Glasilo občine Cerknica | oktober 2015 | letnik 2 | številka 12 | brezplačen izvod SLIVNIŠKI pogledi

iz vsebine Intervju: Ivanka Kranjc (str. 4) Aktualno: Energetska investicija se splača (str. 6) Predstavitev kraja: Cajnarje (str. 20) Naša društva: Lovska družina Gorenje Jezero (str. 22) Kultura: Barbara Camille Tanze (str. 24)

Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje Cerknica | Čohovo | Dobec | Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane | Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica | Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo | Štrukljeva vas Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno oktober 2015 | Slivniški pogledi | i Diamantna maturanta

VSEBINA Vesna in Miha erknica se lahko letos pohvali kar z dvema Uvodnik...... 3 diamantnima maturantoma - to so zlati ma­ Intervju Ivanka Kranjc...... 4 Cturanti, ki so opravili splošno ali poklicno Aktualno pri nas maturo z najdragocenejšo odliko: dosegli so vse Energetska investicija se splača...... 6 možne točke in si tako zaslužili naziv diamantna Gospodarstvo maturantka oziroma diamantni maturant. Takšnih Turistična kmetija Logar, Žerovnica. . . . . 8 maturantov je bilo letos v Sloveniji 79. Občina za občane ...... 10 Dogaja se...... 15 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Cajnarje...... 20 Naša društva Lovska družina Gorenje Jezero...... 22 Kultura in kulturniki Barbara Camille Tanze ...... 24 Šport Rekreativne lige...... 26 arhiv Vlade RSFoto: Duh nekega drugega časa Diamantna maturanta sta tudi Vesna Hribernik 1958 Grahovo – Kuharski tečaj...... 28 z Rakeka, ki je na Srednji šoli za farmacijo, kozme- Notranjske artikulacije...... 28 tiko in zdravstvo v Ljubljani zaključila izobraževal- Mladi mladim ni program farmacevtski tehnik, in Miha Kržič iz Rakovški učenci na Švedskem...... 30 Bezuljaka, ki je na Srednji gozdarski in lesarski šoli Ideja za izlet (SGLŠ) Postojna zaključil izobraževanje v izobraže- Pohod po zgodovini Cerknice...... 31 valnem programu gozdarski tehnik. Dober zgled in črna pika ...... 32 Čudoviti svet Notranjskega parka. . . . .33 Razgibajmo možgane...... 34 Reportaža...... 35 Lepo vabljeni...... 36

Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa go- spodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za naročni- ke izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Medna- arhiv Vlade RSFoto: rodna standardna serijska številka ISSN: 2386-0197. Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha 19. septembra je na Brdu pri Kranju v gradu Brdo Jernejčič, Maja Mahne in Maruša Opeka. Naslov uredništva: zlate maturante sprejel predsednik Republike Slo- Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektronski naslov: [email protected]. Glasilo se financira iz venije Borut Pahor. Na sprejemu je poleg predsed­ sredstev proračuna Občine Cerknica in prihodkov oglaševanja. nikadržave vsem najuspešnejšim čestitala tudi mi- Oblikovanje in tisk: Evrografis d. o.o. nistrica za izobraževanje, znanost inšport dr. Maja Fotografija na naslovnici: Rakov Škocjan Foto: Jošt Stergaršek Makovec Brenčič.

ii | Slivniški pogledi | oktober 2015 Avtor: Cvetka Kernel, SGLŠ Postojna Uvodnik

­zasedeni, zaposleni in sploh »v gužvi«, kot se lepo po So rože letos slovensko reče. Kot da so redki posamezniki, ki še imajo čas za opazovanje ptic, uživanje v naravi, dru- kaj cvetele? ženje s prijatelji ali branje knjig, lenobe lene. Morda si enostavno vzamejo čas za tisto, kar res šteje. Ko mi je gospa Ivanka Logar s Turistične kme- Ah, september tije Logar naštevala vse svoje naloge in vloge, sem ni moj najljubši jo vprašala, če sploh kaj spi. Nasmejana mi je odgo- mesec… Poletja vorila, da se za vse obveznosti najde čas, če jih zna- je konec in mo pametno razporediti in predvsem vanje vključi- počitnic tudi. ti še koga drugega. Ni treba, da vedno vse naredimo sami. In še njen čaroben recept: najprej se vsak dan Dnevi so krajši loti najbolj zahtevnega opravila. in vse hladnejši. Res, potreben je temeljit razmislek, kaj v življe- Letošnji nju res šteje. Gospa Ivanka se je veliko naučila od september je bil svojih japonskih gostov: »Japonci živijo zelo počasi, Foto: Valter Leban Valter Foto: res »indijanski« posebno, če jih primerjamo z nami. Japonec počasi sede, dobro razmisli, počasi jè. Ve, da živi. Meni se in zdaj v njegovih zadnjih dneh z je lani, ko smo imeli res veliko gostov, zgodilo, da obžalovanjem zremo v deževen razgled. sploh nisem opazila, če naše rože cvetijo. Če jih ne Kolikor nam čas sploh dopušča gledati opazim, ne bodo cvetele in to velja tudi za dejav- skozi okno. nost, s katero se ukvarjam.« In še ena modra ženska, ki jo predstavljamo v tokratni številki, nekdanja učiteljica, zdaj v poko- riganjajo nas številne naloge in obveznosti, ju pa tudi slikarka, Ivanka Kranjc: »Biti moraš od- ki se po Murphyjevem zakonu seveda vedno prt, ne smeš se ustrašiti let, moraš komunicirati, Pnakopičijo v istem času. Opažam, da večino družiti se z mladimi ljudmi. Če se družiš z mladimi časa samo še odštevamo dni do raznovrstnih rokov, ljudmi, imaš entuziazem, pozabiš nase in na leta. ko se bo posamezen projekt zaključil in bomo spet Delo krepi človeka. Pa prebrati lepo knjigo, o kate- lažje zadihali. ri potem razmišljam. Treba je misliti naprej. Moje A časa za sproščeno dihanje je vse manj. Ta nori vodilo: misliti, pozitivno razmišljati, gibati se, biti svet se vse hitreje vrti in menda se moramo vrteti med ljudmi. Vse to pripomore, da se človek kasneje z njim, če želimo ostati aktualni. Verjetno se gene- postara.« racije, rojene v 60-ih, 70-ih letih prejšnjega stole- Res, čas beži. tja težko sprijaznimo s tem, saj se še spominjamo, Ustavimo se in poglejmo, če rože cvetijo. kako umirjeno so v naših letih živeli naši starši. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje govorila s kom, Sergeja Širca ki bi rekel, da umirjeno živi. Pravzaprav je že ­skoraj nespodobno, če kako minuto v dnevu lenarimo. ­Danes se od nas očitno pričakuje tarnanje, kako smo

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 3 Intervju Ivanka Kranjc: »Rada se družim z mladimi.«

Rojena na Babni Polici v Loški dolini pred sedemdesetimi leti, ko je vojna mahala z repom. Dolgoletna učiteljica in vodja šole v Grahovem. Ustvarjalna, aktivna spodbujevalka kulturnega življenja v občini. Foto: MarijaFoto: Hribar

Povejte kaj o svojem šolanju. Ves čas poučevanja sem zelo uživala, kar šele se- Osnovno šolo sem najprej obiskovala v Iga vasi, nato daj vidim. Dolgo let sem si prizadevala za novo šolo. pa v Starem trgu. Nekaj časa sem hodila peš, nekaj Vstop v novo šolo je bil na dan moje upokojitve. časa s kolesom. Pot je bila dolga približno osem kilo- metrov. Življenjska kondicija me spremlja vse življe- Vsi, ki smo bili vaši učenci, se strinjamo, da ste nje, tudi danes. Vsi strahovi so bili pregnani na poti. bili zelo stroga učiteljica. Čemu pripisujete to? Ničesar se nisem bala, ne medvedov, ne volkov. Sedaj Vedno sem čutila, da sem odgovorna, da čim več na- se teh živali bojim, čeprav jih nisem nikoli srečala. učim, da vzgojim čim boljše ljudi: da bodo pozdrav- Moje šolanje je bilo zame tako obvezujoče, da sem ljali ljudi, da bodo odgovorni do okolja. Velikokrat eno leto dobila priznanje, ker nisem nikoli manjkala sem bila zelo jezna, ker so učenci plezali na stopnišč- v šoli. Učenci iz Loža in Starega trga so imeli izostan- no ograjo, saj je bilo zelo nevarno. Zelo sem bila tudi ke zaradi snega, slabega vremena, jaz nikoli. Po kon- občutljiva na lepopis, zahtevala sem perfekcionizem; čanem osnovnem šolanju − imela sem srečo, da je vse je moralo biti v vrsti, odstopanja ni bilo. Vedno bila osemletka obvezna, drugače bi najbrž hitro kon- sem imela pred očmi, da je treba čas kar najbolje iz- čala kariero v Kovinski − sem šla na učiteljišče v Lju- koristiti: šolsko uro, leto. To mislim še danes. Strah, bljano, v internatu sem preživela najčudovitejših pet da ne bi kaj zamudili, ali jaz, ali moji najbližji, ali kdo let. S sošolkami, prijateljicami se še vedno srečujemo drug. V šoli sem preživela čudovita leta. Še enkrat bi vsako leto. Takrat smo bili bolj skromni, bolj poveza- se odločila za učiteljevanje. Takrat, ko sem učila, so ni. Imeli smo najnujnejše in tudi tisto smo si delili. bili drugačni časi, drugačni otroci, starši in tudi dru- gačna šolska politika: bolj prijazna in bolj kreativna. Kje ste začeli svojo službeno pot? Ni bilo toliko birokracije, ni bilo vse določeno. Pol leta sem bila v Starem trgu, pol leta v Iga vasi. Potem sem v Grahovem in v Cerknici službovala Ste uvedli kakšne novosti? petintrideset let. Vodja osnovne šole Grahovo sem Prva v občini sem uvedla malo šolo. Kar tako, po- bila trideset let. poldne, volontersko. Na seminarju sem slišala, da

4 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Intervju bi bilo dobro to uvesti. Pa sem si mislila, to pa meni zakaj bi se vozila v mesto. Zato sem pred več kot de- ne bo predstavljalo kakšnega velikega problema, setimi leti ustanovila Pa-leto. Imeli smo 34 razstav, to ne bo težko. Družili se bomo, pa bo. Med prvi- začeli smo tudi z delavnicami za mlajše. Interes je mi smo organizirali šolo v naravi. Povezali smo se zelo velik; čedalje bolj. Otrok mora razvijati svoj z vrtcem Izola, ki je prišel v Grahovo na zimovanje, potencial. Pa-leto sem vodila tudi iz Grčije, preko mi pa k njim na letovanje. Kot kolektiv smo se veli- namestnikov. Ko sem se srečala z osebami s poseb- ko družili, veliko smo doživeli skupaj. nimi potrebami v varstveno delovnem centru, sem se odločila, da nekaj naredim. So zelo hvaležni, rada Vaš pogled na današnji šolski sistem. sodelujem z njimi. Sistem se je spremenil, v teh časih mora biti vse predpisano, vse načrtovano. Učitelj ima preveč dela Večkrat obiščete Grčijo. Kako gledata na nji- s samo birokracijo. Tudi računalniki jim tega niso hovo krizo? olajšali. Kar naprej so neke kontrole, preverjanja. Moja hči z družino živi na otoku Patmos. Tam ni Pogoji so se zelo izboljšali, vendar je še vedno naj- krize, če imaš dom in delo. Otokov se je kriza manj pomembnejši človek, učenec, učitelj, pa tudi star- dotaknila, ker živijo od turizma. Seveda, znižali so ši, ki sodelujejo s šolo. Učenec nekaj prinese tudi s jim plače, pokojnine. Domačini, ki so bili prej v veli- sabo, ne da se na vse vplivati. Generacije, ki so hodi- kih mestih, so se v času krize vrnili nazaj na otoke. le v šolo v Grahovo, vidim kot zelo uspešne. Eni so Največkrat se zaposlijo v hotelih, opravljajo kakšno uspeli kot pridni delavci, mnogi, ki so šli študirat, storitev, ki je povezana s turizmom. Tudi v grškem so zelo uspešni. Še vedno se zanimam, kje so moji šolstvu se pozna kriza, je pa naše šolstvo bolje ure- učenci, kaj delajo. Učence srečujem na vsakem ko- jeno. Predmet grščina je zelo zahteven, veliko je mi- raku. Zelo pa me žalosti propadanje stare osnovne tologije, gramatike. Na otoku Kos, kjer je letališče, šole v Grahovem. Boli me srce, ko grem mimo. sem videla blišč in bedo: na eni strani šotori z be- gunci, na drugi pa razkošje. Zaradi Grčije sem bolj Imate tudi slikarski talent. Že iz mladosti se zdrava, vitamina D mi tudi ne manjka, naučila sem vas spominjam, da ste bili zelo ustvarjalni. se komunikacije v grščini. Časi so bili takšni, da smo pletli, šivali. Že ves čas sem imela neke ročne spretnosti. Imela sem tudi ra- Kakšna življenjska filozofija vas vodi skozi zne krožke. Tisti, ki »ima žilco«, mora nekaj naredi- življenje? ti. Ves čas sem imela nekaj v rokah, da moram nekaj Najpomembnejše je zdravje. Če si zdrav, lahko ustvariti: pri kuhanju, pri rožah iz papirja … Nekaj ustvariš, kar želiš. Biti moraš odprt, ne smeš se časa sem tudi učila, pa tudi nadomeščala ­likovni ustrašiti let, moraš komunicirati, družiti se z mla- pouk, če je bil učitelj na bolniški. dimi ljudmi. Če se družiš z mladimi ljudmi, imaš entuziazem, pozabiš nase in na leta. Delo krepi člo- Ste predsednica Kulturno umetniškega društva veka. Pa prebrati lepo knjigo, o kateri potem razmi- Pa-leta. Sodelujete tudi s cerkniško enoto šljam. Treba je misliti naprej. Moje vodilo: misliti, Varstveno delovnega centra Postojna. pozitivno razmišljati, gibati se, biti med ljudmi. Vse Ko sem se upokojila, sem mislila, da nekaj znam. to pripomore, da se človek kasneje postara. Skrbim Vpisala sem se na likovni tečaj v Ljubljani in ugoto- tudi za fizično kondicijo. Sem stalno vpeta. No, vila, da nič ne znam. Potem sem začela razmišljati, ­sedaj tečem k prijateljici s šole …

