DOCSLIB.ORG

Analiza Stanja

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

VPLIV TURIZMA NA VIRE V DESTINACIJI RAZVOJ, KI VPLIVA NA TURIZEM DESTINACIJE ANALIZA STANJA PRILOGA 1 ANALIZA STANJA OBČINA RADOVLJICA NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA KAZALO ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA ..................................................................................................................................................................................................2 CERKVE ...................................................................................................................................................................................................................... 12 PARKI.......................................................................................................................................................................................................................... 20 DOMAČIJE .................................................................................................................................................................................................................. 22 GRADOVI in DVORCI ................................................................................................................................................................................................ 48 HIŠE IN VILE............................................................................................................................................................................................................... 52 SPOMINSKI OBJEKTI IN KRAJI ............................................................................................................................................................................. 102 OSTALE STAVBE .................................................................................................................................................................................................... 182 DRUGI OBJEKTI IN NAPRAVE ............................................................................................................................................................................... 202 NASELJA .................................................................................................................................................................................................................. 214 KULTURNA KRAJINA ............................................................................................................................................................................................. 220 1 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA Zvrst dediščine: Evid. št. Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Ime enote: Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote spomenika Varstvene usmeritve: 17887 Arheološko Begunje na arheološka jamska Sondiranja v jami v 50-tih starejša najdišče Grad Gorenjskem najdišča postojanka, letih 20. stol. so odkrila z bronasta doba, Jama ruševina, grad malto vezane kamnite starejša železna zidove. Morda gre za doba, pozna ostanke jamskega gradu rimska doba, (de Antro) omenjenega visoki srednji že l. 1185. Ob sondiranju vek, pozni so najdene tudi drobne srednji vek prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške najdbe. 17888 Arheološko Begunje na arheološka naselbina, Višinska naselbina, pozna rimska najdišče Gorenjskem najdišča refugij domnevno pribežališče iz doba Gradišče v dolini pozne rimske dobe. Na Drage terenu so vidne umetno preoblikovane terase, najdbe niso znane. 2 17890 Arheološko Begunje na arheološka jamska Zazidana majhna jama oz. zadnja četrtina najdišče Gorenjskem najdišča postojanka, skalna polica, utrjena z 15. stol. Hudičev gradič tabor, utrdba obzidjem in krožnim stolpom s konca 15. stoletja. 5450 Arheološko Begunje na arheološka arheološko Ob poskusu razširitve pozna rimska območje sv. Gorenjskem - najdišča območje, brezna ob cerkvi sv. Petra doba Peter Poljče naselbina so slučajno našli antične novce, ki potrjujejo votivni pomen jame in vsebinsko dopolnjujejo antropogeno preoblikovanost vrha. 17889 Gradišče Njivice Begunje na arheološka gradišče Gradišče, ki je bilo na pozna bronasta Gorenjskem najdišča pristopnejših mestih doba, starejša utrjeno s kamnito železna doba ogrado. Z arheološkim izkopavanjem l. 1961 je bilo ugotovljeno, da konec življenja na gradišču sovpada s požigom naselbine. 26370 Staroslovansko Begunje na arheološka plano Manjše staroslovansko zgodnji srednji grobišče Gorenjskem najdišča grobišče, grobišče (konec 8. in 9. vek skeletni pokop stol.) s keramičnimi pridatki; l. 1970 so pri kopanju jame za greznico 3 odkrili tri skeletne grobove, v enem je bil keramičen lonec, okrašen z dvema pasovoma valovnic. 