Avtorica fotografi je na naslovnici: Občina Škocjan Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Knobleharjevo N aši koraki 2014 Glasilo Občine Škocjan Številka Mali srpan- julij 2014 163 Letnik 20 KNOBLEHARJEVO 2014

2 Naši koraki številka 163 - julij 2014 BESEDA JE ŽUPANOVA

Dnevi, meseci hitijo, že pol leta je odšlo … Cenjene občanke in občani Občine Škocjan!

Topel popraznični pozdrav pošiljam vsem. Knobleharjevo 2014 vseh trasah, kjer se je obnavljal je za nami. Realiziran je bil niz prireditev: otvoritve dokončanih vodovod, zgrajena kanalizacija za projektov so se izmenjavale s kulturnimi dogodki. Mnogo uskla- optiko, kar pomeni 200 tisoč EUR jevanja, priprav, pripravljenosti za sodelovanje in nenazadnje kar dodatnih sredstev. nekaj sredstev je potrebnih, da se izpelje tako zastavljen občinski V letu 2012 smo nadaljevali z ob- praznik. Vse skupaj se je lepo zaokrožilo, tako da se z veseljem novo vodovodov, in sicer v Zavinku, Grmovljah, v Dobruški vasi, na ozremo nazaj. Svoj doprinos in nadgradnjo našega praznika pa ste trasi od Zagrada preko Goriške vasi do Goriške gore ter v zgornjem pripravili prav vi, naši občani, in sicer s svojo udeležbo na priredi- delu Škocjana. tvah, s svojimi dobrotami in s svojim sodelovanjem na otvoritvah. V Zavinku se je vzporedno uredilo kanalizacijsko omrežje, zgradilo Posebej se želim zahvaliti vsem, ki ste bili pripravljeni nastopiti, omrežje javne razsvetljave in izvedla preplastitev asfalta lokalne zapeti, zaigrati, recitirati … Tako so bila srečanja še bolj slavnostna ceste skozi vas. in vesela. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat zares iskrena V zgornjem delu Škocjana je bilo istočasno razširjeno cestišče in hvala in naj tako ostane tudi v bodoče. zgrajen pločnik. Od starega župnišča do mostu v Škocjanu je bila Sodelavci občinske uprave in člani uredniškega odbora so se tru- zgrajena fekalna in meteorna kanalizacija in položeni vsi ostali po- dili, da bi vsem tistim občanom, ki niste bili v toku dogajanja, pre- trebni komunalni vodi. Pri Sv. Tomažu smo predali namenu novo ko te številke občinskega glasila kar najbolj pregledno predstavili mrliško vežico. Posebej veseli so bili vaščani Klenovika, zaselka dogajanje v času Knobleharjevega 2014 v besedi in sliki. Marsikaj Jamnik in Gabrnika, ki so končno dočakali asfaltno prevleko, tako zanimivega boste tako našli na naslednjih straneh. da ne bodo več strahoma pogledovali proti nebu, kdaj se bo ulila močna nevihta in odnesla cesto. **************** Poleg teh smo sanirali in asfaltirali javno pot v Stranjah od lokalne Smo sredi poletja, izmenjavata se vročina in dež, plesen in pero- ceste proti domačijam ob Krki. V Dolenjih Dolah so slavili doma- nospora kažeta svojo moč in svoje razsežnosti, vse raste in zori. či gasilci, saj je njihov nov dom dobil končno podobo. Tekom leta Nekako od poldneva do poznega popoldneva se je najbolje zateči so se menjavala svetlobna telesa javne razsvetljave, zgrajeno pa v senco, kjer rahlo pihlja, zato je kozolec zagotovo ena izmed bolj- je bilo tudi novo omrežje javne razsvetljave v Dolnji Stari vasi. V ših izbir. V miru in tišini so dani pogoji za sanjarjenje, za obujanje Grmovljah se je pričelo z investicijo izgradnje novega mostu preko spominov, za razmislek o naslednjih korakih in nenazadnje za raz- Mlake in Radulje. Na Bučki se je pokazala priložnost za pridobitev mislek o uspešnosti in oceni dosedanjega dela. zemljišča z objektom neposredno poleg osnovne šole. Ker je šol- Jeseni leta 2010 ste mi podelili veliko čast in še večjo odgovornost skega in predšolskega prostora vedno premalo, smo se odločili za do občinskega prostora, občanov ter do vsega, kar je povezano z nakup, z namenom, da se objekt preuredi za potrebe predšolske našo občino. vzgoje ter tako lepo in varno zaokroži prostor za naše otroke. Zmogel sem, ker ste mi vseskozi nudili roko v pomoč, ker ste sku- In že smo v letu 2013. Dokončali in odprli smo trden in varen most paj z menoj nosili bremena in skrbi. Občasno pa je kanila tudi ka- preko Radulje in Mlake v Grmovljah, ki bo služil desetletja vsem plja pelina. S toplino v srcu se spominjam vaše iskrene pripravlje- uporabnikom. nosti za delo; ob preureditvi prostora za potrebe mrliške vežice v Grmovlje pa nujno potrebujejo še ureditev odvodnjavanja odpa- Škocjanu ste mi dodeli še moč in me potrdili v prepričanju, da se s dnih in meteornih voda. Občina je projekt kanalizacije Grmovlje pravim pristopom, z odprtimi pogovori ter preglednim in pošte- prijavila na 8. javni razpis. nim delom da narediti še marsikaj. In prav o tem, kaj smo uspeli Razširjena in na novo asfaltirana je bila lokalna cesta od Dolenjih postoriti, sem razmišljal v hladni senci našega doma. Dol proti Jelendolu. Večino sredstev je zagotovila fi rma Eles iz na- V letu 2011 je bila, poleg že omenjene vežice, prostovoljno prekrita slova odškodnine, del sredstev za poravnavo razširjenega asfalta streha starega župnišča, razširjena in preasfaltirana lokalna cesta je prispeval občinski proračun. Iz sredstev Elesa je bila sanirana od regionalke do križišča proti Vinjemu Vrhu. Nadalje je bilo ureje- tudi cesta Dolenje Radulje–Sela. Nadaljevalo se je z deli na grajski no odvodnjavanje okrog kulturnega doma na Bučki in asfaltiranje cesti, to je od regionalke proti Dulam in Štritu. Na Bučki ste lahko pripadajočega prostora. Pričelo se je z rekonstrukcijo lokalne ce- spremljali tudi obnovitvena dela na objektu za potrebe vrtca, ki bo ste od križišča pri župnijskem domu proti šoli z izgradnjo pločnika, z letošnjim septembrom sprejel varovance v svoje varstvo. Na šoli parkirišča in obračališča za šolski avtobus. Istočasno so bili na tem v Škocjanu pa se izvaja projekt ureditve dela podstrešja za pridobi- delu obnovljeni ali na novo položeni vsi komunalni vodi. Istega leta tev novega prostora. je bil posodobljen del lokalne ceste v Dolenjih Dolah. Po dolgotrajnih prizadevanjih je bil z Direkcijo RS za ceste sprejet Občina je že v letu 2010, v času predhodne vodstvene garniture, dogovor o izgradnji pločnika od Škocjana do Zavinka. Gre za sila uspešno kandidirala za sredstva strukturnih skladov za obnovo ob- nevaren odsek, po katerem hodijo šolski otroci in ostali pešci med stoječega vodovodnega omrežja. Odobrenih je bilo 940 tisoč EUR. množico tovornjakov in drugih vozil. Projekt je dokončan in var- Z občinskim proračunom je bilo potrebno zagotoviti dodatnih 400 nost bistveno izboljšana. tisoč EUR. To je bil dvoletni projekt. Tako so bili v letu 2011 obno- V zadnjem letu smo uspeli sanirati kar nekaj cest, in sicer del javne vljeni vodovodi Gorenje Dole–Dolenje Dole–Mačkovec, nadalje poti na Jerman Vrhu, dostopno pot v Hrastuljah, cesto Bučka–Sto- Zagrad–Klenovik–Male Poljane ter Hrastulje. Istočasno je bila na pno in poskrbeti za osnovno vzdrževanje.

Naši koraki številka 163 - julij 2014 3 DELO OBČINE

Stavba Škocjan 67, kjer je sedež občine in drugih služb, je bila zgra- jali bomo; trdno zagovarjamo naše stališče, ker verjamemo, da je jena pred štiridesetimi leti po tedanjih standardih in normativih. poslovna cona dolgoročno prava, gospodarna ter razvojno narav- Objekt je klical po obnovi in ker smo pridobili del nepovratnih sred- nana odločitev. stev, smo pristopili k celoviti energetski sanaciji. Letos so bila dela Včasih pa se je potrebno tudi sprostiti. V ta namen smo uredili zaključena. Finančni vložek se bo povrnil kot prihranek pri pora- »Mlinarjevo pot« na Bučki. S hojo po gozdu, s postankom pri ani- bljeni energiji. macijskih točkah in pogledom na drobcene živali, ki vas bodo spre- Težave pri oskrbi s pitno vodo so iz dneva v dan bolj občutili va- mljale na poti, si boste nabrali novih moči. Narava je pač neusahljiv ščani Hudenj, zato se je tudi tu izpeljala sanacija vodovodnega vir zdravja in energije. omrežja, izvedba kanalizacije za optiko ter izgradnja omrežja jav- Škocjan kot občinsko središče pa si zasluži, da sčasoma dobi novo ne razsvetljave. podobo. Ne sicer že danes ali jutri, dolgoročno gledano pa je po- Letos smo naredili kar nekaj korakov tudi na področju hrambe po- trebno arhitekturno urediti jedro Škocjana. V ta namen je občina v kojnih in zagotavljanja prostora. V Tomažji vasi so veseli nove ve- lanskem letu odkupila zemljišča med Metelkovim domom in šolo žice in urejene dostopne poti. V Škocjanu, kjer je prostora najbolj (Pungeršičevo domačijo in del Leskovarjevega vrta). Taka prilo- primanjkovalo, pa smo našli rešitev v razširitvi za eno vrsto klasič- žnost se le redko ponudi, zato je nismo smeli izpustiti. Izdelan je nih grobov in izgradnji žarnega zidu. Prostorska stiska je odpra- idejni projekt, ki ta prostor funkcionalno zapolni in lepo uredi. S vljena za nekaj naslednjih desetletij. skrbnim in pametnim gospodarjenjem z občinskimi sredstvi bo z Posebej veseli pa smo bili, ko smo v letu 2013 s strani Ministrstva za leti mogoče ta cilj tudi doseči. gospodarstvo prejeli sklep, s katerim nam je odobrenih 1.057.222 Še bi lahko naštevali, pa vendar bodi dovolj. Mogoče bi lahko na- EUR za komunalno ureditev bodoče poslovne cone. Izgradnja se redili kaj več ali bolje; mogoče smo nehote kaj bistvenega prezrli, je pričela v lanskem letu, letos pa mora biti projekt zaključen. Po- vendar delali smo z najboljšim namenom in za dobro vseh. S po- slovno cono vidimo kot priložnost in dodano vrednost za občino in dobnim tempom bi želeli delati naprej danes, jutri in naslednja občane. Vsake delovne zmage smo sila veseli, vsak projekt, s ka- leta. Zavedamo pa se, da brez vašega sodelovanja, brez vaših ta- terim se olajša življenje občanov, je še kako pomemben. Ampak kšnih ali drugačnih prispevkov nekateri projekti ne bi bili realizira- za razvoj občinskega prostora in za nova delovna mesta pa je po- ni. Hvala vsem. slovna cona vitalnega pomena. Vseskozi, odkar so prvič zakopali Prijetne počitnice, sproščen dopust in prijazno poletje nasploh že- stroji, se srečujemo s težavami, z odklonilnim stališčem nevladnih lim vsem. Srečno in nasvidenje jeseni. in tudi vladnih institucij do tega projekta. Toda vztrajamo in vztra- Jože Kapler, župan

Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Škocjan 19. občinski praznik, Knobleharjevo 2014, smo zaključili s slavno- stno sejo Občinskega sveta Občine Škocjan, ki je potekala v nede- ljo, 6. julija 2014, na obletnico rojstva našega rojaka, misijonarja, raziskovalca Belega Nila in borca proti trgovini z ljudmi, dr. Ignaci- ja Knobleharja. Vsako leto spomnimo obiskovalce slavnostne seje, da je bil datum občinskega praznika izbran in sprejet na podlagi izpeljane ankete leta 1995. Večina tistih, ki so anketo vrnili, so bili mnenja, da si je Škocjančan Ignacij Knoblehar, s svojim znanjem in delom, zaslužil, da na obletnico njegovega rojstva praznuje do- mača občina. Praznik občine je tako postal priložnost, da v naše kraje povabimo poslovne partnerje, sodelavce različnih področij, prijatelje občine ter župane sosednjih in prijateljskih občin. Slavnostno sejo smo pričeli z Zdravljico in pesmijo Nocoj je pa en lep večer, ki so jo zapeli Stari prijatelji. Za prijetno vzdušje je po- skrbela tudi Nika Godec na fl avti, ki je poleg samostojne skladbe vezni tekst je pripravila ga. Martina Božič. Prireditev sta sproščeno zaigrala tudi ob spremljavi kitare brata Nejca. S kulturnim vložkom povezovala ga. Marinka Cerinšek in g. Matej Krmc. sta sejo popestrila učenca Glasbene šole Marjana Kozine, mentori- Navzoče je nagovoril tudi župan Jože Kapler, ki je v svojem govoru ce Maje Schuster. Mladi pianist Nejc Stopar se je predstavil s sklad- predstavil dosežke, realizirane projekte, svoja razmišljanja in za- bo Etuda op. 109, št. 8, skladatelja Bergmullerja, domačinka Lara stavljene cilje. Ob tej priložnosti pa se je s sliko domačije umetni- Gornik pa s skladbo Rondo v A-duru skladatelja Vanhalla. Vrhunec ka Ferenca Csernika zahvalil Janezu Lekšetu za 20 let igranja na slavnostne seje so naznanili zvoki lovskih rogov škocjanskih Rogi- harmoniko. Preživeli smo slovesen in vesel večer; in tak je bil tudi stov, ki so zaigrali fanfare. Fanfare vedno naznanijo nekaj slove- zaključek. Letošnji nagrajenec, virtuoz na harmoniki, Janez Lekše, snega in tokrat je bila to podelitev občinskih priznanj in nagrade je namreč za zaključek na svoji harmoniki zaigral živahno skladbo za leto 2014. Na podlagi pobud, prejetih na objavljeni javni razpis Circus Reinz. in na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Škocjan z dne 16. Po končani slovesnosti pa smo vse navzoče povabili na kapljico junija 2014 se je letos podelila 1 nagrada in 6 priznanj. Dobitniki škocjanskega cvička in pogostitev, ki jo vsako leto izvrstno pripra- priznanj so bili: g. Peter Blatnik, ga. Milena Smrekar, g. Robert vi naš šolski kuhar g. Janez Turk s svojo ekipo. Na tem mestu se Janežič, ga. Jožica Mehak, Društvo vinogradnikov Škocjan in Tu- vsem, ki ste pomagali sooblikovati letošnjo slavnostno sejo, naj- ristično društvo Škocjan. Nagrado Občine Škocjan pa je prejel g. lepše zahvaljujemo. Janez Lekše ml. Utemeljitve za podelitev priznanj in nagrade ter Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

4 Naši koraki številka 163 - julij 2014 OBČINSKA NAGRADA IN PRIZNANJA

Peter Blatnik Milena Smrekar Je umirjena in izredno delavna, 40 svojih najlepših let je poklo- nila KZ Krka. Je prva, ki je začela združevati podeželske ženske v škocjanskem okolju, skrbeti za izmenjavo ter nadgrajevanje njihovega znanja in delovnih izkušenj. Je skrbna žena in mati ter presrečna babica Maksu in Oskarju. To je Milena Smrekar, leta 1954 rojena domačinka, ki se je uve- ljavila s svojim delom, profesionalnim odnosom do tistih, s kate- rimi je sodelovala službeno, ter humanim odnosom do številnih, ki so potrebovali in potrebujejo prijazno besedo, nasmeh, minu- to klepeta, roko v pomoč.

Je človek velikega srca in spoštljivega odnosa do slehernega po- sameznika. Že več kot štirideset let sooblikuje razvoj, miselnost in ponudbo storitev škocjanskega prostora, v številnih akcijah in društvih pa je nepogrešljiv. To je Peter Blatnik, leta 1952 rojeni domačin, dolgoletni poslo- vodja Kmetijske zadruge Krka v Škocjanu, v zadnjem desetletju in pol pa nosilec pogrebne službe, s katero se je pozitivno uvelja- vil ne le v občinskem, pač pa tudi v širšem prostoru. Peter je s svojim delom, dušo in srcem predan domačemu kraju. Še mladenič je bil, ko je prevzel vodenje trgovine Kmetijska zadru- ga v Škocjanu, ki ji je ostal zvest celih trideset let. Že v času, ko je Milena Smrekar je v Škocjanu v tedanji Kmetijski zadrugi začela bil še aktivni poslovodja, je razmišljal o uvedbi pogrebne in poko- svojo učno pot. Izkazala se kot prijazna trgovka, kasneje pa je pališke službe v Škocjanu. Svoje zamisli je ob podpori družinskih bila vse do upokojitve sodelavka za vodenje in reševanje knjigo- članov uresničil leta 1997. Od takrat dalje Pogrebna služba Blatnik vodskih, blagajniških in drugih poslov. Nikoli ji ni bilo težko vstati pridobiva prepoznavnost, širi področje svojega dela in se razvija v pred zoro, postoriti najnujnejše, nato pa obiskati zbiralnice mle- uspešno družinsko podjetje. Ponujene storitve opravljajo z vsem ka in vzeti vzorce ali izpeljati odkup pri tehtnici v Škocjanu. Bila spoštovanjem do svojcev in pokojnikov, ne glede na to, kdo je ose- je oseba, od katere so nadrejeni pričakovali, da bo izpeljala vse, ba, ki jo pripravljajo za poslednji počitek. Vedno so pripravljeni na kar je bilo v danem trenutku potrebno. dogovor, na sodelovanje in spoštovanje uveljavljenih navad posa- Nekako pred tridesetimi leti so znotraj Aktiva kmečkih žena meznih krajev, kar je ob smrti drage osebe še kako pomembno. Novo mesto pričeli razmišljati, da bi za Škocjan in Šmarjeto or- Peter s svojimi sodelavci izpelje vse tako, da je slovo čim manj bo- ganizirali samostojen aktiv. Mileni, tedanji članici aktiva, so na- leče, in kolikor je le mogoče, lepo in človeka vredno. Že zelo zgo- ložili in zaupali ustanovitev. Postala je prva predsednica Aktiva daj se je pridružil vrstam prostovoljnih gasilcev; najprej v rodnih kmečkih žena Škocjan in to funkcijo uspešno opravljala pet man- Grmovljah, kasneje pa v Škocjanu. Naloga poveljnika mu je bila datov. Z leti je postal aktiv samo škocjanski, zaradi sprememb položena v zibel: bil je društveni, sektorski in občinski poveljnik, v zakonodaji pa se je preimenoval v Društvo podeželskih žena vedno pripravljen na akcijo, intervencijo ali za spremljanje ekipe Škocjan. na gasilske avtorelije in druga tekmovanja. Dolga leta je bil tudi S srečanji, izleti in različnimi prireditvami je začela vabiti kmeč- poveljnik Civilne zaščite v krajevni skupnosti in kasneje v občini. ke ženske, ki so si želele druženja, pogovorov, izmenjav izkušenj Peter pa je aktiven tudi na številnih drugih področjih in v dru- itd. Poskrbela je, da sta bili vsako leto v zimskem času izpeljani gih društvih. Je član Lovske družine Bučka, Turističnega društva vsaj dve izobraževanji z različno tematiko. Tako so članice izka- Škocjan, Konjerejskega društva, dvanajst let pa je bil predsednik zale interes za pridobivanje in širitev znanja na področju kuha- Društva vinogradnikov Škocjan. Vedno in povsod zmore pristopiti nja, priprave sladic, peke kruha in podobno. Vedno pa so rade in poprijeti, nikoli ne odreče sodelovanja oziroma pomoči. V za- prisluhnile tudi predavanjem o zdravem življenju v zdravem oko- dnjem obdobju je pričel svoje obveznosti postopoma prenašati lju. Smemo reči, da so kmečke ženske preko društva pridobile na sina Roka, sam pa se rad in pogosto druži z upokojenci, saj je ogromno nasvetov, kako lažje in bolj kakovostno voditi kmečka postal njihov član. Zaradi vsega navedenega in še zaradi številnih gospodinjstva, se spoznavale z osnovnimi pravili zdravega ži- drobnih del, ki jih je opravil za dobro naše doline, je Občinski svet vljenja ter spoznavale način življenja in dela kmetij in kmetic na Občine Škocjan na svoji 28. redni seji dne 17. junija 2014 sprejel področjih, ki so jih obiskala; skupaj z društvom so rasle tako v sklep, da se Petru Blatniku podeli priznanje Občine Škocjan. duhovnem kot tudi materialnem smislu. Predlog za podelitev sta v imenu skupine občanov podali Jožica Kdor je priden, kdor razmišlja tako kot Milena, da bo čas za po- Mojstrovič in Jožica Lindič. čitek prišel kasneje, si razporedi obveznosti tako, da ostane ka- Utemeljitev je pripravila Martina Božič. kšna urica za skupno dobro. Mnogo, mnogo let je že poverjenica Krajevne organizacije Rdečega križa Škocjan, v sklopu katerega Jože Kapler, župan Občine Škocjan je obiskala mnoge ostarele in obnemogle ter jim olajšala kakšno

Naši koraki številka 163 - julij 2014 5 OBČINSKA NAGRADA IN PRIZNANJA urico ali dan. Je požrtvovalna sodelavka Karitas. Tu se srečuje stjo in delovanjem. Bil je med prvimi, ki so ocenili, da ima Zavi- predvsem s tistimi, ki so potrebni pomoči. Preko štirideset let je nek enkratno lego za pripravo adventne okrasitve, ki jo iz leta aktivna tudi na področju prostovoljnega gasilstva. v leto dopolnjujejo in nadgrajujejo. Je nepogrešljivi član Župnij- Kadar, ob koncu dneva, vsa utrujena zaključi dnevne obveznosti, skega pastoralnega sveta in ključar. Mnogokrat se je izkazal kot se rada sprosti v domačem sadovnjaku, še rajši pa svoj čas poklo- človek akcije in dejanj: pri vzdrževalnih delih na mrliški vežici, ni vnukoma Maksu in Oskarju, ki jo neizmerno osrečujeta. župnijskem domu, kaplaniji, ureditvi zvonika in še marsikje je Za vse navedeno in še za tisoče drobnih del, ki jih je poklonila za opravil nešteto prostovoljnih ur. dobro vseh, je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 28. redni V letošnjem letu je prevzel vodenje Turističnega društva Ško- seji dne 17. junija 2014 sprejel sklep, da se Mileni Smrekar podeli cjan. Poskrbel je, da so bile uspešno izpeljane vse zastavljene Občinsko priznanje za leto 2014. aktivnosti: tekmovanje harmonikarjev za pokal občine, skupaj Pobudo za podelitev priznanja sta v imenu Društva podeželskih z Vinogradniškim društvom in Društvom podeželskih žena so žena Škocjan podali Dragica Banič in Štefk a Praznik. izpeljali salamijado, ocenjevanje vin, ekskurzijo in še marsikaj. Utemeljitev je pripravila Martina Božič. Kljub številnim obveznostim in kljub dejstvu, da je za Rober- ta dan vedno prekratek, pa je vedno na prvem mestu družina. Jože Kapler, župan Občine Škocjan Skupaj z ženo Ireno, sinom Juretom in hčerko Katjo obdelujejo manjšo kmetijo ter skrbijo za domačijo in ostarelo mamo. Ker je Robert Janežič s svojimi idejami in predlogi pozitivno soo- blikoval razvoj našega prostora, se je Občinski svet Občine Ško- Robert Janežič cjan na svoji 28. redni seji dne 17. 6. 2014 odločil, da se mu podeli priznanje za leto 2014. Pobudo za podelitev občinskega priznanja so vložili: Jože Kapler, Martina Božič in Sašo Muhič. Utemeljitev je pripravila Martina Božič.