Avtor: Marija Hribar oktober 2015 | Slivniški pogledi | 5 Aktualno pri nas

Naložba se pozna na položnicah Energetska Možnost sofinanciranja Eko sklada so pred dvema letoma izkoristili tudi stanovalci stanovanjske- investicija se splača ga bloka na Cesti 4. maja 70 v Cerknici. Za dobrih 90.000 evrov vredno investicijo so upravičenci do Povpraševanje po subvencijah in kandidiranja na razpisu pridobili 20 odstotkov ne- ugodnem kreditiranju okoljskih naložb povratnih sredstev Eko sklada. Stroški sanacije so občanov narašča. V občini Cerknica se razdelili med etažne lastnike glede na lastniške deleže. Kot pove Martin Pilih, upravnik bloka, so (pa tudi sicer po Sloveniji) se je delež investirali v izolacijo podstrehe in fasade, še nekaj finančnih spodbud Eko sklada za fizične let prej pa v ogrevalni sistem. Rezultat energetske osebe v zadnjih letih povečal. sanacije je znižanje stroškov ogrevanja povprečno kar za 35 odstotkov. Z investicijo je zadovoljen tudi e je bilo leta 2010 na ravni naše občine iz- stanovalec bloka na Cesti 4. maja 70, France Škrlj, plačanih slabih 73.000 evrov, pa je bilo v ki je bil eden izmed glavnih pobudnikov obnove. Članskem letu nakazanih za 107.303 evrov Škrlj pove, da je bilo sprva med stanovalci veliko finančnih spodbud. V letu 2014 je bilo največ odo- nezadovoljstva in slabe volje. »Ljudje so neosveš- brenih sredstev za naložbe v toplotne črpalke, čeni,« pravi Škrlj in doda, da jih je z izračuni uspel ­kotlovnice na biomaso, sončne kolektorje ter za prepričati, da se investicija splača. »Sedaj so ravno zamenjavo oken in vrat. Sicer pa zadnji podatki za tisti, ki so projektu najbolj nasprotovali, najbolj za- občino Cerknica kažejo, da je sklad v letošnjem letu dovoljni, saj se obnova pozna na nižjih zneskih na odobril za dobrih 58.000 evrov sredstev za skupno položnicah in pri kakovosti bivanja,« še pojasni. 31 naložb. Na ravni celotne Slovenije je bilo od leta 6 2010 izplačanih 111,7 milijona evrov nepovratnih 121 115 sredstev. Kot povedo na Eko skladu, pa je bilo podpi- sanih še za 141,4 milijona evrov kreditnih ­pogodb.

V Eko skladu so pred tedni podaljšali javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov. Tako 7 10 lahko zainteresirani za ugodno kreditiranje na- ložb svoje vloge oddajo vse do 31. decembra 2015. 63

200.000 156.555 151.962 129 31 98.750 107.303 72.937 58.036 Gradnja in nakup Sončni kolektorji nizkoenergijskih in Toplotna izolacija fasade pasivnih hiš 0 Toplotne črpalke 2010 2011 2012 2013 2014 2015 do Kotlovnica na biomaso 17. 9. Toplotne izolacija strehe Prezračevanje z Zamenjava - oken, vrat rekuperacijo Finančne spodbude Eko sklada v občini Cerknica od leta 2010 do Projekti energetske sanacije v občini Cerknica s finančnimi spodbu- 2015 (v evrih) dami Eko sklada (od leta 2010 do 17. 9. 2015)

6 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Aktualno pri nas

Soglasje lastnikov težko doseči Martin Pilih, ki je upravnik večstanovanjskih stavb po občini in širše, potrdi, da pri dogovarjanju o ener- getski sanaciji pogosto prihaja do nestrinjanja med lastniki. Visoki stroški sanacije so običajno razlog, da se lastniki za investicijo ne odločijo. »Sicer pa dandanes pogovori o energetski sanaciji potekajo v skoraj vseh večstanovanjskih objektih,« pove Pilih in doda, da je za izvedbo takšnih izboljšav potrebno 75-odstotno soglasje glede na lastniške deleže, kar MarušaFoto: Opeka pa je težko doseči. Tudi če se lastniki za večje po- Pripomorejo že manjši ukrepi sege ne odločijo, naj bi po blokih potekale številne Bojan Žnidaršič (na fotografiji zgoraj), energetski manjše sanacije, ki so v okviru finančnih zmožnosti svetovalec, ki je svetoval tudi pri obnovi bloka na njihovih lastnikov. Cesti 4. maja 70, poudarja, da lahko že z relativno poceni, a premišljenimi ukrepi izboljšamo energet- sko varčnost stavb. Strošek ogrevanja se tako lah- ko zmanjša že z vgradnjo termostatskih ventilov, s toplotno izolacijo stropa ali z nakupom hranilnika toplote. Žnidaršič pove, da se ljudje pri ogrevanju znova več odločajo za kurjenje na drva, kar pripisu- je večji okoljski osveščenosti, novim tehnologijam, prilagojenim sistemom ter cenovni dostopnosti. Ne glede na to, da je potrebno v energetsko sa- nacijo vložiti določena sredstva, se dobra investicija hitro povrne. In ravno prihranek pri stroških ogre- vanja pretehta v prid tovrstnim posegom. Svetova- lec opaža, da ljudje spremljajo razpise Eko sklada in jih razmeroma dobro koristijo. Kljub temu, da se je v zadnjem času število energetskih sanacij sta- Energetska sanacija bloka na Cesti 4. maja 70 v Cerknici je zman- rejših objektov povečalo, pa na drugi strani delež jšala stroške ogrevanja za 35 odstotkov. | Foto: Maruša Opeka novogradenj pasivnih in nizkoenergijskih hiš v naši Poleg večstanovanjskega objekta na naslovu občini ostaja še vedno zelo majhen. Čeprav mnogi ­Cesta 4. maja 70 imamo v Cerknici še nekaj prime- menijo, da je tovrsten način gradnje dražji, Žnidar- rov dobrih praks. V skupni kotlovnici šestih večsta- šič meni ravno nasprotno. Razlog, da se ljudje ne novanjskih objektov na Primšarjevi je bila izvedena odločajo za pasivne in nizkoenergijske hiše, je pred- obnova kotlovnice s prehodom na ogrevanje s pele- vsem v nepoznavanju področja. »Gre za tehnologijo ti oziroma lesnimi sekanci. Na Cesti 4. maja 20 pa in ne design,« poudari Žnidaršič in doda, da je povr- so bili med drugim toplotno izolirani fasada, strop šina hiš v Sloveniji še vedno prevelika, medtem ko proti hladni podstrehi in strop proti ogrevanemu gre trend pri pasivnih hišah v smeri, da se na osebo pritličju. računa 30 kvadratnih metrov površine.

Avtor: Maruša Opeka oktober 2015 | Slivniški pogledi | 7 Gospodarstvo

Ivanka Logar svetuje vsem, ki razmišljajo o svoji Turistična kmetija dejavnosti ali širitvi, naj preučijo možnosti pri- dobivanja denarja na raznih razpisih. »Tu se vrti Logar, Žerovnica kar nekaj denarja, le da ga samo z dobrim delom ne bo nihče dobil. Z resnostjo in vztrajnostjo ter V pogovoru z Ivanko Logar, gonilno silo izpolnitvijo veliko papirjev pa pride dober rezul- Turistične kmetije Logar iz Žerovnice, tat. Če kdo potrebuje informacije s tega področja, bom z veseljem pomagala,« obljublja. se ves čas ponavlja beseda »sodelovanje«. Sodelovanje je za vso Logarjevo družino Veliko pomoč smo imeli tudi na Kmetijsko-sveto- gonilna sila delovanja in obstoja. valni službi, kjer nam je Vesna Velikonje pripravi- la poslovni načrt,« opisuje. n to je verjetno glavni razlog že 21-letnega us­ Gostje z vsega sveta pešnega delovanja dopolnilne dejavnosti na Hiša Pri Dovičevih (staro družinsko ime mame hiš­ kmetiji, kamor se obiskovalci s celega sveta z I nega gospodarja Jožeta Logarja) je prve goste veseljem vračajo. sprejela leta 2008 in v tem letu so brez kakršnega- Začetki turizma pri Logarjevih segajo v leto koli oglaševanja v avgustu imeli toliko gostov, da jim 1994, ko so začeli obnavljati hišo na številki 20, Pri je zanje zmanjkalo prostora. »Tisto leto smo imeli Lunkovih, kjer so živeli. »Preizkusiti smo se želeli največ Izraelcev, izvedeli smo, da so nas priporočili v turizmu in za to smo tvegali našo dnevno sobo. na izraelski ambasadi. Bilo jih je toliko, da se nam je Otro­ci so rastli in skupaj smo iz dneva dan ugo- celo zgodilo, da so naslednje leto gosti prinesli na- tavljali, da smo iz pravega testa za to dejavnost,« zaj ključ ene naših sob, ki so ga njihovi znanci leto se spominja Ivanka, ki se je v Žerovnico priženila pred tem pomotoma odnesli s seboj,« se spominja. iz Bele Krajine. Od tam je prinesla predvsem odprt Sicer Logarjevi gostje prihajajo od vsepovsod: iz odnos do ljudi in še danes ne more mimo človeka, cele Evrope – prevladujejo Nemci, Avstrijci, pa tudi ne da bi ga pozdravila. »Duša je bolj mirna, če neko- Angleži, Francozi, Nizozemci, Belgijci in Rusi – in mu rečeš »Dober dan!« in se mu nasmeješ,« pravi. tudi od drugod, poleg Izraelcev še veliko Japoncev Gotovo prav njen prisrčen odnos do ljudi (poleg in Kitajcev, tudi Afričane so že gostili. okusne domače hrane) v hišo privabi največ gostov. Ivanki se zdijo posebno zanimive razlike med nji- »To rada počnem, rada imam ljudi, uživam v komu- mi. »Japonci recimo živijo zelo počasi, posebno, če nikaciji s prav vsakim gostom, ne glede na to, od jih primerjamo z nami. Japonec počasi sede, dobro kod prihaja in kakšnega statusa je,« pove Ivanka. razmisli, počasi jè. Ve, da živi. Meni se je lani, ko Kmalu po prvih letih delovanja so se lotili gradnje smo imeli res veliko gostov, zgodilo, da sploh nisem novega objekta. »Naložbo smo izpeljali s pomočjo opazila, če naše rože cvetijo. Če jih ne opazim, ne sredstev, ki smo jih dobili na evropskem razpisu. To bodo cvetele, in to velja tudi za dejavnost, s katero je bil obsežen projekt, pri katerem smo imeli veliko se ukvarjam,« pravi. srečo pri izbiri izvajalca, saj je podjetje Grafit iz Rib- Logarjevi za svoje goste skrbijo sami. Čeprav nice dela res dobro opravilo, kar velja tudi za pripra- otro­ci ne živijo več vsi v Žerovnici, pri večjih delih vo poročil, ki smo jih morali izdelati zaradi razpisa. vsi priskočijo na pomoč. Ivanka in snaha Romana

8 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Gospodarstvo vodita turistični del, gospodar Jože in sin Gorazd op. avt.) so od sosede, saj jih mi nismo imeli dovolj pa skrbita za kmetijo, saj imajo poleg živine še ve- za vse mize. Še bolj kot tega, kar prinesejo, sem lik sadovnjak in vrt. Ko je dela veliko, priskočijo na vesela dobronamerne geste in upam, da jim dobro pomoč tudi hči Katarina z možem Janezom, pa pokompenziram, kar nam prinesejo,« pravi Ivanka. tudi na sina Andreja in drugo snaho Jernejo lahko Tudi sicer z vasjo dobro sobivajo, še nikoli niso imeli vedno računajo. Nenazadnje so tu vnuki, ki so od težav s sosedi zaradi svoje dejavnosti. Prav tako dob- malega vajeni delati in Ivanka v njih že vidi prihod­ ro sodelujejo z gostilničarko Stanko Cimerman- nost družinskega posla. »To je naš košček kruha, ki čič-Rok, pa tudi s Kmetijsko svetovalno službo, ga bodo lahko vedno jedli. Če bodo pridni in delov- Notranjskim regijskim parkom, Občino Cerknica ni, bo to lahko potica, torta pa ne bo nikoli. Delno in z drugimi turističnimi ponudniki v regiji. »Ko pri zato, ker je to izredno težko delo, pa tudi zato, ker nas zmanjka postelj, jih pošljemo k drugim. Hkrati gre za dopolnilno dejavnost, ki ne sme postati ma- pa jim z veseljem pomagamo z našimi izkušnjami,« sovna. Če bi imela v jedilnici 100 ljudi, ne bi videla, pove in ponovno poudari pomen sodelovanja med ali so zadovoljni; če jih je samo 25, se z njimi lahko vsemi turističnimi ponudniki in sploh vsemi prebi- pogovarjam. Sprejmemo do 35 oseb, toliko jih lah- valci cerkniške občine, Notranjci, Slovenci… ko postrežemo iz svoje zaloge. Širitve si niti ne že- limo, želimo, da naša ponudba ostane butična. Pri nas je gost sedem, osem dni in v tem času se mu niti enkrat ne ponovi jedilnik,« razloži Logarjeva. Tega so se držali tudi pri mladi vegetarijanski družini, ki so jo gostili letos.