15536 Arheološko Brezje na arheološka naselbina Zgodnjeslovanske zgodnji srednji najdišče Na Gorenjskem najdišča ostaline naselbinskih vek Dolinje struktur (stojke, odpadne jame) s številnimi keramičnimi predmeti iz 8. stol. Najdišče je identificirano 1999 s sistematičnim površinskim pregledom in delno izkopano ob gradnji avtoceste Podtabor - Radovljica. 10018 Arheološko Brezje na arheološka arheološko Naključne najdbe rimskih rimska doba, območje Gorenjskem najdišča najdišče in staroslovanskih zgodnji srednji grobov. vek 28844 Rimskodobno Brezje na arheološka plano Rimskodobno grobišče, zgodnja rimska grobišče Gorenjskem najdišča grobišče, žgani slučajno odkrito pri doba pokop gradnji stanovanjske hiše. Najdenih je bilo več žganih grobov s pridatki iz 2. in 3. stol. (oljenki: pečatna in reliefna, 4 lončene posode, oglje). Obseg grobišča ni znan. 10022 Gomilno Črnivec arheološka gomilno Skupina večjih in manjših starejša železna grobišče najdišča grobišče gomil, ki jih naključne doba, zgodnja Dobrava najdbe ob raznih rimska doba zemeljskih delih umeščajo v prazgodovino in rimsko dobo. Gomilni pokopi so v obeh obdobjih za Gorenjsko redkost, zato so gomile pomembne za ugotavljanje kulturnih vplivov. 16113 Naselbina na Jelovica arheološka naselbina Tri arheološke sonde so pozni srednji vek Gradišču na najdišča dale fragmente Vodiški planini poznosrednjeveške keramike in oglje. Nasipi z zunanje strani in raven teren na vrhu hriba pa bi lahko pričali o obstoju bivanja v omenjenem obdobju. 17599 Arheološko Lesce arheološka naselbina, V starejši literaturi se pozna rimska najdišče sv. najdišča plano omenjajo najdbe doba Marija grobišče, starokrščanskega mozaika, nagrobnikov, 5 nagrobnik, sarkofagov in zidov, kar sarkofag kaže na pomembno poznoantično poselitveno točko. 17600 Arheološko Ljubno arheološka naselbina, Terasasto preoblikovan starejša železna najdišče Na najdišča kastel greben nad vasjo, z doba, rimska taboru vidnimi ostanki (temelji) doba rimskodobnega stolpa in jarka. Prostor je bil poseljen že v prazgodovini, kar dokazujejo naključne keramične najdbe. 17602 Arheološko Mlaka pri arheološka posamična Najdišče novčnega pozna rimska najdišče Slatna Begunjah na najdišča najdba zaklada, ki je vseboval doba Gorenjskem okrog 500 novcev (popisanih jih je 454) s konca 3. in z začetka 4. stol. Najdeno slučajno 1858; dokument o odkritju omenja tudi veliko kamnov, kar bi kazalo na večjo rimskodobno naselbino ali podeželsko vilo. 6 10036 Arheološko Mošnje arheološka villa rustica, Stavbni ostanki rimska doba spomenik lokalnega najdišče Pod najdišča plano rimskodobne podeželske pomena cesto grobišče, žgani naselbine (villa rustica). Odlok o razglasitvi pokop, Raziskani del naselbine se skeletni pokop terasasto niža, opira se arheološke lokacije na dolge segmente Mošnje - rimska naselbina Pod cesto za istočasnega opornegu zidu. Naselbinsko celoto kulturni spomenik dopolnjuje najdba lokalnega pomena, Uradne objave (Deželne skeletnega in žganega groba v neposredni novice), št. 76/2007 bližini. 10033 Arheološko Mošnje arheološka arheološko Posamezne naključne rimska doba območje najdišča najdišče rimskodobne najdbe (tudi mozaične kocke). 10037 Zgodnjesrednjev Mošnje arheološka naselbina Naravno dobro zavarovan zgodnji srednji eška naselbina najdišča pomol s sledovi vek Na selu antropogene preoblikovanosti, obrambni nasip. 17604 Arheološko Otoče arheološka arheološko Pri tovarni Iskra je bila pri rimska doba območje Iskra najdišča območje, gradbenih delih najdena plano grobišče oljenka, kar kaže na obstoj rimskodobnega grobišča v bližini. 7 17603 Rimski vodovod Otoče arheološka vodovod Mimo Otoč naj bi vodila rimska doba najdišča rimska cesta, v kraju samem pa so odkrili ostanke rimskodobnega vodovoda. 15545 Arheološko Radovljica arheološka naselbina S poljskimi deli starejša železna najdišče Ledine najdišča poškodovana doba, rimska rimskodobna naselbina; doba posamezni predmeti se pojavljajo v ornici. Številni odlomki lončenine v globjih plasteh ob fosilni strugi potoka Zgoša so iz starejše železne dobe. 10169 Arheološko Radovljica arheološka naselbina Ob arheološkem nadzoru rimska doba najdišče Žale najdišča so bili odkriti ostanki antične arhitekture (gradbeni material) in keramični odlomki. 599 Arheološko Radovljica arheološka gradišče, V naselju so ostanki pozna bronasta območje najdišča grobišče, zgodnjesrednjeveške doba, železna Radovljica naselbina nekropole ob cerkvi in doba, rimska druge nekropole v doba, zgodnji Predtrgu, gradišča v srednji vek Predtrgu in domnevnega 8 prazgodovinskega gradišča pod njim. 5458 Gradišče Radovljica arheološka gradišče Neo - eneolitska srednji neolitik, spomenik lokalnega najdišča naselbina, ohranjena v mlajši neolitik pomena plitvi kulturni plasti pod gozdnim humusom: Odlok o razglasitvi keramika, kameno starega mestnega jedra orodje, hišni lep. Radovljice za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/87-160
Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps

    By Bus Around the Julian Alps

    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.

  • Uradni Vestnik Gorenjske

    Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXVIII petek, 28. julija 1995 Številka 21 VSEBINA 3. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč občine Radovljica za povprečno stopnjo opremljenosti in OBČINA RADOVLJICA gostoto 100-200 prebivalcev na ha za objekte in naprave individualne rabe znašajo 6.527,00 SIT na m2 in kolektivne 54. ODLOK O POVPREČNI GRADBENI CENI rabe 5.781,00 SIT na m2 na dan 31. 12. 1994. STANOVANJ IN O POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ 4. V OBČINI RADOVLJICA Cena stavbnega zemljišča se določi po posameznih območjih, ki so: OBČINA ŽIRI I. območje zajema center Radovljice (ob glavnih komuni­ kacijah Radovljica - Lesce in Radovljica - Ljubljana). 55. SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN II. območje zajema širše oomočje Radovljice in naselje NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH Lesce. ZEMLJIŠČ ZA LETO 1995 III. območje zajema vse ostale kraje v občini, ki niso zajeti v posamezna območja. 56. SKLEP O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV IV. območje zajema naselja bolj oddaljenih krajev - Češnjica ORGANIZACIJE IN FINANCIRANJA pri Podnartu, Prezrenje, Rovte, Mišače, Praproče, Slatna, VOLILNE KAMPANIJE V OBČINI ŽIRI Srednja vas, Zadnja vas, Mlaka. 57. SKLEP O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH 5. STRANK V OBČINI ŽIRI Cena iz 1. in 2. člena tega sklepa se mesečno valorizira s povprečnim indeksom za stanovanjsko gradnjo, ki ga OBČINA KRANJSKA GORA mesečno objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM Ljubljana. 58. JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IZVAJALCA ZA IZDELAVO RAZVOJNEGA PROGRAMA 6. ZA DOVJE IN MOJSTRANO Z začetkom veljave tega odloka preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in o povprečni gradbeni ceni komunalnega urejanja v občini Radovljica (Ur. I. RS, Št.
  • Zgornja Lipnica Na Karti Franc. Katastra, 1827 Vir: Franciscejski Kataster (

