Viri O Demokratizaciji in Osamosvojitvi Slovenije (I

BOŽO REPE

VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

Ljubljana 2002

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(497.4)"1980/1991"(093)

REPE Božo Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast / Božo Repe. – Ljubljana – Arhivsko društvo Slovenije, 2002. – (Viri / Arhivsko društvo Slovenije ; št. 17)

ISBN 961-6143-15-8

119971328

Zborovanje 21. junija 1988 na Trgu osvoboditve (Kongresni trg), ki ga je v podporo četverici organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic (foto Joco Žnidaršič, Delo).

VIRI 17, 2002

KAZALO

PREDGOVOR ...... 9

I. NADZOROVANA OPOZICIJA ...... 10

Dokument št. 1 Informacija s 14. seje Predsedstva CK ZKS o varnostnih razmerah in delovanju opozicijskih sil v Sloveniji ...... 11

Dokument št. 2 Del poročila SDV za leto 1980, ki zadeva notranje politične razmere in dejavnost opozicijskih sil ...... 18

Dokument št. 3 Poročilo o delu Sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve v letu 1983 ...... 30

Dokument št. 4 Del poročila SDV za leto 1988, ki zadeva notranjepolitične razmere ...... 37

Dokument št. 5 Del poročila Službe državne varnosti za leto 1989 ...... 44

II. ALTERNATIVNA GIBANJA ...... 49

Dokument št. 6 Značilnosti novih družbenih gibanj v Sloveniji (analiza SDV, junij 1986) ...... 50

III. "MEŠČANSKA" OPOZICIJA: DRUŠTVO PISATELJEV, NOVOREVIJAŠI ...... 98

Dokument št. 7 Pobuda za novo revijo - (Kronologija) ...... 102

Dokument št. 8 Javna tribuna društva pisateljev slovenije "Slovenski narod in slovenska kultura" – Cankarjev dom, Ljubljana, 9, in 10. januarja 1985 (Poskus celovitejše analize in ocene) ...... 114

Dokument št. 9 Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Plenum kulturnih delavcev OF. Informacija o 14. sklicu Plenuma kulturnih delavcev OF, Bled 5. in 6. november 1986 ...... 130

Dokument št. 10 Zapisnik 23. seje predsedstva CK ZK Slovenije, ki je bila 26. 2. 1987 ...... 137

Dokument št. 11 Tiskovna konferenca, 20. februar 1987 (ob obravnavi vsebine 57. številke Nove revije na 68. seji Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije, 27. februarja 1987) ...... 138

Dokument št. 12 Zaključna beseda predsednika RK SZDL Slovenije po razpravi o 57. številki Nove revije na 68. seji P RK SZDL Slovenije 27. 2. 1987 ...... 139

IV. ODBOR ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC ...... 141

Dokument št. 13 Kronologija dogodkov ...... 143

5 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) V. KATOLIŠKA CERKEV IN OBLAST ...... 146

Dokument št. 14 Pismo ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja predsedniku Komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri IS SRS z dne 16. marca 1981 ...... 148

Dokument št. 15 Socialistična Republika Slovenija - Komisija za odnose z verskimi skupnostmi 27. 7. 1982. Kratek pregled nekaterih aktualnih vprašanj v odnosih s katoliško cerkvijo ...... 149

Dokument št. 16 Informacija o odnosih z Vatikanom in odnosih z rimsko-katoliško cerkvijo v SR Sloveniji, Republiški komite za mednarodno sodelovanje, 14. 10. 1985 ...... 151

Dokument št. 17 Sredstva javnega obveščanja o božiču in v zvezi s praznovanjem božiča v decembru 1985, Komisija za odnose z verskimi skupnostmi ...... 155

Dokument št. 18 Predlog Slovenske pokrajinske škofovske konference, da bi bil božič dela prost dan, Komisija za odnose z verskimi skupnostmi, 26. 11. 1986 ...... 156

Dokument št. 19 Zapis s seje "MINI", dne 4. 6. 1987 ...... 157

Dokument št. 20 Komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Zapis o razgovoru dr. Borisa Frleca in Draga Smoleta z dr. Alojzijem Šuštarjem in Jožefom Kvasom 19. januarja 1989 ...... 160

Dokument št. 21 Zapisnik s 3. seje Sveta za odnose z verskimi skupnostmi, dne 21. 2. 1989 ...... 162

VI. OPOZICIJA IN OBLAST MED ZBOROVANJEM V CANKARJEVEM DOMU IN USTANOVITVIJO DEMOSA ...... 164

Dokument št. 22 Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu ...... 166

Dokument št. 23 Zapis s sestanka organizatorjev zbora v Cankarjevem domu "Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu". Sestanek je sklical predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole, dne 3. marca 1989 ...... 167

Dokument št. 24 Javna izjava organizatorjev zbora v Cankarjevem domu "Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu" ...... 168

Dokument št. 25 Zapis s 4. sestanka organizatorjev zbora v CD "Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu", dne 17. marca 1989 ...... 169

Dokument št. 26 Deklaracija o slovenski narodni volji 89, prvi osnutek 23. 3. 1989 ...... 170

Dokument št. 27 Deklaracija o slovenski narodni volji 89, drugi osnutek 23. 3. 1989 ...... 171

Dokument št. 28 Zapis s 5. sestanka organizatorjev zbora v Cankarjevem domu, 27. marca 1989 ...... 171

Dokument št. 29

6 VIRI 17, 2002 Slovenska deklaracija 1989, Deklaracija o slovenski narodni volji; 89, Deklaracija o slovenski politični volji; 89, osnutek z dne 27. marca 1989 ...... 172

Dokument št. 30 Stališča SZDL o političnem pluralizmu, 31. januar 1989 ...... 173

Dokument št. 31 Slovenska deklaracija, prvi osnutek Majniške deklaracije, SDZ 28. marec 1989 ...... 175

Dokument št. 32 Zapis s 6. sestanka organizatorjev zbora v CD, 24. aprila 1989 ...... 176

Dokument št. 33 SZDL in politični pluralizem, 4. seja RK SZDL, 26. 4. 1989 ...... 176

Dokument št. 34 Majniška deklaracija 1989, prebrana 8. maja 1989 na protestnem zborovanju ...... 196

Dokument št. 35 Zapis s 7. sestanka Koordinacijskega odbora organizatorjev zbora v CD z dne 16. maja 1989 .... 197

Dokument št. 36 Temeljna listina, verzija objavljena v sredstvih javnega obveščanja 23. maja 1989 ...... 198

Dokument št. 37 Temeljna listina Slovenije 1989, osnutek z dne 29. maja 1989 ...... 198

Dokument št. 38 Zapisnik z 8. sestanka Koordinacije organizatorjev zbora v CD, 22. junija 1989 ...... 199

Dokument št. 39 Temeljna listina Slovenije 1989, končna verzija dokumenta, sprejeka na 4. seji RK SZDL 27. junija 1989 in 28. junija objavljena v sredstvih javnega obveščanja 11. septembra 1989 ...... 200

Dokument št. 40 Kakšne volitve hočemo - poziv javnosti in pristojnim organom SR Slovenije ...... 200

Dokument št. 41 Zapis 9. sestanka Koordinacije organizatorjev zbora v Cankarjevem domu, 11. septembra 1989 ...... 203

Dokument št. 42 Zapisnik z ustanovitvene seje Okrogle mize, 22. in 23. septembra 1989 ...... 204

Dokument št. 43 Zapisnik z 2. seje Okrogle mize z dne 5. oktobra 1989 v prostorih RK SZDL Slovenije ...... 205

Dokument št. 44 Zapis s tretjega sestanka predstavnikov družbenih in političnih organizacij dne 23. novembra 1989 ...... 209

VII. ZAČETEK VEČSTRANKARSTVA, NASTANEK IN DELOVANJE KOALICIJE DEMOS TER NJEN RAZPAD ...... 210

Dokument št. 45 Program demokratične opozicije Slovenije Demos, december 1989 ...... 216

Dokument št. 46 Sporazum o ustanovitvi "Demos - Združene opozicije", 8. januar 1990 ...... 218

7 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Dokument št. 47 Zapisnik 1. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 11. 4. 1990 v prostorih Pravne fakultete ...... 219

Dokument št. 48 Zapisnik 2. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 17. aprila 1990 v sejni dvorani št. 31, Komenskega 7 ...... 220

Dokument št. 49 Zapisnik 3. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 23. aprila 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b ...... 222

Dokument št. 50 Zapisnik 4. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 3. maja 1990 ...... 223

Dokument št. 51 Zapisnik 5. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 6. maja 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b ...... 225

Dokument št. 52 Zapisnik 6. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 8. maja 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b ...... 226

Dokument št. 53 Zapisnik 7. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 10. maja 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b ...... 227

Dokument št. 54 Zapisnik 8. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 13. maja 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b ...... 228

Dokument št. 55 Zapisnik 9. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 22. maja 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b ...... 229

Dokument št. 56 Zapisnik 10. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 29. maja 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b ...... 229

Dokument št. 57 Zapisnik 11. sestanka predstavnikov strank, ki je bil v ponedeljek 11. junija 1990 v prostorih na Cankarjevi 10 b, Ljubljana ...... 231

Dokument št. 58 Sporazum o delovanju koalicije DEMOS, 4. januar 1991 ...... 231

Dokument št. 59 Sporazum o razpustu Demosa, Dolsko 30. december 1991 ...... 233

Kratice ...... 234

Imensko kazalo ...... 236

8 VIRI 17, 2002

PREDGOVOR

Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije ničesar, so pa zaradi skeniranja in pretipkovanja naj bi vsebovali tri glavne vsebinske sklope: v drugačni formi, z drugačnimi številkami strani odnos med opozicijo in oblastjo v osemdesetih in z drugačnim tipom črk kot originalna gradiva letih, odnos med Slovenijo in federacijo v tem (to velja tudi za poudarke, ki so v izvirnih do- času, ter osamosvojitev in mednarodno priznanje. kumentih izraženi s poudarjenimi ali poševnimi Prvotni namen avtorja in urednika je bil, naj bi črkami). Izbor dokumentov iz komaj obvladljive izšli v enem zvezku, vendar sta skromno finan- količine, ki jo hranijo slovenski arhivi, je seveda ciranje in preobsežnost gradiva to onemogočili. subjektiven, njegov namen pa je skozi doku- Zato naj bi dokumenti izšli v dveh ali treh delih, mente, spremno besedo in opombe prikazati ne- če bo pri financerjih seveda posluh za objavo te- katere glavne politične procese v Sloveniji v ga gradiva tudi v prihodnje. Prvemu delu naj bi osemdesetih letih. Kljub temu pa naj bralec oz. sledil zvezek o odnosih med Slovenijo in federa- uporabnik virov ne pričakuje, da so zajeti vsi cijo na političnem, gospodarskem in vojaškem družbeni segmenti. Omejitve so narekovale, da v področju, tretji zvezek pa naj bi vseboval doku- tem zvezku niso objavljeni programi strank, ki so mente o osamosvojitvi in mednarodnem prizna- sodelovale na večstrankarskih volitvah leta 1990, nju. zajeti niso dokumenti z ekonomskega področja, V prvem zvezku objavljamo vire o nadzorovanju ker so bili deloma že objavljeni v drugih publi- opozicije, njenem vzponu, edinstvenem nastanku kacijah, deloma pa bodo v zvezku o osamo- močne civilne družbe, poskusih dogovarjanja svojitvi, enako velja tudi za ustavno-pravne spre- med oblastjo in opozicijo, rojevanju zvez in nato membe (kjer so bili dokumenti večinoma javno strank ter koalicije Demos, ki je zmagala na objavljeni in dostopni že v času nastajanja). Ver- večstrankarskih volitvah leta 1990. Dokumenti so jamem pa, da bo bralec, ki bodisi iz osebnega do- praviloma objavljeni v celoti, razen tam, kjer so življanja bodisi iz literature vsaj malo pozna dodeli izpuščeni na zahtevo hranilca gradiva.1 V gajanje, tudi s pomočjo tako izbranega gradiva dokumentih, razen očitnih napak (npr. zatipkanih začutil "duh časa" vznemirljivih, protislovnih in s letnic ali preverjenih imen) nisem spreminjal spremembami nabitih osemdesetih let.

1 To velja za nekatera poročila SDV, ki jih hrani Sova. Opombe tekstov originala so označene z zvezdico.

9 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

I. NADZOROVANA OPOZICIJA

Analiza opozicijskih gibanj je v osemdesetih letih Za idejnopolitične ocene so bili pristojni nekateri v Sloveniji potekala na dveh ravneh: operativni državni organi (predsedstvo SRS) in organi po- in idejnopolitični. litičnih organizacij (SZDL, ZSMS, ZK). Težo so Za operativni del je bila zadolžena Služba dr- imele zlasti ocene, sprejete v CK ZKS in njegovih žavne varnosti (SDV), ki jo je do leta 1988 nad- organih. Podlaga za obravnavo je bilo gradivo, zoroval Svet za varstvo ustavne ureditve pri ki so ga pripravljale razne komisije (predsedstva) predsedstvu SRS, nato pa posebna skupščinska CK ZKS in Marksistični center CK ZKS. komisija. V svetu so bili predsednik skupščine, Opozicijska gibanja je ocenjevala tudi SZDL. sekretar SZDL, sekretar predsedstva CK ZKS, Njene ocene so se sicer vedno manj skladale s predsednik republiškega odbora ZZB NOV, stališči vodstva ZKS, vendar pa je SZDL do predsednik Republiškega sveta ZSS, predsednik konca osemdesetih let z organizacijo raznih raz- ljubljanskega mestnega sveta ZKS, predsednik IS prav in tribun in prek vpliva na medije (kot SRS, to je vlade, in republiški sekretar za no- uradni ustanovitelj) opravljala funkcijo "družbe- tranje zadeve, predsedoval mu je član pred- ne kritike" nezaželenih pojavov. Hkrati je tudi sedstva SRS. V osemdesetih letih je bil to najprej znotraj sebe širila prostor pluralizmu in omo- Stane Markič, nato Andrej Marinc. Skupščinska gočila nastanek prvih zvez (predhodnic strank), komisija, ki je nato prevzela nadzor nad SDV, je izhajajoč iz teorije o "nestrankarskem plura- bila ustanovljena na zahtevo poslancev leta lizmu", v katerem naj bi bila sama nekakšna 1988, v tedaj še socialistični skupščini, zaradi "marela" za nazorsko in politično sicer različne procesa proti četverici in vloge, ki jo je imela skupine, vendar take, ki v osnovi sprejemajo SDV pri Janševi aretaciji, čeprav je bila pobuda samoupravni socializem. za tako komisijo dana že pred aretacijami. Slovenska oblast je opozicijo ocenjevala drugače SDV je vsako leto napisala poročilo o svojem kot zvezna. V Jugoslaviji je bila od sredine šest- delu in varnostnih razmerah (v osemdesetih letih desetih let dalje (od Brionskega plenuma) opo- so ga v obliki, prirejeni za javnost, začeli objav- zicija ("notranji sovražnik") razvrščena v več ka- ljati tudi v skupščinskem Poročevalcu), poročilo tegorij, med katerimi so bile najpomembnejše: pa je obravnaval Svet za varstvo ustavne ure- ostanki razrednih struktur, klerikalna skupina (to ditve, njegovo delo pa potem še predsedstvo SRS. je pomenilo predvsem dejavnost treh največjih Svet je med drugim ocenjeval razne oblike so- Cerkva), nacionalistične skupine, informbirojev- vražnega delovanja in po potrebi predlagal pra- ska skupina, liberalistične oz. anarholiberali- vosodnim organom ukrepanje ali pa "subjek- stične skupine, birokratsko-dogmatska skupina, tivnim" silam svetoval, naj se z "nosilci" take de- skupina meščanske desnice, alternativna gibanja javnosti idejnopolitično soočijo. Enkrat letno pa (mirovna, ekološka, feministična in socialna je imel vpogled tudi v seznam ljudi, ki jim je SDV gibanja).2 Po tej kategorizaciji je SDV, ki je bila prisluškovala. Intenzivnost take dejavnosti Sveta razdeljena na dokaj samostojne republiške enote, je bila največ odvisna od prizadevnosti njenega tudi spremljala in ocenjevala delovanje opozicije. predsednika, saj zakonsko ni bilo natančno dolo- Slovenska SDV je v prvi polovici osemdesetih let čeno, kje so meje pristojnosti za tovrstno ocenje- tovrstno kategorizacijo upoštevala le deloma, v vanje. drugi polovici pa je (z izjemo nekaterih kategorij, SDV je pri svojem operativnem delu in ocenah kot je npr. "meščanska desnica") niti ni več postopoma postajala samostojnejša, od druge uporabljala, ker je menila, da je zastarela. polovice osemdesetih let je od političnih organov Poročilo SDV za leto 1989 ne obravnava več ali posameznikov le redko dobivala konkretna notranje problematike.3 "naročila", kar je zanjo pomenilo svojevrsten šok (razočarani operativci so - še zlasti po procesu proti četverici - razmere razumeli tako, da politika uporablja njihove usluge, ne krije pa jim več hrbta). 2 Marko Lopušina, Ubij bližnjeg svog, Jugoslovenska taj- na policija 1945/1995, Beograd 1996, str. 189. 3 Več o tem: Miha Brejc, Vmesni čas, Ljubljana 1994.

10 VIRI 17, 2002 Dokument št. 1:4 nira k zahodnim idejnim in političnim tokovom, okrog 150 pa k vzhodnim. Informacija s 14. seje Predsedstva CK ZKS o Ta krog nima izrazitejšega vpliva in odziva med varnostnih razmerah in delovanju opozicijskih sil našimi delovnimi ljudmi in občani. To ilustrirajo v Sloveniji med drugim podatki o gibanju politične kriminalitete. Število t. i. političnih kaznivih dejanj se Strogo zaupno je zmanjšalo od 149 v 1976. letu na 54 v 1978. letu, število prekrškov s političnim obeležjem pa Predsedstvo CK ZKS je 29. januarja 1979 raz- od 523 v 1976. letu na 229 v 1978. letu. pravljalo o varnostnih razmerah v Sloveniji. Za Vsa politična kazniva dejanja, razen dveh pri- izhodišče mu je služilo gradivo, ki ga je o tej merov vohunstva, so verbalne narave in manjše problematiki pripravil Republiški sekretariat za družbene nevarnosti. notranje zadeve, njegov povzetek pa je sestavni del tega poročila in razprave na predsedstvu. II. V povojnem obdobju je bilo v naši republiki I. zaradi težjih političnih deliktov med NOB in v V SFRJ in SR Sloveniji že nekaj let ugotavljamo, revolucionarni preobrazbi naše družbe obsojenih da so politične in varnostne razmere ugodne in blizu 7000 oseb. Iz političnih razlogov je emi- stabilne. To je nedvomno posledica široke in in- griralo cca 30.000 oseb. Od tega je še danes cca tenzivne politične akcije ZKS in drugih zavestnih 500 politično sovražno aktivnih. Med njimi je sil za uresničevanje novih ustav, zakona o zdru- 170 duhovnikov RKC. V Sloveniji je ugotov- ženem delu, sklepov XI. kongresa ZKJ in VIII. ljenih preko 1.100 zvez političnih emigrantov, kongresa ZKS ter drugih dokumentov, ki so deloma sorodniškega, deloma pa somišljeniškega opredelili družbene akcije za utrjevanje sistema značaja. Sovražno je razpoložen tudi manjši del socialističnega samoupravljanja v vseh sferah sorodnikov padlih belogardistov. V Sloveniji pre- družbenega življenja. V takih, politično tvornih jema okrog 4.620 občanov, ki so bili v nemški razmerah ostaja relativno malo prostora za sub- vojski, invalidske in podobne rente iz ZRN. V verzivno in opozicionalno delovanje kategorij povojnem obdobju se je vrnilo v Slovenijo 618 oseb, ki nasprotujejo ustavni ureditvi SFRJ in političnih emigrantov, manjši del ostarelih po- SRS, njunim temeljnim vrednotam, socialistične- litičnih emigrantov pa se je naselil tudi v mu samoupravnemu sistemu in politiki neuvr- italijanskem in avstrijskem zamejstvu. Poleg tega ščanja. Te kategorije imajo svoje poreklo pred- se je v tem času vrnilo še 5.300 ekonomskih in vsem v razrednem nasprotniku, ki je bil poražen drugih emigrantov oziroma izseljencev. v narodnoosvobodilnem boju in socialistični Iz prozahodnih in provzhodnih ter sociali- revoluciji, in v krogih, ki so odklanjali ali se zo- stičnemu samoupravljanju in neuvrščeni Jugo- perstavljali smeri graditve in rasti naše socia- slaviji sovražnih pozicij deluje indoktrinacijsko listične družbene skupnosti v povojnih letih. proti Sloveniji vrsta inštitucij, fondacij, inšti- Nevarnejši kot notranje opozicijske grupe so v tutov, družb in sredstev javnega obveščanja. Po- zadnjem obdobju faktorji, ki skušajo z različnimi sebej agresivne so radijska postaja Deutsche sredstvi od zunaj krepiti svoj vpliv v SFRJ, Wele (DW) v Kölnu, ki oddaja v slovenščini za vzpodbujati notranje opozicijske sile, slabiti našo naše delavce na tujem, poslušajo pa jo tudi v do- politično, ekonomsko, varnostno in obrambno movini, in postaje "Svobodna Evropa", "BBC", moč in stabilnost ter položaj SFRJ v svetu in v "Glas Amerike", v Trstu, Celovcu, Vatikanu, gibanju neuvrščenih. Moskvi. Indoktrinacijski in drugi vpliv, zlasti na V Sloveniji je sedaj poznanih okrog 500 oseb, ki del inteligence, skušajo uveljavljati tudi avstrijski se izraziteje sovražno eksponirajo, se ne glede na generalni konzulat, ameriški in francoski kulturni idejno pripadnost občasno povezujejo ali obis- center v Ljubljani, britanski center v Zagrebu, kujejo in pri tem napadajo družbeno ureditev in dom sovjetske kulture v Beogradu in sovjetski politiko zveze komunistov ali kako drugače so- konzulat v Zagrebu. vražno delujejo. Med njimi jih okrog 350 inkli- III.

4 ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS, fond seje CK Pomembnejšo kategorijo, ki opozicijsko deluje iz ZKS). prozahodnih buržoazno pluralističnih in filo kr-

11 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) ščanskih pozicij predstavlja skupina, ki si za idej- delovanje. Zbira se okrog revije "Znamenje", de- nega in političnega usmerjevalca oziroma men- loma Slovenskega duhovniškega društva, Mo- torja privzema Edvarda KOCBEKA. Skupina horjeve družbe v Celju in mariborske škofije nima izdelane programske platforme, zavzema pa (Grmičev krog). se za politični pluralizem, lahko tudi v okviru Največja je tradicionalistično usmerjena skupina, Jugoslavije, vezan na krščanstvo in njegove vred- ki je formalno za tolerantne in urejene odnose z note, "slovensko samobitnost" in "nacionalno družbo (do nedavno nadškof Pogačnik in večji suverenost". Pretežno težišče aktivnosti si skuša del klera). dobiti v kulturi. Hkrati se skuša oslanjati na po- Relativno vplivna in povsem netolerantna do dobno misleče v inozemstvu (ZRN, Pariz, Avs- socialistične samoupravne družbe je skupina, ki trija, Italija) in še posebej na enako misleče Slo- vidi v tej družbi le "brezbožni materializem in vence, predvsem v italijanskem zamejstvu. pohujšanje" (koprski škof Jenko z manjšim Skupina je po svojem sestavu dokaj heterogena. številom somišljenikov). Njeno jedro predstavljajo bivši krščanski socia- Nobena teh skupin ni notranje povsem homogena listi in njihovi somišljeniki, nekateri mlajši du- in enotna. Zato se posamezniki približujejo ali hovniki RKC in publicisti, nekateri bivši sode- prehajajo iz ene v drugo ali pa oblikujejo nove lavci revije "Prostor in čas", nekateri Slovenci v kroge. zamejstvu in inozemstvu in nekateri emigrantski V zadnjih letih se je okrog teološke fakultete v duhovniki. Ljubljani in medškofijskega odbora za študente V letu 1977/78 so se začele obračati na posa- izoblikovala izdvojena skupina, ki je dokaj neto- meznike iz te grupe nekatere opozicionalne sku- lerantna do socialistične samoupravne družbe in pine in posamezniki iz Hrvaške in Srbije. KOC- poskuša oblikovati novo borbeno katoliško in- BEKA so obiskovali hrvaška nacionalista Vlado telektualno elito. GOTOVAC in Zvonimir ČIČAK, pred odhodom V javnih nastopih postavlja v ospredje vprašanje v inozemstvo Mihajlo MIHAJLOV. KOCBEK človekovih pravic in svoboščin in še posebej sam je poskušal vzpostaviti stik z M. verskih svoboščin, razširja teze, da so verniki DJILASOM in Dobrico ČOSIĆEM itd. Duhov- drugorazredni državljani itd. Pomembno vlogo nik Franc KRIŽNIK je navezal stike z M. DJI- ima ta skupina pri ideološkem in političnem ob- LASOM. likovanju katoliške mladine v 54 veroučnih Pri stikih s somišljeniki v drugih republikah so skupinah, ki jih organizira medškofijski odbor za izmenjavali stališča in ocene o razmerah v Jugo- študente. Vse bolj agresivni in varnostno poli- slaviji in v posameznih republikah in o možnem tično komaj še sprejemljivi postajajo vsakoletni razvoju dogajanj v Jugoslaviji po Titu. "teološki tečaji" za študente in izobražence (po Nekaj somišljenikov te skupine skuša zlasti preko 300 do 600 obiskovalcev), na katerih v zadnjih V. OŠLAKA dokazovati filozofsko in sociološko letih obravnavajo nekatere že povsem politične povezanost in soodvisnost marksizma in krščan- teme, prihaja do izpadov nekaterih predavateljev stva in popolnoma negirati družbeno vlogo ZK. in raznih provokacij. Za povezovanje te skupine s somišljeniki v za- Koncem 1978 je skupina nekaterih reakcionarnih mejstvu in med politično emigracijo izrabljajo kanonikov in uglednejših laikov z ljubljanskim vsakoletna srečanja slovenskih političnih emi- pomožnim škofom dr. Leničem na čelu prešla od grantov in drugih desničarskih izobražencev na intrig in pritožb v Vatikanu v javno akcijo zoper Opčinah pri Trstu, ki jih organizira konzer- nadškofa Pogačnika in njegovo strpno politiko. vativno društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Na dveh konzistorialnih sejah so mu izrekli njihov idejni vodja pa je književnik Alojz RE- "nezaupnico" in o tem pismeno obvestili vatikan- BULA. sko predstavništvo v Beogradu. V to smer je skupina angažirala tudi profesorski zbor teološke IV. fakultete v Ljubljani. Med duhovščino in laiki RKC v Sloveniji že Ofenzivnejši nastop tega dela ljubljanskega nad- nekaj let teče proces notranje diferenciacije. Iz- škofijskega kapitlja z neoklerikalnih pozicij je oblikovalo se je več struj oziroma skupin. posledica nepomirljivega sovražnega razpolože- Manjša, progresističnaa in pokoncilsko usmer- nja manjšega dela visoke duhovščine RKC do jena skupina sprejema samoupravno socialistično socialistične samoupravne družbe, njene obre- družbeno ureditev kot podlago tudi za svoje menjenosti s predvojnim in medvojnim klerika-

12 VIRI 17, 2002 lizmom in povezanosti s politično emigracijo, že Zaradi sovražnega delovanja z birokratsko dog- zaznavnih sprememb v vatikanski politiki, kad- matskih in proinformbirojevskih pozicij je bilo rovskih razmer v slovenski RKC in deloma tudi po letu 1948 v Sloveniji obravnavanih 1622 oseb. vpliva reakcionarno konservativnega vodstva Ju- Od tega je bilo 741 oseb kaznovanih na zaporne goslovanske škofovske konference. kazni (498 administrativno, 243 sodno), 881 pa je Del hierarhije slovenske RKC in del duhovščine bilo obravnavanih v organizacijah KP oziroma vzdržuje stalne stike s slovensko politično emi- ZK. gracijo in še posebej emigrantsko duhovščino Zveza komunistov in drugi organi so tej kate- (170), katere večji del je še vedno inkardiniran v goriji oseb vseskozi posvečali znatno pozornost slovenskih škofijah. Stike imajo tudi z avstrijsko in pomoč pri njihovi resocializaciji. Večina se je in zlasti reakcionarno usmerjeno nemško škofov- odpovedala svojemu delovanju s teh pozicij, se sko konferenco. Teološki kader podiplomsko štu- vključila v delo in politično življenje, mnogi so dira na vatikanskih zavodih ali drugje na Zahodu. bili ponovno sprejeti v ZK in so danes druž- O pomembnejših odločitvah notranje cerkvene benopolitično aktivni. Že manjši del oseb (155) te politike, odnosov s socialistično samoupravno kategorije je ostal nespravljiv s smerjo razvoja družbo in podobnih vprašanjih se hierarhija RKC socialističnega samoupravljanja. konzultira ne le z Vatikanom, ampak tudi z emi- V Sovjetski zvezi in drugih vzhodnoevropskih dr- gracijo. žavah je še 35 informbirojevskih emigrantov iz Na oblikovanje politike v odnosih med družbo in Slovenije. Del le-teh je še vedno sovražno aktiv- RKC vplivajo tudi vidnejši laiki, tako tisti iz nih in vzdržujejo tudi nekaj stikov v naši repub- Leničeve skupine kot drugi. Vplivnejših je v liki. Sloveniji ca 150. Od tega jih ima 68% visoko V Sloveniji je še okrog 160 mešanih zakonov, pri izobrazbo ali doktorat znanosti, 21% ima višjo katerih so praviloma žene zadržale sovjetsko dr- izobrazbo in 11% srednjo. žavljanstvo. Ta kategorija je potencialno lahko Konzervativna skupina v nadškofijskem kapitlju, opora delovanju tujih faktorjev v kakih politično del teologov okrog teološke fakultete v Ljubljani in varnostno težjih razmerah. in medškofijskega odbora za študente ter nekateri Večina te kategorije je, čeprav sovražno razpo- drugi vplivnejši duhovniki in laiki vedno po- ložena, neaktivna, zaprta v zelo ozke kroge in ne gosteje napadajo družbo, ker da: ne spoštujemo išče širših stikov s somišljeniki. Manjši del v ustave glede enakopravnosti vseh občanov, ver- ožjih krogih negativno in sovražno komentira in nikom niso dostopne visoke javne funkcije, verni razlaga probleme in protislovja v našem druž- učitelji so diskriminirani, verniki so drugoraz- benem razvoju, napihuje negativne pojave v gos- redni občani, članstvo v ZK bi moralo biti odprto podarstvu, hvali sovjetski model socializma, na- tudi za vernike; šola je marksistično ateistična in pada politiko ZK, obrekuje vodilne družbeno- zato antiteistična; sodelovanje duhovnikov v delu politične predstavnike, politikantsko obravnava SZDL je nezdružljivo z njihovim poslanstvom; vlogo in aktivnost SFRJ v mednarodnih odnosih odpirati je treba globalna vprašanja odnosov med in še posebej v gibanju neuvrščenih. (npr. naše družbo in RKC in se ne zadovoljevati zgolj z vodstvo, da je razcepljeno, partija nima množic za reševanjem drobnih vprašanj kot so lokacije, seboj, Zakon o združenem delu je "najbolj vul- adaptacije itd.; izboriti si je treba dostop na radio garni materializem", "grozljiva zadeva in popolna in televizijo; sistematično je treba zbirati podatke oslarija" itd.). Nekaj jih je v preteklih letih sicer o dozdevnih kršitvah ustavnih pravic vernikov in vzdrževalo zveze s somišljeniki v drugih repub- jih objavljati; v ta namen je treba ustanoviti po- likah, po njihovi obsodbi pa so te zveze pretrgane. sebno komisijo, ki bi z vidika RKC spremljala Represirani informbirojevci so večinoma nega- razvoj odnosov. tivno in sovražno ocenjevali tudi obisk HUA- Kljub notranjim diferencijacijskim procesom in KUO-FENGA v Jugoslaviji. nekaterim pozitivnim obeležjem ostaja dejavnost V Sloveniji živi 17 IB-povratnikov. Med njimi je RKC spričo svoje idejne usmeritve, organizira- 8 bivših oficirjev Rdeče armade. So politično nosti, obremenitev in zvez, z varnostnega vidika pasivni, vzdržujejo pa številne sorodstvene in de- potencialno eden najbolj pozornosti potrebnih loma tudi druge zveze z vzhodnoevropskimi dr- faktorjev. žavljani. Idejno politično so blizu IB kategoriji ne tako V. maloštevilni pristaši "trde roke", "večjega reda",

13 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) "socialne pravičnosti", unitarizma in etatizma. Ti slovnih organov, sklenile vrsto dolgoročnih po- izhajajo iz različnih družbenih krogov, vendar so godb z vzhodnoevropskimi partnerji. Nekateri še manj vezani na delavske sredine. ocenjujejo, da ima dosedanje sodelovanje s sov- Politično so tej kategoriji potencialno blizu ose- jetskimi partnerji večjo politično kot ekonomsko be, ki so se eksponirale kot "užaljene", prizadete, vrednost. oškodovane itd. Med njimi so tudi posamezni Stane KAVČIČ se je pasiviziral. Stike vzdržuje nekdanji borci NOB, nekateri upokojeni oficirji le z najbližjimi znanci. Zasebno redno spremlja JLA, nekateri zlasti predčasno upokojeni delavci notranjo in zunanjo politiko, vendar se izogiba ONZ, posamezniki na kulturnem in prosvetnem komentarjem. Obnaša se prizadeto in užaljeno. področju. Skupina nekdanjih "25. poslancev" medsebojno Posamezniki iz t. i. "dachauskega procesa" si po ni povezana, posamezniki so se pasivizirali in razveljavitvi sodbe prizadevajo na različne načine revidirali svoja stališča. Večina je družbeno- doseči tudi politično rehabilitacijo in oblatiti politično aktivna v lokalnih okvirih. V javnosti so znane družbenopolitične delavce. nekoliko bolj zaznavni s svojim delovanjem Takoimenovana "Nova KPJ", ki naj bi bila for- nekateri kulturni in prosvetni delavci ter publi- mirana na "kongresu" v Baru, v Sloveniji ni cisti, ki so se zavzemali za tehnoliberalistično imela svojih neposrednih oporišč, vendar je ugo- usmeritev in še naprej ostali privrženci libera- tovljeno, da sta bila med kandidati za njen "CK" lističnih nazorov. Posamezniki iz te skupine med dva informbirojevca iz Slovenije. drugim govorijo, da gre naš notranji razvoj v Ekstremna IB emigracija, ne glede na razbitje "stalinizacijo", čeprav na drugih osnovah, da je jedra takoimenovane "Nove KPJ" doma in v ino- ZK izgubila vlogo progresivne partije, da je zemstvu, načrtuje nove akcije na tem področju. samoupravljanje v današnjih razmerah "mani- Med temi emigranti so tudi nekateri posamezniki, puliranje z delavskim razredom" itd. ki so prej živeli ali imajo stike v Sloveniji. V zadnjem obdobju se je izredno povečal interes VII. sovjetskih uradnih inštitucij za slovenski prostor Anarholiberalistično in deloma tudi nihilistično in dogajanja v njem. Prizadevajo si še razširiti usmerjeni posamezniki in somišljeniki pobirajo skupino okrog 45 (?) dopisovalcev radia Moskva svoje poglede iz sartrovega eksistencionalizma, v naši republiki. Večjo podporo jim pri tem nu- heidegarjevega nihilizma in elitizma in mešanice dijo posamezniki na kulturnem in prosvetnem drugih zahodnih teoretskih struj. Napadajo vlogo področju, ki ne skrivajo svoje naklonjenosti sov- ZK v družbi, potencirajo, izkrivljajo vprašanja jetski politiki. pravic in svoboščin državljanov in kritizirajo vse obstoječe v družbi. VI. Anarholiberalistična skupina je dokaj homogena, Tehnoliberalistično usmerjena skupina bivših intelektualno dosti močna, kulturno in strokovno politikov, kulturnih in javnih delavcev, katerih uveljavljena. Tvori jo mlajša inteligenca družbo- delovanje je bilo obsojeno na 29. seji CK ZKS slovne smeri, nekateri filozofi, publicisti, kritiki leta 1972 javno ne deluje destruktivno. Vendar in drugi javni delavci. Zlasti močnejše so njene se, razen izjem, svojim tehnoliberalističnim opre- pozicije na področju kritike, reproduktivne umet- delitvam niso odpovedali. Praviloma tudi kriti- nosti, književnosti in publicistike. Neposredno na zersko ne nastopajo. Iščejo stike z vodilnimi meji z anarholiberalizmom so nekateri družbo- družbenopolitičnimi delavci, nekateri pa so si slovci, privrženci PIRJEVČEVEGA kroga, ki so oblikovali svoje kroge, iz katerih kritično in bili tudi odstranjeni iz pedagoškega procesa na destruktivno ocenjujejo razmere pri nas, politične FSPN v Ljubljani. Ti so na svojih področjih med akcije in kadrovske odločitve. Dober del jih je bolj ustvarjalnimi, imajo strokovni ugled in po- zasedel vodilna delovna mesta v gospodarstvu, gosto velik vpliv in možnosti na oblikovanje kjer so uspešni. strokovnega in tudi javnega mnenja preko tiska, Posamezniki se povezujejo tudi s somišljeniki v revij in drugih sredstev informiranja ter knjig. drugih republikah in pokrajinah, pa tudi med Slednje večkrat izdajajo v samozaložbah. seboj vzdržujejo pogoste osebne in poslovne Del teh posameznikov ima številne stike s so- stike ter si pomagajo. mišljeniki v inozemstvu, zamejstvu (revija V zadnjih letih so OZD, kjer so posamezniki te "Most" v Trstu) in v drugih republikah in po- kategorije na delovnih mestih individualnih pokrajinah, kjer se posamezniki publicistično in

14 VIRI 17, 2002 tudi sicer uveljavljajo. ustanovila nelegalno društvo, ki naj bi se Ta skupina med drugim ocenjuje, da je stanje v ukvarjalo z vprašanji človekovih pravic in slovenski kulturi "docela zmedeno", da se svoboščin. Ideje o "društvu za svobodno družbo" današnja mladina izgublja v potrošništvu in je niso uspeli uresničiti zaradi številnih razhajanj. brez prave "revolucionarnosti", da se pri nas Zato so se dogovarjali, da bi kazalo ustanoviti uveljavlja "stalinistična linija", da bodo imela "marksistično partijo Slovenije", s katero bi lažje nasprotja med "stalinistično smerjo" in "umirje- dosegli popularnost pri mlajši generaciji. valno linijo" v jugoslovanskem političnem vrhu Skupina je v letih 1977/78 organizirala nekaj de- "grozljive posledice", da gre kulturna politika v monstrativnih akcij v Ljubljani in sicer: svojo smer, kulturni delavci pa v svojo. Praktično - protestno kolesarsko akcijo po ljubljanskih se taka stališča odražajo v literaturi in tudi v ulicah (30-40 udeležencev); gledališču. - mazaško akcijo na Čopovi ulici; V jugoslovanskem okviru je ta skupina najbliže - vselitev v prazno hišo na Erjavčevi ulici; enako mislečim krogom, ki so se zbirali okrog - destruktivno so sodelovali na študentskem revije "Praxis" v Zagrebu, korčulanske poletne "dnevu kulture" na filozofski fakulteti in v šole, beograjske revije "Filozofija" in skupine ljubljanski operi. odstranjenih beograjskih profesorjev, s katerimi Študentska glasila, zlasti Radio študent so v živo vzdržujejo osebne in strokovne stike na posve- spremljala njihove akcije. tovanjih, seminarjih in simpozijih, ki jih orga- Skupina je dobila večji vpliv na študentsko nizirajo mimo strokovnih društev in zvez. kulturno življenje. V to skušajo vnašati idejna izhodišča skupine. VIII. Skupina ima stike s sorodnimi grupami v zapadni V poznih šestdesetih letih se je tudi v Sloveniji in Evropi, posamezniki pa vzdržujejo še ne dovolj Jugoslaviji začelo razvijati delovanje s pozicij pojasnjene stike z nekaterimi ekstremno usmer- ultralevega radikalizma. jenimi posamezniki in skupinami, posebej pa z Idejno politična izhodišča tega gibanja so anarhi- ultralevičarji v Milanu. stični, spontani ekstremizem pri razreševanju V času obračuna z zahodnonemškini teroristi so aktualnih družbenih vprašanj; negiranje in kritika posamezniki iz te skupine postavili obeležja v vodilne družbene vloge ZK in "kompromitira- njihov spomin (plakati na FSPN, sveče na Trgu nega socializma"; boj proti vladavini "birokra- osvoboditve itd.). cije", "rdeče buržoazije" in "vodstvene elite"; ra- Posamezniki iz skupine ultralevičarjev se po- dikalne akcije za revolucioniranje v potrošništvo vezujejo tudi s somišljeniki, ki žive v nekaj "ko- zapadajočo družbo. munah" v naši republiki. Nosilci tega gibanja so bili nekateri študentje. V nekatere akcije so uspeli pritegniti do 3.000 štu- IX. dentov in dijakov (zasedba Aškerčeve ceste). V državah Zahodne Evrope je iz SR Slovenije še S politično akcijo ZK in drugih subjektivnih sil je okrog 75.000 delavcev na začasnem delu. Orga- bila aktivnost skupine ekstremnih študentov v nizirana sovražna dejavnost v tej strukturi ni glavnem paralizirana (opustili so masovne ak- ugotovljena. Propagandne in druge inštitucije cije). držav imigracije in tudi politična emigracija Do ponovnega večjega oživljanja ultralevičar- skušajo nenehno vplivati na naše delavce. Države skega delovanja med ljubljanskimi študenti je imigracije so razvile dokaj učinkovite sisteme prišlo koncem 1977. pod vplivom ekstremističnih informiranja in indoktrinacijskega vplivanja, v akcij zahodnonemških študentov (frakcija Rdeče pomoč pa so jim različne konservativne stran- armade) in sicer v bistvu na enakih idejnih iz- karske, sindikalne in humanitarne organizacije. hodiščih kot koncem šestdesetih let. Kljub ena- Državne institucije imigrantskih držav jih skušajo kim ultralevim frazam gibanje tokrat ni enotno. tudi pridobivati za obveščevalno delo in proti- Povezuje jih predvsem akcijska dejavnost. Te- obveščevalno zaščito. Za to dajejo možnosti stro- žišče aktivnosti so s fakultet in njihovih struktur kovnega in ekonomskega uveljavljanja, podelju- prenesli v zasebno sfero (z elementi ilegalnega) jejo tuja državljanstva, na primer celo na podlagi in na študentsko zabavno in kulturno področje. še ne preseženih nacističnih predpisov. Koncem leta 1977 je manjša skupina študentov in Negativen indoktrinacijski vpliv na to populacijo absolventov ljubljanskih družboslovnih fakultet izvaja tudi emigrantska duhovščina.

15 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Zdomska društva, učitelji in socialni delavci, sposobnosti družbe. politična in ekonomska predstavništva, domači Ta in druga vprašanja raziskujejo po različnih tisk in druge akcije omejujejo prostor za so- kanalih, od novinarjev, diplomatskih in drugih vražno delovanje in vplivanje na to populacijo. predstavnikov ter različnih institucij in posamez- Vendar posamezniki le podlegajo posamičnim nikov, do tajnih obveščevalnih in političnih agen- vrstam tujih pritiskov. tur, ki so postale tudi bolj agresivne. Obvešče- valne službe so bolj prisotne tudi med Slovenci v X. zamejstvu. Slovenska klerikalno fašistična in meščanska V zadnjem obdobju se je zlasti povečal interes politična emigracija je pretežno locirana v pre- sovjetske in drugih vzhodnoevropskih obvešče- komorskih državah. V Evropi in bližnjem za- valnih služb za SR Slovenijo. mejstvu ima nekaj aktivnih opornih točk. Kadrov- Aktivnost obveščevalnih služb je že tradicionalno sko in organizacijsko se ne pomlaja in krepi in blokovsko opredeljena. Znotraj blokov je med- večinoma vztraja na znanih protikomunističnih sebojno koordinirana tako pri zbiranju podatkov pozicijah. Po različnih kanalih poskuša vplivati na kot pri izdelavi strateško političnih ocen. opozicijsko usmerjene posameznike in skupine v Subverzivno propagandni pritiski se v zadnjem domovini. Preko somišljenikov med slovensko času stopnjujejo zlasti iz ZR Nemčije in Avstrije; inteligenco v zamejstvu poskuša oblikovati, vzdr- iz Italije in drugih zahodnih držav so nosilci tega ževati in utrjevati neko "nadstrankarsko" opozi- delovanja le najbolj desničarsko usmerjeni tisk in cionalno fronto, ki naj povezuje enako misleče in druga sredstva javnega obveščanja. nekompromitirane Slovence iz vrst politične emigracije, zamejstva in domovine, in katerih cilj XII. naj bi bil delovanje za potrditev "slovenske V številnih organizacijah združenega dela je moč samobitnosti". Manjši del slovenske politične zaslediti različne oblike tehnoliberalističnega, bi- emigracije se neposredno zavzema za nacionalni rokratskega in drugega protisamoupravnega ob- separatizem in "samostojno Slovenijo". našanja. V teh pojavih in v takih odnosih se često V novejšem času slovenska politična emigracija ustvarjajo pogoji, ki bi bili lahko v kakih težjih skuša obnavljati ali snovati nove emigrantske razmerah hudo zlorabljeni. Posamezni poslo- organizacije. Posamezne grupe emigrantov ho- vodni in drugi vodstveni delavci izigravajo sa- čejo navezovati stike in si pridobiti podporo moupravne odločitve, ohranjajo nerazvite stare nekaterih meščanskih strank in mednarodnih po- odnose z neposrednimi proizvajalci, manipulirajo litičnih in znanstvenih organizacij. Del emigra- s samoupravnimi organi, ne spoštujejo družbenih cije na Vzhodu se prav tako navezuje na aktiv- dogovorov in samoupravnih sporazumov. Po- nost legalnih in pollegalnih inštitucij držav, v sledice tega in podobnega obnašanja dela indi- katerih delajo. Razen posamičnih primerov se vidualnih poslovodnih organov, drugih vod- slovenska politična emigracija ne povezuje širše stvenih delavcev in neodgovornega obnašanja de- z emigracijo drugih jugoslovanskih narodov in lavcev skupnih služb so poleg ekonomskih pro- narodnosti. Bolj so v tej strukturi prisotne tuje blemov in težav v procesu samoupravne pre- obveščevalne in informativne inštitucije. obrazbe pogosto nezadovoljstva in prekinitve dela neposrednih proizvajalcev, tudi v ekonomsko XI. dobro stoječih TOZD. Na proces demokratizacije V zadnjih letih krepijo svojo dejavnost proti SR in zaostrovanje boja proti takim odnosom v Sloveniji in SFRJ tuje obveščevalne in druge združenem delu kaže med drugim tudi porast subverzivne sile z zahoda in vzhoda. Predvsem se prekinitev dela v letu 1978, ko jih je bilo 95 ali usmerjajo v zbiranje podatkov o notranje politič- 35 več kot v letu 1977. nih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, o polo- Kot glavni vzroki prekinitev dela (vključno z žaju Jugoslavije v gibanju neuvrščenih in njeni izsiljenimi sestanki) in več v drugih oblikah iz- poziciji v odnosu na države enega ali drugega raženih nezadovoljstev delavcev so bili ugotov- bloka, o obrambnih pripravah, o funkcioniranju ljeni: najvišjih organov federacije in republike, o no- - nedemokratično sprejemanje samoupravnih tranjih opozicijskih silah, o političnem razpo- aktov, zlasti o delitvi dohodka, brez poprejšnje loženju delovnih ljudi in občanov, in njihovem družbeno politične priprave, informiranja in angažiranju pri utrjevanju varnosti in obrambne pojasnjevanja;

16 VIRI 17, 2002 - tehnokratsko birokratski odnos vodilnih de- družbena protislovja. Vendar pri tem predsedstvo lavcev in delavcev skupnih služb, zlasti admi- CK ZKS ocenjuje - skladno z ocenami VIII. nistrativnih do neposrednih interesov delavcev kongresa ZKS - da prisotnost teh sil, ki niso v proizvodnji. formirane kot programsko enotna opozicija, v Neposredni povodi za prekinitve dela so bili pra- tem trenutku in v sedanji družbenoekonomski in viloma nižji ali nepravočasno izplačani osebni mednarodni situaciji ne ogroža stabilnosti so- dohodki brez pojasnila o vzrokih. To velja tudi za cialističnega samoupravnega razvoja republike. druge povode za nezadovoljstva in prekinitve kot To jim onemogoča progresivna in dosledno so zviševanje norm, napake pri obračunih oseb- demokratična iniciativa zveze komunistov ter nih dohodkov in podobno. vseh ostalih organiziranih socialističnih sil, front- V nobenem od teh primerov ni bil kršen javni red no delujočih v socialistični zvezi in delovanje in mir. vseh drugih institucij političnega sistema, pred- V letu 1978 so organi za notranje zadeve ovadili vsem pa razvoj na samoupravljanju temelječih javnemu tožilstvu 35 vodilnih oseb zaradi zlorabe družbenoekonomskih odnosov. samoupravljanja in kršitev pravic do samo- Pri tem subjektivne sile z zvezo komunistov na upravljanja. V večini primerov so bili omenjeni čelu delujejo v dveh temeljnih smereh: na eni delikti povezani tudi z gospodarskim kriminalom. strani gre za odločno politično reagiranje na V zadnjih letih je bilo iz vodilnih delovnih mest v težnje, ki so tako ali drugače uperjene zoper sa- združenem delu odstranjenih približno 300 moupravno socialistično naravo naših družbeno- vodilnih delavcev zaradi socialističnemu samo- ekonomskih ter političnih odnosov, po drugi upravljanju nasprotnega obnašanja. strani pa poteka nepretrgana ter množično uveljavljena aktivnost za afirmacijo vsega napred- XIII. nega, demokratično sprejetega v razvojnih doku- V pregledu navedene aktivnosti, skupine in posa- mentih socialistične samoupravne družbe ter mezniki danes ne predstavljajo resnejše nevarno- kongresnih napotilih Zveze komunistov Slovenije sti v naši družbi. Drugačne, varnostno nevarnejše in Jugoslavije. Pri tem so v ospredju vsi vidiki dimenzije in obeležja lahko dobijo v bolj zaostre- zagotavljanja dohodkovnih odnosov in svobodne nih mednarodnih odnosih, ob povečanih zunanjih menjave dela, podružbljanja vseh javnih funkcij, pritiskih na SFRJ ali ob kakih težjih notranjih po- družbene samozaščite kot sestavnega dela vseh litičnih ali varnostnih razmerah. Skupine in po- človekovih ravnanj, v enaki meri pa se zaostruje samezniki bi se utegnili ne glede na svoje sve- tudi odgovornost za uresničevanje vseh globalnih tovne nazorske in politične razlike v takih situa- razvojnih ciljev republike znotraj enotnega jugo- cijah medsebojno tesneje in bolj organizirano slovanskega trga in prostora kot tudi posamičnih povezovati v republiki in v vsej državi, še bolj razvojnih programov. iskati stike s tujino, pa tudi zunanji faktorji bi jih Predsedstvo CK ZKS ocenjuje, da je temeljni odločneje ščuvali in pritiskali v javne akcije. pogoj za dobre politično varnostne razmere sa- Predsedstvo CK ZKS ugotavlja, da v Sloveniji moupravno urejevano učinkovito gospodarjenje obstoje posamezne politično in varnostno identi- po stabilizacijskih načelih, kajti vsako nasprotno ficirane sile, ki hočejo delovati ali pa delujejo s stanje od tega lahko odpre vedno nove vire resnih kontrarevolucionarnih, protisocialističnih pozicij. konfliktov, kar pa bi bil lahko zadosten pogoj - Tako se srečujemo na primer s silami, ki po- ob reakcionarnih spodbudah s tujega - za akti- skušajo delovati z birokratsko državnolastniških, viranje sicer identificiranih protisocialističnih in liberalističnih in tehnokratsko-monopolitstičnih protisamoupravnih sil ter njihovo morebitno pozicij. Prav tako zaznavamo pojave dezorien- povezovanje navkljub siceršnjim antagonizmom, tacije človeka zaradi obstoječih družbenih pro- ki obstoje med njimi. tislovij, ki so sicer lahko normalni pojav druž- Takšno stanje je mogoče premagovati le z učin- benega razvoja; malomeščansko filistrstvo, so- kovito politično akcijo, z nadaljnjo krepitvijo cialni ultraradikalizem oziroma ultrasvobod- delegatskega sistema, učinkovitostjo samouprav- njaštvo - seveda s pozicij meščanskega interpre- nega planiranja ter medsebojnega sporazume- tiranja vsebine človekovih pravic in svoboščin. vanja in dogovarjanja, kajti le tako se učinkovito Eden bistvenejših razlogov za obstoj teh sil in oži fronta socialističnemu samoupravljanju za- pojavov tiči tudi v podedovani strukturi slo- vestno sovražnih sil. Tako je mogoče prepre- venske družbe, ki zato nujno poraja različna čevati in presegati tudi različne lokalizme in pod-

17 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) jetniško skupinskolastniške interese ter pojave, mednarodni odnosi, bolezen in smrt Predsednika kakor tudi osamljene tendence nacionalističnih TITA ter problemi na gospodarskem področju. pojavov, ki imajo svoje korenine tudi v občasnih Izredno angažiranje službe DV v času bolezni pojavih ekonomskih napetosti med republikami tovariša TITA, ki ga ilustrirajo podatki o izredno in pokrajinami ter še vedno nepopolni ustavni skokovitem porastu ukrepov službe DV v tem preobrazbi vloge federacije. Dolžnost zveze ko- obdobju, je v določeni meri oviralo realizacijo munistov je, da z močjo argumentov še vnaprej vseh začrtanih nalog, vendar je služba DV kljub odločilno prispeva k preseganju takšnih pojavov. temu uspela ugotavljati aktivnosti vseh struktur Vsa naša dosedanja politična akcija tudi doka- na notranjem področju, ki so se v začetku jeseni zuje, da se kot samoupravna skupnost in država povečale. Večina nosilcev sovražne aktivnosti je ne poslužujemo prisilnih ukrepov za razpletanje največ v prvem obdobju lanskega leta dokaj pa- teh problemov. Prav zato predsedstvo CK ZKS sivno in v določeni meri z zaskrbljenostjo čakala poudarja potrebo po temeljitem političnem delu, na tako imenovano "obdobje po TITU" ter na administrativno ukrepanje pa pride v poštev le v možnost realizacije svojih tendenc. primerih, ko je prestopljena z ustavo in zakoni Birokratsko dogmatsko usmerjena struktura se je opredeljena razmejitvena črta samoupravne so- po obdobju pasivnega čakanja po smrti tovariša cialistične demokracije, torej temeljna pravica in TITA v določeni meri diferencirala ter je le dolžnost ter s tem pravna varnost delovnega manjši del (že doslej znani ekstremni nosilci človeka - samoupravljalca, da svobodno odloča o sovražne aktivnosti) nadaljeval s sovražno aktiv- pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, kot nostjo v krogih somišljenikov. Z zanimanjem so temeljne pridobitve socialistične revolucije. spremljali dogodke na Poljskem ter jih primerjali Predsedstvo CK ZKS ugotavlja tudi izreden z razmerami v SFRJ ter pričeli vzpostavljati in- pomen, ki ga imajo pri nadaljnji krepitvi zavesti tenzivnejše stike s somišljeniki v ostalih repub- za dosledno uveljavljanje socialističnih samoup- likah in s posameznimi emigranti. ravnih odnosov sredstva javnega obveščanja ter Za posamezne nosilce tehnoliberalističnih kon- informacijski sistemi, zato se zavzema za njihovo cepcij, ki zasedajo pomembne položaje v gos- takšno vodenje ter kadrovsko sestavo, ki bo avto- podarstvu je značilno, da so v zadnjem obdobju nomno v prevzemanju odgovornosti za svoje de- nastopa opustili koncept oziroma poskus, da bi s lovanje, vendar odločilno vpeto v generalni tok poslovno uspešnostjo in samoupravno urejenostjo socialističnega samoupravljanja. OZD, kjer so vodilni delavci, dokazali svoja pripadnost družbi, in skušajo poiskati drugačen, Ljubljana, 8. 2. 1979 učinkovitejši način za svoj ponovni prodor v politični in gospodarski vrh. Struktura anarholiberalistov je postopoma intenzivirala svojo aktivnost, skušajoč zlasti v obdobju po smrti Predsednika TITA, razviti organizirano "borbo za bolj svobodno in nevtralno kulturo in Dokument št. 2:5 družbo", ki ji je s pobudo za "novo slovensko revijo" in s podpisovanjem peticije za spremem- Del poročila SDV za leto 1980, ki zadeva bo 133. člena KZ, katere organizatorji so bili notranje politične razmere in dejavnost opozicij- anarholiberalisti iz Beograda, dala tudi povsem skih sil. javno obeležje, s čimer je pritegnila pozornost tudi v vseh ostalih sovražno delujočih strukturah, III. NOTRANJA PROBLEMATIKA kjer njihovo delovanje ocenjujejo ali kot "testi- ranje" naše družbe ali kot dokaz "notranjih 1. Ocena in glavne značilnosti sovražnega delo- nasprotij" v družbi, ki jih skuša ZK prikrivati. vanja na notranjem področju Študentska populacija se v letu 1980 ni širše Aktivnost vseh struktur notranjega sovražnika so eksponirala. Bivši študentski leaderji so izgubili v preteklem letu pogojevali predvsem zaostreni vpliv na sedanjo študentsko generacijo ter vse bolj postajajo "elitna" intelektualna skupina, ki se 5 Arhiv Sove. Na željo Sove je izpuščen tisti del, ki ob- povezuje s podobnimi skupinami v ostalih re- ravnava dejavnost SDV v zvezi z delovanjem tujih ob- veščevalnih služb in protiobveščevalno dejavnostjo publikah, vendar ne kaže pripravljenosti tudi za SDV. obojestransko sodelovanje.

18 VIRI 17, 2002 Tudi skupina ultralevičarjev, ki se je eksponirala ska (intervencija) v Afganistanu, bolezen in smrt v letu 1977, se je dokaj pasivizirala ter je prenes- tovariša TITA ….. špekulacije zahodnega tiska o la svoje delovanje na področje kulture ("PAN- "Jugoslaviji, po …. drugi strani pa je le-ta tudi KRTI", "GLEDALIŠČE PRED RAZPADOM"). odraz intenzivne aktivnosti vseh družbeno- Buržoazno pluralistična struktura je po obdobju političnih dejavnikov … posameznikov in orga- dokaj pasivnega čakanja na "ugodni trenutek", po nov za notranje zadeve, še zlasti …. kolegijev. smrti Predsednika TITA, intenzivirala svojo Pri političnih kaznivih dejanjih prevladujejo aktivnost. Gre predvsem za tesnejše povezovanje verbalni izpadi, ki ne predstavljajo večje druž- z vodstvenimi strukturami slovenske RKC v bene nevarnosti. Gre predvsem za kazniva de- smislu načrtovanja skupne aktivnosti ob oceni, da janja žalitve drž(ave) … narodnostne in verske je RKC edina opozicijska politična sila, sposobna "nestrpnosti, sramot(enja) (rep)ublik in pokrajin, nastopiti v konfrontaciji ali dialogu z družbo. sramotitve narodnosti Jugosl(avije), (sovra)žne Tudi v teh okvirih iščejo možnosti za plasiranje propagande in širjenja lažnih vesti. ideje o političnem pluralizmu na krščanski Število anonimnih sovražnih pisanj je v (letu osnovi. 1980) poraslo za 52,7%. V prvi polovici 1980. Tudi nosilci klerikalističnih tendenc v slovenski leta smo beležili (manjša?) … (št)evila prekinitev RKC so intenzivirali svojo aktivnost v obdobju dela, predvsem zaradi intenziv(ne) (politi)čne po smrti tovariša TITA. S kadrovskimi spremem- akcije v obdobju bolezni in smrti tovariša TITA, bami v vodstvu ljubljanske nadškofije imajo (med)tem ko smo v drugi polovici leta beležili očitno več možnosti tudi za javno nastopanje z skokovit …, tako da je skupno število prekinitev zahtevami po "spoštovanju človečanskih pravic v letu 1980 (poraslo za) 3,1%. kakor tudi ustavnih pravic vernih", proti "procesu Ob nerazvitih samoupravnih odnosih, razlikah ... ateizacije", dostopu RKC do vseh sredstev infor- tehnokratsko birokratskega obnašanja vodiln(ih) miranja, ponovnega vrednotenja vloge RKC med administrativnih delavcev, ki so se doslej pojav- NOB in podobno. Novo vodstvo ljubljanske lj(ali)… najčešči vzroki za konfliktne situacije, nadškofije je očitno bolj sprejemljivo tudi za so se (v zadn)jem letu pridružili še zunanji vzroki pobude nosilcev drugih sovražnih koncepcij, kot je (pomanjkanje) repromateriala, izjemen po- predvsem buržoazno pluralističnih za načrtovanje rast življenjskih (stroškov), tako da so bili naj- skupnih nastopanj v smislu plasiranja določenih pogostejši neposredni povodi (za konflik)tne koncepcij in idej javnosti. Prav tako so evidentni situacije nezadovoljstva zaradi osebnih do- poskusi novega cerkvenega vodstva za tesnejše ho(dkov). povezovanje slovenskih vernikov v enotnem prostoru, pa naj bodo iz vrst slovenske politične 2. Gibanje registriranih dejavnosti in …. pozicij, emigracije, zamejskih krogov ali Slovencev na uporaba tehničnih sredstev in ukrepi …. začasnem delu v tujini. Na področju spodkopavanja ekonomskih osnov A. Registrirane dejavnosti družbe, je prišlo v prvem obdobju preteklega leta do zaskrbljujoče močnega dviganja deviznih hra- V začetku leta 1980 je imela služba DV … zo- nilnih vlog občanov, potrošniške mrzlice ter perstavljanja notranjemu sovražniku registri(ra- pomanjkanja določenih artiklov. Po sprejemu nih) … zadev, od tega 151 DVN,7 66 obdelav, 32 stabilizacijskih ukrepov na gospodarskem pod- predhod(nih) …. 14 operativnih akcij in l ra- ročju je prišlo do določenih problemov in težav v ziskavo. Med letom (je bilo na no)vo uvedenih družbeni reprodukciji ter hkrati s tem do raznih 36 registriranih zadev, od tega 23 … obdelav, poskusov izigravanja in kršenja sprejetih gospo- …….. 8 DVN, 3 operativne akcije in po 1 ob- darskih ukrepov. delava in raziskava. Ukinjenih je bilo 53 re- Na področju politične kriminalitete beležimo v gistriranih zadev, od tega 28 DVN, 16 predhod- letu 1980 87% porast političnih kaznivih dejanj s nih obdelav, 5 operativnih akcij, 3 obdelave in 1 političnim obeležjem:6 Ta porast so pogojevali (z raziskava. ene) strani zaostreni mednarodni odnosi, sovjet-

6 Od tu naprej sta dve strani na mikrofilmu delno po- škodovani (do poglavja "Pregled dela po sektorjih"), in celotnega besedila ni mogoče razbrati. Tisto, kar je zapisano v oklepajih, je obnovljeno po smislu. 7 Državno-varnostnih nadzorov.

19 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

Članek v tedniku 7D, 24. novembra 1977, leto VI, št. 47, ki opisuje zasedbo prazne hiše na Erjavčevi cesti v Ljubljani. Zasedbo je izvedla skupina – po oceni SDV – ultralevičarskih študentov povezanih v ilegalno društvo za človekove pravice.

20 VIRI 17, 2002 Ob koncu leta je bilo na notranjem področju Struktura je delovala dokaj heterogeno glede na registriranih 247 zadev, od tega 131 DVN, 64 notranje in deloma tudi zunanjepolitične dogod- obdelav, 39 predhodnih obdelav, 12 operativnih ke. Njihovo delovanje lahko razdelimo na tri akcij in 1 raziskava. značilna obdobja: prvo je potekalo v času bolezni V preteklem letu je tako za 6,4% upadlo število Predsednika TITA. Tedaj se je celotna struktura registriranih zadev na notranjem področju (leta pritajila in se izogibala medsebojnih kontaktov 1979 3,9% porast). zaradi ocene, da bo njihova struktura najprej pod Koncem leta 1980 je služba DV v okviru vseh udarom represivnih ukrepov, če bi bil ogrožen registriranih dejavnosti obdelovala ali nadzoro- ustavni red SFRJ ali pa če bi se nakazovala vala skupno 974 oseb (leta 1979 - 955), nosilcev možnost intervencije. Pri nekaterih je ta pri- sovražne aktivnosti na notranjem področju. tajenost prehajala v paničen strah (GORŠE Mir- ko). Služba DV je v tem obdobju le pri nekaterih 3. Pregled dela po sektorjih zaznala sovražne komentarje in ocene (Janez JEZERŠEK s sinom in Djordje NOVOSEL); v A. Sovražno delovanje z birokratsko dogmatskih drugem obdobju, po smrti predsednika TITA, ko in etatističnih pozicij se je pričela struktura diferencirati v dve skupini: večjo, ki je nekako s presenečenjem in delom z Na področju zoperstavljanja sovražno delujoči nezadovoljstvom gledala na veliko enotnost vse- strukturi, ki nastopa z birokratsko etatističnih ga ljudstva in njegovo odločenost, da bo nadalje- pozicij, smo v letu 1980 intenzivirali nadzor nad valo s samoupravno TITOVO potjo in na manjšo že znanimi nosilci tovrstnega sovražnega delova- skupino birokratsko dogmatsko opredeljenih po- nja, proučevali njihovo medsebojno povezovanje sameznikov, ki so se vse bolj začeli sestajati v s somišljeniki v drugih republikah ter emigraciji. nekakšnih neformalnih skupinah. Ti so vse notra- Intenzivna realizacija te osnovne programske nje težave pripisovali "napačni odločitvi ZKJ" v naloge je temeljila na predvidevanjih, da bi ta letu 1940. Pričakovali so skorajšnje spremembe struktura ob smrti Predsednika TITA lahko pred- in se veselili prihajajočih "svojih pet minut". stavljala najnevarnejšo sovražno grupacijo ter da Služba DV v tej skupini ni zaznala poskusov, da bi lahko nudila podporo eventualnim interven- bi sami začeli vzpodbujati in pripravljati te cijskim silam. usodne dogodke. Nesporno pa je, da so čakali na V letu 1980 sta bila izdelana dva analitična neposreden konflikt s SZ in intervencijo v SFRJ. pregleda: V zadnjem obdobju se diferenciacija strukture 1. Vpliv dogmatsko birokratsko opredeljenih nadaljuje in najekstremnejši predstavniki nada- staršev na potomce in ljujejo s sestajanjem v krogu somišljenikov. V 2. Ocena, v koliki meri so verbalni izpadi poteh neformalnih skupinah kritizersko obravnavajo sameznikov, v katerih so se prorusko ali biro- našo stvarnost. Nekateri "vizionarsko" trdijo, da kratsko ter dogmatsko opredeljevali, pogojeni s so takšen razvoj dogodkov predvidevali. Z takšno njihovo politično naravnanostjo in even- zanimanjem opazujejo zahteve anarholiberalistov tualno vodeni s strani drugih struktur notranjega in jih uporabljajo kot dokaz, da se družba odmika sovražnika. od marksistične ideologije. Z velikim interesom Oba pregleda sta pokazala, da je pojav novo- je ta skupina spremljala tudi dogodke na eksponiranih nosilcev tovrstnega sovražnega Poljskem. Trdijo, da je poljski odmik od socia- delovanja v sredinah, ki jih spremlja služba DV, lizma zrcalna slika razmer v Jugoslaviji in da nepomemben in, da so pojavi, razen v dveh kaže na potrebo po rigoroznem pristopu, to je po primerih (sinova Janeza JEZERŠKA in Djordja intervenciji. NOVOSELA), individualni in v nobenem pri- Najekstremnejši predstavniki te grupacije so za- meru vodeni s strani že izdiferenciranih nosilcev čeli intenzivno iskati zveze s somišljeniki v sovražnega delovanja z birokratsko dogmatskih drugih republikah. Tako je Janez JEZERŠEK po- pozicij. toval v Beograd in Ohrid ter kontaktiral z Tako so tudi v letu 1980 predstavljali jedro ekstremno delujočim IB-jevcem v Beogradu, dogmatske strukture že izdiferencirani nosilci teh Djordje NOVOSEL pa z večjo skupino IB-jevcev koncepcij, oba omenjena sinova in nekatere zve- iz Črne gore ter ZORIĆ Antejem in JOVA- ze neformalne skupine, ki jo vodi Janez JE- NOVIĆ Dragoljubom. Teže po osebnih kon- ZERŠEK (SELAK Bogomir in Ludvik JERAS). taktih, izogibajo se pisemskih in sličnih zvez.

21 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Djordje NOVOSEL je realiziral potovanje v osebe, ki prihajajo iz drugih republik, dočim Prago, kjer je, kot se je sam izrazil, želel "pri- eksponiranih nosilcev sovražnega delovanja v SR dobiti oceno" emigranta MILUNIĆA. Sloveniji v preteklem letu niso zaznali. Tako lahko (koncem leta 1980) razdelimo biro- Na tem področju je koncem leta služba DV kratsko dogmatsko strukturo na štiri skupine: vodila: 3 obdelave, 9 predhodnih obdelav, 3 ak- - najštevilčnejši so pasivni nosilci birokratsko cije, 1 raziskavo in 3 državno-varnostnih nadzo- dogmatskih koncepcij; rov (operativnih kontrol). - nekaj je novoeksponiranih posameznikov, ki so deloma vezani na svoje starše (oba ome- B. Sovražno delovanje s tehnoliberalističih po- njena sinova) ali pa so popolnoma osamljeni zicij in nimajo družbenega ugleda; - neformalne skupine (služba DV jih je zaznala Kljub vse bolj pogostim zaznavam pojavov sedem) predstavljajo več ali manj stalno ob- liberalizma v gospodarstvu, služba DV v pre- liko srečevanja somišljenikov. Skupine so teklem letu ni uspela izdiferencirati novih no- zaprte in ne žele vključevati drugih oseb; silcev tehnoliberalističnega delovanja. Že znani - najekstremnejši posamezniki (JEZERŠEK, nosilci so nadaljevali s svojo aktivnostjo in iz NOVOSEL, NAMORŠ), ki iščejo stik s so- njihove sredine sta se povsem izdvojila Janez mišljeniki v SR Sloveniji in v drugih repub- KOCIJANČIČ ter ŠTRUKELJ Joško z izrazito likah ter deloma tudi v tujini. naglašenimi ambicijami po ponovnem prodoru v V preteklem letu je bil evidentiran tudi pojav politični in gospodarski vrh. Ob njiju so se pričeli anonimnega pisma, ki je iz proinformbirojevskih lepiti "veliki direktorji" ljubljanskih OZD, ki so pozicij pozival prejemnike na prevrednotenje oblikovali "veliko sedmorico". Medsebojne vezi ocen o IB in samoupravnem razvoju v naši družbi med ŠTRUKLJEM in KOCIJANČIČEM so se v ter blatil osebnost tovariša Tita. Ni bilo zaznati, preteklem letu okrepile. Oba sta tudi intenzivno da bi bil tekst namenjen somišljenikom, temveč iskala stike z vplivnimi posamezniki iz kroga je bil posredovan dvema predsednikoma IS SO, slovenskega družbenopolitičnega življenja. najverjetneje po slučajnem izboru. V ožjem lokalnem krogu sta se eksponirala Jože Na osnovi ugotovitev preteklega leta je možno TIŠLER v cerkniški in Franc BOŠTJANČIČ v oceniti, da ta struktura, kljub njeni permanentni ajdovski občini. sovražni opredeljenosti, glede na vse večjo sta- Ob razvijajočih se notranjepolitičnih dogodkih in rost ne predstavlja grupacije, ki bi lahko z pojavih v tujini, ta struktura ni kazala nikakršnih lastnimi posegi rušila ustavni red v SFRJ. Gre za teženj po prilagajanju. Sledila je svoj cilj osebne posameznike, ki bi bili pripravljeni sodelovati z afirmacije. eventualnimi intervencionisti, ki pa se vse bolj, Opaziti je, da so se preorientirali na osebno glede na stopnjo aktivnosti, diferencirajo. afirmiranje izven lastnih OZD. Vsekakor menijo, Služba DV je uspela kvalitetno spremljati in da so v dokaj veliki meri dokazali, da niso ne- pokrivati aktivnost ekstremnih nosilcev birokrat- varni družbi, da so ustrezno družbenopolitično sko dogmatskih koncepcij, predvsem preko no- naravnani in da zaradi tega etikete kvalitetnih vopridobljenih operativnih pozicij ter s kvali- vodilnih delavcev v OZD ne kaže več potencirati tetnejšim koriščenjem OTS tudi pri njihovem in se z njo kičiti. Potrebujejo širšo družbeno medsebojnem kontaktiranju. afirmacijo. Glede na obseg združenega dela, ki K strokovnejšemu operativnemu delu na tem ga na nek način predstavljajo in pomembnost področju je prispeval tudi enodnevni strokovni tega v družbeni reprodukciji, dobivajo vse večjo seminar, ki je obravnaval značilnosti aktivnosti te ekonomsko in s tem tudi politično moč. strukture notranjega sovražnika ter precizno Stane KAVČIČ je v preteklem letu pričel opredelil naloge službe DV na tem področju. ocenjevati notranjepolitične dogodke, predvsem V sklopu spremljanja Aleksandra RANKOVIĆA na področju gospodarstva (še vedno v krogu in Rade HAMOVIĆA, ki sta v preteklem letu družine) z vidika obdobja, ko je bil sam pred- obiskala SR Slovenijo po dvakrat, služba DV ni sednik IS SR Slovenije. Poizkuša prikazovati nje- zaznala varnostno relevantnih pojavov. Krog govo odgovornost v luči "nekorektnih pritiskov" oseb, s katerimi sta kontaktirala, je bil standarden političnega vodstva nanj. Zaznati je možnost, da in tudi zaznani komentarji niso bili sovražno je v preteklem letu najverjetneje namenoma pri naravnani. V tej strukturi služba DV spremlja komentiranju na domu govoril na način, kot da bi

22 VIRI 17, 2002 želel, da njegova stališča spoznajo tudi drugi in TIVE" in oseb, ki so v njej delovale. Polemika v opozoriti nase. študentskem časopisu "TRIBUNA" pa je po- Programske naloge v tej strukturi so bile le de- kazala, da med njimi obstaja ocena, da svoje loma realizirane. Predvsem nista bili realizirani ideje - zahteve - že lahko javno predstavijo. Nji- nalogi izdiferenciranja novih nosilcev liberalizma hova temeljna ideja oziroma zahteva je vse- in pridobivanja kvalitetnih operativnih pozicij pri bovana v razmišljanju o nevmešavanju ZK na že eksponiranih osebah. Tako je bila struktura področje kulturnega udejstvovanja. pretežno spremljana z OTS in operativnimi po- Najpomembnejša akcija te skupine je iniciativa zicijami, ki so bile periferno razporejene. za "novo slovensko literarno revijo", katere Koncem leta je služba DV vodila 7 obdelav, 6 avtorji so Dimitrij RUPEL, Tine HRIBAR, Taras predhodnih obdelav in 16 državnovarnostnih nad- KERMAUNER in Niko GRAFENAUER. Ta ini- zorov. ciativa se je pojavila neposredno po smrti Predsednika TITA. C. Sovražno delovanje z anarholiberalističnih in Akcija oblikovanja predloga nove revije in zbi- ultralevičarskih pozicij ranja podpisov je potekala povsem neformalno in tajno v krogu znancev, prijateljev, predvsem Pri spremljanju sovražnega delovanja anarho- somišljenikov iz vrst bivših "perspektivašev", od- liberalistične in ultralevičarske strukture je služba stranjenih profesorjev itd. DV v preteklem letu največjo pozornost po- Pobudo so utemeljevali z neustrezno revijalno svetila: situacijo, s potrebo po odpiranju prostora za pla- a) Intenzivnejšemu spremljanju aktivnosti nosil- siranje pluralizma idej. Postavili so zahtevo po cev anarholiberalističnih tendenc in njihovih po- socializaciji sprivatizirane, zbirokratizirane in za- vezav med seboj in v ostalih republikah. vrte kulture ter po destalinizaciji razmer v kul- b) Vzpostavitvi popolnejšega nadzora nad biv- turnem življenju. šimi študentskimi leaderji ter spremljanju njiho- Čeprav je bila celotna pobuda za novo revijo vega povezovanja v ostalih republikah, ugotav- vodena mimo družbeno uveljavljenih poti, so jo ljanju njihovih zvez in vpliva na širšo študentsko iniciatorji hoteli prikazati kot realizacijo stališč populacijo. družbeno političnih organizacij iz preteklih let. c) Raziskovanju aktivnosti do sedaj eksponiranih Za strukturo anarholiberalistov je bila v pre- ultralevičarjev. teklem letu značilna močna povezanost s po- d) Spremljanju aktivnosti ŠKUC-a in nekaterih dobno strukturo v ostalih republikah, s pomočjo študentskih informativnih sredstev. katerih plasirajo svoje sporne članke v teh re- e) Analizi celotne študentske populacije. publikah. Najznačilnejši primer je "DNEVNIK", Intenzivno spremljanje anarholiberalistične in ki ga Taras KERMAUNER objavlja v beograjski ultralevičarske strukture je pokazalo, da so reviji "KNJIŽEVNOST". Velik odmev in pod- anarholiberalisti iz vrst kulturnih in znanstvenih poro je v teh strukturah dobil tudi predlog "nove delavcev tista struktura, ki nastopa najbolj enotno slovenske revije" in zato so tudi podpisnikom in javno. (Dimitrij RUPEL) omogočili objave v njihovih Ta struktura je v letu 1980 postopoma pove- literarnih listih. Slovenski anarholiberalisti so se čevala svojo aktivnost, kar je povezano z njihovo vključili tudi v akcije anarholiberalistov iz ostalih oceno o razvoju naše družbe v obdobju po smrti republik. Tako jih je pet podpisalo peticijo za Predsednika TITA. spremembo 133. člena KZ. Peticijo so podpisali Ocenila je, da v obdobju po smrti Predsednika Vladimir ARZENŠEK, Taras KERMAUNER, TITA lahko preide v organizirano "borbo za bolj Mišo JEZERNIK, Spomenka HRIBAR in Silva svobodno in nevtralno kulturo in družbo" in pri MEŽNARIČ Evidentno je tudi povezovanje z tem računala, da zaradi "slabosti družbe" njihove anarholiberalisti v širšem evropskem prostoru. zahteve ne bodo naletele na večje odpore. Tako sta postala člana založniškega sveta Svojo aktivnost je začela stopnjevati že v ob- oziroma uredništva revije "PRAXIS IN- dobju bolezni Predsednika TITA. Izjave Marjana TERNATIONAL" Veljko RUS in Taras KER- ROŽANCA in Nika GRAFENAUERJA ob po- MAUNER. V preteklem letu je postalo vse bolj delitvi Prešernovih nagrad ter polemika o reviji evidentno, da se na ISF vse pogosteje zaposlujejo "PERSPEKTIVE" v reviji ''TELEX" so izzvenele posamezniki, ki so anarholiberalistično usmer- v zahtevo po rehabilitaciji revije "PERSPEK- jeni. Tako sta na ISF dva odstavljena profesorja

23 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) FSPN, nekaj bivših študentskih leaderjev in njanja stikov in pretoka informacij, kot pa pri- ultralevičarjev, somišljenikov pokojnega Dušana pravljenost za dejansko sodelovanje. PIRJEVCA itd., pri katerih ugotavljamo podobna Med konkretnimi akcijami beograjskih anarho- deviantna stališča. Indikativno je, da so med pe- liberalistov, za katere so iskali podporo med ljub- timi podpisniki za spremembo 133. člena KZ kar ljanskimi bivšimi študentskimi leaderji, sta naj- trije iz ISF. pomembnejši, širjenje pamfleta Momčila SE- Na osnovi zaznav službe DV v letu 1980 je LIĆA "SADRŽAJ" in zbiranje podpisov za pe- možno zaključiti, da kljub izredno vztrajnemu in ticijo o spremembi 133. člena KZ. agresivnemu nastopu anarholiberalističe strukture Razčiščevanje razširjanja pamfleta "SADRŽAJ", v SR Sloveniji, ta nima posebnega vpliva na širšo ki ga je v SR Slovenijo prinesel Pavle RAK, je populacijo. Njeno aktivnost so z zanimanjem pasiviziralo delovanje te strukture v SR Sloveniji. spremljali v vseh ostalih sovražno delujočih Popolnoma so prekinili s pripravami "okrogle strukturah, ker ocenjujejo, da je njihovo delo- mize" o letu 1968, vplivalo je tudi na izmikanje vanje neke vrste test tolerantnosti naše družbe na pri zbiranju podpisov za peticijo o spremembi eni strani in dokaz prisotnosti notranjih nasprotij, 133. člena KZ, katere v SR Sloveniji ni podpisal ki jih skuša ZKJ prikrivati na drugi strani. nihče iz strukture bivših študentskih leaderjev. Omejenost vpliva je tudi pogojena z elitističnim Skupina ultralevičarjev, ki se je eksponirala v delovanjem te grupacije. letu 1977, se je prav tako pasivizirala in nima Pri spremljanju strukture študentov ugotavljamo, širšega vpliva med študentsko populacijo. Za veda se v letu 1980 širše ni eksponirala, občasno čino predstavnikov te strukture je značilno, da so smo registrirali manjše pojave nezadovoljstva, svojo dejavnost preusmerili na področje kulture. najpogosteje v Študentskem naselju, kjer je Najpomembnejši tovrstni skupini sta bili punck predvideno povišanje stanarine sprožilo odpore. skupina "PANKRTI" in "GLEDALIŠČE PRED Prisotne so bile ideje o reševanju tega problema z RAZPADOM". Vodja skupine "PANKRTI" Gre- demonstracijami. Z ukrepi DPO in DP skupnosti gor Tomc v preteklem letu ni nadaljeval svojih so se razmere uredile, vendar vzroki konfliktov poizkusov organiziranja "drugače mislečih" ljudi. niso bili odpravljeni. Nezadovoljstva so registri- Skozi tekste, ki jih je pisal za "PANKRTE", pa je rana tudi zaradi omejenih možnosti zaposlovanja, razširjal provokativna in pogosto sovražna sta- ki prizadeva diplomante fakultet. Tudi višine lišča. štipendij, ki zaostajajo za rastjo stroškov, so "GLEDALIŠČE PRED RAZPADOM", ki ga vznemirjale študente. Med delom študentske povodi Jani OSOJNIK, je skušalo svoje provo- pulacije je obstajalo tudi odklonilno stališče do kativne prestave organizirati v središču mesta na novega služenja vojaškega roka. najbolj frekventnih ulicah. Z namenom, ugotoviti varnostno situacijo med Obe skupini se zaradi finančne pomoči in po- študenti, je služba DV v preteklem letu izvršila kroviteljstva vključujeta v ŠKUC, ki se je v obsežno analizo o univerzi v vseh univerzitetnih preteklosti pojavljal kot zbirališče in center ustanovah v SR Sloveniji, ki je potrdila, da v tem ultralevičarskega delovanja. V letu 1980 je bilo obdobju med študenti ni nekega pomembnejšega po posredovanju DPO to delovanje precej ome- deviantnega delovanja. jeno, saj se je moralo delo ŠKUC usmeriti v Za bivše študentske leaderje smo ugotavljali, da reševanje samoupravnega konstituiranja in orga- nimajo nobenega relevantnega vpliva na sedanjo niziranja. študentsko generacijo. Zaradi močne notranje Študentski časopis "TRIBUNA" je po notranji diferenciacije tudi ne predstavljajo več realne diferenciaciji, pri kateri so izločili in onemogočili sile, ampak vse bolj postajajo elitna intelektualna objavljanje člankov nekaterih ultralevičarjev in skupina, ki se povezuje s podobnimi skupinami v bivših študentskih leadejev, dokaj konstruktivno ostalih republikah. Somišljeniki, predvsem iz deloval, še vedno pa je občasno objavljal članke s Beograda in Zagreba, jih skušajo vključevati v sporno oziroma provokativno vsebino. Zaradi svoje akcije, vendar neuspešno. Ljubljanski štu- tega ena številka ni bila distribuirana, iz dveh dentski leaderji so se namreč izogibali kon- člankov pa so bili odstranjeni sporni deli. Služba kretnemu sodelovanju. Zato tudi pobudo Jaše DV je ob spremljanju dela uredništva zaznala, da ZLOBCA za sestanek beograjskih, zagrebških in so določene akcije anarholiberalistov dobivale ljubljanskih somišljenikov, s ciljem usklajevanja odmev tudi v uredniški politiki "TRIBUNE". Na stališč lahko ocenjujemo bolj kot poizkus ohra- to kaže vse tolerantnejši odnos uredništva do ob-

24 VIRI 17, 2002 jave provokativnih člankov, kot je bil na primer manipulacija z njim. Posamezniki komentirajo, razpis za ugotavljanje najluksuznejšega vikenda. da je "preganjanje" vplivalo na njegovo zdravje, Nekaj literatov, ki izvirajo iz vrst ultralevo GRADIŠNIK skrbi za izid zadnjih KOC- usmerjenih študentov, je našlo svoj prostor za BEKOVIH literarnih del, razmišljajo pa tudi o objavo v listu "PROBLEMI". Tudi tu je bilo njegovi "dokumentarni" zapuščini. zaradi ohlapne uredniške politike in koketiranja z GRADIŠNIK, ki se sicer osebno ne izpostavlja, anarholiberalisti vse pogosteje zaznati prisotnost je tekoče seznanjen z aktivnostjo vrste zvez, ki spornih prispevkov in je bilo potrebno iz neka- vidijo v njem usmerjevalca (OŠLAK), v za- terih prispevkov izločiti sporne dele. mejstvu pa vzdržuje tesne stike z REBULO in Struktura do sedaj eksponiranih ultralevičarjev je PAHORJEM. Odkrite stike s klerom, ki jih bila v preteklem letu varnostno manj pomembna. GRADIŠNIK ne odobrava, sta navezala BLAŽIČ Vse bolj se po načinu delovanja približuje ak- in STRGAR. Slednji je BLAŽIČU omogočil tivnosti starejše generacije anarholiberalistov. sestanek z nadškofom ŠUŠTARJEM, kjer se je Pomlajevanja strukture kljub dokaj kvalitetnemu BLAŽIČ zavzel za kupno nastopanje, izhajajoč iz prodoru SDV s preventivnimi operativnimi po- ocene, da je RKC edina politična sila, sposobna zicijami v študentsko populacijo ni zaznati, če- zaslombe in boja z "oblastjo". BLAŽIČ in STR- prav je možno pričakovati pojave ultralevo GAR sta za Mohorjevo družbo pripravila zbirko delujočih posameznikov in skupin. esejev "ALI BOMO PREŽIVELI", katerih sklep- Služba DV je na področju spremljanja aktivnosti na ugotovitev je pesimistično prikazovanje mož- anarholiberalistov in ultralevičarjev vodila 9 nosti obstoja človeka (in slovenskega naroda), za obdelav, 4 predhodne obdelave ter 45 državno- kar je "evidentna krivda in odgovornost oblasti". varnostnih nadzorov. Ob pritegnitvi OŠLAKA in izkušnji z "novo slovensko revijo" pa sta razvila idejo o izdaji D. Sovražno delovanje z buržoazno pluralisti- "ZBORNIKA", v katerem bi oživljali idejo o čnih, nacionalističnih in sorodnih pozicij političnem pluralizmu na krščanski osnovi. To idejo izraža tudi OŠLAK. V razgovorih ali pi- Za aktivnost nosilcev sovražnega delovanja z sanju (piše roman), polemizira o vlogi vernega buržoazno pluralističnih in nacionalističnih pozi- občana v naši družbi in o socialistični morali, cij sta v letu 1980, ob stalni prisotnosti tendence svoja stališča pa redno usklajuje z REBULO, po restavraciji večstrankarskega sistema, značilni CAPUDROM in KONCILIJO. dve obdobji. Za prvo (čas bolezni predsednika Podobne poizkuse beležimo tudi pri uredniku TITA) je značilna popolna pasivnost te strukture Revije "2000" KOVAČIČU. in posameznikov. Vzrokov za to je več, poleg Stike s klerom (STRES) vzdržuje tudi Branko objektivnih okoliščin še vrsta izvedenih preven- HOFMAN, ki si še vedno prizadeva za izid tivnih ukrepov službe DV (OŠLAK, KOCBEK, svojega romana "NOČ DO JUTRA". Čaka na HOFMAN, DSP, itd.) ter taktika obravnavane odločitev v Slovenski Matici, ob tem pa se strukture - čakanje na ugodni trenutek ter bojazen dogovarja za izid romana v ZR Nemčiji, podobne pred javno kompromitacijo. Drugo obdobje, za stike (preko STRESA) pa išče tudi v zamejstvu v katero je značilen porast aktivnosti, se je pričelo s Trstu. srečanjem "DRAGA 80". Srečanja so se udeležili Na pomladitev sredine zagovornikov zapadnega dokaj številni nosilci buržoazno pluralističnih večstrankarskega sistema vpliva tudi aktivnost koncepcij iz SR Slovenije (BLAŽIČ, MIK- JANČARJA z zvezami (sicer anarholiberalistično LAVČIČ, STRGAR, GABROVEC OŠLAK), ki opredeljenimi, "DIALOGI"), izkazuje pa se v pa se z izjemo OŠLAKA, niso javno eksponirali. stališčih, izraženih na posameznih srečanjih Njihova prisotnost na srečanju v bistvu pred- (Štatenberg, PEN, Pula) in umetniški aktivnosti stavlja začetek (PERKOV nastop in reakcija ("PREVZGOJA SRCA", "NASVIDENJE V NA- nanj) tesnejšega povezovanja ekstremnih nosil- SLEDNJI VOJNI", itd.). cev buržoaznih pluralističnih koncepcij z nosilci Za vrsto manj vplivnih identificiranih zagovor- klerikalističnih tendenc v slovenski RKC in do- nikov buržoaznega pluralizma (POLJŠAK, ZI- govorov za skupno, usklajeno nastopanje. DAR, ŠALAMUN dr. Branko, PAHOR dr. Miro- Edvard KOCBEK zaradi hude bolezni ni več slav, REŽUN, PARTLJIČ, VOGEL, osrednja osebnost buržoazno pluralistično opre- SMREKAR, PERNUŠ, TAVČAR, itd.) je deljene strukture, ostaja pa njegovo ime oziroma značilno, da v sredinah, v katerih se gibljejo

25 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) (pravniki, zdravniki, kulturni delavci, itd.) s proti "procesu ateizacije", po dostopu RKC do poveličevanjem napak, do katerih prihaja v vseh sredstev javnega informiranja ter s poskusi družbenopolitičnem in ekonomskem sistemu, ponovnega vrednotenja vloge slovenske RKC dokazujejo "pravilnost" lastnih stališč. Ta pa med NOB in podobno. neredko, ob obravnavanju razmer v SR Sloveniji Novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, (praviloma to velja za primorsko regijo) dobe njegove izkušnje, sposobnost za organizacijo, nacionalistični prizvok. ugled in zveze, kar si je pridobil s svojim delom Organiziranih nacionalističnih pojavov v pretek- v tujini, so del povodov, da se okrog njega zbi- lem letu nismo beležili; CIJAN je še na pre- rajo znani nosilci klerikalističnih tendenc iz vrst stajanju kazni v KPD Dob in kaže, da stališč ni domačega klera in emigrantske duhovščine ter spremenil, v Mariboru dokazov o delovanju s poznani nosilci aktivnosti s pozicij buržoaznega zicij albanskega nacionalizma pri ABASU in pluralizma in sploh restavriranja naše družbe- KODRIČU niso ugotovili. nopolitične ureditve po vzoru zahodne demokra- Aktivnost Borisa PAHORJA, tako v stikih, kot cije. Ti krogi notranjega sovražnika iščejo zaled- preko "ZALIVA" je upadla in ni reagiral niti na je, verifikacijo svojih idej in partnersko pomoč za poizkus DSP (PAVČEK), da ga vrne v matični uresničitev le-teh, ker ocenjujejo slovensko RKC literarni prostor. kot edino legalno opozicijo naši socialistični sa- Na tem področju je služba vodila 11 obdelav, 9 moupravni družbi. predhodnih obdelav, 2 operativni poziciji in 32 RKC je v zadnjem obdobju spremenila taktiko državnovarnostnih nadzorov. svojega delovanja na pastoralnem, katehetskem področju ter v tisku. Vse akcije RKC so načrto- E. Sovražno delovanje s pozicij klerikalizma vane in verificirane ali na sejah slovenskih škofov ali teološkega sveta. Prav v tem je novi Kadrovske spremembe v vodstvu RKC v SR Slo- nadškof dobil svoj posvetovalni organ, katerega veniji, aktualno zunanje in notranje politično sta- naloge so spremljanje političnega trenutka v naši nje ter aktivno uveljavljanje politike novega samoupravni socialistični družbi in pripravljanje papeža so narekovali službi DV, da intenzivira protiakcij ter iskanje vakumskih prostorov v naši spremljanje in odkrivanje nosilcev klerikalističnih družbi. Ena od bistvenih novosti delovanja RKC tendenc v RKC na Slovenskem. S tem namenom je je tudi realizacija ŠUŠTARJEVE ideje o enotnem bil dan glavni poudarek operativnemu spremljanju slovenskem cerkvenem prostoru, kar je dosegel z in preventivni dejavnosti proti negativnim poja- rednimi zasedanji slovenskih škofov, kjer vom in osebam, ki so se v tem obdobju pojavljale. usklajujejo in načrtujejo enotno politiko sloven- Prav zaradi novonastale situacije, številnih kad- ske cerkve. rovskih sprememb in novega načina delovanja Služba DV je v tem letu ugotovila, da z klera pod vodstvom dr. Alojza ŠUŠTARJA, je bilo vključitvijo glavnih nosilcev klerikalizma iz vrst delno okrnjeno izvrševanje nalog, ki so bile za- profesorjev TF v teološki svet in s sprejemanjem črtane v programu za leto 1980. novih idej daje nadškof podporo intenzivnejšemu Aktivnost RKC v SR Sloveniji v letu 1980 lahko nastopanju nosilcev klerikalističnih tendenc na- razdelimo na dve obdobji. Obdobju dokaj pozi- pram naši družbi. tivnega opredeljevanja slovenske RKC v času V skladu s takšno usmeritvijo je bilo sproženo bolezni in smrti tovariša TITA, ko so le posa- več akcij, ki naj bi dokazale tudi mobilizatorsko mezni duhovniki skušali izkoristiti situacijo za moč RKC na Slovenskem (zbiranje podpisov za rešitev določenih problemov (lokacije, adapta- uvedbo verskega programa na TV). cije, itd.), je sledilo obdobje intenzivnejšega na- Delovanje verskega lista "DRUŽINA" je odraz stopanja slovenske RKC, predvsem kroga že zgoraj navedenih dejstev, saj je v letošnjem letu znanih nosilcev klerikalističnih koncepcij v vo- objavila veliko število polemičnih člankov, ki dilni strukturi ljubljanske nadškofije. V svojih tako ali drugače napadajo našo družbeno ureditev javnih nastopih v zamejstvu, v pridigah, preda- ali hočejo tendenciozno prikazati nekatere pojave vanjih ter v strogo zaprtih krogih se zavzemajo za v družbi. Vse bolj je prisotna politizacija "DRU- koncepcije, ki niso v skladu z ustavnimi določili ŽINE", to pa še zlasti po razvoju poljskih dogod- ter zakonom o pravnem položaju verskih skup- kov, katere je redno spremljala. nosti. Odkrito nastopajo z zahtevami po "spošto- Služba DV je registrirala porast kontaktov tujih vanju človečanskih in ustavnih pravic vernih", diplomatskih predstavnikov s predstavniki RKC.

26 VIRI 17, 2002 Še posebno aktivni na tem področju so bili ljubljanske nadškofije in spremljali pridige na diplomatski predstavniki ZDA, Avstrije in Italije. temo "KLERIKALIZEM". Ob tej priliki smo re- V mesecu novembru 1980 je imelo vodstvo RKC gistrirali in zadokumentirali 37 primerov kršenja tiskovno konferenco za novinarje, akreditirane v zakona o položaju verskih skupnosti v SR Slo- SFRJ in na Dunaju, na kateri jih je metropolit veniji. seznanil z zahtevami in tendencami RKC napram Pri spremljanju aktivnosti ostalih verskih skup- družbi. Po nastopu novega vodstva RKC v SR nosti v SR Sloveniji, je služba DV med pri- Sloveniji so se intenzivirali kontakti z apostol- padniki islamske verske skupnosti ugotavljala skim pronuncijem CECCHINIJEM. komentarje o islamski revoluciji v Iranu, poiz- Odločitev Vatikana glede vodstva mariborske kuse širjenja aktivnosti srbske pravoslavne cerk- akcije, je povzročila povečano diferenciacijo med ve na področju Nove Gorice in Celja ter ugo- klerom v SR Sloveniji, kar je vzbudilo bojazen tovila njihovo povezovanje z emigrantskim cent- pri ljubljanskemu vrhu RKC, da bi GRMIČ rom SPC v Trstu. oblikoval svojo opozicijo, kar bi onemogočilo Služba DV je imela na področju klerikalizma v realizacijo ideje o enotnem idejnem slovenskem letu 1980 registriranih 35 zadev, od tega 23 ob- cerkvenem prostoru. Nasprotniki GRMIČA so še delav, 5 PO in 7 DVN. zlasti izrabili GRMIČEV intervju v "STARTU", ki naj bi predstavljal napad na politiko Vatikana F. Odkrivanje sovražnega delovanja, ki je usmer- in na papeža. jeno na spodkopavanje ekonomskih osnov družbe Ideje metropolita ŠUŠTARJA o krajevni cerkvi so se v lanskem letu odrazile v večji angažira- Delo službe DV v letu 1980 na spremljanju in nosti laičnih aktivistov, ki so se poizkušali orga- odkrivanju pojavov spodkopavanja ekonomskih nizirati tudi tajno, na primer KUŠARJEVA sku- osnov družbe je potekalo v znamenju akcije pina in poizkusi organiziranja ilegalne posveto- "CENTER 80" in stabilizacijskih ukrepov v valnice za mladoporočence, ki naj bi bila orga- gospodarstvu. Pod vplivom psihoze v času bolezni nizirana po navodilih emigranta in vojnega zlo- tovariša TITA so se v ekonomskem življenju po- činca Naceta ČRETNIKA. Posamezni laični akti- rajali specifični procesi kot posledica določene visti so sodelovali v akciji zbiranja podpisov za bojazni za bodočnost SFRJ in vpliva tuje propa- uvedbo verskih oddaj na RTV Ljubljana, nekateri gande. Registriran je bil zaskrbljujoč pojav dvi- glavni nosilci pa se pojavljajo kot zveze diplo- ganja deviznih vlog občanov, predvsem delavcev matskih predstavnikov in kot aktivni "ognjiščarji". na začasnem delu v tujini, iz naših bank oziroma Tudi intenzivnejše spremljanje "ognjiščarskega prenakazovanja v tuje banke. Pojav je imel dolo- gibanja" v letu 1980, ni dalo pomembnejših re- čen vpliv na likvidnost bank, vendar se je trend zultatov. Razlogov za to je več, predvsem pa dvigov deviz ustavil in ni prišlo do večjih proble- objektivne težave pri iskanju možnosti plasiranja mov. sodelavcev, ter izredna konspirativnost delovanja Drugi negativni pojav v tem času je bila pripadnikov omenjenega gibanja. Služba DV je potrošniška mrzlica - nakupovanje večjih količin registrirala število tajnih sestankov "ognjiščar- osnovnih življenjskih potrebščin - kar je pripe- jev", identificirala udeležence in poizkušala vpli- ljalo sicer normalno ponudbo v deficit. Po- vati na diferenciacijo med pripadniki gibanja manjkanje osnovnih življenjskih potrebščin se je (duhovniki) in ostalimi duhovniki RKC. nadaljevalo tudi kasneje zaradi drugih vzrokov: Spremljali smo delovanje medškofijskega odbora ukrepi zmanjševanja uvoza artiklov ali surovin za za študente (MOS), zlasti njegovo delovanje med proizvodnjo, ukrepi povečanega izvoza (izvažali verno mladino in mlajšo inteligenco. Preko so se tudi artikli, ki jih je potrebovalo domače sodelavske mreže smo deloma uspeli depoliti- tržišče), pojav zadrževanja blaga v skladiščih iz zirati omenjeno obliko organiziranja mladine s špekulativnih razlogov (čakanje na višje cene). strani RKC. Situacija se je postopoma izboljševala, vendar iz Pri spremljanju delovanja redovnih skupnosti so objektivnih vzrokov lahko pričakujemo pomanj- našo pozornost posebej pritegnili frančiškani in kanje posameznih artiklov tudi v bodoče. Ob teh jezuiti, še posebej pri delu z laičnimi aktivisti in s pojavih smo ugotavljali primere kršitve zakon- poizkusom ustanovitve tajnega radijskega studia skih predpisov s strani trgovskih delavcev, proti v kleti jezuitskega samostana v Ljubljani. katerim so bili podvzeti ustrezni ukrepi. Dne 16/11-1980 smo uspešno pokrili vse cerkve Sprejeti stabilizacijski ukrepi so povzročili tudi

27 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) nepredvidene probleme in težave v družbeni re- V sodelovanju s kriminalistično službo smo reprodukciji, predvsem v DO, vezanih na uvoz alizirali PO "PODJETNIK" in je zoper nosilca repromateriala, od zastojev do ustavitve proiz- vložena kazenska ovadba, pomagali smo pri zbi- vodnje v nekaterih OZD, kar je imelo za po- ranju obremenilnega materiala o "črnih fondih" sledico manjši ustvarjalen dohodek in nižje OD. DO "JEKLO" Ruše v tujini, zbirali podatke za Pomanjkanje reprodukcijskih materialov in suro- kazenski pregon v zadevi DVN "KOCBEK vin je povzročilo tudi pojav izsiljevanja višjih MAKS" in drugo. cen oziroma drugih oblik izsiljevanja (ugodni Operativno spremljana je bila velika poslovna krediti, plačila v devizah) s strani dobaviteljev. mednarodna mahinacija, v katero so vključene To se je odvijalo pod krinko "samoupravnih spo- osebe iz več republik ter iz drugih držav, ki razumov". Ta pojav se je množično razrasel. zahteva vključevanje organov za notranje zadeve Posebno negativen pojav na področju gospodar- tudi iz drugih republik. skih tokov in odnosov je nastanek in razvoj Na področju odkrivanja in preprečevanja velikih takoimenovanega "črnega deviznega trga", na ka- valutnih transakcij in tihotapljenja zlata in dragih terem so OZD - imetnice deviz, prodajale le-te kamnov smo imeli večjo realizacijo, v nekaj pri- OZD, ki so jih nujno potrebovale za nabavo merih pa smo podatke odstopili UZK, ki je izvršila reprodukcijskih materialov, po ceni od 40 do realizacijo. Sodelovali smo tudi v pomembnejši 50% nad uradnim tečajem, kar se je nadaljevalo akciji "UKRAS" z RSNZ SR Hrvatska. tudi po devalvaciji dinarja z nekoliko nižjim V programskem obdobju smo pridobili nekaj odstotkom preplačevanja. To so izvajali preko kvalitetnejših operativnih pozicij, ki živijo ali "lažnih" samoupravnih sporazumov, v katerih so delujejo v zamejstvu, preko katerih smo uspeli v se združevale OZD, ki nimajo nič skupnega določeni meri prodreti v tuje banke ("RUNO", ("JAVOR - LEK", "ELEKTROTEHNA" TOZD "RONDO") predvsem na območju Trsta. Tako "DIGITAL" - "SLOVENIJALES", itd.). spremljamo celotno bančno poslovanje v okviru Ob spremljanju problematike gospodarske sta- maloobmejnega prometa, določene špekulacije bilizacije smo ugotavljali tudi določene odpore in zamejskih firm in naših OZD ter stanje na avto- pojave liberalizma in tehnomenažerstva med vo- nomnem računu. dilnimi strukturami, ki so za nastale gospodarske Koncem leta smo na tem področju vodili 14 probleme dolžile sistem samoupravljanja. obdelav, 7 predhodnih obdelav, 4 akcije in 12 Služba DV je preko pozicij v tujini zbirala po- državnovarnostnih nadzorov. datke o stališčih in komentarjih o dogajanju v SFRJ, o tujih firmah, katerih lastniki ali vodilni G. Pregled politične kriminalitete in prekrškov s uslužbenci so naši državljani in je take firme političnim obeležjem v letu 1980 preko GZ predlagala na "črno listo", spremljala je problematiko predstavništev in podjetij naših V letu 1980 so organi za notranje zadeve v SR OZD v tujini ("GORENJE KÖRTING" v ZR Sloveniji obravnavali 435 (232)8 takoimenovanih Nemčiji, Krkina firma "DAWA" v Keniji, Iskrina političnih deliktov, to je političnih kaznivih de- firma "PERLES" v Švici in druge), izvajala je janj in prekrškov skupaj, kar je za 87% več kot v preverjanje in kontraobveščevalno zaščito naših enakem obdobju lani. Porast politične kriminali- predstavnikov v tujini. tete je bil evidenten zlasti v prvem polletju, v ča- Na področju zaščite globalnih družbenih interesu zaostrenih mednarodnih odnosov, sovjetske sov velikih investicij z udeležbo inozemskega intervencije v Afganistanu ter ob bolezni in smrti partnerja, smo se intenzivno angažirali na pro- tovariša TITA. Prisotne so bile tudi refleksije na jektu NE Krško. Poleg tega smo spremljali iz- špekulacije zahodnega tiska o "Jugoslaviji po TI- gradnjo II. faze tovarne za proizvodnjo AFK v TU". K porastu števila obravnavanih političnih DO "IPLAS" Koper, rudnik urana Žirovski vrh, deliktov je prispevala tudi intenzivnejša varnost- priprave projekta elektrojeklarne v Železarni na aktivnost vseh družbenopolitičnih mehaniz- Jesenice in ugotovili poizkus izigravanja dogo- mov, posameznikov in organov za notranje zade- vora o proizvodnji projekcij računalniške tehnike ve. V tem obdobju so se izjemno izkazali var- v SR Sloveniji. nostni kolegiji v občinah, ki so s svojo aktiv- Mimo politične odmevnosti so imela pravočasna nostjo dokazovali, da so zavzeli pomembno me- reagiranja na zbrane ugotovitve tudi ekonomske prihranke (NE Krško). 8* Številke v oklepajih so podatki za leto 1979.

28 VIRI 17, 2002 sto pri bolj objektivnem ocenjevanju in razreše- pisanj sovražne vsebine. Avtorji so napadali vanju politične kriminalitete ter predstavljajo po- predvsem politiko ZK in osebnost tovariša TITA, membno obliko podružbljanja varnostne dejav- družbenopolitično ureditev SFRJ in družbeno- nosti. politične predstavnike. V tem obdobju sta bila odkrita oba pisca, ki sta a. Politična kazniva dejanja med anonimci izstopala po številu odposlanih pisanj in izjemno sovražni vsebini tekstov: V letu 1980 je bilo odkrito in obravnavano 101 - ...... ,9 61 let, vdova po hišnem posestniku in kaznivo dejanje (47), to je za 114% več kot v preprodajalcu iz Celja, je v poldrugem letu od- enakem obdobju lani, kljub temu pa znaša index poslala na naslove občanov, ki so bili podpisani napram letu 1976 le 67. V večini primerov je šlo za pod svojimi prispevki v dnevnem in revijalnem verbalne delikte, glede na vrsto pa je bilo največ - tisku, 36 sovražnih anonimnih pisanj. Če je pri- 66 k. d. žalitev SFRJ, nato 12 k. d. širjenja lažnih spevek kritično obravnaval določen problem iz vesti, 9 k. d. zbujanja narodnostne ali verske ne- vsakdanjega življenja, je BADOVINČEVA na- strpnosti, 5 k. d. sramotitve SR Slovenije, drugih slovila na avtorja anonimko, "naj se strahovito na SR ali AP, 4 k. d. sramotitve narodnosti Jugo- kakršenkoli način maščuje". V primerih, ko so slavije, 3 k. d. sovražne propagande in po 1 k. d. avtorji obravnavali pridobitve NOB ali zasluge žalitve tuje države in izdaje državne tajnosti. tovariša TITA, pa jih je v anonimkah ostro na- Glede na poklicno strukturo so po število sto- padla, da "so se borili za najslabši sistem na rilcev na prvem mestu delavci. Od 74 delavcev je svetu, ki narodu sesa kri". bilo 52 ali 70% zaposlenih in 22 ali 30% neza- - .…...., 77 let, bivši zasebni obrtnik iz Ljubljane, poslenih. Med vsemi storilci je bilo 31 ali 28% je v osmih letih odposlal 32 sovražnih anonimk, predkaznovanih; med njimi so bili 3 predkaz- predvsem na CK ZKS, na družbenopolitične novani za enako kaznivo dejanje. 47% oseb je predstavnike in uredništva časopisov. Največ napravilo kaznivo dejanje pod vplivom alkohola. svojih anonimk je napisal tako, da je iz dnevnih Delavci organov za notranje zadeve so odkrili in časopisov izrezal fotografije ali članke o naših prijavili 41% (58%) kaznivih dejanj, občani, družbenopolitičnih predstavnikih ter nanje napi- državne in družbene institucije pa 59% (42%). sal sovražne parole ("Crkne naj klavec", "Po- šast", "Ropar", "Megaloman" in podobno). Naj- b. Prekrški s političnim obeležjem pogosteje je napadal tovariša TITA in politiko ZK. Lani je bilo odkritih in obravnavanih 334 (185) Obravnavanih je bilo tudi 20 anonimnih telefon- prekrškov s političnim obeležjem, kar je za 80% skih sporočil in groženj, ki so jih storilci naslovili več kot v letu 1979. Od skupnega števila odkritih na UNZ in PM, OZD ali razne občane. Grozili so prekrškov je bilo raziskanih 276 ali 83% (157 ali predvsem z nastavljenim eksplozivom v objektih. 85%) in neraziskanih 58 ali 17% (28 ali 15%). Vsa obvestila so bila lažna. Med neraziskanimi so predvsem pojavi kljukastih križev, za katere ugotavljamo, da jih najpogosteje H. Pregled prekinitev dela v letu 1980 rišejo otroci, ki dobijo ideje pri spremljanju TV oddaj in filmov. Med raziskanimi primeri je bilo V letu 1980 je bilo v delovnih organizacijah na največ individualnih, neorganiziranih verbalnih območju SR Slovenije 65 (63)10 prekinitev dela izpadov, do katerih je prišlo v gostinskih lokalih in in 26 (19) izsiljenih sestankov. Čeprav smo v pod vplivom alkohola. Storilci so v večini prime- prvem polletju 1980 zabeležili 45% upad števila rov širili vznemirljive vesti, ki žalijo politično prekinitev dela napram enakemu obdobju lani zavest občanov ali sramotili družbenopolitično zaradi intenzivne politične akcije v obdobju bo- ureditev SFRJ s pisanjem, nošenjem sovražnih lezni in smrti tovariša TITA, je to število v dru- znakov, emblemov ali drugače. Od 267 ugotov- gem polletju skokovito poraslo. Tako je skupno ljenih kršiteljev je bilo 38 ali 14% nezaposlenih. število prekinitev v letu 1980 za 3,1% večje, izsiljenih sestankov pa je za 36,8% več kot v ena- c. Anonimna pisanja s sovražno vsebino, ano- kem obdobju lani. Skupen čas vseh evidentiranih nimna sporočila in grožnje

9 Imena je prekrila Sova. V letu 1980 smo obravnavali 72 (34) anonimnih 10* Številke v oklepajih so podatki za leto 1979.

29 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) prekinitev dela brez izsiljenih sestankov znaša Najpogostejši neposredni povodi za prekinitve 289 ur (376 ur) ali povprečno 4 ure 24 minut (4 dela in izsiljene sestanke so bila nezadovoljstva ure 59 minut) na eno prekinitev. Najdaljša preki- zaradi osebnih dohodkov, ki so bili pogosto nižji nitev je trajala 12 delovnih ur - "EMONA" Ljub- zaradi zmanjšane proizvodnje ob pomanjkanju ljana, TOZD Prehrana, najkrajša pa 25 minut - repromateriala. Povodi so bili tudi v težkih po- TOZD "MOTVOZ IN PLATNO" Grosuplje. Pri gojih dela, spremenjenih normah in premestitvah vseh prekinitvah dela skupaj je sodelovalo 1796 na druga delovna mesta. delavcev (3340) ali povprečno 27 delavcev (41) Pri nobeni od prekinitev dela ni bilo ugotovljeno, na eno prekinitev. Samo v osmih primerih se je da bi bila iniciativa iz sovražnih pobud in ni pri- prekinitve udeležilo nad 50 zaposlenih. Največ šlo do materialnih ekscesov ali drugih kršitev delavcev - 300 je sodelovalo pri prekinitvi dela v JRM. OZD "TOPER" Celje. V DO "LIK" Kočevje so imeli v obravnavanem obdobju 3 prekinitve, v I. Varnostna problematika v slovenskih KPD in koprskem "TOMOSU" in šempetrskem "CIMO- zaporih v letu 1980 SU" pa po 2. Pojavile so se tudi prekinitve v večih TOZD iste OZD. V letu 1980 smo za- V slovenskih zaporih trenutno prestaja kazen beležili tudi prvo prekinitev dela prosvetnih de- 1168 (lani 1123) zapornikov, od tega 12 (lani 10) lavcev - Osnovna šola Bizeljsko. političnih obsojencev. Med njimi izstopa OS- Največ prekinitev - 14 je bilo na področju UNZ MANI Kadri iz SAP Kosovo, ki je bil obsojen na Ljubljana mesto, po 7 v Novi Gorici, Murski 9 let zapora in je bil v letu 1980 premeščen zaradi Soboti in Ljubljana okolica, po 6 v Mariboru in neprestanih ekscesov iz mariborskih v ljubljanske Trbovljah, 4 v Krškem in Kranju, 3 v Kopru, po zapore. Tudi tu (po šestih letih prestajanja kazni) 2 v Celju, Slovenj Gradcu in Novem mestu ter 1 nadalje sovražno izpada in nastopa s pozicij v Postojni. albanske iredente. Skupno število izgubljenih delovnih ur pri evi- Varnostne razmere v slovenskih KPD in zaporih dentiranih prekinitvah znaša 7.775 ur (12.241 ur) so se izboljšale, seveda v okviru objektivnih ali povprečno 119 ur (149 ur) na eno prekinitev. možnosti. Še vedno je nerešen problem nekaterih V večini TOZD so tako izgubljene delovne ure zastarelih in nefunkcionalnih objektov, ki so bili nadomestili z delom v prostem času. v glavnem zgrajeni pred letom 1900. Izboljšala se V delovnih organizacijah na območju SR Slo- je tehnična oprema in oborožitev paznikov, prav venije je bilo v letu 1980 evidentiranih tudi 176 tako imajo povsod ažurirane načrte ukrepov za (lani 111) nezadovoljstev, kar kaže na dejstvo, da izredne dogodke. Vsi pazniki so bili preverjeni število konfliktnih situacij močno narašča, predpo akciji "KADER". V koprskih zaporih so vsem zaradi zunanjih vzrokov, kot je pomanj- končno razrešili problem neustrezne kadrovske kanje repromateriala in izjemen porast življenj- zasedbe. Tudi neurejen razmere v mariborskih skih stroškov. Znotraj DO pa so pogosti pojavi zaporih (konflikti med zaposlenimi, malomaren manipulacij s samoupravnimi organi, izigravanja odnos do opravljanja pazniške službe) so v večji samoupravnih odločitev in nespoštovanja družbe- meri sanirane. nih dogovorov ter samoupravnih sporazumov. Zaradi takih manipulacij je tudi vse več prekinitev dela naperjenih proti sklepom samoupravnih organov in proti samoupravnim aktom, ki Dokument št. 3:12 so jih delavci na referendumih sprejeli sami, vendar brez poprejšnje družbenopolitične priprave in Poročilo o delu Sveta SR Slovenije za varstvo informiranja. ustavne ureditve v letu 1983 Pogosti vzroki za konflikte so tudi tehnokratsko- birokratski odnosi vodilnih in administrativnih SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA delavcev do neposrednih interesov delavcev v SVET SR SLOVENIJE ZA VARSTVO proizvodnji.11 USTAVNE UREDITVE Št. ~v: 231-1201/84 Ljubljana, 5. 3. 1984 11 V letu 1980 so organi za notranje zadeve ovadili JT 40 oseb (34), predvsem vodstvenih in vodilnih delavcev, zaradi kršitev samoupravljanja, zlorabe samoupravljanja in kršitev pravic do samoupravljanja. 12 Arhiv predsednika Republike Slovenije.

30 VIRI 17, 2002 POROČILO O DELU SVETA SR SLOVENIJE tosti samoupravnih odnosov ali posledica vedno ZA VARSTVO USTAVNE UREDITVE V LE- večjega administriranja, kar vse so elementi, ki TU 1983 bistveno vplivajo na varnostne razmere, lahko pa jih izkoristijo sovražni dejavniki. Poročilo obravnava delo Sveta SR Slovenije za Najrazličnejšim oblikam sovražnega delovanja so varstvo ustavne ureditve od 1. januarja 1983, zlasti izpostavljeni: socialistično samoupravljanje informira Predsedstvo SR Slovenije o svojem in naš družbenopolitični sistem, Zveza komuni- delu in daje pregled obravnavanih vprašanj. stov, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti V skladu z zakonskimi določili in poslovnikom je Jugoslavije, obrambno zaščitna sposobnost, sred- svet opravljal svojo dejavnost, katere osnovni stva javnega informiranja, mladi, naši delavci v namen je obravnavanje za varstvo ustavne ure- tujini ter mednarodni položaj Jugoslavije, načini ditve relevantnih vprašanj. Deloval je na osnovi delovanja pa so: vedno večja agresivnost, iz- sprejetega programa dela, na pobudo članov koriščanje javnih sredstev, zlasti občil (še posveta pa je občasno in v skladu s potrebami sebno jih zastopajo Radio Študent, Mladina in obravnaval tudi vprašanja, ki niso bila pred- Nova revija), peticije in odprta pisma, poudarek videna v programu. na pridobivanju mladine in sinhronost z zuna- Svet je deloval na sejah. V obravnavanem ob- njepolitičnim položajem. Premagovanje teh po- dobju je imel 10 sej. Na seje so bili občasno javov se povezuje tudi s hitrejšim in učinko- vabljeni tudi drugi družbenopolitični delavci in vitejšim samoupravnim razreševanjem gospodar- strokovnjaki za posamezna vprašanja, oziroma so skih in političnih težav in nasprotij, večjo in bili zajeti v okvir priprav za obravnavo posa- neposrednejšo oporo na občanih in vseh delovnih meznih tem na sejah. V okviru priprav za seje in ljudeh, opiranju na lastne sile. Vse to hkrati krepi realizacijo stališč in sklepov pa so člani sveta notranjo stabilnost in enotnost, ustrezno samo- razvili široko aktivnost tudi zunaj sej. Na sejah je zaščitno organiziranje in aktivno ter ofenzivno svet sprejemal stališča, mnenja, pripombe in delovanje vseh subjektov, družbene samozaščite. informacije, ki jih je po potrebi tudi posredoval Pretežni del take aktivnosti terja idejnopolitično pristojnim dejavnikom. V skladu s programom in razčiščevanje, torej večjo vlogo družbenopoli- na pobudo posameznih članov sveta so bili tičnih organizacij, društev ter samoupravnih in obravnavani naslednji sklopi vprašanj: zavestnih sil. - varnostne-razmere v SR Sloveniji, Ob razpravi o poročilu sveta za leto 1982 je bila - varnostno relevantna vprašanja in družbene tako na svetu kakor tudi na 15. seji Predsedstva deformacije, SR Slovenije, kjer je bilo poročilo obravnavano, - delo organov za notranje zadeve, odprta vrsta problemov, s katerimi se srečujejo - poslovnik in program dela sveta, organi za notranje zadeve, pa tudi svet sam, zlasti - poročilo o delu sveta. ob ugotovitvi, da opozorila, stališča in sugestije o Svet je ugotavljal, da postajajo nestabilne druž- posameznih pojavih niso vedno pogojili ustrezne benoekonomske razmere vse bolj odločujoči de- akcije in ostrejšega spopadanja z deviantno aktiv- javnik politično varnostnih razmer, kar pogojuje nostjo. Ta vprašanja so še zlasti pereča spričo tudi naraščanje najrazličnejših oblik nezadovolj- ugotovitev, da si nekatera oponentska stališča stva delavcev, tudi v skrajno grobih oblikah. De- pridobivajo podporo tudi med člani Zveze ko- lavci praviloma terjajo učinkovitost v izvajanju munistov in nekaterimi razumniki oziroma med dogovorjenih stabilizacijskih ukrepov, opozarjajo nekaterimi delavci strokovnih in za ta vprašanja na probleme, ki so povezani z normalnim po- pristojnih institucij. Svet je zlasti opozoril na tekom proizvodnje in pogoji gospodarjenja; ter- pojave kot so okrogle mize, javne tribune, pisanje jajo plačilo za opravljeno delo, ne glede na raz- študentskega lista Tribuna, politiko izdajateljskih loge, ki vplivajo na njihov dohodek, zlasti še, če in založniških svetov itd. Vprašanja, ki jih razlogi za to niso pojasnjeni; odpirajo probleme, odpirajo, so dokaj aktualna (odnos do marksizma povezane z življenjsko ravnjo in socialna vpra- in leninizma, odnos do nekaterih dogodkov v šanja, kar vodi v uravnilovko. Vseh teh pojavov polpretekli zgodovini, namerno potvarjanje praviloma ni mogoče šteti za sovražna dejanja, aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih pro- saj so predvsem posledica protislovij v samem blemov ipd.), širše pa odmevajo tudi v ostalem združenem delu ob izvajanju stabilizacijske po- jugoslovanskem in celo tujem tisku, tako vzhod- litike, ekonomsko socialnih zaostritev, nerazvi- nem kot zahodnem. Svet je ocenjeval ali gre v

31 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) posameznih primerih za sovražna dejanja in ali je jasneje kažejo tudi nekatere importirane ten- zoper nosilce te aktivnosti treba administrativno dence, od idej meščanske demokracije, militariz- ukrepati. ma, subkulture, do prizadevanj za "narodno V takih primerih je tudi vzpodbudil postopek spravo", neposrednega povezovanja matice z pravosodnih organov oziroma neposredno kon- zamejstvom, izseljenstvom, pa tudi s politično frontacijo subjektivnih sil z nosilci deviantnih emigracijo. Naraščanje protisocialistične in pro- aktivnosti, pri tem pa ne gre zametavati dejstva, tisamoupravne aktivnosti ugotavljamo že nekaj da dejansko obstajajo nekateri problemi, na ka- let, v zadnjem času se odvija predvsem v treh tere, zlasti mladina upravičeno opozarja. Večja smereh: demokratizacija ne sme pomeniti naše defenzive - Sestajanje, pripravljanje peticij in odprtih pi- in neorganiziranja, temveč terja dejansko večje in sem ter zbiranje podpisov, okrogle mize, širše soočanje in razčiščevanje stališč in po- strokovna srečanja, javne tribune, predstavitve gledov, pa tudi diferenciacijo ob njih. Vse to terja knjig (Čavoški - Koštunica, Popov). O peticijah zlasti ustrezneje utemeljevanje naše politike in in ostalem javnem delovanju je svet zavzel sta- vodenja razprav v okviru organiziranih sil, zlasti lišče, da je treba oceniti, ali gre za dejavnost, ki na temeljni ravni. Svet se je zavzemal za širše ima značaj prekrškov ali kaznivega dejanja in v razpravljanje o teh vprašanjih in za takšno orga- takem primeru ustrezno reagirati, sicer pa doseči, niziranost, da bi vsa sporna vprašanja prihajala v da se vsa odprta vprašanja razpravljajo izključno razpravljanje predvsem v okviru SZDL. Ne glede v okviru SZDL. na to pa so organi za notranje zadeve dolžni Pozornost sveta so vzbudili tudi nekateri pojavi ažurno spremljati vse te pojave. na kulturnem področju. Tu velja omeniti "kul- Poročilo sveta in program njegovega dela je turne večere", ki predstavljajo tudi osebe, zani- Predsedstvo SR Slovenije potrdilo, hkrati pa mive predvsem po svoji deviantnosti. izreklo organom za notranje zadeve posebno pri- - S podobnimi tendencami se srečujemo tudi v znanje. Ko je Predsedstvo obravnavalo poročilo, publicistiki, zlasti v pisanju Nove revije, Mla- je zlasti poudarilo nujnost povezovanja ugoto- dine, Tribune, ta je v zadnjem času s spremembo vitev sveta z operacionalizacijo in akcijo sub- uredništva manj problematična, in v prispevkih jektivnih dejavnikov, pa tudi nekatere vsebinske Radia Študent, ki posebej izstopa. probleme, ki naj bi jim svet v prihodnje posvetil Svet je razpravljal tudi o "vseslovenski" reviji vso pozornost. V tem pogledu je Predsedstvo Celovški zvon in se zavzel za to, da mora biti ugotavljalo določen napredek, saj so varnostna razpečevanje te revije v SR Sloveniji usklajeno s vprašanja vključevanja v dejavnost posameznih predpisi, ki veljajo za vnašanje vse ostale lite- družbenopolitičnih organizacij in drugih institu- rature. Svet je razpravljal tudi o tržaškem Zalivu cij. Med varnostno relevantnimi vprašanji, ki jih in ob tem ponovno odprl vprašanje vloge Borisa je svet v obravnavanem obdobju uvrstil na dnev- Pahorja, na vlogo založniških in izdajateljskih ni red, velja nekatera posebej omeniti. svetov (B. Pahor v Slovenski Matici, F. Bučar v O problemih anarholiberalistične in ultralevičar- Založbi Obzorja) ter na protežiranje nekaterih ske aktivnosti v SR Sloveniji ter nekaterih po- avtorjev z določeno idejno politično usmerje- rajajočih se neformalnih skupinah, ki delujejo s nostjo v kritikah (B. Pahor, F. Bučar, J. Snoj). Ob teh pozicij, je svet večkrat razpravljal, zlasti še načrtovanem izidu Cenčičeve knjige o Kopiniču zaradi nekaterih odmevov, ki se odražajo v je svet menil, da ni razloga za spremembo nje- socialni demagogiji, prizadevanjih za vsesplošno govega stališča v tej zvezi, naj ne bi izšla ta razvrednotenje idealov, idej in institucij ter knjiga v slovenski založbi dokler se o njeni vse- vplivnost teh struktur na nekaterih področjih bini ne opredeli CK ZK Hrvaške. Svet je bil družbenega življenja. informiran tudi o zbiranju gradiva za feljton o Svet je menil, da je analiza, ki jo je pripravil dachauskih procesih in menil, da velja še nadalje Republiški sekretariat za notranje zadeve, sicer vzdrževati stike z uredništvom revije NIN, ki je eden od elementov za oceno, da pa je ideološke bilo na ta primer opozorjeno. diferenciacije na tem področju še vedno premalo, - Poskusi ustanavljanja neformalnih alternativ- čeprav je ta problematika vse pogosteje obrav- nih skupin (med njimi so tudi člani Zveze komu- navana tudi v okviru Zveze komunistov in SZDL. nistov, čeprav ne prevladujejo), ki niso zado- Aktivnosti obravnavanih struktur so namreč še voljne z obstoječimi družbenopolitičnimi razme- vedno zelo pestre. Zdi se, da se preko njih vse rami v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji in se

32 VIRI 17, 2002 postavljajo za načelo, znano iz šestdesetih let, da SZDL, ob sodelovanju Komisije SR Slovenije za je "svoboda svoboda tistih, ki mislijo drugače" odnose z verskimi skupnostmi in drugih dejav- (skupina novinarjev), oziroma tendence paralel- nikov temeljito proučili vsa ta vprašanja, zavzeli nega organiziranja. Ta dejavnost se vedno bolj enotna stališča do njih in jih realizirali. Svet se je povezuje z nekaterimi somišljenjskimi struktura- zavzel tudi za to, da bi v zakonu o javnem mi v drugih republikah. (Beograd, Zagreb), sledi obveščanju, ki je v razpravi, tudi jasno določili pa vodijo celo v tujino, in s prizadevanjem po- mejo, do koder lahko sega informativna dejav- sameznikov iz teh skupin, da bi razširili krog nost verskih skupnosti. somišljenikov. Svet se je zavzel za to, da organi Ko je razpravljal o pripravah za simpozij "Zna- za notranje zadeve zbirajo ustrezno dokumen- nost in vera", ki ga pripravljata odbor za neverne tarno gradivo o teh aktivnostih. v Vatikanu in Slovenska akademija znanosti in Politiko Vatikana in aktivnost rimskokatoliške umetnosti, je svet sklenil spremljati priprave cerkve v SR Sloveniji je svet obravnaval ob nanj, o vsem pa mora biti informirana Zvezna analizi, ki jo je o tej problematiki pripravil Re- komisija za odnose z verskimi skupnostmi in publiški sekretariat za notranje zadeve. Svet je Zvezni sekretariat za zunanje zadeve. ugotovil, da je rimskokatoliška cerkev aktivnejša V delovanju slovenske politične emigracije je v vprašanjih, ki so družbenega pomena, da na- svet ugotavljal široko razvejanost idej, od izstopa kot zagovornik enakopravnega položaja razitega klerikalizma do meščanskega libera- vernih in se zavzema za izražanje različnih inte- lizma, od separatističnih idej in poudarjanja slo- resov, svojo aktivnost pa zastavlja tako, da sicer venske samostojnosti do zagovarjanja teritorialne ne zaostruje odnosov z oblastmi, postopoma pa celovitosti drugačne Jugoslavije. Ko je povzemal vendarle odpira vsa vprašanja, ki posegajo v nekatere osnovne poudarke v prizadevanjih slo- družbene odnose, s tem pa si v bistvu prizadeva venske politične emigracije je svet ugotovil: za drugačen položaj RKC v družbi. Cilji delo- - konstantno protikomunistično naravnanost in vanja slovenske duhovščine se vedno izraziteje skrajno nestrpnost do družbenopolitičnega si- odražajo v verskem tisku, spremenjen pa je način stema v domovini; prizadevanj za njih dosego. Očitna so priza- - prepričanje, da se zaradi gospodarskih zagat devanja RKC predvsem v smeri širšega aktivi- neizogibno bliža razpad družbenopolitičnega ranja vernikov (z vse številnejšimi konfronta- sistema; cijami, s katerimi skuša RKC uveljaviti svoj - ponujanje političnih rešitev, od prizadevanj za vpliv, se srečujemo že na lokalnih ravneh), pri- samostojno Slovenijo in torej ustrezno samo- tegovanja mladih in širjenja vpliva nanje (tej stojno aktivnost, do povezovanja z ostalimi dejavnosti posvečajo posebno skrb), odpiranja jugoslovanskimi političnimi emigracijami; polemike o (ne)možnosti vernikov in o vernosti - pritisk na naše izseljence, zlasti v preko- sami (zahteve po vrnitvi sakralnih objektov morskih deželah; oziroma cerkvene imovine, izsiljevanje dostopa - povečano aktivnost do naših delavcev v tujini do radia in televizije, zahteve za dela prost božič, s prizadevanji za paraliziranje "širjenja ko- pritiski na domove za starejše občane, bolnišnice, munistične propagande", pri čemer se zlasti zapore ipd.), na področju karitativne dejavnosti angažira emigrantska duhovščina; ("Predal dobrote" je v bistvu posebna oblika sicer - povečano aktivnost v zamejstvu, kjer se vklju- nedovoljene organizacije Caritas) in v smeri čuje v manifestacije reakcionarnih in kle- uveljavljanja cerkvene monolitnosti (donedavna rikalnih struktur, izkoriščujoč neposredno bli- diferenciacija, ki so jo v vrstah slovenske du- žino domovine za posredovanje sovražnih in hovščine odpirali "oporečniki", je skoraj docela subverzivnih informacij;iskanje povezav s blokirana). somišljenjskimi strukturami v domovini. Svet je ugotovil, da postaja aktivnost RKC tudi - Svet ocenjuje, da aktivnost politične emi- varnostno relevanten dejavnik. Vrsta problemov, gracije v pretežni meri izraža interese imigra- ki se zastavlja s tem v zvezi, terja tudi pri nas cijskih dežel oziroma njih reakcionarnih krogov nadaljnje ideološko razčiščevanje in predvsem in da zato nikakor ni mogoče pristajati na tezo, da enotnost stališč na tem področju. Jasnejše je treba slovenska politična emigracija izgublja svojo opredeliti aktivnost RKC v okvirih, ki jih materialno podlago, da stari in s tem izgublja določajo ustava in zakoni. Svet je zato predlagal, svojo veljavo. Svet je menil, da velja pri oce- da bi preko koordinacijskega odbora pri RK njevanju aktivnosti slovenske politične emigra-

33 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) cije razločevati med emigranti, vojnimi zločinci rodnega prijateljstva razmere na tem področju oziroma narodnimi izdajalci ter med drugimi bistveno izboljšale, da pa še vedno obstajajo emigranti, ki nasprotujejo naši družbenopolitični nekaterih problemi, ki bi jim veljalo v prihodnje ureditvi. Aktivnost slovenske politične emigra- posvetiti več pozornosti. Med nje sodi predvsem cije moramo realno ocenjevati, brez precenje- zagotavljanje stalnih stikov s tujimi študenti in vanja, pa tudi podcenjevanja dejanskega dometa njih vključevanje v aktivnosti in spoznavanje z njene aktivnosti. Nekatere ideje, ki jih politična našim načinom življenja, s čimer bomo lahko emigracija razvija, namreč dobivajo določeno paralizirali njihove težnje po nacionalnem orga- odmevnost v krogih naših izseljencev, ekonom- niziranju, ki je v nasprotju z našimi predpisi; ske emigracije, zamejcev, pa tudi med nekaterimi krepitev klubov mednarodnega prijateljstva tako krogi pri nas. Svet se je zavzel za to, da v čim v materialnem kot v vsebinskem pogledu, skrb za večji meri poenotimo svoja stališča do slovenske to, da bodo zainteresirane organizacije združene- politične emigracije, da temeljito razdelamo pro- ga dela vzpostavljale čimveč neposrednih stikov grame vseh naših stikov z delavci v tujini, upo- s tujimi študenti, skrb za materialne pogoje tujih števajoč vplive, ki so jim podvrženi, da posve- študentov, ki morajo zagotavljati vsaj minimalne timo večjo skrb in pozornost našemu angažiranju pogoje za redni študij, dosledno razvijanje men- v neposrednem zamejstvu, da ocenimo odmev- torstva na univerzi in prizadevanje za čimprejšnji nost najrazličnejših vplivov, idej in tez slovenske sprejem medrepubliškega družbenega dogovora o politične emigracije pri nas nasploh, da zago- sprejemanju tujih državljanov na ravni Jugo- tovimo ustrezno informiranost javnosti o rele- slavije, ki je že leta v pripravi. vantnih pojavih in politični aktivnosti emigracije, Svet je razpravljal tudi o problematiki mešanih predvsem pa, da zagotovimo večjo informiranost zakonskih zvez naših državljanov z državljani vsem dejavnikom, ki se posredno ali neposredno vzhodno evropskih dežel. Med temi je svet srečujejo s temi pojavi in da ohranimo jasen in ugotavljal zanimivo izobrazbeno in kvalifika- diferenciran odnos do posameznikov in njihovih cijsko strukturo, široko teritorialno razporejenost stališč. Nikakor namreč ni mogoče pristajati na skoraj v vseh občinah naše republike, nenavadno vsiljevano tezo o "narodni spravi". hitro napredovanje v organizacijah združenega Pozornost je svet posvetil tudi realizaciji sklepa dela, vzdrževanje stikov z domovino. Svet je me- Predsedstva CK ZKS o dokumentiranju kontra- nil, da predstavljajo ti mešani zakoni potencialno revolucije v SR Sloveniji in vseh dogodkov, ve- bazo za begunce iz vzhodno evropskih dežel, ki zanih na problematiko kolaboracionizma. Vpra- odhajajo na zahod, da se nekateri med njimi šanja na to temo se namreč vse pogosteje po- pečajo z nedovoljeno trgovino in vanjo vklju- javljajo v emigrantskem in tujem tisku, komen- čujejo tudi naše državljane, in da je zato aktiv- tirajo pa jih tudi v nekaterih naših oponentskih nost te strukture varnostno relevantna. Zato se je krogih. Svet si prizadeva, da bi realizirali v zavzel za to, da bi organizacije združenega dela zgodovinski komisiji CK ZKS sproženo idejo o aktivnost teh državljanov iz vzhodno evropskih pripravi zbirke dokumentov o izdajstvu bele dežel vključevale v varnostne ocene, celotno garde in slovenskih domobrancev. aktivnost tujih državljanov pri nas pa bi morali Razmeroma veliko pozornost je svet posvetil spremljati z več samozaščitne zavesti. Svet se je problematiki tuje študentske populacije v SR zavzel tudi za to, da bi podrobneje proučili tudi Sloveniji, zlasti spričo nasprotij, ki jih ugo- aktivnost tujih državljanov iz zahodnih dežel, ki tavljamo znotraj nacionalnih organizacij, panisla- je enako varnostno relevantna. mizma, vezanosti nekaterih študentskih skupin na Na področju problematike pogojev življenja in vzhodno evropske dežele, neizpolnjevanja štu- dela v kazensko popravnih ustanovah, svet je o dijskih obveznosti in pripadnosti ekstremnim tej temi razpravljal na pobudo Zveznega sveta za grupacijam (teroristom). Svet je ugotovil, da varstvo ustavne ureditve, je svet ugotovil v naši stališča, ki jih je bil sprejel, ko je pred leti republiki opazen napredek, zlasti z uveljavlja- razpravljal o tej problematiki, veljajo še danes, se njem sodobnejših prijemov v režimu prestajanja je pa širše informiral o celotni aktivnosti na tem kazni. Svet je podprl stališče Republiškega sekre- področju. Ugotovil je, da so se s formiranjem tariata za pravosodje in upravo, zlasti še usme- koordinacijskega odbora za vprašanja tujih ritev na poglabljanje procesov podružbljanja iz- državljanov pri svetu za mednarodne odnose RK vrševanja kazenskih sankcij in povečevanje vpli- SZDL in z večjo aktivnostjo Kluba medna- va družbenih dejavnikov pri organiziranju sodob-

34 VIRI 17, 2002 nih oblik prestajanja kazni ter vključevanje po družbenopolitičnih organizacij. Organi za notra- prestani kazni v okolje. Svet se je zavzel za nanje zadeve morajo pogosteje in globlje ocenjevati daljevanje tega procesa odpiranja kazensko po- politično varnostne razmere, še bolj povezovati pravnih zavodov, širjenje povezovanja z okoljem, svojo dejavnost z razvijanjem družbene samo- kjer ti zavodi delujejo, in z organizacijami zdru- zaščite in aktivnostjo družbenopolitičnih organi- ženega dela, kjer se zaporniki lahko zaposlijo po zacij. Svet je tudi ugotovil, da ustvarjajo splošni prestani kazni. Iskanje novih oblik prevzgoje je družbeni pritiski dokaj pozitivno vzdušje v borbi svet ocenil kot uspešno, opozoril pa je na pro- zoper gospodarski kriminal in zastavljajo vpra- blem povratništva, ki je v porastu zlasti med šanje neposredne odgovornosti, pa tudi, da je mladimi delikventi, in se zavzel za širšo analizo zaskrbljujoče mladinsko prestopništvo in nasil- tega problema. Svet je ocenil, da je dosedanja ništvo, čemur bo potrebno posvetiti vso pozor- kaznovalna politika v SR Sloveniji ustrezna, da nost, da bi razkrili in odpravili dejanske vzroke so bili pri precejšnjem delu delikventov doseženi zanju. vzgojni smotri, da velja upoštevati različen zna- S takšno orientacijo je svet tudi sprejel poročilo čaj deliktov v različnih okoljih in da zato ni po- Republiškega sekretariata za notranje zadeve in trebno izenačevati režima prestajanja kazni na menil, da bi bilo prav ugotovitve iz tega poročila celotnem ozemlju SFRJ. Ta stališča sveta so bila zajeti v ocenah politično varnostnih razmer. posredovana Zveznemu svetu za varstvo ustavne Vso pozornost je svet posvetil pregledu opera- ureditve. tivno tehničnih sredstev. Ugotovil je, da je ne- Svet je ugotovil, da ni posebnih problemov pri znaten porast števila spremljanih oseb in uporabe prestajanju kazni političnih zapornikov, tudi njih operativno tehničnih sredstev predvsem posledica število je minimalno. Prav tako je ugotovil, da ni prizadevanj za zagotavljanje ustrezne infor- problemov med zaporniki albanske narodnosti, miranosti, ki naj bi onemogočila vsakršna pre- nastajajo pa ob njihovem vračanju v domače senečenja, ne pa odraz porasta števila sovražnih okolje. pojavov. Ob tem je ugotovil dokajšnjo flek- Svet je podprl prizadevanja Republiškega sekre- sibilnost uvajanja oziroma ukinjanja operativno tariata za pravosodje in upravo, da se čim tehničnih sredstev. Svet je širše razpravljal o ustrezneje in učinkoviteje reši problem obso- sodelovanju organov za notranje zadeve z vo- jencev s psihičnimi motnjami. jaško obveščevalno službo. Potrdil je dosedanje Svet se je posebej zavzemal za to, da bi organi delo organov za notranje zadeve na tem področju, pregona in sodstva hitreje in s tem učinkoviteje glede uporabe operativno tehničnih sredstev pa se ukrepali, zlasti v primerih, ki so širše odmevni in je zavzel za večje diferenciranje po teži dejanj in bistveno vplivajo na politično varnostne razmere. čim restriktivnejšo uporabo. Posebno pozornost je svet posvečal organom za V okviru realizacije sklepov sveta je bilo zlasti notranje zadeve in njihovemu delu. Podprl je nji- poudarjeno, da so organi za notranje zadeve v hovo orientacijo, predvsem širše spremljanje raz- celoti realizirali zastavljeni program opreme za ličnih negativnih pojavov na področju druž- preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in benoekonomskih odnosov in preseganje klasične za delovanje v neposredni vojni nevarnosti in orientacije zgolj na sovražna dejanja in prekrške. vojni. Pritožbe občanov glede ravnanja posamez- Pri tem je poudaril, da zastavlja takšna orientacija nikov iz vrst milice so sprožile posebno razpravo organov za notranje zadeve vprašanje o tem. Svet je pohvalil delo milice in ugotovil, da usposobljenosti za spremljanje in odkrivanje po- je število pritožb oziroma nepravilnih ravnanj javov na teh področjih, saj terja veliko idejno- milice v primerjavi s številom vseh ukrepov v politično, pa tudi strokovno usposobljenost za resnici skromno in ne more vplivati na sodbo o razkrivanje posameznih pojavov, hkrati pa tudi delu milice v celoti, poudaril pa je, da velja vsak njihovih vzrokov in povodov. Problem idejno- tak primer obravnavati z vso resnostjo, ker v političnega izobraževanja je toliko pomembnejši javnosti široko odmeva. Svet se je zavzel za to, tudi spričo pretežno mlade strukture v organih za da bi se milica še bolj vrasla v okolja, kjer bo notranje zadeve. Svet je predlagal, da se pripravi lahko še bolj v pomoč občanom, zato je treba načrt o kadrovski politiki organov za notranje prilagoditi celoten učno vzgojni proces v smeri še zadeve, tako v celoti kot po posameznih pod- večje skrbi za strokovno in moralno politično ročjih, hkrati pa zagotovi izmenjavo vodilnih delo z miličniki, za razvijanje njihove osebnosti kadrov organov za notranje zadeve s kadri iz ter za stalni nadzor nad njihovim delom in

35 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) razvojem. Ob reagiranjih na vse negativne pojave tariata za notranje zadeve. Glede predloga o je treba zlasti povečati odgovornost nadrejenih. razširitvi mejnega pasu je menil, da za tako Svet je opozoril tudi na zaskrbljujoče število razširitev ne obstajajo varnostni razlogi, saj je neraziskanih primerov, ki jim velja posvetiti vso sistem zavarovanja državne meje na območju pozornost. Informiranost, ki jo zagotavljajo or- naše republike zasnovan na družbeni samozaščiti, gani za notranje zadeve in daje sprotni pregled kamor so vključeni delovni ljudje in občani iz dela teh organov, je po mnenju sveta ustrezna. vseh organizacij združenega dela in krajevnih Ob analizi o zaščiti republiških organov in orga- skupnosti ob meji in se ne omejuje le na obmejni nizacij, ki jo je pripravil Republiški sekretariat za pas. Ta sistem je v nenehnem dograjevanju. Sicer notranje zadeve, je svet menil, da obstoječega pa je na območju naše republike na težko pre- režima varovanja republiških organov ne bi hodnih in nenaseljenih območjih mejni pas že kazalo širiti, v nekaterih republiških institucijah sedaj razširjen do 2.000 metrov. Svet je prav tako (Skupščina SR Slovenije, RK SZDL, RS ZSS, menil, da ni razlogov za spremembo obstoječe RK ZSMS) moramo pač upoštevati riziko prakse glede pooblastil mejnih vojaških enot. Z "odprtih hiš". Svet je ugotavljal slabo povezavo vsemi ostalimi predlogi Zveznega sekretariata za med zunanjim fizičnim in notranjim zavaro- ljudsko obrambo pa se je svet strinjal. vanjem posameznih zgradb. Menil je, da bi bilo Svet je bil sprožil postopek za pripravo zakona o treba posebej opredeliti ščitena delovna mesta, zaščiti računalniških podatkov in je zato tudi zagotoviti periodične preglede vseh PTT instala- podrobneje obravnaval predlog tega zakona, ki v cij in urediti problem gibanja oseb v teh institu- osnovi regulira odnose in zagotavlja pogoje za cijah, ustavljanje, legitimiranje in vpisovanje obis- večjo varnost računalniških podatkov (zaščita po- kovalcev, v samoupravnih aktih pa bližje opre- datkov, vprašanje integritete zajetih oseb, zaščite deliti samozaščitna ravnanja delavcev v teh skup- pravic in svoboščin človeka in občana, možnost nostih. Svet se je zavzel za enoten pristop k zava- prenosa podatkov preko meje, učinkovitost nad- rovanju zgradb in osebnosti v varovanih repub- zora nad izvajanjem ukrepov). Svet je v razpravi liških institucijah, ki naj bi ga vnesli v interne akte. posebej poudaril vprašanje inšpekcije; oziroma V tej zvezi je tudi organiziral dogovor z gene- nadzora in se zavzel za to, da bi v pogledu re- ralnimi sekretarji varovanih republiških institucij. gistra podatkov ne bilo nepotrebnega podvajanja; Svet je temeljito razpravljal o treh relevantnih prav tako pa je tudi menil, da bi v ta zakon kazalo zakonskih predlogih. zajeti tudi problematiko, ki bi sicer sodila v Predlog za spremembo zakona o temeljih državne ureditev enotnega zveznega zakona. varnosti je svet obravnaval dvakrat. Ugotavljal je, Svet SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve je da je predlog sprememb tega zakona, kot ga je sodeloval tudi pri pripravi gradiva o predlogu mogoče razumeti iz predloženega besedila, v smernic za nadaljnji razvoj družbene samozaščite nekaterih določilih v nasprotju z zvezno in kot množične dejavnosti v političnem sistemu republiško ustavo, pa tudi z republiškim socialističnega samoupravljanja, ki jih je sprejelo zakonom o notranjih zadevah. Menil je, da Predsedstvo SR Slovenije na svoji 20. seji. spremembe, ki jih zakon prinaša, širijo po- Na osnovi stališč Predsedstva SR Slovenije, ki je oblastila zveznega sekretarja za notranje zadeve razpravljalo o poročilu Sveta SR Slovenije za oziroma sekretariata, kar je sicer upravičeno v varstvo ustavne ureditve o njegovem delu v letu primeru izrednih razmer, ni pa tega mogoče po- 1982, je bila razvita široka dejavnost v povezavi splošiti in zakonsko regulirati v drugih primerih, z drugimi dejavniki v republiki. Poročilo v bistvu saj bi to pomenilo nezaupnico naši federalni zajema delo sveta kot kolektivnega organa, poleg ureditvi, pa tudi republikam in pokrajinam. O tega pa so člani v smislu realizacije stališč sveta svojih pripombah je svet informiral zveznega opravili številne razgovore in sestanke z ustrez- sekretarja za notranje zadeve, pripombe pa je nimi institucijami in organizacijami. posredoval tudi Zveznemu svetu za varstvo Pri svojem delu se je Svet SR Slovenije za var- ustavne ureditve in delegatom zveznega zbora stvo ustavne ureditve povezoval s Svetom Pred- Skupščine SFRJ ter o zadevi informiral Pred- sedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo, izvrš- sedstvo SR Slovenije. nim sekretarjem Predsedstva CK ZKS za naloge Glede predloga zakona o spremembi zakona o Zveze komunistov in delo komunistov v sploš- prehajanju državne meje in gibanju v mejnem nem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, pasu je svet podprl stališča Republiškega sekre- Republiškim družbenim svetom za mednarodne

36 VIRI 17, 2002 odnose, Predsedstvom RK ZSMS, Vrhovnim so- izražati; diščem SRS, Javnim tožilstvom SRS, Repub- - s svojo dejavnostjo so eskalirali različni vodje liškim komitejem za zakonodajo, Republiškim posameznih struktur notranjega sovražnika, ki sekretariatom za pravosodje in upravo, Gospo- so bili sicer poznani že iz prejšnjih obdobij, ko darsko zbornico SR Slovenije, Zavodom za med- so delovali prikrito oziroma vsaj ne tako narodno znanstveno, tehnično, kulturno in pro- ofenzivno kot v letošnjem letu; svetno sodelovanje, Službo družbenega knjigo- - hitro prilagajanje klera na novonastalo situ- vodstva SR Slovenije, izdajateljskim svetom acijo, kar je pomenilo paktiranje z notranjim Cankarjeve založbe in Državne založbe Slo- sovražnikom, predvsem meščansko desnico. venije, družbenim svetom Instituta za sociologijo Posebej so se posamezni pomembnejši pred- in drugimi družbenimi in političnimi dejavniki v stavniki klera angažirali pri vzpostavljanju republiki ter z Zveznim svetom za varstvo oziroma navezovanju stikov s tujino, kjer ustavne ureditve. imajo trdne in perspektivne zveze.

