Strategija trajnostnega razvoja Občine 2030

KRANJSKA GORA 2030

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Naročnik: Občina Kranjska Gora Kolodvorska ulica 1b, 4280 Kranjska Gora Tel.: 04 580 98 00 E-pošta: [email protected], www.kranjska-gora.si

Naziv dokumenta: Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030

Odgovorna oseba naročnika: Janez Hrovat, župan Občine Kranjska Gora

Člani strateške skupine za pripravo Marko Kopač, podžupan, občinski svetnik strategije: Bogdan Janša, podžupan, občinski svetnik Žiga Židan, občinski svetnik Jože Dovžan, občinski svetnik, predsednik KS Jernej Rac, predsednik KS Rateče - Alojz Veber, predsednik KS Lidija Uderman, predsednik KS Kranjska Gora Blaž Mertelj, predsednik KS Rute Irena Lačen Benedičič, Gornjesavski muzej Davorin Koren, Javni zavod Triglavski narodni park Mag. Milan Rogelj, OŠ Kranjska Gora Klavdija Gomboc, svetnica, TD Kranjska Gora Blaž Veber, Turizem Kranjska Gora Blaž Knific, Komunala Kranjska Gora Milan Sajovic, HIT Alpinea d.o.o. Karmen Romih, Dom Viharnik Mark Toplak, Ragor Vesna Okršlar, Občina Kranjska Gora Vida Černe, Občina Kranjska Gora (koordinatorica priprave) Vesna Kunšič, Občina Kranjska Gora Vlasta Skumavc Rabič, Občina Kranjska Gora Boštjan Pristavec, Občina Kranjska Gora

Izdelovalec: K&Z, Svetovanje za razvoj d. o. o. Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica Tel.: + 386 (0) 590 28 280 E-pošta: [email protected], www.kz-consult.si

Odgovorna nosilka naloge: mag. Slavka Zupan

Grafika v dokumentu: Matic Benet Fotografija na naslovnici: Tomo Jeseničnik, Mediateka STO Datum: Oktober 2020 Strategija je bila sprejeta na X. redni seji Občinskega sveta Občine Kranjska Gora dne X. X. 2020

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 2

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Kazalo

1 PRIPRAVA STRATEGIJE KRANJSKA GORA 2030 ...... 6 2 RAZVOJNO IZHODIŠČE KRANJSKA GORA 2020 ...... 8 2.1 KRATEK OPIS OBMOČJA ...... 8 2.2 POGLED NAZAJ ...... 12 2.3 RAZVOJNI IZZIVI...... 13 3 VIZIJA IN STRATEGIJA KRANJSKA GORA 2030 ...... 19 3.1 VIZIJA KRANJSKA GORA 2030 ...... 19 3.2 POSLANSTVO OBČINE KRANJSKA GORA IN IZHODIŠČA NJENEGA DELOVANJA ...... 21 3.3 STRATEŠKI IN RAZVOJNI CILJI...... 22 4 RAZVOJNI CILJI Z UKREPI IN PROJEKTI ...... 25 4.1 RAZVOJNI CILJ 1: VLAGANJE V MLADE IN KADRE PRIHODNOSTI...... 27 4.1.1 Mladinska politika: mladim prijazno in zanimivo okolje ...... 28 4.1.2 Vrtec in OŠ: kakovostno, dostopno in spodbudno okolje za otroke in učence ...... 28 4.1.3 Stanovanjska politika: stanovanja za mlade, ranljive skupine in kadre ...... 29 4.2 RAZVOJNI CILJ 2: KREPITEV IDENTITETE IN AKTIVNOSTI OBČANOV V SKUPNOSTI...... 30 4.2.1 Lokalni program kulture: sinergije profesionalne in ljubiteljske kulture ter turizma ...... 31 4.2.2 Športna politika: pestrost programov in infrastrukture ...... 32 4.3 RAZVOJNI CILJ 3: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI TER MODERNIZACIJA IN DIGITALIZACIJA STORITEV ZA VSE ...... 34 4.3.1 Skrb za zdravje ter socialno in splošno varnost ...... 35 4.3.2 Dostopnost javnih služb v državni pristojnosti in tržnih oskrbnih storitev ...... 35 4.3.3 Aktivacija in izobraževanje odraslih ...... 36 4.4 RAZVOJNI CILJ 4: TRAJNOSTNA RABA IN UČINKOVITO UPRAVLJANJE PROSTORA ...... 37 4.4.1 Nova prostorska politika ...... 38 4.4.2 Celostno urejanje javnega prostora ...... 38 4.4.3 Prilagajanje podnebnim spremembam ...... 39 4.5 RAZVOJNI CILJ 5: OHRANJANJE OKOLJA, NARAVE IN NARAVNIH VIROV ...... 40 4.5.1 Okoljska politika: zmanjševanje nastajanja odpadkov in čista voda ...... 41 4.5.2 Varovanje narave in biotske raznovrstnosti ter obnova ekosistemov ...... 41 4.5.3 Energetska politika: večja zadostnost virov in zanesljivost omrežij ...... 42 4.6 RAZVOJNI CILJ 6: UMIRJANJE, POVEZOVANJE IN TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PROMETA ...... 43 4.6.1 Umirjanje prometa v alpskih dolinah in na Vršiču ...... 44 4.6.2. Celovit sistem upravljanja trajnostne mobilnosti v občini ...... 44 4.6.3. Varna cestna infrastruktura ...... 45 4.7 RAZVOJNI CILJ 7: KAKOVOSTEN PREHOD V ZELENO IN BUTIČNO TURISTIČNO DESTINACIJO ...... 46 4.7.1 Nadgradnja turistične infrastrukture v javnem interesu ...... 47 4.7.2. Kranjska Gora 365: zelena preobrazba ...... 48 4.8 RAZVOJNI CILJ 8: OKREPLJENA KMETIJSTVO IN PODJETNIŠTVO TER SIMBIOZE V LOKALNI EKONOMIJI ...... 49 4.8.1 Pospešitev kmetijstva in lokalne samooskrbe ...... 50 4.8.2. Raznoliko in digitalno naprednejše lokalno podjetništvo ...... 50 4.9 RAZVOJNI CILJ 9: GLOBALNO-LOKALNA KRANJSKA GORA ...... 52 4.9.1 Dvig prepoznavnosti in razvoj vasi ...... 53 4.9.2 Mednarodno delovanje občine ...... 54 4.10 RAZVOJNI CILJ 10: FINANČNO VZDRŽNA OBČINA...... 55

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 3

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

5 OKVIR ZA IZVAJANJE IN SPREMLJANJE ...... 55 5.1 ORGANIZACIJSKI OKVIR ...... 55 5.2 FINANČNI OKVIR ...... 56 5.3 ANALIZA TVEGANJ ...... 58 6 VIRI IN OKRAJŠAVE ...... 60 7 PRILOGE ...... 63 7.1 KAZALNIKI RAZVOJNEGA POLOŽAJA OBČINE KRANJSKA GORA 2020 ...... 63 7.2 INDIKATIVNI IZVEDBENI NAČRT STRATEGIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE KRANJSKA GORA 2020 - 2030 ...... 68

Seznam tabel in slik

Tabela 1 Ocena dejavnikov privlačnosti, trajnosti in konkurenčnosti občine Kranjska Gora ...... 12 Tabela 2 SWOT in TOWS analiza občine Kranjska Gora ...... 14 Tabela 3 Logični okviri Strategije trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030...... 24 Tabela 4 Ocenjena indikativna vrednost strategije po tematskih področjih...... 56 Tabela 5 Analiza tveganj ...... 58

Slika 1 Proces priprave strategije ...... 7 Slika 2 Utrinek z delavnice ...... 7 Slika 3 Kranjska Gora v Sloveniji ...... 8 Slika 4 Zavarovana območja v občini Kranjska Gora ...... 10 Slika 5 Prebivalstvo po naseljih v občini Kranjska Gora ...... 10 Slika 6 Delovne migracije v občino Kranjska Gora ...... 10 Slika 7 Delovne migracije iz občine Kranjska Gora ...... 10 Slika 8 Nočitve v občini Kranjska Gora 2008-2019 ...... 10 Slika 9 Struktura prirasta prebivalstva v občini Kranjska Gora med letoma 1991 in 2018 (vir: SURS) ...... 10 Slika 10 Starostna struktura prebivalstva občine Kranjska Gora leta 1999 ...... 11 Slika 11 Starostna struktura prebivalstva občine Kranjska Gora leta 2019 ...... 11 Slika 12 Usmeritve razvoja po posameznih ravneh delovanja ustroja Občine Kranjska Gora ...... 21 Slika 13 Deset prednostnih strateških projektov Občine Kranjska Gora do leta 2030 ...... 25 Slika 14 Idejni koncept mednarodnega pozicioniranja vasi občine Kranjska Gora ...... 53

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 4

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBCINE KRANJSKA GORA 2030 RAZVOJNI IZZIVI

• Izguba demografske vitalnosti • Upravljanje in prilagajanje turiz ma • Nadaljnji pritiski na urbanizacijo in naravo • Spreminjanje življenjskega sloga, skupnostno • Odvisnost lokalnega gospodarstva od turizma in • Prilagajanje in bla ženje podnebnih sprememb življenje, sprejemanje drugacnosti in novosti opušcanje kme tijstva • Narašcajoc promet in motorizacija • Tveganje izgube javnih in drugih storitev • Izkorišcanje mednarodne pozicije in prepoznavnosti • Vzdržnost obcinskega proracuna • Vzdržnost obcinskega proracuna • Vzdržnost obcinskega proracuna

VIZIJA Obcina Kranjska Gora 2030 bo živahna alpska skupnost, v kateri imajo življenje, narava in identiteta prednost in prihodnost. STRATE ŠKI CILJI

1 2 3 ZELENA DESTINACIJA Z MOCNEJ ŠO DEJAVNA IN POVEZANA SKUPNOST OKOLJSKO IN PODNEBNO VZDR ŽNA DOLINA LOKALNO EK ONOMIJO Kazalniki vpliva: Kazalniki vpliva: Kazalniki vpliva: najmanj ohraniti število prebivalcev Zmanj šanje izpustov CO2 10 % rast dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarstv u

RAZVOJNI CILJI VLAGANJE V MLADE IN KADRE PRIHODNOSTI TRAJNOSTNA RABA IN UCINKOVITO UPRAVLJANJE PROSTORA KAKOVOSTEN PREHOD V ZELENO, BUTICNO IN AKTIVNO DESTINACIJO

Kazalniki vpliva: Kazalniki vpliva: Kazalniki vpliva: • Najmanj ohraniti število mladih • 100 % ohraniti obseg kmetijskih zemlji šc • 15 % dvig dodane vrednosti v turizmu (dej. G) • 90 % otrok v vrtcih • 2 urejeni povr šini me šanega prometa • Min ohraniti dobo bivanja 2,7 dni • + 20 neprofitnih stanovanj • 3 podnebni ukrepi

UKREPI UKREPI UKREPI • Nadgradnja turisticne infrastrukture v javnem • Mladinska politika: mladim prijazno in • Nova prostorska politika interesu zanimi vo okolje • Celostno urejanje javnega prostora • Kranjska Gora 365: zelena preobrazba • Vrtec in O Š: kakovostno, dostopno in • Prilagajanje podnebnim spremembam spodbudno ok olje za otroke in mladino OKREPLJENO KMETIJSTVO, PODJETNI ŠTVO IN SIMBIOZE V • Stanovanjska politika: stanovanja za mlade, OHRANJANJE OKOLJA, BIODIVERZITETE IN NARAVNIH VIROV LOKALNI EKONOMIJI ranljive skupine in kadre

Kazalniki vpliva: Kazalniki vpliva: KREPITEV IDENTITETE IN AKTIVNOSTI OBCANOV V SKUPNOSTI • 50 % upad kolicin odlo ženih odpadkov •10 % rast števila delovnih mest v obcini izven turizma • Min 90 % dni brez potrebe po ’kemicni obdelavi’ • Ohraniti 134 aktivnih kmetij Kazalniki vpliva: pitne v ode • Ohraniti dru štva • Režim obiska za 3 naravne vrednote UKREPI • 10 % rast aktivnih v dru štvih • Pospe šitev kmetijstva in lokalne samooskrbe • 13 % rast obiska muzejev in knji žnic UKREPI • Raznoliko in digitalno naprednej še lokalno • Okoljska politika: zmanj šanje nastajanja odpadkov in podjetni štvo UKREPI cista voda • Lokalni program kulture: sinergije profesionalne in • Varovanje narave, biotska raznovrstnost in URAVNOTE ŽEN RAZVOJ KRAJEV GLOBALNO - LOKALNA KG ljubiteljske kulture ter turizma obnova ekosistemov • Športna politika: pestrost programov in • Energetska politika: vecja ucinkovitost, Kazalniki vpliva: infrastrukture samoz adostnost virov in zanesljivost omre žij • Ohranjanje prebivalstva po vaseh (izven KG) • 2 pridobljena mednarodna certifikata ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI, MODERNIZACIJA IN UMIRJANJE, POVEZOVANJE IN TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PROMETA DIGITALIZACIJA STORITEV ZA VSE UKREPI Kazalniki vpliva: • Dvig prepoznavnosti in urejenosti vasi Kazalniki vpliva: • Znižanje prometa (PLDP) • Mednarodno delovanje obcine • Povecati zmogljivost doma Viharnik za 36 oseb • • Doseci normative na podrocju zdravstva • Znižanje števila prometnih nesrec • 4 digitalizirane osnovne javne storitve UKREPI UKREPI • Umirjanje prometa v alpskih dolinah in na Vr šicu • Skrb za zdravje, socialno in splo šno varnost • Celovit sistem trajnostne mobilnosti v obcini • Dostopnost javnih slu žb v dr žavni pristojnosti in • Varna cestna infrastruktura tržnih osk rbnih storitev • Aktivacija in izobra ževanje odraslih

Presecni cilj 10: FINANCNO VZDR ŽNA OBCINA

Kazalniki vpliva: Najmanj ohranitev razvojnega potenciala proracuna

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 5

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

1 Priprava strategije Kranjska Gora 2030

Zakaj Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030? Dosedanji strateško razvojni dokument občine Kranjska Gora je nastal leta 2009. Desetletno obdobje je v času naglih tehnoloških, digitalnih, družbenih, gospodarskih, mobilnostnih, okoljsko-podnebnih in najnovejših zdravstveno-varnostnih sprememb dolga doba. Občina Kranjska Gora se je zato odločila, da preveri doseganje preteklih načrtov in novelira oziroma postavi nove razvojne prioritete glede na spremenjene okoliščine.

Preteklo obdobje je zaznamovala izjemna rast v turizmu, ki je občini omogočala ustrezne prihodke za vlaganja v javno infrastrukturo in zagotavljanje nadstandardnih storitev za občane. Ob tem pa so se izpostavila vprašanja primernega ravnotežja med prebivalci in turisti ter upravljanja turističnih tokov in pritiskov na okolje. Proces priprave nove strategije je ob zaključevanju v letu 2020 dodatno zaznamovala pandemija covid-19. Pandemija je lokalno izostrila nekatere šibke točke trenutne gospodarske strukture občine, predvsem odvisnost od turizma, globalno pa pospešila spreminjanje dosedanjih življenjskih vzorcev, potovalnih, produkcijskih in oskrbnih načinov. V letu 2020 se zaključuje tudi obdobje dosedanje evropske finančne perspektive ter pripravlja nova, ki bo prinesla nove instrumente vezane na okrepvanje regij po epidemiji, hkrati pa omejila dostop občin Zahodne Slovenije do nepovratnih EU sredstev. Vse to od občine zahteva prenovo razvojnih usmeritev in konceptov.

V tem pogledu je Občina Kranjska Gora1 v letu 2019 pristopila k pripravi nove strategije trajnostnega razvoja občine. Strategija predstavlja okvir za razmislek lokalnih deležnikov o izzivih, priložnostih in perspektivah nadaljnjega razvoja občine: Kam čim bolj optimalno usmeriti prihodnje delovanje in vse bolj omejene finančne vire? Kako izboljšati kakovost bivanja lokalnega prebivalstva in obdržati mlade v občini? Kako vzpostaviti primerno sobivanje s turisti? Kako povečati gospodarsko, podnebno in tudi globalno varnostno odpornost občine ter izkoristiti nove tehnološke trende, ob tem pa ohraniti alpsko identiteto in naravo?

Kako smo prišli do strategije? Kdo vse je sodeloval? Metodologija priprave razvojnih programov občin v Sloveniji ni predpisana, zato dokument smiselno povzema pristope strateškega načrtovanja na državni in regionalni ravni ter dobre prakse primerljivih okolij. Strategija upošteva načela razvojnega načrtovanja2 in vključuje vse bistvene elemente3, ki jih sicer za državne razvojne dokumente predpisuje Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Ur. l. RS, št. 54/10 in 35/18).

Strategija temelji na analizi uresničevanja preteklega razvojnega programa in oceni trenutnega razvojnega položaja občine. Upošteva obstoječe in še veljavne sektorske programe občine4 ter nastajajoči občinski prostorski načrt, hkrati pa nakazuje usmeritve za novega.

Proces nastajanja strategije je potekal z vključevanjem javnosti. Poleti 2019 je bila izvedena anketa o razvojnih potrebah in pogledih vseh občanov, v kateri je svoje mnenje oddalo 199 občanov. Decembra je bila dodatno

1 Kadar govorimo o občini instituciji, uporabljamo veliko začetnico, kadar navajamo njeno geografsko območje, pa uporabljamo malo začetnico. Za območje občine se v določenih primerih uporablja tudi samo naziv Kranjska Gora, pri tem pa se misli na celotno območje občine in ne le na naselje Kranjska Gora. 2 Načelo upoštevanja razvojnih prioritet, načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih, okoljskih in prostorskih možnosti in omejitev, načelo zveznosti in načelo sodelovanja z zainteresiranimi javnostmi in udeleženci. 3 Glavni elementi: i) utemeljitev z ustrezno analizo, ii) določitev medsebojnih razmerij med dokumenti, iii) cilji in prednostna področja, iv) pričakovani razvojni učinki, v) kazalniki, vi) načrt financiranja s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja, vii) institucionalni okvir in organizacija, viii) prikaz aktivnosti uveljavljanja načela partnerstva. 4 Strategija razvoja turizma Občine Kranjska Gora 2015–2025, Strategija ohranjanja zdravja starejših na območju občin Zgornje Gorenjske 2017–2021, Lokalni energetski program 2012–2022, Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest v letih 2017–2020.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 6

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

izvedena ločena anketa, v kateri je sodelovalo 155 mladih. Sledila so 3 srečanja strateške skupine in 3 sektorske razvojne delavnice (kmetijstvo, kultura, mladi), opravljenih je bilo več osebnih intervjujev in sestankov z občinsko upravo. Ob zaključku procesa je zaradi omejitev pandemije covid-19 odpadla najavljena javna predstavitev, ki smo jo nadomestili s spletno objavo analiz in koncepta strategije ter javno razpravo, ki je potekala ves april 2020. V razpravi je 6 občanov podalo svoja mnenja, ki so bila smiselno vgrajena v končni dokument.

Namen in obdobje veljavnosti Namen strategije je s prebivalci, glavnimi deležniki in organi občine opredeliti in dogovoriti smer nadaljnjega razvoja, določiti skupne cilje in strateške projekte Občine Kranjska Gora do leta 2030. Strategija občanom, podjetjem in investitorjem sporoča razvojne ambicije občine, vodstvu Občine, upravi, občinskim zavodom in izvajalcem javnih služb pa služi kot vodilo pri delovanju. Razvojne usmeritve so podlaga za prihodnje načrtovanje proračuna ter urejanje prostora in drugih delovnih področij v pristojnosti Občine Kranjska Gora.

Struktura dokumenta Dokument sestavljajo: kratka predstavitev občine s SWOT in TOWS analizo ter opredelitvijo razvojnih izzivov, vizija s strateškimi in razvojnimi cilji ter nabor ukrepov in projektov po posameznih razvojnih ciljih.

ANALIZA STRATEGIJA NAČRT UKREPOV DOKUMENT KJE SMO? KAM GREMO? KAKO DO CILJA? SMO NA PRAVI POTI? Ocena stanja Soočenje pogledov Predlogi rešitev Preveritev in potrditev

Junij - julij 2019 Junij – sept 2019 Oktober – dec 2019 Jan – oktober 2020

Analiza razvojnega podožaja Delavnica 1: Zasnova strategije: Anketa za mlade Uvodna,12.6.2019 cilji, koncepti, ukrepi Delavnica 6: Mladi, 29.2.2020

Delavnica 2 in 3 Fokusne skupine Intervjuji, sestanek z vodstovm Usklajevalni sestanki z občino, Javna razprava o razvojnem Kultura 11.9., kmetijstvo občine dodatni intervjuji konceptu, april 2020 11.11.2019

Delavnica 4: Strateška delavnica Delavnica 5: Pregled koncepta, Predlog dokumenta za Spletna anketa 18.9.2019 vizije in ukrepov 4.12. 2019 obravnavo na občinskem svetu

Izhodišča za delavnice Izhodišča za koncept in ukrepe Izhodišča za dokument Dokument pripravljen za OS

Slika 1 Proces priprave strategije

Slika 2 Utrinek z delavnice

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 7

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

2 Razvojno izhodišče Kranjska Gora 2020 2.1 Kratek opis območja

„ Izbrani izhodiščni razvojni kazalniki leta 20195 Število prebivalcev, H2_2019 5.206 Indeks staranja, H2_2019 239,3 Povprečna starost v letih, H2_2019 48,5 Delovno aktivno prebivalstvo po prebivališču, 2019 2.170 Število delovnih mest (brez kmetov), 2018 1.556 Stopnja brezposelnosti, december 2019 5,3 % Stopnja brezposelnosti, marec 2020 5,5 % Povprečna neto plača, EUR, 2019 1.023 Dodana vrednost/zaposlenega v GD, EUR, 2018 38.055 Delež aktivnih prebivalcev z visoko izobrazbo, po občini 25,6 % delovnega mesta, 2018 Število gospodarskih družb, AJPES, 2018 127 Število samostojnih podjetnikov, AJPES, 2018 148 Delež kmetijskih zemljišč v površini občine ??? % Število samozaposlenih kmetov, 2017/ število oddanih 36/ 134 vlog za subvencije, 2019 Delež otrok 1-5 let, vključenih v vrtec, 2018/2019 81,1 % Ocena zadovoljstva občanov od 1 do 4, 20196 3,1 Prihodki proračuna, EUR, 2020, rebalans 9.590.000 Slika 3 Kranjska Gora v Sloveniji Rang občine po kazalniku razvitosti med 222 občinami7 140-148.

Kranjska Gora, parkovna alpska občina na tromeji med Avstrijo in Italijo Občina Kranjska Gora se nahaja v Zgornjesavski dolini, na skrajnem severozahodnem delu Slovenije. Na severu meji z Avstrijo, na zahodu z Italijo, na jugu z občinami Bovec, Bohinj in Gorje, na vzhodu z Jesenicami. Občina je del gorenjske regije. Po površini meri 256,3 km2, kar jo uvršča med večje slovenske občine. Naravno-geografsko občino Kranjska Gora opredeljujeta visokogorje Julijskih Alp s povirjem Save Dolinke in greben Karavank na severu. Vmesna ledeniška dolina Save Dolinke predstavlja osrednjo poselitveno in prometno os občine. Vedute Triglavske severne stene, Špika, Razorja, Prisanka, Jalovca in drugih vrhov Julijcev nudijo značilno krajinsko podobo in zavetje krajem od Zgornje Radovne, Dovjega, Mojstrane, Loga, Belce, Gozd Martuljka, Srednjega vrha, Kranjske Gore, Podkorena do Rateč. Območje Julijskih Alp z alpskimi dolinami je del Triglavskega narodnega parka. 56,7 % površine občine je opredeljene z Natura 2000 območji, kar 67 % območja občine pa pokrivajo gozdovi. „ Glej Sliko 4 na koncu poglavja.

Kranjska Gora, prometno dostopna in medkulturno odprta občina Obmejna lega, dobra prometna dostopnost in prehodnost v več smereh (proti Jesenicam, ostali gorenjski in ljubljanski regiji, prek prelaza Vršič v Posočje, prek Korenskega sedla v Avstrijo in prek Rateč v Italijo) so vplivale na pretekli razvoj občine. Danes v manj kot pol ure vožnje z osebnim vozilom iz Kranjske Gore dostopamo do slovenskega, italijanskega in avstrijskega avtocestnega in železniškega omrežja ter v približno eni uri do treh mednarodnih letališč (Ljubljana, Celovec, Trst). Z rastjo turizma se je v celotni destinaciji Julijske Alpe v zadnjih letih povečal motorni promet.

5 Vsi podatki SURS, 2016, H2 (to je 1. 7. 2016 oz. polno leto), razen kjer je drugače označeno. 6 Spletna anketa med občani, N=193 oseb, 2019, kjer je 1 najnižja in 4 najvišja možna ocena splošnega zadovoljstva z bivanjem v občini Kranjska Gora. 7 Kazalnik razvitosti občin za leti 2020 in 2021, Ministrstvo za finance, https://www.gov.si/teme/financiranje-obcin/.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 8

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Prehajanje in stičišče germanskega (koroškega), romanskega (furlanskega) in slovanskega vpliva sta oblikovala značilno alpsko identiteto prostora in kulture, izgradnja železnice Ljubljana-Trbiž pa je spodbudila razvoj turizma konec 19. stoletja.

Kranjska Gora, turizem kot generator gospodarskega razvoja v zadnjih letih Turizem je s 54 % vseh delovnih mest v gospodarstvu prevladujoča panoga občine, Kranjska Gora pa ena od vodilnih slovenskih turističnih destinacij. Zaradi celoletne ponudbe, ugodnih trendov in naglega širjenja namestitvenih zmogljivosti, še zlasti v segmentu apartmajev in sobodajalstva, se je obseg nočitev v desetletju povečal s 461.567 leta 2008 na 870.949 leta 2019. „ Glej graf v Sliki 8 na koncu poglavja.

Po drugi strani je razvoj turizma omogočil gospodarsko rast in zaposlovanje v povezanih dejavnostih, kot so trgovina, promet, gradbeništvo in raznovrstne storitvene dejavnosti. Leta 2018 je bilo v občini 1.513 delovnih mest, od tega 1.260 v podjetjih in organizacijah, 169 je bilo samozaposlenih in 36 samozaposlenih kmetov. Žal kmetijska dejavnost stagnira, kar je razvidno iz znižanja obsega kmetijskih zemljišč v uporabi in števila kmetijskih gospodarstev med letoma 2010 in 2000. Zaradi opisane gospodarske strukture dodana vrednost v občini s 37.466 EUR8 na zaposlenega za 15 % zaostaja za slovenskim povprečjem (43.285 EUR/zaposlenega). V letu 2018 je bilo 1.290 občanov zaposlenih izven občine. „ Glej sliki 6 in 7 na koncu poglavja.

Kranjska Gora, s 5.206 prebivalci in povprečno starostjo 48,5 leta demografsko ogrožena občina Sredi leta 2019 je beležila občina Kranjska Gora 5.206 prebivalcev. Poselitev je zgoščena na 10 relativno strnjenih naseljih, razporejenih vzdolž doline Save Dolinke. 1.484 prebivalcev ali 28,5 % vseh prebivalcev občine živi v občinskem središču Kranjska Gora, 1.086 ali 21 % pa v Mojstrani. Izven te osi se nahajata naselji Srednji vrh na terasi na pobočju Karavank (nadmorska višina: 961 m, 32 prebivalcev) in (76 prebivalcev), ki edina sodi v Triglavski narodni park. Občina v zadnjih desetih letih neleži upad in sočasno staranje prebivalstva. Med letoma 2019 in 1999 se je število prebivalcev zmanjšalo za 219 prebivalcev, indeks staranja pa se je s 105,5 dvignil na 239,3. V starostni skupini do 14 let je bilo leta 2019 610 prebivalcev, v aktivni populaciji 3.136 oseb, starejših od 65 let pa 1.460. „Sprememba demografske strukture je prikazana v slikah 10 in 11.

Kranjska Gora, vzpostavljena osnovna infrastruktura ter učinkovit in nadstandardni javni servis Občina Kranjska Gora kot samostojna občina deluje od leta 1995. Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: KS Rute, KS Dovje-Mojstrana, KS Kranjska Gora, KS Podkoren, KS Rateče-Planica. V vseh letih obstoja je Občina Kranjska Gora načrtno vlagala v razvoj infrastrukture in vzpostavila samostojen in racionalen sistem upravljanja javnih služb. Vse to prispeva h kakovostnemu bivalnemu okolju in dejstvu, da je 87 % prebivalcev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih z občino kot krajem za prebivanje (povprečna ocena 3,1 od največ 4, izrečena v anketi, izvedeni med občani leta 2019).9 Učinkovito upravljanje premoženja in zdrave javne finance so vse do danes (beri soočenje z epidemijo covid-19) zagotavljali raznolike nadstandardne programe v izobraževanju, kulturi, športu, sociali in drugih storitvah, pomembnih za oskrbo tako domačinov kot obiskovalcev. S koeficientom razvitosti 0,96, ki ga na dve leti opredeljuje Ministrstvo za finance, se občina Kranjska Gora v letih 2020-2021 uvršča na 140-148. mesto med 222 občinami, kar je kar 40 mest nižje kot v letih 2018-2019 (98-103. mesto).