Vse na mizi je domače Vse, kar dajo na mizo, pridelajo doma: govedino, krompir, zelenjavo, sadje, zakuhe za juho, sladice, sokove, kis, marmelade, domač kruh, doslej tudi

žgane pijače. Kupijo svinjino in perutnino. »Gostov MarušaFoto: Opeka nikoli ne vprašam, kaj bi jedli, pozanimam se samo, Danes je na Turistični kmetiji Logar v treh objek- česa ne jedo. Večinoma kuham domače jedi, tipično tih na voljo 14 sob s skupno 28 ležišči. Kmetija ima notranjske, in to iz sestavin, ki so trenutno na vo- štiri jabolka, kar je najvišja kategorija v rangiranju ljo: kavro, štruklje, razne kruhe, tudi s suhimi hru- turističnih kmetij. Načrti za prihodnost so smeli, škami, čežano kot prilogo… Tujci imajo zelo radi nekateri naj ostanejo skrivnost, Ivanka pa že napo- domač kruh in govejo juho,« pravi odlična kuharica veduje ureditev prodajalne svojih izdelkov, saj »kar Ivanka. gost dobrega poje, rad tudi odnese domov.« Tako Pri sestavljanju jedilnika si nemalokrat pomaga z Logarjevi kujejo načrte, v katere bodo vključeni živili, ki jih dobi od sosedov. »Imamo kar nekaj so- tudi vnuki, saj vsi od malega sodelujejo pri družin- sed, ki k nam prinesejo, kar jim viška hodi – bučke ski dejavnosti: predvsem Anže in Žan, ki živita v ali kumare, solato ali rdečo peso. Tudi te vrtnice (po- domači hiši, pa tudi Sara in Žiga iz Nadleska ter kaže po mizah, ki jih krasijo čudovite domače vrtnice; Martin iz Kranja.

Avtor: Sergeja Širca oktober 2015 | Slivniški pogledi | 9 Občina za občane www.cerknica.si

Bogdana­ Bizjak iz cerkniške občinske uprave Pomoč Občine pojasni, da morajo vlagatelji­ vloge za odpis dolgov oddati neposredno pri upniku, v tem primeru na Cerknica najšibkejšim šoli ali v vrtcu in ne na občini. Sicer pa Bizjakova pravi, da po njenih podatkih znesek, ki bi ga bilo red meseci je bil sprejet Zakon o pogojih za potrebno odpisati, ni velik. »Pri šolah ga praktič- izvedbo ukrepa odpusta dolgov, v skladu s no ni, pri vrtcu pa je dolga posameznikov, ki so Pkaterim bodo upniki lahko ljudem v stiski dejansko upravičeni do odpusta, skupno okrog odpisali dolgove zaradi neplačanih računov za ele- 1.250 evrov,« pojasni. Pri tem poudari, da se tru- ktriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdra- dijo stiske staršev zaradi plačil obveznosti v vrtcih vstveno zavarovanje, za vrtec in šolsko prehrano, in šolah reševati sproti. pa tudi davčna bremena in morebitna vračila na- Dolžniki lahko vlogo za odpis dolgov pri pod- kazanih socialnih prejemkov. Odpisani bodo lahko pisnikih sporazuma oddajo vse do 31. oktobra eno leto stari dolgovi oziroma dolgovi, ki so nas- 2015. Bizjakova pa ob tem posebej izpostavi, da tali pred letom 2014, prav tako pa mora vlagatelj neplačane stanarine niso predmet omenjenega izpolnjevati še nekatere druge zahteve. Za odpis sporazuma. lahko zaprosijo prejemniki denarne socialne po- moči, varstvenega ali veteranskega dodatka, preje- mniki otroškega dodatka iz 1. in 2. dohodkovnega razreda ali prejemniki otroškega dodatka v 3. do- Nova kolesa hodkovnem razredu, ki so hkrati tudi prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko za osnovnošolce družino. letošnjem Evropskem tednu mobilnosti, ki Dolgove bodo odpisovali podjetja in občine, ki je potekal od 16. do 22. septembra, je ob- so podpisali sporazum o sodelovanju pri pomo- čina za učence in učenke OŠ Jožeta Krajca či najšibkejšim. Doslej je takih podjetij 70, dol- V Rakek in OŠ Notranjski odred Cerknica pripravila gove pa odpisuje več kot 70 občin. Med njimi je posebno presenečenje, za katerega nista vedeli niti tudi Občina Cerknica, ki je sporazum podpisala ravnateljici. kot ustanoviteljica vrtca in dveh osnovnih šol. V skladu z idejo tedna mobilnosti, ki med drugim opozarja na možnosti prijaznejših oblik prevoza, je Občina Cerknica šolama podarila nova kolesa. Na Rakek sta tako odšli dve, v Cerknico pa tri nova ­kolesa, ki sta jih v uporabo predala župan občine Cerknica Marko Rupar ter predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Matjaž Kandžič. Kolesa so namenjena učencem 5. razreda osnov- ne šole za opravljanje kolesarskega izpita. »Nekate- re družine so socialno ogrožene in si nakupa kolesa,

10 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Strani ureja: Maruša Opeka Občina za občane s katerim bi otrok opravljal izpit, ne morejo privo- dodatna sredstva iz občinskega proračuna,« pojas- ščiti,« pove Helena Šlajnar s cerkniške občinske ni cerkniški župan Marko Rupar. V okviru del se je uprave. Občina se je tako odločila, da financira na- očistilo naplavine skozi Dolenjo vas in obrežne za- kup v vrednosti 1.500 evrov in s tem razbremeni rasti na tem delu Cerkniščice. starše. Seveda pa so bili nove pridobitve najbolj ARSO naj bi z deli nadaljevala tudi prihodnje veseli učenci in učenke, ki so že ob predaji opravili leto, ko se načrtuje sanacija Cerkniščice na prede- testno vožnjo. lu od mehkega jezu v Cerknici do Milavčeve žage v Dolenji vasi. Rupar si želi, da bi Agencija za okolje zagotovila dovolj sredstev za investicijo, drugače pa se bo potrebno znova pogovarjati o sofinanciranju občine. Dela so namreč nujno potrebna za zagota- vljanje protipoplavne varnosti. Sicer pa župan poudarja, da bo na tem področju potrebno še veliko postoriti, med drugim tudi očis- titi vodotok Cerkniščice proti Begunjam in naprej proti Cajnarjem. Foto: arhiv Občine Cerknica Foto: Dela na Cerkniščici še zdaleč niso končana

a vodotoku Cerkniščica so bila v sklopu ak- cijskega načrta, ki ga je sprejela Vlada RS, Nizvedena protipoplavna interventna dela. V preteklih mesecih so bile na odseku od Krajce- ve žage nad Cerknico do mehkega jezu v središču Cerknice odstranjene naplavine, očistili pa so tudi obrežno zarast. Investicijo v višini 80.000 evrov je v celoti pokrila Agencija RS za okolje (ARSO). V sanacijo odseka od Milavčeve žage do čistilne naprave se je morala vključiti tudi Občina Cerknica. ARSO je namreč pokrila za 25.000 evrov stroškov, da pa je bila investicija sploh izvedena, je 10.000 evrov prispevala tudi Občina. »Investicija je bila nujno potrebna, zato smo se odločili, da priskrbimo

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 11 Občina za občane www.cerknica.si Za hitrejšo izmenjavo vozil in lažje parkiranje

15. oktobrom 2015 se v Cerknici uvaja brezplač- 93 parkirnih mest, kolikor jih bo z modro po no- no parkiranje v modrih conah, vendar z ome- vem označenih v Cerknici, se nahaja na naslednjih Sjitvijo dveh ur, kar pomeni, da mora voznik v lokacijah: času delovnih dni med 5.00 in 17.00 na vidnem mes- tu v vozilu označiti čas prihoda na parkirišče. Parko- • Čabranska ulica (poleg avtobusne postaje in po- matov občina ne bo postavila, bodo pa morali vozniki šte, na mestu porušenega objekta in pred fri- čas prihoda označiti s parkirno uro, ki jo lahko brez- zerskim salonom): 28 parkirnih mest, plačno dobijo v sprejemni pisarni občine Cerknica. • ob Cesti 4. maja (pred Delikateso in tržnico): 11 parkirnih mest, • na Partizanski cesti (enosmerna ulica): 22 parkir- nih mest, • nasproti vrtca: 14 parkirnih mest ter • ob vrtcu (bočna parkirišča pred vhodom): 18 par- kirnih mest; tam je dovoljeno parkiranje samo do 30 minut.

Prometni znak, ki bo označeval modre cone.

Izven tega časa, torej ob delavnikih od 17.00 do 5.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih, označe- vanje časa prihoda na parkirišče ne bo potrebno. Omejitev velja na parkirnih prostorih, ki so označe­ni z modrimi črtami. Na modro cono sicer opozarja ta­ko vertikalna in kot horizontalna prometna signalizacija.

Parkirišča, kjer bo parkiranje ostalo brezplačno in Parkirišče ob Cesti na jezero časovno neomejeno:

Parkirišče pred lekarno Parkirišče pri pokopališču

12 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Občina za občane

Na Občini Cerknica poudarjamo, da je režim par- predpisana globa v višini 40 evrov (v primeru plači- kiranja spremenjen le v središču Cerknice in pred la v osmih dneh se plača samo polovica). vrtcem, na vseh ostalih parkiriščih pa do sprememb »Doseči želimo, da vsak občan vedno najde pros- ne bo prišlo. Parkiranje še naprej ostaja brezplačno to parkirno mesto, ko pride v središče Cerknice ter in časovno neomejeno na: na območje zdravstvenega doma in vrtca,« poudari • 29 novozgrajenih parkiriščih pred lekarno, župan Marko Rupar. Ob tem na občane in občan- • parkirišču pri pokopališču, ke, ki zdaj za cel dan ali pretežni del dneva parkirajo • parkirišču ob Cesti na jezero svoje vozilo, apelira, naj avtomobile pustijo na kate- • parkirišču za Kulturnim domom, rem koli drugem brezplačnem parkirišču, ki ne sodi • parkirišču ob brvi med VDC-jem in sosesko v modro cono. Za mlinom. Glede na strah nekaterih občanov in občank ob Seveda se morajo vozniki na nov režim parkira- uvedbi novega parkirnega režima, Rupar izpostavi, nja na območju modrih con navaditi. Zato bo po da ostaja parkiranje v Cerknici tudi ob delav- uvedbi še nekaj časa veljalo, da bodo redarji voznike nikih še naprej brezplačno. Število parkirnih zgolj opozarjali, če v vozilu prihoda na parkirišče ne mest se z novo ureditvijo ne zmanjšuje, le iz- bodo označili ali se po dveh urah ne bodo odpeljali menjava vozil na najbolj obremenjenih parki- s parkirišča. Po prehodnem obdobju pa je v skladu riščih se poveča in tako zagotovi vsaj 4-krat s 68. členom Zakona o pravilih cestnega prometa več parkiranj na istem parkirišču v osmih urah. Nova ograja čez Martinjščico

a pobudo Krajevne skupnosti Grahovo smo se na Občini Cerknica odločili za zamenja- Nvo dotrajane ograje na mostu čez Mar- tinjščico. Tako je prečkanje mostu sedaj veliko bolj Parkirišče za kulturnim domom ­varno, zlasti za otroke in starejše.

Parkirišče pri VDC

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 13 Občina za občane www.cerknica.si

Ker je bil po objavi članka s strani UE Cerknica iz- Končano urejanje ražen pomislek, da bodo ljudje ta podatek razumeli, kot da geodetsko pisarno izgubljamo zaradi visokih središča Cerknice stroškov najemnine, moramo pojasniti, da ne gre za najemnino, ampak za tako imenovane obratoval- o rušitvi stavbe nekdanje Aree je občina za- ne stroške, ki – kot so nam pojasnili na Geodetski čela z urejanjem središča Cerknice, ki bo v upravi RS – znašajo okrog 10. 000 evrov na leto. teh dneh končano. S hortikulturno zasadi- Na drugi strani pa na Upravni enoti Cerknica v P odzivu na omenjen članek poudarjajo, da je Geo- tvijo, tlakovanim prehodom ter ureditvijo parkirišč je center dobil novo podobo. Poleg lepšega videza detska pisarna Cerknica za stroške obratovanja in pa je križišče med Čabransko ulico in Cesto 4. maja vzdrževanja v letu 2014 plačala 6.137 evrov. Stro- postalo tudi bolj pregledno ter varnejše za udele- ške naj bi si na podlagi Dogovora o plačevanju sku- žence v cestnem prometu. pnih stroškov obratovanja in vzdrževanj poslovnih prostorov delili še z UE Cerknica ter pisarno Fi- nančne uprave RS v Cerknici. Vse stavbe pa so sicer v lasti države. Čeprav se geodetska pisarna v Cerknici ohranja, pa je Maksimiljan Turšič, načelnik UE Cerknica, do selitve v poslovno stavbo občine Cerknica skep- tičen. »Dejstvo je, da takih storitev, ki jih nudijo strankam sedaj, na novi lokaciji ne bo več. Servis občanov bo okrnjen in celostna obravnava posame- znega primera ne bo več mogoča. Razlog ni varče- vanje, temveč jasen cilj – centralizacija,« zapiše v pojasnilu. Ob tem Turšič doda, da morajo župani v imenu lokalnih skupnosti ter politika vplivati na Pojasnilo odločitve, ki posegajo na zmanjševanje storitev. »Potrebna je zaščita interesov občanov, občin in prejšnji številki Slivniških pogledov smo na gospodarskih subjektov, kar zahteva enoten in od- občinskih straneh objavili članek z naslo- ločen nastop proti centralizaciji,« še zapiše Turšič. vom Geodetska pisarna ostaja v Cerknici, v V Iz Geodetske uprave RS so javnost tudi uradno katerem je prišlo do nejasnosti. Iz medijev smo povzeli podatek, da naj bi geo- obvestili, da bo Geodetska pisarna Cerknica na detska pisarna morala Upravni enoti Cerknica pla- sedanji lokaciji za uporabnike geodetskih stori- čevati 20.000 evrov letne najemnine. Da gre zgolj tev delovala do srede, 30. septembra. Geodetska za domnevo, v prispevku dokazuje glagolska obli- pisarna bo namreč od petka, 2. oktobra, prese- ka naj bi. Sicer pa nismo želeli izpostavljati višine ljena na novo lokacijo v občinski stavbi občine najemnine, ampak zgolj opozoriti na prizadevanja Cerknica, na naslovu Cesta 4. maja 53 v Cerkni- občinske uprave, da se geodetska pisarna v Cerknici ci. Uporabniki bodo lahko posle opravljali v času ohrani. uradnih ur.

