine be občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov na državni ravni, ki zadevajo koristi občine in 95. člen pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mne- Posamični akti občine so odločbe in sklepi. nje, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi X. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO javnih pooblastil. SKUPNOST, POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

96. člen 103. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. Občina Žirovnica se lahko poveže z drugimi sosednjimi S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi ure- lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi sničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva. javnih pooblastil. Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvetretjinsko 97. člen večino vseh članov. Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- Odločitev o vključitvi ali izključitvi občine v širšo lokalno meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko upravnih stvareh v upravnem postopku. večino vseh članov sveta. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo orga- O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede ni občinske uprave v upravnem postopku, odloča na 2. referendum. stopnji župan, če ni z zakonom drugače določeno. S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokal- O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih no skupnost ali pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost ali pokrajino. ga določi zakon, o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov S potrditvijo statusa širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno držav- občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojni organ, ki ga določi zakon. nosti širše lokalne skupnosti ali pokrajine.

3. Veljavnost aktov 104. člen Na širšo lokalno skupnost ali pokrajino prenesene lokalne 98. člen zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje širši Statut, odloki in drugi splošni akti, kakor tudi posamični lokalni skupnosti ali pokrajini, in so določene s statutom, so: pravni akti, za katere tako določa zakon, morajo biti objavlje- – določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na ni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po svojem območju, objavi, če ni v njih drugače določeno. – gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav, – gradnja in financiranje medobčinskih cest, IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE – izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI naravnimi in drugimi nesrečami, – urejanje zadev s področja medobčinske infrastrukture. 98. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presoji 105. člen ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se Župan je član pokrajinskega sveta po funkciji, ostale posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se člane pa izvoli občinski svet izmed svojih članov, na tajnem s predpisi pokrajine brez pooblastila soglasja občine pose- glasovanju. ga v njene pravice. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se 99. člen glasovanje ponovi. Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor Republike 106. člen Slovenije ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih čla- urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti nov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev posega v njeno pristojnost. širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezo- 100. člen vanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zaseb- 107. člen nega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice Statut in spremembe statuta se sprejemajo, kot to do- na škodo javnih koristi občine. loča poslovnik o delu občinskega sveta Občine Žirovnica. Stran 2696 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Predlog za spremembo statuta lahko predlaga najmanj pet 6. člen članov občinskega sveta. Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. 108. člen Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem sta- 7. člen tutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi Svet in delovna telesa uporabljajo pečat občine, ki je tega statuta. določen s statutom občine. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 109. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 8. člen nem listu Republike Slovenije. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Št. 032-03/2-99 Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan Žirovnica, dne 24. februarja 1999. 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo Župan skliče predsednik volilne komisije. Občine Žirovnica Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kan- Anton Dežman, prof. l. r. didatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.

9. člen Prvo sejo sveta vodi župan. Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- 1114. Poslovnik Občinskega sveta občine Žirovnica pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- vem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po Na podlagi 29. člena statuta Občine Žirovnica (Uradni vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Žirovnica na seji člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. dne 10. 3. 1999 sprejel Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni P O S L O V N I K za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu od- Občinskega sveta občine Žirovnica ločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občin- skega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. I. SPLOŠNE DOLOČBE Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi 1. člen odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- na ali predstavnikov kandidatur. Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- ga sveta ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov 10. člen občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na pred- 2. člen log mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti more- Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi bitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih kandidatnih list. članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je 3. člen svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne slovenskem jeziku. liste. Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o 4. člen izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije pose- Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. bej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim 11. člen predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, na- ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, stopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi vojaška ali uradna tajnost. župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in žu- Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- panu pa preneha. nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles dolo- S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- ča ta poslovnik. neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. 5. člen Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, Svet dela na rednih in izrednih sejah. preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih Redno sejo sveta skliče župan najmanj šestkrat na zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili imenova- leto. ni kot predstavniki občinskega sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2697

12. člen Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredo- članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to pose- kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve nasled- bej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati nje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in de- pojasnila tudi v pisni obliki. lovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za uredi- ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. tev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA 17. člen SVETA Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. 1. Splošne določbe Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. 13. člen Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprot- čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. nem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost ude- pan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana leževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega ustrezno dopolni. sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pra- minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. vice glasovanja. Pisno postavljeno vprašanje mora biti posredovano ti- Član občinskega sveta ima pravico: stemu, na katerega je naslovljeno, oziroma pristojnemu or- – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in ganu. druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih vezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgo- vprašanj iz njegove pristojnosti; varjal na vprašanja in pobude. – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob (amandmaje) teh predlogov; obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku- skega sveta; mentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. lovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere zakonom svoje predstavnike. tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in prvi naslednji redni seji. poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov 18. člen proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroš- na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno kov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepo- občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer klicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. odloči svet z glasovanjem. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan 14. člen uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- seje. nost zaradi mnenja ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja odsotnosti s sej sveta in delovnih teles dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 19. člen 15. člen Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu. župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, 16. člen ko je to mogoče. Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu in njegovih delovnih telesih. svetu njegovo razrešitev. Stran 2698 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. 20. člen V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- vah v okviru pravic in dolžnosti občine. čeni s tem poslovnikom. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so na podlagi ustave in zakona statut občine. pripravljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. V. SEJE SVETA Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta 21. člen poslovnik. Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje sveta sklicuje župan. 26. člen Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. gega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- sedujoči). 22. člen Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 8 dni pred tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. 27. člen Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje predsedniku Seje občinskega sveta so javne. nadzornega odbora, tajniku občine, pa tudi političnim stran- Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in kam s sedežem v občini, javnim zavodom, katerega ustano- predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- viteljica je občina ter poslancem državnega zbora in držav- skega sveta. nega sveta, ki so bili izvoljeni v volilni enoti občine. Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo 23. člen za sejo. Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to redne seje. sejo. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva lastno pobudo, na predlog delovnega telesa sveta, mora pa javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predse- jo sklicati na zahtevo najmanj 4 članov sveta. dujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne ose- ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom nost. mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako dni pred sejo. točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so nov občinskega sveta navzoč na seji. s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeleži- jo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami 2. Potek seje seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako 28. člen sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem seje ne more udeležiti. poslovnikom. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. 24. člen Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. 29. člen Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu na dnevni red seje potrebna. zapisnika prejšnje seje. Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku 25. člen prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolni- župan. tev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2699

Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso 34. člen bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. 30. člen Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- Svet po sprejemu zapisnika prejšnje seje določi dnevni nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, red. odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. ali hitri postopek. Zadeve, za katere je predlagatelj župan, se na predlog 35. člen župana brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razreda. pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- jo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, reda svet razpravlja in glasuje. če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve do- razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- datnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči log dnevnega reda v celoti. določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni 31. člen več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo določenem (sprejetem) vrstnem redu. sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. posameznih točk dnevnega reda. 36. člen 32. člen Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma ob osem- Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda najsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma trajajo več kot štiri ure. predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če dveh urah neprekinjenega dela. ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazloži- predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, tev. župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazloži- pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k tev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik de- Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnava- lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dva- lo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsed- krat. nika delovnega telesa lahko trajata največ po deset mi- Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po nut. izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava nadaljuje drugič. posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov 37. člen lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave minut. ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razprav- preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- ljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napove- či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega di replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči reda. prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, pred- konča sejo. sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. 3. Vzdrževanje reda na seji 33. člen 38. člen Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je pred- nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. sedujoči pozval. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po besedo le predsedujoči. drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- 39. člen vzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odlo- Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči či svet brez razprave. naslednje ukrepe: Stran 2700 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– opomin, 47. člen – odvzem besede, Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo – odstranitev s seje ali z dela seje. “ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane odločitve.

40. člen 48. člen Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo skim izjavljanjem. ali če na kak drug način krši red na seji. Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četr- govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil tine vseh članov sveta. na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abe- tega poslovnika. cednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu da glasno izjavi “ZA“, “PROTI“ ali “NE GLASUJEM”. občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo 49. člen sveta. Tajno se glasuje z glasovnicami. Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komi- čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj sija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet zapustiti prostor, v katerem je seja. na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali 41. člen delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši članov sveta. red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporab- ten potek seje. lja občinski svet. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas gla- se odstranijo vsi poslušalci. sovanja. Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in 42. člen sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zago- na seji sveta, jo prekine. tovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu gla- 4. Odločanje sovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali 43. člen besedo “PROTI“. Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. njegovih članov. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se oziroma prekinitvi. obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandi- Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov data, za katerega se želi glasovati in največ toliko zapored- občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). nih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska glasovnici treba imenovati. večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda gla- dve tretjini vseh članov občinskega sveta. sovnico v glasovalno skrinjico.

44. člen 50. člen Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- zočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Pred- vanja. lagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic, izrekla “ZA“ njen sprejem. – število oddanih glasovnic, – število neveljavnih glasovnic, 45. člen – število veljavnih glasovnic, Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. – število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. posamezni kandidat, Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj pet – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano članov sveta. večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. 46. člen O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. katerem se odloča. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, glasovanja na seji sveta. razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme 51. člen trajati največ dve minuti. Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugo- glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- tovi in objavi izid glasovanja. nje ponovi. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2701

O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na 6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida gla- svet sovanja, ali na predlog predsedujočega. 56. člen Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za 5. Zapisnik seje občinskega sveta delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi. Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki po- 52. člen maga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glaso- občinski upravi določeno posebno delovno mesto. vanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo skega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vode- gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na nje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. seji. Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik obči- 7. Delovna telesa občinskega sveta ne. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občin- skega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. 57. člen Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izred- volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. nih sej občinskega sveta.Vsak član občinskega sveta ima Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti ima pet članov. pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. opravlja zlasti naslednje naloge: Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinske uprave, ki je vodil zapisnik. občinski svet, – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma 53. člen predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v Potek seje občinskega sveta se snema na magneto- pristojnosti občinskega sveta, fonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter katerega seja je bila snemana. izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, drugim gradivom s seje. – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. občinske uprave. Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del po- 58. člen snetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občin- vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči skega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu 54. člen mnenja in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove narave, določi občinski svet na podlagi zakona s poseb- pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- nim aktom. na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinske- določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. ga sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. 59. člen O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gra- Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s diva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, statutom občine, so naslednji odbori in komisije: ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gra- – za negospodarstvo in družbene dejavnosti (izobraže- divo. vanje, predšolska vzgoja, socialno varstvo, kultura, šport, zdravstvo), 55. člen – za urejanje prostora, varstvo okolja in gospodarsko Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse infrastrukturo (komunalne dejavnosti, stanovanjska dejav- spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih nost, energetika), organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrše- – za gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, drobno vanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na gospodarstvo, turizem, gostinstvo, trgovina), podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original – statutarnopravna komisija. zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. 60. člen V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, Odbori imajo pet članov. odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom Odbori obravnavajo vse predloge aktov in drugih od- občinskega sveta. ločitev iz pristojnosti na svojem področju, ki so občinske- Stran 2702 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije mu svetu predlagani v sprejem, oblikujejo o njih svoje 66. člen mnenje in občinskemu svetu podajo stališče s predlogom Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, odločitve. organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega činskem svetu. sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o do- zadev na podlagi dnevnega reda seje sveta, po sklepu ob- polnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predlo- činskega sveta, oziroma na zahtevo župana. žiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano akta. članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- Odbori lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem po- Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljav- dročju. no sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – 61. člen mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih čla- nov. Statutarnopravna komisija občinskega sveta ima pet Glasovanje v delovnem telesu je javno. članov. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v 67. člen obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, Obravnavo je komisija dolžna opraviti najkasneje en podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z dan pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občin- obravnavano problematiko. skega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mne- nje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splo- šnega akta. 1. Splošne določbe Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- 68. člen činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z občine. zakonom in statutom naslednje akte: Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, – poslovnik o delu občinskega sveta, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutar- – proračun občine in zaključni račun, nopravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. – planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, 62. člen – odloke, Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- – odredbe, pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – pravilnike, članov ter opravi imenovanje. – navodila, – sklepe. 63. člen Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali izmed svojih članov in največ dva člana izmed drugih obča- statutom občine. nov. Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svo- in statutom občine. jih članov. Prvo sejo odbora skliče župan. 69. člen Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- občinski upravi. šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. 64. člen Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v spre- Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- jem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- ga člana odbora občinskega sveta, odbor oziroma komisijo čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za v celoti na predlog najmanj štirih članov občinskega sveta. katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprej- Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija me občinski svet na predlog župana. za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve na- Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva slednje seje občinskega sveta. od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

