Inšpektorjev Se Nihče *Ie Boji Pokrivanje Izgub
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
KRANJ, petek, 3.2. 1984 CENA 17 din St. 9 V SREDIŠČU POZORNOSTI LETO XXXVII Raziskovalec nočem biti Ko v republiki in federaciji pripravljamo drugi dolgoročni plan razvoja, je kot sestavina tega plana tudi republiška raziskovalna GLASILO skupnost, ki je temeljito analizirala razvoj in možnosti dolgoročnega SOCIALISTIČNE razvoja raziskovalne dejavnosti. ZVEZE Izkušnje minulih let niso prav nič spodbudne, saj dosedanji pet Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek DELOVNEGA letni načrti razvoja raziskovalne dejavnosti niso bili nikdar uresni čeni. Problemi so veliki: razdrobljenost kadrov, pičla sredstva druž Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LJUDSTVA ZA GORENJSKO benega proizvoda za raziskovanje, ki znašajo le 1,3 odstotka, in sla ba, že skoraj odpisana oprema. Da. se raziskovalna dejavnost, ki se bo zdaj bolj kot kdajkoli prej usmerjala v oblikovanje energetsko varčnih in za okolje manj nevar nih virov tehnologije, otepa s težavami, vemo že dolgo. Vemo, a nam ni kaj prida mar, kajti naša miselnost je zakoreninjena. Znanja ne znamo ceniti, ne zaupamo mu, odločujoče so le tuje izkušnje, ki s starimi licencami prihajajo v našo tehnologijo. Pa še tu bi se lahko zavedali, da bi kdaj pa kdaj le potrebovali skupino raziskovalcev, ki bo tujo licenco spremljala in čez nekaj let nujno oplemenitila. Vse se vedno začne in konča pri ljudeh, kadrih. Če bi že zmogli za raziskovalno dejavnost nameniti 2,6 odstotka družbenega proiz voda, jo opremiti in raziskovalno delo povezati, nam bo hudo trda predla pri mladih, kajti sedanja starostna struktura je zaskrbljujoča. Že nekaj let ni novih delovnih mest, šepa štipendijska politika, prin cip zaposlovanja je odbijajoč, mladi se neradi odločajo za razisko valno delo. Nihče ne bo štipendiral mladega inženirja do doktorske ga naziva, če se odloči za študij. Da niti ne govorimo o nagrajeva nju, ki ni stimulativno. Zdaj se bodo tudi komunisti na problemskih konferencah pogo vorili o raziskovalni dejavnosti. Najbrž bodo izhajali iz prakse in iz kušenj, s katerimi se srečujejo v svojem okolju. Govorili bodo o ino vacijski dejavnosti, ki ji tudi dolgoročni raziskovalni program daje prednostno mesto. Po številu inovacij smo na evropskem repu, ker inovacijske pobude v delovnih organizacijah duši neorganiziranost in stihija. Ponekod mislijo, da bodo z odškodnino za prihranek, ki se • izkaže ob predlogu, zadostili družbeni potrebi po razmahu inovacij ske dejavnosti, vendar ni tako. Inovacijska dejavnost bi morala slo neti na organizirani raziskavi tehnoloških problemov in razpisih, domače znanje pa bi se potlej izkazalo z najboljšimi rešitvami. D. Sedej Kmalu le še spomin? — Takle črn dim iz dimnika kranjskega Tekstilindusa bo v kratkem todU le še v arhiv. Že nekaj dni se iz dimnika ne vali več tako črno, vendar pa je to treba pri pisati nekaj boljši kvaliteti premoga, ne pa že prehodu na kurjenje s plinom. To se bo zgodi lo sicer v dveh, treh tednih, potem ko bo opravljen poskusni zagon novega kotla. Konec tega ledna so namreč pod vodstvom zahodnonemških strokovnjakov firme Omnikal, kjer so izde- kli tlačni del kotla, že začeli poskusno kuriti z mazutom, po 15: februarju, ko bodo pri kraju tudi zaključna dela na plinovodu, pa tudi s plinom. Januarja so v toplarni že