Glasilo občine Cerknica | oktober 2015 | letnik 2 | številka 12 | brezplačen izvod SLIVNIŠKI pogledi iz vsebine Intervju: Ivanka Kranjc (str. 4) Aktualno: Energetska investicija se splača (str. 6) Predstavitev kraja: Cajnarje (str. 20) Naša društva: Lovska družina Gorenje Jezero (str. 22) Kultura: Barbara Camille Tanze (str. 24) Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje Cerknica | Čohovo | Dobec | Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane | Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica | Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo | Štrukljeva vas Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno oktober 2015 | Slivniški pogledi | i Diamantna maturanta VSEBINA Vesna in Miha erknica se lahko letos pohvali kar z dvema Uvodnik ...................................3 diamantnima maturantoma - to so zlati ma- Intervju Ivanka Kranjc ............................4 Cturanti, ki so opravili splošno ali poklicno Aktualno pri nas maturo z najdragocenejšo odliko: dosegli so vse Energetska investicija se splača .............6 možne točke in si tako zaslužili naziv diamantna Gospodarstvo maturantka oziroma diamantni maturant. Takšnih Turistična kmetija Logar, Žerovnica .........8 maturantov je bilo letos v Sloveniji 79. Občina za občane ........................10 Dogaja se .................................15 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Cajnarje ................................20 Naša društva Lovska družina Gorenje Jezero .............22 Kultura in kulturniki Barbara Camille Tanze ...................24 Šport Rekreativne lige .........................26 arhiv Vlade RSFoto: Duh nekega drugega časa Diamantna maturanta sta tudi Vesna Hribernik 1958 Grahovo – Kuharski tečaj ............28 z Rakeka, ki je na Srednji šoli za farmacijo, kozme- Notranjske artikulacije ...................28 tiko in zdravstvo v Ljubljani zaključila izobraževal- Mladi mladim ni program farmacevtski tehnik, in Miha Kržič iz Rakovški učenci na Švedskem ..............30 Bezuljaka, ki je na Srednji gozdarski in lesarski šoli Ideja za izlet (SGLŠ) Postojna zaključil izobraževanje v izobraže- Pohod po zgodovini Cerknice ...............31 valnem programu gozdarski tehnik. Dober zgled in črna pika .................32 Čudoviti svet Notranjskega parka ........33 Razgibajmo možgane .....................34 Reportaža ................................35 Lepo vabljeni .............................36 Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa go- spodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za naročni- ke izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Medna- arhiv Vlade RSFoto: rodna standardna serijska številka ISSN: 2386-0197. Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha 19. septembra je na Brdu pri Kranju v gradu Brdo Jernejčič, Maja Mahne in Maruša Opeka. Naslov uredništva: zlate maturante sprejel predsednik Republike Slo- Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektronski naslov: [email protected]. Glasilo se financira iz venije Borut Pahor. Na sprejemu je poleg predsed- sredstev proračuna Občine Cerknica in prihodkov oglaševanja. nikadržave vsem najuspešnejšim čestitala tudi mi- Oblikovanje in tisk: Evrografis d. o.o. nistrica za izobraževanje, znanost inšport dr. Maja Fotografija na naslovnici: Rakov Škocjan Foto: Jošt Stergaršek Makovec Brenčič. ii | Slivniški pogledi | oktober 2015 Avtor: Cvetka Kernel, SGLŠ Postojna Uvodnik zasedeni, zaposleni in sploh »v gužvi«, kot se lepo po So rože letos slovensko reče. Kot da so redki posamezniki, ki še imajo čas za opazovanje ptic, uživanje v naravi, dru- kaj cvetele? ženje s prijatelji ali branje knjig, lenobe lene. Morda si enostavno vzamejo čas za tisto, kar res šteje. Ko mi je gospa Ivanka Logar s Turistične kme- Ah, september tije Logar naštevala vse svoje naloge in vloge, sem ni moj najljubši jo vprašala, če sploh kaj spi. Nasmejana mi je odgo- mesec… Poletja vorila, da se za vse obveznosti najde čas, če jih zna- je konec in mo pametno razporediti in predvsem vanje vključi- počitnic tudi. ti še koga drugega. Ni treba, da vedno vse naredimo sami. In še njen čaroben recept: najprej se vsak dan Dnevi so krajši loti najbolj zahtevnega opravila. in vse hladnejši. Res, potreben je temeljit razmislek, kaj v življe- Letošnji nju res šteje. Gospa Ivanka se je veliko naučila od september je bil svojih japonskih gostov: »Japonci živijo zelo počasi, Foto: Valter Leban Valter Foto: res »indijanski« posebno, če jih primerjamo z nami. Japonec počasi sede, dobro razmisli, počasi jè. Ve, da živi. Meni se in zdaj v njegovih zadnjih dneh z je lani, ko smo imeli res veliko gostov, zgodilo, da obžalovanjem zremo v deževen razgled. sploh nisem opazila, če naše rože cvetijo. Če jih ne Kolikor nam čas sploh dopušča gledati opazim, ne bodo cvetele in to velja tudi za dejav- skozi okno. nost, s katero se ukvarjam.