65. člen 70. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi Izvirnike aktov občinskega sveta se shrani v arhivu ob- njihova sestava in naloge. činske uprave. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2703

2. Postopek za sprejem odloka O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

71. člen 77. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se besedilo členov in obrazložitev. sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- odloka. nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu 78. člen najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- kateri bo obravnavan predlog odloka. nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. 72. člen V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodelo- v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlo- val v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sve- gih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek na- ta. daljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga od- obravnaval. loka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov 73. člen 79. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne temeljnih rešitvah predloga odloka. nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem po- Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s stopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi sklepom zavrne. obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Predlog odloka je sprejet, če je zanj glasovala večina Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava navzočih članov občinskega sveta. predloga odloka na isti seji. Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. 74. člen O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, gla- odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statu- suje o predlogu odloka v celoti. ta in poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po odloka. končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za občinski svet. posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja od- Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih loka. vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. 80. člen Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- 75. člen lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in gre za: predlagatelj z amandmaji. – manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- predlagatelj odloka. vih posameznih določb v skladu z zakonom, Amandma mora biti predložen članom občinskega sve- – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, ta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravna- občinskega sveta, van predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- na sami seji, na kateri lahko predlagajo amandma najmanj mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. trije člani občinskega sveta in predlagatelj odloka. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se ni predlagatelj odloka. lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- umakniti. nov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega 76. člen sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih čla- po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po nov. vložitvi predloga. Stran 2704 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

81. člen 89. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugoto- ljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo vi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. prihodkov in odhodkov. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v tako določi občinski svet. celoti. 90. člen 5. Postopek za sprejem proračuna Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum 82. člen naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki služba pripravi predlog uskladitve. za posamezne namene financiranja javne porabe občine. Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki ga župan obrazloži. se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je proračun. predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.

83. člen 91. člen Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v kate- leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do rem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov pred- konca oktobra tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev log proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odlo- predloži župan občinskemu svetu predlog proračuna najka- ča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek sneje v 60 dneh po začetku mandata. za sprejem odloka. Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine 92. člen tudi izhodišča za sestavo proračuna. Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna Župan mora poslati predlog proračuna odborom naj- občine. manj 10 dni pred sklicem seje občinskega sveta. Predlog Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po proračuna se posreduje tudi nadzornemu odboru. določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog prora- skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu čuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med 84. člen proračunskimi prihodki in izdatki. Odbori morajo obravnavati predlog proračuna do prve obravnave na občinskem svetu in oblikovati svoja stališča. Župan ali od njega pooblaščene osebe so dolžne pojasniti 6. Postopek za sprejem obvezne razlage predlog proračuna občine na sejah odborov. 93. člen Občinski svet po končani prvi obravnavi sklene, da nada- Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo ljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skla- za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. du s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali da Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine. Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarnopravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih 85. člen teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana V desetih dneh po opravljeni prvi obravnavi lahko člani in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva uteme- občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu ljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občin- pisne pripombe in predloge. skemu svetu v postopek. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upo- Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, števati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po izdatki. rednem postopku. 86. člen Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vlo- 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila ženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog 94. člen proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebin- kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. skih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spre- 87. člen membe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega kot nov splošni akt. sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki sejo občinskega sveta. ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 88. člen 95. člen Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravi- župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži pred- jo po določilih tega poslovnika. log proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amand- Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede majih, ki jih je vložil župan in nato o vseh drugih amandmajih. po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2705

96. člen Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se določeno za njihovo imenovanje. glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih Če se tajno glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje teles in drugih organov ter funkcionarjev občine tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“. Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov 102. člen občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo so glasovali. pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odsto- 97. člen pa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno prene- Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče ha mandat. od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število gla- imenovanja. sov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandi- Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odsto- dati z enakim številom glasov določi z žrebom. pa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandi- imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev dati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu no- črke njihovih priimkov. vega kandidata. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM 98. člen 103. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi nje- drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, gove seje. se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri podlagi novega predloga kandidatur. uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno 99. člen razreševanje nastalih problemov. Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predla- kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpraša- ga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem nja, volitve in imenovanja, ob soglasju kandidata. redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način aktov sodelovali. niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o 104. člen katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje po- vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem poobla- novi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih stilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med članov delovnega telesa. obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za 2. Imenovanje podžupana neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu pred- 100. člen lagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov nov občinskega sveta. sveta. O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepa- imenovanju. ti v skladu z zakonom in statutom občine. Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. IX. JAVNOST DELA 3. Postopek za razrešitev 105. člen 101. člen Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih ime- Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporo- Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagate- čil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih ljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristoj- javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge na za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristoj- načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. na tudi predlagati njihovo razrešitev. Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za ime- javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles novanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. občinskega sveta, župana in občinske uprave. Stran 2706 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno DRŽAVNI ZBOR obvestilo za javnost. Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo 1115. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in agenciji (ZSOVA) odločitev sveta in drugih organov občine. Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in 106. člen prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo U K A Z delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in o razglasitvi zakona o Slovenski obveščevalno- dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in varnostni agenciji (ZSOVA) poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. Razglašam zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in agenciji (ZSOVA), ki ga je sprejel Državni zbor Republike delovnih teles, ki so zaupne narave. Slovenije na seji 25. marca 1999 in o njem ponovno odločal na seji 7. aprila 1999. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. Št. 001-22-48/99 Ljubljana, dne 8. aprila 1999.

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU Predsednik Republike Slovenije 107. člen Milan Kučan l. r. V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa Z A K O N statut in ta poslovnik. O SLOVENSKI OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklice- AGENCIJI (ZSOVA) vanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela 1. NALOGE IN ORGANIZACIJA SLOVENSKE občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNE AGENCIJE občinski svet, ko se sestane. 1. člen Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadalj- XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA njem besedilu: agencija) je samostojna služba vlade, ki oprav- POSLOVNIKA lja s tem zakonom določene naloge.