OCENA REALIZACIJE PROGRAMSKIH NALOG Dokument št. 4:13 A. Sovražno delovanje s pozicij meščanske des- Del poročila SDV za leto 1988, ki zadeva nice notranjepolitične razmere V letu 1988 je bilo, kot tudi leta prej, glavno I. NOTRANJE PODROČJE jedro posameznikov, ki delujejo s pozicij me- ščanske desnice, združeno v okviru "NOVE RE- V letu 1988 se je nadaljevala in stopnjevala VIJE". S prevzemom uredniških funkcij Spo- eskalacija sovražnega in vse bolj javnega de- menke HRIBAR in Jožeta SNOJA, je "NOVA lovanja posameznikov iz struktur notranjega REVIJA" izgubila tisto vlogo, ki jo je več let, sovražnika, kar še posebej velja za aktivnosti s pod taktirko Dimitrija RUPLA, pridobivala in pozicij meščanske desnice, nacionalizma in kle- tudi imela. Predvsem v drugi polovici leta, z rikalizma. nastankom Odbora za zaščito človekovih pravic, Posebej opazno je bilo njihovo povsem jasno in pa je opazen intenzivnejši trend povezovanja in odkrito delovanje, ki je bilo še pred časom sodelovanja v aktivnostih mlajše oponentske omejeno na bolj zaprte kroge in delovanje, ki se strukture s ciljem skupnega nastopa v napadih na je manifestiralo bolj ali manj v okviru posa- družbenopolitični sistem in predvsem ZK in nje- meznih revij ali časnikov ter organiziranju okrog- no vodilno idejno vlogo v družbi. Celotna ak- lih miz ipd. V tem obdobju je dobil polet notranji tivnost pobudnikov idej meščanske desnice, tako sovražnik ob sojenju četverici v Ljubljani, kar je intenzivnost kot stopnja sovražnosti, pa je slonela imelo za posledico najprej snovanje, nato pa tudi na izkoriščanju zapletenih družbenopolitičnih dejansko realizacijo zvez, ki nedvomno pomenijo razmer in je bila v javnosti prikazana kot borba začetek večstrankarskega sistema. za suverenost slovenskega naroda in demokrati- V tem letu so bile za to strukturo izrazite zlasti zacijo družbe, prilagajala pa se je stopnji naslednje značilnosti: družbene tolerantnosti. - intenzivno navezovanje stikov s posamezniki, V letu 1988 je SDV z uvedbo AR "OZADJE" skupinami in najrazličnejšimi organizacijami pristopila k selektivnejšemu in načrtnejšemu v tujini (predvsem v zahodni Evropi in ZDA) spremljanju posameznih nosilcev ter ugotavljanju s ciljem pridobiti si zaveznike za morebitne še vloge ozadja, delovanja in ciljev le-teh oziroma bolj odkrite aktivnosti; tistih, za katere je obstajal sum, da se tako ali - prisotnost raznih oblik nacionalizma, ki je bil drugače povezujejo s posamezniki iz tujine. Vse sestavni del pri vseh teh aktivnostih, čeprav so to je pogojevalo potrebo po tem, da se je SDV v ga skušali prikriti oziroma ga vsaj ne javno določeni meri tudi kadrovsko reorganizirala, pa tudi operativne pozicije so dobile konkretnejše 13 Arhiv Sove. Na željo Sove je izpuščen tisti del, ki zadolžitve. Pridobljeni podatki so se tekoče, obravnava dejavnost SDV v zvezi z delovanjem tujih obveščevalnih služb in protiobveščevalno dejavnostjo skozi razne publikacije (Bilteni, Pregledi itd.), SDV. vrednotili in analitsko ocenjevali.

37 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Nov pristop SDV je nenazadnje tudi prispeval k oktobra, ko je, po njegovih besedah, pozval temu, da so bile v letu 1988 selekcionirane ob- Evropo naj podpre dezintegracijo SFRJ. stoječe OO, PO in DVN ter jih je bila cela vrsta V ta prizadevanja (iskanje pomoči v tujini) naj bi kot varnostno nerelevantnih tudi zaključenih. BUČAR vključil tudi Stello ALEXANDER, ki Večina najaktivnejših posameznikov iz kroga ga je v letu 1988 za nekaj dni obiskala v Bohinju, "NOVE REVIJE" je v prvi polovici leta nada- vendar ozadja njunih stikov niso ugotovljena. ljevala z že v preteklem letu zastavljeno aktiv- Poleg potrjene ugotovitve, da BUČAR nastopa v nostjo v zvezi s predlogom ustavnih sprememb. vrhovih RKC kot nekakšen svetovalec, je v letu Delovali so v okviru Ustavne komisije DSP, z 1988 v več predavanjih za verske izobražence objavljanjem člankov v sredstvih javnega obve- podal svoje sugestije o političnem angažiranju ščanja in tudi s prispevki v "NOVI REVIJI". vernikov. Po njegovem mnenju se le-ti morajo Z izstopom Dimitrija RUPLA iz uredniškega aktivneje vključiti v družbeno dogajanje skozi odbora "NOVE REVIJE" je, do takrat dokaj ho- delovanje strokovnih združenj, alternativnih gi- mogena oponentska struktura, začela izgubljati banj in podobno, kar izhaja iz Bučarjeve ocene, svojo moč. Posamezniki so svojo aktivnost začeli da je slovenska duhovščina toga, raztresena in usmerjati v različne smeri - Spomenka HRIBAR prestrašena struktura brez aspiracij po politični v delovanje "Odbora", Dimitrij RUPEL koncem oblasti. leta v ustanavljanje Slovenske demokratske zve- BLAŽIČEVA aktivnost je v letu 1988 prerasla ze, France BUČAR pa se s svojo aktivnostjo, zgolj publicistično dejavnost in se je usmerila v svetovalnimi vlogami in bogatim znanjem po- iskanje možnosti podpore tujine za dosego samo- javljal v vseh sredinah, ki so za SDV zanimive stojne Slovenije in prodor Slovenije v evropski (od emigracije do RKC). Odločilno je sodeloval prostor, ki sta ga v letošnjem letu načrtovala tudi pri ustanavljanju Slovenske kmečke zveze predvsem skupaj z APIHOM. Njegovo aktivnost (Statut), pa tudi pri delovanju "Odbora" (po- je opredeljevalo delo v Odboru za človekove tovanje v Rim, itd.), nenazadnje pa je izšla tudi pravice in javni nastopi v tujini in zamejstvu njegova nova knjiga. (Trst, München). V Trstu je sprožil iniciativo o France BUČAR si je v letošnjem letu še bolj sklicu Svetovnega slovenskega kongresa s ciljem utrdil vpliv med oponentskimi strukturami. Iz uveljaviti Slovenijo kot samostojni subjekt v njegove aktivnosti, ki jo je SDV ugotavljala z mednarodni skupnosti. K uresničitvi tega cilja so OTS, preko operativnih pozicij in drugimi bili usmerjeni njegovi stiki, ki jih je imel s sredstvi in metodami dela SDV, je razvidno posamezniki iz zamejstva in tujine (PAHOR, njegovo izrazito protikomunistično razpoloženje, OŠLAK, NENDL, CEPL). Velik pomen pri tem težnja po uvedbi večstrankarskega sistema, kon- je pripisoval PUČNIKU in ŽEBOTU, vendar ni federativne državne ureditve in celo odcepitve bilo ugotovljeno, da bi s slednjim vzpostavil Slovenije, če v okviru Jugoslavije takšne rešitve trajnejši in tesnejši stik. ne bi bile mogoče. V ta namen je po njegovem BLAŽIČ se je aktivno vključil v delo Odbora za mnenju potrebno ustanavljati legalne skupine in varstvo človekovih pravic. Pobudo o ustanav- organizacije ter pridobiti mednarodno podporo, ljanju pododborov v Sloveniji je ocenjeval kot zlasti v Evropi, ter se povezati s hrvaškimi in dobro osnovo za novo politično stranko, zato se srbskimi intelektualci in s sovražno emigracijo je aktivno vključil v ustanovitev pododbora za (tudi hrvaško). Z idejo o iskanju podpore v Dolenjsko. Evropi so soglašali tudi posamezniki iz kroga Spomenka HRIBAR je videla v delu "Odbora" "NOVE REVIJE", ki so v ta namen vključili v realizacijo svojih prizadevanj za narodno spravo, svojo aktivnost PUČNIKA. BUČAR je to re- ker je le-ta združil Slovence na različnih idejnih aliziral z dvema nastopoma v Delovni skupini za osnovah. V kontekstu teh njenih prizadevanj je srednjo in vzhodno Evropo Evropskega parla- aktivno sodelovala pri organizaciji komemo- menta v Strassbourgu, kjer je določeno vlogo pri racije, posvečene "žrtvam boljševizma" na ljub- navezovanju stika imel Vinko OŠLAK, vendar ljanskih Žalah l. novembra. pa je ostala njegova vloga nepojasnjena. V pre- Vinko OŠLAK je kljub temu, da je izgubil za- davanju, ki ga je imel BUČAR januarja, je poslitev v Mohorjevi družbi, ostal nekakšen most apeliral na ustavitev finančne pomoči jugoslo- oziroma punkt za navezovanje stikov s tujino, vanski vladi, ker se s tem podpira obstoj neverjetno pa tudi z emigracijo (posredoval je pri demokratičnega sistema, kar naj bi ponovil obeh Bučarjevih nastopih v Strassbourgu).

38 VIRI 17, 2002 Stiki posameznih pobudnikov idej meščanske družbenem prizorišču ustvarjajo v širšem druž- desnice s posameznimi srbskimi nacionalisti (na benem prostoru (Dimitrij RUPEL, France BU- osnovi njihovih že izraženih namenih o enotnem ČAR). nastopu s ciljem rušenja ustavne ureditve) v Kljub relativno obsežnemu komuniciranju posa- letošnjem letu niso bili pogosti, čeprav sta meznikov iz novorevijaške sredine s tujimi no- "NOVA REVIJA" in DSP nadaljevala z organi- vinarji vse tja do letošnjega polletja in kljub ziranjem nastopov oporečnikov iz Srbije in njihovim prizadevanjem, da bi tujim novinarjem Hrvatske v slovenskem prostoru z organiziranjem ne le predstavili "drugačnost" Slovenije, ampak srečanj in predstavitvami v "NOVI REVIJI". naj bi le-ti to upoštevali tudi v svojih inter- Največ stikov sta vzdrževala Spomenka HRI- pretacijah dogajanj v Jugoslaviji, jim to, sodeč po BAR in ČOSIĆ, ki sta si prizadevala zmanjšati komentarjih, ni najbolje uspevalo pri predstav- nesoglasja s ciljem, da bi njihovo nadaljnje so- nikih ameriških sredstev informiranja, pa tudi ne delovanje potekalo v smeri skupne aktivnosti, pri predstavnikih zahodnonemških sredstev infor- vendar jima to ni uspelo zaradi razhajanj v sta- miranja, medtem ko so bili bolj zadovoljni s liščih glede nacionalnih interesov. Le-ti se izra- poročanjem nizozemskih sredstev informiranja. žajo v očitkih meščanske desnice, ki srbsko opo- Zavedajoč se pomembnosti in moči tujih sredstev zicijo ocenjuje kot unitaristično, v kar jih je do- informiranja pri oblikovanju mnenj in stališč po- končno prepričal odnos srbskih oponentov, ko so litičnih krogov v tujini v odnosu do Jugoslavije, podprli zadnja dogajanja v Srbiji (mitingi). so posamezniki, kjerkoli so imeli možnost in Glede na to, da se je v situaciji burnih gospo- priložnost, opozarjali na preveliko "odvisnost" ne darskih in družbenopolitičnih dogajanj (ustavne le predstavnikov sredstev informiranja, ampak spremembe, nacionalne napetosti, pristop k trem tudi diplomatsko - konzularnih in drugih pred- reformam) s postopkom proti Janezu JANŠI, stavnikov od informacij, ki jih dobe v Beogradu Franciju ZAVRLU, Davidu TASIĆU, Ivanu (protestno pismo RUPLA v reviji "TIME", kon- BORŠTNERJU, pojavil na notranjepolitični sce- takti RUPLA, BUČARJA, JEZERNIKA z ame- ni Odbor za človekove pravice kot pomemben riškimi DKP predstavniki v lanskem in prvi po- subjekt družbenih dogajanj, je le-ta s svojo de- lovici letošnjega leta, kontakti na AIC, po- javnostjo stopil tudi v ospredje zanimanja tujih sredovanje PUČNIKA na "DER SPIEGLU" itd.). novinarjev, ki že praviloma ocene in stališča S samim razvojem notranjepolitične situacije v uradnih predstavnikov dopolnjujejo s stališči in Jugoslaviji v jeseni je najbrž že prišlo do bolj ocenami oponentskih oziroma oponirajočih sre- diferenciranega pisanja in poročanja o dogajanjih din in posameznikov. Če je bilo še do konca ju- v Jugoslaviji, kar so spremljajoč tuja sredstva nija ugotavljeno relativno obsežno zanimanje informiranja z zadovoljstvom ugotavljali tudi ne- tujih novinarjev za pridobivanje ocen in stališč v kateri posamezniki, in sicer Dimitrij RUPEL za okolju novorevijašev, je v drugi polovici leta ameriška sredstva obveščanja, Jože PUČNIK pa okolje "NOVE REVIJE" kot v novinarskih vrstah je premike v pisanju o Jugoslaviji ugotovil pri uveljavljeno znano notranje oponentsko jedro, iz- zahodnonemških sredstvih informiranja. Če so gubilo osrednjo vlogo posredovalca izvornih in- posamezniki iz novorevijaške sredine skušali formacij o oponentski dejavnosti v notranjeslo- vplivati na javna sredstva informiranja v tujini s venskem prostoru, kot je v celotnem notranje- svojimi bolj ali manj individualnimi posegi, pa so političnem dogajanju ožja dejavnost novorevi- predstavniki Odbora za človekove pravice, ki so jaške vezana na samo revijo ob novih družbenih konec oktobra obiskali Evropski parlament (Moj- iniciativah in vzgibih izgubila osrednjo oponent- ca DRČAR-MURKO, Marko HREN, Rastko sko vlogo in so si posamezniki iz novorevija- MOČNIK, Braco ROTAR) v svojo noto priča- škega okolja začeli iskati svoje mesto in vlogo kovanj od Zahodne Evrope vnesli tudi poziv, da znotraj nastalih novih političnih skupin (Spo- morajo evropska javna sredstva informiranja menka HRIBAR, France BUČAR - Odbor za pošteno in uravnoteženo pisati o jugoslovanski človekove pravice) ali pa so sprožili iniciative za decentralizirani stvarnosti. oblikovanje novih skupin (Dimitrij RUPEL - SDV je veliko večino podatkov po tej liniji pri- Slovenska demokratična zveza), s čimer si kot dobila z uporabo OTS, tako stalnih kot ad-hoc. posamezniki še naprej ohranjajo določeno zani- Zaradi kompromitacije PTS pri BUČAR Francu, manje tujih novinarjev oziroma je le-to pogojeno je bilo potrebno umakniti vrsto OTS pri ostalih z reputacijo, ki si jo s stalnim pojavljanjem na nosilcih, kar vse je pogojevalo, da je fond

39 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) spoznanj nekoliko manjši, nikakor pa zaradi tega predvsem v zvezi s publiciranjem svojih spo- SDV ni bila izven toka aktivnosti posameznikov minov na Goli otok, pri čemer je imel stike s in celotne strukture. posamezniki iz uredništva revije "Mladina" in Del operativnih podatkov je bil pridobljen tudi "Primorskih novic" in jim besedilo tudi odstopil v preko nekaj kvalitetnih operativnih pozicij (KR, objavo. Jesenske dogodke v SFRJ je komentiral NM, CE, LJ-M), ki dopolnjujejo spoznanja, pri- le v svojem družinskem krogu. Zaradi zdrav- dobljena preko OTS. stvenih težav je letos manj potoval, pisne stike pa Aktivnost celotne strukture je bila preko OTS in je imel le z "DUROM" in IB emigrantom Mi- sodelavske mreže v domovini zadovoljivo sprem- lanom KALAFATIČEM. V Umagu se je sestal ljana, preskromen pa je fond spoznanj o pove- tudi s "KADIJO", kateremu je odstopil pisno zovanju s tujino in emigracijo. gradivo. V ožjem okolju, kjer biva, nima vpliva in je praktično nepoznan. B. Sovražno delovanje z birokratsko - dogmat- Nadzor SDV nad nosilci sovražnega delovanja z skih pozicij birokratsko dogmatskih pozicij ni potrdil njihovega organiziranega povezovanja. Pri spremljanju nosilcev sovražnega delovanja z Naloge iz programske usmeritve so bile v večini birokratsko dogmatskih pozicij v letu 1988 je realizirane. ugotovljeno, da se način delovanja le - te v Med letom je bila omenjena struktura spremljana omenjenem letu ni spremenil. Vzroki so pred- v okviru 1 OR, 4 OO, 2 DVN. Ukinjenih je bilo 1 vsem v starostni strukturi omenjene populacije, OO in 5 DVN. nepovezanosti in medsebojni nezaupljivosti. Delovanje omenjene strukture je spremljalo 12 V letošnjem letu se je potrdila ocena o spre- sodelavcev in 26 virov. membi njihovega načina razmišljanja. V stališčih Nosilci birokratsko dogmatskih idej so bili "EKONOMISTA" in "RAŠE" je bilo zaznano spremljani pretežno preko PTS, ki so pri glavnih odobravanje procesov demokratizacije v SR Slo- nosilcih opravičila svojo smotrnost. Operativne veniji. Glede napadov na JLA je predvsem pozicije so nudile pomembnejše podatke zgolj za slednji ocenjeval, da jih vzpodbujajo birokratski potrjevanje stališč in ocen o delovanju omenjene centri, ki težijo izzvati politiko "trde roke". Med strukture. nekaterimi posamezniki so bile prisotne zahteve po redu in disciplini v naši družbi ter stališče, da C. Aktivnost nosilcev klerikalističnih koncepcij je mogoče krizne razmere obvladati s temeljito kadrovsko obnovo ustreznih političnih in drugih V delovanju RKC v Sloveniji, ki je tudi v letu institucij v družbi. "EKONOMIST" je v letoš- 1988 sledilo pred leti začrtani politiki cerkve do njem letu intenzivno nadaljeval s pisanjem svo- družbe, je prišlo do nekaterih sprememb, ki se jega literarnega dela in se povezoval s svojimi kažejo na eni strani predvsem v intenzivnejšem somišljeniki v ožjem in širšem prostoru. Še na- poseganju cerkve in njenih predstavnikov v prej zagovarja svoja znana stališča, pri čemer družbeno in politično dogajanje, povezovanju in daje podporo novim družbenim gibanjem in se sodelovanju cerkve s posamezniki iz vrst ostalih pri tem potrjuje kot slovenski nacionalist. oponentskih skupin ter na drugi strani v pri- V letošnjem letu je bilo ugotovljeno tudi pove- zadevanju vodstva RKC, da politiko do družbe zovanje te strukture z ostalimi oponentskimi uresničuje tudi preko laikata, zlasti izobraženih strukturami (uredništvo "Nove revije" in "Mla- laikov. Kljub takšni aktivnosti se vodstvo cerkve dine"), ki so bili usmerjeni predvsem v poizkuse načrtno izogiba vsakršnih konfliktov, ki bi lahko rehabilitiranja posameznikov v javnosti. porušili doseženi nivo in kvaliteto odnosov z V zvezi s skupino novoeksponiranih nosilcev v družbo oz. institucijami političnega sistema. okviru skupine "BARJAN", "BARSKI" in "JO- V okoliščinah zaostrovanja družbene krize ter VO" je ugotavljeno, da se skušajo posamezniki, procesov demokratizacije družbenega življenja je predvsem na delovnem mestu, tudi samoupravno vodstvo RKC znalo poiskati svoj prostor oziroma in politično angažirati. Nerazčiščen problem pri možnost za večji vpliv na javne zadeve, večjo spremljanju omenjene skupine ostajajo predvsem prisotnost v javnosti na sploh, zlasti pa večjo njihova potovanja v tujino, predvsem v vzhod- možnost delovanja na izvencerkvenem področju, noevropske države. čemer prilagaja tudi metode svojega delovanja. V letošnjem letu se je "BERTOK" angažiral V tej smeri je aktivnost cerkve oziroma njenega

40 VIRI 17, 2002 vodstva prihajala do izraza predvsem z vklju- čevanjem v javno razpravo o ustavnih spremem- D. Izpodkopavanje ekonomskih osnov družbe bah, stališčih in aktivnostih glede sojenja četverici, zanimanju za družbena gibanja mladih in Značilnosti letošnjih gospodarskih gibanj izhajajo opozarjanju na krizo nekaterih moralnih vrednot. iz nadaljnjega padanja ekonomske moči in Tudi v letu 1988 je cerkev nadaljevala z anga- učinkovitosti posameznih subjektov, zaostrovanja žiranjem vernikov, predvsem vernih izobražen- ekonomskega in socialnega položaja delavcev in cev, ne le pri notranjecerkvenih razmerah, ampak iskanja "zasilnih izhodov" v smeri preživetja in v predvsem pri vključevanju v vsa aktualna druž- upanju na spremembe, ki jih napoveduje reforma bena dogajanja. Pri tem je izstopala aktivnost v letu 1989. V drugi polovici leta so se na vodstva ljubljanske škofije, ki je intenziviralo nekaterih področjih pokazali tudi negativni aktivnost na področju laiškega apostolata, kar se učinki zapletenih političnih razmer in nasprotij kaže tako v delovanju Medškofijskega odbora za med posameznimi republikami, kar je dodatno študente (MOŠ), Medškofijskega odbora za izo- vplivalo na slabšanje ekonomske učinkovitosti bražence (MOI), Škofijskega referata za versko posameznih OZD. izobraževanje laikov kot tudi aktivnosti posa- SDV je bila preko svojih operativnih pozicij meznih izobraženih laikov. prisotna predvsem na področju ekonomskih V odnosu do ostalih oponentskih struktur je vod- odnosov s tujino, kjer se je pričakovalo največ stvo pokazalo večjo odprtost za stike s posa- anomalij in kjer - po spoznanjih iz preteklosti - mezniki iz teh struktur, poleg tega pa tudi pod- nastaja največ možnosti odlivanja družbenega prlo nekatera njihova konkretna prizadevanja in kapitala v zasebno sfero oziroma v tujino. Pre- akcije. ventivno operativno pokrivanje znanih žarišč in Poleg intenzivnih stikov, zlasti vodstva RKC z odkrivanja novih je potekalo v okvirih nalog OR Vatikanom, predstavniki številnih mednarodnih "RONDO." cerkvenih organizacij, tujimi novinarji in diplo- Na področju poslovnega sodelovanja s tujino se mati, ki so v razgovorih in intervjujih želeli dobiti je nadaljevala praksa sklepanja pogodb o ocene o politični in ekonomski situaciji v dolgoročni proizvodni kooperaciji, ki z malimi Sloveniji in Jugoslaviji in o položaju cerkve, so izjemami bazira na kontokorektnem obračunu bili v letu 1988 intenzivni tudi stiki neprofesio- medsebojnih blagovnih in finančnih obveznosti, s nalnega dela cerkve, zlasti vernih izobražencev čemer je zagotovljeno kolikor toliko normalno (MOI, MOŠ) s podobnimi mednarodnimi kato- poslovanje s tujino. Tovrstno poslovanje pa omo- liškimi organizacijami. goča tako zadrževanje ustvarjenih efektov v V letu 1988 je služba DV spremljala aktivnosti tujini, kakor tudi izmikanje dela teh sredstev iz vodstva RKC, predvsem nadškofa ŠUŠTARJA in neposredne kontrole s strani samoupravnih orga- njegovih najožjih sodelavcev, njihove stike in nov matične OZD. Oboje predstavlja nezakonito sodelovanje s predstavniki ostalih opozicijskih poslovanje. struktur ter vpliv zunanjih struktur na politiko Kritične razmere v domačem gospodarstvu cerkve do naše družbe, vzporedno pa tudi delo- vzpodbujajo posamezne gospodarske subjekte, vanje nižjih duhovnikov, ki v svojem delovanju tako družbene kot zasebne, k večjemu angaži- sledijo politiki vodstva RKC. ranju v tujini. To splošno ugotovitev potrjujejo Vse pomembnejše akcije oziroma aktivnosti tako sledeče ugotovitve: profesionalnega kot neprofesionalnega dela - Predvsem veliki proizvodno-trgovski sistemi cerkve so bile zaznane pravočasno, vendar je še "SLOVENIJALES", "LESNINA" "GORENJE", vedno večina varnostno relevantnih ugotovitev o "ISKRA", "MERCATOR" idr. intenzivno, razvi- delovanju RKC pridobljena z OTS. jajo različne oblike lastnega angažiranja v tujini Sovražno aktivnost s pozicij klerikalizma je SDV in si tako zagotavljajo boljše pogoje pri vklju- v letu 1988 spremljala v okviru 18 operativnih čevanju v mednarodni trg. Prisotna je določena obdelav in 1 DVN, od tega so bile med letom tendenca "umika" sredstev izpod ingerence do- zaključene 3 operativne obdelave (OO "ŠTAB mače zakonodaje, za kar je posebno prikladna CELJE", OO "ŠTAB NOVO MESTO", OO "PA- holdinška organizacija. (Po informacijah SDV RIŽAN" in DVN "PEK"). Za spremljanje te ima ustanovitev Holding podjetja "SLOVE- aktivnosti je bilo angažiranih 52 sodelavcev in 82 NIJALES" s sedežem na Dunaju, izključno ta virov ter koriščeno 16 PTS, 40 KTT in 41 PK. namen.) Zaznana je krepitev mešanega podjetja

41 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) "UNIMERCAT" München (prej "INTERMER- dopolnil, priprava nove "gospodarske" zakono- CATOR"), v katerega so v tem letu pristopili kot daje in spremljajoče družbene aktivnosti) so se partnerji še "ELEKTROKOVINA" Celje, "LU- nekatere OZD že aktivno pripravljale za pre- KA" in "CIMOS" Koper, razmišljajo pa o pri- obrazbo, zlasti pa v smeri pridobitve tuje aku- stopu tudi v "METALNI" Maribor, Firma "UNI- mulacije za ustanovitev mešanih podjetij. Vse MERCAT" se na ta način krepi, ni pa še raz- priprave so končane v IMV Novo mesto, ki bo jasnjena vloga lastnika nemškega dela firme "IN- ustanovil mešano podjetje z "RENAULTOM", TERMERKAT" MAUKO Kazimirja, emigranta aktivno dela na ustanovitvi mešanega podjetja iz SR Slovenije. "ISKRA-TELEMATIKA" (SIEMENS, ZRN), - Očiten je tudi beg zasebnega kapitala, pred- priprave pa tečejo tudi v nekaterih drugih DO. vsem v zamejstvo. V tem letu se je pojavilo v ne- SDV je pridobila nove elemente, ki kažejo na posrednem zamejstvu (predvsem v Celovški zlorabe v maloobmejnem poslovanju in v stikih s kotlini) preko 100 malih (trgovskih) firm, katerih slovensko narodnostno skupnostjo v zamejstvu. lastniki so jugoslovanski državljani. Njihov eko- Odkriti so bili "črni fondi" v Založništvu tr- nomski interes je v poslovanju s SFRJ ter za- žaškega tiska (ZTT) v Trstu in identificirani po- služek na proviziji, kot struktura pa predstavljajo samezni akterji nezakonitega poslovanja s sred- za avstrijske varnostne organe močno ranljiv stvi iz poslovnih povezav med gospodarskimi segment, katerega bi se dalo pridobiti za delo subjekti v SFRJ in firmami v zamejstvu. Podobne proti SFRJ. situacije se kažejo tudi v goriškem zamejstvu, - Slabšanje političnih in ekonomskih razmer v kjer še ni natančnejšega vpogleda v vlogo DO SFRJ se je odrazilo tudi v nekaterih poslovnih "PRIMEX" iz Nove Gorice. krogih v tujini. Predvsem upada zaupanje v V prostoru SR Slovenije se je v tem letu jugoslovanske partnerje, kar se kaže v določenem eksponiral Rajko T. MILUTINOVIČ, državljan obotavljanju pri sklepanju poslov, pa tudi po- SFRJ in ZDA, ki nastopa kot lastnik ali solastnik stopnem umikanju iz jugoslovanskega trga (tu- več firm v tujini. V povezavi z nekaterimi rizem). Pridobljene informacije kažejo tudi na posamezniki v DO "SCT", "SLOVENIJALES" in nezaupanje do naših bank v tujini (tuji partnerji "PERUTNINI" Ptuj se skuša uveljaviti kot so- se umikajo iz "ADRIA-BANK" na Dunaju, po- vlagatelj v turistične objekte, za kar je v Ptuju dobno razmišljajo v LHB Frankfurt), negotova pa registriral obrtno dejavnost - agencijo za turizem je prihodnost LBS New York po "čikaški aferi". in hotelirstvo "KURENT". Po dosedanjih ugo- SDV se je v tem letu resneje srečala s problemom tovitvah SDV gre za prevaranta mednarodnih informacijskih sistemov in z vrsto varnostno dimenzij, kar bo služba z operativnim delom relevantnih okoliščin na tem področju. Poleg že skušala dokazati in zadevo ustrezno realizirati. poznane problematike v zvezi z "ISKRO- Število nezadovoljstev in prekinitev dela (stavk) DELTO" (POO "ROM") se je pojavila nova v se je v letu 1988 znatno povzpelo. Osnovni Mariboru, kjer je Računalniški center Univerze vzroki nezadovoljstev so bile slabšajoče se eko- Maribor (RCUM) na natečaju pridobil projekt nomsko - socialne razmere, drastičen padec živ- zveznega informacijskega sistema znanstvenih in ljenjskega standarda vedno širših slojev pre- tehnoloških informacij. Prisotna so sledeča bivalstva in negotovost glede prihodnosti v ne- varnostno-relevantna vprašanja: katerih najbolj kritičnih sredinah. Delavci so na - razpolaganje z ogromnimi materialnimi sred- zborovanjih postavljali tudi druga vprašanja, stvi (možnost zlorab, osebnega okoriščanja in predvsem v zvezi s slabo informiranostjo, slabimi odliva sredstev v tujino); medsebojnimi odnosi in nezaupanjem v poslo- - protiobveščevalna zaščita sistema; vodne organe. Najširši obseg je dobila stavka - možnosti kršenja določil o prepovedi izvoza delavcev mariborskega industrijskega bazena, na ali reeksporta strateške opreme v VED. katero so se skušali "nalepiti" posamezni ele- V zvezi s tem so bile pridobljene začetne in- menti meščanske desnice, ki so imeli namen iz- formacije in vzpostavljen pristop za nadaljnje koristiti nezadovoljstvo delavcev za uveljavitev operativno delo, ki bo, glede na pomembnost svojih ciljev. informacijske tehnologije, nujno tudi v širšem Delavci gradbenega podjetja GPG Grosuplje so prostoru. svoje nezadovoljstvo izrazili z dvema pohodoma Vzporedno s splošnimi pripravami na gospo- pred Skupščino SRS osnovna zahteva je bila dvig darsko in družbeno reformo (sprejetje ustavnih osebnih dohodkov.

42 VIRI 17, 2002 Od meseca aprila se je vleklo nezadovoljstvo svoja stališča revidirali, skoraj v celoti pa ji je strojevodij ŽG Ljubljana, TOZD Vleka vlakov. uspeli identificirati njihove zveze doma in v tu- Strojevodje postavljajo zahteve po znatnem jini. Posamezniki nudijo svojim sonarodnjakom zvišanju osebnih dohodkov, poleg tega pa za- neprijavljeno bivanje. Najverjetneje vzdržujejo htevajo tudi ureditev vrste sistemskih, organi- "punkt" za ilegalno prehajanje državne meje na zacijskih in kadrovskih vprašanj znotraj ŽG. območju Raven na Koroškem. SDV je pravočasno identificirala pobudnike in V okiru PO "DRITA" so bile ugotavljene zveze najaktivnejše zagovornike stavke in opozorila na nosilcev s tujino, predvsem z ZR Nemčijo. Do priprave generalnega štrajka strojevodij konec sedaj še ni bil potrjen sum sovražnega delovanja. decembra 1988. Pri operativnem spremljanju nosilcev PO SDV ima na področju IEOD registriranih 93 so- "BRATJE" ni bil potrjen sum sovražnega delo- delavcev in 460 virov. V teku leta je bilo na novo vanja in organiziranja na podlagi albanskega na- registriranih 11 sodelavcev in 73 virov, od tega v cionalizma in iredentizma. tujini 20 sodelavcev in 21 virov. Zaradi utemeljenega suma, da tihotapi orožje in Stanje registriranih zadev je bilo 1. 1. 1988 na- devizna sredstva za potrebe iredente na Kosovu, slednje: 7 OO, 4 POO, 8 OA, 1 DVN in 3 OR. je SDV smo spremljali SYLA Banusha in nje- Med letom so bile izregistrirane 1 OO, 1 POO in gove zveze. Zadeva je bila kazensko realizirana, 1 OR. Uvedena ni bila nobena nova registrirana pri čemer pa ni bil potrjen sum povezave z zadeva, tako da je stanje 31. 12. 1988 naslednje: iredento na Kosovu. 6 OO, 3 POO, 8 OA, 1 DVN in 2 OR. Dosedanje ugotovitve o aktivnosti BYTYQI Esada iz Nove Gorice bodo dopolnjene z novimi E. Sovražno delovanje s pozicij albanskega ire- operativnimi ugotovitvami, na osnovi katerih se dentizma in nacionalizma bo možno odločiti za nadaljno operativno postavitev. Tudi v letu 1988 se je nadaljevala aktivnost s V sodelovanju z VS JLA je SDV operativno pozicij albanskega iredentizma in nacionalizma. spremljala VESELI Ganija in SULEJMANI Večina pripadnikov albanske narodnosti na Ilmija iz Celja, vendar ni bilo ugotovljenih po- našem območju meni, da mora Kosovo dobiti do- zitivnih rezultatov. ločeno obliko samostojnosti (republiko), vendar z Preko sodelavca je bil vzpostavljen stik s iredentističnih in nacionalističnih pozicij delujejo pripadnikom albanske narodnosti ADEMI A. iz le ekstremni posamezniki in skupine. Postojne in pripadniki albanske narodnosti iz Ugotovitve kažejo, da vse večje število oseb al- Tetova, ki so se ukvarjali s preprodajo mamil. banske narodnosti prihaja na naše območje Zadeva je bila v Tetovu kazensko realizirana. (predvsem obmejna področja), kjer iščejo za- Na območju Murske Sobote je ugotovljeno, da poslitev in se po krajšem času vračajo domov. ADEMSAFI NYHIJA občasno sovražno izpada Svoje bivanje izkoriščajo predvsem za ilegalne in se zavzema za podporo iredentistov na Koso- prehode državne meje. vu, prav tako pa je v letošnjem letu potoval v LR V letošnjem letu so posamezniki iz vrst albanske Albanijo in Avstrijo ter ČSSR. populacije skušali plasirati v okolje ideje, da bi Ugotovljeno je, da sta brata ZOGAJ Enver in tudi sami pripravili določena zborovanja, procese Nezir iz Maribora povezana s posamezniki iz demokratizacije v SR Sloveniji pa so "izenačevali vrst sovražne emigracije v Švici. Sum sovražnega s svojimi prizadevanji" za "neodvisno Kosovo". delovanja pa zaenkrat še ni potrjen. Ugotovljeni so bili posamezni primeri ko je šlo Problematika je bila spremljana v okviru OA za prenos orožja, kjer so začetni podatki naka- "ENOTNOST II", 2 OO in 2 PO. zovali na sum, da gre za organizirano tihotapstvo Sovražno aktivnost s pozicij albanskega ireden- za potrebe kontrarevolucije na Kosovu. tizma in nacionalizma je spremljalo 18 sode- Zaradi suma delovanja s pozicij albanskega na- lavcev in 34 virov. cionalizma in separatizma je bila nad občanom V veliki meri je bila aktivnost posameznikov za- albanske narodnosti iz Kopra uvedena P0, vendar dokumentirana z operativnimi pozicijami, med- do sedaj še ni potrjen oziroma ovržen sum tem ko so PTS dajala bolj obrobne podatke. sovražnega delovanja. Uporabljeno je bilo tudi sledenje, observacija in Pri spremljanju nosilcev v okviru OO "FUS- poizkus operativnega kombiniranja. TAN" SDV ni prišla do ugotovitev, da so nosilci

43 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) F. Sovražno delovanje z nacionalističnih pozicij na Ljubljanski univerzi, ki nastopa kot nosilec nacionalističnih in unitarističnih idej. Dosedanja Sovražno delovanje z nacionalističnih pozicij je spoznanja kažejo na to, da iščeta somišljenike iz SDV v letošnjem letu spremljala v okviru OR vrst oseb srbske narodnosti na našem območju. "JANEZ" in OR "MIODRAG". V programskem Prav tako so bili pridobljeni podatki, da je obdobju je bilo ugotavljeno poslabšanje med- NEDIČ Grujica iz Postojne šovinistično opre- nacionalnih odnosov. deljen do pripadnikov drugih narodnosti pri če- Že v začetku leta so bili na celotnem območju SR mer simpatizira s srbsko ekstremno emigracijo. Slovenije opredeljeni punkti in okolja, kjer bi ob Kot poizkus neprimernega vzbujanja nacionalnih večjih izbruhih nezadovoljstva lahko prišlo do konfliktov je bil zaznan tudi pojav anonimnega nacionalističnih sovražnih pojavov. Pri ocenje- pisma najvišjim državnim organom o zatiranju vanju slovenskega nacionalizma je ugotovljeno, srbskega življa v delu Bele krajine (Bojanci) in da je le-ta ob čedalje večjem zaostrovanju druž- primer zbiranja peticije v podporo organiziranju benih razmer vedno bolj latentno prisoten. mitinga solidarnosti v Ljubljani. Ugotovljeno je povečano število raznih napisnih Na območju Murske Sobote so bile pridobljene akcij, ki so se najpogosteje pojavljale ob do- ugotovitve, ki kažejo na sistematično stopnje- godkih v zvezi s sodnim postopkom zoper če- vanje zahtev po širjenju svoboščin za pripadnike tverico. Na iniciativo posameznih CSDV so se na madžarske narodnostne skupnosti v Pomurju. UNZ formirale posebne skupine, ki so ob napisih Najizrazitejši primeri madžarskega in sloven- s sovražno nacionalistično vsebino koordinirale skega nacionalizma so bili prav v šolstvu (dvo- delo pri razčiščevanju in iskanju storilcev. jezična območja) in ob javni razparavi o Na območju Krškega so bile v okviru OR "JA- programu "Radia Murska Sobota" Na območju NEZ" realizirane naloge pri operativnem sprem- Maribora je SDV sodelovala pri razčiščevanju ljanju študenta…..,14 ki je bil povezovalec in šestih primerov konfliktnih situacij s pripadniki ideolog skupine mlajših nacionalistično orienti- JLA. ranih oseb. V sodelovanju z milico je bilo oprav- Slovenski in ostali nacionalizmi so bili v le- ljeno razčiščevanje ozadja in okoliščin sovražne a tošnjem letu spremljani v okviru l. OO, 3. PO, 2. izpada člana omenjene skupine URH Valentina. OR IN l. DVN. Ob incidentu fizičnega napada štirih mladincev iz območja Brežic na vojaka, je bilo ugotovljeno, da gre za nacionalistično reakcijo na družbene dogodke. V začetku leta 1988 sta bili v Domžalah odkriti Dokument št. 5:16 dve skupini mlajših oseb, ki sta razširjali lepake in pisali napise s sovražno vsebino s pozicij Del poročila Službe državne varnosti za leto slovenskega nacionalizma katerih iniciator in 1989 vodja je bil dijak POVŽ Peter iz Domžal. Na območju Trbovelj je SDV v okviru spremljala DRŽAVNA VARNOST štiri izdiferencirane posameznike, ki so v pre- DRŽAVNA TAJNOST teklosti nastopali z nacionalističnih pozicij. Pri …. in ….. ni bil potrjen sum sovražnega delo- IV. DEJAVNOST PROTI USTAVNIM vanja, medtem ko sta bila v preventivnem smislu TEMELJEM SFRJ IN SRS spremljana …. in ….15 zaradi vzbujanja nacionalne nestrpnosti v okolju kjer živita. Delo SDV je bilo na področju zoperstavljanja Rezultat preventivnega dela v okviru OR "MIO- delovanju proti ustavnim temeljem SFRJ in SRS DRAG" je izdiferenciranje novinarja Krsta usmerjeno predvsem na odkrivanje, spremljanje BJELIĆA, odgovornega urednika BORBE v Za- ter preprečevanje dejanj, ki so vsebovala ele- grebu kot nosilca idej s pozicij srbskega nacio- mente nacionalnega, rasnega in verskega so- nalizma; Kot njegovo zvezo je bila izdiferenciran vraštva in nestrpnosti (nacionalizmi vseh vrst in VELJKOVIĆ Božidar, predavatelja SLO in DS oblik, klerikalizem), sum organiziranega ilegalnega delovanja proti ustavnim temeljem SFRJ in

14 Ime je prekrila Sova. 15 Imena je prekrila Sova. 16 Arhiv Sove.

44 VIRI 17, 2002 SRS, posebna pozornost pa je bila namenjena organizirane v različnih političnih zvezah in tudi varstvu gospodarskih interesov SFRJ in SRS organizacijah, resno poseči v boj za oblast. Pri ter varovanju ekonomskih interesov s tujino. V tem so indikativne njihove povezave s tujimi vseh omenjenih vsebinskih sklopih se je SDV varnostno zanimivimi posamezniki in institu- najbolj angažirala pri raziskovanju povezav in cijami, kjer želijo pridobiti politično, medijsko in ozadij, ki bi iz tujine spodbujale nezakonito in finančno podporo. protiustavno aktivnost na področju SRS in SFRJ, Kljub očitni ideološki heterogenosti, ki je tudi saj znotraj meja SR Slovenije ni bilo odkrite ena od splošnih značilnosti posameznikov in sku- organizirane protiustavne dejavnosti. Ugotov- pin, ki nastopajo z zahtevami po parlamentarni ljenih stikov posameznikov s tujimi institucijami demokraciji zahodnega tipa kot osnovnemu po- ter njihovimi predstavniki, vladnimi in nevlad- goju pri vzpostavljanju civilne družbe, konfe- nimi organizacijami ter posamezniki iz vrst slo- derativni družbeni ureditvi itd., njihovo delovanje venske ekstremne emigracije, pa SDV ni uspela v preteklosti ni bilo nič manj učinkovito, še do konca pojasniti. posebej, ko je šlo za javno kritiko institucij si- Proces proti četverici je tudi v letu 1989 pov- stema in nosilcev oblasti. zročil vrsto vzporednih dogajanj, ki so posredno Značilnost delovanja posameznikov iz teh struk- ali neposredno vplivale na učinkovitost dela SDV tur v preteklem letu je poleg silovite ekspanzije (ugotavljanje ozadja in posledic procesa pred njihove aktivnosti, večjega medsebojnega pove- posebno skupščinsko komisijo, omejitev uporabe zovanja in sodelovanja tudi uporaba raznovrstnih nekaterih metod in sredstev dela SDV, ...). Pri novih metod delovanja in pritiska, s katerimi tem je imela določen vpliv tudi siceršnja, vse želijo krojiti ne le podobo slovenskega javnega večja demokratizacija in odprtost naše družbe. mnenja, pač pa si tako žele odpreti prostor tudi Tako organi za notranje zadevo, v njihovem širše, v Evropo. Osnovna premisa njihovega de- okviru pa tudi SDV, zaradi predvidenih ustavnih lovanja je delovanje v javnosti prek sredstev sprememb in sprememb kazenske zakonodaje, pa množičnega obveščanja, organiziranja javnih tudi večje družbene tolerance, niso reagirali oz. tribun, okroglih miz, simpozijev ipd. Vse doslej represivno ukrepali v primerih, ki so bili glede na je bila njihova osnovna dejavnost zajeta pred- veljavna ustavna in kazenska določila pregonljivi vsem na publicističnem področju, zato poli- (npr. 133. člen KZ SFRJ ...). tičnega aktivizma v pravem pomenu besede ni bilo zaslediti. V zadnjem obdobju pa se posa- A ZOPERSTAVLJANJE ORGANIZIRANEMU mezniki iz te sredine z neposrednim aktivističnim ILEGALNEMU DELOVANJU PROTI TE- delom v nekaterih alternativnih zvezah tudi poli- MELJEM USTAVNE UREDITVE SFRJ IN tično uveljavljajo. SRS Aktualizacija pobude o ustanovitvi Slovenskega svetovnega kongresa (le-ta naj bi povezal slo- V skladu z novimi Pravili o delu SDV na venski razum, kapital in znanje, seznanjal Slo- področju odkrivanja in preprečevanja dejavnosti, vence v matici, zamejstvu, istočasno pa poskrbel usmerjene proti temeljem ustavne ureditve SRFJ za trajno internacionalizacijo slovenskega vpra- in SRS, je SDV več ali manj opustila termin me- šanja) z lanskih študijskih srečanj izobražencev ščanska desnica, ki tudi z delovnega in stro- ("Draga 89") je v oponentskih krogih naletela na kovnega vidika ne omogoča več identifikacije ugoden odmev, čeprav so se neposredno za tem oseb, ki bi delovale proti ustavni ureditvi SFRJ in že pričele prve polemike in nesporazumi okrog SRS. Tako je na tem področju spremljala de- sedeža kongresa. Tako se eni zavzemajo za sedež javnost posameznikov iz oponentskih struktur, ki kongresa v Ljubljani, drugi pa za nevtralni teren, so se že v preteklosti eksponirali kot zagovorniki kamor bi lahko prišli vsi, tudi ekstremni emi- idej anarholiberalizma, ultralevičarstva, liberaliz- granti. ma in buržoaznega pluralizma, bistvene ideo- SDV je sicer ugotavljala stike posameznikov s loške postavke omenjenih, sicer različnih idejnih tujimi institucijami in njihovimi predstavniki, tokov pa ohranjajo še naprej. Njihov glavni cilj je združenji, vladnimi in nevladnimi organizacijami bil doslej radikalna kritika in kompromitacija kakor tudi posamezniki iz vrst slovenske emigra- zveze komunistov, organov oblasti ter spre- cije, ni pa uspela do konca pojasniti vseh ozadij memba obstoječega ustavnega reda kot končni teh stikov. cilj. V zadnjem času pa skušajo kot del opozicije, Po objavi dela strogo zaupnega vojaškega doku-

45 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) menta v časopisu hrvaške ekstremne emigracije in kulturno društvo Migjeni. Nekateri posamez- "Hrvatska domovina" je bila v letu 1989 uvedena niki (Fadil DEMIRI, Salih KABAŠI, Naim MA- OO s ciljem ugotoviti neznanega storilca odtu- LJOKU in Jahir RACAJ) imajo velik vpliv na jitve kopije dela vojaškega dokumenta. Z ukrepi Albance, ki živijo v SR Sloveniji. Tako so v SDV nad osebami, ki so imele možnost razpo- mesecu oktobru organizirali protestne shode v lagati z dokumentom, so bili dokumentirani šte- podporo Azemu VLLASIJU v Celju in Ljubljani. vilni stiki z varnostno zanimivimi tujimi insti- Ob ustanovitvi Odbora za zaščito človekovih tucijami, novinarji in ekstremnimi emigranti, pravic na Kosovu se je za agresivnejše akcije vendar storilec ni identificiran. Albancev zavzemal Tajedin ALIMI, vendar je v V letu 1989 so se do skrajnosti zaostrila tudi Odboru prevladala struja, ki se zavzema za nacionalna nasprotja, kar je povzročilo vrsto mirno, nenasilno delovanje. verbalnih in drugih oblik šovinističnih izpadov. Pripadniki albanske narodnosti se skoraj na vsem Skupna značilnost nacionalizmov vseh vrst in območju Slovenije tesno povezujejo v neformal- oblik, ki so se pojavljala na območju Slovenije, je nih skupinah. Vse več je oseb albanske narod- prepričanje o ogroženosti svoje nacionalne nosti, ki iščejo zaposlitev. Tako za nekatere Slo- identitete. Te občutke so stopnjevali medrepub- venija postaja "zatočišče", kjer se začasno pri- liški politični spori in medijska obračunavanja. krivajo in pripravljajo za ilegalni prehod državne Slovenski nacionalizem se je kazal v verbalni in meje. V letu 1989 so ugotovljeni vse bolj orga- pisni obliki, odkriti pa so bili tudi letaki s se- nizirani ilegalni prehodi državne meje, velik in- paratistično vsebino. Zaostrene družbenopolitične teres za začasno ali stalno naselitev v obmejnem razmere so v veliki meri vplivale, da so se pasu in za nakup nepremičnin v tem pasu ozi- agresivneje izražale separatistične tendence kot roma na mejnih področjih. Ugotovljeni so bili možnost rešitve slovenskega nacionalnega vpra- tudi posamični primeri prenosa orožja, kjer so šanja in uveljavitve državne suverenosti Slove- začetni podatki nakazovali sum, da gre za orga- nije. nizirano tihotapstvo orožja, namenjenega Ko- Letaki "Klic k uporu" in pozivi ilegalne politične sovu. organizacije "Fronte za samostojno Slovenijo" so Pri spremljanju nosilcev OO "Fustan" je bilo odkrito pozivali k slovenskemu separatizmu. potrjeno njihovo protiustavno delovanje, po- SDV avtorjev še ni identificirala. membna pa je tudi njihova indoktrinacijska vloga Spori med SR Srbijo in SR Slovenijo, še zlasti po med občani albanske narodnosti. Po zbranih po- prepovedi mitinga v Ljubljani, so povzročili, da datkih so nosilci povezani z akterji protiustavne so posamezniki - občani srbske in črnogorske dejavnosti na Kosovu, bili pa so tudi orga- narodnosti - pričeli izstopati s pozicij srbskega nizatorji protestnega shoda v Ljubljani. Skoraj v nacionalizma. Med njimi sta bila najaktivnejša celoti so bile identificirane njihove zveze doma in Dragiša MAROJEVIĆ in Mihajlo ŠČEKIĆ, ki v tujini, vendar pa vsebina in narava povezovanja naj bi prek "Zveze za ohranitev enakopravnosti s tujino še nista povsem razjasnjeni. Ugotovljeno državljanov" zastopala interese, tudi politične, je tudi, da nudijo sonarodnjakom pomoč pri občanov srbske in in črnogorske narodnosti, ži- ilegalnem prehodu preko državne meje. večih v naši republiki. Za nosilca PO "Drita" lani ni bilo ugotovljeno SDV je precejšen del začrtanega programa re- protiustavno delovanje, ni pa še razjasnjena alizirala, niso pa bili doseženi vsi zastavljeni cilji vsebina in narava povezovanj v tujini, SR Slo- pri pojasnjevanju stikov s tujino. veniji in širše. Novopridobljenih operativnih pozicij v tem ob- Pri spremljanju nosilca PO "Trn" je bilo ugo- dobju ni, uporaba OTS pa se je skrčila na naj- tovljeno protiustavno delovanje s pozicij nacio- nujnejšo stopnjo in je dala pričakovane rezultate. nalizma in separatizma ter potrjena njegova in- Po tej problematiki se vodi 7 OO, 2 OR, sodeluje doktrinacijska vloga med občani albanske napa se pri 1 zvezni OO in 1 OO SDV Srbije. rodnosti v delovnem in bivalnem okolju. Ugo- V letu 1989 se je povečala aktivnost s pozicij tovljena je bila njegova zveza s posamezniki, ki albanskega nacionalizma in separatizma. Neka- vzdržujejo kanal za ilegalne prehode preko dr- teri ekstremnejši posamezniki in skupine so pod žavne meje, ni pa bilo razčiščeno ozadje teh po- vplivom dogodkov na Kosovu postali agresiv- vezav. nejši pri svojem delovanju. Aktivnost so usmerili Programske naloge so bile v glavnem realizirane. v Odbor za zaščito človekovih pravic na Kosovu Problematika se spremlja v okviru 1 OA, 1 OO

46 VIRI 17, 2002 ter 2 PO, in sicer z 18 sodelavci in 34 viri, upo- delovanje ter v nekaterih primerih v skupno na- rabljena so bila tudi OTS. stopanje. Aktivnost birokratske-dogmatske strukture je bila Stiki vodstva RKC z Vatikanom in predstavniki v letu 1989 spremljana prek že izdvojenih nosil- številnih mednarodnih cerkvenih in drugih orga- cev tega delovanja. Za to strukturo je značilna nizacij v letu 1989 so še intenzivnejši, istočasno pasivizacija, ki je povezana s staranjem in med- pa so se intenzivirali tudi stiki neprofesionalnega sebojno nepovezanostjo. Čeprav je bilo to leto dela klera (predstavniki MOI, MOŠ) s podobnimi politično zelo razgibano, ni prišlo do večjega an- mednarodnimi katoliškimi organizacijami. gažiranja te strukture. Aktivnost posameznikov je Zelo številni so bili tudi obiski tujih novinarjev in ostala na ravni ocenjevanja aktualnih družbeno- diplomatov, ki so v razgovorih in intervjujih s političnih dogodkov. posameznimi predstavniki cerkve želeli dobiti Programske naloge so bile v glavnem realizirane. ocene o vseh aktualnih družbenih dogajanjih, Problematika se spremlja v okviru 1 OA ter 3 OO tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. (predvidena je zaključitev tudi teh RTZ). Za V letu 1989 je SDV spremljala aktivnost vodstva spremljanje njihove dejavnost obstaja 12 sode- slovenske RKC v smeri povezovanja in sodelavcev in 26 virov, spremljani so bili tudi preko lovanja z ostalimi opozicijskimi strukturami ter OTS. zlasti vpliv zunanjih struktur na politiko cerkve do naše družbe. Večina varnostno relevantnih B. DELOVANJE S POZICIJ KLERIKALIZMA ugotovitev je še vedno pridobljena z OTS. Problematika se spremlja v okviru 2 OR. V delovanju RKC v Sloveniji, ki je bilo tudi v letu 1989 usmerjeno k uresničevanju pred leti za- C. VAROVANJE EKONOMSKIH TEMELJEV črtane politike cerkve do družbe, se kažejo spre- USTAVNE UREDITVE SFRJ membe predvsem v intenzivnejšem poseganju cerkve in njenih predstavnikov na vsa področja Trend gospodarskih gibanj je bil v letu 1989 v družbenega in političnega dogajanja, v povezo- primerjavi s prejšnjimi leti še naprej negativen, vanju in sodelovanju s predstavniki opozicijskih ob tem, da sta spreminjajoča se zakonodaja in struktur ter v prizadevanju posameznikov iz vod- prehod na tržno naravnanost ter pluralizem last- stva RKC in nekaterih aktivnih laikov, da pri nine povzročila tudi popolnoma nove procese v uresničevanju politike cerkve do družbe anga- gospodarstvu. Spremembe na gospodarskem pod- žirajo oz. organizirajo čimveč laikov. ročju so se odvijale v izredno spremenljivih po- V okoliščinah splošne družbene krize ter vzpo- litičnih in varnostnih razmerah v jugoslovanskem redno s tem procesov demokratizacije, je vodstvo prostoru. Kljub določenim pozitivnih učinkom slovenske cerkve našlo svoj prostor in možnost nove zakonodaje in prehoda na nove temelje vplivanja na večino aktualnih javnih zadev. gospodarjenja (priliv tujega kapitala), pa zaradi Kljub vedno večji prisotnosti in vplivu cerkve v nedorečenosti procesi še ne tečejo tako, kot bi javnosti, se vodstvo spretno izogiba vsakršnim lahko. Negativni učinki slabših političnih in konfliktom z družbo oz. z institucijami politič- varnostnih razmer v Jugoslaviji so vplivali tako nega sistema ter odločno zavrača vsakršne očitke na uspešno poslovanje naših subjektov znotraj o ponovni politizaciji cerkve v Sloveniji. države - občasno pretrgani gospodarski stiki s Aktivnost slovenske RKC je v tem smislu pri- srbskimi in črnogorskimi podjetji, kakor tudi na hajala do izraza z vključevanjem v večino aktu- uspešnost naših kolektivov v poslovanju s tujino alnih družbenih dogajanj, pri čemer je s svojimi - negativne reakcije tujih partnerjev z odlaganjem stališči in dejavnostjo posredno vplivala na tok podpisov že dogovorjenih pogodb zaradi ne- dogajanj v naši družbi. stabilnih razmer. V letu 1989 je vodstvo cerkve še intenzivneje Sprostitev vseh oblik osebnega dela je povzročila nadaljevalo z angažiranjem predvsem izobra- hitro naraščanje števila podjetij s samostojno de- ženih laikov, ne le na notranjecerkvenem pod- javnostjo. Pri tem gre po dosedanjih ugotovitvah ročju, pri čemer je izstopala aktivnost vodstva v velikem številu primerov za bivše vodstvene ljubljanske škofije. strukture, kar povzroča vprašanje odliva druž- V nasprotju s prejšnjim letom so stiki vodstva benih sredstev v privatni sektor, ob tem pa tudi cerkve s posamezniki iz obstoječih opozicijskih odliv znanja in utečenih poslovnih poti. Z vidika struktur v letu 1989 prerasli v konkretnejše so- zaščite tajnosti poslovnih podatkov so vprašljiva

47 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) tudi podjetja s področja svetovalne dejavnosti, saj po ohranitvi tržišča in prikrivanja izgube v Iskrini je skozi njih možen vpogled v poslovne tovarni TTE v Turčiji. skrivnosti podjetij. Z vidika protiobveščevalne zaščite naših pred- SDV je bila preko svojih operativnih pozicij pri- stavništev in podjetij v tujini je bila ugotovljena sotna predvsem na področju ekonomskih odno- prisotnost avstrijske varnostne službe v podjetju sov s tujino, in sicer v okviru nalog in ciljev OR RADENSKA Sicheldorf. "RONDO", "TUJEC" in "OBISK". Naraščajoči Zaznan je odliv zasebnega kapitala v tujino, interes tujega kapitala za vlaganja v naša podjetja predvsem v zamejstvo, vendar pa je tudi že je zahteval intenzivnejše ugotavljanje morebitnih opazen interes po ponovni vrnitvi v Jugoslavijo, državnovarnostnih ozadij ponudb. Identifikacija in sicer v različnih oblikah sovlaganja. To bo tujega kapitala z vidika morebitne prisotnosti zaradi kasnejše delitve dobička povečalo mož- umazanega denarja, v zvezi s čimer so bile pri- nosti odliva dela družbenega kapitala v zasebno dobljene konkretne ugotovitve pri ponudbah za sfero. sovlaganje v hotelski kompleks Bernardin Por- Na področju računalništva je opazen interes torož, Marino Izola ter Steklo Izola. vzhodnoevropskih držav v zvezi z nakupom Ob sovlaganjih so se neposredno, predvsem pa računalniške opreme, ki je pod embargom, pri preko posrednikov, tudi že pojavili pritiski na čemer ugotovitve kažejo tudi na prisotnost tujih zmanjšanje ocenjene vrednosti našega podjetja, OS - MURA Murska Sobota, GORENJE EL- kar ob ohranjenem razmerju deležev delitve do- RAD Gornja Radgona, RCUM Maribor. bička, zmanjšuje osnovni vložek kapitala tujca. Razmere v poslovanju po goriškem in tržaškem SDV je spremljala in preverjala sklepanje pogodb sporazumu so se v zadnjem obdobju v celoti o dolgoročni proizvodni kooperaciji, pri čemer pa spremenile, saj je zaradi liberalizacije zunanje- ni ugotovila DV zadržkov. Podjetja so se tega trgovinskega poslovanja v maloobmejnem pro- načina poslovanja posluževala pretežno zaradi metu izgubilo vse prednosti. To je vplivalo tudi zagotavljanja relativno tekočega poslovanja s na zmanjšanje vloge ZTT. tujino. Problematika se spremlja preko 3 OR, 6 OA, 2 Podjetja so dokaj intenzivno ustanavljala svoje OO in 1 POO, sodelujejo pa v 2 OR. Za sprem- mešane firme v tujini, prav tako pa se je tudi ljanje obstaja 63 sodelavcev in 123 virov. povečalo ustanavljanje holdingov, kar zaradi Omenjeno sovražno aktivnost je spremljalo 6 so- umika družbenih sredstev v tujino in s tem delavcev in 20 virov. zmanjšanega nadzora nad njimi povečuje mož- Aktivnost posameznikov je bila v glavnem nost nezakonitega delovanja. Tako so bile ugo- zadokumentirana z operativnimi pozicijami, le v tovljene npr. malverzacije, kraja opreme in posameznih primerih so bila uporabljena začasna osebno okoriščanje v DE RUDIS Alžir, nega- OTS. tivne posledice finančnih transakcij zaradi želje

48 VIRI 17, 2002

II. ALTERNATIVNA GIBANJA

Alternativna gibanja v začetku osemdesetih let so njihovimi načeli, oblikovanje nejedrskega ob- bila med prvimi, ki so kot del močne civilne močja na Balkanu, odprava depozita (ki ga je družbe v osemdesetih letih začela sestavjati novo tedaj Jugoslavija zahtevala od svojih državljanov politično podobo Slovenije. Pred tem so meje za prehod meje), kontrola prodaje orožja v tujini, svobodnejšega izražanje širile zlasti nekatere sprememba 133. člena kazenskega zakonika oblike mladinske subkulture, najprej punk, ki se SFRJ, ki je omogočal obsodbo za t. i. verbalni pojavil konec sedemdesetih let, nato razne multi- delikt, odprava smrtne kazni, opozarjanje na medijske skupine (Laibach, Irwin). razne ekološke probleme. Mirovna in ekološka Mirovna, ekološka, feministična in druga giba- gibanja so organizirala vrsto odmevnih akcij in nja, so v glavnem izšla iz mladinskih alterna- protestov. Koncept civilne družbe je bil opre- tivnih klubov in organizacij (Center interesnih deljen v prilogi revije Mladina,17 ki je tudi sicer dejavnosti mladih, ŠKUC, Forum), postopoma pa močno podpirala alternativna gibanja in jim jim je začela nuditi zaščito tudi sama ZSMS. nudila prostor za izražanje mnenj. Klubi so sicer delovali še naprej in nudili prostor Leta 1986 se je popularnost alternativnih gibanj za alternativno dejavnost, v njihovem okviru pa približevala zenitu, več kot 75 odstotkov anke- sta leta 1984 nastali tudi lezbična sekcija Lilith tirancev v javnomnenjski anketi jih je poznalo in in homoseksualna sekcija Magnus (prvi tovrstni več kot 45 odstotkov jih je bilo pripravljenih v njih društvi v socialističnih državah). Do leta 1983 sodelovati.18 Politični vrh jih je jemal zelo resno, gibanja niso bila organizirana (razen v uradnih njihovo usmerjenost je skrbno analiziral, ugotav- institucijah, kot je bila Jugoslovanska liga za ljal, da družbenopolitične organizacije ne storijo mir, neodvisnost in enakopravnost narodov). dovolj za rešitev problemov, ki jih načenjajo Mladinski kongres v Novem mestu leta 1982 je alternativna gibanja, in za to, da bi tovrstna dejav- nastajajoča gibanja podprl in RK ZSMS je v nost zaživela pod njihovim okriljem. Ocenjeval pa začetku leta 1983 ustanovila koordinacijski od- je tudi, da so znotraj gibanj "zlorabe", in jim bor delovne skupine za ekološko in mirovno očital, da "privatizirajo" javne medije (Katedro, problematiko. Ta se je kmalu razdelila na eko- Tribuno, Radio Študent).19 Dodatno skrb je loški in mirovni del (kasneje je nastal še tretji politikom povzročalo to, da je del kreatorjev del: delovna skupina za duhovna gibanja), med uredniške politike v mladinskih občilih prešel v konkretnimi cilji pa so bili npr. skrajšanje vo- redna delovna razmerja k velikim časopisnim jaškega roka, služenje mirovnikov v skladu z hišam ali odmevnejšim revijam (npr. Teleksu).20

17 Prizma, št. 7, 1985. 18 Dozorevanje slovenske samozavesti, zbirka Dokumenti SJM, ur. Niko Toš, Ljubljana 1995. 19 Magnetogram 17. seje predsedstva SRS, 1. 4. 1987, razprava Andreja Marinca Arhiv predsednika Republike Slovenije. 20 Poročilo o delu Sveta SRS za varstvo ustavne ureditve v letu 1986, 10. 2. 1987. Arhiv predsednika Republike Slovenije.

49 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Dokument št. 6:21 gibanja 38

Značilnosti novih družbenih gibanj v Sloveniji 3. Delovna skupina za duhovna gibanja 43 (analiza SDV, junij 1986) a) Cilji delovanja 43 b) Načela in oblike delovanja 44 RSNZ SR SLOVENIJE - DRŽAVNA VARNOST! II. ŠTUDENTSKI KULTURNO Oddelek za analitično URADNA TAJNOST! UMETNIŠKI CENTER 45 raziskovanje STROGO ZAUPNO! 1. Ženska sekcija Lilith 46 2. Sekcija za socializacijo ZNAČILNOSTI NOVIH DRUŽBENH GIBANJ homoseksualnosti - Magnus 49 V SR SLOVENIJI III. SLOVENSKO SOCIOLOŠKO Ljubljana, junij 1986 DRUŠTVO 52 VSEBINA: stran 1. Sekcija za socialna gibanja 53 PREDGOVOR 1 a) Namen in cilji delovanja 54 b) Organizacija in program delovanja 55 A SPLOŠNE ZNAČILNOSTI POJAVA c) Aktivnost Sekcije za socialna gibanja 57 NOVIH DRUŽBENIH IN KULTURNIH d) Akterji Sekcije za socialna gibanja 62 GIBANJ 2 e) Ostale varnostno zanimive posebnosti 63

1. Nastanek in značilnost novih gibanj 3 IV. DRUŠTVO NOVINARJEV 2. Nova gibanja v SFRJ 10 SLOVENIJE 65 3. Delovanje alternativnih gibanj v Sloveniji 11 a) Oblike delovanja 13 1. Neformalna skupina novinarjev 66 b) Zgledi 14 a) Cilji in program delovanja 66 c) Varnostno indikativni vidiki delovanja 15 b) Organizacija delovanja 67 c) Aktivnost neformalne skupine novinarjev 68 B. NOVA "DRUŽBENA" GIBANJA d) Akterji neformalne skupine novinarjev 71 V SR SLOVENIJI 17 e) Ostale varnostno zanimive posebnosti 72

I. REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE C. SKLEPNE UGOTOVITVE 75 SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE 18 1. Stališča, idejne predpostavke in zgledi novih alternativnih skupin v SR Sloveniji 76 1. Delovna skupina za mirovna gibanja 19 2. Cilji in smeri možnega delovanja novih a) Cilji in program mirovnega gibanja alternativnih gibanj v SR Sloveniji 80 v Sloveniji 20 3. Epilog 84 b) Načela in oblike delovanja 23 c) Organizacija mirovnega gibanja PRILOGE: v Sloveniji 25 d) Večje akcije mirovnega gibanja 27 - TUJE ORGANIZACIJE, S KATERIMI SO- e) Akterji mirovnega gibanja 34 DELUJEJO SLOVENSKI ALTERNATIVCI f) Ostale varnostne zanimive posebnosti 35 - VODILNI PREDSTAVNIKI ALTERNATIV- NIH SKUPIN (biografski podatki) 2. Delovna skupina za ekološka gibanja 37 - OSTALI DOKUMENTI a) Metode in cilji delovanja ekološkega gibanja 38 PREDGOVOR b) Aktivnost Delovne skupine za ekološka

Širša aktivnost mirovnih, ekoloških in drugih gi- 21 Arhiv Sove. banj v svetu po letu 1980 in v zadnjih letih pojav

50 VIRI 17, 2002 zametkov podobnih gibanj oziroma skupin tudi v mem tekstu so priložena nekatera dokumentarna Sloveniji, je vse bolj predmet posebne pozornosti gradiva, ki pojasnjujejo vsebino posameznih po- sociologov in psihologov, ki se ukvarjajo z raz- glavij. iskovanjem družbenih odnosov in pojmov, več pozornosti pa novim gibanjem namenjajo tudi A. SPLOŠNE ZNAČINLOSTI POJAVA politične strukture, ki se vse bolj soočajo s širšo NOVIH DRUŽBENIH IN KULTURNIH civilno iniciativo. Sleherno novo, znotraj sistema GIBANJ delovanja legalnih političnih institucij, gibanje ali združenje pa je hkrati tudi predmet posebne 1. Nastanek in značilnosti novih gibanj pozornosti varnostnih mehanizmov; predvsem v cilju ugotavljanja in odkrivanja možnih vzrokov Nova družbena gibanja, katerih aktivnost v in ciljev delovanja teh gibanj, skupin ali združenj večjem obsegu ugotavljamo v 80-ih letih, ko se z vidika aktivnosti zoper ustavne temelje države, znova, vendar mnogo izraziteje kot v preteklosti, tujih obveščevalnih služb, kršitev družbene politizirajo vprašanja uresničevanja nekaterih discipline, poškodovanja tujih stvari, združevanja splošno družbenih in človekovih potreb (mir, v hudodelske namene, povezovanja s tujimi svoboda, demokracija, ...), predstavljajo struktu- organizacijami (terorizem, stiki s komunističnimi ralno posebnost sodobne industrijske tako ime- partijami, ...) na ideoloških in drugih pred- novane programirane družbe, v kateri odločilno postavkah ipd. Takšno naravnanost tujih varnost- vlogo v procesu družbenega odločanja, načrto- nih organov potrjujejo poročila nemškega notra- vanja razvoja in informiranja prevzemajo tehno- njega ministra idr. kratske in birokratske strukture. Vse višja stopnja Varnostne momente smo prioritetno sledili, glede človekovega znanja in izobrazbe in s tem tudi na možnosti in kvaliteto zbranega gradiva, tudi v splošne politične zavesti prerašča v nasprotje naši analizi, hkrati pa skušali, zaradi skromnega med človekovimi družbenimi in političnimi po- strokovnega poznavanja značilnosti delovanja teh trebami ter potrebami, ki jih vsiljujejo tehno- gibanj in skupin v naših razmerah, predstaviti kratske in birokratske strukture kot občečloveške. tudi širši družbeni vidik delovanja novih alter- Razvoj tehničnih predpostavk komuniciranja med nativnih gibanj, ki ga ne bi smeli zanemariti tudi ljudmi ter drugi dosežki moderne družbe širijo pri opravljanju in načrtovanju strokovno varnost- obseg zahtev ljudi po širšem sodelovanju v nih nalog. politiki (ideje o participaciji, samoupravljanju) in Analiza v prvem delu predstavlja splošne zna- pri sprejemanju družbenih odločitev. Krepitvi čilnosti gibanj v svetu in SFRJ, v drugem pa avtoritarnih tendenc, povečanemu pritisku in razčlenjuje posamezne oblike oziroma zametke refleksiji države in odtujenih političnih in vojnih teh gibanj v SR Sloveniji in znotraj že insti- aparatov, ofenzivi neokonservativnih sil in des- tucionaliziranih mehanizmov delovanja (npr. RK ničarskih ideologij, se lahko zoperstavijo samo ZSMS, ŠKUC, Društvo novinarjev Slovenije in družbene sile in gibanja, ki zahtevajo in nudijo Slovensko sociološko društvo). Da bi zajeli samoupravljanje in ostale oblike neposredne de- celoto neformalne iniciative občanov, smo v ana- mokracije, s katerimi širi prostor svobode ter lizo vključili tudi dve neformalni skupini, katerih upoštevajo in razvijajo ustvarjalni potenciali po- člani se pojavljajo tako ali drugače v spregi sameznika in skupnosti. Značilnost družbenih delovanja novih iniciativnih skupin, hkrati pa se gibanj je tudi v tem, da v obdobjih splošnega poslužujejo tudi podobnih metod javnega delo- družbenega napredka največkrat ostajajo v neki vanja (odprta pisma, peticije, pobude), pri uve- obliki latentnega stanja, v obdobjih družbenih ljavljanju njihovih interesov. kriz pa oživljajo in postajajo ofenzivnejša in V zaključnem delu opozarjamo na tiste varnostne politično agresivnejša ter iz stopnje podkulture in idejnopolitične ter širše družbene momente prehajajo v fazo protikulturnega delovanja. (stališča, načrti in cilji delovanja), ki bi jih morali Čeprav bomo v nadaljevanju uporabljali bolj ali upoštevati varnostni in družbenopolitični dejav- manj dosledno pojem družbeno gibanje, ne gre niki pri opredeljevanju nalog in odnosa do novih zanemariti, da našemu pojmovanju družbenega "alternativnih" gibanj. gibanja bolj odgovarja pojem množična civilna Analiza je pripravljena na osnovi operativno iniciativa, ki se potrjuje kot upor, protest, ugovor zbranih podatkov službe državne varnosti in tudi in pobuda (iniciativa) večjih ali manjših skupin legalnih virov in dokumentov. V prilogi in sa- občanov, ki sicer imajo tendence, da se pred-

51 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) stavijo ali razvijejo kot družbeno gibanje z vsemi - Pank kulturo, ki vključuje urbano šolsko in svojimi političnimi, socialnimi, kulturnimi, ideo- delavsko mladino; njene značilnosti so: radikalno loškimi ... posledicami. Množična civilna inicia- zavračanje družbenih in kulturnih norm, provo- tiva (alias družbeno gibanje - op. p.) še vedno kacija kot način življenja in pogled na svet, iz- ostaja na splošno v človeškem interesu (mir, var- jemno skupinska homogenost, uporaba preciznih stvo okolja, razorožitev, ...), ki se še, razen do- pojavnih pomenskih simbolov, družbena skupina ločenih izjem (npr. stranka zelenih, nekdanja kot dejanski avtor simboličnih oblik, grupna stranka "nizozemskih palčkov") ipd. ni uspel identifikacija; obliki umetniškega izražanja sta artikulirati v politični interes. Množična civilna pank glasba in glasbeni filmi o panku. iniciativa ima sicer svoje politične aplikacije, - Intelektualno "modno" kulturo, ki vključuje vendar v dosedanji fazi še vedno le kot pod- izobražence, študente in srednješolsko mladino. kulturni interes ljudi, ki nimajo vpliva na spre- Med ta kulturni model štejemo feministična, eko- jemanje pomembnejših družbenih vprašanj v loška, mirovna, duhovna in ostala gibanja, "nove postindustrijski ali tako imenovani programirani romantike", "post romantike"; njihova idejna družbi, ki tako ali drugače determinirajo druž- osnova je izražena skozi družboslovno literaturo, bene odnose ter položaj in usodo človeka v njih. misel sodobnih popularnih teoretikov (LEVI- Ni dvoma, da lahko množična civilna iniciativa STRAUSS, BARTH, ...); značilnosti intelektu- preraste v novo družbeno gibanje v pravem po- alnih "modnih" kultur so: angažiranost, radikalno menu besede, če razumemo družbeno gibanje kot zavračanje družbenih vrednot s pomočjo drugač- organizirano kolektivno obnašanje razrednega nega načina obnašanja ali teoretske diskusije in akterja, ki se bori zoper svojega razrednega na- ustvarjalnega dela; v primerjavi z drugimi alter- sprotnika v cilju družbenega vodenja zgodovine nativnimi kulturami so pripadniki te kulture znotraj določene družbene skupnosti. Sedanja vključeni v obstoječi institucionalni "ideološki in množična civilna iniciativa je v fazi tako ime- kulturni aparat države"; pogosto menjanje popu- novanega kulturnega gibanja. Kulturna gibanja larnosti modnih kultur ima internacionalno di- (npr.: za mir, za novo duhovnost, varstvo okolja, menzijo, ker so pripadniki teh kultur povsod v za spremenjen odnos do ženske, homoseksu- svetu nosilci formalnega in neformalnega med- alizma ipd.) opozarjajo na možnost pojava no- narodnega sodelovanja. vega družbenega gibanja, praviloma pa javno - Umetniško ustvarjalne kulturne grupacije, ki manifestirajo in izražajo interese podkulturnega vključujejo umetnice in kulturne ter javne de- alternativnega načina mišljenja in ravnanja. Med lavce (post-modernisti, konceptualisti, ...); zna- alternativne kulturne načine, ali modele danes čilnosti: neformalno združevanje umetnikov (no- razvrščamo npr.: vinarjev ...), vezanih na iste ideje, odpor proti - Hipijevsko kulturo, ki vključuje šolsko in vladajočim, predvsem kulturnim, pa tudi druž- študentsko mladino ter izobražence. Njene zna- benim pravilom, nekonformistična orientacija; čilnosti so: zavračanje etabliranih kulturnih vred- težnja po ustvarjanju lastnih medijev in institucij, not, vztrajanje na neformalnem in nekoformi- izgrajen pogled na svet, ki zajema politično stičnem obnašanju; oblika umetniškega izražanja prepričanje, filozofsko razumevanje, umetniška je pop glasba; vrednote pa so: odkrivanje samega opredelitev, knjižne programe ter razumevanje sebe, lastnih sposobnosti in možnosti, telesnih in človeka, narave in stvarnosti sploh, ob ustvar- duševnih, pogosto tudi s pomočjo uživanja droge, jalnem zavzemanju za resnico. zavračanje kakršnegakoli sodelovanja v institu- - Disidentsko intelektualno podkulturo, ki ena- cionalnem družbenem življenju, zagotavljanja ko kot umetniško ustvarjalna vključuje izobra- kariere, materialnih ugodnosti ipd. žence; njene značilnosti so: radikalno zavračanje - Rokovsko kulturo, ki, podobno kot hipijevska, družbenih vrednot in odnosa oblasti in moči v vključuje šolsko in študentsko mladino ter izo- družbi, bolj s pomočjo konvencionalnih umet- bražence. Njene značilnosti so: zavračanje etab- niških form kot s pomočjo eksperimentov, stalni liranih kulturnih vrednot, radikalno zavračanje spor s kulturno politiko in politiko nasploh, družbenih vrednot in norm, spoštovanje dolo- iskanje možnosti izven institucionalnega delova- čenih znotrajgrupnih konvencij stila, "sila, moč" nja, fotokopiranje in razmnoževanje tekstov, kot osnovni faktor razlikovanja s hipijevsko kul- združevanje s ciljem diskutiranja, organiziranje turo, čeprav pri nas ni bilo primerov izrazito širše neformalnih srečanj v stanovanjih ipd. Gre za formiranih skupin mladih rokerjev. podkulturni model, ki ima že značilna obeležja

52 VIRI 17, 2002 kontrakulture, ki njenim protagonistom dajejo socialne spremembe. Kulturno gibanje le javno obeležje disidentstva. manifestira interese določenega kulturnega V analizi se bomo osredotočili predvsem na modela, koordiniranje dela pa uporablja le v predstavitev značilnosti tako imenovane intele- slabo razvitih oblikah vodenja (delovne, inicia- ktualne "modne" podkulture kot pojava množične tivne skupine idr.), za širšo mobilizacijo ljudi pa civilne iniciative oziroma kot ene od oblik uporablja predvsem sredstva javnega obveščanja, kulturnih gibanj. Značilno za kulturna gibanja je, letake ipd. da se ne borijo zoper razrednega nasprotnika, Začetke novih kulturnih in družbenih gibanj be- marveč zoper arhaične (klasične) oblike družbene ležimo v 60-ih letih, po neuspehu študentskega oblasti. S svojimi postopki (npr. pasivni odpor, revolta znova ožive gibanja v sredini 70-ih let, protesti, demonstracije ipd.) napadajo politične njihova renesansa pa oživi v celoti šele v 80-ih institucije države, izražajo svoje nezadovoljstvo letih. Spremljanje trendov kulturnih in družbenih nad političnimi odločitvami ipd., vendar brez gibanj kaže na določeno sprego oziroma nega- ambicij razredne konfrontacije. V tej obliki se tivno korelacijo med množično civilno iniciativo, znova soočamo z modificirano praktično obliko teozofskimi gibanji in terorizmom. Neuspeh ideologije o kritiki vsega obstoječega, ki sicer množične civilne iniciative spodbudi na eni strani sprejema legitimnost oblasti in političnega pojav teozofskih gibanj, na drugi strani pa sistema, vendar zahteva več neposrednega terorizma. Neuspeh slednjih dveh znova obudi demokratičnega, samoupravnega odločanja množično civilno iniciativo, ki širi področje in- državljanov o temeljnih družbenih vprašanjih. teresa. Gre torej v določeni meri za pozitivno kritiko Nastanek novih gibanj v sredini 70-ih let je birokratskega in tehnokratskega načina odloča- pogojen z nastankom in zaostritvijo ekonomske nja, preživelih kulturnih modelov, ... Z demokra- krize, ki odločilno determinira zavest ljudi, hkrati tizacijo družbenih odnosov, utrjevanjem samo- pa krepi birokratsko-tehnokratski sistem odlo- upravnih oblik odločanja in drugih oblik nepo- čanja, ki išče najkrajše in najhitrejše poti iz sredne demokracije ta kulturna gibanja hitro pro- nastale krize. Nastanek novih gibanj spodbuja padajo, razpadajo, menjajo vsebino interesov ipd. nezaposlenost (največ mladine in izobražencev), Aktivnost kulturnih gibanj moderirajo in usmer- restrikcije na področju družbenih dajatev, ome- jajo praviloma intelektualistične skupine, ki so jevanje možnosti ter preživele in zastarele oblike polne raznih "samoaktivistov" brez gibanja in izobraževanja, težave s stanovanji, nesreče z organizacije, pa tudi vladajoče elite, ki jim je cilj nevarnimi snovmi, nemoč uresničevanja starih in posredno destabiliziranje določenega političnega novonastalih potreb (npr.: standard, poraba, na- sistema. Privlačnost kulturnih gibanj, pa tudi predovanje, oddih, varnost ipd.) itd. Novi so- kasnejših družbenih gibanj za mladino in iz- cialni, politični in družbeni konflikti povzročajo obražence, ... je v okoliščini, da akterji govore o poleg novih gibanj tudi protigibanja konser- teh gibanjih kot o nosilcih svobode, enakosti, vativnih in drugih struktur (reagonomiko, tache- družbene pravičnosti, narodne neodvisnosti, kot o rizem, ... spremlja močna ideološka ofenziva na zagovornikih napredka, osvoboditve novih sil v področju DELA - REDA - DISCIPLINE, ...), kar svetu, tradicije, predsodkov in privilegijev, ter s se potrjuje tudi na področju vzgoje, družine, teh pozicij tudi usmerjajo kritiko zoper obstoječi izobraževanja, lastnine, varnosti ipd. Nova giba- politični sistem. nja niso več modnost, ampak strukturna značil- Razlika med množično civilno iniciativo ali kul- nost programirane družbe v krizi, ki vidijo rešitev turnim gibanjem in družbenim gibanjem obstoji interesov posameznika v samoupravljanju, ba- predvsem na področju odnosa gibanje - orga- zični demokraciji, blokovski nerazdeljenosti, ... nizacija. Pripadnost določenemu gibanju, naj bo Mirovna, ekološka in neofeministična gibanja ka- to kulturno ali družbeno, pomeni sprejemanje žejo interese ljudi po demokratični participaciji in določenih stališč in doktrin, njihovo zagovarjanje družbenem angažiranju. Nasproti tem se utrjujejo v javnih razgovorih ter sodelovanje v aktivnostih in krepijo totalitarna gibanja (mas-gibanja ...), ki gibanja. Razlika kulturnega od družbenega gi- pozivajo na križarske pohode (panislamizem, banja se kaže v tem, da ima družbeno gibanje nacionalizem ...), destruktivna pa so tudi razne tendenco, da oblikuje eno ali več političnih orga- sekte, ki širijo vzhodne religiozne ostanke. nizacij oziroma da osvoji in spremeni eno od Nastanek in delovanje družbenih gibanj pa po- političnih institucij ter da se zavzema za določene meni tudi zavrnitev obeh svetovnih alternativ,

53 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) izrastlih iz neuspelega študentskega revolta in vse nosti mora biti lastni spol, s katerim se je po- globlje strukturne krize sodobnega kapita- trebno solidarizirati, rešiti se je treba odvisnosti lističnega produkcijskega načina, in sicer zavr- od moških in razviti lastno zavest in identiteto." nitev popolne politične in družbene odtujitve člo- V ustanovljenih novih "ženskih skupinah" v ZDA veka v sodobnem svetu, ki se potrjuje v delova- in Evropi so si ženske zastavile delo izhajajoč iz nju teozofskih gibanj,22 ter svetovne alternative lastnih problemov: učenke proti tradicionalni terorizma. vzgoji, vdove proti izoliranosti, v kateri so živele Za evropski in ameriški prostor je značilen kot gospodinje, zaposlene ženske proti zapo- predvsem razvoj mirovnih, ekoloških, femini- stavljenosti pri mezdah in možnostih kariere ter stičnih in podobnih družbenih gibanj. Študije o proti seksualnemu izkoriščanju, odmevne so bile ekološki ogroženosti sodobnega sveta (npr. po- kampanje proti posilstvu, proti prepovedi splava ročilo Rimskega, kluba o mejah rasti - 1972, idr. Celotna aktivnost feministk v svojem jedru študija Global 2000 ZDA in izjave posameznih izhaja iz protislovij kapitalističnega produkcij- strokovnjakov o ekološki ogroženosti sodobnega skega načina, ki odriva žensko na obrobje družbe sveta), so pomembno vplivale na razvoj ekološke in jo postavlja v vsesplošno odvisnost od na- zavesti sodobnega človeštva. Ekologija danes sprotnega spola. predstavlja v prvi vrsti radikalna kritiko sedanje Protijedrsko, mirovno gibanje v 40-ih in 50-ih kulture in politike industrijsko razvitih družb, letih, ki je ponekod na Zahodu imelo izrazito ekološke krize pa po mnenju nekaterih teoretikov enostranske blokovske poteze, je v 60-ih letih in (BAHRO) ni mogoče rešiti brez odprave kon- kasneje preraslo v množično "politično nevtralno frontacije med bloki, ki širita področje nuklearne ali vsaj "blokovsko nevtralno", protijedrsko giba- oborožitve in s tem tudi področje nevarnosti. Za nje, predvsem humanistično in intelektualno ekološka gibanja je značilno, da si prizadevajo obarvano. Tako komunistične stranke kot proko- oblikovati na vseh področjih človekove dejav- munistični sindikati, ki so bili v 40-ih in 50-ih nosti ekološke alternative sedanji tehnologiji, letih pod močnim vplivom Sovjetske zveze, so načinu gospodarjenja in kmetijstva, energetski bili zelo aktivni pri organizaciji mirovnih, pro- politiki itd. Delovanje ekološkega gibanja še tijedrskih demonstracij, njihova aktivnost pa se je vedno determinirajo predvsem kratkoročni cilji, še stopnjevala v obdobjih rastoče napetosti med kot so npr. preprečitev izgradnje ali otvoritve blokoma. V drugi polovici 60-ih let in skoraj vsa določenega objekta (s fizično prisotnostjo, diver- 70. leta mirovnega gibanja skoraj ni bilo zaznati zijami, protestnimi demonstracijami, z organizi- na političnem prizorišču, kar je bilo deloma po- ranjem referendumov, objavljanjem kritičnih gojeno tudi z leta 1963 sklenjenim sporazumom o tekstov ipd.), kar opozarja, da v bistvu ne gre za delni ukinitvi jedrskih poskusov oziroma spo- družbena gibanja v dejanskem, zgodovinskem razumom, po katerem naj bi velesile svoje je- pomenu, kljub nazivu, ampak za pojave javnega drske poskuse opravljale predvsem pod ze- protesta in odpora širših skupin nezadovoljnih meljsko površino. Obenem pa so bila ta leta tudi državljanov. na Zahodu leta ekonomske rasti, razcveta ter Feministično gibanje je nastalo v 60-ih letih v socialnega in političnega miru, pa tudi obdobje ZDA, kjer so ženske predhodno sodelovale z zbliževanja med blokoma ter upadanja med- nasprotniki vietnamske vojne (črnci, študenti, narodne napetosti. O novem protijedrskem mi- hipiji, jipiji idr.), se borile v gibanju za držav- rovnem gibanju na Zahodu in še posebno zahodni ljanske pravice, v neodvisnem črnskem gibanju, Evropi lahko začnemo govoriti že v letu 1977, ko v študentskih organizacijah, vendar se je tudi je v krogih NATO pakta potekala razprava o znotraj ženske populacije utrdilo prepričanje, da možnosti namestitve nevtronske bombe v za- same predstavljajo zapostavljeno družbeno sku- hodni Evropi. Po odločitvi, da do tega ne pride, je pino. Načela, ki so se izoblikovala med ame- v delovanju mirovnih skupin nastalo kratkotrajno riškimi radikalnimi feministkami, se praviloma zatišje. Pogovori o namestitvi novih raket bolj ali manj modificirana pojavljajo tudi v srednjega dosega v zahodni Evropi, katerim je evropskem ženskem gibanju. "V središču pozor- sledil dvojni sklep NATO pakta (decembra 1979), so bili nov povod za povečam aktivnost 22 * Značilnosti teozofskih gibanj v svetu in SFRJ oziroma mirovnega gibanja. SRS so bile celovito analitično obdelane v samostojni analizi Oddelka za analitično raziskovanje Uprave za V letu 1980 je imelo mirovno gibanje pomembne analitiko RSNZ SRS v letu 1985. razsežnosti le v ZRN, na Nizozemskem in v

54 VIRI 17, 2002 Veliki Britaniji. Prava eksplozija mirovništva, ki po jedrskem razoroževanju na Vzhodu in Zahodu je nenadoma dobilo vseevropske razsežnosti, pa je med svoje zahteve vključila tudi češkoslovaška je nastala v oktobru in novembru 1981. Tedaj je disidentska skupina Charta 77. Med organi- samo v Rimu, Londonu, Parizu in Helsinkih de- zacijami, ki so poglavitne nosilke "evropskih" in monstriralo približno milijon in pol ljudi. De- neblokovskih teženj, je še posebno aktivna END monstracije so dosegle višek v času posebnega (Europen Nuclear Disarmament - evropska jedr- zasedanja OZN o razorožitvi (junij 1982) in se ska razorožitev), ki je tesno povezana z Rus- nadaljevale v leto 1983. Po množičnosti, traj- selovo fondacijo in ima sedež v Londonu, ki je nosti, intenzivnosti in "vztrajnosti" je pojav mi- tudi navezala stike s predstavniki neodvisnih rovništva v obdobju 1981-1983 vsaj v zahodni mirovnih gibanj v vzhodni Evropi ter obveščala Evropi presegel vse dotedanje pojave mirovnega širšo javnost na Zahodu o njihovem obstoju in gibanja v evropski zgodovini. delovanju. Russelova fondacija in END sta bili Mirovno gibanje ni enotna stranka, zato so tudi najaktivnejši v pripravah na prvo in drugo zahteve, ki jih postavljajo mirovniki v zahodni konferenco za jedrsko razorožitev v Evropi (1. - Evropi, raznovrstne, od klasičnih pacifističnih po 4. julij 1982 v Bruslju oziroma 9. - 14. maj 1983 ukinitvi služenja vojaškega roka, nasprotovanju v Berlinu), ki sta bili shod in zbirno mesto namestitvi raket srednjega dometa, do predlogov, neblokovsko usmerjenega mirovnega gibanja na naj razvite države del finančnih sredstev za obo- Zahodu, obenem pa protiutež množičnim sho- rožitev namenijo razvojnim načrtom v tretjem dom, ki so jih v zadnjih letih organizirale razne svetu. Precejšen del zahodnoevropskega mirov- prosovjetske organizacije, zlasti Svetovni svet za nega gibanja vse bolj poudarja potrebo po sa- mir. Obeh konferenc se je udeležila tudi jugo- mostojni vlogi Evrope ter protiblokovsko težnjo. slovanska delegacija. Medtem ko je ob poudarjanju "nevtralnosti" za- V delovanju mirovnega gibanja posebna vloga hodnoevropskega mirovnega gibanja, načelni pripada posameznim katoliškim organizacijam in protiamerikanizem še vedno dokaj prisoten v tem skupinam ter stališčem uradne cerkve do miru. gibanju, v vzhodnoevropskih državah, poleg Katoliške, še posebno protestantske organizacije uradnih državnih institucij mirovnega gibanja, so bile v protijedrskem gibanju aktivne že v 50-ih beležimo tudi porast aktivnosti neodvisnega in 60-ih letih, v zadnjih letih pa se je njihova mirovnega gibanja v teh državah, ki je odraz aktivnost celo povečala. Značilnost njihovega de- kljubovanja uradnim ideologijam in presega delovanja je med drugim, da praviloma prikazujejo lovanje posameznikov oziroma zelo ozkih disi- in predstavljajo problematiko oboroževanja v dentskih skupin. Prav mirovniške skupine na povezavi s problematiko tretjega sveta. Med Vzhodu so posredno ali neposredno dokaj jasno v organizacije, aktivne v mirovnem gibanju, lahko problematiko miru vključile vprašanja, ki zade- štejemo IKV (medcerkveni svet) na Nizozem- vajo demokratično odločanje o izdatkih za obo- skem, Aktion Sühnezeichen (akcija v znamenju rožitev, militarizacijo v vzhodnoevropskih druž- sprave) v ZRN ter Pax Christi v Italiji in Belgiji. bah, pravico posameznika do odklanjanja služe- Na temo "Mir, razorožitev, mirovna gibanja" se nja vojaškega roka ipd., ter opozorile, da vpra- je odzvala tudi uradna rimskokatoliška cerkev. šanja miru ni mogoče ločiti od vprašanja pravice Tako je npr. papež Janez Pavel II. v oktobru 1983 do demokratičnega izražanja in spontanega poli- poslal osebno pismo predsedniku ZDA Reaganu tičnega reagiranja ter javnega izražanja mnenj. in sovjetskemu voditelju Andropovu, v katerem Toleriranje delovanja neodvisnih mirovnih gibanj je poudaril pomembnost pogajanj ter odgovor- v vzhodni Evropi je v veliki meri propagandna nost obeh vodij velesil za svetovni mir; mesec poteza oblasti, po tudi odraz želje po samo- dni kasneje pa je papež apeliral na znanstvenike stojnosti nekaterih vzhodnoevropskih elit z ozi- in pohvalil "neoborožene preroke, ki oznanjajo rom na Sovjetsko zvezo. Tako si je npr. Mirovna mir" (mirovniki op. p.); z besedami: "Mir je skupina za Dialog, ki jo lahko enačimo z ne- vrednota brez meja. Od Severa do Juga, od odvisnim mirovnim gibanjem na Madžarskem, Vzhoda do Zahoda en sam mir", pa je papež določeno mero zaščite pred represalijami zago- začel prvo poslanico v letošnjem letu na dan miru tovila že od samega začetka svojega delovanja (1. januar), namenjeno letu miru 1986, ki ga je tudi tako, da se je povezovala z neodvisnimi, razglasila OZN, ter končal poslanico: "Ob letu protiblokovsko usmerjenimi mirovnimi gibanji miru pozivam vse in vsakogar izmed vas, mlade na Zahodu. Problematiko miru oziroma zahtevo in stare, izberite mir kot veliko vrednoto, ki zdru-

55 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) žuje vaše življenje." V januarju 1986 pa je papež ki so na obrobju družbenega odločanja ali zaradi, Janez Pavel II. dal pobudo za mirovno mani- drugih okoliščin ne najdejo svojega mesta v festacijo, na kateri naj bi se vsak oktober zbrali v uradnih institucijah, oziroma zaradi zapletenih Assisiu poglavarji in predstavniki vseh religij družbenopolitičnih razmer dvomijo v uspešnost sveta. in možnost političnega interesnega delovanja, Poleg navedenih gibanj vse večji pomen dobivajo znotraj družbenopolitičnih organizacij, posamez- tudi ostala kulturna gibanja specializiranih skupin nih alternativnih gibanj pri nas, ki zgled za svoje izobražencev, katerih kritika je usmerjena zoper delovanje vidijo tudi v ekoloških, mirovnih; nekatere pomembne institucije obstoječega feminističnih in drugih gibanjih, katerih aktivnost družbenega sistema. To so gibanja zoper zdrav- in cilji so vedno v večji meri prisotni v med- stvene institucije, kritično gibanja zoper vzgoj- narodni javnosti. noizobraževalni sistem, zoper sodne institucije Podatki o ustanovitvi in delovanju družbenih (zapori, sodišča ...) ipd. Krepijo se gibanja, ki so gibanj v ostalih republikah niso znani, vendar pa okupirana z vprašanji telesnih aktivnosti (rekre- zanimanje jugoslovanske javnosti, še posebno ativna gibanja ...), vprašanji spolnosti (homo- mladih, za družbena gibanja v Evropi kažejo tudi seksualizem), skrbi za ostarele, invalide idr. Po- srečanja s Petro KELLY in Gerdom BASTI- javljajo se gibanja na področju psihologije kot ENOM, predstavnikoma "zelenih; v Beograjskem npr. terapevtske šole, skupine za pomoč v stiski, študentskem kulturnem centru v času sojenja antipsihiatrična gibanja itd. šesterici". Prvi večer sta KELLYJEVA in BASTIEN spregovorila o gibanju zelenih in eko- 2. Nova gibanja v SFRJ logiji, drugi večer pa o mirovnem gibanju, sestala pa sta se tudi z beograjskimi feministkami. Neformalno stališče nekaterih družbenopolitičnih Interes za možnosti delovanja družbenih gibanj v dejavnikov, ki se sklicuje na ustavne določbe ter Jugoslaviji kažejo tudi vprašanja, zastavljena na zunanje in notranjepolitično usmeritev naše Petri KELLY, katere odgovori so vplivali tudi na države, kot npr. zavzemanje za mir in razoro- nadaljnjo aktivnost mirovnega, ekološkega in žitev, neuvrščenost, samoupravljanje, za zagotav- feminističnega gibanja pri nas. Na vprašanje, kaj ljanje varstva okolja, enakopravnosti žensk, bi postavila v kontekst programa zelenih v Ju- objektivnosti informiranja ipd. ter delovanje po- goslaviji, je KELLYJEVA naštela: "Umaknitev sameznih zveznih ali republiških organov in vseh nuklearnih proizvodnih objektov, ukinitev organizacij kot npr. Jugoslovanske lige za mir, vseh členov kazenskega zakonika, ki zadevajo svobodo in enakopravnost narodov, Konference vprašanja verbalnega delikta, možnost neoprav- za družbeno aktivnost žensk, Komiteja za varstvo ljanja vojaške obveznosti za vse tiste, ki jim je to okolja SR Slovenije idr. ter delovanje SZDL kot v nasprotju z osebnim prepričanjem, zaščita frontne organizacije, ki naj bi zagotavljala ures- okolja (ljudi, živali, narave), pariteta 50 : 50 ničevanje posameznih interesov, pogojujejo sta- žensk in moških na vseh upravnih položajih lišča, da v naši družbi posamezna in vzporedna (razmerje prebivalstva to omogoča) ter orga- družbena gibanja niso potrebna. nizacija vidikov pasivne obrambe." Na vprašanje, Neuresničevanje ali nedosledno uresničevanje ali bi v svoj zamišljeni program vključila tudi zastavljenih ciljev na področju varstva okolja, ukinitev smrtne kazni, je odgovorila, da je bila miru in razorožitve idr. ter pogosto birokratski prepričana, da tega pri nas ni več, kajti abolicija odnos23 posameznih organov in organizacij do smrtne kazni je eden od glavnih postulatov nekaterih vprašanj ter zaprtost delovanja brez civilizirane družbe. širše politizacije dela pa v veliki meri pogojujejo spontano nastajanje med mladino in izobraženci, 3. Delovanje alternativnih gibanj v Sloveniji

23* Mnenje, da Jugoslovanska liga za mir, svobodo in ena- Povečan interes za konstituiranje posameznih kopravnost narodov ni odigrala svoje vloge, da je v veliki meri pomenila le podaljšano roko Zveznega sekre- alternativnih gibanj beležimo v Sloveniji v letu tariata za zunanje zadeve, njena aktivnost pa ni temeljila 1983, ko je bil ustanovljen Koordinacijski odbor na množičnosti, prevladovalo tudi na njeni skupščini delovne skupine za ekološko in mirovno proble- konec leta 1983. Liga ima samo dve podružnici, in sicer matiko in sta začeli z aktivnostjo neformalni sku- v Sloveniji in Hrvatski; financirana je iz proračuna, ima 3 uslužbence, finančna sredstva pa rabi predvsem za pini novinarjev in družboslovcev. mednarodno aktivnost. Povečan interes za ustanavljanje posameznih

56 VIRI 17, 2002 alternativnih gibanj je v največji meri pogojen s kov ...) je težnja po legalnem delovanju v okviru počasnim in neučinkovitim uresničevanjem posa- že obstoječih institucij oziroma družbenopo- meznih interesov v obstoječi družbeni strukturi, litičnih organizacij. Tako so bile delovne skupine ki so v posameznih primerih zastavljeni tudi kot za ekološka, mirovna in duhovna gibanja usta- splošni družbeni cilji (varstvo okolja, enako- novljene v okviru RK ZSMS, neformalna sku- pravnost žensk, svoboda izražanja, tiska, zboro- pina družboslovcev je legalizirala svoje delo v vanja ipd.). Oblike delovanja novoustanovljenih okviru Sekcije za socialna gibanja pri Sloven- skupin, katerih namen naj bi bilo organizirati skem sociološkem društvu, neformalna skupina posamezna gibanja, pa so do neke mere tudi izraz novinarjev pa je skušala svoje delo legalizirati z aktivističnega študentskega romantizma ter druž- ustanovitvijo sekcije za razvoj angažiranega beno angažiranega delovanja študentske mladine samoupravnega socialističnega novinarstva pri po neuspelem revoltu v letu 1968 oziroma 1971; Društvu novinarjev Slovenije. (npr. delovanje Sekcije za iskanje alternativ pri V taktiki političnega angažiranja so se skupine ŠKUC, Stanovanjske zadruge Mladost, organi- odločile za v zahodni Evropi teoretično že raz- ziranje posameznih predavanj, tribun, okroglih delano obliko delovanja, ki izhaja iz znane parole miz; "tednov ekologije", opozarjanje na onesna- Rudija DUTSCHKEJA, ki jo danes prakticira del ženost okolja s posameznimi protestnimi akcija- leve zahodne inteligence, "POT SKOZI IN- mi, kot je bila kolesarska akcija v letu 1977, STITUCIJE". Slednja se kaže v stališču, da naj bi protest zoper sečnjo dreves v Vegovi ulici v se skušala humanistična inteligenca čimbolj in- Ljubljani ipd.). filtrirati v uradne institucije političnega sistema Zametki mirovnega, ekološkega, feminističnega ter pridobiti od političnih dejavnikov, s stališči na in drugih gibanj sodijo v kontekst delovanja mla- meji družbene tolerance, ustrezno zaupanje in dinske alternativne scene in predstavljajo zunanjo pogoje za kasnejši politični nastop. Indikativna je manifestacijo dela mladinske podkulture, ki okoliščina, da skušajo legalizirati svojo aktivnost dobiva v posameznih fazah delovanja obeležja predvsem znotraj že delujočih družbenopolitičnih kontrakulturne scene, predvsem v okviru Centra in družbenih mehanizmov, za katere sami oce- interesnih dejavnosti mladih (CIDM) v Ljubljani, njujejo, da niso politično kompromitirani oziro- Kersnikova 4,24 ki poleg Radia Študent, ŠKUC in ma da znotraj teh mehanizmov obstoji primerna Foruma pomeni osrednjo "alternativno insti- liberalistična pripravljenost za politično angaži- tucijo" in delno temelji na oceni, da ni več realnih ranje in radikalnejše delovanje ter za prevze- možnosti nadaljnjega delovanja preko panka (G. manje ali posnemanje tujih zgledov. TOMC). Pank naj bi dal dovolj rezultatov Kljub temu, da se omenjene skupine, kar še po- predvsem s tem, da je povečal kritičnost raz- sebno velja za delovne skupine za ekološka, mišljanja mlade generacije" o obstoječem si- mirovna in duhovna gibanja ter Klub Lilith, v stemu, totalitarnosti partije in njenega vrha ipd.". veliki meri zgledujejo po tujih mirovnih, eko- V sedanjih družbenopolitičnih razmerah pa "naj loških, duhovnih in feminističnih gibanjih ter od bi nastopile dejanske možnosti delovanja na eko- njih prevzemajo posamezne cilje, programske loškem in mirovnem področju, ki postajata iz usmeritve, oblike delovanja, ipd., zaenkrat na dneva v dan aktualnejša za večje število ljudi, in območju Slovenije kot tudi celotne države ne to ne le mladih, marveč tudi starejših" (G. moremo govoriti o množičnem pojavu posa- TOMC). meznih (mirovnih; ekoloških,...) novih družbenih Stalnica delovanja vseh ustanovljenih skupin gibanj, katerih motivacijske sile spodbujajo širše (družboslovcev, novinarjev, ekologov, mirovni- nezadovoljstvo s socialnimi, političnimi ter kul-

turno duhovnimi potrebami, oziroma da bi imela 24* Dejavnost CIDM sega od tehnično-rekreativne (dva njihova aktivnost širše politične ambicije v mikroračunalniška kluba, delavnice ZTKO, Akademsko smislu spremembe v strukturi delitve družbene planinsko društvo, Smučarski klub Akademik), založ- moči oziroma celo spremembe družbenopoli- niške (uredništvo Tribune, Krt, Časopisa za kritiko znanosti, Studie Humanitatis), do vseh oblik kulturne de- tičnega sistema. javnosti kot so film (filmska sekcija, igralski studio Nova družbena gibanja v slovenskem prostoru Janeza Vajevca, skupina samostojnih filmskih delavcev pomenijo predvsem interesno grupiranje posa- BRUT-film), gledališče (gledališke skupine Ana Monro, meznikov zaradi enega problema, zato bi bilo Borghesia, Podjetje za proizvodnjo fikcije, Dobra volja, Linija sile, Abadon), glasba (video klub, posamezni pravilneje kot o gibanjih govoriti o oblikah iz- bendi). ražanja javnega protesta posameznikov zoper

57 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) način reševanja določenih problemov, kot npr.: nih in študijskih programov v procesu srednjega protest zoper graditev jedrskih elektrarn, zoper in visokošolskega študija ter na neprilagojenost povečanje finančnih sredstev za vojaške izdatke, sodobni družbeni in interesni naravnanosti mla- 133. člen KZ SFRJ, smrtno kazen ipd. Vsi ti dine in izobražencev. Med oblike družboslovnega protesti praviloma temelje na obče človeški morali samo izobraževanja sodijo tudi prevodi in skrbi za človeka, ki interesno odgovarja mladi posameznih del akterjev novih družbenih gibanj generaciji in aktivističnemu ultralevičarstvu, ki a (npr.: mladinska subkultura, alternativna gibanja, priori zavrača obstoječi način reševanja družbenih sabotaže v industriji, ameriška postlevica, anto- vprašanj, s študijem tuje družboslovne literature pa logija anarhizma, neodvisna mirovna gibanja v išče alternativne modele reševanja posameznih vzhodni Evropi, Solidarnost ipd.), ki vsebujejo družbenih vprašanj (civilno služba, položaj žen- ideje in rešitve, za katere se posamezniki, ob ne- ske, mir, varstvo okolja, ...) ter z njimi ahistorično ustrezni in nezgodovinski razlagi, navdušijo ter dokazuje birokratsko-tehnokratski, nedemokra- iščejo praktične možnosti za njihovo realizacijo. tičen ali zgolj deklarativen pristop k reševanju ali Splošnim in začetnim informacijam praviloma odnosu do posameznih vprašanj. sledijo med najaktivnejšimi pristaši poskusi druž- benega samopotrjevanja kot "gibanja". a) Oblike delovanja Zborovanja, shodi, pohodi, stojnice, tabori s spremljajočimi letaki, plakati, transparenti ipd., Značilno za delovanje delovnih skupin za mi- so v največji meri značilnost delovanja delovnih rovna, ekološka in duhovna gibanja, Kluba Lilith, skupin za ekološka in mirovna gibanja, medtem Sekcije za socialna gibanja in neformalne sku- ko aktivnost neformalne skupine novinarjev, ki je pine novinarjev je njihovo medsebojno sodelo- imela predvsem druge vzgibe nastanka (spori, vanje in organiziranje skupnih predavanj, okrog- neurejen položaj itd.), kot mirovna in ekološka lih miz, tribun, zborovanj, shodov, taborov, stoj- gibanja, poleg tega pa nima obeležja gibanja, nic, podpisovanje peticij, odprtih ali protestnih ampak je odraz in manifestacija splošne neure- pisem ipd. Značilna pa je vključenost (neposred- jenosti, idejne dezorientiranosti, samocenzurno- na ali preko prijateljskih zvez) njihovih najaktiv- sti, protislovnosti in drugih slabosti znotraj novi- nejših članov v uredništva Radia Študent, Mla- narskih vrst, se je potrjevala v zbiranju podpisov dine, Tribune, Problemov, Knjižnice revolucio- peticij, odprtih pisem, protestov ipd. S pro- narne teorije, Časopisa za kritiko znanosti, s svo- testnimi shodi se na konkretne dogodke najhitreje jimi prispevki ali prispevki somišljenikov pa odzivata delovni skupini za mirovna in ekološka nastopajo tudi v najširših sredstvih javnega ob- gibanja, kot npr. ob agresiji ZDA v Libiji ali ob veščanja kot so RTV, Delo, Dnevnik, Teleks itd. katastrofi v Černobilu. Posamezniki pa aktivno delujejo tudi v okviru Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, RK b) Zgledi ZSMS ter v posameznih društvih (sociološkem, novinarskem; filozofskem ...). Pomemben zgled delovanja gibanjem v Sloveniji Najpogostejše oblike delovanja imajo informa- predstavlja aktivnost mirovnih, ekoloških, femi- tivni značaj, ki se potrjuje v organiziranju po- nističnih in ostalih gibanj v tujini, s katerimi sameznih predavanj. Kot predavatelji nastopajo vzdržujejo osebne stike posamezni člani in tudi najaktivnejši člani posameznih skupin, pa tudi vodstva slovenskih mirovnikov; ekologov in posamezni znanstveni delavci iz Slovenije, Ju- drugi (npr. stiki s Petro KELLY v Beogradu v goslavije in tudi tujine. Med pogostejše oblike času sojenja "šesterici"), predvsem ob številnih delovanja sodijo okrogle mize, manj pogosto pa mednarodnih srečanjih. se organizatorji odločajo za javne tribune in Slovensko mirovno gibanje se zgleduje po mi- simpozije. Teme predavanj, okroglih miz in sim- rovnih gibanjih tako v vzhodnih kot v zahodnih pozijev se pogosto prekrivajo in včasih tudi po- državah. Vir nadaljnjega razgrajevanja pojma so- navljajo (npr.: o socialistični civilni družbi; mi- cialistične družbe pomenijo teksti Johana rovnem gibanju ...). KEANA, Christopherja PIERSONA, Alaina Informativna začetna usmerjenost skupin, ki TOURAINA, Andrewa ARATA o socialistični predstavlja dejansko le obliko dodatnega izobra- civilni družbi, pomemben zgled pa predstavlja ževanja oziroma samoizobraževanja posamezni- delovanje Solidarnosti na Poljskem. Po mnenju kov, opozarja na zastarelost vsebin učno-vzgoj- posameznikov (Frane ADAM, Darka PODME-

58 VIRI 17, 2002 NIK) bo od procesa revitalizacije civilne družbe, primeru civilnega služenja vojaškega roka. Na ki pomeni razvoj v smeri političnega pluralizma, drugi strani pa se v ustanavljanju posebne sku- neodvisne javnosti in pravne države, bistveno pine za mirovna gibanja na Teološki fakulteti, odvisna usoda Slovenije in Jugoslavije v pri- katero naj bi vodil vodilni ideolog slovenske hodnjih letih in desetletjih. Preprečevanje tega RKC Anton STRES in naj bi delovala v okviru razvoja pa bi imelo za posledico tehnološki, gos- mednarodne mirovne skupine "Justica Pax", podarski, socialni in splošno civilizacijski zastoj. organiziranju okrogle mize "Mir - iluzija ali Ideološka usmerjenost se v veliki meri kaže tudi uresničljiv cilj" na Teološki fakulteti (23. 3. v prevodih Knjižnice revolucionarne teorije kot 1984), na kateri so sodelovali tudi predstavniki so zborniki: Delavska opozicija, Pank pod Slo- Delovne skupine za mirovna gibanja, pozornosti; venci, O ženski in ženskem, gibanju, Boj proti ki jo slovenska RKC v skladu z uradno politiko delu, Socialistična civilna družba, in v publi- Rimskokatoliške cerkve, namenja mednarodne- kacijah, programskih in drugih materialih, tujih mu letu miru (1986), kaže tudi interes slovenske združenj, s katerimi vzdržujejo posamezniki red- RKC za probleme miru in mirovnega gibanja. ne pisne ali osebne stike (npr.: UFI - delovna Varnostno indikativen pa je tudi poziv slovenske skupina neodvisne mirovne iniciative Dunaj; RKC (Tretji dan, maj 1986), da tudi mladi slo- Delovna skupina za prosto neatomsko in nevo- venski kristjani ne smejo mimo vprašanja, kaj jaško cono Avstrije - Dunaj; Kooperativa Longo lahko narede za mir. "Vključimo se lahko v Mai - Železna Kapla, Center za pasivno obrambo mirovna prizadevanja, ki jih pri nas vodijo mi- - Bad Ischl; Obrambna akcija Stuttgart; Funda - rovne skupine v okviru ZSMS. S svojimi koordinacija München; Anti - Atom - Biro predlogi in delom lahko prispevamo, da bo v naši Diemelstadt; Iniciativa za dialog med Vzhodom družbi bolj živa zavest o potrebni vzgoji za mir. in Zahodom - Berlin; Združenje za civilno službo V odnosu do vseh ljudi lahko gojimo kulturo in socialno obrambo - Dunaj; Zvezni inštitut za dialoga in sporazumevanja, poslušanja drugače izobraževanje odraslih - Burg; Skupnost za mi- mislečih, sprejemanje in spoštovanje različnosti rovno pedagogiko idr.). ..." Varnostno indikativno pa je tudi sodelovanje vernikov in celo vodilna vloga Vekoslava c) Varnostno indikativni vidiki delovanja GRMIČA v Delovni skupini za duhovna gibanja, ki naj bi predstavljala organiziranje vseh verni- Poleg osebnih in pisnih stikov akterjev delovnih kov, ne glede na vero in duhovno opredeljenost. skupin za mirovna, ekološka, duhovna, femini- stična gibanja ter Sekcije za socialna gibanja in B. NOVA "DRUŽBENA" GIBANJA V SR neformalne skupine novinarjev s pripadniki tujih SLOVENIJI gibanj in ostalimi tujimi državljani, ki pomenijo tudi možnost subverzivno propagandnega in dru- I. REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE SO- gega delovanja tujih obveščevalnih služb, so var- CIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE nostno indikativni tudi njihovi stiki z oporeč- niškimi strukturami v Sloveniji oziroma Jugo- 1. Delovna skupina za mirovna gibanja slaviji. 2. Delovna skupina za ekološka gibanja Kljub težnjam po neodvisnosti od ostalih struk- 3. Delovna skupina za duhovna gibanja tur, je zlasti delovanje neformalne skupine novinarjev v najtesnejši spregi z aktivnostjo pred- 1. Delovna skupina za mirovna gibanja stavnikov anarholiberalov, predvsem v Beogradu, kar se je še posebno izrazilo v skupnih akcijah Razen Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in proti sojenju anarholiberalov v Beogradu ter enakopravnost narodov ter v njenem okviru de- ŠEŠLJU, za ukinitev 133. člena KZ SFRJ ter lujočih lig za mir v Sloveniji, Hrvatski, do za- smrtne kazni ipd. Posamezniki pa aktivno sode- četka leta 1983 v Sloveniji ne beležimo orga- lujejo v uredništvu (Alenka PUHAR) ali objav- nizirane dejavnosti "mirovnikov". V začetku leta ljajo svoje prispevke (Gregor TOMC, Tomaž 1983 je bil v okviru Sveta za mednarodne odnose MASTNAK) v Novi reviji. Republiške konference Zveze socialistične mla- Varnostno indikativno je navezovanje stikov dine Slovenije (RK ZSMS) ustanovljen Koor- Delovne skupine za mirovna gibanja z RKC in dinacijski odbor delovne skupine za ekološko in ostalimi verniki, še posebno z Jehovimi pričami v mirovno problematiko, ki se je ob koncu istega

59 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) leta razdelil v delovni skupini za ekološka in uvedbi depozita za prehod državne meje, vojaški mirovna gibanja; v tem času pa se oblikujejo tudi paradi, ukinitvi členov kazenskih zakonov, ki posamezne delovne skupine v Sloveniji v okviru zadevajo vprašanje verbalnega delikta, ukinitvi občinskih konferenc ZSMS, klubov OZN, posa- smrtne kazni, skrajšanju oziroma služenju vojaš- meznih šol in osnovnih organizacij ZSMS. kega roka v civilni službi in s tem v zvezi kon- "Mirovna skupina, najprej le kot formalna de- ceptu civilne družbe, ki je v zadnjem času postal lovna skupina Sveta za mednarodne odnose v središčna teoretska tema tako delovne skupine za mladinski organizaciji je začela ravno na tem mirovna kot ekološka gibanja, neformalne sku- praznem prostoru množičnega in neposrednega pine novinarjev, Delovne skupine za duhovna angažiranja ljudi za mir. Nastala je z namenom gibanja in Sekcije za socialna gibanja. informirati domačo javnost o mirovnih gibanjih Delovanje mirovnega gibanja v Sloveniji in tudi po svetu in spodbuditi mirovno aktivnost pri nas. Jugoslaviji pa je pogojeno tudi z vplivom pri- Pobudo za njen nastanek je dal pravzaprav padnikov tujih mirovnih gibanj, zlasti avstrij- kongres slovenske mladine leta 1982 v Novem skega, nemškega, italijanskega, švicarskega (v mestu, ki je v resolucijo zapisal podporo in vklju- okviru prostora Alpe-Jadran) in madžarskega, s čevanje v mirovna gibanja. Že omenjeno leto katerimi se predstavniki slovenskega mirovnega 1983 je bilo čas iskanja, tipanja in oblikovanja gibanja srečujejo na skupnih sestankih, semi- mladinske mirovne skupine." "Potreba po tem narjih, taborih ipd., posamezniki pa z aktivisti interesnem združevanju in avtonomnem delova- tujih mirovnih gibanj vzdržujejo tudi redne pisne nju je posledica spoznanja, da človek živi v svetu stike. nasilja, nasilja, ki je navzoče tako v medsebojnih odnosih (odnos moški - ženska, starši - otroci) a) Cilji in program mirovnega gibanja v Sloveniji kot v odnosih države do posameznika ter v mednarodnih odnosih (nacionalizem, rasizem in drugi Aktivnost Delovne skupine za mirovna gibanja v -izmi)." Sloveniji temelji na programu, ki so ga člani V delo posameznih mirovnih skupin pa naj bi se skupine oblikovali konec leta 1983. Mirovno vključile tudi Sekcija španskih borcev v Slo- gibanje je bilo organizirano z namenom, da po- veniji, Zveza društev civilnih invalidov vojne SR kaže, v kakšno absurdno stanje "sta nas pripeljala Slovenije idr. Delovna skupina za mirovna giba- oboroževanje in agresija, da zagotovi celovito nja naj bi v tem času aktivno sodelovala v delu razumevanje vzrokov oboroževanja in agresiv- slovenskega aktiva Jugoslovanske lige za mir, nosti, obveščanje ljudi o stanju v svetu in mož- neodvisnost in enakopravnost narodov, sodelo- nosti za spremembo obstoječega, da se bori proti vala pa naj bi tudi s skupinama mirovnikov v vsakršnemu nepravičnemu omejevanju človekove Zagrebu in Beogradu ter z drugimi mirovnimi svobode, ter da si po svojih močeh prizadeva za organizacijami in skupinami v Evropi. vzpostavitev miru v svetu." Delovanje in interes Aktivnost Delovne skupine za mirovna gibanja se mirovnikov nista določena z državnimi mejami, v veliki meri prekriva z aktivnostjo Delovne "saj gre za planetarna vprašanja (morebitna skupine za ekološka gibanja, med najbolj ak- jedrska vojna bi prizadela vso Zemljo), vendar pa tivnimi oziroma kot idejni vodje pa se pojavljajo nam je slovenskim mirovnikom že od samega osebe, ki delujejo tudi v Delovni skupini za začetka delovanja jasno, da nas določa lastno ekološka gibanja, Delovni skupini za duhovna mikro in makro okolje in da je treba opozarjati in gibanja, neformalni skupini novinarjev, Sekciji vplivati na reševanje mirovnih vprašanj v lastni za socialna gibanja ter Klubu Lilith. Med ome- družbi, ne le na mednarodni ravni." njenimi skupinami je Delovna skupina za mi- Program izpostavlja, da sestavni del prizadevanj rovna gibanja poleg Delovne skupine za ekološka za mir oziroma demokratične in pravične druž- gibanja tudi najbolj prisotna v slovenski javnosti benoekonomske odnose predstavlja tudi uveljav- z raznimi javnimi oblikami delovanja, kot so: ljanje socialističnega samoupravljanja. Mirovna informativne stojnice, mirovni tabori, protestni prizadevanja se ne omejujejo le na "spopad" z shodi ipd., ki jih spremljajo odgovarjajoči pla- raketami in ravnotežjem strahu, katerega vzrok je kati, lepaki, značke ipd. Poleg predavanj, mi- politika velesil, "kajti tudi naš notranji razvoj rovnih stojnic, rednih plenarnih zasedanj, je De- političnega sistema socialističnega samouprav- lovna skupina za mirovna gibanja posebno po- ljanja se nujno zrcali v stopnji demokratičnosti in zornosti namenila proizvodnji "bojnih igrač", naši zunanji politiki v sklopu mednarodnih od-

60 VIRI 17, 2002 nosov". kratičnem dialogu z organi ZSMS. Skozi ta K miru oziroma drugačnemu stanju v celovitih prizadevanja se bo uveljavljala frontnost odnosih med državami, narodi in skupnostmi v ZSMS v fronti SZDL. svetu ter v lastni družbi bo mirovno gibanje - S povezovanjem z vsemi naprednimi, neuvr- prispevalo: ščenimi mirovnimi gibanji v svetu, kar pomeni - Z borbo za napredek demokratičnih odnosov v uresničevanje zgodovinske odgovornosti fronte družbi in za razreševanje in odpravo protislovij, ZSMS kot sestavnega dela gibanja neuvrščenih ki se in se bodo pojavljala v našem družbeno- ter sodelovanjem s temi gibanji, ki se ne borijo ekonomskem razvoju in ki vključuje: samo za mir brez pristojnosti vojne, ampak tudi - prizadevanje za uveljavitev pravic delovnih za novo mednarodno gospodarsko ureditev v ljudi (tudi mladih), da odločajo o planiranju svetu, za solidarnost z narodnoosvobodilnimi razvoja in pogojih ter rezultatih svojega dela; gibanji, manjšinami, za temeljno demokracijo ali - prizadevanje za takšno reformo vzgojno- participacijo, nevmešavanje v notranje zadeve izobraževalnega sistema in samoupravni polo- drugih držav, varstvo okolja ... žaj učencev, ki bosta temeljila na razvijanju - Z organizacijo javnih prireditev v podporo splošne izobrazbe in kritičnega mišljenja ter mirovnim gibanjem po svetu ter naprednim in ustvarjalne analize procesov v družbi, ne pa na demokratičnim silam naše družbe, javno arti- vzgoji ozkih profilov; kulacijo naše ogroženosti zaradi oboroževanja v - prizadevanje za razvoj koncepta SLO in DS, v svetu, s širjenjem politične kulture javnega na- katerem bodo občani in s tem tudi mladi stopanja in izražanjem lastnih pogledov na usposobljeni in sposobni delovati v političnem odnose v svetu in v naši družbi. odločanju in izvajanju nalog na področju - S povezovanjem in skupnim nastopanjem v obrambe in varnosti. Tak obrambni sistem Jugoslovanski ligi za mir oziroma v okviru mora biti temelj naših obrambnih prizadevanj. SZDL, z drugimi organizacijami in gibanji v Bil naj bi resničen odraz demokratičnosti Jugoslaviji, ki delujejo na tem področju, v družbe in pripravljenosti ljudi, da takšno druž- konferenci ZSMU in drugih republiških in po- bo branijo, ne pa sredstvo za militarizacijo krajinskih konferencah ZSM. družbe in represivno reševanje družbenih kon- Za uresničitev naštetih ciljev si je Delovna sku- fliktov; pina za mirovna gibanja zadala naslednje naloge: - prizadevanje za razvoj demokratičnega siste- - sodelovanje z mirovnimi organizacijami v ma javnega obveščanja in informiranja, ki svetu, predvsem pa v Furlaniji - Julijski krajini pomeni neoviran pretok tako domačih kot (Italija) in na Koroškem (Avstrija); tujih informacij in možen kritičen pristop - navezava informacijskih stikov z vsemi giba- avtorjev; nji (preko biltenov v tujem jeziku naj bi jih se- - prizadevanje za povsem enakopravno vključe- znanila o lastnem programu dejavnosti, mož- vanje ljudi v družbene tokove, ne glede na nostih sodelovanja ipd.); rasno, versko ali narodno pripadnost. - sodelovanje na skupnih študijskih seminarjih; - Z borbo za uveljavitev demokratičnosti ZSMS taborih, predavanjih, manifestacijah ipd.; v naši družbi, kar pomeni uveljavljanje samo- - prizadevanje za kulturo miru in analiziranje upravnih interesov mladih: organizacij in gibanj, s katerimi bo delovna - s sprejemanjem in omogočanjem demokratič- skupina navezovala stike. nega dialoga nosilcev različnih pogledov in Konkretne programe izvajanja posameznih akcij stališč, z močjo argumenta in ne argumentom je delovna skupina sprejemala na posameznih moči; sestankih ali plenarnih zasedanjih. Tako si je npr., - z oblikovanjem stališč na podlagi razprav in ob koncu leta 1983 poleg splošnega programa neposrednega prenašanja stališč v delegat- postavila za cilj tudi skrajšanje vojaškega roka, skem sistemu, brez posrednikov, ki želijo služenje vojaškega roka pacifistov v skladu z obdržati monopol političnega predstavništva njihovimi načeli, odpravo depozita, oblikovanje mladih; nejedrskega območja na Balkanu, kontrolo - z dajanjem podpore mladim za samostojno prodaje orožja v tujino ter pomoč osvobodilnim organiziranje znotraj ZSMS kot skupnosti gibanjem (PLO, SWAPO, Palestinci, Kurdi ...). mladih ter ohranjanje avtonomnosti takšnega V maju 1984 so omenjenim ciljem oziroma ak- organiziranja (skupine, gibanja), ob demo- cijam dodali še akcijo za spremembo 133. člena

61 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) KZ SFRJ, zbiranje podpisov za odpravo smrtne temveč samostojnost, ki pomeni sprejemanje kazni, izdelava peticije proti proizvodnji bojnih kritike na podlagi argumentov in možnosti igrač v Jugoslaviji ter povezavo s posameznimi izrekanja kritike. Četrto načelo je načelo plu- slovenskimi novinarji. ralizma: možnost kritičnega soočanja različnih Kot osrednji cilj Delovne skupine za mirovna idej na osnovi samoupravnih interesov." gibanja je njen vodja Ignac KRIVIC izpostavil: Delovna skupina za mirovna gibanja je ob "Naš cilj je spremeniti družbo, oblikovati ljudi v svojem delu razvila številne oblike delovanja, bolj kritične, neodvisne osebnosti, vzpostavljati npr.: mirovne stojnice, predavanja, mirovne ta- prakso demokratičnega dialoga, graditev politič- bore, mednarodne mirovne tabore, sodelovanje v ne kulture, ki je nujna za samoupravljanje." Mirovnem komiteju treh dežel (delovno telo V svojem apelu pa so člani Delovne skupine za mirovnikov Koroške, Furlanije - Julijske krajine mirovna gibanja zapisali: "Tudi TI si del sveta. in Slovenije), posamezne projekte ("Dajte otroku Res je, da je temelj naše zunanje politike miro- možnost"), ki jih spremljajo napisi, plakati, pro- ljubna koeksistenca, da smo člen v verigi ne- testna pisma (npr. izdelovalcem bojnih igrač), uvrščenih in da nimamo jedrskega orožja. Ni zbiranje podpisov simpatizerjev in možnih aktiv- čudno, da nekateri menijo, da smo vsi prebivalci nih članov gibanja itd. Delo Delovne skupine za Jugoslavije potem takem eno samo mirovno gi- mirovna gibanja naj bi vključevalo tudi: banje in zato kakšnega posebnega mirovnega gibanja in pridušanja za mir ne potrebujemo. Če ŠTUDIJSKO DEJAVNOST pristanemo na to, potem smo le tiha večina, v imenu katerih se za mir bojujejo politiki. Tako - analiza mirovnih gibanj in institucij v svetu in nam je mir pravzaprav podarjen in analogno temu zlasti v Evropi; nam bo v skrajnem primeru lahko podarjena tudi - poglobitev v splošne probleme svetovnega mi- vojna. !!!!!!!!!!" rovnega gibanja; - sprotna analiza lastnega mirovnega gibanja, b) Načela in oblike delovanja njegovih problemov in perspektiv; - spoznavanje dejanske svetovne in domače Poleg spontanosti, neposrednosti, avtonomnosti situacije z vidika miru. in pluralizma, si skupina od samega začetka delovanja prizadeva za legalno delovanje v okviru SREČANJA IN RAZGOVORE ZSMS. Tudi ob razmišljanjih o osamosvojitvi skupine izpod "tutorstva ZSMS" posamezni no- - diskusije in sprejemanje odločitev o programu silci teh idej (MASTNAK, TOMC) poudarjajo, in akcijah na plenumih mirovnega gibanja; da bi skupina morala delovati v okviru določene - razgovori delegatov mirovnega gibanja s institucije npr. v okviru ŠKUC ali SZDL. Na funkcionarji ZSMS, mirovne lige, ZK, sin- provokativen predlog o ilegalnem delovanju mi- dikata in z drugimi pomembnimi ljudmi; rovnega gibanja je npr. TOMC odgovoril, "da je - razgovori z aktivisti tujih mirovnih gibanj; potrebno delovati tako, da si v družbi čimbolj - neformalna srečanja aktivistov mirovnega prisoten na vseh področjih, da se te ljudje pri- gibanja z razgovori o miru, alternativi, akcijah vadijo, te poslušajo, berejo, zato je potrebno čim ipd. več pisati". Sicer pa delovanje mirovne skupine temelji na PROPAGANDNO DEJAVNOST štirih načelih. "Prvo je načelo spontanosti, ki mora temeljiti na zavesti, ta zavest pa omogoča - priprava tiskovnih konferenc, na katerih bi samoorganiziranje. Brez te spontanosti na osnovi informirali javnost o ciljih, programu in ak- zavesti (znanju in spoznanju o protislovjih druž- cijah gibanja; be) so tudi institucije političnega sistema neučin- - sestava informativnega biltena za slovensko in kovite; namesto samoorganiziranja deluje sistem (v prevodu) za tujo javnost; direktiv. Drugo je načelo neposrednosti: ljudje, ki - informiranje družbenopolitičnih organizacij, v delajo v skupinah ali organizacijah, naj bi svoje okviru katerih deluje mirovno gibanje (ZSMS, ideje izražali brez filtrov in posrednikov. Tretje je SZDL); načelo avtonomnosti (samostojnosti): delovanje - informiranje v sredstvih javnega obveščanja; brez tutorjev; ne gre za popolno samostojnost, - informiranje ljudi s širjenjem letakov na mi-

62 VIRI 17, 2002 rovnih stojnicah; predavanj, okroglih miz ipd. oziroma širjenje sa- - priprava iniciativnih skupin mirovnega giba- mega gibanja. Študijska komisija naj bi inicia- nja na šolah, v krajevnih skupnostih, tovarnah tivnim skupinam nudila pomoč, sicer pa je delo itd. študijske skupine individualno, pripravljala naj bi študijske in druge teoretične materiale za potrebe MIROVNE MANIFESTACIJE gibanja, Naloga informacijskega centra pa je spremljanje in poročanje o dogajanjih doma in v - priprava in izvedba mirovnih stojnic; tujini. - priprava potujoče mirovne stojnice v okviru Ob koncu leta 1984 je v Delovni skupini za mi- ustanavljanja drugih iniciativnih skupin mirovna gibanja pri RK ZSMS nastala ideja o rovnega gibanja; ustanovitvi društva SR Slovenije "Gibanje za - priprava in izvedba masovne mirovne mani- mir". V ta namen so Republiški konferenci SZDL festacije. posredovali poslovnik in statut društva. V obraz- Zastavljene cilje namerava Delovna skupina za ložitvi in pojasnilu za ustanovitev mirovnega mirovna gibanja uresničevati z neodvisnim raz- društva so akterji izpostavili univerzalni pomen, vojem znotraj ZSMS (razvoj različnih interesov mirovnih problemov v današnjem svetu, ki so mladih, demokratični dialog med gibanjem in in- "kondenzacija nakopičenih, nerešenih ekonom- stitucijo); s pomočjo delovanja znotraj SZDL skih, socialnih, političnih težav in protislovij". (kot člani), predvsem v okviru Lige za mir ter Izpostavili so paradoksalno situacijo v Jugoslaviji, preko razvijanja samostojnih, specifičnih oblik ko je na eni strani ogromno "parolarstva in praz- delovanja, organiziranja, informiranja, združeva- nega govorjenja, na drugi strani pa je prisotna na- nja, kar mora biti v skladu z osnovnimi cilji ravnost katastrofalna apatičnost in odsotnost za- gibanja. V kolikor skupina svojih ciljev ne bi vesti o miru". V zaključku so poudarili, da je de- mogla uresničevati v okviru navedenih možnosti" lovna skupina glede na dejavnost in način priprave zaradi deformacij znotraj institucij, si pridržuje ter organiziranja mirovnih akcij presegla okvire pravico do javnega nastopanja in zbiranja ter ZSMS. "Natančneje organizacijska forma ZSMS pravico do svobode govora in izražanja. ne nudi zadostne okvire za razširitev dejavnosti in se glede na svoje oblike in metode dela lahko c) Organizacija mirovnega gibanja v Sloveniji sprevrže v zaviralno delovanje delovne skupine". Ker predlog o ustanovitvi društva SR Slovenije - Osrednje mesto aktivnosti mirovnega gibanja v "Gibanje za mir" ni dobil politične podpore, se v Sloveniji predstavlja Delovna skupina za mirov- letošnjem letu pojavlja težnja, da bi aktivnost na gibanja pri RK ZSMS, v ostalih krajih Slo- delovne skupine za mirovna gibanja prenesli v venije pa so mirovne skupine ustanovljene v okvir ŠKUC. Zlasti G. TOMC zagovarja stališče, okviru občinskih konferenc ZSMS in klubov da se mora delovna skupina za mirovna gibanja OZN ter posameznih organizacij ZSMS, pred- organizirati zunaj ZSMS, na začetku pa takšna vsem na srednjih šolah. Aktivnost tako Delovne skupina nujno potrebuje "legalni" okvir za svoje skupine za mirovna gibanja v okviru RK ZSMS aktivnosti, poleg tega pa delo v okviru ŠKUC kot ostalih mirovnih skupin se v največji meri zagotavlja minimalne možnosti vpletanja in odraža v organiziranju mirovnih stojnic, mirov- "vmešavanja kroga iz politične strukture". nih pohodov, shodov ipd. (Koper, Radovljica, Ajdovščina, Maribor, Ptuj, Celje, Kranj, Za- d) Večje akcije mirovnega gibanja gorje). Osrednji organ mirovnega gibanja je plenum, v Sprva se je skupina osredotočila na posamična okviru katerega naj bi delovala študijska skupina vprašanja kot so skrajšanje vojaškega roka, in informacijski center študijska skupina naj bi se depozit, izvoz orožja, sčasoma, ko se je mirovna delila v štiri sekcije: zgodovinsko, politeko- skupina bolj izoblikovala, so se izoblikovali tudi nomsko, orožarsko in holistično, informacijski celoviti mirovni projekti, razdeljeni v tematske center pa v tri podskupine: prevajalci, oblikoval- sklope. Eden temeljnih mirovnih projektov je ci, arhiv. mirovna vzgoja, oblikovanje mirovne kulture po- Osnovne celice mirovnega gibanja so iniciativne sameznika, ki bo nadomestila vladajočo kulturo skupine, katerih naloga je animacija mirovnega nasilja v svetu. "Svet nasilja je svet odraslih, ki gibanja na terenu, priprava propagandnih stojnic, ga ti skozi proces primarne in sekundarne so-

63 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) cializacije na razne načine posredujejo otroku." dobre igrače) je skupina prerasla okvire svojega Poleg predavanj (možnosti razorožitve, pogled delovanja, saj sodeluje in povezuje ob tem ra- kristjanov na mir in razorožitev, študijska gibanja zlične strokovne in forumske institucije, vzgo- v letu 1968-1972 in mirovno gibanje kot alter- jitelje, starše, proizvajalce igrač, ... "Čeprav so to nativa, leto po Orwellu, represija v socializmu, akcijo podprle tako javnost kot strokovne usta- mirovna gibanja v vzhodni Evropi, vpliv zahod- nove, pa so jo nekateri politični forumi označili nih mirovnih gibanj na sodobno glasbo, podruž- kot politično neprimerno (Svet za SLO pri RK bljanje varnosti in obrambe, obdobje nastanka SZDL), kar kaže na prikrito militarizacijo družbe, KPS, geopsihološke in geostrateške razsežnosti ki se začne že v otroški zibelki." Evrope, ...), mirovnih shodov oz. stojnic (v Izdelovalcem igrač so mirovniki poslali protestno Ljubljani, Kopru, Radovljici, Ajdovščini, Ptuju, pismo, ki ga je v okviru mirovnih stojnic v Celju, Kranju, Mariboru), likovno fotografskih Ljubljani podpisalo 2.400 ljudi, v Litiji pa 300, z razstav (v Domu srednjih šol na Gerbičevi v naslednjo vsebino: Ljubljani), projekcij filmov, mednarodnih srečanj "Ker ne želimo vzgajati svojega otroka v na- mirovnikov ipd., so mirovniki posebno pozornost silnega, ki bo znal sovražiti in na vse mogoče namenili izdelavi bojnih igrač, vojaški paradi in načine prizadejati bolečino in trpljenje sočloveku, projektu civilne službe oziroma "ugovoru vesti". SMO PROTI izdelovanju in prodajanju bojnih Akcija "Dajte otroku možnost!" je potekala od igrač in vojnih iger. Naj igrača da otroku decembra 1984. Z namenom vzpodbuditi starše k MOŽNOST igrive sprostitve in ustvarjalnosti, naj razmišljanju so pripravili več informativnih stoj- ga uči o humanem življenju, ne pa o NASILJU, nic in informativni letak - poziv k razmisleku ter VOJNI, SOVRAŠTVU, SMRTI in protest proti vojnim igračam in bojnim igram. TRPLJENJU!" Skupina zagovarja stališča, da igrače, otroške Pri vzgojiteljih, učiteljih in medijih javnega igre kot otrokov glavni učni pripomoček, pa tudi komuniciranja pa so mirovniki izpostavili vlogo množični mediji v procesu primarne socializacije in možnost, ki jo imajo s svojimi programi in vplivajo na oblikovanje otrokovega odnosa do učnimi načrti, ter jih pozvali k premišljeni izbiri samega sebe in do zunanjega sveta, vplivajo na iger, svobodnih aktivnosti, tem predavanj in njegov način komuniciranja in na vedenjske oddaj, ki jih vsakodnevno podajajo otrokom in z vzorce. "O tem dejstvu starši večinoma ne raz- njimi vzgajajo odrasle ljudi. mišljajo in ponujajo ter kupujejo svojim otrokom Pri pregledu uporabe bojnih igrač v otroških tudi bojne igrače in vojne igre, prek katerih vrtcih so ugotovili, da je stanje zadovoljivo, žal izraža otrok svojo agresivnost na povsem de- pa so trgovine s takšnimi igračami zelo dobro struktiven način, torej mu te ne pomagajo, da bi založene. Mirovniki so stopili v kontakt z Za- se izoblikoval v ustvarjalno humano osebnost. vodom za šolstvo SR Slovenije ter sodelovali na Tovrstne igrače, pa tudi nekateri filmi in risanke sejmu učil aprila 1985 v Ljubljani, v letu 1986 pa pomenijo otroku nasilno komunikacijo kot vsak- pripravljajo zbornik o neprimernosti bojnih igrač, danjo in samo po sebi umevno. S tem se trpljenje, ki naj bi ga prevedli tudi v tuje jezike ter z njim ubijanje in mučenje (Tom in Jerry) pojavi kot nastopali na mednarodnih srečanjih. navidezno razvrednoteno in brezčutno in one- Širšo aktivnost je skupina za mirovna gibanja mogoča otroku, da bi dojel pravi pomen nasilnih namenila organiziranju vojaške parade v Beo- metod. Zato se zavzemamo za dobro - vzgojno gradu, za izvedbo katere je Predsedstvo SFRJ iz- igračo, za kvaliteten program v medijih in za dalo ukaz 6. februarja 1985. V ta namen je mi- uveljavljanje humane vzgoje v vzgojnoizobra- rovna skupina pri RK ZSMS sestavila protest ževalnem sistemu, ker bo otroku le tako omo- oziroma ugovor "Proslave in prireditve", ki je gočeno, da se razvija v strpno, samostojno in kri- objavljen v Mladini (št. 7/1985) in na Radiu tično osebnost, ki bo znala sočloveka razumeti, z Študent, poslali pa so ga tudi Katedri, Delu, RK njim sodelovati in konflikte reševati na miro- SZDL in RK ZSMS. Omenjeni dokument pa so s ljuben, konstruktiven način. Kljub prenatrpanim podpisi podprli tudi ljubljanski in mariborski programom v vzgojoizobraževalnih institucijah študentje. Mirovna skupina, ki je izpostavila (šolah, fakultetah) je vzgojna komponenta popol- predvsem nedemokratičnost sprejema odločitve o noma zanemarjena, torej so te institucije naj- organizaciji parade ter nujnost organiziranja večkrat le izobraževalnega pomena." proslav v skladu z gospodarskimi razmerami Pri tem projektu (gre predvsem za popularizacijo (razpoložljiva sredstva naj bi namenili prio-

64 VIRI 17, 2002 ritetnim družbenim potrebam, ...), je Predsedstvu št. 7/1985 (priloga Mladine, št. 33/1985). "Okvir- RK ZSMS predlagala sprejem naslednjih stališč: na vsebina izraza civilna služba je v tem, da - Da se organizira javna razprava v SZDL in vseh posameznik, občan, namesto da služi vojaški rok frontnih delih o vojaški paradi (predlog je bil v oboroženih silah, izbere drugačno obliko slu- podan tudi na programski seji RK SZDL 29. ženja vojaškega roka; da opravlja delo v raznih januarja 1985) s stališči: vzgojnih ustanovah, npr, za umsko prizadete, v - da morajo prireditve imeti oporo v razpolo- psihiatričnih bolnicah, domovih za ostarele, ... ženju vseh delovnih ljudi in občanov; variantno pa lahko tudi v kmetijstvu ali celo na - da morajo biti v času stabilizacije organizirane delovnem mestu, in to brezplačno oziroma na- racionalno, brez nepotrebnih stroškov; tančneje, nadomestilo iz osebnega dohodka bi - poudarjati morajo ljudskost in demokratičnost pripadlo JLA." V zaključku teksta je izpostav- političnega sistema socialističnega samo- ljena želja, da se predlog civilne službe oziroma upravljanja; izbire služenja vojaškega roka obravnava v - in da bi sredstva za takšne prireditve morali na- demokratičnem in kulturnem ozračju, brez etiket, menjati za splošne koristne objekte naše diskvalifikacij, zaničevanj, "še toliko bolj, ker družbe. pobuda izraža humane in miroljubne namene, ki - Zato skupina predlaga: naj bi okrepili zaupanje v demokratičnost samo- - da se osrednja prireditev v Beogradu ob 40. upravnega sistema". obletnici osvoboditve organizira v nedeljo, 12. Delovna skupina za mirovna gibanja je pred- maja 1985; lagala, da pobudo obravnava Predsedstvo RK - da je to ljudski pohod z mitingom v Beogradu; SZMS, mladinski mediji in ostali zainteresirani - da sodelujejo množično in organizirano vsi subjekti ter da se z raziskavo preveri utrip jav- narodi in narodnosti Jugoslavije; nega mnenja. Delovna skupina za mirovna gi- - da ljudje sami izdelajo transparente: o pomenu banja se je skupaj s Klubom Lilith v zadnjem NOB in revolucije jugoslovanskih narodov in času tudi aktivno angažirala ob predlogu obvez- narodnosti, o lastni osvoboditvi Jugoslavije, o nega usposabljanja žensk v enotah JLA (material gibanju neuvrščenosti in njenih načelih, o Zveznega sekretariata za LO) in zavzela stališče, socialističnem samoupravljanju kot lastni poti "da bi uvedba obveznega vojaškega usposab- in neposredni oblasti delovnih ljudi in ljanja za ženske pomenila militarizacijo družbe, občanov, proti birokratizaciji, birokratizmu to pa v trenutku, ko se vsa napredna Evropa institucij političnega sistema, korupciji in zavzema za demilitarizacijo". drugim negativnim pojavom v naši družbi, o Medtem ko splošni del programa ne odstopa od izkrivljanju in zakrivanju zgodovine, proti splošno proklamiranih načel zunanje in notranje oboroževanju, vojnam, blokovski logiki pakta politike SFRJ (načelo miroljubne koeksistence, NATO in Varšavskega sporazuma in njunih podpora osvobodilnim gibanjem, ... uveljavljanje satelitov, proti agresijam (Kampučija, Afga- samoupravnih pravic delavcev, prizadevanja za nistan, Grenada), proti "Jaltski konferenci" kot razvoj demokratičnega sistema javnega obvešča- razdelitvi interesnih sfer v svetu, o nja in informiranja, reforma vzgojnoizobraževal- solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji v nega sistema, nadaljnje razvijanje koncepta SLO, svetu in stradajočimi v Afriki, o solidarnosti z ...) ni izzval reakcij posameznih družbenih žrtvami imperialistične in hegemonistične dejavnikov, so negativno reakcijo posameznih agresije v svetu, o solidarnosti z mirovnimi družbenih in političnih dejavnikov ter JLA iz- gibanji v svetu, a bratstvu in enakosti jugo- zvalo posamezne aktivnosti "mirovnikov", orga- slovanskih narodov in narodnosti, o pravicah nizirane proti paradi v Beogradu, njihova priza- naših manjšin, v Italiji, Avstriji, Bolgariji, devanja za možnost služenja vojaškega roka v Grčiji, Albaniji. civilni službi, ostri protesti proti "tajnemu" do- "Takšen koncept prireditev lahko izpelje le druž- kumentu, ki predvideva obvezno služenje vo- ba in njen sistem, ki je in mora biti demokratična jaškega roka za ženske, ter akcije, ki pravzaprav alternativa v svetu in obenem dokaz zrelosti de- pomenijo razširjanje akcij ostalih skupin preko lavskega razreda in občanov ter njihovih orga- posameznikov, ki se pojavljajo tudi v ostalih niziranih socialističnih sil." skupinah (Sekciji za socialna gibanja, neformalni Koncept civilne službe je Delovna skupina za skupini novinarjev, ...) kot so podpisovanje pe- mirovna gibanja natančneje opredelila v Prizmi ticij v podporo sojenim anarholiberalom v Beo-

65 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) gradu ter ŠEŠLJU, za ukinitev 133. člena KZ Osebni ugovor vesti torej lahko, kot v širšem SFRJ, proti izvajanju smrtne kazni ipd. smislu mirovna kultura, ki jo poskušamo uve- Celotna aktivnost na področju civilne službe sodi ljavljati na različnih področjih življenja, ki so v širši projekt Delovne skupine za mirovna prežeta z nasiljem in nasilnim reševanjem kon- gibanja, ki je bil objavljen aprila 1985 s skupnim fliktov, zadevata na prepreke, ki črpajo moč v naslovom Ugovor vesti. Objava je povzročila kulturni tradiciji, vladajoči ideologiji in razrednih številne reakcije, ki so se v splošnem stekale v interesih njenih nosilev ter pravno-etičnem ko- stališče, da je mirovna skupina usmerjena proti deksu družbe. JLA in SLO ter da nekritično posnema zahod- Kaže se v zavračanju standardnih vedenjskih noevropska mirovna gibanja. Polemike so se vzorcev, zavračanju sodelovanja v posameznih delno umirile po razpravi komisije Predsedstva proizvodnih panogah, najbolj pereče pa se kaže v CK ZKS za mednarodno sodelovanje o idejnih zavračanju nošenja orožja ali služenja vojaškega značilnostih mirovnega gibanja. Po kongresu roka. ZSMS, ki je podprl projekt civilne službe, pa se O odkritih in neposrednih primerih osebnih ugo- polemika znova oživlja. vorov vesti pri nas je bore malo podatkov in Pri zasnovi projekta Ugovor vesti je skupina iz- govorijo zlasti o verskih skupnostih Jehovih prič hajala iz predpostavke, da je vsaka družba po- in adventistov. Ostali, tako imenovani 'oporeč- skrbela za institucije, ki ohranjajo in prenašajo niki' ugovarjajo kot posamezniki, zato tudi njih obstoječe sisteme vrednot in norm na posa- obravnava ostaja neznana, zasebna stvar. meznika (družina, vzgojnoizobraževalne ustano- Sankcije za ugovor vesti so (posebno za tako ve, cerkev ...). "Vendar vsak posameznik v skla- imenovane socialistične družbe) drastične in ne- du s svojo osebnostno strukturo objektivno dane razumljive ter izražajo popolno neupoštevanje in norme predela in oblikuje sebi lasten način do- nerazumevanje posameznika s strani družbe. življanja in vrednotenja samega sebe in sveta. Zaporne kazni za ugovor vesti se s ponav- Ravno preko subjektivnega v veliki meri čust- ljajočimi pozivi ponavljajo v skupno vsoto do 10 veno obarvanega odnosa do zunanje resničnosti, let. Zadnja številka ni le grožnja v KZ, temveč lahko človek oblikuje tudi svojo vest. Kot taka kruta resničnost za marsikaterega, sicer z ideali vest dobi konkretno moč in predstavlja vodilo človekoljubja prepojenega posameznika." življenjske orientacije in odločitev posameznika. V zvezi s projektom je na pobudo mirovne sku- Ker je vest rezultat notranje predelave, lahka pine zadnji kongres ZSMS sprejel dva sklepa: pride v nasprotje z etično-pravnim kodeksom - intenziviranje razprave o vpeljavi vzporednih družbe, z njeno ideologijo, mitologijo, religijo. oblik služenja vojaškega roka v obliki civilne Evropski kulturni krog je skozi zgodovino močno službe; pospeševal in uveljavljal takšne obrazce ravnanja - zahteva po takojšnji ukinitvi prakse ponav- in delovanja, kot so agresivnost, tekmovalnost, ljajočih se pozivov in s tem ponavljajočih se nasilje do soljudi. Ti obrazci prežemajo različne kazni za oporečnike ter pomilostitve in am- vidike odnosov med ljudmi (moški - ženska, nestija za trenutno zaprte. mlajši - starejši, podrejeni - nadrejeni) in so se Utemeljitev obeh sklepov je skupina zasnovala konstituirali tudi kot pravno-ideološke norme. To na obrazložitvi, "da je Jugoslavija poleg Romu- se kaže preko militarizacije družb, ki večino nije edina znana država (po podatkih Komisije za svojih človeških potencialov usmerjajo v razvoj človekove pravice pri OZN), ki v praksi izvaja destruktivnosti (npr. znanstveno-tehnološko raz- tovrstno ponavljanje obsodb, ki je sporna tudi s iskovanje v vojaške namene). pravnega vidika načel res-judicata. Drugi predlog Posameznik, ki zaradi različnih dejavnikov, kot je le nujna takojšnja stopnja pri reševanju pro- je npr, religija, ali zaradi sebi lastnih psiholoških blema, saj so te drastične kazni v veliko škodo ne mehanizmov, ki v njem ne spodbujajo kulturno le posamezniku, temveč celotni družbi, tako v oziroma ideološko pogojenih oblik reagiranja, ekonomskem kot v političnem in socialnem kot je npr. agresivnost - nasilnost, oblikuje lastno smislu. S tem se diskriminira določena kategorija pacifistično - miroljubno zavest oziroma pre- prebivalstva, med drugim tudi iz varnostnih pričanje. Na podlagi vesti se lahko upre vlada- konceptov, če le varnost pojmujemo kaj več kot jočemu vedenjskemu obrazcu ali celo pravni nor- pripravljenost no oborožen odpor. Prvi predlog mi, čeprav se zaveda negativnega sankcioniranja predvideva za oporečnike možnost izbire vzpo- družbe in njegovih posledic. rednih oblik služenja vojaškega roka v obliki

66 VIRI 17, 2002 civilne službe v humanitarnih, zdravstvenih, sovanje in pohod zarodi uporabe sile v Sredo- cialnih ali proizvodnih ustanovah." Skupina citira zemlju, na katerem je bilo poleg ameriške inter- resolucijo Evropskega parlamenta z dne 7. 2. vencije in libijskega podpiranja terorizma obso- 1983: "Civilna služba za oporečnike se ne sme jeno tudi jugoslovansko izvažanja orožja Libiji, pojmovati kot sankcija in mora biti organizirana urjenje libijskih vojakov v SFRJ ipd. Podobno v spoštovanju dostojanstva posameznika in v zborovanje je bilo organizirano tudi v Kopru in dobro družbi." S tem skupina zahteva priznavanje na FSPN. Ljubljanska skupina je 10. 5. 1986 in legitimnost ugovora vesti v naši zakonodaji ter pripravila protestni shod v zvezi s katastrofo v opozarja no zanemarjanje pravice do samo- Černobilu, v začetku avgusta pa namerava v so- opredelitve posameznika in osnovne človekove delovanju z avstrijskim inštitutom za mirovne pravice svobode vesti. raziskave in mirovno vzgojo organizirati v Ljub- O delu in značilnostih mirovnega gibanja sta v ljani mednarodni seminar "Človek in državljan maju 1985 razpravljala tudi Predsedstvo MK danes". ZKS Ljubljana in Komisija Predsedstva CK ZKS za mednarodno sodelovanje. Tomaž MASTNAK e) Akterji mirovnega gibanja je v članku Dotik predsedstva MK ZKS (Mla- dina, 16. 5. 1985) zavrnil očitke, "da mladinsko Med aktivnejšimi v Delovni skupini za mirovna gibanje naše mladine ne bi smelo biti posnemanje gibanja izstopata vodja skupine mirovnih gibanj v nekaterih zahodnih razvitih Ignac KRIVIC in vodja propagandne in infor- državah". MASTNAK poudarja, da bi se z enako mativne dejavnosti Ingrid BAKŠE. Pri izvedbi upravičenostjo lahko bali, da bi mirovno gibanje posameznih akcij pa sodelujejo še: Marko "naše mladine" posnemalo mirovna gibanja v HREN, Janez JUVAN, Jane ŠKULJ, Peter KO- nekaterih vzhodnih državah, ki se zavzemajo tudi DERMAC, Igor JERMAN, Astrid HAVLIČEK, za civilno družbo kot alternativo služenju Karmen GROZDANIČ, Marko ZUPANČIČ, Mi- vojaščine v oboroženih formacijah, upoštevanje lan ZVER, Barbara ZUPANČIČ, Marko ZOR- človekovih pravic in svoboščin (svobodo misli, MAN, Gorazd DREVENŠEK, Milan ERIČ, Ta- govora, tiska, združevanja, ...). V zaključku tjana ARNŠEK, Ksenja ŠTOKELJ, Jože SU- MASTNAK izpostavlja bojazen, "da ne moti P HADOLNIK, Janez KORELC, Andrej KLE- MK posnemanje Zahoda, ampak samostojnost in MENC, Peter KODERMAC, Edvard KOBAL, izvirnost mirovnega gibanja naše mladine". Zdenko NOVAK, Zdenka ŠIMONOVIČ idr. Pri MASTNAK nadaljuje: "Dotikov P MK se je neposredni realizaciji posameznih akcij posa- treba bati. Natanko leto dni je tega, kar se je mezniki, ki imajo velik vpliv na usmeritev in 'dotaknilo' Radia Študent. Na osnovi neresničnih delovanje mirovnega gibanja (Gregor TOMC, in nedokazanih trditev je skonstruiralo 'naci- Tomaž MASTNAK, Darko ŠTRAJN, Pavle himnično afero'; sprožena je bila gonja, v kateri GANTAR), praviloma ne sodelujejo; akcije, je letelo na RŠ in na družbenokritično mladinsko predvsem projekt civilne službe, praviloma kulturo sploh najbolj smrdljivo blato in so padale usklajujejo na skupnih razgovorih v lokalih. glave (odgovorni urednik RŠ, ki je takrat 'odšel', Delovna skupina za mirovna gibanja je posredno je še danes brez službe). Konec lanskega leta se ali neposredno tesno povezana s Sekcijo za je 'dotaknilo' poročanja RS in Mladine o beo- socialna gibanja (GANTAR, MASTNAK, ...), grajskem procesu in ga na osnovi neresničnih in neformalno skupino novinarjev (ŠTRAJN, BAK- neargumentiranih trditev obsodilo. Če verjamemo ŠE, TOMC, ...),25 Delovno skupino za duhovna v ciklično gibanje, je zdaj čas za nov 'dotik'. Ko gibanja (Astrid HAVLIČEK,...), Delovno sku- se bodo na P MK spet kdaj spraševali, 'kje so pino za ekološka gibanja (Andrej KLEMENC, razlogi, da med mladimi ni večjega interesa za ...).26 vstop v zvezo komunistov', naj se spomnijo tudi Člani Delovne skupine za mirovna gibanja teh svojih 'dotikov'. Iskreno pa upamo, da 'do- skušajo v aktivnost na tem področju pritegniti tikanje' mirovnega gibanja ni 'dotik' v tej seriji, ki čim širši krog novinarjev in komentatorjev jo imamo v slabem spominu. In to, upamo, tako v (Mojca DRČAR-MURKO, Bogdan OSOLNIK, interesu zveze komunistov kot v interesu mirov- 25 nega gibanja." * Gregor Tomc je polbrat Alenke PUHAR. 26* Ekološke in mirovne stojnice so pogosto organizirane V letošnjem letu je Delovna skupina za mirovna skupno, skupna pa so tudi posamezna predavanja in gibanja organizirala v Ljubljani protestno zboro- podobne aktivnosti.