Jože Kapler, župan Občine Škocjan

Jožica Mehak

Umirjen in razmišljujoč, preudaren in odločen; pomoč v stiskah in nesrečah ter delo za skupno dobro je način njegovega življenja … To je Robert Janežič, leta 1966 rojeni domačin, gasilski tehnik v Gasilsko-reševalnem centru Novo mesto, poveljnik Občinskega gasilskega poveljstva Občine Škocjan, predsednik Turističnega društva Škocjan, kmetovalec, razumevajoč mož in skrben oče. Robert je odraščal v družbi z bratom Rudijem ob skrbni mami Minki. Uspavanko so mu peli udarci kovaškega kladiva, ki ga je vihtel njegov oče Janez. Ni se odločil, da bi nadaljeval kovaštvo, pač je stopil na pot gasilcev, reševalcev življenj in imetja. Danda- nes dela kot vodja izmene v GRC. To je zahtevna in odgovorna naloga. Pri intervencijah napake niso dopustne, zato mora biti Je v cvetu svojih moči in polna novih zamisli ter idej, ki jih želi vsak korak, vsak poseg dodobra premišljen in zanesljiv. uresničiti. Njene odločitve temeljijo na pogledu v prihodnost. Robert Janežič je že preko trideset let aktiven član Prostovolj- Svoje znanje s področja kmetijstva, biodinamike in kulinarike nega gasilskega društva Škocjan, že tretje leto pa opravlja nalo- deli s svojimi vrstnicami v Društvu podeželskih žena Škocjan in z ge poveljnika Občinskega gasilskega poveljstva občine. Njegov vsemi, ki prisluhnejo njenim izkušnjam. osnovni in najpomembnejši cilj je zvišati operativno pripra- To je Jožica Mehak, inženirka kmetijstva, aktivna kmetica, skrb- vljenost in usposobljenost gasilcev v občinskem prostoru. Pod na mamica in žena iz Gorenjih Dol. Kot mlada prevzemnica njegovim vodenjem so bila izpeljana že številna izobraževanja kmetije nadaljuje in nadgrajuje delo svojih staršev, pri čemer se gasilcev, spoznavanja opreme drugih društev občine, spoznava- trudi, da so njeni pridelki kar najbolj ekološko pridelani in tako nja novih načinov in tehnik reševanja ter ne nazadnje tudi med- tudi predelani. Je med prvimi, ki je spoznala, da je ekološka oza- sebojnega povezovanja, kar je za zagotavljanje strokovnosti in veščenost temelj prihodnosti in prva, ki se že nekaj let ponaša z učinkovitosti velikega pomena. Prav v letošnjem letu je bil na lastno rastlinsko čistilno napravo. Ne šteje več, koliko svojih dni njegovo pobudo podpisan sporazum o medsebojnem sodelo- pokloni negovanju mladega vinograda v Telčah, in želimo ji, da ji vanju in vzajemni pomoči na področju prostovoljnega gasilstva trsi sčasoma povrnejo vloženi trud in ljubezen. med občinami Škocjan, Šmarješke Toplice in Šentjernej. Nekako pred šestimi leti je vstopila v vrste članic Društva pode- Ne le gasilstvo, tudi druga področja je okrepil s svojo prisotno- želskih žena Škocjan in že kar prvo leto postala njihova predse-

6 Naši koraki številka 163 - julij 2014 OBČINSKA NAGRADA IN PRIZNANJA dnica. Čas in rezultati so pokazali, da je bila to zanesljivo prava odločitev. V skladu s svojim razmišljanjem o čim bolj zdravem in sonaravnem življenju je vpeljala razstavo in ocenjevanje kruha. Ta projekt je spodbudil številne gospodinje, da so se pričele ude- leževati enodnevnih kuharskih delavnic, kjer so spoznavale in osvajale dodatna nova znanja in spoznanja s področja kulinarike, s poudarkom na peki zdravega, dišečega kruha. Letos so izpelja- le že četrto razstavo. Število vzorcev kruha nesporno dokazuje, da je med gospodinjami zanimanje za peko kruha v porastu, kar je pozdravno in dobrodošlo tako v fi nančnem smislu kot tudi z vidika zdrave prehrane. Kmalu po prevzemu funkcije predsednice društva se je opogu- mila in častno zastopala društvo na izboru za mlado kmetico leta 2009. S svojim znanjem in spretnostjo je zasedla odlično drugo mesto in tako častno zastopala svoje društvo, domači kraj in ob- način življenja številnih občanov, kar je izjemno razveseljujoče. čino v slovenskem prostoru. Številni, še posebej pa vinogradniki, vedo, da pijača, ki ni primer- Njena je zamisel o vpeljavi strokovnih ekskurzij. Skupaj s konje- no ohlajena, nima pravega teka in pravega čara, zato so v dru- rejci in vinogradniki namreč vsako pomlad obiščejo del naše do- štvu združili moči in nabavili ter dodelali »mobilni hram«, ki služi movine, spoznajo način dela in življenja tamkajšnjih kmetij, se celotnemu občinskemu prostoru. Že naslednje leto po pridobitvi družijo in si tako nabirajo moči za nadaljnje delo. in ureditvi društvenih prostorov je bila sprejeta velikopotezna V času njenega vodenja Društva podeželskih žena Škocjan je iz in smela odločitev društva, da nabavi najsodobnejšo opremo za vrst obstoječih članic zrasla nova pevska skupina, ki si je nadela laboratorij, in sicer analizator vina OenoFoos ter aparat za mer- simbolično ime Klasje in se že uveljavlja v občinskem in tudi šir- jenje žvepla. Vrste tistih, ki prinesejo vzorce svojih vin v presojo, šem prostoru. Številna so področja aktivnega udejstvovanja Joži- so dokaz, kako smiselna, potrebna in prava odločitev je to bila. ce Mehak, številne ure in dni nameni za skupno dobro. Pa vendar, Člani Društva vinogradnikov pa so radi tudi veseli, radi se družijo vedno najde čas, voljo in moč za urejanje doma, za moža, za sino- in zabavajo. Že nekaj let pripravljajo škocjansko cvičkarijo, na ka- va Jana in Matijo ter hčerko Evo. Naj še dolgo, dolgo ostane tako. teri podelijo priznanja lastnikom najboljših vin. Gre za prireditev Za vse navedeno in še za številna drobna dela za razvoj kraja, ki v sklopu občinskega praznika, ki privabi številne od blizu in daleč. jih tu nismo navedli, je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 28. V spomladanskem času, ko dozorijo najžlahtnejši suhomesnati redni seji dne 17. 6. 2014 sprejel odločitev, da se Jožici Mehak sadeži, organizirajo skupaj s Turističnim društvom in Društvom podeli občinsko priznanje za leto 2014. podeželskih žena salamijado. Med samimi čudoviti vzorci izbe- Pobudo za podelitev priznanja sta v imenu Društva podeželskih rejo res najbolj vrhunske. Tako spodbujajo izdelovalce salam, da žena Škocjan vložili Dragica Banič in Štefk a Praznik. so njihovi izdelki iz leta v leto bolj kvalitetni. Utemeljitev je pripravila Martina Božič. Ob 40-letnici delovanja so zasadili cepič žametne črnine, ki raste na Lentu v Mariboru že dobrih 450 let. Jože Kapler, župan Občine Škocjan Vinogradniško društvo Škocjan stopa korak pred stanovskimi vrstniki, sooblikuje razvoj vinogradništva v škocjanski dolini ter skrbi za kakovost in promocijo cvička in lokalne skupnosti. Zato je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 28. redni seji dne 17. 6. Društvo vinogradnikov Škocjan 2014 sprejel odločitev, da se Vinogradniškemu društvu Škocjan Povezuje jih ljubezen do trsov, vinogradov, vinskih goric in odlič- podeli občinsko priznanje za leto 2014. nega cvička, na katerega so zelo ponosni. Aktivno delujejo že Pobudo za podelitev priznanja je podalo Turistično društvo Ško- več kot štirideset let, naslovi šampionov in kraljev cvička pa go- cjan. vorijo o njihovi strokovnosti … Utemeljitev je pripravila Martina Božič. Beseda teče o Društvu vinogradnikov Škocjan, ki je svoje poslan- stvo v celoti izpolnilo. Vinogradništvo ima na našem področju Jože Kapler, župan Občine Škocjan trdne korenine in dolgo zgodovino, saj skoraj ni domačije brez vinograda. Nekaterim pomeni dobrodošel dohodek, nekaterim zgolj sprostitev in gibanje v naravi. Vsem pa je skupno to, da želi- jo imeti dobro kapljico, pa naj je bo dovolj le za prijatelje in dobro Turistično društvo Škocjan voljo ali za prodajo. Ko je samorodnico, ki je rasla kjerkoli brez Za njim je bolj ali manj aktivnih 20 let delovanja. Čeprav je šte- posebne nege, zamenjala žlahtna trta, se je dodobra spremenila vilčno skromno, so zastavljeni projekti uspešno realizirani, rezul- pridelava grozdja in posledično tudi kletarjenje. In prav na tem tati pa spodbujajoči. področju je bilo pod okriljem Društva vinogradnikov storjenih Govorimo o Turističnem društvu Škocjan, ustanovljenem leta mnogo odločilnih korakov in pravih potez. Na vsakoletnih preda- 1993 z namenom promocije Škocjana z okoliškimi vasmi, nje- vanjih so zainteresirani osvajali nova znanja in dobivali odgovo- gove bogate kulturne dediščine in enkratnih naravnih danosti. re na vprašanja, s katerimi so se kmetje srečevali pri pridelavi in Ustanovni člani so pravilno ocenili, da pomeni razvoj turizma v predelavi. Leto za letom se je dvigala kvaliteta cvička, vinogra- kraju priložnost za odprtje v svet, za trženje lokalnih proizvodov dniki pa so pričeli osvajati laskave naslove, kar jih je spodbudilo k in storitev ter za dodatni zaslužek, ki je za slehernega še kako še resnejšemu delu. Nasvet »pij malo, pij dobro« vse bolj postaja pomemben.

Naši koraki številka 163 - julij 2014 7 OBČINSKA NAGRADA IN PRIZNANJA

Za predstavitev območja in značilnosti širši javnosti so potrebni je srečeval z glasbenimi legendami in s svojo diatonično harmo- ustrezni materiali, zato je bila ena izmed prvih nalog Turistične- niko osvojil vse naslove, kar je mogoče doseči na tekmovanjih in ga društva Škocjan priprava in izdelava turistične karte in druge- festivalih narodnozabavne glasbe. ga promocijskega gradiva, s katerim so se kar nekajkrat uspešno Univerzitetno izobražen in široko razgledan je zastavil razvoj do- predstavili na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. mače kmetije, razširil prirejo mesa in se tako uvrstil ob bok uspe- Turistično društvo je iz leta v leto širilo svojo dejavnost in s tem šnim. Da ima tudi s področja kmetijstva veliko uporabnega zna- svojo prepoznavnost tako v domačem okolju kot znotraj Turistič- nja, je dokazal lansko leto na tradicionalnem izboru za mladega ne zveze Dolenjske in Bele krajine, ki je krovna organizacija vseh gospodarja leta v Gornji Radgoni. Že v teoretičnem delu tekmo- turističnih društev omenjenega področja. vanja je dosegel neulovljivo število točk. Izkazal pa se je tudi v praktičnem delu in v celoti postal »Mladi gospodar leta 2013«. Ljubezen do narave, živali in življenja na kmetiji mu je bila polo- žena v zibel, glasba pa je del njegove duše, je način njegovega življenja. Komaj 11 pomladi je štel, ko je že spremljal slovensko ekipo oračev na svetovno prvenstvo v Francijo, kjer je bil, seve- da s harmoniko, glavna zvezda slovenskega večera. Dandanes, ko je mojster instrumenta, je ustanovil zasebno glasbeno šolo harmonike, ki jo je poimenoval DiaTon. Povprečno poučuje po 25 učencev, kar pomeni, da bo v dolini škocjanski in tudi v širšem okolju še dolgo odmevala narodnozabavna glasba, ki postaja znova vse bolj priljubljena. S svojimi učenci je zasnoval harmonikarski orkester, s katerim je izpeljal že dva koncerta in posnel svojo prvo zgoščenko z na- slovom Venček narodnih v izvedbi Janeza Lekšeta. Svojo priho- Kmalu po ustanovitvi so pričeli z organizacijo kmečkih iger, ki dnost vidi v poučevanju, ob primerni priložnosti pa načrtuje s so bile med občani dobro sprejete in so še vedno zanimive ter svojimi učenci posneti kakšen lep videospot. privlačne. Slovenski, predvsem pa dolenjski človek živi s harmo- Na njegovi poti ga vseskozi spremlja in spodbuja družina. Srečen niko, zato je društvo pričelo uresničevati idejo o vseslovenskem in vesel ob ženi in sinku dobiva ideje za nove skladbe. Naj bo še tekmovanju harmonikarjev za pokal Občine Škocjan. Tudi ta pri- dolgo tako. Kljub številnim obveznostim pa Janez najde čas tudi reditev je postala tradicionalna. Člani Turističnega društva so se za delo in druženje v društvih. Najbližje mu je PGD Grmovlje, vseskozi zavzemali za čisto in prijetno okolje, zato so organizira- desetina Hudenje, aktiven je v govedorejskem in konjerejskem li čistilne akcije in promovirali način zdravega življenja v lepem društvu, še posebej pa je njegovo delovanje nepogrešljivo v Dru- okolju. Organizirali so ocenjevanje balkonov in cvetja poleti, v štvu podeželske mladine Dobrava. adventnem času pa so želeli spodbuditi občane k primerni božič- Kadarkoli je potrebno, pa najde čas in voljo, da s svojimi učenci no-novoletni okrasitvi domov. zaigra na občinskih in drugih, predvsem dobrodelnih prireditvah. V zadnjih letih je opazno sodelovanje in povezovanje z drugimi društvi v kraju. Skupaj z Društvom vinogradnikov Škocjan ter Društvom podeželskih žena Škocjan vsako leto izpeljejo salami- jado in ocenjevanje vin, z ostalimi društvi pa sodelujejo pri dru- gih projektih. Turistično društvo Škocjan je maloštevilno, pa ven- dar zelo delavno, zato se je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 28. redni seji dne 17. 6. 2014 odločil, da se Turističnemu društvu Škocjan podeli občinsko priznanje za leto 2014. Pobudo za podelitev priznanja je podalo Društvo vinogradnikov Škocjan. Utemeljitev je pripravila Martina Božič.

Jože Kapler, župan Občine Škocjan

Janez Lekše že od otroštva dalje prispeva k razvoju glasbenega Janez Lekše: Občinska nagrada 2014 dogajanja v kraju ter nevsiljivo, na sproščen in vesel način pro- S svojim znanjem in spretnostjo je osvojil številne nagrade in po- movira Občino Škocjan v slovenskem in širšem prostoru, zato je kale. Bil je absolutni evropski prvak v igranju na diatonično har- Občinski svet Občine Škocjan na svoji 28. redni seji dne 17. junija moniko. V svoji zbirki ima 120 pokalov, 13 zlatih plaket s tekmo- 2014 sprejel sklep, da se mu podeli nagrada Občine Škocjan za vanj za zlato harmoniko Ljubečne, 2 nagradi Ljubečne in plaketo leto 2014. Avgusta Stanka. V lanskem letu je osvojil naslov naj gospodar Pobudo za podelitev nagrade je podalo Društvo podeželske mla- 2013. Je izjemno preprost in skromen, prihodnost načrtuje na dine Dobrava. domači kmetiji in z zasebno glasbeno šolo harmonike DiaTon. Utemeljitev je pripravila Martina Božič. Vse to je mladi Janko Lekše, komaj 28-letni domačin, ki je zaradi svojega dela in vztrajnosti poznan v domovini in izven meja; ki se Jože Kapler, župan Občine Škocjan

8 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Vrtec Radovednež je obeležil 40. obletnico delovanja V petek, 20. junija 2014, smo s prireditvijo slavnostno obeleži- li 40. obletnico Vrtca Radovednež Škocjan. V ta namen smo v tednu od 16. 6. do 20. 6. pripravili različne dejavnosti, v katere so bili vključeni starši, upokojenci vrtca in šole, učenci in zunanji gosti. V ponedeljek smo imeli dan odprtih vrat, kjer smo skupaj s starši izdelovali igrače ter se igrali igre, ki so se jih igrali nekoč (česen sadit, ristanc, gumitvist …). Dejavnost je bila v povezavi s prednostno nalogo vrtca – spoštljivo in odgovorno se igram. V torek smo imeli dan druženja z upokojenkami. Starejše skupine so odšle na pohod po Mlinarjevi poti na Bučki, mlajši pa so se igrali na igrišču. V sredo je naše otroke z nastopom in animacijo razveselila glasbenica Mojca Robič, ki je otroke s svojim progra- mom popeljala v svet glasbe in plesa. V četrtek pa so otrokom učenci šole pripravili koncert z igranjem na različna glasbila. Dru- žili smo se z otroki z Bučke, saj smo skupaj prehodili del Mlinarje- ve poti, v sredo pa smo se skupaj udeležili nastopa Mojce Robič v Škocjanu. Strokovne delavke vrtca so pripravile razstavo fotografi j po ob- dobjih, v avli vrtca so razstavljeni portfelji skupin in projektov. Izdelovali smo različne izdelke in risbe na temo znaka in maskote vrtca. Ob obletnici smo izdali tudi zbornik z naslovom Iz majhne- ga raste veliko. V petek, 20. 6. 2014, je praznovanje doseglo vrhunec, saj smo na popoldanski prireditvi z gibanjem, igro, pesmimi , plesi in deklamacijami staršem in gostom predstavili življenje našega vrtca . V programu, ki ga je povezovala učiteljica Marinka Cerin- šek, so nastopili vsi otroci vrtca Škocjan in Bučka z vzgojitelji- cami, otroški pevski zbor pod vodstvom učitelja Milana Pavliča, podmladek škocjanske folklorne skupine Plamen pod vodstvom Anite Ogrinec, učenke OŠ Frana Metelka Škocjan, dijak srednje vzgojiteljske šole Metlika, Jernej Strašek, ki je ob zvokih kitare vse nastopajoče pospremil na oder in z njega, ter starša, g. Žele- znik in g. Zaletelj, ki sta skupino Cicibani z glasbili spremljala pri njihovi točki. Po končani prireditvi je sledil ogled razstave ter pogostitev na- stopajočih in gostov v telovadnici šole.

Darinka Matjašič, Vrtec Radovednež pri OŠ F.M. Škocjan

Naši koraki številka 163 - julij 2014 9 KNOBLEHARJEVO 2014

Škocjanska noša Prelistati je bilo treba številne debele knjige v arhivih in razvo- zlati stare rokopise, ki izdajajo skrivnosti takratnega oblačenja. ali izdelava folklornega kostuma po Drugi vir, ki je bil v raziskavi obdelan in je bil osnova za izdelavo škocjanskih virih škocjanske noše, so, kakor že omenjeno, freske v Dolski cerkvi. Pod okriljem Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan, natančneje njegove sekcije Folklorne skupine Plamen, smo letos večletne napore za izdelavo noš oz. folklornega kostuma po pre- dlogah s poslikav na stropu cerkvice v Gorenjih Dolah pripeljali do te stopnje, da so rezultati že vidni in uporabni za nadaljnjo izdelavo teh oblek. V letih 2012 in 2013 je skupina s priznano etnologinjo, dr. Marijo Makarovič, opravljala raziskave po terenu v občini Škocjan. Da bodo pridobljeni podatki strokovno podprti, je ga. dr. Makaro- vič o oblačilni kulturi v času okoli leta 1800 raziskovala tudi v Zgo- dovinskem arhivu Ljubljana, Enoti za Dolenjsko in Belo Krajino v Novem mestu ter v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani in našla veliko primerov, ki dokazujejo oblačenje našega prebivalstva po alpski oblačilni navadi. Predloge za izdelovanje delovnih in pražnjih moških in ženskih oblačil, kakršna so bila v navadi v kmečkem okolju na območju ob- čine Škocjan v prvi polovici 19. stoletja, so omogočili: • rokopisni viri iz prve polovice 19. stoletja, • freske »sedmih blagrov« z vsakdanje oblečenimi moškimi in ženskami iz začetka 19. stoletja v cerkvi v Gorenjih Dolah. • Primerjalni viri so bili: Na osnovi teh slik je bilo mogoče določati kroj, način nošenja • votivna podoba (slika v oltarju) z Malega Vrha pri Mirni Peči z obleke, barve in barvne kombinacije, pa tudi samo blago. Na sliki začetka 19. stoletja in sta lepo vidna dva moška, eden v suknjiču in irharcah, v modrih • votivna podoba z Blečjega Vrha iz leta 1802, nogavicah in čevljih, ki segajo nekako do gležnjev. Drugi pa v hla- • primerjalni opisi moškega in ženskega oblačenja v drugi če- čah iz domačega platna. V ozadju pa sta vidni dve ženski, obe z trtini 19. stoletja, oblekama, ki sta sestavljeni iz životca in krila. Skoraj vse obleke • oblačila, ki jih hranijo Gorenjski muzej v Kranju, Dolenjski tistega časa so imele bele predpasnike. Ženske pa so nosile meh- muzej v Novem mestu in Slovenski etnografski muzej v Lju- ke bele avbice, čezenj pa pri pražnji obleki tudi pečo, tj. večjo bljani. belo ruto, ki je običajno bila lepo vezena. Natančno je bilo pregledano, iz kakšnih surovin in blaga so bile Primerjalni viri, kot je votivna podoba z Malega vrha pri Mirni obleke takrat narejene. Najden je bil zapis: 10. julija 1830 so za k. o. Peči, (ki sem jo zagledala na poroki svojega svaka Andreja Po- Stara vas na vprašanje o kulturi lanu in konoplje iz župnije Škocjan všeta s tamkajšnjo domačinko Damjano), pa razširijo nabor odgovorili, da »kultura nima nobenega pomena, ker je namenjena barvnih kombinacij, krojev in načinov oblačenja. Tako lahko noši le za hišne potrebe in da zavzema komaj 30. del njiv«. Potemta- dodamo tudi rdeč pas, ki so si ga moški navezali okoli pasu in je kem so z gojenjem predivnic pridelali platno le za »hišne« oblačil- prava paša za oči. ne potrebe in prav tako za ostalo »hišno« gospodinjsko opremo. V nadaljevanju je v nemščini in slovenščini zastavljeno vprašanje glede gojenja lanu in konoplje v k. o. Stara vas in v nemščini napi- san odgovor Župnišča Škocjan na zastavljeno vprašanje.