108. člen 2. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- (1) Agencija pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje rabljajo določbe statuta, ki veljajo za sprejem odlokov. informacije: Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z – iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, poli- dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. tičnih in gospodarskih interesov države; – o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejav- 109. člen nostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- (2) Agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obrav- pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, orga- navo točke dnevnega reda in naloži statutarnopravni komisiji, nov, objektov in okolišev. da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške (3) Agencija opravlja naloge na podlagi zakona v skladu določbe. s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacio- Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-prav- nalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. na komisija. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi 3. člen poslovnika, ki ga je dala statutarnopravna komisija, odloči Direktor agencije v skladu z zakonom določi, kateri po- svet. datki, pridobljeni pri izvajanju nalog agencije s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, so tajni.

XII. KONČNA DOLOČBA 4. člen (1) Agencijo vodi direktor, ki je za delo agencije odgovo- 110. člen ren vladi. Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- (2) Direktorja agencije imenuje in razrešuje vlada na nem listu RS. predlog predsednika vlade.

Župan 5. člen Občine Žirovnica (1) Direktor agencije ima namestnika, ki mu pomaga pri Anton Dežman, prof. l. r. vodenju agencije in ga nadomešča, kadar je le-ta odsoten ali Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2707 zadržan. Namestnika direktorja agencije na predlog predsed- drug način, zahtevajo, da policisti in pooblaščene uradne nika vlade imenuje in razrešuje vlada. osebe drugih organov, v skladu s svojimi pristojnostmi, ugoto- (2) Namestnik direktorja agencije je za svoje delo odgo- vijo identiteto določene osebe. voren direktorju agencije. 11. člen 6. člen V zvezi z delom agencije imajo uradne osebe agencije (1) Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika pravico, da se v postopkih pred sodišči in upravnimi organi vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi izkazujejo s službeno izkaznico. predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre. (2) Agencija posreduje pristojnim ministrom tudi podat- 4. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV ke z njihovega delovnega področja z namenom, da bi lahko pristojni organi predlagali oziroma sprejeli določene ukrepe. 12. člen (3) Agencija pripravlja informacije in analize s svojega Agencija za uresničevanje nalog iz prvega in drugega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost. odstavka 2. člena tega zakona zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje osebne ter druge podatke in vodi ter uporablja evidence na podlagi predpisov o varstvu osebnih podatkov, 2. SODELOVANJE AGENCIJE Z DRŽAVNIMI ORGANI če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno dru- IN S SLUŽBAMI gače.