8 Lasten preračun ustvarjene dodane vrednosti pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih v letu 2018, na podlagi podatkov AJPES. 9 Spletna anketa med občani, N=193 oseb, 2019.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 9

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Slika 4 Zavarovana območja v občini Kranjska Gora Slika 5 Prebivalstvo po naseljih v občini Kranjska Gora

Slika 6 Delovne migracije v občino Kranjska Gora Slika 7 Delovne migracije iz občine Kranjska Gora

1,000,000

900,000

800,000

700,000

600,000

500,000

400,000

300,000

200,000

100,000

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Domači Tuji

Slika 8 Nočitve v občini Kranjska Gora 2008-2019 Slika 9 Struktura prirasta prebivalstva v občini Kranjska Gora med letoma 1991 in 2018 (vir: SURS)

„ Obstoječe stanje je podrobno analizirano skozi več kot 150 razvojnih kazalnikov občine Kranjska Gora. Slednji predstavljajo osnovo za merjenje načrtovanih sprememb in ciljev te strategije. Glej Prilogo 1.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 10

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Slika 10 Starostna struktura prebivalstva občine Kranjska Gora leta 1999

Slika 11 Starostna struktura prebivalstva občine Kranjska Gora leta 2019

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 11

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

2.2 Pogled nazaj

Kako smo uresničevali dosedanji razvojni program? Leta 2009 je Občina Kranjska Gora sprejela Strateško razvojni dokument občine Kranjska Gora, v katerem je razvojne cilje postavila do leta 2025. Uresničevanje dosedanjega razvojnega programa, njegove pozitivne izkušnje in zaznane pomanjkljivosti so eden izmed temeljev za načrtovanje razvoja v prihodnje. Kot sestavni del analize stanja je bila izdelanatudi ocena doseganja ciljev in izvajanja ukrepov preteklega razvojnega programa. Ugotovimo lahko, da je Občina Kranjska Gora v celoti izvedla 33 ali 63,5 % načrtovanih ukrepov, 13 ali 25 % pa deloma oz. so še v fazi realizacije. 6 ukrepov, predvsem finančno zahtevnejših (npr. garažna hiša, gondola, poslovne lokacije za obrt, stanovanja …) in tistih, katerih izvedba je bila odvisna od države (npr. OPN) in zasebnih investitorjev (npr. turistične kmetije, energetske prenove …), ni uresničenih. Nerealizirane in še vedno relevantne projekte smo prenesli v novo strategijo.

Kje smo bili v preteklih letih delovanja Občine Kranjska Gora uspešni? V preteklih desetih letih je Občina Kranjska Gora pokazala velik napredek pri širitvi okoljske infrastrukture (kanalizacija, upravljanje odpadkov, zelene površine, vzdrževanje hudournikov), prometne infrastrukture (rekonstrukcije cest, gradnje pločnikov in javne razsvetljave, nadgradnja daljinske kolesarske poti) in družbene infrastrukture (dom starejših, šolska infrastruktura, gasilski in krajevni domovi ...). Vzpostavila je učinkovit sistem upravljanja javnih služb in z racionalnim poslovanjem omogočila nadstandardni obseg sofinanciranja različnih izobraževalnih, socialnih, kulturnih in športnih programov, kakor tudi pospešen razvoj turizma. Prav na področju turizma so bili postavljeni cilji najbolj preseženi, tako v smislu obsega namestitvenih zmogljivosti kot z vidika nočitev. Ključne uspešne prakse Občine, ki jih z novo strategijo ohranjamo in nadgrajujemo, so:

- organiziranost in neprestano izboljševanje kakovosti storitev in sistema upravljanja občinskih javnih služb, - izboljšano stanje okolja z izvedenimi dograditvami in obnovami kanalizacijskega in vodovodnega sistema, - boljša prometna varnost s kontinuiranimi naložbami in dobre prakse z usmerjanjem turističnega obiska (npr. poletni avtobusni prevozi po občini in na Vršič, info točke in parkirišča, prevozi ob velikih prireditvah …), - kakovostni večfunkcijski objekti ter dostopne javne storitve in službe za oskrbo občanov, gospodarstva in turistov: osnovno šolstvo, športni objekti, zdravstvo in reševalna dejavnost, oskrba starejših itd., - delujoč nadstandardni sistem spodbud za šport, kulturo, obnove kulturne dediščine, gospodarstvo, kmetijstvo, socialo in humanitarne dejavnosti, - uspešno sodelovanje z regionalnimi, državnimi in mednarodnimi partnerji pri uresničevanju velikih projektov.

Zaradi izjemnega naravnega okolja, učinkovitega preteklega delovanja in turističnega razvoja ima občina Kranjska Gora v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami pomembne prednosti v kakovosti bivanja, hkrati pa tudi področja, kjer je dolgoročno še bolj občutljiva in ranljiva. Tabela 1 Ocena dejavnikov privlačnosti, trajnosti in konkurenčnosti občine Kranjska Gora

Dejavnik Pomanjkljivo– Primerno Zelo dobro spremeniti – okrepiti – ohraniti Gospodarsko okolje z raznovrstnimi delovnimi mesti, spodbudami in možnostjo globalnega delovanja Občutek sprejetosti: možnost angažiranja posameznika v lokalni skupnosti Javni prostori in površine, ki so dostopni, lepo oblikovani in primerni za izvajanje raznih dejavnosti Dostopnost do raznolikih in kakovostnih rekreacijskih, kulturnih in izobraževalnih vsebin Kakovost in identiteta prostora, oblikovanje skrbi za kulturno krajino in dediščino Razpoložljivost in cenovna dostopnost javne infrastrukture in storitev Enakovredna obravnava in skrb za vsakega posameznika skozi vsa življenjska obdobja Odgovornost do okolja in zdrav bivanjski ekosistem: čista zrak in voda, zdrava trajnostna gradnja, biodiverziteta, energetska in prehranska samooskrbnost

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 12

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

2.3 Razvojni izzivi

Občina Kranjska Gora je vse od začetka samostojnega delovanja leta 1995 uspešno kapitalizirala možnost organiziranja lastnega delovanja in razvoja po meri prebivalcev in gospodarstva, skladno s svojimi potenciali, mednarodno umeščenostjo in pozitivnimi turističnimi trendi. Vse to jo je uvrstilo med vodilne turistične destinacije v Sloveniji in okolje, ki zaradi izjemnega ambienta, imagea in celoletnih produktov sodi med zaželene lokacije med turisti in investitorji. Po drugi strani pa se velika navezanost na turistično panogo odraža v nižji povprečni dodani vrednosti lokalnega gospodarstva, pomanjkanju delovnih mest za visoko izobražene, večji obremenjenosti določenih območij občine, visoki rasti cen nepremičnin ter posledično odlivu mladega prebivalstva. Ob sočasni priselitvi starejše populacije v sekundarna bivališča in splošnem staranju prebivalstva je občina Kranjska Gora postala ena demografsko najstarejših občin v Sloveniji.

Vse to v kontekstu spreminjajočih globalnih trendov bolj kot kdajkoli prej pred Občino Kranjska Gora postavlja izzive prihodnjega delovanja in iskanja primernega ravnotežja med ohranjanjem narave/identitete in naložbami, domačini in turisti, turizmom in ostalimi gospodarskimi panogami.

V času priprave strategije so na tovrstna vprašanja odgovarjali sodelujoči v spletni anketi, na intervjujih in delavnicah. Opravljeni sta bili socioekonomska analiza ključnih razvojnih kazalnikov in trendov ter analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj občine Kranjska Gora (v nadaljevanju SWOT). Kazalniki razvojnega položaja občine v primerjavi z regijo in Slovenijo so prikazani v Prilogi 1, SWOT analiza pa na naslednji strani.

Iz razprav in SWOT analize smo izluščili 10 najpomembnejših razvojnih izzivov občine Kranjska Gora do leta 2030 ter s primerjalno analizo zunanjih nevarnosti in tveganj ter notranjih potencialov in slabosti občine nakazali možne smeri in strategije njihovega reševanja (TOWS).

„ Izziv 1: izguba demografske vitalnosti „ Izziv 2: spreminjanje življenjskega sloga „ Izziv 3: tveganje izgube javnih in tržnih oskrbnih storitev „ Izziv 4: nadaljnja urbanizacija in pritiski na naravo „ Izziv 5: prilagajanje globalnim spremembam „ Izziv 6: naraščajoča promet in motorizacija „ Izziv 7: upravljanje in prilagajanje turizma „ Izziv 8: odvisnost gospodarstva od turizma, opuščanje kmetijstva „ Izziv 9: izkoriščanje mednarodne pozicije „ Izziv 10: vzdržnost občinskega proračuna

V nadaljevanju so opisani in utemeljeni ključni razvojni izzivi občine. Pri tem smo uporabili podatke iz spletne ankete in javno dostopne uradne podatkovne baze.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 13

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Tabela 2 SWOT in TOWS analiza občine Kranjska Gora

SWOT ® TOWS PREDNOSTI (S) SLABOSTI (W) Opredelitev ključnih izzivov in 1 Mednarodna prepoznavnost 1 Zmanjšanje dostopnosti nekaterih možnih strategij njihovega reševanja 2 Lokacija na Tromeji – čezmejna storitev (zdravstvo, pošta, banka) identiteta 2 Upravljanje prometa v turističnih 3 Naravni viri, podeželski ambient, konicah TNP, kulturna dediščina 3 Pomanjkanje oz. zadržanje kadrov 4 Kompetence in odličnost v turizmu; 4 Visoka odvisnost od turizma, šibka Zelena shema – zlati znak obrt in opuščanje kmetijstva 5 Stabilna in varna občina, učinkovita 5 Pomanjkanje delovnih mest izven mreža lokalnih javnih služb turizma 6 Nadpovprečna raven jav. storitev, 6 Visoke cene stanovanj infrastrukturne in lokalne spodbude 7 Višji življenjski stroški zaradi turizma 7 Pestra društvena dejavnost 8 Priseljevanje starejše populacije 8 Sprejemanje drugačnosti in novosti PRILOŽNOSTI (O) MAX-MAX strategija MAX-MIN strategija 1 Povezovanje (fizično, produktno, prostorsko) → IZZIV 2: SPREMINJANJE → IZZIV 3: TVEGANJE IZGUBE 2 Zelene in digitalne tehnologije ŽIVLJENJSKEGA SLOGA ® JAVNIH STORITEV ® RC: 3 Turistični trendi podpirajo koncept RC: AKTIVACIJA OBČANOV ZA DOSTOPNE IN DIGITALIZIRANE KG, turizem je priložnost tudi za MOČNO IN ZAVZETO SKUPNOST STORITVE (O1, O2, O3, W1, W2) ❉ ❉ druge dejavnosti (O1, O4, O5, S2, S5, S6) ❉ ❉ ❉ → IZZIV 6: NARAŠČAJOČA 4 Vključevanje starejših v delo → IZZIV 7: UPRAVLJANJE IN PROMET IN MOTORIZACIJA ® skupnosti in podjetij PRILAGAJANJE TURIZMA ® RC: TRAJNOSTNO MOBILNA, 5 Krožno gospodarstvo in socialne RC: ZELENA BUTIČNA AKTIVNA PROMETNO IN DIGITALNO inovacije DESTINACIJA (S1, S3, S4, O2, O3, T2) POVEZANA (O1, O6, W2) ❉ ❉ 6 Kreativne podjetniške ideje mladih ❉ ❉ ❉ → IZZIV 8: ODVISNOST OD 7 Svetovno nordijsko prvenstvo 2023 → IZZIV 9: IZKORIŠČANJE TURIZMA, OPUŠČANJE 8 Spremenjen življenjski slog novih MEDNARODNE POZICIJE ® KMETIJSTVA ® RC: generacij RC: GLOKALNA KRANJSKA OKREPLJENI KMETIJSTVO, OBRT, ❉ GORA (O1, O3, O2, S1, S5) PODJETNIŠTVO, INOVATIVNOST IN SIMBIOZE V LOKALNI EKONOMIJI (O3, O5, W5) ❉ ❉ ❉ TVEGANJA (T) MIN-MAX strategija MIN-MIN strategija 1 Zmanjšanje prihodkov proračuna občine → IZZIV 4: NADALJNJI PRITISKI → IZZIV 1: IZGUBA 2 Globalna tveganja (podnebne NA URBANIZACIJO IN DEMOGRAFSKE VITALNOSTI ® spremembe, epidemije, trgovinski NARAVO ® RC: UČINKOVITO RC: VLAGANJE V MLADE spori, omejitve potovanj ...) UPRAVLJANJE IN NADZOR GENERACIJE IN KADRE 3 (Ne)obvladovanje turističnega PROSTORA (T1, T3, T4, S3, S5) ❉ ❉ PRIHODNOSTI (T2, W3, WS5) ❉ ❉ obiska v konicah ❉ ❉ 4 Staranje občine, izseljevanje → IZZIV 5: PRILAGAJANJE → IZZIV 10: VZDRŽNOST mladih PODNEBNIM SPREMEMBAM OBČINSKEGA PRORAČUNA ® 5 Nadaljnji pritisk na urbanizacijo in ® RC: OKOLJSKO-PODNEBNO RC: CILJNO DELOVANJE S naravo ODPORNA (T5, S3) ❉ ❉ ❉ PREMIŠLJENO KOMBINACIJO 6 Razslojevanje v skupnosti NALOŽB IN PROGRAMOV (T1, T2, S1) 7 Makroekonomska nestabilnost ❉ ❉ ❉ RC – razvojni cilj, cpomembnost oz. teža izziva ❉ = najmanjša, ❉❉❉ = največja

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 14

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Izziv Opis izziva Smer intervencije

IZZIV 1: Število prebivalcev občine Kranjska Gora se znižuje. V opazovanem 4 Vlaganje v mlade Izguba dvajsetletnem obdobju, od leta 1999 do leta 2019, se je število generacije in demografske prebivalstva znižalo s 5.425 na 5.206 oz. za 9,5 %. Za razvojno kadre vitalnosti načrtovanje dejavnosti in infrastrukture občine je poznavanje gibanja prihodnosti

prebivalstva in še posebej spreminjanja starostne strukture zelo 4 Aktivacija pomembno. Upadanje in staranje prebivalstva sta značilna za celoten občanov alpski prostor. V opazovanem obdobju je bil v občini z izjemo dveh let naravni prirast ves čas negativen, kar pomeni, da kontinuirano 4 Dostopne in beležimo več smrti kot rojstev. Pri tem gre za kombinacijo različnih digitalizirane dejavnikov: podaljševanje življenjske dobe, spremenjen življenjski storitve za slog, trend zmanjševanja velikosti družin/ generacij, starostni premik kakovostno velike ’baby boom’ generacije in interne priselitve med občinami življenje (počitniška stanovanja, dom starejših). Prav na račun staranja se najbolj znižuje obseg aktivne populacije. Zaradi specifične situacije in brez nekega pravila zelo nihajo tudi priselitve v in iz občine, saj so odvisne od spreminjanja predpisov (npr. napoved nepremičninskega davka) ter od gospodarskih gibanj in potreb delodajalcev. Prav zaradi priselitev obseg generacije mlajših od 15 let zadnjih deset let ostaja relativno stabilen in se giblje med 610 in 630 otrok. „ Tovrstni trendi se bodo v prihodnje še poglabljali, zato nakazujejo na nujnost nudenja nadaljnje podpore starejši populaciji kot tudi uvedbe ukrepov za zadržanje in priliv mladih ter dvig naravnega prirasta v občini. Obvladovanje demografskih sprememb je eden ključnih izzivov občine.

IZZIV 2: Zaradi relativne majhnosti in navezanosti na identiteto vasi občani 4 Aktivacija Spreminjanje občine Kranjska Gora še vedno gojijo skupnostno vaško življenje. Pri občanov za življenjskega tem je še posebej očitna navezanost na posamezno vas, ki se morda močno in zavzeto sloga, prav zaradi razpotegnjenosti doline krepi z oddaljenostjo od skupnost

skupnostno občinskega središča (npr. Dovje-Mojstrana, Rateče, Radovna ...). 4 Trajnostno življenje, Lokalna pripadnost se odraža tudi skozi dejstvo, da je kar 56 % mobilna, 10 sprejemanje sodelujočih v anketi članov katerega od lokalnih društev. Kljub prometno in drugačnosti in vsemu pa globalni vplivi spreminjajo način življenja in delovanja tudi digitalno novosti v Kranjski Gori. „ Prepoznana odprtost za drugačnost in novosti je povezana lahko priložnost za hitrejše uvajanje digitalizacije v vsakdanje življenje in prilagajanje gospodarstva novim trendom. Poseben izziv 4 Glokalna predstavlja tudi vključevanje novopriseljenih prebivalcev (še zlasti Kranjska Gora

Slovencev s sekundarnimi bivališči in tuje delovne sile v turizmu) v skupnost.

IZZIV 3: Zaradi potrebe po večji učinkovitosti delovanja je na slovenskem 4 Dostopne in Tveganje podeželju vse bolj opazen trend ukinjanja javnih in tržnih storitev. Tudi digitalizirane izgube javnih posamezne vasi v občini Kranjska Gora so se že soočile z zapiranjem storitve izpostav pošt in živilskih trgovin ter ukinjanjem bankomatov. Na ravni

10 Spletna anketa med občani, N=188 oseb, 2019.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 15

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Izziv Opis izziva Smer intervencije

in tržnih občine je podhranjena splošna zdravstvena dejavnost. V anketi11 so storitev občani najnižje ocenili dostopnost, raznolikost in kakovost javnega prevoza, prevoza taksijev, domske oskrbe (cena), trgovin z osnovnimi živili, splošnega zdravnika, banke in programov izobraževanja odraslih. „ Tako fizična kot tudi cenovna dostopnost raznovrstnih lokalnih, državnih in tudi povsem tržnih storitev sta pomemben predpogoj za enakomeren razvoj in ohranjanje mladih na podeželju.

IZZIV 4: Občina, še posebej pa naselja Kranjska Gora, Rateče, 4 Učinkovito Nadaljnji in Podkoren, je v zadnjem desetletju beležila močan turistični upravljanje in pritiski na naložbeni cikel. V okviru obstoječega prostorskega akta so se v veliki nadzor prostora naravo, meri zapolnila nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij, kar je tveganje bistveno povečalo gostoto pozidave, obseg namestitvenih izgube zmogljivosti, obremenitev prometne in komunalne infrastrukture ter kmetijskih potrebe po parkiriščih. Zaradi dostopnosti, TNP, imagea in celoletnosti zemljišč, destinacije gre pričakovati interes vlagateljev po nadaljnjih naložbah mozaične na celotnem območju občine. Ob tem je potrebno omeniti, da je bilo alpske po podatkih SURS v občini Kranjska Gora leta 2018 3.912 stanovanj, kulturne med katerimi je bilo 961 ali 24,5 % počitniških stanovanj (Bled 6 %), krajine in nadaljnjih 24,5 % ali 962 stanovanj pa je bilo opredeljenih kot biodiverzitete nenaseljenih (Bled 19 %). Po drugi strani je v občini 296 registriranih enot kulturne dediščine, med njimi 3 državni spomeniki (Ruska kapelica, Pocarjeva domačija in Aljažev stolp), 60 spomenikov lokalnega pomena in številne kmečke stavbe. Zlasti opuščene kmetije in gospodarska poslopja so pod pritiskom vlagateljev za spremembo namembnosti ter posledično izgube značilne arhitekturne in krajinske identitete. „ Prav ustrezno upravljanje prostorskega razvoja ter ohranjanje tradicionalne arhitekture, krajine in narave bosta ključna dejavnika dolgoročne uspešnosti občine v zagotavljanju ravnotežja med kakovostjo bivanja in konkurenčnostjo turistične destinacije.

IZZIV 5: Globalno segrevanje ozračja že povzroča vplive tudi v lokalnem okolju. 4 Okoljsko- Prilagajanje na Občina Kranjska Gora se že danes sooča z nekaterimi povečanimi podnebne in blaženje tveganji podnebnih sprememb. Pri tem gre izpostaviti tveganja prilagoditve in podnebnih erozije oz. plazovitost, hudournikov, poplav itd., ki vplivajo na blaženje posledic

sprememb prevoznost cest prometnic (še zlasti občutljiva sta prelaza Vršič in Korensko sedlo) ter delovanje in načrtovanje komunalne infrastrukture. Zelene zime, povečana količina dežja ter toplejša poletja in jeseni terjajo prilagajanje turistične ponudbe. Število dni s snežno odejo nad 20 in 30 cm na meteorološki postaji Rateče, ki predstavlja referenco za smučišče Kranjska Gora, upada in se je v obdobju 1980–2007 glede na linearni trend zmanjšalo kar za 50 %

11 Spletna anketa med občani, N=178 oseb, 2019, kjer je 1 najnižja in 4 najvišja možna ocena zadovoljstva s kakovostjo in dostopnostjo storitev oz. objektov v občini Kranjska Gora.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 16

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Izziv Opis izziva Smer intervencije

(okrog 50 dni).12 Zaradi pričakovanih pogostejših vročinskih obdobij so lahko prizadeti vodni viri. Med potencialno ogrožene dejavnosti sodita tudi kmetijstvo (sušna poletja) in gozdarstvo, pri čemer so najbolj izpostavljeni smrekovi gozdovi na južnih pobočjih Karavank.13 „ Alpski prostor bo med podnebno bolj ogroženimi območji, zato je nujno preventivno razmišljanje in delovanje tudi na ravni občine.

IZZIV 6: Rast Z rastjo turizma v občini in širši destinaciji ter splošno naraščajočo 4 Pospešen prehod prometa in motorizacijo prebivalstva občina zadnje desetletje beleži rast prometa. v trajnostno motorizacije Slednji je še posebej kritičen v poletnih konicah, ob lepih vikendih ter mobilnost in ob zastojih na mejnem prehodu Karavanke. Med najbolj povezovanje krajev znotraj obremenjenimi točkami sta v poletnem času prelaz Vršič in dolina občine Vrata, vse bolj pa tudi dolina Radovna. Avgusta 2018 je bilo na Vršiču

v povprečju zabeleženih 1.564 vozil na dan. Kljub relativno ugodnim avtobusnim povezavam z Ljubljano so občani pri dnevni mobilnosti odvisni od osebnega vozila. V občini je bilo leta 2018 po podatkih SURS povprečno 556 vozil na 1.000 prebivalcev, kar je 8 % več kot v povprečju v Sloveniji. V anketi14 so občani kolesarske in sprehajalne poti ocenili kot ustrezne, cestno infrastrukturo kot primerno, najslabše pa razpoložljivost parkirnih površin ter javni in taksi prevoz.„ Upravljanje prometnih in turističnih tokov ter prehod iz tradicionalnega v trajnostni prometni model sta osrednja izziva naslednjih let.

IZZIV 7: Kranjska Gora je skupaj z ostalimi destinacijami v Julijskih Alpah po 4 Krepitev zelene Upravljanje in letu 2015 beležila naglo turistično rast. Med letoma 2008 in 2019 se butične aktivne prilagajanje je prihod turistov povečal s 146.655 na 461.567 oz. za 2,2-krat, obseg destinacije turizma nočitev pa s 325.955 na 870.949 oz. za 1,9-krat15. Poleg uspešnega 4 Pospešeno trženja in razvoja celoletnih produktov je k rasti prispeval tudi povečan prilagajanje obseg namestitvenih kapacitet. Avgusta 2019 je destinacija nudila globalnim 8.078 ležišč, od tega 25,5 % v hotelih in penzionih ter kar 39 % v spremembam zasebnih sobah in apartmajih. Gre za 37-odstotno povečanje v (podnebne primerjavi z letom 200816. S takšno zmogljivostjo občina Kranjska spremembe, epidemije in Gora dosega koeficient 1,55 ležišča na prebivalca, kar je primerljivo z ekonomske krize) občino Bohinj (1,64), več kot na Bledu (1,14) in manj kot v Bovcu (2). V tem času se je skrajšala povprečna dolžina bivanja na 2,7 dneva, povečala pa dodana vrednost v panogi I. Gostinstvo, z 21.789 EUR leta 2008 na 33.392 EUR na zaposlenega leta 2018, kar je več kot slovensko povprečje (28.215 EUR/zaposlenega). 17 „ Ker turizem prevladuje v gospodarski strukturi občine, je zelo pomembno njegovo usmerjanje v prihodnosti, kratkoročno z vidika zagona panoge po

12 Vrtačnik Garbas, K., 2008. Posledice klimatske spremenljivosti v središčih zimsko-športne rekreacije v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 480 str. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=109031&lang=slv. 13 Smiselno povzeto po Trajnostni energetsko-podnebni načrt Gorenjske, št. 036/18, BSC Kranj, zanj Envirodual d.o.o., december 2018. 14 Spletna anketa med občani, N=178 oseb, 2019, kjer je 1 najnižja in 4 najvišja možna ocena zadovoljstva s kakovostjo in dostopnostjo storitev oz. objektov v občini Kranjska Gora. 15 Vir: SURS, Podatkovni portal. Zaradi nove metodologije podatki za leti 2018 in 2019 niso povsem primerljivi s podatki za predhodna leta. 16 Vir: AJPES, Register nastanitvenih obratov. 17 Lasten preračun na podlagi podatkov AJPES za leti 2008 in 2019.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 17

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Izziv Opis izziva Smer intervencije

epidemiji covid-19, dolgoročno pa z vidika kakovostnega prilagajanja novim trendom potovanj in podnebnim spremembam ter trajnostnega upravljanja turističnih tokov. Zllati znak zelene destinacije in svetovno nordijsko prvenstvo leta 2023 predstavljata posebno priložnost.

IZZIV 8: V občini je bilo v letu 2018 2.069 delovno aktivnih oseb in 1.513 4 Okrepljeni Odvisnost delovnih mest. 52 % delovnih mest zapolnjujejo domačini, 734 oseb kmetijstvo, obrt, lokalnega pa na delo prihaja od drugod, 414 iz Jesenic. 1.290 prebivalcev občine podjetništvo, gospodarstva je zaposlenih izven občine, 463 na Jesenicah in 414 v Ljubljani. Med inovativnost in simbioze v od turizma in gospodarskimi panogami s sedežem v občini prevladujejo turizem in lokalni ekonomiji opuščanje z njim povezane dejavnosti. Po podatkih AJPES je bilo na 751 delovnih kmetijstva mestih v gospodarstvu 54 % zaposlenih v panogi gostinstva in turizma, nadaljnjih 7 % v trgovini, 7 % v kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih, po 6 % pa v gradbeništvu, prometu in komunalnih dejavnostih. V strukturi podjetij je bilo leta 2018 148 espejev in 128 družb. Konec leta 2018 je bilo samozaposlenih 43 kmetov, decembra 2019 pa le še 38. Na opuščanje kmetijske dejavnosti kažejo tudi podatki o zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev, ki oddajo vloge za subvencijo (2008 – 148, 2019 – 134), in obdelovalnih površin. Se je pa v obdobju 2008 – 19 povečalo število kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z 8 na 21 in ekoloških kmetij s 14 na 23. Zaradi takšne gospodarske strukture dodana vrednost zaostaja za slovenskim povprečjem. Primanjkljaj kakovostnejših in raznovrstnejših delovnih mest je tudi eden izmed razlogov za beg možganov. „ Potreba po diverzifikaciji lokalnega gospodarstva, inovativnem izkoriščanju sinergij s turizmom in ohranjanju kmetijske proizvodnje se je še posebej potrdila ob izbruhu pandemije koronavirusa spomladi 2020 in predstavlja zahtevno razvojno temo.

IZZIV 9: Mednarodna prepoznavnost, številni osebni stiki in poslovne mreže 4 Glokalna Izkoriščanje ter kompetence v organizaciji vrhunskih mednarodnih športnih in Kranjska Gora mednarodne drugih dogodkov so dragocene prednosti Kranjske Gore. Kranjska pozicije in Gora je tudi dejavna članica Omrežja občin Povezanost v Alpah. „ V prepoznavnosti tem pogledu se Kranjska Gora uvršča ob bok naprednih alpskih občin, kar bi bilo smiselno bolje izkoristiti tudi na drugih razvojnih področjih.

IZZIV 10: Občina Kranjska Gora je zaradi visokih lastnih proračunskih virov 4 Ciljno delovanje Vzdržnost (turistična taksa, dajatve od iger na srečo, NUSZ ...) v letih 2018-19 v z racionalizacijo občinskega povprečju realizirala 9-10 mio EUR prihodkov letno,. To je občini naložb in proračuna omogočilo izvedbo številnih investicij brez zadolževanja in programov ter iskanjem sofinanciranje raznovrstnih programov. „ Zaradi pričakovanega dodatnih gospodarskega upada zaradi epidemije covid-19 se v tem in nekaj zunanjih virov naslednjih letih predvideva zmanjšanje lastnih proračunskih financiranja prihodkov. V tem pogledu bo potrebno v prvih letih izvajanja strategije racionalno in zelo ciljno usmerjati omejena sredstva ter iskati dodatne zunanje vire financiranja razvojnih nalog občine.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 18

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

3 Vizija in strategija Kranjska Gora 2030

3.1 Vizija Kranjska Gora 2030

Razvojna vizija občine Kranjska Gora 2030 predstavlja dolgoročni pogled na želeno prihodnjo sliko občine. Občanom, podjetjem in investitorjem sporoča pričakovane spremembe do leta 2030. Nova vizija nadgrajuje in bolje osredotoča dosedanjo razvojno vizijo, hkrati pa predstavlja odziv na aktualne lokalne in tudi globalne teme. Vizija v večjem delu povzema poglede, izražene s strani občanov v spletni anketi, usmeritve strateške skupine in mnenja, pridobljena na delavnicah. Vizija se smiselno naslanja tudi na usmeritve obstoječih sektorskih strategij občine. V tem kontekstu je ključno sporočilo vizije občine Kranjska Gora 2030:

Občina Kranjska Gora 2030 bo živahna alpska skupnost, v kateri imajo življenje, narava in identiteta prednost in prihodnost.

Občino Kranjska Gora leta 2030 označuje vitalna in močna lokalna skupnost, ki povezano, pametno, vključujoče in učinkovito deluje v dobro vseh generacij, narave in podnebja.