    Zgornja Lipnica Na Karti Franc. Katastra, 1827 Vir: Franciscejski Kataster (

    ZGORNJA LIPNICA 1498 Prva omemba Zgornje Lipnice pri Kamni Gorici v pisnih virih; Leibnitz [. Leibnitz . in der Leibnitz . Leibnitz . .] 1498 (Urb. Radovljica, f. 100, 110, 112) Vir: SHT – Kranjska (zrc sazu, 2016) 1754 Vir: Gorenjske družine (prvi popis prebivalstva) 1827 Zgornja Lipnica na karti franc. katastra, 1827 Vir: Franciscejski kataster (http://giskd6s.situla.org/giskd/) ZGORNJA LIPNICA Stara / nova hš: FK (1827): GL (1873): Vulgo ime: št. 1 št. 9 Wochinz Bohinc Pri Kajţneku št. 2 št. 10 Wochinz Bohinc Pri Bohincu št. 3 št. 11 Tschabaus Čebaus Pri Ţamarju št. 4 št. 12 Kolnitzer Kolničar Pri Puţmanu št. 5 št. 13 Pessiak Pesjak Pri Psjaku št. 6 št. 14 Blaschitsch Deţman Pri Mevcu št. 7 št. 15 Kossel Kosel Pri Vrbancu št. 8 št. 16 Aschman Aţman Pri Bošticu št. 9 št. 17 Erman Erman Pri Golidu št. 10 št. 18 Preschern Prešern Pri Jurku št. 11 ??? ??? Erman ??? št. 12 št. 24 Thomaschovitz Schmid Pri Tavčarju št. 13 št. 23 Wochinz Bohinc Pri Mošku št. 14 št. 21 Wochinz Šolar Pri Matijovcu št. 15 št. 1 Tschebaus Čebavs Pri Krtu št. 16 št. 2 Anderl Anderl Pri Jakobču št. 17 št. 3 Suppan Erman Pri Ponavcu št. 18 št. 22 Gollmayer Golmajer Pri Koničarju št. 19 št. 8 Kossel Kosel Pri Jurjovcu št. 20 št. 7 Thoman Vidic Pri Tomanu št. 21 št. 6 Suppanz Zupanc Pri Mihovcu št. 22 št. 5 Gollmayer Čuden Podgradovcu št. 23 // Doller Doler Pri Tonejcu št. 24 št. 4 Pessiak Rogač Pri Boltarju // št. 1/a // // Pri Meţnarcu // št. 19 // // Pri Blaţu // št.
  • Tretje Spremembe in Dopolnitve Prostorskega Reda Občine Radovljica

    Tretje Spremembe in Dopolnitve Prostorskega Reda Občine Radovljica

    TRETJE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKEGA REDA OBČINE RADOVLJICA C. PRILOGE 2. Prikaz stanja prostora Tretje spremembe in dopolnitve PRO Občine Radovljica PRILOGA 2: PRIKAZ STANJA PROSTORA 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Občina Radovljica v sedanjem obsegu obstaja od leta 1994, pred tem je obsegala še prostor današnjih občin Bled, Bohinj in Gorje. Leži na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline. Obsega Radovljiško–Brezjansko ravnino, imenovano tudi Dežela, Gorenjske in Lipniško–Kroparske dobrave, Jelovico in Karavanke. Leži na nadmorski višini od 358 do 2060 metrov. Reka Sava deli občino na levi in desni breg. Občina Radovljica pokriva 119 km2 ozemlja, na katerem prebiva 18.850 ljudi. (vir: SURS, 03.11.2015) Občina Radovljica meji na 6 občin: Žirovnica, Bled, Bohinj, Kranj, Naklo in Tržič. Na severu se približa državni meji z Avstrijo. Ozemlje v večjem delu pripada alpskemu svetu, saj se na severu občine dvigajo Zahodne Karavanke z najvišjim vrhom v Begunjščici (Veliki vrh 2060 m), na severovzhodu pa sega v občino zahodni del Kamniško–Savinjskih Alp. Osrednji del občine predstavlja bolj ravninski del in sicer Dežela (Radovljiška ravnina) ter Dobrave (Gorenjske Dobrave, Kranjske Dobrave), pokrajini na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline (Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja občine Radovljica: Analiza stanja in teženj v prostoru). V občini je 52 naselij. Največji sta mesto Radovljica (5.997 prebivalcev), ki je tudi občinsko središče in Lesce (2.918 prebivalcev)1. Razporeditev poselitve v občini je odvisna predvsem od reliefnih razmer in dostopnosti, tako je večja koncentracija naselij in prebivalcev v osrednjem ravninskem delu občine, redkejša pa v goratih obrobnih delih. Občina Radovljica ima podobno kot celotna Gorenjska statistična regija izredno ugodno prometno in tranzitno lego.
  • Deželne Novice Uradne Objave, Številka 235, 29