Zelo pomembno je, da je bil naš projekt naravnan teoretično in praktično. To pomeni, da smo pridobili potrebne strokovne podlage, ki utemeljujejo izbor blaga, krojev in barv, ter potrdili avtohtonost, pridobili pa smo tudi konkretna navodila, kako se

10 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014 lotiti izdelave tako zahtevnih oblek, kakršne so naše noše. Po navodilih dr. Makarovičeve je akademska slikarka Jana Dolenc izdelala rekonstrukcijsko sliko noše. Na rekonstrukcijskih slikah vidimo pražnje opravljena moškega in žensko s kmečkega okolja občine Škocjan v prvi polovici 19. stoletja, ki kažeta temeljno po- dobo, v nadaljevanju pa je nato predstavljenih več možnih razli- čic, saj se tudi nekdaj ljudje niso oblačili vsi po istem kopitu. Naša raziskava obsega tudi skice in kroje za vse dele ženske in moške noše ter prikaz nekaj detajlov za lažjo izdelavo oblek. Že na otvoritvi razstave, ki je v Metelkovem domu, v mali dvo- rani, še na ogled in nosi naslov »Od raziskovanja oblačenja kmečkega prebivalstva v občini Škocjan do predlog za rekon- strukcijsko izdelavo noš/kostumov za izvajalce/folklornike in iz- vajalke/folklornice starejših krajevnih plesov Folklorne skupine Plamen«, sem z veseljem poudarila, da smo lahko izredno po- nosni na to, da imamo izdelan pravi vodnik, ki ljubitelja ali po- Seveda nam tudi potem ne bo zmanjkalo ciljev. V škocjanske znavalca od zgodovinskih strokovnih virov vodi vse do navodil noše bi se radi oblekli namreč tudi člani odrasle folklorne sku- za izdelavo naše obleke. Vesela sem, da smo združili akademsko pine, morda pa tudi konjerejci in drugi občani, ki so zavedni in znanje z obrtniškim znanjem in smo končno prišli do točke, ko bodo v škocjanskih nošah lahko še lepše in bolj pristno predsta- lahko rečemo: »Zdaj pa imamo škocjansko nošo, ki je izdelana vljali našo občino. po Dolskih freskah!« Sonja Povše Krmc, FS Plamen Seveda sta bili raziskava in razstava ter na tem temelječi pre- dlogi in napotki za izdelavo noš/kostumov Folklorne skupine Plamen le del skupnih in predvsem začetnih prizadevanj obse- Otvoritev javne poti žnega projekta. Za natančen ogled oz. kar študijo šivanja v ta- kratnem času smo se z dr. Makarovičevo in našo domačo šiviljo Jerman Vrh Faniko Godec, ki je bila pripravljena stopiti na novo pot šivanja, Na deževno petkovo popoldne, 20. junija, smo se vaščani ki je povsem drugačna od današnjega načina šivanja, odpra- zbrali v zgornjem delu vasi s prav posebnim namenom. Po- vili v Gorenjski muzej v Kranju, v Slovenski etnografski muzej častili smo obnovljen del javne poti, ki bo poslej omogočala Ljubljana in v Dolenjski muzej v Novem mestu. Od naslednjih primerno prevoznost do zgornjega dela vasi oziroma do re- korakov je posebej truda polno izbiranje primernega blaga in gionalne ceste družinam, ki so imele doslej zares slabo po- gumbov. Blago in dodatke smo našli tudi v tujini, kjer je sta- vezavo. rodavnega oblačenja očitno več in je tudi ponudba večja. Tako Prizadevanja za posodobitev dela javne poti, ki povezuje spo- smo dodatke iskali in naročali kar po novodobni poti, po sple- dnji del Jerman Vrha z zgornjim delom, segajo že leta nazaj. tu. Komentarje, češ, da takih oblek ni mogoče izdelati, nismo V letošnjem letu pa smo združili moči: vaščani smo prispevali želeli poslušati in smo se odločili, da domače platno sami tudi fi nančna sredstva za razširitev in utrditev ceste, Občina Ško- pobarvamo. In uspelo je. Do zdaj je nastalo 11 različnih barvnih cjan je dodala asfaltno prevleko in 450 m poti je urejene za odtenkov, ki dokazujejo, da so tudi naravni barvni odtenki lahko naslednjih nekaj desetletij. zelo pestri in nudijo široko paleto barvnih kombinacij. Sledilo je Prerez traku oz. uradno otvoritev so obeležili župan Jože še zahtevnejše krojenje, šivanje in predvsem gubanje moških in Kapler, podžupan Alojz Hočevar in občinski svetnik ter hkra- ženskih oblačil, pri katerem je šivilja Fanika presedela dneve in ti vaščan Slavko Pungeršič. Da pa bo zagotovljena varnost, noči. V pomoč smo zato priskočile mame in babice članov otro- predvsem v času snega ali poledice, pravzaprav vedno, je žu- ške folklorne skupine ter druge pridne roke, omenjene v članku pnik Janez Cerar cesto tudi blagoslovil. o koncertu folklorne skupine. Pomagala pa je tudi dr. Makaro- Ob tej priložnosti pa se vaščani in Občina Škocjan posebej vičeva, in sicer s praktičnimi nasveti pri samem šivanju. Never- zahvaljujemo družini Žnidaršič – Komljanec, ki je brezplačno jetno namreč je, koliko metrov blaga je potrebnega za izdelavo odstopila dobršen del svojega zemljišča, da je bila razširitev naših novih oblek in koliko ur ročnega šivanja je potrebnih, da se oziroma izravnava ceste možna. Hvala tudi Mirku Hočevar, ki vsi kosi sešijejo in nastane lepa obleka. Vsi pomisleki, da bi bilo je opravil vsa potrebna dela. Hvala vsem, ki so sodelovali tudi blaga preveč in bi bile obleke pretežke za otroke, so se razblinili v kratkem a prijetnem kulturnem programu: Vokalni skupini ob žarečih očeh in licih deklic, ki so se vrtele in so krila letela v Mesečina, Urošu Komljancu s prijatelji, županu za pozdrav in zrak! In kako ponosni so fantje na svoje 'lajbelce', ki imajo nešte- nagovor, Ines Komljanec za recitacije, vedno veselim Ram- to bleščečih gumbov! plačem in povezovalki programa Nini Šenk. Cel projekt je bil izredno zahteven zalogaj, zato se bomo po na- Naš vaščan, Žnidaršičev oče Franc, je vedno bil in je pripra- šem koncertu in premierni predstavi otroške skupine v novih fol- vljen za resno sodelovanje ali za veselo druženje. S svojim za- klornih kostumih v poletnih mesecih malo oddahnili. pravljivčkom je popeljal goste po novi cesti. Hvala lepa stricu Nato pa nas čaka nov cilj: vse zbrano gradivo želimo izdati v Francu, hvala lepa vsem. Ob zvokih Ramplačev smo druženje obliki publikacije. Če bomo uspeli nabrati dovolj fi nančnih sred- ob kozarčku nadaljevali pri domačiji Kocjan. stev, bomo naš katalog izdali proti koncu leta. To bo pomemben dokument za strokovno in ljubiteljsko javnost ter nov gradnik v Vaščani Jerman Vrha škocjanski kulturi.

Naši koraki številka 163 - julij 2014 11 KNOBLEHARJEVO 2014

Obnovljena cesta Stopno Dne 22. 6. 2014 je bila uradno na novo asfaltirana cesta Stopno predana v javno uporabo.

Na uradni otvoritvi so bili med domačini in drugimi krajani pri- sotni tudi župan Jože Kapler z ostalo ekipo občinske uprave, predstavniki CGP-ja, domači župnik Janez Cerar, stolni prošt in stolni župnik g. Jožef Lap, ki je cesto tudi blagoslovil, in fantje ansambla Popotniki, ki so svoje štiriglasno ubrano petje ume- stili v program otvoritve. Po blagoslovu je sledil svečani prerez traku, ki so ga izvedli g. župan, podžupan Alojz Hočevar, pred- stavnik CGP-ja Julij Nemanič, Lado Kocjan in Toni Kovačič. V tem trenutku je bila cesta tudi uradno predana svojemu namenu. Ob tej priliki se za uresničitev naših želja zahvaljujem gospodu žu- panu Jožetu Kaplerju, podžupanu Alojzu Hočevarju, direktorici Martini Hočevar, Petri Pozderec in Zvonku Petelinu ter ostalim sodelavcem občinske uprave. Zahvala gre tudi izvajalcu zemelj- skih del G.M.P. Jožetu Luzarju in CGP-ju za izvedbo asfaltiranja. Vsa dela je nadzoroval Ivan Avguštin, za kar mu iskrena hvala. Zahvaljujem pa se tudi vsem sosedom, krajanom bližnje in širše okolice, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri tem projektu.

Lado Kocjan

Zahvala in priznanje za izpeljavo navedenega projekta pa gre nedvomno tudi g. Ladu Kocjanu, ki je med najbolj za- služnimi občani, da je bila navedena cesta obnovljena in asfaltirana. Za konstruktivno sodelovanje se mu najlepše zahvaljujemo. Občinska uprava Občine Škocjan

Dan državnosti 2014 Rojstni dan je praznik, ko se človek spominja dne, ko je zagledal luč tega sveta in postal viden in otipljiv tudi za druge in ne le za svojo mamo, ki ga je nosila 9 mesecev. Običajno je to dan veselja in hvaležnosti. Rojstni dan domovine pa je praznik, ko se spominjamo dne, ko se je »urbi et orbi – mestu in svetu« naznanilo, da je rojena nova samostojna država Republika Slovenija. Ali je tudi ta dan za nas dan veselja in hvaležnosti? 25. junija letos je bil to že 23. rojstni dan. S sveto mašo smo se v nedeljo, 22. junija, na Stopnem zahvalili Bogu za dar naše do- movine. Sv. mašo je daroval g. prošt Jožef Lap, ki je v bil svojem nagovoru zelo jasen kar zadeva odnosa do domovine, resnice, do zgodovinske resnice, in jasen, da je Bog tisti, ki je gospodar zgodovine, in vidi v srca.

12 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Po maši je bila na prostoru pred cerkvijo proslava v počastitev vel v Švici, nato v Nemčiji. V obeh državah sta se mi cedila »med Dneva državnosti, na kateri je bil slavnostni govornik prof. dr. in mleko«. Užival sem spoštovanje, ugled, standard, vzpenjajočo Jožef Magdič. se kariero. Pa vendar, enega pa nisem imel, to je domovina. Po- Dr. Jože Magdič je Prekmurec, rojen leta 1943 pod Lipo v občini nujeno mi je bilo tudi državljanstvo obeh držav. Moja domovina Beltinci. Po osnovni šoli v Lipi in Beltincih je tri leta kot semenišč- pa je bila in bo Slovenija. Z vidika odnosa do Slovenije sem se nik v Zadru obiskoval klasično gimnazijo, četrti letnik in maturo spraševal o smislu življenja. Najgloblje v sebi sem spoznal, da je pa je opravil v Murski Soboti. Sledil je študij medicine. Služenje smisel mojega življenja direktno povezan s Slovenijo. Spoznal vojaščine ga je pripeljalo na vojaško medicinsko akademijo v sem, da bom zgrešil pomemben smisel mojega življenja, če ne Beogradu. Prvotno zanimanje za interno medicino je premaga- bom aktiven pri nastajanju samostojne slovenske države. Padla la nevropsihiatrija. Polletnemu delu v soboškem zdravstvenem je odločitev, torej vrnitev domov ter borba in aktivnosti za samo- domu je sledil uspešen štiriletni študij psihoanalize na Inštitutu stojno Slovenijo. Božanska želja mi je bila vsaj en dan živeti v sa- Carla Gustava Junga v Zürichu, potem pa se je začelo zelo raz- mostojni Sloveniji. Dobro se spominjam prvega dne samostojne gibano in lepo osemletno življenje v Nemčiji z doktoratom na Slovenije, prvega Dneva državnosti. Bil sem neizmerno srečen univerzi v Tübingenu. pa tudi v prikritem strahu, ali bomo res en dan zdržali? Sedaj, hvala Bogu, živim 23 let v državi Sloveniji. Neskončno sem sre- čen, da sem svoboden in to svoboden doma, na svojih tleh. Da- leč od tega, da bi bil v tem času le »politično dobre volje«. Že na začetku samostojne države Slovenije sem spoznal, da nam bo ne le lepo, ampak občasno tudi težje. Absurdno naivno bi bilo ime- ti nezreli odnos do realnosti. Dar slovenske države, katerega se najbolj veselim, je svoboda. Tudi v tujini sem bil svoboden, ven- dar to ni bila tista prava svoboda. Svoboda ni namreč le v tem, da si kot posameznik svoboden. Ne, svoboda je predvsem dajanje človeške ljubezni ljudem okoli sebe. Svoboda ni torej egoistični individualizem, ampak ljubezen do drugih. Svoboden sem, če svobodo lahko podarim drugim in drugi meni. Skratka, da se ve- selim sočloveka, ga spoštujem in mu želim vse dobro. Svoboda je medsebojna, darovanjska, nesebična ljubezen do sočloveka. Za ta časten nastop sem prebral učeno literaturo, ki je povezana s praznikom slovenske državnosti. Vendar nobeno razmišljanje me ni popolnoma prepričalo. Preveč je že napisanega o naši dr- V Sloveniji je kot nevropsihiater delal na Pohorskem dvoru, v žavnosti. Ni kaj za dodati. Koliko so takšna miselna razglabljanja Psihiatrični bol nišnici Ormož in v Zdravstvenem domu Murska in pisanja smiselna, nam pogosto postane, rekel bi, »žalostno Sobota. Leta 1993 je odprl lastno psihiatrično ordinacijo. Kot jasno«. član mednarod ne zveze za analitično psihologijo predava in uči Bog nam daj manj razmišljanja o slovenski državi in več življenja, praktično psihoanalizo v Beogradu in veliko predava na medna- doživljanja Slovenije. Verjemite mi, to je možno in celo enostav- rodnih strokovnih srečanjih. Najrajši pa se posveča domače mu nejše, kot tako imenovano fi lozofi ranje, kaj in kako naj bi bilo. človeku. Do pokrajine ob Muri čuti veliko in iskreno ljubezen. Ne Tudi v našem celotnem življenju besede niso pomembne, važna predstavlja si, da bi živel kje drugje. so dajanja in dejanja. V politiko je stopil leta 1990, najprej kot po slanec Slovenskih kr- ščanskih demokratov, potem pa kot državni svetnik. Danes je dr. Magdič ne le priznan strokovnjak na svojem podro- čju ampak tudi izredno pronicljiv poznavalec dogajanja v družbi, v kateri živimo. Ker smo imeli priložnost prisluhniti razmišljanju tako uglednega Slovenca v žlahtnem pomenu besede, menim, da je prav, da za širši krog objavimo njegov govor v celoti:

»Spoštovani gospod župan Jože Kapler, župnik Janez Cerar, stol- ni prošt Jože Lap! Prisrčno vas vse pozdravljam! Zahvaljujem se prav vsem, da smem biti tukaj med vami. Iskrena hvala organizacijskemu od- boru. Po rodu sem Prekmurec. Pogosto sem javno nastopal v Prek- murju, pa tudi v Ljubljani, kot poslanec in državni svetnik, ter v tujini. Že iz otroštva se spominjam, da mi je najljubša beseda bila Slo- Slovenska teritorialna majhnost je idealna za veselo doživljanje venija. Še dandanes po razumski poti nisem dešifriral, zakaj je drugačnosti naših pokrajin. Prepričan sem, da so si večji narodi temu tako. Kot psihiater bi rekel, da gre za čustveni odnos do te znotraj sebe neprimerno bolj tuji, saj nimajo možnosti spoznavati besede, Slovenija. V sedemdesetih in osemdesetih letih sem ži- svoje enotnosti v drugačnosti. Mi pa se po tolikih stoletjih razbi-

Naši koraki številka 163 - julij 2014 13 KNOBLEHARJEVO 2014 tosti nahajamo skupaj. V miru imamo možnost okusiti čare naše mentalitetne raznolikosti. Naša samozavest bo močnejša, če bomo sprejeli slovensko raznolikost in iz nje črpali spoznanje na- rodove pripadnosti. Ko kot Prekmurec globinsko prisluhnem Do- lenjcu, Notranjcu, Štajercu, Korošcu, Belokranjcu, Primorcu, se moja duša razveseli, saj se osvobajam lastne ozkosti, doživljam dejstvo, »spoznanje več, predsodek manj«. Na tem spoznavanju prekrasne drugačnosti znotraj Slovenije lahko gradimo tudi našo spravo. Tudi s spravo je tako, »preveč govorjenja, malo haska«. Nobena knjiga, noben spomenik sprave ne more odtehtati lepote naših spravnih src. Sedaj živimo v miru, zato nam ni treba umirati za Slovenijo, ampak živeti v njej in za njo. Sprava je neprestano prerojevanje naroda, dinamični proces »iz groba k rojstvu«. Letos marca sem bil, iskreno povedano, prvič tukaj. Ihtavo ži- vljenje me je vedno gnalo le mimo vas. V zahvalo in spomin mi je spoštovani Janez Cerar podaril knjigo »Leta velikega dozo- revanja«. Gradivo je zbral Ladislav Hočevar. Danes zjutraj sem molil Stvarnika, da mi omogoči spoznati Lada Hočevarja. Moč- no podoživljam njegovo trpljenje pri zbiranju gradiva. Knjiga je Prav prijetno in optimistično pa je bilo slišati Kajo Jelenič z nje- tako globoka, da jo v bistvu nikoli ne bom predelal. Ta knjiga je nim spisom o domovini, Niko Jelenič z lastno pesmijo Moja ro- le obogatila moje življenje. Kot čustveni Slovenec jo prebiram tr- dna domovina in Marjeto Povše, ki je tudi napisala in recitirala peče. Ko se v meni nabere preveč trpljenja, jo odložim. Skozi njo pesem Rodna gruda. sem vas vse resnično globoko vzljubil. Vse besede o tej knjigi so Martin Martinčič pa je z izrednim čutom do vsebine pesmi Simo- premalo, pomembno mi je doživljanje njenih vsebin. Kot prek- na Gregorčiča »Znamenje« le-to odlično interpretiral. murskega Slovenca ste me prav oplemenitili. G. župan Jože Kapler nam je vsem voščil lep praznik Dan držav- Spoštovani! Domovina je zame »slovenski medčloveški odnos«. nosti in lepo celotno praznovanje »Knobleharjevega 2014«. Tudi jaz skozi knjigo »Leta velikega dozorevanja«, dozorevam Gospodinje iz Stare Bučke in Stopnega so se zopet izkazale z vso v spoznanju slovenstva, ki mi še več pomeni. Obljubim vam, da domačnostjo in gostoljubnostjo, in prav tako Društvo vinogra- bom skozi doživljanje vaše duhovne moči še večji Slovenec. dnikov Škocjan. Tudi to nam vsem omogoča, da se družimo, ve- Želim vam žlahtno doživetje Dneva državnosti in kličem na po- selimo, praznujemo in nazdravimo domovini Sloveniji. novno svidenje. Čuvajmo domoljubje! Naš domači ansambel Popotniki pa je dodal svoje k prazničnemu Domovini zvesti, nikomur hlapci! vzdušju. Odigrali in zapeli so kar nekaj prijetnih pesmi z njihove Bog živi državo Slovenijo! še čisto sveže prve zgoščenke. Bog živi domovino Slovenijo! Hvala vsem, ki prispevate k praznovanju Dneva državnost, da Hvala!« lahko skupaj gradimo domovinski čut v nas samih, v naših otro- Pevsko noto je letošnji proslavi podal mešani pevski zbor sv. Mi- cih in vnukih, in prav je tako. klavž iz Majšperka pod vodstvom Lucije Cep, ki je prepeval pri sv. Hvala vsem in bog blagoslovi Slovenijo! maši in na proslavi. Marija Halas

igri pa so se tekmovalci in tekmovalke preizkušali, kako spretni Kmečke igre v Škocjanu so v zabijanju žebljev, žaganju lesa ter ruženju koruze. V Škocjanu se je pričelo veselo, začel se je praznik občine Ško- Igre je odlično povezoval g. Peter Blatnik s svojimi humornimi cjan, Knobleharjevo. Turistično društvo Škocjan je v sklopu pra- vložki. znika v nedeljo, 25. 6., organiziralo že tradicionalne 17. kmečke Med samimi igrami je za dobro razpoloženje poskrbelo Konje- igre in pa 4. otroške igre. Ob 14. uri smo pri gasilskem domu tako rejsko društvo, ki je razvajalo obiskovalce, ko so jih je z vozom pričeli z igrami za najmlajše iz osnovne šole, ki so jih vodile učite- popeljali po občini Škocjan. Društvo govedorejcev Škocjan je po- ljici Gabrijela Kovač in Anka Blatnik Gorenc. Na 17. Kmečke igre se je prijavilo kar 14 ekip. Tekmovalci in tek- movalke so se pripeljali na prizorišče s pesmijo in zvoki harmoni- ke z okrašeno konjsko vprego, s traktorji pa tudi frezo, in sicer iz vasi: Zloganje, Segonje, Bučka, Štrit, Zbure, Grmovlje, Dobrava ter Škocjan. Z bučnim aplavzom pa smo pozdravili ekipo Živah- ne kmetice, ki so s sabo pripeljale župana g. Jožeta Kaplerja. Tek- movali so v treh igrah, ki jih je zasnoval predsednik turističnega društva Robert Janežič. Pri prvi igri so se pomerili v kotaljenju bale med in čez ovire. V drugi igri so se ekipe osvežile z vodo, saj so tekmovali v prevažanju vode s tekmovalcem v samokolnici. Sledil je krajši odmor, ki so nam ga popestrili člani Konjerejskega društva Škocjan. Pripravili so tekmo v vleki hloda. Pri zadnji tretji

14 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014 skrbelo, da nam ni manjkalo cvička, Društvo podeželskih žena pa nas je razveselilo s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile čla- nice društva. Prvo mesto si je prislužila ekipa z imenom Zloganje 1. Drugo mesto so si priigrale vinske gorice Segonje. Tretje mesto so si prav tako prislužili tekmovalci in tekmovalke iz Zloganja z imenom Zloganje 2. Člani in članice s predsednikom Turističnega društva Škocjan smo se zelo razveselili vseh ekip, ki so se prav vse res potrudile in pripravile na tradicionalne Kmečke igre. Res so pričarali pravo kmečko vzdušje v Škocjanu, takšno kot je bilo včasih, zato iskre- na hvala vsem tekmovalcem in tekmovalkam za prelep in spo- štljiv odnos do Turističnega društva. Največja pohvala pa velja vasi Zloganje, saj so pripeljali kar 4 eki- pe. Hvala tudi družini Lenart iz Tomažje vasi, ki je poskrbela za ozvo- čenje in dobro glasbo med in po igrah. Med igrami so zaigrale na klaviature tudi Špela in Monika Gorenc. Zahvalili bi se tudi sponzorjem kmečkih iger: Kmetija Salmič, Gostilna Karolina, Gostilna Marinčič, Gostilna Deteljica in Vino- gradniško društvo. Zahvala vsem društvom, ki so sodelovala in nam omogočila izpeljati iger, ter PGD Škocjan za prostor, ki nam ga vsako leto omogoči, ter vsem, ki ste kadarkoli in kakorkoli sodelovali z nami v teh 21 letnih. Damjana Kirar, TD Škocjan Foto: Marko Kirar

Rezultati kmečkih iger: MESTO EKIPA ŠTEVILO TOČK 1. ZLOGANJE 2 38 2. VINSKE GORICE SEGONJE 33 3. ZLOGANJE 1 32 +dod. Igra 3. KONJEREJSKO DRUŠTVO 32+dod. igra 5. ZLOGANJE VETERANI 30 6. DPM ZBURE 29 7. ELITA ŠTRITA 23 7. ŽIVAHNE KMETICE 23 9. JERMANCI 21 10. ŠKOCJANSKA MLADINA 17 11. DPM DOBRAVA 15 12. ZLOGANJE MLADINCI 10 13. GRMOVLJE 8 13. BUČENSKI PUŠLC 8

Naši koraki številka 163 - julij 2014 15 KNOBLEHARJEVO 2014

Bučka na kmečkih igrah Na povabilo Turističnega društva Škocjan, ki je v okviru praznika občine Škocjan v nedeljo, 22. 6. 2014, organiziralo kmečke igre, so se z Bučke odzvale tri ekipe.

Ekipa Jermanci so se na prizorišče pripeljali z lepo okrašenim loj- trnikom, sestavljali pa so jo Tjaša, Gregor, Uroš, Gašper in Rok. Sandi pa je poskrbel za panoramsko vožnjo otrok okoli prizori- šča. Marjetka, Bruno, Tomaž, Rok in Gašper so se poimenovali Elita s Štrita, ki se je v Škocjan pripeljala s frezo. Poleg obvezne opre- me, ki so jo imeli v prikolici, sta plapolali tudi slovenska in bučen- ska zastava. Obe ekipi sta tekmovali za Turistično društvo Bučka, ki jih je obleklo v enotne majice. V Društvu podeželskih žensk Bučka smo se letos odločile, da bomo v okviru Knobleharjevega tokrat sodelovale malo druga- če. Naše mlajše članice so se strinjale, da sestavijo ekipo in se kot društvo udeležimo kmečkih iger. Medse so povabile tudi dva fanta. Uršula, Erika, Eva, Tilen in Leon so se poimenovali Bučen- ski pušelc. Oblekli so nove društvene majice. Čeprav so mladi in so na kmečkih igrah sodelovali prvič, se nalog, ki so jih morali opraviti, niso ustrašili, saj so vse naloge dobro izvedli, ker vemo, da se z izkušenimi ekipami težko kosamo. Za izkazan pogum in kot spodbudo za naslednje leto jim je društvo plačalo pico. Z Bučke je bilo kar nekaj obiskovalcev, ki smo navijali in ekipe spodbujali. Še bolj kot tekmovalni duh je med temi ekipami pre- vladoval duh prijateljstva, povezanosti in veselje ob skupnem druženju, kar je v današnjem času še kako potrebno. Podelitev knjižnih nagrad in pohval Vida Gros ter zaključek šolskega leta Foto: Tjaša Gros V torek, 24. 6. 2014, smo se na šoli najprej slovesno in nato še »plesno« poslovili od šolskega leta 2013/14 ter že vsi nestrpno pričakovali zaslužene počitnice. Pri del zadnjega dne smo namenili podelitvi pohval in knjižnih nagrad vsem, ki so dosegli potreben učni uspeh (povprečje 4,65 ali več) ter podelili še praktične in knjižne nagrade za vse dosež- ke učencev na različnih tekmovanjih in natečajih. Učenci so od svojih razrednikov prejeli tudi spričevala o uspešno zaključenem razredu. Najlepši del dneva pa je bil plesni del, ko smo se v dveh skupinah učili koreografi jo plesa »Happy« pod vodstvom Plesnega studia NM. Ob koncu dneva smo vsi skupaj v šolski telovadnici cel ples tudi posneli. Zadovoljni in sproščeni smo se vsi skupaj odpravili novim dogo- divščinam naproti. Vesna Voglar, OŠ F. M. Škocjan

16 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

KNJIŽNE NAGRADE IN POHVALE UČENCEM OB ZAKLJUČKU 8. A NIKA GODEC SIMONA SMREKAR ŠOLSKEGA LETA 2013/2014 MAJA HOČEVAR NIKA NOVAK 1. A V 1. a-razredu pohvalo ANKA B. GORENC NINA ŠENK prejme 16 učencev. TATJANA VOROŠ LEJA VERBIČ 1. B V 1. b-razredu pohvalo KATJA PLOJ 8. B KAJA BAJC MILAN PAVLIČ prejme 16 učencev. TEA KUMP NIKA JELINIČ KLAVDIJA GREGORČIČ 2. A V 2. a-razredu pohvalo JANJA LESJAK KATJA UDOVČ prejme 16 učencev. 2. B V 2. b-razredu pohvalo MARIJA ŠOBOT OSTALE NAGRADE IN PRIZNANJA ZA DOSEŽKE UČENCEV V prejme 16 učencev. ŠOLSKEM LETU 2013/2014 KNJIŽNE NAGRADE ZA DOSEŽENO POVPREČJE 4, 65 IN VEČ KAJA BAJC, 8. B prejme praktično nagrado za srebrno prizna- nje za uspeh na področnem tekmovanju iz fi zike. 3. A ANA BLATNIK URŠKA RUDMAN BLAŽ LENART NIKA NOVAK, 8. A prejme praktično nagrado za osvojeno sre- MITJA KIRN brno Cankarjevo priznanje na področnem tekmovanju iz slo- 3. B NELI KLEVIŠAR GABRIELA GABROVEC venščine. ŠPELA PREŠERN KATJA BLATNIK, 7. A; MOJCA KRALJ, 7. B; POLONA KO- LANA ZAKŠEK VAČIČ, 7. A; URŠKA JARC, 7. B; ROK LAHNE, 7. A prejmejo 3. C JAN BRULC NUŠKA KEGLOVIČ praktično nagrado za priznanje za uvrstitev v fi nale projekta in MAJA GORENC osvojeno 2. mesto v tekmovanju v kuharskih veščinah avtoh- ANA KAPLER tonih lokalnih ali regionalnih posebnosti – Kuhna pa to. SAŠA LENART EVA MEHAK, 7. A prejme praktično nagrado za priznanje za 4. A GAŠPER GORENC LIDIJA KALIN uvrstitev v fi nale projekta in osvojeno 2. mesto v tekmovanju ŠPELA GORENC TINA KRALJIĆ v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih po- TIM MARKELC sebnosti – Kuhna pa to ter za srebrno priznanje za uspeh na NEJC VENE področnem tekmovanju iz matematike. KLARA ŽAGAR MONIKA GORENC, 7. A prejme praktično nagrado za prizna- 4. B TINKARA ČELESNIK MARIJA GRUBAR nje za uvrstitev v fi nale projekta in osvojeno 2. mesto v tekmo- MIHA DULC vanju v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih JAN GORNIK posebnosti – Kuhna pa to ter za priznanje za udeležbo na 16. MAJ HOČEVAR BIENALU OTROŠKE GRAFIKE v Žalcu – DOBER ODTIS. NUŠA REDEK JULIJA SRPČIČ VALENTINA PIRH, 7. B prejme praktično nagrado za priznanje NEŽA STRAŠEK za uvrstitev v fi nale projekta in osvojeno 2. mesto v tekmo- 5. A MIA BRULC ALEKSANDER BOŽIČ vanju v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih NEŽA DULC posebnosti – Kuhna pa to ter za sodelovanje na mednarodnem ALEKSANDER HOČEVAR natečaju Haikujev in objavo v zborniku. TINKARA KOVAČ MANCA LESJAK ŠPELA KRNC, 7. A prejme praktično nagrado za srebrno pri- NINA PUNGERČAR znanje na področnem tekmovanju iz matematike ter za pri- SARA VERBIČ znanje za sodelovanje na likovnem natečaju Evropa v šoli na državni ravni z naslovom Mladi sporočamo odraslim. 5. B LARA GORNIK TINA JANČAR BORUT JERELE LEJA VERBIČ, 8. A prejme praktično nagrado za srebrno Can- NIKA LENART karjevo priznanje za dosežek na področnem tekmovanju iz ANA PIRH slovenščine ter sodelovanje na mednarodnem natečaju Hai- 6. A EVA BOBIČ GABRIJELA KOVAČ kujev in objavo v zborniku ter za sodelovanje na ustvarjalnem MATIC JANEŽIČ natečaju »Pismo poslancem« ter za objavo pisma v publikaciji. ANJA MLAKAR GREGOR HOČEVAR, 8. A prejme praktično nagrado za sode- 6. B BOŠTJAN ZIHERL MARINKA CERINŠEK lovanje na ustvarjalnem natečaju »Pismo poslancem« ter za 7. A MONIKA GORENC ANEMARI KAPLER objavo pisma v publikaciji. ŠPELA KRNC KRISTJAN HOČEVAR, 8. B prejme praktično nagrado za osvo- EVA MEHAK jeno mednarodno diplomo 9. Bienala modernega tekstila, 7. B MARJETKA KRALJ IGOR PANGRČIČ Poljska ter za priznanje za osvojeno 2. mesto na likovnem na- NIKA KRALJ tečaju Občine Šentrupert. VALENTINA PIRH ŽIGA TRŠINAR MAJA HOČEVAR, 8. B prejme praktično nagrado za osvojeno LEA ZAKŠEK mednarodno diplomo 9. Bienala modernega tekstila, Poljska ELA ŽUGIČ ter za objavo v zborniku na mednarodnem natečaju Haikujev.

Naši koraki številka 163 - julij 2014 17 KNOBLEHARJEVO 2014

LEA ZAKŠEK, 7. B prejme praktično nagrado za sodelovanje Pohvalo in praktično nagrado pa prejmejo učenci 5. razreda za na mednarodnem natečaju za mednarodno otroško literarno osvojen naslov državnih prvakov v Lefo – Hitrem računanju. nagrado »14. Mlada Vilenica 2014« za najboljše pesmi mladih MARTIN STRAŠEK, 7. B prejme pokal za športnika šole pesnikov. 2013/14. MARJETKA KRALJ, 7. B prejme praktično nagrado za sode- lovanje na mednarodnem natečaju za mednarodno otroško literarno nagrado »14. Mlada Vilenica 2014« za najboljše pe- DOSEŽKI 9. RAZREDA smi mladih pesnikov ter za sodelovanje na literarnem natečaju Goodyear Slovenije Z roko v roki za varnost otrok. 9. A prejme SANJA KRAJNC, 8. A prejme praktično nagrado za osvojeno Čelesnik 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu mednarodno diplomo 9. Bienala modernega tekstila, Poljska Denis 2. bronasto priznanje za šolsko tekmovanje v ter za objavo v zborniku na mednarodnem natečaju Haikujev znanju angleškega jezika ter za osvojeno priznanje za 1. mesto na likovnem natečaju Jarc 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Občine Šmarješke Toplice. Špela BOŠTJAN ZIHERL, 6. B, NINA ŠENK, 8. A, INES KOMLJANEC, Kolenc 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu 7. B , KLAVDIJA GREGORČIČ, 8. B IN POLONA ŠKOF, 8. B prej- mejo praktično nagrado za objavo haikuja v zborniku na med- Žan narodnem natečaju Haikujev. Kosec 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu LARISA ŠRIBAR, 3. B, MAJA GORENC, 3. C, ANA KAPLER, 3. Klara in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 C, DAVOR LENČIČ, 3. C, MAJA GORENC, 5. B in VITO CIZEL, v 9. razredu 8. A prejmejo praktično nagrado za priznanje za sodelovanje Kovač 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu na državni ravni na natečaju Evropa v šoli z naslovom Mladi Luka in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 sporočamo odraslim. v 9. Razredu TINKARA ČELESNIK, 4. B prejme praktično nagrado za uspe- 2. ZLATO PRIZNANJE za odličen uspeh na tek- he na različnih likovnih natečajih ter za priznanje za sodelova- movanju za angleško bralno značko nje na državni ravni na natečaju Evropa v šoli z naslovom Mladi 3. bronasta priznanja za šolsko tekmovanje v sporočamo odraslim. znanju nemškega jezika, za tekmovanje iz vese- MAJA KIRAR, 6. B prejme praktično nagrado za sodelovanje le šole in zgodovine na fotografskem natečaju Bistvo očem skrito, srcu odkrito ter razstavljeno fotografi je Let in Lokvanj, ter za objavo haikuja v Marinčič 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu zborniku na mednarodnem natečaju Haikujev. Maja in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 NIKA GODEC, 8. A prejme nagrado za dosežena srebrna pri- v 9. razredu znanja iz geografskega, zgodovinskega, matematičnega po- 2. bronasto priznanje za šolsko tekmovanje v dročnega tekmovanja ter področnega tekmovanja iz fi zike, za znanju nemškega jezika mednarodno bronasto diplomo za uspeh na 9. Bienalu moder- Mlakar 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu nega tekstila, Poljska ter za uvrstitev na nacionalni nivo Evro- Gašper pa v šoli s pismom Spoštovani. Mrgole 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu NIKA JELINIČ, 8. B prejme praktično nagrado za osvojeno sre- brno priznanje za dosežen rezultat na državnem tekmovanju Klavdija iz kemije ter področnem tekmovanju iz matematike; prejme Oberč 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu tudi praktične nagrade za priznanje za uvrstitev med 10 naj- Rok in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 boljših na natečaju za najboljše ljubezensko pismo, za sode- v 9. razredu lovanje na mednarodnem natečaju za mednarodno otroško 2. bronasta priznanja za šolsko tekmovanje v literarno nagrado »14. Mlada Vilenica 2014« za najboljše pe- znanju nemškega jezika in za tekmovanje v fi - smi mladih pesnikov, za sodelovanje na fotografskem nateča- ju Bistvo očem skrito, srcu odkrito ter razstavljeno fotografi jo ziki Sestrici ter za uvrstitev v fi nale literarnega natečaja Goodyear Pregrat 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Slovenije Z roko v roki za varnost otrok. Laura in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 KATJA UDOVČ, 8. B prejme knjižno nagrado za doseženo zla- v 9. razredu to Cankarjevo priznanje za dosežek na državnem tekmovanju Pungeršič 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu iz slovenščine ter praktične nagrade za doseženo srebrno pri- Špela znanje za uspeh na področnem tekmovanju iz matematike, za priznanje za udeležbo na razstavi 16. Bienala otroške grafi ke Rupar 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Dober odtis v Žalcu, za mednarodno diplomo za sodelovanje Anamarija na 9. Bienalu modernega tekstila, Poljska, za prejeto nagrado Vene 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razred na literarnem natečaju gašenje začetnih požarov ter za uspeh Sebastjan na natečaju Slovenski dnevi knjige z uvrstitvijo med 11 najbolj- ši izdelkov – spisov ter sodelovanje na literarnem natečaju Go- Zupančič 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu odyear Slovenija Z roko v roki za varnost otrok. Maja

18 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

9. B prejme Tramte 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Jelinič 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Maja Kaja in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 Tramte 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu v 9. razredu Tjaša in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 2. srebrno priznanje za uspeh na področnem v 9. Razredu tekmovanju iz matematike IN SREBRNO PRI- 2. SREBRNO PRIZNANJE za uspešno sodelova- ZNANJE za uspešno sodelovanje na tekmova- nje na tekmovanju za angleško bralno značko nju za angleško bralno značko 3. bronasta priznanja za šolska tekmovanja v 3. bronasta priznanja za uspeh na šolskem tek- znanju nemškega jezika, zgodovine, biologije movanju iz matematike, fi zike, slovenščine 4. priznanje za sodelovanje na natečaju »Bodi (Cankarjevo priznanje), iz logike ter biologije pisatelj 2014« Jerman 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Zoran 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Kaja 2. bronasto Cankarjevo priznanje za dosežek na Žan šolskem tekmovanju v znanju slovenščine Kirn 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Zlati bralci v šol. l. 2013/14 so postali: Nika in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 Rok Oberč, Luka Kovač, Laura Pregrat, Špela Jarc, Maja Marin- v 9. razredu čič, Klara Kosec iz 9. A pod mentorstvom ge. Tanje Luštek; 2. Srebrno priznanje za uspeh na področnem Luka Lenart, Nika Kirn, Tjaša Tramte, Kaja Jelinič, Laura Popović, tekmovanju iz matematike, znanja nemškega Eva Mlakar, Teja Knafelj, Katja Škof, Maja Tramte, Kaja Jerman in jezika, znanja slovenščine IN ZLATO PRIZNA- Alen Ogrinec iz 9. B pod mentorstvom ge. Irene Hočevar. NJE za odličen uspeh na tekmovanju za angle- ško bralno značko Metelkova počitniška bralna značka: 3. bronasta priznanja za dosežek na šolskem Tjaša Tramte, Katja Škof, Luka Lenart, Teja Knafelj, tekmovanju iz znanja zgodovine, fi zike, mate- Nika Kirn, 9. B. matike, biologije, kemije, nemškega jezika in slovenščine Metelkovo priznanje prejmejo učenci: 4. priznanje za udeležbo na natečaju Bodi pisa- ROK OBERČ, 9. A telj 2014 LUKA LENART, 9. B Knafelj 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu KAJA JELINIČ, 9. B Teja 2. bronasto priznanje za tekmovanje iz fl ore in NIKA KIRN , 9. B vesele šole ALEN OGRINEC, 9. B Lenart 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Za odličnost vsa leta šolanja pa prejmejo knjižno nagrado ob- Luka in knjižno nagrado za doseženo povprečje 4,65 čine Škocjan naslednji učenci: v 9. razredu LUKA KOVAČ 2. srebrno priznanje za uspeh na področnem MAJA MARINČIČ tekmovanju iz matematike, fi zike, zgodovine ROK OBERČ 3. bronasta priznanja za dosežek na šolskih tek- LAURA PREGRAT movanjih v Veseli šoli, v znanju zgodovine, geo- vsi iz 9. A ter grafi je, fi zike, matematike, slovenščine KAJA JELINIČ Mlakar 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. Razredu NIKA KIRN Eva 2. ZLATO PRIZNANJE za odličen uspeh na tek- LUKA LENART movanju za angleško bralno značko TJAŠA TRAMTE vsi iz 9. B. Ogrinec 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu Alen Učenci, zapisani v »Zlato knjigo« so: Popović 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu LUKA KOVAČ Lavra 2. bronasto Cankarjevo priznanje za dosežek na MAJA MARINČIČ šolskem tekmovanju v znanju slovenščine ROK OBERČ LAURA PREGRAT Rukavina 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu KAJA JELINIČ Žan NIKA KIRN LUKA LENART Škof 1. spričevalo o uspešno zaključenem 9. razredu TJAŠA TRAMTE Katja 2. bronasta priznanja za šolsko tekmovanje iz fl ore, iz znanja angleškega jezika, iz Vesele šole 3. IN SREBRNO PRIZNANJE za uspešno sodelo- vanje na tekmovanju za angleško bralno značko Vesna Voglar, OŠ F. M. Škocjan

Naši koraki številka 163 - julij 2014 19 KNOBLEHARJEVO 2014

Operna predstava Traviata v Škocjanu

Tudi letošnje praznovanje občinskega praznika smo popestrili večja zahvala g. Zdravku Pergerju in podjetju Figaro d.o.o., na z operno predstavo. Po lanskoletni uspešni izvedbi opere Go- pomoč pri postavljanju odra in scene, tako na prostem kot v te- renjski slavček smo tokrat gostili operno predstavo Traviata. lovadnici osnovne šole, pa so nam priskočili še fantje iz skupnosti V sodelovanju z Glasbenim gledališčem Figaro d.o.o. je bila na Cenacolo in škocjanski gasilci, ki so na dan prireditve izvajali tudi predvečer dneva državnosti v torek, 24. junija 2014, ob 21. uri na rediteljsko službo. Zahvala gre tudi vsem ostalim, ki ste na ka- prireditvenem prostoru v osrednjem delu Škocjana na prostem kršen koli način pripomogli, da smo operno predstavo na ogled uprizorjena opera Giuseppeja Verdija La Traviata. Režiser opere lahko postavili kar v domačem kraju. je bil priznani upokojeni baritonist ljubljanske opere g. Zdravko Perger, ki si je v naših krajih našel kotiček za oddih. V prijetnem Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan vzdušju v središču Škocjana si je predstavo ogledalo okrog 400 obiskovalcev, ki so bili nad izvedbo navdušeni. Glasbeno-gledališka predstava oziroma operni projekt Glasbe- nega gledališča Figaro je povzet po Dumasovi drami Dama s kamelijami. Delo (v originalu La Dame aux camelias), zgodba o mladi pariški kurtizani in njeni tragični usodi, se vrti okoli razkla- nosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizi- ra nemoč preseganja socialnih razlik. Glavno vlogo kurtizane Violette Valery je odlično odpela sopra- nistka Urška Arlič Gololičič, vlogo tenorista Alfreda Germonda je odpel Blaž Gantar, vlogo Alfredovega očeta Georga Germonta pa Zdravko Perger. Kot pripovedovalka pisem Flora Bervoix je v predstavi sodelovala še Nataša Kerševan. Za glasbeno spremlja- vo pa so poskrbeli člani ansambla Filharmonije Veneto Benetke pod taktirko dirigenta Riccarda Boarettija. Da smo predstavo lahko uspešno izpeljali, gre v prvi vrsti naj-

20 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Pohod po Knobleharjevi poti Šarkeljada 2014 Razpis za 10 Šarkeljado, ki je obenem tudi 4. Državno oce- njevanje šarkljev, je bil objavljen na spletni strani našega društva, na spletni strani ZKS, v Naših korakih, vabile pa smo tudi v Kmečkem glasu, Dolenjskem listu, Obzorniku in ostalih napovednikih prireditev. V torek, 23. 6. 2014, je bilo zvečer dostavljenih in sprejetih 46 šarkljev. Število prispelih šarkljev je nekoliko nižje kot preteklih par let, je pa res, da ni komisija nobenega izdelka izločila. To dokazuje, da kvaliteta raste in da so tekmovalci bolj samokritični. Štiri člane komisije smo določile v društvu, eno članico komisije pa je določila ZKS s pomočjo ge. Irene Ule, ki se Kot vsako leto smo tudi letos člani Turističnega društva Škocjan ji zahvaljujem za vso pomoč in nasvete pri izvedbi letošnje 25. junija na dan državnosti organizirali pohod po Knobleharje- šarkeljade. Prav tako se zahvaljujem vsem članom komisije, vi poti. Ob 8. uri se je kljub dežju pred rojstno hišo misijonarja da so bili zopet pripravljeni ocenjevati. dr. Ignacija Knobleharja zbrala majhna skupina pohodnikov. Pot Podelili smo 9 zahval za sodelovanje, 18 bronastih priznanj, jih je vodila po markacijah čez Hrastulje, Staro Bučko, Reso in 13 srebrnih priznanj in 6 zlatih priznaj. Vsak dobitnik prizna- Zaboršt na Bučko. Ker jih je vso pot spremljal dež so ob 10. uri ja je bil nagrajen tudi s praktičnim darilom. Zelo smo bili mokri prispeli na prireditveni prostor na Bučki, kjer sta jih poz- veseli, da so se na vabilo za ocenjevanje šarkljev tudi letos dravila predsednik Turističnega društva Bučka, g. Silvo Vene, in odzvali v vrtcu na Bučki – skupina Ostržki. Vse šarklje smo župan občine Škocjan, g. Jože Kapler. Tako kot pohodnikom je predstavile na razstavi in jih primerno okrasile glede na se- tudi organizatorjem na Bučki ponagajalo vreme, da ni bilo tistega stavine, ki so bile v šarklju, ali pa glede na ime šarklja. Ostalo pravega vzdušja. Ogledali so si slikarsko razstavo in razstavo šar- pa smo ponudile vsem obiskovalcem za pokušino. kljev, prisluhnili pa tudi krajšemu programu s podelitvijo priznanj. Člani Turističnega društva Bučka so pohodnike pogostili z gola- žem in pijačo, za kar se jim Turistično društvo Škocjan najlepše zahvaljuje. Na poti domov sta prijazna domačina Lojze in Fani povabila po- sadko pohoda na slasten zavitek in cviček nato pa so se kljub sla- bemu vremenu nasmejani in dobre volje vrnili nazaj v Škocjan.

Damjana Kira r, TD Škocjan

Semanji dan na Bučki Letošnji Semanji dan je bil nekaj posebnega – prvič v enaj- stih letih organizacije sejma, je njegov potek veliki meri krojilo deževno vreme. Semanjemu dnevu so tako manjka- li njegova barvitost, lahkotnost, vrvež, rokodelska tržnica, sejem, prikaz sejmarjenja in ansambel – skratka, sejem, Vsem, ki ste sodelovali na šarkeljadi, čestitam za pogum pri kot ga poznate iz prejšnjih let. Dežju navkljub je bilo zelo udeležbi in za dosežen uspeh na ocenjevanju. veliko obiskovalcev, ki so se tokrat bolj stiskali pod šotori Prav tako gre zahvala tudi vsem članicam društva, ki ste po- in v dvorani, prišli pa so tudi trije najbolj vztrajni rokodelci, magale, da je jubilejna šarkeljada uspela. V ta namen smo v ki so skupaj z domačim Društvom podeželskih žensk Buč- društvu nabavile majice, ki oznanjajo 10 Šarkeljado. ka le pripravili vsaj kanček sejemske ponudbe. Seveda pa ni Že sedaj pa lepo vabljeni naslednje leto, da zopet preizkusi- manjkala šarkeljada z odličnimi šarklji ter likovna razstava v te svoje spretnosti in znanje v peki šarklja. dvorani. Dolga čakalna vrsta je bila pred stojnico KORK Buč- ka v kletnih prostorih kulturnega doma, kjer je bilo možno Vida Gros, DPŽ Bučka preventivno preveriti nekatere kazalce zdravja. Turistično društvo Bučka se zahvaljuje vsem, ki ste prispevali k orga- nizaciji in izvedbi tudi letošnjega, nekoliko okrnjenega Se- manjega dne. Za prihodnje leto pa upamo ponovno na lepo sončno poletno vreme, da bo Semanji dan na Bučki spet lahko zaživel v vsej svoji razsežnosti. Naši koraki Turistično društvo Bučka

Naši koraki številka 163 - julij 2014 21 KNOBLEHARJEVO 2014

Likovna akademija 20. obletnica podjetja Avto Krakov V sredo, 25. 6. 2014, smo v podjetju Avto odpad Krakov obeležili svojo 20. obletnico delovanja. Pripravili smo kratek kulturni program in prerezali otvoritveni trak nove opreme za razgradnjo vozil in rastlinske čistilne naprave, ki predsta- vljata vrhunec na področju ekološke razgradnje. Podjetje Avto Krakov je družinsko podjetje, katerega začetki segajo v leto 1994. Dejavnost je začel oče Darko. Takrat je ostal brez službe, doma, malo se je ukvarjal s kmetijstvom in raznimi prilo- Članice Likovne sekcije Bučka so se letos ponovno lotile projekta žnostnimi deli. Ob tem je občasno popravil kakšno vozilo in izvedbe likovne kolonije, ki je potekala 14. 6. 2014, z zbirnim me- tako je, čisto po naključju in brez predhodnih načrtov, začel stom v Kulturnem domu na Bučki, Umetniki, ki so se letos zbrali iz s tovrstno dejavnostjo. Najprej je imel en avto, pripeljal še več različnih koncev Dolenjske, so se razkropili po okoliških hribih drugega itd. in dolinah ter iskali kotičke, ki so skrivali še neodkrite lepote in ki jih je vsak slikar poskušal ujeti na platno. Letos se je na veliko ve- selje članic Likovne sekcije Bučka kolonije udeležilo več slikarjev kot lani – skupaj jih je bilo kar 19. Od tega so štirje slikarji priha- jali iz LKD Mavrica Novo mesto (Marinka Starc, Kristina Engel, Boža Jambrek, Joži Brulc), Ludvik Kos je prišel iz DLLU Radeče, iz društva Lipa Domžale pa je prišlo devet ustvarjalcev (Tatjana Žmauc, Nada Šifrer, Dušan Klopčič, Dragica Šetina, Irena Osolnik, Jana Kosec, Katarina Trentelj, Tatjana Vidic ter njihova mentorica Mojca Vilar). Iz občine Škocjan sta se kolonije letos udeležila še Ferenc Csernik in Jožica Čelesnik. Druženje je bilo ob dobri kapljici in prigrizku zaključeno v popoldanskih urah v kulturnem domu. Likovna dela je bilo moč videti na razstavi slikarskih del, ki je tudi letos potekala v okviru Semanjega dne na Bučki, 25. 6. 2014. Vsak od udeležencev je ustvaril umetnino v svojem slogu, od pirogra- fi je, slikanja, do vključitve servetne tehnike, kar je poskrbelo za Po zaključku srednje šole, tam nekje v sredini devetdesetih pestrost razstave in privabilo oko mnogih obiskovalcev sejma. Na let, se mu je pridružil najstarejši sin Gorazd, kasneje pa še razstavi je bilo moč videti tudi sliki dveh slikark, Dragice Škrinjar drugi sin Jože, ki se je preizkusil tudi v avtovleki. Oče Darko ter Vere Lukšič, ki se kolonije letos žal nista mogli udeležiti, a sta se je upokojil leta 2012 in dejavnost prenesel na svoje otro- kljub temu rade volje prispevali vsaka eno delo, ki je bilo na voljo ke – dve leti prej se je v domačem podjetju zaposlila tudi za ogled. Obiskovalci sejma so bili letos ponovno povabljeni, da njegova hči Blanka, ki je zaključila magistrski študij. Poleg so glasovali za njim najbolj priljubljeno sliko. Največ glasov je pri- domačih sta v trenutno v podjetju zaposleni še dve osebi. jel motiv ženic, ki žanjejo žito, sliko pa je naslikala Boža Jambrek. Dejavnost – obrat za razstavljanje izrabljenih motornih vo- Drugo mesto je pripadalo domačinki Maji Marjetič, ki je s svojo zil – je širšega regijskega in lokalnega pomena. Polne roke tehniko akrila v kombinaciji s servetno tehniko pritegnila pozor- dela imamo že s tem, da sledimo pogojem delovanja, ki so nost številnih obiskovalcev. Tretje mesto pa je pripadalo Kristini se močno zaostrili z vstopom Slovenije v EU. Ker je izra- Engel, ki je upodobila štritsko jezero, na katerega se še vedno bljeno vozilo nevaren odpadek, je potrebno izpolniti veliko prav rada vrne. Letos sta bili podeljeni tudi nagradi za četrto in okoljskih zahtev in predpisov. Tako smo pred dvema letoma peto mesto, ki sta ju prejeli Magdalena Kocjan s svojo sliko mla- pridobili tudi okoljevarstveno dovoljenje za obrat za razsta- dega mucka ter Jožica Čelesnik, ki je s pirografom na leseni deski vljanje izrabljenih motornih vozil. ustvarila podobo Golobičeve gostilne. Aktivnosti usmerjamo tudi v osveščanje, da je izrabljeno vo- Hvala vsem slikarjem za dobro družbo ter vsem obiskovalcem za zilo nevaren odpadek, s katerim je potrebno ravnati v skla- vaše glasove! Se vidimo ponovno prihodnje leto! du z zakonodajo in ga ob koncu življenjske dobe predati v razgradnjo. Veliko ljudi še vedno ne ve, kašen je pravilen po- Likovna sekcija Bučka stopek. Samo odjava vozila iz prometa ni dovolj, saj še ve- dno ostanemo lastniki in za svoje vozilo odgovarjamo. Šele ko pridobimo potrdilo o uničenju-razgradnji, šele takrat nas kazen več ne more doleteti. Videoposnetek prireditve si lahko pogledate na spletni stra- ni www.youtube.com (geslo iskanja: Avto odpad Krakov).

Blanka Benčina Smerke, Avto Krakov

22 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Otvoritev pločnika Meddruštveno tekmovanje Škocjan−Zavinek v Škocjanu Ob prazniku občine Škocjan Knobleharjevo smo upokojenci Škocjana priredili meddruštveno tekmovanje. Povabili smo upokojenska društva Šentjernej, Otočec, Prečna, Suhor, Ga- brje, Šmarjeta in Bela cerkev. Tekmovali smo v streljanju in pikadu. V streljanju je bilo pet ekip, ki so se uvrstili po sle- dečem vrstnem redu: 1. DU Prečna, 2. DU Škocjan, 3. DU Suhor. Posamezniki pa so se uvrstili na naslednja mesta: 1. Dežan Ivan – DU Prečna, 2. Vaupotič Drago – DU Šmarjeta, 3. Hrkič Bogo – DU Prečna.

V pikadu za ženske je prvo mesto odšlo v DU Šentjernej, druge so bile domačinke DU Škocjan in tretje članice DU V četrtek, 26. junija 2014, smo končno dočakali uradno otvoritev Prečna. Med posameznicami je bil vrstni red sledeči: 1. Pa- pločnika ob zelo prometni regionalni cesti od Škocjana do Za- vlič Marinka – DU Šentjernej, 2. Žnidaršič Zvonka – DU Šen- vinka. Otvoritev smo obeležili s kratkim programom, v katerem tjernej, 3. Bobič Dragica – DU Škocjan. so sodelovali zavinški otroci, godba iz Šmarjeških Toplic, Maja Tramte, Maja Gorenc, župan Jože Kapler in župnik Janez Cerar. Slavnostni trak, ki je simbolno onemogočal prehod, so prereza- li župan, predstavnik vasi Zavinek Robert Janežič, predstavnica Škocjana Dragica Bobič in predstavnik CGP d.d. Rudi Mraz. Za prebivalce Zavinka in Škocjana pa tudi ostale pomeni pločnik pomembno pridobitev, saj bo z njim zagotovljena boljša prome- tna varnost za vse pešce in tudi druge udeležence v prometu.

Vaščani Zavinka

V pikadu za moške je prvo mesto ostalo doma: 1. DU Ško- cjan, 2. DU Suhor, 3. DU Šentjernej. Posamezniki pa so se uvrstili, kot sledi: 1. Lekše Janez – DU Škocjan, 2. Štrk Franc – DU Škocjan, 3. Macedoni Miha – DU Otočec. Tako smo ob občinskem prazniku svoj delček prispevali tudi upokojenci. Še veliko lepih prazničnih dni želimo.

Jožica Kaučič, DU Škocjan

Naši koraki številka 163 - julij 2014 23 KNOBLEHARJEVO 2014

Živ žav v Škocjanu

V petek, 27. 6. 2014, se je v Škocjanu, tako kot vsako leto, od- Sprejem učenih glav vijal Živ žav za otroke. Prireditev je potekala v sklopu praznika občine. Po nagovoru župana je otroke pozdravila navihana in Občine Škocjan razigrana Pika Nogavička, ki je bila tisti dan žalostna, saj ni imela nikogar, ki bi z njo praznoval njen rojstni dan. Ko je zagledala tako veliko število otrok, je bilo vse takoj dogovorjeno. Otroci so nekaj zapeli njej, ona njim in že je bilo veselo. Pika je skakala naokrog in hudomušno razveseljevala otroke. Vse je povabila v ustvarjalno-športne delavnice. Malčki so imeli možnost izdelati kape iz papirja, ki so jih okrasili z različnimi dodatki, nizati per- lice, slikati Piko Nogavičko s čopičem, izdelati pisane vazice, se igrati športne igre ter v knjižnici iz volnenih cofk ov izdelati Piki- nega prijatelja Ficka. Ob koncu prireditve smo bili vsi skupaj zelo veseli. Pika je povedala, da je bilo to praznovanje najlepše, otroci pa so bili navdušeni nad svojimi izdelki, ki so jih odnesli domov.

Marjana Povše, Vrtec Radovednež pri OŠ F. M. Škocjan Tako kot je že v navadi, župan ob praznovanju občinskega praznika povabi na sprejem Zoisove štipendiste Občine Škocjan in učence, ki so bili v letošnjem šolskem letu vpisani v zlato knjigo Osnovne šole Frana Metelka Škocjan. Teh je bilo letos kar osem. Vabljeni so se v sejni sobi občine zbrali v petek, 27. junija 2014.

Po srečanju smo jih povabili še na ogled razstave in ostale spremljajoče prireditve ter jih pogostili z malico pod šoto- rom. Vsi udeleženci so za spomin prejeli skromno darilo: knjigo z naslovom Zgodbe za razmislek.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

24 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Zaključek fotografske delavnice za otroke in mladino: Odprtje razstave fotografi j in predstavitev razglednic Škocjana

V petek, 27. junija, se je v dvorani Metelkovega doma odvila kratka slovesnost ob otvoritvi razstave izbora fotografi j, ki so nastale na fotografski delavnici Razglednice Škocjana. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan Občine Škocjan, ki je poudaril pozitivne izkušnje pri skupnem projektu z Javnim skla- dom RS za kulturne dejavnosti, OI Novo mesto. Občina in JSKD sta prepoznala skupno dodano vrednost projekta, ki je zagotovo edinstven v slovenskem prostoru. Da na mladih svet stoji, se je znova potrdilo z odličnimi fotografi jami in privlačnimi razgledni- cami, ki so nastale kot plod tega sodelovanja. Fotografska delavnica za otroke in mladino je mlade fotografe pod mentorstvom Boštjana Puclja, priznanega fotografa iz No- vega mesta, opremila s teoretičnim znanjem. Izkazalo se je, da sta za dobro fotografi jo poleg fotografske opreme, časa in vo- lje teoretično znanje in mentorstvo izrednega pomena. Časa je bilo malo, zanos mladih fotografov pa velik, nastalo je namreč skoraj 4.000 fotografi j, izmed katerih sta mentor in organizator izbrala okvirnih 100, otroci pa so določili končni izbor. Skupinica 8 udeležencev je postala zelo dober tim, zato slovo ob zaključku ni bilo lahko. Ob tej priložnosti se želimo znova zahvaliti vsem, ki ste nam pri tem projektu priskočili na pomoč: soorganizatorici Občini Škocjan; naključnim občanom, ki so nam dovolili, da jih fotografi ramo; OŠ Frana Metelka Škocjan, za pomoč pri zbiranju prijav;Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto in knjižničarki Zali, ki je bila naša prijazna gostiteljica pri izvaja- nju teoretičnega dela; TD Zagrad in Franciju Kocjanu, ki nam je predstavil Rangusovo hišo; družini Rupar iz Goriške vasi, ki nas je prijazno sprejela na svoji domačiji; Simonu Kajtni, ki je poskrbel za enkratno oblikovanje razglednic; župniku Janezu, ki nam je odprl vrata svojega župnišča, in vsem ostalim.

Naša največja zahvala pa gre seveda Matiji, Dejanu, Tari, Kle- mentini, Ani, Katji, Špeli in Evi, mladim fotografom ter njihovim staršem, ki so jih pri tem podpirali in spodbujali.

JSKD OI Novo mesto

Naši koraki številka 163 - julij 2014 25 KNOBLEHARJEVO 2014

Škocjan poje in igra 2014

Že nekaj let v sklopu praznovanja občinskega praznika poteka člani Cerkvenega mešanega pevskega zbora Dobrava, ki ga že prireditev Škocjan poje in igra, na kateri se predstavijo pevske in od ustanovitve dalje vodi ga. Fanika Martinčič. Na prireditvi so glasbene skupine, ki delujejo na območju občine. Vsaka skupi- nastopili tudi ljudski pevci Fantje z vasi, ki se letos odpravljajo na oz. zbor se na prireditvi predstavi z dvema zanimivima in ne na gostovanje na Poljsko. predolgima pesmima. Poleg predstavitve pevskih skupin iz obči- V drugem delu prireditve, pod šotorom, so najprej na svoje ro- ne so na prireditvi v dvorani Metelkovega doma podeljena tudi gove zaigrali Rogisti. Sledila je predstavitev orkestra harmoni- priznanja krvodajalcem jubilantom. Glasbene skupine in folklo- karjev Janeza Lekšeta, ki je tokrat nastopil s svojimi najmlajšimi ra pa se obiskovalcem predstavijo na osrednjem prireditvenem učenci, za nekatere od njih pa je bil to sploh prvi javni nastop. S prostoru pod šotorom. svojim nastopom sta nato vse navzoče razveselili sestri Kaja in Nika Jelinič. Letos prvič se je na prireditvi predstavila tudi Tina Letošnja prireditev Škocjan poje in igra, ki jo je v celoti povezo- Lenart s svojo glasbeno družino, kjer vsi družinski člani igrajo vala Sonja Pajk, je potekala v petek, 27. junija 2014. Pred pri- na diatonično harmoniko. Za zaključek pa so zaplesali še člani četkom prireditve je v dvorani Metelkovega doma potekala še Folklorne skupine Plamen, ki v letošnjem letu obeležuje 15. otvoritev razstave Razglednice Škocjana. obletnico delovanja. Uvodoma so se z dvema skladbama predstavili Stari prijatelji. Kot je že v navadi, pa se je na koncu zapela in zaigrala še skupna Od ustanovitve dalje se prireditve udeležujejo tudi Ljudske pev- pesem »Prav lepa je Škocjanska fara«. ke Klasje, ki so letos presenetile z zapeto pesmijo Me smo pode- Veselo druženje pevk, pevcev, plesalk, plesalcev in glasbenikov želske žene, ki v celoti predstavi njihovo delo in poslanstvo. Pri- pa se s tem še ni končalo, saj je za veselo razpoloženje v nadalje- reditve se z veseljem udeležujejo tudi člani društva bolnikov po vanju skrbel ansambel Novi spomini. kapi z imenom Kapniki, ki zase pravijo, da pojejo za svojo dušo in iz ljubezni do ljudskega petja. V Škocjanu pa radi zapojejo tudi Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

26 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Naši koraki številka 163 - julij 2014 27 KNOBLEHARJEVO 2014

Podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom

V petek, 27. junija, smo v okviru praznovanja občinskega prazni- nem kulturnem programu je sledila pogostitev vseh nastopajo- ka Knobleharjevo 2014 podelili priznanja krvodajalcem jubilan- čih in krvodajalcev jubilantov. tom. Prejemniki priznanj so bili tisti darovalci krvi, ki so to dra- Zahvalo si zaslužijo vsi tisti, ki v tej plemeniti akciji z darovanjem goceno tekočino darovali 5-krat, 10-krat, 15-krat, 20-krat … vse krvi pomagajo sočloveku. do 80-krat, od julija 2013 do junija 2014. Tinca Granda, KORK Škocjan Priznanja sta v okviru prireditve Škocjan poje in igra podeljeva- la župan občine Škocjan, g. Jože Kapler, in predsednica OZRK Seznam krvodajalcev jubilantov Novo mesto, ga. Mojca Špec Potočar, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen krvodajalstva. Vsem sta čestitala in se jim za- 5X DAROVANA KRI hvalila za to plemenito humanost. ANDREJČIČ JOŽE Ves program je prijetno povezovala ga. Sonja Pajk. Po konča- ANDREJČIČ SANDI MARJETIČ URŠULA MATKO MELITA MLAKAR JASMINA NADU TINE PETRIČ ALEŠ POGAČIĆ RENATO PRAZNIK ŠTEFANIJA ZAVODNIK MARKO 10X DAROVANA KRI ČEFERIN JANJA DEBEVEC JOŽE GORENC SLAVKO GROS ANDREJ GROS MITJA MLAKAR KLEMEN 15X DAROVANA KRI CVELBAR JUSTINA MARJETIČ ANICA

28 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

MARJETIČ TOMAŽ Zabavni večer z Novimi spomini MLAKAR SIMONA Petkovo dogajanje je v sklopu občinskega praznika vedno ŠKULJ JOŽICA najbolj živahno in pestro. Najprej imajo svoje srečanje in ŠVIGELJ JOŽICA ustvarjalne delavnice naši najmlajši, ki se zberejo na otro- VDOVČ MATIJA škem živ-žavu, nato sledi sprejem učenih glav. Ta dan pa smo imeli v dvorani Metelkovega doma tudi odprtje razsta- VENE BORUT ve »Razglednice Škocjana«, ki ji je sledila prireditev Škocjan 20X DAROVANA KRI poje in igra s podelitvijo priznanj krvodajalcem jubilantom. ČELESNIK SAMO Na osrednjem prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Škocjanu pa so nas nato pozno v noč zabavali člani ansam- GRADIŠAR MIRKO bla Novi spomini, ki so poskrbeli za zelo prijetno vzdušje. HABJAN MARJAN Obiskovalci so se lahko zaustavili tudi pri stojnici DPŽ Ško- ILAŠ BORIS cjan in okusili domače štrudlje, svojo stojnico in delovanje ŠIMC MARJAN pa je predstavila tudi Deželna banka Slovenije. Gostinsko ponudbo so v petek, 27. 6. 2014, izvajali člani Prostovoljne- 25X DAROVANA KRI ga gasilskega društva Škocjan na Dolenjskem. POGAČIĆ JOSIP POVŠE ROLAZIJA Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan 30X DAROVANA KRI GODEC IGOR HOČEVAR MARKO KRNC MATEJ LEKŠE JOŽEFA 35X DAROVANA KRI KRNC RAJKO 40X DAROVANA KRI ČELESNIK MIRAN ŠKUTELJ JANEZ VRČEK DAMJAN 45X DAROVANA KRI AVSEC SLAVKO 50X DAROVANA KRI HOČEVAR FRANC 70X DAROVANA KRI TURK MARJAN 80X DAROVANA KRI LINDIČ ALOJZ

Naši koraki številka 163 - julij 2014 29 KNOBLEHARJEVO 2014

Knobleharjev nabiralnik Ribiško tekmovanje Knobleharjevo 2014 V soboto, 28. Junija, ob 7. uri smo se ribiči zbrali pri gostil- ni Selak v Dobravi, kjer smo na tekmovalni trasi reke Krke izvedli že tradicionalno 18. ribiško tekmovanje za prehodni pokal občine Škocjan. Tekmovanje smo izvedli samo v kate- goriji članov RD NM, udeležilo pa se ga je 15 članov. Zjutraj nas je prišel pozdravit naš župan g. Jože Kapler in nam zaže- lel veliko sreče pri ribolovu. S tekmovanjem smo pričeli ob 9. uri, trajalo pa je do 13. ure. Po zaključku lova smo ulovljene ribe tudi stehtali in s tem ugotovili, kateri ribič je letos ujel največ, in tako osvojil prehodni pokal Knobleharjevo 2014. Po končanem tehta- nju smo ujete ribe zdrave vrnili nazaj v vodo, ter se nato vsi odpravili v Škocjan v gostilno Karolina, kjer nas je že čakalo kosilo in tudi hladna pijača. Ko smo se vsi dobro podprli z okusnim kosilom, smo opravili še razglasitev najboljših.

V sklopu izvedbe fotografske delavnice v organizaciji novome- ške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, katere rezultat so bile razglednice Občine Škocjan, smo v času praznovanja občinskega praznika postavili Knoble- harjev nabiralnik. Vsem, ki so si to želeli, je občina omogočila, da so lahko napisali in poslali razglednico Škocjana z znamko Knobleharja, organi- zatorji pa smo poskrbeli, da so razglednice odpotovale na pravi naslov in razveselile prejemnika.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan 1. mesto: Bobnar Ivan 2. mesto: Mojstrovič Anton 3. mesto: Teropšič Rafk o ml.

Prehodni pokal občine Škocjan Knobleharjevo 2014 je tako osvojil naš član Bobnar Ivan. Upam, da se naslednje leto zopet dobimo za vodo, ter da bo udeležba v lovu rib s plovcem za pokal občine Škocjan še večja Dober prijem! Franc Liberšar, Ribiška družina NM, Pododbor Kronovo Naši koraki

30 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Nogometni turnir za pokal Občine 5. Tradicionalna Knobleharjeva Škocjan konjenica 2014 V soboto, 28. 6., je v športnem parku ŠD Bučka v Dulah potekal nočni turnir za pokal Občine Škocjan. Sodelovale so 4 ekipe, in sicer NK Grmovlje, Dobrava, NK Prija- telji ter ŠD Bučka. Priča smo bili dobrim tekmam z veliko borbe- nosti, tako da je bil zmagovalec znan šele po zadnji tekmi med ŠD Bučka in NK Grmovlje.

Konjerejsko društvo Škocjan je tudi letos organiziralo po- hod s konji po Občini Škocjan. Pohod se je odvijal 28. 6. 2014 .V dopoldanskih urah smo se zbrali pri predsedniku Silvu Vovku v Zavinku, kjer smo se malo okrepčali, ter z do- bro voljo odpravili na pot proti Grmovljam, kjer so nas že pričakali dobri vaščani in nam postregli s pijačo in pecivom. Prvi postanek je bil na Štritu, kjer nas je družina Gradišar po- stregla s toplo malico. Naprej smo krenili čez Radulje proti Stopnem v Dule. Naslednji in malo daljši postanek je bil pri družini Mehak, kjer smo si postregli z odojkom in imeli tudi igro metanja podkev. Na koncu je prvo mesto ter prehodni pokal pripadel domači ekipi Po popoldanskem druženju pa smo nadaljevali pot do Se- ŠD Bučka, drugo mesto ekipi NK Grmovlje, tretje Dobravi ter če- gonj in Zloganj, naš cilj pa je bil prireditveni prostor v Ško- trto mesto ekipi NK Prijatelji. Za najboljšega igralca turnirja je bil cjanu, kjer smo prispeli okoli 19. ure. Tam pa nas je sprejel izbran Toni Sedlar iz vrst ŠD Bučka, v golu pa se je najbolj izkazal župan, g. Jože Kapler. Klemen Prešeren iz Dobrave. Matej Pungeršič, ŠD Bučka

Za lažjo in uspešno izvedbo 5. Knobleharjeve konjenice se zahvaljujemo kmetiji Gradišar, kmetiji Mehak, kmetiji Sal- mič, Pekarni Pepe ,vaščanom Grmovelj in Občini Škocjan.

Konjerejsko društvo Škocjan

Naši koraki številka 163 - julij 2014 31 KNOBLEHARJEVO 2014

Škocjanska cvičkarija V soboto, 28. junija 2014, je okviru občinskega praznika Občine Škocjan – Knobleharjevo 2014, potekala že sedma Škocjanska cvičkarija. Sedme Škocjanske cvičkarije so se udeležili gostje iz sosednjih vinogradniških društev in predsednik Zveze društev vinogradni- kov Dolenjske, g. Matjaž Jakše, aktualni kralj cvička 2014, g. Ja- nez Colnar, ter aktualna 16. cvičkova princesa, gospodična Maja Žibert. Društvo vinogradnikov Škocjan vedno na tej prireditvi svečano podeli priznanja in medalje, ki jih njihovi člani dosežejo pri vsa- koletnem ocenjevanju vin na Tednu cvička. Na letošnjem 42. Te- dnu cvička v Kostanjevici na Krki je društvo sodelovalo s 55 vzorci vin. Na tem pomembnem ocenjevanju vin so člani Društva vino- gradnikov Škocjan prejeli 6 velikih zlatih medalj, 13 zlatih me- dalj in 14 srebrnih medalj. Visoke nagrade potrjujejo kvalitetna vina članov Društva vinogradnikov Škocjan. Najboljši Škocjanski

cviček je bil ocenjen z enako oceno, kot jo je prejel letošnji kralj Turnir v odbojki na mivki cvička. Ocena je odraz pomembnega znanja o pridelavi in prede- lavi grozdja, ki jo člani društva iz leta v leto nadgrajujejo. Dobri rezultati dajejo obvezo in spodbudi za nadaljnje delo v vinogradu in v kleteh. Star hindujski pregovor pravi, da ni nič plemenitega v tem, da si boljši od koga drugega; resnična ple- menitost je, da si boljši od svojega prejšnjega jaza. Škocjanski vi- nogradniki se bomo trudi, da obdržimo in nadgradimo kvaliteto vin z našega vinorodnega območja. Vsem dobitnikom priznanj in medalj iskreno čestitamo in želimo dober letnik 2014. Prireditev, ki je bila v velikem prireditvenem šotoru, je bila zelo dobro obiskana. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Tone- ta Rusa, prireditev pa je povezovala ga. Sonja Pajk.

Društvo vinogradnikov Škocjan V sklopu občinskega praznika Knobleharjevo je bil organizi- ran turnir v odbojki na mivki. Potekal je 27. 6. v kraju Štrit. Rezultati cvičkarija 2014 Ekipe so bile sestavljene iz dvojic in trojic. Udeležba tek- movalcev je bila povprečna, vendar ta odlično pripravljena. Ime in Priimek Vino Ocena Tekmovanje se je pričelo v popoldanskem času, zaključilo Oberč Marjan, Tomažja Laški rizling jagodni 18,53 pa v večernih urah. Vse ekipe so uspešno odigrale tekmova- vas 13, 8275 Škocjan izbor 2013 nje in si s tem prisvojile medalje za prve tri mesta. Vina Kozinc, Dolnje Modri pinot 2009 18,37 Impolje 5, 8293 Studenec Jaka Bobič Vide Janez, Tomažja vas Laški rizling pozna 18,30 11, 8275 Škocjan trgatev 2013 Oberč Marjan, Tomažja Laški rizling 2012 17,93 vas 13, 8275 Škocjan Dulc Jože, Stranje 7, 8275 Sivi pinot 2013 17,90 Škocjan Vina Kozinc, Dolnje Modra frankinja 2013 17,90 Impolje 5, 8293 Studenec Smrekar Franci, Stara Rumeni muškat 2013 17,77 Bučka 3, 8275 Škocjan Vide Janez, Tomažja vas Kerner 2013 17,73 11, 8275 Škocjan Smrekar Franci, Stara Laški rizling 2013 17,70 Bučka 3, 8275 Škocjan

32 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Mehak (družina), Gorenje Modra frankinja 2012 17,63 Kermc Roman, Goriška vas Cviček PTP 2013 16,20 Dole 22, 8275 Škocjan 21, 8275 Škocjan Dulc Jože, Stranje 7, 8275 Kerner 2013 17,53 Oberč Marjan, Tomažja Cviček PTP 2013 16,20 Škocjan vas 13, 8275 Škocjan Oberč Marjan, Hrib 17, Laški rizling 2013 17,53 Vrček Roman, Grmovlje Deželno rdečkasto 16,17 8220 Šmarješke Toplice 47, 8275 Škocjan 2013 Matko Franci, Male Beli pinot 2013 17,50 Butara Franc, Tomažja vas Cviček PTP 2013 16,13 Poljane 13, 8275 Škocjan 8, 8275 Škocjan Bobič Vinko, Sela 3, 8220 Modra frankinja 2013 17,40 Kirar Marko, Dobruška vas Cviček PTP 2013 16,13 Šmarješke Toplice 20, 8275 Škocjan Rupar (kmeti ja), Telčice 6, Modra frankinja 2013 17,23 Meglič Robert, Nad mlini Dolenjsko belo 2013 16,13 8295 Tržišče 35, 8000 Novo mesto Vide Janez, Tomažja vas Modra frankinja 2013 17,23 Vide Janez, Tomažja vas Cviček PTP 2013 16,07 11, 8275 Škocjan 11, 8275 Škocjan Kirar Marko, Dobruška vas Zweigelt 2013 17,17 Vide Janez, Tomažja vas Zeleni silvanec 2013 16,07 20, 8275 Škocjan 11, 8275 Škocjan Petkovšek, Marti n Laški rizling 2013 17,17 Mehak (družina), Gorenje Cviček PTP 2013 16,03 Zloganje 19, 8275 Škocjan Dole 22, 8275 Škocjan Matko Franci, Male Sauvignon 2013 17,10 Šti mpfel Drago, Žaloviče 6, Cviček PTP 2013 16,03 Poljane 13, 8275 Škocjan 8220 Šmarješke Toplice Kirar Marko, Dobruška vas Modra frankinja 2013 16,97 Medvešček Ciril, Cviček PTP 2013 16,00 20, 8275 Škocjan Bohoričeva 13, 8250 Kirar Nada, Dobruška vas Dolenjsko rdeče 2013 16,60 Brežice 20, 8275 Škocjan Tramte Miran, Dobruška Cviček PTP 2013 15,97 Matko Franci, Male Dolenjsko belo 2013 16,43 vas 3, 8275 Škocjan Poljane 13, 8275 Škocjan Vovk Silvo, Zavinek 15, Cviček ptp 2013 15,97 Matko Franci, Male Cviček PTP 2013 16,33 8275 Škocjan Poljane 13, 8275 Škocjan Blatnik Peter, Hrastulje 48, Cviček ptp 2013 15,83 Andrejčič Darko, Zbure 24, Dolenjsko belo 2013 16,27 8275 Škocjan 8220 Šmarješke Toplice Peterlin Slavko, Vinji Cviček ptp 2013 15,80 Kirar Marko, Dobruška vas Dolenjsko belo 2013 16,27 vrh 34, 8220 Šmarješke 20, 8275 Škocjan Toplice Alešnik Anton, Mestne Dolenjsko rdeče 2013 16,23 Jan Stanislav, Dobruška Cviček ptp 2013 15,73 njive 3, 8000 Novo mesto vas 18, 8275 Škocjan Kocjan Jože, Stara Bučka 8, Cviček PTP 2013 16,23 8275 Škocjan Oberč Marjan, Hrib 17, Cviček PTP 2013 16,23 8220 Šmarješke Toplice Bevc Peter, Šmarjeta 56, Dolenjsko belo 2013 16,20 8220 Šmarješke Toplice

Naši koraki številka 163 - julij 2014 33 KNOBLEHARJEVO 2014

Folklorna skupina Plamen praznovala Zabavni večer z ansamblom 15-letnico delovanja Toneta Rusa

V soboto, 28. junija 2014, so na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo za zabavo skrbeli člani Ansambla Toneta Na poletni nedeljski večer, 29. junija 2014, je Folklorna skupina Rusa. Najprej so s svojim prihodom na prireditveni prostor Plamen pripravila folklorni večer ob praznovanju svoje 15-letni- razveselili člani Konjerejskega društva Škocjan, ki so županu ce. Koncert je potekal na prireditvenem prostoru pred občinsko slovesno predali občinsko zastavo. Nato je sledila Škocjan- stavbo v sklopu praznika Občine Škocjan – Knobleharjevo 2014. ska cvičkarija, na kateri je Društvo vinogradnikov Škocjan Domači folklorniki so se predstavili z Goričkim spletom, ki ga je svojim članom podelilo priznanja za najbolje ocenjena vina. sestavil g. Bruno Ravnikar, ter s šaljivim štajerskim spletom »Po- V sklopu prireditve smo razglasili tudi rezultate nočnega kop pusta«, ki je delo g. Vasje Samca. Na koncertu se je s plesom nogometnega turnirja, ki je potekal na nogometnem igrišču in igro predstavila tudi otroška folklorna skupina, s petjem pa so Dule-Štrit. Dogajanje na prireditvenem prostoru so s svojo ga popestrili Fantje z vasi. navzočnostjo popestrile tudi članice Društva podeželskih Poleg domače folklorne skupine so nastopili tudi gostje iz tuji- žena Škocjan, ekipa Prej-Potem ter Deželna Banka Slove- ne, in sicer iz Madžarske, bolj natančno iz mesta Gencsapáti, ki nije. Za dobro jedačo so skrbeli škocjanski gasilci, cviček in leži na zahodni meji Madžarske, kjer se stikajo različne regije in ostale osvežilne pijače pa so točili domači vinogradniki. tradicije.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

34 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Začetki folklornih skupin v mestu Gencsapáti segajo v leto 1930, fresk. Da je ga. Fanika spoznala postopke izdelave, so šle z dr. ko je bila ustanovljena prva folklorna skupina Gyöngyösbokréta. Marijo Makarovič, ki je raziskovala strokovne podlage za to novo Ta skupina je bila leta 1993 preoblikovana in si je nadela ime me- obleko, in z našo članico Sonjo Povše Krmc v muzeje v Ljubljano, sta. Folklorna skupina Gencsapáti je zelo uspešna tako doma kot Kranj in Novo mesto. Tam so videle obleke iz tega časa in si ogle- tudi v tujini. dale načine izdelave. Da pa so vsi otroci imeli obleke, je Faniki Naslov njihovega plesnega programa je bil „Vasi táncok” ali plesi na pomoč priskočilo še nekaj pridnih rok. Zato iskrena hvala tudi iz pokrajine Vas, kjer predstavljajo „Regrutázás” kot spomin na Kristini Vidmar, Katji Bojanc, Branki Povše, Mariji Dragman, Na- slovo mladih fantov, ki so odšli v vojsko. Od doma so se poslovili taši Muren in Marici Ržen. v procesiji, kjer so nosili svoje »mašne za regruto« in peli. Obi- Že vrsto let ima skupina v repertoarju štajerski splet »Pokop pu- skovali so družine z neporočenimi hčerami, ki so jim dale ma- sta«, vendar smo ta splet le redko plesali, ker si je bilo potrebno šne, nekatere pa so jih celo pogostile. Vrhunec večera je bil “Re- ženske obleke vedno sposojati. Zdaj imamo končno svoje. Šivilja grutabál”, kjer so fantje plesali najbolj znan ples v regiji “Gencsi ga. Terezija Lisec iz Murske Sobote nam je že sešila prekmurske verbunk”. Plesali so tudi tradicionalne plese z orodji, na primer z noše, sedaj pa je naredila še ženske obleke za štajerske noše. Gre metlo, palicami ali steklenicami. Tudi folklorni kostumi, v katerih za delovne noše, zato je blago bolj ali manj rožasto in obleke so so plesali, izhajajo iz te regije. nekoliko širše krojene. Nekaj deklet ima bluze, a vsaka drugačno – tako kot je bilo nekdaj, nekaj deklet pa ima kočemajko. Starej- ši ljudje še poznajo ta izraz za »jakn'co«. Šivilji Rezki se iskreno zahvaljujemo! Kot na vsakem letnem koncertu je tudi letos skupina izvedla krst novih članov. Z uspešno opravljenim krstom so uradno postali člani FS Plamen naslednji plesalci: Franja Božnar, Klavdija Bele, Sandra Murgelj, Maja Kukman, Nina Jeriček in Nejc Turk. Očitno se za prihodnost škocjanske folklore ni bati. Poleg sprejema no- vih članov je v uradnem delu koncerta potekala tudi podelitev Maroltovih značk za 5, 10 oziroma 15-letno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklore. Značke je podelila ga. Branka Mo- škon, predsednica sveta območne izpostave Javnega sklada Re- publike Slovenije za kulturne dejavnosti Novo mesto. Bronasto Maroltovo značko za 5-letno udejstvovanje v folklorni skupini so prejeli David Kocjan, Nika Bratkovič, Boštjan Jeglič, Jasmina Jeglič in Franci Mlakar. Srebrno značko so prejeli Marko Vidmar, Petra Lekše in Gregor Povše, zlato značko za kar 15-letno udej- Na koncertu je 14-članska otroška folklorna skupina premierno stvovanje pa sta prejela Sonja Povše Krmc in Martin Strašek. plesala v svojih oblekah. To so že naši novi folklorni kostumi, ki so narejeni po freskah podružnične cerkvice v Gorenjih Do- Člani Folklorne skupine Plamen se ob tej priložnosti zahvalju- lah. Na stropu cerkve je namreč naslikanih 7 prizorov z ljudmi jemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi koncerta, iz kmečkega okolja. Gre za 7 blagrov, pri katerih so uprizorjeni predvsem pa že omenjenim šiviljam, Občini Škocjan, vsem spon- moški in ženske iz časa okoli leta 1800. Strokovno raziskavo teh zorjem in donatorjem. oblek je naredila ga. dr. Marija Makarovič, etnologinja, s katero Tanja Kocjan, FS Plamen sodelujemo že vrsto let. Z našo članico Sonjo Povše Krmc sta pri- pravili razstavo, ki jo lahko še vidite v mali dvorani Metelkovega Sponzorji in donatorji 15-letnice FS Plamen: doma. Za te obleke je Sonja blago in dodatke iskala in našla na različnih koncih Slovenije in tujine, nato je blago prala in barvala ter ga izročila šivilji. Tam so v dolgih urah ročnega dela nastajale te naše lepe nove obleke, na katere smo zelo ponosni. Do priho- dnjega leta pa bo skupina imela tudi splet plesov, ki sodi v čas teh folklornih kostumov, zato da bosta videz in ples usklajena. Posebna zahvala gre naši domači šivilji, ge. Faniki Godec, ki je sprejela izziv in vzela v delo našo novo otroško nošo z dolskih

Osnovna šola Frana Metelka Škocjan Franci Matko – Društvo vinogradnikov Škocjan Andrej Jamšek s.p. Avtobusni prevozi Božnar Matej s.p. Kavarna Knoblehar Brigita Luzar s.p. Figaro d.o.o.

Naši koraki številka 163 - julij 2014 35 KNOBLEHARJEVO 2014

Modrost in izkušnje – srečanje starejših občanov Občine Škocjan

Starejši občani Občine Škocjan so se srečali ob praznovanju ob- činskega praznika v nedeljo, 29. junija 2014, na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo. Prireditev je organizirala Občina Škocjan v sodelovanju z Dru- štvom upokojencev Škocjan, župnijsko Karitas, Osnovno šolo Frana Metelka Škocjan ter KORK Škocjan in Bučka.

Najprej je bila v farni cerkvi maša, ki jo daroval župnik Janez Ce- rar, nato pa se je družabno srečanje nadaljevalo pod šotorom. V kulturnem programu, ki ga je prijetno povezovala Erika Jere- le, so se s petjem, igranjem in recitacijami predstavili učenci OŠ Frana Metelka Škocjan: Ana Kapler in Tinkara Kovač,Vito Cizel in Martin Strašek ter Luka, Nika in Blaž Lenart. Starejše sta pozdravila predsednica OZRK Novo mesto ga. Moj- ca Špec Potočar, in župan Jože Kapler. S šopkoma smo se spo- mnili najstarejših obiskovalcev na srečanju, Ane Banič iz Dobru- ške vasi in Alojza Radovana iz Hrvaškega Broda. Za pogostitev so poskrbeli v kuhinji OŠ Frana Metelka Škocjan, za postrežbo pa prijazne in prizadevne prostovoljke. V imenu pripravljalnega odbora se zahvaljujemo vsem, ki ste pri- pomogli k prijetnem srečanju starejših občanov.

Tinca Granda, KORK Škocjan

36 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Otvoritev javne razsvetljave in Otvoritev ceste obnovljenega vodovoda Hudenje Šterkov vrt–Hrastulje

V sklopu občinskega praznika Knobleharjevo je v četrtek, 3. 7., V torek, 1. 7. 2014, smo v okviru občinskega praznika Občine ob 19. uri na Hudenjah potekala proslava za otvoritev obnovlje- Škocjan imeli otvoritev asfaltirane ceste, ki vodi skozi novo nega vodovodnega omrežja v izmeri 800 metrov ter na novo naselje Hrastulje. Stanovalci novega naselja Hrastulje smo postavljene javne razsvetljave, ki se razprostira po celi dolžini skupaj z Občino Škocjan izpeljali investicijo, ki smo jo težko same vasi. Proslavo je vodila vaščanka Petra Lekše, v programu čakali dolgih sedem let. pa sta nastopila Janez in Marko Lekše s harmonikama ter vokal- Otvoritev ceste je za kraj velika pridobitev. Z zavzetostjo in na skupina Gorjanski spev, ki je zapela nekaj pesmi. Obnovljen intenzivnim dogovarjanjem ter posluhom župana in drugih vodovod in javno razsvetljavo so s slavnostnim prerezom traku zaposlenih na občini smo dokazali, da skupaj zmoremo več, otvorili župan Občine Škocjan, g. Jože Kapler, direktor Komuna- in uspelo nam je. Otvoritev ceste s kulturnim programom le Novo mesto, g. Rafk o Križman, predstavnik izvajalcev, g. Bo- učencev tukajšnje osnovne šole in govorcev smo zaključili s jan Florjančič, ter predstavnik vasi Hudenje, g. Franci Miklavčič. prijetnim klepetom in druženjem. Da bo čista voda tekla ter luč gorela, smo se vsi skupaj priporočili Občani Občine Škocjan upamo, da bomo imeli v prihodnje s kratkim blagoslovom, ki ga je vodil g. župnik Janez Cerar. še veliko priložnosti praznovati uspehe in rezultate dela naše občine. Vaščani Hudenj mag. Marta Novak, stanovalka Hrastulj

Naši koraki številka 163 - julij 2014 37 KNOBLEHARJEVO 2014

Dan odprtih vrat – odprtje razširjenega pokopališča v Škocjanu, predstavitev energetske sanacije in obnove občinske stavbe ter koncert Moškega pevskega zbora Šmihel V sredo, 2. julija 2014, je bilo v Škocjanu zelo živahno. Najprej pa je opravil blagoslov z željo, da bi bilo pod to streho prisotno smo namenu predali razširjen del centralnega pokopališča v razumevanje, strpnost in volja pomagati vsem, ki potrebujejo Škocjanu. Vprašanje pridobitve dodatnega prostora v sklopu pomoč, ter da bi se sprejemale razumne in tehtne odločitve tako obstoječega pokopališča za nove grobove je bilo aktualno že za dobro občine kot tudi občanov. kar nekaj let. Nekako v lanskem letu so se začela razmišljanja Obe otvoritvi so s svojim nastopom popestrili domači Rogisti ter o preureditvi in razširitvi v obsegu, kot je to izpeljano sedaj. Z člani Moškega pevskega zbora Šmihel. Povezoval pa jih je Matej odstranitvijo starega in izgradnjo novega, višjega pokopališkega Krmc. obzidja se je pridobil prostor za 17 novih grobnih polj in 17 žarnih Ob zaključku predstavitve energetske sanacije stavbe so bili vsi niš. Problem prostora je tako rešen za naslednjih nekaj desetle- prisotni povabljeni na ogled obnovljene stavbe, v prostorih ka- tij, kar pa še ne pomeni, da se pokopališče v središču Škocjanu tere so si lahko ogledali tudi slikarsko razstavo del domačega nekoč ne bo prestavilo na drugo, bolj ustrezno lokacijo. Prerez umetnika Ferenca Csernika, ki se mu je župan ob tej priložnosti traku ob odprtju razširjenega pokopališča je poleg župana opra- tudi zahvalil za ves trud in pripravljenost sodelovanja. vil še izvajalec del g. Bojan Florjančič. Gospoda župnika Janeza Ob 19. uri pa smo v dvorani Metelkovega doma lahko prisluhnili Cerarja pa smo prosili, da izprosi blagoslova za ta prostor in kraj, koncertu Moškega pevskega zbora Šmihel z domačimi gosti, da bo našim pokojnim lažja domača zemlja. člani Cerkvenega mešanega pevskega zbora Dobrava. Priredi- Nato je sledila predstavitev energetske sanacije in obnove tev je bila posvečena 38-letnici delovanja zbora, ki vsako leto ob občinske stavbe v Škocjanu, v kateri poleg občinske uprave zaključku sezone v drugem kraju pripravi koncert. Moški pevski delujejo še splošna ambulanta, zobozdravstvena ambulanta, zbor Šmihel, ki vadi in niza svoje uspehe pod taktirko zborovod- lekarna, občasno pa tudi krajevni urad. To je stavba, ki jo dnev- je Mateja Burgerja, nastopa v domačih krajih, z veseljem pa se no obišče večje število ljudi, ki potrebujejo takšne ali drugačne odzove povabilu in gostuje tudi v tujini. Predstavili so se tako z storitve oziroma usluge. Temu sorazmerna je bila tudi poraba domovinskimi skladbami, kot sta Oj Triglav moj dom in Slovenec energije in kurilnega olja, kajti za delo v vseh prostorih ter ča- sem, kot s priredbama Tam v gozdu in Jaz pa vem ter dalmatin- kanje v čakalnici in na hodnikih je nujno zagotavljati primerno skima Pletem mrižu in Ružo crvena. Zapeli pa so tudi rusko ljud- temperaturo. Upoštevaje navedeno in na osnovi uspešnega sko Dvanajst razbojnikov in na koncu še Vodopivčeve Žabe. Po kandidiranja za del nepovratnih sredstev se je občina odločila, koncertu pa se je prijetno druženje nadaljevalo s pogostitvijo in da pristopi k celoviti energetski sanaciji stavbe. Sanirano stavbo ogledom razstave Folklorne skupine Plamen ter Razglednic Ško- so s prerezom traku simbolično otvorili župan Jože Kapler, so- cjana, ki si ju je še vedno možno ogledati. delavec občinske uprave Zvonko Petelin, ki je vodil investicijo, in predstavnik izvajalca del g. Aleš Plavec. G. župnik Janez Cerar Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

38 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Naši koraki številka 163 - julij 2014 39 KNOBLEHARJEVO 2014

Otvoritev mrliške vežice v Tomažji vasi in dostopne ceste

V sklopu občinskega praznika Knobleharjevo 2014 smo v petek, 4. julija 2014, v Tomažji vasi svečano predali njenemu namenu asfaltirano dostopno pot do cerkve sv. Štefana in novo poslovil- no vežico. Pridobitvi sta, kot je poudaril župan Občine Škocjan g. Jože Kapler, plod dobrega sodelovanja Občine Škocjan, lastni- kov zemljišč, župnije Bela cerkev, najemnikov grobnih polj ter krajanov bližnje in širše okolice. Da sta pridobitvi pomembni in v zadovoljstvo krajanov, priča številčna udeležba tako na delavnih akcijah kot sami prireditvi. V imenu gradbenega odbora se vsem, Pohod ob nemško-italijanski ki ste prispevali k realizaciji obeh prireditev in izvedbe zaključne slovesnosti s pogostitvijo, iskreno zahvaljujemo. okupacijski meji 1941–1945 od Telč do Bučke Gradbeni odbor Tomažja vas V soboto, 5. Julija, smo se ob 8. uri že desetič zbrali na Tel- čah, kjer so nas pozdravili predsednica KO DIS Bučka, Silva Marjetič, župan Občine Sevnica, g. Srečko Ocvirk, podžu- pan Občine Škocjan, g. Alojz Hočevar, in član IO DIS, g. Alojz Rupar.

Po majhnem prigrizku in razdelitvi malice za v nahrbtnik so se pohodniki odpravili na pot. Pohodniki so prispeli na Bučko ob 11. uri, kjer je sledila prire- ditev ob 69-letnici vrnitve Slovencev iz izgnanstva in begun- stva. Na prireditvi nas je pozdravil župan Občine Škocjan, g. Jože Kapler, slavnostni govornik pa je bil član IO DIS, g. Martin Podlesnik. Pohod in prireditev sta bila lepo izpeljana, za kar se KO DIS Bučka zahvaljuje: PGD Telče, KD Bučka, DPŽ Bučka, TD Bučka ter harmonikarju Blažu Bregarju.

Uršula Marjetič , KO DIS Bučka

40 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Otvoritev igral in ute v Športnem parku Poljane

Aktivne članice Društva podeželskih žena Škocjan na Knobleharjevem 2014 Kot vsako leto smo tudi letos z veseljem sodelovale na prire- ditvah ob občinskem prazniku Knobleharjevo. V soboto, 5. julija 2014, smo se vaščani, igralci in vsi prijatelji V nedeljo, 22. junija 2014, smo prodajale pecivo ter letos pr- zopet zbrali v Športnem parku Poljane. Od otvoritve športnega vič aktivno sodelovale na zabavnih kmečkih igrah, saj smo parka mineva natanko eno leto, od tedaj pa se je v njem že mar- tekmovale s svojo ekipo »živahne kmetice«. sikaj spremenilo. Nadaljevali smo z urejanjem okolice, postavili večnamensko uto in igrala za otroke. Prav slavnostna otvoritev slednjih je bila tudi glavni razlog za letošnje srečanje. Na otvo- ritvi se je zopet zbralo zelo lepo število ljudi, kar kaže na to, da ljudje podpirajo naše delo in da športni park združuje ljudi, kot je tudi prav. Po kratki predstavitvi do sedaj opravljenega dela v par- ku nam je župan g. Jože Kapler namenil nekaj spodbudnih be- sed. Prav občini Škocjan in gospodu županu gre velika zahvala, saj igrala ne bi bila postavljena brez njihove pomoči in sodelova- nja. Opravljeno delo je pohvalil in občudoval tudi poseben gost na prireditvi, evropski poslanec Lojze Peterle. Po prerezu traku je sledil še blagoslov igral, za kar gre zahvala župniku Janezu. Za- hvaliti pa se je potrebno tudi vsem ostalim, ki nam pomagajo pri delu na kakršenkoli način. Po sami otvoritvi igral je sledil še neu- V torek, 24. junija 2014, smo si na prireditvenem prostoru radni del druženja ob dobri kapljici, jedači in glasbi. Pripravljeni pred občinsko stavbo v Škocjanu ogledale odlično odpeto pa so tudi že načrti za prihodnost, tako da se lahko nadejamo še opero Traviata ter pripravile pecivo za pogostitev nastopa- kakšnega tovrstnega srečanja. jočih. Se vidimo v Športnem parku Poljane! V petek, 27. junija 2014, smo za prodajo in pokušino na za- NK Prijatelji bavnem večeru pripravile različne vrste zavitkov, v soboto pa smo na stojnici prodajale pecivo ter pomagale pri pogo- stitvi 5. Knobleharjeve konjenice. Naše ljudske pevke Klasje so se s pesmijo predstavile na petkovi prireditvi Škocjan poje in igra ter popestrile nedelj- ski kulturni program ob srečanju starejših občanov Občine Škocjan. V soboto, 5. julija, smo sodelovale pri pogostitvi Knoblehar- jeve akademije. Za zaključek občinskega praznika smo v nedeljo, 6. julija, prisostvovale na slavnostni seji, kjer so bila podeljena pri- znanja in nagrada Občine Škocjan. Vsem nagrajencem, predvsem pa našima članicama Mileni Smrekar in Jožici Mehak, iskreno čestitam za zasluženo prejeto občinsko pri- znanje.

Mojca Ponikvar, DPŽ Škocjan

Naši koraki številka 163 - julij 2014 41 KNOBLEHARJEVO 2014

Knobleharjeva akademija 2014 vsi, ki niste mogli priti na akademijo, deležni njegovih zelo jasnih razmišljanj, zato navajam govor v celoti. Tudi letos smo se zbrali na večer pred rojstnim dnem našega dr. »Jaz, kristjan?«(Knobleharjeva akademija, Škocjan, 5. 7. 2014, Ignacija Knobleharja. 195 let je minilo v nedeljo, 6. Julija, odkar Amadej Jazbec) sta ga mama Uršula in oče Ignac povila v plenice in mu dala ime Izhodišče razmišljanja so kartumski otroci, ki jih je Ignacij Kno- po velikem Ignaciju Lojolskem. Danes nas Ignacij Knoblehar blehar pripravljal na krst. Na predvečer krsta jih je našel klečeče vabi, da odpremo svoja srca za širše dimenzije, da se ustavimo in v spalnici. Na vprašanje, kaj delajo tako pozno, so odgovorili: »V naravnamo našo smer na pot, kamor smo poslani po božji pre- čast Materi Božji molimo, da bi nam izprosila, da bi doživeli jutri- vidnosti. Namen akademije je, da nas spodbudi k temu, da pred šnji dan, ki nas bo napravil za kristjane.« nas vsaj na ta dan postavlja podobno našega velikega misijonar- Večjega evangeljskega pričevanja, kot je omenjeno pričevanje ja Ignacija in njegovo življenje. otrok, ki so jih trgovci prodajali kot živino, skoraj ne moremo pri- čakovati. Temelj krščanskega življenja v pravem pomenu besede je živeti evangelij v moči svetega krsta. Ob tem nas vse skupaj že na začetku izzivam, ali sploh vemo, kaj je vsebina evangelija in kaj pomeni sveti krst. Prepričan sem, da nas je večina, ki smo tukaj zbrani, krščenih in tudi birmanih. Verjetno nas veliko tudi redno obiskuje sveto mašo. Za nekoga pomeni biti redno pri sveti maši vsak dan, za nekoga, enkrat na teden, za nekoga pa enkrat do dvakrat na leto. Vse skupine, ki sem jih naštel verjetno zase trdijo, da so kri- stjani. Na tem mestu se nam zopet postavlja vprašanje: »V čem sem kot kristjan drugačen od drugih ljudi? Kaj je vsebina mojega krščanstva?« Kdor je vsaj malo planinca, ve, da je v trenutku, ko pred sabo ne vidimo več planinskih oznak, najboljša rešitev, da se vrnemo po poti nazaj do mesta, kjer smo videli zadnjo markacijo, in nato iščemo drugo, dokler je ne najdemo. V nasprotnem primeru ima- mo veliko možnost, da zaidemo in s tem tvegamo tudi življenje. Glasbeno nas je v določeno širino popeljal kantavtor Milan Vin- V Sloveniji je na verskem področju podobna situacija. Od leta čec – Slovenec, ki je rojen v Kanadi, sicer po rodu iz Prekmurja in 1990 dalje, ko smo v Slovenji uvedli t. i. demokratični sistem, je je vse svoje življenje zelo povezan z glasbo in slovenskim naro- slovenska Cerkev mislila, da bo ob verski svobodi temu soraz- dnim izročilom. Zaradi glasbene nadarjenosti in velike ljubezni merno v polnosti zaživelo krščansko življenje. Do 1990 smo mi- do vsega, kar je slovenskega, ga je profesorski zbor Slovenske slili, da zaradi političnega sistema ne moremo v polnosti izpo- šole Brezmadežne svetinje v Torontu sprejel kot profesorja glas- vedovati svoje vere. Po letu 1990 je prišla verska svoboda, tudi be in pevovodjo gimnazijskega pevskega zbora. Njegov izbor denacionalizacija je bila v polnem teku, vendar se ni zgodil evan- pesmi upošteva slovensko ljudsko izročilo in slovenska čutenja, geljski preporod, ampak evangeljsko nazadovanje, ki se kaže presajena na izseljenska tla. Tematika njegovih pesmi je pred- tudi v tem, da imamo v Sloveniji letno novomašnikov za število vsem domoljubna, Slovence doma in po svetu pa spodbuja k prstov ene roke. pripadnosti naši skupni domovini. Je kantavtor, torej umetnik, ki glasbo ustvarja in interpretira sam. Več generacij mladih iz Kanade je v zadnjih letih že nastopalo v Kanadi in Sloveniji s pesmimi izseljenskega glasbenika Milana Vinčeca. Del repertoarja ima tudi v angleščini, kar omogoča širšo promocijo slovenske glasbe po svetu. Milan Vinčec je v soboto s svojo interpretacijo predstavil dušo Slovenskega izseljenca, ki ga z domovino vežejo ne le korenine ampak tudi vera, Brezjanska Marija ter ljubezen do slovenske besede in pesmi. Slavnostni govornik na letošnji akademiji je bil duhovnik, tajnik Sveta krščanskih cerkva, župnik v Župniji sv. Martina v Trbovljah, mag. Amadej Jazbec. Po rodu je iz celjske škofi je. Preden je od- šel v bogoslovje je bil strojni tehnik in tam ga je Gospod našel in poklical. Bil je v semenišču v Mariboru in bil posvečen v duhov- nika kot prvi novomašnik novo nastale škofi je Celje. Služboval je v različnih krajih v Sloveniji in bil tudi nekaj časa v Bitoli. Biti poslan, biti misijonar, kamor nas Gospod pošilja, tega se gospod Amadej zelo dobro zaveda. Ignacij Knoblehar je tudi šel, kamor Pri tem je težava v tem, da smo v vseh letih čakali na ugodne zu- je bil poslan – zares je vzel to, kar je v sebi globoko in resnično nanje dejavnike, ki bi nam omogočili pastoralno delovanje, po- čutil kot kristjan. Gospod mag. Amadej Jazbec je v svojem slav- zabili pa smo, da se evangeljski preporod začne v lastnih vrstah, nostnem govoru, ki ga je podal neposredno in brez predloge, najprej v samem sebi. Če si zopet vzamemo za zgled kartumske potrkal na vsako srce, ki je bilo tam prisotno. Želim, da bi bili tudi otroke, se lahko vsak izmed nas vpraša: »Ali kot kristjan živim

42 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014 odrešeno (osvobojeno), veselo in s tem postajam privlačen za no življenje župnije. Župnija, kot najmanjša pastoralna enota, je druge?« živa takrat, ko njeni člani živijo kot bratje in sestre. Če sem sprt z Glede na to, da sem postavil do zdaj nekaj vprašanj, na katera nekom ali celo z večimi, ki skupaj obhajamo evharistijo, potem je verjetno nimamo jasnih odgovorov, to pomeni, da je potrebno, tudi vsakodnevni obisk svete maše zaman. tako kot v primeru izgubljenega planinca, ki se vrača k zadnji vi- Pri liturgiji duhovnik večkrat izgovori besede »bratje in sestre«. deni markaciji, potrebno tudi kristjanom, da se vrne na začetek, Pri sveti liturgiji nas Gospod s svojo besedo ter s svojim telesom k samemu izviru Cerkve. in krvjo naredi za resnične brate in sestre. Če kje, potem ne more Zgodovina prve Cerkve je zapisana v Apostolskih delih, kjer lah- biti pri sveti maši nobenih razlik med ljudmi. Ne glede na to, ali ko takoj za odlomkom o prejetju Svetega Duha beremo o življe- sta pri sveti maši udeležena predsednik republike in najbolj po- nju prve Cerkve: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v obče- zabljen človek v človeških očeh, sta oba enakovredna brata v Je- stvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je navdajal strah, zusu Kristusu. zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili in imeli vse skupno: prodajali so premože- nje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje« (Apd. 2, 42–47) Ko se sprašujemo o tem, kakšna bi morala biti Cerkev, je od- govor na njenem samem začetku, ki smo ga pravkar poslušali. Kristjan je drugačen od drugih ljudi v tem, da je svoboden in da mu to svobodo podarja Jezus Kristus. Trpljenje, smrt in vstaje- nje našega Gospoda Jezusa Kristusa postane bistvo kristjana v trenutku, ko z vero prejme zakrament svetega krsta in ko krst potrdi s sveto birmo. Krst in birma pa živita v moči Gospodovega kruha, svete evharistije. Misijonsko poslanstvo kristjana izvira iz teh zakramentov, konkretna navodila pa dobimo v branju in pre- mišljevanju Božje besede.

Odgovor na vprašanje, zakaj moč Cerkve v Slovenji v zadnjih le- tih peša, je moč najti tudi v tem, da smo se v Cerkvi iz nepoja- snjenih razlogov odločili, da bomo podpirali določeno politično opcijo. To je v popolnem neskladju z naravo Cerkve, še posebej, če jo imenujemo »katoliška«. Katoliška Cerkev namreč pomeni »vseobsegajče, vesoljno …«. Kdor je krščen in se ima za katoliča- na, ne sme nikogar izključevati in nikogar favorizirati. Slovenski kristjan se je dobesedno getoiziral in postavil na stran »ugodne« politične opcije. Takšna drža je v nasprotju z evangeljsko držo, saj so tudi Jezusa skušali usmeriti v politične vode, vendar je z odgovorom »dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega, jasno povedal, da ni prišel zato, da bi prispeval k politič- nim delitvam. To potrdi tudi apostol Pavel v pismu Galačanom, Biti misijonar danes ne pomeni iti v daljne dežele, ampak živeti ko pravi, da so dela mesa med drugim strankarstva in razprtije. krščanstvo v Sloveniji, ki je kljub ekonomski krizi bolj kot kruha Cerkev bo opravičila svoje ime, če bo v prvi vrsti skupnost pri- potrebna resnega oznanila evangelija in ne otročjega krščan- čevalcev. Kdor misli, da je naloga Cerkve prepričevanje drugače stva, ki nam ga navdihuje hudobni duh. mislečih, ne pozna poslanstva Cerkve. Misijon se začne takrat, S sliko prve Cerkve je potrebno videti tudi pravo sliko Cerkve, ka- ko dopustim Gospodu, da neovirano živi v meni in tako postajam tere del je vsak kristjan. Večkrat si predstavljamo Cerkev kot mo- »alter« Kristus, ker je s krstom zapečatil svoje življenje v meni. gočno institucijo, ki je piramidalno oblikovana od papeža, preko Zato je na tem mestu zame ključno vprašanje vere. Vera in krst škofov, duhovnikov in »navadnih« vernikov. Zdi se, da je takšna pomeni živeti združen s Kristusom. Vera ne pomeni, da »nekaj že slika, žal, tudi resnična, vendar to ni prava podoba Cerkve. mora biti«, ampak pomeni pripadati Gospodu z vsem srcem. To Kakor človek ne more sam hoditi skozi življenje (razen čudaki), pa pomeni, da je moje bistvo v tem, da prehodim podobno pot, tudi ne more sam izpovedovati vere. Krstno izpoved vere iz te- kot jo je prehodil Jezus. Ta pot vključuje križev pot, ki pa vodi tudi dna v teden ponavljamo skupaj z brati in sestrami v Kristusu pri v tretji dan. Biti kristjan vstajenja pomeni, da odrešeno življenje sveti evharistiji (lomljenje kruha). izžarevam navzven in si z brati in sestrami v Jezusu Kristusu tudi Prvi namen župnijske skupnosti ni, da se ob nedeljah zbiramo delim to izkušnjo. Biti prepojen z Gospodovim življenjem pome- pri sveti maši in da z župnijskimi sodelavci oblikujemo operativ- ni, da sem Božji sodelavec pri stvarjenju današnjega sveta. Če

Naši koraki številka 163 - julij 2014 43 KNOBLEHARJEVO 2014 kristjan živi svoje t. i. krščanstvo zaprt sam vase in ob tem kal- luč s prošnjo dragemu Ignaciju – za katerega verjamemo, da je v kulira, da bo nekoč prišel v nebesa, potem je popolnoma zgrešil nebesih pri Bogu – naj prosi za nas, naj izprosi blagoslov za našo svoje poslanstvo. Če pa ga ljubezen do bratov in sester, ki še ne župnijo in občino, naj izprosi božje varstvo pri letošnjem oratori- živijo odrešeno, tako razjeda, da je pri tem pripravljen izničiti ju in končno naj izprosi duhovne poklice tudi iz naše – iz njegove samega sebe, potem živi krstno poslanstvo v pravem pomenu župnije. besede. Večer se je zaključil še z druženjem v župnijskem domu, kjer so članice podeželskih žena pripravile že za pogled in seveda tudi za okus odličen pogrinjek, pa tudi vinogradniki so prispevali svoj pridelek.

Za konec dajem vsem skupaj za razmišljanje misel, ki jo je pred nekaj leti izrekel neki župnik: »Boga ljubimo toliko, kolikor lju- bimo tistega človeka, ki ga najmanj ljubimo?« Torej, pomislimo, katerega človeka imamo najbolj v želodcu, pa bomo spoznali, Z željo, da bi duh Ignacija Knobleharja vedno bolj vstopal v našo kakšna je naša ljubezen do Boga.« sredino, v naš vsak dan, in to ne samo enkrat letno, ste pova- Na simbolni grob dr. Ignacija Knobleharja v naši cerkvi so g. žu- bljeni, da se kdaj ustavite pred spomenikom ali pred njegovim pnik Janez, g. župan Jože in g. Amadej prinesli cvetje in lučko, to simbolnim grobom zadaj v cerkvi ter da se tudi v mislih in mo- dejanje pa smo vsi spremljali v tihi molitvi. litvah kdaj obrnete nanj. Prepričana sem, da imamo v Nebesih Akademija se je zaključila s prenosom cvetja in luči še pred spo- priprošnjika za našo škocjansko dolino. menik našemu misijonarju Ignaciju. Tja so mladi odnesli rože in Marija Halas

Praznovanje praznika Občine Škocjan KNOBLEHARJEVO 2014 so poleg Občine Škocjan omogočili:

- KAMNOSEŠTVO BOŠTJAN JENIČ s. p. - TRGOVINSKE STORITVE, SVETOVANJE Deželan Jože, s. p.,

- MOZAIK, Ivan Avguštin, s. p.,

- FLOPIN, d. o. o., - DULC, strojne instalacije in inženiring, d. o. o.,

- KRKA, d. d., Novo mesto

-BRAMAC strešni sistemi d.o.o..,

- AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO Jože Zorko, s. p.,

44 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

- DOLENJSKE LEKARNE NOVO MESTO, P. O., - VINOTOČ, KMETIJA KRALJ, Dobruška vas 4, Škocjan,

-KZ KRKA z.o.o., - POGREBNE STORITVE Blatnik, d.o.o.,

- GRADBENA MEHANIZACIJA Mirko Hočevar, s. p.,

- EMJ Elektroinštalacije, d. o. o.,

-GRADBENIŠTVO Janez Lenart s.p., -DOLENJSKI LIST Novo mesto d.o.o.,

- OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN,

-ZAVAROVALNICA TILIA d.d.,

- VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Irena Zupančič Cemič s. p., - MIZARSTVO MOJSTROVIČ Dušan Mojstrovič, s. p., - FRANC SMREKAR – NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI, STARA BUČKA.

Vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri organizaciji prireditev v okviru praznovanja ob- činskega praznika KNOBLEHARJEVO 2014, se -ANNI d.o.o., iskreno zahvaljujemo za vaš čas, trud, angažiranost, pripravljenost sodelovanja, pomoč in ideje.

Zahvala gre tudi vsem nastopajočim, ki ste sodelo- vali v kulturnih programih ter g. župniku Janezu Ce- - ITP d. o. o., rarju za opravljene blagoslove na novih pridobitvah. Prisotnost vseh občank in občanov ter obiskovalcev na prireditvah je praznovanje še dodatno obogatila. Hvala vam.

Župan in Občinska uprava Občine Škocjan - SAVAPROJEKT d.d.,

Naši koraki številka 163 - julij 2014 45 OBVESTILA

Čas za nov navdih ... Kam po informacije o nadaljevanju šolanja ali vpis v tečaj ter o možnostih zaposlitve? Poletni čas je čas za oddih, pa tudi čas za miren razmislek o svojih ciljih, tudi na področju izobraževanja. Temelj za dose- go vsakega cilja je načrt, v katerem opredelimo korake do cilja.

Prvi korak na tej poti je seznanjanje o možnostih in razmi- slek o tem, »kaj želim«. Pri zastavljanju vaših ciljev na po- dročju izobraževanja in zaposlovanja vam lahko pomagamo tudi v Svetovalnem središču Novo mesto. S svetovalkami se lahko pogovorite o vseh svojih vprašanjih in dilemah. Sve- tovano središče bo imelo tudi v poletnem času uradne ure, in sicer vsako sredo in četrtek od 9.00 do 12.00 ter od 13.00 do 15.00 (razen v času kolektivnega dopusta od 18. 7. do 31. 7. 2014) v prostorih RIC Novo mesto (Topliška 2). Poiščete nas lahko tudi v drugih krajih v regiji (Trebnjem, Metliki, Žužemberku in Šentjerneju). Prosimo vas, da se za osebni obisk predhodno naročite (07 393 45 52). Dejavnost je brezplačna, ker je sofi nancirana s strani Mini- strstva za izobraževanje, znanost in šport.

Tina Strnad, Svetovalno središče Novo mesto

Lokalne volitve 2014 Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je razpisal splošne lokalne volitve 2014, ki bodo v nedeljo, 5. 10. 2014. Razpis je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 47/14 z dne 24. 6. 2014.

Na podlagi Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Škocjan je uredniški odbor, na svoji seji dne 10. 7. 2014, sprejel pravila o odmeri brezplačnega prostora, na- menjenega predstavitvi županskih kandidatov in kandida- tnih list za volitve v Občinski svet Občine Škocjan.

Uredniški odbor je sprejel naslednje sklepe:

Županski kandidatki oz. kandidatu je namenjena ½ (polo- vica) strani. Posamezni listi za volitve v Občinski svet je namenjena ¼ (četrtina) strani.

Zadnji rok za oddajo gradiva je 5. 9. 2014.

V primeru, da želi posamezni županski kandidat/ka oziroma kandidatna lista za Občinski svet daljšo predstavitev, se le- -ta zaračunava po veljavnem ceniku. Vrstni red predstavitev bo v enakem zaporedju kot bo določila Občinska volilna ko- misija. Uredniški odbor

46 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KOLEDAR PRIREDITEV

KOLEDAR PRIREDITEV IN DOGODKOV V OBČINI ŠKOCJAN - avgust, september in oktober 2014 NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE LETOVANJE V FIESI 4.-6. 8. 2014 Fiesa DPŽ Škocjan Jožica Mehak: Letovanje v Fiesi. 051 339 593 ORATORIJ NA BUČKI 4.-10. 8. 2014 Bučka Župnija Bučka Erika Hočevar: Poletni oratorij za otroke. 070 910 129 POČITNIŠKE AKTIVNOSTI avgust 2014 Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knjižnica Bralno - ustvarjalne delavnice. Škocjan: 07 30 77 840 ROČNA MLAČEV ŽITA sobota, Zagrad Turisti čno društvo Zagrad Turisti čno društvo Ročna mlačev žita po starih običajih. 9. 8. 2014 Zagrad: 031 658 114 GASILSKA VESELICA sobota, Pri Kulturnem domu na Bučki PGD Bučka Marko Mlakar: Gasilska veselica. 16. 8. 2014, 031 378 817 ob 20.00 5. NOGOMETNI TURNIR ZA sobota, Igrišče Dule ŠD Bučka Bojan Arh: Turnir na travi za prehodni pokal KS Bučka. PREHODNI POKAL KS BUČKA 23. 8. 2014, 051 343 390 ob 18.00 VETERANSKI NOGOMETNI sobota, Igrišče Dule ŠD Bučka Jože Mlakar: Turnir veteranskih ekip iz območja prejšnje TURNIR 30. 8. 2014, 041 386 321 občine Sevnica. ob 9.00 GASILSKO TEKMOVANJE ZA sobota, Pri gasilskem domu v Škocjanu PGD Škocjan Jože Zupančič: Tekmovanje gasilskih enot v izvajanju gasilskih POKAL OBČINE ŠKOCJAN 30. 8. 2014, 041 888 314 veščin. 15.00-20.00 POHOD PO MLINARJEVI POTI sobota, Pri zvončku želja pri cerkvi TD Bučka Silvo Vene: Pohod. 13. 9. 2014, na Bučki 041 554 484 ob 9.00 JESENSKE POČITNIŠKE V času jesenskih Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knjižnica Škocjan Krajevna knižnica Bralno-ustvarjalne delavnice. USTVARJALNICE počitnic Škocjan: 07 30 77 840 IGRE IZPOD SEDLA oktober 2014 Zavinek Konjerejsko društvo Škocjan Silvo Vovk: Igre, pohod in kostanjev piknik. 040 791 647 PIKADO VSEH ČLANIC IN ČLANOV četrtek, Gasilski dom v Škocjanu DU Škocjan Anton Mojstrovič: Piknik DU Škocjan z gosti DU Zagojiči. 9. 10. 2014, 031 312 595 ob 13.00 NOGOMETNI TURNIR SUPER 3 sobota, 11. 10. Igrišče Dule ŠD BUČKA Bojan Arh: Turnir trojk na asfaltu na male gole. 2014, ob 18.00 051 343 390 JESENSKI PRAZNIK BUČ sobota, Kulturni dom Bučka TD Bučka Silvo Vene: Tekmovanje v kreati vnem izrezovanju buč s 25. 10. 2014 041 554 484 spremljevalnim programom. ORGANIZATORJI SI PRIDRUŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMBE.

Iz porodnišnice Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so rodile: Marta Lindič iz Štrita – dečka, Jasmina Bučar iz Škocjana - dečka, Anja Cimerman iz Hrastulj – dečka, Cilista Kovačič iz Dobruške vasi – dečka, Dijana Kočevar iz Dobruške vasi – deklico, Polonca Šircelj iz Jarčjega Vrha – dečka in deklico, Simona Banič iz Dobruške vasi – deklico. Vsem želimo obilo zdravja in iskreno čestitamo!

Naši koraki številka 163 - julij 2014 47 ZDRAVJE

Klopni meningitis Klopni meningitis oz. meningoencefalitis je virusno vnetje mo- žganskih ovojnic, ki se pojavi 2 do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa. V Sloveniji so naravna žarišča okuženosti, kjer je ob ugrizu klopov večje tveganje okužbe (obolijo lahko tako ljudje kot ži- vali).

Klopi na pohodu Bolezenski znaki virusnega meningitisa nastopijo v dveh fazah: Sončne spomladanske in poletne dni, pa vse do pozne jeseni • v obdobju od 1 do 8 dni nastopijo glavoboli, povišana te- marsikdo preživi v naravi, kjer pa na nas vedno prežijo klopi. Naj- lesna temperatura, bolečine v trebuhu in mišicah, driska več jih najdemo do nadmorske višine 600 metrov, aktivni pa so ali bruhanje. Potem nastopi od 1 do 20 dni dolg prosti na temperaturi, višji od sedem stopinj Celzija. Z ugrizom lahko interval, v katerem bolnik ne občuti nikakršnih bolezenskih povzročijo številne nevšečnosti, najnevarnejša sta klopni menin- simptomov; gitis in lymska borelioza. • faza bolezni je prepoznavna po konstantno visoki tem- peraturi, glavobolu, lahko tudi nezavesti, kar so znaki Lymska borelioza prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Pri V Sloveniji je to močno razširjena bolezen, za katero praviloma odraslih je smrtnost približno 1−2 %. Bolezen lahko pusti zbolijo ljudje, ki jih je vbodel z Borrelio burgdorferi (Bb) okužen trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije krvosesni insekt – največkrat (> 90 %) je to klop. in preobčutljivosti na sončenje. Po podatkih društva za boreliozo je Slovenija endemična pokra- jina in v samem evropskem vrhu glede obolevanja in možnosti Obolenje za meningitisom ugotovimo in potrdimo s preiskavo okužbe z Bb. Povzročitelj borelioze je spiralasto zavita bakterija, možganske tekočine, v kateri so značilne spremembe. Edina imenovana Borrelia burgdorferi. terapija zoper to bolezen je počitek, antipiretiki in analgetiki. Bolezen nastane, ko z borelijo okužena slina klopa po njegovem Povišano telesno temperaturo znižujemo tudi z infuzijami. Pred vbodu med aktom sesanja gostiteljeve krvi vdre v podkožje, od boleznijo se lahko zavarujemo s cepljenjem, ki sestoji iz treh koder se bakterije širijo lokalno ali pa se celo po krvi in/ali limfi odmerkov; drugi odmerek prvemu sledi čez 14 dni do 3 mesece, razsejejo po telesu. Kožne spremembe, ki se razvijejo na mestu tretji pa sledi drugemu čez 6 do 12 mesecev. Učinek cepljenja vboda, so posledica širjenja borelij po koži. V nekaj dneh do ne- obnovimo prvič po treh letih, za tem pa vsakih 5 let z enkratnim kaj tednih se Borrelia burgdorferi sensu lato preko krvi ali limfe odmerkom cepiva. razseje v različna tkiva, pri čemer se lahko pojavijo še spremlja- joči splošni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bo- Kaj lahko storimo sami? lečine v mišicah (najpogosteje v mečih), glavobol, huda utruje- Najpomembnejše je preprečevanje okužbe. nost, prekomerno znojenje in suh kašelj. Razsoju sledi različno Nekaj praktičnih nasvetov: dolgo latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov, • Oblačimo se v svetla oblačila, ker na njih prej opazimo mesecev ali celo let. klopa. Bolezen poteka v treh obdobjih in je razdeljena v zgodnjo loka- • Na nevarna območja ne hodimo bosi ali pomanjkljivo lizirano, zgodnjo diseminirano in pozno okužbo. Značilno je, da oblečeni. je klinična slika redko popolna. Potek bolezni je različen in spre- • Priporočljiva so zaščitna sredstva proti vbodom klopov menljiv. Bolnik lahko zboli z eno samo pojavno obliko bolezni ali – repelenti. Nanašajte jih večkrat, saj se njihov učinek pa se lahko simptomi stadijev celo prekrivajo. Včasih se bolezen zmanjšuje s podaljšanim bivanjem v gozdu. pokaže šele, ko je že v pozni fazi obolenja. • Po izhodu iz ogroženega območja se medsebojno preglej- Po ugrizu klopa morate biti pozorni na spremembe na koži. Po- te in po potrebi takoj odstranite prisesanega klopa. Pri javi se Erythema migrans (EM), ki se praviloma razvije v obdo- tem se lahko uporabi posebna pinceta, ki se dobi v lekarni. bju nekaj dni (redkeje tudi po več mesecih) po vbodu okuženega Klopa odstranimo čim hitreje in s čim manj manipulaci- insekta na mestu, kjer je povzročitelj vstopil skozi kožo, in pred- jami. Potrebno ga je zagrabiti ob glavici tik nad površino stavlja značilno kožno spremembo zgodnje lokalizirane oblike kože in ga ob stalnem vlečenju nežno polkrožno vrteti za bolezni. Sprememba je lahko locirana tudi na mestu, kjer si- okoli 45°. Pri tem ga ne smemo odtrgati, še manj zmečka- cer vboda klopa nismo opazili. Kožne spremembe so ovalne ti, saj bi ob tem v rano lahko vdrle bakterije. Po možnosti ali okrogle, homogene ali kolobarjaste in se postopoma večajo. si po izdrtju kožo še dezinfi cirajte. Izjemoma je eritem manjši od 5 cm. • Po prihodu domov je najbolje odložiti nošena oblačila na zavarovano mesto ali jih iztresti še pred vstopom v stanovanje. • Ker je klop izredno občutljiv na suh zrak, ga je najlaže uni- čiti, če oblačila krajši čas sušimo v strojnem sušilcu perila.

Zapomnite si: verjetnost okužbe z borelijo se poveča s podalj- šanim trajanjem prisesanega klopa!!!

Mojca Šenica, mag., Zdravstveni dom Novo mesto

48 Naši koraki številka 163 - julij 2014 ZA NAMI A ŠE AKTUALNO

Zlata kuhalnica 2014 obari. Že po odzivu obiskovalcev smo vedele, da nismo slabo skuhale. Enakega mnenja je bila tudi ocenjevalna komisija, saj Občina Šmarješke Toplice v juniju letos praznuje 7. občinski pra- smo dosegle 75 točk, kar je zadostovalo za zlato kuhalnico in zla- znik. Med številnimi prireditvami, ki so jih pripravili v tem času, je to priznanje. bilo v nedeljo, 8. junija 2014, tradicionalno tekmovanje v pripravi Ekipo smo sestavljale Sonja Pokleka, Branka Lekše in Vida Gros. županjine obare. Na tekmovanje se je prijavilo 10 ekip, in sicer Tega tekmovanja smo se udeležile tretjič, vsakič v malo drugačni županjina ekipa ter šest ekip – društev iz domače občine, dve zasedbi. Prvič smo sodelovale leta 2011, na pobudo naše članice ekipi iz občine Šentjernej ter ekipa DPŽ Bučka, ki je zastopala Ivi Lanišnik, in v sodelovanju z našim turističnim društvom pred- občino Škocjan. stavljale Bučko. Lani pa smo imele že predpasnike na temo naše obare in kraja, od koder prihajamo. Tako se sedaj ekipa imenuje: Bučke z Bučke. Zadovoljne smo bile, ker nam je uspelo doseči tretjo zlato kuhal- nico. Hranimo jih v kuhinji Kulturnega doma na Bučki.

Vida Gros, DPŽ Bučka

Belgijski padalci v Grmovljah

Glede na to, da smo se tega tekmovanja udeležile že tretjič, smo načeloma že poznale pravila tekmovanja. Se pa vsako leto najde kaj novega, na kar moramo biti pozorne. Pripravile smo bučen- sko obaro. Osnovne sestavine je priskrbel organizator, same pa smo morale poskrbeti za izvirnost in inovativnost svoje obare ter priskrbeti značilne dodatke, ki smo jih uporabile, in s čim bomo obaro zakuhale. Me smo dodale bučke, zakuhale pa smo žlični- ke. Ponudile smo domač kruh, ki je bil v košari iz kruhovega te- sta. Pripravile smo tudi mizo z dekoracijo in pogrinjkom. Komi- sija je ocenjevala, kako se je ekipa organizirala pri delu, kako je imela čisto delovno površino, sam potek kuhanja, kako smo jim obaro ponudile in nazadnje še zgled in okus obare, ki sta prinesla največ točk.

Ko smo obaro predstavile komisiji, smo jo lahko začele deliti med udeležence Šmarješkega teka, ki so si sami izbrali, katero obaro bodo jedli. Zadovoljne smo bile, da smo jo veliko razdeli- le in da so obiskovalci prišli nazaj povedati svoje mnenje o naši

Naši koraki številka 163 - julij 2014 49 ZA NAMI A ŠE AKTUALNO

V petek, 5. julija 2014, so v Grmovljah pristali belgijski vojaški pa- tematskih poti, tržnica domačih dobrot slovenskega podeželja, dalci, ki so z letala skočili z višine deset tisoč metrov. Vojaki so se posavski rokodelski sejem, mednarodni kulinarični festival s pri- potem, ko so na tovornjak znosili vso opremo, ki je ni bilo malo, znanimi kuharskimi mojstri in še mnogo drugih. V društvu smo pogovarjali z vaščani in odgovarjali na vprašanja ter se slikali z se odločile, da ne bomo nič prodajale, ampak se bomo samo najmlajšimi gledalci, ki so bili nad videnim tudi najbolj navdušeni. predstavile. Branka Lekše, Sonja Pokleka, Tončka Hočevar in Anastacia Lekše Jerin so obiskovalcem ponudile kvašeni in ume- Janja Povšič šan šarkelj, pirin kruh, kekse, stojnico pa je krasil tudi okrašen kruh. Brošura o Bučki ter letak o Semanjem dnevu pa je obisko- valce vabil na Semanji dan in šarkeljado, ki se je odvijal že čez nekaj dni.

Ko pri splavarjih zadiši Predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule, se je dogovarjala V bodoče, ko bomo na takih prireditvah lahko obiskovalcem po- z Javnim zavodom Kulturno-turistični rekreacijski center Rade- nudile tudi publikacijo o Mlinarjevi poti, pa bo ponudba veliko če, ki je v dneh od 20. do 22. 6. 2014 pripravljalo prireditev Dnevi pestrejša, ker bo našo stojnico lahko krasila tudi ta nova publi- splavarjenja. Želela je, da društva, ki so vključena v ZKS, sodelu- kacija. jejo v soboto na tržnici domačih dobrot slovenskega podeželja in Vida Gros, DPŽ Bučka predstavijo lokalno kulinariko. Foto: Anastacia Lekše Jerin

Vabilu smo se članice Društva podeželskih žensk Bučka odzva- le, čeprav se je kasneje izkazalo, da smo predstavljale ne samo lokalno kulinariko, ampak slovensko kulinariko, ker smo edine zastopale ZKS. V soboto, 21. 6., je bil v Radečah bogat program Naši koraki prireditev: organiziran je bil pohod po Učni poti Savus, slikarska kolonija, delavnica Les pripoveduje zgodbe, posavski festival

50 Naši koraki številka 163 - julij 2014 ZA NAMI A ŠE AKTUALNO / KULTURA

Državne kmečke igre na Rogli Članice društva podeželskih žena smo se odzvale na vabilo zve- ze kmetic Slovenije in se udeležile 9. državnih kmečkih iger na Rogli. Soorganizatorke iger so bile letos gospe iz Društva kmetic Zarja, ki so bile zmagovalke lanskih iger. Na igrah se je pomerilo 31 ekip, v prvem delu so tekmovale vse ekipe, v drugem pa samo najboljših osem. Tudi naša ekipa v sestavi Štefanija Praznik, Ta- tjana Tršinar in Irena Miklavčič se je uspela uvrstiti med njih. Tek- movale so pod imenom Čebele. Dosegle so 2. mesto. Za uspeh jim iskreno čestitamo. Prvo mesto so osvojile gospe iz društva Ajda. Hvala vsem donatorjem, ki ste pomagali pri nakupu majic in pre- vozu. Jožica Mehak, DPŽ Škocjan Foto: Jožica Lindič

Pregled poletnih dejavnosti KDAJ? KAJ? PONEDELJEK, BODI MOJ PRIJATELJ 4. 8. 2013, in igra med 10. in 12. uro SVINČNIK IN STOŽEC (izdelava zapestnice prijateljstva in zabavne igre) PONEDELJEK, TIŠINA, PROSIM, USTVARJAMO 11. 8. 2013, in igra EKO AVTO med 10. in 12. uro (izdelava »voljokaza« in zabavne igre) PONEDELJEK, OBISK IZ DALJNE ANTARKTIKE 18. 8. 2013, in igra med 10. in 12. uro SESTAVI OBRAZ (izdelava pingvinov iz plastenk in KAJ? Ustvarjalne delavnice ZABAVEN JE zabavne igre) POLETNI DAN V KNJIŽNICI ŠKOCJAN PONEDELJEK, VRVOHODEC ZA SPOMINE KJE? V senci za Metelkovino, v primeru dežja 25. 8. 2013, (izdelava držala za fotografi je in v prostorih Knjižnice Škocjan med 10. in 12. uro sestavljanje zgodbice o poletnem KDO? Vsi, ki vas veseli ustvarjanje in druženje. druženju)

Naši koraki številka 163 - julij 2014 51 KULTURA / UPOKOJENCI IN JUBILANTI

Nastop instrumentalistov Tine Lenart V vrvežu junijskega dogajanja vsako leto pri Tini Lenart opravijo nastop tudi učenci diatonične harmonike, električne klaviatu- re, klavirske harmonike in kitare. Letošnje dogajanje sta poleg učiteljice Tine vodila tudi Neja Katič in Luka Lenart, kar je dalo dogodku malo mladostne živahnosti in angažiranosti. Zaigrala je tudi cela družina Lenart. Nika se je v zadnjem letu že uspešno lotila bas kitare, Blaž pa tudi že lažje drži harmoniko. Nastop je bil obarvan tudi s petjem. Tudi letos je prireditev potekala v dvo- rani Metelkovega doma v Škocjanu, za kar se zahvaljujejo Občini Škocjan. Skupno sta še zaigrali in zapeli. Namen je bil dosežen, saj je glas- Vsako leto Glasbene storitve TINA tudi podelijo priznanje naju- ba spet razveseljevala in povezovala ljudi. spešnejšim, to sta bili letos Teja Vovko za naučenih več kot sto pesmi na harmoniki in Monika Gorenc s prav tako naučenimi več Glasbene storitve TINA kot sto pesmi na klaviaturah. Foto: Jože Lenart

Jubilanti Albina Kirar V mesecu juniju smo imeli šest jubilantov. Prva je slavila osemdeset let Globevnik Marija iz Škocjana. Svoj devetde- seti rojstni dan je praznoval Kumer Alojz iz Goriške gore. Triindevetdeseti rojstni dan je praznovala Praznik Marija iz Grmovelj.Tudi častna občanka Žnidaršič Ivica iz Bučke, stanujoča v Ljubljani, je praznovala svojih osemdeset let. Tudi v Velikih Poljanah je naša dolgoletna poverjenica Po- vše Marija dopolnila osemdeset let. Zadnji v mesecu juniju je osemdeset let praznoval Andrejčič Janez iz Dolnje Stare vasi. Vsem smo stisnili roke in voščili zdravja, dvema, ki to ni bilo mogoče, pa smo napisali voščilnico z dobrimi željami. V vsaki težavi, vsakem porazu in v vsakem trpljenju se skri- V torek, 27. maja 2014, je dopolnila 80 let Albina Kirar. Jesen va seme enako velikega ali še večjega blagoslova. svojega življenja preživlja na svoji domačiji v Dolnji Stari vasi. Ob Vsem še enkrat veliko zdravja želimo DU, KORK in župan. tej priložnosti sva jo obiskali predstavnici KORK Škocjan in ji ob prijetnem klepetu zaželeli še mnogo zdravja in dobrega počutja. Jožica Kaučič, DU Škocjan Čestitamo. Tinca Granda, KORK Škocjan Debevec Marija

Marija Praznik Janez Andrejčič

V Segonjah je 4. julija 93 let praznovala Marija Debevec. Ob viso- kem jubileju sta jo obiskala župan g. Jože Kapler in predstavnica KORK Škocjan. Zaželela sta ji še naprej veliko dobre volje, pred- vsem pa zdravja. Slavljenka se dobro spominja preteklih dogod- kov in o njih rada pripoveduje. Iskrene čestitke. Marija Globevnik Alojz Kumer Tinca Granda, KORK Škocjan

52 Naši koraki številka 163 - julij 2014 ŠOLA IN VRTEC

Revija šolskih pevskih zborov Kot že vrsto let zapovrstjo so tudi ob koncu letošnjega šolskega leta člani pevskih zborov Osnovne šole Frana Metelka Škocjan pokazali svoje pevsko in glasbeno znanje. V petek, 6. junija, so nastopili zbori od najmlajših do najstarejših, zbor s POŠ Bučke ter solista Kaja Jelinič in Alen Ogrinec ob spremljavi kitare Nike Jelinič. Učitelj in zborovodja Milan Pavlič je na repertoar uvrstil tudi pesmi, s katerimi so pevci nastopili na Območni reviji mla- dinskih pevskih zborov v Novem mestu, kjer so se zelo dobro odrezali. Instrumentalisti Tine Lenart, Tuga Androje in učenci Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto so nam zaigrali čudo- vite melodije in nam popestrili večer ter nam tako pokazali svoj napredek, ki je plod vztrajnega dela celo leto.

Janja Lesjak, OŠ F. M. Škocjan

Obisk Konjeniškega kluba Češča vas

V okviru prostovoljstva »Dobro dela dobro« smo v leto- šnjem šolskem letu učenci zbirali zamaške za Lindo Mandelj iz Ivančne Gorice. Deklica hodi na terapije KŠŠC Češča vas in zato je bilo zbirno mesto za zamaške pri njih. Ko so učenci zbrali večje število velikih plastičnih vrečk zamaškov, je za odvoz le-teh poskrbela ga. Mojca Praznik. V zahvalo za veli- ko zbranih zamaškov so učence naše šole povabili na ogled njihovega centra in možnost jahanja. 2. 6. 2014 smo se sed- mošolci odzvali povabilu. G. Brane Grubačevič (lastnik) nas je prisrčno sprejel ter nam predstavil njihovo delovanje in način dela. Učencem je odgovarjal na vprašanja, povezana z nego, vzrejo in dresuro konj. Ogledali smo si konjušnico, ko- nje, okolico in imeli smo možnost jahanja. Vsi učenci in uči- telji smo v spremstvu dveh učiteljev jahanja poskusili ježo s konji. Nekateri učenci sprva niso želeli na konja, a so vsi premagali strah in prvič jezdili. Izkušnja s konji je bila vsem v veselje in zadovoljstvo. Imeli smo možnost igranja odbojke in še nekaterih drugih športnih iger. Vsi smo preživeli pestro dopoldne, obogateni z izkušnjo prijaznosti, dobrosrčnosti, predvsem pa pristne- ga stika s konji. Zahvaljujemo se Občini Škocjan, ki nam je omogočila avtobusni prevoz.

Sedmošolci z razrednikoma

Naši koraki številka 163 - julij 2014 53 ŠPORT

Mk Divje buče – »5 years on the road« Moto zbor v Bihaču

28. junija, ko nam je po celotedenskih plohah in nevihtah sobota postregla s sončnim in vročim vremenom, se je na idilični lokaciji na Resi odvijal že 4. moto piknik MK Divje Buče. Ta dan je prilo- žnost, da se srečamo s starimi in novimi prijatelji, ne glede na to, ali se vidimo vsak dan na cesti ali le občasno na moto zborih. Prijetna družba peščice motoristov moto kluba Divje Buče se Vsi smo tukaj z istim namenom, da se sprostimo, poklepetamo, je podala na moto zbor MK Stara Karabaja v Bihać (Bosna poveselimo in delimo izkušnje in ljubezen do motorjev. in Hercegovina). Karavana devetih motorjev je vodila iz do- Piknik se je pričel ob 13. uri, najbolj neučakani pa so nas prišli mačega kraja, preko Metlike, Karlovca do mejnega prehoda pozdravit že v petek. Motoristke in motoristi so prihajali od blizu med Hrvaško in Bosno – Izačić. Okoli 15. ure smo prispeli v in daleč. Letos se je pri nas zvrstilo kar 47 različnih moto klubov Bihač, bolj natančno temu prizorišču rečejo Otoka, ki ja prav- iz cele Slovenije in nekaj tudi iz tujine. Dogajanje smo popestrili z zaprav res otok, ki ga obdaja reka Una. Že sredi dneva je bilo 2 igrama. Najprej smo zahrumeli s svojimi motorji in se prepričali na kraju zbora zelo veselo. Komaj smo še našli prostor, da kdo ima najglasnejši »ror«. Zmagal je Gašper (MC Gremium) z smo lahko postavili šotore. Sproščenost, prijaznost ljudi in Yamaho 1800, in sicer s 122,2 dcb. Preizkusili smo se tudi v me- vtis, ki ga dobiš – za njih je moto zbor kot praznik. Zvečer se tanju moto gume. Najdlje jo je zalučal Dare (MK Kevdr), in sicer masa ljudi še poveča in doživiš pristnost moto zbora – »po- kar 21,5 m. MK Kevdr pa je za najpogumnejše pripravil celo hojo kanje avspuhov«, »paljenje gum«, od katerih se dela meglica po žerjavici. Ves čas je bila na razpolago mrzla pijača in hrana iz v zraku, dobra glasba, predvsem pa okusna in poceni hrana klubske kuhinje. V večernih urah sta za dobro glasbo poskrbela 2 in pijača. Bujenje pa zopet ob zvoku vžiganja motorjev, smr- banda, Likuf in Resonanca, za dober šov pa še striptiz. čanju v sosednjih šotorih, le nekje v ozadju pa šumi reka Una.

Andreja Kocjan, MK Divje Buče

Za konec bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri orga- nizaciji tega moto piknika: Miloradu in Milanu Markoviću, Maji in Tamari Marjetič, Alešu Gorencu, Andreji Kocjan, Srečku Brega- ču, Marjetki Žibert, Ani Žagar, Barbari Robek in Anji Miklavčič. Slavku Jalovcu hvala za res odlične slike, ter seveda hvala vsem sponzorjem: Gostišče Deteljica (Dobruška vas), Palete Gorenc (Vinica) in Vulkanizerstvo Kovačič (Šentjernej). Hvala tudi vam, vsem obiskovalcem, ki ste nas razveselili z obi- skom in pozitivnimi ter spodbudnimi besedami. Lep motoristični pozdrav vsem skupaj in vsakemu posebej.

Andreja Kocjan in Katja Šenk, MK Divje Buče

Naši koraki, glasilo Občine Škocjan, je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec Občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1.250 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Ciril Miklavčič. Uredniški odbor: Karmen Janežič, Davorin Lavrič, Martina Božič in Jožica Mehak. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: ENSIDE, Davorin Lavrič s.p. Grafi čna priprava in tisk: Tiskarna Jordan, Krško. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: [email protected]. Nenaročenih rokopisov, fotografi j in ostalega gradiva ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 5. 9. 2014. Naši koraki, glasilo Občine Škocjan, je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi ministrstvo, odgovorno za kulturo.

54 Naši koraki številka 163 - julij 2014 KNOBLEHARJEVO 2014

Naši koraki številka 163 - julij 2014 55 KNOBLEHARJEVO 2014

56 Naši koraki številka 163 - julij 2014