Trajnostno in načrtno upravljanje turizma, vzdrževan javni prostor, negovana kulturna krajina, ohranjena kulturna dediščina in običaji, profesionalne in dostopne javne storitve ter urejena infrastruktura in celovit sistem trajnostne mobilnosti, ki povezuje kraje in ljudi Zgornjesavske doline, zagotavljajo temeljne pogoje za kakovostno, zdravo in uravnoteženo bivanje prebivalcev in obiskovalcev na stičišču treh dežel.

Preobrazba turizma v aktivna, butična in zelena doživetja, nove digitalne tehnologije, svetovno nordijsko prvenstvo leta 2023 ter podporni ukrepi Občine ustvarjajo priložnosti in pogoje za uspešno poslovanje, inovacije in delo mladim generacijam, podjetnikom, kmetom, seniorjem in vsem, ki želijo pognati korenine v naši dolini.

Kranjska Gora ostaja odprta za ideje, ljudi in sodelovanje s sosedi v Triglavskem narodnem parku oz. UNESCO MAB območju Julijske Alpe, z gorenjsko regijo in prijatelji iz podobno mislečih gorskih območij.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 19

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Vizijo občine Kranjska Gora 2030 opredeljujejo naslednji gradniki, načela in vrednote:

„ ALPSKA OBČINA Občina Kranjska Gora je prepoznavna alpska turistična občina z dobrimi pogoji življenja in močno skupnostjo, gorsko naravo in značilno identiteto Zgornjesavske doline in Triglavskega narodnega parka.

„ URAVNOTEŽENA OBČINA Občina zagotavlja uravnotežen in sočasen razvoj vseh krajev in dejavnosti. Skrbi za ustrezno ravnotežje med potrebami prebivalcev in obiskovalcev.

„ TRAJNOSTNA OBČINA Razvoj občine temelji na trajnostnih načelih in skrbi za ohranjanje naravnih vrednot in virov ter krepi lokalno odpornost na globalne podnebne, zdravstvene in ekonomske izzive. Trajnostno živimo in takšno ravnanje pričakujemo tudi od obiskovalcev.

„ POVEZANA OBČINA Kraji, ljudje in dejavnosti med Mojstrano in Ratečami medsebojno sodelujejo in ponosno ‘dihajo’ kot močna skupnost. Naselja so prek sodobnega mobilnostnega sistema med seboj tudi fizično povezana.

„ PRIJAZNA OBČANOM Občinske politike in javne službe ustvarjajo prijazno, varno, zdravo in spodbudno okolje z dostopnimi in, kadar možno, nadstandardnimi storitvami ter infrastrukturo, ki omogoča kakovostno bivanje, izobraževanje in ustvarjalnost vseh generacij, še posebej mladih. Občani so v središču naše pozornosti.

„ OHRANJENA OBČINA Kmetijska zemljišča varujemo pred pozidavo, ohranjamo biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino ter trajnostno upravljamo prostor, naravne vire, rabo energije ter prometne in turistične tokove.

„ PRISTNA SKUPNOST Skrbimo, da ob turističnem napredku ohranimo skupnost, vrednote, avtentičnost in domačnost v odnosih. Bogastvo jezika, običaje, podobo vasi in arhitekturo prednikov prenašamo na nove generacije. To občutijo in spoštujejo tudi obiskovalci.

„ TURISTIČNA OBČINA Turistični ponudniki dvigujejo kakovost in ustvarjajo priložnost za zaposlovanje, rast in višjo vrednost tudi v drugih dejavnostih – v kmetijstvu, obrti, kulturi, zagonskih podjetjih. Vsi skupaj obiskovalcem preko celega leta nudimo kakovostno izkušnjo zelene, aktivne in butične alpske destinacije. Javne službe z učinkovitimi režimi, digitalnimi rešitvami in vzdrževano infrastrukturo obvladujejo turistične tokove.

„ MEDNARODNA OBČINA Občina nadgrajuje mednarodno prepoznavnost ter pozicijo odličnega okolja za vrhunske športne in druge dogodke ter krepi svojo partnersko vlogo v Julijskih Alpah (TNP), tromejnem in alpskem prostoru.

„ DINAMIČNA in NAPREDNA OBČINA Občina je v svojem delovanju odzivna, odprta za nove ideje in različnost, učinkovite pristope ter pametne rešitve in tehnologije.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 20

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

3.2 Poslanstvo Občine Kranjska Gora in izhodišča njenega delovanja

Temeljno poslanstvo Občine Kranjska Gora je opredeljeno v členih 13 in 21 Zakona o lokalni samoupravi 18 ki določata, da občina zadovoljuje potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjuje druge izvirne naloge, določene z zakonom. Med drugim občina z zagotavljanjem javnih služb, izgradnjo in vzdrževanjem infrastrukture, vzpostavljanjem spodbud ter drugimi mehanizmi v okviru svojih pristojnosti omogoča pogoje za gospodarski, prostorski in družbeni razvoj ter skrbi za varstvo okolja. V tem pogledu je uresničevanje postavljene vizije del prihodnjih nalog in poslanstva vseh občinskih struktur.

Zakon določa okvire, predmetna strategija pa opredeljuje vsebinska izhodišča delovanja Občine Kranjska Gora na različnih ravneh in usmerjanje proračunskih virov Občine v naslednjih desetih letih:

„ Na ravni zagotavljanja občinskih javnih služb se, v kolikor je finančno vzdržno, osredotočamo na ohranjanje nadstandarda, posodabljanje občinskih storitev ter povečevanje dostopnosti v smislu zagotavljanja ustrezne zmogljivosti programov in infrastrukture ter tudi cenovne dostopnosti. „ Na ravni državnih javnih služb in tržnih storitev je v interesu Občine obdržanje vseh obstoječih služb (javni prevoz, pošta, banke ...), ob hkratnem spodbujanju nastajanja novih oblik storitev. „ Razvojno-investicijsko delovanje Občine se osredotoča na izvedbo ključnih strateških projektov, ki v lokalno okolje prinašajo širše družbenoekonomske učinke. „ Za uresničevanje postavljene vizije je potrebno koordinirano in osredotočeno ravnanje celotnega ustroja Občine, med ravnmi, kraji in sektorji, ter sprotno prilagajanje spremenjenim potrebam.

OBČINSKE JAVNE SLUŽBE: ohraniti nadstandard, povečati dostopnost

DRŽAVNE IN TRŽNE STORITVE: ohraniti dostopnost, sicer omogočiti nove oblike ponudbe in digitalizacijo

STRATEŠKI PROJEKTI: že načrtovani + novi

FOKUS na nekaj vsebinskih področij, strateških usmeritev

POVEZOVANJE: v občini, regiji, Julijske Alpe, tromejno območje, Alpe

Slika 12 Usmeritve razvoja po posameznih ravneh delovanja ustroja Občine Kranjska Gora

18 Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A).

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 21

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

„ Programski fokus se opredeli glede na področja in ciljne skupine, ki so pomembna za krepitev demografske, gospodarske in okoljsko-podnebne odpornosti ter učinkovitosti delovanja in ohranjanje identitete občine, in sicer:

1. Ohranjanje identitete, kulturne krajine in naravnih virov kot primerjalne prednosti občine. 2. Skrb za mlade in ranljive skupine (starejši, socialno ogroženi ...). 3. Modernizacija javnih storitev in delovanja, še zlasti v smeri digitalizacije storitev (Pametna vas), spodbujanja prehoda v krožno gospodarstvo in uvajanja socialnih inovacij. 4. Sodelovanje, vključevanje in povezovanje, tako družbeno na ravni različnih skupin prebivalstva kot z vidika mobilnosti, vključno z zagotavljanjem visoko zmogljivega širokopasovnega omrežja. 5. Razumevanje turizma kot zelene gospodarske panoge in trajnostno vodene destinacije, ki prinaša dodano vrednost tudi v druge dejavnosti (kmetijstvo, obrt, storitve, IT, zdravstvo, šport ...) in v lokalno skupnost (društva, večnamenska infrastruktura in storitve).

3.3 Strateški in razvojni cilji

Za uresničevanje vizije Kranjska Gora 2030 in na osnovi opredeljenih izhodišč se prihodnji razvojni model občine Kranjska Gora osredotoča na tri strateške in deset razvojnih ciljev.

Strateški cilj 1: Živahna in povezana skupnost Strateški cilj 1 Živahna in povezana skupnost naslavlja demografske izzive občine Kranjska Gora, od bega možganov do staranja prebivalstva, ter željo po ohranjanju zdravega socialnega okolja in kulturne identitete. Občani vseh generacij so v središču pozornosti te strategije, zato je zagotavljanje raznovrstnih programov za kakovostno, zdravo in aktivno bivanje ter vključevanje vseh skupin prebivalstva v različne oblike dejavnosti naše temeljno vodilo. S posodobitvijo obstoječih in uvajanjem novih digitalnih storitev ter infrastrukture na področju mladinske in stanovanjske politike, vzgoje in izobraževanja, sociale, zdravstva, kulture in športa bomo prispevali k postopni ustavitvi negativnih trendov in graditvi demografsko vitalnejše, živahnejše in še tesneje povezane skupnosti. Učinek prizadevanj se bo odražal v:

„ Ustavitvi trenda upadanja števila prebivalstva.

Kazalnik vpliva Enota Vir Izhodišče 2025 2030 Kv 1 Prebivalci občine, ohranjanje Indeks SURS, 2019 5.206 100 100

Razvojni cilji: „ RC1: Vlaganje v mlade in kadre prihodnosti „ RC2: Krepitev identitete in aktivnosti občanov v skupnosti „ RC3: Zagotavljanje dostopnosti, modernizacija in digitalizacija storitev za vse

Strateški cilj 2: Okoljsko in podnebno vzdržna dolina Strateški cilj 2 Okoljsko in podnebno vzdržna dolina naslavlja izzive, povezane s tveganji nadaljnjih pritiskov na naravo in urbanizacijo prostora, potrebo po blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe ter problematiko naraščajočega prometa in pretirane motorizacije. Cilj upošteva ambicije Slovenije in EU po ogljični nevtralnosti do leta 2050, pričakovane tehnološke spremembe ter vse večjo okoljsko ozaveščenost in

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 22

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

okoljska pričakovanja občanov in obiskovalcev. V spletni anketi19 so občani varovanje naravnih virov in ohranjanje kmetijstva in kmetijskih zemljišč opredelili kot najpomembnejši dejavnik kakovosti bivanja v občini. V tem pogledu občina s postavljeno vizijo poleg človeka in identitete v ospredje postavlja trajnostno rabo prostora, spodbujanje prehoda iz tradicionalnih v bolj trajnostne oblike prometa, iz linearnega v krožno gospodarstvo, vzpostavljanje režimov za turistično najbolj obremenjene alpske doline in naravne vrednote, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter učinkovito in zmernejšo rabo energije. Učinek ukrepov, predstavljenih v strategiji, se bo posledično odražal v večji okoljski in podnebni odpornosti občine in

„ Znižanju izpustov CO2.

Kazalnik vpliva Enota Vir Izhodišče 2025 2030 20 Kv 2 Emisije CO2/ prebivalca, znižanje t/p LEK, 2021 np î î

Razvojni cilji: „ RC4: Trajnostna raba in učinkovito upravljanje prostora „ RC5: Ohranjanje okolja, biodiverzitete in naravnih virov „ RC6: Umirjanje, povezovanje in trajnostno upravljanje prometa

Strateški cilj 3: Zelena destinacija z močnejšo lokalno ekonomijo Strateški cilj 3 Zelena destinacija teži k zeleni in kakovostni preobrazbi turizma in upravljanja destinacije ter vzpostavljanju raznovrstnejše in s tem odpornejše lokalne ekonomije, vključno z uveljavljanjem kmetov in kmetijstva. Občina želi postati prostor, kjer turizem in vrhunsko zdravo življenjsko okolje omogočata (mladim generacijam) različne priložnosti za globalno poslovanje in lokalno zaposlovanje. Cilj zelene destinacije pomeni tudi zmanjšanje zaostanka v ponudbi inovacijskega podpornega okolja in visoko zmogljivega optičnega omrežja v primerjavi z urbanimi okolji. Turizem kot osrednje gospodarsko gibalo občine zagotavlja mednarodni ambient in odpira priložnosti tudi za druge dejavnosti (kmetijstvo, obrt, storitve, IT, zdravstvo, šport ...), delo od doma, ustanavljanje podjetij in tudi privabljanje zagonskih podjetij od drugod. Zelena destinacija pomeni tudi skrb za enakomeren razvoj in prepoznavnost posameznih vasi znotraj občine. Učinek ukrepov, predstavljenih v strategiji, se mora odražati v:

„ Zvišanju dodane vrednosti/ zaposlenega v podjetjih s sedežem v občini.

Kazalnik vpliva Enota Vir Izhodišče 2025 2030 Kv 3 Dodana vrednost na zaposlenega, EUR AJPES, 201821 37.466 39.000 41.500 10-odstotna rast glede na leto 2018

Razvojni cilji: „ RC7: Kakovosten prehod v zeleno, butično in aktivno destinacijo „ RC8: Okrepljena kmetijstvo in podjetništvo ter simbioze v lokalni ekonomiji „ RC9: Globalno-lokalna Kranjska Gora

Presečni razvojni cilj: „ RC10: Finančno vzdržna občina

19 Spletna anketa med občani, N=171 oseb, 2019. 20 Izhodiščna vrednost za občino Kranjska Gora bo izračunana v procesu priprave LEK, predvidoma v letu 2021. 21 Lasten preračun ustvarjene dodane vrednosti pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih v letu 2018, na podlagi podatkov AJPES.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 23

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Tabela 3 Logični okviri Strategije trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030

Razvojni izzivi: Razvojni izzivi: Razvojni izzivi: - Izguba demografske vitalnosti - Nadaljnji pritiski na urbanizacijo in naravo - Upravljanje in prilagajanje turizma - Spreminjanje življenjskega sloga, skupnostno življenje, sprejemanje - Prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb - Odvisnost lokalnega gospodarstva od turizma in opuščanje kmetijstva drugačnosti in novosti - Naraščajoča promet in motorizacija - Izkoriščanje mednarodne pozicije in prepoznavnosti - Tveganje izgube javnih in drugih storitev - Vzdržnost občinskega proračuna - Vzdržnost občinskega proračuna - Vzdržnost občinskega proračuna

Vizija: Občina Kranjska Gora 2030 bo živahna alpska skupnost, v kateri imajo življenje, narava in identiteta prednost in prihodnost.

Usmeritev Strateški cilj 1: Strateški cilj 2: Strateški cilj 3: ŽIVAHNA IN POVEZANA SKUPNOST OKOLJSKO IN PODNEBNO VZDRŽNA DOLINA ZELENA TURISTIČNA DESTINACIJA Kazalnik vpliva: Najmanj ohraniti število prebivalcev Kazalnik vpliva: Zmanjšanje izpustov CO2 Z MOČNEJŠO LOKALNO EKONOMIJO Kazalnik vpliva: 10-odstotna rast dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu Razvojni cilj 1: Razvojni cilj 2: Razvojni cilj 3: Razvojni cilj 4: Razvojni cilj 5: Razvojni cilj 6: Razvojni cilj 7: Razvojni cilj 8: Razvojni cilj 9: VLAGANJE V MLADE KREPITEV IDENTITETE ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNA RABA OHRANJANJE UMIRJANJE, KAKOVOSTEN PREHOD OKREPLJENA URAVNOTEŽEN IN KADRE IN AKTIVNOSTI DOSTOPNOSTI, IN UČINKOVITO OKOLJA, POVEZOVANJE IN V ZELENO, BUTIČNO IN KMETIJSTVO IN RAZVOJ KRAJEV PRIHODNOSTI OBČANOV V MODERNIZACIJA IN UPRAVLJANJE BIODIVERZITETE IN TRAJNOSTNO AKTIVNO DESTINACIJO PODJETNIŠTVO TER GLOBALNO- SKUPNOSTI DIGITALIZACIJA PROSTORA NARAVNIH VIROV UPRAVLJANJE SIMBIOZE V LOKALNI LOKALNA KG STORITEV ZA VSE PROMETA EKONOMIJI Kazalnik: Kazalnik: Kazalnik: Kazalnik: Kazalnik: Kazalnik: Kazalnik: Kazalnik: Kazalnik: - Najmanj ohraniti - Ohraniti društva - Povečati zmogljivost Doma - Ohraniti obseg - 50-odstotni upad obsega - Znižanje prometa (PLDP) - 15-odstotni dvig dodane - 10-odstotna rast števila - Ohranjanje število mladih - 10-odstotna rast aktivnih Viharnik za 36 oseb kmetijskih zemljišč odloženih odpadkov - Vzpostavljen sistem vrednosti v turizmu (dej. G) delovnih mest v občini prebivalstva po - 90 % otrok v vrtcih v društvih - Doseči normative na - 2 urejeni površini - Min 90 % dni voda brez mitujočega prometa - Najmanj ohraniti dobo (izven turizma) vaseh (izven KG) - + 20 neprofitnih - 13-odstotna rast obiska področju zdravstva mešanega prometa ’kemične obdelave’ - Znižanje števila bivanja – 2,7 dneva - Ohraniti 134 aktivnih - 2 pridobljena stanovanj muzejev in knjižnic - 4 digitalizirane osnovne - 3 realizirani podnebni - Režim obiska za 3 prometnih nesreč kmetij mednarodna javne storitve ukrepi naravne vrednote certifikata Presečni cilj 10: FINANČNO VZDRŽNA OBČINA Kazalnik: Razvojni potencial proračuna v EUR, Zadolženost občine

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 24

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4 Razvojni cilji z ukrepi in projekti

Za uresničevanje postavljenih 10 operativnih razvojnih ciljev je v tem poglavju predstavljen načrt izvajanja. Opisane so pričakovane spremembe ter postavljeni merljivi kazalniki za merjenje rezultatov in nabor 23 ukrepov znotraj posameznih razvojnih ciljev. Kazalnik za leto 2030 prikazuje kumulativno vrednost. Lokacije izvajanja ukrepa so označene s simbolom C,, kadar se le-ta izvaja v naseljih, oz. s simbolom P , kadar gre za izvajanje v odprtem prostoru in naravnem okolju.

Za vsak ukrep so podani splošne usmeritve ter indikativni nabor projektov in aktivnosti, kot so prepoznani v trenutku priprave strategije. Seznam projektov in aktivnosti ni dokončen in se bo tekom izvajanja strategije z novimi spoznanji, potrebami in spremenjenimi okoliščinami lahko nadgrajeval in dopolnjeval. Vsak projekt oz. aktivnost je ocenjen tudi po stopnji pomembnosti z ocenami od 1 do 3. Rangiranje pomembnosti projektov odraža povprečno oceno kot so jo za vsak projekt določili člani strateške skupine za pripravo tega razvojnega dokumenta, pri čemer pomeni prioriteta:

„ 1 zelo pomemben prednosten projekt, ki je nujen za doseganje ciljev strategije; „ 2 pomemben projekt, za katerega se poskuša zagotoviti vire znotraj in izven proračuna; lahko se izvaja tudi fazno ali v omejenem obsegu, v kolikor finančna sredstva ne omogočajo celovite izvedbe; „ 3 manj pomemben projekt, katerega izvedba se lahko odloži, če zanj niso zagotovljeni viri financiranja.

Vsak projekt je dodatno opredeljen glede na značaj: ❉SP – strateški projekt, P – običajen naložbeni projekt, DP – državni projekt, MP – mehak projekt, TP – projekt, ki je že del tekočih aktivnosti in tekoče proračunske porabe, a so v določenih primerih smiselne spremembe. Kot strateških je izpostavljenih 10 projektov, ki so prikazani v spodnji sliki. Strateški in ostali pomembnejši projekti so prikazani na karti v Sliki 14.

Vrtec Mojstrana

KG365: zelena in Zasneževanje in povezovanje butična preobrazba doline z žičnicami

10 Umirjanje prometa KG HUB za mlade Vrata in Vršič STRATEŠKIH PROJEKTOV Prostorsko Svetovno nordijsko načrtovanje prvenstvo 2023

Nadgradnja CČN Stanovanja za mlade

Celovit sistem mobilnosti

Slika 13 Deset prednostnih strateških projektov Občine Kranjska Gora do leta 2030

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 25

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Slika 14 Strateški in ključni razvojni projekti Občine Kranjska Gora 2030 v prostoru

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 26

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.1 Razvojni cilj 1: Vlaganje v mlade in kadre prihodnosti

Rezultat: Občina Kranjska Gora bo postopoma in sistematično vzpostavila organizacijski okvir za podporo mladim, od vrtca do dijaških in študentskih let, vključno s prehodom v njihovo zaposlovanje in reševanjem prvega stanovanjskega vprašanja. Osrednjo točko razvojnega cilja predstavlja profesionalno vodeno mladinsko središče – t. i. HUB22 za mlade Kranjska Gora, ki bo skupaj z vrtcem, osnovnima šolama, Občino, Ljudsko univerzo Jesenice, razvojno agencijo RAGOR, delodajalci in drugimi partnerji zagotavljal zanimivo in spodbudno okolje za osebnostni in karierni razvoj mladih. Ob pričakovanih pozitivnih spremembah stanovanjske zakonodaje ter podpori države in gospodarstva načrtujemo, da bo Občina Kranjska Gora v prihodnjih letih lahko omogočila dostopnejša stanovanja in izboljšala pogoje za osamosvajanje mladih in mladih družin. S 751 stanovanji na 1.000 prebivalcev se občina sicer uvršča daleč nad povprečje države (412), a je to posledica številnih kapitalskih naložb v počitniška stanovanja. Prav zaradi visokih cen nepremičnin so v anketi tako občani kot tudi mladi in turistično gospodarstvo dostop do cenovno sprejemljivih stanovanj izpostavili kot eno najbolj pomembnih razvojno vprašanj občine.

S predstavljenimi ukrepi želimo obdržati mlade v občini, jih spodbuditi k ustvarjanju družine in lastnih podjetij v domačem okolju. Leta 2019 je bilo v občini 610 oseb, mlajših od 15 let, mladih v starostni skupini 15-26 let pa 453. Vsaj takšen obsega mladih generacij želimo obdržati tudi v prihodnje. Ob tem se bo občina dolgoročno pozicionirala tudi kot privlačen prostor za privabljanje visokoizobraženih mladih družin iz drugih okolij, tudi iz tujine.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 1.1 Mladi prebivalci občine (0-15 let) Indeks SURS, 2019 610 100 100 1.2 Delež otrok, vključenih v vrtec % SURS, 2018/2019 83 %23 86 % 90 % 1.3 Neprofitna stanovanja v lasti OKG Število OKG, 2020 54 64 (+ 74 (+ 20) 10)

d im ka: mla oliti a p ivo okolje sk anim d in in z la o M zn ija pr

S t CILJ: m a n najmanj OHRANITI ŠTEVILO MLADIH l a o VLAGANJE V d v e a

, n

r

j s

MLADE IN a k

n 90 % otrok v vrtcih

a l

j

i

p

KADRE v

o

e

o

l

n

s i

i

t

k

PRIHODNOSTI i d

k +20 neprofitnih stanovanj

u

a

a l n

p

i

:

i

m

n

s o

e

t n

n

i

a

p

i

n n e

o

k

o t

k

o s v

a r

o

a t

d

d o

n

r

,

e

a j

o a

z

n

e

z

j t

l

a s

o

k o

o

v

o

o

n

d

k u

b

d

o

p s a

k

:

Š

O

n i

c e t r V

22 Angleški izraz za središčno točko (jedro, srce ...), iz katere se učinkovito razširjajo aktivnosti, znanje, mreže ... 23 160 otrok s stalnim prebivališčem v občini od vseh 192 otrok v starostni skupini 1-5 let, H1 2019.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 27

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ukrepi: Ukrep 1.1. Mladinska politika: mladim prijazno in zanimivo okolje Ukrep 1.2. Vrtec in OŠ: kakovostno, dostopno in spodbudno okolje za otroke in mladino Ukrep 1.3. Stanovanjska politika: stanovanja za mlade, ranljive skupine in kadre

4.1.1 Mladinska politika: mladim prijazno in zanimivo okolje

Usmeritev: Vzpostavi se proaktivna mladinska politika, katere jedro predstavlja HUB za mlade po vzoru praks iz Liechtensteina 24 in na podlagi preteklih aktivnosti z mladimi. Gre za zagon mladinskega središča za najstnike, dijake in študente, ki pod profesionalnim mentorstvom skrbi za razvoj talentov ter karierno in podjetniško usmerjanje mladih in omogoča druženje s sovrstniki. V ta namen se uredi primerne prostore v Kranjski Gori, v Mojstrani pa aktivira obstoječi mladinski prostor. Zagonska faza bo predvidoma potekala skozi pilotni projekt ob podpori zunanjih finančnih virov (predvidena prijava na Norveški finančni mehanizem).

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 1.1.1. Središče (HUB) za mlade s prostori v Kranjski Gori in Mojstrani, skupino mentorjev ter posebnim večletnim programom ustvarjalnosti, inovativnosti in druženja mladih. (SP, 1) ❉ 1.1.2. Vzpostavitev platforme za redni in odprt dialoga med Občino in mladimi (npr. vsakoletna delavnica in anketa, odprta vrata Občine za mlade ...) ter kontinuirano spremljanje in prilagajanje ukrepov potrebam mladih skozi posebne akcije ali obstoječe programe športa, kulture, izobraževanja in mobilnosti (npr. prevozi na klic med kraji, poletni tabori ...). (TP, 1) 1.1.3. Finančne spodbude za inovativne projekte in start-up ideje mladih, prednostno tistih, ki so še v izobraževalnem procesu, ter povezano s programom središča za mlade. (MP, 1)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora, prostori v Kranjski Gori in Mojstrani C Povezani ukrepi: 1.2, 8.2

4.1.2 Vrtec in OŠ: kakovostno, dostopno in spodbudno okolje za otroke in učence

Usmeritev: Poleg naložbe v Vrtec Mojstrana in bo občina še naprej posebno pozornost namenjala rednemu vzdrževanju infrastrukture vrtcev, OŠ in otroških igrišč ter vlaganjem v informacijsko opremljenosti šol, digitalizacijo poučevanja in učenja na daljavo. V lokalne izobraževalne vsebine in dodatne dejavnosti OŠ, vrtcev, knjižnice in tudi drugih ponudnikov se vključi vsebine, ki spodbujajo samoiniciativnost, ustvarjalnost in talente otrok ter pripadnost kraju. Podpora se nameni tudi uvajanju novih konceptov v šolsko okolje, ki so predvideni s to strategijo na različnih področjih življenja (npr. peš ali s kolesom v šolo, spoštovanje kmetov in pridelave hrane, umik plastike, arhitekturna dediščina, lokalna identiteta in kultura, medgeneracijsko sodelovanje in vključevanje priseljenih občanov v skupnost, sodelovanje in vključevanje v društva ...).