7. člen 13. člen Direktor agencije odloči, kdaj lahko agencija za opravlja- (1) Agencija pridobiva, vrednoti in sistematično ureja nje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona podatke iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona sodeluje oziroma izmenjuje podatke s tujimi obveščevalnimi ter oblikuje in vodi razvid podatkov. in varnostnimi službami. (2) Razvid je urejena, ovrednotena in sistemizirana zbirka dokumentarnega gradiva, ki jo sestavljajo evidence ter 8. člen zadeve. (1) Državni organi so dolžni na zahtevo agencije le-tej posredovati podatke in informacije, pomembne za izvajanje 14. člen njenih nalog. (1) Agencija v okviru razvida iz prejšnjega člena vodi (2) Če agencija pri izvajanju svojih nalog ugotovi, da naslednji zbirki podatkov: obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba – o osebah, ki jih agencija operativno obravnava; izvršila, izvršuje oziroma pripravlja ali organizira izvršitev kazni- – o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov. vega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti generalnega direktorja policije (2) Zbirka podatkov o osebah, ki jih agencija operativno in pristojnega državnega tožilca. obravnava, obsega: ime in priimek, psevdonim, rojstne po- (3) Če gre pri dejanjih iz prejšnjega odstavka za kazniva datke (dan, mesec, leto, kraj, država), naslov stalnega in/ali dejanja v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ali Slo- začasnega bivališča, državljanstvo, šolsko izobrazbo, poklic, venski vojski ali jih stori vojaška oseba, mora agencija o tem zaposlitev in razlog za operativno obravnavo. obvestiti tudi Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za (3) Zbirka podatkov o uporabi posebnih oblik pridobi- obrambo Republike Slovenije. vanja podatkov obsega: evidenčno številko, podatek o upo- (4) Če gre v primeru iz prejšnjih dveh odstavkov za sum rabljeni posebni obliki, podatek o navedbi odredbe in čas kaznivega dejanja zoper varnost Republike Slovenije in njeno trajanja. ustavno ureditev, lahko direktor agencije od pristojnega držav- nega tožilca zahteva, da policija začasno odloži izvedbo de- 15. člen janj in ukrepov v predkazenskem postopku, če to terjajo Direktor agencije s soglasjem vlade določi način vode- interesi varnosti države in pri tem ni podana nevarnost za nja, dokumentiranja in arhiviranja zadev iz razvida. življenje ter zdravje tretjih oseb. 16. člen Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili, ki 3. POOBLASTILA upravljajo z osebnimi in drugimi podatki, morajo agenciji na obrazloženo pisno zahtevo direktorja agencije, brez nadome- 9. člen stila, pisno posredovati osebne in druge podatke ali jih dati na (1) Delavci agencije, ki opravljajo naloge agencije, opre- vpogled. deljene v 2. členu tega zakona, so uradne osebe agencije. (2) Uradne osebe agencije imajo službeno izkaznico, ki 17. člen jo izda direktor agencije in s katero se izkazujejo pri izvajanju (1) Kadar agencija zbira osebne in druge podatke po službenih nalog v Republiki Sloveniji. določbah tega zakona, o tem ni dolžna obvestiti posamezni- (3) Vlada na predlog direktorja agencije določi grafično ka, na katerega se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali podobo agencije in obrazec službene izkaznice z besedilom, otežilo izvršitev določene naloge. ki izkazuje pooblastila njenega imetnika. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko na zahtevo direktorja agencije državni organi in organizacije z javnimi 10. člen pooblastili seznanijo osebo, na katero se osebni podatki na- (1) Pri opravljanju nalog agencije iz 2. člena tega zakona našajo, šele po preteku petih let od posredovanja podatkov so uradne osebe agencije pooblaščene, da v skladu s predpi- agenciji. si zbirajo osebne ter druge podatke iz evidenc upravljalcev zbirk podatkov. 18. člen (2) Uradne osebe agencije lahko v primerih, ko je po- Zaključena zadeva v razvidu se prenese v zbirko doku- trebno takojšnje ukrepanje, podatkov pa ni mogoče dobiti na mentarnega gradiva agencije. Po roku, ki ga določita direktor Stran 2708 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije agencije in direktor Arhiva Republike Slovenije in ki ne sme predlog direktorja agencije s pisno odredbo za vsak primer biti daljši od enega leta, se dokumentarno gradivo iz zbirke posebej predsednik okrožnega sodišča, na čigar območju arhivsko uredi ter preda Arhivu Republike Slovenije. je sedež agencije, če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države, ki se kaže v: – tajnih aktivnostih zoper suverenost, neodvisnost, 5. TAJNO PRIDOBIVANJE PODATKOV državno celovitost in strateške interese Republike Slovenije; – tajnih aktivnostih, načrtih in pripravah za izvedbo med- 19. člen narodnih terorističnih akcij zoper Republiko Slovenijo ter (1) Agencija pridobiva podatke tudi s tajnim sodelova- drugih nasilnih dejanjih proti državnemu organu in nosilcem njem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov. javnih funkcij v Republiki Sloveniji ter tujini; (2) Direktor agencije s soglasjem vlade določi pogoje – posredovanju podatkov in dokumentov, ki so v Re- in način pridobivanja podatkov s tajnim sodelovanjem ter publiki Sloveniji opredeljeni kot državna tajnost, nepoob- postopke in ukrepe za zaščito izvorov podatkov. laščeni osebi v tujini; 20. člen – pripravah na oborožen napad na Republiko Slove- Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko agencija nijo; za opravljanje svojih nalog uporablja naslednje posebne ob- – obveščevalni dejavnosti posameznikov, organizacij like pridobivanja podatkov: in skupin v korist tujine; – spremljanje mednarodnih sistemov zvez; – mednarodni organizirani kriminalni dejavnosti, – tajni nakup dokumentov in predmetov; in je utemeljeno pričakovati, da se v zvezi s to aktivnostjo – tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih uporablja določeno telekomunikacijsko sredstvo ali bo to prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje. sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da podatkov ni mogoče pridobiti drugače oziroma 21. člen bi njihovo pridobivanje na drug način lahko ogrozilo življenje in zdravje ljudi. (1) Spremljanje mednarodnih sistemov zvez ter tajni nakup dokumentov in predmetov dovoljuje direktor agencije (2) Predlog in odredba morata vsebovati podatke o s pisno odredbo. osebi, na katero se posebna oblika pridobivanja podatkov nanaša, utemeljitev razlogov za njeno uporabo, podatke o (2) Odredba o spremljanju mednarodnih sistemov zvez načinu njenega izvajanja, obsegu in trajanju, telekomunika- mora vsebovati podatke o zadevi, na katero se posebna cijskem sredstvu in okoliščinah, ki narekujejo uporabo po- oblika pridobivanja podatkov nanaša, način, obseg in sebne oblike pridobivanja podatkov, ter utemeljitev, da po- trajanje. datkov ni mogoče pridobiti drugače oziroma bi njihovo pri- (3) Spremljanje mednarodnih sistemov zvez se ne sme dobivanje na drug način lahko ogrozilo življenje in zdravje nanašati na določljiv priključek telekomunikacijskega sreds- ljudi. tva ali na določenega uporabnika tega priključka na ob- (3) Uporaba posebne oblike pridobivanja podatkov iz močju Republike Slovenije. prvega odstavka tega člena lahko traja največ tri mesece. Iz (4) Odredba o tajnem nakupu dokumentov in predme- utemeljenih razlogov se lahko njena uporaba podaljša vsa- tov mora vsebovati podatke o nazivu, vsebini in količini pred- kič še za en mesec, vendar skupno ne več kot šest mese- meta tajnega nakupa ter njegovo ceno. cev. Vsako podaljšanje mora odobriti predsednik okrožnega (5) Odobritev tajnega nakupa dokumentov in predme- sodišča iz prvega odstavka tega člena. Uporaba posebne tov se lahko nanaša le na enkraten tajni nakup. oblike pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila 22. člen odrejena. O prenehanju mora direktor agencije pisno obvestiti predsednika okrožnega sodišča, ki je odredbo izdal. (1) Tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje (4) Podjetja, ki opravljajo prenos poštnih pošiljk in tele- dovoli direktor agencije s pisno odredbo, če je velika verjet- komunikacij, morajo agenciji omogočiti ter zagotoviti pogoje nost, da se bodo na ta način pridobili podatki iz 2. člena za izvršitev sodno odobrenih posebnih oblik pridobivanja tega zakona, in če teh podatkov ni mogoče pridobiti dru- podatkov iz prvega odstavka tega člena. gače ali bi bila drugačna pridobitev teh podatkov povezana z (5) Podatki, pridobljeni z uporabo posebnih oblik pri- nesorazmernimi težavami. dobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena, se hrani- (2) Predlog in odredba morata biti pisna in morata jo v razvidu. vsebovati podatke o osebi, na katero se posebna oblika pridobivanja podatkov nanaša, obseg in trajanje, predlog pa 25. člen tudi utemeljitev razlogov za njeno uporabo. (1) Zaradi varovanja tajnosti pri uporabi oblik pridobiva- (3) Odobritev tajnega opazovanja in sledenja na odprtih nja podatkov lahko direktor agencije dovoli uporabo uradnih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za doku- listin s prirejenimi identifikacijskimi podatki in uporabo prire- mentiranje se lahko nanaša le na enkratno tajno opazovanje jenih identifikacijskih oznak. Listino oziroma oznako izda in sledenje. pristojni organ na zahtevo direktorja agencije. (2) Pristojni organ vodi evidenco izdanih uradnih listin s 23. člen prirejenimi identifikacijskimi podatki in evidenco izdanih pri- Agencija lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, rejenih identifikacijskih oznak. izjemoma pridobiva podatke tudi s kontrolo pisem in drugih (3) Po prenehanju razlogov, zaradi katerih je bila upora- občil ter z nadzorovanjem in s snemanjem telekomunikacij. ba uradnih listin s prirejenimi identifikacijskimi podatki in prirejenih identifikacijskih oznak dovoljena, organ iz prvega 24. člen odstavka tega člena uradne listine s prirejenimi identifikacij- (1) Kontrolo pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in skimi podatki in prirejene identifikacijske oznake razveljavi, snemanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji dovoli na hrani pa jih agencija. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2709