67 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Evgen JURIČ, Bojan GROBOVŠEK, Janez ČU- posameznih mirovnih in drugih organizacij,27 so ČEK, ...), oseb, ki se neposredno ali posredno varnostno zanimivi stiki s predstavniki tujih ukvarjajo s področji miru v svetu (dr. Anton mirovnih gibanj na skupnih sestankih in srečanjih BEBLER), posameznikov, ki v slovenski javnosti (predvsem v okviru mirovne skupine Alpe-Jadran odpirajo posamezna vprašanja (Spomenka HRI- in stiki z madžarskimi mirovniki), ki nakazujejo BAR, Alenka PUHAR, Franc KLOPČIČ, Veko- možnosti delovanja posameznih obveščevalnih slav GRMIČ), ki praviloma nastopajo kot pre- služb, ki naj bi bile posredno ali neposredno davatelji na srečanjih oziroma predavanjih, ki jih navzoče v večini mirovnih gibanj (trditve tujih organizira delovna skupina. Mirovniki pa skušajo virov, npr. - Varnostno poročilo Ministrstva za k svojemu delu pritegniti tudi borce (sestankov se notranje zadeve ZRN idr.). Tako so bile var- udeležujeta tudi španska borca Vlado MAKUC in nostno zanimive posebnosti zaznane npr. na mi- Stojan ŠUBIC), invalide, ... rovnem taboru na Srednjem vrhu (1. - 4. november 1984), ko sta predavanja in diskusije sne- f) Ostale varnostno zanimive posebnosti mala, kot novinarja dunajskega radia "Cik Cak", Manfred SCHNEIDER in Georg BREVER. Na Poleg osebnih stikov posameznikov - članov istem srečanju je dr. Walki HARLESS, član skupine za mirovna gibanja z varnostno zani- Münchenske iniciative Marku HRENU ponujal mivimi osebami (Alenka PUHAR, Spomenka pomoč iz tujine, še posebno, če bi imel kdo te- HRIBAR, Matevž KRIVIC, Franc BUČAR, ...), žave z oblastjo ali bi ga zaprli. Posamezniki (Arn je varnostno zanimivo povezovanje s predstav- TOWICH iz ZDA, Theodoros CONSTANTINI- niki Jehovih prič in RKC, posebno glede projekta TIS iz Grčije) pa so se zanimali predvsem za civilne službe oziroma ugovora vesti. Za pove- aktualna dogajanja v Jugoslaviji (sojenje anarho- zavo s klerom v primeru civilne službe se za- liberalom v Beogradu ter ŠEŠLJU). G. TOMC in vzema tudi G. TOMC, katerega predlog, da je B. LIPOVŠEK sta za sodelovanje na simpoziju o potrebno izvesti zaradi možne kompromitacije možnostih sprememb v Jugoslaviji in na Mad- povezavo preko osebnih stikov, posebno s žarskem (22. - 24. februar 1985 na Dunaju) pre- STRESOM, so člani skupine tudi sprejeli (ja- jela honorar. Na simpoziju je Raymond LÖV go- nuarja 1986). Da naj stopi v stik s STRESOM, ki voril o štrajkih v Jugoslaviji, Walter LUKAN se naj bi vodil posebno mirovno skupino v okviru je zanimal za raziskave o KREKU. Ob začetku Teološke fakultete, je Marku HRENU svetoval simpozija so avstrijski udeleženci (predvsem tudi slovenski metropolit Alojzij ŠUŠTAR, ka- Raymond LÖV in Uli FISCHER) izrazili veliko terega je HREN obiskal v zvezi s projektom zadovoljstvo nad koncem sojenja v Beogradu in civilne službe (jeseni 1985). si lastili zasluge, ker naj bi prav pod njihovim Na tretji END (Evropska jedrska razorožitev) vplivom prišlo do propagandne kampanje v konvenciji v Perugii se je slovenska mirovna zahodnem tisku. skupina povezala z avstrijskimi neodvisnimi mi- LÖV je za udeležence pripravil tudi več številk rovnimi iniciativami (pobudnikom) ter mirovnim lista Gegen-Stimen (kritični članki v njem so v komitejem Furlanije - Julijske krajine. Ustanovili celoti posvečeni Jugoslaviji), vendar je dejal, da so skupni mirovni komite, v nekaterih skupnih 27* G. TOMC vzdržuje redne pisne stike z Bobom BLAC- akcijah pa so sodelovali tudi mirovniki iz Švice, KOM iz San Francisca (eden izmed organizatorjev The Zahodne Nemčije in Madžarske. S tako obliko Last International), bil pa je v stiku z drugimi tujimi sodelovanja skuša skupina "rušiti mit o sovraž- državljani na potovanjih po Japonski leta 1978, na niku onkraj meje, povezuje pa nas množica po- turnejah s Pankrti (1980-1981), potovanju na Švedsko (1983); novinarji: Marine HALY (Processe World, San dobnih, če ne celo identičnih vprašanj (npr. one- Francisco), Chris BHONE (New Musical Express), Her- snaženost okolja, jedrska nevarnost, ...). Civilno man DVORŽAK (Profil, Gegen Stimen); predstavniki družbene pobude, med katere sodijo tudi pobude posameznih organizacij: Bob BLACK (The Last In- mirovnikov, ne poznajo državnih meja, te jih ne ternational), Edo MILLER in Ingo RÖMMER (Rock gegen Recht), vzpostavil pa je stik tudi s posameznimi morejo omejevati, saj so vprašanja, s katerimi se inštitucijami: Praxis International, The Open University ukvarjamo, prisotna v takšni ali drugačni obliki Oxford (Simon NICHOLSON), L'Insecurite Sociale na vsem planetu." Pariz. Novembra 1984 je bila na naslov G. TOMCA Poleg osebnih in pisnih stikov s tujci, člani poslana brošura "Demokratska srečanja" (Ljubo SIRC). Marko HREN vzdržuje stike in redno sodeluje z revijo WRI - War Resisters International (London) in ima stike z večino pacifističnih društev v Evropi.

68 VIRI 17, 2002 naj bi jih zaradi kontrole na meji ne nosili s seboj varstvo okolja in ureditev prostora, Zveze društev ter da jim bo izvode naknadno dostavil po pošti. za varstvo okolja Slovenije, posameznih interes- V razgovoru so bili posamezniki (Joseph BO- nih in raziskovalnih skupnosti, družbenopoli- SCHITZ, Rotia DUMPELNIK, Raymond LÖV) tičnih organizacij in drugih ter neizvajanje ukre- zelo dobro seznanjeni z dogajanji v Jugoslaviji. pov na področju varstva okolja, predvidenih v Uli FISCHER in predstavnica "zelenih" sta se srednjeročnih planih ter drugih planskih aktih, je zanimala za vzpostavitev stikov v Sloveniji, ker med drugim pogojevalo tudi ustanovitev Ko- naj bi imeli "zeleni" zagotovljena finančna sred- ordinacijskega odbora delovne skupnosti za stva za projekt "Alpske dežele", v katerem naj bi ekološko in mirovno problematiko v okviru RK že sodelovali avstrijski, švicarski, južnotirolski ZSMS, ki se je ob koncu leta 1983 razdelil v alternativci ter bavarski "zeleni". Delovno skupino za mirovna gibanja ter Delovno Na srečanju mirovnikov, ki delujejo v okviru skupino za ekološka gibanja. Kljub ločitvi obeh Alpe-Jadran (24. 3. 1985 v Beljaku) je Werner delovnih skupin je njuno delovanje tesno po- WINTERSEINER iz Beljaka slovenskim pred- vezano, kar se izraža tudi v skupnih akcijah kot stavnikom predlagal, naj se v Amsterdamu pove- so mirovne in ekološke stojnice, letaki, koor- žejo z bolgarskimi in grškimi mirovnimi sku- dinacija aktivnosti ipd. pinami in naj ustanovijo podobno skupino kot je Osnovna dejavnost Delovne skupine za ekološka Alpe-Jadran, Gerhard HAMMRSCHMIEET, ki gibanja je namenjena posameznim ekološkim je vodil predstavnike katoliške skupine iz Ce- katastrofam kot so onesnaženost s PCB v Beli lovca, pa je prisotnim izročil tekst Prispevek krajini, gradnja hidroelektrarn na Muri in Tari, kristjanov k ohranjanju miru v Evropi in Mirovni gradnja termoelektrarne v Miljah, katastrofa v poziv avstrijskih škofov ter tekst Franceta BU- Černobilu, ..., dejavnost skupine pa se izraža v ČARJA Mir ni samo problem razorožitve. tribunah, okroglih mizah, ekoloških stojnicah, protestnih listinah, odprtih pismih ipd. 2. Delovna skupina za ekološka gibanja a) Metode in cilji delovanja ekološkega gibanja Kljub temu, da je varstvo človekovega okolja po prvi svetovni konferenci o varstvu okolja v Številne metode delovanja je ekološko gibanje Stockholmu leta 1972 postalo sestavni del prevzelo od predhodnih, zlasti mirovnih gibanj, naporov OZN, regionalnih organizacij (SEV, medtem ko se tuja ekološka gibanja poslužujejo EGS, Alpe-Jadran, Arge Alp, ...), bilateralnih od- tudi fizične prisotnosti za preprečevanje izgra- nosov med posameznimi državami ter medna- denj ali odpiranj posameznih objektov, diverzij v rodnega prava, je stalen proces degradacije člo- atomskih centralah, bojkota posameznih proiz- vekovega okolja v 70-ih in 80-ih letih ter ne- vodov, referendumov in ostalih oblik javnega uresničevanje sprejetih obveznosti za varovanje glasovanja, delovanja skozi parlamentarni sistem, človekovega naravnega okolja, spodbudilo mno- ustanavljanja skupin za pritisk ipd., se kot naj- žičen nastanek ekoloških gibanj (gibanje zelenih, pogostejše oblike delovanja Delovne skupine za alternativne liste ipd.). ekološka gibanja pojavljajo predvsem propa- Kljub posameznim akcijam (protest kolesarjev gandne protestne manifestacije, javne tribune, proti hrupu prometa v Ljubljani leta 1977, usta- okrogle mize, odprta pisma, ekološke stojnice ter novitev Skupine za informiranje o alternativah na mobilizacija javnosti z objavljanjem kritičnih področju izrabe prostora v okviru ŠKUC leta tekstov in pisem bralcev. Posamezne delovne 1978, posamezne akcije ob izgradnji Prešernove skupine za ekološka vprašanja delujejo v okviru ceste v Ljubljani, hidroelektrarn na Soči, jedrske občinskih konferenc ZSMS, klubov OZN, posa- elektrarne v Krškem, ...) ter pozornosti, ki jo je meznih osnovnih organizacij ZSMS, sicer pa De- študentsko oziroma mladinsko gibanje namenjalo lovna skupina za ekološka gibanja sodeluje pred- ekološki problematiki (ekološki problematiki sta vsem z Zvezo društev za varstvo okolja. Vsebina bili npr. posvečeni celotni številki Tribune, št. dela ekološkega gibanja je navadno posamezen 14-15/1979 in št. 17-18/1980), do konca leta problem, npr. zaščita narave, protest proti izgrad- 1983 v slovenskem prostoru ne beležimo organi- nji posameznega objekta idr., medtem ko širšega ziranega ekološkega gibanja. programa delovanja Delovne skupine za ekološka Nadaljnja degradacija človekovega naravnega gibanja ne beležimo. okolja, kljub naporom Republiškega komiteja za

69 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) b) Aktivnost Delovne skupine za ekološka gi- zaključni miting v Mariboru). banja V zvezi z varstvom gozdov ekološka skupina RK Povečano aktivnost Delovne skupine za ekološka ZSMS ugotavlja, da se "zadnje čase veliko piše gibanja beležimo v letu 1985. V februarju 1985 in razpravlja o ekoloških problemih, ki se po- je skupina organizirala manifestacijo "Plinske javljajo v svetu in pri nas. Seveda je to lahko le maske", v kateri naj bi s pohodom po ljubljanskih eden od načinov, kako zavesti ljudi in jih pre- ulicah opozorili na onesnaženost zraka s trans- pričati, da se v ekologiji in varstvu okolja ven- parenti: "Hočemo čist zrak!", "Ne dihajte, ne darle nekaj spreminja, čeprav gre samo za de- jejte, ne pijte, mogoče boste preživeli!", "Človek klarativne izjave in obljube. Ljudem je omogočen rabi za življenje kisik, ne pa žveplov dioksid!" dostop do sredstev javnega obveščanja (seveda Protestnega pohoda se je udeležilo približno 60 tudi tukaj ne smemo pozabiti na določeno oseb. V drugi polovici leta pa so "ekologi" izpo- 'cenzuro') s tem, da se odpre ventil in tako na- stavili predvsem vprašanje graditve hidroelek- petost popušča, odpira se možnost za razprave in trarn na Muri. V okviru Šolskega centra v Murski polemiziranja. Tega vsekakor ne moremo šteti za Soboti je bila 9. 10. 1985 organizirana okrogla nekaj slabega, če to hkrati ne bi bila potuha za miza oziroma javna razprava "Projekt na Muri - vse tiste, ki so dolžni in odgovorni odpravljati da ali ne?", 6. 11. 1985 je OK ZSMS Ptuj orga- posledice napak in malomarnega odnosa do ljudi nizirala javno tribuno "Grozi nam ekološka ka- in okolja, v katerem živimo. Nehote se vsiljuje tastrofa", v januarju 1986 je bila v prostorih kul- vprašanje, kaj počno odgovorni, ki zaposlujejo turnega doma Miško Kranjec v Murski Soboti nešteto ljudi v tovrstne namene. Žal vedno znova organizirana javna tribuna o gradnji hidroelek- ugotavljamo, da to delo opravljajo ljudje, ki ni- trarn na Muri, v tem času pa beležimo tudi zbi- majo prave ekološke etike, ali jim pa korektno ranje podpisov proti gradnji elektrarn na Muri. delo nekdo onemogoča v korist razvoja in na- Na predlog ekološke sekcije pri OK ZSMS predka (s tem, da napredek pomeni vse, kar nam Murska Sobota naj bi delovna organizacija Ra- vsiljujejo znanstveniki, politiki in trgovci). Ved- denska financirala plakate proti izgradnji hidro- no večje onesnaževanje rek, zraka, prsti ter pro- elektrarn na Muri, izkupiček od prodaje teh pla- padanje gozdov kaže na to, kako velik je prepad katov pa bi pripadal ekološki sekciji. OK ZSMS med ekološko stvarnostjo in tem, kar govore Celje oziroma Center za klubsko dejavnost pa je oblasti. v aprilu 1986 razpisal natečaj za ekološki poster. Umiranje gozdov v Evropi se je začelo okoli leta Posebna pozornost članov ekološkega gibanja na 1960. Zaradi velike odpornosti gozdov je inku- Primorskem pa je namenjena izgradnji termo- bacijska doba trajala skoraj 20 let. Pri nas smo elektrarne v Miljah pri Trstu. Protestnega shoda, opazili prve vidne znake ogroženosti leta 1982. ki ga je 30. 10. 1985 organizirala OK ZSMS Od takrat pa do danes pri nas ni bilo nobenih Koper, se je udeležilo okrog 2.000 občanov, pro- korenitih sprememb, ki bi zmanjšale onesna- testno pismo proti izgradnji termoelektrarne v ževanje s Pb, SO2, NOx in infotooksidanti. Tudi v Miljah pa je podpisalo 10.000 delovnih ljudi in prihodnje ne kaže dosti boljše, saj načrtujemo občanov z obalno-kraškega območja. dodatne obremenitve za ozračje, čeprav še starih Marca 1986 je delovna skupina RK ZSMS v so- nismo rešili. V Sloveniji kaže vidna zunanja zna- delovanju z uredništvom revije Mladina in Mark- menja umiranja več kot polovica gozdov. Glavni sističnim centrom mariborske univerze organizi- krivci za poškodbe dreves so zračni onesna- rala okroglo mizo v Cankarjevem domu, katere ževalci, kot so žveplov dioksid, dušikovi oksidi, se je udeležilo nad 600 ljudi, tednik Mladina pa ozon in druge snovi. Zaradi prehoda s tekočih je v posebni prilogi predstavil ekološko proble- goriv (nafte, kurilnega olja) na domači premog matiko Pomurja. slabe kakovosti se povečuje izločanje žveplovega V začetku marca je bil v Mariboru sestanek med- dioksida, ki je z dušikovimi oksidi glavni vzrok narodnega združenja mladih za varstvo gozdov, za nastanek kislega dežja. K propadanju gozdov ki ga je organizirala OK ZSMS Maribor - Tabor pa še pripomore fotokemični smog, ki nastaja iz ob sodelovanju predstavnice združenja Christine dušikovih oksidov in ogljikovodikov ter kisika ob KEPPLER (Amsterdam). Na srečanju so ude- delovanju ultraviolične svetlobe v jasnih dneh. V leženci obravnavali zamisel o pohodu po mrtvih zadnjem času se pojavlja domneva, da gozdovi gozdovih Evrope (začetek pohoda naj bi bil 19. 6. propadajo tudi zaradi prevelikega povečanja du- 1986 na Švedskem, 24. 7. 1986 pa naj bi bil šikovih spojin v zemlji, kar je posledica velike

70 VIRI 17, 2002 porabe umetnih gnojil v kmetijstvu. Torej je one- hovna gibanja naj bi predstavljala organiziranje snaževalcev, ki uničujejo naše gozdove, iz dneva ljudi, ne glede na vero in duhovno opredeljenost, v dan več, zato pri sanacijskem programu ne bi brez kakršnekoli institucije. Gre torej za skupino smeli zanemariti kompleksnosti tega problema ljudi različnih starosti, različnih poklicev, in na- tako z vidika virov onesnaževanja kot njihovih zorskih opredelitev, ki jih druži skupno "iskanje žrtev. Z ukrepi v kemični industriji, termoelek- in udejanjanje duhovnosti", z namenom praktične trarnah, železarnah, prometu itd. ne bi smeli realizacije ideološkega pluralizma. odlašati, saj se tako povzroča veliko večja škoda, kot je vrednost sredstev za sanacijo. a) Cilji delovanja Večina evropskih držav je že ratificirala mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževa- Skupina se zavzema za tako imenovano alter- nja zraka na velike razdalje, ki v enem od svojih nativno duhovnost. "Alternativna duhovnost je členov obvezuje podpisnice, da bodo do leta po svoji naravi obrnjena k praktičnemu reševanju 1993 zmanjšale emisijo žveplovega dioksida v človeških potreb. Kot temeljni medčloveški od- ozračje za 30% v primerjavi s stanjem v letu nos poudarja dobro voljo, medsebojno spošto- 1980. Žal je Jugoslavija po sedmih letih še vedno vanje, razumevanje in dialog. V notranjem živ- med državami, ki niso podpisnice te konvencije. ljenju duhovnega človeka teži na eni strani k Zelo značilno za administrativno upravljanje je, razvoju intuicije oziroma neposrednega razume- da se v večini primerov odloča za nazaj, skoraj vanja bistva česarkoli, kar je predmet pozornosti nikoli, ko je čas za to, kaj šele za naprej. Ne oziroma raziskovanja. Po drugi strani pospešuje samo, da se Jugoslavija ni priključila evropskim razvoj tako imenovane skupinske zavesti, ki po- državam pri zmanjšanju emisije žveplovega diok- meni preseganje individualistične." Individualna sida, temveč lahko pričakuje glede na plan ra- zavest naj bi služila širši skupnosti (družini, sku- zvoja do leta 2000 povečanje emisije za četrtino. pini, narodu, človeštvu, ...), s čimer človek razširi V Evropi potekajo tudi dogovori, da bi v avto- svojo zavest in odgovornost. mobile vdelali katalizatorje, ter uporabo brez- Odločitev za praktično uresničitev alternativne svinčenega bencina, kar posredno zmanjšuje tudi duhovnosti, zlasti med idejno in ideološko ra- emisijo dušikovih oksidov. zlično opredeljenimi mladimi, temelji na spo- Torej si v Evropi države prizadevajo, da bi pre- znanju, da "živimo v času in prostoru, ki za- prečile nadaljnje propadanje gozdov. Kaj pa nemarja ali celo zatira duhovno plat človeka, kar Jugoslavija? Ali se bomo tudi tokrat samo dogo- pomeni, da ga prepušča dehumanizaciji, izro- varjali in pogovarjali?" jevanju, čeprav vse bolj narašča potreba po spo- Večjo aktivnost delovne skupine je v začetku leta znanju smisla življenja, premagovanju odtuje- 1986 spodbudila novica o možni gradnji deponije nosti od ljudi in narave. Menimo, da pri nas za za jedrske odpadke v bližini Slovenj Gradca. OK zadovoljitev te potrebe, zlasti med mladimi, pre- ZSMS Slovenj Gradec je ustanovila posebno malo storimo. Zato se notranja težnja mladih po skupino, ki spremlja aktivnost ter organizira pro- duhovnem življenju zadovoljuje pogosto na ne- testne shode, pisanje peticij in druge akcije (pla- ustrezne in tudi izkrivljene načine." katiranje ipd.), medtem ko Delovna skupina za Zanimanje za moderna duhovna gibanja v na- ekološka gibanja pri RK ZSMS proučuje za- sprotju s klasičnimi, ki so se zavzemala za po- konske možnosti za pobudo o izvedbi referen- enotenje, za ideološko čistost itd., izhaja iz duma glede uporabe jedrske energije v SFRJ. obljube in želje moderne duhovnosti, da bi posameznika čimbolj funkcionalno integrirala v 3. Delovna skupina za duhovna gibanja celoto, s tem da čimbolj razvije svoje individualne potenciale. Delovna skupina za duhovna gibanja pri RK Temeljit analitični premislek pa kaže, da gre v ZSMS naj bi bila ustanovljena v drugi polovici bistvu pod plaščem splošno sprejetih človeških leta 1984, po izjavah njenih članov pa naj bi še vrednot za tendenco utemeljitve ideološke nev- vedno delovala v ilegali. Voditelja skupine sta tralnosti in enakovrednosti, v konkretnem pri- Lev MILČINSKI in Vekoslav GRMIČ, v njej pa meru ZSMS pa tudi za antipod (očitno idejno in sodelujejo še Astrid HAVLIČEK, Andrej KI- strokovno močnejši - op. p.), tako imenovanim KELJ, Marko MIHELČIČ, Manca KOŠIR, Ana marksističnim krožkom, ki očitno niso odigrali JENKO, Peter JAMNIKAR idr. Skupina za du- svoje vloge. V tem kontekstu lahko razumemo

71 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) tudi stike z RKC idr. ter idejo postopne nado- cije za socialna gibanja ter legalizirala svojo mestitve toge hierarhije s fleksibilno hierarhijo, dejavnost v okviru ŠKUC - Forum kot Ženska za katero je značilno, da "vodi določen projekt sekcija Lilith. Decembra 1984 je ideja o usta- tisti, ki je za to najbolj usposobljen". novitvi takšne sekcije zaradi nesoglasij v nefor- V sedanjih pogojih delovanja in organiziranja malni skupini novinarjev predstavila Alenka skuša skupina uresničiti predvsem dva cilja: PUNAR tudi Mojci DOBNIKAR, Alenki NO- - prispevati k uveljavljanju duhovnosti v družbi VAK, Zlati KRAŠEVEC, Vesni MARINČIČ in in Vanji BRIŠČEK. - razvijati celostno naravo človeka, to je, pospe- Ženska sekcija Lilith se je ustanovila z dvema ševati integracijo njegovih fizičnih, čustvenih, namenoma: da bi na nekonvencionalen, drugačen miselnih in intuitivnih razsežnosti ter spod- način zastavljala oziroma odpirala vprašanja, ki bujati njegovo voljo za dobrobit ljudi in sveta. zadevajo predvsem ali samo ženske, in da bi dala ženskam družabni prostor, v katerem bi bilo v b) Načela in oblike delovanja odsotnosti moških moč razviti drugačne, bolj senzibilne, manj avtoritarne oblike komuni- Delovanje skupine temelji na načelu samoor- ciranja. Od vsega začetka se je dejavnost sekcije ganizacije, ki izključuje paternalistično vodenje z usmerila na eni strani v klub, ki prireja tematske osrednjo osebnostjo in hierarhičnost, omogoča pa diskusijske večere, na drugi strani pa v delovne skupinsko delo, v katerem se svobodno izraža skupine, ki naj bi se študijsko in raziskovalno ustvarjalna zmožnost vsakega posameznika. "Naš ukvarjale z različnimi vprašanji (feminizem, žen- namen ni poučevati, ampak spodbujati duhovna ska v literaturi, vzgoja, lezbijštvo itd.). semena, ki jih ima vsak človek, da vklijejo, V aprilu 1985 pa je bil ustanovljen Klub Lilith, rastejo in obrodijo. Ne želimo vabiti drugih, da katerega dejavnost je Mojca DOBNIKAR (Mla- vstopijo v hišo naše modrosti, temveč da najdejo dina, št. 12/1985) opredelila: svojo lastno. Ker želimo pospeševati globok in - Kot družabni prostor, dan na razpolago samo celovit pogled na mišljenje, življenje in svet, smo ženskam, bo omogočal združevanje po spolu ozi- odprti do novega in drugačnega." roma onemogočal klasično spolno mešano zdru- Oblika delovanja pa ostaja v sedanjih pogojih ževanje in s tem nanašanje na moškega kot sub- predvsem spoznavanje in predajanje izkustva in jekt in katalizator komunikacije. Običajna disko- modrosti, do katerih se je dokopalo človeštvo v teka (s plesom) bo samo ena od dejavnosti; po- tisočletjih iskanja svojega bistva, pa smisla živ- lovica časa bo namenjena kreativnejšim oblikam ljenja in smrti, ob odpiranju novim tokovom, tako družabnosti - tudi na način, da se bo katerakoli da se črpa navdih in izkušnje pri sodobnih obiskovalka glede na osebni interes lahko ka- duhovnih skupinah. Duhovnost namerava skupi- darkoli vključila v organizacijo katerekoli dejav- na razvijati in širiti z razgovori, predavanji, nosti zunaj kluba (tudi nujnih manualnih opravil: seminarji, s spoznavanjem in sodelovanjem s po- prodaje kart, garderobe, prodaje pijač, ...). dobnimi in sorodnimi skupinami in gibanji doma - Predvajalo se bo čimveč ženske glasbe (žen- in na tujem, raziskovanjem različnih problemov v skih avtoric in izvajalk), tovrstna produkcija je v zvezi z duhovnostjo, z delavnicami, s taborom evropskem prostoru že precej uveljavljena in ob- kot poletno šolo duhovnosti, s pospeševanjem sežna, pri nas pa le malo znana. duhovne prakse, z odpiranjem duhovnih tem v - Seznanjanje z žensko filmsko in video pro- javnih občilih, oblikovanjem lastnega glasila ipd. dukcijo. - Možne so občasne predstave ženskih teatrov, II. koncerti ženskih bendov. ŠTUDENTSKI KULTURNO UMETNIŠKI - Manjše likovne razstave, ki se lahko postavijo CENTER za en večer. 1. Lilith - Diskusije o različnih "ženskih" temah. 2. Magnus Klub Lilith naj bi hkrati predstavljal odgovor klubu Magnus. Na ustanovnem sestanku je Dijana 1. Ženska sekcija Lilith SIVEC predavala na temo Feminizem Frančiške BUTTOLO na Slovenskem. Klub je odprt iz- Skupina za ženska vprašanja naj bi bila usta- ključno za ženske, članice se sestajajo vsako novljena decembra 1984. Izšla je iz okvira Sek- sredo v prostorih zgradbe na Kersnikovi 4 v

72 VIRI 17, 2002 Ljubljani. Predsednica Kluba Lilith je Vlasta Savi 17. januarja 1986 je bila, da postanejo ome- JALUŠIČ, zaposlena na RK ZSMS. njene analize in predlogi za nadaljnje rešitve jav- V prvem letu delovanja je bil nosilni projekt ni in da se predlogi za obvezno vojaško uspo- sekcije klub z naslednjimi diskusijskimi večeri: sabljanje za ženske umaknejo. Predsedstvo RK ženska seksualnost, ženski mirovni kamp, Green- ZSMS je na seji 11. 2. 1985 zahtevalo umik ham Common (V. Britanija), večer v okviru oznake "strogo zaupno" z omenjenih materialov Magnus festivala '85, feminizem na Slovenskem in nasprotovalo kakršnikoli obliki dodatnega ob- med obema vojnama, podoba ženske v reklami, veznega usposabljanja za ženske, ker je že ob- splav, ženska delovna sila v tretjem svetu in stoječih dovolj. Izhajajoč iz tega stališča je žensko nevidno delo, mednarodno žensko mirov- delegatka ZSMS družbenopolitičnem zboru no gibanje, predavanje ob knjigi Ženske in dis- Skupščine SR Slovenije dala pobudo za umik kriminacija, poročilo z ženevske konference Med- tajnosti z gradiva za nadaljnje urejanje vojaškega narodne lezbijške informacijske agencije, predlog usposabljanja žensk in predlagala, da delegati SR o vojaškem usposabljanju za ženske, AFŽ - Slovenije to vprašanje postavijo že na prvi seji nastanek, razvoj in ukinitev, nemško sodobno Zveznega zbora Skupščine SFRJ. Omenjena po- žensko gibanje. Večeri so namenjeni ženski buda je bila podana na 55. seji družbeno- javnosti, med njimi prevladujejo študentke, političnega zbora Skupščine SRS 12. 2. 1986. Na vendar redno prihajajo tudi druge ženske, odvis- dveh naslednjih zasedanjih Skupščine, 11. in 26. no od zanimanja za določeno temo. 3. 1986, odgovora na pobudo ni bilo. "Alternativni prostor, ki ga je odprl Klub Lilith, Ker nobena dotedanja pobuda oziroma zahteva ni je v enoletnem delovanju jasno pokazal, kako uspela vzbuditi pozitivnega odziva, so udeleženci zelo veliko je zanimanje zanj, pa čeprav bi ga okrogle mize "o problemu uvedbe obveznega vo- lahko kdo zlobno pripisal zgolj temu, da se v jaškega usposabljanja za ženske" zahtevali: Lilithu govori o rečeh, o katerih se sicer ne - pa - takojšen umik oznak vojaška tajnost, uradna ne zato, ker bi šlo za prepovedane ali za tajnost, zaupno z materialov "Angažovanje žena nezaželene teme (čeprav gre v nekaterih primerih u ONO i DSZ"; gotovo tudi za takšne), ampak preprosto zato, ker - javen odgovor na javno zastavljeno vprašanje so te teme odrinjene ob stran. v sredstvih javnega obveščanja vsaj do Dneva ... mladosti, 25. maja 1986; Za feminizem nam gre, ki se je končno pojavil - najširšo demokratično javno razpravo o nave- tudi na Slovenskem (spet - kajti imeli smo ga že denih predlogih, v katerih bodo sodelovali vsi vsaj v 20-ih letih, pa tudi prej), vendar se za zdaj prizadeti, in upoštevanje stališč, ki se bodo uveljavlja predvsem kot idejo in s sekcijo Lilith izoblikovala v takšni razpravi. kot praktično delovanje skupine žensk, nikakor Obenem nasprotujejo: pa še ne kot ozračje, kot način življenja, kot - zlorabi instituta vojaške tajnosti, ki se je razširjena oblika zavesti. Je, skratka, tuja ideja zgodila v zvezi z navedenimi predlogi, saj le-ti ..." ne zajemajo ozkih vojaških zadev, temveč Prav tako je klub prostor, kjer je "mogoče prizadevajo najširše dele prebivalstva; sprožiti tudi politično pobudo za reševanje vpra- - kakršnikoli dodatni obliki obveznega usposab- šanj, če za to obstaja interes (primer predloga za ljanja za ženske, tudi najkrajši in najmanj eko- vojaško usposabljanje žensk)." nomsko obremenjujoči; Širšo aktivnost članic Kluba Lilith in Delovne - nadaljnjemu razširjanju teh obveznosti na ka- skupine za mirovna gibanja pri RK ZSMS pa so terikoli del civilnega prebivalstva; spodbudili materiali "Angažovanje žena u ONO i - kakršnemukoli dodatnemu usposabljanju v DSZ". Udeleženci okrogle mize "O problemu okviru predmeta obramba in zaščita v srednjih uvedbe obveznega vojaškega usposabljanja za šolah; ženske", ki sta jo organizirala Klub Lilith in - kakršnikoli širitvi tega predmeta oziroma do- Delovna skupina za mirovna gibanja, so izrazili v dajanju obveznosti v njegovih okvirih. odprtem pismu (Dnevnik, 7. 5. 1986) nestrinjanje Poleg tega predlagajo, da se pripravi javna z dosedanjimi postopki in metodami, ki so bili razprava o predlogu Univerzitetne konference uporabljeni pri pripravi predloga za uvedbo ob- ZSMS Ljubljana za ukinitev predmeta SLO in veznega vojaškega usposabljanja žensk. DS na višjih in visokih šolah. Predlagajo pa tudi, Zahteva udeležencev okrogle mize v Zagorju ob da se intenzivira razprava o predlogih za prizna-

73 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) vanje ugovora vesti in možnosti alternativnih ob- transfuzijah), ne pa informacije o preventivnem lik služenju vojaškega roka. ravnanju med najbolj ogroženimi. 2. Sekcija za socializacijo homoseksualnosti - In še najmanj je potrebno dokazovati, da je pri- Magnus spevek homoseksualne manjšine h skupni kulturi dragocen in neločljiv od pojma kulture, pa je zato Podrobnih podatkov o aktivnosti, ciljih, akcijah diskriminacija v kakršnemkoli pogledu huda kri- in članih Sekcije za socializacijo homoseksu- vica. alnosti - Magnus, ki je bila ustanovljena v okviru Zaradi tega zahtevamo: ŠKUC - Foruma leta 1984, ni na razpolago. Sek- - da se v republikah in pokrajinah, kjer je ho- cija si prizadeva začrtati novo razmejitveno črto moseksualnost še prepovedana in kazniva, to med patološkim in normalnim, v socialno pato- sramotno nasilje nad manjšino takoj preneha logijo pa naj bi razvrstila razmere, ki mistificirajo in tudi v tem pogledu prizna listino o člo- "nek povsem vsakdanji pojav ...". Sekcija izhaja vekovih pravicah; iz paradigme, "da je homoseksualnost v polovici - da se v slovenski ustavi prepovedi diskrimi- Jugoslavije še zmeraj prepovedana. Zakonoda- nacije po spolu, veroizpovedi in narodnostni jalec je prepustil to vprašanje republikam in pripadnosti doda tudi prepoved diskriminacije avtonomnima pokrajinama, da ga rešujejo v po spolni orientaciji; skladu s svojimi etničnimi normami. Potem ta- - da se v ustrezne učne programe osnovnih in kem bi, če bi bilo to po etničnih normah, lahko srednjih šol vključi informacija o homosek- dopustili tudi krvno maščevanje ali tudi lju- sualnosti ne kot o patološki obliki, marveč kot dožerstvo." o obliki seksualnosti, ki je po svojem so- Eden od temeljnih razlogov ustanovitve sekcije je cialnem statusu enakopravna heteroseksual- bilo oblikovanje interesov. "Ti interesi nikakor nosti - kot informacija za tiste, ki je nikoli ne niso očitni: če so v nekem smislu zvedljivi na bodo prakticirali, in orientacija za tiste, ki jo spolni interes, so kvečjemu zato, ker so družabni že ali jo bodo; interesi nasploh zvedljivi nanje; takoj pa je jasno; - da vlada SFRJ vloži protest pri vladah tistih da s tako analizo ne pridemo do nobene razlike držav, ki homoseksualno manjšino v nasprotju (ali do 'specifike' homoseksualnih" interesov). z listino o človekovih pravicah grobo zatirajo Razliko bo tedaj treba postaviti na kulturnem in ljudi na tej podlagi tudi fizično likvidirajo področju, zlasti v procesu vzgoje in izobraževa- (Romunija, ZSSR)." nja (kjer se ta razlika preprosto zamolčuje in je ideološki učinek na obe strani enak: bojazen in III. (samo)kaznovalnost). Očitno pa je, da se tukaj SLOVENSKO SOCIOLOŠKO DRUŠTVO srečamo z interesom, ki je skupen interes demokraciji naklonjenih gibanj, namreč z interesom po 1. Sekcija za socialna gibanja legalnem izražanju pripadnosti manjšini. ... Sekcija za socialna gibanja28 je bila formalno Kajti pri tem ne gre preprosto za pojav, ki bi ga ustanovljena 12. 1. 1984 pri Slovenskem socio- pojem homoseksualnosti že takoj razložil, marveč loškem društvu. Sekcija pomeni legalizacijo deza razlago tega pojma, ki se mora otresti kliničnega lovanja skupine družboslovcev, ki se je spomladi predznaka in se uveljaviti kot motiv za družbeno 1983 začela zbirati na Rožniku (Pavle GANTAR, gibanje. Ne zato, da bi 'prišlo na oblast', ampak Miha KOVAČ, Tomaž MASTNAK, Darinka zato, da bi skupaj z drugimi manjšinami (in VREČKO in Janko ZLODRE).29 Prvič se je sku- 'večino') našlo ključ za človeka vredno sožitje. pina članov, večina so člani zveze komunistov in Ni nam treba dokazovati, da smo socializirani že zaposleni na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljub- s tem in šele s tem, ko se organiziramo, da bi ljani, Marksističnem centru, CK ZKS in Radiu izrekali svoje interese - da bi se sploh soočili s tem vprašanjem. Organiziranost je potrebna zlasti 28* Določene ugotovitve kažejo, da je bil iniciator usta- ob protislovnih in nedorečenih informacijah, ki novitve Sekcije za socialna gibanja Lazslo SEKELJ, jih dobimo o samem pojmu homoseksualnost, ob sicer aktiven v okviru podobnih sekcij v Beogradu in slabi poučenosti o dejanski naravi tega pojava in Zagrebu, ki je tudi predaval na ustanovnem sestanku Sekcije. Koordinator teh sekcij naj bi bil Nebojša v zadnjem času ob ukrepih zaradi aidsa: v os- POPOV. predju je bila diagnostika (zaradi zaščite pri 29* Navedba Darinke VREČKO.

74 VIRI 17, 2002 Študent, sestala v stanovanju Pavleta GAN- Poleg predavanj o mirovnem gibanju (Bojan TARJA 8. 9. 1983 in se dogovorila o začetku GROBOVŠEK, Anton BEBLER), Nikaragvi, kontinuiranega dela po "Dnevih Ante Fiamenga" (Bojan GROBOVŠEK), opozicijskih gibanjih v v Komiži na Visu (julij 1983). državah realnega socializma (Tomaž MAST- V skupini, ki se je s ciljem samoizobraževanja in NAK, Miha KOVAČ), "boju za mesto" v ita- enotnejšega javnega političnega nastopanja pra- lijanskih razmerah (Janko ZLODRE), pogledih viloma sestajala vsakih 14 dni v Gantarjevem na razvoj raziskovalne dejavnosti v Sloveniji oziroma Adamovem stanovanju ali gostišču Rio, (Ciril BAŠKOVIČ), o "beograjskem procesu" se je kmalu utrdilo prepričanje, da spremembe, ki (Tomaž MASTNAK), alternativnih oblikah zapo- si jih želijo, ni možno izpeljati z nastopanjem v slovanja (Ivan SVETLIK, Veljko RUS), o doga- opoziciji do politike zveze komunistov, temveč janjih na Poljskem (Dana MESNER, Stane AN- se je potrebno na nek način prilagoditi razmeram DOLŠEK), subkulturnih in komunitarnih giba- politične prakse,"torej je prava perspektiva le njih v Evropi (Davor JARBOL), okrogle mize znotraj zveze komunistov". "Socialistična demokracija in represija" idr., so Delo skupine družboslovcev, ki so se po usta- posamezni člani sodelovali kot organizatorji, novitvi Sekcije za socialna gibanja še vedno razpravljalci ali udeleženci podobnih aktivnosti, redno sestajali tudi v privatnih stanovanjih, se je ki so jih organizirali: delovne skupine za mirov- jeseni 1984 skoraj v celoti preneslo v okvir same na, ekološka in duhovna gibanja, Inštitut za so- sekcije. Kljub nasprotovanju Darke PODME- ciologijo, Slovensko filozofsko društvo, Sloven- NIK, da to pomeni propad njihovega študijskega sko sociološko društvo, posamezne fakultete, RK dela ter da je razlog za takšno odločitev strah ZSMS, MC CK ZKS idr., posamezni člani sek- članov skupine zaradi sojenja v Beogradu, je cije pa so bili tudi podpisniki peticij za odpravo prevladalo stališče, da mora biti delo skupine smrtne kazni ter 133. člena KZ SFRJ, spre- dostopno najširšemu krogu ljudi ter javno, kar membo 154. člena Ustave SFRJ, odprtega voščila omogoča prav delo Sekcije za socialna gibanja enemu zaprtemu in šestim osumljenim kontra- (GANTAR), vključiti pa je potrebno tudi čim revolucionarjem, ... večje število strokovnjakov (MASTNAK). Člani Posamezni člani skupine (ADAM, GANTAR, neformalne skupine (GANTAR, MASTNAK, MASTNAK) vzdržujejo pogoste stike s hrvaš- TENZE, VREČKO, KOVAČ idr.) so se v celoti kimi in beograjskimi anarholiberali, ki so se še vključili v delo Sekcije za socialna gibanja, ka- posebno okrepili v času sojenja šesterici v Beo- tere vodstvo je septembra 1984 od ADAMA pre- gradu ter po uvedbi sodnega postopka proti vzel GANTAR. ŠEŠLJU, čeprav ob izvajanjih posameznih sku- Sekcija si je zastavila za cilj organiziranje stro- pnih akcij posamezniki poudarjajo nujnost kovnih predavanj, seminarjev, okroglih miz, pri- neodvisnosti slovenskih tako od zagrebških kot pravo strokovnih materialov in publicistično de- od beograjskih družboslovcev, ker pogosto niso javnost, svoje delo pa je ob koncu leta 1984 raz- seznanjeni z ozadji posameznih dogajanj. širila tudi z ustanovitvijo študentske sociološke Člani skupine (Gregor TOMC, Franko ADAM, sekcije in skupine (sekcije) za ženska vprašanja. Tomaž MASTNAK) sodelujejo poleg Veljka Aktivnost sekcije za socialna gibanja poteka pre- RUSA, Vladimirja ARZENŠKA, Slavka GAB- ko predavanj, seminarjev, okroglih miz, sim- RA, Tončija KUZMANIČA, Matjaža MAČKA, pozijev ipd., posamezni člani pa imajo preko Andreja RUSA, Iva URBANČIČA in Slavoja osebnih prijateljskih zvez vpliv na uredniško ŽIŽKA tudi pri realizaciji projekta Enciklopedija politiko Mladine, Tribune, Problemov, Časopisa sodobnega socializma, katerega nosilec je Center za kritiko znanosti, Radia Študent, Študentskega CK ZKJ za družbena raziskovanja. Ugotovljeni kulturno umetniškega centra (ŠKUC) in Knjiž- pa so bili tudi stiki članov Sekcije za socialna nice revolucionarne teorije (KRT), kjer pogosto gibanja z Miklošem SZABOM, Hermanom tudi objavljajo svoje članke, poleg tega pa izko- DVORŽAKOM in Raymundom LÖVOM. riščajo delo s študenti za širjenje svojih idej in kroga članov sekcije (GANTAR, PODMENIK). a) Namen in cilji delovanja Delo Sekcije za socialna gibanja je tesno povezano z delom delovnih skupin za mirovna, Nekateri udeleženci vsakoletnega srečanja druž- ekološka in duhovna gibanja ter "neformalno boslovcev "Dnevi Ante Fiamenga" julija 1983 iz skupino novinarjev". Slovenije so navezali tesnejše medsebojne stike z

75 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) namenom nadaljnjega samoizobraževanja ter Medtem ko se je neformalna skupina sestajala enotnejšega javnega političnega nastopanja. Sku- brez predhodnih pisnih obvestil na stanovanjih pino je združilo enotno stališče v zvezi s pred- članov, sama zbirala denar za fotokopiranje in laganima peticijama proti obsodbi muslimanskih pretipkavanje gradiv, gradiva je hranil MAST- nacionalistov oziroma fundamentalistov v Sara- NAK na delovnem mestu v MC CK ZKS, ter se jevu30 oziroma v zvezi ustavitve preiskovalnega omejevala na obravnavo del posameznih avtor- postopka zoper Vanjo BRIŠČEK in Hermeja jev, je ustanovitev Sekcije za socialna gibanja v GOBCA.31 Srečanja v stanovanju ADAMA ozi- okviru Slovenskega sociološkega društva, poleg roma GANTARJA naj bi pomenila obliko ideo- delne rešitve finančno-tehničnih problemov, po- loškega samoizobraževanja ter alternativo urad- menila tudi legalizacijo in formalno razširitev nim: družbenim in družboslovnim programom, delovanja. bila bi naj tudi postopno teoretsko izpopol- Predlog vsebinskega programa, odprt za more- njevanje članov skupine za kritično, pronicljivo bitne predloge, je vseboval naslednje teme: teoretsko analizo naše sedanjosti oziroma našega - pregled zgodovine, teorij in metodoloških pri- družbenopolitičnega sistema ter iskanje rešitev za stopov k proučevanju socialnih gibanj; argumentirano dokazovanje nepravilnosti v na- - analiza vpliva socialnih gibanj na družbene šem sistemu. Samoizobraževanje naj bi bilo spremembe in analiza razmerij med procesom usmerjeno predvsem v teoretsko in ideološko institucionalizacije in socialnimi gibanji; proučevanje zahodnih in vzhodnih družbenopo- - socialna gibanja v tretjem svetu; litičnih sistemov s pomočjo proučevanja lite- - nova socialna gibanja na Zahodu (ekologisti, rature raznih avtorjev "iz neuradnega zornega koopgibanje, ženska gibanja, mirovna gibanja, kota". Posebno pozornost naj bi pri tem namenili desna populistična gibanja); proučevanju delovanja tujih alternativnih in opo- - socialna gibanja na Vzhodu, s poudarkom na nentskih gibanj ter ugotavljanju njihovih uspe- gibanjih na Poljskem; hov, neuspehov in napak. Na podlagi skupno - terorizem v zahodni Evropi; izoblikovanih stališč naj bi posamezniki delovali - analiza (ne)možnosti socialnih gibanj v Jugo- v posameznih inštitucijah, kjer so zaposleni, slaviji in analiza obstoječih latentnih oblik oziroma na ostalih področjih (društva, revije, gibanja pri nas. predavanja, ...), kjer delujejo. Da bi zagotovila strokovni napredek pri prouče- V težnji, da bi svoje delo legalizirali, razširili in vanju socialnih gibanj in hkrati zadostno stopnjo predstavili širšemu krogu zainteresiranih ter informiranosti zainteresiranega občinstva, si je pritegnili k svojemu delu čim več strokovnjakov sekcija zadala nalogo delovati "navznoter" in in na pobudo Laszla SEKELJA, da takšni skupini "navzven". Člani sekcije naj bi delovali v štu- že delujeta v Zagrebu in Beogradu, so člani do- dijskih skupinah ali sodelovali pri raziskovalnih tedanje neformalne skupine v okviru Sloven- nalogah, približno enkrat mesečno pa naj bi bila skega sociološkega društva, ki naj bi tudi delo- predavanja "odprtega tipa" in enkrat letno se- vanje sekcije financiralo, ustanovili Sekcijo za minarji. Ob tem naj bi člani sekcije zbirali ozi- socialna gibanja. Sekcija naj bi predstavljala roma dopolnjevali bibliografijo s tega področja, okvir za strokovno polemiko in izmenjavo mnenj, skrbeli za publiciranje prispevkov, vzdrževali omogočala naj bi stike s posameznimi skupinami, stike in skrbeli za pretok informacij med posa- ki se ukvarjajo s podobno problematiko v drugih mezniki in skupinami, ki se v drugih mestih jugoslovanskih republikah in skrbela za javno ukvarjajo s podobno problematiko. predstavitev (v govorni, publikacijski obliki, ...) Ob pregledu enoletnega delovanja v novembru aktualnih tem s področja socialnih gibanj. 1984 so najaktivnejši člani ugotovili, da dotedanja usmeritev sekcije k vključevanju liberal- b) Organizacija in program delovanja nejših posameznikov znotraj vodstva zveze komunistov v delo sekcije očitno nima nobene

perspektive, prav tako pa ne bi bilo sprejemljivo 30* Peticije so od slovenskih udeležencev "Dnevov Ante tudi tesnejše navezovanje na beograjsko struk- Fiamenga" podpisali Silva MEŽNARIČ, Vinko ZA- turo, "saj gre v zvezi s sojenjem za globlje splet- LAR, Slavica ŠTUPAR. ke in intrige čaršije" (MASTNAK). Beograjča- 31* Peticijo so od slovenskih udeležencev "Dnevov Ante Fiamenga" podpisali Franko ADAM, Gregor TOMC, nom naj bi sicer dajali "moralno podporo", ven- Seta KNOP. dar je pri tem treba ohraniti samostojnost delo-

76 VIRI 17, 2002 vanja. Kot osrednji problem delovanja so označili stanovanjih, kjer naj bi obravnavali teme, ki bi jih pasivnost tako študentske kot delavske mladine. posamezniki sami izbrali in nato predstavili Ob razmišljanjih o nadaljnjem programu drugim, nadaljnja sestajanja članov Sekcije za delovanja sekcije so sprejeli Mastnakovo obraz- socialna gibanja v stanovanjih njenih članov niso ložitev, "da bi nacionalno vprašanje lahko zani- bila ugotovljena. malo širši krog, vendar bi se ob tem gotovo pojavile tudi ekstremne nacionalistične težnje, ki c) Aktivnost Sekcije za socialna gibanja jih ne bi mogli kanalizirati v pravo smer". Sprejet je bil Mastnakov in Gantarjev predlog, da morajo Skupina, ki je ''ilegalno" delovala do ustanovitve začeti z obravnavo socialnih tem, s tem pa bi Sekcije za socialna gibanja, je na sestankih po- pritegnili tudi študentsko in delavsko mladino. sebno pozornost namenjala problemom socializ- S sprejetim programom marca 1985, ki ga je ma. Srečanja so potekala v obliki predavanj, ki so GANTAR oblikoval v sodelovanju s študentsko jih pripravili posamezni člani o določenih temah sociološko sekcijo, je prevladala Gantarjeva tež- (npr. o birokraciji) ali o delu posameznega nja, da se opusti obliko dosedanjega dela sekcije, avtorja, spremljala pa so jih razmišljanja o aktivnost pa naj se usmeri predvsem v delo z podobnih problemih pri nas. Ob koncu predavanj mladimi, kar je izzvalo spor med GANTARJEM oziroma srečanj naj bi posamezniki poenotili in MASTNAKOM. GANTAR je predlagal na- stališča do posameznih problemov in v skladu s slednji program: temi stališči nato delovali v delovnih okoljih. - prispevki k teoriji socialnih gibanj (13. in 20. Med drugim so obravnavali teksta STOJA- 3. 1985) NOVIČA (tekst napisan maja 1982 o teoretični nosilci teme: Marjan KOKOT, Andrej RUS, kritiki in tekst, napisan maja 1983, o političnem Pavle GANTAR, Tomaž MASTNAK; programu), knjigo dveh madžarskih avtorjev - nekaj vprašanj o razredni strukturi sociali- "intelektualci in oblast v realnem socializmu", stičnih družb (27. 3. 1985) SHULTZERJA (Reprodukcija teoretičnih stališč nosilec teme: Ivan BERNIK; oziroma primer oblikovanja produkcijskih agen- - nova socialna gibanja v socializmu (3. 4. tov v socializmu, npr. v Sovjetski zvezi), HE- 1985) GEDIŠA (Vloga birokracije v socializmu), SA- nosilca teme: Tomaž MASTNAK, Miha KO- RELA (O nastanku socializma v DDR), ADA- VAČ; MA (Raziskava o kontraverzah v jugoslovanski - boj za mesto (10. 4. 1985) sociologiji v zvezi s proučevanjem distribucije nosilec teme: Janko ZLODRE; moči v delovnih organizacijah), BAHRA (Alter- - urbana socialno gibanja (17. 4. 1985) nativa - kritika realnega socializma), KEANA nosilca teme: Drago KOS in Pavle GANTAR; (Socialistična in civilna družba) idr. Iz razgo- - squattri (24. 4. 1985) vorov o podanih temah (največkrat v obliki pre- nosilki teme: Srna MANDIČ in Bojana KLE- davanj), ki so se neposredno, pogosto pa tudi le MENČIČ; posredno nanašali na obravnavane teme, izhaja - ženska gibanja (8. 5. 1985) značilna kritičnost članov skupine do razmer v nosilca teme: Mojca DOBNIKAR in sekcija za SFRJ, čeprav poudarjajo, da naj bi bil naš sistem ženska gibanja; glede na politični in ideološki vidik boljši od dru- - študentska gibanja (15. 5. 1985) gih vzhodnoevropskih sistemov, vendar pa ne za- nosilca teme: Darko ŠTRAJN in Pavle ZGAGA; gotavlja demokracije "v pravem pomenu besede", - antinuklearna gibanja (22. 5. 1985) ker so posamezne družbenopolitične organizacije nosilca teme: Hubert POŽARNIK in Leon ŠE- le transmisija partije, zato je politično aktiven ŠERKO; lahko le član partije. Samoupravljanje ne more - novejši trendi na področju dela in zaživeti, ker noben interes ni dokončno iz- zaposlovanja (29. 5. 1985) oblikovan, dokler ga partija ne prizna kot legal- nosilca teme: Ivan SVETLIK in Veljko RUS; nega. Kljub temu, da je partija dominantna sila, v - grass roots - gibanja v ZDA (5. 6. 1985) njej po oceni posameznikov obstajajo posamezne nosilec teme: Gregor TOMC. frakcije. Osnovni krivec za takšno stanje naj bi Kljub spravi med MASTNAKOM in GAN- bila gerontokracija, kritiko pa so v razgovoru TARJEM in dogovoru, da bodo poleg izvajanja med drugim usmerili tudi na sistem usmerjenega zastavljenega programa nadaljevali s srečanji v izobraževanja, uvedbo depozita in prevelik delež

77 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) finančnega proračuna, namenjen JLA. ureditev, da bi hitre spremembe, predvsem na Po ustanovitvi Sekcije za socialna gibanja se je področju pravic in svoboščin, ogrozile kohe- dejavnost njenih najaktivnejših članov preusme- rentnost Kazenskega zakona, ter da naj bi sla- rila v organiziranje predavanj, okroglih miz in bosti, ki izhajajo iz sedanjega Kazenskega zako- simpozijev, zaznati pa je bilo tudi večjo publi- na, odpravljali s sodno prakso, je po njegovem cistično dejavnost v Mladini in Krtu, redno pa se mnenju nevzdržno ter ga zavrača z naslednjimi udeležujejo predavanj, okroglih miz in drugih razlogi: aktivnosti, ki jih organizirajo druge skupine in - če je ugotovljeno, da so nekateri členi (npr. organizacije. 133.) anahronistična ovira za razmah javnega Kot predavatelje so praviloma vabili znane slo- življenja, obenem pa so oblikovani tako, da venske znanstvene in javne delavce, katere so s onemogočajo veliko stopnjo "svobode" pri tem skušali pritegniti tudi v delo sekcije (Bojan ravnanju organov ("odvisno od okoliščin"), bi GROBOVŠEK, Anton BEBLER, Janko ZLOD- bila njihova hitra sprememba ali celo ukinitev RE, Ciril BAŠKOVIČ, Ivan SVETLIK). Vsebina nujna in zaželjena; predavanj je bila praviloma vezana na njihovo - zahteva, da naj sodstvo popravlja "slabosti", ki delo, kot predavatelja sta sodelovala tudi Laszlo izhajajo iz KZ, je za jugoslovanski pravni SEKELJ in Nebojša POPOV, medtem ko so na sistem težko sprejemljiva, če seveda menimo, simpoziju "Židovsko vprašanje" in antisemizem'' da mora na ozemlju Jugoslavije obstajati eno- (16. in 17. 11. 1984) poleg SEKELJA predavali ten pravni sistem in kolikor toliko enotno sod- še Mikloš SZABO, Robert SCHINDEL, Christof stvo. Tako lahko pride (in že prihaja) do raz- ŠUBIK in Raymond LÖV, Peter WIESER pa je ličnega razvoja sodstva v posameznih predelih sodeloval kot prevajalec. Jugoslavije, saj je znano, da sodišča v Slove- Posebno pozornost so člani Sekcije za socialna niji, tudi kadar do obtožbe pride, z veliko gibanja namenili spremembi 154. člena Ustave večjo "previdnostjo" uporabljajo sporne člene SFRJ, ukinitvi smrtne kazni in 133. člena KZ KZ kot npr. v nekaterih drugih republikah in SFRJ, kot tudi sojenju skupini anarholiberalov v pokrajinah. Še huje pa bi seveda bilo, če bi se Beogradu in ŠEŠLJU, v zadnjem času pa osred- sodstvu ostreje "ukrepajočih" regij morala njo pozornost namenjajo zamisli socialistične prilagoditi tudi bolj tolerantna sodstva. civilne družbe. Med aktivnejšimi člani Sekcije za "Stališča Zveznega pravnega sveta glede pred- socialna gibanja, ki so podpisali32 peticijo za loga sprememb KZ, ki se nanašajo na človekove spremembo 154. člena Ustave SFRJ, so bili Fran- pravice in svoboščine, seveda pomenijo (začasen) ko ADAM, Rastko MOČNIK in Gregor TOMC. 'poraz', ne samo za tiste, ki se zavzemajo za Ukinitvi 133. člena KZ33 pa je med drugim34 ukinitev člena 133., marveč tudi za tiste (med posvetil pozornost tudi Pavle GANTAR v članku njimi so ugledni pravniki in družbenopolitični "Mirno in postopoma" (Mladina, št. 39/1985), v delavci), ki zagovarjajo zgolj ublažitve, sodeč, da katerem je reagiral na Tanjugovo novico (Delo, sodišča ne morejo braniti ideologij. Za nas, ki 13. 11. 1985), da je zvezni pravni svet negativno menimo, da je demokratizacija bistven pogoj za ocenil predlaganih 40 sprememb in dopolnitev razvoj jugoslovanske družbe, pa se postavlja kazenskega zakona SFRJ in jo ocenil kot skopo vprašanje, kako začeti znova s tovrstnimi po- in dvoumno. Stališče Zveznega sveta za pravno budami, da se te ne bi prehitro zgubile v slabo kontrolirani birokratski mašineriji." 32* Peticijo so podpisali tudi Alenka PUHAR, Bojana LES- Na drugem mestu (Mladina, št. 30/1985) pa KOVAR, Mišo JEZERNIK, Ivo URBANČIČ, Silva GANTAR pravi: "Moja teza je naslednja: V MEŽNARIČ, Braco ROTAR, Matevž KRIVIC, Dragoš JURIŠIČ, Aci BERTONCELJ, Meta HOČEVAR, He- nezavidljivi gospodarski situaciji, v krizi smo se lena FERENČAK, Brane IVANC, Dane ZAJC, Iztok znašli tudi zaradi člena 133. Zaradi člena, ki SAKSIDA-JAKAC, Janez ŠUŠTERŠIČ, Jure APIH, ustvarja takšno 'družbeno klimo', v kateri se Meta DROBNIKAR, Božidar SLAPŠAK, Peter LO- izražanje stališč in pobud spremeni v 'hudobne VŠIN, Jaša ZLOBEC, Spomenka HRIBAR, Rajko ŠUŠTRŠIČ, Nastja SAJOVIC. namene' in postane stvar kazenskega pregona. 33* Oktobra 1980 so peticijo za spremembo 133. člena KZ Zato ga je treba odpraviti." SFRJ v Sloveniji podpisali: Vlado ARZENŠEK, Spo- V akciji, ki se je začela s pobudo "peterice"35 o menka HRIBAR, Mišo JEZERNIK, Taras KERMAU- NER in Silva MEŽNARIČ. 34* Ukinitvi 133. člena KZ SFRJ je bila namenjena tudi pri- 35* Pobudniki in prvi podpisniki so bili Jure DETELA, loga Mladine (29. 11. 1985) "Mišljenje kot postopek". Alenka PUHAR, Božidar SLAPŠAK, Marko URŠIČ in

78 VIRI 17, 2002 odpravi smrtne kazni, katero je podpisalo 148 Marksizem in socialna gibanja (5. in 6. novembra oseb, je bilo po objavljenem dodatku h pobudi, v 1985 v Ljubljani), po katerem se je razvila po- katerem pobudniki pozivajo vse bralce Mladine, lemika med Gregorjem TOMCEM in Tomažem ki soglašajo s pobudo, da pošljejo svoj podpis na MASTNAKOM, ki je tudi najjasneje opredelil uredništvo Mladine, zbranih na območju Slo- koncept socialistične družbe v članku Socia- venije nad 500 podpisov, med drugimi so pobudo listična civilna družba, demokratska opozicija podpisali vsi najaktivnejši člani Sekcije za so- (Tribuna, št. 12/1986). "Govoriti o socialistični cialna gibanja (ADAM, GANTAR, MOČNIK, civilni družbi ali o civilni družbi v socializmu, PODMENIK, TENZE, TOMC, VREČKO). pomeni govoriti o demokratični opoziciji v so- Aretacijo 28 oseb v Beogradu so člani Sekcije za cialističnih deželah". Pojmovni obrat, ki kon- socialna gibanja ocenili negativno. O dogajanjih stituira demokratično opozicijo v realnem so- so bili obveščeni predvsem preko posameznikov, cializmu, kot jo poznamo v zadnjih 10 letih, se ki so imeli stike z Beogradom (npr. Vanja BRIŠ- MASTNAKU kaže v tem, da demokratska opo- ČEK z D. OLUJIĆEM in V. MIJANOVIĆEM, zicija zavrne idejo (Marxa - op. p.), da je možno novinarji Radia Študent z Gordanom JOVANO- razliko med družbo in državo ukiniti. Opozicija VIĆEM, Vojislavom STANOJEVIĆEM in Bra- se znajde v situaciji, ko se začne zavedati, da je nislavo KATIĆ, Božidar SLAPŠAK s svojo so- treba neke svobodne prostore družbenega živ- progo Svetlano KOJIĆ-SLAPŠAK, Liljo MIJA- ljenja, kar je eno od pojmovnih določil civilne NOVIĆ, Franeta ADAMA in Jadrana STRLETA družbe, šele ustvarjati, hkrati pa braniti tiste je obveščal Dragiša TOMIČ ipd.). V začetku elemente, ki še ali že obstajajo, in to v nasprotju s junija pa so se z Nebojša POPOVIM, ki je pri- sfero državne dejavnosti. potoval v Ljubljano, med drugim sestali tudi O civilni družbi kot osrednjem pojmu demo- Franko ADAM, Darka PODMENIK in Pavle kratične opozicije v socializmu lahko po Mast- GANTAR. Poleg kritičnih komentarjev o dogod- nakovem mnenju govorimo od leta 1976 naprej kih v Beogradu, objavljenih v Mladini, na Radiu in pomeni prelom z opozicijsko tradicijo ter Študent, so se obtoženih v Beogradu spomnili tu- premislek napak, ki jih je ta opozicija zagrešila in di na simpoziju o židovskem vprašanju v Ljub- ki so pripeljale do leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, ljani. Udeleženci simpozija so sojenim v Beo- leta 1956 na Poljskem in Madžarskem, do leta gradu ter ŠEŠLJU poslali voščilnico z naslednjo 1968 na Češkoslovaškem in Poljskem ter do leta vsebino: 1970 oziroma 1971 na Poljskem. Za ta pojmovni "Odprto voščilo enemu zaprtemu in šesterici obrat je najbolj zaslužen poljski Komite za ob- osumljenih kotrarevolucionarjev! rambo delavcev (KOR), ki se je kasneje pre- Prastaro geslo božičnega časa je: slava bogu na imenoval v Komite za družbeno samoobrambo, višavah in mir ljudem na zemlji! Bog ponavadi pomemben vir predstavlja češkoslovaška Listina poskrbi sam zase, za mir med ljudmi pa je 77, podobna razmišljanja pa se pojavljajo tudi na potrebno kaj storiti. Želje so daleč manj kot Madžarskem in v Sovjetski zvezi. Kot pojmovna dejanja, a vendar več kot ravnodušnost. Zato vam določila civilne družben MASTNAK navaja za- z mislijo na mir med ljudmi želimo čim več sreče konitost, javnost, avtonomnost delovanja, plura- v prihodnjem letu, tistim, ki so na tako imenovani lizem (idejni, politični, organizacijski, socialni svobodi, da bi tam ostali, tistemu, ki mu je bila oziroma razredni, generacijski, spolni, nacional- vzeta, da bi mu bila vrnjena. ni). Najbolj "monumentalna organizacijska oblika, ki V Ljubljani, 20., 21., 22. decembra 1984 jo je gibanje oziroma prizadevanje za civilno s Udeleženci simpozija o židovskem vprašanju" družbo v socializmu doseglo, je Solidarnost na Poljskem". Specifične konkretne organizacijske Posebno pozornost namenjajo člani Sekcije za oblike, v katerih se organizira demokratska opo- socialna gibanja v zadnjem času projektu so- zicija in v katerih se konstituira civilna družba, so cialistične civilne družbe, ki izhaja iz prispevkov delavski boji (pravica do stavke, neodvisnih avtorjev, objavljenih v Zborniku Krt-a Sociali- sindikatov), zahteve po spoštovanju in izpolnje- stična civilna družba. Projektu socialistične ci- vanju človekovih in državljanskih pravic (nasta- vilne družbe je bil namenjen tudi simpozij jajo različne oblike povezovanja med inteligenco in delavci, ki pomenijo enega od bistvenih ele- Jaša ZLOBEC. mentov, ki konstituira ne samo novo demo-

79 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) kratično opozicijo, ampak tudi civilno družbo), sestankov udeleževali tudi Jože NOVAK, Dijana boj za javno mnenje (tiskarska, založniška dejav- SIVEC, Alenka SUHADOLNIK, Miloš GREGO- nost, oblikovanje različnih informacijskih in ko- RIČ, Braco ROTAR, Vinko ZALAR, Janko munikacijskih mrež), peticije, organizacija neod- ZLODRE, Igor BAVČAR, Dana MESNER in Sta- visnega izobraževanja, mladinska kultura ozi- ne ANDOLŠEK, medtem ko so bili za razširitev roma protikultura, subkultura, kontrakultura, ka- skupine predlagani: Silva MEŽNARIC, Sonja ritativna oziroma dobrodelna dejavnost, različne PIRHAR, Bojan GROBOVŠEK, Bojana LESKO- oblike samopomoči. Na drugi strani pa se de- VAR, Matjaž MAČEK, Ervin HLADNIK in mokratska opozicija, družbena gibanja, družbeni Dejan BERČIČ. Iz razprav in diskusij kot ideologa boji in s tem jedra, ki konstituirajo civilno izhajata Tomaž MASTNAK in Franko ADAM, družbo, oblikujejo okrog posameznih problemov. katerih razmišljanja in stališča so največkrat V tem smislu lahko govorimo o mirovnem, eko- odločilno determinirala mišljenje ostalih. loškem, ženskem gibanju ter gibanju za pravice Z namenom legaliziranja in širitve dela ustanov- homoseksualcev, "duhovnem" gibanju, koopera- ljena Sekcija za socialna gibanja naj bi v svojih tivnem gibanju, "zasedbi hiš" ipd. vrstah vključevala čim širši krog strokovnjakov Pomembno za delo Sekcije za socialna gibanja je in ostalih, ki se ukvarjajo ali so zainteresirani za tudi pogosto pojavljanje njenih članov v sredstvih to problematiko. Na ustanovni sestanek sekcije javnega obveščanja (Mladina, Tribuna, Problemi, so bili povabljeni: Vlado ARZENŠEK, Gregor Časopis za kritiko znanosti, Radio Študent, ...) ter TOMC, Sonja DROBNIČ, Srna MANDIČ, Sla- Knjižnica revolucionarne teorije, v okviru katere voj ŽIŽEK, Vojko ANTONČIČ, Veljko RUS, je bilo v zadnjih letih izdano lepo število Darko ŠTRAJN, Ervin HLADNIK, Silva MEŽ- prevodov oziroma knjig, med njimi tudi veliko NARIČ, Mojca DRČAR-MURKO, Mirjana takšnih, ki se nanašajo na delo posameznih gibanj ULE, Bojan GROBOVŠEK, Ivan BERNIK, Igor v svetu in pri nas, npr.: Ciril BAŠKOVIČ - ČSSR BAVČAR, Drago KOS, Dana MESNER, Ciril 1968, zbornik Delavska opozicija, Mike BRAKE BAŠKOVIČ, Igor VIDMAR, Franc ŽIŽEK, Di- - Sociologija mladinske kulture in mladinskih jana SIVEC, Matjaž MAČEK, Janko ZLODRE, subkultur, zbornik Punk pod Slovenci, Hubert Mojca DOBNIKAR, STANOJEVIČ, JEROV- POŽARNIK - Alternative, Pavle GANTAR - ŠEK, RENERJEVA. Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje, Dana S težnjo, da bi razširili krog so vodilni člani MESNER in Stane ANDOLŠEK - Solidarnost v Sekcije za socialna gibanja kot predavatelje va- poljski krizi 1980-1982, zbornik O ženski in bili predvsem znane znanstvene delavce (Anton ženskem gibanju, zbornik Socialistična civilna BEBLER, Bojan GROBOVŠEK, Ciril BAŠKO- družba itd. VIČ, Ivan SVETLIK, Vojan RUS). V zadnjem času pa skušajo v svoje delo vključiti čim večje d) Akterji sekcije za socialna gibanja število študentov, katerih pasivnost ocenjujejo kot največji problem univerze. Vodstvo sekcije je Medtem ko naj bi se spomladi 1983 na Rožniku v septembru 1984 od Franka ADAMA prevzel sestajali Pavel GANTAR, Miha KOVAČ, Tomaž Pavle GANTAR, sicer pa v najožji krog, ki spre- MASTNAK, Darinka VREČKO in Janko ZLOD- jema bistvenejše odločitve, spada poleg GAN- RE, so jedro skupine, ki se je kasneje sestajala v TARJA še predvsem Tomaž MASTNAK. stanovanju GANTARJA oziroma ADAMA, predstavljale osebe, ki so se udeležile "Dnevov Ante e) Ostale varnostno zanimive posebnosti Fiamenga" (julij 1983) v Komiži na Visu: Franko ADAM, Pavle GANTAR, Miha KOVAČ, Tomaž Kljub stikom posameznih članov Sekcije za so- MASTNAK, Darka PODMENIK, Goran TENZE, cialna gibanja z univerzitetnimi delavci in štu- Darinka VREČKO,36 ki predstavljajo tudi stalne denti delo sekcije ni širše prisotno na ljubljanski člane te neformalne skupine. Občasno pa so se univerzi. Razen stikov posameznih članov sekcije

ter stikov, vzpostavljenih z beograjskimi 36* "Dnevov Ante Fiamenga" v Komiži so se iz Slovenije anarholiberali v času sojenja "šesterici" v Beo- udeležili tudi: Igor VIDMAR, Gregor TOMC, Zoran gradu ter ŠEŠLJU, ne beležimo širšega pove- PISTOTNIK, Jadran STRLE, Bogdan LIPOVŠEK, zovanja sekcije s podobnimi skupinami v Za- Vinko ZALAR, Silva MEŽANRIČ, Miloš GREGORIČ, Zoran THALER, Seta KNOP, Simona SUHADOLNIK grebu in Beogradu. Kot skupne akcije se po- in Vanja BRIŠČEK ter nekateri študentje FSPN. javljajo predvsem podpisovanja peticij (o odpravi

80 VIRI 17, 2002 smrtne kazni, 133. člena KZ SFRJ, ...). Naj- žiranega samoupravnega socialističnega novinar- pogosteje se je tribun oziroma predavanj, orga- stva v decembru 1983. Sekcija naj bi bila usta- niziranih v Študentskem centru v Beogradu, ude- novljena v okviru Društva novinarjev Slovenije, leževal Franko ADAM (tudi ŠTRAJN in MAST- imela naj bi stik z aktualno politiko ter zago- NAK), pri katerem je zabeleženih tudi največ tavljala objektivno obveščanje javnosti o druž- zvez s hrvaškimi in srbskimi družboslovci benopolitičnih in drugih dogajanjih v naši družbi. (Laszlo SEKELJ, Nebojša POPOV, Vojislav Omenjena skupina novinarjev je na neformalnih KOŠTUNICA, Kosta ČAVOŠKI, Pavluško sestankih v gostiščih (bife Delavske enotnosti, IMŠIROVIĆ, Vladimir MIJANOVIĆ, Slobodan največkrat gostišče Mrak) namenila osrednjo po- DRAKULIĆ, Lino VELJAK, Svetozar LIVADA, zornost dogajanjem ob zamenjavi Bogdana NO- Davor JARBOL, Ivan JANKOVIĆ, OLUJIĆ, VAKA, delovanju posameznih urednikov (Jak ŠIČAREV), decembra 1983 se je ADAM KOPRIVC, Boris DOLIČAR), sodnim obravna- udeležil simpozija o kooperativah na Poljskem, vam proti novinarjem (Vanji BRIŠČEK, Hermiju konec leta 1984 pa je odšel na študij v Constanco GOBCU, Ranki ČIČAK), posebno pozornost pa v ZRN. je namenila pobudi za odpravo smrtne kazni, Med varnostno zanimivimi osebami izstopa na- sprejemanju novega Zakona o javnem obvešča- vezovanje stikov avstrijskega novinarja in zgo- nju ter sodnemu procesu anarholiberalom v Beo- dovinarja Raymonda LÖVA tudi s člani Sekcije gradu ter ŠEŠLJU. Stališča, sprejeta do posamez- za socialna gibanja (MASTNAKOM, GANTAR- nih problemov, so skušali posamezniki uveljaviti JEM in ADAMOM), pri katerih se je med dru- preko aktivov novinarjev, objavljanja člankov v gim v juliju 1984 zanimal tudi za Šetinca, Popita, slovenskih in jugoslovanskih sredstvih javnega Dolanca in Marinca. Posamezniki (Bogdan LI- obveščanja, podpisovanja peticij ter preko aktiv- POVŠEK) pa vzdržujejo stike tudi s predstavniki ne udeležbe na posameznih predavanjih, razpra- slovenske manjšine v Avstriji (Helga MRAČ- vah, okroglih mizah ipd. NIKAR, Mirko WAKOUNIG). Posamezni najaktivnejši člani skupine (Alenka Člani Sekcije za socialna gibanja so na simpozij PUHAR, Božidar SLAPŠAK) vzdržujejo pogoste o židovskem vprašanju povabili med drugim tudi osebne in prijateljske stike z anarholiberali v Mihalyja VAJDO (filozof iz Budimpešte), Mik- Zagrebu in predvsem v Beogradu, s katerimi stiki loša SZABA (zgodovinar iz Budimpešte), Ray- so se okrepili zlasti v času sojenja anarho- monda LÖVA, Roberta SCHINDELA (pisatelj z liberalom v Beogradu. Razen posameznih stikov Dunaja), Manfreda MOSERJA (filozof iz Ce- s tujimi novinarji in potovanj posameznikov v lovca), Christofa ŠUBIKA (filozof iz Celovca) tujino, stiki neformalne skupine novinarjev z ter Petra WIESERJA (novinar in prevajalec v Ce- varnostno zanimivimi tujci niso bili zabeleženi. lovcu). Razen Manfreda MOSERJA in Mihalya VAJDE so se ostali povabljeni srečanja tudi ude- a) Cilji in program delovanja ležili. V februarju 1985 so se člani Sekcije za socialna gibanja (Tomaž MASTNAK, Pavle GAN- Skupina razen začetnega cilja, da je v stalnem TAR, Franko ADAM, Darka PODMENIK, Bog- stiku z aktualno politiko ter da o tem poroča dan LIPOVŠEK, ...) udeležili na Dunaju semi- javnosti preko intervjujev, javnih tribun, okroglih narja o razvojnih perspektivah in možnostih za miz ipd., kar bi onemogočalo politiki, da o svoji demokratizacijo v državah realnega socializma. aktivnosti poroča javnosti, le kadar in kakor želi, v nadaljevanju svojega delovanja ni namenila IV. pozornosti jasnejši opredelitvi širših ciljev delo- DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE vanja. Aktivnost skupine ni bila vezana na dolo- čen program, temveč je bila pogojena z aktual- 1 . Neformalna skupina novinarjev nimi dogajanji v slovenski in širši jugoslovanski družbi. Nezadovoljstvo s sistemom obveščanja in spori s Medtem ko so bile akcije v zvezi s problematiko posameznimi uredniki (Jak KOPRIVC, Boris slovenskega novinarstva oblikovane samostojno, DOLNIČAR, ...) je vzpodbudilo posamezne no- so bile akcije za odpravo smrtne kazni, izpustitev vinarje k podpisovanju pobude za ustanovitev Ranke ČIČAK, proti sojenju šesterici v Beogradu sekcije novinarjev za spremljanje aktualnih poli- ter ŠEŠLJU ipd., posledica dogovorov oziroma tičnih zadev oziroma sekcije za razvoj anga- osebnih stikov s posamezniki v Beogradu.

81 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) "Boj za objavo resnice" ostaja motto vseh članov venije na njihovo zahtevo odgovorilo negativno, skupine pri publicističnem delu. Posamezniki, so nameravali zahtevati od SZDL, da jim omo- kot npr. Alenka PUHAR v tekstu "Kaj je res- goči delovanje kot samostojni sekciji. nica?" (Dialogi, št. 4-5/1983), izpostavljajo near- Na sestanku dne 8. 2. 1984 so sprejeli predlog, da gumentirano zavračanje odprtih vprašanj in eti- bodo pri svojem delu zbirali in dokumentirali tudi ketiranje posameznikov, ki ta vprašanja odpirajo podatke o napakah "njihovih glavnih nas- kot "sumljive osebe, ki objektivno pomagajo protnikov" (Jaka KOPRIVCA, Borisa DOLNI- sovražnikom te družbe". "Zadnje leto je bilo ČARJA idr.). V nadaljnjem delovanju so na vroče, da zlepa ne tako. Polemike, prepiri in kon- srečanjih udeleženci namenili pozornost pred- flikti so se razcveteli na vsakem koraku, sem in vsem reševanju posameznih vprašanj, ostalim tja pa so se trenja tako zaostrila, da so se ure- organizacijskim problemom pa niso posvečali jevala s prepovedmi in procesi ... Vzemimo za posebne pozornosti. primer samo naraščajoče število literarnih tek- V januarju 1984 so člani neformalne skupine stov, ki se ukvarjajo z dogajanji ob razkolu med novinarjev ponovno poudarili, da mora njihova sovjetsko in jugoslovansko partijo, s procesi proti aktivnost potekati v okviru Društva novinarjev informbirojevcem ter življenjem v zaporih in Slovenije, kasneje pa je zaznana sprememba kazenskih taboriščih. Vsi ti teksti so imeli obilo taktike delovanja. Alenka PUHAR je ugotovila, težav, preden so sploh izšli v javnost, in ko so, se da se zaradi pritiskov, ki jih izvajajo nanjo, ne je nanje usul plaz očitkov. In kaj smo zvedeli iz sme več toliko izpostavljati, medtem ko je njih? Da jih pišejo sumljivi ljudje, ki imajo za Matevž KRIVIC skupini svetoval, naj se po- bregom čudne nakane; da gre za sovražno de- samezni člani aktivno vključijo predvsem v delo javnost - ali vsaj za dejanja, ki 'objektivno' po- njihovih sekcij in osnovnih organizacij zveze magajo sovražnikom te družbe; da dvigajo glave komunistov. Alenka PUHAR je ostalim pred- nasprotniki samoupravne in neuvrščene Jugosla- lagala, da bi z individualnimi pobudami v svojih vije, ki bi radi obrnili kolo zgodovine nazaj ... Pri sredinah vplivali na svoje kolege in jih na ta vsem tem pa ni nihče uporabil stvarnih argu- način pridobili na svojo stran, sicer pa naj bi mentov oziroma protiargumentov: Ne, to ni res, angažirali pri svojem delu oziroma akcijah tudi bilo je namreč takole ... In tako še danes ne ve- ostale novinarske aktive v Sloveniji, posamezniki mo, kakšni so bili informbirojevski procesi, ne (SAJOVIC) pa so izpostavili potrebo po pove- vemo, koliko ljudi je bilo obsojenih, koliko jih je zovanju z delavci. bilo zaprtih in kje, koliko jih je tam pomrlo, kaj Delovanje neformalne skupine novinarjev je so morali pretrpeti drugi, koliko jih je bilo potekalo na sestankih v gostinskih lokalih (bife kasneje uradno ali poluradno rehabilitiranih in Delavske enotnosti, gostišče Mrak), v glavnem koliko ne itn. Ne vemo, skratka, kaj je res. Z Go- pa preko medsebojnih osebnih stikov. S tehnično lega otoka se lahko preselimo h Golubnjači in k stranjo delovanja (tipkanje, razmnoževanje, foto- drugim jamam, polnim okostnjakov, od zadeve kopiranje, ...) člani skupine novinarjev nimajo KOPINIČ h Korčulanski šoli, od svinjske afere k težav, za lažje delovanje pa naj bi oblikovali tudi zlatoustovski, od intrigantskega pisanja enega dokumentacijo (npr. o njihovih nasprotnikih, lista k sovražnim pozicijam drugega, povsod isti - Ranki ČIČAK, sojenju v Beogradu, stanovanjski izmi, povsod vse več prostodušno ubesedene aferi v Celju - J. VOLFAND ipd.). jeze, povsod sovražniki, proti katerim se je treba Posamezni člani sodelujejo v Sekciji za socialna bojevati in jih končno razkrinkati. Le resnica gibanja pri Slovenskem sociološkem društvu, v ostaja še naprej varno zakrinkana." delovnih skupinah za mirovna in ekološka gibanja, vendar je Alenka PUHAR Tomažu GOREN- b) Organizacija delovanja CU v januarju 1984 na vprašanje, kje imajo sestanke, odgovorila, da "zelenih" zaenkrat na- Začetek delovanja neformalne skupine novinar- menoma ne vabijo, "da jim ne bi že na samem jev beležimo v decembru 1983, ko so posamezni začetku povzročili kakšnih težav". novinarji pričeli s podpisovanjem pobude za ustanovitev sekcije za razvoj angažiranega sa- c) Aktivnost neformalne skupine novinarjev moupravnega socialističnega novinarstva, ki naj bi bila ustanovljena v okviru Društva novinarjev Nastanek neformalne skupine novinarjev datira z Slovenije. V kolikor bi Društvo novinarjev Slo-

82 VIRI 17, 2002 odprtim pismom37 upravnemu odboru Društva PUHAR dogovorila, da bi na področju smrtne novinarjev Slovenije, v katerem so nezadovoljni kazni on deloval na makro, ona pa na mikro novinarji zahtevali pojasnilo za dogodke, ki po nivoju. Svoje stališče o odpravi smrtne kazni naj njihovi oceni predstavljajo omejevanje svobode bi zveznim organom v maju 1984 posredovalo novinarskega ustvarjanja. tudi Slovensko filozofsko društvo. "Da bi preprečili prekinitev procesa resnice, V začetku leta 1984 se je v Sloveniji pojavila svobode in odgovornosti in da ne bi nastopil čas peticija vojvodinskih novinarjev, ki je zahtevala dogem, pokorščine in zlorab, javno sprašujemo izpustitev Ranke ČIČAK. Peticijo je podpisalo upravni odbor Društva novinarjev Slovenije: 68 novinarjev (peticije niso hoteli širiti izven - Kakšno je dejansko ozadje in kakšni so de- novinarskih krogov), takšen odziv pa je bil v janski razlogi dogodkov v uredništvih Tribune, veliki meri rezultat prizadevanj neformalne sku- Teleksa in Pavlihe? pine novinarjev, ki se je dokončno izoblikovala - Zakaj je razprava o teh dogodkih potekala nepri zbiranju podpisov in podpore za odprto pismo demokratično, z očitno tendenco enostranskega Društvu novinarjev Slovenije in ki se redno osvetljevanja problemov? sestaja v gostišču Mrak ter si je kot eno od nalog - Kako se upreti tendenci temeljnega razvred- zastavila zagotavljanje podpore Ranki ČIČAK na notenja novinarskega poklica, ko naj bi novinar vse možne načine. namesto iskalca resnice in zagovornika temeljnih V februarju 1984 so člani neformalne sekcije no- usmeritev našega samoupravnega socialističnega vinarjev osrednjo pozornost namenili obravnavi razvoja, postal slep in nekritičen zagovornik vseh Bogdana NOVAKA na Častnem razsodišču odločitev, ki izvirajo iz dnevne distribucije moči? Društva novinarjev Slovenije. Sestanka se je - In končno, zakaj društvo novinarjev kot naša udeležil tudi Matevž KRIVIC, ki je zahteval poklicna organizacija, ki naj bi branila in spod- objavo stališč razsodišča v slovenskih časopisih. bujala odločnost in vztrajnost novinarjev v boju V istem mesecu pa so VASLE, ŠTRAJN, LES- za resnico, spi spanje flegmatika in dopušča ali KOVARJEVA, URŠIČ, ZAJC, Zoja SKUŠEK- celo spodbuja v posameznih okoljih razpravo na MOČNIK, MARINČIČEVA in KRIVIC naslo- temelju nedokazanih trditev in polresnic?" vili na Častno razsodišče Društva novinarjev S kordinirano akcijo v jugoslovanskem okviru je Slovenije in uredništvo Dela pismo, v katerem širok odmev v slovenskem prostoru, predvsem zahtevajo, naj uvede disciplinski postopek zoper prek tednika Mladina, sprožila iniciativa za od- Vlada ŠLAMBERGERJA (zaradi kršitve novi- pravo smrtne kazni v SFRJ, katere avtorji so bili narske etike v članku Od satire do peticije; Da- Alenka PUHAR, Jure DETELA, Marko URŠIČ, nas, 17. 1. 1984) ter tovariško obravnavo zoper Božidar SLAPŠAK in Jaša ZLOBEC-LUKIČ. glavnega in odgovornega urednika Dela zaradi Preko Mladine je bilo zbranih na območju SR neobjave člankov oziroma pisem Zoje SKUŠEK- Slovenije 500 podpisov, po razširitvi te iniciative MOČNIK, Matevža KRIVICA, Bogdana v druge republike pa še enkrat toliko. Pri zbiranju NOVAKA in Slavoja ŽIŽKA o dogajanjih v podpisov so se angažirali tudi člani neformalne uredništvu Pavlihe. O dogajanjih, povezanih z skupine novinarjev. Iniciativi za odpravo smrtne odstranitvijo odgovornega urednika Pavlihe kazni so sledili tudi posamezni članki v Delu, Bogdana NOVAKA, je spregovorila tudi Teleksu, Mladini ter oddaje na Radiu Študent, v kontaktna oddaja na Radiu - Študent, v kateri so juniju 1984 pa sta se Matevž KRIVIC in Alenka nastopili Zoja SKUŠEK-MOČNIK, Bogo SAJOVIC, Bogdan NOVAK, Bojana 37* Odprto pismo je po ugotovitvah službe državne varnosti LESKOVAR, Drago SELIGER in Matevž RSNZ SRS podpisalo 38 oseb (10 podpisov je ostalo neidentificiranih): Zlatka KRAŠEVEC, Vinko VASLE, KRIVIC. Slavica PARTLIČ, Zoja SKUŠEK-MOČNIK, Marko Posebno pozornost so člani neformalne skupine URŠIČ, Jože ROZMAN, Milka PANCE - vsi kmečki novinarjev namenili sojenju skupini anarholi- glas; Vesna MARINČIČ, Katarina LAVŠ, Alenka PU- beralov v Beogradu in ŠEŠLJU. PUHARJEVA HAR, Ivo VIDIC, Tine GUZEJ, Alenka BURJA, Vito DIVAC, Miran KOREN - vsi Delo; Bogo SAJOVIC, se je preko SLAPŠAKA povezala z beograjskimi Bogdan NOVAK - oba Pavliha; Bojana LESKOVAR, anarholiberali ter v Sloveniji pridobila Draga Darko ŠTRAJN, Nikola DAMJANIČ - vsi Mladina; DEMŠARJA za obrambo obsojencev. 13. 6. Ciril BRAJER, Ivo KULJAJ, Damjan KRIŽNIK - vsi 1984 so na Predsedstvo SFRJ, Predsedstvo CK Delovska enotnost; Samo GABRIJELČIČ - Avtomaga- zin, Alenka LOBNIK-ZORKO - Naša žena, Matjaž ZKJ, Predsedstvo RK SZDL SFRJ, Zvezno javno ALBREHT, Janez TUŠEK, Matjaž POTOKAR. tožilstvo ter Zvezni sekretariat za notranje zadeve

83 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) naslovili vlogo z 11 vprašanji o dogajanju v Silva MEŽNARIČ prejeli od novinarja Intervjuja Beogradu, ki sta jo sestavila PUHARJEVA in Dragana TANASIĆA peticijo v zvezi s suspen- KRIVIC. Ob koncu sta avtorja poudarila: "S to zijo in premestitvijo Dušana BOGAVCA. MEŽ- svojo vlogo se seveda ne izjavljamo za ideje, ki NARIČEVA je Nebojšo POPOVA obvestila, da so jih prizadeti v teh postopkih morali zagovarjati bosta s PUHARJEVO organizirali podpis peti- na inkriminiranih sestankih, v svojih delih ali cije, da pa sami peticije ne bosta podpisali, ker je zasebnih zapiskih, ker tega niti ne poznamo. premalo argumentirana. Zavzemamo se samo za svobodo vsakogar, do Posebno pozornost je neformalna skupina novi- svoje ideje svobodno razvija in širi, dokler z narjev ob asistenci Matevža KRIVICA posvečala njimi ne napade ustavno zavarovanih temeljev sprejemanju novega Zakona o obveščanju, pred- naše družbene ureditve. Če se zgodi to zadnje, je vsem 80., 81. in 82. členu iz poglavja "Zloraba sprožitev kazenskega postopka seveda lahko svobode obveščanja", sprejem katerega je KRI- utemeljena, toda ob kar največji previdnosti, VIC ocenil z naslednjimi besedami: "Zakon o maksimalnem možnem obveščanju javnosti, ne javnem obveščanju no pomeni koraka nazaj, ne pa tako, kot kaže, da se je zgodilo tokrat - če so glede no to, da ni prinesel bistvenih sprememb, vesti, iz katerih izhajamo, resnične." Peticijo je v vseeno pa pomeni premalo, glede na objektivne času od 11. do 13. junija 1984 v Ljubljani pod- možnosti v naši družbi, ki omogočajo več spre- pisalo 148 oseb. Pri zbiranju podpisov so bili memb." poleg PUHARJEVE in KRIVICA najaktivnejši Glede aktivnosti sta v neformalni skupini no- ADAM, Zoja SKUŠEK-MOČNIK, Rastko vinarjev izstopala PUHARJEVA in KRIVIC. MOČNIK in Matjaž HANŽEK. PUHARJEVA je bilo med drugim tudi avtorica O stanju v Beogradu je Vanja BRIŠČEK, ki je v odprtega pisma slovenski vladi, SAZU-ju in Ko- juniju kot novinarka Mladine potovala v Beo- miteju za kulturo SR Slovenije glede omejitve grad, podrobno informirala ostale novinarje Mla- uvoza tuje literature, predavala je o Orwellovem dine, PUHARJEVO, ADAMA, Rastka in Zojo letu 1984 idr., aktivnost KRIVICA pa se je iz- MOČNIK, KRIVICA in druge. Med drugim jih ražala predvsem v številnih objavljenih člankih v je obvestila tudi o ideji, da bi zbirali denarno po- slovenskih časopisih in revijah, še posebno v moč za družine zaprtih v Beogradu, ter jih sezna- rubriki Pisma bralcev (Delo, Teleks, Mladina, nila z oceno beograjskih somišljenikov, da so v ...). KRIVIC je nastopal tudi kot pravni sve- Ljubljani premalo aktivni v podpori zaprtih v Be- tovalec npr. Lidiji JURJEVEC pri sestavi pisma ogradu in Sarajevu. Dokumente, ki jih je prinesla javnosti o povišanju študentskih stanarin, Alešu Vanja BRIŠČEK, so kasneje objavili predvsem DEBELJAKU ob zaplembi Tribune, Gorazdu na Radiu Študent ter v Mladini. O dogajanjih v SUHADOLNIKU pri objavljanju vesti o sojenju Beogradu je PUHARJEVO in druge38 seznanil v Beogradu na Radiu Študent, Spomenki HRI- tudi Srdja POPOVIĆ, ki je bil kot predavatelj po- BAR pri sestavi članka, objavljenega v Naših vabljen na sestanek Sekcije za socialna gibanja, z razgledih, in ne nazadnje PUHARJEVI oziroma Dragom DEMŠARJEM pa se je dogovarjal za neformalni skupini novinarjev pri njihovih posa- prevzem obrambe Pavluška IMŠIROVIČA. KRI- meznih akcijah. VIC in PUHARJEVA pa sta med drugim zagotovila, da se bosta oglašala s članki v časopisih in d) Akterji neformalne skupine novinarjev zahtevala pojasnila na vprašanja, ki sta jih zastavila že v peticiji, PUHARJEVA pa naj bi bila Kot podpisniki pobude za ustanovitev sekcije no- tudi avtorica "Odprtega voščila enemu zaprtemu vinarjev za spremljanje aktualno političnih zadev in šesterici osumljenih kontrarevolucionarjev", ki oziroma sekcije za razvoj angažiranega samo- so ga sojenim poslali udeleženci simpozija o upravnega socialističnega novinarstva so v de- židovskem vprašanju (20.-22. 12. 1984). cembru 1983 nastopali Alenka PUHAR, Bogdan V začetku letošnjega leto sta PUHARJEVA in NOVAK, Bogo SAJOVIC, Srečo ZAJC, Darko

ŠTRAJN, Bojana LESKOVAR, Katarina LAVŠ, 38* 16. 6. 1984 so se pri Nedi PAGON-BRGLEZ s Srdjo Zlata KRAŠEVEC in dve novinarki Naše žene. POPOVIĆEM sestali Drago DEMŠAR, Alenka PU- Na posameznih sestankih oziroma akcijah so so- HAR, Vanja BRIŠČEK, Božidar SLAPŠAK, Braco delovali tudi Ivo KULJAJ, Vinko VASLE, Alen- ROTAR, Franko ADAM, Darka PODMENIK, Matevž KRIVIC, Zoja SKUŠEK-MOČNIK, Pavle GANTAR ka AURSPERGER, Vesna MARINČIČ, Mojca in Miha KOVAČ. DOBNIKAR, Alenka NOVAK, Zoja SKUŠEK-

84 VIRI 17, 2002 MOČNIK, Anton RUPNIK, Manca KOŠIR, tervju, ...), nekaterimi anarholiberali. (Nebojša Manca DEKLEVA, Vanja BRIŠČEK, Bojan POPOV, Neca JOVANOV, Lino VELJAK, Žane PLEŠEC, Marko JENŠTERLE, Hermej GOBEC, SIRONIČ, Boris TADIČ, Veselinka ZASTAV- Rastko MOČNIK, Slavica PARTLIČ, Ciril NIKOVIĆ, Vladimir MIJANOVIĆ, Vojislav BRAJER, Miha KOVAČ, Bogdan LIPOVŠEK in KOŠTUNICA, Kosta ČAVOŠKI, Svetlana KO- drugi. Glede na število prijateljskih kot tudi JIĆ-SLAPŠAK, Srdja POPOVIĆ, Veljko GUBE- "službenih" zvez posameznih članov neformalne RIN, Ivan JANKOVIĆ, Vojislav STOJANO- skupine novinarjev in število podpisov posamez- VIĆ), s katerimi PUHARJEVA vzdržuje osebne nih peticij pa je krog simpatizerjev te skupine še stike, z njimi pa kontaktira tudi preko Božidarja veliko širši. SLAPŠAKA. PUHARJEVA se je udeležila tudi Ker si skupina ni izgradila natančnejše organi- predavanj, tribun in podobno v Beogradu, npr. 8. zacije delovanja, je njena aktivnost v veliki meri 6. 1983 tribune "Štrajk v socializmu - zakaj?", 1. pogojena z delom posameznikov, kar se kaže še 2. 1984 tribune o marginalnih gibanjih v Jugo- posebno v času bolezni ali odsotnosti PUHAR- slaviji, aprilu 1984 tribune o humanizaciji zapora JEVE,39 ko tudi delovanje skupine skoraj zamre. itd. Osrednje mesto sestajanja z anarholiberali v Kot osrednja akterja skupine izstopata PUHAR- Ljubljani pa poleg lokalov (gostišče Mrak, JEVA in KRIVIC, med aktivnejšimi pri sestavi kavarna Uniona in Slona, Tavčarjev hram, ...) odprtih pisem pa so bili tudi Zoja SKUŠEK- predstavlja stanovanje Božidarja SLAPŠAKA. MOČNIK, Vinko VASLE in drugi. Za aktivnost Varnostno indikativni so tudi stiki PUHARJEVE skupine so pomembni tudi novinarji Mladine in s tujimi novinarji, ki se nanjo obračajo s po- Radia Študent, ki so omogočali predstavitev posameznimi vprašanji. V novembru 1984 je PU- sameznih akcij (pobuda za odpravo smrtne kazni, HARJEVA Raymondu LÖVU razlagala inicia- sojenje v Beogradu in Sarajevu, dogajanja v tivo o ustanovitvi odbora za zaščito svoboščin, si- uredništvu Pavlihe, ...) in s tem izpolnjevali za- cer pa je situacijo v Ljubljani ocenila kot ugodno, stavljen cilj informiranja publike o dogajanjih, ker imajo "tudi znotraj partije svoje ljudi, na katerih "uradni" novinarji oziroma časopisi in katere se lahko zanesejo in so pripravljeni po- revije molče. magati". V oktobru 1985 se je v stanovanju Lojza WIESERJA, uslužbenca Celovške založbe Drava e) Ostale varnostno zanimive posebnosti (Ljubljana, Leninov trg 17, IV. nadstropje, telefon 453-312) sestala s sodelavcem avstrijskega Za delovanje neformalne skupine novinarjev je v radia, ki naj bi posnel oddajo o Ljubljani. V veliki meri značilna tesna povezanost z anarho- oktobru 1984 je PUHARJEVA prejela knjigo ne- liberali v Beogradu, kjer osrednjo vlogo igra ke ruske emigrantke z naslovom "Amerikanci", v Božidar SLAPŠAK kot "kurir" med beograjsko istem mesecu pa je bila iz Velike Britanije nanjo in ljubljansko strukturo. Varnostno zanimivi pa naslovljena tudi brošura slovenske politične emi- so tudi številni stiki PUHARJEVE tako s pred- gracije "Demokratska srečanja" (Ljubo SIRC). stavniki rimskokatoliške cerkve40, akterji oziro- Z Raymondom LÖVOM je v juliju 1984 vzpo- ma sodelavci Nove revije, v uredništvu katere v stavil stik tudi KRIVIC in mu razlagal značilnosti zadnjem času tudi aktivno deluje, z novinarji dachauskih procesov. Ob polemiki z Mitjo Ri- revij iz ostalih republik (Franci STRES - Politika, bičičem pa so s KRIVICEM vzpostavile stik tudi Svobodna Dalmacija; Dragan TANASIĆ - In- posamezne varnostno zanimive osebe. ŠKRLJ Janez (roj. 15. 1. 1925, stanuje v Dol. Logatcu, 39* V času od aprila do junija 1985 je PUHARJEVA dva- Čevica 2), upokojen zobozdravstveni tehnik, je v krat potovala v Pariz, od 8. - 20. junija 1985 pa je bila v ZDA. januarju 1985 KRIVICU ponudil dokumentacijo 40* PUHARJEVA je v pisnih stikih z Vinkom OŠLAKOM nekega prijatelja, ki od leta 1958 išče svojo pra- (Avstrija), katerega je med drugim prosila, naj v svojem vico, dokumentacijo ima spravljeno pri odvetniku krogu zbere podpise za peticijo oziroma pobudo proti Jožetu STANOVNIKU, sicer pa kontaktira tudi z smrtni kazni. V novembru 1985 se je PUHARJEVA udeležila predavanja Alenke GOLJEVŠČEK "Stari in delavcem organov za notranje zadeve Hitijem. novi miti" na teoloških tečajih za izobražence in štu- LEŠNJAK Pavel (roj. 14. 5. 1923, stanuje v dente, ki jih vsako leto organizira Medškofijski ordina- Ljubljani, Cesta 27. aprila 17) je svetoval KRI- riat za študente. V avgustu 1985 je s PUHARJEVO VICU, naj se za razjasnitev dogodkov o sodnih navezal stike Matjaž PUC, in sicer se je zanimal za sprejem novinarjev verskega tiska v Društvo novinarjev procesih po vojni in o pobojih domobrancev Slovenije. obrne na Zdenka ZAVADLAVA (stanuje v

85 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Ljubljani, roj. 29. 5. 1924), opozoril pa ga je tudi Jugoslaviji in Sloveniji. na članek Jakoba KVASA in Otmarja MAU- Osrednji motto akterjev slovenskih gibanj ostaja SERJA, tajnika in predsednika ZDSPB - To- parola, oživljena v času študentskega nemira: ronto. Boro BOROVIĆ,41 dopisnik Dela iz Mur- "Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače!" ske Sobote je KRIVICU sporočil, da je sezna- (R. Luxemburg). Ob splošnih moralno etičnih njen, kako je potekal transport domobrancev postulatih, kot so svoboda (svoboda govora, tis- skozi Maribor, in mu svetoval; naj se v zvezi z ka, združevanja, ...), pravičnost (objektivnost dachauskimi procesi obrne na njegovega brat- zgodovinskega podajanja preteklosti, objektiv- ranca Dušana SAMCA (dipl. ing. arhitekture, roj. nost obveščanja, ...), demokracija (svoboda 30. 11. 1925, stanuje v Celju). Podporo in čes- ustvarjanja in objavljanja, pravica do kritike in titke je KRIVICU izrekla tudi Andreja VUJA- polemike, ...), ipd., avtorji izhajajo predvsem iz SIN-POŽAR, represirana IB. kritike obstoječega družbenopolitičnega sistema Na sestanku neformalne skupine novinarjev v ("kritika vsega obstoječega") in iščejo možnosti gostišču pri Mraku so bili pogosti tudi pogovori o nadaljnjega razvoja samoupravnega socializma prisluškovanju s strani organov varnosti. Posa- tako v kapitalističnem (vloga trga, pravice in mezniki so bili mnenja, da so gotovo prisluš- svoboščine človeka,...) kot v realsocialističnem kovani, da pa zato niso preveč zaskrbljeni, saj jim sistemu (delovanje družbenih gibanj, ki konsti- gre le za resnico. Vinko VASLE je Zoji tuirajo civilno družbo - Poljska,...), osnovna po- SKUŠEK-MOČNIK (marca 1984) povedal; da so zornost pa je v zadnjem času namenjena kon- pri Mraku zagotovo prisluškovani, kar naj bi ceptu civilne socialistične družbe oziroma od- Mile ŠETINC povedal Bojani LESKOVAR. nosu med civilno družbo in državo. V obravnavanju preteklosti avtorji predvsem po- C. stavljajo zahteve po objektivni in celostni pred- SKLEPNE UGOTOVITVE stavitvi preteklosti, kar naj bi vključevalo tudi jasno postavitev dogajanj kot so dachauski pro- 1. Stališča, idejne predpostavke in zgledi novih cesi, poboj domobrancev v Kočevskem Rogu idr. alternativnih skupin v SR Sloveniji v zgodovinski kontekst. Tako je npr. P. GAN- TAR, ob ugotovitvi, da je ocena, da se je Spo- Obsežna publicistična dejavnost tako v okviru menke HRIBAR postavila na stališče emigracije, znanstveno-raziskovalnega dela, še posebno pa v pretiravanje, med drugim komentiral: "Kar se tiče sredstvih javnega obveščanja, odpira širok spek- Roga in tedanjih razmer, pa so nas tudi takrat ter stališč, ki jih zavzemajo in zagovarjajo akterji 'jebali' tako z Vzhoda kot z Zahoda in smo zato tako imenovanih novih družbenih gibanj v Slo- lahko srečni, da tako težko odgovornost ni bilo veniji. Medtem ko znanstveno-raziskovalna dela na nas, ter lahko upamo, da se kaj takega v pri- predstavljajo predvsem teoretične analize posa- hodnje ne bo zgodilo oziroma, da ne bo treba meznih problemov ali konkretne analitične razis- nam odločati. Tisti, ki pa so to delali in odločali, kave posameznih dogajanj v naši družbi, v skladu pa so taka težko plačali svoja dejanja, in to z raziskovalnimi projekti inštitucij, kjer posamez- predvsem psihično. Sploh pa ti pokoli niso bili niki delujejo (FSPN, Inštitut za sociologijo, edini po vojni, če gledamo z današnjimi očmi, je Marksistični center CK ZKS, Marksistični center bilo to kruto, takrat pa življenje ni pomenilo nič. RK ZSMS, ...), so prispevki, objavljeni v sredst- Takoj, ko so videli, da se ta vprašanja odpirajo, bi vih javnega obveščanja, predvsem na Radiu Štu- morali angažirati ljudi na tem in ko so dobili tekst dent in Mladini, praviloma predvsem odziv na Spomenke Hribar, bi se morali z njo usesti in konkretna dogajanja, njihova pozornost pa je pogovoriti. Povabiti pa bi morali tudi zgo- namenjena tako mednarodnim kot dogajanjem v dovinarje in stvar razčistiti." Ob ugotavljanju neučinkovitosti našega gospodarskega sistema (imamo trikrat manjši družbeni 41* Na dopisnika Dela iz Murske Sobote Bora BOROVIĆA (roj. 30. 11. 1929 v Zagrebu, stanuje v Murski Soboti, produkt in štirikrat manjšo dejansko porabo od Kidričeva 14, Slovenec, državljan SFRJ, novinar, član potencialne, skoraj četrtini Slovencev primanj- ZKJ) ima vpliv Dionizij TITAN, zasebni kmetovalec, ki kuje denarja zaosnovne življenjske potrebe, ima- ima številne zveze na Madžarskem in v Avstriji ter v mo milijon nezaposlenih, zaostajanje v rasti, ra- zadnjem času popularizira knjige Slovenske kulturne zveze iz Argentine, v katerih deluje tudi njegov sošolec zvoju, znanosti in tehnologiji, onesnaženo okolje, dr. Franc BUKVIČ. ...), je ost kritike usmerjena predvsem v delo-

86 VIRI 17, 2002 vanje oligarhične strukture moči, v tovarnah in v so se odzvali tudi predstavniki Delovne skupine družbi ter še posebno vodstva partije. Značilnost za mirovna gibanja pri RK ZSMS (sobotna pri- naše družbe je med drugim zajetna armada predloga Dela, 17. 5. 1986). pisov in birokratov, "še posebno za državo, ki Razprave o SLO in DS v naši družbi izhajajo iz odmira". Posamezniki ugotavljajo, da podkuplji- ugotovitve, da koncept SLO in DS v tem trenutku vost vodilne politične strukture odločilno prispe- pri nas ni formuliran, oziroma "prodaja tisto, kar va k zadolžitvi SFRJ v tujini, verjetno pa gre tudi že imamo. Imamo tehnično razdelano strategijo za popolno odvisnost, najvišjega vodstva od oboroženega boja, zadovoljivo tudi strategijo ne- Mednarodnega monetarnega fonda in njegovega oboroženega odpora, nimamo pa razdelane diktata na eni strani in od Sovjetske zveze ozi- strategije razvoja koncepta SLO in DS in skoraj 15 roma od njene "dobronamerne" pomoči na drugi let ni bilo večjih korakov naprej v smislu teo- strani. Ob volitvah so opozarjali predvsem na retične razdelave koncepcijskih vprašanj, bilo pa nedemokratičnost kadrovskih in volilnih postop- je več pomikov nazaj." Po mnenju avtorjev teksta kov, v posameznih primerih pa so nastopili celo "Podružbljanje varnosti in obrambe in mirovno proti konkretnemu kandidatu ter si med drugim gibanje" je pri nas teoretična razprava o konceptu zastavili tudi vprašanje, kako je strukturno mo- SLO in DS prepovedana. "Dovoljeno je ukvarjanje goče, da partijski in policijski voditelji postajajo z zgodovino in nekritično obravnavanje tekočih tako gladko in neposredno sindikalni voditelji. rešitev, ki se sprejemajo, ne sme pa se govoriti o Ostro obsojajo posamezne "metode", ki po njiho- možnih smereh razvoja naše obrambne oziroma vem mnenju kršijo temeljne človekove pravice in vojaške koncepcije. Vse se etiketira. In tudi iluzija svoboščine (metoda "belih knjig" oziroma indek- bi bila, da bi pričakovali drugače, glede na sov "sovražne umetnosti", kazenska odgovornost razporeditev vpliva in moči znotraj struktur SLO za verbalne delikte, prepovedi knjig, posameznih in DS." Predstavniki mirovnega gibanja kot tekstov, avtocenzura, ...) Predvsem novinarji pozitivno ocenjujejo dejstvo, da mirovno gibanje psebno pozornost namenjajo cenzuri, "katere pri odpira prostor za razpravo o vprašanjih kot so: nas sicer načelno ni, kljub temu pa smo priče civilna služba, skrajšanje vojaškega roka, trgo- čestim pogromom o infiltriranju liberalnih, anar- vanje z orožjem, obvezno služenje vojaškega roka holiberalnih in dogmatskih sil v sredstva javnega žensk ipd., ter poudarjajo, da je njihov odnos do obveščanja". podružbljanja varnosti in obrambe lahko samo V zadnjem času posamezniki osrednjo pozornost pozitiven, isti pa je tudi končni cilj - odprava vojne namenjajo konceptu SLO in DS, kar je povezano in z njo tudi oborožene sile in prisile. z njihovo težnjo po zagotovitvi civilnega služenja Nadaljnji razvoj jugoslovanske družbe vidijo vojaškega roka, pri tem ostro zavračajo tiste, ki akterji družbenih gibanj v Sloveniji, predvsem v mirovna gibanja prištevajo k tako imenovani nadaljnji demokratizaciji, širjenju delovanja ci- sovražni dejavnosti proti državi. "Kako neinven- vilne družbe s pomočjo družbenih gibanj, ki se tivna je razlaga: 'Nekateri hočejo pod okriljem oblikujejo okrog posameznih problemov, pri tem delovanja mirovnega gibanja napadati naš sistem, zgled vidijo predvsem v delovanju Solidarnosti JLA, koncept SLO!'42 S kakšnimi aparaturami oziroma Komiteja za obrambo delavcev oziroma ONZ detektirajo hotenja posameznikov, ne vem. Komiteja za družbeno samoobrambo na Poljskem Vem pa, da nihče od tistih, ki sodelujejo v tu- oziroma v konkretnih organizacijskih oblikah kajšnjem mirovnem gibanju (morda bi raje rekli: organiziranja demokratične opozicije, v kateri se mirovni skupini), pri tem ni 'napadal našega konstituira civilna družba (delavski boji za sistema'. Pod enim pogojem, seveda: da to, kaj je pravico do stavke, neodvisne sindikate, zahteve sistem, določa ustava. Akterji mirovne skupine so po spoštovanju in izpolnjevanju človeških in dr- se, nasprotno nesramno zavzemali za sistem, žavljanskih pravic, oblike povezovanja med inte- nasprotovali njegovim kršitvam, zahtevali spo- ligenco in delavci, boj za javno mnenje, široka štovanje ustave." (MASTNAK) Na izjavo repub- tiskarska in založniška dejavnost, oblikovanje ra- liškega sekretarja za notranje zadeve SR Sloveni- zličnih informacijskih in komunikacijskih mrež, je Tomaža Ertla, objavljeno v Delu 24. 4. 1986, peticije, organizirano neodvisno izobraževanje, mladinska kultura, karitativne oziroma dobrodel- ne dejavnosti, delovanje posameznih gibanj, ...). 42* Izjava republiškega sekretarja za notranje razmere SR Slovenije v razpravi Predsedstva SR Slovenije o var- Značilnost nadaljnjega delovanja gibanj v Slove- nostnih razmerah (Delo, 24. 4. 1986). niji se kaže v težnji njihovih akterjev, da si s svo-

87 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) jim delovanjem zagotovijo možnost vpliva na 1987 - Mednarodno leto reševanja stanovanj- družbenoekonomske odločitve, ki se sprejemajo skih vprašanj). v naši družbi. "S samoupravljanjem bi v Jugo- slaviji precej več dosegli, če bi bolj pozorno pri- V splošne smernice koledarja vnašajo posamezne sluhnili tudi njegovim kritikom, saj pogosto bolj mednarodne organizacije in združenja, s katerimi natančno locirajo njegove probleme kot brez- so v bolj ali manj neposrednem stiku tudi slo- pogojni zagovorniki" (GANTAR). "Oblast, ki ni venski predstavniki, svoje vsebine. Oblikovalci sposobna integrirati (nasprotujočih si) družbenih teh vsebin so sodelavci raznih inštitutov, pa tudi pobud toda integrirati tako, da jih pripozna, ne pa številni disidenti, predstavniki političnih strank in izigra in zaduši - ni močna." (MASTNAK) Ak- organizacij, katoliških organizacij, levičarskih tivnost, predloge in zahteve za nadaljnje delo po- združenj idr., zato ni slučaj, da skušajo cilje delo- sameznih družbenih gibanj v Sloveniji (delovnih vanja prilagoditi lastnim ideološkim interesom, skupin za mirovna, ekološka in duhovna gibanja, aktivnost novih alternativnih gibanj pa iz svojih Kluba Lilith, Sekcije za socialna gibanja in ne- interesov hkrati spremljajo ali celo usmerjajo tudi formalne skupine novinarjev) pa izražajo tudi tuje obveščevalne in propagandno informativne predlogi sklepov, stališč in pobud 12. kongresa služnosti ter jih zlorabljajo v subverzivne na- ZSMS. (Glej prilogo) mene, ne da bi se predstavniki teh gibanj tega za- Idejna zamejenost predstavnikov novih alterna- vedali. Na ta vidik opozarjajo posamezna infor- tivnih kulturnih gibanj kaže, da jih poleg nepo- mativna poročila, ki kažejo, da razpolagajo tuje srednega odzivanja na dogodke in pojave v SR obveščevalne službe (npr.: BND, ...) z dobrimi Sloveniji in SFRJ (dachauski procesi, vojaška pa- podatki o aktivnostih, zvezah in načrtih alterna- rada, gradnja elektrarn na Muri, ...) moderirajo tivnih gibanj v Evropi. stališča sodobne družboslovne misli Evrope, Pomembna idejna spodbuda delu slovenskih al- disidentskih združenj in drugih asociacij (KOR, ternativnih gibanj so predvsem materiali in sta- neodvisne levičarske organizacije, IPB, I FOR, lišča mednarodnih organizacij WRI (War Resi- SCI, WRI, EBCO, Evropski svet, Quakers, Am- sters International), IPB (International peace Bu- nesty international, ...),43 ki se na svojevrsten na- reau), predvsem pa v letu 1985 ustanovljena or- čin prepletajo s stališči v revolucijah OZN in ganizacija EBCO. (Evropski biro za ugovor vesti njenih organizacij. Aktivnost novih alternativnih - organizacija evropskih oporečnikov s sedežem kulturnih gibanj se z določeno kasnitvijo pokriva v Bruslju; Belgija). Naloga navedenih gibanj ozi- tudi s splošnimi smernicami koledarja mednarod- roma mednarodnih organizacij in združenj je nih prireditev OZN, ki je razdeljen na: poleg širjenja informacij še moralna in finančna - mednarodne dekade (npr.: Desetletje ženske podpora "nacionalnim gibanjem" v njihovih al- 1975-1985; Desetletje prometa in komunikacij ternativnih načrtih in stremljenjih ter posamez- 1978-1988; Desetletje razorožitve 1980-1990; nim oporečnikom. Idejni zgled aktivnostim pa Desetletje oskrbe s pitno vodo 1981-1991; predstavljajo hkrati objavljeni dokumenti o ci- Desetletje skrbi za prizadete osebe 1983-1993; vilni družbi, Solidarnosti, ženskem vprašanju, ...); svobodi tiska, Listini 77, o organizaciji madžar- - mednarodna leta (npr.: 1985 - Mednarodno skih oporečnikov SZETA, (organizacija za po- leto mladine; 1986 - Mednarodno leto miru; moč Romom, delavcem in kmetom - op. p.), poljski podtalni organizaciji OKN ipd: Večina 43* IPB - International Peace Bureau - znan po svojem delu tekstov in dokumentov je bila objavljena v le- za mir in razorožitev in tesno sodeluje z OZN; vičarskih "neodvisnih" glasilih kot npr.: GE- IFOR - International Fellowship of Relonbiliation - sodeluje z RKC v zvezi s stiki z državami tretjega sveta in GENSTIMMEN, OSTEUROPA - INFO, EAST pogajanji z Vzhodom; EUROPEAN REPORTER, MENSCHEN - RE- SCI - Service Civil International - organizira prosto- CHTE, TELOS, POLITICAL THEORY idr., del voljne delov. akcije po vsem svetu; pa je preveden tudi v slovenščino (Mladina, Tri- WRI - War Resisters International - organizacija, ki zagovarja in širi idejo UGOVORA VESTI ter sodeluje z buna, Problemi idr.). oporečniki v cilju obrambe njihovih stališč ter naporov za uveljavitev ti. nadomestne službe (CIVILNA SLUŽ- 1. Cilji in smeri možnega delovanja novih alter- BA); nativnih gibanj v SR Sloveniji EBCO - European Bureau for Conscientious Objectors - organizacija za oporečnike, ki zbira dokumentacijo o ugovoru vesti v Evropi. Na osnovi tujih idejnih in ideoloških zgledov,

88 VIRI 17, 2002 prenešenih na proučevanje notranjih družbenih, meni, da se njej nasproti pojavljajo kot dejavnik, političnih, kulturnih in splošno človeških vpra- ki jo poskuša nadzorovati in omejevati v njene šanj v SR Sloveniji in SFRJ, slovenski akterji in legitimne okvire, nikakor pa noče osvojiti njene moderatorji "novih družbenih gibanj" ugotavlja- pozicije. Na drugi strani tudi država omejuje jo, "da se v družbi nekaj vendar mora spremeniti gibanje in se z njim konfrontira. Do pravega spo- ..., saj izkušnje desetletij kažejo, da bistvena re- pada pa ne more priti, kajti gibanju ni cilj po- forma oblasti od znotraj, tj, reforma, ki bi prišla litična oblast kot državi, temveč svoboda posa- od oblasti same oziroma njenega najnaprednej- meznika in njegovega delovanja. šega dela, enostavno ni možna, prav tako prak- Država, posebno socialistična, skuša običajno gi- tično ni možna postavitev kake druge oblasti ... banje zaradi tega, ker omejuje njeno vseobsega- Nekdanja bojna gesla proletarske revolucije zani- jočo moč, razbiti. Največkrat pod pretvezo, da jih majo bolj ali manj samo zgodovinarje in redke razglasi za politična oziroma meščansko opo- idealiste. Ljudi tudi ne zanima vzvišeni cilj ko- zicijo in s tem za razrednega sovražnika. Sklicuje munizma, na poti h kateremu naj bi bili in naj bi se 'na sile, ki naj bi stale za zapeljano množico ga dosegli, ko prebrodimo težave družbe prehod- sodelujočih pripadnikov gibanj' in ki naj bi imele nega obdobja, Nezainteresiranost za ta svetli cilj pri vsej stvari svoje oblastniške račune. Delova- ne izvira samo iz tega, ker nič ne kaže, da bomo nje gibanj državni uradniki nemalokrat razglašajo ta cilj kmalu dosegli, temveč iz preprostega ra- za 'nedemokratično' ali 'ilegalno', ker se ne veri- zloga, ker le malokdo verjame vanj. Posledica te- ficira po ustaljenih filtracijskih potrebah odloča- ga je, da ljudje vse manj zaupamo oblasti, ki se nja v političnem sistemu. Ob tem pa pozabljajo, razglaša za umirajočo, hkrati pa pridno krepi da samo dejstvo, da gibanja obstajajo in delujejo, svoje pozicije in neovirano kaže zobe vsakemu, vnaša možnosti bolj demokratičnega odločanja v ki jo skuša spomniti na od nje same postavljeno družbeni prostor. Drugi spet pristajajo na druž- zgodovinsko usodo. Vse manj je torej pričako- bena gibanja, sodijo na, da naj bi se predvsem vanja in upanja, da bo rešitev prišla od obstoječe ukvarjala z mednarodno politiko, demonstrirala oblasti, hkrati pa spet nikjer ni kakšne nove sile, zgolj proti vojaškim blokom, nuklearkam na tujih od katere bi lahko pričakovali pametnih rešitev." tleh ali kršenju človekovih pravic v Južni Afriki. Po mnenju moderatorjev ostaja "en sam realen Če pa se pojavijo upravičeni protesti proti rav- izhod", tj. ORGANIZIRANA DEMOKRATIČ- nanju lastnih oblasti, pa jih razglasijo za 'ne- NA OPOZICIJA. Ta neomeščanski ideologem sprejemljiv poskus' krhanja obrambne ali gospo- naj bi bil tisti politični mehanizem (ne sila, orga- darske moči države ipd. nizacija, politično gibanje, kot običajno razume- Naš cilj je, da država in njeni organi delujejo v mo pojmovno rabo "OPOZICIJA" - op. p.), ki bo okviru svojih ustavnih pristojnosti, da teh ne ši- oziroma naj bi zagotovil državljanom; da bi lahko rijo in da pod pritiskom javnosti oziroma demo- nasprotovali "nespametnim odločitvam države, kratične opozicije odgovorno pristajajo na demo- ne da bi poskušali revolucionarno spremeniti kratične reforme ter s tem omogočajo vzpo- naravo sedanje oblasti (teoretično bi lahko stavljanje bolj neodvisne družbe. Kdo sestavlja ta delovala taka 'opozicija' tudi znotraj SZDL) in jo gibanja? Vsi, ki mislimo, da je doseganje tega in nadomestiti s kakršnokoli drugo oziroma usta- podobnih ciljev najprimernejša pot do bolj svo- noviti politično stranko." bodnega in vsestransko bogatejšega življenja v "Poskusi in začetki avtonomne demokratične naših razmerah. Vsi, ki delujemo v novih druž- opozicije se pojavljajo že nekaj časa. Poleg v benih gibanjih, ki se pri nas sedaj pojavljajo, in ti zadnjem času organiziranih odprtih javnih raz- predstavljajo eno od oblik vzpostavljanja jav- prav, nekaterih profesionalnih društev in zdru- nosti. Ne zbiramo se okoli ideoloških načel, tem- ženj, delavskih stavk, odborov za zaščito svobode več okoli konkretnih življenjskih vprašanj, kot so mišljenja in izražanja, krogov okrog posameznih vprašanja miru, ekologije, duhovnega življenja, revij in subkulturnih institucij, sodijo v demokra- ženskih vprašanj ... Nimamo sicer povsem enakih tično opozicijo tudi nova družbena gibanja." mnenj in stališč, kako ta vprašanja rešiti, stri- "Družbena gibanja niso organizacija za akcijo, njamo pa se v tem, da so preveč pomembna, da bi temveč so že s tem, ker obstajajo, oblika druž- jih pustili reševati samo državi in njenim urad- bene akcije. Delujejo po načelih samoorgani- nikom. Čutimo potrebo, da najbolj pereče pro- ziranja; tj. neodvisno od države oziroma njenih bleme okoli nas tudi sami rešujemo oziroma da institucij. So družbena opozicija državi. To po- vplivamo na oblast, da jih obravnava v skladu z

89 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) interesi, ki jih državljani oblikujemo sami in ne človeškimi pravicami in svoboščinami (listino kdo drug v našem imenu. Nikakor nismo proti OZN) oziroma mednarodnimi konvencijami (mo- reševanju teh vprašanj po tako imenovanih 'red- ralno politične kvalitete npr., ki se kot pogoj nih poteh' oziroma preko 'delegatskega sistema', pojavljajo v naših razpisih odgovornejših prostih toda zavedamo se počasnosti teh poti in filtrov na delovnih mest, so pogoj, ki je v nasprotju z med- njej oziroma skoraj neomejenih možnosti vpliva, narodno konvencijo o delu, ki jo je podpisala tudi ki ga imajo na le-te ozke skupine političnih Jugoslavija, in z Ustavo SFRJ) in seveda tistih, ki uradnikov. Kljub temu se teh poti poslužujemo, so v nasprotju z lastno ustavo (npr. depozit). kolikor je le mogoče, hkrati pa smo tudi za ne- Pravna država mora imeti dejansko ločene za- posredno akcijo: odprto razpravo, za javne zah- konodajne, sodne in izvršne funkcije, kar v do- teve, delavske stavke, proteste, demonstracije, ločeni meri otežuje nadvlado politike nad pra- zborovanja, državljansko nepokorščino, javna vom. pogajanja z državo in druge načine neposredne - Obstoj družbenih gibanj zahteva svobodo mis- akcije. Nas ne zanima osvojitev politične oblasti, li, govora in združevanja. Družbeno gibanje lah- temveč možnosti za lastno avtonomno delovanje ko deluje le javno, zato je vsaj minimalna stopnja in neodvisno organiziranost ter preko tega obli- teh svoboščin pogoj, da katerokoli gibanje lahko kovanje javnosti, ki bo lahko omejevala samo- sploh obstaja. Odsotnost teh svoboščin v neka- voljo oblasti." terih vzhodnih socialističnih deželah ob hudem Moderatorji postavljajo predvsem naslednje tri ideološko policijskem terorju onemogoča javno temeljne pogoje, ki bodo tako ali drugače te- delovanje in s tem obstoj družbenih gibanj. meljna usmeritev delovanja: Dejstvo, da smo priča razvoju nekaterih druž- - "Prvi pogoj je Pravna država, kar pomeni, da benih gibanj v Jugoslaviji, potrjuje, da pri nas morajo obstajati pravila igre, ki ne veljajo samo obstaja določena stopnja demokratizacije, ki jo je za državljane, temveč tudi za državo, njene in- treba braniti in razvijati. stitucije in uradnike. Podcenjujoč odnos socia- - Tretji pogoj je določena stopnja decentra- lizma do prava kot meščanske kategorije oziroma lizacije oblasti. Družbena gibanja težijo k insi- teza, da nobeno pravo ni čisto, razredno neopre- titucionalizaciji, k formalno-pravni organizira- deljeno, se izkorišča za ideološko podlago zako- nosti, čeprav ne v okviru države. Institucionali- nodaje, predvsem kazenske, ki pod krinko boja zacija omogoča družbenim gibanjem delovanje proti razrednemu sovražniku omejuje temeljne navzven. Brez tega se lahko gibanja spremenijo v človeške in državljanske pravice in svoboščine ozko revolucionarno sekto, torej prenehajo ob- (verbalni delikt oziroma člen 133. KZ npr.). Za- stajati. Zgodovinsko vlogo je ZSM v Sloveniji vzemanja za pravno državo, na kar se sklicujejo odigrala s tem, da je odprla prostor za javno družbena gibanja, ne gre enačiti z apeliranjem delovanje družbenih gibanj. V primeru, če bi npr. državnih uradnikov na 'spoštovanje ustavnosti in imeli mladinsko organizacijo centralizirano na zakonitosti', niti z zavzemanjem za nespremi- ravni Jugoslavije, bi bilo to mnogo težje oziroma njanje razmer v okviru nacionalne države. Med- v teh razmerah nemogoče. tem ko gre v prvem primeru za sklicevanje na Če obstajajo določeni pogoji, potem lahko posa- pravo, ki je enako avtoritativno tako do držav- mezni dogodki, pa tudi situacije ob sprejemanju ljanov - posameznikov kot do države, pa gre v pomembnih odločitev, ki zadevajo državljane, drugem primeru zgolj za poziv predstavnikov spodbudijo začetek tega ali onega gibanja, v države, namenjen državljanom, naj vendar bolj vsakem primeru po povečajo utrip v že delujočih spoštujejo zakone, ki jih oni predpisujejo in ki in širijo njihovo bazo. Katastrofa v jedrski elek- njih samih kot njihovih tvorcev ne zadevajo. trarni V. I. Lenin v Černobilu je nedvomno moč- Ignoriranje in kršenje pravnih določil s strani no okrepila tako ekološko gibanje samo kot tudi oblasti in njenih uradnikov pa je mogoče povsod neposredne zahteve, ki jih ekologi že dalj časa tam, kjer obstaja politični monopol, kjer ni opo- postavljajo v zvezi z jedrskimi elektrarnami, pozicije oziroma organizirane javnosti, ki bi takšna leg tega pa je vzpostavila nujno potrebno pove- izigravanja zakonov preprečila oziroma vsaj jas- zavo med porajajočimi se ekološkimi gibanji v no opozorila nanje. celi Jugoslaviji. Razprava o obveznem vojaškem Zavzemanje za pravno državo tudi ne predstavlja usposabljanju za ženske je aktivirala širok krog podpore tistim zakonskim določbam oziroma okoli feminističnega gibanja, spopad med Libijo pravnim normam, ki so v nasprotju s temeljnimi in ZDA je aktualiziral zahteve mirovnikov po

90 VIRI 17, 2002 odpravi nesmiselne trgovine z orožjem in zna- - da se naša država bolj ali manj aktivno vklju- njem za izvajanje oboroženega nasilja, v kateri čuje v mednarodne aktivnosti OZN ob raznih pridno sodeluje tudi naša država. Neposredni živ- mednarodnih letih ipd.; del teh aktivnosti se širi ljenjski interesi posameznikov pridejo do izraza v iz klubov OZN na šolah tudi v širšo manifestno teh gibanjih. Argumenti državnih uradnikov npr., aktivnost organizacij ZSM; ki pravijo, da smo vsi mirovno gibanje, so seveda - da je mladina tako ali drugače v fazi sred- smešni, kajti le koga zadovolji in pomiri dejstvo, njega, višje oziroma visokošolskega izobraževa- da lahko ob posameznih dogodkih, ki se posred- nja nagnjena k splošno človeškim problemom no ali neposredno tičejo vsakega posameznika, miru, razorožitve, protimilitarizacije, skrbi za preberemo skop komunike sekretariata za zuna- človeka in okolje, svobode, pravičnosti, neinsti- nje zadeve, v katerem je nametanih nekaj fraz? tucionalnosti ipd. in tudi k ultra levim idejnim Neuvrščenost ni družbeno gibanje, temveč ohlap- odklonom, ki temelje na kritiki "vsega obsto- no sodelovanje vlad. O resolucijah, ki se spreje- ječega"; majo na srečanjih neuvrščenih, odloča le nekaj - da nova gibanja uporabljajo stare politične forumov in uradnikov - diplomatov ali pa še to verbalizme (opozicija, oporečniki, gibanja ipd.) v ne, nikakor pa ne ljudje v državah članicah. Tudi povsem novih vsebinskih kontekstih, ki nimajo iz tega izvira rastoča nemoč neuvrščenih, ki vse vedno tiste politične teže kot v preteklosti ozi- bolj zgubljajo svoj mednarodni pomen in vlogo, roma kot jih razumemo v uradnem političnem ki je bila sicer globoko pozitivna. Iskrene mi- žargonu; rovne pobude so povsod po svetu že zdavnaj - da se tudi nekatera interesna vprašanja v naši prešle z vladnih institucij na množična gibanja. družbenopolitični skupnosti, kljub možnosti dele- Nemoč države ob resničnem odpravljanju težav gatskega samoupravnega sistema, prepočasi ali namreč krepi družbena gibanja." nestrokovno rešujejo zaradi birokratskih in tehnokratskih blokad; 3. Epilog - da si del mladine in izobražencev, zaradi zastarelih in preživelih vsebin vzgojnoizobraže- Pri obravnavi in odnosu do novih alternativnih valnih programov, išče spontano in nestrokovno gibanj moramo upoštevati širši družbeni kon- druge izobraževalne kanale (npr. okrogle mize, tekst, ki vpliva na njihov nastanek in delovanje javne tribune, tuji simpoziji, delovni tabori, tuje tako z ozko strokovnega, varnostnega kot širše revije in druge publikacije, poslušanje tujih ra- družbenopolitičnega in samoupravnega vidika. dijskih postaj ipd.) ter se na njihove vsebine tudi Pri iskanju pravilne idejnopolitične orientacije spontano odziva. Zato ni slučaj, če del mladine in moramo upoštevati: del "aktivnejših jeder" alternativnih skupin neho- - da se v nova gibanja (raje skupine) vključujejo te podlega tujim ideološkim zgledom in kon- predvsem mladi ljudje (dijaki in študenti) ter struktom; izobraženci, del nezadovoljne humanistične, - da se mnoge ideje, vsebine, ki jih ta gibanja predvsem kulturniške inteligence ter relativno izpostavljajo, nemalokrat zavračajo s strani urad- skromen del tehnične inteligence; nih predstavnikov na nestrokoven in skrajno po- - da se naša država aktivno vključuje v medna- enostavljen način, kar povzroča dodatno nezado- rodno kulturno, znanstveno in umetniška sodelo- voljstvo in prepričanje o razkoraku med teorijo in vanje, tj. v sodelovanje z institucijami v tujini, ki prakso sistema socialističnega samoupravljanja in so tako ali drugače močno navzoče v novih neuvrščene zunanje politike SFRJ, kar spodbuja družbenih gibanjih; stališča, "da reforma oblasti od znotraj ni - da je mladina in del izobraženstva dovzeten za možna"; obče človeške ideale, za katere se uradno za- - da bo v primeru nedemokratične in nestrokov- vzemajo mirovna, ekološka, protimilitaristično in ne zavrnitve vsebine in ciljev delovanja del mla- druga gibanja; dega izobraženstva poskušal najti okrilje svojega - da je del nezadovoljnega mladega izobra- delovanja znotraj oponentskih sil, ki že kažejo ženstva vključen v vzgojnoizobraževalni proces, zanimanje za novi družbeni nemir mlade gene- kjer dela z mladino in oblikuje njeno zavest, racije, hkrati pa tudi s svojo aktivnostjo vdirajo v stališča ipd., hkrati pa se krepi nezadovoljstvo prazen prostor družbene neorganiziranosti (takš- tudi zaradi gmotnega statusa in neustreznih učnih ne interese in aktivnost že beležimo pri RKC, ki programov; spodbuja mlade vernike, da se aktivno vključijo v

91 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) mirovna, ... gibanja, hkrati pa vse bolj širi de- kratsko-tehnokratskih in militarističnih spon so- javnost na humanitarnem področju ...), kar bi lah- dobne programirane družbe. Hkrati pa pomeni ko imelo globoke družbenopolitične posledice; takšno stališče tudi uzakonitev in utrditev biro- - da skušajo v svoje namene nova alternativna kratsko-tehnokratske vladavine, zoper katero se gibanja vključiti nemalokrat tuje obveščevalne in akterji novih gibanj tako strastno borijo, kar po- reakcionarne institucije tako na Vzhodu kot Za- meni korak nazaj v demokratizaciji družbe, ki hodu, ker vidijo v njih pomembno sredstvo poli- "računa" le na tako imenovano "uradno nepo- tičnega pritiska ter možnost destabilizacije dolo- slušnost" zaposlenih v institucijah, ki so nosilke čenega političnega sistema, hkrati pa lahko vidijo birokratsko-tehnokratskega sistema odločanja. posamezni notranji ideološki oporečniki (od Rešitev ni v ustanavljanju paralelnih institucij, anarholiberalov, informbirojevcev, do RKC) ampak v družbeno učinkovitem in hitrem delo- Zveze komunistov v množičnosti in neposred- vanju samoupravnih oblik odločanja in delegat- nosti delovanja teh skupin, možnost za javno skega sistema nasproti centrom birokratskega in manifestacijo "moči" preživelih ideologemov ter tehnokratskega odločanja o temeljnih družbenih za ugotavljanje stopnje družbenopolitične tole- vprašanjih. Neučinkovitost delovanja teh dveh rantnosti; temeljev našega družbenopolitičnega sistema - da bo del idej, ki jih zagovarjajo nova gibanja krepi nezadovoljstvo občanov, predvsem mlade in so tako ali drugače sestavina našega družbeno- generacije, ki je v večji meri odtujena od mož- političnega sistema in njegovega delovanja (sa- nosti neposrednega sodelovanja v odločanju. Ne- moupravljanje, oblike neposredne demokracije, učinkovitost delovanja delegatskega sistema osebno izjavljanje, referendumi ipd., delegatski spodbuja tudi pripravljenost na neinstitucionalno sistem, neuvrščenost, miroljubna koeksistenca, izražanje interesov in pogledov ter na ostro re- neblokovstvo itd.) zgodovinsko nujno postal se- agiranje zoper počasno reševanje ali birokratske stavina razprav v družbenopolitičnih organizaci- blokade in posploševanje določenih vprašanj. V jah in skupnostih, v katerem se bo in se že tej okoliščini lahko najdemo odgovor na pojav vključuje del izobražencev, ki tako ali drugače tako imenovanih iniciativnih alternativnih gibanj, simpatizira ali celo deluje znotraj teh skupin. tudi prekinitev dela, presenetljivo visok delež Našteli smo le nekaj zgodovinskih okoliščin, ki mladih ljudi v strukturi politične delikvence, boj- bi jih morali upoštevati pri celovitem idejnopoli- kota izpitov, plačevanja stanarin itd. tičnem, splošno družbenem in varnostnem odno- V pozivu na demokratsko opozicijo znova oživlja su do novih gibanj oziroma širše civilne inicia- Kardeljevo spoznanje, da "marsikateri avtor ver- tive občanov v zaostrenih družbenopolitičnih in balistično-moralističnega ali liberalističnega 'ob- ekonomskih razmerah. Upoštevanje navedenih računavanja z birokratizmom', ki pa je slep za predpostavk terja pravočasno in idejno celovito objektivne zakonitosti družbenega življenja, ni ter vsestrano odzivanje na ideološke odklone nič manj, a včasih lahko celo še mnogo bolj znotraj teh gibanj, ki niso združljivi z idejo sa- učinkovit nosilec in opora birokratizma kakor pa moupravne in delegatske organiziranosti ter po- 'birokratičen' državni, partijski ali gospodarski litičnega delovanja občanov, zoper ideje, kot so funkcionar. Resnična in kvalificirana kritika biro- npr. uveljavitev mehanizma demokratske opozi- kratizma danes potem takem ne more biti zgolj cije, ki naj bi pripravil javnost, da bo "dovolj verbalistično obsojanje manifestacij birokratiz- močna za pritisk na obstoječi sistem, da se bo ma, marveč bo predvsem kritika odnosov, pogo- držal lastnih zakonov, da se bo lahko nadaljevalo jev in sredstev, ki konservirajo in reproducirajo formiranje neodvisnih in z državnimi pararelnih birokratske odnose, ali ki ne ustrezajo premago- institucij in da bodo gibanja lahko načenjala tudi vanju tega pojava: skratka, kritika, ki bo poma- vprašanja institucionalnih reform, ki bi sistem še gala odkrivati adekvatne poti in sredstva za na- bolj demokratizirale, potrebuje močno in aktivno daljnji napredek socialističnih samoupravnih in podporo ter zaveznike povsod, tudi v državnih humanih odnosov med ljudmi. Toda pri vsem institucijah in v vladajoči partiji." tem gre konec koncev pravzaprav za odgovor na Sprejem takšnega stališča pomeni dejansko zavr- vprašanje, ali bodo družbene funkcije 'sluga' nitev samoupravnega in delegatskega sistema, ki združenih proizvajalcev v organiziranem procesu mnogim gibanjem v tujini pomenita zgodovinsko dela, zasnovanem na samoupravljanju teh zdru- najrealnejšo družbeno alternativo in vizijo osvo- ženih proizvajalcev, ali pa te funkcije opravljajo boditve občana oziroma državljana izpod biro- plačani 'menažerji' monopolistične državne sile,

92 VIRI 17, 2002 pri čemer je vseeno, kako je ta država orga- kovne dejavnike SLO in DS na področju nizirana: ali kot politični absolutizem ali pa kot spremljanja aktivnosti novih alternativnih gibanj sistem večstrankarske reprezentativne demokra- predvsem naslednje splošne naloge: cije." (Beležke o družbeni kritiki, DE, maj 1985, - Utrjevati in krepiti moramo kontraobvešče- stran 15). valno zaščito občanov, ki sodelujejo v novih Upoštevati moramo, da se sedanji mladi rod alternativnih gibanjih, v cilju preprečevanja nji- vrašča v družbeno življenje v obdobju, ko spo- hove zlorabe s strani tujih obveščevalnih služb, znavamo, da se bomo morali tako v pogledu aku- pravočasnega odkrivanja primerov novačenja za mulacije kot v pogledu znanja vse bolj naslanjati obveščevalno ali subverzivno delovanje (npr. zbi- le na lastne vire in moči. Mladi odraščajo v času ranje podatkov, vnos in razširjanje sovražne pro- zaostrenega mednarodnega blokovskega spopa- pagandne literature, organiziranje akcij v sovraž- danja, v času gospodarske krize, visoke nezapo- ne namene) ipd. slenosti in gospodarskega neravnovesja. Doživ- - Seznanjati moramo te strukture občanov z ljajo upore delavcev, uperjene proti okostenelim metodami tujih obveščevalnih služb, subverzivne birokratskim sistemom upravljanja družbe v de- propagande, sovražne emigracije ipd. v cilju nji- želah "realnega" socializma. Vstopajo v jugoslo- hovega vsesplošnega samozaščitnega ozavešča- vansko družbo, ki ima nekaj uspehov v demo- nja. kratičnem samoupravnem obvladovanju enostav- - Spremljati, ugotavljati in preprečevati moramo ne reprodukcije, ki pa šele začenja na samo- poskuse vključevanja novih alternativnih gibanj v upravni način upravljati globalno družbo in celot- protiustavno aktivnost struktur notranjega ni proces družbene reprodukcije. Ta protislovna sovražnika. določila sodobne biti jugoslovanske in svetovne - Glede na možnosti in pogoje moramo sprem- družbe strukturirajo poseben politični in idejni ljati in odkrivati motive delovanja tujih "druž- profil mladega rodu. benih gibanj", "neodvisnih organizacij in zdru- V nekaterih zadevah pa sedanja družbena bit ženj", ipd., njihovo ideološko in politično na- ustvarja pogoje za nastanek onemogočene, zavrte ravnanost delovanja itd. generacije. Zlasti tako učinkujejo nezaposlenost Nakazano splošno strokovno usmerjenost orga- in pa bistveno težji pogoji reševanja stanovanj- nov za notranje zadeve, ki predpostavlja tudi skega problema, nakupa trajnih potrošnih dobrin široko in celovito družbenopolitično aktivnost na in znižanje življenjskega standarda. Te razmere tem področju, terjajo dosedanje ugotovitve, da so lahko vplivajo tudi na deformacijo idejnopoli- nekatere organizacije (glej prilogo 1), s katerimi tičnega in socialnopsihološkega profila dela mla- sodelujejo predstavniki naših mirovnih skupin, dega rodu. pod neposredno kontrolo tujih obveščevalnih Premagovanje teh protislovij in nasprotij je lahko služb, da nekatere organizacije zlorabljajo blo- le v spoznanju, da: kovske sile kot sredstvo specialne vojne, da se v - "je cilj samoupravnega socializma v tem, da nekatere organizacije vključujejo ekstremno postanejo vse funkcije družbenega upravljanja emigrantske organizacije ipd. službe skupnosti združenih 'proizvajalcev', druž- Navedene indice je potrebno šele celovito stro- benega samoupravljanja, sluga ljudi, njihovi kovno raziskati in potrditi ter spoznanja vključiti nosilci pa samo izvrševalci teh funkcij, odgo- v kontraobveščevalne, protisubverzivne, propa- vorni temu človeku - samoupravljalcu in nje- gandne in samozaščitne načrte ter mehanizme govim demokratičnim organom; ozaveščanja delovnih ljudi in občanov, ki tako ali - demokracija ni samo svoboda, ampak tudi drugače sodelujejo v novih gibanjih. Nova giba- odgovornost do svobode." (E. Kardelj) nja pa morajo postati sestavina delovanja dele- Ta spoznanja lahko krepimo in razvijamo v gatskega sistema ter del pluralizma samoupravnih ustvarjalnem dialogu znotraj samoupravnega de- interesov delovnih ljudi in občanov in ne interes legatskega in družbenopolitičnega sistema v samozvanih klikarskih neformalnih druščin. skladu z načeli socialističnega humanizma, torej z dogovarjanji in solidarnostjo ter z zavestnim TUJE ORGANIZACIJE, S KATERIMI SODE- premagovanjem negativnih in sebičnih idejnih LUJEJO SLOVENSKI ALTERNATIVCI (pod- odklonov. črtane so tiste, za katere obstoji interes tujih ob- S strokovno varnostnega vidika pa se zastavljajo veščevalnih služb) pred organe za notranje zadeve in druge stro-

93 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) - Avstrijski inštitut za mirovne raziskave in mi- žarskem. Konec leta 1984 je ADAM odpotoval rovno vzgojo na študij v Constanco, ZRN. - Mirovno gibanje v Veliki Britaniji ADAM je član neformalne skupine družboslov- - Mirovna skupina Alpe-Jadran cev, ki se je sestajala tudi v njegovem stanovanju - Delovna skupina neodvisnih mirovnih inici- (in GANTARJEVEM), bil pa je tudi prvi pred- ativ v Avstriji sednik Sekcije za socialna gibanja ter sodeloval v - Koordinacija za mirovna gibanja v Furlaniji - delovni skupini za mirovna in ekološka gibanja Benečiji - Julijski krajini ter neformalni skupini novinarjev. ADAM vzdr- - WRI - War Resisters lnternational žuje stike z beograjskimi anarholiberali (Laszlo - Youth and Student Community of the Hun- SEKELJ, Nebojša POPOV, Kosta ČAVOŠKI, garian Peace Conucil Vladimir MIJANOVIĆ, Slobodan DRAKULIĆ, - Münchenska iniciativa (dr. Walki HARLESS) ...). - RAF (PITSCH) - GRM (Gerhard JORDAN, Raymand LÖV) Pavel GANTAR, roj. 25. 10. 1949 v Gorenji vasi - Alternative Arbeitzgemeinschaft Alpenlende nad Škofjo Loko, Slovenec, državljan SFRJ, sta- (EMMISCH) nuje v Ljubljani, zaposlen kot asistent na FSPN, - Nemški "zeleni" (Uli FISCHER) član ZK. - Östereichischer Institut Für Friedens- Po končani osnovni šoli in šolanju za kvali- vorschung (Wilfred GRAF) ficiranega modelnega mizarja v IC Litostroj je - Osteuropa institut (Walter LUKAN) nadaljeval s študijem na Visoki šoli za politične - Katoliška mirovna skupina iz Celovca (Ger- vede v Ljubljani, kjer je v š. l. 1972/73 diplomiral hard HAMMRSCHMIEET) z nalogo "Participacija prebivalcev pri - Peace Green regionalno-prostorskem planiranju". 6. 11. 1975 - Ed Convention (Amsterdam) je bil izvoljen za asistenta pri predmetu Socio- - EBCO - European Bureau for Consens Objec- logija lokalnih skupnosti, v š. l. 1975/76 in tions 1978/79 je predaval Temelje sociologije na Fa- - SCI - Service Civil International kulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. - Quekers (Judith BAKER) GANTAR je član neformalne skupine družbo- - The last International - San Francisco (Bob slovcev, osnovane na Dnevih Ante Fiamenga v BLACK) avgustu 1983 v Komiži, ki se je sestajala tudi v - Rock Gegen Rechts (Edo MILLER, Ingo njegovem stanovanju. Bil je tudi pobudnik le- RÖMMER) galiziranja delovanja te skupine v Sekciji za - Riviera Remont (Varšava) socialna gibanja, katere vodstvo je prevzel od Franka ADAMA, sodeluje pa tudi z akterji de- VODILNI PREDSTAVNIKI lovnih skupin za ekološka in mirovna gibanja ter ALTERNATIVNIH SKUPIN neformalne skupine novinarjev. (biografski podatki) Miha KOVAČ, roj. 19. 4. 1960, Slovenec, dr- Franko (Franc) ADAM, roj. 23. 11. 1948 v Pivki žavljan SFRJ, stanuje v Ljubljani, dipl. sociolog (SO Postojna), Slovenec, državljan SFRJ, stanuje (FSPN), zaposlen na Inštitutu za sociologijo v v Ljubljani, doktor znanosti, zaposlen kot samo- Ljubljani, je član ZK. stojni raziskovalec na Inštitutu za sociologijo v KOVAČ je član neformalne skupine družboslov- Ljubljani. cev oziroma Sekcije za socialna gibanja. V letu 1972 je bila zoper ADAMA podana kazenska ovadba po 118. členu KZ (ni bil kaz- Matevž KRIVIC, roj. 8. 11. 1942 v Ljubljani, novan). V času študija je živel v barakah na Slovenec, državljan SFRJ, stanuje v Ljubljani, Brodu pri Ljubljani. V letih 1977 - 1981 je z ženo profesor na Višji upravni šoli v Ljubljani. Darko PODMENIK in ostalimi živel v komuni v KRIVIC je v letu 1968 diplomiral na Pravni Marezigah 37. V tem času je sodeloval v Tribuni, fakulteti v Ljubljani. Od 1963-1965 je bil za- Problemih in na Radiu Študent. Konec leta 1979 poslen kot organizacijski sekretar UK ZKS v se je zaposlil na Osnovni šoli Janka Premrla Ljubljani, v letih 1967-1968 kot strokovni sode- Vojka v Kopru. V letu 1983 se je udeležil sim- lavec Zakonodajno pravne komisije Skupščine pozijev o kooperativah na Poljskem in na Mad- SR Slovenije, v letih 1968-1974 je bil tudi član

94 VIRI 17, 2002 stalnega dela RK ZKS. Po odsluženju vojaškega slena na FSPN. Aktivno deluje v neformalni roka se je v letu 1970 zaposlil na Višji upravni skupini družboslovcev oziroma Sekciji za so- šoli v Ljubljani kot asistent za predmet Temeljni cialna gibanja, aktivna pa naj bi bila tudi v Klubu pojmi o državi in pravu (pri prof. dr. Heliju Lilith. Modicu) in za predmet Družbenopolitična ureditev SFRJ (pri prof. dr. Gorazdu Kušeju), v letu Alenka PUHAR (polsestra Gregorja TOMCA), 1973 je bil izvoljen za predavatelja, v letu 1975 roj. 2. 2. 1945, Črnomelj (hči Franceta MIHE- pa za profesorja Višje upravne šole v Ljubljani. LIČA), Slovenka, državljanka SFRJ, stanuje v KRIVIC je aktivno sodeloval v polemiki o Ljubljani, diplomirala je na FSPN, zaposlena kot usmerjenem izobraževanju in je bil podpisnik novinarka v ČGP Delo, je članica ZK. odprtega pisma o usmerjenem izobraževanju, V letu 1977 je PUHARJEVA odšla na izpo- podpisnik peticije za spremembo 154. člena polnjevanje na področju novinarstva v London. ustave, posebno pozornost pa je skupaj z Alenko PUHARJEVA je sodelovala na sestanku članov PUHAR namenil proučevanju smrtne kazni, sku- "za boj proti smrtni kazni" v Beogradu (1983) in paj s PUHARJEVO pa sta sestavila tudi odprto sestavila (skupaj z Jašo ZLOBCEM in Markom pismo glede sojenja anarholiberalom v Beogradu. URŠIČEM) peticijo proti smrtni kazni, sodelo- Sicer se KRIVIC pojavlja kot pravni svetovalec vala je na posameznih tribunah v Beogradu, pri neformalne skupine novinarjev, članov ured- zbiranju podpisov za spremembo 154. člena ništva Mladine, Tribune, Radia Študent, Spomen- Ustave SFRJ, sestavila je odprto pismo v zvezi s ke idr. prepovedjo oziroma omejitvijo uvoza tuje literature, skupaj z Matevžem KRIVICEM je sestavila Tomaž MASTNAK, roj. 25. 10. 1953 v Celju, peticijo v zvezi z zaprtimi anarholiberali v Beo- Slovenec, državljan SFRJ, stanuje v Ljubljani, gradu, je podpisnica pobude za ustanovitev sek- zaposlen na SAZU, član ZK. cije novinarjev za spremljanje aktualno političnih V letu 1975 je bila zoper MASTNAKA podana zadev v okviru Društva novinarjev Slovenije in kazenska ovadba zaradi širjenja lažnih vesti in med glavnimi akterji neformalne skupine novi- trditev v članku "FSPN med spolno ljubeznijo in narjev, aktivna pa naj bi bila tudi v Klubu Lilith. onanijo" (Pogledi št. 4/1975), v istem letu pa je Preko polbrata Gregorja TOMCA pa je obve- bil po 119/III členu KZ obsojen na 20 dni zapora, ščena tudi o delovanju Sekcije za socialna gi- pogojno za dobo dveh let zaradi zbujanja verske banja ter delovnih skupin za ekološka in mirovna nestrpnosti v članku "Kaj tli v Ognjišču - nar- gibanja. komanija tako ali drugače" (Tribuna št. 1/1975). Poleg številnih stikov PUHARJEVE s sloven- V letu 1977 je MASTNAK diplomiral na FSPN skimi novinarji in beograjskimi anarholiberali in za delo"Obravnavanje marksizma v delih (Nebojša POPOV, Neca JOVANOV, Boris TA- slovenskih teologov" prejel Prešernovo nagrado, DIČ, Veselinka ZASTAVNIKOVIĆ, Vladimir v letu 1981 pa je opravil magisterij filozofije z MIJANOVIĆ, Vojislav KOŠTUNICA, Kosta naslovom "Problemi marksistične analize in ČAVOŠKI, Srdja POPOVIĆ, Svetlana KOJIĆ- interpretacije stalinizma". SLAPŠAK,...), vzdržuje pogoste stike z Boži- Od 1977. do začetka 1982. leta je bil zaposlen darjem SLAPŠAKOM (zveza z Beogradom), kot urednik za marksistično in družboslovno Matevžem KRIVICEM, Spomenko HRIBAR, literaturo Cankarjeve založbe v Ljubljani, od Zojo SKUŠEK-MOČNIK, Vanjo BRIŠČEK, začetka 1982 pa tudi kot strokovni politični Jašo ZLOBCEM, ..., z novinarji ostalih jugoslo- sodelavec MC CK ZKS, sedaj pa je zaposlen pri vanskih revij (Dragan TANASIĆ - Intervju, SAZU. Franci STRES - Politika, Svobodna Dalmacija, MASTNAK je eden najaktivnejših članov in ...), v zadnjem času pa je aktivna tudi v ured- idejni vodja neformalne skupine družboslovcev ništvu Nove revije. oziroma Sekcije za socialna gibanja, aktiven pa je tudi v delovanju skupin za ekološka in mirovno Darko ŠTRAJN, roj. 18. 9. 1949, Titov Veles; gibanja. oče Jože, (roj. 19. 3. 1921 v Mačkovju pri Trstu) je bil borec NOV, je član ZK in družbeno- Darka PODMENIK (soproga Franka ADAMA), politično aktiven (je upokojen oficir JLA), sta- roj. 5. 3. 1945, Slovenka, državljanka SFRJ, stanuje v Črnomlju, mati Milica roj. PIVEC je gos- nuje v Ljubljani, dipl. sociolog (FSPN), zapo- podinja; Slovenec, državljan SFRJ, biva v

95 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Ljubljani, doktor znanosti, zaposlen kot novinar Avstriji; polsestra Alenka PUHAR, stanuje v Mladine, je član ZK. Ljubljani, Malejeva 23, novinarka pri ČGP V letu 1973 je bila zoper ŠTRAJNA podana ka- Delo), Slovenec, državljan SFRJ, stanuje v zenska ovadba po 118/I členu KZ, obsojen je bil Ljubljani, dipl. politolog, zaposlen na Inštitutu za na 6 mesecev zapora, sodišče pa mu je izvršitev sociologijo v Ljubljani. kazni odložilo za dve leti. V času študija na TOMC je bil v letu 1977 med organizatorji za- Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil ŠTRAJN sedbe hiše na Erjavčevi 29 v Ljubljani, kole- med družbenopolitično najaktivnejšimi študenti. sarskega protesta proti hrupu in prometnemu V š. l. 1969/70 je bil sekretar OO ZK na Oddelku režimu v Ljubljani ter barvanja ograje na Čopovi za filozofijo in sociologijo FF v Ljubljani in član v Ljubljani. Bil je avtor Zasnov programa Ljudi konference UK ZKS, v š. 1. 1970/71 je bil član za demokratično družbo. V letu 1978 je sodeloval fakultetnega odbora FF, v š. l. 1971/72 pa član v Sekciji za iskanje alternativ pri ŠKUC, pri Predsedstva Zveze študentov Jugoslavije, ured- organiziranju koncertov Pankrtov, v tem letu pa ništva Tribune in predsednik Komisije za idej- je obiskal tudi prijateljico Mirjam ZUPANČIČ na nopolitično delo pri IO SS LVZ. Med drugim je Japonskem. V letu 1979 je služil vojaški rok. V bil ŠTRAJN v letu 1972 med ustanovitelji Al- letu 1980 je zaprosil za Fulbrightovo štipendijo, ternativne univerze na FF, v letu 1978 je v okviru vendar mu je bila prošnja zavrnjena. Po vrnitvi s ŠKUC ustanovil Sekcijo za informiranje o al- služenja vojaškega roku je nadaljeval delo kot ternativah na področju izrabe prostora, sodeloval menažer Pankrtov do konca leta 1982, ko je bil v je na srečanju "Community Action of Europe" v decembru sprejet na delo v Inštitut za sociologijo La Rochelle v Franciji, aktiven je bil v MC CK v Ljubljani. V istem letu je zaprosil za ZKS pri pripravi dokumentov za kongres ZKS. V Rockfelerjevo štipendijo, ki mu je bila tudi letu 1979 se je ponovno udeležil srečanja "Com- zavrnjena. Sodeloval je v raziskavi "Slovenija munity Action of Europe" v Bordeauxu v Fran- 2000", vključen je v mednarodni projekt izdelave ciji. Bil je med podpisniki ustanovnega sestanka "Enciklopedije socializma", v letu 1985 je izšla stanovanjske zadruge Mladost. V letih 1980- njegova knjiga "Od Poljske do Pol Pota", članke 1983 se je udeleževal raznih predavanj, organi- objavlja predvsem v Mladini, Problemih, v ziranih v okviru ljubljanske univerze, ter ostalih zadnjem času pa tudi v Novi reviji. srečanj sociologov oziroma filozofov v Jugo- TOMC sodeluje v Sekciji za socialna gibanja ter slaviji. V letu 1983 je ŠTRAJN podpisal pobudo v delovnih skupinah za mirovna in ekološka za ustanovitev sekcije novinarjev za spremljanje gibanja, kjer se pogosto pojavlja kot predavatelj aktualno političnih zadev v okviru Društva in razpravljalec, preko polsestre pa je povezan novinarjev Slovenije ter bil aktiven v nadaljnjem tudi z neformalno skupino novinarjev. delovanju neformalne skupine novinarjev. TOMC vzdržuje redne pisne stike z Bobom BLACKOM iz San Francisca (eden izmed Goran TENZE, roj. 16. 5. 1958, Slovenec, dr- organizatorjev The Last International), bil pa je v žavljan SFRJ, stanuje v Ljubljani, absolvent stiku tudi z drugimi tujimi državljani na poto- FSPN, od 19. 12. 1985 na služenju vojaškega vanju po Japonski leta 1978, na turnejah s Pankrti roka v Zagrebu. TENZE je aktivno sodeloval v (1980-1981), potovanju na Švedsko (1983); delu neformalne skupine oziroma Sekcije za novinarji: Marine HALY (Processe World, San socialna gibanja, bil pa je tudi organizator Francisco), Chris BHONE (New Musical Ex- okroglih miz na FSPN (skupaj s Tomažem PE- press), Herman DVORŽAK (Profil, Gegen- ROVIČEM, Darinko VREČKO idr.). stimen); predstavniki posameznih organizacij: Edo MILLER in Ingo RÖMMER (Rock Gegen Gregor TOMC, roj. 3. 2. 1952 v Ljubljani (oče Recht), vzpostavil pa je stik tudi s posameznimi Egon, umrl leta 1969, je bil zaposlen na RTV inštitucijami: Praxis International, The Open Ljubljana, po letu 1960 je bil dopisnik v ZDA, bil University Oxford (Simon NICHOLSON), L'In- je ilegalec v času druge svetovne vojne v Ljub- securite Sociale, Pariz. Novembra 1984 je bila na ljani; mati Milena umrla leta 1968, je bila aktivna naslov TOMCA poslana brošura "Demokratska v NOB, bila je novinarka Naše žene; brat Matjaž, srečanja". roj. 16. 8. 1947, živi in je zaposlen v Škofji Loki; sestra Mojca, roj. 3. 12. 1949, stanuje v Ljubljani, Darinka VREČKO, roj. 13. 7. 1959 (oče Anton polbrat Roland HORAK, živi v okolici Gradca v VREČKO, roj. 23. 5. 1930 v Zagorju, SO Celje,

96 VIRI 17, 2002 stanuje v Kopru, živi v Trzinu, je predstavnik vansko delavsko gibanje. Honorano sodeluje v Tobačnega kombinata iz Hamburga), Slovenka, Die Linke, Wiener Tagebuch, Gegenstimen (ob- državljanka SFRJ, stalno biva v Kopru, začasno v javlja tudi pod psevdonimom Branko Križman). Trzinu, (SO Domžale), absolventka FSPN. Po prepričanju je socialist, levi radikal in pri- Darinka VREČKO aktivno deluje v delu ne- padnik skupine GRM - Grupe Revolutioneren formalne skupine družboslovcev oziroma Sekcije Marxisten. V času študija III. stopnje v Zagrebu za socialna gibanja, pred tem pa je sodelovala z je navezal stike z Rudijem SUPKOM, Žarkom Goranom TENZETOM, Tomažem PEROVIČEM PUHOVSKIM, Linom VELJAKOM, Sloboda- in drugimi pri organiziranju okroglih miz na nom DRAKULIĆEM i idr. Po lastni izjavi je FSPN. pobudnik večine protestnih izjav, poslanih iz Avstrije v zvezi z zaprtimi anarholiberali v Beo- Raymond LÖV, stanuje na Dunaju, je kot zgo- gradu. V Sloveniji vzdržuje redne stike s člani dovinar zaposlen na Inštitutu za zgodovino de- Sekcije za socialna gibanja, delovnih skupin za lavskega gibanja na Dunaju, za katerega naj bi mirovna in ekološka gibanja ter neformalne sku- delal analizo vplivu avstromarksizma na jugoslo- pine novinarjev.

97 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Naslovna stran 57 številke Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program.

98 VIRI 17, 2002

III. "MEŠČANSKA" OPOZICIJA: DRUŠTVO PISATELJEV, NOVOREVIJAŠI

Ena prvih uradnih institucij, ki je v prvi polovici (prvotna izdaja iz leta 1966 je bila - razen nekaj osemdesetih let postopoma začela prestopati ok- izvodov - na intervencijo tedanjega političnega vire zgolj kulturnega delovanja, je bilo DSP. vrha zaplenjena). Aprila 1983 je DSP zahtevalo Društvo je težko enoznačno opredeliti kot "me- preklic odločitve sodnika za prekrške, s katero je ščansko" opozicijo, saj so bili njegovi člani ideo- decembra 1981 na sedem dni zapora obsodilo loško in politično različno usmerjeni, prav ta Jurija Detelo zaradi nemoralnih verzov v knjigi heterogenost pa je društvu omogočilo, da je Papa kinjal bend pesmarica, ki je izšla leta 1979 postalo eno od pomembnih intelektualnih središč, (Detela je sicer čez nekaj mesecev iz Društva v katerem so se soočali pogledi opozicije in ob- izstopil, češ da ne podpira vseh pisateljev, tudi če lasti. Tako usmeritev je nakazal že Tone Pavček, so v zaporu zaradi spodbujanja nacionalizma in ki je bil predsednik v letih 1979-1983, še bolj pa šovinizma). DSP se je angažiralo v obrambo njegova naslednika: Tone Partljič v letih 1983- Draga Jančarja, ki je bil obsojen zaradi vna- 1987 in Rudi Šeligo v letih 1987-1991. Nova šanja emigrantske literature. (Partljič je njegov usmeritev se je kazala v naslednjem: odpiranje primer navedel tudi v letnem poročilu Društva za tem, ki so imele tudi politični predznak, upiranje obdobje od februarja 1984 do februarja 1985.) naraščajočemu unitarizmu v kulturi in šolstvu Društvo je tudi večkrat protestiralo zaradi ad- (skupna programska jedra, o katerih je DSP 19. ministrativnih prepovedi objave posameznih septembra 1983 organiziralo posvet, pa tudi člankov v revijah in časopisih. sicer reagiralo v javnosti s pismi in opozorili Zaradi take usmeritve so na DSP letele ostre posameznih članov), kritičen odnos do razmer v kritike tudi z najvišjih političnih vrhov v Slo- Zvezi pisateljev Jugoslavije,44 javna obramba veniji, češ da pisatelji skušajo restavrirati stare umetnikov, ki so bili obsojeni. DSP se je pri- odnose in da ne delujejo v programskih okvirih družilo obrambi srbskega pesnika Gojka Đoga, SZDL, v jugoslovanskih razmerah pa so mu pri- ki je bil leta 1982 obsojen na leto dni zapora pisovali nacionalno in republiško zaprtost. ZK je zaradi pesmi Vunena vremena, v kateri je žalil svoj pojemajoči vpliv skušala obdržati prek ak- Josipa Broza-Tita (pred tem je sicer še ostreje tiva pisateljev komunistov, ki je deloval v okviru reagiralo srbsko društvo). V Sloveniji je v imenu DSP, oz. prek posameznih vplivnih in uglednih umetniške svobode branilo posamezne obsojene pisateljev komunistov, vendar je že Tone Partljič pesnike in pisatelje ali zagovarjalo njihova dela, (ki je bil sicer član ZK in je, podobno kot Matjaž ki so bila kritizirana s političnih izhodišč. Pisatelj Kmecl, Miloš Mikeln in še nekateri, aktivno so- Igor Torkar je bil marca 1983 obsojen na tri ustvarjal njeno usmeritev na kulturnem področju) mesece zapora, pogojno za eno leto, zaradi kot predsednik DSP zavrnil delitev na "naše" in satiričnih verzov v Stopu na račun predsednika "one", vendar ne v smislu slogaštva, ki bi po- RK SZDL Franca Šetinca (istega leta je sicer menilo, "da bi morali vsi enako literarno, sve- Torkar izdal knjigo Umiranje na obroke, ki je tovnonazorsko ali politično misliti".45 ponovno odprla vprašanje dahavskih procesov - Najbolj množično in najbolj odmevno dejanje Torkar jih je označil za stalinistične). Že pred DSP sredi osemdesetih let je bila organizacija tem je knjiga Branka Hofmana Noč do jutra - javne tribune z naslovom Slovenski narod in natisnjena in prepovedana leta 1975 in nato slovenska kultura, 9. in 10. januarja 1985 v objavljena 1981 - razkrivala drugo tabu temo, Ljubljani. Tribune se je v celoti udeležilo kakih Goli otok. Leta 1984 je bila objavljena zbirka 1200 poslušalcev (prvi dan po ocenah tiska ok. pesmi Franceta Balantiča Muževna steblika 700), o njej so poročali in jo komentirali vsi slovenski in številni jugoslovanski časopisi, v revijah in časopisih pa je bil objavljen tudi velik 44 Trenja v Zvezi pisateljev Jugoslavije so se bolj odkrito začela na skupščini 14. - 16. 12. 1982 v Somboru. del referatov, bodisi v povzetkih bodisi v celoti. Osnovna tema je bila sicer "družbeni in materialni po- Celotno razpravo s tribune je februarja 1985 ob- ložaj književne ustvarjalnosti", polemiko pa so v resnici spodbudili nekateri referati s pisateljskega posveta v Kumrovcu junija 1981 o odnosu med književnostjo in 45 DSP od februarja 1984 do februarja 1985, poročilo To- politiko, ki jih je objavila Svetlost iz Kragujevca leta neta Partljiča. Arhiv RS, dislocirana enota I (fond: CK 1982. ZKS). - Dokument je sicer shranjen tudi v arhivu DSP.

99 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) javilo DSP v knjigi Slovenski narod in slovenska ga parlamenta" in na njegovo ugotovitev, da si kultura (objavljeni so prispevki Toneta Partljiča, "spoznanje o nujnosti nacionalnega programa Vladimirja Kavčiča, Dimitrija Rupla, Cirila krči pot". Pavićev zaključek je bil, da je pisa- Zlobca, Borisa Pahorja, Bojana Štiha, Aleša De- teljska tribuna nekakšno nadaljevanje in del dis- beljaka, Toneta Peršaka, Bruna Hartmana, Jure- kusije o predlaganih Klopčičevih tezah, vsaj po ta Kislingerja, Marjana Rožanca, Miloša Mikel- temah, če že ne po namenu organizatorja (vsi na, Matjaža Kmecla, Marjana Pungartnika, Igor- udeleženci, s katerimi se je pogovarjal, so nam- ja Torkarja, Janeza Menarta, Janeza Rotarja, reč neposredno povezavo zanikali, vendar dopu- Josipa Vidmarja, Spomenke Hribar, Borisa Pa- ščali, da so Klopčičev intervju in podobni članki ternuja, Ivana Jana, Frančka Rudolfa in Bojana "dvignili temperaturo" v Ljubljani in da zato take Štiha). S tribuno je razprava o nacionalnem množične razprave ne bi smele presenečati). vprašanju postala javna. Kmalu po javni tribuni so o njej razpravljali na Dotlej so sicer izhajali različni prispevki v po- 82. (zaprti) seji predsedstva CK ZKS 4. februarja sameznih revijah ali pa so o tem razpravljali v 1985, potem pa tudi na seji CK ZKS o kulturi, ki zaprtih partijskih krogih. Javno je vodstvo Zveze je razpravo, začeto na javni tribuni želela urav- komunistov vztrajalo pri stališču, da (nov) nacio- notežiti. O javni tribuni je bila v CK ZKS na- nalni program tudi v spremenjenih jugoslo- rejena natančna analiza, strokovna služba pa je vanskih razmerah (naraščanje srbskega naciona- tudi spremljala pisanje tiska. Čeprav je vodstvo lizma, zahteve po spremembi ustave in centra- ZKS tribuno sprejelo z delno naklonjenostjo (na lizaciji) ni potreben, saj ustavnopravni akti v za- njej so sodelovali tudi pisatelji komunisti) in po- dostni meriščitijo slovensko državnost. V začetku trdilo relevantnost večine odprtih tem, so ji oči- leta 1984 je partijskemu vodstvu v obravnavo tali pretirano poudarjanje slovenske majhnosti in ponudil Slovenski nacionalni program med gra- nacionalne ogroženosti v jugoslovanskem prosto- ditvijo socializma France Klopčič, vendar ga je ru ter zapostavljanje razredne dimenzije nacio- vodstvo zavrnilo. Za njegov program so kul- nalnega vprašanja ("narod - proletarec"). turniki vedeli, saj je nanj sam opozoril le nekaj Najbolj vroče (in tudi že na tribuni kritizirane) dni pred tribuno v intervjuju v decembrski šte- teze s strani oblasti so bile, da sta slovenski na- vilki Sodobnosti in tudi navedel svoje glavne rod in slovenska kultura ogrožena, da se slo- teze.46 Intervju s Klopčičem je opravil Ciril venski narod zaradi politike še ni izoblikoval Zlobec, tedanji urednik Sodobnosti, ki je vsebino (tudi teza, da so Slovenci kot narod in kot kultura programa tudi dobro poznal, saj je sodeloval na že mrtvi), da je SRS kvazi država in bi se Slovenci interni partijski razpravi o programu julija 1984 enkrat že morali začeti obnašati državniško, da (druga interna razprava je bila februarja 1985, so Slovenci enako eksistenčno ogroženi kot leta mesec dni po javni tribuni). 1941. Oblastna stran je tudi zavračala kritike o Čeprav ni bilo neposredne povezave med Klop- sektaštvu ZK do drugače mislečih o razvoju čičevimi tezami, izrečenimi v intervjuju, in na- socializma na tehnološko zaostalem me- cionalnimi zahtevami, ki so se v tem času obli- galomanskem gospodarstvu, ki prave izobrazbe kovale med opozicijskimi intelektualci (in so dve in kulture sploh ne potrebuje, o odsotnosti sred- leti kasneje dosegle vrh v 57. številki Nove re- njega sloja. Prav tako je bila kritizirana kulturna vije), se je v jugoslovanskem tisku začel ustvarjati politika, zavzemanje za ustanovitev "slovenskega vtis, da tako opozicija kot oblast v Sloveniji kulturnega parlamenta" in za enoten slovenski stremita k istemu cilju. Take zapise je začel kulturni prostor. sistematično objavljati urednik zagrebške redak- Kljub vsem kritikam, na eni strani izraženim na cije Borbe Krste Bjelić, pa tudi nekateri drugi tribuni na račun oblasti in ZK, na drugi pa na novinarji (hrvaški tudi z namenom, da bi na seji CK ZKS o kulturi in v drugih oblikah na ra- slovenskem primeru "testirali", reakcije hrvaških čun tribune in stališč pisateljev, je odprtje raz- in jugoslovanskih oblasti). Komentator zagreb- prave o nacionalnem vprašanju in nacionalnem škega Vjesnika Nino Pavić je v članku Od nacio- programu prinesla pozitiven premik. Tone Part- nalne hipohondrije do treznosti 20. januarja ljič je to izrazil z besedami, da se "horizonti svo- 1985 povzel intervju ter opozoril na Klopčičev bode" v Sloveniji vendarle razmikajo. predlog za ustanovitev "vseslovenskega kulturne- Slovenski tisk je o tribuni večinoma pisal z na-

klonjenimi komentarji, drugod po Jugoslaviji pa 46 Sodobnost XXXII, št. 12, 1984, str. 1113-1116. različno, od kritik "nacionalne hipohondrije"

100 VIRI 17, 2002 (kar je bilo vzeto iz Kmeclovega referata) do po- kritičnih piscev, ki so želeli nadaljevati tradicijo hval na račun svobode izražanja, veliko pa je intelektualnih opozicijskih Revije 57 (1957-1958) bilo tudi poudarjanja razlik med posameznimi in Perspektiv (1960-1964). Pred izidom so bila govorniki (najbolj kritičen je bil prispevek Alek- dolgotrajnih razpravljanja v raznih forumih, ob- sandre Plavevske v Politiki ekspres pod naslovom lasti so se začetku izhajanja upirale in ga skušale Provincijski strah). onemogočiti ali vsaj zavleči, vendar so v na kon- Ena od posledic pisateljske tribune je bila, da je cu popustile, kar je bilo eno prvih večjih znamenj SZDL kot naslednica OF na 14. plenum kulturnih demokratizacije. Nova revija se je sicer že od delavcev OF47 na Bledu 5. in 6. novembra 1986 začetka ukvarjala z nacionalnim vprašanjem, (ki je bil sicer načrtovan že prej) prvič povabila čeprav so bile številke v prvih letih namenjene tudi več ljudi iz mlajše generacije ter iz opo- zlasti kritiki kulturne politike in v širšem smislu zicijskih vrst (iz katerih pa je prišlo le malo sistema. V začetku je bila revija povezana z in- udeležencev). Večina prispevkov s plenuma je telektualnimi krogi drugod po Jugoslaviji, zlasti bila objavljena v raznih revijah in časopisih, sku- srbskim intelektualcem je nudila možnost za ob- paj pa v posebni knjigi.48 javljanje, ki je zaradi ortodoksnejših razmer do- Plenum je potekal v času, ko so bili v srbskem ma niso imeli, iz načelnih razlogov je naspro- tisku že objavljeni deli Memoranduma SANU in tovala je represivnim ukrepih proti intelektual- ko je Nova revija pripravljala 57. številko s pri- cem v drugih delih Jugoslavije, čeprav so ne- spevki za nacionalni program. kateri (npr. Vojislav Šešelj) izražali zelo nacio- Od leta 1987 dalje, ko je vodenje društva prevzel nalistična in tudi šovinistična stališča. Sredi Rudi Šeligo, je Društvo pisateljev (skupaj s so- osemdesetih, s poratsom nacionalizma (zlasti ciološkim in filozofskim društvom) prevzelo po- srbskega) je bilo to sodelovanje prekinjeno. budo pri oblikovanju ustavne alternative, kriti- Nova revija je sprva o nacionalnem vprašanju ziralo amandmaje k jugoslovanski ustavi leta izražala predvsem v esejističnih člankih in se 1988 in nato ustanovilo svojo ustavno komisijo, hkrati zavzemala za uveljavljanje klasičnih me- ki je pripravila alternativni predlog ustave.49 ščanskih svoboščin, sredi osemdesetih let pa je Nova revija, drugi center intelektualne opozicije, začela tudi s konkretnimi predlogi za nacionalni je začela izhajati leta 1982 na skupno pobudo program. Poleg DSP je postala glavna nosilka nekdanjih perspektivovcev in mlajše generacije spremenjenih pogledov na to vprašanje. Njen nastanek in njeno dejavnost je oblast oce- 47 Plenum kulturnih delavcev je nastal med vojno 11. sep- njevala za "čist" opozicijski pojav. "Svet je tembra 1941 v prostorih Slovenske matice, med vojno spremljal priprave za izdajo Nove revije. Ugo- se je sestal trikrat, po vojni leta 1945 enkrat, oživljen je bil leta 1978, ko se je začel sestajati enkrat letno. Med tovil je, da se koncept in vsebina Nove revije od- vojno naj bi izražal pluralistično zasnovo OF, raz- ločno orientirata v smer političnega pluralizma pravljal je o ključnih vprašanjih slovenske kulture in in da s polemičnostjo preverjata stopnjo druž- slovenskega naroda. Po obnovi leta 1978 so ga čvrsto obvladovali ideološko zanesljivi umetniki starejše, bene tolerantnosti, želeč izzvati administrativni partizanske, generacije. Sklic na Bledu je bil zadnji, leta poseg, ki bi povečal vrednost sodelavcev revije. 1988 je plenum nasledil Zbor slovenskih kulturnih de- Ob prvi številki je Svet ugotovil, da ni zakonitih lavcev, ki pa zaradi pluralizacije kulturnega prostora ni razlogov, ki bi preprečevali izdajanje revije, da imel večjega odmeva. 48 Štirinajsti sklic Plenuma kulturnih delavcev OF. Razvoj pa so v njej prispevki, ki terjajo precejšnje idejne, slovenskega narodnega značaja v luči 4. točke programa teoretične in politične konfrontacije, in da je OF, Delavska enotnost, Ljubljana 1987. - (Od šestintri- potrebno v ta namen mobilizirati sposobne ljudi. desetih udeležencev so prispevke objavili Jože Smole, Predvsem pa je Svet menil, da ni potrebe, da se Josip Vidmar, Janko Prunk, Veljko Rus, Bogo Gra- fenauer, Vladimir Kavčič, Tine Hribar, Dimitrij Rupel, organi za notranje zadeve mešajo v razreševanje Janko Malle, Anton Bebler, Pavel Fonda, Jaša Zlobec, vsebinskih vprašanj, vezanih za Novo revijo."50 Peter Klinar, Anton Trstenjak, Lev Milčinski, Franček Podobno je ocenjeval tudi kasnejše številke Bohanec, Vekoslav Grmič, Božidar Jezernik, Mitja Ri- revije. bičič, Marija Vilfan, Ciril Zlobec, Jože Osterman, Miloš Mikeln, Viktor Žakelj, Ivan Jan, Ivan Križnar, Matej 57. številka Nove revije je izšla februarja 1987 in Rode.) je vsebovala filozofske in sociološke razprave in 49 Več o tem: Božo Repe: Slovenci v osemdesetih letih, eseje, ki so obravnavali vprašanje slovenskega Zgodovinski časopis, Ljubljana 2001; Božo Repe: Jutri je nov dan, Modrijan, Ljubljana, 2002. Dokumenti v zvezi z ustavno dejavnostjo opozicije so bili večinoma 50 Poročilo o delu Sveta SRS za varstvo ustavne ureditve objavljeni. za leto 1982. Arhiv predsednika Republike Slovenije.

101 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) naroda v sodobnem svetu. Najpomembnejše so in ostaja znotraj zaprtega in relativno homoge- napisali Tine Hribar, Ivan Urbančič, Dimitrij nega jedra, ki pa doživlja notranjo diferenciacijo. Rupel, Jože Pučnik, France Bučar in Peter Jam- Poročilo ugotavlja, da je bil problem Nove revije brek. Že pred tem so bili v prvi polovici osem- obravnavan na predsedstvu CK ZKS in desetih let v različnih krogih obravnavani ali v predsedstvu RK SZDL, da je bilo pripravljeno revijah in časopisih objavljeni prispevki, ki so tudi gradivo, ki obravnava kazenski vidik pro- obravnavali slovensko nacionalno vprašanje, blematike, tožilec je pripravil tudi ovadbe zoper vendar so tisti v Novi reviji zbudili največ poli- troje avtorjev, z vsemi potrebnimi dokazili. tične pozornosti in bili sčasoma sprejeti kot Čeprav je javno tožilstvo ugotovilo v reviji neka- osrednji slovenski nacionalni program, neke tere elemente, ki bi omogočali pregon, se ni od- vrste slovenski odgovor na Memorandum SANU. ločilo za ukrepanje. Zlasti sporno bi bilo ukre- Osnovna misel, izražena v novorevijaških pri- panje po členu 133. kazenskega zakonika, saj bi spevkih, je bila, da se mora slovenski narod pre- bilo zelo težko v prispevkih ugotavljati neposred- oblikovati v nacijo, tj. doseči svojo državnost z no ščuvanje na rušenje družbenopolitičnega si- izvirno suverenostjo, ki ne bo podrejena jugo- stema. Tudi če bi se pristojni organi odločili za slovanski; obenem pa vpeljati nov pravni red, ki kazenski pregon, bi bil razplet še vedno negotov. bo omogočil demokratično izražanje volje držav- Upoštevati je treba, da bi se resni pravni stro- ljanov (zahteva, da se ZK odvzame "skrbništvo" kovnjaki ne spuščali v strokovni dialog s spor- nad slovenskim narodom, in zahteva po uvedbi nimi navedbami v reviji. Poročilo pravi, da so se političnega pluralizma). zato in tudi zaradi razprav v političnih orga- Izid 57. številke Nove revije je jasno pokazal, da nizacijah (SZDL, ZK) "zadovoljili z javno poli- je pobudo pri oblikovanju slovenskega nacional- tično obsodbo, ukrepanjem do vodstva revije nega programa prevzela intelektualna opozicija. (predsednik Sveta in oba urednika), ter opozorili V oblastnih krogih so sprva prispevke obsodili in na občutljivo in argumentirano ravnanje, da se v obliki "družbene kritike", organiziranja raznih krog somišljenikov Nove revije, zlasti še spričo razprav, predvsem prek SZDL, pisanja v medijih ustavne razprave o položaju Slovenije v Jugo- ipd. s posameznimi prispevki in številko v celoti slaviji, unitarizmu in podobnem, ne bi širil /.../ polemizirali; prišlo je do zamenjav v uredništvu, Kljub pretežno negativnim odmevom na prispev- ne pa tudi do ostrejših administrativnih ukrepov ke v reviji ne bi smeli s tem v zvezi pristajati na (npr. prepovedi revije) ali sodnih pregonov, če- številne pritiske od zunaj /.../ Politično odločitev, prav jih je zvezna oblast zahtevala (zvezni tožilec da pristojni organi niso kazensko ukrepali, je bilo je podporo iskal tudi na predsedstvu SFRJ). mogoče braniti pred našo javnostjo, težje pa v Tedanji predsednik predsedstva Lazar Mojsov je Jugoslaviji, terjalo je dostojanstveno raven, stvar preložil na člana predsedstva in predsed- odgovorno ukrepanje ter zavračanje pritiskov iz nika Sveta za ustavno ureditev Staneta Dolanca, drugih republik s pojasnili in pogovori."52 ta pa je zadevo za nekaj mesecev spravil v predal Po objavi 57. številke Nove revije in potem, ko je in nato požrl kritike, ki so zaradi tega letele DSP vse bolj nastopalo kot politična opozicija in nanj.51 (Osebno je bil prepričan, da bi bilo neka- začelo pisati tudi svojo verzijo ustave, je tere pisce treba sodno preganjati, a da bi to mo- "meščanski" del opozicije postajal za oblast vse rali prej storiti že z avtorji Memoranduma pomembnejši. Razloga za to sta bila vedno večji SANU.) vpliv v javnosti in radikalen odnos do federacije Ostra kritika na raznih forumih se je v drugi po- (ki mu oblast ni bila zmožna slediti, čeprav se je lovici leta 1987 umirila, na politični dnevni red v marsičem z opozicijo strinjala). Opozicija se je so začela prihajati druga vprašanja, Svet za var- postopoma organizirala in se pripravljala na boj stvo ustavne ureditve pa je v svojem poročilu za za oblast. leto 1987 razpravo o Novi reviji sklenil z ugotovitvijo, da skuša skupina okrog Nove revije kljub protestom ob 57. številki zadržati nekdanji ured- niški koncept, da pa se aktivnost skupine ne širi

51 Sestanek političnega aktiva 6. 1. 1988. Arhiv RS, dislocirana enota I (fond: CK ZKS, interni pogovori, 52 Poročilo o delu Sveta SRS za varstvo ustavne ureditve v politični aktivi po 10. kongresu ZKS). letu 1987, 20. 1. 1988. Arhiv predsednika RS.

102 VIRI 17, 2002 Dokument št. 7:53 revijalno življenje na Slovenskem in oblikovali predlog smernic za njegov nadaljnji razvoj, pri- Pobuda za novo revijo pravil več delovnih razprav. Spodbudil bo tudi (Kronologija) izdelavo nekaterih potrebnih analiz, ki bodo predstavljale osnovo za načrtovano razpravo na Prvo leto (junij 1980 - junij 1981) seji Sveta za kulturo. Vanjo bo vključil tudi to pobudo in povzetek razprave o njej, od katere 1. Pobuda za novo revijo s podpisi 60 slovenskih pričakuje, da bo ocenila tudi to, ali je družbeno kulturnih delavcev je bila s posebnim spremnim potrebna in sprejemljiva revija s ponujeno za- pismom, ki so ga podpisali Niko Grafenauer, snovo in opredeljenimi idejnopolitičnimi in Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, estetskimi podmenami." Boris A. Novak in Dimitrij Rupel, naslovljena na predsednika Republiške konference SZDL Slove- 5. V rubriki "Nesporazumi" in pod naslovom nije Mitja Ribičiča, v vednost pa je bila poslana "Pismo" grupe o pobudi za novo revijo informira še predsednikom Predsedstva SRS, Skupščine 29. 6. 1980 jugoslovansko javnost Borba. SRS, Izvršnega sveta Skupščine SRS, Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije in Društva 6. Zaradi neobjave imen podpisnikov in hujše slovenskih pisateljev ter v objavo glavnemu tiskovne napake je že navedena šesterica glav- uredniku Dela. Pobuda nosi datum 10. junija nemu uredniku Dela Jaku Koprivcu 30. junija 1980, pismo pa je bilo odposlano 11. junija 1980. 1980 poslala naslednje pismo: "V četrtek, 26. junija 1980, ste v 'Književnih 2. Predsednik Republiške konference SZDL Mit- listih' objavili predlog šestdesetih slovenskih kul- ja Ribičič je v pismu Dimitriju Ruplu 24. junija turnih delavcev za ustanovitev nove revije. Tekst 1980 glede pobude za novo revijo zavzel na- ni bil v integralni obliki, manjkajo namreč pod- slednje stališče: "Dne 10. junija 1980 ste mi po- pisi. S tem je med drugim bistveno otežkočena sredovali predlog za ustanovitev nove slovenske demokratična razprava, h kateri poziva pripis revije ter predlagali razgovor o vseh odprtih Sekretariata Sveta za kulturo pri Predsedstvu RK problemih v zvezi z njo. Predloženo gradivo sem SZDL. Prosimo, da v naslednji številki 'Knji- predal v oceno Svetu za kulturo pri Predsedstvu ževnih listov' objavite ustrezen popravek, se Republiške konference SZDL Slovenije, kot pripravi, da navedete imena podpisnikov omenje- stojnemu organu fronte, saj menim, da je usta- nega predloga. novitev nove revije tako pomembno kulturno in Obenem vas prosimo, da objavite tudi popravek javno dejanje, da presega moje pristojnosti. V tiskovne napake, ki se vam je prikradla v objav- prilogi Vam posredujemo stališče, ki ga je v ljeni tekst. Stavek: 'Težnje, ki oživljajo vsesploš- zvezi z Vašim predlogom sprejel Sekretariat no ideologizacijo ter omejujejo svobodo sedem- Sveta za kulturo na seji 23. junija 1980. Do- desetih let..., se pravilno glasi: 'Težnje, ki oživ- kument posredujte še Vašim sopodpisnikom." ljajo vsesplošno ideologizacijo ter omejujejo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja, 3. Tekst pobude z naslovom "Nova revija" je bil so nas v drugi polovici sedemdesetih let prisilile, objavljen 26. junija 1980 v Delu (Književni listi) da ponovno reflektiramo svojo apolitičnost'." na 16. strani oziroma na zadnji strani Književnih Tiskovni popravek je bil objavljen (z novimi listov. Imena podpisnikov, ki so sicer sestavni del napakami) 10. julija 1980. Podpisi niso bili ob- pobude, niso bila objavljena. javljeni; prav tako pa ni bilo nobenega pojasnila ali sploh odgovora, zakaj ne more priti do objave 4. V posebnem okviru je bilo na isti strani kot podpisov. "Nova revija" objavljeno tudi stališče Sekre- tariata Sveta za kulturo pri Predsestvu RK SZDL. 7. Pod naslovom Časopisi in rezervati je infor- Osrednji odstavek izjave Sekretariata se je glasil: macija o "Novi reviji" izšla v Ninu 6. julija 1980; "Sekretariat bo kot delovno telo Sveta za kulturo napisal jo je Lev Kreft. pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije v času od jesenske seje Sveta, ko naj bi vsestransko ocenili 8. Zaradi določenih dezinformacij v Kreftovem

članku izidejo v zapisu "Rupel odgovarja Krettu", 53 Nova revija št. 1, str. 122-128 in št. 2, str. 270-278. Nin, 10. jul. 1980, ustrezni popravki.

103 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) 9. V zapisu "Zašto se krijete u ljubljanskoj 17. Pač pa se z novim napadom na pobudo in v magli" zahteva Tone Potokar (Nin, 20. julija podporo Javoršku oglasi 28. sept. 1980 v 1980) objavo imen podpisnikov. Nin imena ob- Nedeljskem dnevniku glavni urednik in direktor javi in tako je skoraj mesec dni po objavi pobude ČTP "Pravica-Dnevnik" Milan Meden s člankom prišlo tudi do prve objave imen podpisnikov v Svoboda je naša strategija. jugoslovanskem prostoru. 18. Nedeljski dnevnik sistematično nadaljuje z 10. Integralni tekst pobude za novo revijo, se napadi; 5. oktobra 1980 objavi članek Pijani beg pravi, izjavo skupaj s podpisi, pa objavi šele v skrivalnico, v katerem J. Javoršek na svoj že Književna reč 10. septembra 1980. Na Slo- znani način razširja območje svojih podtikanj in venskem (vse do danes) imena podpisnikov niso skuša z raznimi namigovanji zasejati razdor med bila objavljena. podpisniki.

11. Prvi žolčni napad na "Novo revijo" je izpod 19. Na Milana Medena in njegove klice po "javni peresa Milenka Vakanjca izšel 24. julija 1980 v zaščiti" navednih odgovorita Tine Hribar z za- Mladini. Članek nosi naslov Med žargonom in pisom Strah pred resnico in Dimitrij Rupel z ideologijo. zapisom Strateško gledanje na svobodo?, ki sta bila v rubriki "mnenja in stališča drugih" ob- 12. Na napad je odgovoril Srečo Zajc, eden iz- javljena s Pojasnilom Milana Medena v Ne- med podpisnikov pobude in urednik Mladine, s deljskem dnevniku 12. oktobra 1980. In to kljub člankom Oglašam se, molčeči 54 (Mladina, 31. temu, da je Tine Hribar takšno objavo v sprem- julija 1980). nem pismu k zapisu prepovedal: "Spoštovani tovariš Zlatko Šetinc, odgovorni urednik Nedelj- 13. S člankom Lažni alarm začne svojo serijo na- skega dnevnika. V prilogi Vam pošiljam odgovor padov, polno psovk, ovaduških podtikanj in vse- na štiri napade na revijo, ki jih je zadnje čase ga drugega Jože Javoršek (Nedeljski dnevnik, 24. objavil Nedeljski dnevnik. Da bi se izognil mo- avgusta 1980). rebitnim manipulacijam z mojim tekstom, Vas prosim, da ga objavite tako, kakor je konceptiran. 14. V članku Možnosti in nemožnosti revijalnega Za vmesne naslove predlagam kar podčrtane (5) tiska, Književni listi, Delo, 28. avg. 1980, Vla- elemente stalinizma ... P. S.: Menim, da je samo- dimir Kavčič zapiše nekaj splošnih pomislekov umevno, kako mora biti odgovor objavljen v isti glede ustanavljanja novih revij na Slovenskem. rubriki kot napad; zato ne dovolim, da bi bil objavljen med pismi ali kje drugje." 15. Vladimirju Kavčiču odgovori Tine Hribar (Književni listi, 18. sept. 1980) v zapisu O mož- 20. Že 1. oktobra 1980 je o pobudi za novo revijo nostih nove revije, ki se končuje z naslednjo ugo- razpravljalo Društvo slovenskih pisateljev, ki je tovitvijo: "Možnosti ali nemožnosti nove revije to pobudo tudi soglasno podprlo. V poročilu s te so zato odvisne predvsem od tega, ali se bo sklop razprave, ki je pod naslovom Revija, pobudnica privatizma in birokratizma dokončno zaprl ali pa večje živahnosti izpod peresa J. H. izšlo v Delu 3. se bo, upajmo, vendarle razprl." okt. 1980, med drugim piše: "Takoj pa je treba povedati, da ugovorov oziroma nasprotovanja 16. S člankom "Nova merila" še niso zadosti je novi literarni reviji ni bilo; pred razpravo je 18. sept. 1980 v Književnih listih posegel v raz- pobudo za izhajanje revije podprla tudi osnovna pravo tudi Marjan Pungartnik. organizacija ZK pri Društvu pisateljev." Podobno Uredništvo Književnih listov je med drugim poročilo z naslovom Glas za novo revijo izpod pripisalo: "Uredništvo vabi, naj se oglasijo novi peresa Mitja Koširja je 3. okt. 1980 izšlo tudi v razpravljalci, in ob tem želi izzvati posebej tudi Dnevniku: "Predvsem pa so argumenti za novo urejevalce tangiranih revij. Pričakuje seveda revijo izzveneli v odločni podpori ustanovitvi prispevke, ki bodo v polemičnem tonu, toda brez nove revije, ki naj razvije vse svoje ustvarjalne podtikanja in etiketiranja pogumno razkrivali zmogljivosti in dokaže upravičenost lastnega ob- žgoče in resnične probleme našega revijalnega stoja, kritika pa, ki bo sledila, in prav je, da sledi življenja." Do odziva na ta poziv v Književnih temu kulturnemu "novumu", ta kritika bo dorekla listih ni prišlo. upravičenost oziroma neupravičenost nove publi-

104 VIRI 17, 2002 kacije, intelektualne in konec koncev tudi ek- 'ima' Pirjevčev problematični zbornik s Tadičem sistenčne avanture." in Stojanovičem vred. Bo vsaj pokazala svojo režečo protezo, iz katere že sedaj veje buržoazni 21. Medtem je redno teklo tudi delo "Delovne smrad, v vsej svoji velikosti. Tako bomo lahko skupine" v okviru Sveta za kulturo pri Pred- vsaj lopnili po njej z razjedajočo kislino histo- sedstvu SZDL, ki je bila imenovana na seji Sveta ričnega materializma, z brezkompromisnim raz- 3. julija 1980 in v katero sta bila s strani po- galjanjem njihove zaplankane zavesti in nji- budnikov imenovana Andrej Inkret in Dimitrij hovega privilegiranega družbenega položaja." Rupel. Naloga skupine je bila, da zbere ves potrebni material in stališča za sejo Sveta za 25. Josip Vidmar je v razgovoru, ki je bil objav- kulturo o aktualnih vprašanjih revijalnega tiska, ljen v Delu 11. oktobra 1980 pod naslovom Kri- ki naj bi bila novembra 1980 in na kateri naj bi tik je sodnik in sodnika brez načel in zakonov ne Svet zavzel tudi dokončno stališče do pobude more biti, povedal tole: "Vsi podpisniki te revije "Nova revija". so sodelavci raznih že obstoječih revij pri nas in tako bi lahko brez škode ostalo. V tem sklopu 22. V okviru in za potrebe te skupine je Dimitrij velikega števila Ijudi ne vidim nobene homo- Rupel - po pogovorih in v soglasju z (drugimi genosti in v njihovi utemeljitvi prošnje nobene petimi) podpisniki spremnega pisma k pobudi - jasne koncepcije o tem, kaj naj bi ta revija bila ... napisal operacionalni Koncept "Nove revije", ki Mislim pa, da vsi ti ljudje ne spadajo skupaj in da nosi datum 21. okt. 1980 in ima v preambuli se bo prej ali slej skupina razšla. Saj smo videli zapisan naslednji stavek: "Tu opisana načela, ki pri Prostoru in času in podobnih poskusih, da so naj bi kazala pot novi reviji, se opirajo predvsem se skupine razhajale." na dokument 'Nova revija', ki so ga pobudniki 10. junija poslali predsedniku RK SZDL Mitji Ri- 26. Odgovor Nika Grafenauerja je Delo objavilo bičiču, in ki ga je 26. junija 1980 objavilo ljub- šele 15. nov. 1980 in sicer v rubriki "poštni ljansko Delo. Koncept vsebuje poleg splošnih predal 29". Grafenauer se zavzame za vsebinsko načel še zamisel notranje ureditve revije, predlog razpravo in nadaljuje: "Vendar bo to možno in odnosov med sodelavci in uredništvom ter potrebno storiti šele takrat, ko nam bo dano predlog o načinu financiranja revije. Bistvena govoriti ne o pobudi za revijo, marveč o njenem misel Koncepta je naslednja: "Svojo delegacijo v uresničevanju. Dokler pa je vprašljiva že samo svetu revije po demokratični razpravi na sestan- pobuda zanjo, to govori o skrajni zavrtosti naše ku, ki mora biti vsaj enkrat na leto, izberejo zavesti, ki ni pripravljena, tako kot se nam to med sodelavci, ki so v preteklih (dveh) letih objavili drugim kaže v Vidmarjevem primeru, sprejeti v vsaj en prispevek v reviji. Sodelavci naložijo svoje vidno polje niti tako nehomogenih skupin z svoji delegaciji, da se na sestanku sveta revije njihovimi ustvarjalnimi potrebami in pobudami, poteguje za določen sestav uredništva. Sugestije kakršna stoji za izjavo o novi reviji, pri čemer je sodelavcev so za delegacijo temeljna vsebinska Vidmarju za njegovo negativistično stališče orientacija za urejanje revije. Urejanje revije se zadosten argument že to, da so se v preteklosti mora ravnati po predlogih sodelavcev tudi v takšne skupine pač razhajale. Narobe je torej, če vsebinskem smislu." se skupine zberejo in so nehomogene, prav tako pa je narobe tudi to, če se razhajajo. Je to klic po 23. Vzporedno s sestanki v okviru Sveta za kul- trajnosti in homogenosti skupin? Po večnem turo pri Predsedstvu SZDL so potekali sestanki, mrtvilu? Če si ga zaslužimo, pa ga imejmo." ki jih je skliceval Izvršni sekretar za naloge komunistov v kulturi ter raziskovalnem delu (Pred- 27.54……….. sedstvo CK ZKS) Franc Šali. Na šestih sestankih (prvi je bil 18. 9. 1980, zadnji 11. 2. 1981) so 28. V tem času je prišlo tudi do mešanja vloge pobudniki-komunisti branili in obranili smisel- podpisnikov z njihovim položajem v delovni or- nost pobude "Nova revija". ganizaciji, kakor je razvidno iz ravnanja direk- torja Inštituta za sociologijo Staneta Sakside, ki 24. Hkrati se je naprej razvijala javna razprava. je v tej zvezi postavljal pod vprašaj samoupravne

Tribuna je 15. oktobra 1980 zavzela naslednje stališče: "Naj ima inteligencija 'svojo' revijo, naj 54 Točka je v izvirnem besedilu prazna.

105 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) pravice Vlada Arzenška. Dokument o tem tvorijo imel potem Mitja Ribičič referat, ki ga je objavilo Arzenškovo pismo, pojasnilo Sakside in mnenje dan kasneje Delo in v katerem je rečeno tole: OO ZK ISF (Nedeljski dnevnik 16. nov. 1980) "Glede nove revije smo v razpravah, polemikah, ter Arzenškov zapis Skrivnost neke politične člankih, ocenah in intervencijah ugotovili dve diskvalifikacije (prav tam, 23. nov. 1980). liniji, ki sta prisotni v boju za novo revijo, in sicer bodisi zaradi mnogih slabosti pri ures- 29. Izpod peresa M. D. izide v Komunistu 24. ničevanju programov, kot jih imajo obstoječe okt. 1980 članek Nova revija - ogledalo razmer v revije Sodobnost, Problemi, Dialogi, Teorija in kulturi. praksa itd., bodisi iz zasebnih ambicij in zasebnih kulturnih vizij. Tem zagovornikom nove revije 30. V razpravo se vključi Stane Dolanc, o čemer pretežno ni moč ugovarjati in je zamisel o taki poroča Delo 14. nov. 1980 v članku Za vse enako literarni reviji tudi dobivala podporo pri večini breme. kulturnih ustvarjalcev pri nas. Gre za to, da bi z revijalnim tiskom prekrili vse bistvene silnice 31. Znova se oglasi J. Javoršek s člankom Neod- sodobne slovenske kulture in publicistike. V za- govorna jezična velesila (Nedeljski dnevnik, 2. htevi po reviji pa se pojavlja tudi druga tendenca nov. 1980). - ustvariti sredstvo za politični boj proti naši samoupravni demokraciji. Najjasneje je to težnjo 32. V 9. štev. Teorije in prakse izideta dva na- razbrati v sicer zmedenem, gostobesednem in za pada na "Novo revijo". Andrej Kirn je napisal vso našo družbo žaljivem članku Tarasa Kermau- polemiko Nova revija, nove obljube pa tudi stare nerja 'Kdo je skrivač', ki ga je poslal Nedelj- iluzije. Srečo Kirn in Lev Kreft pa objavita skemu Dnevniku, ta pa ga je odstopil svetu za pamfletič Ob predlogu za novo revijo. kulturo pri predsedstvu RK SZDL."

33. V odgovor na Javorškove napade napiše Ta- 35. V 1. št. letnika 1981 Teorije in prakse izideta ras Kermauner tekst Kdo je skrivač?, v katerem zapis Dimitrija Rupla Nova revija, nove pa tudi razvije tudi svoj koncept o novi reviji. Tekst stare metode kot odgovor Andreju Kirnu ter zapis pošlje Nedeljskemu dnevniku, ki ga pa ne objavi, Denisa Poniža Vprašanje o novi reviji je vpra- marveč ga pošlje na forume. Del teksta dobi od šanje o pravici do dela kot odgovor S. Kirnu in L. SZDL tudi skupina podpisnikov (šesterica). Kreftu. Sestanka delovne skupine za pripravo seje Sveta za kulturo pri RK SZDL o družbeni vlogi revi- 36. Zagrebški časopis Start je 3. jan. 1981 objavil jalnega tiska na področju kulture in podpisnikov članek Njihove peticije, njihove sanje, v katerem pobude za novo revijo 21. jan. 1981, katerega je pisalo, da je pobuda za novo revijo že za- predmet je bil del Kermaunerjevega teksta, so se vrnjena, pri čemer se je člankar skliceval na iz- udeležili Peter Božič, Niko Grafenauer, Tine jave predstavnikov SZDL Slovenije, obenem pa Hribar, Andrej Inkret, Drago Jančar, Svetlana "Novo revijo" povezoval z beograjsko "Jav- Makarovič, Boris Novak, Tone Pavček, Mitja nostjo". Boris A. Novak piše 12. jan. 1981 pismo Rotovnik, Dimitrij Rupel, Sašo Schrott, Jože Predsedstvu oz. Svetu za kulturo pri Predsedstvu Snoj, Ivo Svetina, Franc Šali, Ivo Tavčar, Veno RK SZDL Slovenije, v katerem pravi: "Kot eden Taufer, Andrej Ujčič, Ivo Urbančič, Dane Zajc in izmed pobudnikov za ustanovitev nove slovenske Slavoj Žižek. Ugotovljeno je bilo, da obstaja revije, kot član Društva slovenskih pisateljev (ki razlika med konceptom "Nove revije" in Ker- je na članskem sestanku podprlo to pobudo) ter maunerjevim konceptom. Obenem pa je bilo ne nazadnje kot delovni človek in državljan SFRJ poudarjeno, vsaj s strani podpisnikov, da takšen prosim Socialistično zvezo delovnega ljudstva tekst, kakršen je Kermaunerjev, vsekakor spada Slovenije za uradno pojasnilo o tej izjavi, ob- med tekste, ki bi jih nova revija objavila (tekst je javljeni v 'Startu'." Demanti SZDL Slovenije, ki bil objavljen v Književnosti, št. 4, Beograd ga je podpisal Mitja Rotovnik, je izšel v Startu 2. 1981). Na sestanku je bila poudarjena tudi isto- feb. 1981. vetnost med pobudo "Nova revija" in Konceptom "Nove revije". 38. Končno je bila 19. feb. 1981 sklicana seja Sveta za kulturo, na kateri je bila predvidena 34. Na programski seji RK SZDL 21. jan. 1981 je obravnava o pobudi za novo revijo. Razen enega

106 VIRI 17, 2002 člana (M. Pungartnika) so vsi drugi pobudo pod- teoretično znanstveno raven. Sicer pa menim, da prli, čeprav so imeli nekateri tudi pripombe na program in koncept nove revije še nista dovolj določene formulacije v tekstu "Nova revija", npr. izdelana." Mitja Rotovnik v uvodni besedi. O seji je Delo poročalo v članku Prepričljivi razlogi za izdajanje 43. V 2. štev. Teorije in prakse (1981) je objav- nove revije, Dnevnik pa v članku "Da" za revijo, ljeno nadaljevanje polemike med Kirnom in oba 20. feb. 1981. Ruplom. Kirn objavi članek Nova revija in samo stare Ruplove metode. V isti številki je objavljen 39. J. Javoršek ponovno napade v članku Poba- tudi odgovor Tineta Hribarja na prvi Kirnov linska inteligenca, Nedeljski dnevnik, 24. feb. napad na pobudo za novo revijo oz. na koncept 1981. nove revije; odgovor nosi naslov Nova revija - revija izrecnega in vztrajnega razločevanja. 40. Svojo uvodno besedo na Seji sveta za kulturo objavi Mitja Rotovnik 7. marca 1981 v Delu pod 44. Ivo Urbančič v ironični polemiki s "tribunaši" naslovom O eni reviji in o nekaterih iluzijah v Naših razgledih (13. in 27. febr. 1981) v zapisu (Odpirajmo vrata dialogu - Stalinizem je sinonim Variacija na znano temo odgovarja tudi na za ponižnost duha). pamfletič Sreča Kirna in Leva Krefta v Teoriji in praksi. L. Kreft in S. Kirn replicirata v Naših 41. Istega dne je v Delu izšel zapis pogovora razgledih 13. in 27. marca 1981. "Komunista" s Francem Šetincem z naslovom Biti moramo bolj kritični: preveč se angažiramo 45. Ker je bila pobuda na Svetu za kulturo pri "uradni", premalo razvijamo pravo kritiko. sprejeta, je šesterica 9. aprila 1981 naslovila na Glede administrativnih ukrepov in glede nove Mitja Rotovnika pismo, ki se začenja takole: revije je Franc Šetinc dejal naslednje: "Prav tako "Kot podpisniki pisma, s katerim smo v imenu ne bi ničesar pridobili, če bi prepovedali objaviti šestdesetih kulturnih delavcev sprožili pobudo za pobude za ustanovitev nove revije, če bi pre- ustanovitev nove revije, ti predlagamo, da skličeš povedali dialog. Rekli smo: 'Sklicevali ste se na sestanek vseh, ki so skoraj pred natanko letom neko javnost; v socialistični zvezi bomo začeli dni podpisali javno izjavo." Sestanek naj bi bil v dialog, pogovorili se bomo o vaši platformi. 'Kaj prostorih Društva slovenskih pisateljev, ker je bi pridobili, če bi samo govorili o tem, da v večina podpisnikov članov tega društva. Sloveniji obstaja neka pobuda za ustanovitev ne- kakšne revije, pa te pobude ne bi objavili? To bi 47. V pismu Andreju Inkretu je Tone Pavček, bilo slabo; s tem bi samo ustvarili napačen vtis, predsednik društva pisateljev 14. aprila 1981 da smo šibki in da se zato bojimo, da nimamo niti odgovoril pritrdilno: "... pišem kot enemu od argumentov niti sposobnosti za javno kon- podpisnikov: društvo seveda nima nič proti, da je frontacijo." sestanek podpisnikov v naših prostorih - sicer smo to že sami pismeno predlagali RK SZDL in 42. Delo je nadalje 27. marca 1981 natisnilo raz- ustno tudi Mitji Rotovniku". govor Marjana Kuneja (Komunist) z Borisom Majerjem: Komu vzbuja zle slutnje vprašanje o 48. Ker od Mitja Rotovnika ni bilo odgovora razrednem boju v kulturi, v katerem se Majer (potekel je mesec dni), je šesterica posredovala glede pobude in potrebe po novi reviji takole kopijo pisma 6. maja 1981 večini podpisnikov s opredeli: "V tej luči je treba presojati tudi pobudo pripisom: "Kot veš, bo kmalu leto dni tega, kar za ustanovitev nove revije: ali program smo podpisali pobudo za novo revijo. Ob ob- pobudnikov odpira možnosti za nastanek takšne letnici bomo vsem podpisnikom in javnosti skupine, revije, ki bi resnično lahko zapolnila sporočili rezultate enoletnih 'akcij' in vsakršnih določeno praznino v našem kulturnem in revijal- prizadevanj za začetek izhajanja nove revije. Kot nem življenju. Že nekajkrat je bilo ugotovljeno, si lahko misliš, ti rezultati niso ugodni." da najbrž ne potrebujemo nove družboslovne revije, prav pa bi nam prišla revija za teoretična 49. V Naših razgledih izide 15. in 29. maja 1981 in estetska vprašanja umetnosti oziroma kulture Kermaunerjevo odprto pismo Mitji Ribičiču gle- sploh, če bi bila sposobna resnično zagotoviti de na njegove izjave v referatu na programski seji ustvarjalen dialog, kritiko, polemiko, ustrezno RK SZDL. Kar zadeva novo revijo, brani

107 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Kermauner svoj koncept. Ta diskusija in dis- sodeluje pri urejanju ustanovitvenih zadev, zbira kusija okrog Javorškove Črne krizanteme se popa naj tudi gradivo za prve tri številke. bude za novo revijo sicer dotika, vendar se od nje že tudi oddaljuje. 52. O zboru pobudnikov za novo revijo so poro- čala tudi javna občila, najbolj izčrpno Delo, ki je 50. V pismu z dne 1. julija 1981 Mitja Rotovnik javnost informiralo najprej s kratkim zapisom v imenu Sveta za kulturo pri Predsedstvu RK Koncept nove revije (30. junija 1981), nato pa še SZDL končno odgovori tudi glede sklica vseh z obsežnim poročilom "Nova revija" na poti do podpisnikov, glede ustanovitelja nove revije itd. svoje končne podobe (1. julija 1981). Podpisniki spremnega pisma k "Novi reviji" dobimo 4. junija tudi kopijo Predloga za prevzem Pobuda za novo revijo ustanoviteljstva nove revije za umetnost in (Kronologija) kritiko umetnosti, ki nosi datum 28. 5. 1981 ter je Drugo leto (junij 1981-junij 1982) naslovljen na Cankarjevo založbo. Gre torej za zoženje koncepta "Nove revije". 53. Že pred zborom pobudnikov za novo revijo Vsekakor pa Predlog za prevzem ustanoviteljstva pripravita (12. 6. 1981) Mitja Rotovnik in Sašo nove revije, kolikor je predsednik RK SZDL Schrott v obliki delovnega gradiva za sejo založ- pobudo "predal v oceno Svetu za kulturo" kot niškega sveta Cankarjeve založbe predlog Po- "pristojnemu organu fronte", predstavlja kompe- stopek ustanavljanja nove revije pri Cankarjevi tentni odgovor SZDL, kamor je bila naslovljena založbi, kot ga predvideva zakon o informiranju: zahteva po novi reviji. "V primeru, da bodo vsi postopki opravljeni in končani v jesensko-zimskem obdobju, bi revija 51. Na osnovi Predloga za prevzem ustanovitelj- lahko začela izhajati januarja 1982." Točki a) in stva nove revije, ki ga je Cankarjeva založba b) pa se glasita: "Cankarjeva založba naj v za- prejela od SZDL, skliče Tone Pavček v imenu ložniškem svetu najprej sprejme odločitev, da "delovne skupine pri Cankarjevi založbi za pri- ustanavlja novo revijo za umetnost in umetnostno pravo ustanovitvenega akta Nove revije" usta- kritiko ... Na isti seji naj svet sprejme akt o ustanovni zbor sodelavcev (pobudnikov), ki je bil 29. novitvi revije, ki med drugim določi tudi osnovna junija 1981 v prostorih Društva slovenskih pisa- pravila o urejanju in izdajanju revije." teljev. Dnevni red zbora: 1. Poročilo pošiljateljev "izjave" predsedniku 54. Takoj po zboru pobudnikov za novo revijo, ki Predsedstva RK SZDL o prizadevanju za usta- je bil 29. junija 1981, sestavi Tone Pavček Akt o novitev Nove revije. ustanovitvi Nove revije, ki ga skupaj s Kon- 2. Razprava o poročilu. ceptom Nove revije pošlje predvidenim delegat- 3. Volitve delegacije zbora sodelavcev v svet skim bazam in prosi za morebitne pripombe. Nove revije. Pripombe sta od 11 delegatskih baz (Cankarjeva Za delovnega predsednika je bil izvoljen Boris A. založba, RK SZDL, MC CK ZKS, Društvo slo- Novak. Poročilo, ki so ga podali Niko Grafe- venskih pisateljev, Društvo likovnih kritikov, nauer, Dimitrij Rupel in Tine Hribar, je bilo spre- Društvo slovenskih skladateljev, Društvo arhitek- jeto skupaj s tako imenovanim Ruplovim Kon- tov, Društvo sociologov Slovenije, Slovensko ceptom Nove revije. Zanj je bilo ugotovljeno, da filozofsko društvo, Sindikat samostojnih umet- se ne oddaljuje od izjave "Nova revija", marveč nikov) poslala RK SZDL in MC ZKS. jo le operacionalizira. Ker ni bilo dodatnih predlogov, je bilo sklenjeno, de ostanemo kar pri 55. Predstojnik marksističnega centra pri CK naslovu Nova revija, ki se je že uveljavil. V ZKS Franc Šali pošlje (8. 9. 1981) naslednje delegacijo za svet revije so bili izvoljeni: Janez pismo: "Na osnovi dopisa, s katerim ste nam po- Bernik, Niko Grafenauer, Tine Hribar, Andrej sredovali predlog ustanovnega akta za novo Inkret, Taras Kermauner, Manca Košir, Boris A. revijo, vam sporočamo svoje pripombe. Novak, Marjan Rožanc, Dimitrij Rupel, Ivo Sve- 1. Menimo, da je potrebno proces ustanavljanja tina in Dane Zajc. Sklenjeno je bilo, da naj ta nove revije na osnovi razprave in sprejetih stališč delegacija opravlja (do naslednjega sklica zbora v svetu za kulturo RK SZDL voditi tako, da v sodelavcev oziroma do izvolitve uredniškega njem (in s tem v delovni skupini za ustanovne odbora) dvojno vlogo: s Cankarjevo založbo naj programske in statutarne akte) sodelujejo vsi

108 VIRI 17, 2002 zainteresirani. Skupina podpisnikov je s svojim konferenca SZDL prek svojih delegatov v svetu predlogom za novo revijo, ki je doživel tudi Cankarjeve založbe posredovala, ko bo dokončno mnoge pripombe in spreminjevalne predloge, izoblikovana temeljna vsebinska zasnova. dobila širšo podporo na osnovi razprave v SZDL Sekretariat Sveta za kulturo je posebej poudaril, in s tem omogočila, da se nova revija ustanavlja da mora biti glede na notranjo organiziranost na mnogo širši osnovi, kot pa je le zaključen krog oziroma povezavo Cankarjeve založbe in nove podpisnikov. revije revija vendarle temeljni sestavni del založ- 2. Glede na to, da je Cankarjeva založba pri- niške organizacije, zato mora biti pobudnik in pravljena sprejeti vlogo ustanovitelja in založnika nosilec vseh akcij tako v fazi ustanavljanja, kot nove revije, se nam zdi najprimerneje, da Svet za tudi kasneje, predvsem založba sama. Republiška kulturo RK SZDL in Založniški svet Cankarjeve konferenca SZDL in njeni organi so se pri- založbe oblikujeta široko delovno skupino, v pravljeni aktivno vključiti in tvorno prispevati k kateri ne bi sodelovali le podpisniki, ampak vsi, reševanju vseh vprašnj v zvezi z nastajanjem ki so v toku razprav prispevali h končnemu oziroma ustanavljanjem revije. Hkrati sekretariat oblikovanju predloga za novo revijo, in tudi drugi meni, da je treba akcijo za ustanovitev revije po- zainteresirani, še zlasti tiste organizacije in spešiti tako, da bodo vse formalnosti opravljene društva, ki želijo imeti svoje delegate v svetu najkasneje v oktobru 1981." revije." 57. Založniški svet Cankarjeve založbe je pri- 56. Sekretariat sveta za kulturo pri predsedstvu pombe obravnaval 28. septembra 1981 in sprejel RK SZDL pa je, "upoštevajoč pripombe, ki jih je naslednje sklepe: imel" marksistični center, na svoji 62. seji (10. 9. "- ustanoviti razširjeno delovno skupino, sestav- 1981) in 63. seji (17. 9. 1981) sprejel sklepe, ki ljeno iz vseh delegatov v svet revije, ki naj bi jih je posredoval (21. 9. 1981) Cankarjevi založbi pripravila dokončno besedilo koncepta revije, v obliki naslednjih predlogov (zapisal Sašo - v svetu revije predvideti delegatsko mesto za Schrott): ZSMS, "Ustanoviti je treba (razširjeno) delovno skupino, - predvideti delovanje sveta revije po načelu ki naj bi jo sestavljali vsi za revijo zainteresirani enodomnosti, kakor je praksa v večini slovenskih subjekti (društva, družbenopolitične organizacije revij." itd.), ki bodo delegirale v svet revije. Delovna Hkrati je svet že določil datum (16. 10. 1981) skupina naj bi pripravila dokončno besedilo kon- sestanka razširjene delovne skupine. cepta nove revije oziroma temeljno vsebinsko zasnovo, pri čemer naj bi bil v skladu z mnenjem 58. Na sestanku razširjene delovne skupine so Sveta za kulturo pri Predsedstvu RK SZDL Slo- bili navzoči: L. Šešerko, (Slovensko filozofsko venije, sprejetim na 10. seji 19. 2. 1981, s strani društvo), A. Vodopivec (Društvo arhitektov), A. pobudnikov predloženi koncept sestavni del Erjavec (MC CK ZKS), M. Komelj (Slovensko gradiva, ki ga bo ustanovitelj uporabil pri do- društvo likovnih kritikov), S. Kirn (RK ZSMS), končnem oblikovanju temeljne programske J. Strehovec (RK SZDL); J. Novak (Društvo zasnove revije. teatrologov), T. Hribar in D. Rupel (Nova revija), Ustanovitelj naj še enkrat pretehta, kdo vse naj J. Veslič (Cankarjeva založba). Delegat RK delegira v svet revije, še zlasti pa, če ne bi kazalo ZSMS in "delegat" (v narekovajih, ker se je v sedanjega predloga, zapisanega v osnutku, razši- razpravi izkazalo, da je L. Šešerko prišel na se- riti še s kakšnim možnim delegatom. Sekretariat stanek brez pooblastil) Slovenskega filozofskega Sveta za kulturo predlaga, da naj bi v svet revije društva sta koncept Nove revije znova in v celoti delegirala tudi ZSMS. postavila pod vprašaj, četudi ga je svet za kulturo Kar zadeva način delovanja sveta revije, predlaga pri RK SZDL že sprejel. Delno se jima je pri- sekreariat Sveta za kulturo ustanovitelju, da naj družil delegat MC CK ZKS. Terjali so nekakšen bi svet revije deloval po načelu enodomnosti, s tretji koncept revije. Po ostri razpravi je bil tem, da bodo v svetu zastopani tudi delegati so- nazadnje sprejet sklep o ustanovitvi ožje delovne delavcev in uredniškega odbora revije, kot je to skupine (Erjavec, Hribar, Kirn, Vodopivec, Stre- praksa v večini revij na Slovenskem. hovec), ki da naj se sestane 23. oktobra 1981. Podrobnejše pripombe k posameznim členom osnutka akta o ustanovitvi revije bo Republiška 59. Po sestanku je Dimitrij Rupel napisal za Delo

109 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) spis Odprto pismo Tonetu Pavčku, ki pa je bil preglasovanja). Novi predlog je skupina izročila objavljen šele mesec dni kasneje (14. 11. 1981). Cankarjevi založbi, da ga predloži v potrditev Ozračje na sestanku, opisanem v prejšnji točki, založniškemu svetu. ilustrira tale sestavek iz pisma: "Predvčerajšnjem smo tedaj imeli sestanek najnovejše delovne 61. Založniški svet Cankarjeve založbe se je sešel skupine, ki naj bi še enkrat do kraja preiskala po 30. oktobra 1981 in na njegovi seji je znova vrsticah (in med njimi) koncepta in ustanovi- prišlo do popolnega zasuka. Delegat MC pri CK teljskega akta, ki sta bila narejena v bivših ZKS (stalnega delegata L. Krefta je nadomeščal delovnih skupinah. In kaj se je tam zgodilo? To- A. Ujčič) je prišel s povsem novimi predlogi in variš Erjavec je začel razpravo o tem, da bi bilo tako faktično dezavuiral delegata (A. Erjavca), ki treba to in ono spremeniti - nakar sem začudeno je zastopal MC pri CK ZKS v delovni skupini za vprašal, kako to, da Marksistični center takšnih pripravo Akta o ustanovitvi Nove revije. Osnovni sprememb ni predlagal že davno prej, ko je tekla spreminjevalni predlog je bil ta, da naj bi imeli razprava na SZDL. Potem se je oglasil tovariš S. sodelavci Nove revije v svetu revije le 1 delegata, Kirn (morda se spominjaš njegovega prispevka v širša družbena skupnost pa 11 delegatov. Ker je Teoriji in praksi lansko leto: takrat je bil S. Kirn T. Hribar na seji založniškega sveta naglasil, da še uslužbenec Marksističnega centra: brutalno je bi sprejetje takega predloga pomenilo pokop bil napadel predlog Nove revije, se norčeval iz Nove revije (tiho odstranitev pobudnikov) in da njenih pobudnikov in vse skupaj ocenil kot pro- je predlog MC obenem tudi nezakonit; saj Zakon tirevolucionarno početje: ta njegov spis so ne- o javnem obveščanju (Ur. list, 25. 2. 1977, str. 7, kateri razpravljalci na Svetu za kulturo pri SZDL člen 28) povsem jasno določa, da se v primeru ocenjevali kot stalinističen, kar je po mojem enodomnosti družbeni organ časopisa oblikuje mnenju evfemizem). Tovariš S. Kirn zdaj ni več "po načelu enakega zastopništva predstavnikov v službi tam, kjer je bil prej, ampak se je pojavil časopisa in predstavnikov širše družbene skup- v vlogi delegata republiške konference ZSMS, nosti", torej po načelu 50:50, je založniški svet organizacije, ki je zdaj na novo zaintersirana za Cankarjeve založbe sklenil: Akt ostanovitvi Nove svoj vpliv pri Novi reviji (čeprav ga ima že pri revije se načeloma sprejme, končno redakcijo pa drugih revijah, recimo pri Problemih, Časopisu naj opravi redakcijska skupina M. Mikeln, A. za kritiko in znanost itn.). Rekel je tole: 'moja Ujčič in T. Hribar. Če skupina ne bi prišla do so- delegatska baza se v globalu ne strinja s glasja, se postopek ustanavljanja Nove revije konceptom Nove revije' in 'take revije, kot jo prekine in vsa zadeva naj se vrne nazaj na SZDL. hočete vi, ne bo!'. Da bi bila stvar še manj jasna, je S. Kirn rekel, da se povsem strinja s stališči 62. Po tem zapletu so se 4. 11. 1981 sestali F. Marksističnega centra, na katerega sestanke Šali, M. Rotovnik, T. Hribar in D. Rupel. Na tem menda 'slučajno' zahaja." sestanku sta Hribar in Rupel jasno povedala, da delegacija zbora pobudnikov Nove revije na 60. Ožja delovna skupina se je res sestala (glej protizakonito redukcijo delegatov sodelavcev na točko 58) 23. oktobra 1981, pregledala je pri- enega samega delegata ne bo mogla pristati. In da pombe h Konceptu Nove revije ter oblikovala bo zato, če ta zahteva ne bo umaknjena, nujno predlog Temeljne vsebinske zasnove ter drugih prišlo do ponovnega sklica zbora pobudnikov določb Akta o ustanovitvi Nove revije. Zapisnik oziroma do nove izjave. o tem so soglasno podpisali: Livija Sikur (RK ZSMS), Aleš Erjavec (MC pri CK ZKS), Janez 63. Na založniškem svetu Cankarjeve založbe Strehovec (RK SZDL), Tine Hribar (Nova re- določena skupina (Mikeln, Hribar, Ujčič) se je vija), Aleš Vodopivec (DAK). Glavna spremem- sešla 5. novembra 1981. Na tem sestanku je Ujčič ba novega predloga Akta ustanovitvi Nove revije umaknil predlog MC pri CK ZKS glede sestave se je nanašala na sestavo sveta revije. V prvem sveta revije, drugi njegovi spreminjevalni osnutku je bil predviden dvodomni svet (dele- predlogi pa so bili v celoti vnešeni v Akt o gacija širše družbene skupnosti in delegacija No- ustanovitvi Nove revije. ve revije bi v tem primeru glasovali ločeno ter imeli pravico do veta), zdaj pa je bil predlagan 64. Založniški svet Cankarjeve založbe potem 11. enodomni svet (vsi delegati sestavljajo enoto in novembra 1981 sprejme Akt o stanovitvi Nove pri glasovanju velja zato sistem enostavnega revije. O tem poroča Delo (12. 11. 1981) takole:

110 VIRI 17, 2002 "Založniški svet Cankarjeve založbe je na predviden znesek subvencije za novo revijo na pobudo sveta za kulturo pri RK SZDL sprejel osnovi prošnje CZ, pogledali začasne prostore za ustanovitveni akt nove revije - revije, za katero je uredništvo in urednikovanje, se dogovorili za dala pobudo skupina slovenskih ustvarjalcev že uradne ure uredništva. Cankarjeva založba je pri- pred dobrim letom dni. Ta akt določa samo- pravila nove kalkulacije za posamezne številke upravne odnose v izdajanju in urejanju revije, pa revije in zaprosila tiskarne za predračune natisov, tudi finančna razmerja med Cankarjevo založbo da bi lahko izbrala med njimi najboljšega po- in novo revijo. Založba je kulturni skupnosti nudnika. Skratka: dosedanja opravIjena dela in Slovenije poslala prošnjo za sofinanciranje revije opravila lahko večajo zaupanje v ustanoviteljico v letu 1982. Predračun je 3,896.620 din. Revija nove revije in utrjujejo upanje, da bo z novim naj bi bila glede obsega in papirja podobna So- letom nova revija tu, med nami, živa." dobnosti. Avtorski honorarji - predvideva pred- račun - se bodo ravnali po sprejetih merilih v za- 68. Na 1. seji sveta Nove revije 11. dec. 1981 bi ložništvu. S tem aktom so, kot kaže, premoščene bilo treba svet konstituirati, izvoliti predsednika vse načelne ovire pri izhajanju nove slovenske sveta in njegovega namestnika, predlagati glav- revije." nega in odgovornega urednika ter uredniški odbor, vendar je bil svet konstituiran le pogojno, 65. Na sestanku 26. novembra 1981 se D. Rupel, ker ni prišlo do soglasja glede predsednika sveta. T. Hribar, T. Pavček in M. Mikeln dogovorijo o Delegat RK SZDL Janez Strehovec je, kakor mu okvirih poslovanja Nove revije in o sklicu 1. seje je bilo naročeno, predlagal za predsednika sveta sveta revije. delegata MC pri CK ZKS Aleša Erjavca, medtem ko je večina članov sveta menila, da bi moral biti 66. Miloš Mikeln 2. decembra 1981 pošlje vabila predsednik sveta delegat SZDL, na katero je bila za 1. sejo (11. 12. 1981) sveta Nove revije. naslovljena pobuda za novo revijo in ki je hkrati tudi ustanoviteljica Cankarjeve založbe, iz- 67. Tone Pavček pove v Zakasnelem odgovoru dajateljice Nove revije. Drugi razlog, zaradi ka- Dimitriju Ruplu (Delo, 4. 12. 1981) o poteku in terega člani sveta niso mogli sprejeti predloga, da težavah ustanavljanja Nove revije med drugim naj bo predsednik sveta delegat MC, pa je bil ta, tudi tole: "A naj bo zapisano črno na belem tudi da je MC še zmerom skušal spodbiti in spre- to, kaj je bilo od objave tvojega pisma za novo meniti zakonito sestavljeni svet Nove revije. revijo storjeno. Za ta del je kar prav, da sem s Končni sklep članov sveta je bil, da naj bo pismom tebi odlašal, bo vsaj mogoče navesti predsednik sveta delegat SZDL in kolikor bo RK nekaj več dejstev, ki bodo, vsaj upam, zvedrila SZDL - na to pristala, prihodnjo sejo sveta Nove tvojo črnogledost in ublažila tvojo žalost, ki se je revije že vodi Janez Strehovec. Za namestnika upravičeno ali le malce pretirano nabrala v tebi v sveta je bil izvoljen Niko Grafenauer. Člani sveta tem dolgotrpnem snovanju in dogovarjanju za so nato soglasno sprejeli sklep, da založniškemu novo revijo. A kaj bi, lažem: sam veš tako dobro svetu Cankarjeve založbe za glavnega urednika kot jaz, kaj smo storili in kako stvari zdaj stoje. predlagajo Tineta Hribarja, za odgovornega ured- Napisati jih moram zato, ker jih je potrebno nika pa Dimitrija Rupla. Evidentiranih je bilo povedati spet tretjemu, javnosti, ne tebi, ti si o tudi več ko 30 kandidatov za člane uredniškega tem obveščen, celo morda bolje kot jaz. Bila sva odbora. skupaj v komisiji, imenovani od založniškega sveta Cankarjeve založbe, ki je pripravila do- 69. V Delu (poštni predal 29) je 12. dec. 1981 končen tekst ustanovitvenega akta nove revije. objavljeno pismo Francija Šalija, v katerem med Skupaj smo sprejeli tekst obrazložitve tega usta- drugim pravi oziroma (kot predstojnik mark- novitvenega akta, skupaj se dogovorili za vlogo sističnega centra) terja: "Tisti sodelavci mark- Kulturni skupnosti Slovenije za potrebno sub- sističnega centra, ki bi pisali v revijo, naj ne bi vencijo za izhajanje revije. Skupaj smo kasneje bili nekakšni uporabniki, ampak producenti re- določili roke in datume za sestanke sveta revije, vije, in bi sami ali skupaj z organi centra obrav- uredniškega odbora, vnovične seje založniškega navali vsa vprašanja v zvezi z revijo in us- sveta CZ, ko naj bi bila imenovana glavni in tvarjanjem marksistične mišljenjske prakse. To bi odgovorni urednik revije. Skupaj smo ugotovili, bil prispevek sodelavcev marksističnega centra k da je v dokumentih Kulturne skupnosti Slovenije produkciji upravne revije, ne da bi pri tem ovirali

111 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) ali kakorkoli omejevali druge marksistične ali obdobje enega leta in pol, v katerem je v okviru nemarksistične mišljenjske produkcije. To seveda Socialistične zveze potekalo dogovarjanje o ne pomeni, da bi marksistično misel razvijali in interesih širše družbene skupnosti pri novi reviji, uveljavljali samo sodelavci marksističnega dovolj dolgo, da se med temi interesi poišče in centra, ampak bi jo vsakdo, ki bi to želel in zagotovi interes Marksističnega centra CK ZKS. zmogel, za sodelavce centra pa bi bila to seveda Kot sem že rekel, imam občutek, da je bil ves čas programska iztočnica. In zakaj bi potemtakem ustanavljanja nove revije ta center tista rdeča nit, marksistični center trpali med uporabnike in okrog katere so se nabirali biseri drugih zakaj bi to počenjali tudi z nekaterimi drugimi, interesov. Toda Šali s tem ni zadovoljen, ampak - zaintersiranimi za revijo? Zakaj ne bi vseh če ga dobro razumem - zanika pripravljenost MC, ustvarjalnih - pišočih jeder zainteresiranih za reda bi predstavljal enega od 'širših' družbenih vijo, od sodelavcev marksističnega centra do interesov ('ni mogoče kar strpati na stran književnikov, likovnikov itd. v okviru njihovih uporabnikov...'). Zdi se mi, da si Šali želi prevzeti društev ali gibanj (literarno gibanje, glasbeno gi- tudi interese sodelavcev oz. - kot pravi zakon - banje mladih), samoupravno delegatsko organi- predstavnikov časopisa. To razen v primeru če bi zirali pri upravljanju z revijo? Zakaj ne bi imeli šlo za revijo, ki jo želi izdajati Marksistični vsi ustvarjalni interesi v svetu revije svojega center oz. ta center v kombinaciji s kakšno delegata, prek katerega bi skupaj z delegatom založbo oz. družbenopolitično organizacijo, ustanovitelja in še koga, ki bi zagotavljal vpliv seveda ni mogoče. Od vsega začetka (od junija posebnega družbenega interesa, recimo delegat 1980) ni šlo za revijo sodelavcev MC, ampak za socialistične zveze, urejali revijo in se v zvezi s revijo; za katero je dalo znano pobudo šestdeset tem samoupravno sporazumevali z uporabniki, slovenskih kulturnih delavcev. To je pravna plat. bodisi v okviru ustreznih interesnih skupnosti, Druga plat je politična. Šali je napravil nevarno organizacij in društev ali drugih skupnosti, ka- okrajšavo, ko je razpravo o demokratičnosti terih članstvo ali bralstvo je za njo zainteresirano. upravljanja revije povezal s trditvijo, da Mnenja sem, da imajo vsi zainteresirani ustvar- sodelavci nimajo nobenih posebnih jalni krogi sodelavcev revije pravico imeti enako samoupravnih pravic. Šali je v svoji demokratični število delegatov v svetu revije, to se pravi, vsaj vnemi strpal v isti koš sodelavce, potencialne enega vsak od njih. Vse naj bi družila pro- sodelavce in 'zainteresirane', celo bralce. Jasno je, gramska platforma. Za to je šlo doslej in bo šlo da so vse te kategorije ljudi enakopravne v tudi v prihodnje, ko v marksističnem centru in državljanskem smislu, toda to še ne pomeni, da tudi drugod razmišljamo, kakšna naj bo in kako so si enake. Trditev, da so avtorji 'enaki med jo samoupravno udejanjati. Predlog za ustano- enakimi' je morda lepozveneča a prazna fraza." vitev nove revije je v Kulturni skupnosti Slo- venije; na vrsti so delegati združenega dela, da se 71. Delo 18. dec. 1981 poroča o seji sveta za kul- izrečejo o njem: če ne bodo zanj, mar bomo po- turo pri RK SZDL. V tem poročilu v zvezi z tem morda od koga brali ali poslušali modrovanja Novo revijo nahajamo naslednji stavek: "Nepri- o tem, kako je ta družba nedemokratična in čakovano se je na začetku seje razplamtela raz- nekulturna, se pravi, nekaj podobnega, kar smo prava okoli 'nove revije' in kandidatov za lahko izvedeli od Rupla, ko v pismu Pavčku odgovornega urednika. Svet je na koncu prepustil pravi, kako se takrat "kadar gre v resnici za neko zadevo Cankarjevi založbi in njenim organom." kolektivno delovanje, za kolektivno razpoloženje, za socializacijo neke ideje ... prebudijo pri nas 72. Na 19. seji (24. 12. 1981) založniškega sveta policijski duhovi iz časov avstrijskega abso- Cankarjeve založbe je potem Tilka Blaha, pred- lutizma ...? Mar ni delovanje marksističnega sednica sveta in članica Predsedstva RK SZDL, centra tudi kolektivno delovanje? Kako pa bi najprej podala kratko poročilo o ustanovni seji poimenovali duhove, ki se včasih vzdignejo sveta Nove revije, ki je bila 11. dec. 1981 ter zaradi kolektivne aktivnosti centra? Tudi kot nadaljevala (citat iz zapisnika): "Na sestanku je policijske, dogmatske, malomeščanske itd.?" bilo predlagano, naj bo predsednik sveta Nove revije delegat RK SZDL, na katero je bila od 70. Na pismo Francija Šalija odgovarja (Delo, 26. vsega začetka naslovljena pobuda za Novo dec. 1981) Dimitrij Rupel ter glede vloge revijo. Predlagala je svetu, da izrazi soglasje s to marksističnega centra zapiše tole: "Rekel bi, da je pobudo za predsednika sveta Nove revije. Zatem

112 VIRI 17, 2002 je govorila o imenovanju urednikov Nove revije. nestrpnosti drugje, je poudaril tov. Hribar. Pojasnila je, da so v organih Rep. konference Razpravo je nadaljeval tov. Niko Grafenauer, ki SZDL razpravljali o predlogu sveta Nove revije, je dejal, da je tov. Hribar v zelo neprijetnem po- da bi za glavnega urednika imenovali dr. Tineta ložaju, saj je na seji sveta revije kandidat za Hribarja, za odgovornega urednika pa dr. Di- glavnega urednika vezal na kandidaturo odgovor- mitrija Rupla. V nadaljevanju je predlagala založ. nega urednika tov. Rupla. Po njegovem mnenju svetu, da sprejme predlog sveta Nove revije in naj bi tov. Hribar kandidaturo za glavnega in imenuje za glavnega urednika dr. Tineta Hribarja, odgovornega urednika sprejel pogojno, da pa se obenem je predlagala, da založ. svet imenuje dr. na svetu revije dokončno odloči. Tineta Hribarja hkrati za odgovornega urednika. Tov. Karel Destovnik je poudaril, da kadrovsko Ko je obrazložila ta dodatni predlog, je pojasnila, zapletanje ne bi smelo ovirati priprav za revijo. da je dr. Dimitrij Rupel že urednik zbirke Sicer pa je dejal, da podpira predlog tov. Blaha, Znamenja, poleg tega že več let bistveno oblikuje da se za glavnega in odgovornega urednika ime- eno najbolj odmevnih kritiških rubrik v Teleksu, nuje dr. Tine Hribar. zato je menila, da je neprimerno kopičenje Tov. Lev Kreft je dejal, da je Marks. center po- uredniških funkcij na področju kulture. Ob sebej razpravljal o kadrovskih problemih oz. zavzetih Ruplovih prizedevanjih za Novo revijo predlogih za Novo revijo. Predvsem jih zanima so se pokazale tudi nekatere njegove poteze, program mandatarja, v tej situaciji pa želijo, da se zaradi katerih dvomi v uspešnost njegovega stvari čimprej uredijo. Zato podpira predlog tov. urednikovanja. Povedala je, da jo moti njegova Tilke Blaha. nestrpnost do vseh, ki mislijo drugače. Njegova Razpravi se je pridružil dr. Aleksander Skaza in nastopanja že v fazi dogovarjanja in spo- poudaril, da gleda celotno zadevo kot literarni razumevanja so bila taka, da lahko človek resno zgodovinar. Nova revija je potrebna in naj bi res dvomi v njegovo demokratičnost. Menila je, da je prinesla nekaj novega, motijo pa ga nepotrebne nesprejemljivo njegovo samovoljno javno besedne igre in vse, kar se piše v zvezi z revijo. preštevanje in razporejanje javnih delavcev v Tov. Mikeln je povedal, da je na svetu za kulturo zvezi z Novo revijo, in dodeljevanjem črno belih pri predsedstvu SZDL tekla razprava, na kateri je polit. kvalifikacij. Poudarila je, da je tako po- bilo veliko negodovanja zaradi zavlačevanja. stopanje nesprejemljivo tudi zaradi vse očitnejše Razprava je imela osebne osti in na koncu svet ni težnje tov. Rupla, da bi nastajanje Nove revije prišel do stališča, ki naj bi ga posredoval delegatu izkoristil za omalovaževanje dejavnosti Marks. SZDL. centra in njegovih sodelavcev. Dr. Dimitrij Rupel Tov. Saša Vuga je poudaril; da s podrobnostmi ni ima vse pravice, da kritizira tudi delo Marks. seznanjen, vendar se ne strinja povsem z ob- centra, vendar pa se ne da sprejeti niti njegovih sodbami proti dr. Ruplu. Menil je, da lahko le neresničnih in žaljivih kvalifikacij njegovih sode- mirna in strpna pot pripelje do rešitve problema. lavcev niti njegovih očitnih poskusov manipu- Podprl je predlog tov. Grafenauerja glede pogoj- lacij z njimi. nega imenovanja odgovornega urednika Nove V nadaljnji razpravi je tov. Tilka Blaha poudarila, revije. da mora biti na čelu revije demokratično odprta in Tudi tov. Pavček je podprl pogojno imenovanje široka osebnost. Če nam gre res za revijo širokega odgovornega urednika, saj je v interesu revije, da kroga ustvarjalcev, je treba poiskati pravo kad- se stvar uredi brez nepotrebnega zavlačevanja. rovsko rešitev - torej osebnost, ki bo znala uskla- Ob koncu razprave je tov. Tilka Blaha ponovno jevati vsa mnenja. Zato je predlagala založ. svetu, poudarila, da je izredno pomembno za revijo, če da za glavnega in odgovornega urednika Nove hoče doseči osnovni koncept, da se kar najbolje revije imenuje dr. Tineta Hribarja. uredijo kadrovske zadeve. V razpravi, ki je sledila, je dr. Tine Hribar po- Sklep; Založniški svet je izrazil soglasje k pred- vedal, da je sedaj prvič zvedel, da je edini logu sveta Nove revije, da za predsednika sveta kandidat za obe delovni mesti in je to težka izvoli tov. Janeza Strehovca, za njegovega na- odločitev. Menil je, da zadolžitve tov. Rupla niso mestnika pa Nika Grafenauerja. tolikšne, da zaradi tega ne bi mogel sprejeti Založniški svet je imenoval dr. Tineta Hribarja za mesto odgovornega urednika Nove revije. Tov. glavega in odgovornega urednika Nove revije. V Rupel je pri vseh pripravah sodeloval, prihajalo kolikor se s tem sklepom svet revije ne bi strinjal, je do nestrpnosti, vprašanje pa je, če ni več bo založniški svet ponovno razpravljal o tem na

113 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) prihodnji seji." 2. Blaha dvomi v Ruplovo demokratičnost in Tako je bil svet Nove revije postavljen pred alter- trdi, da je bil v javnih nastopih nestrpen. Nestr- nativo: pristati na sklep založniškega sveta Can- pen ni bil Rupel, pravi Hribar saj je le zagovarjal karjeve založbe glede odgovornega urednika ali stališča pobudnikov. Bile pa so nestrpne reakcije pa sprejeti odgovornost za to, da založniški svet, na ta stališča, ki je nanje Rupel seveda tudi kakor je bilo sklenjeno že na njegovi prejšnji seji, ustrezno reagiral. vse skupaj vrne v roke SZDL, s čemer bi bila za- 3. Ruplu je bilo očitano, da je samovoljno javno deva z Novo revijo potisnjena na izhodišče, tj. na prešteval in razporejal javne delavce v zvezi z ničelno točko. Novo revijo in dodeljeval črno bele politične kvalifikacije. Hribar spomni, da ni Rupel zače- 73. Franc Šali v Delu z dne 9. jan. 1982 ponovno njal, marveč samo reagiral na diskvalifikacijske odgovarja Dimitriju Ruplu. Kljub že konstituira- napade. Prisiljen je bil braniti naša, svoja stališča. nemu svetu Nove revije Šali ponovno vse začenja Naj bi mar napade požrl in nastavil še drugo lice? znova: "Mislim, da bi moral ustanovitelj Nove 4. Nadalje je Blaha Ruplu očitala, da je izkoristil revije razmisliti, kakšen interes pravzaprav pred- nastajanje Nove revije za omahovaževanje dejav- stavljajo posamezni delegati v svetu Nove revije. nosti Marksističnega centra in njegovih sode- Šele na tej podlagi bi se lahko konstituiral svet v lavcev. Da so bile njegove kvalifikacije neresnične skladu z zakonom." in žaljive. Hribar pove, da je tudi on sodelavec Marksističnega centra, a se ni nikoli počutil 74. Za 12. jan. 1982 skliče Janez Strehovec 2. napadenega. Napadena sta bila osebno Kirn in sejo sveta Nove revije. K 1. točki (Poročilo o raz- Kreft, pa javno nista reagirala. Še se spominjamo, pravi na seji založniškega sveta Cankarjeve ze- kako so nekateri sodelavci MC trdili, da bo do ložbe 24. 12. 1981) se je priglasil najprej direktor Nove revije prišlo le prek njihovih trupel. Mark- CZ Miloš Mikeln: "Povedal je (dalje po zapis- sistični center se ni distanciral od takega stališča niku), da je bila včeraj seja odbora za knjigo pri svojih sodelavcev. Ker se tudi predstojnik MC ni, Kulturni skupnosti Slovenije, ki je obravnaval je potemtakem upravičena Ruplova kritika MC. predlog subvencij za knjige in revije. Predlog CZ Hribar je še enkrat podčrtal, da ni šlo za diskva- za subvencijo za Novo revijo, ki je znašal nekaj lifikacijo s strani Rupla, temveč so drugi dis- manj kot 400 (starih) milijonov, so že v gradivu kvalificirali njega in pobudnike Nove revije. znižali na 320 (enako kot Sodobnost). Pred- Hribar je končno rekel, da vsi navedeni očitki sednica odbora Sonja Lokar in še nekateri pa so Ruplu zato niso takšni, da bi on lahko zavrnil na seji to vsoto ponovno znižali na 250 mil. Nova predlog, da naj bi bil Rupel odgovorni urednik revija je tako edina, ki so ji dvakrat znižali Nove revije, kot je to sklenil svet Nove revije na predlagano vsoto. CZ ni predvidela za NR lastnih svoji prejšnji seji. sredstev. Predlog ni dokončen, odvisen je od IO Strehovec pozove Rupla, naj pove, če vztraja pri in od delegatov skupščine KSS (ta bo enkrat kandidaturi. spomladi!). Akontacija na neodobrena sredstva ni Rupel pravi, da ta sestanek ni za razčiščevanje možna. Mikeln je predlagal, da delegacija, ime- nastopa tov. Blahove. Začudi se, da je Blahova novana na današnjem sestanku, skuša na KSS nastopala v imenu sekretariata sveta za kulturo. urediti to vprašanje finansiranja. Kot je bil obveščen ... Hribar opozori ne sklep 1. seje sveta NR, da naj Mikeln ga prekine in pove, da je Blahova delegat bo glavni urednik Hribar, odgovorni pa Rupel. RK SZDL v zalošniškem svetu CZ, in da se je le Pove, da je zapisnik sveta CZ korekten. Nato po sklicevala na stališča sekretariata. točkah odgovori na dele tega zapinika (izvajanje Rupel: Na svetu za kulturo je debata o tej zadevi T. Blaha): že potekala in svet je zavrnil stališče sekretariata. 1. Blaha je menila, da je neprimerno kopičenje Zveza Tilke Blaha z delegatsko bazo potemtakem uredniških funkcij - da je Rupel itak urednik ni v redu in jo velja razčistiti (glej Prilogo). Znamenj in bistveni oblikovalec kritiške rubrike Stališča sveta CZ razumem kot politično zahtevo, Teleksa. Hribar pravi, da v Znamenjih izidejo naj kandidaturo umaknem. Smatram, da je to samo 4 knjižice letno in zato ne gre poudarjati dovolj jasno izraženo kot pogoj, da do nastanka urednikovanja le teh kot obremenjujoče ured- Nove revije sploh pride. Jaz nikakor ne želim biti niške dejavnosti. In drugič - Rupel ni član ured- ovira na poti rojstva Nove revije. Zato svojo ništva Teleksa, je zgolj zunanji sodelavec. kandidaturo umikam. Nepreklicno. Predlagam, da

114 VIRI 17, 2002

Hribar prevzame obe funkciji: gl. in odg. ured. višini 2,500.000 din, razpravljala 5. feb. 1982. V Hribar: Pod pogojem, da naš svet zavrne obtožbe zapisu Pomanjkljivosti in neenotnost, ki ga založniškega sveta CZ na račun Rupla, ki je v prinaša naslednji dan Dnevnik, med drugim be- javnosti zastopal koncept NR in stališča po- remo: "Nekaj pripomb je bilo tudi v zvezi z Novo budnikov. In da ne vztraja pri Ruplu kot odg. ur. revijo, ki naj ne bi bila v priviligiranem polo- zaradi resne nevarnosti, da NR ne bi prišla na žaju." Za kakšen priviligiran položaj naj bi šlo, ni svetlo, da si pobudniki in svet revije ne bi očitali, navedeno. da so oni krivi, da NR ni mogla iziti. Kajti te krivde mi ne moremo prevzeti nase." 78. Nedeljski dnevnik ter Teorija in praksa, ki sta V nadaljnji obsežni razpravi so se vsi člani sveta že ves čas, od kar je bila poleti 1980 objavljena tako ali drugače izrekli proti zavrnitvi predloga, pobuda za novo revijo, vodila sistematično kam- ki so ga sprejeli na 1. seji sveta Nove revije, da panjo proti ustanovitvi Nove revije, poskušata tik naj bo odgovorni urednik Dimitrij Rupel. Ker pa pred odločilno skupščino Kulturne skupnosti je bil svet Nove revije postavljen pred izvršeno Slovenije še zadnjič. Teorija in praksa (1981, št. dejstvo te zavrnitve, so člani sprejeli (ob štirih 12) objavi sramotilni spis Učite se pri njih, kako vzdržanih glasovih) naslednji sklep: "Svet revije se vlada Tomaža Mastnaka, Nedeljski dnevnik pa je ugotovil, da v novonastali situaciji v interesu nastopi s spisom iste vrste spod rok Jožeta nastanka Nove revije ne more storiti drugega, kot Javorška. da sprejme sklep založniškega sveta Cankarjeve založbe; da Tine Hribar opravlja obe funkciji, 79. Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije 10. funkciji glavnega in odgovornega urednika." Na- marca 1982 odobri sredstva za Novo revijo. to je svet po krajši razpravi na predlog Tineta Hribarja izvolil uredniški odbor Nove revije v 80. Uredniški odbor Nove revije se sestane 15. sestavi: Bajt Drago, Berger Aleš, Debeljak Aleš, marca 1982, se dogovori o vsebini prve številke Erjavec Aleš, Grafenauer Niko, Inkret Andrej, in o programu naslednjih številk. Jančar Drago, Kermauner Taras, Košir Manca, Novak Boris, Rupel Dimitrij, Potokar Matjaž, 81. Snoj Jože, Urbančič Ivo in Vodopivec Peter. Na koncu so člani sveta zadolžili M. Mikelna, J. 82. Svet Nove revije na 3. seji 6. aprila 1982 potrdi Strehovca in T. Hribarja, da skušajo na Kulturni program uredniškega odbora in soglaša s pred- skupnosti Slovenije dobiti akontacijo, da bi revija videnim startom Nove revije v maju leta 1982. lahko začela izhajati čimprej.

75. Razgovor (19. 1. 1982) na Kulturni skupnosti Slovenije je pokazal, da takšne akontacije pred sklepom skupščine o subvenciji za Novo revijo ni Dokument št. 8:55 mogoče odobriti oziroma dobiti. JAVNA TRIBUNA DRUŠTVA PISATELJEV 76. Politika ekspres objavi 22. in 23. jan. 1982 o SLOVENIJE "SLOVENSKI NAROD IN SLO- Novi reviji dva zaporedna intervjuja, z Dimi- VENSKA KULTURA" - Cankarjev dom, Ljub- trijem Ruplom in Tonetom Pavčkom. Dimitrij ljana, 9, in 10. januarja 1985, Rupel poudari, da proti reviji ni politika v celoti, (Poskus celovitejše analize in ocene) marveč so proti predvsem določeni posamezniki. Tone Pavček pa na vprašanje, ali revija bo dobila Poskus analize tribune zajema in zadeva ob subvencijo ali ne, odgovori: "Če zares ne bo splošnih ugotovitvah, kritično vsebinsko osvet- denarja za ta časopis, bo to razumljeno kot litev, pojmovanje in vrednotenje naslednjih te- politični, ne pa kot finančni stabilizacijski raz- matskih sklopov: log." Na kraju Tone Pavček posebej naglasi tisti - aktualnega družbenega položaja, del programa Nove revije, v katerem je govor o - tematike odnosa razrednega in nacionalnega, odpiranju v jugoslovanski prostor in v svet sploh. - odnosa politike, kulture, zgodovine in vloge in 77. Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije je o osnutku svojega programa dejavnosti, po katerem 55 ARS, dislocirana enota 1 (arhiv CK ZKS), fond seje CK je predvidevala za Novo revijo subvencijo v ZKS.

115 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

položaja kulturne politike in kulturnih de- v javne, odprte, dialoške in argumentirane premis- lavcev, leke in vpraševanja o relevantnih družbenih zade- - odnosa do sistema samoupravne socialistične vah. Hkrati pa je pokazala dvoje: da je javna poli- demokracije, tična zavest, poznavanje in obveščenost o po- - odnosa in pojmovanja enotnega slovenskega membnih vprašanjih mestoma tanka in plitka, in da kulturnega prostora. je nujno razvijati kulturo javne razprave kot Analiza pomeni uresničitev sklepa seje Pred- bistvenega demokratičnega instrumenta, katerega sedstva CK ZKS z dne 14. januarja 1985 o nepogrešljiv del je tudi nujno soočanje in spopri- potrebi celovitejše analize tribune in priprave jem z različnimi, večkrat tudi ekstremnimi in ne- informacije o tem. sprejemljivimi stališči, tezami in tudi doktrinami.

SPLOŠNE UGOTOVITVE: II.

I. 1. Tribuna je dokaj zvesto odslikala idejno stanje in razpoloženje v delu slovenskega kulturnega 1. Izhodiščna semantična ugotovitev zadeva prostora, ki ga pokriva literatura, oziroma Društ- uporabo samega termina: vsi znaki so, da ni šlo vo pisateljev Slovenije. Hkrati je na specifičen za javno tribuno kot javni dialog ali pogovor, način spregovorila in tudi opredelila mesto in oziroma razpravo, v katero se imajo možnost vlogo društva v slovenskem javnem, kulturnem vključiti vsi prisotni, temveč za javni nastop in političnem življenju ta čas. članov društva, ali v društvu izbranih članov 2. Ocenjujemo za pomembno, da je prišlo do "različne kulturne, svetovnonazorske in genera- polarizacije stališč in dialoga med udeleženci cijske pripadnosti", kakor je tudi uvodoma ozna- tribune, ki je mestoma prerastel v jasno vred- čil dogodek predsednik društva Tone Partljič. V nostno razločevanje in tudi v idejni spoprijem. nadaljnjem besedilu ohranjamo prvotni termin Kakorkoli je temu botrovala tudi sama situacija, "tribuna", z ozirom na to, da je obče usvojen in oziroma prisotnost avditorija, velja to kot po- da ga uporabljamo vsi kot oznako za ta dogodek. membni novum, ki kaže na nekatere nove odnose 2. Tribuna je bila zastavljena, organizirana in iz- v društvu in mu velja nameniti potrebno pozor- peljana izključno kot akcija društva. Priprave nost in se zanjo v njem (društvu) tudi zavzeti. nanjo so potekale daljši čas, vendar niso potekale 3. Moremo oceniti, da je bil najpomembnejši del javno. Tu je časovno in vsebinsko zatajila naveza pozitivni prispevek tribune, da je dvignila na društva in SZDL, prav tako pa tudi komunistov - površje javnosti in v demokratičen proces jav- članov društva in zveze komunistov, kar je tudi nega vrednostnje mnoge misli in stališča in tudi botrovalo nekaterim poznejšim enostranostim in njihove nosilce, ki so sicer že nekaj časa znani in zastranjevanjem - tako vsebinskim kot organiza- v obtoku, s katerimi pa se še nismo argumen- cijskim. tirano in kritično konfrontirali. Tako bi veljalo Opazno so namreč manjkala druga področja in tudi tribuno kot celoto pojmovati kot sestavni del vsebine kulture in kulturno-umetnostnega ustvar- normalnega demokratičnega procesa javnega janja in tudi nastopi in pristopi, ki bi poudarjeno, z dialoga, razčiščevanja in preverjanja vrednosti, vidika boja za človečno rast, mogli globlje spornosti ali plodnosti posameznih idej, kon- strokovno in intelektualno opredeliti in naravnati cepcij in teženj, med njimi tudi nekaterih zelo tok tribune in ki bi jih javno premišljevanje na tako problematičnih in nesprejemljivih. široko zastavljeno in pomembno temo moralo 4. Prav tako lahko ugotovimo, da je svoj delež k izhodiščno vsebovati, da bi bilo uspešnejše. Gre za omenjenemu pozitivnemu procesu v toku tribune preprosto dejstvo, da je takšen izbor teme gotovo in k njenemu uspešnejšemu zaključku prispeval zahteval širši družbeni in tudi strokovno gledano tudi pogovor s komunisti-udeleženci tribune, multidisciplinarni pristop, s tem pa tudi ustrezno neposredno pred njenim začetkom in med njenim širšo strukturo udeležencev različnih strok. potekom. 3. Zanimanje, odziv in odzivanje občinstva in javnosti na tribuno in na sami tribuni je potrdilo in aktualiziralo potrebo in interes za aktualna druž- III. bena, politična in kulturna vprašanja, s tem pa tudi za živo in neposrednejšo družbeno komunikacijo, 1. Po prispevkih in po tematiki bi mogli ude-

116 VIRI 17, 2002 ležence tribune uvrstiti nekako v štiri skupine. V samoupravne skupnosti, ki ima prihodnost le kot prvo, ki je imela večino prvega in ostala v skupnost teh narodov in vsak narod le kot del te manjšini drugega dne, ki pa je tribuno intonirala skupnosti in v njej. In enako kot to, je bil odsoten in zaznamovala s tezo o povečani ali kar vse- premislek o vlogi in položaju pisatelja v njego- obsežni ogroženosti slovenskega naroda in kul- vem temeljnem-umetniškem in kulturnem po- ture. Kompozicija prispevkov, tematska obdde- slanstvu (in s tem tudi društva pisateljev) kot lava in sami nastopi te skupine predstavljajo ustvarjalca in soustvarjalca kulturnega in celot- zaokroženo vsebinsko miselno in tudi organiza- nega družbenopolitičnega življenja z nezamen- cijsko (organizirano) celoto, z razvidno notranjo ljivim poslanstvom in tudi odgovornostjo. delitvijo dela. (Rupel, Pahor, Debeljak, Rotar, Nastopi prvega dne so bili obarvani z naciona- Rožanc, Hribarjeva, delno Peršak in v enem delu lističnim resentimentom, ki je mestoma prav težil Štih). v nacionalno hipohondrijo, kakor je vzdušje in (Podoba bi bila še celovitejša, če bi sodeloval pristop označil Matjaž Kmecl. Izrazite in pogoste sicer že napovedani Taras Kermauner. S prispev- so bile desničarske politične samorefleksije o kom, natisnjenim v zadnji številki Nove revije, slovenski manjhnosti in ogroženosti v jugoslo- sicer pa namenjenemu tribuni, ostaja sebi zvest in vanskem prostoru, permanentna je bila implicitna le doslikava že znani mozaik). in eksplicitna kritika samoupravne alternative, ki V drugo jih moremo uvrstiti, ki so v velikem delu se tudi ni zaustavljala pri kritiki socialistične ali kar pretežno oblikovali svoje prispevke ne- alternative sploh, medtem ko so bili izrazi za- posredno pred tribuno ali kar na tribuni sami in skrbljenosti za humane in demokratične svetovne šli z njimi v direktno ali indirektno polemiko, procese prej defetistični kakor angažirani. Dej- zavračanje ali spoprijem. Ti prispevki niso mogli stvo je, da so vsa ta stališča in ideje v največji biti zgotovljeni, silom prilike so ostali fragmen- meri rastla bodisi iz elementarnega neupoštevanja tarni, vendar pa so kot strokovni in argumentirani in tudi nepoznavanja dejstev, (ki je bilo mestoma bili prepričljivi in učinkoviti. (Mikeln, Kmecl, prav neverjetno), iz napačnih ali prikrojenih Pungartnik, Vidmar, Paternu, Zlobec, delno Fran- zgodovinskih in kulturno političnih predpostavk ček Rudolf). in tudi mnogih političnih modelov in doktrin iz V tretjo bi sodili udeleženci, ki so sodelovali s zgodovinske ropotarnice. Del jih je bil tudi prispevki, v katerih so se strokovno, kritično preračunan na retorične učinke, v tem smislu lotevali določenih širših ali ožjih družbenih in provokativen, med njimi je bilo tudi ekstremnih kulturnih vprašanj in so taki predstavljali zain nesprejemljivih trditev in stališč z razpoz- okroženo celoto. (Kavčič, Hartman, Kislinger, navnim antikomunističnim predznakom, v me- delno Menart, sem sodi v največjem delu tudi ščanski in malomeščanski barvi, z vidno neto- prispevek - uvodno razmišljanje Toneta Partljiča leranco do zveze komunistov in tudi razvidno - celovito in v velikem delu - zelo korektno.) politikantsko ambicijo. In v četrto: prispevka Bojana Štiha prvi in drugi Drugi dan je pomenil, z izjemno nastopov Ro- dan se pomembno razlikujeta. Tudi prispevek žanca in Hribarjeve in odstopa (?) Kermaunerja, Spomenke Hribar nosi močno notranje proti- pomembno in bistveno spremembo. Prevladovala slovje. je tvorna a kritična misel. Prispevki so prinesli 2. Večina udeležencev je v svojih prispevkih mnoštvo snovi v razmišljanje, dialog in tudi po- govorila o narodu in o kulturi, daleč najbolj pa je lemiko, z vrsto konkretnih predlogov za spremi- - neposredno ali posredno razprava zadevala po- njanje razmer v kulturi in kar je zelo pomembno, litiko, tekla o političnih kot mednacionalnih z vrsto prepričljivih, argumentiranih in pole- vprašanjih, precej manj o kulturni politiki in mičnih zavrnitev številnih provokativnih polres- sorazmerno najmanj o vlogi pisateljev v njej in nic in diskvalifikatorskih, ekstremnih in nespre- tudi sicer o pisateljevem poslanstvu in vlogi v jemljivih stališč in trditev, kar je vse bistveno kulturi naroda in skupnosti. Mogoče je reči, da je prispevalo k dvigu strokovne in intelektualne tribuni manjkalo dvoje bistvenega, ko gre za ravni tribune in tudi k njenemu sklepu, ki ga pisatelja in kulturo, narodno in samoupravno ravno zato moremo oceniti pozitivno. skupnost: iz pristopa in okvira razmišljanja sta skoraj povsem izpadla zavest in izkušnja o zgo- KRITIČNE VSEBINSKE OSVETLITVE, POJ- dovinski poti slovenskega naroda kot naroda pro- MOVANJE IN VREDNOTENJE (po posamez- letarca in skupnosti jugoslovanskih narodov kot nih tematskih sklopih)

117 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) nalne in kulturne ogroženosti je bila v razpravah I. Aktualni družbeni položaj razgrnjena prava lestvica ocen: - od ocen, da smo kot narod in kultura že mrtvi l. Teza, ki je intonirala in zaznamovala razpravo (Debeljak, pogojno tudi Rudolf), na tribuni je bila, da sta slovenski narod in - da smo obsojeni na gotovo smrt (Rožanc), slovenska kultura ogrožena. - da kot narod in dozorela kulturna identiteta še O tem so med razpravljalci obstajale velike sploh nismo izoblikovani in to največ zaradi razlike v ocenjevanju intenzitete te ogroženosti, v politike (Rupel), analizi poglavitnih vzrokov in povzročiteljev te - da smo enako dramatično eksistenčno ogro- ogroženosti, pa tudi v stališčih. O tem, ali je ženi kot npr. leta 1941 (Pahor, Hribar, Štih, Me- sploh mogoče kaj storiti zoper to dejstvo, kaj je nart) ali celo bolj (Rupel "ker smo takrat imeli mogoče in treba storiti in kdo naj to stori. politiko, ki se je borila za osvoboditev in suve- Skupen vrednostni in tematski imenovalec sku- renost naroda, zdaj pa je nimamo več, ampak pine razpravljalcev, ki je zastavila to tezo je bil imamo politiko, ki z etatizacijo kulture, znanosti, oblikovan v spoznanju, da slovenski narod in jezika, izobrazbe vse te konstituante naroda slovensko kulturo objektivno ogrožajo dejstva: uničuje in s tem uničuje in pogublja narod sam"). da smo Slovenci kot narod maloštevilni, da smo Takim so stale nasproti ocene: ekonomsko šibki in zaostali, da smo v globoki - da je tarnanje nad povečano ogroženostjo družbeni razvojni krizi, utesnjeni v jugoslovan- slovenskega naroda kulturniška hipohondrija skem prostoru in samoupravnem socialističnem (Kmecl), sistemu. - da sta ogroženost slovenskega naroda in slo- 2. Redki so bili razpravljalci, ki so o vprašanju venske kulture danes manjši kot sta bili v pre- slovenskega naroda, njegove kulture in razvojnih teklosti, da so naše možnosti, da svojo nacio- perspektiv razpravljali z vidika širših jugoslo- nalno identiteto ohranimo in razvijamo v smeri vanskih dimenzij in v kontekstu spoznanja, da svobodne, odprte, humane in visoko kulturne živimo v svetu, ki je v krizi in kjer sta na pohodu skupnosti dobre (Kmecl, Mikeln, Paternu, Part- neokonservativizem in antikomunizem (Kmecl, ljič, Kavčič, Vidmar). Pungartnik, Mikeln), kjer so globoki procesi de- 4. Če bi poskušali razvrstiti "povzročitelje" aktu- humanizacije, raznarodovanja in imperialisti- alne ogroženosti slovenskega naroda in slovenske čnega kulturnega unificiranja (Rožanc, Debeljak, kulture po pogostnosti omenjanja v diskusijah na Pungartnik, Torkar, Mikeln, Kmecl, Paternu), in javni tribuni, bi dobili naslednji vrstni red: ki ogrožajo tudi večje in kulturno močnejše na- "Povzročitelj" Število diskutantov, ki ga ome- rode kot je sIovenski. Zelo prisotna je bila zavest, njajo da živimo v svetu nove znanstvenotehnološke re- 1. Delež globalne politike 11 volucije, katere soustvarjalki morata postati tudi 2. Delež kulturne politike 10 slovenska znanost in slovenska kultura, če naj se 3. Birokratski antiintelektualizem 6 slovenski narod sploh ohrani in preživi kot 4. Izgubljanje zgodovinskega spomina 6 zgodovinski subjekt. (Rupel, Mikeln, Kmecl, 5. Svet okrog nas 5 Vidmar, Hartman, Štih). 6. Unitaristične etatistične težnje 4 O svetu, kjer se nasprotja med razvitimi in 7. Politizacija kulture 4 nerazvitimi dramatično zaostrujejo, in kar ima 8. Neustrezna vloga kulturnika 3 svoje osebne posledice tudi za narodni in kulturni 9. Zapiranje v lasten kulturni krog 2 in obči družbeni razvoj, o tem ni spregovoril 10. Objektivna razvojna družbena protislovja 2 nihče. Že bežen pogled na to lestvico kaže izrazito Večina razpravljalcev se je osredotočila na ideološko in voluntaristično usmeritev diskusije prikazovanje in analiziranje iz svetovnozgo- na javni tribuni in skoraj popolno odsotnost raz- dovinskega konteksta iztrganih notranjih - tako prave o samoupravno organiziranem proizvajal- jugoslovanskih kot slovenskih generatorjev eko- cu, kot temeljnemu subjektu dosedanjega razvoja nomske, politične, kulturne in moralne krize, in daljnje usode naroda in njegove kulture. njihove medsebojne krepitve in vzročne zveze z ogroženostjo slovenskega naroda in njegove Poskus komentarja: kulture. Dejstvu, da se občutek eksistenčne ogroženoeti 3. Kar zadeva ocene o stopnji slovenske nacio- širi in da ima še kako realne osnove v napetem in

118 VIRI 17, 2002 negotovem položaju v svetu in nezadržni infla- To ni slučajno, saj so prireditelji očitno imeli že ciji, zapiranju razvojnih perspektiv mnogih OZD, vnaprej tudi tak namen - izključiti razredno iz ki poslujejo z izgubami, na meji rentabilnosti, obravnave naroda, da bi narod lahko vstal pred skoraj vse pa brez jasnih in realnih, vsaj sred- nami enovit, scela sestavljen, kot najosnovnejša njeročnih razvojnih projekcij, v naraščanju eta- in nediferencirana skupnost. Ta namen je raz- tizma na račun samoupravljanja, padanju oseb- viden tudi iz dovolj drzne spremembe Cankar- nega in družbenega standarda, v povečevanju jevega naslova "Slovensko ljudstvo in slovenska socialnih razlik, v povečevanju pravne nesta- kultura" v "Slovenski narod in slovenska kul- bilnosti in pojavov anomije - temu dejstvu ni tura", s čemer se na tih način srenja narodovega mogoče in tudi ni treba ugovarjati tako, da ga blagra priključuje slovenskemu ljudstvu v skupno zanikamo. V lestvici ocen, ki so bile dane na narodovo telo. Cankarjev razredni poudarek je tribuni, pa je, žal, izostala tista, ki bi pokazala na zavržen in izgubljen. vzroke tega dejstva, na njihovo zvezo z nara- Zato se o vseh vprašanjih, ki imajo nedvomno ščanjem občutka nacionalne in kulturne ogro- razredno konotacijo, razpravlja na drugačen na- ženosti in na možne smeri družbene akcije za čin: zanika se obstoj delavskega razreda, ali pa se preseganje teh protislovij. Problem ni v tem, da govori o njegovi nekulturnosti in obsojenosti na ZK teh odgovorov nima, ampak v tem, da jih ima izginotje v sodobni tehnološki civilizaciji, med- in se zanje v družbeni praksi ne bori dovolj do- nacionalna razmerja v Jugoslaviji se obravnavajo sledno in dovolj uspešno, predvsem pa ne na nov izključno kot odnos med nacionalnimi subjekti in način, ki bi bil potreben - v delegatskem sistemu, niti malo kot razredna enotnost interesov, pod v DPO, v temeljnih družbenih celicah in iz njih, razrednostjo se pojmuje bolj neka iluzija Zveze ne namesto in v imenu organiziranih samouprav- komunistov, kot pa družbena dejstva in podobno. ljalcev, ampak v njihovih prvih vrstah, skupaj z Zato je logičen tudi odpor da vseh razrednih njimi. Brez odločnega praktičnega koraka v tej dimenzij kulturne politike, tako v notranjem (de- smeri, bi ostalo vsako še tako potrebno in glasno lavec kot subjekt kulturnega odločanja in kul- ugovarjanje zoper širjenje demoralizacije in ne- turnega življenja) kot v zunanjem smislu. marksističnih in zlonamernih analiz in ocen, tudi Mnogi so nekritično povdarjali zavezanost naro- če bi ga na tribuni razvili še tako predani in da kot sodobne tvorbe, države, in dokaj ploščato idejnega boja vešči in pogumni člani ZK, brez videli problem slovenskega naroda kot problem pravega učinka. Očitno je, da korak naprej v naroda z okrnjeno državo - tudi to govori o ne- akciji ZK postaja pogoj za njen uspešnejši idejni pristajanju na razredni interes ukinjanja držav- boj zoper idejne nasprotnike in demoralizacijo. nega skrbništva nad narodom. Državno narodna teorija je sicer imela nekaj malega nasprotnikov, II. Tematika odnosa razredno-nacionalno vendar nobenega na tisti način, ki bi pojasnil, da nemška država še ni nujno država vsega nem- Pri živahni in aktualni obravnavi nacionalnega škega naroda in da to velja za vsako državo, pa vprašanja Slovencev bi brez obremenjenosti z naj je despotija ali demokracija. Zato tudi ni bilo zgodovino in njenimi tabuji upravičeno priča- kaj posebno dosti razumevanja za karakter su- kovali, da bo vsaj del razpravljalcev videl živo verenosti slovenskega naroda v Sloveniji danes - vlogo naroda, kot sodobne, razvijajoče se skup- še vedno se je govorilo o neizpolnjenosti naroda nosti, v oblikovanju moderne, demokratične, v državi. ekonomske prodorne in pluralistične družbe so- Tam, kjer odpade Cankarjeva dvojica narod/ljud- cialističnega samoupravljanja. Vendar je med stvo, nastopa kot edini relevantni način deferen- karakteristikami razprav morda najočitnejša prav ciranja pripadnikov sicer z enega kosa zlitega na- odsotnost kakršnegakoli tematiziranja razrednega roda - diferenciranja javnega mnenja. vidika naroda kot neenovite skupnosti, kaj šele Prav tako se zgodovinski in sodobni razredni razredna opredelitev nacionalnega vprašanja na ideološki spopadi dojeti le kot nerazumljivo iz- osnovi naših lastnih zgodovinskih skušenj. Zgo- ražanje nestrpnosti in sovraštva, torej kot po- dovinska pot in izkušnja slovenskega naroda kot manjkanje politične kulture pri nedržavnem (ka- naroda proletarca je povsem izpadla iz okvira ko to diši po "nezgodovinskem"!) narodu - ne pa razmišljanja, od razrednega vidika prihaja vanjo tudi kot ideološki izraz globljih, tudi razrednih le stalinistična verzija (pogosto preprosto izena- interesnih ločnic znotraj naroda. Tudi zato so čena z boljševiško) kot predmet nasprotovanja. nekateri elementi proleratskega kulturnega pro-

119 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) grama dojeti kot izvennarodno in tujsko vnašanje tehnološko zaostalem megalomaskem gospodar- lažnih dilem v narodne skupnosti. stvu - ki prave izobrazbe, kulture in umetnosti Direktno je bila na več načinov zavrnjena stali- sploh ne potrebuje - (namesto da bi gradila na nistična predstava, vendar le v tisti točki, ki enači znanosti, kulturi, izobrazbi in tehnološko razvi- narod in razred in kot cvet naroda vzpostavlja tem "malem'' gospodarstvu) - tako gospodarstvo njegovo politično partijsko elito. Pri tem pa je je nosilec raznarodovalnih procesov v matični bilo pozabljeno vse specifično slovensko in ju- Sloveniji, ker ekstenzivnega razvoja gospodar- goslovansko revolucionarno izkustvo v reševanju stva ne moremo pokrivati s svojim naravnim nacionalnega vprašanja. S tem vprašanjem se ni prirastkom prebivalstva." (Štih) ukvarjal nihče, razen Kardelja in Rizmana. Po- Slovenci se čutijo eksistenčno ogrožene - kot sebne vrste zabloda je tudi citiranje izjave ita- svoje najvišje vrednote navajajo svobodo, mir, lijanskega komunista o pomenu naroda kot poštenje, delo, družino, enakost, napredek - kul- argumenta zoper stanje pri nas, saj je ta izjava tura pa je pristala šele na 19. mestu. ravno povzemanje naše lastne, jugoslovanske Ogroža jih država (birokracija, politika, poklicni izkušnje. revolucionarji marksisti - beri ZK), ki so zato, da Samoupravni model kulturne politike in njegovo bi ohranili svojo oblast pripravljeni uresničiti delovanje v okviru Kulturne skupnosti Slovenije vizijo družbe kot delovnega taborišča, ki je raz- je bil predstavljen na samem začetku tribune in je deljeno na "tenko plast vodstva" in v množico vseskozi ostal nekako ob strani. brezperspektivnih delavcev". Tega projekta pa ni Predstavitev je izzvenela brez pravega učinka v mogoče uresničiti, ne da bi uničili "srednji raz- največji meri zaradi očitnih pričakovanj občin- red", sloj strokovnjakov in intelektualcev, torej stva, ki je dalo vedeti, da ni prišlo poslušati te slovensko kulturo in s kulturo tudi (moderen) vrste problematike. V tem smislu je predstavitev slovenski narod. Ta projekt se že uresničuje z izzvenela kot abstraktno humanistična predstavi- reformo šolstva, s pavperizacijo kulturnikov in tev smotra take kulturne politike. njihovih edinih odjemalcev - izobražene publike, Sveža in prodorna ideja o nujnosti nove, moderne s spreminjanjem kulture v folkloro in zasebno produkcijske baze in organizacije in s tem tudi o muho ustvarjalcev. (Povzetek iz D. Rupla). nujnosti drugačnega pogleda na usodo in druž- "Kar nas danes bolj ali manj razdvaja in razbija beno vlogo delavca - kot samostojnega, veščega kot eno narodno telo, je ideološki ekskluzivizem, in intelektualnega družbenega delavca-samo- utemeljen na identifikaciji - narod je razred, oz. upravljalca je pravzaprav edini konkretneje za- razred je narod." nimivi prispevek na temo razredno/nacionalno. V končni konsekvenci to pomeni: "narod je Par- Prav zato pa ga ne gre spregledati, ampak po- tija, oz. Partija je narod". sebej podpreti. Gledano skozi prizmo razrednega To je teorija boljševiške variante socializma, od in nacionalnega je javna tribuna še enkrat spre- katere smo se na srečo odcepili 1948. govorila o množici že odprtih, hkrati pa tudi o V tendenci se "avtoriteta take ideje naroda spre- množici že praktično preseženih in tudi razrednih minja v avtoriteto oblasti, ki nasilno uveljavlja in problemov, odprla le malo novih, pri tem pa je duši drugačno artikulacijo naroda - naroda kot komaj kakšno misel namenila vrednostim in narodne skupnosti, kot nerazbitega občestva." (S. vrednotam, ki so zrasle na zgodovinski izkušnji Hribar). Vsak tretji Slovence meni, da je ogrožen jugoslovanskih narodov. njegov narod in njegov jezik. Kdor v zvezni skupščini kot zastopnik sloven- III. Odnos politika-kultura-zgodovina in kulturna skega naroda ne govori v slovenščini, ki je v politika in kulturni delavci Jugoslaviji enakopraven uradni jezik, izpodko- pava Ustavo in njenega duha. 1. Politika, ki ogroža slovenski narod in sloven- Običajno opravičilo za neustrezno jezikovno sko kulturo: "Živimo v času globalne krize so- ponašanje je trditev, da srbohrvatijo samo iz že- cializma v njegovi leninističnostalinistični redak- lje, da bi delegate iz drugih republik lažje pre- ciji, ki vpliva tudi na položaj slovenskega naroda pričali o stvareh, ki so nam v prid. Če sem malo v sedanji jugoslovanski federaciji. V zadnjih 20- zloben, naj k tem izgovorom pripomnim, da jim 30 letih smo pozabili, da je socializem v svoji ta jezikovna taktika ne uspeva najbolje, saj jih na osnovi kulturno in moralno vprašanje. Upreti se koncu tako ali drugače vedno pretentajo ali pre- moramo politiki, ki razvoj socializma gradi na glasujejo v našo škodo... naj jih (torej) kaznujejo

120 VIRI 17, 2002 vsaj s tem, da bodo morali poslušati sloven- organiziranega v OF v NOB, razdor s Stalinom ščino." (Janez Menart). 1948 in razvijanje koncepta socialistične samo- "Ogroža nas predvsem sektaštvo matice, ki je upravne demokracije v SFRJ dokazujejo, da ne vprašanje naroda vse od Dolomitske izjave naprej Pahor ne Hribarjeva nimata prav. reševala ideološko: z izločitvijo krščanskih Obramba izvirne jugoslovanske marksistične socialistov je iz boja za nacionalno združitev in koncepcije reševanja slovenskega narodnega osvoboditev Slovencev izločila kristjane; z za- vprašanja se je omejila na Mikelnove konsta- vzemanjem za bratstvo in enotnost v SFRJ in za tacije, da je Kardelj zanesljivo odstopil od svoje razredno solidarnost slovenskih delavcev z de- prvotno stalinistične koncepcije naroda in da lavci v Avstriji in Italiji s tem, da je predpostavila Mikeln osebno gotovo ni stalinist. razredne interese, nacionalnim pa je oslabila Ruplovo tezo, da je država brez "srednjega enotnost in s tem odpornost pred asimilacijo za- razreda" država brez kulture, kolonija in država mejskih Slovencev."(Pahor). brez naroda ... torej v bistvu tezo, da sestavljajo "Slabi nas partija, kolikor nas trga iz srednje- narod-državo: politiki, strokovnjaki in intelektu- evropske kulture (ker nas spodbuja k ekonomski alci in proletariat je poskušal pobijati samo M. učinkovitosti) in ker nam poleg socializma, ki ga Pungartnik. Postavil je nasprotni tezi: "da kriterij sprejemamo z odprtimi rokami, vsiljuje tudi re- razvoja ne morejo biti interesi nekega srednjega ligijo ateizma in človekoboga, ki je zahodna in sloja, ampak predvsem delavskega razreda, na vzhodna religija, ni pa srednjeevropska religija". katerem vendar gradimo celo družbeno instituali- (Rožanc). zacijo" in tezo, "da naš dolgoročni razvoj, pred- "Ogroženi smo tako od Evrope, ki se nas odreka, vsem razvoj kulture, sloni na osvobajanju inte- kot od logike poenotenja na račun zadušitve lektualne vsebine dela, zlasti proletariata." Nihče razlik, ki jo prakticira barbarizem jugoslovanske v diskusiji ni pojasnil protislovja v biti ZK - da je birokracije". (Aleš Debeljak). hkrati v mnogih elementih še vedno politična "Za narod, za obstoj naroda, so potrebne kariz- stranka na oblasti, stranka delavskega razreda, matične osebnosti. Slovenci nimamo potrebe po kot vladajočega razreda, ki je odgovoren za ne- svojih Gandhijih. Študiral sem, ali ima ta narod moteno družbeno razširjeno reprodukcijo in kakšno karizmatično osebnost.... Ugotovil sem, hkrati vodilna idejna, združevalna sila delavskega da bi to bili: Mito Trefalt, Tone Vogrinec, Bojan razreda, ki samega sebe odpravlja kot razred in Štih. Ti trije nam zadostujejo". (F. Rudolf). vso družbo spreminja v brezrazredno družbo; da Poskus komentarja: torej revolucionarni program ohranitve in razvoja Več pomembnih vprašanj je ostalo neodgovo- slovenskega naroda ne more biti niti narod- rjenih. Tako Pahorjeva, kakor Ruplova in tudi država kot troslojna etnično čista in absolutno stališča Spomenke Hribar preprosto ne stojijo, politično samostojna tvorba, ampak narod svo- ker dajejo samo navidezno realno zasnovo raz- bodno združenih delavcev samoupravljalcev, ki reševanja nacionalnega vprašanja. V njih namreč skupaj z delavci drugih narodov v lastni repub- ni jasne opredelitve družbenega nosilca procesa liški državi in v federativni državi gradijo odnose združevanja, osvoboditve in nadaljnjega razvija- v katerih država in politika kot dejavnost poseb- nja zgodovinske identitete slovenskega naroda: nega družbenega subjekta sploh ne bo več po- tak družbeni nosilec pa je in ostaja že od na- trebna, nacionalna pripadnost človeka pa bo po- stanka OF dalje slovenski delavski razred, pove- stala njegova individualna osebnostna značilnost, zan z vsemi patriotskimi demokratičnimi silami izraz njegove resnične bogate, konkretne družbe- svojega naroda. To je potrdil in dokazal sam nosti ne pa sredstvo politične identifikacije, ki zgodovinski razvoj. interesno razdvaja ljudi. Prav bi bilo tudi povedati, da bi uresničevanje Brez vsakega odgovora in osvetlitve so ostale stalinističnega substitucionizma: narod je razred - tudi vse teze, ki kažejo na scientokratsko, eliti- razred je Partija, torej narod = Partija, ki ga je stično bistvo kritike dosedanje razvojne politike v Spomenka Hribar kot tendenco modela KP-ZK družbi: Iz citatov je razvidno, da se na udaru podtaknila KPJ-ZKJ, pripeljala do poraza v NOB kritike ni znašlo predvsem dejstvo, da so druž- in revoluciji in do absolutne podreditve Stalinu in beno-razvojne odločitve, ki so nas pripeljale v s tem tudi do zmage birokratskega etatizma v aktualno krizo, pretežno nastajale nesamouprav- SFRJ. no, ampak dejstvo, da so se izkazale kot "na- Samo ta tri dejstva: zmaga slovenskega ljudstva, pačne"; tudi danes se tem kritikom kaže kot zlasti

121 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) napačno ne to, da poskušajo "politiki" razvojno historiografiji itd. Strahotne luknje so med koncepcijo spremeniti, ne da bi se oprli na moč generacijami, ne da smo sprti, ampak vse je tako ljudskih množic - ampak ne da bi se oprli na naštimano, da bi bili sprti. Deli in vladaj pa je nasvete in interese sloja "strokovnjakov in inte- znana stvar". (Ivan Jan) ligence". "Polemiziral bi s tem, kar imenujem lahkomi- Splošna ocena diskusije v tem najobsežnejšem selno ravnanje z zgodovino... Mogoče se že 10 sklopu bi mogla biti v naslednjem: let meša propaganda z zgodovino, sedaj pa se je Ne glede na upravičenost posameznih točk v začela mešati tudi antipropaganda z zgodovino." kritiki "politike", ki je bila v vrsti diskusij za- (M. Mikeln). vestno enačena s politiko ZK in etatistično biro- (Nato je kritiziral Peršaka, ki je govoril o za- kratsko politiko, ostaja dejstvo, da je bila to kri- mujeni priložnosti Slovencev 1848 in S. Hribar, tika z utopičnih (Rožanc), moralizatorskih (Tor- ki je definirala dilemo 1941 kot dilemo: "Zoper kar) ali celo izrazito desničarskih izhodišč (Ru- okupatorja k sovjetizaciji, ali zoper sovjetizacijo pel, Hribar, Rotar, Pahor, Debeljak, tudi Štih), da z okupatorjem", kritiziral pa je tudi, kot napako, je po svojem rezultatu ostala pretežno demorali- političen obračun s Kocbekom, ki je bil prikrit za zatorska, nacionalistična, izpod sleherne strokov- obračunom z njegovim literarnim delom.) ne ravni, da pa so (proti)argumenti, ki so jih V utemeljevanju ideje o slovenskem kulturnem prispevali razpravljalci Mikeln, Pungartnik, parlamentu pravi Pahor: "Slovenci v zamejstvu in Kmecl, Kavčič in tudi Partljič ostali na ravni vi tu, v matici smo najbolj zainteresirani, da sicer učinkovitih odgovorov in uspešnih polemik, ustvarjamo neko rodovitno vez. Predvsem zato, ki pa zaradi znanih okoliščin niso mogle biti še da skupaj obnovimo povezavo s preteklim druž- celovitejše in še bolj sistematične. Sam tok raz- benim dogajanjem, ki se ni pričelo 1941 leta, saj prave pa kaže, da so bili s svojimi nastopi bi brez Dermote, brez Prepeluha, in brez Janeza uspešni, in da so storili največ kar je bilo mogoče Evangelista ne bilo ne političnega Cankarja, ne v danih okoliščinah. duhovne priprave slovenskega občestva na naj- težjo dobo svojega obstoja." (B. Pahor) 2. Politika in zgodovina (zgodovinski spomin) "Rekonstrukcija kulture teče skozi izročilo, o tem ni dvoma. A to ne zanima tako rekoč nikogar "Če oblast, SZDL oz. še prej OF in partija nista več, saj je težava v tem, da sedaj ni več kaj pravočasno, jasno in nedvoumno spregovorili o razgraditi ampak je potrebna dolga, mučna in Golem otoku, javno o dachauskih procesih, roški naporna rehabilitacija zgodovinskega spomina. likvidaciji domobrancev, bi po moji skromni Izziv tradicij ne vleče, spektuakularne prakse pameti morali pisateljem izreči spoštovanje in takoj škandalizirajo zgodovino, ki se takoj priznanje, da so te teme načeli, legalizirali - se- prelevi v delikt". (A. Debeljak) veda na literaren način. Zagotovo jih niso na "Če je kaj resnična tragika v naši nacionalni način, ki bi bil vsem všeč. Zato očitati zlonamer- zavesti, je to obremenjenost s preteklostjo, ki nost, tendenčnost, sovražnost in neobjektivnost ni nam onemogoča, da bi se zavzeto in odgovorno prav... Zamolčana resnica ni niti objektivna niti ukvarjali vsaj s tisto svojo prihodnostjo, ki bo že neobjektivna... siti smo politizacije, še vedno pa jutri naša sedanjost in morda še za našega živ- nismo siti resnice... Za resnico mora vedno biti ljenja tudi naša preteklost". čas." (T. Partljič). Projekcija razvoja Slovenije do leta 2000 se zelo "Prav tako je v pozitivno bilanco treba prišteti malo ali nič ne ukvarja z bistvom naše nacionalne prizadevanja pisateljev, da bi po knjigi lastne eksistence prav v duhovnem, kulturnem in zgodovine, materialne in duhovne, listali brez ... intelektualnem smislu." (C. Zlobec) cenzure in avtocenzure. Pa naj gre za pomor narodnih izdajalcev, za Dachauske procese, ali Poskus komentarja: Goli otok. Kajti že to, kar je bilo napisanega in Iz pogostosti razprav o odnosu zgodovine in izrečenega doslej o teh temah, pospešuje našo vloge kulture v sooblikovanju zgodovinskega družbeno in nacionalno zrelost. Hkrati pa smo že spomina je razvidno, kako krizni družbeni tre- prišli to tiste točke, ko samo odpiranje problemov nutek dejansko zahteva in sproža idejni boj v kmalu ne bo več dovolj." (C. Zlobec). zvezi s temeljnimi dilemami in prelomnimi tre- "... Rezultat raznih kiksov in kriz, ki so se po- nutki prehojenega revolucionarnega razvoja, ka- kazale po tolikih letih, so tudi krize v kulturi, v ko ta idejni boj ni samo v interesu nasprotnikov

122 VIRI 17, 2002 temeljnih dosedanjih družbenih razvojnih opre- majo več pogojev za delo, obubožala je tudi nji- delitev, temveč je in mora biti v globokem in- hova publika - izobraženci, kot njihov edini od- teresu predvsem tistih sil, ki so pripravljene in jemalec je ostala birokracija, ki pa kulture in zna- morajo utreti pot novi etapi našega socialisti- nosti ne potrebuje. čnega samoupravnega razvoja. O nacionalizaciji kulture pričajo gesla, kot znano Kako se maščuje, če ZK idejnim nasprotnikom geslo: "Vsi smo ustvarjalci" in projekti, kot je prepusti pobudo. recimo projekt usmerjenega izobraževanja in Kako pomemben je javen in argumentiran boj ZK drastično zniževanje dohodkov v kulturi, šolstvu, za takšno zgodovinsko zavest, ki temelji na zdravstvu, znanosti. raziskovanjih, ki se ne bojijo svojih rezultatov. "Nacionalizacija kulture pomeni njeno popolno Kako je resnica, tudi če je neprijetna vedno v zasužnjenost in uničenje". interesu razvoja revolucije: Konec kulturnika, torej konec kulture; konec Hkrati je na tej točki, o tem vprašanju, zaznati kulture pa konec modernega slovenskega naroda globlji proces notranje diferenciranosti tudi med (D. Rupel). kulturniki samimi, sočasno pa je opaziti njihovo "Trdim, da je v določenem smislu v usmerjenem še vedno premajhno sposobnost in pripravljenost, šolstvu izvršen ... genocid." (B. Štih) da tu ne gre za ločevanje umetniškega dela od (ker smo preveč poudarili vulgarno razumljeno političnega angažiranja, temveč za angažirano naravoslovno-tehnično znanje in prakso na račun umetniško ustvarjanje od politikantstva. humanistične in zgodovinske izobrazbe). Značilni primanjkljaj v zavesti v tej smeri je "Usodno je za razvoj umetnosti, znanosti in kul- mogoče ilustrirati s podaljšanjem Štihove misli, ture ter s tem za nacionalno samozavest Slo- izrečene ravno na tej tribuni: "Toda paziti mo- vencev, če kdo poziva družbo, naj ostro razpolovi ramo, da v kritični oceni lastne zgodovine, v ka- na eno stran estetska merila, na drugo pa ob- teri je najbrže neskončno število napak, ne čečloveško in socialistično angažiranost." (I. podremo zgodovine kot celote... Torkar) (to zoper Volfanda!) ... Za Vendejo je vedno odgovorna revolucija, o "Opozarjati pisatelje na čisto ustvarjalnost je tem ni nobenega dvoma..." samo komično obrnjena vloga in naloga, ki so jo K tej misli je gotovo potrebno dodati še korak, da v času socialističnega realizma celo isti tovariši postane celota: k trditvi velja postaviti vprašanje: obsojali, ko so čisto (umetniško) ustvarjanje za Vendejo je odgovorna revolucija, o tem ni preganjali in napadali kot zahodno dekadenco. dvoma, kdo pa je odgovoren za smrt pariških (T. Partljič). komunardov? "Slovenska kulturna politika je urejena tako, da omogoča eksistenco široki plasti umetnikov, pre- 3. Antiintelektualizem politike in razpotja politi- rokov in tako dalje, preprečuje pa pojav tistih, ki ke in kulture (kulturnikov) bi morebiti prebili ravnino poprečja. Ni res, da bi bila današnja kulturna politika sovražna pisa- "Iskati sovražnike ljudstva med pisatelji, opro- teljem nasploh, ne, obvezno pa bo dotolkla sle- stite, ta burka je stara že tisoč let in vedno je bila hernega potencialnega Cankarja." (F. Rudolf). burka... Ja, tovariši, javnost je vznemirjena zara- "Ne ambicije, ob katerih bi bilo nemara mogoče di gospodarskega položaja, ki ga v glavnem ni izmeriti daljo in nebesno stran. Marveč rutina in zakrivila inteligenca, ... javnost je vznemirjena sestavljanje konfesionalnih zgodbic, bidermajer- zaradi visokih cen in težkega preživljanja, še naj- ska estetika in srednjeslojstvo. V tem je ta osveta manj je vznemirjena zaradi knjig ali gledaliških naše kulture in prosvete in treba je reči, da gre iger... Vznemirajajo nas nadalje procesi zoper in- vsaj to pot osupljivo gladko. telektualce, na katerih, vsaj v nekaterih primerih, Novotarije, sodobna …, pravica do zmote, skepsa argumenti obtožbe niso prepričljivi, ampak prej to so (za našo kulturno ideologijo - op. S. L.) zelo, zelo nebogljeni." (T. Partljič). tujki na narodovem telesu. "Zvestobo tradiciji teh Nacionalizacija ustvarjalnega dela (znanosti, zna- stereotipov se prišteva k državotvornim vrlinam." nja kulture) "gre na račun krepitve birokracije, (A. Debeljak) brezupnih investicij, ki množijo delavski razred oziroma armado brezperspektivnih delavcev, od Poskus komentarja: katerih je vitalno odvisno blagostanje birokracije". Značilnost diskusije o tej temi je, da je pri večini Kulturni in znanstveni delavci so obubožali, ni- diskutantov nastopalo enačenje pojavov antiinte-

123 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) lektualizma, pojavov sektašenja in ždanovskih politiki in napetost med njima, pa tudi njihova izpadov posameznikov, deviacij v izvajanju kon- notranja raznoličnost. Janženizem pri Slovencih cepta usmerjenega izobraževanja s tem koncep- najdemo tudi danes - tako med politično elito kot tom samim in vseh teh napak z načelno politiko med kulturniškim ekskluzivizmom." (C. Zlobec). ZK; (izjema: I. Torkar) (kot primer je navedel Hribarjevo antologijo o Močno je razviden elitizem, pa tudi občutek slo- Sodobna slovenska poezija, ki je "knjiga zve- jevske socialne ogroženosti, popolno pomanjka- stih"). nje občutka povezanosti z objektivnimi težavami "Vzrok za težave s prakso v kulturni politiki in stisko družbenih slojev, ki baje nimajo legi- (teoretični kulturni politiki skorajda ni kaj očitati) timne pravice, reči o sebi, da so ustvarjalci; imajo je moralna kriza nekaterih plasti naše družbe: ... pa pravico in dolžnost s pomočjo modrega stabilizacija tartuffovstva, devalvacija resnice, političnega in gospodarskega vodstva, (ki ga, žal, inflacija laži, milijarde moralnih dolgov do padlih nimajo čeprav bi ga lahko imeli, če bi le malo in umrlih, revalorizacija družbenopolitične in pobrskali med kulturnimi delavci (tako Štih) kazenske neodgovornosti - v močvirja teh kriz ter zagotoviti dovolj sredstev za življenje in družbene in osebne nemorale pa se sleherni narod ustvarjalno delo tistih, brez katerih izumre in in njegova kultura počasi pogrezata." (I. Torkar). propade slovenski narod! Ko analizira, zakaj je na Slovenskem toliko pes- Nihče v diskusiji ni branil zasnove usmerjenega nikov in precej manj poezije, Pungartnik ugo- izobraževanja, dejstva, da je prav ZK izobli- tavlja: kovala načelno politiko svobode ustvarjanja, bilo "... poezija je pri nas prevzela funkcijo (izražanja, pa je precej opozoril, da svoboda ustvarjanja ne izpričevanja) še ne dokončno oblikovane ustvar- sme prehajati v ščit za prikrivanje politikantstva jalnosti. Iz tega potem rastejo dramatiki, pro- in za uveljavljanje umetniško šibkih ustvarjalcev. zaisti, filozofi... malo storimo, da ta pritisk na (Pungartnik, Jan, Paternu, Vidmar, Debeljak). ustvarjalnost v nekih družbenih oblikah omo- Tudi teza, da je birokracija sovražna inteligenci, gočimo."(M. Pungartnik) je neubranljiva, kolikor gre za odtujeno etati- Če bi se klima orwelizma ustalila tudi pri nas, bi stično birokracijo, ki brani status quo, treba pa bi to povzročilo naslednji proces: bilo pojasnjevati, kaj je birokracija v naši družbi "Ljudi iz krvi, duha in mesa, ki si upajo misliti s danes, koliko je razslojena, v čem in kateri in- svojo glavo ter s svojim srcem ljubiti in sovražiti, teligenci je sovražna in zakaj, kakšen je razredni je vedno manj. In potem to manjšino začne pomen takšne kritike birokracije, v čem in v razjedati vesoljni strah, ...ki se razrašča v absurni katerih momentih se inteligenca sama v naši paradoks, ko se zbojiš, da te bo strah pred stra- družbi še vedno neizogibno spreminja v birokra- hom. Takrat postaneš živčno razrvan, malodušen, cijo in tehnokracijo, kdaj se s tem spreminja tudi molčeč, duševni emigrant:" (I. Torkar) v delavskem razredu potrebno oz, sovražno Paradoks: O pomenu kulture se v politiki veliko družbeno silo in kako to slednji ideološko zain pohvalno skoraj govori, ljudstvo pa se za kriva. Skratka na novo pregledati in obnoviti kulturo skoraj ne meni. Slovenski kulturnik je Kardeljeva spoznanja, zlasti iz dela Birokracija, obubožal. Avtorski honorar za polo znaša 1 pe- delavski razred in ZKJ. tino osebnega dohodka urednika v založbi. Eko- nomsko se umetnik ne more osamosvojiti od 4. Kulturna politika - kulturni delavci države, ker je slovenski kulturni trg premajhen, država pa ne potrebuje prave kulture, ampak Kulturniki - tudi pisatelji v veliki meri soustvar- samo še amaterizem in folkloro. "Ustvarjalcem bi jamo kulturno politiko. "Preseči moramo mnenje, preostalo samotarsko, zasebno ustvarjanje ali da je kulturna politika v tem, koliko si mi pač izgnanstvo." (povzeto po D. Ruplu) upamo napadati politike - mi kulturniki." (Part- "Nič seveda nimam proti takemu (zelo števil- ljič) nemu, z ideološkim ekskluzivizmom KP-ZK iz- "Kulturniki smo bili vpleteni in smo soodgovorni zvanem duhovniškem naraščaju. Boljše je nam- za nastajanje izobraževalnih in kulturnih siste- reč, da gredo mladi kulturniki za podanike evan- mov, za marginalizacijo jezika, kulture in zgo- gelske misli, kot da bi se odločili za samomo- dovine v šoli nosijo odgovornost kulturniki in rilsko izbiro." (Pahor). šolniki". (M. Pungartnik). "Obstaja kampaktnost med kulturniki in med Poskus komentarja:

124 VIRI 17, 2002 V razpravi o aktualnem položaju slovenskega odločanja in prisiljeni so se opredeliti za to, da kulturnika in pojmovanja kulturne politike so primitivno in nekulturno odtujeno etatistično jasnovidne tako stične točke, kakor velika raz- birokracijo zamenja civilizirana, prosvetljena, hajanja. "demokratična" prav tako odtujena etatistična Čeprav je večini razpravljalcev skupna ugoto- birokracija. Ker pa se je za-tako nedvoumno vitev o slabem družbenoekonomskem položaju elitniške in politikantske cilje nemogoče dosled- kulturnika, o tem, da družbena organiziranost, no javno zavzemati in zanje dobiti podporo, kulturna politika in razmerja družbenih sil prej svojo nemoč in občutek izročenosti na milost in zavirajo kot spodbujajo razvoj umetniške ustvar- nemilost odtujeni politiki in odtujeni državi ti jalnosti, pa je jasno razvidna razlika v razu- kulturniki izražajo z resignacijo (Rožanc), v mevanju in pojmovanju kulturne politike, samo- kateri je poslanstvo slovenske kulture samo še to, razumevanju lastnega položaja med kulturniki, ki da omogoči svojemu narodu, da sprejme lepo in so ustvarjalno angažirani v soustvarjanju sloven- častno smrt, z moralno indignacijo (Torkar: ske kulturne politike (Partljič, Kmecl, Pungart- "Nikomur ne bom dovolil, da me kot pisatelja s nik, Zlobec, Vidmar, Kavčič) in tistimi, ki to političnimi pritiski odbrcne med duševne emi- niso: prvi poudarjajo veliko odgovornost kultur- grante") ali z opisovanjem svojega protislovnega nika za lastno usodo in kulturno politiko in v in "brezizhodnega položaja, ki izvira iz neustrez- bistvu izražajo zavest o tem, da se čutijo subjekte ne družbene in politične strukture naše družbe: legitimnega artikuliranega socialističnega samo- ker birokracija teži uničiti "srednji razred" inte- upravnega interesa v tej družbi. Večine se pa drži ligenco in strokovnjake, kulturniku ne preostaja elitizem, vendar samo toliko, kolikor so pre- drugega, kot iz ustvarjalca postati uradnik ali pričani o samoumevni enotnosti svojega kultur- izgnanec (Rupel); ker birokracija zatira in one- niškega interesa z občedružbenim, nacionalnim mogoča vrhunsko ustvarjalnost, se lahko uveljavi interesom, vendar so se za svoj prav pripravljeni le poprečen umetnik ali ostane zatrti Cankar (F. spopadati v demokratičnih institucijah našega Rudolf); ker je politika KP-ZK sektaška, se lahko političnega sistema. Iz te svoje usmeritve tudi krščanski kulturnik v izhodu za silo zateče v črpajo samozavest in državljanski pogum (zna- duhovniški talar ali v samomor, za enotnost slo- čilno zlasti za Partljiča, Pungartnika, Mikelna, venskega naroda zavzetemu kulturniku pa ostaja delno za Menarta, Peršaka). Drugi pa, ki svoje le vloga požrtvovalne Antigone - kot je S. Hribar lastno ljudstvo, ne glede na to, koliko je objek- (B. Pahor). Iz tega temeljnega razkola v čutenju tivno res še premalo politično organiziran samo- in zapopadanju lastnega družbenega položaja upravni subjekt, vnaprej odpisujejo kot realno rastejo tudi razlike v opredeljevanju in razume- družbeno in kulturno silo, tisti, ki v vsej ZK in s vanju vloge kulture in kulturne politike in tudi tem tudi v njeni kulturni politiki vidijo samo aktualnih nalog kulturnih delavcev. Zato tudi ni sektaško, dogmatizirano in samo po monopolu slučajno, kako je bil sprejet in šel neopaženo oblasti stremečo strukturo, v SZDL njeno ne- mimo prispevek Vlada Kavčiča o vsebinski in močno transmisijo, v delegatskem sistemu in SIS organizacijski problematiki Kulturne skupnosti zgolj organe demagoške oblastniške manipulacije Slovenije. z množicami proti inteligencei (Ruplova ocena SIS in kulturne neprebujenosti Slovencev, Rotar- IV. Odnos do sistema samoupravne socialistične jevo stališče o delegatstvu kot vrhuncu posredne, demokracije lažne demokracije!), pa se znajdejo v "Calime- rovski" poziciji: svoj napad na domnevni in Glede na to, da nacionalno vprašanje oziroma mestoma celo dejanski politični monopol ZK, vprašanje slovenskega naroda ni samo kulturno svojega napada na primitivni odtujeni etatizem in vprašanje, ampak predvsem ekonomsko in poli- nekulturno zaostalo birokracijo kot dejanski in tično vprašanje, je vsekakor zanimiv tudi odnos precej močni konservativni sili družbe ne morejo razpravljalcev na javni tribuni o slovenskem na- spremeniti v načelni boj zoper sleherni politični rodu in slovenski kulturi do političnega sistema monopol in zoper vsako odtujeno etatistično bi- socialistične samoupravne demokracije in vloge rokracijo, ampak so se prisiljeni boriti za kultur- organiziranih subjektivnih sil družbe, to je ni, prosvetljeni politični monopol, v katerem po- družbenopolitičnih organizacij. Oblika politične- stane ZK samo eden od "demokratičnih" part- ga organiziranja družbe vsekakor ni nacionalno nerjev v delitvi od neukega ljudstva odtujenega in razredno nevtralen institucionalni mehanizem,

125 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) ampak ima tudi in predvsem globoke razsežnosti ne bomo oprijeli teh modelov (in če se ne bomo, nacionalnega in razrednega vprašanja. Glede na so za to krivi gospodarstveniki, ki so zaostali v to, da delavski razred v praksi še ne obvladuje primerjavi s kulturniki od Prešernovih časov celotnega produkcijskega odnosa, tudi celote naprej) s svojo biološko reprodukcijo ne bomo svojih nacionalnih interesov še ne more obliko- kos ekstenzivnemu razvoju slovenskega vati v skladu s svojimi razrednimi interesi. gospodarstva. Prave rešitve v tej smeri bi nakazal Za takšne družbene, ekonomske in politične prav vseslovenski duhovni parlament, ki bi pri- razmere je značilna povečana družbena občut- speval tudi k redefiniranju slovenske zgodovine ljivost, idejna stiska in vrednostna dezorientacija in s tem k iskanju samozavesti slovenskega na- s tem pa tudi iskanje različnih rešitev in do- roda (brez katere ne bomo mogli obstati, ker smo vzetnost za mnoge, ki to niso. Tako posamezniki samomorilski narod). kot skupine iščejo izhod poudarjeno v etnocen- Tudi Boris Pahor ugotavlja, da je bila izgubljena trizmu in v okrepljenem istovetenju z narodnim, možnost uveljavitve pristnega slovenskega socia- večkrat pa tudi v okrilju nacionalističnega. lizma takrat, ko je NOB prenehala biti izraz V tem kontekstu je potrebno najbrž tudi razumeti koalicijskega vodstva in je postala sestavni del potrebo nekaterih slovenskih kulturnih delavcev, balkanskega krila svetovne revolucije. S tem je da tudi javno opozorijo na vlogo, položaj slo- bila izločena tudi krščansko socialna komponenta venskega naroda in na svojo vlogo pri spre- iz dialektike družbenega življenja (eliminacija minjanju gospodarskih in družbenih razmer. vpliva E. Kocbeka). Tako je Slovenija spet tam, Tako je npr. Bojan Štih menil, da se pogovarjajo kjer je bila pred vojno: na eni strani cerkev, na o slovenskem narodu, njegovi kulturi in socia- drugi namesto liberalizma marksizem. Eshatolo- listični družbi v času, za katerega je značilna glo- gizem na Slovenskem, ki se je v tem obdobju balna kriza socializma v njegovi leninistično izrazil v poudarjanju bratstva in enotnosti, je ob stalinistični redakciji, ki vpliva tudi na položaj tem obglavil tudi slovensko suverenost. Rešitev slovenskega naroda v jugoslovanski federaciji. za "ogrožene" Slovence vidi v političnem plu- Pri tem, ko izenačuje leninizem in stalinizem, pa ralizmu in udejanjenju Kocbekove zamisli o so- ne opredeljuje konkretneje, v čem je tovrstna delovanju komunistov in krščanskih socialistov v "redakcija", pač pa se opredeljuje do etatizma, za OF. katerega meni, da je enonacionalen in da ga Aleš Debeljak pa se čuti ogroženega ne samo od nikakor nismo sprožili Slovenci. Meni, da bi se Balkana, ampak tudi od zahodne Evrope, ki se morali Slovenci opredeljevati do posameznih nas odreka. Tragično usodo slovenskega naroda družbenih vprašanj brez bojazni, kaj mislijo o vidi v izgubi nacionalne identitete kot posledice tem drugi. S tem, ko poudarja, da je socializem v zadušitve razlik, ki jo povzroča barbarizem jugo- svoji osnovi kulturno in moralno vprašanje in ne slovanske birokracije. Nacionalno suverenost ekonomsko, kar pa je sicer postalo zadnjih 20 ali smo sicer spoznali z OF, vendar pa smo z izgubo 30 let, prihaja v nasprotje s samim seboj, ko vidi protestantskega etosa, ki ga predstavlja kot izhod iz sedanjega stanja v modernem teh- liberalizem (individualizem, plačilo po vloženem nološkem razvoju in tehnološki revoluciji v naši delu) izgubili enoten ideološki okvir naroda. družbi, ki bi se oprla na malo gospodarstvo. Sedaj bi nam samozavest lahko vrnila le re- Hkrati poudarja, da socialistične modifikacije habilitacija zgodovinskega spomina. družbe ni možno doseči "s parcialnimi ekonom- Resnično tragiko v naši nacionalni psihi pa je skimi elementi, od delitve dohodka do sestav- Ciril Zlobec videl v naši obremenjenosti s pre- ljanja zaključnih računov". Ob tem, ko je "spral" teklostjo, ki nam onemogoča, da bi se bolj za- vso "krivdo" Slovencev za federalni etatizem, ne vzeto in odgovorno ukvarjali s svojo prihod- da bi pri tem pomislil, da smo Slovenci v ta nostjo. V razpravi je namreč projekcija o razvoju proces vključeni tako kot druge republike in SR Slovenije do leta 2000, ki je skrajno prag- pokrajini, ko meni, da ni izhoda iz gospodarske matična, ker se ne ukvarja z bistvom naše krize v samoupravljanju, razvijanju temeljnega eksistence. Malo je idile v položaju in življenju družbenoekonomskega produkcijskega odnosa in slovenskega naroda in prav gotovo ni razumno, odločujoče vloge delavcev v procesu družbene če si jo skušamo slikati v državnem okviru. Zato reprodukcije, slovenstvu ponuja modele malega je redefiniranje slovenstva v sedanjem trenutku v gospodarstva, ki je dal gospodarsko in s tem Jugoslaviji akcijska potreba našega življenja. Ta politično trdnost Japonski in Ameriki. Kajti, če se naloga je lahko tudi rezultanta med politično in

126 VIRI 17, 2002 kulturno mislijo, vendar ni za "spravo" med nji- z okupatorjem". ma v sedanjem trenutku medsebojne napetosti. Tone Peršak pa je posebej izpostavil odgovornost Meni, da bi morali pri tem računati na celoten slovenskih družbenopolitičnih delavcev sloven- nacionalni potencial, ki je na voljo v tem sred- skemu narodu in kulturi, zlasti tistih, ki zastopajo njeevropskem prostoru. Na tej podlagi bi lahko naš narod v organih federacije. Pri tem je opo- zaključili, da se zavzema za združitev nacional- zoril na težavnost njihovega položaja, saj morajo nega potenciala v smislu političnega pluralizma, zastopati in usklajevati tako interese republike ki bi nakazal tisto perspektivo slovenskega na- kot nacionalne države, interese ZK in države kot roda v srednjeevropskem prostoru, ki je v jugo- upravne skupnosti. Glede na običajno različnost slovanskem prostoru ni sposobna zveza komuni- vseh teh interesov so politiki "tragično razklani" stov oziroma obstoječe politične strukture. in se načelno zavzemajo za interese Slovenije, v Miloš Mikeln pa je videl uspeh tribune (glede na praksi pa podlegajo bratstvu in enotnosti in pri- aplavz) predvsem kot posledico dejstva, da ni stajajo v drugačne rešitve (npr. depozit, omejitev nihče nikogaršnji delegat. Pri tem je sicer pou- uvoza strokovne literature ipd.). Pri tem meni, da daril, da ni proti delegatskemu sistemu kot tabi glede na to, da smo Slovenci "razbiti" med štiri kemu; vendar pa je njegova bistvena napaka v države, v določenih primerih morale veljati za tem, da "nov sistem vodijo po starem". Tako v Slovenijo drugačne rešitve. Pojem naroda namreč tem sistemu prevladuje vsebinska mediokriteta, še vedno predstavlja bolj prvobitne odnose in ki ne daje odgovorov na ključna razvojna vpra- usodnejšo zavezanost kot pojem države kot šanja. Glede na to, da te mediokritete ne vidi v skupnosti narodov in narodnosti. Tako pa imamo ljudeh, delegatih, ampak v vsebini, ki se pretaka celo vrsto zakonov in omejitev, ki ovirajo skozi delegatski sistem, ki je po njegovem uresničevanje ideje po Zedinjeni Sloveniji. De- mnenju še vedno predstavniški, je torej ta medio- mokracija namreč ne predpostavlja istovetnost, kriteta verjetno skoncentrirana v upravnih in iz- temveč enakost in enakopravnost vseh različ- vršnih organih ter strokovnih službah ter tistih nosti. Zavzel se je za vseslovensko nacionalno političnih strukturah, ki vplivajo na sprejemanje organizacijo, ki ne bi bila samo kulturna, ampak odločitev v skupščinah. Hkrati je menil, da si medij realizacije gesla o Zedinjeni Sloveniji. prav SZDL usodno prizadeva preseči takšno sta- V svojem izvajanju o tragični usodi slovenskih nje, kar je prav tako usodnega pomena za na- politikov se očitno ni zavedal, da je vloga ZKS daljnji razvoj naše skupnosti. kot avantgarde delavskega razreda, ki je hkrati Izhod iz sedanjega stanja vidi v preseganju uni- praktično tudi nosilec nacionalnega interesa v formnosti oziroma v različnosti v družbi, procesu tisti meri, v kateri obvladuje družbenolastninski dela, kar bi seveda pomenilo tudi spreminjanje proizvodni odnos v funkciji uresničevanja inte- proizvodnih odnosov in drugačno organizacijo resa delavskega razreda in slovenskega naroda, družbe. Le mnogovrstna in pluralistična družbena kot sestavni del avantgarde delavskega razreda nadstavba in politična organizacija družbe ustre- Jugoslavije pa hkrati v funkciji uresničevanja za sodobnim proizvodnim odnosom. Pri tem pa skupnih interesov celotnega delavskega razreda, (tudi po svojih besedah) pod pluralizmom nika- narodov in narodnosti Jugoslavije. V smislu kor ne razume večstrankarskega sistema. Meni enotnosti razrednega in nacionalnega tudi narod pa, da takšne moderne socialistične družbe prav kot tak ne more predstavljati "nekaj več" od dr- tako ne more uspešno voditi enostrankarska mo- žave kot oblike politične oblasti delavskega raz- nokracija, kar po njegovem mnenju nekateri reda. Seveda je pri tem bistveno, v kolikšni meri posamezniki pri nas še vedno poskušajo. Kljub delavci dejansko obvladujejo proces družbene temu, da ob tem, ko se zavzema za "regeneracijo reprodukcije, sicer v njihovem imenu nacionalne socialistične ideje" odločno zavrača politični interese uveljavlja nacionalna birokracija. pluralizem, pa se ne opredeljuje konkretno do Nerazumevanju Toneta Peršaka je blizu tudi "spremenjenih proizvodnih odnosov, ki pa v bist- poenostavljanje Spomenke Hribar, ki se strinja z vu ddločajo obliko politične organizacije družbe. Bojanom Štihom v tem, da je kriza socializma Odločno je nastopil proti lahkomiselni zgodo- kriza boljševiške variante socializma, kajti "na- vinski interpretaciji leta 1941, kot ga je v čelna identifikacija narod je razred oziroma Književnih listih prikazala Spomenka Hribar, ko razred je narod, je boljševiškega izvora". Pri tem je zapisala: "Dilema je potekala tako: ali zoper izvaja naprej in sicer "avantgarda naroda je okupatorja k sovjetizaciji, ali zoper sovjetizacijo proletariat, avantgarda proletariata je partija. To

127 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) pa pomeni, da je partija narod." Meni, da nas nosov, ki so s sistemom socialističnega samo- takšen ideološki ekskluzivizem danes bolj ali upravljanja zajeli celotno področje družbenega manj razdvaja kot eno narodno telo in se zato življenja in dela. S tem smo presegli ozko zavzema za t. i. "narodno spravo" s tem, da se uokvirjeno politično kulturo meščanskega sveta, sklicuje na stavek iz članka Lidije Šentjurc v ki je odpirala množicam svoja vrata le ob volitvah, Mladi Sloveniji leta 1941, kjer je zapisala, da drugače pa je tlačila njihovo zavest in na osnovi mora vse, kar nas razdvaja, odpasti, tako socialne svojega dominantnega položaja razbijala dia- kot politične in svetovnonazorske razlike, v ime- lektično povezanost posameznika, družbe in nu skupne usode in skupne borbe za osvoboditev politike oziroma zavest o možnosti vplivanja po- in združenje Slovencev. Pri tem pa seveda sameznika na vse ravni političnega odločanja. pozablja, da pri tem (zlasti pa ne leto 1941) niso Tragično in nesamozavestno je razmišljal tudi bile mišljene tiste svetovnonazorske in politične Marjan Rožanc, ki vidi našo prihodnost v naši razlike, ki so kasneje vodile v narodno izdajstvo. lepi smrti v družbi srednjeevropskih narodov Sad lastnih spoznanj o načinu oblikovanja po- (Hrvatov, Čehov, Slovakov, Madžarov in Polja- litične kulture po letu 1941 je razgrnil Janez kov), ki bodo umrli, ker niso države oziroma ker Rotar, ki je razvil tezo, da se slovenska in nismo država in imamo temelje le v ideji, ne pa v jugoslovanska politična kultura oblikujeta na stvarnosti. Zato iščemo svojo istovetnost v soli- novo, po novem ideološkem vzorcu, ki je pre- darnosti. Nepovezani smo s prostorom, ki je bil nešen iz takratnega vzora ideološkega sistema in ustvarjen po letu 1918. Jugoslavija namreč ni razoseblja posameznike in jih "omasovlja" v edini družbeni in gospodarski prostor, v katerem narodu: Takšen sankrosanktni personalizem je bi se konstituirali kot nacija, ampak smo še povezan s podaništvom, ki vodi v idolatrijo in vedno le politična zveza, ki ohranja sporazum mitologijo. Ta model je tuj dotedanjemu sloven- močnih. V tem smislu se opredeljuje tudi do skemu in jugoslovanskemu izročilu, bil je vloge ZK in meni, da le-ta ne more nuditi ni- opravičljiv le v revoluciji. Sedaj se je utrdil na kakršne perspektive in rešitve, ampak slovenski sistemsko konstitutivni ravni, ki je v "zadnji narod celo slabi, ker ga trga iz srednjeevropskega konsekvenci večstopenjska delegatska transmi- prostora. Poleg socializma namreč vsiljuje reli- sija enosmernega selekcioniranja in eliminiranja, gijo ateizma, ki pa ni srednjeevropska religija. ki nas nenehno asociativno povezuje z delegat- ZK ima lahko vodilno vlogo le, v kolikor je tudi skim oziroma deputatskim mehanizmom našega sama del vzhodnoevropske kulture. Pravzaprav je pravzora". Naše politično ravnanje je privedel do laična varianta katolicizma. Očita ji, da ne dovoli mrtve točke. To je odgovor politične prakse na sprostitve podjetniškega, privatnega interesa, kabinetno projektirano in paternalistično zasno- konkurence in socialnega boja, ampak vse te sile vano strukturo in doktrino samoupravljanja. Pri kroti z razredno politiko ter varstvom nemočnih tem je očitno, da samoupravljanje in delegatska in nesposobnih. S tem, ko si prizadeva za so- transmisija ne gresta skupaj. cialno enakost, je v konfliktu s srednjeevropsko Prepričan je sicer, da je ideja samoupravljanja kulturo. "Partija ni sprta samo z bogom, ampak uresničljiva, vendar brez posredovanja. Pri tem tudi sama s seboj." S tem je menil, da omejuje poudarja, da je jugoslovanska socialdemokratska svobodo, da daje največ pooblastil nesposobnim stranka že leta 1897 priborila delavstvu enako in in neodgovornim, da odloča le v svojem okviru neposredno volilno pravico. Posredne volitve pa in ni odraz volje ljudstva. Meni, da je Jugoslavija so "zakoličile" soodnos med birokracijo in poli- ta trenutek naša edina politična varianta, kljub tokracijo na eni strani ter delavstvom in ljudstvom temu pa je potrebno stremeti k narodni državi, ki na drugi strani. Posredne volitve oziroma odtujitev je naša neodtujljiva srednjeevropska dediščina. pravic je povzročila v družbi brezbrižnost, otope- Pri tem se zavzema za ideje K. Kautskega in E. lost melanholijo, nezainteresiranost, privatizem, Kocbeka oziroma za socialdemokracijo. predvsem pa politično in kulturno proletarizacijo. Kritično, čeprav dokaj konstruktivno, je obrav- Politična kultura je tako v krizi, saj ne omogoča naval vlogo družbenopolitičnih organizacij, zlasti političnega pluralizma mišljenj in ravnanja. ZK in SZDL, Tone Partljič, zlasti z vidika nji- Takšna razmišljanja so očitno odraz nerazume- hove vloge in odgovornosti za razčiščevanje po- vanja samoupravne politične kulture kot oblike sameznih, še sedaj aktualnih zgodovinskih vpra- razredne kulture, ki se je oblikovala med in po šanj, npr. o Golem otoku, dachauskih procesih, revoluciji na osnovi razvijanja demokratičnih od- roški likvidaciji domobrancev ipd., ki se odpirajo

128 VIRI 17, 2002 v slovenskem prostoru in ki terjajo odgovore. kulturnega parlamenta, ki naj bi povezoval vse Glede na socialno strukturo razpravljalcev vse- Slovence znotraj in zunaj naših meja. bina razprav z vidika njihovega odnosa do po- Izmed sestavin uresničevanja enotnega sloven- litičnega sistema socialističnega samoupravljanja skega kulturnega prostora znotraj SR Slovenije in uresničevanja skupnih interesov v federaciji so bila obravnavana nekatera pomembna vpraša- kot tudi glede uresničevanja vloge in odgo- nja kulturne politike. Načelo policentričnega ra- vornosti organiziranih subjektivnih sil v procesu zvoja je bilo v razpravi podprto in v zvezi z njim njegovega razvijanja nikakor ni zaskrbljujoča. so bila objektivno ugotovljena določena še ob- Zaskrbljujoča je samo v tistem delu (in to pred- stajajoča nesorazmerja. Ugotovljena je bila tudi vsem za ZKS) ko so razpravljalci člani ZKJ in ko pomembna številčnost profesionalnih institucij, menijo, da ne vidijo za slovenski narod nikakršne predvsem pa ljubiteljskega delovanja in velik in- perspektive v jugoslovanski skupnosti narodov in teres za kulturna vprašanja ter za dosežke kul- narodnosti ter izražajo dvom v učinkovitost in- turne ustvarjalnosti med ljudmi, s podatki o stitucij političnega sistema socialističnega samo- stanju v drugih državah pa relativizirane nekatere upravljanja, ko menijo; da ni naroda brez države temu nasprotne trditve, izražene v razpravi. oziroma da se v federaciji ustvarja nepopolna Kritično je bilo osvetljeno mehanično prenašanje državnost, da politična vodstva skušajo ohraniti upravnih in samoupravnih modelov vodenja kul- etatizirano in zbirokratizirano državo in s tem turnih inštitucij iz gospodarstva, ki negira spe- svoj položaj, kateremu žrtvujejo narod in kulturo, cifičnosti umetniške ustvarjalnosti. da gre za politično in gospodarsko krizo kot V zvezi s samoupravnim oblikovanjem in usmer- posledico uveljavljanja leninistično-stalinistične- janjem kulturne politike je bila razprava precej ga modela, da smo ogroženi v golem obstoju, ker poenostavljena in tudi na tem posvetovanju je se vseskozi istovetimo znotraj Jugoslavije in od- bilo znova mogoče slišati tezo: "Kulturno poli- mikamo iz srednjeevropskega prostora, da je tiko ... moramo vzeti v roke mi, kulturniki." rešitev v socialdemokratskem modelu oziroma (Partljič) liberalizmu, nacionalni spravi z izdajalci sloven- 2. Tezo, da je Socialistična republika Slovenija v skega naroda ipd. Še bolj zaskrbljujoče pa so v političnem smislu kvazi - država z vsemi po- zvezi s tem tiste dosedanje ocene v sredstvih sledicami tega dejstva (Rupel) je B. Pahor do- javnega obveščanja in izjavah posameznih poli- polnil z ugotovitvijo, da mora "slovenski človek tičnih delavcev, ki istovetijo svoja razmišljanja s ... začeti nazadnje enkrat vendarle misliti in tistimi razmišljanji na javni tribuni, ki so ne- ukrepati državniško". Ukrep take vrste naj bi bila dvomno odraz porajajočega se novega naciona- ustanovitev "nekega skupnega slovenskega kul- lizma, ki vidi svojo socialno perspektivo v slo- turnega foruma", ki ga je več udeležencev v raz- venskem narodu kot samostojni državi oziroma pravi poimenovalo "slovenski kulturni parla- Zedinjeni Sloveniji v srednjeevropskem prostoru. ment". Interpretacije tega pojma so se razlikovale Vsekakor pa je javna tribuna aktualizirala na- v nekaterih pomembnih podrobnostih, kar kaže cionalno vprašanje in potrebo po ponovnem na različnost pogledov na funkcijo takega fo- marksističnem teoretičnem pristopu k naciji in ruma. Potrebo po takem telesu očitno narekuje nacionalnemu ter s tem k analiziranju in do- več interesov: od tega, da je potrebna višja grajevanju političnih, ekonomskih in drugih me- stopnja skupne nacionalne ozaveščenosti pa do hanizmov mednacionalnih odnosov v naši so- tega, da bi imelo to telo politično vsebino in cialistični samoupravni skupnosti narodov in vlogo. Ta zadnji interes je bil najbolj razviden v narodnosti kot tudi k odpravljanju že v uvodu negaciji vsebine pojma enotnega slovenskega navedenih slabosti, ki pogojujejo takšna raz- kulturnega prostora in sicer z njegovo možno mišljanja. razdelitvijo (Pahor: "Tak vseslovenski duhovni svet ali parlament bi lahko nastal brez matičnega V. Odnos in pojmovanje enotnega slovenskega sodelovanja in če bo potrebno, bo tudi nastal."). kulturnega prostora Teza, da je treba v njegovem okviru "skupaj obnoviti povezavo s preteklim slovenskim druž- 1. "Enoten slovenski kulturni prostor" je sintag- benim dogajanjem, ki se ni pričelo leta 1941" ma, o kateri je bilo na posvetovanju "Slovenski (Pahor), je namreč poskus, na novo vključiti v narod in slovenska kultura" največ rečenega v zgodovinski spomin idejo krščanskega socializ- zvezi s pobudo za ustanovitev vseslovenskega ma, ki je bila "izločena iz dialektike slovenskega

129 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) družbenega življenja" (Pahor). ugotovitev namreč ni zmotna v celoti, temveč le Razprava v zvezi s tem vprašanjem kaže, da po delih. Udeleženci so jo med drugim ilustrirali dobiva predstava o kulturi kot nadomestilu za s pogostim folklorističnim ali svetobolnim pri- "politiko", ki je sploh ni ali pa je nezadostna in stopom "osrednje Slovenije" k prej omenjenim nekulturna, v predlogih za spremembo tega delom slovenskega življa v tujini, čemur je go- stanja, to pa pomeni - za spremembo politike, tovo potrebno posvetiti večjo pozornost, saj se s otipljivejši izraz tudi s predlogom ustanovitve takim pristopom določena hermetičnost in po- takega parlamenta. Poleg obnavljanja oz. iz- časnost razvoja zavesti in materialnih predpo- popolnjevanja zgodovinskega spomina, v kar je stavk zanjo v teh prostorih lahko še poveča. vključeno tudi oblikovanje nove nacionalne sa- Tehtna so bila tudi opozorila o administrativnih mozavesti, naj bi bila namreč naloga parlamenta težavah pri uvažanju slovenskih knjig iz zamej- tudi, da "v smislu napredka .., odpre vse tiste stva in o siceršnji skromni prisotnosti knjig, ki probleme, ki jih mora ta nacija ... razreševati v izhajajo v zamejstvu, v naših knjigarnah. V tej svojem vsakodnevnem življenju" (Štih). Kakor- zvezi pa je indikativno, da je v razpravi opazna koli je to stališče zelo splošno in ga je težko odsotnost kakršnega koli izrekanja o simila- analizirati, vendarle kaže najprej na popolno od- cijskih in drugih nacionalističnih pritiskih na slo- sotnost razrednega kot druge sestavine ustroja venske narodnostne skupnosti v zamejstvu in na družbe, nato pa tudi na prej omenjeno nadome- odsotnost s tem povezanih razprav o stopnjevanju ščanje ene politike z drugo. V tem kontekstu bi desničarske ofenzive v svetu. bilo realno pričakovati, da bi se kulturni par- Teza, da drugačnost naše politične ureditve od lament razvijal kot model, vzporeden samouprav- političnih ureditev držav, v katerih živijo Slo- ljanju, saj iz nobene razprave ni videti, da bi bil venci, in pa naša ideološka usmerjenost onemo- to samo nekakšen posvetovalni prostor za raz- gočata aktivnejše vključevanje v njihovo proble- reševanje teh vprašanj, kakršen so (oz. v praksi še matiko, je nevzdržna, saj so s tem eo ipso iz tega niso) javne tribune, pa tudi ne, da bi deloval v procesa - tokrat zares po ideološkem ključu - okviru socialistične zveze ali republiškega komi- izločeni vsi socialistično in komunistično usmer- teja za kulturo. jeni Slovenci v svetu. To pa je še en dokaz več, Ta parlament naj bi imel svojo vlogo tudi v da se ob dobronamernih raznišljanjih o kom- jugoslovanskih okvirjih in sicer naj bi bil "matici pleksnejšem urejanju uveljavljanja načionalne v oporo pri utrjevanju narodne identitete" (Pa- identitete pojavljajo tudi teze, za katerimi stoji hor), ki je, kot so ugotavljali razpravljalci, ideja političnega pluralizma, ki bi bil hkrati ogrožana. Poleg ostalih elementov za to ugo- bližnjica za odpravo socialističnega samouprav- tovitev, ki so vsebovani na drugih mestih te ana- ljanja. lize, je bila izražena tudi teza, da je "dejansko Vse to kaže, da je v razpravah z redkimi iz- enakopravnost jugoslovanskih narodov - ne jemami prevladoval nemarksistični pogled na na- republik, ampak narodov - mogoče zagotoviti cionalno vprašanje, ki je bil anahronistično zre- šele tedaj ... ko bodo vsi Slovenci lahko uresni- duciran zgolj na narodno obrambniške in narodno čevali svojo enotnost in skupnost tako neovirano buditeljske teze, znotraj katerih se je pledoaje za kot jo drugi jugoslovanski narodi" (Peršak), ki "nadstrankarskim in nadideološkim" izraža ali nepoznavanje stanja ali pa indolenco do vseslovenskim kulturnim parlamentom izognil nacionalne problematike v Jugoslaviji. Dokajšnja odgovornosti za angažirano socialistično samo- indolenca do skupnih vprašanj uresničevanja upravno delovanje v prid razreševanja odprtih enakopravnosti naših narodov in narodnosti in s vprašanj vsenacionalnega razvoja prek obstoječih tem v zvezi do skupne odgovornosti za naš na- inštitucij in prek v mnogočem še neizrabljenih daljnji razvoj je tudi sicer opazna sestavina mehanizmov in možnosti. razprav na tej tribuni. Vprašanje funkcioniranja vseslovenskega kulturnega parlamenta kot inštitucije je zahtevno tudi spričo dejstva, da je v tej ideji implicitno prisotna ugotovitev, da matični narod - se pravi njegove VI. Odnos do možnosti in ocena potrebe družbene in politične inštitucije - nima občutka vključitve pisateljev in društva pisateljev v za stanje nacionalne zavesti in kulture med Slo- razpravo v zvezi s sejo CK ZKS o kulturi venci v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Ta

130 VIRI 17, 2002 V decembru 1984 je bilo večkrat javno spo- Sonja LOKAR, Lev KREFT, Branka PREŽELJ, ročeno, da bo gradivo za razpravo za sejo CK Bogdana HERMAN ZKS o kulturi - s tem pa tudi sam intenzivnejši začetek priprav na sejo objavljen v prvih dneh Redakcijo je opravil Josip KOŠUTA januarja. To so vedeli tudi organizatorji tribune. Ljubljana, 1. 3. 1985 Dva sta bila - Tone Partljič in Bojan Štih, ki sta v uvodih, oziroma med potekom razprave tudi omenila in delno tudi opredelila odnos društva pisateljev in tribune, do seje CK, oziroma priprav Dokument št. 9: na sejo CK ZKS o kulturi. Kakor je Partljič prvi dan na začetku tribune ta REPUBLIŠKA KONFERENCA SOCIALISTI- odnos korektno opredelil, ko je, govoreč o po- ČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLO- večanem zanimanju in interesu za kulturo in kul- VENIJE turna vprašanja, o tem, da tudi družbenopolitične Plenum kulturnih delavcev OF organizacije povečujejo svoj interes in skrb zanjo: "tako vodi permanentno razpravo SZDL v INFORMACIJA svojem svetu za kulturo in vsakoletnih plenumih o 14. sklicu Plenuma kulturnih delavcev OF, OF", ..., "CK ZKS pripravlja posebno sejo...". Bled, 5. in 6. november 1986 Eno svojih misli, ko je sklenil svoje uvodno razmišljanje, je neposredno in afirmativno name- Že na 13. sklicu Plenuma v Novi Gorici, ki je nil gradivu in oceni stališč v njem rekoč: "Ne razpravljal o vprašanjih skupnega slovenskega rečem, da se horizonti svobode v naši republiki kulturnega prostora, je bilo dogovorjeno, da naj niso razmaknili, gradivo za sejo slovenskega CK bi plenum obravnaval preobrazbo in razvoj slo- mi govori, da bo šlo še naprej za demokratizacijo venskega narodnega značaja v luči 4. točke kulture in da smo v marsičem na isti fronti tudi temeljnega programa OF. Priprave na to so se v mi pisatelji in sodim, da bi morali tudi mi okviru akcijskega odbora oz. delovne skupine prispevati, da se po tem partijskem plenumu t. i. začele v začetku letošnjega leta. Delovni princip horizont demokracije ne bo zapiral ampak plenuma je, da se kot možne referente vabi razpiral." To svojo misel je v svojem izvajanju še predvsem posameznike, redkeje pa se s proš- podkrepil z mnenjem, da moramo preseči "mne- njami za prispevke obračamo na ustanove. Na ta nje, da je kulturna politika v tem, koliko si mi pač način smo izoblikovali okvirni spisek cca 60 upamo napadati politike - mi kulturniki". referentov, ki smo jih povabili k sodelovanju. Ta svoja kategorična stališča pa je delno raz- Načelno so praktično vsi pristali na sodelovanje, vodenil v izjavi za TV, neposredno po zaključku vendar se je kasneje pokazal razmeroma velik tribune, ko je med drugim "dal vedeti", da je osip. Vabili smo tudi strokovnjake iz Hrvatske in tribuna odprla, dala in začrtala toliko pomembnih Srbije, ki so najprej pristali, nato pa iz različnih vprašanj, da bodo sedaj morali tudi na SZDL in razlogov (drugih obveznosti) odpovedali. Odpo- ZK (CK-ju) o tem spregovoriti in misliti. (Očitno vedal je tudi precejšen de1 nekaterih mlajših gre za neke vrste izskok iz sebe, za značilno slovenskih kulturnih delavcev, s čemer je bil protislovje v katerega med kulturnimi delavci ne plenum (vsaj generacijsko) nedvomno nekoliko zapadajo le pisatelji, ko pozabljajo, da so tudi okrnjen. sami in njihove organizacije člani fronte SZDL, v V izhodiščih za referente smo izhodišča obrav- tem konkretnem primeru pa tudi sam Partljič - nave opredeljevali v naslednjih smereh: opis zgo- član zveze komunistov, in da potemtakem raz- dovinskega ozadja, v katerem je nastajal program prava posameznika ali članov društva po sebi OF ter sploh zgodovinski razvoj slovenskega na- pomeni tudi razpravo v SZDL ali v ZK.) roda (in njegovega značaja) skozi stoletja; psi- Bojan Štih, pa je kot moderator drugega dne, v hološko-etnološke ugotovitve o raziskovanjih na- eni svojih povezav, ko je ugotavljal, koliko in rodnih značajev nasploh in posebej značaja kakšna vprašanja tribuna odpira in diskutira ugo- Slovencev; oris razvoja po sprejetju programa OF tovil, da jih bo gotovo tudi kaj takih, "da bi jih in uresničenost zahtev 1. točke; pogled v pri- lahko poslali na CK". hodnost ter bodoči razvoj, našo vezanost na Gradivo pripravila skupina: Josip KOŠUTA, izročila preteklosti in njihovo transformiranje v

131 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) prihodnost s posebnim ozirom na mesto slo- Prunk je afirmativno govoril o energijah teda- venskega naroda med drugimi enakopavnimi na- njega časa: veri v pravičnejši socialni red, veliki rodi Jugoslavije. Razumljivo je, da se z izjemo dozi narodne samozavesti in ponosa, vpliva psihološko-etnološkega "bloka" vsa druga izho- fašistične nevarnosti, nujnosti demokracije, kar dišča v precejšnji meri prepletajo, kar je bilo vse je omogočilo ploden stik precej različnih očitno v številnih referatih. svetovnih nazorov v OF (objavljeno v reviji So- Uvodno besedo na Plenumu so imeli France dobnost, št. 12, 1986). Štiglic, Jože Smole in Josip Vidmar. Štiglic je Izvajanje Tržačana Pavla Fonde je s psihia- pojasnil potek priprav za 14. sklic, Jože Smole pa tričnega vidika analiziralo možne kolektivne ob- je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril po- čutke. Novinarsko poročilo o tem zgoščeno pomen programa OF kot dokumenta, ki je osnova roča takole: Tako je ugotavljal, da je majhen koraku slovenskega naroda med zgodovinske narod, kakršen je tudi slovenski, zelo naklonjen narode, povečan delež Plenuma kot vse bolj paranoidni poziciji, od tod njegova težnja po prisotne moralne avtoritete v slovenski družbi, ki samopoveličevanju in po tem, da se reprezentira je že prispeval k osvetlitvi nekaterih točk našega kot izjemni nosilec vsega dobrega, kot nedolžno narodnega programa: deležu NOB v sedanjih jagnje, na katerega prežijo volkovi; v taki pred- trenutkih, skupnemu kulturnemu prostoru in zdaj stavi tudi ni prostora za t. i. narodne izdajalce kot nadaljnjemu razvoju našega naroda. Poudaril je žive priče, da v narodu vendarle ni utelešena zvestobo temeljnemu programu OF, pripadnost samo dobrota. Narod, kolikor je v paranoidni Jugoslaviji in opozoril na izjemen delež, ki ga poziciji, ni zmožen prevzeti nase bremena in pri- dajemo v tem okviru. Josip Vidmar je v svojem znanja krivde: v tej optiki so za vso zlo krivi pričevanju o nastanku 4. točke programa OF "drugi". Nasprotna je "depresivna pozicija", v opozoril na "problematičnost" te točke, saj gre za kateri se je narodna samozavest zmožna prepo- sila revolucionarno, celo mesijansko nalogo; znati kot razcepljena, protislovna in dovzetna za opozoril je na to, da je šel povojni razvoj prej v krivdo. In po mnenju Pavleta Fonde je z njo dana smer potrošništva in materialnega pehanja kot v tudi možnost za prehod v pluralizem. smer kulturne humane družbe, katere izkaznica je Anton Trstenjak je bil pravzaprav najbolj od vseh zlasti kultura in umetnost. Vidmar je tako ponovil prepričan, da je narodni značaj relevantna kate- svoje znane poglede o naši vlogi v Evropi in gorija, in je tudi analiziral nekatere značajske svetu. lastnosti, ki jih pripisujejo Slovencem. Hkrati je Prvi referent je bil Bogo Grafenauer, ki je najprej poudaril spremenljivost tega pojma zavoljo de- obdelal način sprejemanja 4. točke (pojavila se je mografskih, socialnih, migracijskih in drugih de- kasneje kot ostale) in njene različne interpretacije javnikov (objavljeno v Naših razgledih, 26. 12. na liniji Kocbek-Kidrič-Mikuž-Ude. Polemiziral 1986). je s svetoboljno Cankarjevo tezo o Slovencih kot Božo Jezernik je v svojem referatu skušal razviti narodu hlapcev, primerjal glede prelomnih dejanj nekaj arhetipov, skozi katere Slovenci ohranjamo kmečke punte in NOB, kjer je bila številčna ude- nekatere tipične lastnosti. ležba v prvih mnogo večja, v glavnem pa zavrnil Lev Milčinski je na podlagi podatkov o samo- relevantnost pojma narodni značaj in kot sukus 4. morih in primerjav z drugimi narodi ugotavljal točke interpretiral zlasti aktivno slovenstvo (kot visoko stopnjo depresivne zavrtosti, ki bi bila še mnogo referentov za njim). V nekaterih pro- lahko komponenta našega značaja, ki se sprosti v cesih oz. dogodkih komaj preteklega časa je Gra- agresivno samouničenje. Milčinski ni dal odgo- fenauer videl veliko grožnjo aktivnemu sloven- vora, zakaj se število samomorov povečuje, ven- stvu: kmetijska politika, šolska reforma, pravo- dar je očitno, da faktorji ogroženosti, odtujenosti pisne dileme, pretekla politika nasproti zamejcem in druge obsesije ostajajo v našem prostoru in in strnil, da smo v bistvu na podobni osnovi, kot zahtevajo tudi hitrejše reagiranje. je bilo to v času nastajanja programa OF (ob- Nace Šumi je z diapozitivi razvil tezo, da smo javljeno v reviji Sodobnost št. 12, 1. 1986). Slovenci razvili posebno pojmovanje prostora, ki Janko Prunk je analiziral pogoje za nastanek OF je vidno v likovni in arhitekturni umetnosti. in jih videl v izrazito napredni aktivnosti komu- Janez Stanovnik je skozi oris naših poslovnih in nističnega in krščansko-socialističnega toka, kar gospodarskih sposobnosti in ob opozorilu na je ob vplivu Sovjetske zveze oz. oktobrske revo- zahtevnost moderne postindustrijske družbe opo- lucije privedlo do OF. zoril na to, da imamo dovolj sposobnosti orga-

132 VIRI 17, 2002 nizacije, podjetništva, improvizacije in znanja, št. 12, 1986). manjka pa nam motivacija. Pavle Klinar je sintetiziral dolgoletne raziskave o Anton Bebler se je spraševal zlasti o nekaterih mednacionalnih odnosih Slovencev z drugimi zgodovinskih pogojih nastanka programa OF, ter (imigranti) in razvij integracijske in dezintegra- ugotavljal protislovja med posameznimi točkami. cijske vidike. Opozoril je, da se kultni pluralizem Ta protislovja so kasneje privedla do slabo pri nas odvija na dokaj nizki ravni in da se za- rešenih konfliktov med posameznimi smermi, do voljo tega možnost nacionalističnih trenj pravza- elementov državljanske vojne, še kasneje pa do prav ne zmanjšuje. Narodna splošno še vedno stalinističnih deformacij, saj je pluralistični zna- pojmujemo zlasti kot kulturno, etnično skupnost čaj našega preporoda v marsičem zbledel. Na ta ne pa kot ekonomski in politični prostor. način je bila ogrožena tudi tesna vez z našim za- Matej Rode je govoril o vprašanju stereotipov v mejstvom. Bebler je opozoril tudi na problema- naši družbi, a je nekoliko ponesrečeno izbral kot tičnost popolnega uniformiranja naše družbe, s ilustracijo tezo, da Slovenci ne maramo Rusov. čimer se je začela stagnacija oz. nazadovanje Tine Hribar je v svojem, v dobršni meri na bib- mnogih področij družbenega življenja pri Slo- lijskem razmerju med Petrom in Pavlom teme- vencih; omenil je problem ukinitve slovenske lječem referatu obdeloval filozofske razsežnosti vojske. (objavljeno v Naših razgledih, 26. 12. 4. točke programa OF, kot jih je formuliral 1986). Kocbek in jih označil kot element klerikalnega Dimitrij Rupel je v svojem referatu obdelal vrsto krščanstva na osnovi volje do moči. Kidričeva "konverzij", (prilagajanj), ki so se z njimi srečali pragmatična razlaga, da je točka že izpolnjena z Slovenci skozi svojo zgodovino. To so zlasti borbo proti okupatorju, se mu zdi nasproti tega prehod iz poganstva v krščanstvo, slovenska re- naravnost blagodejna. Hribar odklanja kakršne- formacija kot posebne vrste slovenska verska koli revolucionarne družbene prevrate in za no- avtonomija, romantično leto 1848 kot prehod v silce povojnega, dostikrat problematičnega ra- institucionalno kulturno stanje s kulturo kot zvoja slovenske družbe krivi zlasti monolitno najvišjim narodnim delovanjem in nato druga partijsko državo, poenostavljeno enačenje partije svetovna vojna kot konverzija v ateizacijo in z narodom, likvidacijo vsega drugačnega. Izhod komunizem. Njegova teza: Slovenci smo v vsa- ponuja v uveljavitvi elementov civilne družbe, v kem prevratu - pa naj je bil uperjen tudi proti idejnem pluralizmu, spoštovanju in nadaljevanju njim samim - nekaj pridobili in rezultat tega je naših poglavitnih civilizacijskih tradicij. tudi naš današnji položaj. Po Ruplu nas zlasti Marija Vilfan je govorila o grožnji, ki jo za zadnja konverzija, ki je najpomembnejša, a jo v slovenski narod in svet pomeni vse večja mili- marsičem katastrofalno ogrožajo leninistična tarizacija in razkosanost sveta. partija, unitarizem in nacionalizem, končno sili v Marjan Pungartnik je zavrnil relevantnost pojma radikalnejša razmišljanja, kaj bomo - v smislu narodni značaj sploh in svojo optiko usmeril na večje samostojnosti in samozavestnosti - storili produkcijski način kot odločilno osnovo za de- sami s seboj, s čimer se, na bistveno višji osnovi finiranje družbene klime. V tem smislu je narod sicer, vračamo na izhodišče iz 8. stoletja. Rupel intimna vrednota, ne politični ali ekonomski po- kot nujne takojšnje spremembe poudarja demo- jem, vendar tudi bolj zasebna kot javna vrednost. kratično SZDL in demokratično slovensko dr- Avguštin Malle, naš koroški rojak je opozoril, da žavo. (objavljeno v reviji Sodobnost št. 12, o narodnem značaju pri njih razpravljajo zlasti 1986). konservativne sile in nato orisal položaj koroških Veljko Rus je v svojem prispevku opozoril, da Slovencev. Ti se bore še za svoje preživetje, smo Slovenci pravzaprav dobro prilagojeni za- doživljajo izrazito kontradiktorne položa je in htevam modernega časa, da smo dovolj flek- statuse, razpeti med nemško večino in slovensko sibilni, kult dela pa je pri nas razvit celo bolj kot matico, zato bi jim morala slovenska znanost pri najrazvitejših družbah. Vendar pa nam za- posvetiti več pozornosti. voljo šepave organiziranosti (ki ne sankcionira Do številnih elementov povojnega razvoja je bil posebnosti, podrobnosti, detajlov, drugačnih pri- radikalno kritičen Jaša Zlobec, ki je večino kri- stopov), monolitnosti in institucionalne togosti tičnih opazk naslovil na partijo, ki da je s teh dispozicij ne uspeva uveljavljati in da sedanji sovjetizacijo našega življenja uvedla apologijo položaj z nadaljujočimi trendi te vrste ne omo- povprečništva, zatrla talente in ustvarjalne vred- goča optimizma. (objavljeno v reviji Sodobnost nosti, uvedla kruhoborstvo kot prevladujoč tip

133 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) političnega funkcionarstva. Tudi sedanja svo- posodobiti zlasti politično delo. bodnost še nima korelacije v spremembah oz. Viktor Žakelj je opozoril na imperativ tehnološke zamenjavi nosilcev odločanja, hkrati pa je vsak revolucije, ki zahteva nove človeške kvalitete, dan ogrožena, odvisna od partijskega centra mo- okretnost, poslovnost, dosledno dohodkovno či. Referat je odpiral zanimiva vprašanja, vendar motivizacijo; v SFRJ ne moremo vedno znova morda nekoliko nekritično sprejel tezo o obujati sporov z zastarelimi razvojnimi pogledi, sovjetizaciji in boljševizaciji naše družbe kot ki temelje na prelivanju kapitala, ampak moramo edinem izvoru pomanjkljivosti v našem razvoju v pospešen razvoj znanosti in inforrnatike. Pogoji (obljavljeno v reviji Sodobnost, št. 12, 1986). za to so, a vlak napredka vse teže dohajamo. Franček Bohanec je orisal moralne vrednosti, ki Ivan Križnar je na oseben način govoril o svoji so pogojevale nastanek programa OF ter njihovo mladostni partizanski izkušnji in demokratičnem, spreminjanje skozi NOB in povojni razvoj. Tod človeškem vzdušju, ki je vladalo med NOB, pa je opaža postopno usihanje, slabitev moralnih ko- bilo kasneje v marsičem skaljeno. Oblikovale so deksov. se hierarhije raznih vrst, pluralizma je bilo čedaje V nadaljevanju je skozi oris literarnih likov v manj in čeprav se stvari popravljajo, SZDL še slovenski književnosti utemeljeval nevzdržnost zmerom ni pravi dedič OF. teze o hlapčenskem značaju Slovencev (objav- Miloš Mikeln je razpravljal o ekskluzivizmu, ki ljeno v Delu, Knjižni listi, 20. 11. 1986). je - dolgo konzervativni, zadnja desetletja pa re- Janko Malle z avstrijske Koroške je govoril o po- volucionarni - obvladoval slovensko družbo. Zdaj trebi, da koroški Slovenci s hitrejšim opuščanjem pa smo dosegli stopnjo razvoja, ki prvič v naši preživelih oblik političnih in svetovnonazorskih zgodovini omogoča ustvarjanje resnično demo- bojev preidejo v fazo, ko bodo kot krepak partner kratične družbe. To pomeni tudi tveganje, za- nemške večine lahko ostreje in avtoritativneje stavljanje novih in novih vprašanj, vendar tudi zahtevali svoječloveške in kulturne pravice (ob- konec številnih hipotek, ki zamegljujejo naš javljeno v reviji Sodobnost, št. 12, 1986). pogled nazaj in zato tudi naprej. Vladimir Kavčič je opozoril na nelegitimnost Ciril Zlobec ima 4. točko za pozitivno utopijo, ki nekaterih narodovih dušebrižnikov, ki so zlasti v je uspela aktivirati ljudi. Zlobec je opozoril na drugi svetovni vojni v celoti zanikali geslo, da problematičnost točke, s katere se razpravlja o tej kdor dela za narod, dela za njegov jutri. Nato se temi, ki je obremenjena z vsemi značilnostmi seje kritično spraševal o tem, ali smo res storili danjega položaja Slovenije in Jugoslavije. Opo- dovolj za svoj lastni razvoj; obravnaval velike zoril je na izreden pomen, ki sta ga zgodovinsko razlike razviti: manj razviti v SFRJ, podtikanja in in v smislu preobrazbe slovenskega značaja imela manipulacije o slovenskem egoizmu, naši lastni boj in priključitev Primorske Jugoslaviji, in na pripravljenosti za investiranje v naš zgodovinski takorekoč osrednjo vrednost nacionalnega vpra- spomin in zavest o nas samih samih. Za svojo šanja, ki je implicirano povsod, in odtod izvedel prihodnost ne vlagamo in ne skrbimo dovolj, je predlog, da naj bi v prihodnje enega od plenumov Kavčičev zaključek (objavljeno v Dnevniku, So- posvetili demokratičnemu soočanju mnenj ljudi botna priloga, 8. 11. 1986). (strokovnjakov) iz vse Jugoslavije. Ni namreč Breda Pogorelec je kritično opozorila na dejstvo, mogoče govoriti in delati na tri načine, s tremi da nismo uspeli uveljaviti svojega jezika kot predstavami o sebi z eno, ki jo čuvamo zase, z enega državnih jezikov, hkrati pa tudi sami slabo drugo za zvezno raven in tretjo za tujino. Ta troj- skrbimo za jezikovno vzgojo. nost je vidna tudi pri politiki. Ivan Jan je opozarjal na razmere, v katerih se je Mitja Ribičič je skozi osebne spomine opozoril oblikoval program OF in govoril o Društvu pisna objektivne razmere, ki so botrovale nekaterim cev o zgodovini NOB. odločitvam takoj po vojni; poudaril je, kako Darko Bratina, tržaški rojak je opozoril, da Slo- krvava in mučna je bila NOB oz. ljudska re- venci svojo kulturo v Italiji premalo predstav- volucija in kako različno so se v njej kalili ljudje. ljamo in zato naša podoba o tem ni dovolj znana. Afirmativno je pohvalil razvoj plenuma v smeri Jože Osterman je govoril o 4. točki OF kot razglabljanja o najobčutljivejših vprašanjih naše- konstruktivno utopični točki, ki je skupaj z ga razvoja, etike in kulture, poudaril dejstvo, da ostalimi omogočila zmago v NOB, vendar bo gre v veliki meri za slovensko posebnost in da to potrebno za prihodnost bistveno bolj strniti svoje zato kaže dograjevati, vendar tudi na odgovor- sile, pokriti nekatere kadrovske primanjkljaje in nost za posamezne izjave, ki lahko kaj kmalu

134 VIRI 17, 2002 prizadanejo svobodo drugih. Tudi SZDL in ZKS ta način je namreč mogoče kaj reči tudi o naši zato prevzemata večjo odgovornost. Ob ugibanju, prihodnosti. Skozi tako obravnavo so bili kritič- kako bo plenum sprejet v federaciji, je Ribičič nemu pogledu seveda izpostavljene vse katego- podprl tezo o nujnosti večjega števila referentov rije našega političnega, ekonomskega in narod- iz drugih republik ter predlagal, da bi bila na- nega življenja, posamezne, za naš nadalnji razvoj slednja tema plenuma 3. točka programa OF, ki bistvene zgodovinske odločitve, naša odgvornost govori o naravni in usodni skupnosti narodov do širše domovine Jugoslavije in obratno. Raz- Jugoslavije. To bi lahko bistveno prispevalo k lični pogledi na te magistralne teme našega ra- boljšemu medsebojnemu razumevanju. zvoja so se - razumljivo, v obravnavi dopolnje- V razpravi je sodelovala še Mira Ružič (apelirala vale, prepletale, ali pa so skozi ostro polarizirana je še za večjo demokratičnost in odpiranje vsem nasprotja nekatera vprašanja razpirala in tudi ljudem), Tone Svetina (nekaj misli o borbenem puščala odprta: za prihodnje razčiščevanje in raz- značaju Slovencev). Ostro je z nekaterimi toni iskovanje. plenuma polemiziral Dušan Biber, trdeč, da gre Kot eno najznačilnejših skupnih ugotovitev bi za poskus degradacije vseh vrednot, prekvali- mogli opredeliti ugotovitev, da Slovenci svojih ficiranje NOB v državljansko vojno in mani- lastnosti, posebnosti, ki smo jih oblikovali skozi pulacijo z nosilci revolucije, ki jih njihovi sinovi stoletja svojega obstoja na tej zemlji, nismo zdaj poučujejo, kje vse so grešili. vselej znali najbolje uveljavljati in da je bila taka Ob koncu plenuma so Josipa Vidmarja razglasili nedoslednost vselej škodljiva. Ugotoviti je mo- za častnega predsednika, dogovorili pa so se za goče, da je bilo v povojnem razvoju vse preveč minimalno "institucionalizacijo" plenuma s po- monolitnosti, enosmernosti, kar je dostikart sebnimi pravili in delovno skupino, ki bo pri- vodilo k poenostavljenim gospodarskim in kul- pravila poročilo. turnim odločitvam ter pretiranemu poenotenju Ob koncu svojega zasedanja je Plenum sprejel vsega; premalokrat pa je ta socialni in politični tudi pismo Ignacu Golobu predstavniku SFRJ na razvoj umeval slediti pluralističnemu duhu Os- evropski konferenci o varnosti in sodelovan ju v vobodilne fronte in tolerirati tudi drugačna Evropi, ki teče na Dunaju, v katerem poziva, da se mnenja in ideje. Tak razvoj za nadaljnje razvi- zavzame za pravice naših manjšin v zamejstvu. janje slovenskih tradicionalnih vrednosti: delov- Nedvomno je - zavoljo izredne pestrosti vsebin- nih navad, naše kulturne in jezikovne občut- skih, svetovnonazorskih in idejnih pristopov k ljivosti, samozavesti, odgovornosti dostikrat ni obravnavani problematiki - izredno težko zajeti bil ugoden, ob pomanjkanju javne kritike in ele- poglavitne značilnosti plenuma ter opredeliti ne- menta javnosti nasploh so oslabele tudi nekatere ko skupno izhodišče ali sporočilo, ki ga je to za- organizacijske sposobnosti, tako da je mogoče sedanje dalo javnosti. Prav gotovo je potrebno mirno trditi, da Slovenci svojih ustvarjalnih in kot enega bistvenih elementov podčrtati izredno delovnih potencialov še zdaleč ne razvijamo in kritičnost, včasih morda tudi nekoliko enostran- izkoriščamo v ustrezni meri. Na tej osnovi je sko, poenostavljeno, večine referatov, vendar mogoče kritično opozoriti tudi na kadrovsko velja tukaj dodati, da ni šlo v nobenem primeru politiko, ki je bila v dobršni meri prikrojena za absolutno negacijo programa OF oz. njene 4. merilom poslušnosti, izpolnjevanja, ne pa samo- Točke niti ne za izničevanje medvojnega in po- iniciativnosti in kreativnosti. Vse to je rodilo vojnega razvoja, ki zlasti z uresničevanjem slo- velike razlike med teorijo in prakso, deklariranim venske državnosti in suverenosti na novem ni- in dejanskim, odprlo nekatere strukturne in voju vzpostavlja povsem drugačen nivo našega kadrovske pomanjkljivosti, ki jih v današnjem družbenega in narodnega življenja. Seveda pa trenutku Slovenci nismo zmožni kompenzirati. namen plenumovega sklica ni bil vnovična afir- Poudariti namreč velja to, kar vsebuje 4. točka macija oz. apologetstvo tega dejstva, ki ga Slo- programa OF: s Socialistično republiko Slovenijo venci sami nesporno jemljemo za ponosno os- kot državo slovenskega naroda imamo Slovenci novo svojega vsakršnega delovanja, marveč zlasti pred sabo bistveno zahtevnejše naloge kot prej; te razkrivanje pomanjkljivosti, nezadostnosti in na- je mogoče opravljati le v okviru kategorije pak v našem razvoju, ki so kljub tej državotvorni aktivnega slovenstva. Plenum se strinja in pri- osnovi in zatorej tudi temu ustrezni narodovi znava ta pojem kot način življenja, s katerim suverenosti in zgodovinskosti privedle do lahko slovenski narod najustrezneje zagotavlja sedanjega, v mnogočem kriznega položaja; le na obstoj naše republike, v zvezi z drugimi narodi in

135 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) narodnostmi Jugoslavije na osnovi bratstva in usodne povezanosti v vprašanjih kvalitetnega enakopravnosti pa obstoj SFR Jugoslavije na razvoja z drugimi narodi in narodnostmi SFRJ. najoptimalnejši in najboljši način. Gospodarska in kulturna ter politična trdnost in moč vsake Štev.: 05.7-P federalne enote je pogoj in osnova trdnosti in moči federacije: zatorej velja pospeševati vse Datum: 15. 12. 1986 posamezne posebnosti in lastnosti, ki lahko k Vodja delovne skupine: Jože Osterman temu pripomorejo in prispevajo. Prav to naj bo merilo za politični in gospodarski sistem naše SPOROČILO dežele, ki ji le demokratična odprtost, pluralizem 14. SKLICA PLENUMA KULTURNIH DE- in konstruktivno sožitje na različnem morejo LAVCEV OF SLOVENSKEGA NARODA56 prinesti zdravo prihodnost. V tem smislu je plenum vsaj deloma omenil vprašanja, ki stoje pred Plenum kulturnih delavcev OF slovenskega na- našo družbeno skupnostjo, kot so elementi ci- roda je 5. in 6. novembra 1986 na Bledu ob- vilne družbe, vprašanje spreminjanja političnega ravnaval temo: Preobrazba in razvoj slovenskega sistema, nadaljnjega razvoja Jugoslovanske ljud- narodnega značaja v luči 4. točke temeljnega ske armade, mednarodne politke in enotnega slo- programa OF. Z referati in v razpravi je so- venskega kulturnega prostora kot zadeve, ki jim delovalo 36 udeležencev. je teba dati ustrezno pozornost in jih reševati tudi l. Širina in pestrost vsebinskih, svetovnonazor- v skladu z mnenji prizadetih ter z veliko človeško skih, idejnih pristopov k problematiki je bila iz- občutljivostjo in strpnostjo. redno velika, kar velja šteti kot odliko zasedanja. Plenum poudarja, da smo lahko Slovenci ponosni Skozi tako obravnavo so bile kritičnemu pogledu na svojo zgodovino in da v tej zvezi ni mogoče izpostavljene vse kategorije našega političnega, pritrjevati precej številnim tezam o hlapčevstvu, ekonomskega in narodnega življenja, posamezne, ponižnosti in zatorej drugorazrednosti našega na- za naš nadaljnji razvoj bistvene zgodovinske od- roda, ki so do neke mere tudi vir hotenja po ločitve, naša odgovornost do širše domovine spremembi narodnega značaja, kot ga opredeljuje Jugoslavije in obratno. Različni pogledi na te 4. točka programa OF. Prav to seveda zavezuje magistralne teme našega razvoja so se v tudi v prihodnje: skrb za našo bodočnost, kvali- obravnavi dopolnjevali, prepletali, ali pa so se tetnejše, odprto in kulturno življenje je naloga in skozi ostro polarizirana nasprotja nekatera vpra- stvar nas samih. Z uveljavljanjem elementov šanja razpirala in tudi puščala odprta za prihodnje aktivnega slovenstva, polno odgovornostjo in razčiščevanje in raziskovanje. Razumljivo pa je, poštenostjo, spoštovanjem zgodovinskih tradicij, da je prav zavoljo teh razmeroma velikih razlik med katerimi so še posebej pomembne tradicije težko opredeliti vse točke, v katerih so OF, kar vse bo moralo v večji meri kot dosedaj razpravljalci vendarle dosegli določeno soglasje. široko mobilizirati slovenske ljudi, bomo mogli 2. Večina razpravljalcev je ugotovila, da je ka- slediti razvoju, ki smo mu priča v razvitih de- tegorija narodnega značaja neopredeljena in želah Evrope in sveta, temu pa bi morali dodajati neopredeljiva, in da ne ponuja osnove za trdnejšo svoje posebnosti in bogastva, ki bi bila zanimiva analizo našega narodnega razvoja. Plenum pou- tudi za druge. Samoupravni socializem, porojen darja, da smo lahko Slovenci ponosni na svojo na tradicijah OF, je zagotovo okvir, v katerem bi zgodovino in da v tej zvezi ni mogoče pritrjevati tak ponovni vzpon lahko dosegli. precej številnim tezam o hlapčevstvu, ponižnosti Plenum zato - v skladu s tradicijami, katerih in zatorej drugorazrednosti našega naroda, ki so zvesti dedič skuša biti poziva vse, ki lahko pri- do neke mere tudi vir hotenja po spremembi na- spevajo svoj delež k takemu razvoju, posamez- rodnega značaja, kot ga opredeljuje 4. točka pro- nike, organizacije, društva, delovne organizacije, grama OF. Slovence, ki ne žive v SR Sloveniji, da se po 3. Kot eno najznačilnejših skupnih ugotovitev bi svojih močeh in zmožnostih vključujejo v te za- mogli opredeliti ugotovitev, da Slovenci svojih htevne naloge. Plenum kulturnih delavcev OF bo v naslednjih 56 Objavljeno v: Štirinajsti sklic Plenuma kulturnih de- svojih sklicih v okvirih takih nalog obravnaval lavcev osvobodilne fronte, Bled 1986. Razvoj slovenskega narodnega značaja v luči 4. točke programa vprašnja naših zvez s slovenskimi razumniki, ki Osvobodilne fronte, Delavska enotnost, Ljubljana, str. žive zunaj meja naše dežele in vprašanje naše 177-179.

136 VIRI 17, 2002 lastnosti, posebnosti, ki smo jih oblikovali skozi ohranjal čisto okolje, zrak in vodo, ohranjal naše stoletja svojega obstoja na tej zemlji, nismo gozdove. Potrebno je humanizirati delovne po- vselej znali najbolje uveljavljati. Ugotoviti je goje in ustvarjati ugodnejše socialne pogoje za mogoče, da je bilo v povojnem razvoju vse pre- reprodukcijo prebivalstva. več monolitnosti, enosmernosti, kar je dostikrat - Za razvoj in utrjevanje etnične identitete je vodilo k poenostavljenim gospodarskim in kul- potreben obstoj in usklajeno delovanje kulturnih turnim odločitvam ter pretiranemu poenotenju ustanov in dejavnosti, ki bodo pokrivale vso slo- vsega; premalokrat pa je ta socialni in politični vensko etnično grupacijo. razvoj umeval slediti pluralističnemu duhu Plenum izraža podporo hitrejšemu razvoju knjiž- Osvobodilne fronte in tolerirati tudi drugačna nično-informacijskega sistema in vsem priza- mišljenja in ideje. devanjem za formiranje dolgoročnega razvojnega Tak razvoj za nadaljnje razvijanje slovenskih tra- programa kulturnih dejavnosti. dicionalnih vrednosti: delovnih navad, naše kul- - V uresničevanju načel skupnega slovenskega ture in jezikovne občutljivosti, samozavesti, od- kulturnega prostora je treba Slovencem v za- govornosti dostikrat ni bil ugoden; ob pomanj- mejstvu in izseljencem omogočiti nastanek in kanju javne kritike in elementa javnosti nasploh razvoj lastnih kulturnih ustanov (od otroških so oslabele tudi nekatere organizacijske sposob- vrtcev do "univerze"), lastnih informacijskih in nosti, tako da je mogoče trditi, da Slovenci svojih vzgojnih medijev (ljudske univerze, radia, TV, ustvarjalnih in delovnih potencialov še zdaleč ne šole za življenje), kar je seveda vse odvisno tudi razvijamo in izkoriščamo v ustrezni meri. Na tej od hkratnega gospodarskega razvoja teh skup- osnovi je mogoče kritično opozoriti tudi na kad- nosti. Osvojiti in praktično je treba uveljavljati rovsko politiko, ki je bila v dobršni meri pri- geslo, da je duhovna svoboda naše etnične skup- krojena merilom poslušnosti, izpolnjevanja, ne pa nosti odvisna in pogojena od njene gospodarske samoiniciativnosti in kreativnosti. Vse to je rodilo neodvisnosti. Pomoč matičnega naroda v zamej- velike razlike med teorijo in prakso, deklariranim stvu in med izseljenci je treba izvajati javno. in dejanskim, odprlo nekatere strukturne in Prav to seveda zavezuje tudi v prihodnje: skrb za kadrovske pomanjkljivosti, ki jih v današnjem našo bodočnost, kvalitetnejše, odprto in kulturno trenutku Slovenci nismo zmožni kompenzirati. življenje je naloga in stvar nas samih. Z uve- 4. S socialistično republiko Slovenijo kot državo ljavljanjem elementov aktivnega slovenstva, pol- slovenskega naroda imamo Slovenci pred sabo no odgovornostjo in poštenostjo, spoštovanjem bistveno zahtevnejše naloge kot prej; te je mogo- zgodovinskih tradicij, med katerimi so še posebej če opravljati le v okviru kategorije aktivnega slo- pomembne tradicije OF, kar vse bo moralo v venstva. Plenum se strinja in priznava ta pojem večji meri kot do sedaj široko mobilizirati slo- kot način življenja, s katerim lahko slovenski na- venske ljudi, bomo mogli slediti razvoju, ki smo rod najustrezneje zagotavlja obstoj naše republi- mu priča v razvitih deželah Evrope in sveta, temu ke, v zvezi z drugimi narodi in narodnostmi Jugo- pa bi morali dodajati svoje posebnosti in bo- slavije na osnovi bratstva in enakopravnosti pa gastva, ki bi bila zanimiva tudi za druge. Samo- obstoj SFR Jugoslavije na najoptimalnejši in naj- upravni socializem, porojen na tradicijah OF, je boljši način. Gospodarska in kulturna ter politična okvir, v katerem bi tak ponovni vzpon lahko do- trdnost in moč vsake federalne enote je pogoj in segli. Plenum zato - v skladu s tradicijami, ka- osnova trdnosti in moči federacije: zatorej velja terih zvesti dedič skuša biti - poziva vse, ki lahko ob skupnih interesih pospeševati vse posamezne prispevajo svoj delež k takemu razvoju, posa- posebnosti in lastnosti, ki lahko k temu pripomo- meznike, organizacije, društva, delovne organi- rejo in prispevajo. Prav to naj bo merilo za poli- zacije, Slovence, ki ne žive v SR Sloveniji, da se tični in gospodarski sistem naše dežele, ki ji le po svojih močeh in zmožnostih vključujejo v te demokratična odprtost, pluralizem in konstruktiv- zahtevne naloge. no sožitje morejo prinesti zdravo prihodnost. V 5. Plenum kulturnih delavcev OF bo v naslednjih tem smislu je plenum vsaj deloma omenil vpra- svojih sklicih v okvirih takih nalog obravnaval šanja, ki stoje pred našo družbeno skupnostjo: vprašanja naših zvez s slovenskimi razumniki, ki - Sloveniji je potreben hitrejši tehnološki ra- žive zunaj meja naše dežele, in vprašanje naše zvoj, ki bo preobrazil sedanjo industrijsko struk- usodne povezanosti v vprašanjih kvalitetnega turo in se utemeljeval na večji vlogi znanja (in s razvoja z drugimi narodi in narodnostmi SFRJ. tem izobraževanja), spoštoval naravne danosti, Nujnost, da gremo v korak s tehnološkim in

137 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) znanstvenim razvojem, ki ga lahko spremljamo v naslednja stališča: večini evropskih dežel, nam nalaga težavno V najnovejši številki Nove revije je skupina nalogo, da natančno in dosledno izrabljamo vse njenih sodelavcev pripravila "prispevke za slo- ustvarjalne talente slovenskega naroda in skozi venski nacionalni program". Ti ne prinašajo bist- spodbujeno ustvarjalnost naše družbe poskušamo veno novih, iz njihovega pisanja doslej še ne- dohiteti, kar smo zamudili. Potrebno je drama- poznanih in nanje neodgovorjenih elementov, tično ugotoviti, da časa ni veliko in da zato sto- razen nekaterih političnih opredelitev, v katerih jimo pred hudimi preizkušnjami. pa je ne glede na razlike med posameznimi avtorji izključna krivda za vse krizne pojave v slovenski družbi pripisana zvezi komunistov, njenemu programu in rezultatih revolucije, njeni vlogi v NOB in pri konstituiranju slovenske Dokument št. 10:57 državnosti v SFRJ in v sedanjem političnem sistemu. Ob tem so zapisane teze o nelegitimnosti ZAPISNIK 23. SEJE PREDSEDSTVA CK ZK nastajanja avnojske Jugoslavije, NOB in iz nje SLOVENIJE, KI JE BILA 26. 2. 1987 izhajajoče družbene ureditve, izraženo je žaljivo zanikanje nacionalne samostojnosti Makedoncev Na sejo so bili vabljeni: člani predsedstva in in Črnogorcev, republiške državnosti Bosne in izvršni sekretarji P CK ZKS, Štefan Korošec, Hercegovine in avtonomnosti Vojvodine, Franc Šetinc, France Popit, Miran Potrč, Dušan nesprejemljiv je odnos do JLA kot skupne Šinigoj, Miha Ravnik, Bogo Gorjan, Tone An- oborožene sile narodov in narodnosti Jugoslavije; derlič, Geza Bačič, Silva Jereb, Adolf Bibič, kot programska "rešitev" pa so predlagane po- Peter Bekeš, Lev Kreft, Marija Brate Vodnik, litična likvidacija zveze komunistov, uvedba več- Peter Ogrizek, Janez Rudolf, Bojana Hudales- strankarstva in slovenski izstop iz skupnosti na- Kori, Branka Preželj, Andrej Dolinšek, Vlado rodov in narodnosti Jugoslavije. Janžič, gen. dir. RTV Ljubljana, glavni uredniki Slovensko nacionalno vprašanje in odgovornost in akreditirani novinarji; Boris Muževič za njegovo reševanje je eno temeljnih programsko-političnih izhodišč Zveze komunistov Slove- Za sejo so se opravičili: Lenart Šetinc, Dušan Ši- nije; vgrajenega ima že v čebinsko ustanovno nigoj, Iztok Winkler, Milan Bratec, Miran Potrč listino. V organiziranje NOB pa je šla takoj po začetku vojne - ko je Stalin še paktiral z osjo - Sejo je vodil predsednik predsedstva CK ZKS torej z globoko nacionalno obrambnega stališča Milan Kučan. in je zato dobila podporo najširših ljudskih mno- žic, katerih obstoj je bil takrat ogrožen. Zato se- DNEVNI RED: veda ne more molče mimo tako očitne zgo- 1. Potrditev zapisnikov 20., 21. in 22. seje dovinske in politične neresnice in diskvalifika- predsedstva CK ZKS. cije; to je tudi razlog, da se predsedstvo CK ZKS 2. Razpravljanje o vsebini nekaterih prispevkov na "prispevke" odziva s političnim jezikom in s za "slovenski nacionalni program"" ki je bil političnim stališčem - ne glede na navidezno vi- objavljen v Novi reviji. soko strokovno argumentacijo nekaterih avtorjev 3. Kadrovske zadeve. teh "prispevkov". Toliko bolj, ker avtorjev pri- 4. Razno. spevkov za slovenski nacionalni program ne Ad 1) zanimata usoda in vloga delavskega razreda in Zapisniki 20., 21. in 22. seje predsedstva CK delovnih ljudi, ki so po veljavni ustavni ureditvi ZKS so bili sprejeti brez pripomb in dopolnitev. nosilci suverenosti svojega naroda, saj jim v Ad 2) njihovi predstavi bodočega slovenstva prepuščajo Predsedstvo je razpravljalo o vsebini 57. številke kot tolikokrat v zgodovini - s častno izjemo NOB Nove revije, ki vsebuje prispevke za "slovenski in socialističnega razvoja, le vlogo objekta poli- nacionalni program. Po širši razpravi je sprejelo tične manipulacije. Stvari je treba imenovati s pravim imenom tudi zato, da ne bi služile kot iz- 57 ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS, fond seje CK govor za staro in neplodno dokazovanje in razpi- ZKS). Stališča predsedstva CK ZKS so bila objavljena v sredstvih javnega obveščanja, v Delu 27. februarja hovanje sporov med "politiko" in "inteligenco". 1987. Avtorji v Novi reviji niso v ničemer upoštevali,

138 VIRI 17, 2002 da so slovenski komunisti na zadnjem kongresu tičnega sistema socialističnega samoupravljanja o aktualizirali svoj program in predložili demokra- vseh tistih temeljnih vprašanjih, ki so zares tične poti za njegovo dograjevanje in uresniče- pomembna za prihodnost slovenskega naroda; še vanje s tesnim sodelovanjem vseh ustvarjalnih naprej se zavzema za odprt, smiseln in argumen- nosilcev znanja in napredka. Tak program naj bi tiran dialog kot pomembno vrednoto razvoja in zagotavljal slovensko samouresničevanje na civi- napredka v sodobnem svetu, pa tudi kot vrednoto lizacijski in tehnološki ravni začetka tretjega ti- naše socialistične samoupravne demokracije. sočletja in nam zagotavljal kulturno, ekonomsko Tega demokratičnega procesa ne razume kot ga učinkovito, v svet odprto, socialistično samo- razumejo nekateri avtorji prispevkov, namreč kot upravno domovino. Zveza komunistov Slovenije možnosti izključujočega spopada, ko naj si "ena je večkrat nedvoumno povedala, da lahko kaj grupa prizadeva, da potolče drugo". Zato ne po- takega, znotraj enotne akcije jugoslovanskih ko- ziva k pogromu zoper revijo. Ljudje bodo brez munistov, doseže le, če deluje odprto, v enako- tega znali ločiti, kaj je prav in kaj ni, saj imajo pravnem sodelovanju z vsakomer, ki se je voljan lastno zgodovinsko izkušnjo in v naporih, da si odgovorno in javno zavzemati za tako slovensko izboljšajo razmere svojega življenja, znajo loče- perspektivo - in to v okvirih socialistične, samo- vati zrnje od plev. Bo pa Zveza komunistov Slo- upravne in federativne Jugoslavije, v kateri si venije s svojo aktivnostjo in skupaj z vsemi so- sredi današnjega nemirnega sveta vsi narodi in cialističnimi silami storila vse, da se stališča narodnosti Jugoslavije, premagujoč lastna proti- nekaterih piscev "prispevkov za slovenski nacio- slovja, zagotavljamo razvoj, svobodo in varnost. nalni program" in druga podobna stališča, ki niso To so prava vprašanja, odločilna za usodo slo- skladna s programskimi načeli SZDL, v družbeni venstva. Kdor tačas obrača pozornost Slovencev praksi ne bodo uveljavila. drugam in na ta način seje razdor med njimi in z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, deluje Ad 3) proti interesom slovenskega naroda. Predsedstvo je dalo soglasje za imenovanje "Prispevki" pa v nasprotju s tem prinašajo neka- sekretarjev in namestnikov sekretarjev pokrajin- tera izrazito nedemokratična, nesamoupravna in skih komitejev ZKS (vojna organiziranost). protijugoslovanska stališča, sem in tja zazna- movana še z nacionalno nestrpnostjo in potvarja- Sekretar P CK ZKS Miloš PROSENC njem zgodovine, ki noče videti, da živimo v Predsednik P CK ZKS Milan KUČAN pohelsinški Evropi, toda še vedno v negotovem svetu in na enako občutljivem robu med obema Zapisnik potrjen, 19. 3. 1987. velikima blokama. V sporu med starim in novim, ki je ta čas v Jugoslaviji več kot očiten, so politična stališča iz njih tako hote ali nehote na strani zgodovinsko preseženega; so podpora najbolj dogmatičnim, resničnemu napredku in socialistični demokraciji Dokument št. 11:58 nasprotujočim in nevarnim silam, zoper katere navidezno protestirajo; v njihovi logiki je skrita TISKOVNA KONFERENCA, 20. februar 1987 močna spodbuda, podpora in celo poziv vsem (ob obravnavi vsebine 57. številke NOVE RE- tistim družbenim silam, ki so prepričane, da je VIJE na 68. seji Predsedstva Republiške konfe- edina možna in realna rešitev kriznih težav to- rence SZDL Slovenije, 27. februarja 1987) talen in totalitaren spopad z vsemi posledicami. Takšno perspektivo pa seveda zveza komunistov V svoji 57. številki, ki je pravkar izšla, obravnava z vso odgovornostjo zavrača - tudi v imenu pri- NOVA REVIJA Prispevke za slovenski nacio- hodnosti in sreče delovnih ljudi vseh narodov in nalni program na način, s katerim posamezni narodnosti Jugoslavije, tudi slovenskega naroda . pisci na več mestih zanikajo ali postavljajo pod Ob tem, ko predsedstvo CK ZKS zavrača poli- vprašaj legitimnost narodnoosvobodilnega boja tična izhodišča nekaterih "prispevkov" za sloven- in iz njega izhajajoče družbene ureditve, njenih ski nacionalni program, pa se hkrati zavzema za institucij in nosilcev oblasti ter na zgodovinsko intenziviranje strpne, demokratične in strokovno poglobljene razprave v okviru SZDL in poli- 58 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL).

139 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) netočen in politično skrajno tendenciozen način tem razpravlja na prihodnji seji, 27. februarja prikazujejo položaj in vlogo slovenskega naroda 1987 in zavzame stališča. znotraj samoupravne socialistične in federativne Jugoslavije ter njegovo perspektivo. Nesprejem- Ljubljana, 20. februarja 1987 ljiva in netočna so tudi posamezna stališča o vlogi in položaju nekaterih drugih narodov Jugo- slavije, ki naj bi jim bila oktroirana njihova nacionalna državnost, kar v končni posledici spodbija veljavnost ustavne zasnove Jugoslavije kot federativne države in samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Dokument št. 12: Pobudniki NOVE REVIJE, mesečnika za kulturo in umetnost, so se ob njeni ustanovitvi zavezali, DELOVNI OSNUTEK 26. 2. 1987 - 2 (rada bodo v osnovnih pogledih spoštovali program- zdeljeno na seji P 26. 2.- 87) sko platformo Socialistične zveze. ZAKLJUČNA BESEDA PREDSEDNIKA RK V Aktu o ustanovitvi NOVE REVIJE (30. 10. SZDL SLOVENIJE PO RAZPRAVI O 57. 1981) piše v 2. členu: "NOVA REVIJA - me- ŠTEVILKI NOVE REVIJE NA 68. SEJI P RK sečnik za kulturo in umetnost se opira na predlog SZDL SLOVENIJE 27. 2. 1987 pobudnikov zanjo, med njimi tudi podpisnikov pisma za Novo revijo, vsebinsko pa izhaja iz te- 1. meljnih izhodišč kulturne politike na Sloven- Predsedstvo Republiške konference SZDL Slove- skem, iz samoupravne usmeritve naše družbe, z nije je po obširni in angažirani razpravi o vsebini namenom in z odgovornostjo za napredek slo- 57. številke Nove revije, v kateri je skupina so- venske kulture, za bogatitev kulturnega življenja delavcev revije pripravila prispevke za "slovenski v slovenskem prostoru. V tem se ne ločuje od nacionalni program" ugotovilo, da so prispevki programske usmerjenosti ustanoviteljice." posameznih avtorjev nesprejemljivi, zgodovinsko Tretji člen Akta o ustanovitvi pa se glasi: netočni in tendenciozni. "Združevanje in notranje razlikovanje v predla- Posamezni avtorji na več mestih zanikajo legi- gani reviji bo potekalo na temelju samoupravne timnost narodnoosvobodilnega boja in iz njega socialistične usmeritve. Zainteresirani za revijo izhajajoče družbene ureditve ter njenih institucij menijo, da se njihovo delo že dogaja in da se bo ter, na zgodovinsko netočen in politično teden- nadaljevalo na tleh socializma, v smeri razvijanja ciozen način prikazujejo položaj in vlogo slo- pluralizma samoupravnih interesov in v smislu venskega naroda znotraj samoupravne socialisti- kritike stalinističnih, meščanskih, malomeščan- čne in federativne Jugoslavije ter njegovo per- skih, tehnobirokratskih in drugih preživelih te- spektivo. Netočna in nesprejemljiva so tudi tista ženj v kulturi in umetnosti. Namesto kulture, ki posamezna stališča, ki govore o vlogi in položaju naj bi bila odraz splošnih družbenih razmer ali nekaterih drugih narodov Jugoslavije, ki naj jim vzvod za doseganje večje (ekstenzivnejše in bi bila vsiljena njihova nacionalna državnost, kar razsipnejše) materialne proizvodnje, naj bi si tudi spodbija veljavnost ustavne zasnove Jugo- prizadevali za človeške odnose po meri umet- slavije, kot federativne države in samoupravne nosti, ustvarjalne svobode in osebne samostojno- socialistične skupnosti enakopravnih narodov in sti kot bistvenih sestavin sistema socialističnega narodnosti. Nesprejemljivo je gledanje na vlogo samoupravljanja. zveze komunistov in njeno avantgardnost v naši S priobčitvijo nekaterih člankov, v katerih se v socialistični družbi. načelu zavrača sistem socialističnega samouprav- Avtorji Nove revije se zavzemajo za spoštovanje ljanja, vključno z drugimi vprašljivimi skrajno človekove osebnosti, vendar pri tem ne najdejo problematičnimi tezami, je uredniški odbor NO- lepe besede za socialistično samoupravljanje; za- VE REVIJE, skupaj z glavnim in odgovornim vzemajo se za demokracijo pa spregledajo demo- urednikom, prekršil določila ustanovitvenega kratični naboj preobrazbe državne partije v zvezo akta. Gre za resno zadevo, do katere Socialistična komunistov kot notranjo gibalno silo sistema; zveza nikakor ne more biti indiferentna. Zato sem zavzemajo se za svobodo, pa v njenem imenu kot predsednik Republiške konference SZDL negirajo revolucijo, katere cilj je osvoboditev Slovenije predlagal, da Predsedstvo RK SZDL o dela in delavcev; zavzemajo se za svobodo, sa-

140 VIRI 17, 2002 mostojnost in neodvisnost slovenskega naroda, piše, da je Nova revija - mesečnik za kulturo in pa ne priznavajo pridobitev NOB, s katerimi je umetnost, ki se opira na predlog pobudnikov slovenski narod stopil v krog suverenih narodov zanjo, med njimi tudi podpisnikov pisma za No- sveta, niti povojnega ustavnega razvoja, ki je vo revijo, vsebinsko pa izhaja iz temeljnih iz- uveljavil načelo odgovornosti republike, uteme- hodišč kulturne politike na Slovenskem, iz sa- ljene na suverenosti slovenskega naroda in ob- moupravne usmeritve naše družbe, z namenom in lasti in samoupravljanju delavskega razreda za odgovornostjo za napredek slovenske kulture, za lastno usodo in skupni razvoj Jugoslavije; zavze- bogatitev kulturnega življenja v slovenskem pro- majo se za"slovenski nacionalni program", ki naj storu. V tem se ne ločuje od programskih usmer- bi zagotavljal srečno bodočnost slovenskega na- jenosti ustanoviteljice. Združevanje in notranje roda, vendar ponujajo rešitve "v uvedbi večstran- razlikovanje v predlagani reviji bo potekalo na karskega sistema in izstopa iz skupnosti jugo- temelju samoupravne socialistične usmeritve, slovanskih narodov", pri čemer jih ne zanimajo prizadevali si bodo za človeške odnose po meri posledice za slovenski in druge jugoslovarnske umetnosti, ustvarjalne svobode in osebne samo- narode. stojnosti, kot bistvenih sestavin sistema socia- lističnega samoupravljanja. 2. Socialistična zveza, ki je po svoji družbeni in 3. ustavni funkciji najširša organizacije delovnih Predsedstvo Republiške konference SZDL Slo- ljudi in občanov in njihovih organiziranih socia- venije torej zavrača razmišljanja in politične oce- lističnih sil si nenehno prizadeva, da bi postala ne posameznih prispevkov avtorjev 57. številke prostor številnih samoupravnih pluralističnih in- Nove revije, ki so prispevki za "slovenski na- teresov in demokratičnega dialoga, odprta mno- cionalni program" ob tem pa si bo tudi v bodoče žična in demokratična do vseh tistih vprašanj, ki prizadevalo za nadaljevanje demokratične, strpne so bistvena za nadaljnji razvoj naše socialistične in strokovno argumentirane razprave v okviru samoupravne skupnosti. Zaradi takšnih gledanj frontne organizacije in njenih oblik dela o vseh nekaterih avtorjev Nove revije, pa še tako odprta tistih temeljnih vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji in demokratična Socialistična zveza ne more razvoj in perspektivo slovenskega naroda. Socia- sprejeti nekaterih poudarkov v člankih 57. šte- listična zveza kot naslednica Osvobodilne fronte vilke Nove revije. Zato so razumljive reakcije je organizacija ljudi in mora, skupaj z drugimi mnogih, ki takšnjo pisanje obsojajo in zahtevajo, organizacijami zagotavljati vse potrebne politične da se v javnosti zagotovijo zgodovinsko točni po- pogoje, da bodo delovni ljudje lahko sami še datki in da se zoperstavimo pojavom protiko- odgovorneje gospodarili z lastno usodo in re- munističnih, protisamoupravnih in protijugoslo- zultati svojega dela, torej tudi s svojo nacionalno vanskih tez povezanih z nacionalno nestrpnostjo suverenostjo v okviru Socialistične zveze. in zgodovinsko netočnostjo. Ob tem Predsedstvo znova poudarja, da računa Predsedstvo ugotavlja, da gre pri nekaterih prina ustvarjalne sposobnosti in moč delovnih ljudi spevkih za razkorak med določili Akta o ureditvi in občanov, delavcev in intelektualcev, ki bodo Nove revije in njihovo vsebino. Že ob pobudi za ob prizadevanjih za boljše gospodarjenje, za ustanovitev Nove revije so se njeni pobudniki večjo ustvarjalnost in prispevek k skupnemu, zavezali, da bodo v osnovnih pogledih spoštovali hitrejšemu razvoju znali dovolj jasno opredeliti programsko platformo Socialistične zveze, kar so tudi svojo nacionalno prihodnost. kasneje zapisali tudi v ustanovitveni akt. V njem

141 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

IV. ODBOR ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC

Odbor59 je bil ustanovljen 3. junija 1988, potem, generala Svetozarja Višnjića z dne 8. januarja ko je bil 31. maja aretiran Janez Janša, publicist 1988, v katerem je ta zaradi razmer v Sloveniji tednika Mladine in kandidat za predsednika poostril ukrepe bojne pripravljenosti svojih enot. ZSMS, nato pa še Ivan Borštner - zastavnik JLA, Del dokumenta je Ivan Borštner prekopiral in David Tasić. Franci Zavrl se je pred aretacijo kopijo izročil Janezu Janši. Kot možna različica zatekel v bolnišnico. Aretacije civilnih obtožen- za obtožbo, ki pa je niso uporabili (ker bi bilo cev in prva zaslišanja so sicer konec maja in v potem sojenje pred civilnim sodiščem), je bila začetku junija izvedli slovenski varnostni organi, predvidena tudi obravnava zaradi izdaje državne nato pa so obtožene predali preiskovalnim in skrivnosti - nezakonite pridobitve in posedovanja sodnim organom JLA. Še pred uradno ustanovit- zaupnega stenograma razprave Milana Kučana, vijo odbora, dan po aretaciji Janše, je bila v tedanjega predsednika predsedstva CK ZKS na Mladini objavljena posebna izjava uredništev 72. seji CK ZKJ marca 1988. Na seji so raz- Mladine, radia Študent, Katedre in Tribune (se- pravljali o razmerah v Sloveniji, oceni stanja in stavili so jo Pavle Gantar, Igor Bavčar, Franci zahtevah po ukrepanju, tudi aretacijah, ki jim je Zavrl, Vlado Miheljak in Rastko Močnik). Sledila Kučan nasprotoval. Na podlagi magnetograma je je še vrsta izjav skupin, organizacij in društev, Mladina v članku z naslovom Noč dolgih nožev zvečer istega dne pa se je okrog 100 ljudi zbralo pisala o nevarnosti uvedbe izrednega stanja v v prostorih ŠKUC-a Na Kersnikov 4. Na sestanku Sloveniji, številka, v kateri je članek izšel, pa je so bile sprejete zahteve po izpustitivi Janeza bila zaplenjena. Še pred tem (25. marca 1988 na Janše, po možnosti, da se brani s svobode, po seji Vojnega sveta v Beogradu), je vojaški vrh pojasnilu okoliščin dogodka s strani slovenskih pripisal protirevolucionarni značaj politični libe- oblasti, ki naj bi tudi javno povedale, kakšno je ralizaciji v Sloveniji. Ta ocena se je poleg dru- njihovo stališče do dogodka. 2. junija so se pro- gega nanašala na pisanje proti JLA, v katerem je testi stopnjevali, zvečer 3. 6. pa je bil v ured- prednjačila Mladina, ki je z vrsto člankov razkri- ništvu Mladine na Resljevi 16 na pobudo Igorja vala poseben položaj armade v družbi (JLA kot t. Bavčarja ustanovljen Odbor za varstvo pravic i. "sedma republika"), razmere v sami armadi, Janeza Janše, nekaj dni kasneje preimenovan v trgovanje z orožjem (npr. Mamula, go home v Odbor za varstvo človekovih pravic. Odbor je februarski številki revije), osebno okoriščanje vodil kolegij, ki se je postopoma oblikoval do posameznikov ipd. in se zavzemala za to, da septembra 1988, v njem je bilo na koncu 34 ljudi, armada pride pod civilni nadzor ter se temeljito ki so predstavljali zelo različne institucije, reorganizira (zmanjšanje vlaganj v oborožitev, društva, revije, katoliško cerkev, celo posamezne nacionalno homogene enote, civilno služenje vo- dele zveze komunistov.60 Odbor se je nato širil, jaškega roka). Po mnenju vodstva JLA je bilo ko je bila njegova dejavnost na vrhuncu je imel slovensko vodstvo pri preprečevanju take dejav- več kot 100.000 individualnih in nekaj čez 1000 nosti premalo odločno, zato je sklenilo ukrepati kolektivnih članov, uspel pa je pridobiti tudi pod- samo. poro številnih jugoslovanskih in tujih organizacij Odbor za varstvo človekovih pravic je postal in društev. Konec julija in v začetku avgusta najmočnejšo organizacija civilne družbe v času t. 1988 je JLA uprizorila sodni proces proti četve- i. "slovenske pomladi." Organiziral je razne ob- rici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Formal- like protestov, ki so višek dosegle z zborovanjem na obtožba je zadevala izdajo vojaške skrivnosti. nekaj deset tisoč ljudi 21. junija 1988 na Trgu Šlo je za zaupen dokument poveljnika 9. armade osvoboditve v Ljubljani. V času sojenja so mno- žice nepretrgoma protestirale pred vojaškim so- 59 Več o dejavnosti odbora glej: Ali H. Žerdin, Generali diščem na Roški ulici, organizirani so bili pro- brez kape, Krtina, Ljubljana 1997 in Tatjana Resman: Odbor za varstvo človekovih pravic, diplomska naloga testni literarni večeri in številne druge mani- Oddelek za zgodovino FF Ljubljana 2001. festacije. Odbor je izdal več kot 110 izjav za jav- 60 K odboru so namreč pristopile tudi nekatere osnovne nost, v katerih je predstavil svoja stališča in organizacije, glavno pobudo pa je imela skupina levo zahteve v zvezi z aretacijami in procesom. usmerjenih intelektualcev, ki se je poimenovala Ko- munisti za demokracijo, vodil pa jo je Jože Vogrinc Po obsodbi so bili obsojenci do pravnomočnosti (večina pripadnikov je iz protesta iz ZK nato izstopila). sodbe izpuščeni na prostost, odbor pa je s svojim

142 VIRI 17, 2002 prizadevanjem za varstvo človekovih pravic na- Oblasti so zaradi zahtev javnosti po pojasnitvi daljeval, čeprav se je znotraj njega začela kazati ozadja procesa in ugotovitvi odgovornosti slo- heterogenost stališč, še zlasti glede vprašanja, ali venskih politikov zanj v skupščini ustanovile po- vztrajati zgolj pri varstvu človekovih pravic ali sebno preiskovalno komisijo, ki jo je vodil pod- aktivneje poseči v politično delovanje. Ponovno predsednik skupščine Aleksander Ravnikar. Ko- zborovanje (zaradi napovedanega začetka pre- misija se je sestala na 34 sejah in napisala dve stajanja kazni obsojencev), vendar s precej vmesni poročili, končnega poročila ji ni uspelo manjšo udeležbo, deloma tudi zaradi slabega sestaviti. Po prvih večstrankarskih parlamentar- vremena, je bilo 21. novembra 1988 v Ljubljani. nih volitvah je bila (septembra 1990) ustanov- Obsojenci so v zapor morali oditi, vendar so jim ljena še ena komisija, ki jo je vodil Franc Za- slovenske oblasti potem, ko je stvar prešla v gožen, vendar se je ta sestala le enkrat in ni njihovo pristojnost zagotovile ugodnejše presta- pripravila nobenega poročila. Tretja komisija je janje kazni in predčasno odpustitev. bila sestavljena julija 1994, vodil jo je Igor Vodstvo odbora se nato ob nastajajočem poli- Bavčar, ki dela prav tako ni končala. Četrta ko- tičnem pluralizmu na sestanku 15. 12. 1988 ni misija je bila imenovana marca 1995, vodil jo je uspelo dogovoriti o nadaljevanju dela odbora kot Vitodrag Pukl, ki se je sestala na 22 sejah, delo politične stranke ali koalicije. Nekateri vidnejši je, prav tako brez končnega poročila, končala člani so se pridružili tedaj nastajajoči Slovenski oktobra 1995. Zaslišala pa je večino vodilnih demokratični zvezi ali pa se porazdelili med funkcionarjev iz obdobja procesa, vendar ni ugo- druge zveze, drugi so še naprej vztrajali pri ci- tovila njihove neposredne odgovornosti. Rekon- vilnem delovanju v okviru raznih društev in strukcija dogajanja je bila v glavnem opravljena, organizacij.61 Odbor se je še nekaj časa sestajal ozadje procesa pa v celoti ni bilo nikoli pojas- v zvezi s prestajanjem kazni obsojenih in pojas- njeno, čeprav so se kasneje v zvezi z njim po- nitvijo ozadja procesa, proti koncu leta 1989 pa javljala razna pričevanja in zapisi ljudi, ki so bili je prenehal delovati. vanj vpleteni tudi s strani JLA.

61 Do spora v vodstvu odbora je prišlo tudi zaradi objave Bavčarjevih zapiskov z vodilnimi slovenskimi politiki v času procesa (Moji pogovori). Zapiske (ki jih je Bavčar izročil vodji policije Pavlu Čeliku, ta pa predal naprej političnemu vodstvu), je želela objaviti Tribuna, ki pa je bila zaradi tega zaplenjena (Bavčar je namreč dosegel prepoved objave).

143 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Dokument št. 13:62 varstvo pravic Janeza Janše, kasneje "Odbor za varstvo človekovih pravic", ki je ves čas delo- KRONOLOGIJA DOGODKOV vanja poudarjal nekaj ključnih zahtev: izpustitev priprtih, možnost obrambe s prostosti, javnost 31. maja 1988 ob 6. uri zjutraj so delavci organov glavne obravnave in sodelovanje civilnega zago- za notranje zadeve Ljubljana - mesto opravili v vornika na glavni obravnavi. stanovanju in na delovnem mestu Janeza Janše 8. junija je Tomaž Ertl, republiški sekretar za hišno preiskavo. Razlog za hišno preiskavo je bil notranje zadeve, v intervjuju za Delo povedal, da sum izdaje vojaške skrivnosti. Med preiskavo dokument, najden v preiskavi, ni imel oznake prostorov MikroAde, katere uslužbenec je Janša, vojaška skrivnost. so našli dve fotokopiji, za katere so sumili, da Istega dne je Odbor za varstvo človekovih pravic predstavljata del vojaškega povelja zaupne na- sporočil, da so priprte Janšo, Tasića in Borštnerja rave. Še isti dan so organi za notranje zadeve zo- obiskali svojci. per Janšo odredili pripor. Poleg spornih fotokopij 9. junija je predsednik Predsedstva SRS Janez so Janši odvzeli še večje število drugih doku- Stanovnik obiskal predsednika Predsedstva SFRJ mentov. Raifa Dizdarevića. Stanovnik je dobil zagotovila, Istega dne so varnostni organi JLA prijeli za- da bo storjeno vse, da bi se postopek v primeru stavnika Ivana Borštnerja in ga s kazensko ovad- Janša, Tasić, Borštner čim hitreje odvijal in da bo bo za isto kaznivo dejanje kot Janšo izročili javnost o vsem obveščena, takoj ko bo postopek preiskovalnemu sodniku ljubljanskega vojaškega končan.65 sodišča. Obe aretaciji sta potekali sočasno, le da Istega dne je časopis prvi pojasnil, kakšna je se je za aretacijo Borštnerja izvedelo šele štiri dni narava spornega dokumenta: "..... gre za vojaški kasneje. dokument, ki se direktno nanaša na borbeno pri- Že 1. junija so Janeza Janšo prepeljali v vojaški pravljenost nekaterih enot naših oboroženih sil." zapor in je bil tudi zaslišan.63 10. junija 1988 je v Dnevniku objavljen intervju s 3. junija je Tanjug sporočil, da je vojaški tožilec starši Tasića. Oče Davida Tasića pove, da David zahteval uvedbo preiskave, češ da obstaja ute- zanika, da bi imel tak dokument, predlagal pa je meljen sum, da sta izdala vojaško skrivnost. tudi analizo prstnih odtisov na dokumentu. V soboto, 4. junija 1988 so organi za notranje 13. junija 1988 je sekcija za kazensko pravo pri zadeve aretirali Davida Tasića. Prijet je bil doma, Odvetniški zbornici sprejela svoje stališče o v Mostu na Soči, nato pa so ga prepeljali v zadevi Janše, Tasića, Borštnerja in Zavrla. V sta- prostore UNZ Ljubljana - mesto in ga predali lišču opozarjajo na napake, ki so bile storjene v vojaški policiji. V vojaškem priporu so mu okrog postopku. 23. ure odvzeli ključe uredništva Mladine. 15. junija se sestane Odbor za ljudsko obrambo Preiskavo v uredništvu Mladine so izvedli na- zveznega zbora skupščine SFRJ. Viceadmiral slednji dan okrog 11. ure. Po pičlih štirih minutah Brovet je poudaril, da je kampanja v Sloveniji del so preiskovalci UNZ v mapah na Tasićevi mizi napadov na socializem in SFRJ. Gre za utemeljen našli dve fotokopiji. Preiskovalni sodnik Milan sum, da je Borštner omogočil Tasiću in Janši Ranić je na temelju tako zbranih podatkov izdal dobiti v roke strogo zaupni vojaški dokument, ki sklep o razširitvi preiskave tudi proti Davidu zadeva bojno pripravljenost nekaterih enot Tasiću, zavoljo utemeljenega suma, da je storil JLA.66 enako kaznivo dejanje kot Janša in Borštner.64 Že v preiskavi sta bila na ljubljanskem vojaškem Tanjug je 6. junija prinesel poročilo za javnost, ki sodišču zaslišana glavni in odgovorni urednik ga je posredoval preiskovalni sodnik Milan Mladine Robert Botteri in Franci Zavrl. Zavrl je Ranić. Navaja, da je dokument, ki so ga našli pri zahteval uradnega prevajalca, zato se je začetek Janši identičen z dokumentom, ki so ga našli pri zaslišanja zavlekel za eno uro. Vsakemu od Borštnerju. Preiskava naj bi ugotovila, s kakšnimi zaslišanih so namenili približno dve uri časa. nameni so osumljenci prišli do dokumenta. Kasneje je Zavrl izjavil, da se je "zaslišanje Takoj po aretaciji je začel delovati Odbor za sprevrglo v odkrite grožnje".67 Kmalu po zasli-

62 Arhiv predsednika Republike Slovenije. Kronologija sicer obstaja v raznih inačicah. 65* Republiški komite za informiranje, 10. 6. 1988. 63* Delo, 2. 6. 1988. 66* Delo, 16. 6. 1988. 64* Delo, 6. 6. 1988. 67* Izjava za javnost, 30. 6. 1988.

144 VIRI 17, 2002 šanju je bil Zavrl zaradi hudega psihičnega zloma vrnil ugovor Janeza Janše in razpisal datum hospitaliziran. glavne obravnave. Začela naj bi se 18. julija 17. junija so bili na vojaškem sodišču zaslišani še 1988. Senat je s svojo sejo nedvomno pohitel, Tomi Gračanin (glavni urednik Tribune), Ruža hkrati pa niso počakali Zavrlovega ugovora in Barić (odgovorna urednica Tribune) ter Dejan zatrdili, da je Janšev ugovor edini, čeprav je bil Pušenjak (glavni in odgovorni urednik Katedre). Zavrlov ugovor javno posredovan prek Radia Po besedah Janeza Janše so vsi zanikali, da bi bil Študent že 8. julija 1988. sporni dokument predmet javnih razprav, tako 18. julija 1988 se je na vojaškem sodišču začela kot je bilo zapisano v izjavi za javnost. glavna obravnava zoper omenjeno četverico. Na 21. junija je bil v Ljubljani kulturni miting v začetku glavne obravnave je bilo prisotnih nekaj podporo priprtih. novinarjev, svojci, odvetnik Francija Zavrla, 23. junija je Delo objavilo izjavo Odvetniške predstavniki Odbora, Odvetniške zbornice in trije zbornice o zadevi Janša in drugih. Opozarjalo je profesorji Pravne fakultete. Senat je po eni uri na Mednarodni pakt o državljanskih in političnih sprejel sklep o tajnosti glavne obravnave in je pravicah, ki ga je Jugoslavija ratificirala leta prisotnost dovolil le sorodnikom. Senat v tem 1971 in, ki izrecno določa, da ima obdolženec času ni dal besede Zavrlovemu odvetniku in ga pravico do zagovornika po svoji izbiri, torej brez dal ob razglasitvi sklepa o tajnosti obravnave na kakršnekoli omejitve. Zakon o vojaških sodiščih silo odstraniti iz dvorane, tako da je Zavrl ostal pa omogoča tudi izločitev civilnega zagovornika, brez odvetnika. če obstaja nevarnost, da bi s tem izdali vojaško Glavna obravnava je potekala v srbohrvaškem skrivnost. jeziku, prevod pa je bil, po izjavi Francija Zavrla, 29. junija se je iztekel enomesečni pripor za katastrofalen. Zaradi vseh kršitev in izjav pred- Janšo in Borštnerja. Istega dne je Janez Janša sednika senata Vlaisavljevića je Zavrl zahteval začel z gladovno stavko. njegovo izločitev. 30. junija je bila vložena obtožnica zoper Janšo, 19. julija je Vrhovno vojaško sodišče zavrnilo Borštnerja, Tasića in Zavrla. Tožilec Živko Ma- Zavrlovo zahtevo o izločitvi predsednika senata zić je predlagal, da se pripor za Janšo, Borštnerja Vlaisavljevića. in Tasića podaljša do konca glavne obravnave, Po obravnavi je Borštnerjeva sestra povedala, da ter da se na glavni obravnavi izključi javnost. je med obravnavo, 19. julija Borštner izjavil, da Hkrati pa ni zahteval priprtja Francija Zavrla, se je bil ustrašil za usodo slovenskega naroda, ko odgovornega urednika Mladine.68 Istega dne je je prebral dokument. Najprej ga je hotel pokazati Zavrl izjavil za javnost, da ni "nikoli posedoval slovenskemu vodstvu, ko pa mu to ni uspelo, ga nikakršnih dokumentov, še manj pa jih ko- je izročil Davidu Tasiću. murkoli posredoval." Tožilec je obtožnico zoper Odvetniška zbornica je prejela izjavo, v kateri Zavrla vložil na temelju dokazov, pridobljenih v protestira zaradi očitnih kršitev zakona in Ustave. toku preiskave. 20. in 21. julija je na vojaškem sodišču prihajalo Priprti so se na sklep o podaljšanju pripora do novih težav z izvedenci, pričami in obliko- pritožili. vanjem izjav. 2. julija je Janez Janša prenehal z gladovno stav- 25. julija se je obravnava nadaljevala s sklepnimi ko. Istega dne popoldan, pa je predsednik vojaš- govori strank. Že v prejšnjih dneh je prihajalo do kega sodišča Đuro Vlaisavljević zatrdil, da Janša razprav glede uporabe slovenskega jezika na ob- sploh ni začel gladovne stavke, pač pa je le pre- ravnavi. skočil nekaj obrokov. 26. julija 1988 se je končala glavna obravnava. 7. julija je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu Med Borštnerjevo zaključno besedo ga je tožilec zavrnilo pritožbo priprtih zoper sklep o po- Mazić prekinil, češ da gre v njegovi sklepni daljšanju pripora.69 besedi za politični pamflet, vendar mu je kasneje Istega dne sta Franci Zavrl in Janez Janša vložila besedo vrnil. Sklepne besede so imeli še drugi ugovor zoper obtožnico. obdolženi in njihovi zagovorniki, Zavrl je imel 9. julija je senat vojaškega sodišča v Ljubljani za- sklepno besedo že dan prej. 27. julija je senat vojaškega sodišča sprejel sod- 68 * Sporočilo za javnost št. 25 Odbora za varstvo člo- bo. Razglasitev sodbe je bila javna. Borštner je vekovih pravic. 69* Sporočilo za javnost št. 28 Odbora za varstvo člo- bil obsojen na štiri leta, Janša in Zavrl na leto in vekovih pravic. pol, Tasić pa na pet mesecev. Po končani raz-

145 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) glasitvi sodbe je bil pripor zoper Janšo, Tasića in V Križankah je bilo organizirano plenarno zase- Borštnerja odpravljen. danje Odbora za varstvo človekovih pravic. Po- Istega dne je potekala tiskovna konferenca, na stavljena je bila zahteva, naj se Predsedstvo SRS kateri so prebrali rekapitulacijo sodbe, novinarji seznani z vsebino dokumenta in o njegovi naravi pa vprašanj niso mogli postavljati. obvesti javnost.

Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar med spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu (foto Joco Žnidaršič, Delo)

146 VIRI 17, 2002

V. KATOLIŠKA CERKEV IN OBLAST

Na katoliško cerkev je v osemdesetih letih oblast natančneje pa je določal dejavnost verskih skup- še vedno gledala z nezaupanjem in jo štela za nosti (pravzaprav je verskim skupnostim prep- opozicijo (SDV je skrbno spremljala in analizi- ovedoval ustanavljanje dobrodelnih organizacij rala njeno delovanje ter prisluškovala najvišjim ter šolske dejavnosti razen za potrebe vzgoje cerkvenim dostojanstvenikom). Že na prelomu duhovnikov). osemdesetih let pa je hkrati ugotavljala, da so Kljub temu je bila Slovenija v odnosu do Cerkva "bili v zadnjem obdobju /…/ med vodstvom RKC (tudi Katoliške) na splošno najbolj liberalna v na Slovenskem, posebno vodstvom ljubljanske in Jugoslaviji (čeprav so bila tudi obdobja, ko je mariborske škofije, ter družbenopolitičnimi pred- ravnala ostreje od drugih), njene poteze so ob- stavniki oziroma družbo, vzpostavljeni dokaj lasti v drugih republikah in v federalnem centru v dobri, ugodni medsebojni odnosi. Sprejeto je bilo osemdesetih letih sprejele kritično, verna in de- načelo, da se vse morebitne težave, spori in pro- mokratično usmerjena javnost pa tudi z odob- blemi med RKC in družbo rešujejo z medse- ravanjem. Odnose z verskimi skupnostmi, vključ- bojnim dogovarjanjem."70 no s Katoliško cerkvijo, sta v Sloveniji urejala Iskanje življenjskega sožitja, ki bi zadovoljevalo dva organa: komisija za odnose z verskimi skup- obe strani, se je začelo že v petdesetih letih s nostmi, ki je kot državni organ delovala v okviru postopnim popuščanjem represije. Jugoslavija je IS (ustanovljena je bila sicer že na 1. zasedanju sicer leta 1952 pretrgala odnose z Vatikanom, SNOS-a februarja 1944, pod različnimi imeni je kar je imelo posledice tudi v Sloveniji, vendar se delovala do 25. julija 1991), in Koordinacijski je v osnovi trend popuščanja in večje ideološke odbor za urejanje odnosov med samoupravno strpnosti nadaljeval. Po drugem vatikanskem družbo in verskimi skupnostmi pri RK SZDL, ki je koncilu (1962-1965) in sprejetju beograjskega bil sestavljen delegatsko, z zelo širokim zastop- protokola 25. junija 1966 je obveljalo načelno stvom posameznih družbenopolitičnih organizacij stališče, da ima država (tudi socialistična) oblast in skupin pa tudi posameznikov, vključno z nad gospodarstvom in politiko, Cerkev pa nad duhovniki, ki pa so bili v njem kot občani (v celoti duhovnim življenjem. "Vmesna" polja, kjer so se je imel od štirideset do petdeset članov).73 interesi obojih prepletali (socialno področje, Spremljal je celotno družbeno problematiko, po- kultura, praznovanja, vzgoja in izobraževanje71 vezano z odnosi med samoupravno družbo (za- ipd.), so v Sloveniji postali predmet stalnih po- konodaja o verskih skupnostih, premoženjsko- gajanj med predstavniki Katoliške cerkve in pravna vprašanja, vzdrževanje sakralnih objek- oblastjo. Zakon o položaju verskih skupnosti, s tov in gradnja novih, dejavnost veroučnih skupin, katerim so bile prvič po vojni priznane kot verski tisk, pogrebi, oprostitve od udeležbe na subjekt, je bil sprejet leta 1953, po sprejemu orožnih vajah ipd.). Zato je imel odbore tudi na ustave leta 1963 je bil delno spremenjen. Po krajevni, občinski in mestni ravni ter v obalni ustavi iz leta 197472 je bil (1976) sprejet nov konferenci SZDL. Koordinacijski odbor je imel zakon, ki pa je v osnovi ostajal nespremenjen, 73 Koordinacijski odbor so sestavljali delegati RK SZDL, CK ZKS, Republiškega sveta ZSS, Republiškega od- 70 Gradivo za 15. sejo predsedstva CK ZKS 5. 2. 1979. bora ZZB NOV, RK ZSMS, mestnih in obalnih kon- Arhiv RS, dislocirana enota I (fond: seje predsedstva ferenc SZDL, medobčinskih svetov SZDL, Marksi- CK ZKS). stičnega centra CK ZKS, obeh univerz, Teološke fa- 71 Cerkev je npr. sistematično spodbujala vernike v pe- kultete, Izobraževalne skupnosti SRS, Zavoda SRS za dagoške poklice, oblast pa se je (sicer z razhajanji v šolstvo, Republiškega sekretariata za notranje zadeve, političnem vrhu ob tem vprašanju in občasnem ozkem Republiškega komiteja za informiranje, Ustavnega so- ravnanju lokalnih oblasti ali ravnateljev) strinjala, da so dišča SRS, Zavoda RS za spomeniško varstvo, SAZU, učitelji lahko verni, če svojega verskega prepričanja ne Slovenskega duhovniškega društva, Cirilskega društva izražajo v šoli. slovenskih bogoslovcev, Rdečega križa, Društva izda- 72 Katoliška cerkev je v njej skušala zagotoviti, da bi jateljev časnika 2000, Slovenske izseljenske matice, postalo kaznivo tudi širjenje in izvajanje sovraštva in javni družbeni delavci. (Tinkara Grilc, Odnos med dr- nestrpnosti do vere, člen o veri kot človekovi svobodni žavo in Cerkvijo v Sloveniji v osemdesetih letih, dip- in zasebni zadevi je skušala opredeliti oz. razširiti tudi s lomska naloga, Univerza v Ljubljani, FF, Oddelek za svobodnim izpovedovanjem vere v javnosti in staršem zgodovino, 1999.) in Andrej Oberstar: Odnos med zagotoviti pravico, da svojim otrokom omogočijo isto cerkvijo in državo v 80. letih 20. stoletja, diplomska svetovnonazorsko oz. versko vzgojo, kot jo imajo sami. naloga, Univerza v Lj., FF, Oddelek za zgodovino, 202).

147 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) tudi t. i. minikoordinacijo, delovno telo, ki ga je nov. Predsednik Komisije za odnose z verskimi sestavljalo od pet do deset članov, na prelomu skupnostmi je bil podpredsednik IS SRS, zadolžen osemdesetih let najvišjih predstavnikov političnih za družbene dejavnosti (1976-1980 Stane in zakonodajnih organov (npr. predsednik RK Kolman, 1980-1984 Dušan Šinigoj, 1984-1989 SZDL, predsednik skupščine SRS, eden od iz- dr. Boris Ferlec). Po nastopu nadškofovske služ- vršnih sekretarjev CK ZKS, javni tožilec, po- be dr. Alojzija Šuštarja sta bila s Šuštarjem tako membni uredniki iz medijev). Njegova naloga naj Šinigoj kot Frlec v stalnih telefonskih, pisnih in bi bi bila delovne oz. posvetovalne narave, ana- osebnih stikih. liziral naj bi odnose med cerkvijo in državo in Nadškof Šuštar je že kmalu po nastopu škofovske predlagal, o čem naj sklepa koordinacijski odbor. službe v pogovorih z oblastmi predstavil glavne V resnici je to funkcijo že s težo svojih članov cerkvene zahteve (na začetku je njegov program "minikoordinacija" presegala in imela bistven zajemal osem, na koncu pa trinajst nekoliko bolj vpliv na posamične odločitve. Cerkev je razdelanih problemov). Njegovi predlogi so za- koordinacijskemu odboru in "minikoordinaciji" devali cerkvena praznovanja (zlasti božič), kari- nasprotovala, ker na njuno kadrovsko sestavo ni tativno dejavnost, graditev novih cerkvenih ob- imela nobenega vpliva, zato je koordinacijski jektov in obnovo starih, vlogo Cerkve v javnih odbor leta 1985 nasledil Svet za odnose z ver- medijih, duhovno oskrbo po bolnišnicah in do- skimi skupnostmi, ki je imel 64 članov. Njegovo movih, ureditev socialnega statusa duhovnikov, izvršno telo je bilo sekretariat sveta, ki so ga verski tisk, vlogo Slovenskega duhovniškega sestavljali predstavniki verskih skupnosti in društva, v začetku devetdesetih let tudi vprašanje oblasti. Tukaj je bil dialog lahko precej širši in narodne sprave in odnosa do preteklosti ter pogosto so stališča sveta oz. njegovega sekre- vprašanje vračanja nacionaliziranega premože- tariata naletela na kritike v bolj ortodoksnih nja oz. odškodnine zanj. družbenopolitičnih organizacijah ali pri delu vo- Oblast in Cerkev sta probleme reševali postopno, dilnih politikov, pa tudi na nižjih, občinskih rav- ob upoštevanju političnih razmer in javnega neh. mnenja. Čeprav odnos med njima tudi v osem- Komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri IS desetih in v začetku devetdesetih let ni bil vedno SRS je bila namenjena tekočemu reševanju pro- idealen, je bil partnerski in za to je bila Cerkev blemov na podlagi usmeritev "minikoordinacije". pripravljena marsikaj žrtvovati, tudi odkrito Skrbela je tudi za srečevanja predstavnikov po- podporo opoziciji, kar ji je ta - zlasti krog okoli sameznih verskih skupnosti (med drugim je en- Nove revije - večkrat očitala. Cerkev je sicer de- krat letno organizirala novoletni sprejem, ki je mokratizacijo in proces osamosvajanja načelno služil tudi za razne neformalne dogovore). Njen podpirala, kasneje pa je imela tudi pomembno sekretariat, ki ga je vodil namestnik predsednika vlogo pri mednarodnem priznanju Slovenije. Za komisije (profesionalni pravnik), je reševal sprot- socialistično oblast, stisnjeno med zahteve opo- ne konkretne zadeve verskih skupnosti, razne zicije in pritiske iz Beograda, sta bila dober od- upravne zadeve, vloge posameznih duhovnikov nos s Cerkvijo in njena podpora prav tako zelo ipd. Interveniral je tudi na nižjih (občinskih) pomembna. ravneh, če je prihajalo do nepravilnosti Imel je

stalne razgovore s predstavniki cerkvenih usta-

148 VIRI 17, 2002 Dokument št. 14:74 Vedno znova je poudarjeno, da ideološka razlika med vernimi kristjani in marksisti oz. nevernimi Pismo ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. ne bi smela motiti mirnega sožitja in ovirati Alojzija Šuštarja predsedniku Komisije za od- skupnega sodelovanja v družbi. Vendar se nose z verskimi skupnostmi pri IS SRS z dne 16. pojavljajo tu in tam težave in močni pritiski, kot marca 1981 npr. v vzgoji v šoli, na delovnih mestih, v medsebojnih družbenih odnosih in tudi v jav- LJUBLJANSKI nosti. Kako bi mogli take težave čim bolj od- NADŠKOF IN praviti? METROPOLIT 3. Verska in dušnopastirska oskrba bolnikov in Tovariš invalidov po bolnišnicah in domovih ter jetnikov Dušan Šinigoj v zaporih. Predsednik komisije za odnose z verskimi skup- Kolikor mi je znano, dejansko stanje pastoralne nostmi pri IS SRS Erjavčeva 26 oskrbe bolnikov in invalidov ni povsod enako, 61001 Ljubljana, p.p. 368 glede jetnikov v zaporih pa je vprašanje še odprto. Spoštovani tovariš predsednik! 4. Upoštevanje verskih izrazov, znamenj, spome- Kot Vam je znano, sem v osebnem pogovoru 12. nikov, navad in praznikov v našem javnem živ- nov. 1980 predlagal tov. M. Ribičiču, predsed- ljenju, sredstvih družbenega obveščanja in dru- niku RK SZDL Slovenije, in pozneje tudi Vam god. da bi prišlo do delovnega pogovora o odnosih Ali niso morda tu še nekateri neljubi ostanki iz med katoliško Cekvijo in našo samouravno so- preteklosti, ki po nepotrebnem vznemirjajo po- cialistično družbo v Sloveniji. Zadnje čase sva o sameznike in vodijo do nesporazunov? stvari že večkrat osebno govorila. Na najinem srečanju 5. marca 1981 ste izrazili željo, da bi 5. Reševanje prošenj za lokacije in gradbena najprej pismeno predložil okvirna vprašanja, o dovoljenja za cerkve, druge kultne prostore, katerih naj bi razpravljali, in bi potem določili veroučne učilnice in razne cerkvene objekte. način, značaj, program in udeležence delovnega Splošno znano je, da so se razmere na tem pogovora. Rad ustrežem Vaši želji in Vam področju bistveno spremenile, toda mislim, da bi prelagam nekatera področja. bilo mogoče še to in ono razjasniti in izboljšati.

1. Dobri odnosi med Cerkvijo in državo in od- 6. Socialno in karitativno delovanje Cerkve. prta vprašanja. V okviru obstoječih predpisov je danih precej V zadnjem letu, posebno po mojem imenovanju možnosti. V mednarodnem letu invalidov in priza ljubljanskega nadškofa, je bilo z obeh strani zadetih se postavlja vprašanje, kako naj Cerkev ponovno poudarjeno, da so odnosi med katoliško verodostojno izpolnjuje svojo nalogo, ki spada Cerkvijo in samoupravno socialistično družbo v bistveno k njenemu poslanstvu. Sloveniji in na splošno urejeni in dobri, da pa so vedno tudi nekatera odprta vprašanja. Na obeh 7. Obdavčenje cerkva, cerkvenih nabirk in tu in straneh pa obstaja želja in pripravljenost, da bi ta tam različna interpretacija oprostitve prometnega vprašanja reševali v stvarnem in neposrednem davka pri verskem tisku. odkritem pogovoru. Zdi se mi prav in potrebno, Ker stvari niso enako rešene po vsej državi, mi da bi skušali podrobneje določiti, kaj pomenijo duhovniki večkrat postavljajo vprašanje, zakaj je dobri odnosi in katera so odprta vprašanja - naj- pri nas tako. brž z obeh strani -, posebno pa urediti tudi način, kdo, kako in kje naj ta vprašanja rešuje. 8. Možnosti odgovorov, pojasnil in popravkov pri večjih dezinfomacijah o Cerkvi. 2. Sožitje in sodelovanje med vernimi kristjani in Prepričan sem, da nihče nima interesa na tem, da drugimi občani v naši družbi. bi se z enostranskimi ali napačnimi informa-

cijami širilo nerazpoloženje. 74 ARS, dislocirana enota II (Arhiv SZDL).

149 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) 9. Nezaupanje in malodušnost, zadržanost in po- PRILOGI: 2 misleki v nekaterih krogih glede možnosti med- - Informativni pregled tekočih vprašanj v sebojnega sožitja vernih in nevernih. odnosih s katoliško cerkvijo Čeprav je tako notranje razpoloženje lahko - Mnenje republiškega sekretariata za pravo- zgodovinsko ali subjektivno pogojeno, se mi zdi, sodje in upravo glede možnosti opravljanja da je mogoče marsikaj storiti, da bi ga bilo vedno verskih obredov v KPZ SR Slovenije manj. Navedena tematika je bolj predlog za začetek INFORMATIVNI PREGLED TEKOČIH delovnega pogovora kakor pa izčrpen prikaz vseh VPRAŠANJ V ODNOSIH S KATOLIŠKO možnih stičnih vprašanj. Prepričan sem, da se bo CERKVIJO v pogovoru pokazalo, da je mogoče nekatera vprašanja ob dobri volji sorazmerno uspešno Slovensko duhovniško društvo reševati in rešiti, druga pa bodo ostala bolj ali Dejavnost društva stagnira, članstvo se stara, manj odprta vprašnja tudi naprej. Ob medse- obhaja ga malodušje glede na nedavno izjavo bojnem spoštovanju, razumevanju, enakoprav- vatikanske kongregacije za duhovnike o prepo- nosti in iskrenemn prizadevanju za mirno sožitje vedi duhovniških združenj ter stališče jugoslo- in konstruktivno sodelovanje pa ne vidim nobene vanske škofovske konference o tem. Šuštar nam nujnosti, da bi moralo prihajati do napetosti, za- neuradno zagotavlja, da se nič ne bo spremenilo ostritve ali celo konfliktov, ki niso nikomur v ter da ukrepov zoper društvo ne bo, kar pa ni korist. omililo psihološkega pritiska na članstvo. Do- datni vzvod pritiska pomeni konkurenca salezi- Prosim Vas, da v smislu najinih dosedanjih po- jancev pri izdajanju verskih učbenikov, molit- govorov moj predlog preučite in mi sporočite venikov in drugih pripomočkov, kar je glavni vir svoj odgovor. ekonomske samostojnosti društva. Šuštar je uradno nevtralen, dejansko pa to izkorišča. Z S spoštljivimi pozdravi izgubo tega vira dohodka bi se SDD znašlo "na Alojzij Šuštar plačilnem seznamu" SZDL. ljubljanski nadškof in metropolit Društvo je brez prave programske usmeritve. Na jesenskem občnem zboru naj bi izvolili novo Ljubljana, 16. marca 1981 vodstvo, vprašanje pa je ali imajo primerne ljudi. V nedavnem razgovoru z Bohincem smo poudarili, da društvo, ki je sicer doslej združevalo napredne duhovnike - večinoma udeležence NOV, ne sme biti zazrto le v preteklost, temveč se mora usmeriti v iskanje mesta in vloge du- Dokument št. 15: hovnika v sedanjosti. Na srečanju društva v juniju so se domenili, da bodo do občnega zbora SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA razmislili o novem predsedniku iz vrst štajerskih KOMISIJA ZA ODNOSE Z VERSKIMI SKUP- duhovnikov, glede na to, da večino članstva NOSTMI tvorijo štajerski duhovniki.

Številka: sl. Osmrtnice Datum: 27. 7. 1982 Oglasna agencija Dela je leta 1977 podala predlog tehnologije oddajanja plačanih tekstov v Tovariš ŠETINC tisk, ki v točkah 9 in 10 obravnava tudi vprašanje osmrtnic in zahval ob smrti vernih občanov. Be- Pred vašim razgovorom z nadškofom vam po- sedilo takšnih osmrtnic naj bi bilo praviloma šiljamo kratek pregled nekaterih aktualnih vpra- laično, brez liturgičnega izrazoslovja, razen pri šanj v odnosih s katoliško cerkvijo. umrlih poklicnih pripadnikih verskih skupnosti (duhovniki, redovniki). Na zadnjem sestanku pri SVETOVALEC PREDSEDNIKA tov. Ribičiču so bila ob navzočnosti predstav- DRAGO SMOLE nikov oglasne agencije Dela ta izhodišča potrjena ter dopolnjena s stališčem, naj bodo obvestila

150 VIRI 17, 2002 popolna in naj torej na zahtevo naročnika angažirali mestna in občinska komisija ter KO vsebujejo tudi informacijo o času in kraju maše SZDL. Del krajanov pa se gradnji še vedno upira, za umrlim. Osmrtnice naj ne bi vsebovale sim- ker so na tem zemljišču zainteresirani za zasebno bolov verske pripadnosti (križ, ipd.). stanovanjsko gradnjo. Upravni organ občine Stališče je po dogovoru dokončno oblikovala Ljubljana-Šiška je izdal odločbo o lokacijskem komisija, oglasni agenciji Dela pa ga je posre- dovoljenju, odločba pa ni pravnomočna, čeprav doval tov. Hainz, poslano je bilo tudi članom je bilo stranki napačno sporočeno, da je, ker minikoordinacije. upravni organ ni bil seznanjen s pritožbo kra- Občasno se na Delu srečujejo s pritiski za objavo jevne skupnosti republiškemu komiteju za var- tekstov osmrtnic z verskim izrazoslovjem (zadnji stvo okolja in urejanje prostora. Ta bo verjetno primer ob smrti očeta duhovnika Rudija Kon- potrdil prvostopno odločbo, vprašanje pa je, ali je cilije), pri čemer pa oglasna agencija vedno ne zadeva s tem rešena. ravna ustrezno, kar vzbuja nezadovoljstvo naroč- nikov in katoliške cerkve. Tako se je agencija v Mohorjeva družba primeru Koncilije sklicevala na "dogovor med Nadaljuje se pritisk katoliške cerkve za spre- nadškofom in versko komisijo" ter tekst zahvale membo koncepta družbe, kot razlog pa služijo zavrnila, oziroma zahtevala, da ga odobri verska "nesprejemljive" osebnosti v vodstvu (Grmič, komisija. Tu gre očitno za napačno razumevanje Vodeb). Ker družba prodaja svoje publikacije sklepov sestanka pri tov. Ribičiču. Ne gre za preko poverjenikov-duhovnikov, bi lahko njihov dogovor med komisijo in nadškofom, temveč za bojkot ogrozil delovanje družbe, opustitev se- stališča SZDL, verska komisija pa ni pristojna za danjega koncepta in zamenjava ljudi v vodstvu bi odobravanje osmrtnic. Nadškof je bil prizadet, lahko vodila k spreminjanju družbe v cerkveno meneč, da ga neustrezna pojasnila ob ravnanju založbo, saj se je na julijskem pogovoru z vod- ljudi v oglasni agenciji kompromitirajo. Stališča stvom družbe pokazalo, da ni ljudi, ki bi lahko SZDL glede vsebine osmrtnic je vzel na znanje, zamenjali sedanje vodstvo, pa hkrati obdržali se- čeravno se glede omejitve v izrazoslovju ne danji koncept Mohorjeve družbe. Občni zbor strinja, ker meni, da je "Delo" glasilo vseh ob- družbe je bil v takšnih razmerah odložen na čanov ne glede na nazorsko pripadnost. Naš jesen. odgovor je, da naj ravno zato Delo objavlja tekste takšne vsebine, ki ne spominjajo na ločevanje Stališče v zvezi s pismom jugoslovanske ško- ljudi po nazorski pripadnosti, temveč zadovo- fovske konference Predsedstvu SFRJ glede mož- ljujejo skupne interese vseh, v konkretnern pri- nosti nudenja verskih uslug zapornikom meru ustrezno obveščenost glede pogrebnih slo- Pismo je posredoval Šuštar in vprašanje, ali bi vesnosti. lahko rešili zadevo na republiški ravni. V razgovoru s Šuštarjem smo dejali, da vprašanje verskih Razmere v Ambrusu uslug v zaporih sodi v pristojnost sekretariata za Zadeva še ni urejena. Nadškof je nameraval pravosodje, zavrnili pa smo podtikanja v pismu ambruškega župnika prestaviti v župnijo Les- JŠK na račun našega pravosodja. kovec pri Krškem, vendar je ta po Bohinčevih Republiški sekretariat za pravosodje in upravo je besedah (očitno ga je na komisijo s to infor- odgovor posredoval komisiji, potrebno pa je oce- macijo napotil nadškof) premestitev najprej spre- niti ali kaže z njim Šuštarja seznaniti v celoti ali jel, nato pa odklonil. Sodi, da so možnosti za le delno (priloga). skorajšnjo ureditev zadeve po Rupnikovem ne- ustreznem poročanju o seji verske komisije dne Imenovanje pomožnih škofov v Sloveniji 23. 6. 1982 v Delu manjše (v zvezi s tem zapisom Po Grmičevih informacijah je papež ob zadnjem je nadškof interveniral; odgovor komisije je bil Šuštarjevem obisku v Rimu zavrnil idejo o ime- poslan tudi članom minikoordinacije). novanju novih pomožnih škofov (ob sedanjih), češ da to ni potrebno Gradnja redovne hiše karmeličank v Sori pri Medvodah Anketa salezijanca JOŽETA BAJZKA Karmeličanke so odšle iz Mengša v Soro z na- Poročilo o zadevi bo dostavil republiški sekre- menom, da tu zgradijo redovno·hišo na zemljišču tariat za notranje zadeve. tamkajšnjega župnijskega urada. V zadevi so se Ob tem se je pokazalo, da anketiranje javnega

151 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) mnenja s predpisi ni urejeno (tako kot ne v pravili v našem komiteju, Informacijo o odnosih mnogih deželah) in tu v vlada prava praznina, ko z RKC pa je prispevala Komisija SR Slovenije za gre za vprašanje zbiranja podatkov o javnem odnose z verskimi skupnostmi. mnenju. Znanstveno obdelavo takih podatkov pa je možno širše obravnavati v okviru raziskovalne PRILOGI: 2 skupnosti, ki je kot dejavnost posebnega druž- benega pomena organizirana po principu svo- PREDSEDNIK bodne menjave dela v okviru znanstvenih orga- Ivan Seničar nizacij, tako da se znanstveniki s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo na osnovi programov takšnih DOSTAVLJENO: organizacij in ne individualno. Takšne institucije - France POPIT, predsednik Predsedstva SR opravljajo raziskave po naročilu. Kot rečeno pa Slovenije direktne in izrecne prepovedi glede individu- - Andrej MARINC, predsednik CK ZK Slove- alnega zbiranja in obdelave podatkov javnega nije mnenja ni. - Vinko HAFNER, predsednik Skupščine SR Omejitev javnosti rezultatov raziskovalnega dela, Slovenije dogovorjenega v okviru odnosov med naroč- - Dušan ŠINIGOJ, predsednik Izvršnega sveta nikom in raziskovalno organizacijo, ureja 11. čl. Skupščine SR Slovenije zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih - Franc ŠETINC, predsednik Republiške konfe- skupnostih (u. l. SRS, št. 35/79), kjer se med dru- rence SZDL Slovenije gim kot razlog navaja tudi javna varnost. - dr. Boris FRLEC, predsednik Komisije SR V praksi se pri nas opravljajo t. i. interne ankete Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi (npr. med študenti v okviru visokošolske organi- - Tomaž ERTL, republiški sekretar za notranje zacije, ipd.). V danem primeru ne gre za interno zadeve anketo, saj ni bila izvedena le znotraj veroučnih - Franc PRISTOVŠEK, namestnik predsednika skupin temveč tudi med "obrobnimi kristjani", Komisije za odnose z verskimi skupnostmi razen tega pa je značaj interne ankete presegla tudi v vsebinskem smislu. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI KOMITE ZA MEDNARODNO SODELOVANJE LJUBLJANA GREGORČIČEVA 25, P. P. 481 - TEL. 224 141, Dokument št. 16:75 219 439 ZAUPNO Številka: 5. 19 SOCIALISTIČNA REPUBLIKA Ljubljana, oktober 1985 SLOVENIJA REPUBLIŠKI KOMITE INFORMACIJA o odnosih med SFR Jugoslavijo ZAUPNO in Vatikanom ZA MEDNARODNO SODELOVANJE LJUBLJANA UVOD GREGORČIČEVA 25, P. P. 481 - TEL. 224 141, 219 439 Odnosi med SFRJ in Vatikanom so zasnovani na Številka: 5. 19 Protokolu,x ki je bil podpisan 25. junija 1966. Ljubljana, dne 14/10-1985 leta. S podpisom protokola sta Jugoslavija in Vatikan obnovila diplomatske odnose - do pre- Za razgovore z novoimenovanim veleposlanikom kinitve je prišlo na zahtevo SFRJ, ker je Vatikan SFR Jugoslavije v Vatikanu Štefanom Cigojem imenoval zaradi protiljudskega delovanja obsoje- vam v prilogi pošiljamo Informacijo o odnosih z nega zagrebškega nadškofa Alojzija Stepnica za Vatikanom in odnosih z rimsko-katoliško cerk- kardinala - in ustvarila tudi mednarodnopravni vijo v SR Sloveniji. okvir za delovanje katoliške cerkve v Jugoslaviji. Informacijo o odnosih z Vatikanom smo pri-

x* Protokol o razgovorih, ki so jih vodili predstavniki 75 Arhiv vlade Republike Slovenije. vlade SFRJ in predstavniki Svetega sedeža.

152 VIRI 17, 2002 Razgovori, ki jih je vatikanska diplomacija vodila stva SFRJ S. Hasanijem in predsednico ZIS-a M. v drugih evropskih socialističnih državah in na Planinc. Med SFRJ in Vatikanom obstaja pre- podlagi katerih naj bi uredili položaj cerkve ter cejšnja podobnost, v zvezi z nekaterimi kon- medsebojne odnose, niso dali podobnih re- kretnimi vprašanji iz področja mednarodnih od- zultatov kot razgovori z Jugoslavijo. Zato Proto- nosov, pa celo identičnost stališč o zelo po- kol v Vatikanu še danes ocenjuje kot najvidnejši membnih svetovnih vprašanjih kot so: zavze- rezultat takoimenovane "vzhodne vatikanske po- manje za ohranitev svetovnega miru, mirno re- litike", ki se je pričela pod papežema Janezom ševanje mednarodnih sporov, vprašanja v zvezi z XXIII. in Pavlom VI. Sedanji vatikanski državni razorožitvijo, gospodarska in politična enako- sekretar kardinal Agostino Casaroli (za Vatikan pravnost dežel v razvoju, odnosi sever - jug, od- je podpisal Protokol s SFRJ), ki je bil pod pape- prava blokovske razdelitve sveta in tekmovanja žem Pavlom VI. tvorec vatikanske vzhodne poli- super sil za interesne sfere, nasprotovanje politiki tike je izjavil, da so v pogajanjih s socialističnimi sile in vojnih intervencij, zavzemanje za demo- državami "predmet dialoga predvsem minimalni kratizacijo mednarodnih odnosov in novo med- pogoji za krščansko življenje in za delovanje narodno ekonomsko ureditev. Po drugi strani pa cerkve. Vendar ne gre le za verski namen. Sveti je Jugoslavija za Vatikan zanimiv partner oz. sedež in cerkev se zavzemata za prave človeške dežela, kjer se preverja praktično uveljavljanje vrednote družbenega napredka, kulture, miru". zelo pomembnih aspektov vatikanske cerkveno- S podpisom Protokola je SFRJ v okviru ustavnih politične in koncilske strategije v prvi vrsti v načel svobode vesti in veroizpovedi, ločitve cerk- zvezi z ekumenizmom in odnosi s pravoslavnimi ve od države, enakopravnosti in enakosti vseh cerkvami in islamom, vprašanji, ki se nanašajo na verskih skupnosti, enakosti pravic in dolžnosti položaj, vlogo in problematiko katoliške cerkve v vseh državljanov, ne glede na vero in izpove- socialističnih državah ter še posebej dialog z dovanje vere - zagotovila katoliški cerkvi svo- marksizmom ter neverujočimi. Korektne odnose bodo opravljanja verskih zadev in "verskih obre- s SFRJ je Vatikan na področju mednarodnih dov". Sveti sedež pa je potrdil načelno stališče, odnosov skušal valorizirati v razmerju z "da se mora dejavnost katoliških duhovnikov pri neuvrščenimi in deželami v razvoju, v Združenih opravljanju njihovih duhovniških dolžnosti od- narodih in njihovih organih in specializiranih vijati v verskih in cerkvenih okvirih in da v organizacijah, v okviru konference o evropski skladu s tem ne morejo zlorabiti svoje verske in varnosti in drugje. cerkvene funkcije v namene, ki bi dejansko imeli Proces normalizacije odnosov med SFRJ in Vati- politični značaj." kanom se je od obnovitve diplomatskih odnosov Splošno vzeto, lahko ocenimo, da so se v ob- leta 1966 razvijal postopoma ter je navkljub dobju od podpisa Protokola do danes bilateralni občasnim ohladitvam oz. zaostritvam do katerih je odnosi med SFRJ in Svetim sedežem razvijali prihajalo zaradi političnega delovanja RKC doma ugodno. in v inozemstvu ter nacionalističnih izpadov posameznih škofov in duhovnikov - dosegel nivo POLITIKA VATIKANA DO SFRJ stabilnih in korektnih meddržavnih odnosov. Za odnose Jugoslavija - Sveti sedež so značilni Politika Vatikana do SFRJ je del globalne po- tudi občasni stiki predstavnikov SFRJ in Svetega litike in dolgoročne strategije Vatikana v sve- sedeža na visokem in najvišjem nivoju. V ta tovnih in evropskih razmerah, ter še posebej v okvir se uvrščajo razgovori zveznih sekretarjev sklopu vatikanske politike do gibanja neuvr- za zunanje zadeve Minića, Vrhovca in Mojsova ščenih in do držav s socialistično družbeno - po- ter predsednika Predsedstva SFRJ Mijatevića s litično ureditvijo. papežem Janezom Pavlom II., ter njegovimi naj- V skladu s svojo svetovno, še posebej evropsko ožjimi sodelavci. Z Vatikanske strani pa so politiko, Vatikan zastopa stališča, da neodvisna, obiskali Jugoslavijo kardinali Willebrands, König suverena, samostojna, enotna ter notranje stabilna in vatikanski državni sekretar A. Casaroli, ki se je socialistična in neuvrščena Jugoslavija pred- kot zastopnik papeža julija letos udeležil stavlja pomemben faktor stabilnosti in miru v Metodove cerkvene manifestacije v Djakovu ter Evropi in širše v svetu. Takšno oceno je ponovil se ob tej priložnosti srečal in pogovarjal s pod- vatikanski državni sekretar A. Casaroli julija predsednikom Predsedstva SFRJ S. Hasanijem in letos v razgovorih s podpredsednikom Predsed- predsednico ZIS-a M. Planinc. Vsi ti obiski so

153 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) potrdili koristnost občasnega dialoga na visoki Hasanijem pozitivno ocenil pomen in vlogo ravni, kar vsekakor prispeva k presojanju in Protokola za razvoj bilateralnih odnosov. Na ocenjevanju znanih problemov v odnosih s kato- željo škofov iz Jugoslavije pa je opozoril, da je v liško cerkvijo v širšem konktekstu obojestranskih nekaterih republikah čutiti dolgoročni ideološki interesov, kar zmanjšuje možnosti političnih kon- cilj, ki je v nasprotju s stvarnostjo katoliške frontacij. Ti razgovori so tudi prispevali k zože- cerkve in, ki se sestoji iz poizkusa, da se re- vanju prostora za delovanje ekstremnih elemen- ligiozna stvarnost, ki obstaja v jugoslovanski tov v škofovski konferenci Jugoslavije in v kro- družbi, iz nje odstrani. Po izjavi Casarolija se to gih duhovniške politične emigracije, hkrati pa so dogaja v sferi izobraževanja (tako imenovano služili tudi kot spodbuda tistim škofom in du- vprašanje "ateizacije") ter na področju družbe- hovnikom, ki se zavzemajo za dobre odnose z nega položaja verujočih občanov, še posebej ka- državo oz. samoupravno-socialistično družbo ter toličanov tako, da se verniki na nek način čutijo za nadaljnji razvoj meddržavnih odnosov med državljani drugega reda in da nimajo vseh mož- SFRJ in Vatikanom. nosti kot drugi jugoslovanski državljani. Posebej Kar zadeva odnose RKC - država oz. družba v je naglasil, da je za medsebojne odnose zelo po- posameznih republikah (ki so po ustavi pristojne membno, da je bilo z naše strani ocenjeno da za urejanje pravnega položaja verskih skupnosti), večji del katoliške cerkve vendarle skrbi in vzdr- so odnosi glede na nekatere zgodovinske in žuje dobre odnose z jugoslovanskimi oblastmi. politične pogojenosti v določeni meri različni, Kljub visoki stopnji podobnosti jugoslovanskih česar se zavedajo tudi v Vatikanu. Ocenjujejo, da in vatikanskih zunanjepolitičnih stališč in ocen so ti odnosi dosegli zelo stabilen nivo v SR mednarodnega dogajanja pa je v odnosih med Sloveniji, kjer se problemi, ki nastajajo v druž- SFRJ in Vatikanom prihajalo do občasnih nape- beni praksi, rešujejo z dobro voljo in v duhu tosti zaradi nacionalističnih pa tudi separati- dialoga in medsebojnega spoštovanja. V zvezi s stičnih tendenc v ravnanju dela vrha RKC v SR tem je zanimivo, da že vrsto let ne beležimo Hrvaški kot tudi zaradi prizadevanj hrvaških nikakršnih konkretnih intervencij Svetega sedeža škofov, da cerkev oblikujejo kot enakopraven oz. njegovega diplomatskega predstavnika v politični partner samoupravni socialistični družbi SFRJ v zvezi s položajem RKC v SR Sloveniji, oz. državi. V zvezi s tem je bilo postopanje medtem ko je Vatikan v preteklem obdobju več- Vatikana dvojno: ko na eni strani zavrača tiste krat izpostavljal primere iz nekaterih republik in tendence v okviru jugoslovanske škofovske kon- pokrajin in po diplomatski poti terjal oz. pri- ference in med duhovščino, ki imajo ekstremno poročal ustreznejše rešitve v zvezi z nekaterimi nacionalistični in separatistični značaj kot tudi konkretnimi primeri oz. v zvezi z zahtevami konkretne sovražne in ekstremistične akcije proti RKC po reševanju odprtih vprašanj (tako je npr. Jugoslaviji, pa po drugi strani v skladu z inte- Vatikan interveniral v zvezi z zelo visokimi gralistično politiko sedanjega papeža dopušča zapornimi kaznimi duhovnikom oz. redovnikom, takšne zahteve RKC na Hrvaškem, katerih ki so bili obsojeni za različna kazniva dejanja v uveljavitev bi pomenila revizijo ustave oz. Pro- SR BiH in SR Hrvaški, nadalje v zvezi z za- tokola. vlačevanjem oz. zavračanjem zahtevkov po izdaji Ne glede na to, da v odnosih med SFRJ in dovoljenj za novogradnje kultnih in drugih Vatikanom v sedanjem momentu ni pomemb- cerkvenih objektov, v zvezi z, po vatikanskem nejših odprtih vprašanj oz. problemov, pa je se- mnenju, neobjektivnem pisanju našega družbe- danja faza teh odnosov vendarle v nekem smislu nega tiska o fenomenu religije in delovanju delikatna zlasti zaradi našega zadržanja glede cerkve in duhovnikov v naši samoupravni družbi, možnosti realizacije obiska papeža Janeza Pavla v zvezi s polemikami o Stepincu v SR Hrvaški, II. v naši državi. Znano je, da je vabilo na obisk negativnem vrednotenju družbene vloge religije odprto že od leta 1980 in da je Vatikan medtem in cerkve pri nas, občasnih napadih na cerkveno že nekajkrat po diplomatski poti sondiral, kdaj bi in mednarodno politiko papeža Janeza Pavla II. bilo možno obisk realizirati. V naših odgovorih in njegovo osebnost, ateizacijo itd.). smo poudarjali, da vabilo še velja, da pa še niso V zadnjem obdobju v odnosih z RKC v posa- doseženi vsi potrebni pogoji, da do obiska lahko meznih republikah v celoti vzeto ni večjih pro- tudi pride. Naše izmikanje v zvezi s tem slabi blemov. Vatikanski državni sekretar Casaroli je v našo pozicijo v Vatikanu, hkrati pa v cerkvenih razgovoru s podpredsednikom Predsedstva SFRJ krogih vzbuja sum, da v Jugoslaviji obstaja bo-

154 VIRI 17, 2002 jazen glede morebitnega prihoda papeža v Jugo- lateranskimi pogodbami pa je dobil papež, kot slavijo. Prav gotovo bi bilo potrebno papežev poglavar rimskokatoliške cerkve, simbolično obisk temeljito pripraviti, tako po državni kot posvetno središče, iz katerega izvaja duhovno cerkveni plati, vendar pa ne bi smeli vzbujati oblast nad okoli 840 milijoni katolikov po vsem vtisa, da obžalujemo dano vabilo oziroma da ob- svetu. Iz Vatikana papež izvaja oblast nad stajajo različni pogledi znotraj SFRJ glede re- katoliško cerkvijo po kongregacijah, alizacije tega obiska. Odhod našega novega sekretariatih, svetih in komisijah aparata, ki mu veleposlanika v Vatikan naj bi bila priložnost, da navadno pravimo "vatikanska ali rimska kurija". se to vprašanje, upoštevaje naše strateške in Obenem ima cerkveni poglavar tudi absolutno dolgoročne interese za korektne odnose z zakonodajno in pravno oblast nad vatikansko Vatikanom - na jugoslovanski ravni ponovno državo. Papeška država je seveda nekaj prouči ter se določi razumen časovni okvir re- specifičnega že po svojem duhovnem in alizacije obiska ter se z odločitvijo seznani pa- posvetnem značaju. V posvetnem smislu je papež peža osebno. vsekakor vladar in ne predsednik, in sicer vladar, V zvezi z našimi odnosi z Vatikanom velja ki resnično vlada. Vatikanska država nima omeniti vprašanje arhivov goriške nadškofije, ki ničesar, čemur bi lahko rekli "družbena ureditev". se nanašajo na predele, ki so po II. svetovni vojni Najpomembnejšo vlogo v kuriji ima državni pripadli SFRJ in so sedaj pod cerkveno juris- sekretariat, ki je pod papežem Pavlom VI., ki je dikcijo koprske škofije. Goriška nadškofija teh kurijo internacionaliziral, dobil nalogo arhivov noče vrniti koprski škofiji. Med vojno so usklajevati delo vseh kongregacij in drugih od- bile iz koprske stolnice odnešene v Italijo tudi delkov kurije, kar je okrepilo njegovo moč in štiri dragocene slike slikarja Caracciole, katerih vpliv. V okviru aparata je pomemben tudi Svet za nahajališče je po izjavah italijanskih cerkvenih javne zadeve cerkve, ki opravlja dela in naloge krogov neznano, po trditvah slovenskih cerkve- ministrstva za zunanje zadeve. nih krogov pa obstajajo znaki, da se nahajajo pri nekaterih cerkvenih institucijah oz. posameznikih KOMISIJA SR SLOVENIJE v Trstu ali Vatikanu. Koprska škofija terja nji- ZA ODNOSE Z VERSKIMI hovo vrnitev. SKUPNOSTMI Ena od nalog veleposlanika SFRJ v Vatikanu bo tudi spremljanje aktivnosti slovenskih emigrant- Številka: 2/1985-25 skih duhovnikov, posebej tistih, ki delujejo med Ljubljana, oktober 1985 slovenskimi izseljenci in zdomci. V smislu določil Protokola bo potrebno vatikanske oblasti INFORMACIJA opozarjati na očitne primere njihovega sovraž- nega delovanja proti SFRJ. O odnosih z rimsko-katoliško cerkvijo v Slo- veniji PRILOGA Odnosi z RKC v Sloveniji se odvijajo v duhu Vatikan - uradno se imenuje Država vatikanskega ustavnih načel in po določilih zakona o pravnem mesta - je s 44 ha površine najmanjša država na položaju verskih skupnosti. V zadnjih letih je bila svetu, manjša tudi od Andorre, Monaca, San večkrat dana jasna ocena pristojnih političnih Marina ali Lichtensteina. Leta 1929 je papež Pij dejavnikov SR Slovenije, da so ti odnosi dobri, s XI. podpisal z Mussolinijevo vlado kondordat in tem, da prihaja do občasnih motenj in problemov, takoimenovane lateranske pogodbe, s čimer je ki se sprotno rešujejo z razgovori. Podobna Sveti sedež pridobil mednarodno pravno ocena, s poudarkom nujnosti, da se o nastalih suverenost in neodvisnost, ki je pravna podlaga problemih sprotno razgovarja, je bila dana tudi s za mednarodno dejavnost papeške države kot strani vodstva slovenske RKC. enakopravnega in polnopravnega subjekta v Ob tem je poudariti, da obstajajo tudi v okviru mednarodnih odnosih. Na tej podlagi Sveti sedež slovenske RKC (kot tudi Jugoslovanske škofov- danes vzdržuje redne diplomatske odnose z več ske konference) nekatere večkrat se ponavljajoče kot 110 državami ter kot opazovalec sodeluje v zahteve (nasprotovanje "ateizaciji" pouka, verska delu OZN in njenih specializiranih agencijah ter oskrba v domovih za ostarele občane in v za- mnogih drugih mednarodnih organizacijah. Z porih, možnost verske aktivnosti v JLA v pro-

155 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) stem času, praznovanje božiča kot dela prostega 1. Nedeljski dnevnik, 22. 12. 1985: Božična po- dne, verske oddaje na radiu in televiziji, očitki o slanica škofa Vekoslava Grmiča z naslovom "Mir "drugorazrednosti" vernikov in njihovi nezadovo- ljudem na zemlji" ljivi prisotnosti v nekaterih poklicih in višjih 2. Nedeljski dnevnik, 22. 12.: "Božič je bil ne- oblastnih in družbenopolitičnih organih), ki pa jih koč novo leto" (članek v vremenskem kotičku, ki RKC v Sloveniji ne postavlja v ospredje tako, da med drugim pojasnjuje, da so stari Slovani novo bi to bistveno vplivalo na celotne medsebojne leto praznovali 25. decembra) odnose. Pri tem izhaja RKC iz stališča, da je na- 3. Nedeljski dnevnik, 15. 12.: "Božič kot dela čelno ustavni in zakonski okvir v SFRJ ustrezen prost dan - zakaj pa ne?" (predlog bralca Borisa in da gre samo za njegovo dosledno izvajanje (s Bernika iz Ljubljane, ki meni, da je to vprašanje posameznimi spremembami kot v pogledu bo- rešljivo, če v iskanju rešitve ne bo manjkalo žiča). Lahko ugotovimo, da se pojavljajo posa- dobre volje) mezne od zgoraj navedenih zahtev v Sloveniji 4. Dnevnik, 25. 12.: "Srečen in vesel božič" (po- občasno v glavnem na milejši način in v bolj natis božične poslanice dr. Metoda Mikuža v Slo- umirjeni obliki, kot v nekaterih drugih predelih venskem poročevalcu 1946. leta) Jugoslavije. 5. Dnevnik, 25. 12.: "Consortium musicum" V letu 1984 je prišlo do nekaterih zapisov v ver- (ocena vokalno - instrumentalnega koncerta zbo- skem tisku, ki so bili očitno politično naravnani ra Consortium musicum zborovodja dr. Mirko in posegali tudi v nekatera vprašanja vrednotenja Cuderman) ob sodelovanju solistov in orkestra. NOB in izdajalske vloge dela slovenske RKC v Izvajali so samo duhovne skladbe, med drugim tem času. Že na novoletnem sprejemu za pred- božične pesmi slovenskih skladateljev. Koncert stavnike verskih skupnosti januarja 1985 je prišlo je bil v dvorani SF v nedeljo, 22. 12. do pomirljivejših izjav RKC. V maju je obrav- 6. Bela Jana, december 1985: "Jaslice naših navalo to vprašanje tudi predsedstvo RK SZDL mladosti" (članek Jožice Grgič na štirih straneh Slovenije. Ugotovimo lahko, da se je po tem času opisuje praznovanje božiča pri nas, razvoj bo- vzdušje umirilo in je bolj umirjeno tudi pisanje žičnih običajev v preteklosti in problem (ne) verskega tiska. Tako letos poleti ob otvoritvi praznovanja božiča evharističnega leta, ki navezuje na slovenski 7. Mladina, št. 44/45, 27. 12.: Uredništvo je evharistični kongres v l. 1935 v Ljubljani, škof voščilo svojim bralcem "vesele božične praznike Rožman ni bil omenjen. in srečno novo leto" Od vprašanj, ki so se urejala v zadnjem času, bi 8. Teleks, 12. 12.: "Po kateri poti naprej?" bilo omeniti, da sta se letos v cerkvici na (članek nadškofa Šuštarja o izredni škofovski blejskem otoku že vršili dve maši, ne da bi to sinodi v Rimu) povzročilo kakšno vznemirjenje med ljudmi (to 9. Delo, 21. 12.: "Cerkev kot del družbe" (in- vprašanje je bilo, ob nerešeni pravni situaciji, tervju z nadškofom dr. Šuštarjem, v katerem pa prisotno v medsebojnih odnosih več kot dvajset novinarji niso načeli vprašanja praznovanja bo- let). Med lokacijskimi zadevami je trenutno žiča) sporna le ena - vprašanje gradnje nove cerkve v Delo, 12. 12.: Foto vest na prvi strani o obisku Semedeli v Kopru. nadškofa Šuštarja na uredništvu Dela Delo, 4. 1. 1986: "Cerkev kot del družbe" (pismo Janeza Novaka iz Ljubljane, ki reagira na članek Mihe Zadnikarja v Teleksu z naslovom "Ad- ventno pismo Enricu V.") 10. Radio Ljubljana: Dokument št. 17:76 24/12 SREDSTVA JAVNEGA OBVEŠČANJA O BO- I. program ob 18. uri: Sotočja (oddaja o do- ŽIČU IN V ZVEZI S PRAZNOVANJEM gajanjih v zamejstvu, o Miklavžu in božiču) BOŽIČA V DECEMBRU 1985 ob 20. uri: Slovenska zemlja v pesmi in besedi (kolednice) ob 22.50. uri: Literarni nokturno: "Prišel je

76 Arhiv vlade republike Slovenije, Komisija za odnose z božiča čas" verskimi skupnostmi, opomnik za razgovor 11. 2. 1986. II. program ob 19.15.: Stereorama: božične pesmi

156 VIRI 17, 2002 v angleščini neobremenjeno obeleževanje v kulturnem duhu. 25/1 Po mnenju škofa Grmiča je to vprašanje pereče in III. program ob 20. uri: Bachov božični oratorij ga je potrebno rešiti, enako tudi vprašanje verskih od 22. do 23.: Okrogla miza o prevodu sv. pisma oddaj na radiu in televiziji. nove zaveze (dr. Jože Krašovec) Na minikoordinaciji 14. novembra, na kateri je komisija predložila v razmišljanje osnutek odgo- 11. TV Ljubljana, 24. 12.: vora (priloga), je bilo sklenjeno, da z odgovorom ob 18.40: Sneženi mož, angleški risani film komisije ne bi hiteli. Zbrati je potrebno mnenja vseh članov minikoordinacije ter mnenje republiškega komiteja za zakonodajo glede ustavnopravnega vidika zadeve. Dr. Frlec naj bi Šuštarja poklical in sporočil, da bo komisija odgovorila, ko bo imela na voljo vse vidike tega Dokument št. 18: vprašanja: ustavnopravni, politični, ekonomski in kulturni. Ker bo vprašanje verjetno sproženo tudi KOMISIJA SR SLOVENIJE na bližnji seji sveta RK SZDL 4. decembra, naj ZA ODNOSE Z VERSKIMI bi o tem spregovorilo tudi partijsko predsedstvo SKUPNOSTMI (priloga: zapis mini) Ljubljana, 26. 11. 1986 Komisija je za mnenje glede ustavnopravnega vidika vprašanja 14. novembra zaprosila re- ZADEVA: Predlog Slovenske pokrajinske ško- publiški komite za zakonodajo in 18. novembra fovske konference, da bi bil božič dela prost dan dr. Kristana, rektorja univerze, ki na teološki fakulteti predava ustavno pravo. I. V razgovoru dr. Frleca z nadškofom Šuš- Na podobno vlogo Jugoslovanske škofovske tarjem 29. oktobra (zapis razgovora priložen) je konference iz novembra 1984 Predsedstvu SFRJ nadškof predsednika seznanil z namero slo- je odgovorila jugoslovanskim škofom komisija venskih škofov, da se na komisijo obrnejo s Zveznega izvršnega sveta za odnose z verskimi pismenim predlogom, da bi bil božič "na tak ali skupnostmi 25. februarja 1985 (priloga). drugačen način" dela prost dan. Slovenski škofje v svojem pismu pripominjajo, Zapis razgovora je komisija 30. oktobra poslala da so razmere in s tem razlogi za rešitev vpra- tov. Popitu, Jožetu Smoletu, Ribičiču, Kučanu, šanja v Sloveniji drugačni kot v ostalih delih Šinigoju, Ertlu, dodatno pa Medenu in Vla- Jugoslavije. dimirju Mušiču. Minikoordinacija je 25. novembra ponovno ob- 11. novembra je vloga prispela na komisijo ravnavala predlog slovenskih škofov ter pismena (priloga), ki je z njo 12. novembra seznanila mnenja članov (priloga). predstavnike republiških državnih organov in Mnenja glede vzrokov in narave pobude slo- družbenopolitičnih organizacij (Popit, Kučan, venskih škofov so bila deljena, ravno tako glede Smole, Šinigoj) ter hkrati predlagala sklic t. im. ocene političnega položaja in ukrepov oz. odgo- minikoordinacije. vora. Tovariš Milan Bratec je člane miniko- 12. novembra je prejšnji predsednik Slovenskega ordinacije seznanil s predlogom, da bi se glede duhovniškega društva Jože Goličnik na občnem tega vprašanja udeležili razgovora s člani P CK zboru društva apeliral na družbo, naj poišče ZKS v četrtek dne 27. novembra. primerno obliko praznovanja božiča (o tem V razpravi so mnogi člani koordinacije opozar- poročal Dnevnik 13. novembra), za mizo pri jali, da gredo stvari svojo pot in da ne moremo kosilu po zboru pa je zbranim duhovnikom svoje iniciativ drugih loviti za rep, temveč pravočasno stališče glede tega podal član predsedstva RK zaznati in reagirati na trende, da ostanemo po- SZDL Slovenije Primož Hainz. budniki in tako obdržimo stvari v rokah. Vprašanje je bilo sproženo tudi v razgovoru Ugotovljeno je, da je potrebno vsestransko ana- novega vodstva SDD z dr. Frlecem istega dne. lizirati položaj, to terja določen čas, čas do Vodstvo društva podpira rešitev tega vprašanja, letošnjega božiča pa je zato prekratek. Zato naj vendar hkrati svari pred desnim triumfalizmom. velja do letošnjega božiča le to, kar je dogo- Dr. Frlec je bil skeptičen glede razglasitve božiča vorjeno glede obeleževanja božiča: III. radijski za dela prost dan, zavzel pa se je za njegovo program bo imel dne 24. in 25. decembra pri-

157 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) merno glasbeno vsebino, emitiral pa bo tudi nad- njevati vnaprej negativno, temveč presoditi ali škofovo poslanico (ker je absurdno, da nadško- reševanje vprašanja pomeni korak v demokrati- fovo poslanico snemajo v studiu RTV Ljubljana, zaciji družbenih odnosov ali ne. emitirajo pa jo potem tuje radijske postaje), ki jo S kulturnega vidika je potrebno upoštevati (po- eventuelno povzamejo časopisi, Cankarjev dom zitivno in negativno) vlogo tradicije, čustva, popa organizira koncert z deli iz slovenske in sve- trebo po kulturni identiteti, hkrati pa visoko stop- tovne glasbene zakladnice. Tudi sicer naj bo njo sekularizacije slovenske družbe; božič ni le program radia in TV 24. in 25. decembra tak, da verski temveč tudi tradicionalni praznik, vendar ne bo žalil verskih čustev občanov. je po anketi javnega mnenja število tistih, ki Nedorečena je ostala ideja o prenosu božične želijo, da bi bil dela prost dan, manjše od števila maše iz Rima preko koprske televizije. tistih, ki ta dan praznujejo iz kakršnihkoli mo- Slovenski škofje v skladu z zagotovilom nad- tivov. škofa Šuštarja v razgovoru z dr. Frlecem (29. Z ekonomskega vidika je pomembno ugotoviti, oktobra) o zadevi javno ne govorijo, poročilo kolikšna je 25. decembra odsotnost z dela (redni Družine o zasedanju slovenskih škofov pisma dopust, samovoljna odsotnost) kot indikator de- verski komisiji ne omenja. lovnim organizacijam za odločitev glede presta- Strokovna služba komisije SR Slovenije za od- vitve dela na drug dan. nose z verskimi skupnostmi je izdelala interno gradivo z naslovom: "Verski prazniki - državni prazniki oz. dela prosti dnevi ?" (priloga). Dr. Frlec je v telefonskem razgovoru nadškofu povedal, da bo komisija na pismo slovenskih škofov odgovorila, ko bo zbrala vse potrebne elemente za oblikovanje stališča glede na to, da je Dokument št. 19: predlog potrebno proučiti z več vidikov. II. Za oblikovanje stališča in ocene (ne)potreb- ZAPIS nosti rešitve vprašanja je potrebno predlog slo- s seje "MINI" dne, 4. 6. 1987. venskih škofov analizirati z več vidikov: ustavnopravnega, političnega, kulturnega, ekonomske- Prisotni: Drago Smole, Drago Flis, Drago Se- ga. liger, Pavle Car, Bojan Škrk, dr. Boris Frlec, tov. Mnenje komisije glede ustavnopravnih vidikov je Tepež, Milan Bratec, Milan Meden, Mitja Ribi- potrebno preveriti s strani pristojnih organov (re- čič, Jože Smole, Primož Hainz, Vojko Volk. publiški komite za zakonodajo) in pravnih stro- Dodatno je bil vabljen dr. Marko Kerševan. kovnjakov. Proučiti je potrebno tudi, ali je vprašanje 25. Dnevni red: decembra kot dela prostega dne rešljivo v okviru sedanje delovnopravne zakonodaje (z morebitno l. BOŽIČ dopolnitvijo zakona o delovnih razmerjih po a) Obravnava pripomb h gradivu "BOŽIČ - hrvaškem zgledu) in predpisov o šolstvu. ljudski, verski in cerkveni praznik". S političnega vidika zadeve ni moč obravnavati b) Predlog nadškofa Šuštarja za objavo vloge ločeno od celotnega družbenega dogajanja, brez Slovenske pokrajinske škofovske konference Ko- analiziranja družbenih trendov in vzrokov zanje, misiji SR Slovenije za odnose z verskimi skup- upoštevajoč, da se zastoj v družbenem razvoju nostmi, naj bi bil božič dela prost dan. kaže v svojem segmentu tudi kot zastoj seku- c) Informacija o obravnavi "ustavnopravne ute- larizacijskih procesov. Upoštevati je potrebno meljenosti uporabe družbenega sistema infor- vsejugoslovanski okvir, reakcijo drugih verskih miranja s strani oz. v interesu verskih skupnosti" skupnosti (te ne bi nasprotovale rešitvi vprašanja, na seji Komisije ZIS za odnose z verskimi bi pa v okoljih, kjer prevladujejo, postavile po- skupnostmi dne, 27. februarja 1987. dobne zahteve), pa tudi dejstvo, da je bila uki- d) Informacija o seji Odbora ZK SZDL za nitev 25. decembra kot dela prostega dne leta družbena vprašanja religije in delovanje verskih 1953 naperjena zoper kler, prizadela pa je skupnosti dne 22. 5. 1987, na kateri so ob- predvsem navadne ljudi. ravnavali vprašanje božičnih voščil v družbenih Dalje, ni mogoče vseh motivov za pobudo oce- sredstvih informiranja.

158 VIRI 17, 2002 2. Predlog nadškofa Šuštarja za srečanje predsednika Komisije dr. Frleca z apostolskim pro- SKLEP: nuncijem MONTALVOM (julija). Gradivo bo s pripombami dano v razpravo vod- 3. Določitev dnevnih redov in datumov sej Sveta stvom DPO-jev. za odnose z verskimi skupnostmi in Komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi. Ad. 1/b 4. Razno V zvezi s predlogom nadškofa Šuštarja, da bi v sredstvih javnega obveščanja objavili vlogo, v Ad. l/a kateri je zahteva slovenskih škofov, da bi bil V razpravi o gradivu "Božič - družinski, ljudski, božič dela prost dan (lahko tudi datirano za verski in cerkveni praznik" je prišla do izraza nazaj!?) je nejasno predvsem zakaj se odločajo za različnost v pogledih na božič kot javni praznik to potezo ravno sedaj, po petih mesecih odkar je in na božič kot dela prost dan. Nihče od članov bila prejeta na Komisiji. Ne glede na to, da je tu pa ni postavljal pod vprašaj lanskoletno obliko lahko v igri več razlogov (med njimi tudi ta, da s obeleževanja božiča. sejo Sveta s točko o božiču odlašamo že več kot Pripomb je bil deležen predvsem uvodni del tri mesece) je za nas pomembna predvsem gradiva, ki da razvoj odnosov med družbo in ohranitev prednosti, ki jo pri odpiranju javne cerkvijo izvaja samo na vplivanje demokrati- razprave o božiču imamo. Z objavo te vloge, ki zacije NOB-ja. Seveda je glavni možni očitek pri po vsebini niti ni tako zelo sporna, bi v javnosti tem ta, da je ob takem pristopu k problemu, lahko prevladal občutek, da je božič v ospredju prikrit delež vplivanja in izsiljevanja cerkvenih zgolj in samo po zaslugi izsiljevanja cerkvenih struktur. Ali je torej razprava o božiču posledica; struktur ne pa neke zavestne politike v odnosu do - razvoja odnosov, ki ima svojo historično ljudi, verujočih in neverujočih, ki kar v 80%-ih kontinuiteto (in s tem legimiteto); odstotkih praznujejo ta družinski, ljudski, verski - izsiljevanja cerkve in podleganja javnomnenj- in cerkveni praznik. Posebej je potrebno opo- skim pritiskom (denimo raziskava "SJM 86")? zoriti, da nekatera mesta v tej vlogi SPŠK, iz- Možna je seveda argumentirana razprava v razito govore o božiču kot tradicionalnem, ljud- okviru obeh podmen, a je slejkoprej na dlani, da skem prazniku, možnost prostega dne pa je je danes vprašanje božiča v javnosti in se raz- zmehčana na formulacijo "... na ta ali oni način." pravi o njem ni moč ogniti. Pri tem je socia- Če ta stališča primerjamo z zapisi v Družini listična zveza - po lanskoletnih božičnih odmevih neposredno po lanskem božiču (članek Verskega - celo v nekakšni prednosti, ki je lahko še posebej praznika ni mogoče izigrati) in v nekaterih drugih pomemben dejavnik pri učvrščevanju stališča, da časopisih, vidimo, da so v razpravah o božiču pri tem ne gre za podleganje izsiljevanju cer- razcepljeni tudi znotraj cerkve same. Vrh cerkvenih struktur, ampak za dosledno uresniče- kvene strukture nam torej s to vlogo ponuja vanje politike socialistične zveze v odnosu do "najmehkejšo" varianto, ko jo je - brez težjih verskih skupnosti kot skupnosti verujočih ljudi in konfliktov z lastno opozicijo - sploh sposobna občanov. podati. Vprašanje prostega dne je tudi za cerkev Ni torej naključje, da se je razprava o božiču v v bistvu dvorezen meč. O tem vprašanju zelo javnosti razvila šele zadnja leta. Očitno je, da so dognano in realno razmišlja Jože Ramovš v razmere v odnosu do verskih skupnosti danes zadnji številki Revije 2000 in izpostavlja os- spremenjene, razprava o božiču pa v tej luči torej novno dilemo, ki se pri tem postavlja: ali prosti nikakor ne more biti samo plod dolgoletnega dan in s tem praznik plitke potrošniške (zahodne) pritiskanja s strani uradne cerkve. vsebine ali pa javen praznik na delovni dan (ki si Uvod v gradivo, v katerem je omenjena demo- ga lahko vsakdo vzame za prostega, v skladu z kratizacija družbenih odnosov in svetla plat obstoječo zakonodajo) z veliko intimnosti in krščanskih tradicij v NOB, ni v funkciji dema- krščanske poduhovljenosti. gogije in manipulacije pač pa v dokaz stališču, da je v današnjem času razprava o božiču realna in SKLEP: racionalna in posledica dosežene stopnje v ra- Predsednik Komisije bo v pismu nadškofu pred- zvoju odnosov med družbo in verskimi skup- stavil naše mnenje. Ali bodo vlogo objavili ali ne nostmi. je stvar njihove presoje menimo pa, da se stvari kljub vsemu vendarle ugodno razvijajo, za obe

159 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) strani, da je bilo v razpravah o božiču že veliko jeknilo mnenje Komisije ZIS-a o božičnih čes- doseženega in da je za nadaljnji razvoj dobrih titkah, tudi zato, ker je bil sekretar te Komisije, odnosov potrebna tudi dobršna mera potrpljenja Radovan Samardžić, na tej seji najglasnejši. in razumevanja. Jasno pa je, da božič kot verski Škoda je torej, da so samo v nekaterih časopisih in cerkveni praznik v nobenem primeru ne more razlikovali med stališči Komisije in stališči Od- biti tudi dela prost dan. bora.

Ad. 1/c Ad. 2 Drago Smole je poročal o poteku seje Komisije Nadškof je v pismu predsedniku Komisije, dr. ZIS za odnose z verskimi skupnostmi, v Beo- Borisu Frlecu, predlagal, da bi se v kratkem sre- gradu, dne 27. 2. 1987. Na tej seji je bilo sprejeto čal z apostolskim pronuncijem Montalvom, ko se stališče o ustavnopravni utemeljenosti uporabe bo ta mudil na obisku v Ljubljani. družbenega sistema informiranja s strani oz. v interesu verskih skupnosti. Čeravno je bilo pove- SKLEP: dano, da to stališče ni v neposredni zvezi z lan- V pismu nadškofu bo omenjeno tudi sprejetje skoletnimi čestitkami v Sloveniji je bilo vendarle nadškofovega predloga, da se Frlec in Montalvo na dlani, da temu ni tako. Navkljub nedvoumnim srečata. tolmačenjem Zveznih sekretariatov za zakonodajo in za informiranje, da pojavljanje vernikov Ad. 3 in cerkvenih predstavnikov v sredstvih javnega Na zadnji seji Sveta za odnose z verskimi obveščanja (družbenih) ni v neskladju z Ustavo skupnostmi, dne, 4. 12. 1986, je bil sprejet sklep, in obstoječo zakonodajo, je bilo sprejeto stališče, da bo na naslednji seji točka dnevnega reda po- ki restriktivno pojmuje Ustavne pravice. V os- svečena razpravi o božiču. O tem vprašanju bo novi je bilo sprejeto stališče, da se verniki v morala spregovoriti tudi seja Komisije, ki bi bila družbenih sredstvih javnega obveščanja lahko neposredno po seji Sveta. Zato je potrebno pojavljajo samo kot občani ne pa kot predstavniki uskladiti stališča glede problematike božiča kot vere in cerkve. Od tega stališča, ki je bilo javnega praznika in božiča kot dela prostega dne. sprejeto na podlagi zavrnitve tolmačenj se- Ker je od zadnje seje Sveta poteklo že več kot pol kretariatov za zakonodajo in za informiranje, se leta bi bilo že zaradi same kontinuitete dela je ogradil delegat iz Slovenije, Drago Smole. potrebno to sejo pripraviti še pred poletnimi počitnicami. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je SKLEP: o tem vprašanju razprava v ZK SZDLJ že pote- Drago Smole bo s pomočjo strokovnjakov pri- kala, da so dana nekatera osnovna izhodišča in da pravil popolnejšo pravno osvetlitev problema po- bi se na jesen znova znašli v situaciji, ko bi javljanja verskih vsebin v sredstvih javnega ob- razpravljali o tem vprašanju tik pred zdajci in veščanja. tudi že v časovni stiski.

Ad. 1/d SKLEP: Primož Hainz je predstavil članom potek raz- O dnevnih redih in datumih za seje Sveta in prave s seje Odbora ZK SZDLJ za družbena Komisije se bomo dogovorili takoj, ko bodo vprašanja religije in delovanje verskih skupnosti. svoja stališča posredovala vodstva DPO-jev. Časopisni povzetki in poročila s te razprave (o božičnih čestitkah) niso primerno predstavili te Ad. 4 seje, še posebej pa ne zaključkov, ki jih je pri- Pavle Car je po dogovoru z zadnje seje "MINI" pravil predsednik Odbora, Milan Vukasovič. V člane informiral o poteku "primera Krečič". Sod- zaključkih je bila marsikatera nedoslednost in na obravnava je napovedana za sredino junija. togost iz razprave presežena predvsem pa je bil Primož Hainz je povedal, da je v glavni odbor presežen (praktično zavrnjen) predloženi mate- Mohorjeve prišel Miloš Rybař, zaradi odstopa rial, ki ga je pripravil sekretar Odbora, Ljubiša Vanje Kržan. Stokić. Zlasti je pomembno, da je bilo v razpravi čutiti, resda rezervirano a vendarle dokaj jasno Zapisal podporo lanskoletni obliki obeleževanja božiča v Vojko VOLK Sloveniji. Žal pa je v javnosti najmočnejše od-

160 VIRI 17, 2002 nosov, pri čemer namerava izraziti zadovoljstvo Dokument št. 20: nad bistvenimi premiki v zadnjem času, ne da bi se ustavljal ob posamičnih odstopanjih oz. pro- KOMISIJA SR SLOVENIJE ZA ODNOSE Z blemih (nadškof je ob tem zaprosil predsednika, VERSKIMI SKUPNOSTMI ta pa mu je izročil teze za svoj nagovor). STROGO ZAUPNO Nadškof je tudi razumel namig dr. Frleca o nevarnosti evforije ob pojavu organiziranega poli- Številka: 5/1989-1 tičnega pluralizma v obliki že ustanovljenih ali Ljubljana, 20. 1. 1989 potencialnih "zvez" s strankarskim predznakom, pri čemer je predsednik menil, da politično ZAPIS organiziranje vernikov danes po svetu opušča večina verskih skupnosti ter se njihovo delovanje o razgovoru podpredsednika izvršnega sveta osredotoča na splošne družbene cilje, kot so mir, Skupščine SR Slovenije in predsednika komisije sožitje, človekove pravice nasploh, varstvo SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi okolja ipd. dr. Borisa Frleca in namestnika predsednika Ob skupni ugotovitvi, da letos po Jugoslaviji ni komisije Draga Smoleta z ljubljanskim nad- bilo polemik v zvezi s slovensko prakso obele- škofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem ževanja božiča ter da tudi sosednja Hrvaška, v ter pomožnim škofom in generalnim vikarjem manjši meri pa tudi drugod po državi spreminjajo Jožefom Kvasom dne 19. januarja 1989. odnos do tega dne, je nadškof ponovno izrazil V skladu s prakso vzajemnih obiskov in delovnih zahvalo in zadovoljstvo javnim medijem v zvezi razgovorov o vprašanjih v odnosih med državo in z možnostjo posredovanja javnih voščil in pre- cerkvijo je tokratni razgovor pred novoletnim našanjem božičnega obredja. Na našo ugotovitev, sprejemom za predstavnike verskih skupnosti 24. da se iz vrst vernikov in cerkvenih ljudi slišijo januarja na nadškofovo povabilo potekal v nad- tudi pripombe o komercializaciji in profanaciji škofijskem domu. V dveinpolurnem sproščenem božiča ter opozorila o poskusih njegove seku- razgovoru smo izmenjali mnenja o lanskem larizacije, nadškof ni posebej reagiral ter je molče dogajanju v odnosih med katoliško cerkvijo in sprejel tudi pojasnilo, da je vprašanje dela pro- družbo, pa tudi širše o družbenih razmerah v stega dne laže rešljivo, če pojmujemo božič ne le državi. kot verski temveč širše kot tradicionalni praznik Dr. Frlec je ob tem posredoval pobudo predsed- Slovencev. Seznanili smo ga, da bo o tem v nika izvršnega sveta za srečanje z nadškofom, na kratkem ponovno razpravljal svet za odnose z katerem bi ga seznanili z našimi pogledi in oce- verskimi skupnostmi pri P RK SZDL, nakar bi nami položaja v državi. To je nadškof takoj poiskali primerno normativno rešitev. sprejel, o datumu srečanja pa bi se dogovorili na Izrazil je tudi zadovoljstvo nad letošnjim pote- novoletnem sprejemu za predstavnike verskih kom božičnih maš v domovih za ostarele oz. skupnosti 24. januarja. Šuštar je ob tem omenil duhovniškimi obiski v tem času po teh domovih tudi nedavno pobudo predsednika predsedstva ter se strinjal, da je ta problem praktično rešen, SRS za podobno srečanje. saj se je zataknilo le v dveh domovih. Pojasnili Soglasno smo ocenili, da je prišlo v preteklem smo razloge za zapleta, ki sta medtem že rešena. letu do občutnih demokratizacijskih premikov ta- Šuštar je očitno še pod vtisom geste Repub- ko v slovenski družbi nasploh kot tudi v odnosih liškega sekretariata za pravosodje in upravo, ki z verskimi skupnostmi ter da so te tudi po- mu je na njegovo željo omogočil ob božiču obisk membno prispevale k temu. Če ob tem prihaja v KPD Dob, izrazil veliko zadovoljstvo nad no- tudi do določenih zagat, posamičnih nesporazu- vimi možnostmi verskega oskrbovanja zaporni- mov ali stranpoti, pa je temeljna usmeritev jasna - kov ter nad samim obiskom, saj so mu v na- nadaljnja demokratizacija, dialog, pogled v pri- sprotju s pričakovanjem predstavniki sekretariata hodnost, ki jo često vse prevečkrat z obeh strani in uprave doma z veliko pripravljenostjo raz- obremenjuje preteklost, saj se zdi, da smo po kazali dom ter omogočili stike z zaporniki (to desetih letih razčiščevanja preteklosti skoraj po- očitno ocenjuje tudi kot svoj velik propagandni zabili na prihodnost. uspeh za domačo in tujo rabo). Ob tem smo se Tako kot komisija se bo zato tudi nadškof v strinjali, da bo realizacija verskih pravic zapor- novoletnem nagovoru posvetil globalni oceni od- nikov ne glede na dano možnost v praksi verjetno

161 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) potekala počasneje kot pa v primeru domov za npr. jugoslovanski škofje ali ZSZZ). Tako je na ostarele občane ali bolnišnic (drugod po Jugo- Šuštarjevo posredovanje prvo srečanje slaviji niti tega še ni). Uveljavljanje verskih pra- (nadomestilo za sprejem) organiziral rimski slo- vic zapornikov bo trdnejše jamstvo dobilo z na- venski podjetnik Falež, navzoč pa je bil tudi črtovano ureditvijo v zakonu. ameriški veleposlanik, za drugo srečanje v soboto Šuštar je pozitivno komentiral zaključek KEVS-a pa se je Kuharić odločil šele v petek zvečer, na Dunaju ter nastop našega zunanjega ministra nakar je Cigoja obiskalo 9 škofov (med njimi oz. njegovo opredelitev za Evropo. Seznanil nas Šuštar, Perko, Smej). Srečanje je potekalo dobro, je s svojimi vtisi z nedavnega srečanja Veneta in Šuštar pa je ob tem Kuhariću dejal, da se je lahko Slovenije ter idejami povezovanja srednjeevrop- tudi sam prepričal, da so takšni stiki koristni. skih dežel (projekt Dunaj-Budimpešta). Ocenili Papež je priredil tudi ločeni kosili: eno s smo, da celotna Evropa danes teži k integraciji, to hrvaškimi, drugo pa z ostalimi škofi. se ne omejuje več le na zahodno Evropo. Nadškof je le bežno spregovoril o nerealiziranem Vključiti se mora tudi Jugoslavija, k temu pa papeževem obisku v Jugoslaviji (Kuharić je v lahko pripomore tudi regionalno povezovanje na Rimu ponovil željo po obisku), rekoč da so nas različnih področjih. prehiteli Madžari. Skupaj smo ocenili, da glede Omenil je možnost, da bi v kratkem spotoma na zaostrovanje odnosov med hrvaško katoliško Ljubljano obiskal kardinal Poupard - predsednik cerkvijo in srbsko pravoslavno cerkvijo ter med- vatikanskega sekretariata za dialog z drugače mi- nacionalnih odnosov obiska v bližnji prihodnosti slečimi oz. neverujočimi. ni mogoče pričakovati (zanimivo in simptoma- 30. januarja bo Šuštarja obiskala delegacija na- tično je, da zvezni sekretariat za zunanje zadeve rodnega sveta koroških Slovencev (Grilc, Zerzer, že leto dni sploh ne posreduje informacij jugoslo- Smolle). Koristen je bil tudi razgovor z vodstvom vanskega veleposlaništva pri Svetem sedežu Slovenske skupnosti (21. decembra). Nadškof je republikam). na vprašanje, ali meni, da bodo škofje Furlanije - Šuštar v razgovoru glede na obojestransko oceno Julijske krajine (Bellomi, Bommarco, Battisti) o pozitivnih premikih v odnosih z verskimi skup- glede na to, da je papež letošnjo poslanico ob nostmi ni postavil vprašanja o obnovi povojnih svetovnem dnevu miru (l. januar) posvetil var- postopkov zoper duhovnike, nekaterih časopisnih stvu manjšin, sedaj dovzetnejši za potrebe Slo- polemik v zadnjem času pa smo se le posredno vencev, odgovoril pritrdilno (v zadnjem času je dotaknili ob zahtevi po vojni obsojenega jezuita opaziti nekatere premike v Gorici in Vidmu). Koncilje za vrnitev na podlagi obsodbe več čla- Podrobneje je spregovoril o obisku jugoslovan- nov jezuitskega reda zaplenjene cerkve sv. Jožefa skih škofov v Rimu, na rednem petletnem poro- in drugih nepremičnin redu. Vodstvo cerkve sicer čanju papežu in rimski kuriji (ad limina apo- meni, kot sta dejala škofa, da je zaplemba sporna, stolorum) v dneh od 9. do 15. januarja. Na vendar danes ni nikogar v slovenski katoliški splošni avdienci 26 škofov pri papežu so cerkvi, ki bi bil pripravljen in zmogel obnoviti slovenski in ostali škofje ostali v senci (v Rim od cerkev sv. Jožefa. Ob tem je predsednik omenil, Slovencev niso šli upokojena Jenko in Lenič, ki da se to sklada s stališčem vodstva jezuitov, ki bi je sicer ponovno v bolnišnici ter Grmič), bolje pa bili zadovoljni s kompenzacijo v obliki dodelitve je bilo v posamičnih razgovorih s papežem (Šuš- dodatnih prostorov v šentjakobskem župnišču, tar mu je omenil tudi nezadovoljstvo zaradi dis- kar se v dogovoru z mestnimi oblastmi postopo- kriminacije slovenskih vernikov ob srečanju s ma že uresničuje. papežem v Krki na Koroškem). V nagovoru je Šuštar je tudi molče sprejel mnenje, da sporni papež pozval škofe k enotnosti v poglavitnih napis na spomeniku pred škofijo ne zasluži pre- stvareh, vendar se je zavzel tudi za takšen statut tirane publicitete ter je zadevo moč rešiti na pod- Jugoslovanske škofovske konference, ki bi upo- lagi ugotovitve dejstev, s tem pa naj se ukvarjajo števal nacionalno različnost in specifične potrebe na mestnem nivoju. posameznih nacionalnih okolij (čeprav preuredit- Nadškof je povedal, da inflacija tudi njim prazni ve JŠK po federalnem principu za sedaj ne bo). žepe. Tako prodaja škofijsko vilo v Bohinju, ker Šuštar je potrdil, da prihaja do sporov med jo ne morejo vzdrževati, v sedanjem času pa jim hrvaškimi in ostalimi škofi. Kuharića je praktično zato tudi ni uspel sporazum o nakupu poslopja prisilil na srečanje s Cigojem (tega smo o obisku biotehniške fakultete potem ko bo zgrajeno bio- v Rimu obvestili mi preko Toneta Poljšaka, ne pa loško središče. Omenil je, da bi z nakupom stav-

162 VIRI 17, 2002 be rešili prostorske probleme škofije, bogoslov- Stres, Bojan Škrk, Jože Goličnik, Svetlana Jano- nega semenišča in fakultete, predvsem pa vpra- vljec, Jana Urbas, Rafko Vodeb, Janez Železnik, šanje knjižnice in arhiva ter zaprosil za proučitev Samo Žbogar, Jure Žerovec, Miha Žnidar, Pavle možnosti, da bi del kupnine kompenzirali z neiz- Bojc, Rado Jan. plačano odškodnino za po vojni nacionalizirano cerkveno premoženje v Ljubljani podobno kot so Odsotnost so opravičili: Asrtid Havliček, Vinko to storili v Mariboru. (Izročil je seznam po vojni Kobal, Eva Naglič, Ivan Pucko, Jože Rajhman, odvzetih nepremičnin). Marjan Strajnar, Marjan Tavčar, Mitja Vošnjak, Sicer smo skupaj ocenili, da je cerkev lahko za- Peter Winkler, Ivica Žnidaršič, Hieronim dovoljna, ko gre za gradnje in adaptacije kultnih Žveglič. in spremljajočih objektov, ki naj bi se jim pri- družili tudi načrtovani cerkvi na Ilovici in v Prisotni novinarji: Gojko Bervar, Inoslav Bešker, Stožicah (pojasnili smo, v kakšni fazi se trenutno Mile Čuk, Jožica Grgič, Drago Klemenčič, Alen- nahaja reševanje vprašanja lokacije cerkve v ka Lobnik-Zorko, Nada Mavrič, Stane Pučko, Stožicah). Miro Petek, Dragiša Drašković, Tomislav Ivič, Bogo Samsa, Vlado Zagorac. Opažanja in ocene: Sprejet je bil naslednji dnevni red: Nadškof tokrat ni načel nobene sporne zadeve. Odnose ocenjuje ugodno ter sprejema mnenje, da 1. Potrditev predloga zapisnika 2. seje Sveta za se ne smemo ustavljati ob malenkostih. Kaže, da odnose z verskimi skupnostmi (zaenkrat) ni v načrtu politično organiziranje ka- 2. O predlogu, naj bi bil božič dela prost dan toličanov. 3. Razprava o pobudi delovne skupine za pre- V Rimu so očitno sprejeli dejstvo, da obstajajo učitev in dograditev kazenske zakonodaje pri med hrvaško in slovensko cerkvijo razlike, ki jih Predsedstvu RK SZDL Slovenije ne bo več mogoče zanemarjati ali prikrivati. 4. Razno

ZAPISAL: Ad 1.) Zapisnik z 2. seje Sveta je bil brez pri- Drago Smole pomb sprejet. DOSTAVLJENO: - tov. Janez Stanovnik Ad 2.) Uvodoma je dr. Ojnik predlagal, da bi - tov. Milan Kučan Svet obravnaval Homeinijev poziv k maščevanju - tov. Jože Smole nad piscem knjige "Satanski stihi", Salmanom - tov. Dušan Šinigoj Rushdijem, Peran Bošković pa, da bi Svet obravnaval napoved ZR Nemčije, da utegne uvesti vize za Jugoslovane. Jože Smole je predlagal, da Svet pobudi sprejme in da se zaradi tega k seji dodatno povabi še Željka Jegliča in Boruta Šuk- ljeta, oba člana IO P RK SZDL Slovenije. Dokument št. 21: Medtem je imel Primož Hainz uvod k 2. točki dnevnega reda, v katerem je predstavil kratek oris ZAPISNIK s 3. seje Sveta za odnose z verskimi nekajletnih skupnih prizadevanj socialistične skupnostmi, dne 21. 2. 1989. zveze in verskih skupnosti zato, da bi bil božič v Sloveniji ponovno dela prost dan. Poseben pou- Prisotni: Ishak Alešević, Milan Bratec, Rafael darek je bil dan dejstvu, da je bila razprava o Bauer, Tone Bohinc, Peran Bošković, Pavle Car, božiču v zadnjih treh letih strpna in korektna, Janez Furman, Martin Hlastan, Primož Hainz, obširna in tudi strokovno utemeljena po zgodo- Mihael Küzmič, Tatjana Krivec-Tavčar, Marko vinski, kulturni in verski vsebini. Svet je posvetil Kerševan, Janko Kostnapfel, Stane Kovač, Peter božiču celotno sejo, na kateri se je večina raz- Kovačič, Miro Lukež, Dušan Moravec, Vladimir pravljalcev izrekla zato, da naj bo božič dela prost Mušič, Andrej Meglič, Stanko Ojnik, Lado Po- dan, ne pa državni praznik. Zato je prav, da da Svet har, Janez Piber, Vlado Rutar, Mitja Ribičič, pobudo republiški skupščini, da se status božiča Zdenko Roter, Miloš Rybař, Jože Smole, Anton dokončno uredi tudi po formalni plati. V razpravi

163 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) se je pokazala velika mera enotnosti, da se žiranjem laikov in vernikov. Kadar se to dvoje omenjena pobuda čimprej posreduje skupščini. meša seveda prihaja do nesporazumov in nera- Tone Bohinc je predstavil stališča Slovenskega zumevanj. Poleg tega pa bo potrebno razčistiti duhovniškega društva, ki se je že na prejšnjih vse dileme v zvezi s človekovo pravico do jav- sejah zavzelo, naj bo božič dela prost dan. Lado nega izpovedovanja vere. Pohar je predstavil razpoloženje borčevske orga- Mitja Ribičič je ob tem pripomnil, da se je Svet nizacije, v kateri je mnenje glede božiča deljeno, zavzel za depolitizacijo določenih vprašanj, s zato nimajo posebnih stališč. katerimi se ukvarja, pa se kljub temu politizira. Jože Smole je pojasnil, da božiča ne gre mešati s Capudrovo pisanje z božičem zagotovo nima ne- pobudo, da naj bo Dan vstaje slovenskega naroda posredne zveze. Peter Kovačič je zato opozoril, 27. aprila namesto 22. julija. O tem naj teče po- da je Capudrovo pisanje pravzaprav polemika z sebna razprava na ustreznih mestih. njim in predlagal, da naj bi o problemih poli- Milan Bratec pa je predlagal, da bi bila uzako- tičnega organiziranja vernikov spregovoril tudi nitev božiča kot dela prostega dne samo uvod v Svet na posebni seji. prihodnjo vzpostavitev enovitega bloka počitnic Ko sta se seji pridružila še tovariša Jeglič in okrog novega leta, tako kot imajo to že dolgo Šuklje je stekla razprava o pobudah, danih na časa urejeno na Zahodu. začetku seje. Svet je soglasno sprejel pobudo, da V nadaljnji razpravi, v kateri je sodelovala večina se obsodi Homeinijev poziv k umoru pisatelja prisotnih članov Sveta, je bila izražena nedeljena Rushdija in ta pobuda naj se ustrezno predstavi v podpora predlogu za dokončno ureditev statusa množičnih medijih. božiča kot civilizacijskega praznika. Janko Kost- V zvezi z napovedano možnostjo uvedbe vizu- napfel in Miha Žnidar sta izrazila začudenje nad mov za Jugoslovane s strani ZRN je krajšo ana- "nevtralnim" stališčem borčevske organizacije, lizo stanja predstavil Željko Jeglič. V razpravi so saj izročilo NOB v ničemer ne oporeka ne vse- bili člani mnenja, da je potrebno storiti vse, da do bini božiča ne njegovemu praznovanju. Martin uvedbe vizumov ne pride, vendar ne za ceno Hlastan, Marko Kerševan in Zdenko Roter pa so izgube dostojanstva Jugoslavije in njenih držav- spregovorili o združevalnem pomenu božiča kot ljanov. ZRN je treba jasno opozoriti na med- praznika miru in prijateljstva. Roter je posebej narodne konvencije o človekovih pravicah, zlasti poudaril svojo misel, da se s ponovno uvedbo na Helsinško listino in dokumente z Dunajske božiča pravzaprav odpira novo poglavje v odno- konference. sih med državo in cerkvijo. Obenem pa gre tudi za priznanje, da je bila ukinitev božiča leta 1953 Ad 3.) Tov. Darja Lavtižar-Bebler je predstavila napaka, povezana s takratno politiko oblasti do pobudo Sveta za varstvo človekovih pravic pri cerkve in vernikov. RK SZDL Slovenije, ki se zavzema za zakonsko Peran Bošković je dejal, da so opozorila o tem, ureditev pravice do verske oskrbe posameznika v naj bi nihče ne triumfiral odveč, saj je uvedba času prestajanja zaporne kazni. Pojasnila je, da je božiča dovolj velik razlog za skupno zadovolj- bilo doslej to sicer že urejeno, vendar samo z ob- stvo predstavnikov vseh verskih skupnosti in tudi veznim navodilom Republiškega sekretariata za družbe kot celote. pravosodje in upravo. Obvezno navodilo pa po Ob koncu razprave je Bojan Škrk predlagal, da mnenju Sveta ne zadostuje saj ne daje polnega naj bo predlog skupščini čim bolj dodelan in pravnega varstva. Ker so verske pravice zago- konsistenten, da ne bo prihajalo do nepotrebnih tovljene z ustavo je edino pravilno, da imajo zapletanj. ustrezne konsekvence tudi v ustreznih zakonskih V razpravi so sodelovali še: Stane Kovač, Stanko določilih. Ojnik, Pavle Bojc, Janez Železnik, Ishak Aleše- V krajši razpravi je Svet soglasno podprl predlog vić, Rado Jan in Peter Kovačič. Sveta za varstvo človekovih pravic in zavzel Delno razpravo je sprožil dr. Tone Stres v zvezi z stališče, da se konkreten predlog čimprej posre- uvodnimi izvajanji Primoža Hainza, ki je pole- duje republiški skupščini. mično spregovoril o pisanju A. Capudra v zadnji številki Družine o političnem organiziranju kri- Ad 4.) Razprave ni bilo. stjanov. Dr. Stres je poudaril, da obstaja razlika med političnim angažiranjem cerkve in duhov- Zapisal nikov (tu je stališče jasno) in političnim anga- Vojko VOLK

164 VIRI 17, 2002

165 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

VI. OPOZICIJA IN OBLAST MED ZBOROVANJEM V CANKARJEVEM DOMU IN USTANOVITVIJO DEMOSA

K skupnemu nastopu 27. februarja 1989 v Can- pisnike sedmih sestankov (z drugega in tretjega karjevem domu, so slovenske oblasti in opozicijo sestanka, ki sta bila 9. in 10. marca, zapisnika spodbudile jugoslovanske razmere, to je rudar- nista bila narejena. Sestanka sta bila redakcijske ska stavka na Kosovu. Rudarji (bilo jih je okrog narave - namenjena izdelavi skupne izjave v zvezi 1300, pri sebi pa so imeli tudi velike količine z reakcijo po Jugoslaviji na zborovanje v Can- razstreliva) so stavkali zaradi sprejetja nove srb- karjevem domu). Med devetimi uradnimi sestanki ske ustave, ki je odpravila avtonomijo na Kosovu. so potekali tudi sestanki delovne skupine (njena Stavka je trajala od 4. do 27. februarja, ko je bilo sestava se je spreminjala), ki je pripravljala in na Kosovu uvedeno izredno stanje. Zborovanje v dopolnjevala osnutke deklaracije. Delovna sku- Cankarjevem domu je bilo namenjeno njihovi pina Koordinacijskega odbora je do konca mar- podpori, hkrati pa je bilo tudi izraz prepričanja, ca pripravila deklaracijo, za katero so bila pred- da se velikosrbske in centralistične sile ne bodo lagana različna imena (Slovenska deklaracija ustavile in bodo v prihodnje skušale odpraviti 1989, Deklaracija o slovenski narodni volji 89, tudi republiško samostojnost. Ideja o podpori je Deklaracija o slovenski politični volji 89). Ta prišla iz vrst Odbora za varstvo človekovih predlog so potem popravljali, vendar se je že pri pravic (predlagatelji so sprva razmišljali o tretji verziji izkazalo, da "uradne" politične demonstracijah), vodstvu pa jo je prenesel organizacije (zveza komunistov, sindikati, zveza predsednik ZSMS Jožef Školč. Vodstvo nad borcev) do dokumenta nimajo stališč in tudi niso demonstracijami v času, ko je bila mitingaška videle posebnega razloga, da bi neko deklaracijo politika v Jugoslaviji na vrhuncu, ni bilo navdu- sprejemali. Na drugi strani pa se je zlasti Slo- šeno, zato je predlagalo zborovanje v Cankar- venski demokratični zvezi zdel osnutek dekla- jevem domu. Na zborovanju, ki ga je organizirala racije premalo radikalen, njeno nastajanje pa SZDL so bili govorniki tako iz vrst oblasti prepočasno, zato je njen Izvršilni odbor 28. mar- (Kučan), kot opozicije (predstavniki zvez in ca sprejel svojo deklaracijo, ki jo je pripravil skupin). V govorih so bili dani različni poudarki Rupel in ki je imela naslov Slovenska deklaracija. in po zborovanju je med oblastjo in opozicijo Deklaracija je bila še isti dan predstavljena na prihajalo do medsebojnih obtoževanj, kritik in občnem zboru Društva slovenskih pisateljev, različnih interpretacij, vendar se je enotnost "alternativni del" Koordinacijskega odbora (Slo- ohranila. Zborovanje je v Srbiji izzvalo silne re- venska demokratična zveza, Socialdemokratska akcije, ocenjevali so, da so se vse sile v Sloveniji zveza Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, (vključno z ZK) združile proti Srbiji in Jugosla- kmečka zveza in Odbor za varstvo človekovih viji, ljudje so na velikanskem mitingu v Beogradu pravic) pa je predlagal, naj bi koordinacijski od- 28. marca zahtevali, da se obračuna z albanskimi bor sprejel Ruplovo verzijo, ki so jo nameravali voditelji in emotivno jokali, da "Jugoslavija raz- predstaviti na seji RK SZDL 26. aprila. Jože pada na Kosovu in v Sloveniji." Slovenski pred- Smole je Ruplov osnutek zavrnil kot "povsem ne- stavniki v zveznih organih, zlasti na sejah Pred- sprejemljiv" in menil, da bo voda na mlin tistim, sedstva SFRJ in Predsedstva CK ZKJ so bili de- ki v Sloveniji iščejo separatizem. Ruplov doku- ležni hudega, sicer že večkrat preživetega poli- ment (pri pisanju je sodeloval tudi dr. France tičnega pritiska. Seja P CK ZKJ je trajala šti- Bučar) so nato 8. maja na protestnem zborovanju rinajst ur, spremenila pa se je v splošen napad zaradi aretacije Janeza Janše (odhod na prena slovensko politiko. Zborovanju v Cankarjevem stajanje kazni) javno predstavili kot Majniško domu je sledila gospodarska vojna Srbije proti deklaracijo in začeli zanjo zbirati podpise. Sloveniji, praktično pa tudi prekinitev političnih Kljub temu, da je bila Majniška deklaracija že v odnosov. javnosti in da jo je Jože Smole označil za ne- Politični konsenz, ki sta ga opozicija in oblast sprejemljivo, je delovna skupina Koordinacij- dosegli na zborovanju v Cankarjevem domu, so skega odbora z delom nadaljevala (pri pripravi potem skušali formalizirati na skupnih sestankih. je še naprej sodeloval tudi dr. Dimitrij Rupel). Vseh je bilo devet, njihov glavni namen pa je bil Deklaracija je v šesti verziji 29. maja nazadnje oblikovanje skupne deklaracije. Objavljamo za- dobila naslov Temeljna listina Slovenije 1989 in

166 VIRI 17, 2002 je bila na Koordinaciji v osnovi sprejeta 22. ju- litičnem pluralizmu. Iz različnih razlogov je Te- nija. Delovna skupina je nato vnesla sprejete pri- meljno listino podpisal le del sodelujočih v ko- pombe in opravila redakcijske popravke, RK ordinacijskem odboru, nekatere organizacije in SZDL pa je temeljno listino sprejela 27. junija. društva pa so se odločili, da podpišejo obe. Med Temeljna listina je na vztrajanje pozicijskih sil takimi je bilo tudi vplivno Društvo slovenskih pi- (zlasti zveze socialističnih sindikatov) še ome- sateljev, njegov Upravni odbor pa je to utemeljil njala samoupravni socializem, zveza komunistov, z besedami:"Prepričani smo, da je v ozadju obeh ki se je tudi zavzemala, da v besedilo pride pojem deklaracij podobna politična volja: svobodna "vladavina dela" pa je menila, da se suverenosti oseba in demokratična, suverena država naroda" ne da graditi samo na slovenskem narodu, ampak in pri tem izhajal iz stališča, da sta si "listini v na vseh državljanih Slovenije. Temeljna listina je razmerju stopnjevanja, ne pa izključevanja."77 še izhajala iz možnosti, da bi Slovenci živeli v Za obe deklaraciji so potem zbirali podpise, Jugoslaviji pod predpostavko, da se bo ta de- SZDL jih je sicer preko svoje razvejane organi- mokratizirala. Zaradi številnih usklajevanj in zacije zbrala precej več, vendar je temeljna kompromisov je bila Temeljna listina manj listina glede na razvoj dogodkov v Sloveniji in radikalna od Majniške deklaracije. Po stališčih Jugoslaviji postajala vse manj relevantna. Opo- oblastne strani naj bi se zlasti razmejila od dveh zicija je v naslednjih mesecih Temeljni listini temeljnih zahtev Majniške deklaracije, to je od očitala, da vnaprej pristaja na federalni okvir in zahteve po slovenski državnosti brez Jugoslavije da zato zavira slovensko osamosvajanje, politični in brez socializma in od zahteve po klasičnem po- pluralizem v Slovenji pa je šel v smeri več- strankarske ureditve.

77 (Upravni odbor DSP, Izjava o majniški deklaraciji in Temeljni listini Slovenije 1989, Dnevnik, 6. 7. 1989.

167 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Dokument št. 22:78 kovih, državljanskih in nacionalnih pravic in svoboščin v vseh delih SFJ; Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na - sprememba Jugoslavije v pravno državo, kjer Kosovu se politične razlike ne kriminalizirajo, kriminal pa je stvar organov pregona, ne pa zastavek v po- Dogodki zadnjih dni na Kosovu so dokončno litičnih bojih; odprli oči vsakomur, ki je še dvomil, kam pelje - uveljavljanje duha strpnosti in zavesti o tem, politika mednacionalnega zaostrovanja, nasilnega da nas razlike bogatijo in da so največja nevar- poenotenja ter iskanja sovražnikov: v tragične, nost za obstoj Jugoslavije poskusi nasilnega po- samomorilske oblike protestov, ki so sami naj- enotenja v imenu prevlade katerekoli ideologije boljši dokaz, da komunikacija ni več možna, in ali nacionalnosti. naposled v izredno stanje, poseg represivnih Podpisani državljani in državljanke izražamo organov. Priče smo doslej najbolj resni ogro- trdno odločenost in nepopustljivo voljo, da se ženosti Jugoslavije kot svobodne skupnosti na- bomo: rodov in narodnosti. - bojevali proti vsem in vsakršnim poskusom Državljani in državljanke SR Slovenije in SFRJ s vsiljevanja logike izrednih razmer in izrednega podpisom te izjave izražamo: stanja, ki onemogoča mir in sožitje in lahko pri- - našo polno človeško solidarnost s stavka- pelje do državljanske vojne; jočimi kosovskimi rudarji: preprečiti je treba sle- - zavzemali za spoštovanje legalnih institucij in herno človeško žrtev, ki bi lahko pripeljala do zakonitosti na vseh področjih družbenega, poli- tragedije neslutenih razsežnosti; tičnega in kulturnega življenja v vseh delih SFRJ. - naše najostrejše nestrinjanje s tisto politiko, ki Legalne institucije in obstoječe zakone je mogoče je nujno morala pripeljati do skrajnega poslab- spreminjati samo po demokratični poti in ob šanja in zaostrovanja razmer v SAP Kosovo in v polnem soglasju vseh prizadetih. Ne dopustimo vsej državi, še posebej pa z neodgovornim, po- krivcem za sedanje stanje, da bi se ponudili za litično nespametnim in človeško neobčutljivim rešitelje. ravnanjem najvišjih političnih in državnih teles v Predvsem pa odločno zahtevamo, da se nemu- SFRJ, SR Srbiji in SAP Kosovo, ki niso storila doma izpolnijo pogoji, ki so potrebni, da se ničesar za rešitev sedanjega konflikta, pač pa so, prepreči smrt rudarjev. nasprotno, prispevala k stopnjevanju napetosti in negotovosti. Ljubljana, 26. II. 1989 Trdno smo prepričani, da je pot k rešitvi ko- sovske in jugoslovanske krize edinole: Republiška konferenca SZDL - priznavanje politične, ekonomske in kulturne Zveza sindikatov Slovenije avtonomnosti in enakopravnosti vseh narodov in Zveza socialistične mladine Slovenije narodnosti, ki živijo v SFRJ; Zveza komunistov Slovenije - zagotavljanje in spoštovanje temeljnih člove- Zveza združenj borcev NOV Slovenije Slovenska kmečka zveza 78 Izjava je bila prebrana na zborovanju, pred tem pa Zveza slovenske kmečke mladine objavljena v dnevnem časopisju skupaj z naslednjim Socialdemokratska zveza Slovenije vabilom: Zbor v Ljubljani Slovenska demokratična zveza V veliki dvorani Cankarjevega dom bo danes, v po- Zveza društev ŠKUC Forum nedeljek 27. februarja 1989 poteka zbor na temo proti Debatni klub 89 uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu. Komisija pravičnost in mir Zbor sklicujejo družbenopolitične organizacije, zveze in društva, podpisana pod zgoraj objavljeno izjavo, na Slovenska skupina Helsinške deklaracije zboru pa bodo spregovorili nekateri njihovi pred- Hrvatska skupina Helsinške deklaracije stavniki. Slovenska študentska zveza Vabimo vas k podpisovanju izjave, ki bo v Cankarjevem Skupina/Grupa 88 domu mogoče od 13 ure dalje. Hkrati pa vam svetujemo, da podpisovanje organizirate Društvo slovenskih pisateljev tudi v okoljih, kjer živite, delate ali študirate. Slovenski center PEN Prosimo vas, da v takem primeru število podpisnikov Medškofijski odbor za študente javljate na naslov RK ZSMS, tel. 312-381. Vabimo vas Odbor za varstvo človekovih pravic k sodelovanju! MK SZDL Ljubljana Svet za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL

168 VIRI 17, 2002 Sekcija za kulturo miru in Delovna skupina za skupna izjava, pri kateri vztrajamo in so jo ljudje mirovno gibanje tudi množično podpisovali; Iniciativna skupina za mednarodno amnestijo - da smo v Sloveniji vselej bili zoper mitinge in da na tem stališču tudi zdaj odločno vztrajamo; - da odločno vztrajamo pri polni integriteti slovenskega političnega prostora, kot se v zadnjih Dokument št. 23:79 letih razvija in ga razumemo kot način razvoja in demokratizacije družbe. Zapis s sestanka organizatorjev zbora v Can- Vsi, ki so se priglasili k besedi, so podprli os- karjevem domu "Proti uvedbi izrednega stanja, za novna izhodišča v Smoletovem uvodu. mir in sožitje na Kosovu". Sestanek je sklical Tomaž Mastnak je bil mnenja, da reakcije ne- predsednik RK SZDL Slovenije, Jože Smole, dne katerih slovenskih politikov niso ustrezne in jih 3. marca 1989 je moč tolmačiti kot "ponujanje glav" zaradi po- mirjanja duhov. Stanovnikov govor ni bil v duhu Prisotni: Barbara Goričar, Darja Lavtižar-Bebler, temeljne strategije, da vztrajamo pri skupni izjavi Željko Cigler, Dimitrij Rupel, Ivan Oman, Drago in pri skupni oceni dogajanj v Jugoslaviji. Kar Seliger, Ciril Zobec, Dušan Semolič, Igor Bav- zadeva mitinge, je jasno, da vztrajamo na čar, Veno Taufer, Rudi Šeligo, Uroš Šušterič, mnenju, da so nesprejemljivi. Treba bi bilo opo- France Tomšič, Slavko Sušec, Tone Peršak, Ja- zoriti ustrezne organe, da naj ukrepajo zoper nez Janša, Marko Hren, Tomaž Mastnak, Franco protiustavna in protizakonita početja v zvezi z Juri, Pavle Gantar, Braco Rotar, Gregor Golobič, ekonomsko blokado Slovenije. Rado Riha, Borut Šuklje, Peter Bekeš, Miloš Braco Rotar je gonjo zoper Slovenijo in Slovence Mikeln, Vojko Volk označil za "specialno vojno", ki ima svoje dobro znana izhodišča in namene. Sestanek je bil sklican na pobudo Jožeta Smoleta, Dimitrij Rupel je izhajal iz dejstev, ki kažejo na in sicer zaradi silovitih reakcij v jugoslovanskem to, da Jugoslavija kot federativna država osmih prostoru na zbor v Cankarjevem domu. enakopravnih delov razpada. Zato se ne kaže Jože Smole je uvodoma podal informacijo o ukvarjati s posameznostmi. Predlagal je takojšen dogajanjih med mitingom v Beogradu in pojasnil, pristop k izdelavi skupnega slovenskega politič- da se prav zavoljo mitinga ni hotel udeležiti za nega programa za prihodnost in takojšen sklic tisti dan sklicane seje Zvezne konference SZDLJ, slovenske skupščine, ki naj celovito oceni tre- ker je celotno dogajanje razumel kot pritisk na nutna dogajanja v državi. delo zveznih teles. Posledice vsega, kar se je v Igor Bavčar, je sestanek ocenil za dobrodošel v zadnjih dneh dogajalo, je strnil v naslednjih teh zapletenih časih in podprl Ruplovo zamisel o točkah: izdelavi slovenskega političnega programa. Poleg - pogromaško vzdušje zoper Slovenijo kot tega pa je predlagal "formalizacijo" skupne izjave celoto v večjem delu države; - poskusi kulturne iz Cankarjevega doma, tako da bi se o njej izrekla in ekonomske blokade Slovenije; Skupščina SRS, ki bi jo bilo treba sklicati - poskusi organiziranja mitinga v Ljubljani v nemudoma. skladu s Šolevićevo strategijo "antibirokratske Franco Juri je podprl zamisli Rupla in Bavčarja, revolucije". izrazil pa je zaskrbljenost glede ekonomske blo- Posebej zaskrbljujoč je pojav ocen o kontra- kade Slovenije. V razpravo je ponudil misel o revoluciji v Sloveniji, znova oživljajo teze o morebitnem preusmerjanju na trge dežel članic "napadih na JLA", k vsemu temu pa se pridru- Alpe-Adria. žujejo še stališča o rušilnem in protiustavnem Tone Peršak je predlagal, da bi slovenske gos- značaju ustanavljanja zvez oziroma političnih podarstvenike seznanili s političnimi posledica- strank v Sloveniji. mi, ki bi sledile morebitnemu popuščanju pred Jože Smole je predlagal, da bi zaradi tega morali izsiljevanji iz juga države. Podprl je zamisel o vztrajati pri naslednjem: izdelavi slovenskega političnega programa kot - da zbor v Cankarjevem domu ni bil miting in načina zaščite integritete slovenskega političnega da je bolj kot posamezni govori pomembna prostora. Obenem je predlagal, da naj se slo-

venski predstavniki ne udeležujejo sej, ki pod 79 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). pritiski potekajo v Beogradu.

169 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Pavle Gantar je bil mnenja, da je ekonomska saj Tanjug ne more več prikrivati, da je pod blokada veliko boj resna stvar, kot je videti. Gre vplivom srbske politike. namreč za stare tendence po redistribuciji dobrin Darja Lavtižar-Bebler je predlagala, da bi k ob- znotraj Jugoslavije, oprte na znane teze o likovanju nove skupne izjave pritegnili še društvo izkoriščevalski vlogi razvite Slovenije in Hrvaš- pravnikov in društvo za ustavno pravo. Veljalo bi ke. Blokado bo treba prebijati povsod tam, kjer se tudi preveriti, ali ne bi bilo (skladno s Paktom o to da. Posebej pa je treba biti pozoren na razne državljanskih in političnih pravicah) Predsedstvo politične provokacije, pamflete v časopisih in na SFRJ ob uvedbi izrednih razmer dolžno o tem ulicah in se je v tem smislu treba pričeti obnašati obvestiti generalnega sekretarja OZN? samozaščitno. Razpravo je sklenil Jože Smole z naslednjimi Miloš Mikeln je bil mnenja, da ekonomska blo- ugotovitvami: kada ne more imeti hudih posledic za Slovenijo, - treba je pripraviti novo izjavo za javnost, ki bo prej obratno. Na jugoslovanski trg gre samo 15% namenjena Slovencem in prebivalcem Slovenije slovenske proizvodnje in od tega na Srbijo od- in jo dati v razpravo v Skupščino SRS; pade manjši del. Sicer se pa na ekonomske ukrepe - vzporedno je treba aktivirati delovanje tudi v odgovarja z ekonomskimi. Opozoril je še na pod- zvezni skupščini; taknjene provokacije zoper JLA v reviji Mladina - pristopiti je treba k izdelavi skupnega slo- in se zavzel za racionalnejše ukrepanje, da torej ni venskega političnega načrta, koordinacija v zvezi treba skupščine sklicevati takoj in nemudoma. z njim bo potekala v SZDL; Veno Taufer je predgovornike podprl v predlogih - izjavo in vse druge pomembne dokumente bo- po takojšnjem sklicu skupščine, izdelavi sloven- mo poslej prevajali v srbohrvaščino, makedon- skega političnega programa in predlagal tudi in- ščino in albanščino, po potrebi tudi v angleščino; tenziviranje dela na pripravi nove slovenske - o sestanku bo sestavljen zapis, ki ga bomo ustave. sprejemali na naslednji seji. Sklicana bo takoj, ko Ivan Oman je podprl oba temeljna predloga bo pripravljen osnutek nove izjave za javnost. Rupla in Bavčarja in se ob vsem skupaj vprašal, Sprejet je bil dogovor, da osnutek nove izjave kdo je sposoben v taki situaciji zaščititi sloven- pripravijo tisti, ki so sestavljali prejšnjo izjavo, sko suverenost? po možnosti že do ponedeljka, 6. marca 1989. France Tomšič je predlagal, da bi naše stališče zoper mitinge argumentirali in vse skupaj pred- Zapisal stavili javnosti. Uroš Šušteršič pa se je zavzel za Vojko Volk brezrezervno podporo slovenskemu vodstvu v tej krizni situaciji. Slavko Sušec je ravno tako izrazil podporo slovenski politiki, če je v tej Stanovnikov nastop Dokument št. 24:80 izjema. Prav gotovo je enotnost v tem trenutku tista, kar najbolj potrebujemo. Na naslove podpisnikov javne izjave proti iz- Peter Bekeš je pojasnil, da ekonomska blokada za rednemu stanju na Kosovu- za mir in sožitje v sedaj ne povzroča kakšne hujše zaskrbljenosti v SFRJ in organizatorjev zbora, ki je bil 27. feb- slovenskem gospodarstvu, pripravljenost na ruarja v Cankarjevem domu vse te dni prihajajo preusmerjanje na tuje trge pa je tako konstantna številni izrazi podpore in zahteve, naj se od pri slovenskih proizvajalcih. Kar zadeva inte- sprejetih stališč ne odstopa za nobeno ceno. Zato griteto slovenskega političnega prostora, Zveza se odločamo za naslednjo komunistov Slovenije od tega ne odstopa. Plat- forma prenove ZK, ki se pripravlja, pa integrira JAVNO IZJAVO tudi zamisel o takšni SZDL, kakršno tvori tudi današnji sestanek vseh političnih faktorjev na Prvič: ponavljamo, da je bilo temeljno sporočilo Slovenskem. zbora jasno in nedvoumno. Zavzeli smo se za mir Marko Hren je opozoril na nujo ustreznejšega in sožitje v SFRJ, ki ga je mogoče zagotoviti medijskega odzivanja in potrebo po seznanjanju z samo ob polni enakopravnosti in svobodi vseh razmerami pri nas tudi navzven. V tem smislu je bil s strani nekaterih članov oblikovan tudi 80 Izjava je bila objavljena v osrednjih slovenskih medijih predlog o oblikovanju slovenske press agencije, 11. 3. 1989, podpisalo jo je več kot milijon ljudi.

170 VIRI 17, 2002 narodov in narodnosti, ki živi jo v SFRJ, ne pa z Drago Seliger, Ciril Ribičič, Borut Šuklje, Janez represivnimi ukrepi. Gril, Ivan Oman, Anton Stres, Rudi Šeligo, Su- Drugič: ugotavljamo, da so v nekaterih okoljih v zana Deva, Miloš Mikeln, Veno Taufer, Katja Jugoslaviji sporočilo tega zbora in javno izjavo, Boh, Peter Bekeš, Franco Juri, Marko Hren, ki jo je doslej podpisalo 1.100.000 prebivalcev Braco Rotar, Gregor Golobič, Igor Bavčar, Janez SR Slovenije in nekaterih drugih jugoslovanskih Janša, Drago Demšar, Pavle Gantar, Dušan Se- republik, popačeno prikazali in zlonamerno inter- molič in Vojko Volk. pretirali. To ni naključno. Menimo, da je naš poziv k miru in sožitju trn v peti tistim silam v Sestanek je bil tudi tokrat sklican telegramsko in Jugoslaviji, ki želijo na vsak način destabilizirati brez vnaprej pripravljenega dnevnega reda. V razmere v državi in onemogočiti njen demo- odsotnosti sklicatelja, Jožeta Smoleta, je sestanek kratični razvoj. vodil sekretar RK SZDL Slovenije Dušan Semo- Ugotavljamo tudi, da so grožnje s prekinitvijo lič. Osrednja tema je bila razprava o političnem gospodarskih, kulturnih in političnih stikov s SR referendumu oziroma o pripravi dokumenta o Slovenijo, ki prihajajo zlasti iz Srbije in SAP skupnih političnih pogledih na razvoj Slovenije, Vojvodine in tudi dejansko trganje teh vezi, ki je ki bi ga posredovali v razpravo in sprejem Skup- protizakonito in protiustavno, oblika specialne ščini SRS. vojne proti SR Sloveniji in njenim prebivalcem. Ne preseneča nas, da naše skupno življenje v Opomba: Jugoslaviji nerazumno spodkopavajo prav tisti, ki se tako hrupno zavzemajo za močno Jugoslavijo. 9. in 10. marca 1989 sta bila sestanka orga- Tretjič: ostro nasprotujemo vsem nezakonitim nizatorjev zbora v CD d v celoti posvečena pri- pritiskom na delo legalnih institucij. Najhujši in pravi in izdelavi nove skupne izjave, zato zapisa najbolj nevaren primer tovrstnih pritiskov je bila s teh sestankov nista bila izdelana. Na sestanku nasilniška množica pred Zvezno skupščino v dne 10. 3. 1989 je bil sprejet sklep, da se priprav- Beogradu, ki je dobesedno izsilila nekatere sklepe ljeni osnutek izjave preimenuje v Sporočilo za zveznih organov, ki so takrat zasedali. Nič manj javnost, predela, dopolni in pošlje v objavo. V nesprejemljivi niso množični mitingi, ki samo se- soboto, 11. 3. 1989, je bilo Sporočilo za javnost jejo sovraštvo, pozivajo k uporabi sile in vnašajo objavljeno v vseh osrednjih slovenskih medijih. razdor med jugoslovanske narode in narodnosti. V seznam prisotnih iz prvega zapisa (o sestanku z Takšnim pritiskom ne bomo popuščali. Zato tudi dne 3. 3. 1989), se vnese še pomotoma izpadlo nasprotujemo grožnji, da bodo znani maspokovci ime predstavnika RO ZZB NOV Slovenije, tov. s Kosova organizirali miting v Ljubljani, saj je Jožeta Božiča. povsem očitno, da je njihov namen povzročanje Uvodoma je Dušan Semolič predstavil nekatere izgredov in - po že preizkušenem in prozornem argumente za in proti referendumu in predlagal, scenariju - ustvarjanje razmer za uvedbo izrednih da se razpravljalci najprej opredelijo okrog tega ukrepov v SR Sloveniji. vprašanja. Obenem je bila prisotnim podana in- Obenem izjavljamo, da smo vselej pripravljeni formacija, da nobeno od neslovenskih množičnih iskati poti iz naših skupnih zagat v strpnem in občil še ni objavilo ne originalne Izjave zbora iz enakopravnem dialogu z vsemi ljudmi dobre CD, ne Izjave Bavconovega Sveta, ne Sporočila volje in prijateljskih namer. za javnost, ki je bilo pripravljeno na prejšnjem sestanku. Slednja dva teksta sta bila - v skladu s pobudo s prvega sestanka - korektno prevedena v srbohrvaščino, albanščino in makedonščino, od- Dokument št. 25:81 poslana 12. marca 1989, vendar pa do 17. marca 1989 še nista bila nikjer objavljena. ZAPIS Razprava o referendumu je pokazala, da ni ve- s 4. sestanka organizatorjev zbora v CD "Proti činskega mnenja, ki bi narekovalo opredelitev za uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Ko- ali proti. Različnost v pogledih in tudi mnenjih je sovu", dne 17. marca 1989. po svoje nakazovala tudi možni izid glasovanja o Prisotni: Darja Lavtižar-Bebler, Jože Gačnik, - denimo - zaupnici slovenskemu vodstvu.

81 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). O možnih vsebinah referenduma je bilo več

171 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) mnenj: malizaciji skupine in srečanj. - da se ljudje izjasnjujejo o podpori slovenskemu vodstvu; Zapisal Vojko Volk - o trenutni slovenski politiki; - o parlamentarni demokraciji; - o deklaraciji (podobni znameniti Majniški deklaraciji) o tem, v kakšni državi so Slovenci pripravljeni živeti. Dokument št. 26:82 Razlogi zoper referendum nasploh pa so izhajali predvsem iz: Deklaracija o slovenski narodni volji 8983 - strahu, da ne bi dal željenega izida; - da ne bi pomenil podleganje Šolevičevim in Izpričana je volja slovenskega naroda, italijanske tem podobnim izsiljevanjem; in madžarske manjšine v Sloveniji in pripadnikov - da ne bi pomenil civilizacijskega padca na drugih narodov in narodnosti, ki so državljani SR raven cenenega populizma. Slovenije, da Cela razprava, v kateri je sodelovala velika ve- - hočejo živeti v svobodni sodobni družbi, ki čina prisotnih, je tako pokazala, da bi bilo edino jim bo zagotovila spoštovanje človekovih pravic smiselno odločati se o neki deklaraciji, podobni in svoboščin, svobodno politično združevanje, Majniški. Odločanje o zaupnici slovenskemu po- parlamentarno uresničevanje politične volje ljud- litičnemu vodstvu je sporno zato, ker so slo- stva v skupščini SR Slovenije, ki bo izvoljena na venski politiki tudi delegati v zvezni skupščini, ki splošnih, neposrednih in tajnih volitvah, svobodo so glasovali zoper večinsko izraženo voljo Slo- vseh oblik gospodarskega, kulturnega in social- vencev v CD, trenutno slovensko politiko pa tudi nega razvoja, vselej odprt osebni, gospodarski in ni moč identificirati z nekaj parolami, ki so duhovni pretetok v Evropo in v svet; trenutno v obtoku. - želijo živeti v taki skupnosti z drugimi narodi Razprava, ki ni zadevala referendum, je bila vse- SFR Jugoslavije, zgrajene na temeljih svobodne binsko zožena na osnovna proceduralna vpra- odločitve vseh njenih delov za skupno demokra- šanja v zvezi s sklicevanjem sestankov. Zlasti tično in federativno državo, ki bo vsem zago- predstavniki Odbora za varstvo človekovih pra- tavljala celovito pravico do samoodločbe in po- vic (Bavčar) in RK ZSMS (Golobič) so kritizirali polno enakopravnost, ohranjala in branila suve- sedanji način sklicevanja sestankov brez dnevnih renost vsakega od njih, spoštovala in varovala redov, kar je tudi eden od vzrokov, da se ni moč njihovo različnost; praktično ničesar konkretnega dogovoriti. Zato je - nočejo živeti v taki jugoslovanski ali kateri bila predlagana formalizacija skupine in njenega koli drugi državni skupnosti, kjer bi bili pod- sestajanja. vrženi omejevanju človekovih pravic in svo- Dušan Semolič je na podlagi skoraj triurne raz- boščin ter narodne samobitnosti, politični ali na- prave oblikoval naslednje sklepe, ki so bili cionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju, sprejeti: vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega, - delovna skupina v sestavi dr. Katja Boh, Janez kulturnega in vsega drugega življenja, skratka, Janša, Miloš Mikeln, Peter Bekeš, Jože Školč in kjer jim ne bi bile priznane vse zahteve iz prvih Vojko Volk bo do naslednje seje, ki bo pred- dveh odstavkov te izjave; to pravico si mirne vidoma v ponedeljek, 27. 3. 1989 ob 12. uri, vesti jemljejo zato, ker jo isto in enako priznavajo pripravila osnutek dokumenta o skupnih poli- in je ne bodo omejevali drugim v skupni tičnih pogledih na razvoj Slovenije; federativni demokratični državi. - RK SZDL bo poskrbela, da bodo teksti, ki jih Slovenci, Italijani, Madžari, pripadniki drugih ju- izven Slovenije doslej niso objavili, objavljeni, če goslovanskih narodov, stalno naseljeni v Slove- bo treba tudi v obliki plačanih oglasov (kar je niji, in drugi državljani SR Slovenije s svojimi predlagal Mikeln); podpisi pod to deklaracijo naročamo skupščini - že naslednja seja bo sklicana vsaj nekaj dni SR Slovenije in vsem drugim v Sloveniji, ki jim vnaprej (odvisno od delovne skupine, ki pri- je podeljena legitimna moč za uveljavitev te pravlja osnutek), z dnevnim redom, zapisom in ustreznim gradivom; 82 Osebni arhiv Miloša Mikelna. - na naslednji seji bomo razpravljali tudi o for- 83 Prvi osnutek, 23. 3. 1989 napisal Miloš Mikeln.

172 VIRI 17, 2002 skupne ljudske volje, da poskrbijo za uresničenje Sloveniji, in drugi državljani SR Slovenije se s načel iz te izjave, najpoprej z novo slovensko svojimi podpisi pod to deklaracijo zavezujemo, ustavo, potem pa z doslednim upoštevanjem teh da bomo vztrajali pri njenih načelih, in ob- načel pri oblikovanju nove jugoslovanske ustave vezujemo skupščino SR Slovenije in vse druge v ter v vsem svojem političnem in drugem delova- Sloveniji, ki jim je podeljena legitimna moč za nju v SFR Jugoslaviji. uveljavitev te skupne ljudske volje, da poskrbijo za uresničenje načel iz te izjave, najpoprej pri spreminjanju sedanje in z novo slovensko ustavo, potem pa z doslednim upoštevanjem teh načel v novi jugoslovanski ustavi ter v vsem svojem političnem in drugem delovanju v SFR Jugo- Dokument št. 27:84 slaviji.

Deklaracija o slovenski narodni volji 8985

Izpričana je volja slovenskega naroda, italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji in pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki so državljani Dokument št. 28:86 Socialistične republike Slovenije, da: 1. Hočemo živeti v svobodni sodobni družbi, ki ZAPIS nam bo zagotovila spoštovanje človekovih pravic s 5. sestanka organizatorjev zbora v Cankarjevem in svoboščin, narodno suverenost in samood- domu, 27. marca 1989 ločbo, svobodno politično združevanje, parlamentarno uresničevanje politične volje ljudstva v Prisotni: Franco Juri, Slavoj Žižek, Anton Stres, skupščini SR Slovenije, ki bo izvoljena na Ljubo Bavcon, Lado Pohar, Miloš Mikeln, Ivan splošnih, neposrednih in tajnih volitvah, svobodo Oman, Zoran Thaler, Gregor Golobič, Peter Be- vseh oblik gospodarskega, kulturnega in social- keš, Darja Lavtižar-Bebler, Drago Demšar, Rudi nega razvoja, vselej odprt osebni, gospodarski in Šeligo, Veno Taufer, Katja Boh, Braco Rotar, duhovni pretok v Evropo in v svet. Marko Hren, Dimitrij Rupel, Janez Janša, Igor 2. Želimo živeti v Jugoslaviji, zgrajeni na te- Bavčar, Barbara Goričar, Vojko Volk meljih svobodne odločitve vseh njenih delov za skupno demokratično in federativno državo, ki Opravičeni: Borut Šuklje, Ciril Ribičič bo vsem svojim narodom zagotavljala celovito pravico do samoodločbe, ohranjala in branila su- Sprejet je bil naslednji verenost vsakega od njih, zagotovila enako- dnevni red: pravnost narodom, narodnostim in manjšinam, 1. Potrditev zapisa 4. sestanka spoštovala in varovala njihovo različnost. 2. Obravnava osnutka Deklaracije o slovenski 3. Nočemo živeti v taki jugoslovanski ali kateri narodni volji '89 koli drugi državni skupnosti, kjer bi bili pod- 3. Obravnava pobude o formalizaciji skupine in vrženi omejevanju človekovih pravic in svo- srečanj boščin ter narodne samobitnosti, politični ali na- 4. Razno cionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju, vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega, AD 1) kulturnega in vsega drugega življenja. To pravico Jože Smole je predlagal, da se iz Zapisa s 4. si mirne vesti jemljemo zato, ker jo isto in enako sestanka izpusti zadnji stavek iz tretjega odstavka priznavamo in je ne bomo omejevali drugim v na drugi strani, ker subjektivna vsebinska inter- skupni demokratični federativni državi. pretacija ne sodi v kratek zapis. Prisotni so se s Slovenci, Italijani, Madžari, pripadniki drugih tem strinjali in s tem je bil zapis sprejet. jugoslovanskih narodov, stalno naseljeni v

84 Osebni arhiv Miloša Mikelna. AD 2) 85 Drugi osnutek, 23. 3. 1989, dokument so napisali dr. Katja Boh, Peter Bekeš, Gregor Golobič, Janez Janša, Miloš Mikeln in Vojko Volk. 86 ARS, dislocirana enota II (Arhiv SZDL).

173 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Uvodoma je Miloš Mikeln pojasnil delovna iz- poslanstvom komisije. hodišča skupine, ki je pripravila osnutek dekla- Podobne pomisleke je izrazil tudi Miloš Mikeln v racije. Razložil je zgradbo in temeljni namen imenu PEN-a, vendar je ob tem dodal, da za- osnutka deklaracije. Ko bi osnutek, z dopolnili in enkrat kakšnih pragmatično političnih nalog ta popravki, sprejeli, bi ga posredovali organom koordinacija očitno še nima. Janez Janša je ob vseh delov koordinacije v obravnavo. Te naj bi v tem pripomnil, da lahko razglabljanja o (ne)smi- doglednem času posredovale svoje pripombe. selnosti sodelovanja v tej koordinaciji pripeljejo Osnutek naj bi po strokovni plati preverili tudi samo do njenega prezgodnjega propada. kompetentni ustavni pravniki. Na koncu je bil sprejet tudi predlog Braca Ro- Razprava o predloženem osnutku deklaracije je tarja, da se razmnoži in pošlje v obravnavo vsem pokazala, da so oblika, temeljna izhodišča in članom koordinacije njegov osnutek Konvencije opredeljene točke, ustrezna osnova za nadaljnjo o skupni dejavnosti političnih organizacij, dru- dodelavo oziroma dopolnitev. štev klubov in zvez. Sprejeta sta bila še dva alternativna naslova deklaracije: Deklaracija o slovenski politični volji Zapisal: Vojko Volk in Slovenska deklaracija. Temeljne pripombe pa so bile zlasti v tem, da mora biti deklaracija še bolj jasna, bolj jedrnata in bolj odločna, zlasti v zahtevah po vseh atri- butih nacionalne in državne suverenosti. Neka- Dokument št. 29:87 tere konkretne pripombe so oblikovali dr. Rupel, dr. Žižek, dr. Stres in drugi. Prisotni so se stri- Slovenska deklaracija 198988 njali s predlogom, da se takoj po seji sestane Deklaracija o slovenski narodni volji; 89 delovna skupina in predlagane pripombe upo- Deklaracija o slovenski politični volji; 89 števa. Sprejet je bil predlog, da se v delovno skupino vključi še dr. Slavoj Žižek. Državljani Socialistične republike Slovenije, Deklaracijo, ki je namenjena državljanom SRS in podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, do katere bi se ti izjasnjevali s podpisovanjem, da: naslavljamo na skupščino SRS, seveda pa bo po- 1. Hočemo živeti v svobodni državi, v kateri si sredovana vsej jugoslovanski kot tudi tuji jav- zagotavljamo spoštovanje človekovih pravic in nosti. svoboščin; narodno suverenost in samoodločbo; Ko bo delovna skupina osnutek dopolnila in svobodno politično združevanje in politični plu- popravila, bo posredovan organom vseh organi- ralizem; parlamentarno uresničevanje politične zatorjev v razpravo. Na podlagi pripomb in do- volje ljudstva v skupščini SR Slovenije, ki bo polnil s teh organov bo pripravljen dokončen izvoljena na splošnih, neposrednih in tajnih vo- osnutek deklaracije. litvah; svobodo vseh oblik učinkovitega in za okolje neškodljivega gospodarskega razvoja; kul- AD 3) turni in socialni pluralizem; pravno državo, ute- Dogovorjeno je bilo naslednje: meljeno na spoštovanju ustavnosti in zakonitosti, - da se imenuje "Koordinacijski odbor organi- neodvisnosti sodstva in na demokratičnem nad- zatorjev zbora v Cankarjevem domu"; zoru javnosti nad organi represije; varstvo pred - katerega temeljna naloga je izdelava "Dekla- uničevanjem naravnega okolja; vselej odprt oseb- racije"; ni, gospodarski in duhovni pretok v Evropo in v - da se imenuje sekretar koordinacije, ki skrbi svet. za ustrezno administriranje in pripravo sej. 2. Želimo živeti v Jugoslaviji, zgrajeni na te- Sprejet je bil predlog, naj bo sekretar koordinacije Vojko Volk. 87 ARS, dislocirana enota II (Arhiv SZDL). 88 Tretji osnutek deklaracije, ki so ga na osnovi razprave AD 4) na 5. seji sestanka organizatorjev zbora v Cankarjevem Dr. Tone Stres je izrazil svoje pomisleke v zvezi domu 27. marca še isti dan dopolnili dr. Katja Boh, s sodelovanjem Komisije za pravičnost in mir v Peter Bekeš, Gregor Golobič, Janez Janša, Miloš Mi- keln, Vojko Volk in Slavoj Žižek. Osnutek deklaracije koordinaciji, ki bi imela neke eminentno politične je bil skupaj z Majniško deklaracijo 1989 objavljen v cilje in naloge; to namreč ni združljivo s sredstvih javnega obveščanja, v Delu 10. maja 1989.

174 VIRI 17, 2002 meljih svobodne odločitve vseh njenih delov za skupno demokratično in federativno državo, ki Razvoj političnega sistema socialističnega samo- bo vsem svojim narodom zagotavljala celovito upravljanja, odločnejše uveljavljanje demokra- pravico do samoodločbe, ohranjala in branila su- tičnih odnosov pri reševanju družbenih vprašanj, verenost vsakega od njih, zagotovila enako- ter družbenoekonomska in moralna kriza, v kateri pravnost narodom, narodnostim in manjšinam, živimo, zahteva upoštevanje političnega plu- spoštovala in varovala njihovo različnost. ralizma kot možnost za izražanje, soočanje in 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer uveljavljanje interesov posameznikov in njihovih bi bili podvrženi omejevanju človekovih pravic združenj. in svoboščin ter narodne samobitnosti; politični Socialistična zveza je doslej - kljub prizadeva- ali nacionalni nadvladi; gospodarskemu izkori- njem za demokratizacijo odnosov znotraj nje ščanju; vsiljenim oblikam političnega, gospodar- same kot organizacije delovnih ljudi in občanov skega, kulturnega in vsega drugega življenja; kjer ter njihovih družbenopolitičnih in družbenih or- bi sprejemali usodne politične in gospodarske ganizacij ter združenj - še vedno premalo omo- odločitve pod pritiskom izrednih razmer; kjer gočala uveljavljanje političnega pluralizma na ljudstvo lahko uveljavlja svojo suverenost samo podlagi argumentov in odprtega dialoga. Njena na ulici, ne pa v institucijah političnega plura- aktivnost je v preveliki meri slonela na poudar- lizma. janju vloge družbenopolitičnih organizacij name- Te pravice, ki nam pripadajo, priznavamo in jih sto, da bi ustvarjala prostor, v katerem bi prihajalo ne bomo omejevali vsem drugim v skupni demo- do organiziranega soočanja mnenj in oprede- kratični federativni državi. ljevanja do variantnih in različnih predogov ljudi. Slovenci, Italijani, Madžari, pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, stalno naseljeni v Slove- ZAKAJ SMO PREMALO UČINKOVITI? niji, in drugi državljani SR Slovenije se s svojimi podpisi pod to deklaracijo zavezujemo, da bomo Socialistična zveza je takšno svojo vlogo opre- vztrajali pri njenih načelih, in obvezujemo skup- delila že v dokumentu "SZDL danes". Samo- ščino SR Slovenije in vse druge v Sloveniji, ki kritično je večkrat ocenjevala nedoslednosti in jim je podeljena legalna moč za uveljavitev te pomanjkljivosti pri njegovem uresničevanju, saj skupne ljudske volje, da poskrbijo za uresničenje ni sledil potrebam družbenega razvoja. Tudi načel iz te izjave, tako pri spreminjanju sedanje spremembe in dopolnitve Statuta SZDL Slove- slovenske ustave in pri oblikovanju nove kot z nije v letu 1987 so bile sprejete z namenom, da bi doslednim upoštevanjem teh načel v novi jugo- ustvarili pogoje in možnosti za še bolj odprto slovanski ustavi ter v vsem svojem političnem in frontno socialistično zvezo. Toda gre za očiten drugem delovanju v SFR Jugoslaviji. razkorak med dogovori, formalnimi možnostmi in prakso; še več: socialistična zveza je tudi sama v prelomnem obdobju. Prenova SZDL je med bistvenimi pogoji za njeno drugačno vlogo v političnem sistemu. Od prenovljene SZDL bo v Dokument št. 30:89 mnogočem odvisna tudi uveljavitev ideje o po- litičnem pluralizmu. Zato naj prenova sociali- Predsedstvo Republiške konference SZDL Slove- stične zveze poteka tako, da bo zagotavljen pro- nije je na 21. seji, 6. januarja 1989 obravnavalo stor za izražanje, soočanje in konkurenčnost raz- temo "Socialistična zveza delovnega ljudstva in ličnih programov organiziranih političnih subjek- politični pluralizem; na 23. seji, 31. januarja 1989 tov. Predlogi, mnenja in ideje vseh, ki so zain- pa je sprejelo naslednje teresirani za aktivno udeležbo pri urejanju druž- benih vprašanj, morajo dobiti svoj prostor v So- UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE cialistični zvezi, pri čemer mora biti zagotovljeno I. spoštovanje demokratičnih pravil ravnanja ter uveljavitev kulture političnega dialoga. To velja 89 Republiška konferenca SZDL, Informativna služba, In- tudi za spoštovanje mnenj manjšine ter posa- formacije, Ljubljana, februar 1989, Socialistična zveza meznika, na vseh ravneh. delovnega ljudstva Slovenije in politični pluralizem, gradivo za razpravo, ARS, dislocirana enota I (arhiv SZDL). II.

175 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Je sestavni del procesa njenega posodabljanja in NESTRANKARSKI POLITIČNI nadaljnje demokratizacije. Pri iskanju rešitev in PLURALIZEM razreševanju odprtih vprašanj svojega organiziranja in delovanja mora zagotoviti, da bodo v ta Reforma političnega sistema zahteva odpiranje proces vključeni vsi, ki želijo delovati znotraj širokega prostora za nestrankarski politični plu- nje. ralizem, ki se lahko zagotavlja v prenovljeni SZDL. Zato mora socialistična zveza storiti vse, ODGOVORITI MORAMO NA NASLEDNJA da bo skladno z ustavno opredeljeno funkcijo VPRAŠANJA! postala privlačnejša in sprejemljiva za nova gibanja in zveze. V njej morajo imeti ljudje, nji- V razpravi moramo posebno pozornost nameniti hove interesne in programske skupine, organiza- iskanju najboljših skupnih poti in načinov za cije, gibanja ter zveze možnost ustvarjalno pri- učinkovito udejanjanje temeljnih izhodišč orga- spevati k oblikovanju političnega sistema soci- niziranja in delovanja SZDL, ki so: alističnega samoupravljanja. To je njena po- - Socialistična zveza delovnega ljudstva je or- membna naloga, saj vsi ti s svojo aktivnostjo, ganizacija, ki zagotavlja ljudem pogoje za uresni- inovativno ustvarjalno sposobnostjo lahko ponu- čevanje njihovih ustavno opredeljenih pravic dijo mobilizirajoče programe za kvalitetnejši delovanja; družbeni razvoj. Socialistična zveza mora zago- - Socialistična zveza delovnega ljudstva je naj- toviti ustvarjalno sodelovanje posameznikom, ki širša družbenopolitična organizacija občanov, se neposredno vključujejo v njeno delo. Zato organizacij, gibanj, združenj in drugih političnih mora nameniti posebno skrb poživitvi, posodab- dejavnikov, ki je zgrajena na principu individu- ljanju in stalni aktivnosti svojih organizacij in alnega članstva in neposrednega izražanja intere- demokratičnim metodam dela organov SZDL na sov (vedeti pa moramo, da so nekateri mnenja, da vseh ravneh. naj bo SZDL le koalicija različnih zvez in ne organizacija, ki ima tudi lastno članstvo; III. - Socialistična zveza delovnega ljudstva je organiziran, odprt prostor za izražanje in soočanje OMOGOČATI ZDRUŽEVANJE LJUDI različnih interesov, pri čemer morajo imeti vsi, ki se vključujejo vanj enakopraven položaj; Z ustavo je zajamčena svoboda združevanja de- - Socialistična zveza delovnega ljudstva je or- lovnih ljudi in občanov v družbenopolitične in ganizacija, ki omogoča različnim zvezam in gi- druge družbene organizacije in društva kot se- banjem ter drugim oblikam organiziranja, da v stavni del socialističnega samoupravnega siste- njej in prek nje uveljavljajo svoje ideje, interese ma. V tem okviru je omogočeno tudi ustanav- in programe; ljanje novih zvez in oblik organiziranja in delo- - Socialistična zveza delovnega ljudstva je vanja občanov. Tudi zadnje spremembe Statuta skupen pluralističen prostor, ki omogoča nepo- SZDL Slovenije so samo razširile možnosti za sredno vključevanje v skupščinski in volilni uveljavljanje interesnih združenj ter družbenih sistem in uveljavlja na obeh področjih tudi svojo gibanj, skupaj z družbenimi organizacijami in nadzorno funkcijo. društvi pri uresničevanju njihovih interesov, po- litičnih pravic ter dolžnosti v okviru obstoječega IV. principa organiziranosti socialistične zveze. Zato Socialistična zveza sprejema vse nove pobude za PREDNOSTNE NALOGE ustanavljanje različnih združenj kot proces uveljavljanja, soočanja in tekmovanja političnih de- Zavedajoč se, da je treba za uveljavitev sodob- javnikov, katerih legitimnost in legalnost je po- nejše in učinkovitejše Socialistične zveze opraviti gojena z doslednim spoštovanjem ustavne ure- vrsto kratkoročnih in dolgoročnih nalog, se ditve. Predsedstvo RK SZDL Slovenije zavzema pred- Delovanje novih združenj, zvez in družbenih gi- vsem za: banj v okviru Socialistične zveze pomeni po- - pospešeno aktivnost pri izdelavi nove ustave memben prispevek k razvejanosti njenega delo- SR Slovenije in nove ustave SFRJ. Pri tem mora vanja ter pomembno dopolnitev njene aktivnosti. biti opredelitev Socialistične zveze in njene vloge

176 VIRI 17, 2002 v družbenopolitičnem sistemu takšna, da v no- načina uresničevanja pravice do političnega zdru- benem primeru ne bo omogočala monopolnega ževanja in organiziranja občanov. oz. priviligiranega položaja posameznim organi- Predsedstvo RK SZDL Slovenije daje tudi po- zacijam oz. posameznikom; budo za drugačno praznovanje 27. aprila, dneva - kritično presojo in oceno določil dokumenta ustanovitve OF. Primerna oblika praznovanja bi "SZDL danes", temeljnih načel statuta in pro- lahko bil festival Socialistične zveze delovnega gramskih usmeritev, da bi na podlagi njihovega ljudstva Slovenije. dograjevanja v duhu sodobnih spoznanj oblikovali jasen program SZDL Slovenije, ki bo izrazil V. politično voljo slovenskega naroda, madžarske in italjanske narodnosti in vseh, ki živijo in delajo v POZIV K TVORNEMU SODELOVANJU SR Sloveniji in ga bodo sprejeli ter se po njem ravnali vsi njeni deli. Takšen program bi sprejeli Predsedstvo RK SZDL Slovenije predlaga, da se o na kongresu SZDL Slovenije, ki bi ga ponovno teh vprašanjih opravi široka razprava v krajevnih, sklicali po več kot dvajsetih letih. Prizadevali si občinskih, obalni in mestnih konferenc SZDL, v bomo, da bo ta program dobil svoje mesto tudi v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih programu ZK SZDL Jugoslavije, s čimer bomo organizacijah in društvih, družbenih gibanjih in prispevali k jugoslovanski sintezi. zvezah, v katero naj se v največji meri vključijo - nadaljnjo krepitev skupščinskega sistema; ljudje in občani. Rezultate te razprave bomo strnili - demokratizacijo kadrovske politike in kandi- na seji Republiške konference SZDL Slovenije. dacijskih postopkov ter takšno volilno zakonodajo, ki bo omogočala neposredne volitve. Datum: 17. februar 1989

SPREMEMBE STATUTA SZDL SLOVENIJE

Statut SZDL Slovenije je zaradi vsega poveda- nega potreben temeljite kritične presoje kar je jasno že dlje časa. Na to so opozorile že razprave Dokument št. 31:90 ob zadnjih spremembah in dopolnitvah, s katerimi so razširjene možnosti za svobodno združe- SLOVENSKA DEKLARACIJA91 vanje ljudi tudi na druge oblike interesnega združevanja ter na družbena gibanja. Ker smo se Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo, da zavedali, da te določbe zahtevajo večjo konkre- tizacijo, smo se že ob zadnjih spremembah Sta- 1. Hočemo živeti v samostojni državi sloven- tuta SZDL Slovenije zavzeli za čimprejšnje obli- skega naroda. kovanje novega. Ta naloga pa je tesno povezana 2. Kot samostojna država bomo sami odločali o z razčiščevanjem idejnih vidikov organiziranja in meddržavnih povezavah, bodisi z južnoslo- delovanja socialistične zveze, njene ustavne vanskimi narodi bodisi z evropsko skupnostjo. opredelitve ter programa SZDL. To so osnove za 3. Izhajajoč iz zgodovinskih prizadevanj sloven- ustvarjanje statutarnih in drugih, formalno-prav- skega naroda za politično samostojnost je slo- nih možnosti, ki izhajajo iz statuta, za uveljav- venska država lahko utemeljena le na: ljanje različnih alternativ, interesov, programov - spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, itd. - demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, Če naj bo Socialistična zveza mesto nastajanja, - družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno soočanja, tekmovanja idej, nujnega dialoga, izra- in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi da- žanja različnih mnenj ter ponujanja več rešitev ter nostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi globalnih političnih vizij, potem potrebujemo slovenskih državljanov. tudi pravila ravnanja za delo v okoliščinah in razmerah pluralnega prostora. Pravila morajo Slovenska demokratična zveza, (Ljubljana, 28. izražati potrebno politično kulturo, ki izhaja iz marca 1989) navedene funkcije.

Razdelava ustavnega določila o svobodi zdru- 90 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). ževanja mora potekati v smeri zakonske ureditve 91 Prvi osnutek kasnejše Majniške deklaracije.

177 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Dokument št. 32:92 marca sprejel Izvršilni odbor SDZ, pod naslovom Slovenska deklaracija, naj bi jasno pomenilo, da Zapis je konsenz o načelni ustreznosti tretjega osnutka s 6. sestanka organizatorjev zbora v CD, 24. delovne skupine poslej vprašljiv in da ni moč aprila 1989 pričakovati aklamacije na organih, ki naj variantni deklaraciji obravnavajo. Prisotni: - prepis z liste prisotnih Mnenja so se polarizirala: od mnenja, da nadalj- Sprejet je bil naslednji dnevni red: nja razprava nima več smisla, ker vsi prisotni nimajo polnomočij za usklajevanje na osnutku Ad 1 deklaracije, do mnenja, da je razpravo nujno po- Zapis s 5. sestanka je bil sprejet brez pripomb. trebno nadaljevati zavoljo dejstva, da v Sloveniji tak dokument potrebujemo. Ravno tako je bilo Ad 2 poralizirano mnenje glede dveh variant dekla- Miloš Mikeln je na kratko poročal o poteku dela racij: nekateri so menili, da je boljša in ustrezna osnutku deklaracije, o posegih delovne sku- nejša daljša varianta (tretji osnutek), drugi so bili pine (ki se ji je pridružil še Slavoj Žižek) na mnenja, da je boljša in jasnejša krajša varianta drugem osnutku, o tem, katere bistvene pripombe (novi osnutek IO SDZ). Ivan Oman pa je dejal, so bile upoštevane itd. da med obema ni nikakršne pomembnejše raz- Z razpravo je pričel predstavnik RO ZZB NOV like. Slovenije, Jože Gačnik, ki je predstavil mnenje Sprejeti so bili naslednji sklepi: sekretariata te organizacije (v pisni obliki bo - da se delovna skupina dopolni z Ruplom, dostavljeno tudi sekretarju KO), po katerem ni Omanom in Stresom; razlogov, da bi sploh sprejemali neko deklaracijo. - da se čimprej pridobijo mnenja in pripombe Nadaljnja razprava je pokazala, da predvsem organov članic KO, da bo lahko delovna organi članic takozvane "uradne" politike niso skupina opravila svoje delo; obravnavali tretjega osnutka deklaracije in zato - da se na prihodnji seji razpravlja o pripombah nimajo uradnih oziroma kompetentnih mnenj. v zvezi s Konvencijo o skupni dejavnosti po- Zavoljo tega je "alternativni" del (posebej Rupel litičnih organizacij, društev, klubov in zvez in Bavčar) očital nespoštovanje sklepov s prejš- oziroma o bodočem poslovniku koordinacije. nje seje. SDZ, SDZS, DSP, SKZ in Odbor za Na koncu sestanka je Vera Vazzaz v imenu mi- varstvo človekovih pravic so celo pripravili ce- rovnikov prebrala Izjavo o Kosovu in predstavila lovit alternativni osnutek. Dimitrij Rupel je pobudo, da bi v Delu objavili osmrtnico za povedal, da ga nameravajo predstaviti na seji RK mrtvimi na Kosovu. SZDL Slovenije, ki bo 26. aprila, ostale je pozval, da se jim pridružijo; torej k tej novi, Zapisal Vojko Volk alternativni deklaraciji. Jože Smole je zavrnil Ruplov predlog kot nesprejemljiv, za drugo točko osnutka deklaracije pa je dejal, da je povsem nesprejemljiva in zgolj voda na mlin tistim, ki po Sloveniji iščejo Dokument št. 33:93 separatizem. Smole je povedal, da bo tretji osnutek deklaracije RK SZDL obravnavala 26. aprila, I. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA na svoji seji o političnem pluralizmu. LJUDSTVA IN POLITIČNI PLURALIZEM Na točki razčiščevanja kdo se je sklepov s prejšnjega sestanka držal in kdo ne, se je raz- 1. Uvod Viktorja ŽAKLJA, podpredsednika RK prava za dlje časa zaustavila. SZDL Slovenije Ciril Ribičič in Peter Bekeš sta v imenu CK ZKS V tem, da smo razpravo o naši organizaciji in zavračala očitke, da sklepi niso bili spoštovani; dejstvo, da je Dimitrij Rupel čez noč v razpravo 93 Republiška konferenca SZDL, Informativna služba, In- poslal novo varianto deklaracije (ki jo je 28. formacije, Ljubljana, junij 1989, 4. seja Republiške konference SZDL Slovenije, 26. 4. 1989: I. Socia- listična zveza delovnega ljudstva in politični pluralizem; 92 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). Gre za osnutek II. Spremembe in dopolnitve Statuta SZDL Slovenije. zapisa, original v arhivu ni ohranjen. ARS, dislocirana enota I (arhiv SZDL).

178 VIRI 17, 2002 političnem pluralizmu dali na dnevni red seje memo to današnjo konferenco kot eno od etap v Republiške konference prav na današnji dan, 26. procesu, ki ga je sprožila kriza in ga, kolikor je aprila, na dan, ko se je pred 48 leti v Vidmarjevi seveda mogoče, usmerja emancipirana slovenska vili pod Rožnikom začela udejanjati naša legen- politična in družboslovna misel. Da se še kako darna Osvobodilna fronta, ki ima svoje korenine zavedamo, da je čas iskateljski in da si bomo še v ljudskofrontovskem gibanju kriznih tridesetih naprej prizadevali, da bi procesi gospodarskega let, je gotovo obilo simolike. Simbolika je že v in družbenega presnavljanja tekli zvezno - torej tem, da po letih gospodarske rasti in družbenega ne skokovito - in to v pravo smer. Ta smer pa je razvoja, ki je sledil osvobodilni vojni in revo- svoboden človek, ki brez strahu in vsakršnih ovir luciji in ga nedvomno moramo šteti za najus- artikulira svoje interese, človek, katerega hkratna pešnejše obdobje v zgodovini naših narodov in pripadnost narodu in večnacionalni državni skup- narodnosti, ter po desetletje trajajoči večplastni nosti nista nezdružljivi ali celo temeljni kamen krizi, ki je posledica nepravočasnega in neus- vseh naših težav. Od vseh nas je torej odvisno, ali treznega reagiranja na globalne spremembe v bomo na tej današnji iskateljski postaji izluščili svetu, za katere je značilna afirmacija t. i. kva- kakšno svežo misel, ali bomo znali bolje arti- litativnih faktorjev razvoja, spet mrzlično iščemo kulirati že do sedaj povedano, predvsem pa, če odgovore na esencialna vprašanja, vezana na bomo zmogli biti toliko prepričljivi in zavezujoči narod, državo, njegovo gospodarstvo, kulturo in za odločujoče institucije našega sistema, da politiko. Brez dvoma je ta čas eden tistih pre- končno začnemo v konkretnostih odločneje do- lomnih trenutkov, v katerem se za desetletja na- grajevati nastavke naše nove pluralne družbe. prej odloča o vlogi in položaju posameznika, Uvodoma je smiselno poudariti tudi dejstvo, da naroda in države. Zato ta čas terja od vodilnih se s problemi političnega pluralizma spoprije- ljudi v politiki, gospodarstvu, znanosti in kulturi majo tudi druge socialistične države, npr. Polj- pogum, znanje in politično modrost. Simbolika je ska, Madžarska. Ugotoviti je treba, da Jugosla- lahko tudi v tem, da smo spet enkrat ogroženi kot vija, ki je v preteklosti prednjačila pri reformi- narod, kot nacija zaradi nekaterih lastnih neus- ranju realsocialistične misli, ta čas v teh iskanjih treznih makro družbenoekonomskih odločitev v ne prednjači. Tudi zato je vloga slovenske družbe sedemdesetih letih, ogroženi kot nacionalna in in vseh njenih ustvarjalnih sil, da v lastnem in državna skupnost, ki je v celoti izčrpala možnosti skupnem jugoslovanskem interesu nadaljujejo z nadaljnjega ekstenzivnega gospodarskega in uveljavljanjem pluralnosti, tudi politične, in iska- družbenega razvoja, ogroženi od državnega he- njem ustreznih form za njeno praktično uveljav- gemonizma in centralizma, ki skuša zbalansirati ljanje v pogojih socialističnega samoupravljanja. jugoslovanske disproporce na nižji ravni kot Jugoslovanski družbi pluralnost ni tuja: po svoje ustreza Sloveniji in njenim aspiracijam. In dalje, jo odraža veljavni skupščinski sistem, obstoj simbolika je lahko tudi v tem, da živimo v času DPO, zvez in gibanj, priznavanje t. i. pluralizma nove slovenske političnosti, v kateri se vrši re- samoupravnih interesov, ki ga je uvedel Kardelj v distribucija politične moči, v času, v katerem se znanih Smereh, itd. Tovrstna pluralnost je v križajo odločitve s kratkoročnimi in dolgoročnimi nekaterih socialističnih državah še bolj razvejana posledicami. Priče smo nostalgiji po starem in kot pri nas, osmišljena pa je že v znanih Le- hkrati pogumnemu iskanju novega, smo v času, v ninovih tezah iz leta 1917, ko je pisal, da je katerem se bolj ve, kaj ne, kot kaj pa. Današnji politični pluralizem v socialističnih družbah do- čas pa je istoveten s tistim izpred 48 let tudi v pusten le pod naslednjimi pogoji: nemarksistične tem, da je prihodnost nejasna in negotova in da je stranke morajo, prvič, zastopati interese razredov potrebno vizionarstvo zamenjati za prag- in slojev družbe, ki pod vodstvom proletariata matičnost. sodelujejo v boju za socializem, drugič, sprejeti Poudariti pa moram tudi naslednje: dogodki morajo temeljne ideje o graditvi socialistične tistega, že močno odmaknjenega 1941. so bili družbe in tretjič, priznati morajo vodilno vlogo zgodovinski, današnja seja to zagotovo ne bo. Saj komunistične partije. tega sploh ne bi bilo treba poudarjati, če ne bi Ali ta teza še zdrži kritično presojo? Po mojem živeli v krizni družbi, kjer s pridevnik "zgo- prepričanju ne, gotovo pa ne v današnjem času, dovinski" tako nekritično pridaja vsemu, celo ko smo v svetovnih dimenzijah soočeni s t. i. duhovno sila pritlehnemu početju. Kar zadeva "konservativno revolucijo", ki jo je razviti svet vodstvo sedanje SZDL, naj poudarim, da razu- začel že sredi sedemdesetih let. To je začetek

179 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) transformacije socialne države ali države blagi- trg, pluralizem, ekonomsko demokracijo in po- nje, ki zaradi visoke socialne zaščite ter težnje po dobno. S povedanim sem hotel opozoriti, da pro- egalitarnosti ni bila več sposobna za boljše, ino- jekt prepotrebne družbene prenove sega v same vativno delo. Tedaj se je zaostrilo vprašanje: ali korenine države, njenega političnega sistema in socialna država ali učinkovitost. Če slednjega, veljavne ideologije, zato je izhod v novo kvaliteto torej učinkovitosti, ni, ni socialne države oziroma v idealnem steku okoliščin mogoč le v daljšem se njen privid lahko ustvarja skozi eksterno za- časovnem obdobju. Ne kaže spregledati, da je dolževanje in inflacijo. Zapisano se nanaša na jedro ekonomskega sporočila t. i. antibirokratske dileme t. i. "držav blaginje", a mutatis mutandis revolucije egalitarnost v delitvi, ohranjanje par- velja tudi za Jugoslavijo - zlasti Jugoslavijo se- tijsko-državnega voluntarizma pri alokaciji druž- demdesetih let. Naša družba je še posebej v ti- benega kapitala in od razvitega sveta ločeno gos- stem času družbeno lastnino mnogokje razumela podarstvo. Prav to pa že elementarne zasnove po- kot nelastnino, videz "državne blaginje" pa je litičnega pluralizma ogrožajo, zato se ga želi ide- ustvarjala s permanentnim razvrednotenjem druž- ološko diskvalificirati, ga razglasiti za nelegitim- benega kapitala in enormnim zunanjim zadol- nega in celo nelegalnega. Pri tem pa se hote po- ževanjem. Ta praksa se je - v manjšem obsegu zablja, da pri nas politični pluralizem živi znotraj sicer - raztegnila tudi v osemdeseta leta, v katerih ene stranke, ki že dolgo ni več klasična enotna pa so razvite države sodobnega sveta začele ures- KP, živi znotraj socialistične zveze, ki je od re- ničevati že novo paradigmo gospodarskega in publike do republike povsem različna, živi znotraj družbenega razvoja, pa se tudi zato korak med jugcslovanskih sindikatov, mladine itd., pa tudi v nami in njimi tako nezadržno veča. republiških "družbah" in organizacijah je politični Sodobne razvite države imajo še del gospodarske pluralizem očiten povsod tam, kjer ne velja več strukture, ki je še vedno odvisna od državnega zapovedani represivni partijski monizem. plana, njen manjši del, ki se širi, pa vse bolj od Političnega pluralizma torej ni treba "priznati", ni trga. To še kako velja za socialistične države, to- se treba vpraševati po njegovi legitimnosti, saj rej tudi za nas. V Jugoslaviji je gospodarska izhaja iz narave človeka in je utemeljen v raz- struktura celih območij izključno rezultat poli- ličnih interesih ljudi. Logična posledica tega je tične volje in fondovskih sredstev, ne pa tržno kompetitivni politični sistem, to pa pomeni, da izraženih potreb. Logično je torej, da ta okolja realna dilema ni politični pluralizem da ali ne, potrebujejo močno državo, širitev njenih eko- ampak kakšen pluralizem hočemo in tudi zmo- nomskih funkcij, česar vse ni mogoče brez leni- remo. Letošnja volilna praksa v državi nedvo- nistične KP, ki med drugim namesto trga skrbi za umno kaže na to, da jugoslovanske družba po- "pravično" alokacijo novoustvarjene vrednosti. časi, resda ne brez bolečin, vstopa v obdobje de- Prav zato so tudi t. i. čiste ideološke diskusije, tu- ljene in časovno omejene oblasti, zato pa tembolj di tiste, ki zadevajo politični pluralizem v Jugo- legitimne. Da je to odraz spremenjene zavesti slaviji, le prozorno pokrivalo za "lokalne" eko- državljanov, kažejo tudi empirične javnomnenj- nomske probleme. Drugače rečeno: v ozadju se ske raziskave; npr. že približno polovica Slo- skrivajo težnje po redistributivni poziciji zvezne vencev misli, da bi bila ZKS le ena od političnih države, ki bi še naprej v imenu t. i. višjih inte- strank, med katerimi bi lahko na splošnih, ne- resov, zajedništva itd. prerazporejala ustvarjeni posrednih in tajnih volitvah izbirali delegate. dohodek na pomanjkljivo definiranem t. i. Politologi in sociologi, ki se strokovno ukvarjajo enotnem jugoslovanskem trgu. Prav takšna vloga s to problematiko, postavljajo dve alternativi: ali ene ali druge države - občinske, republiške ali modernizirati obstoječi sistem, ki vsaj ta čas ne zvezne je tudi v interesu zaposlenih v njej in v daje kakšnih razveseljivih rezultatov, in ob tem paradržavnih institucijah. To zlasti velja za upati, da jih bo ta reformirani sistem t. i. nepo- okolja, kjer je nezaposlenost velik problem. Zato sredne demokracije začel dajati po končanem je Markovičeva zahteva po deregulaciji gospo- prenovitvenem procesu, ali pa začel uvajati več- darskega in družbenega življenja dejansko napo- strankarski sistem. ved vojne preštevilni in slabo usposobljeni biro- Odgovor na to dilemo ni lahek niti z ozko kraciji; razume se, da bo ta storila vse, da ta strokovnega vidika, še manj pa ob upoštevanju družbena naravnanost ne bi uspela. Še dolgo bo realnosti našega prostora in časa. Naj ekspliciram torej ostala draga in neučinkovita realna država nekaj dilem: Verjamem, da tržnega gospodarstva, na eni strani, na drugi pa verbalno priseganje na na katerem sedaj prisegajo, ni mogoče razvijati

180 VIRI 17, 2002 brez političnega pluralizma - drug drugemu sta pluralno družbo. Družbo torej, v kateri si bo namreč pogoj - zato zviti politokratski um ta čas vsakdo mogel sam "voliti vero", vsi pa po de- glasno ne nasprotuje več tržnemu gospodarstvu; mokratični poti "postave", če parafraziram znani ne nazadnje tudi zato, ker socialistične družbe že verz. To pa je družba zrelega socializma, za ka- dolgo priznavajo in tudi udejanjajo gospodarske terega smo Slovenci ekonomsko in duhovno do- reforme, nasprotujejo ali pa vsaj odlagajo pa re- zoreli. Mižati pred obilico tovrstnih znamenj časa forme političnega sistema, katerega srž je po- ali pa jih hote ali nehote ne razumeti, pomeni litični pluralizem. Argumentacija zoper to je upreti se toku zgodovine; to pa tudi pomeni navadno zgodovinska, delavsko razredna in teko- pristajati na družbeno marginalizacijo in se odpo- če politična. Kriza, ki se poglablja, saj njen su- vedati vsakršnemu vplivu novega socializma. marni izraz - inflacija - skokovito narašča, pa Beg v nove pojmovne konstrukte - to naše ne- pravijo, da ne govori za politični pluralizem, am- hvalevredno početje - nas ne bo rešilo. Naj spet pak za t. i. strnitev vsenarodnih ali vsedržavnih vzamem primer iz ekonomije, ki mi je bližja. sil, da bi tako združeni bili kos naši gospodarski, Mnogi govorijo npr. o socialističnem tržnem gos- politični, mednacionalni in moralni krizi, ki ne podarstu . Nič nimam proti temu, če hkrati tudi ogroža le političnega sistema, ampak tudi obstoj povedo, v čem se to gospodarstvo loči od očitno države. Toda protiargument je takoj pri roki: mar "nesocialističnega" tržnega gospodarstva. Hočem ni prav monizem, nasilno enotenje, neobstoj kon- reči, da pojem "socialističen" radodarno doda- kurence itd. pripeljalo družbo in državo v to ne- jamo temu ali onemu npr. ekonomskemu pojmu, zavidljivo stanje? Če je v tem argumentu vsaj misleč, da je to potreben in zadosten pogoj za kanček resnice, se je treba vprašati, mar vztra- humanizacijo družbenoekonomskih odnosov, kar janje v obstoječem družbenoekonomskem mode- je srčica osvobajajoče socialistične misli. Tako si lu ne pomeni hkrati tudi vztrajanje v vseobse- ne moremo kaj prida pomagati tudi z idejo gajočih kriznih razmerah? "nestrankarski pluralizem". Da ne bo pomote: Po mojem prepričanju je naša kriza vse bolj po- sem zanj, če mi avtorji hkrati ponudijo ope- litična, to pa pomeni, da je treba naš politični racionalizacijo, družbeni model, v katerem bo ta sistem temeljito reformirati. Ne bodo torej zado- pluralizem funkcioniral. ščale zgolj lepotne korekture, izmišljanje pojmov, Ker tega še nekaj časa očitno ne bo, prag- ki jih sodobna politologija ne pozna - ali vsaj ne mnatična politična naravnanost terja, da razvi- pozna njihove vsebine. Ne si delati lažnih utvar, jamo politični pluralizem brez velikih besed kar da bodo naše življenje ustrezno adaptirala razna znotraj veljavne ustave; to tembolj, ker sem alternativna gibanja, ki tudi pri nas - tako kot v prepričan, da še nismo izčrpali možnosti plu- tujini - živijo zunaj strank. ralizacije slovenske družbe, ki jo na tradiciji OF Tako kot je trg - to smo na srečo končno spoznali nudi prenavljajoča se SZDL. Pravzaprav se za- - eden od stebrov sodobne civilizacije, je drugi vzemam za dva hkratna procesa: SZDL nam steber gotovo sodoben politični pluralizem. In omogoča frontno organiziranje ustvarjalnih sil dalje zagotovo velja, da tako kot trga oziroma našega naroda, da bomo tako kos sedanjemu tržnega gospodarstva ne bo mogoče uveljaviti čez prelomnemu času, v katerem se poindustrijsko noč, ker gospodarstvo tega ni sposobno, tudi videnje družbe bode s silami preteklosti, tistimi politične pluralnosti ne bo mogoče. Tekla bo torej, ki skušajo zaustaviti kolo napredka in našo paralelno z razvijajočo se tržnostjo, bili bosta v družbo ponovno vrniti v preživeli realsocializem; medsebojni interakciji. Sintagne, kot so sestop z na drugi strani pa je SZDL legalen prostor za oblasti, ki jo je uvedla slovenska ZK in se pri- postopno pluralizacijo slovenske družbe in je jemlje že tudi v drugih okoljih države, moder- tako podana možnost za evolutivni prehod v nizacija sindikata, za katerega se zavzemajo slo- moderno poindustrijsko ali bolje rečeno konku- venski sindikati, boj za oblast, o katerem govori renčno demokratično družbo, ki bo reafirmirala naša mladina, so simptomi teh procesov, ki jih človeka v vseh njegovih ekonomskih, političnih integrira zahteva po teh reformah, ki pa ta čas in kulturnih razsežnostih, kar naj bi bil cilj spet ravno v političnem delu najbolj kasni. novega socializma. V teh za našo družbo zgodovinskih procesih pa je Pri vseh teh naših iskanjih pa ne smemo pozabiti, SZDL nepogrešljiva. Biti mora njihov kataliza- da se mora Jugoslavija, če želi napredovati, ne le tor, podpreti mora evolutivni prehod v novo funkcionalno, ampak tudi institucionalno, vklju- kvaliteto - to je tržno gospodarstvo in moderno čiti v integracijske procese novonastajajoče Ev-

181 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) rope. Ta pa nas take, kot smo - ne le v sferi eko- opozicije. Tak sistem pravi Goati, pa je značilen nomije, ampak tudi politike - ne bo vzela medse. za družbe, v katerih so razredni odnosi zaostreni. Evropa 90. let bo tržna in hkrati politično plu- Če je bil takšen, sistem potreben v povojnem ralna družba. Tiste države, ki teh dveh pogojev času, potem danes, bi rekel Kardelj, s SZDL kot ne bodo izpolnjevale, bodo ostale v čakalnici te "vlado v senci" ni več potreben iti primeren. Zato gigantske asociacije, ki nastaja pred našimi očmi. ima pluralizem, vključno s političnim, svoj Ne more biti več nobenega dvoma, da se moramo smisel v tem, da zagotavlja konkurenco različnih posloviti od iluzije samozadostnosti, hotenja po programov, svobodno konkurenco različnih pred- posebnosti za vsako ceno, od zmotnega prepri- logov, kako reševati nakopičene družbene pro- čanja, da nas okolje potrebuje, mi pa njega ne, da bleme. Pri tem je treba izhajati iz prepričanja, da je vse, kar naredimo, najboljše, najnaprednejše nihče nima monopola nad politiko, nihče ne itd. Vztrajanje pri takem preživelem načinu raz- poseduje "zveličavne resnice". mišljanja je danes veliko bolj nevarno kot rakete 2. SZDL je v zdajšnjem zgodovinskem trenutku na naših mejah, ki - mimogrede rečeno - nam nenadomestljiv faktor integracije progresivnih niso niti namenjene. Zato je vztrajanje pri teh narodnih sil, integracije, ki jo razmere v državi reformah, to pomeni pri korenitih gospodarskih terjajo, obenem pa je legitimna in legalna in- in družbenopolitičnih spremembah, tako po- stitucija sistema socialističnega samoupravljanja, membno. Vzpostavitev integralnega trga in po- znotraj katere je edina mogoča pluralizacija slo- litično pluralnosti vodi v preseganje protislovij na venske družbe. Hkrati je to priložnost za obli- relaciji posameznik - družba - država, podjetje - kovanje moderne pluralnosti; torej tiste politične država, občina - republika - država, torej v od- pluralnosti, ki so jo imeli v mislih kritiki kla- pravljanju tistih dilem in vsakovrstnih razhajanj, sičnega strankarstva vse od Hobbesa, Milla, ki zadnja leta hromijo jugoslovansko družbo in Rousseauja do Offeja. državo. Ne pozabimo, da nam je izkušeni Gal- 3. Ob upoštevanju dejstva, da je SZDL ute- braith sredi Ljubljane povedal, da ekonomska meljena na ljudskofrontovskem gibanju, in upo- uspešnost ni mogoča brez demokracije. števanju realnega stanja v družbi in državi bo Popolnoma razumem zadržanost mnogih do SZDL še naprej organizacija posameznikov, sprememb v gospodarskem in političnem siste- društev, zvez in DPO. Zato druži v sebi vse ele- mu, ki se napovedujejo. Pri tem se meša vse: od mente predparlamentarnega prostora, koalicije in strahu pred negotovo prihodnostjo do branjenja tudi marela - če hočete. V tem se vsaj ta čas kaže drobnih privilegijev, ki jih nudi sistem njemu njena moč, a s tem ne zapira možnosti za iskanje najbolj zvestih. Nič od tega ni posebnost naše nove in drugačne integracije socialistično misle- družbe, posebnost pa je krčevito ohranjanje ne- čih ljudi kdaj v prihodnosti. česa, kar - iz takih ali drugačnih razlogov - že 4. Prisotnost nosilcev različnih pogledov znotraj dlje časa ne prinaša rezultatov. To je naš dogma- SZDL bo v tem času potrebno zagotavljati dogo- tizem, manjka nam torej pragmatizma. Konkret- vorno, po volitvah v 90. letih pa tudi na podlagi no: na novo in neobremenjeno je treba premisliti, volilnih rezultatov, če bo novi volilni zakon omo- kaj je vsebina socializma na pragu 21. stoletja, gočal ločeno kandidiranje na podlagi programov pretehtati njegovo operacionalizacijo. Priznati in ali pa kandidiranje predstavnikov gibanj in zvez. zavreči bo treba razumevanja in rešitve, ki jih 5. Zdaj in v prihodnje mora novo slovensko plu- praksa, bi rekel Lenin, ni potrdila, sicer bo ideja ralnost prežemati neantagonizem oziroma visoka socializma kompromitirana in osovražena oble- politična kultura, da se med naše ljudi ne bo žala na smetišču zgodovine. Zato se velja spom- vrnilo sovraštvo, ki je v preteklosti povzročilo to- niti misli: amicus Plato, sed megis amica veritas. liko gorja. Če nam bo in ko nam bo resnica o nas samih 6. SZDL mora sama organizirati ali podpirati ljubša od "Ideje", potem bodo podani pogoji za študij problemov pluralizma, da bi se na podlagi ustvarjanje nove družbe, družbe po meri človeka strokovnih in znanstvenih spoznanj mogla sama - in šele to bomo smeli poimenovati za sociali- ustrezno prenoviti in na ta način prispevati k ob- stično. Ob upoštevanju realitet našega prostora in likovanju slovenske in jugoslovanske samo- časa, poznavanja nas samih in stvari, o kateri upravne socialistične, moderne, poindustrijske, bomo danes razpravljali, bi mogel ta razmislek kompetitivne družbe, kompatibilne z družbami zaključiti v naslednji smeri: razvite Evrope. 1. Naš družbenopolitični sistem je sistem brez 2. POVZETKI IZ RAZPRAVE

182 VIRI 17, 2002 mnenje, vsekakor negativno. V političnem pro- Pavla PETRAČ je menila, da je v krajevnih storu ne more biti nikakršnih drugih ovir razen skupnostih dosti prizadevnih kadrov, ki uspešno tistih, ki jih določata ustava in skupščinska raz- opravljajo naloge iz pristojnosti krajevne skup- prava, ki seveda ni ovira, ampak je končna sin- nosti, dosti manj uspehov pa dosegajo, kadar gre teza. za zadeve, za katere so pristojne občine ali re- Poudaril je, da mora konferenca sprejeti sklep, da publika. Ustavne spremembe morajo zato zajeti se iz temeljnih načel ustave izpustijo tista pro- tudi določila, ki bodo dajale krajevni samo- gramska načela, ki ovirajo svobodo političnega upravni ustrezne možnosti in pravice. organiziranja, kar bi zagotavljalo razvoj politič- Socialistična zveza se ne sme izčrpavati s se- nega pluralizma v Sloveniji. Ob tem je menil, da danjimi in novimi družbenimi ali političnimi seje treba zagotoviti svobodo vstopanja v SZDL stavnimi deli, ki si v njenem okviru prizadevajo vsem, ki želijo na ta način delovati v skupščini, priti do oblasti. Še tako demokratičen volilni pa tudi samostojno delovanje mimo SZDL. sistem ne bo prispeval k dejanski demokraciji, če bo ostal v birokratskih okvirih državne uprave in Lado POHAR je predstavil stališča Zveze borcev družbenih služb. Delegatski sistem ne sega le od do političnega pluralizma, tudi zato, ker zadnja občine prek republike navzgor, temveč bi moral verzija stališč ni bila objavljenja v osrednjih slo- najti svojo vlogo v krajevni skupnosti. Zato ga ne venskih glasilih. Strnil jih je v pet točk, v katerih smemo snovati le na nosilcih oblasti, temveč na je poudaril, da težišče njihovega gradiva ni ob- človeku, krajanu, državljanu, ki se ni opredelil za ravnavanje političnega pluralizma kot takega nobeno zvezo ne stranko, temveč je in bo ostal (kakor cilja zase), ampak razmišljanje o pre- član socialistične zveze, ki upa, da bo imel oseb- obrazbi SZDL, da bo lahko kos nalogam pri no in državljansko svobodo in možnost vplivanja, demokratizaciji gospodarskega, političnega in če že ne odločanja v okviru demokratičnih po- družbenega življenja. Uvajanje pluralizma last- stopkov. nin, konkurence in tržnega gospodarstva predpo- Prav je, da je socialistična zveza privlačna za stavlja svobodo politične alternative, spremenje- nove zveze in gibanja, vendar bi morala biti no vlogo Zveze komunistov ter reformo SZDL, privlačna predvsem za vsakega posameznika, ki zlasti na področju delegatskega sistema, volitev si želi drugačen socializem in boljše življenje in in javnega obveščanja. Pri tem mora slediti kon- je hkrati pri volji, da za to tudi kaj stori. Samo to tinuiteti razvoja in se naslanjati na zgodovinske je lahko jamstvo, da bodo naši kadri še v izkušnje; predvsem na demokratično zasnovo prihodnje tako zagnani, kakor so bili npr. pri OF. Borci sprejemajo uvajanje političnega plura- nedavnem glasovanju, ki ga lahko imenujemo kar lizma in preobrazbo SZDL le ob spoštovanju volitve. ustave in zakonov po demokratični in sistemski poti in ob zavračanju manipulacij, politikanstva Mojmir OCVIRK je menil, da je v današnji slo- in vsega, kar vnaša med ljudi nasprotja, delitve in venski realnosti pomembna ločnica med silami, sovraštvo. Borci želijo tudi v prihodnje ostati ki se resnično borijo za demokratizacijo družbe, predvsem združevalni in povezovalni dejavnik v in silami, ki o tem le govorijo. V boju za politični slovenskem in jugoslovanskem prostoru in izpo- pluralizem se je hkrati treba boriti za njegovo stavljajo našo odgovornost v jugoslovanskem ustrezno sistemsko, zakonsko in ustavno opre- okviru. delitev. V nadaljevanju je govoril o pripravah na V nadaljevanju je navedel nekaj konkretnejših novo ustavo in pripomnil, da bi morali narediti odmevov med borci na posamezna vprašanja po- vse potrebno, da bi zbor za ustavo in komisija za litičnega pluralizma in prenove SZDL. Novo- pripravo izhodišč za novo ustavo pri SZDL zdru- nastale zveze naj bi predstavljale le novo stopnjo ženo in s tem produktivno delovali v prizade- že obstoječega pluralizma, njihov nadaljnji razvoj vanju za uveljavitev drugačnega političnega sis- pa bo pomembno vplival na politično prihodnost tema v Sloveniji. tako Slovenije kot Jugoslavije. Močno je prisotna Opozoril je, da morajo postati državljani nosilci ocena, da je treba pri nas gojiti socialnopolitični kadrovskih in volilnih postopkov. Na vprašanja, pluralizem in demokracijo v vsej družbi, politični ali je lahko svoboda političnega organiziranja in pluralizem pa je mogoče in treba razvijati v delovanja omejena v okviru SZDL, je mnenje SZDL, predvsem pa je treba pohiteti s mladinske organizacije in hkrati tudi njegovo spremembo statuta in z novim programom, pri

183 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) čemer borci zavračajo mnenje, da je treba vse pozitivnih pobud iz kateregakoli dela Jugoslavije. začenjati na novo. Sodijo tudi, da bi cepljenje na stranke in boj za oblast na našem izpostavljenem Ciril ZLOBEC je problem Cankarjevega doma slovenskem prostoru pomenilo delitev in slabitev kot politični fenomen zadnjega časa ocenil za narodov vrst, in opozarjajo, da več demokracije tako pomembnega, da kaže o njem resno raz- pomeni istočasno več etike in demokratičnih mišljati in se tudi opredeliti. Po napadih na pravil igre v politiki. Prav vsem tem pa ne zborovanju v Cankarjevem domu pa vse do smemo izgubiti posameznika - individualnega zadnjih napadov na celotno življenje in delo člana - človeka, ki mora imeti možnost organi- Josipa Vidmarja lahko, po njegovem mnenju, zirano usmerjati in graditi pragmatične poti v trdimo, da je postal Cankarjev dom naslov, sin- stabilno, na dosežkih civilizacije, znanja in ino- tagma, simbol najvišjega možnega zla, najvišje vativnosti temelječo sodobno, vsestransko razvito nezvestobe skupni državi, socializmu. in bogato družbo. Zdi se mu nedopustno, da niti v okviru zveze komunistov na zvezni ravni ni prišlo do realnega Tone BOHINC je podprl idejni in politični plu- soočenja, kaj je laž in kaj resnica, kaj je politična ralizem na povsem načelni ravni. propaganda in kaj dejstvo. (Poziv k miru, sožitju in proti izrednemu stanju, kar je bilo geslo Vekoslav GRMIČ pa je uvajanje političnega zborovanja v Cankarjevem domu, je bil označen pluralizma označil za nujnost, ki ni odvisna od kot zločin, pozivi k orožju, medsebojnemu obra- tega, ali bo ta pluralizem strankarski ali nestran- čunavanju z orožjem, k pobijanju pa kot vrlina in karski. Kakšna bo oblika, je sekundarno vpra- vrednota, ki naj bi ji nasledila celotna država. Če šanje. - Pomembnejša je demokracija in kultivi- se dilema, kaj je zločin in kaj humanistični klic, ranje politične kulture, vnos morale v politična ne razreši, so znotraj države dokončno pretrgani dogajanja. V vsem tem je treba izpostaviti ozi- vsi stiki možnih komunikacij. Zato je predlagal, roma afirmirati tudi človeka kot posameznika. da slovenska socialistična zveza zahteva od ZK SZDLJ, naj preveri vsa preverljiva dejstva o Barbara GORIČAR je govorila o različnem razu- stavki rudarjev v Starem trgu in nato izpelje vse mevanju političnega pluralizma v jugoslovan- konsekvence. Menil je, da se v sedanjem trenutku skem prostoru. Nekateri ga pojmujejo kot nujnost v jugoslovanskem okviru ne moremo govoriti niti pri iskanju poti iz vseh mogočih različic jugo- o najosnovnejšem dialoškem pluralizmu, kaj šele slovanske krize, drugi ga jemljejo kot nekakšen o političnem. modni krik. Opozorila je na nevarnost neupo- Očitki Sloveniji in posameznim politikom so po števanja in drugačnega tolmačenja različnosti, ki njegovem mnenju postali psihološka teroristična je za večnacionalno jugoslovansko skupnost po- propaganda, ki skuša utišati vsakogar, ki misli vsem normalna in celo vrednota, ki jo je treba pluralistično. Spor o Cankarjevem domu se mora negovati. Nekateri to različnost tolmačijo kot vrniti na izhodišče. Ni šlo za sovraštvo med antijugoslovanstvo, antisrbstvo in kot napad na dvema narodoma, temveč za dvojen pogled na temelje ustavne ureditve oziroma celo kot kon- ustreznost uporabe surove sile ali pa proti njej. trarevolucijo. Praksa hrupnega pozivanja k ideo- Oba mitinga in tudi oba naroda sta se soočila ob loški in miselni enotnosti, k uniformiranosti ljudi, tem vprašanju. Tragika je, da je slovenski klic njihovega delovnega in življenjskega vzdušja ostal klic vpijajočega v puščavi, srbski pa se je lahko pripelje Jugoslavijo le nazaj v dogmatizem, realiziral v trenutku in v vsem obsegu. unitarizem, monolitizem in stalinizem. S tem pa Primerjava reagiranja na mednacionalne kon- si zapiramo možnost in načine povezovanja z flikte pri nas z nacionalnimi nemiri npr. v Arme- Evropo. V tej zvezi si je postavila vprašanje, niji in Gruziji kažejo povsem obratno sliko, za zakaj nekatere tako moti sodelovanje z delovno naše razmere klasično prevzgojo "v stilu kitajske skupnostjo Alpe-Jadran. Tudi različne reakcije na kulturne revolucije, ko mora vsakdo zanikati Cankarjev dan, ki jim ni videti konca, kažejo na včerajšnje mišljenje, demokratično izraženo v nerazumevanje oz. neupoštevanje pravice do okviru obstoječih zakonov in samega sebe pre- izražanja različnosti. Zavzela se je za nadaljnje klicevati." Končal je z vprašanjem, ali je res razvijanje in uveljavljanje političnega pluralizma zločin vprašati, "kaj me še veže na to državo, če v Sloveniji ne oziraje se na grožnje in pritiske od temelji na laži, nasilju, podtikanju in na biološki drugod, ter za upoštevanje in vključevanje moči ter moči orožja..."

184 VIRI 17, 2002 meje političnemu organizranju in delovanju za Ciril RIBIČIČ je poudaril, da so se komunisti vse subjekte, tudi za zvezo komunistov. Komu- opredelili za aktivno in ustvarjalno sodelovanje nisti si v svojem delovanju prizadevajo za spre- pri odpiranju prostora političnemu pluralizmu, pri minjanje družbenih odnosov, za uveljavitev izro- čemer si bodo prizadevali predvsem za čila čebinskega kongresa, kar naj zagotovi so- ustvarjanje takšne politične konkurence, plurali- cialno osvoboditev delavstva in nacionalno osvo- stičnega dialoga, tekmovanja programov in boja boditev slovenskega naroda, ki se bo svobodno in mnenj, ki bodo onemogočali politični volunta- enakopravno povezoval z drugimi narodi Jugo- rizem in prispevali k reševanju ekonomske in slavije. Odločno je treba povedati, da je zahteva družbene krize. Za zagotovitev hitrejšega in po jasnejši ustavni opredelitvi pravice do samo- uspešnejšega razvoja slovenske družbe se komu- odločbe slovenskega naroda, vključno s pravico nisti izrecno odpovedujejo političnemu mono- do odcepitve, dokaz, da hočemo ohraniti in raz- polu, posebnemu položaju, ki mu ga daje ustava vijati jugoslovansko federacijo kot prostovoljno v socialistični zvezi, in s tem pravno zagotovljeni skupnost enakopravnih narodov, ki sami odločajo vodilni družbeni vlogi v državi. Vse to je one- o svoji usodi. Pravica do samoodločbe, samostoj- mogočalo in omejevalo resnično ustvarjalno in nost, enakopravnost, državnost, suverenost, so- družbeno koristno vlogo komunistov. V CK ZKS glasno odločanje v federaciji so pogoji in temelji izrecno podpirajo opredelitve konference, ki so v svobodnega sodelovanja samoupravne integracije skladu z zamišljeno prenovo ZK in z zamislijo in povezovanja na tržišču. bogatejšega socializma svobodnih ljudi in enakopravnih narodov, ki ga želi ZK udejanjati skupaj Dimitrij RUPEL je prenesel težišče razprave s z drugimi naprednimi družbenimi organizacijami, kritike srbske na kritiko slovenske politike. Med zvezami, skupinami, gibanji, odbori in posa- drugim je tudi samim organizatorjem seje očital, mezniki. da hočejo razpravo o političnem pluralizmu iz- Opozoril je na nevarnost vračanja v čase, ko niso peljati zgolj "rutinsko in ne čisto zares". Po nje- bili pomembni poštenost, pogum, sposobnost, govem prepričanju niti socialistična zveza niti rezultati, kakovost programov, ampak le stran- partija nista pripravljeni dejansko uvesti plura- karska pripadnost, strankarski sistem in stran- lizma v politično življenje pri nas, saj npr. ne karska disciplina. Jasneje se je treba opredeliti priznavata niti možnosti, da se posamezniki ali proti obujanju teh deformacij iz preteklosti, proti zveze morda ne žele vključevati v SZDL, ampak skrajnostim in proti slovenski samozadostnosti in jih k temu silijo zakoni. Socialistična zveza si egoizmu. Menil je, da si bo politični pluralizem pridobiva članstvo po zakonu, ne po svobodni kmalu utrl pot v vse dele Jugoslavije, toda ta volji članov, in temu pač ne moremo reči svo- prehod utegne biti burnejši, bolj dramatičen in bodno politično združevanje. Po ustavi je SZDL bolj destruktiven v tistih deli Jugoslavije in ZK najširši temelj družbenopolitične dejavnosti ljudi Jugoslavije, kjer danes še prisegajo na anahro- v socialističnem samoupravnem sistemu, torej ni nistično monolitnost, monizem, politični mono- le ena od političnih organizacij, ampak dejansko pol ZK ali karizmatično moč svojih voditeljev. načrt za organizacijo celotne politike. SZDL je Slovenska posebnost ni privrženost političnemu sistem sam in zato njena radikalna sprememba pluralizmu, temveč pozitivnim izkušnjam OF predpostavlja radikalno spremembo celotnega slovenskega naroda. političnega sistema. V tem pogledu se je zavzel Poudaril je, da se v ZK zavzemajo za ustvarjalno za demokratičen sistem s skupščinskimi in orga- in enakopravno vključitev novih zvez, gibanj, nizacijskimi predstavništvi političnih interesov, odborov in drugih političnih subjektov v socia- katerih moč se preverja na volitvah. Vsi ti in- listično zvezo, vendar ne le na formalno orga- teresi (gre za različne zveze, društva, gibanja, za nizacijski ravni, temveč tako, da bodo soobli- že obstoječe družbenopolitične organizacije pa kovali njeno vsebinsko platformo prenovljenega zbornice, interesne skupnosti itn.) naj se še pred socializma po meri človeka. prihodnjimi volitvami ustrezno formalizirajo. Menil je, da je v razpravah o ustavnih spre- Nekateri med njimi ne potrebujejo predstavništva membah treba še bolj prepričljivo pokazati, da v parlamentu, tisti, ki ga potrebujejo, pa naj se zveza komunistov ne želi prek ustave vsiljevati razdele v politične, ekonomske, strokovne in svoje vizije izgradnje socializma, temveč mora druge kategorije, ki morajo najti ustrezne zbore ustava, kot izraz večinske volje ljudi, postavljati ali domove v skupščini.

185 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Da bi omilili prehod v političen pluralizem, bi se mišljanja in odpira mnogo vprašanj. V nekaterih lahko SZDL preobrazila v "zvezo nekako socia- pogledih in zahtevah smo že dosegli določeno listično usmerjenih ljudi, ki jim je denimo par- enotnost, npr. da je treba vgraditi v sistem druž- tijski program preveč radikalen" in se preime- benih odnosov več svobode, človekovih pravic in novala v zvezo socialistov z lastnim članstvom. svoboščin, več demokracije, več kulturne, mate- Za mesta v političnem spodnjem domu bi poleg rialne in duhovne blaginje... Manjka pa nam in- ZK in zveze socialistov tekmovale še novonastale strumentarij za realizacijo teh ciljev. Poudaril je, politične zveze. Če pa bi vendarle želeli ohraniti da se je treba smeri razvoja političnega sistema nekakšno krovno organizacijo, nekakšno poli- lotiti analitično, projektno in ne pod pritiskom tično cenzuro, ki bi kontrolirala dostop do par- dnevnega političnega dogajanja, politikanstva, lamenta, bi jo lahko imenovali tudi SZDL, vendar boja za oblast. Prenova socialistične zveze in bi se morala personalno in funkcionalno ločiti od drugih političnih subjektov je nujna. Strinja se prej omenjene zveze socialistov. Takšna SZDL predvsem s tistimi usmeritvami v gradivu, ki ne bi imela lastne politične filozofije, ampak bi pravijo, da mora socialistična zveza postati odprt zgolj skrbela za "politični promet" med zvezami, prostor, t. im. predparlamentarni politični prostor, v izrednih političnih razmerah pa nemara tudi za v katerem mora priti do izraza raznolikost njihovo koordinacijo. interesov. Tak koncept pa bo mogoče uresničiti le Razpravo je sklenil s predlogom, naj SZDL do z oblikovanjem in sprejetjem pravil igre, ob tem volitev izdela svoj kodeks, pravila za delovanje da se zagotovijo enakopravni pogoji in od- in sodelovanje zvez. Ker pa v tem času ni govornost posameznih samostojnih delov. mogoče zanesljivo ugotoviti razmerja moči med V Zvezi sindikatov so podprli proces moder- zvezami, naj bi SZDL v svojih organih začasno nizacije. Sindikat naj bi se rešil svojega trans- predvidela večino, to je 51% mest za ZK in misijskega položaja in se spremenil v samo- morebitno zvezo socialistov, ostalih 49% mest pa stojno, močno pluralistično in vertikalno grajeno za alternativne zveze, ter v skladu s tem raz- organizacijo članstva, ki bo učinkovito delovala merjem delila tudi materialno pomoč. na podlagi skupnih programskih ciljev in nalog, na vseh nivojih v političnem sistemu, kjer se Jože OSTERMAN je v svoji repliki odgovoril na odloča o družbenoekonomskem položaju delav- tisti del razprave Dimitrija Rupla, v katerem mu cev. Pri tem se mora predvsem potrditi plura- je le-ta med kritičnimi pripombami na poteze lizem sindikalnih interesov. V procesu prenove slovenske politike očital, da je na ustanovnem se torej mora sindikalna organizacija okrepiti kot sestanku ljubljanskega odbora Slovenske demo- organizacija, ki omogoča izražanje intresov po- kratične zveze tej zvezi pripisal antirevolucio- sameznika in skupin in hkrati zaščiti te interese. narne težnje. Osterman je pojasnil, da je ta izraz V razpravah se pojavljajo zelo različna mnenja o uporabil v odnosu na oceno v izhodiščnem re- tem, kakšna organizacija mora postati sindikat. feratu dr. Bučarja, da je obstoječi družbeni in Kot samostojna organizacija za zaščito interesov politični sistem zgrešen od samih temeljev in da delavcev se bo sindikat izognil dosedanjim meto- ga zatorej ni mogoče spreminjati z reformami, dam in oblikam dela socialistične zveze, ki ne ampak je treba zamenjati vse. Ker radikalni upoštevajo dovolj samostojne in specifične vloge spremembi pravimo revolucija in ker bi ta re- sindikata v političnem in skupščinskem sistemu. volucija spreminjala nekaj, kar je samo nastalo z Socialistična zveza naj bi torej predstavljala po- revolucijo, je Osterman zanjo uporabil izraz anti- litični prostor, kjer se različni udeleženci dogo- revolucija. S tem ni mislil na kontrarevolucijo v varjajo in kjer se glede na interese oblikujejo ožje znanem ideološkem smislu, ampak je hotel brez ali širše povezave za skupen nastop in dosego negativnih klasifikacij izraziti ugotovitev, da gre zastavljenih ciljev. Vsa ta odprta vprašanja bo v odnosu med SZDL in SDZ za dva radikalno treba razrešiti po programu socialistične zveze in različna programa, ki ju bo naporno usklajevati. v njenem statutu. Sindikat po svojem karakterju Če bi mislil na kontrarevolucijo v klasičnem kot organizacija delavcev izhaja iz dela in pomenu besede, potem ne bi mogel ustanovnem položaja delavcev v materialnem in produk- zboru izreči želje za uspešno delo. cijskem procesu in odnosih in na tej podlagi bo tudi v prihodnje zagotavljal kot delavsko inte- Vladimir BROLIH je dejal, da lahko po njego- resna organizacija odločilen vpliv v aktivnostih vem mnenju razprava le povzema različna raz- socialistične zveze.

186 VIRI 17, 2002 zvezi zgolj po sili zakona, ampak zaradi lastnega Franc TOMŠIČ je opozoril, da v razpravi o pre- programa. O tem podrobneje govori dokument novi ne smemo mimo "političnega in pravnega ZKS o političnem pluralizmu, ki je v javni raz- madeža", ki ga je povzročil sodni proces proti pravi. četverici. Ne smemo dovoliti, da v republiki Podrobneje je govoril samo o enem od elementov zmagajo protidemokratične sile, katerih kulmina- demokratične prenove, o volitvah, in menil, da je cija je bil proces, saj bo razvoj demokracije v to tista točka, na kateri se bo izkazalo, ali v Sloveniji in Jugoslaviji odvisen ravno od re- okviru socialistične zveze napreduje demokra- ševanja vprašanj, ki jih je odprl. tičen proces. Menil je, da je takšno pričakovanje Kritično je govoril o monopolni vlogi zveze ko- realno in da se bodo komunisti zavzemali za munistov in se zavzel za uvedbo parlamentarne rešitve, ki so predlagane v okviru dopolnil slo- demokracije kot nasprotja monističnemu razmiš- venske ustave. Pomembno je, da že v okviru ljanju. Osnova za demokracijo ne more biti ne- sprejetih zveznih sprememb ustave na splošnih stranskarski politični pluralizem, temveč izra- neposrednih tajnih volitvah z več kandidati žanje volje in interesa prek strank ter drugih in- postanejo nosilci kandidiranja temeljni nosilci teresnih skupin in organizacij. Brez opozicije ne oblasti. Uprl se je kakršnikoli sistemski garanciji more biti demokracije civilne družbe, pravne za katero-koli politično silo v tej družbi. Zavrnil države in blaginje. je tudi predlog o 51% mest novoustanovljenih Najpomembnejši preizkusni kamen slovenske oz. organizacij in zvez v republiški konferenci jugoslovanske demokracije bodo vsekakor spo- SZDL. Posnemanje vzorcev družb, ki nimajo ni- mladanske volitve prihodnje leto. Da bodo te kakršnih demokratičnih tradicij in kjer je bil volitve res uspele, mora SZDL skupaj z drugimi monopol oblasti izpeljan do popolnosti, za naše političnimi subjekti pripraviti predlog sprememb razmere ne prihaja v poštev. To fazo je treba volilne zakonodaje, ki bo vsem političnim orga- doseči z metodami političnega razuma, realnosti, nizacijam omogočila popolnoma enakopraven treznosti in s toleranco. Stari in novi politični nastop na volitvah. subjekti se morajo dejansko dejavno pojavljati v socialistični zvezi in to ne samo v njenem Peter BEKEŠ je govoril o političnem pluralizmu najvišjem in najširšem organu, kakršen je repub- kot podlagi za demokratično prenovo sociali- liška konferenca SZDL, ampak v njenih metodah stične zveze. Opozoril je, da se je že na oktobrski dela. To pomeni, da se je treba tako imenovano kandidacijski konferenci zavzel za pospešitev prehodno obdobje demokratično organizirati in takrat začetega procesa odpiranja organizacije izpeljati. slovenskega političnega življenja, in menil, da je Udeleženci začasne metode dela, to je koordi- treba omogočiti, da politični subjekti javno nacijski odbor podpisnikov izjave v Cankarjevem predstavijo svoje programe in prevzamejo tudi domu, naj bi na osnovi sprememb statuta SZDL odgovornost za njihovo uresničevanje, kadar Slovenije prevzeli svoja mesta in svoj delež, dobijo zanje podporo. Danes bi temu lahko rekli skladno z odgovornostmi v tako rekonstruirani zahteva po institucionalizaciji političnega plura- socialistični zvezi. V zvezi s procesom proti lizma. Z ustanovitvijo vrste novih političnih zvez, četverici je podrobneje predstavil stališča Pred- gibanj in drugih avtonomnih političnih skupin se sedstva CK ZKS. Poudaril je, da stališča teme- je ta cilj v svoji začeti fazi zaokrožil. Za razliko ljijo na prepričanju, da demokratična sodobna od Ruplove ocene o doslej doseženem meni, da slovenska socialistična družba zahteva spošto- je to začetek, vendar nikakor ne začetek konca vanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratične prenove socialistične zveze in na ustavnost in zakonitost, avtonomijo civilne druž- njej zgrajene demokratične reforme političnega be in demokratični nadzor te družbe nad držav- sistem, ki bo morala temu slediti. Prav to do- nimi organi tako v republiki kot v federaciji. seženo omogoča, da se lahko njegova nova po- litična organizacija in druge organizacije, skupaj Darja LAVTIŽAR-BEBLER je na očitke posa- s tradicionalnimi, javno borijo za svoje zamisli meznikov in Odbora za varstvo človekovih pra- tako v okviru socialistične zveze kot tudi za pod- vic, češ da se slovenska politika "ni dovolj za- poro v javnosti. Komunisti vidijo smisel prenove vzeto angažirala oziroma, da se je vseskozi ob- socialistične zveze prav v tem, da nobenemu po- našala mlačno in kompromisarko" odgovorila ta- litičnemu subjektu ne bo treba biti v socialistični ko, da je naštela vse ativnosti RK SZDL od za-

187 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) četka kazenskega postopka zoper Janšo, Boršt- zvezni odbor za pravosodje, ne zvezni sekretariat nerja, Tasiča in Zavrla do pobude Predsedstvu za pravosodje, pa tudi Republiška konferenca SFRJ, naj v skladu s svojo pristojnostjo uporabi SZDL ne in Odbor za varstvo človekovih pravic vsa možna pravna sredstva in pomilosti obsojene. prav tako ne. Ali bomo pristali na logiko mitin- Z dosedanjo aktivnostjo socialistične zveze kakor gaštva, na dejstvo, da se nenavadno hitro ures- tudi z vsebino in utemeljitvijo pobude je bil se- ničijo napovedi najvišjih funkcionarjev v državi, znanjen tudi Odbor za varstvo človekovih pravic, ko bodo vsi tisti, ki domnevno delujejo proti zato je toliko bolj nerazumljiv in povsem ne- državni ureditvi (mislila je na Albance na Ko- upravičen očitek o kompromisarstu slovenske sovu), aretirani in obsojeni? Prepričana je, da se politike. Vprašala je, če je bilo v tej pobudi pravne države ne da graditi na pritiskih na so- Predsedstvu SFRJ kaj kompromisarskega, in na- dišče, ne na represivnih pritiskih in ne na pri- daljevala, da z velikim obžalovanjem pa tudi tiskih, ki so spodbujeni s humanističnimi motivi. zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je Predsedstvo Še bolj pa je prepričana, da je to nesprejemljivo SFRJ tako rekoč z levo roko zavrnilo pobudo početi s pozivi na državljansko neposlušnost in SZDL. Na isti način je zavrnilo tudi utrezni celo na demonstracije. Vsi dobro vemo, kam nas predlog Predsedstva Slovenije. Zlasti slednje je to - glede na sedanje politične razmere v Jugo- posebej zaskrbljujoče, saj mora biti vsakomur slaviji - lahko privede, in dobro vemo tudi to, da jasno, da tega predloga ni dal kdorkoli iz Slo- takšne akcije pomenijo tudi poziv na represijo, na venije, ampak državno predsedstvo republike kar represivne sile v Jugoslaviji zelo dobro Slovenije, ki je s tem implicitno izrazilo tudi slišijo. Ali je tudi takšno stališče kompromisar- jasna stališča Republiške konference SZDL sko in oportunistično? Morda. Toda kljub mo- Slovenije, Centralnega komiteja ZK Slovenije in rebitni takšni oceni se tov. Darja Lavtižar-Bebler drugih družbenopolitičnih organizacij Slovenije zavzema za razrešitev primera četverice po zako- ter Skupščine SR Slovenije, ki je konstitutivni del niti poti. Zavzema se za vztrajanje pri predlogu Jugoslavije in njenih najvišjih organov. V za pomilostitev, podpira prizadevanja za obnovo Sloveniji pa prav tega dejstva nikakor ne moremo kazenskega postopka in upa, da bo kazensko- ignorirati, kajti pove nam, da je z našo ena- pravna stroka, ki je ves čas opozarjala na ne- kopravnostjo v primerjavi z, denimo, obrav- pravilnosti v konkretnem procesu, zdaj, ko je navanjem predlogov ali zahtevkov katere izmed sodba že nekaj časa pravnomočna, strokovno drugih republik, nekaj hudo narobe. Po vsem tem utemeljila svoje poglede na ta proces; da jih bo po njenem mnenju ne moremo priti do drugačne utemeljila tako, da niti vojaški tožilec, ki raz- ugotovitve, kot do te, da je zares skrajno ne- polaga s pravico zahteve za varstvo zakonitosti, pošteno očitati slovenski politiki, da se ni dovolj ne bo mogel mimo njih. In če kljub temu in kljub odločno zavzemala za čimprejšnjo in čimbolj stališču Skupščine SR Slovenije oziroma njene ugodno razrešitev tega problema. Primer četve- skupine delegatov, da je del spornega povelja rice predstavlja tudi težko hipoteko v naših od- nezakonit in v nasprotju z duhom ustave, ne bodo nosih z JLA, hipoteko, ki nas obremenjuje že po zakoniti poti odpravljene napake in posledice skoraj leto dni in hromi našo konstruktivno vlogo tega procesa, se zavzema, da se skupaj v okviru v celotnem jugoslovanskem prostoru. Nedopust- legalnih institucij odločimo za nadaljnje aktivna so podtikanja in pritiski nekaterih zveznih nosti SZDL, ker bo edino takrat jasno, kdo pre- teles, da slovensko pravosodje ne spoštuje zako- vzema odgovornost za posledice. nitosti in ne izvršuje zakonov, ko je doslej iz- Odgovorila je še na vprašanje, kaj bo s tistimi vršitev kazni obsojencem odlagalo. Prav tako je zvezami in organizacijami, ki ne bodo hotele de- nedopustno in neresnično prikazovanje nekaterih lovati in se povezovati znotraj Socialistične zve- posameznikov in Odbora za varstvo človekovih ze. Predlagala je, naj se RK SZDL zavzame za pravic, da so sodišča prošnje za odlaganje kazni predlog, da se sprejme ustrezen zakon, ki bo obravnavala skrajno restriktivno. Zakon si lahko urejal način uresničevanja ustavne pravice do razlaga po svoje. Mnenje tov. Lavtižarjeve je, da združevanja in pravice do združevanja na poli- je ustrezni člen zakona o izvrševanju kazenskih tični osnovi, ki smo se ji zavezali z ratifikacijo sankcij zelo precizen in da natančno določenih Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih rokov pač ne moreš razlagati ne široko ne pravicah. Sprejem omenjenega zakona naj restriktivno. Toda vsebino, ki se skriva za temi Skupščina SR Slovenije vključi v svoj zakono- roki, lahko razlaga samo pristojno sodišče; ne dajni program.

188 VIRI 17, 2002 nosti, zakaj ni takšna, kot jo predvideva ustava. Marjan KOTAR je menil, da bi SZDL morala Če pa tolmačimo to kot dispozicijo, potem je ZK odpreti vprašanja političnega pluralizma že pred lahko partija na oblasti, ni pa nujno, da to je. leti, saj se tako ne bi ustvarjal videz, da hoče SZDL zaradi odsotnosti lastnih stališč zoževati Ivan OMAN je govoril o političnem pluralizmu prostor za izražanje političnih interesov. Bolj na- kot rezultatu različnih mnenj. Nosilci mnenj, ravno bi bilo, če bi se pluralno organiziranje za- političnih idej, projektov so ljudje, ki se morajo čelo in razvijalo v SZDL, kot pa da SZDL vsr- za učinkovito uresničevanje svojih idej organi- kava in integrira oblike organiziranja, nastale zirati. Tako smo prišli do pluralizma organizacij. zunaj nje. Beseda stranka je pri nas že tako diskreditirana, Menil je, da je treba odgovoriti na vprašanja, da nihče noče biti stranka, zato imamo pluralizem skozi katere oblike se morajo izražati politični zvez. Odločno nasprotuje mnenju, da je interesi in kje je tisto mesto, kjer prihaja do strankarstvo grozoten boj med političnimi sku- njihovega soočenja in eventualne sinteze. Omo- pinami, ter meni, da smo prišli do take stopnje gočiti je treba identiteto posameznika in posa- politične kulture, da se bodo lahko tudi različne meznih skupin v interpretaciji pogledov in nji- stranke med seboj kulturno pogovarjale. hovo medsebojno komunikacijo, ki se mora brez Nujno mora priti do političnega konsenza med izključenosti spremeniti v komunikacijo družbe v vladajočo komunistično stranko in ostalimi zve- celoti. Opozoril je, da so skoraj vse politične zami v osnovnih, za ves narod pomembnih od- stranke v svetu nastale kot zasebna združenja z ločitvah - o splošnem političnem in ekonomskem namenom, da bi povezovale t. i. civilno družbo sistemu, parlamentarnem in volilnem sistemu. Če na eni in državo na drugi strani. Danes pa so bolj tega ne bomo sposobni storiti, za nas ni rešitve iz na strani države kot pa civilne družbe in so zato nastale situacije, rešitve pa so lahko predvsem pod kritično lupo javnosti. politične. Brez politične demokracije, političnega Opozoril je na potrebo, da politični sistem uredi in strankarskega pluralizma ne more biti pamet- demokratična pravila, ki bodo ustrezala poli- nih gospodarskih reform. tičnemu pluralizmu. Po drugi strani pa je treba Zahteval je popolno enakopravnost vseh politič- postaviti omejitve, ki sicer obstajajo v t. i. ci- nih skupin. Le z medsebojnim priznavanjem in viliziranemu svetu, tako da politično organi- spoštovanjem bomo lahko odpravili prepire in ziranje ne bi imelo možnosti vplivati na nacio- očitke. Potrebujemo demokratičen razvoj, demo- nalno ali versko nestrpnost, nasilno spreminjanje kratično družbo in državo, v kateri bomo Slo- družbenega sistema ipd. V okviru SZDL je treba venci ponosni, da smo Slovenci, in ponosni na razvijati pluralizem na politični osnovi, sicer svojo republiko. bomo imeli večjo politizacijo v tistih oblikah združevanja občanov, katerih vsebina so vpra- Slobodan RAKOČEVIĆ je govoril o pomenu in šanja kulturne, strokovne, rekreativne narave. vlogi javne besede v sredstvih javnega obve- Taka rešitev v SZDL bi se sicer morala potrditi ščanja v procesih demokratizacije družbenih od- ali pa prerasti v eventualno projekcijo večstran- nosov in pluralizma mnenj ter o prepletenosti in karskega sistema. SZDL se mora hitreje spre- soodvisnosti družbenih procesov ter javnega ob- minjati, spreminjati mora svoja politična izho- veščanja in vpliva na razvoj demokratizacije dišča, predvsem pa storiti več za to, da bo lastna družbe. Ker ima SZDL prav na podoročju jav- stališča tudi uresničila. nega obveščanja posebno vlogo in je ustano- Menil je, da je mogoče, da programi novih zvez viteljica večine pomembnih in družbeno vplivnih in združenj ne bi bili v skladu s programom medijev, je v okviru razprav o prenovi socia- sedanje ali bodoče reformirane SZDL. Resda ni listične zveze in političnem pluralizmu treba jav- potrebno, da bi v SZDL sprejemali vse, toda bi nim glasilom posvetiti posebno pozornost. Oce- bilo narobe odklanjati tiste, ki imajo drugačne niti moramo, ali naša javna glasila ustrezno in programe, če ne ogrožajo ustavne ureditve, saj dovolj odražajo napredne družbene tokove, plu- govorimo tudi o drugačni vsebini socializma. ralizem interesov in omogočajo izražanje raz- Opozoril je, da bi morali razjasniti, ali je ustavno ličnih mnenj in stališč. Socialistična zveza mora definirano vlogo ZK treba tolmačiti kot obvezno biti odgovorna za tako ureditev in tak položaj ali kot t. i. dispozitivni program. Če jo tolmačimo javnega obveščanja, da bodo zagotovljeni pogoji po prvi varianti, se postavlja vprašanje odgovor- za položaj javnega obveščanja, da bodo zagoto-

189 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) vljeni pogoji za uresničevanje svobode obvešča- veščanja. nja, pravice do obveščenosti ter drugih pravic in svoboščin ljudi in njihovih organizacij na tem Jože ŠTEH se je zavzel za politični pluralizem in področju. za delovanje novonastalih zvez znotraj sociali- Demokratičnost in pluralizem v družbi zahtevata stične zveze. V prizadevanjih za preobrazbo so- od glasil predvsem enakopraven odnos do vseh cialistične zveze ne bi smeli zavreči vsega do- političnih subjektov, ki delujejo v okviru socia- brega v dosedanjem delu in organiziranosti listične zveze, od družbenopolitičnih organizacij, SZDL, v katerem je bilo vendarle veliko elemen- zvez, do družbenih organizacij in posameznikov, tov političnega pluralizma. Prenovljena SZDL se pri čemer morata biti edina kriterija vsebina in ne more odreči temu, da je politična organizacija pomembnost stališč, mnenj in informacij posa- socialistično orientiranih ljudi, da povezuje orga- meznih subjektov. Predpogoj je visoka profesio- nizirane politične subjekte na osnovi svojih in nalna družbenopolitična odgovornost pisanja in skupnih temeljnih točk političnega programa za odločanja, strokovna korektnost in dosledno spo- socialistično, demokratično prenovo, da se za- štovanje novinarske etike. Odgovornost celotne vzema za neposredne volitve in uveljavljanje javnosti pa je, da ščiti pošteno in odgovorno no- ljudi v uresničevanju socialističnega samouprav- vinarsko delo. ljanja in oblasti. Opozoril je na negativne in izredno škodljive Zavzel se je za odločno zavrnitev neupravičenih, posledice tako imenovane "medijske vojne" v podcenjujočih kritik socialistične zveze s strani jugoslovanskem prostoru, ki nima nič skupnega s novonastalih zvez in za hitrejšo prenovo SZDL. svobodo obveščanja, s političnim pluralizmom, Novim zvezam je priporočil bolj strpen in pra- bojem mnenj, dialogom, kritičnostjo in odprtostjo vičen odnos do OF in SZDL, konferenci pa pred- glasil, saj temelji na izkrivljanju dejanskega lagal, da v stališčih o pripravi novega programa stanja in razmer, izmišljanju in ponarejanju socialistične zveze posebej poudari tudi potrebo dejstev, žaljenju človeškega dostojanstva in oseb- po kritični presoji programov novih zvez. ne integritete nosilcev odgovornih družbenih Posebej se je zadržal pri "nesprejemljivi" pro- funkcij. Pri tem gre za grobe kršitve novinarske gramski usmeritvi Socialdemokratske zveze Slo- etike in za škodljivo uredniško politiko, ki vnaša venije na področju obrambe in bolj "sprejemljivi" med narode nezaupanje in nestrpnost. Ker je programski zasnovi Slovenske demokratične takšno pisanje in taka uredniška politika, zlasti v zveze na tem področju, s čimer je želel opozoriti delu beograjskega tiska (Ninu, Politiki in neka- na različne poglede, pluralizem tudi na področju terih drugih časopisih in programih TV Beograd), obrambe in varnosti. zadnje čase naperjena zlasti zoper Slovenijo, je o Predlogov o drugačnosti JLA, različnih pobud in tem treba z vso resnostjo razpravljati v Sloveniji predlogov SR Slovenije, ki so analizirani v in- in na problematiko opozoriti tudi Zvezno kon- formaciji Zveznega izvršnega sveta o bistvu, ferenco SZDL Jugoslavije. vzrokih in ocenah napadov na koncepcijo SLO in Poseben problem v Jugoslaviji je informacijska posebej na JLA, ne moremo takoj okvalificirati neenakopravnost. Izjemna zaprtost informacij- kot napade na JLA, pa čeprav dobijo čez čas do- skega prostora v drugih delih Jugoslavije one- movinsko pravico (npr. pobuda mladine za skraj- mogoča seznanjanje širše jugoslovanske javnosti šanje vojaškega roka ali civilno oz. drugačno slu- z resnico o Sloveniji. Medtem ko je v Sloveniji ženje vojaškega roka, napisi na vojaških objektih ponudba in branost različnih vrst tiska s srbo- ter zaprisega vojakov v materinščini ipd.). Če se hrvaškega jezikovnega področja dokaj velika, je o pomembnih vprašanjih obrambe in varnost ne prisotnost in razširjenost slovenskega tiska v dru- dovoljuje demokratične razprave (v kateri prihaja gih delih Jugoslavije zanemarljiva. Na področju tudi do nesprejemljivih pogledov) in če pri obli- medrepubliškega informiranja se moramo zato kovanju sinteze ne prevladuje moč argumentov, zavzeti za uveljavitev in dosledno spoštovanje po oceni Jožeta Šteha ni mogoče govoriti o de- določenih pravil in načel ravnanja in obnašanja, mokratizaciji, podružbljanju in sploh možnostih ki naj prispevajo k večjemu medsebojnemu po- političnega pluralizma. Pri tem je izrazil svoje znavanju, krepitvi sožitja, strpnosti, zaupanja in nestrinjanje z nekaterimi ocenami v že omenjeni sodelovanja med narodi, k večjemu pretoku idej, informaciji ZIS-a, zlasti glede uvodne trditve o pogledov in znanja, kar bo zagotavljalo vsaj ele- vlogi Josipa Broza Tita pri oblikovanju doktrine mentarno enakopravnost vseh na področju ob- SLO, oboroženih sil in še posebej JLA ter zani-

190 VIRI 17, 2002 kanje pravice, da je oblikovanje obrambne po- za novi zakon o interesnem združevanju. Pred- litike predmet političnega odločanja v delegatskih lagal je, naj republiška konferenca zadolži KO za skupščinah in razprav v političnih organizacijah. družbene organizacije in društva, da to gradivo Očitek medzborovski skupini Skupščine SR takoj pošlje v skupščinski postopek. Slovenije za zagotavljanje okoliščin procesa proti Poudaril je še, da je združevanje občanov v DPO četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, da možno neposredno na podlagi ustave, z vpisom v dela v nasprotju z ustavo in zakoni, je po register pa bi pridobili status pravne osebe ter njegovem mnenju hud napad na suverenost slo- možnost urejanja pravnih odnosov s tretjo osebo. venskega naroda in odrekanje legitimnosti Skup- Glede političnega pluralizma je menil, da bi večja ščini SR Slovenije. odprtost socialistične zveze omogočala vključevanje ljudi z različnimi političnimi inte- Ferdo RAVTAR je na kratko orisal značilnosti in resi v skupščinski sistem in tako ne bi bilo treba okoliščine uresničevanja prenove SZDL, kot jo razpravljati o strankarskem ali nestrankarskem vidijo v Kranju. Kot izhodišče procesa prenove sistemu. postavlja skupni interes vseh, ki se identificirajo s SZDL, saj bo le tako naslednica OF v pravem Roman LAVTAR je opozoril na nesprejemljivost pomenu z njenimi še vedno uporabnimi načeli. definicije nestrankarskega političnega pluralizma, Cilj prenove je izhod iz krize in ohranitev ker je po njegovem pluralizem možen le v avnojske jugoslovanske skupnosti, kar bo mo- večstrankarskem sistemu. Politični pluralizem goče le ob zavzemanju (v okviru SZDL) za plu- pomeni ustvarjanje pogojev za svobodno združe- ralizem idej, pogledov in interesov, katerih cilj je vanje in organiziranje ter možnost, da vsaka in- človek kot suveren nosilec oblasti. So tudi za teresna skupina (zveza, politična organizacija dviganje politične kulture in proti vsemu, kar ipd.) lahko direktno kandidira za vstop v skup- med ljudi vnaša spore, sovraštvo in razdor. Pre- ščino prek sistema splošnih, neposrednih, tajnih nova SZDL lahko poteka le v demokratičnem, in periodičnih volitev. Zavzel se je za uveljav- strpnem dialogu ob spoštovanju ustavnosti in ljanje demokracije prek legalnih poti, ki dajejo zakonitosti. SZDL naj ne bo vsota ali koalicija vsem državljanom enakopravno možnost, da so- posameznikov in različnih asociacij, ampak naj- delujejo pri oblasti (z volitvami). bolj napredno gibanje. Večjo veljavo zahtevajo Prenovljena socialistična zveza mora biti poli- za skupščinski sistem in se zavzemajo za svo- tična organizacija, institucionalni okvir, skozi ka- bodne, tajne in splošne volitve. Navzoče je se- terega skupina občanov, državljanov lahko vpliva znanil tudi s stališčem njihovega predsedstva do na politične odločitve in sodeluje pri oblasti. predlaganih ukrepov Odbora za varstvo člove- SZDL se ne sme razvijati kot subjekt v funkciji kovih pravic ob morebitnem začetku prestajanja države, ki želi absorbirati civilno družbo, temveč kazni enega od obsojencev. Takšne ukrepe za- mora postati instrument civilne družbe. Zato je vračajo, ker odstopajo od zavzemanj za pravno treba spremeniti tiste ustavne določbe, ki SZDL državo, ustavnost in zakonitost ter s tem dajejo nominirajo za opravljanje posameznih državnih argumente tistim, ki si želijo uvedbo izrednega opravil in za avtomatično udeležbo v skupščini; stanja v Sloveniji. tako naj bi npr. pri državnih volitvah skupščina sama prevzela volilne postopke. SZDL je treba Primož HAINZ je poudaril zgodovinski pomen ločiti od tistih upravljalskih mehanizmov, ki ji združevanja Slovencev v društva in stranke od omogočajo posegati v vsebino na področju izo- ustanovitve OF naprej. Ljudska fronta, ki je braževanja, kulture, medijev itd. Za SZDL je nastala kasneje, je združevala tako stranke kot videl različne možnosti: da se ukine, da razpade društva. Tej tradiciji moramo ostati zvesti tudi na konstitutivne dele, od katerih bi se eden danes. imenoval socialistična zveza in bi imel lasten Opozoril je na nekatera določila zakona o društ- program in članstvo, ali pa da prepusti skupščini vih, ki jih bomo morali v novem zakonu po- organizacijo volitev in nekatere druge funkcije. enostaviti, če hočemo, da bodo društva postala resnično samostojna pri svojem odločanju. Po- Tone KRAŠEVEC je menil, da bo politični plu- vedal je, da je posebna delovna skupina, ki jo je ralizem lahko zaživel kot prodorno politično imenoval KO za družbene organizacije in delovanje najširšega kroga različno mislečih ljudi društva, pripravila konkretne usmeritve s tezami le, če bomo uspeli preseči globoko ekonomsko

191 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) krizo. Če nam to ne bo uspelo, se bo zožil na pripravljeni sodelovati na sprejetih ustavnih na- pluralizem raznih vodilnih političnih struktur in čelih. Edini kriterij za skupno delo v SZDL naj zvez. Uspešna reforma gospodarskega sistema je bo spoštovanje temeljev družbenopolitične ure- torej pogoj za izhod iz krize in za prenovo po- ditve, to je samoupravni socializem, bratstvo in litičnega sistema v smeri političnega pluralizma. enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, Zato so toliko bolj nevarne težnje po centra- federativna ureditev in neuvrščena zunanja po- lističnem prelivanju dohodka v Jugoslaviji. litika. To so minimalni kriteriji za vključitev v Doseči je treba konsenz, ki bo omogočil kon- SZDL, ki naj bo družbenopolitična organizacija, kretno uveljavljanje tržnega gospodarstva, odpi- sestavljena iz individualnih in kolektivnih članov. ranje in povezovanje z Evropo, uveljavljanje Je proti temu, da bi bila socialistična zveza le ustvarjalnosti naših ljudi. V tem smislu je po- streha, pod katero bi posamezniki ali organizacija sebno pomemben nedavno sprejet zakon o pod- vedrili le takrat, ko bi se čutili ogrožene. Zavzel jetjih, ki omogoča uveljavljanje lastninskega plu- se je za tako koalicijo enakopravnih političnih ralizma in s tem posredno razraščanje političnega partnerjev, ki bodo spoštovali predhodne pluralizma. dogovore. Poudaril je, da moramo doseči bolj Po njegovem mnenju so se posamezni politični odprto, bolj ljudsko, pravično in uspešno družbe- subjekti, kot npr. ZK in SZDL, že odločno lotili nopolitično organizacijo, ki bo znala prisluhniti lastne prenove. Vodstvo in članstvo slovenske občanom, ki jim bo pomagala pri njihovih kon- ZK hoče drugačno in res demokratično organi- kretnih aktivnostih in ki bo kot organizirana vez zacijo. Tudi aktivisti in člani SZDL se zavzemajo občanov z večinskim in manjšinskim mnenjem za konkretno reševanje problemov v okolju, kjer vplivala na delo skupščine. Menil je, da so na živijo in delajo. stežaj odprta vrata vsem tistim, ki zares želijo, da bi se pri nas pisal človek z veliko začetnico. Ladislav CVAHTE je postavil vprašanje, kako energijo političnega pluralizma izkoristiti in jo Marija CIGALE je navzoče seznanila z odnosom usmeriti v aktivnosti, da bi naši občani živeli bolj Sveta za vprašanja družbenoekonomskega in po- svobodno, bolj srečno, bolj bogato. Odgovori na litičnega položaja žensk do političnega plura- to vprašanje imajo namreč največkrat samo lizma. Povedala je, da je tudi Svet sam izrazito končni cilj, to je boj za oblast. Strinjal se je s tem, pluralen in je pri vprašanjih pluralizma enoten le da se odpirajo možnosti za vse tiste, ki želijo v oceni, da glede pravice do svobode političnega sodelovati pri prenovi naše družbe. Menil je, da združevanja sedanja ustava dopušča različne je dobro, da je dozorelo spoznanje, da imajo razlage in da je zato potrebno v amandmajih k lahko ljudje na isto vprašanje različne poglede in slovenski ustavi to pravico opredeliti popolnoma da so tudi poti reševanja lahko različne. Ne jasno in nedvoumno ter na tej osnovi pripraviti strinja se s tistimi, ki trdijo, da je o istem prav tako jasno in nedvoumno zakonodajo. V tem vprašanju lahko več resnic. Resnica je ena sama. pogledu Svet podpira formulacijo Sveta za Vprašanje pa je, kdo to resnico razlaga. Čas varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin uniformiranosti mišljenja in resnice je minil. pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije. Cigaletova Zavzel se je za temeljito prenovo SZDL, saj so je predlagala, naj to formulacijo podpre tudi dosedanje opredelitve o vlogi organiziranosti, republiška konferenca. metodah in oblikah dela SZDL postale ovira za V nadaljevanju se je v svojem imenu zavzela za uveljavljanje političnega pluralizma. Statutarni praktično, pragmatično ravnanje v razvijanju plu- okvir socialistične zveze je postal preozek in ralizma pri nas. Namesto da skušamo vnaprej do pretog. Čimprej se je treba dogovoriti za tak potankosti izdelati alternativne modele plura- statut, ki bo večini občanov in njihovim naj- lizma, se je treba predvsem lotiti konkretnega različnejšim oblikam organiziranja omogočal dela in se pri tem dogovoriti za nekatera temeljna enakopravno delovanje in sodelovanje in v ka- pravila, med katerimi bi bil bistven dogovor, naj terem ne bo imela nobena družbenopolitična se odločitev o vstopu v SZDL prepusti svobodni organizacija in nobena oblika organiziranja presoji političnih subjektov. SZDL, ki bi bila občanov posebnih pravic. Avantgardnost je treba zasnovana le kot predsoba v parlamentarno de- dokazovati in dokazati v družbeni praksi. Zavzel mokracijo, bi hitro izčrpala svoj namen. Mnogo se je za tako socialistično zvezo, ki bo prosto- pomembnejši smisel organiziranja v socialistično voljna streha za vse tiste, ki so v naši družbi zvezo pa je v tem, da omogoča združevanje sil in

192 VIRI 17, 2002 zatorej učinkovitejšo družbeno akcijo v številnih znanje ter tudi že pozitivno tradicijo, ki je postala zadevah, kjer lahko različni politični subjekti naša korenina - tradicijo od nastanka socialistične najdejo skupni interes. En tak primer bi lahko bil zveze naprej. Razvijati moramo tak politični cilj doseči 40 odstotni delež žensk v vseh organih pluralizem, ki je ustavno možen. Razmišljanja o odločanja, ki ga je ob letošnjem 8. marcu raz- tem, da bi socialistična zveza bila parlament z glasil Izvršni odbor P RK SZDL Slovenije. De- obveznim usklajevanjem, sodi v arzenal jansko gre za cilj, ki pomeni novo kvaliteto v preteklosti, ker ta teza krepi odpor proti njej politiki in družbenih odločitvah in s katerim bi se sami. Logično pa je, da lahko zveze, ki delujejo v Slovenija vključila v moderni evropski politični njej, če tako želijo in se tako opredelijo, v okviru trend. Seveda je samo deklaracija premalo, za socialistične zveze usklajujejo stališča do posa- njeno uresničevanje sile samega Sveta za vpra- meznih vprašanj, pomembnih za odločanje v šanja družbenega položaja žensk ne zadoščajo. skupščini. Zanesljivo pa bo različnost pristopa Pripraviti bi bilo treba širši družbeni projekt. Pri interesov bistveno večja, ko bo v novem mandatu njegovi zasnovi in uresničevanju bi sodelovali vsi sestava skupščine dosti bolj pluralna (odvisno od posamezniki, skupine in nove politične zveze, ki volje volilcev). ta cilj sprejemajo. Opozoril je na vprašanje individualne odgovor- Cigaletova se je zavzela tudi za to, da se med nosti, sposobnosti, usposobljenosti in moralnih spremembe statuta SZDL vključi določba, ki bi kvalitet vseh, ki nastopajo v takem politično plu- dala vsaki zvezi po en sedež v republiški kon- ralnem prostoru. Menil je, da bo treba opustiti ferenci in s tem praktično zavarovala prokla- dvojna merila v takem političnem tekmovanju. mirano enakopravnost in samostojnost vseh sub- Spoštovati bo treba kodeks političnega obna- jektov v SZDL. Prav tako bi veljalo v statut šanja, kjer bodo neresnice, blatenja, izkrivljanja, zapisati, da se lahko skupno mnenje SZDL v žalitve, osebno izkoriščanje zavrnjene kot ne- posameznih zadevah sprejme šele potem, ko so sprejemljive metode, ki bodo nosile politične imeli vsi ti subjekti možnost povedati o njih svoje posledice. stališče. V času, ko sprejemamo tako pomembne družbene odločitve, je pravica in dolžnost vseh Vlado JANŽIČ je povedal, da se pridružuje vsem političnih subjektov, starih in novih, da pri njih tistim, ki trdijo, da ima demokracija svojo vse- sodelujejo in zanje tudi odgovarjajo. bino in da je treba pluralizem živeti. Obe ugotovitvi veljata za sredstva informiranja, zlasti še Jože KORINŠEK je poudaril, da je bistvo re- za radio in televizijo, kjer so naredili kakovosten forme gospodarskega sistema v tržnem gospo- premik v smeri večje demokratičnosti in odprtosti darstvu in da moramo dati ponovno politično teh medijev za različne pobude ljudi. Kritiko o podporo konceptu, ki ga je predstavil novi zvezni uveljavljanju cenzure oz. samocenzure je zavrnil izvršni svet. Gospodarska reforma ne more uspeti kot neutemeljeno, saj nikjer ne prisiljujejo brez uspešne reforme političnega sistema, seveda novinarjev ali urednikov v samocenzuro. Seveda pa odločenost, da se razvijemo v politično plu- pa obstaja odgovornost za javno besedo, ki naj bo ralno demokratično družbo, nosi s seboj tudi na- profesionalno korektna, upošteva naj novinarsko sprotja. Ustvariti je treba odprt in demokratičen etiko in poudarja raziskovalni pristop. tržni ekonomski sistem, vendar obstoječega ne Pomembno je, da naši novinarji pri svojem delu moremo in ne smemo uničiti zato, da bi na nje- izhajajo iz avtentičnih tekstov, da preverjajo po- govih ruševinah ali pogorišču ustvarili novega. samezna dejstva; šele takrat, ko bodo sami imeli Tako kot v ekonomiji ni treba vsega porušiti, tak odnos do javne besede, bodo to lahko za- tako tudi ni treba v celoti razgraditi sistema htevali od novinarjev iz drugih republik, ki pre- političnega organiziranja in delovanja. Skrajnost našajo informacije iz Slovenije. Pot iz sedanje polov pri spremembah ekonomskega sistema ter medijske vojne vidi prav v strokovnosti in pro- spremembah političnega delovanja ni identična, fesionalnosti. je pa potrebna. Menil je, da brez političnega Raziskovalno novinarstvo, novinarska profesio- pluralizma ni mogoče uveljaviti človeka kot nalnost zahtevata upoštevanje osnovnih princi- posameznika, ne kot socialni, kulturni, civilni, pov, ki tvorijo strokovnost. Ne moremo imeti politični in ne kot ekonomski subjekt. Kot so- dvojnih meril za iste dogodke, odlepiti pa se je cialistična zveza ne moremo pristajati na to, da bi treba tudi od politike, zlasti dnevne. V sredstvih pozabili ali izničili vse pozitivne izkušnje in javnega obveščanja bi se morala uveljaviti dis-

193 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) tanca, ki je ne bi določali voditelji politinih goča organizacija, znotraj katere se lahko zago- strank, zvez, vključno z Zvezo komunistov, tem- tovi pluralizacija slovenske družbe. Dejal je, da več bi bila odraz novinarske profesionalnosti. je lahko v tem času to samo ustavni okvir, v ka- Manj pomembnih stvari ne bi smeli napihovati in terem se razprava o političnem pluralizmu lahko hkrati tudi ne minimizirati pomembnih zadev, ne razvija, ne more pa to biti začrtana pot. Omenil je glede na to, od kod pridejo in kje se zgodijo. To različne, do sedaj že večkrat povedane predstave so nekatere točke, na katerih temelji delo ljub- o bodoči vlogi SZDL in povedal, kako glede ljanske RTV in ki jim je težko reči cenzura. vloge SZDL razmišljajo v mladinski organizaciji. Vsako kritiko je treba upoštevati, če pa je ne- Družbenopolitični zbor naj bi se spremenil v upravičena, jo je treba odločno zavrniti. splošnopolitični zbor in SZDL naj bi bila nov dom skupščine, neke vrste senat, ki bi združeval Nikola BATAK se je v svoji razpravi spraševal o nepolitične organizacije. V SZDL naj bi torej vlogi in programih novonastalih zvez ter pou- dobila mesto vsa tista združena gibanja, ki se ne daril, da nove zveze ne bi smele nastajati na razglašajo za politična. enonacionalni osnovi. Jože SMOLE je poudaril, da je za ekonomsko Gregor GOLOBIČ je menil, da pomeni diskusija reformo potrebna preobrazba političnega sistema, o nestrankarskem pluralizmu kot nekem optimal- ki ni možna brez priznavanja vseh pluralizmov. nem modelu nič drugega kot govoriti o neplu- Predlagal je, naj se na konferenci sprejme sta- ralizmu. Zato je zavzemanje za nestrankarski lišče, kako bomo v prihodnje ravnali v organih pluralizem zavzemanje proti pluralizmu. Vpraša- Zvezne konference SZDLJ. V tem okviru se je nje strankarstva ali nestrankarstva je povsem zavzel za načelo soglasja oz. konsenza pri spre- obrobno, kajti politični pluralizem je širši pojem jemanju vseh odločitev, ki so bistvenega pomena. od strankarskega pluralizma. Če to drži, potem Pri tej načelni opredelitvi izhajamo iz suverenosti političnega pluralizma brez strankarstva ni. Opo- slovenskega naroda in slovenske državnosti. Od- rekal je trditvam, da danes ni več dilema politični ločitve v telesih Zvezne konference SZDLJ, ki se pluralizem da ali ne, ampak, kakšen naj bo, in nanašajo na bistvena vprašanja naše skupne dejal, da je realna dilema danes predvsem poli- Jugoslavije, je mogoče sprejemati samo s so- tični pluralizem da ali ne. Nadalje je govoril o glasjem vseh republiških in obeh pokrajinskih strahu pred polarizacijo, pred razkolom v slo- konferenc SZDL. Povsem nesprejemljivo je, da venski družbi, med slovenskim narodom. Če z se na ravni Zvezne konference SZDLJ pojavljajo demokracijo mislimo resno, je razkroj pogoj de- tendence, da bi se uvajal takoimenovani demo- mokracije, je menil. Pri nas pa še vedno visi v kratični centralizem. zraku geslo iz 70. let - demokracija da, razkroj V nadaljevanju se je dotaknil razprav Dimitrija ne. Rupla in Franceta Tomšiča. Kategorično je za- Problem ustave iz leta 1974 ni v tem, da, je šla vrnil Ruplovo tezo, da "je res to, da danes niti predaleč v policentralizacijo, ampak da je šla partija niti socialistična zveza nista zelo resno premalo daleč, saj je segla samo do republik in pripravljeni uvesti dejanskega pluralizma in da pokrajin, ne pa tudi do državljanov. Globalno enkrat s posmehom, drugič z jezo odpravljata vprašanje našega političnega sistema je, kako nova gibanja in zveze s svojega praga". Dejal je, namesto obstoječe osnovne ideje, da temeljno da smo dokazali, da odpiramo najširši prostor za razmerje v družbi ni konflikt, ampak neko so- politični pluralizem. Politični pluralizem v Slo- glasje, postaviti za temelj sistema ravno konflikt veniji in socialistični zvezi se ni začel z usta- in sistem oblikovati tako, da bo te nujne, navljanjem političnih zvez, ampak je že leta in neizbežne konflikte normaliziral. Konflikti bodo, leta prisoten v socialistični zvezi. Lahko govo- pa če ta sistem to prizna ali ne. Jugoslovansko in rimo, da gre za nove kvalitete, ko se ustanavljajo vseslovensko sintezo je možno doseči šele po- politične zveze, ne moremo pa reči, da doslej tem, ko bodo vsem državljanom zagotovljene po- političnega pluralizma nismo imeli. litične svoboščine in pravice. Koncept tolerance Na Ruplovo vprašanje, kaj, če se posamezniki ne ne spada v to stoletje. bi hoteli vključiti v socialistično zvezo, oz. če Imel je tudi pripombo na trditve, da je SZDL v tega ne bi hotele storiti zveze, je odgovoril, da tem trenutku nenadomestljiv faktor integracije nikogar v to ne silimo in da se bomo v so- progresivnih narodnih sil in da je to edina mo- cialistični zvezi opredeljevali, ali bomo zvezo

194 VIRI 17, 2002 sprejeli v lastno organizacijo ali ne, pri čemer utrjevanje demokracije pri razreševanju vseh bomo izhajali iz programskih opredelitev. Socia- problemov, ki so se tako jasno razgalili ravno ob listična zveza ima svoje mesto v naši družbi, ima procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. svoje članstvo, kar so izpričale tudi volitve za člana Predsedstva SFRJ iz naše republike. Pre- Andrej MAGAJNA je podrobno opredelil svoje pričan je, da se Kardeljeva vizija vseljudskega videnje dejanskega političnega pluralizma, t. i. parlamenta in vlade v senci kaže v vsej svoji političnega pluralizma v klasičnem pomen be- pomembnosti prav v sedanjem trenutku. Nihče sede. Predvsem naj bi predpostavljal enakoprav- naj si ne zamišlja neposrednih tajnih volitev v nost političnih subjektov ne glede na svetovno- tem smislu, da bodo občani samo vsaka štiri leta nazorske in politične opredelitve ali obliko orga- imeli pravico voliti nekoga v ta ali drugi par- niziranja. V tem smislu je koncept nestrankar- lament, potem pa bodo štiri leta samo pasivni skega pluralizma nesprejemljiv, ker omejuje pra- objekti, ko bodo posamezniki v imenu občanov vico ljudi do združevanja. Opozoril je, da pomeni odločali v zadevah. Neposredne tajne volitve si ustvarjanje vtisa, kot da smo se že opredelili za zamišljamo z vključitvijo racionalnega jedra de- nestrankarski politični pluralizem, uzurpacijo legatskega sistema. Tisti, ki bodo izvoljeni na javnega mnenja. Glede na vse to je menil; da je tajnih neposrednih volitvah v skupščine na vseh lahko SZDL le zveza socialistično orientiranih ravneh, bodo morali ohraniti povezavo z dele- posameznikov in grupacij, ki temelji na podlagi gatsko bazo in občani. Socialistična zveza bo svobodne presoje in odločitve, in da naj o na- vztrajala, da bodo občani imeli pravico prek daljnji vlogi in pomenu delovanja SZDL odločajo izvoljenih delegatov vplivati na rešitve na vseh njeni člani. Da bi SZDL lahko zares nastopala ravneh. Govoril je tudi o predlogu, da se začasno kot demokratičen politični subjekt, ne bi smela 51% mest prepusti članom zveze komunistov. protežirati programa Zveze komunistov. Razrešiti Menil je, da je neodgovorno govoriti o takšni bi jo morali določenih splošnih funkcij, nad delitvi, saj bi morali počakati na rezultate nepo- katerimi je imela do sedaj monopol; predvsem srednih volitev, in da je takšen pristop neresen. nad volilnimi postopki in kadrovanjem. Glede razprave F. Tomšiča pa je menil, da je ta v Posebej je poudaril, kako pomembna je spre- njej ponovil nekatere neutemeljene očitke na memba družbenopolitičnega zbora v odprt poli- račun slovenske politike. tični prostor, tako za organizacije kot za posa- V nadaljevanju je opozoril na vse, kar je bilo v meznike. Opozoril je, da ni dovolj, če se iz sta- okviru socialistične zveze in slovenske politike tuta črta člene, ki favorizirajo Zvezo komunistov, storjeno glede četverice obsojenih pred vojaškim ampak je treba doseči spremembe pri volitvah sodiščem in opozoril na elemente, ki sta jih v znotraj SZDL in pri skupščinskih volitvah, saj le- razpravi že prispevala Darja Lavtižar in Peter te predstavljajo ključne vzvode, s katerimi Zveza Bekeš. Zavzel se je, naj konferenca zavrne komunistov zagotavlja kadrovsko prevlado. Pred- obtožbe, da slovenska politika ni ravnala od- lagal je pospešitev zakonske ureditve statusa no- ločno. Povedal je še nekaj dodatnih argumentov, vih političnih organizacij v Sloveniji. da bi takšno trditev zavrnili. Govoril je tudi o zadnjem pozivu Odbora za Jure PERKO je menil, da je prav dolgotrajna varstvo človekovih pravic na državljansko nepo- družbena kriza z vso ostrino odprla vprašanja o slušnost. Ob vsem spoštovanju aktivnosti odbora političnem pluralizmu in prenovi SZDL. V kra- je menil, da lahko takšen poziv vodi v ustvarjanje jevnih konferencah dolenjske regije ni bilo po- nenormalnih razmer v Sloveniji, oz. do izrednega sebnega zanimanja za tovrstne razprave, ker stanja. Poudaril je, da se vsi zavzemamo za občani v tem ne vidijo neposredne zveze s kon- pravno državo, prvi predpogoj za to pa je do- kretnimi problemi v krajevnih skupnostih. Gra- sledno spoštovanje zakonov. Ne moremo upo- divo za konferenco je bilo prezahtevno, v glav- rabljati dvojnih meril; kar nam tudi očitajo v nem je zbralo različne poglede, ni pa ponudilo enem delu Jugoslavije, češ, da smo za pravno konkretnih rešitev. Konferenco je seznanil z državo tam, kjer to nam odgovarja, da pa smo bistvenimi poudarki iz razprav v dolenjski regiji. proti pravni državi tam, kjer nam to ne odgovarja. Delovni ljudje in občani so se zavzemali za Opozoril je tudi na nedopustnost slehernega spoštovanje normativne ureditve pri izražanju in pritiska na naša sodišča. Zavzel se je za treznost uveljavljanju različnih interesov, za krepitev in za učinkovito delovanje prek naših inštitucij za vloge človeka kot osnovnega političnega sub-

195 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) jekta. SZDL Slovenije bi morala oblikovati pro- organov; gram, ki bi opredeljeval globalne družbene cilje v - SZDL mora biti soodgovorna za razvoj poli- skladu z interesi in hotenje ljudi in ki bi ga tičnega sistema in ne le instrument političnega sprejela večina Slovencev. pluralizma.

Srečko VRHOVNIK je menil, da bi SZDL okre- JOŽE OSTERMAN je predlagal, naj se v delovni pila svojo vlogo v obstoječih ustavnih okvirih s dogovor vnese nekatere sklope vprašanj, ki so hitrim ukrepanjem in krepitvijo lastnega delo- bili v razpravi večkrat nakazani in okrog katerih vanja glede na razmere, v katerih se nahajamo, se mora SZDL skozi javno razpravo še posebej zlasti pri preseganju gospodarske krize, s tem, da opredeliti. Gre predvsem za vprašanja članstva v bi si priborila pravico do zmote ter s prila- SZDL, njene frontnosti, vloge SZDL kot koali- goditvijo organizacije dela na čim hitrejše delo- cije ter vprašanje združevanja mimo SZDL. vanje in na nadzor nad delom oblasti. Gradivo, pripravljeno za konferenco, po njego- 3. DELOVNI DOGOVOR, SPREJET NA OS- vem mnenju ne povzema večine pobud in pred- NOVI RAZPRAVE O SOCIALISTIČNI ZVEZI logov, zlasti ne tiste, ki opozarjajo na konkretno DELOVNEGA LJUDSTVA IN POLITIČNEM delovanje in konkretne življenjske interese posa- PLURALIZMU meznika in temeljnih organizacij SZDL. Če SZDL ne bo sposobna obvladati političnih in V aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji se drugih "zdrah", se bodo spremembe v civilno- iskanje odgovorov na vitalna vprašanja naroda, pravni državi dogajale še hitreje, pa ne le prek njegove države, njegove kulture, gospodarstva in skupščinskih kanalov, ampak tudi na "ulici" in politike najtesneje prepleta z vprašanjem plura- mimo SZDL. Med pomembnejše nadzorne funk- lizacije naše družbe in nujne prenove političnih cije SZDL uvršča tudi to, da se pravna varnost in subjektov v tem procesu, med njimi tudi Socia- zakonitost spoštujeta. SZDL mora čimprej opre- listične zveze. deliti novo vlogo občana. Osebno se zavzema za Januarska seja Predsedstva Republiške konferen- tako obliko pluralnega sistema, ki bo onemo- ce SZDL Slovenije o Socialistični zvezi in poli- gočala prevlado neopravljenega dela nad oprav- tičnem pluralizmu je v organizacijah SZDL in ljenim, ki bo delovala združujoče in omogočala najširši javnosti spodbudila žlvahno in pogosto dogovarjanje med ljudmi. zelo polemično razpravo. Čas nam zastavlja za- SZDL je pred svojo najtežjo nalogo: na skupnih htevna vprašanja, pogledi nanje in poskusi osnovah mora povzeti interese ljudi in na osnovi odgovorov so zelo različni. Jasni odgovori so v skupnega programa prispevati k izhodu iz krize. tem času v marsičem še nemogoči, zato je tudi Na koncu je dal še nekaj konkretnih pripomb današnja konferenca le ena od etap v procesu občinske organizacije SZDL Ljubljana Šiška: iskanja ustvarjalne vloge Socialistične zveze pri - besedilo statuta je treba prečistiti; snovanju nove pluralne podobe naše družbe. Vsi - SZDL mora postati moderno gibanje in kot se strinjamo, da je za izhod iz današnje krize organizacija čim bližja občanu, doreči je treba nujno potrebno tržno gospodarstvo. Razvoj trž- vprašanje frontnosti in množičnosti, član SZDL nega gospodarstva in političnega pluralizma pa mora plačevati članarino; sta drug drugemu pogoj in če smo se na eni strani - organizacija se mora otresti raznih transmi- odločili za trg, ne moremo na drugi strani na- sijskih nalog iz pristojnosti upravnih in državnih sprotovati reformi političnega sistema in jo organov; odlagati. Poleg tega je politični pluralizem druž- - znotraj SZDL je lahko posamezna družbeno- beno dejstvo, zato je razglabljanje o njegovi le- politična organizacija oz. subjekt samostojen no- galnosti in legitimnosti odveč. silec naloge v imenu SZDL; V zvezi s splošnimi vprašanji političnega organi- - konsenz pri odločanju mora biti odločujoč; ziranja se zavzemamo za to, da se z amandmaji k - volitve in izvedbo vseh postopkov morajo ustavi SR Slovenije iz njenih temeljnih načel opravljati za to izvoljeni organi; izpusti določbe o vodilni idejni in politični vlogi - ob ustavnih razpravah je treba o posameznih Zveze komunistov znotraj SZDL in da se pri vprašanjih pridobiti mnenja čim širšega kroga oblikovanju nove ustave opusti določbe o vlogi ljudi; družbenopolitičnih organizacij nasploh. - javnost dela in možnost sodelovanja v delu Ko razmišljamo o reformi političnega sistema in

196 VIRI 17, 2002 preobrazbi Socialistične zveze v njem, je treba imeli s svojimi programi pravico do enakoprav- jasno povedati, da ne gre za ohranitev Socia- nega nastopanja in tekmovanja za doseganje listične zveze za vsako ceno, še manj njene do- politične moči oziroma izvrševanje oblastnih sedanje vloge. Gre za iskanje nove vloge, s funkcij in upravljanje drugih družbenih zadev, se katero bi lahko zaradi svojega specifičnega po- mora realizirati že v pripravah na splošne volitve ložaja v političnem in družbenem življenju in 1990. leta in v njihovi izvedbi. Republiška kon- zaradi tradicije največ prispevala k preobrazbi ferenca SZDL Slovenije se zavzema, da se naše družbene skupnosti v novo kvaliteto. Pri tem vzporedno s spreminjanjem in dograjevanjem ne smemo pasivno slediti toku družbenih ustave SR Slovenije v okviru ustavne normativne preobrazb, ampak je naša obveza, da v tem ureditve spreminjajo in dograjujejo tudi volilna procesu odigramo vlogo aktivnega soustvarjalca zakonodaja in ustrezni normativni akti SZDL in pobudnika. Slovenije, kar bo omogočilo pravočasno vzposta- Glede na mnoga odprta vprašanja in negotovo vitev enakopravnih možnosti za demokratično prihodnost kaže v tej fazi bolj kot doslej uve- uveljavitev pravice delovnih ljudi in občanov v ljaviti praktično naravnanost. Ta terja, da odprto vseh kandidacijskih in volilnih postopkih. Naloga in z veliko mero medsebojne strpnosti razvijamo Socialistične zveze je tudi, da po predhodni javni pluralizem za iskanje novega najprej znotraj razpravi čimprej oblikuje kriterije in druge po- veljavne ustavne ureditve, kar pa ne pomeni, da goje za demokratično izvedbo volilnih postop- se odrekamo iskanju celovitega dolgoročnega kov. koncepta v pripravah na spreminjanje ustave. 2. Nov program in statut Socialistične zveze V postopku spreminjanja SZDL pa moremo in potrebujemo čimprej. Republiška konferenca moramo v zelo kratkem času izboljšati tudi me- SZDL Slovenije zato predlaga, da delovni sku- tode njenega praktičnega delovanja. To med dru- pini za pripravo novega statuta in programa, ki ju gim pomeni opustiti forumsko delo in formali- je imenovalo Predsedstvo na 25. seji do jeseni zem, se ob globalnih sistemskih vprašanjih posve- pripravita osnutek obeh dokumentov za javno titi tudi rešitvam, ki jih bodo ljudje občutili v razpravo. V tej razpravi je treba posebno pozor- vsakodnevnem življenju, in delovati tako, da nost nameniti vsem odprtim vprašanjem, pro- bodo ne le interesi ljudi v političnih zvezah in blemom, variantnim predlogom - od opredelitve družbi, ampak prav tako njihovi interesi v krajev- članstva SZDL, njene frontnosti, razmišljanj o nih organizacijah Socialistične zveze dobili večjo vlogi Socialistične zveze kot koalicije do vpra- veljavo in da bodo ljudje imeli možnost vplivati šanja združevanja izven SZDL. tudi na najpomembnejše odločitve v naši družbi. 3. Republiška konferenca SZDL Slovenije pred- V SR Sloveniji bomo svojo družbo organizirali laga, da se delovna skupina pri Predsedstvu Re- pluralistično. V skladu s svojo voljo bomo gradili publiške konference in ustavni zbor, ki ločeno družbo, v kateri je mogoče obstoječe razlike le- pripravljata izhodišča za novo ustavo, povežeta galno izrekati in z njihovo demokratično sintezo ter po možnosti skupaj oblikujeta teze za ta do- dosegati boljše razvojne učinke. Svojega modela kument. političnega pluralizma ne želimo vsiljevati ni- 4. Republiška konferenca SZDL Slovenije se za- komur, prisluhnili bomo vsaki pozitivni pobudi iz vzema za uveljavljanje svobode političnega zdru- kateregakoli konca Jugoslavije, ne moremo pa ževanja. Zato predlaga Skupščini SR Slovenije, povzemati monističnih zamisli, ki so zgodo- da celovito prouči možnosti za ustrezno zakonsko vinsko presežene. Kakšna bo Socialistična zveza ureditev tega vprašanja. jutri? Na konferenci je bilo izraženo soglasje o 5. Politični pluralizem v družbi in v političnem nujnosti temeljite reforme političnega sistema na sistemu je mogoč samo, če je prisoten tudi v podlagi usmeritev gospodarske reforme in v tem javnem obveščanju, in obratno, pluralizma v me- okviru zlasti prenove SZDL, medtem ko so se dijih ni, če v družbi ni priznan. Socialistična glede konkretizacije teh usmeritev pokazali raz- zveza se bo zavzemala, da bosta ureditev in po- lični pristopi in zamisli. ložaj javnega obveščanja zagotavljala uresniče- V razpravi se je pokazala enotna volja glede vanje svobode obveščanja po načelih visoke naslednjih konkretnih nalog: strokovne ravni, spoštovanja novinarske etike, 1. Zavzemanje za tekmovalnost v političnem pravnega reda ter osebne odgovornosti novi- sistemu, predvsem na temelju splošnih, nepo- narjev in odgovornosti uredniške politike. Pre- srednih in tajnih volitev z več kandidati, ki bodo prečevati moramo vsakršne parcialne interese in

197 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) pritiske na sredstva javnega obveščanja, ne glede Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 4. na to, odkod prihajajo. seji 26. aprila 1989 sprejela naslednje spremembe 6. Zavzemamo se za to, da se bo o temeljnih in dopolnitve statuta SZDL Slovenije: vsebinskih vprašanjih v organih SZDL Jugosla- vije odločalo v soglasju z republiškimi organi- Temeljna načela zacijami, ne pa s preglasovanjem. 1. točka. V drugem odstavku te točke se črtajo 7. Pristojni organi in strokovna služba Repub- besede "uresničitev družbenoekonomskih in poli- liške konference SZDL Slovenije bodo temeljito tičnih ciljev ter odnosov, začrtanih v programu pregledali magnetogramski zapis vseh razprav na ZK". današnji seji, jih proučili in upoštevali pri na- 3. točka. Besedilo te točke se nadomesti z novim, daljnjem delu vse konkretne predloge in pobude, ki se glasi: "Družbenopolitične organizacije kot ki jih nismo mogli vključiti v ta delovni dogovor. konstitutivni deli SZDL, družbene organizacije in društva ter druge oblike interesnega združevanja II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA delujejo v SZDL skladno z družbeno vlogo, opre- SZDL SLOVENIJE deljeno v njihovih programskih in statutarnih dokumentih ter s statutom in programom SZDL. Predsedstvo RK SZDL Slovenije je na 25. seji Odnosi med njimi temeljijo na njihovi samo- 27. februarja 1989 imenovalo delovno skupino za stojnosti, enakopravnem sodelovanju in medse- pripravo novega statuta SZDL Slovenije. Raz- bojnih pravicah in dolžnostih." mišljanja v zvezi z oblikovanjem novega besedila 5. člen - V zadnjem odstavku se črtajo besede "in statuta so aktualna že dlje časa, konkretneje pa so Zveze komunistov". bila izražena ob zadnjih spremembah in dopolnitvah statuta in poslovnika v letu 1987. V zadnjem času smo dobili nekatere predloge tudi od novoustanovljenih zvez in drugih združenj, pogosto pa so bili dani tudi v razpravah na temo Socialistična zveza delovnega ljudstva in poli- tični pluralizem. Zaradi navedenega je bila v okviru Republiške konference SZDL Slovenije Dokument št. 34: oblikovana pobuda, da se ne glede na postopek oblikovanja novega statuta predhodno spremeni Majniška deklaracija 198994 oziroma dopolni nekatera določila statuta. Svet za organiziranost in razvoj SZDL ter kad- Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovraž- rovsko politiko je na svoji 5. seji razpravljal tudi nosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v Jugosla- o tezah za spremembo statuta SZDL Slovenije. viji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega Ker so bile v razpravi odprte nekatere vsebinske zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v dileme, predvsem glede obsega sprememb in do- jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo polnitev, je Svet predlagal, naj se o tem dejanja v prihodnosti. predhodno izjasni izvršni odbor Predsedstva RK Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: SZDL Slovenije. 1. da hočemo živeti v suvereni državi sloven- Na seji izvršnega odbora in na prvi seji delovne skega naroda; skupine za pripravo novega statuta je bil sprejet dogovor, da se predhodno opravi nujne, mini- 94 malne spremembe; gre predvsem za drugačno Majniško deklaracijo je 8. maja 1989 na protestnem zborovanju zaradi aretacije Janeza Janše (odhod na pre- statutarno opredelitev vloge Zveze komunistov in stajanje kazni) prebral pisatelj Tone Pavček. Zborovanje družbenopolitičnih organizacij v SZDL, za kar se je bilo poimenovano "odprta seja predsedstva RK le-te zavzemajo tudi v dokumentih o lastni pre- ZSMS", ker so ga oblasti prepovedale. Deklaracija je bila objavljena v dnevnem časopisju, v Delu 10. maja novi. Vse ostalo pa naj se upošteva pri pisanju 1989 hkrati s 3. osnutkom Slovenske deklaracije 1989 novega statuta. (Deklaracije o slovenski narodni volji 89. Deklaracije o Predlog je oblikovalo Predsedstvo RK SZDL slovenski politični volji) z dne 27. 3. 1989. Vrstni red Slovenije na 27. seji 4. aprila 1989 in ga po- podpisnikov se v posameznih objavljenih verzijah razlikuje, v ponatisu v Novi reviji št. 116 (priloga Ampak, sredovalo v obravnavo in sprejem Republiški str. XVIII pa je podpisano tudi Društvo slovenskih konferenci SZDL Slovenije. skladateljev).

198 VIRI 17, 2002 2. kot suverena država bomo samostojno od- 1. Da se na prvi strani v drugem odstavku pod ločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi točko ad 2) v tretji vrstici namesto "sploh" vstavi narodi v okviru prenovljene Evrope; beseda "trenutno"; 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenske- 2. Da se pod točko ad 2) vnese stavek o tem, da ga naroda za politično samostojnost je slovenska je druga točka Majniške deklaracije v bistvu država lahko utemeljena le na: parafraza 8. točke OF; - spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, Tretjič. Da se pod točko ad 2) vnese stavek o - demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, tem, naj se na eni prihodnjih sej obravnava stanje - družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno na Kosovu. in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi AD 2) državljanov Slovenije. Jože Smole je v uvodu opozoril na nekorektnosti Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demo- v ravnanjih novih zvez v zvezi s pripravo de- kratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Sloven- klaracije. Posebej je izpostavil prebiranje Maj- sko krščansko socialno gibanje, Socialdemokrat- niške deklaracije na Trgu osvoboditve, znova pa ska zveza Slovenije, 8. maja 1989. je drugo točko te deklaracije označil za nesprejemljivo, ker s svojo pravno in predvsem poli- 8. maja 1989 tično spornostjo negira Jugoslavijo kot državno skupnost in je neposredna opora že močno raz- širjenim "dokazovanjem" slovenskega separatizma. V razpravi, ki je sledila in ni prinesla nobenega kvalitetnega odmika od prejšnjih sej, je Marko Dokument št. 35:95 Hren zanikal kršitev pravil s strani novih zvez, ker pravil sploh ni. Zapis Dimitrij Rupel pa je po vrsti naštel vzroke, ki so s 7. sestanka Koordinacijskega odbora organiza- neposredno povzročili branje Majniške dekla- torjev zbora v CD, z dne 16. maja 1989 racije (MD) na Trgu osvoboditve; - zaprli so podpredsednika SDZ, Janeza Janšo, Prisotni: Lojze Peterle, Anton Stres, Jože Gačnik, ki je bil soustvarjalec deklaracije; Drago Seliger, Peter Bekeš, Darja Lavtižar-Beb- - uradna politika je prepovedala zborovanje na ler, Franco Juri, Igor Bavčar, Ivan Oman, Veno Trgu osvoboditve; Taufer, Dimitrij Rupel, Braco Rotar, Rado Riha, - ob zaprtju Janše koordinacija ni bila nemu- Andrej Magajna, France Tomšič, Gregor Golo- doma sklicana, pa bi morala biti; bič, Pavel Gantar, Marko Hren, Emil Erjavec, - predstavnik CK ZKS Peter Bekeš je dal izjavo Vojko Volk za javnost, iz katere je bilo moč razbrati, da se delo na deklaraciji zavlačuje; Dnevni red: - nazadnje je bila prebrana MD v drugi točki popravljena oziroma ublažena. 1. Potrditev zapisa s prejšnjega sestanka Peter Bekeš je na te pripombe povedal, da pravil 2. Dogovor o nadaljnjem delu pri pripravi skup- demokratične igre ni treba posebej opredeljevati, ne deklaracije ker so znana. Smisel sestanka pa ni v iskanju 3. Tekoče zadeve: prepirov, pač racionalno delo pri iskanju ustrezne - razprava o osnutku poslovnika koordinacije vsebine. Kar zadeva sklicevanje sestankov koor- oziroma o "Konvenciji o skupni dejavnosti dinacije pa ni dvoma, da lahko da pobudo za njen političnih organizacij, društev, klubov in sklic katerakoli od članic, četudi Koordinacijski zvez" odbor nima poslovnika, ki bi to posebej opre- 4. Razno deljeval. AD 1) Nadaljnji razpravljalci so bili podobnih mnenj v Zapis s prejšnje seje je bil sprejet z naslednjimi tem, da je z delom potrebno nadaljevati in da je pripombami: treba poiskati sprejemljiv kompromis, če seveda

presodimo, da je deklaracija potrebna (Gantar, 95 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). Bavčar, Taufer, Tomšič, Stres, Peterle, Oman,

199 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Juri). France Tomšič in Andrej Magajna sta v dela, prava in samostojnost civilne družbe; svo- imenu SDZ izrazila tudi odločnost vztrajati pri bodno združevanje in politični pluralizem; de- MD v delu, ki opredeljuje državotvornost Slo- mokratične volitve; enakopravnost manjšin; svo- venije. Braco Rotar pa je povedal, da je bistvo bodo vseh oblik gospodarskega razvoja; varstvo deklaracije lahko samo v njenem plebiscitarnem okolja; povezanost z Evropo in svetom. sprejemanju, ki bo zavezujoče za slovensko 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri Skupščino in močan argument zoper unitarizem. bodo zagotovljena suverenost ter trajna in neod- Del razpravljalcev je zanikal, da bi zavzemanje tujljiva pravica do samoodločbe narodov, ena- za MD pomenilo zavračanje skupnega življenja v kopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo Jugoslaviji: nasprotno, samo to življenje mora spoštovala in varovala različnost vseh, in kjer biti dobro (Tomšič, Taufer). bomo urejali skupne zadeve v zvezni državi po Izpostavljeno je bilo tudi mnenje, da pravno načelu soglasja. tolmačenje druge točke MD predpostavlja izved- 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer bo samoodločbe z odcepitvijo, ker je Slovenija bi bili podvrženi politični in nacionalni nadvladi, samo tako lahko neodvisna, samostojna in popol- gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim noma suverena. oblikam političnega, gospodarskega ali kultur- Daljša razprava se je na koncu vendarle končala z nega življenja. relativnim soglasjem, zlasti kar zadeva odločen S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te odpor zoper vse izrazitejše tendence po unitari- listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih zaciji Jugoslavije in majorizaciji po načelu "en načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki državljan (SFRJ seveda) - en glas." Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri Sprejeta sta bila naslednja sklepa: ustavnih reformah ter pri tem političnem delo- - da delovna skupina koordinacije v roku tedna vanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo dni uskladi končno verzijo deklaracije na podlagi to skupno ljudsko voljo. njenega tretjega osnutka in MD; - da naj Koordinacijski odbor po zaključku dela na deklaraciji naslednja srečanja posveti vpraša- njem ustavnih sprememb posebej pa pripravljanju neposrednih, splošnih in tajnih volitev za leto 1990.

Zapisal: Vojko Volk, l.r. Dokument št. 37:97

Temeljna listina Slovenije 198998

Državljani Socialistične Republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: Dokument št. 36:96 1. Hočemo živeti v demokratični slovenski dr- žavi, utemeljeni na suverenosti slovenskega naro- Temeljna listina da. V njej si zagotovimo: spoštovanje človekovih pravic in svoboščin; svobodno politično združe- Državljani Socialistične republike Slovenije, vanje in politični pluralizem; vladavino prava in podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, samostojnost civilne družbe; demokratične volit- da: ve; svobodo vseh oblik za okolje neškodljivega 1. Hočemo živeti v demokratični slovenski dr- gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s žavi, utemeljeni na suverenosti slovenskega na- svetom. roda in človekovih pravicah ter državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino 97 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). 98 Izjavo (šesti osnutek), ki je datiran z 29. 5. 1989 so pripravili Peter Bekeš, Miloš Mikeln, Ivan Oman, dr. 96 Verzija, objavljena v sredstvih javnega obveščanja 23. Dimitrij Rupel in dr. Anton Stres. Od prejšnje verzije se maja 1989 razlikuje le redakcijsko.

200 VIRI 17, 2002 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri SZDL. bo zagotovljena suverenost ter trajna in neod- 4. Razno. tujljiva pravica do samoodločbe vseh narodov, enakopravnost vseh narodno in manjšin, ki bo Zaradi stiske s časom je Jože Smole, ki je vodil spoštovala in varovala različnost vseh, in kjer sestanek, predlagal, da se obravnava prve točke bomo urejali skupne zadeve v zvezni državi po prestavi na konec, kar je bilo sprejeto. načelu soglasja. 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer AD 2/ bi bili podvrženi politični ali nacionalni nadvladi, V času od 7. seje z dne 16. maja, ko je bil sprejet gospodarskemu izkoriščanju, vsiljenim oblikam sklep, naj se v roku sedmih dni sestane delovna političnega, gospodarskega, kulturnega in vsega skupina in na podlagi prejetih pripomb uskladi drugega življenja. končno verzijo dokumenta, je bil 23. maja 1989 S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te pripravljen najprej 5. osnutek Temeljne listine listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih Slovenije 1989, nato pa še 6. osnutek. Razprava načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki na sestanku je tekla o slednjem. Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri Pripombe so v imenu svojih organizacij posre- oblikovanju nove slovenske ustave in ustave SFR dovali: Lado Pohar, Drago Seliger, Mirko Vav- Jugoslavije ter pri vsem političnem delovanju v potič, Franco Juri, Dušan Plut, Franc Miklavčič, Sloveniji in v Jugoslaviji uveljavijo to skupno Veno Taufer in Ivan Oman. ljudsko voljo. V daljši razpravi je do izraza prišla predvsem različnost mnenj glede vpeljave državljana kot nosilca suverenosti oziroma le slovenskega naroda, kot nosilca suverenosti. Predstavniki podpisnic Majniške deklaracije so poudarjali slednje medtem ko so Vavpotič, Juri, Bekeš, Ribičič in še nekateri predlagali, da se v listino vpelje tudi Dokument št. 38:99 pojem državljana oziroma njegove suverenosti. Predstavnik sindikatov je predlagal vpeljavo Zapisnik stavka, ki bi opredeljeval vlogo delavca v naši z 8. sestanka Koordinacije organizatorjev zbora v družbi. Omenjen je bil predlog, da se v TLS uve- CD, 22. junija 1989 de pojem "vladavina dela", ki zadostuje širokemu spektru razlag. Prisotni: Ciril Ribičič, Franco Juri, Dušan Plut, Franc Miklavčič je odprl vprašanje Majniške de- Darja Lavtižar-Bebler, Anton Stres, Pohar Lado, klaracije potem, ko bo v podpisovanje šla TLS 89. Franc Miklavčič, Peter Bekeš, Mirko Vavpotič, V razpravi o tem vprašanju je Veno Taufer za- Drago Seliger, Veno Taufer, Ivan Oman, Marko nikal, da bi podpisovanje TLS 89 lahko deza- Golobič, Barbara Goričar, Nada Mavrič, Jana vuiralo Majniško deklaracijo. Dejal je, da je Maj- Taškar, Boštjan Lajovic, Gojko Bervar, Miloš niška sicer boljša, da pa potrebujemo tudi TLS Mikeln, Jože Smole, Vojko Volk 89. V nadaljevanju so v razpravi sodelovali skoraj vsi prisotni in se zedinili, da; Soglasno je bil sprejet naslednji dnevni red: - je TLS 89 potrebno pripraviti; - da naj zaveže odgovorne politične subjekte že 1. Potrditev zapisa s prejšnje seje pri sprejemanju sprememb k ustavi in ne šele pri 2. Potrditev (6. osnutka) Temeljne listine Slo- novi ustavi; venije 1989 - pripomba, ki je že prispela s - da formulacija o suvereni državi slovenskega strani C. Ribičiča, pravi, da bi v prvem stavku naroda ostane, da pa se obenem izpostavi tudi prve točke po besedi "suverenost" dodali še državljana; besedi "državljana in ..." - da se kot aneks v podpisovanje priloži še po- 3. Vprašanje izvedbe splošnih volitev 1990. leta ziv za izpustitev četverice in zahteva za obnovo - nekatere temeljne probleme bo izpostavil postopka. Marko Golobič, sekretar volilne komisije RK Sprejet je bil sklep, da se delovna skupina še isti

dan sestane in pripravi dokončno verzijo TLS 89. 99 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). Jože Smole pa je povedal, da bo ta osnutek ob-

201 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) ravnavan in ponujen v sprejem na seji RK SZDL vami uravnovešenega gospodarskega razvoja; Slovenije 27. junija 1989. povezanost z Evropo in s svetom . 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri AD 4 bo zagotovljena suverenost ter trajna in neod- Pod točko razno sta sodila predloga; tujljiva pravica do samoodločbe narodov, enako- Vena Tauferja, da se odpre razprava o ustanovitvi pravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spo- slovenske tiskovne agencije; štovala in varovala različnost vseh, kjer bomo Miloša Mikelna, da se civilno rekonstruira soje- življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po nje proti četverici. načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti AD 3 upoštevane. Uvod v razpravo o volitvah prihodnje leto je imel 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer sekretar volilne komisije pri RK SZDL, Marko ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in Golobič. Izpostavil je vse bistvene dileme, v s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi zvezi s katerimi utegne priti do različnih mnenj bili podvrženi političnemu monopolu ali nacio- oziroma do določenih ustavnih in zakonskih ne- nalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali skladij. V razpravi je bil izpostavljen pomen čim- drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodar- prejšnjega oblikovanja ustreznega zakona o po- skega in kulturnega življenja. litičnem združevanju in registriranju političnih S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te subjektov, ki bodo imeli pravico v volitvah so- listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih delovati. načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Na koncu je bila izpostavljena ugotovitev, da je Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri tema primerna za razpravo na koordinaciji in jo ustavnih reformah ter pri vsem političnem delo- je treba na prihodnjih sejah nadaljevati. vanju vSloveniji in SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. AD I Zapis s prejšnje seje je bil brez pripomb sprejet.

Sekretar KO Vojko Volk, l. r.

Dokument št. 40:

KAKŠNE VOLITVE HOČEMO101 POZIV JAVNOSTI IN PRISTOJNIM ORGA- Dokument št. 39:100 NOM SR SLOVENIJE

TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989 Predstavniki podpisanih političnih organizacij in skupin želimo opozoriti slovensko javnost na ne- Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državIjani sprejemljivost skrajno zapletenega in nepregled- Socialistične republike Slovenije, podpisniki te nega volilnega sistema (Delovno besedilo pred- listine, izjavljamo in sporočamo, da: loge amandmajev k ustavi SR Slovenije, am. 1. Hočemo živeti v demokratični državi suvere- XXXIII) in jo seznaniti z našimi stališči o vo- nega slovenskega naroda in vseh državljanov litvah 1990. Istočasno pozivamo javnost, naj čim Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in bolj odločno podpre naše zahteve po demo- državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: kratičnih volitvah in izkoristi sleherno možnost vladavino dela, prava in samostojnosti civilne (v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, družbe; svobodno združevanje in politični plura- občinah in javnih občilih) za to, da od skupin lizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh delegatov pri občinskih skupščinah in delegatov manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejit- Skupščine SRS zahteva, naj 27. septembra na

101 Poziv je v javnost prišel 11. septembra, ko se je na 9. 100 Končna verzija dokumenta ki je bila sprejeta na 5. seji sestanku Koordinacije organizatorjev zbora v Can- republiške konference SZDL 27. junija 1989 in nato 28. karjevem domu preimenovala v Okroglo mizo političnih junija 1989 objavljena v sredstvih javnega obveščanja. subjektov na Slovenskem.

202 VIRI 17, 2002 zasedanju Skupščine zastopajo naslednja stališča. ocenjujemo, da bi splošno pristojni zbor moral biti družbenopolitični zbor; v nasprotnem I. primeru bodo verjetno podpisane politične orga- Vodstvo RK SZDL pozivamo, naj spoštuje de- nizacije morale skleniti volilno koalicijo in mokratične težnje članov, vsaj deloma zapisane v skupaj nastopiti na volitvah; Stališčih, ki jih je 27. junija sprejela Republiška 2. povečanje števila članov splošno pristojnega konferenca SZDL. V tem dokumentu med dru- zbora in bistveno zmanjšanje števila članov zbora gim piše: "Podprta je bila opredelitev za jasen in združenega dela; razviden volilni sistem, ki bo volilcem omogočal 3. spoštovanje načela enakosti volilne pravice za predlaganje in nedvoumno izbiro med različnimi zbor občin, v katerem morajo občine z velikim kandidati." Predstavnike SZDL v ustavni ko- številom prebivalcev dobiti ustrezno večje število misiji Skupščine SRS pozivamo, naj ne odstopajo delegatskih mest; od teh stališč. Zahtevamo tudi, naj se še pred sejo 4. uvedbo dvokrožnega sistema volitev v zbor ustavne komisije sestane Predsedstvo RK SZDL občin in zbor združenega dela, s čimer bi pre- in preveri, ali predlagani amandma XXXIII prečili, da bi bil med več kandidati lahko izvoljen ustreza stališčem RK SZDL ali ne in nato naj da predstavnik manjšine (z relativno večino); predstavnikom SZDL v ustavni komisiji ustrezna 5. uvedbo proporcionalnega sistema volitev v navodila. Šele po tem bo javnost lahko verjela, da družbenopolitične zbore, po katerem dobi vsaka so bila stališča RK SZDL resno mišljena, izjave politična organizacija v njem toliko odstotkov Jožeta Smoleta in drugih funkcionarjev SZDL za mest, kolikor odstotkov volilcev je glasovalo za domače in tuje časopise, da bomo imeli leta 1990 njen program in njene kandidate (prvotno pred- prave svobodne in neposredne volitve, pa lagane "predvolitve" pri tem niti niso potrebne); iskrene. 6. časovno ločitev volitev v republiško in zvezno Od Skupščine SRS in RK SZDL brezpogojno skupščino (spomladi) od volitev v občinske in zahtevamo, naj omogočita predstavnikom vseh mestne skupščine (jeseni 1990); novih političnih organizacij enakopravno udelež- 7. svobodo kandidiranja in tako resnično poli- bo v delovnih telesih, ki pripravljajo republiški tično različnost kandidatov, s tem, da bi kandi- zakon o političnem združevanju, zakon o volit- date poleg zborov volilcev lahko postavljale tudi vah in druge dokumente v zvezi z volitvami. To politične organizacije in drugi predlagatelji nepo- zahtevamo še zlasti zato, ker niti predlogov de- sredno ali z zbiranjem podpisov; lovne skupine RK SZDL za volilni sistem, pri 8. resnično nedvoumnost izbire, kar pomeni, da delu katere naši predstavniki so sodelovali, niti mora biti na glasovnici, če kandidat to želi, na- predlogov Zbora za ustavo ustavna komisija pisano tudi ime organizacije (organizacij), ki Skupščine SRS ni upoštevala, in ker je bilo mimo kandidata podpira(jo). te delovne skupine pripravljeno delovno besedilo 9. neovirano možnost, da skupščina izvoli tak zakona o volitvah in tudi že uvrščeno na dnevne izvršni svet, kakršnega hoče (nesprejemljivost rede sej nekaterih organov, kar ocenjujemo kot monopola Predsedstva SRS na predlaganje man- nedopustno prejudiciranje pomembnih odločitev datarja za sestavo izvršnega sveta Skupščine o volilnem sistemu. SRS); 10. možnost, da so v izvršni svet izvoljeni tudi II. delegati skupščine, ne da bi se zaradi tega morali Ker po naši oceni predlagani volilni sistem, v odpovedati svojemu skupščinskemu mandatu in očitnem nasprotju z navedenim kriterijem same 11. odpravo določbe, da lahko skupščina vse po- SZDL, ni niti jasen in razviden niti ne omogoča membnejše odločitve sprejema le z večino vseh nedvoumne izbire med različnimi kandidati, za- delegatov v posameznih zborih, kar lahko v kri- htevamo takojšnje spremembe predloga ustavnih tičnih trenutkih ohromi njeno delo; skupščinski amandmajev, ki bi skupaj z zakonom o poli- zbori naj v skladu s parlamentarno prakso po tičnem združevanju občanov in volilnim zako- svetu praviloma odločajo z večino glasov na- nom omogočile vsaj: vzočih delegatov. 1. poenostavitev strukture skupščine in prepre- čitev nevarnosti samoblokade skupščine, tako da OBRAZLOŽITEV: se določi splošno pristojni in v primeru nesoglasij Ob z zvezno ustavo vsiljeni trodomni sestavi med zbori dokončno odločujoči zbor, pri čemer skupščin je demokratično prevlado skupnega in-

203 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) teresa nad parcialnimi možno zagotoviti le tako, datne liste. Kar zadeva DPZ, pa celo Ustava da se zboru, izvoljenemu od vseh državljanov, SFRJ zahteva, naj kandidatne liste oblikujejo določi vloga splošno pristojnega in v skupščini "družbenopolitične organizecije" (simptomatično dominantnega zbora, ki lahko s kvalificirano veje, da v Sloveniji hočejo obiti to določbo prav čino dokončno zavrne drugačna stališča drugih zdaj, ko so med "družbenopolitične organizacije" dveh zborov. Dosedanja ureditev (obvezno uskla- prišle nove organizacije in skupine). Kandidatom jevanje stališč med enakopravnimi zbori) lahko v za mesta v drugih zborih je nujno treba omogočiti novih razmerah političnega pluralizma pripelje tudi uvrščanje na kandidatne liste na podlagi z do nerešljivih sporov znotraj skupščine in njene zakonom določenega števila podpisov volilcev v neučinkovitosti, kar bi lahko bilo usodno tako za volilni enoti; s tem bi omogočili tudi od demokracijo in pluralizem v Sloveniji kakor za političnih organizacij neodvisnim samostojnim Slovenijo kot celoto. Če v splošno pristojnem kandidatom in kandidatom družbenih gibanj zboru o takšnem vprašanju ne bi bilo mogoče uvrstitev na kandidatne liste. Brez te možnosti doseči zahtevane kvalificirane, npr. dvotretjinske utegne priti do hudih političnih zapletov in za- večine, pa naj bi sporno vprašanje razrešila ostritev v času zborov volilcev, ker bi organi- skupščina kot celota na skupni seji vseh treh zirane politične sile lahko onemogočile neljube zborov z navadno večino glasov. kandidate in tako volilcem odvzele možnost iz- Delegate družbenopolitičnih zborov morajo se- bire med res različnimi kandidati, zastopniki ra- veda voliti vsi volilci, četudi bo v skladu z zličnih pogledov in nazorov. Ustavo SFRJ pristojnost DPZ ostala omejena na Povsem nesprejemljivo je zahtevati od volilca, vprašanja političnega sistema; pretvorba teh naj na spomladanskih volitvah izbira delegate zborov v zgolj posvetovalne organe bi bistveno med množicami kandidatov za osem ali celo okrnila vpliv šele porajajočega se političnega enajst različnih zborov, saj mu tako odvzamemo pluralizma in je popolnoma nesprejemljiva. In, če možnost premišljene in zavestne izbire, poli- bomo imeli dva zbora, izvoljena od vseh volilcev tičnim organizacijam pa možnost pretehtanega in (zbor občin in DPZ), bi bilo povsem nesmiselno, smotrnega predlaganja in predstavljanja vseh teh da bi bila oba voljena na isti način. Ker pa bodo kandidatov. Ker so volitve v Skupščino povezane delegati za zbor občin in zbore krajevnih z volitvami v Skupščino SFRJ in morajo biti skupnosti voljeni na osnovi individualnih kandi- spomladi, zahtevamo, naj se volitve v zbore ob- datur po t. i. večinskem volilnem sistemu, je činskih in mestnih skupščin preložijo na jesen. prav, da se delegate za DPZ voli po drugem od Te zahteve pomenijo minimalne pogoje za to, da obeh znanih volilnih sistemov, po proporcio- bi volitve 1990 glede na omejitve v zvezni ustavi nalnem sistemu. Volilci naj na volitvah v ta zbor lahko bile vsaj relativno svobodne in demokra- glasujejo za posamezne politične organizacije tične. Politične sile, ki bi skušale onemogočiti oziroma njihove programe ter za njimi stoječe take volitve, bi si nakopale hudo odgovornost: kanidatne liste, potem pa naj vsaka politična opozarjamo, da utegne velik del volilcev, ne da bi organizacija dobi deležu glasov ustrezno število jih kdo k temu pozval, bojkotirati volitve, če delegatskih mest v zboru. Naj dodamo še to, da bodo tako zapletene in nepregledne, kot se pred- se skoraj vsa evropska leva in napredna gibanja laga. zavzemajo za tak volilni sistern kot edino pra- Takšnega zapleta, ki bi bil za demokratični razvoj vičen, ZKS pa mu še vedno nasprotuje, ker pač političnega življenja v Sloveniji usoden, si ne skuša s pomočjo nejasnega in nepreglednega vo- želimo. Zato pozivamo ustavno komisijo, druge lilnega sistema obdržati oblast. Proporcionalni pristojne organe, SZDL in druge politične sistem volitev v DPZ bo pomenil tudi pomembno organizacije, naj pri oblikovanju končnega pred- poenostavitev volitev in razbremenitev za volilce, loga amandmajev pokažejo več preudarnosti kot ki jim pri volitvah za republiški in občinske DPZ doslej. Če tem minimalnim pogojem ne bo za- ne bo treba izbirati med množicami kandidatov, doščeno, bomo zahtevali referendum o tistih ki jih tako ali tako ne bodo poznali. amandmajih, ki bodo uvajali neustrezni volilni Prvi pogoj za svobodne volitve je svobodno kan- sistem. didiranje, ki ga predlagani sistem ne omogoča, Vse državljane, ki soglašajo s temi predlogi, po- ker omejuje postavljanje kanidatov na zbore zivamo, naj jih javno podprejo in v primeru, če bi volilcev s tajnim glasovanjem. To lahko mnogim bili zavrnjeni, zahtevajo, da o spornih vprašanjih možnim kandidatom prepreči uvrstitev na kandi- odloči ljudstvo Slovenije na referendumu.

204 VIRI 17, 2002

III. Zapis Ob že povedanem je treba zagotoviti še nekatere 9. sestanka Koordinacije organizatorjev zbora v pogoje za enakopravno udeležbo vseh političnih Cankarjevem domu, 11. septembra 1989. sil v kandidacijskih postopkih in na volitvah, zlasti: Prisotni: Ivan Oman, France Tomšič, Igor Bav- 1. Pravočasno pred volitvami je treba sprejeti čar, Matevž Krivic, Dušan Plut, Lojze Peterle, zakon o političnem združevanju občanov. Borut Košir, Suzana Deva, Braco Rotar, Slavoj 2. V času pred volitvami morajo imeti vse po- Žižek, Hubert Požarnik, Janez Janša, Tone Per- litične organizacije enake možnosti komunicira- šak, Marko Hren, Gregor Golobič, Jože Smole, nja z javnostjo, kar naj se takoj uredi z zakonom: Drago Seliger, Lado Pohar, Gojko Bervar, Pavle - v radijskih in TV oddajah, ki bodo namenjene Svete, Miha Ribarič, Barbara Goričar, Darja predstavljanju kandidatov, in/ali njihovih pro- Lavtižar-Bebler, Ciril Ribičič, Peter Bekeš, Franc gramov ter poročanju o predvolilni dejavnosti Miklavčič, Mile Čuk, Blanka Markovič, Nada vseh političnih organizacij, mora biti zagotov- Mavrič, Tomislav Ivič. ljena enaka udeležba predstavnikom vseh politič- nih organizacij in enak čas za vse organizacije; Ad 1 - radijske in TV hiše morajo omogočiti vsem Zapis z 8. seje je bil brez pripomb sprejet. političnim organizacijam posebne propagandne oddaje v približno enakem številu in skupnem Jože Smole je uvodoma predlagal, da se KO času; organizatorjev zbora v CD preimenuje v Okroglo - glasila, ki jih je ustanovila ali jih subvencio- mizo političnih subjektov na slovenskem, ki naj nira SZDL, morajo v enakem obsegu objavljati se posebej ukvarja z demokratičnimi reformami volilna in programska besedila vseh političnih političnega sistema (priprava zakona o političnem organizacij in enakopravno poročati o njihovi združevanju, zakona o volitvah, spremembe predvolilni dejavnosti; ustave, nova ustava). Poleg tega je predstavil 3. Iz sredstev proračunov družbenopolitičnih aktualni družbenopolitični trenutek, zlasti kar za- skupnosti, ki so namenjena za delovanje druž- deva napade na pripravljene spremembe ustave benopolitičnih organizacij, morajo vse politične SR Slovenije. Predlagal je, naj bi soglasno organizacije dobiti enak delež za kritje stroškov podprli načelno vztrajanje pri šestih "spornih" predvolilnega boja in ostalih dejavnosti, pove- amandmajih. zanih z volitvami. V razpravi, ki jo je začel Igor Bavčar, sta bila oba 4. Vsak kandidat mora imeti pravico do zastop- predloga predsedujočega podprta. Bavčar je do- nika na vsakem volišču in pri delu nadzornih in dal, da za alternativo KO zbora v CD ne obstaja volilnih komisij. več in da je ustanovitev Okrogle mize edino 5. Nikjer v Sloveniji naj se ne začnejo kakršni- smotrna. Namen Okrogle mize je pravilno pokoli predvolilni postopki, dokler ne bo sprejet stavljen, potrebno pa je vzpostaviti konkretna zakon o volitvah. pravila igre te mize. Kar zadeva "spornih" šest amandmajev soglasje okrog vztrajanja pri njih To izjavo so sprejeli in podpisali: DRUŠTVO najbrž ni sporno, čeravno to še ne pomeni, da SLOVENSKIH PISATELJEV, KLUB 89, OD- različni politični subjekti ne bi mogli vztrajati pri BOR ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC, še bolj radikalnih rešitvah. Bavčar, ki je govoril v SEKCIJA ZA KULTURO MIRU, imenu Alternativne koordinacije (ALKO), je SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA, predstavil poziv Kakšne volitve hočemo in SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA in ZVEZA poudaril, da bo Okrogla miza imela smisel samo SLOVENSKE KMEČKE MLADINE, v primeru,če bo imela določene posledice glede SLOVENSKO KRŠČANSKO SOCIALNO skupnih stališč. GIBANJE, SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA Sekretar je prebral pisno izjavo predstavnika PEN- SLOVENIJE, ZELENI SLOVENIJE in ZVEZA a, Miloša Mikelna, na podlagi katere je bil vzet na SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE. znanje izstop te organizacije iz koordinacije. Dokument št. 41:102 Sledila je daljša razprava o organiziranosti

bodoče Okrogle mize in o pripravah na prihodnje 102 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). volitve. Glede "spornih" amandmajev k slovenski

205 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) ustavi je bil soglasno sprejet sklep, da se jih brani z vsemi demokratičnimi sredstvi. Predlagano je bilo Zapisnik tudi, da se v skrajnem primeru razpiše referendum z ustanovitvene seje Okrogle mize, 22. in 23. (ALKO, F. Požarnik, M. Krivic in drugi). septembra 1989104 V zvezi s pripravami na volitve je bilo delovno besedilo osnutka zakona o volitvah deležno ostrih Prisotni: Gojko Bervar, Peter Bekeš, Stane Puč- kritik, tudi zavoljo načina, kako se je pojavilo v ko, Igor Vidmar, Ali Žerdin, Vitomir Gros, Suza- skupščini. M. Krivic je zahteval pojasnilo. na Deva, Igor Medjugorac, Jože Gačnik, Zoran Predsednik republiškega komiteja za zakonodajo, Thaler, Gregor Golobič, Emil Erjavec, Tone Per- Miha Ribarič, je pojasnil, da je bilo delovno šak, Andrej Magajna, Franc Miklavčič, Dušan besedilo pravzaprav pripravljeno za delovno Semolič, Franc Zagožen, Ivan Oman, Lojze Pe- skupino za volitve pri RK SZDL Slovenije. Zakaj terle, Rajko Pirnat, Slavoj Žižek, Pavel Gantar, je prišlo neposredno v skupščino in zakaj na Matevž Krivic, Igor Bavčar, Janez Janša, Peter SZDL ni prispel tudi ustrezen dopis ni stvar ko- Jamnikar, Dušan Plut, Veno Taufer, Borut Šuk- miteja, ki je samo strokovni servis in potemtakem lje, Jože Smole, Vojko Volk. nima razlogov za arbitriranja v podobnih zadevah. M. Krivic je vztrajal pri oceni, da je šlo Sekretar je v uvodu prisotne seznanil s sklepi pri celi zadevi za izrazit poskus prejudiciranja in Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih poudaril, da je takšno početje nedopustno. Obe- svoboščin pri RK SZDL, Komisije za pravičnost nem je opozoril, da so bila stališča delovne sku- in mir in Sekcije za kulturo miru pri ŠKUC, da se pine za volitve pri RK SZDL Slovenije dobra in sej Okrogle mize, kot predvsem politične oblike strokovno razdelana, da pa v ustavni komisiji niso dogovarjanja, ne bodo več udeležili. bila ustrezno zagovarjana. Predlagal je, da stališča podpre Okrogla miza in da naj jih na seji ustavne Ad 1 komisije zagovarjajo predstavniki SZDL. Po sprejetju dnevnega reda je Dušan Semolič V razpravi se je večina zavzela za proporcionalni podal pojasnilo o delu delovne skupine za pri- sistem volitev v družbeno politični zbor, kar naj pravo Poslovnika in opozoril, da pomotoma drugi zagotovi ustrezne posledice razvoja političnega in tretji člen v predlogu nista ustrezno dopol- pluralizma (Peršak, Žižek, Krivic, Tomšič, Oman njena. Delovna skupina se je strinjala, da se gla- in drugi). France Tomšič je predlagal predstavitev sita: sprejemanja amandmajev v skupščini 27. 9. 89, zato da bodo volitve res ustrezno pripravljene. 2. člen Ob koncu zares široke razprave so bili sprejeti Neposredni cilj delovanja Okrogle mize je obli- naslednji s klepi: kovanje skupnih predlogov o amandmajih k - aktivnosti se usmerijo v ustanovitev Okrogle Ustavi SR Slovenije, volilni zakonodaji in zako- mize; nu o političnem združevanju. - v petek, 15. 9. 1989, naj skupina v sestavi tov. Okrogla miza obravnava tudi vsa druga vpra- Smole, Bavčar, Janša, Bekeš, Žižek (oz. RK šanja, ki so pomembna za nadaljevanje demo- ZSMS) in Oman pripravi predlog Poslovnika kratičnih družbenih reform po sprejemu ustavnih Okrogle mize; dopolnil k Ustavi SR Slovenije oziroma za - soglasna je podpora pri vztrajanju pri šestih vzpostavitev pluralističnih demokratičnih politič- "spornih" amandmajih; nih ustanov v SR Sloveniji. - dana je podpora delovni skupini za volitve pri Okrogla miza bo s svojimi stališči nastopila na RK SZDL Slovenije glede proporcialnega načina sejah skupščine v skladu s poslovnikom skup- volitev; ščine. Tisti udeleženci Okrogle mize, ki imajo - naslednja seja naj se skliče čimprej. Z vabilom svoje delegate v Skupščini SR Slovenije, se ob- naj se dostavi tudi predlog Poslovnika, ki ga bo vezujejo, da bodo stališča Okrogle mize uve- pripravila delovna skupina. ljavili v Skupščini SR Slovenije.

Zapisal: Vojko VOLK, l.r. 3. člen Dokument št. 42:103 Okrogla miza pri svojem delu upošteva Ustavo

103 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL). 104 ARS, dislocirana enota II (arhiv SZDL).

206 VIRI 17, 2002 SFRJ in Ustavo SR Slovenije ter mednarodne problem 1. in 17. člena ostane odprt. konvencije, pakte in druge z ratifikacijo sprejete Prisotni so prešli na izvolitev delovnega pred- vire družbene ureditve. sedstva, predsednika in dveh podpredsednikov Predlog je bil sprejet, s tem, da sta predstavnika OM. borcev in sindikatov izjavila, da lahko tak Po- slovnik sprejmejo samo organi njunih organi- Ad 2 zacij. V skladu s 5. členom predloga Poslovnika je bil V daljši razpravi o Poslovniku, v kateri so sode- zavrnjen predlog SDZS, da OM predseduje va- lovali domala vsi prisotni predstavniki udeležen- riabilno predsedstvo, ki bi rotiralo. cev, se je znova odprlo vprašanje pooblastil so- Za predsednika je bil predlagan Jože Smole, za delujočih, ki jih nekateri nimajo, velika večina pa podpredsednika Ivan Oman, Igor Bavčar, Franc jih ima. Predstavniki ŠKUC-a in Amnesty Inter- Miklavčič, kasneje pa še Janez Janša, Rajko national iz Kranja pa so zase predlagali status Pirnat in Matevž Krivic. opazovalca na Okrogli mizi, brez pravice gla- Za predsednika je bil soglasno izvoljen Jože sovanja. Smole, za drugega podpredsednika prav tako so- Zapleti okrog sprejema Poslovnika so pripeljali glasno Ivan Oman, medtem ko je bil proti temu, do načelne razprave o tem, da je Poslovnik nujno da bi bil drugi podpredsednik Igor Bavčar, samo potrebno sprejeti vsaj začasno, saj drugače seja predstavnik ZKS. Ker je za izvolitev potrebno ne more potekati, čeprav gre za izredno po- soglasje, Igor Bavčar ni bil izvoljen. Proti Francu membna vprašanja oz. dogovore. Sprejeto je bilo Miklavčiču, ki je bil naslednji predlagan za stališče, da se predstavniki borcev in sindikatov podpredsednika, je nato glasoval Janez Janša. V na seji niso dolžni izjasnjevati o Poslovniku. Če tem zapletu je prišlo do odmora, po katerem je bo začasno sprejet, se bosta obe organizaciji OM predstavnik ZKS, Peter Bekeš, znova sprožil lahko avtomatično priključili po razpravah na problem prvega člena Poslovnika, po katerem naj svojih organih, s sprejemom Poslovnika. bodo udeleženci OM samo politični subjekti. Drugi načelni zaplet se je pojavil ob obravnavi 1. Gregor Golobič je medtem predlagal, da naj se člena Poslovnika, ki opredeljuje kdo vse je OM začasno konstituira brez udeležbe ZKS. (lahko) udeleženec OM. Delovna skupina je V že nekoliko ostri razpravi, v kateri ni prišlo do predlagala rešitev, ki posamič našteva vse nobenih premikov, je Igor Bavčar predlagal pre- ustanovitelje. Sekretar je ob tem opozoril, da se s kinitev seje in se zavzel za ponoven sklic na- tem postavi pod vprašaj status udeležencev bivše slednjega dne, soboto 23. septembra ob 9. uri. KO organizatorjev zbora v CD, s tem v zvezi ni Predlog je bil sprejet. konkretnih stališč zavzela ne KO na zadnji seji ne delovna skupina za pripravo Poslovnika. Zato je Sobota, 23. septembra 1989 sekretar na ustanovitveno sejo OM povabil prav vse udeležence bivše Koordinacije. Nadaljevanje Peter Bekeš je kot predstavnik ZKS predlagal, da naj se v 1. členu definira kriterij za vstopanje v Prisotni: Dušan Semolič, Tit Turnšek, France OM. Ta naj bo izrazito političen, denimo kriterij, Tomšič, Vitomir Gros, Rejc Izidor, Franc Mi- da so udeleženci OM samo tisti, ki imajo pro- klavčič, Franc Zagožen, Ivan Oman, Igor Bavčar, gram in ki nameravajo kot političen subjekt Matevž Krivic, Slavoj Žižek, Rajko Pirnat, Janez samostojno nastopiti na naslednjih volitvah. S Janša, Veno Taufer, Tone Peršak, Borut Šuklje, tem predlogom se večina prisotnih ni strinjala, Braco Rotar, Andrej Magajna, Slavko Sušec, zlasti iz dveh razlogov: Gojko Bervar, Peter Bekeš, Darja Lavtižar- - ker ni mogoče prejudicirati ne volilnega za- Bebler, Jože Gačnik, Plut Dušan, Zoran Thaler, kona, ne zakona o političnem združevanju, Jože Smole, Vojko Volk - ker tak kriterij anticipira trdo strankarsko logiko, kar v trenutnih družbenih razmerah, ko Že v uvodu je Peter Bekeš predstavil novo sta- pluralistični demokratični politični mehanizmi še lišče ZKS, po katerem naj se 1. člen Poslovnika niso vzpostavljeni, ni sprejemljivo niti logično. preoblikuje tako, da se zadnji stavek prvega V nadaljevanju je bilo predlagano, da se Po- odstavka črta in vnese nov stavek, ki naj se glasi: slovnik, tak kot je, začasno sprejme, zato da bi "Novi udeleženci vstopajo v Okroglo mizo s vendarle prišlo do vsebinske razprave, s tem, da sprejemom Poslovnika."

207 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Ta nov in za vse možne udeležence popolnoma "Zakon lahko določi tudi druge načine določanja odprt kriterij iz 1. člena je seveda sam po sebi kandidatov." (za 1. odstavek). postavil nov problem in sicer problem glasovanja Jože Smole, Ivan Oman in Tone Peršak so kot o sprejemu sklepov (17. člen Poslovnika). zastopniki OM vsak v svojem zboru v skupščini Po krajši razpravi in nekaterih pripombah (mož- dolžni zastopati soglasno sprejeti tekst in va- nost blokade dela OM spričo možne preštevil- riante. nosti udeležencev OM) je bil predlog o Poslov- Pred koncem seje so prisotni še evidentirali nika začasno sprejet. nekatere probleme v zvezi s šestimi, za nekatere Sprejet je bil predlog Toneta Peršaka, da se še spornimi amandmaji. Zedinili so se, da je po- naprej vabi vse tiste iz KO organizatorjev zbora v trebno v ustavo vgraditi vse možne ustavne CD, ki še niso izstopili. varovalke pred morebitno razglasitvijo izrednih Sprejet je bil tudi predlog, da se ponovno sestane razmer v Sloveniji, da naj imajo večje občine več delovna skupina za Poslovnik v isti sestavi in v glasov v zboru občin in da podpirajo tekst skladu z novimi predlogi prečisti celoten tekst. amandmajev glede pristojnosti treh zborov v Pred prehodom na razpravo o amandmajih k skupščini. Soglasno so se tudi zavzeli za časovno Ustavi SR Slovenije je Rajko Pirnat v imenu ločitev volitev v občinske skupščine in skupščine SDZ predlagal, da se ne bi zapletali zaradi posebnih družbenopolitičnih skupnosti od volitev izvolitve drugega podpredsednika in se zavzel, da v Skupščino SR Slovenije in Skupščino SFRJ. naj OM začasno predsedujeta že izvoljena pred- Sprejet je bil sklep, da se naslednja seja OM sednik Jože Smole in podpredsednik Ivan Oman. skliče 5. oktobra 1989 ob 15.00. uri z naslednjim Predlog je bil sprejet. dnevnim redom: Po več kot šestih urah razprave in opravljeni za- 1. Potrditev Zapisa s prve seje. časni ustanovitvi OM so prisotni pričeli z 2. Poslovnik. razpravo o tistih amandmajih k Ustavi SR Slo- 3. Zakon o volitvah. venije, ki zadevajo bodoče volitve. Osrednja 4. Razno. tema je bila 5. točka 36. amandmaja. Po daljši razpravi, v kateri je bila načelno spre- Zapisal: jeta "mehka" varianta, ki jo je predlagal pred- Vojko VOLK stavnik ZKS, ki naj ne zagotovi vnaprejšnje favo- rizacije ne večinskega ne proporcionalnega sistema volitev v DPZ, je bil soglasno sprejet naslednji tekst: Dokument št. 43: 36. amandma tč. 5 "Družbenopolitične organizacije z dogovorom v ZAPISNIK okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z 2. seje Okrogle mize z dne 5. oktobra 1989 v določijo listo ali liste kandidatov za delegate v prostorih RK SZDL Slovenije105 družbenopolitični zbor skupščine družbenopoli- tične skupnosti na podlagi kandidacijskega po- Prisotni: Matevž Krivic, Tone Peršak, Jože Smo- stopka, v katerem sodelujejo člani v temeljnih le, Zoran Thaler, Peter Bekeš, Darja Lavtižar- oblikah delovanja teh organizacij in na način, ki Bebler, Barbara Goričar, Mojmir Ocvirk, Borut ga določa zakon." Šuklje, Braco Rotar, Vitomir Gros, Geza Bačič, "Način volitev v družbenopolitične zbore druž- France Tomšič, Ivan Oman, Lado Troha, Rajko benopolitičnih skupnosti določi zakon." Lesjak, Andrej Magajna, Veno Taufer, Rado Ri- Variantni dodatek k drugemu odstavku: ha, Leo Šešerko, Vojko Volk ter novinarji. "... oziroma odlok občinske skupščine v skladu z zakonom." Odsotnost opravičili: Zveza slovenske kmečke Za vsak primer sta bili predlagani še varianti, ki mladine. bi se ju po potrebi ustno posredovalo ustavni Sprejet je bil naslednji komisiji s strani zastopnikov OM. In sicer: DNEVNI RED: "Delovni ljudje in občani se o listi ali listah kandidatov izjasnjujejo z neposrednim in tajnim 105 Sklep o ustanovitvi Okrogle mize je sprejelo oz. po- glasovanjem, v skladu z zakonom." (za 2. odsta- trdilo P RK SZDL že po njenem ustanovnem sestanku, vek). na seji 21. septembra 1989.

208 VIRI 17, 2002 l. Potrditev Zapisa s 1. seje varjali na Okrogli mizi dogovorjenih stališč in so 2. Poslovnik Okrogle mize celo dali jasno vedeti, da se ne čutijo zavezane 3. Zakon o volitvah spoštovati sprejetih dogovorov. Obenem je Ma- 4. Razno. tevž Krivic prisotnim razdelil kopije teksta "Zakaj na taki Okrogli mizi ne želimo več so- Ad 1 delovati", ki so ga prejšnji večer pripravile in Matevž Krivic je posredoval naslednje pripombe podpisale podpisnice poziva Kakšne volitve ho- k zapisniku: čemo. Na koncu je pripomnil, da dokler ZKS in - drugemu odstavku na drugi strani se zaradi SZDL ne spremenita svojega odnosa do vprašanj jasnosti doda stavek: v omenjenem tekstu, smatrajo sodelovanje na taki "Ugotovljeno je bilo, da se do takrat ti dve OM za nesmiselno. organizaciji še ne štejeta med ustanovitelje in V daljši in polemični razpravi po predložitvi udeležence OM." teksta podpisnic Kakšne volitve hočemo, so - v prvi odstavek na tretji strani se v tretji vrsti predstavniki SZDL zavrnili nekatere trditve in doda besedica "zlasti": "... da zlasti problem 1. in posploševanja (Smole, Šuklje, Bačič), predstav- 17. člena ..." nik ZKS, Peter Bekeš, pa je dejal, da bo ZKS - na četrti strani se k zadnjemu stavku drugega pripravila pisni odgovor. odstavka doda še "..., brez upoštevanja teh pri- Predsednik OM je vsled tega ugotovil, da o pomb." izhodiščih za pripravo Zakona o volitvah očitno Omenjene pripombe so bile sprejete, prav tako ne bo moč razpravljati, čeprav bi bilo to izredno tudi predlog Vitomira Grosa, da se v zadnjem pomembno vsled stiske s časom. Ugotovil je, da stavku tretjega odstavka na drugi strani doda izjava podpisnic Kakšne volitve hočemo one- tekst "... in s pravico do razprave. Predlog je bil mogoča delo Okrogle mize, zato morajo nositi sprejet." tudi polno odgovornost za posledice. Predsednik Matevž Krivic je tudi predlagal, da se na peti je pri tej oceni vztrajal, čeprav je Matevž Krivic strani v prvem odstavku vsebina teksta popravi prav tako vztrajno ponavljal, da to ni res, ker tako, da bo razvidno, da se je OM zavzela tudi predlagajo (na primer France Tomšič), da se OM zoper favorizacijo kombiniranega sistema (večin- čez teden dni znova sestane. skega in proporcionalnega). Ker sta temu ugo- Ob vsem tem je potrebno zapisati, da so se prav varjala Peter Bekeš in Jože Smole, je bilo skle- vsi razpravljalci zavzemali, da se z delom na OM njeno, da se zadeva preveri v magnetogramu. nadaljuje, ker je potrebno, koristno in velikega pomena za celotno družbo in razvoj pluralistične Opomba politične demokracije. Jože Smole je na koncu še Po ponovnem pregledu magnetograma je bilo enkrat decidirano izjavil, da v celoti zavrača ugotovljeno, da: izjavo podpisnic Kakšne volitve hočemo. l. o kombiniranem načinu volitev v DPZ člani Borut Šuklje je predlagal, da se uporabi 11. člen eksplicitno niso razpravljali začasno sprejetega Poslovnika OM, po katerem 2. da potemtakem tudi sklep, da je OM proti sme katerikoli udeleženec OM predlagati odlo- takemu načinu, ni bil sprejet. žitev razprave. V sklepe je prišla formulacija, ki jo je predlagal Peter Bekeš pa je predlagal uporabo 12. člena, po predstavnik ZKS in je bila soglasno sprejeta za katerem sme vsak udeleženec predlagati preki- izhodišče v razpravi o 36. amandmaju točka 5.) nitev seje. Predsednik je še pred potrjevanjem zapisnika Vitomir Gros je vsled teh dveh predlogov opo- predlagal, da se razprava o drugi točki dnevnega zoril na 14. člen, ki ureja vse možne načine reda odloži (Poslovnik), ker ga nekateri ude- predčasnih zaključevanj sej. leženci še niso potrdili na organih. Predlog je bil Predsednik je tako dal na glasovanje predlog, da sprejet. se seja prekine za sedem do deset dni. Predlog je Zapisnik pa s tem še ni bil sprejet, saj je Matevž bil sprejet z enim glasom proti in enim vzdržanim Krivic predlagal, da naj se v okviru l. točke glasom. razpravlja tudi o izvrševanju sklepov s prejšnje Po tem, ko je bila seja formalno že prekinjena, je seje. Povedal je, da po mnenju podpisnikov iz- bil sprejet predlog Petra Bekeša, da se v zapisnik jave Kakšne volitve hočemo, predstavniki ZKS vnese ugotovitev, da bo OM za razpravo o iz- in SZDL, z izjemo Jožeta Smoleta, niso zago- hodiščih za razpravo o Zakonu o volitvah upo-

209 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) rabljala delovna gradiva Delovne skupine za pri- zatrdil, da to ni res, Tone Peršak pa je v imenu pravo sprememb volilne zakonodaje, za razpravo DSP povedal, da ne more odgovoriti le z da ali ne o Zakonu o političnem združevanju pa gradiva in da mora konsultirati svojo organizacijo, katere Delovne skupine za pripravo tez za Zakon o po- siceršnje stališče je, da se bo sej OM udeleževala. litičnem združevanju (prva je pri P RK SZDL, Predsednik je vztrajal pri tem, da se natančno druga pa deluje v okviru Sveta za družbeno- pojasni, kdo je proti in kdo za OM, proti čemur je politični sistem pri P RK SZDL). protestiral Matevž Krivic rekoč, da tak način Tone Peršak pa je predstavil svoja razmišljanja o vodenja razprave ni korekten. potrebi čimprejšnjega začetka dela na pripravi Gregor Golobič je soglašal s tov. Krivicem, da izhodišč za novo zvezno ustavo, ker bo ta raz- vprašanje predsedujočega ni prav zastavljeno. Za prava usodnega pomena za nadaljnji razvoj fede- ZSMS (s tem stališčem soglaša tudi Klub 89) racije. OM, kakršna je, "via facti" ne obstaja več, obstaja pa potreba po konkretni obliki dogovarjanja Pripravil: o vseh relevantnih političnih vprašanjih. Vojko VOLK Po daljši polemični razpravi je bilo soglasno sprejeto stališče, da se razprava o formalnih Zapis vprašanjih OM prekine in se preide na drugo Tretjega106 nadaljevanja 2. seje Okrogle mize z točko predvidenega dnevnega reda, na razpravo o dne 24. oktobra 1989 izhodiščih za pripravo zakona o volitvah in zakona o političnem združevanju. Predsednik je Prisotni: Darja Lavtižar-Bebler, Geza Bačič, La- po tem ugotovil, da OM, ki se je začasno kon- do Pohar, France Hočevar, Slobodan Rakočević, stituirala s sprejetjem začasnega Poslovnika, ne Peter Bekeš, Rajko Lesjak, Dušan Rebolj, Vidko obstaja več. Podržaj, Igor Medjugorac, Gojko Bervar, Tanja Na predlog Ivana Omana je bila sprožena raz- Starič, Živa Verdir, Stane Pučko, Milena Ule, prava o volilni zakonodaji. Peter Bekeš je podal Barbara Goričar, Braco Rotar, Tone Peršak, kratek pregled ugotovitev s skupščinske komisije Vitomir Gros, Franc Miklavčič, Matevž Krivic, za pripravo volilne zakonodaje, na podlagi ka- Slavoj Žižek, Gregor Golobič, Zoran Thaler, terega se je razvila daljša razprava. V njej so Borut Šuklje, Ivan Oman, Jože Smole, Vojko sodelovali praktično vsi prisotni. V razpravi so Volk. bila izpostavljena zlasti naslednja vprašanja: - vprašanje volilnih enot, koliko jih bo in kakš- Dnevni red: ne bodo, 1. Dogovor o nadaljnjem delu Okrogle mize. - vprašanje načina kandidiranja, 2. Razprava o izhodiščih za zakon o volitvah in - vprašanje poenostavitve predvidenega precej zakon o političnem združevanju. zapletenega proporcionalnega načina volitev v 3. Razno. DPZ in vprašanje časovne ločitve občinskih volitev od republiških. Uvodoma je Jože Pučnik predstavil stališče ozi- Mnenja o izpostavljenih vprašanjih so bila de- roma izjavo podpisnic izjave "Kakšne volitve ljena zlasti pri problemu predvidenega propor- hočemo" (ki je niso sprejele SKZ, ZSMS in cionalnega načina volitev v DPZ. Predvideni SKSG), iz česar je jasno izhajalo, da za te korektiv (da volilec lahko voli tudi posameznike organizacije OM, kakršna je bila, za njih ne s siceršnjih list) po mnenju nekaterih (Miklavčič, obstaja več. K vsemu je podal argumentacijo, Krivic, Thaler) vse skupaj močno zapleta in vo- znano že iz teksta "Zakaj na taki Okrogli mizi ne lilec se utegne znajti v položaju, ko preprosto ne želimo več sodelovati". bo mogel jasno izraziti svoje volje. Izkušnje pa Po tem uvodu je predsednik OM, Jože Smole, kažejo, da volitve morajo biti enostavne, prav predstavil z vabilom predvideni dnevni red, nato zato, da se jasno odrazi volja volilca. Predvideni pa tov. Pučnika pozval, naj natanko našteje tiste korektiv proporcionalnega načina volitev za DPZ organizacije, katerih stališče je predstavil. J. Puč- pa je še posebej odveč v luči dejstva, da sta dve nik je povedal, da so to SDZS, Klub 89 in DSP, tretjini skupščine (ostala dva zbora) itak voljena vendar pa je Slavoj Žižek v imenu Kluba 89 večinsko.

Ob koncu daljše razprave so bili sprejeti na- 106 Zapis drugega nadaljevanja v arhivu ni ohranjen. slednji sklepi:

210 VIRI 17, 2002 - da je nujno potrebno poskrbeti za časovno lo- V razpravi o financiranju novih političnih sub- čitev občinskih volitev od republiških jektov je bilo sprejeto mnenje, da gre v prvi vrsti - da je treba poskrbeti za čimvečjo možno po- za razrešitev problema financiranja enostavitev predvidenega načina volitev v DPZ - le novih političnih subjektov, ker v glavnem - da je nujno potrebno pravočasno pripraviti zanimajo na voljo nobenih sredstev, kon o političnem združevanju - za čas pred volitvami, torej za pokrivanje - da se naslednja seja OM skliče v ponedeljek, stroškov predvolilnih aktivnosti. 30. oktobra 1989, z naslednjim dnevnim redom: Soglasno je bilo sprejeto mnenje, da se za osnovo 1. Razprava o izhodiščih za pripravo zakon o določanja kriterijev o tem, kdo bo imel pravico političnem združevanju do financiranja, vzame osnutek predloga Zelenih 2. Problem financiranja novih političnih subjek- Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov. tov Financiranje je načeloma enakopravno. Številka 3. Razprava o problemu obnašanja javnih me- 500 deklariranih članov je primerna osnova za dijev oziroma njihovi vlogi pred volitvami. enega od temeljnih kriterijev pri konkuriranju za K vabilu naj bo priložen osnutek tez za pripravo denarna sredstva. zakona o političnem združevanju (priskrbi jih Zavrnjen je bil predlog o nekakšni super kontroli Darja Lavtižar-Bebler), po možnosti pa tudi gra- trošenja dodeljenih sredstev posameznim organi- divo v zvezi z vlogo javnih medijev pred volit- zacijam, saj gre pri tem za spoštovanje načela vami. medsebojnega zaupanja, poleg tega pa bo vsakdo še kako zainteresiran, da pridobljena sredstva Zapisal pametno uporabi, če ima resen namen obdržati se Vojko VOLK na politični sceni tudi po volitvah. Ni bil sprejet predlog o ustvarjanju določenih denarnih fondov, iz katerih bi subjekti črpali določena namenska sredstva. Dokument št. 44: Prisotni so se strinjali, da se sredstva preprosto dodeli v uporabo, subjekti pa so pred zaključkom ZAPIS predvolilnih aktivnosti dolžni javno razgrniti tako s tretjega sestanka predstavnikov družbenih in provenienco uporabljenih denarnih sredstev kot političnih organizacij dne 23. novembra 1989 tudi način izrabe. Podrobnejša ureditev sistema financiranja novih Prisotni: Vidko Podržaj, Franc Miklavčič, Leo političnih subjektov naj se pripravi v ustreznih Šešerko, Matjaž Anžurjev, Ožbalt Slavko, Peter državnih organih ob upoštevanju pisnih pred- Volasko, Dejan Verbič, France Hočevar, Peter logov Zelenih Slovenije in Slovenskih krščanskih Bekeš, Marek Lenardič, Tomaž Švagelj, Jože demokratov. Stališča predstavnikov družbenih in Smole, Vojko Volk ter novinarji Matjaž Albreht, političnih organizacij bosta skupščinski komisiji Tanja Starič, Nada Mavrič. za pripravo volilne zakonodaje predstavila Tone Peršak in Peter Bekeš. Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: Ad 2 1. Financiranje novih političnih subjektov - raz- Razprava je prestavljena na naslednjo sejo, ki bo prava o predlogih predvidoma čez štirinajst dni. 2. Razprava o problemu obnašanja javnih medijev oz. njihovi vlogi pred volitvami. Ad 1

211 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

VII. ZAČETEK VEČSTRANKARSTVA, NASTANEK IN DELOVANJE KOALICIJE DEMOS TER NJEN RAZPAD

Od maja 1988 in so začele nastajati t. i. zveze, ki V začetku leta 1990 so se zveze večinoma so sprva (zaradi zakonodaje) delovale v okviru preoblikovale v stranke, nekatere pa so nastale SZDL. Večina zvez je nastala v prvi polovici leta tudi na novo. Nastanek strank sta omogočila no- 1989. Poleg Slovenske kmečke zveze (Ivan Oman) va zakona - zakon o združevanju in volilni zakon in Zveze slovenske kmečke mladine (prva je - ki sta 27. decembra 1989 utemeljila pravico do nastala v okviru SZDL, druga pa v okviru ZSMS), političnega združevanja (nastanek zvez - pred- ki sta kot stanovski organizaciji nastali že 12. hodnic političnih strank - je bil po stari zako- maja 1988, so bile v letu 1989 ustanovljene: 11. nodaji mogoč zato, ker je zakonodajna komisija januarja Slovenska demokratična zveza (Dimitrij skupščine dala pojasnilo, da je nastanek zvez Rupel), 16. februarja Socialdemokratska zveza dopusten). Novi volilni zakon je bil rezultat po- Slovenije (France Tomšič), 10. marca Slovensko litičnih kompromisov, doseženih v skupščini po- krščansko socialno gibanje (Peter Kovačič), 31. tem, ko je Okrogla miza propadla. Bil je pri- marca Meščanska zelena stranka (Marek lagojen obstoječi skupščinski strukturi in je zato Lenardič), 5. junija Jugoslovanska zveza (Matjaž pomenil kombinacijo večinskega (zbor združene- Anžurjev), 11. junija Gibanje zelenih (Dušan ga dela, zbor občin) in proporcionalnega sistema Plut), 21. septembra Združenje za jugoslovansko (družbenopolitični zbor).108 Zakon o združevanju demokratično pobudo (Rastko Močnik), poleg je bil zelo liberalen, stranko je lahko ustanovilo njih pa še nekatere skupine (npr. Skupina 88, ki le dvajset polnoletnih državljanov, kar je imelo jo je vodil Franco Juri, in Debatni klub 89, oba za posledico veliko množico strank, ki so kasneje sta pozneje prestopila v ZSMS). Med razpadale ali se združevale, kar je bila največ- kratkotrajnejšimi in bolj eksotičnimi so bile npr. krat posledica notranjih nasprotij in (ali) volil- Akademska anarhistična antizveza (13. januar nega rezultata. 1989), Zveza delavcev in Antikomunistična zveza. V začetku leta 1990 se je slovenski predvolilni Registrirali sta se tudi Zveza društev ŠKUC in prostor dokončno izoblikoval. Nekdanje zveze in Slovenska študentska zveza. družbenopolitične organizacije so postale kla- Novoustanovljene zveze so v politično življenje sične politične stranke. ZSMS se je dodala vstopile z zelo različnimi programi, nekatere so Liberalna demokratska stranka (LDS) novembra poudarjale predvsem vprašanje demokracije, 1989; tudi ZKS je staremu imenu dodala novo - druge vprašanje naroda in (ali) svojo politično Stranka demokratične prenove (SDP) februarja podobo gradile na protikomunizmu. Ob tej 1990; SZDL se je preimenovala v Socialistično začetni razdelitvi slovenskega političnega pro- zvezo Slovenije januarja 1990; ZZB NOV je stora je imela v opoziciji največji politični vpliv ostala nestrankarska organizacija, po tihem pa je Slovenska demokratična zveza, ki je v svojih podpirala predvsem komuniste. Nekdanji sindi- vrstah zbrala velik del opozicijskega intelektual- kati, ki so prav tako imeli status družbenopo- nega potenciala. litične organizacije, so se pod pritiskom konku- Posebno pot je imelo sindikalno gibanje, zlasti renčnih sindikalnih organizacij začeli ukvarjati tisti del, iz katerega je izšla SDS. France Tomšič predvsem s sindikalnimi vprašanji. je 15. decembra 1987 ustanovil prvi neodvisni V prvih treh mesecih leta 1990 je večina strank sindikat. To se je zgodilo nekaj dni po stavki de- napisala in objavila svoje programe.109 Na vo- lavcev v litostrojski tovarni v Ljubljani in nato po demonstracijah pred skupščino SRS. Sočasno je med letoma 1987 in 1992, pri katerih sem aktivno skušal ustanoviti tudi Socaldemokratsko zvezo sodeloval; pisna izjava Franceta Tomšiča piscu, Kam- Slovenije (ki naj bi jo vodil France Bučar), ven- nik, 24. 4. 2001, hrani B. R. (Tomšiču se za izjavo za- hvaljujem); Milan Zver, 100 let socialdemokracije na dar mu to ni uspelo, tako da je bila stranka Slovenskem, Lj. 1996, str. 86-105. ustanovljena šele februarja 1989, čeprav je 108 Uradni list SRS, št. 42, 29/1989. osnutek programa iniciativni odbor sprejel že 109 Programi so bili objavljeni v dnevnem časopisju, v prej, 15. decembra 1988.107 strankarskih glasilih, ali v obliki tiskanega propagandnega gradiva. Posamične verzije se med sabo tudi razlikujejo, ker so jih stranke dopolnjevale ali spre- 107 Moj pogled na družbenopolitične spremembe Slovenije minjale, vendar gre predvsem za stilistične in manj

212 VIRI 17, 2002 litvah je nato sodelovalo skupaj petnajst strank in najmanj pa splošnih vrednostnih izhodišč in skupin, lista neodvisnih in lista posamičnih ciljev.112 Nekatere stranke (LS, SSS in SDSS) so kandidatov (skupaj sedemnajst).110 Velik del je imele po mnenju politologov dokaj jasno iden- izšel iz družbenih gibanj, ni prerastel v stranke in titeto, druge, manj profilirane (ZS, SDZ, LDS) je bodisi ohranil civilno družbeno držo, bodisi v precej nejasno, nekatere (SDP, SKD) pa prikrito javnem življenju poniknil, nekatere skupine ali (po mnenju analitikov bi lahko natančno opre- posamezniki pa so se kasneje vključili v že pro- delili svojo ciljno skupino, vendar sta se temiu iz- filirane stranke. V skupščino, tedaj še sestavljeno ogibali). Kasneje se je to spremenilo, pri neka- iz treh zborov, je prišlo devet strank, nekaj ne- terih strankah (npr. SDSS) se programska narav- odvisnih kandidatov ter poslanca madžarske in nanost, še bolj pa konkretna politika nista pokri- italijanske manjšine. S 55% je zmagala koalicija vali z imenom stranke, medtem ko so se druge Demos (znotraj njega je bila najmočnejša SKD), (npr. LDS) bolj jasno profilirale. Glavna ideo- od posamičnih strank pa je bila razvrstitev loška delitev je bila med protikomunistično na- naslednja: ZKS-SDP 17,3%, ZSMS-LS 14,5%, ravnanostjo novih strank (Demos) in nasled- SKD 13%, SKZ-LS 12,6%, SDZ 9,5%,111 Zeleni nicami nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Slovenije 8,8%, SDZS 7,4%, SSS 5,4%, SOS Protikomunizem je bil ena od osrednjih točk kasnejša LS 3,5%). Volitve so povzročile močne predvolilne kampanje, ki je sicer - razen posa- spremembe v strankah, razpadanja in združeva- mičnih izjem - potekala na dokaj visoki kulturni nja, ki so trajala več kot celo desetletje. Pro- ravni. Po volitvah se je konsenz pri parlamen- gramsko so se vse stranke opredeljevale za par- tarnih strankah ustalil pri zahtevi po konfede- lamentarno demokracijo, tržno gospodarstvo in raciji, pri nekaterih zaradi ocene, da v danih vključevanje v Evropsko (gospodarsko) skupnost okoliščinah kaj več ni mogoče doseči in se je s to ter mednarodne organizacije, v odnosu do Jugo- "vmesno fazo" do osamosvojitve iz taktičnih ra- slavije so bile nekatere za samostojno državo, zlogov treba sprijazniti, pri drugih iz prepri- drugi za konfederacijo. LDS se je opredeljevala čanja, da je Sloveniji še vedno mesto v refor- za "demokratično in nacionalno državo", o kon- mirani Jugoslaviji. Od februarja 1991, ko so pro- kretnem statusu naj bi odločili državljani. V pro- padli vsi poskusi pogajanj z drugimi republikami gramih so bile na prvem mestu civilno-družbene in je bil slovensko-hrvaški predlog za konfede- zahteve, manj je bilo stališč o ureditvi države, racijo zavrnjen, je pri vseh strankah prevladalo prepričanje, da se mora Slovenija v skladu s vsebinske popravke. Večino programov je v posebni plebiscitno odločitvijo osamosvojiti. publikaciji marca 1990 objavil Jugoslovanski center za Demos (Demokratična opozicija Slovenije) je na- teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj pod naslovom Koga voliti?! Programi političnih strank in list stal po propadu Okrogle mize konec oktobra na spomladanskih volitvah v Sloveniji (uredila Slavi 1989. Formalno je pobudo, pa tudi predlog za Krušič). Ker je publikacija Jugoslovanskega centra za ime in logotip v obliki polmeseca dal mag. teorijo in prakso samoupravljanja (ki, kot je znano, ne obstaja več) dostopna le v redkih knjižnicah in tudi v Matjaž Šinkovec iz SDZ, čeprav je bila sicer strokovni javnosti manj znana, sem programe strank ideja med opozicijskimi voditelji že dalj časa v pripravil za tisk v tej publikaciji. To bi bralcem in upo- zraku, zanjo so se zavzemali tudi nekateri vplivni rabnikom gradiva olajšalo delo, hkrati pa bi lahko dobil intelektualci, npr. dr. Tine Hribar in dr. France celovitejšo predstavo o tem, kam je proces demokratizacije v programskem smislu pripeljal novonastale Bučar. Obstajale pa so tudi rezerve proti to- zveze na eni strani in nekdanje družbenopolitične orga- vrstnemu povezovanju (previdnost je znotraj nizacije na drugi strani. Žal sem se zaradi omejenega najvplivnejše opozicijske zveze, to je SDZ izražal obsega moral omejiti le na koalicijo Demos, drugi pro- zlasti dr. Dimitrij Rupel, ki pa je bil tedaj v grami pa bodo objavljeni v II. delu Virov. 110 Več o tem glej: Pravne, političner podlage, okoliščine in ZDA). Dogovori med posameznimi opozicijskimi pomen prvih demokratičnih volitev; Božo Repe: Razvoj zvezami (SDZS, SDZ in SKZ) so bili dolgotrajni, slovenskega parlamentarizma, Državni zbor Republike začeli so se na kmetiji Ivana Omana, predsednika Slovenije, Ljubljana 2000, str. 26-70. SKZ, v Zmincu pri Škofji Loki, in nadaljevali v 111 Stranka, ki je združevala najmočnejši intelektualni potencial in je bila motor demokratizacije in prizadevanj tedanjih skromnih prostorih Socialdemokratske za samostojnost, se je razcepila na narodnjaški del zveze v Šiški. Pogajanjem so se novembra pri- (Narodna demokratska stranka, ki potem ni več prišla v parlament) in na Demokratsko stranko (večji del se je pridružil Liberalni demokraciji, manjši je nadaljeval 112 Več o analizi programov: Volitve in politika po sloven- samostojno strankarsko življenje, a na naslednjih volit- sko, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, vah stranka prav tako ni prišla v parlament) 1993.

213 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) družili Slovenski krščanski demokrati (kot zveza šestih enakopravnih strank.113 so bili ustanovljeni 2. novembra 1989, izšli pa so Prvi program Demosa je bil objavljen v časopisu iz krščansko-socialnega gibanja okrog Društva Demokracija114 19. decembra 1989. 8. aprila in Revije 2000). 27. novembra 1989 je bil pod- 1990 je Demos kot koalicija zmagal na volitvah. pisan sporazum o ustanovitvi Demosa po načelu Kandidatura dr. Jožeta Pučnika za predsednika tri plus eden (SDZS, SKD in SDZ plus SKZ). 4. Predsedstva republike Slovenije ni uspela, v decembra 1989 je sledil sporazum, ki je dogovor formaliziral, to je združil SDZ, SKD in SDZS v 113 Vpliv na odločitve v vodstvu je bil sicer neenakomeren, odvisen od moči posameznih strank oz njihovih vodilnih Demos, SKZ je ohranila poseben pridružitveni ljudi. Princip enakopravnosti se je v precejšnji meri status (podpirala je program Demosa, na volit- spoštoval v obdobju pred volitvami, potem pa se je vah pa želela nastopiti s svojo listo). Sporazum težišče odločanja preneslo na oblastne organe (vlado, so podpisali Jože Pučnik v imenu SDZ, Hubert posamezna ministrstva, parlament, tudi neformalne skupine znotraj Demosa), začela so se trenja med Požarnik v imenu SDZ, Lojze Peterle v imenu predsednikom Demosa dr. Jožetom Pučnikom in SKD in Ivan Oman v imenu SKZ. Kandidata za predsednikom vlade Lojzetom Peterletom, ki se je začel predsednika Demosa sta bila dva: dr. Jože Puč- izmikati "kontroli" Demosa, pa tudi med drugimi nik in Ivan Oman, na koncu je bil izbran dr. Jože posamezniki (najbolj izrazito med Peterletom in Rup- lom). Ob nekaterih ključnih vprašanjih je Demos v času Pučnik. Podpredsednika sta postala Lojze Peterle svojega obstoja uspel doseči konsenz (plebiscit, bri- (SKD) in dr. Dimitrij Rupel (SDZ). SKZ pa je v onska deklaracija, deloma ustava), sicer pa ni pred- naslednjih tednih še naprej nihala v odločiti, ali stavljal enovitega centra moči in odločanja. Formalno se polnopravno pridruži Demosu ali pa vstopi v pa so vodstvo Demosa (svet oz. predsedstvo) sestavljali: dr. Jože Pučnik - predsednik Sveta Demosa, Lojze Pe- ZSMS. 27. decembra 1989 je Upravni odbor SKZ terle, dr. Dimitrij Rupel, dr. Dušan Plut, Ivan Oman, (najvišji organ med dvema kongresoma) Franc Golja, mag. Matjaž Šinkovec, Ignac Polajnar, razpravljal o tem, ali naj se SKZ vključi v Demos mag. Spomenka Hribar, Marjan Podobnik, dr. Božidar z enakim statusom kot druge tri zveze, ali pa naj Voljč, Danijel Malenšek, dr. Franc Zagožen. Na seje sta bila običajno vabljena tudi dr. France Bučar in Vitodrag se pridruži ZSMS. Sprva je bil izglasovan sklep Pukl. da se pridruži ZSMS. Znotraj SKZ sta se za polno V vodstvu poslanskega kluba Demos so bili: dr. Franc vključitev v Demos zavzemala Ivan Pučnik, brat Zagožen, vodja poslanskega kluba Demos, Ivan Bizjak dr. Jožeta Pučnika in dr. Franc Zagožen, medtem in Franci Feltrin, namestnika vodje poslanskega kluba Demos, dr. Božidar Voljč, vodja poslanskega kluba Ze- ko sta se Ivan Oman in Marjan Podobnik bolj leni Slovenije, Ignac Polajnar, vodja poslanskega kluba nagibala k povezovanju z ZSMS (v ZSMS je SKD, Anton Tomažič, po razcepitvi vodja poslanskega namreč še pred ustanovitvijo SKZ kot prve no- kluba SDZ - NDS, Spomenka Hribar, vodja poslanskega vonastale zveze maja 1988 začel delovati kasnejši kluba SDZ oz. po razcepitvi DSS, Franc Golija, vodja poslanskega kluba SOS, kasnejše LS, Matjaž Šinkovec, podmladek SKZ, to je Slovenska kmečka vodja poslanskega kluba SDZS, Marjan Podobnik, mladina). Ivan Pučnik in Franc Zagožen sta kljub vodja poslanskega kluba SKZ - LS. Demosovo politiko temu dosegla spremembo sklepa Upravnega so usmerjali še nekateri drugi vplivni ljudje iz vlade (npr. Janez Janša), potem dr. Peter Jambrek (predsednik odbora SKZ in tudi odločitev o polnopravni Ustavnega sodišča) ali dr. Tine Hribar, ki sicer formal- vključitvi. no ni prevzel nobene vodilne funkcije. Demosu so se pridružili tudi Zeleni Slovenije, ki 114 Demokracija je bila prvi časopis opozicije, začela je so prav tako nihali med ZSMS, s katero so bili izhajati spomladi 1989 kot priloga Gorenjskega glasu, od 21. junija 1989 je izhajala kot glasilo občinske organizacijsko tesno povezani, in Demosom. ko- konference ZSMS Ljubljana, kasneje jo je izdajal nec decembra 1989 so se z enim samim glasom Magellan d.o.o. V prvotni obliki je nehala izhajati leta večine - predvsem pod vplivom predsednika dr. 1991, kasneje je izdajanje (strankarskega) časopisa z Dušana Pluta - odločili za Demos). istim imenom obnovila SDS. Demokracijo je kot skupni časopis opozicije formalno ustanovila skupina zaseb- 8. januarja 1990 je vseh pet strank (SDZS, SDZ, nikov (France Bučar, Janez Janša, Ivan Oman, Tomaž SKD, KZS, ZS) tudi uradno podpisalo sporazum Pisanski, Hubert Požarnik, Dimitrij Rupel, Laura Štraus, o ustanovitvi Demosa. Pred volitvami sta se De- Veno Taufer, Ivo Urbančič, Peter Volasko. Prvi urednik mosu pridružili še dve stranki: Samostojna obrt- je bil Dimitrij Rupel. Demokracija se zaradi vrste razlogov (finančnih težav, notranjih razhajanj med niška stranka - kasneje Liberalna stranka (pred- opozicijskimi strankami, konkurence močnejših glasil) sednik Franc Golija, stranka je bila sicer bolj ni obdržala. Leta 1991 je SLS (naslednica SKZ) začela znana pod imenom "kranjski liberalci", v njej pa izdajati svoj časopis Slovenske brazde, istega leta pa je je zlasti izstopal Vitomir Gros) in Sivi panterji z močno podporo SKD začel izhajati tudi desno usmerjeni časopis Slovenec. Ta je sicer od Demosove vlade (stranka upokojencev). Sivi partnerji niso prišli v dobil močno finančno podporo, vendar se kljub temu na parlament, Demos pa je bil po volitvah koalicija medijskem trgu ni uspel obdržati.

214 VIRI 17, 2002 predsedstvo pa sta bila izvoljena dva Demosova Kmečke zveze se kljub drugačni odločitvi uprav- kandidata (Ivan Oman in dr. Dušan Plut). Zno- nega odbora želi vključiti v Demos, obravnava traj Demosa je najvišji volilni uspeh dosegla časopisa Demokracija); stranka SKD, tako, da je na osnovi predhodnega 8. januar 1990 (SDZ, SKD, SDZS, ZS in KZ so dogovora postal mandatar njen predsednik Lojze uradno podpisale Sporazum o ustanovitvi De- Peterle. Sestavljanje vlade (tudi mandatarstvo) je mosa-Združene opozicije, Demos postane koali- izzvalo številna nesoglasja, ki so Demos sicer cija enakovrednih strank, določeni so kandidati pretresala ves čas njegovega obstoja. Kljub temu za volitve za predsedstvo); se je koalicija uspela ohraniti skozi dve kritični 15. januar 1990 (obravnava sodelovanja Sloven- leti slovenskega osamosvajanja. Formalno je bil ske obrtniške stranke z Demosom, oblikovana je Demos razpuščen 31. decembra 1991, po osamo- bila Deklaracijo o slovenski samoodločbi, delo- svojitvi Slovenije in potem, ko je bilo jasno, da jo vanje volilnega štaba Demosa); bo mednarodno priznala Evropska skupnost.115 22. januar 1990 (analiza političnega shoda v Cankarjevem domu, obravnava želje Slovenske Kronologija pomembnejših sestankov vodstva obrtniške stranke, da se vključi v Demos, shodi Demosa116 Demosa); 26. januar 1990 (zahteva pa nevtralnih volilnih 27. november 1989 (podpis sporazuma o ustano- komisijah); vitvi Demosa po sistemu 3 plus 1 in izvolitev 29. januar 1990 (vključevanje Slovenske obrt- Jožeta Pučnika za predsednika Demosa; niške stranke v Demos, propaganda); 4. december 1989; (pridružitev Slovenske demo- 6. februarja 1990 (naloge volilnega štaba, pri- kratične zveze, Slovenskih krščanskih demokratov stanek Slovenske obrtniške stranke na koalicijsko in Socialdemokratske zveze); povezavo 5 plus l, predlog, naj bi za nadzor 11. december 1989 (seja predsedstva Demosa volitev zaprosili OZN); (oblikovanje programa in dogovor o njegovi 19. februar 1990 (sklep o načinu določanja predstavitvi; kandidatov za Demosovo listo, zahteva skupščini 18. december 1989 (izvolitev Dimitrija Rupla in SR Slovenije, da je treba odpraviti politično Lojzeta Peterleta za podpredsednika, Silvestra policijo in Komiteje za SLO in DS ter doseči, da Plahutnika za organizacijskega sekretarja in bodo organi za notranje zadeve lahko prisluš- Huberta Požarnika za predsednika volilnega šta- kovali telefonskim pogovorom in pregledovali ba Demosa, dogovor, da bo kongres Demosa v poštne pošiljke le na osnovi odločbe sodišča); januarju); 28. februar 1990 (pobuda ustavnemu sodišču Ju- 26. december 1989 (razprava o možnem pristopu goslavije, da se ukinejo tajni uradni listi, pripra- Zelenih k Demosu, ki pa še nihajo); ve na volitve); 30. december 1989 (pogovori o nadaljnjem sode- 5. marec 1990 (nasprotovanje izvolitvi novih lovanju med strankami. Zeleni Slovenije so se z sodnikov slovenskega ustavnega sodišča pred vo- enim glasom večine odločili za vključitev v De- litvami, poslano skupščini SRS); mos, upravni odbor Kmečke zveze pa se je z 11. marec 1990 (priprave na volitve); dvema glasovoma nekaj dni prej odločil za 18. marec 1990 (delovanje volilnega štaba, volil- povezavo z ZSMS); na propaganda); 4. januar 1990 (priprave na prireditev v Can- 25. marec 1990 (vsebina seje predsedstva Demo- karjevem domu in tiskovno konferenco; vodstvo sa ni znana); 1. april 1990 (vsebina seje predsedstva Demosa ni znana); 115 Arhiv Demosa ni v celoti shranjen na enem mestu. Do- kumenti, ki so objavljeni v nadaljevanju hrani So- 11. april 1990 (sprejem izjave Demosa v zvezi z cialdemokratska stranka Slovenije. ovadbo vojaškega tožilca zoper dr. Jožeta Puč- 116 Kronologija je zgolj okvirna in je narejena na osnovi nika; dogovor o nadaljevanju predvolilne aktiv- časopisnih člankov rekonstrukcije sestankov, ki sta jo v diplomskih nalogah (Koalicija Demos in njena vloga; nosti, informacije o volilnih rezultatih - seja je Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za zgodovino, potekala v prostorih Pravne fakultete v Ljub- 1998) in Vzpon in padec demokratične opozicije De- ljani); mos; Filozofska fakulteta Ljubljana, oddelek za zgodovino 1999) naredila Metod Berlec in Boris Bolfek ter na podlagi Demosovega zbornika (Časopis za zgodo- 7. april 1990 (ocena volilnih rezultatov, predlog vino in narodopisje št. ¾, Maribor 2001). programa narodnega soglasja, razprava o obli-

215 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) kovanju vlade - seja je potekala na Komenskega 12. september (obravnava odnosov med jugo- 7); slovanskimi narodi in ustavne krize v SFRJ); 23. april 1990 (dogovor o kandidiranju delegatov 9. - 10. november 1990 (zasedanje Demosovega Demosa na voljene in imenovane funkcije poslanskega kluba in članov predsedstva Demosa Skupščine Republike Slovenije in o oblikovanju v Poljčah, sprejet je bil sklep o plebiscitu); izvršnega sveta - seja je potekala na Cankarjevi 4. januar 1991 (sestanek Demosa v gostilni 10 b v Ljubljani); Urška. Analiza enoletnega delovanja Demosa, 3. maj 1990 (informacija o razgovorih z ZSMS - predsedstvo se preoblikuje v Svet Demosa, ana- Liberalno stranko o možni koaliciji, dogovor o liza delovanja vlade, kritika nekaterih ministrov, kandidiranju delegatov Demosa za posamezne spor med Peterletom in Ruplom, sprejem Spo- funkcije v skupščini in o oblikovanju izvršnega razuma o delovanju koalicije Demos; sveta, razprava o poslovniku kluba poslancev 12. - 13. januar 1991 (dvodnevno zasedanje Sve- Demosa - seja je potekala na Cankarjevi 10 b v ta Demosa, poslanskega kluba in ministrov De- Ljubljani); mosove vlade v Poljčah, usklajevanje pogledov 6. maj 1990 (informacija o razgovorih z ZSMS - vseh Demosovih strank do spreminjanja ustav- LS, dogovor o kandidiranju delegatov Demosa za nega položaja Slovenije po plebiscitu, do obli- funkcije v skupščini, dogovor o oblikovanju izvrš- kovanja in sprejemanja nove ustave, ter skupnega sveta - spor glede sekretariata za notranje nega delovanja v skupščini); zadeve - SDZ predlaga Bavčarja, drugi so proti 31. januar 1991 (Svet Demosa sprejme Prio- temu, razprava o poslovniku kluba poslancev ritetni program Demosa v poplebiscitnem ob- Demosa - seja je potekala na Cankarjevi 10 b v dobju); Ljubljani); 1. - 2. marec 1991 (Demosov poslanski klub je 8. maj 1990 (razprava o nadaljevanju zasedanja obravnaval osnutek proračuna in aktualna po- skupščine, dogovor o oblikovanju Izvršnega sveta litična dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji); - seja je potekala na Cankarjevi 10 b v Ljub- 26. marec 1991 (Demosov poslanski klub je ob- ljani); ravnaval zahtevo SDSS po čimprejšnji osamo- 10. maj 1990 (sprejem izjave predsedstva Demo- svojitvi); sa, dogovor o oblikovanju izvršnega sveta - seja 5. april 1991 (Svet Demosa je na Brdu pri Kranju je potekala na Cankarjevi 10 b v Ljubljani); obravnaval odcepitev Slovenije, do izraza so 13. maj 1990 (stališča predsedstva Demosa do prišlo različni pogledi na hitrost odcepitve); "poizvedbenega mandata", dogovor o oblikova- 23. april 1991 (sestanek poslanskega kluba De- nju Izvršnega sveta - seja je potekala na Can- mosa, obravnaval je osamosvajanje in sprejema- karjevi 10 b v Ljubljani); nje osamosvojitvene zakonodaje); 22. maj 1990 (dogovor o delu predsedstva De- 28. april 1991 (sestanek predsednikov strank De- mosa in o njegovem delovanju po volitvah - seja mosa in nekaterih članov vlade, razprava o je potekala na Cankarjevi 10 b v Ljubljani); uspešnosti priprav na osamosvojitev, sprejet je 29. maj 1990 (dogovor o nastopu predstavnikov bil sklep, da je treba priprave pospešiti in Demosa na sestanku v skupščini, informacija o okrepiti delovanje projektnih svetov); problemih pri delu Demosa v občinah - seja je 7. maj 1991 (seja Sveta Demosa, ki je podprl potekala na Cankarjevi 10 b v Ljubljani); večino zahtev Slovenske kmečke zveze, glede 11. junij 1990 (opredelitev delovanja predsedstva področja kmetijstva); Demosa v prihodnje - predsedstvo Demosa se bo 15. maj 1991 (posvet Sveta Demosa, vlade in sklicevalo, ko bo potrebna opredelitev do vodstva poslanskega kluba Demosa na sestanku v pomembnejših vprašanj, stranke članice Demosa Poljčah o obrambi slovenske suverenosti); prispevajo za delovanje predsedstva Demosa 5% 10. julij 1991 (poslanski klub Demosa je sprejel od sredstev, ki jih prejmejo za svoje delovanje iz sklep, da podpre Brionsko deklaracijo); proračuna); 25. julij 1991 (seja Sveta Demosa, dr. Ocvirk je 16. julij 1990 (sestanek predsednikov strank De- poročal o razgovorih s predstavniki zvezne vlade mosa, vsebina ni znana); v Zagrebu v zvezi z uresničevanjem brionske de- 3. september. 1990 (stališče Demosa do vračanja klaracije (moratorija) na področju gospodarstva. nacionaliziranega premoženja, vprašanje, kako Janez Janša je predlagal popolno zamenjavo bo vlada oziroma sekretariat za zakonodajo to vlade. Sprejet je bil sklep, da se morajo do tega uredil); predloga do naslednje sej opredeliti vodstva

216 VIRI 17, 2002 strank - seja je potekala v prostorih Skupščine kluba Demosa o izboljšanju delovanja poslan- Republike Slovenije, Šubičeva 4); skega kluba - sestanek je potekal v prostorih 29. julij 1991 (Svet Demosa je razpravljal o poslanskega kluba SKD, Tomšičeva 5, Ljub- Janševem predlogu za spremembo vlade in ljana); drugih kadrovskih kombinacijah. ZS, SDSS, SDZ 9. december 1991 (seja Sveta Demosa, vsebina ni so njegov predlog podprle, SKD, SKZ, SOS-LS so znana); bile proti, predlog je propadel. Sprejet je bil 16. december 1991 (seja Sveta Demosa o cenah sklep o ustanovitvi skupine, ki naj bi pripravila prehrambenih izdelkov); predlog rekonstrukcije vlade - seja je potekala v 30. december 1991; (sestanek vodstva koalicije prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, Demosa, dr. Jože Pučnik je odstopil kot pred- Cankarjeva 1, Ljubljana); sednik koalicije Demos. Dogovor o novem pred- 16. - 17. november 1991 (posvet poslanskega sedniku in reformi Demosa je bil neuspešen, zato kluba Demosa v Poljčah, vsebina ni znana); so podpisali sporazum o razpustitvi Demosa - 22. nov. 1991 (sestanek vodstva poslanskega sestanek je bil v Dolskem pri Ljubljani).

Ustanovitev Slovenske kmečke zveze 12. maja 1988 v Ljubljani (foto Joco Žnidaršič, Delo)

217 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Dokument št. 45: obsojeni po krivem, pripravila bo program dena- cionalizacije, zahtevala bo objektivnejši prikaz Program demokratične opozicije Slovenije De- zgodovine in dezideologizacijo šolskih učbeni- mos117 kov, omogočanje karitativne dejavnosti Cerkvi itd. Zavzemala se bo za narodno spravo kot pro- Demokratična opozicija Slovenije hoče s svojim ces nujnega moralnega očiščevanja za skupni slo- organiziranim političnim delovanjem uveljaviti venski jutri. dve temeljni zahtevi slovenskega naroda: civilno V svojem odnosu do preteklosti bo posebej po- družbo, vključno s pravno državo in pluralistično zorna na krivice in posledice ločevalne razredne demokracijo, ter nacionalno, politično in gospo- politike do Slovencev v zamejstvu, zdomstvu in darsko suverenost. Šele z uresničitvijo teh dveh izseljenstvu. V tem smislu se bo trudila tudi za temeljnih zahtev se bo Slovenija vključila v ci- čimprejšnjo ustanovitev Slovenskega svetovnega vilno in demokratično Evropo. Ti dve zahtevi sta kongresa. tudi najpomembnejša vsebina Majniške deklara- 2. Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS si cije 89. bo na področju državne ureditve prizadevala za: - suvereno državo slovenskega naroda, bodisi, 1. Odnos do preteklosti. samostojno ali v konfederaciji z drugimi država- V povojnem realsocialističnem razvoju v Slo- mi, ki ne bo temeljila na utopičnem projektu veniji niso bile uresničene obljube o novi člo- socializma; o notranji ureditvi Slovenije in njenih vekovi svobodi, suverenosti naroda in družbeni zunanjih povezavah se bodo odločili državljani blaginji. Nevarno je bilo načeto človekovo do- Slovenije na referendumu; stojanstvo, kršene so bile temeljne človekove - parlamentarno demokracijo in strankarski plu- pravice, omejeno je bilo ustvarjanje in vsiljen ralizem z zahtevo, da stranke ne smejo biti ustanov sistem vrednot. novljene v podjetjih in drugih delovnih organi- Z uveljavitvijo partijskega političnega monopola, zacijah; krepitev referenduma v Sloveniji kot ideologizacijo vseh področij družbenega življenja oblike neposrednega odločanja vseh državljanov in negativno kadrovsko selekcijo je prišlo do Slovenije: podrejenosti osebe nadosebnemu ideološkemu - pravno državo z odpravo političnih in mnenj- projektu, nasilja nad kmeti in drugimi sloji slo- skih kaznivih dejanj; sprejeti je treba novo venskega naroda, vse to pa je vodilo slovenski Ustavo Slovenije, ki ne bo odvisna od nobene narod stran od kulturnega, civilizacijskega in po- druge ustave in bo vrhovni pravni akt v Sloveniji; litičnega standarda Evrope; stran od spoštovanja odločitve državnih organov Slovenije morajo biti človeka, odgovornosti, morale in pravne države. dokončne in jih ne more spremeniti ali razvelja- Izhajajoč iz koncepta sovražnika je partija, pod- viti noben organ druge države; zagotoviti je treba rejena centru zunaj Slovenije, vzdrževala držav- povsem neodvisno sodstvo s sodniki, ki ne smejo ljansko vojno v ideološki obliki. Rezultat je vse biti nosilci funkcij v političnih organizacijah; večje moralno, gospodarsko in politično propa- - popolno upoštevanje in varovanje temeljnih danje. človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je Demokratična opozicija Slovenije bo zastavila uresničevanje državljanskih pravic vezano na dr- vse svoje sile za miren prehod iz totalitarizma v žavljanstvo Slovenije; skrb za ohranitev in razvoj demokratično urejeno družbo. K temu jo zave- ter polno uveljavitev pravic italijanske in mad- zujejo lastna moralna načela, krvave žrtve in žarske manjšine v Sloveniji; druge posledice revolucije. Zato svojega odnosa - strokovno in politično nevtralno upravo in do preteklosti ne bo gradila na protipartijskem policijo, v kateri se delavci zaposlujejo izključno revanšizmu, prizadevala pa si bo za resnico o na podlagi znanja in sposobnosti, ne glede na preteklosti in za popravo vseh krivic, ki se sploh politično ter versko prepričanje in pripadnost; še dajo popraviti. V tem smislu zahteva pravico terjala bo odpravo politične policije; do javnega spomina tistih mrtvih, ki jim je bila ta - samostojno notranjo in mednarodno politiko pravica odvzeta, rehabilitacijo tistih, ki so bili Slovenije, ki temelji na povezovanju z Evropsko skupnostjo in drugimi evropskimi državami ter regijami; Demokratična opozicija Slovenije se 117Gre za arhivsko kopijo izvirnega programa, ki je bil z manjšimi redakcijskimi popravki nato objavljen v De- zavzema za spoštovanje vseh mednarodnih ob- mokraciji 19. decembra 1989. veznostih in mednarodnega prava;

218 VIRI 17, 2002 - od države neodvisno in avtonomno lokalno - postopno predajo družbenih kmetijskih in samoupravo. gozdnih zemljišč kmetom; Te cilje bo Demokratična opozicija Slovenije - odpravo neracionalne in narodnoobrambno, uresničevala z delovanjem v okviru legitimnih ekološko in socialno zgrešene agrarne industrije. institucij demokratične ureditve v Sloveniji. Zato 5. Na področju varstva okolja bo Demokratična se zaveda, da teh ciljev, ki zadevajo položaj Slo- opozicija Slovenije izvajala tako ekološko po- venije v Jugoslaviji, ne bo mogoče uresničiti ta- litiko, ki vidi človeka kot del narave. To pomeni, koj. Pač pa se takoj zavzema za konfederalizacijo da se zavzema za aktivno partnerstvo med ljudmi Jugoslavije, zmanjšanje obveznosti Slovenije do in naravo. Ohranitev človekovega okolja imamo zveznega proračuna, prenehanje plačevanja ob- za pomemben korak k izboljšanju kvalitete veznih depozitov Narodni banki Jugoslavije in življenja. plačevanja sredstev v sklad za pomoč manj raz- Zato se bo Demokratična opozicija Slovenije vitim republikam in pokrajini, samostojno nasto- med drugim zavzemala za: panje Slovenije v mednarodnih odnosih, kjer je to - tak način gospodarjenja in prometa, ki bosta le mogoče, krepitev odgovornosti Slovenije za čim manj škodila naravi in zdravju ljudi; obrambo lastnega ozemlja in za takojšnjo in - čim hitrejšo odpravo največjih virov onesna- neodvisno izdelavo nove ustave Slovenije. ževanja narave; 3. Na področju gospodarstva se bo demokratična - varčno rabo surovin in energijo ter trajno opozicija zavzemala za: zaščito plodne zemlje; - gospodarski sistem, ki bo temeljil na svobod- - postopno ukinitev Jedrske elektrarne Krško nem podjetništvu in tržnih zakonitostih, ki bodo z (JEK), opustitev proizvodnje v rudniku urana zakonom omejene le, kadar je to potrebno za Žirovski vrh ter prehod na obnovljive vire varstvo in izboljšanje okolja, varovanje naravnih energije. virov in bogastev ter naravne in kulturne de- 6. Demokratična opozicija Slovenije se zavzema diščine in za zagotavljanje minimalne socialne za take družbene službe, ki bodo v pomoč ljudem varnosti; zavzemala se bo za odpravo družbene in dvigovale kvaliteto njihovega življenja, zlasti lastnine in jasno določitev lastnikov kapitala; pa za: - samostojno gospodarsko politiko Slovenije, ki - preprečevanje nastajanja bolezni in povečano ne bo prepuščena divjanju inflacije; zato je treba skrb ljudi za lastno zdravje; uvesti slovensko obračunsko in menjalno sred- - zagotovitev kvalitetnega osnovnega zdravstva stvo, katerega vrednost bo v primerjavi s kon- vsem prebivalcem Slovenije; vertibilnimi valutami trdna in ki naj vodi v - za kvalitetno in z evropskimi standardi uveljavitev slovenske denarne enote; zmanjšati je usklajeno šolo; tudi treba javne dajatve in zagotoviti plačilno - avtonomnost in večjo vlogo slovenske uni- disciplino; verze; - okrepiti podjetništvo in zasebno inicativo - spodbujanje ustvarjalnosti, poustvarjalnosti in - soodločanje delavcev v podjetjih in neodvisne predstavitev vseh umetniških zvrsti, založništva, sindikate; plačilo za delo in drugi pogoji zapo- knjižničarstva in varstva kulturne dediščine; slitve morajo biti določeni v skladu s kolektivno - spodbujanje sodelovanja v slovenskem kultur- pogodbo in se morajo v štirih letih približati ravni nem prostoru in predstavljanje slovenskih del v sosednjih zahodnoevropskih držav. tujini. 4. Na področju kmetijstva se bo demokratična 7. Demokratična opozicija Slovenije se na opozicija zavzemala za pridelovanje kvalitetne in področju socialne politike zaveda, da je obseg zdrave hrane po sprejemljivih cenah, s tem da bo socialnih pravic odvisen od ravni proizvodnje in uveljavila: splošne družbene blaginje. V tem okviru se - večje ugodnosti za zasebno kmetijstvo, sub- zavzema za: vencioniranje kmetijske proizvodnje in za razvoj - oblikovanje programov za zaposlovanje mla- družinske kmetije; dih in socialnih programov za nezaposlene delav- - odpravo agrarnega maksimuma; ce in njihove družine; - vrnitev zadružnega premoženja in krivično - varstvo otroka in družine, primernejšo višino odvzete kmečke posesti; družinskih in otroških dodatkov in za učinkovitej- - zagotavljanje interesa za poklicno kmetovanje še reševanje stanovanjskih razmer mladih družin; in preoblikovanje kmetij; - večjo skrb za ostarelo prebivalstvo in boljše

219 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) pogoje v pokojninskem in invalidskem zavaro- tične akcije. vanju; 2. člen - večjo skrb za telesno in duševno prizadete Ime opozicije je "DEMOS - ZDRUŽENA OPOZI- osebe; CIJA" z navedbo imen vseh članic opozicije. V - organizirano pomoč socialno ogroženim ose- skrajšani obliki se ime lahko uporablja tudi brez bam pri plačevanju stanarin, elektrike, komu- navedbe imen članic opozicije. Simbol DEMOS nalnih storitev, zdravstvenih storitev in izdatkov vsebuje lipov list in je v slovenskih nacionalnih za osnovno šolanje; barvah, v njem pa so navedene vse članice opozi- - razvijanje in podpiranje prostovoljnih dobro- cije. delnih dejavnosti humanitarnih organizacij in verskih skupnosti. 3. člen 8. Na področju obrambe si bo Demokratična opo- Poleg ustanovnih članic se lahko DEMOS-u pri- zicija Slovenije prizadevala za to, da Slovenija po- ključijo tudi druge politične organizacije, ki spre- stane demilitarizirano območje. Ker tega ni mo- jemajo program DEMOS in ta sporazum, če se goče uresničiti takoj, se bo zavzemala za to, da bo vse članice opozicije s tem strinjajo. vodenje obrambne politike in nadzor nad obramb- nimi institucijami v pristojnosti demokratično iz- 4. člen voljenih organov oblasti Slovenije, ki naj odločajo Program DEMOS-a temelji na suverenosti države tudi o zasnovi obrambnega sistema in njegovem slovenskega naroda, parlamentarni demokraciji, financiranju. Pri tem se zlasti zavzema za: spoštovanju človekovih pravic in svoboščin in za- - politično nevtralnost oboroženih sil, ki se ne gotavljanju družbene ureditve, ki bo zagotavljala smejo vmešavati v politično odločanje in ne duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi smejo služiti interesom ene stranke ali ideologije; danostmi in človeškimi zmožnosti državljanov - služenje vojaškega roka prebivalcev Slovenije Slovenije. Izhodišče programa je Majniška dekla- v Sloveniji; racija. - poveljevanje v vseh oboroženih silah v Slo- veniji v slovenskem jeziku; 5. člen - ukinitev vojaških sodišč; DEMOS vodi predsedstvo, ki ga sestavljata po - uveljavitev pravice do ugovora vesti in civil- dva predstavnika vsake od članic, ki ju imenuje nega služenja vojaškega roka. ta članica. Vsak član predsedstva ima lahko svojega namestnika. Člani predsedstva in njihovi namestniki so imenovani za eno leto in so po preteku tega roka lahko ponovno imenovani. Predsedstvo odloča o Dokument št. 46: vseh vprašanjih v zvezi z delovanjem opozicije, razen v tistih, za katere pooblasti kak drug organ Sporazum o ustanovitvi "Demos - Združene opo- ali delovno skupino DEMOS. zicije" Predsedstvo odloča na sejah. Predsednik lahko veljavno odloča, če je na seji prisoten vsaj en l. člen predstavnik vsake od članic. S tem sporazumom ustanavljajo SDZ, SKZ, Odločitve se praviloma sprejemajo s soglasjem SKD, SDZS, Gibanje zelenih "DEMOS - ZDRU- vseh članic, če pa do soglasja ne pride, pa z soglas- ŽENA OPOZICIJA" (v nadaljevanju jem. Odločitev na predsedstvu je sprejeta, če je za- "DEMOS"). njo glasovala več kot polovica članov predsedstva. V okviru posameznih članic iz prejšnjega odstavka ustanavljajo opozicijo tudi njihove mladinske 6. člen organizacije (MKD, ZSKM, SD mladina). Predsedstvo izmed sebe izvoli predsednika pred- Članice ustanavljajo DEMOS z namenom, da se sedstva. Predsednik predstavlja in zastopa opo- skupaj udeležijo skupščinskih in drugih volitev zicijo. Predsedstvo lahko izmed sebe izvoli enega leta 1990, sodelujejo za uresničitev skupnega ali več podpredsednikov, oziroma druge nosilce programa DEMOS pri odločanju v skupščini in izvršilnih funkcij. drugih organih, v katere bodo izvoljeni pred- Mandat predsednika predsedstva, podpredsednika stavniki opozicije in skupaj vodijo druge poli- in drugih nosilcev izvršilnih funkcij določi

220 VIRI 17, 2002 predsedstvo ob izvolitvi. 7. člen 11. člen Predsedstvo lahko za izvrševanje nalog DEMOS- Sredstva za redno delovanje DEMOS-a in za a imenuje različne organe in delovne skupine skupne akcije zagotavljajo članice Demosa-a po (programska komisija, volilni štab in podobno). enakih deležih. Ti organi in skupine so ponavadi sestavljeni iz enakega števila članov iz vsake od članic, se- 12. člen stavljajo pa jih lahko tudi osebe, ki niso člani Ta sporazum začne delovati, ko ga sprejmejo nobene od članic opozicije. Predsedniki teh pristojni organi vseh članic, ki ustanavljajo koa- organov in delovnih skupin sodelujejo na sejah licijo. predsedstva DEMOS. Ljubljana, 8. januar 1990 8. člen SDZS Jože Pučnik DEMOS se organizira tudi na ravni občinskih in Andrej Magajna drugih lokalnih organizacij članic. Lokalne orga- SD dr. Rajko Pirnat nizacije oblikujejo svoje organe, ki so sestavljeni SKZ Oman Ivan iz enakega števila predstavnikov vsake od članic SKD - Alojz Peterle in izvolijo predsednika lokalne organizacije. ZS - Dušan Plut Pri svojem delovanju so lokalne organizacije dolžne ravnati v skladu s smernicami in navodili predsedstva DEMOS.

9. člen Dokument št. 47: Koalicija DEMOS bo določila ali organizirala določitev skupnih kandidatov vseh članic za zbor Zapisnik krajevnih skupnosti in zbor združenega dela ob- 1. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 11. 4. činskih skupščin in skupščin posebnih družbe- 1990 v prostorih Pravne fakultete nopolitičnih skupnosti, ter za Zbor občin in Zbor združenega dela republiške skupščine, kakor tudi Prisotni: druge kandidate za člane drugih državnih orga- Zeleni Slovenije: nov. Peter Jamnikar, Peter Tancig, Leo Šešerko in Za Družbeno politični zbor skupščine SRS bo Lovro Šturm vsaka članica DEMOS-a določila svojo posebno Slovenski krščanski demokrati: listo kandidatov. Glede določanja skupnih ali po- Andrej Capuder, Lojze Peterle in Franc Miklav- sebnih list kandidatov za DPZ občinskih skupščin čič in skupščin posebnih družbenopolitičnih Slovenska obrtniška stranka: skupnosti se dogovorijo temeljne oblike organi- Golija Franc, Vitomir Gros in Hočevar Radoslav ziranja članic DEMOS-a, ki deluje v določeni Social-demokratska zveza Slovenije: občini oziroma posebni družbenopolitični skup- Andrej Magajna, Silvester Plahutnik in Katja nosti. Boh Pri določanju skupnih kandidatov je treba upo- Slovenska kmečka zveza: števati približno enako zastopanost vseh članic Ivan Oman in Marjan Podobnik opozicije v skupnem številu kandidatov. Vendar Slovenska demokratična zveza: to načelo paritete ne more iti na škodo določanja Dimitrij Rupel, Rajko Pirnat in Janez Janša tistih kandidatov, ki imajo večjo možnost uspeha Jože Pučnik, predsednik DEMOSA, ki je vodil na volitvah. sejo. Dnevni red: 10. člen 1. Pregled zapisnika Pri določanju skupnih kandidatov in drugih 2. Sprejem izjave DEMOSA o ovadbi vojaškega skupnih akcijah si članice DEMOS-a med seboj tožilca zoper dr. Jožeta Pučnika pomagajo. 3. Dogovor o nadaljevanju predvolilne aktivnosti 4. Informacija o volilnih rezultatih. 5. Razno

221 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

Ad. 1. Dopolni se tretji odstavek in sicer: Dokument št. 48: Kriterij za število resorjev v novi vladi je število glasov in mandatov. Zapisnik 2. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 17. Ad. 2. Člani predsedstva DEMOSA so sprejeli aprila 1990 v sejni dvorani št. 31, Komenskega 7. izjavo ob vojaški ovadbi zoper dr. Jožeta Puč- nika. Izjava je sestavni del zapisnika. Prisotni: Social-demokratska zveza Slovenije: Ad. 3. dr. Katja Boh, Andrej Magajna, dr. Jože Pučnik 1. V predvolilnih aktivnostih je potrebno ponov- Slovenska demokratična zveza: no opozoriti na kandidate DEMOSA, ki so bili dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, dr. Rajko Pirnat izvoljeni v drugi krog volitev za zbor občin. Slovenska obrtniška stranka: Nujno je potrebna koordinacija vseh akcij, ki so Brezar Viktor, Golija Franc neposredno povezane z volitvami. Slovenski krščanski demokrati: 2. Imenuje se nov volilni štab v katerega stranke Lojze Peterle, Franc Miklavčič, dr. Andrej Capu- imenujejo svoje najboljše ljudi der 3. Do volitev je potrebno organizirati skupne Zeleni Slovenije: konvencije strank. Peter Jamnikar, dr. Leo Šešerko, dr. Dušan Plut 4. Volilni štab Demosa naj izdela program Slovenska kmečka zveza: konkretnih akcij za nadaljevanje predvolilne Marjan Podobnik, Ivan Oman aktivnosti. Sejo je vodil dr. Jože Pučnik. 5. Volilne štabe DEMOSA je potrebno ponovno pozvati, da zagotovijo v drugem krogu maksi- Dnevni red: malno kontrolo dela volilnih odborov in komisij 1. Pregled zapisnika in to tako v času izvajanja volitev kot tudi in 2. Aktivnosti Demosa pred 22. aprilom predvsem v času štetja glasov. 3. Ocena volilnih rezultatov 6. V Delu se naj zakupi prostor za objavo 4. Predlog programa narodnega soglasja volilnega proglasa DEMOSA in to v petek, 20. 4. 5. Razprava o oblikovanju nove vlade G. 1990. Razno 7. Skliče se tiskovna konferenca DEMOSA. 8. Pripravi se odprto pismo s katerim se pozove Ad. 1 Milana Kučana in TV, da bi do drugega kroga Zapisnik je bil sprejet brez pripomb. bilo več neposrednih soočanj med kandidatoma. 9. Pripravi se voščilo DEMOSA za Veliko noč. Ad. 2. 1. Člani predsedstva so bili informirani o AD. 4. akcijah, ki so planirane do 22. aprila in o 1. Informacijo o dosedanjih volilnih rezultatih je finančnih težavah, ki spremljajo njihovo izvedbo. posredoval dr. Lovro Šturm. 2. Volilni štabi DEMOSA v občinah morajo imenovati v volilne komisije predstavnike DE- Ad. 5. MOSA v kolikor to že niso storili in zagotoviti 1. O vprašanjih, ki so ostala nedorečena bodo zadostno število kontrolorjev na vseh voliščih. člani predsedstva razpravljali na naslednji seji. Kontrolorji morajo ostati na voliščih do konca dela volilne komisije. Zapisal Bojan Fink Volilni štab DEMOSA zagotovi, da bodo o tem obveščeni vsi volilni štabi. 3. Volilni štab DEMOSA organizira alternativno zbiranje podatkov o volilnih rezultatih po ob- činah. Občinski volilni štabi sporočajo podatke na tel. 223-087.

Ad. 3. 1. Ni bilo razprave.

222 VIRI 17, 2002 Komite za mednarodno sodelovanje Ad. 4. Komite za zdravstvo in socialno varstvo 1. Komisija v sestavi Lojze Peterle, dr. Dušan Komite za energetiko Plut in dr. Dimitrij Rupel na podlagi razprave Komite za delo članov predsedstva DEMOSA dopolni besedilo Komite za promet in zveze predloga Programa narodnega soglasja. 2. Besedilo Predloga programa narodnega so- Slovenska obrtniška stranka glasja se objavi pred volitvami. S predlogom se Podpredsednik IS za gospodarstvo seznani javnost in stranke. Komite za drobno gospodarstvo Za objavo pred volitvami so glasovale vse Komite za turizem in gostinstvo stranke, proti sta bila dva člana predsedstva. Komite za promet in zveze

Ad. 5 Slovenski krščanski demokrati 1. Mandat za sestavo nove vlade sprejmejo Slo- Komite za mednarodno sodelovanje venski krščanski demokrati. O tem se obvesti Sekretariat za finance javnost. Komite za vzgojo in izobraževanje 2. Vprašanje zastopanosti strank izven DE- Komite za industrijo in gradbeništvo MOSA v vladi ostane odprto glede na volilne rezultate v ostalih dveh zborih skupščine. Nepokriti sta ostali dve področja in sicer: 3. Vodstvo skupščine morajo sestavljati pred- Komite za zakonodajo stavniki vseh strank v parlamentu. DEMOS bo Komite za borce in vojaške invalide vztrajal na kandidatu za predsednika skupščine. O ostalih voljenih in imenovanih funkcionarjih v Skupščina Republike Slovenije skupščini se morajo stranke šele izreči. 4. Stranke so pokazale interes za naslednje re- 1. Vse stranke DEMOSA predlagajo za pred- sorje v vladi sednika skupščine Republike Slovenije istega kandidata. Slovenska kmečka zveza 2. Zeleni Slovenije Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednika ali podpredsednika skupščine Komite za turizem in gostinstvo 3. V skupščini vsaka stranka oblikuje svojo po- Komite za tržišče in splošne zadeve slansko skupino. 4. V skupščini se oblikuje tudi poslanska sku- Zeleni Slovenije pina DEMOSA. Komite za varstvo okolja in urejanje prostora 5. Pred zasedanjem skupščine je potrebno dolo- Komite za energetiko čiti predsednike poslanskih skupin. Komite za kulturo 6. Imenuje se komisija za pripravo poslovnika o Komite za mednarodno sodelovanje delu skupščine v sestavi: predsednik dr. France Sekretariat za finance Bučar in člani dr. Rajko Pirnat, Tone Peršak in Srečo Kirn. Slovenska demokratična zveza Podpredsednik IS za gospodarstvo Ad. 6 Sekretariat za ljudsko obrambo 1. V petek, 20. aprila 1990 se skliče tiskovna Sekretariat za notranje zadeve konferenca DEMOSA. Komite za mednarodno sodelovanje 2. Za spremljanje volitev 22. aprila se za pred- Sekretariat za finance sedstvo DEMOSA zagotovijo primeni prostori. Sekretariat za pravosodje in upravo Komite za kulturo Zapisal Bojan Fink Komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Komite za informiranje Komite za promet in zveze

Social-demokratska zveza Slovenije Podpredsednik IS za družbene dejavnosti

223 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Predsednik DPZ Dokument št. 49: predsednik ZZD podpredsednik zbora občin Zapisnik predsednik zakonodajno pravne komisije 3. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 23. predsednik komisije za volitve, imenovanje in aprila 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b administrativne zadeve Ostale voljene in imenovane funkcije naj bi bile Prisotni: razdeljene med ostale stranke v parlamentu in Zeleni Slovenije: sicer: Peter Jamnikar, dr. Dušan Plut, dr. Leo Šešerko Podpredsednik: ZSMS - Liberalna stranka, ZKS - Slovenski krščanski demokrati: Stranka demokratične prenove Lojze Peterle in dr. Andrej Capuder Podpredsednik DPZ: ZKS- Stranka demokratične Social-demokratska zveza Slovenije: prenove dr. Jože Pučnik, dr. Katja Boh, Andrej Magajna Predsednik zbora občin: ZSMS- Liberalna in Matjaž Šinkovec stranka Slovenska demokratična zveza: Podpredsednik ZZD - neodvisen kandidat dr. Dimitrij Rupel, Dr. France Bučar, Janez Jan- 5. Stranke se udeležijo sestanka, ki ga je sklical ša, dr. Rajko Pirnat Miran Potrč v torek, 24. aprila. Slovenska kmečka zveza: 6. DEMOS predlaga, da se pri delu skupščine Ivan Oman in Marjan Podobnik uporablja dosedanji Poslovnik dopolnjen z Slovenska obrtniška stranka: amandmaji, ki jih bo pripravila delovna skupina v Golija Franc in Brezar Viktor sestavi: dr. France Bučar, dr. Lovro Šturm, dr. Sejo je vodil dr. Jože Pučnik Rajko Pirnat in Srečo Kirn, ki pripravi tudi sce- narij prvega zasedanja skupščine. Dnevni red: 7. Najkasneje do 5. maja se ustanovijo poslanski 1. Pregled zapisnika zadnje seje predsedstva klubi strank. 2. Dogovor o kandidiranju delegatov DEMOSA 8. Predlaga se, da se prvo zasedanje Skupščine na voljene in imenovane funkcije skupščine skliče v torek, 8. maja 1990. republike Slovenije 9. Janez Janša se imenuje za koordinatorja po- 3. Dogovor o oblikovanju izvršnega sveta slanske skupine DEMOSA. 4. Sprejem "Izjave" 5. Informacije Ad. 3 6. Razno 1. V izvršnem svetu imajo stranke glede na rezultate volitev, naslednje število mandatov: Seja predsedstva je bila prekinjena pri 3. točki Slovenska demokratična zveza 4,3 dnevnega reda in se nadaljuje v torek, 24. aprila Slovenska obrtniška stranka 1,6 1990. Zeleni Slovenije 4,0 Slovenski krščanski demokrati 5,9 Ad. 1 Slovenska kmečka zveza 5,7 1. Zapisnik se obravnava pod točko razno. Social-demokratska zveza 3,3 2. Pripravi se sestanek z ZSMS-Liberalno stran- Ad. 2 ko. Predlaga se, da bi bil sestanek v četrtek, 26. 1. Dr. Lovro Šturm je posredoval informacijo o aprila 1990. delnih rezultatih volitev v zbor občin. Delegacijo DEMOSA bo vodil dr. Jože Pučnik, 2. Strankam se dostavi dokončen spisek izvolje- člani: Janez Janša, Lojze Peterle, Ivan Oman, nih delegatov v zbor združenega dela Skupščine. Franc Golija in dr. Dušan Plut. 3. Pri sestavi vodstva Skupščine sodelujejo vse 3. Razgovor o mandatarstvu in sestavi izvršnega stranke, ki imajo delegate. Potreben je dogovor sveta se nadaljuje v torek. med strankami. 4. V skupščini Republike Slovenije naj bi DE- Ad. 6 MOS predlagal naslednje voljene in imenovane 1. Oddaje Studio ob 17h se udeleži dr. Rajko funkcionarje: Pirnat. Oddaja je v torek, 24. 4. 2. predsednik skupščine 2. Oddaje Radio Sarajevo se udeleži dr. France

224 VIRI 17, 2002 Bučar. Oddaja je v torek, 24. 4. 3. O sejah predsedstva DEMOSA se pripravijo Ad. 2. sporočila za javnost. Televizija lahko snema seje 1. Predsedstvo DEMOSA vztraja na stališču, da predsedstva. je predsednik Skupščine delegat DEMOSA dr. France Bučar. Zapisal Bojan Fink Zaradi različnih pogledov je predsedstvo o omenjenem stališču glasovalo. Proti je glasoval dr. Leo Šešerko, vzdržal se je dr. Dušan Plut. 2. Ostale voljene in imenovane funkcije Skup- ščine naj bi bile razdeljene med ostale stranke v parlamentu in sicer: Dokument št. 50: Podpredsednik Skupščine: ZSMS-Liberalna stranka Zapisnik Podpredsednik Skupščine: ZKS-Stranka demo- 4. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 3. maja kratične prenove 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b Zbor občin: ZSMS-Liberalna stranka Prisotni: Podpredsednik predstavnik narodnosti Zeleni Slovenije: Peter Jamnikar, dr. Dušan Plut, dr. Leo Šešerko Zbor združenega dela: Slovenski krščanski demokrati: Predsednik: ZKS-Stranka demokratične prenove Lojze Peterle, dr. Andrej Capuder, Izidor Rejc Podpredsednik: DEMOS (Andrej Murn- SDZS) Socialdemokratska zveza Slovenije: dr. Katja Boh, Andrej Magajna in Matjaž Šinko- Družbenopolitični zbor: DEMOS (Vane Gošnik - vec Zeleni Slovenije) Slovenska demokratična zveza: Podpredsednik: SZS dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bučar, Janez Janša, dr. Rajko Pirnat Komisija za volitve, imenovanja in administra- Slovenska kmečka zveza: tivne zadeve Ivan Oman in Marjan Podobnik Slovenska obrtniška stranka: Člani komisije iz DPZ: Golija Franc in Vitomir Gros Lampret Janez, Slovenski krščanski demokrati Sejo je vodil Lojze Peterle (predlog za predsednika) Mihela Logar, Slovenska kmečka zveza Dnevni red: Ivan Kreft, Slovenska obrtniška stranka Prvič. Informacija o razgovorih z ZSMS - Li- bralno stranko Člani komisije iz ZZD: Drugič. Dogovor o kandidiranju delegatov DE- Andrej Šter, Slovenska demokratična zveza MOSA na voljene in imenovane funkcije skup- Irena Keber, Slovenska demokratična zveza ščine republike Slovenije Angelca Žirovnik, Socialdemokratska zveza Tretjič. Dogovor o oblikovanju izvršnega sveta Četrtič. Razprava o Poslovniku kluba poslancev Člani komisije iz zbora občin: DEMOSA. Anton Rojc, Socialdemokratska zveza Petič. Informacije: Branko Novak, Zeleni Slovenije financiranje predvolilne aktivnosti, Peter Jamnikar, Zeleni Slovenije prostori, informacija o oblikovanju skupščine in izvršnega Predsednik zakonodajno - pravne komisije: sveta mesta Ljubljana dr. Ludvik Toplak Šestič. Razno Imunitetna komisija Stranke pripravijo predloge do seje kluba de- Ad. 1. legatov DEMOSA. Informacijo o razgovorih z ZSMS - Liberalno stranko je posredoval Lojze Peterle. 3. Predsedstvo podpira opredelitev, ki je zapisana

225 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) v drugem odstavku 28. člena predloga začasnega Tomšič poslovnika skupščine Republike Slovenije, da dva namestnika lahko le-ta na predlog Komisije za volitve, imeno- Predsednik komiteja za industrijo in gradbe- vanja in administrativne zadeve določi kriterije za ništvo: Izidor Rejc stalno delo v skupščini tudi drugih delegatov ne dva namestnika samo tistih, ki opravljajo določene funkcije. Predsednik komiteja za tržišče in splošne gos- 4. Klubi delegatov strank na svojih sejah raz- podarske zadeve: Slovenska kmečka zveza pravljajo o profesionalizaciji delegatov. en namestnik 5. Na prvi seji kluba delegatov DEMOSA se Predsednik komiteja za turizem in gostinstvo: dr. razdeli vprašalnik o zainteresiranosti posamez- Franc Pauko nikov za stalno delo v skupščini in o interesnih en namestnik področjih delovanja delegatov. Predsednik komiteja za kulturo: Drago Jančar, 6. Pripravi se amandma na 25. člen začasnega Rudi Šeligo, Tone Peršak poslovnika v katerem se opredeli, da se ob en namestnik volitvah predsednika, podpredsednika in članov Predsednik komiteja za raziskovalno dejavnost in izvršnega sveta ter o vprašanju zaupnice vladi tehnologijo: dr. Peter Tancig, dr. Marko Kos, dr. glasuje poimensko. Ivan Svetlik, dr. Tine Hribar Predlog amandmaja pripravi dr. Rajko Pirnat. en namestnik Predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in AD. 3 prehrano: dr. Franc Zagožen Izvršni svet en namestnik Predsednik: Lojze Peterle Predsednik komiteja za promet in zveze: Marjan Podpredsednik za gospodarstvo: dr. Jože Men- Kranjc ciger en namestnik Podpredsednik za družbene dejavnosti: dr. Dimi- Predsednik komiteja za zdravstvo in socialno trij Rupel (?) varstvo: dr. Katja Boh Republiški sekretar za finance: Andrej Cetinski, dva namestnika Pavel Koder Predsednik komiteja za borce in vojaške invalide: dva namestnika Jože Penca, Franc Miklavčič, Stanislav Klep Republiški sekretar za ljudsko obrambo: Janez en namestnik Janša Predsednik komiteja za vzgojo in izobraževanje dva namestnika ter telesno kulturo: dr. Peter Vencelj Republiški sekretar za notranje zadeve: Igor dva namestnika Bavčar Predsednik komiteja za drobno gospodarstvo: dva namestnika Viktor Brezar Republiški sekretar za pravosodje in upravo: dr. en namestnik Rajko Pirnat Republiški komite za družbeno planiranje: Zeleni dva namestnika Slovenije Predsednik komiteja za delo: Generalni sekretar izvršnega sveta: Peter Vene en namestnik Predsednik komiteja za informiranje: 7. Pred dokončno odločitvijo o tem ali bo DE- en namestnik MOS sam oblikoval izvršni svet ali pa bo sklenil Predsednik komiteja za zakonodajo: Ingo Paš, koalicijsko pogodbo z ZSMS-Liberalno stranko Lojze Janko je potrebno doseči, da v ZSMS Liberalni stranki en namestnik opredelijo področja v izvršnem svetu za katera so Predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje: še posebej zainieresirani in predlagajo tudi kon- dr. Leo Šešerko, dr. Dimitrij Rupel, Šinkovec kretna imena kandidatov. Matjaž, Milan Majcen Pred nadaljevanjem seje predsedstva DEMOSA dva namestnika Lojze Peterle informira predstavnike ZSMS- Li- Predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje beralne stranke o dogovorih na seji predsedstva. prostora: Miha Jazbinšek dva namestnika AD. 4 Predsednik komiteja za energetiko: dr. Miha 1. Razprava o tej točki dnevnega reda se na-

226 VIRI 17, 2002 daljuje na naslednji seji. stranko AD. 5 2. Dogovor o kandidiranju delegatov DEMOSA 1. Informacijo o porabljenih sredstvih v predvo- na voljene in imenovane funkcije skupščine lilnih aktivnostih DEMOSA je posredoval Peter republike Slovenije Jamnikar. 3. Dogovor o oblikovanju izvršnega sveta 2. Predsedstvo se seznani s pogodbo, ki je bila 4. Razprava o Poslovniku kluba poslancev DE- sklenjena med volilnim štabom dr. Jožeta Puč- MOSA nika in Evropsko kulturo. 5. Informacije: informacija o oblikovanju skup- 3. Evropska kultura pripravi specifikacijo priliva ščine in izvršnega sveta mesta Ljubljana in odliva sredstev z dokumentacijo. 6. Razno 4. Pripravi se pregled priliva sredstev, ki so ga prejele stranke in je bil namenjen za predvolilno Ad. 1 aktivnost DEMOSA. Informacijo o razgovorih s predstavniki ZSMS- 4. Na sekretariat za finance se posreduje prošnja Liberalne stranke je posredoval Lojze Peterle. za avans iz sredstev, ki so namenjena strankam Ugotovljeno je bilo, da so se stališča ZSMS- za predvolilne aktivnosti. Liberalne stranke, do sklenitve koalicijske po- 5. Sekretar DEMOSA prejema za svoje delo godbe, po seji poslanskega kluba ZSMS-Libe- honorar v višini neto 7000 din. ralne stranke nekoliko spremenila, zato je bilo 6. Peter Jamnikar je informiral predsedstvo o dogovorjeno, da se z razgovori nadaljuje. aktivnostih DEMOSA-v Ljubljani pri oblikovanju skupščine in izvršnega sveta mesta. Ad. 2. Seja predsedstva je bila prekinjena in se bo 1. V kolikor ne bo prišlo do dogovora med nadaljevala v nedeljo ob 18.00 uri. predstavniki strank o razdelitvi funkcij v skup- ščini Republike Slovenije in bo prišlo do gla- Zapisal Bojan Fink sovanja, DEMOS pripravi dodatni prcdlog za voljene in imenovane funkcije in sicer: Skupščina: Podpredsednik skupščine: dr. Ivan Toplak Dokument št. 51: Podpredsednik skupščine: Vitodrag Pukl Zbor občin Zapisnik Predsednik Ivan Bizjak; 5. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 6. maja Družbenopolitični zbor 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b Predsednik Vane Gošnik Podpredsednik Tone Peršak Prisotni: 2. Za člane mandatno-imunitetne komisije se Zeleni Slovenije: predlagajo: dr. Peter Tancig, dr. Dušan Plut, dr. Leo Šešerko DPZ Slovenski krščanski demokrati: Slavko Kmetič SDZS Lojze Peterle, Izidor Rejc Ciril Kolešnik SKD Socialdemokratska zveza Slovenije: Ivan Pučnik SKZ dr. Katja Boh, Andrej Magajna, France Tomšič, Anton Tomažič SDZ (P) dr. Jože Pučnik Aleksandra Pretnar Zeleni Slovenije Slovenska demokratična zveza: Zvone Žagar SOS dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, dr. Rajko Pirnat, Spomenka Hribar ZZD Slovenska kmečka zveza: Jože Studenčnik SDZS (P) Ivan Oman in Marjan Podobnik Vlasta Sagadin Zeleni Slovenije Slovenska obrtniška stranka: Štular Janez SKZ Golija Franc, Brezar Viktor, Kreft Ivan Franček Rudolf SDZ Sejo je vodil dr. Jože Pučnik Janez Iskra SOS Valentin Prelovec SKD Dnevni red: 1. Informacija o razgovorih z ZSMS- Liberalno Zbor občin

227 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) dr. Ivan Vivod SDZS Janko Deželak SKD (P) Ad. 4 Marcel Štefančič SDZ l. Dopolni se 4. člen in sicer: Vitomir Gros SOS V prvem stavku se črta beseda ".. Klub.." in doda Marko Štadler SKZ "... predsedstvo DEMOSA s soglasjem... ". Vili Žižek Zeleni Slovenije 2. Tako dopolnjena pravila se predložijo Klubu poslancev DEMOSA v razpravo in sprejem. Ad. 3 1. Lojze Peterle je posredoval informacijo o Ad. 5. opravljenih razgovorih s kandidati za člane iz- 1. Predsedstvo je sprejelo predlog amandmaja k vršnega sveta, o novih imenih za člane izvršnega začasnemu poslovniku Skupščine Republike Slo- sveta in o še odprtih področjih dela do katerih so venije in sicer: izrazili interes v ZSMS-Liberalni stranki. "V 26. členu se za 2. odstavkom doda nov 3. 2. Stranke pripravijo širše sezname možnih kan- odstavek. ki se glasi: didatov za namestnike republiških sekretarjev in Kadar se o izvolitvi predsednika, podpredsed- predsednikov komitejev. nikov in članov izvršnega sveta glasuje javno, se 3. Izvršilni odbor SDZ do naslednje seje pred- glasuje tako, da predsedujoči skupne seje zapored sedstva oblikuje stališče do predloga, da naj bi za kliče posamezne delegate, poklicani delegat pa republiškega sekretarja za notranje zadeve pred- glasno pove svojo odločitev (poimensko gla- lagali kandidata, ki ne bi bil predstavnik stranke. sovanje). Dosedanji kandidat Igor Bavčar naj bi bil član Dosedanji 3., 4. in 5. odstavek postanejo 4., 5., in izvršnega sveta. 6. odstavek." 4. Obstaja potreba po tretjem podpredsedniku 2. Zeleni Slovenije so predsedstvo informirali o izvršnega sveta in sicer za varstvo okolja in zapletih pri predlogu, da bi bil Srečo Kirn man- urejanje prostora. V kolikor bo novi izvršni svet datar izvršnega sveta mesta Ljubljana. spremenil dosedanjo organizacijo so za to funk- Zeleni Slovenije so zato predlog umaknili in cijo zainteresirani Zeleni Slovenije. predlagajo Sreča Kirna za podpredsednika skup- 5. Slovenska kmečka zveza do naslednje seje ščine mesta Ljubljana. predlaga kandidata za predsednika komiteja za Zeleni Slovenije so opozorili predsedstvo, da v kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. kolikor bo prišlo do zapleta tudi pri omenjenem 6. Dopolnitve možnih kandidatov za člane izvrš- predlogu bo to lahko postavilo pod vprašaj nji- nega sveta glede na zapisnik predhodne seje hovo nadaljnje sodelovanje v DEMOSU. predsedstva: Republiški sekretar za finance: Marko Kranjec Zapisal Bojan Fink Dosedanja predloga ostaneta na širšem seznamu. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo: namestnik Andrej Lovšin Republiški sekretar za notranje zadeve: dr. Darko Dokument št. 52: Maver namestnik: Aleš Čerin, Marko Medved Zapisnik Dosedanji predlog ostane na seznamu možnih 6. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 8. maja kandidatov. 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b Predsednik komiteja za informiranje: Stane Sta- nič Prisotni: ZSMS-Liberalna stranka Zeleni Slovenije: namestnik: Tit Turnšek dr. Peter Tancig, dr. Dušan Plut, dr. Leo Šešerko Predsednik komiteja za mednarodno dejavnost: Slovenski krščanski demokrati: dr. Dimitrij Rupel Lojze Peterle Namestnik: dr. Leo Šešerko, Marjan Majcen Social-demokratska zveza Slovenije: Na širšem seznamu za delo v komiteju ostane dr. Katja Boh, Andrej Magajna, France Tomšič, Matjaž Šinkovec dr. Jože Pučnik Predsednik komiteja za raziskovalno dejavnost in Slovenska demokratična zveza: tehnologijo: dr. Peter Tancig dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, dr. Rajko Pirnat,

228 VIRI 17, 2002 Spomenka Hribar 1. Glede na zapisnik predhodne seje predsedstva Slovenska kmečka zveza: je predlog možnih kandidatov za člane izvršnega Franc Zagožen sveta dopolnjen in sicer: Slovenska obrtniška stranka: Predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in Viktor Brezar prehrano Sejo je vodil dr. Jože Pučnik Jože Osterc 2. Slovenska demokratična zveza ne vztraja na Dnevni red: svojem kandidatu za sekretarja za notranje za- l. Pregled zapisnika deve vendar zahteva, da to funkcijo opravlja 2. Skupščina- nadaljevanje zasedanja človek, ki se mu zaupa in bo uresničeval program 3. Dogovor o oblikovanju izvršnega sveta DEMOSA. Nasprotujejo predlogu, da bi to mesto 4. Razno zasedal nestrankarski kandidat. Dosedanjega kandidata predlagajo za podpredsednika izvršne- Ad. 1. ga sveta. 1. O zapisniku se ni razpravljalo. 3. Zaradi stališča Socialdemokratske zveze in Zelenih Slovenije, da ena stranka ne more pred- Ad. 2 lagati kandidate za tri "represivna" področja dela 1. Predsedstvo DEMOSA vztraja na stališču, da izvršnega sveta, je Slovenska demokratska zveza člani predsedstva podpišejo slovesno izjavo pred pripravljena namesto Republiškega sekretarja za konstituirano skupščino. pravosodje in upravo predlagati predsednika Ko- 2. V kolikor bo pred zasedanjem skupščine orga- miteja za zakonodajo. niziran sestanek predstavnikov strank, se bodo Slovenska kmečka zveza je pripravljena pripra- stranke DEMOSA le-tega udeležile. viti predlog za sekretarja za notranje zadeve. 3. DEMOS vztraja na stališču Kluba poslancev, 4. V kolikor ne obstajajo več načelni razlogi da ni možno dogovarjanje o vodstvu skupščine. proti predlogu kandidata za sekretarja za notranje 4. Predlogi DEMOSA za vodilne funkcije v zadeve, ampak pomisleki proti predlogu, kandi- skupščini ostanejo nespremenjeni in sicer: dati Slovenske demokratične zveze za člane iz- vršnega sveta v le-tem niso pripravljeni sodelo- Skupščina vati. Predsednik dr. France Bučar 5. Zaradi različnih pogledov strank do predloga Podpredsednik Vane Gošnik za republiškega sekretarja za notranje zadeve se Podpredsednik Vitodrag Pukl razprava o tem preloži do naslednje seje pred- Zbor združenega dela sedstva. Predsednik Andrej Murn Podpredsednik Franček Rudolf Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevala v četrtek, 10. maja 1990. 5. DEMOS bo sam sestavil izvršni svet. To pa ne izključuje možnost, da se v izvršni svet Zapisal: Bojan Fink vključijo strokovnjaki člani drugih strank izven DEMOSA. 6. Pregledati je potrebno akte, ki opredeljujejo delo zborov in skupščine in pripraviti ustrezne dopolnitve, da v bodoče zaradi medzborovskega usklajevanja ne bo prihajalo do blokade dela Dokument št. 53: skupščine. 7. Potreben je dogovor o delu Kluba poslancev Zapisnik in nastopih delegatov v skupščini in njenih de- 7. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 10. maja lovnih telesih. 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b V ta namen naj bi organizirali ustrezno obliko spoznavanja dela parlamentov in parlamentarnih Prisotni: skupin v sosednji Italij iin Avstriji. Zeleni Slovenije: dr. Peter Tancig, dr. Dušan Plut, dr. Leo Šešerko Ad. 3. Slovenski krščanski demokrati:

229 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Lojze Peterle, Izidor Rejc Ingo Paš Socialdemokratska zveza Slovenije: Generalni sekretar skupščine: dr. Katja Boh, Andrej Magajna, France Tomšič, Tone Tomažič dr. Jože Pučnik Naslednja seja predsedstva bo v nedeljo ob 18.00 Slovenska demokratična zveza: uri. dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, dr. Rajko Pirnat, Spomenka Hribar Zapisal Bojan Fink Slovenska kmečka zveza: Franc Zagožen, Marjan Podobnik Slovenska obrtniška stranka: Viktor Brezar, Franc Golija, Ingo Paš Sejo je vodil dr. Jože Pučnik

Dnevni red: 1. Sprejem izjave predsedstva DEMOS-a 2. Dogovor o oblikovanju izvršnega sveta Dokument št. 54: 3. Razno Zapisnik Ad. 1. 8. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 13. maja Izjava je sestavni del zapisnika. 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b

Ad. 2. Prisotni: 1. Načelno stališče Socialdemokratske zveze, da Zeleni Slovenije: ena stranka ne more predlagati kandidate za tri dr. Dušan Plut, Peter Jamnikar "represivna" področja dela izvršnega sveta je Slovenski krščanski demokrati: ostalo nespremenjeno. Lojze Peterle, dr. Andrej Capuder Lojze Peterle bo povabil predsednike strank in Socialdemokratska zveza Slovenije: vodje poslanskih klubov na razgovor. dr. Katja Boh, dr. Jože Pučnik 3. Potrebno je pripraviti predlog za prenos pri- Slovenska demokratična zveza: stojnosti predsedstva na skupščino Republike dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, dr. Rajko Pirnat, Slovenije. Spomenka Hribar 4. Glede na zapisnik predhodne seje predsedstva Slovenska kmečka zveza: je predlog možnih kandidatov za člane izvršnega Ivan Oman, Marjan Podobnik Slovenska obrt- sveta dopolnjen in sicer: niška stranka Viktor Brezar, Franc Golija Podpredsednik IS za družbene dejavnosti: Sejo je vodil Lojze Peterle Matija Malešič Podpresednik IS za varstvo okolja in urejanje Dnevni red: prostora: 1. Stališče predsedstva DEMOSA do "poizved- dr. Leo Šešerko benega mandata" Republiški sekretar za notranje zadeve: 2. Dogovor o oblikovanju izvršnega sveta Igor Bavčar 3. Razno Predsednik komiteja za delo: Jožica Puhar (?) Ad. I. Predsednik komiteja za informiranje: l. Predsedstvo je pripravilo tekst o t. i. "poiz- Stane Stanič vedbenem mandatu", ki se bo objavil po potrebi Predsednik komiteja za zakonodajo: in sicer v kolikor bo prišlo do zaostrovanja s mag. Lojze Janko strani predsedstva Republike Slovenije, glede Predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje: podelitve mandata. dr. Dimitrij Rupel 2. Predsednik Skupščine naj zahteva od Pred- Predsednik komiteja za tržišče in splošne gospo- sedstva Republike Slovenije, da takoj uradno darske zadeve: obvesti Skupščino o podelitvi mandata. Slavko Gliha 3. Predsednik Skupščine naj bi sprejel glavne in Predsednik komiteja za turizem in gostinstvo: odgovorne urednike sredstev javnega obveščanja.

230 VIRI 17, 2002 po volitvah nadaljevati z delom. Ad. 2. 2. Predsedstvo se bo redno sestajalo vsak torek 1. Glede na zapis zadnje seje predsedstva je ob 18.00 uri začasno na Cankarjevi 10 b. predlog možnih kandidatov za člane izvršnega 3. Sestava predsedstva DEMOSA ostane nespre- sveta dopolnjen in sicer: menjena. Predsednik komiteja za tržišče in splošne gospo- 4. Sestaviti je potrebno operativno politični pro- darske zadeve Maks Bastl gram DEMOSA v katerem je potrebno opre- Predsednik komiteja za kulturo dr. Andrej Ca- deliti ključna področja, ki jih je potrebno v puder skladu s programom v Sloveniji spremeniti. Republiški komite za družbeno planiranje mag. 5. Za delo predsedstva DEMOSA je potrebno Marjan Ravbar (?) zagotoviti minimalne pogoje dela (prostor, 2. Mandatar bo opravil še dodaten razgovor s sredstva ...). Stranke bodo za delo predsedstva kandidatom za podpredsednika izvršnega sveta prispevale sredstva glede na število poslancev za družbene dejavnosti in kandidatko za predsed- v parlamentu. nika komiteja za delo. Zapisal: Bojan Fink Ad. 3. 1. V ponedeljek ob 18.00 uri je sestanek kandidatov za člane izvršnega sveta.

Zapisal: Bojan Fink Dokument št. 56:

Zapisnik 10. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 29. maja 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b

Prisotni Dokument št. 55: Zeleni Slovenije: dr. Dušan Plut, dr. Leo Šešerko Zapisnik Slovenski krščanski demokrati: 9. seje predsedstva DEMOSA, ki je bila 22. maja Franc Miklavčič, Lojze Peterle in dr. Andrej Ca- 1990 v sejni dvorani, Cankarjeva 10 b puder Socialdemokratska zveza Slovenije: Prisotni: dr. Katja Boh, dr. Jože Pučnik, Andrej Magajna, Zeleni Slovenije: France Tomšič Slovenski krščanski demokrati: Slovenska demokratična zveza: Lojze Peterle, dr. Andrej Capuder, Franc Mik- dr. Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar, Janez Janša lavčič Slovenska kmečka zveza: Socialdemokratska zveza Slovenije: Marjan Podobnik, Franc Zagožen, Ivan Oman dr. Katja Boh, dr. Jože Pučnik, Andrej Magajna Slovenska obrtniška stranka: Slovenska demokratična zveza: Franc Golija dr. Dimitrij Rupel, dr. Rajko Pirnat, Spomenka Sejo je vodil dr. Jože Pučnik Hribar Slovenska kmečka zveza: Dnevni red: Marjan Podobnik, Franc Zagožen 1. Dogovor o nastopu predstavnikov DEMOSA Slovenska obrtniška stranka: na sestanku v skupščini Viktor Brezar, Franc Golija 2. Informacija o problemih pri delu DEMOS-a v Sejo je vodil dr. Jože Pučnik občinah 3. Razno Dnevni red: 1. Dogovor o delu predsedstva DEMOSA Ad 1 Zaključki: 1. Komisije in delovna telesa skupščine naj se- 1. DEMOS in njegovo predsedstvo morata tudi stavljajo samo delegati skupščine. Strokovne de-

231 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) lovne skupine imenuje vsaka komisija oz. de- neposredno vključili v razreševanje odprtih vpra- lovno telo. šanj po občinah. 2. Komisije, odbori in ostala delovna telesa zborov in skupščine so praviloma sestavljena propor- Ad. 3. cionalno. 1. Predsedstvo predlaga IS, da se ugotovi last- 3. Ustavno komisijo morajo sestavljati samo de- ništvo in način pridobitve prostorov dosedanjih legati skupščine. Ustavna komisija naj v skladu s družbenopolitičnih organizacij in po potrebi poslovnikom o svojem delu ustanavlja strokovne sprejme ustrezen zakon s katerim se uredi last- skupine. ništvo. Predsednik ustavne komisije je predsednik skup- 2. Predsedstvo predlaga IS, da le-ta predlaga ščine. Skupščini v sprejem zakon s katerimi bi začasno 4. Vsaka stranka DEMOS-a predlaga po dva omejili razprodajo družbene lastnine. delegata v ustavno komisijo. 3. Jože Pučnik opravi razgovor z predsednikom Do četrtka, 29. maja pripravijo stranke predloge IS in podpredsednikom za gospodarstvo o ures- za člane komisije za ustavna vprašanja, zako- ničevanju programa DEMOS-a. nodajnopravne komisije, komisije za vloge in 4. Predsedstvo pripravi operativno politični pro- pritožbe, komisije za mednarodne odnose, komi- gram DEMOS-a. sije za narodnosti in komisije za nadzorstvo nad 5. Stranke in Klubi poslancev pripravijo program zakonitostjo dela službe državne varnosti. vprašanj, ki bi jih skupščina vključila v svoj program dela. Ad. 2 6. Stranke v DEMOSU prispevajo za delo pred- 1. Stranke morajo pravočasno reagirati na težave sedstva 8% od sredstev, ki jih dobijo za svoje in probleme, ki nastajajo v občinah bodisi pri delo iz proračuna. sestavi oz. delu IS in skupščine kot tudi pri delu DEMOS-a. Zapisal: Bojan Fink 2. Stranke pripravijo spisek ljudi, ki bi se lahko

Demosova vlada izvoljena leta 1990 (foto Joco Žnidaršič Delo)

232 VIRI 17, 2002 Dokument št. 57: obveznosti do Slovenskih krščanskih demokratov do 10. julija 1990. Zapisnik 3. Obveznost do Evropske kulture se poravna po 11. sestanka predstavnikov strank, ki je bil v dogovorjenih deležih in sicer ponedeljek 11. junija 1990 v prostorih na Can- SDZS 49.315,05 din karjevi 10 b, Ljubljana. Zeleni Slovenije 49.315,05 din SDZ 64.334,10 din Prisotni: dr. France Bučar, Ivan Oman, Vitomir SKZ 64.334,10 din Gros, Ingo Paš, Peter Reberc, dr. Jože Pučnik SOS 64.334,10 din Sejo je vodil dr. Jože Pučnik Obveznost do Slovenskih krščanskih demokratov se poravna proporcionalno glede na število de- Dogovori: legatov v DPZ in sicer: 1. Predsedstvo Demos-a se bo sklicevalo, ko bo SDZS 49.265,72 din potrebna opredelitev do pomebnejših vprašanj. Zeleni Slovenije 63.755,64 din Pobudo za sklic predsedstva da poleg predsed- SDZ 63.755,64 din nika lahko tudi vsaka stranka oziroma član pred- SKZ 84.041,52 din sedstva. SOS 28.979,84 din 2. Ustanovi se ožje operativno telo predsedstva, 1. Stranke do konca julija poravnajo po ki ga sestavljajo predsedniki strani oz. njihovi 15.000,00 din na ŽR Cankarjeve založbe. namestniki. Člani tega operativnega telesa mora- 2. Predsedstvo DEMOSA pripravi finančni načrt jo imeti določena pooblastila stranke za razgo- potrebnih sredstev za leto 1990. vore in odločanje, da bi se tako lahko operativno razreševala tekoča vprašanja. Zapisal: Bojan Fink Operativno telo predsedstva se bo sestajalo vsak ponedeljek ob 19. 00 uri na Cankarjevi 10 b. Stranka mora zagotoviti udeležbo predsednika oziroma njegovega namestnika na sejah operativnega organa. NEPORAVNANE FINANČNE OBVEZNOSTI Dokument št. 58: IZ NASLOVA PREDVOLILNIH AKTIVNOSTI DEMOSA (po računih, ki so prispeli do 11. SPORAZUM O DELOVANJU KOALICIJE junija 1990) DEMOS 4. januar 1991 Ugotovitve: 1. Neporavnanih obveznosti do Evropske kulture 1. Na podlagi dogovora, sprejetega na seji raz- je že za 581.430,75 din. širjenega predsedstva DEMOS-a v Ljubljani, dne 2. Slovenski krščanski demokrati so svoje ob- 4. januarja 1991 sprejemajo članice koalicije DE- veznosti do Evropske kulture preplačali v višini MOS pričujoči sporazum, s katerim se nado- 289.798.35 din. mešča sporazum o ustanovitvi DEMOS-a z dne 3. Stranke DEMOS-a (razen Slovenski krščanski 8. januarja 1990. demokrati) dolgujejo Evropski kulturi 291.632,40 2. Politične stranke, ki so podpisnice tega spo- din in Slovenskim krščanskim demokratom razuma, soglasno ugotavljajo, da so v času po 289.798,35 din. ustanovitvi DEMOS-a nastale v slovenskem in 4. Nova revija je za natis izredne številke jugoslovanskem političnem prostoru bistvene DEMOKRACIJE, ki je izšla pred drugim krogom spremembe. volitev založila 90.000,00 din. Rok za vračilo Koalicija je zmagala na volitvah, si pridobila sredstev je potekel 11. junija 1990. večino v parlamentu in se spremenila v vladno koalicijo. Sporazumu pa sta se že pred volitvami Dogovori: priključili še dve politični stranki, Liberalna l. Slovenski krščanski demokrati se strinjajo, da stranka in Stranka sivih panterjev. Delno so se preplačane obveznosti do Evropske kulture spre- nekatere sodelujoče stranke tudi preimenovale in menijo v notranji dolg ostalih strank DEMOS-a. programsko dopolnile. Vse te spremembe terjajo, 2. Stranke DEMOS-a bodo poravnale svoje da se jim koalicija ustrezno prilagodi.

233 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) 3. Ime koalicije se z dne sklenitve tega spo- sodelujočih in sklepe. Zapis ima informativni razuma spremeni v "Koalicija DEMOS", ali značaj in ne velja kot zavezujoč dokument. Če pa skrajšano "DEMOS". Simbol koalicije vsebuje se o sklepih glasuje, se zapis o tem potrdi na skrajšan naziv pod krožnim lokom slovenskih prihodnji seji. nacionalnih barv. 10. DEMOS ima svojega sekretarja, ki opravlja 4. Delovanje DEMOS-a temelji na sprejetem organizacijske posle Sveta. Svet DEMOS-a od- predvolilnem programu, ter uresničevanju in loči, ali ima DEMOS svoje lastne poslovne pro- ohranjanju samostojnosti in neodvisnosti slo- store in lasten proračun. Materialne obveze venske države, vzpostavljeni s plebiscitom. DE- strank do DEMOS-a podpisujejo vodje teh MOS bo svoj program vsakega pol leta preverjal, strank, pred tretjimi osebami zastopa DEMOS dopolnjeval in aktualiziral. njegov predsednik. Ta lahko za posamezni pravni 5. Članice tega sporazuma se zavezujejo, da ne posel pooblasti sekretarja. bodo odstopili od tako sprejetih skupnih pro- 11. Sodelujoče politične stranke sprejemajo ta gramskih usmeritev DEMOS-a ali ovirale nje- sporazum kot vzorec za organizacijo in aktivnost gove dejavnosti. DEMOS-a na ravni občine ter se zavezujejo da Zunaj okvirov skupnih programskih izhodišč si bodo analogne sporazume sprejele tudi v svojih stranke ohranjajo svojo programsko identiteto in občinskih organizacijah, najkasneje v mesecu dni prosto uveljavljajo svojo programsko identiteto po podpisu tega sporazuma. Ta sporazum zave- in prosto uveljavljajo svoje poglede in aktivnosti. zuje podpisnice k prenašanju dogovorjenih stališč Zaradi usklajevanja pa obveščajo tudi o teh in smernic svojim organizacijam v občinah. dejavnostih in to prek mehanizmov, o katerih se Stranke se tudi obvezujejo, da bodo uresničevale skupno dogovore. program in cilje iz republiškega DEMOS-ovega 6. Temeljna oblika delovanja v DEMOS-u je programa v občinskem okolju. Republiški Svet usklajevanje in sporazumevanje. V ta namen ob- DEMOS-a oziroma njegov predsednik zaradi ko- likuje DEMOS svoj Svet, ki ga sestavljajo pred- ordinacije in informiranja občasno sklicuje po- sedniki ali namestniki strank DEMOS-a in vodje svete z občinskimi organizacijami DEMOS-a poslanskih klubov strank, ter predsednik skup- oziroma njihovimi predsedniki. ščine in vlade, če pripada strankam, vključenim v 12. Ta sporazum je odprt tudi za druge politične DEMOS. Seje Sveta sklicuje in vodi predsednik, stranke, ki k njemu pristopijo in ki sprejemajo ki ga izvolijo člani izmed sebe in dobo enega DEMOS-ov program. leta. Predsednik je lahko izvoljen tudi ponovno. Predsednik za primer odsotnosti določi namest- Pristop se izvede s podpisom originalnega izvoda nika izmed predsednikov strank. Predsednik sporazuma. Sveta predstavlja DEMOS pred javnostjo in v medstrankarskem komuniciranju tako v Sloveniji Ljubljana, 24. januarja 1991 kot zunaj nje. 7. Poslanski klubi vseh Demosovih strank tvorijo SDZ - dr. Dimitrij Rupel v skupščini svoj poslanski klub, ki obravnava SDSS - dr. Jože Pučnik najpomembnejše skupščinske zadeve. Ta klub se SKD - Lojze Peterle sestaja najprej enkrat pred vsakim sklicem Sivi partnerji - Stranka upokojencev Slovenije skupščine. V skupščini RS predstavlja DEMOS SKZ - LS - Ivan Oman vodja skupnega poslanskega kluba DEMOS-ovih ZS - dr. Dušan Plut poslancev. LS - Franc Golija, 8. Če na sejah Sveta pride do razhajanj v po- Drago Černetič gledih in stališčih, ki jih ni mogoče preseči s sporazumevanjem, da predsednik zadevo na glasovanje. Glasuje se javno. Pri tem se šteje, da ima vsaka od strank po en glas. Obvelja stališče, ki je bilo podprto z najmanj dvotretjinsko večino. Stranke ki so ostale v manjšini, se po glasovanju izjavijo, ali bodo podprle izglasovano stališče. 9. O sejah Sveta se vodi zapis, ki označi stališča

234 VIRI 17, 2002 Dokument št. 59: strank in rednih sestankih klubov strank. Podpisane stranke predlagajo, da se odslej redno Sporazum o razpustu Demosa118 sestajajo vodje vseh parlamentarnih strank in skupin. Nesporno je, da je koalicija Demos dosegla ve- čino točk svojega predvolilnega programa, zlasti Dolsko pri Ljubljani, uspešno tiste, ki zadevajo osamosvojitev, suvere- 30. decembra 1991 nost in mednarodno priznanje RS, kar ustvarja pogoje tudi za uspešnejše gospodarjenje. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka Stranke so sklenile, da zaradi političnih razlik Ivan Oman, Marjan Podobnik zaključijo koalicijo Demos in predlagajo pred- Slovenski krščanski demokrati časne volitve, ki naj bodo najkasneje do konca Lojze Peterle, Ignac Polajnar aprila 1992. Pri tem se podpisane stranke ob- Socialdemokratska stranka Slovenije vezujejo, da bodo storile vse, da bo pravočasno Jože Pučnik sprejeta volilna zakonodaja. Zeleni Slovenije Dušan Plut V času do predčasnih volitev bodo stranke, ki so SDZ - NDS v vladi, storile vse, da bo država delovala nor- Igor Bavčar, Rajko Pirnat malno. Hkrati podpisane stranke predlagajo osta- LS lim parlamentarnim in skupinam, da v času do Franc Golija predčasnih volitev sodelujejo pri urejanju naj- nujnejših vprašanj. Vlada naj za čas do pred- časnih volitev pripravi predlog nujno potrebnih nalog in ukrepov, še posebej tistih na področju gospodarstva. Podpisane stranke bodo odslej najnujnejša sta- lišča usklajevala na sestankih predsednikov

118 Sestanek sveta Demosa je pod vplivom nesoglasij v koaliciji sklical dr. Jože Pučnik (v tem času je že bilo znano, da bo Slovenijo 15. januarja 1991 priznala ES, sprejeta pa je bila tudi že ustava). Sestanek je bil 30. decembra 1991 v Dolskem pri Ljubljani. Jože Pučnik je

uvodoma dejal, da ni več pripravljen lagati javnosti kako v DEMOS-u harmonično sodelujejo in predlagal spremembe v notranji strukturi koalicije s tem, da bi vse pomembne odločitve sprejeli na Svetu DEMOS-a, vlada pa bi morala te sklepe DEMOS-a izvrševati (tak je bil sicer tudi dogovor ob nastanku koalicije, ki pa ni deloval). S tem je pogojeval svoje nadaljnje predsed- nikovanje. Dogovor o reformi Demosa ni prinesel rezultata, zato so se skušali dogovoriti za novega predsednika. Pojavilo se je več imen, vendar se navzočim tudi o tem ni uspelo dogovoriti, zato so predlagali naj bi bil Pučnik še šest mesecev predsednik. Pučnik je to zavrnil in dejal, da če se ne dogovorijo bo on naslednji dan sklical tiskovno konferenco in formalno odstopil. Del navzočih (Rupel, Bavčar, Janša) se je tudi zavzemal za čimprejšnje volitve (na to je svet pristal, čeprav so nekateri politiki verjetno računali, da do volitev tako hitro ne bo prišlo). Še pred volitvami naj bi zamenjali predsednika vlade Peterleta. Namesto njega so predlagali Bavčarja, kar pa je bilo na svetu Demosa za- vrnjeno (zamenjavo Peterleta so nekaj kasneje poskušali izvesti tudi v parlamentu, vendar Bavčar, za njim pa tudi mag. Marko Voljč nista dobila dovolj glasov, poskus je bil 22. aprila 1992 uspešen šele s kandidaturo dr. Janeza Drnovška). Na koncu so na hrbtno stran že popisanega papirja, ki ga je iz svoje torbe privlekel Igor Omerza natipkali sporazum o razpustitvi Demosa.

235 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

KRATICE

AIC Ameriški informativni center OK Občinski komite ali občinska konferenca AR Analitična raziskava ONO Opštenarodna odbrana (Splošna ljudska AVNOJ Antifašističko viječe narodnog obramba) oslobođenja Jugoslavije (Antifašistični OR Operativna raziskava svet narodne osvoboditve Jugoslavije) OS obveščevalna služba BBC British Broadcasting Corporation OTS Operativno tehnična sredstva (Angleška radijska družba) OZD Organizacija združenega dela CD Cankarjev dom OZN Organizacija združenih narodov CK Centralni komite PEN (Internacional Association of) Poets, CZ Civilna zaščita, tudi cankarjeva založba Playwrights, Editors, Essayists, Novelists CIDM Center za interesne dejavnosti mladih (mednarodna zveza književnikov) Demos Demokratična opozicija Slovenije PK Pisemska kontrola DKP Diplomatsko-konzularno predstavništvo PLO Palestinian Liberty Organization DVN Državno varnostni nadzor PO Predhodna obdelava DFJ Demokratična federativna Jugoslavija POO Predhodna operativna obdelava DO delovna organizacija PM Prometna milica DPO Družbenopolitične organizacije PTS Prisluškovalno tehnična sredstva DPS Družbenopolitične skupnosti RK Republiška konferenca DPZ Družbenopolitični zbor RKC Rimskokatoliška cerkev DSP Društvo slovenskih pisateljev RSNZ Republiški sekretariat za notranje zadeve DVN Državno varnostni nadzor RS Republika Slovenija DZ državni zbor RS ZSS Republiški svet zveze sindikatov DW Deutsche Wele Slovenije DDR Deutsche Demokratische Republik SAZU Slovenska akademija znanosti in EBCO European Bureau for Conscientious umetnosti Objectors SCI Service Civil International FLR Federativna ljudska republika SKD Slovenski krščanski demokrati IO izvršni odbor SDK Služba družbenega knjigovodstva IB Informbiro SDP Stranka demokratične prenove IFOR International Fellowship of Relonbilation SDS Socialdemokratska stranka Slovenije IS izvršni svet SDV Služba državne varnosti IPB International Peace Bureau SDS Sociademokratska stranka Slovenije JLA Jugoslovanska ljudska armada SDZ Slovenska demokratična zveza JRM javni red in mir SFR Socialistična federativna republika LS Liberalna stranka SFRJ Socialistična federativna republika KP Komunistična partija Jugoslavija KOR Komite za obrambo delavcev SIV savezno izvršno veće (zvezni izvršni svet) KPJ Komunistična partija Jugoslavije SJM Slovensko javno mnenje KPS Komunistična partija Slovenije SKD Slovenski krščanski demokrati KTT Kontrola telegrafa in telefona Skoj Savez komunističke omladine Jugoslavije KZ kazenski zakonik (Zveza komunistične mladine MK Mestni komite Jugoslavije) MKD Mladi krščanski demokrati SLO splošna ljudska obramba MNZ ministrstvo za notranje zadeve SLS Slovenska ljudska stranka MC marksistični cente SKZ Slovenska kmečka zveza MOŠ Medškofijski odbor za študente SD Slovenski demokrati MOI medškofijski odbor za izobražence SM Slovenska matica NDR Nemška demokratična republika SNOO Slovenski narodnoosvobodilni odbor NOG narodnoosvobodilno gibanje SNOS Slovenski narodnoosvobodilni svet NOV narodnoosvobodilna vojska (vojna) Sova Slovenska obveščevalno-varnostna OF Osvobodilna fronta agencija OA Operativna akcija SOS Slovenska obrtniško-podjetniška stranka OO Operativna obdelava SR Socialistična republika OM Okrogla miza SRS Socialistična republika Slovenija OR Operativna raziskava SSS Socialistična stranka Slovenije

236 VIRI 17, 2002 SWAPO South West African People Organization ZKS-SDP Zveza komunistov Slovenija - Stranka SZ Sovjetska zveza demokratične prenove SZDL Socialistična zveza delovnega ljudstva ZSKM Zveza slovenske kmečke mladine ŠKUC Študentski kulturni center SDP Stranka demokratične prenove TO Teritorialna obramba ZN Združeni narodi TOZD Temeljna organizacija združenega dela ZRN Zvezna republika Nemčija TV televizija ZS Zeleni Slovenije UNZ Uprava za notranje zadeve ZSLO Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo VS Varnostni svet ZSMS Zveza socialistične mladine Slovenije WRI War Resisters International ZSS Zveza sindikatov Slovenije ZDA Združene države Amerike ZSSR Zveza sovjetskih socialističnih republik ZK Zveza komunistov ZTKO Zveza telesnokulturnih organizacij ZKJ Zveza komunistov Jugoslavije ZZB NOV Zveza združenj borcev ZKS Zveza komunistov Slovenije narodnoosvobodilne vojske

237 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

IMENSKO KAZALO

A Biber Dušan, 134 Bibič Adolf, 137 Abas, 26 Bizjak Ivan, 212, 225 Adam Franko, 58, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 84, Bjelić Krsta, 44, 99 94, 95 Black Bob, 68, 94, 96 Ademi A., 43 Blaha Tilka, 111, 112, 113 Ademsafi Nyhia, 43 Blažič Viktor, 25, 38 Albreht Matjaž, 83, 209 Bogavec Dušan, 84 Alešević Ishak, 162, 163 Boh Katja, 169, 170, 171, 172, 219, 220, 222, 223, Alexander Stello, 38 224, 225, 226, 228, 229 Alimi Tajedin, 46 Bohanec Franček, 100, 133 Anderlič Tone, 137 Bohinc Tone, 162, 163, 182 Andolšek Stane, 75, 80 Bojc Pavle, 162, 163 Antončič Vojko, 80 Bolfek Boris, 213 Anžurjev Matjaž, 209, 210 Bommarco, 161 Apih, 38 Borović Boro, 86 Apih Jure, 78 Borštner Ivan, 39, 141, 143, 144, 145 Arat Andrew, 58 Boschitz Joseph, 69 Arnšek Tatjana, 67 Bošković Peran, 162, 163 Arzenšek Vlado, 23, 75, 78, 80, 105 Boštjančič Franc, 22 Auersperger Alenka, 84 Botteri Robert, 143 Božič Jože, 169 B Božič Peter, 105 Brajer Ciril, 83, 85 Bačič Geza, 137, 206, 207, 208 Brake Mike, 80 Badovinac, 29 Bratec Milan, 137, 156, 157, 162, 163 Bajt Drago, 114 Brate-Vodnik Marija, 137 Bajzek Jože, 150 Bratina Janko, 133 Baker Judith, 94 Brejc Miha, 10 Bakše Ingrid, 67 Brever Georg, 68 Balantič France, 98 Brezar Viktor, 220, 222, 224, 225, 227, 228, 229 Barić Ruža, 144 Brišček Vanja, 72, 76, 79, 80, 81, 84, 95 Bastien Gerard, 56 Brolih Vladimir, 184 Bastl Maks, 229 Brovet Stane, 143 Baškovič Ciril, 75, 78, 80 Broz-Tito Josip, 18, 19, 21, 23, 26, 27, 28, 29, 98, Batak Nikola, 192 189 Battisti, 161 Bučar France, 32, 38, 39, 68, 69, 101, 164, 210, Bauer Rafael, 162 211, 212, 221, 222, 223, 227, 231 Bavcon Ljubo, 171 Bukvič Franc, 86 Bavčar Igor, 80, 141, 142, 167, 168, 169, 170, 171, Burja Alenka, 83 176, 197, 198, 203, 204, 205, 214, 224, 226, Buttolo Frančiška, 72 228, 233 Bytyqi Esad, 43 Bebler Anton, 68, 75, 78, 80, 100, 132 Bekeš Peter, 137, 167, 168, 169, 170, 171, 172, C 176, 185, 193, 197, 198, 199, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209 Capuder Andrej, 25, 163, 219, 220, 222, 223, 228, Bellomi, 161 229 Berčič Dejan, 80 Car Pavle, 157, 159, 162 Berger Aleš, 114 Casaroli Agostino, 152, 153 Berlec Metod, 213 Cecchini, 27 Bernik Boris, 155 Cenčič Venčeslav, 32 Bernik Ivan, 77, 80 Cepl, 38 Bernik Janez, 107 Cetinski Andrej, 224 Bertoncelj Aci, 78 Cigale Marija, 190 Bervar Gojko, 162, 199, 203, 204, 205, 208 Cigler Željko, 167 Bešker Inoslav, 162 Cigoj, 161 Bhone Chris, 68, 96 Cigoj Štefan, 151

238 VIRI 17, 2002 Constantinitis Theodoros, 68 F Cuderman Mirko, 155 Cvahte Ladislav, 190 Falež, 161 Feltrin Franci, 212 Č Ferenčak Helena, 78 Fink Bojan, 220, 221, 223, 225, 226, 227, 228, Čavoški Kosta, 32, 81, 85, 94, 95 229, 230, 231 Čerin Aleš, 226 Fischer Uli, 68, 69, 94 Černetič Drago, 232 Flis Drago, 157 Čičak Ranka, 81, 82, 83 Fonda Pavel, 100, 131 Čičak Zvonimir, 12 Frlec Boris, 147, 151, 156, 157, 158, 159, 160 Čosić Dobrica, 12, 39 Furman Janez, 162 Čretnik Nace, 27 Čuček Janez, 67 G Čuk Mile, 162, 203 Gaber Slavko, 75 D Gabrijelčič Samo, 83 Gabrovec, 25 Damjanić Nikola, 83 Gačnik Jože, 169, 176, 197, 204, 205 Debeljak Aleš, 84, 99, 114, 116, 117, 120, 121, Gantar Pavle, 67, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 84, 122, 123, 125 86, 88, 94, 141, 167, 168, 169, 197, 198, 204 Dekleva Manca, 84 Gliha Slavko, 228 Demiri Fadil, 46 Gobec Hermija, 76, 81, 84 Demšar Drago, 83, 84, 169, 171 Goličnik Jože, 156, 162 Dermota, 121 Golija Franc, 212, 219, 220, 222, 223, 225, 228, Destovnik Karel, 112 229, 232, 233 Detela Jure, 78, 83, 98 Goljevšček Alenka, 85 Deva Suzana, 169, 203, 204 Golob Ignac, 134 Deželak Janko, 226 Golobič Gregor, 167, 169, 170, 171, 172, 192, 197, Divac Vito, 83 203, 204, 205, 208 Dizdarević Raif, 143 Golobič Marko, 199, 200 Djilas Milovan, 12 Gorenc Tomaž, 82 Dobnikar Meta, 78 Goričar Barbara, 167, 171, 182, 199, 203, 206, 208 Dobnikar Mojca, 72, 77, 80, 84 Gorjan Bogo, 137 Dolanc Stane, 81, 101, 105 Gorše Mirko, 21 Dolinšek Andrej, 137 Gošnik Vane, 223, 225, 227 Dolničar Boris, 81, 82 Gotovac Vlado, 12 Drakulić Slobodan, 81, 94, 97 Gračanin Tomi, 144 Drašković Dragiša, 162 Gradišnik, 25 Drčar-Murko Mojca, 39, 67, 80 Grafenauer Bogo, 100, 131 Drevenšek Gorazd, 67 Grafenauer Niko, 23, 102, 104, 105, 107, 110, 112, Drnovšek Janez, 233 114, 131 Drobnič Sonja, 80 Gregorčič Miloš, 80 Dumpelnik Rotia, 69 Grgič Jožica, 155, 162 Dutschke Rudi, 57 Gril Janez, 169 Dvoržak Herman, 68, 75, 96 Grilc Tinkara, 146, 161 Grmič Vekoslav, 27, 59, 68, 71, 100, 150, 155, Đ 156, 161, 182 Grobovšek Bojan, 67, 75, 78, 80 Đoga Gojko, 98 Gros Vitomir, 204, 205, 206, 207, 208, 212, 219, 223, 226, 231 E Grozdanič Karmen, 67 Guberin Veljko, 85 Enrico V., 155 Guzej Tine, 83 Erič Milan, 67 Erjavec Aleš, 108, 109, 114 H Erjavec Emil, 197, 204 Ertl Tomaž, 87, 143, 151, 156 Hafner Vinko, 151 Evagelist Krek Janez, 121 Hainz Primož, 156, 157, 159, 162, 163, 189 Haly Marine, 68, 96

239 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Hammrschmieet Gerhard, 69, 94 Jenko Ana, 71 Hamović Rade, 22 Jenšterle Marko, 84 Hanžek Matjaž, 84 Jeras Ludvik, 21 Harless Walki, 68, 94 Jereb Silva, 137 Hartman Bruno, 99, 116, 117 Jerman Igor, 67 Hasani S., 152, 153 Jerovšek, 80 Havliček Astrid, 67, 71, 162 Jezernik Božidar, 100, 131 Hegediš, 77 Jezernik Mišo, 23, 78 Herman Bogdana, 130 Jezeršek Janez, 21, 22 Hiti, 85 Jordan Gerhard, 94 Hladnik Ervin, 80 Jovanov Neca, 95 Hlastan Martin, 162, 163 Jovanović Dragoljub, 21 Hobbes, 180 Jovanović Gordan, 79 Hočevar France, 208, 209 Juri Franco, 167, 169, 171, 197, 198, 199, 210 Hočevar Meta, 78 Jurič Evgen, 67 Hočevar Radoslav, 219 Jurišič Dragoš, 78 Hofman Branko, 25, 98 Jurjevec Lidija, 84 Horak Roland, 96 Juvan Janez, 67 Hren Marko, 39, 67, 68, 167, 168, 169, 171, 197, 203 K Hribar Spomenka, 23, 37, 38, 39, 68, 78, 84, 86, 95, 99, 116, 119, 120, 121, 124, 126, 212, Kabaši Salih, 46 225, 226, 228, 229 Kalafatič Milan, 40 Hribar Tine, 23, 100, 101, 102, 103, 105, 106, 107, Kardelj Edvard, 119, 180, 211 108, 109, 110, 112, 113, 114, 116, 117, 121, Katić Branislava, 79 132, 211, 212, 224 Kautski K., 127 Hua-Kuo-Feng, 13 Kavčič Stane, 14, 22 Hudales-Kori Bojana, 137 Kavčič Vladimir, 99, 100, 103, 116, 117, 121, 124, 133 I Kean Johan, 58, 77 Keber Irena, 223 Imširovič Pavluška, 81, 84 Kelly Petra, 56, 58 Inkret Andrej, 102, 104, 105, 106, 107, 114 Keppler Christine, 70 Iskra Janez, 225 Kermauner Taras, 23, 78, 105, 107, 114, 116 Ivanc Brane, 78 Kerševan Marko, 157, 162, 163 Ivič Tomislav, 162, 203 Kidrič, 131 Kikelj Andrej, 71 J Kirn Andrej, 105 Kirn Srečo, 105, 106, 108, 109, 113, 221, 222, 226 Jalušič Vlasta, 72 Kislinger Jure, 99, 116 Jambrek Peter, 101, 212 Klemenc Andrej, 67 Jamnikar Peter, 71, 204, 219, 220, 223, 225, 228 Klemenčič Bojana, 77 Jan Ivan, 99, 100, 123, 133 Klemenčič Drago, 162 Jan Rado, 162, 163 Klep Stanislav, 224 Jančar Drago, 25, 98, 105, 114, 224 Klinar Pavle, 132 Janez Pavel II., 55, 56, 152, 153 Klinar Peter, 100 Janez XXIII., 152 Klopčič France, 68, 99 Janko Lojze, 224, 228 Kmecl Matjaž, 98, 99, 100, 116, 117, 121, 124 Janković Ivan, 81, 85 Kmetič Slavko, 225 Janovljec Svetlana, 162 Knop Seta, 76, 80 Janša Janez, 10, 39, 141, 143, 144, 164, 167, 169, Kobal Edvard, 67 170, 171, 172, 196, 197, 203, 204, 205, 212, Kobal Vinko, 162 215, 219, 220, 222, 223, 224, 225, 226, 228, Kocbek Edvard, 12, 25, 121, 125, 127, 131, 132 229, 233 Kocbek Maks, 28 Janžič Vlado, 137, 191 Kocijančič Janez, 22 Jarbol Davor, 75, 81 Koder Pavel, 224 Javoršek Jože, 103, 105, 106 Kodermac Peter, 67 Jazbinšek Miha, 224 Kodrič, 26 Jeglič Željko, 162, 163 Kojić-Slapšak Svetlana, 79, 85, 95 Jenko Janez, 12, 161 Kokot Marjan, 77

240 VIRI 17, 2002 Kolešnik Ciril, 225 Leskovar Bojana, 78, 80, 83, 84, 86 Kolman Stane, 147 Lešnjak Pavel, 85 Komelj Milček, 108 Lipovšek Bogdan, 68, 80, 81, 85 Koncilija Rudi, 25, 150 Livada Svetozar, 81 König, 152 Lobnik-Zorko Alenka, 83, 162 Koprivc Jak, 81, 82, 102 Logar Mihaela, 223 Korelc Janez, 67 Lokar Sonja, 113, 130 Koren Miran, 83 Lopušina Marko, 10 Korinšek Jože, 191 Löv Raymond, 68, 75, 78, 81, 85, 94, 97 Korošec Štefan, 137 Lovšin Andrej, 226 Kos Drago, 77, 80 Lovšin Peter, 78 Kos Marko, 224 Lukan Walter, 68, 94 Kostnapfel Janko, 162, 163 Lukež Miro, 162 Košir Borut, 203 Luksemburg R., 86 Košir Manca, 71, 84, 107 Koštunica Vojislav, 32, 81, 85, 95 M Košuta Josip, 130 Kotar Marjan, 187 Maček Matjaž, 75, 80 Kovač Miha, 74, 75, 77, 80, 84, 85, 94 Magajna Andrej, 193, 197, 198, 204, 205, 206, Kovač Stane, 162, 163 219, 220, 222, 223, 225, 226, 228, 229 Kovačič Peter, 162163, 210 Majcen Marjan, 226 Kranjc Marjan, 224 Majcen Milan, 224 Kranjec Marko, 226 Majer Boris, 106 Kraševec Tone, 189 Makarovič Svetlana, 102, 105 Kraševec Zlata, 72, 83, 84 Makuc Vlado, 68 Krašovec Jože, 156 Malenšek Danijel, 212 Kreft Ivan, 223, 225 Malešič Matija, 228 Kreft Lev, 102, 105, 106, 109, 112, 113, 130 Maljoku Naim, 46 Krivec-Tavčar Tatjana, 162 Malle Avguštin, 132 Krivic Ignac, 67 Malle Janko, 100, 133 Krivic Matevž, 62, 68, 78, 82, 83, 84, 85, 86, 94, Mamula Branko, 141 95, 203, 204, 205, 206, 207, 208 Mandič Srna, 77, 80 Križman Branko, 97 Marinc Andrej, 10, 49, 81, 151 Križnar Ivan, 100, 133 Marinčič Vesna, 72, 83, 84 Križnik Damjan, 83 Markič Stane, 10 Križnik Franc, 12 Markovič Blanka, 203 Krušič Slava, 211 Marojević Dragiša, 46 Kržan Vanja, 159 Mastnak Tomaž, 59, 62, 67, 74, 75, 76, 77, 79, 80, Kučan Milan, 137, 138, 141, 156, 162, 164, 220 81, 87, 88, 95, 114, 167 Kuharić, 161 Matijević, 152 Kuljaj Ivo, 83, 84 Mauko Kazimir, 42 Kušej Gorazd, 95 Mauser Otmar, 85 Kuzmanič Tonči, 75 Maver Darko, 226 Küzmič Mihael, 162 Mavrič Nada, 162, 199, 203, 209 Kvas Jakob, 85 Mazetić Živko, 144 Kvas Jožef, 160 Mazić Živko, 144 Meden Milan, 103, 156, 157 L Medjugorac Igor, 204, 208 Medved Marko, 226 Lajovic Boštjan, 199 Meglič Andrej, 162 Lampret Janez, 223 Menart Janez, 99, 116, 117, 120 Lavš Katarina, 83, 84 Mencinger Jože, 224 Lavtar Roman, 189 Mesner Dana, 75, 80 Lavtižar-Bebler Darja, 163, 167, 168, 169, 171, Mežnaric Sonja, 80 185, 186, 193, 197, 199, 203, 205, 206, 208, Mežnarič Silva, 23, 76, 78, 80, 84 209 Mihajlov Mihajlo, 12 Lenardič Marek, 209, 210 Mihelčič Marko, 71 Lenič Stanislav, 161 Mihelič France, 95 Lenin, 180 Miheljak Vlado, 141 Lesjak Rajko, 206, 208 Mijanović Lilja, 79

241 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) Mijanović Vladimir, 79, 81, 85, 94, 95 Mikeln Miloš, 98, 99, 100, 109, 110, 112, 113, P 114, 116, 117, 120, 121, 124, 126, 133, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 176, 198, 199, 200, Pagon-Brglez Neda, 84 203 Pahor Boris, 26, 32, 38, 99, 116, 117, 120, 121, Miklavčič Franc, 25, 199, 203, 204, 205, 208, 209, 124, 125, 128, 129 219, 220, 224, 229 Pahor Borut, 25 Mikuž Metod, 131, 155 Pahor Miroslav, 25 Milčinski Lev, 71, 100, 131 Pance Milka, 83 Mill, 180 Partlič Slavica, 83, 85 Miller Edo, 68, 94, 96 Partljič Tone, 25, 98, 99, 115, 116, 117, 121, 122, Milunić, 22 123, 124, 127, 128, 130 Milutinovič Rajko, 42 Paš Ingo, 224, 228, 231 Minić, 152 Paternu Boris, 99, 116, 117, 123 Močnik Rastko, 39, 78, 79, 84, 85, 141 Pauko Franc, 224 Modic Helij, 95 Pavček Tone, 26, 98, 105, 106, 107, 109, 110, 111, Mojsov Lazar, 101, 152 112, 114, 196 Montalvo, 158, 159 Pavel VI., 152, 154 Moravec Dušan, 162 Pavić Nino, 99 Moser Manfred, 81 Penca Jože, 224 Mračnikar Helga, 81 Perko Jure, 161, 193 Murn Andrej, 223, 227 Pernuš, 25 Mušič Vladimir, 156, 162 Perovič Tomaž, 96, 97 Muževič Boris, 137 Peršak Tone, 99, 116, 121, 124, 126, 129, 167, 203, 204, 205, 206, 208, 209, 221, 224, 225 N Petek Miro, 162 Peterle Lojze, 197, 198, 203, 204, 212, 213, 214, Naglič Eva, 162 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226, 227, Nedič Grujica, 44 228, 229, 232, 233 Nendl, 38 Petrač Pavla, 181 Nicholson Simon, 68, 96 Piber Janez, 162 Novak A. Boris, 102, 105, 107, 114 Pierson Christopher, 58 Novak Alenka, 72, 84 Pij XI., 154 Novak Bogdan, 81, 83, 84 Pirhar Sonja, 80 Novak Branko, 223 Pirjevec Dušan, 14, 24 Novak Janez, 108, 155 Pirnat Rajko, 204, 205, 206, 219, 220, 221, 222, Novak Jože, 80 223, 224, 225, 226, 228, 229, 233 Novosel Djordje, 21, 22 Pisanski Tomaž, 212 Pistotnik Zoran, 80 O Pivec Milica, 95 Plahutnik Silvester, 213, 219 Oberstar Andrej, 146 Planinc Milka, 152 Ocvirk Mojmir, 181, 206, 214 Plavevska Aleksandra, 100 Offe, 180 Plešec Bojan, 84 Ogrizek Peter, 137 Plut Dušan, 199, 203, 204, 205, 210, 212, 213, 219, Ojnik Stanko, 162, 163 220, 221, 222, 223, 225, 226, 227, 228, 229, Olujić D., 79, 81 232, 233 Oman Ivan, 167, 168, 169, 171, 176, 187, 197, 198, Podmenik Darka, 58, 75, 79, 80, 81, 84, 94, 95 199, 203, 204, 205, 206, 208, 210, 211, 212, Podobnik Marjan, 212, 219, 220, 222, 223, 225, 213, 219, 220, 222, 223, 225, 228, 229, 231, 228, 229, 233 232, 233 Podržaj Vidko, 208, 209 Osmani Kadri, 30 Pogačnik Jožef, 12 Osojnik Jani, 24 Pogorelec Breda, 133 Osolnik Bogdan, 67 Pohar Lado, 162, 163, 171, 181, 199, 203, 208 Osterc Jože, 227 Polajnar Ignac, 212, 233 Osterman Jože, 100, 133, 184, 194 Poljšak Tone, 25, 161 Ošlak Vinko, 12, 25, 38, 85 Poniž Denis, 105 Ožbalt Slavko, 209 Popit France, 81, 137, 151, 156 Popov Nebojša, 32, 74, 78, 79, 81, 84, 85, 94, 95 Popović Srdja, 84, 85, 95

242 VIRI 17, 2002 Potokar Matjaž, 83, 114 Potokar Tone, 103 Rotar Braco, 39, 78, 80, 84, 116, 121, 167, 169, Potrč Miran, 137, 222 171, 172, 197, 198, 203, 205, 206, 208 Povž Peter, 44 Rotar Janez, 99, 127 Požarnik F., 204 Roter Zdenko, 162, 163 Požarnik Hubert, 77, 80, 203, 212, 213 Rotovnik Mitja, 105, 106, 107, 109 Prelovec Valentin, 225 Rousseau, 180 Prepeluh, 121 Rozman Jože, 83 Pretnar Aleksandra, 225 Rožanc Marjan, 23, 99, 107, 116, 117, 120, 121, Preželj Branka, 130, 137 124, 127 Pristovšek Franc, 151 Rožman Gregorij, 155 Prosenc Miloš, 138 Rudolf Franček, 99, 116, 117, 120, 122, 124, 225, Prunk Janko, 100, 131 227 Puc Matjaž, 85 Rudolf Janez, 137 Pucko Ivan, 162 Rupel Dimitrij, 23, 37, 38, 39, 99, 100, 101, 102, Pučko Stane, 162, 204, 208 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, Pučnik Ivan, 212, 225 112, 113, 114, 116, 117, 119, 120, 122, 123, Pučnik Jože, 38, 39, 101, 208, 212, 213, 215, 219, 124, 128, 132, 164, 167, 168, 171, 172, 176, 220, 222, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 183, 184, 185, 192, 197, 198, 210, 211, 212, 232, 233 213, 214, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, Puhar Alenka, 59, 67, 68, 78, 81, 82, 83, 84, 85, 95, 226, 228, 229, 232, 233 96 Rupnik Anton, 84 Puhar Jožica, 228 Rus Andrej, 75, 77 Puhovski Žarko, 97 Rus Veljko, 23, 75, 77, 80, 100, 132 Pukl Vitodrag, 142, 212, 225, 227 Rus Vojan, 80 Punar Alenka, 72 Rushdi Salman, 162, 163 Pungartnik Marjan, 99, 103, 106, 116, 117, 120, Rutar Vlado, 162 121, 123, 124, 132 Ružič Mira, 134 Pušenjak Dejan, 144 Rybař Miloš, 159, 162

R S

Racaj Jahir, 46 Sagadin Vlasta, 225 Rajhman Jože, 162 Sajovic Bogo, 82, 83, 84 Rak Pavle, 24 Sajovic Nastja, 78 Rakočević Slobodan, 187, 208 Saksida Stane, 104 Ranić Milan, 143 Saksida-Jakac Iztok, 78 Ranković Aleksandar, 22 Samardžić Radovan, 159 Rastko Močnik, 210 Samec Dušan, 86 Ravbar Marjan, 229 Samsa Bogo, 162 Ravnik Miha, 137 Sarel, 77 Ravnikar Aleksander, 142 Schindel Robert, 78, 81 Ravtar Ferdo, 189 Schneider Manfred, 68 Rebec Peter, 231 Schrott Sašo, 105, 107 Rebolj Dušan, 208 Sekelj Laszlo, 74, 76, 78, 81, 94 Rebula Alojz, 12, 25 Selak Bogomir, 21 Rejc Izidor, 205, 223, 224, 225, 227 Seliger Drago, 83, 157, 167, 169, 197, 199, 203 Rener, 80 Semolič Dušan, 167, 169, 170, 204, 205 Repe Božo, 100, 211 Seničar Ivan, 151 Resman Tatjana, 141 Shultzer, 77 Režun, 25 Sirc Ljubo, 68, 85 Ribarič Miha, 203, 204 Sironič Žane, 85 Ribičič Ciril, 169, 171, 183, 199, 203 Sivec Dijana, 72, 80 Ribičič Mitja, 85, 100, 102, 104, 105, 133, 148, Skaza Aleksander, 112 150, 157, 162, 163 Skušek-Močnik Zoja, 83, 84, 85, 86, 95 Riha Rado, 167, 197, 206 Slapšak Božidar, 78, 79, 81, 83, 84, 85, 95 Rizman, 119 Smej Jožef, 161 Rode Matej, 100, 132 Smole Drago, 149, 157, 159, 160, 162 Rojc Anton, 223 Smole Jože, 100, 131, 156, 157, 162, 163, 164, Römmer Ingo, 68, 94, 96 167, 168, 176, 192, 197, 199, 200, 203, 204,

243 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST) 205, 206, 207, 208, 209 Štadler Marko, 226 Smolle Karel, 161 Štefančič Marcel, 226 Smrekar, 25 Šteh Jože, 188 Snoj Jože, 32, 37, 105, 114 Šter Andrej, 223 Stanič Stane, 226 Štiglic France, 131 Stanojevič, 80, 104 Štih Bojan, 99, 116, 117, 119, 120, 121, 122, 123, Stanovnik Janez, 132, 162 125, 126, 129, 130 Stanovnik Jože, 85 Štokelj Ksenija, 67 Starič Tanja, 208, 209 Štrajn Darko, 67, 77, 80, 81, 83, 84, 95, 96 Stepinac Alojzij, 151, 153 Štraus Laura, 212 Sterle Jadran, 79 Štrukelj Joško, 22 Stanič Stane, 228 Štular Janez, 225 Stojanović Vojislav, 85 Štupar Slavica, 76 Stokić Ljubiša, 159 Šturm Lovro, 219, 220, 222 Strajnar Marjan, 162 Šubic Stojan, 68 Strehovec Janez, 108, 109, 110, 112, 113, 114 Šubik Christof, 78, 81 Stres Anton, 59, 162, 169, 171, 197, 198, 199 Šuklje Borut, 162, 167, 169, 171, 204, 205, 206, Stres Franci, 85, 95 207, 208 Stres Tone, 25, 163, 172, 176 Šumi Nace, 131 Strgar, 25 Šuštar Alojzij, 25, 26, 41, 68, 129, 147, 148, 149, Strle Jadran, 80 150, 155, 156, 157, 158, 160, 161 Studenčnik Jože, 225 Šušteršič Janez, 78 Suhadolnik Alenka, 80 Šušteršič Rajko, 78 Suhadolnik Gorazd, 84 Šušteršič Uroš, 167, 168 Suhadolnik Jože, 67 Švagelj Tomaž, 209 Suhadolnik Simona, 80 Sulejmani Ilmi, 43 T Supek Rudi, 97 Sušec Slavko, 167, 168, 205 Tadič Boris, 85, 95, 104 Svete Pavle, 203 Tanasić Dragan, 84, 85, 95 Svetina Ivo, 105, 107 Tancig Peter, 219, 224, 225, 226, 227 Svetina Tone, 134 Tasić David, 39, 141, 143, 144, 145 Svetlik Ivan, 75, 77, 78, 80, 224 Taškar Jana, 199 Syla Banush, 43 Taufer Veno, 105, 167, 168, 169, 171, 197, 198, Szabo Mikloš, 75, 78, 81 199, 200, 204, 205, 206, 212 Tavčar Ivo, 25, 105 Š Tavčar Marjan, 162 Tenze Goran, 75, 79, 80, 96, 97 Šalamun Branko, 25 Tepež, 157 Šali Franc, 104, 105, 107, 109, 110, 111, 113 Thaler Zoran, 80, 171, 204, 205, 206, 208 Ščekić Mihajlo, 46 Tišler Jože, 22 Šeligo Rudi, 98, 100, 167, 169, 171, 224 Titan Dionizij, 86 Šentjurc Lidija, 127 Tomažič Anton, 212, 225, 228 Šešelj Vojislav, 59, 65, 68, 75, 79, 80, 81, 83, 100 Tomc Gregor, 24, 57, 59, 62, 63, 67, 68, 75, 76, 77, Šešerko Leo, 77, 108, 206, 209, 219, 220, 222, 223, 78, 79, 80, 95, 96 224, 225, 226, 227, 228, 229 Tomič Dragiša, 79 Šetinc Franc, 81, 98, 106, 137, 151 Tomšič France, 167, 168, 185, 192, 197, 198, 203, Šetinc Lenart, 137 204, 205, 206, 210, 225, 226, 228, 229 Šetinc Mile, 86, 149 Tomšič Miha, 224 Šetinc Zlatko, 103 Toplak Ivan, 225 Šičarev, 81 Toplak Ludvik, 223 Šimonovič Zdenka, 67 Torkar Igor, 98, 99, 117, 121, 122, 123, 124 Šinigoj Dušan, 137, 147, 148, 151, 156, 162 Toš Niko, 49 Šinkovec Matjaž, 211, 212, 222, 223, 224, 226 Tourain Alain, 58 Školč Jožef, 164, 170 Towich Arn, 68 Škrk Bojan, 157, 162, 163 Trefalt Mito, 120 Škrlj Janez, 85 Troha Lado, 206 Škulj Jane, 67 Trstenjak Anton, 100 Šlamberger Vlado, 83 Turnšek Tit, 205, 226 Šolević Miroslav, 167 Tušek Janez, 83

244 VIRI 17, 2002 W U Wakounig Mirko, 81 Ude Lojze, 131 Wieser Lojze, 85 Ujčič Andrej, 105, 109 Wieser Peter, 78, 81 Ule Milena, 208 Willebrands, 152 Ule Mirjana, 80 Winkler Iztok, 137 Urbančič Ivo, 75, 78, 101, 105, 106, 114, 212 Winkler Peter, 162 Urbas Jana, 162 Winterseiner Werner, 69 Urh Valentin, 44 Uršič Marko, 78, 83, 95 Z

V Zadnikar Miha, 155 Zagorac Vlado, 162 Vajda Mihaly, 81 Zagožen Franc, 142, 204, 205, 212, 224, 227, 228, Vakanjac Milenko, 103 229 Vasle Vinko, 83, 84, 85, 86 Zajc Dane, 78, 105, 107 Vavpotič Mirko, 199 Zajc Srečo, 84, 103 Vazzaz Vera, 176 Zalar Vinko, 76, 80 Veljak Lino, 81, 85, 97 Zastavniković Veselinka, 85, 95 Veljković Božidar, 44 Zavadlav Zdenko, 85 Vene Peter, 224 Zavrl Franci, 39, 141, 143, 144 Verbič Dejan, 209 Zerzer, 161 Verdir Živa, 208 Zgaga Pavle, 77 Veseli Gani, 43 Zidar, 25 Veslič J., 108 Zlobec Ciril, 99, 100, 116, 121, 123, 124, 125, 133, Vidic Ivo, 83 167, 182 Vidmar Igor, 80, 204 Zlobec (Lukič) Jaša, 24, 78, 83, 95, 100 Vidmar Josip, 99, 100, 104, 116, 117, 123, 124, Zlodre Janko, 74, 75, 77, 78, 80 131, 134, 182 Zogaj Enver, 43 Vilfan Marija, 100, 132 Zogaj Nezir, 43 Vivod Ivan, 225 Zorić Ante, 21 Vlaisavljević Đuro, 144 Zorman Marko, 67 Vllasi Azem, 46 Zupančič Barbara, 67 Vodeb Rafko, 150, 162 Zupančič Marko, 67 Vodopivec Aleš, 108, 109 Zver Milan, 67, 210 Vodopivec Peter, 114 Ž Vogel, 25 Vogrinc Jože, 141 Žagar Zvone, 225 Vogrinec Tone, 120 Žakelj Viktor, 100, 133, 176 Volasko Peter, 209, 212 Žbogar Samo, 162 Volfand J., 82 Žebot Ciril, 38 Voljč Marko, 212, 233 Železnik Janez, 162, 163 Volk Vojko, 157, 159, 163, 167, 168, 169, 170, Žerdin Ali H., 141, 204 171, 172, 176, 197, 198, 199, 200, 204, 205, Žerovec Jure, 162 206, 208, 209 Žirovnik Angelca, 223 Vošnjak Mitja, 162 Žižek Franc, 80 Vrečko Anton, 96 Žižek Slavoj, 75, 80, 83, 105, 171, 172, 203, 204, Vrečko Darinka, 74, 75, 79, 80, 96, 97 205, 208 Vrhovnik Srečko, 194 Žižek Vili, 226 Vuga Saša, 112 Žnidar Miha, 162, 163 Vujasin-Požar Andreja, 86 Žnidaršič Ivica, 162 Vukasovič Milan, 159 Žveglič Hieronim, 162

245 VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

Viri št. 17, Ljubljana 2002

BOŽO REPE VIRI O DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE (I. DEL: OPOZICIJA IN OBLAST)

Izdalo in založilo: Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana Uredniški odbor: dr. France M. Dolinar (glavni urednik), dr. Jože Mlinarič, Marjana Kos, Drago Trpin, Aleksandra Pavšič Milost (kot predsednica ADS), Andrej Nared (kot tajnik ADS) Uredil dr. France M. Dolinar Oprema ovitka: Savo Sovre Računalniška priprava: Franc Čuden, Medit d.o.o. Tisk: Grafika-M s.p.

Na naslovnici: Zborovanje 21. junija 1988 na Trgu osvoboditve (Kongresni trg), ki ga je v podporo četverici organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic (foto Joco Žnidaršič, Delo)

Publikacijo je financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

246