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 1.2.1. Vrtec Mojstrana: naložba v prizidek in obnovo obstoječega objekta, fazno. (SP, 1) ❉ 1.2.2. Zagotavljanje dostopnosti do vrtca za vse otroke z učinkovitim upravljanjem, uravnavanjem cenovne politike ter pametnim razporejanjem prostorov ob vpisu otrok. (TP, 2)

24 https://www.ruggell.li/mitarbeiter-innen-der-oja

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 28

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

1.2.3. Zagotavljanje spodbudnega, varnega in zdravega vzgojn-varstvenega in šolskega okolja z rednim investicijskim vzdrževanjem vseh šol in vrtcev ter vlaganjji v sodobno učno in informacijsko-tehnološko opremo in digitalizacijo. (TP, 1) 1.2.4. Redno vzdrževanje otroških igrišč in zgotavljanje nadomestnih igral. (TP, 2) 1.2.5. Uvedba lokalnih vsebin v OŠ v podporo ključnim razvojnim usmeritvam občine. (TP, 2) 1.2.6. Podpora projektom spodbujanja talentov otrok in mladine ter njihovega kariernega usmerjanja v raznovrstne priložnosti, ki jih nudijo Zgornjesavska dolina, turizem, globalno poslovanje in delo od doma. (TP, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C Povezani ukrepi: 1.1

4.1.3 Stanovanjska politika: stanovanja za mlade, ranljive skupine in kadre

Usmeritev: Nadpovprečno visoke cene stanovanj prispevajo k odlivu mladih iz občine Kranjska Gora in otežujejo izvajanje lokalne stanovanjske politike kot je običajna za neturistične občine. Namen ukrepa je s kombinacijo različnih kratkoročnih in dolgoročnih aktivnosti ter ob pogoju spremembe stanovanjske zakonodaje povečati fond cenovno dostopnih stanovanj, tako neprofitnih kot tržnih. Z naložbo v lasten večstanovanjski objekt, spodbujanjem večjega kroženja najemnikov znotraj obstoječega stavbenga fonda občine, s prihodnjo prostorsko politiko in z večjim pritiskom na državo in njene institucije, želimo izboljšati dostopnost do stanovanj za namene stalnega bivanja mladih, mladih družin, ranljivih skupin in namestitev kadrov za potrebe gospodarstva.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 1.3.1. Izgradnja neprofitnih stanovanj Občine Kranjska Gora, predvidoma v Mojstrani, prednostno za mlade in ranljive skupine. Pri dodeljevanju stanovanj ločiti pogoje za mlade in ranljive skupine. (SP, 1) ❉ 1.3.2. Prodaja občinskih stanovanj obstoječim stanovalcem in takojšnje namensko vlaganje kupnine v nakupe ali gradnje novih neprofitnih stanovanj občine. (TP,1) 1.3.3. Zagotovitev začasnih bivanjskih enot za najšibkejše občane in krizne situacije. (P, 2) 1.3.4. Nakup cenovno sprejemljivih objektov (prednostno degradiranih in neizkoriščenih) , ki se pojavijo na trgu in kasneje njihovo preurejanje v neprofitna najemna stanovanja, v kolikor je to prostorsko in finančno sprejemljivo ter ekonomsko upravičeno. (P, 2) 1.3.5. Uvajanje sprememb v prostorsko načrtovanje z namenom uresničevanja ciljev stanovanjske in demografske politike občine, kot so npr. 1. omejevanje oddajanja apartmajev in sob v stanovanjskih objektih in gradnje apartmajskih objektov, na račun spodbujanja gradnje stanovanj, 2. zagotavljanje zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo, 3. zagotovitev prostorskih pogojev in v sodelovanju z gospodarstvom vzpostavitev poslovnega modela za gradnjo stanovanj za zaposlene v gospodarstvu… (TP, 1) 1.3.6. Vpliv na državne institucije za uvedbo posebnih stanovanjsko-demografskih ukrepov za turistične kraje, kot so npr. MOP – stanovanjska zakonodaja, Stanovanjski sklad RS – naložbe v demografsko ogrožene in turistične kraje, DUTB – prenamen nepremičnin za stanovanja mladih. (DP, 1)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C Povezani ukrepi: 1.1

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 29

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.2 Razvojni cilj 2: Krepitev identitete in aktivnosti občanov v skupnosti

Rezultat: Kultura in šport ostajata pomembna identifikacijska in združevalna elementa občanov v vseh vaseh občine. V tem pogledu Občina Kranjska Gora tudi v prihodnje na območju celotne občine zagotavlja programe in infrastrukturo, ki omogočajo čim širše aktivno udejstvovanje otrok, mladine, delovno aktivne populacije kakor tudi starejših občanov v kulturi, rekreaciji ali športu. Pri tem se z vsebinami, urniki in tehnologijami prilagaja potrebam novih generacij in spremenjenemu življenjskemu slogu ter tesneje povezuje s turizmom. Še zlasti na področju muzejske dejavnosti se pričakuje pospešena digitalizacija in interpretativna nadgradnja razstav ter razvoj novih kulturnih produktov z višjo dodano vrednostjo. Športna in kulturna infrastruktura sta večnamenskega značaja in se uporabljata tako za potrebe lokalnega prebivalstva kot tudi turizma. Zelo zaželeno je sodelovanje med ljubiteljsko in profesionalno dejavnostjo, tako na področju kulture kot tudi športa. Za nadaljevanje društvene tradicije je še posebej pomembno pomlajevanje društev, za krepitev kulturne identitete pa vzdrževanje obstoječe mreže in povečanje obiska enot knjižnic, muzejev in glasbene šole kakor tudi lokalnih dogodkov v posameznih krajih občine. Izvajalci dejavnosti skrbijo za vključevanje vseh skupin prebivalstva, vključno z ranljivimi skupinami in priseljenimi v rekreacijsko, športno, kulturno in splošno družbeno življenje občine.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 2.1 Število društev, ohranjanje Število Register društev, 74 74 74 Društva na področju kulture, ohranjanje Število maj 2020 10 10 10 Društva na področju športa, ohranjanje Število 29 29 29 2.2 Delež občanov v enem društvu, 10 - % rast % Anketa OKG, 2019 56 %25 58 % 61 % 2.3 Obisk v muzejih – Obisk stalnih razstav v SPM, Število GMJ, 2019 21.636 22.000 24.500 Liznjekovi in Kajžnkovi hiši, 13-% rast 2019-2030 2.4 Uporabniki knjižnice v % prebivalcev, 10 % rast % prebivalcev OKJ, 2017-2019 18 % 19 % 20 %

ne al n Š io p s a o e r f m t o iz n r r a p u t p e j o i r e i l g n i t t r i i ohraniti DRUŠTVA e e n k r n f a i u r CILJ: :

s t a p

l

: s

e

u

t

e

KREPITEV IDENTITETE IN s

r

k r

t

u 10 % rast aktivnih v društvih

u

r e

k t

o

l k

t

AKTIVNOSTI OBCANOV V s

s u u

j

t

k

l r

p e e

t

r m m

i SKUPNOSTI

o

a

a 13 % rast obiska muzejev in knjižnic

b

g r r

u

r g g j

l

a

o o

m r r

n

i

p p

o

i i

v

n n

l l

a a

k k k

o o

L L

25 Spletna anketa med občani, N=188 oseb, 2019.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 30

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ukrepi: Ukrep 2.1. Lokalni program kulture: sinergije profesionalne in ljubiteljske kulture ter turizma Ukrep 2.2. Športna politika: raznolikost programov in infrastrukture

4.2.1 Lokalni program kulture: sinergije profesionalne in ljubiteljske kulture ter turizma

Usmeritev: Kulturno dejavnost v občini zagotavljajo poklicni izvajalci javne službe (muzej, knjižnica, gledališče in glasbena šola) in 10 ljubiteljskih kulturnih in umetniških društev. S predmetno strategijo Občina Kranjska Gora s tem ukrepom hkrati opredeljuje svoj lokalni program kulture.26 Občina na področju kulturne politike prednostno zasleduje osem ciljev:

„ krepitev ljubiteljske kulturne dejavnosti kot dejavnika kulturne identitete Kranjske Gore, ohranjanja naših korenin in priložnosti za medgeneracijsko druženje in prenos tradicionalnih znanj; „ aktivacijo mladih za kulturno ustvarjalnost in sodelovanje v kulturnih društvih; „ ohranjanje obstoječe mreže enot javnih služb na področju kulture v občini; „ približevanje dostopnosti profesionalne kulture v lokalnem okolju ter tesnejše sodelovanje med ljubiteljsko in profesionalno kulturo; „ krepitev koordinacije in vsebinskega povezovanja med kulturo in turizmom; „ ohranjanje kulturne dediščine in izročil krajev Zgornjesavske doline; „ spodbujanje čezmejnega sodelovanja v trilateralnem kulturnem prostoru; „ ohranjanje obstoječega obsega finančne podpore iz občinskih javnih sredstev.

Učinek izvajanja spodaj naštetih prioritetnih aktivnosti in projektov se bo odražal v ohranjanju števila aktivnih kulturnih društev in mreže javnih služb ter povečanem obisku v vseh enotah muzeja in knjižnice po občini. Prioritetni projekti in aktivnosti so navedeni v nadaljevanju.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 2.1.1. Programsko-poslovna nadgradnja in sodelovanje mreže muzejev v občini: digitalizacija, novi pristopi k interpretaciji, upravljanju in trženju, nov vzdržnejši poslovni model, sodelovanje in skupna promocija s turizmom, muzejske hiše kot prostori za medgeneracijska in druga srečanja, izvedba nujnih vzdrževalnih del. (P, 2) - Slovenski planinski muzej: posodabljanje razstav in programa - Kajžnkova hiša: nov poslovni model, revitalizacija vsebin z digitalnimi mediji - Ruska kapelica: digitalizacija, spremljanje obiska, preveritev uvedbe vstopnine - Liznjekova domačija: posodabljanje dogodkov in vsebin, vezanih na Kekčeve dogodivščine - Pocarjeva domačija: nujna vzdrževalna dela, vključevanje v muzejsko ponudbo občine - Muzej NC Planica: vključevanje v muzejsko ponudbo občine 2.1.2. Profesionalna kultura: i) ohranitev gledališkega abonmaja in kino predstav, ii) krepitev vrhunske kulture v lokalnem okolju – vključevanje lokalnih profesionalnih kulturnih ustvarjalcev in gostujočih umetnikov, iii) podpora Gledališču Toneta Čufarja Jesenice, še zlasti pri programu kulturne vzgoje in koprodukcijah z lokalnimi dramskimi skupinami. (TP, 2)

26 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPC, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) določa, da občina opredeli svoj javni interes, cilje, prioritete in kazalnike na področju kulture v štiriletnem lokalnem programu kulture. Lokalni program je lahko sestavni del drugega dokumenta razvojnega načrtovanja lokalne skupnosti, zato predmetna strategija oz. ta ukrep predstavlja tudi lokalni program kulture za občino Kranjska Gora.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 31

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

2.1.3. Vzdrževanje obstoječe mreže knjižnic po krajih, večja promocija branja in obiska izpostav knjižnice po vaseh (še zlasti Rateče), digitalizacija in nove tehnologije, prilagajanje obratovalnega časa potrebam občanov in turistov, po potrebi kadrovska okrepitev (v okviru možnosti) in dodatni prostori v Mojstrani. (TP, 2) 2.1.4. Akcije za ohranjanje nesnovne in premične kulturne dediščine: i) spodbujanje prenosa tradicionalnih znanj prek delavnic ter ohranjanja običajev in tradicionalnih vaških dogodkov, ii) zapisovanje in digitalizacija (jezik – vsaka vas ima svoj glas, običaji, interpretacija s pomočjo digitalnih tehnologij ...) ter iii) umestitev pomembne žive dediščine občine v register nesnovne dediščine (npr. rateški krapi, triglavske pravljice) in dolgoročno v UNESCO. (P, 1) 2.1.5. Spodbude za varovanje in obnovo nepremične kulturne dediščine v javnin in zasebni lasti: i) nadljevanje sofinanciranja obnov in restavriranja objektov nepremične kulturne dediščine v javni lasti, ii) nadaljevanje sofinanciranja kulturne dediščine v zasebni lasti ter razširitev namena sofinanciranja iz kozolcev in fasad na celostne prenove objektov (npr. hidroizolacija), iii) proučitev morebitnega prednostnega sofinanciranja obnov objektov kulturne dediščine za namene stanovanj in kmetij mladih generacij, iv) podpora projektom celostnega oživljanja in interpretacije nepremične kulturne dediščine v povezavi s turizmom kot npr. nekdanja železnica kot tehniški spomenik (TP, 1) 2.1.6. Ohranitev in podpora programom Glasbene šole Jesenice v Kranjski Gori. (TP, 2) 2.1.7. Pospeševanje in nadaljnja finančna podpora ljubiteljske dejavnosti v kulturi, še zlasti: i) strokovna izobraževanja za vodje skupin, ii) sofinanciranje profesionalnih strokovnjakov – mentorjev, iii) pridobivanje novih članov z raznimi skupnimi akcijami in povezovanje med društvi, OŠ in šolskimi skupinami. (TP, 2) 2.1.8. Letna koordinacija in medsektorsko povezovanje v kulturi in turizmu: i) usklajevanje konceptov in koledarja prireditev s Turizmom Kranjska Gora, ii) poenotenje promocije prireditev, iii) pogostejše vključevanje kulturnih skupin v turistične, športne, poslovne, ulične in druge dogodke, iv) enotna predstavitev ponudbe kulturnih društev turističnemu gospodarstvu, v) skupni projekti turizma ter ljubiteljske in profesionalne kulture (npr. tematski festival). (TP, 2) 2.1.9. Vzdrževanje javne kulturne infrastrukture: vzdrževanje obstoječe mreže večnamenskih skupnostnih objektov po vaseh. (TP, 2) 2.1.10. Posodobitev premične opreme za prireditve: nabava skupnega funkcionalnega odra za prireditve na trgu v Kranjski Gori in podobne opreme, ki lahko služi več društvom in organizatorjem dogodkov. (P, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C Povezani ukrepi: 7.2

4.2.2 Športna politika: pestrost programov in infrastrukture

Usmeritev: Šport je del življenjskega sloga in identitete občine Kranjska Gora, hkrati pa motiv za druženje in pozitivno naravnanost posameznika ne glede na njegovo starost. Namen ukrepa je v skladu s smernicami vsakokratnega nacionalnega programa športa zagotavljanje raznolikih programov športa in rekreacije ter športne infrastrukture vsem generacijam prebivalcev v različnih delih občine. Tudi v prihodnje želimo zadržati obstoječo raven in obseg financiranja športa in rekreacije, ob tem pa posodabljati ponudbo programov glede na potrebe prebivalcev.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 2.2.1. Program športa: ohraniti in posodabljati obstoječi obseg športno-rekreativnih programov. (TP, 2)

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 32

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

2.2.2. Spodbujanje vlaganj in posodabljanj športne infrastrukture, še posebej male športno- rekreacijske infrastrukture, prilagojene potrebam telesne dejavnosti različnih generacij (kot so npr. orodja za fitnes v naravi, kolesarski poligoni / angl. Pump-track, zunanji namizni tenis..) po krajih: Rateče/Planica, Kranjska Gora (Ruteč, Pišnica), Gozd-Martuljek, Mojstrana (Mlačca, Prode), Dovje .. (P, 2) 2.2.3. Učinkovito in profesionalno upravljanje in vzdrževanje obstoječih športnih objektov: športna dvorana Vitranc in druga pokrita in odprta športna igrišča v upravljanju Infrasporta, Komunale Kranjska Gora oziroma društev (TP, 2) 2.2.4. Pritegnitev vsaj enega športno-izobraževalnega programa nacionalne ali mednarodne ravni (npr. zimski športi, nogomet ...) (MP, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C Povezani ukrepi: 7.1, 7.2

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 33

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.3 Razvojni cilj 3: Zagotavljanje dostopnosti ter modernizacija in digitalizacija storitev za vse

Rezultat: Do leta 2030 bo Občina Kranjska Gora v sodelovanju z izvajalci javnih, koncesioniranih in tudi tržnih dejavnosti ohranila dostopnost in raven storitev v okviru obstoječih ali novih modelov oskrbe. S podporo digitalizaciji storitev, širitvami infrastrukture in uvajanjem novih praks bomo nadgradili obseg storitev tam, kjer so danes zaznane vrzeli.

Zaradi staranja populacije, potreb turizma in rasti obsega športnih dejavnosti v naravi in izkušenj s pandemijo covid-19 želimo izboljšati dostopnost splošnega družinskega zdravnika in zagotoviti večjo pestrost specialistične zdravstvene ponudbe v občini, razširiti zmogljivosti doma za starejše ter povečati obseg ostalih neinstitucionalnih oblik oskrbe starejših (npr. dnevno varstvo, bivanjske skupnosti). Z dostopno medicinsko opremo in servisom želimo dvigovati zdravstveni standard in ohraniti naziv občine prijazne srčnim bolnikom.

Na področju modernizacije in digitalizacije storitev bo občina sledila konceptu Pametnih vasi (angl. Smart Village), ki ga spodbuja Evropska komisija. Podprla bo projekte socialnih inovacij in razvoja novih mobilnih, digitalnih in drugih načinov oskrbe in poslovanja na daljavo. Sočasno s povečevanjem števila mladih upokojencev bomo spodbujali njihovo vključevanje v delo lokalnega gospodarstva in občinskih zavodov ter tako omogočili medgeneracijski prenos znanj. S ciljem aktivacije odraslih občanov ter dviga dodane vrednosti v gospodarstvu je smiselno približati in prilagoditi ponudbo izobraževanj za odrasle, še posebej osebam, ki delajo na daljavo, samozaposlenim in malim podjetnikom v občini Kranjska Gora.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 3.1 Zmogljivost doma za starejše Število ležišč Dom Viharnik, 2018 134 150 170 3.2 Dostopnost splošnega zdravnika, Glavarinski ZZZS, stanje 2.105 1.895 1.895 znižanje GK na normativ količnik (GK) 1. 1. 202027 3.3 Nove digitalne storitve Število OKG 0 2 4

plo alno in s šno var soci nos je, t rav zd a z rb k S D o s CILJ: t o p ZAGOTAVLJANJE n o povecati zmogljivost doma Viharnik za 36 oseb

i s n t

t DOSTOPNOSTI, j

r a

ž

v

n n

i doseci normative na podrocju zdravstva

MODERNIZACIJA i

h

h

o

s s

IN DIGITALIZACIJA l

u k

ž r

h b b

i

n l

STORITEV ZA VSE 4 digitalizirane osnovne javne storitve v l

i

h

s

d

a

s r

r

ž t

d

o

a

o

r

v

i

e n t

j

e

i n

v

p a

v

r

i e

s

ž

t

a

o r

b j

n o

z

o i

n

s

i

t

a

j

i i

c

a v i t k A

27 Povprečje glavarinskega količnika obeh družinskih zdravnic v ZD Kranjska Gora na zdravnico na dan 1. 1. 2020. Normativ je 1.895.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 34

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ukrepi: 3.1. Skrb za zdravje ter socialno in splošno varnost 3.2. Dostopnost javnih služb v državni pristojnosti in tržnih oskrbnih storitev 3.3. Aktivacija in izobraževanje odraslih

4.3.1 Skrb za zdravje ter socialno in splošno varnost

Usmeritev: Nadgradnja razpoložljivosti in obsega, tehnološko in informacijsko posodabljanje ter povečanje usposobljenosti in zmogljivosti ključnih služb in storitev (zdravstvo, sociala, storitve za starejše in bolane, policija, civilna zaščita in gasilci), ki zagotavljajo zdravje in varnost občanov, postavljamo v temelj te strategije. Posebna pozornost se namenja socialni infrastrukturi in dostopnsoti do javne zdravstvene mreže. Kljub ugodnim varnostnim ocenam policije in občutku varnosti ljudi, izraženem v anketi, je nujno, da vse službe kontinuirano izboljšujejo pripravljenost in sisteme delovanja za primere izrednih situacij ter naravnih in drugih nesreč. Dejstvo je, da na področju splošne varnosti po podatkih poročila Policijske postaje Kranjska Gora za leto 2018 narašča število gorskih, smučarskih in drugih nesreč ter drugih dogodkov.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 3.1.1. Socialno bivanjska skupnost za starejše: zagotovitev cca 4 skupnostnih bivanjskih enot. (P, 2) 3.1.2. Prizidek doma za starejše Viharnik: socialni in zdravstveni programi varstva starejših (prednostno paliativa in/ali oaze za demenco), terapevtske dejavnosti, ambulante. (P, 2) 3.1.3. Izboljšanje dostopnosti do storitev zdravstvenega varstva: i) razširitev programa splošnega družinskega zdravnika v Kranjski Gori, ii) odprtje ambulante v Mojstrani, iii) pridobivanje različnih specialističnih zdravstvenih storitev in iv) krepitev preventivnih programov zdravja. (TP,1) 3.1.4. Nadgradnja socialnih storitev in dolgotrajne oskrbe za starejše: i) širitev programov pomoči in socialne oskrbe na domu, ii) ponudba dnevnega varstva in iii) podpora različnim programom vključevanja, aktivacije in družabništva za starejše in osamljene. (TP, 2) 3.1.5. Civilna zaščita, gasilci in reševalne službe: i) sistematično vzdrževanje in nadgradnja zaščitne, reševalne in tehnološke opreme, vozil in prostorov ter informacijskih sistemov, ii) posodabljanje načrtov z vidika globalnih tveganj (podnebne spremembe, pandemije ...) ter zagotavljanje rednega usposabljanja, vključno s čezmejnimi vajami in sodelovanjem. (TP, 2) 3.1.6. Razširitev gasilskega doma v Mojstrani z nakupom gasilskega vozila: i) proučiti upravičenost naložbe, ii) priprava dokumentacije in iii) izvedba (P, 3)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 4.3

4.3.2 Dostopnost javnih služb v državni pristojnosti in tržnih oskrbnih storitev

Usmeritev: Občina nima neposrednega vpliva na ponudbo državnih javnih služb in tržnih dejavnosti, čeprav so pošta, bankomati, javni prevoz, trgovine, krajevni uradi in podobne storitve ključne oskrbo in življenje na podeželju. Zaradi navedenega je pomembno, da Občina spremlja razmere in pravočasno dogovori alternativne rešitve s ponudniki vitalnih storitev. Preventivno se Občina Kranjska Gorav vzporedno vključuje v projekte razvoja novih mobilnih in digitalnih in drugih modelov oskrbe. Občina je zainteresirana tudi za pilotno sodelovanje s podjetji, ki razvijajo programsko opremo in potrebujejo testna okolja. Modernizacija in digitalizacija oskrbnih storitev sta del konceov digitalnega HUBa in Pametnih vasi, ki ju dolgoročno zasleduje tudi Občina Kranjska Gora.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti:

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 35

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

3.2.1. Spremljanje dostopnosti za življenje občanov pomembnih državnih javnih in tržnih storitev ter zagotavljanje alternativnih rešitev (npr. pogodbeni izvajalci, olajšave pri najemninah, prostorski akti ...). (TP, 2) 3.2.2. Podpora socialnim inovacijam in projektom razvoja novih modelov organiziranja oskrbe na podeželju (npr. digitalne oblike socialne in zdravstvene oskrbe na daljavo, mobilnost za starejše – občan vozi občana ..). (MP, 2) 3.2.3. Kartica ugodnosti za lokalno prebivalstvo (npr. popusti pri koriščenju javnih storitev, ugodnejše parkiranje, javni prevoz, bonitete za stalne kupce v lokalnih trgovinah...). (MP, 3)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 8.2, 9.1

4.3.3 Aktivacija in izobraževanje odraslih

Usmeritev: Ukrep prednostno naslavlja dve veliki in naraščajoči skupini občanov: mlajše aktivne upokojence in odrasle, še zlasti samozaposlene in zaposlene v manjših zasebnih podjetjih, ki nimajo organiziranega dostopa do znanj. V ta namen bo Občina v sodelovanju z Ljudsko univerzo Jesenice in drugimi zainteresiranimi ponudniki na območju občine omogočila različne oblike usposabljanj za pridobivanje sodobnih kompetenc. Vzporedno bomo spodbujali lokalna podjetja, organizatorje velikih dogodkov in javne službe, da v svoje delo vključujejo starejše aktivne domačine in prostovoljce ter tako omogočijo njihovo aktivno delo v družini in večgeneracijsko učenje.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 3.3.1. Vključevanje aktivnih starejših in prostovoljcev v delo lokalnega gospodarstva in lokalne skupnosti (npr. v muzeje, TIC-e, organizacijo dogodkov). (MP, 2) 3.3.2. Vseživljensko učenje odraslih in večgeneracijski programi: i) posebni programi usposabljanj za krepitev večfunkcionalnosti in novih kompetenc, še zlasti digitalnih veščin, potrebnih za samostojno delovanje aktivnih oseb, samozaposlenih in kmetov, ki nimajo organiziranih usposabljanj v svojih organizacijah, ii) večgeneracijski programi za prenos znanj med generacijami, iii) digitalno opismenjevanje starejših generacij za uporabo pametnih telefonov, računalnikov ter spletnih orodij za opravljanje storitev, koriščenje oskrbe in vzdrževanje socialnih stikov na daljavo ter drugi aktualni programi usposabljanj. (TP, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C Povezani ukrepi: 1.1, 6.3, 8.2, 9.2

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 36

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.4 Razvojni cilj 4: Trajnostna raba in učinkovito upravljanje prostora

Rezultat: S še bolj trajnostno usmerjeno in strožjo prostorsko politiko, uvedbo občinskega arhitekta, ozaveščanjem investitorjev in prebivalcev občine ter celostnim urejanjem javnega prostora bo Občina Kranjska Gora v prihodnjem obdobju varovala obstoječi obseg kmetijskih zemljišč, naravne vire, naselbinsko dediščino in krajevno značilno arhitekturo.

Osrednje odprte javne površine in trge v naseljih bomo postopno z umirjanjem prometa (kjer bo možno) preuredili v umirjeni mešani prostor za pešce, kolesarje in vozila. Lastnike objektov s statusom kulturne dediščine in investitorje usmerjamo k prenovam obstoječih stavb, lastnike zanemarjenih prostorov in zapuščenih objektov pa k sanaciji. Skozi celotno obdobje bo Občina v sodelovanju s pristojnimi državnimi službami krepila odpornost in pripravljenost na podnebne razmere z rednim vzdrževanjem hudournikov, pregledi stanja kritične prometne infrastrukture ter pripravo načrtov za prilagajanje infrastrukture in dejavnosti podnebnim tveganjem.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 4.1 Površina kmetijskih zemljišč v uporabi Indeks na SURS, Popis 1.21328 100 100 KMG v ha, ohranjanje 2020 (ha) kmetij 2010 4.2 Urejene površine mešanega prometa Število OKG, 2020 0 1 2 4.3 Ukrepi za prilagajanje podnebnim Število OKG 1 2 3 spremembam, uvajanje novih ukrepov (hudourniki)

a politika orsk ost pr va No

C CILJ: e l o 100 % ohraniti obseg kmetijskih zemljišc TRAJNOSTNA s t

n

o

RABA IN u

r 2 urejeni površini mešanega prometa e

j

UCINKOVITO a

n j

UPRAVLJANJE e

j m

a

a 3 podnebni ukrepi

v

b

PROSTORA n

e

m

g e

a

m

p e

r

r

o p

s s

t

o m

i r

a n

b

e

n

d

o

p

e j

n

a j a g a l i r P

28 Ko bodo dostopni novi podatki popisa kmetij v letu 2020, se trenutna izhodiščna vrednost iz leta 2010 ažurira z novim podatkom za leto 2020.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 37

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ukrepi: Ukrep 4.1. Nova prostorska politika Ukrep 4.2. Celostno urejanje javnega prostora Ukrep 4.3. Prilagajanje podnebnim spremembam

4.4.1 Nova prostorska politika

Usmeritev: Občina v letu 2020 zaključuje zahteven in več let trajajoč proces usklajevanja novega občinskega prostorskega načrta (OPN) z nosilci urejanja prostora. Novi OPN bo opredelil trajnostno prostorsko strategijo in postavil določene omejitve, še restriktivnejšo prostorsko politiko pa bo potrebno uvesti takoj z naslednjim OPN. Pri tem je potrebno zasledovati absolutni cilj varovanja kmetijskih zemljišč in kulturne krajine ter ohranjanja arhitekturne dediščine in spodbujanja prenov, še zlasti za stanovanjske namene in kmetijstvo. V okviru tega ukrepa se načrtujeta tudi uvedba občinskega arhitekta ter sistematičen nakup strateških lokacij v občini, ki so v dolgoročnem javnem interesu in z vidika javnih finance ekonomsko upravičene.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 4.1.1. Občinski prostorski načrt (OPN): sprejetje obstoječega in takojšen pristop k novemu OPN – predhodna priprava novih strokovnh podlag in študij. (SP, 1) ❉ 4.1.2. Uvedba občinskega arhitekta, urbanista ali krajinskega arhitekta in vzpostavitev sodelovanja z mladimi (lokalnimi in tujimi) arhitekti, urbanisti in drugimi strokovnjaki pri urejanju javnega prostora in objektov (MP, 2) 4.1.3. Ozaveščanje občanov, investitorjev in lastnikov stavbne dediščine o: i) tradicionalni in sodobni alpski arhitekturi in trajnostni gradnji (raba lesa in tradicionalnih materialov, ponovna uporaba materiala, nizko ali ničenergijski objekti ...), ii) vrednosti ohranjanja in načinu prenov. Priporočajo se izvedba kampanij ter objava člankov v lokalnem časopisu in na socialnih omrežjih, ogledi dobrih praks, kot je npr. Pr' Gavedarjo v Podkorenu, organizacija razstav in dogodkov ter priprava in promocija smernic za prenovo objektov. (MP, 2) 4.1.4. Sistematičen nakup strateških lokacij zemljišč, ki so v javnem interesu in ekonomsko upravičene (če so za to razpoložljivi proračunski viri). (P, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 1.3, 4.2, 4.3, 5.1, 5.2, 5.3, 6.1, 6.2, 7.1, 8.1, 8.2, 9.1

4.4.2 Celostno urejanje javnega prostora

Usmeritev: Občina Kranjska Gora še naprej skrbi in nadgrajuje doseženo raven urejenosti odprtega javnega prostora. V prihodnje bo vzporedno z ukrepi umirjanja prometa javne površine v naseljih postopno preurejala v površine umirejenega mešanega prometa, kjer bodo imeli prednost pešči in kolesarji. Občina še naprej skrbi za celovitost, krajinsko skladnost in hkrati sodobnost oblikovnih rešitev. V okviru zakonskih možnosti Občina pristopi k ukrepom za spodbuditev lastnikov objektov k urejanjeu degradiranih in opuščenih nepremičnin.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 4.2.1. Postopno urejanje javnega odprtega prostora v naseljih območja mešanih površin (angl. shared spaces) za pešce, kolesarje, vozila: zasnove, dokumentacija, postopne izvedbe. (P, 1) 4.2.2. Urbana oprema in zelene površine: nadgradnja, posodabljanje in vzdrževanje na območju celotne občine. (MP, 2)

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 38

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.2.3. Degradirane površine, opuščeni in zanemarjeni objekti: strokovne podlage za proučitev zakonskih mehanizmov, ki bodo spodbudili lastnike degradiranih površin in zanemarjenih objektov k ureditvi (npr. Trgovski center Kranjska Gora, obrtna cona Mojstrana, posamezni propadajoči gospodarski in kmetijski objekti ...). Možen je skupen pristop oz. projekt več občin. (TP, 1)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 6.1, 6.2

4.4.3 Prilagajanje podnebnim spremembam

Usmeritev: Občina Kranjska Gora nadaljuje z dobro prakso preventivnega čiščenja vodotokov – hudournikov – v dogovoru z Direkcijo RS za vode in rednimi pregledi stanja kritične lokalne infrastrukture. Vzporedno se vključuje v projekte za pripravo različnih načrtov in scenarijev ter izvajanje drugih preventivnih aktivnosti, ki lahko prispevajo k večji odpornosti lokalne infrastrukture, storitev in gospodarskih dejavnosti na povečana tveganja poplav, plazov, neurij, suše, izgube vodnih virov in drugih možnih posledic segrevanja ozračja.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 4.3.1. Redni pregledi stanja kritične lokalne infrastrukture: ceste, mostovi, zaščita pred plazovi. (TP, 1) 4.3.2. Preventivno delovanje in čiščenje hudournikov v dogovoru z Direkcijo RS za vode. (P, 1) 4.3.3. Načrti, raziskave in druge aktivnosti za povečanje pripravljenosti občine, infrastrukture in dejavnosti na podnebne spremembe. (MP, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 3.1, 6.3

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 39

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.5 Razvojni cilj 5: Ohranjanje okolja, narave in naravnih virov

Rezultat: S posodabljanjem okoljske infrastrukture, še zlasti na področju vodooskrbe in zaščite vodnih virov, restriktivnejšim upravljanjem z odpadki, zmanjševanjem rabe plastične embalaže ter uvajanjem režimov obiska na zavarovanih območjih alpskih dolin in naravnih vrednot bo Občina Kranjska Gora pomembno zmanjšala obremenjevanje vodnih virov in tal ter pritisk na občutljive ekosisteme. V sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park in Zavodom RS za varstvo narave ter lastniki zemljišč bo pristopila k urejanju infrastrukture za obiskovalce naravnih vrednot in zelene infrastrukture za zaščito ogroženih habitatov in vrst.