6. DELOVNA RAZMERJA IN POSEBNOSTI UREDITVE S nima statusa uradne osebe agencije, na delovno mesto, ki je PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN opredeljeno kot delovno mesto uradne osebe agencije. INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (2) Status uradne osebe agencije imajo tudi delavci agencije, ki so zaradi svojih zmožnosti in potreb agencije z aktom 26. člen direktorja agencije dodatno zadolženi za opravljanje nalog na (1) Za delavce agencije veljajo splošni predpisi, ki ureja- delovnem mestu uradnih oseb za čas, ko takšne naloge jo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko dejansko opravljajo. zavarovanje delavcev v državnih organih ter varnost in zaščito (3) Za čas začasne razporeditve iz prejšnjih dveh odstav- pri delu, če s tem zakonom ni določeno drugače. kov ima delavec tudi pooblastila, ki so določena za opravlja- (2) Delavci agencije so uradne osebe agencije in druge nje nalog na delovnem mestu uradne osebe agencije. osebe, ki so zaposlene v agenciji. (3) V aktu o sistemizaciji se posebej določijo delovna 34. člen mesta uradnih oseb agencije. (1) Uradne osebe agencije morajo na podlagi odredbe direktorja agencije ali osebe, ki jo za to pooblasti, opravljati 27. člen delo v posebnih delovnih razmerah, kadar je to potrebno za (1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v agenciji lah- izvajanje z zakonom določenih nalog. ko sklene kandidat, čigar zaposlitev poleg pogojev, določenih (2) Posebne delovne razmere so: v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja v državnih – delo v neenakomernem delovnem času; organih, in aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v agenciji, ne pomeni varnostnega tveganja za agencijo. – delo v izmenah; (2) Agencija lahko zahteva od kandidata, ki želi skleniti – delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela delovno razmerje v agenciji, tudi podatke, na podlagi katerih prostih dneh; ugotavlja varnostne zadržke za delo v agenciji in jih tudi preveri. – delo preko polnega delovnega časa; 28. člen – popoldansko in nočno delo; (1) Delovno razmerje v agenciji se lahko sklene brez – delo v podaljšanem delovnem času; objave oziroma razpisa. – izraba in prekinitev dopusta glede na potrebe (2) Kandidatu, s katerim ne bo sklenjeno delovno raz- agencije. merje, agencija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo od- (3) Delo v neenakomernem delovnem času oziroma iz- ločitev. menah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dneh ter delo v 29. člen popoldanskem in nočnem času v okviru določene redne me- (1) Uradne osebe agencije morajo opravljati z zakonom sečne oziroma letne delovne obveznosti. določene naloge, tudi če je izvajanje le-teh povezano z večjo (4) Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s nevarnostjo za njihovo varnost, zdravje ali življenje. prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o notranji organizaciji (2) Direktor agencije v aktu o sistemizaciji določi delovna in sistemizaciji delovnih mest. mesta in naloge, ki se izvajajo v delovnih pogojih iz prvega odstavka tega člena, in delovna mesta, na katerih se v skladu (5) Druge oblike dela v posebnih delovnih razmerah se s splošnimi predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zava- odredijo, če to terjajo delovne obveznosti oziroma je samo rovanje, uradne osebe obvezno dodatno zavaruje. tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni moč odlagati ali pa morajo biti opravljene v določenem roku. 30. člen Uradnim osebam agencije, ki opravljajo naloge v izpo- 35. člen stavljenih sredinah na delovnih mestih, na katerih delavci Pogoji za delovanje sindikata se določijo s pogodbo, ki tajno delujejo v varnostno nevarnih strukturah in okoljih ali jo podpišeta direktor agencije in sindikalni zaupnik. vodijo in usmerjajo tajne sodelavce v strukturah, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost 36. člen države, njeno ustavno ureditev ali druge interese države ali (1) Uradne osebe agencije morajo med stavko opravljati delujejo v posebnih delovnih okoljih in je pri izvajanju nalog naloge agencije, opredeljene v prvem in drugem odstavku 2. posebej ogroženo njihovo življenje in integriteta njihove oseb- člena tega zakona. nosti, se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 (2) Drugi delavci agencije uresničujejo pravico do stavke mesecev zavarovanja. pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državnih organih, in morajo uradnim osebam agencije omogočiti izvršitev nalog 31. člen agencije, ki so nujne in katerih opustitev bi lahko pomenila Uradni osebi agencije, ki je zaradi opravljanja njenih z takojšnjo in neposredno nevarnost za varnost države. zakonom določenih nalog v sodnem postopku in je po oceni agencije naloge izvrševala v skladu s predpisi, agencija omo- 37. člen goči strokovno pravno pomoč. (1) Delavci agencije ne smejo opravljati dela, ki bi jih oviralo pri izvrševanju delovnih nalog, ali dela, ki bi škodovalo 32. člen ugledu agencije, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejav- Zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije in na pod- nosti agencije. lagi sporazuma med direktorjem agencije in predstojnikom (2) O tem, katerih del delavci agencije ne smejo oprav- drugega državnega organa je lahko uradna oseba agencije ljati, odloča direktor agencije. začasno razporejena v drug državni organ. 38. člen 33. člen Agencija nezgodno zavaruje uradne osebe agencije za (1) Direktor agencije lahko zaradi nemotenega opravlja- primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt ali trajna nja nalog agencije začasno razporedi delavca agencije, ki izguba splošne delovne zmožnosti. Stran 2710 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

39. člen 9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Za vrednotenje delovnih razmer, posebnih prepovedi in omejitev po določbah tega zakona določi vlada odstotek 49. člen povečanja osnovne plače delavcem agencije. (1) Do sprejema zakona, ki bo urejal parlamentarni nadzor nad delom nosilcev obveščevalno-varnostne dejav- 40. člen nosti, mora agencija omogočiti delovnemu telesu Državne- ga zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in (1) Uradni osebi agencije pripada za vsako začeto leto obveščevalnih služb (v nadaljnjem besedilu: komisija za nad- delovne dobe v agenciji nad pet let dodatek na stalnost v zor), stalen nadzor. višini 0,5% osnovne plače. (2) V delovno dobo se všteva tudi delovna doba s (2) Komisiji za nadzor agencija v januarju predstavi pro- statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih gram dela za tekoče leto in jo do konca meseca februarja zadevah. seznani s poročilom o opravljenem delu v preteklem letu. (3) O izvrševanju svoje načrtovane dejavnosti agencija mesečno, po potrebi pa tudi zunaj teh rokov, poroča komisiji 7. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST za nadzor, poročilo pa lahko kadar koli zahteva tudi komisija. (4) O posebnih oblikah pridobivanja podatkov iz 20. in 23. člena tega zakona je agencija dolžna na zahtevo komisije 41. člen za nadzor le-tej dovoliti vpogled v dokumentacijo ter ogled V disciplinskih in odškodninskih zadevah zoper delav- naprav in prostorov, ki se pri tem uporabljajo. ce agencije veljajo predpisi za delavce v državnih organih, (5) Član komisije je dolžan varovati podatke zaupne na- če s tem zakonom ni določeno drugače. rave, ki jih je izvedel pri delu oziroma v zvezi z delom komisije. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne preneha s preneha- 42. člen njem članstva v komisiji oziroma s prenehanjem mandata. Uradni osebi agencije, ki je začasno odstranjena z dela ali delovnega mesta v agenciji, se med trajanjem začasne 50. člen odstranitve z dela ali delovnega mesta odvzame službena Do sprejema predpisa, ki bo urejal položaj javnih us- izkaznica. lužbencev, se za delavce agencije uporabljajo določbe 136. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS št. 28/80, 43. člen 38/88, 27/89 in Uradni list RS št. 19/91, 4/92, 58/93 in V disciplinskih postopkih zoper uradno osebo agencije 87/97). v zvezi z delom agencije je javnost izključena. 51. člen 44. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 30. člen (1) Disciplinski postopek vodi in o disciplinski odgovor- zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS št. 4/93, nosti delavcev odloča na prvi stopnji direktor agencije ali od 71/94, 93/96 in 47/97). njega pooblaščeni delavec. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka ima delavec 52. člen agencije pravico do ugovora na disciplinsko komisijo vlade v Do sprejema zakona, ki bo urejal določanje in varovanje osmih dneh od dneva vročitve odločbe. zaupnih podatkov v državnih organih, so podatki, ki jih agencija pridobi pri izvajanju nalog s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, državna tajnost. 8. POSEBNE DOLOČBE O FINANČNEM IN MATERIALNEM POSLOVANJU SLOVENSKE 53. člen OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNE AGENCIJE Do sprejema nacionalno-varnostnega programa opravlja agencija naloge na podlagi prednostnih nalog, ki jih določi 45. člen vlada. Pri finančnem in materialnem poslovanju agencije v razmerju do tretjih oseb uporablja agencija naziv, ki ga na 54. člen njen predlog določi vlada. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uskladi svoje delovanje z določbami tega zakona najkasneje v roku ene- 46. člen ga leta od njegove uveljavitve. Predpisi, ki veljajo za Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvo za obrambo Republike 55. člen Slovenije na področju carinskih, davčnih in drugih dajatev, Gradivo iz arhiva nekdanje službe državne varnosti se obrambnih zadev, telekomunikacij, sistemov zvez, poštnih izroči Arhivu Republike Slovenije najkasneje v enem letu po storitev, nabave namenske opreme, izvrševanja proračuna uveljavitvi tega zakona. ter na drugih področjih, veljajo tudi za agencijo. 56. člen 47. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Za nakup specialne operativne tehnike ter prostorov, ki listu Republike Slovenije. jih za izvajanje svojih nalog uporablja agencija, se ne uporabljajo predpisi, ki določajo obveznosti javnega naročila. Št. 211-01/98-6/3 Ljubljana, dne 7. aprila 1999.

48. člen Predsednik Agencija vodi evidence svojega finančno-materialnega Državnega zbora poslovanja v skladu s predpisi, ki veljajo za finančno poslo- Republike Slovenije vanje državnih organov. Janez Podobnik, dr. med. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 23 / 8. 4. 1999 / Stran 2711

VSEBINA

Stran Stran DRŽAVNI ZBOR 1056. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju športa v Občini Grosuplje 2553 1031. Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP) 2489 1032. Zakon o računovodstvu (ZR) 2491 JESENICE 1033. Zakon o deviznem poslovanju (ZDP) 2496 1057. Spremembe in dopolnitve statuta Občine Jese- nice 2553 1034. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP) 2505 1058. Odlok o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine in stroških komunalnega ureja- 1035. Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenske- nja stavbnih zemljišč v Občini Jesenice za leto ga zakonika Republike Slovenije (KZ-A) 2517 1999 2557 1115. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agen- 1059. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o us- ciji (ZSOVA) 2706 tanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice 2558 OBČINE KOBARID LJUBLJANA 1060. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega 1036. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javne- pomena v Občini Kobarid 2558 ga zavoda Festival Ljubljana 2522 1061. Sklep o razglasitvi kulturnega spomenika 2558 1037. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javne- KOČEVJE ga zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana 2522 1062. Statut Občine Kočevje 2559 BREŽICE 1063. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega 1038. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine pomena v Občini Kočevje 2570 Brežice za leto 1998 2523 1064. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila 1039. Odlok o spremembi odloka o začasnem financi- za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999 2570 ranju javne porabe Občine Brežice za leto 1999 2523 1065. Sprememba pravilnika o načinu, pogojih in po- 1040. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju jav- stopku oddaje zemljišč v najem na območju Ob- nega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna čine Kočevje 2571 šola Artiče 2524 KOMENDA 1041. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna 1066. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o usta- šola Brežice 2524 novitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Komenda Moste 2571 1042. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna KUZMA šola Cerklje ob Krki 2524 1067. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije ob- 1043. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o preob- čine Kuzma 2572 likovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavo- LENART da Osnovna šola Dobova 2525 1068. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih 1044. Odlok o spremembi odloka o preoblikovanju jav- stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč nega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna v Občini Lenart 2573 šola Globoko 2525 1069. Sklep o določitvi izhodiščne cene za izračun so- CANKOVA razmernega dela stroškov opremljanja stavbne- 1045. Poslovnik Občinskega sveta občine Cankova 2525 ga zemljišča s posameznimi vrstami komunalnih ter drugih objektov in naprav izven območja kom- CELJE pleksnega urejanja stavbnega zemljišča 2573 1046. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do- 1070. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun na- polnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro domestila za uporabo stavbnega zemljišča za le- Celje – kare 1 2537 to 1999 2574 1047. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro LENDAVA Celje – kare 10 2538 1071. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih DIVAČA sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava 2575 1048. Sklep o začasnem financiranju javne porabe Ob- čine Divača od 1. 4. 1999 dalje do sprejetja pro- 1072. Odlok o ugotovitvi, da je odlok o prostorskih ure- računa za leto 1999 2538 ditvenih pogojih za območje izven ureditvenih ob- močij naselij v Občini Lendava, ki ga ne urejamo DOBROVA-POLHOV GRADEC s prostorskimi izvedbenimi načrti usklajen z od- 1049. Sklep o določitvi športnega objekta za objekt ob- lokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih činskega pomena 2539 sestavin planov Občine Lendava 2575 GROSUPLJE 1073. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za- 1050. Odlok o zazidalnem načrtu turistično-oskrboval- zidalnem načrtu za del industrijske cone v Len- nega centra pri Motelu II Grosuplje 2539 davi 2576 1051. Odlok o zazidalnem načrtu gospodarska cona se- 1074. Sklep Občinskega sveta občine Lendava o javni ver 2543 razgrnitvi kartografskega gradiva 2576 1052. Odlok o zazidalnem načrtu Dvori III 2547 1075. Sklep o določitvi javnega športnega objekta ob- 1053. Odlok o zazidalnem načrtu Dvori IV 2550 činskega pomena v Občini Lendava 2577 1054. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Gro- LJUTOMER suplje naselje 2552 1076. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ure- 1055. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Stran- ditvenem načrtu za območje pokopališča, servi- ska vas 2553 sne cone in odlagališča v Ljutomeru 2577 Stran 2712 / Št. 23 / 8. 4. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Stran Stran 1077. Sklep o določitvi ekonomskih cen vzgojno-vars- SEMIČ tvenih programov v vrtcih Občine ljutomer 2577 1094. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Se- 1078. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremem- mič za leto 1998 2624 bah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditve- 1095. Odlok o turistični taksi v Občini Semič 2624 nih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer 2578 1096. Sklep o spremembi sklepa o začasnem financi- 1079. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremem- ranju javne porabe Občine Semič v letu 1999 2626 bah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Lju- 1097. Sklep o določitvi javnih športnih objektov občin- tomer za obdobje 1986–2000 in družbenega pla- skega pomena v Občini Semič 2626 na Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 2578 SLOVENJ GRADEC MAJŠPERK 1098. Pravilnik o podeljevanju plakete Mestne občine 1080. Statut Občine Majšperk 2578 Slovenj Gradec na področju športa in priznanja MORAVSKE TOPLICE športnika leta v Mestni občini Slovenj Gradec 2627 1081. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine SLOVENSKA BISTRICA Moravske Toplice za leto 1998 2592 1099. Sklep o novi vrednosti točke za odmero nadome- 1082. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o na- stila za uporabo stavbnega zemljišča 2628 domestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Ob- 1100. Sklep o zagotavljanju rednega vzdrževanja javnih čini Moravske Toplice 2592 poti na območju Občine Slovenska Bistrica 2628 1083. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o us- 1101. Pravilnik o merilih in pogojih za določanje funk- tanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega zavoda cionalnih zemljišč pri že obstoječih objektih na Osnovne šole Bogojina 2593 zazidanih stavbnih zemljiščih v lasti Občine Slo- 1084. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o us- venska Bistrica 2628 tanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega zavoda SVETA ANA Osnovne šole Fokovci 2593 1102. Poslovnik Občinskega sveta občine Sveta Ana 2629 1085. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževanega zavoda ŠALOVCI Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci – 1103. Odlok o občinskih upravnih taksah v Občini Ša- Kétnyelvű Általános Iskola Pártosfalva 2594 lovci 2640 MURSKA SOBOTA ŠKOFJA LOKA 1086. Statut Mestne občine Murska Sobota 2594 1104. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega 1087. Poslovnik Mestnega sveta mestne občine Mur- pomena 2642 ska Sobota 2611 1105. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do- NOVO MESTO polnitev prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje P1/1 (Jelovica, Lio, Loka, Peks) 1088. Program priprave sprememb in dopolnitev odlo- v Škofji Loki 2643 ka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven TREBNJE mestnega jedra) in predmestna središča 2621 1106. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- 1089. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do- močju Krajevne skupnosti Čatež 2643 polnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih 1107. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Ča- za Novo mesto (izven mestnega jedra) in pred- tež o izidu glasovanja na referendumu dne 21. mestna središča 2622 marca 1999, za uvedbo krajevnega samoprispev- PIVKA ka za območje Krajevne skupnosti Čatež 2644 1090. Sklep o ugotovitvi lastnine nepremičnin v Občini TIŠINA Pivka 2622 1108. Statut Občine Tišina 2644 POSTOJNA 1109. Poslovnik Občinskega sveta občine Tišina 2659 1091. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o VOJNIK soustanovitvi, organizaciji in preoblikovanju Jav- 1110. Poslovnik Občinskega sveta občine Vojnik 2671 nega podjetja Kovod Postojna, vodovod, kanali- 1111. Odlok o organizaciji in delovnem področju Ob- zacija p.o. Postojna v Javno podjetje Kovod Po- činske uprave občine Vojnik 2682 stojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. Postojna 2622 1112. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, nagra- PUCONCI dah članov delovnih teles občinskega sveta in čla- 1092. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o us- nov drugih občinskih organov ter o povračilih tanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda stroškov 2685 Osnovne šole Puconci 2623 ŽIROVNICA RIBNICA 1113. Statut Občine Žirovnica 2687 1093. Statutarni sklep Občine Ribnica 2624 1114. Poslovnik Občinskega sveta občine Žirovnica 2696

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor Tone Dolčič – Založnik Uradni list RS, d.o.o. – Direktor in odgovorni ISSN 1318-0576 urednik Marko Polutnik – Priprava Uradni list RS d.o.o., Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1999 je 18.270 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Naročnina za tujino je 55.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 125 14 19, računovodstvo 200 18 62, prodaja 200 18 38, preklici 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – e-mail: [email protected] – 9 771318 057017 Žiro račun 50100-601-273770 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode,od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarifne številke 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. januarja 1992)