14 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Dogaja se

Navdušeni nad magičnostjo jezera Foto: Foto Žnidaršič Notranjski regijski park (NRP) se je 24. avgusta predstavil na 53. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Skupaj je na sejmu raz- stavljalo preko 1.700 razstavljavcev in si ga ogledalo preko 100.000 obiskovalcev. Skupnost parkov Slove- nije, katere član je tudi NRP, je imela ves čas sejma pos- tavljeno stojnico za osveščanje obiskovalcev o delu in poslanstvu parkov. Na naši stojnici se je ustavilo precej ljudi - ne samo zaradi odličnega domačega žganja in suhih jabolk ter hrušk, ki smo jih ponujali, ampak je obiskovalce zanimalo, kakšen je vodostaj jezera. Vsi, ki Cerkniškega jezera še niso poznali, pa so bili navdu- šeni nad lepoto fotografij Notranjskega parka in ma- gičnostjo, ki se skriva za njimi. Verjamemo, da smo jih prepričali, da nas kmalu obiščejo. Avtor: Larisa Tomšič

Nadškof Zore na obisku Prvo nedeljo v avgustu sta nas s svojim obi- skom počastila gospod nadškof Stanislav Zore in salezijanski inšpektor Janez Potočnik. Gos- pod nadškof je blagoslovil obnovljeno streho na cerkvi ter ostala obnovitvena dela v farni cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici. Za obnovo je bilo potrebno veliko materialnih sredstev in dob- Foto: arhiv NRP re volje, da se je projekt izpeljal. V slogi je moč, kar smo cerkniški farani že mnogokrat dokazali. Pohod na Kurešček Na koncu sv. maše je gospod nadškof izročil prizna- Kot že nekaj let doslej, smo se tudi letos prvo sep- nja za požrtvovalno delo v župniji Slavku Premrlu tembrsko nedeljo skupaj z planinci PD Sveti Vid po- (vodja obnovitvenih del pri cerkvi v Martinjaku), dali na planinsko romarski pohod na Kurešček. Pot Tomažu Cvetku (vodja obnove in ureditve okolice nas je vodila iz Osredka do Iške, nato smo se povzpe- cerkve v Dolenjem jezeru), Tonetu Cvetku in Mihi li do Bukovca in nadaljevali pot do Krvave Peči. Od Bošteletu (dolgoletna ključarja, ki se zelo trudita tu naprej je pot položna in do cilja nas je čakala le še za dobro izvedbo vseh obnovitvenih in vzdrževalnih manjša vzpetina. Avtor: Cvetka Borštnik del na farni cerkvi in okolici ter vseh pomembnejših dogodkov) in Tatjani Lekšan (za dolgoletno tajniš- ko delo in veliko vloženega truda pri pripravi slove- snosti nove maše). Po sveti maši smo se ustavili pred cerkvijo ter ob kapljici rujnega in dobrotah, ki so jih spekle pridne gospodinje, poklepetali z gostoma, ki sta si skupaj z župnikom ogledala tudi obnovljeni podružnični cerkvi v Martinjaku in na Dolenjem Jezeru. Ta dan smo v našo sredo sprejeli novega duhovnega pomoč- nika Antona Horvata. Želimo mu, da bi se v naši sredini dobro počutil. Foto: Boštjan Otoničar Avtor: Jože Lekšan

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 15 Dogaja se

Lokalno partnerstvo Notranjske 23. septembra je bila v Cerknici ustanovljena Lokalna akcijska skupina (LAS) Notranjska, ki povezuje različne deležnike z območij občin Bloke, Cerknica in Loška doli- na. LAS je lokalno partnerstvo, ustanovljeno z namenom uresničevanja ciljev in potreb lokalnega okolja, po pristo- pu »od spodaj navzgor« in je organizirano kot pogodbeno Foto: RRA Zeleni kras partnerstvo javnega sektorja (občine, javni zavodi ter druge javne institucije), ekonomskega sektorja (podjetniki, podjetja, kmetje podjetniki ter druge ekonomske institucije) in zasebnega sektorja (zainteresirani posamezniki, kmetje, predstavniki nevladnih organizacij ter ostali predstavniki civilne družbe).Na javni poziv za vključitev v LAS se je do sedaj odzvalo 67 zainteresiranih posameznikov in organizacij, ki so tudi podpisali pogodbo kot ustanovni partnerji LAS Notranjska. Zainteresirani se lahko še vedno vključijo. Teden zatem pa so z organizacijo prve delav- nice začeli postopek priprave Strategije lokalnega razvoja, v kateri bodo zapisali razvojne prioritete območja, kar bo osnova za črpanje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za sedemletno delovanje LAS Notranjska bo na voljo okoli 1,3 milijona evrov. Avtor: Dragica Bratanič, RRA Zeleni kras

Košarkarski kamp Debeli rtič 2015 Uspešno leto za MACE Avtor: Nada Skuk Sonce, voda, zrak, animacijske igre, odlična družba in Mažoretni twirling in plesni klub MACE je septembra košarkarski treningi. Vse to in še veliko več smo doži- začel s treningi za novo sezono, pred tem pa je v veli na košarkarskem kampu KK Cerknica, ki je pote- Cerknici od 24. do 28. avgusta potekala tudi Poletna kal na Debelem rtiču med 25. in 29. avgustom. Vsa- delavnica twirlinga in mažoret. ka skupina je pod budnimi očesi trenerjev urila svoje V pretekli sezoni je Klub MACE dosegel številne dobre sposobnosti. Dnevi so hitro minevali in kar naenkrat rezultate na tekmovanjih v domovini in tujini. Na držav- je prišel petek, dan za športni boj. Najprej so se med nem prvenstvu twirling športa so članice kluba osvojile seboj pomerili mlajši košarkarji in tekmovali v prostih eno srebrno in pet bronastih medalj. Na višjem nivoju metih, metih za tri točke, knockout-u ter poligonu. twirlinga aprila v Mariboru sta Zala Jesenšek in Jer- Pozno popoldne so igrišče zavzeli kadeti in trenerji. Z neja Bavec v kategoriji pari osvojili prvo mesto. Tim visoko razliko so zmagali slednji. Večer smo zaključili s Udovič je osvojil zlato v kar dveh kategorijah. Skupina podelitvijo nagrad zmagovalcem in plesno zabavo. Mace, nižji nivo, pa se je uvrstila na odlično 4. mesto. Na Posebna zahvala našim sponzorjem, saj nam brez mažoretnem delu državnega prvenstva, ki je maja pote- njih ne bi uspelo izpeljati tako nepozabne izkušnje. kalo v Horjulu, je velika mažoretna skupina iz Cerknice Vsak košarkar je na kampu prejel košarkarsko žogo, osvojila 3. mesto. Tim Udovič se je na WBTF Evropskem majico z napisom KK Cerknica ter kopalno brisačo z prvenstvu v twirling športu julija v Mariboru uvrstil na logotipom kluba. V kratkem času smo se veliko nau- 10. mesto. Avgusta pa se je v spremstvu trenerke Špele čili, postali dobri prijatelji in kar je najpomembnejše, Drobnič udeležil svetovnega pokala v Kanadi, kjer je v izvrstna ekipa. Le kot ekipa lahko zmagamo in gremo kategoriji solo z dvema palicama dosegel odlično 5. mes- novim zmagam naproti! Avtor: Matevž Žagar to in tako uspešno zaključil sezono Kluba MACE. Foto: arhiv Kluba MACE

Foto: Blaž Žnidaršič

16 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Dogaja se

Kar trije oratoriji - v Cerknici… Savia. Otroci so se najprej udeležili pritrkovalskih, Od 24. do 29. avgusta je v župniji Cerknica pod okri- ustvarjalnih, skavtskih, kuharskih in mizarskih de- ljem salezijanskega mladinskega centra potekal Ora- lavnic ter dveh novih delavnic, Spoznavajmo naravo torij z naslovom Hočem biti svet. Na oratoriju je ter Kako so se igrali včasih. Na koncu vsakega dneva sodelovalo 22 animatorjev ter preko 70 otrok. Na le- so sledile velike igre, najbolj zanimive so bile vodne tošnjem oratoriju smo spoznavali lik sv. Dominika Sa- igre in orientacija z ovirami. Zadnji četrti dan pa je via. Zgodbo o Dominikovem življenju smo postopoma bila najprej oratorijska sveta maša pri Sveti Trojici, dan za dnem predstavili otrokom preko molitve, iger, za tem pa je sledil piknik s starši pri cerkvici svetega katehez, delavnic, in drugih družabnih dogodkov. Miklavža na Ulaki. Vsesplošno dogajanje je temeljilo na medsebojni po- Animatorji se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki vezanosti vseh nas in potekalo v veselem vzdušju čez omogočili atraktivno izvedbo oratorija, pa tudi vsem, cel teden. Vrhunec oratorija smo doživeli v soboto, ko ki so pripravljali tople obroke ter staršem, ki so vsak smo obhajali sveto mašo skupaj s starši. Po maši je dan pripeljali svoje otroke ter jih zaupali animatorjem sledilo druženje in piknik za vse. v varstvo. Avtor: Barbara Lah Avtor: Tadej Zalar, voditelj oratorija 2015

Foto: Simona Lekšan …in prvič tudi v Begunjah Od 26. do 29. avgusta se je tudi župnija Begunje pri Cerknici pridružila veliki vseslovenski oratorijski družini. Dneve je skupaj preživljalo 38 otrok in 17 animatorjev. Po zapeti himni, molitvi in uprizorjeni zgodbi o Dominiku Saviu smo se razdelili v štiri sta- rostne skupine za katehezo. Otroci so lahko ustvarjali čisto pravo fresko ali lastne inštrumente, spoznavali ministrantske veščine in vragolije ali pa ­preizkušali

Foto: Maruša Brozovič

…pri Sv. Trojici… Od 27. do 30. avgusta je že tradicionalno četrto leto potekal oratorij treh župnij Sveti Vid nad Cerknico, Sveta Trojica in Bloke. Letos je 39 otrok in 18 anima- torjev pri Sveti Trojici spoznavalo življenje Dominika

Foto: Eva Kranjc

slastne recepte. Po kosilu, ki so ga za nas kuhali mame in očetje – prostovoljci, smo tekmovali v igrah brez meja, iskali skriti zaklad in se pošteno zmočili v vod- nih igrah. V soboto smo oratorij zaključili s kratko predstavitvijo staršem in slovesno sveto mašo, ki jo je z domačim župnikom g. Maksom Ipavcem, daroval novomašnik Aljaž Kraševec. Avtor: Maruša Brozovič

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 17 Dogaja se

Obletnica rojstva Don Boska 16. avgusta smo v Cerknici s slovesno mašo počastili spomin na 200. obletnico rojstva svetega Janeza Boska. Priprave so potekale že preko celega tedna, mladi smo se zbirali na pevskih vajah v Salezijanskem mladinskem centru. V soboto zvečer smo organizirali filmski večer za mladino. Slavljenec Don Bosko bi nas bil vesel, veselje je bilo namreč eno njegovih temeljnih vodil pri vzgoji mladih. Ne- deljsko mašo smo polepšali s sodelovanjem orkestra kitar in mladinskega pevske- ga zbora, animatorjev in skavtov. Vse nas je s svojim obiskom razveselil študent Nejc, ki nas je namesto pridige nagovoril s pričevanjem o svoji izkušnji z Don Boskom. Po maši smo se ustavili na soku in piškotih ter pred cerkvijo še nekaj časa posvetili druženju in klepetu. Avtor: Kristina Knez Foto: Foto Žnidaršič

Postrežba na pohodu Foto: Ingrid Matičič Članice Društva Klasje smo prevzele postrežbo udeležencev 2. Pohoda od Šteberka do Karlovce Pod Skadulco, to je obmo- čje med Ribiškim kotom in Dolenjo vasjo. Pohodnikom smo postregle s tradicionalno notranjsko hrano: vinskimi štrukelj- ci, štrudljem in ocvrtimi vrtnicami. Po razpoloženju sodeč jim je hrana kar dobro teknila, saj so zelo hvalili te lokalne jedi in izražali obžalovanje, da se kaj takega ne dobi po gostinskih lo- kalih. Pohodniki so bili navdušeni nad dobro organizacijo Tu- rističnega društva Cerkniško jezero in obljubljali, da prihodnje leto zagotovo spet pridejo. Tudi vreme je bilo kot naročeno. Po končanem pohodu smo se še prijetno okrepčali z ješprenjem in klobaso pri Lovrencu v Dolenji vasi. Avtor: Ana Ivančič