S spodbujanjem uvajanja obnovljivih virov energije in ukrepov za znižanje porabe energije v javnih in zasebnih objektih bomo zmanjšali stroške gospodinjstvom, lokalni skupnosti in gospodarstvu, hkrati pa z manjšimi emisijami prispevali k ciljem ogljične nevtralnosti regije in države.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 5.1 Odloženi odpadki, 50-% zmanjšanje Kg/prebivalca SURS, 2017 147 100 50 5.2 Dnevi brez kemične obdelave pitne % mikrobiološko Komunala KG, MB: 124/150 = 80 % Min Min vode, ohraniti raven (MB) /kemično (K) 2019 K: 10/10 = 100 % 90 % 90 % skladnih vzorcev 5.3 Naravne vrednote z režimom obiska Število JZ TNP, OKG 0 2 3 29 5.4 Znižanje izpustov CO2 Kg/preb LEK np î î

nje nastajanja anjša : zm ta voda ika n cis lit ov i po dk ka pa js od ol k O

V a r CILJ: o v a 50 % upad kolicin odloženih odpadkov OHRANJANJE n j i e n

n

o a

OKOLJA, b

r n

a Min 90 % dni brez potrebe po ’kemicni obdelavi’ pitne vode

o v

BIODIVERZITETE v

e

j

a

i

,

-

ž

b e

o

e

i

IN NARAVNIH k r o

m o

t

a

m Režim obiska za 3 naravne vrednote s

s

s

o i

k

s

, VIROV t

a

t t

s

e

s

r

o

m

o

a

v

t

i

i z

o j

l

v n

v

s

o o

e

k

v

n

n

r

a

i

s z

č

t n u

i

n

v

a

o

j

o

r

s

č

i

v

t

e

t

s

v

o

n : t

s

o

d

z a a

k

i

t

i

l

o

p

a k s t e g E r n e

Ukrepi: Ukrep 5.1. Okoljska politika: zmanjšanje odpadkov in čista voda Ukrep 5.2. Varovanje narave in biotske raznovrstnosti ter obnova ekosistemov Ukrep 5.3. Energetska politika: večja samooskrba in zanesljivost omrežij

29 Vrednost za občino Kranjska Gora bo izračunana v procesu priprave LEK, predvidoma v letu 2021.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 40

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.5.1 Okoljska politika: zmanjševanje nastajanja odpadkov in čista voda

Usmeritev: Varovanje vodnih virov, zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo in zmanjševanje nastajanja odpadkov so osrednji okoljski cilji Kranjske Gore v obdobju 2020–2030. V ta namen bo Občina povečala zmogljivosti bazenov čistilne naprave Taber in nadaljevala s spodbudami za vgrajevanje malih čistilnih naprav na območjih brez kanalizacijskega omrežja. S sistematičnim nadzorom vodnih virov in vodovodnega sistema ter vlaganji v vodohrame in obnove vodovodov bomo minimizirali vodne izgube in potrebo po kemični obdelavi vode. Z ozaveščanjem in novimi pristopi k upravljanju ter nadzoru zbiranja in sortiranja odpadkov bodo prebivalci, institucije, obiskovalci in gospodarstvo znižali obseg komunalnih odpadkov, še posebej plastike. Občina je od leta 2020 podpisnica zaveze o ukinitvi plastične embalaže za enkratno uprrabo na javnih prireditvah. Prevzemanje in uvajanju principov krožnega ravnanja s surovinami pa bo ena od pomembnejših skupnih nalog v prihodnje.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 5.1.1. Dograditev CČN Tabre: povečanje bazena. (SP, 1) ❉ 5.1.2. Sofinanciranje nadomeščanja greznic z malimi čistilnimi napravami na območjih razpršene poselitve, še zlasti na območju TNP. (TP, 2) 5.1.3. Obnove vodohramov: Alpina ... (P, 1) 5.1.4. Sistematične obnove vodovodov in izgradnje pitnikov. (P, 2) 5.1.5. Pridobivanje novih vodnih virov, nova zajetja, nadzor nad kakovostjo vode in vodovodov ter ozaveščanje uporabnikov za zmanjševanje porabe vode. (TP, 1) 5.1.6. Nadgradnja upravljanje z odpadki: i) posddobitev ekoloških otokov – vkopani z nadzornim sistemom v; ii) nadgradnja sistema nadzora (digitalizacija), ii) ozaveščanje za zmanjšanje obsega odpadkov, iii) nadaljnje zmanjšanje odpadne plastike in ukinitev plastike za enkratno uporabo in iv) skupne akcije in projekti s turističnim gospodarstvom, šolami, organizatorji prireditev in drugimi deležniki, ki spodbujajo uvajanje krožnih procesov. (TP, 1) 5.1.7. Okoljske študije in raziskave, kot so npr. i) občasne analize in meritve kakovosti zraka in emisij, vključno s spremljanjem ogljičnega odtisa, ii) raziskava učinkov mikroklime na kakovost bivanja in zdravje ljudi. (TP, 3)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 1.2, 7.1, 7.2

4.5.2 Varovanje narave in biotske raznovrstnosti ter obnova ekosistemov

Usmeritev: Z rastjo obiska, motornega prometa in rekreacije v alpskih dolinah Triglavskega narodnega parka se je povečal pritisk na naravo in njeno biodiverziteto. Povečan pritisk je zaznati tudi na naravnih vrednotah in Ledine ter tudi že v Karavankah, zato bomo skupaj z JZ TNP, ZRSVN in lastniki zemljišč postopno in glede na razmere na teh območjih spremljali in usmerjali obisk, po potrebi določili nosilno zmogljivost in vzpostavili režime obiska. Kjer je smiselno, bo urejena zelena infrastruktura in nadgrajena infrastruktura za obiskovalce. Vse to bo dolgoročno, skupaj z ostalimi ukrepi, pripomoglo k boljšemu stanju okolja in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prispevalo k blaženju vpliva podnebnih razmer.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 5.2.1. Usmerjanje obiska na območju Triglavskega narodnega parka (Radovna s Krmo in Kotom, Vrata, slap Peričnik, Vršič, Martuljški slapovi, Krnica, Tamar): uvedba štetja obiska, spremljanje stanja, vzpostavljanje ustreznih režimov, preveritev uvedbe vstopnin ter

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 41

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

določitev upravljavcev (kjer slednjih še ni) v sodelovanju z JZ TNP in lokalnimi deležniki, opredelitev nosilne zmogljivosti, kjer potrebno. (P, 1) 5.2.2. Mokrišče Zelenci (naravni rezervat, Podkoren): ureditev parkirišč, čiščenje vegetacije ob stolpu, namestitev števcev za spremljanje obiska in opredelitev nosilne zmogljivosti, boljša povezava s Podkorenom, Ratečami in Planico, preveritev možnosti vpisa v Ramsarsko konvencijo. (P, 2) 5.2.3. Mokrišče Ledine (naravna vrednota, Rateče): vzpostavitev režima upravljanja z ukrepi za ohranjanje mokrišča in njegovih rastlinskih in živalskih vrst, preprečitev zasipanja mokrišča, proučitev možnosti za renaturacijo zasutih delov, preveritev možnosti vpisa v Ramsarsko konvencijo skupaj z Zelenci. (P, 2) 5.2.4. Jezero Jasna (naravna vrednota, Velika Pišnica): monitoring obiska, opredelitev nosilne zmogljivosti, režimov rabe in parkiranja, nadaljnja sanacija in urejanje jezer, javni prevoz. (P, 1) 5.2.5. Karavanke: vzpostavitev sistema spremljanja obiska pohodnikov, kolesarjev in vozil (števci) in po potrebi vzpostavitev režimov rabe na gozdnih cestah oz. drugje (v sodelovanju z gozdarji, lovskimi družinami, lastniki zemljišč in ZRSVN), prednostno na območju od Srednjega vrha do Tromeje. (P,2) 5.2.6. Divji petelin: podpora projektom spremljanja populacije in vzpostavljanja režimov/ mirnih con ter ozaveščanje. (P, 2) 5.2.7. Ukrepi za zmanjšanje povozov živali (dvoživke, ježi, divjad ...) v pomladanskem času, ko so na regionalni cesti oznake, in za zmanjšanje vnosa in širjenja tujerodnih invazivnih vrst. (P, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 4.1, 6.1, 6.2, 7.1, 7.2

4.5.3 Energetska politika: večja zadostnost virov in zanesljivost omrežij

Usmeritev: Znižanje rabe energije, večja energetska zadostnost in zanesljiva oskrba z električno energijo so vse bolj pomembni dejavniki življenja in poslovanja. Najbolj inovativne alpske občine v Avstriji in Švici so na na tem področju naredile velik napredek. Občina bo predvidoma v letu 2021 pripravila nov lokalni energetski koncept in z njim preverila neizkoriščene potenciale ter predlagala rešitve za povečanje rabe obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost v javnem in zasebnem sektorju ter pri gradnjah in obnovah objektov. Nadaljevali bomo z modernizacijo in optimizacijo javne razsvetljave, za javne objekte pa uvedli energetsko računovodstvo. Znižanje rabe energije ne prinaša le okoljskih koristi, ampak tudi finančne prihranke v lokalni skupnosti, gospodinjstvih in v gospodarstvu.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 5.3.1. Priprava novega lokalnega energetskega koncepta s preverbo možnosti in predlogov ukrepov za povečanje rabe OVE in URE. (MP, 2) 5.3.2. Uvedba energetskega računovodstva za javne objekte. (MP, 3) 5.3.3. Optimizacija javne razsvetljave: i) kontinuirano uvajanje LED svetil in pametnih sistemov namesto klasične JR, ii) digitalizacija upravljanja sistema in osvetljenosti, iii) določitev 'temnih območij' in zniževanje osvetljevnja tam, kjer ni potrebno. (TP, 2) 5.3.4. Električno omrežje: poleg rednega vzdrževanja Elektro Gorenjske načrtuje naložbo v: i) izboljšavo obstoječega primarnega daljnovoda Jesenice–Kranjska Gora in ii) novogradnjo elektro daljnovoda Jesenice-Rateče-meja. (TP, 2) 5.3.5. Spodbujanje koriščenja subvencij Eko sklada in resornih ministrstev. (TP, 1)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 1.2, 6.1, 6.2, 8.2

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 42

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.6 Razvojni cilj 6: Umirjanje, povezovanje in trajnostno upravljanje prometa

Rezultat: Prehod iz tradicionalnega v trajnostni prometni model in boljše upravljanje prometnih in turističnih tokov sta postavljena med najpomembnejše razvojne cilje Občine Kranjska Gora do leta 2030. V tem obdobju bomo prednostno umirili promet na Vršiču in v dolinah Vrat ter Radovne. Izboljšali bomo sistem upravljanja mobilnosti z izgradnjo garažne hiše kot P+R in mobilnostnega vozlišča v Kranjski Gori ter mrežo manjših P+R parkirišč po ostalih naseljih, ki bodo medsebojno povezana z javnim prevozom, kolesarsko infrastrukturo in/ali varno infrastrukturo za pešce.

V sodelovanju z državo oz. koncesionarji bo javni potniški promet potrebno nadgraditi in še bolje prilagoditi potrebam prebivalcev in obiskovalcev ter zagotoviti direktno povezljivost z Ljubljano (hitra linija), letališčem in najbližjimi železniškimi postajami (Jesenice, Trbiž). Občina bo še naprej skrbela za investicijsko vzdrževanje in izboljševanje prometne varnosti na vseh lokalnih cestah, vključno z obnovo mostov in intervencijskih poti. Omogočili bomo razvoj infrastrukture za podporo uvajanju e-mobilnosti in e-kolesarjenja.

Vse to je potrebno za dvig varnosti v cestnem prometu, zmanjšanje števila prometnih nesreč, večjo pretočnost prometa in boljšo dostopnost naših krajev kakor tudi sosednjih občin (npr. prek Radovne v Gorje, Trenta- Bovec) ter zmanjšanje emisij in hrupa zaradi prometa.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 5.1 Povprečni letni dnevni promet na državni PLDP, vsa MZI DRSI, števno 7.261 30 cesti R1-201 v Kranjski Gori, znižanje vozila mesto 777, 2018 5.2 Uveden sistem mirujočega prometa, Število OKG NE DA DA vključno s parkirno politiko in prevozi 5.3 Prometne nesreče na cestah v občini Število PP KG, 2018 75

skih dolinah v alp eta cu rom Vrši e p na nj in ja ir m U c e l o v i CILJ: t

s i znižanje prometa (PLDP) UMIRJANJE, s t

e

POVEZOVANJE IN m

t r

a

TRAJNOSTNO j n

o

s

UPRAVLJANJE t

n

e znižanje števila prometnih nesrec

a

m

r PROMETA

u

o t

b

k

u i

l

r

n t

s o

a

s

r

t f

i n

i

v

a

n o

t

b s

e

c

c

a i

n n r a V i

30 https://podatki.gov.si/dataset/pldp-karte-prometnih-obremenitev

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 43

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ukrepi: Ukrep 6.1. Umirjanje prometa v alpskih dolinah in na Vršiču Ukrep 6.2. Celovit sistem upravljanja mobilnosti v občini Ukrep 6.3. Varna cestna infrastruktura

4.6.1 Umirjanje prometa v alpskih dolinah in na Vršiču

Usmeritev: Medtem ko bo v vseh alpskih dolinah uvedeno spremljanje obiska (glej predhodni RC 5), so za območji Vršiča ter doline Vrat in Radovne predvidene večje infrastrukturne ureditve in postopoma tudi uvedbe režimov dostopa s ciljem zmanjšanja obremenitev z motornim prometom. Vse tri naložbe so znotraj Triglavskega narodnega parka in na državnih cestah, zato je pri načrtovanju, izvedbi in zasnovi režimov nujno sodelovanje Direkcije za ceste, JZ TNP, Občine Kranjska Gora in tudi sosednjih občin Bovec in Gorje.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 6.1.1. Umirjanje prometa na Vršiški cesti in prelazu: ureditev avtobusnih postajališč na ključnih točkah ceste, ureditev parkirišča s sanitarijami in info točko na prelazu, ponudba večje frekvence javnega prevoza v kombinaciji s parkiranjem v dolini, ozaveščanje in informiranje. (SP, 1) ❉ 6.1.2. Umirjanje prometa v dolini Vrata: izgradnja parkirišč v Mojstrani, asfaltiranje/ protiprašna zaščita ceste Mojstrana-Vrata, potencialna prekategorizacija državne v lokalno cesto, režim z omejitvijo in nadzorom vstopa v dolino, uvedba javnega prevoza in izposoje e-koles. (SP, 1) ❉ 6.1.3. Umirjanje prometa v dolini Radovna: spremljanje obsega prometa, ureditev prometne infrastrukture in parkirišč; v sodelovanju z Občino Gorje, JZ TNP in DRSI zasnova rešitev in uvedba ukrepov za umiritev in zmanjšanje motornega prometa skozi celotno dolino in v stranskih dolinah in Kot. (P, 1) 6.1.4. Predor pod Vršičem: prostorsko načrtovanje, projektiranje, dialog z državo. (P, 3)

Območje izvajanja ukrepa: Mojstrana, Radovna, Kranjska Gora, Bovec P. Povezani ukrepi: 5.2, 6.2

4.6.2. Celovit sistem upravljanja trajnostne mobilnosti v občini

Usmeritev: Namen vzpostavljanja celovitega sistema mobilnosti na območju občine Kranjska Gora je zmanjšati motorizacijo in odvisnost od osebnih vozil za potrebe dnevne migracije tako prebivalcev, zaposlenih kot tudi obiskovalcev. Za vzpostavitev sodobnega sistema mobilnosti je smiselno zasnovati celosten prometni načrt, ki bo funkcionalno in stroškovno učinkovito medsebojno povezal posamezne prometne podsisteme (državni linijski JPP, posebni sezonski lokalni prevozi, šolski prevozi, P+R parkirišča, sistemi za izposojo koles, taksi, Prostofer/ občani vozijo občane, souporaba vozil, ...) s potrebami različnih skupin uporabnikov.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti:

6.2.1. Vzpostavitev celovitega sistema upravljanja mobilnosti med kraji znotraj občine (Radovna/Dovje/Mojstrana- Gozd Martuljek; S.vrh - KG- Rateče/Planica); i) celostna prometna strategija (CPS) s konkretnimi rešitvami zasnove sistema trajnostne mobilnosti v občini na podlagi aktualizacije obstoječih prometnih študij ter ii) fazna izvedba, ki vključuje: (SP, 1) ❉ - javni promet (kombinacija javnega in posebnega linijskega prevoza za potrebe turizma), - mirujoči promet s sistemom parkirišč P+R (parkiraj in se odpelji, kolesari, hodi) in politiko parkirnin, - informacijski sistem z digitalnim pametnim parkiranjem, sanitarije, info točke in

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 44

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

- javni sistem izposoje e-koles za potrebe kratkotrajne mobilnosti iz ene na drugo točko (ni namenjen rekreacijsko-turistični rabi). 6.2.2. Ureditev centralnega P+R območja z mobilnostnim središčem v Kranjski Gori: garaža po sistemu P+R z mobilnostnim vozliščem – postajališčem JPP, sistemom izposoje električnih koles in souporabe e-vozil, čakalnicami, garderobami in sanitarijami za potnike. Večnamenska raba v povezavi s smučiščem. (SP, 1) ❉ 6.2.3. Ureditev mreže manjših parkirišč po naseljih in izhodiščih za pohodništvo/ točke ogleda z navezavo na enotni mobilnostni sistem: Radovna, Dovje, Gozd Martuljek, Jasna/ vstop v Krnico, Planica, Podkoren, Rateče ...; kjer možno, zagotoviti tudi prostor za začasno parkiranje avtobusa ter pilotno uvajanje sistema razpršenih individualnih parkirnih mest, podprtih s sistemom pametnega parkiranja. (P, 2) 6.2.4. Mreža postajališč za avtodome z ustreznimi režimi: vzpostavitev postajališč s sistemom za izpuščanje odpadne vode (npr. na Ledinah), izvajanje nadzora, vzpostavitev višinskih ovir na parkiriščih. (P, 2) 6.2.5. Prehod v elektro mobilnosti: i) vzpostavljanje sistema hitrih e-polnilnic in izposojevalnic e- koles, ii) nakup e-vozil za potrebe Občine in javnih zavodov/podjetij, iii) spodbujanje in promocija koriščenja subvencij eko sklada za nakup e-vozil. (P, 2) 6.2.6. Prilagajanje linij JPP potrebam prebivalcev in obiskovalcev: hitre linije v Ljubljano in na letališče Ljubljana, povezava JPP z železniškimi vozlišči na Jesenicah, v Trbižu in Beljaku ter povezave z letališči, krožna avtobusna povezava okrog Julijskih Alp in alternativne oblike prevoza ranljivih skupin (starejši, mladi ...). (MP, 2) 6.2.7. Daljinska kolesarska pot: Mojstrana - most (Topolino). (P, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 5.2, 6.1, 6.3, 7.1

4.6.3. Varna cestna infrastruktura

Usmeritev: Skrb za kakovost in varnost ter celoletno prevoznost občinske cestne mreže ostaja tekoča naloga občinskih služb. Posebna pozornost se v novem obdobju namenja zagotavljanju urejenosti intervencijskih poti, urejanju pločnikov, pešpoti in avtobusnih postajališč ter sanacijam mostov. Občina še naprej tesno sodeluje z Direkcijo RS za infrastrukturo Ministrstva za infrastrukturo pri pripravi in izvedbi programov vzdrževanja in obnov državnih cest.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 6.3.1. Investicijsko vzdrževanje lokalnih cest in sodelovanje z državo pri obnovah državnih cest. (P, 2) 6.3.2. Sistematično urejanje intervencijskih poti v zgoščenih naseljih in na prizoriščih. (P, 2) 6.3.3. Načrtne sanacije in obnove mostov. (P, 2) 6.3.4. Naložbe in ukrepi za večjo varnost v prometu: avtobusna postajališča, pločniki, vzpostavljanje povezljivosti pločnikov in kolesarskih poti, signalizacija. (P, 2) 6.3.5. Redarska služba: okrepitev službe, usposabljanje za komunikacijo s tujci, ostrejši nadzor, še zlasti nad mirujočim prometom in kampiranjem v naravnem okolju. (TP, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 1.2, 6.2, 7.1

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 45

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.7 Razvojni cilj 7: Kakovosten prehod v zeleno in butično turistično destinacijo

Rezultat: Osnovne trženjsko-produktne smernice razvoja turizma so zapisane v sektorski strategiji razvoja turizma občine Kranjska Gora 2015–2025. Na tem mestu opredeljujemo le nekaj glavnih usmeritev v turizmu, katerih uresničevanje je povezano s širšo lokalno skupnostjo. Turizem bo nosilna gospodarska panoga občine Kranjska Gora tudi v prihodnje, vendar pa se mora v vseh segmentih še bolje in hitreje prilagoditi novim trendom, spremenjenim potovalnim in življenjskim navadam ter podnebnim spremembam, uvesti zelene standarde, zagotoviti butičnost storitev ter se tesneje vključevati v lokalno okolje. Destinacija ne teži k povečevanju števila namestitev, še zlasti ne v segmentu apartmajev in zasebnih sob, ampak k dvigovanju kakovosti, inovativnosti in višji dodani vrednosti, saj pri slednji danes zaostajamo.

V ta namen bo Občina Kranjska Gora s partnerji prednostno vlagala v turistično infrastrukturo in programe, ki zagotavljajo privlačnost in vzdržno razporeditev obiska 365 dni v letu ter povečujejo možnost večjega zaslužka ne le v turizmu, temveč tudi v drugih panogah – kmetijstvu, obrti ter storitvenih in društvenih dejavnostih. Kranjska Gora bo vsako leto poskušala ponuditi vsaj eno novost. Destinacija bo okrepila upravljanje in spremljanje turističnih tokov na kritičnih točkah, širila Zeleno shemo med ponudniki ter neposredno prodajo in obstoječo kolektivno blagovno znamko Moje naravno iz doline. Partnersko in poslovno sodelovanje med destinacijskimi ponudniki in drugimi dejavnostmi v občini se bo zato okrepilo. Rezultati se morajo odražati v stabilni celoletni zasedenosti namestitev, najmanj ohranjanju dosedanje povprečne dolžine bivanja in dvigu dodane vrednosti v panogi turizma. Potrditev učinkovitosti usmeritev, zelenih in partnerskih zvez, se bo kratkoročno pokazala skozi uspešnost zagona in prilagajanja turistične ponudbe v času covid-19, tj. v letih 2020–2021, še bolje pa že leta 2023 s projektom svetovnega nordijskega prvenstva v Planici.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 7.1 Dodana vrednost na zaposlenega v panogi I – EUR AJPES 33.39231 35.000 38.500 gostinstvo in turizem v OKG, 15-%a rast glede na 2018 7.2 Povprečna doba bivanja, min ohranitev Indeks SURS, 2019 2,7 100 100

u res te in m K e ra n n v j a s j k v a

e G r o u r t a k 3 u CILJ: 6 r

t 5

s : 15 % dvig dodane vrednosti v turizmu (dej. G)

z

a KAKOVOSTEN PREHOD V

r

e

f

l

e n

i

ZELENO, BUTICNO IN AKTIVNO n

e a

n

min ohraniti dobo bivanja 2,7 dni p

c

r

i DESTINACIJO

e t

s o

i

b r

r

u

a

t

z

a

b

j

a n

d

a

r

g

d

a N

31 Lasten preračun ustvarjene dodane vrednosti pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih v letu 2018, na podlagi podatkov AJPES.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 46

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ukrepi: Ukrep 7.1. Nadgradnja turistične infrastrukture v javnem interesu Ukrep 7.2. Kranjska Gora 365: zelena preobrazba

4.7.1 Nadgradnja turistične infrastrukture v javnem interesu

Usmeritev: Občina v sodelovanju z zasebnimi partnerji in lastniki zemljišč sistematično načrtuje, nadgrajuje, posodablja in dopolnjuje turistično infrastrukturo na celotnem območju občine. Osrednji projekt predstavlja izgradnja modernizacija žičniških naprav in zasneževanja, prednostno Vitranc, dolgoročno pa fazno povezovanje žičniškega sistema proti Planici. V sodelovanju z zasebnimi partnerji, krajevnimi skupnostmi in lastniki zemljišč Občina razvija tekaško-smučarski center v Ratečah, zasnuje sonaravno kopališče v Mojstrani, vzdržuje ter legalizira mrežo peš, kolesarskih in konjeniških poti ter uredi izhodišča do naravnih plezališč.

Z omrežjem urejene in nadzorovane turistične infrastructure usmerjamo in prerazporejamo turistične tokove po območju celotne destinacije in se prilagajamo pričakovanim zelenim zimam in toplejšim poletjem. Turistična infrastruktura je večnamenskega značaja in se uporablja tako za potrebe turizma kot lokalnega prebivalstva.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 7.1.1. Izgradnja žičnice Vitranc. (SP, 1) ❉ 7.1.2. Posodabljanje naprav in zasneževanje smučišč v Kranjski gori ter dolgoročno povezovanje Kranjske Gore s Planico: i) nadgradnja sistema zasneževanja smučišča Kranjska Gora (črpališče Podkoren, Preska, bazen), ii) obnova vlečnic in sedežnic, iii) dolgoročna zasnova žičniške povezave Kranjska Gora-Podkoren-Planica. (P, 1) 7.1.3. Razvoj tekaško-smučarskega centra Rateče-Planica: urejanje razmerij z lastniki, zasneževanje, upravljanje z režimi, vzpostavitev sanitarij, razvoj spremljajoče ponudbe, urejanje parkirišč. (P, 2) 7.1.4. Vzpostavitev sonaravnega kopališča, predvidoma v okviru športnega centra na Prodah, Mojstrana: i) preveritev izvedljivosti, ii) načrtovanje in iii) izvedba. (P, 2) 7.1.5. Gorsko kolesarjenje: i) registracija in legalizacija enoslednic (angl. single track), ii) vzpostavitev navodil in režimov za gorsko kolesarjenje, iii) spremljanje povečanega izvajanja dejavnosti gorskega e-kolesarjenja, po potrebi ukrepanje z režimi. (P, 2) 7.1.6. Pešpoti: i) vzpostavitev poti Kranjska Gora-Jesenice, ii) vzdrževanje, vzpostavljanje režimov rabe, digitalizacija tras in nadgradnja za boljšo povezljivost obstoječe mreže sprehajalnih in pohodniških poti, iii) razvrstitev poti po času in zahtevnosti. (P, 2) 7.1.7. Konjeniška pot: vzpostavitev poti v smeri Kranjska Gora-Jesenice. (P, 2) 7.1.8. Naravna plezališča (Granišče, Hvadnik, Jerm'n): ureditev dostopnih točk – parkirišč s sanitarijami, spremljanje obiska, po potrebi vzpostavljanje režimov. (P, 2) 7.1.9. Pokrito (angl. indoor) plezališče: preveritev izvedljivosti, lokacij in interesa potenicalnih partnerjev (P,3) 7.1.10. Promocijsko-prodajni center za obiskovalce Kranjske Gore – osrednji visitor center z lokalno trgovino na središčni lokaciji: i) preveritev izvedljivosti, ii) načrtovanje in iii) izvedba (dolgoročno) – smiselno skupaj s trgovino z lokalnimi proizvodi. (P, 3)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 5.2, 6.1, 6.2, 8.1

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 47

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.7.2. Kranjska Gora 365: zelena preobrazba

Usmeritev: Ukrep predstavlja sklop razvojnih aktivnosti, ki so pomembne za prilagoditev turistične ponudbe novim okoliščinam po covid-19, okoljsko-podnebnim trendom in ciljem te strategije, tako na ravni ponudnikov kakor tudi na ravni celotne destinacije. Glavne naloge so povezane s krepitvijo ’lokalnosti’, ’zelene in butične ponudbe’ ter ’globalne in podnebne odpornosti’ turizma. Fokus razvojnih aktivnosti Turizma Kranjska Gora bo v naslednjih letih usmerjen v produkte za zime brez ali z manj snega, re-invencijo obstoječe kolektivne blagovne znamke Moje naravno iz doline in zmanjšanje odvisnosti od globalnih rezervacijskih sistemov. Vzporedno se ponudnikom zagotavlja podpora pri pridobivanju sodobnih digitalnih in tržnih znanj ter okoljskih znakov, dvigu kakovosti namestitev in kulinarične ponudbe ter povečanju doživljajskosti in butičnosti storitev. Destinacija čim prej pristopi tudi k novelaciji trženjsko-produktne strategije turizma.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti:

7.2.1. Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju (SPNS 2023): i) promocijsko-logistično sodelovanje in podpora organizatorju dogodka, ii) vključevanje in priprava lokalnih ponudnikov, društev in prebivalstva za oblikovanje posebne spremljajoče lokalne ponudbe, promocija nove kolektivne blagovne znamke. (SP, 1) ❉ 7.2.2. Kolektivna blagovna znamka Moje naravno iz doline (KBZ): i) razvoj modela mreženja kmetov, rokodelcev in drugih lokalnih akterjev, ii) vzpostavitev standardov ter sistema ocenjevanja in svetovanja ter iii) vzpostavitev prodaje. (MP, 1) 7.2.3. Zelene zime/ KG 365: i) pospešen razvoj produktov za zime brez snega (npr. MICE, priprave vrhunskih športnikov, kolesarjenje, zimsko pohodništvo, lokalna kultura in izročila, KG kot hub za digitalne nomade ...), ii) podpora Občine pri umetnem zasneževanju. (MP, 1) ❉ 7.2.4. Spodbude za dvig kakovosti namestitev, kulinarike in 5* doživetij: i) pridobivanje okoljskih, zelenih, 5* in drugih certifikatov kakovosti, ii) specializacija namestitev in prehod v višjo kakovostno raven, iii) razvoj 5* doživetij, prednostno za zelene zime – sofinanciranje skozi razpis za spodbujanje gospodarstva – ukrep covid-19 (navezava na RC 8.2). (MP, 2) 7.2.5. Novelacija Strategije razvoja turizma občine Kranjska Gora 2015–2025. (MP, 1) 7.2.6. Spremljanje in usmerjanje obiska na ravni celotne destinacije: tržne raziskave, študije nosilnih zmogljivosti, priprava predlogov uvedbe režimov, nakup/ zakup števcev in sistemov za merjenje obiska in podobne naloge. (MP, 2) 7.2.7. Krepitev lokalnega partnerstva, kompetenc ponudnikov in destinacijskega povezovanja turizma z drugimi deležniki (društva, kultura ...): lokalni forumi, webinarji, izobraževanja, ogledi in prenosi praks. (MP, 1) 7.2.8. Ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od globalnih spletnih rezervacijskih agencij (angl. OTA), kot sta promocija direktne prodaje, destinacijski rezervacijski sistem ... (MP, 1)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 7.1, 8.1, 8.2, 9.1, 9.2

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 48

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.8 Razvojni cilj 8: Okrepljena kmetijstvo in podjetništvo ter simbioze v lokalni ekonomiji

Rezultat: Pomemben razvojni cilj Občine Kranjska Gora je diverzificirati lokalno gospodarstvo, kar pomeni okrepiti kmetijske in neturistične podjetniške dejavnosti ter s tem dolgoročno zmanjšati ranljivost in odvisnost od turizma. Kljub temu, da ima občina kot institucija zelo omejene zakonodajne in finančne možnosti interveniranja na trgu, s to strategijo predlagamo nekaj ukrepov za spodbujanje razvoja kmetijstva in različnih gospodarskih dejavnosti ter izkoriščanje sinergij med panogami in podjetji v občini.

Osrednji projekt predstavlja nadgradnja mladinskega središča v “inovacijsko-digitalni HUB” kot mikro podporni ekosistem za skupno ustvarjanje in poslovno mreženje lokalnih in tujih kreativnih podjetnikov. S prostori za so-delo, mentorji in povezavami v slovenske in globalne zagonske programe bo inovacijski HUB mladim izobraženim in ustvarjalnim posameznikom nudil primerljivo podporno okolje, kot so ga deležni sovrstniki v mestih, in jih spodbudil k zagonu inovativnih podjetij v Kranjski Gori. V tem pogledu želimo Kranjsko Goro pozicionirati kot digitalno napredno alpsko občino, ki sledi modelu Pametnih vasi.

S podporo pridelavi hrane in različnim oblikam predelave, vzpostavitvi neposredne prodaje med kmeti in hotelirji/gostinci ter ureditvijo prodajnega mesta za lokalne proizvode bomo skupaj s kolektivno blagovno znamko (glej RC 8) spodbujali ohranjanje kmetij, tako velikih profesionalnih kot tudi malih mešanih kmetij. Zgolj aktivno kmetijstvo lahko pripomore k večji samooskrbi in ohranjanju značilne alpske kulturne krajine.

V kmetijstvu in podjetništvu bomo omogočili ustrezen prostorski razvoj in spodbujali povezovanje v lokalne verige vrednosti, kratke oskrbne poti ter uvajanje krožne ekonomije znotraj lokalnega gospodarstva.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 8.1 Število delovnih mest izven turizma, 10 % Število AJPES, 201832 344 350 380 povečanje 8.2 Aktivna kmetijska gospodarstva/KMG, ki so Indeks KGZS, 2019 134 100 100 oddala vlogo za EU/RS subvencijo, ohraniti

R az be no kr li s ko o o in m d a ig s it e a n l l n a o k

o n l a CILJ: p n

i r 10 % rast števila delovnih mest v obcini izven turizma e

a

OKREPLJENO KMETIJSTVO, d

v

n t

s e

j i

PODJETNIŠTVO IN SIMBIOZE V j

š

t e

e ohraniti 134 aktivnih kmetij

l

m

LOKALNI EKONOMIJI o

k

k

a v

l e

n

t

i

o

š

p e

o p

d

s

j o

e

P

t

n

i

š

t v o

32 Število zaposlenih v družbah in espejih s sedežem v občini brez zaposlenih v panogi I. Gostinstvo. AJPES, 2018: 754 (vsi) - 407 (gostinstvo) = 344.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 49

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ukrepi: Ukrep 8.1. Pospešitev kmetijstva in lokalne samooskrbe Ukrep 8.2. Raznoliko in digitalno naprednejše lokalno podjetništvo

4.8.1 Pospešitev kmetijstva in lokalne samooskrbe

Usmeritev: Občina Kranjska Gora načrtuje prenovo obstoječega pravilnika o spodbujanju kmetijstva v skladu z usmeritvami te strategije in v okviru pravil o državnih pomočeh EU za obdobje po letu 2021. V sodelovanju z zadrugo, kmetijsko-svetovalno službo, Zavodom za gozdove, razvojnimi agencijami, podeželskimi društvi in agrarnimi skupnostmi bomo nudili strokovno pomoč pri načrtovanju investicij in umeščanju v prostor, podprli iniciative povezovanja v lokalne verige in spodbudili lokalno prodajo. Pozornost se nameni tudi obnovi gozdov po podlubniku in uveljavljanju gorskega lesa ter njegovi večji lokalni predelavi in uporabi.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 8.1.1. Podpora organizatorju logistike med kmeti in hoteli/restavracijami in vzpostavitvi trgovine z lokalno hrano in drugimi lokalnimi proizvodi, po možnosti skupaj s promocijsko- prodajnim centrom in KBZ Moje naravno iz doline. (P, 1) 8.1.2. Prenova programa kmetijstva po letu 2020: podpora krepitvi proizvodnje hrane, iskanju tržnih niš, povezovanju s turizmom in ohranjanju malih kmetij skozi diverzifikacijo različnih dejavnosti na kmetiji (npr. lokalno meso, jajca, seneno mleko, predelava mleka, zelišča, stare in avtohtone sorte sadja in žit, turizem na kmetiji …) ter spodbujanje vstopanja v in prilagajanja na različne certifikacijske sisteme, verige vrednosti in sheme kakovosti. (TP, 1) 8.1.3. Podpora iniciativam in pilotnim projektom v kmetijstvu, gozdarstvu in prehranski samooskrbi: projekti dviga lokalne pridelave in samooskrbe tudi med občani, povezovanje kmetij in podjetij v verige vrednosti (npr. gozdno-lesne verige), skupne naložbe kmetov, različna usposabljanja in kampanije ozaveščanja. (P, 1) 8.1.4. Strokovna pomoč kmetom pri razvojnih naložbah: umeščanje objektov v prostor in prenove, svetovanje za dostop do ugodnejših finančnih virov. (TP, 2) 8.1.5. Pogoji za trajnostno upravljanje gozdov: vzdrževanje gozdnih cest, spodbujanje obnove gozdov po podlubniku z odpornejšimi drevesnimi vrstami, podpora uveljavljanju in rabi lokalnega gorskega lesa pri obnovah in novogradnjah. (TP, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: 4.1, 7.2, 9.1

4.8.2. Raznoliko in digitalno naprednejše lokalno podjetništvo

Usmeritev: Občina Kranjska Gora načrtuje prenovo obstoječega pravilnika o spodbujanju gospodarstva v skladu z usmeritvami te strategije in pravili o državnih pomočeh EU za obdobje po letu 2021. V sodelovanju z razvojnimi agencijami in nastajajočim inovacijskim HUBom bo približala in prilagodila obstoječe podporne storitve potrebam podjetnikov. Spodbujala bo iniciative povezovanja več lokalnih podjetij v pilotne projekte, še posebej takšne, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, omogočajo zaposlovanje mladih diplomantov v občini, širijo ponudbo lokalnih storitev, prehajajo na krožne oblike delovanja ali uvajajo digitalne, tržne, poslovne ali druge rešitve, koristne tudi za lokalno okolje. Posebna pozornost bo namenjena tudi spodbujanju ponudnikov optičnih omrežij, da nadgradijo obstoječe omrežje na raven visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na celotnem območju občine, vključno z odmaknjenimi vasmi (pokritje belih lis). Dostop do širkopasovnega omrežja je pogoj za ohranjanje poseljenosti, delo, poslovanje in izobraževanje na daljavo.

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 50

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 8.2.1. Inovacijski digitalni HUB KG (v prvi fazi kot del središča za mlade, glej tudi RC 1): prostor za ustvarjalno so-delo mladih diplomantov, start-upov v kreativnih in IT industrijah ter gostujočih tujih ustvarjalcev ("digitalnih nomadov"), možnost mreženja lokalnih in tujih kreativnih podjetnikov. (SP, 1) ❉ 8.2.2. Širokopasovno omrežje: širitev mreže visokozmogljivega optičnega omrežja po naseljih in do vseh naselij in na območjih belih lis (Gozd Martuljek – Zg. Rute, del , del Dovje33). (P, 1) 8.2.3. Prenova programa spodbujanja gospodarstva po letu 2020: podpora mikro naložbam, ustvarjanju delovnih mest in najemanju poslovnih prostorov, prednostno v panogah, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, širijo raznovrstnost lokalnega gospodarstva in zaposlitvenih možnosti za mlade, omogočajo delo na daljavo ali dopolnjujejo razvoj turizma. Prednostne panoge: obrtne in servisne dejavnosti, zdravstveno-socialne storitve, digitalne tehnologije, digitalni marketing in kreativne industrije, e-poslovanje, svetovalno-intelektualne raziskovalne storitve, predelava gorskega lesa, male živilsko-oskrbne trgovine po vaseh, specializirane trgovine s ponudbo lokalnih izdelkov in izdelkov visoke kakovosti, mobilni servisi, servisi v podporo turizmu in samozaposlenim in podobno. (TP, 1) 8.2.4. Podpora iniciativam in pilotnim projektom razvoja novih oblik in modelov podjetništva in zaposlovanja: skupni razvojni projekti lokalnih podjetij, kratke oskrbne verige, socialno podjetništvo, projekti za prehod podjetij v krožno gospodarstvo in podobno. (P, 2) 8.2.5. Strokovna pomoč podjetnikom pri razvojnih naložbah: i) približanje in posodobitev obstoječih storitev Ragorja in pomoč pri dostopu do specialističnih znanj ter EU in državnih spodbud, ii) podpora pri umeščanju objektov v prostor in prenovah. (TP, 2)

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C Povezani ukrepi: 1.1, 9.2

33 https://eprostor.gov.si/isv-test/bele_lise.html

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 51

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.9 Razvojni cilj 9: Globalno-lokalna Kranjska Gora

Rezultat: Navezanost na svoje korenine na eni strani in mednarodna odprtost na drugi strani zaznamujet preteklost občine Kranjska Gora in s postavljeno vizijo tudi prihodnost krajev Zgornjesavske doline. Namen razvojnega cilja 9 je zagotavljati enakomeren razvoj vseh naselij v občini, hkrati pa ohraniti in izpostaviti njihove zgodovinske ali naravne posebnosti, ki so lahko mednarodno prepoznavne in priznane.

V smislu uravnoteženega razvoja občine je s to strategijo za posamezna naselja oz. skupino naselij opredeljena smer razvoja, ki se navezuje na vse predhodne ukrepe iz razvojnih ciljev od 1 do 8. V smislu krepitve prepoznavnosti vasi pa je za posamezno vas oz. skupino naselij predlagamo neke vrste specializacijo oz. pozicioniranje v za posamezno naselje najbolj značilne oz. ustrezne referenčne mednarodne certifikate in znake kakovosti (npr. UNESCO, Gorniška vas, nacionalni park ...). Okvirni koncept je prikazan na karti v Sliki 14 na naslednji strani.

Na ta način bomo skupaj z nadaljnjim proaktivnim delovanjem občine v alpskem in čezmejnem prostoru ter uveljavljanjem Kranjske Gore kot vrhunskega prostora za mednarodne dogodke uresničevali globalno- lokalno vlogo Kranjske Gore. Kranjska Gora je občina, ki se globalno povezuje in lokalno deluje.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 9.1 Poseljenost podeželja – ohraniti % Delež SURS, 2019 71 % 71 % 71 % podeželskih prebivalcev - izven naselja KG 9.2 Pridobljeni mednarodni certifikati vasi Število OKG 1 (TNP) 2(+1) 3(+2)

Ukrepi: Ukrep 9.1. Dvig prepoznavnosti in razvoj vasi Ukrep 9.2. Mednarodno delovanje občine

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 52

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.9.1 Dvig prepoznavnosti in razvoj vasi

Usmeritev: V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in izvajalci javnih služb bo Občina Kranjska Gora v okviru rednih nalog skrbela za urejenost vseh vasi in se osredotočila tudi na njihove posebne probleme in razvojne potenciale. Glede na interes posameznih vasi oz. krajevnih skupnosti ter skozi različne projekte bomo postopno poskušali udejanjati tudi predstavljen koncept mednarodne prepoznavnosti posameznih vasi. Gre za idejno zasnovo, ki jo je treba v izvedbeni fazi za vsako vas preveriti oz. spremeniti, v kolikor se izkaže, da ni sprejemljiva ali uresničljiva.

Rateče

Zgodovinska vas Z zaščito nesnovne Srednji vrh Dovje Mojstrana kulturne Temno nebo Gorniška vas dediščine Podkoren Gozd Martuljek

Jasna Temno Preveriti nebo možnost Kranjska Gora vključitve mokrišča Zelenci Radovna Alpsko Vas v narodnem parku turistično središče Občinsko središče

Slika 14 Idejni koncept mednarodnega pozicioniranja vasi občine Kranjska Gora

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 9.1.1. Koordinacija za uresničevanje koncepta mednarodno prepoznavne specializacije krajev v občini 9.1.2. Radovna – vas v Triglavskem narodnem parku: posebna pozornost se nameni kmetijstvu, sonaravnemu urejanju infrastrukture ter spremljanju in usmerjanju (po potrebi omejevanju) turističnih in prometnih tokov skozi dolino. Radovna je edina vas v nacionalnem parku. 9.1.3. Mojstrana/ Dovje – Gorniška vas: posebna pozornost se nameni urejanju obeh vasi in razvoju ponudbe ob umirjanju prometa v dolini Vrat, razvoju kmetijstva na Dovjem, ohranjanju storitev in vlaganju v neprofitna stanovanja v Mojstrani. Vstop v mrežo Gorniških vasi. 9.1.4. Gozd Martuljek – Pametna vas: posebna pozornost se nameni varnosti v prometu, na kolesarskih poteh in Martuljških slapovih ter nadaljnjemu urejanju infrastrukture, vključno s športno. Poskus vključitve vasi (in kasneje tudi občine) v mrežo evropskih pametnih vasi, kjer se v sodelovanju z IT podjetji pilotno uvaja digitalne rešitve in socialne inovacije v javnih storitvah na podeželju (npr. oskrba starejših, e-izobraževanje, pametna javna razsvetljava, posode za smeti s čip karticami..). 9.1.5. Srednji vrh – Temno nebo: prednostno je potrebno ohranjati prevladujoč tradicionalen podeželski značaj vasi ter z mehkimi in infrastrukturnimi ukrepi ohraniti kmetijsko strukturo in demografsko vitalnost vasi. V tem pogledu se poskuša vas v sodelovanju s prebivalci vključiti med

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 53

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

območja, ki so brez oz. z zelo omejeno in nadzorovano razsvetljavo in so primerna za opazovanje zvezdnega neba. 9.1.6. Kranjska Gora – alpsko turistično središče, občinsko središče: prednostno urejanje mirujočega prometa in parkirnih površin, preurejanje javnih prostorov v območja mešanih površin, preusmerjanje apartmajske gradnje v dostopna stanovanja za prebivalce in zaposlene. Naselje Jasna se že danes pozicionira kot območje brez svetlobnega onesnaževanja, zato je smiselno skupaj s Srednjim vrhom tudi tu razvijati koncept “temnega neba “ 9.1.7. Podkoren – vas ob izviru Save v Zelencih / Ramsar: urediti Zelence skladno z ukrepi, opredeljenimi pod RC 5, in pridobiti mednarodni znak zaščite mokrišč v okviru Ramsarske konvencije. Pomembno je izboljšati peš in kolesarsko povezljivost vasi s poligonom in Zelenci ter proti Ratečam/Planici in Kranjski Gori. Potrebna je nadaljnja skrb za ohranjanje stavbne dediščine vasi, urejanje javnega prostora in infrastrukture ter ohranjanje bogatega ljudskega izročila vasi. 9.1.8. Rateče – zgodovinska vas z bogato snovno in nesnovno dediščino: nadaljnja skrb za obnovo stavbne dediščine vasi, urejanje javnega prostora in infrastrukture ter ohranjanje izročila. Krepiti ozaveščanje in svetovanje za lastnike stavbne dediščine v vasi. Rateške krape je smiselno vpisati v register slovenske nesnovne dediščine in v nadaljevanju (če bo možno) tudi na seznam UNESCO dediščine.

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: vsi ukrepi

4.9.2 Mednarodno delovanje občine

Usmeritev: Kranjska Gora se pozicionira kot destinacija za organizacijo vrhunskih mednarodnih športnih in drugih butičnih dogodkov za organizatorje, ki iščejo alpski ambient in stik s pristnim lokalnim okoljem. Pri tem je pomembno, da organizatorji pri velikih dogodkih vključujejo lokalne ponudnike, kmetije in društva, da se poudari avtentičnost prostora in v lokalnem okolju pa ustvarja in zadrži dodana vrednost.

Občina Kranjska Gora oz. vse njene javne službe načrtno negujejo in razvijajo sodelovanje s prijateljskimi občinami, sosednjimi avstrijskimi in italijanskimi občinami ter občinami alpskega loka. S sodelovanjem krepimo skupno identiteto in izmenjujemo dobre prakse na vseh področjih. V naslednjih letih bomo posebno pozornost namenjali poglabljanju čezmejnega sodelovanja med javnimi službami, medsebojni pomoči v kriznih razmerah ter spodbujanju čezmejnega druženja in spoznavanja različnih skupin prebivalstva.

Predvideni okvirni projekti in aktivnosti: 9.2.1. Kranjska Gora – prostor za vrhunske mednarodne dogodke v Alpah. Načrtno pozicioniranje in promocija, prilagajanje logistike in infrastrukture novim potrebam ter krepitev odnosov z organizatorji za ohranitev obstoječih in pridobitev novih športnih in drugih mednarodnih dogodkov. (MP, 1) 9.2.2. Mednarodno sodelovanje v Alpah ter čezmejnem in tromejnem prostoru. Ohranitev članstva in aktivne vloge v Omrežju občin Povezanost v Alpah ter nadgradnja sodelovanja z aktivnejšim vključevanjem javnih zavodov, društev in tudi podjetij v konkretne Interreg projekte s sosednjimi občinami v Avstriji in Italiji (MP, 1).

Območje izvajanja ukrepa: občina Kranjska Gora C P. Povezani ukrepi: vsi ukrepi

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 54

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

4.10 Razvojni cilj 10: Finančno vzdržna občina

Rezultat: Občina Kranjska Gora z učinkovitim upravljanjem proračunskih sredstev tako na strani prihodkov kot odhodkov ter s skrbnim razpolaganjem s premoženjem ohranja zdrave javne finance. V prvih letih izvajanja razvojnega programa gre zaradi posledic pandemije covid-19 računati na upad proračunskih prihodkov glede na leto 2019, zato bo potrebna še večja skrbnost pri načrtovanju tekoče porabe kakor tudi načrtovanih investicij. Za večje investicijske projekte in razvojne aktivnosti bo nujno potrebno iskati dodatne zunanje finančne vire oz. v financiranje (kadar upravičeno) vključiti zasebni sektor.

Kazalnik rezultata Enota Vir Izhodišče 2025 2030 10.1 Razvojni potencial EUR Realizacija Proračun 2019 3,8 mio EUR 4,3 mio EUR 5 mio EUR proračuna Občine, povečati (Investicijski odhodki in transferi)

Ukrepi: Ukrep 10.1. Racionalno upravljanje z občinskimi javnimi financami in premoženjem

5 Okvir za izvajanje in spremljanje 5.1 Organizacijski okvir

Sprejetje in spreminjanje strategije Strategijo trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 sprejme Občinski svet Občine Kranjska Gora. Ob koncu leta 2025 ali kadarkoli vmes se praviloma izdela vmesna ocena s poročilom o izvajanju strategije in predlaga morebitna novelacija razvojnega dokumenta. Novelacijo strategije sprejme Občinski svet.

Izvedbeni načrt V pomoč pri izvajanju strategije se v Prilogi 2 nahaja Izvedbeni načrt. V njem so ukrepi okvirno finančno ovrdnoteni, na projketni ravni pa je opredeljen nosilec, stopnja prioritete in potencialni viri financiranja. Izvedbeni načrt je dinamičen dokument, zato ga nosilci sproti prilagajajo, dopolnjujejo, nadgrajujejo in spreminjajo glede na nove okoliščine in spoznanja.

Strategija in Izvedbeni načrt predstavljata okvir za pripravo vsakoletnega proračuna in načrta razvojnih programov, preko katerih se strategija operativno izvaja. Usmeritve te strategije se smiselno upoštevajo tudi pri spreminjanju oziroma pripravi novih prostorskih aktov ter razvojnih programov in strategij za posamezna področja delovanja Občine.

Odgovornost za izvajanje in spremljanje strategije Za izvajanje strategije je zadolžen župan z občinsko upravo ter javnimi zavodi/podjetji, katerih ustanoviteljica je Občina Kranjska Gora. V okviru občinske uprave in javnih služb / zavodov se za vsak prednostni cilj določi odgovorna služba Občine Kranjska Gora. Operativno je za spremljanje izvajanja zadolžen koordinator strategije. Osnovo za spremljanje uresničevanja predstavljajo cilji in kazalniki ter Izvedbeni načrt.

Zagotavljanje ustreznih kadrov in projektnih ekip za vodenje zahtevnih investicijskih in tudi mehkih inovacijskih projektov predstavlja pomembno tveganje za izvajanje strategije. V tem pogledu je nujno tekoče

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 55

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

vlagati v usposabljanje in razvoj kadrov – projektnih vodij tako znotraj občinske uprave kot tudi v javnih zavodih in podjetjih ter društvih. V izvajanje strategije se aktivneje vključita obe razvojni agenciji (lokalno Ragor, regionalno BSC Kranj), v razvojne ekipe pa se v obliki praks, prenosa znanj in izrabe vseh potencialov smiselno angažira tudi mlade študente in aktivne seniorje.

5.2 Finančni okvir

Vrednost izvajanja ukrepov celotne strategije je ocenjena na 48 mio EUR v stalnih cenah. Vrednost posameznih danes poznanih projektov in aktivnosti je indikativno ocenjena na osnovi izkušenj s primerljivimi projekti. V primerih, kjer je že pripravljena podrobnejša dokumentacija, so povzete predračunske cene. Finančno se bo strategija izvajala preko umeščanja aktivnosti in projektov v vsakokratni NRP proračuna Občine Kranjska Gora. Projekti so razdeljeni na razvojne aktivnosti, ki se praviloma financirajo iz razvojno-investicijskega dela proračuna Občine, in aktivnosti, ki so že danes financirane iz tekoče porabe proračuna Občine, a so predlagane le za nadgradnjo ali preoblikovanje. Posebej so označeni projekti, ki se financirajo iz javno-zasebnega partnerstva oziroma zasebnih virov: širitev doma starejših občanov, širokopasovno omrežje, ... Okvirni projekti in aktivnosti so opredeljeni glede na stopnjo pomembnosti s prioriteto od 1 do 3, pri čemer pomeni prioriteta:

„ 1 zelo pomemben prednosten projekt/aktivnost, ki je nujen za doseganje ciljev strategije; „ 2 pomemben projekt/aktivnost, za katerega se poskuša zagotoviti vire znotraj in izven proračuna; lahko se izvaja tudi fazno ali v omejenem obsegu, v kolikor finančna sredstva ne omogočajo drugače; „ 3 manj pomemben projekt, katerega izvedba se lahko odloži, če zanj niso zagotovljeni viri financiranja.

V Tabeli 4 je prikazana struktura ocenjene vrednosti projektov po prednostnih tematskih področjih, stopnji prioritete in tipu projekta.

Tabela 4 Ocenjena indikativna vrednost strategije po tematskih področjih

Ocenjena Indikativni viri v EUR vrednost Proračun Z asebni in skupaj v EUR OKG RS/ EU drugi viri

SC1: ŽIVAHNA IN POVEZANA SKUPNOST 8.940.000 4.135.000 2.130.000 2.675.000

RC1: VLAGANJE V MLADE IN KADRE PRIHODNOSTI 4.260.000 2.555.000 1.105.000 600.000 RC2: KREPITEV IDENTITETE IN AKTIVNOSTI OBČANOV V SKUPNOSTI 1.490.000 965.000 525.000 0 RC3: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI IN VISOKE KAKOVOSTI OSNOVNIH STORITEV ZA VSE 3.190.000 615.000 500.000 2.075.000

SC2: OKOLJSKO IN PODNEBNO VZDRŽNA DOLINA 23.485.000 13.695.000 6.790.000 3.000.000 RC4: TRAJNOSTNA RABA, UPRAVLJANJE IN NAČRTOVANJE PROSTORA 1.830.000 1.410.000 420.000 0

RC5: OHRANJANJE OKOLJA, NARAVE IN NARAVNIH VIROV 4.350.000 3.155.000 1.195.000 0 RC6: UMIRJANJE IN UPRAVLJANJE PROMETA - NADGRADNJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI IN PROMETNE POVEZANOSTI 17.305.000 9.130.000 5.175.000 3.000.000

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 56

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Ocenjena Indikativni viri v EUR vrednost Proračun Z asebni in skupaj v EUR OKG RS/ EU drugi viri 3: ZELENA TURISTIČNA DESTINACIJA Z MOČNEJŠO LOKALNO EKONOMIJO 15.950.000 6.660.000 8.190.000 1.100.000 RC7: KAKOVSTEN PREHOD V ZELENO IN BUTIČNO DESTINACIJO 14.830.000 6.200.000 7.930.000 700.000 RC8: OKREPLJENO KMETIJSTVO, PODJETNIŠTVO IN SIMBIOZE V LOKALNI EKONOMIJI 910.000 330.000 180.000 400.000

RC9: GLOBALNO - LOKALNA KRANJSKA GORA 210.000 130.000 80.000 0

RC 10: FINANČNO VZDRŽNA OBČINA

VSE SKUPAJ 48.375.000 24.490.000 17.110.000 6.775.000

Pomembnost 1 29.505.000 11.775.000 13.705.000 4.025.000

Pomembnost 2 17.780.000 12.135.000 2.895.000 2.750.000

Pomembnost 3 1.090.000 580.000 510.000 0

Potencialni viri financiranja za izvedbo strategije so:

„ lastna sredstva proračuna Občine Kranjska Gora (cca 3,5 do 4,5 mio EUR razvojno-investicijskih sredstev letno); „ razvojna sredstva po 23. členu Zakona o financiranju občin v letih 2020 in 2021: 434.211 EUR nepovratnih in 217.106 EUR povratnih virov34, predpostavljamo ohranitev trenutne letne višine sredstev; „ sredstva po 10. in 56. členu Zakona o Triglavskem narodnem parku (cca 127.000 EUR letno), predpostavljamo povišanje glede na sprejetje spremembe Zakona o Triglavskem narodnem parku maja 2020, s katero se po novem 0,2 % dohodnine, pobrane v državi nameni podpori razvojnim projektom in dejavnostim v parkovnih občinah; „ sredstva Podnebnega sklada RS za naložbe v trajnostno mobilnost in umirjanje prometa v TNP; „ sredstva sofinanciranja s strani programov EU in RS 2021-2027, še posebej za vsebine, ki bodo predvidoma prednostne v obdobju 2021-2027: pitna voda, odpadne vode (tudi aglomeracije pod 2000 PE), polnilnice za e-vozila, lokalne energetske skupnosti, trajnostna mobilnost, kolesarske poti, javni promet, krožno gospodarstvo, digitalna transformacija in digitalne veščine prebivalstva, socialna infrastruktura in mobilnost za starejše, vseživljensko učenje in podpora okrevanju po covid-19); „ sredstva zasebnih vlagateljev.

Glede na predhodno oceno finančne izvedljivosti lahko ocenimo, da je ob teh predpostavkah izvedba strategije izvedljiva. Če načrtovani predpostavke in viri ne bodo doseženi, bo treba:

„ podaljšati obdobje izvajanja strategije, „ opustiti nekatere razvojno manj pomembne projekte, „ pridobiti zasebne izvajalce – JZP, kjer je to upravičeno in smiselno, „ prilagoditi in racionalizirati projekte ter ustrezno novelirati strategijo.

34 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGRT/Dokumenti/DRR/Obvestilo-poziv-obcinam-o-delezih-po-ZFO.pdf

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 57

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

5.3 Analiza tveganj

Izvajanje Strategije trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 bo skozi dolgo časovno obdobje podvrženo številnim dejavnikom tveganja, tako znotraj ustroja Občine kakor tudi zunanjim vplivom. V nadaljevanju opredeljujemo ključne dejavnike tveganja in možne odzive Občine Kranjska Gora na zmanjšanje tveganj ali preprečitev njihovega nastanka. Dejavniki tveganja temeljijo na predvidevanih objektivnih tveganjih, na katera v času načrtovanja Občina Kranjska Gora ne more vplivati. Posamezne dejavnike tveganja smo ocenili glede na možnost pojavljanja po naslednji metodologiji:

- ocena verjetnosti dogodka (VD) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja), - ocena posledic (OP) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja), - skupna ocena tveganja oz. skupna ocena kritičnega dejavnika uspeha: SOT = VD x OP.

Skupna ocena tveganja za izvedbo strategije je 70 od 175 točk, kar pomeni srednjo stopnjo tveganja za uresničevanje strategije. Za zmanjšanje tveganj bo treba največjo pozornost posvečati dejavnikom tveganja, katerih skupna ocena presega 10 točk: zniževanje dosedanjega razvojnega potenciala investicijskega dela proračuna, odvisnost od državnih institucij in pomanjkanje kadrovskega potenciala.

Tabela 5 Analiza tveganj Tveganja Ukrepi za zmanjšanje tveganja VD OP SOT Znižanje dosedanjega - Optimizacija proračuna in tekoče porabe; 4 5 20 razvojnega oziroma - Proaktivno pridobivanje dodatnih virov; investicijskega dela proračuna - Iskanje alternativnih modelov financiranja (npr. zaradi gospodarsko-finančne večje vključevanje zasebnega sektorja ...); - Sprememba strategije: izvedba ukrepov 1 in 2. krize po covid-19 (npr. zmanjšanje lastnih prihodkov iz naslova turistične takse in iger na srečo, pritisk na rast tekoče porabe, zamude plačil s strani gospodarstva …). Pasivnost v lokalnem okolju za - Usmeritev na posameznike in skupine, ki so 2 3 6 sodelovanje in uvajanje pripravljene na sodelovanje; - sprememb, predvsem na področju Motivacija neformalnih skupin; aktiviranja in zaposlovanja mladih, - Novi zanimivi pristopi, ozaveščanje, kmetijstva, skupnostnega življenja informiranje. Spreminjanje razvojnih prioritet - Tesno sodelovanje občinskih svetnikov v procesu 2 4 8 med mandati občinskih vodstev priprave, sprejemanja in izvajanja strategije; - Možnost novelacije strategije ob volitvah. Zmanjšanje obsega virov EU za - Projektno sodelovanje s sosednjimi občinami; 4 2 8 Zahodno Slovenijo po letu 2021 - Usmeritev na projekte, ki imajo možnost pridobitve dodatnega financiranja iz omejenih virov EU; - Bolj odprto in inovativno razmišljanje pri zasnovi projektov. Odvisnost od države in državnih - Tesno sodelovanje z ministrstvi in institucijami 3 4 12 institucij: umirjanje prometa na Vršiču in že v fazi načrtovanja projektov; v dolini Vrat, vzdrževanje vodotokov, soglasja - Neprestano sledenje spremembam posameznih ARSO, ZRSVN, JZ TNP, ZVKDS ... sektorskih politik;

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 58

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Tveganja Ukrepi za zmanjšanje tveganja VD OP SOT - Spremljanje nastajanja predpisov in državnega proračuna – interveniranje v primeru neustreznih rešitev. Čas – dolgoročen načrt: - Tekoče spremljanje in usmerjanje strategije 2 2 4 Strategija velja 10 let. Za tako dolgo obdobje glede na trende; načrtovanje podleže številnim - Kakovostna in premišljena zasnova izvedbenih nepredvidljivim notranjim in zunanjim projektov; vplivom. - Doseganje sinergij med projekti; - Dopolnjevanje seznama projektov; - Novelacija strategije. Pomanjkanje razvojnih kadrov: - Usposobitev 5-10 projektnih vodij znotraj 3 4 12 Kadrovski potencial je v majhnih občinah občinske uprave, javnih zavodov/ podjetij in tudi omejen, zato zagotavljanje usposabljenih in društev; motiviranih kadrov za vodenje razvojnih - Aktivnejše povezovanje in izraba potencialov projektov predstavlja pomembno tveganje za razvojnih agencij, še posebej Ragor in BSC; realizacijo strategije. - Vključevanje lokalnih in tudi drugih študentov v delo in prakso; - Vključevanje aktivnih upokojencev v razvojne projekte. - Angažiranje zunanjih storkovnjakov. Skupaj 70/175

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 59

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

6 Viri in okrajšave

Viri in literatura

1. Kazalnik razvitosti občin za leti 2020 in 2021, Ministrstvo za finance. 2. Lokalni energetski koncept Občine Kranjska Gora, 2012. 3. Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest v letih 2017–2020. 4. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (UGSO, št. 25/13 UPB s spremembami, vključno z osnutkom sprememb iz junija 2020). 5. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, 11. 12. 2014. 6. Podatkovne baze SURS, AJPES, MNZ. 7. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kranjska Gora za programsko obdobje 2015–2020. 8. Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. 9. Odlok o 1. rebalansu proračuna Občine Kranjska Gora za leto 2020. 10. Regionalni razvojni program Gorenjske 2014–2020, BSC Kranj, Regionalna razvojna agencija Gorenjske, 3. 6. 2015. 11. Regionalni razvojni program Gorenjske 2021-2027, BSC Kranj, Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Strateški del, 23. 12.2019. 12. Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Gorenjska košarica, Kranj, 29. 1. 2016, z dopolnitvami 5. 8. 2016, 8. 9. 2016 in 16. 10. 2016. 13. Strategija ohranjanja zdravja starejših na območju občin Zgornje Gorenjske 2017–2021. 14. Strategija razvoja OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora do leta 2023. 15. Strategija razvoja turizma občine Kranjska Gora 2015–2025. 16. Strateški načrt Javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice za obdobje 2016–2020. 17. Strateški načrt Občinske knjižnice Jesenice 2017–2021. 18. Strateško razvojni dokument Občine Kranjska Gora, 2009. 19. Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Ur. l. RS, št. 54/10 in 35/18). 20. Zakon o Triglavskem narodnem parku (Ur. l. RS št. 52/10, 46/14, 60/17, 82/20).

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 60

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Okrajšave

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BSC Poslovno podporni center Kranj, Regionalna razvojna agencija Gorenjske CČN Centralna čistilna naprava CLLD Razvoj, ki ga vodi skupnost (angl. Community-Led Local Development), del razvoja podeželja ČN Čistilna naprava CPS Celostna prometna strategija CSD Center za socialno delo CZ Civilna zaščita DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo DRSV Direkcija RS za vode DU Društvo upokojencev DUTB Družba za upravljanje terjatev bank EKSRP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj ESS Evropski socialni sklad ETS Evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg Slovenija/Avstrija, Slovenija/Italija, transnacionalni) EU Evropska unija GD Gospodarske družbe GD Gasilsko društvo GK Glavarinski količnik GMJ Gornjesavski muzej Jesenice GOŠO Gradnja optičnega širokopasovnega omrežja IT Informacijska tehnologija JPP Javni potniški promet JR Javna razsvetljava JZ TNP Javni zavod Triglavski narodni park JZP Javno-zasebno partnerstvo KBZ Kolektivna blagovna znamka KG Kranjska Gora KGZS KSS Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije — Kmetijska svetovalna služba KKG Komunala Kranjska Gora KMG Kmetijsko gospodarstvo KR Kazalnik rezultata KS Krajevna skupnost KV Kazalnik vpliva LAS Lokalna akcijsa skupina za izvajanje strategij lokalnega razvoja, del programa EU za razvoj podeželja LEAG Lokalna energetska agencija Gorenjske LEK Lokalni energetski koncept LJ Ljubljana LUJ Ljudska univerza Jesenice MI Ministrstvo za infrastrukturo MK Ministrstvo za kulturo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MP Mehki, neinvesticijski projekt MSP Mala in srednja podjetja MZI Ministrstvo za infrastrukturo NC Nordijski center Planica NFM Norveški finančni mehanizem NG EU Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost NRP Načrt razvojnih programov NUSZ Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 61

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

NVO Nevladna organizacija O Priložnosti (angl. Opportunities) OKG Občina Kranjska Gora OKJ Občinska knjižnica Jesenice OP Ocena posledic OP EKP Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 OPN Občinski prostorski načrt OPPN Občinski podrobni prostorski načrt OŠ Osnovna šola OTA Spletne turistične agencije (angl. Online Travel Agencies) OVE Obnovljivi viri energije P Projekt (naložbeni) P+R Parkirišče po sistemu ’parkiraj in se odpelji z javnim prevozom ali odkolesari’ PLDP Povprečni letni dnevni promet PM Parkirna mesta PP Policijska postaja PRP LAS Program razvoja podeželja, znotraj njega program Lokalnih akcijskih skupin RC Razvojni cilj RRP Regionalni razvojni program RS Republika Slovenija S Prednosti (angl. Strengths) SOT Skupna ocena tveganja SP Strateški projekt SPM Slovenski planinski muzej SSRS Stanovanjski sklad Republike Slovenije SURS Statistični urad Republike Slovenije SWOT Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj T Tveganja (angl. Threats) TD Turistično društvo TIC Turistični informacijski center TKG Turizem Kranjska Gora TNP Triglavski narodni park TOWS Strateška nadgradnja SWOT – analizira zunanje nevarnosti in priložnosti ter jih poveže z notranjimi prednostmi in slabostmi UNESCO Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo URE Učinkovita raba energije VD Verjetnost dogodka W Slabosti (angl. Weaknesses) ZD Zdravstveni dom ZGS Zavod za gozdove Slovenije ZP Zdravstvena postaja ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZVKDS Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 62

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

7 Priloge

7.1 Kazalniki razvojnega položaja občine Kranjska Gora 2020

Kazalnik Stanje 2008 Stanje 2018 Stanje 2019 (ali zadnji dostopni) Vir in leto Kranjska Gora (azadnjiKranjska dostopni) Gora Kranjska Gora Gorenjska Slovenija 1 Površina v km2 SURS, 2008, 2018, H2 256,3 256,3 256,3 2.137 20.271 2 Število naselij SURS, 2008, 2018, H2 10 10 10 468 6.035 3 Število hišnih številk SURS, 2009, 2018H2 - 2.178 2.178 50.180 558.160 Demografski kazalniki 4 Število prebivalcev SURS, 2008, 2018, 2019, H2 5.316 5.219 5.206 205.717 2.089.310 5 Število prebivalcev, moški SURS, 2008, 2018, 2019, H2 2.614 2.616 2.608 102.868 1.045.835 6 Število prebivalcev, ženske SURS, 2008, 2018, 2019, H2 2.702 2.603 2.598 102.849 1.043.475 7 Delež moškega prebivalstva SURS, 2008, 2018, 2019, H2 49,2% 50,1% 50,1% 50,0% 50,1% 8 Delež ženskega prebivalstva SURS, 2008, 2018, 2019, H2 50,8% 49,9% 49,9% 50,0% 49,9% 9 Gostota poselitve (preb/km2) SURS, 2008, 2018, 2019, H2 20,7 20,4 20,3 96,3 103,1 10 Skupni prirast na 1.000 prebivalcev SURS, 2008, 2017, 2018 -10,3 -13,8 -2,3 5,1 6,8 11 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev SURS, 2008, 2017, 2018 0,6 -9,2 -6,3 0,7 -0,4 12 Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev SURS, 2008, 2017, 2018 -10,9 -4,6 4 4,3 7,2 13 % prebivalcev, mlajših od 15 let SURS, 2008, 2018, 2019, H2 11,4% 11,9% 11,7% 15,9% 15,1% 14 % prebivalcev, starejših od 65 let SURS, 2008, 2018, 2019, H2 18,2% 27,5% 28,0% 20,2% 20,0% 15 % prebivalcev, starejših od 80 let SURS, 2008, 2018, 2019, H2 3,90% 7,7% 7,7% 5,7% 5,4% 16 Indeks staranja SURS, 2008, 2018, 2019, H2 159,2 230,4 239,3 127,1 132,9 17 Povprečna starost SURS, 2008, 2018, 2019, H2 43,6 48,3 48,5 43,1 43,4 18 Število gospodinjstev SURS, 2002, 2018, 2018 1.997 2.319 2.319 77.135 824.618 19 Povprečna velikost gospodinjstva, število članov SURS, 2002, 2018, 2018 2,6 2,2 2,2 2,6 2,50 20 Povprečno število otrok v družinah z otroki SURS, 2011, 2018, 2018 1,48 1,46 1,46 1,63 1,56

Zaposlovanje in delovna mesta 21 Aktivno prebivalstvo po sedežu prebivališča SURS 2018, 2018 2272 2288 171992 980880 22 Delovno aktivno prebivalstvo po sedežu prebivališča (zaposleni) SURS 2018, 2018 2146 2170 96204 899776

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 63

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Kazalnik Stanje 2008 Stanje 2018 Stanje 2019 (ali zadnji dostopni) Vir in leto Kranjska Gora (azadnjiKranjska dostopni) Gora Kranjska Gora Gorenjska Slovenija 23 Stopnja aktivnosti po sedežu prebivališča SURS 2018, 2018- - 49,5 49,9% 55,9% 55,5% 24 Stopnja delovne aktivnosti po sedežu prebivališča SURS 2018, 2018- - 46,7 47,3% 52,8% 50,9% 25 Delovno aktivno prebivalstvo, skupaj, po občini delovnega mesta (strukturni) SURS, 2008, 2017, 2018 1.469 1.521 1.556 77.543 887.170 26 Delovno akt. preb. z OŠ ali manj SURS, 2008, 2017, 2018 246 153 153 8.573 82.499 27 Delovno akt. preb. z VŠ ali več SURS, 2008, 2017, 2018 226 400 399 24.263 306.568 28 Delež oseb, starih 15 let in več, brez izobrazbe (brez OŠ in nedokončana OŠ) Lasten preračun 16,75% 10,06% 9,83% 11,06% 9,30% 27 Delež oseb, starih 15 let in več, z visoko izobrazbo Lasten preračun 15,38% 26,30% 25,64% 31,29% 34,56% 29 Delovno aktivno prebivalstvo po občini delovnega mesta (delovna mesta v občini) SURS, 2008, 2017, 2019 1.420 1.464 1.559 78.406 894.229 30 Delovna mesta / aktivno prebivalstvo Lasten preračun - 68 72 81 99 31 Zaposlene osebe SURS, 2008, 2017, 2019 1.242 1.260 1.330 69.142 801.909 32 Samozaposlene osebe (brez kmetov) SURS, 2008, 2017, 2019 137 169 190 7.815 72.712 33 Samozaposleni - kmetje SURS, 2008, 2017, 2019 41 36 39 1.449 19.609 34 Registrirana brezposelnost, število SURS dec 2008, 2018, 2019 118 118 114 5.166 75.292 35 Registrirana brezposelnost, stopnja SURS dec 2008, 2018, 2019 5,10% 5,30% 5,10% 5,40% 7,7% Gospodarstvo 2008 36 Število gospodarskih družb AJPES, 2008, 2018 106 127 127 5.607 66.749,0 37 Število gospodarskih družb/1000 prebivalcev Lasten preračun 19,9 24,3 24,4 27,3 31,9 38 Skupni prihodki gospodarskih družb v mio € AJPES, 2008,2018 66 € 59 € 59 € 7.212 € 100.853,9 39 Dodana vrednost/ zaposlenega v gospodarskih družbah AJPES, 2008, 2018 €28.419 €38.055 €38.055 42.801 € 44.415 € 40 Število samostojnih podjetnikov, aktivni AJPES, 2008, 2018 184 148 148 5727 54.686,0 41 Število s.p./1000 prebivalcev Lasten preračun 34,6 28,4 28,4 27,8 26,2 42 Skupni prihodki samostojnih podjetnikov v mio € AJPES, 2008, 2018 12 € 11,4 € 11,4 € 513 € 5172,0 43 Dodana vrednost/ zaposlenega pri s.p. AJPES, 2008, 2018 28.041 € 33.958 € 33.958 € 14.435 € 33.716 € 44 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v EUR za mesec SURS, 2008, 2018, 2019 860,96 € 975,07 € 1.023,02 € 1.120,37 € 1.133,50 €

45 Funkcionalno degradirana območja, ha FD0, FF, 2017 4,95 4,95 74,00 3.423,00 http://crp.gis.si/bf_map, stanje

Turizem in šport 46 Število ležišč - vsa (stalna + začasna) SURS, 2008, 2017, avg. 2019 5.873 6.852 8.078 NP 192.136 47 Število ležišč v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih(penzioni, gostišča) SURS, 2008, 2017, avg. 2019 1.945 2.085 2.059 NP 60.438 48 Kampi in drugi objekti na prostem SURS, 2008, 2017, avg. 2019 120 870 941 NP 36.373 49 Število ležišč v ostalih nastanitvenih objektih SURS, 2008, 2017, avg. 2019 3.808 3.897 5.078 NP 95.325 50 Število vseh ležišč na prebivalca Lasten preračun 1,10 1,31 1,55 0,00 0,09 51 Prihodi turistov, število SURS, 2008, 2018, 2019 146.655 308.193 325.955 1.481.122 6.229.573 52 Prenočitve turistov, število SURS, 2008, 2018, 2019 461.567 828.763 870.949 3.542.488 15.775.331

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 64

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Kazalnik Stanje 2008 Stanje 2018 Stanje 2019 (ali zadnji dostopni) Vir in leto Kranjska Gora (azadnjiKranjska dostopni) Gora Kranjska Gora Gorenjska Slovenija 53 Povprečna dolžina bivanja turistov v dnevih Preračun, 2008, 2018, 2019 3,15 2,69 2,67 2,39 2,53 54 Število zasedenih dni Športne dvorane Vitranc/leto Infrasport - 270/365 - - 55 Število uporabnikov žičnice GIZ Združenje žičničarjev 295.210 295.210 - 1935028 56 Število pokritih/nepokritih športnih objektov Šport v številkah od 2013 do - 28 20 371 3006 57 Površina pokritih vadbenih prostorov v m2/1000 prebivalcev 2018, Šport v številkah 2014 do - 537 538 371 289 58 Površina nepokritih vadbenih prostorov v m2/1000 prebivalcev 2019, Zavod Planica - 20.997 45.128 3807 2614 Kmetijstvo in gozdarstvo 59 Število kmetijskih gospodarstev SURS, 2000, 2010 190 168 168 4.476 74.646 60 Kmetijska zemljišča v uporabi (v ha) SURS, 2000, 2010 1641 1.213 1.213 31.411 474.432 61 Ekonomska velikost (v 1000 EUR) SURS, 2010 - 1.311 1.311 67.728 913.194 62 Ekonomska velikost kmetije/ kmetijsko gospodarstvo SURS, 2010 - 7.803,0 7.803,0 15.131,0 12.233,0 63 Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo v ha Lasten preračun, 2000,2010 8,6 7,2 7,2 7,0 6,4 64 Delež površine njiv glede na kmetijsko zemljišče v uporabi Lasten preračun, 2000,2010 3,9 1,2 1,2 26,8 35,9 65 Delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino Lasten preračun, 2000,2010 94,2 85,7 85,7 85,8 78,6

66 Število kmetij, ki so oddale vloge za subvencije KGZS OE KR, 2008, 2018, 2019 148 134 - - 67 Število ekoloških kmetij s certifikati MKGP, 2007, 2018, 2019 14 22 23 237 3.190 68 Število nosilcev dopolnilnih dejavnosti Upravna enota, 2008, 2019 8 21 - - Izobraževanje - 69 Število otrok s stalnim prebivališčem v občini, vključenih v vrtce SURS, 2007/2008, 17/18, 18/19 157 151 160 8600 87.147 70 Otroci, vključeni v vrtec, po občini zavoda, vsa starostna obdobja SURS, 2007/2008, 17/18, 18/19 152 154 173 8.554 87.147 71 Otroci, vključeni v vrtec, po občini stalnega prebivališča, vsa starostna obdobja SURS, 2007/2008, 17/18, 18/19 157 151 160 8.600 87.147 72 Delež otrok, vključenih v vrtce, v šolskem letu SURS, 2007/2008, 17/18, 18/19 72,7% 76,9% 81,1% 78,2% 80,5% 73 Število učencev v OŠ SURS, 2007/2008, 17/18, 18/19 328 411 409 19.436 184.101 74 Število dijakov na 1000 prebivalcev po občini stalnega prebivališča SURS, 2007/2008, 17/18, 18/19 41,0 24,9 27,5 36,4 35,1 75 Število študentov terciarnega izobraževanja SURS, 2007/2008, 17/18, 18/19 292 171 149 7.199 75.991 76 Število študentov terciarnega izobraževanja na 1.000 prebivalcev po občini stalnega Lasten preračun 54,9 32,8 28,6 35,0 36,4 77 Šprebivalitevilo diplomantovšča terciarnega izobraževanja/1000 prebivalcev SURS, 2008, 2017, 2018 9,04 8,63 8,84 7,69 8,02 Kultura 78 Število članov splošne knjižnice Knjižnica, poročilo, 2008, 2017 - 712 712 47.479 471.198 79 Člani knjižnice glede na potencialnega uporabnika (prebivalci) Lasten preračun - 0,13 0,13 0,23 0,23 80 Temeljna zaloga knjig v knjižnici Knjižnica, poročilo, 2008; NUK, - 43.703 43.703 1.108.434 11.899.230 Poročilo za splošne knjižnice, 2008 in 2016 81 Število enot knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika Lasten preračun - 8,26 8,26 5,44 5,76

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 65

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Kazalnik Stanje 2008 Stanje 2018 Stanje 2019 (ali zadnji dostopni) Vir in leto Kranjska Gora (azadnjiKranjska dostopni) Gora Kranjska Gora Gorenjska Slovenija 82 Izposojeno knjižnično gradivo Knjižnica, poročilo, 2008, 2017 - 72.388 72.388 2.712.128 24.453.948 83 Izposoja na člana Lasten preračun, 2008, 2017 - 101,7 101,7 57,1 51,9 84 Število kulturnih spomenikov državnega pomena MK Register kulturne dediščine - 3 3 - 324 85 Število kulturnih spomenikov lokalnega pomena MK Register kulturne dediščine - - 60 (293 vseh)) 60 (293 vseh) - 8044 86 Število enot javne kulturne infrastrukture MF, 2018, 2019- - 2 2 - - 87 Število društev MNZ, Register društev, maj - 72 74 - 24.128 88 Od tega število kulturnih in umetniških društev 2019, maj 2020- - 11 10 - 4.101 89 Število obiskovalcev Slovenskega planinskega muzeja (stalne + občasne razstave) GSM, 2018, 2019- - 55.425 76.000 - - 90 Število obiskovalcev Kajžnkove hiše (stalne + občasne razstave) GSM, 2018, 2019 - 1.338 850 - - 91 Število obiskovalcev Liznjekove domačije (stalne + občasne razstave) GSM, 2018, 2019 - 10.525 4.858 - -

92 Število obiskovalcev kulturnih prireditev vLjudskem domu (vključno s kino programom) Turizem KG, 2019 - - 5..640, 77 dogodkov - - 93 Število obiskovalcev kino predstav Turizem KG, 2019 - 883 - - Socialno in zdravstveno varstvo 94 Kapaciteta namestitev za starejše v Domu starejših Viharnik Kranjska Gora SSZS, maj 2019 - 134 134 - - 95 Evidentirane (aktivne) prošnje/ aktualne prošnje za sprejem v Dom starejših Viharnik SSZS, maj 2019- - 79 66 - - 96 ŠKranjskatevilo uporabnikov Gora pomoči na domu OKG 2018, 2019, Inštitut RSza - 31 31 - 7.374 97 Število pacientov/ splošnega zdravnika (povprečje) ZD socialnoJesenice, varstvo 2019 - 1.524 1.524 - - 98 Bolniška odsotnost, povprečno število koledarskih dni NIJZ, 2018, 2019 - 12,4 18,3 14,8 15,3 99 Telesni fitnes otrok NIJZ, 2018, 2019 - 52,2 55,0 53 50,2 100 Število stanovanj SURS, 2002, 2018 3.023 3.912 3.912 79.731 852.181

101 Število naseljenih stanovanj SURS, 2002, 2018 1.989 1.989 65.429 680.005 102 Število počitniških stanovanj SURS, 2002, 2018 961 961 3376 19896,00

103 Število nenaseljenih stanovanj SURS, 2002, 2018 962 962 10.926 152.280 104 Število obsojenih polnoletnih in mladoletnih oseb SURS, 2008, 2017, 2018 15 6 6 398 6.324 105 Obsojene polnoletne in mladoletne osebe/1.000 prebivalcev SURS, 2008, 2017, 2018 2,8 1,1 3,1 2,0 3,1 Promet 106 Dolžina državnih cest v km MI-DRI, 2007, 2017, 2019 67,2 67,1 66,0 589,8 6.541,7 107 Dolžina javnih cest v lokalni pristojnosti v km MI-DRI, 2007, 2017, 2019 81,8 89,8 89,8 2.554,6 32.262,1 108 Od tega dolžina javnih kolesarskih stez v km (javne poti za kolesarje) MI-DRI, 2007, 2017, 2019 7,5 12,7 12,7 30,7 175,6

109 Dolžina sprehajalnih poti v km * Občina Bled- - 150 km, 21 poti - - 110 Število osebnih avtomobilov/ 1.000 prebivalcev SURS, 2008, 2017, 2019 518 556 577 554 558 111 Povprečna starost osebnih avtomobilov SURS, 2008, 2017, 2017 6,7 8,9 8,9 9,8 10 112 Promet na Vršič/ PMDP avgust MZI, 2010, 8/2018 1093 1564 1564 Okoljsko-energetski kazalniki

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 66

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Kazalnik Stanje 2008 Stanje 2018 Stanje 2019 (ali zadnji dostopni) Vir in leto Kranjska Gora (azadnjiKranjska dostopni) Gora Kranjska Gora Gorenjska Slovenija 113 Delež površine NATURA 2000 območij MOP, 2007 56,49% 56,7% 56,7% 44,3% 37,87% 114 Delež površine gozdov ZRSVN, 2008, 2016 - 67% 67% - 58,86% 115 Dolžina kanalizacije v km Občina, 2008; GIS občina 2018, - 66 66 997 9.664 SLO/Gor SURS, 2008 116 Dolžina vodovodov v km GIS občina, SURS RS/Gor 2017 - 150 150 1.773 32.519 117 Poraba vode v m3/ prebivalca Komunala KG, 2018 - 95,1 95,1 - - 118 Mikrobiološka kakovost pitne vode, % NIJZ, Poročilo, 2018 - 100 100 - 91 119 Nastali komunalni odpadki v t SURS, 2008, 2017, 2018 - 2.640 3.126 107.469,0 1.025.001,0 120 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (tone) SURS, 2008, 2017, 2018 2729 1.913 2.427 80.183,0 747.535,0 121 Odloženi komunalni odpadki v t SURS 2018 - 769 582 7.429,0 57.276,0 122 Nastali komunalni odpadki v kg/prebivalca SURS, 2008; Lasten preračun - 505 599 528 495 123 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom v kg/ prebivalca SURS, 2008 513 366 465 394 361 124 Odloženi komunalni odpadki v kg/ prebivalca SURS, 2017, 2018 - 147 11,00 36,49 27,67

125 Dolžina toplotnega omrežja v m SEAP, 2019, podatki 2016 776 53.070 - 126 Ocena deleža rabe obnovljivih virov energije v občini za stanovanja, javne zgradbe, LEK KG 2012 - 14% 14% - - 127 Letnakotlovnice raba inenergije podjetja (toplota+elektri čna en.)v občinskih zgradbah v kWh SEAP, 2019, podatki 2016 - 1.672.945 1.818.262 50.728.054 -

128 Poraba električne energije za javno razsvetljavo SEAP, 2019, podatki 2016 376.816 Finančni in premoženjski potencial občine 129 Ocena zadovoljstva občanov s kvaliteto življenja v občini (1-5) Anketa, Občina Kranjska Gora, 3,5 3,2 3,2 - - 130 Koeficient razvitosti občine MF 2009/10, 18/19, 20/212009 1,02 1,01 0,96 - 1,00 131 Mesto po koeficientu razvitosti občin (1-68) MF 2009/10, 18/19, 20/21- - 98-103 140-148 - - 132 Finančni potencial občine za razvoj v EUR Občina KG, 2018, 2019 - 4.190.800 3.778.800 - - 133 Površina gozdov v ha SEAP, 2019/ ZGS - - 15.428 136785,86 - 134 Površina gozdov v zasebni lasti v ha SEAP, 2019/ ZGS - - 13.902 115457,78 - 135 Površina gozdov v državni lasti v ha SEAP, 2019/ ZGS - - 1.067 19494,68 - 136 Površina gozdov v lasti občine v ha SEAP, 2019/ ZGS - - 459 1833,4 - 137 Število stanovanj v lasti občine Občina KG, 2018, 2019 - 54 54 - -

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 67

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

7.2 Indikativni izvedbeni načrt Strategije trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2020 - 2030

Izvedbeni načrt je predstavlja indikative okvir za izvajanje načrtovanih projektov. Gre za dinamičen dokument, zato ga nosilci tekom izvajanja sproti prilagajajo, dopolnjujejo, nadgrajujejo in spreminjajo glede na nove okoliščine in spoznanja. Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

SC1: ŽIVAHNA IN POVEZANA SKUPNOST 8.940.000 4.135.000 2.130.000 2.675.000

RC1: VLAGANJE V MLADE IN KADRE PRIHODNOSTI 4.260.000 2.555.000 1.105.000 600.000

1.1 Mladinska politika : mladim prijazno in zanimivo okolje 400.000 250.000 150.000 0

Središče za mlade (HUB za mlade) s prostori v Kranjski Gori (in Mojstrani) ter LUJ s 1.1.1 1 X ▻ ▻ 300.000 150.000 150.000 NFM,EU o o o o NE posebnim večletnim programom partnerji