    Deželne Novice Uradne Objave, Številka 235, 29

    deželne novice Uradne objave, številka 235, 29. decembra 2017 www.radovljica.si Časopis Občine Radovljica 2. 2. območja P proizvodnih 2.1 površine za industrijo PI dejavnosti Na podlagi 52. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 2.2 površine z objekti za kmetijsko PK 33/07 in spremembe) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. proizvodnjo 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 24. redni seji dne 20.12.2017 sprejel 2.3 površine za proizvodnjo PP 3. mešana M ODLOK območja 3.1 osrednje površine MO o tretjih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu 3.2 mešane površine MP občine Radovljica 4. posebna B 1. člen območja 4.1 površine za turizem BT 5. območja D V Odloku o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012 in spre- družbene 5.1 površine za vzgojo in DI membe) se v 6. členu: infrastrukture - v prvem odstavku zadnji stavek točke 1.2 spremeni tako, da se sedaj glasi: izobraževanje »Bivanje za potrebe turizma in drugih dejavnost je opredeljeno s pojmi iz prve 5.3 površine za zdravstvo DZ točke (1.1) tega odstavka.«; 5.6 površine za opravljanje DC - v šestem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se sedaj glasi: »Kot zazi- verskih obredov dana površina se upoštevajo tudi tlorisne površine vseh pomožnih objektov.«; - v sedmem odstavku za besedilom »namenjene gradnji stavb« in pred podpi- 6. območja Z čjem briše presledek; zelenih 6.1 površine za rekreacijo in šport ZS površin - v 3. točki dvanajstega odstavka (12.3) za dosedanjim besedilom dodajo pod- 6.2 parki ZP točke, ki se glasijo: 6.3 druge zelene površine ZD »(12.3.1) Atrijska hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h katere- 6.4 pokopališča ZK mu so obrnjeni stanovanjski prostori.

  • Workers' City Colony

    Workers' City Colony Locotion Maribor Address Betnavska Cesta, Ulica Zmage, Fochova Ulica, Koseskega Ulica Planning and completion 1927-1929 Architect Ivan Vurnik lnvestor District Office for the Protection of Workers of Maribor, City Hall and individuals Building type Series of residential houses Other buildings by the same architect Anatomy Institute (Anatomski Inštitut), Ljubljana 1919-1920; sanatorium for lung patients, Golnik 1920-1922; Co-operative Com­ mercial Bank (Zadružna Gospodarska Banka), Ljubljana 1921-1922; House of the Nation (Narodni Dom). Kranj 1922-1923; House of the Falcons [pre-war left-wing gymnastics society; Sokolski Dom] in Tabor, Ljubljana 1923-1926; series of resi­ dential houses, Maribor 1928; summer swimming-pool Obla Gorica, Radovljica 1932-1933 A casual visitor to Maribor would notice a series of residential houses in while walking through the suburbs of Tabor. The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned. Their uniform facades and the streets planted with trees create the impres­ sion of a peaceful neighbourhood. If questioned, most of the inhabit­ ants would state that living in the houses is pleasant, although they are modest and smalL The gardens and green areas in the inner side of street islands enhance the quality oflife in the neighbourhood. Those interested in the history of Maribor know that the subject .6. Floor plan (scale: smm =1m) ..,. "The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned." 125 2oth Century Architecture: From Modernist to Contemporary Giude to Architecture under discussion is the creation of one of the pioneers of Slovene modem architecture, the Workers' City Colony by Ivan Vurnik.
  • Župani Občine Radovljica