20 let Debelega bara Na pot od Šteberka do Karlovice Priljubljeni lokal Debeli bar je 12. septembra prazno- Drugo septembrsko nedeljo so se pohodniki že dru- val 20 let svojega obstoja. Na zabavi s skupino Ni- gič podali na pot od Šteberka do Karlovice. Na krajšo, derdorf se je zbrala lepa množica obiskovalcev, ki je 8-kilometrsko, in daljšo, 21-kilometrsko pot, se je po pozno v noč proslavljala okrogli jubilej enega najbolj podatkih Turističnega društva Cerkniško jezero, ki po- priljubljenih lokalov v Cerknici. Kolektiv Debelega hod organizira, skupaj podalo 400 pohodnikov. Med bara upa, da bodo z vami preživeli še nadaljnjih dvaj- udeleženci so bili domačini, gostje iz drugih delov Slo- set in več let. Avtor: Miha Jernejčič venije ter sosednje Hrvaške. Kot je povedal predsednik društva Joško Cerkvenik, so z obiskom zadovoljni, želijo pa si, da bi se gostje na zaključnem prizorišču za- držali dlje časa. V prihodnje načrtujejo, da bi program bolj tematsko obarvali. Avtor: Maruša Opeka Foto: Anja Turšič

18 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Dogaja se

Skuhali smo eterično olje jelkinih storžev Foto: arhiv Hiše izročila Pajnček je ponovno povabil otroke in starše, da so mu pomagali pri ohranja- nju izročila. Tokrat smo sledili 120-letni tradiciji oljarne v Dolenji vasi, kjer je delovala prva tovarna eteričnih olj na slovenskih tleh. Na isti lokaciji zdaj sodelavci Hiše izročila ponovno vzpostavljajo to tradicionalno dejavnost. Avgust je bil čas, ko so mladi plezali v vrhove jelk in nabirali zelene češarke ter jih prodajali v oljarno. Tudi v Hiši izročila smo avgusta plezali in pridno nabirali, zdaj pa smo češarke s pomočjo otrok zmleli v mlinu in skuhali s pomočjo parne destilacije. Mletje se je izkazalo za kar zahtevno opravilo, saj je treba močno vrteti, da zdrobimo in stremo drobna semena, v katerih se skriva dragoceno dišeče olje. Tudi kasneje je dišalo po hiši, ko je brbotali v poso- dah in ko smo navdušeno opazovali zbiranje olja v ločevalniku. Jelkini češarki so eden najbolj donosnih materialov izmed vseh rastlin, saj dobimo desetkrat več eteričnega olja, kot na primer iz iglic. Spoznali smo tudi druge iglavce, iz katerih so včasih pridobivali olje. Polni dišečih spoznanj smo sklenili, da se kmalu spet vidimo. Avtor: Helena Vičič

Zlata maša Foto: Foto Žnidaršič gospoda Jožeta Vidica Gospod Jože Vi- dic je maja letos v rojstni župnijski cerkvi v Zgornji Foto: Rebeka Hren Dragolič Besnici maševal slovesno zlato mašo, ponovil jo je 13. septembra v Zacopran dan na Cerkniškem jezeru Cerknici, v prazničnem plašču odeti cerkvi Marijinega 6. septembra je na Cerkniškem jezeru prvič potekala rojstva. Blagoslov farnega žegnanja se je prelil na zla- prireditev z naslovom Zacopraj si dan, ki so si ga v okviru Kulturnega društva Notranjska zamislile Re- tomašnika, ki je bil med Notranjci duhovni poslanec beka Hren Dragolič ter Maruša in Tina Opeka. V več kot šestintrideset let. Celotno bogoslužje, ki so se sodelovanju z JSKD OI Cerknica so pripravile priredi- ga udeležili številni duhovniki, so bogatili pevec Jože tev, namenjeno družinam, gibanju, naravni in kultur- Oblak, orkester, ministrantski, mladinski in mešani ni dediščini ter povezovanju. »Veseli smo, da je našo pevski zbor, orkester kitar in mandolin, za to prilož- idejo sprejelo za svojo skoraj 500 udeležencev,« je bila nost pa so se zbrali tudi nekdanji člani mladinskega z obiskom zadovoljna Rebeka Hren Dragolič, predse- zbora. Ob začetku se mu je za delo, ki ga je opravil v dnica Kulturnega društva Notranjska, ki upa, da bodo Cerknici, zahvalil župan Marko Rupar, med sveto drugo leto še izboljšali prireditev in na Cerkniško pri- mašo so mu mladi izrekali besede hvaležnosti in mu vabili še več obiskovalcev. Avtor: Sergeja Širca poklonili simbolna darila, zahvale so sledile tudi ob zaključku maše, vse prežete s spoštovanjem in toplino, ob kateri se je marsikomu orosilo oko. »Z mladimi za mlade« je bilo njegovo novomašno geslo, ki ga je živo živel vsa leta svojega delovanja. Težko bi bilo našteti vse njegove dejavnosti, s katerimi je želel, da cerkniška župnija utripa v razvejani raznolikosti, a njegovo delo je pustilo pečat celotnemu kraju, za kar je junija 2014 dobil naziv častnega občana občine Cerknica. Po maši so farani gospodu Vidicu z veseljem stisnili roko, cer- kveno dvorišče pa je ob pogostitvi domačih gospodinj in skupnem druženju še dolgo vrvelo. Avtor: Anita Leskovec

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 19 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Cajnarje: vas, nad katero bdi sveti Jurij

Cajnarje so razloženo naselje na nadmorski višini 620 metrov; spodnji del, ki se nahaja ob gornjem toku potoka Cerkniščica, so poimenovali Stopnjak, drugi del pa je na terasi nad potokom. Vas ima središčno funkcijo: tukaj se srečata cesti, ki peljeta ena na Vidovsko Pogled na Cajnarje s severne strani. | Foto: Marija Hribar in druga na Bloško planoto. Včasih je bilo tu zelo živahno, saj so utrip območju Jurija v oklepu, ki na belem konju s sulico pokonča dajali: pošta, trgovina, šola, gostilna, zmaja. V ozadju je rešena deklica. žage, mlini. France Cajner (Frantze Zayner), prebivalec, po katerem je naselje dobilo ime in je skupaj s kmetijo spadal pod gospoščino Nadlišek, kar je razvidno iz krog cerkve sv. Jurija nad Cajnarji, ki ima turjaškega urbarja iz 16. stoletja, bi morda znal po- nenavadno in spoštljivo postavitev na vrhu vedati zgodbo o zmaju tako živo, da bi se človeku hriba, v samoti, na Gori, je prazgodovinska O ježili lasje. naselbina. Prav lahko pa si zamišljamo, da je to pra- vi kraj za zmajevo domovanje in tudi za obračun Od »makunce« do potice z njim. Slika na glavnem oltarju prikazuje svetega Valentina Žnidaršič, rojena leta 1927, najstarej- ša v vasi, ter Marija Otoničar, rojena leta 1929, se spominjata: »Vse smo delali ročno. Ob štirih zjutraj smo vstali in šli z motiko na roko osipat krompir. Vsaka hiša je imela živino, veliko tovo- ra smo prepeljali s kravami. V kraju je bila tudi mlatilnica; od vseh koncev, od vseh vasi so vozili žito, da so ga omlatili.« Spominjata se prav poseb- nega načina dela. »Obstajale so skupine koscev, ki so jemale košnjo »na čez«, kar pomeni, da so se z gospodarji, ki so imeli velike grunte in dela niso zmogli sami, dogovorili, za koliko denarja bodo pokosili njihove senožeti. In to je pomenilo, da se je »delalo v kurdjo«. Ženske so prišle pa grabit za Oltar sv. Jurija je delo Tomanove kamnoseške delavnice. | Foto: Marija Hribar njimi.«

20 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

Janez Lavrič, ki se je v Cajnarje priženil iz so- No, sedaj je v Cajnarjih samo ena osnovnošolka, sednje vasi Milava, je z očetom Antonom, rojenim Zala. leta 1893, doživel marsikaj zanimivega: »Živeli V Cajnarjih je deset naseljenih hiš, tri pa so pra­ smo samo od kmetije, ki pa ni bila velika. Z očetom zne. Leta 1869 je tu živelo 39 ljudi, danes 23, od teh sva hodila nabirat »makunce« (plod drevesa moko- so 4 otroci. Živino redijo le še pri eni hiši. Pred sto- vec; opomba avtorice) za potico, ki smo jih sušili na letji so ljudje krčili gozd, da so pridobili obdelovalne krušni peči in jih potem, ko so bile suhe, zmleli. Po- površine. Sedaj pa se gozdovi ponovno približujejo tica iz njih je bila boljša kot rožičeva. Otroci smo naseljem. Kot pravi France Žnidaršič: »Kosi se ne, nabirali tudi pujske, zajčke, krhliko, da smo dobili pa se zarašča; odkar je kosa nehala, so ostale vse denar za kakšen zvezek. Ko so kosili travo, sem ho- brežine nepokošene. Iz vasi se je včasih videlo cer- dil za kosci in mešal rede še preden sem šel zjutraj v kev sv. Jurija, vse okoliške vasi, zaselke: Kremenco, šolo, še pred sedmo. Tako sem dobil kakšen dinar.« Milavo, Reparje, Krušče, Bečaje, Hribljane, Pirma- Kljub temu da ni bilo obilja, se vsi radi spominja- ne, Slugovo, Rožanče, danes pa zaradi zaraščenosti jo mladosti in svobode, ko so pasli živino in so na skorajda nič več.« travniku pomolzli kravo, zavreli mleko, pekli jajca, krompir. Pripomnijo še, da niso bili nikoli bolni; bo- lezni, ki jih poznamo sedaj, alergij, ni bilo.

Oljarna, mlatilnica, šola, obrat Iskra France Žnidaršič, član odbora KS Cajnarje – Sve- ti Vid, pove: »Iskro so začeli graditi tam, kjer je bila včasih oljarna; kuhali so olje iz hojevih vej. Po oljarni je bila mlatilnica. Za kratek čas je bila tam tudi šola. Leta 1974 so otvorili obrat Iskra, ki je na začetku za- posloval 20 delavcev. Izdelovali so ojačevalce za dik- tafon. Leta 1974 je bilo v obratu 42 delavcev. Leta 1995, ko so Iskro zaprli, je bilo zaposlenih 56 ljudi. Prevoz na delo je bil dobro organiziran, saj je kom- Od leve: Janez Lavrič, France Žnidaršič, Majda Žnidaršič, spredaj Valentina Žnidaršič in Marija Otoničar, čepita Zala Zorman in bi pobiral ljudi od Svetega Vida, Jeršanovega, Blok. Žan Mahne | Foto: Marija Hribar ­Sedaj se ljudje iz teh vasi vozijo na delo v dolino.« Janez Lavrič se še vedno živo spominja prvih Strugo Cerkniščice je treba očistiti tudi šolskih dni, ko so lepo poslušali učitelja Jožeta Go- v gornjem toku dejša iz Žerovnice, ki je učil dopoldne in popoldne: V kraju delujeta Lovska družina Cajnarje in Prosto- »Naenkrat zagledamo, da gre mimo okna kamion. voljno gasilsko društvo Cajnarje, ki ima ob močnem Sošolec Boris je skočil, stekel k oknu in zakričal: deževju veliko težav s pobesnelo Cerkniščico. Caj- »Tovariš, avto!« Učitelj ga je opozoril, da naj sede narci opozarjajo, da je struga Cerkniščice zaraščena, nazaj v klop. Potem je začelo deževati. Planil sem neočiščena in bi ob močnem deževju spet poplavila k oknu in glasno sporočil: »Joj, tovariš, dež pada!« bližnje objekte, tudi gasilni dom, ki se nahaja v vasi Bila sva zelo vestna učenca, saj sva opozorilo, da je Hruškarje. Čeprav je ta poseg nujen, pa bo zaradi treba učitelju vse povedati, vzela zares.« visokih stroškov potreboval čas, da bo uresničen.

Avtor: Marija Hribar oktober 2015 | Slivniški pogledi | 21 Naša društva

V LD Gorenje Jezero so na svoje lovišče zelo Lovska družina ponosni, saj je zelo razgibano. Ponosni so tudi na dejstvo, da na tem območju najdemo vse tri velike Gorenje Jezero zveri: medveda, volka in risa. Poleg zveri so tu še druge živali, jelenjad, srnjad, divji prašič, na jeze- Lovska zveza Notranjske vključuje ru je tudi veliko ptic, od katerih pa je lovna le raca mlakarica. Lovišče vključuje tudi območje Levišč na enajst lovskih družin. Ena izmed njih Cerkniškem jezeru, kjer med drugim gnezdi ogro- je Lovska družina Gorenje Jezero, žena kostanjevka, zato je tu gibanje zelo omejeno ki je bila ustanovljena leta 1972, in lov na tem območju ne poteka. trenutno pa šteje 44 članov in 3 članice. Povprečna starost članov je 55 let, med Lovci so dejavni vse leto Primarna naloga LD Gorenje Jezero je, tako kot njimi pa je tudi 10 lovskih čuvajev (od tudi pri vseh drugih lovskih družinah, gojitev in njih sta dva aktivna v lovišču) in en varstvo divjadi. Čeprav mnogi najprej pomislijo na lovski mojster. lov, med obveznosti lovcev spada še precej več kot to. Spomladi morajo na primer najprej raznositi sol ovišče LD Gorenje Jezero obsega ozemlje od po solnicah (lizakih), očistiti kaluže in preveriti pre- Lipsenja po Lipsenjščici do Goričice, nato po že. Če so nevarne, jih lovci podrejo. Skozi vse leto Cerkniški cesti do debelega kamna, naprej do tudi skrbijo za krmišča, med njihove naloge spada- L ta tudi spravilo sena in polnjenje krmišč s senom, nove lovske hiše v Javornikih, Otoških dolin po robu Kozlovke in Lačnika po katastrski meji do Klanc ter v hudih zimskih razmerah pa tudi s koruzo, peso, prek Sv. Ane nazaj do Lipsenja. Skupaj meri okrog jabolki... 3600 hektarjev in vključuje tako Cerkniško jezero Lovci so aktivni čez celo leto, skoraj vsak član (600 hektarjev) kot tudi gozd v Javornikih in oko- družine ima svojo nalogo, tako da imajo kar ne- liške travnike. Lovišče je v primerjavi z ostalimi sre- kaj referentov – npr. za področje kinologije, pa za dnje velikosti , približno polovica je v zasebni lasti, ocenjevanje škode (če npr. divjad naredi škodo na polovica pa v državni. pridelku), referenta za izobraževanje, ki skrbi za pripravnike, itd. Na ta način zagotavljajo, da so vsi vpeti v delovanje; to pa ni posebnost LD Gore- nje Jezero, saj je na ta način organizirana večina lovskih­ družin.

Medse vabijo mlade Člani LD Gornje Jezero si v svojih vrstah želijo čim več mladih domačink in domačinov, ki želijo pos- tati lovci ter skrbeti za gozd in naravo. Kdor želi postati lovec, mora najprej oddati prijavnico lov­ ski družini. Prijavitelje najprej obravnava uprav- Foto: France Anzeljc ni odbor, nato pa potrdi še občni zbor kot najvišji

22 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Naša društva organ družine. Lovec je najprej eno leto pripravnik Vse več lovskega turizma in pod vodstvom dveh mentorjev opravlja in spo­ Lovci iz Gorenjega Jezera se ukvarjajo tudi z lovskim znava razne naloge. V tem času mora opraviti 120 turizmom. Gostijo veliko tujcev, na primer Italija- ur dela in dodobra spoznati lovišče, že v tem času nov, Čehov, Poljakov, pa tudi slovenskih lovcev. Lov- pa je polnopravni član lovske družine. Sledi ustni ce turiste najbolj zanima lov na medveda, Italijane izpit pri lovski družini, nato pa še tečaj, ki ga or- pa pogosto tudi lov na mlakarice. V prihodnjem letu ganizira Lovska zveza Notranjske. Ta traja kak me- se bodo v družini bolj posvetili fotolovu, ki je v naših sec, dva in vključuje okrog deset predmetov – od krajih vse bolj razširjena turistična atrakcija. Le pri spoznavanja zakona o orožju in zakona o lovu, do ocenjevanja trofej, kinologije ter različnih vrst živa- Ker gozd predstavlja tudi navdih, je starešina LD li (parkljarji, zveri, ptice, zaščitene rastline in živali Gorenje Jezero France Anzeljc - Petračev spe- itd.). Definitivno je potrebno poznati meje lovišča, snil tudi pesem, posvečeno kralju naših gozdov.

Medved

Stražarji lepot so odvrgli svoj zveneči baker jeseni čez brlog starega basnopisca, ki z nežno močjo dremajočih šap lovi izmuzljive ribe sneženih metežev, dokler ga ne zbudijo zoreča sonca teloha in mu napolnijo žile z mlado krvjo Odiseja.

Foto: France Anzeljc vse zakone, pa tudi vse živalske in rastlinske vrste, nas je namreč mogoče opazovanje rjavega medveda ki jih najdemo v naših krajih. Izobraževanja vodijo v naravnem okolju. različni strokovnjaki iz krovne zveze, pa tudi najeti Ker imajo v lasti tudi nekaj objektov, nekatere profesorji iz inštitutov, šol... Lovec pripravnik nato med njimi dajejo v najem za različne priložnosti. opravlja vsak izpit posebej in ko vse opravi, postane Tako lahko najamete lovski dom v Gorenjem Jeze- izprašan lovec z izkaznico. Seveda so potem možna ru, ki je bil zgrajen leta 1994, ali lovsko kočo v Ja- še dodatna izobraževanja in izpiti, na katerih lahko vornikih. Če si to želite, kontaktirajte Igorja Avsca lovec pride npr. do naziva lovskega čuvaja in lovske- (01 70 92 153) za lovski dom, za kočo v Otoških do- ga mojstra. linah pa je zadolžen Roman Prevec (041 759 126).

Avtor: Dejvid Tratnik oktober 2015 | Slivniški pogledi | 23 Kultura in kulturniki

Se je bilo težko privaditi na tukajšnje okolje? Barbara Camille Tanze Na jezik? Privajanje ni bilo težko, vsi so naju zelo lepo spre- Barbara Camille Tanze, rojena v jeli. Kar se slovenščine tiče, imam to srečo, da Münchnu, že devet let prebiva v Begunjah imam precej posluha za jezike, glasba, s katero se ukvarjam, pa je tako ali tako univerzalna. Seveda pri Cerknici. Njen oče je Nemec, mati ne govorim perfektno in verjetno nikoli ne bom, a prihaja iz Lozane (francosko govoreči del s komunikacijo v vsakdanjem in poslovnem okolju Švice), poročena pa je z moškim, ki je pol nimam težav. Na začetku sem obiskovala tečaj cen- Italijan in pol Zamejski Slovenec – spoznala tra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, kjer sem pri- sta se med letom iz Münchna v Ženevo. dobila odlično znanje, ki ga vsak dan nadgradim s kako novo besedo. Sicer tekoče govorim še nemško, Pravi, da so »precej mešana družina«. francosko, angleško in italijansko. Moram reči, da sem se vse te jezike učila nekako »naravno«, torej

arbara je študirala operno Foto: osebni arhiv zaradi svoje družine ali okoli- petje, pevsko pedagogiko in ščin, v katerih sem živela. Bdramsko igro, v zadnjih letih Po poklicu ste operna pev- pa se je poklicno izobraževala na po- ka. S čim se še ukvarjate? dročju dihalne koordinacije v Lozani Trenutno se poleg s svojimi in New Yorku. V Ljubljanski operi je pevskimi nastopi ukvarjam pela glavno vlogo v Verdijevi Travi- še z učenjem petja in dihal- ati, kar so sanje vsake pevke – njej ne koordinacije. V Cerkni- so se uresničile. Kljub temu, da še ci imam studio Voice up! za vedno zelo rada poje, tudi v skupini zdravo uporabo glasu in opti- The Petticoat girls, pravi, da kariera malno dihanje, po dveh letih poklicne operne pevke ni zanjo. Tako delovanja pa imam učence iz ima v Cerknici studio Voice up!, kjer deli svoje zna- cele Slovenije, ki jih ta tema zanima ali pa imajo po- nje učencem iz cele Slovenije. sebne potrebe na področju dihanja. Dihalna koor- Kako to, da ste pristali v Sloveniji? In še bolj dinacija (MDH breathing coordination) je relativno specifično - kako prav v Begunjah pri Cerknici? nova metoda in sem prva, ki jo predstavljam v Slo- Leta 2004 sva se z možem poročila v Sloveniji – za- veniji. Trenutno gre veliko moje energije tudi za to, radi različnih lokacij, na katerih so živeli najini so- da čim več ljudi seznanim s svojim delom, saj meto- rodniki, sva iskala »nevtralno« lokacijo za poroko in da potrebuje še nekaj časa, da postane bolj znana. se odločila za Škofjo Loko. Takrat sem se zaljubila v Sicer pa s svojo skupino The Petticoat girls nasto- stare slovenske kmečke hiše in krasno naravo, tako pam po celi Evropi. Naslednji nastop bo v Goriških da sva začela iskati hišo tu. To, da sva v Begunjah, Brdih, potem najverjetneje v Nemčiji. Veliko imam je čisto naključje – v bistvu sva hišo našla na inter- še delavnic o dihalni koordinaciji in zdravi uporabi netu, se zaljubila vanjo in se odločila, da se iz Švice glasu v svojem studiu in na drugih lokacijah, tako preseliva sem. Tega je zdaj že devet let in še vedno da – če se kdo zanima za te delavnice, je vabljen, da sva mnenja, da je bila to dobra odločitev. se nam pridruži.

24 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Avtor: Miha Jernejčič Kultura in kulturniki

Jesen v znamenju pravljic Nagrada za Mitjo Mančka Na vrtu za Galerijo Krpan so 12. septembra otvorili Filmski animator Mitja Manček, ki živi v Selščku, Pravljično jesen Anje Štefan. Gre za niz treh delavnic je na 18. Festivalu slovenskega filma, ki je v Porto- ter lutkovno predstavo Bobek in barčica, s katerimi rožu potekal od 15. do 20. septembra, prejel nagra- želijo organizatorji (Kulturno društvo Notranjska v do Vesna za najboljši eksperimentalni film. Manček, sodelovanju z Občino Cerknica, Notranjskim regij- diplomant češke filmske šole Zlín, se je predstavil s skim parkom in JSKD OI Cerknica) počastiti delo pra- kratkim filmom z naslovom Kompozicija. Film je po- vljičarke, pesnice in pisateljice Anje Štefan, ki živi in snet v tehniki praskanja na filmski trak – Manček ustvarja v Cerknici. je za štiriminutni film ročno spraskal skoraj 35.000 Na prvem srečanju so otroci poleg poslušanja sim- črt, ki ustvarjajo tako sliko kot zvok. Strokovna ži- patičnih zgodb o štirih črnih mravljic z Lariso Tom- rija je o filmu povedala, da nas »z najbolj surovimi šič spoznavali življenje mravelj ter risali v ustvar- filmskimi sredstvi, z mehansko obdelavo filmskega jalnem kotičku. Druga delavnica z naslovom Melje, traku, zapelje v čarovnijo filma.« melje mlinček je teden dni kasneje potekala na Kme- Avtor: Miha Jernejčič tiji Levar na Dolenjem Jezeru. Otroci so poleg poslu- šanja pravljic spoznavali življenje ter delo na kmetiji in se preizkusili v šivanju blazinic. »Ponosni smo, da so otroci in starši delavnice vzeli za svoje. Prav tako pa tudi Anja Štefan, ki nas je zno- va počastila z obiskom,« pove Maruša Opeka, vod- ja projekta, ki je zelo zadovoljna z odzivom otrok ter staršev. K sodelovanju na drugi delavnici so organiza- Foto: arhiv festivala torji povabili tudi Tino Opeka, vzgojiteljico v vrtcu Montessori. Avtor: Sergeja Širca

Odvijamo besedne klobcˇicˇe in znižujemo jezikovne pregrade. INŠTRUKCIJE PREVAJANJE ANGLEŠCˇINE LEKTORIRANJE Foto: Rebeka Hren Dragolič JEZIKOVNI TECˇ PO MERIAJI NAROC ˇNIKA

Foto: Tina Opeka Poišcˇite nas tudi na Facebooku.

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 25 Šport

­izključno rekreativcem, saj igralci, registrirani v Rekreativne lige klubih Košarkarske zveze Slovenije, ne smejo igrati – razen izjemoma – ob privoljenju vseh sodelujočih Rekreativni športniki imajo v Cerknici klubov v trim ligi. Pa še to lahko igrajo le igralci, re- kar nekaj možnosti za (organizirano) gistrirani v 4. SKL, ki ne dobijo veliko igralnega časa. aktivno preživljanje športnega časa, pa Tekmovanje bo potekalo od novembra do marca, pri- naj bo njihov najljubši šport tek, košarka jave so možne do konca oktobra, več informacij pa ali nogomet. Obstaja namreč precej najdete na spletni ali Facebook strani KK Cerknica. organiziranih tekmovanj s tradicijo, Nogomet namenjenih rekreativcem. Tudi nogometaši pri­­­ dejo na svoj račun. ekreativne lige so organizirane v glavnem Nogometni nav­­du­­ v tistih športih, ki imajo pri nas tudi sicer šenci se vsako leto Rtekmovalno tradicijo. Tako se na primer va- lahko pomerijo na nje vključujejo športniki, ki so svojčas trenirali na Če­bohinovem me­ vrhunskem, tekmovalnem nivoju, nato pa so ta nivo mo­rialu – turnirju v Foto: arhiv TKD Sovica zaradi različnih razlogov opustili in se pričeli s špor- organizaciji TKD Sovica, posvečenemu nogometne- tom ukvarjati ljubiteljsko. Zraven pa seveda veliko­ mu učitelju Francu Čebohinu. Tradicionalna je tudi krat potegne še tiste, ki določenega športa nikoli zimska liga v malem nogometu. Po lanskoletnem pre- niso trenirali, a se radi malo razmigajo. Rekreacijske moru jo bodo v Nogometnem klubu Cerknica znova lige se začnejo kmalu po prvih krogih državnih lig, skušali zagnati in tudi rekreativcem, željnim brcanja tako da imate vsi zainteresirani še dovolj časa, da se žoge, omogočiti aktivno zimo. priključite kateri od ekip ali pa kar ustanovite svojo. Tek Kegljanje Eno mlajših organi- Šport, ki je rezultatsko pri nas najbolj uspešen, je ziranih tekmovanj, brez dvoma kegljanje. Tako niti ne preseneča, da namenjenih rekrea- imajo kegljači organizirano rekreacijsko občinsko tivcem, je Notranjski ligo, pa tudi turnir Gromov memorial. Oba sta name- tekaški pokal. Tek- njena tako rekreativnim kot tudi vrhunskim keglja- movanje se je obliko- Foto: Nace Farkaš čem, ki so registrirani v tekmovanjih Kegljaške zveze valo leta 2006, danes Slovenije. Rekreativci se tako lahko preizkusijo ob pa združuje devet tekov po Notranjski. Točke, prido- boku vrhunskih športnikov. Občinska liga se prične bljene na vsakem teku, se seštevajo, določena pa so v začetku novembra, naslednji Gromov memorial pa tudi okvirna pravila, ki se jih mora držati vsak orga- bo v aprila 2016 po koncu državnih lig. nizator posameznega teka. Skozi čas se je povečevalo tako število tekov kot tudi število udeležencev – na ra- Košarka čun pokala so tudi teki, ki so vsak posamezno obstaja- Drugače je pri košarkarjih. Po enoletnem premoru li že prej, korenito povečali udeležbo. Letošnji tekaški bo ponovno potekala trim liga v košarki v organiza- pokal je že pri koncu – zadnji je Tek ob Karlovici 11. ciji Košarkarskega kluba Cerknica. Liga je namenjena­ oktobra, drugo leto pa se bo znova vse začelo aprila.

26 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Športni strani pripravlja: Miha Jernejčič Šport ŠPORTNI SEMAFOR

NOGOMET NK Cerknica, člani, 3. SNL zahod 29. 8. 2015 – Cerknica : Jadran Dekani 0 : 3 6. 9. 2015 – Farma Vipava : Cerknica 2 : 1 12. 9. 2015 – Cerknica : Ajdovščina ŠKOU 1 : 1 19. 9. 2015 – Tabor Sežana : Cerknica 2 : 2 NOTRANJSKI TEKAŠKI POKAL Tek po Blokah – 7,1 km, 13. 9. 2015 Moški: Ženske: 1. Matej Jakša 25:07 1. Kristina Bele 32:18 2. Borut Albreht 25:14 2. Andreja Sterle 3. Andrej Lindič 26:11 Podobnik 33:02 3. Katarina Ožbolt 33:55 Zmagovalci osnovnošolskih tekov: 600 metrov: Jure Mlakar in Eva Kovačič 1000 metrov: Miha Mlakar in Ema Bebar 1600 metrov: Rok Truden in Tinkara Plos Logaški tek – 5,5/11 km, 20. 9. 2015 Moški: Ženske: 1. Bor Grdadolnik 41:17 1. Anja Žavbi Kunaver 24:27 2. Borut Albreht 42:20 2. Valentina Rebec 25:17 3. Matej Jurančič 44:24 3. Katarina Ožbolt 26:32 Zmagovalci osnovnošolskih tekov: 400 metrov: Tanej Fatur in Eva Kovačič 1000 metrov: Miha Mlakar in Ana Smole 2000 metrov: Nejc Šraj in Tinkara Plos KEGLJANJE KK Brest Cerknica, člani, 1.A liga 12. 9. 2015 – Brest : Gorica 8 : 0 19. 9. 2015 – Triglav : Brest 4 : 4 20. 9. 2015 – Brest : Proteus Liv 7 : 1 KK Brest Cerknica, članice I, 1.A liga 12. 9. 2015 – Brest I : Ograjca 7 : 1 19. 9. 2015 – Triglav : Brest I 5 : 3 20. 9. 2015 – Brest I : Proteus Liv 7 : 1

NAVIJAJMO ZA NAŠE! KEGLJANJE: kegljišče v Cerknici 4. oktober ob 16:00: Brest Cerknica II (ž) : Izola 17. oktober ob 14:00: Brest Cerknica I (ž) : Konstruktor 17. oktober ob 17:30: Brest Cerknica (m) : Konstruktor NOGOMET: nogometno igrišče Koleno (Cerknica) 10. oktober: NK Cerknica : Brda 24. oktober: NK Cerknica : Bilje KOŠARKA: športna dvorana Cerknica 24. oktober: KK Cerknica : KK Vrhnika

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 27 Duh nekega drugega časa

spredaj Alenka Drobnič – Drobničava (Grahovo, 1958 Grahovo – Francija), Alojzija Ošaben – Petričava (Martinjak), Marija Kranjc – Špilerjava (Korošča, Grahovo), Kuharski tečaj ­kuharica in Ivanka Mahne – Rotova (Grahovo).

Povojne družbene organizacije so po vsej deželi organizirale številne tečaje za ženske, po eni strani kot odraz večje emancipacije žensk, po drugi strani pa – presenetljivo - prav nasprotno. Zasledimo lahko teorije o omejevanju prevelike emancipacije v smislu ameriške tradicionalne miselnosti postaviti žensko nazaj »za štedilnik«. Udeleženke kuharskega tečaja, ki je potekal pozimi leta 1958 akorkoli že, mlade ženske so se na številnih v Krajcovi hiši v Grahovem, so se slikale pred Jernejčkovo hišo. | Foto: Jože Žnidaršič, zbirka Leona Bella tečajih učile osnov zadružništva, izdelova- nja izdelkov domače obrti, gospodinjstva, Ko se je nekega dne možev znanec pojavil na hiš­ K nih vratih, sem mu hitela razlagati, da moža ni doma. pletenja, prikrojevanja in šivanja, kmetovanja, vzgajanja semen, rahljanja zemlje, osnov cepljenja »Saj sem prišel k tebi, slike imam,« je rekel. Ni se mi sadnega drevja in vrtnic ter osnov zdravstva in hi- posvetilo, pa je pojasnjeval dalje: »Rad gledam Sta- giene. Ob zaključku tečaja je bila v navadi zaključna re slike. Vsak dan pogledam, kaj je novega. In tako prireditev, kjer so tečajnice lahko predstavile in tudi nestrpno čakam na nov prispevek kot na dnevne no- prodale svoje izdelke. vice. Boste objavili to sliko? Grahovske ženske bodo Tečajnice na fotografiji so v belih predpasnikih, vesele, ko se bodo prepoznale.« lase imajo zaščitene z rutkami, zavezanimi na zati- lju. Osebe na fotografiji je prepoznalaJoža Zgonc. Notranjske artikulacije Avtor: Artikula Stojijo v zadnji vrsti, od leve proti desni: Pepca Veliko je govora o nepremostljivih razlikah med Ule – Herblanova (Grahovo), Joža Hribar – Štin- tem in onim, njimi in nami. Kaj pa podobnosti? čava (Bloška Polica) in Antonija Modic – Birtina So te boljše, tudi če so pretirane? (Bločice). Stojijo spredaj in v srednji vrsti, od leve »Na podstrešju smo delali red. Dve prikolici proti desni: Joža Matičič – Mihonova (Martinjak), šare sem stran zmetala.« Marica Jemc – Šmonova (Grahovo), Vera Žnidar- »Le kdaj bom jaz to dočakala? Naš Marko vse šič – Jereča (Bločice), Marija Zalar – Rujcava (Mar- spravi. Prej so ata, zdaj pa on.« tinjak), Joža Cvetko (Zgonc) – Ckuča (Martinjak), »Z atom sta si tako podobna. Zdaj, ko se je Anica Urbič – Ozimčeva (Sv. Štefan), Ana Rok – Marko malo postaral, še hodi tako kot ata.« »Res je, Marko je nesvejt n ata.« Štecnarjava (Žerovnica), Ivanka Špehar – Tumča (Žerovnica), Marija Ogrinc – Ogrincava (Grahovo) nesvejt n = zelo podoben, izrezan, skoraj identičen in Danica Žnidaršič – Trapcava (Bločice). Sedijo (velja za zunanjo podobo in osebnost) Avtor: Metka Dragolič 28 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Vir: www.stareslike.cerknica.org Promocijsko besedilo

oktober 2015 | Slivniški pogledi | 29 Mladi mladim

Projekt Roden, ki je na pobudo koordinatorja na Rakovški učenci Švedskem Stellana Larssona in s pomočjo Sloven- sko-švedskega društva prvič potekal pred dvema le- na Švedskem toma, so učenci predstavili tudi na švedski šoli, ki se nadeja nadaljnjega sodelovanja. učencev devetih razredov OŠ Jože- Udeleženci menijo, da sedaj bolj samozavestno ta Krajca Rakek se je 11. septembra uporabljajo angleščino in da se bodo še udeleževali 21 iz šole namesto domov odpravilo na mednarodnih izmenjav. Spoznavajo, da smo si kljub petdnevno izmenjavo na Švedsko. Nastanili so se razlikam in razdalji, ki nas loči, zelo podobni, se ra- pri družinah svojih vrstnikov, ki so bili junija nji- zumemo in smo lahko prijatelji. hovi gostje na šoli na Rakeku. Mesto Norrtälje leži Urška Drobnič, koordinatorka projekta na OŠ Rakek ob Baltskem morju, okoli uro vožnje od Stockhol- ma. Učenci so si skupaj ogledali tako domače kot glavno mesto. Drugačna hrana, navade in način življenja so bili glavne teme njihovih pogovorov, ko so se dnevno srečevali na skupnih dejavnostih. Spoznavali so podeželje z značilnimi rdeče-rjavimi stavbami, razčlenjeno morsko obalo, kamnine in rastlinstvo, vreme, šolstvo, pa tudi karierne mož- nosti v Evropi. Foto: Stellan Larsson, koordinator projekta na Švedskem

30 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Ideja za izlet Pohod po zgodovini Cerknice

Tokrat vas vabimo na izlet po Cerknici. Pohod po zgodovini Cerknice je konec avgusta predstavilo društvo Modro nebo, ki ga je organiziralo skupaj z Foto: Marjeta Cvetko Društvom ljubiteljev Križne jame in in je romal od lastnika do lastnika in počasi propa- gospodarji Dolnjega malna. Na pohod dal, dokler niso Italijani med 2. svetovno vojno nje- govih ruševin zravnali z zemljo. se lahko odpravimo tudi brez vodiča. Od Loškega nas pot vodi po klancu navzgor mimo pašnikov, dokler ne pridemo do Ogrinčeve ceste, ačnemo pri Turistično-informacijskem cen­ nekdanje glavne ceste med Cerknico in Rakekom. tru (TIC) v Cerknici, lociran je v pritličju Pri kapelici ob poti si lahko odpočijemo. Kapelica je ZJurčkovega stolpa (tabora), ki je nekdaj po izročilu posvečena padlim vojakom francoske in pripadal kompleksu, namenjenemu obrambi pred avstroogrske vojske, ki so se v okolici spopadli pred Turki. Če se sprehodimo po notranjosti stolpa, kakimi 200 leti. lahko pri oknih še vedno vidimo, kako debele ste- Po Ogrinčevi cesti se odpravimo proti Cerknici ne je imel. Kompleks je poleg cerkve obsegal še de- in na poti zavijemo proti Begunjam. Na poti lahko vet metrov­ visok obrambni zid in pet obrambnih vidimo številne vrtače in udornice, ki nakazujejo stolpov. Danes sta ohranjena le še dva, Jurčkov in nekdanjo pot Cerkniščice proti Logatcu. Po prihodu Urbancov stolp (tabor), slednji je tudi rojstna hiša v Begunje prečkamo vas in se pri koritu, ki ga je ob- notranjskega pesnika Jožeta Udoviča. novilo Turistično društvo Menišija, osvežimo. Sprehodimo se mimo cerkve Marijinega rojstva, Nato se spustimo v »Kurjo dolino«, v kateri so ne- na kateri je vzidana plošča, napis na njej nam pove, koč izkopali vzporedno strugo Cerkniščici, Mlinšči- da je bila prejšnja cerkev leta 1472 požgana v času co, ki je napajala Zgornji, Spodnji in Čopčev »maln«. turškega napada. V dolini je poleti zaradi bližine vode prijetno sveže. Od cerkve krenemo mimo rojstne hiše Frana Po počitku ob vodi se lahko odpravimo naprej, se Gerbiča do cerkvice sv. Roka. Okolica cerkvice je po strmem klancu povzpnemo do Brezij in se po as- nekdaj služila pokopu obolelih za kugo, na istem faltni cesti počasi vrnemo proti Cerknici. mestu pa so včasih potekali tudi živinski sejmi. Velik del poti vodi po senci, zato je primerna tudi Pot nas od cerkvice vodi preko Vidma proti Loš- za poletne pohode. kemu preko nekdanje Opatove poti. Ob poti lahko v Dolžina pohoda: 12 kilometrov, pot ob zmer- gozdu še najdemo ostanke nekdanjega grada Loško. nem tempu in primernih postankih prehodimo v Grad je tam stal že v 13. stoletju, v 17. stoletju pa je slabih 5 urah. prešel pod lastništvo kartuzijanskega samostana v Pot ni zahtevna, primerna je tudi za kondicijsko Bistri. Loško so v času jožefinskih reform razpustili manj pripravljene in družine z otroki.

Avtor: Marko Cvetko, društvo Modro nebo oktober 2015 | Slivniški pogledi | 31 Dober zgled in črna pika Dober zgled Črna pika Kulturnem domu Cerknica se je začela de- ralec nas je opozoril na prometno zelo obre- seta gledališka sezona, ki so jo v septembru menjen odsek ceste od Rakeka do Unca, po Vobeležili z nizom sobotnih koncertov na Bkaterem se vsak dan pelje 7.000 vozil, med prostem – na ploščadi pred domom. Skušali so za- temi ogromno težkih tovornjakov. Stanovalci se jeti okuse čim širšega občinstva, ki se je zabavalo že več let borijo, da bi od konca lipovega drevore- ob spremljavi hip-hopa, tanga, jazza, rocka, bluesa da (pri odcepu za Slivice) do odcepa na Uncu proti in še in še. S takšnim uvodom v sezono se je osebje Postojni uredili pločnik (ali našli drugo rešitev) in kulturnega doma želelo zahvaliti publiki, ki že de- omejili hitrost prometa ter morda uredili tudi ko- seto sezono potrpežljivo in vztrajno spremlja pro- lesarsko stezo. Podobna situacija je tudi na cestah gram, hkrati pa tudi povabiti vse generacije, da se od Cerknice do Dolenjega Jezera in do Grahovega. udeležujejo dogodkov in tako sooblikujejo program. Črno piko zato tokrat podeljujemo ne samo vsem Obiskovalcev ob sobotnih koncertih ni manjkalo, odgovornim za ureditev teh (in še kakega drugega od- kar naj bo spodbuda za še več tovrstnih prireditev, seka), ampak tudi lastnikom zemljišč ob teh cestah, ki ki lepo popestrijo vzdušje v naših krajih. zemljišč niso pripravljeni prodati za sprejemljivo ceno.

32 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Čudoviti svet Notranjskega parka

odloži oplojena jajčeca na cvetne popke močvirskega Sviščev mravljiščar svišča, neverjetna zgodba pa se tu šele začne … Gosenica, ki se iz jajčeca izleže, se nekaj časa hra- Poletje je čas, ko metulji popestrijo ni z modrimi cvetovi svišča, nato pa se spusti na pisano cvetoče travnike. Vzrok za to tla, kjer jo poberejo delavke določenih vrst mravelj. je prehranska vezanost metuljev na Zaradi vonja in sladkega izločka, mravlje gosenico rastline. Ličinke metuljev, ki jim pravimo sprejmejo za svojo in jo odnesejo v mravljišče. Tu jo pitajo in redijo, gosenica pa v varnem zavetju mra- gosenice, se v glavnem hranijo z zelenimi vljišča preživi zimo in se zabubi. Ko pride čas cvete- deli rastlin, odrasli pa s svojimi dolgimi nja močvirskega svišča, se tudi metulj preobrazi. Iz rilci srkajo medičino iz cvetov in so tako bube se izleže odrasel metulj s krili in mora pobeg- pomembni opraševalci. niti iz mravljišča, saj je med preobrazbo izgubil vonj po mravljah in ga imajo te zdaj za vsiljivca. oznamo dnevne in nočne metulje. Slednji so bolj Neverjetna zgodba pa nima srečnega konca, če pestra skupina, saj v Sloveniji živi več kot 3000 gospodar travnika, kjer močvirski svišč, sviščev vrst. Tokrat pa se bomo osredotočili na eno od mravljiščar in mravlje živijo, preneha gospodariti s P svojo zemljo in se ta zaraste z grmi in drevjem ali pa 179 vrst dnevnih metuljev, ki so jih opazili pri nas. Julij in avgust sta meseca, ko lahko na nekaterih jo prezgodaj pokosi in metulji nimajo kam odložiti nizkih barjih in vlažnih travnikih v Notranjskem re- jajčec … Ključno vlogo v tej neverjetni zgodbi ima gijskem parku še opazujemo sviščevega mravljiščar- tako že od nekdaj tudi človek. ja. Ta majhen metulj iz družine modrinov je en od najbolj ogroženih metuljev v Sloveniji. Res je pravi posebnež, njegovo življenje pa pooseblja povezanost in soodvisnost živih bitij na tem čudovitem planetu. V Notranjskem parku lahko živi samo tam, kjer uspeva močvirski svišč, saj svoja jajčeca odlaga iz- ključno na to vrsto rastline. Ko zavarovani močvirski Vrtec Martin Krpan Cerknica vabi predšolske svišč zacveti, iz bub poletijo tudi prvi odrasli metu- otroke, stare od 3 do 6 let, ki ne obiskujejo lji. Med iskanjem partnerja tu in tam posedijo na dnevnega programa vrtca, k vpisu k Cicibanovim cvetu in se okrepčajo z medičino. Po parjenju samica uricam za šolsko leto 2015/2016. Vpis bo potekal na sedežu Vrtca Martin Krpan Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica (uprava vrtca).

Izpolnjene obrazce Vloga za vpis otroka k Cicibanovim uricam, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca (http://www-vrtec.cerknica.si), v vrtec vrnite najkasneje do petka, 9. 10. 2015.

Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu (01) 70 50 075, vsak delovni dan od 7. do 13. ure. Foto: Jošt Stergaršek

Avtor: Jošt Stergaršek oktober 2015 | Slivniški pogledi | 33 Razgibajmo možgane

POSLEDICA DOBA DRŽA SLIVNIŠKI MENIČNI AMER. UROŠ STAROGR. OKLEPNO TELESA UNIČEVAL- ZRAK PREOBRE- DRAMATIK IN LATIN. BOJNO pogledi MENJE- DOLŽNIK GRILC KNJIŽEV- ZLASTI PRI KA ŽELEZA (LAT.) NOSTI (ELMER) NOSTI VOZILO STANJU SESTAVA, ZGRADBA

GLASBENI STAVEK Vrtni center Najdi ZA TRI Podskrajnik 16b GLASOVE RADKO SIMFONIJA tel: (01) 70 96 035 in 051 724 004 POLIČ RIMSKEGA- Fb: www.facebook.com/VrtnarijaNajdi SNEŽNI KORSAKOVA ČLOVEK UM. VLAKNO odprto: od 8. do 19. ure ZAZNAMO- ŠKODLJIVA VANJE, VRTNA sobota: od 8. do 13. ure KARAKTERI- PODZEMNA ZIRANJE ŽUŽELKA TELOVADNA ANTON FANT, PRIDELOVA- PISATELJ OBSEŽNO PRVINA INGOLIČ POBA PROZNO LEC APNA JANČAR NAPAD, RIMSKI VOJ- IT. PESNICA DELO NASKOK SKOVODJA NEGRI MITOL. PREBIVAL. CIRKONIJ KRALJ V TAJSKE GRŠKA IGRALKA ARGOSU NATRIJ PAPAS POVRŠINA ENOSTAVNA VODE BELJAKO- PRAZNA VINA FRAZA NATUPIRAN. SKLAD. HA- JED, FRIZURA ČATURJAN NAMAZANA DEL TENIŠ. SPOJINE NA KRUHU IGRE AMONIAKA OZKA TV-REALIZ. POGLAVAR ODPRTINA VODNIK IZMAELITOV NEKDAJ PREBIVAL. OROŽNIK ITAKE RAZSTRE- REKA V PRIMORSKA LJEVALEC JUŽNI RASTLINA, MESTO V FRANCIJI OŽEPEK S. INDIJI Foto: Shutterstock SLIKAR BOGDAN MEŠKO GLAVNI ALEŠ NOGOMETNI ŠTEVNIK KLINAR KLUB PISANA DALMATIN. DOM. PTICA ANA PREBIVAL. DUPLICE PRI KAMNIKU

MUSLIMAN. PEVKA BOG RUPEL

INDIJSKI NIZOZEM. SLIKAR GLASBENIK (AERT VAN SHANKAR DER) Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ARISTOFAN, NAZNANILO, DIS, NALIS, ARISTOFAN, prejšnjeRešitev križanke NAZNANILO, (vodoravno): DESETA, TIA, VERČ, ORALO, DELIBES, LEAR, INDIRA, TANATOS, RVAČA, ESTERA, KRIM, GIS, MUNK, RENEE, NO, ANEKS, TAT, KVAK, ETAMIN, GLEDALIŠKA, SEZONA, ČOK, DALAJLAMA, ARIH, SNOV. Nagradno geslo križanke (izpisano na osenčenih zele- Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji števil- nih poljih) napišite na dopisnico in pošljite na naslov: ki Slivniških pogledov, ki izide v začetku oktobra 2015. Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s V uredništvo je prispelo 81 pravilnih rešitev prejšnje pripisom »Nagradna križanka« ali na elektronski na- križanke. Med njimi smo izžrebali tri nagrajence, ki slov [email protected], ime zadeve naj bo bodo prejeli enakovredne nagrade, po dve vstopnici »Nagradna križanka«. Rešitve bomo v uredništvu spre- za predstavo v Kulturnem domu Cerknica v gledališki jemali do 21. oktobra. ­sezoni 2015/2016: Trije izžrebani nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih pri- 1. Ivan Lavrenčič, Gasparijeva 21, 1380 Cerknica; speva pokrovitelj tokratne križanke, Vrtni center Najdi. 2. Jelka Debevec, Ivanje selo 7a, 1381 Rakek; 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 40 evrov 3. Mira Juvančič, Begunje 8, 1382 Begunje pri Cerknici. 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 evrov Nagrade lahko nagrajenci prevzamejo v Kulturnem 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov domu Cerknica. Pozor: vstopnice pravočasno rezervirajte!

34 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Avtor križanke: Vladimir Milovanović, Najeto pero Reportaža Letos reševali tudi ribe iz Zadnjega kraja

Cerkniško jezero je letos zaradi suhega in Foto: arhiv RD Cerknica izjemno toplega vremena začelo presihati že v juniju in je v celoti izginilo v zadnjih avgustovskih dneh. Po nekaj letih je ponovno presahnil tudi zaliv Zadnji kraj (na prvi fotografiji) severno od vasi Otok, kjer je zaradi obilice mladic, predvsem ščuke in linja, cerkniške ribiče noč in dan čakalo težaško in naporno delo.

etos je v reševanju rib na Cerkniškem jezeru sodelovalo do 14 reševalnih ekip Ribiške dru- Lžine Cerknica, v katerih je bilo od 10 do 15 Foto: arhiv RD Cerknica ljudi. Celo poletje so tako ribiči vozili rešene ribe v zadnjo umetno »vodno oazo« na presahlem Cerkni- škem polju, v ribnik Rešeto, kjer bodo preživele ribe bivale do naslednjih obilnejših jesenskih padavin.

Ob presihanju še vedno tudi krivolov »Reševanja rib« s krivolovom se po presahlih kota- njah jezera poslužujejo tudi nevestni domačini ter preostali, ki so željni vseh vrst rib. Ob tem krivo- lovci največkrat pozabljajo, da je za ribolov brez veljavne ribolovne dovolilnice zagrožena Foto: čuvajska služba RD Cerknica kazen od 250 evrov naprej. Kazni pa so tudi za nezakonito ujete ribe. Kazen za vsako nezakoni- to uplenjeno ribo se obračuna glede na njeno vrsto in težo, navadno se začne pri 20 evrih. Če kazen zaradi krivolova ni plačana, se osebam v prekršku lahko izreče tudi prestajanje uklonilnega zapora. Čuvajska služba Ribiške družine Cerknica skoraj vsako leto izreče vrsto opominov ter ribiški inšpek- ciji prijavi kak primer kršitve. Pa vendar je med mnogimi prebivalci ob Cerkniškem jezeru naravo- varstvena zavest še vedno v povojih.

Avtor: Dejvid Tratnik, Ribiška družina Cerknica oktober 2015 | Slivniški pogledi | 35 Lepo vabljeni

Četrtek, 15. oktober Napovednik Otvoritev likovne razstave Mojce Weber in Marjana Olenika Vsak dan (razen ob nedeljah in praznikih) Ob 19.00, Knjižnica Jožeta Udoviča Jutranja telovadba Cerknica, enota Rakek Od 8.00 do 8.30 v Cerknici, na Peščenku, in Organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča na strelišču na glinaste golobe (ob stari cesti Cerknica in KD Rak Rakek Rakek-Cerknica-Begunje) Organizator: telovadna skupina Gozdne četrtek, 29. oktobra korenine Peka »prešc« s Pajnčkom Otroci vabljeni na peko tradicionalnih Vrtiljak talentov in potencialov v družini zahvalnih kruhkov. Mlajši od 6 let v Hiša na Purgi v Sv. Vidu spremstvu staršev. vikendi za otroke in mladostnike, družine, Ob 17.00, Hiša izročila, Dolenja vas 70c posameznike, stare starše, upokojence Informacije: 068/641-628; 2. do 4. oktober: Sproščanje (spoznavali [email protected] bomo jogo za otroke in PEM vadbo, hkrati Organizator: Pajn Zavod za sonaravno pa sproščanje dosegali s slikanjem pokrajine bivanje. ali portretov) 9. do 11. oktober: Življenje z naravo (spoznavali bomo vsebine iz taborništva, raziskovali naravo in njene darove) Sprejemajo 16. do 18. oktober: Učenje (učili se bomo učiti, tako da nam bo lažje šlo v šoli) nove člane 23. do 25. oktober: Premagovanje odvisnosti (spoznavali bomo sodobne Klub MACE: Pridružite se nam odvisnosti, razvijali čustveno inteligenco, se fantje in dekleta, stari 5 let in več. igrali prvo pomoč in brali dobre knjige pod Vpis in informacije vsak ponedeljek krošnjami) 26. do 28. oktober: Sproščen in in petek od 17. do 19. ure v avli OŠ ustvarjalen prosti čas (počitniški čas nam Cerknica. bo prinesel sproščen, ustvarjalen pridih v Informacije: [email protected], okviru socialnih iger ter arhitekturnim ali spletna stran http://klub-mace.si/ kuharskim ustvarjanjem) in na Facebooku. Informacije: 031 607 502 (Patricia Verbič) Organizator: Inštitut Logos Vitae Košarkarski klub Cerknica: Ponedeljek, 5., in torek, 6. oktober Spremljate nas lahko na naši Pravljična ura z ustvarjalno delavnico Facebook strani, kjer boste našli vse Ob 17.00, Knjižnica Jožeta Udoviča informacije o terminih treningov in Cerknica, enota Rakek vpisu. Organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica K8 dizajn Torek, 6. oktober (vsak torek [email protected] • 040 36 44 33 do 22. decembra) Vadba joge v Grahovem www.k8dizajn.si začetna stopnja od 18.00 do 19.30 nadaljevalna stopnja od 19.30 do 21.00 Vadba joge na Rakeku Od 19. do 21. ure Organizator: društvo Joga v vsakdanjem življenju

Sobota, 10. in nedelja, 11. oktobra Grafično oblikovanje: logotipov, Razstava starih sort sadja na vizitk, knjig, brošur, transparentov, Menišiji plakatov, letakov, zgibank, koledarjev, K sodelovanju vabljeni vsi, oglasov, spletnih bannerjev ... ki imate doma stare sorte sadja, ki še obstajajo na Menišiji od 10. do 18. ure, turistična kmetija Žnidarjevi na Kožljeku (pri Suhadolniku) inovativnost, odzivnost, Informacije: 031 599 523 odlične reference, sveže Organizator: Turistično društvo ideje, dolgoletne izkušnje Menišija

36 | Slivniški pogledi | oktober 2015