« In še ena modra ženska, ki jo predstavljamo v tokratni številki, nekdanja učiteljica, zdaj v poko- riganjajo nas številne naloge in obveznosti, ju pa tudi slikarka, Ivanka Kranjc: »Biti moraš od- ki se po Murphyjevem zakonu seveda vedno prt, ne smeš se ustrašiti let, moraš komunicirati, Pnakopičijo v istem času. Opažam, da večino družiti se z mladimi ljudmi. Če se družiš z mladimi časa samo še odštevamo dni do raznovrstnih rokov, ljudmi, imaš entuziazem, pozabiš nase in na leta. ko se bo posamezen projekt zaključil in bomo spet Delo krepi človeka. Pa prebrati lepo knjigo, o kate- lažje zadihali. ri potem razmišljam. Treba je misliti naprej. Moje A časa za sproščeno dihanje je vse manj. Ta nori vodilo: misliti, pozitivno razmišljati, gibati se, biti svet se vse hitreje vrti in menda se moramo vrteti med ljudmi. Vse to pripomore, da se človek kasneje z njim, če želimo ostati aktualni. Verjetno se gene- postara.« racije, rojene v 60-ih, 70-ih letih prejšnjega stole- Res, čas beži. tja težko sprijaznimo s tem, saj se še spominjamo, Ustavimo se in poglejmo, če rože cvetijo. kako umirjeno so v naših letih živeli naši starši. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje govorila s kom, Sergeja Širca ki bi rekel, da umirjeno živi. Pravzaprav je že skoraj nespodobno, če kako minuto v dnevu lenarimo. Danes se od nas očitno pričakuje tarnanje, kako smo oktober 2015 | Slivniški pogledi | 3 Intervju Ivanka Kranjc: »Rada se družim z mladimi.« Rojena na Babni Polici v Loški dolini pred sedemdesetimi leti, ko je vojna mahala z repom. Dolgoletna učiteljica in vodja šole v Grahovem. Ustvarjalna, aktivna spodbujevalka kulturnega življenja v občini. Foto: MarijaFoto: Hribar Povejte kaj o svojem šolanju. Ves čas poučevanja sem zelo uživala, kar šele se- Osnovno šolo sem najprej obiskovala v Iga vasi, nato daj vidim. Dolgo let sem si prizadevala za novo šolo. pa v Starem trgu. Nekaj časa sem hodila peš, nekaj Vstop v novo šolo je bil na dan moje upokojitve. časa s kolesom. Pot je bila dolga približno osem kilo- metrov. Življenjska kondicija me spremlja vse življe- Vsi, ki smo bili vaši učenci, se strinjamo, da ste nje, tudi danes. Vsi strahovi so bili pregnani na poti. bili zelo stroga učiteljica. Čemu pripisujete to? Ničesar se nisem bala, ne medvedov, ne volkov. Sedaj Vedno sem čutila, da sem odgovorna, da čim več na- se teh živali bojim, čeprav jih nisem nikoli srečala. učim, da vzgojim čim boljše ljudi: da bodo pozdrav- Moje šolanje je bilo zame tako obvezujoče, da sem ljali ljudi, da bodo odgovorni do okolja. Velikokrat eno leto dobila priznanje, ker nisem nikoli manjkala sem bila zelo jezna, ker so učenci plezali na stopnišč- v šoli. Učenci iz Loža in Starega trga so imeli izostan- no ograjo, saj je bilo zelo nevarno. Zelo sem bila tudi ke zaradi snega, slabega vremena, jaz nikoli. Po kon- občutljiva na lepopis, zahtevala sem perfekcionizem; čanem osnovnem šolanju − imela sem srečo, da je vse je moralo biti v vrsti, odstopanja ni bilo. Vedno bila osemletka obvezna, drugače bi najbrž hitro kon- sem imela pred očmi, da je treba čas kar najbolje iz- čala kariero v Kovinski − sem šla na učiteljišče v Lju- koristiti: šolsko uro, leto. To mislim še danes. Strah, bljano, v internatu sem preživela najčudovitejših pet da ne bi kaj zamudili, ali jaz, ali moji najbližji, ali kdo let. S sošolkami, prijateljicami se še vedno srečujemo drug. V šoli sem preživela čudovita leta. Še enkrat bi vsako leto. Takrat smo bili bolj skromni, bolj poveza- se odločila za učiteljevanje. Takrat, ko sem učila, so ni. Imeli smo najnujnejše in tudi tisto smo si delili. bili drugačni časi, drugačni otroci, starši in tudi dru- gačna šolska politika: bolj prijazna in bolj kreativna. Kje ste začeli svojo službeno pot? Ni bilo toliko birokracije, ni bilo vse določeno. Pol leta sem bila v Starem trgu, pol leta v Iga vasi. Potem sem v Grahovem in v Cerknici službovala Ste uvedli kakšne novosti? petintrideset let. Vodja osnovne šole Grahovo sem Prva v občini sem uvedla malo šolo. Kar tako, po- bila trideset let. poldne, volontersko. Na seminarju sem slišala, da 4 | Slivniški pogledi | oktober 2015 Intervju bi bilo dobro to uvesti. Pa sem si mislila, to pa