    Župani Občine Radovljica

    Ţupani Radovljice Zgodovina ţupanov Druţabno ţivljenje starih Slovencev je bilo osnovano na zadrugi. Zadruga je bila druţba sorodnikov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali nedeljivo posestvo. Ako je namreč zakonski par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega gospodarstva, ampak so tudi po ţenitvi ali moţitvi s svojimi stariši skupaj ţiveli in gospodarili. V zadrugi so bile torej zdruţene poleg dedov tudi druţine bratov, sester, vnukov in pravnukov. Nihče izmed njih ni imel osebne lastnine, ampak vsa zemljišča in poslopja, ţivina in vse hišno in gospodarsko orodje je bila skupna last vseh zadruţnikov. Kar je posameznik pridobil, je prišlo v korist celi zadrugi, enako pa je morala tudi vso škodo trpeti. Kadar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drugo, tretjo in mnogokrat se je zadruga tako namnoţila, da je nastala cela vas, kjer je sto do tristo sorodovincev bivalo skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavarja, ki so ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih domačin. V začetku je bil najstarejši moţ (ded) za starešino, pozneje so ga polnoletni člani zadruge volili izmed sebe, in sicer tistega, ki se jim je zdel najmodrejši in najizkušenejši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam pred svojo smrtjo priporočil tistega, ki ga je smatral vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse hišne in gospodarske zadeve zadruge. Razdeljeval je delo, sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in razsojeval prepire med njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki je imel skrbeti za običajne daritve.
  • Odlok O Prostorskem Redu Občine Radovljica (DN UO, Št

    Odlok O Prostorskem Redu Občine Radovljica (DN UO, Št

    OPOZORILO: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica obsega: - Odlok o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012) - Redakcijski popravek grafičnega dela Prostorskega reda občine Radovljica (DN UO, št. 166/2012) - Odlok o Prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 170/2013) - Redakcijski popravek Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 170/2013) - Obvezna razlaga 12., 13., 14. in 15. člena Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 178/2013 - Odlok o Drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 191/2014) - Redakcijski popravek Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št.194/2015) ODLOK O PROSTORSKEM REDU OBČINE RADOVLJICA Odlok o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012) vsebuje naslednje splošne in uvodne določbe: I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet) (1) S tem odlokom se sprejme Prostorski red občine Radovljica (v nadaljevanju PRO). (2) PRO se šteje za občinski prostorski načrt. (3) PRO je izdelala RRD, Regijska razvojna druţba d.o.o., iz Domţal, pod št. projekta 14/09. (4) Okoljsko poročilo za PRO z dodatkom za presojo sprejemljivosti je izdelal Marbo d.o.o. Bled, julija 2009 (dopolnjeno novembra 2009). 2. člen (namen) (1) PRO je podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPPN). (2) PRO je podlaga za posege v prostor na območjih, ki se ne urejajo z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti (razen na območjih načrtovanih OPPN, kjer se določajo pogoji, ki veljajo do njihovega sprejema).
  • 471 22 11; Telefaks: 471 Telefon: (01) 471 32 60; Faks: (01) 471 32 81; 29 78; Glavna.Pisarna@Mors.Si Operativeccors@Urszr.Si

    471 22 11; Telefaks: 471 Telefon: (01) 471 32 60; Faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] [email protected]

    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO VOJKOVA 55, LJUBLJANA Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana telefon: 471 22 11; telefaks: 471 telefon: (01) 471 32 60; faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] www.sos112.si; [email protected] DNEVNI INFORMATIVNI BILTEN I. POMEMBNEJŠI DOGODKI S PODRO ČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE ČAMI 13. APRILA 2008 Številka: 841-3/2008-109 Datum: 14. 4. 2008 Poplave zaradi mo čnih padavin, poplave vodotokov in morja Ob 0.37 je meteorna voda zalila klet stanovanjskega objekta na Cesti 27. aprila v Ljubljani. ljubljanski poklicni gasilci so iz črpali vodo iz kleti. Ob 6.35 je zaradi obilnih padavin voda poplavila cestiš če Pod jezom v Ljubljani. Posredovali so gasilci PGD Brdo in odprli ter o čistili zamašen meteorni jašek. Nesre če v cestnem prometu Ob 4.04 je na cesti Ajdovš čina-Selo, ob čina Ajdovš čina, prišlo do prometne nesre če v kateri je bila poškodovana ena oseba. Posredovali so gasilci GRC Ajdovš čina in reševalci ZD Ajdovš čina. Ob 6.33 osebno vozilo zapeljalo s cestiš ča in se prevrnilo na streho v naselju Jiršovci v ob čini Destrnik. Aktivirani so bili gasilci PGD Ptuj, s tehni čnim posegom rešili ukleš čeno osebo iz zvite plo čevine in postavili vozilo na kolesa. Poškodovano osebo so reševalci NMP Ptuj prepeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Ob 8.32 so ljubljanski poklicni gasilci posredovali po prometni nesre či na vzhodni ljubljanski obvoznici v Ljubljani. Med razcepom Zadobrova in izvozom na Zaloško cesto so reševalcem nudili pomo č pri oskrbi poškodovanega voznika osebnega vozila ter na vozilu odklopili baterijo.
  • Letno Poročilo O Oskrbi S Pitno Vodo V Občinah Bled In