1.1.2 Vzpostavitev platforme za redni in odprt dialog med Občino in mladimi 1 OKG X ▻ ▻ 0 /

1.1.3 Finančne spodbude za inovativne projekte in start-up ideje mladih 1 OKG X ▻ ▻ 100.000 100.000 NE

Vrtec in OŠ: kakovostno, dostopno in spodbudno okolje za otroke in 1.2 2.210.000 1.330.000 880.000 0 učence

1.2.1 Vrtec Mojstrana 1 OKG X 1.950.000 1.170.000 780.000 RS o DA

1.2.2 Zagotavljanje dostopnosti do vrtca za vse otroke (prostor, cenovna politika) 2 OKG ▻ ▻ ▻ /

Redno investicijsko vzdrževanjem vseh vrtcev in šol, vključno z vlaganji v EU/RS - 1.2.3 1 OKG, obe OŠ ▻ ▻ ▻ 200.000 100.000 100.000 o o DA digitalizacijo in informacijsko-tehnološko opremo ESS

1.2.4 Redno vzdrževanje otroških igrišč in zgotavljanje nadomestnih igral 2 OKG ▻ ▻ ▻ DA

Obe OŠ z Uvedba lokalnih vsebin/ programov v OŠ v podporo ključnim razvojnim 1.2.5 2 lokalnimi X ▻ ▻ 30.000 30.000 0 o / usmeritvam občine (podjetništvo, mobilnost, brez odpadka, lokalna hrana..) deležniki Vrtci, obe OŠ Podpora projektom spodbujanja talentov otrok in mladih ter njihovega 1.2.6 2 z lokalnimi X ▻ ▻ 30.000 30.000 0 o / kariernega usmerjanja deležniki Stanovanjska politika: stanovanja za mlade, ranljive skupine in 1.3 1.650.000 975.000 75.000 600.000 kadre

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 68

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

1.3.1 Izgradnja lastnih neprofitnih stanovanj za mlade in ranljive skupine 1 OKG X ▻ 1.200.000 600.000 600.000 SSRS o o o DA

Prodaja obstoječih občinskih stanovanj obstoječim stanovalcem in vlaganje 1.3.2 1 OKG X ▻ ▻ NE kupnine v nakupe / gradnje novih stanovanj Zagotovitev začasnih bivanjskih / stanovanjskih enot za najšibkejše občane in EU/ESS, 1.3.3 2 OKG X ▻ 150.000 75.000 75.000 o NE krizne situacije (Glej tudi RC4) ESRR Nakup cenovno sprejemljivih objektov (prednostno neizkoriščenih, 1.3.4 2 OKG ▻ ▻ ▻ 300.000 300.000 / degradiranih), ki se pojavijo na trgu in preurejanje v neprofitna stanovanja Uvajanje sprememb v prostorsko načrtovanje z namenom uresničevanja ciljev 1.3.5 1 OKG X ▻ ▻ / stanovanjske in demografske politike občine OKG, MOP, Vplivanje na državne institucije za uvedbo posebnih stanovanjsko- 1.3.6 1 državne X ▻ ▻ SSRS, o o o o / demografskih ukrepov za turistične kraje institucije DUTB

RC2: KREPITEV IDENTITETE IN AKTIVNOSTI OBČANOV V SKUPNOSTI 1.490.000 965.000 525.000 0

Lokalni program kulture: sinergije profesionalne in ljubiteljske 2.1 940.000 665.000 275.000 0 kulture ter turizma Programsko-poslovna nadgradnja in sodelovanje mreže muzejev v občini GMJ, OKG, 2.1.1 (SPM, Kajžnikova hiša, Ruska kapelica, Liznjekova domačija, Pocarjeva 2 JZ TNP, TKG, X X ▻ 300.000 150.000 150.000 EU/RS o o o o NE domačija, Muzej NC Planica) NC Planca Profesionalna kultura: i) ohranitev abonmaja, ii) vrhunska kultura v lokalnem OKG, GŠ, 2.1.2 2 ▻ ▻ ▻ / okolju, iii) Gledališče T. Čufar - kulturna vzgoja GTČJ, KJ

2.1.3 Vzdrževanje obstoječe mreže knjižnic po krajih 2 OKG, KJ ▻ ▻ ▻ 100.000 100.000 DA

GSMJ, OKG, 2.1.4 Akcije za ohranjanje nesnovne in premične dediščine 1 X ▻ ▻ 200.000 100.000 100.000 EU/LAS o / TKG Spodbude za varovanje in obnovo nepremične kulturne dediščine v javni in 2.1.5 1 OKG, ZVKDS ▻ ▻ ▻ 250.000 250.000 o DA zasebni lasti

2.1.6 Ohranitev in podpora programom Glasbene šole Jesenice v Kranjski Gori 2 OKG ▻ ▻ ▻ /

2.1.7 Pospeševanje in nadaljnja finančna podpora ljubiteljske dejavnosti v kulturi 2 OKG ▻ ▻ ▻ /

Letna koordinacija in medsektorsko povezovanje v kulturi in turizmu s skupnimi TKG z 2.1.8 2 X ▻ ▻ 50.000 25.000 25.000 EU/LAS o / akcijami/dogodki deležniki

2.1.9 Vzdrževanje javne kulturne infrastrukture 2 OKG, KJ ▻ ▻ ▻ DA

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 69

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

Posodobitev skupne premične opreme za prireditve (pr. funkcionalen oder, 2.1.10 2 OKG, TKG X X 40.000 40.000 o NE premična tehnična oprema..) Športna politika: pestrost programov in infrastrukture (glej tudi 2.2 550.000 300.000 250.000 0 turistično infrastrukturo) OKG, 2.2.1 Letni program športa 2 ▻ ▻ ▻ / Infrasport Spodbujanje vlaganj in posodabljanj športne infrastrukture, še posebej male OKG, DA- 2.2.2 2 X X X 500.000 250.000 250.000 FŠ o športno-rekreacijske infrastrukture, Infrasport ŠI Učinkovito in profesionalno upravljanje in vzdrževanje obstoječih športnih OKG, 2.2.3 2 ▻ ▻ ▻ / objektov Infrasport Pritegnitev vsaj enega športno-izobraževalnega programa nacionalne ali OKG, Zavod 2.2.4 2 X 50.000 50.000 o / mednarodne ravni v občino (npr. zimski športi, nogomet..) Planica RC3: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI IN VISOKE KAKOVOSTI 3.190.000 615.000 500.000 2.075.00 OSNOVNIH STORITEV ZA VSE

3.1 Skrb za zdravje ter socialno in splošno varnost 2.950.000 475.000 450.000 2.025.000

Socialno bivanjska skupnost za starejše: zagotovitev cca 4 skupnostnih EU/RS 3.1.1 2 OKG X ▻ 200.000 100.000 100.000 o o NE bivanjskih enot ESS Zasebni 3.1.2 Prizidek doma za starejše Viharnik 2 Koncesionar X X 2.000.000 1.500.000 (še ni o / ocenjeno)

3.1.3 Izboljšanje dostopnosti do storitev zdravstvenega varstva 1 OKG, OZG X X 50.000 25.000 25.000 OZG o o o /

3.1.4 Nadgradnja socialnih storitev in dolgotrajne oskrbe za starejše 2 CSD, OKG ▻ ▻ ▻ o o /

Civilna zaščita in gasilsko-reševalne službe: sistematično vzdrževanje in 3.1.5 2 OKG, TKG ▻ ▻ ▻ o o o DA nadgradnja opreme, IT sistemov in usposobljenosti kadrov OKG, GD MORS, 3.1.6 Razširitev gasilskega doma v Mojstrani z nakupom gasilskega vozila 3 X 700.000 350.000 350.000 o o NE Mojstrana EU Dostopnost javnih služb v državni pristojnosti in tržnih oskrbnih 3.2 120.000 70.000 50.000 0 storitev Spremljanje dostopnosti za življenje občanov pomembnih državnih javnih in 3.2.1 2 OKG ▻ ▻ ▻ o o / tržnih storitev ter zagotavljanje alternativnih rešitev Podpora socialnim inovacijam in projektom razvoja novih modelov Različni 3.2.2 2 X ▻ 100.000 50.000 50.000 o o o / organiziranja oskrbe na podeželju pobudniki

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 70

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

3.2.3 Kartica ugodnosti za lokalno prebivalstvo 3 OKG, TKG X ▻ 20.000 20.000 o o NE

3.3 Aktivacija in izobraževanje odraslih 120.000 70.000 0 50.000

Vključevanje aktivnih starejših in prostovoljcev v delo lokalnega gospodarstva Javni zavodi 3.3.1 2 20.000 20.000 o / in lokalne skupnosti in podjetja

3.3.2 Vseživljenjsko učenje odraslih in večgeneracijski programi 2 LUJ, Ragor X ▻ ▻ 100.000 50.000 50.000 o o o /

13.695.00 44 SC2: OKOLJSKO IN PODNEBNO VZDRŽNA DOLINA 0 0 0 23.485.000 6.790.000 3.000.000 0

RC4: TRAJNOSTNA RABA, UPRAVLJANJE IN NAČRTOVANJE PROSTORA 1.830.000 1.410.000 420.000 0

4.1. Nova prostorska politika 610.000 610.000 0 0

4.1.1 Občinski prostorski načrt (OPN): priprava strokovnih podlag 1 OKG ▻ X 50.000 50.000 DA

4.1.2 Uvedba občinskega arhitekta 2 OKG X ▻ 150.000 150.000 /

4.1.3 Ozaveščanje občanov , investitorjev in lastnikov stavbne dediščine 2 OKG X ▻ ▻ 10.000 10.000 o /

Sistematičen nakup strateških lokacij zemljišč, ki so v javnem interesu in 4.1.4 2 OKG X X X 400.000 400.000 NE ekonomsko upravičene (če so razpoložljivi proračunski viri)

4.2 Celostno urejanje javnega prostora 1.160.000 760.000 400.000 0

Postopno urejanje javnega odprtega prostora in trgov v peš cone in mešane 4.2.1 1 OKG X X 800.000 400.000 400.000 EU/ESRR o o NE površine (min 2 območji)

4.2.2 Urbana oprema in zelene površine 2 OKG ▻ ▻ ▻ 350.000 350.000 DA

4.2.3 Degradirane površine, opuščeni in zanemarjeni objekti: strokovne podlage 1 OKG X ▻ ▻ 10.000 10.000 o NE

4.3 Prilagajanje podnebnim spremembam 60.000 40.000 20.000 0

Redni pregledi stanja kritične lokalne infrastrukture: ceste, mostovi, zaščita 4.3.1 1 OKG X ▻ ▻ 20.000 20.000 o o o o / pred plazovi Preventivno delovanje in čiščenje hudournikov v dogovoru z Direkcijo RS za 4.3.2 1 KKG, DRSV ▻ ▻ ▻ o o DA vode

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 71

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

Načrti, raziskave in druge aktivnosti za povečanje pripravljenosti občine, EU/INTER 4.3.3 2 OKG X ▻ ▻ 40.000 20.000 20.000 o o o o / infrastrukture in dejavnosti na podnebne spremembe. REG

RC5: OHRANJANJE OKOLJA, NARAVE IN NARAVNIH VIROV 4.350.000 3.155.000 1.195.000 0

5.1 Okoljska politika: zmanjšanje odpadkov in čista voda 3.270.000 2.785.000 485.000 0

5.1.1 Dograditev CČN Tabre (povečanje bazena) 1 OKG, KKG X 500.000 500.000 o NE

Sofinanciranje nadomeščanja greznic z malimi čistilnimi napravami na 5.1.2 2 OKG, KKG ▻ ▻ ▻ 250.000 175.000 75.000 RS/Z-TNP NE območjih razpršene poselitve, še zlasti na območju TNP

5.1.3 Obnove vodohramov 1 OKG, KKG X X ▻ 1.000.000 600.000 400.000 RS/Z-TNP o DA

5.1.4 Sistematične obnove vodovodov in izgradnje pitnikov 2 OKG, KKG ▻ ▻ ▻ 1.000.000 1.000.000 DA

Monitoring kakovosti vodnih virov, porabe vode in nadzor nad vodovodi in 5.1.5 1 KKG ▻ ▻ ▻ o / ozaveščanje za zmanjšanje porab vode Nadgradnja upravljanje z odpadki: vkop in nadzor eko otokov, digitalizacija, 5.1.6 1 OKG, KKG X ▻ ▻ 500.000 500.000 o o / zmanjšanje plastike.. EU/INTER 5.1.7 Okoljske študije in raziskave 3 OKG, KKG X 20.000 10.000 10.000 o o o / REG

5.2 Varovanje narave in biotske raznovrstnosti ter obnova ekosistemov 860.000 150.000 710.000 0

Usmerjanje obiska na območju Triglavskega narodnega parka: Radovna s Krmo 5.2.1 1 JZ TNP, OKG X X ▻ 400.000 0 400.000 RS/Z-TNP o o / in Kotom, Vrata, slap Peričnik, Vršič, Martuljški slapovi, Krnica, Tamar Mokrišče Zelenci (naravni rezervat, Podkoren): nadgradnja ureditev in režimi EU LIFE, 5.2.2 2 ZRSVN, OKG X ▻ ▻ 200.000 60.000 140.000 o o o o o DA upravljanja LAS EU LIFE, 5.2.3 Mokrišče Ledine (naravna vrednota, Rateče): ureditev in režimi upravljanja 2 ZRSVN, OKG X X ▻ 100.000 30.000 70.000 o o o NE LAS Jezero Jasna (naravna vrednota Velika Pišnica): režimu upravljanja in nadaljnja EU LIFE, 5.2.4 1 ZRSVN, OKG X X ▻ 100.000 30.000 70.000 o o o NE trajnostna sanacija/urejanje LAS Karavanke: spremljanje obiska in po potrebi vzpostaviti režime na gozdnih EU LIFE, 5.2.5 2 OKG, ZGS X 20.000 10.000 10.000 o o o / cestah oz. drugje LAS Divji petelin: podpora projektom spremljanja populacije, vzpostavljanja EU LIFE, 5.2.6 2 ZRSVN X X X 20.000 10.000 10.000 o o o o o / režimov i/ mirnih con in ozaveščanje LAS Ukrepi za zmanjšanje povozov živali (dvoživke, ježi, divjadi...) in za zmanjšanje EU LIFE, 5.2.7 2 ZRSVN X X X 20.000 10.000 10.000 o o o o o / vnosa tujerodnih invazivnih vrst LAS

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 72

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

5.3 Energetska politika: večja zadostnost virov in zanesljivost omrežij 220.000 220.000 0 0

5.3.1 Priprava novega lokalnega energetskega koncepta LEK 2 OKG X 20.000 20.000 /

5.3.2 Uvedba energetskega računovodstva za javne objekte 3 OKG X ▻ ▻ 50.000 50.000 /

5.3.3 Optimizacija javne razsvetljave 2 OKG X X X 150.000 150.000 DA

Elektro 5.3.4 Električno omrežje: posodobitve elektro omrežja s strani Elektro Gorenjske 2 ▻ ▻ ▻ o / Gorenjske Spodbujanje koriščenja subvencij Eko sklada in resornih ministrstev za 5.3.4 1 LEAG ▻ ▻ ▻ o / investicije v OVE, URE in e-mobilnost RC6: UMIRJANJE IN UPRAVLJANJE PROMETA - NADGRADNJA 17.305.000 9.130.000 5.175.000 3.000.000 TRAJNOSTNE MOBILNOSTI IN PROMETNE POVEZANOSTI

6.1 Umirjanje prometa v alpskih dolinah in na Vršiču 5.515.000 1.630.000 3.885.000 0

DRSI v 6.1.1 Umirjanje prometa na Vršiški cesti 1 sodelovanju X 1.000.000 100.000 900.000 RS-DRSI o o o DA z OKG Umirjanje prometa v dolini Vrata, vključno s sanacijo ceste, izgradnjo parkirišč, RS-PodS, 6.1.2 1 OKG, DRSI X 4.415.000 1.480.000 2.935.000 o o o DA IS, e-kolesi Z-TNP

6.1.3 Umirjanje prometa v dolini Radovna z urejanjem prometne infrastrukture 1 OKG, DRSI X X 100.000 50.000 50.000 o o o DA

6.1.4 Predor pod Vršičem: načrtovanje, dialog z Občino Bovec in državo 3 DRSI X o o /

6.2 Umirjanje prometa v alpskih dolinah in na Vršiču 5.880.000 1.590.000 1.290.000 3.000.000

Vzpostavitev celovitega sistema upravljanja mobilnosti med kraji znotraj občine 6.2.1 1 OKG X ▻ ▻ 30.000 15.000 15.000 EU /RS o o o o NE s CPS OKG + JZP, EU 6.2.2. Ureditev centralnega P+R območja z mobilnostnim središčem v Kranjski Gori 1 zasebni X X 5.000.000 1.000.000 1.000.000 3.000.000 o o DA ESRR partnerji Ureditev mreže manjših parkirišč po naseljih in izhodiščih za pohodništvo/ 6.2.3 2 OKG X X ▻ 250.000 250.000 o DA točke ogleda,

6.2.4 Mreža postajališč za avtodome z ustreznimi režimi 2 OKG X ▻ ▻ 50.000 50.000 o o DA

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 73

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

OKG, zavodi 6.2.5 Prehod v elektro mobilnost 2 X X ▻ 200.000 100.000 100.000 o o NE in JZP OKG, SJA, 6.2.6 Prilagajanje linij JPP potrebam prebivalcev in obiskovalcev 2 X / SŽ, MZI, JPP

6.2.7 Kolesarska daljinska pot: Mojstrana - most (Topolino) 2 DRSI, OKG X 350.000 175.000 175.000 EU/RS o o DA

6.3 Varna cestna infrastruktura 5.910.000 5.910.000 0 0

Investicijsko vzdrževanje lokalnih cest in sodelovanje z državo pri obnovah 6.3.1 2 OKG X X X 5.000.000 5.000.000 DA državnih cest

6.3.2 Sistematično urejanje intervencijskih poti v zgoščenih naseljih in na prizoriščih 2 OKG X ▻ ▻ 300.000 300.000 o /

6.3.3 Načrtne sanacije in obnove mostov 2 OKG X X X 300.000 300.000 o DA

Naložbe in ukrepi za večjo varnost v prometu: avtobusna postajališča, pločniki, 6.3.4 2 OKG X X X 300.000 300.000 DA vzpostavljanje povezljivosti pločnikov in kolesarskih poti, signalizacija

6.3.5 Redarska služba: okrepitev službe, poostren nadzor, komunikacija 2 Med. Inšp. ▻ ▻ ▻ 10.000 10.000 o o /

3: ZELENA TURISTIČNA DESTINACIJA Z MOČNEJŠO LOKALNO 0 0 0 15.950.000 6.660.000 8.190.000 1.100.000 EKONOMIJO RC7: KAKOVSTEN PREHOD V ZELENO IN BUTIČNO AKTIVNO 14.830.000 6.200.000 7.930.000 700.000 DESTINACIJO

7.1 Nadgradnja turistične infrastrukture v javnem interesu 13.870.000 5.460.000 7.710.000 700.000

ŽKG, 7.1.1 Izgradnja žičnice Vitranc 1 X 10.000.000 4.000.000 6.000.000 o o o NE partnerji Posodabljanje in zasneževanje smučišč v Kranjski gori z dologorčo povezavo s Zasebni - 7.1.2 2 X X 2.500.000 1.000.000 1.500.000 o o o / Planico ŽKG TKG, OKG, Zasebni, 7.1.3 Razvoj tekaško-smučarskega centra Rateče - Planica 2 X 100.000 25.000 25.000 50.000 o o o / partnerji EU/LAS Vzpostavitev sonaravnega kopališča, prevdvioma v okviru Športnega centra na OKG, 7.1.4 2 X X 500.000 250.000 250.000 o o o NE Prodah, Mojstrana Infrasport OKG, TJG, Gorsko kolesarjenje: I) registracija in legalizacija enoslednic ,, ii) vzpostavitev EU/LAS, 7.1.5 1 ZGZ, PZS, X 30.000 15.000 15.000 o o o / navodil in režimov ESRR lastnki

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 74

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

Pešpoti: i) vzpostavitev pešpoti Kranjska Gora - Jesenice, ii) vzdrževanje, režimi 7.1.6 2 OKG, TKG X 15.000 7.500 7.500 EU/LAS o o o DA rabe, digitalizacija t, iii) razvrstitev poti po potrebne času in zahtevnosti

7.1.7 Konjeniška pot Kranjska Gora - Jesenice 2 OKG, TKG X 15.000 7.500 7.500 EU/LAS o o o /

PD Gozd Naravna plezališča: Granišče, Hvadnik Jerm'n: ureditev dostopnih točk - 7.1.8 2 Martuljek, X X 10.000 5.000 5.000 EU/LAS / parkirišč s sanitarijami, spremljanje obiska Infrasport JZ/ ali 7.1.9 Indoor plezališče: preveritev izvedljivosti, lokacij in interesa vlagateljev 2 Infrasport X X 400.000 400.000 / zasebni Promocijsko-prodajni center lokalnih proizvodov za obiskovalce Kranjske Gore 7.1.10 3 TKG, OKG X 300.000 150.000 150.000 EU/ESRR o o o o o NE (sodoben center za obiskovalce Zgornjesavske doline)

7.2 Kranjska Gora 365: zelena preobrazba 960.000 740.000 220.000 0

7.2.1 SPNS 2023 2 SZS, TKG X 200.000 200.000 o o o /

7.2.2 Kolektivna blagovna znamka Moje naravno iz doline 1 TKG X ▻ ▻ 150.000 75.000 75.000 EU/LAS o o o /

7.2.3 Kranjska Gora 365 - produkti za zelene zime 1 TKG X X X 200.000 100.000 100.000 EU/RS /

Spodbude za dvig kakovosti namestitev , kulinarike in 5* doživetij (covid-19 7.2.4 2 OKG X ▻ ▻ 300.000 300.000 / ukrep)

7.2.5 Novelacija Strategije razvoja turizma občine Kranjska Gora 2015-2025 1 TKG X ▻ 20.000 20.000 o o o /

7.2.6 Spremljanje in usmerjanje obiska na ravni celotne destinacije 2 TKG X ▻ 40.000 20.000 20.000 EULAS o o o o /

Krepitev lokalnega partnerstva in kompetenc ponudnikov v turizmu in 7.2.7 1 TKG X ▻ ▻ / destinacijskega povezovanja turizma z drugimi deležniki

7.2.8 Ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od globalnih rezervacijskih ponudnikov 1 TKG X ▻ ▻ 50.000 25.000 25.000 EU/RS /

RC8: OKREPLJENO KMETIJSTVO, PODJETNIŠTVO IN SIMBIOZE V 910.000 330.000 180.000 400.000 LOKALNI EKONOMIJI

8.1 Pospešitev kmetijstva in lokalne samooskrbe 300.000 200.000 100.000 0

Podpora organizatorju logistike med kmeti in hoteli/restavracijami in TKG , Zdruga 8.1.1 1 X 200.000 100.000 100.000 EU/LAS o o o o NE vzpostavitvi trgovine z lokalno hrano in drugimi lokalnimi proizvodi Lesce

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 75

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

8.1.2 Prenova programa kmetijstva po 2020 1 OKG X ▻ ▻ DA

OKG, Ragor, Podpora iniciativam in pilotnim projektom v kmetijstvu, gozdarstvu in 8.1.3 1 ZGS, AS, X ▻ ▻ 50.000 50.000 DA prehranski samooskrbi (sofinanciranje) KSS, JZ TNP..

8.1.4 Strokovna pomoč kmetom pri razvojnih naložbah 2 KGZS, Ragor ▻ ▻ ▻ DA

Pogoji za trajnostno upravljanje gozdov: vzdrževanje gozdnih cest, obnove 8.1.5 2 OKG, ZGS ▻ ▻ ▻ 50.000 50.000 DA gozdov..

8.2 Raznoliko in digitalno naprednejše lokalno podjetništvo 610.000 130.000 80.000 400.000

LU Jesenice Inovacijski digitalni HUB Kranjska Gora: prostor za sodelo, kreativni razvoj idej z lokalnimi 8.2.1 1 X ▻ ▻ 160.000 80.000 80.000 o o o NE in gostujoče digitalne nomade (del regijske mreže) partnerji in mladimi Zasebni Ponudniki - 8.2.2 Dopolnitev širokopasovnega omrežja (GOŠO) 1 X X 400.000* 400.000 (še ni o NE distributerji ocenjeno) Prenova programa spodbujanja gospodarstva po 2020 (vključno s podporo 8.2.3 1 OKG, Ragor X ▻ ▻ DA turističnemu gospodarstvu) Podpora iniciativam in pilotnim projektom razvoja novih oblik in modelov Različni 8.2.4 2 X X X 50.000 50.000 o o o NE podjetništva in zaposlovanja (sofinanciranje) pobudniki

8.2.5 Strokovna pomoč podjetnikom pri razvojnih naložbah 2 Ragor ▻ ▻ ▻ DA

RC9: GLOBALNO - LOKALNA KG ❉ 210.000 130.000 80.000 0

9.1 Dvig prepoznavnosti in razvoj vasi 160.000 80.000 80.000 0

Koordinacija za uresničevanje koncepta mednarodno prepoznavne OKG, Ragor, 9.1.1 1 X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE specializacije krajev v občini KS, TKG.. OKG, KS, JZ 9.1.2 Radovna - vas Triglavskem narodnem parku 2 X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE TNP OKG, KS, 9.1.3 Mojstrana/ Dovje – vstop v mrežo Gorniških vasi 2 X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE TKG

9.1.4 Gozd Martuljek – pametna vas 2 OKG, KS X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 76

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Obdobje izvajanja Potencialni viri financiranja Skladnost / umeščenost v razvojne dokumente Ocenjena Št. Strateški cilj/ razvojni cilj/ projekt oz. aktivnost Prioriteta Nosilec 2020- 2024- 2028- vrednost skupaj Proračun zasebni in SJA/ RS/ EU Možni viri ND RRP LAS Interregi RR NRP 23 27 30 v EUR OKG drugi viri TNP

9.1.5 Srednji vrh– temno nebo 2 OKG, KS X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE

Kranjska Gora - alpsko turistično središče, občinsko središče; Jasna - temno 9.1.6 2 OKG, KS X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE nebo. Podkoren - vas ob izviru Save Dolinke - Zelenci (potencialno zaščita pod 9.1.7 2 OKG, KS X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE Ramsarsko konvencijo) OKG, KS, TD, 9.1.8 Rateče – Zgodovinska vas z bogato snovno in nesnovno dediščino 2 X X X 20.000 10.000 10.000 EU/LAS o o o NE GMJ

9.2 Mednarodno delovanje občine 50.000 50.000 0 0

TKG, Kranjska Gora – prostor za vrhunske mednarodne dogodke v Alpah: 9.2.1 1 organizatorji X X X 25.000 25.000 o o o NE pozicioniranje, mreženje, prilagajanje spremembam dogodkov OKG, javni Mednarodno sodelovanje v Alpah ter čezmejnem in tromejnem prostoru: 9.2.2. 1 zavodi, X X X 25.000 25.000 o o o o NE vključevanje v konkretne projekte društva

RC 10: FINANČNO VZDRŽNA OBČINA

Racionalno upravljanje z občinskimi javnimi financami in 10.1 1 OKG X X X 0 o o o NE premoženjem

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 77

2030

KRANJSKA GORA KRANJSKA

Pogledi občanov na vizijo občine Kranjska Gora leta 2030 izraženi v razvojni anketi leta 2019

Srce pod Alpami * kjer živijo srečni ljudje * prijeten kraj za bivanje - končno umirili turizem (gužvo) * zelena energija * neokrnjeni raj v osrčju Julijskih Alp * še vedno čudovita Kranjska Gora * Kranjska Gora - gorski raj pod Alpami * končno se ne utapljamo več v masi turistov! * prijazno, zeleno, čisto, obvladljivo * v občini Kranjska Gora končno lahko tudi stalni prebivalci živijo kakovostno * vsaj malo miru * športna podoba raja * zelena butična alpska vas * urejena, čista in prijazna do lokalnega prebivalca * alpska športna in kulturna oaza z ozaveščanjem o ekologiji in skrbi za naravo * oaza neokrnjene narave, kjer se domačini počutimo doma, naši gostje pa dobrodošle * naj bo bolje kot sedaj, pa da ne bo pomanjkanja vode * ohranjena narava in kulturna dediščina, prijazna do prebivalcev, mir živalim v gozdu in travniku * najbolj mondena turistična destinacija treh dežel * prijetna vasica z manjšimi družinskimi hoteli in penzioni * občina, kjer ima življenje prihodnost * zelena gorska vasica * s korakom v čas * povezana, zelena in čista * biser Slovenije * v objemu Alp * varna in naravna * daleč od ponorele množice * turizem = vizija KG * z isto vizijo naprej * dolina njenih ljudi * okolju in občanom prijazna občina * KG – najboljši kraj brez stresa in povezovanje generacij * življenje z naravo * zelena in družabna * malo bolj umirjeno * moj zeleni dom * manj za turizem, več za skupnost * varno, zeleno, dobro, veselo in uspešno * zelena oaza poleti in bela oaza pozimi * urejeni kraji v raju pod Triglavom, planinske vasi, kmečki turizem, domača obrt, ekološka hrana in prijazni ljudje * živi svoje življenje v Kranjski Gori brez obžalovanja – delo, rekreacija, druženje, dogodki, ekološka hrana * plastic free občina * s kulturnim dialogom do harmonije razvoja in narave * v Kranjski Gori je voda pitna * mirna dolina, naselja z malimi penziončki in podnebno zdravo območje * kljub slabim napovedim je občina Kranjska Gora ostala zeleni raj pod Alpami * ena od najlepših in najbolj urejenih občin v Sloveniji * varno, družini prijazno naravno okolje

Strategija trajnostnega razvoja Občine Kranjska Gora 2030 78