začeli presku si opremo za kemično pripravo vode, opravljajo tlačne preskuse cevovodov in vseh drugih Povezav, preskušajo motorje, skratka, priprave za prehod na. kurjenje s čistejšo energijo so v naključni fazi. — L. M. — Foto: F. Perdan inšpektorjev se nihče Pomoč zdomske mu *ie boji društvu Jesenice — Občinska konferenr ^eničani si želijo, da bi inšpekcijske službe posredovale več **>bud in za prihodnje leto predložile konkretne Rrograme dela ca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jesenice je na pobudo Ne smemo tarnati za starimi do L 'es*nice — Jeseniški izvršni svet republiške konference sprejela brimi časi, ko so bili občinski inšpek zavrnil poročilo uprave inšpekčij- sklep, da prevzame pokrovitelj torji strah in trepet zamazanih obra .Z*1" služb za Gorenjsko z utemeljit- stvo nad društvom Triglav — Na- tov in goljufivih mesarjev ali trgov ^m> ki se lahko strnejo v nasled gold pri Stuttgartu v Zvezni repu cev, ker so velikokrat šli v nenadni ke program in delovni načrt za le- bliki Nemčiji. V društvo so vklju nadzor. Zdaj se jih nihče več ne boji, C** f*3- vsaj za jeseniško občino, ne- čeni delavci iz Slovenije, ki so na ker je en sam inšpektor za dve obči ^2«retna, v občini so različni nere- delu v tujini. ni in niti teoretično he zmore dela problemi, ki jih delovni načrt ne Jeseniška občina na Gorenj opravljati temeljito in učinkovito. j^jema: od urbanistične discipline v skem še nima pokroviteljstva Vsaka reorganizacija, naj bo še ta ski gori do problematike odla- nad zdomskim društvom ali klu ko pošteno in zasnovana v prid večji v**iSč- Člani sveta so menili, da bi bil bom, zato je pohvalno, da se tudi ^mljiv tak program, ki bi ga učinkovitosti, se mora dobro izkazati Jeseničani povežejo z delavci in sproti spreminjali, dopolnjeva- v praksi. Ta se, z jeseniškega vidika si prizadevajo za ohranjevanje rilagajali razmeroma na posa- ni ali še ni, zato tudi jeseniški izvr narodne enotnosti ter jim v okvi *znem področju. šni svet pravi, da bi bil znatno bolj ru možnosti tudi pomagajo. Letno vesel, ko bi se letos inšpektorji v pro naj bi društvu namenili okoli 100 ^^fratka, takega formalnega pro- gramu dela ogrevali za čisto kon tisoč dinarjev. n kretne probleme, z učinkovitimi re W^* ? in delovnega načrta Jeseniča D. S. ni^ ki sicer plačujejo vse finančne šitvami, D. Sedej ^eznosti, ne priznavajo. *et* Je hnela vsaka občinska ^ina svoj inšpekcijski oddelek, Kam gre »intervencijski dinar« . ^ m Pa so se vsi gorenjski inšpektor- V^rganizirali tako, da je uprava Prisrčen sprejem olimpijske plamenice - Na poti od grške Olimpije do vri- tj^pekcijskih služb v Kranju, in- Pokrivanje izgub — izjema zonsca14 zimskih olimpijskih iger je olimpijska plamenica vsredozvečlr ^ktorji pa si delijo delo po vsej in v četrtek dopoldan »vijugala« po gorenjskih krajcih. Povsod so ji Zdravili W*eojski. Ta reorganizacija ima prisrčen sprejem in jo pospremili v Sarajevo z željami, da bi igreusvlFevzt ^Jbrž veliko prednosti, bila je za- ali pravilo? SSt^S^0 fki: nekdanji jeseniški smu^kitekač ^pvana s težnjo po večji učinkovito Franc bmolej predaja olimpijsko plamenico olimpijcu in nekdaniemu aln KRANJ — Delegati skupščine sa temveč za izpad dohodka, ki je na skemu smučarju Cirilu Pračku. - Foto: F. Perdan neKaanjemu atp- sti« kvaliteti dela, a kaj, ko vsaj z moupravnega sklada za izvajanje *kjwiskega vidika praksa ni nič kaj stal zaradi nepriznanih proizvodnih intervencij v kmetijstvu in porabi izdatkov oziroma zavoljo premajh stavna. hrane občine Kranj so se na nedavni nega razkoraka med odkupnimi ce Vv^Pektorji se zdaj prevažajo po seji znašli v neprijetnem položaju. nami mleka in družbeno dogovorje O^jj Gorenjski in dokaj boleče dej- Izreči so se morali o tem, ali bodo iz nimi prodajnimi cenami mleka in DANES V GLASU da zmorejo v jeseniški občini sredstev sklada odobrili kranjski mlečnih izdelkov. Naj gre za izgubo t^^iti komaj redne preglede obra- mlekarni osem milijonov dinarjev in ali izpad dohodka: delegati bi verjet 2. stran: S^T" Pri vsem skupaj mislimo pred- ji tako pomagali iz težav, v katerih no lažje odločali, če bi predstavniki predlogi evidentiranih kandidatov za dolž \*Cr- sanitarno in tržno inšpekcijo se je znašla zaradi nepriznanih pro mlekarne pravočasno seznanili ^uJ^J šele, da bi lahko opravljali nosti v občinskih skupščinah in skupščinah izvodnih stroškov pri predelavi mle skupščino sklada z nastalimi teža ^*VSe koristne nenadne in obsež- samoupravnih interesnih skupnostih v go ka in zavoljo velikih obveznosti pri vami (ne pa postavili organa odloča Vjj*f akcije. Premalo jih je: če pa renjskih občinah odplačevanju dolgov. Izvršni odbor nja pred dejstvo). V tem primeru bi Vv*3Wjaš redne preglede in te po- sklada je predlagal 60-odstotno po se verjetno dogovorili za kompenza & pričakujejo, je najbrž prav 4. stran: kritje zahtevka, mlekurna je razum cije, s katerimi bi pokrili večje izdat ^eno, če ostaneš kar doma. ljivo vztrajala pri svojem, delegati ke predelave, kot pa jih priznava reportaža z bivanja kranjskih tabornikov na pa so se,potem ko so slišali razloge Jezerskem akcijsko poslanstvo ni najbrž družba; obenem pa bi zadostili tudi za nastale razmere, odločili za vme v tem, da bi hodili na obhode te- 28. členu pravilnika o koriščenju sno pot in odobrili mlekarni 80 od 5. stran: ko jih pokličejo po telefonu in sredstev samoupravnega sklada. stotkov zahtevka ali <>, \ milijona di tJ^^TJao na nepravilnosti, temveč In naposled: pojavlja se tudi boja Teden, slovenske drame v Kranju narjev.^ fcT^dvsern v tem, da sami prikažejo zen, da bodo kompenzacije izčrpale 8. In 9. stran: \T**kmatiko, nanjo pokažejo s pr- Ob tem se utemeljeno zastavlja sklad (letos bodo pobrale več kot pe 0^ in so kontrolna luč za družbo vprašanje, idi bo ostalo le pri prime tino zbranega denarja) in da bo pred začetkom olimpiade v Sarajevu — ru kranjske nJek;>rne ali pa bo OsP'ob. Zatorej ne moremo priča ostalo (pre)malo denarja za premije spored olimpijskih iger — pogovor z dolgo kati, da bi izvršni svet trkal na sklad postal »molzna krava« tudi za in regrese. Zavedati se namreč mo letnim , članom partije — na Kokrici živi morebitne druge zgubarje — kmetij ^špekcij, ampak obratno. Pri ramo, da je spodbujanje kmetijstva eden redkih izdelovalcev violin ske, predelovalne in preskrbovalne ^reorganizaciji pa to ni mogoče, osnovna naloga »intervencijskih delovne organizacije. Delegat kranj skladov« in obenem tudi edina ter 16. stran: JJ* »majo malmalošteviln i inšpektorji skih Živil je že namignil o nečem najbolj zanesljiva pot do zadovoljive I dela v več občinah in se ni- olimpijski ogenj na Gorenjskem podobnem. Sicer pa v mlekarni trdi preskrbe z mesom in mlekom ter ;asa zares poglobiti v pe jo, da ne gre za pokrivanje izgube, njunimi izdelki.