    Letno Poročilo O Oskrbi S Pitno Vodo V Občinah Bled In

    L E T N O P O R O Č I L O O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINAH BLED IN GORJE ZA VODOVODE V UPRAVLJANJU IN VZDRŽEVANJU INFRASTRUKTURE BLED d.o.o. v letu 2020 Bled, marec 2021 Viri: - Mesečna poročila o meritvah in vrednotenjih NLZOH Kranj - Zapisnik o rezultatih vzorcev pitne vode z meritvami (mikrobiološka hitra testiranja) - Analize vzorcev Monitoringa pitne vode (https://is.mpv.si/) Pripravila: Strokovno-tehnična sodelavka: mag. Jožica Peljhan Vodja programa: Direktor: Štefan Korošec, univ.dipl.org. mag. Janez Resman 2 KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................................... 4 2. INTERNI NADZOR .............................................................................................................................. 8 2.1 VODOVOD RADOVNA ........................................................................................................... 8 2.2 VODOVOD BOHINJSKA BELA - ŽP ...................................................................................... 10 2.3 VODOVOD OBRNE ............................................................................................................... 11 2.4 VODOVOD KUPLJENIK ......................................................................................................... 12 2.5 VODOVOD ZATRNIK ........................................................................................................... 13 2.6 VODNI VIR ŽELEZNIŠKI .....................................................................................................
  • Obćina Radovljica

    Obćina Radovljica

    OB ČINA RADOVLJICA VERZIJA 02 Izvod št. 1 Naziv organa Datum Odgov. oseba Podpis Pripravil Ob čina Radovljica Ob činska uprava 4.4.2007 Marijan Ješe Objava osnutka na oglasni deski Pregledal Štab Civilne zaš čite Ob čine 16.5.2007 Marijan Ješe Radovljica Sprejel Župan Ob čine Radovljica 21.5.2007 Janko S. Stušek Maj 2007 Vsebina ocene je last ob čine, zato je prepovedano kakršnokoli kopiranje, vsak prenos tretjim osebam ali uporaba v nedogovorjene namene. Ocena ogroženosti Na podlagi 98. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Ur. l. RS št.: 64/94) smo izdelali oceno ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesre č v ob čini Radovljica v sestavi, ki jo je imenoval župan in sicer: − Anton Kapus, vodja projekta − Aleš Zupanc, poveljnik OŠ CZ Radovljica, član skupine − Metod Gaber, poveljnik ob činskih gasilskih enot, član skupine in − Niko Legat, član skupine Župan je dne, 17.8.2000 sprejel oceno ogroženosti za ob čino Radovljica, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Ocena ogroženosti verzija 02 je bila skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Uradni list RS, št. 64/94 in št.51/06) in Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št. 39/95); dopolnjena s podatki podjetij, ki posedujejo nevarne snovi ter analize nesre č v zadnjih šestih letih in ugotovitev štaba CZ ob čine Radovljice dopolnjena aprila 2007. Župan je dne 21.5.2007 sprejel dopolnjeno oceno ogroženosti, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Janko S. Stušek l.r. Župan Radovljica, 21.5.2007 Številka: 840-1/2007-7 2 Ocena ogroženosti VSEBINA: Stran 1.
  • Case Study Slovenia

    Case Study Slovenia

    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents